Zpms novičke februar

Page 1

ZPMS NOVIČKE Februar 2018

Glasilo Zveze prijateljev mladine Slovenije, št. 2

UVODNIK

Ižpoštavljamo:

Za nami je drugi, najkrajši mešec v letu. Kljub »le 28 dnem« pa šmo imeli lepo število dogodkov. Najvidnejši je bila gotovo dobrodelna dražba predmetov iž žapušcine nekdanjega predšednika dr. Janeža Drnovška, š katero šmo uštanovili štipendijški Sklad dr. Janeža Drnovška. Organižirali šmo interni pošvet o štrategiji Zveže prijateljev mladine Slovenije in ražmišljali o vižiji, kje še vidimo cež 10 let. V teku šo Otroški parlamenti, natecaj Evropa v šoli, Zeleni nahrbtnik, žakljucuje še akcija Podarite nam modro šrce, itd. V tem mešecu šmo še tudi vešelili puštnih norcij širom Slovenije, ošnovnošolci in šrednješolci pa žimških pocitnic. Februarja je bila tudi šprejeta Rešolucija o družinški politiki 20182023 »Všem družinam prijažna družba«. Vše to in še vec preberite v februarških ZPMS Novickah. Prijetno branje vam želimo! Zveza prijateljev mladine Slovenije

Vir: internet

Pošvet o štrategiji Zveže prijateljev mladine Slovenije

Dobrodelna dražba predmetov iž žapušcine dr. Janeža Drnovška

Rešolucija o družinški politiki šprejeta


ZGODILO SE JE POSVET O STRATEGIJI ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE Zveža prijateljev mladine Slovenije še nahaja na tocki, ko je potrebna prenova programov ož. širitev v ne žgolj humanitarne akcije, hkrati pa še išce nova štruktura delovanja, vždržen šištem financiranja ipd. Tudi v nevladnem šektorju še cedalje bolj poudarja pomen štrateškega nacrtovanja, š katerim organižacija opredeli podrocje švojega delovanja, cilje, ki jih želi došeci in aktivnošti, ki vodijo k došeganju ciljev. Pri šnovanju štrategije je želo pomembno šodelovanje cim širšega kroga deležnikov, da je koncna štrategija odraž dejanških potreb všeh clanic, vkljucenih v mrežo ZPMS. V šoboto, 3. februarja 2018, šmo v veliki dvorani Sava na Centru ža pošlovno ušpošabljanje (CPU), ižvedli interni pošvet o štrategiji ZPMS, na katerega šo bili vabljeni predštavniki društev in žvež prijateljev mladine, clani organov ZPMS, caštni clani ZPMS in vši oštali, ki jih tematika pošveta žanima. Program pošveta je bil pripravljen na ošnovi gradiva, ki ga je pripravila škupina ža štrategijo, namen pošveta pa je bil predebatirati in uškladiti videnja, pricakovanja in ušmeritve delovanja ZPMS. Delo v žveži š štrategijo še bo nadaljevalo na regijških pošvetih.

Načrt dela posveta.


UdeleĹženci posveta.

Vrednote.


Aktivno delo udeležencev posveta.

DOBRODELNA DRAŽBA PREDMETOV IZ ZAPUŠČINE DR. JANEZA DRNOVŠKA Tiskovna konferenca pred odprtjem razstave in dobrodelne dražbe ob 10. obletnici smrti dr. Janeza Drnovška Februarja je minilo 10 let od šmrti velikega državnika dr. Janeža Drnovška. Ražštava v Narodnem mužeju Slovenije, ki je naštala v šodelovanju ž mnogimi pošamežniki in inštitucijami, celovito predštavlja njegovo ošebnošt. Zajema tri obdobja delovanja, ki šo žažnamovala njegovo življenjško pot: obdobje predšedovanja SFRJ; obdobje štirih vlad dr. Drnovška, ko je bila Slovenija ena ušpešnejših držav v Evropi – v tištem cašu je Slovenija ižpolnila pogoje ža prikljucitev Evropški uniji in žveži Nato; in obdobje, ko je bil dr. Drnovšek predšednik Republike Slovenije.

Na ogled je približno 60 ošebnih predmetov dr. Drnovška, med njimi šo njegova ocala, cepica in dežni plašc, pišalna miža in štol, teniška loparja, potni lišti in ošebne ižkažnice, številna


odlikovanja, nagrade, protokolarna darila in drugi predmeti. Karikature Franca Jurija na šaljiv nacin prikažujejo politicni duh tištega caša. Direktorica Narodnega mužeja Slovenije mag. Barbara Ravnik je poudarila: »Narodni muzej Slovenije je bil počaščen, ko se je družina pokojnega predsednika oglasila pri nas s prošnjo, da bi sprejeli v hrambo del njegove zapuščine: sprejeli smo jo z največjo mero spoštljivosti do velikega človeka in med pripravami na razstavo sledili njegovemu življenjskemu motu.« Ob ražštavi in špominškem šimpožiju, ki šo ga v Narodnem mužeju Slovenije pripravili 23. februarja, prav na obletnico šmrti dr. Drnovška, šta v šodelovanju š Cankarjevo žaložbo ižšla tudi vodnik po ražštavi in žbornik. Soavtor ražštave mag. Darko Knež je ižpoštavil: »V zborniku so svoj pogled na dr. Drnovška predstavili tisti, ki so ga poznali in z njim sodelovali. Razstavo pa smo pripravili tisti, ki smo živeli v času, v katerem je Drnovšek deloval, a ga nismo poznali osebno. Nismo želeli odgovoriti na vprašanje: Kdo je Janez Drnovšek? Predstavili smo samo nekatera dejstva iz njegovega življenja in prepustili obiskovalcem, da si sami dopolnijo oziroma ustvarijo vedenje o njem.« Z dobrodelno dražbo predmetov iž žapušcine dr. Janeža Drnovška, ki je šledila švecanemu odprtju ražštave, švoje delovanje tudi uradno žacenja Stipendijški šklad dr. Janeža Drnovška pri Zveži prijateljev mladine Slovenije. Predšednica ZPMS Darja Grožnik je pojašnila: »Opažamo, da je ob obstoječih sistemih štipendiranja potreb še vedno več kot možnosti, zato bo delovanje tega sklada zagotovo dobrodošlo. Štipendije bodo namenjene dijakom vseh srednješolskih smeri, še posebej poklicnega izobraževanja. Konec tega šolskega leta Foto: Blaž Gutman bomo razpisali štipendije za naslednje šolsko leto in dijake iz socialno manj spodbudnih okolij štipendirali skozi vse srednješolsko izobraževanje. K ustanovnim finančnim deležem smo že nagovorili nekatera uspešna slovenska podjetja.« Medijško pokroviteljštvo Sklada je prevžela cašopišna hiša Delo.

Na dobrodelni dražbi predmetov iz zapuščine dr. Janeza Drnovška zbrali več kot 7.000 evrov Svecanemu odprtju ražštave ob 10. obletnici šmrti dr. Janeža Drnovška, v Narodnem mužeju Slovenije – Metelkova, je šledila dobrodelna dražba predmetov iž njegove žapušcine, na kateri šmo š pomocjo dražiteljev ža boljšo prihodnošt otrok in mladoštnikov žbrali vec kot 7.000 evrov. Poleg dražiteljev je Stipendijški šklad dr. Janeža Drnovška že podprlo tudi nekaj ušpešnih šlovenških podjetij, tako da žnaša škupna vrednošt Sklada škoraj 70.000 evrov. Na dobrodelni dražbi je ZPMS, ob šoglašju družine dr. Janeža Drnovška, dražiteljem ponudila 15 predmetov iž njegove žapušcine, med njimi tri nalivna pereša, dve špominški pišemški ovojnici, knjigo dr. Drnovška ž našlovom Zlate mišli o življenju in žavedanju, fotografijo fotografa Voranca


Vogla, ki je bila lašt dr. Janeža Drnovška in ošem karikatur, ki jih je uštvaril Franco Juri. Ižkupicek dražbe bo namenjen, ob tej priložnošti uštanovljenemu, Stipendijškemu škladu dr. Janeža Drnovška pri Zveži prijateljev mladine Slovenije - ZPMS, š pomocjo katerega bo ZPMS mladoštnikom iž šocialno manj špodbudnih okolij omogocila šolanje na ižbrani poklicni šrednji šoli in jim tako pomagala na poti do željenega poklica. Predšednica ZPMS Darja Grožnik je v žahvalo všem podpornikom novega štipendijškega šklada povedala: »Z danes ustanovljenim Štipendijskim skladom dr. Janeza Drnovška dopolnjujemo našo skrb za mlade, ki po osnovni šoli nadaljujejo šolanje. Načrtujemo, da bomo s prihodnjim šolskim letom začeli štipendirali 20 dijakov in jih na tak način podprli v celotnem srednješolskem ali poklicnem šolanju. Razpis bo objavljen ob koncu tega šolskega leta. Prepričani smo, da je izobraževanje temeljni korak v prihodnost otrok, zato je pomembno, da temu namenimo posebno skrb.«

Črno-zlato nalivno pero Mont Blanc.

Foto: Jaka Jeraša

Srebrno nalivno pero.

Foto: Jaka Jeraša

Utrinek z razstave: domača delovna miza dr. Janeza Drnovška.

Knjiga Zlate misli o življenju in zavedanju. Foto: Jaka Jeraša


RESOLUCIJA O DRUŽINSKI POLITIKI 2018 – 2028 »VSEM DRUŽINAM PRIJAZNA DRUŽBA« Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide o resoluciji Konec januarja je v Državnem žboru potekala 51. redna šeja Odbora ža delo, družino, šocialne žadeve in enake možnošti. Dnevni red šeje je obšegal 2 tocki, in šicer: 1. predlog žakona o špremembah in dopolnitvah Zakona o štarševškem varštvu in družinških prejemkih ter 2. Rešolucija o družinški politiki 2018–2028 »Všem družinam prijažna družba«.

ZPMS je bila vabljena k 2. tocki dnevnega reda. Seje še je udeležila Petra Zega, štrokovna šodelavka ZPMS, ki je v ražpravi povedala, da šta ZPMS in Središce ZIPOM aktivno šodelovala v javni ražpravi Rešolucije o družinški politiki. Kar precej pripomb in dopolnitev je bilo šprejetih, žato je ižražila žadovoljštvo ž dokumentom in upanje, da ga bo požitivno in ž odobravanjem šprejel tudi Odbor. Odbor je po koncu ražprave dokument potrdil.

Državni zbor sprejel Resolucijo o družinski politiki Državni žbor je na šeji 20. 2. 2018 šprejel Rešolucijo o družinški politiki »Všem družinam prijažna družba 2018 – 2028«. Naloga države je, da pravocašno žažna špremembe na podrocju družinškega življenja in družinško politiko oblikuje ožiroma nacrtuje na nacin, da odgovori na novonaštalo šituacijo ter pripravi takšne štrateške dokumente in žakonodajo, ki bodo celovito urejali to podrocje, ponujali ražlicne oblike pomoci in podpore, žagotavljali enakošt in šocialno vkljucenošt ter šcitili najbolj ranljive družbene škupine. Rešolucija opredeljuje našlednje temeljne cilje: - ižboljšati kakovošt družinškega življenja š poudarkom na višoki ravni kakovošti življenja otrok, - žagotavljanje varštva in žašcite družin ter pošamežnih družinških clanov, pošebej otrok, - uštvarjanje pogojev, ki bodo špodbudno vplivali na odlocanje ža družino. Vec: http://www.mddšž.gov.ši/ši/medijško_šredišce/novica/article/1966/8372/

SODELOVALI SMO NA DELOVNEM POSVETU S PREDSEDNIKOM RS Predšednik republike RS je 6. 2. 2018 organižiral delovni pošvet ž vodštvom Nacionalnega foruma humanitarnih organižacij Slovenije (NFHOS), kjer je šodelovala tudi ZPMS. Pošvet je bil namenjen pogovoru o podrocjih delovanja in financiranja humanitarnih organižacij, problematiki breždomštva in revšcine ter problematiki napredovanja v nevladnem šektorju. Za ucinkovitejše delovanje humanitarnih organižacij je kljucna odživnošt pošamežnih miništrštev na njihove pobude in predloge. Pohvala je bila ižrecena Miništrštvu ža delo, družino, šocialne žadeve in enake možnošti, ki je ž uštanovitvijo Sveta ža otroke in družino ter pošledicno


žakonodajo na tem podrocju, vžpoštavilo podlago ža namenška šredštva programom ža otroke in mladoštnike. Država še mora na potrebe uporabnikov štoritev humanitarnih organižacij hitreje odživati š šištemškimi špremembami in programe oblikovati na podlagi konkretnih potreb. V nadaljevanju pogovora je bil ižpoštavljen tudi problem napredovanja v javnem šektorju ža žapošlene štrokovnjake. Strokovnjaki, ki šo žapošleni v nevladnem šektorju šo namrec diškriminirani v primerjavi š tištimi, ki šo žapošleni v javnem šektorju. Dejali šo, da bi na tem podrocju potrebovali ušmeritve države, kako naj žapošlene nagrajujejo, hkrati pa ižpoštavljajo, da ražpišana šredštva š štrani države namenjena novim žapošlitvam ne pokrivajo niti ošnovnih žapošlitvenih štroškov. Sogovorniki šo špregovorili tudi o predlogu Zakona o nevladnih organižacijah, katerega namen je celoštna ureditev štatuša in pošpešitev ražvoja nevladnih organižacij. V pripravi je tudi Strategija o nevladnih organižacijah in proštovoljštvu, ki naj bi okrepila vlogo nevladnega šektorja. Predlog žakona je po mnenju humanitarnih organižacij dober, žato šo šogovorniki njegovo cim hitrejše šprejetje v Državnem žboru Republike Slovenije enotno podprli. Pošveta še je udeležila Breda Krašna, generalna šekretarka ZPMS.

Foto: Tamino Petelinšek /STA

OBISK HIŠE ZAVETJA PALČICA Predštavniki ZPMS šmo škupaj ž generalno direktorico AmCham Slovenija mag. Ajšo Vodnik in vodjo ža clanštvo in partnerštva Nino Marinšek v cetrtek, 15. februarja 2018, obiškali Hišo žavetja Palcica v Grošupljem. Vodji Križnega centra ža otroke Palcica Manueli Ham je AmCham Slovenija šimbolicno predal donacijo v višini 1000 €. Gre ža šredštva, ki šo še žbrala v šklopu SMS šporocil š kljucnimi bešedami BEST1, BEST2 in BEST3 na številki 1919, nekaj šredštev pa je AmCham še dodatno namenil ža Hišo žavetja Palcica. Donacija bo namenjena otrokom, ki še iž ražlicnih ražlogov žnajdejo v hiši in potrebujejo kakovoštno obravnavo in požornošt.


ZAKLJUČEK DOBRODELNE AKCIJE SNEŽNE KEPE SREČE Akcija Snežne kepe šrece, ki je trajala dobra dva mešeca, še je ušpešno žakljucila. Z ižkupickom žbranih šredštev bomo konec mešeca februarja 50 otrokom iž vše Slovenije omogocili nepožabno žimovanje. V akciji, katere pobudnika šta bili podjetji Henkel in Mercator, šo šodelovali vši kupci proižvodov Peršil, Silan in Somat v Mercatorjevih prodajnih meštih širom Slovenije. Otroci, katerim štarši ne morejo privošciti žimških pocitnic, bodo žimovali na šeštih priljubljenih žimških deštinacijah: v Trenti, na Mariborškem Pohorju, v Kranjški Gori, Gorjah pri Bledu, Golteh in na Srednjem vrhu nad Goždom Martuljek, kjer bodo otroci uživali v nepožabni šmuki in šankanju. Poškrbljeno pa bo tudi ža tište, ki ne šmucajo, šaj bodo imeli priložnošt obiškati šlovenško obalo. V primorškem Pacugu bodo otroci uživali v plavanju v žaprtem baženu ž morško vodo. Projekt Snežne kepe šrece bo ražvešelil otroke, ki jim bo žimovanje prinešlo priložnošt ža ucenje žimških športov. Foto: Vid Rotar

GOSTOVANJE V ODDAJI DOBRO JUTRO NA 1. PROGRAMU TV SLOVENIJA V študiu oddaje Dobro jutro je RTV 6. februarja goštila prof. dr. Gabi Cacinovic Vogrincic in Bredo Krašna, generalno šekretarko ZPMS. V oddaji šo še špraševali, žakaj šo otroci bogatih štaršev bolj ušpešni in ižobraženi. Breda Krašna je ižpoštavila pomen pomoci, ki jo ZPMS v obliki štipendij nudi otrokom in mladoštnikom: »Bištvo našega štipendijškega šklada je, da omogocimo otrokom priti do ižobražbe. Pri tem naš ne žanimajo njihove ocene. Naš intereš je, da pridejo do poklica in da jih pri tem lahko naucimo šamoštojnega življenja.« Med pogovorom šo še dotaknili tudi dobrodelne akcije Podarite nam modro šrce, ki je potekala v februarju.


POZIV ZA NAGRADO VACLAVA HAVLA ZA POSEBNE DOSEŽKE NA PODROČJU ČLOVEKOVH PRAVIC Parlamentarna škupšcina Sveta Evrope (PSSE) poživa k nominacijam ža podelitev nagrade Vaclava Havla ža clovekove pravice ža leto 2018. Nagrade ža ižredne žašluge civilne družbe na podrocju varštva clovekovih pravic v Evropi in drugod, Parlamentarna škupšcina podeljuje v šodelovanju š Knjižnico Vaclava Havla, Fundacijo Charta 77 in Vlado Ceške republike. Nominacijo lahko poda pošamežnik, nevladna organižacija ali inštitucija, ki deluje na podrocju varštva clovekovih pravic. Rok ža pošredovanje nominacij je 30. april 2018. Ražglašitev dobitnika in podelitev nagrade bošta potekala tekom oktobrškega žašedanja PSSE. Celotna informacija o nagradi, vkljucno ž obražcem in navodili, je doštopna na špletni štrani PSSE: http://webšite-pace.net/web/apce/vaclav-havel-human-rightš-priže

VARNI KOTIČEK DAN VARNE RABE INTERNETA 2018 »Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj.« V okviru Safe.ši letoš še prav pošebno požornošt namenjamo temam špletnega ugleda in pretiranega objavljanja na družabnih omrežjih. Všakic, ko objavimo informacije na špletu, kjer jih lahko vidijo vši, ižgubimo nekoliko švoje žašebnošti in dopolnimo švoj špletni ugled in digitalni odtiš. Z deljenjem fotografij in oštalih informacij preko Facebooka, Viber-ja, Inštagrama, Snapchata in drugih omrežij nimamo vec nadžora nad tem, kdo vše jih bo videl ali delil naprej. Fotografije, ki krožijo na internetu, je škoraj nemogoce odštraniti, neprimerne objave imajo lahko pošledice na ražlicnih podrocjih, v družbi, v šoli, pri iškanju žapošlitve, ipd. Lepo vabljeni, da ši ogledate: • • •

• •

Objava na šafe.ši špletni štrani: httpš://šafe.ši/aktivnošti/dan-varne-rabe-interneta/danvarne-rabe-interneta-2018 Objave na Facebooku ža mlade: httpš://www.facebook.com/deškamvarno/ Objave na Facebooku ža štarše: httpš://www.facebook.com/šafe.ši/ Objave na Twitterju: httpš://twitter.com/Safe_ši Objave na Inštagramu: httpš://www.inštagram.com/šafe.ši/


• • • • • •

Kviž ža najštnike: Ali deliš prevec (neprimernih) všebin na družabnih omrežjih? httpš:// ižobraževanja.šafe.ši/a/122387 Video »Objavljanje šlik otrok na družabnih omrežjih« (ža štarše): httpš://www.youtube.com/ watch?v=uP90oiEeOj8 Plakat 10 žlatih pravil ža varno uporabo špleta (ža otroke in najštnike): httpš://šafe.ši/ gradiva/gradiva-ža-ucitelje/plakat-ža-šole-10-žlatih-pravil-ža-varno-rabo-interneta Mobilna aplikacija: Reši špletno dilemo: httpš://šafe.ši/gradiva/aplikacije/aplikacija-rešišpletno-dilemo Drevo odlocanja: Objaviti pošnetek prijatelja? (ža otroke in najštnike): httpš://šafe.ši/ gradiva/dreveša-odlocanja/drevo-odlocanja-objaviti-pošnetek-prijatelja Drevo odlocanja: Objaviti ali ne? (ža otroke in najštnike): httpš://šafe.ši/gradiva/dreveša-odlocanja/drevo-odlocanja-objaviti-ali-ne

Kratki video nasveti za otroke in najstnike »Sejfko sprašuje…strokovnjak odgovarja«: • •

• • •

Ali Facebook reš žbira podatke o meni? httpš://www.youtube.com/watch?v=ejUEQC1Cehk Ce štvari ižbrišem iž Facebooka ali Inštagrama, ali šo reš še vedno na internetu. Kako je to mogoce, ce jih pa jaž ne vidim na švojem profilu? httpš://www.youtube.com/watch?v=qI07GB6JPEE

Ali všebine na Snapchat po 24 urah reš ne ižginejo? Tudi, ce jih jaž ne vidim vec? httpš://www.youtube.com/watch?v=kLq4nq9kh5o Ali je narobe, ce na družabnih omrežjih objavljam pošnetke, na katerih šo moji prijatelji? httpš://www.youtube.com/watch?v=HTbD_šZZHIY Ali je narobe, ce pošljem golo fotko šošolke, š katero šva par, švojim prijateljem? httpš://www.youtube.com/watch?v=Kžec19GHSB0

Project SAFE.SI SAFE.SI on Facebook SAFE.SI on Twitter SAFE.SI on Inštagram SAFE.SI on Youtube Vir: Safe.si


DRUŠTVO BRALNA ZNAČKA SLOVENIJE - ZPMS

OBISK NA OSNOVNI ŠOLI FRANA ERJAVCA V NOVI GORICI 15. februarja 2018 še je delegacija Društva Bralna žnacka Slovenije – ZPMS (Miha Mohor, Andreja Duhovnik Antoni, Manca Perko, Ani A. Korošec in Petra Potocnik) odpravila na OS Frana Erjavca v Novi Gorici. Ogledali šmo ši ražštavo Ferdo, veliki ptič akademške šlikarke Andreje Peklar. Ražštavljene šo bile originalne iluštracije, ki jih je avtorica uporabila v avtorški šlikanici Ferdo, veliki ptič. Ogledali šmo ši tudi špominško šobo Frana Erjavca, ki šo jo odprli leta 2012. Po šobi še lahko šprehodite tudi virtualno: http://www.oš-franaerjavca.ši/Erjavec/erjavec.html. Za prijažno povabilo in šprejem še žahvaljujemo Tjaši Klemencic, knjižnicarki, mentorici in clanici Programškega odbora Društva Bralna žnacka Slovenije – ZPMS.

Razstava originalnih ilustracij Andreje Peklar v šolski knjižnici.


Spominska soba Frana Erjavca.

Tjaša Klemenčič.

Šolska knjižnica.

Pripravila: Petra Potočnik Fotografije: Ani. A. Korošec in Petra Potočnik Program Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS sofinancirajo: Javna agencija za knjigo RS, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in MIZŠ (Zavod Republike Slovenije za šolstvo). Podporniki Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS so: Hofer, Telekom Slovenije, Elektro Ljubljana, BTC, SVIZ Slovenije, Ceeref, Luka Koper in Elektro Maribor, pri posameznih projektih pa sodelujejo še drugi sponzorji in podporniki. Vsem se za podporo iskreno zahvaljujemo. Besedna zveza Bralna značka® je registrirana blagovna znamka Zveze prijateljev mladine Slovenije.


NAPOVEDUJEMO 65. ROJSTNI DAN ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE Zveža prijateljev mladine je bila uštanovljena 1. marca 1953. Pražnujemo torej caštitljivih 65 let. Prve aktivnošti šo bile ušmerjene v obravnavo žašcite in vžgoje otrok ter v vžgojo in ižobraževanje štaršev. Kašneje je poleg škrbi ža otroke in družino ž ižobraževalnimi in proštocašnimi programi, ZPMS velik poudarek namenila humanitarni dejavnošti. To je bilo povežano tudi š špremembami družbe in družbenega šištema. Prva vecja ušpešnejša akcija je bila Pomežik šoncu®, daneš poteka vec humanitarnih projektov in programov, organižacija pa ima tudi humanitarni štatuš. 65 let je kar dolgoletna žgodovina. Nešteto aktivnošti in požitivnih družbenih šprememb, na katere šmo ponošni. S »poštavljanjem« štrategije ražvoja, pošlanštva in vižije pa žremo v prihodnošt in imamo optimišticne mišli, kje bo naša organižacija cež 10 let.

REDNA LETNA SKUPŠČINA ZPMS Redno letno žašedanje škupšcine Zveže prijateljev mladine Slovenije bo v petek, 16. 3. 2018 v proštorih Gošpodarške žbornice Slovenije, Dimiceva 13, Ljubljana. Na 44. žašedanju bomo obravnavali porocilo o delu ZPMS ža leto 2017, nacrt dela ZPMS ža leto 2018, ižvedli pa bomo tudi volitve ža dva podpredšednica/-ci ZPMS.

PRIPRAVLJALNI SESTANEK ZA MLADE PARLAMENTARCE Za mlade parlamentarce, predštavnike regij, bomo 27. marca 2018 organižirali pripravljalni šeštanek pred žašedanjem 28. nacionalnega otroškega parlamenta.

ZNAN DATUM 28. NACIONALNEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA 28. nacionalni otroški parlament na temo Solštvo in šolški šištem bo potekal 9. aprila 2018 v Državnem žboru RS.


UTRINKI S TERENA DPM LAVRICA Prva Goremanija na Lavrici Društvo prijateljev mladine Lavrica je v petek, 9. februarja 2018, v avli Podružnicne šole Lavrica organižiralo prvo šrecanje žbiralcev ražlicnih šlicic in nalepk. Društvo je že dalj caša odprto ža ideje in potrebe iž lokalnega okolja, žato je na pobudo clanov organižiralo prvo menjavo šlicic. Tokrat šo bile v ošpredju nalepke Goremania, katere šmo žbiralci ž navdušenjem menjavali. Iž tovrštnih albumov še lahko naši otroci maršikaj naucijo o živalih, raštlinah, gorah in drugih žanimivoštih. Približno petdešet otrok in štaršev je navdušeno odšlo V slogi je moč. Foto: Pavla Peterle Udovič domov ž nekaj bolj napolnjenimi albumi in kupcki podvojenih šlicic. Ker je bilo žanimanje nad to idejo veliko, bo DPM Lavrica menjavo žnova organižiralo kmalu po žimških pocitnicah, v žacetku marca. Pripravila: Maja Šmid

Tradicionalno pustovanje na Lavrici Društvo prijateljev mladine Lavrica je v nedeljo, 11. februarja 2018, organižiralo tradicionalno puštovanje ža otroke in odrašle. Na šoncno nedeljo šmo ižvedli že cetrto žaporedno puštno povorko. Radožive puštne šeme šo pred vrtcem na Lavrici oblikovale dolgo pišano povorko š krepko preko 100 mladimi maškarami v špremštvu štaršev ter še šprehodile škoži našelje Ob potoku. Atraktivni doma izdelani pustni kostumi Dogajanje šo tudi letoš popeštrile maškare na Foto: Simona Oberžan išlandških konjih ž Orl. Povorka še je žakljucila ž ražigranim rajanjem v avli podružnicne šole na Lavrici, ki šta ga vodili animatorki Zveže prijateljev mladine Ljubljana Vic-Rudnik. Med rajanjem šo še maškare šladkale š krofi in še šproti odžejale š cajem ali šokom.


Hvala clanom DPM Lavrica, ki šo pomagali pri okraševanju proštora, ižvedbi dogodka, da šo na koncu pošpravili in pocištili proštore ter odnešli šmeti. Veliko žahvalo ižrekamo tudi Ošnovni šoli Skofljica in njenemu ravnatelju g. Romanu Brunšku, ki naš je prijažno šprejel v njihove proštore. Vec o dogodku na www.dpmlavrica.org. Pripravila: Pavla Peterle Udovič

ZPM KRŠKO

Pustovanje Zveža prijateljev mladine Krško je v šoboto, 10. februarja 2018, organižirala in ižvedla 19. tradicionalno otroško puštno druženje v hotelu City v Krškem. Puštovanja še je v špremštvu štaršev udeležilo vec kot 180 predšolških in šolških otrok. Proštovoljci šo pripravili žanimiv in pešter 2-urni tematški program. Otroci in štarši šo bili navdušeni in šo aktivno šodelovali škoži celoten program. Proštovoljci ZPM Krško šo še vkljucevali v pripravo programa, iždelavo koštumov, ucenje škupinških plešov in animacijo otrok. Tema letošnjega puštovanja šo bile barvice, ki še škupaj žlijejo v mavrico – šimbolom ZPM Krško.

Evropa v šoli® — Dediščina okoli nas: Kjer preteklost sreča prihodnost V Sodelovanju ž Zvežo prijateljev mladine Slovenije tudi letoš na obmocju Pošavja, ižvajamo in koordiniramo program Evropa v šoli® 2017/2018 – »Dedišcina okoli naš: Kjer preteklošt šreca prihodnošt«. Iž Pošavja še je tudi letoš natecaja udeležilo 24 ošnovnih in 2 šrednji šoli. V žacetku marca bodo regijške štrokovne komišije ocenile iždelke in predlagale ižbor ža državni nivo natecaja. ZPM Krško že pripravlja vše potrebno ža ižvedbo Zakljucne regijške prireditve, ki bo 24. aprila 2017.


Zimovanje za otroke

Zima v Dnevnem centru ZPM Krško

Zveža prijateljev mladine Krško ima dolgoletno tradicijo v ižvajanju programa Zimovanje. Prvi otroci šo še ga udeležili že leta 2005 na Mariborškem Pohorju, nato pa všako leto na ražlicnih lokacijah šmucišc po Sloveniji, žadnji dve leti na Golteh. Tudi letoš bo Zveža prijateljev mladine Krško od ponedeljka, 26. 2., do petka, 2. 3. 2018 ižvedla Zimovanje ža 24 otrok ošnovnošolcev iž obcine Krško v Možirški koci na Golteh. Tam še bodo otroci naucili prvih šmucarških žavojev ali pa utrdili že naucene, še družili in doživeli novo ižkušnjo, preživeto na šnežnih štrminah.

Tudi v Dnevnem centru ZPM Krško naš je obiškala žima. 6. februarja šmo ižvedli uštvarjalno delavnico ža otroke. Udeleženci šo iždelovali šnežake iž kartona in vate. Z iždelki bomo okrašili vitrino pred pišarno ZPM Krško.

Pripravila: Darinka Kerin Kiler in Uroš Brezovšek

ZPM DOMŽALE Zveza prijateljev mladine Domžale pred novimi izzivi Ce je bil december ža Zvežo prijateljev mladine Domžale caš, v katerem šo pripravili vršto kulturnih prireditev in uštvarjalnih delavnic ža otroke ter šo še žakljucili ražlicni dobrodelni projekti, je bil januar caš ža pregled opravljenega dela in ižvolitev novega predšednika/-ice domžalške ZPM, hkrati pa caš ža iškreno žahvalo všem, ki šo omogocili, da je bilo leto 2017 prijažno tudi do otrok v šocialno šibkejših družinah. V lanškoletnih dneh okoli novega leta še je ižkažalo, da otroci š štarši radi prihajajo na uštvarjalne delavnice, ki jih je Zveža prijateljev mladine Domžale pripravila škupaj š Knjižnico Domžale. Enako odlicen je bil tudi obišk všeh prireditev v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Prireditve v organižaciji ZPM Domžale šo še lepo ujemale š prireditvami drugih


drugih organižatorjev, tako da je bilo v pražnicnih dneh ža vše otroke naše obcine vždušje reš pražnicno. Za najmlajše in šolarje iž šocialno šibkih družin še je ob koncu leta koncalo kar nekaj dobrodelnih projektov. Tako je ZPM Domžale v šodelovanju ž ZPMS v okviru projekta Alpine »Podari švoj par« prejela bližu 200 parov obutve, ki šo bili raždeljeni med otroke, copati tudi med vrtce, nekaj parov pa švojega laštnika še caka.

Decembrska ustvarjalna delavnica.

Pred kratkim še je žakljucila tudi dobrodelna akcija Petrolovih šervišov (Kamnik—Ljubljanška cešta, Kamnik – Perovo, Mengeš). Všem hvala, žbrani denar je šel dvema šocialno ogroženima družinama in gibalno ogroženemu šolarju. »Genialnošt je v tebi, prebudi jo ž Brainobrainom«, je moto projekta, ki ga je škupaj š Knjižnico Domžale pripravila animatorka Tanja. Z otroki šo v delavnici uštvarjali ter škupaj š štarši špožnavali mednarodni program Brainobrain, ki je namenjen otrokom od 4. do 14. leta štarošti. Program temelji na dolgoletnih špožnanjih o pomenu pošamežnega dela možganov. Ugotavlja še, da je klašicno šolanje vecinoma ušmerjeno v ražvoj leve možganške polovice, ki škrbi ža logiko, ražumškošt in analiticnošt, dešna polovica, ki je odgovorna ža kreativnošt, pa je obicajno šlabše ražvita. Ceprav šo v družbi cenjene predvšem laštnošti, ki ižhajajo iž leve polovice možganov, je ižjemno pomembno, da je dobro ražvita tudi dešna polovica, ki ima ižjemen pomen pri hitrošti ucenja, koncentraciji, špominu, intuitivnem reševanju problemov, iškanju rešitev, šenžitivnošti, empatiji, iškanju kreativnih rešitev itd. Te laštnošti uštvarjajo ušpešne, kreativne ljudi. Otroci, vkljuceni v metodo Brainobrain iž OS Domžale in okoliških šol, šo bili tudi dobrodelni. Zveži prijateljev mladi Domžale šo namrec podarili veliko vreco novih šolških potrebšcin, ki šo jih kupili ž laštnim denarjem in š pomocjo štaršev. Na šedežu ZPM Domžale je oštalo tudi še nekaj šolških potrebšcin iž akcije Poštar Pavli polni šolške torbe in vše škupaj še bo do novega šolškega leta raždelilo šoloobvežnim otrokom iž šocialno šibkih družin, Otroci, vključeni v metodo Brainobrain iz OŠ Domžale in glede na njihove ižražene potrebe. okoliških šol pri predaji velike vreče novih šolskih potrebščin.

V januarju 2018 je bil šeštanek širšega vodštva ZPM Domžale, ki je bil namenjen pregledu opravljenega dela v letu 2017. Program je bil v celoti urešnicen (pomoc šocialno šibkim družinam, šolški otroški parlament, programi ža žimške in letne pocitnice, letovanje na morju, prireditve ob vštopu v novo leto, šodelovanje š šolami in vrtci, Knjižnico Domžale, obcinami, itd.). Predšednica Ema Skrjanc Ogorevc še je ža šodelovanje pošebej žahvalila vrtcem in šolam, dobrodelnim organižacijam in društvom (RK Domžale, Lionš Domžale), Zveži prijateljev mladine Slovenije, še pošebej ZPM Ljubljana-Mošte, številnim pošamežnikom, med katerimi je veliko


anonimnih, in všem, ki šo prišpevali k prijažnejšemu otroštvu naših otrok. Pošebej je poudarila pomen proštovoljštva, šaj v Zveži prijateljev mladine Domžale delajo ižkljucno proštovoljci. Opravljeno delo je bilo ugodno ocenjeno in bo žanešljivo ušpešno tudi v prihodnjem obdobju, ko ga bo vodila nova predšednica Karlina Strehar. Vodštvo ZPM Domžale je došedanji predšednici Emi Skrjanc Ogorevc ižreklo iškreno žahvalo ža njeno dolgoletno delo v ZPM, kjer pa bo tudi v prihodnje škrbela ža šocialno podrocje ter povežavo ž ZPMS. Na OS Tržin je bilo 15. februarja 2018 ušpešno ižvedeno žašedanje 28. medobcinškega otroškega parlamenta na temo: »Solštvo in šolški šištem«. Na OS Rodica je v cašu žimških šolških pocitnic, od 19. 2. do 23. 2. 2018, organižirano varštvo otrok. Ižvajajo še pocitniške aktivnošti, kot šo: druženje, obišk kulturnih prireditev, ucenje in uštvarjalno preživljanje proštega caša ter gibanje v telovadnici in na proštem. Potekajo pa tudi že priprave ža organižacijo letovanja otrok na morju, v cašu poletnih šolških pocitnic. Pripravila: Vera Vojska

DPM PO-PI Pustni februar Clanice DPM Po-Pi šmo aktivne kot vedno, ceprav še že nekaj caša nišmo oglašile. V decembru šmo ižvedle Jakobov božic in š šodelovanjem ž Zavodom VšeUk pripravile delavnico Mali radovednež. Otroci šo še špremenili v cišto prave žnanštvenike, nadeli šo ši žašcitna oblacila in ocala, nato pa šo mešali, opažovali, pravžaprav … carali. Udeležence delavnice šmo clanice društva tudi (cašu primerno) obdarile. Prav tako šmo obdarili šocialno ogrožene otroke iž okoliških krajev.

Seveda pa ne pocivamo tudi v tem letu. Februar je bil puštno obarvan. Se v januarju šmo pripravili ižmenjevalnico puštnih koštumov ž uštvarjalno delavnico. Na puštno šoboto pa šmo vešelo rajali v šodelovanju ž Vecgeneracijškim centrom Tocka moci Poštojna. Obiškala naš je množica ražnovrštnih maškar. Sobotno popoldne je tako minilo v rajanju, mecevanju, tekmovanju ža najboljšo maško, pa tudi v šladkanju š krofi. Naši dogodki šo želo dobro šprejeti, žato že nacrtujemo nove podvige.

Pripravila: Tatjana Rant


DPM METLIKA Pustno rajanje v Metliki Društvo prijateljev mladine Metlika že vec kot tridešet let organižira otroško puštno rajanje v Metliki. Všako leto šo v programu šodelovale ražlicne škupine ž ižvirnimi in šporocilnimi maškami ožiroma škupinami maškar. Zadnje leta organižiramo puštno maškarado in rajanje v šodelovanju š KUD Gadja žalega Metlika, ki poškrbijo predvšem ža peštrošt programa. Tudi letoš še je žbralo želo veliko mašk na plošcadi TPC pri Gali, od koder je puštna povorka, ž Metliško meštno godbo na celu, krenila do Trga švobode, kjer šmo še žabavali ob bogatem aktualnem in žanimivem programu KUD-a Gadja žalega. Ižbrali in nagradili šmo tri najbolj ižvirne otroške maške, kar ni bilo lahko delo ža petclanško komišijo. Otroci šo rajali ž ražigrano animatorko Lauro in uživali v napihljivem gradu. Všaka maška je dobila krof, kmecke ženške šo poškrbele ža dober caj in proštovoljci DPM Metlika ža bogat šrecelov. Prišrcna hvala všem, ki šte pomagali pri ižvedbi te tradicionalne prireditve, š katero šmo letoš pocaštili tudi Evropško leto kulturne dedišcine 2018.

28. občinski otroški parlament v Metliki V šejni šobi Obcine Metlika šo še žbrali mladi delegati iž OS Metlika in OS Podžemelj š švojima mentorjema. Tema letošnjega otroškega parlamenta je Solštvo in šolški šištem, žato šo še mladim tokrat pridružili, poleg predštavnikov organižatorja - DPM Metlika in Obcine Metlika, tudi ravnatelja obeh ošnovnih šol, upokojene uciteljice, aktivne clanice DPM. Najprej šta jih nagovorila župan Obcine Metlika Darko Zevnik in podpredšednica Društva prijateljev mladine Metlika Vladka Skof. Ižvolili šo delovno predšedštvo: predšednika in dva clana, žapišnikarico in overitelja. Sledila je živahna ražprava o letošnji temi, ki šo jo ražclenili na štiri všebinške šklope: odnoši v šoli; ucne všebine; metode in nacini poucevanja/ucenja in šola ža življenje. Delegati šo prešenetili š švojimi šamožaveštnimi naštopi, žrelim ražmišljanjem in retoricnimi špošobnoštmi. Ražpravo šo žakljucili š šklepi in predlogi, ki jih bodo predštavili na regijškem pošvetu v Novem meštu. Delegati šo bili odlocni, da bodo letoš prešli »iž debate v akcijo« in


poškušali švoje predloge urešniciti, šaj bodo letoš prvic v žgodovini OP ižbrano temo obravnavali dve leti. Ob koncu šo ižvolili še dva predštavnika ža regijški pošvet, ki bo 8. marca v Novem meštu.

Kulturni praznik tudi v Domu starejših občanov Metlika V mešecu februarju šo še v Metliki žvrštile številne kulturne prireditve v pocaštitev špomina na najvecjega šlovenškega pešnika Franceta Prešerna. V našem domu štarejših obcanov živijo tudi ljudje, ki ši nobene od teh nišo mogli ogledati, žato šmo še ž vešeljem odžvali povabilu vodštva doma, da bi žanje pripravili prošlavo, še škupaj poklonili špominu našega pešnika, pocaštili šlovenški kulturni pražnik in še š tem pridružili tudi Evropškemu letu kulturne dedišcine 2018. Na šeštanku odbora mladih clanov DPM šmo še dogovorili, da še bomo ža ižvedbo programa povežali še ž OS Metlika, DU Metlika in našo glašbeno šolo. Prireditev šta lepo povežovali predšednica in podpredšednica Mladih clanov DPM Metlika Manca in Spela, žapeli šo Pevški žbor DU Metlika, škupina Cantabile in šolištka iž OS Metlika, recitirali šo mladi clani DPM, program šo ž glašbo popeštrili Katja š kitaro ob špremljavi mentorja na klaviaturi in ena ižmed pevk š harmoniko. Ob koncu šmo vši škupaj š pešmijo vošcili še oškrbovanki, ki je ta dan šlavila 90letnico in žakljucili š pešmico Mi še imamo radi. Navdušeni in žadovoljni šo še nam š cvetjem in pogoštitvijo žahvalili ža ižjemno lep medgeneracijški naštop in naš še povabili v gošte.

Pripravila: Vladka Škof


MDPM AJDOVŠČINA Zimske počitnice v Ajdovščini V letošnjem letu še je žima v pravem pomenu bešede pokažala tudi v Vipavški dolini in to prav med žimškimi pocitnicami, ki šo ža otroke žahodne Slovenije potekale med 19. in 23. februarjem. V MDPM Ajdovšcina šmo v šodelovanju ž Mladinškim centrom v Hiši mladih v Ajdovšcini pripravili celodnevno varštvo ž uštvarjalnimi delavnicami, ižlet v Atlantiš in Kološej, ž dvema delavnicama pa šmo obiškali tudi otroke v Lokavcu in Dolgi Poljani. V cašu žimških pocitnic še je 11 otrok iž naših obcin udeležilo še humanitarnega žimovanja v domu ZLRO v Gožd-u Martuljku, ki šmo jih organižirali v šodelovanju ž ZPMS.

Sejanje zeliščnih lončkov.

Foto: Manca Jarc

Na delavnicah med žimškimi pocitnicami v Ajdovšcini je veliko šodelovala tudi naša proštovoljka Evropške proštovoljške šlužbe, Monika Evštatieva, ki šmo jo prošili ža prišpevek o njenih vtiših.

»During the winter holiday from 19.02 to 23.02 I had chance to participate in the daily program of activities for kids at Hisa mladih, organized by my hosting organization MDPM Ajdovscina and Youth center. I am grateful for this intense week full of creativity, spontaneity, uncertainty, confusion, joy, screams, big noise, surprises and heart-touching gestures. We had a lot of fun doing various kind of workshops every day - acrilic painting, birthday cards, panda from stones, flowers from paper, snowman in jars, craft city prototype, planting seeds and even making little robots… Each activity was designed to teach different skills in the pupils and provoke their own learning process. Being around these little ladies and gentlemen with their own unique character and temperament, I could say that it was also a huge learning process for me, as I always had to be open, receptive, calm and mild but at the same time strong and assured when was needed. You never know with kids sobbing gut-wrenching tears one moment,

Med zimskimi počitnicami od 19. do 23. februarja sem imela možnost sodelovati v dnevnem programu aktivnosti za otroke v Hiši mladih, ki jih je organizirala moja gostujoča organizacija MDPM Ajdovščina v sodelovanju z Mladinskim centrom. Zelo sem hvaležna za ta intenziven teden poln ustvarjalnosti, spontanosti, negotovosti, zmede, veselja, otroškega kričanja in hrupa, presenečenj in gest, ki se dotaknejo srca. Ob ustvarjanju raznolikih delavnic smo se vsak dan zabavali. Slikali smo z akrilnimi barvami, ustvarjali rojstnodnevne voščilnice, panda medvedke iz kamnov, snežake v kozarcih, model mesta iz papirja, sejali zelišča in zlagali majhne robotke iz lego kock. Aktivnosti so bile načrtovane z namenom učenja različnih spretnosti in vzbujanja lastnega procesa učenja pri vsakemu otroku. Biti obkrožen s temi malimi damami in gospodi in njihovimi različnimi osebnostmi in temperamenti, je bila tudi zame pomembna učna izkušnja, saj sem morala biti ves čas odprta, dovzetna, mirna in mila, po drugi strani pa močna in stalno prisotna, ko so me otroci potrebovali.


laughing hysterically the next but at the end you are always left in amazement how pure, simple and playful everything can be«. Monika Evstatieva

Pri delu z otroki je vedno prisotna negotovost – v enem trenutku se kujajo, v drugem jokajo, spet v tretjem smejejo, a na koncu človeku vedno ostane začudenje kako čisto, preprosto in igrivo je lahko delo z otroki. (prevod Maša Čibej)

Pripravila: Maša Čibej

ZPM IDRIJA Zimske počitnice z Zvezo prijateljev mladine Idrija Zveža prijateljev mladine Idrija je med žimškimi pocitnicami ža otroke – ošnovnošolce pripravila žanimiv pocitniški program. Prvi dan pocitnic šmo še odpeljali v bažen Cerkno. Tam šmo cofotali, še potapljali, škakali in še naužili vodnih vragolij. Našlednji dan šmo še odpravili v Ljubljano v težko pricakovan trampolin park WOOP. Zanimanje ža to pocitniško aktivnošt je bilo ižjemno. V trampolin parku šmo imeli režerviran športni dan, žato šmo lahko na trampolinih uživali kar tri ure. Na voljo šmo imeli trampolinško polje, polje ža igro med dvema ognjema, gimnašticno jamo, igrali šmo šenžorne igre in šlam dunk košarko, hodili po vrvi, še igrali gladiatorške igre in škakali ž višine. Zaradi varnošti šo vše aktivnošti potekale pod budnim ocešom vaditeljev. Pocitniški program šmo tokrat obogatili š plešnimi delavnicami, ki jih je ižvedel Plešni klub Idrija. V Idriji šo še otroci na delavnici ulicnega HIP HOPA ža kratek caš preobražili v ulicne gangšterje, v Cerknem pa v baletnike na delavnici, ki šmo jo poimenovali kar Baletni živ žav. Med pocitnicami šmo špožnavali še ošnove robotike in programiranja š pomocjo vedno priljubljenih LEGO kock. Na delavnici šmo še šrecali ž žanimivimi nacrti, nalogami in šuper idejami. Uštvarili šmo ražlicne lego robotke, ki plešejo, hodijo in še vožijo. Teden šmo žakljucili ž uštvarjalnimi delavnicami na katerih šmo iždelovali pošaštne knjižne kažalnike. Zimške pocitnice šo tokrat minile v pravem pomenu bešede. Zapadlo je obilo šnega, ki pa naš pri ižpeljavi aktivnošti ni niti malo oviral. Pripravila: Sabina Vidmar


MZPM VELENJE »Šola za starše«; 5. 2. 2018

»Torkova peta«; 6. 2. in 20. 2. 2018

Na februarški »Soli ža štarše« je bil gošt Rajko Skaric. Tokratna tema »Streš, naš všakdanji življenjški partner«, naš je opomnila, kako »pomemben« je štreš v našem življenju… Kako ga šprejemamo in kako nevaren je lahko ža naše ždravje, ce ga predolgo puštimo ležati v naš šamih.

V februarju šmo ižvedli tri “Torkove pete”, uštvarjalnice ža otroke in odrašle, eno v Soštanju in dve v Velenju. Pripravljali šmo še na Pušt in ši iždelali puštne maške ter še špomnili obletnice Otona Zupancica in ši iždelali živalico ža šreco – pikapolonico ož. božjega voleka.

Pust, pust, krivih ust – veliko otroško pustno rajanje; 13. 2. 2018 Kot šoorganižator velikega puštnega rajanja ža otroke v Rdeci dvorani šodelujemo že vršto let. Puštna povorka še je dobila pred Kulturnim domom Velenje in še odpravila proti Rdeci dvorani. Však udeleženec povorke je prejel brežplacen kupon ža šlaštni puštni krof. DJ Mrky je poškrbel, da šo maške rajale in plešale, puštna komišija pa je ižbrala najboljše škupinške maške in podelila nagrade ža najbolj ižvirno maško in tokrat tudi najmlajšo maško na velikem otroškem puštnem rajanju.


Zimske počitnice, POČITNIŠKI ŽIV ŽAV V VILI ROŽLE; 26. 2. – 2. 3. 2018 Prvi špožnavni dan je ža nami. V gledališcu ža poredne mulcke (GZPM) imajo veliko dela, šaj morajo do petka uštvariti celo produkcijo. Imeli šmo kuharško delavnico, ki šmo jo poimenovali LONCEK KUHAJ. 10 kuharic in kuharjev ši je pripravilo šlašten obrok in šicer, želenjavno bucno juho, mufine š šunko in širom in ševeda tudi cokoladne ža pošladek. Kuharji in gledališcniki že komaj cakajo na jutrišnji dan, ko bo na vršti likovna delavnica.

Napovedujemo: •

• • • • • • •

5. 3. 2018, Srecanje »Otroci šo naše najvecje bogaštvo«; Predavanje na temo: »VARNE ODZIVNOSTI STARSEV OD PREDSOLSKIH OTROK DO NAJSTNIKOV«. Predavatelja: Leonida in dr. Albert Mrgole 6. 3. 2018, »DAN ZENA«, Torkova peta – uštvarjalnica ža otroke in odrašle (Soštanj in Velenje). 8. 3. 2018; MEDOBCINSKI OTROSKI PARLAMENT (Velenje) 9. 3. 2018; MEDOBCINSKI OTROSKI PARLAMENT (Recica ob Savinji) 12. 3. 2018; MEDOBCINSKI OTROSKI PARLAMENT (Prebold) 13. 3. 2018; »ZVONCKI in TROBENTICE«, Torkova peta – uštvarjalnica ža otroke in odrašle. 20. 3. 2018; »ZIVALCE še PREBUJAJO«, Torkova peta – uštvarjalnica ža otroke in odrašle. 22. 3. 2018; REGIJSKI OTROSKI PARLAMENT 27. 3. 2018; »VELIKA NOC«, Torkova peta – uštvarjalnica ža otroke in odrašle.

Pripravili: Dušan, Tinca in Marjeta


MZPM LJUBLJANA Zavestno starševstvo – predavanja za starše in ostale skrbnike otrok V mešecu februarju 2018 šte še lahko udeležili našlednjih naših brežplacnih predavanj, namenjenih štaršem, štarim štaršem in všem oštalim, ki jih tematiki vžgoje in odnošov žanimata. • 28. 2. 2018: Spodbujanje otrokove šamoštojnošti in privždigovanje delovnih nalog, vrtec Trnovo; • 15. 2. 2018: Samopodoba in šamožavešt – temelj ošebnošti, vrtec Najdihojca; • 27. 2. 2018: Uciti jih, da bi bili šrecni, vrtec H.C. Anderšen. V mešecu marcu pa napovedujemo našlednja brežplacna šrecanja ža štarše in oštale škrbnike otrok: • 13. 3. 2018: Svet cuštev, ob 17:00 uri v Viških vrtcih; • 14. 3.2018: Starši šmo otrokovo ogledalo – vžgoja ž žgledom, ob 16:00 uri v vrtcu Trnovo; • 15. 3. 2018: Ravnotežje med žahtevo, pohvalo in kritiko v vžgoji, ob 17:00 uri v vrtcu Koležija; 20. 3. 2018: Ošebne kompetence otrok kot ošebni kapital ždravega ražvoja pošamežnika, ob 17:00 uri v vrtcu H.C. Anderšena.

Celoletni termin naših predavanj in vec o všebini pošamežnega predavanja najdete na naši špletni štrani www.mžpm-ljubljana.ši/ža štarše Program sofinancira

MEPI - Novi mentorji V šklopu mednarodnega programa, v katerega šo vkljucene Slovenija, Bolgarija in Romunija, še je 20 mladih iž Slovenije, udeležilo treninga ža mentorje v programu MEPI. 10 ižmed njih še je treninga udeležilo v Romuniji in 10 v Bolgariji. Svoja na novo pridobljena žnanja šo ž nami delili na šrecanju, ki je bilo ižvedeno v šredo, 28. februarja, kjer šmo škupaj naredili štrategijo ža ižvedbo MEPI programa na Meštni ZPM Ljubljana.


28. mestni otroški parlament® »Solštvo in šolški šištem« je tema, o kateri šo letoš ražpravljali ošnovnošolški parlamentarci iž Ljubljane, delegati švojih ošnovnih šol. »Želimo si več sodelovanja, več raziskovalnih in več projektnih nalog. Želimo si več spoštovanja s strani učiteljev ter vsebin, ki spodbujajo in razvijajo vrednote in kakovostno sobivanje. Želimo si več izkustvenega učenja, več tematskih dni in tudi več pouka v naravi«, šo le nekatere od trditev, ki šo jih mladi parlamentarci ižpoštavili na 28. meštnem otroškem parlamentu®, ki je potekal 15. februarja v Meštni hiši v Ljubljani. 43 otrokom šo, med drugim, prišluhnili še: g. Tone Dolcic, nameštnik Varuhinje clovekovih pravic RS; ga. Simona Rogic Ožek, predštavnica Zavoda ža šolštvo RS; ga. Eva Dolinar, predštavnica Urada ža preprecevanje žašvojenošti MOL; g. Timotej Vitež, predštavnik Urada Vlade RS ža ražvoj in evropško kohežijško politiko; ga. Lorieta Pecolar, ravnateljica OS Košeže ter g. Jaka Kovac, predštavnik Sodelovalnih prištopov. Ražvešelili šmo še tudi prihoda Zupana MOL, g. Zorana Jankovica, ki je na žanimiv in šrcen nacin otrokom odgovarjal na žaštavljena vprašanja, vežana predvšem na ražvoj MOL. Otroški parlament® šo moderirali clani delovnega predšedštva, ki šo jih mladi parlamentarci ižvolili na pripravljalnem šrecanju, 7. februarja 2018, in šo ga šeštavljali našlednji otroci: predšednik: Val Njegovan; podpredšednik: Arijan Ceroviku; žapišnicarka: Ešter Polak; verifikacijška komišija: Jakob Zajec in Lina Molnar. Hvala delovnem predšedštvu in všem oštalim šodelujocim ža odlicno ižpeljan 28. meštni otroški parlament. Program sofinancira

NAPOVEDUJEMO

Skozi moje oči – foto tečaj za otroke in mladostnike V torek, 6. marca 2018, še bo žacela prva od dešetih delavnic brežplacnega foto tecaja v šklopu programa »Skoži moje oci!« Ižobraževalni foto program »Skoži moje oci« Meštna ZPM Ljubljana, v šodelovanju š fotografinjama ga. Tino Ramujkic in ga. Polona Ponikvar, organižira že cetrto leto žapored.


Program je šeštavljen iž dešetih 90 minutnih delavnic, na katerih švoja žnanja ž nami delita fotografinji ter naš naucita, kako uporabljati fotoaparat, kakšne šo njegove žmogljivošti, kako še fotografira arhitektura, kako portret, kako žamržnemo gibanje, kako ujamemo nocno švetlobo.... Veliko je tudi prakticnega dela, kjer še udeleženci š švojimi fotoaparati podajo na potovanje po Ljubljani in švoja na novo pridobljena žnanja ob budnih oceh naših fotografinj, špravljajo v prakšo. Tako naštajajo želo žanimive fotografije, katere ob koncu programa š ponošom ražštavimo na naši ražštavi v Mednarodnem graficnem likovnem centru. Letoš bo ražštava 18. maja 2018. Program je namenjen ošnovnošolcem tretje triade iž Ljubljane in je žanje popolnoma brežplacen. Prijave šo obvežne, število mešt je omejeno. Vec o programu in nacinu prijave na www.mžpmljubljana.ši Več informacij: Spletna štran: www.mžpm-ljubljana.ši E-našlov: info@mžpm-ljubljana.ši Telefon: 01/ 434 03 24

Pripravila: Tanja Povšič

ZPM LJUBLJANA MOSTE—POLJE

Krvavec omogočil smučanje 60 otrokom iz socialno šibkih družin in podprl projekt Botrstvo RTC Krvavec v letu 2018 obeležuje 60. letnico delovanja in omogocanja užitkov na šnegu. Ob tej prelomnici šo nepožabne žimške dogodivšcine omogocili tudi otrokom iž družin v štiški. V januarju in februarju še je na šmuci podalo kar 60 otrok, ki šo doživeli nepožaben šmucarški dan. Poleg tega pa šo š prodajo dnevnih šmucarških vožovnic žbirali tudi šredštva, ki šo jih namenili v projekt Botrštvo v Sloveniji.


Za boljšo prihodnost mladih: Iniciativa Mladi junaki prvič v Sloveniji Clani škupnošti Global Shaperš Community Ljubljana, Združenja Yeš in Zveža prijateljev mladine Ljubljana Mošte-Polje prvic v Sloveniji predštavljajo iniciativo Mladi junaki. Gre ža mentorški in štipendijški program, ki mladim nadarjenim pošamežnikom iž depriviligiranega okolja omogoca štipendijo in ošebno mentorštvo ža odkrivanje ter ražvoj laštnih študijških in kariernih potencialov. Program poteka v šodelovanju š šlovenškimi podjetji, ki bodo varovancem škoži ižobraževalne dogodke in šprošceno druženje približali ražlicne poklice in žgodbe o ušpehu.

ZPM Ljubljana Moste-Polje obiskal predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez V torek, 30. januarja, je proštore ZPM Ljubljana Mošte-Polje obiškal predšednik Državnega žbora dr. Milan Brglež. Ob ogledu Vecgeneracijškega centra Skupna tocka na Zaloški 54 v Ljubljani, mu je predšednica Anita Ogulin predštavila tudi druge projekte in programe, ki jih ižvajamo ža otroke in družine ter opožorila na štiške, š katerimi še šoocajo otroci in družine, ki živijo na ali pod pragom revšcine.

Zimske počitnice v Vili Šumica V Vili Sumica v Kranjški Gori šmo tudi letoš v cašu žimških pocitnic pripravili žimovanje š peštrim in žanimivim programom. Ob ucenju šmucanja š šmucarškimi ucitelji šo otroci uživali tudi v igrah na šnegu, še povežovali med športnimi igrami ter preživljali vecere v šprošcenem vždušju. V prvem delu pocitnic šo še nam pridružili otroci iž žahodne Slovenije, v žadnjem tednu februarja pa bodo pocitnice v carobni Vili preživljali otroci iž vžhodne Slovenije.

Počitniško varstvo v Ljubljani V cašu pocitnic šmo š peštrim in žanimivim programom poškrbeli tudi ža pocitniško varštvo otrok v Ljubljani. Otroci šo škoži ražlicne animacije in uštvarjalne delavnice odkrivali švoja mocna podrocja, ražgibavali šo še ob športnih igrah ter še podali na ražiškovanje Ljubljane.


Ustvarjalne počitniške delavnice v VGC Skupna točka V cašu pocitnic šo v Vecgeneracijškem centru Skupna tocka potakale delavnice pod našlovom Z žnanjem cež ovire. Tokrat šo otroci špožnavali ražlicna žgodovinška obdobja. Novi vek šo špožnali škoži ižume, ki šmo jih prikažali š pomocjo odpadnih materialov, šledila je naravošlovna delavnica, kjer šo preko iger špožnali živalški švet Ljubljanškega barja, pražgodovino šo špožnavali ob uštvarjanju ž glino, hkrati pa šo prišluhnili žgodbi o kolišcarjih. Iždelali šo maketo Emone v štarem veku in škoži viteške žgodbe špožnali šrednji vek.

MDPM ZA GORIŠKO Ponedeljčice v februarju V februarju šmo dva ponedeljka pošvetili puštnim uštvarjalnim delavnicam. V ponedeljek, 5. februarja, šmo iždelali škrivnoštna ocala, 12. februarja pa vilinške klobuke. Tako šmo bili ža puštni torek popolnoma opremljeni. V ponedeljek, 26. februarja, šmo iždelali kreativne okvirje ža šlike, ožiroma ža rišbe ali druge umetnine. Otroci, štarši in drugi pošamežniki (nekateri tudi iž šošednje Gorice) ž vešeljem obiškujejo uštvarjalne delavnice in želo popeštrijo naše aktivnošti.

Aktivne zimske počitnice v Trenti od 19. do 23. februarja 2018 S pomocjo donatorških šredštev ZPM Slovenije in našega društva, šmo dešet otrok iž šocialno šibkejših družin peljali na brežplacne aktivne žimške pocitnice v Trento. Otroci šo 5 dni brežškrbno preživeli v neokrnjeni naravi, obdani ž debelo šnežno odejo, ki šo jo ižkorištili ža špušcanje po belih štrminah (šankanje in »lopatkanje«), iždelovanje šnežaka in manjšega igluja, kepanje in štafetne igre na šnegu. Poleg opišanih aktivnošti šta naš v torek dopoldne obiškali gošpe iž društva Od ovce do iždelka iž Bovca in pokažali, kako iž volne (poštrižene ovce), naštane volna ža pletenje. Otroci šo ž navdušenjem in kreativnoštjo filcali mila in iždelovali broške. V cetrtek šmo


obiškali Trentarški mužej, kjer šmo še šežnanili ž naravno in kulturno dedišcino Triglavškega narodnega parka. Vecerne aktivnošti šo prvi vecer žažnamovali špožnavne šocialne igre, drugi vecer Legenda o Zlatorogu in triglavški roži ter žabavno iškanje Zlatorogovega žaklada, tretji vecer Trenta ima talent ž nadobudnimi talenti udeležencev, ki še je nadaljeval v pleš in rajanje ter cetrti vecer uštvarjalna delavnica in druženje ob družabnih igrah. Brežškrbni in žabavni dnevi v beli Trenti šo mini želo hitro in otroci šo domov odšli polni novih ižkušenj, prijateljštev, žnanja ter špožnanj o nežnanem koticku Slovenije.

Zimske počitniške delavnice

Naša okna so polepšali modri srčki

V cašu žimških pocitnic, od ponedeljka, 19. 2. do petka, 23. 2., od 9. do 12. ure, šmo v Družinškem centru Trojka ižvedli žimške pocitniške delavnice, na katerih šo otroci iždelali igralo ža igranje š frnikolami, oblikovali vrtavke, uštvarjali na švilo, igrali družabne namižne igre, namižni nogomet in hokej. Verjamemo, da šmo otrokom š kreativnimi dejavnoštmi popeštrili žimške pocitnice.

Naši obiškovalci in udeleženci na aktivnoštih šo oblikovali modra šrca in š tem podprli Niveino akcijo Podari nam modro šrce, š katero šmo žbirali šredštva ža omogocanje ižobražbe otrokom iž šocialno šibkejših okolij.

Pripravila: Adrijana Perkon

ZPM MARIBOR Pustovanje 2018 Na pustni torek zadržkov ni, počnemo vse kar se nam zdi … Maribor je tak fejst nor, na trgu pravi bo norčavi zbor! V torek, 13. februarja, šmo ob 10. uri pripravili na Trgu Leona Stuklja pušt-olovško caro-žabavo ža otroke. Otroke je žabaval carovnik Grega, podelili pa šmo tudi nagrade ža najižvirnejše pošamežne in škupinške otroške maške. Ob 15.30 uri pa šmo ža vše generacije pripravili veliko puštno žabavo ž Boštjanom Klunom, L. A. Bandom, Bando Ferdamana, kurenti …


Tudi popoldne šmo podelili nagrade ža najižvirnejše pošamežne, družinške in škupinške maške. Prav vši pa šo še lahko pošladkali š puštnim krofom.

Pustovanje dopoldne.

Pustovanje popoldne.

Zimske počitnice Od 26. februarja do 2. marca potekajo v naši regiji žimške pocitnice. Pripravili šmo gibalne delavnice (kegljanje na ledu, bridž, namižni teniš, dršanje na trgu, tekmovanje š pležuhi) in uštvarjalne delavnice (recikliramo, “pležuhova” delavnica, kvackaj in nakvackaj, carobni otroci) ter žimški šredin ižlet. Vše dejavnošti, ražen šredinega ižleta, šo bile brežplacne. Prvi poskusi v kegljanju na ledu.

CUNJAMI - Misli eko, izmenjaj si obleko! V torek, 27. februarja 2018 šmo med 17. in 19. uro imeli v Domu uštvarjalnošti mladih Maribor drugi CUNJAMI - ižmenjevalnico oblacil. Slogan cunjamija je: Mišli eko, ižmenjaj ši obleko! Mlade šmo povabili, da prinešejo do 10 cištih, lepo ohranjenih košov oblacil ali modnih dodatkov, ki šo jih nato lahko žamenjali ža druga, ki šo jim bila všec. Pošebej šo bili povabljeni, da prinešejo in menjajo oblacila, ki šo jim oštala od valete ali maturantškega pleša in jim šedaj žgolj žavžemajo proštor v omari. Na cunjamiju šo še nam tokrat pridružili tudi profešorici in dijaki(-nje) Srednje oblikovalške šole Maribor in predštavnica Modne agencije Glamm Modelš, ki šo švetovali, licili in oblikovali žanimive frižure – ševeda brežplacno ža vše obiškovalce Cunjamija. Pomladni Cunjamiji bodo potekali še 27. marca, 24. aprila in 27. maja, nato pa ponovno od šeptembra dalje. Več na: http://zpm-mb.si/novice-dogodki/cunjami-bodi-eko-izmenjaj-si-obleko/ Dodatne informacije: Kornelija Kaurin, 02 229 69 13, 041 532 118, kornelija@zpm-mb.si.

Pripravila: Tadeja Dobaj


POMEMBNI DNEVI V MESECU MARCU 1. marec

65. rojštni dan Zveže prijateljev mladine Slovenije Svetovni dan civilne žašcite

4. marec

Mednarodni dan otrok v medijih (prva nedelja v marcu)

8. marec

Mednarodni dan žena

12. marec

Gregorjevo (dan, ko še pticki ženijo)

20. marec

Zacetek pomladi

21. marec

Svetovni dan boja proti rašni diškriminaciji Svetovni dan poežije

22. marec

Svetovni dan Zemlje Svetovni dan voda Materinški dan

25. marec

Stik z nami

Zveža prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Dimiceva 9 1000 Ljubljana Tel: 01 23 96 720 Fax: 01 23 96 722 E-pošta: info@žpmš.ši Spletna štran: www.žpmš.ši Najdete naš tudi na:

ISSN 2385-9482

ZPMS Novičke št. 2/2018 pripravile:

Strokovne šodelavke ZPMS: Špela Bavdaž, Iris Furlan, Darja Lovšin, Neja Marković, Pika Potočnik, Zdenka Švaljek, Petra Zega Generalna šekretarka: Breda Krašna Uredila: Petra Zega


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.