Po Zlatorogovih sledeh med Komno in Voglom

Obiskovalci gora v bronasti dobi

Rekonstrukcija poznoanti~ne stavbe v Kalu na Zadnjem Voglu Kamniti temelji poznoanti~ne stavbe v Kalu na Zadnjem Voglu

Voja{ki pasni okov iz 5. stoletja po Kr. s Poljanice na Zadnjem Voglu

V bližini ognji{~a so na{li ~repinje lon~enih posod, kamniti pu{~ici in strgala. Na obmo~ju Lepe Komne so se sledi rudarjenja ohranile kot ogromne prekopane povr{ine – ovalne rudne jame s premerom in globino do nekaj metrov. Med Komno in Krnom ni sledov rudarjenja, kajti med prvo svetovno vojno je bilo to povr{je prekopano zaradi voja{kih poti, tovornih ži~nic in {tevilnih voja{kih stavb. V srednjeve{kem dokumentu oglejskega patriarha je omenjen tako imenovani transalpinski prehod med Bohinjem in Poso~jem. Vodil je ~ez Škrbino vzhodno od Podrte gore in je veljal za strate{ko najpomembnej{o tovorno pot. Na robu planine Za Migovcem so {e dobro ohranjeni ostanki te tlakovane poti.

Po sledeh ajdov med Bohinjsko Bistrico in Pe~ano pod Ratitovcem:

BOHINJSKA BISTRICA–AJDOVSKI GRADEC–PLANINA PE^ANA–BOHINJSKA BISTRICA

Opis poti: Pot na Ajdovski gradec vodi mimo železni{ke postaje v Bohinjski Bistrici po prisojnem pobo~ju na vrh hriba. Do planine Pe~ana se peljemo po cesti mimo Nem{kega Rovta sprva za Sor{ko planino, nato levo v smeri Škofje Loke. Pred Bitenjsko planino zavijemo na ozna~eno gozdno cesto za Ratitovec.

^as celotne poti: 5 ur

Ajdovski gradec

Ajdovski gradec

Bohinj je poseljen že 2700 let – od starej{e železne dobe. Od takrat so poznane naselbine Ajdovski gradec, Dunaj pri Jereki, Lepence in njim pripadajo~a grobi{~a: Bitnje, Jereka in Lepence. Naselbina na Ajdovskem gradcu je bila neprekinjeno obljudena od železne dobe skozi rimsko obdobje v nemirni ~as propadajo~ega rimskega imperija (5.– 6. stoletje po Kr.). V poznorimskem obdobju postane Ajdovski gradec refugij – zato~i{~e staroselcev. Naselbino z naravno strate{ko lego je varovalo {e danes vidno obzidje. Znotraj obzidja se nahajajo umetno izravnane terase, na katerih so bile postavljene stavbe. Stavbe so imele kamnite temelje, na katere je bila postavljena lesene konstrukcija. Poleg železarstva so bile poglavitne gospodarske panoge poljedelstvo, živinoreja in lov. Od rimskega ~asa naprej so za potrebe živinoreje in verjetno tudi rudarstva izrabljali že visokogorski svet Julijskih Alp.

Planina Pe~ana je stara planina na Jelovici z rudarsko in s plan{arsko tradicijo. Leži pod severnim pobo~jem Ratitovca, kjer je {e viden vhod v rudnik železove rude iz 19. stoletja. Celotno obmo~je je bogato z železovo rudo, rudne jame opazimo tudi na obrobju planine, v smrekovem gozdu. Planina je bila obljudena že v rimski dobi, v pisnih virih pa jo prvi~ omenjajo leta 973 po Kr., ko je ležala na meji posestva freisin{ke {kofije. Najstarej{o poselitveno to~ko so odkrili na osrednjem delu planine, kjer so na{li rimsko bronasto zaponko, stekleno jagodo, poznoanti~no železno zaponko in mnogo odlomkov kerami~nih posod. Med kerami~nimi posodami so zna~ilni zgodnjesrednjeve{ki lonci z izvihanim ustjem in okrasom valovnice ter reber na ramenu, ki sodijo že med posodje slovanskega prebivalstva.

Rekonstrukcija zgodnjesrednjeve{kega lonca s planine Pe~ana

Po sledeh prvih pastirjev v Krmi:

KRMA–ZGORNJA KRMA–KRMA

Opis poti: Na koncu makadamske ceste v slikoviti dolini Krme se za~ne steza med gozdom po~asi dvigovati proti visokogorskim pa{nikom v Zgornji Krmi.

^as celotne poti: 5 ur

Krma je najdalj{a od treh dolin, ki se zajedajo v osr~je Triglavskega pogorja. Oklepajo jo strme stene Rjavine, Dra{kih vrhov in Debele pe~i. V zgornjem delu se dolina zoži in se nato nad zatrepom Polje pahlja~asto razcepi na vrsto travnatih dolin. Pa{ne povr{ine Zgornje Krme sežejo prav pod vznožji Triglava in Rjavine. Zgornja Krma je bila obljudena že v bronasti dobi, kar dokazuje najdba bronaste sulice.