moja IPA 1/2020 | Revija IPA Sekcije Slovenije
Ostani doma. Rešuj življenja. Nagovor predsenika Jožeta Senice
IPA državno prvenstvo v veleslalomu Pomerilo se je 80 tekmovalcev
13 Revija IPA Sekcije Slovenije
MOJA IPA Aktualno
2
Ostani doma. Rešuj življenja Kako (pre)živeti pandemijo? IPA Sekcija Slovenije in Policija zavezani k tesnemu
9
sodelovanju tudi v letošnjem letu
Kultura
8
Ob kulturnem prazniku na gledališki predstavi Na koncertu zbrali več kot 6.000 evrov
Šport
9
VIII. državno prvenstvo IPA sekcije Slovenije v veleslalomu Za pomurskimi kegljači uspešno tekmovalno leto “Vincekov” pohod po Štrigovskih hribih
3
Tokrat so jo mahnili na Pečke “Na že osmem tradicionalnem pohodu ob meji
12
Odgovorna urednica: Anita Kovačič Čelofiga Prelom: IPA Slovenija www.ipa.si info@ipa.si IPA Slovenija
8
AKTUALNO | MOJA IPA
OSTANI DOMA. REŠUJ ŽIVLJENJA. Spoštovani IPA člani!
Hvala vam - opravljate veliko in pomembno delo.
Znašli smo se v težkem in negotovem položaju, ki preizkuša meje naše nesebičnosti in požrtvovalnosti.
Jože Senica predsednik IPA Slovenija
Kriza pa je tudi priložnost, da okrepimo občutek za skupnost. V teh časih zato ne pozabite na načela naše organizacije. Bodite Epidemija je dodobra pretresla naš solidarni, priskočite na pomoč vsakdan in nas postavila pred sosedu ali pa pokličite koga, ki v številne izzive ter omejitve, z teh dneh pogreša družbo. namenom, da bi obvarovali najšibkejše in kar najhitreje zajezili Predvsem pa bodite odgovorni do nadaljnje širjenje virusa. Med nami sebe in drugih ter ostanite doma, so člani, ki situaciji navkljub, če le lahko. odhajajo na delo, in se s tem še posebej izpostavljajo. Srečno in obilo zdravja!
1/2020 | 2
AKTUALNO | MOJA IPA
KAKO (PRE)ŽIVETI EPIDEMIJO? Epidemija koronavirusa nas postavlja pred številne izzive v zasebnem in poklicnem življenju. Nova situacija prinaša tudi negotovost, dvome in zaskrbljenost. Takšna občutja so v teh razmerah normalna, miri psihologinja, zaposlena v Slovenski policiji Elizabeta Vovko, članica IPA Slovenije. Nestanovitne razmere in negotova prihodnost resda bremenijo naš vsakdan, a kriza je lahko tudi priložnost, da znova ugotovimo, kaj nam je resnično pomembno v življenju.
Kakšni so psihološki odzivi ljudi v razmerah, v katerih smo se znašli? Na začetku razglasitve epidemije Covid-19 in sedaj po skoraj dveh mesecih socialne izolacije se odzivamo glede na naše izkušnje, situacijo v privatnem življenju in na delovnem mestu. Naš odziv je odvisen od različnih dejavnikov: nekateri živimo v mestu, drugi na podeželju; živimo sami ali s številčno družino; živimo v hiši z vrtom, kjer imamo veliko prostora, ali v manjšem stanovanju, kjer se nimamo kam umakniti pred drugimi družinskimi člani; nekateri smo ekstravertirani in potrebujemo več druženja v vsakdanjem življenju; drugi bolj introvertirani in potrebujemo več časa samo zase. Ta čas je svojevrsten izziv za vsakega izmed nas.
Trenutno stanje je še vedno negotovo, kar nam zmanjšuje občutek varnosti in stabilnosti. Na naše psihično počutje lahko neugodno vpliva daljše obdobje omejenih stikov z ljudmi, spremenjena dnevna rutina, skrb za svoje zdravje in zdravje bližnjih, finančne skrbi. Še posebej so za psihološke stiske ranljivi posamezniki s predhodnimi težavami v duševnem zdravju, ljudje s kroničnimi boleznimi ter vsi zaposleni, ki se v prvih vrstah borijo proti epidemiji. Pri ljudeh se lahko pojavijo različna čustva: strah, ko se počutimo ogrožene; tesnoba, ko imamo občutek, da nismo kos situaciji in nimamo vpliva nanjo; zaskrbljenost, ko si predstavljamo negativne izide trenutnih razmer v prihodnosti; panika, ko imamo občutek, da bo prišlo do katastrofe in da moramo hitro reagirati.
Pojavijo se lahko občutki jeze, impulzivnost in agresivne reakcije. V družinah, kjer je predhodno prisotno nasilje, lahko pride do porasta le-tega. Poveča se zloraba alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Pri posameznikih se lahko pojavijo zanikanje, neustrašnost in podcenjevanje nevarnosti. S tem pa ogrožanje drugih zaradi neupoštevanja predpisanih zaščitnih ukrepov. Po drugi strani pa krizne razmere v nas lahko prebudijo ustvarjalnost, altruizem in pomoč tistim, ki jo potrebujejo, prostovoljstvo. Kako preživeti izolacijo, da virus ne napade naše duševnosti? Kako poskrbeti zase? Skrb zase pomeni, da smo najprej pozorni na svoja razmišljanja in občutke.
1/2020 | 3
AKTUALNO | MOJA IPA
Prisluhnemo sebi, kaj v socialni izolaciji potrebujemo. Za lažje preživetje izolacije je pomembno, da vzpostavimo vsakodnevno rutino, saj nam zagotavlja predvidljivost, poleg tega pa vzpostavlja občutek reda, smisla in nadzora. Poskrbimo za kvaliteten počitek in spanec. Izberimo zdravo prehrano. Ko smo v stresu ali stiski, se nam poveča želja po sladki in mastni hrani, kar pa le poslabša naše počutje. Poskrbimo za zadostno količino fizične aktivnosti, vsaj trideset minut dnevno. Če imamo možnost, se gibajmo v naravi, v nasprotnem primeru pa lahko tudi prostor v stanovanju izkoristimo kot telovadnico. Na spletu je dosegljivih veliko posnetkov ali vodenih treningov različnih telovadnih vaj, pilatesa, joge, itn. Poslužujmo se tehnik sproščanja kot so umirjeno dihanje, čuječnost, progresivno mišično sproščanje ali meditacija.
Ohranjajmo dobre odnose s člani družine in prijateljskih stikov preko sodobnih družabnih komunikacijskih kanalov. Poleg skrbi zase bodimo pozorni na ljudi s katerimi ostajamo doma. Organizirajmo skupno druženje, npr. z gledanje filma, igranje družabnih iger ali ustvarjanje. Rezervirajmo pa tudi čas, ki ga vsak posameznik preživi zase, da ne bomo pod prevelikim pritiskom zaradi nenadne veliko večje količine skupaj preživetega časa. Čas, ki ga imamo na voljo, namenimo prijetnim aktivnostim, npr. branju knjig, poslušanju glasbe, urejanju fotografij. Pomagajmo drugim. S tem, ko zavzamemo širšo perspektivo in se vprašamo, kako lahko pomagamo svojim bližnjim in skupnosti, lažje sprejmemo, kaj se nam dogaja in kako se mi spopadamo z razmerami.
Se moramo bati svojega strahu? Ali si lahko dovolimo, da nas skrbi in da nas je strah? Ni treba, da se bojimo svojih skrbi in strahu. Strah je normalno, običajno čustvo v situaciji, ki je za nas nova in predstavlja negotovost glede prihodnosti. V teh razmerah nas je lahko strah ali nas skrbi, da bi se mi, bližnji ali sodelavci okužili s koronavirusom. Negotovo se lahko počutimo glede trajanja epidemije, njenega vpliva na naše življenje, na morebitno ali tudi dejansko izgubo službe in s tem zmanjšan občutek varnosti. Normalno je tudi, da nas je na začetku epidemije skrbelo, ali bomo imeli dovolj zalog vsakdanjih dobrin, kako bomo lahko poskrbeli za svoje bližnje. Pomembno je, da se ne prepuščamo dolgotrajnim razmišljanjem o razmerah, da nas občutki strahu ne preplavijo. Ne pogovarjajmo se o najbolj katastrofalnih možnih izidih.
Pomagamo si z mislijo, da je takšna situacija le začasna. Za prilagoditev na spremembe ljudje pogosto potrebujemo čas. Če razumemo, da gre za situacijo, ki od nas zahteva prilagoditve le za določen čas, nam to lahko pomaga pri premagovanju neprijetnih občutkov. Sta tesnoba in občutek osamljenosti ta čas normalni čustvi? Tesnoba in občutek osamljenosti sta normalni oziroma naravni čustvi v času negotovosti. Podobno občuti večina ljudi. Občutek osamljenosti pri posamezniku je manjši, če smo v dobri družbi v družini, če imamo z bližnjimi kvalitetne odnose že od prej.
1/2020 | 4
AKTUALNO | MOJA IPA
Občutek osamljenosti je manjši tudi, če smo v stiku sami s sabo. Če znamo biti sami s sabo in za svoj občutek »normalnosti« ne potrebujemo dejavnosti ali ljudi, ki nam zapolnjujejo čas in občutek praznine. V času, ko se ukrepi spreminjajo tako rekoč vsak dan, smo primorani spremljati poročanje medijev in slediti informacijam na spletu, a te so lahko za nas še bolj obremenjujoče. Ali spremljanje vseh teh informacij vodi v še večji strah ali paniko? Kako ohraniti pravo mero? Spremljanje vseh informacij, ki so na voljo, lahko vodi v še večji strah, tesnobo ali paniko. Sploh, če spremljamo nepreverjene informacije, če ves čas sledimo različnim objavam na internetnih forumih in na različnih družbenih omrežjih. Posamezniki in mediji, ki dramatizirajo in posredujejo informacije na senzacionalistični način, lahko še bolj povečujejo občutek strahu in negotovosti. Če smo konstantno soočeni s prizori in novicami glede koronavirusa, nas to lahko prej spravi v stisko kot pa da nam je v pomoč. Zadošča, če enkrat dnevno spremljamo informativno oddajo iz zanesljivih virov, da se seznanimo s tekočimi dogodki in splošno situacijo, da izvemo, kako ustrezno ravnati in sledimo priporočilom. Starejši, še zlasti tisti, ki živijo sami, so zdaj še bolj osamljeni. Kaj lahko naredimo zanje poleg tega, da jim pripeljemo hrano in jih pokličemo po telefonu? Starejši ljudje so najbolj ranljiva skupina v tej situaciji, sploh če so bolni in živijo sami. V času koronavirusa se je še povečalo število prevarantov,
Elizabeta Vovko: "Kriza je možnost za nekaj novega. Če smo si v vsakodnevnem hitenju kdaj zaželeli, da bi se svet ustavil, se je zdaj svet zares ustavil. Končno imamo čas zase."
ki jim ponujajo različne storitve: plačilo položnic, plačljivi prevoz, prodajo različnih zaščitnih sredstev, itn. Starejše lahko opozorimo na možnost zlorab, jim povemo, kam se lahko obrnejo na pomoč ali jim pomagamo sami. Da bi zmanjšali njihov občutek osamljenosti, jih lahko pogosteje pokličemo preko videoklica. Lahko se pogovarjamo z njimi z balkona na balkon, če živimo v večstanovanjski stavbi in je to mogoče. Videli smo že posnetke, ko so v stanovalci v soseskah igrali na inštrumente in peli. Slišala sem za primer, ko je deklica v stanovanjskem bloku ob igranju na violino vedno odprla vrata na hodnik, da je z igranjem osrečila starejšo sosedo.
Starejši se razveselijo tudi napisanih pisem ali risb, ki jim jih narišejo vnuki ali sosedovi otroci. Nekateri morajo delati od doma, poskrbeti še za otroke, družino. Kako organizirati delo in čas? Kako preživeti čas karantene z otroki, še zlasti če morajo starši delati od doma? Izolacija, delo staršev in šolanje otrok od doma predstavlja obremenitev za vse družinske člane. Osnovni cilj je doseči, da bi bila situacija čim manj stresna za vse. Smiselno je ohranjati rutino in določiti, kateri del dneva delamo od doma, kdaj otroci opravljajo šolske obveznosti. Razdelimo si domača opravila.
1/2020 | 5
AKTUALNO | MOJA IPA
Določimo tudi prosti čas, ko imamo skupne sproščujoče aktivnosti kot so igranje z otroki, igranje družabnih iger, sprehodi in druge aktivnosti v naravi. Dopustimo možnost vsem družinskim članom, da imamo čas zase in se lahko umaknemo zase (če imamo prostorsko zmožnost v stanovanju). Otrokom in sebi določimo čas gledanja televizije, uporabe pametnega telefona, igranja računalniških iger. Vikendi naj bodo organizirani nekoliko drugače kot dnevi med tednom, četudi so spremembe majhne. Situacija nas je prisilila v delo na daljavo, fizičnih stikov s sodelavci je občutno manj. Kaj bi svetovala vodjem, kako učinkovito voditi zaposlene na daljavo? Delo na daljavo zahteva jasno opredelitev ciljev dela ter vlog zaposlenih pri doseganju zastavljenih ciljev. Najbolj pomembno pa je ostati osredotočen na ljudi v skupini in ne le na cilje, ki jih morajo doseči. Potrebno je puščati nekaj časa za osebno interakcijo ljudi. K dobri osebni interakciji pripomorejo redni in predvidljivi sestanki preko video klicev. Preko video konferenčne zveze lahko poleg opredelitev nalog postavimo roke, preverjamo njihovo upoštevanje in pregledamo narejeno. Pomemben je pristen odnos do zaposlenih in zaupanje, da posamezniki opravljajo svoje delo, čeprav niso z nami v delovnih prostorih, itn.
Pri delu od doma je seveda vsak zaposleni v drugačnem okolju, vsak s svojimi distraktorji. Pri nekom doma so prisotni domači ljubljenčki, lahko imajo majhne otroke, ki jih prekinjajo med klicem, Kaj smo se o podobnih primerih epidemij oziroma pandemij naučili iz zgodovine? Kakšnim dogodkom so, psihološko gledano, najbolj podobne? Razmeram ob izbruhu vojne, terorističnih napadih, ekonomskih in političnih krizah? Pandemijo koronavirusa v nekaterih prispevkih v medijih strokovnjaki enačijo z razmerami ob izbruhu vojne, večjih ekonomskih krizah. Gre za to, da se zamaje osnovni občutek varnosti, spremlja nas negotovost in pomankanje kontrole nad lastnim življenjem. Doživljanje krize gre običajno skozi določene faze. Ljudje najprej odreagiramo v stanju šoka, smo prestrašeni, izgubljeni, panični, a se hitro poberemo in pridemo k sebi. Druga faza je zanikanje realnosti, ko na svoj star, utečen način poskušamo reševati nove okoliščine, kar se pogosto pokaže kot neustrezno, in to do trenutka, ko ugotovimo, da tako ne gre več. Nato nastopi faza frustracije, obupa. Po ugotovitvi, da je nekega obdobja konec, se po navadi začne faza žalovanja. Ta je za ljudi zelo zdravilna – takrat, ko se dokončno in kvalitetno poslovijo od prejšnjega obdobja.
Temu rečemo faza dokončnega poslavljanja ali dokončnega sprejemanja nove realnosti. Za tem hitro pride faza razvoja, ko smo pripravljeni pogledati, kaj krizna situacija prinaša, katere so nujne spremembe, kaj se moramo naučiti in narediti. Kaj dobrega si vendarle lahko obetamo? Kaj bomo po vašem mnenju premislili na novo, če sploh kaj? Kriza je možnost za nekaj novega. Če smo si v vsakodnevnem hitenju kdaj zaželeli, da bi se svet ustavil, se je zdaj svet zares ustavil. Končno imamo čas zase. Tisti, ki smo v dneh izolacije na svojih delovnih mestih in vpeti v reševanje situacije, tolikšnega časa zase seveda nimamo. Med krizo lahko zavestno raziskujemo, kako razmišljamo, občutimo, se odzivamo in delujemo. Lahko razmislimo o svojih vrednotah, kaj je za nas in naše bližnje pomembno. Pri sebi lahko definiramo na novo ustrezna zdrava vedenja. Lahko odkrijemo, kaj moramo v prihodnje še postoriti zase, za družbo, tudi za planet. V tem času smo zmanjšali emisije ogljikovega dioksida, pokazalo se je, da je Zemlja v tem času manj onesnažena. Imam občutek, da bo tretjina ljudi lahko udejanjila svoje nove načine vedenja, funkcioniranja. Tretjina bo o tem razmišljala in kolebala med tem, ali bi funkcionirala na novo ali bi ostala v starih vzorcih razmišljanja in vedenja. Tretjina pa bo lahko ostane pri starih način vedenja in verjetno že komaj čaka, da se bo svet vrnil na stare tirnice. Vprašanje pa je, če se sploh še bo. Anita Kovačič Čelofiga, IPA Slovenija
1/2020 | 6
AKTUALNO | MOJA IPA
IPA SEKCIJA SLOVENIJE IN POLICIJA ZAVEZANI K TESNEMU SODELOVANJU TUDI V LETOŠNJEM LETU
Predsednik IPA Sekcije Slovenija Jože Senica in tedanja generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar, sta konec januarja letos podpisala letni načrt sodelovanja med policijo in združenjem. Podpisu sporazuma je prisostvoval tudi namestnik generalne direktorice policije Tomaž Pečjak. Kot sta Bobnarjeva in Senica ob podpisu sporazuma poudarila, je medsebojno sodelovanje v obojestranskemu interesu in prispeva k uspešnejšemu opravljanju nalog policije, krepitvi varnostne kulture, promociji Policije in omogoča izmenjavo mednarodnih izkušenj.
Tovrstno sodelovanje policije z združenjem je pozitivno, saj spodbuja udeležbo aktivnih in nekdanjih zaposlenih v policiji, pravosodju ter finančni upravi pri strokovnih, športnih, dobrodelnih in družabnih dogodkih. Takšna druženja pa krepijo ne le profesionalno sodelovanje, temveč tudi prijateljske vezi med pripadniki sorodnih služb doma in v tujini. Kot predvideva načrt, bosta policija in združenje IPA tudi v prihodnje sodelovala pri velikem naboru raznolikih aktivnosti. IPA klubi po vsej Sloveniji namreč načrtujejo organizacijo izobraževalnih, humanitarnih, športnih in družabnih dogodkov.
Tudi letos bodo tako članom IPE na voljo strokovni seminarji iz prve pomoči, treningi varne vožnje, streljanje z zračno puško in pištolo, pa tekmovanja v ekipnih športih, smučanju, tenisu, številni pohodi itd. Za ljubitelje kulture in potovanj pa pripravljajo oglede predstav, plese, koncerte ter izlete po Sloveniji in v druge države. Napovedi dogodkov in aktivnosti si lahko ogledate v podpisanem sporazumu ter na spletni strani združenja IPA. Nina Djordjević, GPU
1/2020 | 7
KULTURA | MOJA IPA
OB KULTURNEM PRAZNIKU NA GLEDALIŠKI PREDSTAVI Ob počastitvi kulturnega praznika je IPA klub Ljubljana omogočil ogled gledališke predstave v Šentjakobskem gledališču. Ogledali smo si predstavo Jetnik druge avenije, avtorja Neil Simona in v režiji Gorazda Žilavca. Igra je črna komedija o ekonomski krizi, ki lahko udari kjerkoli in kogarkoli, igra, v kateri se lahko vsakdo najde. Lili Bačer Kermaver in Tomaž Cvar sta odlično odigrala glavni vlogi. Po predstavi pa je sledilo še družabno srečanje. Miha Corel, IPA Ljubljana
NA KONCERTU ZBRALI VEČ KOT 6.000 EVROV V Celju smo januarja uživali v večerenem dobrodelnem koncertu Policijskega orkestra z gosti – Alenko Godec, Matjažem Mrakom in presenečenjem za Matjaža ter obiskovalce – Ireno Vrčkovnik in Nušo Derendo. V večeru dobrih del, prijateljstva in glasbe smo zbrali 6.597 evrov, ki bodo s pomočjo Humanitarnega društva Enostavno pomagam, prišli v roke tistih, ki pomoč nujno potrebujejo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali. IPA klub Celje
1/2020 | 8
ŠPORT | MOJA IPA
VIII. DRŽAVNO PRVENSTVO IPA SEKCIJE SLOVENIJE V VELESLALOMU
13. februarja je bilo na Golteh, v organizaciji IPA kluba Celje in soorganizaciji IPA sekcije Slovenije, izvedeno VIII. državno prvenstvo IPA sekcije Slovenije v veleslalomu. Zbrali smo se, kot vsako leto, ob 7. uri, na spodnji gondolski postaji v Žekovcu. Med registracijo in zajtrkom je navzoče nagovoril predsednik IPA Kluba Celje Božidar Pezdevšek, ki je pozdravil udeležence, jim podal osnovne informacije o izvedbi tekmovanja ter predstavil časovnico skozi celotni tekmovalni dan.
Okoli 8. ure so se udeleženci z gondolo odpravili na Golte, kjer jih je že čakalo lepo in sončno vreme. Ob 9. uri so pričele delovati žičniške naprave in sledilo je prosto smučanje, ob 9.30 uri pa je že bil možen ogled tekmovalne proge. Ob desetih se je pričela tekma, ki se je je udeležilo 80 od 106 prijavljenih tekmovalcev. Sama tekma je potekala tekoče in na srečo brez poškodb tekmovalcev. Po tekmovanju je sledilo prosto smučanje in kosilo v restavraciji hotela.
Ob 14. uri smo se zbrali v Ledenem baru, kjer so bile trem najboljšim v vsaki kategoriji podeljene kolajne, zmagovalci v vsaki kategoriji pa so dobili tudi praktične nagrade. S podelitvijo pokalov je sledila razglasitev ekipnih rezultatov in s tem se je zaključil uradni del. Druženje smo nadaljevali v prijetnem vzdušju v Ledenem baru ob izbrani glasbi DJ Sivca.
1/2020 | 9
ŠPORT | MOJA IPA
Vsi prisotni so izvedbo organizacije druženja in samo vzdušje odlično ocenili ter se zavezali, da pridejo tudi naslednje leto. Že sedaj pa ljubitelje smučanja in dobre družbe vabimo na IX. Državno prvenstvo v veleslalomu, ki bo predvidoma v mesecu februarju 2021. IPA klub Celje
1/2020 | 10
ŠPORT | MOJA IPA
ZA POMURSKIMI KEGLJAČI USPEŠNO TEKMOVALNO LETO Ekipa IPA Pomurja je lani gostovala na dveh tekmovanjih v kegljanju v sosednji Madžarski in prejela kar nekaj priznanj. V Monoštru so konkurenco premagali v ženski kategoriji, moška ekipa pa je zasedla drugo mesto. Tekmovalci IPA Pomurja so med posamezniki prejeli naslednja priznanja: - 1. mesto (ženske) Vlasta Hojnik - 3. mesto (moški) Vinko Hleb
“VINCEKOV” POHOD PO ŠTRIGOVSKIH HRIBIH
Na turnirju IPA Lentija so med 4 ekipami osvojili prvo mesto. Člana Milan Kovačič in Vinko Hleb sta osvojila drugo in tretje mesto. Na tekmovanju so odlikovali tudi najstarejšega tekmovalca, Franca Praprotnika, člana ekipe IPA Pomurja.
IPA klub Celje že vrsto let odlično sodeluje z IPA prijatelji iz sosednje Hrvaške IPA Međimurje – Čakovec. Tako so se januarja odzvali povabilu in se podali na Vincekov pohod po Štrigovskih hribih. Pohoda se je udeležilo okoli 1.500 pohodnikov. Dogodek je odlično organizirala TZ Opčine Štrigova. Za hrano in pijačo so na večih postojankah prijazno skrbeli naši gostitelji. Po odličnem pohodu je sledila večerna zabava s tamburaši in dan se, ob krasni družbi in odlični glasbi, res ne bi mogel bolje zaključiti. Naša ekipa je bila navdušena nad prijaznostjo, gostoljubnostjo in iskrenostjo.
1/2020 | 11
ŠPORT | MOJA IPA
TOKRAT SO JO MAHNILI NA PEČKE V IPA klubu Štajerska ponovno oživljajo druženje s pohodništvom. Februarja so se, v čudovitem sončnem dopoldnevu, odpravili na izlet na Dom na Pečkah, ki se nahaja na severnem grebenu Pohorja, na 720 metrov nadmorske višine. Na pot so se odpravili iz Vrhovega Dola, mimo domačije spodnji Marin in prečkali potok Mlinščica. Pot so nadaljevali proti Domu na Pečkah. Nato jih je čakal vzpon na Meranovo, kjer so si ogledali zibelko sodobnega štajerskega vinogradništva. Na teh znamenitih legah je nadvojvoda Janez že leta 1822 zasadil žlahtne sorte vinske trte. Po dobrih 11 kilometrih hoje jih je čakal še krajši spust do izhodiščne točke. Ob slovesu so si obljubili, da se kmalu vidijo, na naslednjem pohodu na Veliko Planino, z željo, da se jim pridruži še kakšen ljubitelj pohodništva in da se poveča število ljubiteljev pohodništva, oziroma narave. Tome Petreski, IPA klub Štajerska
1/2020 | 12
ŠPORT | MOJA IPA
NA ŽE OSMEM TRADICIONALNEM POHODU OB MEJI Prijatelji iz IPA Regionalnega kluba Pomurje in Zalaegerszega iz sosednje Madžarske, so se konec januarja zbrali na nekdanjem mejnem prehodu Pince ter se namenili na že osmi pohod ob meji. Pohodnike so na pot pospremili člani Planinskega društva Lendava. Pisana druščina, približno 70 pohodnikov, tudi otrok, je prehodila pot od bivšega mejnega prehoda Pince do novega doma krajanov Lendavske gorice. Med pohodom, ob prijetnem druženju so pohodniki lahko občudovali lepote gozda in goric na obeh straneh državne meje. Pokukali so tudi v zapuščen bunker in po prehojeni poti jih je pričakala podporna ekipa, ki jih je okrepčala z čajem, kuhanim vinom in slastnim langašem. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za prijetno druženje do naslednjič. IPA klub Pomurje 1/2020 | 13
