O vključevanju v Svetovno skavtsko organizacijo Besedilo in fotografije: Mitja Lamut
K pisanju me je vzpodbudil članek v prejšnji številki revije Tabor o neformalnem vključevanju oz. povezovanju slovenskih tabornikov v Svetovno skavtsko gibanje oz. organizacijo WOSM, saj je bilo to, kot ste zapisali, vsaj deset let pred udeležbo na svetovnem jamboreeju v Avstraliji. Zveza tabornikov Slovenije z WOSM ni imela prav nobenih povezav. Tudi s posameznimi nacionalnimi skavtskimi zvezami ne, pa čeprav smo vzgajali in učili nove taborniške generacije, da taborništvo med drugim temelji tudi na izkušnjah skavtizma. Na naslov revije Tabor je sicer večkrat letno prihajala revija japonskih skavtov (podobnega formata kot naša, le da z barvno naslovnico), kar je bilo verjetno plod neke davne izmenjave časopisov, vendar razen s slik iz nje zaradi japonskega jezika in pisave nismo mogli razvozlati prav nič vsebinskega. Nekateri slovenski rodovi so imeli bolj slučajne povezave s posameznimi skavtskimi rodovi iz Evrope, kar je na taki ravni tudi ostalo. ODKRIVANJE WOSM-A O modernem skavtizmu, razen o predvojnem, taborniki tistega časa nismo vedeli prav dosti. Informacij v časopisih ni bilo prav nobenih, le včasih kakšna notica o kakšnem jamboreeju. Prav to nepoznavanje organizacije, ki nam je bila vzor, nas je oz. me je vodilo, da sem želel raziskati in ugotoviti, kako ta organizacija deluje, v čem smo si različni, zakaj ne bi mogli sodelovati ipd. Kot že takrat navdušen zbiralec skavtskih znamk – teh je bilo po svetu izdanih kar precej – sem ugotavljal in razmišljal, da je Svetovno skavtsko gibanje
38
Brez meja
številka 1
