Kam so zašle moje misli?
Besedilo: Tina Mervic, ilustracije: Alja Ločičnik
Najverjetneje nisem v zmoti, če rečem, da smo v preteklem letu več časa preživeli doma in da smo več spremljali novice kot ponavadi. Prav tako smo verjetno imeli več časa za razmišljanje in premlevanje svojih misli. Hkrati pa morda nismo bili toliko pozorni na to, kako so te misli vplivale na naše počutje, vedenje in na ljudi okoli nas, pa naj bodo to družinski člani ali člani našega voda. Samodejne misli so vedno v skladu z osnovnimi prepričanji, ki jih imamo o sebi in svetu. Osnovna prepričanja pa se izoblikujejo tekom vzgoje in različnih življenjskih izkušenj. Osnovna prepričanja so osnova našega delovanja in za nas veljajo ves čas, zato se tudi vedemo tako, da jih vedno znova potrjujemo. Primer osnovnega prepričanja je, da je na svetu več dobrih kot slabih ljudi. Prav tako je osnovno prepričanje o sebi, da sem dober človek. To so seveda pozitivna osnovna prepričanja in oseba s tovrstnimi prepričanji najverjetneje nima večjih duševnih težav. Do težav pride, če oseba že v osnovi o sebi misli, da je ničvredna oziroma da je svet okoli nas slab. Če so to osnovna prepričanja osebe, bo okoli sveta iskala samo takšne posameznike, dejstva, okolje, ki ji bodo tovrstna prepričanja potrjevali, kar pa lahko privede tudi do hujših težav.
NAŠE MISLI Ne glede na situacijo in čas, v katerem živimo, nas čez dan spreleti več tisoč misli. Z nevtralnimi mislimi opisujemo situacijo, s pozitivnimi načrtujemo ali sanjarimo, negativne pa imajo tudi preventivno vlogo, da se morda izognemo kakšni neprijetni ali nevarni situaciji. Kot pri vsem v našem življenju, je tudi pri mislih potrebno najti ravnovesje. Mislim, ki se v nas sprožijo ob določenem dogodku, rečemo samodejne misli, saj se pojavijo spontano, so nezavedne in kratkotrajne. Hitro jim dodamo bolj zavedna razmišljanja, jih nadgradimo ali popravimo. marec 2021
Vsemu bomo kos
35
