Po sledeh bronastega zvonca v fužinskih planinah

Planina Blato je izhodi{~e za visoke planine Krstenica, Laz, Dedno polje, Vi{evnik, Ov~arija in Pri jezeru. Železovo rudo, nakopano na teh planinah, in oglje, ki so ga kuhali v gozdovih med planinami, so spravljali v dolino po tlakovanih kamnitih tovornih poteh. Ohranili so se {tevilni ostanki teh starih poti.

Planina Krstenica je imela v vseh zgodovinskih obdobjih zaradi son~ne lege nad gozdno mejo, vodnih virov in nahajali{~ železove rude dobre možnosti za rudarstvo in plan{arstvo. Najstarej{a znana stavba je iz poznoanti~nega obdobja. Obljudenost v zgodnjem srednjem veku dokazuje železna suli~na ost, ki je bila verjetno lovsko orožje. V ravni konti na vzhodni strani planine so v travni ru{i ohranjeni temelji stavb iz zgodnjega novega veka. Dana{nje pastirsko naselje s sirarno izvira iz 18. in 19. stoletja. Nekatere pastirske stavbe so vse do danes ohranile avtenti~no arhitekturno izro~ilo bohinjskih planin. Njihova zna~ilnost so vogalni leseni stebri ali kobile, na katere je postavljen bivalni del z odprtim ognji{~em. Spodnji odprti del med kobilami, ve~krat raz{irjen z nadstre{kom, je bil namenjen za zavetje živini. Spodnji in vzhodni del planine Krstenica sta bogata z železovo rudo in tam so {e vidne sledi kopanja. Obmo~ja zna~ilnih okroglih povr{inskih rudnih jam so tudi visoko nad sosednjo planino Jezerce.

Železna suli~na ost s planine Krstenica

Planina V Lazu (kraj{e Laz) je najbolj avtenti~no ohranjeno pastirsko naselje v Julijskih Alpah. Od vseh bohinjskih planin ima Laz najve~ zna~ilnih pastirskih stavb na lesenih vogalnih koleh ali kobilah, ki lo~ijo zgornji bivalni del z odprtim ognji{~em od spodnjega odprtega prostora, namenjenega živini. Lesene stavbe so pokrite s skodlami. Dokazi nekdanjega rudarjenja leže severno nad planino, na položni planoti pod Debelim vrhom, kjer je povr{je prekopano z zna~ilnimi okroglimi povr{inskimi rudnimi jamami. Pod previsom v bližini Žagarjeve glave so na{li kuri{~e iz srednje kamene dobe – mezolitika, ki sodi med najstarej{e ~lovekove sledi v Julijskih Alpah.

Na {ir{em obmo~ju planine Ov~arija ležijo {tiri arheolo{ka najdi{~a. Poznoanti~na to~ka leži nad Štapcami. Na Vodenih Rupah so bili odkriti tudi ostanki dveh ko~ iz rimske dobe, v katerih so se ohranile lon~enina ter bronaste zaponke za spenjanje obla~il. Zraven so na{li {e okra{en bronast zvon~ek z vrezanim napisom URS, ki dokazuje pa{ni{tvo v rimskem obdobju. Spodnji del planine Ov~arija in prostor nad Štapcami sta zna~ilno rudarsko obmo~je iz zgodnjega novega veka. Celotno povr{je je prekopano s povr{inskimi rudnimi jamami, ohranili pa so se tudi ostanki starih tlakovanih poti.

Po Zlatorogovih sledeh med Komno in Voglom:

VOGEL–KOMNA–UKANC–VOGEL

Opis poti: Pot se za~ne z vzponom (ži~nico) na smu~i{~e Vogel – Rjava skala; od tod vodita gozdna steza in cesta do Zadnjega Vogla. Zahodno od »Sirarne« se odcepi steza proti Komni preko prelaza Konjsko sedlo, nato sledi spust do planine Za Migovcem in po dokaj zložni poti do planine Na Kraju – Komne. Ob poti proti Oslovi {krbini leži Poljanica na Lepi Komni. S Komne sledi spust po voja{ki tovorni poti (mulatjeri) v Ukanc.

^as celotne poti: 9 ur

Komna

Planina Vogel Na planini Vogel, ki jo sestavljata Prednji in Zadnji Vogel, se med tovornimi potmi ~ez gorske prelaze prepletajo sledovi rudarstva in plan{arstva, ki sodijo ve~inoma v srednji in novi vek. Rudne jame, ostanki kopanja železove rude, ležijo predvsem na obmo~ju Zadnjega Vogla. V bronasti dobi je bil Bohinj slabo poseljen. Eno redkih najdi{~ tega ~asa so odkrili na planini Kal pod Konjskim sedlom. Tam so na{li 3500 let stare odlomke okra{ene posode, ki so jo tod pustili davni obiskovalci gora. Bohinj je bil intenzivneje poseljen v 7. stoletju pr. Kr.. Nove naseljence so gotovo pritegnila bogata leži{~a železove rude. ^ez Spodnje Bohinjske gore je vso železno dobo potekal živahen promet. Rimska doba je pustila bogate sledove v Spodnjih Bohinjskih gorah. Na planini Kal na Zadnjem Voglu so odkrili {iroke kamnite temelje ko~e iz poznoanti~nega ~asa. V notranjosti je bilo ognji{~e, ob njem novec iz leta 386 po Kr., odlomki lon~enine in brus. Kaže, da je bila ko~a obljudena {e v zgodnjem srednjem veku. Tudi na planini Poljanca na Zadnjem Voglu je stala poznoanti~na ko~a s kamnitimi temelji.

Pravljica o Zlatorogu pripoveduje o rudnih zakladih pod goro Bogatin ter o iskalcih zlate in železove rude. Zgodba odseva velik pomen rudarjenja v visokogorju in obenem kaže na obljudenost Komne že v starih ~asih. Na planini Poljanica so z arheolo{kimi raziskavami odkrili postojanko iz bronaste dobe.

Kamniti pu{~ici z Lepe Komne