Varnost 2/2017

revija

2/2017 Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije Letnik LXV ISSN 2232-318X

Izboljšanje delovnih razmer eden večjih dosežkov preteklega leta Mediji – partner za doseganje razumevanja ljudi Ilka Štuhec: »V uniformi se odlično počutim!«

KAZALO

AKTUALNO 4 Izboljšanje delovnih razmer eden večjih dosežkov leta 9 Mediji kot partner za doseganje razumevanja ljudi 13 »150 kriminalistov na 20 hišnih preiskavah. Spet zganjajo cirkus

in medijski pomp, potem pa – kot vedno – ne bo nič iz njihovih postopkov!« 15 V kriznih situacijah klasični mediji odpovedo 19 Policijsko delo v skupnosti – v praksi 20 Uvajanje skenerja za še učinkovitejši ogled kraja prometne nesreče 24 Za nami že 12. Otroška varnostna olimpijada 25 Zavidljive policijske obletnice NOVICE 34 Odkritje spominske plošče smrtno ponesrečenemu policistu

Gregorju Miklavcu 34 V maratonu nadzora hitrosti policisti ugotovili

1.136 prekoračitev hitrosti 34 Število pritožb na delo policistov se je zmanjšalo 35 Za naj prostovoljca v javni upravi izbran policist 35 Policija na avtomobilskem salonu predstavila svoje delo,

opremo in del zgodovine 35 Odkrili spominsko ploščo v spomin na tajno skladišče orožja

med osamosvojitveno vojno 35 Vladni obisk na Policijski upravi Celje

36

39

4 Mediji – partner za doseganje razumevanja ljudi

STROKOVNI PRISPEVKI Žiga Planinec, mag. Mojca Felih in Ole Bredesen Nordfjell: Primerjava odsotnosti policistov z dela zaradi starševstva v Sloveniji in na Norveškem Mag. Tatjana Bobnar: Poti in stranpoti novele ZKP-N

20

IZOBRAŽEVANJE 41 Izbirni postopki za zaposlovanje v policiji 45 Na poligonu Policijske akademije so zabrneli motorji – policisti

motoristi so se pomerili v spretnosti vožnji

48 53

53

MEDNARODNO SODELOVANJE Množične migracije in delo v skupni operaciji v Grčiji S sodelovanjem slovenske in avstrijske policije na mejnem področju do večje varnosti Fank obiskal drugo skupino slovenskih policistov v Srbiji

54

PROSTI ČAS Lili Šipec in mozaiki – poseben način sproščanja

Skener za še učinkovitejši ogled kraja prometne nesreče

Za nami že 12. Otroška varnostna olimpijada

IZ POLICIJSKIH ARHIVOV 57 25. maj – dan evropskih mejnih policistov 57 Leta 1997 že tretje državno prvenstvo v vožnji z motornimi kolesi 58 Za boljše komuniciranje z občani 58 Znotraj šolske vaje pomagali občanom pri poljskih in hišnih opravilih ŠPORT 59 Ilka Štuhec: »V uniformi se odlično počutim!« 61 Zmagovalni pokal Policijskih iger in Letnega preizkusa

usposobljenosti policistov je obdržala Uprava za

policijske specialnosti

24

VArNOST

UVODNIK

45

UVODNIK Komuniciranje nas od zgodnjega otroštva spremlja na vsakem koraku, pri vsakem dejanju. Je nekakšno vezivo družbenih odnosov in stikov med ljudmi. Kot posameznika nas zaznamuje, predstavlja v dobrem in slabem. Besede, ki sestavljajo komunikacijo, lahko povezujejo ali ločujejo, božajo ali klofutajo, gradijo ali rušijo.

Ton našega glasu, mimika, pogledi, gibi rok in drža telesa pa so osnova, na podlagi katere se oblikuje predstava o nas.

Policisti motoristi so se pomerili v spretnostni vožnji

Ilka Štuhec: »V uniformi se odlično počutim!«

59

VARNOST 2/2017, april–junij

ISSN 2232-318X

Pripravil: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU Koordinatorka: Anita Kovačič Čelof iga, PU Maribor Lektorirala: mag. Nataša Podhraški, SPLIKD MNZ Fotografija na naslovnici: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU Oblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZ Tehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZ Naslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU,

Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana Spletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.si Telefon: 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.si

Slovenska policija

letnik LXV/št. 2/2017

policija_si

MNZ RS Policija

Se kdaj za hip ustavite in pomislite, kakšno podobo dajete? Vas ljudje dojemajo kot prijazne ali puste? Vas razumejo, ko jim kaj sporočate, ali pa se zdi, da gredo vaša sporočila mimo njih? Se vam večkrat uprejo? Vam gredo na živce ljudje, ki so pogosto konfliktni? Se poskušate vživeti vanje in razumeti, zakaj se tako obnašajo? Šele ko ljudje začutijo, da jih res slišimo in razumemo, kaj nam sporočajo, se lahko pomirijo in so pripravljeni na dialog ter mirno iskanje rešitev. Vse je posledica komunikacije, a ta je uspešna le, če od oddajnika prek kanala pride do sprejemnika brez šumov.

Učinkovito obvladovanje komunikacije lahko policijsko delo bistveno olajša in zmehča nepotrebno, pogosto neupravičeno podobo robustne in neprijazne policije. Osnova morata seveda še vedno biti strokovno obvladovanje vseh postopkov in pooblastil ter dobro poznavanje zakonske podlage zanje. Samo to lahko daje mirno suverenost in samozavest, ki sta nujni za policijski poklic. Brez te osnove so še tako dobre komunikacijske veščine le prazno leporečenje, ki običajno poskuša prikriti pomanjkanje vsebine. A če so temelji zdravi ter trdno stojijo na znanju in izkušnjah, je primerna komunikacija najboljša nadgradnja vsakega policijskega postopka.

Kajti z vljudnim, razumljivim, jasnim in primernim ubesedenjem svojih pričakovanj in nalog se izognemo marsikateremu nepotrebnemu zapletu in slabemu priokusu vzvišene, nedostopne in arogantne uradne osebe ali institucije, ki ne razume ljudi.

Lepa beseda lepo mesto najde, pravi pregovor. Prav zato smo v tej številki poleg drugih zanimivih vsebin posebno pozornost posvetili komuniciranju v policiji.

Mag. Vesna Drole vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije

police_slovenia

3

VArNOST

AKTUALNO

Izboljšanje delovnih razmer eden večjih dosežkov leta Evropa je doživela največje množične migracije po drugi svetovni vojni, kar se je močno izrazilo tudi v delu slovenske policije v lanskem letu. Del že tako skopih kadrovskih enot smo morali nameniti reševanju migrantske problematike, kar je močno vplivalo na delo celotne policije, zaradi kadrovskega primanjkljaja policistov in njihovega angažiranja v migrantski problematiki pa je bilo treba odpovedati manj nujne zadeve oziroma naloge.

Policija se je na množične migracije odzvala z več ukrepi – z aktiviranjem operativnih štabov, generalno policijsko klavzulo, pomožno policijo, vzpostavitvijo sprejemnih in namestitvenih centrov, pripravo načrtov, intenzivnim mednarodnim sodelovanjem ter operativnimi in drugimi ukrepi. Tako je zagotovila stabilne varnostne razmere v državi in preprečila nenadzorovan vstop migrantov ter njihovo gibanje po državi. Razvila je tudi lastno aplikativno rešitev eMigrant za podporo registraciji in kontroli migrantov znotraj reguliranega migrantskega toka. To je omogočilo zajem biometričnih podatkov in spremljanje družin. Tako je bilo olajšano delo policije, postopek pa je bil kar najbolj poenostavljen, pri čemer so bili upoštevani vsi varnostni standardi.

4

K zmanjšanju preventivnih dejavnosti v prvi polovici leta je deloma prispevala tudi stavka policistov, ki je trajala od novembra 2015 do junija 2016. Opravljanje preventivnih nalog namreč ni med nalogami, ki jih morajo policisti na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) opravljati tudi med stavko. Nesporno je, da je bila policija več let finančno, kadrovsko in tehnično zapostavljena. Vladna pogajalska skupina in pogajalska skupina obeh sindikatov v policiji sta dosegli dogovor in uskladili vsebino Stavkovnega sporazuma. Na podlagi tega so bili policisti s 6. 9. 2016 razporejeni na nova delovna mesta z višjimi izhodiščnimi razredi. Ob tem je bilo izdanih 6.883 sklepov in 4.644 odločb o imenovanju v naziv.

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST Med pomembnejšimi ukrepi za varovanje zunanje schengenske meje so bili tudi nadaljevanje postavitve začasnih tehničnih ovir, postavitev vrat za zaporo mejnih prehodov ob ponovitvi množičnih migracij in priprava logističnih ter organizacijskih ukrepov ob morebitni ponovitvi množičnih migracij. Policiji so pri varovanju državne meje pomagali pripadniki Slovenske vojske. Skupaj z njimi so se vzdrževale in pregledovale začasne tehnične ovire na posameznih odsekih južne meje, v pripravljenosti so bili sprejemni centri za migrante, prav tako je bilo predvideno aktiviranje sprejemno-registracijskih centrov ob meji s Hrvaško, če bi bilo to, glede na število obravnavanih tujcev, potrebno.

Mednarodno sodelovanje glede državne meje in tujcev je bilo usmerjeno predvsem v sodelovanje v operativnih dejavnostih agencije Frontex s ciljem obvladovanja situacije na najbolj ogroženih delih zunanjih meja Evropske unije (EU). Policija je sodelovala tudi v skupnih dejavnostih, ki so jih organizirali evropske agencije, predsedstvo Sveta EU in DCAF (Inštitut za demokratični nadzor nad oboroženimi silami). Mednarodno sodelovanje je v največjem delu potekalo tudi prek obeh centrov za policijsko sodelovanje (Center za policijsko sodelovanje Vrata - Megvarje in Center za sodelovanje varnostnih organov Dolga vas) ter v dvostranskih aktivnostih z varnostnimi organi sosednjih držav.

AKTUALNO Kljub dodatnim zaposlitvam se je izkazalo, da to povečanje ne zadostuje za obvladovanje varnostnih razmer in spoštovanje pravic zaposlenih iz delovnega razmerja. Policija je na podlagi 45. člena Zakona o javnih uslužbencih predlagala povečanje dovoljenega števila zaposlitev s spremembo kadrovskega načrta in zagotovitvijo dodatnih finančnih sredstev za nove zaposlitve.

Pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete je boj proti gospodarski kriminaliteti ena od prednostnih nalog policije, še zlasti na področjih z večjim tveganjem za pojav gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj (bančništvo, javna pooblastila, zdravstvo, zaščita finančnih interesov EU). Policija je prednostno obravnavala kazniva dejanja, pri katerih so bile hudo kršene pravice delavcev in ranljivih skupin, hkrati pa jih je tudi ozaveščala o njihovih pravicah.

S projekti EMPACT, tj. evropske multidisciplinarne platforme za boj proti kriminalu, in v sodelovanju z Europolom ter drugimi tujimi in domačimi organi se je nadaljeval boj proti organiziranemu kriminalu in drugim hudim oblikam kriminala. Sodelovanje z državami članicami EU in Europolom je bilo intenzivno pri izmenjavi informacij ter načrtovanju skupnih dejavnosti v posameznih projektih, in sicer: kokain/heroin, orožje, nezakonite migracije, trgovina z ljudmi, odkrivanje in preiskovanje zlorab plačilnih kartic ter goljufij z udeležbo neplačujočih gospodarskih subjektov v EU, preprečevanje dejavnosti mobilnih organiziranih kriminalnih združb, ki izvršujejo premoženjska kazniva dejanja, kibernetska kriminaliteta – vdori v računalniške sisteme in spolno izkoriščanje otrok prek svetovnega spleta. S tujimi varnostnimi organi je bilo izvedenih več skupnih preiskav organiziranih kriminalnih družb.

Skladno z Resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 (ReDRPPol) se poskuša pri kadrovskih in organizacijskih zadevah z aktivno politiko zaposlovanja zagotavljati vzdržna fluktuacija kadra. V policiji je bilo konec leta 2016 zasedenih 8.218 (8.171) delovnih mest. Kadrovski načrt na podlagi metodologije, s katero se določajo zaposlitve, ki se vštevajo vanj, ni bil presežen, saj dovoljuje preseganje kvote v primeru zaposlovanja kandidatov za policiste.

Naj začetku leta 2016 je usposabljanje uspešno zaključilo 144 kandidatov za policiste nadzornike državne meje, konec leta pa še 70 kandidatov. Izobraževanje po višješolskem študijskem programu Policist je začelo 98 kandidatov za policiste v prvem letniku, v drugi letnik pa se jih je po istem programu vpisalo 82. Skupaj je bilo v letu 2016 zaposlenih 259 kandidatov za policiste, od tega 79 kandidatov za policiste nadzornike državne meje v procesu usposabljanja za izvajanje nalog varovanja Schengenske meje ter že omenjenih 180 kandidatov za policiste v procesu izobraževanja po višješolskem študijskem programu Policist. letnik LXV/št. 2/2017

Julijski obisk predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina ob 100. obletnici smrti ruskih ujetnikov je bil velik varnostni izziv. V nasprotju z obiskoma leta 2001 in 2011 je ruski predsednik tokrat prepotoval skoraj pol Slovenije, kar je zaradi visokih varnostnih standardov, ki jih zahteva varovanje tuje osebe po I. stopnji, pomenilo ogromno truda varnostnih organov.

5

AKTUALNO

VArNOST

Ponovna raziskava o ocenah in stališčih prebivalcev Slovenije o delu policije je pokazala relativno dobre ocene, javno mnenje o policiji pa je boljše kot v raziskavi izpred dveh let.

6

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST Policija je v letu 2015 uradno vzpostavila povezavo z Interpolovo mednarodno zbirko posnetkov spolno izkoriščanih otrok, katere namen sta ugotavljanje identitete in zaščita otrok po vsem svetu.

Rezultati so že vidni, saj je na podlagi tega v letu 2016 ugotovila identiteto kar 73 (oziroma 87,2 %) otrok žrtev internetnih zlorab ter poskrbela za njihovo zaščito oziroma podporo.

Policija je nadaljevala odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v škodo bančnega sistema. Nadaljevala se je tudi operacionalizacija projekta PNR za obdelavo podatkov o letalskih potnikih, ki je namenjen zaznavanju, preprečevanju in odpravljanju posledic radikalizacije.

Prioritete dela NPU so preiskave zahtevnih in kompleksnih oblik kaznivih dejanj, ki so bile storjene v škodo bančnega sektorja, in drugih kaznivih dejanj korporacijske kriminalitete v povezavi z zlorabami finančnih instrumentov, prevzemi gospodarskih družb, dokapitalizacijami in drugimi nezakonitimi transakcijami.

Znotraj procesa razvoja nacionalnega kriminalističnega obveščevalnega modela so se nadaljevale dejavnosti na zakonodajno pravnem področju in na področju organizacijskega prilagajanja strukture policije. Pripravljeni so bili programi usposabljanj za kriminalističn obveščevalno dejavnost. Prav tako se je nadaljevalo delo pri pripravi ocene ogroženosti zaradi hudih oblik organiziranega kriminala (SOCTA 2017).

Nacionalni forenzični laboratorij z ustrezno laboratorijsko infrastrukturo

AKTUALNO omogoča varno delo po akreditiranih ter mednarodno priznanih metodah in standardih, zato mu je tudi v letu 2016 uspelo zadržati obseg akreditacije po standardu ISO/IEC 17025:2005, in to kar na vseh dosedanjih področjih preizkušanja. Skupaj je akreditiranih 17 metod. Nadaljuje se tudi izvajanje evropskih projektov. Prvi, RESPONSE, analizira nove psihoaktivne substance z namenom zgodnjega odkrivanja nevarnih drog in zaščite uporabnikov, drugi, SEDY, pa je namenjen analizi varnostnih barvil.

Pri javnem redu in miru je izstopalo povečano število shodov, ki so bili usmerjeni proti izvajanju migracijske politike. Intenzivni shodi so potekali v krajih, kjer je država načrtovala namestitvene kapacitete oziroma je lokalno prebivalstvo prepoznalo tovrstne dejavnosti.

Opaziti je bilo povečano »sovražnost« do migrantov, ki se je odražala predvsem na družbenih omrežjih in se je prenašala tudi na protestne shode.

Policija je v letu 2016 izvedla več vaj iskalnih akcij na regionalni ravni, iskanje pogrešanih oseb v vaji državnega pomena ter več posvetov s predstavniki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki sodelujejo pri izvedbi teh akcij. Začela je postopke za spremembo Usmeritev pri delu policije v iskalnih akcijah ter podala predloge sprememb Zakona o nalogah in pooblastilih policije za to področje dela.

V letu 2016 so se dejavnosti glede varnosti v cestnem prometu izvajale skladno z razpoložljivimi kadrovskimi in material-

no-tehničnimi viri. Skrb vzbujajoča je bila varnost na avtocestah, saj se je število mrtvih v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2015 skoraj podvojilo. Zgodilo se je približno enako število prometnih nesreč kot v predhodnem letu, zmanjšalo se je število hudo in lahko telesno poškodovanih, povečalo pa se je število umrlih udeležencev. V tem obdobju so potekale stavka policistov in številne dejavnosti, povezane z migracijskimi tokovi, zato je bilo manj nadzora cestnega prometa. V letu 2016 je glede prometne varnosti izstopal januar, ko se je na primorski avtocesti zgodilo največje verižno trčenje pri nas.

Pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa je bil poudarek na področjih, kjer je mogoče najbolj vplivati na izboljšanje varnosti cestnega prometa ali zmanjšati posledice prometnih nesreč (hitrost, alkohol, varnost šibkejših udeležencev ter uporaba varnostnega pasu).

Ta področja so opredeljena tudi v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022.

V 2016 sta potekala dva pilotna projekta.

Pri nadzoru hitrosti je bil na območju trojanskih predorov nameščen sistem za sekcijsko merjenje hitrosti. Zanj so bili pridobljeni ustrezni dokumenti, hkrati pa so bile izvedene prilagoditve policijskega informacijskega sistema. Začetek izvajanja meritev hitrosti bo v letu 2017. Prav tako se je ob koncu leta začela uporabljati aplikacija ePolicist. Z njo so postali postopki policistov hitrejši in natančnejši.

Na področju informatike, telekomunikacij ter zaščite podatkov in sistemov so

Policija je obravnavala 61.574 kaznivih dejanj ali za 26,6 odstotka manj od 10-letnega povprečja, ki znaša 83.891.

Preiskanost kaznivih dejanj je bila 48,3-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot je 10-letno povprečje.

letnik LXV/št. 2/2017

7

VArNOST

AKTUALNO

Financiranje politik notranjih zadev EU v finančnem okviru 2014–2020 poteka prek dveh skladov. Prvi je Sklad za azil, migracije in vključevanje, v katerem je od skupno 3.137 milijonov evrov za Slovenijo namenjenih 14,7 milijona evrov. Drugi je Sklad za notranjo varnost, ki je razdeljen na dve področji, in sicer na področje policijskega sodelovanja, preprečevanja in boja zoper različne oblike kriminala, zaščito kritične infrastrukture in krizno upravljanje ter na področje mej in vizumov. Pri prvem lahko Slovenija od skupno 986 milijonov evrov črpa slabih 9,9 milijona evrov, pri drugem pa nam je od 2.778 milijonov evrov namenjenih 31,3 milijona evrov. Za črpanje teh sredstev je bil z Evropsko komisijo usklajen in sprejet akcijski načrt, ki podrobneje opredeljuje projekte, ki bodo deležni evropskega sofinanciranja. Večji del sredstev v obeh skladih je razdeljenih po principu deljenega upravljanja, medtem ko manjši del še vedno ostaja na centralizirani ravni.

V letu 2016 so bili uspešno zaključeni štirje lastni projekti. Zaključen je bil tudi partnerski projekt z Republiko Italijo.

Pri partnerskem projektu vzpostavitve EUROSUR so bila pridobljena sredstva porabljena za nakup radarja v Kopru. Zaključila pa sta se tudi projekt SI PNR v skupni vrednosti 711.312,12 evra ter projekt THEMIS, za katerega sta končno in finančno poročilo še v pripravi.

v letu 2016 potekali večji projekti, ki bodo v prihodnjih letih spremenili podobo informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije (ITSP) ter drugih informacijsko-telekomunikacijskih (IKT) storitev.

Policija je začela prenovo najbolj zastarelega dela namizne informacijske opreme, ki je pomenila tudi nesprejemljivo varnostno tveganje. Uvedla je nov način dokumentiranja policijskih postopkov pri preiskovanju kaznivih dejanj. Vzpostavljati je začela informacijski sistem za shranjevanje, hranjenje in preiskovanje podatkov iz elektronskih naprav ter projekt e-hrambe kazenskih ovadb.

Policija pri svojem delu namenja veliko pozornosti tudi preprečevanju nedovoljene in nevarne uporabe pirotehničnih izdelkov in temu je tudi namenjen projekt Bodi zvezda, ne meči petard.

Konec leta 2016 je bil sicer zaznamovan s tragično nesrečo mladoletnika pri uporabi pirotehničnih sredstev. Odziv javnosti ter dejavnosti policije so pripomogli k rekordnemu zasegu nedovoljenih pirotehničnih sredstev.

8

Sodelovanje slovenske policije v projektu Varna turistična sezona je doživelo pozitiven odziv državljanov, ki preživljajo poletni dopust na hrvaški obali, saj je pomoč slovenskih policistov hrvaškim kolegom pri izvajanju policijskih nalog s slovenskimi državljani prispevala k skrajšanju policijskih postopkov in lažji komunikaciji. Enako velja tudi za zimsko turistično sezono, ko hrvaški policisti, skupaj s slovenskimi, opravljajo naloge na smučiščih v Sloveniji.

Tudi v letu 2016 je policija nadaljevala dejavnosti za odpravo administrativnih bremen – poenostavljanje in izboljšanje policijskih postopkov. Pomembni sta predvsem aplikaciji Beležka policista in ePolicist, pa tudi v 2016 zaključena spletna aplikacija z delovnim imenom Infopol.

Namen aplikacije Infopol je uvesti ustrezno informacijsko-tehnično rešitev, ki bo omogočala preprost in praktičen dostop do predpisov, policijskih pooblastil in opisa standardov policijskih postopkov. Rezultati poskusne uporabe Infopola so pokazali, da je takšna rešitev dobra in za delo slovenskih policistov nujno potrebna.

V policijskih vrstah je bilo že leto 2015 tragično, leto 2016 pa je bilo še slabše.

Konec junija je 22-letni nemški državljan zabodel 30-letnega brežiškega policista, ki je za posledicami ran umrl v bolnišnici. Že četrti policist v zadnjih treh letih, ki je umrl pri opravljanju policijskih nalog, pa je bil 43-letni policist Postaje prometne policije Koper, ki je avgusta 2016 umrl v strelskem obračunu v Splošni bolnišnici Izola. V tem tragičnem dogodku je bil ustreljen še en policist, a je bil na srečo le ranjen. V dogodku sta izgubila življenje še zdravnik, ki je bil prva tarča storilca strelskega pohoda, in storilec. Vse kaže, da se v ljudeh kopičijo frustracije, nezadovoljstvo, negotovost, strahovi in agresija, ki se jim nekateri poklici, najbolj pa policisti, ne morejo izogniti. Žal se s tragičnimi dogodki ponovno potrjuje, da policijskega poklica ne moremo enačiti s klasičnimi uradniškimi poklici, zato je nujna skrb za ustrezno opremljenost policije, nemotene pogoje dela ter zagotavljanje ustreznih zakonskih pooblastil. Z novelo Zakona o nalogah in pooblastilih policije je policija naredila velik korak naprej.

Besedilo: Barbara Pečlin, SRSN SGDP Foto: Brigita Petric in Monika Golob, SOJ SGDP GPU

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

AKTUALNO

Mediji kot partner za doseganje razumevanja ljudi Mediji so pomembni pri socializaciji in oblikovanju vrednostnega sistema ljudi. Vsebine, ki jih objavljajo, pomembno vplivajo na oblikovanje stališč o družbenih vlogah, ki jih zavzemajo posamezni predstavniki ali skupine v družbi, saj te z zapisi oziroma poročanjem utrjujejo ali podirajo. Množični mediji lahko po eni strani odsevajo realnost, po drugi strani pa producirajo ali reproducirajo kolektivni spomin, želje, pričakovanja in strahove.

Na fotografiji: vodja Sektorja za odnose z javnostmi mag. Vesna Drole in predstavnik za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija.

Zakaj je odprto komuniciranje modro?

Odprta komunikacija in jezik sta ključna elementa za razumevanje in rekonstruiranje sveta. Moč medijskega diskurza tako ni le v možnosti definiranja, kaj je npr. družbeni problem, temveč v možnosti podaje razlage, kako ga je treba razumeti, kakšni so zakonski vidiki, kakšna je legitimnost ali deviantnost akterjev, primernost njihovih dejanj ipd. Medijski diskurz je torej kompleksen proces pogajanj, procesiranja in rekonstrukcije.

To vedenje oziroma zavedanje je zelo pomembno za našo institucijo, ki kot eden od subjektov sistema notranje varnosti z uresničevanjem svojih nalog prispeva k notranji stabilnosti in varnosti v Sloveniji. Zaradi te pomembne vloge v družbi je izjemnega pomena, da jo ljudje razumejo in podpirajo, ko je mogoče, pa tudi sodelujejo v dejavnostih (preventiva ipd.), ki jih izvaja policija. To je mogoče doseči le z odprto, aktivno komunikacijo z državljani, tako s sredstvi javnega obveščanja kot tudi neposredno prek družbenih omrežij, s pripravo jasnih in hitrih odgovorov na vprašanja državljanov ter s komunikacijo z ljudmi, delom policije v skupnosti.

Kadar pa mediji negativno poročajo o policiji in njenem delu, je še toliko nujnejše, da se aktivno vključimo v komunikacijo in z resničnimi, razumljivimi informacijami pojasnimo letnik LXV/št. 2/2017

situacijo. Če namreč ne bomo komunicirali mi, se bodo javili drugi, ki bodo v skladu s svojimi cilji in interesi »pojasnili« dogajanje. Najmanj, kar lahko vedno dosežemo s komunikacijo, je, da predstavimo svoj vidik zgodbe, če pa bodo naši argumenti dovolj jasni, nazorni in prepričljivi, bomo tudi preprečili, da bi se razširila napačna in neresnična razlaga nepoklicanih.

Seveda pa velja, da je strokovno, zakonito, učinkovito in etično delo policistov naša najboljša promocija. Ugled policije je namreč rezultat tako dobrega dolgoletnega dela policistov kot premišljene in proaktivne spremljajoče komunikacije, zato se gradi počasi in z veliko truda. Obenem ga lahko že enkraten eksces ali kršitev posameznika iz policijskih vrst Če se pri svojem delu srečujete z javnim komuniciranjem oziroma z nastopi pred televizijskimi kamerami in bi želeli svoje veščine še izboljšati, vas vabimo, da se po posvetu in soglasju svojega predstojnika prijavite na usposabljanje po programu Nastopanje v javnosti – trening javnega nastopanja. Prijave lahko oddate na elektronski naslov pa@policija.si.

9

AKTUALNO

VArNOST

zelo hitro poruši in zelo težko je v javnosti ponovno vzpostaviti pozitivno podobo policije.

Rezultati v letu 2016 izvedene javnomnenjske raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev Slovenije o delu policije so spodbudni. Policiji zaupa 69,7 odstotka sodelujočih. Večina (66,1 odstotka) je tudi ocenila, da so dobro seznanjeni z njenim delom. Da je zaupanje v policijo dobro in da je ta v primerjavi z drugimi institucijami po mnenju ljudi relativno učinkovita, pa neodvisno od naše raziskave potrjujejo tudi druge novejše raziskave (GfK Slovenija, 2016, in Valicon, 2016). Te hkrati potrjujejo, da se povečuje tako zaupanje v samo institucijo kot tudi zaupanje v policijski poklic (Valicon, 2016).

Zelo na kratko o prisili, ki postane vzor Slovenska policija je v preteklem obdobju naredila korak naprej. Prepričan sem sicer, da ne samo enega in ne samo na enem področju. Kot komunikator, predvsem pa tudi kot državljan, moram poudariti napredek, ki ga lahko zasledimo pri njenem komuniciranju.

Dve lastnosti javnega komuniciranja sta še posebno nepogrešljivi: to sta iskrenost in empatija. Kar poveste, naj bo preverjeno, resnično in izvedljivo, v pogovoru z drugimi pa poskušajte najprej »stopiti v čevlje svojega sogovornika«, preden zavzamete svoj komunikacijski položaj.

Policijski pr kot motor organizacijske komunikacije Policijski piar ali PR (kratica za angleški izraz Public Relations, ki v slovenščini pomeni odnose z javnostmi) načrtuje, vodi, koordinira komunikacijske dejavnosti posameznih notranjih organizacijskih enot in od njih ažurno pridobiva potrebne informacije. Le tako lahko usklajuje informacije, ki jih dajejo v javnost posamezne policijske uprave prek svojih tiskovnih predstavnikov, s čimer se prepreči časovno in vsebinsko prekrivanje dogodkov ter omogoči dajanje preverjenih in enotnih izjav in sporočil.

V policiji se je protokol triravninskega obveščanja javnosti do zdaj že dobro uveljavil, zaposleni pa ga upoštevajo. Določeno je, kdo lahko kdaj komunicira z javnostmi (v skladu s 34. členom ZODPol so poleg ministra to samo še generalni direktor Policije, direktorji policijskih uprav in komandirji policijskih postaj, pooblaščeni predstavniki za odnose z javnostmi na državni oziroma regionalni ravni in tisti, ki jih ti posebej pooblastijo oziroma ki pridobijo dovoljenje). Komuniciranje v policiji natančneje opredeljujejo Usmeritve za delo policije na področju odnosov z javnostmi, ki so objavljene na policijskem intranetu.

Sektor za odnose z javnostmi v policiji opravlja najrazličnejše naloge komuniciranja z notranjimi in zunanjimi javnostmi, koordinacije dela na tem področju in promocije policije.

Odnosi z javnostmi namreč niso le komunikacija z novinarji. Poleg načrtovanja in poročanja znotraj medijskih načrtov in poročil za vlado, reševanja novinarskih vprašanj, priprave govorcev na nastope v medijih, vodenja novinarskih konferenc in izjav za javnost, spremljanja in odzivanja na medijsko poročanje, pripravljanja sporočil za javnost in drugih prispevkov o delu policistov, odgovorov na vprašanja državljanov in številna zaprosila za podatke, organizacije različnih dogodkov (kot so razne slovesnosti, sprejemi za policiste …) in njihovega medijskega pokritja, protokolarnih dejavnosti, sodelovanja pri snemanju filmov in nastajanju gledaliških predstav, priprave govorov in nagovorov za vodstvo policije itd. je pomembna naloga predstavnikov za odnose z javnostmi tudi medijska in komunikacijska podpora preventivnim akcijam in drugim dogodkom, dosežkom ter projektom v policiji. Ni namreč uspešne promocije policijskega dela brez preventivnih dejanj in sporočil in ni učinkovitega preventivnega delovanja brez njegove promocije v javnosti. Številne tovrstne dejavnosti na državni ravni sektor tudi sam organizira v sodelovanju s strokovnimi službami ter pripravlja in nabavlja promocijsko-preven-

10

Vzor pravzaprav predpostavlja ednino. Slovenska policija sicer ni edina, ki je lahko vsem drugim v javnem sektorju vzor, res pa je v zadnjem obdobju vsekakor naredila opazno največji preskok pri načrtovanju, izvajanju in tudi organizaciji komunikacijske funkcije. Tudi v najbolj kritičnih trenutkih vztraja pri odprtem in argumentiranem komuniciranju, ki vsekakor pomembno vpliva na transparentnost delovanja, posledično pa, o tem sem prepričan, tudi na kredibilnost in prepoznavanje ter potrjevanje njene profesionalnosti. Pomembnost komunikacijske funkcije, še posebno ko oziroma če gre za del prisilnega aparata države, je bila več kot očitno prepoznana kot ključni dejavnik uspeha pri doseganju ciljev institucije, za to pa je zaslužen (in seveda odgovoren) predvsem predstojnik – in očitno odlična ekipa komunikatorjev.

Kot nekdanji javni oziroma državni uslužbenec zelo dobro vem, kako težko je včasih sodelavke in sodelavce prepričati, da bi opravili pogovor z novinarji, pripravili in izvedli interno predstavitev dobre prakse, pripravili javni nastop na konferenci ali celo nastop pred kamero, tj. v studiu. Še posebno če gre za zadevo, ki že vnaprej ni in ne more biti pozitivna. In kako težko jih je prepričati, da je treba načenjati in podpirati pomembne teme ter se s tem seveda tudi izpostaviti.

Komuniciranje državnih (in javnih) organov je v Sloveniji še vedno bolj ali manj omejeno na odnose z mediji, je pa, k sreči, vse pogostejše. Veliko je primerov, ki dokazujejo, kako kritična je komunikacijska funkcija in kako pomembne razlike lahko dosežemo s profesionalnim komuniciranjem.

Policija je komuniciranje na vseh ravneh sprejela kot svoj vsakdan in si zasluži javno pohvalo! Ne le od mene in komunikacijske stroke, ki je napredek v komuniciranju policije potrdila s podelitvijo nagrade primus, temveč tudi od kolegov (v javnem sektorju) in seveda odločevalcev.

Besedilo: Iztok Verdnik, nekdanji predsednik Slovenskega društva za odnose z javnostmi in dacar

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST tivno in protokolarno gradivo ter vsebine. Ne nazadnje pa je med nalogami sektorja tudi organizacija strokovnih posvetov s tega področja ter komunikacijskih usposabljanj, treningov in delavnic za zaposlene.

Da to pomeni res veliko dela, tako za piarovce na državni ravni oziroma zaposlene v sektorju za odnose z javnostmi kot tudi za policijske piarovce na regijski ravni, najbolje ponazorijo številke. Samo v letu 2016 smo v slovenski policiji organizirali 137 novinarskih konferenc, izjav za javnost in fototerminov, napisali 5.638 sporočil za javnost, objavili 1.942 prispevkov na policijskem intranetu, odgovorili na 12.196 novinarskih vprašanj in še na 2.330 vprašanj občanov, napisali 53 (na)govorov, pripravili 17 demantijev, objavili 101 novico na Twitterju in poskrbeli za 204 objave na Facebooku. Poleg tega smo posneli in objavili še pet posnetkov na Youtubu in od oktobra 2016, ko smo ga vzpostavili, še 22 fotografij na Instagramu. Uredili in izdali smo štiri številke revije Varnost, Danes imamo na Twitterju skoraj 11.000 sledilcev, uporabljamo pa ga predvsem za svetovanje ljudem, za nujna obvestila, preventivo. In čeprav ta kanal posamezniki izkoriščajo za politični populizem, provokacije ipd., je zaradi velikega in hitrega dosega ljudi še vedno dragocen za obveščanje. Policija lahko preventivno deluje le med ljudmi, torej tam, kjer poteka komunikacija!

letnik LXV/št. 2/2017

AKTUALNO Kako pomemben je pravočasen javni diskurz za razumevanje dela policije in njenih pooblastil ter razlogov za ukrepanje, se je izpostavilo zlasti v obdobju velikih demonstracij pred skoraj petimi leti.

Takrat je bila policija za zagotovitev javne varnosti prvič po daljšem času prisiljena uporabiti množična prisilna sredstva, zato je bila v javnosti deležna precejšnje kritike. Izkazalo se je, da ljudje ne vedo, kdaj in zakaj policija uporabi ta sredstva, niti kako se morajo takrat vesti. Da bi izboljšali komunikacijo z ljudmi in posledično tudi razumevanje policijskega dela, smo v novembru 2012 uvedli profil na Twitterju in javnosti sproti, skoraj sočasno, pojasnjevali svoje postopke, ji svetovali, jo pozivali k sodelovanju ipd.

Predstavnik PR je bil pomemben člen operativnega štaba GPU, ki je skrbel za sprotno obveščanje in pojasnjevanje. Odziv javnosti je bil izjemen. V nekaj dneh smo imeli več tisoč sledilcev. Javno mnenje se je v kratkem obrnilo v korist policistom, kar se je izrazilo tako, da so ljudje pripadnikom PPE v znak podpore delili rože, skupine protestnikov so izražale pripravljenost pomagati policistom pri odstranjevanju izgrednikov, na sedež Policije pa smo prejemali številna pisma podpore. Drznemo si trditi, da je bila to tudi zasluga naše proaktivne in jasne komunikacije.

11

VArNOST

AKTUALNO Na profilu slovenske policije na Facebooku smo zbrali že več kot 22.000 všečkov. Omogočamo tudi posredovanje sporočil uporabnikov. V prvih petih mesecih letošnjega leta smo prejeli kar 280 vprašanj. Najbolj priljubljeni smo med državljani v starostnih skupinah 25–34 let (14 odstotkov), 35–44 let (12 odstotkov) in mlajših, 18–24 let (8 odstotkov).

Pohvalimo se lahko z visoko oceno zadovoljstva naših uporabnikov, ki znaša 4,1 (na lestvici do 5).

Vse več sledilcev pa imamo tudi na med mladimi priljubljenem Instagramu (pod uporabniškim imenom police_slovenia). pripravili 120 pregledov medijskega poročanja, sodelovali pri organizaciji 118 sejmov in izvedbi podobnih preventivno-promocijskih dogodkov, uredili sodelovanje policije pri 51 snemanjih filmov, gledaliških predstavah ipd. ter poskrbeli za protokolarne dejavnosti pri kar 240 dogodkih.

Statistični podatki so posebno zgovorni za tiste, ki dejansko vedo, kaj pomeni delo v PR, kaj šele policijskem. Poleg same količine različnih vprašanj, zaprosil in informacij, ki jih je treba predstaviti v javnosti, je namreč za nas – v nasprotju z večino drugih institucij v državi – specifična še časovna komponenta. V policiji se moramo namreč z informacijami odzivati izjemno hitro, dogodkov, o katerih moramo poročati, pa največkrat tudi ne moremo načrtovati vnaprej, kar navadno povzroča precejšen pritisk, od piarovca pa zahteva mnogo organizacijskih, pogajalskih in logističnih spretnosti. Po eni strani novinarji od njega zahtevajo skoraj takojšnje odgoTudi sami lahko sodelujete pri krepitvi pozitivne podobe slovenske policije!

Policijsko delo je pestro, strokovno zahtevno, naporno, včasih čustveno, na trenutke pa tudi povezano z nenavadnimi, presenetljivimi, celo smešnimi prizori. Če kakšnega od takih zanimivih ali enkratnih trenutkov ujamete v objektiv in pripišete kratek komentar ter svoj kontakt, bo morda prav to zgodba, s katero bomo lahko v javnosti naslikali še eno od številnih pozitivnih podob policije. Pomembno je, da nam fotografske ali video utrinke čim prej pošljete na elektronski naslov mediji@policija.si, kajti zgodbe so za javnost aktualne, dokler so nove in »sveže«.

vore in podatke, zlasti ko gre za odmevne akcije, pomembne preiskave, tragične nesreče itd., po drugi strani pa mora predstavnik za odnose z javnostmi prav tako hitro pridobiti čim več točnih informacij iz policijskih enot, ki pa so seveda ob reševanju konkretne operativne problematike večinoma tudi same v časovni stiski. Opisano večno manevriranje med kladivom in nakovalom je za piarovce zahtevno in pogosto psihično obremenjujoče, a nam hkrati daje tudi mnogo zadoščenja, kadar se naš trud obrestuje in je poročanje medijev o delu policije korektno, pozitivno.

Družbena omrežja lahko po vzoru tujih policij izkoristimo tudi za operativne namene, kadar želimo s pomočjo javnosti pridobiti koristne informacije za konkretne preiskave oziroma policijske postopke. Če obravnavate tak primer, ko bi lahko zaprosili uporabnike družbenih omrežij za pridobitev pomembnih informacij, se za pomoč obrnite na predstavnike za odnose z javnostmi na PU ali GPU.

Na voljo so številni kanali komuniciranja Zaposleni za odnose z javnostmi v policiji uporabljajo številne kanale, namenjene enosmerni in dvosmerni komunikaciji oziroma dajanju informacij (obveščanje) in njihovemu sprejemanju (vprašanja, pripombe, mnenja ljudi). Z javnostmi so dnevno v stiku osebno in po telefonu, po klasični in elektronski pošti, pri čemer je – glede na ciljne skupine – na voljo več e-naslovov, komunikacija pa poteka še s številnimi objavami na medmrežju (na spletni strani Policije www.policija.si, Twitterju, Facebooku, YouTubu, Instagramu …), prek različnih državnih portalov, kot je eUprava, na kateri so na voljo tudi policijske anonimne e-prijave in e-storitve, občasno pa tudi z neposrednimi pogovori o nekaterih vsebinah s policijskimi strokovnjaki in ob posebnih priložnostih, kakršne so sejemsko-izobraževalne in promocijsko-preventivne prireditve.

Z ažurno obveščenostjo notranje javnosti se povečuje pripadnost organizaciji, zato PR policije ureja tudi policijski intranet, na katerem zaposlene obvešča o vsem pomembnem za njihovo delo. Iz istega razloga je med pomembnimi nalogami policijske službe za odnose z javnostmi tudi urejanje revije Varnost (ter strokovnih zbornikov in prilog), saj imajo uslužbenci Policije in MNZ možnost soustvarjati vsebine. Številni zaposleni nam sporočajo, da je revija v dobrih petih desetletjih izhajanja postala nepogrešljiva.

Policijska služba za odnose z javnostmi vse te vsebine ureja v sodelovanju s strokovnimi službami organa, saj je treba prispevke dnevno pisati, urejati, objavljati, posodabljati in dopolnjevati.

Besedilo: mag. Vesna Drole in Marlena Martinec, SOJ SGDP GPU Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU

12

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

AKTUALNO

»150 kriminalistov na 20 hišnih preiskavah. Spet zganjajo cirkus in medijski pomp, potem pa – kot vedno – ne bo nič iz njihovih postopkov!« Ko se v javnosti pojavi informacija, da kriminalisti sočasno opravljajo nekaj deset hišnih preiskav, se na spletnih forumih velikokrat pojavijo takšni in podobni zapisi. Ali v policiji res zganjamo medijski šov ali pa samo korektno in profesionalno obveščamo javnost?

Načrtovanje izvedbe zaključne akcije ali večjega števila preiskovalnih dejanj vedno poteka v tajnosti, zato da so ti postopki izvedeni učinkovito in z jasnim ciljem, da kriminalisti primejo osumljence ter zavarujejo prostore, kjer bodo opravili hišne preiskave. Policija nima nikakršnega motiva, da bi pred zaključno akcijo in ob samem začetku te vnaprej obveščala medije, ki za preiskovalne dejavnosti izvejo od svojih virov, saj prisotnosti večjega števila policistov in kriminalistov preprosto ni mogoče skriti.

Ko minejo operativni zadržki in se pojavijo prva novinarska vprašanja, šele začnemo novinarjem potrjevati izvajanje preiskovalnih dejanj in v nadaljevanju pošljemo prvo sporočilo za javnost.

Osnovno pravilo pri obveščanju javnosti o predkazenskih postopkih je, da ne razkrivamo podatkov, ki bi lahko škodovali nadaljnji izvedbi predkazenskega ali kazenskega postopka, in da ne škodimo upravičenim koristim drugih oseb. V vsebino sporočila za javnost dodamo le osnovne podatke o kriminalistični preiskavi, npr. število hišnih preiskav, vrsto obravnavanih kaznivih dejanj in višino zagroženih kazni, višino protipravne

letnik LXV/št. 2/2017

premoženjske koristi, območja policijskih uprav, kjer policisti in kriminalisti izvajajo preiskovalna dejanja, njihovo število ipd. V vsaki fazi kriminalistične preiskave in tudi ob ali po podani kazenski ovadbi vedno pazimo, da javnosti ne sporočimo podatkov, ki bi vplivali na nadaljnjo izvedbo postopka.

Pri komuniciranju zaradi varstva osebnih podatkov nikoli ne razkrijemo informacij, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, varujemo pa osebne podatke prijaviteljev, oškodovancev, žrtev, mladoletnikov ter otrok. Varujemo tudi tajne podatke in varovane podatke policije. Prav tako ne smemo neupravičeno izdati ali razkriti informacij, če bi to škodovalo nadaljnjemu delovanju organa, s čimer varujemo kriminalistično taktiko in metodiko. Pri komuniciranju moramo spoštovati ustavna določila, načelo domneve nedolžnosti in delitve oblasti, zdravje in varnost vseh v državi, zakonsko odgovornost in legitimno pravico vseh ljudi do obveščenosti ter enakopravno obravnavo vseh medijev.

Prijatelji me velikokrat zbadajo, da imam preprosto delo pri komuniciranju z novinarji, saj lahko vedno rečem, da v

»interesu preiskave« ne morem ničesar povedati. T. i. interes preiskave je v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja eden od zavrnilnih razlogov, zaradi katerih javnost in tudi novinarji nimajo dostopa do tistih podatkov, ki bi lahko škodovali nadaljnji izvedbi postopka. A skopa vsebina, da policija v interesu preiskave ne more ničesar sporočiti javnosti, je sprejemljiv odgovor le izjemoma in še to v zgodnjih fazah kriminalistične preiskave, ko zaradi operativnih zadržkov res ni mogoče povedati ničesar drugega. Tudi javnost ima upravičen interes, ki ga novinarji poskušajo ubraniti.

V preteklih letih smo tako razmislili, ali lahko kljub »interesu preiskave« razkrijemo še kakšno informacijo iz konkretnega primera ali pa kakšno drugo splošno vsebino, vse za korektno in profesionalno obveščanje javnosti, seveda pa ne v škodo konkretne preiskave in vpletenih oseb. Presoja o obsegu in vrsti informacij, ki se pošljejo javnosti, vedno poteka v medsebojnem sodelovanju med vodji v kriminalistični policiji in predstavniki za odnose z javnostmi.

Običajno gre za vodje enot (npr. vodja

13

VArNOST

AKTUALNO

sektorja kriminalistične policije na policijski upravi) ali za vodje enot na GPU, ki so zadolženi za posamezna področja kriminalitete (npr. splošna, organizirana, gospodarska kriminaliteta, NPU ...). Tako se oblikuje vsebina, ki je primerna za razkritje javnosti, in če obstaja najmanjša možnost, da bi razkrit podatek lahko škodoval nadaljnji izvedbi postopka, se ta izloči iz vsebine, namenjene javnosti.

Komuniciranje in odnosi z javnostmi so v policiji izjemno pomembni, saj z njimi zagotavljamo objektivnost in preglednost dela, vzdržujemo pozitivno podobo policije in krepimo medsebojno razumevanje z različnimi javnostmi.

Strokovno in tvorno delo na tem področju, sploh z mediji, je temelj medsebojnega zaupanja in podpore javnosti. V današnjem času, ko mediji in druge javnosti nenehno prosijo za informacije, je nesprejemljivo in praktično nemogoče, da policija ne bi smela samostojno komunicirati. Za medije in druge javnosti so najaktualnejši prav primeri, v katerih so bile podane prijave in se vodijo predkazenski postopki oziroma so bile podane kazenske ovadbe. Pri tem ne

14

gre samo za t. i. najodmevnejše zadeve, saj je predmet zanimanja medijev lahko primer resnega gospodarskega kriminala ali pa tatvina, pri kateri je bila prijeta znana oseba, lahko pa povsem drugo kaznivo dejanje.

Samostojnost v komuniciranju nam omogoča, da se lahko odzivamo ob kakršnih koli očitkih, povezanih s konkretnim postopkom. Če to ne bi bilo mogoče, potem bi bila v javnosti vidna samo ena stran kriminalistične preiskave, policija pa ne bi imela možnosti predstaviti objektivnih informacij. Velikokrat se že v času predkazenskih postopkov v javnosti izpostavljajo domnevne napake organov odkrivanja in pregona. Glede na splošen javni interes po obveščenosti so največja nevarnost prav izkrivljene informacije o konkretnem dogajanju in postopkih v javnosti. Če se mediji pri poročanju ne bodo mogli opirati na uradne informacije policije, bodo svoje prispevke zagotovo oprli na neuradne vire, kar pa seveda vodi v napačne informacije.

Kot državni organ smo zavezani k razkrivanju zakonsko dopustnih informacij javnosti. Izhajajoč iz pravice jav-

nosti, da pridobi informacijo javnega značaja, je to v Sloveniji ustavna kategorija, saj je v naši ustavi v 39. členu ta pravica uvrščena v kategorijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaradi velikega zanimanja medijev za kriminalistične preiskave in pregon, sploh pregon gospodarskega kriminala, se policija v vseh odmevnejših primerih srečuje z velikim pritiskom in interesom predstavnikov javnosti za pridobitev informacij o poteku posamezne preiskave.

V policiji si želimo, da bi tudi drugi organi, znotraj svojih pristojnosti in v sodelovanju z nami, sledili dinamiki odnosov z mediji in v realnem času pripravili ustrezne in primerne vsebine. Boj proti različnim oblikam kriminalitete je prednostna naloga različnih državnih organov, ki sodelujejo pri tem. Gre za eno od najbolj izpostavljenih področij dela, zato bi se morali vsi organi bolj zavedati zakonskih dolžnosti obveščanja javnosti in načel komuniciranja ter jih tudi udejanjiti.

Besedilo: Drago Menegalija, SOJ SGDP GPU Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

AKTUALNO

Preobrazba policijskih odnosov z javnostmi po angleško

V kriznih situacijah klasični mediji odpovedo Sodoben splet je močno vplival na preobrazbo policijskih odnosov z javnostmi, družbeni mediji pa so policistom delo otežili, a obenem tudi olajšali. O tem, kako pomembni so in kako ključen je pravočasen ter vsebinsko ustrezen odziv, pričajo izkušnje Angležev: prvi tvit se je po londonskem terorističnem napadu maja 2013 pojavil že 11 sekund po dogodku, policija se je odzvala 14 minut pozneje, osem minut za tem pa je o napadu že poročal Sky news. »Ob kriznih dogodkih so lahko objave na družbenih omrežjih prvo opozorilo, da se je tak dogodek zgodil. Lahko širijo zavedanje o tem, kako se bo položaj razvil, javnosti dajo pomembne informacije, kaj lahko stori, in ji zagotovijo dostop do policije. V pomoč so lahko tudi pri identificiranju prič, žrtev in storilcev,« pojasnjuje Nick Keane, strokovnjak za digitalne in družbene medije na britanski policijski akademiji ter fakulteti za mednarodne standarde in organizacijski razvoj. Keane o varni in učinkoviti rabi družbenih medijev svetuje policistom in njihovim vodjem, in to na lokalni ter mednarodni ravni. Pri tem se trdno drži načela, da moramo spletu slediti in se mu nenehno prilagajati, pa če prihajamo iz še tako konservativne in hierarhične organizacije, kot je policija.

Nick Keane je aprila obiskal Generalno policijsko upravo. Prispel je neposredno s Slovenske konference o odnosih z javnostmi, na katero ga je povabila predstavnica za odnose z javnostmi s Policijske uprave Maribor Anita Kovačič Čelofiga.

Delo Angležev pri oblikovanju policijskih odnosov z javnostmi je mnogim za vzor. Kako vam je to uspelo?

Policijsko delo v Angliji je tesno prepleteno z lokalno skupnostjo. Leta 2008 je mlad policist vzpostavil profil na Facebooku, da bi komuniciral s svojo lokalno skupnostjo, ker se je zavedal, da mora za komunikacijo z njimi uporabiti različne kanale, ne le tradicionalne. Jasno mu je bilo, kaj je bolje: ali organizirati sestanek, na katerega bo prišlo le nekaj prebivalcev, ali pa uporabiti Facebook in hkrati komunicirati z 200 ljudmi.

Približno isti čas je nekje drugje v Angliji policijski inšpektor, ki je deloval na geografsko obsežnem območju, razmišljal o tem, da bi lahko sestanek vodil kar prek spleta in tako dosegel vse hkrati, ne pa da pripravlja srečanja v živo in organizira po deset sestankov na različnih lokacijah. Če pokrivaš veliko območje, postanejo srečanja v živo skoraj nemogoča in rešitev se skriva v digitalnem svetu. Že takrat smo torej dojeli, da se velik del naše skupnosti seli na splet in da ta ponuja odlične možnosti za interakcijo. Leto dni pozneje smo že pripravljali strateške letnik LXV/št. 2/2017

odločitve. Zakaj smo torej vodilni na tem področju? Zagotovo tudi zato, ker smo družbena omrežja začeli uporabljati že zelo zgodaj. Na voljo smo imeli policiste in komunikatorje, ki so bili inovatorji na tem področju, ter vodje, ki so razumeli, da se moramo razvijati v to smer. Sam sem po eni strani umeščen med tiste, ki uvajajo novosti, in po drugi strani med vodstvo. Že v letu 2009 sem sodeloval pri organizaciji prve konference o policijski uporabi družbenih medijev, ki so se je udeležili različni policijski kadri. Naslednji korak je bil snovanje dokumenta (angl. engage guide), na osnovi katerega bi lahko začeli delo.

Pripravili smo ga v dveh tednih, pri tem pa smo uporabili t. i. metodo wiki – dokument je bil na voljo na spletu in ljudje so ga lahko kar sami dopolnjevali. Dokument zajema poglavitna načela uporabe, zasnovana na tedanji rabi družbenih omrežij, ko smo uporabljali le Facebook in Twitter. Potem pa smo pripravili še en dokument, namenjen policistom in bolj praktični rabi družbenih medijev. Šlo je za to, da jih naučimo, česa se ne sme (»tega ne komentirate«), kaj je pogojno sprejemljivo (»nekaj bi radi povedali, pa o tem nismo prepričani«, torej poiščite pomoč predstavnika za odnose z javnostmi) in o čem lahko govorijo (npr. informacija o prometni nesreči, zaprti cesti, incidentu ipd.). Z vidika odnosov z javnostmi potrebuješ še tretji dokument, nekakšno pravno osnovo, namenjeno zaščiti ugleda organizacije v primeru delovanja na družbenih omrežjih. Če seštejemo, potrebuješ torej ustrezno strukturo upravljanja, dokument, s katerim poveš, kaj želiš doseči, navodila, s katerimi pojasniš, kaj lahko in česa ne, ter še korporativni dokument, ki policijski organizaciji zagotavlja zaščito in določa odgovornost v primerih objavljene vsebine. Tudi mi smo do danes naredili veliko napak, ampak smo se iz njih veliko naučili. Napake niso konec sveta, ampak so začetek učenja, torej »naredi narobe, da narediš prav«.

Katere družbene medije uporabljate in kako je organizirano delo?

Imamo 43 policijskih enot, to je torej 43 upravljavskih struktur in posledično 43 načinov uporabe družbenih medijev. Nimamo enega samega modela, ki bi ustrezal vsem. Med angleškimi policisti je zelo popularen Twitter – imamo 2.700 policijskih računov na njem. Vsaka enota ima tudi profil na Facebooku, dodatno pa vse pogosteje uporabljamo še Instagram. Veliko vsebine objavimo na Youtubu, a jo imamo tudi na spletni strani. Nekaj enot pa poskuša drugače – eni poskušajo z uporabo LinkedIna, npr. pri kadrovanju, nekateri so poskušali s Snapchatom pri kontaktiranju lokalnih prebivalcev, uporabljajo celo Whatsup in Tinder, aplikacijo za zmenke – tam so objavljali preventivna sporočila. Veliko torej eksperimentiramo. Radi preizkusimo kaj novega, pa čeprav pri tem naredimo napako. Ljudje uporabljajo različne medije – gledajo televizijo, poslušajo radio, berejo časopise. Mlajši so rasli ob Facebooku, zato je za nekatere morda to primarni vir informacij. Še mlajši uporabljajo mobilna družbena orožja, torej Whatsup in Snapchat, ter tam dobivajo informacije. Hkrati pa se vse to nenehno spreminja. Nekatere aplikacije morda ne bodo dolgo v uporabi. Pri vprašanju, kdo naj deluje na družbenih omrežjih – naj

15

AKTUALNO

bo to strokovnjak za odnose z javnostmi ali pa policist, ki je dober v komuniciranju –, pri nas ugotavljamo, da je Facebook bolje dati v roke predstavnikom za odnose z javnostmi, saj gre za aplikacijo, pri kateri nenehno ustvarjamo vsebino, čeprav imamo tudi mi policiste, ki delajo le na Facebooku (v Lesterju).

Ko se odločamo o tem, moramo vedeti, kaj bomo na družbenem omrežju sploh počeli. V Estoniji, denimo, poznajo spletne policiste (angl. web constables), ki delujejo le na spletu.

Sodoben splet je torej poskrbel za pravo preobrazbo policijskih odnosov z javnostmi.

Odnos z novinarji se je zagotovo spremenil. Vse manj se namreč osredotočamo na novinarje in vse bolj se obračamo k javnosti. Še vedno smo povezani z njimi, saj, kot vemo, starejši ostajajo zvesti klasičnim medijem, a tukaj ne gre za stvar izbire, ampak za komunikacijsko mešanico. Srečevali smo se namreč že z očitki, da so policija in novinarji preveč navezani drug na drugega. Družbeni mediji pa so kot komunikacijska aplikacija odlični za to, da hkrati komuniciramo z javnostmi in novinarji.

Na to, kako zelo pomembni so družbeni mediji, kažejo tudi vaše izkušnje s številnimi kriznimi dogodki, s katerimi ste se srečali v Angliji.

Družbeni mediji oživijo med krizo. Ko smo se pri nas v avgustu 2011 ukvarjali z demonstracijami, se je pokazalo, kako pomembna je prisotnost na družbenih omrežjih. Enote, ki so bile tam prisotne, so se z demonstracijami spopadale mnogo lažje kot tiste enote, ki jih niso uporabljale tako pogosto (imele so le nekaj objav na Twitterju, Facebooka pa niso uporabljale).

V krizni situaciji klasični mediji ne delujejo. Če so demonstracije nocoj, ne čakaš na časopis, ki bo izšel jutri, da boš izvedel o tem. Res je, da imamo še televizijo, a tisti pravi medij, ki je odziven takoj in na katerem je informacija ponujena nemudoma, sta Twitter in Facebook. Za policijo je bilo to zelo pomembno

16

VArNOST

dejstvo. In prej omenjene demonstracije so spremenile naše razmišljanje, da smo res začeli dojemati moč družbenih medijev in gradili na tem. Ne delaš na družbenem mediju le za primer krize, ampak moraš biti prisoten zato, da imaš občinstvo, ko se pojavi kriza.

V zadnjem času se precej posvečate tudi digitalnim dokazom, kar se je izkazalo za koristno tudi ob zadnjem terorističnem napadu v Londonu.

Od leta 2009 pa do danes smo že ogromno dosegli. Vidi se, da se nenehno razvijamo. Vmes smo imeli kar nekaj kriznih situacij, ob letošnjem, marčevskem incidentu pa smo naredili ogromen korak naprej tudi glede digitalnih dokazov. Vsi imamo pametne telefone. Prej, denimo, nismo imeli tako velikih kapacitet, da bi lahko obdelali večje količine digitalnega dokaznega gradiva. Celo velike časopisne hiše so imele večje kapacitete kot mi, kar je seveda narobe. Druga pomembna sprememba pa je odmik od formalnih novinarskih konferenc.

Tudi to je bilo vidno marca, ko smo imeli dve novinarski konferenci, ki sta bili v živo predvajani po radiu, TV in na družbenih omrežjih hkrati. V takem primeru potrebuješ vodjo, ki je dober v medijskem nastopanju, sproščen v kriznih dogodkih in se je sposoben spopasti s tem. To je vidno tudi na posnetkih izjave Marka Rowleyja, ki je drugi najpomembnejši človek metropolitanske policije. Že kakšni dve uri po dogodku je bil sposoben stopiti na cesto, pred medije in je odgovarjal na vsa njihova vprašanja. Znati se moramo torej odzvati in imeti na voljo ljudi, ki imajo za to vse potrebno znanje. Rowley je odličen primer predstavnika vodstva, ki razume, da se je medijska krajina spremenila. Še v letu 2005 smo imeli bombni napad in popoldne veliko novinarsko konferenco s pripravljeno izjavo, v dvorani pa 300 novinarjev. A ta čas je mimo. V kriznih časih se preprosto moramo odzvati takoj – če se ne, se bo namesto nas kdo drug in nadzora ne bomo imeli več v rokah mi. letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

Nick Keane se je v svoji 30-letni karieri v Birminghamu, drugem največjem mestu v Združenem kraljestvu, preizkusil v najrazličnejših policijskih vlogah, od delovanja na področju kriminala do varovanja nogometnih tekem.

Posvečal se je tudi vprašanju varnosti v soseskah.

AKTUALNO

O varni in učinkoviti rabi družbenih medijev svetujete tudi na mednarodni ravni. Obiskali ste že Norveško, Ciper, celo Namibijo ... Če smo dobri v tem, kar počnemo, še ne pomeni, da vemo vse.

Potujem zato, da prisluhnem izkušnjam drugih. Zanima me, kako se drugje spopadajo s težavami. Namibija se seveda precej razlikuje od prej naštetih. Kar me je najbolj presenetilo, je njihov »glavni« medij, tj. radio. Eden od vodilnih v namibijski policiji je bil celo nekdanji radijski moderator. To je presenetljivo tudi zaradi njihovih demografskih podatkov o rabi družbenih omrežij – približno 80 odstotkov mladih ima namreč svoj profil na Facebooku.

Pojasnil sem jim, da bodo morali prilagoditi svojo medijsko prisotnost in se posvetiti mladim. Vidite, vedno znova se torej vračamo k istim vprašanjem: kaj potrebujemo, ali razumemo to potrebo in katero orodje je najboljše za to.

Besedilo: Anita Kovačič Čelofiga, PU Maribor Foto: Anita Kovačič Čelofiga, PU Maribor, in Monika Golob, SOJ SGDP GPU

letnik LXV/št. 2/2017

17

VArNOST

AKTUALNO

Policijsko delo v skupnosti – v praksi Kot popotnico dokumentu Policijsko delo v skupnosti smo v letu 2013 izrazili pomislek, da ne bomo učinkoviti, če ne bodo vsi vodje neposredno pristopili k slehernemu zaposlenemu in jim prenesli vsebin tako, da jih bo vsakdo v celoti razumel. Policijsko delo v skupnosti je dolgoročen proces, ki zahteva izjemen vložek vseh vodij in organizacije kot celote.

Dosedanji rezultati kažejo določene konkretne premike, ki so obenem tudi dokaz, da je dejavnosti treba nadaljevati. Vse policijske uprave (PU) in druge policijske enote (PE) so do zdaj izvedle vsa načrtovana usposabljanja, ta pa so potekala na vseh ravneh. Dejstvo je, da je bilo najprej treba usposobiti multiplikatorje in vodje, šele nato vse preostale. Ocenjujemo, da smo to naredili dobro, napaka pa bi bila, če bi izpopolnjevanje kadar koli prenehali. Ugotoviti je treba, da je potrebnega še kar precej dela, da bo policijsko delo v skupnosti postalo rutina in kot tako ne bo zahtevalo »novega znanja«.

Prav je, da izpostavimo nekatere ugotovitve, ki so jih predstavile PU kot nosilke usmerjevalnih dejavnosti in nadzorovalke usposabljanj ter izvedbe nalog. Te ugotovitve so:

• PU opozarjajo na žal negativno povezanost med kadrovsko zasedenostjo in potrebami (željami) po policijskem delu v skupnosti. Določene zamisli je težko uresničiti, če ni ustreznih nosilcev. Zaradi nujnosti zagotavljanja interventne dejavnosti so tudi vodje policijskih okolišev (VPO), ki jih najpogosteje uporabimo predvsem za preventivno delo, pogosto vključeni v interventne patrulje in tako opravljajo druge naloge.

18

• Neodzivnost državljanov. Naše predstavitve preventivnih dejavnosti so pogosto skromne in povezane s prisotnostjo policistov na določeni točki ali v sklopu nekaterih prireditev. Zelo pomembno vlogo pri učinkovitosti predstavitve policijskega dela imata usposobljenost policistov ter uporaba multimedijskih in drugih pripomočkov, ki privabijo tudi mlade.

• Pri posameznih dejavnostih je treba paziti, da nismo vsiljivi, kar ponovno pomeni, da mora biti kader strokoven, da zna ponuditi in ustrezno izvesti dogodek za ciljno skupino.

Pogosto slišimo, da so težava ravno

mladi, ki pa jih še vedno nagovarjamo klasično (pogovor, zloženke ipd.). Manjkata inovativnost ter uporaba najmodernejših komunikacijskih sredstev. Če to primerjamo s prilagajanjem v gospodarstvu, lahko hitro ugotovimo podobnost.

• Pogosto se ustavimo pri vprašanju finančnih sredstev, ker ne vidimo možnosti, ki se nam ponujajo s povezovanjem in vključevanjem. Razpolagati znamo le s proračunskimi sredstvi, težje pa vključimo druge vire, katerih varnostni interes je lahko zelo podoben našemu.

• PU imajo izdelane načrte, v katerih so opredeljeni vsebina, roki ter noletnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

silci posameznih dejavnosti v letošnjem letu. Te vključujejo tudi druge deležnike (lokalne skupnosti, izobraževalne ustanove, nevladne organizacije, državne organe, društva idr.), kar je bistveno pri uresničevanju in uveljavljanju policijskega dela v skupnosti.

• Zelo pomembna je ustrezna vključenost v medijski prostor, ki močno vpliva na občutek varnosti pri prebivalcih ter na njihovo dojemanje ukrepov in dejavnosti za varno življenje v skupnosti. Predvsem pri lokalnih in regionalnih medijih je pogosto težava plačljivost posameznih prispevkov za prepoznavnost in vplivanje na občutek varnosti.

• Varnostni sosveti v posameznih primerih nastajajo tudi na pobudo lokalnih skupnosti, ki zaradi pravilnega pristopa policije čutijo potrebo po takšni organiziranosti. To lahko štejemo za bistven napredek.

• Zelo pomemben je napredek pri razumevanju in zavedanju, da je policijsko delo v skupnosti dolžnost vseh, ne samo VPO. Zaradi predstavitve napredka pri razumevanju in uveljavljanju nove strategije policijskega dela v skupnosti v najširšem smislu je treba opozoriti na nekatere dejavnosti PU, ki dokazujejo, da marsikje presegamo okvire preventivnega dela. Vključevanje in povezovanje za večjo varnost postajata ključni komponenti. Te dejavnosti so: • aktivno sodelovanje v regijskih in občinskih štabih civilne zaščite (CZ) (povezovanje in prepoznavnost), letnik LXV/št. 2/2017

AKTUALNO

• preventivne dejavnosti z namenom ozaveščanja udeležencev v cestnem prometu, • različne oblike sodelovanja s subjekti v turizmu, • redni stiki s tujimi policijami in izmenjava dobrih praks policijskega dela v skupnosti, • dobro so sprejete dejavnosti policije na različnih sejmih oziroma dogodkih, ki jih obišče veliko število udeležencev, • odzivanje na različne pobude posameznikov in skupin glede zagotavljanja večje varnosti, • nadaljevanje nekaterih uveljavljenih preventivnih projektov, ki močno podpirajo in spodbujajo celoten koncept policijskega dela v skupnosti, • organizacija posvetov o varnosti v lastni izvedbi ali v sodelovanju z drugimi (npr. Fakultete za varnostne vede, občine …), • nekatere enote poskušajo z organizacijskimi prijemi okrepiti odgovornost policistov za obvladovanje varnostne problematike na posameznih območjih (VPO so za obvladovanje varnostne problematike v okoliših dodali policiste, ki delajo v patruljah), • sodelovanje na različnih regijskih koordinacijah (inšpekcijske službe, upravne enote, občine, civilne iniciative), pri katerih se kaže skupen interes za odpravo vzrokov določenih negativnih pojavov v družbi, • pojavljajo se pobude za regijsko povezovanje na področju varnosti, • drugo.

Kljub vsemu se v praksi srečujemo tudi z nekaterimi nerešenimi vprašanji:

• Vzdrževanje in delovanje policijskih pisarn – moderne informacijske tehnologije omogočajo drugačen način povezovanja s policijo, zato je primerno vprašanje, kako samo delo oživiti ali nadomestiti, da bi prinašalo vidne rezultate. Odzivi po državi so različni.

• Slabo delo nekaterih varnostnih sosvetov – upravičeno se pojavljajo vprašanja o smislu vzdrževanja tistih, ki jih kljub nadpovprečnim dejavnostim nismo mogli pripraviti do aktivnega dela. Enako velja tudi za vzpostavitev novih sosvetov tam, kjer ni pravega interesa lokalnih skupnosti.

• Pomanjkanje kadrov predvsem na območnih PP občasno vpliva tudi na zasedbo delovnih mest VPO. • Preventivna dejavnost se še vedno razume kot prevladujoča vsebina policijskega dela v skupnosti, čeprav je za uspešno delo na tem področju pomembno delo oziroma prizadevanje slehernega policista, in to ne glede na vrsto nalog, ki jih opravlja.

Očitno je za spremembo miselnosti potreben daljši čas.

Na splošno lahko ocenimo, da je slovenska policija z uveljavljanjem policijskega dela v skupnosti na pravi poti.

Kot je bilo že navedeno, včasih pričakujemo preveč. Upoštevati moramo, da tri leta niso obdobje, ki bi veliko pomenilo pri tako pomembnih spremembah. Ni zanemarljivo, da smo se skoraj leto dni ukvarjali z operativnimi ukrepi za obvladovanje begunske problematike ter stavko policistov. Takšni dogodki razvoj policijskega dela v skupnosti ne le zaustavijo, temveč ga vrnejo celo kakšen korak nazaj.

Delovna skupina, v kateri so po novem direktorji PU ter Uprave kriminalistične policije (UKP) in Uprave uniformirane policije (UUP) GPU, je dobro izhodišče za nadaljevanje in konkretizacijo dela. To mora biti tudi zagotovilo za ustrezen prenos odgovornosti na izvedbeno raven. Pomembno je, da izkoristimo rezultate dobrih praks na tem področju. Celovita izmenjava vsebin med posameznimi območji PU ter prenos v prakso lahko da še boljše rezultate.

Prepričani smo, da je treba nadaljevati vse dejavnosti, ki bodo krepile pomen tovrstnega dela, posledično pa bodo tudi pozitivni rezultati pri odpravljanju vzrokov za določene težave pomenili novo spodbudo za nadaljnje delo na tem področju.

Besedilo: Janez Ogulin, PU Novo mesto Foto: Brigita Petric in mag. Nina Djordjević, obe SOJ SGDP GPU

19

AKTUALNO

VArNOST

Uvajanje skenerja za še učinkovitejši ogled kraja prometne nesreče Delo slovenskih policistov prometnikov se v zadnjih letih pospešeno digitalizira in modernizira. Končno, bi lahko rekli, gremo tudi pri nas v korak z 21. stoletjem, za katero je značilno iskanje najsodobnejših tehnologij in naprednih rešitev na skoraj vseh področjih našega življenja.

Prav pred kratkim smo namreč – čeprav za zdaj samo za eno policijsko enoto – nabavili posebno napravo, kakršne v slovenski prometni policiji še ni bilo. Gre za t. i. terestrični 3D laserski optični bralnik oziroma skener, s katerim je mogoče ogled kraja prometne nesreče opraviti še učinkoviteje, natančneje, bolj kakovostno in hitreje. S terestričnim (oziroma zemeljskim) laserskim skenerjem je namreč mogoče v izjemno kratkem času zajeti na milijone točk, tako da se – ob pravilni uporabi, seveda – ne izmuzne nobena podrobnost. Prav to je pri pogosto zelo kompleksnih postopkih obravnave prometnih nesreč še kako pomembno, zlasti pri izvajanju »forenzičnega« ogleda kraja nesreče.

Do zdaj je ogled kraja prometne nesreče potekal tako, da so policisti fotografirali prizorišče, nato pa so potrebovali precej časa za izvedbo preostalih postopkov: skiciranje delovne skice, ročne meritve in poznejše risanje skic v merilu. S skenerjem lahko veliko hitreje opravijo terenski del ogleda, v katerem z novo napravo zajamejo celotno situacijo in posledično vse sledove. Celotno skeniranje kraja manjše prometne nesreče v povprečju traja le okrog 15 minut (za štiri do pet posnetkov), za kompleksnejše prometne nesreče pa praviloma do pol ure.

Razumljivo, da se v takšnih primerih čas ogleda podaljša, a celo takrat je lahko avtomatizirano skeniranje kraja prometne

20

nesreče neprimerljivo hitrejše od dosedanjega, precej zamudnega ročnega merjenja.

To ne pomeni samo lažjega dela za policiste, poudarja Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. Pozitiven učinek bodo čutili tudi občani oziroma osebe v postopku. Zaradi hitrejšega ogleda bodo namreč prometni zastoji krajši, predvsem na avtocestah, saj bodo lahko posledice prometne nesreče prej odstranjene in promet se bo prej sprostil. In če so bile na dosedanjih ročno pripravljenih terenskih skicah kdaj možne kakšne napake, je delo s skenerjem mnogo natančnejše. Poleg tega je mogoče kraj prometne nesreče s posnetki pregledovati in analizirati tudi pozneje v enoti, med pripravo dokumentacije o ogledu, kar do zdaj večinoma ni bilo mogoče. Ko so namreč policisti na cestišču končali merjenje ter zavarovali, dokumentirali in nazadnje odstranili materialne dokaze ter sprostili promet, ponovno merjenje določenih podrobnosti na kraju prometne nesreče ni bilo več izvedljivo (npr. kadar je bilo v trku poškodovano vozilo že odpeljano). Medtem pa skeniran posnetek kraja nesreče omogoča, da lahko tudi naknadno z njega razberemo podatke in izmere, na katere morda ob ogledu na samem kraju nismo pomislili oziroma za katere šele po vrnitvi v pisarno ugotovimo, da bi jih potrebovali. letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

Po besedah Roberta Vehovca smo si za sodobnejše, digitalizirane postopke ogleda kraja prometne nesreče, ki jih že uporablja več zahodnih policij, prizadevali kar nekaj časa ter iskali prave možnosti: »V letu 2012 smo na Policijski akademiji izvedli prvo predstavitev skeniranja kraja prometne nesreče, in sicer s skenerjem znamke Faro. Oprema je sicer omogočala visoko raven dokumentiranja, a je bilo za skeniranje potrebnega veliko časa, zahtevna in dolgotrajna je bila tudi obdelava tako pridobljenih podatkov. Nato smo leta 2015 izvedli raziskavo trga, preučili naprave več možnih ponudnikov oziroma proizvajalcev (Faro, Leica, Rigler) in lani objavili razpis, v katerem smo definirali tehnične specifikacije, ki bi jih moral izpolnjevati skener za slovenske policiste. Med drugim smo želeli, da je čas skeniranja v zahtevani kakovosti največ 120 sekund, da je merilno območje dovolj dolgo, da skeniranje

AKTUALNO

poteka brez dodatnih veznih točk ter pod kotom 360 stopinj horizontalno in 110 stopinj vertikalno. Poleg tega smo navedli, da mora biti skener sposoben delovati v temperaturnem razponu vse od –10 do 38 °C, omogočati mora skeniranje v dežju in snegu ter biti odporen proti vlagi in prahu (po mednarodnem standardu IP54). Vgrajen bi moral imeti še kompas in GPS-sprejemnik ter vključevati ustrezno programsko opremo za obdelavo podatkov.« Po končanem postopku javnega naročanja, v katerem je slovenska policija izbrala skener znamke Rigler, so policisti prometniki konec lanskega leta začeli nabirati prve izkušnje pri njegovi uporabi na terenu. Ker je skener zelo drag (cena enega je 90.000 evrov), je bil nabavljen le za Postajo prometne policije Ljubljana, kjer je obseg dela na področju cestnega prometa največji. »Poleg tega pa smo želeli pred morebitno nabavo še več skenerjev za preostale postaje prometnih policiji najprej

Primer skeniranih posnetkov hude prometne nesreče v križišču na Zaloški cesti v Ljubljani, v kateri sta ob trčenju reševalnega vozila z motornim kolesom konec marca letos umrla voznik motornega kolesa in njegova sopotnica. Gre za primer skeniranja v dobrih vremenskih razmerah, ob dobri osvetljenosti, pri čemer pa je bilo treba dokumentirati zelo veliko sledov in podrobnosti na sorazmerno veliki površini, zaradi česar je bilo potrebnih kar 11 posnetkov.

letnik LXV/št. 2/2017

21

AKTUALNO sploh preveriti, kako se obnese, oziroma potrditi njegovo uporabnost v postopkih,« je pojasnil Vehovec.

Ljubljanski prometniki so torej prvi policisti, ki so se usposobili za delo s strojno in pripadajočo programsko opremo ter nato že začeli polno uporabljati novo napravo. Glede na začetne izkušnje je skeniranje dovolj kakovostno v dobrih vremenskih razmerah ter ponoči, če je zagotovljena vsaj minimalna osvetlitev, pri zelo slabi vidljivosti in ob dodatnih oteževalnih okoliščinah, kot je močan dež, pa je kakovost posnetkov oziroma skenov nekoliko slabša.

Skener sicer ponuja dobre možnosti za obdelavo v 3D-tehniki. Pomanjkljivost je le sorazmerno dolgotrajna obdelava v 2D-tehniki, kar je bil dosedanji format skice za obravnavo na sodiščih. Po Vehovčevem mnenju bi bilo zato treba spremeniti celoten pristop k izdelavi skic prometnih nesreč, tako da bi v začetni fazi policisti sodiščem dali samo skice v 3D-tehniki ter hkrati priložili neobdelane podatke, torej celoten sken, šele na dodatno zaprosilo sodišč bi se v posameznih primerih izdelala tudi skica v 2D-tehniki: »V kratkem načrtujemo sestanek s predstavniki sodišč, na katerem jim bomo zadevo predstavili in se poskušali dogovoriti za opisani način dela.« »In če se bo nov pristop izkazal kot ustrezen in sprejemljiv,« še dodaja Vehovec, »bomo v prihodnjih letih tak skener nabavili še za vsaj večje policijske postaje in s tem zajeli večji del države. Vse postaje prometne policije pa bodo zagotovo morale dobiti vsaj programsko opremo za obdelavo preskeniranih podatkov.« Kako pa so skener sprejeli policisti, ki so že imeli priložnost delati z njim? »Tako kot to velja pri uvajanju vsake novosti in pri vsaki spremembi ustaljenega načina dela: nekateri policisti so tehničnim novostim naklonjeni, drugi imajo nekaj več zadržkov in začetnih pomislekov. Tudi v tem primeru je tako,« je iskren Vehovec, ki pa je obenem vesel, da je na ljubljanski prometni policiji skupina policistov, ki je napravo sprejela zelo pozitivno

VArNOST in jo s pridom uporablja prav pri vsaki prometni nesreči s hudo telesno poškodovanimi in mrtvimi udeleženci. Obenem izraža upanje, da bodo prednosti skenerja počasi prepoznali tudi preostali: »Res pa je, da moramo za njegovo optimalno uporabo vsi skupaj pridobiti še več znanja in dodatnih izkušenj, zlasti glede naknadne obdelave skeniranih podatkov v enoti. K sreči še vedno dobro sodelujemo z dobaviteljem oziroma proizvajalcem, ki nam pri tem pomaga in svetuje.« Kot je zapisano v Priročniku za izvajanje postopkov v cestnem prometu, je preiskovanje prometnih nesreč eno najpomembnejših in najzahtevnejših policijskih opravil. Prometna nesreča je za večino udeležencev že sicer izrazito stresen dogodek, vir negativnih čustev, telesne bolečine in potencialnih sporov, zato mora policist za vsak konkreten primer posebej strokovno in objektivno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so vplivale na nastanek dogodka. Poiskati mora odgovore na ključna vprašanja, kdaj in kje se je zgodila nesreča, kdo so udeleženci, kdo od njih je kršitelj, kako in zakaj je prišlo do nesreče, kako točno je potekala. Kraj nesreče mora zavarovati in izvesti nujne ukrepe za preprečitev še večje materialne škode, nuditi pomoč poškodovanim oziroma poklicati reševalce, popisati udeležence in zbrati podatke o pričah, organizirati urejanje prometa in morebitnih obvozov, obvestiti operativno-komunikacijski center, preiskovalnega sodnika, tožilca, kriminalističnega tehnika, če je treba, ter prizorišče izmeriti, skicirati, fotografirati.

Pri tem ugotavlja položaje ponesrečencev, vozil, beleži sledove in jih »fiksira« (npr. odpadle avtomobilske dele, registrske tablice, sledi lakov in olja, drobce barv, plastike, stekel, luči, koles kot tudi biološke sledi in mikrosledi, kot so vlakna, tkiva, sledi blata, sledi zaviranja, blokiranja ali zanašanja vozila, morebitne vreznine in udarnine na asfaltu ali vozilih …). O obravnavi nesreče mora napisati še zapisnik in preveriti ter vnesti podatke v policijske evidence. Na podlagi ogleda poskuša ugotoviti vzrok

Sektor prometne policije UUP GPU je pripravil nekaj praktičnih predstavitvenih videoposnetkov, kako pravilno postaviti skener in ravnati z njim. Kot je poudaril policist Aleš Kosič s Postaje prometne policije Ljubljana (na fotografiji), je laserski skener zelo občutljiv, zato je treba z njim ravnati zelo previdno.

Na samem skenerju je tudi fotoaparat. Ta se vklopi po zaključenem skeniranju in naredi več slik, ki jih potem vstavimo v skene, tako da dobimo barvno 3D-skico kraja prometne nesreče. Skupaj s fotografiranjem skener za izdelavo posnetka na eni lokaciji potrebuje 90 sekund. Da zajamemo celoten kraj prometne nesreče, je treba narediti pet do šest (za manjše nesreče) ali celo do 20 posnetkov (če gre za večje nesreče). Na koncu celoten projekt z notranjega pomnilnika laserskega skenerja prenesemo na spominsko kartico, napravo pravilno ugasnemo, razstavimo in pospravimo. Skener imajo ljubljanski prometniki shranjen v prirejenem prtljažnem prostoru službenega kombija skupine za oglede prometnih nesreč.

22

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST Fotografiji na tej strani prikazujeta skeniranje prometne nesreče na regionalni cesti zunaj naselja Marno. V tem primeru je šlo za večerni čas, ko je cestišče osvetljevala le ulična svetilka, vendar je bila uporaba skenerja kljub temu uspešna, zaradi manjšega območja pa so zadoščali štirje posnetki.

nesreče, če pa to ni mogoče, preiskovalni sodnik, ki je pri hujših nesrečah skupaj z državnim tožilcem vedno navzoč, odredi izvedenca. Ta ugotavlja, zakaj je prišlo do nesreče, ali je bil morebiti že prej poškodovan kakšen pomemben sklop vozila, mogoče krmilni mehanizem ali zavore. Na podlagi vsega zbranega se policisti nazadnje odločijo za eno od treh možnosti – plačilni nalog, obtožilni predlog ali kazensko ovadbo.

Dobro poznavanje predpisov ter obvladovanje povsem specifičnih veščin sta torej nujna, da je policist sposoben izvesti vse te različne postopke. Ogromno posameznih korakov je, da lahko na koncu odda končni izdelek – zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče, denimo. V njem mora predstaviti, kaj se je zgodilo, in nakazati, kaj naj bi šlo narobe. Prav zato je iskanje čedalje učinkovitejših, hitrejših, racionalnih in drugače letnik LXV/št. 2/2017

AKTUALNO Zadnja leta je slovensko prometno policijo zaznamovalo kar nekaj posodobitev. Med drugim smo pred štirimi leti uvedli možnost, da lahko občani policiji kar po spletu pošljejo svoje predloge za (dodatno) prometno kontrolo na zanje problematičnih prometnih odsekih. Nato smo pripravili projekt ePolicist, ki je po obdobju preizkušanja zaživel na vseh policijskih upravah po Sloveniji, tako da si prometne patrulje zdaj pomagajo z okrog 200 tabličnimi računalniki in vanje neposredno na terenu vnašajo obrazce ali plačilne naloge. Predlani poleti smo skupaj z DARSom začeli vzpostavljati pilotski projekt sekcijskega merjenja hitrosti na območju trojanskih predorov in ga konec januarja letos uspešno vpeljali v prakso.

Vmes smo vozni park prometnih policistov obogatili s kar nekaj novimi vozili, prilagojenimi za specifično delo na avtocesti, oglede krajev prometnih nesreč ali videonadzor s sistemom Provida. Letos uvajamo skener za še učinkovitejše delo policistov prometnikov pri obravnavi prometnih nesreč, v prihodnje pa med drugim načrtujemo uvedbo t. i. ANPR, sistema za avtomatsko prepoznave registrskih tablic vozil v prometu, in uporabo termovizije pri nadzoru tehnične brezhibnosti tovornih vozil v prometu.

izboljšanih načinov ter metod dela nujno tudi pri delu prometne policije. Če se lahko posamezno opravilo olajša in pospeši, zakaj pa ne?

Besedilo: SOJ SGDP GPU in SPP UUP GPU Foto: SPP UUP GPU

23

VArNOST

AKTUALNO

Za nami že 12. Otroška varnostna olimpijada V Mariboru je v maju in juniju potekala že tradicionalna, 12. Otroška varnostna olimpijada, rekordnih 60 ekip pa se je prijavilo na Štengijado in pomerilo v teku po 455 kamnitih stopnicah.

(Hrvaška), OŠ Gorišnica, OŠ Ljudski vrt Ptuj – podružnica Grajena (1. mesto), OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Mladika Ptuj, OŠ Kungota in OŠ Voličina, OŠ Sladki Vrh, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, OŠ Anice Černejeve Makole, OŠ Dušana Flisa Hoče – podružnica Reka - Pohorje, OŠ Selnica ob Dravi, OŠ Duplek, OŠ Borcev za severno mejo Maribor, OŠ Tabor I Maribor in OŠ Slave Klavore Maribor (2. mesto).

Na Štengijadi se je pomerilo rekordnih 60 ekip Del projekta je bila tudi letos humanitarna Štengijada, tek mešanih trojk na Kalvarijo, ki je 23. maja privabila rekordnih 60 ekip.

Tekmovalci so se zbrali pri Zavodu Antona Martina Slomška in se spoprijeli s tekom (pa tudi s hojo) po 455 stopnicah na vrh Kalvarije. Ekipe sodelujočih pri izvedbi Otroške varnostne olimpijade so prišle iz vrst Policije, Slovenske vojske, gasilcev, osnovnih in srednjih šol ter zasebnih podjetij.

Letos že tradicionalna, 12. Otroška varnostna olimpijada 9. maja se je s prvim predtekmovanjem v Cirkulanah začela 12. Otroška varnostna olimpijada, na kateri so se otroci pomerili v znanju prepoznave, preprečevanja in odpravljanja posledic vsakodnevnih nevarnih situacij, pokazali pa so tudi, kako spretni so in kako dobro jim gre od rok skupinsko delo.

Na vseh predtekmovanjih smo otroke spodbujali tisti, ki skupaj skrbimo za varnost – ob reševalcih, gasilcih, vojakih in

24

predstavnikih Uprave RS za zaščito in reševanje tudi policisti motoristi, vodniki službenih psov in konjeniki Policijske uprave Maribor. Otroke so na zaključni prireditvi razveselili tudi vrhunski športniki in člani Policijskega orkestra. Četrtošolci so se pomerili v šestih predtekmovanjih, najboljše ekipe pa so se zbrale na zaključni prireditvi v mariborski dvorani Lukna 1. junija. Finala se je udeležilo 20 najboljših ekip s šestih predtekmovanj: OŠ Videm – podružnica Sela (osvojili so 3. mesto), OŠ Ivanjkovci, OŠ Franje Serta Bednja

Na prva tri mesta na 6. Štengijadi so se uvrstili: 1. Tek od A do Ž, tekmovalci iz Slovenske vojske (Mateja Mlinar, Marko Kaloh in Matjaž Črešnar) s časom 2:30,32; 2. 72. Brigada Slovenske vojske – 1. ekipa (Lidija Koprek, Matej Mavrovič, Lenart Pupaher) s časom 2:53,47; 3. PU Murska Sobota (Aleksandra Žižek, Tomaž Pivec in Avgust Sobočan) s časom 3:01,52.

Na državnem prvenstvu Policije v teku mešanih trojk po stopnicah so se na prva tri mesta uvrstili: 1. PU Murska Sobota (Aleksandra Žižek, Tomaž Pivec in Avgust Sobočan) s časom 3:01,52; 2. Specializirana enota za nadzor državne meje – 1. ekipa (Urška Robnik, Rok Merzel in Marko Černel) s časom 3:07,56; 3. PP Maribor II – 1. ekipa (Ksenja Pušnik, Sašo Magdič in Gregor Jaunik) s časom 3:10,98.

In še najpomembnejše: ob pomoči Zveze prijateljev mladine Maribor smo zbrali 1385 evrov! S prispevkom bomo nekaj otrokom omogočili letovanje z Zvezo prijateljev mladine (ZPM) Maribor, saj si tega sicer ne bi mogli privoščiti. Njihovi zadovoljni nasmehi nam bodo v največje zadovoljstvo!

Besedilo in foto: Miran Šadl, PU Maribor

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

AKTUALNO

Zavidljive policijske obletnice V letošnjem letu praznujemo v policiji kar nekaj zavidljivih obletnic. Začetki informatike segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, saj so v takratnih organih za notranje zadeve začeli uvajati mehanografsko obdelavo podatkov. Dolga pot je tudi za sistemom izobraževanja v policiji: 50 let. Častitljivo 50. obletnico praznujeta tudi Letalska policijska enota, ki spada med starejše tovrstne enote v Evropi, in Postaja pomorske policije Koper. Teče pa tudi dvajseto leto, odkar slovenska policija sodeluje v mednarodnih civilnih misijah.

60 let informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije Začetki informatike segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, saj so v takratnih organih za notranje zadeve začeli uvajati najprej mehanografsko in nato avtomatsko obdelavo podatkov, in to predvsem za statistične namene. V začetku sedemdesetih let se je začela računalniška obdelava podatkov, ki je z nakupom novega, zmogljivejšega računalnika že omogočala daljinsko obdelavo podatkov ter izgradnjo terminalnega omrežja. Z uvedbo osebnih računalnikov in orodij za povečanje osebne produktivnosti se je začela doba moderne policijske informatike. Zanjo je značilno uvajanje aplikacijskih rešitev, ki so zajemale vsa področja policijskega dela.

Informacijsko-telekomunikacijski sistem policije (ITSP), kot ga poznamo danes, se je spreminjal in prilagajal potrebam skladno z možnostmi, ki jih je zagotavljal tehnološki razvoj, kar je zasluga več generacij informatikov in telekomunikacijskih ter varnostnih strokovnjakov, njihovega znanja in ustvarjalnosti.

IT-dejavnost je bila prvič samostojno organizirana leta 1979 kot Uprava za analitiko in informatiko oziroma leto pozneje kot Uprava za informatiko, zdaj pa deluje kot Urad za informatiko in telekomunikacije na GPU. Urad upravlja ITSP, načrtuje informacijsko-telekomunikacijske rešitve in storitve, nabavlja programsko, strojno in elektronsko opremo ter sisteme tehničnega varovanja. Sodeluje tudi z državnimi organi pri povezovanju v informacijske in telekomunikacijske sisteme Slovenije in EU.

letnik LXV/št. 2/2017

V zadnjih desetih letih intenziven razmah novih tehnologij Svetovni splet in digitalizacija sta v zadnjih desetih letih povzročila pravo eksplozijo novih tehničnih rešitev. Pred desetimi leti si nihče ni predstavljal, da bo danes mogoče opravljati policijsko delo na mobilnih napravah in da bo večina policijskih postopkov avtomatizirana. V informatiki in telekomunikacijah se predstavljajo hitro razvijajoče se tehnologije in glede na svetovne smernice in napovedi bo napredek v prihodnosti še hitrejši. Temu morajo slediti in se nadgrajevati tudi tehnološke in pravne komponente zaščite ITSP. Danes govorimo o digitalni preobrazbi poslovanja, ki bistveno spreminja način delovanja celotne družbe, policijo pa postavlja pred nove izzive. Z družbenimi omrežji (Twitter, Facebook, Instagram) in globalizacijo se je bistveno spremenil način medsebojnih človeških komunikacij, podatki, t. i. big data, pa postajajo najpomembnejša dobrina. Policija mora obvladovati nova okolja in nove tehnologije, če želi uspešno opravljati svoje naloge. Z novelacijo policijskega zakona ji bo omogočeno učinkovitejše izvajanje pooblastil. Vpetost in pomen IKT-tehnologije v policijsko delo dokazuje tudi dejstvo, da je veliko sprememb povezanih prav z vpeljavo novih IKT-rešitev (ANPR, dron, biometrija, PNR itd.).

Letos je Slovenija sprejela Strategijo kibernetske varnosti. V njej se policija pojavlja v dveh vlogah: kot preiskovalec kaznivih dejanj na tem področju in kot skrbnik varnosti ITSP.

25

VArNOST

AKTUALNO

Prav obvladovanje kibernetskih groženj ITSP je za policijo poseben izziv, ki zahteva ustrezno ukrepanje.

Za pripravo kompleksnih pravil smo uporabili odprtokodno analitično orodje KNIME.

Kljub težavam je UIT v zadnjih nekaj letih spisal veliko uspešnih zgodb, in sicer:

• Nova statistika

• ePolicist V tem projektu je bila v sodelovanju z zunanjim izvajalcem leta 2016 razvita prva sodobna mobilna aplikacija, ki sledi procesu dela v policiji, poimenovali pa smo jo ePolicist.

Aplikacija je razvita za različne sisteme (Windows, Android, iOS) in se prilagaja različnim velikostim zaslona. Poleg preverjanja po evidencah (Interpol, FIO, SIS, VIS, RISK) obsega tudi izvedbo določenih policijskih postopkov.

• TravelDoc – preverjanje prehodov meje Leta 2001 smo z nabavo prvih čitalnikov za branje potovalnih dokumentov razvili prvo aplikacijo za hitro preverjanje oseb na mejnih prehodih, tj. TravelDoc, ki omogoča preverjanje vseh potnih listin (osebne izkaznice, potni listi, vize, nekatera dovoljenja), ki vsebujejo strojno berljiv (MRZ) zapis in ustrezajo standardu ICAO. Za povezljivost z zalednimi sistemi (Interpol, FIO, SIS, VIS) se uporabljajo spletni servisi.

• eMigrant – registracija migrantov Ob begunski krizi v letu 2015 se je pojavila potreba po registraciji velikega števila ljudi, ki jih je bilo treba v skladu z migrantsko zakonodajo registrirati v čim krajšem času. Da bi bilo to mogoče, je bila na podlagi aplikacije TravelDoc razvita aplikacija eMigrant, danes TravelDocMigrant. Omogočila je hitro preverjanje oseb po policijskih evidencah, zajem osebnih podatkov posameznih oseb in družin, vključno z obrazno fotografijo in prstnimi odtisi, njihovo shranjevanje v policijske evidence ter izdajanje potrebnih dokumentov.

• PNR/API Za pridobivanje podatkov iz evidenc letalskih potnikov in njihovo obdelavo smo v policiji razvili sistem za računalniško podprto presojo varnostnega tveganja letalskih potnikov.

26

V sklopu prenove statističnega poročanja so bili z zunanjim izvajalcem pripravljeni temelji za preselitev celotnega podatkovnega skladišča na distribuirano platformo. S tem smo racionalizirali poslovanje, predvsem pa odločevalcem omogočili boljši pregled nad delovanjem policije.

• EIDA in EIDAZ V letu 2009 smo ponovno obudili zamisel o elektronskem izobraževanju na daljavo. V sodelovanju s Policijsko akademijo smo postavili portal EIDA in v letu 2010 že izvedli usposabljanje na intranetu za vse delavce policije. Kmalu zatem je sledil še portal za zunanje uporabnike EIDAZ, namenjen delavcem policije, ki dostopajo do izobraževanja prek spletnih strani.

• ISPK Informacijski sistem za kriminaliteto je bilo treba uskladiti z zakonodajnimi spremembami in prilagoditi uporabniškim zahtevam. Med drugim je bila izboljšana varnost dostopa do podatkov, poenostavljeno je bilo evidentiranje manjše kriminalitete, izboljšano evidentiranje podatkov po 149. b-členu ZKP in uvedena računalniška podpora vodenju finančnih preiskav.

• Prüm Prümska pogodba je večstranska mednarodna pogodba za medsebojno izmenjavo informacij med državami članicami EU. Omogoča izmenjavo podatkov iz nacionalnih policijskih podatkovnih baz DNK-profilov, podatkovnih baz odtisov papilarnih linij (prstnih odtisov, odtisov dlani ipd.) in baz podatkov registriranih motornih vozil med državami podpisnicami ter tudi izmenjavo podatkov pri varnostno tveganih mednarodnih prireditvah, preprečevanju terorističnih kaznivih dejanj, preprečevanju čezmejne kriminalitete in zatiranju nezakonitih migracij med državami podpisnicami. letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST • Dispečerski sistem GUI TETRA Poudarek dela pri radijskih komunikacijah v zadnjih desetih letih je bil na dokončanju sistema digitalnega radia TETRA, ki je tehnološko še vedno najoptimalnejša rešitev za govorno komunikacijo po radijskem sistemu. Aplikacija poleg bistveno izboljšanega grafičnega vmesnika uporabnikom daje tudi temeljno podatkovno podporo aplikaciji GPS Policije prek podatkovnih baz SQL. Torej boljše izvajanje govornih in podatkovnih komunikacij med policistom – operaterjem OKC in uporabniki – policijskimi patruljami na terenu.

• Pisarniško poslovanje in elektronska pošta Nadgradili in poenotili smo sistem pisarniškega poslovanja ter poslovanja z dokumentarnim gradivom z uporabo zadnje različice programske rešitve SPIS. Združili smo sistema »zunanje« in »notranje« elektronske pošte v okolju Domino/ Notes in ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU uvedli mobilni dostop do pošte. Vpeljali smo tudi sistem elektronskih odredb in e-računov.

• Oprema klicnih centrov 113 V UIT smo z lastnimi viri razvili rešitev za vse klicne centre, ki sprejemajo interventne klice na številko 113 v državi.

DDOKC je nova različica dnevnika dogodkov operativno-komunikacijskega centra. Lastna rešitev nam omogoča lažjo vpeljavo novih funkcij in hitrejšo odpravo morebitnih napak.

• Centralni računalniški sistem Zaradi povečanja obremenitev smo dvakrat zamenjali centralni računalnik. Trenutno je v uporabi IBM zServer z12, model 2828-H13 X03. V letu 2013 pa smo z uporabo funkcije DB2 »Data sharing« implementirali souporabo podatkov med več medsebojno povezanimi strežniškimi instancami DB2, združenimi v računalniško skupino, kar nam v primeru izvajanja vzdrževalnih del na podatkovni bazi omogoča krajše izpade oziroma teh sploh ni.

• Lokalna in globalno omrežje

AKTUALNO učinkovitost našega dela. Sodelovali smo pri povezavah v schengenski informacijski sistem – najprej z rešitvijo SISone4All, nato s povezavo do SIS II, sistema druge generacije.

Trenutno pripravljamo prehod na omrežje nove generacije (TESTA NG). V tem času smo poenotili tehnologije, ukinili najete vode TDM, izvedli prehod v IP-okolje in integracijo prenosa podatkov ter govora (delno videa). Konsolidirali smo topologije širokopasovnega omrežja policije na dvoravninsko centralizirano omrežje in ga pripravili na uvedbo storitev v oblaku. Uredili smo povezavo rezervnega računalniškega centra z zmogljivo redundantno optično povezavo s sistemi DWDM. Vzpostavili smo varna in ločena brezžična omrežja za službeno uporabo in goste ter vpeljali nove mobilne tehnologije.

• Sistemi za podporo operativi Schengenski sistem prve generacije SISone4All smo uspešno vpeljali že leta 2007. V letu 2012 smo vzpostavili sistem EUROSUR, ki državam članicam in agenciji Frontex omogoča sodelovanje pri mejni kontroli. Leta 2013 smo sistem SISone4All zamenjali s schengenskim informacijskim sistemom druge generacije (SIS II). Istega leta smo v sodelovanju z MZZ vpeljali programsko rešitev za podporo izdaje viz.

• IP-infranet – sistem za prenos alarmnih sporočil (2016– 2017) Policija ima moderen sistem za prenos alarmnih sporočil, ki deluje na IP-protokolu. Za povezavo med IP-infranet strežniki na lokaciji operaterja in nadzornim strežnikom se vzpostavi namenski VPN. Kako naprej?

Charles Darwin je nekoč zapisal: »Ne preživijo najmočnejši ali najpametnejši, ampak tisti, ki se najbolje prilagajajo spremembam.« Zato ponovimo: učinkovitega in uspešnega dela policije si ni mogoče predstavljati brez ustrezne IKT-podpore. Prizadevali si bomo, da bo ITSP sledil razvoju in potrebam policije ter bo policistom v pomoč pri opravljanju vsakdanjih nalog in načrtovanju strateškega razvoja.

Leta 2010 smo organizacijsko združili področji lokalnih (LAN) omrežij in globalnega (WAN) omrežja, kar je povečalo 50 let policijskega izobraževanja pod Šmarno goro V vsakem poklicu je sistem izobraževanja pomemben dejavnik ustvarjanja ustreznega kadra. Tisto, kar je v nekem času zadovoljivo in celo presega pričakovanja, je v drugem obdobju lahko pomanjkljivo in kliče po spremembah. Čeprav poslanstvo policista ostaja ves čas enako, pa je občutljivo za potrebo po novem znanju. Sistem izobraževanja v policiji se je v svoji zgodovini nenehno nadgrajeval. Prehodil je dolgo pot, na kateri so učenci, kadeti, kandidati, gojenci, miličniki, policisti idr. pridobivali novo znanje. Sprva le v vojaških predmetih, nato v ozkih policijskih vedah, danes pa znanje policijske stroke bogatijo z družboslovno širino in socialnimi veščinami, prepotrebnimi za delo v sodobni družbi. Vsaka sprememba je bila v 50-letni zgodovini nadgradnja šolanja varuhov reda in miru, ki se jih je na operativno delo na terenu pošiljalo iz zelenega raja pod ljubljansko Šmarno goro, nekoč imenovanega Rocen, vse dokler ni v sodobnejši zgodovini prevzel ime, ki ga sleherni policist povezuje z izobraževanji in usposabljanji – Tacen.

Od konca druge svetovne vojne do leta 1967: izobraževalni programi za odrasle Po drugi svetovni vojni, tj. leta 1945, je bila v Ljubljani ustanovljena Šola narodne milice, ki je večkrat menjala lokacije, izvajala letnik LXV/št. 2/2017

pa je različne tečaje za miličnike. Takratna milica in njeno izobraževanje sta bila povsem vojaško organizirana, brez ustreznih učnih pripomočkov, učbenikov in strokovne literature. Predizobrazba učencev ni bila enotna – to je bila velika težava, saj različni tečaji udeležencem niso dali zadovoljivega znanja.

Leta 1953 je bila v Tacnu ustanovljena Strokovna šola za notranje zadeve, ki je pomenila novo pot v poenotenem strokovnem izobraževanju. Naloge v organih za notranje zadeve so namreč postajale vedno bolj povezane, vzajemno odvisne, zato ni bilo mogoče ločiti službe ljudske milice od službe javne varnosti ter službe državne varnosti. Od tedaj dalje je Rocen, danes pa Tacen, postal in ostal osrednji republiški in, od osamosvojitve Slovenije dalje, državni center izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja milice oziroma policije.

Sprva je izobraževanje trajalo eno leto. Stalnih predavateljev je bilo malo, prevladovali so honorarni učitelji. Prvi učenci so se v šolanje vpisali 3. septembra 1953; bilo jih je 47 in vsi so bili v eni učilnici. Prvič po drugi svetovni vojni so se tako v eni šoli in skupnem razredu izobraževali uslužbenci vseh služb organov za notranje zadeve, tj. državne varnosti, javne varnosti in ljudske milice. Učni načrt je bil enoten, poleg strokovnih vsebin pa so

27

VArNOST

AKTUALNO

sčasoma vpeljali tudi nekatere splošnoizobraževalne predmete, kot so tuj jezik, slovenski jezik s praktičnimi pisnimi vajami, izdelovanje skic za praktično uporabo, topografija, uporaba tehničnih pripomočkov itd.

Poleg te enoletne šole je v Tacnu, le en mesec pozneje, začela delovati tudi miličniška šola. 9. novembra 1953 je namreč prišlo še 47 učencev, razdeljenih v dva razreda ali voda. Miličniška šola naj bi trajala šest mesecev, a se je zaradi različnih vzrokov, kot so vmesno prekinjanje pouka, potreba po temeljitejšem utrjevanju vsebin itd., pouk podaljšal na deset mesecev.

Nov način izobraževanja se je začel z letom 1958, ko je bila ustanovljena dveletna Srednja strokovna šola za notranje zadeve. Vanjo je bilo vključenih vedno več uslužbencev milice, kot so komandirji postaj in njihovi namestniki, vse manj pa uslužbenci preostalih služb. Za miličnike začetnike so bili organizirani krajši in daljši strokovni tečaji.

Učni načrt so sestavljali strokovni in splošni predmeti in jih je bilo treba prilagoditi splošni ravni srednje šole, zato je bil načrt kar obsežen in glede na predznanje učencev – večina ni imela dokončane osnovne šole – tudi težko dosegljiv.

Ustanovitev srednje šole za miličnike kadete leta 1967 V Srednji strokovni šoli za notranje zadeve je s 1. septembrom 1967 začel delovati Odsek za miličnike kadete, ki je prerasel v Strokovno šolo za miličnike kadete. Tisto jesen je na šolanje prišlo prvih 148 kadetov s končano osnovno šolo. Pogoji za vpis so bili uspešno končana osnovna šola, starost do 17 let, telesno in duševno zdravje, znanje slovenskega jezika, državljanstvo. Miličniki kadeti so morali po drugem letniku opraviti enomesečno prakso na postajah milice. Šolanje je trajalo tri leta.

Nov način izobraževanja je izpolnil vsa pričakovanja. Izboljšala se je raven izobrazbe, spremenila se je sistemizacija delov-

28

nih mest in za poklic miličnika se je zahtevala srednja izobrazba.

Učenci – gojenci so se imenovali miličniki kadeti in so bili uniformirani. Poleg izobraževanja iz splošnih in strokovnih vsebin so jim bile privzgojene še dodatne vrednote, kot so disciplina, poštenje, profesionalizem. Šola za miličnike kadete je bila prva tovrstna šola v Jugoslaviji, zato se je srečala z nekaterimi težavami in neizkušenostjo učiteljev z učečo mladino – pred kadetskim načinom šolanja je obstajalo le šolanje za starejše učence, tj. odrasle.

Miličniki kadeti so imeli pravico do brezplačnega bivanja, hrane, obleke, obutve, perila, učnih pripomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter denarnega nadomestila. Podobne pravice so veljale tudi po osamosvojitvi do leta 1997. Z zadnjo, 32. generacijo (1998/2002) je bil del teh pravic ukinjen, zato so morali kadeti – in prvič tudi kadetinje – del šolanja plačevati sami.

Leta 1974 je bil kot posledica novih družbenih potreb in izkušenj iz prakse uveden štiriletni izobraževalni program za poklic miličnika. Vsi, ki so ga uspešno končali, so pridobili strokovno izobrazbo V. stopnje. Ukinjen je bil velik del vojaških predmetov, nadomestil pa jih je predmet obramba in zaščita. Po uspešnem zaključku šolanja je bil miličnikom priznan tudi odslužen vojaški rok. Pogoji za sprejem so ostali enaki, prav tako tudi vse pravice.

Izobraževanje od leta 1980 do 1991 Leta 1980 je bil sprejet nov Zakon o notranjih zadevah in Šolski center za strokovno izobraževanje delavcev v ONZ se je preimenoval v Izobraževalni center ONZ, Šola za miličnike kadete pa v Kadetsko šolo za miličnike. Leta 1982 je bila Kadetska šola za miličnike vključena v sistem srednjega usmerjenega izobraževanja za poklic miličnik (po zakonu o usmerjenem izobraževanju). Od 1. avgusta 1991 do 1. oktobra 1992 se je imenovala Kadetska šola za policiste. letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

AKTUALNO

Srednja policijska šola, leto 1992

Višješolski študijski program Policist od leta 2012

Po osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi nove države se je Kadetska šola za policiste preimenovala v Srednjo policijsko šolo. Že leta 1991 se je vzgojno-izobraževalni program prenovil; kot tak je trajal do vključno 32. generacije, ko so se prvič šolala tudi dekleta. V predmetniku je bilo več praktičnega usposabljanja iz policijskega dela, pa tudi več različnih spretnosti. Dijaki so morali opravljati obvezno prakso na policijski postaji in urjenje iz policijske taktike. Dijaki in pozneje dijakinje so glede na veljavno zakonodajo lahko šolanje končali na dva načina: z zaključnim izpitom in od šolskega leta 1994/95 dalje tudi z maturo.

Osnovno izobraževanje za poklic policista se je v letu 2012 preoblikovalo v višje strokovno izobraževanje. Uspešno zaključen študijski program omogoča pridobitev strokovnega znanja in usposobljenosti za reševanje strokovnih in delovnih problemov, samostojno kritično presojanje in prevzemanje odgovornosti za delo ter zavezanost profesionalni etiki. Gre za izrazito praktično usmerjen študij, ki temelji na usklajenih in jasno definiranih potrebah policije ter tesno povezuje teoretično izobraževanje s praktičnim delom v enotah. Pri pripravi programa je šola sledila že vzpostavljenemu izobraževalnemu programu in ga nadgradila z znanjem in veščinami, ki so potrebni za odgovorno policijsko delo v svobodni, demokratični, na pravu temelječi in socialni državi. Program poleg razvoja strokovnih omogoča tudi razvoj socialnih in osebnostnih kompetenc.

Izobraževalni program Policist – od leta 1999 program za odrasle Štiriletni srednješolski program se je z 32. generacijo oziroma šolskim obdobjem 1998–2002 končal, že 1999 leta pa se je začel nov izobraževalni program za poklic policista, namenjen odraslim. Javno priznan program je trajal 18 mesecev, kandidati in kandidatke pa so morali izpolnjevati določene razpisne pogoje, kot so končana srednja strokovna šola ali gimnazija (V. stopnja), državljanstvo Slovenije itd. Vsi prijavljeni na razpis so opravljali izbirne teste za psihofizične sposobnosti, zdravniški pregled, selekcijski intervju. Policija je z izbranimi kandidati za obdobje izobraževanja sklenila delovno razmerje za določen čas. Izobraževanje je potekalo v dveh delih, tj. strokovni del v šoli in praktični del na policijskih postajah. Tovrstno izobraževanje je pomenilo poklicno prekvalifikacijo oziroma pridobitev izobrazbe za opravljanje poklica policista, ne pa tudi višje stopnje izobrazbe.

Študijsko leto v prvem in drugem letniku obsega 34 tednov izobraževalnega dela, od tega 24 tednov predavanj, seminarskih in laboratorijskih vaj v šoli ter deset tednov praktičnega izobraževanja v policijskih enotah. Za končanje študijskega programa in pridobitev izobrazbe mora študent opraviti vse študijske obveznosti modulov, predmetov in praktičnega izobraževanja ter pripraviti diplomsko delo.

Nov program postavlja stabilen sistem policijskega izobraževanja, ki je primerljiv z domačimi in tujimi izobraževalnimi sistemi, izboljšuje profesionalizacijo in posledično ugled policije v družbi, spodbuja sodelovanje z drugimi izobraževalnimi institucijami in razvoj učiteljskega kadra, omogoča pa tudi prvi izbor poklicne poti takoj po zaključeni srednji šoli.

50 let Letalske policijske enote Letalska policijska enota letos praznuje 50 let od ustanovitve, kar jo uvršča med starejše tovrstne enote v Evropi. Danes si sodobnega policijskega dela brez podpore iz zraka ni mogoče predstavljati. Praktično vse evropske policije imajo lastno enoto, ki omogoča takšno podporo pri iskanju pogrešanih oseb, varovanju množičnih prireditev in drugih dogodkov, pa tudi pri iskanju in zasledovanju storilcev kaznivih dejanj, nadzoru državne meje in prometa, kriminalističnih dejavnostih itd.

Ta enota s primernimi transportnimi zmogljivostmi daje tudi podporo Specialni enoti, Posebni policijski enoti ter številnim drugim. Možnosti uporabe zračnih plovil v policiji je veliko, nove tehnologije pa jih še povečujejo. Letalska policijska enota izstopa po zelo širokem spektru nalog, ki jih opravlja, saj poleg vseh naštetih dejavnosti od samega začetka izvaja tudi naloge reševanja oziroma medicinskih prevozov. V preteklosti se je ukvarjala tudi s prevozi tovora, kar v sistemu zaščite in reševanja še kako koristi.

Nastanek in razvoj enote Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je vodstvo tedanje milice začelo preučevati možnosti ustanovitve letalske enote, ki bi s helikopterjem podpirala izvajanje policijskih nalog iz zraka. Ideja je nastala ob proslavi 20-letnice konca druge svetovne vojne, ob prikazu zmožnosti in manevrskih zmogljivosti vojaških helikopterjev takratne jugoslovanske ljudske armade, kar je bila takrat velika novost.

Leta 1967 je slovenska milica dobila v uporabo prvi helikopter trisedežnik s klasičnim batnim motorjem, tj. model Agusta Bell AB 47/J-2A. Prvi pilot v njem je bil Andrej Andolšek, mehanik pa Emil Stepančič – oba sta prišla iz tedanjega vojaškega letalstva. Baza je bila na novem letališču Brnik.

Helikopter je imel skromne zmogljivosti, poleg preprostih policijskih nalog pa je bila že decembra 1967 v sodelovaletnik LXV/št. 2/2017

nju z Gorsko reševalno službo Slovenije izvedena prva vaja reševanja, marca 1968 pa je potekalo prvo gorsko reševanje. Julija 1972 je bil nabavljen zmogljivejši helikopter Jet Ranger, leta 1974 pa še drugi helikopter enakega tipa. Žal je ta med reševanjem pri Češki koči strmoglavil, v nesreči pa so umrli pilot, zdravnik in pacient. V letu 1976 je bil nabavljen nadomestni helikopter Jet Ranger. Leta 1978 se je floti pridružil dvomotorni model A-109 Hirundo, namenjen predvsem prevozom tedanjega republiškega političnega vodstva, v letu 1986 pa je bil predelan v sodoben helikopter za izvajanje nujne medicinske pomoči in za prevoze inkubatorjev znotraj novega projekta zagotavljanja helikopterske nujne medicinske pomoči po vsej Jugoslaviji v organizaciji Avto-moto zveze Jugoslavije. Projekt ni zaživel, helikopter se je tako uporabljal predvsem za medbolnišnične prevoze pacientov in inkubatorjev vse do leta 1995. V letu 1980 je bil nabavljen še AB-212, večnamenski helikopter precej večjih zmogljivosti, leta 1987 pa podoben, modernejši AB-412.

Oba sta postala »delovna konja« enote, zlasti AB-212 je pomagal zaslužiti denar za pokrivanje stroškov delovanja enote, saj je opravil veliko prevozov tovora v gorah in na drugih težko dostopnih krajih. Nakup AB-412 je bil pravi unikum, saj je denar zanj prispevalo nekaj večjih podjetij, v zameno pa so ga ta lahko souporabljala za lastne potrebe, npr. prevoze, nadzor plinovodov ipd.

Med osamosvojitveno vojno leta 1991 je bil med bombardiranjem letališča Brnik poškodovan tudi stari hangar Letalske policijske enote, dva zaposlena, ki sta bila v zgradbi, pa sta to na srečo prestala brez poškodb. Helikopterji so bili že prej umaknjeni na skrivno lokacijo in so od tam opravili nekaj tveganih poletov.

Enota se je ves čas kadrovsko popolnjevala – po osamosvojitvi je imela približno 15 pilotov in deset tehnikov, delo-

29

VArNOST

AKTUALNO

vala pa je podnevi. Leta 1995 je dobila prvi komplet opreme s termovizijsko kamero LEO 400, videorekorderjem in prenosom slike, ki je omogočala bistveno boljše izvajanje policijskih nalog, ter se preselila v nov, večji hangar na Brniku.

V letu 2004 je bil nabavljen nov helikopter tipa A-109E Power, s šolanjem posadk v nemški zvezni policiji pa se je v tem letu začelo poskusno izvajanje letenja ponoči z uporabo nočnogledov. Z vstopom v EU in schengensko območje se je okrepilo delo na južni meji, v letu 2007 pa je bil iz schengenskega sklada nabavljen tudi najnovejši helikopter tipa EC-135, skupaj s kompletom opreme za izvajanje policijskih nalog. V tem letu je enota prevzela tudi izvajanje službe HNMP, gorsko reševanje pa je deloma prešlo v roke Slovenske vojske. V tem času se je enota tudi kadrovsko popolnila, a vsa sistemizirana delovna mesta še danes niso povsem zasedena. Enota je bila poleg vsakodnevnega dela vključena tudi v nekatere odmevne akcije, npr. v nočno reševanje ob poplavah na Štajerskem leta 2012, reševanje ob poplavah v Bosni maja 2014, sodelovanje v misiji Frontex na Madžarskem leta 2016, med begunsko krizo jeseni 2015 pa je prav posnetek skupine beguncev na hrvaški meji omogočil preobrat v nadzoru migracijskega toka.

Enota danes V enoti je 41 zaposlenih, od tega 38 uniformiranih policistov – večina pilotov in tehnikov letalcev, ki imajo visokospecializirano znanje. Enota izvaja večinoma policijske naloge, približno četrtina ur letenja pa je namenjena medicinskim prevozom oziroma reševanju. Posadke delajo tudi ponoči. V letu 2017 je bil helikopter EC-135 nadgrajen z najsodobnejšim kompletom opreme za izvajanje policijskih nalog. Vsa vzdrževalna dela na helikopterjih, razen obnove, se izvajajo v lastnem servisu v sklopu Letalske policijske enote, ki ima evropski certifikat. Enako velja za letalsko šolo.

Enota se srečuje tudi s številnimi izzivi: flota je večinoma zastarela in pet različnih tipov helikopterjev je težko obvladovati tako operativno kot tudi z vidika vzdrževanja. Ker od novembra 2016 zagotavlja tudi helikoptersko reševanje z letališča Maribor, bodo v prihodnje nujni posodobitev in poenotenje flote ter kadrovska popolnitev in organizacijska prenova. S tem pa bi lahko Letalska policijska enota še bolje služila svojemu poslanstvu – varovanju življenja, zagotavljanju osebne varnosti in varovanju premoženja ljudi z zagotavljanjem operativne helikopterske podpore policijskim in zdravstvenim oziroma reševalnim službam. Nenazadnje je postala sinonim za dodano vrednost policijskega dela, kjer koli in kadar koli je to potrebno.

50 let Postaje pomorske policije Koper in 70 let varovanja morske meje Delo policistov pomorščakov se ob lepem vremenu zdi kot poklic, v katerem se vsak delovnik spremeni v dopust. Mirno morje in topli sončni žarki njihove naloge naredijo skoraj zavidljive. A le tisti, ki so ta poklic resnično preizkusili, so imeli priložnost spoznati tudi manj prijazno stran morskega sveta – žgoče poletno sonce, podivjane valove, vodne trombe in sunke tramontane. Ob izpostavljenosti takim razmeram varnostni izzivi na morski gladini dobijo nove razsežnosti. Varovanje dr-

30

žavne meje na morju, kontrola nad prehajanjem čez državno mejo na pomorskih mejnih prehodih, nadzor nad morskim ribištvom, pomorska ekologija ter reševanje ljudi in premoženja na morju so le grobo našteta področja nalog, ki jih v slovenski policiji že 50 let opravlja postaja pomorske policije. Ob tej častitljivi obletnici moramo omeniti še eno, ki ni povezana le s policijskim delom, temveč s slovensko državnostjo. Letos namreč praznujemo tudi 70 let varovanja morske meje. letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST Razvoj Postaje pomorske policije Koper skozi čas Zametki današnje Postaje pomorske policije Koper segajo v leto 1947. S sprejetjem odloka o narodni zaščiti sta bila njenim pripadnikom med nalogami določena tudi nadzor in varovanje morske meje v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Skupina teh zaščitnikov je delovala na t. i. Graničnem prelazu Koper, naloge pa so izvajali neposredno na mejnem prehodu za pomorski promet ter tudi na morju s patruljnim plovilom.

Leta 1954 se je z londonskim sporazumom izoblikovala dokončna meja med Italijo in Jugoslavijo. STO je bil ukinjen, pretežni del cone B pa dodeljen Jugoslaviji oziroma Sloveniji.

Narodna zaščita se je preimenovala in združila z vsejugoslovansko varnostno službo, imenovano Ljudska milica. Znotraj tega je bila med drugim ustanovljena tudi Postaja pristaniške (pomorske) ljudske milice Koper, ki je bila odgovorna za opravljanje varnostnih nalog na morju s patruljnimi plovili. Nadzor nad prehajanjem državne meje na pomorskih mejnih prehodih je prevzela služba Luško poverjeništvo, ki je delovala v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve.

Leta 1967 so se v Sloveniji začele ustanavljati prve enote postaj mejnih milic, ki so prevzele nadzor nad prehajanjem državne meje na mejnih prehodih vseh vrst. V Kopru je bila tako ustanovljena Postaja mejne milice Koper, ki je nastala z združitvijo Postaje pristaniške milice in razpuščene službe Luškega poverjeništva. Nova enota je opravljala delo na mejnih prehodih za pomorski promet in patruljiranje s plovili po morju.

Leta 1991 je enota aktivno sodelovala pri umiku vojakov JLA iz Slovenije.

Leta 1994 se je na podlagi nove sistemizacije preimenovala v Postajo pomorske policije Koper. Takrat je bil enoti dodeljen tudi uradni zaščitni znak v obliki ščita z upodobljenim sidrom, slovensko zastavo ter napisom Pomorska policija.

Leta 2004 sta se z vstopom Slovenije v EU v enoti oblikovali dve skupini: skupina za nadzor državne meje (za fizično varo-

letnik LXV/št. 2/2017

AKTUALNO vanje in nadzor meje na morju) in skupina za mejno kontrolo (za mejno kontrolo na mejnih prehodih za pomorski promet).

Leta 2007 je Slovenija vstopila v schengensko območje in prevzela nadzor nad zunanjimi mejami tega območja, ki je bilo tudi območje Evropske unije (EU).

Leta 2009 je pomorska policija dobila čoln P-89, ki je bil takrat novost in pomembna tehnična pridobitev pomorske policije. Sledilo je skoraj sedem let pomanjkanja investicij v floto, plovila, ki so bila v uporabi, pa je dodobra načel zob časa.

Leto 2016 je bilo nato prelomno, saj je enota po dolgem času dobila dva nova patruljna čolna, P-08 in P-16, ki omogočata hitro plovbo tudi ob bolj vzvalovanem morju. To sta namreč profesionalna delovna čolna, ki sta grajena za delo v težkih razmerah. Vsaka tehnična izboljšava, ki poveča učinkovitost ene policije, je vedno pridobitev za varnost širše regije. Danes enota pomorske policije uporablja pet patruljnih čolnov.

Postaja pomorske policije Koper danes Policisti Postaje pomorske policije Koper danes skrbijo za več področij dela. Med najpomembnejšimi sta zagotovo varovanje državne meje na morju in kontrola nad prehajanjem čez državno mejo na pomorskih mejnih prehodih.

Policisti morsko mejo nadzorujejo:

• z radarskim sistemom: policija ima v lasti dva radarja, s katerima pokriva celotno teritorialno morje Slovenije, oba radarja pa sta opremljena s kompletom dnevne in termovizijske kamere, • s patruljami na morju, • z nadzorovanjem morske meje s kopnega: policijske patrulje pri tem uporabljajo termovizijske kamere in druge naprave za opazovanje (daljnoglede, naprave za nočno opazovanje itd.), • z občasnimi helikopterskimi preleti Letalske policijske enote: helikopterski preleti se v okviru opazovanja kopenske meje opravljajo v povprečju dvakrat mesečno.

31

VArNOST

AKTUALNO Mejna kontrola Policisti pri mejni kontroli uporabljajo naprave za ugotavljanje pristnosti dokumentov, zbirke dokumentov za prehod državne meje, evidence listin (nacionalni informacijski sistem policije, INTERPOL, SiS2), spletne aplikacije za spremljanje plutja ladij in druga tehnična sredstva (ogledalo za pregled podvozja vozil, detektor prisotnosti CO2, detektor za odkrivanje tihotapskega blaga, ultrazvočni merilnik razdalje, detektor radioaktivnosti, endoskop, IR-kamero za preglede nedostopnih mest idr.). Mejna prehoda za mednarodni pomorski promet (MPMPP) sta MPMPP Koper in MPMPP Piran.

Poleg tega postaja opravlja tudi nadzor nad spoštovanjem ribiške zakonodaje in prispeva svoj delež k varnosti pomorske plovbe. Policisti pomorščaki znotraj svojih nalog namenjajo vso skrb tudi pomorski ekologiji. Verjetno najzahtevnejše, a hkrati tudi najhvaležnejše so naloge, povezane z reševanjem ljudi in premoženja na morju.

Danes je Postaja pomorske policije Koper moderna in po vseh evropskih standardih oblikovana enota. Zaradi vrste dela je zelo specifična in kot taka pravzaprav edini branik schengenskega morskega prostora v Sloveniji, saj edina v državi prevzema odgovorno nalogo varovanja in nadzora zunanje morske meje EU.

20 let sodelovanja slovenske policije v mednarodnih civilnih misijah Teče že dvajseto leto, odkar slovenska policija sodeluje v mednarodnih civilnih misijah (MCM). Novembra 1997 je bil v sklopu obrambne organizacije Zahodnoevropske unije (WEU) v misijo MAPE v Albaniji napoten prvi policist. Njegova napotitev se časovno ujema tudi s prvo udeležbo Slovenske vojske v mirovni operaciji ALBA v Albaniji.

Sodelovanje v MCM izhaja iz obveznosti, ki jih ima Slovenija do mednarodnih organizacij kot polnopravna članica EU, OZN in OVSE. Nacionalna varnostna politika Slovenije ter nacionalna in mednarodna pravna ureditev dajejo izhodišča Vladi RS za sprejem odločitve za sodelovanje civilnih strokovnjakov v MCM. Policija je od leta 1997 sodelovala v več misijah hkrati in z različnim številom napotenih policistov v posameznem letu (tudi do 30). Do zdaj so policisti sodelovali v 14 misijah ter v Bruslju (CPCC – Civil Planning and Conduct Capabilities).

Trenutna zmogljivost policije je naenkrat v MCM napotenih skupno do 20 policistov letno. Njihovo število v primerjavi

32

z drugimi državami ni zanemarljivo in je povsem primerljivo s številom policistov, ki jih po velikosti in razvitosti prispevajo primerljive evropske države. Doslej je bilo napotenih 171 policistov. Trenutno je usposobljenih 231 policistov (213 moških in 18 žensk), od tega je okoli 60 policistov neaktivnih (upokojeni itd.). Nekateri policisti so bili napoteni večkrat in v različne misije. Trenutno je udeležba slovenskih policistov omejena le na dve misiji – v misijo EULEX Kosovo je napotenih deset policistov (od tega dve policistki), v misijo EUPOL COPPS v Palestini pa dva (ena policistka).

Misija EULEX Kosovo deluje od leta 2008, ko je nasledila misijo OZN UNMIK. Slovenija s svojimi policisti v misiji sodeluje od leta 2009. Mandat misije je do 14. junija 2018 in zelo verjetno bo podaljšan za nadaljnji dve leti, a se bo obseg misije skrčil (zlasti policijska komponenta). Policija lahko sodeluje z največ 15 pripadniki. Cilja misije sta pomoč in podpora kosovskim institucijam pri vzpostavitvi vladavine prava, predvsem na področjih policije, pravosodja in carine.

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

AKTUALNO

Sodelovanje slovenskih policistov v različnih mednarodnih civilnih misijah (število policistov glede na leto in vrsto misije)

Misija razvija in krepi neodvisen in večetničen pravosodni sistem, večetnično policijo in carinsko službo, in to v skladu z mednarodnimi standardi in najboljšimi praksami EU. Policisti so opravljali in še opravljajo naloge v specialni enoti, kriminalistično-obveščevalni enoti, enoti za preiskovanje vojnih zločinov in enoti za obdelavo informacij. Zaradi strokovnosti, zaupanja kosovske policije in znanja lokalnega jezika so slovenski policisti zelo zaželeno osebje.

Slovenija v misiji EUPOL COPPS v Palestini sodeluje od leta 2012 s po dvema policistoma. Cilj misije je izboljšanje varnosti na Zahodnem bregu in palestinskih ozemljih, kar naj bi dosegli s krepitvijo pravosodnega sistema, izboljšanjem sodelovanja med tožilstvom in policijo ter razvojem in reformami palestinske civilne policije. Policisti opravljajo naloge v povezavi z usposabljanji, vodenjem in nadzorom, javnim redom in mirom, prometno varnostjo, kriznim upravljanjem ob naravnih ali drugih nesrečah, v skupnost usmerjenim policijskim delom, preprečevanjem kriminala in obravnavo družinskega nasilja. Območji Gaze in Zahodnega brega sta zelo nemirni, zaznamovalo ju je veliko kršitev premirja na obeh straneh (izraelski in palestinski), zaradi varnostnih razmer pa je bila pripadnikom misije občasno odrejena prepoved gibanja na določenih območjih in določena izključna uporaba varnih vozil. Oktobra 2015 se je policistoma prvič pridružila tudi policistka.

Pričakovati je, da se bo Slovenija (in s tem MNZ oziroma Policija) tudi v prihodnje vključevala v urejanje razmer na različnih kriznih območjih in da bo navkljub nekaterim omejitvam in racionalizaciji raven sodelovanja v MCM ostala približno enaka kot doslej. Policija bo razvijala in vzdrževala potrebne zmogljivosti in pri prihodnjem sodelovanju upoštevala nacionalno in ministrsko strategijo ter obveznosti, ki izvirajo iz članstva naše države v mednarodnih organizacijah. Prednost bodo imele MCM, ki se izvajajo pod okriljem EU. Posebna pozornost bo namenjena kriznim žariščem na območjih, ki neposredno vplivajo na nacionalno varnost Slovenije. Geografsko gledano gre predvsem za območje zahodnega Balkana, saj je njegova varnostna stabilnost v strateškem interesu Slovenije. Pomemben dejavnik pri odločanju o sodelovanju v MCM je tudi element varnosti, saj je stališče MNZ – Policije, da svojih policistov ne pošiljamo v misije z visoko stopnjo ogroženosti, razen v primerih, ko se Vlada RS odloči drugače. letnik LXV/št. 2/2017

Policija je za delo v MCM v vseh teh letih vzpostavila sistem oziroma programe lastnega usposabljanja, v katerih so implementirani vse zahteve in navodila mednarodnih organizacij za usposabljanje v kriznem upravljanju. Od OZN smo konec leta 2010 pridobili certifikat, ki je bil za slovensko policijo pravzaprav prvi mednarodno verificiran program usposabljanja. Veljavnost je bila obnovljena leta 2014, naslednjič pa bo konec leta 2018. Poleg domačih usposabljanj se policisti usposabljajo tudi v tujini, najpogosteje pri naših partnerskih državah (Češka, Hrvaška, BiH, Slovaška, Švedska), seveda pa tudi na različnih specialističnih tečajih pod okriljem CEPOL-a in drugih mednarodnih subjektov.

Zelo intenzivno sodelovanje je vzpostavljeno tudi z domačimi partnerskimi organizacijami in subjekti, kot so Center za evropsko prihodnost (CEP), FDV idr. Trenutno je v usklajevanju dogovor o vzpostavitvi medresorskega centra za usposabljanje vojakov, policistov in civilnih oseb za sodelovanje v mirovnih operacijah in misijah. Vse večja zahtevnost sodelovanja v MCM od udeleženih držav zahteva čim boljšo strokovno usposobljenost ter opremo za delo. Mandat in naloge misij se medsebojno razlikujejo, vse pa imajo skupno pričakovanje, in sicer da policisti opravljajo svoje naloge strokovno in zelo motivirano. Policisti tako opravljajo delo na območjih z različnimi stopnjami tveganja, kjer so življenjske in delovne razmere pogosto neprimerne in ponekod tudi zelo slabe. Napotitev policistov praviloma traja največ eno leto. Podaljšanje je odvisno od številnih dejavnikov, to pa vpliva tudi na dinamiko menjav v posamezni MCM. Stroški dosedanjega sodelovanja so, razen pri misijah pod okriljem OZN, pri katerih je šlo za delno refundacijo stroškov v državni proračun, v celoti bremenili sredstva za redno dejavnost policije. Policisti imajo v MCM status sekundiranega osebja, kar pomeni, da jim država pošiljateljica zagotavlja sredstva za plače, uniforme, osnovna zaščitna sredstva, oborožitev, dodatno nezgodno in zdravstveno zavarovanje ter določena nadomestila in povračila stroškov. Letni stroški sodelovanja posameznega policista se razlikujejo glede na posamezno misijo.

Na višino izdatkov vplivajo predvsem mandat misije (izvršilna misija, pri kateri policisti izvajajo policijska pooblastila in so za to ustrezno opremljeni, v nasprotju s svetovalno misijo, pri kateri ne izvajajo policijskih pooblastil, včasih pa nosijo tudi civilna oblačila idr.), položaj v policiji in delovni staž, geografska oddaljenost kriznega območja in stopnja ogroženosti. Ker po pravilih OZN, EU in OVSE vsi udeleženci MCM (vojaki, policisti, civilni uslužbenci in lokalno osebje) za vsak dan dela v misiji prejemajo t. i. dnevno nadomestilo stroškov, niso upravičeni do nekaterih drugih povračil in nadomestil od lastne države (povračilo stroškov za nastanitev, prevoz na delo, uporabo lastnega vozila in prehrano med delom, devizne dnevnice ipd.).

Slovenski policisti so v MCM zelo cenjeni in prepoznavni, saj so dobro usposobljeni in izkušeni. Pridobljene izkušnje koristno prenašajo na druge kolege in primere dobrih praks s pridom uporabljajo tudi pri svojem delu.

Besedilo: UIT GPU, PA GPU, LPE GPU, PPOP Koper in SMPO SGDP GPU Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU in Arhiv Policije

33

VArNOST

NOVICE Odkritje spominske plošče smrtno ponesrečenemu policistu Gregorju Miklavcu Policisti Gorske policijske enote so se na začetku maja na Raduhi z odkritjem spominske plošče poklonili smrtno ponesrečenemu sodelavcu, prijatelju in konjiškemu policistu Gregorju Miklavcu, ki se je v ponedeljek, 2. januarja letos, vzpenjal na goro in na njej tragično umrl. Padel je namreč z zahtevne poti in usodno omahnil na skalno polico. Gora je tako vzela življenje mladega človeka, ki je bil vedno poln moči in je srečo iskal na visokih vzpetinah.

V zahvalo za njegov prispevek, iz spoštovanja in v želji, da spomin nanj ne bi nikoli izginil, so mu sodelavci namenili spominsko ploščo.

Foto: Gorska policijska enota

V maratonu nadzora hitrosti policisti ugotovili 1.136 prekoračitev hitrosti 19. aprila 2017 so policisti znotraj maratona nadzora hitrosti izvajali nadzor na več kot 600 lokacijah. Vozniki so tovrstni nadzor večinoma sprejeli pozitivno in prilagodili hitrost vožnje, vseeno pa so policisti med 12-urnim nadzorom ugotovili kar 1.136 kršitev. Cilj akcije je bil zmanjšati hitrost na slovenskih cestah in vplivati na zavedanje o pomenu previdnejše, predvsem pa bolj umirjene vožnje. Vse dejavnosti policije so namreč usmerjene v zmanjševanje števila smrtnih žrtev na slovenskih cestah ter hudo in lahko telesno poškodovanih zaradi prometnih nesreč.

Število pritožb na delo policistov se je zmanjšalo V letu 2016 je bilo zoper delo policistov vloženih 309 pritožb, kar je 13,7 odstotka manj kot v letu 2015, ko jih je bilo vloženih 358.

Glede na število obravnavanih različnih dogodkov je bilo vloženih razmeroma malo pritožb, kar kaže na to, da policisti dobro poznajo pooblastila in jih praviloma izvajajo strokovno in zakonito. Med utemeljenimi pritožbami tudi ni bilo pritožbe, ki bi se vsebinsko nanašala na neupravičeno uporabo prisilnih sredstev.

Foto: mag. Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU

34

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

novice

Za naj prostovoljca v javni upravi izbran policist Za naj prostovoljca, zaposlenega v javni upravi, je bil letos izbran slovenski policist Ivan Kramberger. Policist PP Maribor II je naziv prejel za izjemen prostovoljski prispevek k solidarnejši družbi in za aktivno promocijo prostovoljstva med sodelavci v javni upravi. Iskrene čestitke!

Policija na avtomobilskem salonu predstavila svoje delo, opremo in del zgodovine Od 27. marca do 2. aprila je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekal 24. avtomobilski salon Slovenije, ki ga je obiskalo okoli 75.000 obiskovalcev. Ti so si lahko ogledali tudi razstavni prostor policije, kjer smo skupaj s predstavniki Javne agencije RS za varnost prometa in AMZS obiskovalce opozarjali na pomen prometne varnosti. Na razstavnem prostoru je bilo mogoče videti policijska vozila in opremo, na ogled pa smo postavili tudi del policijske zgodovine. Pomembno je predvsem to, da nam je skupaj uspelo obiskovalce, očarane nad bliščem novih vozil, opozoriti, da je življenje vrednejše od katerega koli jeklenega konjička.

Foto: mag. Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU

Odkrili spominsko ploščo v spomin na tajno skladišče orožja med osamosvojitveno vojno Društvo Sever za Primorsko in Notranjsko je v sodelovanju s Policijsko upravo Koper na hiši družine Mahnič v Dragonji 19. maja 2017 svečano odkrilo spominsko ploščo v spomin na tajno skladišče orožja policije med osamosvojitveno vojno.

Foto: PU Koper

Vladni obisk na Policijski upravi Celje V okviru vladnega obiska v savinjski regiji 10. maja 2017 so namestnik generalnega direktorja Policije Simon Velički ter državna sekretarja Boštjan Šefic in Andrej Špenga obiskali Policijsko upravo Celje. Direktor policijske uprave Jože Senica jih je seznanil s trenutnimi razmerami. Pred tem so si ogledali prostore Postaje mejne policije Rogatec. Obisku policijske uprave je sledil še obisk Policijske postaje vodnikov službenih psov Celje v Lokrovcu in obisk Policijske postaje Žalec. Državni sekretar Boštjan Šefic in namestnik generalnega direktorja Policije Simon Velički sta pohvalila delo zaposlenih na celjski policijski upravi in njihov prispevek k varnosti.

Foto: PU Celje

letnik LXV/št. 2/2017

35

VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Primerjava odsotnosti policistov z dela zaradi starševstva v Sloveniji in na Norveškem Žiga Planinec, Policijska akademija

Odsotnost z dela se obravnava z različnih vidikov, tudi kot odsotnost z dela zaradi starševstva, vendar zaznavamo pomanjkanje prispevkov, ki bi v središče postavili odsotnost zaposlenih očetov z dela zaradi očetovstva. Prav tovrstne okoliščine in naše preteklo sodelovanje v projektu ODA (Očetje in delodajalci v akciji)1 so nas vodili k razmisleku o raziskovanju odsotnosti z dela zaradi starševstva v policiji zaposlenih očetov v Sloveniji in na Norveškem. Kakšne so podobnosti in razlike?

Mag. Mojca Frelih, Mirovni inštitut

Ole Bredesen Nordfjell, Reform

Preden podamo podatke in analizo, bomo zapisali nekaj informacij o stanju očetovstva in odsotnosti z dela zaradi starševstva v omenjenih državah. Očetje so se začeli zavedati, da se je življenje v zadnjih desetletjih spremenilo, zato se povečuje število tistih, ki se želijo aktivno udejstvovati v starševski vlogi (Hirschfeld, 2001). V prispevku se ne bomo poglobili v sodobno očetovstvo v Sloveniji, saj je tovrstno branje omogočeno drugje (npr. Hrženjak (ur.), 2016; Rener idr., 2008) in nenazadnje so ponujeni že posamezni pogledi na očetovstvo po ločitvi (Ganc, 2015) oziroma na očetovanje in otroštvo (Zavrl: 1999).

Navajamo le bistveno povezavo med aktivnim očetovstvom in zaposlenimi moškimi, kot je povzeto v ključnem sporočilu projekta ODA: »Enako vključevanje očetov v družinsko življenje in skrb za otroke prinaša koristi vsem: moškim, otrokom, ženskam, delodajalcem in celotni družbi.« Argumentov ne predstavljamo v celoti, temveč izpostavljamo le izbor. Zaposleni očetje z izkušnjami lažjega usklajevanja že potrjujejo, da živijo manj stresno, imajo večji občutek sreče in več osebnega zadovoljstva. Nekateri delodajalci izpostavljajo, da je zadovo1

Projekt Očetje in delodajalci v akciji – ODA se je izvajal v letih 2015 in 2016 (program Norveški finančni mehanizem 2009–2014). Projektno partnerstvo: Mirovni inštitut, Fakulteta za družbene vede UL, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Nicha, d. o. o., in norveški partner Reform – resource centre for men.

Znotraj 6-mesečnega pilotnega preizkusa ODA (ukrepi za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja) so sodelovali: Ministrstvo RS za notranje zadeve – Policija, RTV Slovenija, GoOpti, Support&Trade, d. o. o. Več informacij: http://www.mirovni-institut.si/enakopraven-oce/.

36

ljen oče, ki usklajuje delo in družino, še zadovoljnejši delavec.

Ob omogočanju pogojev za lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja delodajalcev je zaposlen oče še produktivnejši, manjša je možnost za izgorelost in večja je pripadnost delovni organizaciji. Medtem so kompetence, veščine in znanje moških iz družinskega življenja ter skrbi za otroka lahko koristne tudi pri opravljanju plačanega dela. Preteklo sodelovanje s Policijo v Sloveniji je na primeru 20 vključenih zaposlenih očetov dokazalo, da je ogromno priložnosti za spremembe na boljše tudi znotraj tako nepredvidljivega in zahtevnega delovnega časa ter delovnih nalog. O očetu policistu in njegovi odsotnosti ter želji otrok po drugačnem očetovstvu piše tudi Hirschfeld (2001).

Odsotnost zaradi starševstva zajema odsotnost zaposlenega očeta v obdobju koriščenja očetovskega dopusta ter neplačanega dela očetovskega dopusta, bolniških odsotnosti oziroma koriščenja dopusta za nego in varstvo ali spremstvo. Prav tovrstno odsotnost urejata nacionalni zakonodaji v Sloveniji in na Norveškem, ki se seveda medsebojno razlikujeta. V prispevku omenjamo le mednarodne konvencije, ki postavljajo starševstvo in pravice v povezavi s tem v širše okvire delavskih pravic; med njimi so mednarodni delavski standardi o enakosti in nediskriminaciji ILO2, zapisani v Konvenciji št. 100 o enakem plačilu, Konvenciji št. 111 proti diskriminaciji pri zaposlovanju in opravljanju poklica ter Konvenciji št. 156 o enakih možno ILO = International Labour Organization (Mednarodna organizacija dela).

2

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Leto

Dopust za nego in varstvo otroka

Očetovski dopust

Št. očetov OČD do 15 dni

OČD več kot 15 dni

OČD – dodatnih pet dni

2016

16.291

2.328

2015

16.374

2.890

9.526

1.315

1.185

2014

16.695

2.996

1.424

Tabela 1, vir: http://www.mddsz.gov.si/%202010%29/uveljavljanje_pravic/statistika/druz_prejemki_zavarovanje_sv/#c18836

stih delavcev in delavk in njihovem enakem obravnavanju (delavci z družinskimi obveznostmi) (ILO, 2014)3.

Slovenija starševske odsotnosti z dela ureja v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter v Zakonu o delovnih razmerjih. Leta 2014 je bil sprejet nov Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki ureja zavarovanje za starševsko varstvo in iz tega izhajajoče pravice ter družinske prejemke. Med drugim je novost podaljšanje plačanega očetovskega dopusta s 15 na 30 dni, neplačani dopust pa se bo postopoma ukinil. Uvedba je postopna; s 1. januarjem 2016 je plačan očetovski dopust obsegal 20 dni (država zagotavlja očetovsko nadomestilo), od 1. januarja 2017 dalje obsega 25 dni, po 1. januarju 2018 pa bo obsegal 30 dni. Za preostalih 50 dni država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Prvih 15 dni plačanega očetovskega dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od januarja 2016 ima oče pravico do dodatnih petih dni plačanega očetovskega dopusta, ki jih izrabi najpozneje do konca prvega razreda osnovne šole otroka (do tega so upravičeni tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso uveljavljali ali niso v celoti izkoristili neplačanega očetovskega dopusta). Preostalih 50 dni, za katere so plačani le prispevki za socialno varnost, oče lahko izrabi do tretjega leta starosti otroka. Tako se je neplačani del skrajšal v korist plačanih dni očetovskega dopusta, ki jih izrabi večji del očetov.4 Do tega so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo otroka po njegovem rojstvu (materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti oziroma druga oseba). Starševski dopust je namenjen materi in očetu, in sicer v trajanju 130 dni za vsakega od staršev (skupaj 260 dni) – od tega lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta (oče lahko praviloma izrabi največ 230 dni, izjemoma vseh 260 dni). Za nego bolnega otroka je v Sloveniji omejeno število dni le za posamezen primer, in sicer na največ sedem delovnih dni (za otroke do sedmega leta starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni) (več glej v Robnik in Ažman (ur.), 2016).

The Equal Remuneration Convention, 1951 (No. 100), the Discrimination (Employment and Occupation) Convention, 1958 (No. 111) and the Workers with Family Responsibilities Convention, 1981 (No. 156).

4 http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/7840/ 3

Leto 2015

Število očetov

OČD* brez nadomestila OČD z nadomestilom OČD – 15 dni OČD do 75 dni SKUPAJ Koriščenje vsaj dveh pravic Tabela 2, vir: podatki, pridobljeni od MNZ in Policije

letnik LXV/št. 2/2017

Norveška to področje ureja v Zakonu o delovnem okolju iz leta 2005 (dopolnitve v letu 2013). Zakon določa, da so starši upravičeni do 49 tednov plačanega starševskega dopusta – od tega so neprenosljivi trije tedni pred rojstvom otroka, ki so namenjeni materi. Po rojstvu je deset tednov namenjenih materi, deset očetu, preostalih 26 tednov pa si lahko delita. Za nego bolnega otroka je število dni na Norveškem omejeno – do dvanajstega leta otrokove starosti zaposlenim pripada deset dni tovrstnega dopusta na koledarsko leto oziroma največ 15 dni, kadar zaposlena oseba skrbi za dva otroka. Kadar gre za starša samohranilca, ima ta pravico do dvakratne količine dni tovrstnih odsotnosti (več glej v Robnik in Ažman (ur.), 2016). Na Norveškem so očetovski dopust uvedli leta 1977, očetovsko kvoto starševskega dopusta pa leta 1993. Od tedaj se je ureditev večkrat spreminjala, izkušnje pa kažejo, da očetje izrabljajo ta dopust ter se vključujejo v skrb in nego otrok (Kresal, 2016). Medtem imajo očetje v Sloveniji možnost koriščenja dela starševskega dopusta od leta 1976 (vendar so ga v praksi pogosteje koristili šele po uvedbi posebnega dopusta), očetovski dopust pa je bil uveden leta 2003.

Celotna odsotnost z dela zaradi starševstva je tako urejena na ravni nacionalne zakonodaje, vendar je to možno dopolniti s kolektivnimi pogodbami za posamezne panoge oziroma z internimi akti v delovni organizaciji. Ključno vlogo pri vseh dodatnih ukrepih in spodbudah imajo delodajalci, nikakor pa ne smemo zanemariti (ne)podpore celotnega kolektiva. Pa poglejmo še dostopne aktualne podatke. Iz zgornje tabele je razvidno, da se število očetov, ki so koristili očetovski dopust v Sloveniji v letih 2014–2016, spreminja, vendar ni dostopnega podatka o vseh upravičencih v posameznem letu, zato deleža ni mogoče izračunati.

Dostopni podatki z Norveške nam kažejo 68-odstoten delež očetov, ki so izkoristili polno očetovsko kvoto ali več dni odsotnosti, med vsemi upravičenci (2013 – 68,5 odstotka, 2014 – 68,2 odstotka; vir: https://www.ssb.no/en/befolkning/ statistikker/likekom).

Med navedenimi očeti so tudi tisti, ki so zaposleni v policiji. Pridobljeni podatki kažejo, da je bilo 31. decembra 2016 v slovenski policiji zaposlenih 5.463 uniformiranih policistov – od tega 4.556 moških (kar je 84 odstotkov), medtem ko je bilo na Norveškem na isti dan zaposlenih 9.626 uniformiranih

Dnevi koriščenja pravice

Ure koriščenja pravice

Povprečje dni, ko so očetje koristili pravico

42 248 68 20 363

491 2.614 705 255 4.065

3.928 20.912 5.640 2.040 32.520

11,7 10,5 10,4 12,8 /

15

318

2544

21,2

* OČD = očetovski dopust

37

VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Leto

Uniformirani policisti (M)

Policisti, ki so koristili OČD

Policisti na OČD (dnevi)

Koriščenje pravice: OČD brez nadomestila (dnevi)

Koriščenje pravice: OČD z nadomestilom (dnevi)

Koriščenje pravice: 15 dni OČD (dnevi)

Dopust za nego in varstvo otroka – policisti (dnevi)

2011

5.053

130

1.865

/

/

9.476

6.015

2012

4.864

79

1.011

/

/

4.144

2.503

2013

4.742

67

882

/

/

3.564

2.738

2014

4.534

51

611

443

1.601

1.963

918

2015

4.531

20

255

492

2.682

705

24

Tabela 3, vir: podatki, pridobljeni od MNZ in Policije

policistov – od tega 6.692 moških (kar je 70 odstotkov). Zaradi številnih razlik so drugi podatki zelo težko primerljivi, a nekaj vzporednic lahko prikažemo. Poskusili smo pridobiti podatek o številu vseh očetov med zaposlenimi v policiji, vendar ta podatek ni dostopen niti v Sloveniji niti na Norveškem. Vsi vemo, da zaposlenim ni treba sporočati, ali so starši ali ne. Prav zato se evidence vodijo le za tiste zaposlene očete (oziroma starše), ki so izkoristili katero koli pravico očetovstva (starševstva) med zaposlitvijo pri istem delodajalcu. Kljub vsemu je dostopnih veliko več podatkov o policistih očetih na Norveškem kot v Sloveniji (verjetno zaradi večje ozaveščenosti o pomenu usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja ter njunem medsebojnem vplivu). Med uniformiranimi policisti očeti na Norveškem je delež tistih, ki so izkoristili možnost očetovskega dopusta vsaj 70 dni (kar skupaj s konci tedna ustreza desettedenski kvoti) ali več, skoraj 90-odstoten. Tovrstnega podatka za policiste očete v Sloveniji nimamo.

V letu 2015 je bilo 20 policistov očetov v Sloveniji, ki so izkoristili pravico do očetovskega dopusta. Skupno so bili odsotni z dela zaradi očetovskega dopusta 255 dni (oziroma 2.040 ur), od tega je v povprečju vsak oče koristil 12,75 dneva. Če seštejemo število dni, ki bi jih očetje lahko izkoristili zaradi neplačanega dela očetovskega dopusta (do 75 dni), skupaj znese 1.500 dni – od tega so očetje dejansko izkoristili le 255 oziroma 17 odstotkov vseh upravičenih dni. Vse to dokazuje, da se tudi očetje, zaposleni v policiji, težje odločajo za neplačani del očetovskega dopusta (zagotovo tudi zaradi finančnih razlogov).

V drugi tabeli si oglejmo podatke, pridobljene od Policije v Sloveniji, o koriščenju posameznih pravic očetovskega dopusta (v nadaljevanju OČD) v policiji zaposlenih očetov za leto 2015 (za leto 2016 še ni bilo dostopnih podatkov za analizo).

Zagotovo ponujajo zelo zanimiv pogled tudi podatki o koriščenju pravic očetovskega dopusta v zadnjih petih letih (2011–2015). Prikazani podatki prikazujejo število dni, ki so jih očetje dejansko koristili. V nadaljevanju tabela 3 vključuje tudi podatke o številu uniformiranih policistov, številu dni odsotnosti zaradi očetovskega dopusta (očetovski dopust z nadomestilom in očetovski dopust brez nadomestila) ter številu dni dopusta za nego in varstvo otroka, ki so ga koristili zaposleni očetje policisti v preteklih šestih letih.

Podatki o odsotnosti z dela zaradi očetovstva kažejo, da so bili uniformirani policisti očetje na Norveškem v letu 2016 skupno odsotni 3.569 dni. Medtem so bili uniformirani policisti očetje v Sloveniji v letu 2016 skupno odsotni z dela zaradi očetovstva 19.586 ur, kar nanese nekaj več kot 2.448 delovnih dni (upoštevajoč 8-urni delovnik). Odsotnost z dela zaradi starševstva v Sloveniji vključuje podatke o odsotnosti zaradi bolniškega spremstva, nege družinskega člana, dopusta za nego in varstvo otroka, izrednega dopusta ob rojstvu otroka, očetovskega dopusta (z nadomestilom in brez njega), porodniškega in starševskega dopusta.

38

V zadnjih letih se očetovstvo spreminja in vse dejavnejše je vključevanje zaposlenih moških v skrb za otroke. Nekateri delodajalci so že ugotovili, da so kompetence, veščine in znanje moških glede družinskega življenja in skrbi za otroka lahko zelo koristni tudi na delovnem mestu. Prav tako je pilotni preizkus ODA v policiji pokazal pozitivne učinke. Na poti do enakosti spolov je potrebno večsmerno delovanje. Znotraj policije na Norveškem že potekajo hkratni procesi spodbujanja vključevanja zaposlenih očetov v skrb za otroke in obenem aktivno spodbujanje povečevanja števila žensk na vseh položajih (Overall Plan for Gender Balance in Leader Positions 2017–2022). Cilj posebnega načrta je zagotavljanje 40 odstotkov žensk na vseh vodilnih položajih v policiji na Norveškem do leta 2027 (v letu 2015 je bilo tam na vodilnih položajih v policiji le 16 odstotkov žensk).

V Sloveniji tovrstnih pobud ni, v vsakem primeru pa je še pomembnejše zavedanje, da so skrbstvene obveznosti pogosta ovira za pridobitev izkušenj pri različnih operativnih policijskih položajih. Vzajemno (so)delovanje in uravnoteženost med spoloma na vseh področjih lahko prineseta koristi in zadovoljstvo vseh, k doseganju tovrstnih ciljev pa vodijo le zavezništva in povezovanja na različnih ravneh.

Literatura in viri 1. Ganc, Damijan (2015): Izzivi očetovstva po ločitvi. Sevnica: Družinski inštitut Zaupanje.

2. Hirschfeld, Tom (2001, 1999): Dober poslovnež, še boljši očka.

Razpetost sodobnega očeta med družino in službo. Tržič: Učila, založba, d. o. o.

3. Hrženjak, Majda (ur.) (2016): Spremembe očetovstva. Moški med delom in starševstvom. Ljubljana: Mirovni inštitut.

4. ILO (2014): Maternity and paternity at work – Law and practice across the world. International Labour Organization. Geneva.

5. Kresal, Barbara (2016): Starševski dopust, materinska in očetovska kvota ter očetovski dopust na Norveškem. Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo = Company and labour: A journal for commercial, labour and social law. Ljubljana, št. 2 (2016), str. 356–365.

6. Rener, Tanja, Humer, Živa, Žakelj, Tjaša, Vezovnik, Andreja, Švab, Alenka (2008): Novo očetovstvo v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

7. Robnik, Sonja, Ažman, Pia (ur.) (2016): Enakost spolov – primerjava Slovenije in Norveške. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ljubljana. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/.

8. Zavrl, Nataša (1999): Očetovanje in otroštvo. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

9. http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/7840/ 10. http://www.mddsz.gov.si/%202010%29/uveljavljanje_pravic/ statistika/druz_prejemki_zavarovanje_sv/#c18836 11. https://www.ssb.no/en/befolkning/statistikker/likekom letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK

Poti in stranpoti novele ZKP-N Mag. Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja Policije

Že stari Rimljani so poznali načelo »lex non praecipit inutilia« ali po slovensko: zakon ne predpisuje nekoristnega. Tako naj bi bilo, vendar žal ni vedno tako. Ob prebiranju novele Zakona o kazenskem postopku (gre že za novelo ZKP s črko N), ki je trenutno v zakonodajni proceduri in v obravnavi pri poslancih Državnega zbora Republike Slovenije, smo si lahko mislili ravno to. Ne želim še nerojene novele postavljati na pranger (beseda je nemškega izvora in pomeni sramotilni steber ali steber, na katerega so predvsem v srednjem veku za kazen privezovali storilce nekaterih sramotnih dejanj in jih izpostavljali javnemu posmehu in sramotenju), vendar pa tiščanje glave v pesek ne spreminja sveta na bolje.

Od kazenskih postopkov se pričakuje, da so učinkoviti in pošteni, ker so kot taki dokaz delovanja pravne države in vladavine prava. Uskladitev obojega pa je težavna in nikoli dokončna ter za vse zadovoljivo opravljena naloga.

Morda na začetku še nekaj besed o »famozni« ukinitvi sodne preiskave. Po mojem mnenju bi ob ukinitvi preiskave vsak osumljenec moral imeti zagovornika že v predkazenskem postopku, da bi sploh lahko govorili o pravičnem postopku, torej postopku, ki bi obema strankama zagotavljal enake možnosti, da vplivata na njegov izid. To pa je z vidika proračuna seveda zelo vprašljivo. Z odpravo preiskovalnega sodnika bi se bistveno spremenile temeljne procesne funkcije obtožbe, obrambe in sojenja. Pri načrtovanem modelu kazenskega postopka bosta nujna aktivnejše tožilstvo in bolj pasivno sodišče. Pri tako velikem premiku v tradicionalni procesnopravni zavesti, ki ga po mojem mnenju ne moremo narediti s še eno dodatno novelo ZKP, ampak s povsem novim ZKP, bodo zato potrebni ustrezno usposobljeni državni tožilci, ki se bodo morali novi procesni funkciji šele prilagoditi, enaletnik LXV/št. 2/2017

ko velja za policiste in njihova pooblastila. Posledično bi jim bilo treba zagotoviti precej visoko stopnjo strokovne samostojnosti, državnemu tožilstvu pa večjo stopnjo institucionalne neodvisnosti, saj mora odločati o kazenskem pregonu predvsem v skladu s strokovnimi merili. Tako bi odprava sodne preiskave in s tem dodatna pooblastila tožilstvu pri tej kadrovski zasedbi in finančnih zmožnostih pomenila občutno zmanjšanje kakovosti dela.

Sicer podpiram premišljeno uvedbo koncepta tožilsko-policijske preiskave, vendar celovite ureditve takega koncepta ni mogoče nadomestiti z delnimi in hitrimi rešitvami. Gre za predlog, ki je sicer tudi po mnenju tožilstva1 tehnično zahteven in zamuden, položaji in razmerja med udeleženci niso jasno ureje1

V organizaciji Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) in Odvetniške akademije OZS je 22. septembra 2016 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza o predlaganih spremembah Zakona o kazenskem postopku, tj. o predlogu novele ZKP-N. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar, je sodeloval tudi vrhovni državni tožilec Hinko Jenull, predstavljeno pa je bilo tudi mnenje avtorice tega prispevka.

39

VArNOST

STROKOVNI PRISPEVEK ni, obramba pa v preiskovanje ne more biti vsebinsko vključena, kar pomeni, da zbrano dokazno gradivo ne bo prispevalo k večji hitrosti postopka. Vsa zaslišanja se bodo še vedno ponavljala na sodišču, kjer se ima obdolženec pravico soočiti s pričo in ji postavljati vprašanja. Če torej odmislimo umanjkanje transparentnosti oziroma strokovnega diskurza že ob nastajanju predlogov in novih rešitev, ki ga je bilo ob preteklih novelah veliko in je potekal dolgo časa, kar je bilo seveda zelo koristno, če odmislimo umanjkanje analiz, iz katerih bi izhajali razlogi za spremembe, in če odmislimo umanjkanje dobrih, vsebinskih obrazložitev sprememb, dejanskega prikaza finančnih posledic glede avdio- in videosnemanj zaslišanj osumljencev in prič, lahko sicer rečemo, da so imeli pripravljavci plemenit namen. Gotovo lahko tudi rečemo oziroma zapišemo, da je teženje k učinkovitejšemu delu, ob največji možni skrbi za človekove pravice, pohvale vreden cilj, ki smo mu zavezani vsi.

Poleg tega se nikakor ne moremo strinjati z oceno finančnih posledic, ki bo po našem mnenju mnogo višja od tiste, ki jo predlagatelj navaja v predlogu zakona. V to oceno niso celovito vključeni finančne posledice zaslišanja osumljencev in prič ali zagotavljanja zagovornika po uradni dolžnosti (kadar je osumljenec mladoletnik, gluh, nem ali sicer nezmožen, da se sam uspešno brani, pridržan ali osumljen storitve kaznivega dejanja, za katero je v zakonu predpisana zaporna kazen osem let ali več, in se odpove pravici do navzočnosti zagovornika) ter drugi ukrepi policije, ki bodo povezani z zagotavljanjem novih pravic oškodovancev kaznivih dejanj. Vztrajamo, da bo predlagana ureditev zagotovo povzročila policiji finančne stroške, ki bodo po zelo grobi oceni znašali približno 1.770.000 evrov, torej krepko več, kot je predlagatelj zakona navedel v gradivu. Večkrat so tudi javno poudarili, da je oprema, ki jo je nabavila policija leta 2004, tehnično neuporabna in iztrošena, pri tem pa nikakor ne gre za vzdrževanje že nabavljene opreme, temveč za nabavo nove. Policija znotraj rednih investicijskih sredstev ni predvidela finančnih sredstev za ureditev prostorov za zaslišanje, tako da jih ne more pridobiti niti s prerazporeditvijo z drugih finančnih postavk.

Pogajanja Policije in MNZ s pripravljavci so bila številna in naporna, polemike pa tudi javno izrečene. Vendar je bilo vredno. Uspelo nam je spremeniti predlagane rešitve, ki so vodile k nejasnosti glede priprave individualne ocene ogroženosti žrtve.

Predlog zakona, kakršen je bil na začetku, ni več omogočal niti prisilne privedbe osebe v prostore policije po 148. členu ZKP – dopuščena je bila le prisilna privedba osumljencev ob možnosti pridržanja –, kar pa bi gotovo povzročilo manjšo možnost oprave preiskovalnega dejanja zaslišanja (trenutno oblikovana rešitev dopušča možnost prisilne privedbe osumljenca po 148. členu ZKP, sicer s soglasjem državnega tožilca, v nujnih primerih pa tudi brez tega). Prav tako je prvotni predlog zakona predvideval, da lahko policist državnega tožilca obvesti ob vsakem razlogu za sum ob lastni zaznavi kaznivega dejanja, takoj naj bi bil obveščen tudi o vseh preiskovalnih dejanjih zoper osumljenca, npr. za vsak zaseg predmetov; pridobivanje prometnih podatkov je bilo vezano na višji dokazni standard, kar bi bilo v praksi zelo težko doseči, ob odsotnosti odvetnika pri zaslišanju naj bi bilo obvezno avdio- in videosnemanje, sicer bi se uradni zaznamek izločil iz spisa, s tem pa bi izgubili pomemben dokazni vir ...

Javnost bi o svojem delu lahko obveščali le z dovoljenjem državnega tožilca, kar bi gotovo vodilo k slabši obveščenosti javnosti o delu policije, to pa bi imelo negativen vpliv tudi na občutek varnosti pri prebivalcih Republike Slovenije. Te in še nekatere predlagane rešitve (iz katerih je izhajalo nerazumljivo nezaupanje v delo državnih organov – npr. pri pridobivanju podatkov o naročnikih naj bi dopis državnih tožilcev in policije preverjali operaterji v smislu, da bi jih ob sumljivih primerih posredovali

40

preiskovalnim sodnikom) smo v pogajalskem procesu spremenili oziroma črtali iz gradiva.

V pogajalskem procesu nam je torej uspelo vse navedene predloge spremeniti tako, da vendarle ne bodo vplivali na učinkovitost dela policije. Gradivo novele ZKP-N trenutno prinaša naslednje: možnost zaslišanja osumljenca ali prič pred policijo po vzoru drugih evropskih držav – avdio- in videosnemanje zaslišanja osumljenca ni obvezno, vir dokazov je ostal tudi dokument z izjavo osumljenca, če zagovornik ni bil prisoten in izjava ni bila posneta, pa je bila oseba seznanjena z vsemi potrebnimi pravicami; okrepljene pravice žrtev (posebno mladoletnikov) v kazenskem postopku s celotnim sklopom ukrepov, kamor spada zagotavljanje informacij žrtvam o njihovih pravicah ob prvem stiku, obveznost izdelave individualne ocene ogroženosti žrtve in potrebe po zaščiti, krepitev pravice žrtev do obveščenosti o stanju postopka, več možnosti za prisotnost zaupnika v različnih fazah postopka, minimiziranje stikov žrtve z osumljencem – policija ima sicer kot eden redkih državnih organov že zdaj vzpostavljen zelo sistemsko urejen postopek nudenja pomoči oškodovancem in žrtvam kaznivih dejanj; uvedba instituta kvalificiranega ovaditelja (nadzorni organi s področja davkov, carin, preprečevanja pranja denarja itd.), ki ga mora tožilstvo ob nameravanem zavrženju ovadbe o tem obvestiti in mu dati možnost podaje dodatnih dokazil; širitev kataloga kaznivih dejanj (tudi za »sovražni govor«) za uporabo določenih prikritih preiskovalnih ukrepov in posegov v komunikacijsko zasebnost; pravna ureditev možnosti uporabe lovilca IMSI-številk (tehnično sredstvo, ki zna simulirati nekatere funkcije bazne postaje mobilne telefonije ter tako opraviti določena preiskovalna dejanja na bližnjih mobilnih telefonih).

V gradivu je med drugim navedena dobrohotna misel, da bodo z novelo ZKP-N »vse institucije v vseh fazah kazenskega postopka dobile vzvode in jasno odgovornost zagotoviti hitrejši in učinkovitejši kazenski postopek«. Za uresničitev tega je bil podan tudi predlog policije za uvedbo določenih novih preiskovalnih dejanj oziroma dopolnitev že obstoječih. Ponovno smo predlagali razmislek in javni diskurz, da se 1. točka prvega odstavka 150. člena ZKP (nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem) ustrezno dopolni tako, da bo mogoče prestrezanje vsebine komunikacije že pri viru komuniciranja, torej še preden pride do šifriranja vsebine. Sodobna družba se srečuje tudi s pojavom t. i. kriptovalut in drugih plačilnih sredstev, ki omogočajo anonimno in prikrito poslovanje, pri čemer pa ostaja odprtih mnogo vprašanj, povezanih s pridobivanjem podatkov o dejanskih lastnikih, zavarovanju takšnih transakcij in hranjenju sredstev. Policija namreč namenja veliko truda podajanju različnih predlogov za ureditev odprtih vprašanj s tega področja, saj se dejansko zaveda nevarnosti, ki prežijo v digitalnem svetu, in možnosti, ki jih ta omogoča kot sredstvo storitve kaznivih dejanj, pri čemer pa praviloma naleti na nasprotovanje različnih institucij, ki ob tem navadno zamolčijo, da ima mnogo razvitih zahodnoevropskih držav ta pravna vprašanja razrešena in v njih policije lahko uporabljajo različna programska orodja za preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj na spletu. Nasprotniki a priori zagovarjajo svoje stališče z izgovorom, da bi policija takšna orodja lahko izkoristila za nezakonito in netransparentno delovanje ter bi imela preveliko moč. A dejstvo je, da se mora policija prilagajati družbi, kajti slednja od nje pričakuje, da je učinkovita, glede na odločbo Ustavnega sodišča RS2 pa mora tudi zakonodaja slediti ukrepom (in jih uzakoniti), ki bodo vsaj primerljivi z metodami dela kriminalnih združb oziroma bodo omogočili učinkovito delo pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj. Varnost ni vse, vse brez varnosti pa ni veliko.

Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU 2

Glej odločbo U-I-25/95.

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

Izobraževanje

Izbirni postopki za zaposlovanje v policiji Policija je februarja letos objavila razpis za tretjo generacijo študentov višješolskega študijskega programa Policist.

Kandidati se bodo po opravljenih izbirnih postopkih s 1. oktobrom vpisali na Policijsko akademijo in sklenili delovno razmerje za določen čas, tj. do zaključka izobraževanja.

Na razpis se je prijavilo kar 335 žensk in 528 moških, starih od 18 do 52 let. Policija želi zaposliti 150 kandidatov, ki bodo s prvim oktobrom letos postali študenti Višje policijske šole.

Selekcijski postopek se začne s prijavo kandidatov. Vsi, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisa, se uvrstijo na varnostno preverjanje. Po prvem izboru sledijo fizični testi in za tiste, ki jih opravijo, takoj še psihološki testi.

Po standardiziranih psiholoških testih se posameznike izbere za selekcijski intervju s komandirjem, kadrovikom in psihologom. Po selekcijskih intervjujih so posamezniki povabljeni na zdravniški pregled, ki ponovno vključuje pogovor s psihologom. Izbirni postopek se konča z zadnjo preizkušnjo na terenu.

Fizično preverjanje S preizkusi telesnih zmogljivosti se merijo motorične lastnosti v naslednjih kategorijah: • hitrost (tek na 60 metrov), • eksplozivna in odrivna moč nog ter koordinacija odriva (skok v daljino z mesta), letnik LXV/št. 2/2017

• koordinacija gibanja vzvratno, koordiniranje prenosa obremenitev vseh okončin in prostorskega zaznavanja (premagovanje ovir nazaj), • dinamična moč rok, prsnega koša in hrbta (zgibe), • vzdržljivost (Cooperjev test).

Pri preverjanju telesnih zmogljivosti znotraj izbirnega postopka lahko kandidat doseže največ 100 točk. Za uspešno opravljen preizkus telesnih zmogljivosti mora obvezno doseči minimalna merila pri vseh petih preizkusih.

Psihološko testiranje in selekcijski postopek Poleg psihološkega testiranja se kandidati za zaposlitev v policiji srečajo s psihologom tudi na selekcijskem intervjuju in na končnem, zdravniškem pregledu.

Pri psihološkem testiranju morajo v dveh urah rešiti tri teste osebnosti in test sposobnosti. Gre za standardizirane merske instrumente, ki so mednarodno priznani, pojasni Mirjana Savić, vodja psihološke dejavnosti v policiji, zaposlena na Centru za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji.

Mirjana Savić, vodja psihološke dejavnosti v policiji

»Vsak vprašalnik osebnosti meri več dimenzij osebnosti in osebnostnih potez ter nam pomaga prepoznati osebnostne značilnosti kandidatov, da lahko dobimo grobo oceno njihove osebnosti. S testom sposobnosti pa želimo dobiti oceno njihove splošne intelektualne sposobnosti.« Fizične in psihološke teste uspešno opravi peščica posameznikov, ti pa so nato

41

VArNOST

Izobraževanje

do namreč izvedeli, na katero postajo bodo šli in kje se bodo zaposlili. Na razpis se prijavljajo tudi kandidati z družinami in za nekatere izmed njih je zaposlitev na drugem koncu Slovenije lahko težava. Kandidate ocenjujemo na tristopenjski lestvici (zelo primeren, primeren in neprimeren, z dopisom prednosti in tveganj). Stališče psihologov je, da se zaposli zelo primerne in primerne kandidate, in temu sledijo tudi druge službe. Zavedamo se kadrovskega deficita na terenu, vendar meril ne znižujemo.« Potem ko mladi policisti odidejo na teren, ne izgubijo stika s psihologom. Za vse je na voljo 24-urna interventna pomoč, saj tragičnih dogodkov, stresa in obremenjenosti v policiji ne primanjkuje. Psihologi so posebej pozorni na tragične dogodke – po teh stopijo v stik z upravo ali enoto, ki je zadevo obravnavala, in nadrejenim naročijo, naj spremljajo svoje zaposlene in jih opazujejo, kako se spopadajo s stresom.

Ali se kandidati, ki se želijo zaposliti v policiji, zavedajo, kaj jih čaka?

povabljeni na selekcijski intervju s komisijo, ki jo sestavljajo predstavnik uniformirane policije, uslužbenec kadrovske službe in psiholog. Komisija je seveda primerno usposobljena. »Pomembno je, kako se postavljajo vprašanja, saj mora komisija v 30 minutah oceniti, ali je kandidat primeren ali ne,« poudari psihologinja Mirjana Savić.

Kakšno osebo iščete za delo v policiji? »Iščemo osebo, ki je motivirana za delo v policiji. Ob tem ekonomski vidik ni nujno najslabši. Tudi taki kandidati lahko čutijo pripadnost instituciji in so včasih celo boljši delavci. Biti morajo osebnostno

zreli, imeti morajo ustrezno samopodobo in biti samozavestni, prilagodljivi, marljivi in bistri. Med drugim preverjamo, kako se vključujejo v skupine ter ali so dovolj in smiselno komunikativni. Komunikacija mora biti skladna, besednjak pa širok.

Iščemo osebe, ki so čustveno stabilne, odporne – vsaj nekoliko – proti stresu.

Pričakujemo, da imajo tudi druge interese v življenju, in pomembno se nam zdi, da imajo primerne vrednote. Sprašujemo tudi o njihovem statusu. Namen teh vprašanj je preveriti, ali se zavedajo, da je malo verjetno, da bodo delo opravljali v kraju blizu doma. Šele po dveh letih šolanja bo-

Anita Jagarinec, Ptuj Na razpis sem se prijavila, ker me veseli delo z ljudmi in ker imam rada drugačnost ter raznolikost. Za fizični preizkus sem se malo pripravljala. Sicer sem športnica – ukvarjala sem se z borilnimi veščinami. Sprejemni izpit ni lahek, ne moreš ga opraviti z levo roko. Zelo si želim, da bi bila sprejeta, saj imam tudi sorodnike, zaposlene v policiji. Vem, da je to šele začetek in da bo potem verjetno naporneje, a zelo si želim postati policistka.

42

»Kandidati pridejo na intervju večinoma dobro pripravljeni. Vsi vedo, kaj počno, in si predstavljajo, kako bi se odzvali v kritičnem trenutku. Na razgovoru včasih mislijo, da morajo odgovoriti 'pravilno', a mi ne želimo tega. Pomembnejši je način razmišljanja. Nekatera vprašanja nimajo pravilnih in napačnih odgovorov, zanimata pa nas struktura in način razmišljanja.

Zanimivi so odgovori na vprašanje, kaj bi naredili, če bi pri prekršku zalotili svoje starše, sorodnike.

Pogosto jih vprašamo tudi o aktualnih vsebinah, spremembah družinskega zakonika, migracijah, nastanitvi migrantov, legalizaciji marihuane ipd. Zanima nas namreč, ali spremljajo aktualno problematiko, kako si ustvarjajo mnenje in kako ga zagovarjajo.« Na testiranju dela šest psihologov, tokrat pa so jim pri računalniški obdelavi pomagale tri študentke psihologije. Obdelati je treba ogromno podatkov, predvsem pa je postopek časovno zelo zamuden, pove psihologinja. »Časa imamo zelo malo. Ko obdelamo teste, že v nekaj dneh sledijo vabila na selekcijske intervjuje.« Kaj od študentov Višje policijske šole pričakujejo komandirji?

Selekcijski intervju je najpomembnejše sito, pri katerem mora kandidat izpolniti ne le pričakovanje psihologa in kadrovika, temveč tudi – in to je izjemno pomembno – pričakovanje komandirjev, s katerimi bodo pozneje delali na terenu. O tem nam je več povedal predstavnik komandirjev v selekcijski komisiji Ernest Babič, komandir Policijske postaje Ljubljana Moste. letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST »Študenti Višje policijske šole morajo poleg teoretičnega izobraževanja v vsakem letniku opraviti tudi praktično usposabljanje na terenu oziroma na policijskih postajah, in sicer 80 ur v zimskem času ter 320 ur v poletnem času. Na terensko usposabljanje so razporejeni po zaključenih študijskih obveznostih. Ob tem morajo v prvem letniku na Policijski akademiji opraviti še tečaj prve pomoči in tečaj vožnje policijskih vozil. Na Policijski upravi Ljubljana se seznanijo tudi s posameznimi enotami, kot so operativno-komunikacijski center, policijska postaja vodnikov službenih psov in postaja konjeniške policije.

Pri delu na terenu jih komandirji s pomočjo mentorjev ter preostalih sodelavcev nenehno ocenjujemo. V prvem letniku je za študente na policijskih postajah še vse novo, vendar je izredno pomembno, da so sposobni pridobljeno teoretično znanje povezovati s prakso in s tem pridobivati izkušnje, ki so več kot potrebne na karierni poti policista. Velik poudarek se daje tudi socializaciji s kolektivom in pripravljenosti ter motiviranosti za delo. Od študentov drugega letnika Višje policijske šole se v obdobju praktičnega usposabljanja pričakuje občutno več, in sicer prava mera teoretičnega in praktičnega znanja, prav tako pa se jim zaupa več odgovornosti, seveda pod drobnogledom mentorjev oziroma izkušenejših policistov. Člani komisije se pri podaji ocene kandidata za zaposlitev le redko ne strinjamo; večinoma smo sklepčni, saj se zavedamo, kakšne ljudi potrebujemo in si jih želimo na terenu.«

Izobraževanje Rok Kramar, Maribor Policija je zame izziv in me zanima. Končal sem srednjo poklicno šolo – izučil sem se za tehnika varovanja.

Trenutno študiram na Fakulteti za varnostne vede in ta razpis je možnost za uresničitev mojih želja.

Za preizkus se nisem preveč pripravljal. Šport je moj način življenja, ukvarjam pa se tudi z borilnimi veščinami. Pred kratkim sem bil sicer poškodovan, a je šlo. Preizkus je bil zahteven, kar je tudi prav. Kako je šlo pri psihološkem testu, težko rečem, mislim pa, da bom uvrščen v nadaljnji krog. Glede na različna mnenja ljudi moja pričakovanja niso prevelika. Ne bojim se discipline in reda, ker menim, da te to lahko usmeri na pravo pot v življenju.

Ernest Babič, komandir PP Ljubljana Moste

Si bodo enote kmalu opomogle od kadrovskega manka? »Za Policijsko postajo Ljubljana Moste lahko povem, da ima ogromen kadrovski deficit. Ko sestavljamo razporede dela, imamo skoraj vsi komandirji po Sloveniji podobne težave. Dela je vse več, delavcev pa čedalje manj. Ljudje odhajajo v pokoj, dajejo odpoved, prosijo za premestitev, letnik LXV/št. 2/2017

43

VArNOST

Izobraževanje

Alen Šmigoc, Videm pri Ptuju Delo v policiji me veseli že od mladih nog. Končal sem trgovsko in ekonomsko šolo, večinoma sem delal kot prodajalec. Ker si želim postati policist, sem se odločil, da se prijavim in preizkusim. Na preizkus sem se pripravljal s tekom. Sicer sem športnik – deset let sem treniral nogomet. Preizkus zame ni bil težak. Policijsko delo bo težje, a sem pripravljen na vse. V družini smo imeli policista – to je bil moj boter, ki ga občudujem.

Tega dela se veselim, zato upam na najboljše. popolnjevanja na lokalni ravni pa preprosto ni. V zadnjih letih, ko v policiji ni bilo zaposlovanja, je tako nastal velik kadrovski manko. Če bi oba letnika študentov Višje policijske šole, ki se trenutno šolajo, uspešno zaključila izobraževanje in če bi vsi prišli na Policijsko upravo Ljubljana, bi bilo to še vedno premalo. Policija bo žal potrebovala še nekaj let, da se kadrovsko okrepi.« Sistem izobraževanja se je v zadnjih letih bistveno spremenil – kaj pa vrednote mladih, ki prihajajo? »Če pogledam prvo generacijo Višje policijske šole in ljudi, ki so bili pri nas na praksi prejšnje leto, ugotavljam, da so bili

44

visokomotivirani, prav tako pa so imeli kar precej znanja. Slednje nas je pozitivno presenetilo. Na podlagi tega in seveda dobrega dela so bili pri nas vsi ocenjeni izjemno uspešno. Lahko jim zaupam in želim jih imeti za sodelavce.

Glede tretje generacije lahko povem, da je bilo na izbirnem postopku veliko mladih, še srednješolcev, ki končujejo zadnje letnike in se vidijo v policiji. Intervjuji so bili nekoliko težji, kot, denimo, z osebami, ki so v življenju na osebnostni ali poklicni poti že nekaj doživele. Menim, da bo s temi mladimi treba zavihati rokave in jim dati priložnost. Tako lahko dobimo res izjemne policiste. Po drugi strani že izoblikovane osebnosti, ki pridejo v policijo,

natančno vedo, kaj želijo. Pri teh je morda nekoliko težje najti pravo motivacijo pri intervjujih. Ogromno mnenj o policiji in policijskem delu je namreč izoblikovanih na podlagi televizijskih oddaj in filmov, vsi pa vemo, da je realnost drugačna.« Kaj pa pripadnost poklicu? »Na terenu si želimo vsestransko osebo, ki zna več kot dobro komunicirati – v mislih imam verbalno in neverbalno komunikacijo ter seveda pravo mero pismenosti. Pomembno je, da se zna pogovarjati s takšnimi in drugačnimi ljudmi, ima policijsko in splošno znanje ter je razgledana. V svojih vrstah potrebujemo ljudi, ki so motivirani in pripravljeni ozavestiti naš poklic. Če namreč oseba policijskega poklica ne ozavesti, ne more biti zadovoljna. Dejstvo je, da je ta poklic poslanstvo, ne gre drugače. Ogromno je odrekanj ter stresnih in težavnih situacij. V intervjujih pogosto slišimo, da bodo posamezniki poskusili, če ne bo šlo, pa bodo šli stran.

To ne gre. V policiji potrebujemo ljudi, ki bodo ostali v naših vrstah in bodo motivirani graditi karierno pot v policiji.« Besedilo in foto: Monika Golob, SOJ SGDP GPU

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

Na poligonu Policijske akademije so zabrneli motorji – policisti motoristi so se pomerili v spretnostni vožnji 23. maja je na poligonu Policijske akademije v Tacnu potekal letni preizkus policistov motoristov v spretnostni vožnji z motornimi kolesi, na katerem so se pomerili policisti iz vse Slovenije. Udeležilo se ga je 24 policistov motoristov in štiri policistke motoristke, ki so svoje spretnosti in psihofizično pripravljenost preizkušali v zahtevnih elementih razgibanega poligona.

letnik LXV/št. 2/2017

45

VArNOST

Izobraževanje Letošnji preizkus je prvi po petih letih. Nazadnje je bil namreč organiziran leta 2011, nato pa ga, tako zaradi delovne obremenitve policistov kot tudi zaradi pomanjkanja sredstev, več let ni bilo.

Namen letnega preizkusa, ki ga je organizirala Policijska akademija, je preveriti usposobljenost policistov motoristov v spretnostni vožnji z motornimi kolesi. Sodniki so postavili precej zahteven poligon z različnimi elementi spretnostne vožnje, kot so vožnja v slalomu, vožnja z zaklonom, prenos žogice v koridorju, natančna ustavitev motorja s podiranjem letvice itd.

Delo policistov motoristov je izjemno zahtevno, saj morajo poleg policijskih nalog obvladati tudi vožnjo z motorjem. Za varno delo na motornih kolesih je nujna dobra psihofizična pripravljenost, pomembna pa je predvsem previdnost, še posebno na začetku motoristične sezone. Ko opravljajo svoje naloge na motorju in med vožnjo odkrivajo kršitelje, morajo biti izjemno pozor-

46

ni tudi na preostale udeležence in dogajanje v cestnem prometu. Takšno delo zahteva dobro izurjenost, strokovnost, predvidevanje in včasih tudi malo iznajdljivosti, zato so tovrstna usposabljanja za policiste nujna.

Tekmovanja se je udeležilo 24 policistov motoristov z vseh osmih policijskih uprav. Ekipno so se najbolje odrezali policisti Postaje prometne policije Kranj, ki so z atraktivno vožnjo osvojili prvo mesto. Drugi so bili policisti motoristi Postaje prometne policije Ljubljana, tretji pa policisti Postaje prometne policije Maribor. V posamičnem nastopu je zlato odličje prepričljivo osvojil kranjski prometnik Simon Turšič, drugo mesto je pripadlo celjskemu policistu motoristu Blažu Tomažiču, ljubljanski prometnik Sandi Sheikha pa se je zavihtel na tretje mesto. Med seboj so se posebej pomerile tudi štiri policistke motoristke.

Najboljša je bila Branka Jamnik s Postaje prometne policije Celje, kot druga ji je sledila Ingrid Andreuzzi s Postaje prometne policije Koper, tretje mesto

pa je osvojila Brigita Skurnšek s Postaje prometne policije Ljubljana. Zunaj konkurence so se z novimi motorji BMW R 1200 RT SF, ki so nekoliko širši, pomerili še vodje vseh osmih ekip. Lani novembra so namreč policisti dobili v uporabo 30 novih motornih koles omenjene znamke. Prenova voznega parka je bila izjemno dobrodošla, saj so bila motorna kolesa v policiji zadnjič nabavljena v letu 2008. V disciplini z novimi motorji je bil med vodji ekip najboljši Ljubljančan Tine Prevec, drugo mesto je osvojil Milko Osterc s Postaje prometne policije Murska Sobota, tretji pa je bil Iztok Roškarič s Postaje prometne policije Maribor.

V Sloveniji je v vseh policijskih enotah skupaj 79 motornih koles in 231 policistov motoristov. Največ aktivnih policistov motoristov je na Postaji prometne policije Ljubljana, in sicer 58, najmanj pa na Postaji prometne policije Nova Gorica, in sicer 14.

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

Izobraževanje

V letu 2016 je bilo s posameznim motornim kolesom v policiji prevoženih povprečno 5.726 kilometrov.

Vsi policisti motoristi skupaj so v letu 2016 prevozili 452.371 kilometrov, kar je 32.522 kilometrov več kot v sezoni 2015.

V letu 2016 so bili policisti motoristi le petkrat udeleženi v prometnih nesrečah s službenim motornim kolesom, kar je zelo malo glede na število prevoženih kilometrov. K varnosti zagotovo prispevata njihova dobra usposobljenost in zaščitna oprema, ki se v zadnjih letih izboljšuje; ena izmed v javnosti opaznejših novosti je uporaba rumene barve na kombinezonih, čeladah in motorju. Zaradi rumenih oznak so policisti motoristi bolje vidni v prometu, zato jih tudi preostali udeleženci lažje, predvsem pa pravočasno opazijo.

Besedilo in foto: mag. Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU

letnik LXV/št. 2/2017

47

VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE

Množične migracije in delo v skupni operaciji v Grčiji Evropska unija se na svojih zunanjih mejah v zadnjih letih srečuje z izjemno visokim številom migrantov in beguncev, ki želijo vstopiti vanjo. Države z zunanjo schengensko mejo so same odgovorne za mejni nadzor, toda agencija Frontex jim lahko tehnično in strokovno pomaga pri upravljanju njihovih zunanjih meja, zagotavlja sodelovanje mejnih organov različnih držav Evropske unije ter tehnično in strokovno podporo. Frontex denimo koordinira pošiljanje dodatne tehnične opreme (npr. letal in plovil) ter posebej usposobljenega mejnega osebja. Koordinira operacije na morskih mejah v Grčiji, Italiji in Španiji ter na zunanjih kopenskih mejah, tudi v Bolgariji, Romuniji, na Poljskem in Slovaškem. Agencija je navzoča tudi na številnih mednarodnih letališčih v Evropi.

Ob največjem migracijskem pritisku, ki ga je Evropska unija do zdaj izkusila na svojih mejah, je agencija z uredbo Evropske unije dobila novo, bistveno razširjeno poslanstvo in naloge, ki so sestavni del skupnega odziva na migracijski izziv. S tem Evropska unija izvaja učinkovitejši nadzor zunanjih meja, države članice se lahko hitreje in učinkoviteje odzivajo na migracijska tveganja, učinkovitejše pa je tudi vračanje migrantov v njihove države. Na operativni ravni se največ pričakuje od stalnega nabora 1.500 mejnih policistov, ki bodo skupaj z opremo v vsakem trenutku pripravljeni na hitro posredovanje na katerem koli delu zunanje meje. Slovenija je dolžna v ta nabor prispevati 35 mejnih policistov.

Frontex podpira Grčijo z več kot 800 gostujočimi policisti, ki opravljajo nadzor meja ter pomgajo pri identifikaciji in registraciji migrantov. Operacija Poseidon postaja večna-

48

menska in vključuje številne vidike čezmejnega kriminala, vključno s tihotapljenjem prepovedanih snovi in orožja, odkrivanjem ponarejenih dokumentov in podobno. Prav tako vključuje delo obalne straže, kot so iskalne in reševalne akcije, odkrivanje nezakonitega ribolova in onesnaženja morja.

Ko se je migracijski pritisk na tej poti v letu 2015 močno povečal, je Frontex okrepil svoje delovanje na najbolj prizadetih otokih v vzhodnem Egejskem morju. Samo lani so njegova plovila pomagala pri reševanju 41.055 ljudi v Egejskem morju.

Zanimanje javnosti in medijska odmevnost migracij v Grčiji Prijaznost, odprtost in gostoljubnost Grčije in njenih prebivalcev sem lahko spoznala na Lezbosu, otoku v Egejskem morju, ki je bil eden najbolj prizadetih zaradi množičnih migracij leta 2015 in 2016. Pol leta sem tam delala kot predstavnica za odletnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

nose z javnostmi Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex v skupnih operacijah Poseidon 2016 in Poseidon 2017.

Medijsko zanimanje za dogajanje v Grčiji je še vedno izjemno; novinarji in raziskovalci prihajajo tja z vsega sveta. Agencija Frontex je zato na Lezbos poslala predstavnico za odnose z javnostmi.

Moje glavne naloge so bile koordinacija snemanj in organizacija intervjujev z osebjem in patruljami, pa tudi odnosi z javnostmi in različnimi mednarodnimi institucijami. V nasprotju z letom 2015, ko je bilo dogajanje pod drobnogledom širnega sveta, deželo pa so obiskali papež, Ban Ki-moon ter slavni hollywoodski igralci, kot so Angelina Jolie, Susan Sarandon, Mandy Patinkin, Vanessa Redgrave in igralci serije Igra prestolov, Grki danes do novinarjev niso več tako zelo odprti. Za delo novinarjev na terenu je zato potrebnih precej dovoljenj, časa in potrpežljivosti.

Zelo zanimivo je bilo delo z novinarji švedske nacionalne televizije, ki so pripravljali dokumentarec o delu svojega policijskega helikopterja in obalne straže na otoku. Kljub številnim opozorilom in prepovedim je bila ekipa, sestavljena iz dveh snemalcev in novinarja, tako predrzna, da jih je grška policija na otoku zaradi prekrškov kar trikrat aretirala. Rezultat je bil izjemna reportaža, ki so jo na Švedskem predvajali konec lanskega leta.

Veliko novinarjev je želelo dobiti tudi ekskluzivne informacije ali posnetke o slabostih, napakah in nedelovanju sistema, na kar so jih napeljevale nevladne organizacije. Dejstvo je, da delo predstavnikov nacionalne policije, obalne straže in gostujočih policistov poteka na zelo visoki ravni, na podlagi številnih predpisov, kodeksov in spoštovanja človekovih pravic, pod drobnogledom Evropske komisije ter drugih pristojnih organov.

Novinarka francoskega časopisa je prišla na intervju z informacijami o slabem zgledu tujih policistov. Ker nismo ničesar skrivali, sva ji na intervjuju s francoskim policistom obširno predstavila svoje delo in pristojnosti, a je še vedno dvomila in želela nekaj več za boljšo branost članka. Naslednji dan smo ji organizirali patruljo na policijskem čolnu norveških kolegov, in ko sem letnik LXV/št. 2/2017

MEDNARODNO SODELOVANJE

jim predhodno povedala, da išče dramo, so jo policisti pri reševalni akciji vrgli v vodo. Na ta način je na lastni koži spoznala, kako je ljudem, ki jih rešujejo iz mrzlega morja. Nad predstavitvijo in našim delom je bila tako navdušena, da je reportažo začinila z izjemno pozitivnimi vtisi.

Grčija, balkanska vrata v Evropo Vsak dan je na tisoče ljudi prisiljenih zapustiti svoje domove, da bi ubežali nasilju in poiskali zatočišče v svoji državi ali tujini.

Obseg razseljevanja je ogromen, in ker se konflikti nadaljujejo, se število razseljenih še veča. Po vsem svetu je razseljenih skoraj 60 milijonov ljudi; tako veliko ljudi ni bilo na begu pred konflikti že od druge svetovne vojne. Sedanje veliko število beguncev, migrantov in razseljenih oseb, ki prihajajo na naše meje, je preizkušnja za Evropsko unijo.

Grčija se že vso zgodovino srečuje z migracijami, mnogi jo označujejo kot vrata v Evropo. Velesilo je nedavno močno oslabila ekonomska kriza. Leta 2015 in 2016 so bili grški otoki prvi na udaru migracijskega vala. Njihovi prebivalci so se morali prilagoditi danim razmeram. Številni so v tem prepoznali poslovno priložnost, mnogi pa so obubožali in izgubili vse. Dejstvo je, da pomoč prihaja prepočasi.

V medijih še vedno odmevajo tragične zgodbe o nešteto prebežnikih, ki bežijo s kriznih območij in iščejo varno zatočišče, in tistih, ki si želijo boljših priložnosti v življenju in ekonomske neodvisnosti. Gumijasti čolni, prenatrpani z ljudmi s tragičnimi usodami, dojenčki, nosečnicami, ostarelimi, nepokretnimi, ki so za pot plačali malodane svoje premoženje in za še višjo ceno, ceno življenja, plačujejo pot do svojega dostojanstva.

Ena izmed mater je dejala, da svojega otroka ne bi dala v čoln, če ta ne bi bil varnejši kot država, iz katere beži. Vojna, pokoli, genocid, zasužnjevanje, posilstva in mučenja so resničnost, ki si jo je težko predstavljati. Grozljive novice z Bližnjega vzhoda in črne celine redko dosežejo slovenske televizijske zaslone.

49

MEDNARODNO SODELOVANJE Zapuščina, ki ostaja: neskončne kolone prebežnikov Na petih otokih Egejskega morja, in sicer Lezbosu, Kiosu, Lerosu, Samosu in Kosu, ki so le nekaj kilometrov oddaljeni od turške obale in zato lahko dostopni, so posledice imigrantskega vala še vedno vidne. Več kot milijon ljudi je prišlo v Evropo prav skozi ta prehod. V najhujšem navalu je na otokih v trenutku odpovedal sistem nadzora nad prihajajočimi ljudmi, njihovo registracijo, namestitvijo ter zagotovitvijo hrane in drugih nujnih osnovnih potrebščin. Policija in obalna straža, ki se že tako zaradi ekonomske krize srečujeta s pomanjkanjem kadrov in podplačanimi uslužbenci, sta nujno potrebovali okrepitve in pomoč. Druge rešitve kot ljudi preprosto spustiti naprej, na obljubljeno ciljno destinacijo, ni bilo. Zgodba o neskončnih kolonah prebežnikov v Evropi se je začela točno tam in nadaljevala po balkanski poti do ciljnih držav. Tudi slike iz Slovenije in spomini na grozljive prizore množičnih kolon brez konca so še vedno živi.

Po dveh letih se zadeve počasi umirjajo in stabilizirajo. S pomočjo Evropske komisije in nevladnih organizacij se situacija počasi vendarle izboljšuje. A po evropsko-turškem dogovoru marca 2016 je v Grčiji po enem letu še vedno ujetih več kot 62.000 ljudi. Ti čakajo na statuse in prerazporeditve v države ali vrnitev nazaj, česar si seveda ne želijo. Ujeti so v sistem, ki je kar naenkrat postal izjemno birokratski in je (zanje) še vedno nedodelan in nejasen. Grčija do nedavnega ni imela natančnih postopkov za azil. Ni dvoma, da se grški in evropski uslužbenci trudijo kar najučinkoviteje reševati vloge. A za takšno število ljudi se rešitev na hitro preprosto ne more najti in urediti čez noč.

Begunci ali migranti Prvi imigrantski val beguncev, ki so bežali iz kriznih žarišč pred vojnami in poboji ter so začeli v Evropo množično prihajati leta 2015, je končan. Danes se srečujemo s prebežniki, večinoma ekonomskimi migranti, ki želijo izkoristiti ugodnosti in socialne transferje Nemčije, Francije, Švedske, Danske in podobnih držav

50

VArNOST severne Evrope. Tam imajo družinske člane, prijatelje in znance, pravijo. Tako naj bi se lažje ustalili. Predvsem mladi iz Alžirije in Maroka vidijo v tem priložnost dobrega zaslužka z minimalnim trudom.

Ne zanimajo jih Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Romunija, Bolgarija ali denimo Portugalska. Tam se je dogajalo, da so ljudje dobesedno jokali nad svojo usodo in vztrajno poskušali bežati, tako ali drugače, naprej.

Prebežniki prihajajo z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, kjer prevladujejo muslimanska kultura in popolnoma drugačne vrednote. To se kaže v registracijskih centrih po otokih v Grčiji.

Težave so številne. Odnos do dela, pravil, žensk, gostiteljev. Nenehne pritožbe nad stanjem, hrano, odnosi. Protesti zaradi prepočasnih postopkov in uveljavljanja pravic. Napetosti zaradi zavračanj. Preštevilni poskusi ilegalnih prehodov v tovornjakih, prtljažnikih vozil, na trajektih, jadrnicah, s ponarejenimi dokumenti prek letališča ali celo v potovalnih kovčkih. Nespoštovanje pravil in zahtevanje pravic, ki jih daje Evropa, je nekaj samo po sebi umevnega. Dolžnosti težje prepoznajo ali sploh ne.

Ljudje, ki prihajajo v Evropo, večinoma niso revni. Imajo premoženje, s katerim želijo začeti novo življenje. Mnogi povedo, da so doma prodali vse, kar so imeli. Denar za njihovo pot v boljše življenje je prispevala cela družina ali celo vas. Veliko žensk je zelo urejenih. Vsi, brez izjeme, imajo zelo dobre mobilne telefone.

Pogosto kličejo domov ali na družbenih omrežjih objavljajo fotografije, da so dobro, da bi naredili vtis na druge. Dokumentov večinoma nimajo.

Postopek za priznanje mednarodne zaščite je jasen in natančno predpisan. Mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite. Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, veroizpovedi, narodu, posebni družbeni skupini

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

ali političnemu prepričanju giblje zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi omenjenega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se giblje zunaj države, v kateri je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo, če ne obstajajo izključitveni razlogi, ki jih določa zakon.

Status subsidiarne zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi se ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, srečeval z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, in če ne obstajajo z zakonom določeni izključitveni razlogi. Življenje v Grčiji, življenje v kampih Življenje v Grčiji se je po začetku gospodarske krize zelo spremenilo. Iz elitne gospodarske velesile, v kateri so živeli na veliki nogi, so čez noč izgubili ogromno. Kriza jih je udarila tako močno, da preprosto niso več pripravljeni spoštovati pravil, sploh na otokih. Cene dobrin so vse višje, tudi davki se dvigujejo. Stari ljudje so obubožani, delati ne morejo več. Vse več jih prosjači in živi od miloščine. Mladi zelo težko dobijo službo, plače so mizerne in delodajalci jim le redko plačajo socialne prispevke in zdravstveno zavarovanje.

Za migrante v registracijskih centrih so prisiljeni poskrbeti.

Odgovorni so Evropska komisija, Ministrstvo za migracije, občine, policija, evropske agencije (Frontex, Easo in Europol) ter nevladne organizacije. letnik LXV/št. 2/2017

MEDNARODNO SODELOVANJE

Na svetu zaradi vojn, kriznih žarišč in pobojev v begunskih kampih živi 40 milijonov ljudi. Spomnimo se odmevne zgodbe o vojni za vodo v Darfurju, v Sudanu. Zaradi državljanskih in verskih vojn so afriški begunski kampi največja begunska središča sveta. Po pripovedovanju številnih, ki so pribežali v Evropo, so razmere tam katastrofalne. Voda, hrana in druge osnovne življenjske potrebščine so redko dosegljive. Mnogo otrok izgine neznano kam. Ženske so zaradi manjvrednosti nenehno tarča posilstev in trgovine z ljudmi, prisiljene so v prostitucijo. Droge in kriminal cvetijo.

Tudi v Grčiji je imigrantski val prinesel s seboj povečano uživanje alkohola, droge, posilstva, prostitucijo, vlome in tatvine.

A policija je pri tem izjemno dosledna. Varnostne postopke in razmere je zelo poostrila. V postopke se vse bolj vključuje tudi Evropska komisija, ki želi imeti natančne številke in popis ljudi ter, ključno, podatke o tem, kje so v postopku. Na novo bodo uvedli centre za pridržanje, in to za ljudi, ki povzročajo težave, in za tiste, ki jih je treba vrniti v državo izvora. To se dogaja že vse od podpisa sporazuma med Evropo in Turčijo, a postopki imajo ogromno kritikov, ki temu ostro nasprotujejo.

Delo nevladnih organizacij Predstavniki nevladnih organizacij v imigrantskem valu opravljajo izjemno poslanstvo. Ljudem nudijo vso oskrbo in pomoč, ki je uradne institucije ne morejo zagotoviti. V Grčiji je v tem obdobju pomagalo več kot tisoč nevladnih organizacij z vsega sveta. V trenutku je situacija postala neobvladljiva in policija je morala tiste brez dovoljenj in ki so bili tam le zaradi lastne promocije, preprosto izgnati in jim prepovedati delo.

51

VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE Tudi zato so danes nevladne organizacije največji kritiki dogajanja. Strogo bdijo nad postopki uradnih institucij, posebno kritični pa so do policije, obalne straže in Frontexa. Izsledke in opažanja ažurno objavljajo na družbenih omrežjih. S prstom kažejo na slabo in površno delo ter opozarjajo na pravice ljudi.

Januarja letos so zaradi mraza in neustreznih namestitvenih razmer na Lezbosu umrli trije ljudje. Bivalne razmere na otokih niso bile primerne za zimo, ljudje so živeli v šotorih. Ker so se želeli pogreti, so v njih kurili in se posledično zastrupili z ogljikovim monoksidom. Svetovni mediji so objavljali novice o nevzdržnem stanju, ki so ga kritizirali zlasti nevladniki, a ravno oni bi jim morali zagotoviti primerne bivanjske razmere.

Nujno je zavedanje, da imajo nevladne organizacije izjemno poslanstvo. Uradne institucije nikakor ne bi mogle zagotoviti dostojnih življenjskih razmer za bivanje tolikšnega števila ljudi. Zavedati se je treba tudi, da samo skupaj, z medsebojnim in vzajemnim sodelovanjem lahko dosežemo cilj in z odgovorno komunikacijo sodelujemo na višji ravni.

Grški vsakdan, odprtost, skromnost in dobrota Ljudje na grških otokih so se prilagodili življenju z vsem naštetim. V bistvu niti niso imeli izbire. Grki so znani po svojevrstni mirni in ležerni kulturi, ki je preostalim Evropejcem težko razumljiva. Kljub skrbem in težavam živijo precej manj stresno kot preostali narodi. Vselej si vzamejo čas zase, za družino in prijatelje. Obožujejo dobro hrano in pijačo ter obilne pozne večerje v družbi najdražjih. So zelo umirjeni in posledično manj dojemljivi za pasti sodobnega časa, kar bi se zagotovo morali naučiti od njih.

Veliko njihovih prednikov je skozi zgodovino iz Turčije emigriralo na otoke Egejskega morja, zato morda lažje razumejo in sprejemajo medse ljudi tretjega sveta. Odprti in prijazni so do vseh. Zaradi neizmerne angažiranosti in pomoči, nesebičnosti ter razdajanja so bili lani na Lezbosu celo nominirani za Nobelovo nagrado za mir. Migrantom so dali vse, kar so lahko, čeprav so ob tem veliko izgubili. A dobro se zavedajo, da so ljudje, ki so šli mimo njih, ostali brez vsega.

Slovenska kultura se zelo razlikuje od grške. Iskreno mi je žal, da Slovenci v svoje okolje s takšno težavo sprejemamo drugačne. Glede na odzive na poskuse integracije menim, da nočemo razumeti in sprejeti drugačnosti. Majhnost nas sili v omejenost lastnega sveta, kjer si drznemo spoprijemati le s poznanim, neznanega pa se bojimo in nam pomeni grožnjo. Priča smo zgodovinskemu spreminjanju sveta in slej kot prej se bo treba prilagoditi spremembam.

Sklepne misli Kaj je prinesel migrantski val in kaj se lahko iz tega naučimo?

Svet se spreminja, in to hitreje, kot si sploh lahko predstavljamo.

Skupaj bi morali pokazati, da smo zmožni obvladati to krizo, zato si moramo vsi prizadevati za ohranitev ravnotežja med solidarnostjo in odgovornostjo. Število beguncev, ki so zaradi konflikta v Siriji zapustili svoje domove, je preseglo pet milijonov.

Nujno je spoštovanje temeljnih pravic za vse, vključno s pravico do enakopravne obravnave in nediskriminacije. Država mora okrepiti ozaveščanje o temeljnih pravicah ter vrednotah med družbo in migranti. Vlada bi morala deliti konkretne izkušnje z lokalnimi pobudami za integracijo, da bi tako prepoznali, kaj deluje v praksi, in bi tako nacionalne politike lahko bolj pomagale regionalnim in lokalnim oblastem. Zdaj je integracija beguncev v okolje ključna.

Pred letom dni, 9. marca 2016, se je zaprla balkanska begunska pot, po kateri je več kot milijon migrantov doseglo zahodno Evropo, zlasti Nemčijo. Danes približno 525 kilometrov ograj ob mejah preprečuje, da bi se migranti ponovno podali na to pot, zaradi česar je samo v Grčiji obtičalo več kot 62.000, v Srbiji pa 8.000 ljudi.

Januarja in februarja lani je iz Turčije v Grčijo prišlo malo manj kot 124.500 migrantov in beguncev, predvsem iz Sirije, ter se podalo na pot proti zahodu Evrope. Leto dni pozneje je grške otoke iz Turčije doseglo dobrih 2.000 migrantov in beguncev.

V Evropski uniji je 1. januarja lani živelo 20,8 milijona ljudi brez državljanstva Evropske unije, kar je 4,1 odstotka celotnega prebivalstva Unije.

Balkanska pot je že leto dni zaprta, a to ne pomeni, da je težava beguncev in migrantov izginila. Številni opozarjajo, da jo bo dolgoročno mogoče rešiti samo z mirom na Bližnjem vzhodu.

Viri 1. Balkanska begunska pot leto dni po zaprtju brez kolon migrantov in s številnimi ograjami: https://www.sta. si/2363551/balkanska-begunska-pot-leto-dni-po-zaprtjubrez-kolon-migrantov-in-s-stevilnimi-ograjami 2. Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex): https://europa.eu/european-union/about-eu/agencies/ frontex_sl 3. Frontex Press pack 4. Zakon o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo) 5. Obvladovanje begunske krize: takojšnji operativni, proračunski in pravni ukrepi v okviru evropske agende o migracijah: http://eur-lex.europa.eu/ resource.html?uri=cellar:305ccf53-61e2-11e5-afbf01aa75ed71a1.0008.02/DOC_1&format=PDF 6. Z novo uredbo o evropski mejni in obalni straži do boljše odzivnosti držav članic EU: http://www.policija.si/ index.php/component/content/article/35-sporocila-zajavnost/85801-zaela-je-veljati-uredba-o-evropski-mejni-inobalni-strai Besedilo in foto: Monika Golob, SOJ SGDP GPU

52

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

MEDNARODNO SODELOVANJE

S sodelovanjem slovenske in avstrijske policije na mejnem področju do večje varnosti Policijska uprava Kranj je aprila organizirala delovno srečanje s policisti s Policijske uprave Celje in z Deželno policijsko direkcijo za Koroško v Celovcu (LPD Kärnten), na katerem so govorili o operativni problematiki in izzivih na obeh straneh meje. Rdeča nit srečanja je bila mejna situacija ter z njo povezane težave in rešitve za zagotavljanje ustrezne varnosti. Udeleženci so bili soglasni, da se srečujejo s podobnimi težavami, ki so povsem obvladljive, in da stremijo k skoraj identičnim rešitvam, ki jih bo lažje udejanjiti s še tesnejšim operativnim sodelovanjem na vseh ravneh policijskega dela.

Ena od obravnavanih tem je bila tudi izvajanje 14. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o policijskem sodelovanju (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/04, 30. april 2004), ki določa, da lahko pristojni organi pogodbenic za boljše sodelovanje po potrebi oblikujejo mešane delovne skupine ter kontrolne in druge skupine. Te skupine imajo svetovalno in podporno vlogo ter omogočajo skupinsko delo, njihov učinek pa je več dejavnosti glede preprečevanja in odkrivanja čezmejne kriminalitete. Neposredno se izmenjujejo tudi izkušnje, spoznava se policijsko delo pri tujih kolegih, pospešuje pa se tudi prenos operativnih podatkov pri uspešnem vodenju policijskih postopkov.

Prvi tak nadzor letos je bil izveden v začetku aprila, v posameznih primerih pa tudi v preteklih letih. Poleg gorenjskih policistov so v zadnjem nadzoru sodelovali še celjski policisti PPIU, uslužbenci mobilnega oddelka finančne uprave z Jesenic, delavci družbe za avtoceste in avstrijski policisti iz enot za izravnalne ukrepe (AGM), policist letališča Celovec ter vodja mejne kontrole pri deželni policijski direkciji. Celostno podporo iz zraka je zagotavljal helikopter Letalske policijske enote, nadzor pa je bil izveden na Ljubelju, Karavankah in avtocestnem bencinskem servisu pri Radovljici. V Avstriji so za tovrstne nadzore predvidena posebna mesta, ki jih za izločanje in kontrolo vozil uporabljajo policija in njeni avtocestni nadzorniki.

Sredi letošnjega leta bo nadzor v podobnem obsegu potekal tudi v Avstriji.

Besedilo in foto: Željko Urgl, PU Kranj

Fank obiskal drugo skupino slovenskih policistov v Srbiji Generalni direktor Policije Marjan Fank je 11. aprila 2017 v spremstvu policijskega atašeja v Srbiji Davorja Pešića obiskal drugo skupino slovenskih policistov, ki zagotavlja pomoč srbski policiji v okviru skupnega ukrepanja pri upravljanju toka povečanega števila migrantov. Fank je ob tej priložnosti dejal, da je zaradi odličnega sodelovanja policij v regiji v ključnih trenutkih obvladan migracijski tok in da si tudi v prihodnje želi dobrega sodelovanja ter izmenjave izkušenj med policijama. Zagotovil je, da bo slovenska policija z gostujočimi policisti še naprej pomagala srbski policiji pri obvladovanju migracijskih tokov.

letnik LXV/št. 2/2017

53

VArNOST

PROSTI ČAS

Lili Šipec in mozaiki – poseben način sproščanja Lili Šipec je zaposlena v vodstvu Službe generalnega direktorja policije in skrbi za pridobivanje dodatnih evropskih sredstev, že od nekdaj pa ima umetniško žilico. Do nedavnega sta ji bila najbližje skiciranje in slikanje z oljnimi in akrilnimi barvami. Leta 2007 je poletje preživela v Franciji. Ustavila se je v Nici in njeni okolici, kjer si je ogledovala muzeje.

Uživala je v delih, razstavljenih v MAMAC-u (muzeju moderne umetnosti), muzeju Henrija Matissa, hiši in ateljeju Augusta Renoirja (v Cagnes sur Mer) ter delih številnih drugih umetnikov. Najbolj so jo prevzela barvita dela belorusko-francoskega slikarja Marca Chagalla ter prispevek o nastajanju njegovega mozaika Štirje letni časi, ki krasi vhod v stavbo Chase Tower Plaza v Chicagu. Mozaik so izdelali kamnoseki po njegovi predlogi. Prav izdelava mozaikov iz raznobarvnih materialov jo je tako navdušila, da se je tega lotila tudi sama. bolj znan je najbrž slovenski teolog in mozaičar Marko Ivan Rupnik, katerega mozaiki krasijo številne sakralne objekte, so pa tudi mlajši umetniki, ki se uveljavljajo na tem področju, npr. Robert Lisac, Tina Skaza in seveda že omenjeni Aljaž Vidrajz. Všečnost izraznega sloga, tehnike in izbranih motivov je seveda odvisna od vsakega posameznika, ki si mozaik ogleda.

Izdelava mozaikov se je tako kot druge oblike umetnosti skozi čas spreminjala. Metode za izdelavo so: bizantinska, direktna in indirektna. Mozaiki, ki jih izdeluje Lili, so izdelani po direktni metodi (koščki so lepljeni neposredno z in v malto) in so iz različnih materialov, kot so marmor, steklo, keramika, opeka, prodniki, akril idr. Ta metoda izdelovanja mozaikov je tudi najstarejša.

Lilijina domišljija, sami materiali in njihova posebnost vplivajo na končno obliko koščka (tessere) in njegovo velikost, v samo nekaj urah pa lahko nastane sodoben mozaik.

Prvi mozaik je izdelala iz akrilnih kamenčkov leta 2010, za predlogo pa je uporabila kubistično sliko Mone Lize. To je bil zelo zahteven izziv, sploh ob dejstvu, da ni imela prav nobenih izkušenj. Kamenčki, ki jih je mogoče kupiti v trgovinah s pripomočki za prostočasno ustvarjanje, so bili zalepljeni, med njimi pa so ostale fuge. Pojavljalo se je vprašanje, kako te fuge zapreti, ne da se mozaik uniči, kar bi pomenilo tudi ogromno odvečnih ur dela. Odločila se je, da se zadeve loti resno, in poiskala ustrezen tečaj. Nekaj časa je trajalo, preden je na internetu našla Ljubljančana Aljaža Vidrajza, izučenega mojstra mozaikov, ki je ravno takrat z delavnicami začel širiti svoje sveže pridobljeno znanje o tej umetnosti. Postal je njen mentor. Na delavnicah se je zbrala zanimiva druščina oseb, ki tako uživajo v izdelavi mozaikov, da za to porabijo ure in ure in niti lepo vreme jih ne zvabi v naravo. Na delavnicah se je seznanila z zgodovino mozaikov in različnimi tehnikami.

Pravi, da ji mozaičarstvo, ki zahteva ogromno potrpežljivosti in natančnosti, preprosto ustreza, da v izdelovanju mozaikov uživa in da je to zanjo sprostitev.

Veliko ljudi pri omembi besede mozaik pomisli na stare Grke in Rimljane, arheološke najdbe, kocke ali mozaike, ki jih je mogoče videti v nekaterih cerkvah. V Sloveniji se je pred nekaj leti precej pisalo o najdbi mozaika iz antične Celeie na območju celjskega Glavnega trga, imamo pa tudi znane umetnike, ki so ustvarjali v tej tehniki, npr. Jože Spacal. Naj-

54

»Pri tej tehniki z mozaičnim orodjem (martellina – posebno ostro kladivo in tagliolo – malo manj oster stabilen in fiksen nastavek) sekam na koščke različne materiale v različnih barvah, in to na takšno velikost, kot jo potrebujem. Pri sodobnem načinu izdelave mozaika je čar ravno to, da je mogoče kombinirati različne materiale in koščke različnih velikosti.

Mozaik lahko sestavim iz opeke, prodnikov, posebnega smalti stekla, akrila, pa seveda tudi iz keramike in porcelana, če se denimo doma razbije kakšen lonček. Vse je koristno in vse se lahko uporabi,« pove umetnica. »Učinke je poleg uporabe različnih materialov in kamenčkov različne velikosti mogoče doseči tudi z debelino oziroma višino koščka, s katero mozaiku lahko dodamo globino in 3D-učinek. Gladki in sijoči materiali ali steklo, položeno z določenim naklonom, lahko dodajo sliki poseben čar, ker se glede na to, kako svetloba pade na mozaik, rahlo svetlika.« Pri takšnem delu je treba biti zelo potrpežljiv, sicer gre lahko hitro kaj narobe. »Precej presenečena sem, da me je izdelovanje mozaikov tako prevzelo. Preprosto se ne morem naveličati. Z vsakim izdelanim mozaikom sem boljša, izdelki so bolj dovršeni … Zdaj že vidim tudi svoje napake pri prvih izdelkih, vidi se razpoloženje in kje tudi nepotrpežljivost ter hitenje. Z vsakim novim mozaikom si zastavim težji izziv, dobro tudi vem, kje so meje in česa se najbrž ne bom nikoli lotila (tj. mikromozaikov). Ko delam, sem sproščena in imam pozitivne občutke. Ne morem pa delati na silo; če že na začetku nisem razpoložena, potem tudi z izdelanim nisem zadovoljna. Seveda pa je pri tem delu treba biti tudi izjemno pazljiv. Koščke za mozaik sekam sproti, in če kdaj nisem dovolj previdna, se udarim po prstu (včasih je posledica podplutba, včasih malo presekan prst). Pazljivost pa je potrebna predvsem pri delu s steklom – kaj hitro se namreč lahko porežeš, s porezanim prstom pa vsaj nekaj časa ne moreš prav dobro delati.« letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

PROSTI ČAS

Nekaj svojih izdelkov je tudi že razstavljala. Prvič je dva mozaika razstavila leta 2015 na razstavi ob dnevu žena, ki je bila pripravljena v prostorih Policijske akademije. Čeprav sta bila razstavljena le kratek čas, je naletela na zelo pozitiven odziv sodelavcev – nihče od njih ni niti malo slutil, s čim se ukvarja v prostem času. Drugič je razstavljala skupaj z mentorjem in kolegi mozaičarji v letu 2017 v Sečoveljskih solinah. »Trenutno zase delam precej večji mozaik. Motiv je barvit, abstrakten gozd velikosti 160 x 120 centimetrov.«

letnik LXV/št. 2/2017

55

VArNOST

PROSTI ČAS

Vsi mozaiki, ki sem jih do zdaj izdelala, so specifični glede na motiv, navdih in način izdelave. Vsak je svojevrsten izziv, in ko ga končam, je to zame neprecenljiv uspeh. Pri izbiri motiva imam v mislih osebo, za katero izdelujem mozaik. Do zdaj so bili to predvsem družinski člani in prijatelji. Najraje delam po predlogah impresionistov; za očeta sem tako izdelala mozaik po predlogi van Goghovega dela Žitno polje s cipresami, za mamo pa kosca, ki spominja na Groharjevo delo Sejalec. Najbolj me navdihujejo narava, živali, rada imam tudi rože. Izdelave portretov se še nisem lotila in se je verjetno tudi ne bom. Najraje delam po navdihu, da v mozaik zlijem svojo ustvarjalno energijo.« Pravi, da je vesela odziva okolice, ljudje pa se pogosto začudijo njenim mozaikom, ker niso ravni in gladki in ker s polaganjem koščkov nastane 3D-učinek.

Nekaj izdelkov je izdelala tudi na prošnjo prijateljev. Pravi, da je to veliko težje. »Izdelki so bili namenjeni kot darilo za nekoga tretjega, zato je toliko težje poiskati pravi motiv, najti čas in imeti pravo razpoloženje. Hiteti se ne da, prav tako kot ni mogoče delati na silo. Več ko imaš izkušenj, bolj kritično gledaš na svoje delo. Včasih sem morda še nekoliko bolj kritična glede svojih izdelkov, sploh če je vmes preteklo nekaj časa. Zdaj bi kakšen del mozaika izdelala drugače. Kos, ki mi ni ravno najbolje uspel, na mozaiku vedno najprej vidim. Še dobro, da drugi tega ne opazijo. Neprestano se učim in še vedno se mi zgodi, da kdaj cel kos izdelanega mozaika odrežem ali odbijem, če mi ni več všeč … Nato se toliko časa trudim, da sem zadovoljna. Pri tem mi pomagajo tudi izkušnje v obliki kvadratnih centimetrov izdelanih mozaikov. Manjši

56

mozaiki (do formata A4) mi vzamejo od 16 do 20 ur, večji pa tudi 70 ali 80 ur. Število ur je odvisno od velikosti, navdiha in razpoloženja. To delo me veseli in v njem preprosto uživam.« Mozaike razume kot premične umetnine: »Ni mi všeč, če se mozaike vdeluje v tla ali fiksira na zid. Sama jih fiksiram tako, da jih je mogoče uokviriti in s tem stilsko poudariti in dodelati. Tako jih je lažje prenašati, komu pokazati ali pa razstaviti. Trenutno je moj cilj zaključiti projekt abstraktnega gozda. V prihodnje si verjetno tako velikih izzivov ne bom več postavljala. Lažje je izdelati manjše mozaike, za katere se tudi lažje najde še kak prostor na steni.« Razveselijo jo presenečeni izrazi, pogledi in mnenja ljudi o njenih izdelkih. »Marsikdo si ne predstavlja, kakšen je lahko mozaik, fotografije pa so nekaj drugega kot dejanski izdelek.

Vedno znova se mi zdi zanimiva prva reakcija ljudi, saj bi se dela vsi radi dotaknili in ga potipali. Z mislijo na to poskrbim za čim manj ostre robove in pravočasno opozorilo.« In kako združuje tako zahteven hobi s še zahtevnejšo službo? »Gre! Ustvarjam popoldne ali zvečer kot sprostitev po službi. Zimske večere in deževne konce tedna zapolnim v svojem mozaičnem kotičku. V šali pogosto povem, da je to 4D-tetris za neizmerno potrpežljive ljudi … Zakaj 4D? Ker so poleg globine, višine in širine tu še barve kot četrta dimenzija.«

Besedilo: Monika Golob, SOJ SGDP GPU Foto: osebni arhiv

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

IZ POLICIJSKIH ARHIVOV

25. maj – dan evropskih mejnih policistov Agencija Frontex je leta 2011 ob šesti obletnici svoje ustanovitve 25. maj razglasila za dan evropskih mejnih policistov. Od leta 2010 v Varšavi na Poljskem pripravljajo predstavitev dejavnosti, s katerimi želijo javnosti predstaviti poslanstvo in delo mejnih policistov v Evropi, povečati in izboljšati medsebojno sodelovanje ter omogočiti izmenjavo najboljših praks. Vloga mejnih policij v Evropski uniji ni le nadzor nad prehajanjem zunanje meje ter preprečevanje nedovoljenih migracij in drugih oblik kriminalnih dejanj, ampak tudi pomoč pri zagotavljanju miru in varnosti na velikem območju svobodnega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala. Uspešnost in profesionalnost mejnih policistov pa se ne merita le v številkah odkritih ilegalnih priseljencev in odkritih kaznivih dejanj, temveč morata biti prepoznavna tudi v njihovem odnosu do potnikov na mejnih prehodih oziroma prebivalcev v obmejnem območju, saj delo policistov na meji in v postopkih s tujci zahteva profesionalen in človeški pristop.

Leta 1997 že tretje državno prvenstvo v vožnji z motornimi kolesi Spomladi 1997 sta Ivan Kaluža iz IC Tacen in Alojz Knez z MNZ izdelala program usposabljanja policistov prometnikov v tehniki vožnje kot bodočih inštruktorjev.

Na Policijski akademiji je bilo tedaj vedno več poudarka na usposabljanju policistov prometnikov prometnih policijskih postaj, ki so pozneje postali inštruktorji v tehniki vožnje z motornim kolesom. Leta 1997 je potekalo že tretje državno prvenstvo delavcev MNZ v vožnji z motornimi kolesi. Na tekmovanju so nastopili trije policisti motoristi z vseh UNZ, z eno rezervo.

letnik LXV/št. 2/2017

57

IZ POLICIJSKIH ARHIVOV

VArNOST Za boljše komuniciranje z občani Aprila 1997 so na UNZ Slovenj Gradec organizirali usposabljanje za izboljšanje komuniciranja z občani. Seminar je bil namenjen policistom – stalnim dežurnim, vodjem izmen na mejnih prehodih in vodjem policijskih okolišev.

Vodila ga je diplomirana sociologinja Martina Klobučar, ki je opravljala podiplomski študij komuniciranja na Fakulteti za družbene vede, v nadaljevanju pa so policisti z zanimanjem prisluhnili še dr. Petru Umku, takratnemu sodelavcu Visoke policijsko-varnostne šole, ki je spregovoril o stresnih situacijah v policiji.

V okviru šolske vaje pomagali občanom pri poljskih in hišnih opravilih Maja 1985 so kadeti četrtih letnikov Kadetske šole za miličnike, miličniki pripravniki iz šole za miličnike na Kotnikovi, vodniki službenih psov in absolventi Višje šole za notranje zadeve na širšem območju Notranjske izvedli šolsko vajo.

V sedmih dneh so preigrali različne varnostne razmere. Delali so v skladu z varnostnimi in obrambnimi načrti. Sodelovali so z občani, ki so jim tudi pomagali pri poljskih in hišnih opravilih. Ljudje so njihovo prisotnost sprejeli z naklonjenostjo. Ob tem so tudi pomagali postajam milice ter pri prometnih nesrečah, varovanju javnih prireditev. Prijeli so celo enega krivolovca ter opravili vrsto preventivnih aktivnosti.

58

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

šport

Ilka Štuhec: »V uniformi se odlično počutim!« Kljub senzacionalni sezoni, ob vseh medaljah in številnih avtogramih Ilka Štuhec ostaja pristna in tudi zaradi tega vse bolj priljubljena. Svetovna prvakinja si rada privošči kavico na mariborskem Lentu, prosti čas pa najraje preživlja v naravi, s prijateljicami ali pa v družbi mlajše nečakinje. »Njej je vseeno, kdo sem. Pa saj sem še vedno jaz, Ilka,« se pošali.

letnik LXV/št. 2/2017

59

šport

VArNOST

Redki so trenutki, ko niste nasmejani …

Moja prioriteta je smučati, trenirati, za vse drugo pa imam okrog sebe ljudi, ki pomagajo – sestavljajo programe, preverjajo, kakšne so razmere za smučanje, kam gremo na treninge, kako je z denarjem, kako je z zvezo. Jaz pač delam, kar mi rečejo. (Smeh.) Naučila sem se, da ni najboljše, če se želiš ukvarjati z vsem ali da vse veš, ker preprosto nimaš časa.

Kje najdete voljo v najtežjih trenutkih?

Ko sem res na dnu in morda za trenutek pomislim, da hujše ne more biti, se hitro potolažim, ker vem, da je vedno lahko še boljše, pa tudi še slabše. Dokler sem zdrava in lahko delam to, kar me veseli, sem lahko samo srečna in delam še naprej.

Pa bo vendarle poleti kaj časa tudi za oddih?

Po finalu svetovnega pokala v Aspnu sem imela kratek odmor, nekaj dni dopusta, potem pa smo kar nadaljevali treninge, da smo čim bolje izkoristili dobre razmere in bili do konca maja na snegu. V začetku junija pa načrtujem malo daljši oddih, da se res spočijem od smučanja in pripravim na kondicijske treninge, ki bodo potekali še vse do konca julija.

Ali sta dva tedna dopusta dovolj za regeneracijo po celoletnih naporih? Čisto dovolj. Pred dvema letoma sem bila na Baliju, takrat sem bila prosta kar tri tedne, brez kondicijskih in smučarskih treningov. Čutila sem, da res potrebujem ta čas in se moram odpočiti ter oddahniti. Od operacije v letu 2008 nisem imela tako dolgega premora in sem ga res potrebovala. Letošnja sezona pa je potekala malo drugače. Sicer velja, da se težko ustavim in nimam občutka za to, kdaj je preveč, če pa sem res že zelo utrujena, se to pokaže tako, da zbolim ali pa me začnejo mučiti bolečine. Tako se mi tudi zdaj ne zdi, da bi potrebovala oddih. Želim si le delati. Res pa je, da smo imeli letos nekaj več priložnosti za ogled krajev, kjer smo tekmovali, recimo v San Franciscu in Koreji. Saj se lepo sliši, da tekmujemo na tujem, a v resnici običajno ni časa, da bi hodili naokoli, smo le na smučišču in v telovadnici.

Kdaj pa je najnapornejše obdobje in kako je videti?

To je prav junija in julija, ko imam kondicijske priprave.

Takrat imam dva do tri treninge dnevno, večinoma šestkrat tedensko, potem pa še sedmi dan kaj bolj sproščujočega.

Treningi se zelo razlikujejo – lahko sem šest ali sedem ur na kolesu, grem v fitnes ali pa v gozd, na plavanje … Če bi ves čas enako trenirala, bi mi postalo dolgčas. Pri smučanju je tako, da moraš biti hiter, ampak obenem močan, vzdržljiv in eksploziven. Dejansko potrebuješ skoraj vse mišice v telesu.

Lahko še tako idealno smučaš, a mišice so tiste, ki te rešijo, ko se nekam »butneš in te hoče obrniti«. To so močne sile, pritiski in preprosto jih moraš vzdržati. Moč je zelo pomembna. To se vidi tudi proti koncu sezone, ko nekateri začnejo popuščati in so zelo utrujeni. Že sam tekmovalni tempo je neverjetno naporen, a se moraš vsakič zbrati in dati vse od sebe. Razlike med tekmovalci so namreč vedno manjše.

Kako si nabirate energijo v prostem času?

Zadnje čase me pomirja in ohranja na realnih tleh nečakinja, ki bo letos dopolnila tri leta. Vedno me je vesela in njej je čisto vseeno, kdo je Ilka in kaj se je zgodilo pozimi. Seveda so tukaj še moje prijateljice. To sem namreč še vedno jaz, Ilka. Spominjam se kolegice pred dvema letoma tukaj na Zlati lisici, ko sem delila avtograme. A si to ti, Ilka, se je smejala. Evforija se ji je zdela neverjetna, obema je bilo smešno, meni pa

60

Ilka Štuhec je zaposlena v Oddelku vrhunskih športnikov v Policijski akademiji

tudi nerodno, saj česa takega nisem bila vajena. Še vedno se navajam. Zdaj je malo drugače, saj ne moreš več nikamor, ne da bi te opazili, razen če se nekako zakriješ. (Smeh.) Še vedno pa grem rada kam tako kot nekoč, kot vsi drugi. Rada grem na Lent na kavo, na Pohorju mi je vedno super, uživam v naravi, gozdu, tudi na Kalvariji, sploh kadar me tam ne čaka trening in lahko grem po stopnicah počasneje. Skrite kotičke pa raje obdržim zase, da me kdo ne bo tam čakal. (Smeh).

Zdaj ko ste del enote vrhunskih športnikov v policiji, imate tudi več stikov s policisti. Kako se počutite v naši družbi? Se je vaše mnenje o policijskem delu morda spremenilo?

Tistim, ki delajo z ljudmi, definitivno ni lahko, pri policijskem delu pa je tukaj še dejavnik tveganja. In policisti dejansko tvegajo vsak dan. Glede policijskega dela pa: če telefoniraš ali prehitro voziš, si sam kriv! (Smeh.)

Občasno oblečete tudi policijsko uniformo. Kako se počutite v njej?

V uniformi se počutim odlično! Zanimivo je spremljati reakcije ljudi, ko me vidijo tako oblečeno. So kar presenečeni – glej, to je tista smučarka, pa je v policijski uniformi. Redno se udeležujem tudi preventivnih prireditev – nekajkrat sem že bila v Mariboru na Otroški varnostni olimpijadi in Štengijadi, pa tudi v Bakovcih. Kot vrhunska športnica sem seveda najbolj vesela, ko lahko delam z otroki. Prav Otroška varnostna olimpijada je bila super, saj so otroci uživali in se hkrati še naučili kaj koristnega.

Besedilo in foto: Anita Kovačič Čelofiga, PU Maribor

letnik LXV/št. 2/2017

VArNOST

šport

Zmagovalni pokal Policijskih iger in Letnega preizkusa usposobljenosti policistov je obdržala Uprava za policijske specialnosti V Vadbenem centru Gotenica in v Ljubljani so 25. in 26. maja skupaj z Letnim preizkusom usposobljenosti policistov potekale 15. Policijske igre, ki so največja športna in družabna prireditev v slovenski policiji.

letnik LXV/št. 2/2017

61

šport

VArNOST

V prikazu tehnik ju-jitsu se je letos pomerilo 13 tekmovalcev iz štirih ekip. Najboljši posameznik je bil Rok Selko s Policijske uprave Novo mesto, od koder je bila tudi najboljša ekipa.

V praktičnem postopku je tekmovalo devet ekip. Prvo mesto sta si delili dve ekipi, in sicer ekipa Policijske uprave Celje in ekipa Policijske uprave Ljubljana.

V policijskem mnogoboju so se pomerile štiri ekipe in posamezniki, skupaj 53 tekmovalk in tekmovalcev (natančneje 11 tekmovalk in 42 tekmovalcev). V ekipni razvrstitvi je prvo mesto zasedla Uprava za policijske specialnosti. Med moškimi je bil najboljši Boris Fluher z Uprave za policijske specialnosti, najboljša predstavnica nežnejšega spola pa je bila Aleksandra Žižek s Policijske uprave Murska Sobota.

V policijskem situacijsko-taktičnem streljanju se je letos pomerilo 12 ekip, skupaj 55 tekmovalk in tekmovalcev (natančneje 17 tekmovalk in 38 tekmovalcev). Med moškimi je bil najboljši Matjaž Čuček iz Službe generalnega direktorja policije, najboljša predstavnica nežnejšega spola pa je bila Renata Oražem z Uprave za policijske specialnosti. Najhitrejša in najpreciznejša je bila ekipa Uprave za policijske specialnosti.

Z zračno puško je streljalo skupaj 58 tekmovalk in tekmovalcev (natančneje 23 tekmovalk in 35 tekmovalcev) iz sedmih ekip. Najboljša predstavnica nežnejšega spola je bila Renata Oražem z Uprave za policijske specialnosti, med moškimi pa je bil najboljši Sašo Korbar iz ekipe Ministrstva za notranje zadeve. Najboljša ženska ekipa je bila ekipa s Policijske uprave Murska Sobota, najboljša moška ekipa pa je bila ekipa z Uprave za policijske specialnosti – ta je bila tudi najboljša ekipa v splošni razvrstitvi.

V šahovskih dvojicah se je pomerilo 38 šahistov iz desetih ekip; najboljši med njimi je bil Erik Hozjan s Policijske uprave Koper. Najboljša ekipa je bila ekipa Uprave za policijske specialnosti.

V odbojki na mivki je letos sodelovalo osem ekip. Najboljša je bila ekipa Uprave za policijske specialnosti.

V nogometu je letos sodelovalo deset ekip. Najboljša je bila ekipa Uprave za policijske specialnosti.

62

Tekmovalke in tekmovalci, ki jih je bilo letos dobrih 400 iz 15 ekip, so se pomerili v ju-jitsu (prikazovanju tehnik), praktičnem postopku, policijskem mnogoboju, policijskem situacijsko-taktičnem streljanju ter streljanju z zračno puško. V program so bile uvrščene tudi dejavnosti, ki so namenjene predvsem krepitvi medsebojnih odnosov. To so šah, odbojka na mivki in nogomet.

Tekmovalke in tekmovalci so bili iz ekip policijskih uprav in notranjih organizacijskih enot Generalne policijske uprave, že sedmo leto zapored pa je imelo svojo ekipo tudi Ministrstvo za notranje zadeve.

V splošni razvrstitvi si je tretje mesto priborila Policijska uprava Ljubljana, druga je bila Policijska uprava Novo mesto, absolutni zmagovalec pa je bila Uprava za policijske specialnosti.

Vsem tekmovalkam in tekmovalcem se zahvaljujemo za sodelovanje, prejemnikom priznanj pa iskreno čestitamo!

Besedilo: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU, in Igor Polc, PU Kranj

letnik LXV/št. 2/2017

IKA SLOV BL

PO

IJA EN

REP U

Na portalu e-Uprava lahko odslej vpogledate v svoje aktivne prekrske, ki so zavedeni v policijskih evidencah.

Vpogled je mozen le z uporabo digitalnega potrdila, saj gre za vase osebne podatke.

LICIJA