1 minute read
ETNOLOGIJA IN KULTURNA ANTROPOLOGIJA enopredmetni
Drugostopenjski študijski program Etnologija in kulturna antropologija nadgrajuje znanja, veščine in kompetence, ki jih pridobijo na prvi stopnji, ter usposablja diplomante za samostojno raziskovalno, aplikativno in razvojno delo, najuspešnejšim pa omogoča vpis na doktorski študij. Študenti poleg splošnih humanističnih in družboslovnih kompetenc pridobijo in utrdijo specifične kompetence, ki izhajajo iz poznavanja načinov življenja in kulturne raznolikosti ter omogočajo zaposlovanje v kulturnih, upravnih, vladnih in nevladnih, gospodarskih in izobraževalnih institucijah na področjih, ki zadevajo poznavanje procesov in sestavin vsakdanjega življenja, npr. problematiko življenja v ruralnih in urbanih okoljih, komunikacij, medijev in jezika, spolov, migracij, manjšin, človekovih pravic, zdravstvene kulture, religije, popularne kulture, založništva, trženja kulture, varovanja in ukvarjanja s kulturno dediščino ter ljudsko kulturo v spomeniškem varstvu in muzejih, dokumentacijskih centrih, knjižnicah itd. Posebna odlika študija etnologije in kulturne antropologije je pridobitev usposobljenosti za terensko delo in za delo z ljudmi v različnih kulturnih kontekstih.
Advertisement
Ob zaključku študija pridobijo študenti strokovni naslov magister oz. magistrica etnologije in kulturne antropologije (mag. etn. in kult. antrop.).
ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI
Magistranti drugostopenjskega študijskega programa Etnologija in kulturna antropologija se lahko zaposlijo v različnih institucijah s področja kulturnih dejavnosti ter v znanstvenih, raziskovalnih, pedagoških in kulturnih institucijah: kot kustosi v muzejih, konservatorji v spomeniškem varstvu in kot strokovnjaki na področju kulturne dediščine. Zaposlijo se lahko v državni upravi (npr. kot svetovalci za področje zunanje politike, politike narodnih manjšin, migracijske in azilne politike…), kot izvedenci za različna področja v različnih segmentih državnega aparata (npr. medkulturnih stikov, religije, migracij …), kot poznavalci družbenih in kulturnih značilnosti različnih regij pa se lahko udejstvujejo tudi na družbenih področjih in v gospodarstvu. Samostojno lahko delujejo tudi na področjih problematike življenja v ruralnih in urbanih okoljih, komunikacije, medijev in jezika, spolov, migracij, manjšin, človekovih pravic, zdravstvene kulture, religije, popularne kulture, založništva, trženja kulture, v dokumentacijskih centrih, knjižnicah itd.
