ŽUPNIJSKA CERKEV SV. NIKOLAJA V SEVNICI - 4. del Načrte za novo triladijsko neoromansko cerkev s prečno pravokotno ladjo, tristrano sklenjenim prezbiterijem, z zakristijo in obstoječim zvonikom, ki je preko obočnega mostovža povezan z ladjo, je projektiral Karl Schaumburg iz gradbene direkcije v avstrijskem Gradcu. Omenjeni gradbenik je kasneje projektiral tudi župnijsko cerkev Imena Marijinega v Dobovi, ki je bila zgrajena leta 1865 prav tako v neoromanskem slogu. Visoko cesarsko-kraljevo (c. kr.) Ministrstvo za finance je sporazumljeno z visokim c. kr. Ministrstvom za kulturo z odlokom 6. oktobra 1859 dovolilo gradnjo nove župnijske cerkve v Sevnici. Njena gradnja je bila po predračunu ocenjena na 23.035 goldinarjev in 68 krajcarjev. Od tega je odpadlo za »profesionalne« delavce (zidarje, kamnoseke, tesarje idr.) 10.069 goldinarjev in 73 krajcarjev, za material, z izključenim brezplačnim kamnom župnijske skupnosti in apna, 9.618 goldinarjev in 5 krajcarjev ter za pomožne delavce, ki so potrebni za neposredno streženje zidarjem 3.347 goldinarjev in 90 krajcarjev. Minuendo-licitacijo za gradnjo nove župnijske cerkve v Sevnici je izdal Okrajni urad Sevnica 26. decembra 1860, ta pa je bila nato 5. januarja 1861 objavljena v prilogi ljubljanskega časopisa »Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung«. 31. januarja 1861 je v župnišču potekala javna licitacija za izbiro najugodnejšega gradbenega podjetnika. Zidavo cerkve je dobil Martin Hočevar, znani premožni meščan in mecen iz Krškega, ki pa jo je proti visoki proviziji prepustil stavbeniku italijanskega rodu Chiccu iz Brežic. Na binkoštni torek 1861 je videmski dekan Anton Rajc (Reitz), nekdanji sevniški kaplan (1829– 1835), na stavbišču nove cerkve daroval slovesno sv. mašo za srečni začetek in dober konec gradnje. Sveto mašo je spremljala godba in streljanje. Po pridigi je dekan slovesno blagoslovil temeljni kamen, ki je bil slovesno vložen pod obhajilno mizo. V temeljni kamen je bila vložena skrinjica z listino, ki v latinščini sporoča: »V imenu presvete Trojice. V letu odrešenja 1861, dne 21. maja, ko je sveto Cerkev vodil Pij IX., lavantinsko škofijo Anton Martin Slomšek in ko je bil presvetli avstrijski cesar Franc Jožef I., je ta temeljni kamen nove sevniške cerkve, ki je bila na istem kraju uničena od požara 4. junija 1854 in zgrajena s pomočjo župljanov in kostanjeviškega patronata, položil in blagoslovil g. Anton Rajc, član lavantinskega škofijskega sveta in videmski dekan. Pomagal mu je župnik Franc Fon, navzoč je bil izvrsten dobrotnik te cerkve, nadvse odlični Ludvik (Händl) pl. Rebenburg in mnogi drugi odličniki ter zelo številna množica vernikov.«
Asistenti, ki so podpisali to listino, so bili Anton Centrih, župnik iz Rajhenburga (Brestanica), Marko Plešnik, župnik iz Loke pri Zidanem Mostu, Ignac Kutner, župnik iz Boštanja, Ludvik Händl pl. Rebenburg, lastnik gradu Gornja Sevnica, Alois vitez Znaimwert, c. kr. ritmojster auditor - njegov zet, Jakob Kavčič, c. kr. uradnik, Franc Fon, župnik v Sevnici, in Janez Slomšek, kaplan v Sevnici. Dela na stavbi je nadzoroval uradnik c. kr. okrajnega glavarstva Jakob Kavčič iz Sevnice in Jožef Wagner, asistent c. kr. stavbnega urada Celje. Kamenje za zidavo stavbe so lomili pod Zajčjo goro, na Grilovki in v Lončarjevem Dolu. Oporniki pod korom in glavnem vhodu, krstilni kamen ter kropilniki so bili klesani na Pijavškem. Opeka za gradnjo je bila žgana pod Pečjem, na mestu kjer stoji garaža ob Vavtarjevi hiši. Poleg sevniških župljanov so se pri zidavi cerkve izkazali tudi prebivalci Boštanja, Loga in Lukovca, ki so vozili opeko in kamenje za zidavo brezplačno. Ti so tudi prispevali za lestenec in za podobe križevega pota. Ostrešje na cerkvi in stolpu je izvršil celjski stavbenik Maks Stepišnik. Orgle je izdelal Leonhard Ebner iz Maribora. Da se je nova župnijska cerkev srečno dokončala, gre pohvala in priznanje požrtvovalnosti in delavnosti župnika Franca Fona. Vsepovsod, kjer je poznal in vedel, da bo dobil kakšno podporo, se je podal. Osebno je šel celo v Prago do njegovega veličanstva, bivšega cesarja Ferdinanda I., ki mu je podaril 300 goldinarjev. Za okrasitev cerkve so prispevali darove mnogi darovalci. Okrajni predstojnik iz Sevnice Valentin Pristav je kupil srebrno svetilko v prezbiteriju. Veliko monštranco, ki se še danes uporablja ob večjih slovesnostih, je daroval Ludvik Händl pl. Rebenburg, lastnik Gradu Sevnica. Dva lestenca pred prezbiterijem je kupil Nikolaj Klembas z Blance. Srebrne svečnike pri glavnem oltarju sta darovala veleposestnik Alojzij Lenček z Blance, in žena Marija Lenček, rojena Klembas. Dve srebrni svetilki pred (prednjima) stranskima oltarjema je kupil sevniški trgovec Karel Hartinger. Srebrni križ, ki se je nosil pri procesiji, je kupil davčni uradnik Simon Lubec iz Sevnice. Oljno sliko umrlega Kristusa na križu v levem stranskem oltarju je daroval Karel Gorišek, rojen na Planini pri Sevnici, ki je bil lastnik velike tiskarne na Hundsthurmu pri Dunaju. Polovico te vsote je plačal sevniški trgovec Franc Praunseis. Oljno sliko Rožnovenske Marije v desnem stranskem oltarju je plačal veleposestnik Jožef Smrekar iz Sevnice. Marija Stallner, žena trgovca v Celju, je darovala preprogo velike vrednosti za glavni oltar. Veliko marljivosti in gorečnosti je izkazal tudi cerkovnik in mizar Lenart Dereani, ki je zbiral darove za okrasitev nove cerkve daleč naokoli. (se nadaljuje) Oskar Zoran Zelič