Jaz sem tabornik! Besedilo: Katarina Miklavec, ilustracije: Jovana Đukić
Kdo smo taborniki? Kdaj je tisti trenutek, ko smo označeni za tabornike? Kdaj je tisti trenutek, ko sami sebe označimo za tabornike? Smo taborniki, ko si damo rutko okrog vratu? Ko se naučimo peti himno? Ko se naučimo zakuriti ogenj? Ali je možno, da to vsak posameznik razume na svoj način in ni skupnega pravila? BITI TABORNIK
Določene stvari, ki jih taborniki počnemo, in način, kako jih počnemo, se nam mogoče zdijo precej običajni, ker jih v svojih rodovih počnemo že dolga leta. Ena izmed teh stvari je, kako izvedemo prestop v novo starostno vejo, kako bivakiramo na taboru ali pa kako se izbira nočne straže na taboru. Vse te aktivnosti kot tudi druge taborniške navade niso naključne in se prenašajo skozi dolgoletno delovanje naše organizacije. Nekatere stvari se razlikujejo od roda do roda, medtem ko določene navade in simbole upoštevamo že od samega nastanka naše organizacije, te nas delajo edinstvene in se zaradi njih razlikujemo od drugih mladinskih organizacij. SLOVENSKO TABORNIŠTVO
Slovensko taborništvo se je razvilo z združevanjem elementov gozdovniške in skavtske organizacije. Organizaciji sta se razvili v začetku 20. stolejta, le z nekaj leti razmika. Namen obeh je bilo osvoboditi mladino vpliva mest, jih spraviti v naravo in učiti spretnosti preživetja z najskromnejšimi potrebščinami. Že pred drugo svetovno vojno so pri nas obstajale skupine skavtov in gozdovnikov, vendar se je delovanje enih in drugih med vojno prekinilo.
Nekoliko kasneje, leta 1994, smo bili sprejeti v Svetovno organizacijo skavstkega gibanja (World Organization of Scout Movement – WOSM), ki danes šteje več kot 40 milijonov skavtov po celem svetu.
Po vojni so se pripadniki skavtskih in gozdovniških skupin združili in tako smo 22. aprila 1951 ustanovili Združenje tabornikov Slovenije, predhodnice današnje Zveze tabornikov Slovenije. Uporabili smo navade iz ene in druge organizacije, izmed katerih mnoge gotovo prepoznaš!
14
Gozdovniki in gozdovnice
številka 1
