SLOVENISTIKA, pedagoški

Temeljni cilj drugostopenjskega pedagoškega magistrskega študijskega programa Slovenistika je usposabljanje bodočih profesorjev slovenskega jezika in književnosti, zato magistranti tega študijskega programa pridobijo kvalitetno družboslovno in humanistično izobrazbo s področja slovenskega jezika in književnosti s poudarkom na vzgojnoizobraževalnih vedah. Študenti so sposobni poglobljenega branja, globljega razumevanja, samostojne analize, opisa ter argumentiranega kritičnega vrednotenja besedil različnih vrst in zvrsti. Pri pedagoškem preoblikovanju strokovnih in znanstvenih spoznanj slovenskega jezikoslovja in literarne vede v prakso so usposobljeni za izbiranje ustreznih ciljev, vsebin in metod ter za načrtovanje vseh učnih faz v skladu z načeli sodobnega pouka slovenščine kot prvega/maternega jezika, pouka književnosti ter slovenščine kot drugega in tujega jezika. Kot razmišljujoči praktiki reflektirajo sočasna in pretekla specialnodidaktična ter druga strokovna spoznanja, se do njih argumentirano opredeljujejo in z lastnim raziskovanjem sooblikujejo pedagoško prakso. Svoja strokovna spoznanja so sposobni učinkovito ubesediti v govorjenem/ zapisanem publicističnem, poljudnoznanstvenem ali znanstvenem besedilu. Magistranti so po končanem študiju zmožni samostojno in fleksibilno poučevati slovenski jezik in književnost na vseh ravneh šolanja ter v vseh vrstah izobraževanja, tako institucionaliziranih kot neinstitucionaliziranih.

Ob zaključku študija pridobijo študenti strokovni naslov magister profesor oz. magistrica profesorica slovenistike (mag. prof. slov.).

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

Magistranti drugostopenjskega pedagoškega študijskega programa Slovenistika med študijem pridobijo znanja in spretnosti, potrebne za samostojno poučevanje slovenskega jezika in književnosti na vseh stopnjah šolanja, v vseh vrstah šol in vseh oblikah izobraževanja ter za raziskovanje na pedagoškem področju. Zaposlijo se lahko kot profesorji slovenskega jezika in književnosti tako v osnovni kot v srednjih šolah, poučujejo pa lahko tudi v okviru jezikovnih tečajev, ki jih izvajajo različne javne ali zasebne izobraževalne ustanove. Usposobljeni so za poučevanje slovenščine in slovenščine kot drugega in kot tujega jezika v jezikovnih tečajih, šolah, na izobraževalnih taborih in seminarjih, za lektorsko delo v tujini ter za poučevanje nekaterih kulturoloških izbirnih predmetov v osnovni šoli (ustvarjalno pisanje, šolsko novinarstvo, dramski krožek itd.). Usposobljeni so tudi za sodelovanje pri načrtovanju, izvajanju in vodenju specialnodidaktičnih raziskav s področja poučevanja slovenščine kot prvega/maternega jezika v ustanovah in inštitutih, v katerih raziskujejo pedagoško področje, ter se v založbah zaposlujejo kot uredniki učbeniškega gradiva in priročnikov za pouk slovenskega jezika in književnosti.