Planina Blato je izhodi{~e za visoke planine Krstenica, Laz, Dedno polje, Vi{evnik, Ov~arija in Pri jezeru. Železovo rudo, nakopano na teh planinah, in oglje, ki so ga kuhali v gozdovih med planinami, so spravljali v dolino po tlakovanih kamnitih tovornih poteh. Ohranili so se {tevilni ostanki teh starih poti. Planina Krstenica je imela v vseh zgodovinskih obdobjih zaradi son~ne lege nad gozdno mejo, vodnih virov in nahajali{~ železove rude dobre možnosti za rudarstvo in plan{arstvo. Najstarej{a znana stavba je iz poznoanti~nega obdobja. Obljudenost v zgodnjem srednjem veku dokazuje železna suli~na ost, ki je bila verjetno lovsko orožje. V ravni konti na vzhodni strani planine so v travni ru{i ohranjeni temelji stavb iz zgodnjega novega veka. Dana{nje pastirsko naselje s sirarno izvira iz 18. in 19. stoletja. Nekatere pastirske stavbe so vse do danes ohranile avtenti~no arhitekturno izro~ilo bohinjskih planin. Njihova zna~ilnost so vogalni leseni stebri ali kobile, na katere je postavljen bivalni del z odprtim ognji{~em. Spodnji odprti del med kobilami, ve~krat raz{irjen z nadstre{kom, je bil namenjen za zavetje živini. Spodnji in vzhodni del planine Krstenica sta bogata z železovo rudo in tam so {e vidne sledi kopanja. Obmo~ja zna~ilnih okroglih povr{inskih rudnih jam so tudi visoko nad sosednjo planino Jezerce.
Planina V Lazu (kraj{e Laz) je najbolj avtenti~no ohranjeno pastirsko naselje v Julijskih Alpah. Od vseh bohinjskih planin ima Laz najve~ zna~ilnih pastirskih stavb na lesenih vogalnih koleh ali kobilah, ki lo~ijo zgornji bivalni del z odprtim ognji{~em od spodnjega odprtega prostora, namenjenega živini. Lesene stavbe so pokrite s skodlami. Dokazi nekdanjega rudarjenja leže severno nad planino, na položni planoti pod Debelim vrhom, kjer je povr{je prekopano z zna~ilnimi okroglimi povr{inskimi rudnimi jamami. Pod previsom v bližini Žagarjeve glave so na{li kuri{~e iz srednje kamene dobe – mezolitika, ki sodi med najstarej{e ~lovekove sledi v Julijskih Alpah. Na {ir{em obmo~ju planine Ov~arija ležijo {tiri arheolo{ka najdi{~a. Poznoanti~na to~ka leži nad Štapcami. Na Vodenih Rupah so bili odkriti tudi ostanki dveh ko~ iz rimske dobe, v katerih so se ohranile lon~enina ter bronaste zaponke za spenjanje obla~il. Zraven so na{li {e okra{en bronast zvon~ek z vrezanim napisom URS, ki dokazuje pa{ni{tvo v rimskem obdobju. Spodnji del planine Ov~arija in prostor nad Štapcami sta zna~ilno rudarsko obmo~je iz zgodnjega novega veka. Celotno povr{je je prekopano s povr{inskimi rudnimi jamami, ohranili pa so se tudi ostanki starih tlakovanih poti.
Železna suli~na ost s planine Krstenica
12
Bronasti anti~ni zvon~ek z Vodenih Rup pod Triglavom
13
