Kako pa ti skrbiš zase?

KAKO PA TI SKRBIŠ ZASE? ZDRAVO S ŠKIS-OM 2021

Kako pa ti skrbiš zase?

Avtorji: Zala Udovič, Nikolaja Bukovšek, Nika Hrovat, Laura Lugarić, Deja Dekleva, Viktor Velichkovski, Martin Skobe in Katja Žinger Uredili: Zala Udovič in Nikolaja Bukovšek Lektoriranje: Mia Hočevar Oblikovanje: Nina Zornik Izdala in založila: Zveza ŠKIS, Ljubljana, 2021

Projekt je sofinanciran s strani Urada RS za mladino in Mestne občine Ljubljana.

KAKO PA TI SKRBIŠ ZASE? zdravo s škis-om 2021

KAZALO 1. ZAKAJ “KAKO PA TI SKRBIŠ ZASE?” 2. ZDRAVA PREHRANA PO ŠTUDENTSKO - Prihodnost prehrane v naših rokah - Nasveti za boljšo prehrano Kako jesti bolj trajnostno - Hrana za možgane - Preprosti in zdravi obroki - Lahki in poceni recepti za študentski žep - Subvencionirana študentska prehrana - študentski boni 3. EJ, TI! NE POZABI NA ŠPORT - Kako smo lahko aktivni doma?

- Kje lahko študenti športamo v univerzitetnih mestih?

4. VARNA SPOLNOST - Kontracepcija - kaj in kako?

- Hormonske oblike kontracepcije - Nehormonske oblike kontracepcije 5. SPOLNO PRENOSLJIVE OKUŽBE - HPV in genitalne bradavica - Klamidija - Gonoreja - Sifilis - Virus HIV - Hepatitis B

6. TESTIRNA MESTA ZA SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI 7. DUŠEVNO = POMEMBNO - Stiske ob prehodu v odraslost - Stres (in nujen počitek) - Depresija - Anksioznost in socialna anksioznost - Panični napadi - Profili poklicev za pomoč v duševni stiski - Kam se obrnem po pomoč, če samemu sebi nisem več kos?

8. ODVISNOSTI - Kaj sploh je odvisnost?

- Oblike odvisnosti - Kaj je vsem oblikam odvisnosti skupnega?

- Viri pomoči - 6 stopenj spreminjanja vedenja 9. VARNO ŽURANJE 10. ZDRAVSTVENE STORITVE ZA ŠTUDENTE - Zdravstveno zavarovanje - Zdravstvene storitve za študente Univerze v Ljubljani - Zdravstvene storitve za študente Univerze v Mariboru - Zdravstvene storitve za študente Univerze na Primorskem - Dežurne lekarne po Sloveniji 11. PROJEKTI ZVEZE ŠKIS IN ŠTUDENTSKIH KLUBOV - Zemljevid študentskih klubov - Projekti s področja zdrave prehrane - Projekti za spodbujanje aktivnega življenjskega sloga - Projekti s področja (varne) spolnosti - Projekti s področja duševnega zdravja

zakaj ‘‘kako pa ti skrbiš zase?’’

“To ensure good health: eat lightly, breathe deeply, live moderately, cultivate cheerfulness, and maintain an interest in life.”

-William Londen

Zadnji dve leti je svet močno zaznamovala pandemija novega koronavirusa. Tako je bila tudi v Sloveniji 12. marca 2020 razglašena epidemija covid-19, ki ji je sledila vrsta omejitvenih ukrepov za zajezitev širjenja virusa in ohranjanja zdravja prebivalstva. V zelo kratkem časovnem obdobju so se življenja ljudi zelo spremenila, (resne in dolgoročne) posledice na zdravju, subjektivni blaginji in kakovosti življenja pa lahko opazimo že danes.

Ključni problem, na katerega se danes osredotočamo, je slaba informiranost mladih o pomenu zdravega in aktivnega načina življenja, ki neposredno vpliva tudi na duševno zdravje. Že vse od začetka epidemije opažamo, da prioriteto dajemo le temu, da se ne okužimo, pozabljamo pa na ostale aspekte pojma “(p)ostati zdrav”. Vendar je prav zdaj ključno, da poskrbimo za pripravo zdrave hrane, dovoljšno količino gibanja in uspešno soočanje s stresom, ki ga še vedno povzroča koronasituacija in s katerim se v življenju že nasploh soočamo. Zdi se, da se ljudje ne zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša nezdravo življenje. Raziskave UL Fakultete za šport kažejo, da je v Sloveniji gibalna učinkovitost otrok drastično upadla, vse več pa je debelosti in slabih življenjskih navad. Tudi raziskava NIJZ je pokazala, da so mladi postali manj telesno aktivni, njihove prehranjevalne in spalne navade so se poslabšale, povečala pa sta se uporaba psihoaktivnih substanc in čas, ki ga mladi preživijo pred zasloni.

Na Zvezi ŠKIS želimo zato mlade opozoriti na pomembnost fizičnega in duševnega zdravja. Pred vami je tako publikacija “Kako pa ti skrbiš zase?”, ki vsebuje koristne informacije o temah, ki prevečkrat ostajajo tabu, vendar so še kako pomembne za vse mlade. Želimo vas opomniti, da mladi nismo imuni na bolezni ter da beseda »zdravje« ne pomeni zgolj zdrave prehrane, ustreznega gibanja ter izogibanja prepovedanim in dovoljenim drogam. Mladi se premalokrat zavedamo, da se zdravje skriva v vsakem delu našega življenja. Publikacija vsebuje informacije o prehrani, gibanju in varni spolnosti. Ne zanemarimo pa niti duševnega zdravja, ki je v današnjem času še kako obremenjeno – informirali vas bomo o stresu, anksioznosti, depresiji ter o tem, kaj narediti, ko samemu sebi niste več kos. Izpostavili smo tudi zasvojenosti od alkohola in tobaka ter zasvojenost z digitalno tehnologijo, ki je danes pogosto ne prepoznamo kot škodljive, temveč je vedno bolj tolerirana. Ne manjkajo pa niti informacije o zdravstvenem zavarovanju in obisku zdravnika v času študija na univerzah v Sloveniji.

Naj bo naša publikacija opozorilo, da smo tudi mladi lahko žrtev kakršnekoli bolezni, in opomnik o pomenu preventivnega in celostnega delovanja v dobrobit zdravja tako fizičnega kot tudi duševnega.

ZDRAVA PREHRANA PO ŠTUDENTSKO Avtorica: Nika Hrovat

PRIHODNOST PREHRANE V NAŠIH ROKAH »Naša dejanja so naša prihodnost – boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje.« Tako se glasi geslo letošnjega svetovnega dneva hrane. Geslo nas osredotoči na to, da je prihodnost hrane v naših rokah. Vsakič, ko jemo, sodelujemo v sistemu. Hrana, ki jo izberemo, in načini, kako jo pridelamo, pripravimo, skuhamo in shranimo, so sestavni in aktivni del načina delovanja kmetijsko-živilskega sistema. Trajnostni kmetijsko-živilski sistem je sistem, v katerem so različna zadostna, hranljiva in varna živila na voljo po dostopni ceni za vsakogar in nihče ni lačen ali trpi zaradi kakršne koli oblike podhranjenosti. Sistemi zagotavljajo prehransko varnost in prehrano za vse, ne da bi pri tem ogrozili ekonomsko, socialno in okoljsko podlago za prihodnje generacije. Privedejo do boljše proizvodnje, boljše prehrane, boljšega okolja in boljšega življenja za vse.

Zato: 01. Vplivati moramo na proizvodnjo s povečanjem povpraševanja po trajnostno pridelanih hranljivih živilih.

02. Moramo biti bolj trajnostni pri vsakodnevnem delovanju, predvsem z zmanjšanjem izgube hrane in odpadkov.

03. Smo odgovorni za širjenje besede in krepitev zavesti o pomenu zdravega in trajnostnega načina življenja, saj so od tega odvisna prizadevanja za ublažitev podnebnih spremem, degradacije okolja in našega počutja; 04. Moramo aktivirati gibanje hrane, ki se zavzema za ambiciozne spremembe.

NASVETI ZA BOLJŠO PREHRANO

Prehranjevalni vzorci se najpogosteje izoblikujejo in prenašajo znotraj družine, pomembno pa je, da se zavedamo, da se vzorci lahko s pomočjo volje spreminjajo. Nepravilen izbor in uživanje nezdravih živil lahko pustita posledice na telesu za vse življenje, medtem ko lahko ustrezna prehrana deluje tudi kot zaščitni dejavnik pred najrazličnejšimi boleznimi. Za vas smo pripravili nasvete, s katerimi si lahko pomagate pri spreminjanju prehranjevalnih vzorcev.

1. Lokalno pridelana hrana je pametna odločitev • Svežina, pristen vonj, dozorelost, višja vsebnost zaščitnih snovi.

• Manj embalaže in krajši transport za varovanje okolja 2. Uravnoteženi obroki • Pestrost hrane in ustrezno energijsko razmerje.

• Zdravo je pojesti toliko obrokov da imamo stalno ravno prav poln želodec.

• Priporočamo tri glavne dnevne obroke: to so zajtrk, kosilo in večerja, vmes pa dodamo še eno do dve malici. Tako pojemo več manjših dnevnih obrokov, količino hrane pa prilagodimo naši dnevni dejavnosti.

• Če le gre, se držimo takega ritma redno in si privoščimo vse obroke, in to vsak dan ob istem času. ! Dajmo prednost !

• Polnovrednim žitom, stročnicam, rastlinskim oljem, • Sveži lokalni sezonski zelenjavi in sadju, • Nepredelanim živilom in • Rastlinskim živilom.

3. Najdi ravnovesje med priporočeno in odsvetovano hrano • Zavedaj se, da ti »dobra« hrana prinaša koristi, »slaba« pa zdravstvene težave.

• Večidel jej zgoraj priporočena živila, občasno pa se pregreši z odsvetovanimi.

4. Jedi pripravi iz osnovnih živil • Izogibaj se že pripravljeni hrani (preveč soli, sladkorja, nepotrebnih arom in nezdravih maščob).

• Predelava hrani vzame koristne snovi.

• Če nimaš časa, poišči ponudnike, ki pripravljajo obroke na zdrav način 5. Prehranska dopolnila ne nadomeščajo osnovne prehrane • »Super živila, kapljice …«, ki bi nadomestile uravnoteženo prehrano in prinašale zdravje ne obstajajo!

• PD uporabljaj po posvetu z zdravnikom, ko si prepričan o dejanskem pomanjkanju določenih hranil v tvojem telesu.

• Namen PD je dopolnjevanje osnovne prehrane.

6. Zajtrk je dobra navada • Zajtrk ti da energijo za zagon dneva in spodbudi prebavo.

• Če ti »ne paše« lahko zajtrkuješ sadje, spiješ čaj, sveže stisnjen sok, mleko, rastlinski napitek …

• Če nimaš zjutraj časa, si zajtrk pripravi že zvečer.

• Tudi zajtrk »to go« ali za kasneje je bolje kot nič.

7. VODA! • Tekočina je enako pomembna kot hrana.

• Vnos tekočine je odvisen os telesne aktivnosti, temperature, psihičnega napora idr.

• Dobra izbira so tudi nesladkani napitki 8. Razredčenje energijsko bogate hrane (na primer hamburgerji, pice, sladice, čokolada itn.)

• Delaj manjše grižljaje.

• Hrano najlažje razredčimo, če na primer zraven hamburgerja popijemo kakšno nesladkano pijačo, pojemo jabolko, solato ali kaj podobnega.

• Prav uživanje energijsko pregoste in preveč kalorične hrane je eden od pomembnih vzrokov za razvoj številnih bolezni pri odraslih.

9. Kako je z različnimi dietami?

• Živimo v času shujševalnih diet, v modi so tudi različne oblike vegetarijanstva.

• Pomembno je, da se pred uvajanjem večjih prehranskih sprememb v svojem jedilniku pogovorimo s strokovnjakom (npr. strokovnjaki za hrano).

• Nepravilna izbira prehrane nas lahko pripelje v pomanjkanje posameznih hranil, to pa v bolezeni (npr. slabokrvnost).

• Na vsak način je posebej v obdobju pospešene rasti in razvoja priporočena pestra mešana prehrana.

10. Kako porazdeliti vnos hrane preko dneva?

• Zajtrk predstavlja četrtino ali petino potrebne dnevne energije.

• Malica naj bi bila desetina dnevnega vnosa.

• Kosilo predstavlja dobro tretjino.

• Do večera naj bi dodali še preostalo četrtino.

• Večino dnevne energije moramo zaužiti zjutraj in v dopoldanskih urah do kosila!

• Če le gre, v hrani uživajte v miru, sede in počasi.

KAKO JESTI BOLJ TRAJNOSTNO?

Trajnostno prehranjevanje pomeni izbiro okolju prijazne, sezonske in lokalno pridelane hrane. S trajnostnim prehranjevanjem dolgoročno prihraniš denar in čas, predvsem pa proizvedeš manj odpadkov.

Vprašanje, kako se danes, v času masovne industrije, kapitalizma in materializma, sploh še lahko prehranjujemo trajnostno, je postalo izredno pomembno. Kakovost hrane se je poslabšala, proizvodnja pa močno povečala. Na voljo je ogromno predelanih in predpripravljenih živil. Hrana je dostopnejša in cenejša. Še vedno pa je zelo pomembno, kaj damo na krožnik in vase.

Prilagamo vam nasvete za trajnostno prehranjevanje: 1. Obiščite lokalno tržnico – kupujte toliko, kot potrebujete, in prinesite svojo košaro ali vrečko.

2. Prednost dajte živilom rastlinskega izvora – privoščite si, kar vam paše, glejte pa, da izberete čim več sezonskega.

3. Kuhajte si sami ali v družbi – iz obroka poberite največ vitaminov za telo in dušo.

4. Pravilno shranjujte in vlagajte – poskusite kdaj vložiti, fermentirati, dehidrirati ali zamrzniti.

5. Če imate možnost, vzgojite svoje pridelke – nič ni lepšega kot vzgojiti svojo hrano, za katero res 100 % veš, kako je bila pridelana. Okus te hrane je daleč najboljši.

6. Načrtujte obroke – tako za nakupovanje porabite manj časa, denarja in zavržete manj hrane.

7. Jejte zavestno! Ko jeste, se ustavite, dobro prežvečite in bodite hvaležni za hrano na svojem krožniku.

HRANA ZA MOŽGANE Pravilna izbira hrane in vnos hranil sta izjemnega pomena za ohranjanje zdravja. Različne študije pa kažejo, da lahko hrana vpliva tudi na vsakdanje sposobnosti možganov. Hrana je pomembna za zdravo in optimalno razmišljanje, pomnjenje, koncentracijo, zbranost in spomin, zato je pomembno, da izberemo hrano, ki kognitivne sposobnosti okrepi in ohranja naše možganske celice zdrave. Izogibajte se predelanim živilom, ki vsebujejo veliko dodanega sladkorja, saj so lahko škodljiva za možgane in negativno vplivajo na počutje.

Poskrbite, da boste z rdečim mesom poskrbeli za vnos železa, s sadjem in zelenjavo pa za vnos vitaminov A, B, C, E. Kalcij in magnezij sta v mlečnih proizvodih, mandljih, marelicah in sardinah. V teh predizpitnih dneh ne pozabite tudi na cink, saj je pomemben za boljši spomin. Največ ga je v puranjem mesu, fižolu, mleku in mlečnih izdelkih ter kašah.

Za zajtrk si tako npr. omislite jogurt z misliji, za kosilo losos in zelenjavo, večerjo solato s puranom, za malico pa oreščke in borovnice – tako boste vašim možganom dali optimalno gorivo za naporne študijske dni.

Hrana, ki najbolje vpliva na optimalno delovanje možganov:

• Pesa zaradi visokih vrednosti antioksidantov deluje zelo močno protivnetno, deluje in preprečuje obolevnost za rakom ter spodbuja odstranjevanje strupov iz telesa.

• Borovnice spadajo med sadje, ki ima najvišjo vrednost antioksidantov, vključno z vitaminoma C in K ter vlakninami. Vsebujejo galično kislino, ki možgane ščiti pred degeneracijo in stresom.

• Brokoli je ena izmed najboljše zelenjave na svetu, saj vsebuje veliko vitamina K in holina ter vitamina C, ti vsi pa pomagajo k dobremu možganskemu delovanju.

• Zelena vsebuje zelo veliko antioksidantov in polisaharidov, zato deluje kot naravno protivnetno sredstvo ter ublaži simptome zaradi vnetij in spodbudi dobro delovanje možganov.

• Temna čokolada vsebuje flavonole, ki imajo antioksidativne in protivnetne lastnosti, prav tako lahko pomaga znižati krvni tlak in izboljša pretok krvi v možgane in srce.

• Študentska hrana, ki jo je mogoče najti v mnogo trgovinah, ni brez razloga sestavljena iz semen, oreščkov in suhega sadja. V teh vrečkah se namreč skrivajo nekatera izmed najboljših živil za možgane.

• Avokado vsebuje veliko zdravih maščob, poleg tega pa tudi vlaknine, encime in antioksidante. Vsebuje tudi folate, ki preprečujejo nastajanje krvnih strdkov v možganih ter pomagajo izboljšati kognitivne funkcije, še posebno pomnjenje in koncentracijo.

VEŠ KAJ JEŠ

Vedno bolj se zavedamo, da so podatki o sestavinah in hranilni vrednosti živila ključen vir informacij za pravilno odločitev nakupa. Pri tem pa nas lahko ovirata raznovrstnost ponudbe in pomanjkanje časa. Tukaj nam pomaga aplikacija VešKajJeš. Ta hitro in preprosto v barvah semaforja prikaže, ali je živilo primerno za vsakodnevno uživanje ali pa ga moramo v prehrano vključevati le redko. Po novem ti aplikacija omogoča tudi prikaz informacije o dodanih sladilih. Prehranski semafor za sladkor se pri izdelkih s sladili obarva sivo..

PREPROSTI IN ZDRAVI OBROKI Jajca (v paradižnikovi omaki, v omleti, na oko itn.) so odličen in poceni vir beljakovin ter nasitijo za dlje časa. Za bolj uravnotežen obrok lahko omleto postrežete z majhno skledo paradižnikove solate in kosom polnozrnatega kruha.

Beli, rdeči in rjavi fižol, leča in čičerika so odlična sestavina za hitro pripravljene solate in enolončnice. So med redkimi živili, ki jih je vredno kupiti v pločevinkah: ohranijo okus pa še dolgotrajnemu namakanju in kuhanju se izognemo. Pred uporabo jih dobro oplaknite pod tekočo vodo in odcedimo.

Kuskus in bulgur pripravimo zelo hitro, saj sta navadno že toplotno obdelana. Doma ju le prelijete s slanim kropom, pustite 5 minut, potem pa premešate z vilicami in ju ponudite kot prilogo zelenjavnim ali mesnim jedem. Odlična sta tudi kot dodatek solatam in enolončnicam.

Ribe so zelo primerne za hitra kosila in večerje, ker jih ni treba dolgo kuhati ali peči. Tudi školjke in rakci so zelo hitro pripravljeni in zato primerni za raznovrstne jedi. Pri nakupu izberite že očiščene fileje, rakce ali školjke, saj boste tako prihranili še več časa, ki bi ga drugače porabili za čiščenje.

LAHKI IN POCENI RECEPTI ZA ŠTUDENTSKI ŽEP ZAJTRK: Primer 1: v - polnozrnati kruh, skuta, sir, grozdje, sadni caj Primer 2: v - ovseni kruh, arasidov namaz, marmelada, bela kava, breskev MALICA: Primer 1: v v v - lesnikov strukelj, borovnicev sok, sezonsko sadv v je (jagode, cesnje, fige ipd.).

Primer 2: v v v v - navaden tekoci jogurt v loncku, sirova strucka ali krof, mandarina KOSILO: Primer 1: v - cvetacna kremna juha z zlatimi kroglicami, puranji zrezek v omaki, rizi bizi, zelena solata in v rdeca pesa Primer 2: v v - korenckova juha z vlivanci, spageti s sirovo ali v v v hase omako, posip petersilj, motovilec s fizolom. v

VECERJA: Primer 1: v v - pecena prosena kasa z malinovim prelivom, sadna solata, ribezov sok Primer 2: v v - palacinke z marmelado, hruskov kompot

SUBVENCIONIRANA ŠTUDENTSKA PREHRANA ŠTUDENTSKI BONI

Subvencionirana študentska prehrana je obrok, ki ga financira Republika Slovenija, in je način podpore študentom v času študija. Glavni namen le-te je, da vsakemu študentu omogoči vsaj en (zdrav) topel obrok na dan.

Do subvencionirane prehrane so upravičeni vsi študentje, ki se izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji. Subvencijo lahko koristijo redni in izredni študentje, absolventi in absolventi podiplomskega študija, na mesec pa jim pripada toliko subvencioniranih obrokov, kot je v mesecu delovnih dni. Cena študentskega obroka se giblje nekje med 5 in 7 €, država k temu primakne svojo subvencijo v višini 2,69 €, kar pomeni, da je cena, ki jo študent običajno plača za obrok, med 2,5 in 4,40 €. Vsak subvencionirani obrok mora vsebovati glavno jed, dva hoda (juho in sadje ali solato) in 2 dl vode (ali katere druge pijače).

Kako poteka prvi vpis?

Na spletni strani »Študentska prehrana« opravite spletno prijavo.

Zapišete številko prijavnice in se z njo v roku 90 dni osebno zglasite na najbližji točki SŠP. S seboj prinesete osebni dokument, dokazilo o statusu študenta za tekoče študijsko leto in svoj telefon. Sredstvo, s katerim se identificirate pri koriščenju subvencionirane študentske prehrane, je lahko telefon (telefonska številka – brezplačna ali uporaba mobilne aplikacije) ali kartica (brezkontaktna čip kartica, za katero doplačaš 15 evrov).

Kako podaljšam upravičenost do subvencije?

Vsi v bazo že vpisani študentje morate na začetku leta svoj status le podaljšati. Po vpisu v višji letnik se lahko osebno zglasite s potrdilom o vpisu ali indeksom in osebnim dokumentom na eni od točk SŠP, tam pa vam potem podaljšajo upravičenost do subvencije. Lahko pa to storite tudi z aplikacijo Študentska prehrana ali na spletni strani. To lahko storite tako, da v aplikaciji ali na spletni strani v svojem osebnem profilu označite »Dovoli podaljšanje«.

Koliko subvencij na dan mi pripada in kdaj jih lahko koristim?

Študent lahko subvencijo koristite vsak dan med 8. in 21. uro v restavracijah, ki nudijo subvencionirane obroke. Število dnevno porabljenih subvencij je omejeno na 2 subvenciji na dan, med katerima morajo preteči vsaj 4 ure. V času poletnih počitnic, med 15. julijem in 15. avgustom, je subvencionirano prehranjevanje onemogočeno.

Kje lahko koristim subvencionirano prehrano?

Subvencijo lahko koristite pri katerem koli ponudniku subvencionirane študentske prehrane po vsej Sloveniji, ne glede na kraj študija. Nabor restavracij je na voljo na spletni strani Študentske prehrane.

Avtorja: Zala Udovič in Viktor Velichkovski

EJ, TI! NE POZABI NA ŠPORT

Redna telesna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in preprečevanja bolezni. Ugodni učinki redne telesne dejavnosti se kažejo na telesnem in tudi duševnem počutju.

• Telesna dejavnost ima pomembne koristi za zdravje srca, telesa in duha.

• Telesna dejavnost prispeva k preprečevanju in obvladovanju nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak in sladkorna bolezen.

• Telesna dejavnost zmanjšuje simptome depresije in tesnobe. Zvišuje tudi toleranco do stresa in izboljšuje naše spopadanje z njim.

• Telesna dejavnost izboljšuje sposobnosti razmišljanja, učenja in presoje.

• Telesna dejavnost zagotavlja zdravo rast in razvoj mladih (in starejših).

• Telesna dejavnost nam pomaga, da zvečer laže zaspimo.

• Telesna dejavnost izboljšuje splošno dobro počutje. Daje nam energijo, ki jo porabljamo pri ostalih aktivnostih čez dan.

• Vključevanje v (skupinske) športne aktivnosti lahko pomaga pri socializaciji – spoznavanju novih ljudi, širjenju socialne mreže idr.

• Na svetu 1 od 4 odraslih ne dosega priporočenih ravni telesne dejavnosti.

• Če bi bilo svetovno prebivalstvo bolj dejavno, bi lahko preprečili do 5 milijonov smrti na leto.

• Tveganje za smrt pri premalo aktivnih ljudeh je za 20 do 30 % večje kot pri dovolj aktivnih ljudeh.

• Več kot 80 % svetovnega mladostniškega prebivalstva je premalo telesno dejavnega.

Priložnosti za vsakdanjo fizično aktivnost je veliko, najdete jih lahko tudi v najbolj običajnih situacijah. Namesto da iz avtobusa izstopite na zadnjem postajališču, to storite nekoliko prej in si vzamete čas za kratek sprehod. Vožnjo z avtobusom lahko zamenja tudi vožnja kolesa, ki je ena izmed dobrih oblik fizične aktivnosti. Naslednjič, ko greste s prijatelji na kavo, jo raje vzemite s sabo in se skupaj sprehodite po mestu ali parku. Študentje ob vseh obveznostih hitro pozabimo oziroma zanemarimo pomen fizične aktivnosti.

SE TUDI VAM VČASIH NE LJUBI TELOVADITI IN ZA ŠPORT NIMATE MOTIVACIJE? Nič hudega! Vsi se včasih težko spravimo k vadbi. Zavedati se moramo, da smo si različni ter da isti tip vadbe ne ustreza vsem enako. Vsak od nas mora najti razlog in motivacijo za pravo telesno vadbo. Pomembno je, da se v samem procesu dobro počutimo in v njem uživamo!

Katere so torej nekatere telesne dejavnosti, s katerimi lahko začnete?

Spodnje zamisli vam bodo zagotovile odlično izhodišče, kako biti aktivni doma.

Ustvarite svojo domačo rutino.

Nekaterim ljudem ustreza rutina tudi v prostem času. Če v vsakdanjo rutino vključite tudi telesno dejavnost, jo lahko normalizirate in povečate možnost, da jo boste izvajali vsak dan.

Postavite si realne cilje.

Včasih je nalogo lažje opraviti, če imate cilj, ki ga želite doseči.

“Improvizirajte” z opremo za vadbo. Če menite, da vas omejuje pomanjkanje vadbene opreme, poiščite načine za improvizacijo. Za dvigovanje uteži lahko uporabite polne steklenice za vodo ali pločevinke s hrano, namesto naprave za stopnice pa uporabite stopnice. Za vaje z uporom lahko uporabite tudi pohištvo ali stene svojega doma.

Izkoristite spletne vadbe. Številne platforme ponujajo spletno vadbo, ki jo lahko izvajate v udobju svojega doma, zato jo izkoristite. Te virtualne skupinske vadbe obsegajo vse od aerobike do joge in pilatesa, kar vam omogoča, da na priročen način nadaljujete z vadbo. Prav tako pa na spletu obstaja veliko posnetkov, ob katerih lahko telovadite.

Nadihajte se svežega zraka. Če vas sprehajanje po dnevni sobi dolgočasi, pojdite ven in se sprehodite po dvorišču. Ali pa vzemite psa na sprehod in se nekaj časa igrajte z njim.

Samo pojdite na zrak!

Poiščite razloge za vstajanje.

Določena telesna dejavnost je boljša kot nobena in če delate od doma ali veliko delate v sedečem položaju, je pomembno, da vsako uro vstanete in se razgibate. Nastavite časovnik ali budilko, ki vas bo opomnila, da vstanete vsako uro. Izkoristite čas za nekaj raztezanja ali celo nekaj skokov, preden se spet usedete.

Ne pozabite na hišna opravila.

Gospodinjska opravila so med najbolj podcenjenimi primeri telesnih dejavnosti, ki jih lahko opravljate doma, in presenečeni boste, koliko energije zahtevajo. Pravzaprav so študije pokazale, da so gospodinjska opravila enako učinkovita kot vsakodnevna vadba v telovadnici ali tek. Z njimi ohranjate zdravo srce, hkrati pa poskrbite za čistočo v hiši. »Win-win« situacija.

KJE LAHKO ŠTUDENTI ŠPORTAMO V UNIVERZITETNIH MESTIH? LJUBLJANA

Vsak študent Univerze v Ljubljani lahko športa v Univerzitetni športni dvorani Rožna dolina, kjer se izvajajo različne brezplačne aktivnosti, kot so: organizirana odbojka, nogomet, košarka, ali pa fitness, vodene vadbe itn. Glede terminov vaj, ki se spreminjajo vsako leto, predlagamo, da vse potrebne informacije poiščete na povezavi, ki je navedena v nadaljevanju.

Univerza v Ljubljani Univerzitetna športna dvorana Rožna dolina Svetčeva ulica 11 E- pošta: cod@uni-lj.si https://www.uni-lj.si/obstudijske_dejavnosti/sport/ Center za obštudijsko dejavnost @_cod.ul_ Veš, da ti UL ponuja športne programe, s katerimi lahko pridobiš dodatne 3 ECTS kreditne točke? Več si preberi tukaj.

Vsi stanovalci Študentskega doma Ljubljana imajo na voljo veliko površin za družabne športe ter površin za aerobno vadbo in vadbo moči. Obiskujejo lahko tudi šest dobro opremljenih fitnesov. Prav tako se lahko udeležujejo organiziranih vodenih vadb pod strokovnim vodstvom. Skozi celo študijsko leto so organizirani športni dogodki (plesi, tek, športna tekmovanja itd.), kot tudi predavanja s športno tematiko (avtogeni treningi, sproščanje, psihologija športnika itd. ). Študentski dom Ljubljana E- pošta: sport@stud-dom-lj.si https://www.stud-dom-lj.si/bivanje-v-sdl/sport/ Šport v ŠDL

MARIBOR

Študentom Univerze v Mariboru največ športnih aktivnosti ponuja Univerzitetna športna zveza Maribor, ki deluje pod sloganom Zdrava zabava. Ponudba osnovnih rekreacijskih aktivnosti je brezplačna ter zajema odbojko, košarko, mali nogomet, floorball in namizni tenis. Po odličnih študentskih cenah, pa ponujajo tudi igranje badmintona, skupinsko vadbo pod vodstvom Bodifita, akrobatiko, ki jo vodi društvo GrabIt, različne borilne športe in veliko izobraževalnih tečajev, od smučanja in potapljanja do strokovnega tečaja za voditelja čolna. Več informacij si lahko preberete na tej povezavi. Sledite jim lahko tudi na Instagramu ali Facebooku.

Univerzitetna športna zveza Maribor - Zdrava zabava Gosposvetska cesta 84 E- pošta: info@zdravazabava.com https://www.zdravazabava.com/ Zdrava zabava @zdrava_zabava Tudi UM ponuja ECTS kreditno ovrednotene športne programe! → Več o tem, kako lahko narediš nekaj dobrega zase in hkrati dobiš še dodatne kredite, si lahko prebereš na povezavi.

PRIMORSKA

Univerza na Primorskem svojim študentom ponuja brezplačne športne in rekreativne aktivnosti, kot so: košarka, odbojka, badminton, plavanje ipd. Tekom študijskega leta so organizirane na več lokacijah v Kopru.

Več informacij o samih lokacijah in terminih in ponudbah aktivnosti lahko pridobite na naslovih v nadaljevanju.

Programe športnih aktivnosti ponuja tudi Univerzitetna športna zveza Primorske. Zveza študentom omogoča tedensko rekreacijo, tekmovanja v ligah, izobraževalne tečaje, udeleževanje izletov ter ostalih športno-zabavnih prireditev. Študenti lahko na različnih projektih pridobivajo tudi delovne izkušnje.

Univerza na Primorskem E-pošta: info@sportup.si https://sportup.si/ Šport UP @sportup_si

Univerzitetna športna zveza Primorske Čevljarska ulica 27, Koper E-pošta: info@uszp.si https://www.uszp.si/sl/ UŠZP - Univerzitetna športna zveza Primorske @zvezauszp

PROJEKTA ŠTUDENTSKA VADBA IN ŠPORT NA KLIK Projekt Študentska vadba je največja rekreativna skupnost študentov in dijakov v Sloveniji. Ponuja velik nabor ponudnikov najrazličnejših športnih aktivnosti, od fitnesov, plavanja, joge, vodenih vadb do sezonskih športov in savn. Vadbe potekajo v modernih wellness in fitnes centrih, športnih dvoranah ter na prostem, na kar 25 lokacijah po celi Sloveniji. Cene vadb so seveda primerne študentskemu žepu, že od 2,5 € na obisk. Študentska vadba in Šport na klik E-pošta: info@studentska-vadba.si in info@sportnaklik.si https://www.studentska-vadba.si/ in https://1click2sport.com/ Šport na klik in študentska vadba

varna spolnost Avtorici: Deja Dekleva in Katja Žinger

Po vsem svetu in tudi v Sloveniji smo do nedavnega opažali trend naraščanja spolno prenosljivih bolezni (SPB), kot so aids, virusni hepatitisi, gonoreja, sifilis, humani papiloma virusi (HPV) in druge okužbe.

S pojavom novega koronavirusa pa je ta trend začel upadati. Mar to pomeni, da smo postali uspešnejši pri preprečevanju tovrstnih okužb?

Odgovor je žal NE. Veliko primerov preprosto ostaja neodkritih, saj so se med pandemijo zdravstvene ustanove usmerile v preprečevanje in zdravljenje okužb z virusom COVID-19, ostale dejavnosti (kot je testiranje za SPO) pa omejile. Zato je še toliko bolj pomembno, da delamo na preventivi.

KONTRACEPCIJA - KAJ IN KAKO? Poznamo različne kontracepcijske metode: • kontracepcijske tablete, • kontracepcijski obliži, • kondom, • urgentna kontracepcija (nujna kontracepcija po spolnem odnosu), • kontracepcijske injekcije, • maternični vložek s hormonom (intrauterini sistem), • kontracepcijski podkožni vsadki,

• nožnični prstan, • maternični vložek z bakrom, • ženski kondom, • diafragma, • spermicidi, • naravne metode, • prekinjen spolni odnos, • dojenje (laktacijska amenoreja), • sterilizacija in vazektomija.

Kontracepcijske metode so metode preprečevanja neželene zanositve in spolno prenosljivih okužbe (SPO). Nekatere metode se uporabljajo samo ob spolnem odnosu (npr. kondom, naravne metode – varni dnevi, prekinjen odnos), druge pa redno oz. stalno (npr. kontracepcijske tablete, maternični vložek). Kontracepcija, ki se uporablja redno, ne samo ob spolnih odnosih (npr. kontracepcijske tablete jemljemo vsak dan), je učinkovitejša oz. zanesljivejša, saj je preprostejša za uporabo in se ne vpleta v spolni odnos, zato je pri uporabi metode manj možnosti napak.

HORMONSKE OBLIKE KONTRACEPCIJE Kontracepcijske tablete

Vsebujejo podobne hormone kot jajčniki. Z jemanjem teh tablet preprečimo dozorevanje in sproščanje jajčeca (ovulacijo). Tablete predpiše zdravnik ali ginekolog, ginekološki pregled pa pred predpisom zdravil ni potreben.

Jemanje kontracepcijskih tablet NE povzroča neplodnosti. Lahko pa se pojavijo razni stranski učinki, ki so značilni za vse hormonske kontracepcije (sprememba apetita, slabost, vrtoglavica…)

Tablete začnete jemati na prvi dan menstruacije in jih jemljete 3 tedne vsak dan ob istem času, nato pa jih en teden ne jemljete. Takrat se pojavi menstruaciji podobna odtujitvena krvavitev. Osmi dan premora začnete tablete ponovno jemati.

Kontracepcijski obliž

Hormone, podobne tistim iz jajčnikov, tokrat v telo vnesete skozi kožo.

Obliže predpiše zdravnik ali ginekolog, ginekološki pregled pa ni potreben. Pojavijo se lahko podobni stranski učinki kot pri kontracepcijskih tabletah. V enem zavoju dobiš 3 obliže. Prvi obliž nalepite na trebuh, zadnjico ali nadlaht in ga nosite 7 dni. Osmi dan obliž odstranite in novega nalepite na drugo mesto. Nosite ga 7 dni in nato zamenjate s tretjim obližem, ki ga tudi nosite 7 dni. Nato sledi 7 dnevni premor, v katerem pride do odtujitvene krvavitve. Po 7 dneh premora nalepite nov obliž in začnete nov cikel.

Kontracepcijske injekcije

Kontracepcijske injekcije vsebujejo ženski spolni hormon, ki hkrati prepreči ovulacijo in ovira premikanje semenčic, kar zmanjšuje možnost oploditve. Injekcijo prejmete vsake 3 mesece.

Intrauterini sistem ali maternični vložek s hormonom

Maternični vložek s hormonom je preprosto in izjemno zanesljivo (99,9 % učinkovitost) kontracepcijsko sredstvo, ki po vstavitvi v maternico preprečuje zanositev najmanj pet let. Hormon v vložku zgosti sluz v materničnem vratu, ki je zato za semenčice neprehodna, in stanjša sluznico v maternici. Ker vložek deluje le na sluznico v maternici, delovanje jajčnikov ni spremenjeno.

Hormonski vsadek

Hormonski kontracepcijski vsadek je majhna plastična paličica, prepojena s hormonom progestagenom, ki vsajena pod kožo izjemno zanesljivo (99,9 % učinkovitost) preprečuje zanositev od najmanj tri do pet let, odvisno od vrste vsadka. Dnevno sproščanje hormona preprečuje ovulacijo in potovanje jajčeca ter zgosti sluz v materničnem vratu, da je neprehodna za semenčice.

Nožnični obroč

Nožnični obroč iz silikona sprošča podobne hormone, kot jih vsebujejo hormonske kontracepcijske tablete. V nožnico ga vstavite za tri

tedne od prvega dne menstruacije, v četrtem tednu pa ga za en teden odstranite. Njegova učinkovitost in stranski učinki so podobni kot pri jemanju kontracepcijskih tablet.

Urgentna kontracepcija

“Urgentno kontracepcijo” ali nujno kontracepcijo po spolnem odnosu, imenovano tudi “jutranja tabletka”, dekle vzame v primeru nezaščitenega spolnega odnosa, če npr. kondom poči ali zdrsne, če dekle več dni zapored pozabi vzeti kontracepcijske tablete ali če s partnerjem nista bila kako drugače zaščitena. Urgentna kontracepcija v obliki tablet 98,0 % učinkovito prepreči neželeno nosečnost. Recept za urgentno kontracepcijo predpiše zdravnik (ginekolog, šolski zdravnik ali pediater, splošni ali družinski zdravnik) v redni ambulanti ali v dežurni službi. Urgentno kontracepcijo je treba vzeti čim prej (v prvih 12 do 24 urah) oz. najpozneje v petih dneh (v 120 urah) po nezaščitenem spolnem odnosu.

Urgentna kontracepcija je le izhod v sili in ni primerna kot stalna kontracepcija, zato se je dobro odločiti za stalno in zanesljivo kontracepcijo, npr. kontracepcijske tablete ali kontracepcijski obliž in/ali kondom.

NEHORMONSKE OBLIKE KONTRACEPCIJE Kondom

Kondom je narejen iz polsintetične gume (lateksa), redkeje iz plastičnih snovi (poliuretana). Ima obliko tulca, vrh katerega je rezervoar za semensko tekočino. Običajno je prevlečen z mazivom (lubrikantom). Ob uporabi kondoma v enem letu zanosi 12 žensk od stotih (88,0 % učinkovitost). Verjetnost zanositve na en spolni odnos je 1 : 2500. Kondom mehanično prepreči izliv semena v nožnico. Pomemben je, ker dovolj dobro varuje pred okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi. Zato je še posebej pri mladih, ki so že spolni aktivni, priporočljiva redna uporaba kondoma za “dvojno zaščito” skupaj z zanesljivo kontracepcijo (npr. kontracepcijske tablete).

Kako kondom pravilno uporabljate? Kondom uporabite ob vsakem spolnem odnosu, in sicer od njegovega začetka do konca. Najprej s prsti stisnete zrak z vrha kondoma oz. rezervoarja in odvijete kondom do konca po celi dolžini nabreklega uda. Po izlivu semena kondom odstranite, še preden ud uplahne. Ne dodajajte vazelina, olj ali mastnih krem, ker kondom neposredno poškodujejo. Uporabljajte le nemastne želeje oz. maziva na vodni podlagi. Vsak kondom lahko uporabite le enkrat.

Ženski kondom ali femidom

Ta kondom ženska vstavi v nožnico in ima nekoliko manjšo učinkovitost od moškega kondoma, je pa dobra zaščita pred SPO.

Maternični vložek z bakrom

Je vložek iz mehke plastike, ovite z bakrom, ki je 99.9 % učinkovit pri preprečevanju nosečnosti. Z oksidacijo bakra ovira premikanje spermijev in nosečnost preprečuje do 8 let.

Diafragma in spermicidi

Diafragma je gumijasti kapici podobna zaščita, ki se jo vstavi pred maternični vrat. Tudi ta vrsta zaščite ima malo manjšo učinkovitost od kondomov. Pogosto je premazana s spermicidi, ki se lahko uporabljajo tudi samostojno. To so kemične snovi, ki ohromijo in uničijo semenčice.

Poznamo kreme, topni film ali svečke, ki jih kupimo v lekarnah brez recepta.

Sterilizacija in vazektomija

Sterilizacija je kirurški postopek, s katerim prekinejo prehodnost obeh jajcevodov in tako onemogočijo srečanje jajčeca in semenčice. Ustrezno opravljena sterilizacija velja za eno najbolj učinkovitih metod preprečevanja neželene nosečnosti.

Vazektomija ali sterilizacija moškega je kirurški poseg, pri katerem prekinemo semenovod, tako da po posegu v izlivu ni več semenčic.

spolno prenosljive okužbe Avtorici: Deja Dekleva in Katja Žinger

Spolno prenosljive okužbe (SPO) ali bolezni so običajno okužbe, ki se prenašajo s spolnimi stiki. Najboljša zaščita proti SPO je že predstavljena mehanska kontracepcija, od katere je najučinkovitejši kondom.

Tveganje za možnost okužbe je večje ob pogostem menjavanju spolnih partnerjev in bežnih spolnih stikih, zato moramo iti v spolnost “z glavo”.

Najpogostejše spolne okužbe so glivična in bakterijska vnetja, ki se najpogosteje pri ženskah pokažejo kot izcedek iz nožnice, občutek srbenja spolovila ali pekoče bolečine pri uriniranju. Veliko spolno prenesenih okužb pa poteka brez znakov okužbe oziroma bolezenskih težav (asimptomatske okužbe). Kasneje, zlasti v rodni dobi, pa se pokažejo posledice neprepoznanih okužb, ker se pojavijo težave z zanositvijo, neplodnost, izvenmaternična nosečnost ipd.

HPV IN GENITALNE BRADAVICE

Najpogostejša spolno prenosljiva bolezen je zagotovo humani papilomski virus (HPV) in po nekaterih podatkih naj bi bilo z njim okuženih več kot polovica spolno dejavne svetovne populacije.

Prenašanje: Pri HPV je dobro vedeti, da se virus nahaja na koži in sluznicah, zato žal do prenosa lahko pride tudi ob uporabi kondoma.

Znaki: Okužba privede do sicer benignih bradavic na genitalijah, anusu in stegnih ter trebuhu. Značilno je srbenje in tekoč izcedek iz nožnice, virus pa povzroča pri ženskah tudi raka materničnega vratu.

Diagnosticiranje: Triažni test HPV ali bris materničnega vratu pri ginekologu.

Preventiva: Proti virusu HPV obstaja tudi cepivo, ki ga ZZZS krije deklicam v 6. razredu oziroma kasneje tistim, ki so možnost imele, a je niso izkoristile.

KLAMIDIJA

Klamidija je najpogosteje spolno prenesena bakterija.

Prenašanje: Klamidijska okužba se prenaša z vaginalnimi, oralnimi ali analnimi spolnimi odnosi z okuženo osebo. Med porodom lahko pride do prenosa okužbe z matere na novorojenčka.

Znaki: Klamidija pogosto nima specifičnih znakov in se zato okužba lahko neopažena izmuzne. Nekateri pa imajo tudi bolj izražene simptome; npr. pri moških je to lahko pekoče uriniranje, izcedek, pri ženskah pa rumenkasto-zelen izcedek, vnetje sečnice in jajcevodov, bolečine v mali medenici itd.

Diagnosticiranje: Zdravnik odvzame bris sečnice, materničnega vratu ali zadnjika, lahko pa tudi vzorec urina za mikrobiološki dokaz prisotnosti bakterije.

Zdravljenje: Zdravimo jo z antibiotiki, nezdravljena okužba pri ženskah lahko vodi v izvenmaternično nosečnost in neplodnost.

GONOREJA

Zaradi uspešnosti in kratkotrajnosti zdravljenja je navidezno, toda neupravičeno izgubila svoj pomen. Podatke o dejanski razširjenosti gonoreje za Slovenijo ni, ker je prijava, ki je sicer obvezna, nepopolna.

Prenašanje: Z nezaščitenimi spolnimi odnosi. Nezdravljena gonoreja se lahko med porodom prenese na novorojenčka.

Znaki:Pri ženskah v začetnem obdobju ni bolezenskih težav oz. ni zgodnjih znakov za okužbo. Okužba napreduje na notranja rodila (maternico, jajcevode), kar lahko vodi v neplodnost in izvenmaternično nosečnost. Medtem ko se pri moških ti kažejo v obliki mehurčkov in gnojnega vnetja na sluznicah spolovil, pekoč občutek med uriniranjem in srbečica, prisoten je rumenkasto-zelen izcedek, okuži pa lahko tudi zadnjik ali grlo, tako da jo okuženi težko spregledajo. V redkih primerih lahko vodi celo v meningitis, vnetje notranjih organov, zastrupitev krvi in tudi v smrt.

Diagnosticiranje:Za diagnozo se v laboratorijsko preiskavo vzame kužnina.

Zdravljenje: Zdravimo jo z antibiotiki.

SIFILIS

Sifilis je nalezljiva SPO, ki lahko zajame vse organe človekovega telesa.

Povzročiteljica sifilisa je bakterija Treponema pallidum. Podatki o razširjenosti sifilisa so dokaj natančni, saj je ta bolezen zaradi svojih posledic veljala do pojava okužbe HIV za najtežjo SPO. Sifilis delimo na zgodnji in pozni ter pridobljeni in prirojeni. Inkubacija je dolga 3 tedne.

Prenašanje: Več kot 95 % okužb nastane pri spolnih odnosih z okuženo osebo; nespolne okužbe so posledica poljubljanja, ugrizov in drugih dotikov z bolnikom, ki ima razjede na koži.

Znaki: V prvi fazi bolezni se pojavi zatrdlina ali mehurček na spolnih organih ali v ustih, ki po nekaj dneh preide v razjedo, kasneje pa telo prizadene nesrbeč izpuščaj, ki za seboj pušča bele lise.

Diagnosticiranje: Na osnovi testa krvi.

Zdravljenje: Bolezen zdravimo s penicilinom, nezdravljena pa lahko vodi do sprememb centralnega živčevja in ožilja.

VIRUS HIV

Gre za najbolj zloglasno SPO, ki nezdravljena praviloma napreduje v aids – sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti.

Prenašanje: Najpogostejši način prenašanja virusa je s spolnimi odnosi. Virus se prenaša tudi z izmenjavo okuženih igel med intravenskimi uživalci nedovoljenih drog ali s transfuzijo okužene krvi. Do prenosa okužbe lahko pride tudi med materjo in otrokom.

Znaki: Značilnih simptomov v začetku ni, ob okužbi pa pride do po-

višane telesne temperature, bolečin v mišicah, glavobolov, bolečine v žrelu itd., simptomi pa po približno mesecu dni izzvenijo. Zelo pomembno je, da se ljudje, ki sumijo na okužbo s HIV, testirajo, saj nezdravljena vodi v propad imunskega sistema.

Diagnosticiranje: Krvne preiskave (dokazovanje protiteles).

Zdravljenje: Zaradi napredka medicine okužba – čeprav neozdravljiva – ni več smrtonosna in lahko ob ustrezni terapiji pomeni dolgo življenje.

HEPATITIS B

Virus hepatitisa B povzroča vnetje jeter, pogosto pa okužba poteka brez posebnih simptomov in se zazna šele, ko privede do kroničnega vnetja jeter ali raka jeter.

Prenašanje: Z okuženo krvjo ali s spolnim odnosom.

Znaki: Nekaj tednov pred izbruhom bolezni se pojavijo slabost, izguba apetita, povišana telesna temperatura in težave pri odvajanju blata.

Diagnosticiranje: Krvne preiskave.

Preventiva: Proti hepatitisu B je na voljo cepivo in po programu cepljenja so proti hepatitisu cepljeni vsi otroci ob vstopu v osnovno šolo.

Zdravljenje: Bolezen zdravimo simptomatsko (podporno). Protivirusna zdravila lahko uporabimo pri zdravljenju kroničnih oblik hepatitisa B. Zdravljenje je praviloma dolgotrajno, pri nekaterih se lahko razvijejo na zdravila odporni sevi.

Kaj narediti v primeru suma na spolno prenosljive okužbe?

01. Nujno obiščite zdravnika, ki bo poskrbel za ustrezno testiranje.

02. O možnosti okužbe obvestite svojega partnerja oziroma partnerko.

03. Med zdravljenjem ne imejte spolnih odnosov brez ustrezne zaščite.

testiranje na spolno prenosljive bolezni

Dobro je tudi razbiti mit, da spolno prenosljive bolezni krožijo med ljudmi z večimi partnerji ali med homoseksualci, saj ta ne drži, na SPO ni imun nihče. Več informacij o samih boleznih in testiranju lahko najdeš na spletni strani Slovenskega društva za boj proti nalezljivim boleznim in NIJZ, nekaj kontaktov pa smo zbrali tudi v knjižici.

LJUBLJANA

MARIBOR

Infekcijska klinika • Japljeva 2 (ambulanta za spolno prenosljive bolezni) • 01 522 26 22 • Termin testiranja: vsak ponedeljek, med 12.00 in 15.00 • Zaradi zmanjšanja možnosti prenosa okužbe SARS-CoV-2 se je na testiranje potrebno naročiti prek spletnega naslova anonimno.testiranje@kclj.si.

• Testi: hiv, hepatitis B in C • Rezultati: po dogovoru • Način: anonimno, brezplačno in brez napotnice

Univerzitetni klinični center Maribor • Oddelek za nalezljive bolezni in vročinska stanja – Ambulanta za HIV in druge spolno prenosljive bolezni • Ljubljanska 5 • 02 321 27 27 • ponedeljek, med 10.00 in 12.00 • na zdravstveno kartico • Testi: HIV • Rezultati: osebno vsak četrtek, med 12.00 in 13.00

Zavod za transfuzijsko medicino • Šlajmerjeva 6, poleg porodnišnice • 01 543 81 00 • Termin testiranja: od ponedeljka do petka, od 8.00 do 14.00 • Testi: hiv, sifilis, hepatitis A, B in C • Rezultati: osebni prevzem naslednji delovni dan po 14. uri, v nujnih primerih še isti dan (če je bil odvzem opravljen zgodaj zjutraj) • Način: anonimno in samoplačniško

Univerzitetni klinični center Maribor • Oddelek za kožne in spolne bolezni • Naslov: Ljubljanska 5, 2000 Maribor • Telefon: 02 321 26 66 • Testi: ostale spolno prenesene okužbe • Termin testiranja: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 13.00 • Način: na zdravstveno kartico, za termin je treba poklicati, ni potrebna napotnica osebnega zdravnika

CELJE

KRANJ

Splošna bolnica Celje • Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja • Naslov: Oblakova 16, 3000 Celje • 03 423 30 00 • Rezultati isti dan • Samo z napotnico

Območna enota NIJZ • Gosposvetska ulica 12 • 04 201 71 00 /63 /73 • sreda, med 7.00 in 8.00 • Rezultati presejalnega testiranja so na voljo isti dan • Z napotnico ali anonimno in samoplačniško

KOPER Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano • Verdijeva 11 • 05 663 08 60/64/66/67 • od ponedeljka do petka, med 7.30 in 15.00 • Odvzem vzorca: ni zagotovljen, kri je treba odvzeti v zdravstvenem domu do 9.00 • Z napotnico ali anonimno in samoplačniško • Rezultati: rezultat presejalnega testiranja je na voljo isti dan IZOLA Splošna bolnišnica Izola • Center za transfuzijsko dejavnost Izola • Polje 35 A • 05 660 62 30 • Sreda, ponedeljek med 8.00 in 9.00 na napotnico, ob sredah samoplačniško • Testi: hiv, sifilis, hepatitis B in C • Potrebujete napotnico ali pa samoplačniško • Rezultati: čez 1 teden

TRBOVLJE Splošna bolnišnica Trbovlje • Laboratorij za klinično kemijo • Rudarska cesta 9 • 03 565 25 12 • Termin testiranja: ob četrtkih in petkih, od 7.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00 • Z napotnico • Rezultati: isti dan, če je odvzem dopoldan PTUJ Splošna bolnišnica Ptuj • Oddelek za transfuzijo • Potrčeva cesta 23-25 (oddelek za transfuzijo v kletnih prostorih) • 02 749 14 37 • Termin testiranja: v torek in četrtek, od 11.00 do 13.00 (anonimno in samoplačniško), od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 (napotnica) • Z napotnico ali anonimno in samoplačniško (8,66 € + 2,14 € za odvzem krvi) • Rezultati: tri do pet dni

NOVA GORICA Zavod za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica (Center za • transfuzijsko dejavnost) • Ulica padlih borcev 13a • 05 330 11 73 • Ponedeljek, med 8.00 in 12.00 • Testi: hiv, sifilis, hepatitis B in C • Rezultati: ob ponedeljkih • Anonimno in samoplačniško NOVO MESTO Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto • Šmihelska cesta 1 • 01 543 83 40 • Sreda, med 10.00 in 12.00 • Z napotnico ali samoplačniško • Način: anonimno in samoplačniško ali z napotnico

SLOVENJ GRADEC Center za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec • Gosposvetska 3 • 02 882 34 00 • Ponedeljek, sreda in petek, med 8.00 in 12.00, obvezno naročanje • Z napotnico ali anonimno in samoplačniško • Rezultati: v enem tednu ali po dogovoru MURSKA SOBOTA Splošna bolnišnica Murska Sobota • Enota za infekcijsko dejavnost Murska Sobota • Ulica dr. Vrbnjaka 6, Rakičan • 02 512 35 93 • Ponedeljek in četrtek, med 8.00 in 12.00 • Z napotnico ali anonimno in samoplačniško • Rezultati: lahko prevzamete osebno v istem tednu

Avtorji: Nika Hrovat, Nikolaja Bukovšek in Martin Skobe

duševno = pomembno

STISKE OB PREHODU V ODRASLOST Vse, kar čutite, je normalno. Obdobje študentskih let oz. obdobje prehoda v odraslost je zabavno in brezskrbno, hkrati pa naporno in stresno. Odraščanje je včasih res krasno, včasih pa so izzivi odraslosti težki.

Včasih ste na vrhuncu, potem pa padete tako nizko, kakor še nikoli. Potem pa spet rastete in padate … in tako je na faksu, v družini, partnerstvu, študentski službi. Morda se vam kdaj pa kdaj zazdi, da takega vrtinca emocij ne boste preživeli, pa ga vseeno, ker ste močni in greš naprej.

In kmalu spoznate, da je takšno življenje nasploh – včasih nizko, včasih visoko in večinoma nekje vmes.

In če se kdaj počutite izgubljeno in mislite, da niste na pravi poti in da nič nima smisla, morda doživljate trenutek, ki ga strokovnjaki opisujejo kot eksistencialno krizo. To je hipni moment, ko občutite praznino našega življenja. Glede na raziskave in izkušnje človeštva se zdi, da osmišljanje življenja pomaga pri premagovanju ovir in osrečuje. Torej vam tukaj ponujamo prvi nasvet za premagovanje omenjene krize – najti smisel svojega življenja. Mladost je obdobje, ki vam bo v veliki meri oblikovalo nadaljnje življenje, zato si vzemite čas zase in najdite svojo strast. Počnite stvari, ki so vam všeč, sami ali z ljudmi, ki vas navdihujejo.

Kratki nasveti za ugotavljanje lastnega smisla, strasti in želja • Zapišite si vse želje, interese, zanimanja, ki jih trenutno imate.

• Razmislite, kdaj ste se počutili najbolj notranje srečno in zadovoljno?

• Kdaj ste bili najbolj ponosni nase?

• Katere so tiste stvari, za katere vam bo čez 10 let zagotovo žal, če jih ne naredite?

• Z mislimi odpotujte v otroštvo – kako ste preživljaliprosti čas? Kaj vas je najbolj zanimalo? Kaj ste si želeli postati?

• Razmisli, česa si ne želite.

• In ključno: kakšno življenje želite živeti?

Vas skrbi, kaj, kje in kako bo z zaposlitvijo? Mislite, da bi morali imeti življenje bolj pod kontrolo? Biti bolj odrasli, s službo in denarjem? Naj vas pomirimo, niste edini.. Ogromno mladih se počuti »ujetih v mladost«, saj ne morejo odrasti zaradi problema zaposlitve. Krivda, ki jo morda občutite, ne leži samo in zgolj v vas. Brezposelnost mladih je tematika, ki jo bomo morali reševati skupaj z družbo, v kateri živimo. Pričakovanja do mladih so visoka: delajte, študirajte, dodatno se neformalno izobražujte, bodite aktivni v organizacijah, angažirajte se v družbi in čim hitreje se osamosvojite! Ta pričakovanja so zelo nerealna. Ob dodatni individualizaciji mladih nekateri zapadajo v duševne stiske, spet drugi pa so že na začetku svoje poklicne poti blizu izgorelosti.

Naštete stiske in mnogo drugih izzivov, s katerimi se soočajo mladi, se odražajo v nezdravih duševnih stanjih. Med njih spadajo stres, depresija, anksioznost, motnje hranjenja, antisocialnost, zasvojenosti ter problemi v odnosih, ki jih bomo v nadaljevanju podrobneje opisali.

10 načinov krepitve duševnega zdravja 01.

Zavedanje misli in prepričanj: pomembno je, da vidite, kateri pogledi na svet in nase vas omejujejo in vam preprečujejo, da bi se zares dobro počutili.

06.

Negovanje medosebnih odnosov: zadovoljevanje osnovne psihološke potrebe po pripadnosti, sprejetosti, pomembnosti, intimnosti in varnosti.

02.

Prepoznavanje, izražanje in predelava čustev: če čustev ne predelate na ustrezen način ali jih celo zavestno potlačite, lahko dolgoročno čutite posledice v svojem psihičnem oziroma fizičnem zdravju.

07.

Kreativnost: možgani so nagnjeni h kreativnosti. Če jih ne zaposlite vi, se bodo zaposlili sami in ustvarjali probleme, ki jih ni.

03.

Gibanje: vpliva na lajšanje bolečin in znižanje stresnih hormonov.

04.

Zdrava in uravnovešena prehrana 05.

Počitek: pomembno je, da spočijete tako telo kot tudi um.

08.

Vključenost v družbo, dogajanje: potrebujete občutek, da ima vaše delovanje nek namen, smisel.

09.

Radovednost: omogoča širši pogled na svet in nase.

10.

Užitek, veselje in humor: da se znate veseliti svojih dosežkov, biti ponosni nase, uživati v preprostih trenutkih in se čim večkrat nasmejati.

STRES (IN NUJEN POČITEK) Beseda stres se zdi globoko vpeta v razmišljanje sodobne družbe. Če vnesemo ključno besedo »stres« v spletni brskalnik, dobimo približno 61 milijonov rezultatov iskanja. Čeprav lahko dobimo vtis, da je stres prevladujoče negativen konstrukt, ki ob prevelikih količinah resno škoduje zdravju (kar seveda tudi drži), še zdaleč ni zgolj negativen, saj nam lahko tudi koristi. Pozorni moramo biti na znake, ki nam povedo, da telo učinkov stresa ne prenaša več dobro!

Na kratko o stresu in posledicah

Stres je normalen odziv posameznika na določeno dejansko ali imaginarno situacijo, ki ga vsaj v najmanjši meri ogroža. Stresni odziv se lahko npr. pojavi v situaciji, ko zamudite avtobus in s tem pomembno predstavitev na fakulteti ali v službi, doživljate pritisk na delovnem mestu, vam zmanjkuje časa za oddajo študijskih obveznosti, se soočate s težavami v partnerskem razmerju, družini, s finančno stisko itd. Močno stresni so lahko tudi razvojni prehodi, torej iz osnovne v srednjo šolo, iz fakultete na trg dela, ob selitvi, ločitvi staršev … Res pa je, da objektivno ista situacija za dva različna posameznika nima istih stresnih učinkov, saj je zaznavanje nevarnosti v določeni meri subjektivno.

Na ravni fiziološkega sistema aktivira telo in s tem koncentracijo. Telo se na stres odzove tako, da v telo sprošča hormone, ki pospešijo bitje srca in dihanja, ter pripravi mišice na hiter odziv oziroma na beg za preživetje. Težava nastopi, ko stopnja stresa ostane povišana dlje časa, saj lahko to vodi v kroničen stres, ki lahko povzroči različne simptome, ki vplivajo na zdravje.

Dejanske posledice stresa pa so odvisne od sposobnosti samoregulacije, strategij soočanja s stresom in izpostavljenosti stresni situaciji. Dokazano je, da se denimo študentom med izpitnimi obdobji, ki spadajo med glavne vire stresa za to populacijo, v povprečju poslabša imunski sistem in prihaja do sindroma izgorevanja, zato se je pomembno zavedati lastnih omejitev in poskrbeti za svoje psihično in fizično zdravje.

Kako stres vpliva na naše telo

• Stres je lahko vzrok glavobola.

• Kronični stres vas lahko čustveno izčrpa, kar lahko vodi v depresijo.

• Zaradi stresa imate lahko moten spanec, kar lahko vodi v nespečnost.

• Zaradi stresa so mišice za dihanje prepogosto napete, kar lahko povzroči kratko sapo in slabo preskrbljenost s kisikom.

• Dolgoročno povečan srčni utrip in visok krvni tlak lahko poškoduje arterije, kar lahko vodi do infarkta.

• Zaradi stresa jetra sprostijo več glukoze v krvni obtok, kar lahko vodi do sladkorne bolezni tipa 2.

• Stres povzroča težave s plodnostjo pri obeh spolih.

• Stres povzroča težave pri erekciji.

• Raven hormonov med stresom niha, kar lahko povzroča motnje menstrualnega ciklusa.

• Simptomi so večinoma med seboj prepleteni, kar velja tudi za dejavnike.

PRI SEBI PREPOZNAVAM ZNAKE STRESNE PREOBREMENITVE – KAJ PA ZDAJ?

V nadaljevanju boste lahko odkrili nekaj tehnik sproščanja, idej za preusmeritev pozornosti in strategij soočanja s stresom. Ob tem moramo poudariti, da jih poskusite uporabiti že preden pri sebi opazite preobremenitev. Zavedajte se tudi, da ne ustrezajo vse tehnike vsem, zato morate na podlagi svojih interesov, želj in intuicije identificirati načine spoprijemanja s stresom, ki bodo optimalno učinkovale v vaši situaciji in glede na tvoje potrebe.

Splošno znane so dihalne tehnike, ki umirijo telo na fiziološki ravni. Lahko gre za preproste tri enakomerne vdihe in izdihe ali pa bolj kompleksne vaje, ki zahtevajo več časa. Mnogim koristi tudi meditacija. Odlično deluje mrmranje ali dihanje skozi slamico (ustnice našobimo, kot bi dihali skozi slamico, ali uporabimo dejansko slamico). Izredno stimulativno učinkuje tudi barvanje pobarvank! t Kar pa se tiče ostalih splošnih nasvetov glede spopadanja s stresom, vam svetujemo, da se začnete ukvarjati s športom (tek, hoja, ekipni športi, telovadba, pilates), saj znižuje raven stresa. Prav tako »povečajte« tedensko količino petja, druženja s prijatelji, risanja/slikanja, igranja inštrumentov, tehničnih opravil (delo na vrtu, zunaj), ogleda priljubljenih televizijskih serij, branja knjig (seveda v mejah normale). Vzemite si vsaj 30 minut na dan zase!

Sprostitvena tehnika: DIHANJE Večina odraslih diha plitko, neenakomerno ter ima pri tem napeta ramena in vrat. Zaradi plitkega dihanja v telo ne dovajamo dovolj kisika, kar lahko posledično povzroči tudi napetosti v mišicah ter hkrati vpliva na naše misli, ki so še bolj begajoče.

Plitvo dihanje obenem poglablja občutek tesnobe, zmanjšuje koncentracijo, poveča živčno napetost in povzroči večjo utrujenost.

Dihalne tehnike so najbolj osnovne in najbolj preproste tehnike globoke sprostitve, ki jih lahko izvajate kjerkoli in kadarkoli. tKo dihatepolno, počasi in s predpono, se umirite, bolje počutite ter imate večji občutek samonadzora. Posledično se v svojem telesu počutite bolj udobno, kar pa vpliva tudi na samozavest, občutek kontrole nad situacijami ter lažji nadzor nad begajočimi mislimi.

Ko se osredotočite na svoje dihanje, preusmerite svojo pozornost stran od begajočih misli in pretiranega premlevanja.

Tako umirite svoj um in posledično sprostite svoje celotno telo.

Dihalne tehnike so obenem podlaga za vse ostale tehnike globokega sproščanja.

Trebušno dihanje: Zavzamemo sproščen, dobro podprt položaj leže ali pol sede. Nogi pokrčimo. Dlani položimo na trebuh v višini popka. Izdihnemo in potegnemo trebuh navznoter. Počasi vdihnemo skozi nos in ob tem potisnemo trebuh ven. Za kratek čas zadržimo dih in sproščeno izdihnemo s priprtimi ustnicami.

Nekajkrat ponovimo in smo pozorni na to, da se dlani med vdihovanjem dvigajo (trebuh se ‘’polni’’ z zrakom) in med izdihovanjem spuščajo (trebuh se ‘’prazni’’).

ZAKAJ JE SPANJE POMEMBNO? V prejšnjem sestavku smo že omenili, da lahko stres pomembno vpliva tudi na kvaliteto spanca. Spanec ali sen je pomemben zaveznik normalnega vsakodnevnega funkcioniranja in »naravni« zdravilec v primeru bolezni ali (čustvene/stresne) preobremenjenosti. Izhajajoč iz izsledkov ameriške raziskave se delovna efektivnost v primeru 16-urne neprekinjene budnosti zniža, kot če bi imeli v krvi 0.5 promila alkohola.

Na kvaliteto spanja pa zagotovo ne vpliva zgolj stres, temveč tudi veliko drugih dejavnikov, npr. kakovost ležišča, trenutno počutje, prehranjevalne navade pred spanjem, čas spanja, uporaba digitalnih naprav pred spanjem itn.

6 nasvetov za boljše spanje

1.

Čeprav je težko, svoj telefon in računalnik odložite vsaj dobro uro pred spanjem. Modra svetloba namreč negativno vpliva na sproščanje MELATONINA (glavni hormon, ki regulira ciklus spanja) in našemu telesu sporoča, da še ni čas za spanje.

2.

Tik pred spanjem ne uživajte velikih količin hrane, saj naše telo za prebavo porabi veliko energije in se posledično ne more pripraviti na spanje. Večerjo si raje privoščite vsaj dve uri prej. Prav tako pred spanjem ne uživajte poživil, kot so, kava, čaj ali kakav. Izogibajte se tudi alkoholu.

3.

Pred spanjem ne pijte velikih količin vode, saj nočni obiski stranišča povzročajo dodaten stres našemu organizmu in prekinejo fazo REM spanja.

4.

H kvalitetnejšemu spancu prispeva tudi fizična aktivnost, med katero telo porabi velik del naše energije in se tako lažje pripravi na spanje. Kljub temu pa telesno vadbo opravite nekaj ur pred spanjem.

5.

Pomembno je, da svojemu telesu sporočite, kdaj je čas za spanje. To storite tako, da zvečer vzpostavite rutino in poskušate poskrbeti za primerno spalno okolje (tema, mir, zmerna vlaga, primerna posteljna oprema ipd.).

6.

Zdrav bioritem je ključen za kvaliteten spanec. Ni pomembno le, da spite od 6–8 ur, temveč tudi da zaspite in se zbujae ob vnaprej določeni uri.

Pomembno je, da se zavedate, kaj vse vpliva na naše delovanje, počutje, še pomembneje pa, da si znate sami pomagati. Izobraževanje na področju soočanja s stresom in kvalitete spanca je izrednega pomena, saj lahko sami preprečite neželeno izgorelost, zdravstvene težave in težave v duševnem zdravju, ki lahko pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje, cilje, odnose z družino in prijatelji.

DEPRESIJA Gre za duševno motnjo, pri kateri se pojavijo spremembe v razpoloženju, mišljenju, vedenju, spremljajo pa jo tudi različni telesni simptomi.

Simptomi so prisotni več kot dva tedna. Ni le prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje. Je resna bolezen, ki spreminja strukturo možganov.

Simptomi: Izmed spodnjih simptomov jih mora biti opaznih najmanj 5, ki morajo trajati vsaj dva tedna in to vsak dan, da se lahko depresijo diagnosticira.

• depresivno razpoloženje ali razdražljivost - opazijo drugi, ali ga subjektivno oceni oseba sama • pomanjkanje interesa in zadovoljstva pri vseh dejavnostih, sprememba telesne teže (vsaj 5 % na mesec), • nespečnost ali želja po pretiranem spanju,

• psihomotorična vznemirjenost ali zavrtost, • utrujenost, • izguba energije, • manj življenjske energije, • občutek, da nismo pomembni ali občutek krivde, • neosredotočenost misli, • samomorilne misli ali celo poskus samomora.

Kako si lahko pomagate?

Na razpolago je vse več učinkovitih zdravil, uporablja pa se tudi več vrst psihoterapije, ki pomaga depresivnemu bolniku. Nekaterim bolj pomaga psihoterapija, drugim zdravila. Pri večini je najbolj uspešna kombinacija obojega: zdravila omilijo in odpravijo bolezenske znake, psihoterapija pa pomaga pri učinkovitejšem spopadanju z življenjskimi težavami.

Pomagaš si lahko tudi tukaj: Psihoterapija (mojpsihoterapevt.si)

Sprostitvena tehnika: JOGA Pri jogijski praksi s pomočjo specifičnega izvajanja vaj pospešite krvni obtok, umirite srčni utrip, postanete bolj raztegljivi, pomirjeni ter se bolj zavedate samih sebe. Joga je priporočljiva predvsem zato, ker se hkrati posveča tako telesni kot tudi duševni ravni sprostitve.

Joga združuje fizično aktivnost s filozofijo samozavedanja in dihalnimi tehnikami, ki omogočajo globoko sprostitev. Glavni princip joge je, da sta telo in um eno, saj ne možno skrbeti zgolj za en delček sebe.

Ljudje smo celota in posvetiti se moramo vsem vidikom naše biti ter najti ravnovesje med vsemi področji svojega življenja. To pa lahko dosežemo samo, če se posvetimo skrbi zase na vseh nivojih.

Z rednim izvajanjem jogijske prakse obenem povzročimo, da naš parasimpatični živčni sistem, ki se vzburi ob stresnih situacijah, ni tako hitro aktiviran. Tako hitreje doživljamo relaksacijski odziv in smo dlje časa sproščeni. Hkrati redna jogijska praksa pospeši krvni obtok, zmanjša krvni pritisk in pulz ter sprosti različne mišične napetosti

ANKSIOZNOST IN SOCIALNA ANKSIOZNOST Socialno anksioznost spremlja vztrajen, intenziven in kroničen strah pred tem, da bi nas drugi opazovali in obsojali. Gre za veliko stisko, ki povzroča občutek manjvrednosti in negotovosti v socialnih situacijah.

Socialno anksiozen posameznik pričakuje prekomerno kritiko, ker misli, da ga drugi stalno ocenjujejo in on njem mislijo le slabo. Vedno bolj se začne zapirati vase in s tem se njegov življenjski prostor oži – začne se izogibati socialnim situacijam, ker so mu prenaporne. Čeprav pogosto opazi, da je strah pretiran, se mu težko ali nemogoče upre. Strah je lahko tako močan, da vpliva na posameznikovo delo, hobije, aktivnosti in odnose. Anksioznost pogosto opišemo kot “stalen strah, živčnost, zaskrbljenost …”.

Simptomi: • Občutek ogroženosti brez jasnega vzroka, • občutek šibkosti, napetost in nesposobnost sprostitve, • dogodki nas hitro privedejo do frustriranosti, • slaba koncentracija, • zaskrbljenost, ki kar traja, • motnje spanja in nočne more, • glavoboli, • prebavne motnje, • pogosto uriniranje,

• znojenje, • zardevanje, • tresavica, • cmok v grlu, • izrazit strah pred javnim nastopanjem, prehranjevanjem v javnosti, uporabo javnih stranišč, nadzorom v službi, množicami, izpiti, spraševanjem v šoli ipd., • izogibanje vsakršnim socialnim interakcijam z drugimi …

Kam po pomoč?

V psihoterapevtskem procesu so pri socialni anksioznosti rezultati zelo uspešni. Vedenjsko kognitivna psihoterapija in skupinska oblika terapije sta se izkazali za najbolj uspešni veji pomoči.

Kaj lahko naredite sami?

- Pogovor z bližnjimi, - soočanje z anksioznimi mislimi, - vizualizacija, - sprejemanje neprijetnih občutkov, - postopno izpostavljanje.

Sprostitvena tehnika: Mišična relaksacija in vizualizacija

01.

Za sproščanje mišične napetosti sta najpogosteje uporabljeni tehniki progresivna in pasivna mišična relaksacija. Obe vrsti sprostitve sta obenem priporočljivi tudi pri blaženju napetosti, ki so posledica stresa ali anksioznosti. Podobno kot pravilno dihanje mišična relaksacija omogoča, da ponovno dobite občutek nadzora nad lastnim telesom. To povzroči, da se počutite udobneje in bolj sproščeno.

Z izvajanjem pasivne relaksacije si miselno predstavljate, kako sproščate posamezno mišico v svojem telesu. Vizualno si predstavljate, kako napetost odplava ven iz telesa ter pri tem pazite, da globoko in sproščeno dihate.

Progresivna mišična relaksacija pa je priporočljiva predvsem takrat, ko nise zmožni doživeti sprostitvenega odziva zgolj s pasivnim načinom relaksacije. Je odličen način sprostitve za vse, ki se soočajo z anksioznostjo, izgorelostjo in pretirano podvrženostjo stresu. Priporočljiva pa je tudi za športnike in ljudi, ki so visoko intenzivno telesno aktivni, saj pozitivno vpliva predvsem na sproščanje mišičnih napetosti.

Pri tehniki PMS gre za sproščanje mišičnih struktur v dveh korakih – z izmenjevanjem zategnitve in sprostitve. Postopek je enak pri vseh mišičnih skupinah: korak 1 (krčenje) in korak 2 (sproščanje) pri vsaki mišični skupini izvedemo dvakrat. Ob izvajanju enakomerno dihamo v svojem ritmu.

02.

Vizualizacija je lahko prilagojena in usmerjenja k različnim ciljem, vključno s sproščanjem in umirjanjem v stresnih situacijah, zmanjševanjem anksioznosti, povečanjem samozavesti ter pripravo na kvaliteten spanec.

Vizualizacija je lahko vodena – pri tem poslušate glas nekoga drugega, ki vas popelje skozi zgodbo oziroma predstave, na način, ki je namenjen sprostitvi, krepitvi samozavesti, pomiritvi, doseganju ciljev itd.

Vizualizacijo pa lahko izvajate tudi sami, tako da greste z mislimi skozi telo in si predstavljate vsak del telesa posebej ter ga miselno sproščate.

Lahko pa si jasno zamislite pot ali cilj in si poskušate predstavljati čisto vsako podrobnost na poti do dosega tega cilja.

Vsekakor je najprej priporočljivo poskusiti z vodeno vizualizacijo, ki vas nauči pravilne umiritve in sprostitve ter vam omogoči, da resnično začutite vse koristi, ki jih prinaša.

Posameznik si v mislih ustvari podobo pomirjujočega dogodka oz. kraja, na katerem se nahaja. To je lahko kraj, ki ga posameznik pozna in na katerem je že bil ali pa ga ustvari na novo. Pomembno je, da je pri ustvarjanju/zamišljanju podobe čim bolj natančen, da vključi čim več zaznav iz različnih čutov – vidne podobe, zvoke, vonje, okuse, kožne zaznave. Posameznik se popolnoma osredotoči na te zaznave ter nekaj časa raziskuje dogodek oz. kraj, ki ga je ustvaril. To osredotočanje na pomirjujoče podobe običajno vodi v občutke miru in sproščenosti.

Vizualizacija se konča s počasnim prehodom iz domišljijskega sveta – z osredotočanjem na dihanje in zavedanjem zunanjega okolja, v katerem se posameznik nahaja.

PANIČNI NAPADI Paničen napad je nenaden intenziven občutek strahu in nelagodja.

Sprosti se veliko adrenalina. Traja vsaj 10 minut. Lahko se pojavi nenadoma brez jasnega zunanjega sprožilca ali pa odziv na specifično stresno situacijo. Panični napadi so obvladljivi in ozdravljivi.

Telesni simptomi: - Povišan utrip srca, - bolečina v prsih, - občutek dušenja, - vrtoglavica, - tresavica, - slabost, - otrplost, - temnenje pred očmi.

Duševni simptomi: - Strah pred zadušitvijo in smrtjo, - strah pred izgubo nadzora in norostjo, - oddaljeno doživljanje sebe ali sveta.

Zdravljenje: Najpogosteje se priporoča vedenjsko kognitivna terapija.

Cilj je spreminjanje vzorcev razmišljanja in vedenja, ki napajajo in sprožajo panične napade.

Sprostitvena tehnika: čuječnost Čuječnost bi lahko opisali kot aktivno zavedanje danega trenutka. Gre za stanje, ko resnično doživljamo trenutek, v katerem smo, se zavedamo vseh svojih misli, opazujemo tisto, kar se dogaja znotraj in zunaj našega telesa ter vse to zaznavamo, brez da bi razmišljali ali podajali sodbe o dani situaciji. Gre za trenutek, ko preprosto smo.

Prednost čuječnosti je, da jo lahko izvajate kjerkoli in kadarkoli: ko se vozite v avtu in čakate v koloni, ko greste na jutranji sprehod, ko delate rutinsko delo za računalnikom itd. Večino časa namreč vaše misli švigajo sem in tja. Namesto da bi živeli v danem trenutku, razmišljate o nadaljnjih korakih, v glavi pa si predstavljate različne scenarije ali pa razmišljate o tem, kaj moramo še narediti. Ljudje pravzaprav zelo redko preprosto smo, se prepustimo trenutku in uživamo v tistem, kar se odvija tukaj in zdaj.

S pomočjo čuječnosti se lahko naučite zavedanja vseh svojih čutil ter sprejemanja vseh občutkov, ki jih doživljate. Hkrati čuječnost pomaga pri zavedanju vseh misli, ki vam švigajo po glavi, to pa omogoča, da spremenite svoje miselne napake in si zgradite bolj pozitiven pogled na svet.

Vsak dan se vsaj za 2 minuti usedemo in samo dihamo, pri čemer smo pozorni na vsak vdih in izdih. Pozornost je lahko usmerjena na nosnice ali opazovanje dihanja v abdomnu. Če je poudarek na zbranosti na eni točki, nas to pelje v visoko koncentracijo; če je poudarek na spremembi pojavov, povezanih z dihanjem, pelje v čuječnost.

PROFILI POKLICEV ZA POMOČ V DUŠEVNI STISKI Psiholog psihološko diagnosticiranje in svetovanje (vrtci, šole, zdravstvene ustanove, kadrovske službe, šport, mediji) Klinični psiholog diagnosticiranje in ocena psihološkega funkcioniranja, priporočanje terapevtskih postopkov, izvajanje psihološke pomoči (zdravstveni domovi, zasebne prakse)

Psihiater preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje duševnih motenj, medikamentozno zdravljenje (zdravstveni domovi, zasebne prakse) Psihoterapevt pomoč pri samospoznavanju, osebnostnemu razvoju, soočanju s strahovi in nezaželenim vedenjem (zdravstveni zavodi, zasebne prakse)

KAM SE OBRNEM PO POMOČ, ČE SAMEMU SEBI NISEM VEČ KOS? Altra – pomoč ljudem v stiski • Telefonska številka: 01 542 55 54 ali 01542 55 62.

• Urnik: vsak delavnik med 9. in 15. uro.

DAM, Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami • Več na www.nebojse.si.

Center za pomoč mladim – Svetovalnica CPM • Odprt prostor za skupno reševanje težav in iskanje poti za spremembe.

• V Ljubljani je svetovalnica odprta v ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, v torek, sredo in četrtek pa od 9. do 18. ure. V Mariboru je odprta vsak delovni dan med 9. in 15. uro.

• Več informacij na: www.cpm-drustvo.si MUZA Društvo za ustvarjanje in kvaliteto življenja • Več na: svetovalnicamuza.si Društvo za psihološko svetovanje Kameleon • Več na: SvetovalnicaKameleon.si Novi Paradoks, Slovensko društvo za kakovost življenja • Izvaja programe stanovanjskih skupin, dnevnih centrov in rehabilitacijskih delavnic.

• Telefonska številka: 01422 85 61.

• Več na: novi-paradoks.si Centri za socialno delo Slovenije • Na enem mestu jih najdeš tukaj: Centri za socialno delo Slovenije HUMANA, Združenje svojcev pri skrbi za duševno zdravje • Več na: nvozdravje.si

Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic • Več kontaktov najdete v knjižici KAM IN KAKO PO POMOČ V DUŠEVNI STISKI Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani – osebni zdravnik, specialist psihiater, specialist klinični psiholog • https://www.zdstudenti.si/ • https://www.zdstudenti.si/zdravnik/milos-pavlovic/ • https://www.zdstudenti.si/zdravnik/katja-belsak/ • https://www.zdstudenti.si/zdravnik/mateja-okanovic/

Kam še po pomoč?

• POSVET: Center za psihološko svetovanje, kjer nudijo brezplačno svetovanje.

• Študenti vseh fakultet članic Univerze v Ljubljani se lahko usmerite na Psihosocialno svetovalnico, ki deluje na Pedagoški fakulteti in nudi brezplačno svetovanje.

• Delavnice »Podpora pri spoprijemanju s tesnobo«, ki se izvaja v zdravstvenovzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po celi Sloveniji. Delavnice so brezplačne, študent potrebuje napotnico od splošnega zdravnika.

• Svetovalnica Centra za pomoč mladim v Ljubljani in Mariboru (brezplačno svetovanje).

• Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše nudi psihološko svetovanje pri kliničnem psihologu za študente, dokler se šolajo.

• Društvo Altra, nudi možnost stanovanjskih skupin, program samozagovorništva in brezplačno svetovalnico.

Če je stiska zelo huda, lahko kontaktirate:

• Univerzitetno psihiatrično kliniko Ljubljana: Center za izvenbolnišnično psihiatrijo: Urgentna psihiatrična ambulanta, • Reševalno službo 112, • Univerzitetno psihiatrično kliniko, Enoto za krizne intervencije (EKI), dežurna služba izven rednega delovnega časa, Grablovičeva 44b (Center za mentalno zdravje, tel. 01/5874 900), • Univerzitetno psihiatrično kliniko, Center za klinično psihiatrijo, Studenec 48 (Psihiatrična klinika, dežurni zdravnik: 01 5872 112).

Za pomoč se lahko obrnete tudi na telefone v stiski:

• Klic v duševni stiski: 01 529 99 00, vsako noč med 19.00 in 7.00 zjutraj, • Tom Telefon: 01 116 111, vsak dan med 12.00 in 20.00, • Zaupni telefon Samarijan: 01 116 123, 24 ur na dan.

Avtorici: Deja Dekleva in Laura Lugarić

odvisnosti

KAJ SPLOH JE ODVISNOST? O odvisnosti govorimo, ko želja po določeni snovi preide v potrebo po zaužitju znova in znova povečanih količin snovi, da bi dosegli želeni učinek. Na odvisnost kaže tudi vztrajanje pri uživanju snovi kljub očitnemu poslabšanju zdravja. Prisotna je trajna težnja oziroma neuspešno prizadevanje po zmanjšanju ali kontroliranem jemanju oziroma prenehanju jemanja.

Zaradi odvisnosti prihaja do prekinitve ali zmanjšanja pomembnih družbenih, poslovnih, šolskih in rekreacijskih dejavnosti, saj se največji del časa porabi za dejavnosti, povezane s preskrbo snovi, njeno uporabo in okrevanjem od njenih učinkov.

Za zasvojenost so značilni: - oslabljena sposobnost nadzora nad vedenjem, - hrepenenje po omami, - nesposobnost trajne abstinence, - zmanjšana zmožnost prepoznavanja resnih težav, - disfunkcionalno čustveno odzivanje.

Poleg teh značilnosti poznamo še nekatere dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek zasvojenosti. Mednje štejemo pritisk vrstnikov, oglaševanje, slabo samopodobo, depresijo, kronični stres in še mnoge druge.

KATERE OBLIKE ODVISNOSTI OBSTAJAJO? V grobem poznamo dve vrsti odvisnosti:

01.

Psihična odvisnost, ki je značilna za jemanje vseh vrst mamil in psihotropnih snovi. Značilna je za začetne faze odvisnosti in se kaže kot močna čustvena in duševna potreba po zaužitju mamila.

Ob prenehanju jemanja psihotropnih snovi ne povzroča abstinenčnih težav.

Fizična odvisnost pa se ne pojavlja pri jemanju vseh vrst mamil in psihotropnih snovi, temveč le pri nekaterih, kot so opiati in njihovi derivati (npr. heroin). Značilna je abstinenčna kriza, ki se pojavi ob prekinitvi, fizična odvisnost pa se kaže kot stanje prilagoditve telesa na snov.

02.

Nekateri avtorji pa odvisnost delijo tudi na zasvojenost s psihoaktivnimi substancami in vedenjsko zasvojenost oz. nekemično zasvojenost.

Med zasvojenost s psihoaktivnimi substancami štejemo: • alkohol, • nikotin, • kokain • opioid (npr. analgetiki, morfij), • benzodiazepin (npr. pomirjevala, uspavala), • amfetamin (npr. speed) • kanabis (npr. konoplja), • inhalanti (hlapi, npr. dušikov oksid) in • halucinogeni (psihadeliki, npr.

LSD).

V Sloveniji je še vedno najbolj razširjen alkoholizem, ki povzroča največjo fizično in psihično zasvojenost. Na razvoj pitja alkohola vplivajo različni ogrožajoči in varovalni dejavniki. Nekateri izmed glavnih simptomov pri alkoholizmu so hrepenenje po zaužitju, povišana toleranca, zanemarjanje drugih dejavnosti, težave pri obvladovanju pitja, vztrajanje pri pitju in abstinenčni sindrom v primeru pomanjkanja alkohola. Posledice pitja alkohola pa so med seboj zelo prepletene in močno vplivajo na posameznikov vsakdan. Eden izmed glavnih problemov je tudi, da je alkohol v Sloveniji še vedno zelo družbeno sprejet.

Pri vedenjski zasvojenosti pa posameznik ne zlorablja nobene substance, ampak določeno obliko vedenja, na primer zasvojenost z: • nakupovanjem, • ljubeznijo oz. zaljubljenostjo, • religijo, • športom, • igrami na srečo, • delom, • pornografijo, • sodobno tehnologijo, • hrano, • mediji.

Pri vedenjski zasvojenosti je najbolj problematično dejstvo, da družba tovrstno zasvojenost opazi pozneje, jo dlje časa tolerira ali pa je ne jemlje dovolj resno. Tudi strokovnjaki opažajo, da Slovenija do problematike nekemičnih in vedenjskih zasvojenosti ne pristopa dovolj resno. Na spletni strani NIJZ so predstavljene vse organizacije, kjer lahko poiščete pomoč pri obvladovanju vedenjskih zasvojenosti.

KAJ JE VSEM OBLIKAM ZASVOJENOSTI SKUPNEGA? Poznamo štiri diagnostične kriterije, in sicer: 01. POMEMBNOSTI – Dejavnost postane prioriteta, posameznik se želi s tem ukvarjati ves čas, kadar pa ne more, o tem neprestano razmišlja.

02. SPREMEMBA RAZPOLOŽENJA – Osebe ob ukvarjanju z dejavnostjo občutijo posebno ugodje – zadetost, posebno mirnost, miselni pobeg, omrtvičenje.

03. TOLERANCA – Odvisnik za doseganje istega učinka ugodja potrebuje čedalje večji odmerek dejavnosti.

04. UMIK – Neprijetna čustvena stanja (tresenje, muhavost, razdraženost) – pojavijo se, ko oseba ne more več izvajati dejavnosti.

Kje lahko poiščete pomoč?

Zavedati se moramo, da v odvisnosti niste sami ter da je vsak korak k poti do abstinence vreden zlata. Je pa abstinenca pot zdravljenja in ne cilj. Vse se začne s spoznanjem, da sam problem obstaja. Prvi korak je želja po razrešitvi tega problema oz. okrevanju, kar kaže na velik pogum in moč posameznika.

S pomočjo in informiranjem o zasvojenosti se ukvarja veliko združenj ter programov po vsej Sloveniji za mlade in starejše. V primeru težav zaradi alkohola lahko poiščete informacije v skupini Anonimnih alkoholikov v vašem zdravstvenem domu ali na centru za socialno delo. Svetovanja in pomoč nudijo tudi številne nevladne organizacije, ki pomagajo pri zmanjševanju škode, informiranju oz. pomagajo uporabniku najti pravo pot.

Nekatere izmed organizacij so: • Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik Tel.: 080 116 123, 24h/dan, klici so brezplačni • Društvo – Žarek upanja – pomoč pri odvisnostih in zasvojenostih Letališka c. 33, Ljubljana Tel.: 01 89 77 023, 041 732 381, 031341-784 www.zarekupanja.net • Združenje DrogArt Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana Tel.: 041 772-887, 01 439 72 70 barbara@drogart.org

• To sem jaz Spletna stran, namenjena mladostnikom za različna vprašanja o spolnosti, zdravi prehrani, telesni teži, samopodobi, zaljubljenosti, težavah z alkoholom in drogami. http://www.tosemjaz.net/ • Društvo s sindromom odvisnosti od alkohola Obala Koper Vanganelska 23 6000 Koper Tel.: 040 426 691 • Klub zdravljenih alkoholikov Nova brazda Kranj Koroška cesta 19 4000 Kranj Tel.: 064 162 517 • KZA Zlato polje Gosposvetska 10 4000 Kranj Tel.: 04 208 22 86, 031 425 687 • Društvo svetovalnica ljudem v stiski »Kdaj, če ne zdaj!« PE Krško Cesta krških žrtev 11 8270 Krško Tel.: 07 490 49 58, 031 707 026, 07 490 49 62 • Društvo Nova pot Radenci Gubčeva c. 22 9252 Radenci Tel.: 02 566 97 42 Vedno se lahko obrnete tudi na svojega osebnega zdravnika in na lokalni center za socialno delo.

Dejstvo je, da ne obstaja en sam najboljši način zdravljenja in pomoči.

Na načine okrevanja vpliva karakter posameznika, soočanje s težavami, v katerem obdobju zasvojenosti je posameznik in ali je zasvojeni posameznik pripravljen sprejeti ponujeno pomoč. Premišljena odločitev za vstop v program in odločitev za pot do okrevanja ni vedno lahka naloga.

Gre za pomembno odločitev, zato vabimo vse, ki si želite pomagati sebi ali svojim bližnjim, da pregledate razpoložljive možnosti in se odločite za pogovor pri izbranem strokovnjaku.

6 STOPENJ SPREMINJANJA VEDENJA 01. PREKONTEMPLACIJA ALI PREDHODNO RAZMIŠLJANJE V tej fazi posameznik še ne razmišlja o spremembi. Posameznik se ne zaveda, da je njegovo vedenje škodljivo.

02. KONTEMPLACIJA Posameznik se čedalje bolj zaveda potencialnih koristi, ki bi jih prinesle spremembe, kar povzroča globoko ambivalentnost. Posameznik je odprt za nove informacije in predloge. Ta stopnja lahko traja tudi več mesecev ali celo let.

03. PRIPRAVA Posameznik je sprejel notranjo odločitev za spremembo. Med to fazo začne vnašati majhne spremembe, da se pripravi na večjo življenjsko spremembo.

04. AKCIJA V četrti fazi posameznik neposredno ukrepa, da bi dosegel svoje cilje.

Za uspešno doseganje te faze je pomembno, da so tudi prejšnje faze dobro premišljene.

05. VZDRŽEVANJE Ta faza vključuje uspešno izogibanje prejšnjemu vedenju in ohranjanje novega vedenja. V tej fazi posameznih postane še bolj prepričan, da bo lahko nadaljeval svojo spremembo.

06. PONOVITEV ALI RELAPS Pri vsaki spremembi so ponovitve oziroma relapsi pogost pojav. Ko gre posameznik čez to fazo, bo morda doživljal občutke neuspeha, razočaranja in frustracije. Vendar pa je ključ do uspeha to, da tudi neuspehi ne spodkopljejo samozavesti. Treba je razmisliti, zakaj se je ponovitev zgodila in kaj lahko storimo, da se to ne bi ponovilo.

Da bi uspeli, morate razumeti tri najpomembnejše elemente pri spreminjanju vedenja: 01. Pripravljenost za spremembo: Ali imate vire in znanje za uspešno uvajanje trajnih sprememb?

02. Ovire za spremembe: Ali vam kaj preprečuje, da bi spremenili svoje vedenje?

03. Pričakujte relapse: Kaj bi lahko sprožilo vrnitev v nekdanje vedenje?

varno žuranje

Avtor: Martin Skobe

Žuranje, izraz, ki običajno pritiče mlajšim generacijam in nas v glavnem asociira na dinamiko mladosti, ob večjih dogodkih (novo leto, Martinovo, gasilske veselice, ohceti, rojstnodnevne zabave) pa neizogibno »prevzame« tudi vse ostale starostne skupine. Gre za pomembno obliko sprostitve, druženja in proslavljanja, hkrati pa lahko prinaša tudi nekaj nezaželenih ali celo nevarnih posledic. Zaradi aktualne epidemiološke krize so oblike druženja, sploh pa »žuranje«, močno spremenjene, zato je treba prav zdaj še najbolj poskrbeti za lastno zdravje in zdravje ostalih.

ŽURANJE IN ALKOHOL V kontekstu pravega (javnega/zasebnega) žura se je skoraj nemogoče izogniti uživanju alkoholnih pijač, ki so postale že tradicionalna spremljevalka slavij, veseljačenja in zabave. Po podatkih Rediffa (2014) je Slovenija na devetem mestu globalne lestvice letne porabe alkohola na prebivalca s 15,6 litri. Pravo vrednost dobi podatek ob pridružitvi analize Agencije za varnost prometa (2021), da je vožnja pod vplivom alkoholiziranosti v obdobju 2019–2020 odgovorna za več kot 2900 prometnih nesreč, in za tretjino prometnih nesreč s smrtnim izidom. V okviru boja proti vožnji pod vplivom alkohola in sami porabi alkohola je nastalo mnogo iniciativ, med drugim »Vozimo pametno«, »Kolkor kapljic, tolk nesreč«, »Varno, brez alkohola«, z namenom ozaveščanja prebivalstva o posledicah prekomernega uživanja alkohola. Vožnja pod vplivom alkohola je tako ena glavnih negativnih posledic nevarnega žuranja.

Glede pitja alkohola na zabavah vam lahko predamo nekaj nasvetov: • Začrtajte zgornjo omejitev užitega alkohola, • ne mešajte alkoholnih pijač (držite se ene vrste alkohola), • pod nobenim pogojem ne vozite pod vplivom alkohola (četudi ste »zgolj« blago opiti), • vnaprej se dogovorite za prevoz ali pokličite katero od prevoznih služb, • na žur se odpravite s prijatelji, ki bodo v primeru prekomerne količine alkohola poskrbeli za vas (naj bo vsaj eden član druščine trezen), • sami si nalivajte pijačo (v primeru domače zabave), • ob uživanju alkohola spijte zadostne količine vode.

Ob tem je smiselno poudariti, da se je mogoče kvalitetno zabavati tudi brez uživanja alkohola in psihoaktivnih substanc.

Nekaj uporabnih številk in aplikacij prevoznih služb: LJUBLJANA Cammeo Taxi Ljubljana – 01 777 12 12 Taxi Laguna Ljubljana – 031 492 299 Taxi Metro – 080 11 90 MARIBOR Cammeo Taxi Maribor – (02) 707 12 12 Taxi Plus – 080 11 12 KOPER Cammeo Taxi Koper – (0) 5 777 1212 Taxi Port Koper – 040 671 086

BOLJ ODMEVNI »ŽUR« PLACI IN DOGODKI Resda so se diskoteke znašle na črnem seznamu aktualnih ukrepov za zajezitev bolezni covid-19, toda vseeno z vami delimo primere znanih klubov in dogodkov v različnih predelih Slovenije, ki se lahko znajdejo na vašem »bucket-listu«, ko se zdravstvena situacija stabilizira.

Na področju Ljubljane so vsekakor najbolj vplivni klubi Cirkus, Cvetličarna, Jet Bar, Shooters klub, Klub K4, Orto bar, Soho Ljubljana, Kurzschluss klub, številni klubi znotraj AKC Metelkova mesto itn. V začetku poletnih mesecev (junij) denimo na Kardeljevi ploščadi običajno poteka Tušev tek barv, Škisova tržnica ob zaključku ponuja spektakularen koncert, čez vse leto pa potekajo spoznavni žuri, ki jih organizirajo študentske organizacije različnih fakultet in univerz (UM, UL, UP). V Kranju »žurerje« gosti Planet Tuš Kranj, Domžale slovijo po Life klubu, Maribor razpolaga s Klubom KMŠ, Disco planetom Maribor, Štukom, Klubom PlusMinus. V Celju lahko obiščete Disco planet Celje, Branibor klub, Mansion. V obalno-kraški regiji pa med znane klube sodijo Tivoli club Portorož, Sky club Koper …

Opomnik: V primeru obiska kluba poskrbite zase in ostale ter si priskrbite potrdilo PCT. Ne udeležujte se zabav bolni! #ŠirimoSolidarnost Žuranje in spolni odnosi: V kontekstu (javnih/zasebnih) zabav je treba poskrbeti tudi za lastno varnost in varnost udeleženih na področju spolnosti. Nezaščiteni spolni odnosi z neznanci so lahko potencialen vir številnih spolno-prenosljivih bolezni (aids, hepatitis B, gonoreja, klamidija idr.), zato se je smiselno zaščititi. Bodite odgovorni in s seboj vedno vzemite kondome ter s tem preprečite neželene posledice. V duhu projekta Društva DIH: »Pamet v roke, kondom na glavo!«

ZAKLJUČEK

Udeleževanje zabav je povsem normalna družbena dinamika, ki jo je smiselno spodbujati, saj je pomemben vir socializacije, sprostitve in druženja, hkrati pa se je treba zavedati posledic neodgovornih dejanj, ki lahko močno determinirajo življenja udeleženih. Ravnajmo odgovorno, poskrbimo zase in za druge ter širimo zavest o varnem žuranju!

Varno žuranje = dobro žuranje!

ZDRAVSTVENE STORITVE ZA ŠTUDENTE Avtorica: Nikolaja Bukovšek

Zdravje v Sloveniji postavljamo najvišje na lestvici vrednot, kljub temu pa mu vseeno ne posvečamo dovolj pozornosti. Zato smo v nadaljevanju zbrali koristne informacije o zdravstvenem zavarovanju, kako si lahko študent priskrbi osebnega zdravnika v kraju šolanja, dobi ustrezno nego v nujnih primerih in tudi lokacije lekarn.

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Vsak študent mora poskrbeti, da ima urejeno ustrezno zavarovanje. Pri rednih in izrednih študentih zadošča osnovno zdravstveno zavarovanje, študentje brez statusa in tuji študentje pa morajo imeti urejene tudi druge oblike zavarovanja, vključno z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem.

V Sloveniji poznamo dve vrsti zdravstvenega zavarovanja, ki se med seboj dopolnjujeta, in sicer: Obvezno zavarovanje, ki ga mora imeti vsak državljan RS, in krije večji del stroškov zdravljenja, preostali del pa krije dopolnilno zavarovanje. Če si posameznik dopolnilnega zavarovanja ne uredi, preostali delež zdravstvene storitve, ki ga obvezno zavarovanje ne krije, plača sam.

Dopolnilno zavarovanje: ker so doplačila zdravstvenih storitev visoka, je najbolje skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in si s tem zagotoviti kritje celotnih stroškov zdravljenja.

01.

02.

Kako si urediti zdravstveno zavarovanje, če ste dijak ali študent, mlajši od 26 let?

Dijaki in študentje, ki imajo status, so zdravstveno zavarovani kot družinski člani (torej so zavarovani po svojih starših) vse do 30. 9. v letu, ko dopolnijo 26 let. Kot družinski člani so lahko zavarovani tudi izredni študentje, če so mlajši od 26 let, če niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje.

Več o zdravstvenem zavarovanju si lahko preberete v Škisovi popotnici 20212/22.

Študij izven stalnega prebivališča

Študent, ki študira izven kraja stalnega prebivališča, ima pri opredelitvi ali izbiri osebnega zdravnika dve možnosti.

01. Za svojega osebnega zdravnika izbere nekoga iz Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani (v primeru študija v Ljubljani), zdravnika, ki deluje v sklopu Dispanzerja za zdravstveno varstvo študentov Maribor (v primeru študija v Mariboru) ali zdravnika iz Šolskega dispanzerja v Zdravstvenem domu Koper (v primeru študija na Primorskem). Opredelitev oziroma izbira osebnega zdravnika v kraju študija študentu omogoča celovito zdravstveno oskrbo v primeru bolezni, poškodbe ipd.

Menjava osebnega zdravnika: Menjavo osebnega zdravnika lahko vsaka zavarovana oseba opravi po preteku enega leta od prejšnje izbire. Osebnega zdravnika lahko zavarovana oseba izjemoma zamenja tudi prej, in sicer v primeru, da je njen osebni zdravnik več kot tri mesece neprekinjeno odsoten zaradi bolezni, porodniškega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov ali v primeru, da je odšel na delo v drug kraj. Po prenehanju navedenih razlogov lahko zavarovanec ponovno izbere prejšnjega osebnega zdravnika. Eden izmed razlogov za menjavo osebnega zdravnika pred pretekom enoletnega roka od prejšnje izbire je tudi dolgotrajnejša ali stalna preselitev v drug kraj.

Postopek menjave osebnega zdravnika/zobozdravnika/ginekologa: Študent se oglasi v novo izbrani ambulanti in izpolni obrazec »Izjava o izbiri osebnega zdravnika«. Odjavo pri prejšnjem zdravniku in prenos zdravstvenega kartona, skupaj s kritjem materialnih stroškov, opravi zavarovalnica. Ko študent doštudira, se lahko po istem postopku vrne k splošnemu zdravniku v kraju stalnega prebivališča.

02. Študent se ne odloči za menjavo osebnega zdravnika. V tem primeru je študent upravičen le do nujne pomoči v primeru nenadne bolezni ali svežih poškodb, kontrole in nadaljevanje zdravljenja pa mora opraviti pri osebnem zdravniku.

ZDRAVSTVENE STORITVE ZA ŠTUDENTE UNIVERZE V LJUBLJANI Republika Slovenija je ustanovila Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ), v katerem zagotavljajo celostno zdravstveno oskrbo študentom, ki študirajo v Ljubljani, torej dodiplomskim in podiplomskim študentom ter tujim študentom in njihovim učiteljem. Na enem mestu izvajajo programe s področja preventive kot kurative (obvezna cepljenja, zdravstveno vzgojo, sistematske zdravstvene preglede, preglede s področja splošne medicine, zobozdravstva, ginekologije, psihiatrije in klinične psihologije).

Zdravstveni dom za študente Ljubljana Aškerčeva cesta 4 1000 Ljubljana http://www.zdstudenti.si Telefon: 01 200 74 25 E-pošta: zdstudenti@siol.net Na tej lokaciji je študentom na voljo sedem specialistov in specialistk splošne in družinske medicine. Splošna ambulanta, ki deluje v okviru ZDŠ, se nahaja tudi v študentskem naselju v Rožni dolini (blok VIII), kjer

deluje ena specialistka družinske medicine. Prav tako v ZDŠ delujeta tudi dva ginekologa, sedem zobozdravnikov, psihiater, psihologinja ter dve specialistki klinične psihologije. Pred vsakim obiskom katerekoli ambulante se je treba za termin dogovoriti v času delovnih ur izbranega zdravnika. Telefonske številke, delovne čase in ostale informacije najdete na spletni strani ZDŠ.

Nujna medicinska pomoč: študentom so v Ljubljani na voljo tudi dežurne ambulante, ki jih lahko obiščejo v primerih potrebe po nujni medicinski pomoči. K nujni medicinski pomoči spada izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena oziroma pri kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti.

24 ur na dan deluje v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhod z Bohoričeve ulice) ambulanta splošne nujne medicinske pomoči. V primeru življenjske ogroženosti pokličejo na 112.

Nujna zobozdravstvena pomoč: ob sobotah, nedeljah in praznikih med 8. in 13. uro v kletnih prostorih Zdravstvenega doma Ljubljana Center, Metelkova ulica 9, deluje ambulanta za zobozdravstveno nujno medicinsko pomoč. Vsako noč med 21. in 4. uro deluje v istih prostorih nočna zobozdravstvena ambulanta.

Storitve v tej ambulanti spadajo med nadstandardno dejavnost, kar pomeni, da ne sodijo med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato je del stroškov samoplačniških. Telefon ambulante za nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč je 01 472 37 18.

ZDRAVSTVENE STORITVE ZA ŠTUDENTE UNIVERZE V MARIBORU Redni in izredni študentje Univerze v Mariboru imajo zagotovljeno preventivno in kurativno zdravstveno varstvo, ki se izvaja v Dispanzerju za zdravstveno varstvo študentov v Mariboru (DZVŠ). Prvo pomoč lahko študentje dobijo tudi v katerikoli ambulanti v Mariboru. V sklopu študentskega dispanzerja poleg preventivne in kurativne ambulante delujejo še zobna in ginekološka ambulanta, laboratorij in mentalno-higienska posvetovalnica.

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Dispanzer za zdravstveno varstvo študentov Ob parku 5, 2101 Maribor https://www.zd-mb.si/ Telefon: 02 22 86 200 E-pošta: info@zd-mb.si

Na Gosposvetski 84 v Mariboru ob ponedeljkih popoldan deluje tudi psihološka svetovalnica za študente.

Potrebne telefonske številke in ordinacijske čase lahko preverite na spletni strani ŠOUM.

ZDRAVSTVENE STORITVE ZA ŠTUDENTE UNIVERZE NA PRIMORSKEM Študentom Univerze na Primorskem so v Zdravstvenem domu Koper, natančneje v šolskem dispanzerju, na voljo štiri zdravnice. Študente za sistematske preglede zdravstveni dom razporeja sproti glede na interno organizacijo dela njihovih zdravnic. Študenti, ki potrebujejo obisk pri zdravniku zaradi bolezni, morajo predhodno poklicati na telefonski številki 05 664 72 84 ali 05 664 72 85. Izjema so urgentna stanja, ki seveda ne potrebujejo predhodnega naročanja.

Zdravstveni dom Koper Center Dellavallejeva ulica 3 6000 Koper https://www.zd-koper.si/sl/ Telefon: 05 664 71 00 E-pošta: info@zd-koper.si

DEŽURNE LEKARNE PO SLOVENIJI Dežurne lekarne zagotavljajo 24-urno preskrbo prebivalstva z zdravili.

Te so: LJUBLJANA: Lekarna pri Polikliniki, Njegoševa cesta 6K TRBOVLJE: Lekarna Trbovlje, Rudarska cesta 12 CELJE: Celjske lekarne Celje, Lekarna Center, Stanetova ulica 13a NOVA GORICA: Lekarna Nova Gorica, Rejčeva ulica 2 KOPER: Lekarna Koper, Kidričeva ulica 2 NOVO MESTO: Lekarna Novo mesto, Kandijska cesta 1 KRANJ: Lekarna Kranj, Bleiweisova cesta 8 MARIBOR: Lekarna Tabor, Ljubljanska cesta 9 PTUJ: Lekarna Ptuj, Trstenjakova ulica 9 in Lekarna Toplek – koncesionar, Potrčeva cesta 23 MURSKA SOBOTA: Lekarna Murska Sobota, Kocljeva 2 VELENJE: Lekarna Center, Vodnikova cesta 1

projekti zveze škis in študentskih klubov

Študentski klubi so tisti, ki se zavzemajo za dobrobit študentov in dijakov na lokalni ravni. Klubi se trudijo študentom in dijakom ponuditi veliko ugodnosti in zanimivih dogodkov, kot so športni dogodki, potopisna predavanja, izleti in potovanja, glasbene prireditve in podobno.

S svojim delovanjem uresničujejo interesne in obštudijske dejavnosti, njihova glavna ideja pa je, da lahko študentje vse to dobijo v domačem kraju. Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) pa je krovna organizacija študentskih klubov, namenjena zastopanju interesov in povezovanju študentskih klubov na nacionalni ravni, izobraževanju, informiranju in organiziranju nacionalnih študentskih projektov.

Klub ov Klub rado

Klub zgornjesavinjskih ov

ov Klub

ov

ov

ov

Kranj

e doline

Kamnik of

Klub tolminskih

ov

ov

Klub zamejskih ov

ov Klub idrijskih

Klub litijskih in

Poljanske doline

ov Brezovica

ovskih ov

ov

ov

Klub ajdovskih

ov

ov

ov in ov

dijakov

Notranjski i

ov

ov

klub

b

ostojna in Pivka Klub ko

Klub izolskih

ov

ov in dijakov

Klub

ov oper

ov Piran

ov Ilirska Bistrica

Klub mariborskih

o- Klub prekmurskih ov

ov

-mladinski

klub Klinka Klub kor

Klub

ov

ov

ov

Slovenskih goric

,

Lendava

Pr

Selnice in Lovrenca

klub ov

i

i

Slovenska Bistrica

klub

Klub

ov

ov elje

ov

ov ov

regije in Obsotelja

e fare

r

Klub trboveljskih ov klub Klub zasavskih

Klub ptujskih

Dravinjske doline

Klub

a

organizacija

ov

Hrastnik

i klub

Klub posavskih ov

Sevnica ov Trebnje

ov Br Ptjeln

o novo ov

Klub belokranjskih ov

e

e

tov

PROJEKTI S PODROČJA ZDRAVE PREHRANE Zveza ŠKIS: Škisov zdrav zajtrk

Na Zvezi ŠKIS se zavedamo, kako pomemben je zdrav način življenja, vse od rednega gibanja in fizične aktivnosti pa do redne in uravnotežene prehrane. Prav iz tega razloga vsako leto izvajamo projekt Škisov zdrav zajtrk, s katerim naslavljamo mlade in jih spodbujamo, da kljub jutranji časovni stiski, ki nam je verjetno vsem dobro poznana, namenijo nekaj minut svojemu zajtrku, saj z njim dobimo energijo za začetek dneva in spopadanje s prvimi izzivi v dnevu. Projekt poteka letno na Foersterjev trgu pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študentski klubi pod okriljem Zveze ŠKIS pripravljajo zdrave zajtrke v svojem lokalnem okolju.

Študentski klub Žalec: Spoznajmo prehrano

Mladi pogosto pozabimo na pomen zdrave in uravnovešene prehrane.

Zato je v sklopu Meseca sociale in zdravja Študentski klub Žalec pripravil webinar, ki je udeleženim mladim podal vse potrebne informacije o prehrani, kot tudi to, da lahko zdravo jemo, brez da bi v trgovini plačevali visoke zneske.

PROJEKTI ZA SPODBUJANJE AKTIVNEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA Subvencije za cenejše športne aktivnosti

Študentski klubi spodbujajo zdrav in aktiven način življenja ter športnega udejstvovanja tudi s subvencijami za cenejše športne aktivnosti. Svojim članom in članicam ponujajo cenejše športne aktivnosti, kot so članarine za fitnes, vodene vadbe, športno plezanje, brezplačno rekreacijo, odbojko na mivki v poletnih mesecih, cenejše smučarske vozovnice ipd.

Pomembno je, da se mladi rekreirajo, zato jim želijo šport približati in omogočiti, da si lahko rekreacijo privoščijo po ugodnejši ceni ali brezplačno. Pozanimajte se, ali tudi vaš študentski klub ponuja to možnost!

Enodnevna smučanja: Katschberg, smučišča čez mejo ter v Sloveniji

Nassfeld

in

ostala

Skupinska smučanja so dogodki, ki jih organizira veliko študentskih klubov. Smučanje je šport, ki je zelo zaželen med člani študentskih klubov, vendar je za marsikoga (pre)velik finančen zalogaj. Tako se veliko klubov vsako leto odloči in pomaga študentom pri zmanjšanju tega stroška. Glavni cilj tovrstnih projektov je, da smučanje postane dostopnejši šport za vse mlade.

Študentski klub Kamnik: 25 vrhov za 25 let ŠKK

Projekt 25 vrhov za 25 let ŠKK so izvedli z namenom, da mlade spodbudijo k športni aktivnosti in jih za njihov trud tudi nagradijo. Pri projektu so sodelovali z Veliko Planino (natančneje z Zelenim robom), kjer so vsakemu članu, ki je osvojil vsaj en vrh, za nagrado nudili brezplačen obrok. Bolj zagrete pohodnike, ki so osvojili vsaj 15 vrhov, pa so nagradili s praktičnimi pripomočki (planinska oprema in obleka), ki jih bodo v prihodnosti motivirali k športni aktivnosti in gibanju v naravi.

Študentski klub GROŠ: Grošev pohod na Grmado in Joga

Študenti organizirajo pohod na lokalni vrh, in sicer na Grmado na Mali gori. Po približno uri hoje dosežejo vrh in si privoščijo zasluženo malico.

Prav tako pa organizirajo jogo, ki omogoča članom aktivno druženje, sprostitev in rekreacijo. Vadba je podprta tudi s strokovnim znanjem.

Klub študentov Sežana: #FitZaDobroBit

Zaradi epidemije COVID-19 se je življenje po svetu ustavilo. Vse dejavnosti so se ustavile, med drugim tudi šport. Zaradi pomena športa v povezavi z zdravjem so se na Klubu študentov Sežana odločili, da bodo organizirali sklop 6 delavnic, na katerih so gostili različne športne strokovnjake.

Vsak teden (petek) so govorili o različnih tematikah športa.

Laški akademski klub: Adrenalinski izlet

V septembru so organizirali enodnevni adrenalinski izlet z namenom oddiha za vse študente in dijake. Izlet je zajemal spust po z ziplinom Olimpline, Črna na Koroškem, in supanje na Velenjskem jezeru. Za zaključek pa so se posladkali še z vaflji podjetja VAFL.

Notranjski študentski klub: Heksnfest

Heksnfest je tradicionalen projekt športa, kulture in zabave. Študentom omogočijo brezplačno udeležbo na turnirjih, različnih vadbah, kjer se lahko družijo in ukvarjajo športom in so za to še nagrajeni s praktičnimi nagradami. Tako vsem študentom popestrijo poletje in jim omogočijo aktivno preživljanje prostega časa.

Klub prekmurskih študentov: Fit-Fest

V Klubu prekmurskih študentov skrbijo tudi za športno udejstvovanje mladih med poletnimi počitnicami. Tako v sklopu projekta Fit-Fest organizirajo različne športne aktivnosti, kot so recimo športna tekmovanja, različni tečaji in vadbe. Do sedaj so organizirali že teniške tečaje in turnirje, kros, se s kolesi odpravili na najvišji vrh Prekmurja, Sotinski breg, izvedli tečaje samoobrambe ter visokointenzivne treninge pod vodstvom licenciranega trenerja. V sklopu projekta poskušajo predstaviti tudi nove in manj poznane športne panoge, ena izmed teh je recimo bila ultimate frisbee.

Klub jeseniških študentov: Zipline Dolinka s KJŠ-jem

Študentski klub organizira odpravo na zipline. Namen je graditi dobre medsebojne odnose in prijateljstva ter preživljanje zabavnega in športno aktivnega prostega časa v naravi v obliki adrenalinske izkušnje.

Društvo novomeških študentov: Grem domov v Novo mesto in Nočni pohod na Gorjance

Ob koncu izpitnega obdobja se študenti vsako leto odpravijo peš v Novo mesto. Grem domov v Novo mesto je že tradicionalni projekt, ki je v letu 2020 potekal že 15. leto zapored. V sklopu nočnega pohoda na Gorjance se študentje v večernih urah z baklami odpravijo na pot proti najvišjemu vrhu Dolenjske – Gorjancem. Na vrhu jih pričaka malica, po kakovostnem druženju pa se odpravijo še nazaj v dolino. Projekta se vsako leto udeleži več kot 30 mladih iz Novega mesta in okolice.

PROJEKTI S PODROČJA (VARNE) SPOLNOSTI Zveza ŠKIS: Varno s ŠKIS-om

V Sloveniji in po svetu živi vse več ljudi, ki živijo okuženi z virusom HIV. Zato Svetovni dan boja proti aidsu prinaša sporočilo upanja, strpnosti, solidarnosti in razumevanja do okuženih, hkrati pa ljudi informira in ozavešča o pomenu varne spolnosti, da bi zmanjšali število okuženih.

Ob 1. decembru se vsako leto aktivirajo tudi študentski klubi po Sloveniji, ki v podporo obolelim opozarjajo in ozaveščajo o tej bolezni. V sodelovanju z Zvezo ŠKIS študentski klubi pripravijo akcije deljenja rdečih pentljic, brošur ter kondomov. Zanimanje klubov za izvedbo projektov s socialnega in zdravstvenega področja je vse večje, kar se kaže tudi v vsakoletnem doseganju rekordnega števila sodelujočih pri projektu.

Klub litijskih in šmarskih študentov – KLIŠE: (Ne)klišejska spolna vzgoja Spletno predavanje s študentko zdravstvene fakultete z namenom razbijanja tabu tem, povezanih s seksom, menstrualnim ciklusom, metodami kontracepcije in ostalimi dilemami, ki se jih pri pouku biologije nismo dotaknili. Pogovor je stekel tudi v smeri trajnostnega ravnanja glede higienskih pripomočkov pa tudi kontracepcijskih sredstev.

Klub koroških študentov: Imejmo se radi, a varno

Projekt je potekal v prostorih KMKC Kompleks. Kot del projekta je predaval Sebastijan Sitar iz kulturnega društva Legebitra. Dogodek je potekal v sodelovanju z zavodom Koroška Pride. Dogodek je potekal zaradi potrebe po izobrazbi mladih o spolno prenosljivih boleznih.

Klub mariborskih študentov: Kontracepcija brez hormonov

Mnogi študentje in dijaki se nimajo priložnosti konkretno izobraziti o možnostih kontracepcije, ene izmed teh tudi manj znane – naravne metode. Katja Podbevšek, študentka socialne pedagogike, je članom Kluba mariborskih študentov predstavila prej omenjene metode, njihove prednosti in slabosti.

PROJEKTI S PODROČJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA Zveza ŠKIS: DUŠEVNO = POMEMBNO in spletna kampanja Naj se ti ne zrola

Projekt je potekal v letu 2021, v njegovem okviru pa je bilo organiziranih 6 dogodkov z vsebinami, ki so pokrivale tematike duševnega zdravja. S projektom je Zveza ŠKIS želela mlade opremiti s koristnimi informacijami o ohranjanju dobre duševne kondicije, posebej v luči trenutnih razmer. Vsak dogodek je posvečen specifični tematiki, ki so jo predstavili različni predavatelji s tega področja. Do sredine decembra so bili organizirani dogodki: Do nazga!, Gospodar časa, Pometi s stresom!, Skrb zase v času kriz(e) in Kako začeti najtežje pogovore?

V sklopu projekta v sodelovanju s ŠOS poteka tudi spletna kampanja »Naj se ti ne zrola«, s katero ozaveščajo o pomembnosti duševnega zdravja za študente in razbijamj stigmo. Akcija poteka na Facebooku in Instagramu.

Klub litijskih in šmarskih študentov – KLIŠE: KlišAID - skoči na Kliše po moč Na Klišeju so z 9. septembrom začeli z 1-letnim projektom KlišAID skoči na Kliše po moč, v okviru katerega nudijo brezplačne pogovore s svetovalkama Heleno Ditar, spec. psihoterapije (na sedežu Klišeja), in Alenko Žavbi, mag. socialne pedagogike (po Zoomu). Individualna svetovanja potekajo ob torkih in četrtkih, z uro po dogovoru. Posamezen pogovor oziroma svetovanje traja 60 minut in je zaupne narave. Prijave na individualne posvete so možne po e-pošti klise.aid@gmail.com ali prek obrazca, tudi če potrebujete le pogovor.

Klub študentov občine Koper

Klub je organiziral kar nekaj predavanj o duševnem zdravju. Med njimi je tudi Prva roka ŠKOK-a: Živeti z obsesivno kompulzivno motnjo. O duševnih motnja obstaja neskončno število mitov, ki jih zdravi ljudje ne razumejo. Ravno zaradi nerazumevanja in strahu pred neznanim prihaja do stigmatizacije in socialne distance do oseb s tovrstno družbeno stigmo. Organizirali so cikel predavanj Prva roka KŠOK-a, kjer so želeli zgodbe o duševnih motnjah in drugih zdravstvenih težavah posredovati iz prve roke. Svojo prvo roko je podala študentka pedagogike Zala Starc, ki živi z obsesivno kompulzivno motnjo. Izvedli so tudi predavanje Osamljenost, ki ga je predavala Anja Gruden, asistentka na Oddelku za socialno pedagogiko UL PEF. Predavanje je potekalo po aplikaciji Zoom, celoten posnetek pa je dostopen tudi na njihovi Facebook strani.

Predstavitev EFT tehnike (tapkanje) za samopomoč v čustveni stiski pa je prav tako dostopno tam.