Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo makedonija (p.295) by ZoranSulejmanov

d-r Zoran Sulejmanov UBISTVATA VO MAKEDONIJA

D-r Zoran Sulejmanov UBISTVATA VO MAKEDONIJA Prvo izdanie, 1995 * Izdava~: Novinsko izdava~ka organizacija "Studentski zbor" - Skopje ul. Pirinska bb. baraka br. 5 Po{tenski fah 484 * Za izdeava~ot: m-r Tome Gruevski, direktor * Urednik: Zoran Kostov * Recenzenti: d-r Qup~o Arnaudovski d-r \or|i Marjanovi} * Tehni~ki urednik: Vladimir Bogoevski * Korektura: Olivera Bo`ovi} * Nacrt na korica: Nikola Simovski

ZORAN SULEJMANOV

UBISTVATA VO MAKEDONIJA

NIP "Studentski zbor" Skopje, 1995

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Kliment Ohridski," Skopje 343. 61/. 622 (497. 17) SULEJMANOV, Zoran Ubistvata vo Maskedonija / Zoran Sulejmanoiv. - Skopje: Studentski zbor 1995. - 312 str. : 24 sm Tira` 1. 000. - Bibliografija: str. 309-312. a) ubistva - Makedonija ISBN 9989-45-027-7

SODR@INA VOVEDEN DEL I. VOVEDNI ZABELE[KI ........................................................................... II. OPRAVDANOST NA ISTRA@UVAWETO ......................................... III. PREDMET, CELI I METODI PRIMENETI VO ISTRA@UVAWETO .................................................................................... PRV DEL KRIMINOLO[KI KARAKTERISTIKI NA UBISTVATA I NIVNITE STORITELI Glava I FENOMENOLO[KI KARAKTERISTIKI I. Tipologija na ubistvata................................................................................. 1. Voveduvawe vo problemot ......................................................................... 2. Vidovi ubistva spored KZ SRM .............................................................. 2.1. Ubistvo ............................................................................................... 2.2. Kvalificirani ubistva .................................................................. 2.3. Priviligirani ubistva................................................................... 3. Op{tga struktura na ubistvata spored KZ SFRJ ............................... II. NEKOI KARAKTERISTIKI NA UBISTVATA .............................. 1. Odnosot na obidenite i dovr{enite ubistva ...................................... 2. Na~in i sredstva za izvr{uvawe na ubistvata .................................... 2.1. Na~in na izvr{uvawe na ubistvata.............................................. 2.2. Sredstva za izvr{uvawe na ubistvata ......................................... 3. Prostorna rasprostranetost na ubistvata........................................... 3.1. Regionalen raspored na ubistvata................................................ 3.2. Raspored na ubistvata na relacija selo-grad ............................. 3.3. Raspored na ubistvata spored neposrednoto mesto na nivnoto izvr{uvawe .......................................................................... 4. Vremenska rasprostranetost na ubistvata ........................................... 4.1. Raspored na ubistvata vo tekot na godinata .............................. 4.2. Raspored na ubistvata po denovi vo tekot na nedelata ........... 4.3. Raspored na ubistvata vo tekot na denot .................................... 5. Posledici od ubistvata ............................................................................ III. MOTIVI NA UBISTVATA .................................................................... 1. Voveduvae vo problemot ............................................................................ 2. Vidovi ubistva spored motivot na storitelot.................................... 2.1. Ubistvo od odmazda .......................................................................... 2.2. Ubistvo od koristoqubie ............................................................... 2.3. Eliminacija na lice {to pretstavuva tovar za interesite na 5

ubiecot .................................................................................................. 2.4. Eliminacija na lice {to pretstavuva opasnost za interesite na ubiecot ............................................................................ 2.5. Ubistvo od qubomora ...................................................................... 2.6. Ubistvo poradi te{ki naru{uvawa na bra~nite, semejnite i srodni~kite odnosi ........................................................... 2.7 Ubistvo poradi te{ko naru{uvawe na sosedskite odnosi po dolgotrajni sporovi od imoten karakter ....................... 2.8. Ubistvo od strana na lica {to se nao|ale vo pijanstvo poradi upatena navreda ..................................................................... 2.9. Ubistvo poradi odbivawe na fizi~ki napad od pomal intenzitet ............................................................................................ 2.10. Ubistvo na mig ................................................................................ 2.11. Ubistvo od nebre`nost ................................................................. IV. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA UBIJCITE .......................... 1, Pol na ubijcite ........................................................................................... 2. Vozrast na ubijcite .................................................................................... 3. Obrazovanie na ubijcite........................................................................... 4. Zanimawe i vrabotenost na ubijcite ..................................................... 5. Bra~en i semeen status na ubijcite ........................................................ 6. Recidivizmot na ubijcite ......................................................................... 7. Porane{noto sociopatolo{ko povedenie na ubijcite G l a v a II VIKTIMOLO[KI KARAKTERISTIKI I. VOVEDUVAWE VO PROBLEMOT ........................................................... II. VIKTIMOLO[KI PREDISPOZICII ............................................ III. INTERPERSONALNI ODNOSI ......................................................... IV. PRIDONESOT NA @RTVATA............................................................... G l a v a III ETIOLO[KI KARAKTERISTIKI I. UBISTVATA KAKO POEDINE^NA I MASOVNA POJAVA I

NIVNOTO MESTO VO SISTEMOT NA OP[TESTVENITE POJAVI ........................................................................................................... 1. Ubistvata kako individualna (poedine~na) pojava ............................ 2. Ubistvata kako masovna pojava ................................................................ 3. Ubistvata i nivnoto mesto vo sistemot na kriminalnite op{testveni pojavi ................................................................................. II. OBJEKTIVNI KRIMINOGENI VLIJANIJA ................................ 1. Voveduvawe vo problemot ......................................................................... 2. Sistemot na kulturni vrednosi i zaostanati sfa}awa ..................... 6

3. Odnosot na mikrosredinata sprema ubistvata .................................... 4. Sredstvata na masovnata komunikacija ................................................. 5. Vlijanie na treti lica vo pojavata na ubistvata ................................ III. SUBJEKTIVNI KRIMINOGENI VLIJANIJA ............................ 1. Poim i struktura na li~nosta ................................................................. 1.1. Inteligencija na ubijcite ............................................................. 1.2. Karakter na ubijcite ....................................................................... 1.3. Temperament i emocionalni osobini na ubijcite ................... 1.4. Telesno zdravje na ubijcite ........................................................... 2. Psihopatski osobini na ubijcite .......................................................... 3. Drugi rastrojstva na psihi~koto zdravje na ubijcite ........................ 4. Psihozi na ubistvata ................................................................................. VTOR DEL POLITIKA NA REPRESIVNO SUZBIVAWE NA UBISTVATA GlavaI REPRESIVNO SUZBIVAWE NA UBISTVATA KAKO POSEBNA OBLAST NAANTIKRIMINALNATA POLITIKA I. VOVEDUVAWE VO PROBLEMOT ........................................................... II. RESOCIJALIZACIJATA - OSNOVNA CEL NA IZVR[UVAWETO NA KAZNATA ZATVOR ....................................... III. UBISTVATA I VISINATA NA IZREÊNITE KAZNI ........... IV. NAÊLOTO NA INDIVIDUALIZACIJA VO PRIMENATA NA REPRESIVNITE MERKI.................................................................. G l a v a II ULOGATA NA PROCESOT NA RESOCIJALIZACIJATA VO SUZBIVAWETO NA UBISTVATA I. IZUÛVAWETO NA LI^NOSTA I KLASIFIKACIJATA NA UBIJCITE KAKO NU@NA PRETPOSTAVKA ZA NIVNATA RESOCIJALIZACIJA .............................................................................. 1. Izu~uvawe na li^nosta na ubijcite ...................................................... 2. Klasifikacija na ubijcite ...................................................................... II. METODI NA TRETMAN VO OSTVARUVAWETO NA RESOCIJALIZACIJATA NA UBIJCITE ........................................ 1. Individualen tretman na ubijcite ........................................................ 2. Obrazovanie i socijalno-eti~ko vospituvawe .................................... 3. Osudeni~ka rabota na ubijcite ............................................................... 4. Grupno sovetuvawe i grupna psihoterapija .......................................... 5. Osudeni~ko "samoupravuvawe" ................................................................ 6. Primena na pogodnosti i disciplinski kazni ....................................

ZAJKLU^OCI ................................................................................................... KORISTENA LITERATURA ........................................................................

VOVEDEN DEL

I. VOVEDNI ZABELE[KI "Ne e va`no {to e storeno so nas, va`no e {to sme storile nie so toa {to e storeno so nas" 1. Da se rasrava za ubistvoto kako za eden od op{testveniite fenomeni vo koj ~ovekot na najbrutalen i najnehuman na~in, protivno na negovoto nastojuvawe za sopstvenoto postoewe niz ìvotot, da gi razre{uva sprotivnostite i suditite so drugite lu|e vo zadovoluvaweto na svoite potrebi i ostvaruvaweto na svoite prava i slobodi po pat na odzemawe na ìvotot na drugiot vo su{tina zna~i da se rasprava za ~ovekot kako biolo{ko, fizi~o, psiholo{ko i socijalno bitie. Toa ne samo zatoa {to ~ovekot se javuva kako nositel i `rtva na ovaa pojava, tuku zaradi faktot {to vo sloènosta na negovoto biolo{ko i op{testveno bitie moème da dobieme odgovor na pra{aweto: zo{to ~ovekot vo odnosot kon sebe, kon drugite i na drugite kon nego ja obezbeduva sopstvenata egzistencija, postignuva sopstvena materijalna i socijalna sigurnost na toj na~in {to na drugiot mu go odzema, mu go uni{tuva ona {to za sebe go smeta za najgolema, najzna~ajna, najsu{testvena vrednost. Raspravaj}i za ~ovekot na ovoj na~in i za ubistvoto {to se javuva kako posledica na odnosot na ~ovekot kon sebe i kon drugite, kako da moème odgovorot da go najdeme vo postavkata spored koja ~ovekot vo svoeto nastojuvawe za sopstevana socijalna sigurnost, {to inaku ja ~ini istorijata na negoviot civilizaciski razvoj, vo sopstvenata nesigurnost i postojanoto te`nenie kon nea, go uni{tuva drugiot ~ovek vo uverenie deka site opasnosti mu doa|aat od nego, a ne od negovata nemo}, barem vo ovoj stepen od razvojot na op{testvoto, so svest, razum i soznanija da gi sovladuva drugite prirodni i op{testveni sili {to ja determiniraat negovata polo`ba vo op{testvoto i go opredeluvaat na~inot na negovoto opstojuvawe i ìveewe. Na ~ovekot ni{to ne mu izgleda poprirodno i podredeno od ona {to e postoeweto na negovoto li~no "jas" i sopstvenata li~nost. Od li~noto "Jas" ja izvlekuva svojata slobodna volja i slobodata na sovesta vrz koja ja izgraduva i svojata li~nost. Sepak kriti~koto sociolo{ko ispituvawe na sistemot na li~nosta pokaùva deka toj - ~ovekot kako individua e krevko su{testvo, proizvod na dolgiot istoriski razvoj, deka postepeno se ra|al, sozdaval i odlikuval pod neposredno vlijanie na sloèn splet na op{testveni odnosi, gi steknuval svoite prvi konturi niz diferencijacijata na samata op{testvena struktura, samiot se diferenciral i preciziral niz moralnite i pravnite insti11

tucii, za kone~no da se vozdigne od filozofska apstrakcijua vo konkretna realnost vo koja sopstvenoto "jas" go smeta ne samo pri~ina i uslov za postoeweto na samiot sebe, tuku i za postoeweto na se okolu nego, na nadvore{niot svet. No pritoa, ne treba da se zaboravi onaa Dirkemova postavka spored koja ~ovekovata individualizacija e posledica na op{testvenata podelba na trudot i se pogolemata specijalizacija na ~ovekot vo trudot. Toa ni go potvrduva faktot {to moralnite poimi za li~nosta koja se steknuva so svoja svest, nezavisnost, avtonomnost, ne ostanuvaat apstraktni kategorii, tuku vo golema mera vlijaat i na oblikuvaweto na pravnite odnosi {to se javuvaat kako garancii no i ograni~uvawa na negovata polo`ba vo op{testvoto, {to inaku se menuvaat pod neposredno vlijanie na ekonimskiot i politi~kiot razvoj na op{testvoto. Me|utoa, op{testveno, politi~kki i sociokulturno determiniraniot razvoj na ~ovekot i li~nosta {to niz celata istorija na ~ovekovoto op{testvo do denes, se ostvaruva vrz klasna struktuiranost i podadenost na lu|eto vo nego, go razviva individualizmot, go tera ~ovekot sopstvenata sigurnost i egzistencija, kako steknati soznanijua i iskustvo, da ja bara i ostvaruva preku izgraduvaweto na ~uvstvoto na uveruvawe deka " javniot interes" e sprotiven na negoviot individualen interes i sloboda, deka go stega i sopira vo negovite stremeì kon sloboda i slobodniot natprevar za proizvodstvo, mu nametnuva barawa, ograni~uvawa, po pat na porezi zafa}a od ona {to toj go sozdava, mu nametnuva prisila po pat na policija i vojska, go tera vo vojni i go vodi vo drugi barawa {to ne mu se prijatni ili gi smeta za nepotrebni. Ottuka i prviot stav i orientacija kon gra|anski individualizam, {to sovremenoto gra|ansko burùasko op{testvo go razvi do krajni granici se izrazuva i oblikuva preku pasivniot odnos kon zaedni~kiot op{testven ìvot i sozdavawe na sopstven intimen, nezavisen li~en ìvot pod parolata "svoja ku}i~ka svoja slobodica" i za{tita na se {to e okolu nea so site mo`ni sredstva. Drugiot stav kon gra|anskiot individualizam se izrazuva preku pesimisti~kiot odnos kon op{testvoto, prezir kon site biolo{ki vrednosti na ~ove~kite masi, razvivawe na nagonot za mo} i vladeewe so drugite, nastojuvawe da se postigne sopstvena sigurnost, materijalna i socijalna, preku obezbeduvawe nadmo} na drugite. Respektivniot odnos kon ovie soznanija e neophoden za da se sfati deka individualizmot e poedine~na (individualna) no i op{testvena kategorija, {to ~ovekot ja poseduva kako individualno biolo{ko no i op{testveno bitie ne kako potreba i po pravilo da ja izrazi svojata individuacija - nastojuvawe da ja izrazi svojata li~nost i svoite osobenosti, svoite sposobnosti i porivi, tuku deka taa negova karakteristika {to go opredelluva negovoto individualno i op{testveno odnesuivawe se javuva kako op{testvena i kulturna uslovenost za negovata socijalizacija.

Vo ramkiyte na eden takov nau~en pristap kon ~ovekovoto odnesuvawe vo op{tetsvoto moè da se pobaraat objasnuvawa i odgovori i za onie povedenija vo koi svojata individualnost ja brani, za{tituva, obezbeduva preku uni{tuvaweto na druga individua. Toj pristap moè da bide teoretska osnova za nau~no objasnuvawe na etiologijata na negativnite ~ovekovi odnesuvawa {to vo op{testvenite odnosi doìvuvaat najostri formi na neodobruvawe preku primena i na najstrogi kazni, vklu~uvaj}i gi i onie {to se zasnovaat vrz na~eloto na odmazda i srazmernost, a individualnite karakteristiki na li~nosta formirani vo takvi op{testveni uslovi, osnova za podlaboko i objasnuvawe na fenomenolo{kite karakteristiki i osobenosti na takvoto ~ovekovo odnesuvawe. To~no zatoa mnogu pologi~no ni izgleda, pod pretpostavka toa i nau~no metodolo{ki korektno da se izvede, vo objasnuvaweto na ovoj negativen fenomen da se trgne od li~nosta koja i okolu koja se slu~uvaat site zbidnuvawa vo vrska so ubistvata, ne napu{taj}i ja ni vo eden moment istoriskata dimenzija na razvojot na ~ovekovata li~nost, bidej}i samo niz taa dimenzija moème da go sfatime i objasnime ovoj kriminalen fenomen {to uporno opstojuva niz celata istorija na ~ovekovoto op{testvo. Toa kako povtorno da ne navra}a na sfa}aweto za li~nosta kaj starite latini kako za "maska" - zamaskiran, nevistinit, nerealen ~ovek, a kaj Rimjanite, kako za ve{ta~ko lice, maska vo komediite i tragediite, hipokrizija, aramilak, ne{to {to mu e strano na pravoto "jas." Na sovremenoto nivo na razvoj na op{testvenite, ekonomskite, socijalnite i kulturnite odnosi na op{testvoto, kon razgleduvaweto na fenomenot ubistvo bi trebalo da se pristapuva od pozicijata na op{tite karakteristiki na ìvotot i odnosite na lu|eto {to se opredeluvaat kako humanizam. Humanizmot moè da se definirta na pove}e na~ini, no toj sekoga{ vo osnova se sveduva na procesot na osamostojuvawe na ~ovekot kako individualno i op{testveno bitie. Osamostojuvaweto na individualen plan go opredeluvame kako samosvest kako samosigurnost vo sopstvenata mo} vrz premisata "znaeweto e mo}," kako spoznanie na samiot sebe, na volev plan kako sloboda - solglasnost na namerite i aktot, na ~uvstvoto za iskrenost - soglasnost na griàta za sebe i za drugite, a na op{testven plan kako nezavisnost i sigurnost - otsustvo na sudiri me|u individualnata i kolektivnata volja. Me|utoa, site ovie stavovi so pomo{ na koi ~ovekot doa|a do samosvest, se samo apstrakcija vo konkretnite odnosi koi edinstveno ni dozvoluvaat da utvrdime kakva e nivnata vistinska sodrìna i do koja mera taa e razviena vo opredeleni uslovi na ìvotot i razvojot na op{testvoto. Humanisti~kata svest kako i sekoja svest, se ra|a, razviva vo sprotivstavuvaweto na stvarnite okolnosti na ìvotot, vo podvlekuvaweto na onaa strana na ~ovekovata priroda {to prva dopu-

{ta vozdignuvawe na "idealnata" ~ovekova nad vistinskata priroda.1 To~no zatoa vo osnovata na humanizmot leì poznatata teza na Ptotagora deka "~ovekot e merka na site ne{ta." No, ~ovekot kako mo`na merka na site ne{ta mina niz site onie deformacii {to ne moè{e da gi izbegne edno subjektivno merilo. Ako trgneme od toa deka humanizmot vo site svoi varijanti cvrtsto veruva deka sudbinata na ~ovekot zavisi od spoznanieto na takvi merila vo opredeluvaweto na svojata ~ovekova li~nost, vo sogleduvaweto na site op{testveni uslovi {to go otu|uvaat od negovata ~ove~nost, toga{ sosema e razbirlivo deka socijalisti~kiot humanizam ima prednost pred site drugi, bidej}i na ~ovekot mu dava oru`je za nau~na analiza na na~inite i uslovite i negovoto istorisko nastanuvawe. ôvekot vo svoeto sasmoostvaruvawe bil prisuten sekoga{ kako cel ~ovek i kako celo ~ove{tvo {to bil soo~en so pra{aweto na svoite mo`nosti ili nemo`nosti. Nau~noto marksisti~ko sfa}awa na humanizmot se ogleda vo toa {to toj nastojuva da ja razvie sprotivnosta me|u humanizmot, ~ovekot kako duhovno i vrednosno bitie i naturalizmot ~ovekot kako prirodno i nagonsko bitie, specifi~nosti {to se ekspliciraat so faktot {to ~ovekot postoi ednovremeno kako poedinec i kako op{testvo, kako individua i kako generi~ko bitie. Zaslu|ite na Marks se to~no vo toa {to uspeal da ja sogleda ovaa sprotivnost i se obidel da najde re{enie. Toj trgnuva od postavkata deka humanizmot ne moè da se vtemeli ni ~isto psihosociolo{ki ni ~isto na biolo{ki osnovi, bidej}i toj ne se iscrpuva nitu vo op{testvenite odnosi na ~ovekot nitu vo negovite prirodni dispozocii, tuku vo osnova e izrasnuvawe na ~ovekot niz ednata i drugata oblast do sebe samiot. Spored toa, li~nosta vo svojata kriti~na, nau~na i retrosperktivna svest go odrazuva ona {to ve}e bila, samo zatoa da moè {to poslobodno da se izrazi ona {to }e bide, {to e samo mo`nost na nejzinata privilegirana li~na egzistencija.2 Ottuka, individualnosta, kon koja se teì ne e razultat samo na sega{nite odnosi, tuku se javuva kako sinteza na sega{nite i minatite odnosi i sostojbi i zatoa vo izu~uvaweto i objasnuvaweto taa treba da se zafati vo site ovie odnosi, vo nivnata geneza, poteklo i razvojni tendencii. Od druga strana, protivre~nostite {to postojat me|u op{testvenoto bitie na ~ovekot i na~inite na negovoto poop{testvuvawe, koe ~esto se nao|a vo sprotivnost so negovata op{testvena prioroda doveduva do otu|uvaweto na li~nosta pred se vo sferata na materijalnite uslovi i odnosi na negovoto ìveewe, a potoa i vo duhovnata sfera, deka alienacijata na ~ovekot zna~i vistinsko prisvojuvawe na ~ovekovoto bitie po ~ovekot i za ~ovekot. Ottuka, ukinuvaweto na op{testvenite odnosi {to vodat kon otu|uvawe na li~nosta i do negovo delinkventno odnesuvawe kako najteòk izraz na 1 2

Supek, str. 316. Ibid, str. 32

negovo otu|uvawe, se ne{ta {to proizleguvaat od samite op{testveni sili. Dotoga{ harmoni~noto oblikuvawe na li~nosta kako edinstvo na individualnoto i kolektivnoto vo odnesuvaweto e rabota na sekoj poedinec i negovoto vospitno i primerno deluvawe na drugite. Kolku pove}e odnosite se pribliùvaat kon humanisti~kite ideali, dotolku pove}e op{testvenite normi dobivaat zna~ewe na individualni normi, a celokupnoto negovo deluvawe e kulturno deluvawe, bidej}i dràvata prestanuva da se javuva kako posrednik me|u lu|eto kako oblik na otu|ena op{testvenost. Pritoa, slobodata na ~ovekot se javuva kako osnoven ideen pokrenuva~ i kriterium za ostvaruvawe na li~nosta, taa se o~ituva kako racionalna, razumna i razborita soglasnost me|u op{testvenata svest i ~ovekot vo negovata univerzalnost i vkupnite op{testveni odnosi. Slobodata e ~in {to nas kako li~nost ne poniùva i kako ponièna, obavezna smalena individualnost ne predva na op{testveno prisilnite odnosi koi zna~at preduslov za ostvaruvawe na porocesot na individualizacijata na op{testvoto i poop{testvuvawe na individualnosta. Na ovoj stepen na razvoj najmnogu doa|a do izraz pojavata na otu|enost na ~ovekot za op{testvenite odnosi, bidej}i na ova nivo ~ovekot e povikan da pruà {to pove}e dokazi za svojata sloboda, slobodna volja i kriti~ko mislewe i svest. Vo ovie uslovi me|usebnata zavisnost na ~ovekovata sloboda i nesloboda, op{testvenata zavisnost i nezavisnost, idejnite manifestacii i kriti~nosta tolku se me|usebno zavisni {to najsilno ja izrazuvaat sprotivstavenosta na ~ovekot so sopstvenata otu|enost. Sega{nive uslovi se najblisku do mo`nostite za ostvaruvawe na ~ovekot vo negoviot totalitet, kako izraz na negovite tvore~ki sposobnosti, a pritoa i najograni~eni vo toa. Vo kapitalisti~kite uslovi na proizvodstvo, vo uslovi na klasna podelenost i izdiferenciranost na eksploatatorski odnosi vo proizvodstvoto ~ovekot najmnogu se ~uvstvuva izguben, bespomo{en, otfrlen i vo stremeòt da se stekne so ona {to go izgubil, da stekne sopstvena sigurnost vo ìveeweto, posegnuva po odnesuvawa {to ja naru{uvaat sigurnosta na drugiot, zatoa {to samo na toj na~in postignnuva sopstvena sigurnost. To~no zatoa, vo sovremenite uslovi iracionalnoto i racionalnoto, nu`noto i slu~ajnoto, nasledenoto i steknatoto, dadenoto i sozdadenoto, sekoga{ ni davaat edna nova li~nost, koja nam sekoga{ ni e tu|a i vo koja vrz psiholo{ka osnova se javuva anksioznost, agresivnost, nesigurnost i omraza do te`nenie za ubistvo na drugiot zaradi sopstvenata sigurnost i sovladuvawe na site sostojbi na frustriranost. 2. Trgnuvaj}i od marksisti~ko-dijalekti~kiot model vo objasnuvaweto na kriminalitetot i vo toj red na ubistvata kako eden od najte`{kite oblici na kriminalno odnesuvawe, nu`no doa|ame do onie postavki {to korenite na kriminalnoto odnesuvawe gi baraat vo sprotivnostite na klasno struktuiranoto op{testvo koe ja determi15

nira osnovnata sprotivnost me|u potrebite na lu|eto i mo`nostite za nivno zadovoluvawe vo soglasnost so vladea~kiot praven i moralen sistem na utvrdeni vrednosti i kriminalnoto odnesuvawe kako protivpraven, pa, spored toa neracionalen na~in na nivnoto zadovoluvawe. Vrz taa osnova vo objasnuvaweto na kriminalitetot kako op{testvena pojava i kriminalnoto odnesuvawe kako individualen akt se gradi generalnata postavka deka ovie pojavi pretstavuvaat, najteòk, najsilno izrazen oblik na otu|uvawe na ~ovekot, pred se vo materijalnata, a potoa i vo duhovnata sfera na negovoto ìveewe i sozdavawe. Vo soglasnost so ovie op{ti postavki, vo poedine~niot i dokraj individualiziran ~ovek, spored Marks, se soedinuvaat i realiziraat individualnite i generi~kite karakteristiki na ~ovekot kako nivno postojano sprotivstavuvawe i negovo oblikuvawe vo op{testveno bitie, a na~inot niz koj se izrazuvaat i manifestiraat oddelnite modifikacii e opredelen od konkretnite istoriski uslovi na razvojot na op{testvenite odnosi. Na ovaa osnova Marsks ukaùva na paradoksot na istoriskiot razvoj na ~ovekot i op{testvoto: vo dosega{niot razvoj ~ovekot sekoga{ i denes se potvrduval pred se kako otu|ena, a samo relativno i ograbi~eno se ostvaruval kako slobodna li~nost. Nabquduvaj}i go ~ovekot niz istoriskaat konkretnost na klasnite op{testva {to go ~inat najgolemiot del od dosega{nata istorija, Marks ja formuliral teorijata na otu|uvaweto za da gi pokaè istoriskite granici na ~ovekoviot razvoj {to vo opredeleni op{testveni okolnosti toj ne moè da gi andfmine. So teorijata na otu|uvaweto Marks ponatamu ja konkretizira i potvrduva svojata koncepcija za istoriskiot karakter na ~ovekot, no ednovremeno ukaùva i na negovite perspektivi za sovladuvawe na otu|enata sostojba preku dezalienacijata. Taa dezalienacija, spored nego, e mo`na samo so transformacija na celokupnite op{testveni odnosi preku revolucionizirawe na op{testveniot razvitok. Korenite na otu|uvaweto, a so toa i problemite na ~ovekot, Markas gi nao|a vo stokovoto proizvodstvo na klasnoto op{testvo {to doveduva do otu|uvawe na proizvodite na trudot od negoviot proizvoditel, otu|uvawe na aktot na proizvodstvoto, otu|uvawe na ~ovekot od svojata priroda i na ~ovekot od ~ovek. Nemoè me|utoa da se kaè deka del od ovie problemi na ~ovekot za ostvaruvawe na negovata su{tina ne gi nasetile brojni filozofi i sociolozi u{te pred Marks. Razlikata me|u niv se sostoi samo vo tolkuvaweto na korenite {to doveduvaat do ~ovekovoto otu|uvawe i istaknuvaweto na re{enijata za nivnoto nadminuvawe. Pritoa, glavnata slabost na site nemarksisti~koi teorii i orientacii se sostoi vo predloènite solucii {to se nedovolno povrtzani so konkretnite uslovi vo koi {to moàt da se realiziraat. Porane{nite filozofi ~ovekot go sveduvale na apstrakten esencijalizam i naturalisti~ko simplificirawe na negovite proble16

mi. Sovremenata pak egzistencionalisti~ka i personalisti~ka filozofija pretstavuvaat protest protiv vakvite, no istovremeno protiv marksisti~kite sfa}awa za{to poa|aat od pretpostavkata deka moè da se rasprava samo za oddelniot individualiziran ~ovek ili za li~nosta, a ne i za ~ovekot voop{to kako istoriska kategorija, a so toa poedine~nata ~ovekova egzistencija ja pretvorija vo metafizi~ka kategorija. Razmisluvaj}i na ovoj na~in i ovie filozofski pravci doa|aat do istite problemi na sovremeniot ~ovek, pa duri i gi prodlabo~uvaat do taa mera {to ja postavuvaat kategorijata na apsurdnosta i apsurdniot ~ovek.3 Za niv apsurdot ne e ni{to drugo tuku odnos na ~ovekot sprema svetot {to go opkruùva. Su{tinata na apsurdot ostvaruva, pred se izvesna neskladnost: me|u ~ovekovite stremeì kon edinstvo i neostranliviot dualizam na duhot i prirodata, me|u ~ovekovite stremeì kon ve~nosta i opredelenoto traewe na negovoto postoewe, me|u "nespokojstvoto" {to e negova vistinska su{tina i zaludnosta na negovite napori. Smrtta, postoeweto na pove}e vistini, kako i pove}e bitija vo eden ~ovek ~ii {to broj ne moè da se namali, nerazbirlivosta na stvarno postoe~koto, slu~ajot - ete toa se polovite na apsurdot.4 Vo pogled na re{enijata na ~ovekovite problemi osnovnata i neizbe`na logi~ka posledica na filozofijata na apsurdot e potpolna ramnopravnost na site postapki: ne postoi dobro i zlo, postoi samo svest za apsurdot. Ednakvosta na site iskustva, moralni i nemoralni i kultot na sega{nosta, nasproti kultot na trajnosta, minatoto i idninata, toa se osnovnite posledivci na filozofijata na apsurdot. Da se ìvee pove}e, a ne podobro, toa e devizata na deloto na Kami - "Mit za Sizif." Negoviot apsurden junak e ~ovek koj ne se otkaùva nitu od edno svoe ubeduvawe, toj saka da ìvee vo idnina bez nadeì i iluzii, no i bez pomiruvawe so sudbinata. Takviot ~ovek se afirmira so pobuna. Ako svetot e bezli~en, {to mu preostanuva na ~ovekot osven herojskiot buntoven pesimizam od tipot na Sizif: da se izdrì bez nade`, da se pravi ona {to zavisi od nego i da se deluva bez iluzii, no ne za ve~nosta, tuku za denes. Spored Kami, Sizif ne e nesre}nik tuku junak koj vo svojata rabota vsu{nost e sre}en. Vo herojskoto prifa}awe na ìvotot onakov kakov {to e, treba da zamre smeeweto na bogovite koga kamenot na Sizif povtorno }e se strkala niz planinata. So svojot trud Sizif e vsu{nost posilen od bogovite koi mislele dekja go kaznile. 3

Za apsurdnosta na ~ovekovata egzistencija pi{uvale brojni pretstavnici na egzistencionalisti~kata filozofija, kako na primer: @an Pol Sartr, Hajdeger, Karl Jaspers, Lav [estov, Seren Kjerkegor. Najzna~aen pretstavnik na teorijata na apsurdot e me|utoa Alber Kami so svoite dve najzna~ajni dela: "Mit za Sizif" i "Stranec." 4 Sartr, str. 136.

Bez pretenzija da navleguvame vo podrobna analiza na ovie teorii dovolno }e bide ako kaème deka filozofijata na apsurdot, za besmislata, zaludnosta na ìvotot, e takva orientacija koja {to nudi circulus vitiosus, bezizlena polo`ba za ~ovekot. Spored nea ~ovekot ne treba ni{to da pravi za idninata, tuku da ja podnesuva i trpi sega{nosta vo ubeduvawe deka samoto soznanie za toj apsurd na svetot e dovolno da se preìvee. Na toj na~in filozofijata na besmislata nudi besmisleni re{enija i so ogled na toa samata se negira. Vo {to e toga{ smislata na ~ovekoviot ìvot vo sovremenoto op{testvo vo koe ~ovekot se sudira so svojata otu|enost i takanare~enite egzistencionalni problemi i protivre~nosti. Vo {to e smislata na ~ovekoviot ìvot vo op{testvoto koe se sostoi od atomi koi se razdeleni eden od drug, a se odrùvaat zaedno samo so pomo{ta na na sebi~nite interesi i potrebata edniot da go koristi drugiot. Vo {to se sostoi taa smisla koga rabotata i drugite aktivnosti na ~ovekot se pretvoraat vo sredstva za steknuvawe na pari, a ne sodrìna na tie aktivnosti. Vo {to e smislata na ìvotot vo erata na sovremenata tehnika koja go postavuva pra{aweto za zagospodaruvawe so nea, a istata da ne se svrti protiv nego vo vid na fizi~ko uni{tuvawe vo nuklearna vojna ili vo vid na duhovno uni{tuvawe od strana na tehniciziraniot na~in na ìvot. I na krajot, bez pretenzija za iscrpnost, se nametnuva i vekovnoto pra{awe - {to e smislata na ìvotot na ~ovekot koj kako kone~no su{testvo sekojdnevno se soo~uva so smrta, a istovremeno gradi proekti i ideali {to moàt da se realiziraat edinstveno so nadminuvawe na taa kone~nost. Vo odgovorot na ovie pra{awa ve}e go vidovme stavot na filozofijata na apsurdot i vedna{ go otfrlivme kako neprifatliv, bidej}i so nego ne se postavuva pra{aweto za smislata na ~ovekoviot ìvot za{to apriorno se tvrdi deka e toj besmislen. [to se odnesuva pak do marksisti~kata filozofija, zaklu~okot e deka taa nudi edno novo revolucionerno op{testvo so poinakvi op{testveni odnosi kade }e se sozdadat usloivi za celosna dezalienacija na ~ovekot. Toa op{testvo spored Marks e komunizmot.5 Treba li me|utoa da se ~eka komunizmot 5

"Socijalizmot (komunizmot, Z.S.) pretstavuva ukinuvawe na ~ovekovoto samotu|uvawe, vra}awe na ~ovekot kako vistinsko ~ove~ko bitie. Toj e vistinskoto re{enie na sudirot me|u ~ovekot i prirodata, me|u ~ovekot i ~ovekot, vistinsko re{enie na borbata me|u egzistencijata i su{tinata, me|u opredmetnuvaweto i samopotvrduvaweto, me|u individuata i rodot. Toj e re{enieto na zagatkata na istorijata i znae deka deka e toj toa re{enie. Za Marks socijalizmot (komunizmot, Z.S.) zna~e{e takov op{testvenm poredok {to dozvoluva vra}awe na ~ovekot vo samiot sebe, izedna~uvawe na egzistencijata i esencijata, nadminuvawe na podelenosta i sudirot me|u subjektot i objektot, o~ove~uvawe na prirodata, zna~e{e takov svet vo koj ~ovekot ne e

za ~ovekot da gi re{i istoriskite zagatki na otu|uvaweto i kone~no da ja najde smislata na ìvotot. Marksizmot toa go negira tvrdej}i deka ~ovekot e onaa dinami~ka sila {to treba da se bori i izbori za svojata idnina. No ako se zeme deka sovremenite procesi nedvosmisleno ukaùvaat na bavnosta na dostignuvaweto na novoto bezkonfliktno op{testvo, ne moème da ne se obideme i bez toa novo op{testvo, tuka i sega, da ja najdeme smislata na ~ovekoviot ìvot. Vo pronao|aweto na toj odgovor }e trgneme od nekolku zna~ajni misli {to vo svoeto delo "Sistem na prirodata" gi iznel Pol Holbah u{te vo 1770 godina. Golem broj od negovite idei za ~ovekot i denes se sveì i prifatlivi za{to na genijalen na~in gi povrzuvaat problemite na ~ovekot so opredeleni kriminolo{ki razmisluvawa za potekloto na zloto i naporite za negovo smaluvawe. Spored Holbah, ~ovekot kako fizi~ko, taka i moralno, ìvo, ~uvstvitelno,, mislovno i dejstvitelno bitie vo sekoj moment na svoeto postoewe te`nee kon toa da go pribavi samo ona {to mu se dopa|a, t.e. ona {to mu odgovara na negovoto bitie, a se trudi da go otstrani od sebe ona {to mu {teti.6 Celta nba ~ovekot vo negoviot delokrug, smislata na ìvotot e da se odrì i svojot ìvot da go napravi sre}en. Va`no e zna~i da se spoznaat vistinskite sredstva so ~ija pomo{, a blagodarenie na svojata pretpazlivost i svojot um, sigurno i neprekinato }e ja postigne celta {to si ja postavil. Ovie sredstva se negovite sopstveni sposobnosti, negoviot duh, negovite talensti, negovata trudoqubivost, negovite deluvawa opredeleni od strastite za koi e podoben so ogled na svojata priroda i koi pomalku ili pove}e mu davaat delotvornost na negovata volja. Iskustvoto i umot mu davaat delotvornost na negovata volja. Iskustvoto i umot mu go pokaùvaat u{te i toa deka lu|eto so koi ìvee vo op{testvoto mu se neophodni, deka moàt da pridonesuvaat za negovata sre}a, za negovite zadovolstyva, deka moàt da mu pomognat so sposobnostite {to tie samite gi imaat. Iskustvoto go u~i na koj na~in toj moè da gi zdruì vo ostvaruvaweto na negovite nameri, na koj na~in moè da gi pottikne tie da sakaat da deluvaat vo negova korist. Toj gi gleda deluvawata so koi tie se sloùvaat kako i onie {to ne im se dopa|aat, gi gleda povedenijata {to gi privlekuvaat i povedenijata {to gi odbivaat, korisnite i {tetnite efekti {to proizleguvaat od raznite na~ini na postoewe i deluvawe. Site tie iskustva mu davaat ideja za dobroto i porokot, za ona {to e pravedno i nepravedno, za ~ineweto i podlosta itn., so samo eden zbor toj u~i da gi procesnuva lu|eto i delata, da gi razlikuva nu`nite ~uvstva {to vo niv se ra|aat pod dejstvoto na razni efekti {to vrz niv dejstvuvaat. Vrz nu`nata razli~nost na ovie efekti e zasnovano pove}e stranec me|u stranci, tuku e svoj svet, kade se ~uvstvuva kako doma." From, str. 74-75. 6 Holbah, str. 40.

razlikuvaweto na dobroto i zloto... na ve~nite i nepromenlivite odnosi koi se odrùvaat me|u bitijata od ~ovekoviot rod koj op{testveno ìvee, na odnosite {to }e postojat se dodeka trae ~ovekot i negovoto op{testvo.7 Ponatamu Holbah veli, dovolno e {to znaeme deka spored svojata su{tina ~ovekot te`nee kon svoeto samoodrùvawe i da go napravi svojot ìvot posre}en, a koga se postavi ova bilo kakvi da se negovite postapki nema da se izmamime vo negovite motivi koga poa|ame od ovoj prv princip, od ovoj op{t i nuèn pokrenuva~ na na{ite motivi. Vo nedostig na iskustvo i razvienost na umot, ~ovekot nesomneno ~esto se mami vo sredstvata {to moàt da go dovedat do ovaa cel, ili sredstvata {to gi koristi ne ni se dopa|aat bidej}i ni {tetat na samite nas, ili pak, sredstvata so koi se sluì ni izgledaat glupi za{to ne odale~uvaat od celta namesto da ne dobliùvaat kon nea. No bilo kakvi da se ovie sredstva tie sekoga{ nu`no i nepromenlivo ja imaat za predmet sre}ata, realna ili imaginarna, trajna ili minliva, sli~na na negoviot na~in na postoewe.8 I na krajot, spored Holbah prirodata ne gi ra|a lu|eto ni dobri ni lo{i: taa gi ra|a kako ma{ini,, pomalku ili pove}e aktivni, podvi`ni i energi~ni, im dava tela, organi i temperamenti od koi nu`no proizleguvaat nivnite strasti, i nivnite èlbi pomalku ili pove}e èstoki. Strastite sekoga{ za svoj predmet ja imaat sre}ata: spored toa tie se dovolni i prirodni i moàt da se nare~at dobri ili lo{i spored vlijanieto {to go imaat na bitijata od ~ovekoviot rod... Rakata so koja od prirodata sum vooruàn ne e ni dobra ni lo{a, no upotrebata na ovaa raka moè da stane zlostorni~ka ako sum steknal navika so nea da se sluàm za vr{ewe kra`bi ili ubistva so cel da steknam pari. Spored toa, vo mene u{te od ranoto detstvo e vsadena èlba koja vo op{testvoto vo koe ìveam e neophodna, no koja mojata trudoqubivost bi moèla so rabota da ja zadovoli, a ne da mu na{teti na mojot blizok. Srceto na ~ovekot e po~va koja spored svojata priroda moè podednakvo da proizveduva trwa kako i najkorisni rastenija, otrovi kako i prijatno ovo{je, a toa zavisi od semeto {to }e bide zasadeno i od griàta {to {to }e mu bide posvetena... Vospituvaweto e zna~i toa, {to doej}i ne so vistinskite i la`nite sfa}awa i idei ni dava potrebni pottici pod ~ie vlijanie deluvame korisno ili {tetno za nas samite ili za drugite. So ra|aweto nie ja nosime so sebe samo potrebata za samodrùvawe i steknuvawe sre}en ìvot. Obrazovanieto, li~nite primeri, pomneweto i iskustvoto ni pruàat stvarni ili nestvarni sredstva za postignuvawe na ova, a navikata ja pruà lesnotijata da gi koristime ovie sredstva i cvrsto ja povrzuva

7 8

Ibid, str. 93-94. Ibid, str. 140.

so onie sredstva {to mislime deka najdobro moàt da ni gi donesat onie predmeti {to sme nau~ile da gi posakuvame.9 Toa se nekolku citati od deloto na Holbah, a eve {to moè vo osnova da se zaklu~i od niv. Prvo, ~ovekot e ìvo, materijalno, mislovno i prakti~no su{testvo. Vtoro, smislata na negoviot ìvot se sostoi vo osnovniot streme` da se odrì svojot ìvot i da se baraat i iznajdat na~ini svojata egzistencija da se napravi sre}na. Treto, ~ovekot niz op{testvenite odnosi se u~i i odlu~uva za dobroto i zloto i ovie dva pola od ~ovekovta ~uvstvitelnost i odnesuvawe }e postojat sĂŽ dodeka postojat i op{etstvenite odnosi me|u lu|eto. êtvrto, vo stremeòt kon postignuvawe na sre}ata, a toa zna~i na sopstveniot interes, ~ovekot ~esto postapuva iracionalno izbiraj}i pogre{ni sredstva za nejzinoto dostignuvawe. I, petto, za pogre{niot izbor na tie sredstva naj~esto e vinovno op{testvoto {to na svoite ~lenovi ne im gi dalo vistinskite primeri na vospituvawe. Site ovie elementi vo krajna linija se sveduvaat na onie uslovi vo ìvotot na ~ovekot {to ja determiniraat negovata materijalna i socijalna sigurnost, ja opredeluvaat linijata na civilizaciskiot razvoj niz negovata humana socijalizacija. Toa {to ni go nudat ovie konstatacii e deka ~ovekot e isklu~ivo su{testvo {to vnesuva smisla vo svojot ìvot, koja treba da ja najde vo svojata egzistencija i sre}a. Me|utoa, ~ovekot e isklu~ivo i toj {to vo sebe treba da ja vnese smislata na svojot ìvot i so toa da ja izgradi svojata individualnost, a celokupnata zada~a na op{testvoto se sostoi vo toa da sozdae takvi uslovi i da razvie takvi pottici za vnesuvawe na vistinskata smisla {to nema da bide vo sudir so op{testvenite barawa i vrednosti. Vo soglasnost so toa treba da se ostvaruva i odnosot na poedinecot (individuata) sprema op{testvenata zaednica. Vo op{testvo koe se pomalku im se sprotivstavuva na poedincite, poedine~nite interesi ne se samo refleksija, tuku i osnoa vrz koja se vgraduvaat i individualnite i op{tite interesi vo op{testvenata zaednica. Me|utoa, za nadminuvawe na sudirot pome|u poedine~noto i op{testvenoto zasega ne se sozdadeni uslovi duri ni vo socijalisti~koto op{testvo. Od tie pri~ini ~ovekovata egzistencija ili barem nekoj negov interes {to e naso~en kon postignuvawe na individualnata sre}a ponekoga{ se zagrozeni ili dovedeni na takvo nivo spored koe ~ovekot go usoglasuva svoeto povedenie obiduvaj}i se da gi za{titi svoite poedine~ni vrednosti, sre}a i idnina. So eden zbor, ~ovekot gi naso~uva svoite aktivnosti protiv okolnostite {to go popre~uvaat ostvaruvaweto na smislata na negovoto postoewe i individualna sre}a 3. Kade e izlezot od seto toa? Spored nas, izlezot moè da se najde vo baraweto ramnoteà me|u nagonskoto, emocionalnoto i razu9

Ibid, str. 102-103.

mskoto vo individualiziraniot ~ovek {to treba da ja odrùva konkretnoto op{testvo. Vo taa smisla kolku {to e podobro op{testvoto dotolku }e bide opodobar i po~esen poedinevot vo nego i negovata sre}a }e go raduva bez da ja sporeduva so tu|a,10 tuku vo sre}ata na drugiot }e ja gleda i sopstvenata sre}a. Dominiraweto na nagonskoto i emocionalnoto vo ~ovekot ne e ni{to drugo, tuku osloboduvawe na kontrolata na op{testvoto vrz poedinecot. Ottuka i pra{aweto, kolku po{irokata i potesnata op{testvena sredina e vinovna za rastrojstvoto na onie vrednosti {to treba da ja so~inuvaat smislata na ìvotot, a kolku se za toa vinovni poedincite, odnosno nivnite individualni karakteristiki i nivniot nedovolen napor da gi usoglasat so op{testveniot ìvot. To~no e sekako deka se vinovni i ednite i drugite, no nepraveden e onoj koj zaednni~kiot porok go prefrla samo na poedincite.11 Pogolemata vina e sepak vrz op{testvoto koe nudi niza pogre{ni primeri, brz napredok i brza promena na vrednostite koi vo opredeleni uslovi poedinecot ne moè uspe{no da gi sledi. Od tie pri~ini smetame deka na{eto op{testvo u{te denes e dol`no da vloì pogolemi usilbi za smaluvawe na site protivop{testveni povedenija so takov odnos i sredstva so koi }e se vodi smetka za razli~nite uslovi i sostojbi. Pritoa, op{testvoto treba da e svesno deka e potreben dolgotraen napor vo borbata protiv zlostorstvata i drugite negativni odnesuvawa, no ne zatoa tie da prestanat, tuku da ne pobedat. Toa se, vsu{nost, i ramkite vo koi sakame da go smestime i posmatrame ubistvoto kako edno konkretno i osobeno te{ko negativno odnesuvawe na ~ovekot i vo niv da gi pobarame odgovorite i re{enijata na na{ite po~etni pra{awa. Konkretizacijata na gornite stavovi bi moèla da se sksplicira na sledniov na~in. Dosega{nite filozofski, antropolo{ki, sociolo{ki, psiholo{ki i eti~ki istraùvawa vo osnova se soglasuvaat deka ~ovekovata svest e ona {to nemu mu nalaga da ima obziri sprema drugiot ~ovek: "ne pravi mu go na drugiot ona {to ne saka{ tebe da ti go pravat." Sposobnosta {to ja imame za steknuvawe iskustva, da se se}avame na niv, da gi predviduvame pri~inite i uslovite za da gi otstranime onie {to ni {tetat, ili da dojdeme do poinakvi {to se korisni za odrùvawe i sre}ata na na{eto bitie kon taa edinstvena cel na site na{i telesni i duhovni akcii se stremi ona {to so eden zbor se narekuva um.12 Ottamu, svesta ili umot ni zabranuvaat da gi negirame ìvotot i slobodata na drugiot i so nego da postapuvame kako so sredstvo. Ako se otkrie vrednosta {to mu e svojstvena na ~ovekot kako 10

"Na{ata sre}a neka ne ne raduva bez sporeduvawe so tu|a, nikoga{ nema da bide sre}en onoj {to go ma~i toa {to drug e posre}en od nego.": Seneka, str. 95. 11 Seneka, str. 91. 12 Vidi: Holbah, str. 192.

subjekt koj u~estvuva vo ìvotot na drugite lu|e, toga{ sekoj e sposoben da go priznae drugiot i da go prifati kako ~ovek. Taa vrednost e vrednosta na tu|iot ìvot {to sekoj moè da ja po~uvstvuva bez da ja sporeduva so drugi vrednosti, ili ìvotot na ~ovekot e nesporedliva vrednost {to vedna{ se ~uvstvuva {tom }e se sretne drug ~ovek. Toa e vrednost {to ne zavisi od ~ovekoviot izgled nitu od negoviot op{testven status, bogatstvo i mo}. Da se po~ustvuva drugiot kako ~ovek preku negoviot ìvot zna~i istovremeno da se po~uvstvuva sebesi kako ìv subjekt, kako ne{to {to podednakvo treba da se po~ituva i priznae kaj drugiot. Vo vakvata koegzistencija na vrednostite se nao|a korenot na drevnoto na~elo - ne ubivaj! U{te od vremeto na Kain i Aveq me|utoa, pa se do denes ~ovekot posegnuva po tu|iot ìvot. Zo{to go pravi toa. Vo nao|aweto na odgovorot vo golema mera moè da ni pomogne marksisti~kata sociolo{ka teorija preku analizata na protivre~nostite i konfliktite niz koi se ostvaruva otu|uvaweto na ~ovekovata priroda vo klasnite op{testva kako i marksisti~koto filozofsko u~ewe za taa priroda. Trgnuvaj}i od pojdovnata pretpostavka deka ~ovekot e bitie na praktikata, kako {to ve}e vidovme moè da se objasni kako ~ovekot ja kreira svojata ~ove~ka su{tina so postojano usovr{uvawe na svojata svest i zbogatuvawe na svoite sposobnosti, no i kakvi posledici nastanuvaat za ~ovekovata istorija koga kaj lu|eto preovladuvaat destruktivni interesi nadvor od sociokulturnite svojstva i sklonosti. Vo seto ova e sodràn odgovorot za su{tinata (prirodata, esencijata) na ~ovekot. Naukata me|utoa ne moè do kraj da ja odgatne su{tinata na ~ovekot dokolku ne ja prou~i i egzistencijata, t.e. ìvotot na ~ovekot vo negovata konkretnost i poedine~nost. Najgolemata zasluga na egzistencionalizmot i personalisti~kata filozofija e tokmu vo toa podra~je {to nedovolno go zafatija klasicite na marskizmot. Tie pokaàa deka pokraj su{tinskite karakteristiki na ~ovekoviot rod i negovite generi~ki problemi, poedine~niot ~ovek strada, ~uvstvuva i ima svoja percepcija na svetot, ima svoi barawa i lutawa i se sudira so site protivre~nosti na negovoto esencijalno i egzistencionalno bitie. Na toj na~in se zacvvrstuva idejata deka ~ovekot mora da se sfati kako ìvo i dejstvitelno bitie komu mu e svojstveno da moli, ~uvstvuva i na svoeviden individualen na~in da ja doìvuva svojata okolina. Svetot na individuata se razlikuva od svetot na op{testvenata realnost i ottamu toj ne e zbir na mehani~ki reakcii nastanati samo poradi nadvore{nite impulsi koi se ostvaruvaat samo kako del na op{testveno podelenite ulogi. Vo tie ramki ~ovekovoto povedenie ne e nikoga{ dokraj predvidlivo, osobeno ako pove}e se vodi smetka za toa deka toj ne e samo razumsko, tuku i instinktivno i emocionalno

bitie.13 Vo ovaa smisla e vo pravo amerikasnskiot sociolog Xorx Mid koj veli deka ~ovekovata priroda e se u{te organizacija na instinkti.14 Spored nego, kaj ~ovekot kako i kaj ìvotnite postojat i deluvaat dve grupi instinkti: prijatelski i neprijatelski. Od niv izniknal odreden tip na ~ovekovo povedenie, povedenie na poedinecot vo grupata. Napadot vrz ostanatite poedinci od grupata e zamenet i ublaèn na toj na~in {to poedinecot se potvrduva i istaknuva nad drugite vo igrata, dodvoruvaweto, griàta za decata, vo izvesni op{ti stavovi na napadot i odbrtanata, a ne se pravi obid da se uni{ti poedinecot {to se napa|a. Ovie izmeni vo povedenieto Mil im gi prepi{uva na razli~nite obidi i gre{ki vo evolucijata od koja izniknalo op{testvoto... Nemodificiranoto samopotvrduvawe vo ovie uslovi zna~i i uni{tuvawe na napadnatiot poedinec.15 So eden zbor, ~ovekot ubiva drug ~ovek ili vr{i drugo zlostorstvo bidej}i se u{te dokraj ne gi modificiral svoite instinkti pri ostvaruvaweto na smislata na negoviot ìvot. I pokreaj preteranoto svrtuvawe kon biolo{kata priroda na ~ovekot i negovoto interpretirawe isklu~ivo od poziciite na socijalnata psihologija, vo vakvite i sli~ni razmisluvawa se krie golema vistina za koja sovremenata filozofska i antropolo{ka misla mora da vodi posebna smetka ako saka dokraj da ja osvetli smislata na ~ovekovoto postoewe. Na toj na~in se prodlabo~uvaat Marksovite idei deka ~ovekot i op{testvoto ne stojat vo odnos na del i celina, nitu pak vo odnos na suprematgija i subordinacija. "ôvekot i op{testvoto se dve realnosti {to se najtesno povrzani i zamno zavisni, no koi pretstavuvaat dva totaliteti so specifi~na sodrìna neoddeliva 13

"Pogre{en bi bil zaklu~okot koga bi tvrdele deka Marks gi re{il site problemi na ~ovekot. Mnogu pra{awa Marks ne moèl ni da gi vidi, a duri sovremenata nauka ni ja otkriva seta kompleksnost na problemite {to stojat pred teorijata na li~nosta. Koga utvrdil deka differentia specifica na ~ovekovata prakti~na dejnost so koja ~ovekot go menuva svetot i samiot sebe, toj ne moèl da se zapre na nivoto na filozofskata apstrakcija. Treba{e da se ispitaat konkretnata sredina i uslovite vo koi se vr{i ~ovekovata praktika, odnosno da se ustanovi koj e toj najelementaren ~ove~ki prakti~en odnos. So konkretna socilolo{ko-ekonomska analiza Marks ja potvrdil svojata hipoteza deka toa se ekonomskite odnosi i od niv go po~na prakti~noto istraùvawe. No Marks nikoga{ ne zaboravi deka lu|eto se nositeli na tie odnosi, deka vo tie primarni materijalni odnosi u~estvuva ~ovekot ne samo kako fizi~ko, telesno bitie, tuku i kako subjekt na svojata psiha so svoite duhovni kvaliteti. Od druga strana - sloènata antropolo{ka struktura na negovata psiha Marks samo ja nasetil, intuitivno na izvesni mesta genijalno ja anticipiral, no ne ja objasnil." Golubovi} I, str.100-102. 14 Mid, str. 581. 15 Ibid, str. 582.

edna od druga. Toa me|utoa ne zna~i deka edniot ne moè da postoi bez drugiot, tuku deka sekoj ìvee vo drugiot na specifi~en na~in.16 Vo tie odnosi pak, mora da se prifati realnosta deka kaj ~ovekot koj e potencijalno op{testveno bitie, pod dejstvoto na nekoi vnatre{ni i nadvore{ni faktori moàt da preovladaat nekoi nesocijalizirani nagoni, pa namesto da deluva kreativno i konstruktivno, negovoto povedenie stanuva agresivno i destruktivno, odnosno namesto ~ovekot svojata akcija da ja naso~uva kon op{testvenite celi deluva protivop{testveno. Vo ovaa smisla e i na{eo zalagawe li~nosta na ubiecot da se nabquduva ne samo od aspektot na op{testvenoekonomskite vlijanija, tuku i vo kontekstot na negovite individualni biopsihi~ki potrebi. ôvekot vo sebe go nosi op{testvoto kako sostaven del na svojata generi~ka su{tina i kako ~len na op{testevnata zaednica toj go ostvaruva neophodniot kontakt so drugite lu|e {to ne proizleguva samo od korista {to moè da ja o~ekuva od niv, tuku i od ìvotnata potreba za drug. No taa op{testvenot {to vo sebe ja nosi ~ovekot ne e samo prosta refleksija na op{testvoto nadvor od nego, tuku preraboteno iskustvo pod vlijanieto na vnatre{nite individualni faktori {to go pretstavuvaat iznao|aweto na sopstvenata smisla na ìvotot. Ottuka, ako go prifatime stavot na Holbah deka smislata na ìvot na sekoja individua pretstavuva negovoto sopstveno te`nenie kon opredelena egzistenvija i sre}a, a nema pri~ini da ne veruvame vo toa, toga{ i vo sega{niot op{testven moment mora da mu se posveti pogolemo vnimanie na site faktori {to za dene{niot poedinec zna~at ostvaruvawe ili neostvaruvawe na taa smisla, koi se pre~kite so koi pritoa se sudira i kolku vo oblikuvaweto na ona {to treba da pretstavuva osmislena egzistencija i sre}a i nivnata realizacija mu pomaga konkretnoto op{testvo. Za{to malku se onie koi se vo sostojba da steknuvaat vistinski iskustva: site so ra|aweto nosat organi {to se sposobni da bidat pokrenati ili da sobiraat iskustvo, no bilo poradi nedostatocite na nivnata organizacija, bilo od pri~ini {to nejze ja menuvaat, nivnite iskustva se la`ni, nivnite idei se konfuzni i lo{o zdruèni, nivnite sudovi se neto~ni, nivniot mozok se polni so la`ni sistemi koi nu`no vlijaat na celokupnoto nivnop povedenie i postojano go rastrojuvaat.17 Spored na{e mislewe vakviot pristap moè da ne dovede do odgovorot zo{to ~ovekot ubiva ~ovek i vo na{eto socijalisti~ko op{testvo, koi se konkretnite op{testveni uslovi {to se u{te go pottiknuvaat ~ovekot kon izvr{uvawe na kapitalnite krivi~ni dela, kakva e ulogata na ovie faktori {to poteknuvaat od individualnosta na sekoj poedinec i koi se pri~inite {to vo ostvaruvaweto na perso16 17

Golubovi} II, str. 29. Holbah, str. 92.

nalizacijata an ~ovekot se u{te se probivaat razli~ni pati{ta {to go doveduvaat vo sudir so negovata socijalizacija. Vakviot op{t teoretski pristap moè, me|utoa, da ne dobliì i do objasnuvaweto na socijalnite i li~nite karakteristiki na ubiecot, koi{to u{te na po~etokot gi poso~ivme kako vtoro bitno pra{awe na ovoj trud. Ovoj pristap poa|a od toa deka sekoj ~ovek e izloèn na te{kotii {to go popre~uvaat vo ostvaruvaweto na negovata sopstvena smisla na ìvotot. Pred sekoj ~ovek se ispravaat raznovidni pre~ki {to stojat nasproti negovite èlbi i o~ekuvawa. Pred tie te{kotii pak ~ovekot moè da deluva upla{eno i da go pobara izlezot vo povlekuvawe {to istovremeno zna~i i otkaùvawe od vrednostite {to go odlikuvaat kako individualno i generi~ko bitie. Sprotivstavuvaweto na te{kotiite e mnogu po~estiot oblik na negovoto rea|irawe za{to go spasuva od zapa|aweto vo apsurdna situacija. Vo takvoto sprotivstavuvawe ~ovekot moè da izdvojuva ili da ne izdvojuva pobeda, a toa zavisi od gotovnosta da se bide aktiven kako i od istrajnosta i racionalnosta na toa povedenie. Samo onoj ~ovek koj ima svest i samodoverba da deluva, odnosno ne{to da stori za izbegnuvawe na nepovolnatga sostojba moè da go izbegne i rastrojstvoto na smislata na negoviot ìvot. Me|utoa, seto toa ne e dovolno dokolku konkretniot poedinec odnapred ne ja izbral vistinskata smisla na svojot ìvot ili pak, i pokraj nejzinoto realno i razumsko postavuvawe, nedovolno razumno i brzopleto gi izbral pogre{nite sredstva za nejzinoto ostvaruvawe. [to se odnesuva pak do do sodrìnata na vistinskata smisla na ìvotot, taa ne moè kaj sekoj poedinec da bide ista. Nejzinata sodrìna zavisi od individualnite biopsihi~ki svojstva na sekoj poedinec, od negovata socijaliziranost i kulturna izdignatost. No, bez ogled na taa razli~nost, vistinska moè da bide samo onaa smisla na ìvotot vo koja poedinecot moè da najde realna merka me|u individualnite vrednosti i interesite na zaednicata vo koja {to ìvee. Sledeno vo tie ramki na{ata pojdovna i osnovna pretpostavka deka ubijcite se lu|e {to gi poznavaat eti~kite kategorii, odnosno toa {to tie ne rabotele dobro ne gi opravduva deka ne znaele {to e podobro. Nivnata naj~esta gre{ka e {to ne uspeale da ja definiraat vistinskata smisla na sopstveniot ìvot, a vo opredelen pomal broj slu~ai i iracionalniot izbor na na~inot i sredstvata za postignuvawe na svojata egzistencija i sre}a, ili pak i ednoto i drugoto. I bez poznavawe na osnovnoto na~elo na filozofijata na stoicizmot kaj sekoj poedinec,, pa i kaj storitewlot na krivi~noto delo ubistvo e prisutna svesta deka "ôvekot e sveto ne{to za ~oveka." No sveta na ~ovekot e daleku od idealnata sostojba vo koja spored Kant }e is~eznat individualnite i posebnite celi i vo koja site bi imale edinstvena cel vo ìvotot ostvaruvawe na ~ovekovoto dostoinstvo. ôvekot imeno se u{te ne uspeal da go usoglasi individualnoto i op{testvenoto, za{to spored razli~nite sistemi na svoite li~ni vrednosti se u{te dominantno gi 26

definira svoite ìvotni celi. Toj neuspeh e najgolem i najvidliv kaj storitelite na ubistvoto, zatoa {to kaj niv li~nosta na drugiot lesno se zema kako sredstvo, a ne kako cel na nivnite aktivnosti. A deka seto toa mu odi na {teta ne samo na op{testvoto, tuku i na onoj koj go izbral takvoto povedenie ne treba posebno da se dokaùva. 4. Komplementarnosta na pristapot kon razgleduvawe na kriminalnoto povedenie na ~ovekot {to rezultira so ubistvo, so uni{tuvawe na drug ~ove~ki ìvot, obvrzuva da se dade odgovor u{te na edno pra{awe: {to da se stori so i za ~ovekot {to storil krivi~no delo ubnistvo. Ne e te{ko da se zabeleì deka odgovorot na ova pra{awe treba da se bara na sega{niot stepen na razvojot na op{testvoto, negovata organizacija, sistemot na vrednosti i odnosi, na~inot na za{titata od kriminalitetot niz dve sprotivstaveni tezi: prvata,, {to treba da se stori so liceto {to ubilo drugo lice i obratno proporcionalnata i duri sprotivstavena {to da se stori za, odnosno vo korist na liceto {to storilo zlostor. Me|utoa, sprotivstavenosta na ovie dve tezi ne zna~i edn ovremeno i nivna inkompatibilnost ili nemo`nost da se razgleduvaat vo me|useben odnos. Naprotiv, nivnoto povrzano razgleduvawe e bitna komponenta na metodolo{kiot pristap i na nastojuvaweto za razbirawe i objasnuvawe na sloèniot op{testven fenomen {to go narekuvame kriminalitet, no i za razbirawe i objasnuvawe na kriminalnata politika, na nejzinite osnovni postulati od koi taa trgnuva vo spre~uvaweto i suzbivaweto na kriminalitetot voop{to i ubistvata posebno. Sepak potrebata od sistemati~nost i metodi~nost vo izlagaweto na problemite ni nalaga ovie dve tezi od eden ist problem na opredelen na~in vo nnivnoto razgleduvawe da gi izdvoime. Niz celata istorija na razvojot na op{testvoto, bez ogled na toa kakva polo`ba zazemal ~ovekot vo op{testvenata strukturura, na koj sloj ili klasa pripa|al, kriminalniot na~in na odzemaweto na ìvotot na drug ~ovek se smeta za eden od najte{kite zlostorstva. Tokmu zatoa ni edno pravno organizirano op{testvo ni vo eden moment ne si go posatavuvalo pra{aweto za postoeweto od pravno, represivno rea|irawe vrz storitelot na krivi~noto delo ubistvo. ôvekoviot ìvot kako mera za site ne{ta pretstavuval i pretstavuva najza{titenoto op{testveno dobro i kaznata se javuva kako socijalen imperativ na op{testvenata reakcija vrz storitelite na ovoj kriminalen akt. Filozofskoto, idejnoto, op{testvenoto i pravnoto objasnuvawe za opravdanosta na op{testvenata reakcija i na~inot na nejzinoto ostvaruvawe se dvièlo od prosta i ednostavna odmazda do talionskoto na~elo "oko za oko - zab za zab" preku vospostavuvaweto na naru{enata ramnoteà so priemana na smrtnata kazna vrz storitelot na ova krivi~no delo no i vrz idejata za zastra{uvawe na idnite storiteli preku naso~uvaweto na ~ovekovata fantazija kon iznao|awe na {to posurovi, posvirepi i pone~ove~ni 27

sredstva i na~ini na izvr{uvawe na smrtnata kazna se do nastojuvawa taa da deluva {to pozastra{uva~ki. Toj ritual na javno izvr{uvawe na smrtnata kazna vo minatoto i ne moè da se smeta kako izraz na visokoto vrednuvawe na ~ovekovata li~nost i nejziniot ìvot, tuku obratno. Civilizaciskiot razvoj na op{testvoto i vo soglasnost so nego nivoto na razvienosta na humanite odnosi na lu|eto go opredeluvaat na~inot na primenata na izvr{uvaweto na smrtnata kazna, kako naj~esto primenuvana kazna vrz storitelite na krivi~noto delo ubistvo. Me|utoa, tradicionalizmot, sistemot na normi vrz koi se vrednuva ~ovekoviot ìvot, so vekovi izgraduvan vrz klasnata podelenost na op{testvoto ostavil tolku dlaboki tra|i {to denes vo sovremenoto op{testvo za koe zboruvame deka ~ovekot pretstavuva najgolema i najzna~ajna op{testvena vrednost, a odnosite na lu|eto se izgraduvaat vrz humani odnosi, stavot kon ubiecot i kaznata {to treba da se primeni kon nego, bitno ne se izmenile. Kriminalnata politika se u{te se izgraduva vrz uveruvaweto deka strogata kazna, {to vo sebe nosi i elementi na odmazda, zastra{uvawe, retributivnost i punativnost pretstavuva najefikasno sredstvo vo suzbivaweto na kriminalitetot i vo toj red i krivi~noto delo ubistvo. Humnaniziraniot odnos vo sovremenata kriminalna politika i politikata na kaznuvaweto na storitelite na krivi~noto delo ubistvo se izmenil samo vo pogled na toa ne dali }e se primeni najstroga kazna, tuku vo nastojuvaweto pri primenuvaweto na smrtnata kazna da se najdat sredstva i na~ini {to obezbeduvaat polesno i pobrzo umirawe na liceto osudeno na smrtna kazna, na ubiecot. Kontroverznite sfa}awa okolu opravdanosta na primenata na smrtnata kazna vo pogled na efektite {to se postignuvaat so nea od edna strana i bavniot prodor na abolicionisti~kite idei za ukinuvawe na smrtnata kazna, uveruvaweto deka se u{te postojat storiteli na krivi~no delo ubistvo {to ne treba da ìveeat, {to treba da se eliminiraat od op{testvoto so smrtna kazna od druga strana, mnogu uverlivo zboruvaat za ovie sostojbi. Vo kontekstot na prethodnite razgleduvawa, sepak sme ispraveni pred problemot na civilizaciskiot razvoj na ~ovekot i op{testvoto vo koj dominantno zna~ewe i vlijanie ima naglasenata individualnost na ~ovekovoto odnesuvawe i nenadminl;ivosta na op{stestvenite uslovi i odnosi {to pridonesuvaat za negovoto poop{testvuvawe niz celosna integracija vo op{testvoto i kako izraz na negovata o~ove~enost, na poop{testvuvaweto na negovoto generi~ko bitie. Sepak, ostanuva prisutna tezata od koja ne moème da se oslobodime i koja ne smeeme da ja napu{tame, deka ni eden ~ovek ne e tolku ne~ovek za da ne moè vrz nego da se vlijae, za sekoga{ koga }e go stori zlostorot {to go vikame ubistvo, da bide na identi~en na~in eliminiran od op{testvoto. Ne samo od stojali{teto na onaa poznata teza deka op{testvoto so primenata na smrtnata kazna vrz ubiecot se srozuva na nivoto na kolektiven ubiec, tuku i vrz nau~no verificiranite soznanija doa|a28

me do konstatacijata deka storitelite na krivi~noto delo ubistvo spa|aat vo redot na najmalku problemati~nite osudeni lica na kazni zatvor, od stojali{teto na odrùvaweto na redot i disciplinata vo kazneno-popravnite ustanovi. Se razbira, zboruvaj}i za na{i priliki i uslovi, vrz dosega{nite soznanija za fenomenolo{kite karakteristiki na ovoj nasilni~ki kriminalitet nemame dokazi deka vo nego se sretnuvame so plateni, profesionalni ubijci, za koi ubistvoto se pravi po nara~ka i mirno i bez grià na sovesta se izvr{uva kako sekoja druga rabota. Prou~uvaweto na ubistvata, vklu~itelno i na{eto istraùvawe ni pokaùvaat deka ubistvata kaj nas nastanuvaat od onie uslovi i odnosi vo ìvotot, od onie motivi {to naglaseno ja izrazuvaat individualisti~kata psihoilogija, stav i socijalizacija na li~nosta na delinkventot, deka vo baraweto na sopstvenata materijalna i socijalna sigurnost problemot se razre{uva na toj na~in {to se ubiva drugiot koj mu ja naru{uva ili doveduva vo pra{awe istata. Toj se podgotvuva da se izvr{i smrtnata kazna vrz nego ili ja izdrùva dolgata kazna zatvor postojano opsednat so mislata za nepromislenosta na svojot akt. Raspravata za prvata teza ja vodime zatoa da go dovedeme vo pra{awe kaznuvaweto na storitelot na krivi~noto delo ubistvo, tuku da se pribliìme do vtorata teza: {to so nego, kakov odnos treba op{testvoto da opredeli sprema storitelot na krivi~noto delo. Sledej}i go ponapred izneseniot stav, vo sovremenoto op{testvo se javuvaat golemi razijduvawa {to se formiraat vrz humanizacijata na odnosite me|u lu}eto vo konkretnoto op{testvo i op{testveno, ekonomski, sociokulturno i pravno opredelenata polo`ba na ~ovekot vo nego. Ottuka i razli~nosta na stavovite sprema storitelot na krivi~noto delo ubistvo: za nego ne treba da se stori ni{to, tuku da se eliminira, toj treba da se izlolira za op{testvoto da se za{titi od nego ili treba da se stori se {to e mo`no toj da mu se vrati na op{testvoto kako korisen ~len. Od se {to ponapred e kaàno, od op{tiot teoretski pristap kon razgleduvaweto na problemot na ubistvata i nivnite storiteli, ne samo zatoa {to nie sme samoupravno socijalisti~ko op{testvo {to se izgraduva vrz humani odnosi, tuku zaradi faktot {to negoviot razvoj treba da se ostvaruva vrz univerzalnite humanisti~ki vrednosti i odnosi, vrz afirmacija i vtemeluvawe na tie vrdnosti vo sekojdnevnite odnosi me|u lu|eto, nu`no se nametnuva pra{aweto: {to so storitelot na krivi~noto delo ubistvo? Odgovorot e samo eden: dokolku po site svoi svojstva i karakteristiki, po na~inot na storuvaweto na krivi~noto delo, po ~ove~kite potencijali {to so sebe go nosi po op{tsestvenata situacija {to e sozdadcena po storenoto krivi~no delo i po op{testvenata reakcija na sredinata ne zasluùva, ne treba da se eliminira so smrtna kazna. Za ~ovekot osuden za ova krivi~no delo treba da se stori se na op{testvoto i vo op{testvoto da mu se vrati kako korisen ~len. Kaznata kako socijalen imperativ, kako nu29

`no zlo {to mu se nanesuva na storitelot na krivi~noto delo za storenoto zlo, treba da se iskoristi vo granicite na mo`noto, vo ramkite na nau~nite soznanija i metodi {to se primenuvaat, da se resocijalizira ili da se obezbedi negovata socijalna adaptacija vo socijalnata zaednica, negovo odnesuvawe {to }e bide vo soglasnost so vladea~kite op{testveni, pravni, moralni vrednosti i normi. Se razbira, ovde stanuva zbor za kaznata zatvor, koja kaj nas naj~esto se primenuva sprema storitelite na ova krivi~no delo. Dali e toa mo`no, dali e dovolno uspe{no ili ne, ako ne e koi se pri~inite za toa vo edno humanisti~ko op{testvo, odgovorite moàt da bidat pozitivni. Vo povrzanoto razgleduvawe na problemite svrzani so ubistvoto i negoviot storitel, ova istraùvawe pravi napori da ne pribliì do odgovorite na ovie pra{awa. 5. Trgnuvaj}i od se {to ponapred e re~eno vo vrska so osobenostite na ~ovekot kako nositel na ubistvoto, so ograni~enitostite da se navleze dlaboko vo site determinanti od biolo{ka, psiholo{ka i socijalna priroda {to go opredeluvaat negovoto op{testveno odnesuvawe vo realizacijata na istraùvaweto se javuvaat opredeleni te{kotii. Ova istraùvawe e isto taka optovareno so te{kotii {to go sledat sekoe istraùvawe vo oblasta na op{testvenite pojavi {to se opredeleni kako so samiot predmet taka so neostranlivite potrebi za pristapot da se iznajdat op{tite op{testveni stavovi i op{toprifateniot op{tstven kontekst kako pretpostavka za istraùvaweto i negovite rezultati da bidat razbirlivi i samoto istraùvawe kompatibilno. Ovie te{kotii sekako ne moàt dokraj da se otstranat, bidej}i proizleguvaat od protivre~niot karakter na samiot predmet kako i od pri~ini {to ne postojat epistemolo{ki instrumenti {to ednovremeno treba da ispitaat nekolku ulogi: logi~ki da bidat koherentni i da dadat odgovori na site glavni i sporedni pra{awa. Problemot se odnesuva na individualnata uslovenost i izrazenost na ubistvoto kako krivi~no delo i na op{testvenata reakcija kako izraz na za{titata na ìvotot na ~ovekot kako individualna i op{testvena vrednost. Teoretskiot pristap kon ubistvoto kako kon oblik na nasilni~ko povedenie ne moè da se postavi nezavisno od stavot kon kriminalitetot kako op{testvena pojava i od op{testvenite ~initeli {to ja opredeluvaat nejzinata pojavnost. No i toga{ koga ovaa pojava }e se smesti vo opredelen op{testven kontekst, se javuva edno novo pole koe nastanuva na toj na~in {to se opredeluvaat entiteti od ist red: ìvot - smrt kako teza i antiteza. Na toj na~in faktorite {to go opredeluvaat socijalnoto pole, poto~no socijalniot prostor, tekot na socijalniot prostor, vremeto vo koe se javuvaat entitetite od koi proizleguvaat karakteristikite na pojavata. Osnovata na teoretskiot model na ova istraùvawe e izgradena vrz porane{ni soznanija i kriminolo{ki i penolo{ki istraùvawa orientirani kon utvrduvaweto na kauzalnite vrski za nastanuvawe30

to na pojavata i fenomenolo{kite karakteristiki na nejzinoto izrazuvawe, no seto toa od stanovi{teto na socijalniot status na storitelot na krivi~noto delo. Ovoj poim se zema uslovno bidejki i na{eto i drugi istraùvawa pokaùvaat deka vo ovoj slu~aj pove}e se raboti za socijalna diferencijacija i socijalna mobilnost. Socijalniot status kako usloven i pomo{en izraz treba da pomogne da se opredeli mestoto {to edna individua, storitel na krivi~no delo ubistvo, go ostvaruva vo svoeto op{testveno dvièwe i vo svoite socijalni komunikacii. Taa individua vo taka razgleduvanoto pole ja ostvaruva i svojata egzistencija vo socijalnoto pole, svoeto mesto i uloga vo nego. Me|utoa, kako ovie mo`nosti na ~ovekot se klasno i socijalizaciski determinirani od niza faktori {to dejstvuvaat kako ograni~uvawe, kako potpolna zapreka, toa sekoja individua ne dospeva do sekoja to~ka i ne zatoa {to ne bi moèla da dostigne, tuku zatoa {to toa po pravilo ne se slu~uva na identi~en na~in kako {to toa se ~ini vo opisot na statisti~kite zakonomernosti. Faktot na socijalnoito pripa|awe opredeleno so individualizmot na ~ovekot e posilen od faktot na ednakvosta duri i vo na{eto op{testvo. Faktot {to ubistvata naj~esto se slu~uvaat me|u luge so ednakov ili sli~en socijalen status toa samo go potvrduva. Socijalnite poliwa postojat ne zatoa {to nekoj gi nacrtal, tuku zatoa {to ~ove~kite su{testva svojata op{testvena, a so toa i klasna su{tina ja ispolnuvaat istozna~no, ednodimenzionalno, {to socijalnata supstanca, kako bi rekol Dirkem, egzistira vo cela niza op{testveni oblici materijalizirani vo odnosite me|u individuite, nivnite grupacii i sevkupnite odnosi vo op{testvoto.18 Kako {to socijalnoto pole ne moè da se stesni samo na pripa|aweto kon edna grupa, taka ni statusot ne moè da se svede samo na hierarhiski oblici i ulogi. Vo taa smisla socijalnoto pole ima zna~ewe na identifikacija na op{testvenite mo`nosti na individuata vo vkupniot interakciski u~inok i tie ukaùvaat na nekolku dimenzii zna~ajni za objasnuvawe na pojavata. Taka na primer, koga se raboti za ova krivi~no delo, stepenot na obrazovanieto ve}e sam po sebe se pokaùva kako zna~aen generator i deka od nego vo golema mera zavisi socijalniot status i polo`ba na individuata, nejzinoto realizirawe. Kategorijalniot sistem vrz koj se utvrduva zna~ajnosta na odelnite faktori i varijabli e zemen od dosega{nite istraùvawa, nadopolnet so nekoi specifi~nosti {to se pokaùvaat kako zna~ajni za na{eto socijalno pole na ispituvawe na pojavata vo vreme i prostor. No pritoa se trgnuva od soznanieto deka procenuvaweto na karakteristikite na ovaa grupa delinkventi se izvedeni vrz osnova na indikatorite {to se smetaat karakteristi~ni za ovaa pojava i za ovoj prostor. Pritoa, napraven e napor da se zemat onie indikatori {to vo dosega{nite istraùvawa se pokaùvaat zna~ajni za objasnuvawe na socijalno18

Momirovi}-Bosanac, 12-13.

to pole vo koe se javuva i egzistira pojavata {to ne zna~i deka nema drugi zna~ajni indikatori. No od metodolo{ka gledna to~ka zna~aen e faktot deka kategoriite so koi operira istraùvaweto pripa|aat ednakvo kako na makro i na mikro sredinata i so toa ne go ograni~uvaat poleto na istraùvaweto na individuata, tuku samo preststavuvaat granici vo koi vaàt onie karakteristiki {to se opredeleni so op{testvenata podelba na trudot, materijalnata i socijalnata polo`ba vo op{testvoto, profesionalnata polo`ba i drugi se sledat vo kontinuitet i povrzanost so drugite indikatori. Pokraj socijalnite varijabli, vo istraùvaweto e napraven napor da se utvrdat i onie {to se vrzani za biopsiholo{kata struktura na li~nosta vo povrzanost so samiot kriminalen akt, vo mera vo koja prou~uvaweto na li~nosta na delinkventot vo kazneno-popravnite ustanovi toa go ovozmoùva. Vo ovaa smisla se koristeni rezultatite od ispituvaweto na li~nosta na delinkventot vo KPD Idrizovo od strana na odelnite stru~ni lica (psiholozi, pedagozi, lekari, kriminolozi, socijalni rabotnici i dr.) sodràni vo dosijata na osudenite lica za krivi~noto delo ubistvo {to se nao|aat na izdrùvaweto na kaznata zatvor. Ovoj metodolo{ki pristap vo izu~uvaweto na ubistvata e opredelen so faktot {to ovie pojavi nastanuvaat pod vlijanie na subjektivni i objektivni vlijanija {to vo realniot svet se javuvaat kako nova celina opfatena so poimot pri~inost. Ubistvoto kako oblik na nasilni~ko povedenie ukaùva na cvrsta povrzanost na odnosot sredina i poedinec ~ie pojavuvawe go smetame kako ekstrem, no koj po site svoi karakteristiki prestatavuva op{testvena pojava, a so toa i ja opredeluva potrebata za negovo istraùvawe preku individualnite, no i op{testvenite determinanti. Spored toa, ako ubistvoto go opredelime kako odnos na poedinecot i sredinata optovaren i izrazen preku ekstremni karakteristiki na dva entiteta: individuata i nejzinata materijalna i socijalna polo`ba opredelena so polo`bata na trudot, toga{ ovoj ekstrem nu`no se javuva kako odnos na individuata i op{testvoto i toj moè da se istraùva samo na toj na~i. Toa od pri~ini {to marksisti~kiot pristap kon objasnuvaweto na kriminalitetot, i vo ovoj red i ubistvata, nalaga da se utvrdi odnosot me|u individuata i sredinata ne kako apstraktni kategorii, tuku kako konkretni odnosi {to se opredeluvaat so empirisko okruùvawe na li~nosta vo koe gi materijalizira svoite odnosi. To~no ovaa materijalizacija na odnosite moè da se sledi i empiriski utvrduva i ocenuva kako gi opredeluva karakteristikite na interakcijata. To~no zaradi toa, kako {to ponapred rekovme, odnosot me|u individuata i sredinata se nao|a vo relacija na me|usebno sprotivstavuvawe pri {to individuata ne e odraz na op{testvoto, tuku realen odnos {to postojano gi odrùva vo napnatost i me|usebno sprotivstavuvawe. Zna~i ne se postavuva pra{aweto za toa kako poedinecot ja vospostavuva svojata op{testvenost, tuku 32

preku {to i na koj na~in nastanuva opredmetnuvaweto na tie odnosi. Povedenieto na ~ovekot go opredeluva toj op{testven odnos koj na skalata na op{testvenoto vrednuvawe dobiva opredeleno zna~ewe i mesto. Spored toa, na generalen plan, zboruvaj}i za ubistvata kako op{testven odnos, nu`no se govori za klasnata determiniranost koja navistina posredno i vo sosema op{ti ramki go situira ubistvoto kako op{t problem na otugenosta. Na poedine~no nivo, vo dinami~en odnos individuata ja opredmetnuva svojata op{testvenost. Odelnite varijabkli niz koi se istraùva pojavata treba da dadat odgovor na me|uzavisnosta na poedine~noto, posebnoto i op{toto kako dijalekti~ki odnos, vo ovoj slu~aj konkretiziran me|u individualnoto povedenie i optestvenata uslovenost i reakcija na toa povedenie. Od tie pri~ini, po ocenka na avtorot, varijablite {to se istraùvaat i redosledot po koj odelnite problemi se obrabotuvaat treba da ne dovedat do logi~en odgovor na postavenite problemi. Toa sekako moè da se postavi i na drug na~in. No ovde trgnuvame od uverenieto deka identifikacijata na individuata vo socijalnite uslovi i odnosi ovozmoùva da se dobie objasnuvawe za faktorite {to trajno generiraat ekstremno ispoluvawe na op{testvenite odnosi {to od strana na op{testvoto negativno se vrednuvaat. Me|utoa, se trgnuva od uverenieto deka to~no ovoj tip na odnosi {to se manifestira vo socijalnoto pole ednovremeno ukaùva na nivnata sudbinska i egzistencijalna va`nost i deka samo preku niv moè da se sfati i objasni pojavata. II. OPRAVDANOST NA ISTRA@UVAWETO Od dosega{nite izlagawa moè{e da se zabelì deka ne e redok slu~ajot pri ostvaruvaweto na negovite potrebi i perspektivi pred obi~niot ~ovek da se ispravaat nepremostivi te{kotii i problemi ili vo nevrat da potonat site negovi nadeì.. Vo takvi uslovi ~ovekot ne bi bil ~ovek dokolku ne gi aktivira site svoi potencijali za da izleze na kraj so vlijanijata {to go popre~uvaat negoviot opstanok zaradi iznao|awe pati{ta {to }e go osmislat negoviot ìvot i negovoto postojano dvièwe napred. Duri i koga mu e najte{ko ~ovekot poa|a od starata i mudra izreka "zdravje i ìvot," {to mu ovozmoùva da istrae vo iznao|aweto novi supstituti i optimisti~ki kreacii vo koi }e se najde sebesi. Svesen deka negoviot ìvot e osnovnata vrednost {to nikoj povtorno ne moè da mu ja dade, ~ovekot mora da ja neguva i od nea da poa|a vo ostvaruvaweto na negovata generi~ka su{tina. Me|utoa, ona {to sekoj kaj sebe go po~ituva kako osnovna i najgolema vrednost, koja nema cena i so ni{to ovozemsko ne moè da se meri, e pravilo {to niz celokupnata istorija na ~ovekot naiduvalo na brojni isklu~oci. Tie isklu~oci ne mu sluàt na ~est na ~ovekot i go degradiraat negoviot rod duri i pred ìvotnite, kaj koi neprijatelot od 33

eden, naj~esto e samo drug animalen vid. Posegnuvaweto po sopstveniot ìvot, a osobeno po tu|iot, ~ove{tvoo go ~iini najgolemiot neprijatel na sebesi. Od tie pri~ini u{te od samiot svoj po~etok, organiziranoto op{testvo smetalo za potrebno da go za{titi ~ovekoviot ìvot. So ogled na toa {to vo site dosega{ni op{testva, pa i vo sovremenoto, ubistvata pretstavuvaat edno od najopasnite krivi~ni dela, vo site krivi~ni zakonici na svetot za niv se predviduvale i se predviduvaat najstrogi kazni. Ubistvata, vsu{nost, pretstavuvaat slòena op{testvena pojava uslovena od mnogubrojni faktori i okolnosti, koi go nametnuvaat i interesot za nivno razgleduvawe od krivi~nopraven, kriminalisti~ki, kriminolo{ki, penolo{ki, kriminalno politi~ki, psiholo{ki, psihopatolo{ki, viktimolo{ki i drugi aspekti. Pri {iroko postaven nau~en interes za ovaa pojava, na{ite pretenzii i nau~en interes se naso~eni samo kon opredeleni aspekti, pri {to nu`no }e vodi smetka za opasnosta nivnoto pre{iroko tretirawe i mehanicisti~ko spojuvawe da ne dovede do otstapuvawe od osnovniot predmet i celite na ovaa tema. Vo taa smisla krivi~noto pravo i krivi~nopravnata treorija }e ni posluàt kako osnova pri definiraweto na poimot na ubistvata i opredeluvaweto na predmetot na istraùvaweto, kako i pri razre{uvaweto na drugite pra{awa od ovaa tema, povrzani so osvetluvaweto, pred se, na krivi~nata odgovornost i krivi~nopravniot kauzalitet na ovaa pojava. Ispituvaweto na delata i nivnite storiteli od krivi~nopraven aspekt preku sobirawe empiriski podatoci i nivna analiza ima za cel da dade opredelena pretstava i za klasifikacijata na krivi~nite dela na ubistvo, svojstvata na izvr{itelite pri izvr{uvaweto, vo koja faza od izvr{uvaweto se nao|alo deloto i sl. [to se odnesuva do kriminologijata, taa kako nau~na disciplina ima dve osnovni podra~ja: kriminalna fenomenologija i kriminalna etiologija. Vrz osnova na snimaweto i objasnuvaweto na sostojbite od podra~jeto na ubistvata }e se napravi obid tie da se objasnat vo nivnata op{testvena uslovenost i povrzanost so drugite pojavi od op{testveniot ìvot, a toa go naloùva baraweto istraùvaweto da se naso~i kon verificirawe na postoe~kite i postavuvawe novi hipotezi za nivnata etiologija kako op{testvena pojava od pove}e aspekti i utvrduvawe metodi i tehniki vo ~ija osnova leì marksisti~kiot metod, koj kako osnoven metod i vo objasnuvaweto na kriminalnite pojavi bara {iroko poznavawe na konkretnite istoriski i sociokulturni priliki i situacii vo koi se javuva pojavata. Ubistvoto spa|a vo redot na onie krivi~ni dela {to mora da imaat `rtva. Vo sprotivno nema ni krivi~no delo. Vo toj kontekst redovno se postavuva problemot na proidonesot na `rtvata vo kriminalniot akt. Toa se i ramkite vo koi treba da se pobara odgovorot dali ubijcite i `rtvata prethodno se poznavale, kakvi im bile interperso34

nalnite odnosi, i ako bile vo lo{i odnosi,, karakterot, pri~inite i intenzitetot na nivnoto javuvawe. So toa }e se zafatat opredeleni viktimolo{ki aspekti {to se od golemo zna~ewe za celosno osvetluvawe na etiologijata na ovaa pojava. Ovde }e se odgovori na pra{aweto vo {to se sostoi vinata, odnosno kakov i kolkav e pridonesot na `rtvatga za svojata smrt preku analiza i na brojni drugi faktori {to }e bidat ispituvani za `rtvata soodvetno na onie za storitelot. Odgovorot na ovie pra{awa pod koi se sumpsumirani faktorite {to ja kriminaliziraat li~nosta pretstavuva osnova za opredeluvawe na osnovnata to~ka vo iznao|aweto na kriminalnopoliti~kite nasopki, odnosno, {to e osobeno interesno za ovoj trud, osmisluvaweto na peniolo{kiot tretman na ovaa kategorija na osudeni lica. So utvrduvaweto na na~inot, sredstvata i posledicite na izvr{uvaweto na ovie krivi~ni dela i povedenieto na storitelot po nivnoto izvr{uvawe, na opredelen na~in se navleguva vo kriminalisti~kite aspekti na ovaa pojva. Me|utoa, opredeluvaweto na ovie okolnosti na kriminalnoto delo imaat i izvesno kriminolo{ko i penolo{ko zna~ewe, za{to ukaùvaat na psihosocijalnite odnosi i sostojbi na li~nosta pred, vo tekot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, osnosno na opredeleni osobenosti na li~nosta na storitelot i na opredeleni pri~ini i uslovi na konkretniot kriminalen akt. Ubistvata, vsu{nost, kako i site drugi krivi~ni dela, pretstavuvaat eden od oblicite na ~ovekovoto povedenie poradi {to interesot za nivnoto prou~uvawe zavleguva i vo podra~jeto na psihologijata. Nesomneno e deka ubistvata se karakteriziraat i na opredeln na~in se diferenciraat i so ogled na motivite {to opredeleno lice go pottiknale kon izvr{uvawe na ova delo. Vo taa smisa na ubistvata mu davaat opredelen pe~at i drugite osobini od strukturata na li~nosta na storitelot i dviè~kite sili na negovata aktivnost. Na toj na~in edna od neposrednite celi na ova istraùvawe }e bidat ispituvawe na biopsiholo{kite i socijalnite karakretistiki na ubijcite, odnosno pri~inskata povrzanost na osnovnite karakteristiki na li~nosta i situacionite faktori {to ja predizvikuvaat ovaa op{testveno negativna pojava. Seto ova }e ni posluì da se dobliìme do etiologijata na ubistvata kako osnova za ocenka na gotovnosta i mo`nostite za resocijalizacijata na osudenite lica za ova krivi~no delo i potrebata od prezemawe na drugi merki za spre~uvawe na ovaa pojava so negativen op{testven predznak. So toa, vsu{nost, }e se ostvari {to e mo`no pocelosno zapoznavawe so objektivnite i subjektivnite faktori i site drugi aspekti na li~nosta {to izdrùvale ili izdrùvaat kazna zatvor, kako eden od bitnite uslovi za izborot na kaznata i iznao|awe optimalni sredstva i metodi za nivno prevospituvawe. Poradi sevo ova istraùvaweto na ubistvata kako poseben op{testven fenomen pretstavuva podra~je od poseben nau~en interes 35

so cel da se iznajdat op{tite, posebnite i individualnite faktori {to ja determiniraat ovaa pojava i pati{tata za nejzinoto spre~uvawe i suzbivawe. Me|utoa, {to se odnesuva do na{ata republika moème slobodno da kaème vrz ovoj plan nedostasuvaat istraùvawa i fundirani nau~ni analizi {to bi ni dale pocelosna slika vo koja interdisciplinarno bi bile zafateni barem nekoi od navedenite aspekti na ovaa pojava. Trgnuvaj}i tokmu od toa deka ubistvata vo SR Makedonija ne se kompleksno istraùvani, osobeno od kriminolo{ki i penolo{ki aspekt, a so ogled na golemoto op{testveno zna~ewe na pojavata, nesomneno e polezno i nau~no opravdano {to mu posvetuvame opredeleno vnimanie na pra{aweto na kriminolo{kite karakteristiki na storitelite na krivi~nite dela ubistvo i procesot na nivnata resocijalizacija. III. PREDMET, CELI I METODI PRIMENETI VO ISTRA@UVAWETO 1. Neposreden predmet na nau~en interes na ovoj trud se kriminolo{kite karakteristiki na storitelite na krivi~noto delo uvbistvo i mestoto i ulogata na ovie obele`ja vo ostvaruvaweto na nivnata resocijalizacija vo kazneno-popravnite ustanovi kako nau~na komponenta za aplikacija na dobienite rezultati. Potrebata da se osoznae i definira li~nosta na ubiecot na na{eto podra~je ne moè me|utoa da se ostvari nadvor od nejzinoto povedenie koe na izvesen na~in se pojavuva kako nadvore{na, vidliva manifestacija na vnatre{nite biopsihosocijalni karakteristiki i drugi osobini na li~nosta. Od tie pri~ini kriminolo{kite karakteristiki na ubijcite }e gi posmatrame preku nivnite krivi~ni dela: obi~no ubistvo (~l. 37 st. 1 KZ SRM), te{kite ubistva (~l. 37 st. 2 i 3 KZ SRM), ubistvoto na mig (~l. 38 KZ SRM), ubistvoto od nebre`nost (~lk. 39 KZ SRM) i ubistvoto na dete pri pora|awe (~l. 40 KZ SRM). Ovaa grupa na ubistva zaedno so nivnite storiteli ja opredelivme, pred se, zatoa {to i krivi~niot zakon pri opredeluvaweto na ovie inkriminacii za site niv se sluì so terminot ubistvo {to ne e slu~aj so drugite krivi~ni dela koi imaat za posledica smrt na nekoe lice.19 Edinstven isklu~ok od ova pravilo pretstavuva odredbata od 19

Takvi inkriminaciii {to za posledica go imaat li{uvaweto od `ivot na nekoe lice od Glava VI KZ SRM se: ~l. 41, 42 st. 4, 43 st. 3, 45 st. 1, 47 st. 2 i 48 st. 2. Vo niv smrtta na edno lice ne e cel na dejnosta na storitelot, tuku ili uslov na inkriminacijata od koja voop{to zavisi postoeweto na toa krivi~no delo, ili pak te{ka posledica za koja storitelot mo`e da bide kaznet samo ako po odnos na nea postapuval od nebre`nost. Postojat i drugi krivi~ni dela {to imaat za posledica smrt na nekoe lice, me|utoa vo na{eto

~l. 122 KZ SFRJ. Me|utoa ova krivi~no delo od ponov datum, poradi negovata isklu~iva pojavnost i motivite od koi e storeno ne go pomestivme vo ramkite na na{iot interes vo ova istraùvawe. So istraùvaweto ne gi opfativme li{uvawata od ìvot storeni vo nu`na odbrana i krajna nu`da so ogled na toa {to vo takvite slu~ai krivi~niot zakon go isklu~uva postoeweto na krivi~noto delo. So istraùvaweto ne gi opfativme ni krivi~nite dela na razbojni{tvo kvalifikuvano so smrtna posledica so ogled na toa {to namerata na storitelot kaj ovie dela e naso~ena kon odzemawe tu|i predmeti, a ne li{uvawe od ìvot na `rtvata. 2. So elementite {to go opredeluvaat op{testveniot i nau~niot interes i zna~eweto na istraùvaweto na pojavata, od edna, i ramkite vo koi e opredelen nejzinioot predmet, od druga strana, nu`no koreliraat i celite na istraùvaweto. Vo taa smisla osnovna cel na ova istraùvawe se sostoi vo ispituvaweto na vrskite i vlijanijata na site op{testveni i li~ni faktori {to nekoi lica gi formiraat i doveduvaat vo situacija da se odlu~at na ubistvo kako i odrazot na ovie soznanija vrz procesot na suzbivaweto na pojavata, odnosno nivnoto usoglasuvawe so predvidenite i mo`nite merki za ostvaruvawe takov kriminalnopoliti~ki i penolo{ki tretman {to }e pridonesuva za otstranuvawe na faktorite {to i pogoduvaat na ovaa pojava i negativnite karakteristiki na ubijcite. Ili, so drugi zborovi, osnovnata cel na istraùvaweto e kompleksno sogleduvawe na obele`jata na storitelite na ovie dela vo opredeleni prostorni i vremenski granici za preku dobienite rezultati da se izvle~at takvi zaklu~oci i nasoki {to }e zna~at verifikacija, a dokolku e mo`no i unapreduvawe na procesot na resocijalizacijata na ovie lica. Vo ramkite na seto toa,, istraùvaweto ima za cel da gi utvrdi i relevantnite elementi od zna~ewe za objektivno vrednuvawe na normativniot sistem so koj se regulitra izvr{uvaweto na kaznata zatvor.

zakonodavstvo ne se inkriminirani kako ubistvo, tuku kako nekoe drugo krivi~no delo. Toa se slednive krivi~ni dela: vo Glava XV KZ SFRJ, ~l. 114-128, 131-132 st. 2, 141-142, 144-146 i 148 st. 2; vo Glava XIX KZ SFRJ, ~l. 189 st. 3; vo Glava XX KZ SFRJ, ~l. 206 st. 4, 209 st. 3, 210 st. 2, 212 st. 2 i 213 st. 2; vo Glava XXI KZ SFRJ, ~l. 241 st. 2 i 4, vo Glava VII KZ SRM, ~l, 53 st. 5, vo Glava XI KZ SRM, ~l. 94 st. 2 i 97 st. 3, vo Glava XII KZ SRM ~l. 111 st. 2, vo Glava XIII KZ SRM, ~l. 119 st. 2 i 125 st. 2, vo Glava XV KZ SRM ~l. 159 st. 2, vo Glava XIX KZ SRM, ~l. 235 st. 2 i vo Glava XX KZ SRM, ~l. 243 st. 2 i 244 st. 2. Za razlikia od Glava VI KZ SRM, kade, pred se, se za{tituvaat `ivotot i teloto na gra|anite, vo navedenite ~lenovi od ostanatite glavi na KZ SFRJ i KZ SRM se nastojuva da se za{titat, pred se, nekoi drugi va`ni objekti za op{testvoto kako {to se dobrite me|unarodni odnosi pome|u opredeleni dr`avi, zdravjeto na lu|eto, op{tata sigurnost na lu|eto i imotot i sl.

3. Ubistvata pretstavuvaat pojava {to vo sekoja sredina e op{testveno, sociokulturno i individualno uslovena. Razli~niot teritorijalen i vremenski raspored na ubistvata, mnogu ilustrativno go pokaùva toa. Ottamu i generalnata hipoteza na ovoj trud poa|a od toa deka represivnoto suzbivawe na ubistvata se nao|a vo pravilen odnos so opredeluvaweto, pred se, na op{tite pri~ini, uslovi i povodi {to doveduvaat do ovaa pojava. No ubistvata se nao|aat vo opredelena zavisnost i od karakteristikite na licata {to se javuvaat kako storiteli na ovie krivi~ni dela. Ako se trgne od toa deka osnovnata cel na kaznata voop{to, a za storitelite na ova krivi~no delo posebno e resociijalizacijata na osudenite lica, toga{ ostvaruvaweto na ovaa cel niz svojata peniolo{ka dimenzija e vo funkcija na suzbivaweto na ubistvata. Na ovoj na~in postavena, generalnata hipoteza upatuva na dve podra~ja {to se zna~ajni za postavuvawe na posebnite hipotezi na istraùvaweto. Ednoto podra~je se odnesuva na ekonomskite, socijalnite i kulturnite vlijanija, a drugoto na biopsihosocijalnite karakteristiki na li~nosta na storitelite na krivi~noto delo ubistvo. Vo taa smisla se postaveni i posebnite hipotezi na istraùvaweto: Prvo, op{testveno-ekonomskite i socijalnite faktori go opredeluvaat obemot, dinamikata i strukturata na ubistvata na razli~en na~in vo razli~ni sredini, no, i socijalnite obele`ja na nivnite storiteli kako biten uslov za preminot kon aktor. Vtoro, sociokulturnite i individualnite karakteristiki na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo se edna od bitnite determinanti za izvr{uvawe na ovoj klriminalitet i istovremeno faktor za koj mora da se vodi smetka pri negovoto represivno suzbivawe i toa kako pri opredeluvaweto na vidot i visinata na kaznata, taka i pri usoglasuvaweto na tretmanot na ovie lica so ogled na potrebata od efikasna individualizacija i resocijalizacija. 4. Pri opredeluvaweto na primerokot na istraùvaweto osnovnata cel ni be{e da opfatime {to pogolem broj storiteli na poedine~ni ubistva, trgnavme, imeno, od osnovnata, vo metodologijata poznata i verificirana postavka deka pogolemiot broj slu~ai vo istraùvawata ovozmoùvaat pobrzo i poadekvatno sogleduvawe na pojavata {to e predmet na opredeleno nau~no istraùvawe, bidej}i ne pribliùva do realnite sostojbi i odnosi kaj pojavata. Od tie pri~ini opfativme 385 storiteli na krivi~no delo ubistvo spored ~l. 37-40 KZ SRM. Toa se polnoletni storiteli ~ie{to delo bilo dovr{eno ili ostanalo vo obid, a za koe bile osudeni so pravosilna presuda i kaznata ja izdrùvale vo KPD Idrizovo vo periodot od 11 godini (1973-1983). 5. Vo istraùvaweto odevme i kon {iroka primena na istraùva~ki postapki pogodni da gi osvetlat zna~ajnite svojstva na pojavata. Se raboti za takvi postapki koi interdisciplinarno proniknuvaat vo relevantnite faktori {to ja determiniraat ovaa pojava i ovozmo38

ùvaat zaklu~oci i re{enija {to realno se ostvarlivi vo praktikata. Vo taa smisla vo istraùvaweto se koristeni: anketa, standardiziran intervju so opredelen stru~en kadar vo kazneno-popravnite ustanovi vo najneposreden kontakt so storitelite na ovie krivi~ni dela - vospituva~ite i zatvorskata straà, standardiziran intervju so osudenite za krivi~no delo ubistvo koi vo opredelen moment bile zateknati na izdrùvawe na kaznata zatvor, analiza na sodrìna na presudite, analiza na sodrìna na drugite dokumenti {to se nao|aat vo zatvorskite dosija na storitelite na krivi~noto delo ubistvo vo vrska so nivniot prevospiten tretma i statisti~ka analiza. Pri obrabotka na empiriskiot materijal i interpretacijata na empiriskite rezultati se koristeni i metodite na deskripcija i analiza, koi zaedno so prethodnite istraùva~ki postapki ni ovozmoìja da dojdeme do verodostojni soznanija i da ponudime opredeleni zaklu~oci.

PRV DEL KRIMINOLO[KI KARAKTERISTIKI NA UBISTVATA I NIVNITE STORITELI

GlavaI FENOMENOLO[KI KARAKTERISTIKI I. TIPOLOGIJA NA UBISTVATA 1. VOVEDUVAWE VO PROBLEMOT

Vo razgleduvawata na fenomenolo{kite karakteristiki na ubistvata i nivnite storiteli ne moè a da ne se trgne od nivnata pravna kvalifikacija, odnosno od krivi~nopravnata opredelenost na nivnite pojavni oblici. Pri opredeluvaweto na predmetot na istraùvaweto rekovme deka kriminolo{kite karakteristiki na ubijcite ne moàt da se posmatraat i utvrduvaat nadvor od storenoto krivi~no delo.20 Zatoa vo poimot na ubistvata gi svrstivme krivi~nite dela od ~l. 37-40 KZ SRM. Za vakvoto grupirawe dadovme soodvetno opravduvawe i na toj na~in vo osnova gi opredelivme pojavnite oblici na ubistvata. So ogled na konstitutivnite obele`ja vneseni vo zakonskite bitija na ovie inkriminacii zakonodavecot razlikuva obi~ni, kvalificirani i privilegirani ubistva. Ovie obele`ja imaat zna~ewe za krivi~nopravnoto oblikuvawe na deloto i ja uslovuvaat teìnata na konkretnite pojavni oblici preku krivi~nata sankcija so koja zakonot se zakanuva. Me|utoa, bitnie elementi na krivi~noto delo istovreemeno se i kriminolo{ki obele`ja {to go uslovuvaat postoeweto i javuvaweto na ovoj vid kriminalni aktivnosti. Tie ukaùvaat deka ona {to pretstavuva kriminolo{ka sodrìna na krivi~noto delo, neposredno vlijae i na krivi~nopravnoto zna~ewe na ubistvata, za{to vo osnova na ova delo leàt etiolo{ki faktori ~ie {to sogleduvawe mora da se posmatra i vo svetlinata na pravnite normi i oblici {to od niv se opredeleni. So eden zbor, dejstvieto na izvr{uvaweto, posledicite i kauzalnite vrski me|u niv i site stvarni obele`ja na bitieto na deloto {to go so~inuvaat pravniot aspekt na ovaa pojava ne mnoàt nikoga{ uspe{no da se sogledaat ako se zapostavi kriminolo{kiot aspekt kako primaren faktor na nivnoto opredeluvawe. So ogled na toa smetam za potrebno sosema nakratko da potsetam na krivi~noparvniot poim i vidovite na poedine~nite ubistva od 20

"Seto ona {to e zna~ajno od stojali{teto na kriminalnata etiologija za sogleduvawe na opredelena aktivnost i za nejzino precizno kriminolo{ko otslikuvawe i vrednuvawe e sogledivo edinstveno otkako }e se slu~i nastanot." Vukovi}, str. 16.

primerokot na ovoj trud, so posebno zadr`uvawe na nekoi elementi {to imaat izrazeno kriminolo{ko zna~ewe. Pritoa, vedna{ treba da se istakne, deka nekoi kriminolo{ki obele`ja se predvideni od aspekt na samiot zakonodavec kako konstitutivni elementi pri inkriminiraweto na kvalificiranite oblici na ovie dela (svirepost, podmolnost, bezobyirno nasilni~ko odnesuvawe, koristoqubie, bezobyirna odmazda i drugi niski pobudi). [to se odnesuva, pak, do onie zna~ajni kriminolo{ki obele`ja {to ne se vklopeni vo bitieto na deloto (pol, vozrast, obrazovanie, inteligencija, opredleni motivi, nameri i sl.) niv zakonodavecot ostava da bidat zemeni predvid pri opredeluvaweto na konkretnata op{testvena opasnost i {tetost na storitelot i deloto pri odmeruvaweto na kaznata. Na krajot iznesovme i nekoi broj~ani pokazateli za pojavnosta na vaka utvrdenite ubistva. 2. VIDOVI UBISTVA SPORED KZ SRM

2.1. Ubistvo (~l. 37 st. 1 KZ SRM) Od odnosnata zakonska definicija na ova krivi~no delo - "toj {to drug }e li{i od ìvot - proizleguva deka ova delo se sostoi od predizvikuvawe smrt na nekoe lice so prezemeno dejstvie od drugo lice. Vo ovaa formulacija zakonodavecot gi zema kako notorno poznati faktite na ìvotot i smrtta ne navleguvaj}i vo nivnite sociolo{ki, psiholo{ki, kriminolo{ki i drugi determinanti. So nea zakonodavecot ne go opredeluva ni dejstvieto na izvr{uvaweto na ova krivi~no delo koe se sostoi vo sekoja protivpravna dejnost (storuvawe ili nestoruvawe) {to e objektivno pogodno da predizvika smrt na nekoe lice. Objektot na za{tita kaj ubistvoto e ~ovekoviot ìvot, a objektot na dejstvieto ~ovekot i toa od momentot na zapo~nuvaweto na procesot na negpovoto ra|awe pa se do negovaat prirodna smrt.21 Za postoewe na deloto potrebna e subjektivna namera - umisla na storitelot, so toa {to e dovolno i postoeweto na eventualna umisla. Namerata ili motivot na storitelot ne se konstitutuivni obele`ja na deloto. Toa zna~i za postoeweto obi~no ubistvo e irelevantno so koja namera i so koj motiv e izvr{eno deloto, iako taa namera i motiv se sekoga{ va`ni za utvrduvawe na stepenot na krivi~nata odgovornost, za osvetluvawe na prirodata i teìnata na deloto i li~nosta na storitelot i so ogled na seto toa, za odmeruvawe na kaznata.

Kambovski I, st. 134, Radovanovi} - \or|evi}, str. 56, ^ejovi}, st. 161.

2.2. Kvalificirani ubistva Kvalificiranite ubistva koi u{te se narekuvaat i kapitalni krivi~ni dela, od obi~nite ubistva se razlikuvaat spored posebno opredeleni kvalifikatorni okolnosti od objektivna i subjektivna priroda. Poradi tie okolnosti predvideni vo zakonot, li{uvaweto od ìvot na nekoe lice ili na pove}e lica od strana na storitelot dobiva specifi~no op{testveno opasno zna~ewe koe se izrazuva preku stepenot na vinata (sekoga{ se raboti za umisla), kako i preku pobudata, na~inot na izvr{uvaweto, objektot i posledicite od krivi~noto delo.22 Vo na{iot krivi~en zakon se predvideni sledniva kvalificirani ubistva: a) so ogled na na~inot na izvr{uvaweto: ubistvo na svirep na~in, ubistvo na podmolen na~in i ubistvo pri bezobyirno nasilni~ko odnesuvawe), b) spored pobudite: ubistvo od koristoqubie, ubistvo zaradi izvr{uvawe ili prikrivawe drugo krivi~no delo, ubistvo od bezobyirna odmazda i ubistvo od niski pobudi, v) spored objektot na napadot ili so ogled na svojstvata na `rtvata: ubistvo na slu`beno ili voeno lice, i g) spored opasnosta na storitelot: ubistvo pri koe so umisla se doveduva vo opasnost ìvotot na u{te nekoe lice i pove}ekratno ubistvo. Eve gi nakratko glavnite obele`ja na ovie ubistva. - Ubistvo na svirep na~in (~l. 37 st. 2 t. 1 KZ SRM). Ovoj vid kvalificirano ubistvo postoi toga{ koga li{uvaweto od ìvot e izvr{eno taka {to na `rtvata i se nanesuvaat takvi bolki, ma}i i stradawa koi po svoeto traewe ili intenzitet |i preminuvaat ramkite na redovnite prose~ni bolki, ma}i i stradawa {to obi~no se prisutni kaj sekoe li{uvawe od ìvot.23 Svirepiot na~in na izvr{uvawe vo sebe vklu~uva dva elementi: objektiven i subjektiven. Objektivniot moment se ogleda vo izma~uvawe na `rtvata na koja i se nanesuvaat osobeno te{ki, enormni bol}i, ma}i i stradawa {to moàt da bidat od fizi~ka ili psihi~ka priroda. Objektivnata strana na svireposta }e bide ostvarena koga storitelot postepeno ja li{uva od ìvot `rtvata, koga i se prodolùvaat smrtnite ma}i i bolki na toj na~in {to i se nanesuvaat, na primer, mnogu rani i telesni povredi, i se se~at delovi od teloto ili palat vnatre{nite organi, `rtvata se poliva so zapalena te~nost i se ostava da gori, i se skratuva hrana ili voda dodeka taa se odrùva vo svesna sostojba i sl. [to se odnesuva do subjektivnata strana, za nea se bara deloto da bide storeno so umisla (direktna ili eventualna), odnosno negova 22 23

Vidi: Kambovski, str. 137-139. Vidi: Zlatari} II, str. 76.

svest deka pridonesuva za nastapuvawe golemi stradawa, me|utoa toj e ne~uvstvitelen kon niv, ili pak vo niv uìva i se nasladuva.24 Tokmu ovaa subjektivna komponenta na svireposta ukaùva na zgolemeniot stepen na rasipanost i op{testvena opasnost na li~nosta ~ie{to delo poradi negovata bez~uvstvitelnost, krvoèdnost, bastijalnost, ladnokrvnost i sli~ni osobini, predizvikuva strav i gnasewe kaj okolinata. Izvr{iteli na ovie krivi~ni dela se po pravilo zlostornicu bez bilo kakov i da e moral i sovest kako i lica so pogoleni du{evni naru{uvawa. Seto toa ukaùva na potrebata od poopstojno psiholo{ko i psihijatrisko ispituvawe na li~nosta na ovie ubijci. - Ubistvo na podmolen na~in (~l. 37 st. 2 t. 1 KZ SRM). Za da moè da se zboruva za ubistvo na podmolen na~in potrebno e li{uvweto od ìvot na nekoe lice da bide storeno na prikrien, potaen ili itar na~in, a `rtvata da ne bila svesna za napadot vrz svojot ìvot i ne moèla da pruì otpor, odnosno ne moèla da se brani. Podmolnosta kaj ova ubistvo, koja po svojot intenzitet go nadminuva stepenot na podmolnosta {to obi~no se javuva kaj ubistvata, isto taka ja karakteriziraat objektivna i subjektivna strana. Se raboti, vsu{nost, za edinstvo na dva momenti od koi edniot, "podmolnosta vo objektiven pogled, vo golema mera go olesnuva izvr{uvaweto na krivi~noto delo, a vo subjektien pogled ukaùva na krajno negativno zna~ewe na storitelot.25 Za ostvaruvawe na poimot na podmolnosta od objektivna strana potrebno e storitelot vo odnos na `rtvata da postapuva perfidno (prikrieno, potajno, podlo, lukavo), odnosno so upotreba na takvi sredstva ili na takov na~in na izvr{uvawe poradi koi e e onevozmoèna ili vo golema mera ote`nata odbranata na `rtvata. Za podmolnosta e potrebno i subjektivno pokritie na stranata na storitelot, koe{to go pokaùva kako krajno perfidna i prepredena li~nost. Podmolnosta se pojavuva vo toa {to storitelot so neiskreni, izmamni~ki i sli~ni postapki ja iskoristuva bespomo{nosta, postojanata ili pridobienata doverba za da ja li{i od ìvot `rtvata koja {to ne go o~ekuvala nitu pak pretpostavuvala nanesenoto zlo. "@rtvata koja ima doverba vo storitelot vo potpolnost se predava vo negovi race i zatoa e posebno zagrozena, a iskoristuvaweto na takviot odnos e vo sprotivnost so najelementarnite barawa na ~ove~kata solidarnost i zatoa zasluùva posebna moralna osuda.26 Ubistvoto e mo`no samo so direktna umisla. - Ubistvo pri bezobyirno nasilni~ko odnesuvawe (~l. 37 st. 2. t. 3 KZ SRM). Ova e kvalificiran oblik na ubistvo {to ne postoelo vo 24

Jankovi}, II str. 371. Zlatari}, I str. 73.. 26 Novoselac, str. 62. 25

Krivi~niot zakonik od 1951 godina. Toa e nov oblik na krivi~no delo {to na identi~en na~in e predvideno vo site republi~ki i pokrainski krivi~ni zakoni od 1977 godina. Za negovoto postoewe se bara poseben, krajno negativen odnos na storitelot sprema `rtvata {to pretstavuva specifi~na subjektivna strana kaj ova krivi~no delo. Ubistvoto tuka dobiva teòk vid ne tolku poradi na~inot na negovoto konkretno izvr{uvawe, kolku poradi povedenieto {to mu prethodelo na li{uvaweto od ìvot na nekoe lice. Toa povedenie e bezobyirno i nasilni~ko i toa od poseben intenzitet, ja nadminuva obi~nata bezobyirnost so koja inaku se karakterizira sekoe nasilni~ko povedenie. - Ubistvo od koristoqubie (~l. 37 st. 2 t. 4 KZ SRM). Ubistvoto od koristoubie postoi toga{ koga so li{uvaweto od ìvot na nekoe lice se nastojuva da se dojde do materijalna korist za sebe ili za drug. Pod koristoqubie se podrazbira takov motiv koj se sostoi vo egoisti~ki streme` na storitelot za postignuvawe opredelena materijalna korist i po cena na odzemawe na tu| ìvot. Korista kon koja se stremi storitelot se izrazuva kako zgolemuvawe na imotot ili odbegnuvawe na negovooto nu`no namaluvawe. Za postoewe na ova delo ne e neophodno materijalnata korist da bide i navistina i ostvarena, nitu da e ostvarena tokmu opredelena korist ili korista da e protivpravna. Relevantno e samo toa deka storitelot postapuva od al~nost, od bezobyirno egoisti~ko te`nenie i toa po cena na izvr{uvawe na ubistvo. Deloto moè da bide storeno samo so direktna umisla. - Ubistvo zaradi izvr{uvawe ili prikrivawe drugo krivi~no delo (~l. 37 st. 2 t. 4 KZ SRM). Vo ovaa situacija storitelot so ubistvoto prakti~no gi otstranuva pre~kite {to go onevozmoùvaat izvr{uvaweto na drugoto krivi~no delo.27 Vo vtoriot slu~aj ubistvoto na nekoe lice e storeno zaardi prikrivawe drugo krivi~no delo. Prethodnoto moè da bide sekoe krivi~no delo bez ogled na toa dali se raboti za dovr{eno ili za krivi~no delo vo obid ili pak za podgotvitelno dejstvie. Obata oblici na ova ubistvo moàt da bidat storeni samo so direktna umisla. Se raboti za kombinacija na dve neprava, a so toa i za zgolemena vina, za naplastuvawe na edna kriminalna koli~ina vrz druga povrzana so edinstveniot motiv na storitelot. Pokraj kumulacija na dve neprava tuka imame i zgolemen stepen na vina, zo{to samoto doveduvawe na `rtvata vo pozicija da bide obi~no sredstvo, izlez za ivle~uvawe na storitelot, zboruva za visokiot stepen na surovost, bes~uvstvitelnost i egoizam.28 - Ubistvo od bezobyirna odmazda (~l. 37 st. 2 t. 4 KZ SRM). Za ovoj oblik na te{ko ubistvo se raboti samo toga{ koga e storenpo od 27 28

Vidi: Petrovi}, P. str. 64. Kambovsaki I, str. 14.

bezobyirna odmazda vo koja spored KZ SRM moè, no ne mora da se podvede i krvnata odmazda. Odmazadta vsu{nost pretstavuva motiv od koj moè da bide storeno sekoe ubistvo, a se karakterizira so povedenie od strana na storitelot kaj kogo odzemaweto na tu|iot ìvot kako kompenzacija za storenoto zlo predizvikuva opredeleno psihi~ko zadovolstvo. Me|utoa, pri~inite {to go inicirale dejtvieto na storitelot i negoviot odnos kon taa pri~ina i `rtvata na krivi~noto delo ~esto nemaat svoja racionalna podloga, nasoka i srazmernost i na toj na~in ukaùvaat na lica koi vo ostvaruvaweto na svoite interesi gi kr{at najelementarnite normi na pravniot i socijalniot poredok. Vo takvite slu~ai velime deka postoi bezobyirna odmazda i takvite povedenija, za razlika od drugite, se podveduvaat pod ~l. 37 st. 2 t. 4 KZ SRM.29 Za ilustracija na ova tolkuvawe vo krivi~nopravnata teorija i sudskata praktika naj~esto se istaknuva deka ubistvoto od bezobyirna odmazda postoi toga{ koga storitelot se odmazduva za nezna~itelno ili zamisleno delo (na primer, ubistvo na ispituva~ot koj nepravedno go butnal studentot na ispit, ubistvo poradi navreda ili telesna povreda, ubistvo poradi kra`ba i sl.), ili toga{ koga odmazdata e naso~ena kon lice {to ne go skrivilo ili samo delumno go skrivilo zloto {to bilo povod za odmazdata (ubistvo na lice {to od nebre`nost predizvikalo poàr vo koj izgorela ku}ata na storitelot i sl.) Pritoa, objektivnata strana na ova krivi~no delo vo sekoj slu~aj bi moèle sintetizirano da ja izrazime niz slednovo - socijalnite konflikti vo koi zapadnale ovie lica gi re{avaat na bekurpulozen i mo{ne re{itelen na~in za da gi zadovolat, pred se, svoite povredeni ~uvstva, koi, isklu~uvaj}i gi slu~aite na krvnata odmazda, se stavat i pred najvisokata vrednost - ~ovekoviot ìvot. - Ubisto od niski pobudi (~l. 37 st. 2 t. 4 KZ SRM). Pokraj ubistvoto od koristoqubie, zaradi izvr{uvawe ili prikrivawe na drugo krivi~no delo i ubistvoto od bezobyirna odmazda vo na{eto zakonodavstvo se predviduva i edna voop{tena inkriminacija so koja se vneseni i onie ubistva {to moàt da bidat predizvikani od drugi niski pobudi. Na toj na~in se zafa}aat site slu~ai {to moè da se pojavat vo praktikata, a so ogled na motivot, koj pretstavuva dviè~ka sila na deloto, gi isfrlaat od socijalniot kolosek onie li~nosti {to vo golem obem se li{eni od ko~nicite i op{testvenite nasoki vo svoeto povedenie. Nivnite niski pobudi se vo osobeno izrazena protivre~nosta so vladea~kite vrednosti na op{testvoto i gi navreduvaat osnovnite moralni stavovi na javnosta, odnosno na sekoj prose~en ~ovek vo koj barem i malku e vsadeno ~uvstvoto i sfa}aweto za razlikuvaweto na dobroto od zloto. Vo ovaa smisla kako niski pobudi {to mu 29

Vidi: Salihu II, str. 421-431, Kambovski I, str. 143-144 i Zlatari} III, str.

647.

oponiraat na moralot koga e vo pra{awe izborot na sredstvata za ostvaruvawe na ~ovekovite potrebi posebno se izdvojuvaat zlobata, omrazata, pakosta, zavista, verskite i nacionalnite predrasudi i sl. Nivnoto ostvaruvawe predizvikuva revolt, za{to vo osnova se kosi so moralniot kodeks na na{iot ~ovek. Kako primer za vakvi ubistva obi~no se naveduvaat: ubistvo na dete {to na eden od roditelite mu pretstavuva pre~ka za sklu~uvawe nov brak, ubistvo na bra~en drugar so pomo{ na qubovnikot zaradi nepre~eno odrùvawe qubovni odnosi, ubistvo na dete zaradi osloboduvawe od roditelski obvrski ili poradi somnenie deka deteto ne e negovo, ubistvo za da se izvr{i polovo odnos so trup ili da se zadovolat drugi iskol~eni seksualni ili gustativni potrebi (sadizam, kanibalizam i sl.), ubistvo od verska ili nacionalna omraza, ubistvo za da se otstrani konkurentot od rabota, vo natprevar ili quboven sopernik, ubistvo od egoizam, zavist, pakost i sli~no.30 - Ubistvo na slu`beno ili voeno lice (~l. 37 st. 2 t. 3 KZ SRM). Oava ubistvo postoi toga{ koga e li{eno od ìvot slu`beno ili voeno lice poradi vr{eweto na javnata ili dràvnata bezbednost ili na dol`nosta ~uvawe na javniot red, fa}awe na storitel na krivi~no delo ili ~uvawe na lice li{eno od sloboda, ili toga{ koga e li{eno od ìvot lice pri vr{ewe na nekoja od ovie raboti vo ostvaruvaweto na funkcijata na op{testvena samoza{tita.31 - Ubistvo pri koe so umisla se doveduva vo opasnost ìvotot na u{te nekoe lice (~l. 37. st. 2 t. 2 KZ SRM). Ovoj oblik postoi toga{ koga pri izvr{uvaweto na obi~no ubistvo (so direktna ili eventualna umisla) }e se sozdade konkretna opasnost (opanost {to navistina postoela) za ìvotot na najmalku u{te edno lice, a pritoa storitelot bil svesen za spomenatata opasnost i ja sakal (direktna umisla), ili bil svesen za mo`nosta od nejzinoto nastapuvawe ( i se soglasil so toa (eventualna umisla). Ili, poinaku re~eno, do ova ubistvo }e dojde toga{ koga e ispolneta negovata subjektivna strana - koga storitelot }e li{i od ìvcot edno lice, a pritoa so umisla }e go dovede vo konkretna opasnost ìvotot na u{te nekoe lice. [to se odnesuva do objektivnata strana na ova krivi~no delo, potrebno e storitelot da primenil takvo sredstvo vrz koe ja gubi vlasta vo momentot na negovoto dejstvuvawe.32 Kako tipi~en primer za toa se istaknuva situacijata koga storitelot puka od ogneno oru`je ili frla eksploziven materijal vo golema grupa na lu|e so cel da ubie edno konkretno lice. - Pove}ekratno ubistva (~l. 37 st. 3 KZ SRM). Za ova krivi~no delo se raboti toga{ koga storitelot so umisla }e izvr{i pove}e ubistva osven predvidenite so ~l. 38 KZ SRM (ubistvo na mig) i ~l. 40 30

Vidi: Kambovski, str. 145. Vidi: Horvati}, str. 33-35 i Kambovski I, str. 146-147. 32 Vidi: Bavcon, str. 225. 31

KZ SRM (ubistvo na dete pri pora|awe) bez ogled na toa dali za site ubistva mu se sudi so primena na odredbite za stek ili za nekoe ubistvo bil porano osuden.33 [to se odnesuva do golemata dilema na teorijata i pred se na sudskata praktika, dali vo ~l. 37 st. 3 KZ SRM e predviden poseben, kvalificiran oblik na krivi~no delo ubistvo ili pak se raboti za kaznena odredba, bez kakva i da e zadr{ka se priklonuvam kon onie stojali{ta {to umesno tvrdat deka vo ovaa odredba stanuva zbor za edno posebno op{testveno opasno kvalificirano krivi~no delo vo koe na poseben na~in e re{eno pra{aweto za stekot i povratot.

2.3. Priviligirani ubistva Priviligirani se onie ubistva {to gi karakteriziraat posebni okolnosti spored koi dejstvijata na storitelot se smetaat za pomalku opasni od onie kaj obi~nite i te{kite ubistva i poradi toa za niv se predvideni posebni kazni. - Ubistvo na mig (~l. 38 KZ SRM). Ubistvoto se sostoi vo li{uvawe od ìvot na nekoe lice na mig od strana na lice koe bez svoja vina e dovedeno vo sostojba na silna razdraznetost so napad ili so te{ko navreduvawe od strana na ubieniot. Za postoewe na ubistvoto na mig potrebno e vo sekoj konkreten slu~aj da se utvrdat slednite obele`ja: a) Stepenot na razdraznetosta kako afektivna sostojba, b) Izvr{itelot na deloto bez svoja vina da bil doveden vo sostojba na silna razdraznetost so napad ili so te{ko navreduvawe od strana na `rtvata i v) Psihi~ka vrska me|u povodot (napadot ili te{koto navreduvawe) i silnata razdraznetost.34 Krivi~noto delo ubistvo na mig moè da bide storeno samo so umisla. Vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto storitelot e krivi~no odgovoren (presmetliv i vinoven), me|utoa negovoto delo e privilegirano poradi toa {to i `trtvata so svojata provokacija imala golem udel za svojata smrt. - Ubistvo na dete pri pora|awe (~l. 40 KZ SRM). Izvr{uvaweto na ova delo podrazbira li{uvawe od ìvot na dete od strana na negovata majka i toa od po~etokot na pora|aweto, pa se dodeka trae rastrojstvoto {to kaj rodilkata go predizvikalo samoto pora|awe, odnosno se dodeka trae vonrednata telesna i du{evna sostojba kaj rodilkata.35 Ubistvoto od ~l. 40 KZ SRM moè da se izvr{i vo dva slu~ai. Vo prviot slu~aj ~edoubistvoto moè da se izvr{i za vreme na pora|a33

Jakovlevi} I, str. 390. Vidi: Lak~evi}, str. 99, A~imovi}, II, str. 24, Jevti} I, str. 25, Kambovski I, str. 149-253 i Simi}, D. str. 125. 35 Jevti}, II, str. 3, Jak{i}, str. 607 i dr. 34

weto. Iako toa zakonodavno ne e opredeleno, za krivi~nopravnata teorija i praktika e nersporno deka e toa vremeto od zapo~nuvaweto na porodilnite bolki kaj majkata do prekinuvaweto na nejzinata telesna vrska so deteto. Ottuka, poradi toa {to se nao|ala vo du{evna sostojba na psihi~ko rastrojstvo majkata moè da bide storitel na ovoj privilegiran oblik na ubistvo ako go prezeme dejstvieto na izvr{uvaweto vo gorenavedenoto vreme. Toa zna~i deka vo ovoj slu~aj sudot ne ja utvrduva sostojbata na du{evnoto rastrojstvo, bidej}i od tolkuvaweto an bukvata na zakonot ("majkata {to }e go li{i od ìvot svoeto dete za vreme na pora|aweto... }e se kazni...") proizleguva deka takvata sostojba e nesoborliva zakonska pretpostavka (praesumptio iuris ac de iure). Taka e spored zakonot. Drugo e me|utoa, pra{aweto dali zakonodavecot pravilno postapil so toa {to rastrojstvoto kaj majkata go pretpostavuva i vo site slu~ai na ~edoubistvoto go zema kako osnova za privilegiran tretman bez ogled na vidot i stepenot na negoviot intenzitet i uslovite {to na opredelen na~in toa rastrojstvo go predizvikuvaat. Imeno, ne bi moèle da se soglasime so sfa}aweto {to vo opredeluvaweto na ovaa zakonska odredba smeta deka so nea "se eliminira eventualnata mo`nost vo ocenkata dali postoi posebna sostojba na rastrojstvo ili ne, da se vme{aat i nekoi socijalni elementi (vonvbra~no dete, neprifa}awe na majkata od socijalnata sredina i sl.), a so toa da dojde do izraz nekoj refleks na koncepcijata za spasuvaweto na semejnata ~est.36 Po moe mislewe osnovot za privilegiraniot tretman na majkata kaj ova krivi~no delo treba da se baar vo fiziolo{kite promeni i bolkata {to kaj nea |i predizvikuva pora|aweto, no istovremeno i vo promenite {to ~esto se pojavuvaat vo strukturata na maj~inata li~nost poradi ra|aweto, a koi se nerazdelno povrzani so opredeleni socijalni momenti. Elementite kako {to se neprifa}aweto na majkata od socijalnata sredina, ~uvstvoto deka treba da se rodi vonbra~no ili nesakano dete, pretstavata za promenata na op{testvenata polo`ba i problemite so koi }e se sudira, kako i pogre{nata pretstava za bezizleznosta od taa situacija, nesomneno se prekr{uvaat niz nejzinata svest u{te pred aktot na pora|aweto i za vreme na toj proces. Seto toa, zasileno so dejstvoto na fizi~kite promeni i bolki moè da predizvika rastrojstvo {to gi preminuva ramkite na normalnoto rastrojstvo koe go sledi sekoe pora|awe. A tokmu toa rastrojstvo od pogolem intenzitet e, vsu{nost, ona {to pod vlijanie na opredeleni vnatre{ni i nadvore{ni faktori kaj majkata uspealo da go nadvladee i suzbie nejziniot maj~in nagon vo destruktivna nasoka i da dovede do izvesno namaluvawe na nejzinata presmetlivost (namalena ili bitno namalena presmetlivost), a so toa i do nejzin poblag krivi~nopraven tretman. 36

Kambovski I, str. 154.

Ako na vakov na~in se sfati intencijata na ovaa inkriminacija, toga{ utvrduvaweto na pri~inite {to dovele do du{evnoto rastrojstvo i stepoenot na negoviot intenzitet }e mora da se utvrduvaat vo sekoj konkreten slu~aj od srana na specijalizirani eksperti koi }e mu pomognat na sudot pri kvalifikacijata na storenoto povedenie. Me|utoa dodeka ne se promeni zakonskata odredba sosema se vo pravo onie {to tvrdat deka rastrostvoto kako osnov za privilegiran tretman kaj majkata treba da se pretpostavuva, a kon negovoto ispituvawe da se pristapuva samo kako kon okolnost od zna~ewe za odmeruavweto na kaznata ili toga{ koga celosno ja isklu~uva sposobnosta za rasuduvawe i odlu~uvawe (nepresmetlivost), pa nema krivi~na odgovornost za krivi~noto delo. Krivi~oto delo deteubistvo moè da se izvr{i i neposredno po pora|aweto, odnosno od prekinot na popo~nata vrska i zapo~nuvaweto na di{eweto na novoroden~eto, do izminuvawe na okolnostite {to vlijaele majkata da se najde vo sostojba an posebno du{evno rastrojstvo, ili kako {to toa go veli zakonodavecot, "rasrojstvoto {to kaj nea go predizvikalo pora|aweto." Pra{aweto dali kaj majkata postoelo du{evno rastrojstvo i dali e toa predizvikano so pora|aweto e fakti~ko pra{awe {to sudot }e go utvrduva vo sekoj konkreetn slu~aj, se razbira so pomo{ na ve{taci (lekari, psiholozi, psihijatri). - Ubistvo od nebre`nost (~l. 39 KZ SRM). Ubistvoto postoi toga{ koga li{uvaweto od ìvot na nekoe lice e storeno od nevnimanie na storitelot. Storitelot ne go saka ubistvoto, toj so nego ne se sogalsuva, no sepak odgovara za kone~niot rezaultat na svoeto postapuvawe. Ova ubistvo gi ima site osnovni obele`ja na obi~noto ubistvo so taa razlika {to kaj osnovniot oblik na ubistvoto storitelot postapuva so umislam, a kaj ubistvoto od ~l. 39 KZ SRM storitelot li{uva od ìvot nekoe lice, iako bil svesen deka poradi negovoto storuvawe ili nestoruvawe smrtta moè da nastapi no lekomisleno smetal deka }e moè da ja spre~i ili deka taa nema da nastapi ili koga ne bil svesen za mo`nosta od nastapuvawe na smrtta, iako spored okolnostite i spored svoite li~ni svojstva bil dolèn i moèl da bide svesen za taa mo`nost. Nebre`noto ubistvo moè da bide izvr{eno i so nestoruvawe (propu{tawe), no samo dokolku storitelot bil dolèn da ja spre~i nastanatata smrt. 3. OP[GA STRUKTURA NA UBISTVATA SPORED KZ SFRJ

Vo ramkite na celokupniot kriminalitet {to se vr{i vo oddelni zamji krivi~nite dela protiv `ivotot i teloto zazemaat zna~ano mesto kako eden od obliciet na agresivno povedenie so koe na drasti~en na~in se re{avaat sprotivnostite i problemite nastanati vo me|u~ove~kite odnosi. Me|u ovie povedeija vo sovremeniot svet 52

osobeno se ra{ireni ubistvata koi so pravo se smetaat za eden od najopasnite oblici na krivi~ni dela. Od niv ne e po{tedena ni na{ata zemja, a so toa nitu na{ata republika. Za ilustracija na ova tvrdewe najprvin }e go navedeme brojot na ubistvata po vidovi od na{eto istraùvawe (v. Tabela br. 1). Podatocite sodràni vo tabelata se odnesuvaat samo na onie slu~ai {to bile pravosilno re{eni od strana na sudot. Vo nea ne se oddeleni obi~noto od kvalificiranite vidovi ubistva {to vo ovoj slu~aj ne pre~io da se dobei barem op{ta pretsatva za ra{irenosta i dinamikata na pojavata. Imeno, od sogleduvaweto na najop{tite odnosi moè da se zabeleì deka ubistvata od primerokot na istraùvaweto se dosta ~esta pojava so prose~no u~estvo od okolu 700 ubistva godi{no. Isto taka, zabeleìtelen e i brojot na ubistvata {to ostanale vo obid, a moàt da se sogledaat i nekoi odnosi me|u op{tiot poim na ubistvoto, od ena, i privilegiranite ubistva, od druga strana. Vo nastojuvawe da go prikaème obemot i dinamkata na ubistvata po vidovi vo na{ata republika, {to pove}e }e ne dobliì do osvetluvaweto na odnosiet od primerokot na istrauvaweto, vo tabelata br. 2 gi vnesovme ubistvata spored doa|aweto na nivnite storiteli na izdrùvawe na kaznata zatvor vo KPD Idrizovo. So vakviot prikaz se razbira ne e dobien celosen opfat na storitelite na ovie krivi~ni dela od podra~jeto na na{ata republika i toa od sledniete pri~ini: - Kaj opredelen broj izvr{eni ubistva od podra~jeto na na{ata republika storitelite ednostavno ne se otkrieni. - Moè da se pretpostavi deka nekoi od licata {to se vodat kako is~eznati se, vsu{nost, ubieni, a trupot skrein ili uni{ten. Tuka se raboti ne samo za nepoznat storiel tuku i za nepoznato delo. - Pokraj toa osnovano moè da se pretpostavi deka kaj opredelen broj nedovolno razjasneti samoubistva moèbi se rabotelo za nasilno ili psihi~ko ubistvo. - Opredelen broj storiteli vo na{eto istraùvawe ne se opfateni, bidej}i pred ili po donesuvaweto na presudata za stoernoto ubistvo se nao|ale vo begstvo. - So istraùvaweto ne se opfateni i sosema mal broj storietli koi deloto go izvr{ile na na{eto podr~je, a bile do druga republika.

Tabela br. 137 Pregled na brojot na presudeni ubistva vo SFRJ vo periodot 1973-1983 godina godina

1 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 Celiot period

Obi~no i kvalificirano ubistvo Vk. Od 2 vo obid 2 3 680 250 648 259 654 235 672 263 722 306 597 209 636 292 607 220 642 262 501 289 559 230 7018 2815

Ubistvo na mig Vk. 4 4 34 29 28 35 41 26 25 35 21 33 342

Od 4 vo obid 5 12 9 7 12 12 6 8 8 11 9 12 106

Ubistvo na dete pri pora|awe Vk. 6 63 65 61 68 57 74 57 71 53 49 51 669

Od 6 vo obid 7 3 1 1 4 2 1 2 14

Ubisto od nebre`nost Vk. 8 37 64 63 60 53 50 45 41 65 61 39 578

Od 8 vo obid 9 4 1 1 6

Site dela ubistvo Vk. 10 814 806 806 835 873 747 873 744 795 632 682 8607

Od 10 vo obid 11 269 270 243 279 320 216 302 228 273 299 242 2941

Izvor: Sojuzen zavod za sattistika.

Obi~no ubistvo Ubistvo na svirep na~in Ubistvo na podmolen na~in Ubistvo pri bezobyirno nasilni~ko odnesuvawe

Ubistvo pri koe so umisla se doveduva vo opasnost `ivotot na u{te nekoe lkice Popve}ekratno ubistvo

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983

26 49 35 25 33 21 22 14 16 27 14 282 1 1 1 3 2 1 1 1 1 1 1 1 9 1 1 1 1 2 1 1 1 3 2 1 1 1 5 7 2 2 5 2 3 1 6 1 29

Cel peri.

56 Ubistvo poradi osobeno ote`nitelni okolnosti

14 15 16 17

1 3 6 4 1 1 1 4 1 2 24 4 1 2 3 10 2 2 1 5 38 67 49 42 41 27 26 21 22 29 23 385

Site dela ubistvo

Ubistvo ode nebre`nost

1 3 5 1 1 1 1 3 1 2

Ubistvo na dete pri poar|awe

Ubistvo na mig

Ubistvo na slu`beno ili voeno lice

Ubistvo od niski pobudi

Ubistvo od ebzobyirna odmazda

Ubistvo zaradi izvr{uvawe ili prikrivawe drugo krivi~no delo

Ubistvo od koristoubie

Godina

Tabela br. 2 Pregled na ubistavta vo SRM spored vidot i godinata na doa|aweto na storitelot na izdr`uvaweto na kĐ°znata zatvor vo KPD Idrizovo

- So istraùvaweto ne se opfateni i 13 storietli na kriv~no delo ubistvo od ~l. 37-40 KZ SRM, koi soglasno ~l. 2 od Naredbata za upatuvawe na osudeni lica vo kazneno popravni ustanovi i maloletnici vo zavodski ustanovi ("SV SRM," 33/82) kaznata za storenoto delo ja izdrùvale vo [tip i Struga (po 3 storiteli) i me|uop{tinskiot zatvor Skopje (7 storiteli).38 I pokraj ovie otstapuvawa brojot na storitelite opfateni so na{eto istraùvawe glavno e mnogu blizok do brojot na presudite i nivniet storiteli dadeni vo sudskite statistiki. Do opredeleni otstapuvawa doa|a samo ottamu {to sudskite statistiki se temelat vrz vremeto na presuduvaweto na krivi~noto delo, dodeka na{ite podatoci se zasnovaat vrz vremeto vo koe pa|a po~etokot na izdrùvaweto na kaznata. Od iznesenite podatoci jasno moàt da se vidat obemot, dvièweto kako i nezna~itelnoto u~estvo ili otsastvo na oddelni ubistva, pa so ogled na toa nema posebno da gi komentirame. [to se odnesuva pak do vnatre{nite odnosi bitni za organizacijata i sproveduvaweto na procesot na resocijalizacijata na ubijcite, na niv pove}e }e se zadrìme vo vtoriot del od trudot. Na krajot od ovie izlagawa zna~ajnbo e da se istakne deka iznesenite podatoci i kratkiot osvrt vrz vidovite i obele`jata {to zakonot gi istaknuva za ovie ubistva na izvesen na~in ukaùvaat na nekoi faktori {to gi uslovuvaat ubistvata i karakteristikite na nivnite storiteli i, vo taa smisla, moàt da posluàt kako pojdovna to~ka za podlaboki kriminolo{ki istraùvawa na pojavata. Od tie pri~ini so ovie razgleduvawa sakavme da potsetime na krivi~nopravnite obele`ja, da gi dolovime najop{tite sostojbi za obemot i dvièweto na ubistvata i so toa da se dobliìme do izlagawata za nekoi karakteristiki na deloto kako masovna pojava, no na opredelen na~in i da go pojasnime predmetot na na{eto istraùvawe. Vakviot fenomenolo{ki pristap me|utoa, te{ko moè da ni gi otkrie kriminolo{kite karakteristiki na storitelite na ovie dela, za{to krivi~nopravnata podelba na ubistvata ja interesiraat gotovi fakti, a samo marginalno karakteristikite na storitelot od etiolo{ki aspekt. Seto toa ja nametnuva potrebata od eden po{irok kriminolo{ki pristap {to }e izvr{i poinakva podelba na ubistvata so ogled na etiolo{kite faktori {to gi uslovuvaat i vo svetlinata na taa podelba }e |i iznajde specifi~nostite {to ja karakteriziraat li~nosta na ubiecot na na{eto podra~je. Osnovata na edna takva podelba }e ja pobarame vo motivite na ubistvata. 38

Osudenicite od ovaa grupa izvr{ile 8 ubistva od ~l. 37 st. 1 vv. 18; 3 ubistva od ~l. 39 i po edno ubistvo od ~l. 37 st. 1, ~l. 37 st. 2 KZ SRM. Za svoite dela bile osudeni na kazna zatvor vo prose~no traewe od edna godina, a kaznata ja izd`uavle prose~no po 7 meseci.

II. NEKOI KARAKTERISTIKI NA UBISTVATA 1. ODNOSOT NA OBIDENITE I DOVR[ENITE UBISTVA

Krivi~noto pravo pravi razlika me|u krivi~noto delo vo obid (conatus delicti) i dovr{enite dela. Obidot na krivi~no delo postoi koga dejstvieto na izvr{uvaweto so umisla e zapo~nato (nedovr{en obid), no i toga{ koga vo celost e prezemeno (dovr{en obid) pod uslov da ne nastapila {tetna posledica. Kaznata za obid proizleguva ottamu {to toj zna~i zagrozuvawe, doveduvawe vo opasnost na objektot na za{titata, i jasna, vidliva manifestacija na zlostorni~kata volja na storitelot, a dokolku se raboti za nedovr{en obid samo zatoa {to bila manifestirana opredelena zlostorni~ka volja. Taa kaznivost e predvidena so ~l. 19 KZ SFRJ za krivi~i dela za koi spored zakonot moè da se izre~e kazna zatvor do pet godini, a za obid na drugo krivi~no delo samo toga{ koga zakonot izre~no propi{uva kaznuvawe za obid. Storitelot se kaznuva za obid vo granicite na kaznata propi{ana za konkretnoto krivi~no delo, a moè da se kazni i poblago, {to vo sudskata praktika i ne e taka redok slu~aj duri i koga se raboti za krivi~noto delo ubistvo. Me|utoa, trgnuvaj}i od pri~inite poradi koi zakonodavecot predvidel kaznivost i za obidot za krivi~noto delo, pa makar i so mo`nost za poblago kaznuvawe, vo krivi~opravnata, a osobeno vo kriminolo{kata teorija e op{to usvoeno sfa}aweto deka psiholo{ki gledano ne postoi nekoja razlika me|u obidenite i dovr{enite krivi~ni dela, osobeno so ogled na toa {to i kaj ednite i kaj drugite se pojavuvaat isti faktori {to ja opredeluvaat etiologijata na ovie kriminalni dejstvija. Od tie pri~ini predmet na na{eto istraùvawe se i obidenite ubistva, kako i utvrduvaweto na nivniot odnos so dovr{enite dela od ovoj vid. Pri~inite od koi edno delo moè da ostane vo obid se mnogubrojni i zavisat od konkretnata situacija vo koja se manifestira dejstvieto na izvr{uvaweto. Tie odnapred ne moàt da se predvidat so ogled na toa {to vo naru{enite odnosi koi se razre{uvaat so ubistvo stapuvaat lica so razli~en pol, vozrast, obrazovanie i brojni drugi svojstva kako i od razli~ni pobudi i so razli~ni sredstva. Za dovr{enosta ili ostanuvaweto na deloto vo obid moè da vlijaat i mestoto i vremeto na izvr{uvaweto i mnogu drugi okolnosti od objektivna i subjektivna priroda. Sporedeno so opredeleni obele`ja na storitelot osobeno zna~aen se pojavuva odnosot na obidenoto i dovr{enoto ubistvo koga e vo pra{awe polot na storitelot. Imeno, dodeka kaj maìte se pokaùva odnos od 58,9% sprema 40,8% toj odnos e isto taka vo polza na dovr{enite dela i kaj niv iznesuva 90,5%. Me|utoa, ovoj podatok ne smee da se tolkuva isklu~ivo so zgolemenata zalostorni~ka volja na licata od ènski pol i nivnata pogolema ume{nost vo izvr{uvaweto 58

(dovr{uvaweto) na deloto, tuku, pred se, so vidot na izvr{enite ubistva, me|u koi se pojavuva dosta golem procent na li{uvawa od ìvot na novoroden~iwa, so motivot na ubistvata i pogolemiot udel na pogotvitelnite dejstvija {to gi prezemaat ènite so cel da gi spre~at eventualnite {tetni posledici vrz sebe vo slu~aj da se raboti za odbirawe `rtvi {to se fizi~ki posilni od niv. Vo pogled na dovr{enosta na deloto, vozrasta i porane{nata osuduvanost na storitelite ne se pokaàa zna~ajni. Opredeleni aspekti na ovoj problem moè da se osvetlat ako se sporedi povrzanosta na deloto i sredstvata so koi toa e izvr{eno. Trguvaj}i od ovaa pozicija podatocite ni pokaùvaat deka poradi upotrebata na opredeleno sredstvo {ansite `rtvata da ostane vo ìvot, odnosno ubistvoto da ostane vo obid, se najgolemi koga storitelot koristi revolver 52(57,1%), a potoa no` 48 (52, 2%) i pu{ka 23 (36,5%). Ova proizleguva ottamu {to upotrebata na ogneno oru`je bara posebna ume{nost, {to kaj storitelite na krivi~noto delo ~esto izostanuvala. So toa se povrzani i tehni~kite karakteristiki i ispravnosta na ognenoto oru`je, kako i intenzitetot na upotrebenata fiz~ka sila, snaodlivosta na storitelot i vitalnosta na `rtvata, koga se upotrebuva noòt za izvr{uvawe na ovie dela. Od druga strana, najmal broj ubistva ostanuvaat vo obid toga{ koga za nivnoto izvr{uvawe se upotrebuva sekira (13,3%), tvrdi predmeti (14,6%) i zemjodelski i drugi alati (17,9%). Ne smee me|utoa da se zaboravi deka vo ovie odnosi imaat opredeleno zna~ewe i motivot na deloto kako i negovata planiranost, odnosno neplaniranost. Dovr{eniote ubistva dominiraat i vo gradskite i vo selskite sredini, so toa {to vo seloto odnosot na dovr{enite sprema obidenite ubistva se izrazuva vo razmer od 67,4% sprema 32,6, a vo gradot 51,6% : 47,6%. Pogolemiot broj dovr{eni ubistva na selo verojatno se dolì na upotrebenite sredstva za nivnoto izvr{uvawe, no i na brojni drugi uslovi i okolnosti, me|u koi sekako spa|a i malata mo`nost da se izbegne od dosegot na dejstvijata na storitelot So ogled na motivite na storitelot, brojot na ubistvata vo obid vo odnos sprema dovr{enite ubistva e pomal kaj ubistvoto na lice {to pretstavuva tovar za interesite na storitelot (8,6%). Toa e razbirlivo, za{to `rtvite na ubistvata od ovie motivi se naj~esto novoroden~iwa, doen~iwa i mali deca koi ne moèle da go spre~at dovr{uvaweto na deloto so pruàwe otpor ili begstvo. Brojot na ubistvata {to ostanale vo obid postepeno se zgolemuva i toa kaj ubistvata na mig (16,7%), poradi naru{eni semejni i bra~ni odnosi (31,3%), poradi imotni sporovi (34,9%), odbivawe fizi~ki napad od pomal intenzitet (37,5%), qubomora (42,5%) i eliminacija na lice {to pretstavuva opasnost za interesite na ubiecot (46,6%). Ubistvata vo obid se pojavuvaat na podednakvo nivo so dovr{enite ubistva koga se motivirani od navreda na storitel {to se nao|al vo alkoholozirana sostojba. 59

I, na krajot, najgolemiot procent na ubistva vo obid (52,4%), koj go nadminuva brojot na dovr{enite ubistva, se javuvaat samo kaj odmazdata. So cel da se osvetlat u{te nekoi situacioni okolnosti no, i pokazateli {to moàt da bidat od bitno vlijanie za prevencijata vo momentot na izvr{uvawetyo na deloto, se obidovme da gi grupirame pri~inite poradi koi 144 slu~ai na ubistvo od na{eto istraùvawe ostanale vo obid. Trgnuvaj}i od edna takva analiza na sudskite presudi gi dobivme slednive podatoci: Tabela br. 3. Pri~ini poradi koi ubistvata ostanale vo obid Storitelot na ubistvoto smetal deka so prezemenoto dejstvie ja li{il od ìvot `rtvata pa zatoa se oddale~il od metoto na nastanot Storitelot ne bil precizen vo strealaweto od ogneno oru`je poradi begstvo na `rtvata Vo dovr{uvaweto na deloto storitelot bil spre~en so dejstvie na treto lice Vo dovr{uvaweto na deloto storitelot bil spre~en so otporot na `rtvata Vo dovr{uvaweto na deloto storitelot bil spre~en so otporot na `rtvata i so dejstvie na treto lice Ubistvoto ostanalo vo obid poradi toa {to `rtvata bila podloèna na itna hirur{ka operacija, odnosno lekarska intervenncija Vkupno:

66 (45,8%) 30 (20,8%) 27 (18,7%) 10 (6, 9%) 8 (5,5%) 3 (2,1%) 144 (100,0%)

Od iznesenite podatoci moè da se zabeleì deka najgolem broj ubistva ostanuvaat vo obid vo onie slu~ai koga storitelot smetal deka so svoeto dejstvie ja li{il od ìvot `rtvata i samo i samo zatoa se oddale~il od metotot na nastanot. Ovde, vsu{nost, se raboti za nastani vo koi storitelot, so ogled na sredstvata, na~inot i intenzitetot na napadot pogre{no smetal deka ja ostvaril sakanata smrtna posledica kaj liceto vrz koe dejstvuval. Za vakvoto ubeduvawe na storitelot pomognalo i toa {to `rtvata padnala na zemja, vo besoznanie, iskrvavena i sli~no. Od druga strana, sosema mal e brojot na onie ubistva {to ostanale vo obid, zatoa {to storitelot sakal {to pobrgu nezabeleàno da se oddale~i od mestoto na nastanot. Vo site ovie slu~ai storitelot strelal so ogneno oru`je vo teloto na `rtvata edna{ ili pove}e pati, no najmnogu do osum pati, ili pak i zdal eden ili pove}e udari so no` (ponekoga{ i pove}e od dvaeset!). Vo ne{to pomal broj 60

bezuspe{ni ostanale i pove}ekratnite udari so zemjodelski i drugi alati i tvrdi predmeti (stap, cigla i sl.) i pokraj toa {to bile naneseni vrz glavata na `rtvata. Vo dosta golem procent ostanale vo obid i onie ubistva vo koi storitrelot upotrebil ogneno oru`je no ne bil precizen vo pukaweto, i toa pred se, poradi begstvo na `rtvata. Vo tie slu~ai `rtvite ostanuvale vo ìvot bez da pretrpat kakva bilo posledica po svojot fizi~ki integritet, bidej}i ne bile ni edna{ pogodeni od istrelite na storitelot. Vo ne{to pomal broj slu~ai `rtvata bila pogodena edna{ ili dvapati, no vo noga, raka ili drug pomalku vitalen del od teloto. Na krajot, samo vo tri slu~ai dejstvijata na storitelot od ovoj vid ostanale bez posledici zatoa {to bilo upotrebeno neispravno oru`je. Pri~inite za nedovr{uvaweto na delotot vo zna~itelna mera se sostoele vo toa {to vo odbrana na `rtvata pristapile edno ili pove}e drugi lica, bilo kako ~lenovi na nivnoto semejstvo, drugari, prijateli ili slu~ajni minuva~i. Ovie lica so svojata intervencija uspeale da mu go odzemat sredstvoto so koe storitelot ve}e go zapo~nal svoeto deluvawe taka {to `rtvata pominala samo so lesni ili te{ki telesni povredi. Opredelen broj ubistva ostanale nedovr{eni poradi silniot otpor na `rtvata, taka {to storitelot ne uspeal da gi upotrebi, pi{tolot, noòt ili drugo sredstvo podobno za li{uvawe od ìvot, ili pak toa sredstvo ne moèl da go upotrebi na na~in na koj bi ja ostvaril zamislenata cel. Vakvata sostojba e rezultat pred se na toa {to storitelot ne go izbiral (planiral) mestoto i vremeto na izvr{uvaweto, no vo golem obem i na vidot na ubistvoto. Vo kombinacija otpor na `rtvata i intervencija na treti lica bilo spre~eno dovr{uvaweto samo na osum ubistva, a poradi blagovremena lekarska intervencija i vitalnosta na organizmot na `rtvata samo tri ubistva. Od odnosot na dovr{enite i obidenite ubistva moèa da se zabeleàt, pred se, nekoi situacioni faktori so soodvetno vlijanie vrz stepenot na ostvarenata posledica. Vo pozadinata na ovie odnosi me|utoa stojat i opredeleni etiolo{ki karakteristi}i na deloto i storitelot {to na razli~en na~in go uslovuvaat dovr{uvaweto na ubistvata. Tie karakteristi}i se izrazuvaat preku izborot na `rtvata. motivot na storitelot, na~inot na deluvaweto i upotrebenite sredstva i intenzitetot na projavenata upornost i agresivnost na storitelot vo kriti~niot moment. Ovie okolnosti ne se bez zna~ewe za opredeluvaweto na penitencijarniot tretman na osudenite ubijci za{to zaedno so manifestiranata posledica uspe{no ja kompletiraat pretstavata za nivnata li~nost.

2. NA^IN I SREDSTVA ZA IZVR[UVAWE NA UBISTVATA

2.1. Na~in na izvr{uvawe na ubistvata Pokraj svoeto kriminalisti~ko zna~ewe (utvrduvawe fakti vo vrska so dokaùvaweto na deloto i negoviot storitel), na~inot na izvr{uavweto na ubistvoto ima i svoja kriminolo{ka i penolo{ka funkcija. Preku nego na opredelen na~in se iskaùvaat stavot, vrednostite, inteligencijata i site drugi psiholo{ki crti i osobenosti na li~nosta na ubiecot, ve{tinata da se upotrebat fizi~kite svojstva i konkretnata psihosocijalna sostojba vo koja e storeno deloto. Niz site ovie svojstva doa|a do izraz stepenot na manifestiranata zlostorni~ka volja, odnosno op{testvenata opasnost na storitelot koja istovremeno ukaùva na potrebata od vidot, dolìnata i oblicite na negoviot tretman i potrebnite op{testveni napori na podra~jeto na preventivnoto deluvawe. Na~inot na izvr{uvaweto na ubistvata zavisi od motivot na storitelot, situacionite mo`niosti (mesto, vreme, prisustvo ili otsustvo na pre~ki vo izvr{uvaweto na deloto i sl.) i sredstvata so koi se vr{i. So ogled na motivot kako natamo{no obele`je na deloto, ubistvata moàt da se podelat na svirepi, podmolni, ladnokrvni, bezobyirni itn. itn. So ogled na situacionite momenti {to go uslovuvaat na~inot na izvr{uvaweto, grupiraweto na ubistvata e mo`no na tajni (skrieni) i javni (otvoreni), planirani ili momentni i sl. I, na krajot, so ogled na upotrebenite sredstva ubistvata se delat na onie storeni so fizi~ki sredstva (upotrebas na ogneno ili ladno oru`je, zemjodelski i drugi alati, tvrdi predmeti, zadavuvawe, truewe, itn.) i ubistva storeni so upotreba na psihi~ki sredstva predizvikuvawe silni emocii (prepast, panika, psihi~ka bolka i sli~no) koi so ogled na osobinite na `rtvata se podobni kaj nea da predizvikaat smrt. Vo slu~aite pak, vo koi storitelot samostojno gi upotrebuva sredstvata za izvr{uvawe zboruvame za ubistva izvr{eni so direktni sredstva, a koga tie se upotrebuvaat preku drugi lica ili ìvotni, ili koga `rtvata se doveduva vo takva polo`ba samata da si ja predizvika smrtta, se raboti za upotreba na indirektni sredstva. Od analizata na sudskite presudi od na{eto istraùvawe dojdovme do podatokot deka od site ubistva - 168 (89,6%) bile odnapred planirani. Od niv 75,6% sudot gi oklvalifikuval kako obi~ni ubistva, 6,5% kako podmolni, 5,4% kako ubistva na dete pri pora|awe i 3,6% kako svirepi ubistva. Na site drugi ubistva od na{iot primerok otpa|ale od 0,5% do 2,0% slu~ai vo koi storitelot odnapred go planiral deloto, osven kaj ubistvata na mig kade {to planiranosta na deloto ne e mo`no. Me|utoa, ovde e bitno da se voo~i deka prethodnata 62

planiranost na deloto ne se sostoela vo toa da se sozdadat uslovi za negovoto sokrivawe i izbegnuvawe na krivi~nata odgovornost na storitelot, tuku, pred se, vo toa da se na~eka zgodna prilika za uspe{no dovr{uvawe na ubistvoto, odnosno izbegnuvawe na eventualniot otpor na `rtvata {to bi imal {tetni posledici za storitelot. Imeno, planiranite ubistva naj~esto se izvr{uvale javno, vo prisustvo na mnogu lu|e ili so mo`nost storitelot da bide zabeleàn od mnogu lu|e. Od druga strana, upotrebenite sredstva za izvr{uvawe na deloto (naj~esto ogneno oru`je) i ~estite samostojni prijavuvawa na storitelite do organite na SVR za storenoto delo kako i mnogu retki obidi da se sokrijat tragite na deloto go dokaùvaat prethodnoto tvrdewe. Vo taa smisla treba da se istakne i toa deka kaj ubistvata od zaseda storitelot istreluval vo `rtvata toga{ koga taa obi~no se dvièla vo dru{tvo na mnogu lica od koi storitelot moèl lesno da bide prepoznaen. So re~isi edinstvena cel da se skr{i otporot na `rtvata bile prezemeni i onie ubistva kaj koi se nastojuvalo da se pri~eka `rtvata prethodno da zaspie. Ovie ubistva bile naj~esto izvr{uvani od strana na soprugata sprema svojot fizi~ki posilen ma`. Navedenoto pokaùva deka kaj nas otsustvuvaat onoj vid planirani ubistva {to sme naviknale da gi gledame vo kriminalisti~kite filmovi od zapadnata produkcija. Planiranosta na ubistvata e povrzana so specifi~nite sociokulturni i psiholo{ki karakteristiki na na{eto podra~je. Vo tie ramki taa se sostoi: vo predhodno razmisluvawe dali da se izvr{i ubistvoto, ~ekawe `rtvata da zaspie, donesuvawe odluka za izvr{uvawe na ubistvoto od porano i molkum ili so otvoreno zakanuvawe na~ekuvawe zgodna prilika koga }e se izvr{i, donesuvawe vedna{ odluka za izvr{uvawe na ubistvoto (vedna{ po nastanatata raspravija, karanica, kleveta, navreda, fizi~ki napad i sl.) no odloùvawe na deloto dodeka ne se nabavi sredstvo za izvr{uvawe, ili poradi svojata fizi~ka inferiornost da se postavi zaseda, sproveduvawe na porethodno donesenata odluka po podolgo barawe kade se nao|a `rtvata i sl. Vakvata planiranost na ubistvata se dolì na niskata obrazovna struktura i inteligencija na ubijcite no, pred se, na socijalnite odnosi i stavovite {to vladeat na na{eto podra~je, kako i na karakterot na konfliktite {to se razre{uvaat so li{uvawe od ìvot vo koi dominatnoto mesto go zazama stremeòt na storitelot kon odmazda kako negova glavna satisfakcija bez ogled na o~ekuvanite posledici od kaznata po sopstvenata li~nost. Me|utoa, toa ne zna~i deka kaj nas nema i planirani ubistva {to se toa vo vistinskata smisla na zborot. Imeno, toa se onie ubistva kaj koi se nastojuva da se predvidat site podrobnosti kako vo pogled na prezemaweto na dejstvieto na izvr{uvawetol, taka i vo pogled na izbegnuvaweto na krivi~nata odgovornost. Takvi ubistva vo SR Makedonija vo navedeniot period imalo mnogu malku i re~isi sekoga{ bile izvr{eni na svirep ili podmolen 63

na~in, od koristoqubie i bezobyirna odmazda i skoro sekoga{ dobivale {irok odek vo javnosta. So ogled na motivot na deloto vo najgolem broj bile planirani ubistvata od odmazda (47,0%), a potoa ubistvata na lica {to pretstavuvaat tovar za interesite na ubiecot (15,5%), od qubomora (14,3%) i poradi naru{eni bra~ni i semejni odnosi. Kaj ubistvata od drugi motivi planiranosta na deloto se javuva so sosema malo u~estvo.

2.2. Sredstva za izvr{uvawe na ubistvata Vrz osnova na 385 sudski presudi vo pogled na upotrebenite sredstva pri izvr{uvaweto na ubistvata vo SRM dojdovme do slednite podatoci {to gi prika`uvame na tabela br. 4 Tabela br 4. Sredstva upotrebeni pri izvr{uvaweto na ubistvata vo Makedonija Vid na sredstvoto

Vk.

pi{tol pu{ka no` sekira zemjodelski i drugi alati tvrdi predmeti otrov race pri zadavuvawe i zadu{uvawe race pri davewe udari so race i noze turkawe od viso~ina nepoznato Vkupno

90 83 92 30 28 41 3 19 5 11 1 1 387

Pol 90 61 87 23 23 38 1 5 2 11 1 1 343

1 2 5 7 7 3 2 14 42

Iznesenite podatoci uka`uvaat deka najmnogu ubistva bile izvr{eni so upotreba na no` 92 (23,9%), a potoa so pi{tol (revolver) 91 (23,6%) i pu{ka (boeva ili love~ka) 63 (16,4%) Po niv sleduva upotrebata na tvrdi predmeti (kamen, cigla, {i{e, kolec, stap, letva, `elezna {ipka ili lost, stol i sli~no) so 40 (10,6%), i re~isi podednakvo ~esto sekira 30 (7,8%) i zemjodelski i drugi alati (lopata, motika, kazma, srp, ~ekan, {arafciger i sli~no) so 28 (7,3%). Ne{to pomalku bile upotrebuvani race, konec i gazi pri zadavuvawe i zadu{uvawe 19 (4,9%) i udari so race i noze 11 (2,9%), a sosema nezna~itelna bila upotrebata na race pri prisilnoto davewe 3 (0,8%) i turkaweto od viso~ina 1 (0,3%). 64

Iako pretstavuvaat obele`je, pred se, na krivi~no delo, sredstvata na izvr{uvaweto imaat svoe kriminolo{ko zna~ewe osobeno koga se razgleduvaat nivnite vrski so li~nite svojstva na storitelite i opredeleni sociodemografski okolnosti. Od edna takva analiza vo na{eto istraùvawe gi zabeleàvme slednite karakteristiki. Specifi~no e najprvin deka ènite, za razlika od maìte, pred izvr{uvaweto na svoite dela pove}e gi upotrebuvale svoite race i so niv konec, gaza i {amii, pred se, zaradi zadavuvawe i zadu{uvawe na svoite novoroden~iwa. Me|utoa, koga se rabotelo za ubistva na vozrasni, od ponapred navedenite pri~ini ènite pribegnuvale kon upotreba na sekira, no` i zemjodelski i drugi alati i toa na podmolen na~in. Ognenoto oru`je go odbegnuvale za{to im bilo nedostapno ili naprosto od neznaewe da rakuvaat so nego, no verojatno i zatoa {to ~ueniot istrel doveduva do polesno otkrivawe na deloto. I vozrasta na storitelot pretstavuva zna~aen element {to gi osvetluva karakteristikite na storitelot preku izborot na sredstvata za izvr{uvawe na ubistvoto. Vo ovoj pogled se pokaà deka licata od site vozrasti nagovestuavle izvesna sklonost za razre{uvawe na problemite i naru{enite odnosi so nasilni~ko povedenie. Toa go pokaùva faktot {to svoite ubistva naj~esto gi vr{ele so takvi sredstva (pi{tol, no`) {to skoro sekoga{ gi imale pri sebe, ili pak, so pu{ka koja "ne daj Boè," za takva prilika gri`livo ja ~uvale na opredeleno mesto. So ogled na {kolskata sprema na storitelot upotrebata na site sredstva e najgolema kaj nepismenite i licata {to zavr{ile do ~etvrto oddelenie, dodeka licata so zavr{eno ili nezavr{eno vi{o ili visoko obrazovanie gi upotrebuvale isklu~ivo samo pi{tolot, noòt, zemjodelskite i drugi alati i racete pri zadavuvawe. So ogled na toa {to licata bez obrazovanie ne gi biraat sredstvata za izvr{uvawe na ubistvoto zna~i deka mnogu polesno ja sproveduvaat odlukata za deloto, a toa ukaùva deka kaj niv se skoncentrirani pogolem broj negativni karakteristiki zna~ajni za prevospituvaweto. Karakteristikite na licata {to proizleguvaat od nivnoto zanimawe i odnosot kon sredstvata za izvr{uvawe na deloto glavno koreliraat so onie {to go opredeluvaat zna~eweto na obrazovanieto. Interesno e moèbi da se spomne deka zemjodelcite, koi imaat i najgolemo u~estvo vo izvr{enite ubistva, naj~esto gi vr{at so pi{tol, a potoa so no` i sekira. Sosema sprotivno na o~ekuvawata, upotrebata na zemjodelski i drugi alati se nao|a na ~etvrtoto, odnosno petto mesto so podednakvo u~estvo od 9,0% kako i upotrebata na tvrdi predmeti. So ogled na vidot na krivi~noto delo spored KZ, upotreebnoto sredstvo se javuva kako zna~ajno samo kaj ubistvata na pove}e lica i ubistvata od nebre`nost. Imeno, zabeleìtelno e posebnoto izdvojuvawe na upotrebata na pi{tolot kaj ubistvata na pove}e lica i pu{kata kaj ubistvata od nebre`nost. 65

I, na krajot, so ogled na motivot na deloto, kaj odmazdata naj~esto se upotrebeni pi{tolot (32,6%) i no`ot (26,9%). Dvete ubistva od koristoqubie bile izvr{eni so sekira. Ubistvata na lice {to pretstavuva tovar za interesite na ubiecot bile naj~esto izvr{uvani so upotreba na pi{tol (53,3%). Kaj ubistvata od qubomora (42,5%) i ubistvata poradi naru{eni semejni i bra~ni odnosi (26,6%) dominiraat no`ot, a kaj ubistvata poradi sporovi od imoten karakter me|u soselani naj~esto bil koristen pi{tolot (23,2%) i zemjodelski i drugi alati (20,9%) 3. PROSTORNA RASPROSTRANETOST NA UBISTVATA

Prou~uvaweto na rasprostranetosta na ubistvata isto kako i nivnata vremenska distribucija, vo zavisnost od faktorite {to ja opredeluvaat nivnata gustina na opredelena teritorija i nejzinite ekonomski karakteristiki, ni ja poka`uvaat kvantitativnata strana, odnosno masovnosta na ovaa pojava i kako takvo pretstavuva eden od osnovnite uslovi ne samo na ovoj vid, tuku i na site drugi kriminolo{i istra`uvawa. Prostornata rasprostranetost na ubistvata }e ja razgledame vo ramkite na oddelni regioni vo Makedonija, na relacijata selo-grad i spored neposrednoto mesto ne prezemenoto dejstvie na izvr{uvaweto.

3.1. Regionalen raspored na ubistvata Dosega{nite razgleduvawa na etiologijata na ubistvata upatuvat i na sogleduvaweto na nivnata rasprostranetost na po{iroki podra~ja vo republikata. Trgnuvaj}i od opredeleni istoriski, geografski, ekonomski i sociokulturni karakteristiki na odelni celini vo SRM i razli~niot stepen na nivniot razvitok se obidovme da go sporedime nivnoto dejstvo vrz ovoj oblik na kriminalitet. Vo taa smisla kako najkarakteristi~no teritorijalno grupirawe ni se nametnaa sedumte porane{ni okolii koi ve}e ne postojat kako politi~ko-administrativni celini (ukinati se vo 1964 godina), no koi vo dosega{nite istra`uvawa na drugite socijalni pojavi vo na{ata republika i natamu se zemaat kako zna~ajni regioni.39 Tie teritorijalni podra~ja se: bitolskiot region (op{tinite Bitola, Demir Hisar, Kru{evo, i Prilep), kumanovskiot region (Kratovo, [tip, Palanka i Kumanovo), ohridskiot region (Brod, Debar, Ki~evo, Ohrid, Resen i Struga). tetovskiot region (Gostivar i Tetovo), titovele{kiot region (Valandovo, Gevgelija, Kavadarci, Negotino i Veles), skopskiot region (op{tinite Centar, Kisela Voda, Gazi Baba, Karpo{, i ^air). 39

Vidi: Javno mislewe, str. 17-20.

Ovoj aspekt go podrazbira utvrduvaweto na kvotite na ubistvata na sekoe regionalno podra~je na odnosot 1:10.000 `iteli. Toa go storivme vrz osnova na podatocite od popisot na naselenieto na SRM izvr{en na 31 mart 1971 i 31 mart 1981 godina. Pritoa, op{tiot koeficient na utvrdenite ubistva ni poslu`i kako osnoven kriterium za me|usebnoto komparirawe na podatocite i za opredeluvawe na nivnata za~estenost. Tabela br. 5 Pregled na ubistvata spored regionalnite podra~ja vo SRM za periodot 1973-1983 godina. Regionalni podra~ja Bitolski region Kumanovski region Ohridski region Tetovski region Titovele{ki region [tipski region Skopski region Vkupno:

Izvr{eni ubistva 257.357 52 2,6 161.896 53 3,3 218.727 44 2,0 238.558 48 2,0 159.399 33 2,1 159.399 52 1,8 259.316 102 1,8 446.974 38% 2,2% 1.778.218

Vo celiot period (1973-1983) vo SR Makedonija se javuvaat 2,2 ubistva na 10.000 `iteli.40 Vo odnos na ovoj prosek ubistvata vo opredleni regionalni podra~ja se dvi`at na nivoto, ili pod i nad toj prosek.41 Na nivoto na toj prosek vo SRM se nao|aat bitolskiot, ohridskiot, tetovskiot, titovele{kiot i skopskiot region so sosema mali odnosno nezna~itelni otstapuvawa. Opredeleni pokarakteristi~ni otstapuvawa se javuvaat samo vo dve regionalni podra~ja i toa kuman40

Poinaku re~eno, vo na{ata republika na 4.619 ìteli doa|a po edno ubistvo storeno od strana na polnoleten i presmetliv storitel {to za toa delo bil otkrien, osudeni i ja izdrùva kaznata vo KPD Idrizovo. 41 Neednakvata regionalna distribucija na ubistvata e zabeleàna i vo drugi istraùvawa od ovaa oblast. Taka spored istraùvaweto na Kup~evi} - Dogan (str. 21-22) na podra~jeto na okru`nite sudovi vo SR BiH na 10.000 ìteli vo Biha} se javuvaat 3,1 ubistva, vo Doboj 2,8, Banja Luka 2,3 Sarajevo 1,8 i Mostar 0,9.Op{tiot prosek na ubistvata vo BiH e 2,1. Na podra~jeto na NR Hrvatska (1946-1955) regionalnata distribucija na ubistvata bila vo Osijek 8,5 Bjelovar 7,7 Karlovac 6,2 Zagreb 4,9 Split 2,8 (v. str. 221). Spored istraùvaweto na Vukovi}, na podra~jeto na okru`nite sudovi vo SR Srbija za periodot 1973-1980 godina, se javuvaat 2,1 ubistva na 10.000 ìteli so razli~na regionalna rasprostranetost {to e prikaàna na str. 45.

ovskoto (3,3) i {tipskoto (1,8) i poradi toa zasluùvaat da im se posveti opredeleno vnimanie. [to se odnesuva do kumanovskiot region moè slobodno da se kaè deka pretstavuva podra~je so najgolema koncentracija na kriminogenite faktori za ovoj oblik na negativno op{testveno povedenie. Vo negovi ramki site tri op{tini go nadminuvaat op{tiot koeficient na ubistvata vo SRM i toa Kratovo 5,8 Kriva Palanka 4,2 i Kumanovo 2,7. Za da se sogledaat karakteristikite na ova podra~je vo vrska so rasporedot na ubistvata treba vedna{ da se imaat i op{tite koeficienti na ubistvata karakteristi~ni za ìtelite od gradot i selata. Tie koeficienti za gradot iznesuvaat 1,4, a za seloto 2,6. Vo odnos na ovie koeficienti kumanovskiot region od edna strana pokaùva ne{to pomalo u~estvo na ubistvata izvr{eni vo gradot so stapka od 1,0, a od druga strana zna~itelno nadminuvawe na op{tiot koeficient koga se raboti za ubistvata izvr{eni vo selo (4,8). Ova pokaùva deka pogolemiot broj ubistva na ova podra~je, pred se, se dolì na odnosite {to proizleguvaat od ìvotot na selo. Vo prilog na toa zboruvaat i motivite na ubistvata storeni na ova podra~je koi se skoncentrirani okolu odmazdata (30,2%), ubistvoto {to pretstavuva tovar za interesite na ubiecot (18,9%) i ubistvata od imotni sporovi me|u selskoto naselenie (18,9%). [to se odnesuva do {tipskiot region kade {to se pojavuva najmal broj ubistva vo SRM so stapka od 1,8 se zabeleùva sosema obratna sostojba od gornite konstatacii izneseni za kumanovskiot region. Vo ova podra~je se nao|aat devet gradovi kako posebni politi~ki i administrativni celini i op{tinski centri. So ogled na toa gradskoto naselenie vo {tipsakiot region e re~isi za polovina pogolemo od selskoto. Poradi takvata sostojba stapkite na ubistvata na naselenieto od gradot i od seloto se dviàt na nivoto na op{tite koeficienti za ovie sredini. Vkvata kvotna zastapenost se ogleda i vo motivite na deloto. I ovde dominiraat ubistvata od odmazda so 27,0%, no, na dosta visoko nivo se i ubistvata na lice {to pretstavuva opasnost za interesite na ubiecot, ubistvata od qubomora, od bra~na i semejna netrpelivost i ubistvata poradi navreda na pijano lice. Seto toa zboruva deka na ova podra~je svoeto negativno dejstvo go manifestiraat pogolem broj krimino|eni okolnosti, no i zna~itelno pomalo u~estvo na onie faktori {to gi naru{uvaat bliskite me|u~ove~ki odnosi karakretisti~ni za seloto, a toa pak go uslovuva i pomaliot broj ubistva tokmu od ovie podra~ja, koi vo drugite regioni od republikata zazemaat zna~ajno mesto. Ovde e dosta intesesno i sporeduvawetoa na odnosot na ubistvata i samoubistvata od ova podra~je. I pokraj toa {to se raboti za edno istraùvawe vo koe e zafaten drug vremenski period (1967-1976)42 42

Tarnik i dr, str. 18.

mo{ne zabeleìtelno e deka me|u izvr{enite samoubistva od kumanovskiot region so goelemo u~estvo se javuvaat op{tinite Kumanovo (8,7%) i Kriva Palanka (8,1%) {to e zna~itelno nad nivoto na nivnoto u~estvo vo vkupnata masa na naselenieto vo SR Makedonija. Spored istiot kriterium (mestoto na ìveewe na akterot na samoubistvoto) se pokaùva deka ~etiri op{tini od {tipskiot region ([tip 6,6% Strumica 7,0% Ko~ani 6,1% i Del~evo 2,1%) zabeleùvaat pojavnost {to e nad nivoto na nivnoto u~estvo vo vkupnata masa na naselenieto.43 Seto toa o~igledno pokaùva deka na na{eto podra~je ne se potvrduva tezata deka ubistvata i samoubistvata stojat vo obratno proporcionalen odnos. Za Ostanatite regioni vo SRM rekovme deka vo pogled na ubistvata se nao|aat na nivoto na op{tiot prosek. Me|utoa i kaj niv postojat opredeleni razliki so ogled na op{tata stapka na ubistvata vo selo i grad. Vo ovoj pogled najgolem koeficient na gradot (1,4) pokaùvaat samo gradovite {to se nao|aat vo sostav na bitolskiot (3,8) i titovele{kiot region (1,8), a ohridskiot (1,1), tetovskiot (1,0) i skopskiot region (1,2) se nao|aat ne{to pod toj prosek. Za razlika od gradot, od op{tiot koeficient na seloto (2,6) koeficientot na ubistva na selo e pogolem i toa zna~itelno samo vo skopekiot region (6,2), a pomal vo bitolskioit region (1,4). Vakvata distribucija na ubistvata kaj gradskoto i selskoto naselenie od ovie podra~ja e plod na opredleni vlijanija {to treba natamu da se istraùvaat.

3.2. Raspored na ubistvata na relacija selo-grad Dosega{nite kriminolo{ki istraùvawa kaj nas i vo svetot dokaàa deka so ogled na obemot na svoeto javuvawe vkupniot kriminalitet e pogolem vo gradot odo{to vo selskite podra~ja i pokaùva tendencija kon zgolemuvawe so jaknewe na procesite na industrijalizacijata i urbanizacijata. Od brojni kriminolo{ki istraùvawa proizleguva i soznanieto deka opredeleni vidovi kriminalno poevdenie se pove}e izrazeni vo seloto odo{to vo gradot i obratno. Vo taa smisla so golem broj statisti~ki pokazateli se potkrepuva faktot deka kako najizrazen kriminalitet vo gradovite pretstavuva vr{eweto imotni delikti, dodeka, od druga strana, krivi~nite dela protiv li~nosta, posebno onie kaj koi e izrazena upotrebata na nasilstvo (agresivniot kriminalitet) se osobenost na selskite podra~ja.44 Ova 43

Ibid, str. 107. Johnson istaknuva deka vkupniot kriminalitet vo SAD e pogolem vo gradskite odo{to vo selskite podra~ja. Me|utoa, koga se raboti za vr{eweto na ubistvata, toj uka`uva deka na selo na 100.000 `iteli, se javuvaat 9,4 a vo gradot 6,5 vakvi dela (str. 62) Vo taa smisla vidi i Szabo, str. 61. Vo studijata na Pe{i} (str. 61) se veli deka pogolemiot broj ubistva se vr{at na selo. I 44

soznanie go potvrdi i na{eto istraùvawe {to moè da se zabeleì od tabelata br. 6 kade{to ubistvata izvr{eni vo selo pretstavuvaat dve tretini od site izvr{eni ubistva. Pri~inite za vakvata distribucija na ubistvata na selo, odnosno v grad ne treba da se baraat vo objektivniot prostor daden sam po sebe, tuku vo op{testvenata, ekonomskata, kulturnata i eti~kata sostojba na ovie podra~ja. Razlikite vo ovoj pogled vo sekoja od ovie sredini im davat opredelen pe~at na prostorite i sozdavaat poinakvi kriminogeni uslovi {to neposredno se vrzani za odnosite, uslovite, na~inot ìveewe vo niv i socijalnite i psihofizi~kite osobini na nivnoto naselenie. Oblicite na op{testvenite odnosi {to go karakteriziraat tipot na populacijata smestena vo opredeleni prostorni celini, vsu{nost |i uslovuvaat i determiniraat site op{testveni pojavi i procesi, a me|u niv i vr{eweto na ubistvata. Poznat e faktot deka lu|eto prete`niot del od svojot ìvot go pominuvaat vo relativno ograni~en geografski i op{testven prostor na selo, odnosno v grad i deka tuka ostvaruvaat brojni odnosi preku koi vo zaednica so drugi lu|e gi ostvaruvaat svoite sekojdnevni potrebi i interesi. Vo tie ramki ~ovekot prvenstveno i gi ocenuva op{testvenite odnosi vo celost i konkretnite oblici na socijalniot ìvot, sopstvenoto povedenie i povedenieto na svoite soselani - sogra|ani. Ottuka, moè slobodno da se kaè deka seloto - gradot pretstavuvaat zasebni op{testveni sredini vo koi se manifestiraat posebni odnosi {to moè da imaat i sopstven odnos vrz pojavata na ubistvata. Taka vo selata ìveeat relativno golem broj lu|e koi se nu`no upateni edni kon drugi. Me|u niv se izgraduvaat , pred se, neposredni i neformalni semejnio, srodni~ki, sosedski, prijatelski i drugi odnosi koi se karakteriziraat so li~nost i intenzitet. Vo tie odnosi dominiraat sfa}awata na sredinata, posebni eti~ki pogledi, oboenost so tradicionalizam, posebni obi~ai i religiozni stavovi i predrasudi so golem pritisok kon nivno po~ituvawe i sl. A toa se takvi uslovi vo ~ii{to ramki moè da se sogleda povedenieto na svoite najbliski i da se ima uvid vo ìvotot i povedenieto na sekoj poedinec. Me|utoa, zgolemenata op{testvena kontrola, homogenosta i kohezivnosta na zaednicata istovremeno zna~at i postavuvawe pogolemi ograni~uvawa pred poedinecot. Nego silno go pogoduvaat site ograni~uvawa koi vo su{tina se dvostrano naso~eni: edna{ vo nasoka kon po~ituvawe na pravilata na odnesuvaweto {to se vladea~ki vo zaednicata, a drugpat vo nasoka {to e povrzana so barawata i o~ekuvawata da se rea|ira na opredelen na~in vo onie situacii koga se povredeni negovite materi-

vo studijata na Markovi} i dr. (str. 232) se veli deka ubijcite svoite zlostorstva gi vr{at pove}e vo seloto vo srazemr 192:100 vo odnos na gradot.

jalni vrednosti, kako i negovata ~est i drugi li~ni i semejni interesi. Prostornata bliskost go zgolemuva intenzitetot na me|u~ove~kite kontakti i odnosi, me|utoa, od druga strana, deluva i vo sprotivna nasoka, bidej}i vo tie ramki sozdadenite sprotivnosti i konflikti go pravat neposredniot ìvot poneizdr`liv odo{to vo po{irokite gradski zaednici, kade {to poedinecot moè da izbega od vpu{tawe vo celosno razre{uvawe na odnosite {to im prethodele ili gi sledat ovie sudiri. Spored podatocite od istraùvaweto, vrz oblikuvaweto na op{testvenite odnosi, konfliktnite situacii i nivnoto razre{uvawe opredeleno vlijanie imale i socijalnite obele`ja na nivnite storiteli kako {to se: obrazovnoto nivo, zanimaweto, vozrasta i sl. Od razgleduvaweto na odnosot me|u storitelite na ubistvata spored mestoto na ìveewe se potvrdi deka na selo e skoncentrirano naselenieto so ponisko obrazovno nivo, pa spored toa ubistvata so pogolem procent od onie vo gradot gi vr{elo naselenieto bez obrazovanie ili so neoformeno ili edvaj oformeno osnovno obrazovanie. Od druga strana, obrazovnite kategorii nad ova nivo ve}e dominiraat kaj ubistvata na lica {to poteknuvaat od gradot. Sledej}i ja strukturata na zanimawata spored kriteriumot selo - grad kako mesto na ìveewe moè da se konstatira deka me|u storitelite od selo najgolemo e u~estvoto na zemjodelcite (39,3%). Me|utoa, na selo se pojavuvaat i NKV i PKV rabotnici (20,2%), lica bez odredeno zanimawe (11,2%) i u~enici i studenti (7,9%). Drugite zanimawa se zanemarlivi. [to se odnesuva do vozrasta na storitelite na ubijcite, podatocite ukaùvaat na tri osnovni zaklu~oci. Ubistvata na storitelite na vozrast od 18 do 25 godini se pojavuvaat podednakvo i na selo i vo grad vo srazmer 34,9% : 35,7%. Storitelite od 26 do 45 godini se pojavuvaat vo ne{to pogolem obem vo grad (53,9%) odo{to na selo (41,9%), a starosnata kategorija od 45 godini pa natamu e karakteristi~na za seloto (23,2% sprema 9,5% vo gradot). Vo ovie odnosi moè da se zabelei tendencija {to ohrabruva, a taa e deka pomladite generacii od selo pokaùvaat pogolema fleksibilnost koga se raboti za interiorizacijata na pozitivnite op{testveni vrednosti. Za razlika od niv, postarite lica te{ko gi menuvaat svoite zakoraveni stavovi {to e i razbirlivo so ogled na nivnata vozrast. Analizata na podatocite za mestoto na ìveewe i polot na storitelot ni pokaà deka obata pola imaat izrazeno u~estvo vo izvr{uvaweto na ubistvata na selo (maòt 66,5% - ènite 71,4%) {to pokaùva deka specifi~niot na~in na ìvot vo seloto, odnosno vo gradot podednakvo se reperkutira vrz obata pola vo tie odnosi. Pogolemiot procent na ènite ubijci na selo od onie vo gradot ukaùva u{te na eden zna~aen fakt. Nivnata pogolema zastapenost vo vr{eweto 71

ubistva na selo se izrazuva vo srazmer 71,4% : 26,2%, a kaj maìte 66,5% : 33,5% {to ukaùva deka vo selskite sredini se u{te mnogu sporo se manifestiraat procesite na op{testveno izedna~uvawe na ènata i maòt i obratno, deka toj proces e pozabrzan vo gradot. Vo selskite sredini ènata se u{te e vo pogolema zavisnost od maòt i pot~ineta na negovata ekonomska mo} i fizi~ka uloga. Taa e tamu pred se vrzana za ku}ata i podigaweto na decata, no i za opredeleni dol`nosti okolu zemjodelskite raboti i odgleduvaweto na dobitokot. Nejzinoto pravo na zaedni~ko i ramnopravno odlu~uvawe, isto taka, e svedeno na minimum. Pokraj vakvata nejzina polo`ba treba da se ima predvid i faktot deka na selo e mnogu pogolemo vlijanieto na tradicionalnite sfa}awa za moralot na ènata koja voobi~aeno ostanuva bremena. Zatoa, kako {to }e vidime podocna od ovie sredini poteknuvaat 80,0% od site ubistva na dete pri pora|awe. I na selo (37,7%) i v grad (37,3%) dominira vr{eweto ubistva od odmazda. Pokraj odmazdata na selo e karakteristi~no i u~estvoto na ubistvata poradi imotni sporovi (15,9%), od netrpelivost vo bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi (10,8%) i eliminacija na lice {to pretstavuva tovar za interesite na ubiecot (9,7%). Od druga strana, vo gradskite sredini zna~itelno mesto zazemaat ubistvata od qubomora (19,0%) i od netrpelivi bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi (16,7%). Ottuka, moè da se kaè deka navedenite grupi ubistva od ovie motivi se karakteristi~ni za seloto, odnosno gradot bidej}i nivnoto zaedni~ko u~estvo za obete podra~ja go dostignuva procentot od 79,0%. [to se odnesuva do prostornata podvi`nost na storitelite na ubistva moè slobodno da se kaè deka e mala i ne zasluùva posebno vnimanie. Imeno i onie storiteli od selo i onie od grad svoite dela gi vr{ele pred se vo mestoto na postojanoto ìveewe i toa re~isi vo ednakvi odnosi izleguvale od svojata sredina. Toa go potvrduva faktot deka storitelite gi vr{at svoite ubistva vo vrska so uslovite, na~inot na ìveeweto i ostvaruvaweto na svoite interesi vo svojot najneposreden prostor.45 Vo gradskite sredini go gubat zna~eweto tradicijata, obi~aite, srodstvoto, sosedsvoto i drugite sli~ni kontakti i odnosi {to imaat golema funkcija na selo. Vo gradot se javuva posebna tn. urbana kultura i zaseben sistem na vrednosti i op{testveni odnosi. Me|usebnite 45

Na selo kako mesta na `iveewe bile izvr{eni 219 (50,9%) ubistva, vo grad kako mesto na `iveewe 114 (29,6%) ubistva; vo selo vo koe storitelot do{ol od grad od istata op{tina 10 (2,6%); vo selo vo koe storitelot do{ol od selo od istata op{tina 13 (3,4%); vo grad vo koj storitelot do{ol od grad vo op{tinata 12 (3,1%); vo grad vo koj storitelot do{ol od grad vo SRM 5 (1,3%); vo selo vo koe storitelot do{ol od grad na SRM 3 (0,8%); vo selo vo koe storitelot do{ol od selo vo SRM 4 (1,0%) i vo grad vo koj storitelot do{ol od grad od druga republika 2 (0,5%).

odnosi na lu|eto ovde se karakteriziraat so povrzanost i privremenost kako i so pogolema sloboda na li~nosta vo vrska so pritisokot na primarnite op{testveni grupi. Poradi pogolemata prostorna i op{testvena mobilnost na lu|eto vo gradot ne se sozdavaat zaedni~ki i cvrsti kodeksi i vrednosti, nitu pak edinstven eti~ki sistem. Naprotiv, tuka e mnogu ~est sudir na normite i vrednostite {to egzistiraat vo ramkite na brojni imigrantski, nacionalni i drugi grupni subkulturi. Na seto toa se nadovrzuva i izrazeniot individualizam i anonimnosta na odnosite, koi re~isi i ne moàt da se kontroliraat so neformalni socijalni oblci. Heterogenosta na naselenieto vo sekoj pogled, anonimnosta i bezli~nosta na interakciite, malata zavisnost na ~ovek od ~ovek i gubeweto na potrebata i mo`nosta za pocvrsti srodni~ki i sosedski odnosi gi razbranuvaat i razvodnuvaat op{testvenite kontakti i i ja odzemaat osnovata za op{testvenata prinuda i kontrola. Poradi nemawe uvid vo sposobnostite na li~nosta i nejzinoto celokupno povedenie, kontrolata od primarnite grupi se prefrla vrz policijata, sudovite i drugite institucionalizirani organi. Seto toa ja zgolemuva mo`nosta za izvr{uvawe opredeleni krivi~ni dela {to se pojavuvaat karakteristi~ni za gradot,46 no, od druga strana, go prepolovuva u~estvoto na negovoto naselenie vo vr{eweto na ubistvata. Vo gradot slabee dejstvoto na brojni faktori kako {to se: niskata obrazovna struktura, kulturnata zaostanatost, primitivizmot, raznovidni predrasudi, obi~aite i tradicionalizmot, naru{enite sosedski odnosi od imoten karakter, nu`nite sre}avawa na licata {to nekoga{ bile vo nekakov konflikt, zavisnosta od opredeleni li~nosti od sredstvata za proizvodstvo, itn. Od seto toa moè da se objasni pomaloto u~estvo na ubistvata vo gradot kako zna~ajno soznanie za nasokata na prezemawe adekvatni prevospitni merki od ekonomski, socijalen, za{titen, vospiten, kulturen i drug karakter. Vo toa vsu{nost e sodràna i osnovnata vrednost na fenomenolo{kite i etiolo{kite istraùvawa na ovaa pojava vo prostorot.

3.3. Raspored na ubistvata spored neposrednoto mesto na nivnoto izvr{uvawe Izborot na mestoto na storuvaweto na deloto vo negovata najtesna smisla na zborot zavisi od motivot i celta na ubiecot, od negoviot odnos so `rtvata i od stekot na brojni drugi uslovi {to go determiniraat izvr{uvaweto na edno konkretno delo (vreme, sredstvo, na~in na izvr{uvawe, dali se raboti za selo ili grad, psihofizi~kite 46

Vrz osnova na brojni empiriski istra`uvawa vo mnogu zemji se zabele`uva deka vo urbanite podra~ja po~esto se vr{at proneveri, izmami, falsifikati, provali, kra`bi, razbojni{tva i sl. Vidi: Milutinovi} I, str. 162163.

osobenosti na storitelot i na `rtvata itn, itn). Na ova mesto nema da navleguvame vo podetalna analiza koja bi ni gi otkrila site poedine~ni okolnosti {to ja opredeluvaat neposrednata lokacija na ovaa pojava, tuku }e se zadr`ime samo vrz onie odnosi i korelacii {to od fenomenolo{ki i etiolo{ki aspekt vo ovoj moment ni se poka`aa pozna~ajni. Tabela br. 6 Raspored na ubistvata spored neposrednoto mesto na izvr{uvaweto Neposredno mesto na dejstvieto na ubistvoto Stan na `rtvata Stan na storitelot Zaedni~ki stan Stan na treto lice Ulici, parkovi, pazari{ta i drugi javni mesta Ugostitelski objekti Pole i {uma Rabotno mesto Mesto za razonoda Prevozno sredstvo Nepoznato Vkupno:

Vkupno N% 33 9,4 36 8,6 39 10,1 20 5,2 129 33,5

Izvr{eni ubistva selo grad N% N% 21 8,1 15 11.9 28 10,9 5 4,0 20 7,8 18 14,3 16 6,2 4 3,2 76 29,5 53 42,1

nepozn. N% 1 100 -

21 94 2 2 1 8 385

14 78 1 1 3 258

5,5 24,4 0,5 0,5 0,3 2,1 100

5,4 30,2 0,4 0,4 1,2 100

7 16 2 1 5 126

5,6 12,7 1,6 0,8 4,0 100

100

Od postaveniot odnos neposredno mesto na izvr{uvaweto na ubistvoto i kategorijata selo - grad moè da se zabeleì deka dominantni mesta se ulicite, parkovite, pazari{tata i drugite javni mesta kaj ovie dela, osobeno koga se raboti za gradot, kade{to ovie mesta zna~itelno odskoknuvaat vo odnos na drugite modaliteti (42,1% vo gradot). Pokraj toa, na selo se izdvojuvaat i ubistvata izvr{eni vo stan (ku}a) so u~estvo od 33,0%, a duri potoa doa|aat ubistvata storeni vo pole i {uma (30,2%). Od druga strana, i vo dvete sredini vo mnogu pomal procent se javuvaat ubistvata storeni vo ugostitelski objekt (kafani, restorani, pivnici, selski prodavnici vo koi se to~i alkohol, bifea i sl.). Od ovie podatoci, vsu{nost, moè da se zaklu~i deka ubistvata vo stanovi i vo ugostitelski objekti se vr{at i vo grad i na selo podednakvo isto (okolu 33,0%, odnosno 5,5%), a {to se odnesuva do ubistvata izvr{eni na ulici, vo parkovi, pazari{ta i drugi javni mesta se pojavuva srazmer od 42,5% vo gradot sprema 29,5% na selo i ubistvata vo pole i {uma 12,7% vo gradot sprema 30,3% na selo. Toa zboruva deka izborot na ulicite, parkovite pazari{tata i drugite 74

javni mesta e karakteristi~en za storitelite od gradot, a poleto i {umite za selskoto naselenie. Toa se objasnuva so odnosite {to se ostvaruvaat na ovie javni mesta, odnosno so posrednoto vlijanie na sociokulturnite uslovi i na~inot na ìovot i povrzanosta na povedenieto so bogatstvoto na prostornite kontakti, odnosno lokacijata na nivnoto javuvawe, no i od brojni drugi faktori od vremenski, op{testven i situacionen karakter. Za da sogledame del od tie vlijanija mestoto na izvr{uvaweto na ubistvata go povrzavme so nivnoto javuvawe vo tekot na denot. Dobienite podatoci pokaùvaat deka vo periodot od 6,00 do 12,00 ~asot se izvr{eni najgolemi broj ubistva vo stanovi (ku}i) 33,3%, a potoa vo pole, {uma i na ulici., parkovi pazari{ta na ednakvo nivo od 30,6%. Od 12,00 do 18,00 ~asot dominiraat ubistvata izvr{eni vo pole i {uma 38,7%, a potoa ulici, parkovi, pazari{ta 31,4% i stanovi 22,7%. Vo periodot od 18,00 do 22,00 ~asot ve}e zna~itelno otskoknuvaat ubistvata izvr{eni na ulica, parkovi i pazari{ta (47,7%), stanot u~estvuva so 17,0%, a potoa {umite so 14,0%. Od 22,00 do 22,00 ~asot u{te pove}e se zgolemuva razlikata pome|u najzna~ajniot modalitet stanot (52,5%) i drugite mesta: ulici, parkovi i pazari{ta (28,8%) pole i {uma (19,2%). I na krajot od 00,00 do 6,00 ~asot dominantnoto mesto povtorno go zazama stanot (56,5%), a potoa sleduvaat ulicata (18,8%) i poleto i {umata so 16,6%. Objasnuvaweto na del od ovie odnosi moè lesno da se najde ako vremeto i neposrednoto mesto na izvr{uvaweto se dovede vo vrska so motivot na ubistvata. Toga{ se pokaùva deka od 6,00 do 12,00 ~asot se naj~esti ubistvata od odmazda (40,2%), qubomora (13,8%) i naru{eni semejni, bra~ni i srodni~ki odnosi (11,1%). Od 12,00 do 18,00 ~asot se razre{uvaat takvi netrpelivi odnosi vo koi povtorno najzna~ajno meto dobivaat site vidovi odmazda (39,4%), no i razre{uvaweto na imotnite sporovi (15,2%). Sli~na e sostojbata i za periodot od 18,00 do 22,00 ~asot, a od 22,00 do 24,00 ~asot, pokraj odmazdata (13,5%) povtorno e zna~ajna i qubomorata (13,5%). I na krajot, od 00,00 do 6,00 ~asot se vr{at ubistvata vrz lica {to pretstavuvaat tovar za interesite na storitelot (18,7%) i poradi navreda na pijano lice (12,5%). [to se odnesuva do ugostitelskite objekti, niv storitelite gi "izbiraat" vo mnogu pomal obem. Karakteristi~na e dinamikata na nivniot izbor koja jasno ukaùva na op{testvenite odnosi i naviki {to go ostvaruvaat svoeto dejstvo vrz sekoj oblik na kriminalno odnesuvawe. Imeno, ubistvata vo ovie objekti se dviàt od 1,4% vo periodot od 6,00 do 12,00 ~asot; 2,5% od 12,00 do 18,00 ~asot, 9,0% od 18,00 do 22,00 ~asot; 8,5% od 22,00 do 24,00 ~asot i od 9,4% od 00,00 do 6,00 ~asot. Sporedeno so motivot na deloto, mestoto na izvr{uvaweto na dejstvieto se pokaùva zna~ajno niz slednive distribucii. Vo stanovite (ku}i) i nivnite najneposredni dvorni mesta naj~esti se ubistvata poradi naru{eni bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi (22,7%). 75

[to se odnesuva do ulicite, parkovite, pazari{tata i drugite javni mesta, tie naj~esto se koristeni za ubistvata od odmazda (51,8%), a potoa od qubomora (13,9%). I vo ugostitelskite objekti dominiraat ubistvata od odmazda (47,7%), no potoa na opredeleno povisoko nivo samo u{te ubistvata predizvikani so navreda na pijano lice (19,9%). I za poleto i za {umite se karakteristi~ni ubistvata od odmazda (32,9%), no i ubistvata poradi imotni sporovi me|u soselani (30,8%). I pokraj postoeweto sprotivni mislewa,47 smetame deka od sive ovie pokazateli mo`e da se izvle~e eden op{t zaklu~ok deka mestoto na izvr{uvaweto na dejstvieto na ubistvoto ima opredeleno etiolo{ko zna~ewe. Toa se pojavuva kako eden od kriminogenite uslovi koga pretstavuva `ivoten prostor vo koi se ostvaruvaat brojni negativni osnosi {to go zasiluvaat vliajnieto na op{tite i posebnite objektivni i subjektivni faktori. 4. VREMENSKA RASPROSTRANETOST NA UBISTVATA

Vremenskioit raspored na ubistvata treba da se posmatra, pred se, vo zavisnost od dejstvoto na op{testvenoekonomskite i sociokulturnite faktori {to imaat ne samo svoi vremenski, tuku i prostorni implikacii. Vo taa smisla ispituvaweto i objasnuvaweto na razlikite vo vremenskata distribucija na ovie dela e zna~ajno da se povrzuva so prostornite karakteristiki na sredinata, socijalnite uslovi na naselenieto i na~inot na nivniot `ivot, karakteristikite na na~inot na projavuvaweto na nivnite navi}i, obi~ai, rabotni aktivnosti i formata i dinamikata na koristeweto na slobodnoto vreme i sl. Me|utoa, treba da se vodi smetka i za iskoristuvaweto na opredleni prirodni, klimatski i drugi situacioni okolnosti kako i za biopsiholo{kite osobenosti i motivite na li~nosta na storitelot. Trgnuvaj}i od vakvata pojdovna osnova vo ovoj trud }e go razgledame dvi`eweto na ubistvata vo tekot na godinata i godi{noto vreme, vo tekot na nedelata i vo tekot na denot.

4.1.Raspored na ubistvata vo tekot na godinata Dvi`eweto na ubistvata vo tekot na godinata go sogledavme so ogled na mesecite i godi{noto vreme.

"Samo od sebe mestoto, kako i vremeto na izvr{uvaweto na ubistvata nemaat kriminolo{ko zna~ewe. Mestoto i vremeto dobivaat kriminolo{ko zna~ewe koga vo niv }e se steknat opredeleni kriminogeni faktori, pa zatoa ubistvoto mo`e da bide izvr{eno na sekoe mesto kade {to }e se steknat tie faktori." Pe{i} I, str. 40.

Tabela br. 7 Dvi`ewe na ubistvata po meseci mesec vo godinata januari fevruari mart april maj juni juli avgust septemvri oktomvri noemvri dekemvri Vkupno:

Vkupno: N% 34 8,8 28 7,3 36 9,3 29 7,5 24 6,2 35 9,1 35 9,1 41 10,6 27 7,0 39 10,1 33 8,6 24 6,2 385 100

Izvr{eni ubistva selo grad N% N% 23 8,9 10 7,9 20 7,7 8 6,3 21 8,1 15 11,9 21 8,1 8 9,3 14 5,4 10 7,9 29 11,1 6 4,8 30 11,6 5 3,9 30 11,6 11 8,7 16 6,2 11 8,7 22 8,5 17 13,5 19 7,3 14 11,1 13 5,0 11 8,7 258 100 126 100

nepoznato N% 1 100 1 100

Tabela br. 8 Dvi`ewe na ubistvata spored godi{noto vreme godi{no vreme prolet leto esen zima Vkupno:

Vkupno: N% 89 23,1 111 28,8 99 25,7 86 22,3 385 100

Izvr{eni ubistva selo grad N% N% 56 21,7 33 26,2 89 34,5 27 21,4 68 26,3 39 30,9 55 21,3 29 23,0 258 100 126 100

nepoznato N% 1 100 1 100

[to se odnesuva do nivniot raspored po meseci vo godinata, vkupnite podatoci ni pokaùvaat zna~ajni otstapuvawa. Me|utoa, ako nivnoto javuvawe se posmatra na relacijata selo - grad mnoè da se zabeleì ne{to pogolem broj ubistva izvr{eni na selo vo mesecite juni, juli i avgist na nivo od okolu 11%, a vo gradot vo oktomvri

(13,3%), noemvri (11,1%) i mart (11,3%).48 Najmal broj ubistva ima vo maj (5,4%) i dekemvri (5,0%) na selo, a vo juni (4,8%) vo gradot.49 Opredeleni zaklu~oci za poramnomerna dinamika vo rasporedot na ovoj kriminalitet moè da se zabeleì duri od tabelata br. 8. od tie podatoci proizleguva deka za ubistvata vo gradot se karakteristi~ni esenta (30,2%) i proletta (26,2%) {to i logi~no, za{to letnite meseci se povrzani so iskoristuvaweto na letnite odmori, odnosno otsustvoto od gradot za pogolemiot del od naselenieto. Od druga strana, zimskiot period vlijae na namaluvaweto na site aktivnosti na lu|eto, pa i na izvr{uvaweto na ovie dela. Koga se raboti za selskoto naselenie, tuka se pojavuva izvr{uvawe na ubistvata izvr{eni vo leto (34,5%) i esen (28,3%). Toa se dolì na faktot {to selskoto naselenie tokmu vo ovie periodi e mnogu pomobilno so ogled na toa {to toga{ gi izvr{uva svoite najzna~ajni aktivnosti poradi koi stapuva vo mnogubrojni kontakti {to se razre{uvaat me|u lu|eto i so ubistva.

4.2.Rraspored na ubistvata po denovi vo tekot na nedelata Od podatocite od tabelata br. 9 se zabele`uvaat opredeleni razliki vo dvi`eweto na ubistvata po denovi vo tekot na nedelata. I tuka postojat opredeleni otstapuvawa na relacijata selo - grad. Nedelata e karakteresti~en den za izvr{uvawe na ubistvata na selo (17,4%), a potoa sleduva ~etvrtokot (16,3%). Za razlika od seloto, vo gradot najmnogu ubistva bile izvr{eni vo ~etvrtok (19,0%), a potoa vo sabota (17,5%) i nedela (14,3%).50 48

Spored istraùvaweto na Tarnik i dr. (str. 140) samoubistvata se izvr{uvaat naj~esto vo maj (12,24%), potoa vo april (10,3%) i avgust (9,52%), a najretko vo januari (5,10%). 49 Vo ramkite na istraùvaweto na ubistvata vo Jugoslavija e konstatirano deka najmnogu ubistva se izvr{eni vo fevruari (6%) i januari (7,2%), a najmnogu vo septemvri (9,8%). Pe{i} I, str. 44. Vo istraùvaweto na Markovi} i dr. (str. 122-123) se iznesuva podatok deka vo esen brojot na ubistvata kaj obata pola e najgolem (27,3% èni i 33,0% maì). Na podra~jeto na Split (1964-1973) najgolem broj ubistva se izvr{eni vo noemvri so ednakvo u~estvo od po 12,1%. @enite ubijci od podra~jeto na okru`niot sud vo Ni{ najgolemiot broj od ovie dela gi izvr{uvale vo prolet (26,98%), a potoa vo leto (24,5%), zima (24,88%) i esen (23,33). Vili}, str. 138. 50 So ogled na razli~nite osobenosti i na~inot na ìvot na oddelnio podra~ja postojat i odredeni razliki vo izborot na denot vo koj se vr{i ubistvotot. Taka, spored istraùvaweto na Pe{i} (str. 44) najgolemiot broj ubistva se izvr{eni vo nedela (21,2%), a potoa vo sabota (15,2%). Sabotata i nedelata se denovi so najgolem broj ubistva i na podra~jeto na Split (Jela~i}, str. 487). Spored istraùvaweto na Markovi} i dr. (str. 123) postojat opredeleni razliki vo izborot na denot i so ogled na polot. Taka maìte

Vakviot neramnomeren raspored e lesno da se objasni koga se raboti za pojavata na ubistvata vo sabota i nedela, bidej}i so ovie denovi od nedelata e naj~esto povrzano ostvaruvaweto na slobodnoto vreme i zabavata na naselenieto. Me|utoa, iznenaduva faktot na maloto u~estvo na ubistvata vo sabota kaj selskoto naselenie i dosta visokoto u~estvo na naselenieto i od dvete sredini vo ubistvata izvr{eni vo ~etvrtok. Poslednava distribucija te{ko mo`e da se objasni osobeno za naselenieto od gradskite naselbi. Tabela br. 9 Dvi`ewe na ubistvata vo tekot na nedelata den vo nedelata ponedelnik vtornik sreda ~etvrtok petok sabota nedela Vkupno:

Vkupno N% 45 12,2 56 14,5 55 14,3 66 17,1 51 13,2 51 13,2 63 16,4 63 100

Izvr{eni ubistva selo grad N% N% 28 10,8 15 11,9 41 15,9 15 11,9 39 15,1 16 12,7 42 16,3 24 19,0 34 13,2 16 12,7 29 11,1 22 17,5 45 17,4 18 14,3 258 100 126 100

nepoznato N% 1 100 1

100

Me|utoa, dokolku se sporedi rasporedot na ubistvata spored motivot na storitelot, moè da se zabeleì deka vo ~etvrtok se naj~esti ubistvata od odmazda (43,9%), a potoa ubistvata poradi naru{eni bra~ni, semejnio i srodni~ki odnosi i ubistvata na sosedi poradi imotni sporovi so ednakvo u~estvo od 10,6%, dodeka drugite ubistva se pojavuvaat so mnogu pomalo u~estvo. Od ova proizleguva deka visokoto u~estvo na ubistvata vo ~etvrtok stoi vo opredelena korelacija so motivot na deloto, odnosno tie se povrzani so razre{uvaweto na takvi odnosi koi ne nastanale poradi podvi`nosta na naselenieto i nivnite op{testveni odnosi {to se vo vrska so koristeweto na slobodnoto naj~esto gi vr{at delata ubiustvo vo nedela (26,4%), ponedelnik (14,0%), a ènite najprvin vo vtornik (18,6%), a potoa vo sabota (16,9%) i nedela (15,1%). Vo svoeto istraùvawe na podra~jeto na Ni{ (str. 139), Vili} naveduva podatok deka ubistvata od strana na ènite se vr{at po sledniov redosled: vtornik (21), sreda (20), nedela (18), petok (16), ponedelnik (15) i ~etvrtok (10). [to se odnesuva pak, do samoubistvata, kaj niv se pokaùva deka maìte po~esto se samoubivaat vo ponedelnik i vtornik, a ènite vo sabota i petok. Vidi: Tarnik i dr. str. 139.

vreme, tuku, pred se, so razre{uvaweto na natalo`enite konflikti koi obi~no podocna se re{avaat so odmazda i brojni semejni i materijalni sudiri.

4.3.Raspored na ubistvata vo tekot na denot Ubistvata pokaùvaat i opredeleni vremenski karakteristiki koi se manifestiraat vo nivnata razli~na rasprostranetost so ogled na razni periodi vo tekot na denot. Tabela br. 10 Dvièwe na ubistvata vo tekot na denot âs vo tekot na denot 06,00-12,00 12,00-18,00 18,00-22,00 22,00-24,00 24,00-06,00 nepoznato Vkpupno

Vkupno N% 72 18,7 119 30,9 100 26,0 59 15,3 32 8,9 3 0,8 63 100

Izvr{eni ubistva selo grad N% N% 53 20,5 19 15,1 88 34,1 31 24,6 59 22,9 41 32,5 33 12,8 26 20,6 23 8,9 9 7,1 2 0,8 258 100 126 100

nepoznato N% 1 100 1 100

Od priloènite podatoci moàt da se izvle~at slednive zaklu~oci. Ubistvata na selo naj~esto se vr{at od 6,00 do 18,00 ~asot (54,6%), odnosno pri svetlinata na denot dodeka najgolemiot del od naselenieto e zafaten so svoite rabotni aktivnosti. Potoa sleduva periodot od 18,00 do 24,00 ~asot (35,7%) i na krajot, od 24,00 do 6,00 ~asot so u~estvo od 8,9%. Za gradskoto naselenie karakteristi~en e periodot od 18,00 do 24,00 ~asot so 53,1% ubistva, a potoa periodot od 6,00 do 18,00 ~asot (39,7%) i, na krajot, ve~ernite ~asovi od 24,00 do 6,00 ~asot (7,1%). Ottuka proizleguva deka razlikite me|u ubistvata vo gradot se osetni vo periodot od 6,00 do 18,00 ~asot i od 18,00 do 24,00 ~asot. Toa go potvrduva faktot deka konflikntite odnosi {to se razre{uvaat so ubistvo me|u selskoto naselenie proizleguvaat, pred se, od koristeweto na svetlinata na denot i vr{eweto na rabotnite aktivnosti vo koi e lociran povodot na deloto. Na toa se dolì i pogolemoto u~estvo na ubistvata vo ~etvrtok kako i vo denovite vtornik i sreda. Od druga strana, konfliktnite odnosi {to se razre{uvaat so ubistvo vo gradskite podra~ja proizleguvaat pred se od koristeweto na slobodnoto vreme od 18,00 do 24,00 ~asot. Vo ovoj period na denot se odrùvaat brojni sostanoci, se posetuvaat kafeani i se organiziraat raznovidni 80

zabavi i igranki kade {to osobena uloga dobiva i toeweto na alkoholni pijaloci. Pogolemiot izbor na mestata za razonoda i pogolemata podvi`nost vo ovoj vremenski period lu|eto od gradot mnogu po~esto |i doveduvaat vo konfliktni situacii {to zavr{uvaat so ubistvo. Me|utoa, koga se zboruva za ubistvata {to se vr{at vo ovoj period od denot treba da se ima predvid i deluvaweto na no}ta koja pruà povolna situacija za izvr{uvawe na potajni ubistva i sokrivawa vo golemite urbani podra~ja. Ovoj faktor sepak ne smee da se precenuva, bidej}i vo vr{eweto na ubistvata dominantna uloga imaat op{testvenite aktivnosti i odnosi kako i motivite i celta na storitelot.51 I vkrstuvaweo na podatocite za vremeto vo tekot na denot so polot na storitelot ukaùvaat na zna~ajni korelacii. Vo taa smisla se pokaùva deka ubistvata od 6,00 do 18,00 ~asot pove}e |i vr{at maìte so u~estvo od 51,0% i 38,1% kaj ènite. Periodot od 18,00 do 24,00 ~asot ne e karakteristi~en za{to vo nego obata pola u~estvuvaat so ubistva od okolu 4,1%. Ni koga se raboti za koristeweto na no}ta od 24,00 do 6,00 ~asot, tuka dominiraat ènite so 16,6% sprema 7,3 na ubistva izvr{eni od strana na maìte. Vo ovoj period ènite prete`no vr{at podmolni ubistva na svoite sopru`nici i ubistva na licata {to pretstavuvaat tovar na nivnite interesi. 5. POSLEDICI OD UBISTVATA

Kaj krivi~noto delo ubistvo se javuvaat dva vida posledici: neposredni (primarni) i posredni (sekundarni). Neposrednite posledici se izrazuvaat vo vid na smrt kaj dovr{enoto delo, odnosno vo vid na fizi~ki promeni (te{ki i lesni telesni povredi), naru{uvawe na zdravjeto i psihi~ki traumi kaj `rtvata kaj obidenite ubistva. Od druga strana, posrednite posledici se pojavuvaat kako promeni vo odnosite kaj ubijecot, `rtvata, nivnite semejstva i op{testvoto vo celost, odnosno kako natamo{ni socijalni problemi nastanati od izvr{enite ubistva. Od vkupniot broj na ubistvata (385) vo navedeniot period kaj nas stradaale 427 lica. Neposrednite posledici kaj niv se izrazile vo 225 slu~ai (59,7%) vo zaguben `ivot; so te{ki telesni povredi pominale 88 (20,6%), a so lesna telesna povreda 49 (11,9%) lica. Ne pretrpele kakva i da e povreda po odnos na svojot fizi~ki integritet 35 (8,1%) lica.52 Navedenite broj}i se verojatno i pogolemi, za{to ovde 51

Istraùvawata na ovie odnosi kaj samoubistvata pokaàa deka naj~esto vreme vo tekot na denot za izvr{uvawe na aktot e vremeto me|u 7,00 i 15,00 ~asot (42,04%). Tarnik i dr. str. 137. 52 Brojot na licata li{eni od ìvot so ubistvo po ~l. 135 KZ SFRJ vo periodot od 1960-1964 godina vo Jugoslavija izenesuval okolu 2800, a brojot an telesno povredenite lica 2000. Pe{i} I, str. 37.

ne se zemeni predvid opredeleni slu~ai vo koi ostanalo nejasno dali se raboti za slu~aj ili za samoubistvo kako i slu~aite vo koi ne se sudelo za ubistva poradi toa {to ne bil pronajden storitelot na deloto ili trupot na `rtvata koja se smetala za is~eznata. Isto taka, vo slu~aite vo koi e te{ko utvrduvaweto na umislata na storitelot, vo krivi~nata postapka se pribegnuva kon na~eloto in dubio pro reo taka {to so sigurnost ne moè da se znae dali kaj niv navistina se rabotelo za presudena te{ka telesna povreda ili za krivi~no delo te{ka telesna povreda kvalificirana so smrt, ili pak za obideno ili dovr{eno ubistvo. Sepak treba da se ima predvid deka za razlika od brojni drugi krivi~ni dela, temnata brojka kaj ubistvata se javuva vo mnogu pomal obem. Posrednite posledici od ubistvata najprvin se odrazuvaat vrz socioekonomskiot status i op{testvenite odnosi na semejstvoto na ubiecot i `rtvata. Zad `rtvata naj~esto ostanuva nezgrièno semejstvo. Nejzinata smrt ili namalena fizi~ka i rabotna sposobnost, ili pak dolgogodi{nata zatvorska izolacija na ubiecot doveduvaat do toa da sekne obezbeduvaweto sredstva za ìvot, a so ekonomskite problemi vo semejstvoto, dopolneti so psihi~kata bolka po svojot najblizok se sozdavaat raznovidni te{kotii, stradawa i drugi reperkusii vrz nivnite socijalni odnosi. Poradi aktor na ubistvoto se naru{uvaat interakciite pred se me|u ~lenovite na potesnoto i po{irokoto semejstvo na `rtvata i ubiecot i niz eden podolg vremenski period (ponekoga{ prenesen i vrz pokolenija) se vospostavuva atmosfera na neprijatelstvo, netrpelivost i omraza prosledeni so odmazdni~}i nastojuvawa. Seto toa sozdava nezdrava klima {to gi nagrizuva vnatre{nite funkcii na dificientnoto semejstvo. Pritoa osobeno stradaat mnogubrojnite maloletni deca, bidej}i poradi smrta ili izolacijata na nivniot roditel se gubi osnovniot preduslov za nivno pravilno vospituvawe, obrazovanie i naso~uvawe.53 Griàta za nivnata materijalna sostojba i pravilen razvoj mu e prepu{tana samo na edniot roditel ili pak na drugi lica, a ~esto i nikomu. Pokraj toa doa|a do izraz i nivnata àlost po zagubeniot roditel ili drug ~len od semejstvoto i 53

Spored podatocite od na{eto istar`uvawe ubijcite imale vkupno 812 deca. Tie bile sinovi i ker}i na 269 (69,8%) storiteli, a od niv 117 imale po dve deca, 11o storiteli od 3-5 deca a 42 storiteli nad 5 deca. Poinaku re~eno sekoj storitel prose~no imal po 3 deca. Od storitelite {to imale deca, an 183 lica decata il bile maloletni, na 34 - polnoletni, a na 54 polnoletni i maloletni. [to se odnesuva do brojot na decata na `rtvite na ubistvoto, toj ne mo`e precizno da se utv rdi od sudskite presudi. Brojot na 204 `rtvi ostanal nepoznat, a od drugite `rtvi 100 lica nemale deca, dodeka pak onie {to imale deca (123 `rtvi) 79 lica imale samo maloletni deca, 20 lica imale samo polnoletni deca, a 24 lica imale i maloletni i polnoletni deca.

omraza sprema ubiecot i negovoto semejstvo, kako i prezir i nivna otfrlenost od strana na socijalnata sredina, dokolku nivniot roditel ili ~len na semejstvoto se nao|ale vo zatvor. Na site ovie socijalni problemi se nadovrzuvaat i te{kotiite so koi se sudiraat ubijcite vo tekot na izdrùvaweto na kaznata, podlo`ni na site zatvorski deprivacii, a osobeno po izleguvaweto od zatvorot poradi dejstvoto na op{testvenata stigmatizacija i site drugi te{kotii povrzani so na~inot na nivnoto prilagoduvawe i vklopuvawe vo op{testvenite osnosi i procesi. Najzna~ajniot op{testven problem sepak se sostoi vo toa {to poradi ovie krivi~ni dela go zagubile ìvotot preku 50% mladi lu|e na vozrast do 35 godini. Na istata vozrast bile i 61,% storiteli koi {to morale najubaviot del od ìvotot, namesto na sloboda i vo semejna atmosfera, da go minat vo izlolacija. Kon seto toa treba da se dodadat i socijalnite posledici {to nastanuvaat od atmosferata na strav od odmazda i ìveewe vo ku}en pritvor. Spored podatocite od Republi~kiot sekretarijata za vnatre{ni raboti samo vo periodot od 1980-1983 godina na na{evo podra~je vo takov strav ìveele okolu 85 lica. III. MOTIVI NA UBISTVATA 1. VOVEDUVAE VO PROBLEMOT

Opredeluvaweto na motivite na storitelot na krivi~noto delo kako dinami~ki impulsi na negovoto kriminalno povedenie ima pove}ekratno zna~ewe. Nivnoto zna~ewe vo sferata na kriminalistikata obi~no se iscrpuva so nivnata pomo{na uloga pri otkrivaweto na storitelite na deloto. Od pravilnoto sogleduvawe na motivite vo materijalnoto krivi~no pravo zavisi adekvatnoto podveduvawe na opredeleno op{testveno negativno povedenie pod onaa krivi~nopravna norma {to najmnogu soodvetstvuva na storenata povreda ili zagrozuvawe na op{testvenoto dobro, sogleduvaweto na op{testvenata {tetnost na toa povedenie i pravilnoto odmeruvawe na kaznata. Zaradi postignuvawe na seto toa vo op{tiot del na KZ SFRJ e naglaseno generalnoto zna~ewe na motivite so nazna~uvawe na nivnata uloga kako edna od okolnostite za odmeruvawe na kaznata. Isto taka, od posebnite delovi na republi~kite i pokrainskite krivi~ni zakoni, zakonodvecot gi predvidel pobudite kako okolnosti od koi zavisi postoeweto na opredeleno krivi~no delo i kako kvalifikatorni okolnosti za oddelni osnovni krivi~ni dela so koi se opredeluva nivniot pote`ok vid. Utvrduvaweto na motivite na kriminalnoto povedenie ima svoj odraz i vo kriminologijata. So nivna pomo{ vo ovaa nau~na oblast mo`e da se sogledaat pri~inite i uslovite na kriminalitetot kako 83

masovna i individualna pojava,54 da se dobie pravilna kriminalnopoliti~ka ocenka za op{tesatvenata {tetnost na deloto i socijalnoeti~kite karakteristiki na nivniot storitel. I, na krajot, pri izvr{uvaweto na kaznata, motivite se pojavuvaat kako eden od najsigurnite kriteriumi za procenuvawe na intenzitetot na kriminalnata iskol~enost na sekoj poedine~en osudenik i kako takvi se izvonredno pogodni za opredeluvawe na najsoodvetni merki za sproveduvawe na individualniot i grupniot tretman. Za podobro sfa}awe na navedenite aspekti od nivnoto zna~ewe najprvin }e pogledneme {to se vsu{nost motivite. Motivite pretstavuvaat spoznajni, vnatre{ni organski i psihi~}i faktori {to ja pottiknuvaat èlbata i ja prinuduvaat, naso~uvaat i rakovodat aktivnosta na poedinecot da se stremi i deluva kon postignuvawe to~no opredelena cel.55 Tie se psiholo{ka pojava {to nastanuva pod dejstvo na nadvore{ni objektivni faktori i vnatre{ni, subjektivni osobini i svojstva na li~nosta i, kako takvi, pretstavuvaat dviè~aka pasiholo{ka sila {to ja rakovodi taa li~nost vo ostvaruvaweto na opredeleno povedenie. Ili, poinaku re~eno, tie se neposredni pokrenuva~i na sekoja ~ovekova aktivnost naso~ena kon zadovoluvaweto na nivnata psihi~ka sodrìna. Vaka opredeleniot poim na motivot go izvlekovme od elementite {to za negovoto opredeluvawe ni gi dava psihologijata, bez pretenzii da navlekuvame vo kakva i da e polemika so raznovidnite stavovi {to vo pogled na ova pra{awe gi davaat psiholozite od na{ava zemja i svetot.56 No, za podobro da moème da ja sfatime su{tinata na ovoj poim }e se obideme sosema nakratko da go prikaème procesot na nastanuvaweto i zadovoluvaweto na motivite i na toj na~in da ja sogledame nivnata sodrìna i zna~eweto vo ostvaruvaweto na kriminalnoto povedenie i da dademe odgovor na pra{aweto - {to e ona {to gi tera lu|eto da izvr{uvawe ubistva. Procesot na sozdavaweto na motivot kaj opredelen subjekt zapo~nuva so nastanuvaweto na svesta za faktorite {to go predizviku54

Vo motivite se sokrieni neposrednite objektivni i subjektivni kriminogeni faktori {to go navele liceto na izvr{uvawe na kriminalniot akt. 55 Nakratko re~eno, motivot e svesen streme` naso~en kon postignuvawe to~no opredelena cel. 56 Vo na{ata psiholo{ka literatura kako najsodvetna naj~esto se prifa}a i citira definicijata {to ja dava N. Rot (v. Rot III, str. 212). Spored nego, "Motivacijata e proces na pokrenuvawe aktivnosti zaradi ostvaruvawe opredeleni celi, naso~uvawe na aktivnostite kon opredeleni objekti i regulirawe na na~inot na koj }e se postapi. Vnatre{nite faktori {to ja predizvikuvaat taa aktivnost, ja naso~uvaat i so nea upravuvaat, se narekuvaat motivi.

vaat toj motiv. Motivot moè da se pottikne, da zapo~ne procesot na negovoto oformuvawe, samo koga li~nosta }e gi spoznae i }e gi pretstavi pri~inite na svoeto deluvawe bez ogled na toa od kade tie poteknuvaat, A tie pri~ini ili faktori, pogodni za motivaciono deluvawe, bobi~no se: potrebite, interesite, strastite, ~uvstvata i raznovidnite emocionalni sostojbi, li~nite i socijalnite priliki, me|usebnite odnosi na lu|eto i sl. Toa zna~i deka za sozdavaweto na motivite podednakvo se zna~ajni osobinite na linosta na poedinecot i op{testvenoekonomskite, kulturnite, eti~kite i site drugi vlijanija {to ja determiniraat celokupnosta na odnosite i sfa}awata vo sredinata od koja toj poteknuva.57 So eden zbor li~nosta ne moè da bide pasivna vo odnos na svoite organski potrebi, na naru{uvaweto na potrebite na nejziniot organizam, koi se sostojat vo sozdavawe na vi{ok ili nedostig na opredeleni materii, a ne moè da bide imuna ni na vlijanijata {to ja opredeluvaat nejzinata op{testvena polo`ba, nejzinite stavovi vo pogled na sopstvenosta, ~esta, ugledot, mo}ta, qubovta, seksualnite odnosi, semejnite i drugite op{testveni odnosi. Site ovie faktori pretstavuvaat silni motivacioni izvori {to ne smeeat izolirano da se posmatraat ako se saka pravilna ocenka za su{tinata na sozdadenite li~ni i op{testveni motivi.58 Slednata faza na motivacioniot proces se dviì vo sferata na èlbite i stremeìte za postignuvawe na celta. Toga{ se opredeluva celta i se regulira na~inot na koj }e se postapi (izbor na mo`nosti i sredstva za postapuavwe). Vo ramkite na ovaa faza doa|aat do izraz eti~kite sfa}awa na poedinecot i vo zavisnost od negovite osobini se selektira instrumentariumot za postignuvawe na sakanata cel. Li~nosta se nao|a vo sostojba na napnatost, gotovnost za akcija. Taa sega go ispituva vidot na akcijata za opredleno celesoobrazno i naso~eno 57

Stojali{teto deka motivacijata pretstavuva psihi~ki proces vo koj ~ovekot do`ivuva ne samo opredeleni potrebi, tuku i nekoi li~ni i op{testveni faktori, go nadminuva pogre{noto izedna~uvawe na poimot na motivot so poimot na potrebite, pa zatoa i nie mu se priklonuvame kako {to toa go pravat Pe{i} II, str. 225, A~imovi} I, str. 16 i dr. 58 Vo psihologijata e voobi~aeno motivite da se delat na vrodeni i steknati. Prvite u{te se narekuvaat i fiziolo{ki ili biolo{ki i se delat na motiv za hrana, voda, toplina, motiv za izbegnuvawe bolka i sl.. Ovie motivi se odnesuvaat na site poedinci. Nivnoto zaedni~ko svojstvo se sostoi vo toa {to se naso~eni kon otstranuvawe na opredeleni organski rastrojstva, odnosno zadovoluvawe na biolo{kite potrebi. Steknatite motivi se narekuvaat i socijalni. Toa se site onie motivi {to nastanuvaat vo tekot na razvojot na li~nosta i proizleguvaat od me|usebnite odnosi na lu|eto i nivnite op{testveni i psihi~ki potrebi, interesi, stavovi i sl. Tie se delat na: motiv za dru`ewe, za afirmacija ili samopotvrduvawe, motiv za sigurnost i borbenost i sl.

postignuvawe na svoite stremeì. Vidot i oblicite nejzinoto povedenie zavisat od vidot i prirodata na celta i od pre~kite {to treba da se sovladaat za nejzinoto postignuvawe. Vo ovaa faza na motivacioniot proces moè da se pojavi tn. stek ili kolizija na motivi. Koga opredelen broj motivi kaj edna li~nost se javuvaat zaedno i vrz odlukata za izvr{uvawe na deloto deluvaat istovremeno stanuva zbor za tn. stek na motivi. Vo tie slu~ai vrz formiraweto na motivite kako dviè~ki sili na ~ovekovata aktivnost deluvale pove}e nadvore{ni (objektivni) i subjektivni faktori. Me|usebnata povrzanost na motivite moè da bide od razli~en intenzitet, no sekoga{ naso~ena vo pravec {to zna~i ostvaruvawe na opredelena zaedni~ka cel. Dokolku taa povrzanost e pocvrsta, dotolku kumulacijata na raznovidnite motivi e popogodna za pobrzo i pouspe{no stapuvawe vo akcija. Me|utoa, stekot na motivite vo nikoj slu~aj ne zna~i deka nekoi od niv ne moàt da imaat primarna uloga so ogled na vremeto na nastanuvaweto na konkretnata kriminalna situacija i kriminalizacijata na li~nosta. I pokraj sloènosta i isprepletenosta na raznovidnite faktori {to go popre~uvaat sozdavaweto na motivite, ~ija sodrìna ponekoga{ e mnogu te{ko da se diferencira, podetalnata analiza na celokupniot splet od okolnosti {to go uslovuvaat deloto, celite kon koi bile naso~eni i prirodata na predizvikanite posledici sepak moàt da go pokaàt dominantniot motiv, a toa e od nesomneno zna~ewe vo obidot za uspe{na klasifikacija na motivite na opredeleno krivi~no delo. Kaj storitelite na krivi~noto delo ubistvo ~esto se pojavuva tn. kolizija na motivite ili sudir na dva ili pove}e motivi. Toa e takov odnos na razli~ni motivi vo koj nekoi od nov vlijaat vrz li~nosta kon prezemawe, a nekoi kon neprezeamwe na dejstvieto so koe se izvr{uva ubistvoto. Motivite {to go pottiknuvaat deloto se narekuvaat negativni, a onie {to go popre~uvaat - pozitivni motivi. Nivniot sudir naj~esto se javuva samo vo eden oblik - kako sudir na eden ili pove}e pozitivni motivi, od edna strana, i eden ili pove}e negativni motivi, od druga strana.59 Koj od ovie motivi }e nadvladee za ili protiv izvr{uvaweto na deloto zavisi od osobenostite {to vleguvaat vo strukturata na opredelene li~nost, od nivnata socijalna izgraden59

[to se odnesuva do sudirot na dva ili pove}e isklu~ivo pozitivni motivi, koj re~isi i nema zna~ewe za predizavikuvawe na kriminalno povedenie, ili do me|usebniot sudir an dva ili pove}e negativni motivi, spored na{e mislewe, tuka se raboti za psevdokolizija. Vo tie slu~ai vsu{niost, stanuva zbor za stek na ve}e pomalku ili pove}e izgradeni motivi ~ija kumulacija mo`e da dovede do nivno razre{uvawe so izvr{uvawe na deloto. Takov e primerot na odmzadata i koristoqubieto kako negativni motivi {to zaedno mo`at mnogu polesno da dovedat do ubistvo.

ost ili nedovolna izgradenost i mnogubrojnite vnatre{ni i nadvore{ni situaciini uslovi. Za slednata faza od motivacioniot proces - realizacija na celta - e karakteristi~no deka zadovoluvaweto na nekoj motiv e mo`no da se ostvari na razli~ni na~ini. Tie na~ini zavisat od uslovite pod koi ìveel ~ovekot, mo`nostite {to tie uslovi mu gi pruàat i od strukturata na li~nosta na poedinecot. Ottuka proizleguva deka sekoj poedinec samostojno i na svoj indivudualen, karakteristi~en na~in go izbira patot {to mu ovozmoùva zadovoluvawe na negovite motivi. Od vidot, stepenot na intenzitetot i od stekot ili kolizijata na opredeleni motivi zavisi gotovnosta na poedinecot da vloì opredelen napor vo dostignuvaweto na polesno ili pote{ko ostvarenite celi, koi, od svoja strana, ja opredeluvaat nasokata na aktivnostite na voleviot motivacionen akt i mu davaat konkretna smisla i zna~ewe. Vo tie stremeì najgolem broj lu|e se vo sostojba da vloàt takvi napori {to }e zna~at ostvaruvawe na sakanata cel na op{testveno prifatliv na~in. Od druga strana, me|utoa, kaj opredelen broj poedinci se javuva takva tendencija vo iznao|awe na najefikasniot pat za zadovoluvawe na motivite preku iskoristuvawe na svoite zlostorni~ki porivi. Vo realizacijata na odlukata tie svoite aspiracii gi prosleduvaat so takvi aktivnosti (storuvawa ili nestoruvawa) {to zna~at premin kon izvr{uvawe na opredeleno krivi~no delo, koe vo na{iot slu~aj pretstavuva ubistvo. Nastojuvaweto na storitelot da dojde na protivpraven na~in do ostvaruvaweto na svoite motivi mu dava specifi~en pe~at na celokupnoto negovo povedenie. Od silinata na negoviot motiv zavisi vo kolkava mera }e ja upotrebi svojata voleva aktivnost, a od negoviot vid nasokata na taa aktivnost. Pritoa, dokolku pobudite kako vnatre{na komponenta na negovite volevi dejstvija ili propu{tawa se od pomala eti~ka vrednost, tie ukaùvaat deka kaj konkretniot storitel se manifestirale i pogolemi kriminalni dispozicii, {to naj~esto zboruva za op{testveno poopasni subjekti so negativno izrazeni individualni socijalnoeti~ki osobini,60 i zatoa za tie lica obi~no se veli deka se op{testveno neprilagodeni lica {to patot za realizacija na svoite motivi go probivaat sprotivno na op{testveniot poredok i negovite barawa. Zaradi popu{tawe na svojata napnatost i postignuvawe biolo{ka i psiholo{ka ramnoteà na svojot organizam, so zadovoluvawe na svoite èlbi i stremeì ovie lica gi ru{at site socijalni barieri nemoèj}i ili neobiduvaj}i se, poradi strukturata na svojata li~nost ili opredeleni sociokulturni momenti, da najdat pogodni mehan60

"Vo procesot na borbata na motivite za i protiv izvr{uvaweto na krivi~noto delo, vo koi deluvaat objektivni i subjektivni uslovenosti donesenite re{enija ~esto se adekvatni na li~nosta, makar {to mo`at da se pojavat i re{enija {to ne i odgovaraat." Milutinovi} I, str. 342.

izmi za op{testveno prilagoduvawe, ili pak, vnatre{ni sili za pote{ko no neporo~no postignuvawe na sakanata cel.61 Mnogubrojni se faktorite {to |i pokrenuvaat motivacionite procesi. Tie, vsu{nost, go otvoraat procesot vo koj nivnoto vlijanie, propu{teno niz psihata na ~ovekot, se oblikuva vo svesni stremeì pogodni da ja iniciraat i naso~at aktivnosta na ~ovekot zaradi li{uvawe od ìvot na nekoe lice. Kako rezultat od nivnoto deluvawe se sozdavaat i deluvaat motivite, koi, od svoja strana, pretstavuvaat neposredna, no samo edna alka vo deterministi~kiot proces na ubistvata. Ottuka, ako se sledi kauzalitetot na toj proces, ne moè a da ne se zeme predvid i vo analizata na nastanuvaweto i vlijanieto na motivite da ne se vme{aat kriminogenite okolnosti.62 Toa zna~i samo ako podednakvo se respektiraat site objektivni i subjektivni elementi za sozdavaweto i manifestiraweto na zlostorni~kata volja, vo {to sepak primarno zna~ewe dobivaat op{testvenite vlijanija, moàt da se sfatat svesnite i volevite pri~ini na deluvaweto i vo niv da se najdat obele`ja relevantni za klasifikacijata na raznovidnite pobudi. Sledej}i ja taa logika i vo na{eto istraùvawe se obidovme da gi klasificirame motivite i toa go storivme so nivno pomestuvawe vo slednive grupi: 1. Odmazda 147 88,% 2. Koristoqubie 2 0,5% 3. Eliminacija na lice {to pretstavuva tovar za interesite na ubiecot 35 9,1% 4. Eliminacija na lice {to pretstavuva opasnost za interesite na ubiecot 15 3,9 5. Ubistva motivirani od qubomora 40 10,4% 6. Ubiostva poradi te{ko naru{uvawe 61

Kaj krivi~noto delo ubistvo li{uvaweto od ìvot na nekoe lice moè da pretstavuva edinstvena i glavna cel, no moè da se slu~i i toa li{uvaweto od ìvot da se pojavi i kako sredstvo za postignuvawe na edna ili pove}e drugi celi. 62 Ovoj problem u{te vo 1770 godina go voo~il Holbah, koj vo svoeto delo "Sistem na prirodata" na str. 131 veli: "Raznovidnite i ~esto sloèni sili koi deluvaat sukcesivno ili istovremeno vrz mozokot na lu|eto i koi vo razni periodi od negoviot ìvot mnogu razli~no gi modificiraat lu|eto, se vistinski pri~ini na neadekvatnosta na moralot i na te{kotiite na koi naiduvame koga sakame da gi otkrieme skrienite lostovi na na negovoto zagado~no povedenie. Srceto na ~ovekot za nas e lavirint samo zatoa {to retko koga imame faktori {to se neophodni za da moème da sudime za nego; inaku }e bevme videle deka negovata nepostojanost, negovoto ~udno i neo~ekuvano povedenie se samo efekti na motivite {to sukcesivno ja pottiknuvaat negovata volja, koi zavisat od ~estite varijacii na negovata ma{ina i deka se nu`na posledica od promenite {to se vr{at vo nego.

na bra~nite, semejnite i srodni~kite odnosi 7. Ubistva poradi te{ko naru{uvawe na sosedskite odnosi po dolgotrajni sporovi od imoten karakter 8. Ubistva od strana na lica {to vo momentot na deloto se nao|ale vo alkoholizirana sostojba poradi upatena navreda 9. Ubistva poradi odbivawe fizi~}i napad od pomal intenzitet 10. Ubistva na mig 11. Ubistva od nebre`nost 12. Ubistva od drugi motivi Vkupno:

11,9%

11,2%

2,6%

8 12 24 4 385

2,1% 3,1 6,2% 1,0% 100,0

Za vakvata klasifikaciona {ema na ubistvata spored motivite se opredelivme po prethodno studiozno analizirawe na motivite {to se pojavija vo na{iot primerok na istraùvaweto, odnosno trgnuvaj}i od okolnostite {to vlijaele vrz nivnoto kone~no oblikuvawe i manifestirawe. Pritoa, kaj devetata i desetata grupa lesno }e se zabeleì opredelena nedoslednost {to svesno e napravena so ogled na toa {to povodot i brzinata na nastapuvaweto na motivot kaj ovie dela na nivnite storiteli im davaat specifi~en karakter. Ist e slu~ajot i so edinaesetata grupa kade, iako se raboti za nemotivirani ubistva, be{e nu`no posebno izdvojuvawe zaradi zafa}awe na site dela od primerokot na istraùvaweto, a vo dvanaesetata grupa go pomestivme nezna~itelniot broj od ~etiri ubistva, kaj koi pobudite na storitelot ne moèvme precizno da |i vklopime vo nekoja od prethodnite grupi. Na toj na~in se vpu{tivme vo edna dosta sloèna zada~a, odnapred svesni za terminolo{kite nepreciznosti i site te{kotii {to moàt da proizlezat poradi sloènosta i me|usebnata povrzanost i isprepletenost na mnogubrojnite srodni motivi. Me|utoa, nivnoto svesno predo~uvawe vo golema mera ni pomogna pri opredeluvaweto na principot na podelbata (principum divisionis) da trgmneme od dominantnite motivi {to gi uslovuvale ubistvata kako od edinstvena osnova {to vo ovoj moment moè da ni pruì seopfatna klasifikacija.63 Vakvata klasifikacija na motivite ni ja nametnaa i opredeleni pri~ini od prakti~na priroda. Imeno, vo opredelen broj slu~ai sudiite propu{tile da go opredelat motivot na ubistvoto. Od ona {to 63

"Poradi slo`enosta i nedovolnata ispitanost se u{te ne postojat soodvetni termini za adekvatno ozna~uvawe na razli~nite vidovi motivi, pa tie se ozna~uvaat so potrebite, interesite, stavovite, baarwata {to le`at vo nivnata osnova, ili so dejstvieto so koe e izvr{eno deloto ili so k0onfliktot me|u ubiecot i ubieniot." Pe{i} I, str. 102.

sudiite go navele vo vrska so okolnostite na deloto i storitelot vo niv, edinstvenoto {to moèvme da go storime be{e utvrduvaweto na dominantnite motivi, i pokraj na{eto soglasuvawe so stojali{teto deka "podelbite na motivite {to ne go zemaat predvid nivniot stek i nivnoto me|usebno dejstvo ne moàt da se smetaat za sigurni."64 No bez ogled na site ovie te{kotii, od analizata {to sleduva moàt najdobro da se vidat site zna~ajni momenti {to sami po sebe go opravduvaat na{iot obid tokmu za vakva klasifikacija na motivite na storitelite na ubistvata. 2. VIDOVI UBISTVA SPORED MOTIVOT NA STORITELOT

2.1. Ubistvo od odmazda Vo istraùvaniot period najgolem broj ubistva (147 ili 38,2%) bile izvr{eni od takvi pobudi na storitelot vo ~ija osnova leì sfa}aweto deka so izvesni postapki na `rtvata ili nemu blisko lice e napravena neoprostiva gre{ka {to moè da se ispravi sam so li{uvawe od ìvot. Vo ovie slu~ai storitelot smeta deka naru{enite me|u~ove~ki odnosi poradi nanesenoto zlo treba da se ignoriraat ili nadminat edinstveno preku vra}awe na zlo vo koe e sodràna subjektivna ocena za toa kon kogo treba da bide naso~eno i vo koja mera izrazeno. So ogled na neposrednite dominantni okolnosti {to dovele do odmazdni~kite motivi, ubistvata od ovaa grupa gi podelivme vo slednive pet podgrupi: - ubistvo od krvna odmazda 9 6,1% - ubistvo od odmazda poradi naneseni telesni povredi 58 39,5% - ubistvo od odmazda poradi naneseni verbalni ili realni navredi 38 25,8 - ubistva od odmazda poradi osramotuvawe na semejna ~est 24 16,3% - ubistva od odmazda poradi nanesuvawe na materijalna ili druga {teta 18 12,2% Vkupno: 147 100,0% - Ubistvo od krvna odmazda. Za krvna odmazda stanuva zbor toga{ koga poradi li{uvawe od ìvot na blizok ~len na semejstvoto se rea|ira so nanesuvawe podednakvo zlo naso~eno sprema onoj {to go izvr{il toa delo ili sprema nemu blisko lice. Za prolienata krv se bara prolevawe na krv, za{to spored sfa}aweto na odmazdnikot, samo 64

Ibid, str, 95

na toj na~in moè da se vozvrati za nanesenoto zlo i da se postigne pravednost.65 Ubistvata od krvna odmazda vo SRM isklu~ivo, i toa vo podednakov broj gi izvr{ile licata od albanska i makedonska nacionalnost. [to se odnesuva do pri~inite poradi koi bilo izvr{eno ubistvoto na koe se vozvra}a so ubistvo, tie vo sudskite presudi, osven vo eden slu~aj, nikade ne se opi{uvaat i zatoa ne moè ni{to da se zaklu~i za genezata i karakterot na me|usebnite prethodno naru{eni odnosi.66 Pri ovie ubistva na storitelot na deloto mu bil ubien tatko (3), sin (3), bart (1), baba (1) i ~i~ko (1) i zatoa toj se odlu~il da rea|ira spored na~eloto na talionot. Ovie prethodni ubistva, na koi podocna se nadovrzuvala odmazdata, vo tri slu~ai bile storeni od strana na sega{nata `rtva, a vo drugite - od strana na lice vo blisko srodstvo so ubieniot, ~ie dejstvie bilo pri~ina za prezemenata odmazda. Toa zna~i deka storitelot samo vo tri slu~ai svojata odmazda ja naso~il kon licata {to bile vinovni za smrtta na negoviot blizok srodnik, a vo drugite 6 slu~ai, sprema srodnicite na vinovnikot. Pogolemiot broj ubistva od krva odmazda naso~eni kon srodnicite na vinovnikot se dolì na sfa}aweto za totalna ekvivalencija na zloto, pri koja treba da se postigne ne samo stisfakcija za pravednosta, tuku i napolno istoto ~uvstvo na bolka za zagubeniot ~len na semejstvoto. Zatoa za ubieniot sin se ubiva sinot na vinovnikot, za ubieniot brat brat, za baba - baba i sl. Periodot vo koj bila prezemena odmazdata obi~no se dvièl od 2 do 6 godini od nastanot {to pretstavuval pri~ina za donesuvawe na takvata odluka. Samo vo eden slu~aj krvanata odmazda e izvr{ena po izminuvaweto na nekolku dena, a vo drug, po izminuvaweto duri na 14 godini. Seto toa zboruva za nezastarivosta na krvnata odmazda i na na{eto podnebie.67 Ubiojcite od ovaa grupa motivi bile isklu~ivo lica od ma{ki pol i toa naj~esto na vozrast od 31 do 35 godini (33,3%). Ostanatite starosni kategorii u~estvuvaat re~isi na podednakvo nivo, osven onie od 36 do 45 godini, kade {to ne se pojavil ni eden slu~aj na ubistvo od vakvi pobudi. Obrazovnoto nivo na ovie ubijci bilo osobeno nisko: nepismeni i pismeni samouki (66,6%), so zavr{eno ~etvrto oddelenie (11,1%) i so zavr{eno osmo oddelenie (22,2%). So vakvata obrazovna struktura 65

Za poimot i su{tinata na krvnata odmazda vidi pove}e Karan, str.

24-28. 66

Vo pogled na obrazovnata struktura, vozrasta, polot, upotrebenite sredstav i nekoi drugi obele`ja na ovie ubistva do sli~ni podatoci do{ol i Pe{i} I, str. 109-110. 67 Vidi: Karan, str. 33.

bilo povrzano i nivnoto zanimawe, odnosno 88,9% bile zemjodelci, a samo vo eden slu~aj se rabotelo za NKV rabotnik. Nivnoto prethodno povedenie bilo bez isklu~ok primerno i ni eden od niv ne bil recidivist. Site ubistva bile izvr{eni na selo i toa najgolemiot broj na esen, vo petok i toa od 12,00 do 22,00 ~asot. Polovinata od izvr{enite ubistva ostanale vo obid, a re~isi isto tolkav broj bile odnapred planirani. Naj~esto upotrebuvanite sredstva za izvr{uvawe na ovie dela bile pi{tolol (44,4%) i no`ot (33,3%). - Ubistva od odmazda poradi naneseni telesni povredi. Vo ovaa grupa se pomesteni ubistvaat {to bile motivirani od odmazda poradi naneseni te{ki ili lesni telesni povredi vrz samiot storitel ili nemu blisko lice od strana na samata `rtva ili nekoj ~len na nejzinoto semejstvo. Storitelot naj~esto ja vr{el odmazdata zatoa {to nemu li~no vo nekoja prilika mu bila nanesena telesna povreda od strana na `rtvata ili od ~len na semejstvoto na `rtvata (sin, brat, bratu~ed i sl.). Vo re~isi podednakov broj slu~ai storitelot ja vr{el odmazdata zatoa {to mu bila nanesena telesna povreda od ~len na negovoto semejstvo (brat, sin, tatko, majka, snaa i zet). I na krajot, vo ne{to pomal broj slu~ai storitelot go izvr{il ubistvoto ili obidot na ubistvo, zatoa {to mu bile naneseni povredi na nekoj ~len od negovoto semejstvo od strana na ~lenovite na semejstvoto na `rtvata (mu bil povreden sin od strana na sin na `rtvata itn.). Od momentot na nastanuvaweto na pri~inata {to ja uslovila tepa~kata od koja proizlegla povredata storitelot i `rtvata naj~esto `iveele vo dobri odnosi ili voop{to ne se poznavale. A od momentot na nastanata tepa~ka vo koja bila zadobiena telesna povreda do momentot na prezemaweto na dejstvieto na odmazdata obi~no pominuvale nekolku ~asovi ili dena. Sosema isklu~itelno nekolku meseci ili godini. [to se odnesuva do pri~inite poradi koi nastanale tepa~kite vo koi se zadobieni telesnite povredi, tie vo sudskite presudi naj~esto ne se spomenuvaat ili se objasnuvaat sosema beglo. Od nivnata podetalna analiza sepak utvrdivme deka obi~no se rabotelo za sitni raspravii od neimoten karakter, osobeno toga{ koga se naneseni povredite vrz samiot storitel. Toa bile raspravii okolu laewe na ku~iwa, zavist {to storitelot razgovaral so devojka na koja i se dodvoruvala `rtvata, raspravija okolu ~a{a za piewe voda, polnewe voda od selska ~e{ma i sl. Vo slu~aite koga telesnata povreda nastanala vo tepa~ka pome|u ~lenovite na semejstvata na storitelot i `rtvata, pri~inite biile u{te pobezna~ajni: poradi manifestirawe naviva~ki strasti na fudbalski natprevar, raspravii nastanati od detski igri, sitni navredi i sl. Opredeleni poseriozni pri~ini za nastanuvawe na tepa~kata vo koja nekoj bil silno natepan ili poseriozno povreden imalo 92

samo vo pomal broj slu~ai povrzani so nastanuvawe polska {teta, ili samo opredelen strav od takvo nastanuvawe. Kaj ovie dela karakteristi~en e faktot {to me|u onie lica, koi prethodno stoele vo opredeleni zategnati odnosi, nemnalo da se slu~i ubistvoto ili obid za ubistvo dokolku ne nastanala tepa~kata vo koja e skr{ena nekoja koska ili vilica, povreden nekoj organ, ili ednostavno poprili~no e natepano nekoe lice. Vo ostanatiot pogolem del na ovie ubistva telesnata povreda bila edinstvenata pri~ina za prezemaweto na odmazdata. Seto toa zboruva deka ubistvata od ovie motivi se naj~esto usloveni od vlijanieto na neposrednite subjektivni okolnosti, dodeka dejstvoto na op{testvenite kriminogeni faktori se pojavuva na dosta golemo rastojanie. I kaj ubistvata od ovie motivi, isti kako i kaj krvnata odmazda, storitelite bile isklu~ivo od ma{ki pol. Me|utoa, vo pogled na vozrasta najgolemata pojavnost se spu{ta kaj starosnata kategorija od 21 do 25 godini (29,3%), a {to se odnesuva do obrazovanieto, toa e tuka prete`no nisko, no ovde se pojavuvaat i lica so zavr{eno vi{e ili visoko obarzovanie (13,8%). Kaj ubistvata od ovie motivi se pojavuvaat najgolem brooj recidivisti (17,2%), a vo pogled na upotrebenite sredstva za izvr{uvawe na deloto dominiraat noòt (34,5%), pi{tolot (29,3%) i tvrdi predmeti (17,2%). - Odmazda poradi verbalni i realni navredi. Vo ovaa grupa spa|aat ubistvata {to bile motivirani od verbalni ili realni navredi {to bile naso~eni kon storitelot na deloto ili nemu blisko lice na javno ili na drugo mesto. Verbalnite i realnite navredio sekoga{ bile manifestirani so izre~eni zborovi ili dejstvija isklu~ivo od strana na `rtvata, {to }e re~e deka dejstvieto na izvr{uvaweto na ubistvoto storitelot go prezemal isklu~ivo kon liceto {to ja nanelo navredata. Pritoa, verbalnite navredi sekoga{ bile iskaàni i naso~eni kon storitelot na deloto, a realnite pred se kon storitelot, no i kon nemu blisko lice i toa isklu~ivo od ènski pol (bra~na ili vonbra~na sopruga, kerka, sestra i devojka). Spored op{toprifatenite moralni stavovi karakteristi~ni za na{eto podnebje sodrìnata na navredlivite zborovi i dejstvija realno zemeno bile pogodni da predizvikaat negativno ~uvstvo kaj storitelot, odnosno subjektivno ~uvstvo na povredena ~est i ugled. Me|utoa, navredite vo nikoj slu~aj ne bile so takov intenzitet za, so ogled na mo`nite posledici po ~esta i ugledot na storitelot da moàt da go opravdaat negovoto rea|irawe so ubistvo. Kaj verbalnata navreda dominirale raznovidni vulgarni pcosti ve{to sro~eni da predizvikaat silen efekt, no i raznovidni potsmevawa, prefrluvawa i omalovaùvawa na sposobnostite na storitelot na deloto so istovremeno izdigawe na sposobnostite na sopstvenata li~nost. I realnite navredi bile mnogubrojni i raznovidni: 93

popre~uvawe na patot na svadbena povorka, nedozvoluvawe nekomu da se fati vo oro, stavawe prpka (sopka), butkawe, udirawe {lakanica, maftawe so raka na tu|a devojka, nedavawe zbor na sostanok, nenasilen obid da se ostvari seksualen odnos, nesakawe da se napu{ti tu| stan itn, itn. Za razlika do site drugi ubistva od odmazda, kaj ovie dela dominiraat storitelite od makedonska nacionalnost (50,0%), pred onie od albanskata i drugite nacionalnosti. Obrazovanieto ne se pokaùva zna~ajno za ubistvata od ovie motivi, a vo pogled na zanimaweto na re~isi ednakvo nivo (od okolu 33,0%) se pojavuvaat zemjodelcite i NKV rabotnici. Najgolemiot broj od ovie ubistva, isto kako i prethodnite, gi vr{ele lica na vozrast od 21 do 25 godini. - Odmazda poradi osramotuvawe na semejna ~est. Opredeleni dejstvija vo na{ata sredina mnogu ~esto predizvikuavat ~uvstvo na dlaboka posramenost na semejnata ~est. Spored op{tite eti~ki sfa}awa, a osobeno spored eti~kite sfa}awa na subjektivnata svest takvoto ~uvstvo naj~esto go predizvikuva siluvaweto na nekoj ~len od semejstvoto, negovoto grabnuvawe zaradi sklu~uvawe brak, prekinuvawe na brakot, sprotivstavuvawe na roditelite vo pogled na izborot na bra~niot partner i sl. Vo takvite slu~ai, ne moèj}i da se pomiri so naneseniot sram, kaj povredeniot se sozdava pobuda da vozvrati so dejstvie {to, spored negovite sfa}awa e srazmerno na nanesenoto zlo i istovremeno pogodno za "miewe" na sramot. Svoeto dejstvie toj go naso~uva kako kon glavnite vinovnici na naneseniot sram, taka i kon lica vo nivno nepostredno srodstvo, koi po negovo nao|awe imaat udel vo nastanatata situacija. Spored svojata vozrast najgolemiot broj od site ubijci bile od 41 do 45 godini (29,2%), a potoa od 51 do 60 godini (20,8%). Toa bile lica {to si sozdale opredelen ugled vo sredinaat kade {to ìveele i koi so ogled na toa, i svoite izrazeni zaostanati patrijalhalni sfa}awa se ~uvstvuvale najmnogu zasegnati od postapkite so koi im bila povredena semejnata ~est. Zatoa tie i se javuvaat naj~esto vo odbrana na ~esta, no na na~in so koj toa najmalku moè da se stori. Za kulturnata i moralnata iskol~enost na nivnite sfa}awa, pokraj nesoodvetniot na~in na nivnoto rea|irawe zboruva i nivoto na nivnoto obrazovanie. Imeno, storitelite vo 88,3% slu~ai bile nepismeni ili so obrazovanie do ~etvrto oddelenie osnovno u~ili{te, a ostanatite 16, 6% so nepotpolno ili isklu~itelno so zavr{eno osnovno obrazovanie. Vo ovie dela za prv pat dominiraat storiteli so zanimawe NKV rabotnici (40,7%) nad zemjodelcite (37,5%), a povratot bil izrazen so 12,5%. Vo pogled na sredstvata za izvr{uvawe, ovde isto taka za prv pat so najgolemo u~estvo se javuva pu{kata (37,5%), a potoa so ne{to

pogolemo u~estvo samo u{te pi{tolot (33,3%), {to }e re~e vo 70,8% slu~ai - ognenoto otu`je. - Odmazda poradi nanesuvawe materijalna ili druga {teta. Na kraj odmazdni~kite pobudi se manifestirale i vo slu~aite vo koi li{uvaweto od `ivot bilo izvr{eno zatoa {to storitelot pretrpel, ili postoela opasnost da pretrpi opredelena materijalna ili drug vid na {teta, ili pak ne ostvaril nekoja planirana korist. Spored podatocite od istra`uvaweto, nanesenata materijalna {teta se sostoela vo odzemawe (kra`ba) ili o{tetuvawe tu|i stvari i neisplaten dogovor za kupoproda`ba ili dogovor za delo, a neostvarenata o~ekuvana korist vo neuspehot po "vina" na `rtvata da se dojde do vrabotuvawe, neostvaruvawe bore~ka penzija, maninuvawe na vremena rabota vo stranstvo i sl.

2.2. Ubistvo od koristoqubie Ubistvata od koristoqubie moàt da se javat vo dva vida. Vo prviot vid storitelot li{uva od ìvot nekoe lice sakaj}i da ostvari pozitivna korist, odnosno da dojde do pari ili do nekoi drugi podvi`ni stvari na `rtvata. Vo vtoriot vid storitelot o~ekuva ostvaruvawe negativna korist, odnosno da gi izbegne svoite postojni ili idni obvrski kako, na primer, osloboduvawe na obvrskite {to proizleguvaat od dogovor za doìvotna izdr{ka. Za storitelite na obata vida ubistvo od koristoqubie e karakteristi~no posebnoto sfa}awe na vrednosta na materijalnite dobra i nivnoto preferirawe pred ìvotot na opredeleno lice. Na{eto istraùvawe pojkaà deka poradi maliot broj slu~ai vakvi ubistva (2 ili 0,5%) ne moème da gi smeatme karakteristi~ni za na{eto podnebje i za niv da donesuvame nekoi posigurni zaklu~oci.

2.3. Eliminacija na lice {to pretstavuva tovar za interesite na ubiecot Trgnuvaj}i od neposrednite faktori {to se javile vo vid na okolnosti koi sozdavaat opredelena pre~ka i tovar za interesite na ubijcite, ubistvata od ovoj motiv gi podelivme vo slednive {est podgrupi: - eliminacija na sopstven bra~en drugar 4 11,4% - eliminacija na quboven partner na bra~niot drugar 4 11,4% - eliminacija na qubovnik - qubovnica 3 8,6% - eliminacija na quboven sopernik 2 5,7% - osloboduvawe od nesakano dete 12 34,3% - ubistvo na dete pri pora|awe 10 28,6% Vkupno: 35 100,0% 95

- Eliminacija na sopstven bra~en drugar. Vo opredleni slu~ai, koga }e im dosadat seksualnite odnosi so svojot bra~en drugar, nekoi lica vo takvi odnosi stapuvaat nadvor od brakot. Toga{ nivniot sopru`nik se pojavuva kako odvi{en subjekt, koj pretstavuva samo pre~ka vo odrùvaweto na polovite kontakti so sakanoto treto lice. Za razre{uvaweto na takvite odnosi edno od najnormalnite re{enija e da se razvede postoe~kiot i da se stapi vo nov brak so qubovnikot ili qubovnicata. Me|utoa, toga{ se pojavuva osnovnata pre~ka - nivniot quboven partner ne saka da go rasturi svojot brak i semejstvo, a od druga strana, ne saka da gi prekine ni seksualnite odnosi pod uslov da ostanat vo tajnost. Poradi seto toa, prvite lica se odlu~uvaat na najneprifatlivoto re{enie {to se sostoi vo otstranuvawe na bra~niot drugar koj im pretstavuva pre~ka za nepre~eno odvivawe na polovite kontakti. Vo site ~etiri slu~ai na na{eto istraùvawe se rabotelo tokmu za vakvi odnosi, vo koi edniot od sopru`nicite se odlu~il da go li{i od ìvot drugiot za da moè da ja zadovoluva svojata silna qubov so treto lice, a ne so cel za sklu~uvawe na brak. Osven vo dosta poznatiot slu~aj kaj ezeroto Kalimanci, kade {to izvr{itelot bil od ma{ki pol, vo drugite tri slu~ai soprugite bile tie {to sakale da gi otstranat svoite maì za da moàt slobodno da im se prepu{tat na qubovnite doìvuvawa i pritoa da ne pretrpat kakva i da e {teta po odnos na svojot ugled i op{testvenoekonomskite interesi. Za niv e karakteristi~no deka vo dva slu~ai ubistvoto ili obidot za ubistvo go izvr{ile vo soizvr{itelstvo so svojot qubovnik,68 a vo tretiot, suprugata u~estvuvala samo kako pottiknuva~ dodeka neposrednite izvr{iteli bile nejzinite bra}a. - Eliminacija na quboven partner na bra~niot drugar. Soznanieto na okolnosta deka negoviot bra~en drugar odrùva seksualni odnosi so treto lice moè da sozdade odluka za li{uvawe od ìvot tokmu na toa lice. Vo ovie slu~ai, so cel da go so~uva svojot brak i semejstvo, povredeniot sopru`nik najprvin prezema raznovidni, i toa op{testveno sosema prifatlivi ~ekori za da go popre~i natamo{noto odrùvawe na otkrienata qubovna vrska. Me|utoa, koga negovite dolgotrajni napori ostanuvaat bez konkreten uspeh, edinstveniot izlez za za~uvuvawe na brakot se bara vo li{uvaweto od ìvot na beskompro68

Deka po donesenata odluka za eliminacija na nesakaniot soprug ènite ne go premezemaat sami dejstvieto na izvr{uvaweto, tuku so pottiknuvawe na svojot qubovnik go pridobivaat da zeme u~estvo vo neposrednoto izvr{uvawe, odnosno toa sam da go izvr{i, postojat pove}e pri~ini. Prvo ènata e poinferiorna od maòt i poradi toa te{ko se odlu~uva da go napadne; vtoro, taa niz istorijata e vospituvana da go smeta za superioren vo sekoj pogled i toa go respektira i treto, so vovlekuvawe na qubovnikot vo zlostorot pocvrsto go vrzuva za sebe. Markovi} i dr. str. 85.

misniot qubovnik. Pri~inata za vakvata odluka ne se nao|a vo ~uvstvoto na qubomora, iako i povredenata ~est i sueta imaat opredelen udel vo nejzinoto formirawe. Ona {to na ova mesto e dominantno za preminot kon deloto e deka tretoto lice ve}e pretstavuva golem tovar ili pre~ka za normalniot ìvot so svojot sopru`nik. Ubistvata od ovoj vid po pravilo gi vr{ele lica od ma{ki pol, koi, i pokraj seksualnoto neverstvo, ja sakale svojata sopruga i se nadevale vo nejzinoto popravawe i posvetuvawe kon pravilno vospituvawe i podigawe na decata. Ovie storiteli svoite, naj~esto odnapred planirani ubistva, gi izvr{uvale so no`, pi{tol i sekira. Nivnata vozrast se dvièla nad 45 godini, a nivnoto prethodno povedenie bilo vo polna soglasnost so op{testvenite baarwa i o~ekuvawa. - Eliminacija na qubovnik - qubovnica. Nastojuvaweto da se prekine iìveanata i dosadena vrska so svojot qubovnik (qubovnica), iako vo sosema mal broj slu~ai se pojavi i vo na{eto istraùvawe. Vo èlbata da se oslobodi od seksualno iìveaniot partner storitelot naiduval na uporno insistirawe za zadrùvawe na taa vrska. Me|utoa, seto toa nemu mu pretstavuvalo pre~ka za stapuvawe vo seksualni odnosi so drugi lica, a od nesposobnosta na prifatliv na~in da ras~isti so sega{nosta se odlu~uva na najnepromisleniot ~ekor vo nade` deka tuka se krie najednostavnoto re{enie. Storitelite na ubistvata od ovoj motiv bile mladi lica od obata pola, na vozrast od 18 do 20 godini, no od povisokite obrazovni kategorii. Nivnite ubistva vo site tri slu~ai bile odnapred planirani i site zavr{ile so smrtna posledica. - Eliminacija na quboven sopernik. Deka i postoeweto na quboven sopernik moè da pretstavuva tovar za interesite na nekoe lice i neposredna pri~ina za izvr{uvawe na ubistvoto se pokaà i vo na{eto istraùvawe. Iako se raboti za sosema mal broj slu~ai (2 ili 5,7%) bitno e da se spomne deka ovde stanuva zbor za nesocijalizirani lica so infantilni zabludi deka dokolku se otstani konkurentot polesno }e moè da se dobie naklonosta na sakanata li~nost. Od druga strana, vo kontekstot na drugite ubistva so seksualna zadnina i ovie posegnuvawa po tu| ìvot u{te edna{ ukaùvaat na golemoto vlijanie na seksualnite èlbi i nedovolnoto vnimanie {to vo na{eto op{testvo mu se posvetuva na pravilnoto seksualno vospituvawe na mladite pokolenija. - Osloboduvawe od nesakano dete. Vo opredeleni slu~ai ra|aweto na vonbra~no dete se pojavuva kako teòk tovar i sram ne samo za negovata majka tuku i za celokupnoto nejzino semejstvo. Poradi te{kata materijalna i socijalna polo`ba, zaostanatite pogledi, neobrazovanosta, niskiot moral i predrasudi povrzani so realniot ili o~ekuvaniot strav za prefrluvaweto na sredinata i naru{uvaweto na op{testveniot ugled na vonbra~nata majka, roditelite vr{at ogromen pritisok i i sovetuvaat da se oslobodi od nejzinoto novoroden~e ili 97

doen~e. A koga poradi nadvladuvawe na maj~iniot nagon ili poradi strav od gnasewe od samostojno izvr{uvawe na takov akt, majkata }e go odbie izvr{uvaweto na deloto, obi~no na pomo{ i priteknuva nejzinata majka (vo eden slu~aj i tatkoto), prezemaj}i go samata dejstvieto na izvr{uvaweto, no sepak so stvarna ili molkumna soglasnost na }erkata. Vo na{eto istraùvawe najdovme pet vakvi slu~ai i samo tri kade {to, poradi vonbra~nosta na deteto, samata majka go li{ila od ìvot svoeto doenn~e. Storitelite na ovie ubistva poteknuvaat od zaostanata prete`no selska sredina (75,0%), kade{to ra|aweto na vonbra~no dete se u{te se smeta za golem sram. Tie obi~no bile od siroma{ni semejstva, i, kako {to rekovme, so mnogu nisko obrazovanie i socijalna svest. Kako neposredni izvr{iteli na ubistvata prete`no se javuvale lica od ènski pol (53,8%), no ne e mal brojot i na maìte. Me|utoa, pri~inite za osloboduvawe od nesakano dete kaj licata od ma{ki pol se javuvaat vo malku izmenet oblik. Imeno, okolnostite {to kaj niv ja formiraat idejata svoeto ili tu|o dete da go smetaat za tovar od koj moàt da se oslobodat samo so negovo li{uvawe od ìvot, bile u{te pobizarni: neosnovano somnenie deka deteto ne e negovo; deka negovoto dete li~i i go potsetuva na omrazenata te{ta i na krajot, edenostavno na storitelot ne mu se dopa|alo deteto od prviot brak na negovata sega{na vonbra~na sopruga. A deka seto toa ukaùva na zgolemenata op{testvena opasnost i osobeno izrazenite iskol~eni crti na li~nosta na ovie storiteli, ne treba posebno da se dokaùva. Storitelite na ovie dela bile od najrazli~na vozrast, porano neosuduvani i re~isi isklu~ivo od makedonska nacionalnost (91,7%). So ogled na zanimaweto dominiraat doma}inkite (53,3%), a potoa NKV i PKV rabotnici (25,0%). Ubistvata {to gi storile ovie lica vo 66,7% slu~ai bile odnapred planirani, a vo 91,7% zavr{ile so smrt na `rtvata. - Ubistvo na dete pri pora|awe. Procentot na ubistvata na dete pri pora|awe od 28,6% ukaùva deka motivot {to go opredelivme kako eliminacija na lice {to pretstavuva tovar za interesite na storitelot se pokaà zna~itelen. Za vakvata negova pojavnost pridonele slednive faktori. Nazadnite konzervativni sfa}awa i predrasudi na sredinata izrazeni preku sfa}aweto deka vonbra~oto maj~nstvo povlekuva teòk sram. Niskoto nivo na seksualna prosvetenost i nedovolnoto vklu~uvawe na ènata vo op{testvenoekonomskite procesi kako produkt na partijalhalnite odnosi vo semejstvoto osobeno na selo. Poradi site ovie op{testveni faktori, vo opredeleni delovi od na{ata republika se u{te se sre}ava neramnopravnosta na ènata vo odnos na op{testvenata i ekomomskata polo`ba na maòt. A seto toa nu`no se reperkutira vrz karakteristikite na nejzinata li~nost. Od analizata na podatocite od na{eto istraùvawe kaj storitelite na ~edoubistvoto 98

gi najdovme slednite faktori {to neposredno go determinirale preminot kon ovoj akt: nedovolniot stepen na socijaliziranost na li~nosta poradi zataenoto semejno i op{testveno vospituvawe, neobrazovanosta, slabata imotna sostojba stravot i sramot od rea|iraweto i potsmevot, vozdrànosta i neprifa}aweto od sredinata, pa|aweto vo o~ajanie i stravot od nemo`nosta da se sklu~i brak ili da se najde qubovnik, materijalnata sostojba {to moè da se vlo{i do toj stepen {to da ne moè da se izdrùva deteto, stravot za idninata na toa dete koe }e ostane bez vistinskiot tatko, kako i nedostig na maj~inski nagon i ~uvstva. Site ovie op{testveni i li~ni faktori retko deluvaat odvoeno i izoliurano i zatoa imale takva sila {to vo sodejstvo na bolkite i rastrojstvoto pri samiot akt na poroduvaweto i gubeweto na mo}ta na rasuduvawe, moèle da dovedat do infanticidot. Soglasno so okolnostite {to vlijaele vrz izvr{uvaweto na deloto, a koi vo smisla na ~l. 40 KZ SRM pridonesuvaat ova delo da se tretira kako priviligiran oblik na ubistvo, negovite storiteli bile isklu~ivo lica od ènski pol, odnosno majkite na novoroden~iwata. Toa bile mladi majki na vozrast od 18 do 25 godini (8,0%). Site bile nemaèni, i so eden isklu~ok, ìveele vo slaboimotni i srednoimotni semejstva. Vo pogled na obrazobvanieto bile so nezavr{eno ili edvaj zavr{eno osnovno u~ilii{te i so status na bezrabotni, bez opredeleno zanimawe i kvalifikacii ili pak se zanimavale so zemjodelstvo, bilo kako sezonski rabotni~}i, bilo na imotot na svoite roditeli. Karakteristi~o e i toa deka so ogled na nacionalnata struktura site bile makedonki i deka pred deloto ~esto manifestirale asocijalni i antisocijalni povedenija (alkohol, nemoral, vagabundaà i sl.). Interesno e i toa deka site tie |i ubile svoite vonbra~ni novoroden~iwa po prethoden uspe{en ili neuspe{en obid za sokrivawe na svojata bremenost, a vo najgolem broj slu~ai so donesuvawe odluka za deloto u{te za vreme na graviditetot. Faktot deka od porano go planirale ~edoubistvoto ukaùva na toa deka nivniot motiv se oformil i poteknal od sopstvenite nazadni eti~ki sfa}awa i primitivnite sfa}awa na okolinata, a mnogu pomalku kako posledica na rastrojstvoto {to kaj niv go predizvikalo pora|aweto, {to me|utoa, ne zna~i deka ovoj element nemal svoj udel vo zgolemuvaweto na toa psihi~ko rastrojstvo. Ottuka se potvrduva i na{eto ve}e izloèno stojali{te deka zakonodavecot nepravilno postapiol so toa {to rastrojstvoto kaj majkata go pretpostavuva i vo site slu~ai na ~edoubistvata go zema kako osnov za privilegiran tretman bez ogled na vidot i stepenot na negoviot intenzitet i uslovite {to na opredelen na~in go predizvikuvaat toa rastrojstvo. Me|utoa, od faktite {to ovde ni se nudat moè da se odi i naatmu i so pravo da se kritikuva postoeweto na zakonskata konstrukcija na du{evnoto rastrojstvo kaj majkata, a so toa i ispravnosta na priviligiraweto na ovoj vid ubistvo. Site soznanija 99

vsu{nost mora da vodat kon takvi razmisluvawa {to ~edoubistvoto de lege ferenda treba da gi pomestat me|u obi~nite ubistva. Taka kako {to e sega, so dopu{taweto preku kategorijata na du{evno rastrojstvo efikasno da se oslobodi od nesakanoto novoroden~e, zakonodavecot samo gi podr`uva primitivnite sfa}awa na majkata i nejzinata neposredna i po{iroka okolina. Re{enieto e sepak na druga strana, odnosno vo humanite i dolgoro~ni usilbi na op{testvoto za nadminuvawe na socijalnite problemi na majkata i iskol~enite vrednosti na okolinata koi, vsu{nost, i doveduvaat do ovie ubistva. Vo na{eto istra`uvawe ne najdovme slu~ai na ubistvo na novoroden~e kako plod na bremenost {to poteknuva od bra~no neverstvo. Me|utoa, od druag strana, najdovme na eden slu~aj na specijalen povrat, {to e osobeno opasna pojava kaj ovoj, no i kaj site drugi vodovi ubistva.

2.4. Eliminacija na lice {to pretstavuva opasnost za interesite na ubiecot Poradi povedenieto na opredeleno lice so koe, spored nao|aweto na storitelot bilo dovedeno vo opasnost ostvaruvaweto na negovite nameri i interesi, na podra~jeto na SRM bile izvr{eni 15 ili 3,9% ubistva. Za neprijatnata situacija vo koja se na{ol ili mu pretstoela na storitelot mnogu ~est vinovnik bila smata `rtva koja vo 33,3% slu~ai so svoite zakani i neposredni postap}i se obidela da mu gi zagrozi interesite. Imeno, poradi opredeleni svoi dobronamerni ili niski pobudi, `rtvite sakale da mu go rasturat brakot na svojot zet ili porane{en vonbra~en drugar, ili pak, kako vo eden slu~aj od na{eto istraùvawe, da mu go rasturat semejstvoto so nasilno odzemawe na svoeto dete, koe od ra|awe mu bilo dadeno na uslovuvawe na storitelot. Vo opredeleni prili}i opasnosnata situacija vo koja se na{ol ja sozdal samiot storitel po predhoden neprijaten odnos {to go imal so `rtvata poradi svoja ili nejzina vina. Taka, vo tri slu~ai od istraùvaweto, so cel da mu se odmazdi na liceto so koe od porano se zameril, storitelot se odlu~il toa lice da go natepa ili pak ubie. Me|utoa vo nastanatata tepa~ka, od strana na napadnatoto, obi~no fizi~ki poslabo i osameno lice, se slu~uvalo da se stavi treto lice bilo kako prijatel ili slu~aen minuva~. Toga{, sogleduvaj}i ja opasnosta po svojot fizi~ki integritet, storitelot se odlu~uva da ja otstrani taa opasnost na toj na~in {to svoeto dejstvie so sredstvo pogodno za li{uvawe od ìvot go naso~uva kon treto lice. I, na krajot, opredelen pomal broj ubistva bile izvr{eni po isklu~iva vina na storitelot, koj vo stravot od odmazda na `rtvata, poradi svoite kleveti i drugi protivpravni dejstvija, edinstveniot 100

na~in za pretpostavenata ili realno o~ekuvana opasna situacija go na{ol vo li{uvaweto od `ivot na liceto od koe se pla{el. Storiteli na ubistvata od ovie motivi bile lica od ma{ki pol (93,3%). Vozrasta ne e karakteristi~na za vr{eweto na ovie dela. So ogled na nacionalnosta 60,0% bile Albanci, a so ogled na zanimaweto 40,0% bile zemjodelci, NKV i PKV rabotnici (20,7%) i KV i VKV rabotnici (26,7%). Re~isi site storiteli na ovie dela `iveele vo bra~na ili vonbra~na vrska i vo 86,7% slu~ai porano ne bile osuduvani. Nivnite dela bile vo podednakov broj planirani, odnosno neplaniarni, isto taka dovr{eni, odnosno vo obid.

2.5. Ubistvo od qubomora Qubomorata e ~uvstvo {to se javuva osobeno koga proizleguva od naru{eni seksualni odnosi me|u razli~nite polovi. Taa kaj ~ovekot predizvikuva sostojba na razdraznetost poradi strastvenata èlba da se poseduva skanata li~nost i da se pridobie nejzinata naklonost. Qubomorata e, vsu{nost, normalno ~uvstvo {to kaj sekoj ~ovek go kontrolira ostvaruvaweto na negovite socijalni motivi. Me|utoa, niza okolnosti (me|u koi i bra~noto neverstvo, ednostraniot prekin na bar~nite odnosi, kako i odbivaweto za stapuvawe vo brak ili qubovni odnosi) |i naru{uvaat socijalnite interakcii i re~isi po pravilo gi povreduvaat ~uvstvata i interesite na licata {to stojat na sprotivnata strana od tie odnosi. Psihi~kiot potres, razo~aranosta, stravot za op{testveniot status i ugled poradi potsmevot i ozboruvaweto na okolinata, kako i navredenata sueta go zgolemuvaat intenzitetot na qubomornite ~uvstva. Vo toj slu~aj naru{enite stremeì za nepre~eno odvivawe na qubovnite i seksualnite kontakti so sakanata li~nost se pretvoraat vo silna qubomora. Toa e intenzivna emocija {to se me{a so ~uvstvata na povreden ponos, du{evni stradawa i zasilena omraza prosledena so èlba za odmazda. Nastanatiot ili o~ekuvan poraz, koj se sostoi vo povredena ili nevozvratena qubov, po~nuva da se manifestira preku niza nerealni o~ekuvawa, raznovidni proverki na partnerot i na sopstvenite ~uvstva, navredi, kleveti, raspravii, tepa~ki i sl. Pritoa, vo golem broj slu~ai qubomorata stanuva i motiv za ubistvo. Spored podatocite od na{eto istraùvawe, od ovoj motiv bile izvr{eni zna~itelen broj ubistva (40 ili 67,5%). Od niv 67,0% od strana na sudot bile kvalifikuvani kako obi~ni, a ostatokot otpa|a na te{kite ubistva i toa, pred se, na deloto ubistvo na pove}e lica so umisla so u~estvo od 30,0%. Gledano spored polot, interesen i za nas pomalku neo~ekuvan e podatokot deka od site slu~ai na ovie ubistva storitelite bile maì. Nivnata vozrast se dvièla od 21 do 35 godini so u~estvo od 65,0%. 101

[to se odnesuva do drugite starosni kategorii, nivnoto u~estvo se dvi`i na ednakvo nivo od okolu 7,0%, so isklu~ok na starosnite kategorii preku 50 godini, kaj koi voop{to ne se sre}avaat ubistvata od ovoj motiv. So ogled na nacionalnata pripadnost 22 ili 55,0% ubistva bile izvr{eni od strana na Makedonci, a potoa 8 ili 20,0% od strana na pripadnicite na albanskata, 5 ili 12,5% turskata narodnost i 3 ili 7,5% od romskoto malcinstvo. So ogled na objektivnite faktori {to se javuvaat kako neposredni predizvikuva~i na ~uvstvoto na qubomora, storitelite na krivi~noto delo od ovoj motiv gi podelivme na slednive podgrupi: - storiteli na ubistvo poradi doznavawe za prequba (seksualno neverstvo) na svojot bra~en ili vonbra~en drugar - storiteli na ubistvo poradi somnevawe vo prequba na svojot bra~en ili vonbra~en drugar - storiteli na ubistvo poradi prekin na brak - storiteli na ubistvo poradi prekin na qubovni odnosi - storiteli na ubistvo poradi odbivawe ponuda za sklu~uvawe brak - storiteli na ubistvo poradi odbivawe ponuda za stapuvawe vo qubovni odnosi Vkupno:

17,5%

5 15

12,5% 37,5%

17,5%

10,0%

2 40

5,0% 100,0%

- Ubistva od qubomora poradi soznanie za prequba. Zaedni~aka karakteristika na ovaa grupa ubijci se sostoi vo toa {to tie so sigurnost doznale za seksualnoto neverstrvo na svojot bra~en ili vonbra~en partner.69 Do ova soznanie naj~esto doa|ale preku otvoreno uka69

Spored Hamurabieviot zakonik izvr{uvaweto prequba se smetalo kako prestap za ènata, a ne i za maòt. Spored Zakonot na XII tabli~}i prequbata {to }e ja izvr{i ènata se smeta za najteòk prestap. Vo slu~aj na uverlivi dokazi za prequba se primenuvala smrtna kazna, te{ki telesni kazni so zadolìtelno poniùvawe na ènata pa duri i progonstvo. Spored Kuranot, ako ènite storat "sramno delo" {to }e go potvrdat ~etvorica svedoci, se zatvoraat vo ku}a se dodeka ne |i snajde smrt ili gospod ne im najde na~in za izbavuvawe. Vo periodot na feudalizmot mnogu germanski i slovenski zakoni za prequbata bile predvideni smrtni kazni. Vidi: Vili}, str. 65.66. Spored Du{anoviot zakonik, za prequba izvr{ena od strana na ènata ne se predviduvalo pravo na nejzino ubivawe, tuku kazna otse~uvawe na obete race i nosot. Spored Grbaqskiot statut od 1427 godina, koj vaèl vo hrvatskoto primorje, maòt imal pravo da i ja ostriì kosata, da i go otse~e nosot

102

ùvawe na treti lica, no ne bile ret}i ni slu~aite koga i samite gi otkrivale nedozvolenite odnosi na svoite sopru|i fa}aj}i gi na delo so nivnite qubovnici. Od analizata na pra{aweto - zo{to `rtvata seksualno |i izneveruvala svoite maì dojdovme do zaklu~ok deka glavnata pri~na se sostoela vo nivnata seksualna zapostavenost. Imeno, tie go zadovoluvale svojot polov nagon so treti lica, pred se, poradi dolgogodi{noto otsustvo na soprugot koj se nao|al na privremena rabota vo stranstvo ili poradi terenska rabota nadvor od mestoto na ìveewe. Toa bilo slu~aj i toga{ koga poradi pogolema upotreba na alkohol maòt ne moèl uspe{no da gi ispolnuva svoite seksualni bra~ni obvrski, ili pak, kako odmazda za negovoto neverstvo. Vo site slu~ai na ubistvo od ovoj motiv se rabotelo za dovr{eni ubistva. Pritoa storitelot posegnuval samo po ìvotot na svojata sopruga smetaj}i deka taa e vinovna za ostvareniot kontakt koj frla sram vrz nego i negovite deca. Storitelite na ovie ubistva vo podednakov broj poteknuvale od grad i od selo, no so ogled na zanimaweto dominirale NKV i PKV rabotnici (71,4%). Ovaa grupa na ubijci vo ne{to pogolem broj ja so~inuvale storiteli na vozrast od 31 do 35 godini (57,1%), a ostatokot otpa|a na povisokite starosni grupi. - Ubistva od qubomora poradi neosnovano somnenie vo prequba. Vo ovaa grupa ubistva se pomesteni delata {to bile inicirani od neosnovana qubomora na storitelot sprema svojot bra~en drugar. Se raboti za lica koi, spored ocenkata na sudot, ubistvoto go izvr{ile vo presmetliva sostojba, odnosno za storiteli {to ne bile du{evno bolni lica. Me|utoa, kaj niv sepak pobudaat na deloto e oceneta kako qubomora {to nemala svoja realna osnova, tuku bila produkt na opredelena pogre{na pretstava na storitelot. - Ubistva od qubomora poradi ednostrano prekinuvawe na brak. Vo ramkite na ubistvata motivirani od qubomora naj~esta pri~ina (so u~estvo od 37,5%) pretstavuval fakti~kiot prekin na bra~nata ili vonbra~nata zaednica od strana na eden od sopru`nicite. Ovoj pre}in redovno poteknuval od strana na soprugata, koja ve}e ne moèla da gi trpi raznovidnite maltretirawa od strana na maòt. Imeno, poradi negovata bolna qubomora, ~estoto pijanstvo i impotencija, taa bila izloèna na sekojdnevni raspravii, raznovidni ograni~uvawa, pa duri i fizi~ki napadi i zatoa ~esto go napu{taala, no po negovoto smiruvawe povtorno mu se vra}ala, za vo eden moment kone~no da si otide nepotkleknuvaj}i na negovite novi molbi za prodolùvawe na i edno uvo i da ja istera od domot. Norve{koto pravo predviduvalo kazna za obata prequbnici. Gra|anite formirale dva reda pome|u koi trebalo da pominat prequbnicite i pritoa sekoj frlal kamewa vrz niv. Vidi: Salihu I, str. 61-62.

103

zaedni~kiot ìvot. Vo opredeleni slu~ai brakot stanuval nevozmoèn i poradi nastanatiot sudir so ekonomskite te{kotii i raznovidni pritisoci od strana na roditelite, koi u{te od po~etokot ne se soglasuvale so takvata vrska. Vo takvi uslovi netrpelivosta me|u supru`nicite tolku se zgolemuvala {to za poslabiot pol vo tie odnosi edinstveniot izlez se nao|al vo bespovratno begstvo. Me|utoa, vo opredelen broj slu~ai i interesot za novi doìvuvawa bile edinstvenite pri~ini za negovoto napu{tawe. Od druga strana opsednat od svojata qubov i èlbata da se prodolì bra~nata vrska, kako i sozdadenata qubomora poradi neuspehot vo toa, povredeniot soprug nastojuval da gi pronajde pri~inite za prekinot na brakot nadvor od sebe i toa naj~esto vo svojata sopruga i zatoa taa bila naj~estata `rtva na negovata odmazda. Ne bil redok ni slu~ajot, poradi nastanatiot prekin na brakot, dejstvieto so koe se odzema tu| ìvot da bide naso~eno sprema testot, te{tata ili sosema drugo, nevinio lice. [eeset procenti od storitelite na ovie dela bile lica na vozrast od 31 do 39 godini, a isto tolku od makedonska nacionalnost. Vo pogled na obrazovnata struktura se pojavuvaat lica so zavr{eno ~etvrto oddelenie osnovno u~ili{te, pa se do fakultetsko obrazovanie. - Ubistva od qubomora poradi prekin na qubovni odnosi. Prekinot na qubovnite odnosi e okolnost {to vrz povredeniot subjekt re~isi po pravilo go ima istoto psihi~ko dejstvo kako i prekinot na brak. I pri~inite za takviot prekin se sli~ni na okolnostite {to doveduvaat do prekin na brak. Ona {to e karakteristi~no za ovie odnosi e nivnata pojavnost {to moè da se grupira vo tri vida. Vo prviot slu~aj se raboti za qubovna vrska me|u dvajca mladi i slobodni lu|e, koja obi~no bila naru{ena poradi pritisoci od strana na nivnite roditeli na koi od razli~ni pri~ini ne im se dopa|al partnerot na nivnoto "dete." Vo vtoriot slu~aj se rabotelo za vozrasni lica koi poradi svojata silna qubov odrùvale silni odnopsi nadvor od brakot. Vo niv dominantna pri~ina za prekinuvawe na vonbra~nite qubovni odnosi bilo i doznavaweto za taa qubovna vrska i sprotivstavuvaweto na istata od strana na eden od izmamenite bra~ni drugari. I, na krajot, vo tretiot vid qubovni odnosi stapuvale i slobodni lica i lica vo brak, od razli~ni vozrasti, a glavnata pri~ina za nivniot prekin, za javuvaweto na qubomorata i odluakta za deloto, bila na stranata na `rtvata, koja re{ila da si poigra so ~uvstvaat na storitelot. - Ubistva od qubomora poradi odbivawe ponuda za brak. Kaj odbivaweto ponuda za stapuvawe vo brak sozdadenata qubomora na odbieniot partner sekoga{ e pome{ana so silno ~uvstvo na povredenata ma{ka gordost. Re~isi vo site slu~ai na ovie ubistva storitelot i `rtvata {to ja odbila negovata ponuda prethodno bile vo dobri i qubovni odnosi prosledeni ~esto i so seksualni kontakti. Me|utoa, 104

koga qubovta na storitelot tolku }e se zgolemela {to ovoj }e se re{el na brak, negoviot partner takvata negova ponuda ja odbival so ismejuva~}i zabele{ki okolu negovata ma{kost ili pak bez nikakvo obrazloènie, a seto toa bilo re{ava~ko za neposredno preminuvawe kon kriminalniot akt. - Ubistvo od qubomora poradi odbivawe ponuda za stapuvawe vo qubovni odnosi. I pokraj toa {to se raboti za sosema nezna~itelen broj ubistva od ovoj vid qubomora (2 ili 5,0%), va`no e da se obeleì deka se raboti za psihopatski lica, koi poradi svojot zaostanat psihosocijalen razvoj i golemata èlba po sekoja cean da gi zadovolat svoite seksualni potrebi ne izbiraat na~in da dojdat do partner od sprotivniot pol. Pritoa do maksimum ja izrazuvaat svojata nesmasnost vo ostvaruvaweto na skanata vrska i toa naj~esto so èni so nizok seksualen i op{testven moral, koi so potsmev ja odbivaat takvata vrska, iako prethodno na storitelot na deloto mu pruìle izvesni nadeì za uspeh.

2.6. Ubistvo poradi te{ki naru{uvawa na bra~nite, semejnite i srodni~kite odnosi So ogled na dominantnite neposredni faktori {to mu prethodele na te{koto naru{uvawe na odnosite vo brakot i semejstvoto i pome|u bliskite srodnici, ubistvata od ovaa grupa |i podelivme na sledniov na~in: - Ubistva poradi spor okolu neras~isteni imotni odnosi 17 37,8% - Ubistva poradi alkoholizam, nasilstvo, bezdelni~ewe i rasipn{tvo na storitelot 5 11,1% - Ubistvo poradi alkoholizam , nasilstvo, bezdelni~ewe i rasipn{tvo na `rtvata 11 24,4% - Ubistva poradi sekojdnevni raspravii {to proizleguvaat od zaemna netrpelivost 12 26,7% Vkupno: 45 100,0% I pokraj zaemnata isprepletenost na neposrednite okolnosti {to doveduvale do te{ko naru{uvawe na bra~nite, semejnite i srodni~kite odnosi od analizata na presudite lesno |i izvlekovme faktorite {to imale dominantno vlijanie vrz formiraweto na odlukata takvite odnosi da se razre{at so ubistvo. Vo su{tina na tie odnosi sekoga{ se rabotelo za podolgotrajna zaemna netrpelivost, protkaena so niza nemili i ma~ni situacii, so postojani ili povremeni kleveti, navredi, raspravii, tepa~}i, pa duri i krivi~ni prijavi. Me|utoa, ekonomskata neednakvost na ~lenovite na semejstvoto i nivnite pobliski rodnini, kako i me|usebnite odnosi vospostaveni vrz taa osnova, sepak

105

bile osnovniot faktor od koj vo krajna linija poteknuvale site drugi objektivni i subjektivni okolnosti {to dovele do ubistvoto. - Ubistva poradi spor okolu neras~isteni imotni odnosi. Vo prvata grupa gi pomestivme site ubistva {to nastanale pome|u subjektite koi se nao|ale kako vo bra~ni i semejni odnosi taka i vo bliski srodni~ki odnosi, bez ogled na toa {to ne ìveele vo edna semejna zaednica. So ogled na toa {to pri~inite i drugite karakteristiki na ovie ubistva, koi potteknuvaat od te{kite naru{uvawa na sosedskite i drugite odnosi poradi sporovi od imoten karakter, na izvesen na~in se poklopuvaat, na ova mesto nema potreba posebno da gi eksplicirame. Ovde treba posebno da se istakne faktot deka i pokraj izvonredno bliskite odnosi, {to trebalo da pretstavuvaat posebna okolnost za olesneto komunicirawe i iznao|awe poednostavni re{enija za ras~istuvawe na imotnite sporovi, tie sepak se razre{uvale so li{uvawe od ìvot na svojot soprug, tatko, sin, brat, ~i~ko, bratu~ed i sl. Odbiraweto na takvoto re{enie, so koe ne se po~ituva najgolemata vrednost na svojot najblizok, ukaùva deka storitelot vo preferiraweto na svoite imotni interesi bil osobeno drzok, no, od druga strana, i povedenieto na `rtvata bilo naj~esto od takov karakter {to imalo zna~aen udel vo preminot kon deloto. - Ubistvo poradi alkoholizam, nasilstvo, bezdelni~ewe i rasipni{tvo na storitelot. Koga eden ~len od semejstvoto poradi bezdelni~ewe, vagabundaà, oddavawe na seksualen nemoral i drugi adonisti~ki èlbi ili poradi pregolema upotreba na alkohol }e po~ne da gi rastura parite i imotot na drugite ~lenovi od toa semejstvo, naj~esto doa|a do te{ko naru{uvawe vo semejnite odnosi. Vo nastojuvaweto da mu popre~at vo vodeweto takov ìvot, drugite ~lenovi od semejstvoto vr{at, ogromen pritosok, no, namesto na o~ekuvaniot rezultat naiduvaat na nov otpor i novi raspravii i maltretirawa. Vakvite odnosi traat dolgo vreme pa se sozdava netrpelivost osobeno od strana na storitelot, koj vo eden moment nesakaj}i da prekine so svojot na~in na ìveewe, a nemoèj}i da gi podnese barawata i prekorite se odlu~uva da izvr{i ubistvo. - Ubistva poradi alkoholizam, nasilstvo, bezddelni~ewe i rasipni{tvo na `rtvata. I kaj ovaa grupa ubistva se raboti za te{ki naru{uvawa na bra~nite i semejnite odnosi. Me|utoa, za razlika od prethodnite, nivnata pri~ina se nao|a vo bezobyirniot na~in na ìveewe na samata `rtva. - Ubistva poradi sekojdnevni raspravii {to predizvikale zaemna netrpelivost. Do te{ko naru{uvawe na bliskite bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi doa|a i toga{ koga nivnite sekojdnevni, naj~esto sitni prefrluvawa i raspravii so vreme }e se pretvorat vo zaemna netrpelivost. Od sozdadenata netrpelivost pome|u licata {to stoele vo pobliski i podale~ni srodni~ki odnosi, no koi sekoga{ ìveele vo edinstvena semejna zaednica, kaj nas se ostvareni 12 ili 26,7% ubistva. 106

Neposredniot povod za izvr{uvawe na ovie ubistva obi~no bil nezna~itelen, no, kako {to spomnavme, poradi kumulacija na sekojdnevnite sitni raspravii sepak pretstavuval zna~aen impuls za storitelot. Imeno, poradi sozdadenata netrpelivost toj ve}e ne mo`el da gi trpi raznovidnite prefrluvawa i neosnovani somnenija, ozboruvawa, kapricioznosta, raspraviite okolu pokorektniot odnos kon decata ili roditelite, upatenite cini~ni navredi i dosetki, brojnite ograni~uvawa i sporovi okolu koristeweto na zaedni~kite predmeti, me{aweto vo brakot itn. itn. i zatoa se re{il da go li{i od `ivot liceto {to mu |i pravelo tie neprijatnosti iako toa lice bilo negov supru`nik, sin, {urak ili svekrva.

2.7 Ubistvo poradi te{ko naru{uvawe na sosedskite odnosi po dolgotrajni sporovi od imoten karakter Sporovite od imoten karakter i od niv proizlezenite te{ki naru{uvawa na sosedskite odnosi bile edna od po~estite pri~ini za izvr{uvawe ubistva. Od ovie pri~ini bile izvr{eni 43 (11,2%) ubistva. Od niv 36 slu~ai sudovite gi okvalifikuvale kako obi~no ubistvo, 6 kako ubistvo na pove}e lica so umisla i edno kako ubistvo poradi osobeno ote`nuva~ki okolnosti spored ~l. 132 st. 2 KZ (1951). Ubistvata od ovoj vid poteknuvaat re~isi isklu~iovo od op{testevnoekonomskite odnsoi na selo i zatoa slobodno moème da gi nare~eme so imeto ruralen homicid. Okolnostite {to doveduvaat do te{ko naru{uvawe na odnosite me|u soselanite bile mnogubrojni, no sekoga{ plod na dolgotrajni imotni sporovi. Spored podatocite od istraùvaweto, neposrednite faktori od koi izniknala omrazata i netrpelivosta me|u sosedite so ku}a ili imot naj~esto se nao|ale vo sporovite okolu vleguvaweto i praveweto polska {teta od strana na dobitokot (21,0%) i koristeweto na slu`benosti, odnosno pravo na nuèn premin preku tu| imot so isto u~estvo od 21,0%. Po niv sleduvale sporovite okolu pravoto na sopstvenost, odnosno povreda i utvrduvawe na me|i me|u dvorni mesta i zemjodelski povr{ini (16,3%) koristeweto voda za navodnuvawe i piewe (9,3%), ureduvaweto brazdi so otpadni vodi (7,0%) i se~eweto me|a{no drvo so sporno pravo na sopstvenost (4,6%). Ostatokot od sporovite otpa|al na site gorenavedeni sporovi koi se pojavuvale vo soodvetna kombinacija. Procesot na naru{uvaweto na sosedskite odnosi sekoga{ trael podolgo vreme. Vo toj period zavedenite poedinci i ~lenovi na nivnite semejstva se obiduvale da go izdejstvuvaat svojot imotnopraven interes najprvin so zaemno ubeduvawe. No, poradi obostranata kapricioznost nabrzo doa|alo do zaemno pomestuvawe na me|i, pre~ekuvawe na voda za navodnuvawe, sudski parnici, vozvra}awe so polski {teti i zabrani da se preminuva preku svojot imot i mnogu drugi sli~ni pakosti. Naskoro takviot nepopustliv odnos se izroduval vo postapki pri 107

koj vo del od ovie sporovi ve}e ne bila glavna cel ostvaruvaweto na imotnopravnite interesi, tuku potvrduvawe na svojata mo} i povredena gordost. Poradi iscrpenosta od ~estite zaemni raspravii i me|usebni navredi, zakani i kleveti, pa duri i tepa~ki, a kaj onie {to pobaarle sudska za{tita i poradi razo~aranosta od za niv nepravilnata i neprifatliva odluka, ili pak od nejzino nepo~ituvawe od drugata strana, se sozdava zaemna natrpelivost {to so sekoj nareden povod ja zacvrstuva odlukata za re{avawe na odnosite so ubistvo. Za preminot kon deloto na storitelot mu pomaga egoisti~koto sfa}awe za svetosta na nagovoto navodno ili navistina povredeno pravo, nepomirliviot stav na postapkite na `rtvata i sozdadeniot revolt poradi povredenata gordost, no i mnogu drugi okolnosti. Me|u niv kako osobeno zna~ajni se pojavuvaat i sitnosopstveni~kiot mentalitet, relativnata kulturna zaostanatost na na{eto selo, alkoholizmot, siroma{tvoto na del od selanstvoto, neuredenite zemji{ni odnosi, neblagovremenata za{tita od strana na op{testvenite i sudskite organi, osobeno po pra{awata na sudskite odluki i sl. Dovr{enite (65,1%) ili obidenite (34,9%) ubistva od ovoj motiv, kako {to ve}e rekovme, se izvr{eni isklu~ivo me|u naselenieto od selskite sredini, koe {to, so ogled na svoeto zanimawe so zemjodelie (69,8%) mo`e i da dojde vo konflikttite od gorenavedenite odnosi. Nivnite storiteli poteknuvaat od slaboimotni i srednoimotni semejstva i glavno se nepismeni ili so nedovr{eno osnovno obrazovanie (76,7%).

2.8. Ubistvo od strana na lica {to se nao|ale vo pijanstvo poradi upatena navreda Ubistvata od ovaa grupa gi izvr{ile lica skloni kon nasilstvo i drugi asocijalni povedenija pod vlijanie kon alkohol i toa bez nekoja posebna pri~ina. Vo genezata na ubistvata od ovoj motiv dominantniot motiv za preminot kon deloto bila teìnata na subjektivno sfatenata navreda {to niv im bila upatena kako prekor za nedoli~noto povedenie vo takvata sostojba. Vo tie situacii ubistvoto sleduvalo vedna{ po nastanuvaweto na pri~inata za negovoto izvr{uvawe. Dejstvieto na izvr{uvaweto bilo sekoga{ naso~uvano kon liceto {to ja upatilo navredata, a so toa lice storitelot prethodno nikoga{ ne stoel vo zategnati odnnosi, pa duri i ne se poznaval. Slu~ajot {to tie se na{le vo opredelen moment na isto mesto, naj~esto kafeana i pritoa e upaten prekor, bil re{ava~ki za brzoto rea|irawe na storitelot. Takvite situacii, preku koi, spored sfa}aweto na storitelot, ne moèlo da se premine, a da ne se izvr{i ubistvoto, se javile vo 10 ili 2,6% slu~ai od na{eto istraùvawe. Naj~estite navredi poradi koi storitelot go odzel ili se obidel da go odzeme tu|iot ìvot bile: odbivaweto da se to~i alkohol, upatenite pcosti ili verbalen prekor 108

i udrenata {lakanica za nepristojno ili opasno povedenie (kr{ewe, obid za tepawe) i drugi samovolija. Storitelite na ovie ubistva bile isklu~ivo lica od ma{ki pol, prete`no na vozrast od 25-30 godini (50,0%), so nezavr{eno ~etvrto oddelenie (50,0%), a se zanimavale so zemjodelie (50,0%). Vo nivnata nacionalna struktura dominirale Makedonci (90,0%), a vo ist procent se rabotelo za lica {to `iveele vo bra~na zaednica.

2.9. Ubistvo poradi odbivawe na fizi~ki napad od pomal intenzitet Vo ovaa grupa motivi se opfateni ubistvata izvr{eni poradi neposreden fizi~ki napad od pomal intenzitet od strana na `rtvata (o{teteniot), dokolku ne se kvalificirani kako ubistvo na mig ili ubistva vo nu`na odbrana ili krajna nu`da. Se raboti za dela pri koi `rtvata prva primenila fizi~ka sila sprema storitelot na deloto, a toa za nego pretstavuvalo dovolna pobuda za rea|irawe so odzemawe tu| ìvot. Prezemeniot fizi~ki napad se sostoel vo udirawe {lakanici, so race i noze, odnosno vo dejstvija vo koi `rtvata ne upotrebila oru`je opasno po ìvot, nitu pak takvo oru`je ili orudie imala kaj sebe. Ovie napadi bile prezemani od najrazli~ni prethodni me|usebni odnosi i pobudi, koi naj~esto ostanale neopi{ani ili nedovolno razjasneti vo presudata. Od nivnata analiza moè sepak da se izvle~e zaklu~okot deka vo site 8 (2,1%) slu~ai prethodno se rabotelo za fizi~ki napadi prezemeni poradi pomalku zna~ajni napadi. I kaj ubistvata od ovie motivi storitelto bil isklu~ivo od ma{ki pol, no prete`no od albanska nacionalnost (62,5%). Interesen e i podatokot deka vo obrazovnata struktura na ovie lica dominiraat onie so zavr{eno ~etvrto i osmo oddelenie so po 37,5%, no i 16,6% so povisoko {kolsko obrazovanie.

2.10. Ubistvo na mig Ubistvata na mig gi izdvoivme vo posebna grupa, za{to motivot na odzemawe tu| `ivot kaj nivnite storiteli se pojavuva vedna{ so pojavata na okolnostite {to kaj storitelot predizvikale sostojba na silna razdraznetost. Kaj ovie ubistva glavnata motivaciona uloga ja imaat emociite. Imeno, pod vlijanie na silni emocii {to preminuvaat vo afekti kaj licata se namaluva sposobnosta za normalno rasuduvawe i upravuvawe so svoite postapki. Poradi silnoto vlijanie na gnevot i omrazata {to kaj niv se sozdava od izvesen sudir so `rtvata nastanuvaat tn. situacioni motivi koi re{ava~ki vijaat kon preminot na deloto.70 Kaj ubistvata od ovoj vid (12 ili 3,4%) dominantnite okolnosti {to ja predizvikale silnata razdraznetost vo pet slu~ai bile 70

Vidi: Jevti} I, str. 25 i naatmu.

109

napad, vo ~etiri te{ko navreduvawe, a vo tri slu~ai napad vo kombinacija so te{ko navreduvawe prezemeni od strana na `rtvata. Pritoa, napadot zna~el obid za ubistvo so no` i kazma, udari so race, glava, stap i vila i napad vrz imotot na storitelot zaradi negovo uni{tuvawe ili kra`ba. [to se odnesuva do upatenite te{ki navredi od strana na `rtvata, tie naj~esto bile od verbalen karakter izrazeni preku mnogubrojni pcosti i navredi na seksualnata ~est, a vo eden slu~aj i aktot {to ma`ot ja izbrkal soprugata od nivnata zaedni~ka postela. Me|utoa, ona {to e karakteristi~no i za dvata vida provokacii e faktot deka tie se javuvale vo razli~ni oblici i toa naj~esto (58,3%) niz eden podolg vremenski period, taka {to posledniot napad ili navreda za storitelot pretstavuvale poslednata kapka vo prepolnetata ~a{a. No vo ostanatiot procent na ovie ubistva izvr{uvaweto na deloto sledelo vedna{ po izvr{eniot napad ili upatenata navreda, iako storitelot i `rtvata prethodno voop{to ne se nao|ale vo zategnati odnosi, duri i obratno, tie dotoga{ bile vo dobri me|usebni odnosi. Vo 83,3% ovie dela zavr{ile so smrt na `rtvata, a bile izvr{uvani prete`no od lica od ma{ki pol (75,0%) i vo ist takov procent od strana na lica od makedonska nacionalnost.

2.11. Ubistvo od nebre`nost Vo ispituvaniot period na na{eto podra~je pronajdovme 24 ili 6,2% ubistva od nebre`nost. Pri~inite za nivnoto pojavuvawe se nao|aat vo eden splet od krimino|eni faktori, odnosno tie se pojavuvaat kako rezultat na neposrednosto vlijanie na subjektivnite krimino|eni faktori i raznovidnite krimino|eni situacii. [to se odnesuva do individualnite okolnosti, Tie naj~esto se sostoele vo vizuelni i drugi obmani, pregolema samouverenost, nastojuavwe da se bide vo centarot na vnimanieto, nesovesnost, nepromislenost ili lekomislenost, nesmasnost pri rakuvaweto so opredeleni predmeti i oru`je, neodrùvawe na oru`jeto vo ispravna sostojba i sl. Me|utoa, i pokraj seto toa, storitelite na ovie dela bile li~nosti bez kriminalno minato, odnosno korektni i ugledni ~lenovi na op{testvenata zaednica. Od situacionite momenti najgolema uloga imale slu~ajnoto nao|awe na nekoe lice na opredleno mesto, no ~esto i povedenieto na samata `rtva, bilo vo toa {to ne se pridrùvala na barawata na redot pri lov na dive~ ili so drugi postapki pridonesla sprema nea da bidat prezemeni dejstvija, me|u koi i nebre`noto {to dovelo do smrtta. Najgolem broj od ovie ubistva bile izvr{eni pri lov na dive~ (11 ili 45,8%). Vo tie slu~ai ka~eniot ~ovek na drvo, na storitelot mu se pri~inil kako orel, ~ovekot {to imal snopje vrz grbot kako me~ka ili pak ne~ie dvièwe go asociralo na diva sviwa, jazovec ili drug 110

vid dive~. Ne bilo retko ni toa pri pukaweto da ne se vnimava deka vo blizina na dive~ot se nao|al ~ovek i na toj na~in da se ubie svojot dobar drugar, a potoa da se ostavi bez ukaàna pomo{ i da ne se prijavi deloto. Od drugite ubistva od nebre`nost vo dva slu~ai bile ubieni lica pri svadbi, koga storitelot sakal da puka od pi{tol da ja zgolemi veselbata, a vo ist obem se li{eni od ìvot i lica pri nepravilno rakuvawe (polnewe) na oru`je, a edno lice pri upotreba na motorna pila. Vo drugite ubistva `rtvata imala svoj udel vo deloto, bidej}i u~estvuavla vo raspravija vo koja imalo butkawe, tepawe, pa duri i upotreba na orudie pogodno za li{uvawe od ìvot. Pritoa, i pokraj nepostoeweto na umisla, do{lo do nekakov nezgoden udar ili pa|awe, {to ja predizvikalo smrtta. Site ubistva od nebre`nost bile izvr{eni od lica od ma{ki pol i toa naj~esto od strana na NKV i PKV rabotnici (37,5%). Nieden od ovie storiteli porano ne vr{el krivi~ni dela. IV. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA UBIJCITE Vo ovoj del od trudot }e se zadrìme vrz razgleduvaweto na nekoi osnovni osobenosti i svojstva na storitelite na ubistvata, koi pretstavuvaat zna~ajni okolnosti za celosno osvetluvawe kako na fenomenolo{kiot raspored, taka i na etiolo{kiot razvoj na pojavata. Se raboti za svojstvata i osobenostite {to ja opredeluvaat individualnosta na storitelot i negovata socijalna uloga, a nivnite razliki pretstavuvaat eden od mnogubrojnite uslovi koi vo tesna povrzanost so nadvore{nite faktori, zaedni~ki pridonesuvaat za javuvaweto na kriminalitetot. Vo nastojuvawe da go sogledame dejstvoto na faktorite {to gi determiniraat ubistvata }e se obideme da gi analizirame odnosite i vrskite na ovie dela so polot, vozrasta, obrazovanieto, zanimaweto i nevrabotenosta, bra~nata i semejnata sostojba na storitelite, recidivizmot i porane{noto sociopatolo{ko povedenie na ubijcite. Toa }e go storime vo mera {to ni ja ovozmoùvaat podatocite od sudskite presudi. 1. POL NA UBIJCITE

U~estvoto na ènskite lica vo vr{eweto na kriminalitetot vo na{ata republika ne samo {to e zna~itelno pomalo od ma{kiot kriminalitet, tuku se nao|a i vo postojano opa|awe. Taka spored podatocite od oficielnata statistika71 dodeka vo 1973 toa u~estvo bilo 16,7%, vo 1982 godina padnalo na 13,0%. Analizite pritoa pokaùvaat deka polnoletnite èni najmnogu gi vr{at slednive tri vida 71

Statisti~ki godi{nik na SRM, 1973-1984 god.

111

krivi~ni dela: protiv ~esta i ugledot 30,0%, protiv ìvotot i teloto 26,2% i protiv imotot 19,8%.72 Podatokot deka ubistvaat pretstavuvaat prete`no ma{ki kriminalitet ve}e go potvrdija brojni kriminolo{ki istraùvawa. Vo istraùvaweto na krivi~nite dela li{uvawe od ìvot vo Hrvatska se iznesuva podatokot deka za periodot 1946-1955 godina ènite kako izvr{iteli na ovie dela se javile vo 11,3% slu~ai.73 R. Kup~evi}-Mla|enovi} i A. Dogan ustanovile deka me|u ubijcite vo Bosna i Hercegovina ènite se pojavuvaat so u~estvo od 11,6%.74 Do sli~ni podatoci do{ol i V. Pe{i} (12, 7%) vo svoeto istraùvawe na ubistvata vo Jugoslavija.75 Ne{to pogolem procent na ubistva od gorenavedenite na{ol [. Vukovi} vo istraùvaweto na krvnite delikti vo SR Srbija (18,3%).76 Bez ogled na razli~nite pristapi vo ovie istraùvawa, site tie pokaùvaat deka ubistvata se ma{ki kriminalitet. Na istiov zaklu~ok upatuvaat i podatocite od na{eto istraùvawe kade {to vo izvr{uvaweto na ovie dela se pojavile samo 10,9% èni storiteli. Pri~inite za pomaloto u~estvo na ènaat vo kriminalitetot voop{to,77 vo kriminolo{kata literatura se objasnuva so biopsiholo{kite i op{testvenoekonomskite razliki me|u maòt i ènata. Vo taa smisla me|u biopsiholo{kite razliki osobeno se istaknuva deka ènite se pomalku ~uvstvitelni na bolka, pobrgu se iscrpuvaat, imaat pomalku krvni zrnca, ponizok rast, poslaba fizi~ka struktura i sila, neobedan~en nerven sistem prosleden so koleblivi ~uvstva i raspoloènija, pogolema razvienost na nivnite moralni i altruisti~ki ~uvstva i odvratnost sprema zlostorstvoto, pomala podlo`nost na du{evni zaboluvawa, ènite ìveat podolgo, vrz nivniot psihi~ki ìvot vlijaat breojni telesni krizi (menstruacija, bremenost, pora|awe, doewe, klimakterium),78 ènata ima pla{liv i rezerviran karakter, 72

Statisti~ki godi{nik na SRM, 1982, str. 379. Markovi} i dr. str. 113. 74 Kup~evi} - Dogan str. 12. 75 Pe{i} I, str. 74-75. 76 Vukovi}, str. 52. 77 Vo na{ata zemja odnosot me|u kriminalitetot na maìte i ènite postojano varira, me|utoa, spored sudskite statistiki, toj se dviì vo srazmer od 1:5, po brojot na osudite na kazna li{uvawe od sloboda toj odnos e 1:10. Vo drugite zemji vo svetot stopata na kriminalitetot na ènata se dviì od 1:4 do 1:7 od vkupniot kriminalitet. Navedeno spored Vili} I str. 5 i 94. 78 Vo svetot postojat pogolem broj empiriski istraùvawa {to se obiduvaat ubistvata da gi povrzat so somatskite, psiholo{kite i socijalnite promeni {to proizleguvaat od menstruacijata, bremenosta i klimakteriumot. Pove}e za toa vidi: Vili} II, str. 18, 20 i 22-23. Vo taa smisla vidi i Hentig, str. 142-145. 73

112

kaj nea otsustvuva sklonosta kon uìvawe alkohol, taa e popasivna i pomalku agresivna so slaba samodoverba, so razvieno ~uvstvo na zavisnost i bespomo{nost, no i so pomala sposobnost za prilagoduvawe i prikrivawe na svoite zlostorstva. Iako opredelen broj od ovie biopsihi~ki osobenosti se delumno prifatlivi i zna~ani za objasnuvawe na kriminalitetot na ènata, pri nivnoto istaknuvawe sepak se preteruva i toa vo dve nasoki. Imeno, ~esto se zemaat opredeleni soznanija koi se ili neto~ni ili nedovolno nau~no provereni,79 ili pak, se apsolutizira nivnata vrednost, bidej}i tie razliki naj~esto se nabquduvaat nadvor od prostorot, vremeto i op{tite op{testveni uslovi na ìvotot. Me|u op{testvenoekomskite razliki naj~esto se istaknuvaat: postojnata op{testvenoekoniomska neramnopravnost {to se javuva kako produkt na uslovite {to ja determiniraat op{testvenata polo`ba i uloga na ènata. Imeno, i denes ènata se u{te otsustvuva od brojni socijalni aktvinosti, {to vlijaat ne samo vrz nejziniot op{testven status, tuku i vrz formiraweto na nejzinaat li~nost. Prisutni se i razliki vo nejziniot kulturen tretman, koj se izrazuva preku pogolemiot nadzor {to go vr{at pred se nejzinite roditeli.80 @enite u{te od detstvoto se pokontrolirani vo pogled na nivnoto dvièwe, koristewe na slobodnoto vreme, izborot na dru{tvoto i drugite vrednosti od op{testveniot ìvot. So eden zbor, tie se vospituvaat vo atmosfera na pomala sloboda na nivnoto dol`nosno povedenie.81 Podocna se javuva i nivnata uloga na majka i doma}inka, koja{to vo opredelena sociokulturna sredina sama po sebe ja odvlekuva od tekovite na op{testveniot ìvot i mo`nosta da zapadne vo kriminalna situacija. Poradi sevo ova, za razlika od maìte, ènata e za{titena od mnogu komunikacii, odgovornosti, anga`mani,, natprevari i konflikti i e upatena da se griì za semejstvoto, a so toa pomalku e izloèna na dejstvoto na objektivnite kriminogeni faktori, odnosno taa e izolirana od sredinite i situaciite vo koi se javuvaat naru{enite me|u~ove~ki odnosi. Tabela br. 11 Raspored na ubistvata spored polot i motivot na ubistvata 79

Me|u biolo{kite faktori {to go uslovuvaat kriminalitetot na `enata ~esto se istaknuva i konstitucijata na nejzinite polovi hromozomi, odnosno nedostigot na "y" gonozmot, {to vlijae vrz nejziniot pomal krimianliett. Isto taka se istaknuva i pomaloto u~estvo na hormonot androgen, {to kaj `enata isto taka se povrzuva so namaluvaweto na agresivnosta. Vidi: A~imovi} I, str. 36-42. 80 U{te od svojata najrana mladost "ma{koto dete se osuduva na surova nezavisnost, a devoj~eto na pokorna pasivnost." Vili} II, str. 14. 81 Vidi: Eliot, str. 170-171.

113

Motiv na ubistvoto odmazda koristoqubie eliminacija na lice {to pretstavuva tovar za interesite na ubiecot eliminacija na lice {to pretstavuva opasnost za interesite na ubiecot qubomora te{ko naru{uvawe na bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi te{ko naru{uvawe na sosedski odnosi po dolgotrajni sporovi od imoten karakter ubistvo poradi navreda vo na pijano lice ubistvo poradi odbivawe napad od pomal intenzitet ubistvo na mig ubistvo od nebre`nost ubistvo od drugi motivi vkupno

Pol na storitelot Vkupno ma{ki N% N% 147 38,2 142 41,1 2 0,5 2 0,6

`enski N% 5 11,9 -

9,1

3,8

52,4

3,9

4,0

2,3

10,4

11,6

11,9

10,2

23,1

11,2

12,2

2,3

2,6

2,9

2,1

2,3

12 24 4 389

3.1 6,2 1,1 100

9 24 4 343

2,6 7,0 1.0 100

3 42

7,1 100

Vo na{eto istraùvawe dojdovme do soznanieto deka ubistvata {to gi vr{at ènite moàt da se objasnat samo ako vo podednakva mera se po~ituvaat i zemaat predvid kako biopsiholo{kite, taka i op{testvenoekonomskite razliki me|u maòt i ènata. Pritoa, moè da se kaè deka pomaloto u~estvo na ènite vo ovoj kriminalitet se dolì, pred, se na "skrienoto" dejstvo na op{testveno ekonomskite faktori.82 Imeno, poradi svojata op{testvena polo`ba i uloga ènite se mnogu pomalku izloèni na vlijanieto na objektivniote faktori, odnosno na takvi konfliktni odnosi {to se razre{uvaat so ubistvo. Nivnata izoliranost od socijalnite konflikti {to gi ra|aat tie nez-

Kriminalitetto voop{to i ubistvata na ènite mora da se objasnuvaat so razli~nata polo`ba i uloga na maòt i ènata vo op{testvoto, odnosno so uslovite i na~inot na ìvot vo op{testvoto vo konkretnite socijalni sredini i vo semejstvoto.

114

dravi odnosi ima restriktivno dejstvo koe popu{ta vo mera vo koja ènata se vklu~uva vo op{testvenite tekovi na ìvotot. [to se odnesuva pak do dejstvoto na biopsihi~kite faktori, vo otsustvo na kriminogenoto vlijanie na objektivnite okolnosti, tie se javuvaat na povidok i samo navidum ja pokaùvaat svojata dominantna uloga vo javuvaweto na ubistvata kaj ènite. Su{tina na rabotite e, vsu{nost, vo bitnoto kauzalno deluvawe na se u{te prisutnata izolacija na ènata i determinira~koto vlijanie na biopsihi~kite svojstva na ènata. Seto toa na najdobar na~in moè da se vidi od fenomenolo{kiot prikaz na izvr{enite ubistva spored polot i motivot na storitelot. Od priloènata tabela moè da se zabeleì deka ènite vo na{ata republika voop{to ne vr{ele ubistva od opredeleni motivi. Toa se ubistvata od koristoqubie, qubomora, ubistva od strana na lice {to se nao|alo vo sostojba na akutna alkoholiziranost poradi storeni navredi, poradi odbivawe fizi~ki napad od pomal intenzitet i od nebre`nost. Vo ovaa grupa moàt slobodno da se pomestat ubistvata na lice {to pretstavuva opasnost za interesite na ubiecot, kako i ubistvata poradi te{ko naru{uvawe na sosedskite odnosi proizlezeni od dolgotrajni sporovi od imoten karakter, bidejki od ovie motivi bilo izvr{eno samo po edno ubistvo. Ova jasno pokaùva deka kaj ènite otsustvuvaat onie odnosi i konflikti {to se karakteristi~ni za maìte, odnosi i konflikti vo koi tie ja projavuvaat svojata agresivnost. Smetame deka ne e potrebno posebno da se dokaùva otsustvoto na ovie ubistva ako se ima predvid deka ènata e pomalku stavena vo polo`ba da obezbeduva sredstva za ekonomska egzistencija i blagosostojba na semejstvoto, deka ènite se porezistentni vo odnos na upotrebata na alkohol i re~isi voop{to ne doa|aat na mesta kade {to toj posebno se tro{i, deka ne barataat so oru`je i ne odat na lov na dive~, kade {to naj~esto se javuvaat ubistvata od nebre`nost. Nesporno e i toa deka ènite gi izbegnuvaat fizi~kite presmetki. Sociokulturnite uslovi povrzani so upotrebata na fizi~kata sila vo na{eto op{testvo go stavat maòt vo situacija da treba da razre{i nekoj spor, da odbie nekoj fizi~ki napad ili opasnost od drug vid. Me|utoa, koga se raboti za otsustvoto na ubistvata od qubomora morame da istakneme nekolku op{testveni vlijanija za da ne bideme zavedeni od pogre{ni tolkuvawa deka ènite se pomalku qubomorni od maìte, odnosno deka nivnaat psihofizi~ka struktura gi sopira vo izvr{uvaweto na ovie dela. Imeno, i ovde socijalnite motivi se dominantniot restriktiven faktor. Op{testvenata polo`ba na ènata kako majka, koja pred se treba da se griì za semejstvoto i podigaweto na decata, se javuva kako glaven faktor {to prekr{en niz nejzinata svest ja spre~uva vo odzemaweto na ìvotot na edniot roditel na svoite deca. Od druga strana, koga im bila povredena qubovnata sueta na devoj}i, tie svojata odmazda sprema svojot partner ja izrazuvaat so dejstvija {to prets115

tavuvaat navredi, kleveti i sli~ni postapki, ili pak voop{to ne rea|iraat nesakaj}i da ja obelodenuvaat svojata navredena ~est, koja vo na{i uslovi e osobeno podlo`na na razni ismejuvawa i etiketirawa. Vo slu~aite vo koi ènite bile izloèni na posilno dejstvo na op{testvenite faktori, kako i vo konfliktnite odnosi vo koi moèle da u~estvuvaat podednakvo so maìte, se zgolemuvalo i nivnoto u~estvo vo izvr{uvaweto na ubistvata. Toa se ubistva poradi te{ko naru{uvawe na bra~nite, semejnite i srodni~kite odnosi, kade {to obata pola bile podednakvo izloèni na vlijanieto na negativnite semejni uslovi. Me|utoa, kaj ubistvata poradi eliminacija na lice {to pretstavuvalo tovar za interesite na ubiecot i kaj ubistvata od odmazda i na mig, pokraj vlijanieto na op{testvenite faktori vo golema mera do{lo do izraz i vlijanieto na biopsihi~kite osobini i sostojbi na ènata. Taka kaj eliminacijata na lice {to pretstavuva tovar za interesite na ubiecot konkretniot raspored na ubistvata se pojavil na sledniot na~in: - ubistvo na sopstven bra~en drugar - ubistvo na quboven partner na bra~niot drugar - ubistvo od qubomora - ubistvo na nesakano dete - ubistvo na dete pri pora|awe Vkupno:

3 1 1 7 10 22

Od navedenite podatoci moè da se zabeleì deka kaj nekoi od ovie ubistva deluvale faktorite koi predizvikuvaat opredelena biopsihi~ka razdraznetost kaj ènata. Toa e osobeno slu~aj kaj ubistvata na novoroden~e. Pritoa, treba da se ima predvid deka ovde e mnogu prisutna "temnata brojka" za{to ovie ubivstva obi~no se slu~uvaat vo ruralni sredini i se koristat brojni sredstva i na~ini za nivno sokrivawe.83 [to se odnesuva do ubistvata od odmazda niv ènite gi izvr{uvaat toga{ koga bila povredena nivnata ~est, {to isto taka ukaùva na golemoto vlijanie na emocionalnata sfera kaj ènata kako nejzina biopsiholo{ka no i saocijalna osobina {to se preto~uva vo kriminalniot akt. 2. VOZRAST NA UBIJCITE

Vozrasta na ~ovekot pretstavuva biolo{ka i sociolo{ka kategorija {to vo literaturata se istaknuva kako edna od mnogute zna~ajni faktori so golemo vlijanie vrz ostvaruvaweto na prevospitniot 83

Postojat avtori koi tvrdat deka infanticidot se otkriva vo srazmer od 1:10. Vidi: Vili} I, str. 114.

116

proces sprema osudenite lica. Nejzinoto zna~ewe vo procesot na izdrùvaweto na kaznata e nerazdelno povrzano so nejzinoto krivi~nopravo i kriminolo{ko zna~ewe, vo ~ija osnova leì soznanieto deka ~ovekot e su{testvo podobno za menuvawe. Zatoa, ne e seedno dali onie {to gi naru{ile najva`nite op{testveni odnosi, vrednosti i interesi na edno op{testvo se maloletnici, mladi polnoletnici, polnoletni ili stari lica. Vo sekoj od ovie starosni periodi svojstvata i karakteristikite na nivnata li~nost se formiraat i manifestiraat vo zavisnost od biolo{kite i psihosocijalnite uslovenosti na vozrasta. Vo taa smisla povedenieto na ~ovekot, pa i ona kriminalnoto, nu`no se povrzuva so opredeleni obele`ja na vozrasta. Tie obele`ja vo opredeleni fazi od ìvotot na ~ovekot se osobeno tesno povrzani so op{testvenite vlijanija {to go opredeluvaat negoviot op{testven status i uloga vo dadenata sredina. Vo zavisnost od vozrasta se formiraat i socijalnite osobini kaj li~nosta, kako i nejzinata mo`nost i gotovnost za vklu~uvawe vo op{testvenite odnosi i soo~uvawa so brojnite problemi i konflikti {to proizleguvaat od tie odnosi.84 Ottuka se sosema vo pravo onie {to go istaknuvaat vlijanieto na socijalnite faktori vo ostvaruvaweto na kriminalnoto povedenie vo vrska so vozrasta na storitelot. Toa soznanie, kako {to }e vidime malku podocna, se potvrduva i toga{ koga razre{uvaweto na me|u~ove~kite konflikti se ostvaruva so li{uvawe od ìvot na nekoe lice. Zna~eweto na vozrasta kako edna od osnovite za objasnuvawe na kriminalnata aktivnost preku ubistvata }e ja prikaème niz podatocite od tabela br. 12. Podatokot deka najgolemiot broj ubistva se izvr{uvaat na vozrast od 21 do 30 godini, a potoa od 31 do 40 godini e sosema normalna i o~ekuvana distribucija, koja ukaùva na dominantnoto vlijanie na socijalnite faktori {to se vo vrska so vozrasta. Toa se vozrasti vo koi lu|eto se najmnogu vklu~eni vo op{testvenite odnosi kakvi {to se brakot, formiraweto semejstvo i griàta za negovoto materijalno obezbeduvawe. Toa e period koga site ~ovekovi sposobnosti i energija doa|aat do poln izraz i se ostvaruvaat vo soobraznost so negovoto op{testveno bitie.

"Faktot deka ste bebe, stogodi{en ~ovek ili ~ovek od dvaesetipet godini ja opredeluvaat va{ata op{testvena polo`ba, kako i toa dali vo dramata na ~ovekovite odnosi }e igrate va`na uloga ili pak samo uloga na statist." Hentig, str. 158.

117

Tabela br. 12 Raspored na ubistvata spored vozrasta na storitelot85 Vozrast na storitelot od 18 do 20 god od 21 do 25 god od 26 do 39 god od 31 do 35 god od 36 do 40 god do 41 do 45 god od 45 do 50 god od 51 do 60 god nad 60 god Vkupno:

Izvr{eni ubistva vo procenti 8,6 8,6 26,5 41,6 15,1 10,9 29,9 13,0 7,0 14,5 7,5 7,5 7,5 3,6 3,6 100,0 100,0

Kaj ubistvata na storitelite od ovaa vozrast dominiarat site mo`ni pobudi osven onie {to gi rakovodat ubistvata vo naru{eni sosedski odnosi poradi imotni sporovi, od koristoqubie ili eliminacija na lica {to pretstavuvaat tovar za interesite na ubiecot. Pritoa, storitelite od ovie vozrasti se isklu~ivi izvr{ireli na ubistva poradi navredi vo alkoholiirana sostojba, od qubomora (77,5%), od nebre`nost (75,00%), ubistva na lica {to pretstavuvale opasnost za interesite na ubiecot (73,0%). Po navr{uavweto 40 godini od ìvotot ubistrvata naglo opa|aat, bidej}i toga{ lu|eto se po pravilo pomalku angaìrani vo re{avaweto na svoite osnovni ìvotni pra{awa. Taka kaj starosnata grupa od 40 do 50 godini ve}e dominiraat ubistvata na lica {to pretstavuvaat tovar za interesite na ubiecot, a voop{to ne se pojavuvaat ubistvata poradi navredi vrz alkoholizirano lice, zaradi odbivawe napad od pomal intenzitet, zaradi odbivawe opasnost i od koristoqubie. Kaj starosnata kategorija od 50 do 60 godini vr{eweto na ubistvaat se namaluva do 7,5%. I kaj ovaa kategorija ne se pojavuvaat ubistvata od prethodnata starosna kategorija, no sega nuti ubistvata od qubomora i na mig. Toa ukaùva ne samo na namaleniot obem na socijalnite odnosi vo koi stapuvaat ovie lica zaradi razre{uvawe opredeleni li~ni i socijalni problemi, tuku i na namaluvaweto na nivnata fizi~ka sila, podvi`nost i nagonska mo}. Kaj licata na vozrast nad 60 godini dominiraat ubistvata poradi naru{eni bra~ni, semajni i srodni~ki odnosi (11,1%), odnosno ubistvaat {to proizleguvaat od interakciite vo koi se u{te na opred85

Interesno e deka ovie podatoci se re~isi napolno identi~ni so rasporedot na ubistvata spored vozrasta od istra`uvaweto na Pe{i} I, str. 77.

118

elen na~in se vklu~eni i starite lica. Kaj ovaa starosna kategorija vo ne{to pogolem broj se javuvaat samo u{te ubistvata od odmazda (23,4%), a spored site drugi motivi tie izvr{ile ili samo po edno ubistvo ili voop{to ne vr{ele ubistva. Ova se dolì na pogolemata osamenost, povle~enost i izolacija na starite lica od re~isi site op{testvenoekonomski odnosi ~ie{to re{avawe voobi~aeno go prezemaat nivnite ve}e vozrasni deca. Na ovaa vozrast se zgolemuva i ìvotnoto iskustvo na ~ovekot, {to go pravi mnogu porazumen i sklon kon pogolemo po~ituvawe na op{testvenite odnosi me|u koi i ìvotot na ~ovekot, a poradi slabeeweto na biofiziolo{kite osobenosti se namaluva i nivnata agresivnost.86 [to se odnesuva do najmladata kategorija soriteli od 18 do 21 godina, nivnoto u~estvo vo ubistvata samo za eden procent e pogolemo od ona na starosnata kategorija od 40 do 50 godini. Faktot {to tie |i vr{at re~isi na podednakvo nivo ubistvata od site motivi ukaùva na toa deka nivniot kriminalitet od ovoj vid ne moè da im se prepi{e na intenzivnata promena na biopsihi~kiot razvoj, tuku pred se na vlijanieto na socijalnite faktori. 3. OBRAZOVANIE NA UBIJCITE

Vo na{eto istra`uvawe se obidovem da gi razgledame i karakeristikite na ubijcite so ogled na nivoto na nivnoto obrazovanie po odnos na ovoj kriminalitet. Vo taa smisla obrazovnoto nivo go razgledavem kako kategorija {to ja opredeluva op{testvenata polo`ba na ubijcite i kako determinanta na nivniot stav sprema socijalnite odnosi i vrednosti vo smisla na nivnoto neprifa}awe, odnosno nepo~ituvawe i sprotivstavuvawe. Dobienite podatoci ni go poka`aa slednoto.

"Kriminalitetot na postariot ~ovek vo mnogu ne{ta li~i na kriminalitetot na ènata. Toj e pottiknuva~, odnosno izvr{itel na krivi~ni dela vo koi igarat izvesna uloga itrosta ili fizi~kite i hemiskite sili. Istoivremeno so ova, ~uvstvuvaj}i deka ve}e ne raspolaga so normalni sredstva za sovladuvawe na protivnikot, stariot ~ovek pribegnuva kon primitivni sredstva na nasilstvo. No, i slabiot ~ovek moè da upotrebi sila ako odbere takov objekt na napad (na primer èna ili dete), odnosno ako pribegne kon sredstva koi ne baraat primena na nekoja golema sila kako {to se oru`je i otrov, ili najposle ako se posluì so izmam." Hentig, str. 185.

119

Tabela br. 13 Raspored na ubistvata sprema {kolskata sprema na storitelot Obrazovanie na ubijcite nepismeni pismeni samouki nezavr{eno ~etvrto oddelenie zavr{eno ~etvrto oddelenie nezavr{eno osmo oddelenie zavr{eno osmo oddelenie nezavr{eno sredno obrazovanie zavr{eno sredno obrazovanie nezavr{eno vi{e i visoko obrazovanie zavr{eno vi{e i visoko obrazovanie Bkupno:

Izvr{eni ubistva 45 11,2 17 4,4 20 5.2 141 36,6 29 7,5 83 21,6 16 4,2 28 7,3 6 1,6 2 0,5 385 100,0

Od priloènite podatoci vedna{ moè da se zabeleì deka ubistvata gi vr{at lica {to se nepismeni i go nemaat oformeno barem osnovnoto zadolìtelno obrazovanie. Nivnoto vklupno u~estvo iznesuva 64,9%. Ako kon ovoj procent se dodade i procentot na ubistvata {to go izvr{ile storitelite so zavr{eno osmo oddelenie se dobiva pokazatel od 86,5%, od koj jasno proizleguva deka niskoto obrazovanie se pokaùva kako dosta zna~aen faktor {to vr{i golemo vlijanie vrz pojavata na ovoj kriminalitet. A deka obrazovanieto na storitelite na krivi~noto delo ubistvo nema ambivalenten kaarkter go pokaàa rezultatite i od drugi istraùvawa od ovaa oblast. Taka spored istraùvaweto vo Jugoslavija87 obrazovnite kategorii do zavr{enoto osnovno u~ili{te kaj ubistvata u~estvuvaat so 92,2 procenti. Jela~i} pokaà deka ovaa kategorija ubijci na podra~jeto na Split se javuva so 74,5% procenti88 itn, itn. Ottuka vr{eweto ubistva logi~no se doveduva vo nepostredan vrska so niskoto obrazovanie. Vo taa smisla so pravo moè da se istakne deka neobrazovanite lu|e se li{eni od onie vlijanija {to pridonesuvaat za pozitivno formirawe na li~nosta, nejzinata pravilna socijalizacija, jakneweto na moralnite stavovi, izdignuvaweto na kulturnoto nivo i razvivaweto na soznanijata za op{testvenite vrednosti i odnosi. Neobrazovanosta e nu`no povrzana so neznaewe, zaostanati sfa}awa, nepromislenost, pogolema podlo`nost na alkohol i sli~ni strasti i neprifatlivi idei. Niskoto obrazovno nivo vo golema mera go determinira i poleto na interesiraweto pri koristeweto na slobodnoto vreme. Ovie lica pokaùvaat mnogu pomal sodràen du87 88

Pe{i} I, str. 79. Jela~i}, str. 30.

120

hoven `ivot, za{to imaat mnogu pomal interes za sredstvaat na masovna komunikacija, politi~kite nastani, kulturnite manifestacii, knigata i sl. Seto toa pridonesuva ovie lu|e da imaat poinakov sistem na vrednosti koj se karakterizira so toa {to na nadvore{nite odnosi naj~esto rea|iraat so emocii, a ne so svest. Me|utoa, treba osobeno da se ima predvid deka neobrazovanosta na ovie lica dejstvuva i vrz opredeluvaweto na nivnata uloga vo raspredelbata na op{tstvenite raboti i zada~i, a toa pak, od svoja strana, i vrz nivniot op{testven status i tretman i nivnite materijalni primawa. Imeno, neobrazovanosta denes zna~i i poniska rabotna kvalifikacija i mnogu pomala {ansa da se najde rabota, ili pak, dokolku vo toa se uspee, se dobiva mnogu ponisko mesto vo procesot na trudot, {to od svoja strana zna~i ponizok, odnosno polo{ ekonomski status i uloga vo op{testvenoekonomskite odnosi. 4. ZANIMAWE I VRABOTENOST NA UBIJCITE

Brojni kriminolo{ki istraùvawa trgnuvaat od toa deka zanimaweto, osobeno po negovoto dolgogodi{no praktikuvawe go formira karakterot, telesnata struktura i povedenieto na poedinecot i zatoa go povrzuvaat so negovata zloupotreba i izvr{uvaweto na kriminalnite aktivnosti. Iako e to~no zabeleùvaweto deka zanimaweto e element {to moè da ima zna~ewe pri vr{eweto opredeleni krivi~ni dela, treba da se ima predvid deka opredeleni zanimawa davaat samo pogolema mo`nost za ostvaruvawe kontakti so nekoi objekti na za{tita ili poseduvawe opredelena sposobnost (specijalnost, stru~nost) za pouspe{no izvr{uvawe na deloto. A toa zna~i deka sogleduvaweto na kriminalitetot ne moè da se objasni samo preku istaknuvaweto na ovaa povrzanost, bidej}i zanimaweto pretstavuva, pred se, op{testven odnos preku koj ~ovekot ja obezbeduva svojata ekonomska egzistencija (podobra ili polo{a materijalna sostojba) i svojot socijalen status. Vo taa smisla zanimaweto treba da se posmatra vo prv red kako eden od osnovnite indikatori za op{testvenata polo`ba na poedinecot i negovata uloga vo op{testvenata podelba na trudot. 1. Na ova mesto najprvin }e go razgledame stepenot na povrzanosta na ubistvata so zanimaweto na nivnite storiteli, {to pretstavuva svoeviden op{testven odnos preku koj moàt da se sogledaat brojni fenomenolo{i, etiolo{ki i kriminalnopoliti~ki pra{awa. Zanimaweto, vsu{nost, pretstavuva zna~ajno obele`je za objasnuvaweto na kriminalitetot, bidej}i korelira so materijalnite uslovi na ìvotot, op{testvenata polo`ba i uloga i materijalniot status i socijalnata sigurnost na poedinecot. Zanimaweto od druga strana se javuva kako zna~aen element {to treba da se usoglasi so odmeruvaweto na krivi~nite sankcii i potrebata preku nea da se ostvari opredelena cel vo procesot na resocijalizacijata na osudenite lica 121

Vrz osnova na podatocite za zanimaweto na ubijcite od na{eto istra`uvawe e vospostavena slednava struktura: Tabela br. 14 Raspored na ubistvata spored zanimaweto na storitelot Zanimawe na storitelot bez opredeleno zanimawe NKV i PKV rabotnik KV i VKV rabotnik stru~wak ili administrativen rabotnik so sredna stru~na sprema stru~wak ili administrativen rabotnik so vi{a ili visoka stru~na sprema privaten zanaet~ija ili ugostitel individualen zemjodelec ili domakinka na zemjodelec domakinka na nezemjodelec u~enik, student penzioner nepoznato Vkupno

Izvr{eni ubistva 21 5,5 11 28,7 29 7,5 12 3,1 3

0,9

25 144

6,5 37,4

22 7 10 1 385

5,7 1,8 2,6 0,9 100,0

Od podatocite za zanimaweto na ubijcite sogledavme deka najgolem broj (37,4%) go so~inuvaat individualnite zemjodelci, me|u koi gi vbroivme i nivnite domakin}i, so ogled na toa {to i tie u~estvuvaat vo procesot na obrabotkata na zemji{teto. Vtorata grupa po golemina ja so~inuvaat nekvalifikuvani ili polukvalifikuvani rabotnici so u~estvo od 28,8%. Potoa sleduvaat licata bez oformeno zanimawe ili lica {to ne u~estvuvaat vo procesot na trudot (domakin}i, u~enici, studenti i penzioneri) so 10,1%, kvalifikuvanite i visokokvalifikuvanite rabotnici (7,5%), individualnite zanaet~ii i ugostiteli (6,5%), licata bez opredeleno zanimawe (5,5%), i na krajot, administrativnite rabotnici so sredno, vi{e i visoko obrazovanie so 39% izvr{eni ubistva. Vakvata distribucija ukaùva na toa deka zanimaweto mora da se posmatra vo povrzanost so nepovolnite materijalni, socijalni, obrazovni, kulturni i drugi uslovi na ìvot na ubijcite, kako i so vlijanieto {to go ostvaruva socijalnata sredina vo koja ìveat ovie lica i nivniot op{testven tretman vo celost. Imeno, podatokot deka preku polovinata ubistva se izvr{eni od strana na zemjodelci i nekvalifikuvani rabotnici ne moè da mu se prepi{e na neposrednoto, direktno vlijanie na ovie zanimawa. Ova od pri~ina {to zna~ajni kriminogeni faktori gi uslovuvaat i se lociraat vo ramkite na tie 122

zanimawa. Izborot i izvr{uvaweto na ovie zanimawa se povrzani so nivoto na obrazovanieto, a toa zna~i deka ovie lica se so poniska {kolska podgotovka, so koi pak se povrzani kulturnata zaostanatost, primitivizmot, nazadni sfa}awa, predrasudi i primitivni oblici na rea|irawe vo razre{uvaweto na me|u~ove~kite konflikti. So tie zanimawa e povrzano i nisko nivo na materijalniot i socijalniot status. Vr{eweto na ovie zanimawa ednovremeno zna~i i nivni poslab materijalen i socijalen status, kako so ogled na nivnoto vrednuvawe vo op{testvenata podelba na trudot, taka i so ogled na mo`nosta za pogolemo vklu~uvawe na nivnite nositeli vo op{testvenopoliti~kite, kulturnite i drugite socijalni odnosi {to zna~at obezbeduvawe, razvivawe i potvrduvawe na ~ovekovite vrednosti. Tuka deluvaat i uslovite i odnosite vo koi ~ovekot ìvee i raboti: na primer, zemjodelieto se vr{i vo sredina vo koja moàt da se javat brojni naru{eni sosedski odnosi i imotni sporovi, a vlijaat nazadni obi~ai, zaostanati sfa}awa i drugi uslovi {to moàt da go opredeluvaat povedenieto na poedinecot. Kaj licata od zemjodelskite i rabotni~kite zanimawa poradi navedenite ekonomski i socijalni problemi, kako i poradi patrijalhalniot odnos sprema ènata, naj~esto se prisutni i brojni bra~ni i semejni konflikti, ~ie dejstvo, ako se posmatra samo preku zanimawata, nu`no se izrazuva kako prinudna korelacija. Od druga strana, zanimawata, kako {to se administrativen rabotnik vo pogolem del se oslobodeni od vakvite odnosi i vlijanija i zatoa nivnoto u~estvo vo izvr{enite ubistva e osetno malo. Osloboduvaweto od takvite objektivni i subjektivni vlijanija se izrazuva i kaj drugi vidovi zanimawa, koi{to, so ogled na intenzitetot na ova osloboduvawe go smaluvaat i svoeto u~estvo vo vr{eweto na ubistvata. Od seto ova proizleguva deka zanimaweto ne moè da bide neposredna pri~ina za javuvaweto na ubistvata, ako se zeme izolirano od drugite vrski i okolnosti, tuku moè da se javi samo kako uslov {to na izvesen na~in ja ovozmoùva takvata kriminalna aktivnost. Ovie navodi gi potvrduvaat i podatocite dobieni od vkrstuvawe na zanimaweto so motivot na deloto. Taka zemjodelcite naj~esto gi vr{at ubistvata od odmazda (41,3%) i poradi sosedski imotni sporovi (20,8%). Nekvalifikuvanite i polukvalifikuvanite rabotnici najprvin ubistvata od odmazda (40,5%), a potoa od qubomora (20,7%). Od istive ovie motivi, no vo ne{to pomal procent od 37,0%, odnosno 13,7% ovie ubistva gi vr{at i kvalifikuvanite i visokokvalifikuvanite rabotnici i licata bez opredeleno zanimawe (30,0% i 28,6%). U~enicite, domakin}ite i penzionerite prete`no gi vr{at ubistvata {to proizleguvaat od netrpelivite semejni i bra~ni odnosi (30,7%), a potoa eliminacija na lica {to za niv pretstavuvale opredelen tovar (28,2%) i, duri na treto mesto, ubistvata od odmazda (20,5%). Kaj privatnite zanaet~ii i ugostiteli dominirala odmazdata (36,0%) i netrpelivosta vo bra~nite i semejnite odnosi (16,0%). I, na krajot, admin123

istrativnite rabotnici najprvin gi vr{at ubistvata od odmazda (33,3%), a potoa u{te samo ubistvata na lica {to za niv pretstavuvale tovar i ubistvata od nebre`nost na ednakvo nivo od 20,0%. 2. Vo nu`na povrzanost so zanimaweto stoi i vrabotenosta na storitelot kako biten faktor {to ja opredelubva negovata materijalna egzistencija. Imeno, vo sovreemnite procesi na trudot zanimaweto stanuva osnoven uslov za vrabotuvawe i obezbeduvawe sredstva za `ivot i so pravo se istaknuva kako zna~ajna brana za zapirawe na devijantnoto i kriminalnoto odnesuvawe. Od druga strana, otsustvoto na opredeleno zanimawe i stru~ni kvalifikacii sozdavaat golemi problemi za vklu~uvawe vo procesot na trudot ili pak se povrzuva so rabotni mesta {to ne obezbeduvaat sigurna egzistencija. Na toj na~in se javuva bezraboticata {to ~esto se doveduva vo vrska so kriminalnite povedenija. Spored podatocite za vrabotenosta na ubijcite za vreme na izvr{uvaweto na deloto se dobieni slednive rezultati. Tabela br. 15 Raspored na ubistvata spored vrabotenosta na storitelot Vrabotenost vraboteni nevraboteni nepoznato Vkpupno:

vkupno N% 310 80,5 74 19,2 1 03 385 100,0

ma`i N% 188 54 1 343

54,8 15,7 0,3 100,0

`eni N% 22 20 42

52,3 47,6 100,0

Kako vraboteni lica vo ova istraùvawe gi opredelivme storitelite {to vo vreme na izvr{uvaweto na deloto bile vo postojan raboten odnos vo op{testveniot sektor ili pak rabotele kako individualni zemjodelci, privatni zanaet~ii ili ugostiteli, kako i licata {to bile na privremena rabota vo stranstvo. Za site niv e bitno deka ostvarile opredelen raboten odnos i poseduvale rabotni navi}i {to e osobeno zna~ajno za ostvaruvaweto na nivniot penitencijaren tretman. Od priloènite podatoci moè da se zabeleì relativno mal procent na nevraboteni storiteli. Toa bile prete`no mladi lu|e na vozrast od 30 godini (63,3%) i vo najgolem broj slu~ai so takva materijalna sostojba {to sudot ja ocenil kako bezimotna ili slaboimotna (82,2%). Deka bezraboticata ja sledi siroma{tvo moè da se vidi i od bra~nata sostojba na ovie lica i od brojot na nivnite deca. So ogled na nivnata bra~na sostojba se pokaà deka 57,2% ubijci bile vo brak, a 6,7% vo vonbra~na zaednica. Sedumdeset i dve od ovie lica imale deca od koi 44,4% bile maloletni, odnosno nesposobni za stopanisuvawe. 124

Pokraj toa, 33,7% storiteli imale do dve, 17,5% od tri do pet, a 4,1% nad pet deca. Seto ova ja vlo{uvalo materijalnata sostojba na ovie storiteli i doveduvalo do raznovidni apatii, rezignacii i drugi negativni pojavi i dezorganizacii vo ramkite na nivnoto semejstvo. Nevrabotenosta na storitelot mu go potkopuva ugledot kaj negoviot bra~en drugar, osobeno decata, kako i avtoritetot i mo`nosta za stapuvawe vo normalni op{testveni odnosi nadvor od krugot na semejstvoto. Zatoa nevrabotenite po~esto se odavaat na sociopatolo{ki povedenija pred izvr{uvaweto na ubistvoto, a toa sekako imalo vlijanie i vrz nivnata kriminalizacija. Prcentot na nivnoto odavawe na nasilstvo, alkoholizam i vagabundaà bil za 15,2% pogolem od sociopatolo{kite povedenija na vrabotenite storiteli na ubistvata. I procentot na porane{nata osuduvanost kaj ovie lica za 6,0% bil pogolem od recidivizmot na vrabotenite izvr{iteli na ova delo. [to se odnesuva do pobudite na deloto, ubistvata na nevrabotenite lica se koncentriraat okolu ~etiri motivi: odmazda (31,90%), ubistvo poradi naru{eni bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi (20,2%), eliminacija na lice {to pretstavuva tovar za nivnite interesi (17,5%) i qubomora (16,2%). Ubistvata od site drugi motivi se dviàt na prose~no nivo od okolu 1,8%. 5. BRAÊN I SEMEEN STATUS NA UBIJCITE

Bra~nata i semejnata sostojba na poedinecot pretstavuva negovo zna~ajno socijalno obele`je, bidej}i ovie primarni op{testveni grupi se edni od glavnite osnovi za steknuvawe pozitivni osobini na li~nosta i za izgraduvawe socijalizirani oblici na nejzinoto povedenie. Vlijanieto na semejnite uslovi e osobeno zna~ajno vrz najmladite ~lenovi na semejstvoto vo pogled na nivniot du{even i telesen razvoj. Zatoa e nu`na povolnata semejna atmosfera: skladno funkcionirawe na semejstvoto vo koe roditelite pretstavuvaat primer dostoen za po~it. Pravilniot i pozitiven razvoj na decata moè da go ovozmoì samo takvo semejstvo vo koe me|u negovite ~lenovi se cvrsto usoglaseni ~etiri osnovni komponenti: zaemna qubov, po~ituvawe, rabirawe i doverba kako zdravi odnosi izgradeni vrz takvi osnovi kaj site ~lenovi na semejstvoto. Samo vo takvi uslovi strukturata na li~nosta moè da se oblikuva vo celina {to gi inkorporira site pozitivni atributi povrzani so karakterot, temperamentot, stavovite, vrednostite i drugite osobini na pooedinecot. Semejnite uslovi, me|utoa, imaat golemo zna~ewe i za oblikuvaweto i naso~uvaweto na aktivnostite na vozrasnite ~lenovi. Vo semejstvoto se odvivaat brojni odnosi {to go uslovuvaat povedenieto ne samo vo negovite ramki, tuku i nadvor od nego. Spored toa, normalno e da se o~ekuva deka vo semejstvata so povolna socijalna klima egzistiraat li~nosti so pozitiven karakter i socijalizirani, vramnote`125

eni i fleksibilni osobini, koi ovozmoùvaat prifa}awe na normite i vrednostite vo odnosite kako vo semejstvoto taka i vo nadvore{niot svet. Od druga strana, pak, tn. degradirano semejstva vo koi nema vo dovolna mera qubov, po~ituvawe, razbirawe i doverba, koi gi karakteriziraat nedovolna semejna disciplina, ~esti konflikti, karanici, emocionalni napnatosti, teap~ki, dominirawe na eden od ~lenovite na semejstvoto vrz drugite, alkoholizam, prostitucija i brojni drugi sociopatolo{ki pojavi, pa duri i kriminal, vr{at golemo negativno vlijanie vrz site negovi ~lenovi i gi odvlekuvaat kon razni oblici na devijantno i kriminalno povedenie. Vo ovaa smisla moàt da go projavat svoeto komplementarno dejstvo i te{kite materijalni uslovi na semejstvoto, te{kata bolest na nekoj negov ~len, kako i semejnata deficientnost poradi smrt ili napu{tawe. Sive ovie i brojni drugi uslovi moàt da dovedat do deformacija na li~nosta ~ie povedenie vodi kon vr{ewe krivi~ni dela {to vo prv red se svrtuvaat sprema bra~niot drugar, decata ili roditelite, odnosno sprema ~lenovite na potesnoto semejstvo. Me|utoa, bra~nite i semejnite nesoglasici i netrpelivosta ne zavr{uvaat tuka, tuku se proiciraat i vrz odnosite so nadvore{nata sredina i ne taka retko zavr{uvaat so ubistvo. Trgnuvaj}i od ovie na~elni zabele{ki, potvrdeni so brojni kriminolo{ki istraùvawa, najprvin opredeleno vnimanie mu posvetuvame na bra~niot status na ubijcite {to go prikaùvame niz podatocite od slednata tabela. Tabela br. 16 Raspored na ubistvata spored bra~niot status na storitelot. Bra~na sostojba neènetnemaèna ènetmaèna razvedenrazvedena vdovecvdovica ìvee vo konkubinat Vkupno:

vkupno N% 89 23,1

ma{ki N% 75 21,9

`enski N% 14 33,3

268

69,6

245

71,4

54,8

1,5

1,7

0,5

2,4

0,2

4,7

9,5

385

100,0

343

100,0

Od priloènata distribucija na ubistvata so ogled na bra~nata sostojba na storitelot se gleda deka kategorijata na ènetite-maè126

nite e najzastapena i toa kaj obata pola. Toa se dolì na faktot deka licata {to stapuvaat vo brak go menuvaat svojot porane{en status i stapuvaat vo sredina i odnosi {to manifestiraat opredeleno kriminogeno dejstvo. Pra{awe {to vedna{ se postavuva e - koi se kriminogenite okolnosti? Najkratok odgovor bi bil - site bra~ni i semejni problemi povrzani so op{testveno ekonomskite te{kotii i novata uloga na poedinecot so brojni obvrski i griì okolu izdrùvaweto na semejstvoto i podigaweto i vospituvaweto na decata. Od opisot na ubistvata od na{iot primerok najdovme deka bra~niot status bil povrzan so brojni faktori {to doveduvale do rastrojstvo na vnatre{nite odnosi. Tuka se javuvale raznovidni prefrluvawa, indolentnost, kapricioznost, projavuvawe nekontrolirani emocii, prekumerno oddavawe na alkohol, nevodewe smetka za potrebite na bra~niot drugar manifestirano preku prekumerno tro{ewe i rasipni{tvo ili lo{o vodewe na domakinstvoto, odbivawe seksualni odnosi postavuvawe enormni ili perverzni seksualni barawa (seksualna iskol~enost), neusoglasen seksualen ìvot, projavuvawe nemoralni navi}i i povedenija, qubomora, bra~no neverstvo, nestabilen karakter, golema razlika vo vozarsta na sopru`nicite kako i nivnoto kulturno, obrazovno i eti~ko nivo. Pokraj ovie nesredeni odnosi vo brakot vo koi dominantno zna~ewe dobivaat psihococijalnite li~ni karakteristiki na sopru`nici i nivnoto nesoglasuvawe brojni konflikti me|u niv proizleguvaat i od opredeleni socijalni momenti kako {to se neobezbeduvaweto dovolno prihodi, bezraboticata i siroma{tvoto. Neobezbeduvaweto opredelen op{testevn status i materijalni uslovi za egzistencija dejstvuvaat vrz razgoruvaweto na strastite i otvorawe na novi àri{ta na sudiri {to se pretvoraat vo nova omraza, zaemni navreduvawa i poniùvawa, ~esti kaarnici i raspravii, koi zavr{uvaat so raznovidni maltretirawa, fizi~ki presmetki, pa duri, pri stek na opredeleni okolnosti od objektiven i subjektiven karakter, i so ubistva. Spored podatocite od istraùvaweto ènetite-maènite storiteli na ubistvata vo 73,9% slu~ai bile nepismeni ili so obarzoavnie do osmo oddelenie, a so ogled na zanimaweto 38,0% bile zemjodelci i 30,9% NKV i PKV rabotnici. Od vkupno 268 èneti-maèni storiteli na ova delo 38,4% imale dve deca, 37,2% od tri do pet, 15,7% nad pet deca, a samo 7,8% nemale deca. 168 (64,0%) od ovie storiteli imale maloletni deca nesposobni da pridonesuvaat za podobruvawe na materijalnata sostojba na semejstvoto. @enetite-maènite pove}e doa|ale vo situacija da vr{at ubistva i popradi drugi odnosi {to proizleguvaat od ovoj status. Imeno, svoe posredno vlijanie vrz ovoj kriminalitet ostvaruva i potrebata za za{tita na fizi~kiot integritet i ~esta na svojot bra~en drugar od napad i navredi storeni od treti lica. Vo tie situacii naj~esto maòt se stava vo uloga na subjekt {to ja brani svojata sopruga, za razlika od 127

ènata koja toa go pravi samo koga e povreden nejziniot li~en ili fizi~kiot integritet i ~est na sopstvenoto dete. I na krajot, koga e vo pra{awe povrzanosta na bra~niot status so ubistvata treba da se ima predvid deka e toj vo funkcija na godinite na vozrasta. Ako e ~ovek pomlad, ne e ènet, a dokolku e na vozrast koja vodi vo brak vrz negovoto povedenie vlijaat i site onie obele`ja {to ja karakteriziraat taa vozrast.89 @enetite-maènite naj~esto gi vr{at ubistvata od odmazda 38,4%, a potoa ubistvata poradi naru{eni bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi (13,5%). [to se odnesuva do odnosite na licata {to ìveat vo vonbra~na zaednica, tie se sodrìnski isti kako i odnosite na licata vo legalen brak. Ottuka i faktorite {to pridonesuvaat za naru{uvaweto na odnosite vo konkubinatot se istite onie {to gi naru{uvaat i bra~nite odnosi. Me|utoa kaj licata {to ìveat vo vonbra~na zaednica se spu{ta nivoto na obrazovanieto, taka {to tie se vo 100,0% slu~ai so {kolska naobrazba do osmo oddelenie, od koi 80,8% do ~etvrto oddelenie. So ogled na zanimaweto 40,0% od ovie lica bile nekvalifikuvani rabotnici, a od drugite zanimawa so u~estvo na ednakvo nivo od 15% se pojavile u{te samo licata bez opredeleno zanimawe, privatnite zanaet~ii i ugostiteli, zemjodelcite i domakinkite na zemjodelci. [to se odnesuva do odavaweto na sociopatolo{ki povedenija, kaj licata {to ìveele vo vonbra~na zaednica toa bilo za 9,0% povisoko od oddavaweto na istite povedenija od strana na ènetitemaènite.90 So ogled na motivot na deloto kaj ovie lica dominiraat ubistvata od qubomora i poradi naru{eni bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi so ednakvo u~estvo od okolu 25%. Od seto gorenavedeno proizleguva deka bra~nosta i konkubinatot sami po sebe ne go pravat ~ovekot popredisponiran za ubistvo, tuku samo ja uslovuvaat promenata na negoviot socijalen status poradi {to toj doa|a pod vlijanie na brojni novi objektivni faktori od koi nekoi deluvaat kriminogeno, a nekoi vozdrùva~ki. Faktot {to ovie ubistva vo najgolemiot broj slu~ai se prezemeni od odmazda, zaradi za{tita na fizi~kiot integritet i ~esta na svojot sopru`nik i por89

"Golemiot broj podatoci za zlostorstvoto so ogled na bra~nata sostojba ne moàt da se ocenat dokolku ne se zemat predvid okolnostite na godinite na starost. Ne bi trebalo ni da se napravi obid za tolkuvawe pred da se dodadat ili otstranat silite {to stojat zad godinite na starost. Sekako deka nivnata relativna vrednost sekoga{ }e ostane kako pretpostavka. Pove}e e odo{to sigurno deka tie ja frlaat vo senka silata na bra~nata sostojba iako se krijat zad nea. Hentig, str. 323. 90 Oddavaweto kon sociopatolo{ki povedenija pred izvr{uvaweto na ubistvata kaj licata vo vonbra~na zaednica bila 25,0% dodeka kaj licata so status neènet-nemaèna na ednakvo nivo od okolu 16%.

128

adi naru{eni bra~ni odnosi i qubomora, zboruva sam za sebe za nivnata pogolema izloènost na opredeleni okolnosti {to so sebe gi nosi nivniot status. Od druga strana, sosema maliot broj ubistva od drugi motivi ukaùva na vozdrùva~koto dejstvo na ovoj status koga vo nego deluvaat zdravi odnosi koi ja zgolemuvaat odgovornosta na sopru`nicite i sozdavaat uslovi za pogolema sigurnost vo celokupnoto odnesuvawe na poedinecot. Statusot neènet-nemaèna e li{en od ~uvstvoto na odgovornost {to go nametnuva brakot optovaren so nedovolna psihosocijalna atmosfera {to so sebe ja nosi mladosta i op{testvenata polo`ba i uloga koi se gradat vrz taa osnova. Seto toa pridonesuva kaj ovie lica da se javuvaat pred se ubistvata od odmazda (41,5%), a potoa ubistvata na lica {to pretstavuvaat tovar za nivnite interesi (toa se naj~esto bra~nite i vonbra~nite novoroden~iwa, doen~iwa i deca so u~estvo od 15,7%). Kaj niv re~isi i nema ubistva poradi naru{eni bra~ni, srodni~ki i semejni odnosi. I najposle, razvedenite lica, koi se pojavuvaat vo 1,5% slu~ai svoite ubistva gi izvr{ile samo od dva motivi: 0dmazda (50,0%) i qubomora (50,0%). Toa bile lica isklu~ivo od ma{ki pol, so razli~na vozrast i nacionalnost, no prete` no so nisko obrazovno nivo. Od niv 66,7% se oddavale na sociopatolo{ki povedenija poradi {to glavo i bile napu{teni od svoite soprugi, a toa bila glavnata i neposredna pri~ina za izvr{uavwe na deloto. [to se odnesuva na semejnite odnosi na storitelite na ubistvata, niv na opredelen na~in ve}e gi zafativme, za{to tie se neizbe`no povrzani so brakot. Ottuka, moème da kaème deka vo semejstvoto doa|aat do izraz site onie faktori {to gi naru{uvaat i bra~nite odnosi. Me|utoa, pokraj niv opredeleno vlijanie manifestiraa i semejnata netrpelivost, pred se, poradi nepravilniot odnos sprema decata od porane{ni brakovi ili vonbra~nite deca, neusoglasuvawe okolu vospituvaweto i disciplinata na sopstvenite deca, preterano projaveniot afinitet i grià sprema roditelite i drugi pobliski i podale~ni srodnici so istovremeno zapostavuvawe na ~lenovite na potesnoto semejstvo, nepravilniot odnos kon ovie lica, me{aweto na roditelite i drugi lica vo re{avaweto na semejnite problemi i sl. Pritoa, site faktori {to doveduvale do dezintegracija na semejstvoto vo celina i negovite poedinci, nikoga{ ne deluvale poedine~no, tuku kako i kaj naru{enite bra~ni odnosi vo opredelena sprega na nekolku od niv istovremeno i komplementarno. 6. RECIDIVIZMOT NA UBIJCITE

Poimot i zna~eweto na povratot mo`e da se posmatraat od pove}e razli~ni pristapi. Taka gledano od krivi~nopraven aspekt vo na{eto zakonodavstvo se razlikuvaat obi~en i pove}ekraten povrat. 129

Spored elementite od odredbata na ~l. 41 st. 2 KZ SFRJ, obi~niot povrat postooi toga{ koga krivi~noto delo }e go izvr{i lice {to porano bilo osuduvano. Od ~l. 46 st. 1 KZ SFRJ proizleguva poimot na pove}ekratniot povrat: "umisleno izvr{uvawe krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od strana na lice {to pokaùva sklonost kon prestapni~ko odnesuvawe po najmalku dve osudi za umisleni krivi~ni dela na kazna zatvor od najmalku edna godina, a vo rok od pet godini od izvr{uvaweto na kaznata za poslednoto krivi~no delo." Krivi~nopravnoto zna~ewe na povratot se ogleda vo toa {to sprema storitelot na deloto vo povrat treba da bidat primeneti postrogi sankcii, bidej}i prethodno izre~enite se pokaàa neefikasni i zatoa {to preku negovoto delo se manifestirala zgolemena vina. So legalniot poim na povratot, vsu{nost, se pravi razlika vo krivi~nopravnata polo`ba na povratnicite i drugite delinkventi - prvoprestapnicite. Vo toa razlikuvawe se poa|a od stavot deka povratnicite se kategorija na op{testveno poopasni storiteli na krivi~ni dela,91 koi tokmu so ogled na toa treba da bidat i postrogo kaznuvani. Na toj na~in postrogoto kaznuvawe e osniovata od koja trgnuva krivi~noto pravo vo suzbivaweto na povratot. Za postoewe na kriminolo{kiot poim na povratot e dovolno da postoi povtoruvawe na krivi~ni dela od strana na konkreten storitel. Ovde ne e nuèn vremenski period me|u prethodno izvr{enite i novite dela, nitu porane{na osuda ili izdràna kazna za prethodnoto delo. So ovoj poristap se ukaùva na etiolo{kite faktori od koi e uslovena ovaa pojava, odnosno od onie objektivni i subjektivni okolnosti od ~ie soznanie zavisi postavuvaweto na sistemot na op{testvenite merki za nejzino uspe{no preventivno i represivno suzbivawe. I, na krajot, za penolo{kiot poim na povratot, stanuva zbor toga{ koga edno lice po prethodno izdràna kazna za nekoe krivi~no delo povtorno }e dojde vo penitencijarna ustanova poradi izdrùvawe na kazna za novo delo. Se trgnuva od postavkata deka prezemenite merki pri porane{noto izdrùvawe na kaznata se pokaàle neefikasni sprema osudenoto lice i deka zatoa treba da se zasili penitencijarniot tretman, so toa {to vo pogolema mera }e se prilagodi na negovite 91

Psihi~kite i objektivnite faktori {to stojat vo kauzalna vrska so "upornata istrajnost" na povratnicite vo vr{eweto krivi~ni dela ovaa kategorija izvr{iteli ja ~inat daleku poopasna od prvoprestapnicite, koi za prvpat se javuvaat vo taa uloga. Za op{testvenata opasnost na povratnicite zna~ajno pridonesuva i toa {to povtoruvaweto krivi~ni dela doveduva do se pogolemo sovladuvawe na kriminalnata tehnika kako i kon zacvrstuvawe na li~niot stav sprema vr{eweto krivi~ni dela kako edinstvena solucija. Ja{ovi}, str. 129

130

osobini. Penolo{kiot poim na povratot sluì i kako indikator za uspe{nosta na postpenalniot tretman. So ogled na predmetot i celta na na{iot trud, vo opredeluvaweto na povratot na ubijcite trgnavme od negoviot penolo{ki poim, no i od obele`jaat {to se nu`no povrzani so prethodnite dva poimi. Dosega{nite istraùvawa na povratot na ubijcite pokaùvaat deka ovaa kategorija storiteli porano vr{ele malku krivi~ni dela, odnosno poretko bile osuduvani. Toj fakt go potvrdi i na{eto istraùvawe vo koe se pojavija 49 ili 12,7% recidivisti me|u ubijcite. Re~isi site povartnici od na{iot primerok bea lica od ma{ki pol 48 (98,0%) i naj~esto na vozrast od 26-30 godini (34,7%) - period na maksimalen kriminalitet. Nivnoto obrazovno nivo se dviì do zavr{eno osnovnno obrazovanie i so ogled na toa 34,7% ubijci se pojavuvaat kako NKV i PKV rabotnici, a 22,4% kako zemjodelci. Nedostigot od potrebnoto obrazovanie i stru~nata osposobenost ja uslovile lo{ata materijalna sostojba na ovie lica na koja se nadovrzauvaat i bojni bra~ni i semejni problemi, bidej}i samo 20,4% povratnici bile neèneti. Site ovie socioekonomski obele`ja kako faktori {to ja karakteriziraat li~nosta na povratnikot92 podednakvo do{le do izraz i vo selskite i vo gradskite sredini. Istraùvaweto na vidot na krivi~nite dela izvr{eni od strana na recidivistite pred storenoto ubistvo ja pokaà slednava sostojba: - obi~no ubistvo (~l. 37 st. 1) - te{ki telesni povredi (~l. 43) - zagrozuvawe so opasno sredstvo pri tepa~ka ili karanica (~l. 46) - zagrozuvawe na sigurnosta (~l. 57) - navreda (~l. 85) - siluvawe (~l. 94) - bludni dejstvija (~l. 99) - kra`ba (~l. 55) - te{ka kra`ba (~l. 156) - razbojni{tvo (~l. 158) - zatajuvawe (~l. 160) - iamama (~l. 161) - odzemawe na tu|i predmeti (~l.163) - spre~uvawe slu`beno lice vo obavuvawe na 92

Spored istraùvaweto na Pe{i} (str. 122) 31% ubijci vo Jugoslavija se recidivisti, a spored Markovi} i dr. toj procent za NR Hrvatska iznesuva 25,4% (str. 162). Od 134 èni ubijci 18 ili 34,4% se osudeni za porano izvr{eno krivi~no delo. Me|u ènite recidivisti nemalo profesionalni delinkventi i delinkventite od navika. Vili} I, str. 153.

131

slu`beni dejstvija (~l. 203) - neposlu{nost sprema naredba za odale~uavawe (~l. 267) i - falsigikuvawe na ispravi (~l. 222) Sumarno zemeno 25 (51,0%) od storitelite na krtivi~noto delo ubistvo {to se pojavile kako povratnici porano bile osuduvani i izdrùvale kazna za istorodni krivi~ni dela. Pet ili 28,6% bile povratnici za istorodni i raznorodni krivi~ni dela, a samo 2 (4,1%) za isto krivi~no delo - ubistvo. Me|u prethodnite krivi~ni dela na povratnicite naj~esto se pojavuvale te{kite i lesnite telesni povredi, obi~nite i te{kite kra`bi i zagrozuvaweto so opasno sredstvo pri tepa~ka ili karanica. So iznesenite podatoci moè da se naseti izvesna kriminolo{ka srodnost me|u prethodno izvr{enite krivi~ni dela i ubistvoto vo pogled na motivacionite mehanizmi (agresijata). Toa e osobeno slu~aj kaj recidivistite {to vo na{iot primerok se javuvaat kako storiteli na isti i istorodni krivi~ni dela kaj koi se manifestirale brojni niski pobudi i nasilni~ki odnos sprema sredinata, Tie negativni crti na li~nosta i prethodno razvieniot mehanizam na agresivno rea|irawe ukaùvaat na toa deka kaj niv go manifestirale svoeto dejstvo edinstveni kriminogeni faktori ~ie{to koncentrirano vlijanie vo opredelen moment dovelo i do ubistvoto. Vo toj prilog zboruvaat i motivite na deloto: najgolemiot broj recidivisti se nao|aat me|u onie ubijci {to deluvale od odmazda (38,7%), qubomora (18,3%) i te{ko naru{eni bra~ni i semejni odnosi (16,3%). [to se odnesuva do specijalniot povrat, toj e osobeno nizok kaj ovoj oblik na kriminalno odnesuvawe so samo 2 (0,5%) slu~ai. Toa se dolì na faktot {to za porano storenoto ubistvo storitelite izdrùvaat podolgotrejni kazni vo penitencijarnata ustanova kade {to, pokraj izolacijata deluvaat i brojni oblici na prevospiten tretman. Pokraj toa dolìnata na kaznata ovozmoùva do vra}awto na osudenikot vo negovata porane{na sredina vo nea da se izmenat i okolnostite {to vlijaele vrz negovata kriminalizacija. 7. PORANE[NOTO SOCIOPATOLOлеKO POVEDENIE NA UBIJCITE

Koga se zboruva za porane{noto sociopatolo{ko povedenie na ubijcite se misli na postapki {to gravitiraat kon kriminalitet, odnosno za takvi op{testveno negativni povedenija {to moàt da pretstavuvaat uslov za javuvawe na ubistvata. Porane{noto lo{o socijalno povedenie na storitelot posmatrano od kriminolo{ki aspekt moè da ukaè na etiolo{ki vrski me|u takvoto povedenie i izvr{uvaweto na ubistvaat, odnosno pretstavuva eden od brojnite kriminogeni faktori {to ja uslovuvaat ovaa pojava.

132

I od krivi~nopraven i od penolo{ki aspekt ne e bez zna~ewe dali poprane{noto povedenie na storitelot na ubistvoto bilo oceneto kako lo{o ili dobro od strana na negovata porane{na sredina. I zakonodavecot dopu{ta vakvoto prethodno povedenie na storitelite na krivi~nite dela za sudot da gi zema predvid pri odmeruvaweto na kaznata. Od penolo{ki aspekt pra{aweto e zna~ajno vo pogled na utvrduvaweto na merkite na tretman. Nesporno e deka koga se raboti za storitel so dobro minato }e bidat potrebni pomalku napori od strana na penitencijarnite organi za ostvaruvaweto na prevospitnite celi. So ogled na porane{nite sociopatolo{ki povedenija na storitelite na ubistvaat {to se spomenuvaat vo nivnite presudi i li~ni listovi gi dobivme slednive podatoci {to gi prika`uvame na tabela br. 17. Tabela br. 17 Sociopatolo{ki pojavi na storitelite na krivi~noto delo ubistvo Pred ubistvoto se odaval na nasilstvo alkohol komar vagabunda`a krabi i izmami seksualen nemoral (prostitu cija) narkomanija bil ~esen i ugleden gra|anin nepoznato Vkupno:

izvr{eni ubistva Vkupno ma`i N% N%

`eni N%

31 58 6 3

6,1 15,1 1,6 0,8

31 57 6 3

9,0 16,6 1,7 0,9

1 -

2,4 -

1,3

1,2

3,4

287

72,2

239

67,7

0,9

4 358

1,0 100,0

3 343

0,9 100,0

1 42

2,4 100,0

Od priloènite podatoci se nametnuvaat nekolku zna~ajni zaklu~oci. Prviot zaklu~ok e deka najgolemiot broj storiteli na ubistva pred izvr{uvaweto na deloto vo svojata neposredna sredina vaèle za ~esni i ugledni gra|ani. Vtoriot isto taka vaèn zaklu~ok se sostoi vo toa deka narkomanijata i koimarot, iako evidentno {tetni socio133

patolo{ki pojavi, nemaat nikakvo kriminogeno vlijanie vo javuvaweto na ubistvata.93 I sociopatolo{kite pojavi kako {to se oddavaweto na seksualen nemoral (prostitucija), sklonosta kon kra`bi i izmami i vagabundaàta se pojavuvaat kaj sosema mal broj lica {to se odlu~ile da izvr{at krivi~no delo ubistvo.94 A toa zna~i deka i ovie sociopatolo{ki pojavi ne pretstavuvaat zna~aen faktor za ovoj vid kriminalno odnesuvawe.95 I, na krajot, tretiot zna~aen zaklu~ok proizleguva od opredelen stepen na povrzanost na ubistvata so oddavaweto na nasilstvo i alkoholni pijaloci. So ogled na procentot na oddavaweto na nasilstvo i alkoholizam na ova mesto ne{to pove}e }e se zadrìme vrz ovie dve vrski vo istraùvaweto na ubistvata. 1. Nasilstvoto na ~ovekot go so~inuvaat dve osnovni komponenti: agresivnost i agresivno povedenie. Ako se trgne od toa deka agresivnosta e psihi~ko svojstvo na li~nosta {to se karakterizira so zgolemena gotovnost za akcija (agresivno povedenie), a agresivnoto povedenie - dejstvie {to se manifestira vo napad (fizi~ka aktivnost) naso~ena protiv drugi lica so namera da im se nanese {teta, toga{ agresivnosta i agresivnoto povedenie se zaedni~ka karakteristika na site ubistva. So samoto toa {to izvr{il ubistvo ubiecot projavil agresivnost. Taa ovde se sostoi vo pomala ili pogolema sklonost na ubiecot da napadne vrz ìvotot na drugo lice koga ova se pojavuva kako pre~ka za negovite postapki, interesi, stavovi, motivi, celi, barawa i sli~no {to zavisi od stepenot na razvienosta na ovaa negativna crta kaj ubiecot.96 Me|utoa, so utvrduvaweto deka ubijcite se agresivni li~nosti, koi preku deloto ja projavile svojata agresivnost, re~isi ni{to ne 93

Narkomanijata kako sociopatolo{ka pojava naj~esto e povrzana so kra`bi, proneveri, falsifikati, izmami, zatajuvawa i sli~ni delikti koi imaat za cel da se dojde do opredeleni materijalni sredstva zaradi kupuvawe droga i drugi psihotropni supstancii. I komarot e zna~aen kriminogen faktor, no ne za genezata na ubistvata, tuku, pred se, za imotnite delikti. Na komar se oddavaat lica koi nastojuvaat na lesen na~in da dojdat do materijalni sredstva ili pak se igra~ii od strast. 94 I ovie sociopatolo{ki pojavi naj~esto odat raka pod raka so imotnite delikti. 95 Do sli~ni rezultati kako vo na{to istraùvawe do{ol i Vukovi} ispituvaj}i gi krvnite delikti vo Srbija. Spored podatocite navedeni na str. 96-100 od 200 ispitani sudski predmeti se zabeleàni samo dve ubistva od strana na lica {to upotrebuvale droga, dve te{ki telesni povredi i edno ubistvo od strana na lica {to se oddavale na komar, a ne bil otkrien ni eden slu~aj kade {to vagabundaàta i prostitucijata na bilo koj na~in bile povrzani so izvr{uvaweto na krvnite delikti. 96 Pe{i} I, str. 88.

134

sme postignale, tuku ednostavno samo sme go konstatirale ona {to e sosema logi~no i op{topoznato.97 Zatoa treba da se odi ne{to podaleku. Ottuka za nas se pokaùva zna~ajno tvrdeweto na Midendorf koj veli: "Realno e kriminolo{koto soznanie deka li~nostite koi vr{at krivi~ni dela ne se razlikuvaat od onie {to ne gi vr{at. Ova {okantno tvrdewe moè, na primer, da se potvrdi vrz osnova na rezultatite od istraùvaweto na agresiite. Sekoj ~ovek poseduva opredelen agresiven potencijal, koj mu e potreben za da uspee vo site naso}i na sekojdnevnata ìvotna borba. Istite agresii moàt da bidat delumno ili povremeno legalni ili ilegalni i tie preodi se mnogu rasteglivi... Ne postoi nikakva principielna razlika me|u agresiite {to se javuvaat vo vid na navredi ili trpewa so onie koi se javuvaat pri vr{eweto na ubistvata. I dvata delikti se nao|aat na sprotivnite krai{ta na edna razminuva~ka skala."98 Od tie pri~ini na ova mesto ne moème da dademe ne{to novo {to na opredelen na~in bi gi izdvoilo ubistvata so ogled na etiologijata na nivnaat agresija, a koja, od svoja strana, bi ni gi pokaàla razlikite vo odnos na storitelite na drugi krivi~ni dela, ili licata {to svojata agresivnost ja naso~ile legalno i tvore~ki. Sepak ona {to vo vrska so problemot na agresivnosta moè ovde da se iskoristi e nejzinoto golemno zna~ewe za naso~uvawe na prevospitnite procesi vo penitencijarnite ustanovi. Ako e to~no deka agresijata ne e samo negativna, tuku vo opredeleni okolnosti, ~esto i pozitivna karakteristika na ~ovekot, toga{ nu`no se nametnuva pra{aweto kako negativnata agresivnost kaj li~nosta da se postavi pod nejzina kontrola, odnosno taa li~nost da se socijalizira i humanizira. Ottuka, problemot na nasilstvoto vo ovoj trud se postavuva ne zaradi utvrduvawe na potekloto na negovite komponenti, tuku, pred se, od aspektot na iskoristuvaweto na nivnata psihi~ka sodrìna (prvata komponenta) vo ostvaruvaweto na kultivizacijata na li~nosta. Problemot {to ne interesira ne e ispituvaweto na osnovite na agresivnosta, tuku iskoristuvaweto na mo`nostite za nejzino prenaso~uvawe. Vo slu~ajot na ubistvata toa e od zna~ewe ne samo za projavenoto nasilstvo vo vid na porane{noto sociopatolo{ko povedenie, tuku podednakvo, pa duri i pove}e, i kaj recidivistite na krivi~ni dela so elementi na nasilstvo za koi{to zboruvavme ponapred. 2 [to se odnesuva do vtorata vrska vedna{ }e spomneme deka vo ovoj trud pod akuten alkoholizam go podrazbirame povreemnoto uìvawe alkoholni pijaloci so povremeno ili ekcesivno opivawe koe ne ostanalo nezabeleàno od strana na sredinata {to go opkruùva kon97

Vo ovaa smisla se sosema izli{ni i objasnuvawata deka recidivistite i storitelite na svirepi ubistva projavuvaat pogolem stepen na agresivno povedenie. 98 Middendorff, str. 4.

135

kretnoto lice. Od druga strana, pod hroni~en alkoholizam go podrazbirame uìvaweto alkoholni pijaloci {to kaj opredeleno lice se manifestiralo vo vid na fizi~ka i psihi~ka zavisnost od alkohol i so potrajni rastrojstva vo negovoto povedenie.99 Pritoa, posebno ja razgledavme povrzanosta me|u akutniot alkoholizam i ubistvata, a posebno me|u hroni~niot alkoholizam i ubistvata, bidej}i trgnavme od pretpostavkata deka povremenoto ili postojanoto opivawe se odrazuvaat na razli~en na~in vrz povedenieto na ubiecot i so ogled na toa pokaùva odredeni fenomenolo{ki i etiolo{ki osobenosti. Isto taka, so ovie oblici na porane{no sociopatolo{ko povedenie na ubijcite se opfateni samo licata {to od strana na sudot ne bile okvalifikuvani kako nepresmetlivi storiteli vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Spored podatocite od na{eto istraùvawe proizleguva deka ubistvata gi izvr{ile 33 (8,6%) lica {to bile akutni alkoholi~ari, 309 (80,3%) voop{to ne uìvale alkoholni pijaloci dodeka za 18 (4,7%) lica vo presudite ne moèvme da najdeme posigurni podatoci spored koi bi gi optredelile vo odnos na gorenavedenite grupi.100 Od vkupniot broj storiteli na ubistva {to gi opredelivme kako alkoholi~ari 17,2% bile vo napiena sostojba vo samiot moment na iuzvr{uvaweto na krivi~noto delo. Od ovoj podatok moè da se izvle~e zaklu~okot deka alkoholizmot kako kriminogern faktor, sam ili vo sodejstvo so drugi okolnosti, svoeto najneposredno dejstvo go ostvaril vo mnogu mal obem od samo 2,8% vo celokupnata osudeni~ka populacija za ovie dela. Me|utoa, site ubistva storeni vo alkoholizirana sostojba ukaùvaat na zna~eweto na porane{noto sociopatol99

Spored definicijata na svetskata zdravstvena organizacija pod hroni~en alkoholi~ar se podrazbira lice koe prekumerno zema alkoholni pijaloci, a ~ija zavisnost od alkohol e takva {to pokaùva du{evni rastrojstva, ili takvi manifestacii koi go o{testuvaat negovoto psihi~ko ili fizi~ko zdravje, negoviot odnos kon drugite lu|e i negovata socijalna i ekonomska polo`ba. So ogled na nedostigot od posebni elementi za postavuvawe dijagnoza vo soglasnost so postavenata definicija i nie, kako i istraùvaweto na Markovi} i dr. (str. 142), vo razlikuvaweto na ovie alkoholi~ari trgnavme od opredeleni nivni nadvore{ni manifestacii na koi moèa da ni ukaàt podatocite od presudite. Tie manifestacii se zemeni kumulativno i se sogleduvaat vo naru{enite odnosi so okolinata (naj~esto naru{eni semejni i bra~ni odnosi, vo zapostavuvawe na redovnaat rabota, vo ekonomskoto propa|awe i vo zagubeniot op{testven ugled. 100 Vo krivi~nata postapka, alkoholizmot na storitelot na krivi~noto delo ubistvo ne se utvrduva redovno. Od tie pri~ini smetame deka podatocite {to ovde gi izloùvame ne se dokraj precizni, odnosno deka brojot na izvr{enite ubistva vo alkoholizirana sostojba i na licata skloni kon upotreba na alkohol e mnogu pogolem.

136

o{ko povedenie na ovoj vid vrz pojavata na ubistvata. Procentot od 15,1% na prv pogled moèbi i ne izgleda golem, no vo sporedba so iznosot na drugite sociopatolo{ki povedenija zasluùva posebno vnimanie.101 Me|u hroni~nite alkoholi~ari ne se pojavuvaat lica od ènski pol, a kaj akutnite alkoholi~ari gi imame samo vo eden edinstven slu~aj. Toa ukaùva re~isi na nepostoe~ko dsejstvo na alkoholizmot pri pojavata na ubistvata kaj ènata.102 Objasnuvaweto na ovaa pojava vo nikoj slu~aj ne treba da se bara vo razli~noto vlijanie na alkoholot vrz polovite, tuku edinstveno vo op{testvenite faktori {to go opredeluvaat poinakviot odnos na ènata sprema upotrebata na alkoholni pijaloci. Obi~aite i sfa}awata na na{ata sredina se u{te ne i dozvoluvaat na ènata javno da konzumira alkoholni pijaloci i da se opiva, i so ogled na toa povlekuvaat posebna op{testvena osuda. Vo slu~aj koga kaj ènata pobeduva vnatre{nata dietaza sprema alkoholot, taa go upotrebuva kri{um i izlolirano (sama) taka {to negovite op{testveni posledici mnogu poretko moàt da go manifestiraat svoeto dejstvo, bidej}i otsustvuvaat elementite koi treba da go sozdadat op{testvenioit konflikt {to mu prethodi na ubistvoto. [to se odnesuva do vozrasta na alkoholi~arite, spored istraùvaweto na Markovi} taa nema zna~ewe kaj ubistvata. Od druga strana, vo istraùvaweto na ubistvata vo Jugoslavija se istaknuva deka najgolem broj od niv gi izvr{ile alkoholi~ari na vozrast od 21-30 godini so u~estvo od 36,0%.103 Do sli~ni podatoci so poslednive dojdovme i nie vo na{eto istraùvawe koga se raboti za storitelite {to se pojavile kako hroni~ni alkoholi~ari (48,0%). Me|utoa, koga se raboti za akutnite alkoholi~ari, kaj niv dominira vozrasta od 21-25 godini so 11 (33,3%) slu~ai. Ovaa pojavnost se dolì na faktot deka so ovaa vozrast se povrzani brojni problemi od li~niot i op{testveniot ìvot na ~ovekot koi go teraat na upotreba na alkohol i relativno brzo popu{tawe pred negovoto dejstvo. Toa, od druga strana, na izvesen na~in zna~i deka povisokite vozrasni kategorii ili podocna se oddale na upotreba na alkohol, a ìvotnoto iskustvo gi {titi od zapa|awe vo krimminal, ili pak prebrodile opredelena faza bez da storat krivi~no delo kako plod na naviknuvaweto od svoja strana na okolnos101

Alkoholizmot e takva sociopatolo{ka pojava koja "vo osnova gi ima istite socijalni koreni kako i kriminalitetot" i zatoa se smeta kako eden od pozna~ajnite kriminogeni faktori vo uslovuvaweto na pojavata na ubistvata. Vidi: Milutinovi} I, str. 331. 102 Spored istraùvaweto na ubistvata vo Jugoslavija vo alkoholizirana sostojba bile izvr{eni samo 3,6% ubistva od strana na lica od ènski pol (Pe{i} I, str. 64). A spored istraùvaweto vo NR Hrvatska vo akutna alkoholiziranost ènite izvr{ile 5,8% Ubistva. Markovi} i dr. str. 154. 103 Pe{i} I, str. 64.

137

tite so takviot nivni status. Treba da se ima predvid i toa deka postarite lica pomalku doa|aat vo situacija da se juna~at i da se dokaùvaat preku konsumirawe alkohol Storitelita na ubistvata {to se pojavile kako hroni~ni alkoholi~ari vo najgolem broj bile Makedonci (68,0%), a potoa Romi (20,0%), a kako akutni alkoholi~ari - Makedonci so u~estvo od 78,8%. [to se odnesuva do drugite nacionalnosti zabeleàvme samo eden od dva slu~ai kade {to alkoholiamot se pojavuva so kriminogeno zna~ewe. Glavnata pri~ina za toa e rezistentniot odnos na albanskoto i turskoto malcisntvo sprema upotrebata na alkoholot, {to, me|u drugoto e produkt, pred se, na nivnite verski sfa}awa i ottamu ostanatata navika i sozdadeniot moralen pritisok od strana na potesnite socijalni grupi. Pred izvr{uvaweto na ubistvata od grupata na hroni~nite alkoholi~ari porano bile osuduvani 32,0% lica, a od grupata na akutnite alkoholi~ari samo 6,1%.104 Toa pokaùva deka hroni~niot alkoholizam manifestiral pogolemo vlijanie zgolemuvaj}i ja razdrazlivosta, ~uvstvitelnosta, nekriti~niot odnos i agresivnosta sprema sredinata taka i niz opasnosta na negovoto porane{no kriminalno povedenie. [to se odnesuva do akutnite alkoholi~ari, nivnoto porane{no kriminalno povedenie ne e karakteristi~no za podocne`noto vr{ewe na ubistvata, bidej}i kaj niv recidivizmot u~estvuva so 6,1% i e ne{to pomal duri i od recidivizmot na ubijcite {to ne bile alkoholi~ari (10,7%). Hroni~nite alkoholi~ari svoite ubistva gi izvr{uvale naj~esto na ulici, parkovi, pazari{ta i drugi javni mesta (32,0%), a potoa vo ugostitelski objekti i stanovi na `rtvata na ednakvo nivo od 16,0%. Toa ukaùva deka ovie lica doa|aat vo takvi konflikti {to se razre{uvaat so ubistvo naj~esto so lu|e od nivata po{iroka op{testvena sredina. Navedenite mesta na izvr{uvaweto na aktot na ubistvoto osven stan na `rtvata, so u~estvo od 39,4% i 21,2% se karakteristi~ni i za storitelite - akutni alkoholi~ari. Hroni~nite alkoholi~ari vo pogolem procent gi vr{ele ubistvata od slednive motivi: odmazda (28,0%), qubomora (24,0%) i te{ko naru{uvawe na bra~nite, semejnite i srodni~kite odnosi (24,0%). Od druga strana, akutnite alkoholi~ari svoite ubistva gi vr{ele od odmazda (30,3%), poradi navreda na lice {to pretstavuva opasnost za nivnite interesi (9,1%) i te{ko naru{uvawe na bra~nite, semejnite i srodni~kiet odnosi (9,1%). Na krajot nu`no e nakratko da se vratime na modalitetot so najgolemo u~estvo vo tabelata br. 17. Imeno, faktot deka 72,2% lica 104

Od ovie kategorii ubijci, spored istra`uvaweto na ubistvata vo Jugoslavija, porano bile osuduvani 29,0% lica, a od niv preku polovinata za soreni telesni povredi. Pe{i} I, str. 64.

138

pred izvr{uvaweto na ubistvata vo svojata sredina bile ~esni i ugledni gra|ani e od bitno zna~ewe okolu iznao|aweto na vistinskiot odgovor na edno od pra{awata vo ovoj trud - {to da se stori so i za storitelot na ubistvoto. Ovoj podatok, vsu{nost, zasluùva posebni vnimanie zo{to upatuva deka spored golem broj osudeni ubijci se reducira, pa duri postavuva pod pra{alnik potrebata od resocijalizacija za vreme na izdrùvaweto na kaznata. Ako najgolemiot broj na ovie lica pred izvr{uvaweto na svoeto delo imale besprekorno povedenie normalno e da se pretpostavi deka ubistvo za niv e samo lo{ nastan predizvikan od koncentriranoto dejstvo na niza objektivni i subjektivni okolnosti koi vo sli~ni uslovi bi moèle da dovedat do ubistvo kaj sekoe lice. Me|utoa, toa sepak ne e slu~aj, ne zatoa {to kaj opredeleni poedinci ne deluval takov stek na okolnosti, tuku pred se, zatoa {to kaj niv izvr{ile i nekoi faktori {to imaat vozdrùva~ko dejstvo od vakov vid na kriminalno odnesuvawe. Toa ukaùva deka takvo vlijanie treba da se ostvari kaj licata {to ve}e izvr{ile ubistvo za da ne go povtorat deloto. No, ve}e izloèniot mal procent na recidivizam, osobeno specijalniot, sepak ne vra}a na reazmisluvaweto dali za ovie lica e potrebna resocijalizacija ili, barem, ne vo takov obem za koj e potreben dolg prestoj vo kazneno-popravnata ustanova. Me|utoa, kako {to }e vidime podocna, za ubistvata dominiraat dolgite kazni zatvor koj vo otsustvo na podolgotrajni prevospitni procedsi denes prakti~no zna~at retribucija. Za seto toa me|utoa, pove}e }e moème da zboruvame vo vtoriot del na trudot otkako prethodno }e se sogleda etiologijata na ovoj kriminalitet.

139

G l a v a II VIKTIMOLO[KI KARAKTERISTIKI I. VOVEDUVAWE VO PROBLEMOT @rtvata na krivi~noto delo ubistvo e objetot na deloto, odnosno ona fizi~ko lice {to najneposredno trpi od dejstvieto na izvr{uvaweto. Kaj ubistvata `rtvata e sekoga{ objekt na deloto, bidej}i vrz nea se prezema (naso~uva) dejstvieto na izvr{uvaweto i taa gi snosi posledicite vo vid na odzemen ìvot (dovr{eno ubistvo), odnosno zagrozuvawe na nejziniot ìvot ili o{tetuvawe ili naru{uvawe na nejzinoto zdravje (ubistvo vo obid). Neposredna `rtva na ubistvoto moè da bide ìvo ~ove~ko su{testvo od momentot na izdvojuvaweto od maj~inata utroba pa se do nastanuvaweto na negovata prirodna apsolutna smrt.105 Za sekoe lice postoi izvesna opasnost da stane `rtva na ubistvo. Taa opasnost, {to se narekuva rizik od viktimizacija, zavisi od viktimo|enite predizpozicii na `rtvata, od karakterot na interpersonalnite odnosi me|u `rtvata i ubiecot i od pridonesuva~koto povedenie na `rtvata vo izvr{uvaweto na ubistvoto. Ovie soznanija pridonesoa da se formira viktimologijata kako posebna nau~na disciplina, so koja interesot osven vrz krivi~noto delo i negoviot storitel se svrte i kon `rtvata i so toa na mo{ne uspe{en na~in se kompletira pretstavata za sekoj kriminalen nastan.106 "Viktimologijata dokaà

105

Vo viktimolo{kata literatura e prisuten sporot okolu toa dali vo poimot na `rtvata da se vklu~i samo neposrednata `rtva od storenoto delo ili pak i subjektite na posreden na~in o{teteni od nego. Vo taa smisla se zboruva za opredeluvawe potesen i po{irok poim na `rtvata. "Potesniot poim gi opfa}a fizi~kite i pravnite lica ~ii{to dobra, prava i interesi se neposredbno uni{teni, o{teteni ili zagrozeni so krivi~noto delo (mikroviktimologija). Vo svojata po{iroka smisla ovoj poim |i opfa}a fizi~kite i pravnite lica i drugite subjekti (op{testveni organizacii, socijalni grupi, op{testvoto) ~ii dobra, prava i interesi neposredno ili posredno se uni{teni, o{teteni ili zagrozeni so krivi~noto delo (mikroviktimologija)." Ristanovi}, str. 43-44. Vo taa smisla vidi i [epatovi{, str. 364. 106 Spored Fatah, viktimologijata e nauka {to se zanimava so neposrednite `rtvi na zlostorstvoto i toa posebno so nivnata li~nost, biolo{kite, psiholo{kite i moralnite crti, so nivnite sociokulturni karakteris-

140

deka li~nosta na `rtvata i nejzinoto povedenie ne se pomalku va`ni od li~nosta i povedenieto na zlostornikot. Taa isto taka dokaà deka vo najgolem broj slu~ai pome|u parot delinkvent - `rtva postojat biopsihosocijalni vrski {to tkaat mreà na odnosi od koi izvira agresijata.107 Nakratko, viktimologijata uspeva da ukaè deka `rtvata so svoite svojstva, odnosot sprema storitelot i nejzinoto pridonesuva~ko povedenie pretstavuva zna~aen kriminogen faktor i vo pojavata na ubistvata i za nea mora da se vodi smetka od aspektiot na prakti~nite zafati i teoretskite i empiriskite istraùvawa za ovaa op{testvena pojava. Prou~uvaweto na `rtvata od fenomenolo{ki i etiolo{ki aspekt e osobeno bitno kaj ubistvata, bidej}i toa e vo funkcija na nivnoto preventivno i represivno suzbivawe. Od tie pri~ini i nie se zafativme so viktimolo{ko prou~uvawe na ubistvata koristej}i antropolo{ko-deskriptivni108 i statisti~ki metodi. Na ova mesto }e se obideme da gi prikaème dobienite soznanija vo vrska so svojstvata na `rtvata, nejziniot odnos sprema ubiecot i pridonesot vo izvr{enoto delo. II. VIKTIMOLO[KI PREDISPOZICII Viktimogenite predispozicii se onie karakteristi~ni osobini {to pravat nekoe lice ili grupa koja gi poseduva tie osobini, postojano ili povremeno da bidat podloèni ili pomalku za{titeni od drugite i so samoto toa da stanat `rtva na posebno zlostorstvo ili na izvesen tip na kriminalitet.109 Me|u prvite nau~ni rabotnici {to ukaàa deka nekoi lica po~esto od drugite stanuvaat `rtvi na opredeleni krivi~ni dela bea Hans fon Hentig (Hans von Hentig) i Eksner (Franz Exner).110 Ottoga{, takvite soznanija po~naa empiriski da se proveruvaat i be{e dokaàno deka viktimogenite predispozicii na krivi~noto delo navistina pretstavuvaat faktor {to igra zna~ajna uloga vo geneata na krivi~tiki i nivniot pridones za genezata na zlostorstvoto. Navedeno spored Ristanovi}, str. 34. 107 Fatah, str. 646. 108 Vo prou~uvaweto na vlijanieto {to go vr{i `rtvata vrz kriminalitetot analiti~ko-deskriptivniot metod ovozmoùva analiza na dinamizmot na deliktot, predkriminalnata situacija i preminot kon deloto i na toj na~in go pravi mo`no opredeluvaweto na ulogata {to vo genezata na kriminalnoto povedenie go ima sekoja strana, a i razbiraweto na procesot na izborot na `rtvata i utvrduvaweto na elementite {to go opredeluvaat toj izbor. Ristanovi}, str. 7. 109 Fatah, str. 648. 110 Ibid, str. 648

141

nite dela. Od druga strana, nivnata brojnost ja nametna potrebata od opredeleno nivno grupirawe. Za taa cel trgnuvaj}i od razli~ni kriteriumi se pravaat opredeleni podelbi na viktimogenite predispozicii. Zaradi podobro sogleduvawe na probemot }e navedeme nekoi od tie podelbi. Spored kriteriumot na nivnoto poteklo ovie predizpozicii se delat na vrodeni i steknati. Spored ulogata {to viktimogenite predispozicii ja imaat vo izvr{uvaweto na deloto se naveduvaat predispozicii {to kaj delinkventot sozdavaat ideja za izvr{uvawe na deloto: predispozicii {to vlijaat vrz delinkventot za izborot na `rtvata i predispozici {to mu ja olesnuvaat zada~ata na delinkventot. Spored svojata priroda predispoziciite se delat na li~ni (pol, vozrast, du{evna zaostanatost i bolest, alkokolizam, narkomanija, homoseksualnost, ladnokrvnost, skràvost i lakomost, razo~aranost, àlost i sl.), socijalni (zanimawe, op{testvena izoliranost, asocijalni povedenija i sl) i situacioni (opredeleno mesto, vreme i stek na okolnosti kaj koi postoi pogolema opasnost da se stane `rtva). Trgnuvaj}i od ovie soznanija i vo na{eto istraùvawe se obidovme da pronajdeme opredeleni lica koi se karakteriziraat so predispozicii {to gi pravat popodlo`ni da stanat `rtvi na ubistvoto. Vo taa smisla najprvin gi razgledavme `rtvite so ogled na nivniot pol. Ova svojstvo na ~ovekot ima opredeleno vlijanie vrz viktimizacijata, odnosno vrz procesot na stanuvawe `rtva na ubistvo.111 Vo istraùvaweto se javija 83 ili 19,4% `rtvi od ènski pol, {to }e re~e - ènite bile dvojno pove}e `rtvi na ovie dela odo{to se pojavile kako nivni izvr{iteli. Toa ve}e samo za sebe zboruva deka ènite poseduvaat opredeleni viktimo|eni predispozicii. Pri~inata za toa treba da se bara pred se vo op{testvenoekonomskite, istoriskite i kulturnite pretpostavki za nivnata viktimizacija.112 @enite naj~esto se `rtvi na povedenieto na lica od ma{ki pol (79,5%), odnosno vo 20,5% na lica od ènski pol. Poradi svojata tradicionalno podredena polo`ba vo semejstvoto i vo op{testvenoekonomskiot ìvot, kako i poradi svojata fizi~ka inferiornost, ènite pred se se `rtvi na svo111

Poimot viktimizacija na `rtvata e identi~en so poimot kriminalizacija na storitelot. Prviot od ovie poimi go ozna~uva procesot na stanuvaweto `rtva, vtoriot - procesot na stanuvaweto storitel na krivi~ni dela. Storitelot i `rtvata mo`at da vlijaat kako vrz svojata sopstvena kriminalizacija, odnosno viktimizacija, taka i vrz genezata na zlostorstvoto. I vo dvata slu~ai bitnata uloga ja imaat, pred se, objektivnite, no i subjektivnite faktori, odnosno osobinite na li~nosta na storitelot i `rtvata, koi, od svoja strana, vo krajna linija se sepak formirani vrz osnova na op{testvenite vlijanija. 112 Vidi: Dussich, str. 250-270.

142

ite maì i qubovnici poradi seksualno neverstvo ili odbivawe da stapat vo brak ili odbivawe qubovni odnosi. [to se odnesuva pak do `rtvite na ènite ubijci, toa se lica od nivnata najbliska okolina. Tie ne ubivaat nepoznati lica, tuku samo poedinci so koi stoele vo bliski me|usebni odnosi (svoite bra~ni ili vonbra~ni novoroden~iwa, novoroden~iwata na svoite ker}i, svoite nesakani deca, maì, sosedi, podale~ni rodnini i poznanici.113 Decata se ~esti `rtvi na ubistvata. Nivnata glavna viktimogena predispozicija se sostoi vo fizi~kata slabost i nesposobnosta da se branat, odnosno da ja izbegnat viktimizacijata. Vo taa smisla tie u{te na po~etokot na svojot ìvot se izloèni na opasnosta da stanat `rtvi na ubistvoto na dete pri pora}awe. Takvi `rtvi vo na{eto istraùvawe imalo 14. Vo ista situacija bile i 6 doen~iwa, a vo ne{to poinakva polo`ba, no glavno od isti ili sli~ni motivi bile ubieni i osum deca na vozrast do 14 godini, kako i 13 deca na vozrast od 15 do 17 godini. Ako site ovie `rtvi gi svedeme pod zaednikiot poim deca toga{ moème da konstatirame deka nad niv bile izvr{eni 9,6% ubistva. A ako kon niv dodademe i 24 (ili 5,5%) slu~ai vo koi kako `rtvi na ubistvoto se javile stari lica (nad 50-godi{na vozrast, toga{ se pojavuva iznos od 15,2% {to gi so~inuvaat lica ~ija glavna viktimogena predispozicija e nivnata slaba odbrambena mo}, {to za storitelot sekako pretstavuvala edna od glavnite neposredni pri~ini za preminuvawe kon izvr{uvawe na deloto. Me|u zanimawata {to moàt da predizvikaat silna viktimizacija kaj li~nosta, vo viktimolo{kata literatura obi~no se naveduvaat taksist, blagajnik, milicioner, kelnerka, kafeanska pea~ka, sobarica, zlatar i sl. Viktimogenite predispozicii {to gi nosat ovie zanimawa se povrzuvaat so izvr{uvaweto delikti protiv imotot i li~nosta. Me|utoa, site ovie zanimawa se pokaàa bez zna~ewe od aspektot na nivnata viktimizacija vo na{eto istraùvawe na ubistvata. Vo na{eto istraùvawe predisponiranosta da se stane `rtva go pokaàa zanimawata: zemjodelec so 183 (ili 42,8%), NKV i PKV rabotnik so 55 (12,4%) slu~ai. Glavnaat predispozicija na ovie `rtvi se sostoi vo karakterot na za~estenosta na odnosite vo koi tie stapuvaat, a koi nu`no proizleguvaat od izvr{uvaweto na ovie zanimawa. Se razbira deka pritoa golema uloga ima i nivnoto sfa}awe na op{testvenite vrednosti i na~inot na zadovoluvaweto na nivnite potrebi i interesi, kako i kulturnata zaostanatost na ovie lica. Alkoholizmot na `rtvata se tretira kako li~na, steknata i povremena (ili minliva) viktimogena predispozicija. Viktimizacijata na `rtvata proizleguva od negativnite posledici {to kaj alkoholi~arite gi predizvikuva konsumiraweto alkoholni pijaloci vo nivnata li~na i op{testvena sfera. Poradi toa kaj licata {to upotreb113

Do sli~ni podatoci do{la i Vili} I, str. 218.

143

uvaat alkohol se razvivaat viktimolo{ki predispozicii kako {to se nezdrava smelost, smalena budnost, otpornost i gotovnost da se pruì otpor, nekriti~en odnos sprema pojavite, otko~uvawe na agresivnosta, eufori~no raspoloènie so koe se navreduva i predizvikuva okolinata itn. itn. Ovie predispozicii se osobeno izrazeni koga obata subjekti od kriminalniot par se alkoholi~ari. Toga{ zaemniot konflikt doveduva do najgolenm stepen na netolerantnost, koja naj~esto zavr{uva so ubistvo. Vo nastojuvaweto da ja proverime ovaa pretpostavka gi vkrstivme podatocite za izvr{enite ubistva od strana na alkoholi~arite {to se pojavuvaat kako storiteli i `rtvi na ovie dela i gi dobivme slednite podatoci. Od vkupno 58 hroni~ni i akutni alkoholi~ari {to se pojavuvale kako izvr{iteli na ovie dela, stradale 23 `rtvi koi isto taka bile hroni~ni ili akutni alkoholi~ari. Ili pokonkretno, od 25 storiteli {to bile hroni~ni alkoholi~ari stradale 6 `rtvi isto taka hroni~ni alkoholi~ari, a 33 `rtvi {to bile akutni alkoholi~ari svoite dela gi izvr{ile nad 17 `rtvi {to isto taka bile akutni alkoholi~ari. Interesno e i toa deka 15 (ili 25,9%) storiteli {to bile hroni~ni ili akutni alkoholi~ari bile pod dejstvo na alkohol vo samiot moment na izvr{uvawe na deloto. Seto ova zboruva vo prilogna na{ata prethodna pretpostavka. So ogled na toa {to vo na{eto istraùvawe gi zafativme i ubistvata vo obid za nivnite `rtvi e biten i fenomenot na tn. sekundarna viktimizacija. Razvojot na viktimogenite predispozicii vo ovoj pravec zavisi, pred se, od nepravilnoto rea|irawe na pravosudnite organi po izvr{enoto ubistvo i od pomo{ta {to na `rtvata na deloto i se pruà vo saniraweto na pretrpenata {teta. Nepravilnoto rea|irawe na pravosudnite organi moè da se sostoi vo neaùrno vodewe na krivi~nata postapka, nevodewe dovolno smetka za pravata na `rtvata vo nea, storeni propusti vo dokaùvaweto na vinata, izrekuvawe poblaga kazna i sl. Propustite na pravosudnite organi pritoa ne mora sekoga{ i objektivno da stojat, tuku e dovolno poradi neupatenost na `rtvata i nejzinata psihi~ka preoptovarenost so nastanot, taa taka subjektivno da go doìvuva. Poinaku re~eno, taa moè da ja zagubi doverbata vo rabotata i donesenite odluki i toa kaj nea da predizvika èlba i konkretna akcija za samostojno ostvaruvawe na pravdata. So krivi~noto delo vo obid na neposrednata `rtva moè da i se nanese opredelena materijalna ili moralna {teta.114 Vo tie slu~ai 114

Vo smisla na ~l. 155 od Zakonot za obligacionite odnosi pod materijalna {teta se podrazbira namaluvawe na imotot na nekoe lice ili spre~uvawe na negovoto zgolemuvawe, a pod moralna ona {teta {to nastanuva so nanesuvawe fizi~ka ili psihi~ka bolka ili strav, odnosno {teta poradi pretrpeni fizi~ki ili du{evni bolki, namalena `ivotna aktivnost, nagrdenost, pretrpen strav i sl. Opredelena materijalna ili moralna {teta mo`e

144

svoite imotnopravni pobaruvawa za nadomest na {teta, `rtvata moè da gi postavi vo krivi~na postapka, vo gra|anska parnica ili vo dvete istovremeno. Me|utoa, za ostvaruvawe na imotnopravnoto pobaruvawe na `rtvata mnogu retko doa|a vo krivi~nata postapka, za{to vo nea imotnopravnite pobaruvawe se re{avaat samo vo onie slu~ai koga sudot ustanovil deka so takvoto re{enie nema zna~itelno da se odolgovle~e postapkata so koja se re{ava za glavnata rabota - vinata na storitelot. Pokraj toa, do takvo re{enie doa|a samo koga optuèniot }e se oglasi za vinoven za storenoto krivi~no delo. Vo site drugi slu~ai sudot ja upatuva `rtvata na parnica, kade {to izgledite za ostvaruvawe na nadomestokot za {tetata se neizvesni, a patot do toa e mnogu dolg i makotrpen.115 So ogled na seto toa pri spre~uvaweto na sekundarnata viktimizacija mora da se vodi smetka za golemata uloga na krivi~nata postapka vo koja treba da se obezbedat {iroki porava na `rtvata vo pogled na krivi~noto gonewe na storitelot i obezbeduvawe najefikasen na~in za pravilno nadomestuvawe na pretrpenata {teta. Vo toj pogled treba da se zajakne i po{iroko da se ostvaruva ulogata na mirovnite soveti osobeno kaj delata izvr{eni od odmazda. III. INTERPERSONALNI ODNOSI Ubistvata kako kriminalen nastan, pred se, se plod na zaemnite odnosi me|u ubiecot i `rtvata. Tie odnosi moàt da proizleguvaat od eden podolg vremenski period pred izvr{uvaweto na deloto ili pak da nastanale neposredno pred izvr{uvaweto na deloto.116 Ottuka e vo da im bide nanesena i na posrednite `rtvi na ubistvata (~lenovite na semejstvoto na neposrednata `rtva) kako so dovr{eno taka i so obideno krivi~no delo. Vo tie slu~ai i tie moàt da baraat nadomest na {teta vo vid na nadomest za smrt na blisko lice, pretrpen strav i sl. 115 Ostvaruvaweto na imotnopravnoto pobaruvawe na `rtvata vo krivi~nata postapka za nea ima mnogu povolnosti vo odnos na parnicata. Postapkata e poevtina, bidej}i dokazite za imotnopravnoto pobaruvawe na `rtvata vo krivi~nopravnata postapka koi naj~esto se zaedni~ki so dokazite na obvinenieto, gi sobira sudot po slu`bena dol`nsot. @rtvata ne snosi tro{oci duri ni za onie dokazi za koi sama se povikala i koi se odnesuvaat isklu~itelno na imotnopravnoto pobaruvawe. Vo krivi~nata postapka, isto taka, nema sloèni podnesoci za ~ie{to sostavivawe bi bilo potrebno u~estvo na advokati, a postapkata e oslobodena od taksi. Edna{ povedenata postapka te~e po slu`bena dol`nost i `rtvata ne mora da se izloùva na tro{oci za prisustvuvawe na pretresot. Ristanovi}, str. 29. 116 Niz odnosot na ubiecot i ubieniot doa|aat do izraz ne samo neposrednite pri~ini {to dovele do ubistvoto, tuku i podale~ni uslovi i okolnosti, obi~no kumulirani niz podolg vremenski period koi vo dadeniot moment dostignale kriti~na to~ka. Salihu I, str. 151.

145

pravo Fatah117 koga istaknuva deka ispituvaweto na takvite odnosi i interakcii ~esto moè da gi otkrie ne samo pobudite na deloto, tuku i pri~inite za izborot na `rtvata {to mu prethodele i go opredelile preminot kon deloto. Ovie ispituvawea, veli ponatamu Fatah, moàt isto taka vo najgolem broj slu~ai da frlat svetlina vrz ulogata na `rtvata i da objasnat vo kolkava mera tie pridonesle vo genezata na zapo~nuvaweto na zlostorot. Od tie pri~ini prou~uvaweto na kriminogenezata na zlostornikot ne moè da se oddeli od `rtvata, bidej}i povedenieto na zlostornikot i povedenieto na `rtvata vr{at zaemno vlijanie i pretstavuvaat nerazdelna celina, pomalku ili pove}e kriminogena. Interpersonalnite odnosi me|u izvr{itelite na ubistvata i nivnite `rtvi moàt da se posmatraat od brojni aspekti. Eden od niv e opredelen od kriteriumot na povrzanosta na tie odnosi. Spored podatocite od na{eto istraùvawe, `rtvata mu bila na ubiecot: - blizok rodnina (tatko 9, bra}a 4, sin 5, sestra 3, brat 6, itn) - podale~en rodnina - test-te{ta - svekrva - bra~en drugar - porane{en bra~en ili vonbra~en drugar - qubovnik-qubovnica - sosed so stan - sosed so imot - drugar - prijatel - poznanik - kolega od rabota - partner od gra|anskopraven odnos - nepoznato lice Vkupno

69 25 4 4 30 3 12 32 41 16 31 103 5 3 42 427

Smetaj}i deka ovie podatoci sami za sebe ve}e dovolno zboruvaat na ova mesto nema da se vpu{time vo nivno po{iroko tolkuvawe. Moèbi }e bide dovolno ako se posluìme so zborovite na Midendorf koj veli: "statisti~ki gledano poopasno e da se ìvee preku vikendot vo krugot na semejstvoto, da se konsumira alkohol i da se zategnuvaat konfliktite, odo{to da se odi po mra~nite ulici na nekoj grad."118 Od priloènite podatoci moè da se izvle~e i slednava najop{ta podelba na ubistvata: ubistva kaj koi storitelot i `rtvata stoele vo opred117 118

Fatah, str. 652. Middendorff, str. 5.

146

eleni pomalku ili pove}e bliski odnosi i ubistva kaj koi storitelot i `rtvata ne se nao|ale vo nikakov prethoden odnos. Kako {to moè da se zabeleì, prviot vid odnosi e karakteristi~en za ubistvata so u~estvo od 90,2%. Do sli~ni rezultati e dojdeno i vo mnogubrojni drugi istraùvawa na odnosite na ovoj vid kaj ubistvata.119 Seto ova pokaùva deka krivi~noto delo se ra|a, pred se, vo primarnite odnosi me|u lu|eto vo koi dominantno mesto zazemaat konfliktnite me|u~ove~ki odnosi. Spored kriteriumot vozrast na storitelot i `rtvata gi zabeleàvme slednite pokazateli. Storitelite na vozrast od 18 do 20 godini svoite ubistva gi vr{ele nad `rtvi od svojata vozrast (13,2%). Storitelite od 26 do 30 godini naj~estvo vr{at ubistba nad `rtvi na vozrast od 21 do 25 godini (21,2%). Storitelite od 31 do 35 godini naj~esto nad `rtvite na vozrast do 26 do 45 godini (51,0%). @rtvite na storitelite od 36 do 40 godini se naj~esto lica na vozrast od 19 do 45 godini (52,7%). Storitelite od 41 do 45 godini za svoi `rtvi naj~esto gi izbiraat licata od 36 do 45 godini (40,0%). Storitelite od 46 do 50 godini, naj~esto gi vr{at ubistvata nad lica na vozrast od 41 do 60 godini (43,7%). Licata od 51 do 60 godini, naj~esto nad lica od 46 do 50 godini (27,3%), i na krajot, storitelite postari od 60 godini `rtvite gi izbiraat isklu~itelno me|u licata na vozrast od 26 godini pa nagore. So ova moè da se zaklu~i deka storitelite od site starosni kategorii svoite `rtvi gi biraat glavno me|u licata od svojata vozrast. Edinstveno storitelite od 18 do 20 godini ubistvata gi vr{at re~isi podednakvo nad lica od site vozrasti, a {to se odnesuva do ubijcite postari od 60 godini, kaj niv ne e izvr{eno ni edno delo nad lice pomlado od 26 godini. Spored kriteriumot socijalna pripadnost vo svoeto istraùvawe Pe{i} na{ol deka vo najgolem broj slu~ai ubijcite mu pripa|aat na ist op{testven sloj. Zemjodelecot ubiva zemjodelec, rabotnikot rabotnik itn. Edinstveno kaj ubistvata od koristoubie ubijcite ubivale i pripadnici na drugi op{testveni sloevi. Ako zanimaweto na ubijcite i nivnite `rtvi go zememe kako eden od glavnite indikatori za socijalnata pripadnost i podatocite od na{eto istraùvawe re~isi vo celost se poklopuvaat so gorenavedenite. Taka rabotnicite od site kvalifikacioni kategorii svoite `rtvi naj~esto gi izbirale me|u licata od isto zanimawe. U~enicite i studentite svoite `rtvi re~isi isklu~itelno gi birale me|u sebe. Ist e slu~ajot i so zemjodel119

Taka, spored istra`uvaweto na Pe{i}, samo vo 5,5% slu~ai ubiecot i ubieniot ne se posnavale (str. 131). Sli~ni podatoci iznesuva i Markovi} i dr. (str. 57). Spored nego, ubiecot i `rtvata ne se poiznavale vo 3,5% slu~ai. Spored istra`uvaweto na Jela~i} (str. 197) toj procent iznesuva 9,0%, a spored Salihu (str. 152) samo 2%.

147

cite. Karaketristi~en e me|utoa slu~ajot so privatnite zanaet~ii i ugostiteli koi svoite `rtvi gi biraat naj~esto me|u zemjodelcite. [to se odnesuva do drugite zanimawa, koi vo primerokot se javuvaat vo mnogu pomal obem, nivnite nositeli svoite `rtvi gi biraat me|u lica so najrazli~ni zanimawa. Odnosot na storitelot i `rtvata so ogled na nivnata nacionalnost se pokaà kako mo`ne zna~aen element za objasnuvaweto na etiologijata na ovoj kriminalitet. Toj odnos jasno pokaùva deka na na{eto podra~je priapdnosta kon razli~na nacionalna grupacija ne pretstavuva pri~ina za razvivawe konfliktni odnosi koi moàt da dovedat do ubistvo. Naprotiv, vo ispituvaniot period ne bilo izvr{eno ni edno ubistvo kaj koe makar i malku do{le do izraz nacionalni predrasudi, odnosno odnosi vo koi se manifestirale elementi na nacionalna netrpelivost. Ubistva od strana na Mekedonci bile izvr{eni nad Makedonci, od Albanci nad Albanci, od Turci nad Turci itn. Taka, na primer, 191 storiteli od makedonska nacionalnost ubile samo 6 Albanci i po eden Hrvat i Srbin. Od 138 ubijci od albanska narodnost bile ubieni samo 14 Makedonci i dvajca Bosanci. Od 23 ubijci od turskata nacionalnost bile ubieni po 4 Albanci i Makedonci, a od strana na Romite (23 storiteli) samo dvajca Albanci i eden Makedonec. Me|u izvr{itelite na ubistva sretnavme i sedum Srbi i po eden Bosanec, Hrvat i Jugosloven. Istive nacionalnosti, osven jugoslovenskata gi najdovme i me|u `rtvite na ovie dela. Mo{ne interesen e i odnosot na storitelot i `rtvata so ogled na nivniot op{testven ugled {to pred kriminalniot nastan go izgradile vo svojata sredina,120 Od ovoj aspekt gi zabeleàvme slednite odnosi. - ubiec so naru{en ili te{ko naru{en op{testven ugled ubiva lice so ist takov ugled 28 - ubiec so naru{en ili te{ko naru{en op{testven ugled ubiva lice so normalen op{testevn ugled 64 - ubiec so normalen op{testven ugled 120

6,6% 10,8%

Do ovie odnosi vo istraùvaweto dojdovme preku detalna analiza na sodrìnata na sudskite presudi. Vo opredeluavweto na kriteriumi za toa {to pretstavuva normalen, naru{en i te{ko naru{en ugled gi respektiravme i najsitnite elementi {to bea od zna~ewe za sogleduvawe na povedenieto na storitelot i `rtvata vo nivnata najneposredna ìvotna sredina. Pritoa, osobeno se drèvme do stavot i mislewata {to se javija kako obedna~eni iskazi na svedocite vo postapkata, no i do ocenkaat na sudijata {to moè{e da se izvle~e od analizata na site okolnosti dadeni vo obrazloènieto na kaznata.

148

ubiva lice so naru{en ili te{ko naru{en op{testven ugled - ubiec so normalen op{testven ugled ubiva lice so ist takov ugled - nepoznato Vkupno

11,7%

263 40 427

61,6% 9,4% 100,0%

Od ovie odnosi proizleguvaat nekolku zna~ajni zaklu~oci. Me|u prvite e sekako deka najgolemiot broj lica {to go so~inuvaat kriminalniot par vo svojata sredina vaèle za ~esni i mirni lu|e so normalen op{testven ugled. Verojatno mnogumina }e se iznenadat, veli Kapamaxija, koga }e vidat deka ubijcite (i `rtvite Z.S.) se sosema obi~ni lu|e koi ni malku ne se razlikuvaat od prose~niot gar|anin koj mirno ìvee vo svetot na edna ubava slika {to samiot si ja sozdal za sebe i koj ~esto veruva deka toj nikoga{ ne bi moèl da stane ubiec (odnosno `rtva, Z.S.)121 Vtoriot isto taka vaèn zaklu~ok e vo toa deka ubijcite so naru{en ili te{ko naru{en op{testven ugled ubivaat lica so normalen op{testven ugled vo ista mera kako i ubijcite {to bile so normalen op{testven ugled, a ubile lice so naru{en ili te{ko naru{ern op{testven ugled. Toa zna~i deka i me|u `rtvite ~esto se nao|aat lica za koi se karakteristi~ni opredeleni sociopatolo{ki povedenija pred izvr{uvaweto na ubistvata i toa vo ista mera se izraziole vo genezata na deloto kako i sociopatolo{kite povedenija na storitelite. Interpersonalnite odnosi i interakcii me|u ubiecot i `rtvata {to mu prethodat na izvr{enoto delo i viktimogenite predispozicii na `rtvata u~estvuvaat vo kriminogenezata na ubistvata i sozdavaat tri razli~ni predkriminalni situacii i tipovi na `rtvi. Vo eden slu~aj predkriminalnata situacija se karakretizira so postoewe pretshoden odnos me|u ubiecot i `rtvata koj {to ja sozdava prilikata za deloto. Viktimogenite predispozicii ovde go pottiknuvaat ubiecot na akcija. Tie kaj nego vlevaat pomisla za zlostorstvo, "gi predizvikuvaat negovite latentno kriminalni tendencii koi dejstvuvaat vrz negovite kriminalni sklonosti i nagoni, zabrzuvaj}i go na toj na~in zlostorstvoto."122 Vo ovie slu~ai zboruvame za opredelena `rtva bilo od nadvore{nite okolnosti, bilo od sopstvenite latentni viktimogeni predispozicii. Vo vtoriot slu~aj predkriminalnata situacija ne proizleguva od prethoden odnos me|u storitelot i `rtvata, tuku se sozdava pred samiot kriminalen nastan. Na stranata na `rtvata tuka postojat viktimogeni predispozicii {to pottiknuvaat ubiecot na ubistvo. Toa se onie predispozcii {to liceto go pravat poprivle~no vo o~ite na zlo121 122

Kapamaxija, str. 11. Fatah, str. 649.

149

stornikot, popodloèn ili pomalku za{titen, sozdavaj}i od nego pogoden objekt za napad i taka sprema ovaa `rtva go naso~uvaat izborot na zlostornikot.123 Ovde se zboruva za tn. izbrana `rtva, bidej}i ubiecot moè da izbira me|u pove}e lica. I na krajot, mo`na e i situacija koga storitelot i `rtvata stoele ili ne stoele vo prethoden me|useben odnos i interakcii, me|utoa postoele objektivni okolnosti i takvi viktimo|eni predispozicii kaj `rtvata {to na storitelot mu ja "olesnile" zada~ata. "Toa se onie predispozicii {to go slabeat ili smaluvaat otporot na liceto, {to go ograni~uvaat negovoto kriti~ko rasuduvawe, {to go pravat slepo za opasnosta i pomalku pretpazlivo i go neutraliziraat nejzinoto ~uvstvo za budnost."124 Ovde stanuva zbor za slu~ajna `rtva. Vo na{iot primerok prviot oblik na predkriminalni situacii go sretnavme kaj ubistvata od odmazda, eliminacija na lice {to pretstavuva tovar za interesite na ubiecot, ubistvo od qubomora ubistvo poradi te{ko naru{uvawe na bra~nite, semejniote i srodni~kite odnosi od imoten karakter i delumno kaj ubistvata na mig. Kaj ubistvata od ovie pobudi `rtvata re~isi po pravilo bila odnapred opredelena. Ubistvata {to gi sodràt karakteristikite na vtoriot slu~aj naj~esto bile izvr{iteli od slednive motivi: poradi otstranuvawe opasnost, ubistvo od alkoholizirani lica poradi upateni navredi, ubistva poradi odbivawe fizi~ki napad od pomal intenzitet i delum ubistvata na mig. Ovde se raboti za tipot na tn. izbarni `rtvi. Tretata kriminalna situacija i tipot slu~ajna `rtva gi so~inuvaat ubistvata od nebreòst. [to se odnesuva do ubistvata od koristoqubie, kaj niv `rtvata moè da bide ili opredelena ili izbrana. Vo na{iot primerok se pojavija samo dva slu~ai na dela kaj koi `rtvata bila odnapred opredelena. Za pokonkretno opredeluvawe na odnosot `rtva - ubiec bitno e da se zadrìme i vrz karakterot na tie odnosi so ogled na nivnata usoglasenost, odnosno naru{enost. Sogleduavweto na ovoj akspekt ni pokaà deka vo eden podolg vremenski period pred kriminalniot akt: - ubiecot i `rtvata voop{to ne se poznavale 42 9,8% - ubiecot i `rtvata bile vo dobri odnosi 148 34,7 - ubiecot i `rtvaat bile vo naru{eni (lo{i) odnosi 210 49,2% - ubiecot i `rtvata ne bile ni vo dobri ni vo lo{i odnosi 4 5,4% Vkupno 427 100,0% 123 124

Ibid, str. 649. Ibid, str. 650-651.

150

Navedenive podatoci jasno ukaùvaat na toa deka vo golem broj slu~ai genezata na kriminalniot nastan bila uslovena od konfliktite {to gi sozdavaat naru{enite odnosi koi traele podolg vremenski period, odnosno do izbuvnuvaweto na plamenot {to dovel i do smrtnata posledica. Se razbira deka vo razgoruvaweto na toj re{ava~ki plamen zna~itelen pridones dala i samata `rtva so svoeto uporno odrùvawe na lo{ite odnosi namesto da vloì napor i da najde vistinski na~in preku koi }e uspee da gi zgasne iskrite na razdorot. Edna od osobinite na ~ovekot se sostoi vo toa {to ne saka da popu{ti vo nastanatite konflitni situacii i drugi momenti {to doveduvaat do raznovidni frustracii. Vo nastojuvaweto da gi razre{i konfliktnite situacii vo svoja polza ~ovekkot uporno insistira da ja dokaè svojata vistina. Toa toj mnogu ~esto go pravi koga e vo pra{awe za~uvuvaweto na negovite prava i interesi, no i toga{ koga se postavuva vo pra{awe negoviot psihi~ki integritet, koga mu e povredena ~esta, ugledot i brojni drugi osobini {to go so~inuvaat edinstvoto na negovata li~nost. Pritoa, vo ~ovekot mnogu ~esto e vsaden pogre{niot stav (predrasuda) deka vo razre{uvaweto na me|u~ove~kiot konflikt treba prviot ~ekor da go napravi onoj {to go predizvikal. Nesre}ata e vo toa {to naj~esto ne doa|a do primena na principot cerendo victor abbibis, bidej}i subjektite od naru{eniot odnos "go zaboravaat" pri~insko posledi~niot red na pojavite i sekoga{ smetaat deka sprotivnata strana e taa {to treba da popu{ti. Trgnuvaj}i od ovie soznanija, a vo èlba da poso~ime opredeleni viktimolo{ki okolnosti {to }e pretstavuvaat zna~aen element za prevencijata na ubistvaat, se obidovme da utvrdime koj bil vinoven za naru{enite odnosi me|u storitelot i `rtvata. So ogled na toa gi dobivme slednite rezultati. Za naru{enite odnosi me|u storitelot i `rtvata bil vinoven: - storitelot 69 - `rtvata 62 - podednakvo bile vinovni i storitelot i `rtvata 80 - za naru{enite odnosi ne bile vinovni nitu storitelot, ni `rtvata 1 - odnosite ne im bile nar{eni do momentot na izvr{uvaweto an deloto 187 - nepoznato 28 Vkupno 427 Ona {to vedna{ pa|a vo o~i e faktot deka vo 80 (ili 37,9%) porane{ni konfliktni odnosi na storitelot i `rtvata ovie lica bile podednakvo vinovni za naru{enite odnosi. Vo ovie slu~ai ni od objektivniot odnos {to go imal istarùva~ot prou~uvaj}i gi predmetite na deloto ne moè{e da opredeli koj snosi pogolema vina za kriminalniot nastan. [to se odnesuva pak do ostanatite konfliktni odnosi {to prethodele vo eden podolg period pred izvr{enoto ubis151

tvo od prou~uvaweto na sudskite predmeti uspeavme da utvrdime deka vinovnicite za vlo{enite odnosi podednakvo se nao|aat na dvata pola od kriminalniot par. Me|utoa, kako {to ve}e rekovme, vistinskite vinovnici naj~esto ne sakaat da si go priznaat, pa, naduvuvaj}i gi najbezna~ajnite dejstva na svojot protivnik, uporno go odrùvaat nastanatiot konflikt, {to vo opredeleni momenti zavr{uva so ubistvo. IV. PRIDONESOT NA @RTVATA Postoeweto na viktimolo{ki predispozicii i opredelen odnos me|u ubiecot i `rtvata ja zgolemuvaat mo`nosta za viktimizacija, no mnogu ~esto ne se dovolni do nea i navistina da dojde. Za toa e potrebno i opredleno povedenie na `rtvata, odnosno dejstvie na `rtvaat {to moè da se sostoi kako vo storuvawe taka i vo nestoruvawe.125 Od brojni podelbi {to na opredelen na~in go objasnuvaat povedenieto na `rtvata so koe se pridonesuva za nastanuvaweto na krivi~noto delo se ~ini dosta prifatliva onaa {to ja dava Fatah.126 Spored nego, tie povedenija se delat na provokacii i sorabotka ili u~estvuvawe vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo. 1. Prviot oblik na povedenie na `rtvata pridonesuva za sozdavaweto pogodna situacija za nastanuvawe na krivi~noto delo i spored Fatah moè da bide aktivna i pasivna provokacija. a) Kaj aktivnata provokacija povedenieto na `rtvata deluva kako opredeluva~ki faktor za nastanuvaweto na ubistvata, odnosno taa predizvikuva neposredno sozdavawe ideja kaj ubiecot za zapo~nuvawe i izvr{uvawe na deloto. Aktivnata provokacija, so ogled na postoeweto na soglasnost na `rtvata so izvr{uvaweto na deloto, moè ponatamu da se podeli na: - Soglasuvawe ili pottiknuvawe na storitelot na akcija. Vo toj slu~aj `rtvata go saka ubistvoto i pravi se za da go predizviak - taa 125

Povedenieto na `rtvata ne e samo faktor {to pridonesuva za nejzina viktimizacija, tuku moè da pretstavuva zna~ajno storuvawe ili nestoruvawe koe go spre~uva izvr{uvaweo na ubistvoto. Tokmu vo takvite dejstvija i se sostoi goelemata preventivna uloga {to moè da ja odigra soznanieto za ednite, odnosno drugite povedenija na `rtvata. Imeno, soodvetnite povedenija na `rtvata moàt da pridonesat za predupreduvawe na predvidenata opasnost, da dejstvijata kon spe~uvawe i otstranuvawe na neposrednata opasnost, a koga dejstvieto na ubistvoto ve}e zapo~nalo, da vlijaat toa da ostane vo obid bez nikakvi ili so ublaèni posledici. 126 Vidi Fatah, str. 657-659. Negovata podelba trgnuva od tipot na `rtvata koja se posmatra vo ramkite na op{tiot kriminaliett. Zatoa iako vo osnova trgnuvame od nea, ovaa podelba morame nu`no da ja modificirame i prilagodime na soznanijata i nejzinoto povedenie na konkretniot oblik na delata {to se predmet na na{iot trud.

152

prezema inicijativa, pottiknuva, bara, moli i go prokolnuva agentot na intervencija.127 Tipi~en primer za vakvi provokacii i tipovi na `rtvi {to im odgovaraat, pretstavuvaat ubistvata od eutanazija. Me|utoa, tie vo ìvoptot se mo`ni i kaj ubistvata od re~isi site drugi moìvi, no so ogled na toa {to mrtvite ne zboruvaat naj~esto e mnogu te{ko, ako ne i nevozmo`no, nivnoto utvrduvawe.128 Vo na{iot primerok ne uspeavme da pronajdeme ni edno ubistvo predizvikano do ovoj tip na tn. aktivna provokacija na `rtvata. - Predizvikuvawe na deloto so nesoglasuvawe so negovite posledici. So ogled na svojot intenzitet ovoj tip aktivna provokacija moè da bide storen: So nepravedni dejstvija ili navredi izre~eni protiv storitelot {to kaj nego ja namaluvaat ladnokrvnosta i go pottiknuvaat na napad. Poradi ovoj vid aktivna provokacija se izvr{uvaat najgolem broj ubistva. Ovde spa|aat del od ubistvata storeni od odmazda, ubistvata na sopstven bra~en drugar, qubovnik - qubovnica i quboven sopernik, ubistva poradi semejni raspravii zaradi zaemna netrpelivost. So tormozewe na delinkventot od strana na `rtvata vo eden pokus ili podolg vremenski period. Pod poimot tormozewe go podrazbirame sekoe fizi~ko ili psihi~ko maltretirawe, neuakùvawe na dol`nata nega i izdrùvawe, kako i neizvr{uvawe drugi pravni i moralni obvrski sprema storitelot na ubistvoto. Ova povedenie e karakteristi~no kaj ubistvata poradi nerabota, rasipni{tvo, alkoholizam na storitelot i sli~no, poradi {to doa|a do naru{uvawe na semejnite i bra~nite odnosi. 127

Ibid, str. 658 Mo`ne interesen literaren primer za ubistvo so `rtva od vakov tip provokacija moè da se najde vo kriminalisti~kiot raskaz na Kjotoro Ni{imura so naslov "Ucenuva~". Vo nego glavniot junak Saburo ucenuva eden berber koj nekazneto pominal i pokraj toa {to pregazil dete. Saburo toa go pravi taka {to postojano odi kaj ovoj berber, sednuva na stolot i po bri~eweto, zakanuvaj}i mu se deka }e go prijavi na policijata, namesto da plati za uslugata, bara nemu da mu se plati za ucenata. Iznosot na parite od ucenata progresivno raste so sekoja berberska usluga i vo eden moment dostignuva 20.000 japonski jeni. Za da go izbegne natamo{noto ucenuvawe berberot ja preseluva svojata rabotilnica na drug del od gradot, no Saburo i tamu go pronao|a i sega bara novi 40.000 jeni. Na berberot vo toj moment "mu se stemnilo pred o~ite" i so eden poteg mu go presekuva vratot na Saburo. Koj bil motivot na Saburo? Saburo kako propadnat televiziski glumec ostanal bez vrabotuvawe. @enamu bila so mali primawa, a imal i sin za ~ie studirawe mu trebale pari. Od tie pri~ini go osigural svojot ìvot na 500.000 jeni i so ucenuvaweto na berberot ja ~ekal svojata smrt {to na negovoto semejstvo }e mu obezbedi siguren ìvot. Toa i mu trgnalo od raka, bidej}i negovite motivi ostanale nepoznati za organite na progonot. 128

153

So nasilni~ko povedenie od strana na `rtvata, koja so svojot napad vrz storitelot ili drugo lice go predizvikala sopstvenoto li{uvawe od ìvot. Ovde spa|aat del od ubistvata od krvna odmazda, poradi telesni povredi, poradi odbivawe fizi~ki napad od pomal intenzitet, del od ubistvata na mig i ubistvata poradi otstranuvawe opasnost, kako i site ubistva poradi nerabota, rasipni{tvo, nasilstvo i alkoholizam na `rtvata. Na{iot krivi~en zakon vodi smetka za aktivno provokativniot pridones na `rtvata kon izvr{uvaweto na ubistvata. Toj pridones zakonodavecot go vrednuva kako okolnost {to ja namaluva odgovornosta na storitelot bilo preku propi{uvawe kazna poblaga od voobi~aenata (kako {to e slu~aj kaj ubistvata na mig), bilo preku propi{uvawe fakultativno poblago kaznuvawe, odnosno izrekuvawe poblaga kazna, pa duri i osloboduvawe od kazna, kako {to e toa slu~aj kaj nu`nata odbrana i pre~ekoruvaweto na granicite na nu`nata odbrana. Vo ovie slu~ai zakonodavecot na direkten na~in go re{ava odnosot na storitelot i negovata `rtva preku pravno regulirawe na toj odnos. Pokraj toa, zakonodavecot predviduva dol`nost na sudot da go ima predvid provokativnoto povedenie na `rtvata i kako olesnitelna okolnost od zna~ewe pri odmeruvaweto na kaznata.129 b) So pasivnata provokacija se opfateni site povedenija na `rtvata {to se karakteriziraat so neprezemawe potrebni merki za za{tita na ubistvata. Ovaa provokacija sozdava pogodna situacija za izvr{uvawe na krivi~noto delo so storuvawe, odnosno neprezemawe na dejstvijata {to pretstavuvaat voobi~aeni merki na pretpazlivost.130 Taa naj~esto se sre}ava kaj krivi~nnite dela protiv imotot (ostavawe nezaklu~en stan, avtomobil i sl.) no i kaj najgolemiot broj ubistva od nebre`nost, osobeno onie {to se izvr{eni pri lov na dive~. 2. Vtoriot oblik na povedenie na `rtvata {to pridonesuva kon pojavata na ubistvata se manifestira vo tekot na izvr{uvaweto na deloto. Za razlika od prviot oblik, kade {to povedenieto na `rtvata deluva kako opredeluva~ki faktor, ovde tao povedenie pretstavuva faktor {to go zgolemuva stepenost na nasilstvoto nad `rtvata ili rizikot na koj taa se izloùva.131 Sorabotkata, odnosno u~estvoto vo ubistvoto vo fazata na negovoto izvr{uvawe moè da bide isto taka so aktiven ili pasiven pridones na `rtvata. Pasivniot pridones kon 129

So zemaweto predvid na aktivnoto provokativno povedenie na{iot zakonodavec vodel smetka za toa deka op{testvenata opasnost na delinkventot se namaluva vo mera vo koja se zgolemuva pridonesot na `rtvata kon izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Vo taa smisla uva`uvaweto na vinata i svojstvata na `rtvata se osobeno zna~ajni od aspektot na individualizacijata na kaznata i nejzinata pravednost. 130 Ristanovi}, str. 95. 131 Fatah, str. 657.

154

ubistvoto moè da se izrazi vo èlba na `rtvata da se izvr{i deloto, soglasnost {to proizleguva od nepoznavaweto na prirodata na krivi~noto delo (kaj du{evno bolni lica), poradi ramnodu{nost na `rtvata, odnosno nejzina apati~nost (hroni~na ili akutna depresija), poradi pokornost (deca sprema svoite roditeli), poradi iznenadenost, nebre`nost i sli~no. Vakviot pridones na `rtvata go pronajdovme kaj ubistvata od koristoùbie, ubistvoto na dete pri pora|awe i kaj del od ubistvata od nebre`nost. I aktivniot pridones na `rtvata vo momentot na izvr{uvaweto na deloto moè da bide izrazen na pove}e na~ini. Tuka vleguvaat site onie provokativni povedenija {to gi navedovme kako povedenija na `rtvata koi sozdavaat pogodna situacija za izvr{uvawe na deloto. Razlikata e samo vo toa {to ovie povedenija `rtvata gi prezela vo moimentot na izvr{uvaweto na deloto. Ovie `rtvi go predizvikuvaat ili zabrzuvaat izvr{uvaweto na deloto na toj na~in {to naj~esto storitelot go doveduvaat vo sostojba na pogolema afektivnost. So svoeto povedenie tie samo go olesuvaat izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Avtorite {to se zanimavaat so viktimolo{kata problematika re~isi bez isklu~ok im posvetuvaat operdeelno vnimanie na tipologiite na `rtvite. Nie ve}e izloìvme edna takva tipologija, koja trgnuva od kriteriumot - pridones na `rtvata kon izvr{uvaweto na ubistvoto i frla opredeelna svetlina vrz ovaa pojava. Me|utoa, trgnuvaj}i od ovoj kriterium, kako i od kriteriumite obem na vina na `rtvata, opredeleni viktimogeni predispozicii, poimot na `rtvata vo po{iroka smisla, kako i od opredeleni me{oviti elementi, opredeleni tipovi na `rtvi izgraduvaat i Fon Hentig, Mendelson, [ulc, Sparks, Asua, Selin,132 a kaj nas [eparovi},133 Skaberne,134 Vodopivec135 i dr. Od praktie~en aspekt vo toj pogled se osobeno zna~ajni tipologiite {to vrz osnova na opredeleni empiriski materijal gi davaat Kapamaxija,136 Vukovi},137 Salihu138 i Simi}.139 132

Sumaren prikaz na tipolo{kite klasifikacii na ovie avtori mo`e da se najde vo studijata na Ristanovi}, str. 44-49. 133 [eparovi}, str. 367. 134 Skaberne str, 259-265. 135 Vodopivec i dr. str. 105-106. 136 Kapamaxija, str. 43. 137 Vukovi}, str. 111-112. 138 Od 211 storiteli na ubistva na podra~jeto na tri okru`ni suda vo SAP Kosovo, 100 ili 47% bile provocirani so razli~ni postapki od strana na `rtvata. Provokativnite postapki na `rtvite Salihu gi podelil na 8 grupi: `rtva {to upotrebila fizi~ka sila 2, navredi 3, popre~uvawe na koristewe imot 4, ubistva od nu`na odbrana 5, nanesuvawe polska {teta 8, pre~ekoruvawe na granicite na nu`na odbrana 7, bra~no neverstvo 8, drug vid

155

Trgnuvaj}i od kriteriumot - agresivnost i negovoto projavuvawe, povedenieto na `rtvite, odnosnoi nivniot pridones kon izvr{uvaweto na ubistvata, Kapamaxija go zaokruùva so slednive ~etiri grupi i dava opredeleni zaklu~oci po prethoden prikaz na opredlen broj poedine~ni slu~ai: - Primarno agresivno povedenie. @rtvata e inicijator na agresijata bilo niz hroni~na konfliktna situacija bilo niz neposredno "akutno" agresivno povedenie i agrsivna inicijativa vo kriti~nite momenti, ili pak i na edniot i na drugiot na~in (32%). - Sekundarno agresivno povedenie. Agresivnoto povedenie poteknuva od storitelot na krivi~noto deo, no "`rtvata ja prifa}a dofrlenata topka" i bilo niz hroni~en konflikt, bilo vo kriti~niot moment i samata projavila pomal ili pogoelem stepen na agresija (10%). - Agresivno povedenie na razli~ni delovi. Ovde ne moè da se zaklu~i koj ja zapo~nal , a koj ja prifatil agresijata, no jasno e deka storitelot i `rtvata pomalku ili pove}e podednakvo projavile agresija (12%). - Negresivno povedenie, koga `rtvata ni primarno ni sekundarno, vo nitu eden moment ne projavila agresivno povedenie (32%). Vukovi} pru~il 200 slu~ai na obi~ni, te{ki i priviligirani ubistva i ocenuvaj}i go intenzitetot na pridonesot na `rtvata gi sostavil slednite ~etiri grupi: - Povedenija {to spored svojot karakter pretstavuvaat zapo~nuvawe na kriminalniot nastan od strana na `rtvata so u~estvo od 14%. - Povedenija {to ne zna~at zapo~nuvawe na kriminalniot nastan, no imaat silno provokativno dejstvo vrz storitelot da pristapi kon kriminalnata dejnost so u~estvo od 45%. - Povedenija na `rtvata {to isto taka imaat provokativno dejstvo vrz storitelot, no poslabo od povedenijata opredeleni so prethodnata grupa so u~estvo od 23,5%. - Povedenija na `rtrvata {to ne pridonele kon izvr{uvawe na ubistvoto so u~estvo od 17%. Na krajot mora da mu se odade golemo priznanie na prviot obid vo na{ata zemja na opredelen na~in da se oceni pridonesot na `rtvata kon izvr{enite ubistva {to go dava Markovi} i dr. vo deloto "Krivi~na dela li{ewa ìvota na podru~ju NR Hrvatske (1947-1955).140

`rtvi (poradi tormozewe, tepawe deca, `rtvata ne pobarala besa ili ne sakala da se smiri so zavedenoto semejstvo i sli~no) Salihu I, str. 161. 139 Simi} I, str. 8-12. 140 Ovaa malku poslo`ena podelba mo`e da se vidi na str. 247-248 od navedenoto delo.

156

Sledej}i gi na opredelen na~in ovie tipologii vo na{eto istraùvawe ustanovivme dve grupi pridonesuva~ko povedenie na `rtvata, dodeka vo tretata grupa gi pomestivme `rtvite vo ~ie{to povedenie nemalo provokativnost, onie {to ne bile vinovni za svojata smrt. 1. Ponapred vidovme deka vo 62 slu~ai samata `rtva (a vo 80 slu~ai podednakvo so storitelot) bila vinovna za nastanuvaweto na konfliktot {to podocna se izrodil vo ubistvo. Vo site ovie 142 slu~ai ili 33,3% do naru{uvawe na odnosite me|u storitelot i `rtvata doa|alo niz eden podolg vremenski period pred izvr{uvaweto na deloto. Vakvite odnosi bile karakteristi~ni za ubistvata re~isi od site motivi, a konkretniot pridones na `rtvata se manifestiral preku raznovidna verbalna ili fizi~ka agresija, naso~ena kon storitelot na deloto ili nekoe nemu blisko lice. Me|u niv osobeno se izdvojuvaat porane{ni napadi i navredi upateni kon storitelot ili nemu blisko lice, seksualno neverstvo ili predizvikuvawe qubomorni ~uvstva kaj storitelot, podolgovremeno predizvikuvawe raspravii so storitelot ili so ~lenovite na negovoto semejstvo, napu{tawe na bra~nata ili vonbra~nata vrska, odbivawe ponuda za stapuvawe vo brak, podolgovremeno zlostavuvawe na ~lenovite na svoeto semejstvo ili na storitelot kako pripadnik na toa semejstvo, me{awe vo bra~nite ili semejnite problemi na storitelot i sl. 2. Vo drugite slu~ai na ubistva do naru{uvawe me|u `rtvata i storitelot doa|alo neposredno pred izvr{uvaweto na deloto i toa vo vremenski period od nekolku minuti do 24 ~asa, i samo po isklu~ok, do dva-tri dena. Vo ovie slu~ai pridonesot na `rtvata se sostoel vo napad ili navreda na storitelot ili nemu blisko lice, predizvikuvawe {teta na storitelot, u~estvuvawe vo tepa~ka so storitelot, predizvikuvawe ili prifa}awe raspravii vo koi u~estvuval i storitelot ili nekoe nemu blisko lice, napu{tawe na bra~nata ili vonbra~nata vrska, odbivawe ponuda za stapuvawe vo qubovni odnosi, nasilni~ko povedenie sprema storitelot itn. Vkupniot broj na ovie `rtvi bil 50,6%. 3. Spored prirodata na ne{tata, naru{eni odnosi me|u `rtvata i storitelot nemalo ni pred ni vo tekot na nastanot samo kaj ubistvata na novoroden~iwa, doen~iwa i deca, kaj ubistvata {to nastanale kako posledica na zabluda vo li~nosta (pogre{na pretstava deka `rtvata nanela udar, navreda ili storila drugo dejstvie {to kaj storitelot ja razvilo motivacijata za deloto), ili pak, prepoznavawe na `rtvata, odnosno zamenuvawe so drugo lice pri prezemaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto, kaj ubistvata nastanati kako posledica od proma{en udar (aberatio ictus), kaj ubistvata od neosnovana qubomora i kaj pogolemiot del od ubistvata od nebre`nost. Vo site ovie slu~ai `rtvata ne prezela nikakvo dejstvie vo koe moè da se najde nejzin pridones kon izvr{enoto delo. Vo na{eto istraùvawe pronajdovme 69 ili 16,1% vakvi slu~ai na `rtvi. 157

[to se odnesuva do celta i zna~eweto na sobiraweto podatoci za `rtvite na ubistvata, tie naj~esto se povrzuvaat so ostvaruvaweto na kriminalnata profilaksa i preevncija.141 No, vakvite viktimolo{ki prou~uvawa ne go ovozmoùvaat samo otkrivaweto na situaciite, svojstvata, povedenieto i odnosite na `rtvata so storitelot zaradi iznao|awe efikasni op{testveni mehanizmi {to }e pridonesuvaat za namaluvawe na viktimizacijata i iznao|awe najdobri na~ini za nejzino otstranuvawe. Sestranite viktimolo{ki izu~uvawa na `rtvata se zna~ajni i od aspektot na krivi~noto materijalno i procesno pravo, kriminologijata i penologijata. Od krivi~nopraven aspekt soznanijata za `rtvata moàt i treba da dovedat do natamo{no ublaùvawe i poostruvawe na oddelni inkriminacii. Vo toj pogled treba da se trgnuva pred se, od soznanieto za u~estvoto na `rtvata vo opredeluvaweto na ubistvoto preku nejzinoto pridonesuva~ko povedenie, no i od opredeleni nejzini objektivni svojstva.142 Od tie pri~ini e sosema prifatlivo predviduvaweto na krivi~noto delo ubistvo pod osobeno olesnitelni okolnosti, onaka kako {to e toa storeno vo ~l. 46 od KZ na SR Slovenija. Vo ovaa smisla treba da se razmisli i za pre{irokata ramka, a moèbi i previsokiot op{t zakonski maksimum na kaznite predvideni za ubistvata na mig, kade {to zakonodavecot vodel smetka za patolo{kiot afekt vo koj bil doveden storitelot od strana na `rtvata. No zakonodavecot toa go storil vo moment koga ne raspolagal so dovolen broj viktimolo{ki soznanija {to }e ja opredelat najadekvatnata kaznena ramka za ovie dela niz procenuvaweto na realniot provokativen pridones na `rtvata koj vo najgolema mera ja nadminuva vinata na storitelot. Na opredelen na~in toa moè da se kaè i za ubistvata od krvna odmazda, koi isto taka treba precizno da se razgrani~at vo na{iot krivi~en zakon od obi~nite ubistva, a posebno od onie storeni od bezobyirna odmazda. Zemaj}i gi poredvid podatocite od na{eto istraùvawe i subjektivnite svojstva na oddelni `rtvi, na{ata teorija i praktika treba da se zamislat i za svojot preterano blag odnos sprema ubistvata na novoroden~iwa vo slu~aj, koga ubistvoto e storeno od strana na majka otkako kaj nea prestanalo rastrojstvoto {to go predizvikalo pora|a141

Taka [elih, str. 540. Vo viktimolo{kata literatura se zboruva za subjektivni i objektivni svojstva na `rtvata {to mo`at da bidat pri~ina za poblago ili postrogo tretirawe na storitelot na deloto. Subjektivni svojstva na `rtvata se onie {to ja individualiziraat li~nosta i go uslovuvaat na~inot na nejzinoto povedenie (na primer, moralnite i karakternite osobini, stepenot na inteligencijata i sl.) Me|u objektivnite osobini na `rtvata obi~no se naveduvaat polot, vozrasta, zanimaweto, srodstvoto so storitelot, odnosno takvi osobini koi pomalku ili pove}e egzistiraat nezavisno od li~nosta. 142

158

weto ili pak, koga ubistvo nad novoroden~e e storeno od strana na drugi lica. Preblagiot odnos na sudovite go sre}avame i kaj ubistvata na doen~iwa i sosema mali deaca, {to isto taka nepovolno ja opredeluva na{ata kriminalnopoliti~ka nasoka. Pridonesot na `rtvata e osobeno zna~aen i pri odmeruvaweto na kaznata na ubijcite. Me|utoa, sudovite ne mu posvetuvaat dovolno vnimanie na udelot na `rtvata na krivi~noto delo vo smisla na odredbata od ~l. 41 KZ SFRJ. Imeno, nejziniot pridones kako olesnuva~ka okolnost za storitelot, sudovite go zele samo kaj 49 ili 11,5% ubistva. Pri~inata za vakviot odnos na sudot vo ocenkata na op{testvenata opasnost na storitelot i `rtvata treba da se bara, me|u drugoto, i vo pre{irokata formulacija vo koja se tretira, iako izre~no ne se naglasuva ova zna~ajno pra{awe. Taka vo legalnata formulacija "...okolnostite pod koi e storeno deloto" vleguva ocenkata na sudot za sredstvata, na~inot, vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na deloto, razli~nite svojstva na storitelot kako i svojstvata i pridonesot na `rtvata i nejziniot osnos so storitelot. Site ovie okolnosti se zemaat pod pretpostavka da ne se vneseni vo bitieto na deloto. Zatoa sudovite projavuvaat opredelen povr{en odnos, {to se sostoi vo propu{taweto da se zafati so dokaùvawe na nekoi od ovie elementi, a toa e naj~esto slu~aj so onie {to se odnesuvaat na `rtvata. Ottuka se ~ini sosema prifatliv predlogot me|u okolnostite od ~l. 41 da se vmetne edna posebna voop{tena foermulacija {to bi glasela "...li~noista na `rtvata, nejzinoto povedenie i odnosot so storitelot."143 Na zna~eweto na viktimolo{kite istraùvawa od kriminalisti~ki aspekt ukaàl Fon Hentig u{te vo 1934 godina, velej}i deka "so izborot na opredelena `rtva duri i toga{ koga se raboti so gumeni rakavici, zlostornikot ostava neizbri{liva traga so prstite."144 Imeno, izborot na opredelena `rtva za organite na krivi~niot progon pretstavuva svoeviden modus operandi. Trgnuvaj}i od tipot na `rtvata i krugot na licata vo koi {to storitelot ja izbral svojata `rtva, organiote na progonot, spored zborovite na Fatah, moàt da go udvojat svojot uspeh vo otkrivaweto na storitelite na ovie dela. I, na krajot, ne smee da se zaboravi ni poenolo{koto zna~ewe na viktimolo{kite istraùvawa, od koi sekako mora da zavisi obemot, intenzitetot i nasokata na prevospitnite procesi.

143 144

Cari}, str. 92. Fatah, str. 650.

159

G l a v a III ETIOLO[KI KARAKTERISTIKI I. UBISTVATA KAKO POEDINE^NA I MASOVNA POJAVA I

NIVNOTO MESTO VO SISTEMOT NA OP[TESTVENITE POJAVI 1. UBISTVATA KAKO INDIVIDUALNA (POEDINE^NA) POJAVA

Pod ubistva kako poedine~na pojava go podrazbirame rezultatot od onie negativni povedenija na nivniot storitel {to se izrazuva niz konkretno izvr{eno krivi~no delo. Ili poinaku kaàno ubistvoto kako poedine~en fenomen e sekoe individualno povedenie {to gi sodrì obele`jata na toa delo. Ottuka proizleguva deka sekoe ubistvo pretstavuva karakteristi~na pojava: poedine~na i nepovtorliva drama vo ìvotot na opredeleno lice. Toa se pojavuva kako nadvore{no vidlivo aktivno ili pasivno kriminalno povedenie i kako takvo e neodelivo od negoviot storitel. Prethodnite fenomenolo{}i razgleduvawa na opredelen na~in ne dobliìja i do soznanieto deka ~ovekot ne e destruktivno nastroeno su{testvo. Negovata destruktivnost e proizvod na negovite op{testveni, ekonomski, socijalni i kulturni potrebi, a najmalku plod na vrodeni nagoni {to biolo{ki i genetski se prenesuvaat. @ivotnite se destruktivni toga{ koga toa im go nalaga isklu~ivo instinktot. Tie ne znaat za ritualot na ubivaweto koj e isklu~ivo svojstvo na ~ovekot, odnosno tie ne ja ma~at svojata `rtva i sekoga{ ubivaat na ist na~in. ôvekot pak, od druga strana, izgradil cela metodologija i tehnika na ubistvata. Toj ne ubiva poradi instinktot, tuku toa naj~esto go pravi svesno motiviran od golem zbir na najrazli~ni pobudi, kako od onie {to sakame i eventualno moème da gi prifatime, taka do ubivaweto bez kakva i da e pri~ina razbirliva za prose~niot ~ovek.145 Kako {tro i samite vidovme, ~ovekot ubiva za da zadovoli nekoja potreba ili da razre{i nekoj problem i toa naj~esto od pomala vrednost od ona {to mu se odzema na drug, a {to nikoga{ ne moè da mu se vrati ili nadomesti. Zad tie pobudi na ~ovekot se krie smislata na ~ovekoviot ìvot. Pri izgraduvaweto pak na taa smisla, ~ovekot mnogu malu ili 145

"Ubistvoto ni otkriva al~nost, ili omraza ili prezir sprema drug ~ovek, ili nasladuvawe vo ubistvoto, t.e. ne{to {to mu e svojstveno samo na ~ovekot." Moren, str. 74.

160

voop{to ne se zanimava so ìvotot na svojot vid. Toj mnogu pove}e e preokupiran so razmisluvaweto za sopstveniot ìvot, za sopstvenoto samoodrùvawe i sopstvenata sre}a. Nakratko, za razlika od ìvotinskiot svet kade {to mnogu pove}e vladee principot na odrùvawe na vidot, vo ~ovekoviot svet caruva na~eloto na odrùvawe na sopstveniot ìvot. Ottuka e vo pravo Moren (Edgar Moren) koga veli: "slabeeweto na nagonot za so~uvuvawe na vidot i bezobyirnite probivi na individualnosta podrazbiraat varvarstvo t.e. ubivawe. Ubistvoto, kako i uàsot od smrtta, e posledica od potvrduvawe na individualnosta. Individualnosta na ubiecot vo odnos na individualnosta na ubieniot se potvrduva so seto ona {to vo ubistvoto ne e posledica od neminovnosta na izvr{uvaweto na toj akt za da se opstane."146 Na toj na~in ~ovekot se pretvori vo sredstvo protiv lu|eto i pokraj toa {to permanentniot napredok na civilizacijata ovozmoùva ~ovekot za ~ovek da pretstavuva najvisoka vrednost, toj po~na da se iskol~uva kako cel i se pove}e da stanuva instrumentalna vrednost, da se dehumanizira poradi lo{ata naso~enost na elementarnite pretpostavki vrz koi po~iva negovata egzistencija i sre}a. Od tie pri~ini i denes stoi zabele{kata deka "sekoj ~ovek koj se vpu{ta vo zlostorstvo pred o~ite ja ima edinstveno korista {to od nego ja o~ekuva, a seto ostanato mu izgleda la`no i problemati~no."147 Vo poimot na ubistvoto kako individualna (li~na) pojava, vsu{nost, e sodràna su{tinata na ovoj vid kriminalno povedenie, za{to sekoe konkretno ubistvo sodrì svoi specifi~i svojstva spored koi se odvojuva kako poseben kriminalen akt. Poedine~noto ubistvo nu`no se razlikuva od drugite makar i najsli~ni ubistva. Toa e takov akt vo koj, kako i kaj site drugi oblici na kriminalno povedenie se individualiziraat mnogubrojnite faktori na sredinata i li~nosta na prestapnikot, kako i vo pogled na negoviot krivi~nopraven i kriminolo{ki kauzalitet, taka i vo pogled na negovoto manifestirawe preku izborot na sredstvata, na~inot na izvr{uvaweto i drugite elementi na negovoto ostvaruvawe. Ubistvoto kako konkreten oblik na individualnoto odnesuvawe rezultira od vlijanieto na razni faktori od nadvore{en (op{testven) i vnatre{en (li~en) karakter, koi poradi svoeto zaemno dejstvo i isprepletenost, kako i poradi svojata promenlivost i brojnost te{ko moàt odnapred da se predvidat i izolirano da se razgleduvaat. Od nesogleduvaweto na dinami~nite odnosi i zaemnoto dejstvo na osnovnite faktori {to go uslovuvaat sekoe ~ovekovo povedenie, vo kriminologijata i se razvija razli~ni u~ewa koi {to vo soobraznost so svojata op{ta teoretska otientacija se obiduvaat kriminalitetot 146 147

Ibid, str. 76. Holbah, str. 185.

161

da go objasnat kako isklu~itelno individualna pojava.148 Vo osnovata na ovie neprifatlivi sfa}awa leì nastojuvaweto preku apostrofirano izdvojuvawe na opredelen broj faktori, pred sĂŽ, od subjektiven karakter, da se objasni kriminalitetot voop{to i ubistvata kako eden od negovite pojavni oblici. Vo sovremenite nauki, sepak dominiraat sfa}awata {to ne go ne|iraat zna~eweto nitu na eden od ovie faktori vo uslovuvaweto na kriminalnoto povedenie na ~ovekot. Pove}eto sfa}awa go sogleduvaat zaemnoto vlijanie na dvata, no pritoa sosema ispravno mu davaat prioritetno zna~ewe na dejstvoto na op{testvenite faktori. Ispravnosta na vakvite stojali{ta moè lesno da se sogleda ako se trgne od postavkata spored koja ~ovekot i pokraj sovjata biopsihi~ka uslovenost, vo prv red e op{testveno su{testvo. Soobrazno so ova, nesporen e faktot deka primarna uloga vo negovoto formirawe i socijalizacija imaat okolnostite od op{testven karakter. Ova me|utoa, vo nikoj slu~aj ne zna~i deka pri objasnuvaweto na kriminalnoto povedenie na ubijcite treba da se zapostavi vlijanieto {to go ostvaruvaat vrodenite i steknatite li~ni faktori {to ja opredeluvaat strukturata na dinami~nite sili na ~ovekovata aktivnost. Naprotiv, prou~uvaweto na individualniot kriminalitet bara zapoznavawe so okolnostite od li~en karakter. Toa prou~uvawe mora da ja opfati li~nosta na storitelot na krivi~noto delo ubistvo kako vo procesot na negovata kriminalizacija (procesot na negovoto formirawe vo delinkventna li~nost), taka i vo vremeto na izvr{uvaweto i po izvr{uvaweto na deloto. Na toj na~in individualnite kriminalni akcii se zapoznavaat so zadrùvawe na teì{teto vrz socijalnite determinanti koi stojat vo centarot na vnimanieto, no sekoga{ vo tesna povrzanost so biolo{kata i psiholo{kata uslovenost na negativnoto povedenie na li~nosta. Potrebata od prou~uvawe na li~nite okolnosti {to go uslovuvaat ubistvoto kako individualen akt e va`na od pove}e aspekti. Toa prou~uvawe, pred sĂŽ, e zna~ajno, za{to li~nite faktori od somatski i psiholo{ki karakter ovozmoùvaat da se dojde do soznanie za specifi~nite svojstva {to kaj opredeleni li~nosti se manifestiraat preku nejzinoto povedenie. Od druga strana, preku navleguvaweto vo li~nosta na storitelot moè da se sfati deluvaweto na op{testvenite faktori {to se prekr{uvaat niz negovata individualna biopsiho148

Spored ova sfa}awe, kriminologijata treba da go prou~uva kriminalitetot kako individualna pojava, odnosno nejziniot predmet na interes trebe da bide ~ovekot kako kriminalec, kako storitel na opredleno negativno povedenie {to e usloveno, pred se, od biopsihosocialnata struktura na negovata li~nost nezavisno od op{testvenite vlijanija. So ogled na toa protagoniostite na ova sfa}awe na prvo mesto |i izu~uvaat biolo{kite, psiholo{kite i psihopatolo{kite determinanti na li~nosta na storitelot. Za toa pove}e vidi: Milutinovi} I, str. 43-45.

162

lo{ka struktura i da se objasni zo{to nekoi lu|e pod vlijanie na isti ili sli~ni socijalni faktori ne se re{avaat za izvr{uvawe na krivi~noto delo ubistvo. Vo sprotivno ne moè da se razbere mehanizmot na deluvaweto na op{testvenite faktori, koi svoeto vlijanie go ostvaruvaat preku i vo sodejstvo so li~nite svojstva na storitelot. Zapoznavaweto so oddelnite svojstva na li~nosta e osobeno zna~ajno i od krivi~nopraven i penolo{ki aspekt. Imeno bez poznavaweto na li~nite okolnosti ne bi moèle da dojdeme do kriterium vo pogled na pravilnoto odmeruvawe na kaznata i ostvaruvaweto na resocijalizacijata i readaptacijata na osudenite lica. [to se odnesuva pak do krajnata cel na prou~uvaweto na kriminalitetot na ubijcite kako individualna pojava, koja podednakvo gi respektira socijalnite i li~nite vlijanija pri izvr{uvaweto na edno delo, moème da zaklu~ime deka so negovoto posredstvo dobivame pretstava za uslovenosta na ubistvata kako masovna pojava. Takvoto prou~uvawe, vsu{nost, ni ovozmoùva da ja utvrdime vo krajna linija op{testvenata uslovenost na ubistvata kako individualen akt i kako osnoven uslov za iznao|aweto na pogodni merki za nivnoto spre~uvawe i suzbivawe. 2. UBISTVATA KAKO MASOVNA POJAVA

1. Ubistvata kako masovna pojava pretstavuvaat zbir od posebnite, individualnite ubistva. Toa e totalitet na site ili na pogolem broj poedine~ni ubistva izvr{eni vo opredeleni prostoreni i vremenski ramki. Ubistvata kako masoven fenomen se specifi~na op{testvena pojava kako od aspekt na nivnata etiologija, taka i od aspekt na nivnite posledici, koi od socijalen aspekt se smetaat za posebno op{testveno neprifatlivi i {tetni povedenija. Nivniot op{testven karakter od etiolo{ka gledna to~ka se izrazuva preku vlijanieto na op{tite faktori (korenite na kriminalitetot) koi leàt vo osnovniot karakter na op{testvoto vo celost i zakonitostite na negoviot razvoj. Poradi prioritetnata uslovenost na op{tite i neposrednite faktori, ubistvata kako masovna pojava pretpostavuvaat sestrano zapoznavawe na nivnata fenomenologija i etiologija. No so ogled deka tie ja pretstavuvaat kvantitativnata strana na ovaa pojava, koja se manifestira preku poedine~nite oblici na ~ovekovoto povedenie, ubistvata gi sodràt i kvalitativnite svojstva na pojavata kako poedine~en akt. Toa zna~i deka tie ne pretstavuvaat samo pojava uslovena od socijalnite, eti~kite, viktimolo{kite i drugite faktori od op{testven karakter, tuku sloèna op{testvena pojava koja zavisi od mnogubrojnite biolo{ki, psiholo{ki, psihopatolo{ki i drugi obele`ja od subjektiven karakter. Na toj na~in ubistvata kako masovna pojava se pojavuvaat vo vid na fenomen od nov, povisok red, ~ija kvantitativna strana vo prv red se izrazuva preku nivnata pogolema op{testvena 163

opasnost {to se zgolemuva pravoproporcionalno so zgolemuvaweto na brojot na oddelnite ubistva. Od druga strana, toj kvantitet se pretvora vo kvalitet koj ovozmoùva negovite poedine~ni manifestacii da se sogledaat od nov, poseben op{testven aspekt. Ubistvoto kako masovna pojava vo odnos na individualnite kriminalni akcii pretstavuva pojava od poinakov vid, koja, so ogled na toa, ima specifi~ni svojstva i na~ela vo pogled na metodologijata i celta na nivnoto istraùvawe. Taka na primer, dokolku ubistvata kako masovna pojava se posmatraat vo podolgi vremenski periodi moè da se otkrie nivnoto varirawe i kolebawe vo odnos na op{testvenoekonomskite i politi~kite promeni vo tie periodi i vrz osnova na toa da se prognoziraat nivnite javuvawa i dvièwa pri pojavata na sli~ni uslovi, {to e osobeno va`no pri prezemaweto merki od preventiven karakter. Kvantitativnata strana na ubistvata se izrazuva preku statisti~ki podatoci za izvr{eni dela i primena na statisti~kiot metod (kvoti na kriminalitetot i sl.). Me|utoa, pokraj svojata kvantitativna strana ubistvata kako masovna pojava imaat i svoj poseben fenomenolo{ki i etiolo{ki kvalitet koj se prou~uva so pomo{ na kvalitativni analizi. 2. Od navedenoto proizleguva deka ubistvata, kako masovna pojava ne moàt da se svedat na prost mehani~ki zbir od individualni slu~ai. Imeno, iako kako masoven fenomen se pojavuvaat niz poedine~nite ubistva (se temelat vrz prou~uvaweto na ubistvata kako poedine~ni slu~ai), poradi tesnata povrzanost so nivnite etiolo{ki problemi, nivnite odnosi se sveduvaat na poznatiot odnos na op{toto, posebnoto i poedine~noto. Vo toj odnos ubistvata kako poseben fenomen imaat op{t apstrakten karakter, dodeka vo stvarnosta tie se manifestiraat niz bezbrojni oblici na konkretni akti. Zatoa, nivnoto poznavawe zapo~nuva so poznavaweto na odelni kriminalni nastani kako konkretni poedine~ni oblici. Poedine~noto pretstavuva osnova za procesot {to se ostvaruva vo stvarnosta. Me|utoa, sekoe poedine~no ubistvo i pokraj brojnite specifi~nosti od kvalitativen karakter, ne e ni{to apsolutno posebno, tuku naprotiv, sekoga{ e identi~no so drugi srodni ubistva. A ova identi~no, zaedni~ko, e ona {to se narekuva op{to i {to e osobeno zna~ajno za nau~noto poznavawe, za{to go izrazuva ona {to e poopstojno, pa so samoto toa i posu{testveno za ostvaruvawe na borbata protiv ovie povedenija. No op{toto realno egzistira samo preku poedine~noto, vo koe, se rabira, se izgradeni niza specifi~nosti nadvor od op{toto. Ottuka, soznanieto na poedine~noto pridonesuva za spoznavaweto na op{toto, i obratno, spoznavaweto na op{toto vo izvesna mera ovozmoùva razbirawe na poedine~noto. Pritoa, op{toto i poedine~noto se manifestiraat kako nu`nost i me|usebno ne se iscrpuvaat. Poradi toa krivi~noto delo ubistvo kako poseben oblik na kriminalitetot, kako i sekoe drugo krivi~no delo vpro~em, mora da se sledi, istraùva i objasnuvaat kako individualna, no ednovremeno i kako masovna op{testvena pojava. 164

3. UBISTVATA I NIVNOTO MESTO VO SISTEMOT NA KRIMINALNITE OP[TESTVENI POJAVI

So ubistvata kako individualna i masovna op{testvena pojava se napa|a ìvotot kako najgolemo i nenadomestlivo univerzalno dobro na ~ovekot. So niv, kako svoeviden odnos na edni lu|e sprema drugi, se ostvaruvaat opredeleni osobeno {tetni posledici kako vrz poedinci, taka i vrz op{testvoto vo celost. So ogled na nivnata negativnost i sprotivnost so op{testvenite i li~nite vrednosti tie se predvideni kako posebni krivi~ni dela vo site op{testva. A taa inkriminiranost e nivnata zaedni~ka osobina {to gi pomestuva vo kategorijata na negativni op{testveni pojavi {to so zaedni~ko ime se narekuvaat kriminalitet.149 So eden zbor, toa se pojavi {to ne mu odat vo polza na sozdavaweto op{testveni dobra i razvivaweto op{testveni vrednosti, tuku naprotiv gi negiraat, eksplicitno im se sprotivstavuvaat i gi ru{at so svoevidno protivop{testveno povedenie. Vo ramkite na kriminalnite op{testveni pojavi ubistvata pretstavuvaat samo eden od oblicite na negativno odnesuvawe, pa so ogled na toa e nu`no pokonkretno opredeluvawe na nivnoto mesto vo strukturata na kriminalitetot voop{to. Ne navleguvaj}i vo razli~nite podelbi na kriminalitetot, koi trgnuvaat od najrazli~ni formalni i materijalni kriteriumi,150 se ~ini deka mestoto na ubistvata moè najlesno da se opredeli ako se trgne od celta na na{eto istraùvawe. So ogled na taa cel za nas e najprifatliva klasifikacijata na kriminalniet povedenija spored nivnite posebni fenomenolo{ki i, pred se, etiolo{ki obele`ja. Vo taa smisla se prifatlivi ve}e navedenite tipovi na kriminalno povedenie vo koi na soodveten na~in go na{le svoeto mesto i krvnite delikti me|u drugite tipovi na kriminalitet kako {to se: stopanskiot, seksualniot, soobra}ajnata delinkvencija, politi~kite krivi~ni dela i sl. Vo tie ramki so ogled na svojata pojavnost, kako i svo149

Kriminalitetot kako po{irok poim, koj ima svoja pravna i socijalna odredenost spa|a vo oblasta na negativnite op{testveni pojavim koi, od svoja strana se delat na dve osnovni grupi: pojavi na op{testvenata dezorganizacija i pojavi na li~nata, individualna devijacija (ili dezirganizacija). Ubistvata kako poseben tip kriminalitet spa|aat vo redot na pojavite od individualnata dezorganizacija, no moàt da bidat povrzani i so pojavite od op{testvenata dezorganizacija. 150 Kriminalitetot voop{to, kako sloèna i heterogena op{testvena pojava, moè da se deli spored slednive kriteriumi: teìna i op{testvena opasnost na krivi~noto delo, karakterot i vidot na objektot na za{titata, razli~nite karakteristiki na storitelite na protivop{testvenite povedenija, istoriskata pojavnost i konzistentnost na opredelen vid inkriminacii i sl. Za toa pove}e vidi: Milutinovi} I, str. 175-177.

165

ite etiolo{ki obele`ja gi smestivme i ubistvata kako poseben tip krvni delikti. Opredeluvaweto na ubistvata kako poseben tip krvni delikti ima svoe opravduvawe od pri~ini {to vo po{irokiot ili op{t poim na krvni delikti pokraj krivi~nite dela ubistvo od na{iot primerok vleguvaat i krivi~nite dela naveduvawe na samoubistvo i pomagawe pri samoubistvo (~l. 42 KZ SRM), te{kite telesni povredi (~l. 43 KZ SRM) i lesnite telesni povredi (~l. 44 KZ SRM).151 Ovaa podelba ima prifatliva osnova vo definicijata spored koja "krvnite delikti se grupa krivi~ni dela ~ija zaedni~ka karakteristika e deka kaj sekoe od niv so dejstvieto na izvr{uvaweto se odi kon ostvaruvawe povreda na fizi~kiot integritet na drugo lice so edinstvena cel so koja vo potpolnost se manifestira posledicata na deloto vo ramkite na nivnoto bitie."152 Toa e istovremeno i definicijata na potesniot poim na krvnite delikti - ubistvata so taa razlika {to vo nea se smaluva brojot na krivi~nite dela samo na onie koi so svojata op{testvena priroda pretstavuvaat najte`ok oblik na kriminalna dejnost. A ovaa osobenost kako i kvalitativnite i kvantitativnite svojstva so koi se razlikuvaat od drugite oblici na kriminalno i antiop{testveno povedenie se glavnata ni{ka {to gi pravat pogodni i nalagaat da bide predmet na posebno istra`uvawe. II. OBJEKTIVNI KRIMINOGENI VLIJANIJA 1. VOVEDUVAWE VO PROBLEMOT

Ako se pojde od faktot deka etiologijata pretstavuva centralno podra~je na sekoe kriminolo{ko istra`uvawe nu`no e najprvin da se sogleda poimot na kriminalnata etiologija i sistematizacijata na nejzinata materija. [to se odnesuva do prvoto pra{awe vo kriminologijata kako posebna nau~na disciplina so poimot etiologija se ozna~uva ona nejzino podra~je {to se zanimava so utvrduvawe na kauzalnite vrski i zakonitostite na kriminalitetot: etiologijata pretstavuva nauka (logos) za pri~inite (aitia) na kriminalnite povedenija na ~ovekot. 151

Taaka Vukovi}, str. 3. Krivi~noto pravo ne go poznava poimot krvni delikti. Iako tuka i tamu go spomenuva ovoj poim vo dovolna mera ne go opredeluva ni krivi~nopravnata ni kriminolo{kata teorija. Taka za razlika od Vukovi} koj ja dava gornata definicicija, iako go upotrebuva poimot krevni delikti ne go precizira. Milutinovi} I, str. 189. [eparovi} pod ovoj poim gi podrazbira site oblici na napad na telesniot integritet i ìvotot na ~ovekot, odnosno site dela protiv ìvotot i teloto od posebnite krivi~ni zakoni ([eparovi}, str. 107-108). Istoto mislewe moè da se zabeleì i kaj Pe{i} I, str. 48. 152

166

Od povrzuvaweto na ovoj poim so negovata funkcija i zna~ewe za prou~uvaweto na kriminalnite povedenija moè lesno da se izvede i odgovorot na vtoroto pra{awe - za sistematizacijata na etiolo{kata materija. Vo ovaa smisla problemite {to gi prou~uva kriminalnata etiologija moè da se sistematiziraat na sledniov na~in: kriminalnata etiologija treba da gi osvetli i da gi objasni kauzalnite vrski i odnosi me|u razli~nite negativni vlijanija od objektiven i subjektiven karakter i ubistvaat kako individualna i masovna op{testvena pojava. Vo taa nasoka taa treba da gi spoznae zakonitostite na javuvaweto na krivi~nite dela preku utvrduvaweto na dejstvoto na op{tite (korenite), neposrednite i drugite determinanti na kriminalnata pojava vo opredeleni prostorni, vremenski i socijalni ramki. Etiologijata na ubistvata, vsu{nost, treba da odgovori na slednive pra{awa: a) Koi se tie objektivni i subjektivni okolnosti (pri~ini i uslovi) {to gi predizvikuvaat i ovozmoùvaat ubistvata kako poedine~na i masovna pojava vo svetlina na materijalisti~kiot filozofski poim na kauzalitetot vo oblasta na socijalnite pojavi, i b) Zo{to ubistvata se javuvaat vo opredelena sredina i pokraj postoeweto na krivi~nopravni normi, sankcii i drugi merki za nivno represivno i preventivno spre~uvawe. Stojali{tata {to poa|aat od marksisti~koto u~ewe za op{testvoto nastojuvaat kauzalnite i po{irokite deterministi~ki uslovenosti na kriminalitetot da gi utvrdat i objasnat trgnuvaj}i od pojdovnata osnova sodràna vo istoriskiot materijalizam. Vo istoriskiot materijalizam, kako op{ta teoretska orientacija i generalen metod na marksizmot, vo objasnuvaweto na op{testvenite pojavi se poa|a od poimot na op{testvoto sfateno kako temelen fenomen vo ~i{to sklop postojat dve osnovni kategorii na pojavi: pojavite na op{testvenata baza i pojavite na op{testvenata nadgradba. Pomesten vo tie ramki kriminalitetot pretstavuva pojava na nadgradbata. A kako takva pojava toj vo prv red e usloven od me|usebnite odnosi na lu|eto vo procesot na materijalnoto proizvodstvo kako najsu{testveni op{testveni procesi {to sluàt za objasnuvawe na site poedine~ni op{testveni pojavi, a so toa i na op{testvoto kako celina. Me|utoa kriminalitetot kako poseben oblik na op{testveno povedenie na lu|eto e povrzan i so mnogu drughi op{testveni pojavi od socijalnata struktura na globalnoto op{testvo, ~ii{to nositeli se mnogubrojnite institucijalizirani i difuzni op{testveni grupi i poedinci, pa zatoa toj mora da se nabquduva i od aspektot na nivnoto neposredno deluvawe vrz manifestiraweto na povedenijata so negativen op{testven predznak. Zatoa marksisti~kiot pristap odi ponatamu i toa go pravi so pomo{ na osnovniot dijalekti~ki metod sogleduvaj}i ja prirodata, oblikot i odale~enosta na dejstvuvaweto na site etiolo{ki kriminogeni faktori. Pritoa, gi koristi site osnovni filozofski i metod167

olo{ki principi za objasnuvawe na kauzalitetot na op{testvenite pojavi preku koj uspe{no doa|a do konkrenite metodi {to gi koristat vo procesot na utvrduvaweto na konkretnite kriminolo{ki iskustveni fakti. Na toj na~in go sogleduva dejstvuvaweto na op{toto (sprotivnostite koi dejstvuvaat vo materijalnata osnova), posebnoto (sprotivnostite koi proizleguvaat od drugite odnosi me|u lu|eto i po{irokata i potesnata op{testvena zaednica) i poedine~noto (sprotivnostite {to dejstvuvaat vo samiot poedinec). Na toj na~in marksisti~kiot pristap nudi najsigurno merilo kako za razbirawe na op{testvenata struktura i zakonitostite na nejziniot razvoj, taka i na razgrani~uvaweto na op{testvenite pojavi na onie {to imaat bitno i porimarno zna~ewe vo javuvaweto na kriminalitetot od raznite sekundarni i nebitni vlijanija. A seto toa otvara mo`nost za sogleduvawe na kauzalnite vrski i odnosi me|u op{testvenite pojavi. Dvièj}i se vo ovie ramki, koga zboruvame za fenomenolo{kite aspekti na ubistvata na opredelen na~in ve}e go istaknavme etiolo{koto dejstvo na nekoi zna~ajni faktori. Od tie pri~ini, kako i poradi obemot i celta na ovoj trud, na ova mesto }e gi izbegneme nepotrebnite povtoruvawa i vo taa smisla }e se zadovolime samo so poso~uvawe na ve}e razgleduvanite faktori i konstatacijata za nivnata uloga i zna~ewe vo javuvaweto na ubistvata. Vo taa smisla sledej}i gi rezultatite od istraùvaweto, bez strav deka moè da ni se prefrli za pozitivisti~ki priod, vedna{ moème da zaklu~ime deka vo javuvaweto na ubistvata imaat golem pridones slednite op{testveni pri~ini i uslovi: ekonomskite priliki na storitelot, semejnite uslovi, opredeleni sociopatolo{ki pojavi (odavaweto kon nasilstvo i alkoholizam), obarzovanieto i zanimaweto na storitelite, kako i nivniot pol i vozrast kako objektivno-subjektivni obele`ja. Pokraj toa od analizata na motivite na ubistvata moè{e da se zabeleì i posebnoto vlijanie na naru{enite me|u~ove~ki odnosi. Nivniot odnos vrz ovie dela se pojavi niz slednite op{ti odnosi: rastroeni, naru{eni, dezorganiozirani bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi, rastroeni vonbra~ni odnosi i, kako pomalku zna~ajni, poremeteni odnosi vo momentot pred izvr{uvaweto na deloto, duri i me|u onie lica {to prethodno voop{to ne se poznavale, a se javuvaat kako neposredni povodi. Ona {to e karakteristi~no za kauzalnoto i deterministi~ko dejstvo na ovie faktori e nivnata povrzanost so op{testvenata polo`ba i op{testveni funkcii vo konkretnata op{testvena sredina. Imeno, op{testvenata polo`ba i uloga pruàat pogolema ili pomala mo`nost za u~estvo vo raspredelbata na op{testvenata mo}, a spored toa i za razre{uvaweto na egzistencionalnite problemi kako i za postavuvaweto i ostvaruvaweto na sopstvenata smisla na ìvotot. Projavenite okolnosti jasno ukaùvaat deka ubijcite kaj nas se lica so ponizok op{testven status, uloga i mo}, a so ogled na toa {to se 168

pomladi i nivnata mo`nost za razre{uvawe na sopstvenite problemi. Od iznesenite podatoci vsu{nost proizleguva deka ubiecot bo Makedonija e ma`, na vozrast od 21 do 30 godini, so vpe~atlivo nisko obrazovanie {to go opredeluva i nivnoto zanimawe kako zemjodelec ili rabotnik i nivnata op{testvenoekonomska polo`ba, a so ogled na toa deka e naj~esto oènet, kaj nego se pojavuva i nepovolen semeen status. Pritoa, osobeno e va`no i specifi~no {to vakvata sostojba kaj ovie lica pridonesuva da se formira poseben sistem od subjektivno sfateni vrednosti. Toa ne e slu~ajno. Naprotiv, vo dene{ni uslovi koga postoi golem ras~ekor me|u op{testvenite mo`nosti i realnite mo`nosti tie vrednosti da se ostvarat, opredelen broj poedinci ne moèj}i da gi pronajdat vistinskite sredstva i na~ini za ostvaruvawe na definiranite vrednosti, ja istaknuvaat ~esta kako ne{to za {to treba posebno da se ìvee. Za taa vrednost, koja na poedincite na rabot od materijalnata egzistencija, vsu{nost i edinestveno im preostavuva, naj~esto ja povrzuvaat i smislata na svojot ìvot i za nea posebno se borat. Nesre}ata e vo toa {to vo taa borba se sluàt so krajno iracionalni sredstva ne po~ituvaj}i gi struktuiranite izlezi za ostvaruvawe na svoite aspiracii. Vo èlbata da se ostvari dominantniot interes, se kine tenkiot konec na nivnata moralna osnova i se prifa}a protivop{testveno povedenie kako na~in {to vedna{ }e ja vospostavi sakanata cel. Ona {to subjektivno se sfa}a kako posebno dobro, vredno, va`no, me|utoa, vo golem e sudir so postoe~}i sfatenite ili definirani vrednosti na dominantnata kultura ako se ostvaruva so ubistvo. Navedenite etiolo{ki okolnosti na izvesen na~in se pri~inai uslovi za kriminalitetot voop{to so taa bitna razlika {to kaj ubistvata, tokmu poradi posebniot odnos kon ~esta se izdvojuvaat kako posebno karakteristi~ni. Tuka vsu{nost i se nao|aat glavnite specifi~nosti na ubistvata kako poseben tip krvni delikti vo odnos na drugite vidovi na kriminalno povedenie. Po ovie na~elni konstatacii moème da prejdeme kon objasnuvawe na onie objektivni okolnosti koi vo prethodnite islagawa ostanaa pomalku dopreni, {to vo nikoj slu~aj ne zna~i deka tie treba da se posmatraat izolirano od drugite vlijanija i nadvor od marksisti~kiot koncept za etiologijata na kriminalitetot. Nivnoto izdvoeno (posebno) izlagawe treba da se sfati samo kako obid za uprosteno, no sepak celosno i uspe{no prikaùvawe i osvetluvawe na etiolo{kata problematika vo vrska so ubistvata. Vo taa smisla na narednite stranici }e gi analizirame: kulturnite uslovi i zaostanatite sfa}awa, odnosot na sredinata sprema ubistvata, sredstvata na masovnata komunikacija i ulogata na treti lica vo javuvaweto na ubistvata.

169

2. SISTEMOT NA KULTURNI VREDNOSI I ZAOSTANATI SFA]AWA

Pod poimot kulturni vrednosti na ova mesto |i podrazbirame ne samo kulturnoto ramni{te na naselenieto na opredeleno podra~je, tuku i kulturnite sudiri {to nastanuvaat kako posledica na opredelena horizontalna i vertikalna socijalna mobilnost. Vo vrska so toa kaj nas obi~no se istaknuva ekonomskiot i industriskiot razvoj i op{testvenata podvi`nost i se zaklu~uva za zgolemeno vr{ewe oddelni krivi~ni dela od strana na migrantite i doselenicite, koi{to ne sekoga{ moàt da se prilagodat na novite uslovi na ìvot vo urbanite sredini. Ovoj faktor nie posebno ne go istraùvavme vo na{iov trud, no od konkretnite opisi na delata sepak posredno dojdovme do toa deka imal zna~ajno vlijanie i vrz javuvaweto na ubistvata. Zaostanatite sfa}awa ili primitivizmot e vtoriot poim {to ovde go upotrebuvame. Toj proizleguva od prethodniot poim i gi opfa}a iskol~enite konzervativni sfa}awa kako i opredelen tradicionalizam i obi~ajni i religiozni stavovi na oddelni grupi i poedinci. Toa se sfa}awata i predrasudi {to poteknuvaat od ekonomskite priliki i socijalnite odnosi, kako i od istoriskite i od konkretnite kulturni uslovi na na{eto op{testvo i se odnesuvaat na povedenieto vo vrska so grupnaat i subjektivnata ocenka na op{testvenite vrednosti, me|u koi i na onaa vrednost {to celokupnoto op{testvo ja ocenuva kako najvitna i neprocenliva - ~ovekoviot ìvot. Kulturata na opredelena sredina ili grupa vo golema mera se odrazuva vrz formiraweto na li~nosta na nejzinite pripadnici. Taa e faktor {to zna~itelno gi opredeluva stavovite i vrednostite na nejzinite poedinci i nivnoto povedenie vo opredeleni situacii. Posebnite kulturni sredini formiraat sopstveni definicii na ìvotnite situacii i im davaat sopstveno tolkuvawe na op{testvenite odnosi. Vo taa smisla dokolku opredelena sredina e kulturno pozaostanata toa nu`no pridonesuva i za razvivawe zaostanati sfa}awa kaj golem del od nejzinite pripadnici. A takvite sfa}awa vo zavisnost i sodejstvo so drugi kriminalni faktori moàt da pretstavuvaat uslovi ili pri~ini za vr{ewe ubistva. Su{tinata na zaostanatite sfa}awa (primitivizmot) se sostoi vo iskol~enoto vrednuvawe na socijalnite vrednosti, odnosno na ponisko ili povisoko vrednuvawe na onie dobra, potrebi, interesi, motivi i stremeì {to se op{tousvoeni vo na{eto op{testvo. Ottuka, povedenieto na licata so zaostanati sfa}awa se manifestira niz razni sprotivnosti vo odnos na dominantnata kultura. ôvekot se odnesuva vo zavisnost od toa kakvo zna~ewe ima za nego opredelena vrednost i vo taa smisla go vr{i izborot na svoeto neporo~no ili kriminalno odnesuvawe. Ako se trgne od nesporniot afkt deka ~ovekoviot ìvot ne moè da se meri so nikakva druga vrednost toga{ e sosenma jasno 170

deka ubijcite se primitivni lica koi ne se rakovodat od op{testvenoto zna~ewe na ovaa vrednost. Tokmu zatoa za nas e interesno i zna~ajno nivnoto subjektivno vrednusvawe i stavawe vo opredeleni relacii na ~ovekoviot ìvot so drugite li~ni i op{testveni vrednosi i vlijanieto na grupnite i drugite podkulturni sistemi i uslovi vo oblikuvaweto na nivnite sfa}awa projaveni preku ubistvata. 1. Edna od srotivnostite na kulturnata zaostanatost vo odnos na dominantnata kultura se sostoi vo previsokoto vrednuvawe na ~esta vo opredeleni sredini i grupi. Ovde, vsu{nost, stanuva zbor za sprotivnosti vo kriteriumite za ocenuvawe na oddelni o{etstveni vredosti. Ovie sprotivnosti gi zabeleàvme kaj ubistvata kaj koi do{lo do o~igledna nesrazmernost me|u vrednosta na `rtvata {to bila povredena ili zagrozena i zna~itelno neadekvatnata reakcija na storitelot {to zavr{ila so obideno ili dovr{eno ubistvo. Takvoto vrednuvawe i odnesuvawe do{lo do izraz kaj ubistvata {to vo na{iot primerok bile motivirani od odmazda poradi verbalni ili realni navredi i osramotuvawe na semejnata ~est, kaj ubistvata na vonbra~ni novoroden~iwa, kako i kaj del od ubistvata od qubomora. Ona {to e karakteristi~no za nivnite storiteli e deka tu|iot ìvot go vrednuvale zna~itelno ponisko od svojata ~est, koja objektivno zemeno ne bila povredena vo takov obem da moè barem malku da ja opravda reakcijata so ubistvo. Za visokoto vrednuvawe na sopstvenata ~est, a ne retko i ~esta na svoite najbliski, vo ovie slu~ai e zabeleìtelno vlijanieto na slednive faktori: a) Prvoto od niv se sostoi vo zabeleànata okolnost deka ~esta dosta visoko se vrednuva i na nejzinoto dopirawe silno se rea|ira od strana na poedinci so ponizok op{testvenoekonomski status i ugled vo sredinata. b) Na{eto vtoro zabeleùvawe e deka ~esta previsoko se vrednuva od strana na lica so opredeleni kompleksi na poniska vrednost, bilo vo pogled na svojot izgled, fizi~ki nedostatoci ili drugi psihi~ki osobenosti. Toa se poklopuva so na{eto pomalku filozofsko, no sosema realno i provereno soznanie deka ako nekoj ne nare~e "budala" ili na drug na~in se obide da gi smali vrednostite na na{iot li~en integitet i ìvotni postigawa, nie nema da ~uvstvuvame potreba od dokaùvawe na sprotivnoto, tuku cenej}i go ona {to op{testvoto bilo formalno ili neformalno kaj nas go priznava i ceni i ona {to li~no go ~uvstvuvame za sebe, ednostavno }e se nasmeeme i }e premineme preku obidot na onoj {to sakal da ne navredi. Od druga strana, iskompleksiranite li~nosti (a ponekoga{ i celi grupi) ~uvstvuvaat potreba da se pravdaat, branat, dokaùvaat na sosema pogre{en na~in. Intenzitetot na takvoto dokaùvawe raste pravoproporcionalno so stepenot na izrazenite nedostatoci i negativnite svojstva na li~nosta (osobeno na emociite) koi se dopiraat. Vo taa smisla moème da zak171

lu~ime deka golem del od ubijcite se izrazeno iskompleksirani li~nosti, {to pretstavuva produkt na nivniot li~en ìvoten neuspeh, no i od vlijanieto na sredinata {to so svoite sfa}awa gi forsira i potencira nivnite kompleksi. v) [to se odnesuva di sfa}awata na ~esta od strana na potesnata sredina na storitelot, tuka se raboti za takvi subkulturni vrednosti {to se mnogu bliski do istaknuvaweto na va`nosta na ~esta od strana na samiot ubiec. Takvite podkulturni vrednosti gi sozdavaat i zasiluvaat subjektivnite vrednosni orientaciii na ubiecot. Na toj na~in ubistvoto se javuva kako individualna dejnost {to zna~i prifa}awe na kulturnite celi i vrednosti so ednovremeno otfrlawe na sredstvata za nivnoto ostvaruvawe. So odzemaweto na tu|iot ìvot poradi povredena ~est, ubiecot, vsu{nost, gi afirmira kulturnite vrednosti na svojata najneposredna sredina, no gi otfrla propi{anite i dozvolenite na~ini na individualno za~uvuvawe ili povtorno vra}awe na zagubenite vrednosti. Vo tie ramki opredeleno, povedenieto {to se manifestira za dostignuvawe na ovie vrednosti vo kriminolo{kata teorija obi~no se narekuva inovacija (Robert Merton) ili farisejstvo (Mihajlo Xuri}).153 Se raboti za takvo povedenie {to poa|a od apsolutizirawe na ~esta kako kulturna cel so istiovremeno ne|irawe na ìvotot {to kako vrednost na dominantnata kultura sekoga{ ima prednost. g) Kaj povrzanosta na visoko istaknatata ~est so izborot na povedenieto za nejzinoto ostvaruvawe, treba sekoga{ da se ima predvid deka neposrednata pri~ina na ubistvo e zagrozuvaweto ili povredata na vrednosta {to ve}e se poseduva,154 ili subjektivno se misli deka se posaeduva, a ne èlbata da se dojde do ona {to se nema. Ova e osobeno zna~ajno za opredeluvawe na specifi~nosta na ubistvata i li~nosta na ubijcite na na{eto podra~je. Imeno, ubiecot kaj nas ne odi kon toa so ubistvoto da sozdade vrednost {to kaj nego ne postoela, tuku kon za~uvuvawe na ona {to ve}e go poseduval. Za razlika od toa, vo zemjite so kapitalisti~ko op{testveno ureduvawe (osobeno vo SAD), storitelite na ubistvoto vo soglasnost so potro{uva~kaat psihologija {to ja sozdava sistemot, pred se ja preferiraat vrednosta na parite i materijalnoto bogatstvo. Vo soglasnost so taa subjektivna, {to ovde istovremeno e i objektivna vrednost kako na podkulturnata grupa taka i na op{testvoto vo celost, go odbiraat i svoeto povedenie koe naj~esto e naso~eno kon toa preku ubistvoto da se dojde do pari, odnosno do vrednost {to ne se poseduva. 153

Vidi Xuri}, str. 110 i 112, Jankovi}-Pe{i}, str. 66-67 i 77-78 i Ja{ovi}, str. 180. 154 Ovde mo`e jasno da se vidi od tabelata br. 17, kade {to 72,2% lica pred izvr{uvaweto na ubistvata vo svojata sredina va`ele za ~esni i ugledni gra|ani.

172

d) Na krajot nu`no e da se potencira u{te edna okolnost {to ja pokaùva i drugata strana na medalot i so toa ja zaokruùva etiolo{kata zadnina na ovoj naj~est i karakteristi~en vid ubistva na na{eto podra~je. Imeno, treba da se znae deka povredata na ~esta koja ima dominantno mesto vo opredeluvaweto na ìvotnata smisla na ubiecot, kaj nego nu`no doveduva do takva intapsihi~ka sostojba {to se izrazuva vo ~uvstvo na omraza. A toj emocionalen odnos kon `rtvata ja sozdava odmazdoqubivosta kako nova, hedonisti~ki orientirana, narcisoidna vrednost. Ovaa sledovatelna vrednost izniknuva vrz prethodnata povredena vrednost i vo stek so nea ima silno kriminogeno vlijanie,155 {to vsu{nost go opredeluva agresivnoto povedenie ~ija sodrìna lapidarno moè da se izrazi so aforizmot Fiat iusticia pareat mundis. Povredenata ~est i sozdadenata omraza odat raka pod raka so psiholo{koto zadovolstvo {to go nosi odmazdata. Ottuka proizleguva i slednata razlika me|u ubiecot od na{eto podra~je i onoj od kapitalisti~kite zemji. Ubiecot na zapad odzema tu| ìvot ne zatoa {to ja mrazi `rtvata, tuku naprosto zatoa {to gi saka nejzinite pari, a ubiecot kaj nas ubiva za da ja za~uva sopstvenata ~est (ili ~esta na svoite bliski), no pritoa i zatoa {to ja mrazi `rtvata. Ovde e zna~ajno i toa deka i odmazdoqubivosta, kako i ~esta ima golema podr{ka od potesnata sredina na opredleni podra~ja, kade se pojavuva kako specifi~no socijalno nasledstvo poradi nedovolnata integriranost na potkulturnite grupi so op{testvenite vrednosti. Vakviot stav na oddelnite sredini i denes gi ovozmoùva ubistvata poradi se u{te niskiot satepen na materijalnata i duhovnata kultura, koj ima soodveten izraz vrz svesta na lu|eto: poradi se u{te golemaat prisutnost na iracionalni momenti, tradicionalizam i obi~aen na~in na ìvot, osobeno vo selskite sredini od na{aat republika poradi nivnata zatvorenost vo pogled na normite i vrednostite od drugite sredini. Se dodeka storitelot ~uvstvuva nekakov pritiosok {to go doìvuva kako omalovaùvawe, potcenuvawe i otfrlawe na negovata li~nost poradi toa {to ne projavil opredelena reakcija {to bila o~ekuvana od strana na sredinata od koja poteknuva, vo nea se razvivaat omraza i odmazdni~ki vrednosti {to }e gi pretvori vo ubistvo. Koga sredinata }e go korigira svoeto sfa}awe vo vrska so odmazdni~koto rea|irawe, takvite sfa}awa }e is~eznat i od svesta na najgolemiot broj poedinci, koi vo ovoj moment odzemaweto na tu|iot ìvot ne go smetaat za nisko delo, tuku se ubedeni vo toa deka pravat ne{to na {to imaat pravo i dol`nost. 155

Vrednostite imaat visoka motivaciona sila. Tie imaat pogolema dinami~ka sila od site drugi dinami~ki komponenti na li~nosta osven vitalnite, fiziolo{ki potrebi. Petrovi}, M, str. 301.

173

2. Stavot na opredelena kulturna sredina vo pogled na poseduvaweto i noseweto so sebe oru`je e isto taka edna od previsoko postavenite vrednosti {to ne im odgovara na humanite sfa}awa na na{eto op{testvo. Za ozna~uvawe na ovaa navika na na{iot ~ovek ~esto se upotrebuva terminot "balkanski mentaliet" i se veli deka oru`jeto kaj nas pretstavuva del od nacionalniot folklor. Deka e toa to~no, mo`at da ni poka`at i statisti~kite podatoci za podnesenite prijavi i izdadeni dozvoli za poseduvawe na oru`je.156 Tabela br. 18 Podneseni prijavi i izdadeni dozvoli za oru`je po vidovi oru`je vo SRM vo periodot 1973-1983 godina. Vid oru`je Lovni pu{ki od site vidovi Voeni pu{ki Malokalibarski pu{ki Pi{toli Malokalibarski pi{toli Vkupno

Bkupno

Uva`eni barawa

Odbieni baarwa

61680

43038

13187

Barawa ostanati za re{avawe 5455

369 2170

348 1271

112 700

36 199

14178 172

6283 101

6922 63

973 8

78596

50941

20948

6671

Navedenite brojki nema da gi komentirame,157 no mora da uka`eme deka se u{te pogolemi so ogled na toa {to golem del od naselenieto poseduva neprijaveno oru`je do koe do{lo na razni ilegalni na~ini. Ova oru`je na{iot ~ovek mnogu ~esto go nosi so sebe, a tuka e i no`ot koj ~esto se nao|a vo pazuvite. So takvata navika vo opredeleni sredini se izrazuva ma{kost, sila i mo} i se ~uvstvuva opredelena pseudosigurnost pri eventualnoto samostojno re{avawe na nastanatite konflikti. No, ako se znae deka ~ovekoviot agresiven potencijal 156

Izvor: RSVR. Zaradi sporedba ovde }e gi izneseme podatocite od trudot na Kosta Todorovski (str. 68). Spored ovie podatoci vo periodoit 1965-1967 godina, vo na{ata republika bile izdadeni dozvoli za dr`ewe i nosewe pi{toli na 4141 fizi~kui lica, a od niv samo vo 1966 godina - 2415 dozvoli. Od 1967 godina (koga bea zaostreni kriteriumite za izdavawe dozvoli za nabavka, dr`ewe i nosewe oru`je) do 1970 godina bile izdadeni 808 takvi dozvoli. [to se odnesuva do dozvolite za lovni pu{ki, toj broj vo periodot 1965-1967 godina iznesuval 12566, a vo periodot 1968-1979 - 8187. 157

174

moè da bide iscrpen samo so navreda, trpewe ili pak, vo opredeleni slu~ai, vo upotreba na fizi~ka sila od pomal intenzitet i deka so tie postapki moè da izostane natamo{niot razvoj na agresijata, logi~no e da se zaklu~i deka mnogubrojni obideni ili dovr{eni ubistva moèle da zavr{at so posledica {to ne e smrt i te{ka telesna povreda, se razbira, se razbira dokolku pri raka ne se na{lo oru`je. Vo opredeleni slu~ai duri i samoto pokaùvawe oru`je od strana na `rtvata go pottiknuvalo storitelot, koj isto taka poseduval oru`je i samiot da go upotrebi namesto da se istavi pred nastanatata situacija. Poseduvaweto oru`je, negovoto nosewe i upotreba pri lov i kako zadolìtelen rekvizit pri razni svadbi i proslavi doveduva do smrtni posledici ne samo vo konfliktnite situacii, tuku i od nebre`nost. Brojni posledici nastanuvaat i pri ~isteweto, nepravilnoto rakuvawe i igrawe so oru`je. So eden zbor, od qubovta sprema oru`jeto {to se sre}ava kaj opredeleni sloevi i delovi od na{to naselenie proizleguvaat brojni nepredvidlivi sakani ili nesakani posledici. 3. Brakot i semejstvoto se obi~no vrednosti {to ubijcite gi ocenuvaat ponisko od dominantnata kultura. Od tie pri~ini i ovde moè da se zboruva za zaostanati sfa}awa {to ~esto doveduvaat do raspravii, navredi, tepa~ki, netoleranten odnos i drugi nedorazbirawa me|u bra~nite drugari i ~lenovite na semejstvoto, {to na krajot, poradi stek so drugi negativni okolnosti, zavr{ile so ubistvo. 4. Materijalnite dobra i interesi od strana na ubijcite bile vrednuvani vo ramkite na op{tousvoenite stavovi sprema ovie vrednosti. Toa go dokaùva pred se isklu~itelno maliot broj ubistva storeni od koristoqubie, no i odnosot sprema imotot i imotnite sporovi, vo koi, spored na{e mislewe, naj~esto se rabotelo za mo{ne zna~ajni imotni interesi. So ova tvrdewe nemam namera ni najmalku da gi opravduvam ubistvata od ovie motivi, bidej}i e sosema jasno deka ni najgolemite materijalni interesi ne moàt da se merat so ~oevkoviot ìvot i da opravdaat koe i da e ubistvo. No, ne moème da se soglasime so tvrdeweto "deka ovde se raboti za bagatelni sporni odnosi,"158 so koe ~esto se manipulira vo javnosta i na{ata stru~na literatura. Po na{e ubeduvawe za vakvoto tvrdewe nema realna osnova, bidej}i vo delata od sporni i neras~isteni imotni odnosi naj~esto ne se raboti za zaostanati sfa}awa i sitnosopstveni~ki odnosi, tuku za egzistencija. Poradi nepoznaavwe na seloto i na negovite uslovi i odnosi, na storitelite na ubistva od vakvi motivi im se prefrla posebna op{testvena opasnost, beskompromisnost i niska eti~ka svest. Me|utoa, ako se ima predvid deka razre{uvaweto na imotnite odnosi za subjektite vo sporot ~esto pretstavuva pra{awe na egzistencija, mora da se prifati deka se toa del od odnosite dlaboko povrzani so ekonomskata 158

Vukovi}, str. 88.

175

osnova i materijalnata kultura na op{testvoto. Toa {to ovcite gi izbrstile ovo{nite drva, dobitokot go izgazil nasadot ili vlegol i pasel vo tu|a livada, vo toa {to nekoj ne mu go dozvolil navodnuvaweto na imotot na storitelot, mu popre~il pri kupuvaweto na nekoja niva i sli~no, ne se krie inaet, tuku pred se ostvaruvawe na godi{niot rod od koj{to zemjodelecot i negovoto semejstvo treba da ìveat preku celata godina i vrz koi sredstva ja gradat svojaat idnina. Selanecot vloùva mnogu sredstva vo svojata zemja, dobitok i sli~no, i od toa o~ekuva prihod pa zatoa ne se bezlobni povredite na negoviot imot. Vo taa smisla vakvite i sli~ni sporni odnosi (spor okolu ku}a, dvor, odbrana od odzemawe avtomobil ili druga pogolema materijalna vrednost) treba da se razdvojat od onie sitni imotni sporovi okolu me|i i slu`benosti vo koi sekako imaat golem udel i zaostanatite sfa}awa kako izraz na povredenata gordost, kapricioznosta, omrazata i drugite okolnosti za koi zboruvavme kaj motivite na deloto. Vo vrska so gorenavedenoto treba osobeno da se postavi i pra{aweto na sporosta na pravdata, odnosno za neblagovremenoto re{avawe i neaùrnoto izvr{uvawe na sudskite odlu}i od imotnite parnici, {to isto taka pretstaviuvaat eden od zna~ajnite uslovi za javuvaweto na ubistvata od ovoj vid. 5. [to se odnesuva do kulturnite sprotivnosti povrzani so religijata i sueverieto, tie kaj nas nemale nikakvo zna~ewe pri izvr{uvaweto na ubistvata. Imeno, vo na{iot primerok ne najdovme ni edno ubistvo {to bilo povrzano so ovie vrednosti i nivnoto motivaciono deluvawe.159 So ogled na seto tuka izloèno proizleguva deka kulturnite uslovi i zaostanatite sfa}awa se pojavuvaat kako dosta zna~aen kriminogen faktor na koj treba trezveno da mu se prio|a so merki {to zna~at podigawe na svesta kaj lu|eto za vrednosta na ìvotot na ~ovekot. Pritoa e sosema vo pravo Pe{i}, koj smeta deka vo pogled na razvivaweto na svesta za vrednosta na ~ovekoviot ìvot bi moèlo dosta da se postogne i bez da se ~eka toa razvivawe da odi samo od sebe so podigawe na materijalnata blagosostojba.160 3. ODNOSOT NA MIKROSREDINATA SPREMA UBISTVATA

Odnosot na sredinata sprema ubistvata, koj e vo tesna vrska so kulturnite uslovi, zaostanatite sfa}awa i odmazdoqubivosta kako psihosocijalna klima e eden od relevantnite faktori za nivnoto javuvawe. Toj odnos dobiva zna~ewe koga se pojavuva vo eden od slednive oblici: 159

Vo ovoj pogled do napolno identi~ni podatoci do{le Vukovi} (str. 88-89) i Pe{i}, str. 65. 160 Pe{i} I, str. 67.

176

- kako neprezemawe blagovremeni i soodvetni preventivni merki za otstranuvawe na pri~inite na kriminogenite situacii koi ukaùvaat deka moè da dojde do izvr{uvawe na ubistvo, - kako odbegnuvawe na prisutnite lica (poradi strav za sopstveniot ìvot) da interveniraat vo kriti~ni situacii i na toj na~in da go spre~at izvr{uvaweto na deloto.161 - i (vo opredeleni situacii i za ubistva od opredeleni motivi) kako moralno vrednuvawe na vakvite povedenija pod nivoto na nivnoto op{testveno zna~ewe.162 Vo prviot od navedenite oblici, vsu{nost, se raboti za opredelena pasivnost na socijalnata sredina kako uslov za vr{ewe na ubistvata. Pasivnosta na socijalnata sredina se javuva kako faktor {to im ovozmoùva ili im otvora prostor na drugite kriminogeni faktori da dejstvuvaat so pogolema sila, odnosno pove}e da doa|aat do izraz. Se razbira deka vakvata pasivnost na subjektite od neposrednata sredina na storitelot i `rtvata (rodnini, drugari, prijateli, poznanicvi, sosedi, opredeleni organizacii i sli~no) moàt da pretstavuvaat pogodna atmosfera za javuvawe na ubistvata i deka vo sekoj slu~aj treba da se vloùvaat pogolemi usilbi za depasivizirawe na okolinata vo smisla na promena na takviot odnos.163 Me|utoa, se ~ini deka po malku se preteruva vo naglasuvaweto na zna~eweto na ovoj odnos, za{to se gubat od vid nekoi bitni elementi. Imeno, vo situacija koga ni najfundiranite kriminolo{ki istraùvawa ne uspeale da dojdat do sigurni indikatori {to }e go olesnat prognoziraweto na opredleni kriminalni povedenija, mnogu e nelogi~no o~ekuvaweto deka takva prognoza moàt da dadat obi~nite lu|e od opredelena sredina. Ponatamu treba da se vodi smetka deka opredeleni naru{eni odnosi, navredi, raspravii i sli~no, pretstavuvaat samo izraz na temperamentot na opredelena li~nost, koi nikoga{ ne storile nitu pak }e storat nekoe protivop{testveno povedenie. Taka, na primer, dve lica moè da se navreduvaat, da si upatuvaat pcosti i da se raspravaat na dosta visok ton, a toa da ne pretstavuva nikakov signal za naru{eni odnosi me|u niv, bidej}i e toa na~in na koj tie voobi~aeno razgovaaraat ili raspravaat za najobi~nite ìvotni problemi, pa duri ponekoga{ i za nauka, umetnost, religija i sli~no. Vo taa smisla tak161

Ibid, str. 64-68. Vidi Vukovi}, str. 100. 163 Ovde se misli na spontano (ne i organizirano) rea|irawe na najbliskata sredina na kriminogenite vlijanija "po~nuvaj}i od adekvatno kontaktirawe so potencijalnite u~esnici vo kriminalniot nastan, pa do sorabotka so dr`avnite i op{testvenite organi koi rabotat vrz suzbivaweto na kriminalitetot i drugite socijalnopatolo{ki pojavi, pokrenuvawe na nivnata aktivnost so davawe soodvetni predlozi, sugestii i zna~ajni podatoci." Vukovi}, str. 100. 162

177

vite i sli~ni raspravii i pseudosudiri moàt da pretstavuvaat (za nekoe lice ili institucija) podra~je za spontano preventivno deluvawe. Vme{uvaweto na okolinata vo takvite i sli~ni odnosi ~esto moè da ima samo negativno dejstvo: da sozdade vistinski sudir tamu kade {to toj relano ne postoel ili da se izrodi vo poseben odnos i namera koi ili se objektivno takvi ili kako takvi da se protolkuvaat od strana na licata vo ~ii odnosi se intervenira. Na krajot, koga se raboti za prezemawe soodvetni merki od strana na opredeleni institucionalizirani sredini, se postavuva pra{aweto za dozvolenosta na preddelinkventnite intervencii. Taka, na primer, vo dva slu~ai od na{eto istraùvawe navredeniot soprug se obra}al do najbliskata stanica na SVR i od pripadnicite na milicijata baral da interveniraat na toj na~in {to }e go spre~at naatmo{noto odrùvawe seksualni kontakti me|u svojata sopruga i nejziniot qubovnik. Se razbira deka vo tie slu~ai, osven davaweto opredeleni soveti ovie organi ne moèle ni{to pove}e da storat, a toa ne bilo dovolno za spre~uvawe na ubistvoto. Vo ovoj kontekst e moèbi najzna~aen problemot na prijavuvaweto na zakanite so ubistvo i odnosot sprema tie prijavi. Za rasvetluvawe na ova pra{awe, me|utoa, ni nedostasuvaat empiriski podatoci, koi najverojatno }e ni ukaèa na edno po{iroko podra~je ne samo za organiziranoto, tuku i za spontanoto preventivno deluvawe na okolinata vrz storitelot. [to se odnesuva do vtoriot isto taka pasiven odnos na sredinata sprema vr{eweto na ubistvata, na{a konstatacija e deka toj re~isi i ne postoi na na{eto podra~je. Imeno, od opsisot na sudskite predmeti dobivme vpe~atok deka kaj site ubistva kade {to se pojaviula mo`nost od intervencija na treti lica za spre~uvawe na deloto, naj~esto i doa|alo do takva intervencija. Taa naj~esto poteknuvala od pobliskiete i podale~nite srodnici na `rtvata, od sosedite, od drugarite, prijatelite, no i od sosema slu~ajni minuva~i, koi poradi svojata intervencija ponekoga{ zadobile lesni ili te{ki telesni povredi, ili pak i samite stanuvale `rtvi na obidenite ili dovr{enite ubistva. Dejstvijata so koi intervenirale licata od neposrednata sredina na storitelot i `rtvata se sostoele vo odzemawe na oru`jeto ili orudieto na storitelot, negovo onesposobuvawe so udar ili fa}awe za race ili telo, ispre~uvawe pred `rtvata, molewe na storitelot da ne go prezeme ili da go zapre dejstvieto na izvr{uvaweto i sli~no. Od ova proizleguva deka ovoj pasiven odnos na sredinata ne e karakteristi~en za na{to podnebje. Naprotiv, okolinata mnogu ~esto se javuvala vo uloga na spre~uav~ na ubiostvata nasekade kade {to toa bilo izvodlivo, pa duri i pove}e od toa, bez strav za sopstveniot ìvot. Imalo duri i takvi slu~aui kade {to re~isi site soselani izleguvale so cel da go spre~at izvr{uvaweto na ubistvoto. Vakviot odnos i hrabrost na sredinata e sekako za po~it, no nesre}ata e vo toa {to 178

nivnata intervencija vo mnogu mal broj slu~ai dovela do pozitivni rezultati, dodeka od druga strana, imalo slu~ai vo koi liceto {to intervenira go zagubilo ìvotot tokmu poradi taa intervencija. Od tie pri~ini na opredelen na~in se postavuva pra{aweto za ispravnosta na insistiraweto vrz ovoj moment vo slu~aite koga opasnosta na sozdadenata situacija i sredstvata {to pritoa se upotrebuvaat ne i odgovaraat na realnata mo`nost za spre~uvawe na negativnite posledici. Dodeka za prvite dva odnosi na sredinata sprema ubistvata ne moème da dademe sigurna orientacija, za tretiot odnos kako faktor na ubistvata moème da kaème deka ima osobeno zna~ewe {to zasluùva posebno vnimanie vo pogled na prezemaweto na preventivni merki. Ovde se raboti za moralno vrednuvawe na ubistvata pod nivnoto op{testveno zna~ewe. Bez poretenzija da navleguvame vo site okolnosti na ovoj problem koj napred na opredelen na~in ve}e go zafativme, ne moème da go prenebregneme faktot deka vo na{ata sredina e dosta prisutno uveruvaweto oti na opredleni povedenija treba da se rea|ira so ubistvo. Ne e retko pra{aweto {to si go postavuva na{iot prose~en gra|anin: "[to bi storil koga bi ti ubile ili siluvale ~len od semejstvoto, koga bi ja zateknal ènata so drug ma` ili pak ti e storen nekoj drug vid pote{ka navreda?" Ne e redok ni odgovorot: "Bi go ubil storitelot na takvoto delo" Vakviot stav koj vo na{ata sredina ima dlaboki istoriski i kulturni koreni, e edna od onie okolnosti {to go olesnuvaat preodot kon deloto i mnogu ~esto naiduva na nezdrava poodr{ka i odobruvawe vo bezzlobnite izjavi: "I jas taka bi storil." 4. SREDSTVATA NA MASOVNATA KOMUNIKACIJA

Vo kriminolo{kata literatura so pravo nekoi sodrìni na sredstvata na masovnata komunikacija i nivnoto vlijanie vrz svesta, navikite i povedenieto na lu|eto ~esto se doveduvaat vo vrska so pojavata na ubistvata. Pritoa, nekoi avtori go zastapuvaat misleweto deka tie sredstva preku opredeleni sodrìni se javuvaat kako bitni, izrazeno negativni oblici na vlijanie, drugi smetaat deka negativnoto vlijanie na tie sredstva e nezna~itelno ili nikakvo, a treti se nekade na sredinata priznavaj}i im na opredeleni sodrìni samo delumno potiknuva~ko dejstvo vo vrska so sozdadenata kriminalna situacija i odnosi. Prvata grupa avtori,164 trgnuva od stojali{teto deka sredstvata na masovnata komunikacija so svojata sodrìna ne vr{at zna~itelno vlijanie vrz povedenieto na lu|eto. Vo tie sodrìni naj~esto se sre}avaat iskol~eni sfa}awa {to gi pottiknuvaat i stimuliraat nezdra164

Lombrozo, Geri, Selig i dr.

179

vite stavovi, interesi, motivi i agresivniot potencijal na ~ovekot, a seto toa pretstavuva edna od bitnite pri~ini za javuvaweto na ubistvata i drugite oblici na kaznivo i devijantno odnesuvawe. Avtorite {to go prifa}aat stojali{teto deka negativnoto vlijanie na sredstvata na masovnata komunikacija e nezna~itelno ili nikakvo, svoeto mislewe go zasnovaat vrz tri zaklu~oci do koi e dojdeno vo dosega{nite istraùvawa. Prviot od tie zaklu~oci, e deka mal broj lica se podlo`ni na ovie vlijanija. Vtoriot se sostoi vo neizvesnosta na ovie vlijanija, a tretiot vo pozitivnoto vlijanie na ovie sredstva i vo slu~aite koga se soop{tuvaat nastani {to spored sprotivnite sfa}awa pottiknuvaat na kriminalno odnesuvawe.165 Najgolemiot broj avtori od ovaa oblast se priklonuvaat na tretoto stojali{te.166 Vo nivnite trudovi se iznesuvaat niza logi~ki pretpostavki {to upatuvaat na toa deka i sredstvata na masovnata komunikacija se eden od kriminogenite faktori, no nivnite soznanija vo toj pogled naj~esto ne se nau~noempiriski potvrdeni za vrz osnova na toa da moè so sigurnost da se zboruva za ovoj problem. Se ~ini, me|utoa, deka sepak ne moème da se somnevame oti mnogubrojni literarni i novinarski sostavi i razli~i sodrìni {to gi soop{tuvaat radioto, 165

Vidi: Vukovi}, str. 106. Spored nekoi avtori, potencijalnata agresivnost kaj ~ovekot moè da se oslobodi i preku katarza. Toa e takva psiholo{ka pojava koga so nabquduvawe agresija na film ili na drugo mesto se pro~istva sopstvenata du{a, odnosno kaj ~ovekot se smaluva ili gubi kumuliranata agresivnost predizvikana so frustracii. Avtorot na ovie redovi vo mnogu priliki i samiot go posmatral rea|iraweto na publikata pri opredeleni filmski proekcii. Vo taa smisla ni be{e posebno interesno povedenieto na dvajca uniformirani policajci pri sledeweto na filmot "Begstvo od Alkatraz". Nivnoto identifikuvawe so glavnite li~nosti od ovoj film be{e prosledeno so emocijalni ekspresii, is~ekuvawa, napnatost i na krajot so golemo odobruvawe i odu{evuvawe poradi uspe{no izvedenoto begstvo. Vakvi i sli~ni primeri, kade {to celata publika povedena od majstorstvoto na reìserot se identifikuva so negativni li~nosti i kriminalci, prikaàni kako posebno inteligentni i hrabri li~nosti, se dobar dokaz za deluvaweto na mehanizmot nare~en katarza. Me|utoa, treba da se vodi smetka za toa deka katarzata ima izvesno deluvawe samo vo ograni~eni uslovi i vo opredeleno vreme (ako kaj nekogo postoi agresivnost vo momentot dodeka ja nabquduva agresivnata scena ili situacija). 166 Su{tinata na ovaa koncepcija e deka publicitetot moè da ima opredeleno dejstvo vrz odredena kategorija na lica i toa vrz onie so razni psihi~ki deformacii, kaj koi ve}e postoi tendencija kon socijalna nedisciplina i koi se karakteriziraat so slaba volja. Najgolemiot broj od ovie avtori smeta deka dejstvoto na publicietot se sostoi vo imitirawe na na~inot na izvr{uvaweto na krivi~nite dela izloèni vo pe~atot (i drugite sredstva na masovnata komunikacija, Z.S.) Vidi: Marina, str. 143.

180

televizijata i filmot vr{at opredeleno negativno dejstvo i vrz javuvaweto na kriminalnite pojavi. Vo taa smisla so pravo treba da se ukaè na ogromnata mo} na nivnoto deluvawe {to proizleguva od nivnata naso~enost kon osobeno golem auditorium; na nivnoto nepredvidlivo kriminogeno dejstvo so ogled na heterogeniot sostav i anonimnosta na onie kon koi se upateni tie sodrìni; na konciznosta i senzacionalnosta na nivniot plasman,167 na brzinata so koi se {irat nivnite informacii i so ogled na smalenata kriti~nost so koja se sledat, na ~estata povr{nost, nestru~nost, pa duri i cini~nost168 vo nivnoto oblikuvawe, na nepotrebnoto opi{uvawe ili prikaùvawe podrobnosti vo vrska so na~inot na izvr{uvaweto na oddelni krivi~ni dela i nivnoto sokrivawe, na pregolemoto eksploatirawe vistiniti ili izmisleni nastani od site vidovi, svirepost, pukawe, ubivawe, seksualni perverzii, alkoholizam, avanturizam, lesno zdobivawe so pari, raspu{ten i hedonisti~ki na~in na ìveewe, nemoralni povedenija i sli~ni prikazni vo razni kriminalisti~ki romani, raskazi, filmovi, televiziski serii, stripovi i sl; na izostavuvawe takvi sodrìni {to se zanimavaat so uslovite i pri~inite na kriminalitetot i metodite na nivnoto preventivno suzbivawe; na nedovolnoto informirawe za celite na krivi~nite sankcii so poddrùvawe na stavot na javnosta sklona kon ideite na retribucijata itn. Vlijanieto na sredstvata na masovnatata komunikacija ne zavi167

Prelistuvaj}i eden od jugoslovenskite nedelni vesnici "Ilustrovana politika" od zadnite godini zabeleàvme nekoi od slednive naslovi {to se odnesuvaat na nekoi "interesni" ubistva kaj nas i vo svetot: "Presmetka kaj isto~nata kapija," "So sa~marka seel smrt," "ôrap namesto jamka," "Ubistvo poradi pile," "Svirepost bez pri~ina," "Odmazda na levorakoto zlopamtilo," "Dolga odmazda na vonbra~niot sin," "Tajna na zaklu~enata soba," "Odmazda na zaqubeniot profesor,""Drama vo hotelot Sofitel," "Ubiecot izbegnal elektri~en stol," "Zavodnica i ubijci," "Monstrumot ne pi{uva ispravki," " Polo{ od satanata Manson," "Profesor so pu{ka," "Sloboda za odmazdnikot od metroto," i sl. So cel da pokaème deka pome|u ovie naslovi, so koi se prikaùvaat nastani od obi~niot ìvot i naslovite od izmislenite raskazi {to ja imaat istata cel - privlekuvawe na vnimanieto na ~itatelot, izdvoivme i nekolku naslovi od redovnata rubrika - kriminalni raskazi od istiot vesnik. Eve nekolku od niv: "Odmazda," " Ubiec na sloboda," "No} vo Venecija," "Posleden ru~ek," "Ubioecot e upla{en," "Grià za tetkata" "Sovr{eno zlostorstvo," " Gneven sosed" itn. itn. 168 Taka, na primer, vo vesnikot "Politika" od 23 maj 1979 godina moè{e da se pro~ita mo{ne vpe~atliviot naslov: "ZEC PUCAO U ÂVKU". I pokraj negovata lociranost vo sudskata hronika, od podnaslovot (otpe~aten so prili~no pomali bukvi) i kusiot tekst na prilogot moè{e da se vidi deka Okru`niot sud vo Split go osudil Ante Zec na godina i pol zatvor poradi toa {to od lovna pu{ka gi ranil Ante âvka i Gojko Viskovi}.

181

si samo od nivnata mo}, tuku i od razni drugi okolnosti od li~na i socijalna priroda na onie kon koi se naso~eni. Vo taa smisla osobeno se va`ni polot, vozrasta, vospituvaweto i obrazovanieto, op{testvenata i eti~kata svest, kulturnoto ramni{te, ìvotnoto iskustvo i brojni drugi elementi od psiholo{kata struktura na li~nosta, podloèni na takvi vlijanija. Seto ova ni dava za pravo da se priklonime kon sfa}awata {to vo sredstvata na masovnata komunikacija gledaat eden od faktorite so delumno kriminogeno dejstvo i pokraj toa {to dosega ne sme se vpu{tile vo empirisko verificirawe na ovaa etiolo{ka postavka. Me|utoa, morame samokriti~ki da se osvrneme kon faktot deka kriminolo{kata nauka ima slaba korist od vakvi koncepcii, za{to sepak so niv se stoi na ramni{te na uslovite na kriminalnoto povedenie, odnosno se osvetluvaat nekoi faktori {to bez pokonkretni istraùvawa ne go pokaùvaat najsigurniot pat za prezemawe preventivni merki. Tuka e i problemot na iznao|awe sigurni metodi {to }e ovozmoàt vakvi istraùvawa vo na{ite sociokulturni uslovi. Takov metod zasega vo na{ata kriminolo{ka literatura ne e poso~en, pa zatoa (a so ogled i na predmetot na ovoj trud) i nie ne moème da go utvrdime. Pa sepak ako se otfrlat povikuvawata i voop{tuvawata na odelni slu~ai so koi se objasnuva kriminalnoto povedenie na eden ili dvajca prestapnici koi{to za svoeto delo na{le idei vo nekoj film ili kriminalen roman, i ako se pristapi kon metodolo{ki zasnovana strukturna analiza na dejstvoto na sredstvata na masovnata komunikacija, moè da se nadevame na posistematski soznanija {to }e moàt da posluàt vo borbata protiv negativnite op{testveni pojavi voop{to i ubistvata posebno. 5. VLIJANIE NA TRETI LICA VO POJAVATA NA UBISTVATA

Kriminologijata i viktimologijata do skoro ne vodea smetka za za ulogata na treti lica vo opredeluvaweto na odelni krivi~ni dela. Taa uloga, sepak, ne be{e zapostavena od krivi~noto pravo i odamna se razgleduva vo teorijata na sou~esni{tvoto. Me|utoa, vo nastojuvawe da gi opredeli granicite na kaznivosta na licata koi u~estvuvaat vo kriminalniot nastan, {to ne e isklu~iva posledica od odnosite me|u storitelot i `rtvata, krivi~oto pravo se odnesuva prili~no restriktivno. Imeno, preku koncepcijata na tn. limitirana akcesornost so koja se opredeluva akcesornata (sporednata) priroda na sou~esni{tvoto, povrzanosta na sou~esnikot so izvr{itelot, pridonesot na sou~esnicite vo nastanuvaweto na deloto itn., negovata cel e pod udar na represijata da potpadnat samo opredeleni lu|e, odnosno onie treti lica ~ii{to pridones kon opredeleno delo bil mo{ne golem i zna~aen. Ona {to ostanalo nadvor od krivi~nopravniot interes e ulogata na kriminalnito nastan na eden po{irok krug treti lica koi vo nego u~estvuvale so "polesni" oblici na sou~esni{tvo i koi, so ogled na toa, ne 182

doa|aat predvid za krivi~en progon. Od druga strana, barem zasega, za krivi~noto pravo se sosema irelevantni i dejstvijata na onie treti lica {to vo pomal ili pogolem obem pridonesle za viktimizacijata na edno lice pri opredeluvaweto na krivi~noto delo.169 Navedenite aspekti vo vrska so povedenieto na tretite lica {to od opredeleni pri~ini ostanalo nadvor od krivi~noto pravo, se me|utoa su{testveni podra~ja za koi treba da se vodi smetka vo ramkite na kriminologijata, viktimologijata i penologijata. Avtorot {to prv ukaà na vakvoto teoretsko i prakti~no istraùva~ko zna~ewe na ulogata na tretite lica (tn. vme{uva~i) vo objasnuvaweto na kriminalitetot e Janez Pe~ar.170 Toj veli deka "kriminalniot par" (storitelot i `rtvata) ~esto i samiot e "`rtva" na treti lica, nivna igra~ka, eden od niv ili duri i obajcata se orudie na subjektot od zadninata. Mehanizmite na ovladuvawe so kriminalniot par na stranata na vme{uva~ot ~esto se perfidni, planski i ne sekoga{ pretstaveni kako telesna sorabotka, tuku kako emocionalni, psihi~ki, imotni i drugi vlijanija. Toa ne proizleguva sekoga{ od jasno manifestiran interes na vme{uva~ite, tuku od strukturata na nivnata li~nost, tipot na ~ovekot, negoviot op{testven status i uloga, na~inot na ìvot itn,171 {to moè da bide zna~ajno za kriminalniot par. Trgnuvajki od ova sosema racionalno i od strana na Pe~ar empiriski potvrdeno razmisluvawe, smetavme deka e bitno da go proverime i vo istraùvaweto na ubistvata. Vo taa smisla detalno gi analiziravme kriminalnite opisi od sudskite presudi vo na{iot primerok i vrz osnova na toa se zbogativme so brfojni soznanija. Del od tie soznanija }e se obiudeme da gi prikaème na ova mesto. Ona {to kako prvo go zabeleàvme e deka intenzitetot na vlijanieto na tretite lica vo javuvaweto na ubistvata vo prv red e usloven od toa dali storitelot i `rtvata porano bile vo me|usebno dobri ili lo{i odnosi. Vo slu~aite koga licata od kriminalniot par bile vo prethodni dobri odnosi, povedenieto na tretite lica bilo edna od glavnite pri~ini za vlo{uvawe na nivnite odnosi i zna~aen neposreden uslov za ostvaruvawe na deloto. Vo slu~aite pak, koga me|usebnite odnosi na licata od kriminalniot par bile lo{i i pred vme{uvaweto na tretoto lice, negovoto povedenie bilo pri~ina za zgolemuvawe na intenzitetot na vlo{enite odnosi i imalo pomala ili pogolema uloga za nastanuvaweto na ubistvoto. I vo dvata slu~ai tretoto lice be{e opredeleno kako subjekt 169

Vo krivi~nopravniot poim na sou~esni{tvoto se tretiraat samo licata {to so svojot pridones se stavile na stranata na storitelot i negovoto delo, a ne i licata {to se stavile na stranata na `rtvata i so svoeto fizi~ko ili psihi~ko deluvawe vlijaele za nejzinata viktimizacija. 170 Vidi: Pe~ar, str. 225-240. 171 Ibid, str. 238.

183

na ~ie{to povedenie moè da mu se upati opredelen socijalnoeti~ki prekor. Pritoa, trgnavme od edno po{iroko sfa}awe na vinata, odnosno ne ja procenuvavme so ogled na striktnite pravila {to za toa gi opredeluva krivi~noto pravo.172 Vo opredeleni slu~ai vo poimot na socijalnoeti~ki prekor vklu~ivme i povedenija {to od aspekt na pravoto ne se kaznivi, no sepak socioeti~ki se iskol~eni (bra~no neverstvo, nedopu{tawe qubovni odnosi na svoeto dete so lice od ponizok socijalnoekonomski status, od druga vera, nacionalnost i sl.). So natamo{nata analiza na empiriskiot materijal uspeavme da pronajdeme 19,7% slu~ai na ubistva kade {to tretite lica imale opredelena uloga vo nivnoto determinirawe. Nivnata uloga ili pridones kon deloto se sostoela vo naveduvawe na licata od kriminalniot par na takvi aktivnosti {to go olesnuvaat preminot kon ubistvoto ili ve}e zna~at takov premin.173 Toj pridones na tretite lica se izrazil kako predizvikuvawe ili odrùvawe na razni konflikti i razli~ni situacii i preku nagovarawe, sovetuvawe, naso~uvawe, podrùvawe vo namerata, zakana, molba, iznesuvawe razni dezinformacii i lagi, predizvikuvawe qubomora i drugi somnenija, predizvikuvawe razni raspravii, tu|a emotivnost, soàluvawe, izrazena zloba, netrpelivost i neprifa}awe, sozdavawe depresivni sostojbi i lo{o raspoloènie kaj `rtvata, poddrùvawe opredeleni negativni osobini (impulzivnost, agresivnost i sl.) kaj storitelot, sozdavawe natprevaruva~ki duh itn. Trgnuva}i od ovie soznanija se vpu{tivme i vo otkrivawe na interakcionite odnosi me|u tretite lica i licata od kriminalniot par. Vo taa smisla, vrz osnova na grupirawe na opredeleni zaedni~ki obele`ja, uspeavme da pronajdeme tri pozna~ajni kriminolo{ko-viktimolo{ki relacii: 1 Tretotot lice bilo vo bliski odnosi so storitelot, a vo konflikten odnos so `rtvata. Vo ovi slu~ai povedenieto na tretoto lice vlijaelo storitelot da go prezeme ili zabrza dejstvieto na izvr{uvaweto na ubistvoto. Pritoa, storitelot moè da deluva sam, so tretoto lice koe se stavilo na negova strana, so drugi bliski ~lenovi na svoeto semejstvo ili so treto lice i bliski ~lenovi na svoeto semejstvo. Za podobro razbirawe na ulogaat na tretoto lice, genezata na ubistvata od ovoj vid }e ja prikaème preku sledniov {ematski odnos. 172

Ottamu, vo analizata ne gi opfativme pette slu~ai na ubistva storeni so pottiknuvawe i edno ubistvo so pomagawe, tuku site ostanati ubistva kade {to sudot imal na raspolagawe opredeleni elementi na vinata na tertoto lice, no sepak ne uspael da ja doka`e nivnata umisla. 173 "Vme{uva~ite ne taka retko se kreatori na kriminogenata i viktimogenata sostojba (vo zavisnost od toa dali se gleda od pozicija na storitelot ili na `rtvata) i tvorci na predkriminalnite sostojbi." Ibid, str. 239.

184

Treto lice so vinovno dejstvie

bliski i dobri odnosi

konfliktni odnosi

storitel na ubistvoto

`rtva na ubistvoto dejstvie

Poradi vakviot odnos i uloga na na tretoto lice bile izvr{eni 37 ili 9,6% ubistva. Tretite lica naj~esto bile bra}a na storitelot koi u~estvuvale vo tepa~ka so `rtvata. Takviot nastan vo koj tretoto lice se zdobilo so lesna ili te{ka telesna povreda pretstavuval impuls za storitelot bilo poradi negovite srodni~ki ~uvstva, ist sistem an vrednosti i normi ili pottiknuvaweto od strana na treti lica ili drugi ~lenovi na semejstvoto da go ubie liceto {to gi nanelo povredite. Vo drugite slu~ai tretoto lice bilo sin, majka, tatko, vnuk, sestra, zet i sl. Konfliktite na tretite lica so `rtvata naj~esto bile od imoten karakter (spor okolu me|a, navodnuvawe, na imot, slu`benosti i sl.), no ponekoga{ toa bile i bezna~ajni raspravii i navredi kako, na primer, tretoto lice sakalo da vleze vo oroto pred `rtvata koja {to toa ne go dozvolila. Toga{ vo za{tita na ~esta na svojata }erka i sestra se stavile ~lenovite na semejstvoto i go izvr{ile ubistvoto. Vo ovie odnosi tretite lica se vme{uvaat od najrazli~ni motivi kako {to se imotni interesi, odmazda poradi izvalkana ~est, fizi~ki doka`uvawa preku razni agresivni postapki, zavist, zloba, doka`uvawe nekakva vistina i sl. 2 Tretoto lice bilo vo konflikt so storitelot na ubistvoto i istovremeno vo bliski i dobri odnosi so `rtvata. Tretite lica so svoite povedenija ovde ne samo {to ja zgolemuvaat kriminalizacijata na storitelot, tuku vo golema mera i viktimizacijata na `rtvata. I ovde storitelot deloto go prezema sam ili pak so ~lenovite na svoeto semejstvo, no ne e isklu~eno i so podr{ka na treti lica.

185

Treto lice so vinovno dejstvie

konfliktni odnosi

bliski i dobri odnosi storitel na ubistvoto

`rtva na ubistvoto dejstvie

Ubistvata vo koi tretoto lice u~estvuvalo na vakov na~in vo odnoste me|u storitelot i `rtvata iznesuvale 30 ili 7,8%. Naj~esti ubistva od ovoj tip imalo toga{ koga nekoe treto lice odrùvalo qubovni i seksualni odnosi so bra~naat ili vonbra~nata sopruga na ubiecot. Vo ovie slu~ai, iako za navredenata ~est na storitelot podednakvo bile vinovni i tretoto lice i negovata sopruga toj se odlu~uval da ja li{i samo soprugata. Vo ubistvata od ovoj tip kako treti lica so golema uloga vo determiniraweto na deloto se javuvale i roditeli na devojki pod ~ie vlijanie tie do{le vo konflikt so svojot qubovnik i stanale negova `rtva. Ovde roditelite trgnuvale od toa deka storitelot e nedostoen za nivnata }erka i po sekoja cena nastojuvale i uspevale vo toa da ja naru{at nivnata golema qubov i podgotovka za brak. Na sli~en na~in roditelite se me{ale i vo ve}e sklu~eni brakovi na svoite }erki, koi poradi toa stanale `rtvi na ova delo od strana na nivnite maì. Vo ovie odnosi tretite lica stapuvale isto taka od brojni motivi, no me|u niv naj~esti bile qubovnite i seksualnite. Vo ovie slu~ai tretiot e liceto za koe se borat licata od kriminalniot par. Tretite lica se vme{uva~i {to baraat seksualno zadovolstvo ne po~ituvaj}i gi ~uvstvata na storitelot ili `rtvata, a ponekoga{ i na obajcata. Me|utoa, vo ovoj tip vme{uvawe se pojavuvaat i motivi {to od strana na tretite lica se procenuvaat kako dobronamerni (pruàwe pomo{, soveti i razni uslugi). Objektivno gledano, ova se me|utoa, naj~esto socijalno iskol~eni motivi {to proizleguvaat od vlijanieto na op{testvenite predrasudi. 3 Tretite lica (ili lica) bile vo bliski odnosi so storitelot,

no vo konfliktni odnosi so drugi treti lica, koi, od svoja strana bile vo bliski odnosi so `rtvata.

186

konfliktni odnosi treto lice

treto lice

bliski odnosi

bliski odnosi storitel na ubistvoto

`rtva na ubistvoto dejstvie

I vo ovie slu~ai tretite lica {to se stavile na stranata na storitelot i na `rtvata imale golema uloga vo determiniraweto na ubistvata, odnosno vo sozdavaweto ili zajaknuvaweto na kriminalizacijata na storitelot i viktimizacijata na `rtvata. Vo na{iot primerok uspeavme da pronajdeme 9 ili 2,3% slu~ai na vakvi odnosi {to se razre{ile so ubistvo. Ovde obi~no se rabotelo za tepa~ki me|u sinovi, }erki, bra}a i drugi ~lenovi na semejstvoto na storitelot i `rtvata. Po ostvarenata tepa~ka storitelot i `rtvata kako najavtoritetni ~lenovi na svoite semejstva se obiduvaat da go re{at sporot me|u sebe, no tuka povtornio se vme{uvaat vinovnicite na vlo{eniot odnos, pa i drugi ~lenovi od semejstvoto, taka {to konfliktot povtorno se pojavuva, se vlo{uva i zavr{uva so ubistvo. Samo vo eden slu~aj od ovoj tip odnosi storitelot i `rtvata napolno sami go re{ile sporot, no i toga{ so ubistvo. Toa bil slu~ajot koga ~lenovite na semejstvoto na storitelot ne se soglasuvale so brakot na nivnata }erka so sinot na `rtvata. Zatoa ~lenovite na semejstvoto na `rtvata ja grabnale nevestata. Po ovoj nastan bile povikani storitelot i `rtvata kako glavi na semejstvata da se vratat od stranstvo, kade {to se nao|ale na privremena rabota. Tie vedna{ do{le, no koga i nivniot obid za pomiruvawe ne uspoeal, tatkoto na nesudenata nevesta go ubil tatkoto na nesudeniot zet. Vo posledniov odnos {to go upotrebuvame vo na{eto istra`uvawe e karakteristi~no i toa {to po edno lice kako vme{uva~ na stranata od storitelot i `rtvata se pojavile samo vo tri slu~ai (tretoto lice, iako ve}e vo brak, ja zadevalo i i nudelo brak na }erkata na storitelot, poradi {to tatkoto na devojkata go ubiva tatkoto na tretoto lice; tretoto lice, sin na `rtvata, se skaralo so sinot na storitelot i vo raspravijata bilo natepano; tretoto lice, }erka na `rtvata naletalo so motor vrz takoto na storitelot i mu nanelo povredi). Vo site slu~ai vinata za sozdadeniot konflikt prete`no bila kaj edno od tretite lica, ona {to stoelo na stranata na `rtvata, no ne bila na187

polno isklu~ena ni vinata na liceto {to stoelo na stranata na storitelot. Motivite za vme{uvaweto vo ovoj tip odnosi se glavno istite kako i kaj vme{uvawata od prviot tip. Opredeleni tipovi vme{uvawa i brojkite {to gi potkrepuvaat mora da se zemat so rezerva. Imeno, tipovite {to ovde gi navedovme proizlegoa od empiriskiot materijal so koj raspolagavme i vo taa smisla ne moàt da se zemat za kone~ni, bidej}i e mo`no nivno pro{iruvawe, modificirawe i konkretizirawe vo zavisnost od brojni drugi odnosi {to moàt da se pojavat kaj ubistvata. Pravata slika za ulogata na tretite lica vo determiniraweto na ubistvata se zamagluva i zatoa {to vo presudite od koi ja vr{evme ovaa analiza ~esto ne se navleguvalo podlaboko vo otkrivaweto na ovie odnosi. Taka za na{eto istraùvawe ostana sosema nepoznata ulogata na tretite lica kaj ubistvata motivirani od krvna odmazda i kaj golem broj od ubistvata od drugi vidovi odmazda, kako i kaj ubistvata na dete pri pora|awe. Ulogata na tretite lica be{e ~esto zamaglena i kaj ubistvata od site drugi motivi, a osobeno koga se rabotelo za lica {to se vme{uvale na stranata na `rtvata, koja i samata e malku tretirana od strana na sudot. Vo na{eto istraùvawe ne moèvme da gi otkrieme ni onie treti lica koi pomalku ili pove}e podednakvo sorabotuvale so obete lica od kriminalniot par, kako ni onie treti lica koi ostanale nepoznati za stopritelot i za `rtvata, pa duri i za onoj na ~ija strana se vme{ale. Na{a pretpostavka e deka brojot na ovie lica e prili~no golem, no vo otsustvo na edinstven odnos kaj sudovite za utvrduvaweto na ovie pojavi zasega se ~ini sosema nevozmo`no nivnoto empirisko potkrepuvawe. Me|utoa, i pokraj seto toa, navedenata tipologija vo koja se vodi smetka za ulogata na tretite lica vo determiniraweto na ubistvata i nivniot odnos so kriminalniot par, moè vo golema mera da se naseti etiolo{koto zna~ewe na ovoj problem. Vo taa smisla proizleguva i oblikuvaweto na etiolo{kite soznanija vo preventivnata i represivnata borba protiv ovoj kriminalitet, {to be{e i celta na na{iot obid, odnosno interes za ovie lica. III. SUBJEKTIVNI KRIMINOGENI VLIJANIJA 1. POIM I STRUKTURA NA LI^NOSTA

So ogled na toa {to osobinite na li~nosta vo momentot na izvr{uvaweto na deloto se opredeluvaat kako vnatre{ni kriminogeni faktori ili subjektivni kriminogeni vlijanija, najprvin e nu`no da se odgovori na nekolku osnovni pra{awa {to ja osvetluvaat nivnata su{tina i go ovozmo`uvaat pravilnoto sogleduvawe na nivnoto mesto 188

i etiolo{ko zna~ewe vo uslovuvaweto na ubistvata. Vo taa smisla zna~ajno e da se odgovori na pra{aweto - {to se podrazbira pod poimot osobini na li~nosta, a potoa na koj na~in se formiraat i kako ja struktuiraat li~nosta na ubiecot i go determiniraat negovoto kriminalno povedenie. Sledej}i go ovoj redosled osobinite na li~nosta gi opredelivme kako mnogubrojni kvalitativni karakteristiki (svojstva, obele`ja ili crti) na poedinecot vo momentot na izvr{uvaweto na deloto. Toa se takvi biopsiholo{ki svojstva na opredelena li~nost {to moàt najdobro da se zabeleàt ako se stavat vo soodnos so opredeleno povedenie na ~ovekot, za{to svojata su{tina ja manifestiraat preku aktivniot ili pasivniot odnos na poedinecot sprema predmetite, pojavite i lu|eto {to go opkruùvaat. Trgnuvaj}i od faktot deka ~ovekovoto povedenie go uslovuvaat mnogubrojni du{evni osobini vo psihologijata se nastojuva tie da se grupiraat vo nekolku osnovni grupi {to na sintetiziran na~in }e ja pokaàt strukturata na nekoja li~nost. Vo taa smisla site psiholo{ki osobini se sveduvaat glavno na osobini na temperamentot, karakterot, sposobnostite i fizi~kaat konstrukcija na ~ovekot.174 Sekoja od ovie grupi osobini ima opredeleni karakteristiki {to go opredeluvaat negovoto vlijanie vrz op{toto povedenie na poedincite. Taka najsumarno kaàno, osobinite na temperamentot ukaùvaat na koj na~in se odnesuva opredelen poedinec, osobinite na karakterot - kako toj se odnesuva sprema sebesi, drugite lu|e i trudot, osobinite na sposobnostite - kolku dobro se odnesuva i, na krajot, osobinite na telesnata konstitucija - vo kakva i kolkava mera moè da se odnesuva so ogled na svojata konstitucionalna usloevnost. Site ovie osobini, vo zavisnost od nivnoto prisustvo, razvienost, vnatre{en soodnos i intenzitetot na nadvore{nite vlijanija, go pokaùvaat specifi~niot na~in na poedine~noto povedenie i negovaat relativna doslednost. Pokraj toa, so ogled na svojata sposobnost da ja pokrenuvaat li~nosta na opredelena aktivnost, ovie osobini imaat i dinami~ki karakter. Na toj na~in pokraj nadvore{nite vlijanija, tie se eden od izvorite {to zaedno so psihi~kite procesi, {to pretstavuvaat neposredni dviè~ki sili na ~ovekovata aktivnost (nagoni, motivi, stavovi, predrasudi, interesi, ~uvstva, sklonosti i naviki), go uslovuvaat ~ovekovoto povedenie. Vrz osnova na taka sogledaniot poim na osobinite na li~nosta i nivnoto svojstvo da go uslovuvaat i pokaàt ~ovekovoto povedenie vo psihologijata se izgraduvaat mnogubrojni definicii za li~nosta. Ne navleguvaj}i vo nivnata raznovidnost i kritika na pojdovnite kriteriumi, za site tie definicii su{testveno e deka ukaùvaat na integritetot, individualnosta i relativnata doslednost na povedenieto. kako tri osnovni komponenti na nivnoto razbirawe. Pritoa, pod edi174

Rot II, str. 41.

189

nstvo ili integritet na li~nosta se podrazbira li~nosta kako celina vo koja site nejzini delovi oddelni osobini go opredeluvaat nejzinoto povedenie. Toa povedenie, vsu{nost, e determinirano od site nejzini fizi~ki osobini i psihi~ki i socijalni procesi. Osobenost (individualnost ili edinstvenost) na li~nosta, zna~i deka sekoj poedinec se razliklikuva od site drugi poedinci so ogled na osobinite {to gi poseduva i na~inot na nivnata povrzanost. Toa zna~i deka poedincite me|u sebe ne se razlikuvaat taka {to da ne mo`at da se sporeduvaat, no sepak uka`uva deka sekoj poedinec e li~nost za sebe, posebna individua so specifi~ni osobini i nivna struktura.175 Relativnata doslednost vo povedenieto se sostoi vo ednakvi ili barem sli~ni postapki {to vo ednakvi situacii se karakteristi~ni za poedinecot. Takvoto povedenie e posledica od edinstvoto na individualnosta i li~nosta. Poa|ajki od ovie elementi, za nas e najprifatliva definicijata {to li~nosta ja sfa}a kako edinstvena i individualna organizacija

na osobinite na ~ovekot koi se formiraat pod vlijanie na organizmot i socijalnata sredina. Taa organizacija gi opfa}a site grupi na strukturiranite osobini i dinami~ki sili na ~ovekovata aktivnost. Na ovoj na~in opredelena, definicijata ukaùva na li~nosta kako na celina so~ineta od mnogubrojni komponenti {to se nao|aat vo dijalekti~ko edinstvo vo koe nekoi imaat pomala a nekoi pogolema uloga pri formiraweto na poedine~noto povedenie. Od druga strana, ova definicija ukaùva i na site faktori (nadvore{ni i vnatre{ni) {to vlijaat vrz formiraweto, razvojot i manifestiraweto na ~ovekovite osobini preku negovoto povedenie. I na krajot, ovaa definicija ne pravi razlika me|u li~nosta na kriminalecot i nekriminalecot. Vo zavisnost od svoeto socijalnoeti~ko zna~ewe osobinite na li~nosta se delat na pozitivni i negativni. Za kriminolo{kite istraùvawa osobeno se zna~ajni negativnite osobini na li~nosta, bidejki tie pretstavuvaat psiholo{ka osnova za ostvaruvawe na opredelena kriminalna dejnost. Poradi toa svojstvo tie i se narekuvaat subjektivni kriminogeni faktori. Tie, vu{nost, pretstavuvaat subjektivni determinanti na ubistvata. Me|utoa, dosega{nite kriminolo{ki istraùvawa ne uspeale da iznajdat takvi negativni osobini na li~nosta {to bi se sre}avale samo (isklu~ivo) kaj kriminalcite i koi so ogled na toa bi pretstavuvale specifi~ni i relativno trajni svojstva {to rigidno bi se razlikuvale od onie crti na li~nosta {to postojat kaj nedelinkventnata populacija. So ogled na toa {to za niv ne moè da se kaè deka pretstavuvaat neophodni i dovolni uslovi, me|u subjektivnite kriminogeni vlijanija i kriminalniot akt ne moè da se vospostavat nekoi pocvrsti i poopstojni vrski. Imeno, duri i pri osobeno 175

Pod struktura na li~nosta se podrazbira zbir na psihofiziolo{kite osobini spored koi nejzinoto povedenie vo opredelena situacija se razlikuva od povedenieto na ostanatite poedinci .

190

izrazen stek na negativni osobini kaj opredelen poedinec ne mora da dojde do izvr{uvawe na ubistvo ili nekoe drugo krivi~no delo, za{to sekoj poedinec, pokraj negativnite, poseduva i opredelen broj pozitivni osobini, koi vo zavisnost od karakterot i intenzitetot na op{testvenite vlijanija moàt da dovedat do takvi povedenija {to zna~at ostvaruvawe na socijalno prifatlivi i korisni celi. No, nepostoeweto takvi osobini koi nu`no i neizbe`no vodat kon kriminalno povedenie ne zna~i deka me|u takvoto povedenie i osobinite na li~nosta ne moàt da se iznajdat opredeleni korelativni, funkcionalni i drugi deterministi~ki vrski. Naprotiv, empiriski potvrdeni fakti deka poedinci so opredelena konstelacija na psihi~ki svojstva polesno se odlu~uvaat za vr{ewe ubistva, kra`bi ili drugi krivi~ni dela, ukaùvaat na nivnoto neposredno zna~ewe za sekoe poedine~no istraùvawe na oddelnite oblici na kriminalnio povedenie.176 Me|utoa, pri vakvite istraùvawa sekoga{ treba da se znae deka osobinite na li~nosta se povrzani i ~inat edinstvena dinami~ka celina. Vo taa smisla razgleduvaweto na nejzinite negativni osobini ni ovozmoùva samo poednostaven i polesen pristap kon razjasnuvaweto na deterministi~kite vrski so kriminalnoto povedenie. Toa povedenie e determinirano od prisustvoto (kvalitetot) i goleminata na razvojot (kvantitetot) na oddelni negativni osobini, no i od nivnata me|usebna povrzanost so pozitivnite osobini. Toa edinstvo na li~nosta, {to proizleguva od povrzanosta na oddelni osobini od koi e struktuirana li~nosta se ogleda vo doslednost na nejzinoto povedenie. Me|utoa, toa edinstvo nikoga{ ne e celosno, tuku se formira i razviva vo celokupniot individualen razvoj na poedinecot i dostignuva opredelen kvalitet vo zavisnost od individualnite karakteristiki na poedinecot i op{testveniote vlijanija. Vpro~em, li~nosta sama se formira pod vlijanie na ekonomskosocijalnata struktura, negovata li~na aktivnost (svesno nastojuvawe da se razvijat opredeleni osobini) i nasledstvoto (ne se nasleduvaat samo biolo{kite tuku i nekoi psihi~ki osobini). Taa ne pretstavuva samo prost odraz na svojata sredina, aktivnostite i nasledstvoto, tuku nov kvalitet koj proizleguva od site ovie vlijanija. Vo taa smisla op{testvoto {to ima pocvrsti i postabilni normi na socijalno povedenie (op{testvo koe ne e vnatre{no dezorganizirano) pridonesuva za pogolemo edinstvo na li~nosta. Sprotivno na toa, dezorganiziranoto op{testvo negativno vlijae vrz osobinite na lu|eto i predizvikuva dezorganizacija na li~nosta, odnosno razbivawe na nejzinoto edinstvo. Takvata op{testvena sostojba pretstavuva izvor za razvivawe i potencirawe na negativnite ~ove~ki osobini koi pret176

Zemeno voop{teno, moè da se kaè deka nekoi svojstva na li~nosta se takvi {to vrz niv polesno se kalemi kriminalnoto povedenie i deka vo taa smisla moè da se zboruva za opredeleni tendencii vo izvr{uvaweto na krivi~nite dela, Milutinovi} I, str. 314.

191

stavuvaat potencijalna sila {to poedinecot moè da go turne vo kriminalno odnesuvawe. Vo taa smisla negativnite ~ove~ki osobini moàt da se pojavat kako uslovi i povodi {to go olesnuvaat deluvaweto na objektivnite kriminogeni faktori. Op{testvenite vlijanija se pojavuvaat kako najva`ni kriminogeni faktori i toa vo dvojna uloga. Tie najprvin deluvaat vrz formiraweto i razvojot na oddelni osobini na li~nosta, a potem i vrz kriminalizacijata na li~nosta t.e. vrz konkretnoto javuvawe na opredeleni oblici na kriminalno povedenie. Toa zna~i deka osobinite na li~nosta vo krajna linija se izraz na nivnoto deluvawe, za{to pod nivno dejstvo se ostvaruva i razvojot na pozitivnite ili negativnite osobini na li~nosta. Ili kako {to veli eden avtor,177 pod vlijanie na raznovidni op{testveni pojavi, kulturni procesi i institucii se vr{i pozitivnata ili negativnata socijalizacija na ~ovekot, vo koja toj, interioriziraj}i gi nadvore{nite vlijanija i iskustva vo svojata li~nost postojano se preobrazuva, modelira i integrira vo op{testveniot ìvot, a so toa se izgraduva sebesi, svojata individualnost i op{testvenost. Ottuka, osobinite na li~nosta moàt pravilno da se sfatat samo ako se dovedat vo kauzalna i deterministi~ka zavisnost so objektivnite kriminogeni faktori, odnosno ako, bez da se osporuva nivnoto deterministi~ko vlijanie vrz kriminalitetot, ne se zaboravi deka ne samo vo nivnoto formirawe, tuku i vo nivnoto konkertno dejstvo i samite se zavisni od op{testvenite vlijanija. Na ovoj na~in sfateni, osobinite na li~nosta moàt da dadat golem pridones kon celosno osvetluvawe na vr{eweto krivi~ni dela i nivnoto prakti~no suzbivawe. Bez nivnoto poznavawe, vsu{nost, e nezamislivo sproveduvaweto na sudskata individaulizacija na kaznata i prezemaweto adekvatni merki na prevospituvaweto na storitelite na krivi~noto delo koi treba da gi iskorenat subjektivnite determinanti na ovaa pojava.

1.1.Iinteligencija na ubijcite Inteligencijata pretstavuva sposobnost za prezemawe aktivnosti {to zna~at snao|awe vo novi situacii. So nejzina pomo{, iako bez prethodno iskustvo, poedinecot preku mislovni procesi uspeva da gi utvrdi bitnite i va`ni soodnosi na promenite i pojavite kako i na sopstvenite postapki i nivnite posledici. Na toj na~in, taa ostvaruva osobeno dejstvo vrz site aspekti na ~ovekovoto povedenie i od nea zavisi uspehot na poedinecot vo realiziraweto na negovite mnogubrojni aktivnosti vo li~niot i op{testveniot `ivot. [to se odnesuva do etiolo{kiot odnos na stepenot na intelgincijta i kriminalitetot vo kriminolo{kata literatura dosega se izg177

Milutinovi} I, str. 375.

192

radeni dve ekstremni sfa}awa: ednoto, na ova psiholo{ka osobina178 i dava primarno zna~ewe vo uslovuvaweto na kriminalnoto povedenie, a drugoto poa|a od sosema sprotivno stojali{te - deka me|u niv ne postoi nikakva povrzanost. Od prvoto stojali{te iznikna tn. teorija na inteligencijata, spored koja, niskoto ili zaostanatoto intelektualno nivo na poedinecot se tretira kako osnoven, re{ava~ki faktor na kriminalnoto povedenie.179 Osnovnata postavka se sostoi vo toa deka licata so vakvi osobini se popodobni za kriminalno odnesuvawe, za{to pote{ko rasuduvaat i |i sfa}aat odnosite me|u predmetite i pojavite, zna~eweto na sociokulturnite normi i vrednosti i svoite zada~i vo ostvaruvaweto na dol`nosnoto povedenie. Nedovolno razvienite ili nerazvienite intelektualni osobini, spored protagonistite na ovaa teorija, se osnovniot izvor na kriminalnoto povedenie. Podocna, za razlika od ovie, se javija i stojali{tata {to vrz osnova na opredeleni istra`uva~ki soznanija dojdoa do zaklu~ok deka vo pogled na inteligencijata me|u prestapni~kata i neprestapni~kata populacija ne postojat razliki ili tie se sosema malku izrazeni. So ogled na toa, na intelektualnite osobini im se ograni~uva ili sosema im se osporuva etiolo{koto zna~ewe. [to se odnesuva do sovremenite istra`uvawa, vo niv preovladuva idejata deka inteligencijata sepak ostvaruva zna~ajno vlijanie vrz pojavata na kriminalitetot i so ogled na toa se istaknuva nu`nosta od nejzino natamo{no sledewe i prou~uvawe, osobeno koga se raboti za odelni oblici na protivop{testveno odnesuvawe. Vo niv ispra178

Inteligencijata pretstavuva edna od komponentite na sposobostite na ~ovekot. Pod sposobnosti na li~nosta se podrazbiraat opredeleni psihi~ki osobenosti {to taa li~nost ja pravat podobna za uspe{no vr{ewe na opredeleni aktivnosti (dejnosti). Vo niv pokraj intelektualnite spa|aat i senzornite i psihomotornite sposobnosti na ~ovekot. Site tie zaedno pretstavuvaat osobini {to vo prv red se nasledno usloveni, no vo golem obem i od procesot na rasteweto i sozrevaweto na poedinecot, kako i od negovite aktivnosti naso~eni kon ostvaruvawe opredeleni zada~i i celi (u~ewe, rabota i sl.) i vlijanieto na negovata potesna i po{iroka op{testvena okolina. Kako i drugite osobini na li~nosta i sposobnostite vo krajna linija pretstavuvaat potencijalni dinami~ki sistemi za vr{ewe opredeleni dejnosti, odnosno za projavuvawe opredeleno povedenie vo koe spa|a i kriminalnoto. 179 Nekoi od pretstavnicite na ovaa teorija, kako {to se Ferguson (Ferguson), Bart (C. Burt), Kar-Sanders (Carr-Saunders), Manhajm (Mannheim), Gibs (Gibbs), Glikovite (Sheldon and E. Glueck) i drugi se obidoa maloletni~kata delinkvencija da ja objasnat so kriminogenoto vlijanie na inteligencijata na posreden na~in - preku ispituvaweto na nivoto na obrazovanieto koe {to neosnovano go doveduvaat vo vrska so inteligencijata i ja smetaat za nejzina direktna posledica. Vidi: Milutinovi} I, 92-93.

193

vno se zabeleùva deka stepenot na inteligencijata ne treba da se prenaglasuva kako eden od mo`nite uslovi za pojavata na kriminalitetot, koj ima samo pridonesuva~ko dejstvo, {to ne zna~i deka vo opredeleni slu~ai ne moè da se javi i kako kauzalen faktor. Vo opredeluvaweto na nejzinoto etiolo{ko mesto i zna~ewe, kako vsu{nost, i na site drugi osobini od strukturata na li~nosta, moàt edinstveno da stanat uspe{ni usilbite za sproveduvawe na sudskata i penitencijarnata individualizacija i da se sogledaat odnosite me|u odelni oblici na kriminalitetot so ogled na dejstvoto na ovoj kriminogen faktor. Niskata inteligencija, na koja naj~esto i se pridava negativno dejstvo, moè da predizvika mnogubrojni konsekvencii vo povedenieto na li~nosta. Taa moè da pretstavuva pri~ina za neadekvatnoto procenuvawe na raznovidni ìvotni situacii, da bide izvor na pa|awe pod raznovidni vlijanija, pre~ka za obrazovno i profesionalno napreduvawe i so posredstvo na seto toa da dovede do kriminalitet i drugi kr{ewa na socijalnite normi. Me|utoa, kako {to ispravno istaknuvaat nekoi avtori, taa isto taka zna~i i otsustvo na inspiracija i namaluvawe na mo`nostite za motivacija za vr{ewe na krivi~ni dela, so {to se pruàat pogolemi mo`nosti za konformisti~ko odnesuvawe.180 Vo nastojuvaweto da se pronajdat nekoi pocvrsti vrski me|u stepenot na inteligencijata i vr{eweto na ubistvata, vo na{eto istraùvawe gi opfativme onie lica za koi bila izvr{ena psiholo{ka ekspertiza od strana na psihologot vo priemnoto oddelenie na KPD Idrizovo. Tabela br. 10 Inteligencija na osudenite lica storiteli na krivi~noto delo ubistvo Stepen na inteligencija natprose~na prose~na grani~ni slu~ai intelektualno inferiorni Vkupno

Vkupno N% 2 3,5 22 37,9 13 22,0

Broj na slu~ai Ma{ki N% 2 3,6 20 36,4 12 21,8

@enski N% 2 1

50,0 25,0

37,3

38,2

25,0

100,0

Od vkupno 100 storiteli na ubistvo {to vo momentot na istra180

Ibid, str. 354.

194

ùvaweto (dekemvri, 1984) prestojuvale vo KPD Idrizovo, testovite na inteligencija (ravenovi matrici) bile primeneti samo vrz 59 osudenici i bile dobieni navedenite sostojbi. Maliot broj i strukturata na navedenite podatoci za stepenot na inteligencijata na ubijcite ne se dovolni za da moè da se tvrdi deka niskata inteligencija pretstavuva faktor od posebno zna~ewe za izvr{uvaweto na ubistvaat. Toa proizleguva od faktot {to kako izvr{itelia na ovie dela se pojavuva dosta viskok procent na lica so natprose~na inteligencija. Seto toa pokaùva deka odnosot me|u inteligencijata i ubistvata mora da se posmatra edinstveno vo povrzanost so deluvaweto na {irok splet od objektivni i subjektivni kriminogeni faktori koi moàt da najdat svoj odraz preku inteligencijata na konkretnata li~nost. Imeno, mora da se ima predvid deka vo zavisnost od karakterot i sloènosta na konkretniot op{testven konflikt {to se razre{uva so ubistvo, inteligencijata moè da ima dvojna uloga: edna, vo nasoka {to zna~i iznao|awe najdobar na~in za izvr{uvawe na deloto,a druga, vo nasoka na nesnao|awe - re{enie {to zna~i izbegnuvawe na konfliktnata situacija i sogleduvawe na op{testvenoto zna~ewe i posledicite od svoeto povedenie. Od analizata na konkretnite opisi vo vrska so na~inot na izvr{uvaweto na deloto ovde sepak posredno moè da se izvle~e zaklu~okot deka kaj ubistvata od na{iot primerok inteligencijata ja ima prvata uloga. A toa zna~i deja ubijcite se sepak lica {to ne gi krasi ovaa osobina.

1.2. Karakter na ubijcite Pod poimot karakter vo psiholo{kata literatura naj~esto se opfateni onie osobini na li~nosta {to go pokaùvaat nejzinoto povedenie so ogled na socijalnite i moralnite normi i sfa}awata na opredeleno op{testvo. Ottuka, karakternite osobini na poedinecot se onie osobini so koi se izrazuva pridrùvaweto kon socijalnite i eti~kite normi {to vladeat vo edno konkretno op{testvo. Toa pridrùvawe ili nepridrùvawe se izrazuva pred sĂŽ, preku ~ovekovoto povedenie vo procesot na trudot i preku negoviot odnos sprema sebe i drugite lu|e. Karakternite osobini na poedinecot se mnogubrojni i vklopeni vo integrativen sistem od osobini {to mu ovozmoùvaat relativno dosledno postapuvawe. Ponekoga{ tie osobini moàt da imaat zna~ewe vo uslovuvaweto na ~ovekovoto prestapni~ko povedenie. Takvo dejstvo moàt da manifestiraat negativnite karakterni osobini kako {to se: primitivizam, podmolnost, prepotentnost, grubost, nesovesnost, neiskrenost, mrzlivost, egoizam, voobrazenost, nekriti~nost i nesamokriti~nost, neupornost, koleblivost malicioznost, nediscipliniranost, pasivnost, preterana samodoverba i sl. Me|utoa, vo nekoi slu~ai i opredeleni pozitivni osobini kako {to se: upornosta, 195

preteranata hrabrost (nemawe strav od posledicite na deloto i kaznata), preteranata sigurnost vo sebe, re{itelnosta, pa i humanosta, kaj eutanazijata, na primer. Glavnoto determinira~ko dejstvo vo javuvaweto na opredeleni kriminalni odnesuvawa sepak im pripa|a na negativnite karakterni osobini. Toa e slu~aj osobeno toga{ koga kaj edna li~nost }e se steknat golem broj takvi osobini koi moàt da ostvarat opredeleno vlijanie vrz javuvaweto na krivi~nite dela, no sekoga{ vo vrska so op{tite i posebnite objektivni kriminogeni faktori. ôvekoviot karakter prioritetno se pokaùva vo opredelena aktivnost, vo negovite stavovi, idei, vrednosti, nameri, volja i planovi. Preku negovite povedenija moè najjasno da se vidi dali negovite karakterni osobini se dobri - pozitivni, ili lo{i - negativni. Vo taa smisla e mo`na objektivna ocenka na li~nosta, {to zavisi od toa kako poedinecot se odnesuva sprema sebesi, sprema drugite lu|e od negovata potresna (prijateli, drugari, bra~en partner, ~lenovi na semejstvoto) i po{irokata sredina, sprema rabotata i sopstveniot ìvoten poziv, sprema predmetite {to go opkruùvaat, sprema prirodata, umetnosta, kulturata i drugite eti~ki vrednosti. Soglasno navedenoto ~ovekot moè da se odnesuva ~esno ili ne~esno, slobodno ili ograni~eno, so potpirawe vrz sopstvenite sili (samouvereno) ili vrz drugi (koleblivo), konformisti~ki ili nekonformisti~ki, so èlba da pruà pomo{ (altruizam) ili da se maltretira okolinata (egoizam), trudoqubivo ili mrzlivo, itn. Doslednosta vo odbiraweto na opredelen vid povedenie ja izrazuva karakternata individaulnost na edna li~nost, koja, vo zavisnost od brojni drugi faktori, ponekoga{ moè da bide popodlo`na na kriminalni vlijanija {to moè da dovede i do izvr{uvawe na ubistvo. Vo nastojuvawe da gi sogledame i prikaème karakternite osobenosti na lu|eto na koi polesno se kalemat ubistvata bevme odnapred ograni~eni so ogled na toa {to pri izrekuvaweto na kaznata sudovite mnogu slabo se zanimavaat so ovoj aspekt na li~nosta, osven ne{to pove}e kaj odmeruvaweto na kaznata, kade {to sosema golo se naveduvaat i procenuvaat svojstvata kako {to se: bil dobar gra|anin, imal dobar odnos kon sredinata, bil ~esen i ugleden itn. itn. Zatoa bevme upateni na li~nite listovi na osudenite lica i toa samo na onie osudenici {to vo momentot na istraùvaweto gi zateknavme na izdrùvawe na kaznata i vrz koi bile praveni analizi za nivnite karakterni osobini. Vo KPD Idrizovo od strana na domskiot psiholog od ovoj aspekt bile obraboteni samo 68 lica. Od niv kaj 27 (31,7%) bil ustanoven kriti~en odnos sprema sebe vo pogled na sopstvenoto povedenie i izvr{enoto krivi~no delo, {to pokaùva deka pogolemiot broj ubijci naj~esto se nesamokriti~ni li~nosti. Od druga strana, istive ovie osudenici izrazile golem stepen na kriti~nost sprema drugite lu|e vo 196

64 (ili 97,1%) slu~ai, a toa zna~i deka povedenieto na svojata okolina prestrogo se ocenuva i vo nego se baraat opravduvawa za svoite kriminalni postapki i drugi oblici na povedenie. Od li~nite listovi na osudenicite moèvme da izvle~eme podatok samo u{te za nivniot odnos sprema rabotata. Vo taa smisla zabeleàvme deka kaj ubijcite kaj koi bilo vr{eno vakvo ispituvawe postoi aktiven i pozitiven odnos sprema procesot na trudot, odnosno kaj 46 (67%) od ovie osudenici se pokaà deka pred doa|aweto vo Domot poseduvale rabotni navi}i i biole vredni vo izvr{uvaweto na svoite rabotni zada~i. Vo nedostig na posigurni i poopstojni podatoci za karakternite crti na li~nosta vo istraùvawata {to se zanimavaat so ubistvata se pravat napori sepak da se dojde do nekoi indikatori {to }e zna~at etiolo{ki pridones kon osvetluvaweto i povrzanosta na ova li~no obele`je na ubijcite i nivnite dela. Vo taa smisla se analiziraat konkretnite opisi na krivi~nite predmeti i se dobivaat nekoi pribli`ni vpe~atoci, koi dodu{a ne se mnogu sigurni, no sepak pretstavuvaat obid za sestrano sogleduvawe na ovaa pojava. Taka, spored istraùvaweto na Pe{i} kaj polnoletnite storiteli na ubistva vo Jugoslavija se manifestirale slednive negativni karakterni osobini: primitivizam, agresivnost, egocentri~nost, bezobyirnost, neiskrenost i nesovesnost. Pritoa se istaknuva deka primitivizmot najmnogu do{ol do izraz kaj ubistvata okolu stvari, koristoqubie i bes (drskost). Agresivnosta bila najrazviena kaj ubistvata na svirep na~in, a egocentri~nosta kaj ubistvata poradi navreda, netrpelivost i bes.181 I kaj ubijcite od ènski pol do{le do izraz opredeleni negativni karakteristiki, osobeno kako egocentri~nost, egoizam, la`liovost, lukavost i podmolnost.182 Sledej}i go vakviot pristap vo na{eto istraùvawe se potvrdi deka opredeleni karakterni osobini na ~ovekot polesno i po~esto od ostanatite vodat kon izvr{uvawe na ubistvata. No, kako {to pove}e pati naglasivme, prilagoduvaweto kon moralnite na~ela ~ovekot go ostvaruva niz rabotnata aktivnost, komunikaciite so drugite lu|e i komuniciraweto so samiot sebe. Zatoa vo poimot karakter treba da se opfati samo kompleksot na onie osobini {to go odreduvaat odnosot na poedinecot kon tie aktivnosti, a ne nekoi osobini na temperamentot ili emocionalni osobini, kako {to e toa delum storeno kaj gorenavedeniot avtor. Vo toj kontekst moè da se istakne kriminogenoto zna~ewe na slednive negativni karakterni osobini na ubijcite od na{eto podra~je: agresivnost, sugestibilnost (podlo`nost na vlijanija od treti lica), preterana doverba vo sopstvenite sili (voobrazenost), nesamokriti~nost i neskromnost (sebi~nost). Site ovie osob181 182

Pe{i} I, str. 87-91. Vidi: @ene ubice, str. 195.

197

ini na li~nosta vo momentot na izvr{uvaweto na deloto pretstavuvaat subjektivni (li~ni, endogeni) kriminogeni faktori so opredeleno determinira~ko dejstvo vrz javuvaweto na ubistvata. Me|utoa, kumulacijata na pogolem broj na ovie karakterni osobini kaj edna li~nost, kako i nivniot stek so drugi karakterni osobini od strukturata na li~nosta, mo`at lesno da ostvarat i opredeleno kauzalno vlijanie.

1.3. Temperament i emocionalni osobini na ubijcite Vo psiholo{kata literatura obi~no se smeta deka osobinite na temperamentot go izrazuvaat samo na~inot i karakteristikite na emocionalnoto rea|irawe vo pogled na za~estenosta, traeweto, intenzitetot i brzinata so koja se javuvaat emociite.183 Me|utoa, temperamentot ne moè da se ograni~i samo vrz emocionalnata sfera na rea|irawe, tuku se odnesuva na site vidovi na ~ovekovoto psihi~ko rea|irawe, kao i na site dvièwa {to toj gi vr{i.184 Ito taka, so ogled na ulogata {to ja ima vegetativniot nerven sistem vo razdviùvaweto na vitalnite organi na ~ovekoviot organizam i endokriniot nerven sistem,185 na osobinite na temperamentot im se pripi{uva nasleden i nepromenliv karakter. Me|utoa, opredelen broj avtori186 so pravo istaknuvaat deka osobinite na temperamentot iako vo golema mera zavisat od fiziolo{kite svojstva na organizmot, vo izvesna smisla vo tekot na ìvotot moàt da se menuvaat poradi samiot fiziolo{ki i op{tiot socijalen razvoj na li~nosta preku procesot na vospituvawe i drugite oblici na nejzinata socijalizacija. Osobinite na temperamentot, vsu{nost, ni go pokaùvaat na~inot na rea|iraweto na nekoj poedinec na opredeleni nadvore{ni vlijanija. Toa se takvi osobini {to pretstavuvaat uslov za izvesen vkorenet na~in, oblik, sila i brzina na ostvaruvaweto na psihi~kite procesi {to doveduvaat do opredeleno ~ovekovo povedenie. Vo zavisnost od svojata emocionalna stabilnost (zrelost) ili labilnost, negovoto ra183

Vo ovaa smisla definicijata na Olport glasi: Temperamentot se objasnuva so karakteristi~ni pojavi od emocionalnata priroda na edna individua, vklu~uvaj}i ja i nejzinata sila i brzina na rea|irawe, kvalitetot na raspoloènieto {to preovladuva i site osobenosti na fluktuacijata i intenzitetot na raspoloènieto, a ovie pojavi se smetaat zavisni od konstitucionalniot sostav i zatoa spored potekloto se nasledni. Olport, str. 36. 184 Vidi: Rot, II. str. 54. "Temperamentot ne go pokaùva samo emocionalniot na~in na reagirawe na poedinecot, tuku i brzinata, silata i traeweto na reakcijata na poedinecot voop{to." 185 Endokriniot sistem e sostaven od `lezdi {to la~at hormoni direktno vo krvta i so toa ja reguliraat op{tata sostojba na organizmot vo pogled na gotovnosta za reakcija i opredeluvawe na opredelen na~in na rea|irawe. 186 Vidi: Rot, str. 61 i Olport, str. 50-52.

198

spoloènie i brojni psihi~ki procesi, poedinecot moè da ra|ira staloèno ili nervozno, so samodoverba ili nesigurno, promisleno ili impulsivno, so ìvost ili tromost, so ili bez vozbuduvawe itn. Spored toa, temperamentot ja opfa}a onaa grupa na psihi~ki osobini na li~nosta koja vo prv red e povrzana so nejzinite emocionalni doìvuvawa. Vo ispituvaweto na etiolo{koto zna~ewe na temperamentot, koj ~esto se doveduva vo vrska so kriminalnoto povedenie, a posebno so izvr{uvaweto na agresivnite krivi~ni dela, od golema va`nost e da se otkrijat dominantnite osobini spored koi opredelena li~nost se pomestuva vo eden od tipovite na nivnata op{toprifatena podelba.187 Me|utoa, vo na{eto istraùvawe za ubistvata ne uspeavme da dojdeme do vakvi podatoci za ubijcite {to izdrùvale kazna li{uvawe od sloboda vo KPD Idrizovo, od prosta pri~ina {to takvi analizi tamu ne bile vr{eni. Od li~nite listovi na ovie osudenici uspeavme da izvle~eme samo podatoci za 60 lica, i toa samo za nivnite osobini {to se odnesuvaat na utvrdenata ekstravertnost i intravertnost. Od tie podatoci proizleguva deka 45 ili 75,0% osudeni lica bile so ekstraverten temperament, odnosno so vnatre{na gotovnost za vospostavuvawe kontakti so okolinata, a 15 ili 25,0% so intraverten temperament, odnosno so ote`nata adapciona sposobnost sprema sredinata vo koja ìveat. Pogolemiot procent ekstravertni storiteli na ovie krivi~ni dela e sosema normalna pojava, ako se znae deka vr{eweto na ubistvata pretpostavuva takvi vnatre{ni osobini i sklonosti za aktivnost koi, pred se, se naso~eni kon okolinata. Ovie lica se osobeno ~uvstvitelni na nadvore{ni drazbi i situacii i imaat tendencija pobrzo da rea|iraat na nadvore{nite konflikti i drugi impulsi {to gi naru{uvaat nivnite li~ni i socijalni interesi. Od konkretnite opisi na ubistvata dadeni vo sudskite predmeti, odnosno od analizata na doìveanata konfliktna situacija od strana na ubicite, sepak uspeavme da izvle~eme nekoi pokonkretni soznanija {to ja osvetluvaat li~nosta na ubiecot od aspekt na osobenostite na negoviot temperament i op{tata emocionalna zrelost. Taka, vo pogled na temperamentot zabeleìtelno e dominirawe na slednive negativni osobini: nevozdrànost, odnosno silna impulsivnost i lesno odlu~uvawe za akcija, egocentri~nost, ~uvstvitelnost i preovladuvawe na emocionalnite ~uvstva nad razumot i voljata. Od aspekt na drugite emocionalni osobenosti188 vo brojni slu187

Naj~esto e upotrebuvana podelbata na temperamentot {to ja dal Hipokrit. Spored nego postojat slednive osnovni tipovi temperament: koleri~en, sangvini~en, flegmati~en i melanholi~en. 188 Pod ~uvstva kako faktor na prestapni~koto povedenie se podrazbiraat psihio~ki procesi vo koi spa|a ona {to ~ovekot go sozdava - do`ivuva kako prijatno ili neprijatno i {to vo stek so drugi kriminogeni faktori go

199

~ai e konstatirano zna~itelno vlijanie na elementarnite primarni ~uvstva kako {to se stravot189 (od odmazda od napu{tawe, od fizi~ki napad, od nanesuvawe materijalna {eta ili neostvaruvawe opredelen imoten ili drug interes i sl.) i tagata za povreden ili zaguben ~len od semejstvoto.190 Od kompleksnite ~uvstva (sentimenti) vo uslovuvaweto na ubistvata ne{to pogolemo zna~ewe imale samo socijalnite ~uvstva izrazeni kako nedostig na so~ustvo kaj semejnite ubistva i ubistvata od odmazda, i eti~kite ~uvstva {to se manifestiraat vo otsustvo na predupreduva~koto dejstvo na svesta kaj site vidovi na ubistvo. [to se odnesuva do religioznite, estetskite i intelektualnite ~uvstva, odnosno emocionalni doìvuvawa ne projavile kakvo i da e zna~ewe vo uslovuvuvaweto na ovaa pojava. So ogled na intenzitetot na nivnoto traewe, vo psiholo{kata literatura emociite se delat na afetki, raspoloènija i strasti.191 I pokrenuva na prestapni~ko povedenie. So etiolo{ko deluvawe vrz intelektualnite i volevite procesi vo povedenieto na ~ovekot, ~uvstvaat deluvaat motivaciono. Pe{i} II, str. 219 189 ûvstvoto na strav ima kvalitet na intenzivna neprijatnost. So stravot se javuvaat redica promeni vo rabotata na vnatre{nite organi (zabrzano di{ewe, zgolemuvawe na krvniot pritisok i sl. ), no i vo psihi~kite funkcii i procesi (se smaluva nivoto ili se ko~i intelektualnata aktivnost, se naru{uva misleweto, slabee dejstvoto na usoenite eti~ki principi. Stravot vlijae i vrz motornata aktivnost na toj na~in {to dvièwata stanuvaat pomalku integrirani i celesoobrazni. Ottuka, stravot vo opredeleni slu~ai go determinira povedenieto na lu|eto vo smisla i nasoka na izbergnuvawe opasnost. 190 I tagata moè da bide emocionalna osnova za motrivaciono povedenie ili dviè~ka sila za akcija, ~esto negativno naso~ena kon drugo lice, bidej}i deluva na toj na~in {to vo nea lu|eto baraat situacii preku koi }e moàt da najdat satisfakcija ili kompenzirawe na svojata bolka. 191 Negativnoto i {tetno deluvawe na afektite kako emocionalni sostojbi so golem intenzitet i kratko traewe do{le do izraz kaj re~isi site ubistva od na{eto istraùvawe.. (Za nivnoto zna~ewe vidi pove}e kaj Kapamaxija, str. 27-42). Raspoloènieto e emocionalna sostojba so slab intenzitet, no so relativno dolgo traewe. I ovaa sostojba pokaàla opredeleno zna~ewe vo izvruvaweto na ubistvata toga{ koga zagubata na sakanata li~nost, osobeno po vina na `rtvata, predizvikala taga koja traela tolku dolgo {to predizvikala trajno negativno raspoloènie. No, vo opredeleni slu~ai od na{eto istraùvawe svoj pridones dale i reaspoloènijata kako {to se pobedite ili zagubite na sportski tim za koj se naviva. Strastite se emocionalni sostojbi {to imaat golem intenzitet na emocionalno doìvuvawe, no i dolgo vremetraewe. od mnogubrojnite strasti {to postojat kaj ~ovekot opredlen udel vo javuvaweto na ubistvata najdovme samo kaj alkoholizmot i omrazata.

200

ovie emocionalni sostojbi bile povrzani so brojni ubistva od na{eto istraùvawe. Ne{to pogolem neposreden udel vo izvr{uvaweto na ubistvata imale i doìveanite neuspesi vo ostvaruvaweto na opredeleni emocionalni interesi, preteranoto ~uvstvo na gordost i ~uvstvoto na sram kako ~uvstva naso~eni kon sopstvenata li~nost. Me|utoa, glavnite osobini na ubijcite sepak proizleguvaat od nivnite emocionalni doìvuvawa naso~eni kon drugite lu|e. Imeno, kaj site ubijci e zabelèan golem stepen na qubomora, zavist (latentna omraza), prezir, pa duri i zlobnost, {to nao|aat izraz vo izvr{enite ubistva. Site navedeni osobini jasno ukaùvaat deka ubijcite vo prv red se so niska emocionalna zrelost. Nivnata emocionalna nezrelost i labilnost e pre~ka da dojde do izraz emocionalnata kontrola, odnosno sovladuvaweto i prilagoduvaweto na svoite reakcii na te{ki i konfliktni situacii. Zatoa, ovie lica navedenite situacii ~esto gi re{avaat so brzo i lesno, pred sĂŽ emocionalno reagirawe bez da vloàt soodveten napor da gi sfatat problemite na drugite lu|e i da najdat najcelesoobrazno re{enie {to }e Ă odgovara na objektivnata ocenka na stvarnosta.

1.4. Telesno zdravje na ubijcite Za da go ocenime vlijanietyo na telesnite zaboluvawa i fizi~kata hendikepiranost vrz pojavata na ubistvata vo SRM, od sudskite presudi gi izvlekovme onie podatoci {to se odnesuvaat na licata kaj koi bile zabele`ni takvi sostojbi. Vo taa smisla me|u 365 izvr{iteli na ubistva najdovme 9 lica {to boleduvale od nekoe organsko zaboluvawe: TBC, ~ir vo stomakot, astma i srcevi bolesti. Me|u ubijcite zabeleàvme i 12 lica koi bile bez noga, raka, edno oko, so o{teten sluh ili vid, gluvonemost ili govorna mana. Od ovie podatoci proizleguva deka 2,3% ubijci od na{iot primerok se pojavile kako lica so naru{eno telesno zdravje, a so ogled na svoite fizi~ki nedostatoci 3,1% lica, ili site zaedno 5,4%. I pokraj nedostigot na sporedbeni podatoci za telesnite zaboluvawa i o{tetuvawa kaj nedelinkventnata populacija, od navedenite podatoci moè implicitno da se izvle~e zaklu~okot deka e mnogu nizok (mal) procentot na lica {to pred izvr{uvaweto na ubistvoto se nao|ale vo nekoja od ovie sostojbi. So ogled na takviot pokazatel, moème slobodno da konstatirame deka telesnoto zdravje i konstitucionalnite nedostatoci ne pretstavuvaat zna~aen faktor vo uslovuvaweto an ubistvata. Zaradi proverka na takvoto stojali{te se obidovme posebno da gi analizirame site slu~ai vo koi se pojavile lica {to se sre}avaat so vakvi problemi. Me|utoa, od opisite na nivnite predmeti ne uspeavme da najdeme bliski vrski me|u navedenite sostojbi i izrazeniot oblik 201

na negativno povedenie. Takva etiolo{ka vrska so ubistvata ne uspeal da najde ni sudot pri presuduvaweto na deloto. Od dosega izloènoto se potvrduva zaklu~okot deka naru{enoto fizi~ko zdravje ili o{teteniot fizi~ki integritet ne moàt da se smetaat za neposredna pri~ina vo javuvaweto na ubistvata. Me|utoa, vo nikoj slu~aj ne smee da se zaboravi nivnoto zna~ewe kako eden od mnogubrojnite uslovi {to go opredeluvaat povedenieto na ~ovekot. Toa nivno vlijanie doa|a do izraz preku problemiote i posledicite {to moàt da se manifestiraat vrz socioekonomskata polo`ba i vrz planot na formiraweto i odrazuvaweto na psihi~kite svojstva na li~nosta.192 Pritoa, treba da se ima predvid deka, iako se javuva posredno, vlijanieto na ovie sostojbi moè da go uslovi homiocidot, osobeno koga se javuva vo stek so drugi kriminogeni faktori od objektivna ili subjektivna priroda. No, nadvor od sevo ova, ako se sledi realnosta, taa sepak ukaùva na perifernoto zna~ewe na ovoj kriminogen faktor koga se raboti za krivi~noto delo ubistvo. Na ova mesto se potvrduva faktot deka dobroto telesno zdravje i fizi~kata sila se glavnite pretpostavki za preodot kon vakvi oblici na negativno povedenie. 2. PSIHOPATSKI OSOBINI NA UBIJCITE

Edno od glavnite nedorazbirawa na psihijatrite se nao|a na podra~jeto {to se zanimava so opredeluvaweto na poimot, klasifikacijata i pri~inite za nastanuvawe na psihopatiite.193 Ottamu, proizle192

Raznovidnite somatski bolesti doveduvaat do fizi~ko iscrpuvawe na ~ovekot, namaluvawe na negovite fizi~ki i rabotni sposobnosti no, i do brojni problemi i posledici vrz psihi~ki plan, povrzani so ~uvstvoto na inferiornost, ~esti promeni na raspoloènieto poradi vlo{uvawe na organskata sostojba, netoleranten odnos sprema sredinata i sl. Potrajnite organski zaboluvawa gi sledat i te{kotii od materijalen karakter, koi proizleguvaat od namalenata rabotna sposobnost na bolniot i zgolemenite izdatoci za negovo lekuvawe, podobruvawe na ishranata, posebna nega i sl. Glavnite posledici {to se manifestiraat kaj fizi~ki hendikepiranite lica leàt pred se vrz psihococijalen plan. Ovie lica te{ko se prifa}aat od sredinata i poradi svoite nedostatoci se pomalku vklu~eni vo op{testvenite, rabotnite, kulturnite, sportskite i drugite procesi i odnosi. Stavot na okolinata i nivnata posebna op{testvena polo`ba kaj niv doveduva do formirawe kompleksi na pomala vrednost. A seto toa kaj ovie lica se manifestira preku izrazena pretpazlivost, nedoverba, agresivnost i sli~ni negativni osobini {to moàt da se preto~at vo kriminalno odnesuvawe. 193 Mo{ne iscrpen prikaz na raznovidnite definirawa na ovoj poim moè da se najde kaj Kapama|ija, B. Ubistvo - psihopatija i sudska psihijatrija, str.

202

guvaat i bojni te{kotii pri istraùvaweto na ovaa pojava i nejziniot odnos so oddelni oblici na kriminalno odnesuvawe. Me|utoa, vrz osnova na elementite za koi postojat izvesni soglasuvawa, ili barem pomalku sporovi me|u teoreti~arite i prakti~arite, sepak e mo`no izvlekuvawe opredeleni konstatacii za ovaa du{evno abnormalna sostojba. Vo taa smisla se nadopolnuva deka psihopatijata e relativno trajna sostojba, te{ko podlo`na na korekcii.194 Psihopatiite (popularno poznati kako naumni~avi, nastrani lu|e, ili prosto kako "~uknati", "udreni") se grani~ni slu~ai195 me|u du{evno zdravite i du{evno bolnite lica. Nivnata inteligencija glavno e so~uvana, a obrascite na nivnoto nenormalno povedenie se projavuvaat, pred sĂŽ, na planot na voljata, nagonite i emocionalno afektivniot ìvot.196 Ako se nastojuva da se najdat opredeleni psiholo{ki osobini ili karakteristi~ni crti na li~nosta na psihopatite, toga{ slobodno moàt da se navedat slednive: psihopati se abnormalni li~nosti od ~ie{to asocijalno i antisocijalno povedenie stradaat samite tie, kako i op{testvoto vo celost. Tie poseduvaat namalena podobnost za rasuduvawe, odnosno ostvaruvawe uvid vo sopstvenoto povedenie, ne moàt da se otkaàt od kratkotrajni zadovoluvawa na svoite potrebi i vo toa pokaùvaat slaba inhibitornost i nerazvieno ili slabo ~uvstvo na strav. Nivnoto povedenie ~esto e nedovolno motivirano, prili~no agresivno i povrzano so nivnata emocionalna labilnost, nekri91-926. Za nekoi obidi za klasifikacija na psihopatiite vidi: Vukovi}, str. 9-10. [to se odnesuva do pri~inite za pojavata na psihopatiite, tie moàt da se najdat kako vo dejstvoto na biolo{kite faktori (nasledni i vrodeni rastrojstva i zaìvotno steknati povredi i traumi), taka i vo socijalnite uslovi i odnosi, odnosno vo socijalnata sredina. Vo nastanuvaweto na opredelena psihopatija ovie faktori naj~esto deluvaat zaemno i povrzano {to ne zna~i deka nekoi od niv ne moàt da projavat i primarno, odnosno dominantno vlijanie. Vo slu~aj koga pove}e do{lo do izraz vlijanieto na prvite faktori, nekoi avtori go upotrebuvaat poimot psihopatii, a vo drugiot slu~aj sociopatii. 194 Povedenieto na psihopatite te{ko se korigira pod vlijanie na vospitni merki i kazni. Vo taa smisla N. M. Klekli veli: "Se ~ini deka kaznuvaweto na psihopatite ima isto tolku efekt kolku {to e mo`no imbicilot da se nau~i matematika." Navedeno spored Kapamaxija, str. 93. 195 Eliot. str. 278. 196 Za psihopatite (koi vo ponovo vreme po~esto se narekuvaat sociopati) se veli deka se nao|aat me|u du{evno zdravite i du{evno bolnite lica. Nivnata inteligencija po pravilo e so~uvana (prose~na ili blizu granicata na prose~noto), so toa {to me|u niv se zabeleìtelni nekoi promeni vo oblasta na ~uvstvitelnosta (nedostig na moralni ~uvstva) i karakterot (naru{uvawa vo karakternite osobini).

203

ti~ost, netolerantnost, neuramnoteènost i razdrazlivost. Vo nivnite prete`no impulsivni postapki se ~uvstvuva nepromislenost, otsustvo na sovest i bezobyirnost vo odnos na mo`nite posledici. Od druga strana, za ona {to go storile kaj niv postoi sosema slabo ili nikakavo ~ustvo na odgovornost i vina. Zabeleàna e i nesposobnost na ovie lica za forirawe trajni emocionalni vrski so drugi lica, kako i izrazena egocentri~nost, samoprecenuvawe i nedostig na opredeleni celi i planovi. Za niv, isto taka, se veli deka vo svoeto odnesuvawe so okolinata ~esto se razdrazlivi i pre~uvstvitelni na navredi i deka ottamu moàt da bidat opasni za okolinata. Od druga strana, nekoi prihopati se tromi, nesamostojni i sugestibilni taka {to pod tu|o vlijanie ~esto zapa|aat vo kriminal.197 Ovde nafrlivme samo nekoi od brojnite osobenosti na psihopatite, koi, so ogled na nivniot negativen predznak, moàt da imaat kriminalno zna~ewe. Me|utoa, kako {to vo psihijatriskata teorija i praktika ne postoi op{toprifatena klasifikacija na psihopatite, taka i vo kriminolo{kata teorija ne moè da se zboruva za nekoja "kriminalna tipologija", iako nekoi psihopatski grupi pokaùvaat pogolema tendencija kon kriminalno povedenie, pa i kon izvr{uvawe na ubistvata. So ogled na golemoto krivi~nopravno, kriminolo{ko i penolo{ko zna~ewe na psihopatiite198 i nivnoto vlijanie vrz pojavata na ubistvata se obidovme da izvle~eme opredeleni indikatori i vo na{eto istraùvawe.199 197

Vo literaturata se naveduvaat i niza drugi osobini na psihopatite. Za nekoi od niv vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 428. 198 Krivi~nopravnoto zna~ewe na psihopatiite vo prv red e vrzano so sudskopsihijatriskoto ve{ta~ewe na presmetlivosta na licata {to bile vo takva sostojba. Vo taa smisla sekoj slu~aj bara posebna analiza {to ne trpi generzalizcii od tipot na onie so koi se tvrdi deka site psihopati se namaleno ili bitno namaleno presmetlivi storiteli na krivi~ni dela. Kriminolo{koto zna~ewe na psihopatiite e povrzano so otkrivaweto na nivnoto etiolo{ko dejstvo vo pojavuvaweto na oddelni oblici na kriminalno odnesuvawe, a penolo{koto zna~ewe e vo vrska so te{kotiite {to se javuvaat pri sproveduvaweto na tretmanot na ovie lica vo penitencijarnite ustanovi. 199 Poradi promenite vo svojstvata na li~nosta, a osobeno vo emociite, ~est predmet na interesirawe na brojni kriminlozi bilo sogleduvaweto na dejstvoto na psihopatiite vrz kriminalnoto povedenie na li~nosta. Istraùvaweto {to go sprovel Anerson (Anerson), pokaàlo deka kaj izvr{itelite na opredeleni prestapi procentot na psihopatite se dviì i do 31,3%. Halej i Broner, vo svojata psihijatriska studija vo Benton, Wu Haven i Detroit iznesuvaat podatok deka 91% od prestapnicite pokaàle razni pre~ki, dodeka vo kontrolnata grupa se pojavile samo 13% takvi slu~ai. Vrz osnova na

204

Od vkupniot broj ubijci vo na{iot primerok se pojavile 2,8% lica kako psihopati. Site lica kaj koi bila ustanovena psihopatska sostojba bile od ma{ki pol. Nivnata vozrast se dvièla od 19 do 45 godini. So ogled na nivnoto obrazovanie me|u niv se pojavile prete`no lica so nezavr{eno ili zavr{eno osnovno u~ili{te, no i dve lica so zavr{eno sredno obrazovanie i site so prose~na inteligencija. Spored zanimaweto tie bile prete`no zemjodelci (45,4%), i NKV i PKV rabotnici (36,3%), i podednakvo poteknuvale od selo i grad. Pred izvr{uvaweto na ubistvoto ~etvorica od psihopatite bile osuduvani za prethodno storeni kra`bi i telesni povredi. Kaj istite tie lica bile zabeleàni i drugi vidovi nasilni~ko odnesuvawe, a po edno lice se oddavalo na vagabundaà i alkohol. Naj~esti motivi za izvr{enite ubistva bile prekin na brak i odmazda poradi telesni povredi so ednakvo u~estvo od 27,3%. Od drugite karakteristiki na ovie lica e interesno da se spomne deka po izvr{enoto ubistvo najgolemiot broj od niv (36,3%) vedna{ se prijavile za storenoto,200 27,3% ostanale na mestoto na nastanot, eden si oti{ol doma i legnal da spie nebare ni{to ne se slu~ilo, drug bil povreden vo nastanot i upaten na lekuvawe, a tret bil sovladan od pripadnicite na milicijata. Na krajot, imavme slu~a i na lica {to po izvr{enoto delo se obidele da izvr{at samoubistvo.201 istraùvaweto vo KPD Poàrevac, vo promerokot od 100 osudenici za te{ki krvni prestapi (ubistva) e pronajdeno deka psiopatijata se javila vo 19 slu~ai. Navedeno spored Vukovi}, str. 148. Vo istorijata na bolesta na 348 ubijci {to vo periodot 1960-1975 godina bile ve{ta~eni vo neuropsihijatriskata klinika vo Beograd, grupata psihopati ja so~inuvale 21,5% lica. Leki}, str. 138. Rezultatite od istraùvaweto na Markovi} i dr. za ubistvata vo Hrvatska pokaàa deka od 1640 ubijci, 101 (6,2%) psihijatrsiski bile utvrdeni kako abnormalni lica. Od niv 36 (34,6%) bile du{evno bolni (psihozi), 21 (20,8%) maloumni (oligofrenija), a 45 (44,6%) bile psihopati. 200 Spored Franc Aleksandar, iako psihopatot ostanuva nesvesen za svoite motivacii, smisleno pravi prestapi i drugi dela na agresii i gluposti za da dobie kazna, a toa mu e potrebno za doùvawe intenzivni stradawa so nesvesno ~uvstvo na vina. Iako na vakviot stav so somnenie gleda Klekli, se ~ini deka od opisot na ovie slu~ai vo na{eto istraùvawe, sepak moè da se zabeleì izvesna doza na takov odnos na psihopatite sprema svoeto delo. Za seto ova podrobno kaj Kapama|ija. str. 95. 201 Na ova mesto e interesno da se spomne deka od site ubijci od na{iot primerok samo tri lica, i toa neposredno po izvr{enoto ubistvo se obidele da se samoubijat. Vo site tri slu~ai ubijcite bile vo konfliktna situacija so svojata bra~na ili vonbra~na èna. Vo eden od tie slu~ai ubiecot vonbra~no se soìveal so èna {to bila vo legalen brak so drugo lice so koe imala i dete. Po dvomese~no zaedni~ko ìveewe se vratila kaj svojot legalen

205

@rtvite na ovie ubistva vo 5 slu~ai bile bra~na ili vonbra~na `ena na storitelot, dvajca poznanici i po eden sosed, prijatel i posvoitel, a vo dva slu~ai storitelot i `rtvata voop{to ne se poznavale. Utvrdenata dijagnoza (deka se raboti za ubiec {to e psihopatska li~nost) imala vlijanie vrz nivniot krivi~nopraven tretman. Od site utvrdeni slu~ai psiihopatskata sostojba bila uslov {to vlijael vrz visinata na izre~enata kazna. Imeno po dve od ovie lica bile proglaseni za namaleno ili bitno namaleno presmetlivi, a vo drugite sedum slu~ai nivnata abnormalna sostojba bila proceneta kako olesnuva~ka okolnost pri odmeruvaweto na kaznata.202 3. DRUGI RASTROJSTVA NA PSIHI^KOTO ZDRAVJE NA UBIJCITE

1. Od drugite rastrojstva na psihi~koto zdravje na ubijcite od na{iot primerok zasluùva da mu se obrne vnimanie na zaostanatiot du{even razvoj. Pod ovoj poim, koj vo psihijatrijata se narekuva u{te i oligofrenija, se podrazbira psihi~ka nerazvienost, odnosno du{evna nedozreanost predizvikana od spe~enost na centralniot nerven sistem (prvenstveno na mozokot i ~ulata) ili od nenormalnosta na endokrinite `lezdi ili od neìveewe vo socijalna sredina.203 Nakratko, licata so vakvi psihi~ki problemi pokaùvaat odredeni intelektualni (mentalni ili umni) defekti {to moàt da imaat zna~ewe i pri izvr{uvaweto na kriminalnite dejnosti. Nivnoto zna~ewe pri izvr{uvaweto na ubistvata od na{iot primerok e malo. Imeno, vo nego se pojavuvaat samo pet lica koi od strana na sudot bile okvalifikuvani kako maloumni. Vo ~etiri od ovie slu~ai ve{takot dal i pokonkretna dijagnoza, odnosno gi opredelil stepenot na zaostanatosta na du{evniot razvoj na li~nosta na ubiecot kako

ma`, a storitelot se obidel da ja vtrati, no otkako vo toa ne uspeal ja ubil. Na krajot, nesakaj}i da se predade na milicijata pukal vo sebe od pu{ka. Vo drugiot slu~aj ubiecot se obidel da ja ubie svojata porane{na vonbra~na èna, koja se u{te ja sakal iako vo me|uvreme sklku~il legalen brak so druga èna. Po izvr{enoto dejstvie ispil otrov za gluvci, nio kako i drugite ostanal vo ìvot. Za samoubistvata po izvr{enoto ubistvo vidi pove}e kaj Kapamaxija, str. 118-121. 202 Moèbi u{te na ova mesto e interesno da se istakne deka sostojbata na bitno namalena presmetlivost kaj storitelite na klrivi~nite dela ubistvo e najdena vo 11 slu~ai, a od niv samo vo tri e koristena kako okolnost poradi koja na tie lica im e ublaèna kaznata. Vo drugite osum slu~ai, sostojbata na bitno namalena presmetlivost bila koristena kako olesnuva~ka okolnost. 203 Jevti} III, str. 9.

206

debilnost (plitkoumnost), a vo eden slu~aj od presudata moèvme da go izvle~eme samo podatokot deka ubiecot bil oligofrena li~nost.204 Site lica kaj koi bile ustanoveni intelektualni defekti bile od ma{ki pol i na vozrast od 19 do 40 godini. So ogled na toa {to kaj niv se rabotelo za projavuvawe na najlesniot oblik na oligofrenija, ovie lica uspeale da zavr{at ~etvrto, a edno i odmo oddelenie. Dvajca od niv se zanimavale so zemjodelstvo, odnosno bile NKV rabotnici, a eden bil bez zanimawe, {to pokaùva deka tie raspolagale so sposobnost da izvr{uvaat samo najprosti rabotni zada~i. Dve lica bile porano osuduvani i toa za telesni povredi i kra`bi, isto tolku manifestirale sociopatolo{ki povedenija kako upotreba na alkohol i akti na nasilstvo. Svoite ubistva gi storile od najrazli~ni motivi205 a spored vidot bile kvalificirani kako obi~no ubistvo (3), ubistvo na pove}e lica so umisla (1) i ubistvo od bezobyirna odmazda (1). Nivnite `rtvi vo dva slu~ai bile poznanici, a vo drugite }erka, èna, i prijateli. [to se odnesuva do nivnata duèvna sostojba proceneta tempore criminis, toa na site im bilo zemeno kako olesnuva~ka okolnost pri odmeruvaweto na kaznata. I pokraj isklu~itelno maliot broj ubistva storeni od lica so mentalni defekti i nivnoto zanemarlivo etiolo{ko zna~ewe, na ova mesto be{e potrebno da se osvrneme vrz nekoi fenimenolo{ki obele`ja, pred se, zatoa {to ubijcite od ovaa grupa kaznata za svoeto delo ja izdrùvaat vo KPD Idrizovo, kade {to ima skromni kadrovski i drugi uslovi za obezbeduvawe na nivniot aktiven tretman. Za da se sfati teìnata na ovoj problem ovde }e navedeme samo nekolku psiholo{ki crti {to gi karakteriziraat ovie lica i koi postavuvaat barawe za posebna grià i rabota so niv, {to e vsu{nost bitno i za rabotata so psihopatskite li~nosti. Za oligofrenite e najbitno toa {to ne se vo sostojba pravilno da rasuduvaat i da gi ocenuvaat op{testvenite pojavi i procesi i nedozvolenosta na svoite motivi i postapki.206 Poradi nesfa}aweto na nastanite i situaciite, oligofrenite se egocentri~204

Stepenot na mentalnata zaostanatost obi~no se opredeluva so koeficientite na inteligencija. Spored niv, prose~na, normalna li~nost e onaa kaj koja IQ iznesuva 90-110. Tie koeficienti kaj idiotite se pod 25 (odgovara na umniot razvoj na dete do 3 godini), kaj inbicilite od 25-50 (odgovara na razvoj od 3 do 6 godini) i kaj debilite od 50-do 70 (odgovara na razvoj od 6 do 10 godini). 205 Odmazda poradi navreda, odmazda poradi nanesena {teta, soznanie za prequba, odbivawe ponuda za brak i navreda nad alkoholiziran storitel. 206 So pravo se istaknuva deka slaboumnite ne se dovolno svesni za poledicite od izvr{enite krivi~ni dela, deka kaj niv ne postojat inhibicii {to mo`at da se najdat kaj inteligentntnite liac. Smalenata inteligencija go smaluva i dejstvoto na socijalizira~kite faktori i ja ote`nuva polo`bata na ~ovekot vo op{testvoto. Milutinovi} I, str. 371.

207

ni, povr{ni, lekoverni i lesno se naveduvaat na {to i da e, bidej}i ne moàt da gi voo~at posledicite. Zatoa oligofrenite lesno im podlegnuvaat na sopstvenite i tu|i seksualni porivi i na alkoholot. Pokraj niskata inteligencija i nesposobnosta za rasuduvawe, ne e ~udno {to sfa}aweto na moralot im e slabo. Afektite im se povr{ni i promenlivi. Izrazuvaweto na afektite obi~no im e preterano i nesmasno. Bes~uvstvitelni se na problemite i situaciite na drugite, bidej}i ne gi sfa}aat tie situacii.207 2. Neurozite208 ne stojat re~isi vo nikakva vrska so izvr{uvaweto na ubistvata. Ovoj zaklu~ok koj proizleze od pregledot na sudskite predmeti za izvr{enite ubistva e vo soglasnost i so misleweto na najgoelemiot broj avtori, koi smetaat deka neurozite retko se javuvaat klako faktor na kriminalitetot voop{to, odnosno deka ne moè da se zboruva za relativno potraen odnos me|u niv i ubistvata.209 I pokraj toa {to nemaat posebno etiolo{ko zna~ewe, neurozite i nivnoto manifestirawe se posebno bitni vo zatvorskata zaednica, za{to vo golema mera moàt da go naru{at penolo{kiot tretman na osudenite lica. Me|utoa, ovoj fakt ne moèvme empiriski da go proverime, za{to vo KPD Idrizovo ne uspeavme da dobieme podatoci za nivniot obem, dvièwe i posledicite za penalnite napori. 4. PSIHOZI NA UBISTVATA

Psihozite se zaboluvawa na centralniot nerven sistem (prvenstveno na mozokot), koi se manifestiraat vo patolo{ki oblici (rastrojstva io procesi) na pogolem broj psihio~ki funkcii.210 So ogled na svoeto poteklo obi~no se klasificiraat na onie {to poteknuvaat od organski bolesti i povredi na mozokot (organski psihozi) i onie {to se proizvod od raznovidni du{evni sudiri i nasledni osobini (funkcionalni psihozo. Naj~esti vidovi na psihozi (du{evni zaboluvawa) se porgresivnata paraliza, paranojata, mani~no depresivnata psihoza i {izofre207

Lopa{}i} i dr. str. 323. Pod neurozi ili psihoneurozi (dvata poimi se identi~ni) gi podrazbirame psiholo{kite promeni na li~nosta, koi na poedinecot mu donesuvaat subjektivni te{kotii i doveduvaat do rastrojstva vo odnosot na li~nosta sprema okolinata, bilo poradi {to nejzinata rabotna sposobnost opa|a, bilo {to doa|a do te{kotii vo nejzinite odnosi vo semejstvoto, sorabotnicite itn. Lopa{i} i dr. str. 128. 209 Vidi Milutinovi} I, str. 367, Vukovi}, str. 149, A~imovi} I, str. 50. Slabata povrzanost me|u neurozite i ubistvata proizleguva od toa {to neuroti~nite lica se karakteriziraat so inhibitorni svojstva, strav i nere{itelnost, a vo najlo{ slu~aj kvaziaktivnost. 210 Jevti} III, str. 10. 208

208

nijata. Site ovie du{evni sostojbi se doveduvaat vo vrska so kriminalnoto odnesuvawe. Koga se raboti za ubistvata i nivnoto izvr{uvawe pak, naj~esto se doveduva vo vrska so {izofrenijata.211 Od tie pri~ini najprvin nakratko }e se osvrneme vrz nekoi karakteristiki na ovaa bolest. [izofrenijata pretstavuva pomala grupa na te{ki zaboluvawa od oblasta na funkcionalnite psihozi.212 Poradi obemot na nejzinata zastapenost, te{kite promeni vo li~nosta i povedenieto na {izofreni~arite i te{kotiite na nivnata adaptacija ovaa psihoza se istaknuva kako mnogu zna~aen i seriozen individualen i op{etstven problem.213 [to se odnesuva do pri~inite {to ja uslovuvaat, na dene{niov stepen od razvojot na psihijatrijata ne postoi edinstveno mislewe. Nekoi avtori, etiogenezata na {izofrenijata ja baraat vo rastrojstvoto na mozo~noto tkivo, drugi vo disfunkcionalnosta na nervniot sistem i endokrinite `lezdi, a ne se retki ni onie {to objasnuvaweto go baraat vo konstitucionalnite i hereditnite faktori. Iako ne se bez svoja nau~na osnova, dosega{nite izolirani nabquduvawa na ovie faktori ne ja dokaàa svojata empiriska zasnovanost. Me|utoa, ako se ostavat na strana nesoglasuvawata po odnos na nejzinoto poteklo, lesno moè da se zabeleì soglasuvaweto okolu simptomite vo vrska so psihi~kite funkcii na patolo{koto povedenie na licata so ovaa psihoza. 211

Najgolem broj istraùva~i ukaàa deka udelot na {izofreni~arite e mnogu viskok kaj ubijcite. Spored Eksner gi ima 1-2% me|u du{evnite zatvorenici; spored Krezi 1-5%; spored [ipinkovski od 44 ubijci {to gi pregledal na klinika 17 bile du{evno bolni, a od niv 15 od {izofrenija; spored Vetsel od 119 ubijci 82 bile du{evno bolni, a od niv 1/3 {izofreni~ari; Brojler, na primer, smeta deka na{ol enormno golem procent na {izofreni~ari me|u ubijcite. Navedeno spored A~imovi} I, str. 48. Linkorn vo edna bolnica me|u 150 du{evno bolni lica obvineti za ubistvo na{ol 42,6% {izofreni~ari. Samo na paranoidniot oblik na {izofrenija otpa|ale 25,3%. Navedeno spored Kapamaxija, str. 106. 212 Terminot {izofrenija vo psihijatriskata literatura za prvpat go upotrebil Eugen Bleuer. Toj termin pretstavuva kovanica od shizo, {to zna~i kinewe, rascepuvawe i fren, {to zna~i du{a. Nakratko, so ovoj termin najdobro se objasnuva su{tinata na ovaa du{evna bolest kako rascep na li~nosta ili du{evno rastrojstvo. 213 Spored psihijatriskite istraùvawa se smeta deka {izofrenijata e najte{ka du{evna bolest koja se javuva kaj 1/4 od stacioniranite du{evno bolni lica. Se naveduva isto taka, deka 0,8% do 1% od populacijata ima endogeni predispozicii za ovaa bolest. Vidi: Lopa{i}, R, i dr. str. 207. Spored Jevti}, na 1.000 lica ima 6-8 {izofreni~ari i toa pove}e èni odo{to maì. Jevti}, III, str. 196.

209

Taka, vo pogled na ~uvstvitelnosta kaj {izofreni~arite ~esto se manifestiraat iluzii, site vidovi halucinacii i telesni senzacii. Za niv se osobeno karakteristi~ni akusti~nite ~uvstvitelni obmani so neugodna imperativna i navredliva sodrìna. Pokraj toa, kaj niv se mnogubrojni i organskite halucinacii (~uvstvo deka gi udiraat, ma~at, gorat, im gi vadat o~ite, im ja pijat krvta i sl.); opti~ki halucinacii (gledaat raznovidni ~udni ìvotni ili samo oddelni nivni delovi, bizarnii situacii i sl.); gustativni halucinacii itn. Ponekoga{ site ili samo nekoi od navedenite halucinacii se doìvuvaat istovremeno (kombinirano), a seto toa pridonesuva za naru{uvawe na percepciite i normalnoto izvr{uvawe na mislovnite i volevite procesi. Vo pogled na projavuvaweto na nivnite emocionalni osobini, kaj niv se javuvaat rastrojstva vo vo vid na afektivna tapost, vrzanost samo za edna emocija ili nenormalnost vo nivnoto izrazuvawe so ogled na kvalitetot, brzinata, ja~inata i nasokata na emocionalniot pottik. Taka, na primer, tie izrazuvaat golem strav, lutina, bes ili àlost iako za toa ne postoi realna pri~ina. Se smeat tamu kade {to treba da pla~at ili pak i pokraj intenzitetot na emocionalnoto doìvuvawe, ostanuvaat emocionalno ramnodu{ni poradi sopstvenoto ograduvawe od lu|eto i nastanite od nadvorea{niot svet. Tie ja ignoriraat objektivnata realnost i ìveat vo svoj sopstven fantasti~en svet koj nema nikakva osnova vo stvarnosta (autizam) Pokraj toa, rastroenosta na nivniot emocionalen ìvot kaj niv ~esto predizvikuva depersonalizacija214 i ambivalencija215 vo li~nosta i povedenieto. Rastrojstvoto na svesta kaj niv se gleda i vo nivnata zatvorenost za doìvuvawa od nadvore{niot svet i nivniot odraz vrz intrapsihi~kiot ìvot, {to gi ~ini osobeno nepogodni za prevospitni vlijanija. Procesot na misleweto kaj {izofreni~arite se vr{i nenormalno i zbrkano. Toa se zabeleùva preku nivnoto verbalno, pismeno i slikovito izrazuvawe. Nivnite misli se apstraktni, nepovrzani i nerazbirlivi predizvikani od vnatre{ni doìvuvawa pod dejstvo na halucinaciite i patolo{kiet idei. Nivnite misli i odnosot sprema okolinata se zasnovaat vrz ideite na odnos, ideite deka se progoneti, deka nekoj saka da gi ubie, deka boleduvaat od najrazli~ni i ~udni bolesti, ideite na barawe i o~ekuvawe od okolinata i sl. Vo site ovie 214

"Sopstvenata li~nost na bolniot mu deluva tu|o, nevistinito i osobeno, a pretstavite za nadvore{nito svet se bledi i bezbojni. Bolnite se `alat na nedostig od emocii, se ~ustvuvaat od temel izmeneti, kako da se avtomati, kako da se mrtvi." Lo{pa{i}, R. i dr. str. 214. 215 "Za ambivalencijata e karakteristi~no istovremeno zazemawe na sprotivni emocionalni stavovi sprema lu|eto, nastanite objektite, itn. Bolniot istovremeno se smee i pla~e. Istovremeno ne{to saka i odbiva. Toj sprema isto lice e agresiven i podlo`en." Lopa{i}, R. i dr. str. 221.

210

idei bolniot veruva i pokraj nivnata nerealnost, koja e sfatliva i za edno prose~no du{evno zdravo dete, i so ni{to ne moàt da se razubedat vo toa. Nivnite dejstvija (psihomotorikata) se karakterizitraat so: nemir (trkalawe po pod, postojano dvièwe, kinewe i sl), stupor (celosna nepodvi`nost na nadvore{ni drazbi), mutizam (uporno mol~ewe, neodgocarawe), paralogija (namerno pogre{no odgovarawe), katalepsija (uporno zadrùvawe na opredelena polo`ba na teloto), stereotipija (uoporno povtoruvawe zborovi, gestovi ili drugi dvièwa), paramimija (neadekvatno upravuvawe so mimikata). So ogled na dinamikata i rasporedot na gorenavedenite simptomi kaj zabolenite lica, oddelni avtori216 {izofrenijata ja delat na {izofrenija simpleks, hiberfrenija, katatonija i paranoidna {izofrenija. Me|utoa, site se soglasuvaat so faktot deka poradi raznovidnosta na simptomite, nivnata postojanost i zamrsenost, kako i nere{enoto pra{awe na etiologijata na ovie psihozi, ovaa i sli~ni podelbi imaat ve{ta~ko no, i opredeleno prakti~ni zna~ewe. Vo taa smisla se veli deka ramnodu{nosta, nedostigot od sposobnosti i inicijativa se glavni simptomi na {izofrenijata simpleks. Katatonijata se karakterizira so epizodni i trajni rastrojstva vo psihomotorikata vo vid na stupor (zako~enost) ili nemir ili vozbuduvawe. Poradi sloènata simptomatologija, hiberfrenijata obi~no se izbegnuva da se definira, a za paranoidnata {izofrenija se istaknuva zna~eweto na paranoidnite misli sprema koi se soobrazuva celokupnoto povedenie na bolniot. Se ~ini deka vo teoriskoto i prakti~noto prou~uvawe na paranoidnata {izofrenija se oti{lo najdaleku. Kaj ovaa grupa zaboleni preovladuvaat nesistematizirani i nelogi~i naludni~avi idei. Na po~etokot od bolesta poedinecot se somneva deka e izloèn na ne~ie posebno vnimanie i po~nuva da se pla{i i na sopstven na~in da gi analiziara tie magloviti pojavi (osobeno so slu{ni halucinacii i telesni senzacii) doa|aj}i do fantasti~en zaklu~oci. Kaj bolniot se pojavuvaat idei na odnos i progonuvawe ~ija {to apsurdnost ne moè da se proceni. Bolniot smeta deka go progonuvaat razli~ni neprijatelski organizacii, razni sili, stranski agenturi itn. Toj ne jade, za{to mu e sosema jasno deka hranata e zatruena, itn.217 Po ovoj kratok prikaz na {izofrenijata, koncepiran spored u~ebnicite na Jevti} i Lopa{i} i dr. moàt mnogu lesno da se sfatat ubistvata {to proizlegle od vakvite du{evni sostojbi na opredeleni lica vo Makedonija. Ubistvata povrzani so {izofrenite procesi i sostojbi moàt da se podelat na dve grupi. Prvata grupa ja so~inuvaat ubistvata storeni od lica so vakvi zaboluvawa kaj koi vo momentot na izvr{uvaweto 216 217

Ibid, str. 221. Lopa{i}, R. i dr, str. 224-225.

211

na deloto postoela remisija na bolesta. Tie ubistvoto go izvr{ile vo nepsihoti~na sostojba so normalna ili psihopatolo{ka motivacija, a poradi toa {to od strana na sudot se priglaseni za presmetlivi kaznata za deloto ja izdrùvaat vo KPD Idrizovo. Vtoarta grupa ubijci ja so~inuvaat lica {to ubistvoto go izvr{ile kako psihoti~ari i toa po psihoti~ni sostojbi ili kako du{evno zdravi lica, koi (tempore criminis) bile bo preodna psihoti~na sostojba. Na ovie lica im bila izre~ena merka na bezbednost upatuvawe vo zavod za ~uvawe i lekuvawe {to ja izdrùvale vo edna od du{evnite bolnici vo SRM (Bardovci, Negorci i Demir Hisar). Po konkretnite sogleduvawa na opredeleni obele`ja od prvata grupa ubistva }e navedeme deka ovde se raboti za 5 lica {to boleduvale od slednive du{evni bolesti: dvajca od {izofrenija i po eden od paranoja i epilepsija. Za petiot slu~aj vo obrazloènieto na presudata e navedeno deka storitelot bil du{evno bolna li~nost bez da se precizira vidot na bolesta. @rtvite na ovie lica bile poznanici (2), ~i~ko , vonbra~en ma` i bratu~ed. Inteersno e da se spomne deka, so eden isklu~ok, vo site slu~ai i `rtvite imale opredelen pridones vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo. I pokraj nedostigot na sporedbeni podatoci za prisustvoto na psihozite od grupata {izofrenija kaj nedelinkventnaat populacija vo SRM, od brojot na izvr{enite ubistva e sosema prifatliva konstatacijata za nivnata povrzanost so ovj oblik kriminalno odnesuvawe. Ottuka proizleguva i nivnoto zna~ewe od aspektot na ovoj kriminalitet i tretamnot i lekuvaweto na ovie lica vo kazneno-popravnite usatnovi i du{evnite bolnici.218 I pokraj toa {to osnovano moè da ni se prefrli deka so zafa}aweto na ubistvata storeni od strana na nepresmetlivi lica, koi za toa izdrùvaat merka na bezbednost vo du{evni bolnici, na opredelen na~in se oddale~uvame od predmetot na na{iot trud, smetame deka e zna~ajno da se osvrneme i na ovie dela i na nivnite storiteli, pred se, zaradi osvetluvawe na opredeleni fenomenolo{ki i etiolo{ki pokazateli. Ovde, vsu{nost, se raboti za lica {to gi opredelivme vo vtorata grupa na psihoti~ni i nepresmetlivi. Za da obezbedime opredelena sporedlivost na podatocite, so istraùvaweto gi opfativme site ubijci {to za svoeto delo izdrùvale merka na bezbednost vo du{evnite ustanovi vo na{ava republika vo periiodot od 1973-1983 godina. Od pregledot na nivnite sudski re{enija i istorijata na bolesta gi ustanovivme slednive sostojbi. Najgolem broj od ovie ubijci bile od ma{ki pol (82,3%). Nivnata vozrast se dvièla od 20 do 50 godini, so isklu~ok na edno pos218

Dosat iscrpen prikaz za tretmanot i lekuvaweto na du{evno bolnite lica (somatski metodi i psihoterapija) mo`e da se najde kaj Lopi{i} i dr. str. 107-120 i 160-180).

212

taro lice kaj koe se rabotelo za skleroti~na demencija. [kolskata sprema kaj ovie lica bila bez zna~ewe za izvr{uvawe na ubistvoto so ogled na toa {to delata gi storile vo nepresmetliva sostojba. Interesno e da se spomne deka kaj niv se pojavuvaat site stepeni na obrazovanie, od nepismeni do lu|e so fakultett, so dominacija na onie {to zavr{ile sredno obrazovanie (26,5%). Najgolem broj od ovie lica bile zemjodelci (32,3%), a so ogled na materijalnata sostojba slaboimotni (29,4%). I pokraj nivnata du{evna bolest, koja kaj opredleni poedinci se manifestirala u{te od porano i na opredelen na~in bila vidliva, 38,2% od ovie lica usepale da sklu~at brak i imale vkupno 30 maloletni deca. Ubijcite od ovaa grupa ne{to pove}e poteknuvale od grad (52,9%). Site zaemno li{ile od `ivot 34 lica, a se obidele da ubijat u{te 10 lica. Svoite dela gi izvr{ile nad sopruga (29,4%), pozananik i tatko na ednakvo nivo od 11,7% i isto taka na ednakvo nivo od 5,9% nad brat ili snaa. Vo eden slu~aj kako nivni `rtvi se pojavuvaat i lica {to im bile majka, sestra i baba. Nakratko, vo 58,8% slu~ai nivnite `rtvi bile lica so koi se poznaavle i ~esto doa|ale vo me|usebni kontakti. Ovie lica znaele za du{evnata bolest na storitelot i za mo`nosta od projavuvawe na negovite neadekvatni reakcii, no sepak ne uspeale da go spre~at nivnoto najte{ko povedenie. Vo ostanatite 41,2% slu~ai `rtvata i storitelot zaemno ne se poznavale nitu pred, ni vo momentot na izvr{uvaweto na deloto, no stoele vo zategnati, odnosno konfliktni odnosi. Svoite dela psihoti~nite ubijci naj~esto gi izvr{uvale so ogneno oru`je (41,3%), sekira (17,6%) i stap (11,8%). So ogled na mestoto na izvr{uvaweto - vo zaedni~ki stan (29,4%), i na ednakvo nivo od 20,6% na ulici, parkovi i na drugi javni mesta, kako i vo du{evni bolnici. Po izvr{enoto ubistvo naj~ersto se davale vo begstvo (23,5%) ili pak bile sovladuvani na samoto mesto na izvr{uvawe na deloto. Ona {to e najzna~ajno za etiologijata na ovie ubistva e sekako dijagnozata na nivnata bolest, proceneta vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, kako i motivite od koi deluvale storitelite. So ogled na prvoto, interesen e podatokot deka 76,5% ubistva bile izvr{eni od lica koi vo momentot na izvr{uvawetpo bile so izrazena simptomatologija na du{evna bolest {izofrenija, a od niv 47,0% bile pokonkretno opredeleni kako paranopidni {izofreni~ari. Od drugite ubijci 11,8% bile so du{evna bolest paranoja; 5,9% so epilepsija i eden slu~aj so arterioskleroti~na demencija (interpretativno ludilo). Od site ovie 34 storiteli, 21 ili 61,8% porano bile lekuvani vo du{evna bolnica, od kade {to podocna pred da go izvr{at ubistvoto, ili bile otpu{teni kako zale~eni, ili povtorno se nao|ale na 213

lekuvawe i ubistvoto go izvr{ile vo samata bolnica. Trojca od niv se nao|ale na izdrùvawe merka na bezbednost vo du{evna bolnica poradi izvr{eno delo vo obid. I ovie storiteli na ubistva imale svoi motivi za izvr{uvawe na deloto. Sodrìnaat na tie motivi ne moè da se procenuva kako kaj normalnite - presmetlivi lica poradi faktot {to vo momentot na izvr{uvaweto na ubistvoto tie bile so rastroena svest i volja. Nivnite motivi se patolo{ki, besmisleni i nerealni i vedna{ ukaùvaat na li~nost ~ija struktura vnimatrelno treba da se prou~i, bidej}i vo osnovata na nejzinite postavki kako pokrenuva~i na aktivnost se javuvaat i drugi patolo{ki porivi {to se produkt na nedostatocite na razvojot na biopsihosocijalnata struktura. Psihopatolo{kite motivi na psihoti~nite lica naj~esto bile izrazeni vo vid na patolo{ka qubomora, odnosno qubomora za koja nemalo nikakva realna podloga. Od ovoj motiv bile izavr{eni 10 ili 29,4% ubistva. Dejstvieto na izvr{uvaweto naj~esto bilo naso~eno kon sopstvenata sopruga za koja storitelot smetal deka odrùva seksualni odnosi so negoviot tatko, bra}a, drugi rodnini ili so za nego nepoznati lica. Ponekoga{ storitelot od sosema neutralni razgovori izvlekuval zaklu~oci deka ènata nastojuva da se oslobodi od nego za da se omaì za drug. Kon vakvi ubistva storitelot preo|al i pod dejsetvo na imperativni halucinacii {to bile izre~eni od razni svetci ili pak poteknuvale od sopstvenoto telo. Vo opredeleni situacii patolo{kata qubomora go naso~uvala storitelot kon li{uvawe od ùivot na zamisleniot qubovnik na svojata èna koj bil negov tatko, sin ili poznanik. Vtoriot, po~est oblik na motivi se nao|ale vo stravot po sopstveniot ìvot. Smetaj}i deka nekoj niv saka da gi ubie ili pod vlijanie na interpretativni doìvuvawa, storitelite izvr{ile 8 ili 23,5% ubistva. Taka na primer, edno ubistvo e izvr{eno od strana na lice koe smetalo deka ènata mu ja pie krvta i pravi raznovidni ma|ii so cel da go li{i od ìvot. Vo dva slu~ai storitelite gi ubile svoite tatkovci za koi smetale deka sakaat niv da gi ubijat. Od istive pri~ini eden storitel pukal od prozorecot na svojot stan vo sosema slu~ajni minuva~i, a drug izvr{il dve svirepi ubistva, bidej}i vo `rtvata gi prepoznal svoite neprijateli pripadnici na edna tajna organizacija {to samiot ja sozdal vo svoite pretstavi. I na krajot, vo eden slu~aj storitelot ja ubil svojata podstanarka smetaj}i deka taa mu satvila otrov vo pivoto, a vo drugi dva slu~ai se ubieni dve lica vo du{evna bolnica za koi storitelot smetal deka sakaat nego da go ubijat. Me|u drugite motivvi najdovme i na takvi kako na primer, deka `rtvata, baba na storitelot barala od nego da bide ubiena za toj da moè da go zeme vol{ebniot prsten {to mu go vetila u{te kako dete, 214

it. itn. No sepak i kaj ovie lica vo opredelen, navistina mal broj slu~ai, se pojavuvaat i normalni psiholo{ki motivi, kako {to se kaj ubistvata zaradi pretrpena {teta ili strav od nejzino pretrpuvawe, ili pak poradi spre~uvawe storitelot da bide li{en od sloboda zaradi nekoe protivpravno dejstvie. Na krajot bi go spomenale samo u{te toa deka od storuvaweto na ovie klrivi~ni dela do donesuvaweto na re{enieto so koe se izrekuva merkata na bezbednost i po~etokot na nejzinoto izvr{uvawe pominuvaat samo po eden do tri meseci, so isklu~ok kaj ~etiri slu~ai kade {to toj period trael od {est meseci do dve godini. Toa e sekako za pozdravuvawe, iako vrz planot na prevencijata na ovie ubistva kaj nas e sepak mnogu malku storeno i tuka treba da se vlo`at pogolemi usilbi me|u koi osobeno spa|a pravovremenoto smestuvawe na ovie lica vo soodvetni ustanovi pred storuvaweto na kakvo i da e krivi~no delo i prilagoduvawe na odnosot na potencijalnite `rtvi sprema nivnite osobini, se razbira onamu kade {to toj odnos so ogled na bliskoto srodstvo e ostvarliv.

215

VTOR DEL POLITIKA NA REPRESIVNO SUZBIVAWE NA UBISTVATA

216

217

GlavaI REPRESIVNO SUZBIVAWE NA UBISTVATA KAKO POSEBNA OBLAST NA ANTIKRIMINALNATA POLITIKA I. VOVEDUVAWE VO PROBLEMOT Za spre~uvawe i suzbivawe na kriminalitetot voop{to vo sekoe op{testvo se prezemaat, brojni kriminalnopoliti~ki merki {to stojat vo nu`na zavisnost so op{tite op{testveni i politi~ki vrednosti i interesi na konkretnoto op{testvo. Tie merki naj~esto se vklopeni vo takov sistem na planirani i koordinirani dejnosti {to vo na{ata literatura voobi~aeno se delat na represivni merki ili merki na kaznenata politika i merki na socijalnata prevencija. Prvite od niv ja so~inuvaat politikata na represivno suzbivawe na kriminalitetot {to se realizira na tri ramni{ta: zakonodavno - preku opredeluvawe na uslovite spored koi nekoi ~ove~ki povedenija se smetaat za kaznivi i uslovite na nivnata primena, potoa, preku akciite na pravosudnite organi naso~eni kon otkrivawe na krivi~nite dela i nivnite storiteli, pokrenuvawe i vodewe na soodvetni postapki i izrekuvawe na sankcii, i najposle, preku izvr{uvawe na krivi~nite sankcii. I kaj merkite na op{testvena prevencija stanuva zbor za brojni, sodrìnski razli~ni, dejnosti {to se ostvaruvaat na tri nivoa: op{ta socijalna prevencija, posebna socijalna prevencija i individualna (poedine~na) prevencija.219 Nakratko, prvite merki ja so~inuvaat krivi~nopravnata borba protiv kriminalitetot. Nivnata sodrìna e primena na represija koja e povrzana so kriminalnopoliti~kata strana na zakonodavnata dejnost i institucionalnite oblici i praktikata na organite na krivi~noto pravosudstvo (otkrivaweto na krivi~nite dela i nivnite storiteli, krivi~noto gonewe, sudeweto i izrekuvaweto na krivi~nite sankcii kako i nivnoto izvr{uvawe). So probivaweto na soznanijata deka samo so represija ne moè uspe{no da se re{ava problemot na kriminalitetot vo sovremeni uslovi sĂŽ pove}e se afirmira i vtoriot krug na tn. merki na op{testvena prevencija.220 Nivnata smisla e vo 219

Vidi: Lazarevi}, II, str. 34 i Milutinovi} II, str. 145 i 306. â&#x20AC;&#x153;Suzbivaweto na kriminalitetot e zada~a na celokupnoto op{testvo i samo {iroko organiziran sistem na preventivni merki ..., op{to podobruvawe na `ivotnite uslovi i kulturnoto nivo i podigaweto na op{tes220

218

otstranuvawe na etiolo{kite faktori {to go predizvikuvaat kriminalitetot. Vakvata sosema prifatliva podelba na kriminalnopoliti~kite merki se pravi so cel da se ovozmoàt teoretski analizi {to podlaboko }e navlezat vo sodrìnata na konkretno postavenite problemi i }e ukaàt na optimalnite formi i metodi za ostvaruvawe na antikriminalnata praktika. Se raboti, vsu{nost, za dve podra~ja na borba protiv kriminalitetot, {to, iako pretstavuvaat zasebni celini nu`no vleguvaat vo edinstveniot sistem na na{ata kriminalna politika. Seto toa e vo soglasnost so op{to prifateniot stav deka vo suzbivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot moè uspe{no da se deluva samo toga{ ako represijata i prevencijata se povrzat vo edinstvena op{testvena akcija. Represijata i prevencijata vpro~em, pred sebe imaat edinstvena cel - uspe{na borba so kriminalitetot. Vakvata orientacija vo borbata protiv kriminalitetot e od nesomneno zna~ewe za spre~uvawe i suzbivawe na ubistvata kako osobeno te{ki pojavni oblici na protivop{testveno odnesuvawe. Ili, poinaku re~eno, ubistvata se poseben op{testven problem za ~ie predupreduvawe i ograni~uvawe e potrebna zaedni~ka akcija na site op{testveni sili. Od tie pri~ini nu`no e nau~noistraùva~ko sledewe na site segmenti, odnosi i procesi {to go opredeleuvaat sistemot na antikriminalnata politika kon ubistvata. So takviot pristap treba da se dojde do najpovolnite sredstva i metodi {to op{testvoto }e go za{titat od odzemaweto tu| ìvot i }e go spre~at povratot kaj ovie dela. Razgleduvaweto i razre{uvaweto na sevkupnite problemi od ovaa oblast ne e me|utoa predmet na ovoj trud. Od izlagawata za predmetot na istraùvaweto vidovme deka toj se odnesuva na kriminolo{kite karakteristiki na storitelite na krivi~noto delo ubistvo i ulogata na ovie obele`ja za nivnata resocijalizacija. Vo ovaa smisla gi postavivme i osnovnite celi na istraùvaweto. Pritoa, preku analizata na objektivnite faktori {to go opredeluvaat obemot, strukturata i dinamikata na ubistvata, najprvin dojdovme do etiolo{kite karakteristiki na deloto i storitelot {to pomalku ili pove}e se rezultat na negativnoto dejstvo na op{testvenoekonomskite, kulturnite i drugite vlijanija na po{irokata i potesnata op{testvena struktura. Kriminolo{kite soznanija od svoja strana go ovozmoùvaat sogleduvaweto na osnovnite nasoki na op{testvenata akcija sprema ovoj oblik na kriminalno odnesuvawe. Taa akcija nu`no e preventivno naso~ena i so ogled na svojata {iro~ina pretpostavuva po{iroki razgleduvawa. No, neosporuvaj}i go zna~eweto na op{testvenata prevencija, namerno ne se zanimavame so ova pra{awe, pred se, za{to kaj nas tvenata svest - moè da dovede do zna~ajni rezultati vo postepenoto ograni~uvawe na kriminalitetot i do bitno smaluvawe na negoviot obem i intenzitet. Ho~evar - Kraus, str. 237.

219

ve}e postojat nau~ni istraùvawa {to davaat polezni naso}i vo nejzinoto ostvaruvawe.221 Od druga strana e mo{ne zabeleìtelno deka vo na{ata teorija ne mu se posvetuva dovolno vnimanie na kaznenata politika spremna ubistvata. Toa vo prv red se odnesuva na antikriminalnata praktika {to kaj ovie dela se ostvaruva vo ramkite na nejzinoto treto ramni{te. Celosnoto zapostavuvawe ili samo marginalnoto dopirawe na problemite od aspektot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor i ostvaruvaweto na resocijalizacijata na ubijcite te{ko moè da se opravda, osobeno vo uslovi koga dominira soznanie deka kaznuvaweto, kako vo svetot, taka i kaj nas se u{te e osnovnata poluga na kriminalnata politika.222 Ottamu, kako posebno interesen problem za ans se postavuva pra{aweto kolku denes kazneno-popravnite ustanovi se organizirani vo soglasnost so sovremenite barawa na kriminalnata politika i nivnaat vistinska uloga vo suzbivaweto na ubistvata. Za navleguvawe vo ovie problemi be{e potrebno da se dopre su{tinaat na subjektivnite kriminogeni vlijanija. Od tie pri~ini preku nuivnata analiza i nie se dobliìvme do vnatre{nite negativni karakteristiki na ubijcite vi SRM, a so toa i do podra~jeto {to ovozmoùva konkretni deluvawa vrz samiot poedinec. Vo ovoj del na trudot, vsu{nost, }e se obideme da odgovorime kako ubiecot treba da se resocijalizira so ogled na osobinite {to gi poseduva. Ili, poinaku re~eno, prethodnite istraùva~ki soznanija treba da ni posluàt da go dosegneme postoeweto ili nepostoeweto na bitnite elementi {to gi izdvojuvaat ubijcite od drugite osudenici na kazna zatvor i {to treba specifi~no da se primeni ili deka ne treba ne{to da se primeni spored tezaat - ubijcite se dobri zatvorenici koi treba da se pu{tat samo da ja izdràt kaznata. Ova se osnovnite pra{awa vrz koi se nadovrzuvaat i golem broj drugi teoretski i prakti~ni aspekti {to se zna~ajni za celosnoto nau~no zaokruùavwe na problemot. Niv }e im posvetime soodvetno mesto vo izlagawata {to sleduvaat. No, za da bideme pouspe{ni vo toa, se ~ini deka ovde e potrebno sosema nakratko da se potsetime koi se ubijcite kaj nas so ogled na nivnite etiolo{ki svojstva. Ova, kako {to }e vidime podocna, od pri~ina {to karakteristikite na ubijcite se neizbeèn uslov za utvrduvaweto ne samo na orientacijata na penitencijarniot prevosopiten tretman preku adekvaten izbor i sproveduvawe na oblicite, metodite i sredstvata za postapuvawe, tuku i za osnovnoto naso~uvawe na represivnata politika kon ovie dela voop{to. Vo odnos na karakteristikite na ubijcite {to proizleguvaat od objektivnite etiolo{ki vlijanija nie ve}e dadovme opredelena sin221

Vidi: Markovi} i dr. str. 252-255, Vili}, str. 235, Pe{i} I, str. 147, Salihu III, str. 64-73 i dr. 222 Vidi: Milutinovi} II, str. 106 i Lazarevi} I, str. 10.

220

teza.223 Va`no e me|utoa u{te edna{ da se podvle~e deka glavnoto zna~ewe na ovie karakteristiki se odrazuva na planot na op{tata i posebnata socijalna prevencija. Vrz osnova na ova i sli~ni istraùvawa vo taa smisla treba da se izgraduvaat osmisleni programi na nivno rea|irawe i uspe{no eliminirawe. Bez pretenzija da navleguvame vo osmisluvawe na tie programi, a so toa i podlaboko vo ovaa op{testvena akcija, ovde }e ukaème samo na nekoi od tie aktivnosti. Stanuva zbor za {irok spektar na merki naso~eni kon: nadminuvaweto na primitivizmot i zaostanatite sfa}awa, spre~uvaweto na {vercot so ogneno oru`je, zgolemuvaweto na kontrolata na negovo odzemawe kako i zaostruvaweto na kriteriumite vo odnos na izdavaweto dozvoli za negovo poseduvawe i nosewe, podigaweto na nivoto na op{toto obrazovanie na sredinata, podigaweto na nivoto na seksualnoto vospituvawe, spre~uvaweto na alkoholizmot i raznite oblici na nasilstvo, sreduvaweto na semejnite priliki i drugite socijalni problemi na naselenieto, podobruvaweto na sodrìnata na sredstvata na masovnite komunikacii, davaweto pogolema podr{ka na mirovnite soveti vo otstranuvaweto na me|usebnite sudiri i nesoglasija vo selskite sredini, poaùrno vodewe na parni~nata postapka vo oblasta na imotnite sporovi i sproveduvaweto na sudskite odluki, itn. itn. [to se odnesuva do obele`jata zna~ajni za opredeluvawe na individualnite osobini i specifi~ni crti na linosta na ubijcite, vo prethodniot del go utvrdivme glavno slednovo. Ubiecot kaj nas e lice so ne{to poniski intelektualni sposobnosti. Vo pogled na negovite karakterni osobini se odlikuva so: agresivnost, sugestibilnost (podlo`nost na vlijanija od treti lica), golem stepen na samodoverba ili preterana doverba vo sopstvenite sili (voobrazenost), nesamokriti~nost (nedostig na ~uvstvo na odgovornost) i neskromnost (sebi~nost) vo odnos na duhovnite dobra i vrednosti. Vo pogled na temperamentot dominiraat: negovata egocentri~nost, impulsivnost (nizok stepen na tolerancija), emocionalna labilnost (nezrelost) koja se izrazuva kako preovladuvawe na emocionalni ~uvstva (na strav, taga qubomora, zavist, omraza, prezir i zloba) ili kako prevladuvawe na emocionalnite sostojbi (afekti, raspoloènija i strasti) nad razumot i voljata, preterano ~uvstvo na gordost i sram, i na krajot, nedostig na elementarno ~uvstvo na sovest i so~uvstvo. Pokraj ovie karakteristiki kaj del od ubijcite zabeleàvme i opredeleni psihopatski osobini {to stojat na granicata na norma;lnoto i patolo{koto. Ovde treba da se znae deka site ovie karakteristiki {to negativno ja opredeluvaat li~nosta na ubiecot nikoga{ ne se spoeni vo edna li~nost. Kaj poedinecot, akter na ova delo, moàt da se javat samo del od ovie osobini i da se manifestiraat vo najrazli~ni kombinacii. Toa e i osnovnata pri~ina {to gi prezentirame na ovoj na~in i {to po 223

Vidi gi izlagawata od prviot del pod II/I.

221

ovoj osnov apriorno se otka`uvame od formiraweto na tipolo{ki kvalifikacii na ubicite.224 Lapidarnoto grupurawe na negativnite aspekti od psiholo{kata struktura na li~nosta na ubiecot sepak ima golemo zna~ewe za naso~uvaweto na prevospitniot tretman. Toa e ostvarlivo vo onaa mera vo koja penitencijarnite vospituva~i }e gi iskoristat ovie soznanija vo postapuvaweto i realizacijata na prevospitnata programa so osudeniote ubijci. II. RESOCIJALIZACIJATA - OSNOVNA CEL NA IZVR[UVAWETO NA KAZNATA ZATVOR Propiu{uvaweto, izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, kako {to ve}e vidovme, ja so~inuvaat politikata na represivnoto suzbivawe na kriminalitetot. Ovaa antikriminalna politika za koja vo teorijata se upotrebuvaat i sinonimite i kaznena politika ili krivi~nopravna represija, vo site dosega{ni klasni op{testva zavisela od usvoeniot koncept za celite na kaznuvaweto i nivnoto zna~ewe vo borbata protiv kriminalitetot. Izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, a me|u niv i na kaznata zatvor vo toj pogled gi karakterizira razvoen pat {to odi od na~eloto na retribucijata kon sovremenite idei za rasocijalizacija i socijalna adaptacija na delinkventite.225 Sovremenite idei za prevospituvawe na osudenoto lice niz izdr`uvaweto na kaznata dojdoa do izraz i vo na{eto krivi~no i izvr{no zakonodavstvo. Taka spored ~l. 33 KZ SFRJ celi na kaznuvaweto se: op{ta cel na kaznata ili za{tita na op{testvoto od kriminalitetot, specijalna prevencija ili cel na kaznata vo odnos na samiot storitel na krivi~noto delo (so kaznata se deluva vrz posledicite od kriminalniot nastan) i generalna prevencija ili cel na kaznata kon drugite gra|ani vo smisla na antikriminalno dejstvo vrz niv (deluvawe kon otstranuvawe na pri~inite i uslovite na kriminalitetot kako 224

Spored Manuel Lopez Rej vo sostavuvaweto na programite za tretman i procenkata na socijalnata rehabilitacija, ~ovekovite tipovi, ili tipovite na li~nosta igraat daleku poograni~ena uloga otkolku {to se misli. Tie imaat samo ograni~ena orientaciona vrednost {to uka`uva na nasokata, no ne i na definitivniot pat po koj treba da se odi, Vo taa smisla toj istaknuva deka treba da se ima predvid oti site tipovi se apstrakcii, deka i netipi~nite osobini igraat uloga za koja malku e poznato i deka vo konfiguracijata na tie razli~no orientirani delovi na nekoe lice, sredinata igra va`na, a ponekoga{ i re{ava~ka uloga. Lopez Rej, str. 67-74. Vo prilog na ovoj stav vidi ja i argumentacijata na Pe{i} II, str. 259-260. 225 Za razvojot na ovie idei vidi: Sulejmanov IV, str. 146-151.

222

masovna pojava). Koga kon seto ova }e se dodade deka vnatre{na komponenta na ovie celi e i retribucijata, jasno e deka na{eto zakonodavstvo gi prifatilo ideite na eklekti~kite teorii za celite na kaznuvaweto, no so ne{to modificirana sodrìna. Specijalnata prevencija zna~i spre~uavwe na storitelot da vr{i krivi~ni dela i toa na fizi~ki na~in (preku izolacija, a ponekoga{ duri i preku eliminacija) i so negovo vospituvawe i prevospituvawe (resocijalizacija {to se ostvaruva vo tekot na iuzdrùvaweto na kaznata preku soodveten tretman). Svojata generalnopreventivna funkcija kaznata ja ostvaruva preku nejzino propi{uvawe, efikasno izrekuvawe i izvr{uvawe, dejstvuvaj}i vrz gra|anite ante delictum so vospitno vlijanie vrz niv i so razvivawe na nivniot moral, odgovornost i disciplina. Ottuka vedna{ se zabeleùva deka na{iot krivi~en zakon gi otfrla sfa}awata {to vo generalnata prevencija gledaat isklu~ivo kolektivno zastra{uvawe226 za odvra}awe od vr{ewe krivi~nio dela, a vo specijalnata preevncija sredstvo za spre~uvawe na povratot so pomo{ na stravot koj zatvorot mu go vleva na licata {to vo nego izdrùvaat kazna. Op{ta ili krajna cel na kaznuvaweto, koja spored ~l. 5 st. 2 KZ SFRJ e predvidena i za site drugi vidovi krivi~ni sankcii, se postignuva preku specijalnata i genera;lnata prevencija taka {to smislata i instrumentite za nejzinoto ostrvaruvawe se jasni: preku prevencija da se ostvarat krajnite celi na krtiminalnata politika - spre~uvawe na op{testveno opasni dejnosti. Koga e vo pra{awe izvr{uvaweto na kaznata zatvor, kaj nas teì{teto se stava vrz delinkventot i potrebata sprema nego da se prezemat merki na tretman {to vodat kon negova resocijalizacija. Kako sovremena teoretska misla i prakti~na akcija, resocijalizacijata na osudenite lica pretstavuva dominantna ideja na sistemot na izv226

Za skromnite mo`nosti na zastra{uva~koto dejstvo na kaznata vidi Milutinovi} II, str. 73-77 i 270-274. Interesni se i zabeleùvawata na Pe{i} za konkretnata ocena na ova dejstvo kaj ubistvata. Toj veli: "So ogled na strogosta na kaznite {to se propi{ani za ubistvata, efektot na generalnata prevencija bi trebalo da bide smaluvawe na vr{eweto na ovie deka. Me|utoa, nivniot broj ne samo {to ne se namaluva, tuku vo posledno vreme i se zgolemuva vo ~ii ramki i brojot na ubistvata pod zakani so najstrogi kazni. Toa pokaùva deka generalnaat prevencija ne gi postignuva potrebnite rezultati vo suzbivawetro na ubistvata. Vpro~em, dosega i ne moè{e da bide so sigurnost utvrdeno vo koja mera izrekuvaweto na strogite kazni na ubijcite vlijae vrz drugite lu|e da ne vr{at ubistva. Vo tekot na dosega{niot razvoj na najstrogoto, talionsko kaznuvawe na ubijcite izvesni lu|e ne moè{e da gi odvrati od tie zlostorstva. Me|utoa, toa ne zna~i deka kaznuvaweto voop{to ne gi odvra}a lu|eto od zlostorstvata, tuku deka postojat i drugi fakrori {to gi pokrenuvaat na zlostorstva." Pe{i} I, str. 137.

223

r{uvaweto na kaznata zatvor. Od nea se o~ekuva da go izmeni kvalitetot na li~nosta na zatvorenikot i da go vrati vo slobodnata zaednica so zajaknati socijalnoeti~ki sfa}awa i rezistenten odnos sprema raznovidnite vlijanija {to vodat kon kriminal. Vo taa smisla, za da se osposobat za uspe{no vklu~uvawe vo op{testvenite odnosi na na~in {to obezbeduva nivnoto idno povedenie da se ostvaruva vo sobraznost so elementarnite normi i op{testveni vrednosti i stavovi, sprema osudenite lica treba da se primenuva prevospiten tretman. A toj tretman pretstavuva zbir od postapki {to osudenoto lice treba da go navedat na lojalen odnos sprema op{testvenite dol`nosti so razvivawe na negovoto sopstveno ~uvstvo za socijalna odgovornost. No kako {to spomnavme pogore, niz kaznuvaweto se provlekuvaat i retributivni elementi, na {to osobeno ukaùva postoeweto na smrtnata kazna, postavuvaweto na odgovornosta vo zavisnost od teìnata na deloto i stepenot na vinata i drugi odredbi od na{iot krivi~en zakon. Me|utoa, krivi~nopravnata prevencija vo sekoj slu~aj e osnovnata ideja na na{eto krivi~no i izvr{noto zakonodavstvo,227 a represijata samo ostatok od koj na ova nivo od razvojot na op{testvenoekonomskite odnosi toa ne moè da se otkaè. Toa e nu`nost {to izvira od potrebata za za{tita na op{testvoto i zadovoluvawe na negovite barawa za izrekuvawe op{testveno moralen prekor i neodobruvawe na kriminalnoto povedenie kako negativen oblik na op{testveno povedenie. Postoeweto na elemenmti na represivnost i od drugi

227

Vo Zkonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopasnki prestapi ("SB SRM," 1979/19, vo antamo{niot tekst ZIS), celta an izvr{uvaweto na kaznata zatvor e regulitrana vo ~l. 10 koj glasi: "Celta na izvr{uvaweto na kaznata zatvor e osposobuvawe na osudenite lica po otpu{taweto na sloboda da ìveat i rabotat vo soglasnost so zakonot, da gi ispolnuvaat dol`nostite na ~ovek i gra|anin na socijalizsti~kata samoupravna zaednica i pove}e da ne vr{at krivi~nio dela (st. 1). Za postignuvawe celta na kaznata zatvor sprema osudenite lica se primenuvaat soodvetni vospitni i prevospitni merki (st. 2)." I pokraj svoite humanisti~ki nasoki ovaa odredba od ZIS treba da se podloì na kritika, bidej}i ne e celosna: ne e vo soglasnost so odredbata od ~l. 33 KZ SFRJ. So nea imeno se istaknuva samo specijalnopreventivnata uloga na kaznata, {to i pokraj site èlbi ne moè da bide bi teoretska nitu pak prakti~na vistina. Nikoj ne moè da ja ospori realnosta deka zatvorot gi sodrì site elementi na kazna i deka vo na{eto krivi~no zakonodavstvo i za nego vaàt generalnopreventivnite celi, kako i toa deka preku niv se ostvaruva idejata za odmazda. Pra{aweto e samo vo toa kade treba da se stavi akcedntot i na koj na~in da se priznae i regulira i ostvaruva nepodvle~enata (vo ovoj slu~ajj i nespomnatiete) celik i komponenti na kaznata.

224

aspekti,228 me|u koi i od toa {to prestapni~koto povedenie op{testveno se vrednuva kako opasno dejstvuvawe, a naukata ne poznava posovr{eni metodi za izvr{uvawe na kaznata vo koi nema da se izrazuvaat retributivni i prisilni motivi. Fakti~kata egzistencija na generalnata i specijalnata prevenciaj pri kaznuvaweto go postavuva i dimenzioniraweto na nivnite me|usebni odnosi. Soglasnosta deka retribucijata (vra}awe na zlo so zlo) e imanentna priroda (su{tina) na kaznata, od svoja strana go postavuva i pra{aweto na nejziniot odnos so prevencijata. Iako zakonodavecot gi ostava nere{eni, za ovie pra{awa vo teorijata na krivi~noto pravo se dadeni polezni nasoki koi kolku-tolku uspevaat da go iznajdat me|usebniot odnos na generalnata i specijalnata prevencija kako i merkata za opredeluvaweto na nivnoto mesto i uloga od edna, i retribucijata od druga strana. Za razgrani~uvaweto na prviot odnos se trgnuva od tolkuvaweto na ~l 33 KZ SFRJ, od koj proizleguva deka vo kaznata kako osnovna krivi~na sankcija podednakvo se ostvaruvaat generalnata i specijalnata prevencija kako nejzini zaedni~ki celi. Ottuka, pri sudskoto odmeruvawe na konkretnata kazna mora da se vodi smetka za obete zakonski celi na kaznuvaweto. Vo utvrduvaweto na nivniot odnos dobivaat podednakvo zna~ewe vo samiot zakon i zatoa bi trebalo da se povlastuva ili zapostavuva ostvaruvaweto na ednata za smetka na drugata. Vo taa smisla osobeno bi bilo nedozvoleno da se favorizira generalnata na {teta na specijalnata prevencija. Me|utoa, od podatocite od na{eto istra`uvawe proizleze deka toa ~esto se pravi so koristewe na okolnosta "za~estenosta na ovie dela na podra~jeto kade {to e storeno konkretnoto ubistvo," i pokraj toa {to za tie podra~ja podatocite ne poka`uvaat nekoja realna za~estenost. [to se odnesuva do dimenzioniraweto na odnosot na retribucijata i prevencijata vo teorijata isto taka postojat obidi da se re{i ova osobeno zna~ajno pra{awe za ostvaruvawe na sudskata individualizacija. Tuka re~isi i nema mislewa {to ne se soglasuvaat so idejata deka pri odmeruvaweto na kaznata vo prv red treba da se vodi smetka za potrebite na prevencijata, no taka {to konkretnata kazna }e ja za~uva svojata retributivna komponenta. Pritoa, nekoi avtori se obiduvaat da konstruiraat i opredeleni kriteriumi preku koi treba da se izrazuva toj odnos. Vo taa smisla se ~ini deka dosega najuspe{na formula, spored koja: "So ogled na potrebata od prevencija, kaznata 228

Dokolku poradi osobinite na osudenikot ne doa|a predvid prevospituvaweto (ednokratni, slu~ajni storiteli na krivi~ni dela, storiteli od nebre`nost ili nesvesna nu`da, kratkotrajni li{uvawa od sloboda) kaznata li{uvawe od sloboda se primenuva poardi generalnopreventivni pri~ini. Vo toj slu~aj taa za poedinecot pretstavuva se u{te vo prv red individualna represija. Vodopivec i dr. str. 81.

225

moè da bide poniska od kaznata {to bi mu odgovarala na stepenot na vinata. No potrebite na preevncijata nikoga{ ne bi smeele da dovedat do kazna {to bi ja preo|ala merata opredelena so stepenot na vinata."229 Kako {to moè{e da se zabeleì ovie odnosi dobivaat prioritetna uloga vo fazata na izrekuvaweto na kaznata. Toa me|utoa ne zna~i deka zaradi visokoto istaknuvawe na resocijalizacijata kako osnovna cel na kaznata zatvor, tie odnosi go gubat svoeto zna~ewe vo fazata na nejzinoto izvr{uvawe. Nivnoto vistinsko nivelirawe vo ovaa faza e grià na penolo{kata teorija. Ova pra{awe taa go smestuva vo domenot na ostvaruvaweto na penitencijarnata individualizacija za koja }e stane zbor ne{to podocna. Trgnuvaj}i od ovie na~elni zabele{ki vo redovite {to sledat }e se obideme da verificirame nekoi od vaka postavenite celi i da najdeme mo`ni solucii, koi vodej}i smetka za pogolemiot broj problemi na izvr{uvaweto na kaznata zatvor sprema ubijcite, posoodvetno }e gi reguliraat navedenite odnosi i }e pridonesat za poefikasna resocijalizacija i pobezbolna reintegracija na ovie osudenici. Za podobro da se sogleda zna~eweto na istraùvaweto na ovie problemi nie }e se zadrìme vrz nekoi pova`ni, pred se, prakti~ni problemi. Pritoa, nu`no e da |i sledime soznanijata od raspoloìvite, prethodno izneseni podatoci za okolnostite {to dovele do izvr{uvawe na ubistvata. III. UBISTVATA I VISINATA NA IZREÊNITE KAZNI Vo krivi~noto zakonodavstvo na oddelni zemji za izvr{eni ubistva odsekoga{ bile propi{uvani najstrogi kazni: progonstvo, deportacija, dolgogodi{no li{uvawe od sloboda, doìvotna robija, ili, so ogled na na~inot na izvr{uvaweto, razli~ni oblici na smrtnata kazna. Golemata strogost za ovie dela e zadràna i vo sovremenoto op{testvo. Politikata na represivno suzbivawe na ubistvata glavno gi koristela kaznite kako prinudni merki sprema storitelite na ovie najte{ki dela. Pritoa se pokaà osobeno negativno {to ovie dela i ovie kazni sluèle kako kriterium za vrednuvawe na represivnoto kaznuvawe kaj drugite krivi~ni dela i ostvaruvaweto na nivnata zastra{uva~ka funkcija. Na toj na~in, na po~etokot samo preku generalnata prevencija (preku surovi i egzemplarni kazni), no podocna i so specijalna prevencija se nastojuvalo i se nastojuva da se spre~i vr{eweto na ovie zlostorstva. Vo toj pogled vo na{eto krivi~no zakonodavstvo ne e isklu~ok: za ubistvata se predvideni mo{ne strogi kazni. Taka, za isvr{uvawe obi~no ubistvo KZ SRM predvidel kazna zatvor vo traewe od 5 do 15 229

Ba~i}, str. 204.

226

godini, a za site vidovi kvalificirani ubistva kazna zatvor od najmalku 10 godini ili smrtna kazna. Za ubistvoto na mig e predvidena kazna od edna do 10 godini zatvor, za ubistvoto od nebre`nost 6 meseci do 5 godini, a za ubistvo na dete pri pora|awe od 3 meseci do 3 godini. Za obid na ubistvo, ubiecot moè poblago da se kazni otkolku za dovr{eno ubistvo (~l. 19 st. 2 KZ SFRJ). Osven toa, na storitelite {to ubistvoto go izvr{ile vo nepresmetliva sostojba ili vo sostojba na bitno namalena presmetlivost, a se opasni za okolinata, moàt da im se izre~at merki na bezbednost Zadolìtrelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova. I na krajot spored ~l. 38 st. 2 KZ SFRJ, smrtnata kazna moè da se zameni so kazna zatvor vo traewe od 20 godini. Primenata na ovie odredbi vrz storitelite na ubistvata od na{iot primerok }e gi prikaème preku visinata na izre~enite kazni zatvor i toa najprvin so ogled na dovr{enosta na deloto. Tabela br. 20 Visina na izre~enite kazni za storitelite na ubistva so ogled na dovr{enosta na deloto Visina na izre~enata kazna zatvor do 1 god. od 1 - 3 god od 3 - 5 god od 5 -10 god od10-15 god 20 god. Vkupno

Vkupno N% 10 89 52 126 95 13 385

2,6 23,1 13,5 32,5 24,.7 3,4 100,0

Izvr{eni ubistva dovr{eni N% 8 32 14 83 91 13 242

3,2 13,2 5,8 34,6 37,9 5,4 100,0

vo obid N% 2 57 38 43 4 144

1,4 39,6 26,4 29,4 2,8 100,0

Trgnuvaj}i od visinata na kaznite so koi se zakanuva na{iot krivi~en zakon i podatocite od prikaànata tabela moè da se kaè deka vo navedeniot period sprema storitelite na ovie dela se primenuvala relativno blaga kaznena politika. Vo prilog na ovaa konstatacija zboruva procentot od 22% dovr{eni ubistva za koi {to na nivnite storiteli im bile izre~eni kazni zatvor do 5 godini, no i dosta visokiot procent (39,6%) na storiteli {to za obid za ubistvo naj~esto bile kaznuvani so zatvor od edna do tri godini. Za pocelosno sogleduvawe na visinata na izre~enite kazni na ova mesto }e prikaème i nekoi podatoci so ogled na vidot na ubistvoto. Za obi~no ubistvo storitelite od na{iot primerok naj~esto 227

bile kaznuvani so kazna zatvor od 5 do 10 godini (39,0%), a potoa, na ednakvo nivo od okolu 22% na kazna zatvor od edna do 3 godini i 10 do 15 godini. Za ubistvata na svirep (66,7%) i podmolen na~in (55,6%) naj~esto se izrekuvani kazni zatvor od 10 do 15 godini. So kazna zatvor od 10 do 15 godini bile kazneti i dvata storiteli na ubistvo od koristoqubie. Na 20 godini zatvor vo najgolem broj slu~ai bile osuduvani storitelite na ubistva na pove}e lica so umisla (7), a potoa vo identi~en broj po dva slu~ai storiteli na ubistva na podmolen na~in, ubistvoto od bezobyirna odmazda i ubistvoto poradi osobeno ote`nitelni okolnosti, spored ~l. 135 st. 2 KZ SFRJ/1951. [to se odnesuva do ubistvata pri koi so umisla se doveduva vo opasnost ìvotot na u{te nekoe lice vo 2 ili 60% slu~ai kaznata se dvièla od 5 do 10 godini zatvor. Za ubistvata na pove}e lica so umisla naj~esto se kaznuvalo od 10 do 15 godini (16 ili 55,2%). Visinata na kaznata bila najmala kaj ubistvata na mig (vo 50% slu~ai od 2 do 3 godini zatvor), ubistvata od nebre`nost (vo 80% slu~ai do 4 godini zatvor).230 [to se odnesuva dio ènite ubijci od na{iot primerok, tie kako i maìte za svoite dela bile naj~esto kaznuvani so zatvor od 5 do 10 godini (33,3%) Me|utoa, za razlika od niv tie bile naj~esto kaznuvani na kazna od edna i na onaa od 20 godini zatvor.231 230

Spored istraùvaweto na ubistvata vo Jugoslavija (1960-1965) vo 24,3% slu~ai na te{ki ubistva, smrtnata kazna e izre~ena vo 20% slu~ai; vo 40 ili 80% slu~ai izre~enata smrtna kazna sudovite ja zamenuvale so kazna strog zatvor vo traewe od 20 godini. Najdolgata kazna li{uvawe od sloboda za te{ki ubistva, koga ne bila zameneta so kazna zatvor od 20 godini, sudovite ja izrekuvale vo maksimalnata zakonska visina od 15 godini. Prosekot na kaznata strog zatvor za te{kite ubistva, izzemaj}i gi slu~aite vo koi smrtnata kazna bila zameneta so kazna strog zatvor iznesuvala 13,8 godini, a so slu~aite vo koi taa zamena bila izvr{ena, prosekot iznesuval 16 godini strog zatvor. Najvisoka izre~ena kazna za obi~no ubistvo bila ztvor vo traewe od 15 godini, a najniska (no, mnogu retko) od 3 godini. Najblaga kazna za obid na ubistvo iznesuvala edna, a najvisokata 9 godini strog zatvor. Pe{i} I, str. 137-138. 231 So istraùvaweto na Vili} bile opfateni 134 polnoletni èni osudeni za krivi~no delo ubistvo na podra~jeto na oktu`niot sud vo Ni{. Za nivnite dela im bile izre~eni kazni od 14 do edna godina i 6 meseci zatvor. Najmnogu se izrekuvani kazni vo traewe od 10-11 godini. Za kvalificiranite oblici na ubistva e izre~ena edna smrtna kazna, zameneta so 20 godini strog zatvor, a najmnogu kazni se izre~eni od 12 godini zatvor. Za obideno ubistvo glavno e izrekuvana kazna vo traewe od 2 godini (11 slu~ai). Poradi izvr{uvaweto na privilegirani oblici na ubistvo se izrekuvani kazni od 4 godini i 6 meseci kako najgolemi, do usloven otpust.

228

Tabela br. 21 Visina na prose~no izre~enite kazni zatvor spored motivot na ubistvoto Motiv na ubistvoto odmazda koristoqubie eliminacija na lice {to pretstavuva tovar za interesite na ubiecot eliminacija na lice {to pretstavuva opasnost za interesite na ubiecot qubomora te{ko naru{uvawe na bra~nite, semejnite i srodni~kite odnosi te{ko naru{uvawe na sosedskite odnosi po dolgotrajni sporovi od imoten karakter navreda na lice {to bilo vo pijana sostojba odbivawe napad od pomal intenzitet ubistvo na mig nebre`nost drugi motivi Vkupno

Prose~no izdr`ana kazna zatvor vo godini 5,4 13 7,8

Procent na ubistvata ostanati vo obid

7,3

46,7

10,1 7,9

42,5 30,1

7,1

34,9

5,7

50,0

6,9

37,5

3,5 1,9 10,5 7,3

16,5 8,3 37,4

52,4 8,6

Za pottiknuvawe se izrekuvani mnogu strogi kazni: vo eden slu~aj smrtnata kazna e zameneta so kazna zatvor vo traewe od 20 godini (pottiknuvawe na ubistvo od koristoqubie), a vo drugi 12, odnosno 10 godini. Kazni vo pokratko vremetraewe se izrekuvani vo slu~aite na ubistvo na novoroden~iwa, koi ne mo`ele da se okvalifikuvaat kako ubistvo na dete pri pora|awe, a kaj koi se zemeni predvid niza olesnuva~ki okolnosti vrzani za materijalnite i semejnite priliki na majkata. Za obid na ubistvo isto taka se izrekuvani kazni vo pokratko vremetraewe. Vili}, str. 227.

229

Izneseniot zakluok deka kaznenata politika sprema storitelite na krivi~noto delo ubistvo od aspektot na generalnopreventivnoto i retributivnoto dejstvo na izre~enite kazni e relativno poblaga vo opredlena mera go potvrduvaat i podatocite od tabelata br. 21. Malata dokazna vrednost na podatocite za prose~nata visina na izre~enite vremesnki kazni za storitelite na ubistvoto vo ovaa tabela se obidovme da ja korigirame so naporedno naveduvawe na pokazatelite na ubistvata {to ostanale vo obid. Imaj}i predvid deka za ubistvata vo obid se izrekuvaat prili~no poniski kazni, tregnavme od pretpostavkata deka onamu kade {to nivnite procenti se poniski se dobiva porealna slika za visinata na prose~no izre~enite kazni. Vo taa smisla e osobeno indikativna kaznenata politika za ubistvata {to pretstavuvaat tovar za interesite na storitelot. Za razlika od ovie ubistva, visinata na prose~no izre~enite kazni za delata na osloboduvawe od nesakano dete iznesuva 5,4 godini, a za ubistvo na dete pri pora|awe 6 meseci. Ovi podatoci go postavuvaat pra{aweto za opravdanosta na dosta niskite kazni izre~eni za storitelite na ubistva sprema nevini doen~iwa i deca i opravdanosta na kratkite kazni za ubistvata na dete pri pora|awe. Bez da navleguvame vo poseben komentar na ova mesto }e navedeme deka kaznenata politika sprema ubistvata e isto taka blaga vo slu~aite na ubistva od nebre`nost i ubistva na mig. Od druga strana, sudovite bile dosta strogi pri izrekuvaweto na kaznite za ubistva motivirani od koristoqubie, ubistvo na sopstven bra~en drugar (14,2 godini), soznanie za prequba (11,1 godini), odbivawe ponuda za stapuvawe vo brak (13 godini) i alkoholizam, nasilstvo, bezdelni~ewe i rasipni{tvo na storitelot kaj semejnite ubistva (11,2 godini). Me|utoa, bez ogled na site ovie podatoci te{ko moè kone~no da se kaè deka vaka izre~enite kazni se visoki ili niski i vrz osnova na toa da se ocenuva kaznenata politika, za{to edna od nejzinite glavni celi e i specijalnata prevencija koja treba da vodi smetka za li~nosta na storitelot na deloto vo sekoj konkreten slu~aj. Od tie pri~ini treba posobeno da se vnimava na ovoj aspekt na problemot. Pokonkretno kaàno, koga se ocenuva strogosta na represivnata politika sprema ubistvata, postojano treba da bide prisutna pomislata kon storitelot na deloto i mo`nostite za negovata resocijalizacija so pomo{ na takvi merki {to se vo sostrojba da gi otstranat negativnite li~ni svojstva na ubiecot. Vo taa smisla e prifatliv i stavot deka vo odnosot kon ubistvata kako i sprema site drugi krivi~ni dela moè da bide adekvatna samo onaa op{testvena reakcija koja vodi smetka za site celi na kaznuvaweto.232 232

Vidi: Miluitinovi} II, str. 216.

230

IV. NAÊLOTO NA INDIVIDUALIZACIJA VO PRIMENATA NA REPRESIVNITE MERKI Sovremenite soznanija deka borbata protiv kriminalitetot ne moè da se vodi preku odmazda i zastra{uvawe bez da se vodi smetka za osobinite na li~nosta na delinkventot, te{ko i postepeno, no postojano i sigurno go zacvrstuva{e humanoto sfa}awe za principot na individualizacija na kaznata kako svetilnik {to mora da se sledi za da ne se potone vo baraweto spas od kriminalitetot koj od den na den se pove}e se razbranuva.233 Ova na~elo, koe {to ima ogromno vlijanie vrz efikasnoto ostvaruvawe na celite na kaznata preku nejzino propi{uvawe, izrekuvawe i izvr{uvawe e inkorporirano i vo mnogubrojni odredbi vo na{eto krivi~no i izvr{no zkonodavstvo, i iako samo na posreden na~in izrazeno, pretstavuva dominanten princip na kaznuvaweto. Vo taa smisla Krivi~niot zakon pretstavuva osnov za individualizacija na kaznata (zakonska individualizacija), bidej}i vrz inkriminiraweto na opredeleni povedenija kako krivi~ni dela go opredeluva vidot i iznosot na mo`nite krivi~ni sankcii i sodrì niza instituti {to ovozmoùvaat nivna modifikacija i prakti~no prilagoduvawe sprema konkretniot storitel. Taka, na primer, vo na{iot KZ se predvideni mnogubrojni mo`nosti za individualizacija na krivi~nite sankcii niz slednive instituti: grupirawe na krivi~nite dela po glavi spored objektot na za{tita; predviduvawe razli~ni krivi~ni sankcii: kazni, merki na bezbednost, vospitni merki i parapenalni sankcii vo zavisnost od vozrasta, krivi~nata odgovornost i opasnosta 233

Istoriski gledano baraweto za individualizacija na krivi~nite sankcii zavise{e od sfa}aweto na pri~inite na kriminalitetot i prifateniot koncept za celite na kaznuvaweto. Toa pridonese ovoj princip razli~no da se koncipira i da se prenaglasuva bilo negovata objektivna ili subjektivna strana, {to }e re~e - krivi~nite sankcii da se prilagoduvaat na karakteristikite na storenoto delo - na negoviot vid i priroda, na okolnostite pod koi e storeno (mesto, vreme, sredstva i na~in na izvr{uvawe), na te`inata na posledicite i nivnoto zna~ewe vo konkretnite op{testveni uslovi, ili pak krivi~nite sankcii da se prilagoduvaat na karakteristikite na storitelot na krivi~noto delo, t.e. na svojstvata i okolnostite od subjektivna priroda. Na borbata na krivi~nopreavnite {koli i go dol`ime kristaliziraweto na moderniot poim na objektivno-subjektivnata individualizacija kako princip pod koj vo naj{iroka smisla se podrazbira prilagoduvawe na krivi~nite sankcii na posebnite karakteriski na storitelot na krivi~noto delo za da se ostvarat celite na krivi~nite sankcii. Toa zna~i deka za sovremenoto sfa}awe na individualizacijata se podednakvo zna~ajni objektivnite karakteristiki na krivi~noto delo i li~nosta na storitelot. Po{iroko za genezata na principot na individualizacijata vidi: Sulejmanov III, str. 249-267.

231

na storitelot i celite na krivi~nite sankcii; propi{uvawe alternativni i kumulativni kazni; razli~no kaznuvawe za umisla i nebri`nost; za dovr{eno i krivi~no delo vo obid; za podgotvitelni dejstvija i dobrovolno otkaùvawe od niv i vo obid; predviduvawe odredbi za odgovornost za pote{ka posledica (~l. 15 KZ SFRJ); za osobeno teòk slu~aj (~l. 47 KZSFRJ); predviduvawe razli~ni kazni za pote{ki (kvalificirani) i polesni (privilegirani) oblici na krivi~ni dela; postoewe na institutot nezna~itelna op{testvena opasnost (~l. 8 st. 2 KZ SFRJ) i sl. Me|utoa, za ostvaruvawe na principot na individualizacijata posebno zna~ewe imaat odredbite za odmeruvawe na kaznata i toa op{tite pravila (~l. 41 st. 1 KZ SFRJ) kako i posebnite pravila {to se odnesuvaat na ublaùvawe na kaznata (~l. 42 i 43 KZ SFRJ), osloboduvawe od kazna (~l. 44 i 45 KZ SFRJ), odmeruvawe na kaznata vo slu~aj na povrat (~l. 41 st. 2 KZ SFRJ), poostruvaweto za pove}ekraten povrat (~l. 46 KZ SFRJ), odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek (~l. 49 KZ SFRJ) i odmeruvawe na kaznata maloletni~ki zatvor (~l. 48 KZ SFRJ). Na ovoj na~in krivi~niot zakonik apstraktno gi propi{uva oblicite na krivi~noto delo i se opredeluva za relativno opredeleni kazni za storitelite na tie dela i site drugi dela, vo prv red poradi svojot normativen karakter (poradi samata priroda na zakonskite propisi), so koj ne e vo sostojba da ja dostigne nivnata konkretizacija vo site poedine~ni slu~ai. Me|utoa, kako {to ve}e vidovem, krivi~noto delo ubistvo se javuva vo razli~ni oblici, {to nu`no se razlikuvaat ne samo vo pogled na vidot na edno isto delo, tuku i po odnos na nivnite konkretni manifestacii vo ramkite na posebnite vidovi. Ottamu, proizleguva razli~nata op{testvena opasnost na konkretnoto delo. Od druga strana, mnogubrojnite socijalni, kulturni, moralni, psiholo{ki i drugi svojstva i oble`ja na li~nosta, {to na svoeviden na~in se prekr{uvaat vo izvr{enoto krivi~no delo, ja izrazuvaat op{testvenata opasnost na storitelot na kriminalnite dejnosti. Nakratko, mnogubrojnite elementi {to go ~inat deloto i individualnite svojstva na negovite storiteli se razlikuvaat vo pogled na nivnata op{testvena opasnost i so ogled na toa, sosema razbirlivo, sprema razli~nite dela i storiteli ne moè da se o~ekuva ednakva op{testvena osuda i linearno primeneta kazna. Zatoa, so opredeluvaweto na konkretnata kazna vo ramkite na ona {to zakonot ja predvidel za apstraktno delo, ili podobro re~eno, so konkretizacija na zakonskite odredbi za kaznuvaweto se vr{i sudskoto odmeruvawe na kaznata. Efikasnoto ostvaruvawe na represivnata politika na suzbivawe na ubistvata vo golema mera e usloveno tokmu od pra{aweto za opredeluvaweto na visinata na kaznata {to treba da im bide izer~ena na nivnite storiteli. Toa zna~i, za kaznata da moè da gi ostvari svoite op{testveno polezni zada~i taa mora da bide izre~ena i prilagodena sprema karakteristikite na li~nosta na storitelot i okolnostite 232

na negovoto delo, za{to samo taka mo`e da ja postigne svojata so zakon zamislena cel. Na ovoj na~in se dobli`ivme do podra~jeto na odmeruvawe na kaznata, odnosno do mehanizmot na soobrazuvawe na krivi~nopravnata represija vo konkretno projavenata op{testvena opasnost na deloto i storitelot. Ovoj mehanizam e vo racete na sudot i kako takov se ostvaruva so dosledno po~ituvawe na brojnite pravila {to vo taa smisla, a i zaradi po~ituvawe na na~eloto na zakonitosta, gi izgradi zakonot. No, tokmu na ova podra~je se pojavuvaat mnogubrojni, se u{te nere{eni pra{awa {to ja ote`nuvaat rabotata na sudot vo izrekuvaweto na kazni {to vo najgolema mera }e bidat prilagodeni na celta na kaznuvaweto. A toa, od svoja strana, ja nametnuva potrebata od permanentno sledewe na taa rabota so napori {to efikasno }e gi razre{at problemite i }e gi nadminat slabostite vo vrska so odmeruvaweto na kaznata. Za ostvaruvawe na sudskata individualizacija, za izrekuvawe i konkretno prilagoduvawe na kaznata,234 rekovme deka se od posebno zna~ewe op{tite pravila za izrekuvawe na kaznata, i spored na{e mislewe, tuka e pojdovnata osnova za dobivawe celosen odgovor na najzna~ajnite problemi so koi sudot se sre}ava vo ovaa oblast. Spored tie pravila od ~l. 41 st. 1 KZ SFRJ,235 sudot treba na storitelot na krivi~noto delo da mu ja odmeri kaznata vo graniciet {to se propi{ani so zakon za toa delo. Pritoa sudot treba da ja ima predvid celta na kaznuvaweto i site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pomala ili pogolema (olesnuva~ki i ote`nuva~}i okolnosti),236 a osobeno stepen234

Principot na sudskata individualizacija treba da se razlikuva od poimot sudsko odmeruvawe na kaznata. Ovie poimi ne se istovetni bidej}i so vtoriot se opfa}a odmeruvaweto na kaznata od strana na sudot vo predvidenite zakonski ramki za storenoto delo, ubla`uvaweto i osloboduvaweto od kazna kako i nejzinata zamena so parapenalni sankcii, vklu~uvaj}i go pokraj kaznata i izrekuvaweto merki na bezbednost. Za rzazlika od vaka sfateniot poim na sudskoto odmeruvawe na kaznata, sudskata individualizacija e po{irok poim, koj vo sebe, pokraj odredbite za odmeruvaweto na kaznata ja vklu~uva i primenata na site mo`nosti {to vo taa smisla gi pru`aat napred navedenite krivi~nopravni instituti. 235 Odredbite za odmeruvaweto na kaznata od ~l. 41 st. 1 KZ SFRJ se prezemeni od ~l 38 KZ/1951, so taa razlika {to pokraj tamu navedenite okolnosti, so ~l. 41 st. 1 KZ SFRJ sudot se obvrzuva da gi zeme predvid "i drugite okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta na storitelot." So ovoj ~len se predviduva i edna nova obvrska za sudot - pri odmeruvaweto na kaznata da se ima predvid i celta na kaznuvaweto. 236 Olesnuva~ki se onie okolnosti {to vlijaat na storitelot da mu se izre~e poblaga kazna vo ramkite na posebniot zakonski minimum na kaznata, a ote`nuva~ki se onie {to vo tie ramki vlijaat vrz izrekuvaweto pote{ka

233

ot na krivi~nata odgovornost, pobudite od koi e storeno deloto, ja~inata na zagrozuvaweto ili povredata na za{titenoto dobro, okolnostite pod koi e storeno deloto, porane{niot ìvot na storitelot, negovite li~ni priliki i negovoto drèwe po storenoto delo, kako i drugi okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta na storitelot. So ova pravilo zakonot mu dava bitni ovlastuvawa na sudot koj{to, otkako }e utvrdi deka liceto storilo opredeleno krivi~no delo i deka e krivi~no odgovorno, za nego moè da se pristapi kon izbor na vidot i merata na kaznata. Vo ostvaruvaweto na taa funkcija pred sudot se nametnuva baraweto da gi zeme predvid site relevantni objektivi i subjektivni okolnosti,237 a osobeno onie {to se izre~no navedeni vo zakonot i da gi ima predvid site celite na kaznuvaweto.238 I na krajot, sudot e obvrzan odmeruvaweto na kaznata da go vr{i vo ramkite na propi{anite kazni za konkretnoto delo koi, so ogled na toa {to vo na{iot sistem na relativno opredeleni kazni se dovolno {iroko postaveni, i ne pretstavuvaat nekoe bitno ograni~uvawe na sudot, no vo sekoj slu~aj se vaèn element za opredeluvawe na granicite vo koi moàt da se koristat navedenite okolnosti. Dokolku odgovorno se pridrùva kon site ovie pravila sudot vo golema mera moè da uspee vo prilagoduvaweto na vidot i merata na izre~enata kazna za storitelot na krivi~noto delo so ogled na negovata li~nost, teìnata na deloto i okolnostite pod koi toa e storeno i na toj na~in da pridonese za pravilno sproveduvawe na kaznenata politika. Toa zna~i deka dokolku, so ogled na op{toto pravilo za odmeruvawe na kaznata, sovesno se ocenat i utvrdat site okolnosti {to se odnesuvaat na stepenot na op{testvenata opasnost, stepenot na vinata i karakteristikiet na li~nosta na storitelot, a postojat vo fazata na podgotvuvaweto ili izvr{uvaweto na krivi~noto delo, e

kazna. Koi okolnosti }e bidat zemeni kako olesnuva~ki, a koi kako ote`nuva~ki e fakti~ko pra{awe {to e predmet na dokaùvawe od strana na sudot, za{to zakonot ne go opredeluva odnapred nivnoto olesnuva~ko, odnosno ote`nuva~ko dejstvo. 237 Okolnostite se fakti {to se zemaat predvid pri individualizacijata na krivi~nite sankcii, a pretstavuvaat uslovi na krivi~noto delo koi gi karakteriziraat nivnite poedine~ni elementi i povedenieto na obvinetiot, kako i fakti {to se sretnuvaat po izvr{uvaweto na krivi~noto delo, a vo koi isto taka se ogleda teìnata na krivi~noto delo, opasnosta na obvinetiot i negoviot stav sprema izvr{enoto krivi~no delo i prestapni{tvoto voop{to, i preku niv stepenot na podobnosta na obvinetiot za resocijalizacija. Pe{i} III, str. 118 238 Pri odmeruvaweto na kaznata sudot e dolèn da vodi smetka za op{tata cel na krivi~nite sankcii predvideni vo ~l. 5 st. 2 KZ SFJ i za celta na kaznata od ~l. 33 KZ SFRJ.

234

mo`no takvo odmeruvawe na kaznata {to }e bide najblisku do celite prifateni vo na{eto krivi~no pravo. Od navedenoto proizleguva deka za ostvaruvawe na celite na kaznenata politika so primena na represivni merki od posebno zna~ewe e izborot i visinata na sankcijata. So individualizacijata, vsu{nost, treba da se ostvari logi~ka reakcija me|u celite na op{testvenata reakcija i sredstvata nejzinoto ostvaruvawe. Doslednoto ostvaruvawe na ovie zada~i ne moè me|utoa da se zamisli nadvor od individualizacijata {to se javuva kako pretpostavka za efikasnoto izvr{uvawe na merkite od institucionalen karakter. Stanuva zbor za postapkite {to ja so~inuvaat tn. izvr{na individualizacija. Taa individualizacija se ogleda vo toa {to izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, po prethodno izu~uvawe na li~nosta na osudenikot se prilagoduva sprema negovite potrebi od strana na organite {to gi izvr{uvaat krivi~nite sankcii so cel za resocijalizacija i reintegracija na delinkventot. Od samiot poim na izvr{nata individualizacija vedna{ se zabeleùva deka nejzinata edinstvena cel e resocijalizacija na delinkventite. Takvoto sfa}awe vo ovaa faza na individualizacijata ovozmoùva li~nosta na delinkventot da se uvaùva neograni~eno za razlika do prethodnite fazi kade, kako {to vidovme, pokraj nea mora da se uvaùvaat i drugi principi. Ovde principot na individualizacijata doa|a do poln izraz i nemu, kako primaren mu se podredeni site drugi principi na kaznata li{uvawe od sloboda. Me|utoa, i vo ovaa faza individualizacijata mora da ima izvesni granici {to }e pretstavuvaat garancija deka kaznata nema da go zagubi svojot karakter na op{testvnena osuda za storenoto krivi~no delo. Imeno, spored sfa}awata na nekoi avtori individualizacijata ne smee da dovede do spu{tawe na traeweto na kaznata li{uvawe od sloboda pod nejzinite dolni granici opredeleni so uslovniot otpust.239 Izvr{nata individualizacija se ostvaruva preku prodlabo~eno stru~no prou~uvawe na li~nosta na osudenoto lice vo specijalizirani kazneno-popravni ustanovi i toa vo ramkite na klasifikacioni grupi vo koi se prezemaat programirani merki i metodi za tretrman i resocijalizacija na osudenite lica. Toa se ostvaruva i so drugi sredstva: pogodnopsti, disciplinski kazni, nagradite, uslovniot otpust itn. Me|utoa, od posebno zna~ewe e toa {to izvr{nata indiovidualizacija se ostvaruva niz klasifikacioni grupi, bidej}i prakti~no ne e izvodlivo da se obezbedi poseben individualiziran tretman za sekoe osudeno lice, nitu pak toa e potrebno, za{to postojat golem broj prilago-

239

Pove}e za toa vidi kambovski II, str. 163-164.

235

deni lica za koi individualniot tretman ne e neophoden.240 Vo taa smisla klasifikacijata voop{to e pomo{en instrument i metod za prakti~no sproveduvawe na principot na individualizacijata.241 Zaradi pocelosno sogleduvawe na zna~eweto na individualizacijata vo primenata na kaznata zatvor za krivi~noto delo ubistvo na ova mesto }e se zadrìme samo u{te na eden prakti~en problem. Pra{aweto na koe treba da se odgovori e: dali i vo kolkava mera sudskata individualizacija (sudskoto odmeruvawe na kaznata) ja postignuva svojata cel so toa {to utvrduvaj}i gi i cenej}i |i objektivnite i subjektivnite okolnosti go iznijansirala deloto i storitelot i so ogled na toa, i visinata na kaznata. Odgovorot na ova pra{awe vrz teoretski plan moè mnogu lesno da se dobie ako se trgne od faktot deka so odmeruvaweto na kaznata ne zavr{uva i nejzinata individualizacija, bidej}i odmeruvaweto pretstavuva samo eden stadium na sudskata individualizacija i individualizacijata voop{to {to i prethodi na penitencijarnata individualizacija, kade {to se zaokruùva ocenkata za li~nosta na storitelot i negovoto delo, no sega pred se, so ogled na potrebite i mo`nostite od negovoto prevospituvawe. Da se potsetime. Zakonskata sudskata i penitencijarnata individualizacija na kaznta ne se samostojni, odvoeni fazi na kaznuvaweto, tuku naprotiv - sekoja od niv zavisi od prethodnata i se nadovrzuva na nejzinite rezultati. Tie se organski i funkcionalno povrzani na toj na~in {to ostvaruvaweto na narednata faza vo prilagoduvaweto na kaznata pridonesuva da se po~ituva i da se ostane na zacrtanata linija na ostvaruvaweto na celite na kaznuvaweto. Vo taa smisla penitencijarnata individualizacija e samo prodolènie na sudskata individualizacija koja se nadovrzuva i nadgraduva na seto ona {to vo nea e postiognato. Ottuka ako se trgne od idealnata pretpostavka deka sudot sovesno gi utvrdil i ocenil site okolnosti {to mu prethodele na deloto, bilo vo vrska so nego ili se steknale po nego, i go opredelil nivnoto mesto vo prilog ili protiv negovoto izvr{uavwe, kako i olesnuva~koto i ote`nuva~koto dejstvo na okolnostite za ostvaruvawe na prevospitnoto vlijanie na kaznata sprema storitelot na deloto, toj go na{ol zaedni~kiot imenitel preku koj moè da se sogledaat kako specifi~nostite na samoto delo, taka i egzogenite i endogenite faktori {to ja opredeluvaat strukturata na li~nosta na storitelot. Na ovoj na~in utvrdenite okolnosti pretstavuvaat edinstvena baza i 240

Vo teorijata obi~no se smeta deka takov individualiziran tretman ne e pootreben, pred se, za primarnite delinkventi, storitelite na nebre`ni i slu~ajni krivi~ni dela. 241 Sekoja klasifikacija e vsu{nost grupirawe na razli~ni li~nosti sprema koi bi mo`elo da se primenat sli~ni postapki na prevospituvawe. Toa zna~i otstapuvawe od principot na individualizacijata {to od prakti~ni pri~ini e nu`no. Vodopivec i dr. str. 154.

236

so niv podednakvo moàt da se sluàt kako sudiite pri utvrduvaweto na visinata na kaznata taka i nadle`nite penitencijarni organi pri opredluvaweto na reìmot na nejzinoto izvr{uvawe. Sudot, vsu{nost, sozdal monoliten materijal koj sluì samo za razli~no fasadirawe na kaznata, edna{ vo fazata na izvr{uvaweto, drug pat pri izvr{uvaweto. Menuvaj}i go izgledot na kaznata so ogled na teìnata na ostvaruvaweto na nejzinite celi, utvrdenite okolnosti ne smeat da ja menuvaat i nejzinata su{tina. Preku utvrduvaweto na site okolnosti {to se odnesuvaat na deloto i storitelot moè da se odredi adekvatna kazna {to }e im odgovara kako na celite na retribucijata, taka i na prevencijata. Okolnostite, vsu{nost, sekoga{ se odnesuvaat na storitelot, edna{ se vo vrska so li~nosta vo onaa mera vo koja taa se aktuelizirala vo krivi~noto delo i na toj na~in ja izrazuvaat teìnata na deloto i vinata, a drug pat se odnesuvaat na pogolem broj osobini na li~nosta i ja izrazuvaat potrebata od prezemawe merki za negova resocijalizacija so opredelen intenzitet. Na toj na~in sudot ispituva dve grupi okolnosti: onie {to ja izrazuvaat op{testvenata opasnost na li~nosta i deloto i onie {to vlijaat vrz doziraweto na kaznata so ogled na potrebite od resocijalizacija. Vo ramkite na prvite okolnosti vleguvaat site onie {to se bitni za ocenkata na teìnata na povredata i posledicite na deloto, za opasnosta na upotrebenite sredstva, izrazeniot intenzitet na zlostorni~kata volja, motivite na deloto, srepenot na krivi~nata odgovornost i sli~no. Ocenkata na ovie okolnosti e zna~ajna za ostvaruvawe na retributivnata komponenta na kaznata i na nejzinata pravednost. Vo ramkite na vtorata grupa moàt da vlezat site gorenavedeni okolnosti dokolku se od zna~ewe za opredeluvawe na visinata na kaznata za potrebite na resocijalizacijata na storitelot, a pred se, site onie okolnosti {to ne mora da stojat vo vrska so storenoto delo, a go osvetluvaat totalitetot na li~nosta na storitelot i se nao|aat vo funkcija na negovoto prevospituvawe. Toa se okolnosti {to gi prezentiraat negovite psihosocijalni karakteristiki, sredinata vo koja ìvee, stambenite i materijalnite uslovi, negovoto porane{no povedenie, negovoto vospituvawe i socijalizacija, negovata komunikativnost, adaptivnost, stavovi, naviki, vrednosti, interesi i drugi osobini {to se manifestiraat vo negovoto socijalno ìveewe, negovoto psihi~ko i fizi~ki zdravje, povedenieto po izvr{enoto delo i mnogu drugi elementi podobni za sozdavawe realna slika vo vrska so dijagnozata i prognozata na negovoto idno povedenie. Site tie okolnosti zaedno ja izrazuvaat negovata sposobnost za prevospituvawe i povtorno vra}awe vo op{testvoto. Vaka sfateni tie moàt da bidat racionalna osnova za ostvaruvawe na nivnata funkcija vo realizacija na resocijalizacijata na ubijcite i dokolku u{te na po~etokot ne bidat na toj na~in sogledani od strana na sudot, na organite za sproveduvawe na kaznata im se odzema pojdovnata osnova za edna razgraneta indivi237

dualizacija. Vo toj slu~aj kazneno-popravnite ustanovi treba da po~nuvaat se od novo i da donesuvaat zaklu~oci {to ponekoga{ moàt da bidat vo direktna sprotivnost so ona {to sudot go imal predvid pri ocenkata na olesnuva~kite i ote`nuva~kite okolnosti. Site prethodni razmisluvawa {to vo osnova imaat op{to zna~ewe i se odnesuvaat na site kategorii storiteli na krivi~ni dela, vo celina se odnesuvaat i na storitelite na krivi~noto delo ubistvo, no na eden specifi~en na~in. Za da moè da se sfati posebnoto zna~ewe na oblicite na individualizacijata na kaznata vo izborot, primenata i izvr{uvaweto, sepak mora da se trgne od resocijalizacijata kako vode~ka ideja i cel na kaznata. Ako resocijalizacijata ja sfatime kako kontinuiran proces na aktivnosti, postapki, na~ini i metodi na postapuvawe so storitelot na krivi~noto delo vo site fazi od postapkata od po~nuvaweto na istra`nite dejstvija preku presuduvaweto i izvr{uvaweto na sankciite naso~eni kon sozdavawe uslovi kaznata da go ostvari svoeto prevospitno vlijanie, izbor na metodi i postapki {to }e ostvarat promeni vo objektivnite uslovi i subjektivnite opredelenosti i karakteristiki na storitelot na deloto, merewe na efektite od primenata na site merki, postapki i tretman, toga{ ovie oblici na individualizacija na kaznata se javuvaat vo edna nova svetlina koga se vo pra{awe storitelite na ovie krivi~ni dela. Tie posebni elementi {to ja opredeluvaat individualizacijata vo site fazi se odnesuvaat pred se na faktot {to empiriski go utvrdivme: deka ubijcite se lica koi po pravilo edna{ vo ìvotot }e storat ubistvo pod vlijanie na opredeleni objektivni i subjektivni okolnosti i pove}e nema da go storat toa krivi~no delo, a brojot na povratnicite kaj ova krivi~no delo vo vid na specijalen povrat e nezna~itelen ili mal. Kaj nas vo ovie uslovi ne se javuvaat profesionalni plateni ubijci. Ne potcenuvaj}i ja op{testvenata opasnost na ova krivi~no delo, reakcijata na javnoto mnenie sekoga{ treba da vodi smetka za okolnostite {to dovele do storenoto delo i vo tie ramki za pridonesot na `rtvata, koj, kako {to vidovme, kaj ova krivi~no delo e sekoga{ prisuten. Vtoriot element se odnesuva na dolìnata na kaznata, koja po pravilo kaj ova krivi~no delo e dolga i potrebata nejzinoto traewe da se prilagodi kon resocijalizacijata i tretmanot kako dinami~en proces. Kaj ovie storiteli na krivi~ni dela sekoga{ se postavuav pra{aweto: kako da se obezbedi kontinuiran dinami~en tretman za taka dolgo vreme {to objektivno e nemo`no. Dokolku nema soodveten tretman ili toj ne e potreben, toga{ kaznata i nejzinoto izdrùvawe se preobrazuva vo represija (retribucija), a prestojot na osudenoto lice vo kaznenopopravnata ustanova zaradi prisustvoto na deprivaciite i frustraciite ~esto ostvaruva obratno, negativno vlijanie. Na toj na~in i principot na legitimitet na primenata na krivi~nite sankcii i represijata se doveduva vo pra{awe, bidej}i preku kaznata se ostvaruva represija pove}e odo{to e nu`no. Vo ovaa smisal vo penologijata ~esto se 238

postavuva pra{aweto za dol`ninata na kaznata kaj storitelite na krivi~noto delo ubistvo i mo`nostite tretmanot da se ostvaruva kako dinami~en i sekojdneven proces i potreba od stanovi{teto na resocijalizacijata i pritoa da se izbegne opasnosta od negativnoto vlijanie na zatvorot, zatvorskoto op{testvo i zatvorskata situacija vo celina. Ova seto, dotolku pove}e {to penolo{kata praktika ne uveruva vo faktot deka ubijcite kako zatvorenici se lica {to ne sozdavaat problemi, {to go po~ituvaat redot i disciplinata, naj~esto se kajat za svoeto krivi~no delo, go prifa}aat tretmanot i ìveat vo sopstveno uveruvawe deka kaznata treba da se izdrì. No, pritoa postojat malku soznanija za toa kako dolìnata na kaznata se odrazuva vrz psihi~kiot ìvot na osudeniot i na koj na~in go determinira negovoto idno povedenie. Od ovoj aspekt oblicite na individualizacijata na kaznata na storitelite na krivi~noto delo ubistvo se javuvaat vo mnoguzna~aen odnos na me|usebna zavisnost i vlijanie vrz ostvaruvaweto na resocijalizacijata. Sudijata e raspnat me|u zakonskite uslovi i mo`nosti na individualizacijata, pritisokot na javnoto mnenie za opasnosta na krivi~noto delo i sopstvenite uveruvawa za storitelot na deloto i vo soglasnost so toa i izborot i odmeruvaweto na kaznata, no pod vlijanie na ovie dva elementi pomalku optovaren so uslovite i mo`nostite vo koi se ostvaruva penitencijarnata individualizacija. Od tie pri~ini, bez ogled na faktot {to ovie oblici na individualizacija se nadovrzuvaat eden vrz drug na na~in {to se nadopolnuvaat, kaj ovie storiteli na krivi~ni dela se javuvaat vo specifi~ni odnosi, pri {to dvata prethodni oblici na individualizacija gi opredeluvaat granicite i mo`nostite na penitencijarnata individualizacija nevodej}i dovolno smetka deka toa moè i vo zna~ajna mera ja preobrazuva kaznata vo gola represija.

239

G l a v a II ULOGATA NA PROCESOT NA RESOCIJALIZACIJATA VO SUZBIVAWETO NA UBISTVATA I. IZU^UVAWETO NA LI^NOSTA I KLASIFIKACIJATA NA UBIJCITE KAKO NU@NA PRETPOSTAVKA NA NIVNATA RESOCIJALIZACIJA 1. IZU^UVAWE NA LI^NOSTA NA UBIJCITE

Osnovnata cel na kazneno-popravnite ustanovi e preku izolacija na storitelot na krivi~noto delo da se obezbedi dejstvoto na kaznite kako na planot na specijalnata taka i na podra~jeto na generalnata prevencija zaradi spre~uvawe na op{testveno opasni povedenija so koi se zagrozuvaat ili povreduvaat op{testvenite vrednosti. Me|utoa, ako glavnata cel na kaznata zatvor e prevospituvawe na osudenite lica i nivno vra}awe vo op{testvoto, toga{ nesomneno oti toa najdobro se postignuva ako se izbere penalen tretman {to najmnogu }e mu odgovara na li~nosta na osudenikot. Za da se postigne pak takva individualizacija, nu`no e da se zapoznaat svojstvata na li~nosta na sekoj osudenik. Ottuka izu~uvaweto na li~nosta ima za cel da ovozmo`i ostvaruvawe na penitencijarna individualizacija preku klasifikacijata na osudenite lica,242 zaradi pouspe{no ostvaruvawe na prevospitniot proces. Vo toa le`i golemoto zna~ewe na interesot za prodlabo~eno nau~no izu~uvawe na li~nosta na osudenite lica.243 Od sogleduvaweto na kriminalnata situacija i prognozata za idnoto povedenie na osudenoto lice }e zavisi vo koja prevospitna grupa toa }e bide rasporedeno, vidot i merkite na individualniot i grupnioot tretman, primenata na uslovniot otpust, postpenalnoto prifa}awe na osudenikot i sli~no. 242

Klasifikacijata na osudenite lica e nerazdelno svrzana so principot na individualizacijata na kaznata i se pojavuva kako posledica na zakonskata i sudskata individualizacija i pretpostavka za izvr{nata individualizacija. 243 Pra{aweto za opravdanosta na izu~uvaweto na li~nosta e razgleduvano na Me|unarodniot kriminolo{ki kurs (Hag, 1912 i Pariz, 1952), na XII Kongres za krivi~no pravo i kazneni ustanovi (Hag, 1950), Evropskiot seminar za ispituvawe na delinkventite organiziran od strana na OON (Brisel, 1951), na III i VIII Me|unaroden kongres za op{testvena odbrana (Sent Marin, 1951 i Pariz, 1971).

240

Poradi toa, preku postapkata {to vo teorijata se narekuva "opservacija"244 takvo ispituvawe se vr{i so samoto doa|awe na osudenoto lice vo kazneno-popravnata ustanova i treba da prodolì sistematski da se izveduva vo tekot na izdrùvaweto na kaznata. Izu~uvaweto na li~nosta od psiholo{ki, psihijatriski, medicinski i socijalen aspekt vo na{ata penitencijarna praktika go vr{i stru~en tim od priemnite oddelenija na kazneno-popravnite ustanovi. Pritoa, za pouspe{no ostvaruvawe na li~nosta na osudenite lica vo golema mera se koristat, ili podobro kaàno treba da se koristat i ispituvawata {to ve}e se izvr{eni vo tekot na krivi~nata postapka. Seto toa se pravi so cel da se ovozmoì izbor na sredstvata i metodite na tretman preku koi vo penitencijarnite ustanovi kaj storitelot na deloto }e se suzbijat vlijanijata {to go ra|aat kriminalitetot. Me|utoa, zada~ite {to treba da se ostvaruvaat vo vrska so opservacijata na osudenite lica naiduvaat na golem broj pre~ki {to na opredelen na~in u{te na samiot po~etok go naru{uvaat uspe{noto ostvaruvawe na celite na kaznata. Me|u tie problemi osobeno se istaknuvaat: problemot na kadrovskata ekipiranost na priemnite oddelenija, izborot na slu~ai za izu~uvawe na li~nosta, obemot i granicite na ispituvaweto na li~nosta vo niv, problemot na formiraweto na opservacioni centri i nadle`nosta na organite za klasifikacija na osudenite lica.245 Ovde nema da se vpu{tame vo po{iroko objasnuvawe na su{tinata na ovie problemi, tuku }e navedeme samo nekoi posledici od nivnata pogre{na postavenost ili neadekvatna prakti~na realizacija koga se raboti za storitelite na krivi~noto delo ubistvo. Edna od glavnite posledici od gorenavedenite problemi e faktot {to golem broj osudenici ostanuvaat nadvor od interesot na srtru~nite lica od priemnoto oddelenie. Spored podatocite od na{eto istraùvawe (populavija od 100 ubijci zateknati vo KPD Izdrizovo vo dekemvri 1984 god.) vrz golem broj ubijci ne bila izvr{ena psiholo{ka ekspertiza vo pogled na osnovnite osobini na nivnata li~nost: inteligencijata za 41, temperamentot za 40 i karaktorot za 32 lica. Na toj na~in u{te na po~etokot za eden golem broj osudeni ubijci se ostanuva bez soznanija za nivnite karakteristi}i {to treba da pretstavu244

Opservacijata pretstavuva neophodnost kako dijagnioza za pri~inite na kriminalnoto povedenie i prognoza za popravlivosta na osudenoto lice. Taa go ovozmo`uva ostvaruvaweto na klasifikacijata na osudenite lica, sprema koi so principot na individualizacijata mo`at da se primenat najefikasni prevospitni postapki. So ogled na toa kade se ostvaruva vo penolo{kata literatura se razlikuvaat ednostepena i dvostepena individualizacija, a nivnoto ostvaruvawe im e prepu{teno na opservacioni centri i na priemnite oddelenija. Pove}e za toa vidi: Sulejmanov II, str. 318-323. 245 Pove}e za toa: Sulejmanov II, str. 318-355.

241

vaat realna osnova najnapred za nivnata klasifikacija, a potoa za sproveduvaweto na posebni merki na tretman za nivna resocijalizacija. Pretpostavkata deka ovie lica ostanale neopservirani, za{to za niv ne e potrebna resocijalizacija moè vedna{ da se otfrli so ogled na teìnata na storenoto krivi~no delo i nepoznavaweto na li~nosta na negoviot storitel. Od tie pri~ini so àlewe moè da se zaklu~i samo deka re~isi polovinata osudenici za ova krivi~no delo so ogled na nepoznavaweto na negovite li~ni svojstva voop{to ne e izvodlivo nivnoto rasporeduvawe vo oddelenija {to }e ovozmoì prezemawe merki na prevospituvawe. No toa e samo ednata strana na problemot. Drugiot aspekt e moèbi u{te posloèn ako se sogleda vtorata, ne{to pogolema grupa osudenici vrz koi se sprovedeni site kriminolo{ki ekspertizi na li~nosta. So ogled na celosnata analiza na nivnata li~nost realno e da se o~ekuva i nivno posebno grupirawe i posebni merki na tretman. Me|utoa, vo praktikata toa ne e taka. So ogled na mo`nostite na klasifikacijata i nejzinoto realno ostvaruvawe i formite na predvideniot i ostvareniot tretman, sproveduvaweto na opservacijata vo priemnite oddelenija stanuva cel sama za sebe. 2. KLASIFIKACIJA NA UBIJCITE

Klasifikacijata na osudenite lica pretstavuva metod i instrument za nivna podelba po kazneno-popravni ustanovi i grupi vnatre vo niv so cel da se sozdadat pogodni uslovi za individualiziran tretman, no i zaradi spre~uvawe na me|usebnite {tetni vlijanija ("kriminalna infekcija") kaj zatvorenicite i odrùvawe na disciplinata. Pritoa, treba da se ima vo vid deka site celi na ovoj op{t poim na klasifikacijata stojat vo funkcionalno edinstvo i treba da se ostvaruvaat na na~in na koj se te`nee kon opredeluvawe na glavnata cel na kaznuvaweto - resocijalizacijata na osudenicite. Od priloènata definicija vedna{ se zabeleùva deka klasifikacijata na site osudeni lica za krivi~no delo ubistvo se ostvaruva niz dve fazi ili nivoa. Vo prvata faza, za ~ie ozna~uvawe spored na{e mislewe e najprifatliv terminot horizontalna klasifikacija246 podelbata na zatvorenicite se bazira vrz objektivni kriteriumi. Bitno e i toa deka ovaa faza se vr{i bez predhodna opservacija na osudenite 246

Ova nivo na klasifikacijata vo literaturata se sre}ava pod razli~ni imiwa kako: eksterna ili nadvore{na klasifikacija (bidej}i se vr{i spored nadvore{ni objektivni obele`ja), negativna (celta i e spe~uvawe na negativnite vlijanija me|u zatvorenicite), op{to rasporeduvawe, grupirawe, serijacija, (bidej}i odvojuvaweto se vr{i po razli~ni kazneno-popravni ustanovi) i specijalizacija ili kategorizacija na kazneno-popravni ustanovi.

242

lica, a nejzina dominantna cel e spre~uvawe na kriminalnata infekcija. Ova klasifikacija e primarna po svoeto zna~ewe i se javuva kako nu`na pretpostavka za ostvaruvawe na vtorata, tn. vertikalna klasifikacija. Kriteriumite za nejinoto ostvaruvawe spored na{e mislewe mo`at da se podelat glavno na na dve grupi: na onie {to se odnesuvaat na objektivnite obele`ja na krivi~noto delo i na onie koi se odnesuvaat na objektivnite karakteristiki na osudenite lica.247 Ona {to me|utoa od prakti~en aspekt e ovde posebno zna~ajno e deka dvata kriteriumi se, ili treba da bidat od objektivna priroda. So ogled na realnite mo`nosti na kaznata li{uvawe od sloboda i mo`nostite na op{testvoto za izgradba na razvien sistem na specijalizirani kazneno-popravni ustanovi, na objektivniot karakter na kriteriumite za sproveduvawe na horizontalnata klasifikacija treba i da se ostane.248 Vo prilog na vakvoto stojali{te zboruva i logikata na sekoja klasifikacija - deka raspredelbata od koj bilo vid sekoga{ mora da ima precizno opredelen princip na delba.249 Kon seto ova treba da se dodade deka horizontalnata klasifikacija zna~i sozdavawe sistem od kazneno-popravni ustanovi. Samo to247

Kriteriumite {to naj~esto se koristat za sproveduvawe na horizontalnata klasifikacija se: dolìnata na kaznata, stepenot na obezbeduvaweto, kriminalnoto minato na osudenite lica, starosta, polot i zdravstvenata sostojba na osudenite lica. Lesno e da se zabeleì deka site ovie kriteriumi se od objektivna priroda. Kako kriteriumi od objektivna priroda se javuvaat i osnova~ot ili ovlasteniot organ za vr{ewe nadzor nad ustanovite. Niv ne gi vklu~ivme vo na{ata podelba, za{to nemaat nikakva uloga vo ostvaruvaweto na celite na klasifikacijata. Toa se, vsu{nost, kriteriuni za klasifikacija na kazneno-popravnite ustanovi so isklu~ivo administrativno zna~ewe. 248 Taka na primer, efikasnoto ostvaruvawe na klasifikacijata pretpostavuva, pred se, razviena ekonomska baza na op{testvoto, odnosno dovolno finansiski sredstva za izgradba na opredelen broj kazneno-popravni ustanovi so takov kapacitet i konstrukcija {to }e ovozmoàt fizi~ko izdvojuvawe na opredelena kategorija osudenici. So finansiskite problemi e povrzan i problemot na angaìraweto dovolen broj stru~waci {to }e go ovozmoàt pravilnoto funkcionirawe na ustanovite, osobeno vr{eweto na procesot na resocijalizacijata so nu`no po~ituvawe na site principi na izvr{uvaweto na kaznata. Ovoj problem se javuva kako realnost {to vo dadeni uslovi, a i vo bliska idnina ne moè da se nadmine i za koj mora da se vodi smetka za da ne bideme odvle~eni kon formirawe na takvi glomazni klasifikacioni {emi {to nemaat vistinski uslovi za oìvotvoruvawe. 249 Su{tinata na horizontalnata klasifikacija e sozdavawe golemi grupi osudenici, odnosno nivna primarna podelba so ogled na objektivni svojstva. So primena na pome{ani kriteriumi vo ovoj pogled ne moè da bide dosledna nikoja klasifikacija.

243

ga{ koga od razni pri~ini ne e mo`na specijalizacija na vakvi ustanovi moè da se prisatpi kon nejziniot surogat - horizontalna klasifikacija na oddelenija (horizontalna klasifikacija vo malo ili pseudoklasifikacija) vo kazneno-popravnite ustanovi od op{t tip. Vo otsastvo na horizontalna klasifikacija na posebni kazneno-popravni ustanovi, vakvata podelba e mo`na, dozvolena, pa duri i nu`na, no samo do onoj moment koga }e se sozdadat uslovi za nejzino napu{tawe. Dotoga{, vo granicite na mo`nostite, vo ustanovite od op{t vid rasoporedot na oddelenijata treba da se vr{i spored site barawa {to vaàt za horizontalnaat klasifikacija na kazneno-popravni ustanovi. Dosega{naat praktika me|utoa, pokaà deka granicite na tie mo`nosti se pretesni, odnosno deka vo retko koj op{t kazneno-popraven dom moàt da se ostvarat tie barawa. Pri~inite za toa se brojni: goleminata na Domot, brojot na osudenite i nivnata fluktuacija, smestuva~kite kapaciteti i nivnata arhitektura, nedostigot na stru~en kadar, kako i nepostoeweto dovolno izdiferenciran i fleksibilen sistem na organizirani oblici na tretman {to sekoga{ moàt da se ostvarat. Poradi ovie i drugi pri~ini kako osnovno barawe ne moè najprvin da se ostvari fizi~koto odeluvawe na raznite kategorii osudenici, a potem kako kula od karti se ru{at i site ostanati o~ekuvawa. Vtorata faza ili nivo na klasifikacijata pretstavuva natamo{na podelba na osudenite lica vo oddelenija, grupi i podgrupi vo ramkite na edna kazneno-popravna ustanova od poseben vid zaardi neposredno ostvaruvawe na prevospitnite procesi. Stanuva zbor za vertikalnata klasifikacija,250 kade {to podelbata na zatvorenicite se bazira vrz subjektivni kriteriumi. Taa se vr{i vrz prethodna opservacija, a od prethodnata faza se razlikuva i spored toa {to vo nea dominira celta - sozdavawe uslovi za primena na individualiziran tretman. Glavnata pretpostavka za ostvaruvawe na vertikalnata klasifikacija e prodlabo~ena opservacija na osudenite lica. Duri potoa vo posebnite ustanovi moè da se sozdavaat pomali klasifikacioni formi vo koi se rasporeduvaat osudenite lica za koi se utvrdeni isti ili mnogu bliski potrebi za tretman.251 Vo taa smisla se izgraduvaat krit250

I za ozna~uvawe na ovaa faza na klasifikacijata se upotrebuvaat mnogubrojni izrazi: pozitivna ili interna klasifikacija, klasifikacija vo potesna smisla na zborot, prava (vistinska) klasifikacija ili samo klasifikacija. 251 Od na~inot na koj se vr{i zapoznavaweto na li~nosta na osudenite lica i od toa koi nivni svojstva se najzna~ajni za nivnoto razlikuvawe zavisi brojot i obemot na klasifikacionite grupi i vidot na tretmanot {to mora da bide prilagoden na istovidnite potrebi na osudenite lica. Sekako deka brojot na tie klasifikacioni grupi ne mo`e da bide beskone~en, tuku soobrazen so objektivnite pretpostavki i tretmanski mo`nosti na ustanovata, za{to klasifikacijata na osudenite lica, vsu{nost, pretstavuva ramka {to

244

eriumi {to vo osnova poa|aat od subjektivnite svojstva i karakteristiki na osudenici sprema koi, so ogled na nivnite osobini, }e moàt polesno i poefikasno da se izveduvaat prevospitni procesi i vo maksimalna mo`na mera da se anuliraat negativnite posledicvi na zatvorskata zaednica. Me|utoa, iako vo teorijata postojano se istaknuvaat individualnite svojstva na li~nosta kako op{t i glaven patokaz za oformuvawe na razraboten sistem od merila {to }e ja oplemenat vertikalnata klasifikacija, na toj plan kaj nas e malku storeno. Vakvoto tvrdewe se nametnuva poradi toa {to vo penolo{kata teorija i praktika i pokraj bezbrojnite varijacii na oble`jata na ~ovekovata li~nost za vertikalnata klasifikacija dosega se izgradeni samo slednive kriteriumi: profesionalna pripadnost na osudenite lica, nivnoto povedenie za vreme na izdrùvaweto na kaznata, stepenot na nivnata socijalna i du{evna zrelost, potrebata od nivno stru~no obrazovanie i sposobnosta za nivna resocijalizacija. Spored ovie kriteriumi vo kazneno-popravnite ustanovi se izdvojuvaat osudeni lica vo posebni rabotni edinici, vo grupi na dobri, prose~ni i lo{i osudenici so razli~ni prava i pogodnosti ~ie {to steknuvawe zavisi, pred se, od nivnata gotovnost da go po~ituvaat ku}niot red, vo grupi vo koi so razli~en intenzitet se primenuvaat vospitnite i prevospitnite procesi, vo grupi vo koi osudenikot se vklu~uva spored oblikot na svojata potreba od obrazovanie i vo grupi vo koi se sproveduva, odnosno ne se sproveduva bilo kakov tretman. [to se odneuva do na{iot ZIS, vertikalnata klasifikacija vo nego se regulira so dve na~elni odredbi od ~l. 102. Taka, spored st. 1 na ovoj ~len, " osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi spored li~nite svojstva se rasporeduvaat vo oddelenija koi }e ovozmoàt prezemawe na istovidni merki na prevospituvawe i odrùvawe na disciplinata." Vo st. 2 od istiot ~len se veli: "vo oddelenijata osudenite lica spored nivnoto odneuvawe moàt da se delat vo grupi so razli~ni pogodnosti." Vakvata pre{iroka zakonska regulativa nesomneno se odrazi vrz prakti~nite aspekti na osttvaruvaweto na vertikalnata klasifikacija. Vo na{ata penietncijarna praktika taa, vsu{nost, voop{to ne se ostvaruva vo soglasnost so svojata su{tina, ili podobro re~eno, obidite vo toj pogled se daleku od ona {to se vistinskite celi na vertikalnata klasifikacija.252 go ograni~uva i racionalizira principot na penitencijarnata individualizacija. 252 Vertikalnata klasifikacija {to denes vo na{ata penitencijarna praktika za svoja osnova gi zema proizvodnata rabota i rabotnoto mesto, kako i sistemot na pogodnostite, nema realna smisla i zna~ewe. Spored prviot kriterium site osudenici {to rabotat vo ista rabotna edinica ili proizvodna smena so~inuvaat posebni klasifikacioni grupi. Vakvoto

245

Vo otsastvo na celosni nau~ni soznanija za izgardba na vistinski kriteriumi, spored na{e mislewe sepak postojat dovolen broj indikatori {to zakonodavecot moè da gi iskoristi kako po~etna nasoka vo formiraweto na prevospitni klasifikacioni grupi. Imeno, dolgogodi{noto iskustvo od primenata na opredeleni oblici na tretman i dobienite soznanija vo toj pogled se dobra podloga za sozdavawe takvi podelbi {to }e se dobliàt do celite na vertikalnata klasifikacija. Vo toj kontekst spored na{e mislewe vo sproveduvaweto na ovaa klasifikacija, prvoto i osnovno barawe treba da bide utvrduvawe na elementot - na koi lica vo konkretnaat kazneno-popravna ustanova im e potreben tretman, odnosno resocijalizacija, za da se izdvojat od onie osudenici sprema koi, osven rabotno angaìrawe, ne e potrebno prezemawe na drugi prevospitni postapki. Prvata grupa bi ja so~inuvale osudeni lica {to deloto go izvr{ile pomalku ili pove}e slu~ajno, od nebre`nost i voop{to site drugi osudenici {to so ogled na karakteristi}ite na svojata li~nost ukaùvaat deka se raboti za poedinci {to se na{le vo isklu~itelna kriminalna situacija. Za razlika od niv, vtorata grupa osudenici se formira za vrz niv da moè da se primenuvaat diferencirani merki na individualiziran tretman. Me|utoa, sprema ovie osudenici ne e potrebno vnimanie od ist stepen, bidej}i se u{te se raboti za golema grupa osuudenici {to me|usebno se razlikuvaat spored golem broj li~ni svojstva. Poradi toa za ovaa grupa osudenici kako prioritna zada~a se postavuva natamo{na klasifikacija {to }e gi podeli so ogled na nivnite zaedni~ki potrebi od prevospituvawe, odnosno prezemawe na istovidni postapki na tretman, no i zaradi ostvaruvawe na drugite celi na klasifikacijata. Vo taa smisla posebno treba da se izdvojat osudenicite: a) sprema koi e potrebno edukativno ili stru~no usovr{uvawe, b) sprema koi treba da se sproveduvaat terapeutski merki {to zna~at grupno sovetuvawe ili grupna psihoterapija i, v) osudenici koi so ogled na motivite na deloto ukaùvaat na li~nosti {to nalagaat posebni i pointenzivni merki na menuvawe na opredeleni stavovi, predrasudi i vrednosti. Toa bi bile osnovnite kategorii na osudenici ili klasifikacioni grupi vo ~ii ramki, dokolku e toa potrebno, bi moèla da se sproveduva i subklasifikacija. Se razbira deka subklasifikacijata nema da bide nu`na za site klasifikacioni grupi, tuku }e zavisi od brojot na osudeni~kata populacija, nejzinata struktura, kako i od objektivnite mo`nosti na posebnata kaznano-popravna ustanova. Vakviot pristap kon klasifikacijata vo celost se odnesuva i za osudenite lica na krivi~no delo ubistvo. Vo zaisnost od individualnite svojstva na sekoj poedinec treba da se izvr{i takvo rasporeduvawe {to adekvatno }e go vklopi vo navedenata klasifikaciona {ema. rasporeduvawe go uslovuva, vsu{nost, potrebata od domskoto stopanstvo, a ne potrebata od resocijalizacija na osudenite lica.

246

Vo praktikata na KPD Idrizovo toa me|utoa ne e slu~aj. Prvata karakteristika na nivnoto grupirawe e deka so nivnoto doa|awe vo ovaa ustanova ubijcite se smestuvaat vo zatvoreniot del na Domot i toa taka {to se vodi smetka podednakvo da bidat rasporedeni vo site negovi krila, odnosno rabotni edinici. Na toj na~in ne se vodi smetka za nivnite li~ni karakteristiki i posebniot individualen tretman, tuku, so ogled na nivnoto krivi~no delo, da bidat razbieni vo {to pogolem broj grupi. Osnovnata zamisla na toj raspored e deka tie, kako dobri zatvorenici so koi poradi dolìnata na kaznata na koja se osudeni upravata ima pomalku prioblemi, }e moàt da ostvarat pozitivno vlijanie vrz drugite zatvorenici. Ili, poinaku re~eno, vakvoto nivno grupirawe treba da ostvari pozitivni efekti za drugite kategorii osudenici i za upravata vo smisla na odrùvawe na redot i disciplinata vo Domot. Ottuka, vedna{ se postavuva pra{aweto kakva e korista za samite ubijci od vakvoto grupirawe. Odgovorot e ednostaven nikakva! Zatoa se postavuva pra{aweto kade vodi vakvaat klasifikacija na ubijcite, no ne kako posebna kategorija storiteli na krivi~noto delo, tuku kako lica so posebni individualni osobini na koi ukaùva i samoto delo, odnosno na li~nosti kon koi treba da se prilagodat sredstvata i metodite za ostvaruvawe na celta na kaznata. Odgovorot na ova pra{awe po na{e mislewe moè da se ras~leni na sledniva dva: makar i deklarativno da se pokaè deka vo na{ite ustanovi se vodi smetka za osobenostite na li~nosta i potrebata od nejzino posebno grupirawe i tretman i vtoro, so vakviot na~in na rabota upravata na Domot da si sozdade uslovi za polesno ostvaruvawe na svoite zada~i. Pritoa golem udel vo vakvata sostojba imaat i objektivnite pre~ki, no i subjektivnite slabosti. II. METODI NA TRETMAN VO OSTVARUVAWETO NA RESOCIJALIZACIJATA NA UBIJCITE 1. INDIVIDUALEN TRETMAN NA UBIJCITE

Tretmanot e zbir na planski organizirani sitemati~ni postapki i dinami~ki akcii (vlijanija) {to od strana na penitencijarnite stru~waci preku razni oblici, metodi i sredstva se prezemaat sprema osudenicite so cel za nivna resocijalizacija, odnosno za ostvaruvawe poinakvi strukturni i dinami~ki crti na li~nosta {to nema da se pojavuvaat kako individualni determinanti na kriminalitetot. So nego se stremi kon podr`uvawe, razvivawe i usovr{uvawe na pozitivnite naviki, sklonosti, stavovi, interesi vrednosti, zamena na negativnite motivacii so promena na povedenieto po izleguvaweto na sloboda. Ovoj tretman vo kaznenio-popravnite ustanovi se ostvaruva preku grupno i individualno postapuvawe so osudenicite. I edniot i

247

drugiot tretman, vsu{nost, poa|aat od sekoj poedine~en osudenik, od negovite li~ni, biolo{ki, psiholo{ki i socijalni svojstva, odnosno od karakterot na kriminogenite faktori {to vlijaele vrz nivnoto negativno povedenie. Toa {to imaat svoja pojdovna osnova vo li~nite obele`ja na osudenikot gi opredeluav i specifi~nostite na nivnoto ostvaruvawe. Glavnata razlika se sostoi vo toa {to so primena na grupnite oblici na tretman se nastojuva da se dojde do promeni vo li~nosta niz vospostavuvawe grupni odnosi, a kaj individualnoto postapuvawe so vis-a-vis interakcii na relacijata prevospitna slu`ba - osudenik. Od dosega navedenoto ne e te{ko da se zabeleì deka individualniot tretman zna~i pogolemo dobliùvawe do osudenikot, odnosno obra}awe pogolemo vnimanie na sekoj poedine~en osudenik od strana na licata {to go sproveduvaat. Spored podatocite od na{eto istraùvawe, organizatorti i nositeli na individualnata rabota so osudenite ubijci vo KPD Idrizovo bile vospituva~ite na Domot. Nivniot broj vo zatvoreniot del od Domot,253 kade {to, so eden isklu~ok, pretstojuvale site osudeni za ubistvo iznesuva 14. Vospituva~ite se relativno mladi lu|e (prose~na starost 36,7 god.), koi pokraj relativno niskoite dohodi projavuvaat golem entuzijazam vo svojata rabota. Nivniot raboten sta` vo Domot vo momentot an istraùvaweto prose~no iznesuval 9,2 godini. Od niv 8 zavr{ile filozofski fakultet (4 grupa pedagogija i 4 istorija), a po eden defektolo{ki fakultet, I stepen na fakultetot za bezbednost, prirodno matemati~ki fakultet (grupa geografija), vi{a pedago{ka i vi{a socijalna {kola. Rabotata na vospituva~ite se odviva vo dve fazi {to so~inuvaat edinstvo. Od nivnoto poznavawe zavisi sogleduvaweto na mo`nostite na ovoj oblik na tretman, pa zatoa najprvin sosema nakratko }e se zadrìme vrz nekoi pova`ni problemi. So ogled na toa {to penitencijarniot tretman treba da ja menuva li~nosta, a ne sredinata, nejzinoto prethodno zapoznavawe e conditio sine qua non za pokrenuvawe na osudenikot vo op{testveno polezna nasoka. Toa zna~i deka pred vospituva~ot vo kazneno-popravnite ustanovi kako prva i osnovna zada~a se postavuva zapoznavaweto na li~nosta na osudenikot. Za taa cel vospituva~ot go prou~uva minatoto na osudenikot, negovite maaterijalni i semejni priliki, zdravstvenata sostojba, nivoto i kvalitetot na op{toto stru~no obrazovanie, sposobnostite, potoa faktorite koi se odneuvaat na pri~inite i motivite na krivi~noto delo i site drugi elementi od zna~ewe za ocenata 253

Ovde stanuva zbor kako za zatvorenoto, taka i za poluotvorenoto oddelenie na Domot, za{to, vsu{nost, i dvete oddelenija i pokraj nekoi positni razliki vo smisla na re`imot se od zatvoren tip, bidej}i se nao|aat vo na edinstven zaedni~ki bezbednosen yid.

248

na li~nosta na osudenicite. Do takvi podatoci vospituva~ot doa|a prou~uvaj}i ja sudskata i psiholo{ka dokumentacija, kako i naodot na priemnoto oddelenie. Vrz osnova na toj materijal vospituva~ot e dolèn da go izvr{i prviot razgovor (intervju) so osudenikot.254 Ovde e bitno da se spomne deka od kompleksnosta na dokumentacijata {to }e ja ima na uvid vospituva~ot zavisi uspehot na ovaa i vo narednata faza na negovaat rabota. Ili poinaku re~eno, od uspe{no izvr{enata rabota na sudot ina priemnoto oddelenie zavisat i o~ekuvawata {to se postavuvaat pred vospituva~ot. Nie ve}e konstatiravme nekoi od problemite {to se odnesuvaat na izu~uvaweto na li~nosta. Nu`no e me|utoa da se podvle~e deka vo KPD Idrizovo, kade se izdrùva kaznata za ubistvo, ne postojat uslovi za celosno zapoznavawe na li~nosta, i {to e u{te polo{o, za golem broj ubijci ne se vr{at ni osnovnite ispituvawa. Ottuka e sosema razbirlivo deka ne moàt da se o~ekuvaat rezultati tamu kade {to u{te od po~etokot se zapnalo, odnosno tamu kade {to malku ili re~isi ni{to ne se znae za inteligencijata, karakterot, temperamentot i dviè~kite sili na ~ovekovata aktivnost i {to e osobeno zna~ajno za toa kako osudenikot }e se adaptira na zatvorskata situacija i kako rea|ira na deloto i kaznata vo uslovi na dolgogodi{na izolacija. 2. Po zapoznavaweto na li~nosta na osudenikot vospituva~ot treba da sozdade plan i programa za tretman {to }e go sproveduva koristej}i gi metodite na uveruvawe, naviknuvawe, pottiknuvawe, spre~uvawe i prisiluvawe.255 Vo ovaa faza pred nego se postavuvaat brojni barawa so {to individualniot tretman stanuva najva`na, no istovremeno i najsloèna penitencijarna zada~a. Vospituva~ot treba da go sledi osudenikot za vreme na celiot tek na izdrùvaweto na kaznata, treba da go sovetuva vo vrska so op{toto i stru~noto obrazovanie, vo vrska so negovoto adaptirawe na novata sredina, izbegnuvawe na knfliktnite situacii i naru{uvaweto na disciplinata, da go sledi osudenikot na rabotnoto mesto, da mu pruà pomo{ vo re{avaweto na li~nite i semejnite problemi, da gi podgotvuva disciplinskite raporti i da dava svoe mislewe za povedenieto na osudenite, da gi prima site molbi, àlbi i drugi podnesoci od osudenicite, da podgotvuva podatoci i predlozi za pomiluvawe, usloven otpust, pogodnosti, reklasifikacija i drugo, da ja sledi zdravstvenata sostojba na oosudenicite, da prisustvuva na sostanocite na osudenicite so svoite bliski, da ja pregleduva nivnata korespondencija, da go podgotvuva osudenikot za otpu{tawe, da razviva kaj osudenicite interes za opredleni aktivnosti vo Domot i nadvor od nego, da vodi ~esti razgovori so osudenicite itn, itn. 254

Za posebnoto zna~ewe na ovoj prv razgovor so osudenikot i podgotovkite za negovoto uspe{no sproveduvawe vidi: Prohi}, str. 56-58. 255 Vidi: Ogrizovi}, str. 155-180.

249

Za da se ostvarat ovie zada~i sprema ubijcite, no i sprema site drugi osudenici od negovata grupa, vo teorijata od vospituva~ot natamu se bara da se pridrùva kon osnovnite principi na tremanot,256 da poseduva posebni svojstva i projavuva posebno povedenie. Vo taa smisla se istaknuva deka vospituva~ot treba da bide visoko {kolski i stru~no podgotven, dobro da gi poznava metodite na andrago{kata rabota, da bide sposoben za sproveduvawe individualna psihoterapija, da poseduva op{ta kultura, da bide strpliv, iskren i razumen, da pokaùva sposobnost za razbirawe i soìvuvawe so tu|ite te{kotii, no ne i da se identifikuva so osudenicite, da bide zainteresiran za osudenicite i vo svojata rabota da projavuva golemi zalagawa, da ima vreme za osudenicite, da pokaùva razbirawe za nivnata polo`ba i da im pristapuva prijatelski, da bide dru{tven no i sposoben za vladeewe so sebesi i da go sozdava i upotrebuva svojot avtoritet, so svojot na~in na ìveewe i povedenie da im dava primer na osudenicite, da ne izdava besmisleni naredbi i zabrani, a sepak da insistira vrz strogoto drèwe pri odnesuvaweto vo zatvorot, da odrùva pravilni kontakti so osudenicite i da ja odrùva i jakne nivnata doverba kon niv samite i kon sebe, sekoga{ da bide spremen da mu pomaga na osudenikot vo nadminuvaweto na aktuelnite ìvotni te{kotii {to se plod na brojnite problemi, intrapsihi~ki konflikti i sudiri na osudenikot so drugi osudenici, semejstvoto i po{irokata op{testvena sredina, itn. Ponekoga{ pred vospituva~ot se postavuvaat u{te pogolemi barawa so koi o~igledno se preteruva, kako na primer, da ne se pridrùva do rabotnoto vreme,257 ili pak "da se bide poblaga, potolerantna, potopla forma na tatko vo odnos na vistinskiot tatko na osudenoto lice."258 Pri postavuvaweto na planot za rabota na vospituva~ite se sumpsumiraat site ovie elementi {to go so~inuvaat sloèniot splet na dejstvija opfateni so individualniot tretman. Vo tie ramki, me|utoa, najva`no e da se voo~at dominantnite elementi {to imale najbitno vlijanie za izvr{enoto delo. Tie treba da ja opredelat nasokata na tretmanot i da pretstavuvaat negova dviè~ka sila. Vo taa smisla najprvin treba da se razgrani~i dali ubistvoto e rezulatt na motivacijata na storitelot, za ~ie {to prevospituvawe }e treba da se predvi256

Spored na{e mislewe osnovnite principi na penitencijarniot tretman mo`at da se svedat na slednive pet: treba da se poznava osudenikot, treba da se obezbedi dobrovolno u~estvo na osudenikot vo sopstvenata resocijalizacija, da se po~ituva osudenikot i da se ima doverba vo mo`nostite na negovata li~nost za pozitivno menuvawe, tretmanot treba da bide planski organiziran, sistemati~en i postepen i treba da se obezbedi edinstvo na prevospitnite vlijanija. 257 Vidi: Popovi}, str. 1988. 258 Prohi}, str. 60.

250

dat takvi oblici na tretman vo koi }e preovladuvaat socijalnite vlijanija, ili rezultat na frustracijata i izvesni psuhi~ki anomalii, kade {to glavnata nasoka vo prevospituvaweto }e bide individualnata i grupnata psihoterapija. Se ~ini deka vakviot pristap kon posebniot tretman na osudenite ubijci e nuèn so ogled na razlikite vo povedenijata {to proizleguvaat od toa dali poteknuvaat od impulsot koj se nao|a na poleto na motivacijata (normalnoto) ili frustracijata (abnormalnoto). Ovde nema da se vpu{tame vo objasnuvawe na taa razlika, no morame da podvle~eme deka kaj motiviranite dejstvija va`na uloga igra primerot, koj pretstavuva negativen na~in na zadovoluvawe na potrebite, interesite, stavovite itn., i zatoa toj primer treba da se izmeni i pozitivno naso~i. Od druga strana, kaj frustracionite storiteli treba da se nastojuva kon otstranuvawe na pre~kite {to doveduvaat do frustracii, bidej}i tie ja dovele li~nosta na planot na kriminalot, a ne idejata da se otstranuvaat na nedozvolen na~in.259 Zboruvaj}i za motivite na ubistvata nie ve}e gi postavivme orientaciite {to se bitni za individualniot tretman od ovoj aspekt. So ogled na toa {to im posvetivme dovolen prostor ovde nema mnogu da se zadrùvame vrz nivnoto poedine~no povrzuvawe so zada~ite na realizacijata na tretmanot. Vsu{not, od individualnite i socijalnite faktori {to vlijaele vrz razvojot na razli~nite motivi mnogu lesno moàt da se sogledaat i nasokite vo procesot na resocijalizacijata. So cel da izbegneme nepotrebni povtoruvawa na ova mesto samo }e naglasime deka so individualniot tretman treba da se nastojuva vrz eliminacija na onie negativni li~ni svojstva na ubijcite {to pridonesuvaat za pojavata na silnio negativni motivi. Vo taa smisla e potrebno kaj nekoi ubici da se vlijae vrz promenata na stavot sprema odmazdata, kaj drugi vrz promenata na asocijalnite stavovi sprema qubovta, brakot i semejstvoto, kaj tretti vrz promena na stavot i interesot so poseduvaweto i noseweto oru`je, kaj ~etvrtti vrz projavuvawe ispravno vrednuvawe na ~esta, osobeno ako se poneobrazovani i socijalno i emocionalno nezreli li~nosti, kaj petti, vlijanie vo smisla na kontrolirawe na emociite pred provokativni povedenija, kaj {estti, razvivawe na svest za vnimatelen odnos vo socijalnata sredina itn, itn. Pritoa, kaj site ubijci treba da se razviva svest za te{kite posledici od izvr{uvaweto na krivi~noto delo, koi ne moàt da se dovedat vo srazmer so nivnite motivi. Individualniot tretman e naso~en kon li~nosta. Toj ne moè nitu pak toa od nego se bara da ja menuva sredinata, odnosno objektivnite faktori na kriminalitetot. Toa ne e podra~je na zatvorot, tuku na op{tata socijalna prevencija. No, i tuka zatvorot moè mnogu da stori barem sprema onie {to se nao|aat na izdrùvawe na kaznata, na 259

Vidi Cari} II, str. 72-73.

251

toj na~in {to }e razvie poinakva svest, stavovi i vrednosti, koi osudenikot }e gi ponese kako oru`je so koe }e im se sprotivstavuva na op{testevnite vlijanija. Kaj niv treba da se razvijat takvi stavovi so ~ija pomo{ }e bidat vo sostojba da im se sprotivstavat na konzervativnite sfa}awa i predrasudi, odnosno na kulturnata zaostanatost na sredinata. Nivnaat psiha treba da se prilagodi na onie eti~}i sfa}awa {to }e bidat vo sostojba da gi aktiviraat vnatre{nite sili na sekoj poedinec vo borbata so site te{kotii i otporot i neprifa}aweto na sredinata. [to se odnesuva do tretmanot na ubijcite vo ~ie{to delo imale dominantna uloga frustraciite, mora da se nastojuva kon podlaboki zafati {to }e zna~at prestruktuirawe na nivnata li~nost. Vo taa smisla kako mo{ne polezen metod se predlaga individualnata psihoterapija.260 Vakvata koncepcija na tretmanot, iako ne e nova, e samo ideja za idninata. Vo KPD Idrizovo toj ne se primenuva, nitu pak moè da se primenuva, bidej}i pri ispituvaweto na li~nosta na storitelot ne se nastojuva da se navleze vo razlikuvaweto na toa koi krivi~i dela se plod na motivacija, a koi na frustracija na ubijcite. Vakviot individualen tretman ne se ostvaruva i od drugi pri~ini. Edna od niv ve}e spomnavme, a stoi nadvor od mo`nostite na vospituva~ite, t.e. vo propustite na sudskata i penitencijarnata individualizacija. Druga pri~ina e se u{te neadekvatnata obrazovna i stru~na struktura na vospituva~ite vo Domot, koja ne moè da se povrze so site napred navedeni barawa i o~ekuvawa od niv, osobeno vo pogled na primenata na metodite na individualnata psihoterapija. Treta pri~ina e vo toa {to vospituva~ite rabotat vo grupi od 80-120 osudenici, a imaat brojni zada~i od koi golem broj od tehni~ki kaarkter, pa na niv i pokraj najgoelmite èlbi ne moàt ni fizi~ki da odgovorat. Kako ~etvrta pova`na pri~ina mora da se istakne i nevklu~enosta na drugi stru~waci (psiholozi, psihijatri, socijalni rabotnici, pa duri i straàri) vo ostvaruvaweto na procesot na resocijalizacijata. Seto ova go potvrdi i na{eto istraùvawe. Spored podatocite od nego, vo individualniot tretman bile vklu~eni 89 osudeni ubijci, 10 ne bile opfateni so tretman,261 a za edno lice nemavme podatoci. 260

Za mo`nostite i problemite na individualnata psihoterapija vidi: Miti} II, str. 25-38. 261 Osudenite lica {to ne bile vklu~eni vo individualniot tretman gi pra{avme za pri~inite za toa. Dvajca od niv ni odgovorija deka li~no smetaat oti nemaat seriozni problemi za koi bi razgovaarle so vospituva~ot, eden od niv izjavi deka vospituva~ot nikoga{ ne saka da go soslu{a, eden deka

252

Vo vrska so tretmanot na ovie lica gi pra{avme vospituva~ite dali smetaat deka sprema ubijcite treba da se sproveduva poseben tretman i vo {to toj bi trebalo da se sostoi. Na ova pra{awe dobivme edinstven odgovor deka za ubijcite ne e potreben poseben tretman. So ogled na takviot stav i so ogled na goleminata na grupite {to gi vodat, vospituva~ite isto taka ni rekoa deka so ubijcite tie planiraat eden razgovor na 4-5 meseci i deka toa e sosema dovolno, odnosno deka so niv ne treba po~esto da se razgovara i raboti. Me|utoa, tie istaknaa deka barawata za razgovor {to poteknuvaat od samite osudenici sekoga{ |i prifa}aat. Na na{eto pra{awe kolku ~esto osudenite ubijci samostojno sakaat da razgovaraat vo Vas i za {to obi~no sakaat da razgovaraat, dobivme isto taka edinstveni odgovori: deka tie mnogu poretko od osudenicite za drugi krivi~ni dela baraat razgovor so vospituva~ot (edna{ do dva pati mese~no). Razgovorite se vodat glavno za nivnite doma{ni problemi ili za dobivawe pogodnosti.Ovie lica me|utoa imaat potreba od mnogu po~esti ragovori niz koi }e gi razre{uvaat svoite voninstitucionalni i institucionalni problemi. Ragovorite se za niv, vsu{nost, bito stimulativno sredstvo za da se izdr`i dolgata kazna zatvor. 2. OBRAZOVANIE I SOCIJALNO-ETI^KO VOSPITUVAWE

Kako {to vidovme ponapred, edna od celite na propi{uvaweto, izrekuvaweto i izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda (zatvor) spored jugoslovenskoto zakonodavstvo pretstavuva i prevospituvaweto (resocijalizacijata) na osudenite lica, odnosno negovo osposobuvawe po pu{taweto na sloboda da ìvee i raboti vo soglasnost so zakonot, da gi ispolnuva dol`nostite na ~ovek i gra|anin na socijalisti~kata samoupravna zaednica i ve}e da ne vr{i krivi~ni dela. Pritoa treba da se ima predvid deka pod prevospituvawe ne se podrazbira prilagoduvawe (ili poto~no - ne samo prilagoduvawe), za{to ~ovekot spored svoeto najbitno svojstvo pretsatvuva aktiven tvore~ki subjekt vo site sferi od svojot ìvot i spored toa, negovata uloga e pred se vo kreativno menuvawe na toj ìvot, a ne vo prilagoduvaweto.262 Prevospituvaweto, vsu{nost, se pove}e se sfa}a kako kontinuiran i edinstven proces na razvivawe pozitivni svojstva kaj ~ovekot i ednovremeno prevospituvawe, odnosno korekcija na ona {to kaj nego odudira od osnovniot trend.263 Imeno, poimot na vospituvaweto, a toa se odnevospituva~ot dosega nikoga{ ne mu se obratil od za nego nepoznati pri~ini i eden poradi negovoto ~esto prefrluvawe od edno vo drugo krilo vo Domot. Pet osudenici ne ni gi navedoa pri~inite. 262 Pove}e za toa vidi: Samolov~ev-Muratbegovi}, str. 131. 263 Vidio Ja{ovi}, str. 270.

253

suva i na prevospituvaweto, spored pedago{kite sfa|awa se odnesuva isklu~ivo na "razvivawe na decata i mladinata." Me|utoa, vo nedostig na drugi posoodvetni izrazi toj se primenuva i vo andrago{kata praktika za ozna~uvawe na vlijanijata {to se vr{at vrz razvojot na vozrasnite, iako tie vlijanija se razlikuvaat vo mnogu ne{ta od vospitnite vlijaniva stricto sensu.264 Voobi~aeno e vospituvaweto (a vo tie ramki i prevospituvaweto) da se definira kako svesna i planska dejsnost vo smisla na upravuvawe so duhovniot i telesniot razvitok. Vo op{toto po{iroko zna~ewe vospituvaweto ja opfa}a sevkupnata pedago{ka aktivnost, pa spored toa i obrazovanieto i nastavata. Vo potesno zna~ewe toa pretstavuva vkupnost na merki i postapki vo nastojuvawe za oformuvawe na li~nosta. Vospituvaweto na poedinecot e usloveno od duhovnta, moralnata i tehni~kata strana i od tradicijata, svesta na odgovornite poedinci, vospitnite ustanovi, od mnogu vospitni merki i sredstva i na kraj od pedago{kiot pristap kon vospitanikot. Razlikata me|u individualnoto i op{testvenopto vospituvawe, vsu{nost, e samo prividna i ve{ta~ka: sekoe individualno vospituvawe se ostvaruva vo socijalen prostor, a sevkupnoto socijalno vospituvawe e naso~eno kon formirawe svesna individua. Celite i zada~ite na vospituvaweto se menuvaat vo zavisnost od promenite vo razvojot na op{testvoto. Celite na vospituvaweto vo kapitalisti~koto op{testvo, dokolku mu se podredeni na nastojuvaweto na "klasna hierarhija" (Dawey) se sostojat vo nastojuvaweto da se formira "upotrebliv gra|anin" vo ramkite na vladea~kata podelba na trudot. Socijalisti~koto vospituvawe, koe upatuva na nu`nosta od povrzuvawe na li~nite interesi so op{tite op{testveni interesi, ovozmo`uva formirawe na lik na nov, sloboden i smel socijalisti~ki ~ovek, ~ii {to sfa}awa se {iroki i raznovidni, komu {to mu se tu|i birokratizmot i vkalapenosta na misli. Op{tite vospitni elementi pokraj fizi~ko, estetsko i moralno vospituvawe, sodr`at i intelektualno obrazovanie. Celkosnoto vospituvawe ne se sostoi samo vo steknuvawe znaewa, ve{tini i naviki, tuku i vo razvivawe intelektualni interesi (nastojuvawe za objektivno soznanie, da se saka vistinata, samostojnost vo misleweto, kriti~nost, izgraduvawe na nau~en pogled vrz svetot i povrzuvawe na teorijata so praktikata.265 Vakvata koncepcija zna~i nadminuvawe na pasivniot odnos kon osudenikot {to be{e karakteristi~no , osobeno za prviot t.n. keliski sistem na izvr{uvawe na kaznata zatvor kade, namesto kon prevospitu-

264 265

Pedago{ki re~nik, str. 98. Enciklopedija MCM XVIII, IV.

254

vawe na osudenikot, se insistira{e vrz pro~istuvawe na negovite grevovi.266 Vo soglasnost so ovaa koncepcija vo KPD Idrizovo se ostvaruva {iroka aktivnost na poleto na obrazovanieto i socijalnoeti~koto vospituvawe na osudenicite - ubijci preku razni oblici, kako {to se: analfabetski kursevi, podigawe na nivoto na {kolskoto obrazovanie, predavawa za opredeleni aktuelni op{testveni problemi, seminari, izbor na televiziska i filmska programa, sekojdnevna dostapnost na bibliote~niot fond i dneven pe~ai itn. Vo ovoj pogled sepak dominiraat naporite i postigawata vo pogled na podigaweto na dosta niskoto obrazovno nivo na ubijcite, {to poka`uva deka etiolo{kite elementi dobvivaat funkcionalni implikacii vo opredeluvaweto i primenata na ovoj oblik na tretman. Od site osudenici {to vo momentot na istra`uvaweto gi opfativme so na{iot vtor pra{alnik, 36 osudenici bile vklu~eni vo obrazov-

266

Zaradi ilustracija na sfa}awata koi na ~ovekot ne mu ja priznavaat negovata generi~ka su{tina na ova mesto vo celost }e citiram edna molitva na zatvorenik preku koja religijata im go nudi patot do idninata na osudenicite. "Pred tebe koleni~am dolgotrpeliv i preblag Gospodi, od se srce ti se molam od ova mesto, kade grevot me dovede. No Ti si nasekade. Ti si blizu do site koi ti se molat, so smireno srce i topla vera. Ti gi slu{a{ so blagoslovenie molbite na site koi ja otvoraat svojata du{a pred Tebe, Ti gi ka`uvaat svoite bolki i stradawa, brzo ja pu{ta{ svojata desnica, desnicata na milost i ~ovekoqubie i gi ute{uva{ o~ajnite i im dava{ radost na nesre}nite. Ete jas nesre}niot zlostornik, go izdigam moeto srvce kon Tebe i , kako bludniot sin koj se raskail, pak se vra}am pri Tebe, vo domot na mojot Tatko. Te molam, nebesen tatko moj, da me primi{ mene pokajnikot pod Tvoeto tatkovsko krilo. Zgre{iv, Tatko moj, zgre{iv pred neboto i pred Tebe i ne sum dostoen da se nare~am sin Tvoj. Prosti mi, primi me poradi milost vo tvojot svetol dom za da ne zaginam vo mrakot na grevovnosta. Kogo da pobaram i komu da mu se obratam vo mojata sega{na maka? Jas sum osamen i nemo}en. Koga Tebe te pobaruvam i Ti me posetuva{, jas ne sum sam, so mene si Ti moj blag ute{itel i Spasitel. Nau~ime da ja poznavam i da ja izvr{uvam tvojata svest i volja i da ne gre{am pove}e. Potkrepi me da gi podnesam site te{kotii i da ne potpadnam pod lo{i |avolski isku{enija. Olesni gi moite te{kotii. Makar {to sum li{en od sloboda daj mi du{evna sloboda preku verata, vistinata i dobroto. Oslobodi me od verigite na zloto. Ti si vistinskiot osloboditel na ~ovekot. Tvoeto osloboduvawe e najdragoceniot dar, ta koga }e bidam pu{ten na sloboda, da `iveam kako vistinski sloboden ~ovek, a ne kako rob na grevot i lo{ite dela. Pomiluvaj me Vladiko i bidi mi Zakrilnik, za{to Ti gi miluva{ i gi uspokojuva{ site tvoi lu|e. Amin." Pravoslaven molitvenik, str. 99.

255

niot proces i toa na razli~ni nivoa.267 Vo toj moment vrz podignuvaweto na nivnoto obrazovanie ve}e bile postignati i opredeleni pozitivni rezultati. Taka, 16 ubijci vo Domot go zavr{ile osnovnoto obrazovanie, eden osudenik zavr{il {esto oddelenie, a ~etvorica ~etvrto oddelenie od osnovnoto obrazovanie. Golem broj od ubijcite po prethodno dooformuvawe na osnovnoto obrazovanie se vklu~ile i vo natamo{no {koluvawe i zavr{ile po edno ili dve godini sredno obrazovanie. Tuka se raboti za 15 osudenici koi prete`no posetuvale sredno ugostitelsko ili sredno ekonomsko u~ili{te. Vo ovoj pogled osobeno golema uloga ostvaruile vospituva~ite i nastavnicite od Domot, koi pred se uspeale da gi motiviraat osudenicite za vklu~uvawe vo obrazovniot proces.268 Me|utoa, i pokraj ovie uspesi vrz ovoj plan ostanuva golem prostor za {iroki zafati, odnosno za pogolemo vklu~uvawe na ovie osudenici vo obrazovniot proces. Na ova mesto se moèbi pova`ni ukaùvawata za vloùvawe pogolemi napori za razvivawe na drugi vospitni socijalnoeti~ki vlijanija so ogled na primitivizmot i kulturnata zaostanatost na ovie lica. Kako {to vidovme ponapred kulturnata zaostanatost na ubijcite se istaknuva kako edna od nivnite pova`ni zaedni~ki osobini i biten etiolo{ki faktor za nivnoto kriminalno povedenie. Me|utoa, vo toj pogled vo KPD Idrizovo izostanuvaat pogolem broj kulturnoprosvetni predavawa {to }e gi opfatat aspektite so koi }e se vlijae vrz 267

Od izvr{enoto intervju so vospituva~ite na Domot dojdovme do soznanie deka osudenicite za krivi~noto delo ubistvo mnogu dobro se vklu~uvaat vo obrazovniot proces, mnogu polesno i podobro od osudenicite za drugi krivi~ni dela. 268 Poznato e deka osudeni~kata populacija poka`uva rezistenten odnos sprema vklu~uvaweto vo obarzovniot proces. Toa proizleguva od nivnoto sociokulturno popteklo, intelektualnite sposobnosti, stavovite, navikite, motiviranosta kon u~ili{teto i u~eweto, opredeleni psihi~ki defekti vo emocionalnata i karakternata sfera, razni neuroti~ni, psihopatski pa duri i psihoti~ni rastrojstva, kako i od protivre~nosta na kaznata so postignuvaweto vospitni celi i specifi~nosta na zatvorskata situacija vo koja se odviva vospituvaweto. Vo vrska so prevospitnite mno`nosti na ovoj oblik na tretman i psiholo{kite posledici od prestojot vo zatvorot i nivniot odraz vrz prevospitniot (obrazovniot) proces Milutinovi} veli: "Vo takvi uslovi e posebno zna~ajno na osudenicite pedago{ki da im se pomogne vo sfa}aweto na svojata statusna situacija vo nadminuvaweto na malodu{nosta i zagubenata doverba vo svoite sili i afirmacijata na sfa}awata deka tie ne se bespovratno isklu~eni od op{testveniot `ivot." Dotuka i nie vo celost se soglasuvame so idejata na Milutinovi}, no ne i so negoviot makijavelisti~ki stav deka "vo toj pogled se dozvoleni site metodi {to vodat kon taa cel." Vidi: Milutinovi} III, str. 125.

256

promenata na nivnite sociokulturni opredrasudi. Vo toj pogled e potrebno otvorawe posebni tematski podra~ja so koi }e se vlijae vrz razvivaweto na svesta, vrednostite za idnoto povedenie na site ovie lica kaj koi do{lo do takvi aberacii. Vo nedostig od vakvi i drugi formi na kulturnoprosveten tretman269 zada~ite na socijalisti~koto vospituvawe na ubijciute se prefrluvaat vrz vospituva~ite na Domot, koi kako i brojni drugi vlijanija treba da gi ostvarat niz formite na individualniot tretman. A kolku se vo mo`nost seto toa da go storat e pra{awe za koe ve}e zboruvavme. I na kraj, morame u{te edna{ da se vratime na edna na{a porane{na konstatacija, a toa e deka ubijcite kako osudenici so nisko obrazovno nivo ne pokaùvaat interes za knigata i sredstvata na masovnata komunikacija, taka {to dostapnosta na ovie mediumi ni od daleku ne moè sama po sebe da se smeta kako oblik i metod na tretman dokolku zatvorskiot personal (prevospitnata slu`ba) ne prezeme vistinski merki za nivno dobliùvawe do osudenikot.270 Iniciraweto na vakviot oblik na rabota, koj spored na{eto istraùvawe vo KPD Idrizovo nedostasuva, e podra~je na koe treba da se obrne golemo i organizirano vnimanie so koe }e se ispolni vremeto na osudenikot i toa ne samo ona slobodnoto.271 3. OSUDENI^KA RABOTA NA UBIJCITE

Vo penitencijarnata teorija i praktika osudeni~kata rabota se tretira kako osnoven i primaren oblik vo procesot na resocijalizacijata na osudenite. Ottamu vo aktite na me|unarodnite kongresi i do269

Spored podatocite od na{eto istra`uvawe vo formite na kulturnoprosvetniot tretman bile vklu~eni samo 8 osudeni ubijci i toa 7 vo muzi~kata i folklornata sekcija i eden vo {ah-klubot. So ogled na toa {to nema posebno da zboruvame za fizi~koto vospituvawe, ovde }e spomeneme deka vo negovite formi bile vklu~eni 12 osudenici - ubijci (fudbal, ko{arka i odbojka). Fizi~koto vospituvawe vo sklopot na op{tata problematika na resocijalizacijata ima zna~ewe kako sredstvo za pravilen telesen razvoj (unapreduvawer na zdravstvenata sostojba i podigawe na op{tite telesni i fizi~ki sposobnosti), aktiven odmor i zdrava razonoda. No, dokolku e planski organizirano, {to vo KPD Idrizovo ne e slu~aj, toa mo`e da pomogne za podigawe i na socijalnoeti~kite svojstva na osudenikot i so ogled na toa da pomogne vo ostvaruvaweto na op{tite zada~i na negovoto prevospituvawe. 270 Za ulogata na slobodnoto vreme i negovoto iskoristuvawe vo andrago{ki celi pove}e vidi: Sobotin~i} I, str. 16-26 i Stoquart, str. 311-317. 271 Vo trudot "Op{ta andragogija" Samolov~ev i Muratbegovi} istaknuvaat ~etiri funkcii na slobodnoto vreme: edukativna reprodukcija na ~ovekot, dezalienacija na ~ovekot, samoidentifikacija na ~ovekot i rekreacija. Vidi: Samolov~ev-Muratbegovi}, str. 112-116.

257

ma{ni simpoziumi272 koi so interes raspravaa za ovoj problem se postaveni osnovnite principi {to se odnesuvaat na osudeni~kata rabota voop{to. Tie principi, koi vo celost vaàt i za rabotata na osudenite lica za krivi~no delo ubistvo, se glavno slednive: rabotata ne smee da ima poniùva~ki karakter, obvrska za rabota na osudenicite so vodewe grià za nivnite duhovni i fizi~ki sposobnosti, na zatorenicite po mo`nost treba da im se ovozmoì da go izberat vidot na rabotata, zatvorenicite treba da se zanimavaat so produktivna rabota vo ramkite na opredeleno rabotno vreme, na~elo na profesionalno stru~no i korisno osposobuvawe, na~elo na ednakvi uslovi za rabota so onie {to vladeat na sloboda i na~elo na pravilno nagraduvawe. Analizata na ovie principi koi se legitimirani i vo na{eto izvr{no zakonodavtsvo,273 pokaùva deka celta na osudeni~kata rabota e ostvaruvawe edukativna i stru~o osposobuva~ka funkcija preku steknuvawe i razvivawe na rabotni naviki, sozdavawe qubov i interes sprema rabotata, kako i odrùvawe na rabotna kondicija na zatvorenicite. Rabotata isto taka sluì za razvivawe na drugarstvo, me|usebno po~ituvawe, sorabotka i drugi socijalni i kulturni vrednosti. Nejzinata eti~ka funkcija pridonesuva za razvivawe red i disciplina, spre~uvawe razni neurozi, depresii, projavuvawe na negativni i kriminalni povedenija, begstva, buntovi i drugi psihi~ki i ma~ni situacii.274 So ogled na toa {to sluì i kako izvor na prihodi, rabotata ima i ekonomska funkcija. 272

Me|unarodnata komisija za krivi~no pravo i kazneni zavodi na 10 od svoite 12 kongresi rasprava{e za ovoj problem. Dosta zna~aen pridones za nejzinoto re{avawe dadoa Rezolucijata i Zbirot na minimalnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite usvoeni na Prviot Kongres na OON za suzbivawe na zlostorstvoto i postapuvawe so prestapnicite, (@eneva, 1955). I Vtoriot Kongres na OON (London, 1960), rasprava{e za osudeni~kata rabota (Vidi: Sobotin~i} II, , str. 84-86). Od na{ite sovetuvawa so ovoj problem prili~no iscrpno se zanimava{e onoj na Jugoslovenskoto zdruènie za penologija (Pula, 1970), na tema "Rabotata kako metod vo procesot na resocijalizacijata na licata na koi im e izre~ena krivi~na sankcija od institucionalen karakter. 273 Vidi: ZIS ~l. 16, 11-121 i 297. 274 "Dobro organiziranata rabota go angaìra duhot i teloto na osudenikot, gi apsorbira negovite sili, ja naso~uva koncentracijata na vnimanieto, mislata, ~uvstvata i raspoloènijata. Taa e sredstvo protiv raznovidnite predomiskluvawa, kombinirawa, me~taewa i ~uvsta na osamenost, nezdravi odnosi vo osudeni~kata zaednica, slobodnoto vreme koe ra|a bezbroj razli~ni planovi, obidi za begstvo, ~uvstvo na dosada, bezvrednost na ~ovekoviot ìvot itn. Rabotata mnogu korisno sluì kako sredstvo za sozdavawe duhovna ramnoteà i fizi~ko zdravje, taa ja razviva perspektivata, go potti-

258

Zada~ite za ostvaruvawe na polivalentnite funkcii na osudeni~kata rabota treba da leàt vrz celiot personal na kazneno-popravnite ustanovi, no vo praktikata tie se pred se svrzani za rabotata na stru~nite instruktori. Ovie lica, za da moàt da odgovorat na svoite obvrski, mora da imaat solidno stru~no znaewe, kako i èlba i sposobnost za prenesuvawe na toa znaewe za pottiknuvawe na okolnostite {to dejstvuvaat vrz motivaciite na osudenicite za nivno zalagawe i interes sprema rabotata.275 Ovde treba da se istakne deka osudeni~kata rabota kaj nas se postavuva kako oblik na tretman, kako "socijalna terapija", a ne kako kazna276 i i pretstavuva pravo i obvrska na osudenicite {to ima svoe pokritie i vo ustavnite odredbi.277 Pritoa, na ova pravo se nadovrzuvaat i mnogu drugi prava {to na osudenicite im se dadeni vo ZIS. Taka na primer, osudenicite kaj nas imaat pravo na nadomestok za rabota, pravo na besplatna zdravstvena za{tita, pravo na socijalno osiguruvawe vo slu~aj na nesre}a pri rabotata itn, a seto toa vo golem obem treba da go zgolemuva interesot za rabota i da pridonesuva za nivnata resocijalizacija. Od ova se gleda deka rabotata e podra~je {to {iroko e legitimirano i deka vrz ovoj plan se pravat golemi postignuvawa. No, sepak, ostanuvaat zakonski i prakti~ni pra{awa {to baraat natamo{no sogleduvawe i razvivawe. Vo odnos na organizacijata na rabotata i tehni~kite mo`nosti za nejzinata izvedaba, u~estvoto na oddelni strukturi vo nejzinoto ostvaruvawe, kriteriumite za pravilen nadomest i na~inot na negovata isplata i koristewe, opredeleni socijalnoza{titni problemi, vklu~uvaweto na rabotata vo nacionalnoto stopanstvo, utvrduvawe programi za osudeni~kata rabota {to }e odgovaraat na potrebite na posebni kategorii na osudenici, a osobeno na onie koi se zanimavaat so slobodni profesii, du{evno abnormalnite i site {to pokazuvaat otpor kon sekakov vid rabota, merkite {to treba da se prezemaat osudata da en bide nesovladiva pre~ka za pronao|aknuva tvore{tvoto, vlijae vrz oblikuvaweto pozitivni emocii, vedrina na duhot i op{ta sveìna na ~ovekovata li~nost." Ogrizovi}, str. 87 275 Za ulogata na stru~nite instruktori vo procesot na resocijalizacijata na osudenicite vidi pove}e: Milanovi}, str. 175-180. 276 Sfa}aweto za karakterot i ulogata na osudeni~kata rabota pomina niz tri razvojni fazi i vo golema mera be{e opredeleno od napredokot na sfa}aweto za celite na kaznuvaweto. Tie fazi se: rabotata kako kazna (do vtorata polovina na XVIII vek), rabotata kako dopolnitelen element na kaznata (do po~etokot na XX vek)), i rabotata kako sredstvo vo procesot na resocijalizacijata na osudenite lica. Za ma~nite i svirepi vidovi na zatvorska rabota {to se primenuvale kako kazna i so koi osudenikot bil ~esto pretvoran vo "zapreèn dobitok" vidi: Eliot, str. 570 i Kornnil, str. 51-52. 277 Vidi ~l. 209 st. 1 od Ustavot na SRM.

259

weto rabota po izleguvaweto na sloboda i sli~no, postoi potreba od natamo{ni istraùvawa i korekcii. Za da gi sogledame prevospitnite mo`nosti na osudeni~kata rabota sprema ubijcite najprvin se zadràvme na nekoi aspekti na nejzinata organizaciona postavenost vo praktikata. Vo KPD Idrizovo, kade se izvr{uva kaznata za krivi~noto delo ubistvo, rabotata na osudenite ubijci kako i na site drugi osudenici se odviva niz tri osnovni dejsnosti: industriska, zanaet~iska i zemjodelska. Od vkupniot broj ubijci {to vo dekemvri 1984 prestojuvale vo Domot (100), 96 bile opfateni so raboten tretman. Vo industriskata dejnost bile vklu~eni 71 osudenici i toa: vo drvoprerabotuva~kiot sektor 32 lica (od niv 12 vo oddelenieto za rezbarewe), vo metaloprerabotuva~kiot sektor 11, vo termi~kiot 8, vo tekstilniot 8 i vo avtoservisot 15 lica. Vo zanaet~iskite dejnosti na Domot bile vklu~eni 16 lica kako yidari, gotva~i, pekari, ~evlari i po eden stakloreza~, stolar i magacioner. Osum lica rabotele kako op{ti rabotnici. Vo zemjodelskite dejnosti be{e vklu~en samo eden osudenik za ubistvo od ednostavna pri~ina {to ovie dejsnosti se vr{at vo otvoreniot del na Domot, a vo momentot na na{eto istraùvawe vo toa oddelenie be{e rasporeden samo eden ubiec. Trgnuvaj}i od gornite podatoci se postavuva pra{aweto {to da se kaè za vakvata organizacija na rabotata na osudenite unijci. Zaklu~occite moàt da bidat brojni, me|utoa so ogled na prostorot nie }e se zadrìme na nekolku najzna~ajni. Ona {to prvo pa|a vo o~i e deka organizacionite mo`nosti za izvr{uvawe razli~ni vidovi osudeni~ka rabota vo KPD Idrizovo se skromni i re~isi isklu~itelno svrzani za vr{eweto fizi~ka rabota.278 Na ova se nadovrzuva maliot broj stru~ni instruktori {to vodat grià za celokupnata rabota i golemite o~ekuvawa od niv. Ako kon ova se dodade deka vo najgolem del od pogonite ne se sproveduva stru~no usovr{uvawe na osudenicite, moè slobodno da se kaè deka praktikata - takva kakva {to e ne uspeva da odgovori na del od na~elata {to gi navedovme. Edno od na~elata na rabotata e po mo`nost na osudenicite da im se obezbedi da go izbiraat vidot na rabotata spored svoeto porane{no zanimawe, sklonostite i interesite. So ogled na mo`nostite na Domot ova na~elo skoro i da nema zna~ewe, osobeno ako se zeme predvid koncepcijata spored koja rabotata se vrzuva za prestojot vo opredelena klasifikaciona eksterna grupa. Vo potkrepa na ovaa konstata278

Neophodna orientacija e na osudenicite da im se ovozmo`i da go rabotat toa {to go sakaat, za {to imaat sklonosti i sposobnosti, za {to ima uslovi vo kazneno-popravnite ustanovi, a {to op{testvoto go ocenuva kako vredno. Ne e bitno dali spored vidot toa e fizi~ka, nau~na, umetni~ka iliu nekoja druga rabota (podvlekol Z.S.). [ukovi}, str. 230.

260

cija ni se ~ini deka e sosema dovolno ako navedeme deka najgolemiot broj ubijci pred doa|aweto vo ustanovata bile zemjodelci, a spored misleweto na upravata (ili podobro re~eno spored mo`nostite na ustanovata) za niv }e bide najdobro ako od nea izlezat kako industriski rabotnici. Vo vrska so ova na~elo se postavuva edno osnovno teoretsko pra{awe: dali osudeni~kata rabota ima prinuden karakter. Na{e mislewe, sakale ili ne, mora da priznaeme e deka vo sega{nite uslovi osudeni~kaya rabota e prisilna. Toa zna~i deka vo institucionalnite uslovi, dokolku nema adekvatna motivacija i dobrovolno i samostojno prifatena rabota, taa vo su{tina vo golem del e prinuda i retribucija. Toa proizleguva od zakonskata odredba {to propi{uva obligatorna rabota {to ne e slu~aj so predviduvaweto na drugite oblici na tretman i sfa}aweto na rabotata vo slobodnoto op{testvo. Nejzinata retributivnost moè da se vidi i od eklatantniot primer na nejzinata prakti~na primena vo KPD Idrizovo kade {to vo termi~kiot sektor se upatuvaat na rabota osudenicite {to se storiteli na pote{ki krivi~ni dela.279 Spored na{e mislewe, odredbata od ~l. 16 st. 1 ZIS e plod na edna cvrsto vkoreneta zabluda deka ~ovekot raboti samo koga e prinuden na toa. Iskustvoto me|utoa pokaùva deka vo site oblasti od ~ovekoviot ìvot najdobri rezultati se postignuvaat toga{ koga se aktiviraat vnatre{nite sili na ~ovekot za samostojni postignuvawa. Sekoja prinuda sozdava revolt i akcija vo sprotivna nasoka, a psisiluvaweto na rabota, osobeno kon onaa {to ne se saka moè lesno da zna~i begstvo od nea so prviot ~ekor na sloboda. Celosnoto begstvo od rabotaat vo kazneno-popravnite ustanovi zasega ne e mo`no, bidejki tuka se disciplinskite kazni koi (so 30 dena samica) treba da go nau~at osudenikot da ja "zasaka" rabotata. Pra{awe e kolku so toa se spre~uva negoviot nesovesen odnos sprema rabotata, psihi~kite tenzii, zadovolstvoto od nea i ostvaruvaweto na nejzinite edukativni i drugi funkcii. Zatoa treba da se vospostavi poinakov odnos na osudenikot sprema trudot koj }e go navede samostojno i dobrovolno da se vklu~i vo toj proces, a so toa i vo procesot na svojata sopstvena resocijalizacija. A ako se znae deka na sekoj osudenik, pa duri i za krivi~no delo ubistvo ne mu e potrebno prevospituvawe, treba da se razmisli i za toa dali nemu ovoj oblik na tretman treba da mu se propiu{e samo kako pravo, a ne i kako obvrska. Za da se postigne toa treba da se najdat ili usovr{at novi instrumenti {to }e ja jaknat motivacijata na osudenicite. Pritoa, osobeno treba da se ima predvid deka motiv279

Spored na{e mislewe, raboteweto vo ovoj oblik, kako i vo koj bilo drug {to e nadvor od celite na resocijalizacijata (na primer, nejzinoto koristewe kako disciplinska kazna) ne smee da bide prisuten vo na{ite kaznenopopravni ustanovi.

261

ite {to gi pottiknuvaat osudenite na rabota se re~isi istite onie {to vaàt i za slobodniot ~ovek. Tie zavisat od vnatre{nite i nadvore{nite faktori kaj sekoj poedinec.280 i so ogled na toa nu`no se razlikuvaat so toa {to nekoi od niv imaat op{to zna~ewe i zatoa vrz niv treba da se stavi akcentot kako od strana na zakonodavecot, taka i od prevospitnuite slu`bi. Me|u tie motivi sekako deka predni~at: motivot za materijalna i duhovna egzistencija, motivot da mu se pomaga na svoeto semejstvo, motivot za dokaùvawe na rabotnata sposobnost i stru~no usovr{uvawe, motivot za samostojnost i nezavisnost, motivot da se prodolì so istata rabota na sloboda, motivot da se ispolnuva vremeto (da se izbegne dosadata), motivot za sorabotka so drugite, i duri na krajot, motivot za zdobivawe so pogodnosti. Za àl, vo dosega{nite uslovi na na{iot sistem na izvr{uvawe na kaznata zatvor se odi obratno, taka {to posledniot motiv se istaknuva kako najzna~aen vo razvivaweto na qubovta sprema rabotata na zatvorenicite. Taka, na pra{aweto za pri~inata poradi koja e prifatena rabotata i istata se vr{i vo domot, ubijcite od na{iot primerok gi dadoa slednive odgovori: - zatoa {to sakava da se steknam so pogodnosti 53% - zatoa {to sakav stru~no da se osposobam 28% - sakav pogolem nadomest od rabotata 5% - na toa bev prisilen 3% - drugo 7% Ovde e interesno deka mal broj od osudenite ubijci motivot na svojata rabota vo Domot go na{le vo ekonomskiot moment, odnosno vo nagradata za trudot. Toa proizleguva ottamu {to za svojata rabota dobivaat sosema simboli~en nadomestok. Taka, na primer, vo 1983 godina, koga prose~niot li~en dohod na rabotnicite vo stopanstvoto iznesuva{e 12.952 dinari ("SV SRM," 6/1984), na osudenicite vo KPD Idrizovo za nivnta rabota im se isplatuva{e prose~no 607 dinari. mese~no281 ili 4,7% vo odnos na prose~nite primawa na sloboda. Vakvata praktika e nesomneno sprotivna na praviloto 76 od Zbirot na minimalnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite,282 so Rezolucijata za osudeni~kaat rabota (@eneva, 1955),283 so Zaklu~ocite od II Kongres na OON za prevencija na zlostorstvata i tretman na prestapnicite,284 so

280

Vidi: Ogrizovi}, str. 59 i Milutinovi} III, str. 128 Vidi: Sostojbi. 282 Vidi: Arhiv, Beograd, 1956, str. 501. 283 Ibid, str, 510. 284 Vidi: Penologija, Beograd, 1973/1, str. 86. 281

262

Zaklu~ocite na jugoslovenskoto sovetuvawe vo Pula285 pa duri i so odredbite na ZIS.286 Od seto {to dosega be{e kaàno moè da se zaklu~i deka vo odnos na ostvaruvaweto na na~elata vrzani za osudeni~kata rabota postojat brojni nere{eni pra{awa {to pomalku ili pove}e go popre~uvaat ostvaruvaweto na nivniot pogolem del. So ogled na toa ne smee da se zastane na rezultatite {to i pokraj toa se prisutni, tuku i natamu da se vloùvaat napori {to }e dovedat do popovolni re{enija na ova osnovno podra~je vrz koe denes se potpira institucionalniot tretman. Tie pak re{enija za vistinsko oìvotvoruvawe na na~elata na osudeni~kaat rabota moàt da se baziraat na tri osnovi: na planot na podobruvaweto na materijalnite pretpostavki za izgradba i funkcionirawe na kazneno-popravnite ustanovi, na planot na podobruvaweto na normativnite re{enija vo ZIS i, na krajot, na planot na stru~na i pedago{ka podgotvenost vistinskata vklu~enost i zaunteresiranosta na site subjekti {to se zanimavaat so ovoj oblik na tretman. 4. GRUPNO SOVETUVAWE I GRUPNA PSIHOTERAPIJA

Salustie veli "Nemo gratuito malus est" (Nikoj ne e bez pri~ina zol). Isto taka moè da se kaè "Nemo gratuito bobus" (Nikoj ne e bez pri~ina dobar).287 Ako e taka, a nesporno e, toga{ vo kazneno-popravnite ustanovi treba da se prezemat takvi oblici i metodi na tretman koi barem donekade }e pretstavuvaat pri~ini, uslovi i povodi {to }e ovozmoàt osudenoto lice da prifati novi kvaliteti {to po otpu{taweto na sloboda }e pridonesat za manifestirawe na op{testveno prifatlivi povedenija. Pokraj prethodno navedenite, eden od takvite oblici na tretman treba da pretstavuva i grupnoto sovetuvawe i grupnata psihoterapija. 285

Vo zaklu~ocite od ovoj simpozium stoi deka vo na{ite propisi treba podetalno da se sprovede prifatenoto na~elo za ednakov trud - ednakva nagrada. Kone~nata cel na site nastojuvawa treba da bide li~ite dohodi za rabota na osudenicite i maloletinicite da se opredeluva po isti osnovi i kriteriumi kako i na slobodnite rabotnici pod uslov da ostvarat ist raboten efekt meren i spored kvantitetot i spored kvalitetot... Davaweto ednakov nadomestok za ednakva rabota }e ovozmoì polesno postignuvawe na celta na rabotata i pogolemo angaìrawe na voljata, umnite i fizi~kite sposobnosti vo procesot na rabota od strana na osudenicite i maloletnicite. Takov nadomestok za rabota ponatamu }e ovozmoì pokrivawe na opredeleni tro{oci za izdrùvawe na semejstvoto, obe{tetuvawe na `rtvata, pla}awe na {tetata predizvikana so krivi~noto delo i drugo. Penologija, Beograd, 1973/1, str. 12. 286 Vidi: ~l. 115-122 ZIS. 287 Vidi: Holbah, str. 233.

263

Ovi grupni oblici na tretman na li~nosta vo penitencijarnite ustanovi vo nekoi zapadni zemji go najdoa svoeto mesto u{te na po~etokot od triesetite godini od na{ito vek. So opredeleni po~etni talkawa vo negovata primena, tie se sre}avaat i vo nekoi kazneno-popravni ustanovi vo jugoslovenskata penitencijarna praktika od pred desetina godini i denes pretstavuvaat zna~ajna prevospitna forma vo rabotata na osudenicite. Grupnoto sovetuvawe i grupnaat psihoterapija glavno imaat isti celi. Nivnoto razlikuvawe se sostoi vo dlabo~inata na zafatot vo li~nosta na osudenikot i vidot na stru~nite lica {to gi vr{at ovie oblici na grupna rabota, a spored nekoi avtori i vo obemot na osudeni~kite grupi i brojnosta na nivnite sostanoci. Za razlika od grupnoto sovetuvawe koe nekoi go smetaat za povr{inska psihoterapija i koe moàt da go sproveduvaat psiholozi, grupnata psihoterapija pretstavuva takov oblik na tretman {to treba da go sproveduivaat tesno specijalizirani stru~ni lica (psiholozi i psihijatri), a {to e naso~en kon dlabinskite psiholo{ki crti na li~nosta so primena na metodi na frojdovskata psihoanaliza.288 Osnovnata cel na ovie oblici na tretman, koi se sproveduvaat so raznovidni metodolo{ki postapki, vo koi na ova mesto nema da navleguvame, se sostoi vo toa da se vlijae vrz osudenicite zaradi sozdavawe uslovi za nivno sopstveno sudirawe so svoite li~ni problemi od {to }e proizleze razre{uvaweto na nivnite raznovidni intrapsihi~ki tenzii i konfliktni emocionalni pre~ki, promeni na nivnite naviki, stavovi i vrednosti, zamena na mehanizmite na reakcija na frustraciite i onevozmoùvawe na javuvawe na takvi pre~ki, sudiri i napnatosti {to moàt da bidat plod na zatvorskite uslovi, odnosno na deluvaweto na zatvorskiot op{testven sistem. Od primenata na ovie oblici se o~ekuva kaj osudenicite da se razvie odgovornost za svoeto minato i idno povedenie preku razbiraweto deka za nivnite negativni motivacii i za nivnata op{testvena polo`ba ne se vinovni samo drugi (op{testvoto), kako {to toa ~estio si go pretstavuvaat, tuku i samite tie, nivnite nagativni karakteristiki, otsustvoto na odgovornost, tolerancija i socijalno razbirawe. Nakratko, zada~ata na vakvite 288

Spored Milutinovi} "grupnoto sovetuvawe se primenuva sprema osudenici koi ne se podlaboko rastroeni vo svojata li~nost. Taa ima za cel da gi mobiolizira pozitivnite osobini na osudenicite za da gi sfatat i najdat pati{tata za re{aavwe na svoite problemi. Grupnata psihoterapija po pravilo se primenuva sprema osudenicite ~ii konflikti imaat podlaboki koreni vo li~nosta, koi se povrzani so promenite vo emocionalnata sfera i dostignuvaat do mentalni rastrojstva, a mo`at da se pojavuvaat vo razli~ni oblici, zavisno od neposrednata cel {to terapeutot saka da ja postigne." Milutinovi} III, str. 144. Sli~no mislewe ima i Kup~evi}, str. 162.

264

tretmani e otstranuvawe, odnosno korekcija na onie pre~ki na linosta {to go determinirale nejzinoto kriminalno povedenie i onevozmoùvawe na neuretskite i drugi simptomi {to kako plod na zatvorskata zaednica bi go truele i onevozmoùvale nivnoto uspe{no prevospituvawe. Od prethodnoto razgleduvawe vidovme deka ubijcite vo golem del se lica {to se karakterizirat so niska socijalna i emocionalna zrelost i deka poseduvaat prili~no iskriveni pretstavi i sfa}awa za sovremeniot socijalen ìvot. Go vidovme i toa deka vlijanieto na grupnoto sovetuvawe i grupnata psihoterapija se procenuvaat kako zna~ajni oblici vo menuvaweto na ovie osobini i karakteristiki na ubijcite. No, za nekako da se opredeli nasokata vo primenata na ovie aktivnosti, obemot i potrebata od nivnata primena, so na{eto istraùvawe sprovedeno vrz zatvorskite ubijci vo KPD Idrizovo se obidovme da dolovime u{te nekoi zna~ajni segmenti {to }e gi prikaème vo narednite redovi. So primenata na soodvetni testovi u{te pri nivnoto doa|awe vo Domot se merat stavovite na osudenicite. Od strana na domskiot psiholog gi dobivme podatocite {to se odnesuvaat na osudenite ubijci od koi moè da se vidi slednoto: Stavovite na osudenite ubijci sprema svoeto semejstvo bile pozitivni (82), negativni (2), indiferentni (5) i nepoznato (32). Spored krivi~oto delo pak, 56 osudenici imale pozitiven stav, a 13 negativen. I na krajot sprema kaznata imale pozitiven stav 16 osudenici, a 52 negativen. Iako ispituvaweto na stavovite bilo sprovedeno samo vrz 68 lica od ovie podatoci sepak moàt da se nasetat opredeleni nasoki za deluvawe. Toa proizleguva ottamu {to ako nekoe lice ima negativen stav sprema izvesni pojavi od nego ne moè da se o~ekuva kon taa pojava da projavuva pozitivna akcija. Istoto vaì i za indiferentnite stavovi, bidej}i vo toj slu~aj (vo otsustvo na dimenzijata: pozaitivnost - negativnost) povedenieto na ~ovekot e podlo`no na brojni vlijanija i od konkretnata situacija mnogu zavisi kakva aktivnost }e prezeme. Spored toa, sosema ispravno e sfa}aweto deka samo vo slu~aite koga stavot e izrazen kako pozitiven moè da se dozvoli predviduvawe na konstruktivno povedenie na li~nosta na osudenikot, a za promena na stavot vo taa smisla moàt mnogu da pomognat oblicite na grupna terapija.289 Ovde navedovme samo del od stavovite na osudenicite {to moàt da bidat navistina brojni i raznovidni i dokolku se so negativen predznak da pretstavuvaat golemi te{kotgii za ostvaruvawe na nivnata resocijalizacija. 289

Vidi: Mati}, str. 40-55.

265

Za da se ostane na linijata na osnovnata cel na kaznata koga se vo pra{awe ubijcite, spored na{e mislewe e osobeno biten i stavot na osudenikot za toa dali se ~uvstvuav vinoven za storenoto krivi~no delo i dali se kae za nego. Vo taa smisla vo vtoriot pra{alnik od na{eto istra`uvawe gi opfativme i ovie stavovi na osudenicite i gi dobivme slednive rezultati. Tabela br. 22 Kako se ~uvstvuva osudenikot za storenoto krivi~no delo ubistvo vkupno napolno vinoven delumno vinoven ne se ~uvstvuva vinoven ne znae nepoznato vkupno

26 37 33 1 3 100

dovr{eno ubistvo 25 34 30 1 3 93

ubistvo vo obid 1 3 7

Tabela br. 23 Dali osudenikot za krivi~noto delo ubistvo se kae za stornoto vkupno da, mnogu da, delumno da, malku ne se kae tvrdi deka toj ne go storil deloto ne znae nepoznato vkupno

76 6 12 1 2 1 100

dovr{eno ubistvo 69 8 12 1 2 1 93

ubistvo vo obid 7 7

Od podatocite vo priloènite tabeli moè vedna{ da se po~uvstvuva ras~ekorot me|u kaeweto i ~uvstvoto na vina na storitelot. Ovie elementi na li~nosta ne odat zaedno so {to delumno ukaùvaat na opredelena nedoslednost na li~nosta na osudenikot. Vakvata razlika, me|utoa, moè da se objasni ako se znae deka osudenicite {to ne se ~uvstvuvaat vinovni za storenoto delo ili se ~uvstvuvaat samo delumno vinovni za nego, svoeto kaewe go povrzuvaat so podelena odgovornost, odnosno so toa deka nekoj drug e pomalku ili pove}e vinoven za nivnoto delo.

266

Tabela br. 24 Dokolku osudenikot se ~uvstvuva delumno vinoven ili ne ~uvstvuva vina za svoeto delo kogo go smeta za najodgovoren za izvr{uvawe na deloto

lo{oto dru{tvo milicijata op{testvoto semejstvoto `rtvata sredinata vo koja `iveel sredinata vo koja rabotel nepoznato vkupno

osudenikot se ~uvstvuva delumno vinoven 4 3 1 18 3 8 37

osudenikot ne se ~uvstvuva vinoven 3 5 2 2 14 4 1 3 33

Podatocite ukaùvaat deka vinata za deloto naj~esto se prefrluva vrz povedenieto na `rtvata, {to, kako {to vidovme ponapred, ne e bez osnova, no i vrz povedenieto na drugi subjekti od nivnata neposredna ili po{iroka sredina. Tuka treba da se bara pri~inata za pomaloto u~estvo na vina vo odnos na kaeweto na storitelot, no so ogled na toa {to osudenite ubijci se nao|ale vo razli~en vremenski stadium od izdrùvawe na kaznaat i vo faktot na razli~nite vlijanija od strana na zatvorskata zaednica. Ottuka, me|u drugite zada~i na oblicite na grupnata terapija, se nametnuva deluvaweto vrz obedna~uvawe na stavovite na ubijcite, najprvin kon vinata i kaeweto, a potem i kon visinata na kaznata. Pritoa e potrebno posebno izdvojuvawe na del od ubijcite vrz koi ovoj oblik na tretman treba pointenzivno da se sproveduva. Duri toga{ stanuva realno o~ekuvaweto deka stavot kon vinata za storenoto krivi~no delo go opredeluva stavot kon sopstvenoto prevospituvawe. Na krjot, mora u{te edna{ da spomeneme deka ova se samo del od stavovite na osudenicite vrz ~ija{to izmena treba da se deluva preku grupnite oblici na tretman. Postojat stavovi {to se bitni za prilagoduvaweto kon uslovite na izdrùvawe na kaznata, stavovi bitni za prilagoduvaweto kon uslovite posle izdrùvaweto na kaznata i stavovi za postignuvawe stabilnost i zrelost na li~nosta.290 Vo nivnata nadgradba i usovr{uvawe mora da se raboti vo o~ekuvaweto poefikasni rezultati od izdrùvaweto na kaznaat zatvor za ubijcite, a za {to zboruvaat teoretskite i prakti~nite soznanija. Sevo ova e dovolen do290

Mati}, str. 44.

267

kaz za toa deka treba da se po~ne so primenata na ovie oblici na tretman, koi za `al vo KPD Idrizovo se u{te ne go na{le svoeto mesto ili poto~no ka`ano, voop{to ne se primenuvaat. 5. OSUDENI^KO "SAMOUPRAVUVAWE"

Vo soglasnost so napred navedenite pedago{ki sfa}awa zakonodavecot predviduva sprema osudenoto lice da se primenuvaat vospitni i prevospitni merki (~l. 10 st. 1 ZIS). Vo taa nasoka sekako e zamislena i merkata predvidena vo odredbaat na ~l. 13 st. 1 ZIS {to insistira kaj osudenite lica da se razvie ~uvstvo na odgovornost za nivnite postapki i tie samite da se pottiknuvaat na u~estvo vo svoeto vospituvawe i prevospituvawe. Za da se postigne toa neophodno e osudenite lica vo tekot na izdrùvaweto na kaznata zatvor sistematski da se doveduvaat vo situacii od koi }e moè da se zaklu~i za stepenot na razvienosta na nivnoto ~uvstvo za li~na odgovornost, odnosno za potrebata od prezemawe natamo{ni vospitni i prevospitni merki. Pritoa se imaat predvid pred se situaciite vo koi osudenite lica }e u~estvuvaat vo re{avaweto na opredeleni pra{awa od ìvotot i rabotata na kazneno-popravnite ustanovi. Toa o~igledno go ima predvid i zakonodavecot koga vo odredbata na ~l. 13 ZIS opredeluva deka vo tekot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor vo soglasnost so mo`nostite i potrebite na osudenite lica im se obezbeduva neposredno ili preku opredeleni oblici na samoorganizirawe da u~estvuvaat vo re{avaweto na pra{awa od zna~ewe za nivniot ìvot, vo organiziraweto oddelni dejnosti i raboti od zaedni~ki interes, osobeno vo kulturnoprosvetnata rabota, proizvodstvenata dejnost, organiziraweto na slobodni aktivnosti, odrùvaweto na redot i disciplinata i higienskotehni~kite i zdravstvenite merki.291 Vo sproveduvaweto na ovie odredbi vo penitencijarnata praktika se razvi eden na~in na nivnoto ostvaruvawe {to vo teorijata se ozna~uva kako osudeni~ko "samoupravuvawe." Vsu{nost stanuva zbor za oblik na prevospiten tretman zasnovan vrz idejata za vklu~uvawe na 291

Od interpretacijata na ~l. 11 st. 1 ZIS se gleda deka jasno se istaknuva zna~eweto na osudeni~koto "samoupravuvawe" kako prevospitna merka. Pritoa, zakonodavecto taksativno gi ograni~il oblastite na osudeni~koto u~estvo vo pra{awata od nivniot `ivot i rabota vo kazneno-popravnite ustanovi, odnosno ostava prostor opredelkeni oblici, pokraj onie {to sam gi naveduva da bidat dopolnuvani i regulirani so praktikata. Toa se gleda od upotrebeniot termin - osobeno, {to vo konteksot na vtoriot stav zna~i: pred se. Vakvoto re{enie vo ZIS e povolno za{to ostava prostor za primena na osudeni~koto "samoupravuvawe" vo slu~aj penitencijarnata praktika da iznajde novi formi na negovo projavuvawe {to nema da bidat vo sprotivnost so negovata smisla.

268

osudenite lica vo procesot na ìvot i rabota vo kazneno-popravnata ustanova. Kako takvo osudeni~koto "samoupravuvawe" denes e mo}ne aktuelno vo mnogu zemji so {to modernite penitencijarni sistemi nastojuvaat da gi pokrenat i mobiliziraat osudenite lica vo pravec na davawe li~en pridobnes kon svoeto prevospituvawe vo kazneno-popravnite ustanovi.292 Za ostvaruvawe na osudeni~koto "samoupravuvawe" se formiraat soodvetni tela, kako na primer, komisii, konferencii i sli~no dodeka site drugi formi na neposredno osudeni~ko u~estvo vo organiziraweto i naso~uvaweto na osudeni~kiot ìvot podrobno se regulirani so akti na kazneno-popravnite ustanovi. KPD Idrizovo ima vakvi odredbi vo svoite "Pravila za osudeni~koto samoupravuvawe i rabota na samoupravnite organi na osudenite lica" (vo natamo{niot tekst - Pravila) i vo Ku}niot red (~l. 86-91). Taka, spored Pravilata, vo ~l. 1 e istaknata celta na osudeni~koto "samoupravuvawe": "Organiziraweto na osudeni~koto samoupravuvawe ima za cel razvivawe na li~nata i kolektivnata odgovornost, pottiknuvawe na osudnite lica samite dobrovolno da u~estvuvaat vo svoeto prevospituvawe,, razvivawe na bratstvoto i edinstvoto i nadgradba na pozitivnoto iskustvo za polesno vklopuvawe vo tekovite na samoupravnite odnosi vo op{testvoto po izleguvaweto od Domot. Zaradi ostvaruvawe na seto toa, organi na samoupravuvawe se formiraat vo oddelenieto za prestojuvawe, vo proizvodstvoto, vo u~ili{teto za osnovno i naso~eno obrazovanie i vo kulturnoprosvetnata rabota i sportot. Najvisok samoupraven organ na osudenite lica e "Domskata konferencija," {to kako svoe telo izbira "Domski sovet" (~l 26 od Pravilata). Tie organi raspravaat za mnogubrojni pra{awa, kako na primer, za pra{awata od ìvotot na osudenite lica vo sobite i prostoriite za dneven prestoj, za li~nata i kolektivnata higiena, za disciplinskite i me|u~ove~kite odnosi, za odrùvawe i ~uvawe na inventarot, se razgleduvaat i proizvodnite planovi na proizvodnite edinici i se predlagaat merki za nivna realizacija, se razgleduva rabotnata 292

Za razvojot na ovoj oblik na tretman silen pottik dade Zbirot na minimalnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite koi {to go zamisluvaat i prepora~uvaat funkcioniraweto na osudeni~koto "samoupravuvawe" vo ~l. 28 st. 2. Osudeni~koto "samoupravuvawe" kako merka na tretman na osudenite lica se javuva vo mnogu penitencijarni sistemi so razli~no razvieni formi. Za vesta deka izvesen broj dr`avi vo SAD dale mo`nost na zatvorenicite da im se ~ue ne{to malku glasot vo pra{awata na zatvorskoto ureduvawe Mejbel Eliot (st. 647) istaknuva deka e dobra vest. So toa se poka`uva deka osudeni~koto "samoupravuvawe" bavno, no sigurno si go probiva patot i sozdava nesoborlivi dokazi za mnogubrojnite prednosti i pozitivni efekti od negovoto ostvaruvawe.

269

disciplina i se davaat predlozi za pofalbi, nagradi i drugi pogodnosti, odnosno kazni na osudenite lica, za organizirawe kulturni, prosvetni, sportski i drugi aktivnosti i sli~no. Pokraj toa, so Pravilata se regulira na~inot na izborot na osudeni~kite soveti, odbori i komisii, vremetraeweto na mandatot na negoviot sostav i vnatre{nata organizacija, kako i drugi pra{awa od oblasta na samoorganiziraweto na osudenite lica. Pritoa, od osobeno zna~ewe e da se spomnat odredbite od ~l. 42 i 43 od Pravilata so koi se ograni~uvaat mo`nostite na osudeni~koto "samoupravuvawe," a koi se odnesuvaat na mo`nosta za sproveduvawe na odlukite na osudeni~kite organi. Imeno, samoupravnite organi na osudenite lica svoite odluki gi donesuvaat vo vid na predlozi {to se dostavuvaat do upravata na Domot so cel da se dade soglasnost za nivno sproveduvawe. Duri po takvata soglasnost odlukata na samoupravnite organi na osudenite lica moè da se sprovede, odnosno da se izvr{i. Vakvoto re{enie sluì kako korektiv i garancija deka ovoj institut nema da dovede do zloupotrebi na ona {to toj moè i saka da go ostvari. Gorenavedenoto potvrduva deka na osudenite lica im se pruà doverba i opredleni mo`nosti so koi, pred se, treba da se za~uvaat ili pak nadgradat samoupravnite znaewa kako biten element za nivnoto prifa}awe kako ramnopravni ~lenovi na zaednicata. Toa e glavnata pri~ina za egzistencija i osnovna cel {to ovaa merka treba da ja ostvari, a {to e naso~ena kon idninata na osudenite lica. Me|utoa, od osudeni~koto "samoupravuvawe" vo tekot na samoto izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda proizleguvaat istovremeno i niza polezni efekti: osudenite li~no, ili preku svoite izbrani organi aktivno da u~estvuvaat vo naso~uvaweto na osudeni~kiot ìvot i rabota vo kazneno-popravnite ustanovi. Toa se kompleksni merki na ovaa merka {to bi moèle da gi nare~eme celi vo vrska so organizacijata na osudeni~kiot ìvot za otstranuvawe na negativnite posledici na zatvorskata zaednica. Imeno, so davaweto mo`nost osudenite lica sami da u~estvuvaat vo svoeto prevospituvawe i izgraduvawe preku formite na osudeni~koto "samoupravuvawe," barem do nekade se nadminuva paradoksot koj ~esto se istaknuva vo literaturata, a koj se sostoi vo principot: vo uslovi na sloboda da se prevospituva ~ovekot za barawata na sloboda. Ovde se raboti za toa od "objekt" nad koj se izvr{uva kaznata, zatvorenikot da se pretvori vo aktiven u~esnik vo svoeto prevospituvawe. Koga se znae deka avtomatizmot vo site svoi negativni oblici na projavuvawe e posledica od deprivacijata na avtonomijata, smetame deka najva`nata prednost na osudeni~koto "samoupravuvawe" vo odnos na tekot na izdrùvaweto na kaznata zatvor se sostoi vo otstranuvaweto ili barem ublaùvaweto na tie posledici, {to od svoja strana, otvora {iroki mo`nosti zatvorenikot da ja sfati svojata polo`ba vo zatvorot i celite {to vrz nego i so negova pomo{ treba da se ostvarat. 270

Imeno, sekoj ~ovek ima potreba od op{testveno priznavawe na svoite dejnosti i tvorbi, a toa osobeno e izrazeno vo uslovi koga nekoja dejnsot na osudenoto lice negativno op{testveno sme ja vrednuvale. Ako ostaneme samo vrz toa i postojano go prekoruvame za ona {to go dovelo vo zatvorot, a zaboravame da mu ovozmoìme pozitivni dejsnosti i napori i za ni da go pofalime, podrìme ili nagradime - nie ja negirame negovata li~nost, se somnevame vo negovite sposobnostii go prevospituvame so apriorno ubeduvawe deka toj ne umee i ne moè pove}e od ona {to go storil. Vakviot stav osudeni~koto "samoupravuvawe" ne go dozvoluva i go eliminira, bidejki na osudenikot mu dava mo`nost za razvivawe znaewa, sposobnosti i motivacii, smisla za soìvuvawe so odgovornostite, formirawe pozitivni naviki, razvivawe smisla za kolektiven ìvot i duh za soobrazuvawe na kolektivnite so li~nite interesi, jaknewe na samodiscipl,inata, razvivawe kriti~en i samokritien odnos itn. itn. Vakvaat funkcija na osudeni~koto "samoupravuvawe" sosema dobro ja sfatile osudenicite za krivi~no delo ubistvo. Toa go potvrduvaat iskazite na vospituva~ite koi bez isklu~ok se soglasuvaat so stavot deka osudenite ubijci pove}e i podobro od drugite osudenici se vklopuvaat vo ovoj oblik na tretman. Do istoto soznanie dojdovme i od analizata na podatocite od na{eto istraùvawe koi se odnesuvaat na populacijata {to ja zateknavme na izdrùvawe na kaznata zatvor. Od tie podatoci moè da se vidi slednata sostojba na nivnata vklu~enost vo formite na osudeni~koto "samoupravuvawe": Tabela br. 24 Vklu~enost na osudenite ubijci vo vo formite na osudeni~koto "samoupravuvawe" - pretsedatel na Domskiot sovet - pretsedatel na proizvodniot sovet - pretsedatel na sobniot sovet - pretsedatel na komisijata za higiena - soben stare{ina (odgovoren za soba) - ~len na domskiot sovet - ~len na proizvoden sovet - ~len na krilen soven sovet - ~len na kantinski odbor Vkupno - ne bil vklu~en vo osudeni~koto "samoupravuvawe" - nepoznato - Se na se

1 2 11 1 6 4 13 25 1 64 30 6 100

271

Golemata vklu~enost na osudenite ubijci vo osudeni~koto "samoupravuvawe" e najverojatno plod na elementite {to se povrzani so dolìnata na nivnata kazna, odnosno so potrebata da se iskoristat mo`nostite {to }e gi ublaàt posledicite od dolgiot prestoj vo zatvorot. Sekako deka vrz toa vklu~uvawe vlijaele i drugi momenti, koi, me|utoa, so ogled na raspolo`livite podatoci ne moèvme do kraj da gi sogledame, a koi zaedno so problemot na evaluacijata na ovoj oblik na tretman, treba da bidat predmet na posebni nau~ni istraùvawa. 6. PRIMENA NA POGODNOSTI I DISCIPLINSKI KAZNI

1. Efikasnoto ostvaruvawe na site navedeni prevospitni procesi vo kazneno-popravnite ustanovi e potkrepeno so mnogubrojni prava i pogodnosti {to stimulativno dejstvuvaat vrz osudenicite da zemat u~estvo vo sopstvenoto prevospituvawe.293 Vrz ovoj plan vo penitencijarnata praktika ne izostanaa zabeleìtelni rezultati, no potrebata od nivnoto natamno{no obemno istraùvawe i verifikacija niz prakti~noto realizirawe na oddelni postapki i nivnata zamena, usovr{uvawe i voveduvawe drugi, se nametnuvaat kako postojani zada~i. Pritoa, na pogodnostite kako poseben stimul preku koj, me|u drugoto, se olesnuva sostojbata na zatvorenicite vo penitencijarnite ustanovi treba da im se obrne posebno vnimanie. Tie pretstavuvaat most kon slobodata: efikasno sredstvo za reintegracija na osudenicite, za{to dejstvuvaat na pogolem broj op{ti, biolo{ki, socijalni i personalni motivi i nema opasnost ako {iroko se primenuvaat. Vrz niv treba da se gleda kako na sekojdnevna ~ove~ka, a ne samo osudeni~ka potreba, bidej}i edna od nivnite imanentni celi e i dobliùvawe na ovie lica do ìvotot na sloboda. Prakti~no zemeno, na osudenite lica so pogodnostite treba da im se ovozmoì poolesno kontaktirawe so semejstvoto i u~estvo vo re{avaweto na negovite problemi (ostvaruvawe na interesot za deluvawe vrz odlukite i povedenieto na svoite deca, re{avaweto na materijalnite i drugite problemi i sl.), ostvaruvawe na emocionalni vrski, zadovoluvaweto na seksualnite potrebi itn. itn. Pokraj toa so pogodnostite se zadovoluvaat i opredelen broj li~ni potrebi kako na primer: dooformuvawe na opredeleno obrazovanie ili zanimawe, ostavruvawe nu`ni kontakti zna~ajni za vrabotuvaweto i drugi formi na prifa}awe po izleguvaweto na sloboda, ostvaruvaweto kontakti so sudot i drugi organi vo vrska so presudata, odrùvawe bliski odnosi so rodnini, drugari i prijateli itn. itn. Ne 293

"Vo sekoj zavod treba da se vovede sistem na pogodnosti prilagodeni na razli~nite grupi zatvorenici i na razli~nite metodi za postapuvawe, za zatvorenicite da se pottiknat za dobro povedenie, za kaj niv da se razvie smisla za odgovornost i za da se razvie nivni interes i sorabotka vo pogled na postapuvaweto so niv." Zbir, ~l. 70.

272

smee da se zaboravi i nivnoto golemo zna~ewe za nadminuvaweto na posledicite od zatvorskite deprivacii. Poradi seto toa pogodnostite imaat neprocenliva vrednost za osudenicite osobeno na onie na krivi~no delo ubistvo i vo taa smisla se dviàt golem del od nivnite stremeì. Ovie stremeì pak, i te kako moè da se iskoristat vo prevospitniot proces. Toa e vsu{nost i osnovnata pri~ina za institucionaliziraweto na pogodnostite od strana na zakonodavecot i nivnoto koristewe vo neposrednata praktika. Ottamu, skoro vo site penitencijarni sistemi vo svetot se odi kon otvorwe takvi prostori {to }e obezbedat nivna primena i prifa}awe kako faktor {to go ovozmoùva vklu~uvaweto na osudenicite vo sopstvenoto prevospituvawe. Onamu kade {to toa e uspe{no storeno so nivna pomo{ moè realno da se dejstvuva vrz korekcijata, pa duri i promena na brojni naviki i negativni pogledi kon ìvotot i op{testvenite vrednosti i o~ekuvawa voop{to. Pritoa treba da se vnimava tie da bidat opredeleni od potrebite na li~nosta na ubiecot, negovoto semejstvo i negovata ìvotna sredina. Toa se postignuva ako sekoj spored na~eloto na individualizacijata detalno se razgleda, taka {to pogodnostite da mu se dodeluvaat na onie osudeni ubijci za koi navistina se korisni. Vo niv treba da gledame merki na tretman {to se primenuvaat vo zavisnost od ispolnuvaweto na opredeleni definirani kriteriumi, koi, me|utoa, ne smeeat da bidat premnogu kruti, tuku treba postojano da se sogleduvaat i preispituvaat od site strukturi na zatvorskata uprava, kako i postojanio da se pro{iruvaat za da dobijat na svojata fleskibilnost i efikasnost.294 Kako {to ve}e navedovme, vo uslovi na KPD Idrizovo mo`nostite za koristewe soodvetni pogodnosti se tesno povrzani so tipot na oddelenieto vo koe se klasificirani ili reklasificirani osudenicite. Osudenite ubijci bile klasificirani vo zatvoenoto oddelenie (73) vo "pouotvorenoto oddelenie" (17), vo otvorenoto oddelenie (1) i vo oddelenieto za rabotno nesposobni i hroni~no bolni osudenici (2), a za sedum osudenici ne dobivme podatoci vo vrska so nivnata klasifikacija. Od site niv, 91 lice za vreme na izdrùvaweto na kaznata koristele pogodnosti i toa slednite vidovi: zgolemuvawe na brojot na pratkite, primawe poseti bez nadzor vo prostoriite na Domot, prodolèna poseta, slobodno izleguvawe vo grad, doma{no otsustvo vo traewe od 24 ~asa do 7 dena i delumno koristewe na nagraden odmor nadvor od ustanovaat. 294

Op{tite kriteriumi za dodeluvawe na pogodnostite na osudenite lica, spored ~l. 133 st. 1 ZIS se "dobroto povedenie, odnesuvaweto i zalagaweto vo rabotata." Posebnite kriteriumi za dodeluvawe na pogodnostite soglasno ~l. 139 st. 2 ZIS se opredeluvaat so ku}niot red na kazneno-popravnata ustanova. Po{iroko za ova i za nekoi drugi problemi vo vrska so pogodnostite vidi: Sulejmanov I, str. 11-36.

273

Za osudenite ubijci pogodnostite imaat golema vrednost i zatoa tie nastojuvaat da go prilagodat svoeto povedenie na barawata na Domot. Eve kako tie go ocenuvaat zna~eweto na pogodnostite: na najgolemiot broj osudenici tie premnogu im zna~at (69), na 20 mnogu, na 3 delumno i na 4 malku. Samo dvajca osudenici odgovorija deka pogodnostite za niv ni{to ne pretstavuvaat, a isto tolku lica ne odgovorija na ova pra{awe. Gornite rezultati doveduvaat do zaklu~ok deka na osudenite ubijci pogodnostite mmnogu im zna~at i deka so ogled na svoeto povedenie i ispolnuvaweto na barawata {to pred niv se postavuvaat vo Domot tie gi zasluùvaat, {to, vsu{nost, e ednodu{na ocena i na vospituva~ite i na straàrite. Interesno e i toa deka osudenite ubijci imaat ispraven stav i sprema pra{aweto za toa na koj na~in moàt da se dobijat najmnogu pogodnosti {to pokaùva deka svoeto zalagawe vo taa nasoka go povrzuvaat so zdravi motivi. Imeno, najgolemiot broj osudeni ubijci (47) odgovorija deka najmnogu pogodnosti moàt da se steknat so dobro odnesuvawe i rabota vo Domot. Deka vo toj pogled e najzna~aen rabotniot anga`man, no i rabotnata disciplina, se izjasnija 21 osudenici, a 7 smetaat deka za toa e najbitno klasifikacionoto grupirawe. Od ovie podatoci moè da se izvle~e i eden posreden zaklu~ok deka prevospitnata slu`ba vo Domot najgolemo vnimanie i posvetuva na osudeni~kata rabota kako oblik na tretman i so postignatite rezultati na toj plan, pred se, se vrzuva dodeluvaweto na pogodnostite Koga e vo pra{awe dodeluvaweto na pogodnostite na osudenite ubijci se pojavuvaat i opredeleni nezadovolstva koi se povrzani so tri aspekti. Najprvin, golem broj osudeni ubijci (69) smetaat deka zasluìle mnogu pogolem broj pogodnosti od onie {to ve}e go dobile, {to na odreden na~in gi nadminuva efektite od ve}e dodelenite pogodnosti vrz planot na nivnata resocijalizacija. Vtoroto nezadovolstvo na osudenite ubijci se odnesuva na sfa}aweto deka vo Domot postojat osudenici {to vo pogled na nivnoto koristewe se vo popovolna, privilegirana polo`ba. Taka spored 6 osudenici nekoi osudenici koristat pogolem broj pogodnosti poradi razni prijatelski i rodbinski vrski, odnosno urgencii od nadvor. I, na krajot, dobar del od osudenicite (20) vo Domot dobivale pogodnosti koi za niv ni{to ne pretstavuvaat, bidej}i ne moèle da gi iskoristat (nemale so kogo da go iskoristat viduvaweto poradi odale~enota na mestoto na ìveewe i kratkoto traewe ne moèle da odat na otsustvo i sl.) ili pak ne gi iskoristile poradi nekoi objektivni pre~ki (pogodnosta ne bila evidentirana od upravata, ne mu bilo dozvoleno da ja iskoristi od deùrniot slu`benik, ~lenovite na semejstvoto na osudenikot zadocnile pri doa|aweto vo Domot i sl.). Se razbira deka vo idnina treba da se nastojuva vrz nadminuvawe na ovie slabosti {to moàt da go popre~uvaat procesot na pre274

vospituvaweto na osudenite ubijci,295 no i kon toa pogodnostite da se razvijat vo takvi formi {to vo idnina }e pretstavuvaat pravo na osudenite lica, odnosno "da se tretiraat kako nivna sekojdnevna ~ove~ka potreba."296 Vo zatvorskite ustanovi od osudenite lica se bara da go prilagodat svoeto povedenie na posebnite op{testveni normi i barawa na zatvorskata administracija, no i na normite {to gi nametnuva zatvorskiot sistem kako zbir od nepi{ani pravila, koj isto taka raspolaga so prisilni merki za po~ituvawe. Taka, na primer, so ku}niot red na KPD Idrizovo vo ~l. 34-55 vo podrobnosti se regulira odnesuvaweto na osudenite lica. Spored ovie odredbi, na osudeniote lica im e opredeleno vremeto na stanuvawe, legnuvawe, jadewe, odewe i doa|awe od rabota, zadolìtelen popladneven odmor, gledawe televizija (TV-Dnevnik), prebrojuvawe i sli~no. So ku}niot red e reguliran i na~inot na nivnoto oblekuvawe, obra}awe i pozdravuvawe na zatvorskiot personal, odrùvaweto na li~nata higiena, ispolnuvaweto na naredbite. Niv im se zabranuva vikawe, glasno raspravawe, odale~uvawe od opredeleni mesta bez dozvola, ~uvawe na opredeleni predmeti i nivna kupoproda`ba, podgotvuvawe hrana i kafe, ~uvawe pari, pu{ewe vo opredeleni prostorii, nabavka i upotreba na alkohol i sli~no. Seto toa pretstavuva zbir od barawa za ~ie sproveduvawe se griì zatvorskiot personal. Od druga strana osudeni~kiot kodeks {to go sozdava neformalnaat zatvorska zaednica na osudenite lica im nametnuva drugi barawa i kaj niv gradi posebni stavovi i vrednosti na povedenie, kako na primer, da se projavuva ma{kost (sila) i individualnost, nezavisnost, zatvorska solidarnost i sli~ni povedenija koi se sprotivstavuvaat na barawata {to gi nametnuva formalniot zatvorski sistem. Taka osudenite lica do|aat vo situacija da vr{at izbor pome|u dva normativno protivre~ni sistemi. Toj fakt, kako i faktot {to dvata sistemi na osudenite zna~at raznovidni li{uvawa i ograi~uvawa, kaj niv predizvikuvaat najrazli~ni neprijatnosti {to ja depersonaliziraat nivnata li~nost. Zatvorenicite nastojuvaat da gi otstranat ili ublaàt tie neprijatnosti na toj na~in {to gradat svoj specifi~en sistem na reakcii {to naj~esto se projavuvaat vo kr{ewe na redot i disciplinata vo kazneno-popravnata ustanova. Poradi toa, normalnoto odvivawe na 295

Navedenite nezadovolstva na osudenicite se ~uvstvitelna rabota na koja treba da i se pristapi so pogolema serioznost i takti~nost. Vo specifi~nite uslovi na zatvorot edno nezadovolstvo mo`e da predizvika mnogubrojni sitni me|usebni konflikti, no mo`e da bide izvor i na seriozni problemi {to zavisi od okolnostite na dadeniot moment. Zatoa prevospitnite slu`bi mora na vreme da gi vioo~uvaat i adekvatno da gi re{avaat. 296 Vidi Zaklu~oci, str. 237.

275

zatvorskiot ìvot i poravilnoto i efikasnoto izveduvawe na resocijalizacijata ne moàt da se zamislat bez primena na opredeleni sredstva so koi }e se odrùva redot i disciplinata i }e se sozdava "penolo{ka klima" {to }e odi vo prilog na prevospituvaweto. Za odrùvawe na redot i disciplinata zatvorskiot personal se sluì, pred se, so prevospitni merki {to zna~at vlijanie vrz osudenite lica kon aktivno razvivawe na nivnata samodisciplina i samostojno angaìrawe vo svoeto prevospituvawe. Me|utoa, za taa cel sluàt i sredstvata i metodite na prisilba {to se javuvaat vo forma na nadzor, opomena, zakana,, zabarna, naredba i kazna.297 Pritoa, spored ZIS (~l. 144 st. 2) za odrùvawe na redot i disciplinata moàt da se upotrebuvaat samo onie merki i ograni~uvawa {to se nu`ni za obezbeduvaweto na bezbednosta i dobroto funkcionirawe na zaedni~kiot ìvot vo kazneno-popravnite ustanovi.298 Vo taa smisla, osobeno koga se raboti za izrekuvaweto na disciplinski kazni (~l. 149 i 150 ZIS), posebnite merki na bezbednost (~l. 152 ZIS) i upotrebata na fizi~ka sila i ogneno oru`je (~l. 144 st. 3 i 4, ~l. 145 i ~l. 146 ZIS), se prepora~uva mnogu razumno i samo vo krajna linija da se vr{i nivnata primena, bidej}i tie vo sprotivno moàt da imaat mnogubrojni negativni posledici po osudenoto lice. Imeno, postojat osudenici vrz koi ovie sredstva ne deluvaat, za{to tie se prilagoduvaat na niv. Od druga strana, kaj nekoi zatvorenici retributivnata sodrìna na ovie sredstva predizvikuva negativni ~uvstva, osobeno ako tie li~no smetaat deka ne se vinovni i deka nesrazmerno se kazneti. Takvite lica poradi toa se ~uvstvuvaat napolno otfrleni, ja gubat doverbata vo zatvorskata uprava, nastojuvaat {to pove}e da se odale~at od niv ili da dojdat do skrien ikli stvaren konflikt so nea. Seto toa go paralizira nivniot pridones kon sopstvenoto prevospituvawe. Trgnuvaj}i od tie negativni efekti na disciplinskoto kaznuvawe, {to osobeno se te{ki ako rutrinski i {ablonski se primenuvaat, vo teorijata ne e retko misleweto deka kaj mnogu zatvorenici uspehot na prevospituvaweto e obratno proporcionalen od obemot na nivnata primena. So ogled na vakvoto zna~ewe na ovoj problem se obidovme da go sogledame povedenieto i disciplinata na osudenite ubijci. Vo taa smisla najprvin go ~uvme misleweto na vospituva~ite vo Domot. Tie smetaat deka ubijcite, za razlika od osudenicite za drugi krivi~ni dela, mnogu poretko ja kr{at disciplinata. Moè slobodno da se kaè deka ubijcite se najdisciplinirani osudenici koi mnogu retko pravat disciplinski prestapi. Pri~inata za toa, spored vospituva~ite e vo visinata na nivnata kazna i nivnata ne{to povisoka vozrast, a spored 297

Pove}e za toa vidfi: Ogrizovi}, str. 155-161. Vo ovaa smisla zboruva i ~l. 27 od Zbirot na minimalnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite. 298

276

na{e mislewe i vo toa {to ubijcite ne pokaùvaat znaci na vodstvo (liderstvo), ne se izdvojuvaat so svojot zatvoreni~ki status i ne prezemaat posebni zatvoreni~ki ulogi. Tie dobro sorabotuvaat so zatvorskata uprava i drugite osudenici,299 ne baraat posebni privile|ii i ne se izdvojuvaat so nekoe posebno povedenie. I straàrite bea edinstveni vo stavot deka ubijcite se najdobri vo pogled na odrùvaweto na redot i disciplinata vo Domot. Spored niv, toa se mirni, tivki, povle~eni, poti{teni lu|e i re~isi naj~esto se kajat za storenoto delo. Dobro rabotat, ne igraat komar i retko pravat kakvi bilo problemi i toa samo toga{ koga imaat doma{ni (semejni) te{kotii. Vo pogled na disciplinata vo Domot, problemati~ni se osudenicite za krivi~no delo kra`ba i siluvawe. Pogolemi problemi pravat i maloletnicite i pomladite polnoletnici, odnosno pomladite osudenici voop{to. I na krajot, najmnogu problemi pravat onie na koi im se izre~eni najkratkotrajni kazni zatvor kako i narkomanite, psihopatite, alkoholi~arite, du{evno bolnite lica i starcite, bidej}i site zaedno se smesteni vo oddelenieto za rabotno nesposobni i hroni~no bolni osudeni lica. I vospituva~ite i straàrite na Domot smetaat deka koga se raboti za osudenite ubijci disciplinskite kazni se dobro postaveni vo ZIS i deka nivnoto izrekuvawe i izvr{uvawe e efikasno, odnosno deluva vrz toa da se namalat problemiet so ovie lica. Me|utoa, site tie smetaat deka glavniot problem na disciplinskite kazni se sostoi vo toa {to koga e izre~ena kazna samica taa retko koga se izdrùav do kraj, tuku u{te na po~etokot upravata na svoja raka |i osloboduva osudenicite. So toa se naru{uva avtoritetot na vospituva~ite i straàrite, a takvite osudenici steknuvaat sigurnost vo sebe i ponatamu ja kr{at dosciiplinata znaej}i deka dokolku dojdat vo samica brzo }e bidat oslobodeni od "poglavniot" vo Domot. So gornite mislewa se poklopuvaat i drugite podatoci od na{eto istraùvawe. Imeno, od zateknatite osudenici - ubijci vo Domot, samo na 29 im bile izrekuvani disciplinski kazni i toa za slednive povedenija: naru{uvawe na me|u~ove~ki odnosi - raspravii (7), tepa~ki so osudenici (4), zbliùvawe so osudenici skloni kon begstvo (3), nenavremeno stanuvawe od postela (2) i po eden osudenik za obid 299

Spored misleweto na site intervjuirani vospituva~i (14) i straàri (18) vo Domot, ubijcite se druèqubivi lu|e koi podednakvo se druàt me|u sebe kako i so osudenicite {to izdrùvaat kazni za drugi krivi~ni dela. Kriteriumite za odbiraweto na dru{tvoto se naj~esto vozrasta, srodni~kite odnosi i poteknuvaweto od isto mesto na ìveewe. Osudenicite za drugi krivi~ni dela sosema normalno gi prifa}aat ubijcite, odnosno ne gi odbegnuvaat. Naprotiv, na drugite osudenici ubijcite im se posimpati~ni. Tie ~esto velat deka sekomu moè da mu se slu~i da ubie ~ovek. Vo Domot ne se ima slueno nekoj da re~e: "Ostavi go onoj, toj e ubiec, ilii ne{to sli~no."

277

na fizi~ki napad vrz stru~en instruktor, zakana sprema vospituva~, odbivawe da primi pa}et so hrana, pogolemo oddale~uvawe od dozvolenoto, o{testuvawe sredstva za rabota, prodavawe alkohol, odbivawe rabota, dopi{uvawe so ma{ki osudenici, samopovreduvawe i zadocnuvawe na prozivka. Najgolemiot broj od ovie disciplinski prestapi na ubijcite proizleguvaat od opredeleni konfliktni odnosi i toa najpove}e so drugi osudenici (11), potoa so straàta (6), so vospituva~ite (3) i so eden stru~en instruktor, {to vo zatvorskite uslovi se smeta za normalna pojava. Samite pak, osudenici za ubistvo smetaat deka vo Domot najmnogu disciplinski kazni se izrekuvaat za igrawe komar, kra`bi i tepa~ki, a potoa za nepridrùvawe kon ostanatite pravila od ku}niot red. Za najefikasni merki za odrùvawe na redot i disciplinata spored nivno mislewe pak se: upatuvawe vo samica (20), zabrana na koristewe na pogodnosti (110, izolacija vo posebno krilo na Domot (5) i isklu~uvawe od pravoto na rabota vo zatvorot (3). Golemoto zna~ewe {to osudenicite i go pridavaat na disciplinskata kazna - upatuvawe vo samica moè da se povrze i so nivnoto li~no iskustvo od primenata na ovaa merka. Imeno, ovaa najte{ka disciplinska kazna im bila izre~ena na 19 ubijci vo traewe od 10 do 30 dena, a na drugi {est vo uslovena forema, {to ne e vo soglasnost so baarweto najprvin da se pristapuva kon poblagite formi na disciplinsko kaznuvawe, opdnosno so principot na postapnost i umerenost vo kaznuvaweto.300 Pokraj ova treba da se podvle~e deka najgolemiot broj (17) od osudenite ubijci na koi im bila izre~ena disciplinskata kazna smetaat deka taa im bila pravilno izre~ena i odmerena. Od dosega izloènite pokazateli moè da se zaklu~i deka od aspekt na nivnoto povedenie ubijcite se kategorija na osudenici koi ne pretstavuvaat poseben problem za op{tata disciplina vo Domot. Toa e rezultat na redica faktori, no pred se na visinata na nivnata kazna, koja sama po sebe gi predupreduva kon sfa}aweto na svojata polo`ba i po~ituvaweto na zatvorskite o~ekuvawa. Me|utoa, i pokraj toa kaj eden pomal broj ubijci {to gi prekr{ile domskite pravila na odnesuvawe se primenuvaat najstrogite disciplinski kazni {to ne e vo soglasnost so celite na ovoj institut, odnosno sredtvo za ostvaruvawe na tretmanot.

300

Kriterium za toa koi osudenici treba da se podvrgnuvaat na pogoelema represija preku strogosta na disciplinskite kazni ne smee da bide dol`inaat na izre~enata kazna zatvor, za{to u{te pri sudskata individualizacija so izrekuvaweto na povisokata kazna vo golem del ve}e e postignata retributivnosta. Za strogosta na disciplinskite kazni vo zatvorot treba da bide edinstveno merilo povedenieto na osudenotyo lice.

278

279

ZAKLUÔCI Zo{to ~ovekot ubiva ~ovek, koj se socijalnite i li~nite karakteristiki na ubiecot i {to da se stori so i za storitelot na ubistvoto, ete toa bea osnovnite pra{awa na ovoj trud. Pra{awata se navidum ednostavni, me|utoa sekoj onoj {to barem malku se zanimaavl so baraweto na nivniot odgovor sigurno e deka ne moèl, a da ne si postavi i redica drugi pra{awa {to se povrzani so esencijalnite i egzistencijalni problemi na ~ovekot, koja e su{tinata na negovata pririoda, dali spored taa priroda ~ovekot e dobar ili lo{, koi se ngovite ~ove~ki karakteristiki i vo {to se sostoi smislata na negoviot ìvot. Site ovie pra{awa vsu{nost ~ovekot otsekoga{ si gi postavuval no vo domenot na filozofijata, antropologijata, psihologijata i drugite op{testveni nauki se u{te ne se pronajdeni vistinskite odgovori {to sekako se dolì na toa {to ~ovekot e sloèn fenomen sostaven od brojni i isprepleteni fizi~ki, biolo{ki, psiholo{ki i psihosocijalni komponenti. Toa, me|utoa, ne zna~i deka vo ovoj pogled ne e ni{to storeno. Naproviv, na podra~jeto na ovie nauki e dojdeno do zna~ajni soznanija od koi {to i nie pojdovme vo dobliùvaweto do odgovorite na na{ite po~etni pra{awa. 1. Spored svojata priroda ~ovekot e sloèn oblik na ìva materija i nejzinoto dvièwe {to go formiraat kako nagonsko, emocionalno (~uvstvitelno) i racionalno (mislovno) bitie. Toa se osnovnite elementi {to go opredeluvaat negovoto specifi~no postoewe. Od kombinacijata na ovie elementi zavisi na~inot na ~ovekovoto mislewe i vidot i stepenot na ostvaruvaweto na negovite nagovi i ~uvstva. Site tie procesi se odbvivaat spored zakonite na nu`nosta vklu~uvaj}i go tuka pokraj dejstvoto na vnatre{nite i vlijanieto na nadvore{nite sili. Ova se osnovite so koi trgnuvaj}i od Marks, filozofijata mu se sprotivstavuva na spekulativnoto tretirawe na ~ovekot. Imeno, Marks ja sogledal op{estvenata i istoriskata osnova za razvitokot na ~ovekot i tamu ja bara negovata su{tina. Za nego ~ovekot e biolo{ko i prirodno su{testvo, no koe stanuva ~ove~ko su{testvo duri vo onoj moment koga se oddeluva od prirodata gradej}i ja svojata sopstvena istorija. Istoriskiot karakter na ~ovekot ozna~uva, pred se, deka ~ovekot nastanal kako rezultat na op{testvenata istorija i deka kako takov e generi~ko su{testvo - su{testvo na praktikata. So svojot trud ~ovekot ja menuval prirodata no i samiot sebesi, za{to ~ovekovata praktika podrazbira ne samo sozdavawe novi objekti, oblici i procesi, tuku i samosozdavawe. Vo soglasnost so vakvite 280

razmisluvawa, spored Marks, vo poedine~niot ~ovek se soedinuvaat i realiziraat generi~kite i individualnite karakteristiki na ~ovekot, a na~inot na koj toj se modificira i oformuva zavisi od konkretnite istoriski uslovi na razvojot. Vo ramkite na vakvata istoriska dimenzija na genezata na ~ovekovata li~nost se obidovme da go sfatime i objasnime ubistvoto kako kriminalen fenomen {to uporno opstojuva niz celata istorija na ~ovekovoto op{testvo. Vo tie ramki, drèj}i se do generalnata postavka deka ubistvata kako i drugite kriminalni odnesuvawa pretstavuvaat najteòk, najsilno izrazen oblik na otu|enosta na ~ovekot, pred se, vo materijalnata, a potoa i vo duhovnata sfera na negovoto sozdavawe dojdovme i do problemite na sovremeniot ~ovek koi vo osnova od sekoga{ bile isti, no koi postojano bile prodlabo~uvani vo zavisnost od okolnostite na op{testveniot razvoj. Vo nastojuvaweto da gi razre{i nataloènite problemi ~ovekot kako ìvo, materijalno, mislovno i prakti~no bitie se odnesuva vo zavisnost od utvrdenata smisla na svoeto postoewe koja kaj sekoj poedinec se sostoi od imanentniot streme` da se odrì sopstveniot ìvot i da se najdat na~ini {to sopstvenata egzistencija }e ja napravat sre}na. Vo taa "borba" poedinecot me|utoa ne uspeva sekoga{ da ja izgradi svojata individualnost vo koja }e bidat vistinski postaveni i optimalno integrirani komponentite {to treba da dovedat do sakanite ìvotni celi. Toj neuspeh se dolì bilo na sopstvenite intelektualni i drugi nedostatoci ili nedovolno vloèni napori, bilo vo toa {to li~nosta e li{ena od takvi op{testveni uslovi, primeri i vlijanija {to }e i pomognat za vnesuvawe na vistinska smisla vo svojot ìvot {to nema da bide vo sudir so op{testvenite vrednosti i dobra, barawa i o~ekuvawa. Od tie pri~ini i ne e mal brojot na poedincite koi postapuvaat iracionalno izbiraj}i go zloto kako na~in na odnesuvawe prku koj momentno, no sekoga{ samo prividno se doveduvaat vo opredelen red okolnostite {to go popre~uvaat ostvaruvaweto na intrapsihi~koto zadovolstvo i individualnata slika za sostojbite i odnosite vo objektivnata stvarnost. Seto toa me|utoa vo maksimalna mo`na mera ja iskrivuva, izlobli~uva i degradira ~ovekovata su{tina i sozdava nepopravlivi posledici {to mu {tetat kako na poedinecot taka i na op{testvoto vo celost. 2. Predmet na na{ite fenomenolo{ki istraùvawa bea pojavnite oblici, strukturata, strukturnite promeni i dinamikata na ubistvata kako i bitnite obele`ja na nositelite na ovoj oblik na kriminalno odnesuvawe. Istraùvaweto na ovie sodrìni ni pruì brojni i zna~ajni pokazateli za op{testvenite i li~nite vlijanija {to pretstavuvaat pri~ini, uslovio i povodi za pojavata na ovoj vid na ~ovekovata destruktiuvnost. Od ovaa dimenzija na ubistvata se crpat i osnovnite determinanti od ~ie soznanie i etiolo{ko oblikuvawe zavisi uspe{noto preventivno i represivno deluvawe vo ovaa oblast. Od tie 281

pri~ini vo ovie razgleduvawa najprvin se obidovme da gi sogledame pojavnite oblici na ubistvata preku potsetuvawe na nivnata krivi~nopravna kvalifikacija. Potoa, vo posebni naslovi se obraboteni osnovnite karakteristiki na ubistvata, motivot na nivniote storiteli i najzna~ajnite karakteristiki na nivnata li~nost vo vrska so ostvaruvaweto na konkretnoto povedenie. So ogled na toa {to i najsumarnoto povtoruvawe na pozna~ajnite indikatori od fenomenolo{kata problematika bi ni odzelo golem prostor ovde }e se zadrìme samo vrz konstatacijata deka so ovie razgleduvawa se dobliìvme do soznanieto deka ~ovekot ne e destruktivno nastroeno su{testvo. Negovata destruktuivnost e proizvod na negovite op{testveni, ekonomski, socijalni i kulturni potrebi, a najmalku plod na vrodeni nagoni {to biolo{ki i genetski se prenesuvaat. @ivotnite se destruktivni toga{ koga toa isklu~ivo im go nalaga instinktot. Tie ne znaat za ritualot na ubistvoto koj e isklu~ivo svojstvo na ~ovekot, odnosno tie ne ja ma~at `rtvata i sekoga{ ubivaat na ist na~in. ôvekot pak, od druga strana, izgradil cela metodologija i tehnika na ubistvaat. Toj ne ubiva poradi instinktot, tuku toa naj~esto go pravi svesno motiviran od golem zbir najrazli~ni pobudi, kako od onie {to sakame i eventualno moème da gi prifatime, taka do ubivawe bez kakvi bilo i da e pri~ini razbirlivi za prose~niot ~ovek. Kako {to samite vidovme, ~ovekot ubiva za da zadovoli nekakva potreba ili da razre{i nekoj problem i toa naj~estgo od pomala vrednost od onaa {to mu se odzema na drug i koja nikoga{ ne moè da mu se vrati ili nadomesti. Zad tie pobudi na ~ovekot se krie smislata na negoviot ìvot. Pri izgradbata pak na taa smisla, ~ovekot mnogu malku ili voop{to ne se zanimava so ìvotot na svojot vid. Toj mnogu pove}e e preokupiran so razmisluvaweto za sopstveniot ìvot, za sopstvenoto samoodrùvawe i za sopstvenata sre}a. So eden zbor, za razlika od ìvotinskiot svet kade mnogu pove}e vladee principot na odrùvawe na vidot, vo ~ovekoviot svet caruva na~eloto na odrùivawe na sopstveniot ìvot. Ottuka se sosema ispravni razmisluvawata deka slabeeweto na nagonot na samoodrùvawe na vidot i bezobyirniot probiv na individualnosta podrazbiraat varvarsto, t.e. ubivawe. 3. Potrebata za sogleduvawe na viktimolo{kite karakteristiki i vo ovoj trud e opredelena od ve}e potvrdenoto soznanie deka `rtvata so svoite svojstva, odnosot sprema storitelot i nejzinoto pridonesuva~ko povedenie e zna~aen kriminogen faktor i za pojavata na ovoj oblik na negativno odnesuvawe. Prou~uvaweto na `rtvata e, vsu{nost, osobeno bitno kaj ubistvata, bidej}i e vo funkcija na nivnoto preventivno, no i represivno suzbivawe. Ne osporuvaj}i go prioritetnoto zna~ewe vo oblasta na prevenciijata, dobienite podatoci od istraùvaweto ja potvrduvaat i golemata uloga na ovie soznanija vo oblasta na kaznenata politika i izvr282

{uvawetyo na kaznite za ovie dela. Spored tie soznanija mora da se usoglasuva visinata na propi{anite i izre~enite kazni kako i obemot, intenzitetot i nasokite na prevospitnite procesi vo penitencijarnite ustanovi. 4. Etiolo{kata problematika na ubistvata vo trudot e prosledena niz analiza na najzna~ajnite objektivni i subjektivni vlijanija {to gi predizvikuvaat i ovozmoùvaat ubistvata kako poedine~na i masovna pojava i go opredeluvaat nivnoto mesto vo sistemot na kriminalnite op{testveni pojavi. [to se odnesuva do objektivnite faktori na ubistvata, niv gi zafativme preku sogleduvawe na dejstvoto na op{tite op{testveni uslovi na ìvotot i posrednite i neposrednite vlijanija na socijalnata sredina. Tuka se raboti za brojni okolnosti {to pridonesuvaat za naru{uvaweto na odnosite me|u lu|eto, a se javuvaat bilo na edna pogolema distanca ili vo vremeto na samoto izvr{uvawe na deloto. Pritoa, so analizata na vlijanijata od socijalnata sredina na odreden na~in gi doprevme ekonomskite priliki, bra~niot i semejniot status, socijalnopatolo{kite pojavi i odnesuvawa, naru{enite me|u~ove~ki odnosi, obrazovanieto, zanimaweto i vrabotenosta, odnosno nevrabotenosta i nacionalnata pripadnost na ubijcite. So ogled na svoeto zna~ewe se isatkna potrebata i od pocelosno razgleduvawe na sistemot na kulturni uslovi i zaostanati sfa}awa odnosot na mikrosredinata kon ubistvata, pridonesot na `rtvata i dejstvoto {to vrz ubistvata go ostvaruvaat treti lica. Glavnoto soznanie {to proizleze od site ovie razgleduvawa bi moèlo da se sumira vo slednive karakteristiki na ubijcite. Kaj nas, toa se lica prete`no od ma{ki pol, na vozrast od 21 do 30 godini, so vpe~atlivo nisko obrazovanie {to go opredeluva i nivnoto zanimawe kako zemjodelec ili rabotnik i negovata nepovolna op{testvena polo`ba, a so ogled na toa {to toj naj~esto e vo brak, kaj nego se pojavuva i nepovolen semeen status. Pritoa, osobeno e va`no i specifi~no {to vakvata sostojba kaj ovie lica pridonesuva da se formira poseben sistem od subjektivno sfateni vrednosti. Toa ne e slu~ajno. Naprotiv, vo dene{ni uslovi koga postoi golem ras~ekor me|u op{testvenite mo`nosti i realnite mo`nosti tie vrednosti da se ostvarat, opredelen broj poedinci nemoèj}i da gi pronajdat vistinskite sredstva i na~ini za ostvaruvawe na definiranite vrednosti, ja istaknuvaat ~esta kako ne{to za {to treba posebno da se ìvee. Za taa vrednost, koja na poedincite na rabot od materijalnata egzistencija, vsu{nost i edinstveno im preostavuva, naj~esto ja povrzuvaat i smislata na svojot ìvot i za nea posebno se borat. Nesre}ata e vo toa {to vo taa borba se sluàt so krajno iracionalni sredstva ne po~ituvaj}i gi struktuiranite izlezi za ostvaruvawe na svoite aspiracii. Drugiot osobeno zna~aen element vo genezata na ubistvata pretstavuva individualnosta na ubiecot, ili poinaku kaàno, oprede283

leni osobini na li~nosta {to se javuvaat kako subjektivni kriminogeni vlijanija. Ovde, vsu{nost, stanuva zbor za sre}avawe i soedinuvawe na opredeleni li~ni karakteristiki na poedinecot so soodvetna kriminogena situacija. Nivnoto zaemno dejstvo pridonesuva za preodot kon aktot, odnosno kon konkretnata kriminalna dejnost so koja na najdrasti~en na~in se re{avaat me|u~ove~ite odnosi, problemi i interesi. Za da se izvr{i ubistvo, ~ovekot so opredeleni psihosocijalni svojstva mora da dojde vo kontakt so takva kriminogena situacija vo koja od negovata individualnost zavisi dali }e go izvr{i ili }e go propu{ti kriminalniot akt. Vo taa smisla me|u faktorite {to ja so~inuvaat taa individualnost i ja opredeluvaat mo}ta za rezistentnost ili podlo`nost na razli~niot intenzitet na kriminalni vlijanija i ovde se pomestuvaat polot, vozrasta, opredeleni psiholo{ki osobini na li~nosta (inteligencija, karakter, temperament) kako i du{evnoto (psihopatii, oligofrenii, psihozi) i telesnoto zdravje na ubijcite. [to se odnesuva do obele`jata zna~ajni za opredeluvawe na individualnite osobini i specigi~ni crti na li~nosta na ubijcite vo SR Makedonija istraùvaweto go utvrdi slednoto. Ubiecot kaj nas e lice so ne{to poniski intelektualni sposobnosti. Vo pogled na negovite karakterni osobini se odlikuva so agresivnost, sugestibilnost (podlo`nost na vlijanija od treti lica), golem stepen na samodoverba ili preterana doverba vo sopstvenite sili (voobrazenost), nesamokriti~nost (nedostig na ~uvstvo za odgovornost) i neskromnost (sebi~nost) vo odnos na duhovnite dobra i vrednosti. Vo pogled na temperamentot dominiraat negovata: egocentri~nost, impulsivnost, (nizok stepen na tolerancija na frustracii), emocionalna labilnost (nezrelost) koja se izrazuva kako dominacija na ~uvstva (taga, qubomora, zavist, omraza, prezir i zloba) ili kako dominacija na emocionalni sostojbi (afekti, raspoloènija i strasti) nad razumot i voljata, preterano ~uvstvo na gordost i stram, i, na krajot, nedostig od elementarno ~uvstvo na sovest i so~uvstvo. Pokraj ovie karakteristiki na li~nosta koi na opredelen na~in go determiniraat deloto i so ogled na toa dobivaat zna~ajno mesto vo ostvaruvaweto na nejzinata resocijalizacija, kaj del od ubijcite so isto takvo zna~ewe se zabeleàni i opredeleni psihopatski osobini {to stojat na granicata na normalnoto i nenormalnoto. 5. Ona {to moè da se zaklu~i od izlagawata vo posledniot del od trudot e deka penitencijarnata praktika ne mu posvetuva dovolno vnimanie na prevospitniot tretman na osudenite ubijci. Vo toj pogled ne postojat specijalizirani ustanovi ili vertikalni klasifikacioni grupi so koi se vodi smetka za posebnite karakteristiki na li~nosta na osudenicite voop{to i na ubijcite posebno i nivoto na nivnata op{testvena i psihoolo{ka poremetenost. Naprotiv kaj nas kon osudenite ubijci se pristapuva od pozicija deka so niv ne treba posebno da 284

se raboti, odnosno deka dolìnata na nivniot prestoj vo zatvorot sama po sebe }e dovede do sakanite efekti. Ottuka na teoretski plan e sosema logi~no pra{aweto dali sprema osudenite ubijci e potrebno sproveduvawe na prevospiten tretman. Odgovorot moè da bide pozitiven ili negativen. Koj odgovor e me|utoa onoj vistinskiot moè da se doznae preku sogleduvaweto na argumentite vo prilog i protiv penitencijarniot tretman na ubijcite. Prviot moèn odgovor e deka sprema osudenite lica za krivi~no delo ubistvo ne e potrebna resocijalizacija pa spored toa ni prevospiten tretman. Vo prilog na vakvoto razmisluvawe moàt da se navedat pove}e pri~ini me|u koi i opredelen broj empiriski utvrdeni fakti od na{eto istraùvawe. Eden od niv e deka vo strukturata na izvr{itelite na ubistva od na{ata sredina dominiraat lu|e so pomalku ili pove}e besprekorno minato. Imeno, 72,2% ubijci spa|aat vo kategorijata "~esen i ugleden gra|anin", ili so drugi zborovi, najgolemiot broj ubijci se ispravno socijalizirani li~nosti na koi ne im e potrebna resocijalizacija. Za niv kaznata {to mora da ja izdràt od generalnopreventivni pri~ini e zlo koe mora da se istrpi poradi storenoto zlo. Vtoriot argument protiv tretmanot, odnosno resocijalizacijata na ubijcite proizleguva od neposrednoto iskustvo na licata {to go sproveduvaat penitencijarniot tretman. Kaj niv kako {to vidovme dominira stavot deka tokmu so ubijcite ne treba mnogu da se raboti, bidej}i se dobri zatvorenici so koi, poradi dolìnata na kaznata, ne postojat skoro nikakvi problemi. Ottamu tie se klasificiraat vo grupi spoered potrebata nivnite kaarkteristiki da se iskoristat samo za pozitivno vlijanie vrz drugite osudenici vo kazneno-popravnata ustanova. Ako prethodnoto soznanie, koe proizleguva od praktikata se povrze so procentot na izrazeniot specijalen povrat na ubijcite se dobiva i tretiot moèn argument protiv nivniot tretman i resocijalizacija. Imeno, od okolnosta deka specijalniot povrat na ubijcite e nezna~itelen (samo 0,5%) i pokraj toa {to vo kazneno-ppopravnite ustanovi so niv skoro ni{to ne se raboti se ~ini apsurdno zalagaweto za nivno prevospituvawe. Vtoriot moèn odgovor e deka sprema osudenite ubijci e neophodna resocijalizacija i sodràen tretman {to }e pretstavuva osnova za nejzinoto ostvaruvawe. Kon nego }e gi navedeme samo onie argumenti {to na opredelen na~in gi obezvreduvaat mo`nite prigovori protiv resocijalizacijata na osudenite ubijci. Taka, na primer, toa {to najgolemiot broj osudeni ubijci pred storenoto delo bile ispravno socijalizirani li~nosti ne mora da zna~i i otsustvo na potrebata od nivnata resocijalizacija. Imeno, ako se trgne od etimolo{koto zna~ewe na poimot na resocijalizacijata toga{ e sosema prifatlivo deka moè da se resocijalizira samo nekoj koj ve}e bil socijaliziran, {to 285

zna~i samo onie lica {to bile pravilno vklopeni vo op{testveniot ìvot, no podocna, kako posledica na podolgoto dejstvuvawe na opredeleni negativni faktori skr{nale od usvoenite pravila na odnesuvawe.301 Toa {to ubijcite idealno se vklopuvaat vo edna vakva pretstava e samo moèn argument vo prilog na nivnata resocijalizacija. [to se odnesuva do stavot na upravata deka ubijcite se dobri zatvorenici so koi treba malku da se raboti, stanuva zabor za isto taka mal dokaz protiv nivnata resocijalizacija. Vakviot stav poa|a od ispravno sogledaniot fakt vo odnos na povedenieto na ubijcite vo tekot na izdrùvaweto na kaznata, no i od nesogleduvaweto na karakteristikite na nivnata li~nost i potrebata od nivno menuvawe. Empiriskjoto posmatrawe na li~nosta situirano vo skromni ramki vo nikoj slu~aj ne moè da go zameni nau~noto posmatrawe na li~nosta preku koe edinstveno moè da se dojde do vistinskite potrebi na osudenite lica. Celosnoto sogleduvawe na tie potrebi u{te pomalku moè da se ostvari preku golo nabquduvawe na op{toto povedenie na ubijcite vo ustanovata, osobeno toga{ koga zaradi opredeleno prilagoduvawe na zatvorskata situacija doveduva do uspe{no sokrivawe na vistinskite crti na li~nosta. Vo tie procesi, vpro~em, se mnogu pouspe{ni onie osudenici koi podolgo prestojuvale vo penitencijarnata ustanova. Ako kon seto toa se dodadat i ograni~enite mo`nosti na upravata da mu posveti dovolno vreme i vnimanie na sekoj osudenik logi~no e da se pretpostavi deka nejzinitot stav se gradi i vrz pragmati~ki osnovi: da se ostavi prostor za rabota so onie osudenici koi vo ustanovata pretstavuvaat pogolem problem. I, na krajot, kon tretiot moèn argument protiv resocijalizacijata na ubijcite dovolno e ako se kaè deka resocijalizacijata pretstavuva pove}edimenzionalen proces {to ne moè da se svede samo na storuvawe - nerstoruvawe na novo krivi~no delo, tuku moè da se sfati kako edinstven proces na aktivnosti i merki {to se naso~eni kon ostvaruvaweto na pozitivni promeni vo op{testvenoto odnesuvawe na prestapnicite. Od seto ova e sosema prifatlivo deka za osudenite ubijci izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda treba da pretstavuva osmislen prevospiten tretman, a ne retribucija. Vakviot stav me|utoa ne zna~i i celosen odgovor na pra{awata vo vrska so tretmanot na ubijcite. Vo toj prostor nu`no se provlekuvaat novi problemi me|u koi posebno mesto zazema rasvetluvaweto na specifi~nostite na tretmanot sprema razli~nite kategorii na ubijci. Ako ras~istivme so toa deka za ubijcite e potreben tretman, toa istovremeno ne zna~i deka 301

Vidi: Milutinovi} III, str. 8 i Atanackovi} II, str. 130. Treba da se znae me|utoa deka ovie i drugi avtori sosema pravilno istaknuvaat deka resocijalizacijata ne zna~i samo toa, tuku vo prv red se odnesuva i na onie osudenici koi porano ne bile pravilno socijalizirani.

286

tretmanskiot pristap treba da bide edankov za site storiteli na ubistvo. Na{ stav e deka vo toj pogled e potreben diferencijalen pristap {to vidot na oblicite, metodite i sredstvata na prevospitniot tretman }e gi dovede vo soglasnost so utvrdenite kriminolo{ki karakteristiki na ubijcite od na{ata sredina. Koga go velime ova, vo prv red mislime na razli~nite kategorii ubijci so ogled na motivite {to go opredeluvaat nivnoto delo. Ottuka vo prevospitniot model vo koj motivot pretstavuva osnovna orientacija za rabota so site osudeni lica treba da se najde i mestoto na osudenite ubijci vo onaa mera i intenzitet kolku {to e toa navistina neophodno za ostvaruvaweto na nivnata resocijalizacija. So vakviot prevospiten model vo koj motivot na storitelot na ubistvoto go naso~uva vlijanieto na prevospitnata slu`ba se povrzani i drugi aspekti od deluvaweto vrz poedinecot. Vo procesot na resocijalizacijata treba da se vodi smetka i za site ostanati osobini na li~nosta {to bea utvrdeni vo ova istraùvawe, a ne koreliraat so nivnite motivi. Vo taa smisla do maksimum treba da se primenuvaat soznanijata za pri~inite i uslovite {to dovele do sozdavawe na negativnite osobini na li~nosta i sekade kade {to toa e vo granicite na mo`nostite vo penitencijarniot tretman, stremeìte da se dviàt vo taa nasoka. [to se odnesuva do pri~inite i uslovite {to doveduvaat do ubistva, vidovme deka tie se glavno zaedni~ki so pri~inite i uslovite na kriminalitetot voop{to. Istraùvaweto me|utoa ni go pokaà i toa deka negativnite vlijanija kaj ovaa pojava imaat posilno dejstvo, za{to kon niv se prisoedinuvaat i nekoi {to se specifi~ni za ubistvata. Imeno, vrz formiraweto na li~nosta na ubiecot posebno negativno vlijanie ostvarile: niskiot materijalen i socijalen status i problemite povrzani so nego, nesoodvetnata obrazovna struktura i interiorizacijata na posebnite individualni vrednosti {to vo golem del se i aksiolo{ka svest na nivnata najneposredna sredina, kako i posebnoto vlijanie na `rtvata i treti lica koi so ogled na opredeleni psihosocijalni karakteristiki na ubijcite (pred se emocionalnata labilnost i izrazenata sugestibilnost) doveduvale do izvr{uvawe na krivi~noto delo. Spored na{e mislewe, ova se glavnite pri~ini i uslovi {to go karakteriziraat izvr{uvaweto na ubistvata vo na{ata sredina. Ottuka, vo niv treba da se baraat i specifi~nostite na tretmanot sprema ubijcite. Se razbira deka e toa zada~a na praktikata so toa {to pred prevospitnata slu`ba treba da se postavuvaat samo onie zada~i {to moè i da se ostvarat. Vo taa smisla e osobeno potrebno da se sozdadat adekvatni uslovi za klasifikacija na osudenite lica, za{to bez nea se zaludni site napori na planot na prevospituvaweto. Za taa klasifikacija nie dadovme opredeleni nasoki so taa zabele{ka deka klasifikacionata {ema {to }e se odbere treba da vaì i za site ostanati osudenici. Osnovata za razvrstuavweto ne e krivi~noto delo, 287

tuku karakteristikite na li~nosta sprema koja treba da se ostvaruvaat posebni vlijanija niz soodvetni oblici i metodi na tretman. Kaj ubijcite vo toj pogled zasega se nametnuva potrebata od posebno izgraduvawe na vrednosniot sistem niz oblicite na individualnata i grupnata psihoterapija. Ovie oblici treba da bidat ona {to }e dominira vo rabotata na ubijcite, a dokolku so toa se stesnuva vremenskiot prostor za drugite formi na tretman, navedenite oblici treba da se ostvaruvaat duri i po cena na pogolemo zapostavuvawe na osudeni~kata rabota, osudeni~koto "samoupravuvawe," kulturnoprosvetnoto i fizi~koto vospituvawe i sli~no.

288

289

KORISTENA LITERATURA A~imovi} I, Mihajlo A~imovi}, Pravci kriminalne psihologije, Savremena administracuja , Beograd, 1976. II, istiot, Prilog razlikovanju ubistva na mah od sli~nih dela, Pravni ìvot, Beograd, 1962/4. Atanackovi} I, Dragoljub Atanackovi}, Krivi~no pravo, posebni deo, Privredna {tampa, Beograd, 1979. II, istiot, Penologija, Nau~na knjiga, Beograd, 1988. Ba~i}, Franjo Ba~i}, Sudsko odmeravanje kazne, Zbornik pravnog fakulteta, Zagreb, 1978. Bavcon, Ljubo Bavcon, Krivi~ni zakonik s obja{njenjima, Ljublajana 1961. Vili} I, Slobodanka Kostantinovi}-Vili}, @ene ubice, doktorska disertacija, Ni{, 1984. II, istiot, Biolo{ke i psiholo{ke osobine èna u etiologiju njihovog kriminalnog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1985/4, str. 13-24. Vodopivec i dr. Katja Vodopivec i dr. Kriminologija I dio, Narodne Novine, Zagreb, 1966. Vukovi}, [piro Vukovi}, Krvni delikti u Srbiji, RO za grafi~ku izdava~ku delatnost, Zaje~ar. Vu~kovi}, Vukosav Vu~kovi}, Problemi psihopatskog pona{anja i tretman u penalnim ustanovama, Penologija, Beograd, 1977/1, str. 3-20. Golubovi}, I. Zagorka Pe{i} - Golubovi}, Problemi savremene teorije li~nosti, Kultura, Beograd, 1966. II, istiot, Antropologija kao dru{tvena nauka, Institut dru{tvenih nauka, Beograd, 1967. Dusssich, B John. P. J. Dussich, Istoriske i kulturne predispozicije viktimizacije èna, JRKKP, Beograd, 1984/3-4, str. 257-270. Zaklju~ci, Zaklju~ci VII Savetovanja Saveza penologije SR BIH, Penologija, Beogard, 1976/2. Zbir, Zbir na minimalnite paravila za postapuvawe so zatvorenicite, Arhiv, Beograd, 1956/4,. str. 492503. Zlatari} I, Bogdan Zlatari}, Krivi~ni zakonik u prakti~noj primeni, Narodne novine, Zagreb, 1958. II, istiot, Krivi~na dela ubistva na svirep na~in, Pravni ìvot Beograd 1963/1. III, istiot, Kada dozlazi u obzir kvalifikacija ubistva iz bezobzirne osvete, , JRKKP, Beograd, 1973/4.

290

Eliot, Mejbl Eliot, Zlo~in u savremenom dru{tvu, , Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962. Enciklopedija, Enciklopedija leksikografskog zavoda, Zagreb, MCMXVIII, 17. Jankovi} - Pe{i}, Ivan Jankovi} Vesna Pe{i}, Dru{tvene devijacije, kritika socijalne patologije, Vi{a {kola za socijalne radnike, Beogard, 1981. Jakovljevi} I, Du{an Jakovljevi}, Krivi~na dela ubistva vi{e lica, Anali Beograd, 197o.3-4. II, istiot, Krivi~no delo ubistva na svirep na~in, JRKKP, Beograd, 1975/3. Jak{i}, Ana Jak{i}, Majka ubica deteta, Priru~nik, Zagreb, 1960/6. Ja{ovi{, @arko Ja{ovi}, Kriminologija maloletni~ke delinkvencije, Privredna {tampa, Beograd, 1978. Jevti} I, Du{an Jevti}, Ubistvo na mah, Narodna milicija, Beograd, 1960/1-2. str. 25-29. II, istiot, Ubistvo novorodzen~eta od majke, Pravni `ivot, Beograd, 1959/11-12. III, istiot, Sudska psihologija, Medicinska knjiga, Beograd- Zagreb, 1960. Jela~i}, Olga Jela~i} i dr. Ubistva na podru~ju Splita od 1964 do 1973 godine, JRKKP, Beograd, 1974/3. Johnson, E. H, Johnson, Crime Corection and Society, Homened Ilinois, 1964, 62. Javno mislewe, Javnoto mislewe na SRM 1979, ISPPI Skopje, 1980. Kambovski I, Vladimir kambovski, Krivi~no pravo - poseben del, Studentski zbor, Skopje, 1982. II, istiot, Neka razmi{ljanja o individualizaciji kazni li{enja slobode, Penologija, Beograd, 1976/2. Kapamadzija, Borislav Kapamadzija, Ubistvo - psihopatologija i sudska psihijatrija, Matica Srpska, Novi Sad, 1981. Karan, Milenko Karan, Krvna osveta, Partizantska knjiga, , Beograd, 1985. Kup~evi}, Rajka Kup~evi}-Mladzenovi}, Osnovi penologija, Svetlost, Sarajevo, 1972, Kup~evi} - Dogan, Rajka Kup~evi}-Mladzenovi} i A. Dogam, Te{ki krvni delikti u BiH, Referat od X Sovetuvanje na zdru`enieto za kriminologija i krivi~no pravo na Jugoslavija, Pri{tina, 20-23 septemvri 1971. Cornil, Paul Cornil, Rad u kazneno-popravnim ustanovama, Ibor, Zagreb, 1962/1. Leki}, Ante Leki}, Neke psihi~ke karakteristike izvr{ioca krivi~nog dela ubistva, JRKKP, Beograd, 1973/3, str. 135-140. Laki~evi}, Du{an Laki~evi}, Obele`ja krivi~nog dela ubistva na mah, Beograd, 1975/1. 291

Lazarevi} I, Ljubi{a Lazarevi}, Jugolovenska kriminalna politika i njena nau~na zasnovanost, JRKKP, Beograd, 1982, str. 7-27. II, istiot, Jugoslovenska kriminalna politika u oblasti represije, JRKKP, Beograd, 1986/1-2., str. 31-64. Lopa{i} i dr., Radoslav Lopa{i} i dr., Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb, 1961. Lopez Ray, Manuel Lopez Ray, Neki kriti~ki osvrti na neke osnovne oblike zavodskog tretmana, Izbor, Zagreb, 1968/1, str. 67-74. Marina, Panta Marina, Ulogata na javnoto informirawe vo borbata protiv op{testveno negativnite pojavi, Pravna misla, Skopje, 1983/1. Markovi} i dr., Tomislav Markovi} i dr, Krivi~na dela li{enja ìvota na podru~ju NR Hrvatske, Ured za kriminolo{ka istraìvanje DSUP NRH, Zagreb, 1959. Milenkovi}, Du{an Milenkovi}, Uloga stru~nih instruktora u procesu resocijalizacije osudzenih lica, Penologija, Beograd, 1975/1. Milutinovi} I, Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1976. II, istiot, Kriminalna politika, Savremena administracija, Beograd, 1984. III, istiot, Savremena administracija, Beograd, 1981. Middendorf, Wolf Middendorf, Konvencionalni i novi kriminalitet, JRKKP, Beograd, 1979/1. Mid, George Mid, The Psihology Of Punitive Justice, The American Journal Of Sociology, XXIII, Chicago, 1918. 577-602. Mati}, Svetislav Mati}, Uloga grupnog savetovanja u menjanju stavova osuddzenih lica, Penologija, Beograd, 1975/2, str. 40-55. II istiot, Dileme u primeni psihoterapeutskih metoda u prevaspitanju osudzenih lica, Penologija, Beograd, 1977/2. Momirovi} - Bosanac, K. Momirovi} G. Bosanac, Socijalna obele`ja nasilnika. Vo studijata Krivi~noptavni i kriminolo{ki aspekti nasilja., Zagreb, 1979. Moren, Edgar Moren, ôvek i smrt, BIGS, Beograd, 1981. Novoselac, Petar Novoselac, Ubistvo na podmukao na~in, JRKKP, Beograd,, 1988/2. Olport, V. G. Olport, Sklop i razvoj li~nosti, Beograd, 1969. Ogrizovi}, Mihajlo Ogrizovi}, Osnovi penolo{ke andragogije, Izdanje [kole DSUP NRH, Zagreb, 1956. Pe~ar, Janez Pe~ar, "Induktologija" - znanje o uticaju na kriminalnu dvojicu, JRKKP, Beograd, 1984/3-4. Petrovi}, Milica Petrovi}, Vrednosti i etiologija delinkvencije, Zbornik IKSI, Beograd, 1971/1. Petrovi}, Radoslav R. Petrovi}, Krivi~no delo usbistva iz stava 3 ~lana 135 KZ i ubistva koja su izvr{ena radi izvr{enja drugih krivi~nih dela, Preavni ìvot, Beograd, 1969/9. 292

Pe}i} I, Vuka{in Pe}i}, Ubistva u Juygoslaviji, IKKI Beograd, 1972. II, istiot, Kriminologija, Univerzitet Veljko Vlahovi}, 1981. III, istiot, Funkcija okolnosti krivi~nog dela u individualizaciji krivi~nih sankcija, , Zbirnik IKSI, Beograd, 1972/1. Pedago{ki re~nik, Beograd, 1967, Tom I. Popovi}, Vidak Popovi}, Sistem izvr{enja kazni li{enja slobode u Jugoslaviji, Izd. Saveza udru`enja pravnika Jugoslavije, Beograd, 1966. Pravoslaven Molitvenik, Izd. Sveti Arhierejski Sinod na makedonskata pravoslavna crkva, 1965, str. 99. Prohi}, Ibrahim Prohi}, Prvi razgovor (intervju) vaspita~a i osudzenog lica, Penologija, Beograd, 1979/1-2. Radovanovi} - Dzordzevi}, Milan Radovanovi} i Miroslav Dzordzevi}, Krivi~no pravo - posebni deo, Savremena administracija, Beograd, 1975. Ristanovi}, Vesna Nikoli} Ristanovi}, Uticaj `rtve na pojavu kriminaliteta, , IRO Svetozar Markovi}, Beograd, 1984. Rot I, Nikola Rot Osnovi socijalne psihologije, Zavod za izdavawe uxbenika i nastavna sredstava, Beograd, 1975. II, istiot, Psihologija li~nosti, Zavod za izdavanje uxbenika SRS, Beograd, 1963. III, istiot, Op{ta psihologija, Beograd, 1966. Salihu I, Ismet Salihu, Ubistva u SAP Kosovo, doktorska disertacija, Pri{tina, 1982. II, istiot, Krivi~nopravni pojam ubistva iz osvete, krvne i bezobzirne osvete, Beograd, 1984/3. III, istiot, Preventivne mere u cilju suzbijanja ubistva na podru~ju Kosova, 13 Maj, Beograd, 1985/4. Samolov~ev - Muratbegovi}, Borivoje Samolov~ev i Hakija Muratbegovi}, Op{ta andragodija, IRO Veselin Masla{a, Sarajevo, 1979. Satr, @an Pol Sartr, Tuna~enje stranca. (Predgovor na deloto Stranec od Alber Kami), Prosveta, Beograd, 1974. Simi}, Dobrivoje R. Simi}, Razgrani~enje izmedzu krivi~nog dela ubistva prekora~enjem nu`ne odbrane i ubistva na mah, JRKKP, Beograd, 1974, str. 125-135. Simi}, Ilija Simi}, Medzusobni odnosi izvr{ioca ubistva i ubijenog, 13 Maj, Beograd, 1969/5. Seneka, Lukrie Anej Seneka, O gnevu, Rad, Beograd, 1983. Skaberne, Borislav Skaberne, Pomambnost pravilnega obrazovanja otrok in maloletnikov ki so bili `rtve kaznenih delanj. Revija za kriminalistiko in kriminilogijo, Ljubljana, 1969/4, Sonotin~ui}, Ante Sobotin~i}, Racionalno koris~enje slobodniog vremena u kazneno-popravnim i odgojno-popravnim ustanovama, Penologija, Beograd, 1978/1-2. II, istiot, II Kongres UON za prevenciju zlo~ina i tretman delinkvenata, London, 1960, Penologija, Beograd, 1973/1.

293

Sostojbi, Sostojbi i problemi na izvr{uvaweto na kaznata zatvor i vospitnite merki vo republikata. Republi~ki sekretarijat za pravosudstvo i uprava, Skopje, Mart, 1984 Szabo, D. Szabo, Crimen et Viles. Etude Statistique de la criminalite urbaine et rurale et France, et in Belgique, Paris, Cujos, 1960. p. 61. Sulejmanov I, Zoran Sulejmanov, Primena na pogodnosti vo sistemot na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii i vospitnite merki Glasnik na penolo{kata teorija i praktika, Skopje, 1988, str. 11-36. II, istiot, Ostvaruvawe na klasifikacijata na osudenite lica, Pravna misla Skopje, 1984/3. III, istiot, Kus istoriski osvrt vrz razvojot na ideite za individualizacija na kaznata i klasifikacijata na osudenite lica, Godi{nik ISSPI, Skopje 1982. IV, istiot, Otvoreniot KPD izraz na primenata na humanizacija na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, Bezbednost, Skopje, 1984/2, str. 146-151. Tarnik, Qerka Tarnik i dr. Samoubistvata vo SR Makedonija, Studentski zbor, Skopje, 1983. Todorovski, Kosta Todorovski, Vo sredstvata za vr{ewe krvni delikti oru`jeto zazema dominantno mesto, Bezbednost, Skopje, 1971/3. Supek, Rudi Supek, Sociologija i socijalizam, Zagreb, 1976. Fettah, Ezzat Abbel Fettah, Uloga `rtve u odredzivanju delikta, JRKKP, Beograd, 1970/4. From, Erih From, Marksisti~ko shvatanje ~oveka, , Grafos, Beograd, 1979. Hentig, Hans Fon Hentig, Zlo~in, uslovi i uzroci, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1959. Ho~evar - Kraus, Neka zapaànja u primeni krivi~nih sankcija u na{oj praksi, JRKKP, Beograd, 1966/2. Holbag, Pol Holbah, Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1956. Horvati}, @eljko Horvati}, Krivi~na dela protiv ìvota i tela u novom jugoslovenskom krivi~nom zakonodavstvu, Na{a zakonitost, Zagreb, 1977/10. Cari} I, Ante Cari}, Viktimologija i krivi~no pravo, Zbornik radova, Split, 1969-1970, str. 77-94. II, istiot, Tretman prema multirecidivistima, , Zbornik pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1963/1. êjovi}, Bora êjovi}, Krivi~no pravo, posebni deo, Nau~na knjiga Beograd, 1988. Dzuri}, Mihajlo Dzuri}, Devijantno pona{anje i dru{tvena struktura, Sociologija, Beograd, 1961/3-4, str. 100-131. [ukovi}, Mijat [ukovi}, Uslovni otpust, IKKI, Beograd, 1971, [eparovi}, Zvonimir [eparovi}, Kriminologija i socijalna patologija, Pravni fakultet, Zagreb, 1981. [elih, Alenka [elih, Viktimologija i njena uloga u borbi protiv kriminaliteta, Bezbednost, Beograd, 1976/6, str. 534-541. 294