1 minute read

PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST IN LITERARNA TEORIJA, enopredmetni

PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST IN LITERARNA TEORIJA, ENOPREDMETNI

Drugostopenjski študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija poglablja znanja s področja literarne vede, ki jih študenti pridobijo na prvi stopnji. Natančneje jih seznanja s problemi komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije ter razgrinja literarnovedne metode za reševanje teh problemov. Posebno pozornost namenja razmerju literature s filozofijo, religijo, drugimi umetnostmi in kulturo sploh ter problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature, saj je eno izmed osrednjih težišč študija prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu. Poleg tega študente vpeljuje v osnove literarnega prevajanja in tvorjenja literarnih besedil. Študenti pridobijo predmetnospecifične kompetence, ki zadevajo razumevanje literature, njene povezanosti z drugimi duhovnimi dejavnostmi in njene vloge v evropski oziroma svetovni kulturi na eni strani ter v slovenski kulturi na drugi. Program izobražuje predvsem za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebni literarna razgledanost in široko kulturno obzorje. Študente usposablja za zahtevnejše oblike literarnega ali kulturnega novinarstva, za zahtevnejše uredniško delo (založbe, radio, televizija), dramaturško delo (gledališče, radio), literarno kritiko in publicistiko ter za vodenje delavnic kreativnega pisanja. Poleg tega jih usposablja tudi za delo v literarni vedi sami oziroma za znanstvenoraziskovalno dejavnost.

Advertisement

Ob zaključku študija pridobijo študenti strokovni naslov magister oz. magistrica primerjalne književnosti (mag. prim. knjiž.).

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

Magistranti drugostopenjskega študijskega programa Primerjalna književnost in literarna teorija se lahko zaposlujejo v različnih kulturnih ustanovah: v založništvu časopisov ali revij, v založbah in medijskih hišah kot novinarji oziroma uredniki kulturnega programa, v gledališčih in na radiu kot dramaturgi ter kot svetovalci za kulturno-umetniško dejavnost. Kot literarni kritiki oziroma publicisti lahko delujejo tudi v svobodnem poklicu, v katerem sodelujejo z različnimi ustanovami (literarne revije, časopisi, založbe, gledališča itd.). Zaposljivi so v domačem in mednarodnem kulturnem menedžmentu kot kulturni animatorji, poverjeniki ustanov za stike z javnostjo (PR), pisci besedil za reklamne agencije, vodje delavnic kreativnega pisanja ter kot visokošolski učitelji oziroma raziskovalci na fakultetah in inštitutih.

This article is from: