SLOVENISTIKA, enopredmetni

Temeljni cilji drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Slovenistika je poglabljanje znanja o različnih jezikoslovnih in literarnovednih teorijah ter metodah raziskovanja, uporaba pridobljenega znanja, strokovne literature in sodobnih informacijsko-komunikacijskih virov pri znanstveni analizi in opisu ter argumentiranem kritičnem vrednotenju najkompleksnejših sodobnih ali starejših besedil različnih vrst in zvrsti. Magistranti so sposobni reflektirati sočasna in pretekla strokovna spoznanja o jeziku/literaturi ter jezikovni/ literarni praksi in se do njih argumentirano opredeliti. Tovrstna strokovna znanja lahko tudi učinkovito ubesedijo v govorjenem/zapisanem publicističnem, poljudnoznanstvenem ali znanstvenem besedilu ter tako dejavno sooblikujejo literarno in širše kulturno dogajanje, jezikovno politiko in načrtovanje ter pozitiven odnos širše javnosti do jezika, literature in kulture. Usposobljeni so za sodelovanje pri načrtovanju, izvajanju in vodenju temeljnih, primerjalnih in aplikativnih raziskav s področja slovenskega jezika, literature ali kulture, za samostojno, samoiniciativno, inovativno in tudi interdisciplinirano reševanje najzahtevnejših problemov s teh področij ter za prevzemanje najzahtevnejših in vodilnih nalog v raziskovalni dejavnosti, založništvu, tiskanih in elektronskih medijih ter kulturnih ustanovah.

Po zaključenem študijskem programu diplomant pridobi strokovni naslov magister oz. magistrica slovenistike (mag. slov.).

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

Magistranti drugostopenjskega študijskega programa Slovenistika so usposobljeni za samostojno delo v znanstvenoraziskovalnih središčih, različnih javnih ali zasebnih zavodih in inštitutih ter na univerzah. Opravljajo lahko samostojno lektorsko delo v tiskanih ali elektronskih medijih, v gledališču in pri filmu, magistranti literarno-kulturološke usmeritve pa lahko opravljajo poklic umetniškega kritika. Usposobljeni so tudi za samostojno opravljanje uredniškega in organizacijskega dela v založbah ali medijih ter novinarskega dela v kulturnih in umetniških uredništvih na radiu, televiziji, pri časopisih ali v drugih sodobnih elektronskih medijih. Zaposlujejo se lahko v organih državne uprave ter drugih ustanovah, ki se ukvarjajo s predstavljanjem in promocijo slovenskega jezika, literature ali kulture. V kulturnih ustanovah (npr. gledališčih, muzejih) lahko opravljajo dela, povezana z oblikovanjem umetniškega programa ali z načrtovanjem, promocijo in izvajanjem izobraževalnih dejavnosti (npr. delavnic), zaposlujejo pa se lahko tudi v turistični in oglaševalski dejavnosti.