1 minute read
PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST IN LITERARNA TEORIJA, dvopredmetni
Drugostopenjski dvopredmetni študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija poglablja znanja s področja literarne vede, ki jih študenti pridobijo na prvi stopnji. Natančneje jih seznanja s problemi komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije ter razgrinja literarnovedne metode za reševanje teh problemov. Posebno pozornost namenja razmerju literature s filozofijo, religijo, drugimi umetnostmi in kulturo sploh ter problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature, saj je eno izmed osrednjih težišč študija prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu. Poleg tega študente vpeljuje v osnove literarnega prevajanja in tvorjenja literarnih besedil. Študijski program magistrantom omogoča, da poleg splošnih kompetenc humanistično izobraženega intelektualca pridobijo predmetnospecifične kompetence, ki zadevajo razumevanje literature, njene povezanosti z drugimi duhovnimi dejavnostmi in njene vloge v evropski oziroma svetovni kulturi na eni strani ter v slovenski kulturi na drugi. Izobražuje jih predvsem za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebni literarna razgledanost in široko kulturno obzorje. Usposablja jih za literarno ali kulturno novinarstvo, uredniško delo (založbe, časopisi, radio, televizija), dramaturško delo (gledališče, radio), literarno kritiko in publicistiko, pa tudi za delo v literarni vedi sami oziroma za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Ob zaključku študija pridobijo študenti strokovni naslov magister oz. magistrica primerjalne književnosti in … (mag. prim. knjiž. in …).
Advertisement
ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI
Magistranti drugostopenjskega dvopredmetnega študijskega programa Primerjalna književnost in literarna teorija se lahko zaposlujejo v različnih kulturnih ustanovah: na inštitutih in fakultetah kot raziskovalci, v založništvu časopisov ali revij, v založbah in medijskih hišah kot novinarji oziroma uredniki kulturnega programa, v gledališčih in na radiu kot dramaturgi ter kot svetovalci za kulturno-umetniško dejavnost. Kot literarni kritiki oziroma publicisti se lahko zaposlijo tudi v svobodnih poklicih, v katerih sodelujejo z različnimi ustanovami (literarnimi revijami, časopisi, založbami, gledališči itd.). Zaposljivi so tudi v domačem in mednarodnem kulturnem menedžmentu kot kulturni animatorji, poverjeniki za stike z javnostmi (PR) in kot pisci besedil za reklamne agencije.
