AS3: Čezmejna ekološka povezanost by Permanent Secretariat of the Alpine Convention

14/12/04

10:00

Page 4

=EZMEJNA EKOLO@KA POVEZANOST =EZMEJNA EKOLO@KA POVEZANOST

Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah

Izdelavo te £tudije so podprli naslednji partnerji: Ministère de l’écologie et du développement durable (Fráncija) Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit (Ném+ija) Bayerisches Staatsministerium für Umwelt, Gesundheit und Verbraucherschutz (Bavársko) Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft (Ávstrija) Land Tirol (Ávstrija) Federal Office for Spatial Development (@vica) Ministero dell’Ambiente e della Tutela del Territorio (Itálija) Kne/evina Liechtenstein Kne/evina Monaco

Alpski signali 3

couverture réseau alpin

www.alpconv.org

Alpski signali 3

Stalni sekretariat Alpske konvencije

Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah

Ständiges Sekretariat der Alpenkonvention www.alpconv.org info@alpconv.org Sede/ v Innsbrucku Herzog-Friedrich-Straße 15 A-6020 Innsbruck

Netzwerk Alpiner Schutzgebiete www.alparc.org Micropolis – Isatis F-05000 Gap Francija

Oddeljeni sede/ v Bolzanu Viale Druso 11 I-39100 Bolzano Italija

IMPRESUM Publikationsreihe Alpensignale / Publikacijska serija Alpski signali Medieninhaber / Herausgeber / Izdajatelj: Stalni sekretariat Alpske konvencije Herzog-Friedrich-Straße 15 A – 6020 Innsbruck Avstrija

Verantwortlich / Odgovorni urednik: Dr. Igor Roblek, Stalni sekretariat Alpske konvencije Graphische Gestaltung / Grafi+no oblikovanje: Werbeagentur Ingenhaeff-Beerenkamp, Absam (A)

Für diesen Band / Za to izdajo Herausgeber / Izdajatelj: Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah Micropolis - Isatis F-05000 Gap Francija Verantwortlich für diesen Band, Koordination und wissenschaftliche Leitung / Odgovorni za to izdajo, koordinacija in strokovni nadzor: Dr. Guido Plassmann, Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah Redaktion / Uredni£tvo: Yann Kohler, Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah

Mithilfe bei der Redaktion / Pomo+ pri redakciji: Cécile Coulomb, Guillaume Wendling, Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah Karten / Karte: © Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah, Gap, 2004; v kolikor ni druga+e navedeno - Marie Stoeckel, Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah - Yann Kohler, Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah - Europäische Akademie Bozen / Accademia Europea Bolzano

Illustrationen / Slike: - Sheme: Guillaume Wendling, Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah - Fotografije: Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah

Übersetzung aus dem Deutschen – Korrekturen / Nem£ki prevod - Korekture: - D: Susanne Schwab, Nationalpark Berchtesgaden - F: Isabelle Zarrough, Intralp (I); Evelyne Kohler (D) - Marie Stoeckel, Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah - I: Franca Elegante, Intralp (I); Sprachen Service Schatz (A); Elena Maselli (I) - Lucca Pedrotti, Loredana Dresti, Nationalpark Stilfserjoch; Fulvio Raggio, Nationalpark Gran Paradiso (I) - SI: Nata£a Leskovi+-Ur£i+, Intralp (I); Sprachen Sevice Schatz (A); Andreja Gasperlin (SI) - Janez Bizjak, Narodni park Triglav Wissenschaftliche Begleitung und Expertisen / Ekspertize in znanstvena spremljava: - Prof. Dr. Heinrich Haller, Schweizerischer Nationalpark (CH) - Dr. Friedrich Völk, Österreichische Bundesforste AG (A) - Dr. Guy Berthoud, ECONAT SA (CH)

Layout und Druck / Layout in tisk: Imprimerie des Arts Graphiques, Alby sur Cheran (F)

Publiziert in Deutsch, Französisch, Italienisch und Slowenisch / Izdano v nem£+ini, franco£+ini, italijan£+ini in sloven£+ini. Natisnejeno na recikliranem papirju.

=EZMEJNA EKOLO@KA POVEZANOST @tudija po mandatu Alpske konvencije: »=ezmejna zavarovana obmo+ja in ekolo£ka mre/a v Alpah« Alpski signali 3

Zahvala Za sodelovanje in vsestransko pomo+, brez katere pri+ujo+e raziskave ne bi bilo mogo+e uspe£no izvesti, se iskreno zahvaljujemo: K. Anderek, S. Arduino, S. Auriel, M. Bertani, G. Berthoud, F. Bichlmeier, P.-E. Biron, M. Bischof, J. Bizjak, M. Bocca, T. Boisseaux, R. Bonet, L. Borcard, H. Braunhofer, C. Broda, E. Brutti, P. Campagne, G. Canavese, G. Caresio, M. Carmellino, D. Chavy, J. Collaud, P. Commenville, H. Cortot, M. Da Pozzo, J.-P. Dalmas, G. Danelin, I. De Negri, M. Delamette, L. Dresti, V. Ducoli, A. J. Egger, B . Eiselt, K. Elsank, J. Essl, K. Fasching, C. Ferrari, M. Flatnik, B. Fölsche, P. Frank, A. Gärtner, P. M. Genoud, J. Gregoire, S . Guerten, H. Haid, H. Haller, H. Hinterstoisser, W. Hirn, V. Hochauer, G. Hofer, O. Holzgang, F. Horon, M. Huber, S. Isabel, M. Jauffret, N . Jean, A. Kammerer, A. Karbacher, D. Keiner, V. Kohler, E. Kohler, H. Kremser, M. Kurzthaler, C. La Ragione, A. Lagier, F. Lainer, O. Leiner, M. Leiser, J. F. Lopez, H. Lozza, D. Madeleine, S. Maier, F. Margot, J.-P. Martinot, U. Mezan, E. Nevot, G. Nicolini, S. Nunes Veloso, B. Opolka, P. Oss Cazzador, M. Ottino, M. Paseri, L. Pedrotti, B. Peya, G. Plagnol, M. Plassmann, A. Plathy, F. Raggio, S. Reppe, M. Ressel, M . Rocheblave, E. Romagnioni, P. Rossi, L. Rossi, D. Rossmann, L. Rotelli, T. Rottenburg, F. Ruffini, S. Santi, E. Sartori, R. Sascor, H. D. Schuster, H. Schwarzenberg, H. Seeber, P. Skoberne, S. Stadler, M. Stoeckel, J. Studen, T. Suntinger, U. Tester, U. Totschnig, G. Vallentin, G. Venturini, E. Vettorazzo, M. Vogel, F. Völk, K. Weiskopf.

Predgovor

Predgovor Zaradi posegov +loveka v okolje so se poslab£ali /ivljenjski pogoji za rastline in /ivali. @tevilni mednarodni sporazumi, kot so Direktiva EU za varstvo prosto /ive+ih ptic, Direktiva o habitatih (NATURA 2000), Bonnska konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto /ive+ih /ivali, Konvencija o biolo£ki raznovrstnosti (CBD) in Washingtonska konvencija o varstvu vrst (CITES), se v vmesnem +asu trudijo, da bi ohranili naravno dedi£+ino za naslednje generacije. Z zdru/enimi mo+mi se moramo boriti, da bomo izpolnili obveznosti Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v letu 2002 v Johannesburgu: do leta 2010 bi bilo potrebno pomembno zmanj£ati izgubljanje biolo£ke raznovrstnosti v svetu. Na nem£ko in evropsko pobudo so v tem letu v okviru Konvencije o biolo£ki raznovrstnosti polo/ili temeljni kamen za svetovno omre/je zavarovanih obmo+ij. Povezovanje zavarovanih obmo+ij je izrednega pomena za varstvo biolo£ke raznovrstnosti. Zavarovana obmo+ja so namre+ lahko uspe£na le, +e tam pojavljajo+e se vrste varujemo tudi v njihovem celotnem +ezmejnem /ivljenjskem prostoru. Narava namre+ ne pozna meja! Alpe so £e bogate z najrazli+nej£imi /ivljenjskimi prostori in vrstami. To bogastvo pa ho+emo ohraniti. Anga/iranje za “+ezmejna zavarovana obmo+ja” je zatorej eno izmed glavnih to+k Programa dela nem£kega predsedstva Alpske konference v letih 2003/2004. =ezmejna zavarovana obmo+ja in njihovo prostorsko povezovanje s skupnimi povr£inami in okoljskimi koridorji imajo osrednjo vlogo v Protokolu Varstvo narave Alpske konvencije. V +lenu 12 so se pogodbenice zavezale, da bodo sprejele primerne ukrepe za povezanost opredeljenih zavarovanih obmo+ij, biotopov in drugih zavarovanih ali zavarovanja potrebnih objektov na dr/avni ravni in +ezmejno. Poleg tega bodo usklajevale cilje in ukrepe za +ezmejna zavarovana obmo+ja. Zelo zadovoljen sem, da so pogodbenice Alpske konvencije skupno naro+ile Omre/ju zavarovanih obmo+ij v Alpah, da analizirajo obstoje+ potencial zavarovanih obmo+ij in +ezmejnih povezav ter predlagajo prve konkretne ukrepe. S tem so polo/ile pomemben temeljni kamen. Na£a skupna naloga, pa tudi izziv v naslednjih letih pa bo sedaj udejanjanje predlogov za +ezmejno okoljsko omre/je.

Jürgen Trittin Zvezni minister za okolje, varstvo narave in reaktorsko varnost Predsedujo+i Alpske konference 2003/2004

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in ekolo£ka mre/a v Alpah (vsealpski pregled) Povzetek Pri izvajanju Alpske konvencije je glavna tema namenjena +ezmejnim zavarovanim obmo+jem in prostorski povezavi med zavarovanimi obmo+ji v Alpah +len 12 protokola »Varstvo narave in urejanje krajine« predvideva ustanovitev ekolo£ke mre/e. Le zavarovana, ekolo£ko povezana obmo+ja velikih povr£in, lahko trajno in trajnostno zagotavljajo varovanje biotskega in abiotskega bogastva Alp ter naraven potek procesov. Zavarovana obmo+ja v Alpah vseh osmih dr/av pogodbenic Alpske konvencije, bodo tako predstavljena kot jedra vsealpske ekolo£ke mre/e. Izhodi£+e za uspe£no mre/enje tako tvorijo /e obstoje+e prostorske povezave kot tudi tematska sodelovanja med sosednjimi zavarovanimi obmo+ji, ki so razvidna iz intervjujev in razgovorov s strokovnjaki. Strnjen prikaz obstoje+ih programov in ukrepov za izbolj£anje mre/enja /ivljenjskih prostorov v posameznih alpskih de/elah iz razli+nih podro+ij kot so prostorsko planiranje, kmetijstvo, gozdarstvo, promet in turizem, omogo+a analizo in mednarodno primerjavo mo/nih razpolo/ljivih instrumentov za njihovo uresni+evanje. V osmih izbranih vzor+nih obmo+jih smo izlo+ili podro+ja, ki so na podlagi izbranih indikatorjev pokazali velik potencial kot mo/ni ekolo£ki koridorji in povezovalna obmo+ja in bodo lahko brez velikih naporov in s prilagojenimi ukrepi na enostaven na+in doprinesla k mre/enju. Oblikovana je bila vrsta vsealpskih strategij in priporo+il, ki morajo slediti podrobni regionalni ozkosti. Obstoje+e lokalne, regionalne in nacionalne pobude za ustanovitev ekolo£kih mre/ naj bi se uskladile v okviru Alpske konvencije in vklju+ile v povezano alpsko mre/o, da bi s tem ustrezale potrebam ve+jih ekolo£kih funkcijskih prostorov.

Alpski signali 3

Predgovor

=ezmejna zavarovana obmo+ja in ekolo£ko omre/je V alpskem loku je trenutno okoli 350 obmo+ij, katerih povr£ina presega 100 ha in ki so dosegla varstveni status. Gre za pribli/no 21 odstotkov povr£ine znotraj obmo+ja veljavnosti Alpske konvencije. Znano je, da je v krajinskih prostorih mogo+e ohraniti celo paleto vrst, +e okrog 25 odstotkov povr£ine sestavljajo naravno ohranjena in sonaravna obmo+ja. Ta cilj bomo lahko v Alpah £e uresni+ili, +e nam bo uspelo obstoje+a zavarovana obmo+ja povezati v ekolo£ko omre/je. V ta namen bo treba vzpostaviti sistem razli+nih varstvenih skupin zavarovanih obmo+ij in sve/njev ukrepov, ki se bodo uporabljali za celotno obmo+je alpskega loka. Zagotovljeno bo moralo biti dovolj veliko obmo+je, da bo nudilo prostor za minimalne in pre/ivetja sposobne populacije vrst ter isto+asno zado£+alo tudi za ponovno o/ivitev procesov lastne dinamike. Osrednje mesto v ekolo£kem omre/ju kot zastavljenem cilju /e zdaj zavzemajo obstoje+a ve+ja zavarovana obmo+ja, ki so bila kot neurbanizirana obmo+ja deloma /e dolo+ena na +ezmejni ravni. V tovrstnem sistemu obmo+ij mora biti zagotovljeno zaporedje razli+nih stanj na istem obmo+ju, da bi tako omogo+ili specifi+no zaporedje. Cilj mora biti naslednji: varstvo ekosistemske osnovne funkcije zaradi ohranjanja in spodbujanja naravnih dinami+nih procesov, kot so spremembe arealov, izmenjava osebkov med populacijami, nova naselitev, sukcesija, novo nastajanje vrst in evolucija v nemotenih razmerah, prispevek k uravnavanju rabe zemlji£+ oz. krajine s pomo+jo sonaravnih, za naravo sprejemljivih, energetsko var+nih na+inov rabe, ki so var+ni tudi glede porabe materialov. Na+elo trajnostnega razvoja, izra/a se kot stalna komponenta okvirnih pogojev, ki dolo+ajo rabo, mora biti pri tem v ospredju. S tem je upo£tevan tudi +as kot ekolo£ki dejavnik, ki je pogoj za raznovrstnost, lastno dinamiko in potek procesov. Vse to pa bo uspelo le v primeru, +e bodo upo£tevane socialne, kulturne, duhovne in ekonomske potrebe dru/be in +e bo celotno ekolo£ko omre/je imelo za osnovo trdno znanstveno podlago.

Dr. Michael Vogel Predsednik Mre/e zavarovanih obmo+ij v Alpah Vodja uprave Narodnega parka Berchtesgaden

Alpski signali 3

Kazálo 1 Uvod v raziskavo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 1.1 Cilj in naloga raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 1.1.1 Cilj raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 1.1.2 Utemeljitev izvedbe raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16

1.2 Problematika in poglavitna vpra£anja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 1.2.1 Stanje habitatov na obmo+ju Alp . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 1.2.2 Osrednje vpra£anje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18

1.3 Opredelitev pojmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 1.3.1 Ekolo£ka na+ela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 1.3.2 Zasnova ekolo£ke mre/e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19

1.4 Podro+je raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 1.4.1 Alpe........ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 1.4.2 Vzor+na obmo+ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28

1.5 Material in metode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 1.5.1 Popis stanja zavarovanih obmo+ij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 1.5.2 Pregled ukrepov in programov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 1.5.3 Kazalci.... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 1.5.4 Vzor+na obmo+ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 1.5.5 Izdelava koristnih dopolnitev in priporo+il . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32

2 Kazalci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33 2.1 Zakaj kazalci? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33 2.2 Predstavitev in ocena kazalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33

3 =ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46 3.1 =ezmejna zavarovana obmo+ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 3.2 Kompleksi nacionalnih zavarovanih obmo+ij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48 3.3 Opis posameznih obmo+ij in obstoje+ih povezav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 3.3.1 Opis Kompleksi zavarovanih obmo+ij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53

3.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .117

4 Ukrepi in povezovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120 4.1 Ukrepi in programi za u+inkovitej£e povezovanje habitatov v posameznih alpskih dr/avah .120 4.1.1 Ukrepi alpskih dr/av . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120 4.1.2 Pomembna podro+ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120 4.1.2.1 Kmetijstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .121 4.1.2.2 Gozdarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .123 4.1.2.3 Turizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .124 4.1.2.4 Urejanje prostora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .125 4.1.2.5 Promet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .126 4.1.3 Ekolo£ka omre/ja v mednarodnih sporazumih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .127 4.1.3.1 Alpska konvencija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .127 4.1.3.2 Panevropsko ekolo£ko omre/je . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .127 4.1.3.3 Obmo+ja RAMSAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .128 4.1.3.4 NATURA 2000 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .128 4.1.3.5 SMARAGD (EMERALD) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .128 4.1.3.6 Okvirna vodna direktiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .128

Alpski signali 3

Kazálo

4.2 Nacionalni ukrepi in programi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .130 4.2.1 @vica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .130 4.2.2 Nem+ija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .131 4.2.3 Avstrija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .133 4.2.4 Francija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .134 4.2.5 Lihten£tajn . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .135 4.2.6 Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .137 4.2.7 Italija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .138

4.3 Primér: ekolo£ka mre/a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .138 4.3.1 @vicarski model nacionalnega ekolo£kega omre/ja (REN) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .138 4.3.2 Italijansko nacionalno ekolo£ko omre/je (Rete ecologica Nazionale - REN) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .139

5 Primeri obmo+ij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .141 5.1 Vzor+no obmo+je 1 5.2 Vzor+no obmo+je 2 5.3 Vzor+no obmo+je 3 5.4 Vzor+no obmo+je 4 5.5 Vzor+no obmo+je 5 5.6 Vzor+no obmo+je 6 5.7 Vzor+no obmo+je 7 5.8 Vzor+no obmo+je 8

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .143 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .151 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .161 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .170 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .178 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .185 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .193 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .199

6 Priporo+ila in koncept . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .206 6.1 =ezmejna zavarovana obmo+ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .206 6.2 Ekolo£ko omre/je in koridorji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .206 6.3 Mo/ni koncept za Alpe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .209

7 Kriti+na opa/anja / razprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .210 8 Sklepi

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .212

9 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .215 10 Ekspertize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .220 Dodatek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .222

Alpski signali 3

SEZNAM : Zemljevid

Zemljevid 1: Zemljevid zavarovanih obmo+ij v Alpah

Zemljevid 2: Priority Conservation Areas in the Alps (WWF 2004) – prednostna obmo+ja varovanja v Alpah

Zemljevid 3: Vi£inske stopnje zavarovanih obmo+ij v Alpah

Zemljevid 4: Relief alpskega loka in zavarovanih obmo+ij v Alpah

Zemljevid 5: =ezmejna zavarovana obmo+ja v Alpah

Zemljevid 6: Narodni kompleksi zavarovanih obmo+ij

Zemljevid 7: Zavarovana obmo+ja z veliko povr£ino (>1000 ha)

Zemljevid 8: Obmo+ja NATURA 2000 v okviru Alpske konvencije (stanje junij 2004)

129

Zemljevid 9: Izbrana vzor+na obmo+ja

142

Zemljevid 10: Vi£je lege v vzor+nih obmo+jih 1

147

Zemljevid 11: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 1

148

Zemljevid 12: Izraba tal in NATURA 2000 na povr£inah vzor+nih obmo+ij 1

149

Zemljevid 13: Mo/ne cone £iritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 1

150

Zemljevid 14: Vi£je lege v vzor+nih obmo+jih 2

157

Zemljevid 15: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 2

158

Zemljevid 16: Izraba tal in NATURA 2000 na povr£inah vzor+nih obmo+ij 2

159

Zemljevid 17: Mo/ne cone £iritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 2

160

Zemljevid 18: Vi£je lege v vzor+nih obmo+jih 3

166

Zemljevid 19: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 3

167

Zemljevid 20: Izraba tal in NATURA 2000 na povr£inah vzor+nih obmo+ij 3

168

Zemljevid 21: Mcone £iritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 3

169

Zemljevid 22: Vi£je lege v vzor+nih obmo+jih 4

174

Zemljevid 23: Pinfrastruktura v vzor+nih obmo+jih 4

175

Zemljevid 24: Izraba tal in NATURA 2000 na povr£inah vzor+nih obmo+ij 4

176

Zemljevid 25: Mo/ne cone £iritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 4

177

Zemljevid 26: Vi£je lege v vzor+nih obmo+jih 5

181

Zemljevid 27: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 5

182

Zemljevid 28: Izraba tal in NATURA 2000 na povr£inah vzor+nih obmo+ij 5

183

Zemljevid 29: Mo/ne cone £iritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 5

184

Zemljevid 30: Vi£je lege v vzor+nih obmo+jih 6

189

Zemljevid 31: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 6

190

Zemljevid 32: Izraba tal in NATURA 2000 na povr£inah vzor+nih obmo+ij 6

191

Zemljevid 33: Mo/ne cone £iritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 6

192

Zemljevid 34: Vi£je lege v vzor+nih obmo+jih 7

195

Zemljevid 35: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 7

196

Zemljevid 36: Izraba tal in NATURA 2000 na povr£inah vzor+nih obmo+ij 7

197

Zemljevid 37: Mo/ne cone £iritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 7

198

Zemljevid 38: Vi£je lege v vzor+nem obmo+ju 8

202

Zemljevid 39: Prometna infrastruktura v vzor+nem obmo+ju 8

203

Zemljevid 40: Raba tal in povr£ine NATURA 2000 v vzor+nem obmo+ju 8

204

Zemljevid 41: Mo/ne cone £iritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 8

205

Alpski signali 3

Seznam

SEZNAM : Slika Slika 1: Alpska pokrajina

Slika 2: Ekstenzivno izrabljena pokrajina s strukturnimi elementi

Slika 3: Intenzivno izrabljena pokrajina

Slika 4: Pokrajinski element pôtok

Slika 5: Pokrajinski element pregrade

Slika 6: Pokrajina Alp

Slika 7: Campanula morettiana: endemizem Dolomitov

Slika 8: Pokazatelj gostote naseljenosti

Slika 9: Brkati ser

Slika 10: Obstaja veliko £tevilo +ezmejnih programov v zvezi s kozorogom

117

Slika 11: Naloga zavarovanih obmo+ij je tudi ohranitev raznolikih tradicionalnih pokrajin

118

Slika 12: &ivomejna pokrajina Champsaur (F)

121

Slika 13: Ekstenzivno pa£ni£tvo z ovcami kot instrument za ohranitev pokrajine

122

Slika 14: Ve+ji deli Alp so pora£+eni z gozdom

123

Slika 15: Turizem v Alpah

124

Slika 16: Usklajenost izrabe tal kot naloga prostorskega na+rtovanja

125

Slika 17: Promet je eden izmed glavnih razlogov za delitev pokrajine

126

Slika 18: Vodotoki kot pomemben alpski /ivljenjski prostor

128

Slika 19: Kmetijski okoljevarstveni ukrepi na travnatih povr£inah

130

Slika 20: Gozdni rezervati in naravni gorski gozdovi

131

Slika 21: Rde+a lista zavarovanih vrst: kozorog (Rosalia alpina)

132

Slika 22: Srne so pogosto /rtve prometnih nesre+

133

Slika 23: Oranitev tradicionalnih struktur in stavb

134

Slika 24: Naravi prijazno gozdarstvo

136

Slika 25: Tradicionalni na+ini gospodarjenja v Sloveniji

137

Slika 26: Monitoring rastlinstva in /ivalstva

138

Slika 27: Narodni park Mercantour (F)

143

Slika 28: Skupno izpu£+anje kozorogov iz ujetni£tva v divjino

144

Slika 29: Regijski naravni park Chartreuse (F)

151

Slika 30: Regijski naravni park Vercors (F)

153

Slika 31: Regijski naravni park Massif des Bauges (F)

154

Slika 32: Narodni park Vanoise (F)

161

Slika 33: Narodni park Gran Paradiso (I)

163

Slika 34: Regijski park Mont Avic (I)

164

Slika 35: Iphiclides podalirius

172

Slika 36: @vicarski narodni park (CH)

178

Slika 37: Narodni park Stiflserjoch (I

179

Slika 38: Narodni park Visoke Ture (A)

185

Slika 39: Narodni park Berchtesgaden (D)

193

Slika 40: Narodni park Kalkalpen (A)

199

Slika 41: Narodni park Gesäuse (A)

200

Slika 42: Alpska pokrajina

209

Slika 43: Alpska pokrajina

211

Alpski signali 3

SEZNAM : Preglednica

Preglednica 1: Cilji raziskave

Preglednica 2: NUTS nomenklatura statisti+nih teritorialnih enot EU

Preglednica 3: Kazalci

Preglednica 4: Veliki +ezmejni kompleksi

Preglednica 5: ManjÂŁi +ezmejni kompleksi

Preglednica 6: Kompleksi nacionalnih

Preglednica 7: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 1

146

Preglednica 8: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 2

156

Preglednica 9: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 3

165

Preglednica 10: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 4

173

Preglednica 11: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 5

180

Preglednica 12: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 6

188

Preglednica 13: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 7

194

Preglednica 14: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 8

201

Alpski signali 3

Seznam

SEZNAM : Shema Shema 1: Vpliv pokrajine na biotsko raznovrstnost

Shema 2: Eekolo£ke mre/e

Shema 3: @est funkcij ekolo£kih koridorjev (prilagojeni po THORNE 1993)

Shema 4: Zaporedje ponovnega mre/enja /ivljenjskih prostorov na lokalnem nivoju

Shema 5: Vzpostavitev +ezmejne mre/e zavarovanih obmo+ij

Shema 6: Metodi+na nadgradnja £tudije

Alpski signali 3

1 Uvod v raziskavo 1.1 Cilj in naloga raziskave 1.1.1 Cilj raziskave Raziskava /eli podati pregled dejanskega stanja na podro+ju povezovanja zavarovanih obmo+ij v Alpah z vidika vzpostavljanja vsealpskega ekolo£kega omre/ja zavarovanih obmo+ij. Gre za okvirno raziskavo, ki omogo+a pregled celotnega alpskega prostora in pri tem obravnava naslednja podro+ja: - popis alpskih zavarovanih obmo+ij, pri +emer so posebej dolo+ena +ezmejna zavarovana obmo+ja, povezave

zavarovanih obmo+ij znotraj posameznih pogodbenic Alpske konvencije in vsa zavarovana obmo+ja ve+jih povr£in; nadalje tudi podatki o obstoje+ih ekolo£kih koridorjih ali drugih oblikah prostorskih povezav med zavarovanimi obmo+ji; - predstavitev strategij, ukrepov in predpisov alpskih dr/av in Evropske unije, ki prispevajo k uresni+evanju prostorskega povezovanja med zavarovanimi obmo+ji, k vzpostavljanju ekolo£kih koridorjev in k zagotavljanju selitev vrst na nacionalni in +ezmejni ravni. Na podlagi teh rezultatov bo treba izoblikovati vrsto priporo+il, ki bodo opredelila smiselne dopolnitve povezav med zavarovanimi obmo+ji tako prostorske narave kot v smislu sistemati+nega izvajanja ukrepov upravljanja.

Preglednica 1: Cilji raziskave

Kazalci

Seznam kazalcev za natan+en popis dejanskega stanja na obmo+ju Alp. Kazalci naj bi pokazali, ali obstajajo mo/nosti povezovanja in smiselnih povezav. Poleg tega je njihov namen opazovanje razvoja obmo+ij z ozirom na njihovo primernost kot povezovalnih elementov.

Merila

Analiza in pregled podro+ji, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, lov, infrastruktura, krajinsko na+rtovanje, sistemi vodotokov itd., ki so pomembni dejavniki vplivanja na okolje in zato odlo+ilnega pomena za kakovost posameznih povezanih obmo+ij.

Analiza stanja

Dejansko stanje na podro+ju povezav in ukrepov /programov/ v alpskem prostoru. Analiza dejavnikov, ki vplivajo na alpski prostor. Popisati in ovrednotiti je treba vsoto vplivov in opredeliti aktualno izhodi£+no situacijo za raziskavo.

Ocena z vidika celotnega obmo+ja Alp

Sinteza rezultatov, vsealpski pregled. Primerjava polo/aja v posameznih dr/avah, predstavitev mo/nosti usklajevanja. Pobude za +ezmejno sodelovanje in usklajevanje.

Priporo+ila/predlogi

Priporo+ila za vzpostavitev morebitnih dodatnih smiselnih povezav in koridorjev v Alpah na podlagi pridobljenih podatkov in spoznanj. Natan+en opis mo/nosti smiselnega povezovanja med zavarovanimi obmo+ji s pomo+jo vzor+nih primerov.

Karte

Kartografsko gradivo za ponazoritev dejanskega stanja in predlogov za povezave, izdelanih v okviru pri+ujo+e raziskavi.

Alpski signali 3

Uvod v raziskavo

Zemljevid 1: Zemljevid zavarovanih obmo+ij v Alpah

Alpski signali 3

1.1.2 Utemeljitev izvedbe raziskave =ezmejna zavarovana obmo+ja in prostorsko povezovanje med temi obmo+ji zavzemajo v Alpah osrednjo vlogo pri izvajanju Protokola Alpske konvencije o varstvu narave in urejanju krajine1, saj ve+ +lenov tega protokola na tovrstne povezave opozarja posredno ali neposredno (3., 11. in 12. +len Protokola o varstvu narave in urejanju krajine): zahteva po vzpostavitvi ekolo£kega omre/ja je tako zapisana v +lenu 12.

Stalni odbor Alpske konvencije je zato na svoji 27. seji, ki je potekala od 25. do 27. februarja 2004 v Innsbrucku, Mre/o zavarovanih obmo+ij v Alpah pooblastil za izvedbo raziskave „=ezmejna zavarovana obmo+ja in ekolo£ko omre/je v Alpah“. Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah, ki je doslej obstajala predvsem kot tematsko omre/je, naj bi sedaj dobila £e prostorsko dimenzijo, kar bo pripomoglo k u+inkovitej£emu izvajanju +lena 12 Protokola Alpske konvencije o varstvu narave in urejanju krajine. Raziskava je tako eden prvih, resni+no konkretnih korakov na poti k uresni+evanju Alpske konvencije na podro+ju varstva narave in urejanja krajine.

=len 12 Protokola “O varstvu narave in negi krajin” Alpske konvencije

Ekolo£ka povezanost „Pogodbenice bodo sprejele ustrezne ukrepe za povezanost dolo+enih zavarovanih obmo+ij, biotopov in drugih zavarovanih ali zavarovanja potrebnih elementov na dr/avni ravni in +ezmejno. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo usklajevale cilje in ukrepe za +ezmejno zavarovana obmo+ja.“

Slika 1: Alpska pokrajina 1

Namen Protokola o izvajanju Alpske konvencije na podro+ju varstva narave in urejanja krajine, da bi zagotovil varovanje, urejanje in po potrebi obnavljanje narave in krajine

ter trajno zagotovil nemoteno delovanje ekosistemov, ohranjanje /ivalskih in rastlinskih vrst, vklju+no z njihovim naravnim /ivljenjskim prostorom, trajnostno regeneracijsko in produkcijsko sposobnost naravnih dobrin, raznovrstnost, posebnost in lepoto naravne in kulturne krajine v njeni celovitosti, izra/a tisto celovito razumevanje varstva narave, ki je danes pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, dopolnjenem z ukrepi varstva in nege krajine, £e vedno aktualno. Pomembno mesto pripisuje Alpska konvencija tudi +ezmejnemu sodelovanju, saj narava ne pozna ne dr/avnih ne upravnih meja.

Alpski signali 3

Uvod v raziskavo

1.2 Problematika in poglavitna vpra£anja 1.2.1 Stanje habitatov na obmo+ju Alp Drobitev /ivljenjskega prostora

Obseg habitatov rastlinskih in /ivalskih vrst se v zadnjih letih zaradi kmetijske rabe tal stalno zmanj£uje. Na obmo+ju Alp je zlasti intenzivna +lovekova dejavnost v dolinskih legah povzro+ila razkosanost in razdrobljenost /ivljenjskih prostorov in s tem osamitev posameznih habitatov (BILLON 2000). Za biotsko raznovrstnost ima to seveda usodne posledice: mnoge vrste in populacije nimajo ve+ dovolj velikega /ivljenjskega prostora, zato so se mo/nosti za njihovo pre/ivetje poslab£ale.

- izrazita razdrobljenost krajine v doline in kotline, ki jih lo+ujejo gorske verige; - podnebne in vremensko pogojene (meteorolo£ke) razmere, ki se razlikujejo po vi£ini in legi glede na to, ali gre za osrednji ali obrobni del Alp, in za katere so zna+ilne ogromne razlike, odvisne - od letnega +asa in kraja (dolinska ali pobo+na lega, prisojna ali osojna stran); - visoke absolutne vi£ine, povezane z velikimi vi£inskimi razlikami in nakloni pobo+ij; - nevarnost plazenja zemeljskih gmot, visokih voda in plazov, ki so posledica geolo£kih razmer in/ali meteorolo£kih dogodkov (npr. mo+ne padavine); - razli+na stopnja ustreznosti za rabo kot posledica razli+nih naravnih razmer; - velika ekolo£ka in krajinska pestrost z visokim dele/em sonaravnih in naravnih /ivljenjskih zdru/b;

Slika 2: Ekstenzivno izrabljena pokrajina s strukturnimi elementi

Slika 3: Intenzivno izrabljena pokrajina

Kot v vsakem gorskem svetu obstaja tudi v Alpah posebno omre/je med seboj povezanih habitatov. Po eni strani so habitati med seboj /e naravno izolirani zaradi £tevilnih globokih dolin, v katere se osredoto+ajo +lovekove dejavnosti in prometna infrastruktura. Po drugi strani pa ve+inoma obstaja tudi pomembna povezanost med habitati in vrstami v ni/jih legah, ki so porazdeljeni po naravnih koridorjih dolin in rek. Ne nazadnje je tudi alpska veriga naravna ovira, ki kot gorski lok pre+no na sezonsko pogojene migracijske osi (sever – jug) ustvarja dolo+eno £tevilo nujnih prehodov in usmerja letenje ptic, netopirjev in /u/elk. Na ta na+in so nekateri od alpskih prelazov in nekatere ne previsoko le/e+e gorske verige izredni funkcionalni prostori za migracijska gibanja. Ta zelo specifi+na porazdelitev naravnega prostora temelji na biotski in krajinski raznovrstnosti Alp, vsekakor pa tudi na veliki funkcionalni ob+utljivosti tega obmo+ja.

- na splo£no velika ekolo£ka ob+utljivost gorskih obmo+ij, ki jo povzro+ajo navedeni dejavniki. (Vir: Delovna skupnost alpskih de/el ArgeAlp 2004)

Drobitev /ivljenjskih prostorov se danes vedno pogosteje obravnava kot eden poglavitnih razlogov za izumiranje vrst, to pa velja tudi za alpski prostor. V Alpah kot najve+jem evropskem gorstvu je treba upo£tevati razli+ne zna+ilne naravne razmere, ki £e stopnjujejo izolacijski u+inek drobitve habitatov:

Vsi ti pogoji so v alpskem prostoru po eni strani povzro+ili bogato biotsko raznovrstnost, po drugi strani pa je ta zaradi koncentracije poselitvenih in industrijskih dejavnosti v dolinah vedno bolj izolirana in ogro/ena. Ve+ina zavarovanih obmo+ij je v vi£jih, neobdelanih legah, izmenjava med njimi je odvisna od stanja v dolinah: prosto gibanje organizmov je v taki kulturni krajini omejeno. Prav tako k drobitvi /ivljenjskega prostora odlo+ilno prispevajo specifi+na prometna infrastruktura na obmo+ju Alp, koncentracija prometa na nekatere poglavitne prometnice in povezave med njimi v mnogih dolinah (BUWAL 2001). Dolina Adi/e na Ju/nem Tirolskem je dober primer za to: v precej ozki dolini druga ob drugi te+ejo reka Adi/a, ograjena avtocesta, magistralna cesta in /eleznica, kar pomeni, da sta obe strani doline za £tevilne vrste nepremostljivo lo+eni.

- omejenost prostora v dolinskih legah, ki je na voljo za namene poselitve in za kmetijsko rabo;

Alpski signali 3

1.2.2 Osrednje vpra£anje

procesov zagotavljajo samo ekolo£ko usklajena zavarovana obmo+ja ve+jih povr£in.

V kontekstu naravno razdrobljenih ter izredno raznolikih in funkcionalnih habitatov je treba opredeliti, kaj se bo ohranjalo in varovalo:

Zato si je treba prizadevati, da bi prek meja posameznih dr/av vzpostavili £ir£a zavarovana obmo+ja ali pa vsaj spodbujali in izbolj£ali izmenjavo med /e obstoje+imi. Temu je namenjeno tudi spodbujanje povezovanja med zavarovanimi obmo+ji na razli+nih ravneh (Evropska unija – ekolo£ko omre/je NATURA 2000, mednarodna Konvencija o varstvu Alp – +len 12 Protokola o varstvu narave in urejanju krajine, nacionalna zakonodaja na podro+ju varstva okolja).

- izklju+no visoko specializirane alpske vrste in habitate; - reliktna rasti£+a biocenoz v ni/jih legah alpskih dolin; - ali pa izrazito prednostne in ogro/ene migracijske osi (“prisilni” prehodi prek prelazov ali grebenov). Alpska konvencija v tej to+ki ne izra/a dokon+ne opredelitve. Prizadeva si tako za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zna+ilne krajine kot osnovnih mehanizmov delovanja. Zaradi uvodoma navedenih razmer lahko trajno varstvo biotskih in abiotskih naravnih dobrin alpskega sveta in potek naravnih

Pri+ujo+a raziskava najprej definira in analizira pojem ekolo£kega omre/ja. Temu sledi razlaga razli+nih mo/nosti za povezovanje, ki so ponazorjene na primeru zavarovanih obmo+ij v Alpah, tako da bi se lahko na tej podlagi pripravili predlogi za izvedbo tovrstnega povezovanja.

Da bi v Alpah lahko u+inkovito zavarovali ogro/ene /ivalske in rastlinske vrste in nekdaj doma+im vrstam omogo+ili vrnitev v Alpe, je treba najprej ustvariti omre/je med seboj povezanih zavarovanih obmo+ij, ki bodo glede na svojo velikost in povezave med njimi lahko izpolnjevala zahteve razli+nih vrst. Kako je na vsealpski ravni mogo+e s pomo+jo instrumentov, s katerimi danes razpolagajo razli+ne dr/ave, vzpostaviti omre/je, kot ga zahteva tudi +len 12 Protokola Alpske konvencije o varstvu narave in urejanju krajine?

1.3 Opredelitev pojmov 1.3.1 Ekolo£ka na+ela Raznolikost alpske krajine se ka/e v veliki pestrosti povr£inskih struktur. Elementi, ki sestavljajo te strukture, npr. travi£+a, gozdovi, vodotoki in odprte krajine, in krajinske sestavine, ki so posledica +lovekove rabe tal, npr. namakalni jarki, kamnite ograde (suhi zidovi), /ive meje itd., so mozai+no porazdeljeni v dana£nji krajini. Mnoge /ivalske vrste v letnem ali svojem /ivljenjskem ciklusu izkori£+ajo razli+ne sestavine krajine. Ker so v krajini neenakomerno porazdeljeni tudi viri (hrana, skrivali£+a, po+ivali£+a, partnerji za razmno/evanje itd.), sestojijo /ivljenjski prostori £tevilnih vrst iz razli+nih krajinskih sestavin in delnih /ivljenjskih prostorov. Povezanost, s tem pa tudi dosegljivost razli+nih elementov in virov je zato bistveni pogoj za njihovo pre/ivetje. &ivalim mora biti omogo+eno gibanje prek manj£ih in ve+jih razdalj, pri tem pa moramo razlikovati med gibanjem med populacijami in znotraj populacij.

Alpski signali 3

Gibanje znotraj populacije: - gibanje med mesti za spanje, prehranjevanje in zato+i£+i (dnevno); - selitev na mesta za razmno/evanje, npr. amfibije (letno); - selitve med letnimi in zimskimi habitati. Gibanje med populacijami: - razpr£enost osebkov: enkratne selitve /ivali brez dolo+enega cilja, pri +emer osebki posku£ajo najti nov /ivljenjski in reprodukcijski prostor; - diseminacija osebkov: /ivali zasedejo zapu£+ena ali nova obmo+ja, dokler so ta dosegljiva. Mozai+na porazdelitev krajinskih sestavin, /ivljenjskih prostorov, virov in vrst ima danes vlogo ene gonilnih sil za ekolo£ke procese (WIENS 1976). Neenakomerni porazdelitveni vzorci v krajini nastajajo na nekaterih mestih zaradi lokalnega izginjanja in ponovne kolonizacije drugih mest (t.i. teorija otoka - MACARTHUR in WILSON 1967; teorija metapopulacije - LEVINS 1969, HANSKI in GILPIN 1991; teorija dinamike populacije PULLIAM 1988).

Uvod v raziskavo

Slika 4: Pokrajinski element pôtok

Slika 5: Pokrajinski element pregrade

Manj£e in izolirane populacije se na katastrofo niso sposobne tako dobro odzvati in jim zato v ve+ji meri grozi izumrtje. =e je ve+ manj£ih populacij med seboj povezanih s koridorji, so njihovi izgledi za prihodnost ugodnej£i, saj je mogo+e lokalno ekstinkcijo vrste zaradi ponovnega naseljevanja sosednih populacij spet vrniti v nekdanje stanje. S (tudi sporadi+nim) priseljevanjem posameznih osebkov se ob+utno zmanj£a nevarnost genskega

osiroma£enja in degradacije zaradi endogamije. Pojem metapopulacije, ki izhaja iz ekologije populacij in ozna+uje skupino lokalnih populacij, med katerimi prihaja do komunikacije z odseljenimi osebki, je trdno zasidran v naravovarstveni raziskovalni dejavnosti (HANSKI - GILPIN 1991). Po tej teoriji so koridorji in ovire osrednjega pomena (npr. HOBBS et al. 1990).

1.3.2 Zasnova ekolo£ke mre/e Ekolo£ko mre/o sestavljajo razli+ne komponente: osrednja obmo+ja, ki jih praviloma varujejo robna obmo+ja, med seboj pa so povezana z ekolo£kimi koridorji ali drugimi povezovalnimi elementi (BISCHOFF in JONGMAN, 1993).

V podatkovni zbirki Mre/e zavarovanih obmo+ij v Alpah je evidentiranih ve+ kot 350 velikopovr£inskih zavarovanih obmo+ij (ve+ kot 100 ha) razli+nih kategorij. Ta zavarovana obmo+ja zagotavljajo £tevilnim alpskim /ivalskim in rastlinskim vrstam pribe/ali£+e (refugij), vendar pa taki otoki zavetja sami £e ne morejo zagotoviti pre/ivetja biotske raznovrstnosti alpskega

sveta, saj so za mnoge /ivalske in rastlinske vrste premajhni. Povr£ina zavarovanih obmo+ij jim ne dopu£+a, da bi lahko izpolnjevale vse svoje /ivljenjske zahteve, in jim ne omogo+a raz£irjenosti, saj razli+ni deli krajine, ki so za to potrebni, sploh ne obstajajo ali pa jih ni dovolj na razpolago.

Alpski signali 3

1: Dana£nja intenzivno izrabljena kulturna pokrajina je ve+inoma porazdeljena v velike povr£ine, ki jih je mo/no obdelovati s stroji in zaradi tega strukturni elementi kot so /ive meje in robate steze, po+asi izginjajo. V tej pokrajini le te/ko najdemo razli+ne vrste, ve+inoma so to tako imenovani sledniki kulture (odnos prsti zaradi vetra, spremenjena klima, motena oskrba z vodo), ki so se prilagodili spremembam. Prisotne vrste: nekatere vrste ptic, zajci, mi£i, parkljasta divjad.

2: Vse bolj so vidni pozitivni vplivi ekstenzivnega kmetovanja in varstvenih ukrepov. @tevilo vrst se pove+uje. Prisotne vrste: ve+ vrst ptic, tudi divji petelini, zajci, parkljasta divjad, mi£i, kune, cela vrsta insektov, ribe in amfibije.

3: Ukrepi varstva narave in nege tal so se popolnoma razvili. Nastale /ivljenjske prostore je naselilo veliko £tevilo razli+nih vrst, poleg tega se je pokrajina obnovila. Prisotne vrste: veliko £tevilo razli+nih vrst ptic, £tevilni insekti, zajci, parkljasta divjad, kune in drugi mali sesalci, ribe, amfibije

Shema 1: Vpliv pokrajine na biotsko raznovrstnost

Alpski signali 3

Uvod v raziskavo

Obmo+ja aktivnosti in selitvene razdalje /ivalskih vrst Obmo+je aktivnosti je celotno obmo+je domovanja /ivali (home range). Obsega teritorij (revir), poti premikanja in selitvene poti. Velikost obmo+ja aktivnosti se ugotavlja na podlagi razdalje aktivnosti, ki je zna+ilna za posamezno vrsto, in vzorcev individualne rabe prostora.

Da bi bilo mogo+e zagotoviti izmenjavo med populacijami iz posameznih zato+i£+ in s tem prepre+iti pojave endogamije ter gensko osiroma£enje, je treba med njimi vzpostaviti povezave. Prav tako mora biti na voljo dovolj prostora za izpolnjevanje specifi+nih zahtev, kot so primerna mesta za prehranjevanje, reprodukcijo, raz£irjenost in selitve. To so pogoji, ki jih zavarovana obmo+ja kot osrednja obmo+ja sama ne morejo zagotoviti, dokler so izolirana in ne postanejo del mre/e.

Selitvena razdalja je razdalja, ki jo /ivali opravijo ob sezonsko pogojeni menjavi /ivljenjskega prostora (npr. v +asu med poletjem in zimo), selitvah zaradi reprodukcije (npr. dvo/ivke) ali pa novi naselitvi /ivljenjskih prostorov. Obmo+ja aktivnosti in selitvene razdalje ponazarjajo, koliko prostora oz. povr£ine potrebuje posamezna /ivalska vrsta. Zaradi lovske tradicije in razli+nih programov monitoringa zavarovanih obmo+ij so na obmo+ju Alp selitvene poti mnogih kopitarjev dobro evidentirane. Sezonsko pogojena gibanja populacij jelena na obmo+ju med @vicarskim narodnim parkom in Narodnim parkom Stelvio/Stilfserjoch so dovolj poznana in raziskana. Vendar pa so lahko tradicionalni prehodi deloma prekinjeni zaradi poselitve in infrastrukture. V tem primeru so potrebni posebni ukrepi povezovanja. Seveda pri obravnavi te teme ne smemo pozabiti tudi na druge majhne /ivalske vrste in floro. Zlasti vrstno pestre in £tevil+ne skupine /u/elk, a tudi drugi plazilci ali dvo/ivke so zaradi svoje velikosti in premajhne poznanosti ali neopaznosti pogosto prezrte. A ravno za te vrste, ki se pogosto tudi sezonsko selijo, je pomembno smiselno povezovanje habitatov. Predstavniki ene od vrst iz dru/ine pisan+kov (Melitaea didyma) so na primer zelo mobilni prebivalci suhih travi£+, saj lahko preletijo razdaljo od 2 do 8 kilometrov. Za dolgoro+no pre/ivetje mora populacija £teti okrog 12.000 osebkov in razpolagati s habitatom, katerega povr£ina presega 100 ha (AMLER 1999). Tudi rastline potrebujejo dovolj prostora, +e /elijo dolgoro+no pre/iveti. Raziskave o nem£kem svi£+evcu (Gentianella germanica) so pokazale, da je fertilnost v manj£ih populacijah manj£a kot v ve+jih. V manj£ih populacijah se za+enja izgubljati tudi genetska raznovrstnost, kar lahko pripelje celo do izumrtja vrste (FISCHER 1998a-b). Poseben primer so velike zveri. Najmanj£e obmo+je populacije volka zna£a 600 km2 (REMMERT 1982), obmo+je aktivnosti risa obsega tudi do 1000 km2 (FESTETICS 1981; HUCHT-CIORGA 1995; JEDRZEWSKI et al. 1996). Te /ivalske vrste potrebujejo velike habitate, zanje mora biti krajina kot celota oblikovana tako, da je primernej£a za /ivljenje v njej, saj imajo zavarovana obmo+ja za raz£irjenost in vrnitev teh v Alpah ve+inoma /e izumrlih vrst podrejeno vlogo. @tevilni primeri dokazujejo, da se volk, ris in medved £irijo prek velikih razdalj in se sorazmerno dobro prilagajajo danim razmeram. Zavarovana obmo+ja so pomembna do te mere, da populacijam, ki so plen velikih zveri, zagotavljajo /ivljenjski prostor in tako posredno pripomorejo k njihovi raz£irjenosti. Ekolo£ko omre/je zavarovanih obmo+ij je torej v prvi vrsti pomembno za tiste /ivalske in rastlinske vrste, ki potrebujejo zadosti velike povr£ine, da se lahko £irijo in zadovoljujejo svoje potrebe, vendar pa se nekoliko slab£e znajdejo v razmerah, ki so posledica +lovekovega oblikovanja kulturne krajine.

Vzpostavitev ekolo£kega omre/ja v Alpah je zato velikega pomena. Na primeru alpskega zavarovanega obmo+ja pomeni to naslednje:

Ekolo£ko omre/je Osrednja obmo+ja Zavarovanim obmo+jem, na primer osrednjemu obmo+ju narodnega parka, zagotavlja zakonska ureditev (bolj ali manj) strog varstveni re/im. To so osrednja obmo+ja mre/e. Varstveni ukrepi alpski biotski raznovrstnosti zagotavljajo pogoje za pre/ivetje, raz£irjenost in razvoj. Zavarovana obmo+ja, zlasti £ir£a zavarovana obmo+ja (>1000 ha) in kompleksi zavarovanih obmo+ij, predstavljajo temelj omre/ja tako v posameznih alpskih dr/avah kot tudi na +ezmejni ravni. So ogrodje znotraj mre/e. Izhajajo+ iz stanja zavarovanih obmo+ij bi bilo treba ustvariti dinami+ne elemente, ki bi le-te tudi povezovali

Robna obmo+ja Robno obmo+je, ki pogosto obdaja osrednje obmo+je narodnega parka, je obenem tudi robno obmo+je sistema omre/ja. Naloga robnega obmo+ja je namre+ varovati strogo zavarovano osrednje obmo+je pred neposrednimi vplivi okolja in pri tem do najmanj£e mo/ne mere zmanj£ati negativne stranske u+inke, pojavljajo+e se med zavarovanim obmo+jem in krajino, ki jo ve+inoma zaznamuje intenzivna raba. Bla/ilni u+inek je mogo+e dose+i s sprejetjem dolo+enih ukrepov v kmetijstvu in gozdarstvu, pa tudi s smiselnim dolo+anjem zavarovanih obmo+ij ni/je varstvene kategorije (naravni parki, vplivne cone biosfernih obmo+ij ali krajinska varstvena obmo+ja), ki obkro/ajo posebno ob+utljiva obmo+ja. Obstajajo tudi drugi pristopi, tako, recimo, v okviru £vicarske nacionalne ekolo£ke mre/e govorijo o obmo+jih raz£irjenosti in ne robnem obmo+ju. Pri analizi ekolo£kega omre/ja se robnem obmo+ju pripisuje izklju+no (pogosto utopi+na) vloga varovati osrednje obmo+je pred degradacijo v obliki nadzorovane rabe. Pojem raz£irjenosti zajema vse mo/ne koristne habitate za vrsto, ki jo je treba zavarovati, in bolj ustreza pristopu trajnostnega razvoja dolo+ene povezave biotopov. Ta obmo+ja so pogosto nezasedena, saj osnovne populacije v sosednjih osrednjih obmo+jih niso dovolj £tevil+ne ali pa je motenj preve+ (pritisk na populacijo zaradi lova, turizma itd.). V Alpah tvorijo ta obmo+ja

Alpski signali 3

Shema 2: Elemensti ekolo£ke mre/e raz£irjenosti, npr. tipa gozdne povr£ine ali suhih travi£+, celovit biolo£ki kontinuum na pobo+jih, +esar pri robnih obmo+jih ne poznamo. Poleg tega je pri dolo+anju ekolo£kega omre/ja bolj koherentno definirati naravna obmo+ja raz£irjenosti, ki vklju+ujejo eno ali ve+ osrednjih obmo+ij, za katere ne velja uradni varstveni re/im, kot pa se omejiti izklju+no na robna obmo+ja, ki so vezana na obstoje+a zavarovana obmo+ja.

Elementi povezovanja Cilj ekolo£kega omre/ja je med seboj povezati razli+na osrednja obmo+ja (ta se lahko razlikujejo glede na varstveni status in velikost povr£ine, biotske in abiotske dejavnike), da bi se tako lahko zagotovila izmenjava znotraj mre/e. Zaradi tega morajo biti osrednja obmo+ja med seboj povezana, da omogo+ajo raz£irjenost in selitve prek kulturne krajine, ki za /ivljenje ve+inoma ni prijazna. Elementi povezovanja so dinami+ni elementi mre/e, ki morajo biti ustvarjeni in oblikovani skladno z zahtevami in potrebami vrst. Posamezna vrsta ima do elementov povezovanja, ki jih uporablja, vsakokrat druge zahteve, zato koridorja ni mogo+e dolo+iti kot edine in s tem stalne „selitvene poti“ med zavarovanimi obmo+ji. Ravno nasprotno, treba se je prilagoditi potrebam prednostnih vrst in krajevnim danostim, kar ponazarja dinami+en karakter teh struktur. Ne gre za ustvarjanje novih stati+nih elementov, kot so osrednja obmo+ja, temve+ za zagotavljanje re£itev, ki bodo prilagojene vsakokratni situaciji. To je mogo+e izpeljati /e s preprostimi sredstvi, npr. z ohranjanjem odprtih krajin brez gradbenih objektov in brez pomembnih fizi+nih ovir. Elementi povezovanja torej niso nujno podrejeni nespremenljivemu varstvenemu statusu, temve+ so to lahko obmo+ja, s katerimi je treba ravnati tako, da so koristna in prehodna za /ivali in rastline. Na obmo+jih med zavarovanimi obmo+ji, kjer je pomembna izmenjava, bi morale biti te povr£ine oblikovane

Alpski signali 3

na na+in, ki je /ivljenju prijazen, tako da bi bilo omogo+eno harmoni+no so/itje narave in +lovekove rabe. Namen ni izklju+iti +loveka, temve+ njegove dejavnosti in njegov vpliv na neposredno okolje oblikovati tako, da je mo/na skupna trajnostna raba. Zagotoviti izmenjavo med zavarovanimi obmo+ji ne pomeni, da se morajo zavarovana obmo+ja stikati. Za prehode med osrednjimi obmo+ji se lahko uporabijo razli+ne mo/nosti, ki ustvarjajo povezave: npr. ekolo£ki koridorji ali ravne strukture. Vlogo koridorja imajo lahko tudi deli in robovi gozda, teko+e vode ali sistemi /ivih mej. Druge elementi povezovanja so t.i. vmesni otoki - manj£e povr£ine med osrednjimi povr£inami, ki imajo zna+ilnosti razli+nih biotopov in so vmesna postaja za £irjenja med osrednjimi povr£inami. Vmesni otoki naj bi v prvi vrsti pripomogli k medsebojnemu povezovanju podobnih biotopov. Gostota njihove lege se opredeljuje po posameznih vrstah. Iz+rpna razlaga ekolo£kega koridorja kot elementa povezovanja in klju+nega elementa za povezovanje zavarovanih obmo+ij in /ivljenjskih prostorov sledi v nadaljevanju.

Uvod v raziskavo

Ekolo£ki koridorji Ekolo£ki koridor je element povezovanja med dvema /ivljenjskima prostoroma. Pojem „ekolo£ki koridor“ pa je vendarle treba natan+neje opredeliti, saj enega samega koridorja, ki bi izpolnjeval vse funkcije, ni. Vsaka vrsta ali vsaka skupina vrst s podobnimi zahtevami ima lastno mre/o in uporablja lastne koridorje. Kar je za neko vrsto koridor, je lahko za drugo vrsto nepremagljiva ovira. Klasi+en primer za to se kot pomemben element povezovanja pogosto navaja /iva meja, ki je za mnoge majhne sesalce, npr. je/a ali kuno, vodilna struktura prehajanja, medtem ko je za £tevilne vrste metuljev nepremagljiva ovira. Koridorji lahko torej prevzamejo popolnoma razli+ne funkcije: predstavljajo lahko habitat, kraj disperzijskega gibanja, ovire, filter, vir itd. Koridorje pa uporabljajo tudi rastline, +eprav druga+e kot /ivali, saj se same ne morejo premikati: obstajata dva velika mehanizma raz£irjenosti rastlin: prek prena£anja z vetrom ali /ivalmi. Rastline in semena, ki jih prena£ajo /ivali (sesalci, /u/elke, ptice), uporabljajo iste koridorje kot njihovi „raz£irjevalci“. Semena in rastline, ki se razna£ajo z vetrom, pa se lahko v ustreznih vremenskih razmerah raz£irijo na zelo velike razdalje, njihovi koridorji so odvisni od povr£ja in prevladujo+ih podnebnih pogojev. A tudi pri njih je odvisno od tega, kako /ivljenju prijazno je obmo+je, v katerega so bili preneseni, ali se bodo lahko tam obdr/ali ali ne.

Koridorje in gibanje znotraj njih lahko ozna+imo in razdelimo na naslednji na+in: po grobi oceni poznamo tri poglavitne vrste gibanja osebkov in genov skozi koridorje (spremenjeno po BENNETTu in NOSSu 1993): - neposredno gibanje posameznega osebka na velike razdalje (npr. dvo/ivke); - ob+asno gibanje enega samega osebka z vmesnimi premori (zna+ilno za raz£irjenost pri volku); - prenos genov z reproduktivno populacijo, ki /ivi znotraj koridorja (zna+ilno za rastline, ki odigrajo funkcijo koridorja pri rastlinah in ki naseljujejo nova obmo+ja). Pri tem je pomembno, da gibanja potekajo v obe smeri in da se lahko koridor redno uporablja. Koridorje lahko ozna+imo in vrednotimo glede na njihove lastnosti, dol/ino, £irino, obliko, obrobna obmo+ja in sestavo, glede na biotope vmesnih otokov, ki jih vsebujejo, in glede na njihove u+inke, ki jih imajo v vlogi povezovalnega elementa, ali kot u+inek ovire. Glede na velikost in zahteve posameznih vrst lahko torej grobo razlikujemo med koridorji za razli+ne skupine vrst. Obstajajo koridorji za ptice, ki se pri selitvi orientirajo po terestri+nih strukturah in pa+ zaradi dejstva, da se premikajo z letenjem, pri tem naletijo le na zapreke v zra+nem prostoru (dimniki, nadzemni vodi itd.). Velikega pomena je seveda tudi obstoj ustreznih po+ivali£+. Za skupine vrst se lahko poenostavljeno zdru/ijo tudi drugi koridorji: vi£ji vreten+arji (pogosto vezani na gozdne povr£ine), /u/elke, ni/ji vreten+arji (poljska razdelitev, obmo+ja gozdnih robov), dvo/ivke, ribe.

Shema 3: @est funkcij ekolo£kih koridorjev (prilagojeni po THORNE 1993) Alpski signali 3

Zasnova ekolo£kih omre/ij

1. Prej£nja situacija: pokrajina sestoji iz raznolikih elementov, ki so med seboj povezani in skupaj tvorijo enotno strukturo 2. Trenutna situacija: pokrajina je porazdeljena, posamezni deli pokrajine so v intenzivno izrabljeni pokrajini izolirani eden od drugega. 3. Vmesni stadij: osrednje cone, ki so med seboj lo+ene se pove+ajo in ustvarijo se posebni biotopi. 4. Prihodnja situacija: obstoje+i ekolo£ko koridorji med izoliranimi kulturnimi pokrajinami se o/ivijo in na novo ustvarijo. Kmetijska izraba tal se ekstenzivira. Tako lahko med seboj pove/emo osrednja obmo+ja in biotope

Shema 4: Zaporedje ponovnega mre/enja /ivljenjskih prostorov na lokalnem nivoju Dolo+anje in vzpostavljanje ekolo£kih koridorjev lahko razvrstimo v dve kategoriji, ki ka/eta tudi dva na+ina, kako v ekologiji obravnavati naravovarstveno tematiko: gre za krajinskoekolo£ki pristop in pristop z ozirom na ekologijo vrst in vedenja. Z vidika ekologije krajine je koridor izsek krajine (praviloma linearne oblike), ki vsebuje dolo+en dele/ naravnih ali sonaravnih /ivljenjskih prostorov (pogosto primerljivi ali podobni habitatni tipi) in med seboj povezuje ve+je /ivljenjske prostore enake vrste. Pri tem je bistvena kontinuiteta dolo+enih habitatov (ti se lahko delijo npr. po kategorijah biotopa CORINE) ali pa identifikacija prekinitev oziroma diskontinuiteta habitatov. K razli+nim habitatom se lahko uvrstijo razli+ne vrste. Tako je mogo+e identificirati potencialne /ivljenjske prostore in koridorje. Z vidika ekologije vrst in vedenja pa je primernost izseka krajine kot koridorja odvisna od kakovosti krajine za osebke dolo+ene vrste, torej od tega, ali se lahko te povr£ine uporabljajo za selitve in disperzijska gibanja in to neodvisno od lastnosti njihovih habitatov. V tem primeru gre torej izklju+no za analizo krajine z vidika to+no dolo+ene vrste, za oceno funkcionalnosti in uporabnosti krajinskega izseka za osebke te vrste. Pri analizi

Alpski signali 3

koridorjev za vrste, ki zahtevajo habitat visoke kakovosti, se lahko rezultat uporablja pri mnogih drugih, skromnej£ih vrstah. Oba na+ina delovanja oz. obravnave imata prednosti in pomanjkljivosti. Prvi na+in dopu£+a identifikacijo krajinskih elementov (npr. obre/na vegetacija ob potokih) in celovitih habitatnih tipov, ki tvorijo kontinuiteto in jih zaradi tega lahko klasificiramo kot koridorje, ne da bi bili pri tem upo£tevani disperzijski procesi. Drugi na+in se orientira predvsem po procesu selitve in raz£irjanja, saj je krajina analizirana z vidika vrst. Vidik koridorja postane tako kompleksnej£i, kajti neposredna povezava med krajinskimi strukturnimi elementi in enotnimi lastnostmi habitata ne obstaja. Tako definirani koridorji se lahko uporabljajo le v posameznem primeru glede na vrsto, saj ima vsaka vrsta svoje zahteve in posebnosti pri rabi krajine. Oba na+ina se dopolnjujeta in ju ni mogo+e obravnavati lo+eno. Za posamezne vrste pa natan+nih analiz krajine v vsealpskem merilu v okviru te raziskave ni bilo mogo+e opraviti in zato ni bila mo/na tudi natan+na dolo+itev mre/e ali sistema koridorjev za posamezne vrste na celotnem obmo+ju Alp.

Uvod v raziskavo

Uporabljene so bile zgolj obstoje+e raziskave v posameznih dr/avah, pri vzor+nih obmo+jih pa izku£nje in raziskave strokovnjakov iz tamkaj£njih zavarovanih obmo+ij. To je bil tudi razlog, da je bil v tem primeru izbran pristop izlo+evanja potencialnih sistemov koridorjev na podlagi aktualne rabe tal po kategorijah CORINE Land Cover in v povezavi z vi£inskimi pasovi.

sprejemljiva raba povr£in, ki le/ijo med osrednjimi obmo+ji, £e zlasti pa kmetijske in gozdne povr£ine, a tudi povr£ine, namenjene rekreaciji in pre/ivljanju prostega +asa, morajo biti za izmenjavo oblikovane atraktivneje. To je mogo+e dose+i z ekstenzivno prilagojeno rabo, posebnimi programi urejanja ali s ponovno uvedbo starih strukturnih elementov, kot so /ive meje, sistemi namakanja, kamniti zidovi itd.. Programi in ukrepi so obravnavani v samostojnem poglavju.

Vzpostavitev omre/ij

Tako omre/je ne pozna dr/avnih meja; potrebno je intenzivno sodelovanje, ki presega nacionalne meje. =ezmejna zavarovana obmo+ja so tako prvi korak, ki bo omogo+al izmenjavo in povezanosti prek meja, in so lahko zgled za nadaljnje sodelovanje.

Za vzpostavitev u+inkovitega sistema mre/ varovanje posameznih elementov ne zadostuje ve+. Trajnostna in za naravo

Vzpostavitev ekolo£kega omre/ja ne pomeni le na+rtovanja /ivih meja in urejanja bre/in potokov, temve+ je ohranjanje in ponovno vzpostavljanje funkcionalnih odnosov med /ivljenjskimi prostori.

Shema 5: Vzpostavitev +ezmejne mre/e zavarovanih obmo+ij Alpski signali 3

1.4 Podro+je raziskave 1.4.1 Alpe Alpe so najpomembnej£i gorski masiv Srednje Evrope, katerega vrhovi dale+ presegajo tudi 4000 metrov n.m. in se raztezajo na 250.000 km2. Geolo£ko so sorazmerno mlado gorovje, ki se je z gubanjem dvignilo z dna velikega starega Sredozemskega morja. Debele plasti morskih usedlin so se s+asoma spremenile v kamnine in se zlasti v zadnjih 10 milijonih let zaradi podrivanja Evroazijske plo£+e pod Afri£ko dvignile v dana£nje visoko gorstvo. Dinami+ni erozijski procesi, ki so potekali v obratni smeri, predvsem pa delovanje vode in ledenikov, usadov, zemeljskih plazov in skalnih podorov so izoblikovali dana£nji videz gora, ki ga zaznamuje izredna geolo£ka in krajinska pestrost. V Alpah najdemo ravne doline, ki jih lahko primerjamo s krajinami zunaj alpskega obmo+ja, a tudi strme skalne stene in zna+ilen visokogorski svet v £irnih predelih, ki segajo nad gozdno mejo (BROGGI 1999).

obmo+ja pod 1000 m nadmorske vi£ine, medtem ko obmo+ja nad 2000 m nadmorske vi£ine prevladujejo v osrednjem delu Alp. Relief Alp daje vtis, da so Zahodne Alpe oblikovane asimetri+no (piemontska stran je bolj strma kot francoska) ter da se Vzhodne Alpe simetri+no raztezajo od severa proti jugu, njihova vi£ina pa se za+ne polagoma ni/ati proti vzhodnemu robu (OZENDA 1988). Zaradi velikih podnebnih razlik je za alpski rastlinski in /ivalski svet zna+ilna velika raznovrstnost. Spekter sega od gozdnih sestojev toploljubnega puhavca v Ju/nih Alpah prek me£anih gorskih gozdov, za katere so zna+ilni sestoji bukve, jelke, smreke, macesna, cemprina, ru£evja in zelene jel£e, vse do visokogorskih travnikov ter obmo+ij v sne/nem in ledeni£kem pasu. V Alpah je tudi mnogo visokogorskih jezer, mo+virij in barij, ki tvorijo posebne /ivljenjske prostore. Za £tevilne ogro/ene /ivalske in rastlinske vrste predstavlja alpski masiv pomemben /ivljenjski prostor, saj tu domuje okoli 30.000 /ivalskih in 13.000 rastlinskih vrst (WWF 2004). Za razli+ne vrste je alpski prostor edino obmo+je njihove raz£irjenosti. Tako je PAWLOWSKI (1969) ocenil, da raste v Alpah 388 endemitov.

Najve+ji del povr£ine Alp le/i na nadmorski vi£ini med 1000 in 2000 m. Velik dele/ povr£ine obsega zlasti na francoski strani

Slika 6: Pokrajina Alp

Alpski signali 3

Uvod v raziskavo

Slika 7: Campanula morettiana: endemizem Dolomitov, simbol narodnega parka Dolomiti Bellunesi

Poleg geolo£ke, geografske in naravne raznovrstnosti sta za Alpe zna+ilni tudi njihova kultura in svojstvena, pestra zgodovina, ki so ju zaznamovale £tevilne de/ele in ljudstva. Ker le/ijo Alpe /e od rimskih +asov med najpomembnej£imi evropskimi gospodarskimi in kulturnimi sredi£+i, zavzemajo v Evropi posebno mesto. Stare ceste in tovorne poti pri+ajo £e danes, da so v Alpah /e v preteklosti imeli tesne gospodarske stike, kar se odra/a tudi v razli+nih jezikih, £egah in obi+ajih ter oblikah gospodarjenja, stavbarstva in poselitve. Vsepovsod je ob+utiti vpliv +loveka na krajino. Prvotno so alpsko obmo+je do gozdne meje skoraj v celoti pokrivali gozdovi. Raba tal je skozi stoletja povzro+ila, da se je alpska krajina zelo spremenila. Gozdove so posekali, nastala so naselja, travniki, pa£niki in njive v terasah. Naravna krajina se je preoblikovala v bogato strukturirano kulturno krajino, za katero so zna+ilne /ive meje, ograde in suhi zidovi. Zgornja gozdna meja se je v povpre+ju spustila za 300 m, s tem pa se je pa£ni£tvo z visokogorskih travnikov raz£irilo tudi v ni/je predele. Z osvetlitvijo gozdov so se sem priselile tudi rastline in /ivali iz ni/inskih predelov. Zaradi +lovekove rabe se torej spreminja tudi naravna porazdelitev vrst. Najvi£ja gora v Alpah, Mont Blanc, je visoka 4.810 m (vir: Espace Mont Blanc 2004). Alpe se razprostirajo prek osmih dr/av, in sicer Avstrije, Francije, Italije, Lihten£tajna, Monaka, Nem+ije, Slovenije in ve+jega dela @vice. Najve+ povr£ine alpskega prostora (po 28 %) imata Avstrija in Italija, sledijo jima Francija (21 %), @vica (13 %), Nem+ija (6 %), Slovenija (4 %), Lihten£tajn (0,08 %) in Monako (0,001 %). Glede na £tevilo prebivalstva pripada

najve+ji dele/ Italiji - okrog eno tretjino, sledijo ji Avstrija (24 %), Francija (17 %) in @vica (12 %) (ALPSKA KONVENCIJA 2003). Alpe pa so tudi pomemben gospodarski, kulturni in sprostitveni prostor, kjer v 5.971 ob+inah /ivi in dela okoli 13 milijonov ljudi (vir: SOIA 1999). Z ve+ kot 500 milijoni no+itev na leto so Alpe tudi v svetovnem merilu najpomembnej£e turisti+no sredi£+e. Vsako leto se namre+ za pre/ivljanje po+itnic v Alpah odlo+i 120 milijonov gostov. Po drugi strani pa veliki infrastrukturni objekti (predvsem v velikih smu+arskih sredi£+ih), zgrajeni v ta namen, in njihov vpliv na okolje, pomenijo enega najve+jih problemov Alp. Zaradi take naravne, geolo£ke, krajinske in kulturne raznovrstnosti pa obstaja neenotnost glede vpra£anja razmejitve alpskega prostora (primerjaj BÄTZING 2003). Pri+ujo+a raziskava je za obseg raziskovanega obmo+ja upo£tevala definicijo iz Alpske konvencije, po kateri Alpe obsegajo 190.912 km2 in se raztezajo v 1.200 km dolgem loku, katerega najve+ja £irina dose/e 300 km - Alpe so tako eden najcelovitej£ih naravnih prostorov Evrope (ALPSKA KONVENCIJA 2003, BROGGI 1999). Ekolo£ko funkcijo alpskega ekosistema vedno bolj ogro/a nara£+ajo+i pritisk razli+nih +lovekovih dejavnosti. Izvedbeni protokoli Alpske konvencije, ki je kot mednarodnopravna okvirna konvencija za vse pogodbenice za+ela veljati leta 2000, obravnavajo vrsto vsakdanjih problemov alpskega prostora: hribovsko kmetijstvo, turizem, promet, podnebne spremembe, stanje okolja itd.

Alpski signali 3

1.4.2 Vzor+na obmo+ja Zaradi +asovno omejenega okvira raziskave obravnavane teme ni bilo mogo+e iz+rpneje predstaviti tudi za posamezna obmo+ja, zato je podan le vsealpski pregled. Zaradi ponazoritve in natan+nej£ega prikaza pri+ujo+e tematike raziskava je bilo izbranih osem vzor+nih obmo+ij, pri katerih je bila opravljena natan+nej£a analiza obstoje+ih koridorjev in povezav. Predmet razlage so dana£nje sodelovanje med zavarovanimi obmo+ji, raba in izvajanje ugotovljenih potencialnih mo/nosti, ki jih dajejo okvirni pogoji politike, navedeni pa so tudi predlogi

za konkretne izbolj£ave. Obmo+ja naj bi tako v vlogi vzro+nih primerov za alpski prostor predstavljala implementacijo omre/ja. Pri izbiri obmo+ij je bilo upo£tevano na+elo porazdelitve prek celotnega alpskega loka. Poleg tega so bili upo£tevani rezultati £tudije “Alpe: edinstvena naravna dedi£+ina“ (WWF, 2004), ki so jo skupaj objavili WWF, Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah, Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) ter Mednarodni znanstveni komite za preu+evanje Alp (ISCAR) in v kateri so opredeljena t.i. prednostna obmo+ja za ohranitev narave (v nadaljevanju ozna+ena kot „priority conservation areas“).

Izbrana obmo+ja v smeri od juga proti severu so naslednja: • 1: Narodni park Mercantour (F), Naravni park Alpi Marittime (I), Naravni park Alta Valle Pesio e Tanaro (I) (Priority Area A)

• 5: @vicarski narodni park (CH), Narodni park Stilfser Joch (I), Naravni park Adamello (I), Naravni park Adamello Brenta (I) (Priority Area L)

• 2: Naravni park Vercors (F), Naravni park Chartreuse (F) , Naravni park Massif des Bauges (F), Narodni park Les Ecrins (F) (Priority Areas E, B)

• 3: Narodni park Vanoise (F), Narodni park Gran Paradiso (I), Naravni park Mont Avic (I), (Espace Mont Blanc, CH/F/I) (Priority Area B)

• 6: Narodni

park Visoke Ture (A), Naravni park Zillertaler Hauptkamm (A), Naravni park Rieserferner Ahrn (I), Naravni rezervat Valsertal (A), Narodni park Nockberge (A) (Priority Area T)

• 7: Narodni

park Berchtesgaden (D), Naravni rezervat Visoke Apneni£ke Alpe (A) (Priority Area S)

• 4: Naravni

rezervati v kantonih Bern (naravni rezervati Engstligenfälle, Gelten-Iffigen, Spillgerten), Fribourg (naravni rezervati Vanil Noir, Vaud Argnaulaz – Tour d’Ai) in Vaud (Naravni rezervat La Pierreuse, Le Larzey) (CH) (Priority Area F)

• 8: Narodni park Gesäuse (A), Narodni park Kalkalpen (A), Naravni park Steierische Eisenwurzen (A), Naravni park Eisenwurzen (A), Naravni rezervat Wildalpener Salzatal (A) (Priority Area W)

(V oklepaju je navedena oznaka ustreznega prednostnega obmo+ja za ohranitev narave/ Priority Conservation Areas - WWF)

Prednostna ohranitvena obmo+ja so prikazana na karti 3. Kot je razvidno iz te karte, se obmo+ja ve+inoma skladajo z izbranimi primeri vzor+nih obmo+ij. Pri tem je pomembno naslednje: tudi +e zavarovana obmo+ja niso bila uporabljena kot merilo pri izbiranju prednostnih obmo+ij, je njihova vloga jasna, saj je 59 % prednostnih obmo+ij zavarovanih, od tega jih 14 % sodi k osrednjim obmo+jem v narodnih parkih.

Prednostna obmo+ja za ohranitev narave (Priority Conservation Areas) To so obmo+ja, kjer se je varstvo narave pokazalo kot £e posebej pomembno za celoten alpski prostor. Na teh obmo+jih najdemo ve+ino /ivali, rastlin in ekosistemov, ki se pojavljajo na obmo+ju Alp.

Vsakemu od osmih vzor+nih obmo+ij, ki so bila predmet raziskave, je posve+eno poglavje z iz+rpnim opisom.

Alpski signali 3

WWF Austria Brixnerstraße 4/Top 9 A-6020 Innsbruck Tel: (+43) 512-57 35 34-25 hermann.sonntag@tirol.wwf.at

WWF France 188, Rue de la Roquette F-75011 Paris Tel: (+33) 1-55 25 84 73 CSourd@wwf.fr

WWF Germany Rebstöcker Straße 55 D-60326 Frankfurt Tel: (+49) 69-7 91 44-202 Moerschel@wwf.de

Vorranggebiete für Naturschutz in den Alpen

100

WWF Italy Via Orseolo 12 I-20144 Milano Tel: (+39) 02-831-332 06 s.arduino@wwf.it

Q P R

Aree prioritarie per la conservazione della biodiversità sulle Alpi

Alpine Network of Protected Areas Micropolis Isatis F-05000 Gap Tel: (+33) 49-240 20-00 guido.plassmann@alparc.org

CIPRA International Im Bretscha 22 FL-9494 Schaan Tel: (+423) 237-40 30 revaz@cipra.org

Sponsored by:

Prednostna območja za varovanje narave v Alpah – ta območja so »dragulji« med najdragocenejšimi območji v Alpah. Naravovarstvene aktivnosti se morajo izvajati predvsem na teh območjih. Meje identificiranih prednostnih območij, predstavljenih na karti, so zarisane le približno in niso dokončne.

Aree prioritarie per la conservazione della biodiversità nelle Alpi. Le aree designate come prioritarie per la conservazione rappresentano le “perle” del territorio a livello pan-alpino. Ogni eventuale azione di conservazione dovrebbe concentrarsi innanzitutto in queste aree. I confini delle aree prioritarie identificate sulla mappa forniscono solo un’indicazione approssimativa: non devono pertanto essere considerati definitivi.

alpine – ces régions sont les ‚joyaux’ d’un bassin alpin qui mérite d’être protégé dans son ensemble. Les activités de conservation doivent être concentrées sur ces régions. Les zones représentées sur la carte ne donnent qu’un grossier aperçu de l’emplacement général des priorités. A une échelle bien plus petite ces limites ne devront donc pas être considérées comme définitives.

Régions prioritaires pour la protection de la nature

diese Gebiete sind die „Edelsteine“ der insgesamt schützenswerten Alpen. Naturschutzaktivitäten sollten sich auf diese Gebiete konzentrieren. Die Grenzen der Vorranggebiete geben nur einen groben Überblick über ihre Lage und Ausdehnung und sind nicht endgültig.

Die Vorranggebiete für Naturschutz in den Alpen –

areas represent the “gemstones” among the overall valuable Alps on a pan-Alpine level. Conservation actions should be focussed primarily here. The areas shown on the map only give a rough idea of the general location of priorities. Their boundaries should not, therefore, be con-sidered final at a finer scale.

Conservation priority areas in the Alps – these

Prednostna obmoãja za zavarovanje narave v Alpah

International Scientific Committee for Alpine Research Bärenplatz 2 CH-3011 Bern Tel: (+41) 31-318 70 18 icas@sanw.unibe.ch

Priority Areas

M Brenta – Adamello – Baldo – Alto Garda (Italia) N Dolomiti Bellunesi (Italia) O Karwendel – Isar (Österreich) P Lechtal (Österreich) Q Allgäu (Deutschland) R Dolomiti d’Ampezzo (Italia) S Berchtesgaden (Deutschland) T Hohe Tauern (Österreich) U Karnische Alpen/Alpi Carniche – Tagliamento – Julische Alpen/ Alpi Giulie/Julijske Alpe – Karawanken/Karavanke (Österreich/Italia/Slovenija) V Koralpe (Österreich) W Oberösterreichische Kalkalpen – Niedere Tauern (Österreich)

National Boundary Alpine Convention Boundary

A Alpi Marittime – Alpes Maritimes (Italia/France) B Alpi Cozie – Gran Paradiso – Queyras – Massif de Pelvoux – Massif de la Vanoise (Italia/France) C Diois en Drôme (France) D Mont Ventoux en Provence (France) E Vercors (France) F Alpes Vaudoises (Suisse) G Alpi Pennine – vallée du Rhône – Oberwallis (Italia/Suisse/Schweiz) H1 Sottoceneri H2 Sopraceneri nel Ticino (Svizzera) I Alpi Orobie – Grigne (Italia) J Bündner Rheintal (Schweiz) K Alpstein – Churfirsten (Schweiz) L Engadina – Stelvio/Stilfser Joch (Svizra/Italia)

Priority Conservation Areas in the Alps (boundaries are only approximate)

WWF Switzerland Hohlstr. 110 CH-8010 Zürich Tel: (+41) 1-297-22 37 doris.calegari@wwf.ch

200 km

Protection des espaces prioritaires dans les Alpes

Conservation priority areas in the Alps

Uvod v raziskavo

Zemljevid 2: Priority Conservation Areas in the Alps (WWF 2004) European Alpine Programme 2004, in cooperation with ISCAR, CIPRA, ALPARC

Alpski signali 3

Published by: WWF Germany, Frankfurt am Main for the WWF European Alpine Programme, (March 2004)

1.5 Material in metode 1.5.1 Popis stanja zavarovanih obmo+ij Alpska zavarovana obmo+ja bi morala imeti vlogo osrednjega obmo+ja znotraj ekolo£kega omre/ja na obmo+ju Alp. Da bi bilo mogo+e ustvariti reprezentativno izhodi£+no stanje podatkov, je bil opravljen popis stanja zavarovanih obmo+ij v Alpah. Zaradi posebnega pomena znotraj omre/ja je bila pri tem posebna pozornost posve+ena +ezmejnim zavarovanim obmo+jem, velikim nacionalnim kompleksom zavarovanih obmo+ij in pa lo+enemu popisu £ir£ih zavarovanih obmo+ij (>1000 ha). Razli+ni alpski ekosistemi se pojavljajo na ve+jih povr£inah in £tevilne zna+ilne /ivalske vrste potrebujejo za /ivljenje ustrezno velike, med seboj povezane povr£ine, zato je bila v pri+ujo+i raziskavi povr£ina 1000 ha dolo+ena kot mejna vrednost za pomembne sti+ne to+ke, kompleksom zavarovanih obmo+ij, ki so med seboj povezani geografsko, pa pripisan poseben pomen. =ezmejna zavarovana obmo+ja so pomembna v vlogi primerov za sodelovanje med dr/avami, vendar pa tudi za sodelovanje znotraj posamezne dr/ave. =ezmejno torej ne pomeni le tostran ali onstran dr/avnih meja, temve+ so s tem mi£ljeni £tevilni primeri zavarovanih obmo+ij, ki v dolo+eni dr/avi le/ijo

ob administrativnih mejah znotraj ene same dr/ave in razvijajo sodelovanje prek nje (npr. Naravna parka Adamello in Adamello Brenta v Italiji). Osnova za popis zavarovanih obmo+ij je bila podatkovna zbirka informacijskega sistema Alpske mre/e, ki zajema parametre in povr£ino zavarovanih obmo+ij na obmo+ju Alp. Zavarovana obmo+ja so stati+ne enote ekolo£kega omre/ja. Da bi bilo mogo+e izdelati +im popolnej£i seznam vseh zavarovanih obmo+ij v Alpah, so pristojni organi v alpskih dr/avah prejeli tudi vpra£alnik (prim. prilogo), na podlagi katerega naj bi ugotovili morebitna nova ali £e ne popisana zavarovana obmo+ja. Pristojni organi, s katerimi je bil vzpostavljen stik, so bila pristojna ministrstva alpskih dr/av ter upravni organi, ki so skladno z dr/avno ureditvijo posamezne dr/ave - za to podro+je pristojni na ni/ji administrativni ravni. V raziskavi so bila v skladu s strategijo popisa Alpske mre/e upo£tevana vsa zavarovana obmo+ja, katerih povr£ina je ve+ja od 100 ha in ki na vsealpski ravni lahko prevzamejo vodilno vlogo vozli£+ ali osrednjih obmo+ij znotraj mre/e. Klju+nega pomena so tudi obmo+ja, katerih povr£ina je ve+ja kot 1000 ha, saj imajo ta prav zaradi svoje velikosti za varstvo biotske raznovrstnosti posebno vlogo. Raziskava je bila opravljena v vsealpskem merilu, za referen+ne velikosti so bile upo£tevane ravni NUTS 1, 2 in 3.

Preglednica 2: NUTS nomenklatura statisti+nih teritorialnih enot EU

Dr/avna raven

Regionalna raven

Dr/ava (NUTS 0)

NUTS 1

NUTS 2

NUTS 3

Nem+ija

De/ele

Vladna okro/ja

Okraji

Francija

Z.E.A.T

Regija

Departma

Italija

Skupina de/el

De/ele

Pokrajine

Avstrija

Skupina zveznih de/el

Zvezne de/ele

Skupina politi+nih okro/ij

@vica

Kantoni

Slovenija

Posamezna okro/ja

Lihten£tajn

Alpski signali 3

Uvod v raziskavo

1.5.2 Pregled ukrepov in programov

1.5.4 Vzor+na obmo+ja

Da bi lahko pregledali in analizirali stanje na podro+ju ukrepov in programov za u+inkovitej£e povezovanje zavarovanih obmo+ij, je bila zbrana in ovrednotena obstoje+a literatura o strategijah za povezovanje /ivljenjskih prostorov. V ta namen so bili analizirani razli+ni viri, in sicert:

Mo/nosti za u+inkovitej£e povezovanje habitatov in vzpostavitev ekolo£kega omre/ja so bile raziskane na nacionalni in regionalni ravni (NUTS 1, 2, 3). Analiza osmih primerov naj bi tako omogo+ila poglobljeno obravnavo konkretnih primerov. Merila za izbor primerov so bila naslednja:

- internet, zlasti spletne strani ustreznih de/elnih ministrstev; - publikacije, ki so jih o izvajanju in pripravi ukrepov in programov izdala ministrstva; - zakonska besedila; - vpra£alnik, ki so ga morali izpolniti pristojni organi; - strokovna literatura.

- ve+ja, /e obstoje+e povezave zavarovanih obmo+ij, ki uspe£no sodelujejo; - reprezentativna porazdelitev primerov prek alpskega loka; - pomen za Alpe (npr. Avstrija kot priselitveni koridor za rjavega medveda).

Poleg tega je bila opravljena telefonska anketa, v kateri so strokovnjaki in pristojni organi (ministrstva, zavarovana obmo+ja, uradi itd.) s pomo+jo vpra£alnika odgovarjali na vpra£anja o obstoje+i ureditvi in predpisih. Cilj teh dejavnosti je napraviti posnetek stanja obstoje+ih ukrepov in programov, ki jih izvajajo v alpskem prostoru in kot dinami+ni elementi vplivajo na delovanje omre/ja.

1.5.3 Kazalci Za presojo trenutnega stanja, ki se v Alpah odra/a pri povezovanju in uporabi predstavljenih potencialnih instrumentov, je bil izdelan seznam kazalcev. Na podlagi kazalcev bo namre+ mogo+e oceniti, kak£no je pravzaprav stanje v alpskem prostoru in zlasti na izbranih obmo+jih raziskave. S pomo+jo kazalcev bo mogo+e tudi ugotoviti, katere povezave med zavarovani obmo+ji so najbolj smiselne. Posamezni kazalci iz predlaganega seznama kazalcev so bili predmet razprave glede njihove uporabnosti za raziskavo. Namen pri tem je bil opredeliti kazalce, ki se bodo smiselno uporabljali v raziskavi in s katerimi bo tudi v prihodnje mogo+e oceniti napredek pri izvajanju ukrepov povezovanja. Kazalci morajo biti prilagojeni alpskemu prostoru ter z ustrezno sporo+ilnostjo in prepri+ljivostjo prikazati pregled stanja.

Da bi bilo mogo+e ustrezno predstaviti vsakokraten polo/aj in pri+akovane rezultate, so bila uporabljena za dolo+itev razmejitve vzor+nih obmo+ij raziskave izbrana razli+na individualna merila. Po eni strani je bil namen predstaviti uspe£no +ezmejno sodelovanje med zavarovanimi obmo+ji, po drugi strani pa predstaviti nacionalno sodelovanje znotraj ve+jih kompleksov v posamezni dr/avi, in sicer deloma prek notranjih meja (zvezne de/ele v Avstriji ali kantoni v @vici) kakor tudi med razli+nimi upravljavci zavarovanih obmo+ij (osrednja uprava naravnih parkov dolo+ene pokrajine ali zvezne de/ele, lastna uprava narodnega ali naravnega parka, uprava, ki jo vodijo nevladne ustanove v @vici ali Franciji). Drug primer pa izpostavlja posebne pobude, kot je na primer pobuda francoskega departmaja Isère. Vendar pa pri vseh pristopih obravnave v ospredju £e vedno ostajajo zavarovana obmo+ja ter odnosi in povezave med njimi. Iz natan+nega pregleda posameznih obmo+ij naj bi bilo razvidno, kako se lahko ukrepi in mo/nosti, ki obstajajo v posameznih dr/avah, izvajajo na lokalni ravni. Na izbranih obmo+jih so bili opravljeni razgovori s pristojnimi strokovnjaki iz teh obmo+ij. Na podlagi enotnih podatkov (leto ustanovitve, povr£ina, najvi£ja/najni/ja to+ka....) je bil izdelan kratek opis zna+ilnosti posameznih zavarovanih obmo+ij, zajeti so bili tudi parametri, kot so upravljanje kmetijstva in gozdarstva, lov/ribi£tvo, sodelovanje s sosednjimi in bolj oddaljenimi zavarovanimi obmo+ji ter poznani koridorji divjadi.

V Protokolu Alpske konvencije o varstvu narave in urejanju krajine so se pogodbenice v +lenu 6 zavezale, da bodo tri leta po njegovi uveljavitvi predstavile stanje varstva narave in urejanja krajine po elementih, navedenih v I. dodatku. Ta poro+ila je treba redno dopolnjevati najmanj na deset let. Navedeni kazalci so upo£tevani v dodatku I in jih je mogo+e uporabiti v okviru Poro+ila o stanju Alp. Pri izbiri in razpravi o kazalcih so bili upo£tevani kazalci in njihova analiza, kot jih je izdelala Delovna skupina Alpske konvencije za cilje kakovosti okolja, specifi+ne za gore.

Alpski signali 3

1.5.5 Izdelava koristnih dopolnitev in priporo+il V geografskem informacijskem sistemu so podatki nanizani po posameznih podro+jih vzor+nih obmo+ij, tj. o vrsti rabe tal (CORINE Land Cover), infrastrukturi (avtoceste, dr/avne in magistralne ceste, /elezni£ko omre/je, re+ni tokovi in kanali), gostoti prebivalstva (po BÄTZINGU 2003) in vi£inskih pasovih, na podlagi teh podatkov je bila opravljena analiza pasov med zavarovanimi obmo+ji. Tako so bili identificirani pasovi, ki bi lahko zaradi manj£e poselitvene gostote, naravne ali sonaravne rabe tal in manj intenzivne fragmentacije infrastrukturnih objektov bili primerni v vlogi potencialnih povr£ine za povezovanje ali raz£iritev zavarovanih obmo+ij. Po drugi strani pa so bila izlo+ena tista obmo+ja, ki so se izkazala za problemati+na ali zavirajo+a zaradi nezanemarljivih ovir (npr. £iroke, zelo prometne ali ograjene ceste), zaradi intenzivne rabe prostora, ki ni sprejemljiva v naravnem okolju, ali pa zaradi ob+utnega pritiska +loveka. Na takih obmo+jih koridorjev ni mogo+e urediti, razen z visokimi stro£ki in obse/nimi ukrepi na+rtovanja.

Pri opredeljevanju obmo+ij so bili uporabljeni podatki o lokalnih zna+ilnostih, ki so jih v razgovorih navedli strokovnjaki zavarovanih obmo+ij, kot tudi £tevilne druge informacije (npr. podatki o /i+nicah) iz topografskih preglednih kart. Poleg tega so bila upo£tevana obmo+ja NATURA 2000, ki so jih dr/ave prijavile EU, vklju+ena pa so bila tudi na+rtovana zavarovana obmo+ja, in sicer tam, kjer so bili na razpolago podatki. V razpolo/ljivem +asovnem okviru pregleda obmo+ij na kraju samem, izlo+enih kot najugodnej£a, ni bilo mogo+e opraviti. Gre torej izrecno za obmo+ja, ki so bila za potencialno pomembne cone izbrana na podlagi na£tetih meril. O konkretnem izvajanju ukrepov in izlo+itvi koridorjev bo zato treba opraviti raziskavo neposredno na mestu samem in pri tem zagotoviti ustrezno znanstveno podporo. Na podlagi pridobljenih podatkov so bile za pripravo zasnove in vzpostavitev ekolo£kega omre/ja zavarovanih obmo+ij v Alpah izdelane tudi temeljne smernice in podane spodbude za uskladitev in poenotenje tako obstoje+ih ukrepov in programov kot tudi nacionalnih zasnov omre/ij ter za posebno prilagoditev teh strategij razmeram gorskih obmo+ij.

Shema 6: Metodi+na nadgradnja £tudije

Alpski signali 3

Kazalci

2 Kazalci 2.1 Zakaj kazalci? Da bi ovrednotili dejanski polo/aj na obmo+ju Alp in ocenili, kak£ne so pravzaprav mo/nosti za povezovanje posameznih habitatov, je bil oblikovan seznam kazalcev, s pomo+jo katerih je mogo+e analizirana obmo+ja oceniti z vidika njihove primernosti za morebitne elemente mre/e (vzpostavitev koridorjev, izvajanje ukrepov). Poleg tega kazalci omogo+ajo primerjavo posameznih obmo+ij kot tudi primerjavo, ki presega dolo+eno +asovno obdobje.

2.2 Predstavitev in ocena kazalcev Razpolo/ljivost podatkov: 1 2 3 0

dobra srednja slaba ni podatkov

* Kazalec Delovne skupine Alpske konvencije za cilje kakovosti okolja, specifi+ne za gorska obmo+ja: (1) stati+ni kazalec (2) dinami+ni kazalec (1-2) uporablja se kot stati+ni in dinami+ni kazalec nden

Kazalci, ki so bili uporabljeni v raziskavi, so v krepkem tisku.

Poleg kazalcev, katerih definicija je bila izdelana posebej za pri+ujo+o raziskavo, vsebuje seznam tudi tiste kazalce, ki jih je /e izdelala Delovna skupina Alpske konvencije za cilje kakovosti okolja, specifi+ne za gorska obmo+ja. Zaradi dokon+nega oblikovanja seznama kazalcev, pomembnih za raziskavo, so bili posamezni kazalci predmet razprav in analize. Pri izboru kazalcev je bila poleg vsebinskih meril upo£tevana tudi razpolo/ljivost podatkov. Zaradi poenostavitve dela se kazalci delijo na dinami+ne in stati+ne kazalce. Naloga stati+nih kazalcev je opredeliti kakovost „osrednjih obmo+ij“ ali orientacijskih to+k, tj. stati+nih elementov v mre/i. Na podlagi dinami+nih kazalcev pa je mogo+e ugotoviti, ali lahko dolo+eno obmo+je oz. zemlji£+e prevzame vlogo koridorja ali povezovalnega elementa kot dinami+ne komponente mre/e.

Izbrani kazalci so bili poslani Delovni skupini za cilje kakovosti okolja, specifi+ne za gorska obmo+ja.

Slika 8: Pokazatelj gostote naseljenosti

Alpski signali 3

Tema

Povr£ina zavarovanega obmo+ja (1) Povr£ina (ha) zavarovanega obmo+ja glede na varstveno kategorijo Enota: £tevilo , ha NUTS 1

NUTS 0

Na podlagi £tevila +ezmejnih zavarovanih obmo+ij je mogo+e opredeliti prizadevanja za +ezmejno delovanje na naravovarstvenem podro+ju.Poleg tega so ta obmo+ja pomembna sti+i£+a mre/e, ki med seboj povezujejo nacionalne sisteme omre/ij.

Povr£ina zavarovanih obmo+ij daje podatke o tem, ali je zavarovano obmo+je primerno, da postane osrednje obmo+je mre/e. Obmo+ja ve+jih povr£in lahko zagotavljajo u+inkovitej£e varstvo pred zunanjimi vplivi.

NUTS 3

Na podlagi gostote zavarovanih obmo+ij je mogo+e opredeliti obseg povr£ine, ki je /e zavarovana (povr£ina osrednjih obmo+ij znotraj mre/e)

Gostota zavarovanih obmo+ij (1/2) Dele/ zavarovanih obmo+ij v strukturi celotne povr£ine referen+nega obmo+ja glede na razli+ne tipe zavarovanih obmo+ij Enota: % *

=ezmejna zavarovana obmo+ja (1) @tevilo in povr£ina +ezmejnih zavarovanih obmo+ij ter dol/ina skupne meje Enota: £tevilo, ha, km *

Prostorska referen+na raven

Utemeljitev

Predlog kazalca

Preglednica 3: Kazalci

Zavarovana obmo+ja

34 Podatkovna baza Alpske mre/e

Podatkovna baza Alpske mre/e

Podatkovna baza Alpske mre/e; upravnih organov, pristojnih za okolje; organov, pristojnih za varstvo narave

Potencialni vir podatkov

Ocena razpolo/ljivosti podatkov

Letno ob aktualizaciji karte Alpske mre/e

Pogostnost zbiranja podatkov

Zavarovana obmo+ja pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti na obmo+ju Alp. Kolik£en je ta prispevek, je v veliki meri odvisno od prostorske izoblikovanosti (velikost, oblika, zemljepisna lega). Poleg tega je dejstvo, da se je zaradi neposrednega stika, a tudi zaradi manj pomembnih u+inkov, vpliv +loveka bistveno zmanj£al in da ima narava na voljo ve+ t.i. mirnih obmo+ij/ pribe/ali£+ (refugijev). Skupaj s podatki o varstvenem statusu je na podlagi te vrednosti mogo+e oceniti stanje rastlinskih in /ivalskih vrst.

Daje podatke o varstvenih prizadevanjih na +ezmejni ravni, vendar je treba paziti, ali konkretno sodelovanje /e obstaja in na katerih podro+jih se izvaja. To je treba pojasniti po posameznih prizadetih obmo+jih. Na splo£no pa je seveda mogo+e opozoriti na pomen, ki ga imajo tovrstna obmo+ja za +ezmejno izmenjavo.

Za opis obstoje+ega stanja osrednjih obmo+ij znotraj mre/e so podatki lahko dostopni in imajo veliko sporo+ilnost.

Uporabnost za raziskavo

Tema

Zavarovana obmo+ja

Podatkovna baza/GIS Alpske mre/e

Uprave zavarovanih obmo+ij

Razdalja daje podatke o morebitni povezavi dveh zavarovanih obmo+ij. Seveda se tu upo£teva tudi kakovost povr£ine, ki jo je treba premostiti.

Dokazuje, da so posamezni upravni organi prepoznali in upo£tevali pomen sodelovanja med zavarovanimi obmo+ji, in ponazarja njihovo pripravljenost postati del omre/ja.

Na+rt upravljanja (2) Podroben na+rt upravljanja zavarovanega obmo+ja, ki opredeljuje sodelovanje s sosednjimi in oddaljenimi zavarovanimi obmo+ji Zavarovano obmo+je

Podatkovna baza Alpske mre/e

Razdalja med zavarovanimi obmo+ji (2) Razdalja oddaljenosti (v km) med sosednjima zavarovanima obmo+jema Enota: km

Zavarovano obmo+je

Na podlagi lege zavarovanega obmo+ja je mogo+e oceniti ev. koridorje in povezave (dolinska ali gorska lega).

Potencialni vir podatkov

Lega zavarovanega obmo+ja (1) Najvi£ja-najni/ja to+ka zavarovanega obmo+jaEnota: meter nadmorske vi£ine

Prostorska referen+na raven

Utemeljitev

Predlog kazalca

Ocena razpolo/ljivosti podatkov

Letno ob aktualizaciji podatkovne baze Alpske mre/e

Letno ob aktualizaciji karte Alpske mre/e

Letno ob aktualizaciji karte in podatkovne baze Alpske mre/e

Pogostnost zbiranja podatkov

Koliko prispevajo zavarovana obmo+ja k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Alpah, je v veliki meri odvisno od varstvenih vsebin in pravnih predpisov ter njihovega izvajanja (upravljanje). Posamezne uprave so bile zapro£ene za posredovanje ustreznih podatkov.

Geografska bli/ina je eno najpomembnej£ih meril za uspe£no povezovanje zavarovanih obmo+ij. S pomo+jo GIS je to vrednost mogo+e preprosto izra+unati, hitro se lahko ocenijo potencialni povezovalni elementi. Vsekakor je odlo+ilna kakovost vmesnih zemlji£+.

Lahko sklepamo o morebitnih obstoje+ih habitatih in s tem povezanih /ivljenjskih zdru/bah. Pogosto so zavarovana obmo+ja omejena na vi£je, neproduktivne lege, zato je njihova vloga v mre/i omejena.

Uporabnost za raziskavo

Kazalci

Alpski signali 3

Tema

Zavarovana obmo+ja

Alpski signali 3 NUTS 0

Na podlagi omejitve rabe je mogo+e dobiti podatke o /ivljenjskih razmerah rastlinskih in /ivalskih vrst znotraj zavarovanega obmo+ja ter o politiki upravljanja zavarovanega obmo+ja. Pri analizi je treba upo£tevati coniranje posameznih zavarovanih obmo+ij in opredelitev kategorij posameznih omejitev.

NUTS 3

Prostorska referen+na raven

Utemeljitev

Porazdelitev habitatov (2)2 prikaz porazdelitve Omogo+a opis med seboj posameznih habitatov povezanih (celovitih) (sonaravni/naravni habitati habitatov, morebitnega oz. redkej£i biotopi) na pojavljanja vrst in obmo+ju potencialnih habitatov za Enota: ha, % povr£ine dolo+ene vrste. referen+nega obmo+ja *

Enota: % *

Omejitve rabe znotraj zavarovanega obmo+ja (1/2) Dele/ povr£ine zavarovanega obmo+ja, za katerega so bile odrejene omejitve rabei

Predlog kazalca

CORINE Land Cover; CORINE Biotopes; kartiranje biotopov; upravni organi, pristojni za varstvo narave in okolje; uprava na ravni okraja

Uprave zavarovanih obmo+ij

Potencialni vir podatkov

Ocena razpolo/ljivosti podatkov

Letno ob aktualizaciji podatkovne baze Alpske mre/e

Pogostnost zbiranja podatkov

Dobra osnova pri izdelavi lokalnih projektov (ugotavljanje kakovosti obmo+ja), ki pa je zaradi stro£kov ni mogo+e upo£tevati v okviru pri+ujo+e raziskave. Pomembna tudi kot osnova pri ustanavljanju oz. dolo+anju novih zavarovanih obmo+ij.

Posamezne uprave so bile zapro£ene za posredovanje ustreznih podatkov. Na podlagi teh podatkov je bilo mogo+e oceniti kakovost zavarovanega obmo+ja kot osrednjega obmo+ja omre/ja.

Uporabnost za raziskavo

Pri porazdelitvi habitatov je treba razlikovati med dvema primeroma: - porazdelitev habitatov po programu CORINE Land Cover na osrednjem obmo+ju daje predvsem podatke o kapacitetah le-tega za sprejemanje razli+nih vrst; - porazdelitev habitatov zunaj zavarovanih obmo+ij daje podatke o morebitnih obmo+jih raz£irjenosti okrog zavarovanih obmo+ij in omogo+a definicijo prostora, ki je na razpolago za biolo£ki kontinuum znotraj omre/ja.

Biolo£ki kazalci

Tema

Biolo£ki kazalci

Podati je mogo+e opis obstoje+ih vrst. S pomo+jo biolo£kega opisa vrst in dodatnih informacij, npr. rde+i seznami, je mogo+e oceniti nujnost izvajanja intenzivnej£ih ukrepov povezovanja.

Porazdelitev vrst (2) Prikaz £tevila in porazdelitve posameznih rastlinskih in /ivalskih vrst na povr£ini obmo+ja Enota: £tevilo, % povr£ine referen+nega obmo+ja

Pestrost vrst na povr£ino obmo+ja (1/2) @tevilo vrst na povr£ino obmo+ja vzor+enja v velikosti 1km2 Enota:£tevilo *

Biotska raznovrstnost Kakovost obmo+ja

Izvajanje monitoringa za povr£ine habitatnih tipov, Raz£irjenost habitatnih povezava z omre/jem tipov iz direktive o habitatih (FFH) (2) NATURA 2000. Kot Povr£ina in dele/ varovana obmo+ja z habitatnih tipov na podlagi izdelanimi na+rti upravljanja direktive o habitatih (FFH) gre za pomembne v strukturi celotne povr£ine povezovalne elemente med obmo+ja zavarovanimi obmo+ji v Enota:ha, % * vlogi koridorjev in biotopov stopnih kamnov.

Utemeljitev

Predlog kazalca

NUTS 3

NUTS 0, 3

Prostorska referen+na raven

Spremljanje stanja (monitoring) biotske raznovrstnosti, raziskave; prednostna obmo+ja WWF za ohranitev narave

Ocena razpolo/ljivosti podatkov

Nacionalni seznami NATURA 2000

Nacionalni ali drugi popisi rastlinskih in /ivalskih vrst; rde+i seznami pri upravnih organih, pristojnih za okolje

Potencialni vir podatkov

Pogostnost zbiranja podatkov

Zavarovana obmo+ja NATURA 2000 so bila v omre/ju upo£tevana kot pentlje.

Dobra osnova za izdelavo lokalnih projektov, ki pa je zaradi stro£kov ni mogo+e upo£tevati v okviru pri+ujo+e raziskave.

Uporabnost za raziskavo

Kazalci

Alpski signali 3

Tema

dostopnost/javna infrastruktura

Enota: £t. prebiv.-km2

Gostota poselitve daje podatke o stopnji komunalne opremljenosti dolo+enega obmo+ja. Tako je mogo+e npr. dolo+iti, v kolik£ni meri lahko doline u+inkujejo kot bariere.

Okvirni podatki o prebivalstvu so pomembne osnovne vrednosti za izra+un drugih vrednosti, ki se nana£ajo na okolje, in socialnoekonomskih vrednosti; dajejo podatke o kakovosti posameznih obmo+ij kot koridorjev.

Struktura prebivalstva z naslednjimi okvirnimi podatki (2): - Bevölkerungszahl - £tevilo prebivalstva - gostota prebivalstva glede na povr£ino ob+ine - stopnja naravne rasti - stopnja rasti, odvisna od mobilnosti ( pri- oz. odseljevanje) Enota: £tevilo oz. % *

Gostota poselitve (1/2) @tevilo prebivalcev na km2 in porazdelitev prebivalstva na obmo+ju

Utemeljitev

Predlog kazalca

NUTS 3

NUTS 5

Prostorska referen+na raven

Statisti+ni uradi

tatisti+ni podatki

Potencialni vir podatkov

Ocena razpolo/ljivosti podatkov Pogostnost zbiranja podatkov

Ustreznih podatkov za celotno obmo+je ni bilo na voljo. Pribli/no oceno poselitve posameznih obmo+ij pa je bilo vendarle mogo+e opraviti na podlagi razvoja prebivalstva, kot ga opisuje BÄTZING (2003). Seveda redko poseljena obmo+ja £e ne pomenijo, da so tu pogoji za koridorje ugodni, saj gre lahko tudi za zemlji£+a, ki so v intenzivni kmetijski rabi, ali za prometnice. Vsekakor pa je gostota poselitve dobra referenca.

Gostota prebivalstva v predelih, ki so opredeljeni za povezovalne pasove med zavarovanimi obmo+ji, je pomembna za oceno kakovosti teh zemlji£+ kot koridorjev. &al podatkov v ustrezni obliki ni bilo na voljo za celotno obmo+je.

Uporabnost za raziskavo

Enota: km-100 km2 *

Gostota /elezni£kega omre/ja (2)4 Gostota /elezni£kega omre/ja (km-100 km2) po kategorijah vlakov

Na podlagi gostote /elezni£kega omre/ja je mogo+e oceniti kakovost dostopnosti obmo+ja in s tem prehodnosti za selitvene /ivalske in rastlinske vrste. NUTS 3

NUTS 3

Na podlagi gostote cestnega omre/ja je mogo+e oceniti kakovost dostopnosti obmo+ja in s tem prehodnosti za selitvene /ivalske in rastlinske vrste.

Gostota cestnega omre/ja (2)3 Gostota (km-100 km2) cestnega omre/ja po kategorijah cest Enota: km-100 km2 *

&elezni£ka podjetja; upravni organi, pristojni za promet

Uprava za ceste

Potencialni vir podatkov

Ocena razpolo/ljivosti podatkov Pogostnost zbiranja podatkov

&elezni£ko omre/je v Alpah se je upo£tevalo kot kazalec razdrobljenosti dolo+enih pasov, vendar ni bilo na razpolago podatkov o izrabi zmogljivosti in o kategorijah vlakov na posameznih progah.

Kakovost dostopnosti in obremenitve dolo+enih pasov oz. con zaradi prometa sta bila raziskana na podlagi podatkov o kategorijah cest (avtocest), dr/avne in regionalne ceste). Ker so ceste ena od poglavitnih ovir, je ta podatek zelo pomemben. Poleg tega je treba upo£tevati, ali gre za ograjene ceste in stranske u+inke cest na okolico.

Uporabnost za raziskavo

3 Pri analizi gostote cestnega omre/ja je treba razlikovati med dvema primeroma: - £tevilo daje podatke o dostopnosti prizadetih obmo+ij. To obsega bolj ali manj redne in mote+e +lovekove dejavnosti, katerih posledica so smrtne nezgode in stalno upadanje £tevila populacij /ivalskih in rastlinskih vrst; - izbira omre/ja za promet te/kih tovornih vozil, ki povzro+a nepremagljive ovire (mo+ni prometni tokovi, varovalne ograje in zidovi) in s tem razdrobljenost prostora, ki je neodvisna od gostote omre/ja. 4 4 Pri analizi gostote /elezni£kega omre/ja je treba razlikovati med dvema primeroma: - na razdrobljenost prostora vplivajo te/ki tovorni promet na daljinskih /elezni£kih povezavah in /elezni£ke povezave visokih hitrosti; - po+asnej£i promet na kratkih razdaljah predstavlja tudi os raz£irjenosti za /ivalske in rastlinske vrste .

Dostopnost/javna infrastruktura

Tema

Prostorska referen+na raven

Utemeljitev

Predlog kazalca

Kazalci

Alpski signali 3

Tema

Dostopnost/javna infrastruktura

Alpski signali 3

Raba tal

Gostota ograd (2) Dol/ina ograd okrog pa£nikov, zaradi £ varstva cest itd. Enota: teko+i km

Na podlagi gostote ograd je mogo+e opredeliti stopnjo razdrobljenosti krajine. NUTS 3

NUTS 3

Na podlagi odstotkovnega Vrste rabe tal (2) dele/a, zna+ilnega za Dele/ posamezne vrste posamezno vrsto rabe tal, rabe tal (poselitev, kmetijstvo, gozdarstvo itd.) je mogo+e oceniti, ali je obmo+je primerno za v strukturi celotne povr£ine koridor ali povezovalni referen+nega obmo+ja element. Enota: %

Prostorska referen+na raven

NUTS 3

Utemeljitev

Neurbanizirana obmo+ja z malo prometa (2) @tevilo in povr£ina neurbaniziranih obmo+ij z malo prometa in s povr£ino, ki je ve+ja od 25 km2 in se Pribli/no je mogo+e nana£a na prostor trajne sklepati o kakovosti poselitve (neurbanizirana podobe krajine in o tem, obmo+ja z malo prometa ali je obmo+je primerno za so obmo+ja, ki jih ne koridor. razmejujejo ceste, po katerih se na dan prepelje povpre+no 1000 vozil, ali dvotirne /elezni£ke proge) Enota: £tevilo-km2 *

Predlog kazalca

Statisti+ni uradi

Lastne raziskave

Potencialni vir podatkov

Ocena razpolo/ljivosti podatkov Pogostnost zbiranja podatkov

Kazalec velike sporo+ilnosti, /al podatki v zvezi s tem ne obstajajo.

S pomo+jo evropskega sistema CORINE Landcover je mogo+e hitro oceniti rabo tal; podatki so sorazmerno lahko dostopni.

Lastna ocena na podlagi kartnih podatkov, pomemben parameter za dolo+itev morebitnih povezovalnih elementov.

Uporabnost za raziskavo

Tema

Raba tal

Razdrobljenost struktur, dol/ina robov (2) Dol/ina robov pri mejah rabe tal in razdrobljene strukture Enota: teko+i km *

Gostota /ive meje (2) Povr£ina /ive meje na referen+no obmo+je Enota: teko+i km

Hidrografsko omre/je (2) Dol/ina hidrografskega omre/ja glede na celotno povr£ino referen+nega obmo+ja Enota: km-100 km2

NUTS 3

&iva meja imajo lahko vlogo vodilnih linij ali prvin omre/ja. Na podlagi gostote je mogo+e oceniti, ali je obmo+je primerno za povezovalni element.

Na podlagi analize dol/ine robov je mogo+e sklepati o razdrobljenosti krajine in o tem, ali je primerna za povezovalni element.

NUTS 3

Prostorska referen+na raven

Na podlagi konfiguracije vodnih zemlji£+ je mogo+e oceniti mo/nosti za povezovanje, a tudi za morebitne ovire.

Utemeljitev

Ta kazalec je pomemben le za obmo+ja, ki le/ijo izpod 1000 metrov n.v.

Kmetijstvo

Predlog kazalca

Upravni organi, pristojni za okolje; upravni organi, pristojni za kmetijstvo; lastne raziskave

Upravni organi, pristojni za vodno gospodarstvo

Potencialni vir podatkov

Ocena razpolo/ljivosti podatkov Pogostnost zbiranja podatkov

Kakovosten kazalec, na podlagi katerega je mogo+e opisati strukturo krajine, vendar pa so te raziskave povezane z visokimi stro£ki, ustreznih raziskav ni.

Kazalec je bil upo£tevan, vendar brez podrobnej£ih navedb glede naravne ohranjenosti rek in potokov, gradbenih posegov, njihove £irine in drugih lastnosti. Ne predstavlja le ovire, ampak lahko tudi usmerja (npr. za ptice ali dvo/ivke).

Uporabnost za raziskavo

Kazalci

Alpski signali 3

Tema

Kmetijstvo

Alpski signali 3

Politika

Oceniti je mogo+e kakovost dolo+enega obmo+ja v funkciji Omejitve rabe v ob+inah koridorja. Poleg tega zunaj zavarovanih obmo+ij (2) tovrstna ureditev ka/e, da @tevilo omejitev rabe v pripravljenost za re£evanje ob+inah, pri +emer je cilj tovrstnih vpra£anj na omejitve varstvo biotopov, lokalni ravni obstaja, zato /ivalskih in rastlinskih vrst je pri+akovati (selektivno za prosti +as in nadpovpre+no rekreativni promet) * pripravljenost lokalnih skupnosti za sodelovanje pri projektih povezovanja. NUTS 3 do 5

NUTS 2

Okoljski prora+un (2) Sredstva, uporabljena za izvajanje okolje-varstvenih ukrepov glede na upravno enoto Enota: €

Na podlagi vi£ine prora+unskih sredstev, namenjenih za varstvo okolja, je mogo+e oceniti mo/nosti za u+inkovito izvajanje ukrepov povezovanja.

Prostorska referen+na raven

NUTS 3

Utemeljitev

Intenzivnost kmetijskegozdarske rabe (2) Na podlagi podatkov o Dele/ ekstenzivne/intenzivne dele/u posamezne vrste rabe zemlji£+ v celotni rabe v celotni strukturi strukturi zemlji£+, ki so v zemlji£+ je mogo+e oceniti kmetijski/gozdarski rabi. morebitno primernost Dele/ zemlji£+, kjer se zemlji£+a za povezovalni izvajajo programi element ter izvajanje pospe£evanja, ali zemlji£+, ki programov in ukrepov na so certificirana. zemlji£+u. Enota: %

Predlog kazalca

Ob+inske uprave; oddelki, pristojni za varstvo narave

Upravni organi, pristojni za okolje

Upravni organi, pristojni za okolje; upravni organi, pristojni za kmetijstvo

Potencialni vir podatkov

Ocena razpolo/ljivosti podatkov

Letni prora+un

Pogostnost zbiranja podatkov

Velikega pomena za analizo krajevnih razmer in zasnovo projektov povezovanja, ki so prilagojeni krajevnim razmeram, vendar bi bili stro£ki raziskovanja v okviru pri+ujo+e raziskave preveliki.

Za potrebe na£e raziskave sporo+ilnost kazalca ne zadostuje, saj ne gre samo za £tevilo zemlji£+, ki so vklju+ena v programe in kjer se izvajajo ukrepi, temve+ zlasti za njihovo prostorsko porazdelitev.

Porazdelitev zemlji£+, katerih gospodarjenje je v skladu z ekolo£kimi merili ali katerih obdelovanje je v skladu s tradicionalnimi ekstenzivnimi ali sonaravnimi metodami; natan+nih podatkov /al ni na voljo.

Uporabnost za raziskavo

Tema

Politika

=ezmejne pobude za spremljanje in nadzorovanje stanja okolja (1/2) @tevilo programov spremljanja stanja okolja na +ezmejni ravni glede na cilje, izbor parametrov, metod zbiranja, analize podatkov in poro+anja Enota: £tevilo *

Obseg povr£ine zemlji£+a in sredstva za izvajanje ukrepov renaturacije in rekultivacije (2) Enota: €, ha *

Predlog kazalca

NUTS 3

Povr£ina zemlji£+, namenjenih izvajanju ukrepov renaturacije in rekultivacije, so lahko pomembni povezovalni elementi znotraj mre/e. Pogoj za to je, da so izbrana in na+rtovana v skladu z ustreznimi merili.

NUTS 0, 1

Prostorska referen+na raven

Utemeljitev

Ministrstva, pristojna za raziskovalno dejavnost; upravni organi, pristojni za okolje

Upravni organi v okro/jih in okrajih, pristojni za izdajo dovoljenj; organi in slu/be, pristojni za za varstvo narave

Potencialni vir podatkov

Ocena razpolo/ljivosti podatkov Pogostnost zbiranja podatkov

Za lokalne projekte pomembne informacije, vendar v okviru pri+ujo+e raziskavi preve+ delovno intenzivne in preve+ lokalno obarvane.

Uporabnost za raziskavo

Kazalci

Alpski signali 3

Zemljevid 3: ViÂŁinske stopnje zavarovanih obmo+ij v Alpah

Alpski signali 3

Kazalci

Zemljevid 4: Relief alpskega loka in zavarovanih obmo+ij v Alpah

Alpski signali 3

3 =ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi Predmet raziskave so bila zavarovana obmo+ja v Alpah, razdeljena po posameznih kategorijah. Od 350 alpskih zavarovanih obmo+ij, ki sestavljajo mre/o alpskih zavarovanih obmo+ij in katerih povr£ina presega 100 ha, so bila zaradi njihovega posebnega pomena, ki ga imajo za ekolo£ko omre/je v Alpah, izbrana +ezmejna zavarovana obmo+ja. Razvidna so iz spodnje preglednice. Obmo+ja so sti+i£+a med posameznimi dr/avami, ki so pogodbenice Alpske konvencije, in mostovi, ki ustvarjajo +ezmejne povezave od ene dr/ave do druge in s tem od enega varstvenega sistema do drugega. Kot prostor izmenjave in gonilna sila +ezmejnega in mednarodnega sodelovanja si zato zaslu/ijo posebno pozornost. Dinamika dogajanja in skupno delovanje, ki sta se razvila pri tem, sta lahko za vzgled drugim obmo+jem, pridobljene izku£nje pa se lahko posredujejo drugim nacionalnim zavarovanim obmo+jem.

&ivali in rastline pri svojih selitvah oz. £irjenju ne upo£tevajo administrativnih meja. =ezmejno sodelovanje je zato za uspe£no varovanje biotske raznovrstnosti nujno potrebno. Zaradi velikih razlik, ki pri varstvenih dolo+bah obstajajo ne le med posameznimi dr/avami, ampak tudi med razli+nimi administrativnimi enotami znotraj samih dr/av, in zaradi pomanjkljive komunikacije in obve£+enosti je bila v pri+ujo+i raziskavi opravljena analiza velikih medsebojno povezanih kompleksov znotraj posameznih dr/av, £e zlasti tam, kjer je treba premagati notranje meje med zveznimi de/elami, kantoni, regijami ali departmaji. Predmet raziskave so bili sodelovanje ter povezave, ki obstajajo na teh ravneh. V nadaljevanju so navedeni izbrani kompleksi, ki so zdru/eni po posameznih kompleksih in natan+neje opisani.

Liechtenstein razpolaga s £tevilnimi manj£imi zavarovanimi obmo+ji in enim zavarovanim obmo+jem v velikosti 100 ha, to je Naravni rezervat Ruggeller Ried. Podobno kot v @vici velja v Liechtensteinu koncept za povezovanje dragocenih biotopov in ekolo£kih ravnote/nih povr£in v kmetijstvu. Na na£em seznamu naravnega rezervata v Liechtensteinu ne navajamo, ker skupaj z drugimi velikimi zavarovanimi obmo+ji ne tvori zdru/enja zavarovanih obmo+ij v na£em smislu. Zavarovana obmo+ja in povr£ina kne/evine Liechtenstein igrajo pomembno vlogo, posebej zaradi centralne lege de/ele med Vzhodnimi in Osrednjimi/ Zahodnimi Alpami, lahko pa si jih predstavljamo tudi kot migracijski prostor (na primer za jelenjad) v ekolo£ki mre/i alpskih zavarovanih obmo+ij.

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

3.1 =ezmejna zavarovana obmo+ja Trenutno obstajajo v Alpah razli+ni +ezmejni kompleksi zavarovanih obmo+ij.

Preglednica 4: Veliki +ezmejni kompleksi Veliki +ezmejni kompleksi

Skupna povr£ina

Narodni park Gran Paradiso (I) – Narodni park Vanoise (F) – Naravni rezervat: Baillettaz (F), La Grande Sassiere (F), Plan de Tueda (F), Hauts de Villaroger (F), Tignes – Champagny (F)

272 541 ha

Naravni park Rieserferner-Ahrn (I) – Naravni park Zillertaler Hauptkamm (A) – Naravni rezervat Valsertal (A) Narodni park Hohe Tauern (A) – Naravni rezervat: Kleinfragant (A), Wurten West (A), Bretterlich (A), Inneres Pöllatal (A), Paarseen-Schuhflicker-Heukareck (A), Zeller See (A), Sieben-Möser-Gerlosplatte (A), RotmoosKäfertal (A) – Posebena zas+ita Piffkar (A) – Narodni park Nockberge (A)

265 827 ha

Narodni park Schweizerischer Nationalpark (CH) – Narodni park Stilfserjoch (I) – Naravni park Adamello (I) Naravni park Adamello Brenta (I)

264 720 ha

Narodni park Mercantour (F) – Naravni park Alpi Marittime (I) – Naravni park Alta Valle Pesio e Tanaro (I) Naravni rezervat Bosco e dei Laghi di Palanfre (I)

250 275 ha

Naravni park Prealpi Giulie (I) – Narodni park-Biosferni rezervat Triglav (SI)

205 125 ha

Naravni park Texelgruppe (I) – mirno obmo+je Ötztaler Alpen (A) – mirno obmo+je Stubaier Alpen (A) Biosferni rezervat Gurgler Kamm (A) – mirno obmo+je Kalkkögel (A)

117 390 ha

Alpenpark Karwendel (A) – Naravni rezervat Karwendel-Karwendelvorgebirge (D) – mirno obmo+je Eppzirl (A) Naravni rezervat Riedboden (D) – Naravni rezervat Arnspitze (D) – mirno obmo+je Achental-West (A)

93 086 ha

Regijski park Queyras (F) – Naravni rezervat Fascia fluviale del Po (I)

68 110 ha

Narodni park Berchtesgaden (D) – Naravni rezervat Kalkhochalpen (A) – Naravni rezervat Tennengebirge (A)

53 057 ha

Preglednica 5: Manj£i +ezmejni kompleksi Skupna povr£ina

Skupna povr£ina

Naravni rezervat Vilsapsee (A) – Naravni rezervat Allgäuer Hochalpen (D)

22 553 ha

Naravni rezervat Binntal (CH) – Naravni park Alpe Veglia e Alpe Devero (I)

15 820 ha

Naravni rezervat Vellacher Kotschna (A) – Regijski park Logarska Dolina (SI)

3 278 ha

Alpski signali 3

3.2 Kompleksi nacionalnih zavarovanih obmo+ij V alpskih dr/avah obstaja vrsta med seboj povezanih zavarovanih obmo+ij, ki jih sestavljata dve ali ve+ obmo+ij s pogosto razli+nim varstvenim statusom.

Preglednica 6: Kompleksi nacionalnih

642 212 ha

Regijski park Vercors – Regijski park Chartreuse – Regijski park Massif des Bauges – Naravni rezervat Hauts de Chartreuse – Naravni rezervat Hauts Plateaux du Vercors

325 242 ha

Naravni rezervat: Passy, Sixt Passy, Carlaveyron, Aiguilles Rouges, Vallons de Berard, Contamines-Montjoie

20 838 ha

Biosferni rezervat Entlebuch – Naravni rezervat: Schrattenflue, Rormettlen, Blattigraben, Schwarzenegg-Steinetli, Laubersmadghack-Bärsel, Napf, Rotmoos, Schöriz, Hohgant-Seefeld, Moor zwischen Lombachalp und Teufen, Moor bei Lombachalp, Hintere und Vordere Nollen, Moor zwischen Mirreneg und Ällgäu

44 509 ha

Naravni rezervat: Arnaulaz-Tour d’Aï, Le Larzey, La Pierreuse, Le Vanil Noir, Engstligenfälle, Gelten-Iffigen, Spillgerten

15 062 ha

Naravni park Alta Valsesia e Val Mastallone

112 860 ha

Narodni park Dolomiti Bellunesi – 8 Naravni rezervat: Piazza del Diavolo, Piani Eterni-ErreraValle Falcina, Monti Del sole, Schiara Occidentale, Monte Pavione, Valle Scura, Valle Imperina, Vette Feltrine – Regijski park Dolomiti Friulane – Naravni park Paneveggio-Pale di San Martino

89 213 ha

Naravni park Fanes-Sennes-Prags-Fanes-Sennes-Braies – Naravni park Dolomiti d’Ampezzo – Naravni park Puez-Geizler-Puez-Odle – Naravni rezervat Seikofel-Nemesalpe – Naravni rezervat Somadida Naravni park Sextener Dolomiten-Dolomiti di Sesto - Naravni rezervat Val Tovanella

86 579 ha

Naravni park Alta Valsesia e Val Mastallone

6 511 ha

Naravni park Eisenwurzen – Naravni rezervat Rothwald I, II, III – Narodni park Oberösterreichische Kalkalpen – Naravni park Steierische Eisenwurzen – Narodni park Gesäuse – Naravni rezervat GesäuseEnnstal – Naravni rezervat Teile des Toten Gebirges – Naravni rezervat Wildalpener Salzatal

162 117 ha

Naravni rezervat Grundlsee/Toplitzsee, Loser-Bräuning-Zinken, Totes Gebirge Ostteil, Totes Gebirge Westteil

51 552 ha

Naravni park Sölktäler – Naravni rezervat: Bodensee-Sattelbachtal, Klafferkessel, Krakau-Schröder, Riesachtal in den Schladminger Tauern, Gebiet um den Sölkerpass

39 541 ha

Biosferni rezervat Großes Walsertal – Naravni rezervat Gadental – Naravni rezervat Hohe KugelHoher Freschen-Mellental

19 200 ha

Naravni rezervat Ödensee, Ramsau/ Dachstein, Steirisches Dachsteinplateau, StoderzinkenLechenkogel, Dachstein

9 304 ha

Nem+ija

Narodni park Berchtesgaden – Naravni rezervat Schwarzbach (<100 ha) – Naravni rezervat Aschau

28 076 ha

Unesco biosferno obmo+je Julijske Alpe - Triglavski narodni park

195 723 ha

Italija

@vica

Francija

Biosferni rezervat Mont Ventoux – Biosferni rezervat Luberon – Regijski park Verdon – Posebena zas+ita Sainte-Victoire – Regijski park Luberon – Posebena zas+ita Haute Provence – Narodni park Mercantour

Avstrija

Skupna povr£ina

Slovenija

Kompleksi nacionalnih

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Zemljevid 5: =ezmejna zavarovana obmo+ja v Alpah

Alpski signali 3

Zemljevid 6: Narodni kompleksi zavarovanih obmo+ij

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Zemljevid 7: Zavarovana obmo+ja z veliko povrÂŁino (>1000 ha)

Alpski signali 3

3.3 Opis posameznih obmo+ij in obstoje+ih povezav V nadaljevanju sledijo opisi, v katerih so podrobneje predstavljena zavarovana obmo+ja izbranih kompleksov in povezave, ki obstajajo med njimi.

Le v primeru, da je njegovo delovanje uspe£no, lahko zavarovano obmo+je postane vir in zato+i£+e znotraj vsealpskega omre/ja. Le z ustrezno interno strukturo uprave zavarovanih obmo+ij lahko obmo+ja aktivno prispevajo k procesu prostorskega povezovanja. Kajti eden od temeljnih pogojev za uspe£no izvajanje ukrepov povezovanja, celo na lokalni ravni, je interes za procese in sisteme, ki obstajajo zunaj parkovnih meja in tudi zunaj dr/avnih meja. Zavarovana obmo+ja se morajo videti kot del nadrejenega sistema in prepoznati svoje mesto v sistemu alpskih zavarovanih obmo+ij.

Da bi zavarovana obmo+ja lahko opravljala vlogo osrednje cone znotraj ekolo£kega omre/ja, morajo imeti ne le ustrezen varstveni status in ustrezno veliko povr£ino, temve+ mora zavarovano podro+je tudi uspe£no delovati. Zavedati se torej morajo pomena, ki ga imajo znotraj nacionalnega in mednarodnega ekolo£kega omre/ja, zato mora biti upravljanje usmerjeno v sodelovanje z drugimi zavarovanimi obmo+ji ter z najbli/jo okolico. Poleg vidikov, kot so velikost obmo+ja, vrstna pestrost in porazdelitev habitatov, sta tako pomembna tudi mednarodno

sodelovanje in u+inkovit notranji sistem (npr. podrobno izdelan na+rt upravljanja). Pri tem imajo pomembno vlogo na+rti upravljanja ter dogovori z drugimi zavarovanimi obmo+ji, £iritev dejavnosti na o/jo in £ir£o okolico ter pripravljenost prebivalstva za sodelovanje.

Slika 9: Program Life „Brkati ser“. Primer intenzivnega sodelovanja med zavarovanimi obmo+ji v Alpah.

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

3.3.1 Opis: zavarovanih obmo+ij KOMPLEKS EZMEJNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Narodni park Vanoise, narodni park Gran Paradiso, naravni park Mont Avic NARODNI PARK VANOISE Splošno Lega Ustanovitev Površina

Francija

Regija Rhône-Alpes

1963

Najvišja to ka

3 855 m (La Grande Casse)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju

Departma Savoja 0

Osrednje obmo je: 52 839 ha, vzdrževalno obmo je: 143 637 ha

Najnižja to ka

1 280 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju

30 516

lovekove dejavnosti 3 Planinsko pašništvo (30 do 40 % površine parka). Živinoreja (proizvodnja Beaufort AOC) v Kmetijstvo Tarentaise, ov ereja (deloma nenadzorovana) v Maurienne. 7% odstotkov prebivalstva. Pogosto ve virov dohodka (razvoj kme kega turizma). Zmanjševanje površin gorskih gojenih travnikov (zaraš anje). Ukrepi vzdrževanja s pomo jo CAD. 3 0,8 % površine pokriva gozd. Gozdarstvo Upravljanje gozdov gozdarske službe ONF se predloži direktorju parka. Varstvo ob utljivih delov gozdov v obliki kartiranja biotopov. 3 Prepovedano na osrednjem obmo ju. Lov Dovoljeno na zunanjem obmo ju. Dejavnost vodi lovska zveza ACCA (Associations Communales de Chasse Agréées) ali zasebna Družba za parkljasto divjad in zadnja štiri leta tudi za gozdne kure v skladu z lovskogojitvenimi na rti. Obstajata dva rezervata za divjad (Haute Tarentaise, Mont Cenis). 3 Dovoljen na obmo ju celotnega parka. Dejavnost vodijo ribiška združenja AAPPMA (Associations Ribolov Agréées de Pêche et de Protection du Milieu Aquatique) ali zasebne družbe. Za izpust mladic na osrednjem obmo ju je potrebno dovoljenje. Infrastruktura 3 Gradnja novih objektov na osrednjem obmo ju ni dovoljena, razen tistih, ki so predvideni v prostorskem na rtu. Park podpira obnavljanje tradicionalnih stavb (streha, krita s skodlami...). Park lahko o projektih za gradnjo infrastrukture na zunanjem obmo ju parka poda svoje stališ e. Pomembna prometna os v dolini Maurienne (avtocesta, nacionalna cesta, železnica, prihodnja trasa TGV na progi Lyon-Torino, reka Arc…). Številni visokonapetostni daljnovodi (ogrožajo ujede in ptice selivke). 3 Številna smu iš a ve jega obsega (Les Trois Vallées, Tignes, Val d'Isère, Les Arcs…) in Turizem visokogorskih smu iš (Les Arcs 2000, Val Thorens). Vplivi intenzivnega turizma, npr. pri voda (poraba, zadrževalni bazeni vode za umetno zasneževanje …). Projekti širitve smu iš (npr. med Termignonom in dolino Val Cenis). Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Programi za varstvo kozoroga. Programi za pomo kmetom pri vzdrževanju košenic (CAD, posebni ukrepi).

Programi sodelovanja INTERREG III Francija-Italija " ezmejne migracije kozoroga". Projekt "Emilie".

Inventar mokriš .

Program Life "Brkati ser": monitoring izpuš enih živali.

Specifi ni ukrepi za varstvo flore in favne (primer: postavitev ov jih ograd za varstvo Trifolium saxatile v naravnem rezervatu Hauts de Villarogers, projekt financiranja dezinfekcijskih bazenov za prepre evanje širjenja bolezni pri kozorogih (Drechslera)).

INTERREG IIIB "Habitalp". Izmenjava izkušenj in podatkov z NP Vanoise.

Kartiranje obmo ij za prosto smu anje in raziskave o vplivih na populacijo gamsa. Vzpostavljanje ornitološko pomembnih obmo ij (Points Sensibles Avifaune - PSA), zlasti tam, kjer se pojavljajo problemi zaradi elektri nih vodov in ži nic na smu iš ih.

Alpski signali 3

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

Naravni rezervat TignesChampagny

1963

1108 ha

NP Vanoise

Razdeljen na dva dela (La Sache und La Grande Motte).

Naravni rezervat Grande Sassière

1973

2 256 ha

NP Vanoise

Leži vzdolž državne meje.

Naravni rezervat Plan de Tueda

1990

1 115 ha

NP Vanoise

Leži na zahodu osrednjega obmo ja.

Naravni rezervat Baillettaz

2000

475 ha

NP Vanoise

Leži vzdolž državne meje.

Naravni rezervat Hauts de Villaroger

1991

982 ha

Gozdna uprava ONF

Leži na severu osrednjega obmo ja.

NARODNI PARK GRAN PARADISO Splošno Lega

Italija

Ustanovitev

Površina

Regija Piemonte, Dolina Aoste

1922

Najvišja to ka

4 061 m (Cima del Gran Paradiso)

70 318 ha

Najnižja to ka

800 m

Pokrajina Torino, Aosta Število prebivalcev v obmo ju narodnega parka

300

Število prebivalcev na širšem obmo ju narodnega parka

8 300

lovekove dejavnosti 3 Veliko nazadovanje kmetijstva. Kmetijstvo Živinoreja (Dolina Aoste: krave, Piemont: ovce in koze). Tradicionalna proizvodnja (sir, sladice, vloženo sadje in zelenjava, med, salame, vino). 3 Trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi na celotni površini gozdnih zemljiš v parku. Gozdarstvo Lov

Prepovedan na obmo ju parka, dovoljen le v primeru prevelikega staleža divje svinje. Loviš a ali prosti lovna obmo ju ob i, ki ležijo v parku.

Ribolov Infrastruktura

Ribolov na obmo ju parka prepovedan, v Vallon de Forzo dovoljen. 3 Projekti za razvoj infrastrukture razen na smu iš u Valprato Soana ne obstajajo, vendar se je park že pritožil.

Turizem

3 Turizem im vedno ve ji pomen. Obrtni izdelki iz lesa in bakra.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Raziskava o vplivu živinoreje na gamsjo populacijo. Monitoring populacije kozoroga, volka in risa (migracije).

INTERREG III Francija-Italija " ezmejne migracije kozoroga ". INTERREG IIIB "Habitalp". Izmenjava izkušenj in podatkov z NP Vanoise. Skupne izobraževalne prireditve in programi monitoringa s parkom Mont Avic.

NARAVNI PARK MONT AVIC Splošno Lega Ustanovitev

Površina

Alpski signali 3

Italija

Regija Aosta

Pokrajina Aosta

1989

Najvišja to ka

3 185 m (Mont Glacier)

Število prebivalcev v obmo ju naravnega parka

5 747 ha

Najnižja to ka

1 000 m

Število prebivalcev v širšem obmo ju naravnega parka

22 poleti

1082

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

lovekove dejavnosti 3 Planinsko pašništvo (krave, ovce in koze). Pridelava sira. ebelarstvo. 3 Sonaravno gospodarjenje z gozdovi v varovalnih gozdovih (100 % gozdov v parku). Gozdarstvo Kmetijstvo

Lov

Prepovedan na obmo ju parka. V okolici parka: lovskogojitveni na rt za gamsa, lov druge divjadi je prepovedan.

Ribolov

3 Posebna ureditev ribolova regionalne dovolilnice za jezera in potok Ayasse, prepoved ribolova v potoku Chalamy).

Infrastruktura

3 Manjši pomen prometnega omrežja. 3 Malo množi nega turizma.

Turizem Programi

Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Registriranje EMAS + certifikat ISO 14 001.

INTERREG IIIA "Cogeva Vahsa".

Projekt "Life-Natura" za izvedbo dolo itve obmo ij v okviru projekta NATURA 2000 (raziskava in varstvo mokriš ).

Skupne izobraževalne prireditve in programi monitoringa s parkom Mont Avic.

Varstvo barij. Ponovna vzpostavitev planšarij zaradi ohranjanja visokogorskih planin. rtiranje vrst (parkljasta divjad, svizec, koconoge kure, ede, ribe) na ARC GIS.

POVEZAVE Prostorske povezave Narodni park Vanoise – Narodni park Gran Paradiso Skupna meja je dolga 15 km in sovpada z mejo med Francijo in Italijo. Višina meje: na nadmorski višini od 2950 m do 3350 m; meja ne predstavlja fizi ne prekinitve med obema zavarovanimi obmo jema. Obe osrednji obmo ji sta med seboj povezani, robno obmo je parka Vanoise poteka ob meji. Val Grisenche, ki leži med narodnim parkom Gran Paradiso in robnim obmo jem narodnega parka Vanoise, ni zavarovano obmo je, lahko pa zaradi nizke poselitve in obstoje ega rezervata divjadi Benevolo služi kot ekološki koridor. Narodni park Gran Paradiso – Naravni park Mont Avic Odkar je bil naravni park Mont Avic leta 2003 razširjen, imata parka skupno, 4 km dolgo mejo. Višina meje: na nadmorski višini od približno 2750 m do 3100 m, kjer so tudi ledeniki. To obmo je je že prej služilo kot ekološki koridor med obema obmo jema. Sti no obmo je ni zelo široko, ker na vzhodu meji na smu arsko obmo je Champorcher.

Vsebinske povezave Narodni park Vanoise – Narodni park Gran Paradiso Obe zavarovani obmo ji zelo uspešno sodelujeta na razli nih podro jih kot so izmenjava izkušenj in podatkov, izdelava skupnih programov in ciljev. Narodni park Gran Paradiso – Naravni park Mont Avic Obe obmo ji zelo uspešno sodelujeta in izvajata skupne programe na podro ju dodatnega izobraževanja osebja in štetja divjadi.

Alpski signali 3

KOMPLEKS EZMEJNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Narodni park Hohe Tauern, Narodni park Nockberge, Naravni park Zillertaler Hauptkamm, Naravni park Rieserferner-Ahrn / Vedrette Di Ries Aurina NARODNI PARK HOHE TAUERN Splošno Skupaj Površina

Osrednje obmo je 118 900 ha, vzdrževalno obmo je 59 800 ha

Najvišja to ka

3 797 m (Großglockner)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju narodnega parka

Najnižja to ka

okoli 1 000 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju narodnega parka

okoli 84 000

Salzburg Lega Ustanovitev

Površina

Avstrija

Dežela Salzburg

1983

Najvišja to ka

3 666 m (Großvenediger)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju narodnega parka

Osrednje obmo je 53 900 ha, vzdrževalno obmo je 26 600 ha

Najnižja to ka

okoli 1 000 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju narodnega parka

okoli 60 000

Tirolska Lega Ustanovitev

Površina

Avstrija

Land Tirolska

1991

Najvišja to ka

3 797 m (Großglockner) 3 666 m (Großvenediger)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju narodnega parka

Osrednje obmo je 35 000 ha, vzdrževalno obmo je 26 000 ha

Najnižja to ka

okoli 1 200 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju narodnega parka

okoli 16 000

Koroška Lega Ustanovitev

Površina

Avstrija

Land Koroška

1981

Najvišja to ka

3 797 m (Großglockner)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju narodnega parka

Osrednje obmo je 26 280 ha, vzdrževalno obmo je 10 060 ha

Najnižja to ka

okoli 1 200 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju narodnega parka

okoli 8 000

lovekove dejavnosti 3 Samo v tamponskih conah (60 % površine je namenjeno kmetijstvu): zeleno kmetijstvo. Kmetijstvo Kmetijski ukrepi so prilagojeni glede na posebnost neke dežele in glede na potrebe kmetov. Gozdarstvo

Lov Ribolov

Infrastruktur

Turizem

Alpski signali 3

3 Salzburg: po zakonih narodnega parka. Koroška: gozd trenutno ni v uporabi. Tirolska: delež gozda znaša 5 %. Z lastniki zemljiš so sklenjene pogodbe za zavarovanje naravestroge ureditve, da se izvaja naravi prijazno gozdarstvo. Poseben oddelek "Naravni gozd" je v naravnem parku pristojen za ta vprašanja. 3 V jedrnem predelu se sklenjujejo pogodbe z lastniki zemljiš , da se lov nato lahko izvaja v sozvo ju z eti nimi na eli naravnega parka. Gradbeni ukrepi so v jedrnem delu prepovedani. 3 Salzburg: obstajajo reke, v katerih zaradi sklenjenih posebnih pogodb trenutno ni rib. Druga e je ribolov dovoljen. Koroška: ni omejitev, ker v potokih in jezerih ni rib. Tirolska: privatno upravljanje s strani ribi ev. 3 Dovoljeni so le gradbeni ukrepi v zvezi s kmetijstvom. V zunanji coni je potrebno za postavitev ali namestitev gradbenih naprav in za novogradnjo stavb pridobiti dovoljenje. Pristojni organ je okrajno glavarstvo. 3 Pohodne poti, plezalne stene, u ne poti.

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Program za vzpodbujanje kmetijstva (vzpodbujanje ekološkega kmetijstva, pogodbe za varstvo narave), ki je financiran iz fonda naravnega parka. Vsaka dežela prilagodi ta orodja glede na svoje danosti.

Programi sodelovanja NP Hohe Tauern – NP Berchtesgaden – Švicarski NP: številni projekti, predvsem na podro ju raziskav NP.

Ponovna naselitev brkatega sera.

Partnerstvo NP Hohe Tauern – NP Les Ecrins – NP Triglav. Izvajajo se skupni projekti: zaš ita in menedžment zavarovanih obmo ij v Alpah, razvoj trajnostnega turizma, ohranitev biotske raznovrstnosti v okviru obdelovanja gorskih površin in gozdov, informiranje in izobraževanje lokalnega prebivalstva. Izmenjava osebja, te aji nadaljnega izobraževanja in jezikovni te aji.

Sodelovanje z naravnim parkom Rieserferner-Ahrn in naravnim parkom Zillertaler Hauptkamm: skupna objava knjige "Mejne poti“.

NP Hohe Tauern– inštitut narodnega parka v hiši narave v Salzburgu: posledica tesnega sodelovanja iz leta 2000 je pogodbeno partnerstvo.

Monitoring planinskega orla, brkatega sera in poto ne postrvi. Ponovna naselitev poto ne postrvi.

INTERREG IIIA "Aquilalp". INTERREG IIIB "Habitalp". Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

Površina

Upravljavec

1989

710 ha

Urad Koroške deželne vlade

Leži zunaj obmo ja narodnega parka

Naravni rezervat Wurten West

1993

299 ha

Urad Koroške deželne vlade

Leži zunaj obmo ja narodnega parka

Naravni rezervat Bretterlich

1973

224 ha

Urad Koroške deželne vlade

Leži zunaj obmo ja narodnega parka

Naravni rezervat Inneres Pöllatal

1973

3 170 ha

Urad Koroške deželne vlade

Leži zunaj obmo ja narodnega parka

Naravni rezervat Paarseen-SchuhflickerHeukareck

1990

867 ha

Urad Salzburške deželne vlade

Leži zunaj obmo ja narodnega parka

Naravni rezervat Zeller See

1973

202 ha

Urad Salzburške deželne vlade

Leži zunaj obmo ja narodnega parka

Naravni rezervat SiebenMöser-Gerlosplatte

1981

168 ha

Urad Salzburške deželne vlade

Leži zunaj obmo ja narodnega parka

Naravni rezervat Rotmoos-Käfertal

2003

169 ha

Urad Salzburške deželne vlade

Leži zunaj obmo ja narodnega parka

Posebena zaš ita Piffkar

1989

472 ha

Narodni park Hohe Tauern

Naravni rezervat Kleinfragant

Ustanovitev

Leži znotraj obmo ja narodnega parka

Alpski signali 3

NARODNI PARK NOCKBERGE Narodni park Nockberge ni mednarodno priznan narodni park. Zavarovalni ukrepi niso v skladu z navedbami IUCN za kategorijo narodni park (I in II). Splošno Lega Ustanovitev

Površina

Avstrija

Dežela Koroška

1986

Najvišja to ka

okoli 2 300 m

Osrednje obmo je 7 729 ha, vzdrževalno obmo je 10 693 ha

Najnižja to ka

okoli 1 000 m

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju narodnega parka

12 945

lovekove dejavnosti 3 Pašna živina. Kmetijstvo Gozdarstvo Lov Ribolov Infrastruktura

Turizem

V parku ni gozdarstva. 3 Upravljanje preko pisarne narodnega parka. 3 Upravljanje preko pisarne narodnega parka. 3 Gradbene dejavnosti kot so novogradnje in prenove so dovoljene. Pri samem izvajanju ukrepov je potrebno paziti na na in gradnje, kritine, torej ograje morajo biti iz kamna, strehe pokrite s skodlami ali skodlam podobno kritino. Poti naj zaokrožajo podobo pokrajine. 3 Pohodni turizem: pohodne poti, planinske ko e, zdravilne kopeli, cesta Nockalm.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

78 % zavarovanega obmo ja je zavarovanega s posebno pogodbo (splošno veljavna dolo ila, obdelava pašnikov, obmo ja mirovanja). Skupno 440 pogodb.

Tesno sodelovanje z narodnim parkom Visoke Ture, predvsem na podro ju vzpodbujanja javnega dela, znanosti in raziskav.

Kulturno pokrajinski program: vzpodbujanje tradicionalnih na inov obdelovanja. V regiji NP je prisotnih sedem društev kulturne krajine s skupno 250 prijavljenimi lani. (kmetijske pašne skupnosti).

Z avstrijskim narodnimi parki in drugimi zavarovanimi obmo ji sosednjih dežel smo ves as v stiku, (npr. ERAECO dnevna zasedanja, prireditve, izmenjava izkušenj). INTERREG IIA Italija – Slovenija - Avstrija "ERA 2004".

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

Naravni rezervat Rosanin

1977

1 116 ha

Urad Salzburške deželne vlade

Leži zunaj obmo ja narodnega parka.

Naravni rezervat Steirische Nockberge

1988

2 074 ha

Urad Salzburške deželne vlade

Leži zunaj obmo ja narodnega parka.

Naravni rezervat Gurkursprung

1981

1 507 ha

Urad Koroške deželne vlade

Leži zunaj obmo ja narodnega parka.

HOCHGEBIRGSNATURPARK ZILLERTALER HAUPTKAMM Splošno Lega Ustanovitev Površina

Alpski signali 3

Avstrija

Dežela Tirolska

2001 (vorher Ruhegebiet seit 1991)

Najvišja to ka

3 510 m (Hochfeiler)

Število prebivalcev v naravnem parku

37 200 ha

Najnižja to ka

okoli 1 000 m

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju naravnega parka

6 500

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

lovekove dejavnosti 3 Projekt ohranitve kulturne krajine: financiranje, da bi ohranili videz posebne kulturne krajine in prvobitno kmetijstvo.

Kmetijstvo

Gozdarstvo

3 Gozdarstvo upravlja avstrijska uprava za gozdove. V zvezi z obdelovanjem gozdov ni posebnih ukrepov. Gre za upravljanje s pomo jo smernic trajnostnega razvoja.

Lov

3 Privatno upravljanje. 3 Privatno upravljanje. 3 Planinske ko e, gostilne. Za postavitev in namestitev gradbenih naprav je potrebno pridobiti dovoljenje, medtem ko za naprave, ki povzro ajo hrup, velja prepoved.

Ribolov Infrastruktura

3 Pohodne poti in pribl. Ena razstava narodnega parka na leto.

Turizem Programi

Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Projekt varovanja kulturne krajine. Projekt gorskih gozdov (projekt komunikacije): Javno delo za zavarovana obmo ja in gozdarstvo. V okviru tega projekta tesno sodelujejo upravitelji zveznih gozdov in naravnega parka en teden na leto in si vsako leto izberejo dolo eno temo. (npr. saniranje gozdov).

Sodelovanje z naravnim parkom Rieserferner-Ahrn in narodni park Hohe Tauern: skupna objava knjige "Mejne poti“ Sodelovanje z naravnim zavarovanim obmo jem Valsertal: Upravljavci so vseskozi v kontaktu in se dvakrat letno sre ujejo, da bi se pogovorili o nastalih problemih in našli skupne rešitve.

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

Ustanovitev

Naravni rezervat Valsertal

1942

Površina

Upravljavec

3 300 ha

Tirolska deželna vlada

Leži zunaj obmo ja narodnega parka

NATURPARK RIESERFERNER-AHRN / VEDRETTE DI RIES AURINA Splošno Lega

Italija

Ustanovitev Površina

Regija južna Tirolska-Trentino

Avtonomna provinca Bozen

1988

Najvišja to ka

3 498 m (Dreiherrenspitze)

Število prebivalcev v naravnem parku

31 505 ha

Najnižja to ka

898 m (Reinbach Wässerfälle / Cascate di Riva)

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju naravnega parka

okoli 18 000

lovekove dejavnosti 3 Ekstenzivni pašniki se razprostirajo iz smeri dolin tja do robov ledenikov. Kmetijstvo 3 Upravlja se na regionalnem nivoju. Gozdarstvo 3 Dovoljen glede na ureditve province. 3 Dovoljen glede na ureditve province.

Lov Ribolov Infrastruktura Turizem

Gradnje niso dovloljene, razen v posebnih primerih, npr. pašniki. Infrastruktura: planinske ko e, zato iš a, informacijska mesta. Smu arskih prog ni. 3 Pohodništvo, planinarjenje.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Za nego tal in posebno obdelovanje prejmejo kmetje do 50% višje subvencije kot na drugih zavarovanih obmo jih.

Programi sodelovanja Sodelovanje z naravnim parkom Zillertaler Hauptkamm in NP Visoke Ture: skupaj izdana knjiga "Mejne poti". Skupno upravljanje vseh parkov v Bozanu. INTERREG IIIA "Aquilalp".

Alpski signali 3

POVEZAVE Prostorske povezave Narodni park visoke Ture – Naravni park Zillertaler Hauptkamm Skupna meja zavarovanih obmo ij je dolga pribl. 10 km. Meja poteka vzdolž nenaseljenega grebena. Park leži na višini od 2 800 m do 3 300m. Le upravna meja med obema obmo jema pojasnjuje njuno lo enost, saj druga e tvorita geografsko enost. Narodni park Visoke Ture – Naravni park Rieserferner-Ahrn Skupna meja med obema obmo jema je dolga pribl. 40 km. Park leži na višini od 2 800 do 3 500 m. Meja delno poteka vzdolž grebena; kot tudi v prejšnjem primeru poteka vzdolž nenaseljenega grebena. Med obema zavarovanima obmo jema ni geografske prekinitve. Naravni park Rieserferner-Ahrn – Naravni park Zillertaler Hauptkamm Parki imajo skupno mejo dolgo ve kilometrov in jih na zahodu lo uje le dolina. To vmesno obmo je je zelo redko naseljeno; ob vznožju doline poteka cesta. Narodni park Visoke Ture – Narodni park Nockberge Narodni park Nockberge se nahaja na vzhodu narodnega parka Visoke Ture, oba parka sta med seboj oddaljena pribl. 30 km. Regija narodnega parka Visoke Ture, ki meji na narodni park, se dotika narodnega parka Nockberge.

Vsebinske povezave Skupaj z narodnim parkom Visoke Ture in južno Tirolskim naravnim parkom Rieserferner-Ahrn, spada visokogorski naravni parkZillertalske Alpe k najve jemu, povezanemu kompleksu zavarovanih obmo ij v Alpah. ezmejne pobude teh treh zavarovanih obmo ij vzpodbujajo ob utek za odgovornost do enkratne in neponovljive naravne in kulturne dediš ine. Primer tega sodelovanja je skupna izdaja knjige „Mejne poti“, ki je bila izdelana v okviru programa INTERREG II Italija/Avstrija 1994/1999. Trenutno na podro jih vzpodbujanja javnega dela, znanosti in raziskav poteka tesno sodelovanje z Narodnim parkom Visoke Ture.

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

KOMPLEKS EZMEJNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Narodni park Stilfserjoch/Stelvio, Švicarski narodni park/Parc Naziunal Svizzer, naravni park Adamello, naravni park Adamello Brenta NARODNI PARK STILFSERJOCH/STELVIO Splošno Ustanovitev Skupna površina

1935

Najvišja to ka

3 905 m (Ortles / Ortler)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju narodnega parka

11 682

134 620 ha

Najnižja to ka

okoli 750 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju narodnega parka

67 020

Južna Tirolska Lega Površina

Italija

Regija Južna Tirolska-Trentino

55 094 ha

Najvišja to ka

3 905 m (Ortles / Ortler)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju

Avtonomna pokrajina Bolzano/Bozen 7 622

Najnižja to ka

okoli 750 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju parka

31 204

Lombardija Lega Površina

Italija 60 126 ha

Regija Lombardija

Pokrajina Sondrio, Brescia

Najvišja to ka

3 851 m (Il Gran Zebrù / Königspitze)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju

1 215

Najnižja to ka

okoli 1 000 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju parka

4 094

Trentino Lega Površina

Italija 19 350 ha

Regija Južna Tirolska-Trentino

Pokrajina Sondrio, Brescia

Najvišja to ka

3 769 m (Monte Cevedale)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju

2 845

Najnižja to ka

okoli 1 160 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju parka

32 522

lovekove dejavnosti Kmetijstvo

3 3 600 kmetij v ob inah na obmo ju parka skupne površine 179 000 ha. Kmetijska zemljiš a površine okrog 100 000 ha, ki jih sestavljajo izklju no pašniki in travniki (98%). Južna Tirolska: Vse parcele v kmetijski rabi, se obdelujejo, pogosto je to dopolnilno kmetovanje (okrog 570 ha). Pomembne kmetijske kulture kot sadje in vinogradništvo v Vinschgauu (okrog 570 ha). Intenzivnejše sadjarstvo: nasadi jablan v Vinschgauu, nasadi jagod in solate v Val Martellu. Nasade obdajajo visoke ograde, zaš iteni so z mrežami. Intenzivna živinoreja na nadmorski višini od 1000 m do 1800 m (> 3 glave goveje živine/ha): problemi z oskrbo krme in z odstranjevanjem odpadkov. Ekstenzivna ov jereja nad 2500 m. Subvencije za kmete pokrajine Bolzano/Bozen, ki kmetujejo sonaravno (zelena gnojila, vzdrževanje alpskih traviš ...) ali na obmo jih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (izravnalna pla ila). Lombardija: kmetijstvo je v tem predelu parka v krizi: zmanjševanje obdelanih površin, upad števila kmetij, pove anje turisti ne dejavnosti. Prevladuje živinoreja (predvsem krave, pa tudi ovce in koze). Kmetijski razvojni na rt (Piano di sviluppo rurale) 2000-2006: podpore za proizvodnjo kmetijskih izdelkov (izboljšanje kakovosti), okoljska politika na podro ju hribovskega kmetijstva ter gospodarjenja z gozdovi ter pašniki, integriran razvoj kmetijskih obmo ij. "Proggetto Montagna" zveze ob in Montana Alta Valtellina od leta 1989: premije za gorske gojene travnike, finan na podpora za prenovo pašnikov in ustanavljanje zadrug. Socialno-ekonomski razvojni na rt zveze ob in Montana Valle Camonica (2001) v sodelovanju s pokrajino Brescia: tehni na podpora mlekarstvu (program Leader II, cilj5b), izboljšave planšarstva.

Alpski signali 3

Trentino: položaj v kmetijstvu je nekje med obema skrajnostma v drugih sektorjih. Pogosto je kmetovanje le dopolnilna dejavnost. Skoraj celotno površino kmetijskih zemljiš zavzemajo planine in travniki za namene živinoreje. Sadjarstvo in zelenjadarstvo v manjšem obsegu. Subvencije za hribovsko kmetijstvo izpla uje neposredno avtonomna pokrajina Trento: premije za planine, izravnalna pla ila, premije za košnjo. 3 Pomemben delež gozda (61 000 ha). Južna Tirolska: javni gozdovi, s katerimi gospodari pokrajina. Lombardija: projekt certificiranja gozdov med zvezo ob in Montana Alta Valtellina in parkom. Študija tržiš a gozdarske panoge zveze ob in Montana Vall Camonica v okviru akcije 13 programa Leader II. Raba lesa za ekološko pridobivanje energije v elektrarni v Sondalu. Podoben projekt je predviden tudi v dolini Vall Camonica. Trentino: sonaravno gozdarstvo (naravno pomlajevanje, podor mešanih gozdnih sestojev...) od leta 1950. Projekt za certificiranje ISO 14 001 gozdne uprave Foreste della provincia di Trento. Posegi za izboljšanje življenjskih prostorov divjadi (nega habitatov divje kure), revitalizacija gozdnih sestojev in izboljšanje krajine.

Gozdarstvo

Lov

Lov je prepovedan, izjeme samo v primeru zatiranja bolezni in epidemij. V okolici parka je lov dovoljen, revirje upravljajo lovska društva. Južna Tirolska: v Val Martello obstaja na rt za jelenjad, ker je število živali previsoko.

Ribolov Infrastruktura

Turizem

V parku ni ribolova. Zunaj parka ribištvo upravljajo zasebna ribiška društva. 3 Nekateri gosto poseljeni predeli okoli zavarovanega obmo ja (Vinschgau, Bormio, Val Camonica…). Cestno omrežje ne predstavlja pomembnejše ovire. Južna Tirolska: razvojni na rt in na rt urejanja prostora pokrajine "LEROP Alto Adige 2000": sodelovanje z lokalnim prebivalstvom, ob inami in združenji za varstvo narave. Na rt omogo a sonaravni razvoj na ravni krajinskih sestavin. Park sodeluje kot svetovalec pri gradbenih projektih, ki se na rtujejo v ob inah in jih mora odobriti komisija za varstvo krajine Bolzano/Bozen. Lombardija: preureditev smu arskih prog v kraju San Caterina Valfura (SO) in nove naprave v Valle dell'Alpe. Trentino: posebna komisija za urejanje krajine v avtonomni pokrajini Trento. Na rt kmetijskih zemljiš v Val di Sole zaradi nadzora nad razvojem turisti ne infrastrukture. Preureditev smu arskih prog v Val di Peio (TN), gradnja nove ži nice v Val della Mitte. 3 Intenzivna turisti na raba (okrog 3 750 000 turistov v letu 2002, kar je ve kot 55-kratno pove anje števila lokalnega prebivalstva, poletje: > 42 %, zima: okrog. 30 %, pomlad: 18 %, jesen: 10 %. Južna Tirolska: 1 400 000 turistov v letu 2002 (40 % poletje, 20 % ostali letni asi). Število obiskovalcev je nekaj manjše kot povpre je v parku (% lokalnega prebivalstva) in se rahlo niža (-4 % med 1991 in 2001). Lombardija: 1 830 000 turistov v letu 2002 (40 % pozimi). Število obiskovalcev rahlo naraš a (+1 % v Valtellina, +5,6 % v Val Camonica). Trentino: 520 000 turistov v letu 2002 (50 % pozimi). Število obiskovalcev strmo naraš a (+30 % v 1991 in 2001).

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Alpski signali 3

Programi sodelovanja

Projekti za vzpostavljanje posebnih zavarovanih obmo ij zaradi zagotavljanja varstva pomembnih zemljiš (v pripravi).

Program Life "Brkasti ser". INTERREG IIIB "Habitalp".

Letno štetje gamsov, kozorogov in gozdnih kur.

INTERREG IIIA "Aquilalp".

Študija izvedljivosti o ponovni naselitvi risa.

INTERREG III Italija-Švica "Navadni jelen".

Trentino: Projekt za vzrejo koz kot podlaga za znane regionalne proizvode: Società Alpeggio Pecore di Pejo, Avtonomna pokrajina Trento, NP Stelvio/Stilfserjoch, ob ine.

S parkom Adamello ali Adamello Brenta ni skupnih programov.

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Biotop Schludernser Au / Ontaneto di Sluderno

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

1976

105 ha

Avtonomna pokrajina Bolzano/Bozen

Meji na naravni park.

ŠVICARSKI NARODNI PARK / PARC NAZIUNAL SVIZZER Splošno Lega

Švica

Ustanovitev

1979

Najvišja to ka

3 174 m (Piz Pisoc)

17 240 ha

Najnižja to ka

1 400 m

Površina

Kanton Graubünden Število prebivalcev na obmo ju narodnega parka

lovekove dejavnosti Kmetijstvo

lovek ne posega v razvoj narave: kmetijske dejavnosti ni.

Gozdarstvo

lovek ne posega v razvoj narave: gozdarske dejavnosti ni.

Lov

Prepovedan na obmo ju parka.

Ribolov

Prepovedan na obmo ju parka.

Infrastruktura

lovek ne posega v razvoj narave: poselitve ni.

Turizem

3 Zelo strogo varstvo. Pohodništvo. Smu arske dejavnosti ni.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Od l. 1991 ponovna naselitev brkatega sera.

INTERREG IIIB "Habitalp".

Povezave s širšim obmo jem narodnega parka. Oznaka " Engadin / Val Müstair - širše obmo je narodnega parka", skupni projekt " Engadin / Val Müstair - širše obmo je narodnega parka ".

INTERREG III Italija-Švica "Navadni jelen". Mednarodni program LIFE "Brkati ser".

NARAVNI PARK ADAMELLO Splošno Lega Ustanovitev

Površina

Italija

Regija Lombardija

Pokrajine Brescia

1983

Najvišja to ka

3 539 m (Pic Adamello)

Število prebivalcev v obmo ju naravnega parka

50 996 ha

Najnižja to ka

390 m (Breno)

Število prebivalcev v širšem obmo ju naravnega parka

okoli 5 000

okoli 35 000

lovekove dejavnosti 3 Progresivno opuš anje tradicionalnega terasnega obdelovanja zemljiš . Kmetijstvo Živinoreja na gorskih obmo jih na travnikih in pašnikih naj bi se ohranila s pomo jo (mle na proizvodnja, okoli 13 500 ha) kmetijsko okoljskih ukrepov (na rt za razvoj podeželja predvideva ohranjanje tradicionalnih krajinskih elementov in pomembnih habitatov) in vrednotenja zna ilnih lokalnih proizvodov. Gojeni travniki (košenice) za pridobivanje stelje. raba kostanjevih sestojev (okoli 1 800 ha). 3 Gozdarstvo ima na obmo ju parka pomembno vlogo. Gozdarstvo Trajnostna raba javnih gozdov: prepoved goloseka, podor mešanih gozdnih sestojev, izboljšanje strukture sestojev. Strogo zaš iten gozdni rezervat (1 200 ha). Lov

Prepovedan na obmo ju parka, dovoljen zunaj parka v skladu s predpisi pokrajine.

Ribolov

Prepovedan na obmo ju parka, dovoljen zunaj parka v skladu s predpisi pokrajine.

Alpski signali 3

Infrastruktura

3 Na obmo ju parka ni pomembnejših prometnih osi. Velik vpliv loveka v dolinah na zahodu.

Turizem

3 Severni del zavarovanega obmo ja bolj obiskan (Ponte di Legno, Temù), smu arska infrastruktura obstaja (obstajajo projekti za razširitev obstoje ih smu iš ). V drugih delih samo prosto asni turizem, ki je povezan s po itniškimi bivališ i.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Programi za ponovno uvajanje starih sort jabolk. Program Leader II: ureditev dveh opazovalnic za divjad v pedagoške in znanstvene namene. Projekt "Re ni rak": varstvo habitatov re nega raka Austropotamobius pallipes italicus (endemit). Projekt "Dvoživke": monitoring in štetje plazilcev in dvoživk, nega mokriš in habitatov.

Programi za ponovno naselitev in stabilizacijo populacije kozorogov, v sodelovanju s parkom Adamello Brenta (40 osebkov: 1995-1997, 20 osebkov: 2000-2001). Projekt "Medved" (v okviru programa Life Ursus) v sodelovanju s parkom Adamello Brenta: odnosi z javnostmi, monitoring (selitve, škoda).

Kartiranje favne na obmo ju parka trenutno v izdelavi: kartiranje populacije in prikaz razvoja. Fitopatološki laboratorij. Projekt obnove arhitekturne dediš ine na podeželju.

NARAVNI PARK ADAMELLO BRENTA Splošno Lega Ustanovitev

Površina

Italija

Regija Južna Tirolska-Trentino

Avtonomna pokrajina Trento

1967

Najvišja to ka

3 556 m (Cima Presanella)

Število prebivalcev v obmo ju naravnega parka

61 864 ha

Najnižja to ka

477 m

Število prebivalcev v širšem obmo ju naravnega parka

40 600

lovekove dejavnosti 3 Ekstenzivna reja krav na planinah. Kmetijstvo Na 7 % površine namenjene reji živali (4 300 ha). Pomen bioloških metod (13 % kmetij, ki se ukvarja z živinorejo, je pridobilo certifikat). Park podpira kmete pri izvajanju tradicionalnih kmetijskih metod: ohranjanje in izboljšanje pašnikov. Ponovna uvedba kmetijske rabe na starih in danes opuš enih gorskih travnikih. Podpore financira Avtonomna pokrajina Trento prek na rta za razvoj podeželja. 3 Trajnostno in sonaravno gospodarjenje na celotni gozdni površini (okoli 30 % parka). Gozdarstvo Sklepanje pogodb z lastniki gozdov za ureditev gozdnih rezervatov. Obstaja en gozdni rezervat, drug rezervat je na rtih. 3 Dovoljen skladno z lovskogojitvenimi na rti, razen rezervatov. Lov Uravnavanje staleža parkljaste divjadi in posegi v primeru bolezni. Ribolov

3 Dovoljen po na rtu parka za upravljanje divjadi, tudi na obmo ju zunaj rezervatov.

Infrastruktura

Prepoved gradnje objektov na obmo ju parka. 3 Mo an vpliv turizma (6 500 000 preno itev leta 2003) na obmo ju parka. Pomembna smu iš a (Madonna di Campiglio in Pinzolo).

Turizem

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Certifikat ISO 14 001 od leta 2001 (prvo smu iš e na svetu, ki je prejelo ta certifikat): aktivno varstvo na celotnem obmo ju v okviru definicije številnih okoljskih ciljev, monitoring ekosistemov, ki so nujni za dolgoro no varstvo biotske raznovrstnosti, izdelava specialne metode za metode monitoringa živalskih vrst. Strokovnotehni ne in znanstvene raziskave z vidika na rta o obdelavi lesa: podatki o ekologiji, krajini, turizem. Projekt "Gozdne kure": kartiranje in opis rastitvenih mest in porazdelitev po obmo ju parka z vidika novih obmo ij NATURA 2000. Projekt financira park , projekt ni prejel še nobene podpore iz projekta evropskega sklada LIFE Fonds.

Programi sodelovanja Program Life Ursus za ponovno naselitev rjavega medveda na obmo je Alp: 2 osebka leta 1999, 3 osebki leta 2000. Leta 2004 so v parku prešteli 10 živali. Izdelava na rtov upravljanja, odnosi z javnostmi in ozaveš anje javnosti, monitoring živali (radiotelemetrija, genetske analize, podatki o pojavljanju), eksperimenti z metodami lovljenja, znanstveno raziskovanje (dnevni ritem, prehranjevanje, raba prostora). Programi za ponovno naselitev in stabilizacijo kozorogov, v sodelovanju s parkom Adamello (23 osebkov v letih od 1995 do 1997).

Projekt "Jelen" in "GPS" (2004-2007): Monitoring gibanja populacije s pomo jo telemetrije (uporaba in testiranje GPS ovratnic, da bi jih lahko uporabili tudi na medvedu), popis letnih in zimskih zato iš , analiza gibanja živali po letnem asu in dnevnega ritma, raziskave o selitvah mladih živali, analiza o obmo jih, ki jih živali prednostno uporabljajo. Projekt "Kozorog": ponovna naselitev 39 živali leta 1995 in leta 1998, prvi popisi populacije leta 2003, raziskave o prostorski porazdelitvi v parku in sosednjih obmo jih leta 2004. Projekt za izdelavo znanstvene raziskave Sees Tovel (SALTO): za to jezero je zna ilen pojav pomembne populacije alg, ki dajo jezerski vodi poleti posebno rde o barvo. Do tega pojava je prvi prišlo leta 1964. Izdelava oznake kakovosti "Qualità Parco" (za hotele od leta 2003, v pripravi še za kampe in turisti ne kmetije). Raziskava o ve namenskosti planin (2001-2003).

Alpski signali 3

POVEZAVE Prostorske povezave Adamello – Orobie Zaradi velike gostote poselitve v dolinah je med dolinama malo povezav. Adamello – Stelvio Skupna meja, ki te e po grebenu, je dolga okrog 3,5 km; višina meje: od 2000 m do 2700 m nadmorske višine . V bližini so mesto Ponte di Legno in številna smu iš a. Med zavarovanima obmo jema je relativno ozko obmo je, ki ni zavarovano (širine od 3 km do 5 km in dolžine okrog 10 km). To obmo je je gosto poseljeno (Ponte di Legno, Temù, Vezza d'Oglio) in je pomemben ekološki koridor za kopitarje (zlasti za jelenjad). Adamello – Adamello Brenta Skupna meja je dolga okrog 20 km in sovpada z mejo med avtonomno pokrajino Trento in deželo Lombardijo. Meja te e po visokogorskem grebenu (od 2600 m do 3400 m), tam leži tudi velik ledenik. Adamello Brenta – Stelvio Zavarovani obmo ji lo uje okrog 12 km široka dolina Tal Val di Sole. Dolinsko dno je gosto poseljeno, na pobo jih pa so z gozdom porasli predeli, ki lahko služijo kot robna bmo ja. Stelvio – Švicarski narodni park Obmo ji tvorita geografsko in ekološko enoto, ki ju lo uje deželna meja. Meja med obmo jema poteka po grebenu, ki leži na nadmorski višini okrog 3000 m, vendar pa obstajajo tudi nižje leže a obmo ja (okrog 2000 m), med drugim ob jezeru Livigno. Obmo je ni poseljeno.

Vsebinske povezave Adamello – Stelvio Intenzivno sodelovanje v okviru posebnih tem, zlasti glede živalskih vrst. Adamello – Adamello Brenta Izvajanje skupnih programov za raziskave, usmerjanje turisti nih tokov in varstvo narave. Vendar obstajajo pomembne razlike v upravni strukturi dežele Lombardije in pokrajine Trento. Adamello Brenta – Stelvio Sodelovanje med zavarovanima obmo jema je dobro, še zlasti z delom narodnega parka iz Trenta, saj obe obmo ji upravlja uprava parka avtonomne pokrajine Trento.

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

KOMPLEKS EZMEJNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Narodni park Mercantour, naravni park Alpi Marittime, naravni park Alta Valle Pesio e Tanaro NARODNI PARK MERCANTOUR Splošno Lega

Francija

Ustanovitev

Površina

Regija Provence-Alpes-Côte d’Azur

Departma Alpes de Haute Provence, Alpes Maritimes

1979

Najvišja to ka

3 143 m (Cime du Gélas)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju narodnega parka

Osrednje obmo je 68 500 ha Vzdrževalno obmo je 146 270 ha

Najnižja to ka

490m (Gorges de la Bévéra)

Število prebivalcev v robnem obmo ju narodnega parka

okoli 18 000

lovekove dejavnosti 3 Ekstenzivna živinoreja in gorski gojeni travniki. Kmetijstvo Upadanje kmetijske rabe. Težave zaradi prekomerne obremenitve odprtih prostorov s pašo, zemljiš a, ki se po asi zaraš ajo, pa se ne obdelujejo. 3 Sodelovanje z gozdno upravo (ONF). Gozdarstvo 3 Prepovedan na osrednjem obmo ju, dovoljen na robnem obmo ju. Za dejavnost skrbijo doma e lovske organizacije. Pri izdelavi lovskogojitvenih na rtov se upoštevajo podatki o staležu divjadi na osrednjem obmo ju. 10% površine ozemlja, za katero je odgovorna posamezna lovska organizacija, je treba razglasiti kot rezervat, v katerem lov ni dovoljen (nova dolo itev teh površin bo vsakih 6 let). 3 Ribolov je dovoljen, dejavnost vodijo organizacije na ravni departmaja. Uporaba nacionalne zakonodaje.

Lov

Ribolov Infrastruktura

Turizem

3 Gradnja objektov razen v izjemnih primerih (objekti v kmetijstvu, gozdarstvu ali na planini) je prepovedana. Težave povzro ajo spremenjena („odtujena“) funkcija teh kmetijskih objektov, ki se vedno pogosteje uporabljajo kot stanovanjski objekti, kar pomeni naraš anje števila prebivalcev. 3 Okoli 600 km pohodniških poti. Ve kot 800 000 obiskovalcev letno. Na robnih predelih osrednjega obmo ja so smu iš a (Auron, Isola 2000).

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Izvajanje nacionalnih kmetijsko okoljskih programov (CAD in CTE). Park spodbuja izdelavo na rtov za izvajanje paše na osrednjih obmo jih.

INTERREG III Francija-Italija " ezmejno zavarovano obmo je Mercantour - Alpi Marittime".

Sodelovanje z gozdno upravo (ONF): leta 2002 je bila podpisana Listina o razvoju gozdov.

Na rtujejo se projekti sodelovanja s parkom Alpi Marittime: dolo itev obmo ja za Unescovo obmo je svetovne in naravne dediš ine, ustanovitev biosfernega rezervata.

Ponovna naselitev jelena leta 2002. Skupni dogovori med gozdno upravo ONF in organi lovske službe ONC o sodelovanju pri monitoringu in raziskavah o vplivih ponovne naselitve na okolje. Projekt za ponovno naselitev muflona v zahodnem delu parka. Sodelovanje z lovskimi organizacijami. Na rtuje se program za upravljanje zato iš divjadi pozimi.

Mednarodni program Life „Brkati ser“: izvajanje monitoringa s parkom Alpi Marittime, ponovna naselitev na obeh obmo jih. Monitoring migracij beloglavega jastreba in planinskega orla v sodelovanju s parkom Alpi Marittime. Skupna štetja populacij kozoroga. Sodelovanje z italijanskimi strokovnjaki za volka na obmo ju narodnega parka Mercantour. Projekt "Emilie".

Alpski signali 3

NARAVNI PARK ALPI MARITTIME Splošno Lega Ustanovitev

Površina

Italija

Regija Piemont

1995

Najvišja to ka

27 945 ha

Najnižja to ka

Pokrajina Cuneo

3 297 m (Cima Sud Argentera)

okoli 850 m

Število prebivalcev V obmo ju naravnega parka

okoli 150

Število prebivalcev v širšem obmo ju naravnega parka

3 499

lovekove dejavnosti 3 Progresivno opuš anje kmetijske in gozdarske dejavnosti v parku. Kmetijstvo Pridelava sadja in zelenjave v steklenjakih v oklici zavarovanega obmo ja. Ponovna uvedba tradicionalnih kmetijskih rastlin in poskusi z zdravilnimi in okrasnimi rastlinami. 3 Sonaravno gospodarjenje z gozdovi na obmo ju parka, ki ga pokriva gozd. Gozdarstvo Lov Ribolov

3 Prepovedan na obmo ju parka (izjema: selektivni odstrel pri divjih svinjah 3 Ribolov ureja na rt o ekološki izrabi vodnih virov (deželna zakonodaja).

Infrastruktura

3 Na rt upravljanja parka, ki je trenutno v pripravi, predvideva ureditev ekoloških koridorjev v povezavi z omrežjem NATURA 2000.

Turizem

3 Pomembno smu iš e Limone Piemonte.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Raziskave o populaciji volka: monitoring, genetske raziskave, ugotavljanje povzro ene škode, dolo itev ekoloških koridorjev za to živalsko vrsto. Monitoring populacije risa (v omejenem obsegu).

Programi sodelovanja Vodilni partner v okviru projekta za raziskovanje volka v deželi Piemont. Mednarodni program LIFE za raziskovanje brkatega sera na obmo ju Alp: Primorske Alpe kot kraj izpustitve. Program za raziskovanje genetskega materiala alpskih rastlinskih vrst (INTRABIODIV). INTERREG III Francija-Italija " ezmejno zavarovano obmo je Mercantour - Alpi Marittime". Posebno sodelovanje z NP Mercantour v okviru raziskav o kozorogu: monitoring, popis ezmejnih migracij, ulov in ponovna naselitev na drugih zavarovanih obmo jih v Alpah, kartiranje populacije. Obstajajo predlogi, da bi park razširili proti severu in vzdolž francoske meje.

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Naravni rezervat Bosco e Laghi di Palanfrè Naravni rezervat Rocca S.Giovanni-Saben

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

1975

922 ha

Parco Naturale Alpi Marittime

1984

228 ha

Parco Naturale Alpi Marittime

Leži zunaj obmo ja naravnega parka. Leži zunaj obmo ja naravnega parka. Posebnost je pojavljanje Juniperus

Phoenicea.

NARAVNI PARK ALTA VALLE PESIO E TANARO Splošno Lega Ustanovitev

Površina

Alpski signali 3

Italija

Regija Piemont

Pokrajina Cuneo

1978

Najvišja to ka

2651 m (Monte Marguareis)

Število prebivalcev v obmo ju naravnega parka

6 638 ha

Najnižja to ka

875 m (San Bartolomeo)

Število prebivalcev v širšem obmo ju naravnega parka

< 1 000

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

lovekove dejavnosti 3 Progresivno opuš anje gorskih travnikov in pašnikov v nižjih legah, razvoj sadjarstva (tudi Kmetijstvo kostanjev) v okolici zavarovanega obmo ja. Gozdarstvo

3 Sonaravno gospodarjenje z gozdovi na obmo ju parka, v okolici in ob inah, ki ležijo na obmo ju parka, je bolj prilagojeno gospodarskim kriterijem. Žagarski obrati.

Lov

3 Prepovedan na obmo ju parka (izjema: selektivni odstrel pri divjih svinjah). 3 Dovoljen le v reki Pesio, 1 km naprej od izvira.

Ribolov Infrastruktura Turizem

3 V parku ni objektov. 3 Kme ki turizem. U inki sosednjih smu arskih obmo ij Limone Piemonte in italijanskih državnih cest (u inek bariere).

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Raziskave o migracijah populacije volka na obmo ju parka in v okolici. Analiza ekoloških koridorjev za to vrsto.

Programi sodelovanja Projekt INTERREG za varstvo in upravljanje s floro in habitati v Južnih Alpah (Ligurijske Alpe, Primorske Alpe) v sodelovanju Z Nacionalnim botani nim alpskim konservatorijem, Gap-Charance v Franciji.

POVEZAVE Prostorske povezave Mercantour – Alpi Marittime Skupna, 33 km dolga meja, ki poteka po grebenu na italijansko-francoski meji. Obmo je tvori geografsko in ekološko enoto. Mercantour - Alta Valle Pesio e Tanaro Najmanjša razdalja med obmo jema je okrog 15 km. Raba na tem obmo ja je opuš ena, prek obmo ja poteka cesta št. N204, ki je nadaljevanje ceste S20. Poleg tega je tukaj še nekaj ob in: Tendes in vasi v okolici ter nekaj mest ob cesti. Alpi-Marittime – Alta Valle Pesio e Tanaro Razdalja med obmo jema je okrog 12 km. ez obmo je poteka relativno prometna cesta (S 20), ki prek Col de Tende tvori povezavo s Francijo. Obmo je je komunalno dobro opremljeno, na obeh straneh ceste ležita dve smu arski obmo ji (Limone Piemonte in Limonette).

Alpski signali 3

KOMPLEKS EZMEJNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Triglavski narodni park in biosferno obmo je Julijske Alpe, naravni park Prealpi Giulie (Julijsko Predgorje)

TRIGLAVSKI NARODNI PARK IN BIOSFERNO OBMO JE JULIJSKE ALPE Splošno Lega

Slovenija

Ustanovitev

Površina

Posamezna okrožja Triglav

Narodni park 1924 Biosferno obmo je 2003

Najvišja to ka

2864 m (Triglav)

Število prebivalcev v obmo ju narodnega parka

2072

Biosferno obmo je 195 723 ha, narodni park 83 807 ha (osrednje obmo je 55 332 ha, robno obmo je 28 475 ha)

Najnižja to ka

150 m

Število prebivalcev v obmo ju biosfernem obmo ju

85031

lovekove dejavnosti 3 Osrednje obmo je: kmetijstvo okrog naselij. Robno obmo je: planine, država subvencionira Kmetijstvo ekološko kmetovanje po merilih narodnega parka. Raba planin: 2 meseca letno. Gozdarstvo

3 Gospodarjenje z gozdovi dovoljeno na lovnih obmo jih. Narodni park ima 14 gozdnih rezervatov s skupno površino. 2 705 ha. Pragozdovi so ohranjeni na nedostopnih legah.

Lov

3 Osrednje obmo je: prepovedan na 24 000 ha. Zunanje obmo je: dovoljen. Z lovom upravlja v 2/3 park, v 1/3 lovske organizacije.

Ribolov

3 Dovoljeno na obmo ju Bohinjskega jezera. 3 Dovoljenje za gradnjo izklju no za tiste. ki prebivajo na osrednjem obmo ju, dovoljene gradbene dejavnosti za kmetijske objekte. Na robnem obmo ju ni posebnih omejitev. 3 Rekreativne dejavnosti. Pohodniške (peš) poti.

Infrastruktura

Turizem Programi

Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Na slovenski strani je bil za obmo je, ki narodni park lo i od naravnega parka Prealpi Giulie, z lovci dosežen kompromis o vzpostavitvi ekološkega koridorja. Kozorog je tukaj še posebej zavarovana vrsta. Akcije za ohranjanje kulturne dediš ine v biosfernem obmo ju. Za lokalne proizvode obstaja posebna znamka.

Programi sodelovanja Sodelovanje z naravnim parkom Prealpi Giulie.(Julijsko Predgorje). Partnerstvo med NP Hohe Tauern - NP Les Ecrins - NP Triglav: izvajajo se skupni projekti. Varstvo in upravljanje alpskih zavarovanih obmo ij, razvoj trajnostnega turizma, ohranjanje biotske raznovrstnosti v okviru hribovskega kmetijstva in gozdarstva, obveš anje in izobraževanje doma e javnosti. Izmenjava zaposlenih, nadaljnje izobraževanje, jezikovni te aji. INTERREG IIA Italija-Slovenija-Avstrija "ERA 2004". INTERREG IIA Italija-Slovenija "Turizem".

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

NARAVNI PARK PREALPI GIULIE (JULIJSKO PREDGORJE) Splošno Lega Ustanovitev Površina

Italija

Regija Furlanija-Julijska krajina

Pokrajina Udine

1996

Najvišja to ka

2587 m (Monte Canin)

Število prebivalcev v obmo ju naravnega parka

9 402 ha

Najnižja to ka

389 m

Število prebivalcev v širšem obmo ju naravnega parka

7 650

lovekove dejavnosti 3 Kmetijska dejavnost je v upadanju. Kulture, planine. Kmetijstvo Ni posebne ureditve, so pa pobude za sonaravno kmetijstvo (regionalni na rt in evropski predpisi). 3 Maloštevilne gozdarske dejavnosti. Gozdarstvo Lov

3 Prepovedan na obmo ju parka, na obmo ju ob in v parku pa dovoljen. Park sodeluje pri izdelavi lovskogojitvenih na rtov.

Ribolov

3 Izvajanje regionalnih predpisov za zavarovana obmo ja. 3 Na obmo ju parka ni pomembnejše prometne infrastrukture. Na rti urejanja prostora pripravljajo ob ine. Park ima pri na rtovanih gradbenih projektih le svetovalno vlogo in ne more vplivati na na rte urejanja. 3 Kme ki turizem.

Infrastruktura

Turizem Programi

Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Revitalizacijski programi za planine. Pobude parka ali zasebnikov (kmetov).

Sodelovanje v okviru ponovne naselitve kopitarjev z narodnim parkom Gran Paradiso in dem Naturpark Alpi Marittime.

Drugi kmetijsko okoljski programi v sosednjih ob inah, kot je ohranjanje avtohtonih pasem doma ih živali.

INTERREG IIA Italija-Slovenija "Turizem".

Ponovna naselitev kozoroga (od 1989 do 2004) in gamsa (od l. 1998).

INTERREG IIA Italija-Slovenija -Avstrija"ERA 2004".

Ponovna naselitev svizca l. 1973. Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Naravni rezervat Lago di Cornino

Ustanovitev 1996

Površina

Upravljavec

510 ha

Združenje ob in Forgaria

Poskusno obmo je za ponovno naselitev beloglavega jastreba.

POVEZAVE Prostorske povezave Zavarovani obmo ji nimata skupne meje. Obe obmo ji ležita ob državni meji med Italijo in Slovenijo, Triglavski narodni park leži dlje proti severu. Oddaljenost med obema zavarovanima obmo jema znaša manj kot 1 km. Na slovenski strani leži sti no obmo je v dolini pod 500 m nadmorske višine, vendar se v smeri Rezije dvigne na nadmorsko višino od 1700 m do 2500 m, v smeri proti Triglavu pa na višino 2000 m. Obmo je je redko poseljeno, vendar je turisti no razvito, tu je tudi nekaj smu arskih obmo ij. Na italijanski strani leži to obmo je na nadmorki višini od 1800 m do 2000 m in je relativno ozko, saj poteka v oddaljenosti 2 km vzporedno z državno mejo trasa ceste, ki se na severu priklju i pomembnemu cestnemu omrežju. Vendar pa med obema podro jema obstaja povezava, saj razvojni del biosfernega obmo ja meji na naravni park. Triglavski narodni park je z lovci sklenil kompromis in se dogovoril za vzpostavitev ekološkega koridorja na slovenski strani med obema zavarovanima obmo jema. Na tem predelu ima kozorog poseben varstveni status. Najve jo oviro za migracije in izmenjavo med obmo jema predstavlja turizem s smu iš i v Bovcu v Sloveniji in na Kaninu (Monte Canin) v Italiji.

Vsebinske povezave Italija in Slovenija skupaj izvajata projekt INTERREG, v okviru katerega sodelujejo zavarovana obmo ja Triglavskega narodnega parka in naravna parka Prealpi Giulie in Dolomiti Friulane. Projekt se ukvarja med drugim z usmerjanjem turisti nih tokov, informacijskimi centri za obiskovalce in pohodniškimi potmi.

Alpski signali 3

KOMPLEKS EZMEJNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Naravni park Texelgruppe/Gruppo di Tessa, naravni park Kaunergrat, mirno obmo je Ötztaler Alpen, mirno obmo je Stubaier Alpen, mirno obmo je Kalkkögel, biosferni rezervat Gurgler Kamm

NARAVNI PARK TEXELGRUPPE/GRUPPO DI TESSA Splošno Avtonomna pokrajina Bolzano/Bozen

Lega

Italija

Ustanovitev

1976

Najvišja to ka

3628 m (Hinterer Schwärze)

Število prebivalcev v obmo ju naravnega parka

33 430 ha

Najnižja to ka

800 m

Število prebivalcev v širšem obmo ju naravnega parka

okoli 22 500

Površina

Regija Južna Tirolska-Trentino

lovekove dejavnosti 3 Planinska paša (razširjena skoraj na celotnem obmo ju, vendar ostaja v skladu z idejo naravnega Kmetijstvo parka). 3 Z gozdovi upravlja gozdna uprava (na ravni pokrajine). 3 Dovoljen v skladu z zakonskimi predpisi pokrajine.

Gozdarstvo Lov Infrastruktura

3 Dovoljen v skladu z zakonskimi predpisi pokrajine. 3 Gradnja je omejena: obnova obstoje ih objektov je dovoljena, novogradnja pa le, ko gre za kmetijske objekte.

Turizem

3 Pohodništvo, gorništvo. Infrastruktura: planšarski stanovi, planinske ko e, infoto ke v teh predelih. Smu iš ni.

Ribolov

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Za izvajanje ukrepov nege krajine in posebnih oblik kmetovanja prejmejo kmetje 50 % višjo podporo, kot to velja za zemljiš a, ki niso zavarovana.

Sodelovanje z mirnimi obmo ji Stubaier Alpen, Ötztaler Alpen in Kalkkögel: pomo pri izdelavi zasnov naravnega parka, izmenjava podatkov.

Ukrepi in programi na podlagi Uredba Sveta št. 1257/1999.

INTERREG Italija - Avstrija "Kartiranje biotopov".

Skupna uprava za vse naravne parke v Bolzanu/Boznu.

Projekt Gloria: v sodelovanju z Univerzo v Innsbrucku, raziskovanje vrstne pestrosti in podnebnih sprememb.

NARAVNI PARK KAUNERGRAT Splošno Lega Ustanovitev Površina

Avstrija

Dežela Tirolska

2003

Najvišja to ka

3 764 m (Wildspitze)

55 000 ha

Najnižja to ka

800 m

Število prebivalcev v obmo ju naravnega parka

okoli 11 000

lovekove dejavnosti 3 Planine, ve inoma še kot poletni pašniki. Kmetijstvo 3 Gozdove upravlja kmetska skupnost. Edini cilj je ohranitev gozda. Nima gospodarske funkcije. Gozdarstvo 3 Dovoljen, omejitev ni. Lov je v naravnem parku pomembna dejavnosti. Lov Infrastruktura

3 Posebnih omejitev ni. 3 Posebnih omejitev ni razen na obmo ju rezervata (kjer ni gradnje): naravni park na Tirolskem ne pomeni varstvene kategorije.

Turizem

3 Na obmo ju dveh ob in, ki ležita v parku, so smu iš a.

Ribolov

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Raziskava „Ornitološki pomen izbranih pašnih površin“ predstavlja u inke planinske paše na ptice.

Projekt za prostovoljno delo na hribovskih kmetijah v sodelovanju z društvom Regionalni razvoj (MIAR), okrajno kmetijsko zbornico Landeck in strojno skupnostjo kmetov. INTERREG Italija - Avstrija "Kartiranje biotopov". V pripravi sta 2 projekta INTERREG: v sodelovanju z bolzanskim muzejem in središ i naravnih parkov.

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Naravni rezervat Fließer Sonnenhänge

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

2001

119 ha

Tirolska deželna vlada

Obmo je suhih in polsuhih traviš , ki so znana zlasti zaradi metuljev, ki se pojavljajo na teh obmo jih.

MIRNO OBMO JE ÖTZTALER ALPEN Splošno Lega

Avstrija

Ustanovitev Površina

Dežela Tirolska

1981

Najvišja to ka

3 768 m

Število prebivalcev v mirnem obmo ju

39 470 ha

Najnižja to ka

1 500 m

Število prebivalcev v širšem zavarovanem obmo ju

okoli 7000

lovekove dejavnosti 3 Planine v visokih legah se uporabljajo kot pašniki za ov jo redo (skoraj polovica obmo ja). Kmetijstvo 3 Izklju no gozdnogojitvena dela. Gozdarstvo tukaj ne opravlja gospodarske funkcije. Gozdarstvo Lov Ribolov Infrastruktura Turizem

3 Posebnih omejitev ni. 3 Posebnih omejitev ni. 3 Mirno obmo je odlikujeta divjina in neokrnjenost naravnega okolja. Ži nic ali prometnic, zaradi katerih bi obmo je postalo dostopno, tega še ni. 3 Posebnih infrastrukturnih objektov ni. Pohodniški turizem.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Številni ukrepi, zlasti za urejanje kulturne krajine.

Znanstvenoraziskovalna dejavnost Univerze v Innsbrucku, zlasti na obmo jih rezervata UNESCO MAB.

Na rt upravljanja kot obmo je NATURA 2000.

Na rtovana je ustanovitev naravnega parka Ötztal. Tako bo sodelovanje z naravnimi parki Texelgruppe in Kaunergrat še boljše, med drugim možnosti sodelovanja na podro ju kulture in transhumance.

MIRNO OBMO JE STUBAIER ALPEN Splošno Lega Ustanovitev Površina

Avstrija

Dežela Tirolska

1983

Najvišja to ka

3 507 m

Število prebivalcev v mirnem obmo ju

35 220 ha

Najnižja to ka

1 300 m

Število prebivalcev v širšem zavarovanem obmo ju

okoli 15 000

Alpski signali 3

lovekove dejavnosti 3 Pašniki za ov jo redo, planine. Kmetijstvo 3 Izklju no gozdnogojitvena dela. Gozdarstvo Lov Ribolov Infrastruktura

3 Posebnih omejitev ni. 3 Posebnih omejitev ni. 3 Gre za kraj sprostitve: gradnja novih objektov ni dovoljena, izjemni primeri veljajo le za kmetijske objekte. 3 Smu arske in gorske ture.

Turizem Programi

Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Na rt upravljanja kot obmo je NATURA 2000.

Znanstvenoraziskovalna dejavnost Univerze v Innsbrucku, zlasti na obmo jih rezervata UNESCO MAB.

MIRNO OBMO JE KALKKÖGEL Splošno Lega

Avstrija

Ustanovitev Površina

Dežela Tirolska

1983

Najvišja to ka

3 058 m

Število prebivalcev v mirnem obmo ju

7 770 ha

Najnižja to ka

690 m

Število prebivalcev v širšem zavarovanem obmo ju

okoli 19 000

lovekove dejavnosti 3 Planinska paša. Kmetijstvo 3 Macesnovi in smrekovi gozdovi, ki so v delni gozdarski rabi. Gozdarstvo 3 Dovoljen. Lov Infrastruktura

3 Dovoljen. 3 Gre za kraj sprostitve: gradnja novih objektov ni dovoljena, izjemni primeri veljajo le za kmetijske objekte.

Turizem

3 Na obrobni pas obmo ja Kalkkögel meji ve je število smu iš z ži niško infrastrukturo.

Ribolov

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Trenutno se programi ne izvajajo.

Programi sodelovanja Trenutno se programi ne izvajajo.

Biosferni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Biosferni rezervat Gurgler Kamm

Alpski signali 3

Ustanovitev 1977

Površina

Upravljavec

1 500 ha

Biosferni rezervat Gurgler Kamm in Gossenkölle See

Ta biosferni rezervat leži ve inoma na mirnem obmo ju Kalkkögel.

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

POVEZAVE Prostorske povezave Naravni park Texelgruppe - Mirno obmo je Ötztaler Alpen Skupna meja je dolga okrog 31 km in te e po grebenu. Višina meje: na nadmorski višini od 2500 m d0 3000 m, del meje poteka po ledeniku. Vsako leto tukaj poteka selitev ovc (transhumanca) z enega obmo ja na drugo. Naravni park Texelgruppe - Mirno obmo je Stubaier Alpen Dolžina meje je okrog 3 km in doseže nadmorsko višino 3000 m. Meja poteka po grebenu, na obmo ju ni lovekovih dejavnosti. Mirno obmo je Ötztaler Alpen - Mirno obmo je Stubaier Alpen Skupna meja je dolga okrog 2 km, višina meje: na nadmorski višini od 1500 m do 1800 m. Obmo je je tukaj poraslo z gozdom, meja te e vzdolž reke po dolini. Na tem mestu ni ovir med obema zavarovanima obmo jema, vas v bližini je le redko poseljena, mejno obmo je pa sploh ne. Mirno obmo je Ötztaler Alpen - Naravni park Kaunergrat Obe obmo ji se prekrivata. Naravni park Kaunergrat leži na zahodu mirnega obmo ja Ötztaler Alpen, k mirnemu obmo ju spada 1/7 do 1/8 površine . Meja poteka po skoraj celotnem obmo ju nad nadmorsko višino 3000 m. Mirno obmo je Stubaier Alpen - Mirno obmo je Kalkkögel Meja je dolga okrog 6 km, višina meje: na nadmorski višini od 2500 m do 3000 m. Visokogorje leži delno na grebenu.

Vsebinske povezave Obstajajo na rti za ustanovitev naravnega parka na obmo ju mirnega obmo ja Ötztaler Alpen, ki bi s tem dobilo lastno upravo. To bi tudi olajšalo sodelovanje z naravnima parkoma Texelgruppe in Kaunergrat. Za mirni obmo ji Stubaier Alpen in Kalkkögel, ki ju upravlja tirolska deželna vlada, podobni na rti ne obstajajo. Med omenjenimi zavarovanimi obmo ji ter drugimi obmo ji je zato le malo sodelovanja, vsi upoštevajo le isto usmeritev glede upravljanja.

Alpski signali 3

KOMPLEKS EZMEJNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Alpski park Karwendel, naravni rezervat Karwendel in Karwendel Vorgebirge, naravni rezervat Arnspitze ALPSKI PARK KARWENDEL Splošno Lega

Avstrija

Ustanovitev Površina

Dežela Tirolska

1988

Najvišja to ka

2749 m (Birkkarspitze)

72 736 ha

Najnižja to ka

591 m

Število prebivalcev na obmo ju alpskega parka

okoli 40 (+ poleti planine)

lovekove dejavnosti 3 Planinska paša. Kmetijstvo 3 Z 80% gozdov upravlja avstrijska zvezna uprava za gozdove. Gozdarstvo 3 Dovoljen. Lov 3 Dovoljen. 3 Odvisno od posameznega zavarovanega obmo ja. Na splošno je gradnja prepovedana, razen za objekte na planinah na krajinskih varstvenih obmo jih in mirnih obmo jih. Za druge gradbene dejavnosti (izgradnja poti, privatnih hiš), je potrebno pridobiti dovoljenje na okrajnem uradu. Iz prepovedi glede postavitve stavb je izvzeta gradnja novih kmetijskih in gozdarskih poslopij, prizidkov k že obstoje im stavbam in njihova obnova. 3 Pohodništvo, kolesarjenje, turno smu anje.

Ribolov Infrastruktura

Turizem Programi

Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Izdelava na rta upravljanja.

INTERREG II in III "Naravi prijazno oblikovanje prostega asa in sprostitev na obmo ju rezervata Karwendel".

Program podpor tirolske deželne vlade za izvajanje ekoloških storitev na ob utljivih življenjskih prostorih. Naravni gozdni rezervati (pogodbe, sklenjene za 2025 let).

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

Ustanovitev

Naravni rezervat Riedboden

1982

Površina 140 ha

Upravljavec Bavarsko državno ministrstvo za razvoj podeželja in okoljska vprašanja

Leži zunaj obmo ja alpskega parka.

NARAVNI REZERVAT KARWENDEL IN KARWENDEL VORGEBIRGE Splošno Lega Ustanovitev Površina

Alpski signali 3

Nem ija

Dežela Bavarska

1983

Najvišja to ka

2475 m

19 100 ha

Najnižja to ka

725 m

Število prebivalcev na obmo ju naravnega rezervata

< 1000

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

lovekove dejavnosti 3 Planinska paša. Kmetijstvo 3 Prednost ima varovanje gorskega gozda v vlogi varovalnega gozda. Gozdna zemljiš a so v lasti Gozdarstvo bavarske države, z njimi upravlja državna gozdna uprava. 3 Dovoljen. 3 Dovoljen.

Lov Ribolov Infrastruktura Turizem

3 Prepovedana je gradnja novih ali sprememba obstoje ih objektov v smislu gradbenih predpisov. 3 Mreža pohodniških (peš) poti, goske ži nice, ko e nemške planinske zveze, organizirana vodenja po naravi.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Pogodbeno varstvo, program razvoja kulturne krajine, program sanacije varovalnih gozdov.

INTERREG II in III "Naravi prijazno oblikovanje prostega asa in sprostitev na obmo ju rezervata Karwendel".

Zasnova usmerjanja obiskovalcev in njihovega obveš anja o varstvu ptic, ki gnezdijo na produ v zgornjem toku reke Isar. Poskus izdelave posebne zasnove lovske dejavnosti (intenzivni lov na parkljasto divjad v varovalnem gozdu, lov na parkljasto divjad zunaj varovalnih gozdov ni dovoljena).

NARAVNI REZERVAT ARNSPITZE Splošno Lega

Avstrija

Ustanovitev Površina

Dežela Tirolska

1989

Najvišja to ka

2 196 m

1 250 ha

Najnižja to ka

1 000 m

Število prebivalcev na obmo ju naravnega rezervata

< 1000

lovekove dejavnosti 3 Planinska paša. Kmetijstvo 3 Gozdarstvo upravlja avstrijska uprava za gozdove. Gozdarstvo 3 Dovoljen. Lov Infrastruktura

3 Dovoljen. 3 Prepovedana je namestitev novih markacij in ureditev novih poti kot tudi postavitev tabel z napisi ali slikami.

Turizem

3 Mreža pohodniških (peš) poti.

Ribolov

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Trenutno se programi ne izvajajo.

Programi sodelovanja Trenutno se programi ne izvajajo.

Alpski signali 3

POVEZAVE Prostorske povezave Alpski park Karwendel – Naravni rezervat Karwendel in Karwendelvorgebirge Obe zavarovani obmo ji imata okrog 50 km skupne meje, ki sovpada z državno mejo med Avstrijo in Nem ijo. Mejno obmo je ni poseljeno in leži na nadmorski višini od 1800 m do 2500 m. Zahodni del meje poteka po grebenu na nadmorski višini okrog 2500 m, na vzhodu pa ležijo obmo ja planin, ki pa ležijo nekoliko nižje. Na tej višini ni fizi nih preprek: obe zavarovani obmo ji tvorita eno povezano in zavarovano obmo je. Zato se med obema obmo jema odvija tesno sodelovanje s ciljem, da bi nemške naravne rezervate mo neje vklju ili v Alpenpark Karwendel. Alpenpark Karwendel sestavljajo trije naravni rezervati, dve mirni obmo ji in šest krajinsko varstvenih obmo ij, ki so med seboj povezana. Alpski park Karwendel (Mirno obmo je Eppzirl) – Naravni rezervat Arnspitze Najmanjša razdalja med zavarovanima obmo jema je 1 km, predel med obema obmo jema je širok najve 3,5 km. Obmo je je poseljeno ter prepleteno s cestami in železniškimi progami.

Vsebinske povezave Upravljavci obeh obmo ij (alpski park Karwendel in naravna rezervata Karwendel in Karwendelvorgebirge) so leta 1999 skupaj uresni ili projekt INTERREG „Do narave prijazno preživljanje prostega asa in po itka v parku Karwendel“. Cilj projekta je bil, ugotoviti pomanjkljivosti in oblikovati predloge, da bi lahko drug ob drugem isto asno stalno obstajale razli ne oblike preživljanja prostega asa in ohranjanja narave. To je bil prvi korak k skupni usmeritvi upravljanja. Trenutno obe obmo ji skupaj pripravljata vsebinski del in objekte, namenjene okoljskemu izobraževanju in obveš anju. Razgovori te ejo tudi o ezmejnem na rtu upravljanja v skladu z direktivo o habitatih (obmošja Natura 2000).

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

EZMEJNI KOMPLEKS Narodni park Berchtesgaden, Naravno zavarovano obmo je Kalkhochalpen, Naravno zavarovano obmo je gorovje Tennen NARODNI PARK IN BIOSFERNI REZERVAT BERCHTESGADEN Splošno Lega

Nem ija

Ustanovitev

Površina

Dežela Bavarska

1978

Najvišja to ka

2 713 m (gora Watzmann)

Število prebivalcev v narodnem parku

20 808 ha (jedrno obmo je 66 %, ob asna tamponska cona 10 %, stalna tamponska cona 24 %)

Najnižja to ka

605 m (jezero Königssee)

Število prebivalcev v biosfernem rezervatu

pribl. 27 000

Aktivnosti loveka 3 Pašništvo. Kmetijstvo 3 Naravi prijazno gozdarjenje, v ob asni tamponski coni se izvaja poseben program gozdarjenja, Gozdarstvo ki naj bi ponovno vzpostavil nekdanje stanje. Lov

3 Dovoljen. V ob asni tamponski coni se izvaja poseben na rt za ravnanje z divjadjo, lov upravlja uprava parka.

Ribolov Infrastruktura

3 Dovoljen v jezeru Königsee (en poklicni ribi ). 3 Nobenih gradenj (ceste, hiše…). Možna je obnova že obstoje ih planinskih objektov (sirarne...).

Turizem

3 Prosto asne dejavnosti. Jezero Königssee privablja veliko turistov.

Programi Programi akcij znotraj zavarovanega obmo ja Razli ni raziskovalni programi v sodelovanju z univerzami iz razli nih dežel.

Programi sodelovanja INTERREG IIIB "Habitalp".

Naravna zavarovana obmo ja, ki se nahajajo v zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ustanovitev

Površina

Upravitelj

Naravno zavarovano obmo je Kalkhochalpen

Ime

1984

24 066 ha

Urad deželne vlade Salzburg

Leži v Avstriji (Salzburg), meji na narodni park Berchtesgaden.

Naravno zavarovano obmo je Tennengebirge

1982

8 542 ha

Urad deželne vlade Salzburg

Leži v Avstriji (Salzburg)

POVEZAVE Prostorske povezave Med Naravnim zavarovanim obmo jem Kalkhochalpen in Narodnim parkom Berchtesgaden poteka 55 km dolga meja, ki Narodni park Berchtesgaden zaokroža na avstrijski strani. Obmo je tako tvori ekološko enoto. Naravno zavarovano obmo je gorovje Tennen se nahaja pribl. 2 km vzhodno od Naravnega zavarovanega obmo ja Kalkhochalpen. Na tem obmo ju poteka pomembna avtocesta (A10), ki predstavlja naravno oviro pri preseljevanju živali.

Alpski signali 3

KOMPLEKS EZMEJNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Regionalni naravni park Queyras, naravni park Po Cuneese REGIONALNI NARAVNI PARK QUEYRAS Splošno Lega

Francija

Ustanovitev Površina

Regija Provence-Alpes-Côte d'Azur

1977

Najvišja to ka

3 385 m (Fontsancte)

60 330 ha

Najnižja to ka

okoli 1 000 m (Guillestre)

Departma Hautes-Alpes

Število prebivalcev

2 300

lovekove dejavnosti 3 Okoli 4 - 5 % parkovne površine je v kmetijski rabi. Kmetijstvo Živinoreja prevladuje na planinah (ovce, krave). 3 Kmetijsko okoljski programi za upravljanje kmetijskih in gozdnih zemljiš , npr. eksperimenti za obnovo macesnovih gozdov s kravjo pašo.

Gozdarstvo

3 Dovoljen, vodijo ga lovske organizacije. 3 Dovoljen.

Lov Ribolov Infrastruktura Turizem

3 Majhen pomen prometnega omrežja. 3 Poskusi za uresni evanje trajnostnega turizma na obmo ju NRR Queyras na nacionalni ravni.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Program Leader II (1997-2001): dejavnosti na podro ju krajine (raziskave in izdelava atlasa krajin, katerih cilj je prepre iti upadanje kmetijstva), razvijanje novih turisti nih razvoj, analiza pohodniških poti GR 58, podpora gozdarstvu in kmetijstvu (na rti upravljanja za trajnostno gospodarjenje). Program Leader+ za razvoj podeželja.

INTERREG Alcotra IIIA "Povezovanje naravnih parkov na obmo ju masiva Mont Viso ". Kartiranje obmo ja Mont Viso v sodelovanju z botani nim konservatorijem , Gap-Charance (Francija), ter Botani nim društvom, Cozie (Italija): upravljanje obmejnega obmo ja in vrednotenje biotske raznovrstnosti. Program za ponovno naselitev kozoroga (INTERREG I z ob inskim združenjem Comunità Montana Val Pellice) leta 1995 in 1998. Okoli 80 živali na obmo ju RNP Queyras leta 2003. INTERREG Alcotra IIIA "Acqua".

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

Alpski signali 3

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

Naravni rezervat Val d'Escreins

1965

2 500 ha

RNP Queyras

Favnisti no pomembno varstveno obmo je Ségure-Ristolas

1948

1 200 ha

RNP Queyras / lovska uprava (ONCFS)

Varstvo gamsa in ruševca. Leži znotraj obmo ja naravnega parka.

Favnisti no pomembno varstveno obmo je Brêche de Ruine

1990

201 ha

RNP Queyras / lovska uprava (ONCFS)

Varstvo belke. Leži znotraj obmo ja naravnega parka.

Naravni rezervat Haut Guil - Mont Viso

V na rtovanju

okoli 2 000 ha

RNP Queyras

Leži znotraj obmo ja naravnega parka.

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

NARAVNI PARK PO CUNEESE Splošno Lega

Italija

Ustanovitev

Površina

Regija Piemont

Pokrajina Cuneo, Torino

1990

Najvišja to ka

3841 m (Mont Viso)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju naravnega parka

7 780 ha (varstveno obmo je 6 640 ha, naravni rezervati 986 ha, rekreativno obmo je 154 ha)

Najnižja to ka

okoli 240 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju naravnega parka

300

57 282

lovekove dejavnosti 3 Okoli 70 % površine je v kmetijski rabi: pridelovanje koruze, sadjarstvo. Kmetijstvo Na manjših kmetijah v ve ji meri pridelujejo lokalne vrste, razvoj ekološkega kmetijstva in kme ki turizem (odkrivanje lokalnih tradicionalnih na inov pridelovanja, ekološkega kmetijstva in lokalnih sort jabolka). Obstaja stalna delovna skupina kmetijskih organizacija: skupni projekti, izoblikovanje znaka kakovosti za lokalne in ekološko pridelane proizvode. 3 Gozdarstvo Pomen gozdarstva v parku: park svetuje lastnikom gozdov med drugim tudi pri vprašanjih gojitve gozdov in izbiri drevesnih vrst. Ukrepi za varstvo gozdov: park kupuje ali daje v zakup površine okrog gozdov in tako obnavlja funkcionalnost gozdov. 3 Dovoljen v robnem obmo ju (rabo ureja regionalna zakonodaja), prepovedan v naravnih Lov rezervatih in v osrednjem obmo ju. Ribolov Infrastruktura

Turizem

3 Dovoljen na celotnem obmo ju (rabo ureja regionalna zakonodaja). 3 Park ima pri izdajanju gradbenih dovoljenj svetovalno vlogo (svetovalno-tehni na služba, krajinski na rt). Projekt za gradnjo umetnih jezov in zaporni nega polja na reki Pad (med obmo jem Pian Fiorenze in Cardèjem). Projekt za gradnjo obvoznice okrog kraja Saluzzo. 3 Razvita turisti na infrastruktura na obmo ju parka (prostor za piknik, obiskovalna središ a, doživljajske poti, smu iš a). Mo an vpliv turizma na habitate (barja) in na favno (kozorogi, gamsi, koconoge kure, dvoživke).

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Projekt Migrans (od l. 1996): Opazovanje in monitoring ptic selivk, kartiranje migracijskih osi. Raziskave o pticah prezimovalkah. Monitoring populacije uharice in drugi vrst sov. Monitoring gnezdenja sokolov. Podatkovna zbirka s podatki o avifavni. Raziskava in monitoring populacije kozoroga. Vnos teh podatkov v zbirko podatkov Nacionalnega inštituta za preu evanje divjadi, kjer so zbrani podatki o divjadi na celotnem obmo ju Alp.

Programi sodelovanja INTERREG Alcotra IIIA "Povezovanje naravnih parkov na obmo ju masiva Mont Viso". INTERREG Alcotra IIIA "Acqua". Projekt za okoljsko vzgojo v sodelovanju s parkom Parco del Po Torinese. Projekt za turisti no vrednotenje reke Pad financira italijansko ministrstvo za industrijo.

Znanstvena raziskava in monitoring populacij mo erada. Deloma sodeluje park v okviru programa INTERREG za ohranitev volka (od leta 1999): ekološki, kulturni in socialni vidiki. Raziskava o populaciji netopirjev. Raziskava o dvoživkah in plazilcih. Programi za ohranjanje flore: botani ni inventarji, raziskave o mahovih in lišajih.

Alpski signali 3

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Ustanovitev Površina Upravljavec Leži na severu parka v bližini mesta Naravni rezervat Rocca di Parco del Po 1980 72 ha Cavour, pribl. 7 km oddaljeno od reke Cavour Cuneese Pad. Naravni rezervat Pian del Parco del Po 1990 465 ha Naravni rezervat des Mont Viso. Re Cuneese Naravni rezervat Parco del Po 1990 136 ha Leži na obmo ju naravnega parka. Confluenza del Bronda Cuneese Naravni rezervat Parco del Po 1990 145 ha Leži na obmo ju naravnega parka. Confluenza del Pellice Cuneese Naravni rezervat Parco del Po 1990 170 ha Leži na obmo ju naravnega parka. Confluenza Varaita Cuneese

POVEZAVE Prostorske povezave Obmo ja ležijo na obeh straneh vzdolž francosko-italijanske meje, na obmo ju masiva Mont Viso in imajo skupno mejo dolžine okrog 3,5 km, ki te e po visokem grebenu ( na nadmorski višini od 2741 m do 3171 m). Na vrhu je tudi prelaz Col de la Traversette .

Vsebinske povezave Regionalni park Queyras in naravni park Po Cuneese izvajata številne skupne projekte na obmo ju Mont Viso, med drugim na primer botani ni inventar masiva. Obstaja tudi projekt za na rtovanje biosfernega rezervata (v okviru programa UNESCA „ lovek in biosfera“), na podlagi katerega bodo povezani ne samo regionalni naravni park Queyras in naravni park Po Cuneese, ampak tudi italijanski naravni parki Gran Bosco di Salbertrand, Val Troncea, in Orsiera Rocciavrè (prim. „Programi o sodelovanju“).

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

KOMPLEKS EZMEJNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Naravni rezervat Vilsalpsee, naravni rezervat Allgäuer Hochalpen NARAVNI REZERVAT VILSALPSEE Splošno Lega

Avstrija

Dežela Tirolska

Ustanovitev

1957

Najvišja to ka

2274 m

Površina

1829 ha

Najnižja to ka

1165 m

Število prebivalcev

lovekove dejavnosti 3 Planinsko pašništvo, gorski gojeni travniki, ov ji pašniki. Kmetijstvo 3 Gozdarstvo postaja zasebno, z gozdom upravljajo lastniki gozda. Gozdarstvo 3 Dovoljen v skladu z deželnimi predpisi. Lov Infrastruktura

3 Na obmo ju rezervata ni ribolova. 3 Obmo je rezervata ni poseljeno. Ko e.

Turizem

3 Turisti ni objekti na obmo ju rezervata (pohodniške poti).

Ribolov

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Trenutno se programi ne izvajajo.

NARAVNI REZERVAT ALLGÄUER HOCHALPEN Splošno Lega

Nem ija

Ustanovitev Površina

Dežela Bavarska

1992

Najvišja to ka

2 649 m (Hochfrottspitz)

20 724 ha

Najnižja to ka

815 m (Oberstdorf)

Število prebivalcev

11 000

lovekove dejavnosti 3 Trgovina s kme kimi pridelki in izdelki. Kmetijstvo Trženje regionalnih proizvodov. 3 Ni podatkov. 3 Ni podatkov. 3 Ni podatkov.

Gozdarstvo Lov Ribolov Infrastruktura

Turizem

3 V bližini mesta Oberstdorf. Pobude za zmanjšanje individualnega prometa. Vzpostavljanje obmo ij umirjenega prometa. Mreža pešpoti in kolesarska mreža. 3 Pohodniške poti, plezalne poti, jahalne poti, možnosti za vodne športe, smu anje.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Pobude ob ine za var evanje z vodo in odvodnjavanje odpadnih voda, za zmanjševanje odpadkov, za var evanje z energijo, ta varstvo narave in krajine (npr. mreže biotopov, ukrepi za varstvo vodotokov, opustitev gradnje visokogorskih smu iš , opustitev gradnje igriš za golf).

Programi sodelovanja Trenutno se programi ne izvajajo.

Ravnanje z okoljem v turizmu (z.B. Lokalna agenda 21, dolo itev meja zmogljivosti pri izvajanju ukrepov za usmerjanje obiskovalcev).

Alpski signali 3

POVEZAVE Prostorske povezave Meja poteka po visokogorskem grebenu in je dolga okrog 4 km.

Vsebinske povezave Med obema zavarovanima obmo jema ni posebnih programov sodelovanja, ker nobeno od obeh zavarovanih obmo ij nima lastne uprave.

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

KOMPLEKS EZMEJNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Naravni park Alpe Veglia e Devero, naravni rezervat Binntal

NARAVNI PARK ALPE VEGLIA E DEVERO Splošno Lega

Italija

Regija Piemont

Pokrajina Verbania

Ustanovitev

Alpe Veglia 1978, Alpe Devero 1990, združitev 1995

Najvišja to ka

3 553 m (Monte Leone)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju naravnega parka

Alpe Veglia: 150 poleti Alpe Devero: 25 stalno, 250 poleti

Površina

10 736 ha (Park 8 539 ha, varstveno obmo je 2 197 ha)

Najnižja to ka

1 600 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju naravnega parka

5012

lovekove dejavnosti 3 Na planinah l'Alpe Veglia intenzivna živinoreja, vendar pa zadnjih 15-20 let upada. Kmetijstvo Pridelava krmnih rastlin in živinoreja na planinah Alpe Devero. Okoljski ukrepi v okviru programa Life: racionalizacija pašnikov, rotacijski sistemi in uvedba drugih vrst, npr. konje, s katerimi bi nadomestili doma e vrste. 3 Gozdarstvo Sonaravno gozdarstvo na celotni površini gozdnega obmo ja. Lov

3 Lov v parku prepovedan, dovoljen v robni coni (tukaj je pritisk lovstva zelo velik, zlasti na ruševca, ni pa še na voljo ukrepov, s katerimi bi v parku zmanjšali ta pritisk).

Ribolov

3 Ribištvo je dovoljeno v jezerih in potokih (samo z dovolilnico). 3 Projekte obnovo dveh velikih hotelov in novi objekti po itniških stanovanj v bližini parka. 3 Manj vpliva na obmo ji Alpe Veglia, intenzivnejše na obmo ju Alpe Devero (blizu meje parka).

Infrastruktura Turizem Programi

Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

V sedemdesetih letih so bili ponovno naseljeni kozorogi. Monitoring gamsov in kozorogov jeseni.

Sodelovanje pri projektu za ohranjanje volka na obmo ju Piemonta (monitoring živali na obmo ju parka in zunaj njega).

Monitoring velikih zveri (ris, volk).

Sodelovanje pri ponovnem naseljevanju brkatega sera (koordinacijski center v dolini Ossola).

Projekt INTERREG za ruševca od l. 1998 (lov, ozna evanje in popis populacije).

Projekti za pridelavo zdravilnih rastlin (planika, Artemisia Mutellina) od l. 2001 v sodelovanju z ob ino Olivone (Ticino) in zveznimi inštituti za kmetijstvo raziskovanje Conthey (Valais) in Cadenazzo (Ticino).

Letna opazovanja ptic: populacije na obmo ju parka, ptice selivke. Program Life: raziskave o upravljanju obmo ij Natura 2000 (botanika, entomologija, geomorfologija barij), na rti upravljanja za habitate, akcijske na rte za ohranjanje endemskih vrst (npr. za metulja Erebia christi), na rti za vzpostavitev ekološkega omrežja na obmo ju med Alpe Veglia – Alpe Devero in sosednjimi biotopi (naravni rezervat Binntal in Laggintal ter obmo ji Natura 2000 „Rifugio Maria Luisa – Val Formazza“, Area di Importanza Naturalistica „Monte Giove“).

Z rezervatom Binntal (CH) so bili sklenjeni dogovori o varstvu metulja Erebia chisti.

Raziskovalni projekti o netopirju (2003 - 2006). Okoljski monitoring (raziskave o kakovosti zraka in upravljanju z vodo).

Alpski signali 3

NARAVNI REZERVAT BINNTAL Splošno Lega

Švica

Ustanovitev

1977

Najvišja to ka

3 215 m (Punta d'Arbola)

5 084 ha

Najnižja to ka

1 341 m

Površina

Kanton Valais Število prebivalcev

okoli 150

lovekove dejavnosti 3 Živinoreja. Kmetijstvo Pridelovanje žita po tradicionalnem na inu pridelave. Gozdarstvo

3 Gozdarstvo upravljajo lokalne skupnosti. Minimalni posegi zaradi zaš ite pred naravnimi nesre ami, nima nobenega ekonomskega pomena. V zvezi s financiranjem projektov obstaja sodelovanje z upravnim organom, pristojnim za gozdarstvo in kmetijstvo.

Lov

3 Dovoljen, s to dejavnostjo upravlja kantonalna uprava. 3 Dovoljen, s to dejavnostjo upravlja kantonalna uprava.

Ribolov Infrastruktura Turizem

Gradnja novih objektov je omejena. Odobriti jih mora komisija rezervata Binntal, ustrezati pa mora tudi kantonalni ureditvi. 3 Pohodniške poti, Ko a Švicarske planinske zveze (SAC), hoteli.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Projekti za razvoj kmetijstva, ki bo sprejemljivo za krajino. Pro Natura izhaja pri tem iz nacionalnih inventarjev, da bi lahko opredelila lokalno prilagojene ukrepe. Primer: ukrepi za trajnostne paše na obmo ju mokriš .

Programi sodelovanja Sodelovanje je oteženo, ker rezervat Binntal nima lastne upravne strukture. Vendar pa obstajajo na rti za ustanovitev naravnega parka Binntal. To bi izboljšalo tudi sodelovanje naravnim parkom Alpe Veglia e Devero.

Financiranje projektov: 1/3 država, 1/3 kanton, 1/3 ob ina, Pro Natura in Švicarska planinska zveza.

POVEZAVE Prostorske povezave Skupna meja zavarovanih obmo ij je dolga okrog 10 km, višina meje: nadmorska višina od 2400 m do 3200m; obmo je ni poseljeno.

Vsebinske povezave Trenutno med obema obmo jema ni sodelovanja, ker naravni rezervat Binntal nima lastne upravne strukture. Na osnovi predelave perimetrov se na rtuje ustanovitev naravnega parka Binntal. To bi olajšalo sodelovanje, saj naravni park razpolaga z lastno upravo, ki nastopa tudi kot kontaktna oseba v zvezi s programi sodelovanja. V okviru projekta Life se v italijanskem naravnem parku Alpe Veglia e Devero izvaja projekt o ustanovitvi ekološkega ezmejnega omrežja, v katerega bo vklju en naravni rezervat Binntal

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

KOMPLEKS EZMEJNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Naravni park Logarska dolina, naravni rezervat Belska Ko na NARAVNI PARK LOGARSKA DOLINA Splošno Lega

Slovenija

Ustanovitev Površina

Ob ina Sol ava

1987

Najvišja to ka

2 394 m (Planjava)

2 700 ha

Najnižja to ka

okoli 720 m

Število prebivalcev

okoli 35

lovekove dejavnosti 3 Zlasti živinoreja in ov ereja. Ekološko kmetijstvo in gozdarstvo. Kmetijstvo 3 Upravitelji so lastniki parka, podjetje Logarska dolina, n.o.o. Gozdarstvo To podjetje so leta 1992 ustanovili lastniki zemljiš . Pri upravljanju ima naravni park svetovalno vlogo. 3 Del parka je državno gojitveno loviš e, kjer je lov prepovedan razen za potrebe vzreje divjadi. Lov Drugi del parka upravlja lovska organizacija, tu je lov dovoljen. V obeh primerih je dovoljen turisti ni lov v spremstvu upravitelja loviš a. Ribolov

Ribolov ni dovoljen. Vode za vzrejo poto nih postrvi.

Infrastruktura Turizem

3 Prepoved novogradenj, gradbena dejavnost dovoljena le na obstoje ih stavbah. 3 Pohodniški turizem.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Trenutno se programi ne izvajajo.

Programi sodelovanja Programi s Kozjanskim parkom in Triglavskim narodnim parkom. Park sodeluje z Avstrijo pri ustanavljanju Karavanškega parka na južnem Koroškem: izmenjava izkušenj in skupni projekti.

NARAVNI REZERVAT BELSKA KO NA Lega Avstrija – dežela Koroška

Ustanovitev 1959

Površina 578 ha

Za ta naravni rezervat je zna ilen edinstven rastlinski svet (redke cvetlice kot kranjska lilija, karavanški encijan in karavanški mak). Na rtovana je ustanovitev naravnega parka Karavanke, kar bi olajšalo sodelovanje s Slovenijo.

POVEZAVE Prostorske povezave Meja med zavarovanima obmo jema je dolga približno 1,5 km in leži na nadmorski višini med 1800 m in 2100 m. Ni poseljena in ne predstavlja pomembnejše ovire za selitve. Na severozahodu delu skupne meje sta obmo ji povezani z obmo jem iz omrežja NATURA 2000 na slovenski strani. To cono sestavljajo dolina in obe strani doline, je neposeljena.

Vsebinske povezave Za selitve med obema zavarovanima obmo jema ni ovir. Vendar pa obmo ji ne sodelujeta, saj naravni rezervati nimajo lastnih uprav. Ustanovitev naravnega parka Karavanke bi zato bil korak naprej k u inkovitejšemu prostorskemu in vsebinskemu povezovanju med zavarovanima obmo jema.

Alpski signali 3

KOMPLEKS NACIONALNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Regionalni naravni park Luberon, regionalni naravni park Verdon, biosferni rezervat Mont Ventoux

REGIONALNI NARAVNI PARK IN BIOSFERNI REZERVAT LUBERON Splošno Lega

Francija

Ustanovitev Površina

Regija Provence-Alpes-Côte d'Azur

1977

Najvišja to ka

1 125 m

165 000 ha

Najnižja to ka

50 m

Departma Vaucluse Število prebivalcev

155 000

lovekove dejavnosti 3 Kmetijstvo ima pomembno vlogo. Kmetijstvo Vinogradništvo (AOC), sadjarstvo, razli ne kulture. Reja ovc in koz. Nezadostno izvajanje ekoloških ukrepov v kmetijstvu je problemati no. Skorajda ni ve nobenih CTE, zaklju enih je le malo CAD. 3 Na obmo ju obeh masivih veljajo dolo be listine o razvoju gozdov (prim. programi dejavnosti). Gozdarstvo Lov Ribolov Infrastruktura

Turizem

3 Dovoljen, izvaja se v skladu z regionalnimi predpisi. 3 Dovoljen, izvaja se v skladu z regionalnimi predpisi. 3 Pritisk poselitve je pomembnejši na jugu, kjer se uti vpliv velikih mest (Marseille, 980 000 preb.) in na zahodu (Avignon, 88 000 preb.). Severozahodni del ni tako gosto poseljen, pa vendar rast presega 2% letno. 3 Prosto asne dejavnosti, geološki rezervat, paleontološki muzej.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Listina o razvoju gozdovih, ki obstaja od konca leta 2001 in se je preizkušala na dveh poskusnih obmo jih, opredeljuje cilje za skupno upravljanje za naslednje dvanajstletno obdobje: ukrepi za prepre itev gozdnih položajev, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje z divjadjo, sprejem obiskovalcev.

Projekt sodelovanja zunaj Alp: sodelovanje z Marokom (ustanovitev regionalnega naravnega parka), Španijo in Italijo.

Kmetijski programi: posebni programi za namakanje v ravnini reke Durance. Akcija za podporo ekološkemu kmetijstvu: "Le Luberon a bon goût" ("Dobri okus Luberona"). Park kandidira za Unescovo nagrado Geoparc. Ob asne akcije za spodbujanje kme kega turizma, v okviru pogodbe med deželo in mestom.

REGIONALNI NARAVNI PARK VERDON Splošno Lega Ustanovitev Površina

Alpski signali 3

Francija

Regija Provence-Alpes-Côte d'Azur

1997

Najvišja to ka

Okoli 1500 m

176 961 ha

Najnižja to ka

Okoli 500 m

Departma Alpes-de-HauteProvence, Var Število prebivalcev

19 500

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

lovekove dejavnosti 3 Planine, pašništvo. Kmetijstvo spodbujata CTE in CAD. S CTE obstaja vzor na pogodba za park. Kmetijstvo Za prve pogodbe je bila pripravljena akcija za komunikacijo. Park aktivno sodeluje tudi pri oblikovanju definicije usmeritev za CAD. 3 Partnersko sodelovanje z Regionalnim centrom lastnikom gozdov (Centre Régional de la Gozdarstvo Propriété Forestière- CRPF) s ciljem, izvajati listino o razvoju gozdov na obmo ju parka. Raziskave o požarnih površinah. 3 Dovoljen, izvaja se v skladu z regionalnimi predpisi. Lov Ribolov Infrastruktura

Turizem

3 Dovoljen, izvaja se v skladu z regionalnimi predpisi. 3 Mo an pritisk poselitve: nazadovanje kmetijstva, na kmetijskih zemljiš ih se gradijo po itniški objekti (stanovanja). Park lahko pri oblikovanju na rtov rabe zemljiš sodeluje le v posvetovalni vlogi. 3 Prosto asne dejavnosti.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Ponovna naselitev beloglavega jastreba v letih od 1999 do 2004 v okviru sodelovanja z gozdno upravo (Office National des Forêts) in društvom "Vautours de HauteProvence".

Projekt inter-GAL (Groupe d’actions locales- lokale Aktionsgruppe) v okviru programa LEADER+ v sodelovanju s parkom o vzpostavitvi zbirke podatkov o flori in favni.

Projekt ponovne naselitve beloglavega jastreba, izvaja ga Društvo za varstvo ptic (Ligue pour la Protection des Oiseaux-LPO) v okviru programa Life.

Stiki z regionalnim naravnim parkom Queyras zaradi problematike velikih zveri.

Kmetijska politika parka: projekt za izvajanje akcij za Avifavna, projekt financirata regija in departma. Okoljska vzgoja: projekt «Je vis dans le parc» (« Živim v parku») izvajajo v ob inskih šolah. Program Leader + od leta 2001 dalje.

BIOSFERNI REZERVAT MONT VENTOUX Splošno Lega Ustanovitev

Površina

Francija

Regija Provence-Alpes-Côte d'Azur

1990

Najvišja to ka

1912 m

Osrednje obmo je: 2126 ha, Robno obmo je 26 830 ha, razvojno obmo je 50 000 ha

Najnižja to ka

200 m

Departma Vaucluse Število prebivalcev

okoli 26 000

lovekove dejavnosti 3 3000 vinogradnikov, zaš itena oznaka porekla (ZOP) (Côtes du Ventoux). ov ji pašniki (500 Kmetijstvo živali) in druge kulture. Kmetijsko okoljski ukrepi v okviru obmo ij NATURA 2000. Gozdarstvo

3 Okvirna pogodba, podpisana leta 2000 z gozdno upravo ONF, zavzema se za prilagojeno gozdarstvo na ob utljivih obmo jih.

Lov

3 Dovoljen, izvaja se v skladu z regionalnimi predpisi. Na osrednjem obmo ju obstaja približno 1000 ha velik rezervat za divjad.

Ribolov Infrastruktura

3 Dovoljen, izvaja se v skladu z regionalnimi predpisi. 3 Mo an pritisk poselitve. Uprava rezervata ni sprejela nobenih ukrepov, to vprašanje bo obravnavano ob ustanovitvi na rtovanega regionalnega naravnega parka Mont Ventoux.

Turizem

3 Smu anje, prosto asne dejavnosti. Avtomobilske in kolesarske dirke.

Alpski signali 3

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Združenje ob in (Pays de Sault, Vallée du Toulourenc, ob ina in Lioux) je podpisalo okoljsko listino. Dnevi trajnostnega razvoja, 1998: izmenjava izkušenj o razli nih temah, med drugim o soovplivanju okolja in kmetijstva.

Programi sodelovanja Sodelovanje s francoskimi biosfernimi rezervati na podro ju gozdarstva: delovne skupine, dogovori z gozdno upravo ONF. Sodelovanje z drugimi rezervati MAB v okviru mreže rezervatov MAB.

Ponovna naselitev jelena in muflona. Raziskave o ov ereji na osrednjem obmo ju. Program LEADER +.

POVEZAVE Prostorske povezave Naravni park Verdon - naravni park Luberon: skupna meja je dolga okrog 15 km. Na jugu oba parka lo uje ob ina, ki ni del zavarovanega obmo ja. Ob meji poteka avtocesta (A 51). Tam ležijo tudi prometno omrežje in naselja z mestom Manosque in okolico. Na soto ju rek Durance in Verdon, ki te eta med obema parkoma, leži neposeljeno obmo je, ki ga odlikuje visoka ekološka kakovost (predvsem zaradi razli nih vrst ptic). Po mnenju upravnika regionalnih naravnih parkov Verdon in Luberon so migracije proti severu (ob reki Durance) pomembnejše kot migracije v smeri vzhod-zahod med regionalnima naravnima parkoma Verdon in Luberon. Reka Verdon lahko služi kot migracijska os tudi med med regionalnim naravnim parkom Verdon in narodnim parkom Mercantour. V biosfernem rezervatu Mont Ventouxo obstaja primer vzpostavitve ekološkega koridorja. Na zahodnem delu masiva, na obmo ju mest Bédoin, Mormoiron in Villes-sur Auzon te e silikatna plast, ki izstopa v apnen astem okolju, ki tam prevladuje. Tukaj poteka proces razpadanja kamnin, zaradi erozije prsti pa so nastale mlake. To življenjsko okolje je zelo ugodno za redke vrste dvoživk. Obstaja projekt, ki naj bi na tem obmo ju na ravni ob in med seboj povezal mokriš a.

Vsebinske povezave Parka Luberon und Verdon razvijata skupno bazo podatkov o rastlinskih in živalskih vrstah, ki bo dostopna tudi javnosti. Ta projekt bo okrepil sodelovanje med obema naravnima parkoma na soto ju rek Durance in Verdon. Razprave te ejo tudi o tem, da bi oba regionalna parka združili v skupno obmo je omrežja NATURA 2000. Biosferna rezervata Luberon in Mont Ventoux imata stike v okviru omrežja biosfernih rezervatov, vendar ne izvajata skupnih projektov.

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

KOMPLEKS NACIONALNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Narodni park Les Ecrins, regionalni naravni park Vercors, regionalni naravni park Chartreuse, regionalni naravni park Massif des Bauges

NARODNI PARK LES ECRINS Splošno Lega

Francija

Ustanovitev

Površina

Regija Rhône-Alpes, Provence-AlpesCôte d'Azur

Departma Isère, Hautes-Alpes

1973

Najvišja to ka

4 102 m (Barre des Ecrins)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju narodnega parka

Osrednje obmo je: 91 800 ha, robno obmo je 179 600 ha

Najnižja to ka

667 m

Število prebivalcev v robnem obmo ju narodnega parka

30 280

lovekove dejavnosti 3 Živinoreja (ov ereja, govedoreja). Kmetijstvo Narodni park Les Ecrins podpira mešane kmetije. Transhumanca (ovce), vendar v upadu. Odjemalci kmetij so zlasti s severa parka. 3 Gozdna uprava (ONF) in park sta se s podpisom partnerskega dogovora zavezala k izvajanju Gozdarstvo tradicionalnega gospodarjenja z gozdovi na zunanjem in osrednjem obmo ju parka. Lov

3 Prepovedan na osrednjem obmo ju parka. Dovoljen v robnem obmo ju.

Ribolov

3 Dovoljen, z njim upravlja ribiška organizacija, v sodelovanju z narodnim parkom. 3 Na obmo ju je bilo popisanih 175 objektov. Ni ve jega poselitvenega pritiska. Za vsa gradbena dovoljenja mora podati odobritev tudi park. 3 Smu iš a v zunanjem delu, prosto asne dejavnosti.

Infrastruktura

Turizem Programi

Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Sporazum iz leta 1998, sklenjen s kmetijsko zbornico Isère in Hautes-Alpes za podporo mešanih kmetij z ov erejo. Narodni park je del mreže opazovalcev v okviru monitoringa dolo enih vrst, da bi razvili ustrezne varstvene ukrepe. Ponovna naselitev kozoroga.

Programi sodelovanja Partnersko sodelovanje med narodni park Hohe Tauern narodni park Les Ecrins - narodni park Triglav. Izvajajo se skupni projekti na podro ju varstva in upravljanja alpskih zavarovanih obmo ij, razvoja trajnostnega turizma, ohranjanja biotske raznovrstnosti v okviru hribovskega kmetijstva in gozdarstva, Obveš anje in izobraževanje doma e javnosti. Izmenjava zaposlenih, jezikovni in izpopolnjevalni te aji. Delovna skupina o turisti nih dejavnostih z regionalnimi naravnimi parki Vercors, Chartreuse und Massif des Bauges. Projekt "Emilie". Znanstveni sodelavci narodni parki se dvakrat letno sre ajo v Franciji in si izmenjajo izkušenj. Dvostranski programi za izmenjavo sklenjeni z regionalnimi naravnimi parki Vercors, Queyras (soudeležba pri akcijah v zvezi z volkom ali izmenjavo zaposlenih) INTERREG IIIB "Habitalp".

Alpski signali 3

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

Naravni rezervat Lauvitel

1995

689 ha

Narodni park Les Ecrins

Leži znotraj narodnega parka.

Naravni rezervat Versant Nord du Pic de Combeynot

1974

685 ha

Narodni park Les Ecrins

Leži znotraj narodnega parka.

Naravni rezervat Haute Vallée de la Séveraisse

1974

155 ha

Narodni park Les Ecrins

Leži znotraj narodnega parka.

Naravni rezervat Grand Lac des Estaris

1974

145 ha

Narodni park Les Ecrins

Leži znotraj narodnega parka.

Vallon des Combes, Partias et Condamine

1993

746 ha

Réserve volontaire

Meji na narodni park.

REGIONALNI NARAVNI PARK VERCORS Splošno Lega Ustanovitev

Površina

Francija

Regija Rhône-Alpes

1970

Najvišja to ka

2341 m (Le Grand Veymont)

172 242 ha

Najnižja to ka

okoli 200 m

Departma Isère, Drôme Število prebivalcev v obmo ju naravnega parka

35 000

Število prebivalcev v širšem obmo ju naravnega parka

okoli 450 000

lovekove dejavnosti 3 700 kmetij: mle na proizvodnja, sir, meso, sadje in vino. Na severovzhodu je prisotno hribovsko Kmetijstvo kmetijstvo. Združenje kmetov z obmo ju parka (Association pour la Promotion des Agriculteurs du Parc APAP) je bilo ustanovljeno isto asno s parkom, ki ga tudi financira. Združenje se zavzema za razvoj kmetijskega sektorja in ponuja kmetom pomo . 3 70 % parka pokrivajo gozdovi, zato obstaja interes za ohranitev in spodbujanje te gospodarske Gozdarstvo panoge, še zlasti z vidika trajnostnega in okolju prijaznega na ina gospodarjenja. Za upravljanje je zadolžen državna uprava za gozdove ONF (forêts domaniales-državni gozdovi) in regionalni center lastnikov gozdov (Centre Régional de Propriété Forestière - CRPF). V parku obe inštituciji financirata službo, zadolženo za upravljanje gozdarstva. Komisijo za gozdove sestavljajo: ONF, CRPF, regionalni naravni park. Park opravlja tukaj svetovalno vlogo. Pri zadevah usklajevanja upravljanja sodelovanje med inštitucijami dobro poteka. 3 Dovoljen, izvaja se v skladu z regionalnimi predpisi. Lov Prepovedan v naravnem rezervatu Hauts Plateaux du Vercors. Ribolov Infrastruktura

Turizem

Alpski signali 3

3 Dovoljen, izvaja se v skladu z regionalnimi predpisi. 3 Mo an pritisk poselitve iz smeri Grenobla in okolice (na severu) (416 000 preb.). Park v razvoj poselitvenih obmo ij u inkovito ne more pose i, saj je to v pristojnosti ob in, ki so sprejele odlo itve glede rabe zemljiš . 3 Smu anje, prosto asne dejavnosti. Kme ki turizem.

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Ponovna naselitev kozoroga z obmo ja Vanoise v letih med 1989 in 1990.

Sodelovanje z regionalnimi naravnimi parki Chartreuse, Massif des Bauges in z narodnim parkom Les Ecrins.

Pogodba o ohranjanju vodnih virov «Vercors Eaux Pures » ( ista voda Vercorsa).

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Naravni rezervat Hauts Plateaux du Vercors

Ustanovitev 1985

Površina

Upravljavec

17 000 ha

Regionalni naravni park Vercors

Živinoreja, pašništvo. Promet motornih vozil je prepovedan.

REGIONALNI NARAVNI PARK CHARTREUSE Splošno Lega

Francija

Ustanovitev

Površina

Regija Rhône-Alpes

Departma Isère, Savoja

1995

Najvišja to ka

2062 m (Dents de Crolles)

Število prebivalcev v obmo ju naravnega parka

69 000 ha

Najnižja to ka

okoli 700 m

Število prebivalcev v širšem obmo ju naravnega parka

32 000

okoli 500 000

lovekove dejavnosti 3 Polintenzivno kmetijstvo na zahodu (srednji Charteuse). Kmetijstvo Intenzivno kmetijstvo v dolinskih legah. 3 Sonaravno gospodarjenje z gozdovi. 3 Posebnih omejitev ni.

Gozdarstvo Lov Infrastruktura

3 Posebnih omejitev ni. 3 Gosto poseljeno, obdano z nekaterimi pomembnimi mesti in njihovimi predmestji: Grenoble (416 000 prebivalcev), Chambéry (55 000 prebivalcev) in Voiron (20 400 prebivalcev).

Turizem

3 Smu anje, prosto asne dejavnosti.

Ribolov

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Predelava besedila listine o parkih.

Sodelovanje z regionalnimi naravnimi parki Vercors, Massif des Bauges in z narodnim parkom Les Ecrins.

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

Naravni rezervat Hauts de Chartreuse

Ustanovitev

1997

Površina

4450 ha

Upravljavec

Regionalni naravni park Chartreuse

lovekove dejavnosti prispevajo k ohranjanju ekosistemov na lokalni ravni, kot pašništvo na visoki planoti, lov za uravnavanje populacije divjadi in sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Odnosi z javnostmi in ukrepi za usmerjanje obiskovalcev.

REGIONALNI NARAVNI PARK MASSIF DES BAUGES Splošno Lega Ustanovitev Površina

Francija

Regija Rhône-Alpes

Departma Savoja, Haute-Savoie

1995

Najvišja to ka

2217 m

Število prebivalcev v obmo ju naravnega parka

52 500

84 000 ha

Najnižja to ka

270 m

Število prebivalcev v naravnega parka

okoli 80 000

Alpski signali 3

lovekove dejavnosti 3 Združenje kmetov z obmo ja parka (Association des Agriculteurs du PNR du Massif des Bauges) Kmetijstvo spodbuja kakovostno in za naravo sprejemljivo kmetijstvo. 5 zaš itenih oznak porekla (ZOP) (vin de Savoie, Reblochon, Abondance, Chevrotin, tome des Bauges), 3 zaš itene geografske ozna be (ZGO) (Emmental de Savoie, Tomme de Savoie, Pommes et Poires de Savoie). Z uvedbo novih ZOP in stabilnih kultur sadnih dreves je bilo mogo e zaustaviti opuš anje kmetovanja. 3 50 % gozdov upravlja državna ONF, 50 % je v zasebni lasti. Listina o razvoju gozdov s Gozdarstvo pomembnimi zahtevami glede okolja. 3 S to dejavnostjo upravljajo doma e lovske organizacije po priporo ilih ONCFS. Obstaja posebno združenje lovcev v parku, ki se zavzema za boljšo komunikacijo in tako za u inkovitejše vklju evanje lova v sistem naravnega parka kakor tudi za upoštevanje njegovih ciljev. 3 Dovoljen.

Lov

Ribolov Infrastruktura

Turizem

3 Mo an pritisk poselitve na severu z dvema pomembnima aglomeracijama: Annecy (50 350 preb.) in Aix-les-Bains (26 000 preb.). Konflikti med interesi poselitve in kmetijstva. Park lahko na obmo ju veljavnosti Listine o razvoju gozdov sodeluje pri sprejemanju odlo itev glede lokalnih na rtov rabe zemljiš . 3 Smu anje, prosto asne dejavnosti. Vodotoki, dostopni za turisti ne namene.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Na obmo ju parka se izvajajo pogodbe, sklenjene s kmeti (CTE in CAD), uslužbenec parka je zadolžen kot koordinator za kmete, ki so se odlo ili za izvajanje sonaravnega in trajnostnega kmetijstva. Dogovor s pristojnimi organi departmaja Savoja in Visoka Savoja s ciljem u inkovitejšega vklju evanja tematike, povezane na naravne parke, v u ne vsebine.

Programi sodelovanja Sodelovanje z RNP Chartreuse und Vercors. Sodelovanje s ASTERS in Konservatorijem za naravno dediš ino (Conservatoire du Patrimoine Naturel de la Savoie), za prikaz in prilagoditev kmetijsko okoljskih ukrepov.

POVEZAVE Prostorske povezave Regionalni naravni park Vercors - Regionalni naravni park Chartreuse: Parka lo uje gosto poseljeno obmo je mesta Grenoble in njegove okolice. To obmo je predstavlja pomembno bariero za izmenjavo med obema obmo jema. Regionalni naravni park Chartreuse - Regionalni naravni park Massif des Bauges: Regionalni naravni park Massif des Bauges je obdan s pomembnimi prometnimi osmi, od regionalnega naravnega parka Chartreuse ga lo uje mesto Chambery z okolico. V bližini mesta Montmélian potekajo meje med obema obmo jema tesno ena ob drugi, vendar pa jih lo ujejo dve cesti in železniška proga. e še sploh obstaja izmenjava med obema obmo jema, bi jo bilo mogo e na tem mestu izboljšati s primernimi gradbenimi ukrepi (z gradnjo premostitvenih objektov). Regionalni naravni park Vercors - Narodni park Les Ecrins: Zavarovani obmo ji sta na najbližjem mestu eno od drugega oddaljeni okrog 27 km. Predel med obmo jema na severu je relativno gosto poseljen in prepleten z gosto prometno omrežje. Dalje proti jugu je obmo je bolj gorato, po njem te ejo ceste in gorska železnica, ki doseže višino 2790 m. Tukaj obstaja migracijska os med obmo jema, ki te e po jugovzhodnem predelu Vercorsa (Region des Dévoluy). To obmo je, ki predstavlja neposredno povezavo z Alpami Haute-Provence, je vklju eno v omrežje NATURA 2000. Regionalni naravni park Chartreuse - Narodni park Les Ecrins: Obmo ji sta oddaljeni eno od drugega okrog 35 km (jugovzhodni predel regionalnega naravnega parka Chartreuse, severozahodni predel narodnega parka Les Ecrins). Na tem obmo ju leži urbana aglomeracija Grenoble. Naprej proti severu tvori povezavo med obmo ji gorski masiv Belledone. Vendar je treba tudi tukaj pre kati prometno omrežje, ki obkroža regionalni naravni park Chartreuse.

Vsebinske povezave Vsi trije naravni parki si delijo številne probleme, predvsem pa naraš ajo i pritisk poseljevanja. Zato obstajajo številni skupni projekti, med drugim bilateralni projekt preverjanja statuta naravnega parka Chartreuse in regionalnega naravnega parka Massif des Bauges. Tudi med tremi zavarovanimi obmo ji obstaja npr. projekt za ustanovitev skupnega znanstvenega sveta, obstaja tudi izmenjava informacij in podatkov in tudi izmenjava osebja treh obmo ij, ki poteka tudi z narodnim parkom Les Ecrins.

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

KOMPLEKS NACIONALNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Naravni rezervati Visoke Savoje Naravni rezervati Passy, Sixt Passy, Carlaveyron, Aiguilles Rouges in Vallons de Bérard so med seboj povezani in tvorijo veliko zavarovano obmo je velikosti 15 350 ha v masivu Arve-Giffre. Naravni rezervat Contamines-Montjoie je geografsko lo en od mreže naravnih rezervatov, vendar pa je z njimi povezan prek manjših zavarovanih predelov. Obmo ja upravlja združenje ASTERS (Agir pour la Sauvegarde des Territoires et des Espèces Remarquables ou Sensibles – Ukrepanje za varstvo pomembnih in ob utljivih obmo ij in vrst). Ta mreža naravnih rezervatov se predstavlja kot skupnost, saj vsa obmo ja vodi isti upravljavec, zavod za upravljanje ASTERS pa igra pomembno vlogo pri usmeritvi upravljanja.

Opis mreže naravnih rezervatov: Naravni rezervat Aiguilles Rouges Je bil ustanovljen leta 1974 na površini 3279 ha; leži na nadmorski višini od 1200 m do 2965 m in tvori poseben življenjski prostor, za katerega sta zna ilna izrazito površje in naravna ohranjenost obmo ja. Naravni rezervat Carlaveyron Je bil ustanovljen leta 1991 na površini 598 ha; leži na nadmorski višini od 1090 m do 2305 m. Na kontrastno oblikovanem površju in razli nih višinskih vegetacijskih pasovih obstajajo razli ni življenjski prostori: jezera, primarni gozdovi in resave. Naravni rezervat Vallon de Bérard Je bil ustanovljen leta 1992 na površini 539 ha. Zavarovano obmo je je od švicarske meje oddaljeno manj kot 5 km in dopolnjuje naravni rezervat Aiguilles Rouges. Na zavarovanem obmo ju je mogo e najti vse oblike vegetacije, ki se pojavljajo na montanskem, subalpinskem in alpinskem višinskem vegetacijskem pasu, pa tudi ustrezne živalske vrste. Vsi trije naravni rezervati Aiguilles Rouges, Carlaveyron in Vallon de Bérard so visokogorski prostori, ki se odlikujejo po svoji naravni ohranjenosti. Pašno in gozdno gospodarstvo imata na tem obmo ju podrejeno vlogo. Bolj pomemben je turizem, predvsem zaradi bližine doline Chamonix. Naravni rezervat Passy Je bil ustanovljen leta 1980 na površini 1 717 ha. Najvišja to ka leži na nadmorski višini 2 901 m (Grenier de Villy). Obmo je leži sredi gosto poseljenega nižinskega predela s številnimi pašniki in bolj sonaravnimi predeli visokogorja (Vallon de Villy). Zavarovano obmo je leži v bližini gosto poseljenih dolin z mo no razvito industrijo. Naravni rezervat Sixt-Passy Je bil ustanovljen leta 1977 na površini 9200 ha in leži na nadmorski višini od 770m do 3100 m, v srednjem predelu je za obmo je zna ilna kmetijska dejavnost. Raba na tem obmo ju zelo intenzivna (kmetijstvo in gozdarstvo, turizem), obstajajo tudi številni planšarski stanovi, ki so delno povezani s cestami. Naravni rezervat Contamines-Montjoie Je bil ustanovljen leta 1979 na površini 5505 ha. Naravni rezervat Contamines-Montjoie je geografsko lo en od ostalih naravnih rezervatov, vendar deli z njimi številne zna ilnosti: pomembne lovekove dejavnosti (številne zgradbe znotraj zavarovanega obmo ja), visokogorski predeli.

Skupno upravljanje naštetih zavarovanih obmo ij: Vsi naravni rezervati ležijo v masivu Arve-Giffre in tvorijo celovito povezanost. Vsak pa ima naravne posebnosti in lastne zna ilnosti, ki jih pogojuje dolina, zaradi esar je to obmo je tudi razdeljeno v ve naravnih rezervatov. Upravnik je zato svojo strategijo prilagodil tem danostim in upošteval posebnosti vsakega naravnega rezervata posebej. Program upravljanja in znanstvena obravnava teh obmo ij sta usklajena. -

Naravni rezervati kot tudi ve ji del masiva Arve-Giffre so bili vklju eni v NATURA 2000. Dokument o upravljanju teh obmo ij je podlaga za na rte upravljanja posameznih naravnih rezervatov.

Alpski signali 3

Kmetijstvo ni podvrženo nikakršnim omejitvam; v skladu z odredbo kmetijska dejavnost ni omejena pod pogojem, da niso prizadete prosto žive e živali ali rastline. . Za lov in ribolov veljajo obi ajni predpisi posamezne regije. Združenje ASTERS spodbuja lovce in ribi e, da pri izvajanju svoje dejavnosti uravnavajo števil nost populacij. Kot združenje in kot upravljavec teh obmo ij ASTERS ne more uveljaviti varnostnih ukrepov zunaj zavarovanih obmo ij. Vendar pa združenje sodeluje pri številnih akcijah na regionalni ravni (smernice za upravljanje živalskih vrst in habitatov - DIREN in ONCFS), na ravni departmajev (mokriš a in obmo ja NATURA 2000 – sodelovanje z društvom za varovanje ptic) ali na lokalni ravni (upravljanje bregov reke Giffre in njenih pritokov - program ADEGI, na rtovanje obnove samostana v Sixtu).

ASTERS - programi delovanja in sodelovanja: -

Ponovna naselitev brkatega sera: izpustitev 37 mladi ev brkatega sera med leti 1987 in 2004 v Visoki Savoji, monitoring teh živali prek celotnih Alp v sodelovanju s Foundation for the Conservation of the Bearded Vulture in Omrežjem alpskih zavarovanih obmo ij. Sodelovanje z narodnim parkom Vanoise, o na rtih upravljanja naravnih rezervatov. Projekt INTERREG COGEVA VAHSA: znanje, upravljanje, komunikacija; sodelovanje med dolino Aosta in Visoko Savojo s ciljem izboljšati sodelovanje in izmenjavo v naravnem rezervatu ter upravljanje zavarovanih obmo ij in obmo ij NATURA 2000. Pri tem nastopajo kot partnerji avtonomna dežela Val d’Aosta, naravni park Mont Avic in ASTERS. Sodelovanje z Ženevo pri projektu INTERREG za boljše upravljanje zavarovanih obmo ij in vrst, ki so izpostavljene mo nemu poselitvenemu pritisku.

Vloga zavarovanih obmo ij v ekološkem omrežju Nobeden od naravnih rezervatov Passy, Sixt Passy, Carlaveyron, Aiguilles Rouges ali Vallons de Bérard ne bi mogel sam ohraniti raznovrstnosti obmo ja masiva Arve-Giffre; varstvo te gorske krajine zahteva globalni pristop in na in ravnanja, ki velja za naravne rezervate. Celotno obmo je leži na robu razvitih obmo ij s pomembnimi infrastrukturnimi objekti. V bližini so tudi montblanška zavarovana obmo ja (sites classés) in zavarovana obmo ja Platé. Obstajajo prizadevanja, da bi masiv Mont Blanc, obmo ja ki leži na tromeji med Francijo, Švico in Italijo, zaš itili bolj u inkovito in ga vpisali na seznam svetovne dediš ine Unesca. Naravni rezervat Contamines-Monjoie tvori povezavo med narodnim parkom Vanoise, ki je relativno blizu (lo i ga dolina), in naravnimi rezervati masiva Arve-Giffre, ki so z njim povezani prek obmo ja Mont Blanc. Povezava obstaja tudi ob meji na italijanski strani Mont Blanca, ki je bil v celoti vklju en v omrežje NATURA 2000 (dolina Val Veny meji na naravni rezervat). Tudi Val Ferret na severu je vklju en v omrežje NATURA 2000.

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

KOMPLEKS NACIONALNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Naravni rezervat Argnaulaz – Tour d’Aï, naravni rezervat Le Larzey, naravni rezervat La Pierreuse, naravni rezervat Le Vanil Noir, naravni rezervat Engstligenfälle, naravni rezervat Gelten-Iffigen, naravni rezervat Spillgerten

NARAVNI REZERVATI NA ŠVICEM Ime

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

Naravni rezervat Argnaulaz – Tour d’Aï

1979

613 ha

Pro Natura Vaud

Pro Natura upravlja naravni rezervat na podlagi pogodbe.

Naravni rezervat Le Larzey

1982

113 ha

Pro Natura Vaud

Pro Natura upravlja naravni rezervat na podlagi pogodbe.

Naravni rezervat la Pierreuse

1956

6 282 ha

Pro Natura Vaud

Pro Natura je lastnica 2/3 površine naravnega rezervata.

Naravni rezervat Le Vanil Noir

1983

1 500 ha

Pro Natura Vaud in Freiburg

Naravni rezervat Engstligenfälle

1948

209 ha

Kanton Bern (inšpektorat za varstvo narave)

Z inšpektoratom za varstvo narave je bila sklenjena pogodba.

Naravni rezervat GeltenIffigen

1996

4 674 ha

Kanton Bern (inšpektorat za varstvo narave)

Za najve ji del obmo ja je sklenjena pogodba z inšpektoratom za varstvo narave.

Naravni rezervat Spillgerten

1976

1 671 ha

Kanton Bern (inšpektorat za varstvo narave)

Za celotno površino rezervata je sklenjena pogodba z inšpektoratom za varstvo narave.

Pro Natura je lastnica naravnega rezervata.

Alpski signali 3

KOMPLEKS NACIONALNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Narodni park Dolomiti Bellunesi, naravni park Paneveggio – Pale di San Martino, naravni park Dolomiti Friulane NARODNI PARK DOLOMITI BELLUNESI Splošno Lega

Italija

Ustanovitev

Površina

Regija Veneto

Pokrajina Belluno

1990

Najvišja to ka

2 565 m (Monte Schiara)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju narodnega parka

31 512 ha

Najnižja to ka

400 m (San Gottardo )

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju narodnega parka

102 870

lovekove dejavnosti 3 Prevladuje živinoreja na planinah (zlasti mle na živinoreja, malo ov ereje). Kmetijstvo Stalno upadanje kmetijstva na obmo ju parka in na obmo ju celotne regije. Park podpira kmete pri negi gorskih travnikov in jim pomaga pri prilagoditvah infrastrukture. 3 Znaten del površine parka porasle z gozdom (okoli 75 %), vendar malo gozdarskih dejavnosti. Gozdarstvo Poseben projekt z gozdarskega podro ja: tehni na pomo parka za izvajanje naravi prijaznega gozdarstva. 3 Prepovedan na obmo ju parka. Dovoljen na sosednjih obmo jih v skladu z deželnimi predpisi Lov (obstajajo lovskogojitveni na rti). Leta 2003 je bila v sodelovanju s sosednjimi lovskimi organizacijami opravljena analiza selitvenih poti divjadi na obmo ju med parkom in njegovo okolico, na podlagi rezultatov so bile izvedene prilagoditve lovskogojitvenih na rtov. 3 Posebni predpisi parka zaradi spodbujanja ohranitve avtohtonih vrst rib. Ribolov Infrastruktura

3 V dolini Val Cordevole te e državna cesta in pre i obmo je parka: vplivi na živalske vrste, zlasti na populacijo jelena. Zaradi omejenega dostopa je vpliv naselij zunaj obmo ja parka manjši.

Turizem

3 Kme ki turizem, pohodništvo. Turizem prevladuje v poletnem asu. Pozimi je manj turizma.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Poseben program za favno parka, zlasti parkljasto divjad in koconoge kure. Popolni inventar rastlinskih vrst parka. Kartiranje habitatov z obmo ja parka in raziskava o vzpostavljanju ekoloških koridorjev na obmo ju med parkom in sosednjim zavarovanim obmo jem (naravni park Paneveggio – Pale di San Martino, naravni park Dolomiti Friulane, naravni rezervat Val Tovanella…). Program Life: upravljanje obmo ja NATURA 2000, zlasti visokogorskih traviš in sestojev ruševja. Listina kakovosti Narodnega parka Dolomiti Bellunesi (tradicionalna, ekološka živila, zna ilni obrtni izdelki, turizem, vzgoja, storitve in prireditve). Izdelava ekonomsko- socialnega ve letnega programa dela (Piano Pluriennale Economico Sociale) za ob ine na obmo ju parka in okoli njega: upravljanje naravne in kulturne dediš ine, trajnostni gospodarski razvoj, izboljšava sistema parka. ISO 14 001 certifikat za park in ISO 9001 za upravo od julija 2003. EMAS registracija parka.

Alpski signali 3

Programi sodelovanja INTERREG IIIB "Habitalp". INTERREG IIIA "Aquilalp". Eksperimenti v zvezi z novimi metodami monitoringa za populacijo jelena in gamsa, v sodelovanju s parkom Paneveggio – Pale di San Martino. INTERREG II Italija-Avstrija "Infopoint".

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

1971

606 ha

Narodni park Dolomiti Bellunesi

Leži znotraj obmo ja narodnega parka.

Naravni rezervat Piani Eterni - Errera - Valle Falcina

1975

5 463 ha

Narodni park Dolomiti Bellunesi

Leži znotraj obmo ja narodnega parka.

Naravni rezervat Monti Del Sole

1975

3 032 ha

Narodni park Dolomiti Bellunesi

Leži znotraj obmo ja narodnega parka.

Naravni rezervat Schiara Occidentale

1975

3 172 ha

Narodni park Dolomiti Bellunesi

Leži znotraj obmo ja narodnega parka.

Naravni rezervat Monte Pavione

1975

491 ha

Narodni park Dolomiti Bellunesi

Leži znotraj obmo ja narodnega parka.

Naravni rezervat Valle Scura

1975

220 ha

Narodni park Dolomiti Bellunesi

Leži znotraj obmo ja narodnega parka.

Naravni rezervat Valle Imperina

1975

237 ha

Narodni park Dolomiti Bellunesi

Leži znotraj obmo ja narodnega parka.

Naravni rezervat Vette Feltrine

1975

2 764 ha

Narodni park Dolomiti Bellunesi

Leži znotraj obmo ja narodnega parka.

Naravni rezervat Piazza del Diavolo

NARAVNI PARK PANEVEGGIO - PALE DI SAN MARTINO Splošno Lega Ustanovitev

Površina

Italija

Regija Južna Tirolska -Trentino

Avtonomna pokrajina Trento

1967

Najvišja to ka

3 192 m (Cima Vezzana)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju naravnega parka

19 711 ha

Najnižja to ka

okoli 1 100 m

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju naravnega parka

16 779

lovekove dejavnosti 3 Kmetijstvo v upadanju (15 % obmo ja). Prevladujejo planine. Kmetijstvo Pokrajina podpira izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov. Park ponuja pomo pri obnavljanju tradicionalnih stavb in za ohranjanje gorskih gojenih travniki. 3 Gozdna zemljiš a zavzemajo okrog 50 % površine parka. Gozdarstvo Razvoj gozdarstva na obmo ju parka: upoštevanje okoljskih kriterijev. Na ravni Avtonomne pokrajine Trento je mogo e za gozdarstvo pridobiti ustrezen certifikat. Park svetuje lokalnim skupnostim pri razvoju njihovih na rtov za oskrbovanje gozdov. Lov Ribolov Infrastruktura

Turizem

Prepovedan na obmo ju parka. Na dolo enem delu tega obmo ja velja na rt upravljanja za živalske vrste. Prepovedan na obmo ju parka, zunaj obmo ja urejen. 3 Park križata dve zelo prometni cesti. V dolini Val so uvedli omejitve hitrosti, ki pa niso vedno upoštevane, tako da je izmenjava divjadi tukaj otežena. Opravljene so bile raziskave v zvezi z nesre ami z namenom, da bi prepre ili nesre e, ki jih povzro a divjad v dolini Val Tramignolo. 3 Intenzivna turisti na raba na celotnem obmo ju parka poleti, pozimi pa zlasti obmo je Passo Rolle (smu iš e).

Alpski signali 3

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Projekt "Parco-Scuola 2004": Organiziranje doživljajskih dni za u ence.

Programi sodelovanja

Monitoring živalstva parka, predvsem parkljaste divjadi (jelen, gams in srna) od 1992 dalje.

Raziskava o rabi prostora pri jelenjadi in gamsu (po letnem asu, dnevno...) v sodelovanju z narodnim parkom Dolomiti Bellunesi in regionalnimi gozdarskimi službami.

Raziskava o porazdelitvi populacije gamsa na obmo ju (1998-2001).

INTERREG IIA Italija-Avstrija-Slovenija "Alpski sir iz surovega mleka".

Ponovna naselitev kozoroga (2000-2002): v naravno okolje je bilo izpuš enih 30 osebkov, spomladi 2002 so bile registrane prve skotitve.

Sodelovanje pri vsealpskem programu ponovne naselitve brkatega sera (prihodnji kraj izpustitve).

Raziskave o biologiji jelena (monitoring s telemetrijo, lovljenje, markiranje): raziskave o rabi prostora o lastnosti razširjenosti, sezonskih menjavah, prezimovalnih obdobij in gibanju. Raziskava o škodi na vegetaciji, ki jo je povzro il parkljasta divjadi na gozdnih rastlinah. Raziskava o malih sesalcih (1993-2001). Raziskava o plazilcih (9 vrst) in dvoživk (6 vrst) z obmo ja parka v letih od 1993 do 1994. Raziskava o avifavni parka (inventarji, gnezdiš a) v letih od 1995 do 1996. Raziskava o netopirjih (2001). Raziskovanje lišajev in barij. Botani ne raziskave v sodelovanju z muzejem iz Rovereta. Raziskava o smreki (dendrokronološke raziskave, prenova in nega gozda).

NARAVNI PARK DOLOMITI FRIULANE Splošno Lega

Italija

Ustanovitev

1996

Najvišja to ka

2 706 m (Cima dei Preti)

Število prebivalcev v osrednjem obmo ju

36 950 ha

Najnižja to ka

494 m (Lago di Selva)

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju naravnega parka

okoli 4500

Površina

Regija Furlanija-Julijska krajina

Pokrajina Pordenone, Udine

lovekove dejavnosti 3 Kmetijstvo je v parku zelo omejeno: izklju no pašništvo (krave). Kmetijstvo Park financira ukrepe vzdrževanja za visokogorske pašnike (košnja, nega pašnikov). Gozdarstvo Lov

Infrastruktura

3 Ribolov je dovoljen, za njegovo izvajanje skrbi regionalna služba. 3 Na rt urejanja prostora za park je trenutno v predelavi. Na obmo ju parka ni cest (vzdržuje se le nekaj neasfaltiranih poti).

Turizem

3 Pohodniški turizem (5 ko ). Zunaj parka je veliko turisti ni infrastrukturnih objektov (2 smu iš i).

Ribolov

100

3 Omejena gozdarska dejavnost. 3 Prepovedan na obmo ju parka, dovoljen v okolici. Upravljanje živalskih vrst vodi uprava parka (raziskave o zdravstvenem stanju gamsje populacije).

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Program za ponovno naselitev kozoroga, monitoring in lov. Program za monitoring populacije gamsa (raziskovanje bolezni, razvoj populacije).

Programi sodelovanja INTERREG IIA Italija-Slovenija "Turizem". Program kartiranja v sodelovanju z drugimi zavarovanimi obmo ji v Dolomitih.

Ponovna naselitev svizcev (iz Narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch in Avtonomne pokrajine Bolzano/Bozen). Monitoring planinskega orla (in v okviru INTERREG IIIA "Aquilalp"). Inventar ptic gnezdivk na obmo ju parka. Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Regionalni naravni rezervat Forra del Cellina

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

1998

304 ha

NP Dolomiti Friulane

Zna ilen po kanjonu Cellina. Zaprt do leta 2005 zaprto za javnost (nato bo odprto za pešce in kolesarje). Zna ilen po jelovih in hrastovih gozdovih. Ni povezave z naravnim parkom Dolomiti Friulane (ker ta leži na obmo ju druge dežele).

Regionalni naravni rezervat Val Tovanella

1971

1 040 ha

Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Italijanske republike (Oddelek za gozdarstvo)

Obmo je divjine Val Montina

1994

3 380 ha

Dežela Veneto

Na severovzhodu parka.

POVEZAVE Prostorske povezave Dolomiti Bellunesi – Paneveggio-Pale di San Martino Zavarovana obmo ja ležijo okrog 5 km narazen, obmo je vmes je relativno slabo poseljeno, zanj so zna ilna strma pobo ja in višinski predeli nad 1000 m. Prek obmo ja te e cesta z malo prometa. Dolomiti Bellunesi – Dolomiti Friulane Zavarovana obmo ja ležijo 6 km vsaksebi, prek obmo ja te e reka Piave. Poleg tega poteka prek obmo ja cesta S51, tam leži tudi mesto Longarone, to pa predstavlja težko premostljivo oviro. Naravni rezervat Val Tovanella leži med zavarovanimi obmo ji in lahko služi kot vmesni biotop.

Alpski signali 3

101

KOMPLEKS NACIONALNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Naravni park Fanes-Sennes-Prags / Fanes-Sennes-Braies, naravni park Sextner Dolomiten / Dolomiti di Sesto, naravni park Puez-Geisler / Puez-Odle, naravni park Dolomiti d’Ampezzo NARAVNI PARK FANES-SENNES-PRAGS / FANES-SENNES-BRAIES Slpošno Lega

Italija

Ustanovitev

Površina

Regija Južna Tirolska -Trentino

1980

Najvišja to ka

3 146 m (Croda Rossa / Hohe Geisl)

25 680 ha

Najnižja to ka

okoli 1 200 m

Avtonomna pokrajina Bolzano/Bozen Število prebivalcev v naravnem parku

< 50

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju naravnega parka

okoli 15 000

lovekove dejavnosti 3 Planine in gorski travniki, ki se kosijo enkrat letno, v asih je paša pogostejša. Z njimi upravljajo Kmetijstvo kme ke organizacije. Višina pla il za izvajanje kmetijskih in okoljskih ukrepov znotraj obmo ja parka je v primerjavi s preostalimi predeli višja za 50 %. 3 Za gospodarjenje z gozdovi in rabo lesa je pristojna zvezna uprava za gozdove kot državni Gozdarstvo organ.

Infrastruktura

3 Dovoljen, izvajanje mora biti v skladu s pokrajinskimi predpisi. 3 Dovoljen, izvajanje mora biti v skladu s pokrajinskimi predpisi. 3 Dovoljeno je graditi samo objekte, ki se uporabljajo v kmetijstvu.

Turizem

3 Pohodništvo, gorništvo. Park pre ka smu arska proga, ni pa ži nic.

Lov Ribolov

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Trenutno se programi ne izvajajo.

Programi sodelovanja Skupna uprava za vse naravne parke v Bolzanu. Stike z Dolomiti d'Ampezzo, skupni projekti, izmenjava izkušenj. INTERREG IIIA "Aquilalp".

NARAVNI PARK SEXTNER DOLOMITEN / DOLOMITI DI SESTO Splošno Lega Ustanovitev

Površina

Italija

Regija Južna Tirolska -Trentino

1982

Najvišja to ka

3 145 m (Cima Tre Scarperi / Dreischuster Spitze)

11 635 ha

Najnižja to ka

okoli 1 300 m

Avtonomna pokrajina Bolzano/Bozen Število prebivalcev v naravnem parka

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju naravnega parka

okoli 8 500

lovekove dejavnosti 3 Planinska paša. Kmetijstvo Višina prispevkov za izvajanje ekoloških storitev na obmo ju parka je višja za 50 % v primerjavi z ostalimi zemljiš i zunaj parka. 3 Upravlja Pokrajina Bolzano/Bozen, odd. za gozdarstvo. Gozdarstvo Lov Ribolov Infrastruktura Turizem

102

Alpski signali 3

3 Dovoljen, izvajanje mora biti v skladu s pokrajinskimi predpisi. 3 Dovoljen, izvajanje mora biti v skladu s pokrajinskimi predpisi. 3 Gradnja objektov ni dovoljena razen v posebnih primerih (npr. planine). Infrastruktura: planšarski stanovi, planinske ko e, infoto ke v teh predelih. Smu iš ni. 3 Pohodništvo, gorništvo.

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Trenutno se programi ne izvajajo.

Skupna uprava za vse naravne parke v Bolzanu.

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Naravni rezervat SeikofelNemesalpe

Ustanovitev 1981

Površina

Upravljavec

210 ha

Urad za krajinsko ekologijo

Leži zunaj naravnega parka.

NARAVNI PARK PUEZ-GEISLER / PUEZ-ODLE Splošno Lega

Italija

Ustanovitev Površina

Regija Južna Tirolska - Trentino

Avtonomna pokrajina Bolzano/Bozen

1977

Najvišja to ka

3 025 m (Sass Rigais)

Število prebivalcev v naravnem parku

10 196 ha

Najnižja to ka

okoli 1 850 m

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju naravnega parka

okoli 24 000

lovekove dejavnosti 3 Planinsko pašništvo. Kmetijstvo Znesek podpore za ekološke storitve, ki se izvajajo znotraj obmo ja parka, je v primerjavi z drugimi kmetijskimi zemljiš i višja za 50 %. 3 Z gozdovi upravlja Pokrajina Bolzano/Bozen, oddelek za gozdarstvo. Gozdarstvo Lov Ribolov Infrastruktura Turizem

3 Dovoljen, izvaja se v skladu s predpisi pokrajine. 3 Dovoljen, izvaja se v skladu s predpisi pokrajine. 3 Gradnja objektov ni dovoljena razen v posebnih primerih, npr. na planinah. Infrastruktura: planšarski stanovi, planinske ko e, infoto ke v teh predelih. Smu iš ni. 3 Pohodništvo, gorništvo.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Trenutno se programi ne izvajajo.

Skupna uprava za vse naravne parke v Bolzanu.

NARAVNI PARK DOLOMITI D’AMPEZZO Splošno Lega

Italija

Ustanovitev

1990

Najvišja to ka

3 243 m (Monte Tofana de Meso)

Število prebivalcev v naravnem parku

Osrednje obmo je 11 192 ha, vplivno obmo je okoli 26 000 ha (okrog Cortine d'Ampezzo)

Najnižja to ka

okoli 1 400 m

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju naravnega parka

okoli 7 000

Površina

Regija Veneto

Pokrajina Belluno

Alpski signali 3

103

lovekove dejavnosti 3 Samo planine (7 - 8 % parkovne površine),ve inoma govedoreja, ponekod tudi ov ereja. Kmetijstvo Kmetijska dejavnost je bila v upadu, dokler niso bili pred nekaj leti uvedeni posebni subvencijski ukrepi. Subvencije EU in zavarovanega obmo ja za živinorejo. Višina sredstev je znotraj naravnega parka v primerjavi s preostalim obmo jem za 50 % višja. Na predhodnem obmo ju so gorski gojeni travniki, za njihovo nego ob ina Cortina d'Ampezzo izpla uje sredstva podpore. 3 Na obmo ju parka je malo gospodarjenja z gozdovi. Tradicionalno gospodarjenje. Gozdarstvo Vloga gozdarstva je pomembnejša na predhodnem (robnem) obmo ju parka (5000 m3/ha letno) Lov

Lov je na zavarovanem obmo ju prepovedan (razen v primeru garij in bolezni pri gamsih), v robnem obmo ju parka je lov parkljaste divjadi dovoljen v skladu z lovskogojitvenim na rtom.

Ribolov Infrastruktura

Turizem

Ribolov v parku je prepovedan, dovoljen je na sosednjih obmo jih (vendar manjšega pomena). 3 Na obmo ju parka ni zimskošportnih objektov, smu arskih ži nic ali prog, zemljiš a niso zazidljiva, ni stanovanjskih objektov. Obmo je se deli na razli na podobmo ja: travnike in gozdove (s planinami in obi ajnim gozdnim gospodarstvom) ali naravne rezervate. Na obmo ju parka velja prepoved vožnje z motornimi vozili razen kmetijske mehanizacije lokalnih planinskih ali gozdnih gospodarstev, reševalnih vozil gorske straže in transportnih vozil za oskrbovanje planinskih ko . Državna cesta št. 51: zelo prometna cesta, ki je v državni pristojnosti, uprava parka zato ne more vplivati. 3 Velike obremenitve zaradi turizma (500 000 obiskovalcev letno), zlasti pozimi.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Ustanavljanje strogo zavarovanih naravnih rezervatov na obmo ju parka (12 % površine): zavarovanje prednostnih habitatov, mokriš , celih dolin itd. Monitoring parkljaste divjadi (patološke raziskave), ujed (kartiranje gnezdiš ) gozdnih kur (kartiranje rastitvenih mest). Izvajanje programa Leader o razvoju podeželja v okolici ob ine Cortina d'Ampezzo. Številni programi, ki so financirani iz regionalnih ali zasebnih virov (banke itd.): urejanje manjših habitatov, varstvo kulturne dediš ine.

Programi sodelovanja INTERREG IIA "Infoto ke za obiskovalce". Izvajanje raziskav v okviru projekta za ponovno naselitev kozoroga v sodelovanju z zavarovanima obmo jema Fanes-Sennes-Prags in Sextner Dolomiten (park Dolomiti d'Ampezzo zaradi trenutno razli nih predpisov, ki urejajo podro je lova, na teh obmo jih pri projektu ne želi sodelovati). Izvajanje monitoringa parkljaste divjadi in ujed skupaj z zavarovanima obmo jema Fanes-Sennes-Prags in Dolomiti di Sesto.

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Naravni rezervat Somadida

Ustanovitev 1972

Površina

Upravljavec

1 676 ha

Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Italijanske republike

Leži v jugovzhodnem predelu naravnega parka.

Podpora, namenjena izvajanju ukrepov nege krajine in ekološkega kmetovanja, je v južnotirolskih naravnih parkih za 50 % višja kot na nezavarovanih obmo jih. To kmetovalce z zavarovanih obmo ij spodbuja k trajnostni in naravi prijaznejši pridelavi kmetijskih proizvodov. Intenzivno sodelovanje med parki poteka v obliki skupnega izvajanja programov monitoringa posameznih vrst. Na podlagi teh podatkov je mogo e popisati potrebe in poti razširjenosti vrst v lokalnem okviru, parki pa lahko tako prispevajo informacije o potrebnih in smotrnih povezovalnih oseh ter o morebitnih problemati nih pasovih na zavarovanih obmo jih.

104

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

POVEZAVE Prostorske povezave Naravni park Fanes-Sennes-Prags - naravni park Sextner Dolomiten Skupna meja je dolga približno 13 km in sledi cesti in potoku (v dolini). Višina meje: na nadmorski višini od 1200 do 1400 m, kar je v nasprotju s povpre no višino dveh zavarovanih obmo ij, ki ležita na nadmorski višini od 2000 m do 2500 m. Naravni park Fanes-Sennes-Prags - naravni park Dolomiti d'Ampezzo Skupna meja je dolga približno 30 km, poteka vzdolž grebena na na nadmorski višini okrog 3000 m. Pomembna je Forcella Cocodain (2.332 m), nižje leže a to ka, ki selitvenim vrstam omogo a lažji prehod med zavarovanima obmo jema. Naravni park Sextner Dolomiten - naravni park Dolomiti d'Ampezzo Skupna meja je dolga približno 5 km in poteka na nadmorski višini okoli 1500 m. Naravni park Puez-Geisler - naravni park Fanes-Sennes-Prags Obmo ji na nadmorski višini od 1300 do 2000 m lo uje 5 km širok pas, tu potekajo nekatere ceste. Obmo je je poseljeno, nekaj manjših mestnih naselij.

Vsebinske povezave Vsa zavarovana obmo ja Fannes-Sennes-Prags, Sextner Dolomiten in Puez-Geisler upravlja pokrajina Bolzano/Bozen, zato so smernice za upravljanje ve inoma usklajene, za vsako zavarovano obmo je je bila imenovana odgovorna kontaktna oseba, da bi bilo mogo e upravljanje obmo ja prilagoditi posebnostim posameznega obmo ja. Pomembna je tudi izmenjava, ki poteka med tremi zavarovanimi obmo ji in naravnim parkom Dolomiti d'Ampezzo in v okviru katere se izvajajo razli ni projekti. Na tem obmo ju Dolomitov skupaj s pokrajino Belluno razmišljajo o ustanovitvi zavarovanega obmo ja, ki bi bil pod okriljem UNESCA in bi obsegal Dolomite. Tako bi bili zajeti in zavarovani najpomembnejši naravni prostori v Dolomitih. Obmo je pokrivajo tudi številna obmo ja NATURA 2000, ki že prispevajo k medsebojnemu povezovanju zavarovanih obmo ij.

Alpski signali 3

105

KOMPLEKS NACIONALNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Naravni park Alta Valsesia NARAVNI PARK ALTA VALSESIA Splošno Lega

Italija

Ustanovitev

1979

Najvišja to ka

4 559 m (Punta Gnifetti)

Število prebivalcev v parku

6 511 ha

Najnižja to ka

900 m

Število prebivalcev v regiji parka

1 135

Površina

Regija Piemonte

Pokrajina Vercelli

lovekove dejavnosti 3 Na tem obmo ju ne igra posebne vloge. Kmetijstv Obdelovanje pašnikov (krave, ovce in koze) na tradicionalen na in.

Infrastruktura

3 Naravi prijazno gozdarstvo na celotnem obmo ju. 3 Lov v parku je prepovedan. Izven parka veljajo regionalna dolo ila. 3 Ribolov je dovoljen in je voden s strani Società Valsesiana Pescatori Sportivi. 3 V parku in njegovi okolici ni na rtov za širitev naselij in prometne infrastrukture.

Turizem

3 Smu arska obmo ja v Alagna Valsesia.

Gozdarstvo Lov Ribolov

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Akcije ozna evanja in monitoringa gamsov in kozorogov, ki v parku poteka 2x letno, kot tudi zajetje kozorogov, za pridobitev biometri nih podatkov. Ponovna naselitev kozoroga leta 1989.

Programi sodelovanja INTERREG III Italija - Švica "Okoljevarstvena podatkovna banka". Regionalno sodelovanje pri floristi nem inventarju regije Piemonte (Carta Floristica del Piemonte).

Študije akvatskih ekosistemov. Nega in ponovna vzpostavitev ravnovesja življenjskih prostorov na obmo jih NATURA 2000. Dobro sodelovanje med razli nimi podro ji v parku. Val d'Egua ne predstavlja velike ovire pri preselitvah živalstva. Lahko se odraža le pri lovu, ki je na dolo enih obmo jih posamezni parkov dovoljen.

POVEZAVE Naravni park je porazdeljen v ve predelov doline: x Prvotni del (Valsesia) leži na zahodu ob švicarsko – italijanski meji. To je najve ji in hkrati najvišje leže i del parka. x Od leta 1985 park zajema še dva dela, obe strani Val Mastalloneja. Oba dela parka sta lo ena preko Val d’Egue, vendar ta dolina pri preseljevanju živali ne predstavlja prevelike ovire. Obmo je je prakti no neuporabljeno, na njem se nahaja le nekaj smu arskih prog. Tako lahko govorimo o koridorjih, ki od zahoda proti vzhodu potekajo preko dolo enih delov parka. Celotno obmo je parka je ozna eno za obmo je NATURA 2000. Obstaja še pet drugih obmo ij NATURA 2000, ki mejijo na park in v katere park lahko poseže ter hkrati dopolnjujejo zavarovana obmo ja.

106

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

KOMPLEKS NACIONALNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Narodni park Kalkalpen, narodni park Gesäuse, naravni park Niederösterreichische Eisenwurzen, naravni park Steierische Eisenwurzen, naravni park Buchenberg, naravni park Ötscher Tormäuer

NARODNI PARK KALKALPEN Splošno Lega

Avstrija

Ustanovitev Površina

Dežela Zgornja Avstrija

1990

Najvišja to ka

1963 m (Hoher Nock)

Število prebivalcev v narodnem parku

20 825 ha

Najnižja to ka

385 m

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju narodnega parka

Med 100 000 in 150 000

lovekove dejavnosti 3 Planinsko pašništvo. Narodni park namenja subvencije za spodbujanje ekološkega kmetovanja, Kmetijstvo za kar se sklene pogodba. Gozdarstvo

3 Ekonomske rabe gozdov ni ve . Avstrijska zvezna uprava za gozdove sodeluje z narodnim parkom s ciljem prestrukturiranja gozdov.

Lov

3 Lov izvajajo izklju no poklicni lovci zaradi uravnavanja populacij. 3 Ribolova ni, le upravljanje ribolovnih voda, katerega cilj je ohranitev populacije doma e postrvi in zmanjšanje števila šarenke.

Ribolov Infrastruktura Turizem

3 Gradnja novih objektov je prepovedana razen razširitve ali predelav kmetijskih objektov. 3 Pohodniški turizem: pohodniške poti, ko e, planinske ko e, kolesarske poti.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Karst Spring Monitoring and Event Campaigns v okviru kraškega programa narodnega parka (1994-1997).

Sodelovanje z narodnima parkoma Gesäuse in Berchtesgaden na podro ju monitoringa izvirov (izmenjava izkušenj). V narodnem parku Kalkalpen razpolagajo z mobilnim laboratorijem, ki se uporablja pri monitoringu izvirov. Partnerstva zunaj obmo ja Alp, z narodnimi parki Bayerischer Wald (Nem ija), Bükk (Madžarska) in Malá Fatra (Slovaška).

NARODNI PARK GESÄUSE Splošno Lega Ustanovitev Površina

Avstrija

Dežela Štajerska

2002

Najvišja to ka

2370 m (Hochtor)

Število prebivalcev v narodnem parku

okoli 2 700

11 054 ha

Najnižja to ka

490 m

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju narodnega parka

7335

Alpski signali 3

107

lovekove dejavnosti 3 Nekatere planine v parku ne spadajo k parku. Kmetijstvo 3 Na rt upravljanja z gozdovi je v izdelavi. Gozdarstvo Lov

3 Dovoljen. Lov izvajajo poklicni lovci štajerske deželne uprave za gozdove, ki je lastnica zemljiš v narodnem parku in s tem pristojna za upravljanje z divjadjo in gozdovi.

Ribolov

3 Ribolov na obmo ju narodnega parka izvaja zakupnik Casting Club Gesäuse na najpomembnejših teko ih vodah reke Enns. Vlaganje in odlov rib urejajo dolo be in usmeritve, ki jih opredeli uprava narodnega parka. 3 Gradnja novih objektov je na obmo ju parka dovoljena le v izjemnih primerih ob izpolnjevanju ustreznih naravovarstvenih pogojev (dovoljenje na podlagi zakona o varstvu narave itd.) in v soglasju z upravo narodnega parka. Na širšem obmo ju narodnega parka ni omejitev. 3 V fazi priprave sta dva objekta: informacijski urad narodnega parka in paviljon narodnega parka. Tematske poti, razstave.

Infrastruktura

Turizem Programi

Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Gospodarjenje s planinami poteka v skladu z merili, ki so sprejemljiva za naravo, in je urejeno v na rtu upravljanja z narodnim parkom.

Izvajanje programov z narodnim parkom Kalkapen in naravnim parkom Steirische Eisenwurzen.

Izdelava limnološke zasnove, na podlagi katere bo mogo e spodbujati ohranjanje naravne ribje populacije, ki bo ustrezala odseku teko ih voda. Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Naravni rezervat Gesäuse/Ennstal

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

1958

14 000 ha

Urad vlade Zvezne dežele Štajerske

Leži zunaj narodnega parka.

NARAVNI PARK NIEDERÖSTERREICHISCHE EISENWURZEN Splošno Lega Ustanovitev

Površina

Avstrija

Dežela Spodnja Avstrija

1987

Najvišja to ka

1770 m (Gamsstein)

Število prebivalcev v naravnem parku

4 943 ha

Najnižja to ka

450 m

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju naravnega parka

Redka poselitev (na obmo ju parka so le 4 družine) 1100

lovekove dejavnosti 3 ebelarstvo, planinsko pašništvo. Kmetijstvo 3 Z gozdovi upravlja avstrijska zvezna uprava za gozdove, ki je lastnik gozdnih zemljiš . Gozdarstvo 3 Zasebno upravljanje, ker je v parku zasebno loviš e. Lov Infrastruktura

3 Ribolovne pravice je mogo e pridobti za pla ilo pri zasebnih lastnikih. 3 Gradnja novih objektov je prepovedana, dovoljena je obnova obstoje ih objektov oz. njihove izboljšave.

Turizem

3 Rekreativne dejavnosti.

Ribolov

108

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Na rtovane so izboljšave infrastrukture.

Programi sodelovanja Sodelovanje poteka z naravnima parkoma Buchenberg in Ötscher Tormäuer. Ustanovitev skupne delovne skupnosti. trženje izdelkov iz naravnega parka, strategija skupnega trženja. Sodelovanje poteka z naravnima parkoma Buchenberg in Ötscher Tormäuer, ki sta pred kratkim skupaj ustanovila delovno skupnost. trženje izdelkov iz naravnega parka, skupna tržna linija.

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime Naravni rezervat Lechnergraben Naravni rezervat Rothwald I, II und III

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

1978

245 ha

Vlada Zvezne dežele Spodnje Avstrije

Leži zunaj naravnega parka.

1978 (I) 1988 (II) 1998 (III)

580 ha

Vlada Zvezne dežele Spodnje Avstrije

Leži zunaj naravnega parka.

NARAVNI PARK STEIRISCHE EISENWURZEN Splošno Lega Ustanovitev Površina

Avstrija

Dežela Štajerska

1996

Najvišja to ka

2 224 m

58 500 ha

Najnižja to ka

400 m

Število prebivalcev

6 078

lovekove dejavnosti 3 Reja krav molznic (planine). Kmetijstvo 3 Z gozdovi gospodarijo zvezne in deželne uprave za gozdove. Gozdarstvo 3 Lov je dovoljen brez posebnih omejitev. Lov Ribolov

3 Na nekaterih vodotokih je ribolov dovoljen, pogoj je nakup ribolovne dovolilnice pri ob inah ali upravljavcu zasebnih voda.

Infrastruktura

3 Novogradnje so dovoljene. 3 Obstajajo številne pohodniške poti. Trenutno je v pripravi zasnova pohodniških poti in pohodniške karte. Na obmo ju naravnega parka ni smu iš .

Turizem Programi

Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Naravni park je del mednarodne mreže zavarovanih obmo ij Geopark, ki jih je dolo il UNESCO. Obstaja vrsta programov sodelovanja, tri sre anja letno s skupnimi akcijami.

Programi sodelovanja Sodelovanje z narodnim parkom Gesäuse.

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

Naravni rezervat Wildalpener Salzatal

Ustanovitev

1958

Površina

Upravljavec

51 460 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Del zavarovanega obmo ja leži v naravnem parku in ima status osrednjega obmo ja parka. Upravljavci naravnega rezervata in parka med seboj sodelujejo. V celoti samostojno upravljanje dela rezervata, ki leži zunaj naravnega parka.

Alpski signali 3

109

NARAVNI PARK BUCHENBERG Splošno Lega

Avstrija

Ustanovitev

Površina

Dežela Spodnja Avstrija

1987

Najvišja to ka

790 m (Buchenberg)

Število prebivalcev na obmo ju naravnega parka

240 ha

Najnižja to ka

350 m

Število prebivalcev na širšem obmo ju naravnega parka

12 000

lovekove dejavnosti Kmetijstvo Gozdarstvo

Celotno obmo je pokriva gozd, zato kmetijske dejavnosti ni. 3 Z gozdovi upravljata država in lokalna skupnost (ob ina). Sonaravno gospodarjenje z gozdovi.

Lov

3 Lov izvajajo izklju no osebe, ki delajo v parku, z lovom upravlja država in ob ine, kot je to tudi v gozdarstvu.

Ribolov Infrastruktura

3 Dovoljen. 3 Stanovanjskih objektov ni, infrastruktura naravnega parka („hiša“ naravnega parka), observatorij, infrastruktura živalskega vrta.

Turizem

3 V parku je živalski vrt, ki se razteza na 8 ha. Dostopen za obiskovalce.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Projekti za vzrejo živali v živalskem vrtu za sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Sodelovanje z drugimi živalskimi vrtovi.

Sodelovanje z drugimi naravnimi parki, med drugim z Ötscher Tormäuer in NÖ Eisenwurzen. Projekti skupnega trženja (kmetijski izdelki), skupna ponudba. Velik skupen projekt na turisti nem podro ju, ki naj bi obiskovalce spodbudil k obisku vseh treh parkov (npr. z nate aji).

NARAVNI PARK ÖTSCHER TORMÄUER Splošno Lega Ustanovitev Površina

Avstrija

Dežela Spodnja Avstrija

1970

Najvišja to ka

1893 m

Število prebivalcev v naravnem parku

okr. 1500

9 300 ha

Najnižja to ka

412 m

Število prebivalcev v vplivnem obmo ju naravnega parka

okr. 5000

lovekove dejavnosti 3 Zelo zna ilno je kmetijstvo, zlasti gospodarjenje na travinju in planšarstvo (živinoreja). Kmetijstvo Ukrepi v okviru Avstrijskega programa za kmetijstvo, ki je okolju primerno in varuje naravno življenjsko okolje (ÖPUL). 3 Pristojni so lastniki zemljiš , deloma pod nadzorom gozdarskih upravnih organov (s sedežem na Gozdarstvo okrajnih glavarstvih). Lov

Infrastruktura

Turizem

110

Alpski signali 3

3 V parku je veliko individualnih lastnikov zemljiš in zato tudi veliko individualnih lovskih upravi encev (meja lastnih loviš : 115 ha). Upravni organ, pristojen za lovstvo (s sedežem na pristojnih okrajnih glavarstvih), pripravi skupaj z lovskimi upravi enci za vsako posamezno loviš e na rt odstrela oz. dolo i lovno dobo za posamezno vrsto divjadi. 3 Pri ve jih gradbenih ukrepih je treba opraviti presojo vplivov na okolje. Na obmo ju parka so deloma manjše poselitvene strukture, manjši kmetijski objekti, kot so npr. kme ke doma ije, planinske ko e itd., sicer pa je obmo je nepozidano, prek njega potekajo pohodniške poti. 3 Izdelana je bila zasnova razvoja prostega asa in turizma, ki se izvaja. 22 projektov, npr. osrednji predeli vstopa v park, objekti na po ivališ ih, „doživljajska“ igriš a, Sulzbichl - vas doživetij, Alpski vrt Hochbärneck, tematska pot do kapniške jame.

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Na obmo ju parka se ne izvajajo posebni programi.

Programi sodelovanja Sodelovanje poteka z naravnima parkoma Buchenberg in Eisenwurzen: trenutno se pripravlja zasnova, ki bo opredelila podro ja, na katerih bi lahko ti trije naravni parki sodelovali in pri tem dosegali sinergije.

POVEZAVE Prostorske povezave Narodni park Kalkalpen - naravni park Steirische Eisenwurzen Meja je dolga približno 11 km in leži na nadmorski višini med 1200 m in 1500 m. Ta meja ustreza meji med zveznima deželama Štajerska in Zgornja Avstrija, vendar pa med tema dvema obmo jema ni fizi ne lo nice. Narodni park Gesäuse – naravni park Steirische Eisenwurzen Meja ni jasna, dve zavarovani obmo ji se prekrivata, obmo je sodi tako k narodnemu parku Gesäuse kot k naravnemu parku Steirische Eisenwurzen. To gorsko obmo je ni poseljeno, dolgo je približno 15 km in leži na nadmorski višini med 1500 in 1800 m. Naravni park Steirische Eisenwurzen – naravni park Niederösterreichische Eisenwurzen Skupna meja je dolga približno 15 km in ustreza meji med zveznima deželama Štajerska in Zgornja Avstrija. Obmo je leži na nadmorski višini med 1400 in 1800 m. Meja ne ovira selitev (migracij). Naravna parka Buchenberg in Ötscher Tormäuer Sta bila v kompleks vklju ena zaradi vsebinskih povezav med obmo ji in naravnim parkom NÖ Eisenwurzen. Prostorskih povezav med obmo jema zaradi oddaljenosti ni.

Vsebinske povezave Narodni park Kalkalpen – naravni park Gesäuse Nekateri projekti sodelovanja, ki so še v fazi nastajanja in se nanašajo med drugim na podro ja, kot so voda, monitoring izvirov in upravljanje prometa. Narodni park Gesäuse - naravni park Steirische Eisenwurzen Oba naravna parka ležita na obmo ju zvezne dežele Štajerske, zato med seboj sodelujeta, da bi med drugim s skupnimi prireditvami prispevala k predstavitvi zvezne dežele. Sem sodijo skupni projekti za spodbujanje kulturne krajine in skupna trženjska strategija. V okviru programa LEADER+ poteka izoblikovanje usklajenega predstavitvenega in izobraževalnega programa na podro ju geologije. Cilj projekta "Xeismobil" je izboljšati prometne zasnove v regiji (spodbujanje javnega prometa itd.). Naravni park Niederösterreichische Eisenwurzen Naravni park sodeluje zlasti z naravnima parkoma Ötscher Tormäuer in Buchenberg, ki ležita v isti zvezni deželi. vsi trije parki so pred kratkim ustanovili delovno skupnost. Po drugi strani sodelujejo pri skupnem trženju izdelkov iz naravnega parka in podobnih izdelkov. Sodelovanje med naravnima parkoma Steirische Eisenwurzen in Niederösterreichische Eisenwurzen poteka v glavnem v obliki izmenjave podatkov.

Alpski signali 3

111

KOMPLEKS NACIONALNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Naravni park Sölktäler, naravni rezervati Ödensee, Raumsau-Dachstein, Steierisches Dachsteinplateau, Stoderzinken – Lechenkogel, Dachstein in naravni rezervati Grundlsee – Toplitzsee, Loser – Bräuning – Zinken, Totes Gebirges Ostteil, Totes Gebirges Westteil

NARAVNI PARK SÖLKTÄLER Splošno Lega

Avstrija

Ustanovitev Površina

Dežela Štajerska

1984

Najvišja to ka

2 599 m (Großer Knalstein)

27 700 ha

Najnižja to ka

694 m

Število prebivalcev v naravnem parku

1 800

lovekove dejavnosti 3 Planinsko pašništvo, kmetije zlasti pašništvo in živinoreja. Kmetijstvo Naravni park je lan Združenja avstrijskih narodnih parkov, ki dolo a usmeritve dela in razvoja. Spodbude veljajo zlasti ekološkemu kmetovanju, s katerim se že danes ukvarja 50 % kmetovalcev. Podpore pri sklepanju pogodb v okviru Avstrijskega programa za kmetijstvo, ki je okolju primerno in varuje naravno življenjsko okolje (ÖPUL): obveš anje pri kmetovalcih. Tri ob ine v parku so sklenile toliko pogodb, kot jih je bilo sklenjenih v vsem preostalem delu, ki obsega 150 ob in. V parku je bilo izpeljanih 130 ukrepov. 3 Tudi na tem podro ju se sprejemajo naravovarstveni ukrepi. Ker je del parka opredeljen za Gozdarstvo varstveno omrežje NATURA 2000, se tukaj izvajajo smernice za ravnanje s temi obmo ji. Lov

3 Dovoljen, gre za zasebno loviš e. Park ni dolo il posebnih omejitev.

Ribolov Infrastruktura

3 Park ni dolo il posebnih omejitev. 3 Zavarovano obmo je leži v bližini velikega smu iš a. Nekatere proge in ži nice so speljane na obmo ju parka.

Turizem

3 Natan nejših podatkov ni.

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju Trženje regionalnih izdelkov (doma i izdelki). Pobude za zmanjšanje prometa osebnih vozil: dolinski avtobus za turiste.

Programi sodelovanja Intenzivno sodelovanje s petimi drugimi štajerskimi naravnimi parki pri krepitvi regij z naravnimi parki v turisti ne namene. Primer: kakovost preno iš . Delovne skupnosti na regionalni ravni.

Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

112

Alpski signali 3

Površina

Upravljavec

1982

1 296 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Meji na naravni park.

Naravni rezervat Riesachtal in den Schladminger Tauern

1991

1 337 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Meji na naravni park.

Naravni rezervat Klafferkessel

1980

1 140 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Meji na naravni park.

Naravni rezervat Krakau - Schöder

1987

6 249 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Meji na naravni park.

Naravni rezervat Bodensee - Sattelbachtal

Ustanovitev

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

KOMPLEKSI NARAVNIH REZERVATOV NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM Ime

Površina

Upravljavec

1991

198 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Naravni rezervat Ramsau - Dachstein

1991

198 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Naravni rezervat Steirisches Dachsteinplateau

1964

7 293 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Naravni rezervat Stoderzinken Lechenkogel

1974

165 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Naravni rezervat Dachstein

1963

1 450 ha

Vlada Zvezne dežele Zgornje avstrije

Naravni rezervat Grundlsee - Toplitzsee

1959

9 700 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Naravni rezervat Loser Bräuning - Zinken

1974

1 750 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Naravni rezervat Totes Gebirges Ostteil

1991

8 000 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Naravni rezervat Totes Gebirges Westteil

1991

15 300 ha

Vlada Zvezne dežele Štajerske

Naravni rezervat Ödensee

Ustanovitev

Kompleks od naravnega parka lo i pas intenzivne poselitve in gosto cestno omrežje. Vse naravne rezervate obdajajo krajinska varstvena obmo ja, ki delujejo kot robna obmo ja in med seboj povezujejo razli ne komplekse.

Kompleks leži 5 do 10 km severovzhodno od predhodnega in ga prav tako obdaja krajinsko varstveno obmo je.

POVEZAVE Prostorske povezave Povezave z naravnim parkom Solktäler: naravni rezervati mejijo na naravni park, meje potekajo po grebenih na povpre ni višini 2400 metrov. Gorska obmo ja niso poseljena. Sodelovanja ni, ker naravne rezervate upravlja zvezna dežela. Naravne rezervate obdajajo krajinska varstvena obmo ja, ki delujejo kot robna obmo ja. Na avstrijskem Štajerskem so naravni rezervati znotraj naravnih parkov in okoli njih. Ta obmo ja obdajajo krajinska varstvena obmo ja, ki delujejo kot pufrska obmo ja v smislu zaš ite pred zunanjimi vplivi. Tako za ne delovati robni (blažilni) sistem. Krajinska varstvena obmo ja povezujejo tudi naravne parke in naravne rezervate. Izjema pri tem je naravni park Sölktäler, ki na severu meji na mo no poseljeni pas.

Alpski signali 3

113

KOMPLEKS NACIONALNIH ZAVAROVANIH OBMO IJ Biosferni park Großes Walsertal BIOSFERNI PARK GROßES WALSERTAL Splošno Lega

Avstrija

Ustanovitev Površina

Dežela Vorarlberg

2000

Najvišja to ka

2704 m (Rote Wande)

19 200 ha

Najnižja to ka

700 m

Število prebivalcev

3 500

lovekove dejavnosti 3 Planinsko pašništvo. Kmetijstvo 3 Projekt "Les iz gorskih gozdov" (gl. spodaj) združuje 9 obrtnih podjetij, 6 ob in in lastnike Gozdarstvo gozdov, vendar pa to ni neposredni projekt uprave parka.

Infrastruktura

3 Uporablja se deželna zakonodaja. Posebnih omejitev ni. 3 Uporablja se deželna zakonodaja. Posebnih omejitev ni. 3 Uporablja se deželni zakon o urejanju prostora.

Turizem

3 2 smu iš i.

Lov Ribolov

Programi Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo ju

Programi sodelovanja

Skupno trženje razli nih pridelkov (mle ni izdelki, vino…).

Trenutno se programi sodelovanja ne izvajajo.

Projekt "Les iz gorskih gozdov": združitev obrtnih podjetij, skupno trženje pod eno znamko. Cilj je zagotavljanje ekološkega gospodarjenja z gozdovi in ohranjanje delovnih mest. Energetsko svetovalna služba v sodelovanju z Energetskim inštitutom Voralberg. Pri upravljanju biosfernega parka se uporabljajo razli ne možnosti za subvencioniranje iz nacionalnih sredstev, pri emer je cilj spodbujanje ekološkega kmetovanja in sonaravnega gozdarstva. Sistem okoljskega certifikata EMAS. Naravni rezervati, ki ležijo na zavarovanem obmo ju ali mejijo na zavarovano obmo je Ime

114

Alpski signali 3

Ustanovitev

Površina

Upravljavec

Naravni rezervat Gadental

1987

1336 ha

Urad vlade Zvezne dežele Tirolske

Ta naravni rezervat je bil razglašen za osrednje obmo je biosfernega parka, leži v biosfernem parku.

Naravni rezervat Hohe Kugel - Hoher Freschen Mellental

1979

7651 ha

Urad vlade Zvezne dežele Tirolske

Leži zunaj biosfernega parka.

Naravni rezervat Faludriga Nova

1995

981 ha

Urad vlade Zvezne dežele Tirolske

Ta naravni rezervat je bil razglašen za osrednje obmo je biosfernega parka, leži v biosfernem parku.

Naravni rezervat Streuein Magerwiesen Montiola

1992

157 ha

Urad vlade Zvezne dežele Tirolske

Leži zunaj biosfernega parka.

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

POVEZAVE Prostorske povezave Naravni rezervat Gadental leži znotraj biosfernega parka in predstavlja njegovo osrednje obmo je. Na obmo ju rezervata velja deželna zakonodaja. Z rezervatom upravlja zvezna dežela, zato o sodelovanju ni mogo e govoriti, saj naravni rezervat nima lastne uprave. Naravni rezervat Hohe Kugel - Hoher Freschen - Mellental leži v severozahodnem delu biosfernega rezervata Walstertal, zavarovani obmo ji imata približno 8 km dolgo skupno mejo na nadmorski višini 2000 metrov. O sodelovanju ni mogo e govoriti zaradi razli ne ureditve upravljanja.

PROGRAMI SODELOVANJA

Ime projekta

INTERREG III Italija-Švica "Baze okoljskih podatkov"

Opis

Vzpostavitev baze okoljskih podatkov z namenom oblikovanja usmeritev in na rtov upravljanja na regionalni ravni.

Okoljska vzgoja, raziskovanje, sodelovanje in ozaveš anje javnosti: raziskave o živalskih vrstah ( ezmejni projekt o INTERREG Alcotra IIIA kozorogu, popisi), o rastlinskih vrstah "Povezovanje naravnih parkov (popisi), o krajini (habitati, gozdovi) ter masiva Mont Viso" raziskave na podro ju družbe in gopsodarstva, zgodovine in kulture, geologije, hidrologije in podnebja.

Partner

Država

Naravni park Alta Valsesia

Naravni park Alpe Veglia e Devero

Naravni park Lago Maggiore

Parco della Burcina

Parco delle Gole del Breggia

Parco delle Bolle di Magadino

Regionalni naravni park Queyras

Parco del Po Cuneese

Naravni park Val Troncea

Naravni park Orsiera Rocciavrè in Riserve di Chianocchio

Naravni park Gran Bosco di Salbertrand

Park Po Cuneese

Naravni park Val Troncea

Naravni park Orsiera Rocciavrè Naravni park Gran Bosco di Raziskave rastlinstva (rastlinstvo mokriš ), Salbertrand INTERREG Alcotra IIIA "Voda" živalstva (žuželke, mehkužci), hidrologija, Ente di Gestione Parchi e Riserve geologija. Naturali Cuneesi

Naravni park Alpi Marittime

Narodni park Mercantour

Parc naturel régional du Queyras

Conseil Supérieur de la Pêche

Alpski signali 3

115

INTERREG IIA Italija Slovenija "Turizem"

ezmejni projekt za razvoj trajnostnega turizma na zavarovanih obmo jih.

Triglavski narodni park

Naravni park Prealpi Giulie

Naravni park Dolomiti Friulane

INTERREG IIA Italija -Avstrija- Vrednotenje tradicionalne pridelave sira iz Italijanskazavarovana obmo ja surovega mleka (v pripravi, pobuda Slovenija "Alpski sir iz Avstrijska zavarovana obmo ja Avtonomne pokrajine Trento). surovega mleka " Slovenska zavarovana obmo ja

INTERREG IIIB "Habitalp"

INTERREG IIIA "Aquilalp"

INTERREG IIA "Infoto ke za obiskovalce" INTERREG II in III "Sonaravno preživljanje prostega asa in rekreativne dejavnosti na obmo ju Karwendla" Projekt "Emilie"

116

Alpski signali 3

Narodni park Berchtesgaden ASTERS (Haute-Savoie) Narodni park Vanoise Narodni park Ecrins Avtonomna pokrajina Bolzano / Bozen Razvoj ezmejne baze prostorskih podatkov za analizo alpske krajine in njene (naravni parki Južne Tirolske) strukture, raznovrstnosti ter dolgoro nih Narodni park Stelvio / Stilfserjoch sprememb, zlasti na obmo ju habitatov Naravni park Mont Avic NATURA 2000. Narodni park Dolomiti Bellunesi Narodni park Gran Paradiso Narodni park Hohe Tauern Parc Naziunal Svizzer / Švicarski narodni park Narodni park Hohe Tauern Naravni park Vedrette di Ries-Aurina / Cilj projekta je popisati populacijo Rieserferner-Ahrn planinskega orla na reprezentativnih Naravni park Fanes-Sennes-Braies / zavarovanih obmo jih Vzhodnih Alp, jo Fanes-Sennes-Prags enotno dokumentirati in na podlagi teh rezultatov razviti skupno varstveno Narodni park Dolomiti Bellunesi strategijo. Narodni park Stelvio / Stilfserjoch Urejanje sprejema obiskovalce na zavarovanih obmo jih. Raziskava o vplivih prosto asnih dejavnosti (smu anje, pohodništvo, soteskanje itd.) na naravno okolje (planinski orel, parkljasta divjad, koconoge kure itd.).

Naravni park Dolomiti d'Ampezzo Narodni park Hohe Tauern Bavarsko državno ministrstvo za razvoj podeželja in okoljska vprašanja Oddelek za varstvo okolja v Uradu vlade Zvezne dežele Tirolske

Narodni park Vanoise Doktorska disertacija: Raziskovanje metod Narodni park Ecrins štetja parkljaste divjadi. Narodni park Mercantour

I A SI D F F F I I I I I A CH A I I I I I A D A F F F

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

3.4 Povzetek Stanje na obmo+ju Alp Na obmo+ju Alp je trenutno 14 narodnih parkov, 91 naravnih rezervatov, 8 biosfernih rezervatov in 61 naravnih parkov, katerih povr£ina presega 1000 ha. Obstajajo torej razse/na zavarovana obmo+ja, ki pokrivajo povr£ino velikosti 43 000 km2, kar zna£a okoli 20 % celotne alpske povr£ine (izra+unano v GIS Alpske mre/e, stanje: september 2004). Tako visok odstotkovni dele/ je treba pripisati predvsem naravnim parkom, ki zajemajo kar tretjino alpskega obmo+ja. V Alpah je torej zavarovan precej£en del ozemlja. Vendar pa se v posameznih dr/avah varstvene dolo+be med posameznimi kategorijami in tudi znotraj teh kategorij ponekod mo+no razlikujejo, +eprav so zavarovana obmo+ja v razli+nih dr/avah navedena pod enakimi oznakami, torej obstajajo med francoskimi regionalnimi naravnimi parki ter italijanskimi in avstrijskimi naravnimi parki znatne razlike. To dejstvo je treba upo£tevati pri obrazlo/itvi v nadaljevanju. Izoliranih je bilo osem velikih +ezmejnih kompleksov zavarovanih obmo+ij, ki obsegajo zavarovana obmo+ja razli+nih kategorij na povr£ini 1 050 000 ha. Poleg tega obstajajo £e 4 manj£i +ezmejni kompleksi zavarovanih obmo+ij povr£ine 760 000 ha.

podro+ij, na primer vrnitev velikih zveri (volka, risa, medveda), so taki dogovori in sporazumi osnovni pogoj za uspe£no izvajanje projektov, saj lahko razli+na ureditev lovskega podro+ja ali razli+en odnos javnosti do tega vpra£anja v posameznih dr/avah izni+ijo vsa prizadevanja. Zaradi posebnega pomena obmejnih obmo+ij sta £iritev in ustanavljanje novih zavarovanih obmo+ij zelo pomembna. Seveda morajo zavarovana obmo+ja razpolagati z lastnimi kadri, upravo in prora+unom, saj bodo le tako lahko uspe£no sodelovala pri mednarodnih projektih in vzpostavljala uspe£no tesno sodelovanje, za katero so potrebni osebni stiki in sogovorniki. Kot je pojasnjeno v 4. poglavju, v posameznih dr/avah /e obstaja veliko £tevilo zasnov vzpostavljanja in ustanavljanja nacionalnih ekolo£kih omre/ij. =ezmejna zavarovana obmo+ja povezujejo posamezne nacionalne sisteme in tako omogo+ajo povezovanje prek nacionalnih meja. Zavarovana obmo+ja, katerih meje so skupne in ki segajo prek dr/avnih meja, vzdr/ujejo med seboj - razen v nekaterih izjemah - razli+no intenzivne stike, to marsikdaj ne velja za nacionalne komplekse, ki se povezujejo prek notranjih meja ali s katerimi upravlja osrednja ustanova, ki je odgovorna za urejanje in vzdr/evanje ve+jega £tevila obmo+ij (zlasti naravnih rezervatov).

Izlo+enih je bilo 17 kompleksov nacionalnih zavarovanih obmo+ij razli+nih varstvenih kategorij. Znotraj dr/av ti kompleksi pogosto segajo prek notranjih meja (zveznih dr/av, regij, pokrajin na ravni NUTS 1 in 2, okrajev, kantonov na ravni NUTS 3).

=ezmejna zavarovana obmo+ja

=ezmejna zavarovana obmo+ja so pomembne to+ke, prek katerih se lahko upravljavci seznanijo s sistemom upravljanja sosednjih de/el in kjer lahko izkusijo in do/ivijo, kako v sosednjih dr/avah upravljajo z zavarovani obmo+ji. Za upravljanje dolo+enih

=ezmejna zavarovana obmo+ja so pomembna kot +ezmejne povezovalne strukture, znotraj zavarovane alpske krajine imajo posebno vlogo kot dinami+na sredi£+a. Obstajajo £tevilni primeri sodelovanja predvsem na vsebinskih podro+jih (izmenjava izku£enj, skupna zasnova ureditve sprejema obiskovalcev) in tudi pri prakti+nem izvajanju ukrepov, kot so skupni programi monitoringa, usmeritve za obravnavo dolo+ene teme, na+rti upravljanja in pomembne dejavnosti, kot so izmenjava kadrov ali raziskovalni projekti. Mednarodno sodelovanje pridobi £e dodaten pomen, ko so taki primeri sodelovanja, kot na primer med naravnim parkom Alpi Marittime (I) in naravnim parkom Mercantour (F), potrjeni in zapisani £e v skupnem formalnem partnerskem dogovoru. Zavarovana obmo+ja pripomorejo s svojimi +ezmejnimi dejavnostmi k nastanku in utrjevanju +ezmejne regije, to pa k sodelovanju pritegne tudi prebivalstvo, kar ideji o varstvu narave lahko samo koristi. Tovrstni dogovori omogo+ajo, da se krajevno podobne in povezane kulture in geografske enote razvijajo in ohranjajo skupaj, kar se je /e zgodilo na italijanskem in francoskem obmejnem obmo+ju.

Slika 10: Obstaja veliko £tevilo +ezmejnih programov v zvezi s kozorogom, med drugim v okviru programa INTERREG med narodnim parkom Mercantour in naravnim parkom Alpi Marittime

Alpski signali 3

117

Kompleksi nacionalnih zavarovanih obmo+ij

Razen teh evropskih programov obstaja le malo drugih oblik sodelovanja, ki bi jih izvajala zavarovana obmo+ja.

Vpliv administrativnih meja je v mnogih primerih mo+nej£i od vpliva dejanskih fizi+nih pregrad na kraju samem. Ovire, kot so visoka pogorja, neograjene in slabo prevozne ceste ali slabo izkori£+ena dolinska dna, je sorazmerno lahko premostiti. Pri na+rtovanju in na ravni teorije pa predstavlja formalna vzpostavitev projektov povezovanja in sodelovanje med upravnimi ustanovami v razli+nih administrativnih enotah pogostokrat veliko ve+ji izziv.

Anketirani partnerji na zavarovanih obmo+jih vidijo mo/nosti za povezovanje predvsem na lokalni ravni. Koridorji in prostorske povezave morajo biti glede na krajevne in podro+ne razmere vzpostavljeni tam, kjer so potrebni zaradi polo/aja samega in kjer za vzpostavljanje teh povezav obstajajo pogoji. Pogosto se te povezave na+rtujejo kot zdru/evanje geografskih enot, kot ka/e primer iz Dolomitov ali okrog gorskega masiva Monte Viso. Na lokalni ravni /e obstajajo posamezna prizadevanja za prostorsko povezovanje, npr. +ezmejno povezovanje med naravnim parkom Alpe Veglia/Alpe Devero in £vicarskim naravnim rezervatom Binntal. Pri teh prizadevanjih ima pomembno vlogo zdru/evanje ve+jega £tevila obstoje+ih zavarovanih obmo+ij razli+nih varstvenih kategorij: primer za to je povezava Unescovega biosfernega obmo+ja z naravnim parkom. Varstvene oblike, kot so biosferni rezervati, nudijo pri tem posebne mo/nosti in dejansko so to eno najprimernej£ih sredstev povezovanja, ki trenutno obstaja v Alpah, saj s coniranjem obmo+ij omogo+ajo trajno varstvo zavarovanih obmo+ij. Isto+asno je mogo+e vplivati tudi na predele, ki le/ijo med zavarovanimi obmo+ji, z dolo+enimi pogoji, omejitvami in navodili ustrezno oblikovati krajino in tako vzpostaviti koridorje, ki bodo omogo+ili izmenjavo med tamkaj£njimi populacijami.

Iz raziskav programov dejavnosti zavarovanih obmo+ij je razvidno, da skorajda v vseh alpskih zavarovanih obmo+jih obstajajo lokalni programi za razli+na podro+ja in z razli+nimi cilji. Vendar se omenjeni programi ve+inoma omejujejo le na zavarovana obmo+ja sama, obstaja le nekaj osamljenih primerov (npr. Narodni park Visoke Ture v Avstriji), kjer se je izvajanje programov in podpornih ukrepov raz£irilo neposredno prek meja na sosednja obmo+ja (obmo+je narodnega parka). Razlog za to je seveda dejstvo, da so mo/nosti zavarovanih obmo+ij za vplivanje na sosednja obmo+ja zunaj parka omejene, prav tako so omejena finan+na in kadrovska sredstva. Kljub temu si je treba prizadevati za vzpostavljanje uspe£nih prostorskih povezav med zavarovanimi obmo+ji in za raz£iritev prizadevanj varstvene in razvojne politike prek meja parka na sosednja obmo+ja, kar bi omogo+ilo, da tisti predeli. Mednarodni programi sodelovanja se odvijajo izklju+no v okviru projekta INTERREG ali LEADER, torej z evropsko finan+no pomo+jo.

Slika 11: Naloga zavarovanih obmo+ij je tudi ohranitev raznolikih tradicionalnih pokrajin.

118

Alpski signali 3

=ezmejna zavarovana obmo+ja in veliki nacionalni kompleksi

Programi dejavnosti, ki se izvajajo na zavarovanem obmo+ju

dajejo ustrezne informacije o obmo+ju zunaj parkov in spremljajo stanje, upo£tevani pri prostorskem in krajinskem na+rtovanju.

Na zavarovanih obmo+jih se /e sedaj z razli+no intenzivnostjo odvija obse/na raziskovalna dejavnost in monitoring /ivalskih vrst, zlasti tako zna+ilnih vrst, kot so kozorog, gams, jelen, volk in medved. Za ta podro+ja je bilo zbrano ogromno gradiva in podatkov. Obstajajo kartiranja, popisi stanja in etolo£ke £tudije. &al pa se te raziskave najve+krat omejujejo le na posamezna zavarovana obmo+ja ali celo samo na posamezne dele teh obmo+ij in tako sosednjih obmo+jih ne upo£tevajo. Raziskave se marsikdaj izgubijo v predalih uprav ali pa se uporabljajo samo interno. Zbirajo in arhivirajo se podatki, praviloma pa temu sledi le malo ali sploh ni+ konkretnih akcij, ki bi se izvajale na podlagi spoznanj, pridobljenih s takimi raziskavami. @e zlasti pa ni raziskav o neposrednem obmo+ju okrog zavarovanega obmo+ja. Taki izsledki bi morali biti skupaj z opazovanji drugih, kot so kmeti ali lovci, ki lahko

Programi in akcije zavarovanih obmo+ij dokazujejo, da le ti pri sami izdelavi in nato pri izvedbi konceptov mre/enja niso zadosti vklju+eni. Obstaja le nekaj zavarovanih obmo+ij v Alpah, ki se v okviru svojih akcij in raziskav ukvarjajo s temo mre/enja /ivljenjskih prostorov (npr. naravni park Alpe Veglia e Alpe Devero v Italiji). Zavarovana obmo+ja v Alpah poleg tega niso vklju+ena v nacionalne in regijske projekte. Pri izdelavi nacionalnih konceptov mre/enja so zavarovana obmo+ja sicer vklju+ena kot sestavni del ekolo£kih mre/, vendar kasneje ne pride do izmenjave ali razlage o resni+nem vklju+evanju zavarovanih obmo+ij v modele. Iz tega razloga akcije za pospe£evanje mre/enja zavarovanih obmo+ij niso vklju+ene v plane mened/menta zavarovanih obmo+ij.

V Alpah najdemo veliko £tevilo zavarovanih obmo+ij, ki so med seboj povezana z nacionalnimi in dr/avnimi mejami. Ve+ kot 250 km skupnih mednarodnih meja med razli+nimi vrstami kategorij zavarovanja dokazuje, da +ezmejna zavarovana obmo+ja in sodelovanje med njimi predstavljajo pomembno mo/nost razvoja in v okviru vsealpske ekolo£ke mre/e lahko predstavljajo pomemben in dinami+en dejavnik za uresni+evanje prostorskega mre/enja.

Popis stanja vsealpske mre/e zavarovanih obmo+ij na podlagi razpolo/ljivih podatkov Raziskava prikazuje 12 +ezmejnih zavarovanih obmo+ij, zavarovana obmo+ja ve+jih povr£in (ve+ kot 1000 ha) in 17 zvez zavarovanih obmo+ij znotraj posameznih pogodbenic Alpske konvencije. Ta obmo+ja predstavljajo /e obstoje+e elemente oz. vozli£+a bodo+e povezanosti zavarovanih obmo+ij, kot jo predvideva +len 12 Protokola o izvajanju Alpske konvencije na podro+ju varstva narave in urejanja krajine.

Alpski signali 3

119

4 Ukrepi in povezovanje 4.1 Ukrepi in programi za u+inkovitej£e povezovanje habitatov v posameznih alpskih dr/avah Alpske biotske raznovrstnosti dolgoro+no ni mogo+e ohranjati le na zavarovanih obmo+jih. Za u+inkovito varstvo narave in s tem varstvo pestrosti potrebujemo za naravo sprejemljivo ravnanje na celotnem obmo+ju, torej tudi zunaj zavarovanih obmo+ij. Sistemati+ni ukrepi in programi spodbujanja lahko pripomorejo, da bodo tudi ta obmo+ja za varstvo narave postala privla+nej£a in bodo prispevala k nastanku ekolo£kega omre/ja, saj bodo omogo+ila povezovanje /ivljenjskih prostorov z zavarovanimi obmo+ji. V alpskih dr/avah obstajajo £tevilni programi in ukrepi, s katerimi je mogo+e izbolj£ati povezanost habitatov. Te mo/nosti spodbujanja so - glede na posamezno dr/avo in njene zakonske predpise - urejene na nacionalni ravni ali drugih ravneh (kantoni, zvezne de/ele ali lokalna raven). Z izvajanjem teh posebnih ukrepov in programov na podro+ju kmetijstva, gozdarstva in urejanja krajine je mogo+e izbolj£ati ekolo£ke razmere. Na podro+ju kmetijstva naj bi to dosegli na primer s programi spodbujanja in podporami za dolo+ene oblike ekstenzivnega gospodarjenja, za nove zasaditve /ivih mej in njihovo vzdr/evanje ter za vzdr/evanje drugih strukturnih elementov, za upo£tevanje ekolo£kih vidikov pri obdelovanju tal (npr. obrobnih pasov predelov) njiv, kolobarjenje, +as in na+in spravila pridelkov). =e se s pomo+jo teh ukrepov ustvarijo nove vodilne strukture in elementi povezovanja ter se na splo£no izbolj£a prepustnost krajine za selitvene /ivalske in rastlinske vrste, lahko krajina prevzame vlogo povezovalnega obmo+ja omre/ja.

4.1.1 Ukrepi alpskih dr/av Najpomembnej£i ukrepi, ki jih v razli+nih oblikah podpirajo in spodbujajo v vseh dr/avah, so: - predpisi o uporabi gnojil, herbicidov in pesticidov; - spodbujanje urejanja in nova ureditev pasov ob potokih in robovih njiv, seno/etnih travnikov, posameznih dreves– osamelcev in grmi+evja, poljskih drevnin, namakalnih jarkov, ribnikov, mlak, kamnitih in suhih zidov; - podpore; - podpiranje tradicionalnega obdelovanja zemlji£+ (vinogradni£tvo, seno/etni travniki, terasno obdelovanje zemlji£+); - ustvarjanje robnih obmo+ij ob gozdnih robovih in strugah potokov itd.; - ekstenzivno gospodarjenje s pa£niki in travniki, tradicionalni sistem gozdne pa£e; - predpisi o ko£nji (dolo+itev +asa ko£nje, odstranitev poko£ene trave);

120

Alpski signali 3

- ukrepi renaturacije na vodotokih, urejanje robov potokov, ribje steze, skrb za stare oblike namakanja; - prepre+evanje nesre+, ki jih povzro+i divjad, z za£+ito cest in /eleznice, ureditev prehodov za divjad; - upo£tevanje vidikov ekologije divjadi pri urejanju in na+rtovanju prostora. Tudi na drugih podro+jih, kot so gozdarstvo, urejanje prostora, lov in ribi£tvo, vodno gospodarstvo, prometno in infrastrukturno na+rtovanje pa vse do bolj oddaljenih vsebinskih podro+ij, kot sta npr. okoljska vzgoja in odnosi z javnostmi, se krepijo prizadevanja, da bi se pomen vzpostavljanja omre/ij in povezovanja /ivljenjskih prostorov upo£teval in posredoval drugim. Znotraj alpskih dr/av so pomen takih ukrepov v veliki meri /e priznali, to se ka/e in spodbuja tudi v okviru politike EU (npr. Habitatna Direktiva 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto /ive+ih /ivalskih in rastlinskih vrst, resolucije in navodila ministrske konference na temo „Varstvo gozdov v Evropi“ v Lizboni leta 1998, uredbi EU £t. 1257/1999 in £t. 2078/1992 o spodbudah za urejanje krajine). Ti programi in ukrepi zaradi svoje £tevil+nosti in raznolikosti ter vsesplo£nega soglasja v posameznih alpskih dr/avah v pri+ujo+i raziskavi niso oblikovani posamezno, ampak se programi in ukrepi, ki so za raziskavo posebnega pomena, obravnavajo neposredno. Na splo£no lahko govorimo o pozitivnem vplivu programov in ukrepov na obmo+ja, na katerih so se ti izvajali, vendar pa je ob tem treba paziti, da so prilagojeni posebnim razmeram, ki so zna+ilne za gorska in zavarovana obmo+ja, +e /elimo, da jih bo mogo+e u+inkovito izvajati.

4.1.2 Pomembna podro+ja Za ohranitev izjemnih habitatov, kot so tisti v Alpah, je treba nujno nadaljevati z izvajanjem kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki sta zna+ilni za gorska obmo+ja. Okrog +etrtina alpskega prostora se trenutno izkori£+a v kmetijske ali gozdarske namene (CIPRA 2002), zato so ta obmo+ja £e posebej pomembna.

Ukrepi in povezovanje

4.1.2.1 Kmetijstvo

Nadaljnje mo/nosti za ekstenzifikacijo kmetijske proizvodnje in za uporabo okolju sprejemljivej£ih na+inov gospodarjenja so programi pogodbenega varstva naravnih vrednot (npr. pogodbe o upravljanju okolja v naravnem parku Adamello v Italiji), premije za izvajanje ukrepov urejanja krajine (program OLAE za ohranitev, urejanje in obnovo krajine /ivih mej v dolinah Champsaur in Valgaudemar v Franciji), pa tudi strategije, kot so u+inkovitej£e spodbujanje prodaje na regionalni ravni in oblikovanje oznak kakovosti in dokazil o kakovosti izdelka (npr. blagovna znamka „Echt Entlebuch“ (Pristno iz Entlebucha) iz biosfernega rezervata Entlebuch v @vici; oznaka kakovosti, ki jo podeljuje nem£ka zveza za varstvo narave (NABU) za pridelke iz travni£kih sadovnjakov). Ovrednotenje regionalnih proizvodov, izdelanih v skladu z ekolo£kimi merili, je ena od mo/nosti spodbujanja sonaravnih in ekolo£ko sprejemljivih oblik gospodarjenja, ki ne uporablja subvencij in drugih oblik podpor. Na ta na+in je mogo+e prepre+iti, da bi kmetje postali preve+ odvisni od dr/avnih ali evropskih finan+nih spodbud in nadomestil. Ukrepi se izvajajo neodvisno od finan+nih pogojev skladov, saj se financirajo neposredno iz dodane vrednosti, ki se jo lahko zahteva za certificirane izdelke.

Kmetijstvo na obmo+ju Alp Kmetijstvo je £e globoko v 20. stoletju edino nudilo eksisten+no osnovo alpskemu prebivalstvu (BMLFUW 2000). Razli+ni oblike kmetijske dejavnosti, razli+ne kulture ter na+in /ivljenja so izoblikvoali izredno pestrost krajine in raznovrstnost /ivalskega ter rastlinskega sveta. Zato prispevek – deloma zelo malostrukturiranega - hribovskega kmetijstva presega ustvarjeno vrednost same kmetijske in gospodarske dejavnosti. Zaradi podnebnih in geografskih razmer hribovsko kmetijstvo ne more biti konkuren+no kmetijstvu na ravninskih predelih. Za ohranitev kmetijstva na gorskih obmo+jih je posebnega pomena ohranitev tradicionalnih in ekolo£ko sprejemljivih na+inov gospodarjenja, saj je zaradi zunanjih pogojev uporaba industrijskih metod ve+inoma izklju+ena. Na £tevilnih gorskih obmo+jih zato do intenziviranja in koncentracije kmetijske dejavnosti prihaja v dolinskih predelih (Vinschgau), na vi£jih legah pa sta prisotna odseljevanje in opu£+anje kmetijske rabe zemlji£+. Da bi prepre+ili odseljevanje mladih in opu£+anje kmetijstva, je treba to posebno obliko kmetijstva ustrezno upo£tevati in podpirati.

Razmere v kmetijstvu se od dr/ave do dr/ave mo+no razlikujejo, a kljub temu kmetijstvo v nobeni od dr/av alpskega obmo+ja ne predstavlja osrednje gospodarske dejavnosti, saj je obseg proizvodnje majhen, njeni stro£ki pa visoki. Na mesto kmetijstva so stopili v glavnem storitvena podjetja, turizem in industrija, ki so v primerjavi z njim donosnej£i sektorji, povr£ina kmetijskih zemlji£+ se zmanj£uje, £tevilo kmetij in aktivnega prebivalstva upada (v Italiji za 22 % v 10 letih, v Franciji za 42 % v 15 letih). Ker se povpre+na starost hribovskih kmetov zvi£uje in predstavlja kmetijstvo vedno bolj le dopolnilno dejavnost, se bo kaj hitro lahko zgodilo, da bi izku£nje in poznavanje tradicionalnih oblik kmetovanja £li v pozabo, to pa bi imelo seveda ustrezne posledice tudi za naravo in krajino. U+inki opu£+anja kmetovanja, na primer zara£+anje zemlji£+, osiroma£enje krajinske podobe in druge posledice, kot so pove+ana nevarnost plazov, so jasno vidne na prizadetih obmo+jih, npr. v Trentinu ali vzhodnih Dolomitih v Italiji. To pojasnjuje, da so tudi pri spodbujanju kmetijstva pomembni socialni vidiki, saj posredno vplivajo na krajino in ekolo£ko vrednost povr£in.

Kmetijstvo je in je vedno bilo tista dejavnost, ki daje oz. je dala krajini poseben pe+at. Obstaja velika nevarnost, da bosta krajinska in s tem povezana naravna pestrost izginili, saj sta pogosto odvisni od tradicionalnih oblik gospodarjenja. Poleg izvajanja za okolje prijaznej£ih predpisov, kot so omejitve uporabe gnojil, omejevanje £tevila /ivine na hektar zemlji£+a in podobno, je za varstvo narave zelo pomembno tudi spodbujanje in zagotavljanje podpor tradicionalnim oblik gospodarjenja, ki ohranjajo in oblikujejo krajino (npr. program finan+nih spodbud za ohranjanje mokri£+ v avstrijski zvezni de/eli Tirolski, program za obdelovanje posebnih biotopov v £vicarskem kantonu Bern, program za ohranitev tradicionalnih oblik kmetijstva v Triglavskem narodnem parku v Sloveniji). Tako raznovrstne in strukturirane krajine z ekstenzivnim in sonaravnim na+inom kmetovanja, kot je na primer krajina /ive meje v dolini Champsaur, ki le/i na robnem obmo+ju narodnega parka Les Ecrins v Franciji, lahko odigrajo pomembno vlogo povezovalnih elementov in lahko ponovno zdru/ijo razdrobljene /ivljenjske prostore.

Dr/ave so spoznale, da je ohranitev kmetijske dejavnosti na gorskih obmo+jih pomemben dejavnik: to dokazujejo razli+ni programi, npr. Bavarski program za razvoj kulturne krajine (urejanje in ponovno uvajanje specifi+nih oblik rabe tal). V Avstriji ima kmetijstvo „pomembno vlogo pri ohranjanju krajine z ve+namensko vlogo“, v @vici je bila vloga kmetijstva v novi ustavni opredelitvi leta 1996 opisana kot „kmetijstvo z ve+namensko vlogo“, ki bo prispevala k trajnostni rabi naravnih virov. Namen vseh navedenih primerov je zagotoviti pre/ivetje kmetijstva in z njim povezanih u+inkov na naravo in krajino na obrobnih obmo+jih z omejenimi naravnimi mo/nostmi za kmetovanje. Na pomen kmetijstva na alpskem obmo+ju opozarja tudi Protokol o izvajanju Alpske konvencije na podro+ju hribovskega kmetijstva. Pogodbenice poudarjajo, da ima „ekstenzivno obdelana kulturna krajina odlo+ilno vlogo kot /ivljenjski prostor za /ivalski in rastlinski svet v Alpah“. V +lenu 7, kjer je govora o pospe£evanju hribovskega kmetijstva, pa se zahteva ustrezno

Slika 12: &ivomejna pokrajina Champsaur (F)

Alpski signali 3

121

nadomestilo za storitve, ki so v splo£nem interesu in ki presegajo splo£ne okvire obveznosti.

za kmetijstvo v ravninskih predelih, saj niso dovolj prilagojeni na razmere gorskih obmo+ij. Ukrepi in programi v kmetijstvu pa vendarle lahko pripomorejo k temu, da se zemlji£+a, ki so v kmetijski rabi, kot habitati za raznovrstne rastlinske in /ivalske vrste oblikujejo privla+neje ali da povezujejo med seboj ustrezne /ivljenjske prostore. Ekolo£ko pomembna zemlji£+a se lahko tudi izlo+ijo iz gospodarjenja ali pa se obdelujejo po posebnih ekolo£kih metodah.

Vloga kmetijstva v ekolo£kem omre/ju Posebne razmere, s katerimi se spopadajo kmetje v Alpah, ter posledice, ki iz tega izhajajo, koncentracija in intenzifikacija kmetijstva na dolinske predele, so bile ve+krat obravnavane /e v prvem poglavju.

Primeri za take ukrepe so neposredna pla+ila za izvajanje kmetijske dejavnosti, na primer kot pomo+ pri ohranitvi pa£e (pogodbe o upravljanju planin v narodnem parku Visoke Ture v Avstriji) ali kot podpora ekolo£kemu kmetovanju (kmetijski okoljski program „Agriculture demain“ v narodnem parku Les Ecrins). Obstajajo tudi horizontalni programi, ki se izvajajo na celotnem obmo+ju dr/ave, tj. kmetje prejemajo finan+ne spodbude za izvajanje dolo+enih na+el dobre kmetijske prakse (npr. predpisi o trosenju gnojil). Poleg tega obstajajo programi za obdelovanje posebnih zemlji£+. V tem primeru se izpla+ujejo neposredna pla+ila za izvajanje ali opustitev dolo+enih ukrepov na dolo+enih zemlji£+ih: na ta na+in se podpira delo na ob+utljivih predelih in obmo+jih, ki so posebnega ekolo£kega pomena (MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ V ALPAH, dosje £t. 11, 2004). Primeri programov posameznih dr/av:

Z vidika na+ina delovanja ekosistemov so selitveni procesi med razli+nimi vi£inskimi pasovi temeljnega pomena za ohranitev /ivljenjskih prostorov. Mehanizmi raz£irjenosti delujejo praviloma v dolinskih predelih in redkeje prek prelazov, na koncu dolin ali v vi£jih legah. Zato je temeljnega pomena, da se ukrepi dosledno uporabljajo in izvajajo na intenzivno obdelanih, poseljenih in posledi+no tudi razdrobljenih dolinskih legah. Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije nudi okvir in £iroko izbiro mo/nosti izkori£+anja podpor za kmetijstvo (Uredba Sveta (ES) £t. 1257/1999 o podpori za razvoj pode/elja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), ki vsebuje novo opredelitev ciljev kmetijskih okoljskih programov). Ponujeni ukrepi so sicer vsekakor primernej£i

- Nem+ija: Program razvoja kulturne krajine (KULAP), - Francija: Kmetijsko okoljski program – pogodbe v trajnostnem kmetijstvu (CAD), - Italija: Kmetijsko okoljski program, - Avstrija: Program kmetijstva, ki je sprejemljivo za okolje (ÖPUL), - @vica: Uredba o ekolo£ki kakovosti (ÖQV), - Slovenija: Slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP).

Slika 13: Ekstenzivno pa£ni£tvo z ovcami kot instrument za ohranitev pokrajine.

Tovrstni kmetijski ukrepi in programi so pomembni zaradi svojega vpliva na stanje biotske raznovrstnosti in krajine, krajino oblikujejo in jo rastlinskim in /ivalskim vrstam naredijo prijaznej£o za /ivljenje in dostopnej£o. Krajina ima tako vlogo povezovalnega elementa znotraj ekolo£kega omre/ja. Ukrepi in programi pogostokrat omogo+ajo ohranitev hribovskega kmetijstva, ki je s kulturnega, kmetijskega in naravnega vidika posebnega pomena za alpski prostor.

122

Alpski signali 3

Ukrepi in povezovanje

4.1.2.2 Gozdarstvo

sonaravni gozd in s tem optimalne /ivljenjske razmere ter pogoje raz£irjenosti za +im ve+je £tevilo razli+nih vrst. K podporam se uvr£+ajo tudi pla+ila, namenjena odpravi posledic naravnih nesre+ (nesre+e, ki jih povzro+ijo sne/ni plazovi ali viharji).

Gozdarstvo in gozdovi na obmo+ju Alp Podobno kot v kmetijstvu obstajajo tudi v gozdarstvu na razli+nih ravneh prizadevanja za izvajanje sonaravnih in ekolo£kih na+inov gospodarjenja. Na evropski ravni obstajajo gozdarski ukrepi (ponovna pogozditev, izbolj£anje varovalnih funkcij gozda, ve+namenskost gozdarstva), ki jih navaja izvedbena dolo+ba Skupne kmetijske politike (Uredba EGS £t. 1257/1999). V posameznih dr/avah sklepajo lastniki gozdov pogodbe, ki spodbujajo izvajanje dolo+enih oblik gospodarjenja (program upravljanja gozdov v £vicarskem kantonu Bern, pogodbe o ohranjanju in negi gozdov na obmo+ju narodnega parka Visoke Ture v Avstriji, ohranjanje in nega gozdnih travnikov v macesnovih sestojih na Tirolskem v Avstriji). Spodbujajo se tudi varstveni ukrepi na podro+ju nege gozdnega mladja (ograditve, negovalni posegi), ohranjanje in oskrbovanje posebnih sestojev (sestoji tise in ru£ja na obmo+ju ob+ine Argentière-LaBessée v departmaju Hautes Alpes v Franciji), oblikovanje na+rtov za gospodarjenje z gozdovi in lovskogojitvenih na+rtov ter spodbujanje naravnega pomlajanja gozdov.

Na evropski ravni je tudi gozd predmet posebnih resolucij, na primer v okviru ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi. Zaradi posebnega pomena, ki ga ima za Alpe, se gozd posebej obravnava v Protokolu o izvajanju Alpske konvencije na podro+ju gorskega gozda. Z vidika rabe prostora je na obmo+ju Alp gospodarjenje z gozdovi druga poglavitna oblika rabe prostora. Gozd pokriva ve+ kot tretjino ozemlja in tako ustvarja oz. oblikuje podobo krajine (CIPRA 2002). Njegov vpliv sega dale+ prek obmo+ja raz£irjenosti (varstvo vode in tal, podnebje, naravne nesre+e). Splo£no priznan je tudi pomen gozda, ki ga ima kot /ivljenjski, sprostitveni, naravni in gospodarski prostor. Gozdove v dolinah, £e zlasti dragocene aluvialne gozdove, so poselitve, infrastrukturni objekti in regulacije rek hudo prizadeli in spremenili, zato je ve+ina gozdnih obmo+ij danes osredoto+ena zlasti na pobo+ja, kjer £e vedno prekrivajo ve+jo povr£ino. Danes se v Alpah izvaja gospodarska raba teh gozdov, v ospredju pa je njihov varovalni u+inek pred sne/nimi in zemeljskimi plazovi. Ve+ina gozdov se je ohranila v sorazmerno naravnem stanju, vendar je bila naravna dinamika, kot je npr. dopu£+anje faze razpada, da to ne bi ogrozilo varovalne funkcije gorskega gozda, ve+inoma izklju+ena (WWF, CIPRA, ALPARC, ISCAR 2004).

Tudi +len 11 Protokola o izvajanju Alpske konvencije na podro+ju gorskega gozda zahteva spodbujanje in nadomestila za ustrezne storitve v gozdarstvu, zlasti za ukrepe, navedene v +lenih od 6 do 10 (varovalna funkcija, gospodarska funkcija, socialna in ekolo£ka funkcija, odpiranje gozda, gozdni rezervati). V Alpah se dele/ gozda pove+uje (EUROPEAN OBSERVATORY OF MOUNTAIN FORESTS, 2000), z gozdom se ponovno zara£+ajo zlasti tista zemlji£+a, kjer je kmetijska raba opu£+ena.

Vloga kmetijstva in gozdov v ekolo£kem omre/ju

Slika 14: Ve+ji deli Alp so pora£+eni z gozdom

Poleg oblik splo£ne pomo+i, ki se namenja za vsa obmo+ja (npr. podpora tr/enju in gradnji gozdnih prometnic), so v gozdarstvu spodbude za gorska obmo+ja in gospodarjenje z gorskimi gozdovi predvidene zlasti za ohranjanje varovalnega gozda (tudi iz sredstev za gojitev gozdov) in saniranje razvrednotenih zemlji£+ zaradi pa£e v gozdu (EURAC 1996). Pri tem igra pomembno vlogo prilagojeno lovsko gospodarstvo, saj bo tako mogo+e ohraniti

Zaradi svoje raz£irjenosti in drugih lastnosti, zlasti pa velikih, med seboj povezanih zemlji£+ gozd pomemben /ivljenjski prostor, a tudi koridor za £irjenje £tevilnih vrst, katerih obstoj je vezan nanj. Njegova primernost za opravljanje funkcije koridorja in s tem tudi njegova kakovost sta odvisna od oblike in intenzivnoste rabe. Iz tega razloga je poleg kmetijstva tudi gospodarjenju z gozdovi posve+ena ve+ja pozornost. =e raba gozda ni preve+ intenzivna (in to se zaradi zna+ilnosti povr£ja in okvirnih pogojev najve+krat ne dogaja) in gozd prekomerno ne obremenjujemo s prosto+asnimi in sprostitvenimi dejavnostmi, lahko deluje kot koridor za vrste, katerih obstoj je vezan nanj. @tevilni dejavniki pomembno vplivajo na kakovost in primernost gozda kot ekolo£kega koridorja: dele/ mrtvega in starega lesa, izoblikovanost gozdnega roba, povezanost ekolo£ko vrednih biotopov znotraj gozdnih obmo+ij ter izbor drevesnih vrst in razmerje pri sestavi. V +lenu 10 Protokola o izvajanju Alpske konvencije na podro+ju gorskega gozda se pogodbenice zavezujejo, da bodo dolo+ile naravne gozdne rezervate in +ezmejne rezervate. Ker so rezervati prepu£+eni naravni dinamiki, imajo ne glede na svojo velikost

Alpski signali 3

123

v alpskem ekolo£kem omre/ju pomembno vlogo, zato morajo biti zasnovani tako, da lahko postanejo del ekolo£kega omre/ja. Lahko delujejo kot vir raz£irjenosti vrst in prevzamejo vlogo mirnega zato+i£+a. Dolo+itev rezervatov mora praviloma potekati v smislu dolgoro+nega pogodbenega varstva naravnih vrednot.

Turisti+ni razvoj v Alpah se je marsikje za+el /e sredi 19. stoletja. Alpska gorska obmo+ja nudijo £irok izbor za izvajanje najrazli+nej£ih turisti+nih dejavnosti v vsakem letnem +asu. Vpliv turizma na alpsko obmo+je je izreden, sploh +e pomislimo, da dosega v Avstriji 15 odstotni dele/ v strukturi bruto doma+ega proizvoda, da prina£a v Franciji 120 000 sezonskih in stalnih delovnih mest na smu+arskih obmo+jih (1996), ali pa da nekatera obmo+ja v Italiji, npr. Trento, Bolzano/Bozen, dolina Aoste, obi£+e od 50 do 100 obiskovalcev na tamkaj£njega prebivalca.

4.1.2.3 Turizem Turizem na obmo+ju Alp

Vpliv turizma na okolje je neposreden in se ka/e v razli+nih oblikah: pogostokrat gre za popolno preoblikovanje prostora, ki je v turisti+ni rabi, in za izgubo tradicionalne biotske raznovrstnosti, ki jo nadome£+ajo manj zahtevne in vzdr/ljivej£e vrste z zunajalpskih obmo+ij. Turizem vpliva tudi na povr£je, strukturo tal in uravnavanje vodnega re/ima. Prav tako se ka/ejo £tevilni posredni vplivi: £irjenje poselitvenega prostora, gradnja infrastrukture. Posledica tega sta fragmentacija krajine in pozidava tal, pridru/i pa se jima £e s turizmom povezani promet in njegov vpliv na rastlinski in /ivalski svet (BÄTZING 2003).

Turisti+na industrija in veliko £tevilo turistov, ki vsako leto obi£+ejo Alpe, ima v zadnjem +asu pomembno vlogo pri spreminjanju podobe alpske krajine, med drugim tudi zaradi gradnje velikih smu+i£+ ter z njimi povezane infrastrukture ali pa gradnje po+itni£kih stanovanj. Alpe so s petimi milijoni turisti+nih postelj, 500 milijoni preno+itev in 120 milijoni po+itni£kih gostov ena najve+jih turisti+nih regij na svetu. Turisti+na dejavnost je osredoto+ena predvsem na nekatera posebna obmo+ja, kot so jezera ali doline (Dolomiti, dolina Aoste), in redkeje na celotna obmo+ja (Bavarska, Voralrberg) (TEMME 2002). Tudi podatki socialno-ekonomske analize, ki jo je BÄTZING opravil na ravni ob+in, ka/ejo, da turizem v Alpah ni dejavnost, ki bi zajemala celotne predele, ampak „stoji v senci“ urbanizacije in je zato najmo+neje razvita v gosto poseljenih sredi£+nih delih dolin in kotlin (BÄTZING 2003).

Pomen turizma za ekolo£ko omre/je Velik pomen, ki ga ima za gospodarstvo alpskega prostora, postavlja turizem na posebno mesto. Infrastruktura, povezana z mno/i+nim turizmom, in gradbeni ukrepi lahko znotraj ekolo£kega omre/ja povzro+ijo konflikte, £e zlasti +e so na ekolo£ko pomembnih in ob+utljivih obmo+jih ali pa +e se prizadeta obmo+ja zaradi posebnih oblik sodelovanja razprostirajo na ve+jih povr£inah (skupne smu+arske karte in /i+nice za ve+ ob+in, npr. smu+arsko obmo+je Trois Vallées v Savoji v Franciji).

Na alpskem obmo+ju obstaja okoli 600 „turisti+nih ob+in“ (ob+ine z monostrukturno usmerjenostjo v turizem, prim. BÄTZING/PERLIK 1995), ki se pogosto povezujejo v skupna obmo+ja za pohodni£ki in smu+arski £port. V celotnem alpskem prostoru obsegajo 300 smu+i£+, ki so neenakomerno razporejena prek alpskega loka, le v zahodnem delu Vzhodnih Alp (Bavarska, Vorarlberg, Tirolska, Salzburg, Koro£ka, Ju/na Tirolska) je turisti+na dejavnost bolj ali manj izrazito prisotna po celotnem obmo+ju glavnih ter vzporednih in stranskih dolin. Ve+ja koncentracija turisti+nih centrov je zna+ilna za Berner Oberland, Valais, Savojo in Visoko Savojo, Dolomite, Aosto, dolino Susa v Piemontu in na severni strani Ligurijskih Alp.

Slika 15: Turizem v Alpah

124

Alpski signali 3

Kot zahteva +len 1 Protokola o izvajanju Alpske konvencije na podro+ju turizma, je treba ob upo£tevanju interesov tamkaj£njega prebivalstva in turistov uveljavljati za okolje sprejemljiv turizem, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju alpskega prostora, tako da ga bo mogo+e kot enega od dejavnikov vklju+iti v ekolo£ko omre/je. V skladu z merili, ki so sprejemljiva za naravo se mora odvijati zlasti razvoj zimskega turizma in z njim povezane infrastrukture.

Ukrepi in povezovanje

4.1.2.4 Urejanje prostora Urejanje prostora na obmo+ju Alp

Zazidava v alpskih dolinah (poselitveni pritisk, £irjenje stanovanjskih predelov in dolo+anje novih industrijskih in poslovnih sredi£+) je eden bistvenih dejavnikov, ki ustvarjajo ovire. Ta dejavnik vpliva je nadrejenega pomena, saj so s tem, ko se na dolo+enem zemlji£+u dovoli izvajanje gradbenih posegov, koridorji divjadi

V posameznih dr/avah praviloma ne obstaja urejanje prostora, ki bi bilo posebej prilagojeno gorskim obmo+jem. Nekateri klasi+ni instrumenti, kot so lokalni razvojni na+rti, so predvideni v okviru usmeritev in na+rtov na regionalni ravni. V nasprotju s predhodnimi na+rti, kjer je bilo te/i£+e na poselitvenih obmo+jih, je v na+rtih mogo+e opaziti te/njo k povezovanju na+rtovanja urbane in pode/elske rabe prostora. Cilj na+rtov je ustvariti skupen okvir za vse oblike rabe zemlji£+. To je pomembno zlasti na gorskih obmo+jih, kjer se poleg kmetijskih in urbaniziranih zemlji£+ pojavljajo tudi opu£+ena ali neuporabna kmetijska in druga neposeljena zemlji£+a.

- Sistem novih turisti+nih enot (Unité Touristique nouvelle UTN) v Franciji je pravilnik, ki ureja varstvo gorske krajine v primeru, ko bi ob+ine na+rtovale novo smu+i£+e ali raz£iritev obstoje+ega oz. podoben hud poseg v krajino. Za to je potrebno dovoljenje ministrstva za promet. Podro+ni odbori UNT ocenijo ekolo£ke, ekonomske in socialne kratko- in dolgoro+ne vplive, upo£tevajo se interesi lokalnih interesnih skupin. Dokon+na odlo+itev je v pristojnosti dr/ave. =e za projekt ni dovolj finan+nih sredstev ali se projekt na+rtuje na obmo+ju zavarovanega obmo+ja, se ta praviloma zavrne. - Alpski na+rt na Bavarskem je poseben instrument, ki je namenjen usklajevanju sprostitvenih dejavnosti na gorskih obmo+jih, pri +emer se dolo+ijo zavarovani in dostopni pasovi (s poudarkom na varstvu narave in krajine). Od leta 1972 dalje je Alpski na+rt sestavni del bavarskega programa za razvoj pode/elja. Alpski na+rt med drugim ureja tudi dopustnost projektov urejanja oz. opremljanja zemlji£+ (ceste, gorske /eleznice, smu+arske proge). Na+rt deli bavarski alpski prostor na cono A, B in C. V coni A (35 % celotne povr£ine) je praviloma mogo+e izvajati na+rte urejanja, v predelu B (23 % celotne povr£ine) je to pogojno dopustno, v predelu C (42 % celotne povr£ine) pa nedopustno – izjema je le gospodarjenje z nujno potrebnimi planinskimi ter gozdnimi potmi (BAVARSKO DR&AVNO MINISTRSTVO ZA RAZVOJ PODE&ELJA IN OKOLJSKA VPRA@ANJA, 1999). Posebno klju+no vpra£anje urejanja prostora v alpskem prostoru se nana£a na obvladovanje tveganja in prepre+evanje naravnih nesre+. Najve+jo nevarnost predstavljajo poplave, podori, blatni tokovi, sne/ni plazovi, v ju/nih predelih tudi gozdni po/ari. Opu£+anje tradicionalne rabe zemlji£+ tveganja £e pove+uje, zato postaja zaradi znanega polo/aja hribovskega kmetijstva vedno pomembneje, da se pri urejanju upo£tevajo tudi ta dejstva. Seveda ima pri tem prednost obvladovanje tveganj, vendar se lahko in mora upo£tevati mo/nosti za u+inkovitej£e povezovanje /ivljenjskih prostorov ter njihovo oblikovanje, ki mora biti ekolo£ko in naravi prijazno.

Obstajajo nekateri posebni instrumenti urejanja, ki so bili oblikovani za gorska obmo+ja:

Slika 16: Usklajenost izrabe tal kot naloga prostorskega na+rtovanja

presekani za vedno. Ta obmo+ja so izgubljene ekolo£ke cone, saj tovrstnih odlo+itev na splo£no ni mogo+e popraviti za nazaj in za zemlji£+e, ki je bilo /e namenjeno gradnji in je /e pozidano, ni mogo+e ve+ opraviti ponovne kategorizacije. Nasprotno pa je na vse druge dejavnike mogo+e do neke mere vplivati: neprehodnost nadrejenega prometnega omre/ja se lahko odpravi, +etudi samo pri izpolnjevanju dolo+enih pogojev in z ustreznimi stro£ki. V tej to+ki je torej urejanje prostora £e posebej odgovorno, zato je treba pri dolo+anju na+rtov rabe zemlji£+ v zadostni meri upo£tevati merila povezovanja.

Vloga urejanja prostora za ekolo£ko omre/je Pri vzpostavljanju ekolo£kega omre/ja igra klju+no vlogo urejanje prostora. Dejansko je njegova naloga, da upo£teva izsledke raziskav o ekolo£kih koridorjih in povezavah med habitati pri zadevnih na+rtovanjih in da se odziva z ustreznimi prostorskoplanskimi in fizi+nimi gradbenimi ukrepi. Na+in, s katerim se klasi+no urejanje prostora loteva problematike in katerega naloga je na splo£no usklajevati razli+ne oblike rabe zemlji£+, ni prilagojen upravljanju velikih ob+utljivih alpskih obmo+ij. V okviru urejanja prostora in rabe zemlji£+ domala ni raziskav o ogro/enosti in prednostnih ciljih za naravne prostore - med drugim v njihovi vlogi kot ekolo£kih omre/ij, ki jo opredeljuje geomorfolo£ka sestava Alp.

Alpski signali 3

125

Rastje in biocenoze alpskega prostora se na nadmorski vi£ini od 1500 do 1600 m, odvisno od nagnjenosti pobo+ja, pojavljajo v tako imenovani „coni za pre/ivetje“, kjer je razvojna dinamika zelo omejena, regeneracijska in reakcijska sposobnost pa upo+asnjeni. V dolinah in ni/jih pobo+nih legah so navzo+e dinami+ne in prilagodljive biocenoze, ki pa so izpostavljene mo+nemu in stalno nara£+ajo+emu pritisku +loveka. Zaradi teh posebnih naravnih danosti je zato treba ob vsaki raz£iritvi in razvoju turisti+nih dejavnosti, pri katerih bi bili potrebni novi gradbeni posegi in nova infrastruktura, brez izjeme opraviti celovito analizo na+inov ekosistemskega delovanja krajine in izdelati karte ekolo£kih koridorjev in naravnih nevarnosti, £e preden so te dejavnosti sprejete v usmeritvene na+rte razvojnih planov. Izhajajo+ iz osnovnega poznavanja te problematike se lahko skupaj dolo+ijo prostorski na+rti in na+ela rabe zemlji£+, v okviru katerih se definirajo ekolo£ka omre/ja v povezavi z obmo+ji, predvidenimi v direktivi o habitatih, ob+utljivimi naravnimi obmo+ji ter turisti+nimi razvojnimi obmo+ji.

Promet na obmo+ju Alp in njegovi vplivi na ekolo£ko omre/je Poleg intenzivne rabe prostora in poselitve k razkosanju /ivljenjskih prostorov odlo+ilno pripomore tudi prometna infrastruktura. @tevilne pomembne povezovalne osi pre+ijo Alpe od juga proti severu, pogosto potekajo prometno obremenjene ceste tik ob /elezni£kih progah po dolinskem dnu – vse to povzro+a nepremostljive ovire na selitvenih poteh £teviln vrst. Na evropski ravni obstaja v okviru Evropskega programa znanstvenih in tehni+nih raziskav (Coopération européenne dans le domaine de la recherche scientifique et technique – COST) t.i. program COST 341 z naslovom „Fragmentacija habitatov zaradi prometne infrastrukture“, v katerega je trenutno vklju+enih 16 dr/av. Cilj programa je spodbujati vzpostavitev varne, trajnostne panevropske prometne infrastrukture, pri +emer se priporo+ata sprejetje ukrepov in potek na+rtovanja, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost, prepre+ujejo razkosanje habitatov in zmanj£ujejo £tevilo nesre+ med udele/enci v prometu in divjadjo (Memorandum of Understanding). Vsi podatki o razdrobljenosti /ivljenjskih prostorov kot posledici prometne infrastrukture se zbirajo na evropski ravni in se nato vklju+ijo v ustrezno bazo podatkov. Poleg tega je bil pripravljen evropski priro+nik o zasnovi trajnostnega razvoja in tehni+nih re£itvah. Poglobiti bo treba tudi poznavanje procesov razkosanja habitatov zaradi infrastrukture, spodbujati izbolj£anje izmenjave med strokovnjaki za varstvo narave in promet, spodbuditi oblikovanje nacionalnih strategij in izbolj£ati interdisciplinarne in mednarodne raziskave ter sodelovanje.

V protokolu o izvajanju Alpske konvencije na podro+ju urejanja prostora in trajnostnega razvoja se zahteva usklajevanje politike urejanja prostora, razvoja in varstva okolja na nacionalni in mednarodni ravni +len 3 pa med drugim vsebuje zahteve za ohranjanje in ponovno vzpostavljanje ekolo£kega ravnote/ja, biolo£ke raznovrstnosti in raznolikosti pomembne naravne in kulturne krajine ter varstvo redkih ekosistemov in ponovno usposobitev prizadetih /ivljenjskih prostorov.

4.1.2.5 Promet

Slika 17: Promet je eden izmed glavnih razlogov za delitev pokrajine

126

Alpski signali 3

Ukrepi in povezovanje

Pomen prometa za ekolo£ko omre/je Prometna infrastruktura in neposredni vplivi prometa, ki se ka/ejo kot stranski u+inki vzdol/ cest in /elezni£kih tirov, so v Alpah poglavitni razlog za vedno ve+je razkosanje /ivljenjskih prostorov, zlasti v dolinskih predelih, kjer je koncentracija prometa najve+ja. Pri vzpostavljanju ekolo£kega omre/ja je treba ugotoviti, kje so konfliktne to+ke med prometom in selitvenimi osmi, in te na izbranih mestih odpraviti z gradnjo prilagojenih premostitvenih objektov (zeleni mostovi, predori), s postavitvijo ograj, ki prepre+ujejo nesre+e, ali z drugimi ukrepi, kot so ob+asna zapora cest (npr. ob +asu selitve dvo/ivk) ali zmanj£anje obsega prometa (prepoved te/kega prometa, obnova cest, omejitev hitrosti). V zvezi s tem obstaja /e nekaj pozitivnih primerov: npr. za+etek obratovanja eksperimentalne „avtoceste na tirih“ na odseku Mont-Cetis med Francijo in Italijo ali os od Lyona prek Torina do Ljubljane ter predor na obmo+ju Mont d’Ambina. V Protokolu o izvajanju Alpske konvencije na podro+ju prometa je predvideno razvijanje strategij in zasnov, ki bodo upo£tevale tako interese gospodarstva in dru/be kakor tudi okolja (+len 3). Obremenitve in tveganja na podro+ju +ezalpskega prometa se morajo zmanj£ati na mero, ki je za ljudi, /ivali in rastline kot tudi za njihove /ivljenjske prostore sprejemljiva, med drugim z ve+jo preusmeritvijo prometa, zlasti tovornega prometa, na /eleznico in vzpostavitvijo primernih infrastruktur (+len 1). To bo tudi prepre+ilo nadaljnje u+inke razkosanje kot posledice prometa. Obstajajo £tevilne glavne +ezalpske prometne osi, ki jih je treba pri na+rtovanju in razvijanju ekolo£kega omre/ja v Alpah £e posebej upo£tevati: taki prometni koridorji so na primer brennerska smer, os med severno Italijo in Slovenijo, prehod pri Ventimiglii, kjer so se obremenitve zaradi prometa ob+utno pove+ale, ali smer prek Gottharda ali prehodi od severne Francije / Italije, kjer pa v zadnjem +asu obremenitve ne nara£+ajo.

4.1.3 Ekolo£ka omre/ja v mednarodnih sporazumih Svetovni vrh v Johannesburgu leta 2002 Pomen ekolo£kih mre/ je bil na svetovni ravni priznan na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002, tako je v to+ki 44g t.i. izvedbenega na+rta (Plan of Implementation) zapisana zahteva po ustanovitvi omre/ij in vzpostavitvi ekolo£kih koridorjev na nacionalni in regionalni ravni.

Drugi dokumenti, pomembni za vzpostavitev ekolo£kega omre/ja na obmo+ju Alp

4.1.3.1 Alpska konvencija Cilj konvencije o varstvu ter integriranem in trajnostnem razvoju Alp, ki je bila podpisana leta 1991 in je za+ela veljati leta 1995, je ohraniti in trajnostno razvijati najve+ji naravni prostor v Srednji Evropi z izvajanjem celovite politike, ki presega posamezne sektorje. Konvencija je mednarodna pogodba. Ratificiralo jo je vseh osem alpskih dr/av (Avstrija, Francija, Italija, Lihten£tajn, Monako, Nem+ija, Slovenija, @vica) in Evropska unija. V Alpski konvenciji so se pogodbenice zavezale k zagotavljanju rabe alpskega prostora, ki bo v celoti sprejemljiva za okolje. Konvencija je sestavljena iz na+elnega dokumenta in posameznih protokolov o izvajanju konvencije na razli+nih podro+jih (urejanje prostora, promet, varstvo narave, turizem, gorski gozd, varstvo tal, energija in hribovsko kmetijstvo). Vse dr/ave +lanice so v letih od 1994 do 2002 podpisale razli+ne izvedbene protokole. Kot skupna so bila za protokole dogovorjena naslednja poglavja: skupne raziskave, sistemati+no opazovanje, tehni+no sodelovanje in izmenjava izku£enj med alpskimi dr/avami. Protokol o varstvu narave in urejanju krajine je za varstvo narave £e posebej pomemben in predvideva vzpostavitev ekolo£ke povezanosti zavarovanih obmo+ij.

4.1.3.2 Panevropsko ekolo£ko omre/je Zaradi izbolj£anja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Evropi se vzpostavlja t.i. panevropsko ekolo£ko omre/je (PEO), ki bo zdru/evalo obmo+ja, ki jih je £e posebej vredno varovati (SMARAGD kot obmo+ja Bernske konvencije, NATURA 2000 kot obmo+ja Evropske unije) in so med seboj povezana. V okviru Panevropske strategije biotske in krajinske raznovrstnosti, ki do leta 2005 predvideva ustanovitev celovitega sistema neoviranih migracij rastlin in /ivali, naj bi posamezne dr/ave izoblikovale nacionalne strategije in delovne programe ter tako prispevale k uresni+evanju Konvencije o biolo£ki raznovrstnosti (KBR, Rio 1992). Panevropsko ekolo£ko omre/je je usklajen zbir obmo+ij, ki vsebujejo naravne in sonaravne krajinske sestavine. Te je treba ohraniti in negovati, saj bo le tako mogo+e ohraniti ekosisteme, habitate in vrste ter krajine evropskega pomena in jim s tem zagotoviti ustrezen varstveni status. Splo£ne usmeritve za vzpostavitev Panevropskega ekolo£kega omre/ja so bile opredeljene na 3. konferenci Sveta za paneevropsko strategijo biotske in krajinske raznovrstnosti leta 1999.

Alpski signali 3

127

4.1.3.3 Obmo+ja RAMSAR

4.1.3.5 SMARAGD (EMERALD)

Gre za mednarodni program iz leta 1971, katerega poglavitni cilj je varstvo mokri£+ mednarodnega pomena, £e zlasti kot habitatov za vodne in gozdne ptice. Doslej se je k varovanju, trajnostnemu razvoju, nadzorovanju in raziskovanju teh obmo+ij zavezalo 92 dr/av. Obmo+ja imajo znotraj alpskega omre/ja vlogo osrednjih obmo+ij oz. con, zlasti za ptice, pa tudi za dvo/ivke, /u/elke in hidrofilne rastline.

Stalni odbor Bernske konvencije je leta 1989 predlagal ustanovitev zavarovanih obmo+ij posebnega interesa (ZOPI), saj bi tako lahko ohranili £tevilne habitate in vrste. Omre/je Smaragd – kot so poimenovali mre/o – je bilo formalno ustanovljeno z resolucijo, sprejeto leta 1996. Njene dolo+be vladam priporo+ajo opredelitev zavarovanih obmo+ij posebnega interesa (ZOPI) in predlo/itev teh predlogov Sekretariatu konvencije, tj. Svetu Evrope. Omre/je Smaragd je program £vicarske dr/ave, ki je pendant omre/ju NATURA 2000.

4.1.3.4 NATURA 2000 4.1.3.6 Okvirna vodna direktiva Sistem zavarovanih obmo+ij NATURA 2000 izhaja iz Direktive EU o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto /ive+ih /ivalskih in rastlinskih vrst (92/43/EGS) in Direktive EU o ohranjanju prosto /ive+ih ptic (79/409/EGS). NATURA 2000 predvideva vzpostavitev usklajenega evropskega ekolo£kega omre/ja, ki ga sestavljajo obmo+ja z naravnimi habitati, pomembnimi za Skupnost. Cilj omre/ja je zagotavljanje biotske raznovrstnosti (preambula, 2. in 3. +len Direktive o habitatih), zlasti £e ohranjanje naravnih vrst, habitatov in krajinskega prostora in procesov, ki zaradi svoje velike ogro/enosti £e posebej potrebujejo tovrstno varstvo.

Omeniti je treba tudi Okvirno vodno direktivo (2000/60/EGS), ki do leta 2015 zahteva (ponovno) vzpostavitev dobrega ekolo£kega stanja voda in habitatov, ki so odvisni od podtalnice. Pri izvajanju direktive se upo£tevajo tudi pore+ja, ki so zaradi pomembne funkcije teko+ih voda zelo pomembna kot povezovalne osi pri vzpostavljanju mre/e biotopov na +ezmejni ravni.

Za vzpostavitev omre/ja NATURA 2000 morajo dr/ave EU predlo/iti seznam ustreznih obmo+ij. Del omre/ja NATURA 2000 so tudi posebna varstvena obmo+ja, kot jih prevideva direktiva o pticah. Pojma "usklajeno" in "omre/je" sta utemeljena v povezavah in interakcijah med habitati, ki jih je treba ohraniti. Da bi bilo mogo+e zagotoviti povezanost med habitati ali biotopi (prim. tudi 10. +len Direktive o habitatih), je treba ustvariti mre/o zavarovanih obmo+ij, ki se bo raztezala prek celotnega ozemlja Evropske unije in zagotavljala funkcionalno ekolo£ko usklajenost in pokritost prostora. Skladno z 10. +lenom Direktive o habitatih je zato treba ustrezno obravnavati razli+ne elemente krajine, ki imajo vlogo povezovanja in so bistvene za selitev, raz£irjanje in gensko izmenjavo prosto /ive+ih vrst, in jih spodbujati pri na+rtovanju rabe prostora in v razvojni politiki.

Obmo+ja, predlo/ena za vstop v omre/je NATURA 2000, so v okviru pri+ujo+e raziskave upo£tevana kot povezovalni elementi med zavarovanimi obmo+ji. Ker so bila dolo+ena /e v vseh alpskih dr/avah (izjema je @vica) in ker znotraj raznovrstnih in nehomogenih varstvenih kategorij tvorijo kategorijo, ki jo je mogo+e med seboj primerjati, so za alpsko omre/je velikega pomena, £e zlasti ker merila za povezovanje /e od za+etka temeljijo na njihovi dolo+itvi. Dejstvo, da morajo imeti na+rt upravljanja, njihov pomen £e pove+uje. V prihodnje bi jih bilo mogo+e uporabiti kot instrument varovanja mo/nih koridorjev.

Slika 18: Vodotoki kot pomemben alpski /ivljenjski prostor

128

Alpski signali 3

Ukrepi in povezovanje

Zemljevid 8: Obmo+ja NATURA 2000 v okviru Alpske konvencije (stanje junij 2004)

Alpski signali 3

129

4.2 Nacionalni ukrepi in programi

Zaradi £tevilnih dvostranskih sporazumov, ki jih je @vica sklenila z Evropsko unijo, je £vicarska kmetijska politika v glavnem usklajena s skupno kmetijsko politiko Evropske unije. V primerjavi z evropskim sistemom pa £vicarski model natan+neje opredeljuje ukrepe, ki jih je treba izvajati, in poleg tega dosledneje upo£teva okoljske vidike, zlasti na gorskih obmo+jih.

4.2.1 @vica V @vici kot dr/avi s konfederativno ustavno ureditvijo so za okoljska vpra£anja pristojni kantoni in ob+ine, zvezna vlada je pristojna le za zadeve, za katere njeno pristojnost predvideva £vicarska ustava. Kantoni so pristojni za izvajanje okoljskega prava, svoj del pri tem prispeva tudi zvezna vlada v obliki zagotavljanja finan+nih podpor, kadrov in raziskovalne dejavnosti.

Povezanost /ivljenjskih prostorov Nacionalno ekolo£ko omre/je (Réseau Ecologique National REN) £ele nastaja. Cilj omre/ja je vzpostaviti celovito omre/je ekolo£ko pomembnih zemlji£+. Naravne in polnaravne /ivljenjske prostore je treba ohranjati, jih pove+ati ali na novo vzpostaviti, tako da bodo lahko rastlinskim in /ivalskim vrstam zagotavljali /ivljenjski prostor, hrano in zato+i£+e, slu/ili kot prostor za razmno/evanje, prezimovanje in kot pot raz£irjanja ter isto+asno izbolj£ali kakovost krajine v estetskem smislu (BUWAL 2004b).

Ekolo£ko kmetijstvo Leta 1996 so v @vici za+eli s spodbujanjem kmetijstva, ki uresni+uje na+elo ve+namenskosti in trajnostnega razvoja ter prispeva k „ohranjanju naravnih eksisten+nih osnov“ (BUWAL, 2004b). Leta 1998 je izvajanje ekolo£kih storitev za kmete postalo pogoj za pridobitev finan+nih spodbud. Opredelitev ustreznega, tj. 7odstotnega dele/a kmetijskih zemlji£+ pri posamezni kmetiji kot zemlji£+a ekolo£ke izravnave je temeljni del dokazila o izvajanju ekolo£kih storitev, ki se ga v skladu z Uredbo o neposrednih pla+ilih predlo/i ob vlogi zahtevka za pridobitev neposrednega pla+ila. Dr/ava je leta 2001 za+ela izvajati Uredbo o ekolo£ki kakovosti, ki po natan+no dolo+enih merilih za kakovost in povezovanje med ekolo£kimi conam zagotavlja dodatne podpore za dodatno opravljene prostovoljne storitve. Neposredna pla+ila za povezovanje obmo+ij ekolo£ke izravnave so zagotovljena le v primeru, da so bila zasnovana in upravljana v skladu s pogoji regionalnega projekta povezovanja, ki ga je odobril kanton. Cilj teh ukrepov je spodbujanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti, ukrepi naj bi spodbujali tudi povezovanje obmo+ij ekolo£ke izravnave. Izvajanje ukrepov financirajo dr/ava kot tudi kantoni glede na svojo finan+no sposobnost (od 70 % do 90% sredstev zagotovi dr/ava). Pri financiranju sodelujejo tudi ob+ine in zasebna zdru/enja. Pogodbe se sklepajo za £estletno obdobje. Ekolo£ka izravnava tako predstavlja dragoceno dopolnitev naravovarstvenih obmo+ij, obenem pa prispeva k ohranjanju tradicionalnih kmetijskih struktur in elementov.

Tako kot na celotnem obmo+ju Alp je tudi v @vici fragmentacija habitatov eden poglavitnih vzrokov za izgubo vrst. Prehajanje velikih sesalcev na ve+je razdalje je zaradi cest in /eleznic prekinjeno. Za re£evanje konfliktov, do katetrih prihaja med mobilnostjo +loveka in /ivali, je £vicarsko ministrstvo za okolje, promet, energijo in komunikacije novembra 2001 sprejelo ustrezne usmeritve. V poro+ilu Zveznega urada za okolje, gozd in krajino z naslovom Koridorji za divjad na obmo+ju @vice so tovrstna konfliktna mesta raziskana in opredeljena (BUWAL, 2001a). Na podlagi rezultatov poro+ila so /e za+eli graditi prehode za divjad, na+rtovani pa so nadaljnji koraki za odpravo u+inkov bariere, ki jih za razli+ne /ivali povzro+ajo infrastrukturni objekti. REN ta spoznanja dopolnjuje z vklju+evanjem potreb po mobilnosti drugih vrst /ivali.

S kartografskim prikazom osrednjih obmo+ij krajevno zna+ilnih /ivalskih in rastlinskih vrst kot tudi obstoje+ih in mo/nih povezovalnih osi (koridorjev) naj bi REN nakazal vrzeli v povezanosti habitatov. Poleg tega se ugotavljajo problemati+na podro+ja, kot so konfliktna mesta, kjer /ival naleti na oviro, tj. cestno oz. /elezni£ko omre/je, obmo+ja intenzivnega kmetijstva, pomanjkljivo izvedeni revitalizacijski ukrepi na vodotokih. Na ta na+in REN ugotavlja lokacijo obmo+ij, ki jih je treba revitalizirati z ukrepi ekolo£ke izravnave.

Slika 19: Kmetijski okoljevarstveni ukrepi na travnatih povr£inah

130

Alpski signali 3

S projekti, ki se izvajajo na lokalni ravni, naj bi se povezala obmo+ja ekolo£ke izravnave na predelih, kjer prihaja do takih vrzeli, in se med seboj uskladila, da bi tako lahko ustrezno opravljala funkcijo povezovalnih elementov. REN tudi prikazuje regionalne in nadkantonalne povezave in lahko deluje kot osnova za projekte, ki presegajo meje posamezne regije. Ob predlo/itvi novih projektov je treba upo£tevati tudi druge projekte za varovanje naravnih virov ali krajinsko na+rtovanje. Poleg tega se upo£tevajo vrste, ki se pojavljajo v @vici, in sicer glede na njihovo porazdelitev (podatki @vicarskega centra za kartiranje /ivali in Centra mre/e podatkov o flori na obmo+ju @vice, upo£tevajo se tudi potencial flore in favne ter kulturni in zgodovinski vidiki krajine. Projekti se vsakokrat dolo+ajo in oblikujejo za dolo+ene vrste. REN lahko nudi tudi osnovo za izdelavo zasnov krajinskega razvoja in za razvojnousmeritvene na+rte kantonov.

Ukrepi in povezovanje

Varstveni ukrepi in inventarji

REN je pomemben sestavni del razvojnega modela BUWAL z naslovom Krajina 2020 in je vklju+en v Zasnovo urejanja in razvoja krajine na obmo+ju @vice, ki ga je leta 1997 sprejela £vicarska vlada. Cilj te zasnove je spodbujanje povezovanja /ivljenjskih prostorov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Kon+ni rezultati projekta REN naj bi bili znani jeseni 2004. Dokument je prispevek @vice k panevropskemu ekolo£kemu omre/ju ter Panevropski strategiji biotske in krajinske raznovrstnosti.

Prizadevanja za povezovanje spremlja v @vici ve+je £tevilo nadaljnjih ukrepov. Dr/ava je pristojna za izdelavo inventarjev biotopov in krajin nacionalnega pomena (npr. dr/avni inventar mokri£+, dr/avni inventar aluvialnih obmo+ij (lok), dr/avni inventar mresti£+ dvo/ivk itd.), za sprejetje ukrepov varstva ogro/enih /ivalskih in rastlinskih vrst ter za nadzorovanje razvoja biotske raznovrstnosti na obmo+ju @vice. Inventarji se upo£tevajo v skladu z zasnovo REN, ogro/ene /ivalske in rastlinske vrste pa so v vlogi vodilnih vrst merilo za izbor obmo+ij ekolo£ke izravnave in izvajanje lokalnih projektov povezovanja.

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi @vicarski program za razvoj gozdov, ki je bil v javnosti predstavljen januarja 2004, opredeljuje za klju+no podro+je prihodnje dr/avne gozdne politike stabilne varovalne gozdove in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Dolo+eni so bili minimalni ekolo£ki standardi za gospodarjenje z gozdovi (KLAUS 2004). Za spodbujanje biotske raznovrstnosti dr/ava poleg tega poudarja pomen, ki ga za izlo+itev gozdnih rezervatov (rezervati naravnega in posebnega gozda) ima povezovanje /ivljenjskih prostorov in ohranjanje tradicionalnega na+ina kmetovanja (kostanjevi logi, gozdna pa£a).

Pomemben ukrep za izvajanje zasnov krajinskega razvoja @vice (BUWAL 1998) je izdelava zasnov krajinskega razvoja na kantonalni in regionalni ravni. Zasnove predstavljajo izhodi£+e pri vseh drugih na+rtovanjih, vendar niso pravno zavezujo+e. V kantonalnem razvojnousmeritvenem na+rtu so upo£tevani tudi rezultati iz raziskav koridorjev za divjad, dosedanji in £e obstoje+i koridorji oz. osi raz£irjanja regionalnega in nadregionalnega pomena so opredeljeni v omenjenem na+rtu. Ne gre le za upo£tevanje selitvenih osi pri realizaciji gradbenih projektov, temve+ tudi za ponovno vzpostavitev nekdanjih povezav. Pri na+rtovanju in projektih, ki bi lahko izzvali mo+nej£i u+inek lo+evanja, je treba z izvajanjem ustreznih ukrepov ohraniti prepustnost obmo+ja za /ivali in rastline. Primer: Rezultati poro+ila o koridorjih za divjad na obmo+ju kantona St. Gallen so bili kot podlaga vklju+eni v razvojnousmeritveni na+rt kantona. Na mestih, ki so bila opredeljena za problemati+na, bodo izvedeni dolo+eni gradbeni ukrepi, npr. vzpostavitev koridorjev za divjad. V @vici obstajajo na razli+nih ravneh na+rtovanja instrumenti, s katerimi se v na+rtovanje infrastrukture vklju+ujejo tudi na+ela varstva narave. Upo£tevanje teh podlag ni vedno pravno zavezujo+e (npr. LEK), zato v okviru razli+nih na+rtovanj za razvoj posameznih obmo+ij niso upo£tevane dosledno.

4.2.2 Nem+ija

Ekolo£ko kmetijstvo V Nem+iji je to podro+je urejeno na zvezni ravni v okvirni zakonodaji, ki de/elam predpisuje glavne usmeritve in cilje pri pripravi de/elne zakonodaje. Na podro+ju kmetijstva sprejme vsaka zvezna de/ela lasten kmetijsko okoljski program, ki vsebuje ukrepe, prilagojene razmeram v kmetijstvu posamezne zvezne de/ele. Ve+ina teh programov posega po dveh osnovnih elementih, ki sta bila predlagana na zvezni ravni: uvajanje ekstenzivnega kmetijstva in prehod na ekolo£ke na+ine kmetovanja. Bavarski Program razvoja kulturne krajine tako omogo+a dolgoro+no opustitev kmetijske rabe na dolo+enih zemlji£+ih zaradi ekolo£kih namenov ali ponovno uvajanje dolo+enih oblik rabe tal.

Slika 20: Gozdni rezervati in naravni gorski gozdovi

Alpski signali 3

131

Povezanost /ivljenjskih prostorov Zvezni zakon o varstvu narave (BNatSchG) je okvirni zakon, ki ureja podro+je varstva narave v Nem+iji. Vsebuje cilje in usmeritve, ki jih morajo de/ele prenesti v svojo zakonodajo. Spremenjeni zvezni zakon o varstvu narave (+len 3 BNatSchG, 2002 - Mre/e biotopov) vsebuje zahtevo o vzpostavitvi povezanosti oz. mre/e biotopov na zvezni ravni, ki mora obsegati najmanj 10 % povr£ine ozemlja. Nastanek mre/e naj bi omogo+il razporeditev ustreznih /ivljenjskih prostorov, ki bi se med seboj stikali, to pa bi /ivalskim in rastlinskim vrstam, ki jih je treba zavarovati, omogo+alo, da bi se na teh obmo+jih lahko £irile in razmno/evale. Dolo+itev in pravna ureditev teh obmo+ij kot delov mre/e biotopov sta v pristojnosti de/ele. Bavarska je to uredila v ob£irnem strate£kem dokumentu „BayernNetzNatur“. Pravna opredelitev odlo+itve za vzpostavitev mre/e biotopov na celotnem ozemlju zvezne de/ele je vsebovana v t+. 6 drugega odstavka 1. +lena zveznega zakona o varstvu narave iz leta 2002. &ivalske in rastlinske vrste naj bi se tako £irile z osrednjih obmo+ij ve+jih povr£in, npr. naravnih rezervatov, prek „biotopov stopnih kamnov“. Raba vmesnega prostora je trajnostna in sprejemljiva za naravo.

bazi, kar dokazuje, da obstaja pri prebivalstvu pripravljenost, da prispeva k uresni+enju tega projekta. Da bi to dosegli in hkrati ohranili pripravljenost za sodelovanje £ir£e javnosti, so zelo pomembni odnosi z javnostmi in delovanje med prizadetimi lokalnimi akterji. Primer: projekt vzpostavitve povezave med obmo+jema Seeon-Eggstätt in Hemhof se izvaja v vladnem okro/ju Zgornja Bavarska (ob+ini Rosenheim in Traunstein). Cilj projekta je vzpostavitev mre/e biotopov med naravnima rezervatoma EggstättHemhofer-Seenplatte in Seeoner Seen. Povezava med njima je mo/na prek reke Ischler Achen z njenimi mokri£+i.Tukaj bodo ustvarjeni sonaravni pasovi bregov ob teko+i vodi in jarkih, ki trenutno mejijo neposredno na zemlji£+a, za katera je zna+ilna intenzivna kmetijska raba. Naslednji korak bo ozelenitev njivskih povr£in, uvedena naj bi bila ekstenzivna kmetijska raba na zemlji£+ih, ki imajo neposreden stik z jezeri (Toteisseen). Pri projektu sodelujejo med drugimi tudi upravni organi za varstvo narave, vodnogospodarski urad, gozdna uprava in drugi akterji.

Varstveni ukrepi in inventarji Zvezni zakon o varstvu narave zato predvideva trajnostno rabo prostora, ki mora biti v prihodnje zasnovana tako, da bo sprejemljivej£a za naravo, okolje in krajino. Poleg tega zakon oblikuje zahteve za upo£tevanje dobre strokovne prakse v kmetijstvu, gozdarstvu in ribi£tvu, ki izhaja z vidika varstva narave. Podpore za ukrepe, ki so namenjeni za oblikovanje kulturne krajine kot privla+nej£ega /ivljenjskega prostora in prostora raz£irjenosti vrst, predvideva tudi Program razvoja kulturne krajine (KULAP). Ta omogo+a kmetom, da uveljavljajo pravico do finan+ne izravnave za opravljene ekolo£ke storitve. Podpore za izvajanje naravovarstvenih ukrepov so predvidene tudi v Usmeritvah za urejanje krajine in naravnih parkov ter v Bavarskem programu pogodbenega varstva naravnih vrednot. Nadaljnji primeri iz £iroke palete podpornih dejavnosti, ki jih ponuja Bavarska, so £e: izravnalna pla+ila za obmo+ja z omejenimi mo/nostmi za kmetijsko dejavnost, podpore v okviru Bavarskega sklada za varstvo narave, dr/avne podpore za spodbujanje nakupa zemlji£+ in drugi podporni programi zvezne in EU.

Oba dr/avna programa - Program za varstvo vrst in biotopov in Zasnova urejanja krajine na Bavarskem - predstavljata krajinski prostor, ki je posebnega pomena za mre/o biotopov na obmo+ju celotne zvezne de/ele. ABSP je strokovna zasnova varstva narave in urejanja krajine. Namen te parlamentarne pobude z leta 1984 je bil dolo+iti okvir za potrebne ukrepe na podro+ju varstva narave. Na podlagi rezultatov kartiranja biotopov in varstva vrst ali posebnih raziskav se za vsak okraj izdela seznam ciljev in ukrepov. Pri njegovi izdelavi sodelujejo organi, pristojni za varstvo narave, vendar pa ni usklajen z drugimi uporabniki prostora.

„BayernNetzNatur“- mre/a biotopov

V okviru programa „BayernNetzNatur“, katerega cilj je vzpostavitev mre/e biotopov na Bavarskem, obstaja trenutno 300 projektov na to temo, mnogi od teh so namenjeni tudi obrobnemu in osrednjemu obmo+ju Alp. Namen posameznih projektov, ki predvidevajo vklju+itev vseh mo/nih prizadetih akterjev, £e zlasti kmetov, ki so dali na razpolago svoja zemlji£+a, je dose+i povezanost ekolo£ko vrednih obmo+ij in /ivljenjskih prostorov. Za financiranje projektov, katerih cilj je ustvarjanje mre/e biotopov, je mogo+e pridobiti podporo iz omenjenih programov Bavarskega dr/avnega ministrstva za okolje, zdravje in varstvo potro£nikov (StMUGV), Bavarskega dr/avnega ministrstva za kmetijstvo in gozdove (StMLF), iz zveznih programov in programov Evropske unije. Dosedanji rezultati sistema mre/e biotopov so bili dose/eni pri uresni+evanju £tevilnih posameznih projektov na prostovoljni

132

Alpski signali 3

Slika 21: Rde+a lista zavarovanih vrst: kozorog (Rosalia alpina)

Ukrepi in povezovanje

Isto+asno se je za+ela oblikovati zasnova urejanja krajine (LPK), ki vsebuje strokovna priporo+ila za krajinski razvoj in pojasnjuje na+in vzpostavljanja povezanosti biotopov s strokovnega vidika. Prizadevanja za povezanost spremlja vrsta ukrepov, med njimi predvsem instrumenti, kot npr. kartiranje biotopov in varstva vrst, kataster ekolo£kih povr£in, programi za varstvo vrst in biotopov, zasnove razvoja krajin in mo+virij, rde+i seznami in naravovarstveni informacijski sistem varstva narave.

Primer: projekt zajema obmo+je Loisach-Kochelsee-Moore (Zgornja Bavarska, okraji Bad Tölz-Wolfratshausen, Weilheim-Schongau in Garmisch-Partenkirchen), kjer so mokri£+a, mokrotni travniki in visoka barja. Z vklju+itvijo pristojnih organov za varstvo narave, urada za vodno gospodarstvo in gozdnih uprav, ob+in ter drugih akterjev naj bi z urejanjem in rabo, prilagojeno biotopom, na tem obmo+ju ponovno vzpostavili naravni vodni re/im in s tem pripomogli k ohranitvi krajine.

Ekolo£ko kmetijstvo IV okviru Agende 2000 je bil Avstrijski okoljski program nadgrajen v Avstrijski program sonaravnega kmetijstva (ÖPUL 2000), ki je vklju+en v Avstrijski program za razvoj pode/elja (ÖPFEL; uredba £t. 1257/1999). Okoljski program spodbuja sonaravne oblike gospodarjenja s kmetijskimi zemlji£+i. Okoljske storitve, ki jih izvajajo kmetje, se financirajo v okviru programa ÖPUL. Osnovni program zavezuje kmete k ekstenzivni obdelavi travnikov in njiv. Osnovni program dopolnjujejo £e drugi prostovoljni ukrepi, kot so urejanje planin in ob+utljivih biotopov, ukrepi urejanja krajine in druge dejavnosti. Vendar pa niso bila £e uresni+ena prizadevanja, da bi povezali ukrepe z oskrbovanimi zemlji£+i in tako ustvarili linearne povezovalne elemente in celovito omre/je zemlji£+. V razli+nih zveznih de/elah (npr. Salzburg) /e poteka razprava o tovrstnih zasnovah ustvarjanja mre/ biotopov, ki naj bi se kmalu za+ele izvajati.

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi Sonaravno gospodarjenje z gozdovi Bavarska dr/avna gozdna uprava od leta 2002 dalje sodeluje z desetimi projekti obnavljanja in nadaljnjega razvoja omre/ja pri izvajanju bavarskih projektov za povezovanje biotopov „BayernNetzNatur“. Model gospodarjenja z gozdovi, usmerjenega v prihodnost, predvideva poleg trajnostno naravnane proizvodnje lesa tudi vsestransko upo£tevanje socialnih in ekolo£kih funkcij gozda. Soustvarjanje mre/e biotopov je del naloge za doseganje splo£ne koristi, ki jo izvaja gozdarstvo. Povr£ine v gozdu in zunaj njega, ki so pomembne z naravovarstvenega strokovnega vidika, se morajo povezati le z gozdovi, s katerimi se sonaravno gospodari, z drevesnimi sestoji in grmovjem ali pogozdovalnimi in sukcesijskimi povr£inami (KONOLD 2004).

Avstrijska zvezna uprava za gozdove (ÖBfAG) je s pribl. 850 000 ha skupne povr£ine najve+ji lastnik zemlji£+, zato ima pri vzpostavljanju povezav med /ivljenjskimi prostori divjadi posebno vlogo. Da bi pokazal, da se zaveda odgovornosti, je ÖbfAG leta 2002 spro/il pobudo za vzpostavitev „strate£kega partnerstva za omre/je /ivljenjskih prostorov“, ki bi vklju+evalo de/ele in posamezne sektorje. Partnerji so avstrijski zvezni ministrstvi za kmetijstvo in gozdarstvo ter promet, inovacije in tehnologijo, organizacija WWF, Zvezni urad za okolje, de/elne lovske organizacije, Dru/ba za avstrijske avtomobilske in hitre ceste (ÖSAG) in univerzitetni in£tituti. Cilj pobude je zagotoviti dolgoro+no rabo zemlji£+ z vidika prostorskega planiranja na tistih obmo+jih, ki so pomembna za pretok genov ali pa so pomembna kot prostor, kjer potekajo migracije velikih sesalcev.

Povezovalne povr£ine je treba obdelovati vsaj v skladu z na+eli sonaravnega gospodarjenja z gozdovi (WINKEL in VOLZ 2003). Gre zlasti za rasti£+u primeren izbor drevesnih vrst, preoblikovanje +istih sestojev in sestojev, ki so tuji dolo+enemu rasti£+u, izbolj£avo starostne strukture, spodbujanje naravnega pomlajevanja in ve+jo strukturno pestrost.

V Avstriji so pristojnosti razdeljene med dr/avo (gozd, voda in promet), de/ele (prostorsko na+rtovanje, lov, varstvo narave, de/elne ceste) in ob+ine (krajevno prostorsko na+rtovanje). Varstvo biotske raznovrstnosti se na nacionalni ravni izvaja z razli+nimi nacionalnimi ukrepi.

Slika 22: Srne so pogosto /rtve prometnih nesre+

Alpski signali 3

133

Prvi uspehi upo£tevanja pomembnih koridorjev in drugih povezovalnih elementov pri prostorskem na+rtovanju se ka/ejo npr. na avstrijskem @tajerskem, kjer so vse pomembne nadregionalne koridorje divjadi vklju+ili v regionalne razvojne programe.

4.2.4 Francija

Varstveni ukrepi in inventarji

V Franciji izvajajo razli+ne okoljske programe pod vodstvom kmetijskih uradov na ravni departmajev. Uradi za kmetijstvo so skupaj z regionalnimi uradi za okolje pristojni tudi za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, kajti uradi za okolje ne obstajajo na ravni departmajev.

Klju+na tema: prehodi za divjad

Ekolo£ko kmetijstvo

Zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo (BMVIT) je dalo pobudo za spremembo usmeritev za varstvo divjadi (RVS 3.01), ki opredeljuje, da je treba v skladu z usmeritvami pri na+rtovanju prometa in konkretnem na+rtovanju cest ter pri izvajanju presoj vplivov na okolje upo£tevati vidike ekologije divjadi. Usmeritve dolo+ajo minimalne standarde za ureditev prehodov divjadi vzdol/ cest z upo£tevanjem vidikov ekologije divjadi. Pri pripravi usmeritve je sodelovalo podjetje Dru/ba za avstrijske avtomobilske in hitre ceste (ÖSAG) (prim. SCHWARZEL i.dr. 2000). Leta 1983 je dunajski Raziskovalni in£titut za divjad in ekologijo razvil instrument prostorskega na+rtovanja z vidika ekologije divjadi (WÖRP), na podlagi katerega so v £tevilnih avstrijskih zveznih de/elah ter v £vicarskem kantonu Graubünden in Lihten£tajnu izdelali temeljno ekolo£ko zasnovo za divjad. Glavni cilj te zasnove je trajno vklju+evanje vrst divjadi v kulturno krajino, kar naj bi dosegli prek usklajevanja mre/e biotopov in raziskav nosilne sposobnosti biotopov in populacije divjadi. WÖRP tudi obravnava prostorsko na+rtovanje, ki se nana£a na prostorsko porazdelitev populacije divjadi na £ir£em obmo+ju (osnovno na+rtovanje za celotno de/elo) in podrobnej£e regionalno na+rtovanje.

Za kmetijstvo obstaja na nacionalni ravni pogodbeni program za pomo+ pri izvajanju ekolo£kih metod gospodarjenja. Dekret 2003-675 iz julija 2003 je spremenil dolo+be za pode/elje in podro+ne pogodbe za rabo zemlji£+ (Contrats Territoriaux d’Exploitation - C.T.E.) nadomestil s pogodbami za izvajanje kmetijstva (Contrats d’Agriculture Durable - C.A.D.). Cilj pogodb je, da se kmet kot podpisnik pogodbe zavezuje k upo£tevanju ekolo£ke, socialne in ekonomske funkcije kmetijstva. Ekolo£ke funkcije, ki jih mora upo£tevati, so med drugim biotska raznovrstnost, ekosistemi in krajina. Vendar pa ekolo£ki vidiki zavzemajo sorazmerno majhen del pogodbe, poleg tega je vi£ina podpor omejena in zato manj primerna za gorska obmo+ja. Na ravni departmajev obstajajo instrumenti za spodbujanje izvajanja ukrepov varstva in ohranjanja ob+utljivih obmo+ij ali opu£+enih kmetijskih zemlji£+: v Alpah, recimo v Savoji, je to sklad za upravljanje naravnih obmo+ij (Fonds Départemental de Gestion des Espaces Naturels - FDGEN), program departmaja Isère za ohranjanje obmo+ij, ki jim grozi opustitev rabe (Programme d’Entretien des Zones Menacées d’abandon - PEZMA). Poleg tega obstajajo v Alpah prizadevanja za ohranjanje povezanega omre/ja pa£nikov za potrebe transhumance (to spodbuja tudi departma Visoka Savoja).

Pod okriljem Zveznega urada za okolje so bili za Avstrijo izdelani rde+i seznami ogro/enih biotopov.

Slika 23: Ohranitev tradicionalnih struktur in stavb

134

Alpski signali 3

Ukrepi in povezovanje

Varstveni ukrepi in inventarji Kot v ostalih alpskih dr/avah obstaja tudi v Franciji ve+ varstvenih kategorij, ki so usklajene z zahtevami nacionalnih in mednarodnih usmeritev. Ena od kategorij, pomembnih za pri+ujo+o raziskavo, saj inventarizira ekolo£ko pomembna obmo+ja centralno in na podlagi istih usmeritev, so naravna obmo+ja ekolo£kega, favnisti+nega in floristi+nega pomena (Zones naturelles d’intérêt écologique, faunistique et floristique - ZNIEFF). Ta obmo+ja so pomembna kot vmesni biotopi stopnih kamnov in glede na velikost tudi kot osrednja obmo+ja znotraj nekega ekolo£kega omre/ja.

Kot del strategije biotske raznovrstnosti je predvidena vzpostavitev nacionalnega ekolo£kega omre/ja do leta 2020. Omre/je bo obsegalo obmo+ja, za katere /e obstaja varstvo na podlagi zakonskih dolo+b ali pogodb, kakor tudi druga zemlji£+a (sklepanje pogodb z ob+inami in izvajanje ukrepov za rabo zemlji£+). Osrednja obmo+ja omre/ja bodo tako zemlji£+a, kjer se bodo v ve+jem obsegu izvajali kmetijsko okoljski ukrepi (CAD) in dolo+be listin o gozdovi. Za vzpostavitev koridorjev med osrednjimi obmo+ji so med drugim predvideni gradbeni ukrepi (zeleni mostovi), vendar je celotna zasnova £ele v razvoju.

Zakon o gorah Nacionalni program, ki je bil sprejet leta 1982, predvideva inventarizacijo naravnih /ivljenjskih prostorov v smislu ZNIEFF na dr/avni ravni. Obstajata dve vrsti obmo+ij: - obmo+je tipa I: omejena velikost obmo+ja, poseben biolo£ki pomen (ekolo£ko vredne rastlinske in /ivalske vrste ter /ivljenjski prostori); - obmo+je tipa II: med seboj povezani naravni ali sonaravni /ivljenjski prostori, visok biolo£ki potencial. Inventar se izdeluje na regionalni ravni, potrdi ga regionalni znanstveni svet (Conseil scientifique régional du patrimoine naturel – CSRPN). Podatki se zbirajo centralno na nacionalni ravni. Dolo+itev nekega obmo+ja v okviru tega inventarja nima pravnih posledic in ne zagotavlja posebnega varstvenega statusa - inventar le omogo+a prepoznavanje obmo+ij visokega biolo£kega interesa. Dolo+itev ZNIEFF £e ni pripravljena za izvajanje na celotnem obmo+ju, bo pa izvedena s postopkom, ki je bil na novo oblikovan. Javno se objavijo dolo+ena obmo+ja, ki se morajo upo£tevati pri prostorskem na+rtovanju. Ta obmo+ja so lahko pomembna pri vzpostavljanju ekolo£kega omre/ja na lokalni ravni v funkciji vmesnih biotopov in jih je treba brezpogojno upo£tevati.

Zakon £t. 85-30 z dne 9. januarja 1985 o razvoju in varstvu gora (loi montagne) omogo+a lokalnim in regionalnim akterjem samostojno upravljanje razvoja doma+ega obmo+ja. Poleg tega je cilj zakona varstvo naravnega prostora gora in gozdnih, pa£nih in kmetijskih zemlji£+. Pri na+rtovanju rabe zemlji£+ in infrastrukture se uporabljajo dolo+be tega zakona. Zakon ima pomembno vlogo zlasti pri izdajanju dovoljenj za izvajanje turisti+nih projektov in pri sprejemanju novih odlo+itev glede rabe zemlji£+.

4.2.5 Lihten£tajn Lihten£tajn je s 160 km2 povr£ine druga najmanj£a dr/ava od osmih alpskih dr/av. Dve tretjini njegovega ozemlja je neposeljeno gorsko obmo+je. Kljub temu ima ta dr/ava pomembno vlogo za vsealpsko ekolo£ko omre/je kot povezava med @vico in Avstrijo.

Ekolo£ko kmetijstvo Omre/je naravnih rezervatov V Franciji obstaja omre/je naravnih rezervatov (Réseau des réserves naturelles de France), ki si prizadeva zdru/iti vse upravljavce in lastnike zemlji£+ v naravnih rezervatih ter zanje uvesti skupno politiko in enotno upravljanje. Na+rti upravljanja se med seboj usklajujejo, dolo+ijo se usmeritve za izvajanje skupnega monitoringa, razvijajo se metode zbiranja podatkov. Razli+ne delovne skupine in odbori sodelujejo na razli+nih podro+jih (mokri£+a, /u/elke, pogodbeno varstvo naravnih vrednot, odnosi z javnostmi itd.). Gre za tematsko kontaktno omre/je, ki deluje na podlagi izmenjave izku£enj in z vzpostavljanjem stikov med posamezniki, kar je dobro izhodi£+e za sodelovanje in prostorsko povezovanje. Na podro+ju urejanja prostora se zemlji£+a z naravnimi in krajinskimi posebnostmi pri£tevajo k posebnim zemlji£+em v okviru lokalnih urbanisti+nih na+rtov (Plan local d’Urbanisme - PLU). Da bi bilo mogo+e usklajevati in nadzorovati rabo prostora in poselitvenih obmo+ij, so v teh na+rtih opredeljena tudi kmetijska zemlji£+a. Nadaljnji instrumenti urejanja prostora so usmeritve za urejanje prostora (Directives Territioriales d’Aménagement – DTA) na regionalni ravni in sheme teritorialnih povezav (Schéma de cohérence territoriale - Scot) na ob+inski ravni.

Kmetijska zakonodaja v Lihten£tajnu se v glavnih zna+ilnosti tesno naslanja na £vicarsko zakonodajo. @tevilni £vicarski prepisi o uporabi proizvodnih sredstev, uvajanju ekstenzivnega kmetijstva in spodbujanju posebnih ekolo£kih na+inov gospodarjenja se uporabljajo tudi v nacionalni zakonodaji Lihten£tajna. Kmetje lahko za obmo+ja ekolo£ke izravnave na podlagi prostovoljnega sklepanja pogodb prejemajo ustrezna neposredna pla+ila. V okviru integrirane pridelave in ekolo£kega kmetijstva je status ekolo£ko zavarovanih obmo+ij doseglo od 5 % do 7 % obdelovalnih zemlji£+. Pri izboru obmo+ij ekolo£ke izravnave se upo£tevajo merila povezovanja (prim. s £vicarskim sistemom).

Povezanost /ivljenjskih prostorov =len 7 novega zakona o varstvu narave in krajine, sprejetega leta 1996, utemeljuje „povezanost ekolo£ko pomembnih /ivljenjskih prostorov“. V skladu s to dolo+bo si morajo dr/ava in ob+ine prizadevati za povezovanje ekolo£ko pomembnih habitatov v celotni krajini s pomo+jo ustreznih ukrepov. Prav tako morajo na obmo+jih, za katera je zna+ilna intenzivna raba, zagotoviti

Alpski signali 3

135

ustrezno ekolo£ko izravnavo, za katero morajo skupaj pripraviti in nato izvajati idejno zasnovo. V obravnavo usmeritev za uresni+evanje Lokalne Agende 21 je treba vklju+iti tudi prebivalstvo. Naloga razvojne zasnove je prikazati obstoje+a prednostna obmo+ja za ohranitev narave (obstoje+a in mo/na zavarovana obmo+ja, katerih obseg je bil razmejen ter za katera so bile dolo+ene varstvene vsebine in ukrepi urejanja) in predlagati ukrepe za njihovo ohranjanje. Tista prednostna obmo+ja za ohranitev narave, ki £e obstajajo v krajini, je treba med seboj povezati z obmo+ji raz£irjenosti in obmo+ji ekolo£ke izravnave. V zasnovi krajinskega razvoja so dolo+ene konkretne lokacije osrednjih obmo+ij, obmo+ij za razvoj narave, robnih obmo+ij in povezovalnih obmo+ij. Cilj pri tem je vzpostavitev povezovalnega sistema sonaravnih obmo+ij, povezanosti biotopov. Tako varstvo vrst kot ohranitev njihove pestrosti je omogo+eno s sprejetjem dveh ukrepov: z ohranitvijo ogro/enih habitatnih tipov, s +imer bi zavarovali vrste in skupin vrst (podlaga za rde+i seznam), in pa z dvigom ekolo£kega potenciala krajine. V primeru Lihten£tajna to konkretno pomeni naslednje:

gospodarjenja so bili dolo+eni gozdni rezervati in posebna gozdna zemlji£+a. Strategija razvoja gozda in divjadi iz leta 2002 opredeljuje gospodarske usmeritve za gospodarjenje z gozdovi in za lov, kar naj bi re£ilo problematiko velikih £kod, ki jih v gozdu povzro+a divjad. Za „kakovost“ gozda in s tem tudi za primernost gozda kot koridorja so pomembni ukrepi, ki spremljajo strategijo, npr. ukrepi za izbolj£anje kakovosti /ivljenjskega prostora in premi£ljeno usmerjanje sprostitvenih dejavnosti. Poleg tega obstaja tudi program za sonaravni razvoj gozdov.

Varnostni ukrepi in inventarji Za skupno izvajanje ukrepov upravljanja z divjadjo je bila ustanovljena delovna skupnost, katere +lani so predstavniki Lihten£tajna, @vice in Avstrije. V ta okvir sodi na primer tudi dogovor o gradnji prehodov za divjad prek avtocest). Podatki o koridorjih in migracijskih poteh se zbirajo v okviru lovske statistike.

Primer +ezmejnega sodelovanja: - varstvo narave v +lovekovem poselitvenem prostoru v obliki na+rtov za ureditev krajine in zelenih povr£in; - na obmo+jih z intenzivno rabo tiste oblike rabe, ki so sprejemljive z vidika kultiviranja zemlji£+ in ki zagotavljajo najmanj£o mo/no mero ekolo£ke izravnave (prilagojeno kmetijstvo in gozdarstvo, ohranitev sonaravnih elementov); - sonaravna in naravi prepu£+ena zemlji£+a morajo biti prednostno, na delnih obmo+jih pa v celoti prepu£+ena naravi; - vzpostavitev povezovalnih struktur v krajini.

Na podlagi raziskav, opravljenih v @vici, in zahteve dr/ave po ponovni vzpostavitvi koridorjev za divjad so bili izdelani na+rti za gradnjo koridorjev prek avtoceste v dolini Rena (BUWAL 2001b). Pri ugotavljanju konkretnih mo/nosti za gradnjo teh prehodov so bili lihten£tajnski strokovnjaki zapro£eni za informacije o pomenu premostitev za Lihten£tajn z vidika ekologije divjadi. Objekti sicer

V ta namen se izdelajo karte rabe zemlji£+, iz katerih so jasno razvidna prednostna obmo+ja za ohranitev narave, opravi se tudi analiza prevladujo+e stopnje povezanosti biotopov, tako da bi bilo mogo+e izdelati potrebne ukrepe za ohranitev in ponovno vzpostavitev. Poleg tega se izdela karta strukturnih tipov, ki popisuje ekolo£ko pomembne strukture (npr. popis strukture teko+ih vodotokov) in daje podatke o raz£irjenosti in porazdelitvi obmo+ij ekolo£ke izravnave kakor tudi o kartiranju vrst kazalcev /ivalskega sveta. Rezultati so strnjeni v karti popisa krajin. Povezovanje se izvaja v obliki projektov na krajevni ravni.

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi Na+elo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi velja za celotno obmo+je Lihten£tajna. Ena od osnov za prilagojeno sonaravno gojitev gozdov je kartiranje gozdov, ki je bilo opravljeno za celotno povr£ino. Za izvajanje varstva ekolo£kih procesov, spodbujanja vrst, ohranjanja tradicionalne podobe gozdov in oblik

Slika 24: Naravi prijazno gozdarstvo

Prednostna obmo+ja za ohranitev narave Prednostna obmo+ja za ohranitev narave imajo za seboj dolgo obdobje nastajanja, ki je lahko trajalo stoletja ali tiso+letja. Uni+enje teh obmo+ij bi zato pomenilo nepopravljivo izgubo, £e zlasti, ker so ta obmo+ja deloma reliktnega izvora in v dana£njih podnebnih razmerah ne morejo ve+ nastati. Zanje je treba zato uvesti popolno varstvo.

136

Alpski signali 3

Ukrepi in povezovanje

le/ijo na £vicarskem ozemlju, vendar pa je bil sklenjen dogovor, na podlagi katerega so prehode prilagodili danostim lihten£tajnske krajine. Ti gradbeni posegi so pomembni tudi za mo/nosti izmenjave divjadi v smeri proti Vorarlbergu, saj je to zaradi demografskih pogojev in visoke stopnje urejenosti oz. dostopnosti obmo+ja mogo+e le prek lihten£tajnskega ozemlja, prav tako pa z vidika ekologije divjadi ni mogo+e ponovno vzpostaviti prepustnosti krajine v dolini Rena ju/no od Bodenskega jezera (VÖLK 2001). Koridorji, ki potekajo v smeri od vzhoda proti zahodu po dolini Rena v @vico in proti Vorarlbergu (BUWAL 2001a), so pomembni zlasti za populacijo jelenjadi.

Program razvoja gozdov Slovenije iz leta 1996 dolo+a najpomembnej£a izhodi£+a o slovenskih gozdovih in njihovi vlogi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Zaradi dobre ohranjenosti gozdov, pomembnega obsega povr£ine, ki jo zasedajo in £e nara£+a, kot tudi obstoja £tevilnih vrst, ki so v Evropi ogro/ene, so slovenski gozdovi izjemnega pomena za vsealpsko omre/je. Ekolo£ko pomembni /ivljenjski prostori in mokri£+a v gozdovih ter gozdni rezervati imajo poseben varstveni status. Razvojni program predvideva sodelovanje dr/avnega zavoda za gozdove, javnih slu/b in lovskih organizacij pri uresni+evanju vidikov prostorskega na+rtovanja, £e zlasti pri na+rtovanju gozdne infrastrukture, s +imer bi bilo mogo+e zagotoviti ohranitev /ivljenjskih prostorov.

4.2.6 Slovenija Ekolo£ko kmetijstvo

Slovenijo ima politiko integriranega kmetovanja. Od leta 2000 dalje lahko kmetje v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa sklepajo pogodbe in prejemajo ustrezno podporo za izvajanje ekstenzivne in do narave prijazne kmetijske pridelave. Aktualna kmetijska politika predvideva podpore v obliki neposrednih pla+il in tudi strukturno podporo. Kmetijsko okoljski program je namenjen okoli 50 % kmetij, ki izvajajo priznane znane in nadzorovane ukrepe. Program je namenjen slovenskim kmetom, zlasti kmetom z zavarovanih obmo+ij. Cilj programa je trajnostna raba naravnih virov ter varovanje vrstne pestrosti in zna+ilnih krajinskih elementov. Kmetje sklenejo pogodbo za petletno obdobje. V primerjavi s preostalimi kmetijskimi zemlji£+i je znesek nadomestil za izvajanje ukrepov na obmo+ju narodnega parka vi£je za 20 %, v regionalnih naravnih parkih za 15 % in na preostalih zavarovanih obmo+jih za 10 %.

Varstveni ukrepi in inventarji

Zaradi ote/enih naravnih pogojev, hribovske lege ter £tevilnih obmo+ij z neugodnimi naravnimi danostmi za kmetijsko dejavnost je za slovensko kmetijstvo zna+ilna razdrobljenost zemlji£+. Polovica kmetijskih zemlji£+ so polnaravni pa£niki. Poklicnega, industrijskega kmetijstva je zato £e sorazmerno malo, kmetijska proizvodnja ni previsoka (MINOSTRSTVO ZA KMETIJSTVO, 2003). Kot /e omenjeno, je Slovenski kmetijsko okoljski program namenjen zlasti tistim kmetom, ki kmetujejo znotraj zavarovanih obmo+ij, saj se tako zagotavlja upo£tevanje ekolo£kih vidikov gospodarjenja.

Slovenska okoljska zakonodaja je usklajena z evropsko okoljsko politiko. Slovenija ima v primerjavi z drugimi dr/avami srednje Evrope ve+je £tevilo obmo+ij z ohranjeno biotsko raznovrstnostjo. Slovenska vlada je zato uvedla Nacionalni program varstva okolja, ki postavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti kot enega od prednostnih ciljev. Konec leta 2001 je bila sprejeta Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, katere namen je varovanje in ohranjanje te biotske raznovrstnosti in zagotovila trajnostno rabo njenih virov.

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi Gozd ima v Sloveniji poseben pomen, saj pokriva kar 56,4 % dr/avnega ozemlja. To pomeni, da je glede na odstotni dele/ gozdov v strukturi celotne povr£ine ozemlja Slovenija v Evropi na tretjem mestu. Zaradi opu£+anja kmetijskih zemlji£+ stalno nara£+a povr£ina gozdnih zemlji£+. Gozdarstvo temelji na na+elu trajnostnega razvoja, sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in ve+namenskosti.

Slika 25: Tradicionalni na+ini gospodarjenja v Sloveniji

V Strategiji o biotski raznovrstnosti v Sloveniji je predvidena vzpostavitev ekolo£kega omre/ja zavarovanih obmo+ij, ki bo v okviru omre/ja Evropske unije NATURA 2000 med seboj povezalo zavarovana obmo+ja in zagotovilo mehanizme, tudi finan+ne narave, za varstvo in trajnostno rabo prostora. Dokument navaja cilje in smernice, potrebne za uspe£no izvajanje strategije in za vzpostavitev omre/ja ter za dolgoro+no ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ukrepi, ki jih je treba izvajati, so podrobno opisani in lo+eno navedeni po podro+jih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, urejanje krajine, varstvo vrst itd.

Alpski signali 3

137

4.2.7 Italija

narave in krajine bodo vklju+eni v skupen koncept, v ve+ji meri pa bodo sodelovali tudi vpleteni uporabniki prostora. Cilj je razviti tesno sodelovanje med varstvom krajine in urejanjem prostora.

Ekolo£ko kmetijstvo Povezanost /ivljenjskih prostorov V Italiji se programi za pridobivanje podpor v kmetijstvu dolo+ajo na regionalni ravni. Vsaka pokrajina opredeli v na+rtu za razvoj pode/elja cilje pogodbenih ukrepov. Sredstva za financiranje kmetijsko okoljskih programov skupaj zagotavljajo dr/ava in de/ele.

Italijansko okoljsko ministrstvo je leta 1999 sprejelo usmeritve in cilje za vzpostavitev nacionalnega ekolo£kega omre/ja (Rete Ecologica Nazionale - REN). Za njegovo dolo+itev so v Italiji izbrali na+in obravnave dolo+enih vrst in skupin vrst. Ministrstvi za okolje in za prostorsko na+rtovanje sta naro+ili izdelavo zasnove omre/ja, ki naj bi prispevalo k varstvu vreten+arjev v Italiji (BOITANI et al. 2002). Pri izdelavi so izhajali iz zbirk konkretnih podatkov o biolo£kih in ekolo£kih potrebah izbranih vrst vreten+arjev.

Poleg izklju+no kmetijskih programov obstajajo tudi programi za ohranjanje kulturne krajine, kjer so predlagani ukrepi za nego in razvoj krajine. Za ohranjanje tradicionalne kulturne krajine, zlasti na gorskih obmo+jih, je treba ohranjevati tudi zgodovinsko pomembne sestavine krajinske strukture, kot so kamniti zidovi ali /ive meje, ter spodbujati izvajanje nadaljnjih ukrepov urejanja krajine (npr. podpore za postavitev tradicionalnih ograd ipd.). Finan+ne spodbude za negovanje krajine so namenjene za ohranitev posameznih objektov v kulturni krajini. Za ohranitev posebno dragocenih habitatov so na voljo premije za negovanje krajine (povr£inske premije). V £tevilnih regijah pripravljajo zasnove urejanja krajine, popise krajine in krajinske na+rte, ki so podlaga za uresni+evanje ukrepov in spodbud. Pove+ani stro£ki dela - npr. zaradi izvajanja tradicionalnih oblik gospodarjenja in manj£ega donosa - se nadomestijo z izpla+evanjem premij, namenjenih negi krajine.

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi Gozdna raba, ki je usklajena s cilji varstva narave, je namenjena ohranjanju neokrnjene krajine. V skladu z ekolo£kimi na+eli zagotavlja izpolnjevanje razli+nih gozdnih funkcij (raba, sprostitev, varstvo). Intenzivno sodelovanje med organi za varstvo gozdov in krajine naj bi prispevalo k izbolj£anju ekolo£kih in krajinskih vidikov dolo+enih pomembnej£ih delov gozdov in gozdnih tipov. Usklajena raba /e obstoje+ih instrumentov (npr. na+rti za gospodarjenje z gozdovi, gozdna kartoteka, na+rti za gospodarjenje s pa£niki) lahko prispeva k dolo+itvi obmo+ij posebnega ekolo£kega pomena ter ovrednotenju stanja gozdnih, pa£nih in planinskih povr£in.

Primer Ju/ne Tirolske: Na Ju/nem Tirolskem od leta 1990 dalje izpla+ujejo neposredna pla+ila. Za nego krajine in posebne oblike gospodarjenja prejemajo kmetje z zavarovanih obmo+ij za 50 % vi£jo finan+no podporo kot ostali upravi+enci, ki ne kmetujejo znotraj zavarovanih obmo+ij.

Varstveni ukrepi in inventarji

Strokovni na+rt z naslovom „Model krajinskega razvoja na Ju/nem Tirolskem“ (LEROP), ki je del v letu 1994 sprejetega na+rta za razvoj pode/elja in urejanje prostora, usmerja trajnostni razvoj. Dosedanji posamezni ukrepi in strategije varstva

Na de/elni in ob+inski ravni je predvideno ve+je £tevilo novih planskih instrumentov za u+inkovitej£e usklajevanje krajinskega in prostorskega na+rtovanja, npr. generalni na+rti za razvoj krajine, popis stanja krajin (kjer so zajete manj£e in ve+je krajinske enote, kot npr. barja, suha travi£+a in sestavine kulturne krajine), ki se lahko uporabljajo kot podlaga za nadaljnje na+rtovanje in podelitev subvencijskih sredstev.

4.3 Primér: ekolo£ka mre/a

4.3.1 @vicarski model nacionalnega ekolo£kega omre/ja (REN)

Slika 26: Monitoring rastlinstva in /ivalstva

138

Alpski signali 3

Projekt vzpostavitve nacionalnega ekolo£kega omre/ja (REN) izhaja iz Panevropske strategije ohranjanja biotske in krajinske raznovrstnosti, ki so jo leta 1995 sprejeli evropski ministri, in se v Zasnovo £vicarske krajine iz leta 1997 vklju+uje kot eden poglavitnih ciljev (BUWAL et al. 1998).

Ukrepi in povezovanje

Da bi zaustavili uni+evanje naravnih prostorov in razkosanje habitatov, bo treba v @vici dolo+iti in zavarovati povezave med £e obstoje+imi, ekolo£ko vrednimi obmo+ji. REN zato predstavlja vizijo med seboj povezanih habitatov na obmo+ju celotne dr/ave. Rezultati temeljijo na obstoje+ih podatkih o rastlinskih in /ivalskih vrstah, njihovi obdelavi v ra+unskem modelu ter neposrednem preverjanju in dopolnjevanju s strani strokovnjakov. Osnovna na+ela uresni+evanja nacionalnega ekolo£kega omre/ja so bila opredeljena na evropski ravni (smernice k Panevropskemu ekolo£kemu omre/ju - REP). Ker pa je bilo treba upo£tevati tudi pogoje, zna+ilne za @vico, je bilo v okviru £vicarskega projekta REN izdelanih ve+ lastnih zasnov za kartiranje ter za natan+nej£i opis osnovnih struktur in na+ina delovanja tako povezanega sistema. Omre/je naj bi nastalo na podlagi sistemati+nega kartiranja naravnih in sonaravnih habitatov, ki bi jih dopolnjevali podatki iz popisov reprezentativnih /ivalskih in rastlinskih vrst. Razvoj modela omre/ja je potekal v treh stopnjah: V pripravljalni fazi so bile najprej izdelane za+asne karte REN in delovna dokumentacija in na podlagi tega so se preverjale izhodi£+ne hipoteze. Izhodi£+e so predstavljale nekatere hipoteze o izbiri osrednjih obmo+ij, klasifikaciji izbranih habitatnih tipov in analizi konfliktnih pasov znotraj sistema omre/ja. Pri izdelavi dokumentacije so bili uporabljeni obstoje+i podatki (raba tal, porazdelitev habitatov itd.), v pomo+ so bili tudi pristojne nacionalne slu/be in temeljne raziskave. Na podlagi teh podatkov je bil razvit ra+unski model, s pomo+jo katerega je bila izra+unana potencialna raz£irjenost kontinuuma v krajini. Ta proces je omogo+il izdelati osnutek za+asnega in poenostavljenega omre/ja. Z uporabo skupin posameznih vrst kazalcev in prekrivanjem z znanimi podatki ter ra+unskimi simulacijami so bila nazadnje opravljena £e preverjanja koherentnosti. V naslednji fazi so kantoni preverili za+asne karte in rezultate ter v REN vstavili dodatne informacije iz kantonalnih virov. Podatki so se preverjali neposredno na terenu, prav tako so bile upo£tevane izku£nje doma+ih strokovnjakov za posamezna podro+ja. Pri uporabi instrumentov za analizo in obravnavi podatkov GIS, ki so bili na razpolago kantonom, se sistem lahko stalno izbolj£uje. Zadnja faza je izoblikovanje dokon+nega REN. Dokon+ne karte merila 1:100 000 ustrezajo merilu, ki ga uprave uporabljajo pri svojem delu. Gre torej za fazo, v kateri sta opravljeni sinteza in analiza podatkov in ki posreduje podlago za kartografski prikaz ter omogo+a ovrednotenje dokon+nega REN.

Sintezne karte REN podajajo pregled razvoja posameznih povezav, ki so zna+ilne za posamezne habitate, in fragmentacije ekosistemov na obmo+ju @vice. Model se lahko uporablja pri povezovanju zemlji£+ ekolo£kega uravnovesenja v kmetijstvu, pri upravljanju dolo+enih koridorjev, pri konkretnih na+rtih prostorskega planiranja, pri na+rtovanju zelenih mostov in premostitvenih objektov za divjad ter kot instrument varstva narave.

4.3.2 Italijansko nacionalno ekolo£ko omre/je (Rete Ecologica Nazionale - REN) Ekolo£ka omre/ja so v zadnjem +asu vedno bolj v sredi£+u pozornosti nacionalne in mednarodne politike. Nacionalna ekolo£ka omre/ja so dejansko pomemben instrument varstva narave in trajnostnega razvoja. Na osnovi mnogih evropskih pobud (Evropske komisije ali Sveta Evrope) je tudi Italija sprejela program, ki bo opredelil in razvil nacionalno ekolo£ko omre/je. Nacionalno ekolo£ko omre/je je operativni instrument, ki je zelo koristen za usmerjanje in na+rtovanje prostorskega planiranja in za rabo naravnih virov. V okviru tega programa je zato ministrstvo za okolje naro+ilo izvedbo raziskave o ekolo£kem omre/ju za vreten+arje na obmo+ju Italije, ki se je zaklju+ila leta 2002. Namen projekta je bil prikazati omre/je ali skupek povr£in, katerih ekolo£ka kakovost je razli+na in za katere veljajo razli+ne naravovarstvene prioritete, ter izpostaviti morebitne povezovalne elemente med temi osrednjimi povr£inami in tako prepre+iti nadaljnjo drobitev habitatov in poti raz£irjenosti vreten+arjev. V prvem koraku je bilo zdru/eno razpolo/ljivo znanje o porazdelitvi in ekologiji vrst vreten+arjev na obmo+ju Italije. V ta namen je bila vzpostavljena baza podatkov, ki obsega 504 vrst razli+nih taksonomskih skupin: 81 vrst sladkovodnih rib, 34 dvo/ivk, 43 plazilcev, 244 ptic in 102 sesalca. Baza podatkov o /ivalskih vrstah za leto 2002 je bila vzpostavljena kot instrument za razvoj omre/ja REN in kot podlaga za varstvo vseh vreten+arjev. Gre za pregled obstoje+ih zbirk podatkov ministrstva za okolje iz leta 1992. Pridobivanje, ureditev in dostop do znanstvenih podatkov so nujno potrebni za razvoj in izvajanje varstvenih prizadevanj. Baza podatkov je bila izdelana s pomo+jo 19 strokovnjakov za razli+ne taksonomske skupine, ki so podatke preverili, povzeli in aktualizirali. Razli+ne vrste podatkovnih baz so opisane v kratkih specifikacijah (taksonomski in biolo£ki opis, biologija in ekologija, lastnosti rabe habitatov, kartografski prikaz porazdelitve vrst na obmo+ju Italije). Na podlagi aktualizirane prostorske porazdelitve vrst so bili podatki povzeti v digitalni obliki. Te nove podatke je nato interpretiral in potrdil strokovnjak z ustreznega podro+ja.

Kontinuum: Kontinuum: celovitost habitatov, ki jih lahko uporablja dolo+ena ekolo£ka zdru/ba in sestojijo iz med seboj povezanih elementov (habitati med seboj geografsko niso lo+eni).

Alpski signali 3

139

Kartografski prikaz porazdelitve vrst, ki je bil aktualiziran za podatkovno bazo, je postal pomemben instrument na podro+ju prostorskega planiranja kakor tudi izhodi£+e za izmenjavo znanstvenih spoznanj in razpravo. Bazo je mogo+e stalno obnavljati. Naslednja faza je bila izoblikovanje modelov rabe habitatov. S pomo+jo modelov so bila analizirane in vklju+ene interakcije med vrstami in njihovim okoljem. Tako je bila za vsako vrsto izdelana karta s prikazom potencialno uporabnih povr£in. Modeli in karte so bili izdelani z uporabo mo/nosti, ki jih nudijo GIS sistemi in vklju+itvijo razli+nih geografskih podatkov (CORINE Land Cover, hidrografska mre/a, prometno omre/je). Modeli zajemajo celotno obmo+je Italije v merilu 1:100 000. V okviru projekta so bila na koncu opredeljena razli+na omre/ja: - globalno omre/je, ki upo£teva vse vrste vreten+arjev, - omre/je za vsako taksonomsko skupino,

140

Alpski signali 3

- omre/je za vseh 149 ogro/enih /ivalskih vrst, uvr£+enih v rde+i seznam (Libro Rosso delle Specie Minacciate). Da bi bilo mogo+e poudariti kakovostne, koli+inske in prostorske razlike med razli+nimi omre/ji, je bila opravljena primerjava med omre/ji in primerjava omre/ij z aktualno karto italijanskih zavarovanih obmo+ij. Primerjava med globalnim omre/jem in omre/jem ogro/enih vrst je pokazala, da porazdelitev ogro/enih vrst zelo dobro sovpada s porazdelitvijo obmo+ij posebne biotske raznovrstnosti v Italiji. Primerjava z omre/jem italijanskih zavarovanih obmo+ij je prinesla opogumljajo+e rezultate, zavarovana obmo+ja imajo za ekolo£ka omre/ja izredno pomembno vlogo, saj pokrivajo pomembne predele omre/ij.

Primeri obmo+ij

5 Primeri obmo+ij V tem poglavju bo podrobno analizirano osem izbranih primerov obmo+ij. Podrobneje bodo raziskani obstoje+i koridorji, povezave v okviru obmo+ij in tudi s sosednjimi obmo+ji. Pojasnjeno bo aktualno sodelovanje med zavarovanimi obmo+ji, izkori£+anje in uresni+evanje prepoznanih potencialnih mo/nosti, ki jih dolo+ajo okvirni pogoji politike, prav tako pa bodo tudi podani predlogi za konkretne izbolj£ave. Podro+ja naj bi kot primeri ponazarjala realno implementacijo mre/e v alpskem prostoru.

Pri izboru podro+ij je bila upo£tevana reprezentativna porazdelitev po alpskem loku. Razen tega so bili upo£tevani izsledki £tudije, ki so jo WWF, Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah, CIPRA (Mednarodna komisija za varstvo Alp) in ISCAR (Mednarodna znanstvena komisija za raziskovanje Alp) skupaj objavili pod naslovom 'Alpe: edinstvena naravna dedi£+ina' (WWF 2004), obenem pa so bila tudi upo£tevana v £tudiji dolo+ena prednostna obmo+ja za varstvo narave (ozna+ena tudi kot Priority Conservation Areas).

Izbrana obmo+ja v smeri od juga proti severu: • 1: Narodni park Mercantour (F), Naravni park Alpi Marittime (I),

• 5: @vicarski narodni park (CH), Narodni park Stilfserjoch (I),

Naravni park Alta Valle Pesio e Tanaro (I) (Priority Area A),

Naravni park Adamello (I), Naravni park Adamello Brenta (I) (Priority Areas L),

• 2: Regionalni naravni park Vercors (F), Regionalni naravni park Chartreuse (F), Regionalni naravni park Massif des Bauges (F), Narodni park Les Ecrins (F) (Priority Areas E, B),

• 3: Narodni park Vanoise (F), Narodni park Gran Paradiso (I), Naravni park Mont Avic (I) (Espace Mont Blanc, CH/F/I) (Priority Areas B),

• 6: Narodni park Hohe Tauern (Narodni park Visoke Ture), Naravni park Zillertaler Hauptkamm, Naravni park Riesenferner Ahrn (I), Naravni rezervat Valsertal (A), Narodni park Nockberge (A) (Priority Areas T),

• 7: Narodni

park Berchtesgaden (D), Naravni rezervat Kalkhochalpen (A) (Priority Areas S)

• 4: naravni

rezervati v kantonih Bern (Naravni rezervat Engstlingenfälle, Gelten-Iffigen, Spillgerten), Fribourg (Naravni rezervat Vanil Noir, Vaud Argnaulaz-Tour d'Ai) in Vaud (Naravni rezervat La Pierreuse, Le Larzey) (CH) (Priority Areas F),

• 8: Narodni park Gesäuse (A), Narodni park Kalkalpen (A), Naravni park Steierische Eisenwurzen (A), Naravni park Eisenwurzen (A), Naravni rezervat Wildalpener Salzatal (A) (Priority Area W) (V oklepajih so navedene oznake Priority Conservation Areas pri WWF)

Izbrani primeri podro+ij deloma ustrezajo kompleksom +ezmejnih ali pa narodnih zavarovanih obmo+ij, ki so bila obdelana v tretjem poglavju, vendar pa segajo preko obmo+ja teh kompleksov zavarovanih obmo+ij. V primeru obmo+ja 2 je bila posebna pozornost posve+ena francoskemu departmaju Isère, ki je glede omre/enja zavarovanih obmo+ij pri svojih iniciativah lahko zgled ostalim. V primeru obmo+ja 4 smo obravnavali geografsko obmo+je v @vici, ki zaobsega veliko £tevilo deljenih manj£ih naravnih rezervatov.

Na koncu predstavitve vsakega obmo+ja so navedena konkretna priporo+ila za mo/no smiselno dopolnjevanje. Ta priporo+ila smo izdelali na osnovi ocenitve podatkov, ki so nam na razpolago, in zaradi tega niso popolna, saj so v prvi vrsti pobude in predlogi za prve korake v smeri uresni+evanja ekolo£ke mre/e zavarovanih obmo+ij v celotnih Alpah. Na zemljevidu, ki sledi vsakemu opisu primera obmo+ja, je najti predstavitev obmo+ij, ki bi bila primerna kot potencialna za raz£iritev in dopolnitev, kot tudi mo/na obmo+ja za ureditev povezovalnih elementov.

Analiza obmo+ij je potekala s pomo+jo indikatorjev, ki smo jih ugotavljali v drugem poglavju: gostota poselitve, prometna infrastruktura, kori£+enje zemlji£+ (po podatkih CORINE Land Cover), nadmorska vi£ina in prostorska oddaljenost med obmo+ji. Zemljevidi s predstavitvijo podatkov za vsak primer obmo+ja so na koncu besedila o vsakem primeru. Ob tem so bile ob +isto kartografskih podatkih dodatno upo£tevane tudi informacije strokovnjakov iz zavarovanih obmo+ij. Te informacije so zbrane v opisih zavarovanih obmo+ij in jih najdemo v tretjem poglavju.

Pri podanih priporo+ilih je potrebno upo£tevati, da v nekaterih primerih vzpodbujajo ustanovitev naravnih kot tudi biosfernih rezervatov ali regionalnih naravnih parkov. Obmo+ja te varovalne kategorije sama po sebi nimajo zadostnega varovalnega statusa, da bi prevzela vlogo ekolo£kega koridorja. Posledica ustanavljanja takih zavarovanih obmo+ij pa je vloga upravljanja za dolo+eno obmo+je, ki lahko vpliva na opredelitev, dolo+anje in upo£tevanje ekolo£kih koridorjev pri razvoju podro+ja. Tak£na centralna pozicija upravljanja za razvoj regije omogo+a obenem tudi ciljno in u+inkovito uresni+evanje ukrepov in programov z vklju+itvijo lokalnih udele/encev, ki lahko dose/ejo izbolj£anje omre/enja /ivljenjskega prostora.

Alpski signali 3

141

Zemljevid 9: Izbrana vzor+na obmo+ja

142

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

5.1 Vzor+no obmo+je 1

Narodni park Mercantour - Naravni park Alpi Marittime – Naravni park Alta Valle Pesio e Tanaro

To obmo+je je bilo izbrano zaradi dolgoletnega vzor+nega in tesnega sodelovanja med varovanimi obmo+ji v razli+nih dr/avah. Predvsem Narodni park Mercantour in Naravni park Alpi Marittime lahko z zado£+enjem gledata na dolgoletno sodelovanje, ki se je za+elo leta 1987 s podpisom sporazuma o sodelovanju in podelitvijo Evropske diplome s takratnim Naravnim parkom Argentera. Sodelovanje se je nato raz£irilo, 2003 je bila v parkih ustanovljena prva +ezmejna delovna skupina. Ta +as pripravljajo tudi sodelovanje z Naravnim parkom Alta Valle Pesio.

Obmo+je le/i na jugozahodnem delu Alp. Pomembno vlogo igra kot povezava z drugimi italijanskimi pogorji. Na francoski strani le/i Narodni park Mercantour, ki meji na Geolo£ki rezervat Haute-Provence in je v bli/ini Regionalnega naravnega parka Verdon (oddaljenost pribli/no 20 km), s katerim ga povezuje tok reke Verdon. Na severu sta pribli/no 10 km oddaljena Regionalni naravni park Queyras in Narodni park Les Ecrins. Zavarovani obmo+ji na italijanski strani sta oddaljeni med seboj pribli/no 10km, obe mejita na osrednja in robna obmo+ja Narodnega parka Mercantour.

=ezmejno zdru/enje zavarovanih obmo+ij Narodni park Mercantour, Naravni park Alpi Marittime in Naravni park Alta Valle Pesio e Tanaro le/i na obeh straneh francosko-italijanske meje. Pokriva skupno povr£ino ve+ kot 249 000 ha in zaobsega ve+ varovalnih kategorij: osrednja in robna obmo+ja narodnega parka, italijanski naravni park, naravne rezervate in druge kategorije, kot so obmo+ja NATURA 2000, za£+iteni biotopi. Za celotno obmo+je so zna+ilne visoke gorske verige, ki skrivajo veliko biolo£ko in kulturno raznolikost.

Polo/aj tega obmo+ja v Alpah

Slika 27: Narodni park Mercantour (F)

Alpski signali 3

143

Prostorske povezave na tem obmo+ju

Naravni park Alpi Marittime na italijanski strani in Narodni park Mercantour na francoski strani tvorita zemljepisno gledano povezano celoto. Imata skupno mejo v dol/ini 33 km, ki poteka vzdol/ grebena. Tudi kulturno sta si obe mejni obmo+ji relativno podobni, tako da lahko govorimo o lokalni enovitosti. Ta enovitost je med osnovnimi pogoji za uspe£no sodelovanje zavarovanih obmo+ij. Obmo+je Narodnega parka Mercantour (tudi osrednje obmo+je) kri/a nekaj cest. Cesta D 2205, na kateri letno na£tejejo ve+ kot milijon vozil, predstavlja resno oviro za migracijo /ivalstva posebej £e pozimi, ko se uporablja kot povezovalna os z velikimi smu+arskimi obmo+ji v bli/ini parka. Ta smu+arska obmo+ja (npr. Auron in Isola 2000) mejijo neposredno na osrednje obmo+je parka, v njihovi okolici prihaja do ve+jih motenj. Tudi cesti +ez gorski prelaz Col de la Bonette in +ez gorski prelaz Col de la Cayolle (D 2202) le/ita v obmo+ju parka in sta poleti pogosto uporabljeni turisti+ni cesti (prim. zemljevid prometne infrastrukture tega primera obmo+ja).

Ukrepi za varstvo narave znotraj obmo+ja =love£ke aktivnosti Kot oblika kori£+enja zemlji£+a na podro+ju Narodnega parka Mercantour prevladuje ekstenzivna reja ovac. Pri podpori naravi prijaznih kmetijskih in gozdarskih ukrepov se park ob+asno poslu/uje nacionalnih instrumentov. Na+rti predvidevajo tudi programe, izdelane posebej za park in namenjene razvoju na+rtovanja pa£nikov. Razen nacionalnih programov kmetovalci nimajo na razpolago lastne finan+ne podpore. Na podro+ju Naravnega parka Alpi Marittime in Naravnega parka Alta Valle Pesio e Tanaro ugotavljamo progresivno opu£+anje kmetijskih aktivnosti (pa£niki in ko£eni travniki). V okviru regionalnih in nacionalnih programov je opaziti trud za ohranjanje kmetijstva, ki ne ogro/a narave. Ker zavarovana obmo+ja ne zagotavljajo lastnih programov in sredstev, na tem obmo+ju ni +ezmejnih dogovorov.

Na jugu Narodnega parka Mercantour, na podro+ju Col de Tende, prav tako naletimo na te/ave s prometno infrastrukturo, predvsem zaradi razli+nih prioritet, ki jih dr/avi Italija in Francija postavljata v zvezi z izgrajevanjem in razvojem prometnih osi. Na francoski strani ni prizadevanj za nadaljnji razvoj te poti, na italijanski strani pa obstaja /elja po izbolj£avi (tudi gradnji tunela), ker je ta pot ena najhitrej£ih in najugodnej£ih povezav med zahodnim delom regije Ligurija in regije Piemont.

Francoska magistralna cesta N 204 se v Italiji nadaljuje kot S 20. Na italijanski strani je to obmo+je zelo dostopno, obstaja malo nedotaknjenih povr£in. Naravna parka Alpi Marittime in Alta Valle Pesio e Tanaro sta oddaljena pribli/no 12 km, tukaj poteka cesta S 20 in na obeh straneh ceste le/ita smu+arski obmo+ji Limone Piemonte in Limonette, ki ravno tako predstavljata pomembno oviro. Zaradi tega /ivali za migracijo uporabljajo predvsem podro+je zahodno od meje v Franciji.

Slika 28: Skupno izpu£+anje kozorogov iz ujetni£tva v divjino

144

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Obstoje+i koridorji Tok reke Gesso slu/i kot povezovalna os med Naravnim parkom Alpi Marittime in drugimi ob reki ni/je le/e+imi zavarovanimi obmo+ji. Na francoski strani je obmo+je med Narodnim parkom Mercantour in Naravnim parkom Alta Valle Pesio e Tanaro relativno te/ko dostopno, obstajajo £e £tevilne nedostopne povr£ine. Tukaj poteka N 204 in vzdol/ ceste je nekaj vasi. Oddaljenost med obema obmo+jima je pribli/no 15 km. Ozko ozemlje ob meji na tem obmo+ju tvori koridor za parkljasto divjad in povezuje podro+je narodnega parka z Naravnim parkom Alta Valle Pesio e Tanaro. Iz Naravnega parka Alta Valle Pesio e Tanaro vodijo koridorji, ki povezujejo dolino Pesio z dolinami Ellero, Corsaglia, Casotto in Tanaro in se nato nadaljujejo v zaledju regije Imperia (Monte Toraggio e Pietravecchia, Monte Beltrand e Bosco della Navette). Ta koridor praviloma uporabljajo volkovi, ki prihajajo iz Ligurijskih Alp. Zato ima poseben ekolo£ki pomen, predvsem zato, ker na nekaterih podro+jih, ki jih ta koridor kri/a, obstaja velika /elja po lovu (provinca Imperia). Prav tako obstaja tudi povezava med Alpami in Apenini, predstavlja jo dolina Monregalesi, povezava £e ni podrobneje raziskana. Tudi v Franciji /ivi izvorna populacija volkov, ki jo ob+asno dopolnjujejo priselitve iz Italije. V Narodnem parku Mercantour se je na zahodu razvilo nekaj populacije volka.

Sodelovanje znotraj obmo+ja Stiki med zavarovanimi obmo+ji Sodelovanje med Narodnim parkom Mercantour in Naravnim parkom Alpi Marittime obstaja /e od ustanovitve naravnega parka leta 1980. Leta 1988 je bil podpisan uradni sporazum o partnerskem sodelovanju (charte de jumelage). Od takrat poteka na vseh podro+jih intenzivno sodelovanje obeh zavarovanih obmo+ij, med drugim v okviru Interreg projekta '=ezmejno zavarovano obmo+je Mercantour – Alpi Marittime', prav tako poteka tudi skupni monitoring prevsem kozorogov, brkatega sera in volkov. Stiki z Naravnim parkom Alta Valle Pesio e Tanaro so manj intenzivni, se pa trenutno pove+ujejo.

v resnici uporabljano kot raz£iritvena os, dokazuje monitoring nekaj kozorogov, ki so se selili iz Narodnega parka Mercantour na obmo+je Geolo£kega rezervata Haute-Provence, v meri jugzahod. Nekatera obmo+ja v rezervatu ponujajo posebne habitate in njegove velike povr£ine so nedostopne, torej ponujajo primerne pogoje kot ekolo£ki povezovalni element. Na izkori£+anje obmo+ja nakazujejo volkovi (iz obmo+ja Mercantour ali Verdons) in tudi £tevilne ujede, kot je brkati ser (iz obmo+ja Mercantour ali Savoyens) in druge vrste jastrebov (izmenjava s populacijo iz Rémusata, Drôme). Masiv Monge igra pri vsakoletnih migracijah ptic selivk pomembno vlogo. Primerne lastnosti koridorja pa vsekakor omejujeta velika /elja po lovu in divji lov. Izkoristili bi naj mo/nosti za dolo+evanje pomembnih obmo+ij npr. kot povr£in NATURA 2000 (Masiv de Monge, Haute Bléone). Projekt na+rtovanega novega Regionalnega naravnega parka Préalpes d'Azur bi lahko na tem obmo+ju preko doline Luye doprinesel k povezovanju zavarovanih obmo+ij in bi ga zato morali v skladu s tem podpreti. To na+rtovano zavarovano obmo+je bi na zahodu mejilo na Regionalni naravni park Verdon in na vzhodu in severovzhodu segalo skoraj do robnega obmo+ja Narodnega parka Mercantour. Pri nastajanju pomembnega zdru/enja zavarovanih obmo+ij so mo/ne povezave: iz naravnih parkov Alpi Marittime (I) in Alta Valle Pesio e Tanaro (I), ki mejita na Narodni park Mercantour, dalje preko doline Luye do na+rtovanega Regionalnega naravnega parka Préalpes d'Azur (v na+rtu), ki je z dolino Var povezan z Regionalnim naravnim parkom Verdon, ki sam meji na Regionalni naravni park Luberon. Iz tega bi lahko ustvarili povezavo preko bodo+ih regionalnih naravnih parkov Ventoux (v na+rtu) in Alpilles (v na+rtu) kot tudi Baronnies (v na+rtu) v smeri sever do Narodnega parka Les Ecrins in do kompeksa regionalnih naravnih parkov Vercors, Chartreuse in Massiv des Bauges, da bi zaradi bli/ine Narodnega parka Les Ecrins z Regionalnim naravnim parkom Queyras na jugu zaklju+ili krog do Narodnega parka Mercantour. Omenjena na+rtovana zavarovana obmo+ja v francoski regiji AlpesProvence-Côte d'Azur (PACA) se nahajajo v razli+nih fazah na+rtovanja. Izdelane so /e bile prve £tudije, projekte £e vsekakor mora preveriti in odobriti Conseil Regional PACA, projekt Regionalnega naravnega parka Alpilles je /e bil odobren.

Druga pomembna sodelovanja Sodelovanje med Narodnim parkom Mercantour in lovskimi zvezami sosednjih obmo+ij je zelo dobro. V lovskih na+rtih lovskih zvez so upo£tevani podatki £tetja in monitoringa kot tudi na+rtov upravljanja s parkljasto divjadjo v parku. Tudi pri projektih za ponovno naselitev populacije, kot je na primer projekt za ponovno naselitev populacije muflonov v zahodnem delu parka, je sodelovanje z lovci zelo tesno. Ti odnosi se morajo na vsak na+in ohraniti in se £e naprej izgrajevati, ker je lov predvsem za raz£irjanje koridorja v smeri jug-zahod (Verdon) zelo pomemben. Obmo+je je tukaj redko naseljeno, kori£+enja zemlji£+ je malo. Glede na te pogoje bi bilo primerno kot ekolo£ki koridor. Da je obmo+je

Alpski signali 3

145

Priporo+ila za povezovanje

narodnim parkom na podro+ju Verdona in Geolo£kega rezervata Haute-Provence (na zemljevidu obmo+je C).

Kot smo /e ugotovili, obstaja nekaj obmo+ij, ki se v smeri iz zavarovanih obmo+ij /e uporabljajo kot raz£irjanje in selitvene osi ali pa so na osnovi pogojev primerni kot koridorji ali dopolnitvena oz. raz£iritvena obmo+ja obstoje+ih zavarovanih obmo+ij. Eden najve+jih problemov na teh potencialno primernih obmo+jih je /elja po lovu. Zaradi tega bi bili smiselni primerni ukrepi, na primer dogovori z lovci ali pa ureditev obmo+ij prepovedi lova, da bi na teh obmo+jih zmanj£ali /eljo po lovu.

Naravni park Alpi Marittime bi lahko, kot je /e bilo v preteklosti ugotovljeno, raz£irili proti severu, da bi podalj£ali skupno mejo s francoskim narodnim parkom in dobili tudi sti+no povr£ino s severnim delom narodnega parka (na zemljevidu obmo+je D). To bi med drugim koristilo tudi tam /ive+i populaciji kozorogov. Predstavljati si je mo/no tudi raz£iritev v smeri proti jugu, vzdol/ mejne +rte in gorskega sedla, vse do povezave z Naravnim parkom Alta Valle Pesio e Tanaro.

Na severu Narodnega parka Mercantour je ve+ ustreznih obmo+ij, na katerih bi lahko preko obmo+ij NATURA 2000 uredili koridorje (na zemljevidu ozna+eni z A in B). Na teh podro+jih bi naj okoli£ka obmo+ja izkori£+ali po mo/nosti prijazno do narave in trajnostno, z upo£tevanjem na+rtov upravljanja s sosednjimi obmo+ji NATURA 2000. Veliki potencial imajo predvsem obmo+ja med

Na podlagi izbranih indikatorjev nadmorska vi£ina, kori£+enje zemlji£+ in prometna infrastruktura kot tudi z upo£tevanjem gostote poselitve smo na severu Narodnega parka Alpi Marittime dolo+ili potencialno obmo+je raz£iritve zavarovanega obmo+ja, in sicer kot raz£iritev sedanjega obmo+ja ali pa kot mo/no povr£ino za ustvarjanje komplementarne za£+itne oblike.

Preglednica 7: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 1 Povzetek priporo+il

146

Preverjanje mo/nosti £iritve in dopolnjevanja za italijanski Naravni park Alpi Marittime na navedenih obmo+jih.

Zagotavljanje in izgradnja navedenih potencialnih koridorjev: v Italiji smer sever-vzhod (na primer k Apeninom), v Franciji smer sever (Regionalni naravni park Queyras, Narodni park Les Ecrins) in jugozahod (smer Ragionalni naravni park Verdon, vzdol/ rek Verdon ali Bleone).

Smiselna porazdelitev in prilagojeno upravljanje povr£ine NATURA 2000 na teh obmo+jih, ki so zelo pomembna kot povezovalni elementi, na primer v smeri Regionalni naravni park Queyras.

Prilagojeno upravljanje lova in pogajanja za podpis sporazuma z lovci za ureditev obmo+ij s prepovedjo vznemirjanja divjadi in omejitev lova na ob+utljivih potencialnih povezovalnih podro+jih.

Podpora projektom za ustanovitev in raz£irjanje obstoje+ih podro+ij (na+rtovani regionalni naravni parki Ventoux, Alpilles, Batonnies in Préalpes d'Azur), s +imer bi dosegli koherentno pokrivanje povr£in z zavarovanimi obmo+ji.

Prizadevanja za trajen, naravi ne£kodljiv razvoj smu+arskih obmo+ij regije (Isola 2000, Auron, Limone Piemonte) v dogovoru z zavarovanimi obmo+ji in z upo£tevanjem mo/nih ekolo£kih koridorjev.

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 10: ViÂŁje lege v vzor+nih obmo+jih 1

Alpski signali 3

147

Zemljevid 11: prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 1

148

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 12: Izraba tal in NATURA 2000 na povrÂŁinah vzor+nih obmo+ij 1

Alpski signali 3

149

Zemljevid 13: Mo/ne cone ÂŁiritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 1

150

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

5.2 Vzor+no obmo+je 2

Regijski naravi park Vercors - Regijski naravi park Chartreuse Regijski naravi park Massif des Bauges – Narodni park Les Ecrins

V tem vzor+nem obmo+ju je potrebno pojasniti povezave med regionalnimi naravnimi parki Vercors, Chartreuse in Massif des Bauges ter Narodnim parkom Les Ecrins. Kompleks, ki ga tvorijo naravni parki Vercors, Chartreuse in Massif des Bauges, ozna+uje njegova geografska kontinuiteta, pa tudi mo+an naseljevalni pritisk in kopi+enje prometnih osi na obrobjih. To so pogoji, ki te tri naravne parke med seboj skoraj popolnoma lo+ujejo. Nato pa bo obravnavan polo/aj celotne pokrajine Isère, ker je ta pokrajina po lastni pobudi zgledno izdelala obse/no raziskavo ekolo£kih koridorjev in pokrajin, in si sedaj prizadeva za to, da bi rezultate te raziskave prenesla v lokalno politi+no prakso.

Geografska lega teh zavarovanih obmo+ij znotraj Alpskega loka omogo+a obilico povezav z drugimi francoskimi zavarovanimi obmo+ji, ki le/e globlje v sredi£+u Alp. Razen tega pa tvorijo most do habitatov, ki le/ijo zahodno zunaj gorskih con, do francoskega in £vicarskega jurskega obmo+ja ter do podro+ij, ki so ju/no od gorske skupine Massiv des Dévoluy. Ta so zelo pomembna za ekolo£ko povezavo sever-jug v tem zahodnem predelu Alp.

Prostorske povezave znotraj obmo+ja Trije regionalni naravni parki (RNP) Vercors, Chartreuse in Massif des Bauges ne tvorijo povezanega spoja zavarovanih obmo+ij, kajti veliki mesti Grenoble in Chambery predstavljata s svojima predmestjema pregrade za gibanje rastlinstva in

Kompleks, ki ga tvorijo regijski naravni parki Vercors, Chartreuse in Massif des Bauges, se razprostira preko francoskih pokrajin Drôme, Isère, Savoie in Haute-Savoie. Pokriva skupno povr£ino ve+ kot 325 000 ha. Narodni park Les Ecrins le/i jugovzhodno od tega kompleksa in obsega vklju+no s svojim obrobjem 271 000 ha (osr+je obsega 98 000 ha).

Polo/aj tega vzor+nega obmo+ja znotraj Alpskega loka

Slika 29: Regijski naravni park Chartreuse (F)

Alpski signali 3

151

/ivalstva. Pregrada med regijskim naravnim parkom Vercors in regijskim naravnim parkom Chartreuse se zdi trenutno nepremagljiva. Obmo+je Chartreuse zaznamujejo gozdne povr£ine in posamezna kmetijska zemlji£+a. Po navedbah RNP Chartreuse se na obmo+ju parka nahaja nekaj risov, ki so se preselili z Jure preko ob£irnih gozdnih povr£in in dosegli gorsko skupino Chartreuse. Nadaljnje £irjenje v smeri RNP Vercors pa je onemogo+eno zaradi pregrade, ki predstavlja mo+no poseljeno ter mo+no sklenjeno povr£ino med parki in mestom Grenobel ter njegovo okolico. Pot pa zapira tudi reka Isère. To dokazuje tudi £tudija Nacionalnega alpskega botani+nega konservatorija v Gapu, v okviru katere so bile opravljene raziskave /ive meje ter sistemov /ivih meja v okolici s ciljem, da bi analizirali kvantiteto /ivih meja na obmo+nem omre/ju. Raziskava je pokazala, da je sistem /ivih meja v zadnjih 20 letih upadel za 50%. @tudija zaklju+uje z ugotovitvijo, da sta prekinjeni tako biolo£ka povezava med tema obmo+jema kot tudi povezava med obema gorskima skupinama in da je ponovna izmenjava nemogo+a (BONET 2001). V nasprotju s tem pa je la/je premagati povr£ino med regijskima naravnima parkoma Chartreuse in Massif des Bauges. Meji obeh obmo+ij le/ita ob ob+ini Myans dejansko druga ob drugi in ob primernih infrastrukturnih ukrepih bi lahko pospe£evali selitve. Predvidena je vklju+itev ob+ine Myans v regijski naravni park Chartreuse, zaradi +esar bi nastala neposredna sti+na cona med obema zavarovanima obmo+jema. To posredovanje bi lahko prispevalo k realizaciji ustreznih ukrepov za bolj£o prostorsko povezanost zavarovanih obmo+ij. Po ocenitvi topografskih podatkov ter izjav RNP Vercors, obstaja na jugovzhodu regijskega naravnega parka, v regiji Dévoluy pomemben selitveni koridor. To obmo+je se izkazuje z naslovom obmo+je NATURA 2000. Kartografska ozna+itev zadr/evanja in gibanja ru£evcev in alpskih sne/nih jerebov zares potrjuje kontinuum med tem obmo+jem in notranjim Alpskim lokom. Dévoluy je £ibko naseljeno obmo+je, v katerem je ohranjenih relativno veliko /ivljenjskih prostorov, in ki razpolaga z izjemno raznolikim rastlinskim svetom.To podro+je lahko ozna+imo kot ekolo£ki koridor med regijskim naravnim parkom Vercors in narodnim parkom Les Ecrins. Potrebno pa bo zagotoviti ohranitev teh lastnosti. Na podoben na+in je RNP Charteuse preko gorskega masiva (Massif de Belledonne) povezan z NP Les Ecrins. Tam pa bo

152

Alpski signali 3

potrebno premagati nekaj pomembnih prometnih osi. Iz tega podro+ja nimamo raziskav ali podatkov, s katerimi bi lahko dokazali uporabo tega podro+ja kot koridorja. Tod le/i tudi naravni rezervat Luitel, ki lahko slu/i kot povezovalni element. Kompleks, ki ga tvorijo regijski naravni parki Vercors, Charteuse in Massif des Bauges, bo v bodo+e bolje povezan z RNP Luberon in Verdon na jugu: trenutno preverjajo dolo+itev namembnosti ve+ novih regijskih naravnih parkov: na tem obmo+ju obstajajo na+rti za ureditev regijskega naravnega parka Les Baronnies, ki naj bi bil v neposredni bli/ini RNP Verdon in ki se bo dotikal RNP Ventoux (tudi ta je trenutno £e v fazi na+rtovanja, obstaja pa /e biosferni rezervat Mont Ventoux). Slednji naj bi tvoril skupno mejo z RNP Luberon. Na ta na+in lahko v tem ju/nem predelu Alp nastane skoraj povsem povezano omre/je zavarovanih obmo+ij. =e bodo navedeni projekti uspe£no zaklju+eni, bo konec 2006 / 2007 odprt RNP Les Baronnies, leta 2007 pa £e RNP Ventoux. RNP Massif des Bauges je pribli/no 40 km oddaljen od narodnega parka Vanoise. Na tem obmo+ju le/i ve+ turisti+no ali industrijsko mo+nih dolin s pomembnimi prometnimi osmi. Zaradi tega so fizi+ne in krajinske ovire na tem obmo+ju preve+ pomembne, da bi razmi£ljali o uveljavitvi ekolo£kih koridorjev.

Naravovarstveni ukrepi znotraj obmo+ja Regijski naravni parki imajo v Franciji bistveno manj strog status za£+ite kot ga imajo naravni rezervati ali osr+ja narodnih parkov. Njihova naloga je, da skrbijo za stalni gospodarski razvoj regije ter so poseljeni in so tudi pomembna komponenta turizma. Znotraj naravnih parkov Vercours in Chartreuse se nahajata naravna rezervata velikih povr£in (NR Hauts Plateaux du Vercors in NR Hauts de Chartreuse), ki ju lahko na podlagi varstvenih dolo+il primerjamo z osr+ji narodnih parkov: omejitev lova, prepoved gradbenih del, strogo predpisana za£+ita. Zatorej lahko govorimo o neke vrste dolo+evanju con na teh obmo+jih, naravni park tvori okrog teh strogo za£+itenih osr+ij tamponsko cono. Eden od ciljev naravnih parkov je ohranjanje trajnega za naravo ne£kodljivega kmetovanja. Za podporo in subvencioniranje tega za naravo ne£kodljivega ekolo£kega na+ina gospodarjenja, se koristijo mo/nosti ukrepanja in na+rtovanja, ki jih nudijo dr/ava, regije ter Evropska unija (npr. CAD, pogodbe za trajnostno kmetijsko dejavnost).

Primeri obmo+ij

V naravnem parku Vercours deluje dru£tvo APAP (Assotiation pour la Promotion des Agriculteurs du Parc – Dru£tvo za podporo kmetovalcev v parku), v katerem so zdru/eni kmetovalci tega obmo+ja, in ga financira park. Dru£tvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1970, je odgovorno za vpra£anja v zvezi s kmetijskimi dejavnostmi na obmo+ju naravnih parkov. Vloga APAP je, da parku predstavi predloge o na+inu izvajanja kmetijske dejavnosti in da pri odlo+itvah parka glede drugih postopkov oz. dejavnosti, ki zadevajo kmetovanje, zastopa interese kmetovalcev. Prav tako je dru£tvo odgovorno tudi za realizacijo odobrenih na+rtov kmetijskih akcijskih programov.

V narodnem parku so poleg tega realizirali £e razli+ne OALE programe (Opération Locale Agri-Environnementale – lokalni projekti za kmetijstvo in okolje): na primer program "Ohranjanje, oskrba in obnavljanje obmo+ja /ivih meja v pokrajini Champsaur" 1999, ki ga financirata EU in regija Provence-AlpesCôte d'Azur, vsaka s 50% dele/em. Ta projekt je zadol/en za ukrepanja v sklopu vzdr/evanja in obnavljanja pokrajine /ivih meja. S kmetovalci se sklenejo petletne pogodbe, da se lahko financirajo ukrepi za nego in nasaditev /ive meje, ki so pomembne za povezovanje habitata na lokalni ravni in igrajo pomembno vlogo kot strukturni in storilnostni elementi pokrajine.

APAP skrbi tudi za izvajanje kmetijskih pogodb (CTE, Typ "Vercors"), predlaga kmetijski in ekolo£ki projekt za vsak sektor, skrbi za pravilno odstranjevanje gnojevke kot stranskega produkta /ivinoreje in za vzdr/evanje kvalitete vode. Prizadeva si za vklju+evanje kmetij v okolje ter za izdelavo pravilnikov za pogozdovanje.

Projekt "Kmetijstvo jutri" (Agriculture demain) je nadaljnji primer realizacije projektov OALE na podro+ju NP. Pri tem projektu gre za oskrbovanje 2 OALE programov, enega v pokrajini Isere in enega v pokrajini Hautes-Alpes. Te/i£+e teh pogodbenih programov je varovanje redkih vrst in habitatov ter prilagoditev tradicionalnega kmetijstva in pa£nega gospodarstva tem ob+utljivim obmo+jem. Program je s 50% dele/em financirala EU, glede na pokrajino pa dr/ava ali posamezna regija in Conseil Regional.

Poleg podro+ij kmetijstvo in okolje skrbi APAP tudi za prodajo lokalnih izdelkov kot tudi za promocijo regijske kulturne dedi£+ine in prevzema naloge javnega dela in komunukacije.

V narodnem parku so za posebno obravnavo gozdov (kot obmo+je NATURA 2000) sklenili £e pogodbo med gozdno upravo (ONF) in ministrstvom za okolje. Cilj ponujenih pogodbenih ukrepov je ohranitev obmo+ij valjenja ru£evcev ter varovanje in oskrba redkih vrst, kot sta ru£evje in tise.

Tudi v naravnem parku Bauges u+inkujejo omenjeni instrumenti (CTE in CAD). Uslu/benec parka skupaj s kmetijsko zbornico obravnava predloge kmetovalcev z obmo+ja parka ter jim odgovarja na vpra£anja, jim svetuje in jih podpira. Park deluje izklju+no znotraj svojih meja. V okoli£kih obmo+jih pa so tudi na razpolago enake mo/nosti pomo+i in podpore. Izku£nje parka pa so lahko v korist tudi kmetovalcem sosednjih obmo+ij, saj gre pri referentih v kmetijski zbornici za iste osebe. Do realizacije omenjenih ukrepov prihaja tudi v Naravnem parku Chartreuse.

Program za vzdr/evanje nacionalnih dobrin in upravljanje hribovskih kmetij v narodnem parku Les Ecrins je primer programa, za katerega je dal pobudo in ga financiral narodni park. Ta program naj bi prispeval pogodbe za obnovo krajinskih prvin (Mre/a alpskih zavarovanih obmo+ij, 2004, Dossier 11, pogodba o varstvu narave in znamkah kakovosti – Primeri iz posameznih de/el in zavarovanih obmo+ij v Alpah).

Tudi Narodni park Les Ecrins posega po tovrstnih ukrepih in je leta 1998 s kmetijsko zbornico pokrajin Hautes-Alpes in Isère podpisal sporazum o podpiranju kmetijstva. Na tej osnovi skrbijo za izvajanje postopkov za ohranitev kmetijske in biolo£ke raznolikosti, za unov+enje biolo£kih kakovostnih proizvodov, za podpiranje kmetijske infrastrukture in proizvodnje ter dogovor o sodelovanju pri transnacionalnih kooperacijskih programih (Atlas PNE, 2001). To pa je v skladu z ekolo£kimi in kmetijskimi cilji na+rta upravljanja.

Sodelovanje znotraj obmo+ja Trije naravni parki Vercors, Chartreuse in Massif des Bauges tvorijo vsebinsko celoto +etudi med njimi ni prehodne prostorske povezave, saj se soo+ajo s podobnimi problemi in pogoji.

Vsa tri zavarovana obmo+ja je prizadela nara£+ajo+a gostota prebivalstva. Naseljenost obmo+ij nara£+a zaradi ugodne lege ob velikih metropolah Grenoblu in Chamberyju. Zaradi te nara£+ajo+e ekspanzije naselbinske povr£ine je ogro/ena naravovarstvena naloga parkov. K problematiki prispevajo tudi vse ve+je turisti+ne aktivnosti na teh obmo+jih. Na podro+ju razvoja naseljevanja imajo parki mo/nost soodlo+anja pri na+rtovanju izrabe povr£in, ki jih sestavljajo ob+ine parkov. Mo/nost za ukrepanje je relativno majhna, saj za dejanske omejitve ni pravne podlage. RNP Massif des Bauges in RNP Chartreuse sodelujeta med drugim pri spremembah svoje ustanovne listine, ki poteka so+asno. Ti dve obmo+ji, ki sta se soo+ili s skupnimi problemi, izdelujeta metodo evalvacije politike parka in analize povr£ine.

Slika 30: Regijski naravni park Vercors (F)

Alpski signali 3

153

prevzela pobudo, s katero je naro+ila raziskavo, ki zajema ekolo£ke koridorje. Na celotnem obmo+ju pokrajine so kartirali koridorje in analizirali kriti+ne to+ke med prometom, naselji in divjadjo. Rezultate te £tudije naj bi udejanjili v pokrajinski politiki.

Druge skupne projekte izvajajo upravitelji RNP Vercor in upravitelji RNP Chartreuse, sodelujejo na primer pri temah kot je gospodarstvo, tradicionalna arhitektura, turizem. Pri tem pa gre praviloma bolj za izmenjavo metod kot pa za skupno vodene in financirane projekte.

Delovna skupina, ki jo tvorijo prostorski na+rtovalci te pokrajine, predstavniki ob+in ter zdru/enja naravovarstvenikov, naj bi na£la re£itve za ugotovljene kriti+ne to+ke in dolo+ila konkretne ukrepe za izvajanje v praksi.

Parka Massif des Bauges in Vercors izmenjujeta podatke o turizmu in izkori£+anju v £portne namene. Na+rtujejo tudi ustanovitev skupnega znanstvenega sveta parkov Vercors, Chartreuse in Massif de Bauges.

Nekaj primerov ugotovljenih kriti+nih to+k: - Ob£irna dolina, ki jo je oblikoval ledenik; povezava Vercors-Chartreuse) - Prehod Grésivaudan (povezava Belledonne-Chartreuse v dolini Isère) - Koridor doline Romanche

@tiri zavarovana obmo+ja tega kompleksa (PN Vercors, Chartreuse, Massif des Bauges in NP Les Ecrins) so ustanovila delovno skupino, ki glede na pristojnosti presega za£+iteno obmo+je. Ukvarja se s temo aktivnosti v prostem +asu. Ta delovna skupina je povzro+ila nastajanje zvez in stikov med sodelavci posameznih zavarovanih obmo+ij, ki naj bi prispevali k poenostavitvi izmenjave podatkov in izku£enj ter osebja. Tak£no sodelovanje in osebni stiki med zavarovanimi obmo+ji so pomembna osnova za intenzivno, uspe£no sodelovanje, to pa je spet eden od temeljnih gradnikov dolgoro+ne povezanosti obmo+ij.

Opis projekta REDI (Réseau Ekologique Départemental de l'Isèreekolo£ka mre/a pokrajine Isère): Pokrajina le/i med Alpami in ju/nimi obronki Jure, v osi od jugozahoda proti severovzhodu. Zdru/be osrednje vegetacije so razdeljene vzdol/ te osi glede na geolo£ke in podnebne razmere. Ta posebna morfologija vpliva tudi na obstoje+e selitvene koridorje:

Posebna iniciativa: ekolo£ka mre/a pokrajine Isère

Iz biolo£kega vidika ima po nadregionalnem merilu regija RhôneAlpes pomembno vlogo za selitve /ivalstva v osrednji Evropi. Na vzno/ju Alp, v podalj£ku gorovja Jure in z dolino Rhone le/e pomembne pohodni£ke in £iritvene osi: primeri so zaznane vrste, ki imajo simbolni pomen, kot sta volk in ris, ter tudi druge vrste, kot sta jelen in divji pra£i+.

Na tem obmo+ju pa obstaja poleg tega zgledna iniciativa pokrajine Isère: Na obrobju Alp, so v pokrajini Isère v dolinah mo+no razvili poseljenost in infrastrukturo. Da bi prepre+ili nadaljnjo razrezanost habitata in pokrajine, je pokrajina Isère v letu 2001

Obstajajo trije veliki zra+ni koridorji, ki se jih poslu/ujejo ptice selivke in ki so £iroki ve+ kilometrov. Tam pogorja ustvarjajo kanale. Ti trije koridorji so mednarodnega pomena, ker usmerjajo transevropske selitve ptic in so pomembni za £irjenje insektov in netopirjev.

Slika 31: Regijski naravni park Massif des Bauges (F)

154

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zajetje ekolo£ke mre/e Isère je potekalo po £vicarskem zgledu v 4 etapah: 1: Analiza razrezanosti pokrajine s pomo+jo kartiranja naravnih in umetnih pregrad – ta etapa ureja porazdelitev v biolo£ke sektorje, ki predstavljajo funkcijske enote. Te so nastale zaradi pokrajinske fragmentacije. 2: Prepoznavanje dragocenih biotopov, ki lahko slu/ijo kot izvirni biotopi za razli+ne ekolo£ke skupine – te povr£ine se odlikujejo po velikosti svoje populacije, raznoterosti vrst ali po posebno velikih povr£inah. Praviloma so zajeti in poznani po inventarnih zaznamkih ali podatkovnih bazah. 3: Prepoznavnost kontinuuma za vsako ekolo£ko skupino. 4: Prekinitev omre/ja na koridorjih. Za+asna ekolo£ka mre/a je izdelana na podlagi kombinacije potencialnega kontinuuma in razpolo/ljlivih podatkov o selitvenih poteh /ivalstva. Cone kontinuuma, ki se nahajajo na zavarovanih obmo+jih, so obravnavane kot jedra oz. osr+ja. Cone kontinuuma, ki pa le/ijo izven zavarovanih obmo+ij, so £iritvene cone. Ta rezultat dopolnjujejo povr£ine, ki so del domnevne ali izra+unane gibalne poti divjadi in niso zajete v kontinuum, da bi na ta na+in zajeli vse mo/ne potencialne cone izmenjav. Uporabljeni podatki izhajajo iz razli+nih nacionalnih inventarjev (na primer iz ZNIEFF) ter CORINE Land Cover. @e dodatno pa so uporabili zemljevide cestne, /elezni£ke in vodne mre/e, vi£inski model, kartiranje vegetacije ter za kontrolo za+asne mre/e tudi topografske karte v razmerju 1:25.000 in satelitske slike (SPOT IMAGE). S pomo+jo teh podatkov so izdelali za+asne zemljevide z osr+ji in kontinuumi, ki so jih na terenu in po pogovoru z lokalnimi strokovnjaki spremenili ali potrdili. Kot rezultat dela so izdelali zemljevide v merilu 1:20.000; 1:100.000 in razli+ne tematske zemljevide v razmerju 1:25.000. Zemljevidi bi naj slu/ili kot osnova za lokalne projekte. Ker gre za razli+ne mre/e glede na vrsto ali ekolo£ko skupino, ni bilo mogo+e na zemljevidih hkrati navesti vseh informacij. Opis spornih to+k (nezgode divjadi, nezgodeptic, pregrade za ribe). V okviru raziskav so lahko opredelili £tevilne pomembne koridorje, kot na primer dva vodna koridorja vzdol/ rek Isère in Rhône, ki so regionalnega in nacionalnega pomena ne samo za ribe in dvo/ivke, temve+ tudi druge na vodo vezane vrste, kot sta bober ali vidra. Na delno obljudenih obmo+jih nizke lege pa obstajata tudi dva pomembna terestri+na koridorja, ki sta prav tako pomembna za regijo in dr/avo. Dva se nahajata na vi£ji gozdnati legi, ki sta za velike sesalce mednarodno pomembna, vendar pa sta prekinjena zaradi soteske Cluse von Voreppe pri Grenoblu, med naravnima parkoma Chartreuse in Vercors.

Rezultati in zemljevidi, ki so jih razvili, imajo naslednje namene: - Izsledke raziskave bi morali upo£tevati pri na+rtovanju prostorske ureditve in regijskih razvojnih konceptih (na razli+nih ravneh na+rtovanja). - Upo£tevanje izsledkov pri UVP £tudijah in vseh pomembnih gradbenih na+rtih v regiji. - Lahko se uporabijo kot orodje za raz+lenitev razli+nih vpra£anj. V pokrajini Isère obstaja poleg tega gosta mre/a zavarovanih ob+utljivih naravnih povr£in. Pribli/no trideset obmo+ij je v lasti pokrajine in sto v lasti ob+in. Te povr£ine so v ekolo£ki mre/i pokrajine upo£tevali kot sredi£+ne cone.

Predlogi za smiselne povezave S pomo+jo kartografske analize tega obmo+ja z izbranimi indikatorji CORINE Land Cover, cestnimi omre/ji in omre/ji /eleznic, mre/ami voda ter dodatnimi informacijami iz topografskih kart in izjav vpra£anih izvedencev, so lahko za vzor+no obmo+je dolo+ili naslednje mo/ne povezovalne cone in oblikovali naslednja priporo+ila: Povezavi med regijskima naravnima parkoma Vercors in Chartreuse sta izrednega pomena, kajti neko+ povezani obmo+ji in predvsem habitati ni/je nadmorske vi£ine so sedaj med seboj lo+eni (na zemljevidu cona A). Zato bi se morali nujno zavzeti za mo/nosti gradnje in vse ostale ukrepe, da bi to prekinitev odpravili. Kot je bilo /e pojasnjeno, je omre/enje zaradi intenzivnega razvoja na tem obmo+ju zelo ote/eno, kljub temu pa bi lahko s primernimi gradbenimi ukrepi poskusili to dose+i. Konkretno na tem podro+ju lahko predlagamo izgradnjo koristnega podzemnega tunela za /ivalstvo. Dva tak£na prehoda sicer /e obstajata, ju pa /ivalstvo zaradi gradbenih zna+ilnosti konstrukcije ne uporablja. Na obmo+ju med regijskim naravnim parkom Vercors in gorsko skupino Belledonne bi morali med drugim z ustrezno izgradnjo oziroma adaptacijo kanala in obmo+ja med vzpetino Echirolles in Champs du Drac z uporabo obstoje+ih hidrolo£kih naprav, ohraniti in izbolj£ati koridor med mokri£+i Vercorsa in mo+virnatim predelom Belledonne. Povezava med regijskim naravnim parkom Chartreuse in gorsko skupino Belledonne je za velike sesalce posebnega pomena. Iz tega razloga bi bilo potrebno na vrhu Pontcharre, med Barrauxjem in ob+ino Chapareillana narediti primerno velik in tej skupini /ivalskih vrst prilagojen koridor. Na tem obmo+ju obstajajo tudi £tevilna druga mesta, ki so prioritetnega zna+aja, a jih tukaj ne moremo posamezno navesti. V projektu REDI so navedena £tevilna prioritetna podro+ja ukrepanja (ECONAT 2001).

Ekolo£ki kontinuumi so celota ugodnih povr£in, ki se lahko izkori£+ajo dolgoro+no ali kratkoro+no zaradi zna+ilnosti kake ekolo£ke skupine /ivalstva. Vsak kontinuum ustreza enemu potencialnemu obmo+ju £iritve, ki ga lahko izkoristi ekolo£ka skupina. Primeri tak£nih kontinuumov: Gozd ni/je lege (< 1400 m), vodne in vla/ne cone, termofilne povr£ine.

Alpski signali 3

155

Tukaj naj omenimo £e Berninski koridor, ki bo kot naslednji koridor speljan mimo mesta Grenobel in ki je ogro/en zaradi na+rtovanega industrijskega obmo+ja. Ta koridor morajo pri nadaljnjem na+rtovanju cone nujno upo£tevati. Nekoliko la/je pa bo ponovno vzpostaviti povezavo med regijskim naravnim parkom Chartreuse in regijskim naravnim parkom Massif des Bauges, +eprav je tudi tukaj potrebno na+rtovati konkretne gradbene ukrepe (na zemljevidu cona B). Na+rtovanje in realizacijo ustanovitve omenjenih novih zavarovanih obmo+ij na jugu te cone bi bilo potrebno podpreti, kajti tukaj se ponuja mo/nost zavarovati resni+no velikopovr£insko obmo+je in vzpostaviti ter ohranjati pomembne povezovalne osi.

Projekte kot je projekt REDI pokrajine Isère bi morali ceniti in izpostaviti kot zgledne pobude, da bi jih lahko raz£irili tudi na druga alpska obmo+ja. V okviru projekta REDI so pokrajino razdelili na 13 naravnih okrajev. Za vsakega od teh okrajev £tudija iz+rpno opisuje omre/no situacijo posameznih, glede na tip habitata opredeljenih omre/ij. Poleg tega so navedene konkretne lokalne kriti+ne to+ke, ki nujno potrebujejo ukrepe na podro+ju na+rtovanja prostora in gradnje. Tak£ne konkretne in na lokalni ravni predlagane ukrepe bi morali sestaviti tudi za druga ob+utljiva podro+ja Alp in dose/ene rezultate integrirati v razli+ne ravni na+rta.

Preglednica 8: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 2 Povzetek predlogov

156

Lokalne raziskave in na+rtovanje konkretnih gradbenih ukrepov na prehodih med regijskimi naravnimi parki Vercors, Chartreuse in Massif des Bauges (na zemljevidu cona A in B).

Podpiranje projektov za ustanovitev novih regijskih narodnih parkov na tem podro+ju, z namenom ustvariti velikopovr£insko koherentno mre/o zavarovanih povr£in, od juga proti severu.

Natan+ne raziskave povezovalnih osi, ki so med regijskima naravnima parkoma Chartreuse in Massif des Bauges ter narodnim parkom Vanoise. Za£+ita teh povr£in, na primer s strani obmo+ij NATURA 2000.

Dolo+itev konkretnih ukrepov za ohranitev funkcije gorske skupine Devoluy kot povezovalnega elementa med regijskim naravnim parkom Vercors ter narodnim parkom Les Ecrins (na zemljevidu cona C).

Podpora in pospe£evanje vzor+nih projektov omre/evanja, kot je opisani projekt pokrajine Isère. Realizacija konkretnih in prostorsko naravnanih rezultatov tak£nih £tudij na razli+nih nivojih na+rtovanja in odlo+itev.

Alpski signali 3

10 Kilometers

VERCORS

Grenoble

CHARTREUSE

ChambÈry

ECRINS

BAUGES

VANOISE

0 - 500m

500 - 1000m

1000 - 1500m

1500 - 2000m

2000 - 2500m

2500 - 3000m

3000 - 3500m

3500 - 4000m

4000 - 4500m

09 / 2004

Primeri obmo+ij

Zemljevid 14: Vi£je lege v vzor+nih obmo+jih 2

Alpski signali 3

157

Zemljevid 15: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 2

158

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 16: Izraba tal in NATURA 2000 na povrÂŁinah vzor+nih obmo+ij 2

Alpski signali 3

159

Zemljevid 17: Mo/ne cone ÂŁiritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 2

160

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

5.3 Vzor+no obmo+je 3

Narodni park Vanoise – Narodni park Gran Paradiso – Naravni park Mont Avic Ta primer obmo+ja s francosko-italijanske meje smo izbrali zaradi posebne oblike sodelovanja obeh zavarovanih obmo+ij, predvsem kar zadeva kozoroge. Razen tega igra to obmo+je zaradi svojega zemljepisnega polo/aja posebno vlogo kot povezovalni +len v ekolo£ki mre/i v celotnih Alpah.

Polo/aj primera obmo+ja v alpskem loku

=ezmejno zdru/enje zavarovanih obmo+ij Narodni park Vanoise, Narodni park Gran Paradiso in Naravni park Mont Avic le/i na obeh straneh francosko-italijanske meje. Pokriva celotno povr£ino velikosti ve+ kot 270 000 ha in zaobsega razli+ne varovalne kategorije: osrednje in robno obmo+je narodnega parka, naravni park na italijanski strani, naravne rezervate in druge kategorije, kot so obmo+ja NATURA 2000, zavarovane biotope. Za celotno obmo+je so zna+ilne visoke gorske verige, ki skrivajo veliko biolo£ko in kulturno raznolikost.

Narodni park Vanoise na francoski strani le/i v bli/ini Naravnega rezervata Haute-Savoie (upravlja ga dru£tvo Agir pour la Sauvegarde des Territoires et des Espèces Remarquables ou Sensibles – ASTERS), ki le/i na severu parka. Naravni rezervat Contamines-Montjoie od narodnega parka lo+uje samo dolina Tarentaise, med njima je pribli/no 11 kilometrov.

Zemljepisni polo/aj tega zdru/enja zavarovanih obmo+ij v alpskem loku omogo+a veliko razli+nega sodelovanja z drugimi zavarovanimi obmo+ji.

Narodni park Vanoise je povezan tudi z Narodnim parkom Les Ecrins. Med tema dvema zavarovanima obmo+jima, oddaljenima pribli/no 25 km, le/ita dve voja£ki obmo+ji (ve/bali£+e Galibier – GR Rousses in ve/bali£+e Rochilles Mont Thabor), ki bi lahko prispevali k oblikovanju ekolo£kega koridorja med narodnima parkoma6.

Slika 32: Narodni park Vanoise (F) 6

Da lahko voja£ka ve/bali£+a odvisno od intenzivnosti, uporabe in vrste manevrov predstavljajo posebne ekolo£ke /ivljenjske prostore, nam ka/e primer Naravnega rezervata Argnaulaz – Tour d'Ai v @vici. Vendar pa so mo/nosti vklju+evanja ve/bali£+ kot povezovalnih elementov v ekolo£ki mre/i v tem primeru majhne, ker ne gre za razmejene povr£ine in ker je podro+je tudi turisti+no precej mo+no obremenjeno.

Alpski signali 3

161

Razen tega obstajajo mo/nosti povezovanja z zavarovanimi obmo+ji vzdol/ ju/ne meje, med drugim z naravnimi parki Gran Bosco di Salbetrand, Orsiera Rocciavrè in Val Troncea v Italiji. Za ta del obstajajo na+rti projekta za ustanavljanje biosfernega rezervata, ki bi naj obsegal tako Regionalni naravni park Queyras v Franciji kot tudi Naravni park Po Cuneese (I) in je predviden v predelu masiva Mont Viso. To novo zavarovano podro+je bi lahko pripomoglo k ustanavljanju ekolo£kega koridorja v smeri sever-jug, ki bi se za+el pri +ezmejnem kompleksu Narodnega parka Mercantour in Naravnega parka Alpi Marittime in bi tekel vzdol/ meje vse do naravnih rezervatov Haute-Savoie, obenem pa bi zaobsegal podro+je masiva Mont Blanc. Tudi za to podro+je obstajajo na+rti za pridobitev statusa zavarovanega obmo+ja. Obmejno obmo+je bi bilo tako skoraj v celoti zavarovano, kar bi lahko z okrepljenim povezovanjem med Italijo in Francijo pripomoglo k podpori in varovanju +ezmejnih migracij. Sicer pa lahko ugotovimo, da je na italijanski strani malo povezovanja med zavarovanimi obmo+ji zdru/enja zavarovanih obmo+ij in drugimi zavarovanimi obmo+ji. Druga alpska zavarovana obmo+ja le/ijo relativno dale+ oddaljena in jih od navedenih lo+ujejo gosto poseljene in dostopne doline, na primera dolina Aosta.

Prostorske povezave na tem obmo+ju Zdru/enje zavarovanih obmo+ij Narodni park Vanoise, Narodni park Gran Paradiso in Naravni park Mont Avic na severu in vzhodu zamejuje dolina Aosta, ki je gosto poseljena in dostopna (mesta Aosta, Châtillon-St. Vincent, Verrès, Ivrea) in predstavlja pomembno prometno /ilo (avtocesta in magistralne ceste, /eleznica, reka Dora Baltea). Med to dolino in naravnimi rezervati obstaja glede na relief nekaj poseljenih in uporabljenih obmo+ij, ki delujejo kot tamponska cona, +eprav nimajo uradnega varovalnega statusa (razen glede lova, ki je na teh podro+jih z lovskimi na+rti nekoliko stro/je omejen). To med drugim velja tudi za obmo+je Monte Emilius (na severu Narodnega parka Gran Paradiso in na zahodu Naravnega parka Mont Avic), kjer je nekaj smu+arskih obmo+ij, ali pa za obmo+je Monte Giavino (na vzhodu Narodnega parka Gran Paradiso), ostale povr£ine pa so relativno nedotaknjene. Seveda pa lahko ostri relief predstavlja naravno oviro za migracije vrst v smeri sever-jug. Del teh mo/nih tamponskih con je bil ozna+en kot podro+je NATURA 2000. Ju/na meja Narodnega parka Gran Paradiso poteka v dolini Locana, ki je redko poseljena. @e naprej na jugu je vrsta drugih dolin, ki le/ijo v smeri zahod-vzhod (Val Grande, Val di Ala, Val di Viù) na obmo+ju ostrega reliefa in na visoki nadmorski vi£ini. Dolina Susa omogo+a +ezmejno povezovanje z Narodnim parkom Vanoise (na podro+ju prelaza Mont Cenis). Na francoski strani Narodni park Vanoise na severu in severozahodu omejuje dolina Tarentaise (regija Beaufortain), kjer so £tevilna pomembna smu+arska obmo+ja in ki je zaradi tega pozimi zelo obiskovana. Na jugozahodu zavarovano obmo+je sega do doline Maurienne, ki je predvsem na dnu doline relativno lahko dostopna. Tukaj te+e pomembna prometna /ila (avtocesta, magistralna cesta, bodo+i potek proge TGV LyonTorino, reka Arc).

162

Alpski signali 3

Prostorske povezave med obmo+ji

Maja 2003 je bil Naravni park Mont Avic na juguzahodu raz£irjen in ima danes pribli/no 4 km dolgo skupno mejo z Narodnim parkom Gran Paradiso. Ta povezava le/i na visoki nadmorski vi£ini (pribli/no 2 750 m - 3 100 m) in na tem podro+ju je precej ledenikov. Integracija visokogorske doline Dondena v Naravni park Mont Avic je omogo+ila varovanje ekolo£ko posebej pomembnega obmo+ja (tukaj so med drugim obse/na alpska travi£+a in apnena tla). To obmo+je je bilo /e od nekdaj pomemben ekolo£ki migracijski koridor za £tevilne vrste, med drugim za parkljasto divjad in divje kure. Danes se izdelujejo £tudije za ugotavljanje rednih selitev na tem podro+ju, da bi eventualno dvignili £tevilo pomembnih migracijskih osi, na primer za ptice ali insekte. Povr£ina, kjer bi bilo mo/no raz£irjanje Naravnega parka Mont Avic, pa ostaja med drugim zaradi sosednjega smu+arskega obmo+ja Champorcher relativno ozka. Narodni park Gran Paradiso ima pribli/no 15 km dolgo skupno mejo z osrednjim obmo+jem Narodnega parka Vanoise, ki ustreza meji med Italijo in Francijo. Le/i na sedlu med 2950 in 3350m, na tem obmo+ju je tudi ve+ ledenikov (ledeniki pri izvirih Isère ali pa Col de la Vache, Rhêmes-Calabre, Basagne in Derrière les Lacs na francoski strani, ledeniki Fond, Losa, Carro in Nel na italijanski strani). Robno obmo+je Narodnega parka Vanoise se nadaljuje vzdol/ meje, na severu do prelaza Petit St. Bernard in na jugu do tunela Fréjus. Naravna rezervata Grande Sassière in Bailletaz, ki le/ita na robnem obmo+ju parka, se tudi nahajata na meji v bli/ini Narodnega parka Gran Paradiso. Med robnim obmo+jem Narodnega parka Vanoise in Narodnega parka Gran Paradiso le/i dolina Val Grisenche. Ta dolina je redko poseljena in odlikuje jo posebej bogata biolo£ka raznolikost. Tukaj ne velja posebni varovalni status, razen v rezervatu za prosto/ive+e /ivali Benevolo (ki le/i nasproti NSG Grande Sassière na italijanski strani). =eprav na tem podro+ju ne veljajo posebni varovalni ukrepi, se nam obmo+je ponuja kot ekolo£ki koridor in kot dopolnilno obmo+je med dvema narodnima parkoma.

Primeri obmo+ij

Ukrepi za varstvo narave obmo+ja

obmo+ja so upo£tevane v na+rtu za gospodarjenje, predvsem /elje glede upravljanja ob+utljivih delov gozda, ki so za celotno povr£ino parka kartografsko zajeti. V Italiji vsak park razvije svoj lasten na+rt upravljanja, da bi s tem zagotovil trajnostno in naravi prijazno ravnanje z gozdom. V Naravnem parku Mont Avic ima 100% gozdnih povr£in status varovalnega gozda (gozdovi, ki slu/ijo za£+iti pred erozijo in plazovi in v vi£jih predelih regulirajo vodno ravnote/je).

Upravljanje kmetijstva je na obeh straneh meje precej razli+no. =eprav na obeh zavarovanih obmo+jih podpirajo naravi prijazno in trajnostno kmetijstvo, na zavarovanih obmo+jih na obeh straneh meje ni skupne kmetijske politike. Veljavni agrarni ukrepi za varovanje okolja so v glavnem tisti, ki obstajajo na nacionalni, regionalni (CAD v Franciji, posebni ukrepi avtonomne regije Valle d'Aosta) ali na evropski ravni (za£+ita dolo+enih habitatov v okviru mre/e NATURA 2000, pomo+ za ohranitev ko£enih travnikov). =eprav kmetijstvo na podro+ju zavarovanih obmo+ij nazaduje, £e vedno kmetujejo tradicionalno. Da bi tak na+in ohranili, obstajajo prizadevanja in subvencije za pridobivanje vrednosti lokalnih in regionalnih izdelkov (na primer kakovostna oznaka Beaufort AOC), pa tudi ukrepi za spodbujanje ohranjanja kme+ke dedi£+ine v obliki infrastrukturne pomo+i.

Lov je na najve+jem delu povr£ine tega zdru/enja zavarovanih obmo+ij prepovedan (izjema je samo robno obmo+je Narodnega parka Vanoise). Upravljanje z divja+ino je v zdru/enju relativno enotno. To omogo+a u+inkovito za£+ito stale/a divjadi, predvsem simbolnih vrst teh parkov, ki se pogosto selijo z ene strani meje na drugo, na primer kozorogi in gamsi. Turisti+no kori£+enje obmo+ij je v Franciji in Italiji zelo razli+no. Obmo+ji v regijah Aosta in Piemonte sta turisti+no v majhni meri izkori£+eni, v Franciji pa je to zelo intenzivno: £tevilna smu+arska obmo+ja in tudi razvit poletni turizem, kar oboje redno povzro+a motnje in med drugim vpliva na vodne vire v regiji.

Glede podro+ja gozdarstva so si upravljalci v vseh treh zavarovanih obmo+jih v najve+ji meri soglasni. V Franciji je upravljanje v rokah dr/avne gozdarske uprave ONF. &elje uprave zavarovanega

Varovalni ukrepi za rastlinstvo in /ivalstvo Ukrepi za varovanje okolja so v narodnih parkih in v naravnem parku strogi. Posebej ob+utljiva podro+ja (npr. vla/na obmo+ja, ko£eni travniki in ob+utljiva gozdnata podro+ja) dodatno £+itijo dolo+eni ukrepi, oblikovani v okviru INTERREG programa 'Habitalp' ali pa v okviru strategije NATURA 2000. Osrednja obmo+ja so del mre/e NATURA 2000, okoli zavarovanih obmo+ij so £tevilna druga obmo+ja, kjer velja za£+ita /ivalstva, rastlinstva, habitata. Na robnem obmo+ju Narodnega parka Vanoise opa/amo tudi trud za varovanje ob+utljivih podro+ij, +eprav jih je tukaj zaradi intenzivne +lovekove uporabe te/ko uresni+evati. Tako je bilo na primer leta 1991 z uredbo omogo+eno botani+no varovanje biotopa Mont Cenis. Tudi sosednji naravni rezervati na robnem obmo+ju prispevajo k varovanju ob+utljivih podro+ij.

Obstoje+i koridorji rastlinstva in /ivalstva

Slika 33: Narodni park Gran Paradiso (I)

=ezmejne migracije kozoroga raziskuje projekt INTERREG, ki obsega ve+ podro+ij, med drugim monitoring +ezmejnih migracij posameznih /ivali, ki so nosile GPS ovratnice. Tako je bilo mo/no natan+no spremljanje premikanja 30 /ivali. Analize teh podatkov za zdaj £e nimamo na razpolago, omogo+ile pa nam bodo definiranje eventualno obstoje+ih +ezmejnih koridorjev. Danes pa nam je na razpolago /e nekaj izsledkov, na primer o sezonskih selitvah kozorogov: ugotovljeno je bilo, da se kozorogi na splo£no poleti selijo v Francijo in se kasneje spet vrnejo v svoja prezimovali£+a v Italiji. Razen tega je bilo mo/no ugotoviti, da £tevilne posamezne /ivali za svoje selitve uporabljajo dolino Val Grisenche med Narodnim parkom Vanoise in Narodnim parkom Gran Paradiso. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so migracijske strategije praviloma vezane na posamezno /ival in da ni pomembnej£ih skupinskih selitev. Program INTERREG obsega tudi +ezmejno £tudijo o boleznih kozorogov, pri kateri sta bila aktivno udele/ena oba narodna parka.

Alpski signali 3

163

Raziskane so bile £e £tevilne druge selitve kozorogov, na primer med Naravnim rezervatom Contamines-Montjoie in visokogorsko dolino Tarentaise (PNV) ali pa Narodnim parkom Gran Paradiso in Naravnim parkom Mont Avic na podro+ju, ki je po novem tudi /e del naravnega parka. Populacije volkov na italijanski strani izvirajo iz juga Italije in so selile navzgor po dolini Val de Susa, ki ne le/i zelo visoko in tako olaj£a migracijo. Volkovi, ki so bili opa/eni v Narodnem parku Vanoise (v dolini Maurienne), prav tako izvirajo od tam. Ka/e, da se je nekaj posameznih /ivali vrnilo iz doline Tal de Tarentaise nazaj v Narodni park Gran Paradiso, tako so pre+kali celoten narodni park, preden so se vrnili v Italijo. V Franciji opa/eni risi prihajajo iz doline Maurienne, medtem ko ka/e, da so risi v Narodnem parku Gran Paradiso in v Naravnem parku Mont Avic pri£li +ez dolino Grand St. Bernard iz @vice. Za risa torej ni bilo ugotovljeno raz£irjanje preko francosko-italijanske meje.

Narodni park je intenzivno vklju+en v program za ponovno naselitev brkatega sera, +eprav park sam ni kraj za spu£+anje /ivali. Tukaj se tudi izvaja monitoring ptic, ki so jih spustili na prostost v naravnih rezervatih Haute-Savoie, v kompleksu Mercantour-Alpi Marittime, v @vicarskem narodnem parku in v Narodnem parku Visoke Ture. Zaradi velikosti povr£ine in centralne lege v Alpah £tevilni brkati seri obmo+je preletijo. Skupni monitoring planinskega orla poteka v Narodnem parku Les Ecrins.

Sodelovanje znotraj obmo+ja Stiki med zavarovanimi obmo+ji Stiki med Narodnim parkom Vanoise in Narodnim parkom Gran Paradiso so zelo dobri in na terenu poteka uspe£no sodelovanje na razli+nih podro+jih: monitoring /ivalstva, botani+ni inventarji, izmenjava izku£enj in znanja, skupne baze podatkov. Tesno sodelovanje med Narodnim parkom Gran Paradiso in Narodnim parkom Mont Avic je bilo vedno dobro, celo pred pove+anjem, in to predvsem kar zadeva skupno dodatno izobra/evanje osebja in naloge monitoringa (divje kure). Stiki med Narodnim parkom Vanoise in naravnim parkom zaradi oddaljenosti, ki le/i med njima, niso zelo tesni. Narodni park Gran Paradiso je zavzel osrednjo vlogo kot povezovalni +len med obema drugima podro+jima.

Slika 34: Regijski park Mont Avic (I)

Priporo+ila za povezovanje Razli+ne opisane migracije (kozorogov, gamsev) med tremi obmo+ji tega +ezmejnega zdru/enja zavarovanih obmo+ih nam dokazujejo pomen +ezmejnih zavarovanih obmo+ij. Predvsem v smeri sever se na italijanski strani ponuja obmo+je mo/nega dopolnjevanja in raz£irjanja, posebej £e zaradi tega, ker Naravni rezervat Grande Sassière v tem podro+ju le/i ob meji z Italijo. Pomen doline Val Grisenche za letne selitve razli+nih vrst parkljaste divjadi je /e bil pojasnjen (na karti obmo+je A). Tako bi lahko oblikovali koherentno povezavo vzdol/ meje od juga proti severu (Mercantour/Alpi Marittime – Queyras/zavarovana obmo+ja Mont Viso – Vanoise/Gran Paradiso – Masiv Mont Blanc – NSG Haute Savoie). Tudi severno in ju/no od narodnega parka Vanoise bi naj preverili mo/nosti za ustvarjanje povezav (na zemljevidu obmo+ji B in C). Ti podro+ja sta sicer zelo dostopni, kljub temu pa bi naj natan+neje preverili mo/nosti za izbolj£anje prehodnosti teh podro+ij v dolinah Tarentaise in Maurienne. Enako velja za povezavo v smeri zahod (regionalna naravna parka Massif des Bauges in Chartreuse).

164

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Ravno tako je potrebno preveriti, +e je mo/no vklju+iti tudi obe voja£ki ve/bali£+i, ki ta +as £e nista pogosto in intenzivno uporabljeni (na zemljevidu obmo+je C). Dandanes se to £e zdi nemogo+e, ker podro+ji nista izolirani in ker je okolica relativno mo+no turisti+no obremenjena. Z ustreznimi oznakami bi to lahko spremenili, uvesti pa bi bilo potrebno tudi omejitve lova, da bi na teh podro+jih ustvarili neke vrste obmo+je prepovedi vznemirjanja divjadi.

Pri dolo+evanju obmo+ij NATURA 2000 v okolici obstoje+ih zavarovanih obmo+ij bi naj posebej upo£tevali njihovo mo/no vlogo v alpski ekolo£ki mre/i zavarovanih obmo+ij. Tako kot je to v primeru obmo+ij NATURA 2000 ju/no od Narodnega parka Vanoise, ki bi lahko slu/ili kot neke vrste stopniki med dvema narodnima parkoma, Vanoise in Les Ecrins. Povezovanje v mre/o alpskih zavarovanih obmo+ij in evropska mre/a NATURA 2000 sta dve mre/i, ki sta komplementarni in bi se naj obojestransko dopolnjevali.

Preglednica 9: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 3 Povzetek priporo+il 1

Preverjanje omenjenih mo/nosti £iritve v potencialno mo/nih obmo+jih, ugotovljenih na osnovi indikatorjev, tako na severu kot tudi na jugu +ezmejnega kompleksa.

Podpora pri ustvarjanju koherentne povezave vzdol/ francosko-italijanske meje z vklju+evanjem obstoje+ih in na+rtovanih zavarovanih obmo+ij (kot je na primer mo/no zavarovano obmo+je masiva Mont Blanc ali pa na+rtovani Biosferni rezervat Mont Viso).

Raziskave za izbolj£anje povezovanja med Narodnim parkom Vanoise in na zahodu le/e+ih regionalnih naravnih parkov Chartreuse in Massiv des Bauges.

Preverjanje mo/nosti za vklju+itev omenjenih voja£kih ve/bali£+ kot biotopov v ekolo£ko mre/o.

Alpski signali 3

165

Zemljevid 18: ViÂŁje lege v vzor+nih obmo+jih 3

166

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 19: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 3

Alpski signali 3

167

Zemljevid 20: Izraba tal in NATURA 2000 na povrÂŁinah vzor+nih obmo+ij 3

168

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 21: Mo/ne cone ÂŁiritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 3

Alpski signali 3

169

5.4 Vzor+no obmo+je 4

Naravni rezervat Argnaulaz – Naravni rezervat Le Larzey – Naravni rezervat la Pierreuse Naravni rezervat Le Vanil Noir – Naravni rezervat Engstligenfälle Naravni rezervat Gelten-Iffigen – Naravni rezervat Spillgerten

Navedeni primer se razlikuje od drugih kompleksov. Tukaj ne govorimo o kompleksih zavarovanih obmo+ij, ki bi jih povezovale skupne meje, ampak o zavarovanih obmo+jih, ki se nahajajo znotraj geografske regije. Raziskano obmo+je se nahaja v kantonih Vaud, Fribourg in Bern. V okviru skupne raziskave organizacij WWF, Mednarodnega znanstvenega komiteja za preu+evanje Alp (ISCAR); Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) in ALPARC7 je bilo to obmo+je izbrano kot eno izmed prednostnih obmo+ij v Alpah (Raziskava: Alpe edinstvena naravna dedi£+ina – skupna vizija za ohranitev njene biotske raznovrstnosti).

Polo/aj vzor+nega obmo+ja v Alpskem loku Izbrano vzor+no obmo+je obsega 7 naravnih rezervatov, ki so bili izbrani zaradi svoje biotske raznovrstnosti (flora in fauna). Ponazarjajo pa tudi razli+ne sisteme upravljanja £vicarskih naravnih rezervatov (kantonski upravitelj ali zasebna zdru/enja kot je Pro NATURA). Obmo+je obsega in upo£teva slede+a zavarovana obmo+ja: • Naravni rezervat Argnaulaz – Tour d’Aï (kanton Vaud, 1979, 613 ha) • Naravni rezervat Le Larzey (kanton Vaud, 1982, 113 ha) • Naravni rezervat La Pierreuse (kanton Vaud, 1956, 6 282 ha) • Naravni rezervat Le Vanil Noir (kantona Vaud in Fribourg, 1983, 1500 ha) • Naravni rezervat Engstligenfälle (kanton Bern, 1948, 209 ha) • Naravni rezervat Gelten-Iffigen (kanton Bern, 1996, 4 674 ha) • Naravni rezervat Spillgerten (kanton Bern, 1976, 1 671 ha)

Na ravni kantonov upravlja Bern s svojimi naravnimi rezervati sam, medtem ko v kantonih Vaud in Fribourg upravljanje zavarovanih obmo+ij prevzema zdru/enje Pro NATURA. Zaradi tega obstaja tudi malo izmenjave in sodelovanja med obema skupinama zavarovanih obmo+ij.

Kantona Vaud in Fribourg: Z zavarovanimi obmo+ji upravlja civilnopravno zdru/enje Pro NATURA. Obstajata dve razli+ni vrsti primerov: Pro NATURA je lahko lastnik povr£ine zavarovanega obmo+ja, ali pa upravlja z zavarovanim obmo+jem na osnovi z lastnikom sklenjene civilnopravne pogodbe o izkori£+anju.

1. primer: Pro NATURA je lastnik obmo+ja. To velja za naravna rezervata La Pierreuse (2/3 povr£ine) in Le Vanil Noir. Pro NATURA v tem primeru upravlja s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo v teh obmo+jih. Vendar se to nana£a predvsem na skupne dolo+itve za upravljanje, manj na vsebinsko sodelovanje v teh obmo+jih. V primeru naravnega rezervata Le Vanil Noir pa obstaja konkretno sodelovanje med ustanovama Pro NATURA Vaud in Pro NATURA Fribourg, ki upravljata vsaka svoj del zavarovanega obmo+ja, ki se nahaja v obeh njunih kantonih. Tukaj se je razvilo intenzivno sodelovanje med partnerji, vendar ostaja upravljanje zaradi pomena kantonov pri dveh lo+enih ustanovah.

Za naravni rezervat Le Vanil Noir trenutno obstajajo na+rti za ustanovitev regijskega naravnega parka.

Pro NATURA ne opravlja lova Slednji je dovoljen v teh obmo+jih, saj ga zasebni lastnik na svoji povr£ini ne more prepovedati, razen +e se obmo+je nahaja v lovskem rezervatu.

Upravljanje z naravnimi rezervati in sodelovanje:

2. primer: Pro NATURA upravlja z obmo+jem po pogodbi

Zavarovana obmo+ja smo raz+lenjevali lo+eno po kantonih. V @vici so za upravljanje naravnih rezervatov odgovorni kantoni, ki so na tem podro+ju relativno neodvisni.

V tem primeru je upravljanje obmo+ja s pogodbo preneseno na Pro NATURA, med lastnikom zemlji£+a in zdru/enjem obstaja civilnopravna pogodba. To velja za naravna rezervata Argnaulaz – Tour d’Aï in Larzey. Med zavarovanimi obmo+ji ni sodelovanja.

170

ALPARC: Kratica za Mre/o zavarovanih obmo+ij v Alpah

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

V primeru naravnega rezervata Argnaulaz – Tour d’Aï je bila pogodba sklenjena z vojsko, ki ima na tem obmo+ju vadbeni poligon za svoje enote. Del tega poligona je naravni rezervat. Na povr£ini vadbenega poligona se ne gradi nobenih infrastrukturnih objektov, objekti za preostali del vadbi£+a se uskladijo s Pro NATURA. Prav tako poteka razprava o raz£iritvi zavarovanega obmo+ja na celotni poligon.

Ekstenzivno obdelane povr£ine posku£amo +im bolje povezati v omre/ja znotraj zavarovanih obmo+ij. Ta ukrep subevncionira in podpira nacionalna direktiva o subvencioniranju (uredba o ekolo£ki kakovosti).

Lov je podobno kot v prvem primeru dovoljen v skladu z zakonskimi dolo+ili.

=e je Pro NATURA lastnik naravnega rezervata (primer naravnega rezervata La Pierreuse (2/3 povr£ine) in Vanil Noir), dolo+a zdru/enje Pro NATURA kmetijsko politiko, ki vzpodbuja ekstenzivno in ekolo£ko kmetovanje.

Kadar z naravnimi rezervati upravlja Pro NATURA, obstajata dve mo/nosti:

Kanton Bern: Naravni rezervati so zavarovani s kantonskimi uredbami in z njimi upravlja in£pektorat za varstvo narave v kantonu Bern. V okviru teh zavarovanih obmo+ij obstaja med upravitelji tesno sodelovanje na podro+jih upravljanja, nadzora, urejevalnih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi izbolj£ujejo pogoje za divje /ivali. Lov je dovoljen v skladu z zakonskimi dolo+ili.

Prostorske povezave znotraj zavarovanih obmo+ij

Razdalje med zavarovanimi obmo+ji segajo od 25 do 50 km. V obmo+ju, kjer se nahajajo naravni rezervati Spillgerten, Engstligenfälle in Gelten-Iffigen obstajajo obse/ne kmetijske povr£ine, kot lahko tudi vidimo na zemljevidu izkori£+anja zemlje. Prometno omre/je ne predstavlja pregrade, kar ponazarja karta prometne infrastrukture. Obmo+je na zahodu med zavarovanimi obmo+ji Le Vanil Noir in La Pierreuse le/i v ni/je le/e+em predelu in se razteza vse do doline. V obmo+ju doline se nahajajo mokri£+a in na dnu doline potekajo cesta in tiri. Okoli naravnega rezervata Le Vanil Noir se nahajajo £tevilne kmetijske povr£ine.

Naravovarstveni ukrepi znotraj vzor+nega obmo+ja V vsakem izmed zavarovanih obmo+ij je raz£irjena ekstenziva kmetijska dejavnost, ki je subvencionirana, bodisi preko nacionalnih dolo+il bodisi preko zdru/enj. Te subvencije se razlikujejo glede na upravljanje zavarovanega obmo+ja. =e z naravnimi rezervati upravlja kanton (primer so naravni rezervati Gelten-Iffigen, Engstligenfälle in Spillgerten), je pri in£pektoratu za varstvo narave mogo+e pogodbeno vezati del povr£in. Te povr£ine naj bi bile obdelovane na ekstenzivni na+in in so pod nadzorom in£pektorata za varstvo narave. V navedenih naravnih obmo+jih je velik dele/ povr£in pogodbeno vezan: naravni rezervati Gelten-Iffigen (ve+ji del) in Spillgerten (100% povr£ine).

=e Pro NATURA upravlja obmo+je po pogodbi, kmetijstvo ni na+rtovano in izvajano po enako strogih merilih kot na njihovih lastnih povr£inah. Enaka pa je ciljna usmeritev: ohranjanje tradicionalnega in trajnostnega kmetijstva in gozdarstva (ni razvoja turisti+ne infrastrukture, ni novogradenj).

Obstoje+i koridorji za rastlinstvo in /ivalstvo Dolo+ila uredbe o ekolo£ki kakovosti v @vici podpirajo program oblikovanja omre/ja dragocenih ekolo£kih povr£in. Ta uredba zahteva, da mora biti 7% kmetijskih obdelovalnih povr£in na voljo kot ekolo£ke izravnalne povr£ine. V zadnjem +asu se £e dodatno vzpodbuja ustvarjanje omre/ij na lokalni ravni, in sicer v projektih, ki obsegajo 5-10 ob+in. Kot primer tak£nega projekta v na£em vzor+nem obmo+ju lahko omenimo projekt, ki ga izvajata naravna rezervata La Pierreuse in Le Vanil Noir. Cilj projekta ni vzpostavitev povezave med zavarovanimi obmo+ji, ampak je projekt zastavljen v manj£em merilu. To je projekt o lokalnem ustvarjanju mre/e povr£in znotraj dolinskega dna. Projekt izhaja iz prostovoljne pobude nekaterih kmetovalcev in ga sedaj usklajuje regionalno dru£tvo kmetovalcev (association pour le développement du pays d’En Haut – Dru£tvo za razvoj regije pays d’En Haut). Projekt obsega dolo+ene vrste vale+ih ptic, ki so bile izbrane kot vrste za kazalce ter makrofavno. Nadaljnji projekt za ustvarjanje omre/ij, ki je potekal znotraj vzor+nega projekta, se izvaja v kantonu Fribourg. Projekt zdru/uje 8 ob+in in kmetovalce zdru/enja Mouvement Agricole de l’Inthiamon – Kmetijsko gibanje Inthiamona. Projekt pokriva povr£ino pribli/no 1 500 ha in njegovo trajanje je predvideno za obdobje 6 let. Na+rtovanje je bilo opravljeno s pomo+jo biologa, zadol/enega za celotno obmo+je doline. Projekt se izvaja v treh fazah: Kartografska faza, kjer evidentirajo razli+ne habitate ter rastlinstvo in /ivalstvo na obmo+ju, pa tudi ogro/ene vrste, ki se tod pojavljajo. Nato opredelijo razdelitev ekolo£kih izravnalnih povr£in in izvedejo raz+lembo botani+nega inventarja teh povr£in. Izbere se nekaj povr£in, ki imajo zelo velik ekolo£ki pomen, in te slu/ijo kot temelj za izgradnjo ekolo£ke mre/e. Ta obmo+ja so osrednja obmo+ja. V naslednjem koraku okoli teh osrednjih obmo+ij razdelijo ekolo£ke izravnalne povr£ine v primerni obliki, da bi tako med seboj povezali ta osrednja obmo+ja.

Alpski signali 3

171

V okviru projekta sta bili izbrani dve razli+ni skupini kazalcev: - prednostne vrste, ki so ogro/ene in so zanje habitati projektnega obmo+ja posebej pomembni. Predlagani ukrepi /elijo dose+i cilj zavarovanja teh ogro/enih vrst. Primeri tega projekta so: repalj£+ica (Saxicola rubetra) in dve vrsti metuljev, namre+ stra£ni+in modrin (Maculinea teleius) in mo+virski modrin (Maculinea nausithous). - Zna+ilne vrste tipi+nih habitatov projektnega obmo+ja. Predlagani ukrepi v tem primeru slu/ijo ohranjanju naravnih in sonaravnih habitatov. Primeri tega projekta: poljski zajec (Lepus europaeus), rjavi srakoper (Lanius collurio) in materina du£ica (Thymus serpyllum). Prav tako so izbrana prednostna obmo+ja in habitati. Dolo+ijo se ukrepi za za£+ito teh habitatov in njihovih vrst. Na primer: - Repalj£+ica, ki je ogro/ena predvsem zaradi ko£nje ali pa£e v +asu valjenja oz. zaradi preve+ intenzivne rabe povr£in (predvsem zaradi posledi+nega zmanj£anja populacije /u/elk), bi naj pridobila zaradi imenovanja njenih obmo+ij valjenja v ekolo£kih izravnalnih povr£inah. Ekstenzivirali pa bi lahko tudi rabo teh povr£in v +asu valjenja. - Rjavi srakoper je odvisen od /ivih meja in trnja. Ukrepi se tukaj osredinjajo na ohranjanje obstoje+ih /ivih meja in na nove nasade tak£nih strukturnih elementov.

Analiza kazalca prometna infrastruktura je pokazala, da je naravni rezervat La Pierreuse skoraj v celoti obdan s prometnim omre/jem, ki ga sestavljajo ceste, tiri in vodni tokovi. Te pregrade je £e posebej te/ko premostiti v severni smeri proti naravnemu rezervatu Le Vanil Noir. Na tem podro+ju je torej potrebno natan+neje preu+iti prepustnost prepreke in mo/ne gradbene posege. Vzor+no podro+je je £e posebej pomembno zaradi mokri£+, ki se nahajajo tam. Kot lahko razberemo iz zemljevida izkori£+anja zemlje na tem podro+ju, se mokri£+a nahajajo predvsem v ni/inskih legah med naravnima rezervatoma La Pierreuse in Le Vanil Noir ter v ni/je le/e+ih legah med /e omenjenima naravnima rezervatoma in med rezervati Gelten-Iffigen, Engstligenfälle in Spillgerten. Analize, ki so bile opravljene v okviru razvoja nacionalne ekolo£ke mre/e @vice (REN) in so obravnavale polo/aj mokri£+ na tem podro+ju ter njihovo povezovanje v mre/o, so za to obmo+je ugotovile srednji do dober polo/aj habitatov. Vendar so to rezultati analize, ki je bila narejena po merilu za celotno @vico (1 : 500 000) in zato lahko polo/aj povezovanja v mre/o na lokalni ravni poka/e neizpopolnjeno mre/o. Na tem podro+ju je tudi dobro povezovanje habitatov “Gozd v visoko le/e+ih podro+jih (>1200 m)”8 (BUWAL 2004). Polo/aj povezave v specifi+no mre/o habitatov z ekstenzivnim kmetijstvom je na drugi strani relativno slab. Sicer obstajajo £tevilne povr£ine, ki so v ekstenzivni rabi, vendar so mo+no razdrobljene. Opisane projektne pobude so zatorej na tem podro+ju £e posebej pomembne in bi jih bilo potrebno ustrezno podpreti in vzpodbujati. S povezovanjem ve+ podobnih lokalnih

Projekt je uspe£en, saj v njem sodeluje 35 od skupno 50 kmetijskih gospodarstev v regiji. Zasnova te strategije omre/enja se v @vici naprej razvija in je tudi subvencionirana. V kantonu Fribourg /e obstaja 8 podobnih projektov.

Priporo+ila za smiselne povezave

Slika 35: Iphiclides podalirius 8

172

To je eden izmed tipov habitata, ki so bili imenovani v okviru Nacionalne ekolo£ke mre/e (REN) @vice

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

projektov, njihovo koordinacijo in prilagoditvijo je mo/no dose+i omre/enje habitatov in tipov habitatov tudi na ve+je razdalje. Na ravni kantonov bi bilo potrebno opredeliti prednostna obmo+ja za oznako ekolo£kih izravnalnih povr£in v povezavi z njihovo vlogo v ekolo£ki mre/i. Na ta na+in bi ustvarili koherentne specifi+ne mre/e dolo+enih biotopnih tipov. To velja v tem obmo+ju predvsem za habitate z ekstenzivnim kmetijstvom.

Preglednica 10: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 4 Priporo+ila

Raziskava polo/aja prometne infrastrukture okoli naravnega rezervata Le Vanil Noir. Obmo+je je popolnoma obdano s cestami in tiri. Upo£tevaje dvo/ivke in pomembna mokri£+ca v tem obmo+ju je potrebno izvesti ustrezne gradbene posege (podhode) ali izvesti posebne ukrepe (periodi+no zaprtje cest ob sezonskih migracijah, omejitve hitrosti).

Pri na+rtovanju lokalnih projektov omre/ij po vzoru primera, ki je bil naveden, je potrebno £e posebej upo£tevati habitate z ekstenzivnimi kmetijskimi povr£inami, saj so te povr£ine v tej regiji mo+no razdrobljene.

Vzpodbujanje in subvencioniranje lokalnih pobud za izvajanje konkretnih projektov ustvarjanja povezav.

Upo£tevanje lege in funkcije povr£in, ki so bile izbrane kot SMARAGD-povr£ine9 za omre/je SMARAGD v @vici. Izbor teh povr£in naj tudi upo£teva njihov pomen znotraj ekolo£ke mre/e zavarovanih obmo+ij.

Zavarovana obmo+ja posebnega pomena (ZICS), ki so bila izbrana na osnovi Bernske konvencije in bi naj bila prijavljena pri Svetu Evrope za tvorbo omre+ja SMARAGD, ki je £vicarski program, ki ustreza omre+ju NATURA 2000

Alpski signali 3

173

Zemljevid 22: ViÂŁje lege v vzor+nih obmo+jih 4

174

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 23: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 4

Alpski signali 3

175

Zemljevid 24: Izraba tal in NATURA 2000 na povrÂŁinah vzor+nih obmo+ij 4

176

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 25: Mo/ne cone ÂŁiritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 4

Alpski signali 3

177

5.5 Vzor+no obmo+je 5

Narodni park Stilfserjoch – @vicarski narodni park – Naravni park Adamello Naravni park Adamello Brenta

To vzor+no obmo+je je bilo izbrano zaradi svoje posebne lege v osr+ju Alp. @vicarski narodni park je edini narodni park v @vici in za njega veljajo posebej stroga varstvena dolo+ila. Narodni park Stilfserjoch je eno najve+jih zavarovanih obmo+ij v Alpah. Zavarovana obmo+ja tega vzor+nega obmo+ja le/ijo v osr+ju Alp in zajemajo povr£ino pribli/no 270 000 ha. =ezmejni zavarovani obmo+ji narodni park Stilfserjoch in @vicarski narodni park omogo+ata +ezmejno izmenjavo.

temi obmo+ji pa le/i tudi dokaj gosto naseljena dolina Val Camonica, ki predstavlja znatno oviro za morebitne migracije /ivalstva. Na jugu je mo/na izmenjava med zavarovanimi obmo+ji gorske skupine Adamello (Naravna parka Adamello in Adamello Brenta) in zavarovanimi obmo+ji regije ob Gardskemu jezeru (naravna parka Alto Garda Bresciano in Lessinia). Na severovzhodu obstajajo mo/ne povezave med narodnim parkom Stilfserjoch in +ezmejnim kompleksom naravnega parka Texelgruppe ter mirnimi conami na avstrijski strani.

Polo/aj obmo+ja v alpskemu loku Zavarovana obmo+ja Narodni park Stilfserjoch – @vicarski narodni park – Naravni park Adamello – Naravni park Adamello Brenta imajo osrednjo lego v alpskemu loku. Velika razse/nost v smereh sever-jug, kakor tudi vzhod-zahod omogo+a £tevilne interakcije z drugimi zavarovanimi obmo+ji.

Narodni park Stifserjoch in @vicarski narodni park tvorita geografsko enoto. Imata skupno mejo v dol/ini pribli/no 19 km, ki poteka vzdol/ grebena (ca. 3000 m), pa tudi v ni/jih legah (jezero Livigno, ca. 2000 m).

Na jugozahodu se nahaja Naravni park Adamello v bli/ini zavarovanega obmo+ja gorske skupine Orobie (Naravni park Orobie Valtellinesi in Naravni park Orobie Bergamasche). Med

Slika 36: @vicarski Narodni Park (CH)

178

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Prostorske povezave znotraj vzor+nega obmo+ja

Naravovarstveni ukrepi znotraj vzor+nega obmo+ja

Zaradi povr£ja in prevladujo+ih danosti obdajajo @vicarski narodni park relativno slabo izkori£+ena in redko poseljena podro+ja. Okrog parka obstaja neke vrste naravna tamponska cona.

V @vicarskem narodnem parku ni +love£kih aktivnosti, to podro+je je v svojem razvoju prepu£+eno samo sebi. Na italijanskih zavarovanih obmo+jih je prisotna bolj ali manj ekstenzivna /ivinoreja in predvsem v ju/notirolskem delu narodnega parka Stilfserjoch deloma tudi dokaj intenzivno poljedelstvo. Za pospe£evanje okolju prijaznih na+inov gospodarjenja na zavarovanih obmo+jih se uresni+ujejo ukrepi, ki so na voljo na nacionalni in regionalni ravni. V regijah prav tako obstajajo posebni razvojni na+rti pode/elja (npr. Avtonomna provinca Trento, razvojni na+rti Zvez gorskih ob+in v Lombardiji).

Na severu narodnega parka Stilfserjoch le/i dolina reke Adi/e (Vinschgau / Val Venosta), ki je na dnu intenzivno kori£+ena (intenzivna /ivinoreja, sadjarstvo) in gosto poseljena. Na jugu med narodnim parkom Stilfserjoch in gorsko skupino Adamello le/ita dolini Val Camonica in Val di Sole, ki sta prav tako gosto poseljeni. Dolina Val Camonica poleg tega predstavlja oviro pred naravnimi parki gorske skupine Orobie.

Obstoje+i koridorji za /ivalstvo in rastlinstvo Naravni park Adamello Brenta je vodilni partner programa Life Ursus. Na podro+ju province Trento je bilo spu£+enih nekaj medvedov, ki sedaj tam /ivijo in ki so se premikali preko dalj£ih relacij vse do Avstrije in narodnega Parka Visoke Ture. Te dolge migracije, pri katerih so medvede redno opazovali tudi pri pre+kanju prometnih cest, pri +emer je pri£lo do nepredvidenih sre+anj medvedov z avtomobili, ponazarjajo pomen ustreznih koridorjev, ki bi tak£ne migracije v prihodnosti olaj£ali in s tem omogo+ili vrnitev medvedov v Alpe. Naravni park Adamelo prav tako prispeva k temu projektu, saj izvaja opazovanje medvedov na svojem obmo+ju.

Zaradi dolin Val Camonica in Val di Sole obstajajo med narodnim parkom Stilfserjoch in naravnima parkoma Adamello in Adamello Brenta le redke povezave, +eprav imata narodni park in naravni park Adamello 3,5 km dolgo skupno mejo. Na tem obmo+ju se nahaja ve+ smu+i£+. Nezavarovano obmo+je med narodnim parkom in naravnim parkom Adamello je sicer zelo ozko (med 3 in 5 km na dol/ini 10 km), vendar gosto poseljeno. Naravna parka Adamello in Adamello Brenta imata 20 km dolgo skupno mejo, ki predstavlja tudi mejo med avtonomno provinco Trento in regijo Lombardija. Obmejno podro+je le/i na nadmorski vi£ini 2600 do 3400 m, tukaj se nahaja velik ledenik. To obmo+je tvori geografsko enoto kot gorska skupina Adamello.

Adamello in Adamello Brenta izvajata skupne programe za vrnitev in stabilizacijo populacije kozorogov. V ta namen so od leta 1995 na tem obmo+ju spustili 60 /ivali. Med obmo+ji obeh naravnih parkov se vedno znova pojavijo migracije.

Pomembna razse/nost Zdru/enja zavarovanih obmo+ij v smeri sever–jug pa nudi dobre mo/nosti za selitve /ivalstva in rastlinstva v tej smeri (ca. 80 km od severa proti jugu).

Obstajajo tudi letne selitve jelenjadi med ju/notirolskim delom narodnega parka Stilfserjoch in @vicarskim narodnim parkom. &ivali se selijo ob boku dolin Vinschgau in Val Müstair ter preko meje.

Skupna meja med narodnim parkom Stilfserjoch in naravnim parkom Adamello slu/i kot migracijska os predvsem za jelenjad, pa tudi za drugo parkljasto divjad. V visokogorski dolini Val Camonica pa izmenjave zaradi mest Ponte di Legno, Temu in Vezza d'Oglio in tamkaj£njih smu+i£+ skorajda ni. Na obmo+ju doline Val di Sole obstajajo med naravnim parkom Brenta in narodnim parkom Stilfserjoch prehodi za favno, saj so tukaj na podro+ju varovanih obmo+jih cone, ki so slabo izkori£+ane in redko poseljene, in kot take predstavljajo tamponske cone. &ivalim lahko olaj£ajo prehod skozi bolj izkori£+ena dna dolin. Te cone so deloma ozna+ene kot obmo+ja NATURA 2000.

Slika 37: Narodni park Stiflserjoch (I)

Alpski signali 3

179

Sodelovanje znotraj vzor+nega obmo+ja

Na tem obmo+ju so te/ave, ki se lahko pojavijo zaradi notranjih meja, posebej jasne in imajo pomembno vlogo. Podro+je gorske skupine Adamello geografsko tvori naravno enoto. Zaradi meje med lombardijsko regijo in Avtonomno provinco Trento pa je razdeljeno na dve zavarovani obmo+ji, ki izvajata £tevilne skupne projekte na podro+ju raziskovanja, usmerjanja obiskovalcev in varstva narave. Obstajajo pa pomembne razlike v upravnih strukturah obeh regij, kar sodelovanje ote/uje. Podoben polo/aj lahko opazimo tudi v narodnem parku Stilfserjoch, ki je razdeljen na tri drug od drugega bolj ali manj neodvisno delujo+e dele, +eprav gre za geografsko enoto. Sodelovanje med obema naravnima parkoma je dokaj dobro (skupni programi na podro+ju /ivalstva).

Priporo+ila za smiselno povezovanje @vicarski narodni park trenutno pokriva podro+je 172 km2. S to dokaj majhno povr£ino sodi k najmanj£im narodnim parkom v Alpah. Na obmo+ju narodnega parka so razli+ni /ivljenjski prostori, ki pa tam /ive+im rastlinam in /ivalim ne nudijo dovolj velikih habitatov, tako se na primer mokri£+a z jezeri in mo+virji nahajajo izven parka. Zaradi tega je treba preveriti mo/nosti za raz£iritev obmo+ja, tudi z ozirom na dalj£o skupno mejo z narodnim parkom Stilfserjoch v Italiji, kakor tudi ureditev zunanje cone ali druga+ne oblike varovanja (omenja se na primer ustanovitev razvojne cone

za biosferno obmo+je). Na ta na+in bi v okolici parka lahko pospe£evali trajnostno gospodarjenje in razvoj, kar bi pripomoglo k razvoju ekolo£kih koridorjev. Ta prizadevanja je treba podpreti (cona A na karti). Podalj£anje meje med @vicarskim narodnim parkom in narodnim parkom Stilfersjoch bi spodbudilo /e omenjene sezonske selitve jelenjadi. Mo/nosti za ureditev koridorja v smeri naravnega parka Texelgruppe (predvsem za parkljasto divjad) je treba £e podrobneje preveriti (cona B na karti). Tukaj£nji polo/aj je zaradi intenzivnega izkori£+anja regije in zaradi pomembnih prometnih osi trenutno problemati+en. Prihaja do posameznih selitev jelenjadi, ki pa jih ovirajo predvsem ceste, /eleznica in reka. Lokalno je treba preveriti mo/nosti za ureditev prehodov z gradbenimi ukrepi. Na obmo+ju naravnih parkov Adamello in Adamello Brenta je treba mo+neje vklju+evati ni/ine in jih s pomo+jo ustreznih ukrepov narediti bolje prehodne (cona C na karti). Poseben pomen imata dolini Val Camonica in Val di Sole med naravnima parkoma in narodnim parkom Stilfserjoch. Polo/aj se je izbolj£al /e z dolo+itvijo obmo+ij NATURA 2000, £e bolj pa je treba upo£tevati ni/ine. Verjetno pa bi bilo treba poskrbeti tudi za ukrepe na podro+ju lova, pa tudi za ukrepe na podro+ju prometne infrastrukture, ki bi olaj£ali tovrstne psihi+ne obremenitve. Prav tak£ne ukrepe je po mo/nosti treba predvideti tudi na obmo+ju, ki na jugu naravni park Adamello Brenta deli na dva dela, ki sta povezana z ozkim pasom na severu. Potrebo po tak£nih ukrepih pove+a predvsem ponovno uvajanje in vrnitev medvedov na tem obmo+ju.

Preglednica 11: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 5 Povzetek priporo+il

180

Preverjanje mo/nosti za izbolj£anje omenjenih koridorjev med narodnim parkom Stilfserjoch in vzhodnimi varovanimi obmo+ji (npr. Naravni park Texelgruppe) in na+rtovanje ustreznih ukrepov.

V dolinah Val Camonica in Val di Sole so potrebni ukrepi za izbolj£anje prepustnosti tega obmo+ja. Tak£en ukrep bi lahko bila smiselna dolo+itev nadaljnjih obmo+jih NATURA 2000 ali drugih kategorij varovanja, kakor tudi gradbeni ukrepi ali ukrepi prostorskega na+rtovanja v prometni infrastrukturi.

Vklju+itev @vicarskega narodnega parka v komplementarno obliko varovanja ali raz£iritev obstoje+e povr£ine, s +emer se zajam+i dolgoro+na ohranitev biolo£ke raznolikosti obmo+ja.

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 26: ViÂŁje lege v vzor+nih obmo+jih 5

Alpski signali 3

181

Zemljevid 27: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 5

182

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 28: Izraba tal in NATURA 2000 na povrÂŁinah vzor+nih obmo+ij 5

Alpski signali 3

183

Zemljevid 29: Mo/ne cone ÂŁiritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 5

184

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

5.6 Vzor+no obmo+je 6

Narodni park Visoke Ture – Naravni park Rieserferner-Ahrn Naravni park Zillertaler Hauptkamm – Narodni park Nockberge

=ezmejno zdru/enje zavarovanih obmo+ij Visoke Ture, naravni park Rieserferner-Ahrn in naravni park Zillertaler Hauptkamm le/ijo na obeh straneh avstrijsko-italijanske meje. Zdru/enje pokriva povr£ino ve+ kot 247 000 ha. Narodni park Nockberge le/i vzhodno od tega zdru/enja in pokriva povr£ino 18 430 ha. Vendar narodni park Nockberge ni mednarodno priznan narodni park; trenutno v Avstriji razmi£ljajo, da bi spremenili status v biosferni rezervat ali primerljivo varstveno kategorijo. Pri naslednjih izvajanjih je torej potrebno upo£tevati, da v narodnem parku Nockberge ne veljajo stroga varstvena merila narodnega parka.

Ta kompleks je bil izbran, ker zavarovana obmo+ja na tem podro+ju tvorijo povezano enoto. Narodni park Nockberge prav tako lahko £tejemo k temu kompleksu, saj regije narodnega parka omogo+ajo izmenjavo in tudi povezavo med temi podro+ji. V narodnem parku in v naravnih parkih obstajajo £tevilne pobude in programi za vzpodbujanje razvoja biotske raznovrstnosti in povezovanja habitatov v mre/e – tudi preko neposrednih meja zavarovanih obmo+ij. To obmo+je pa igra pomembno vlogo tudi pri selitvenih gibanjih iz podro+ja Ju/ne Tirolske in Dolomitov preko Avstrije v smeri Karpatov.

Slika 38: Narodni park Visoke Ture (A)

Alpski signali 3

185

Polo/aj vzor+nega obmo+ja v Alpskem loku

Zavarovana obmo+ja naravni park Rieserferner-Ahrn, naravni park Zillertaler Hauptkamm in narodni park Visoke Ture tvorijo najve+je zdru/enje zavarovanih obmo+ij Evrope. Narodni park Visoke Ture je sestavljen iz treh delov in se razteza po avstrijskih zveznih de/elah Koro£ka, Salzburg in Tirolska. Skupaj z Naravnimi parki Rieserferner-Ahrn v Italiji in Zillertaler Hauptkamm v Avstriji je zdru/enje zavarovanih obmo+ij dober primer za +ezmejno sodelovanje zavarovanih obmo+ij. Skupaj z mre/o parkov in njihovih aktivnosti prispeva k ustvarjanju skupne identitete. Ta tri zavarovana obmo+ja tvorijo zares najve+je povezano zdru/enje zavarovanih obmo+ij v Alpah in celo v Evropi. Tukaj ne govorimo samo o pravno dolo+enem zdru/enju, ampak gre za tesno sodelovanje zavarovanih obmo+ij, ki se je pri+elo s projektom „Grenzwege (Mejne poti)“, ki je bil izdelan v letih 1994 do 1999 v okviru programa Interreg II Italija/Avstrija. Rezultat tega projekta je skupna publikacija vseh treh parkov, ki je bila izdana leta 200210. Od takrat naprej se enkrat letno ne sre+ajo samo upravitelji in sodelavci v zavarovanih obmo+jih ampak celotno prebivalstvo. Narodni park Nockberge le/i na vzhodu narodnega parka Visoke Ture, zavarovani obmo+ji sta med seboj oddaljeni pribli/no 30 km. Regija Narodnega parka Visoke Ture meji na narodni park Nockberge. Obstaja tesno sodelovanje med obema zavarovanima obmo+jema, £e posebej na podro+ju subvencioniranja, dela z javnostmi, znanosti in raziskovanja. Upravljanje narodnega parka Nockberge je odvisno od upravljanja Narodnega parka Visoke Ture.

Prostorske povezave znotraj zavarovanih obmo+ij Za prostorsko ustvarjanje mre/ med zavarovanimi obmo+ji in za bolj£e sodelovanje zdru/enja so leta 1994 naravni park Rieserferner-Ahrn raz£irili za pribli/no 10 000 ha, da bi tako podalj£ali mejo narodnega parka Visoke Ture in omogo+ili bolj£e sodelovanje. Obmo+je med naravnima parkoma Rieserferner Ahrn in Zillertaler Hauptkamm je mo/no na /eljo ob+in vklju+iti v naravni park, vendar trenutno to ni potrebno, saj je na tem podro+ju pokrajina dovolj prepustna, torej ne tvori nobene prepreke in razvoj podro+ja je preko krajinskih in prostorskih na+rtov relativno dobro zagotovoljen.

(Visoki Klek 3797 m), medtem ko povpre+na vi£ina vrhov narodnega parka Nockberge zna£a med 2200 in 2300 m. Zatorej habitati v obeh parkih niso nujno primerljivi: kmetijstvo igra pomembno vlogo v narodnem parku Nockberge, v osrednjem obmo+ju narodnega parka Visoke Ture pa zaradi vi£ine skoraj ni prisotno. Obe zavarovani obmo+ji imata primerljive ekosisteme, kot so na primer /ivljenjske zdru/be, ki so vezane na gozd. Narodni park Visoke Ture obdaja regija narodnega parka, ki je sestavljena iz ob+in parka. Delovna skupnost regija Narodnega parka Visoke Ture – ARGE Nationalparkregion Hohe Tauern je gospodarska organizacija, ki opravlja pripravljalne dejavnosti za Narodni park Visoke Ture. Cilj delovne skupnosti je skrb za pobudo skupnosti EU LEADER11. Ustanavljajo se lokalne skupine za aktivnosti, ki povezujejo zasebne in javne akterje v regiji. Njihova vloga je podpiranje in vodenje razvojnega procesa v regiji, so pa tudi kontaktno mesto za projektne ideje in prijave projektov. Tudi same pa dajejo pobude za projekte in jih tudi izvajajo. Glavni vsebinski poudarki so med drugim: ukrepi za izbolj£ano kakovost /ivljenja ter trajnostna izbraba naravnega in kulturnega potenciala regije. Regija Narodnega parka Visoke Ture se razteza do meje z narodnim parkom Nockberge in jo torej lahko upo£tevamo kot mre/ni element obeh zavarovanih obmo+ij, saj lahko narodni park preko pobud za sonaravno in trajnostno gospodarjenje vpliva na ohranjanje in nego tradicionalnih krajinskih elementov in daje nove pobude za urejanje krajine. Tudi podro+ja za urejanje krajine okoli narodnega parka slu/ijo kot robna obmo+ja in kot vezni elementi. Krajinska zavarovana obmo+ja slu/ijo ohranjanju posebnih in lepih pokrajin. Zaradi tega so v uredbi o ustvarjanju krajinskega zavarovanega obmo+ja med drugim zapisane smernice za gospodarjenje, ki je okolju in krajini prijazno, ter smernice za ohranitev posebnih habitatov. Obstajajo npr. omejitve pri uporabi velike tehnike v kmetijstvu oz. omejitve pri intenzivnih kulturah. Na ta na+in ubla/imo vpliv zunanjih obmo+ij na park in hkrati ustvarimo bolj /ivljenju prijazno obmejno krajino, ki povi£uje prepustnost /ivali in rastlin. K temu pripomorejo tudi omejitve v prostorskem na+rtovanju kot npr. pri £iritvi naselij ali novogradnji infrastrukture. Povezave preko krajinskih zavarovanih obmo+ij obstajajo med drugim do naravnega parka Sölktäler ter zato+i£+a Stubaier Alpen. Regijo narodnega parka pre+kajo avtocesta in nekaj drugih cest. Na tem podro+ju lahko govorimo o pomembni prepreki za /ivalstvo in rastlinstvo. Oba narodna parka sta povezana tudi tematsko: mo/nosti subvencioniranja, ki izhajajo iz regije, so si pododbne.

Regija narodnega parka Visoke Ture predstavlja vezni element k narodnemu parku Nockberge. Narodna parka Visoke Ture in Nockberge se v dolo+enih ozirih razlikujeta. Narodni park Visoke Ture ima veliko £tevilo visokih vrhov, med njimi Großglockner 10

Izdal: Urad za naravne parke Bolzano/Bozen, Narodni park Visoke Ture, Zdru/enje oskrba naravnega parka Zillertaler Alpen (2002): Grenzwege (Mejne poti). 157 strani „Liaison entre actions de développement de l’économie rurale“, Povezava med aktivnostmi za razvoj gospodarstva na pode/elju

186

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Varstvo narave znotraj obmo+ja

Sodelovanje znotraj obmo+ja

V zunanjem delu narodnega parka Visoke Ture pribli/no 60% povr£ine uporabljajo za kmetijsko dejavnost, £e posebej za t.i. zeleno kmetijstvo. Park ima interne programe subvencioniranja, ki se financirajo preko parkovnega prora+una in spodbujajo dolo+ene sonaravne in ekolo£ke na+ine gospodarjenja, kot je na primer dejavnost na planinah. Na osnovi pogodbenih obveznosti se po konceptu trajnosti in nege varovanih obmo+ij gospodari z gozdnimi povr£inami. Ti programi, ki jih financira park, se uporabljajo tudi izven neposrednih meja parka. Tako lahko narodni park tudi prek obmejnih regij in prek sodelovanja s kmetovalci prispeva k neposrednemu povezovanju sosednjih zavarovanih obmo+ij.

Med vsemi tremi deli narodnega parka Visoke Ture obstaja dobro sodelovnje in prizadevanje, da bi znotraj parka ustvarili zaklju+eno celoto.

V naravnem parku Zillertaler Hauptkamm obstaja projekt ohranitve kulturne krajine: gre za finan+no subvencioniranje ohranjanja posebne krajinske podobe ter tradicionalnega kmetijstva.

Vsaki dve leti izvolijo novega predsednika sveta narodnega parka: na tem polo/aju se izmenjujejo direktorji salzbur£kega, tirolskega in koro£kega dela.

V naravnem parku Rieserferner-Ahrn v Italiji prejemajo kmetovalci vi£je subvencije kot kmetovalci v neogro/enih obmo+jih. Na ta na+in naj bi se £e posebej na zavarovanih obmo+jih Ju/ne Tirolske izvajali ekstenzivni na+ni hribovskega kmetijstva.

V narodnem parku imamo £e £tevilne druge skupne programe na podro+ju raziskovanja, okoljskega izobra/evanja in dela z javnostmi. Podobno je tudi izobra/evanje oskrbnikov narodnega parka.

V narodnem parku se £e posebej vzpodbuja sklepanje pogodb za naravovarstvene naloge: z lastniki zemlji£+ je bilo sklenjenih 440 pogodb, ki pokrivajo slede+a podro+ja:

Enotnost narodnega parka ne obstaja samo na tematski ravni, temve+ je tudi prostorski. =eprav narodni park pokriva veliko podro+je, ni nobene fizi+ne prepreke, zaradi +esar lahko upravitelj obravnava park kot ekolo£ko enoto.

- splo£na nadomestila - nadomestila za hribovsko kmetijstvo za planine, ki niso povezane s cestami - nadomestila za hribovsko kmetijstvo za planine, ki so povezane s cestnim omre/jem - opu£+anje povr£in Ukrepe financira koro£ka de/elna vlada.

Varnostni ukrepi za razstlinstvo in /ivalstvo Pripravljeni so projekti za ponovno naselitev poto+ne postrvi in brkatega sera. Med prostorskimi povezovalnimi potmi, ki povezujejo zavarovana obmo+ja, so poznane selitve kozoroga, kot tudi selitveni koridorji medvedov.

Narodni park Visoke Ture se razprostira preko treh avstrijskih zveznih de/el in je zato sestavljen iz treh delov: Visoke Ture Tirolska, Visoke Ture Salzburg in Visoke Ture Koro£ka. Ti trije deli imajo svojo lastno upravo in skupna usklajevanja; projekti se izvajajo preko sveta narodnega parka. Za vsak del obstaja lasten zakon o narodnem parku, saj se tudi de/elni zakoni med seboj razlikujejo.

Priporo+ila in smiselna dopolnila Posamezni deli osrednjega obmo+ja narodnega parka Visoke Ture tvorijo ekolo£ko enoto. Za povezavo z narodnim parkom Nockberge je potrebno pre+kati avtocesto (A11) (na zemljevidu cona A). Ta avtocesta je po mnenju avstrijskih raziskav (VÖLK 2001) med podro+jem Beljaka in karavan£kim predorom zadovoljivo prepustna. Na tem podro+ju poteka Karnski koridor, od Ziljskih Alp preko slovenskega alpskega sveta do Dinarskega gorstva. Poleg avtoceste A11 je v tem koridorju potrebno pre+kati £e avtocesto A2, ki na podro+ju med Beljakom in Trbi/em ni zadostno prepustna, kar pomeni, da so na tem delu potrebni gradbeni ukrepi za izbolj£anje prepustnosti. Ta koridor ima tudi velik dele/ na italijanski strani, saj poteka pre+no preko avtoceste skozi Kanalsko dolino med Trbi/em in Gemono. Na italijanski strani bi bilo za raz£ritev na razpolago obmo+je med naravnim parkom Rieserferner-Ahrn in avstrijsko mejo v smeri naravnega parka Zillertaler Hauptkamm, ki do sedaj £e ni bilo izrabljeno. Zaradi aktualnega polo/aja (ekstenzivna raba, ni posebnih te/av s prepustnostjo) tukaj trenutno ni potrebno ukrepati (na zemljevidu cona B). Podro+je med naravnim parkom Rieserferner-Ahrn in med ju/nimi Dolomiti, med naravnim parkom Fanes-Sennes-Prags in med naravnim parkom Sextenski Dolomiti se ponuja kot povezava med tema dvema „velikima

Alpski signali 3

187

prostoroma“ – med Dolomiti in velikim kompleksom zavarovanih obmo+ij Visokih Tur (na zemljevidu cona C). Na zahodu in severu podro+ja £e imajo svoj pomen koridorji divjih /ivali na Brennerju (na zemljevidu cona D). Kot povezava med Bavarskimi Alpami in Ju/notirolskimi Alpami poteka Brennerjev koridor sever-jug na obeh straneh avtoceste (A12, A 13). Avtocesta

A12 na velikih podro+jih zahodno in vzhodno od Innsbrucka ni zadovoljivo prepustna – tukaj je potrebno predvideti ustrezne ukrepe. Avtocesta A13, ki obsega koridor vzhod-zahod kot povezavo med Ju/notirolskimi Alpami, (Dolomiti), avstrijskimi Alpami in @vicarskimi vzhodnimi Alpami, je med Innsbruckom in Brennerjem dovolj prepustna12; tukaj je mo/na izmenjava.

Preglednica 12: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 6 Povzeta priporo+ila:

V omenjenih odsekih ceste A2, na podro+ju veznega koridorja do slovenskih Alp, bi bilo potrebno izvesti ustrezne gradbene in prostorske ukrepe, da bi omogo+ili prepustnost v tem obmo+ju.

Podro+je je pomembno kot vezni element med vzhodno le/e+imi deli Alp in Karpati ter med italijanskimi Alpami (npr. Dolomiti). Zaradi tega bi bilo potrebno tamkaj£nje koridorje in lokalne £tudije natan+no evidentirati in sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo ohranitev in izbolj£avo.

Narodni park Visoke Ture podpira in financira ekolo£ke ukrepe tudi preko meja parka. Tak£ne ukrepe in programe bi bilo potrebno po zmo/nostih izvesti tudi v drugih zavarovanih obmo+jih, da bi tako pove+ali vpliv na ekolo£ko kakovost sosednjih obmo+ij

Kriteriji za prepustnost so med drugim lahko obstoj nadvozov ali podvozov prijaznih do /ivali, omejitve hitrosti, cestni odseki s strukturami za vodenje kot so lesene proge ali /ive meje in brez ograj.

188

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 30: ViÂŁje lege v vzor+nih obmo+jih 6

Alpski signali 3

189

Zemljevid 31: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 6

190

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 32: Izraba tal in NATURA 2000 na povrÂŁinah vzor+nih obmo+ij 6

Alpski signali 3

191

Zemljevid 33: Mo/ne cone ÂŁiritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 6

192

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

5.7 Vzor+no obmo+je 7

Narodni park in biosferno obmo+je Berchtesgaden - Naravni rezervat Visoke apneni£ke Alpe Naravni rezervat Tennengebierge

To vzor+no obmo+je je bilo izbrano zaradi posebnega polo/aja narodnega parka Berchtesgaden, ki ga na avstrijski strani meje skoraj v celoti obdajajo naravni rezervati. Narodni park Berchtesgaden je poleg tega kot edini alpski nem£ki narodni park in tako kot edino nem£ko zavarovano obmo+je s samostojno upravo na podro+ju izvajanja Alpske konvencije pomemben partner v ekolo£kem omre/ju alpskih zavarovanih obmo+ij.

kot Salzbur£ke visoke apneni£ke Alpe. Na severu Berchtesgadenskih Alp sledi naravni prostor Chiemgauer Alpe.

=ezmejno Zdru/enje zavarovanih obmo+ij narodni park Berchtesgaden, naravni rezervat Visoke apneni£ke Alpe in naravni rezervat Tennengebirge le/i ob nem£ko-avstrijski meji. Obsega obmo+je z ve+ kot 53 000 ha.

Naravni rezervat Visoke apneni£ke Alpe le/i v zvezni de/eli Salzburg v Avstriji. Na srednjih in visokih gorskih legah ima 55 km dolgo mejo z narodnim parkom Berchtesgaden in ga skorajda oklepa. Naravni rezervat deloma obdajajo krajinsko varstvena obmo+ja.

Naravni rezervat Tennengebirge se razteza preko dveh upravnih okro/ij (Tennengau na severu in Pongau na jugu), ter zavzema povr£ino 8 500 ha. Na zahodu, le nekaj kilometrov stran, le/i naravni rezervat Visoke apneni£ke Alpe. Naravni rezervat je del Salzbur£kih apneni£kih Alp.

Lega vzor+nega obmo+ja v Alpskem loku Naravovarstveni ukrepi znotraj obmo+ja Biosferno obmo+je in narodni park Berchtesgaden (210 km2) le/ita v zvezni de/eli Bavarski, v okro/ju Berchtesgadener Land in mejita na avstrijsko zvezno de/elo Salzburg.

V narodnem parku Berchtesgaden lov, ki je omejen le na robno obmo+je, brez izjeme izvaja uprava parka po predpisih zakona o lovu. Lov slu/i urejanju stale/a parkljaste divjadi (gamsi, srnjad, jelenjad). Lova na druge /ivali ni.

Ve+ji del obmo+ja pripada naravnemu prostoru Berchtesgadenske Alpe (Severne apneni£ke Alpe), ki se nadaljuje na avstrijski strani

V naravnih rezervatih se lov izvaja po veljavnih zakonih. Ukrepi na obmo+ju narodnega parka Berchtesgaden so dolo+eni v na+rtu narodnega parka. Ob£iren katalog ukrepov obsega vsa pomembna podro+ja: turizem, plan£arstvo, gozdarstvo, urejanje stale/a divjadi, gozdarstvo itd. Ker v naravnem rezervatu Visoke apneni£ke Alpe kmetijska obmo+ja, kakor tudi pa£a, ve+ ne obstajajo, prav tako ni tovrstne ureditve ali podpornih ukrepov.

Sodelovanje znotraj obmo+ja Strokovni stiki z naravnimi rezervati na avstrijski strani so dobri, izvajajo se skupne raziskave na podro+ju kra£kih voda. Ker pa so naravni rezervati v pristojnosti osrednje de/elne uprave oz. bavarske gozdne uprave St. Martin, so mo/nosti za tesnej£e sodelovanje, na primer pri projektih INTERREG, omejene, saj ni ustreznega partnerja, torej uprave zavarovanih obmo+ij.

Slika 39: Narodni park Berchtesgaden (D)

Alpski signali 3

193

Priporo+ila za smiselne dopolnitve V okviru kooperacije „EuRegio Salzburg – Berchtesgadener Land – Traunstein“, ki na tem obmo+ju obstaja od leta 1995, sodelujejo £tevilne ob+ine okro/ij Berchtesgadener Land, Traunstein in Salzburg. To sodelovanje obsega tudi razvoj okoljske kakovosti EuRegije, uresni+itev ekolo£kih interesov v ekolo£kih projektih ter trajnostno kori£+enje naravnih virov. V tem okviru bi bila za/elena ustanovitev avstrijsko-nem£kega +ezmejnega narodnega parka, predvsem glede na pomen +ezmejnih zavarovanih obmo+ij znotraj alpskega ekolo£kega omre/ja. Na ju/ni strani je mo/na povezava z regijo narodnega parka ter z zunanjo cono narodnega parka Visoke Ture, treba je pre+kati le magistralno cesto (B 311) (cona C na karti). Najmanj£a oddaljenost med zunanjo cono narodnega parka in mejo naravnega rezervata Kalkhochalpen zna£a manj kot 10 km. Po analizi kazalcev, kot so prometna infrastruktura, kori£+enje zemlji£+a in nadmorska vi£ina, je bilo mogo+e izklju+iti morebitno ustrezno povezovalno cono na tem obmo+ju, ki je navedena

na karti mo/nih raz£iritvenih in dopolnilnih con na tem vzor+nem obmo+ju. Proti vzhodu je povezava med Narodnim parkom Berchtesgaden/Naravnim rezervatom Visoke apneni£ke Alpe in Naravnim rezervatom Tennengebirge prekinjena z avtocesto (A10), /eleznico in magistralno cesto, +eprav sta zavarovani obmo+ji drugo od drugega oddaljeni le nekaj kilometrov. Za zagotavljanje izmenjav na tem obmo+ju bodo gotovo potrebni gradbeni ukrepi. Ta prehod je zelo pomemben za priklju+itev h koridorjem proti vzhodu, med drugimi tudi h glavnemu koridorju Apneni£ke Alpe Spodnje Avstrije – =e£ka (to obmo+je je na karti ozna+eno s +rko A). Na Bavarskem je v okviru sistema povezovanja biotopov BayerNetzNatur mo/no zasnovati lokalne projekte za povezavo pomembnih /ivljenjskih prostorov in biotopov. Mo/nosti za vklju+itev narodnega parka Berchtesgaden v ta sistem povezovanja je treba preveriti. Na tak na+in bi lahko nastale na primer povezave z drugimi velikimi zavarovanimi obmo+ji vzhodne Chiemgauer Alpe in Geigelstein (cona B na karti).

EuRegije so mednarodne obmejne regije s skupnim ciljem odstraniti negativne u+inke dr/avnih meja na gospodarstvo, promet, okolje in kulturo. Raven EuRegij je primerna za uresni+enje ciljev Alpske konvencije na regionalni ravni ter za oblikovanje regionalnih ciljev.

Preglednica 13: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 7 Povzetek priporo+il

194

Sprememba varovalnega statusa naravnega rezervata Visoke apneni£ke Alpe, s +emer bi zavarovano obmo+je pridobilo lastno upravno enoto z lastnim osebjem, +ezmejno sodelovanje pa bi se na tak na+in raz£irilo. To bi lahko bila ustanovitev +ezmejnega narodnega parka v okviru EuRegio Salzburg – Berchtesgadener Land – Traunstein.

Dogovori in vklju+itev velikih zavarovanih obmo+ij v mre/ne projekte, ki se izvajajo v okviru projekta spajanja biotopov.

Lokalne raziskave avtoceste A10 zaradi morebitne odstranitve te ovire med dvema naravnima rezervatoma.

Lokalne raziskave na obmo+ju med naravnim rezervatom Visoke apneni£ke Alpe in zunanje cone narodnega parka Visoke Ture z namenom, da bi na primer preko obmo+ij NATURA 2000 uredili dodatne povezovalne elemente.

Dogovori z upravo narodnega parka in upravo razvojne cone biosfernega obmo+ja Berchtesgaden za skupno dolo+itev ukrepov za naravi prijazen, trajen in prilagojen razvoj regije.

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 34: ViÂŁje lege v vzor+nih obmo+jih 7

Alpski signali 3

195

Zemljevid 35: Prometna infrastruktura v vzor+nih obmo+jih 7

196

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 36: Izraba tal in NATURA 2000 na povrÂŁinah vzor+nih obmo+ij 7

Alpski signali 3

197

Zemljevid 37: Mo/ne cone ÂŁiritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 7

198

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

5.8 Vzor+no obmo+je 8

Narodni park Kalkalpen (Apneni£ke Alpe) – Narodni park Gesäuse Naravni park Steirische Eisenwurzen – Naravni park Niederösterreichische Eisenwurzen Naravni park Ötscher Tormäuer – Naravni park Buchenberg

Prostorske povezave znotraj vzor+nega obmo+ja

To vzor+no obmo+je le/i na vzhodu Alpskega loka. Izbrano je bilo zaradi tesnih povezav med £tevilnimi razli+nimi oblikami zavarovanih obmo+ij, ki so povezana v tem Zdru/enju zavarovanih obmo+ij. To obmo+je igra pomembno vlogo tudi kot povezava v smeri vzhod in severovzhod do zunajalpskih con.

Zavarovana obmo+ja narodni park Kalkalpen, narodni park Gesäuse, naravni park Steirische Eisenwurzen in naravni park Niederösterreichische Eisenwurzen tvorijo povezano enoto zavarovanih obmo+ij. Obmejna lega teh zavarovanih obmo+ij je opisana v kratkih informacijah.

Zdru/enje zavarovanih obmo+ij narodni park Kalkalpen, narodni park Gesäuse, naravni park Steirische Eisenwurzen, naravni park Niederösterreichische Eisenwurzen in naravni rezervat Wildalpener Salzatal le/i v avstrijskih zveznih de/elah Gornja Avstrija, @tajerska in Dolnja Avstrija, ter zavzema obmo+je z ve+ kot 146.000 ha. Obsega ve+ kategorij zavarovanih obmo+ij: narodni park, naravni park, naravni rezervat in druge kategorije, kot npr. obmo+ja NATURA 2000 ali krajinsko varstvena obmo+ja.

Med naravnimi parki Niederösterreichische Eisenwurzen in Ötscher Tormäuer, ki sta drug od drugega oddaljena ca. 50 km, le/i pomembno obmo+je NATURA 2000 (cona C na karti). To obmo+je je redko poseljeno in nima goste prometne mre/e. Kot koridorno obmo+je je pomembno predvsem zaradi nizke lege med 500 in 1500 m. Na zahodu Zdru/enja zavarovanih obmo+ij narodni park Apneni£ke Alpe, narodni park Gesäuse, naravni park Steirische Eisenwurzen in naravni park Niederösterreichische Eisenwurzen le/ijo £tevilni naravni rezervati: naravni rezervat GrundlseeToplitzsee, naravni rezervat Loser-Bräuning-Zinken, naravna rezervata Totes Gebirge vzhod in zahod. Oba kompleksa obdajajo krajinsko varstvena obmo+ja, ki lahko tvorijo tamponske cone za naravne parke in naravne rezervate.

Lega vzor+nega obmo+ja v Alpskem loku Zdru/enje zavarovanih obmo+ij le/i na vzhodu Alpskega loka in igra zaradi geografske lege pomembno vlogo kot povezovalni +len med Alpami in drugimi zunajalpskimi podro+ji na severovzhodu in vzhodu (npr. Karpati). Treba je vzpostaviti povezavo preko velikih kompleksov naravnih rezervatov v smeri jug-zahod okoli naravnega rezervata Grundlsee/Toplitzsee in vzhodnega dela naravnega rezervata Totes Gebirge ter okoli naravnih rezervatov Dachstein in Steirisches Dachsteinplateau.

Vzdol/ meje med zveznima de/elama @tajersko in Spodnjo Avstrijo le/ita dva naravna rezervata, ki predstavljata prehod med obema kompleksoma.

Na tem podro+ju je povezava med obema kompleksoma prekinjena z avtocesto in /elezni£ko progo. Obe prometni osi pa potekata na vi£ini meje med zveznima de/elama skozi tunel (obmo+je Bosruck). Tukaj je torej mo/en prehod (cona B na karti). Raziskava organizacije WWF, ki je bila izpeljana v okviru projekta o medvedih Life, dokazuje, da je to podro+je primerno za koridor. V okviru raziskave je bila preu+ena migracijska pot rjavih medvedov, ki poteka skozi podro+je Ötscher (naravni park Ötscher Tormäuer) in narodni park Apneni£ke Alpe, vse do naravnega rezervata Totes Gebirge. Vzdol/ reke Enns se nahaja ve+ obmo+ij NATURA 2000. Ker igrajo re+ni tokovi kot vodilni elementi posebno vlogo za veliko /ivalskih vrst, lahko koridor predstavlja varovanje /ivljenjskih prostorov vzdol/ reke. Tudi na jugu tega obmo+ja se nahajajo £tevilna obmo+ja NATURA 2000. Tukaj pa te+e tudi reka Enns, ob kateri poteka magistralna cesta S6.

Slika 40: Narodni park Kalkalpen (A)

Alpski signali 3

199

Naravovarstveni ukrepi znotraj obmo+ja

To obmo+je se uporablja predvsem za pa£ni£tvo. Kmetje lahko pridobijo podporo za uresni+itev naravi prijaznih na+inov kmetijstva, kar sicer velja tudi za vso Avstrijo. Ta podpora je financirana na nacionalni ravni (program ÖPUL) ali s strani EU. Obstajajo pa tudi podporni programi, ki jih financirajo zavarovana obmo+ja (npr. narodni park Apneni£ke Alpe, ki podpira biolo£ko kmetijstvo). Za varstvo narave v narodnem parku Gesäuse skrbi posebna strokovna enota za varstvo narave in naravnega prostora. Ukrepi zajemajo usmerjanje obiskovalcev (npr. smu+arski izleti), izdelavo upravljalnih na+rtov na razli+nih podro+jih (planinsko upravljanje, upravljanje z vodami, itd.) ter ponovno naselitev ogro/enih vrst (npr. tamariska).

Sodelovanje med narodnim parkom Gesäuse in naravnim parkom Steirische Eisenwurzen poteka v okviru programa LEADER+, ki se izvaja v tej regiji. Pri tem gre za skupen razvoj usklajenega programa za predstavitev in izobra/evanje na podro+ju geologije. Obstajajo £e drugi projekti, kot npr. "Narava in kultura Gesäuse in Eisenwurzen“, ki vklju+uje 12 ob+in v teh regijah in naj bi podpiralo skupno razvojno strategijo za celotno regijo. Naravni parki Niederösterreischiche Eisenwurzen, Ötscher Tormäuer in Buchenberg so pred kratkim ustanovili delovno skupnost, da bi tako skupaj podprli razvoj regije.

Sodelovanje znotraj obmo+ja Tesno sodelovanje med zavarovanimi obmo+ji ne temelji nujno na neposredni prostorski bli/ini. V tem primeru sodelovanje dolo+ata predvsem dva pogoja: lega v isti zvezni de/eli (ker se veliko programov izvaja na tej ravni), ali pa, kot v primeru narodnih parkov, pripadanje istemu varovalnemu statusu (sodelovanje narodnih parkov Gesäuse in Apneni£ke Alpe). Sodelovanje naravnih parkov Niederösterreichische Eisenwurzen, Ötscher Tormäuer in Buchenberg, ki so eden od drugega oddaljeni 50 km, vendar vsi trije le/ijo v zvezni de/eli Dolnja Avstrija, je intenzivnej£e kot sodelovanje med sosednjimi naravnimi parki Niederösterreichische Eisenwurzen in Steirische Eisenwurzen, ki se nahajata v razli+nih zveznih de/elah. Obstaja pa dobro sodelovanje med narodnim parkom Gesäuse in naravnim parkom Steirische Eisenwurzen, ki se oba nahajata v zvezni de/eli @tajerski.

Sodelovanje med narodnimi parki Apneni£ke Alpe in Gesäuse se pravkar razvija, ker je bil narodni park Gesäuse ustanovljen £ele pred kratkim (2002). Trenutno se sodelovanje nana£a na podro+ji raziskovanje in nadzorovanje. Primer je ureditev nadzora izvirov s strokovnjaki iz narodnega parka Apneni£ke Alpe in uvedba primerljivega sistema nadzora za rastlinstvo in /ivalstvo. Slika 41: Narodni park Gesäuse (A)

200

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Priporo+ila za smiselna povezovanja

Na tem podro+ju obstaja povezava med Alpami in Karpati, ki poteka od Vzhodnih Alp preko gore Hochwechsel, gorovja Rosalien, gorovja Leitha, skozi gozd Maria Ellender, lok Donave in Morave, preko zahodnoslova£ke ni/ine in vse do Karpatov (VÖLK 2002). Cesta S06, ki poteka na omenjenem obmo+ju, ni dovolj prepustna, da bi zajam+ila povezave v tem pomembnem srednjeevropskem koridorju. Za zagotovitev migracij je treba preu+iti in uresni+iti ustrezne ukrepe (cona A na karti).

za pre+kanje. Ta glavni koridor Vzhodnih Alp v smeri vzhodzahod, ki povezuje regije Tarvisio, Nockberge, Nizke Ture, vse do podro+ja Wienerwald, prepreda tako gorske biotope, kot tudi biotope, bogate z gozdovi, na obeh straneh gorovja in podro+ja ob robovih Alp, kjer ni veliko gozdov. Pri dolo+itvi in razvoju upravljalnih na+rtov za obmo+ja NATURA 2000 je treba posebej upo£tevati njihov pomen in funkcijo znotraj mre/e alpskih zavarovanih obmo+ij, predvsem +e igrajo tudi pomembno vlogo, kot na primer obmo+je severno od naravnega rezervata Wildalpener Salzatal, ki je povezovalni element, in naravni park Eisenwurzen (cona B na karti).

Tudi ob cesti A09 na zahodu nekatera mesta po raziskavi VÖLK niso dovolj prepustna (Gornja Avstrija) in je zato potrebna pomo+

Preglednica 14: Priporo+ila za povezovanje Vzor+no obmo+je 8 Povzetek priporo+il

Podrobna raziskava omenjenega konfliktnega obmo+ja s prometno infrastrukturo (S06, A09) ter sprejetje ustreznih gradbenih ukrepov in ukrepov prostorskega na+rtovanja za zmanj£anje oviralnega u+inka teh prometnih osi.

Razvoj upravljalnih na+rtov za obmo+ja Natura 2000, ki so na tem obmo+ju kot povezovalne osi posebej pomembna (severno od naravnega parka Eisenwurzen, ob reki Enns).

Izbolj£anje prostorskih povezav z zavarovanimi obmo+ji na jugozahodu in vzhodu (npr. vzhodni in zahodni del naravnega rezervata Totes Gebierge, naravni rezervat Nassköhr) s pomo+jo smiselnih dolo+itev obmo+ij Natura 2000 ali drugih kategorij varovanja.

Izbolj£anje in podpora sodelovanja med raznimi zavarovanimi obmo+ji in kategorijami zavarovanih obmo+ij, tudi preko notranjih dr/avnih meja, da bi tako podprli pobude povezovanja, ki prihajajo od zavarovanih obmo+ij.

Podpora in uskladitev ekolo£kih ukrepov v kmetijstvu in gozdarstvu z lokalnimi pogoji. Uskladitev ukrepov med zavarovanimi obmo+ji.

Popis stanja povezav med zavarovanimi obmo+ji Raziskava predstavlja sistem varstvenih kategorij zavarovanih obmo+ij in sve/nja ukrepov, ki se - raz+lenjen po posameznih pogodbenicah Alpske konvencije - uporablja v celotnem alpskem prostoru. Opisuje zlasti najpomembnej£e strategije, ki jih na tem podro+ju izvajajo alpske dr/ave in Evropska unija. Poleg tega so opisane obstoje+e povezave med zavarovanimi obmo+ji, katerih obstoj je posledica geografskih in naravnih pogojev, ukrepov prostorskega planiranja, ekolo£kih ukrepov (koridorji, varstveni ukrepi, kmetijski programi in predpisi itd.) ali fizi+nih ukrepov (gradbeni ukrepi itd.). Natan+nej£i opis obstoje+ih strategij je ponazorjen na primeru osmih, po celotnem alpskem loku porazdeljenih vzor+nih obmo+ij, za katera je bila opravljena podrobnej£a raziskava.

Alpski signali 3

201

Zemljevid 38: ViÂŁje lege v vzor+nem obmo+ju 8

202

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 39: Prometna infrastruktura v vzor+nem obmo+ju 8

Alpski signali 3

203

Zemljevid 40: Raba tal in povrÂŁine NATURA 2000 v vzor+nem obmo+ju 8

204

Alpski signali 3

Primeri obmo+ij

Zemljevid 41: Mo/ne cone ÂŁiritve in dopolnitve v vzor+nem obmo+ju 8

Alpski signali 3

205

6 Priporo+ila in koncept Na osnovi rezultatov analize ukrepov, ki obstajajo v posameznih dr/avah pogodbenicah, in povezanosti zavarovanih obmo+ij je mogo+e predlagati vrsto priporo+il za uresni+itev ekolo£kega omre/ja v skladu z 12. +lenom Protokola o izvajanju Alpske konvencije na podro+ju varstva narave in urejanja krajine.

6.1 =ezmejna zavarovana obmo+ja Zaradi posebnega ekolo£kega in politi+nega pomena, ki ga u/ivajo +ezmejna in nadregionalna zavarovana obmo+ja, jih je treba premi£ljeno £iriti oz. dopolnjevati, njihove cilje in ukrepe, potrebne za doseganje teh ciljev, pa medsebojno uskladiti. To je pomembno predvsem v primeru, ko se status varstva obmo+ij na obeh straneh dr/avne meje med seboj razlikuje in zato ni primerljivih pogojev varstva in sodelovanja (npr. Naravni park Alpe Devero in Alpe Veglia (I) in naravni rezervat Binntal (CH), ki je zavarovano obmo+je, zato zanj veljajo stro/ji varstveni pogoji, +eprav nima lastne uprave, kar predstavlja dodatno oviro +ezmejnemu sodelovanju).

To je na mo/no na primer dose+i z naslednjimi ukrepi: S £iritvijo in dopolnitvijo zavarovanih obmo+ij s ciljem ustvarjanja dalj£ih skupnih sti+nih linij in ve+jih med seboj povezanih in nefragmentiranih povr£in, kar je bilo v preteklosti iz razli+nih razlogov /e uresni+eno v nekaterih zavarovanih obmo+jih (na primer v primeru Naravnega parka Rieserferner-Ahrn (I) za podalj£anje skupne meje z avstrijsko zvezno de/elo Tirolsko ali v primeru Naravnega parka Mont Avic (I) na /eljo zadevnih ob+in). Podalj£ane skupne meje in ve+je povezane povr£ine ne poenostavljajo samo migracijskih gibanj flore in favne, temve+ tudi sodelovanje med zavarovanimi obmo+ji. Razvoj skupnih akcij in programov pridobiva na smislu z ve+jim pomenom sti+ne linije in skupnih povr£in, saj na ta na+in nastajajo novi dinami+ni procesi. Pri izboru povr£in, namenjenih £iritvi in dopolnitvi zavarovanih obmo+ij, je treba upo£tevati predvsem naravno pogojene prisilne prehode v +asu sezonskih selitev ali osi, ki jih pogosto uporablja za £iritev flora, predvsem pa favna. Tudi obmo+ja, ki predstavljajo reliefno pogojene geografske enote je treba mo+neje povezati in obravnavati kot kompleks (na primer gorsko skupino Dolomitov, Masiv Mont Blanc ali Masiv Monte Viso). Virtualna lo+itev povezanih geografskih regij po upravnih enotah ali dr/avnih mejah lo+uje ta pravzaprav enotna obmo+ja in tako ovira izmenjavo med obstoje+im habitatom. Povezanost geografskih enot je pomembna predvsem na obmejnih obmo+jih, saj so tam zaradi razli+nih politi+nih ciljev, varstvena prizadevanja dr/av zaradi nasprotujo+ih prizadevanj drugih dr/av, kot je razvoj velikih turisti+nih sredi£+ ali gradnja infrastrukturnih objektov, lahko ovirana ali v celoti onemogo+ena.

206

Alpski signali 3

V teh regijah bi bilo treba varstvena prizadevanja nujno uskladiti, da bi dosegli vzajemno dopolnjevanje. @iritve in dopolnitve so mo/ne z razdelitvijo na posamezne cone, ki ustrezajo naravnim in kulturnim prostorom, ali s povezavo komplementarnih oblik zavarovanih obmo+ij. V ta namen je potrebno vklju+iti dolinske lege, ki so posebnega pomena za povezanost v omre/je in povezanost zavarovanih obmo+ij. Take komplementarne oblike bi bili lahko na primer biosferni rezervati ali naravni parki, ki bi zdru/ili ve+ /e zavarovanih obmo+ij v nove kategorije in s £iritvijo vzpostavili pufrsko obmo+je z mo/nostjo vzpostavitve koridorjev. Pomembne so tudi nove opredelitve obmo+ij v obmejnih predelih, s +imer se vzpostavijo prehodi in povezave med dr/avami in s tem med nacionalnimi sistemi varstva in povezav. V te nove opredelitve ali £iritve bi bilo treba ustrezno vklju+iti /e na+rtovana zavarovana obmo+ja. V /e obstoje+ih +ezmejnih zavarovanih obmo+jih je potrebno okrepljeno usklajevanje in/ali skupna priprava na+rtov upravljanja z upo£tevanjem usklajenega upravljanja vrst in habitatov ter dolo+itev naloge teh zavarovanih obmo+ij znotraj regionalnih ali nacionalnih ekolo£kih omre/ij. Za tovrstne oblike sodelovanje bi bilo treba podpisati uradne partnerske sporazume, kot na primer za Narodni park Mercantour (F) in Narodni park Alpi Marittime (I), kar bi zagotovilo trajnost in dolgoro+nost sodelovanja. Tu velja omeniti tudi skupno usklajeno upravljanje z ekolo£ko relevantnimi vrstami in habitati ter skupni monitoring in odnosi z javnostmi.

6.2 Ekolo£ko omre/je in koridorji Zaradi nujnosti vzpostavitve povezav med zavarovanimi obmo+ji, ki prepre+ujejo izolacijo in spodbujajo selitve /ivalskih in rastlinskih vrst, bi morala ta povezovalna podro+ja postati sestavni del ekolo£kega omre/ja. Uresni+ijo se lahko z naslednjimi ukrepi: Izdelava in uskladitev regionalnih in nacionanih konceptov za sisteme ekolo£kih povezav, kot se je na primer v nekaterih dr/avah /e zgodilo v okviru pogojev za ustvarjanje Panevropskega ekolo£kega omre/ja. V okviru Alpske konvencije je treba te koncepte med seboj uskladiti in prilagoditi posebnim pogojem gorskega masiva. Natan+no je treba dolo+iti selitvene koridorje, ki ustrezajo selitvenim /ivalskim vrstam in njihovo lego med zavarovanimi obmo+ji, predvsem v dolinskih legah, kjer je najve+ja drobitev /ivljenjskih prostorov zaradi koncentriranega delovanja +loveka. Te koridorje je treba podpreti z dolo+enimi pogoji in ukrepi, na primer z uvedbo nelovnih obmo+ij kot mirnih obmo+ij in obmo+ij raz£irjenosti, kot je to /e primer na mejnem predelu

Priporo+ila in koncept

med Slovenijo (Triglavski narodni park) in Italijo (Naravni park Prealpi Giulie-Julijsko Predgorje).

Kmetijstvo Nadaljnji ukrep za izbolj£anje povezanosti /ivljenjskih prostorov v omre/ja je vklju+evanje ekolo£kih povezovalnih kriterijev v smernice za dodeljevanje subvencij in drugih oblik pomo+i za kmetijstvo in gozdarstvo. Poleg tega je treba subvencije in programe v Alpah bolje prilagoditi danostim gorskih predelov in vsakokratni lokalni situaciji, ki se zaradi naravnih posebnosti kot tudi tradicionalnih na+inov gospodarjenja in /ivljenja ter kulture pogosto zelo razlikujejo. S spodbujanjem dolo+enih lokalnih proizvodov in s podporo novim kmetovalcem, bi bilo dolgoro+no mo/no ponovno o/iviti opu£+ene povr£ine in slab£e razvita obmo+ja in tako ohraniti biotsko raznovrstnost, ki je povezana s kulturno krajino.

Gradbeni ukrepi Prometna infrastruktura in komunalna opremljenost doslej £e nepozidanih povr£in sta pomembna dejavnika drobitve alpskih /ivljenjskih prostorov. Izrednega pomena za ustvarjanje povezav med zavarovanimi obmo+ji sta zato na+rtovanje in izvajanje gradbenih ukrepov na infrastrukturno pogojenih konfliktnih mestih, kjer zaradi prevladujo+ih pogojev druga+e ni mo/no ponovno vzpostaviti povezav. V situacijah, kot na primer med naravnim regionalnim parkom Chartreuse in naravnim regionalnim parkom Vercors, je ponovna vzpostavitev povezav mo/na le s konkretnimi gradbenimi ukrepi. Treba bi bilo izgraditi objekte, kot na primer mostove ali predore, da bi se /ivalim omogo+ilo prehod preko mo+no obremenjenih cest, /elezni£kih prog ali rek. To velja predvsem za predele, ki v nasprotju z nekaterimi alpskimi dolinami med seboj niso naravno lo+eni. Take povezave so pomembne tudi v primeru, ko je treba /ivalim, predvsem velikim plenilcem, omogo+iti vrnitev na njihova obmo+ja (primer naravnega regionalnega parka in vra+anje risov iz Jure). Sicer pa je treba po potrebi vzpostaviti manjkajo+e elemente ali povezave, ki so pogojene s posameznimi /ivalskimi ali rastlinskimi vrstami in/ali habitatom. V velikih dolinah na primer, skozi katere ne potekajo avtoceste ali hitre ceste, ki imajo velik u+inek pregrad, se lahko drevninske koridorje za divje /ivali, vezane na gozd, postavi kjer koli izven naselij, +e je to z vidika divjadi in ekologije smiselno. To ponazarja tudi pomen tesnega sodelovanja med pristojnimi in odgovornimi slu/bami pri na+rtovanju in izvajanju konkretnih gradbenih ukrepov.

Zavarovana obmo+ja Polo/aj v Alpah ponazarja karta s predstavitvijo zavarovanih obmo+jih, ki se nahajajo na razli+nih vi£inskih legah. Zavarovana obmo+ja, predvsem zavarovana obmo+ja za katera veljajo stroga varstvena pravila, se ve+inoma nahajajo v vi£jih legah. Pomembna so kot /ivljenjski prostori in so relativno dobro ohranjena ter krajinsko lepa, vendar niso v predelih, ki so posebej pomembni kot koridorji in le/ijo predvsem v ni/je poseljenih legah. V zavarovanih obmo+jih so slabo zastopane predvsem posebej problemati+ne in ogro/ene dolinske lege. &ivljenjski prostori v ni/jih legah niso dovolj pokriti z velikimi zavarovanimi obmo+ji, zato je varstvena prizadevanja treba osredoto+iti tudi na dolinske predele. Pri nadaljnji £iritvi in ponovni dolo+itvi zavarovanih obmo+ij je treba mo+neje upo£tevati ni/je lege. Pri dolo+itvi novih obmo+ij se zato ne bi smelo upo£tevati le krajinske lepote, koristi za turizem in dobro ohranjene narave, temve+ tudi lego v predelih (pogosto v dolinah), kjer so pomembni koridorji. To velja tudi za opredelitev obmo+ij za projekt Natura, saj v teh obmo+jih z ve+jo rabo prav tako obstajajo pomanjkljivosti in so elementi povezave nujni. Tako kot to velja za +ezmejna zavarovana obmo+ja bi bilo tudi za nacionalna zavarovana obmo+ja smiselno predvideti razdelitev na posamezne cone, s +imer bi se ustrezno zavarovalo osnovna obmo+ja, £iritev povr£in zavarovanih obmo+ij in potencialnih akcij ter spodbujanje sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja. Kot /e omenjeno, bi bilo to mo/no z vklju+evanjem ali z zdru/evanjem obstoje+ih zavarovanih obmo+ij v naravne parke ali biosferne rezervate, z vzpostavitvijo krajinsko zavarovanih obmo+ij ali s koncentracijo lokalnih projektov, ki obravnavajo povezanost biotopov, na zavarovana obmo+ja. Za samostojno in u+inkovito delovanje zavarovanega obmo+ja in njegovo aktivno udele/bo pri kooperacijskih programih in projektih morajo imeti zavarovana obmo+ja lastno upravo, ki naj ne bi delovala kot pododdelek de/elnega urada, ki upravlja z vrsto zavarovanih obmo+ij. Pristojni upravljavci bi morali na zavarovanih obmo+jih in okoli njih spodbujati izvajanje posebnih ukrepov, da bi se zmanj£al pritisk na zavarovane povr£ine, ki nastaja zaradi bli/njih naselij, intenzivne rabe zemlji£+ in mo+no razvitega turizma. Na tak na+in je v zavarovanih obmo+jih mogo+e ohranjati in zavarovati /ivljenjske prostore ter ohranjati zdrave osnovne populacije, ki se lahko iz zavarovanih obmo+ij selijo na druga obmo+ja. Tudi povr£ine, ki obdajajo zavarovana obmo+ja, bi morale zagotavljati /ivljenjski prostor ali vsaj izmenjavo in selitve. Stiki z javnostmi, ki so pogosto zapisani kot naloga zavarovanih obmo+ij, morajo prav tako potekati v smeri ozave£+enosti javnosti glede povezanosti ter bolj£e prepustnosti krajine za rastline in /ivali. Samo z doslednimi stiki z javnostmi bodo prebivalci, tako lokalni kot obiskovalci, seznanjeni s to pomembno temo. Osnovni pogoj za uspe£no uresni+evanje povezav med zavarovanimi obmo+ji je sprejemanje in razumevanje s strani prebivalstva, saj sta nujna naravi prijazna in trajnostna raba celotnih povr£in. Kako pomembna je ta tema postane o+itno ob ponovni uvedbi in vrnitvi velikih plenilcev, ki nista mo/ni brez £iroke podpore prebivalstva.

Alpski signali 3

207

Ekolo£ko omre/je v Alpah nikakor ne bi smelo temeljiti izklju+no na velikih alpskih zavarovanih obmo+jih in vmesno le/e+ih povezavah. Dosledno je treba vklju+evati predvsem vsa druga, tudi manj£a zavarovana obmo+ja. Zlasti bi bilo treba upo£tevati povr£ine NARTURA 2000 in ustrezne povr£ine iz £vicarskega projekta SMARAGD, ki zaradi svojih lastnosti in mo/ne porazdelitve predstavljajo eno najbolj£ih orodij za vzpostavitev uspe£ne povezanosti. Na alpski ravni je treba sprejeti dogovore za uskladitev, smiselno uporabo in u+inkovito povezavo obstoje+ih nacionalnih spodbujevalnih instrumentov, kar bi bilo na primer mo/no v okviru Alpske konvencije.

prilagojene raziskave. Izhajajo+ iz lokalnih raziskav je treba izdelati analize potreb, prilagojene posameznim obmo+jem, in predloge za povezavo. Kot uspe£en primer evropskega sodelovanja s konkretnimi relevantnimi rezultati velja omeniti akcijo COST 341, pri kateri so bila zdru/ena najnovej£a spoznanja o drobitvi habitatov v Evropi s prometnimi strukturami. Dose/eni rezultati spodbujajo na+rtovanje in uresni+evanje lokalnih projektov za odpravo problemskih mest v infrastrukturnem omre/ju. Za objavo in vsealpsko dostopnost rezultatov raziskave in na njej temelje+ih korakov, bi jih bilo treba vklju+iti v sklop podatkov sistema za opazovanje in informiranje v Alpah.

Za uresni+evanje priporo+enih ukrepov je treba na osnovi specifi+nih lokalnih in regionalnih danosti izvesti polo/aju

Priporo+ila za funkcionalno dopolnjevanje povezav med zavarovanimi obmo+ji Na podlagi rezultatov predhodnih poglavij so bila oblikovana priporo+ila za vsealpske, velikoprostorske strategije dopolnjevanja funkcionalnih povezav med zavarovanimi obmo+ji. Raziskava prikazuje prostorske povezave, ki so funkcionalne zaradi geografske bli/ine in ekolo£kega pomena in za katere so bile mo/nosti za izvajanje preverjene s pomo+jo kazalcev. Z upo£tevanjem ureditve posameznih dr/av, evropskih strategij (NATURA 2000), pobud za vzpostavljanje zavarovanih obmo+ij in teko+ih projektov ter v okviru dana£njih spoznanj na podro+ju selitvenih /ivalskih vrst je bila zlasti za izbranih osem vzor+nih obmo+ij opravljena natan+na analiza s kartografsko dolo+itvijo mo/nih povezovalnih osi med zavarovanimi obmo+ji

208

Alpski signali 3

Priporo+ila in koncept

6.3 Koncept Koraki za uresni+evanje ekolo£kega omre/ja v Alpah Osnovni pogoj za vzpostavitev ekolo£kega omre/ja v Alpah je podrobna kartografska analiza zavarovanih obmo+ij in vmesno le/e+ih povr£in. S pomo+jo simulacij in ra+unskih modelov, kot so bili na primer uporabljeni pri £vicarskem ali v italijanskem modelu, je treba preu+iti kontinuiteto habitatov in zajeti /e obstoje+e povezave, ugotoviti vrzeli v sistemu in dolo+iti omre/ja z vklju+itvijo dodatnih, za /ivalske vrste specifi+nih informacij, ki jih lahko zagotovijo lokalni strokovnjaki. Izku£nje in opa/anja lokalnih strokovnjakov omogo+ajo zapolnitev teoreti+no izra+unanih modelov omre/ij s podatki iz prakse in upo£tevanje lokalnih pogojev. Na ta na+in je mo/no modelirana omre/ja s sodelovanjem ekspertov prilagoditi ekolo£kim potrebam posameznih /ivalskih vrst ali skupin /ivalskih vrst. Lokalna omre/ja je treba nato med seboj povezati in uskladiti, da bi lahko tako definirali vsealpsko omre/je z /e obstoje+imi povezavami, vrzelmi in problemskimi to+kami.

Poleg tega bi bilo treba velike pomembne osi priseljevanja, na primer za medvede, ki se priseljujejo iz vzhodnih predelov, prav tako zajeti, kartirati in jim dolo+iti namembnost ter upo£tevati v vseh zadevnih na+rtih in jih ohranjati ter dograjevati z ustreznimi ukrepi. To je mo/ni koncept za dolgoro+no implementacijo ekolo£kega omre/ja v Alpah, ki ustreza tako lokalnim zahtevam in potrebam, kot tudi vsealpskim nujnostim, in upo£teva /ivalske vrste, ki se selijo na velike razdalje.

Nadaljnjo osnovo za delo predstavlja kartografski prikaz omre/ij. Na tem kartografskem delu bodo nato lahko gradili na+rtovalci prostora in prometa ter vse druge ustrezne slu/be. S pomo+jo kart je mogo+e dolo+iti in ohraniti doslej nefragmentirane predele in sanirati obmo+ja s £tevilnimi konflikti v skladu z obstoje+imi mo/nostmi.

Vsealpsko omre/je je mogo+e vzpostaviti ve+ korakih. Po preu+itvi in dolo+itvi potrebnih sti+nih osi, je treba v posameznih, med seboj usklajenih lokalnih projektih, povezati bli/nje le/e+a obmo+ja. Na ta na+in je mo/no vzpostaviti nadaljnje, med seboj povezane nacionalne in +ezmejne komplekse zavarovanih obmo+ij, na primer s pomo+jo povezave z vzpostavitvijo zavarovane krajine, naravnega parka, biosfernega rezervata ali s pomo+jo lokalnih projektov za povezovanje biotopov. Te komplekse bi bilo treba nato vklju+iti v nacionalna ekolo£ka omre/ja in dopolniti omre/je NATURA 2000. S posameznimi koraki bi pri£lo do vzpostavitve vsealpskega sistema, sestavljenega iz £tevilnih majhnih, lokalnim razmeram prilagojenih omre/ij. Tako bi lahko nastalo nacionalno omre/je zavarovanih obmo+ij, v katerega bi bile vklju+ene vse mo/ne oblike varstva. S pomo+jo +ezmejnih zavarovanih obmo+ij je mo/no vzpostaviti povezave med nacionalnimi sistemi. V ta namen je treba v obmejnem prostoru po potrebi vzpostaviti nova obmo+ja, kar bi zagotovilo delujo+ prehod.

Slika 42: Alpska pokrajina

Alpski signali 3

209

7 Kriti+na opa/anja V razgovorih s strokovnjaki in sodelavci ter upravljavci zavarovanih obmo+ij se je v +asu raziskave vedno znova ponavljalo vpra£anje smisla omre/ja zavarovanih obmo+ij.

Pôjem omre/ja Ugtovljeno je bilo, da ni ekolo£kega omre/ja ali sistema ekolo£kih koridorjev kot takega, saj gre pri tem vselej za omre/je dolo+enih habitatov ali za sistem koridorjev, namenjen dolo+enim vrstam. Posledi+no tudi ne more biti vsealpskega ekolo£kega omre/ja zavarovanih obmo+ij, ki bi zajelo vse. Tak£no omre/je zaradi razli+nih pogojev tudi v Alpah ne bi bilo smiselno. Za vsako vrsto ali skupino /ivalskih in rastlinskih vrst so zato lahko in morajo biti le dolo+eni sistemi povezav, ki so povezani v mre/o med seboj povezanih in potencialno koristnih habitatov. Vsekakor to zaradi velikega £tevila razli+nih vrst in habitatov ni realisti+no. S tem v zvezi se tudi postavlja vpra£anje nujnosti in smiselnosti take povezanosti. Na primeru volkov in medvedov je mogo+e dobro ponazoriti, da se ti dve vrsti ne dr/ita klasi+nih koridorjev, temve+ se nasprotno lahko izredno fleksibilno prilagodita zunanjim pogojem in nista vezani na zavarovana obmo+ja v o/jem smislu. Tudi jeleni, srne in kozorogi so se v preteklosti selili brez dolo+enih koridorjev in se prilagodijo danostim okolja. Da je mogo+e premagati tudi velike ovire, dokazujejo posamezni primeri srn, ki preplavajo kanale in jezera ali z drznimi skoki pre+kajo avtoceste. Vendar so to izjeme, saj se tak£na pre+kanja na konfliktnih to+kah ve+inoma tragi+no kon+ajo. Ustrezna re£itev so zato lokalne pobude in projekti, ki se lahko prilagodijo in odzovejo na specifi+ne potrebe dolo+ene /ivalske vrste, ki je na dolo+enem kraju za£la v te/ave. Take lokalne pobude, ki upo£tevajo kazalce in so prilagojene lokalnim habitatom in pogojem, so najprimernej£i instrumenti za vzpostavitev povezanosti /ivljenjskih prostorov. Vsekakor je treba zagotoviti dolo+eno dolgoro+nost projektov, tako za nosilce in koordinatorje kot tudi za zavarovane povr£ine in vzpostavljene povezave, ki so doslej pogosto temeljili na pogodbeni osnovi z omejeno veljavnostjo, ki praviloma ni bila dalj£a od pet let. Poleg tega so projekti praviloma vezani na subvencije, to je na finan+no pomo+, in pomenijo dolo+eno odvisnost.

Nadaljnje vpra£anje, ki se postavlja, je vpra£anje, kaj naj bi sploh bilo povezano Nadaljnje vpra£anje, ki se postavlja, je vpra£anje, kaj naj bi sploh bilo povezano. Karta s porazdelitvijo zavarovanih obmo+ij na razli+nih vi£inskih legah ponazarja, da se £tevilna alpska zavarovana obmo+ja nahajajo v zgornjih legah, ki so /e po naravi relativno izolirane. Ta izolacija je bila med drugim tudi pogoj za nastanek pomembnega endemizma v Alpah. Ali je zato smiselno med seboj povezati ta /e po naravi relativno izolirana

210

Alpski signali 3

obmo+ja? Se bo tam vzpostavljene koridorje sploh uporabljalo? Kak£ni bodo u+inki tako "na+rtovanih" povezav? Ali ne bi bilo pomembnej£e vzpostaviti zavarovana obmo+ja na ni/jih vi£inskih legah? Kot ponazarja vi£inska karta alpskih zavarovanih obmo+ij, so na teh legah zavarovana obmo+ja s stro/jimi varnostnimi omejitvami slab£e zastopana. V ni/jih legah in dolinskih predelih je treba vzpostaviti nova zavarovana obmo+ja in povezati obmo+ja, ki £e obstajajo (manj£i, dobro ohranjeni biotopi, pomembne naravovarstvene povr£ine, zelene povr£ine okoli naselij). @e obstoje+e, nefragmentirane habitate je treba ohraniti v njihovem stanju. Velika alpska zavarovana obmo+ja ve+ini vrst in populacij zagotavljajo dovolj veliko povr£no in zadostno £tevilo razli+nih habitatov. Pomembnej£e bi bilo ustrezno urediti krajino v dolinskih legah in jo /ivljenju prijazneje oblikovati. V tem primeru so lahko zavarovana obmo+ja vir ponovne naselitve. Krajine in narave vsekakor ne bi smeli razdeliti na del, ki je v rabi +loveka, in na nedostopen zavarovani del, namenjen naravi. Cilj bi morale biti predvsem oblike harmoni+nega so/itja +loveka in narave, tako da bi bile povr£ine lahko v skupni rabi.

Omre/ja zavarovanih obmo+ij Ali je smiselna vzpostavitev vsealpsko povezanega omre/ja zavarovanih obmo+ij zaradi velikih kulturnih razlik in razli+nih politi+nih prioritet, organizacijskih oblik in vidikov posameznih dr/av sploh mo/na? Razlike nimajo vselej zaviralnega u+inka. Nasprotno, lahko dajejo tudi pobude na osnovi primerjav obravnave dolo+enih tem v drugih obmo+jih ali na+ina kako dolo+ene teme in probleme obravnavajo druge kulture. V tej zvezi lahko navedemo primer volka, ki je v dr/avah kot sta Francija in Italija zelo razli+no obravnavan. V italijanskih predelih, kjer volk ni popolnoma izginil, ga prebivalstvo relativno dobro sprejema. Nasprotno pa je dogajanje v predelih v Franciji, kjer je volk izginil /e pred +asom in kamor se sedaj le po+asi vra+a. Te/ave z lokalnim prebivalstvom in krajevnimi kmeti, ki se iz razli+nih razlogov upirajo vrnitvi volka na njihovo obmo+je, so zelo velike. V tem primeru bi se lahko s pomo+jo italijanskih izku£enj lahko na£le re£itve za uspe£no vrnitev volka, ki bi jo prebivalstvo sprejelo.

Kriti+na opa/anja

Alpska Konvencija Poleg tega se £e vedno postavlja vpra£anje vklju+evanja Alpske konferenco v obravnavanje te teme. Pri tem se postavlja vpra£anje, ali je pobuda Alpske konvencije za vzpostavitev vsealpskega ekolo£kega omre/ja upravi+ena, saj /e obstaja cela vrsta razli+nih pobud, na primer NATURA 2000, COST, Panevropsko omre/je in razvoj nacionalnih ekolo£kih omre/ij.

Delujo+e ekolo£ko omre/je in povezanost zavarovanih obmo+ij sta lahko tudi nevarna. Koridorji lahko spodbujajo £irjenje bolezni rastlin in /ivali, ustavijo razvojne procese in pojave endemizma, spodbujajo naselitev neofitov v habitatih in skrivajo nevarnost, da se vrste z ve+jo sposobnostjo uveljavljanja in manj zahtevne vrste dodatno spodbuja k razvoju in so zahtevnej£e izredno specializirane vrste iztrebljene.

Alpska konvencija vsekakor daje mo/nost uskladitve razli+nih nacionalnih pobud in prizadevanj na mednarodni ravni. Alpska konvencija poleg tega omogo+a prilagoditev prizadevanj posebnim

pogojem in ustrezno vzpostavitev omre/ja. Ker so Alpe, kot je bilo /e ugotovljeno, velikega pomena za biotsko raznovrstnost, bi morali biti v tej regiji sprejeti posebni ukrepi za varstvo in ohranjanje te raznovrstnosti.

Slika 43: Alpska pokrajina

Alpski signali 3

211

8 Sklepi Pregled ukrepov in programov v posameznih pogodbenicah Alpske konvencije za izbolj£anje povezanosti naravnih in sonaravnih /ivljenjskih prostorov ter analiza povezav in sodelovanja med izbranimi alpskimi zavarovanimi obmo+ji so pokazale, da v Alpah obstaja potreba po opredelitvi vsealpskega ekolo£kega omre/ja in so podani pomembni instrumenti za vzpostavitev takega omre/ja, vendar pa raba teh instrumentov ni dovolj na+rtna in usklajena, poleg tega je premalo mednarodnega usklajevanja. Pomen povezanosti habitatov je bil potrjen na raznih politi+nih podro+jih (promet, prostorsko planirano, kmetijstvo, gozdarstvo). Za vsa navedena podro+ja obstajajo uspe£ni primeri vzpostavljanja in finan+nega spodbujanja projektov za mre/o biotopov na podro+ju varstva narave s pomo+jo instrumenta pogodbenega varstva: v kmetijstvu s prizadevanji za uvedbo ekolo£kega kmetijstva ali z dolo+itvijo obmo+ij ekolo£ke izravnave, v gozdarstvu s smernicami za trajno in sonaravno gospodarjenje. Na podro+ju prostorskega planiranja in na+rtovanja prometa se pri na+rtovanju in izgradnji premostitvenih objektov upo£tevajo sistemi koridorjev, poleg tega obstajajo tudi smernice za gradnjo in na+rtovanje vodotokov ter evropski programi, kot na primer akcija COST 341.

Ukrepi alpskih dr/av Zaradi razli+nih izhodi£+ so bili dose/eni £tevilni rezultati. V kmetijstvu obstaja na primer veliko obmo+ij ekolo£ke izravnave, na podro+ju gozdarstva pa veliko £tevilo novih gozdnih rezervatov. Zaradi te/av pri koordinaciji in pomanjkljive komunikacije ti rezultati ne dajejo /elenega u+inka in ne izkori£+ajo vseh potencialnih mo/nosti. Ukrepi izgubljajo na vrednosti, ker opredeljene povr£ine ne le/ijo na primernem kraju ali med seboj niso povezane. Povr£ine so pogosto izbrane zgolj z upo£tevanjem vidikov gospodarjenja. Izbor lege in velikosti zemlji£+ je prepu£+en kmetom, +e subvencije niso vezane na dolo+en /ivljenjski prostor. Ekolo£ki vidiki takih obmo+ij ekolo£ke izravnave niso dovolj upo£tevani. Zagotovljeni so sicer pravni in finan+ni pogoji za pospe£evanje in opredelitev obmo+ij ekolo£ke izravnave, vendar obstaja vrsta izoliranih zavarovanih povr£in, ki se jih pogosto neguje in vzdr/uje le z velikimi stro£ki. Ekolo£ki u+inek teh povr£in bi se lahko precej izbolj£al s povezovanjem, vendar bi bilo treba ustrezne subvencije, kot na primer to po+ne @vica (ÖQV 2001), vezati na upo£tevanje meril povezovanja. Pobude za povezovanje biotopov in obmo+ij, ki so pomembne v ekolo£kem smislu, z zdru/evanjem pogodbeno zavarovalnih ali obmo+ij ekolo£ke izravnave ka/ejo, da so problem prepoznali tudi politiki in lokalni dejavniki, ki si prizadevajo za ponovno povezavo /ivljenjskih prostorov (na primer program "BayerNetzNatur"). Varstvo pomembnih biotopov in struktur omre/ja s pogodbeno zavezanostjo za dolo+en na+in obdelave ali opustitev rabe zemlji£+ je sredstvo, ki ima omejene mo/nosti. Take povr£ine ne u/ivajo dolgoro+nega varstva, saj je veljavnost pogodbe praviloma omejena na pet let oz. v nekaterih primerih na dvajset let za pogozdene povr£ine. To +asovno

212

Alpski signali 3

obdobje je za ekolo£ke procese skoraj nepomembno. Pogodbeno varstvo, ki sega dlje od tega obdobja, posledi+no ne zagotavlja dolgoro+nega varstva povr£in in tako ne more prispevati k dolgoro+nem ustvarjanju povezav. =e so dolo+ene povr£ine po izteku roka izlo+ene iz povezave, se lahko v primeru naknadne intenzivne rabe povezava ponovno prekine. K temu velja dodati tudi odvisnost varstvenih ukrepov od mo/nosti finan+nih spodbud, kar pomeni, da so ukrepi odvisni od prora+una pla+ilne institucije. =e sredstev za nadaljnjo podporo in pla+ilo opravljenih storitev v prihodnje ne bi bilo ve+, bodo ukrepi ukinjeni, povr£ine pa bi s tem izgubile ekolo£ko vrednost in s tem tudi svojo vlogo v povezavi. Za vzpostavitev mre/ biotopov je treba zato obvezno dodatno vklju+iti tudi druge ukrepe, na primer nakup pomembnih povr£in ali sklepanje dolgoro+nih pogodb z veljavnostjo najmanj petdeset let. Tradicionalni na+in dela na podro+ju varstva narave in krajine, ki je doslej poudarjal predvsem varstvo in ohranjanje pomembnih in ogro/enih /ivljenjskih prostorov, je treba dopolniti z novo dinamiko povezanosti habitatov. V ekolo£ko omre/je je treba vklju+iti obmo+ja z visoko biotsko raznovrstnostjo, predvsem pa zavarovana obmo+ja. Upravljanje z /ivljenjskimi prostori za floro in favno je treba obravnavati v £ir£em smislu, kar bi vklju+evalo tudi naravni razvojni potencial krajine, ekolo£ka na+ela in biolo£ke procese. Ekolo£ki ukrepi na podro+ju gozdarstva in kmetijstva bodo dele/ni posebnih oblik spodbujanja v parkih in obrobnih predelih. Za seznanjanje kmetov o mo/nostih subvencioniranja in o pomenu njihovih povr£in in njihovega dela za krajino in biotsko raznovrstnost je na voljo osebje, ki bo kmetom svetovalo v zvezi z vlogami za pridobitev pomo+i in jim nudilo vso potrebno podporo. Na zavarovana obmo+ja pogosto mejijo gosto naseljeni dolinski predeli in doline z intenzivno rabo, kjer se ustrezni ukrepi ne izvajajo, zato je okoli robnih obmo+ij smiselno vzpostaviti zavarovana obmo+ja, ki zmanj£ujejo u+inke +lovekovih aktivnosti na zavarovano obmo+je. Kot taka pridejo na primer v po£tev krajinska varstvena obmo+ja ali zunanja obmo+ja biosfernih rezervatov, ki lahko nato preko nacionalnih sistemov mre/ biotopov vzpostavijo nadaljnje povezave in osi in prispevajo k nadaljnji izgradnji £irokega omre/ja.

Sklepi

Ukrepi za izbolj£anje mre/enja /ivljenjskih prostorov V posameznih zavarovanih obmo+jih obstaja veliko £tevilo raznih raziskovalnih projektov in znanstvenih raziskav. Rezultati teh znanstvenih del pogosto oble/ijo v predalih zavarovanih obmo+ij ali se jih uporablja samo interno. Informacije pogosto niso ali so zelo te/ko dosegljive in ustrezna dela niso poznana. Potencial zbranega znanja in mo/nosti usmerjenih projektnih raziskav bi bilo treba bolje izkoristiti v prid zavarovanih obmo+ij. Lahko bi se jih uporabilo za dolo+itev in opredelitev ekolo£kih koridorjev. Raziskovalci se zato ne bi smeli strogo omejevati le na povr£ine zavarovanih obmo+ij, temve+ bi morali vklju+iti tudi sosednja in oddaljena obmo+ja, predvsem pri raziskovalnih projektih, ki potekajo z zunanjimi partnerji, na primer z univerzami ali raziskovalnimi ustanovami. Med pomembnimi prispevki velja omeniti ve+jo preglednost opravljenega raziskovalnega dela, s +imer bi se rezultate lahko na+rtno vklju+ilo v povezave, in vklju+evanje zavarovanih obmo+ij v projekte in velike na+rte v njihovi okolici, kar bi zagotovilo uporabo znanja in izku£enj in vklju+evanje ekolo£kih vidikov. Zavarovana obmo+ja so lahko vzor za obravnavanje in upravljanje nezavarovanih povr£in. Povezanost zavarovanih obmo+ij s pomo+jo konceptov, izdelanih in uresni+enih na lokalni ravni, lahko lokalnemu prebivalstvu pribli/a na+ela modernega varstva narave in predstavi pomen povezanih sistemov ter pomen prispevka posameznikov (pri kmetih na primer s pomo+jo neagresivne uporabe zemlji£+ in gospodarjenja z zemlji£+i). V zavarovanih obmo+jih sta zato posebnega pomena sodelovanje z lokalnimi dejavniki v smislu doseganja dolgoro+ne povezave ali vsaj aktivno obravnavanje teme.

razvoj in izvajanje projektov povezanosti pa sta naloga posameznih obmo+ij. Vsekakor je izredno pomembno, da se na osnovi te raziskave opravi raziskave na lokalni in regionalni ravni. Preden se za+ne z na+rtovanjem in izvajanjem ukrepov povezovanja je vsekakor treba pridobiti utemeljene in natan+ne podatke o mehanizmih £iritve posameznih vrst in skupin vrst. To je mo/no z raziskovalnimi deli zavarovanih obmo+ij, uporabo obstoje+ih univerzitetnih £tudij ali izku£enj in opa/anj lokalnih strokovnjakov kot so lovci, naravovarstveniki ter zaposleni v parkih. Samo na ta na+in je mogo+e ugotoviti in predstaviti resni+ne potrebe in reagirati na na+in, ki je prilagojen vrstam in situaciji. Osnovna teoreti+na znanja £tevilnih raziskovalnih del, opravljena v zavarovanih obmo+jih in okoli njih, na ta na+in prispevajo k prakti+ni vzpostavitvi omre/ja. Znanja o razli+nih vrstah in mehanizmih njihove £iritve ter o vlogi razli+nih krajinskih sestavin in struktur povezovanja trenutno niso dovolj poglobljena, da bi bilo mo/no definirati potrebe posameznih vrst in natan+no oblikovanje koridorjev. V povezavi s temo povezanosti, veljajo tovrstne raziskave veljajo za klju+ne teme varstva narave prihodnjih desetletjih. V okviru te raziskave je bilo mo/no podrobneje preu+iti le osem vzor+nih obmo+ij. Za natan+no dolo+itev potreb po povezavah in za natan+no dolo+itev koridorjev na kraju samem je potrebno sodelovanje z lokalnimi strokovnjaki. Navedene raziskave bi bilo treba uskladiti v okviru Alpske konvencije in jih vklju+iti v povezano vsealpsko prostorsko omre/je, ki lahko izpolnjuje zahteve velikih ekolo£kih funkcijskih prostorov.

Vzpostavitev ekolo£kega omre/ja zavarovanih obmo+jih v Alpah z elementi povezav in ustrezno minimalno varstvo ter prilagojena raba vmesnih povr£in morata biti dolgoro+ni cilj varstva narave. Za uvajanje situaciji primerne povezanosti na lokalni in regionalni ravni je treba predvsem spodbuditi dinami+ne procese med zavarovanimi obmo+ji. Obstoje+a zavarovana obmo+ja se tako zdru/i in med seboj pove/e, s +imer se zagotovi habitate, ki ustrezajo ve+jim enotam. Ker je opredelitev novih, velikih zavarovanih obmo+ij zaradi politi+nih in finan+nih danosti te/ko izvedljiva, je treba povezati /e obstoje+e in tako prispevati k uresni+evanju zadanih ciljev. Narava ne pozna upravnih in de/elnih meja, zato je mednarodna £iritev omre/ja osrednjega pomena. Cilje, pospe£evalne ukrepe in programe je zato treba usklajevati in koordinirati preko meja in za celotne Alpe. Poleg tega je pomembno ukrepe prilagoditi danostim gorskih obmo+ij. Ker so koridorji tesno povezani s potrebami dolo+ene vrste ali skupine /ivalskih vrst in ker so zaradi posebnih potreb, ki jih imajo razli+ne vrste glede okolja, zahteve glede povezovalnih elementov zelo razli+ne, je treba povezave med posameznimi zavarovanimi obmo+ji vzpostaviti na +im bolj ravni in prilagoditi vsakokratnim, situacijsko pogojenim danostim. V okviru te raziskave so bile prikazane potrebe ter konkretni primeri uresni+evanja povezav zavarovanih alpskih obmo+ij, konkretni

Alpski signali 3

213

Alpsko konvencijo je poleg tega mo/no £e nadalje vklju+evati v razvoj vsealpskega ekolo£kega omre/ja Alpska konvencija mora priznati in v svoje programe zapisati pomen takega ekolo£kega omre/ja in vzpostavljanja povezav med zavarovanimi obmo+ji za uspe£no varstvo in ohranitev izredne alpske biotske raznovrstnosti. V te programe je treba za vsa zadevna podro+ja zapisati zahteve po konkretnem uresni+evanju omre/ja. V okviru Alpske konvencije je treba uskladiti koncepte za vzpostavitev nacionalnih omre/ij, predvsem pa cilje, zlasti ob upo£tevanju alpskega obmo+ja in z njim povezanih posebnih pogojev. V tem okviru je treba opredeliti sodelovanje z drugimi

214

Alpski signali 3

politi+nimi podro+ji, da se zagotovijo ustrezne sinergije. Pojem "ekolo£ka povezanost" iz 12. +lena Protokola o izvajanju Alpske konvencije na podro+ju varstva narave in urejanja krajine bi bilo treba vsekakor upo£tevati tudi v drugih protokolih, ki jih to neposredno zadeva, in nato vklju+iti pri izvajanju Alpske konvencije predvsem na podro+jih kot so turizem, promet, prostorsko planiranje ter hribovsko kmetijstvo in gozdarstvo. Mre/a alpskih zavarovanih obmo+ij obstaja in uspe£no sodeluje na £tevilnih podro+jih. Vzpostavitev prostorske povezanosti je velik izziv za prihodnost. Je tudi velika naloga in pomembna prilo/nost za ohranitev alpske krajine in biotske raznovrstnosti v Alpah, ki prina£a korist vsem udele/enim zavarovanim obmo+jem.

Literatura

9 Literatura ALPSKA KONVENCIJA (2003): Alpska Konvencija – Priro+nik. Alpski signali 1. Stalni sekretariat Alpske konvencije, Innsbrucku.

AMLER, K.; BAHL, A.; HENLE, K.; KAULE, G.; POSCHLOD, P.; SETTELE, J. (1999): Populationsbiologie in der Naturschutzpraxis: Isolation, Flächenbedarf und Biotopansprüche von Pflanzen und Tieren. Ulmer, Stuttgart.

ARBEITSGEMEINSCHAFT BRAUNBÄR LIFE (1997): Managementplan für Braunbären in Österreich. Institut für Wildbiologie und Jagdwirtschaft, Universität für Bodenkultur, Wien, Wildbiologische Gesellschaft München (Ettal) und WWF Österreich (Wien). Im Auftrag der Bundesländer Kärnten, Niederösterreich, Oberösterreich und Steiermark sowie des Bundesministeriums für Umwelt, Jugend und Familie.

BÄTZING, W. (2003): Die Alpen. Geschichte und Zukunft einer europäischen Kulturlandschaft. 2. aktualisierte und völlig neu konzipierte Fassung. Verlag C.H. Beck, München. 431 p.

BÄTZING, W. (1991): Die Alpen. Entstehung und Gefährdung einer europäischen Kulturlandschaft. Verlag C.H. Beck, München.

BAYERISCHES STAATSMINISTERIUM FÜR LANDESENTWICKLUNG UND UMWELTFRAGEN (1999): Biotopverbund. Broschüre. 58 S.

BIEDERMANN, J. (2002): Tun und Unterlassen – Vernetzung ökologisch bedeutsamer Flächen. Leben in den Alpen. Liechtenstein im Internationalen Jahr der Berge 2002. Regierung des Fürstentums Liechtenstein, S.80-81.

BILLION, V.; CARSIGNOL, J. (2000): COST-Transport - Action 341. Fragmentation de l’habitat due aux infrastructures de transport. Rapport de la France.

BISCHOFF, N.T. and JONGMAN, R.H.G. (1993): Development of rural areas in Europe: the claim for nature. Netherlands Scientific Council for Government Policy Preliminary Report V79, 206 S.

BONET, R. (2001): Analyse des réseaux bocagers de l’axe Vercors-Chartreuse. Conservatoire Botanique National Alpin. Abschlußbericht, 40 S.

BROGGI, M.F.; STAUB, R.; RUFFINI, F.V. (1999): Großflächige Schutzgebiete im Alpenraum. Daten, Fakten, Hintergründe. Europäische Akademie Bozen, Fachbereich Alpine Umwelt.

BROGGI, M.F. et al. (1992): Inventar der Naturvorrangflächen des Fürstentums Liechtenstein. Regierung des Fürstentums Liechtenstein, Landesforstamt. 158 S.

BUNDESAMT FÜR UMWELT, WALD UND LANDSCHAFT (BUWAL) (2004a): Grundlage für neue Schweizer Walpolitik. Medienmitteilung. 3 S.

BUNDESAMT FÜR UMWELT, WALD UND LANDSCHAFT (BUWAL) (2004b): Lebensraum für bedrohte Arten. Faktenblatt Biodiversität. Internationaler Tag der Umwelt.4 S.

BUNDESAMT FÜR UMWELT, WALD UND LANDSCHAFT (BUWAL) in Zusammenarbeit mit der Schweiz. Gesellschaft für Wildtierbiologie und der Schweiz. Vogelwarte (2001a): Korridore für Wildtiere in der Schweiz. Schriftreihe Umwelt Nr. 326, 116 S.

BUNDESAMT FÜR UMWELT, WALD UND LANDSCHAFT (BUWAL), BUNDESAMT FÜR STRASSEN (ASTRA), BUNDESAMT FÜR VERKEHR (BAV), BUNDESAMT FÜR RAUMENTWICKLUNG (ARE) (2001b): Zerschneidung von Lebensräumen durch Verkehrsinfrastrukturen - COST 341. Schriftreihe Umwelt Nr. 332, Natur und Landschaft. Bern, 101 S.

Alpski signali 3

215

BUNDESAMT FÜR UMWELT, WALD UND LANDSCHAFT (BUWAL) (1998): Landschaftskonzept Schweiz. Teil 1 Konzept; Teil 2 Bericht. BUWAL, BRP (Hrsg.), Bern, 175 S.

BUNDESMINISTERIUM FÜR LAND- UND FORSTWIRTSCHAFT UMWELT UND WASSERWIRTSCHAFT (BMLFUW) (2000): Die Alpenkonvention. Ein österreichisches Anliegen. BMLFUW, Wien. 24 S.

BURKHARDT, R. et al (2003): Naturschutzfachliche Kriterien zur Umsetzung des §3 BNatSchG „Biotopverbund“. Natur und Landschaft, 78. Jahrgang (2003), Heft 9/10, 418-426 S.

COMITE POUR LES ACTIVITES DU CONSEIL DE L’EUROPE EN MATIERE DE DIVERSITE BIOLOGIQUE ET PAYSAGERE (2000): Lignes directrices générales pour la constitution du réseau écologique paneuropéen. Sauvegarde de la nature, Nr. 107. Editions du Conseil de l’Europe.

CONSEIL GENERAL DE L’ISERE (2004): Réseau des espaces naturels sensibles ; Découvrir, aimer, respecter. Broschüre.

CORSI, F. ; BOITANI, L. ; SINIBALDI, I. (2002): Corridors écologiques et espèces : grands carnivores dans la région alpine. Comité pour les activités du Conseil de l’Europe dans le domaine de la diversité biologique et paysagère. Sauvegarde de la nature, Nr. 127. Editions du Conseil de l’Europe.

ECONAT, CONSEIL GENERAL DE L’ISERE (2001): Les corridors écologiques en Isère. Projet de réseau écologique départemental de l’Isère (REDI). Conseil général de l’Isère.

EUROPÄISCHE AKADEMIE BOZEN (EURAC) (1996): Das Bergwaldprotokoll : Forderungen an den Wald – Forderungen an die Gesellschaft / Hrsg.: Europäische Akademie Bozen, Fachbereich „Alpine Umwelt“. Schriftl.: Herbert Scheiring. Berlin, Wien: Blackwell Wiss.-Verlag.

EUROPEAN COMMISSION (2004): Mountain Areas in Europe: Analysis of mountain areas in EU member states, acceding and other European countries. Final Report. European Commission contract No 2000.CE.16.0.AT.136.

EUROPEAN OBSERVATORY OF MOUNTAIN FORESTS (2000): White Book 2000 on Mountain Forest in Europe. European Commission: Agriculture Directorate General, Brüssel.

FESTETICS, A. (1981): Das ehemalige und gegenwärtige Vorkommen des Luchses Lynx lynx (Linné, 1758) in Europa und seine Wiederansiedlung in einigen europäischen Ländern. Säugetierkundliche Mitteilungen 29. 21-77 S.

FISCHER, M.; MATTHIES, D. (1998a): Experimental demography of the rare Gentianella germanica: seed bank formation and micro-site effects on seedling establishement. Ecography 21. 269-278 S.

FISCHER, M.; MATTHIES, D. (1998b): Effects of population size on performance in the rare plant Gentianella germanica. Journal of Ecology 86: 195-204 S.

HAIN, B. (2002): Umweltziele im Alpenraum und Ansätze zu einem Monitoring durch Indikatoren. Abschlussbericht der Arbeitsgruppe „Bergspezifische Umweltqualitätsziele“ der Alpenkonvention (2. Mandatsphase). Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit (BMU), Berlin.

HANSKI, I.; GILPIN, M. (1991): Metapopulation dynamics: brief history and conceptual domain. Biological Journal of the Linnean Society 42. 3-16 S.

HINTERSTOISSER, H. (2004): Alpenkonvention und Naturschutz. Naturschutz-Informationsschrift NaturLand Salzburg 11. Jahrgang, 2/2004. 46-49 S.

216

Alpski signali 3

Literatura

HOBBS, R. J.; HUSSEY, B. M. J.; SAUNDERS, D. A. (1990): Nature Conservation: the role of corridors. J. Environment. Manage. 31: 93-94 S.

INGRAM, A. (2003): Salzburg stoppt den Bahnlärm. Naturschutz-Informationsschrift NaturLand Salzburg 10. Jahrgang, 2/2003. 53-54 S.

INTERNATIONALE ALPENSCHUTZKOMMISSION CIPRA (2002): Alpenreport 2. CIPRA, Schweiz.

INTERNATIONALE ALPENSCHUTZKOMMISSION CIPRA (1998): Alpenreport 1. CIPRA, Schweiz. 472 S.

JÄGER, J. (2002): Landschaftszerschneidung. Hrsg. Eugen Ulmer, Stuttgart. 447 S.

JONGMAN, R. H. G.; KRISTIANSEN I. (2001): Approches nationales et régionales pour les réseaux écologiques en Europe. Comité pour les activités du Conseil de l’Europe dans le domaine de la diversité biologique et paysagère. Sauvegarde de la nature, Nr. 110. Editions du Conseil de l’Europe.

JONGMAN, R.H.G. and TROUBIS, A.Y. (1995): The wider Landscape for Nature Conservation: ecological corridors and buffer zones. MN2.7 project Report 1995, submitted to the European Topic Centre for Nature Conservation in fulfilment of the 1995 Work Programme. European Centre for Nature Conservation, Tilburg. 78 S.

JUNGMEIER, M., KIRCHMEIR, H. (1998): Naturschutzgebiet „Gurkursprung“: Grundlagen – Ziele – Maßnahmen. Fachbeiträge des Österreichischen Alpenvereins, Alpine Raumordnung: Nr. 15, Innsbruck.

KLAUS, G. (2004): Der Wald steht schwarz und schweiget... Biodiversität im Wald. Informationen des Forums Biodiversität Schweiz, SANW, HOTSPOT Nr. 9/2004: 3-5 S.

KONOLD, W. (2004): Der Beitrag der Waldwirtschaft zum Aufbau eines länderübergreifenden Biotopverbundes. Schr.-R. d. Deutschen Rates für Landespflege (2004), Heft 76, 5-28 S.

LEQUETTE, B. (2003): Synthèse sur l’expansion du loup en Europe. Le retour du loup dans les Alpes françaises. Actes du séminaire de restitution du programme LIFE. Ministère de l’Ecologie et du Développement Durable, Ministère de l’Agriculture, de l’Alimentation, de la Pêche et des Affaires Rurales. Lyon, 2003. 49-55 S.

LEVINS, R. (1969): Some demographic and genetic consequences of environmental heterogenity for biological control. Bulletin of the Entomological Society of America 15, 237-240 S.

MAC ARTHUR, R.H. und WILSON, E.O. (1967): The theory of islands biogeography. Princeton: Princeton University Press.

MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ (2004): NATURA 2000 and Emerald in the Alps and the Carpathians. Colloquium documents. Dosjeji alpske mre/e, N° 13.

MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ (2004): Vertragsnaturschutz und Gütesiegel: Beispiele aus Ländern und Schutzgebieten der Alpen. Dosjeji alpske mre/e, N° 11.

MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ (2004): Towards a Carpathian Network of Protected Areas. Final Report.

MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ (2004): 4. Mednarodna Konferenca in Generalna Skup£+ina mre/e zavarovanih obmo+ijv alpah. Zbornik Alpske mre/e, N° 5.

Alpski signali 3

217

MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ (2003): Pädagogisches Dokument des Netzwerks Alpiner Schutzgebiete.

MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ (2002): Waldmanagement in alpinen Schutzgebieten. Dosjeji alpske mre/e, N° 9.

MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ (2002): Typologie der alpinen Schutzgebiete: gesetzliche Grundlagen und Schutzformen. Dosjeji alpske mre/e, N° 8.

MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ (2002): Protected areas of European mountains – place of life, recreation and exchange. Conference documents. Dosjeji alpske mre/e, N° 7.

MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ (2001): Divjc /ivali Alpska Konvencija. Druga Mednarodna Konferenca o zavarovanih Obmo+jih v Alpah. Zbornik Alpske mre/e, N° 1.

MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ (2001): NATURA 2000. Protected areas and suggested sites. Dosjeji alpske mre/e, N° 5.

MRE&A ZAVAROVANIH OBMO=IJ (2000): Kolloquium Huftiere „Steinbock und Gämse“.Zbornik Alpske mre/e, N° 3.

MINISTERE FRANCAIS DE l’ENVIRONNEMENT (1995): Die Naturschutzpolitik in den französischen Alpen. Viersprachige Broschüre. 42 S.

MOLINARI, P. (1997): Study of the potential wildlife passages in the south-eastern Italian Alps, with the special references to the Brown Bear. In: Eleventh International Conference on Bear Management & Research. European Session, Sept. 1-4, 1997, Graz, Austria. Book of Abstracts: 47 S.

MRSIC, N. (1997): Biotic diversity in Slovenia. Slovenia the “hot spot” of Europe. Ministro za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave,Ljubljana, 129 S.

NOSS, R.F. (1993): Wildlife corridors. In Ecology of greenways: design and function of linear conservation areas. Smith D.S. & Hellmund, P.C. (eds). S. 43-68 University of Minnesota pores: Minneapolis.

OFFICE NATIONAL DE LA CHASSE ET DE LA FAUNE SAUVAGE (ONCFS) (2004): Bulletin – Réseau Loup.

OZENDA, P. (1988): Die Vegetation der Alpen im europäischen Gebirgsraum. Gustav Fischer Verlag. Stuttgart - New York, 353 S.

PAWLOWSKI, B. (1969): Der Endemismus in der Flora der Alpen, der Karpaten und der balkanischen Gebirge.

PULLIAM, H.R. (1988): Source-sink, and population regulation. American Naturalist 132, 652 – 661 S.

RAUER, G. et al. (2001): Der Braunbär in Österreich II. Umweltbundesamt, Wien. Monographien Band 110. 97 S.

REMMERT, H. (1982): The evolution of man and the extinction of animals. Naturwissenschaften 69. 524-527 S.

SCHWARZEL, B. ; HECKL, F. (2000): Schusswechsel zwischen Zäunen (BOKU-Workshop über Wildökologische Standards für das hochrangige Straßennetz). Österreichische Forstzeitung 111, Heft 1, 5-7 S.

218

Alpski signali 3

Literatura

SERVICE ROMAND DE VULGARISATION AGRICOLE (SRVA) (1998): Nature et Agriculture ; Classeur thématique. SRVA, Lausanne.

SOULE, M. E. (1987): Viable populations for conservation. Cambridge University Press, Cambridge. 189 S.

TEMME, G. (2002): Tourismuslandschaften. Tourismus in den Alpen. Recklinghausen.

UNITED NATIONS (2003): Johannesburg Plan of Implementation.

VÖLK, F.; GLITZNER, I; WÖSS, M. (2001): Kostenreduktion bei Grünbrücken durch deren rationellen Einsatz. Kriterien – Indikatoren – Mindeststandards. Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie. Straßenforschung, Heft 153, 112 S.

VOLZ, K.-R. (2001): Wem gehört eigentlich der Wald? Waldeigentum im Spannungsfeld von privatem und allgemeinem Interesse. In: Landeszentrale der politischen Bildung Baden Württemberg (Hg.): Der Deutsche Wald. H. 1/2001, 51 S ff.

WIENS, J.A. (1976): Population response to patchy environments. Annual Review of Ecology and Systematics 7, 81-120 S.

WINKEL, G. & VOLZ, K.-R. (2003): Naturschutz und Forstwirtschaft. Kriterienkatalog zur Guten fachlichen Praxis. - Angewandte Landschaftsökologie, H. 52, 194 S.

WWF (2004): Alpe: edinstvena naravna dedi£+ina. Vizija ohranitve biotske raznovrstnosti v Alpah. WWF Deutschland, Frankfurt am Main. 31 S.

ZULKA, P.; LEXER, W. (2004): Auswirkungen der Lebensraumzerschneidung auf die biologische Vielfalt. NaturLand Salzburg 11. Jahrgang, 1/2004. 30-34 S .

Alpski signali 3

219

10 Ekspertize Povezanost zavarovanih obmo+ij v Alpah Izjava k £tudiji "=ezmejna zavarovana obmo+ja in ekolo£ko omre/je v Alpah" Pri+ujo+a £tudija jasno ponazarja, kako nujno potrebno je zavarovana obmo+ja v alpskem prostoru povezati v omre/je. Zadnje £e obstoje+e gozdne in zelene povr£ine, ki pre+kajo gosto poseljene alpske doline, so izjemno ogro/ene, kajti vsakr£na izguba povr£ine zaradi nadaljnjega zapiranja in zazidave je skorajda nepovratna. Zaradi +edalje ve+je razrezanosti /ivljenjskega prostora v celotnem alpskem svetu, menim, da je ta pobuda Alpske konvencije z vidika naravovarstva in za£+ite divjadi izredno pomembna in je neobhoden prispevek k ustvarjanju potrebne ozave£+enosti v celotnem alpskem prostoru. V tem smislu so izjemno pomembna predvsem poglavja 3.4 ter 4.1.2.4 in 6.2 te £tudije. Za trajno varovanje £e obstoje+ih, nadregionalno pomembnih zelenih povr£in, ki le/ijo med gosto poseljenimi alpskimi dolinami, je potrebno le-te ustrezno dokumentirati z namenom, da jih dru/ba prepozna kot dragocene. Da bi kot za+etni re£evalni ukrep dosegli obvezujo+ status za£+itenih zelenih povr£in teh geografskih predelov, je treba to dokumentacijo kar se da hitro posredovati dr/avnim organom za prostorsko na+rtovanje ter politikom celotnega alpskega prostora , ki so pristojni za to strokovno podro+je. Nadaljnje postopanje za ohranitev in obnovitev zadovoljive povezave biotopa na celotnem obmo+ju Alp je tako pod manj£im +asovnim pritiskom ter je v primeru pomanjkanja finan+nih sredstev lahko odlo/eno tudi na srednje do dolgoro+no obdobje.

Dr. Friedrich Völk Österreichische Bundesforste AG (Avstrijska zvezna uprava za gozdove).

Ekolo£ka mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah V Alpah obstajajo £tevilne razli+ne ekolo£ke mre/e, ki so organizirane po naravnih na+elih in temeljijo na prvobitni, izredni biolo£ki in pokrajinski raznovrstnosti Alp. Tudi +lovek je z izrabo lahko dostopnih naravnih virov pripomogel k tej raznovrstnosti. Pri+ujo+a £tudija povzema rezultate vseh zavarovanih obmo+ij osmih alpskih de/el, ki so znani po biotski raznovrstnosti in so zato+i£+e simbolnih nosilcev /ivljenjskih prostorov in vrst. Postavljeni so bili kriteriji, ki omogo+ajo ovrednotenje sprejemnih zmogljivosti ter kvaliteto teh obmo+ij. Poleg tega je potrebno upo£tevati tudi njihovo vlogo pri mre/enju zavarovanih obmo+ij. Z vidika trajnostnega razvoja, bi morala biti zavarovana obmo+ja sposobna prevzeti vlogo izvornih obmo+ij iz katerih nato lahko pride do selitev £tevilnih posameznih vrst v odro+na obmo+ja. Cilj mre/enja zavarovanih obmo+ij je lahko £iritev jedrnih in tamponskih con, da se le te zdru/ujejo ali pa zasnova u+inkovitih ekolo£kih koridorjev, ki naj bi dolgoro+no zagotovili mo/nost £iritve in pretoka genov. Potrebno je prepoznati, da razli+ne, /e obstoje+e mre/e zavarovanih obmo+ij v Alpah, ki jih oblikujejo livade, gozdovi, pe+ine, razvodja in drugi /ivljenjski prostori, tvorijo zelo ob£iren, funkcionalen kompleks, v katerem zavarovana obmo+ja varujejo najbolj neokrnjene jedrne predele. Iz tega razloga je nujna poglobljena analiza Vloga zavarovanih obmo+ij v alpski ekolo£ki mre/i. Potrebno je paziti, da se celoten projekt ne opredeli le kot enostavna oblika ali zveza zavarovanih obmo+ij, saj bi to pomenilo, da je del alpskega loka izklju+en. Cilj je torej ne le ustvariti mre/o zavarovanih obmo+ij, temve+ ustvariti resni+no vsealpsko ekolo£ko mre/o zavarovanih obmo+ij. Projekt Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah tako prvi+ daje podlago za analizo globalne situacije zavarovanih obmo+ij v Alpah in gradi mostove za bolj£e sodelovanje mened/menta zavarovanih obmo+ij. Izredna pokrajinska in biolo£ka raznovrstnost Alp zaslu/i vse te napore in vso na£ pozornost.

Yverdon-les-Bains, Guy Berthoud (ECONAT).

220

Alpski signali 3

Ekspertize

=ezmejna zavarovana obmo+ja in ekolo£ko omre/je v Alpah Izjava k poro+ilu Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpha Zasluga Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpha je, da je zbral izjemno raznolika in te/je dostopna izhodi£+a k temi ekolo£ko omre/je med zavarovanimi obmo+ji Alp, kar pa je bil pravi izziv spri+o mednarodno pogojene raznolikosti organizacijskih oblik in statusa za£+ite alpskih zavarovanih obmo+ij. Osrednji del zavzema obravnavanje osmih vzor+nih obmo+ij, kjer £tudija nujno zadeva ob lastne meje. Delo Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpha velja za pregled, ki obsega celotno podro+je Alp. Nadaljnjim raziskavam pa je prepu£+eno, da po pretehtanju vseh podrobnosti predlagajo dokon+ne razvojne korake. Osrednji sklep pri+ujo+e £tudije je zahteva po ve+jem £tevilu zavarovanih obmo+ij v ni/jih predelih. Ta so na alpskem obmo+ju drasti+no v manj£ini. Za zgledno za£+ito teh /ivljenjskih prostorov in kot vezni +leni med obstoje+imi zavarovanimi obmo+ji, pa so bistvenega pomena. Tukaj se razkriva temeljni problem pri ohranjanju biolo£ke raznolikosti v Alpah: /ivljenjski prostor mnogih vrst omejujejo oz. razmejujejo civilizacijske cone v dolinah. Delo Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpha je nastalo v +asovni stiski. Kljub temu pa je dobrodo£lo izhodi£+e za nadaljnje, poglobljene raziskave.

Prof. Dr. Heinrich Haller, Direktor @vicarskega nacionalnega parka =lan mednarodnega izvr£nega odbora Alpske mre/e.

Alpski signali 3

221

DODATEK

I. Dodatek: Mandat â&#x20AC;&#x201C; Alpska Konvencija

27. seja Stalnega odbora Alpske konference 25. do 27. februar 2004, Innsbruck

21. to ka dnevnega reda

PRILOGA 1

222

Alpski signali 3

Dodatek

Gap-Berchtesgaden, 12.01.04

Predlog projekta Mreža zavarovanih obmo ij v Alpah (Institucija je podrejena francoskemu Ministrstvu za varstvo okolja in trajnostni razvoj)

Izvedljivost študije o vprašanju: EZMEJNA ZAVAROVANA OBMO JA IN EKOLOŠKA MREŽA V ALPAH predlaganem za 27. zasedanje Stalnega odbora Alpske konvencije, ki bo potekalo v Innsbrucku od 25. do 27. februarja 2004.

1. Okvir in mandat Alpski mreži je bila na 26. zasedanju Stalnega odbora Alpske konvencije naložena izdelava predloga za projekt ezmejnih zavarovanih obmo ij in za izgradnjo alpske mreže za varstvo okolja. 1. Stalni odbor potrjuje velik pomen biološke raznovrstnosti v alpskem prostoru in podpira prizadevanja za njeno trajno varovanje in ohranjanje. 2. Ekološka mreža zavarovanih obmo ij v okviru EU Natura 2000, ki je še v nastajanju in, kot dopolnilo temu, ustrezna zavarovana obmo ja alpskih ne lanic EU, ustvarjajo ugoden položaj za ohranjanje varovanja vrednih življenjskih prostorov in habitatov vrst v alpskem prostoru, s tem pa bistvene temelje za ohranjanje biološke raznovrstnosti.

27. seja Stalnega odbora Alpske konference, 21. to ka dnevnega reda

Alpski signali 3

223

3. Zaradi nadaljnjega uresni evanja 12. lena protokola »Varstvo narave in urejanje krajine« (Ekološko omrežje) Stalni odbor prosi Mrežo zavarovanih obmo ij v Alpah za pripravo predloga projekta, v katerem se predstavlja in analizira: -

popis vsealpske mreže zavarovanih obmo ij na podlagi razpoložljivih podatkov, popis povezav med zavarovanimi obmo ji, smotrne dopolnitve povezav med zavarovanimi obmo ji v smislu 12. lena.

4. Stalni odbor prosi Mrežo zavarovanih obmo ij v Alpah, naj k sodelovanju pri pripravi predloga za projekt pritegne Stalni sekretariat Alpske konvencije, pristojne službe pogodbenic, opazovalce in druge kompetentne ustanove. Stalni odbor prosi Mrežo, naj predlog projekta predloži do njegove 27. seje. 5. Stalni odbor bo prou il predlog projekta in možnosti za njegovo financiranje, vklju no z Interreg IIIb. Nem ija in Francija sta izrazili na elno pripravljenost za svojo udeležbo.

(Sklepi s 26. zasedanja Stalnega odbora Alpske konference z dne 1. oktobra 2003 v Bad Reichenhallu)

2) Projekt in povezanost z Alpsko konvencijo Vprašanje ezmejnih zavarovanih obmo ij in prostorske povezanosti (skupne površine, ekološki koridorji) med zavarovanimi obmo ji v Alpah ima osrednjo vlogo pri izvajanju Protokola Alpske konvencije o varstvu narave. Ve lenov se na to sklicuje neposredno ali posredno (3., 11. in 12. len). 12. len predvideva ustanovitev ekološke mreže. Na tem lenu temelji Mreža zavarovanih obmo ij v Alpah, ki kot tematska mreža od leta 1995 dalje prispeva k izvajanju Alpske konvencije. Le zavarovana, ekološko povezana obmo ja velikih površin, lahko trajno in trajnostno zagotavljajo varovanje biotskega in abiotskega bogastva Alp ter naravni potek procesov. Zato si je treba prizadevati za ustanovitev zavarovanih obmo ij, ki se bodo raztezala prek državnih meja. To se lahko doseže tako, da povežemo zavarovana obmo ja z obeh strani meje med dvema državama, pa tudi znotraj alpskih držav s prostorsko prepletenostjo, povsod tam, kjer je to iz ekoloških razlogov pomembno ter tehni no in socialno izvedljivo (pojem ekoloških mostov ali koridorjev). To povezovanje pa ne more temeljiti le na zavarovanih obmo jih kot sti iš ih med ekološkimi koridorji - zanj je potrebna dolgoro na in trajnostna politika, ki temelji 27. seja Stalnega odbora Alpske konference, 21. to ka dnevnega reda

224

Alpski signali 3

Dodatek

predvsem na ukrepih prostorskega planiranja. Gre za to, da bi razpoložljiva sredstva bolj namensko uporabili, jih mednarodno zbližali in zlasti tako povezali, da bo pri tem upoštevan pojem "ekološke prepletenosti" v Alpah. To v prvi vrsti zadeva 12. len Protokola o varstvu narave - prostorsko dimenzijo alpske ekološke mreže.

3) Vsebina projekta in njegovo izvajanje Na željo Stalnega odbora se bo projekt izvajal v treh fazah:

1. Evidentiranje stanja Mreže zavarovanih obmo ij na celotnem obmo ju Alp na podlagi razpoložljivih podatkov Pri tem evidentiranju je treba opisati tako zavarovana obmo ja, ki segajo ez meje, kot tudi združenja zavarovanih obmo ij znotraj posameznih držav. Gre za to, da se ugotovi obstoje e elemente bodo ega obmo nega združenja Alpske konvencije v skladu z 12. lenom protokola "Varstvo narave in urejanje krajine" (ekološka mreža). V zvezi s tem naj bi predstavili tudi razli na stanja zavarovanosti teh obmo ij. Gre za prvi popis sti iš za to ekološko mrežo. V okviru tega popisa je treba kot taka sti iš a upoštevati še zlasti vsa zavarovana obmo ja velikih površin (prek 1000 ha). Cilj te prve faze je: a) narediti popoln seznam zavarovanih obmo ij, ki v državah pogodbenicah Alpske konvencije spadajo v kategorije nacionalnih parkov, naravnih ali regionalnih parkov, naravnih zavarovanih obmo ij, rezervatov biosfere ali obmo ij za oddih. Ta seznam vklju uje: -

Zavarovana obmo ja pod 100 ha, ki so lokalno sicer velikega pomena za življenjski prostor in zaš ito ogroženih vrst, vendar zaradi svoje majhne površine le neznatno prispevajo k uresni evanju ekološkega prostorskega združevanja; Zavarovana obmo ja vrste "krajinsko zavarovano obmo je", ker zaradi zelo nizkega stanja zaš ite ne morejo v polni meri izpolnjevati potrebe po zaš iti ogroženih vrst in habitatov, in ker bi hkrati za ta seznam predstavljala tako veliko kompleksnost, da bi bilo glede na dani mandat ugotavljanje smotrnih povezovanj med zavarovanimi obmo ji ovirano.

27. seja Stalnega odbora Alpske konference, 21. to ka dnevnega reda

Alpski signali 3

225

b) posebej dolo iti vsa zavarovana obmo ja, ki segajo ez mejo, ali združenja zavarovanih obmo ij znotraj posameznih držav pogodbenic ter vsa zavarovana obmo ja velikih površin (meja 1000 ha). c) izdelati ustrezno kartografsko gradivo o opisanih evidentiranjih.

2. Evidentiranje stanja povezav med zavarovanimi obmo ji To evidentiranje naj bi omogo ilo predstavitev obstoje ih povezav med zavarovanimi obmo ij, uresni enih v posameznih državah pogodbenicah na podlagi ukrepov prostorskega planiranja ter ekoloških (koridorji, zaš itni ukrepi, kmetijski programi in predpisi, ...) ali fizi nih ukrepov (gradbeni ukrepi...). Cilj te druge faze je: a) predstaviti strukturo kategorij za zaš ito površin in svežnje ukrepov, ki se uporabljajo za celotno obmo je alpskega loka. Posebej velja tu upoštevati mrežo NATURA 2000. b) opisati najpomembnejše strategije, ki jih alpske države in EU (NATURA 2000) izvajajo na tem podro ju, in predstaviti najpomembnejša ezalpska povezovanja. c) izdelati ustrezno kartografsko gradivo, ki bo vsebovalo opisane podatke, in na kartah zlasti ozna iti zavarovana obmo ja, med katerimi so bile povezave že vzpostavljene in pri tem obmo ja NATURA 2000 že tudi upoštevana.

V tej fazi ni možno analizirati vseh posameznih primerov in lokalnih ali regionalnih ukrepov, ki so nedvomno bistveni elementi mreže zavarovanih obmo ij. To bi bila naloga kakega bistveno obsežnejšega projekta, ki bi ga bilo potrebno izvajati na bolj decentralizirani (regionalni) ravni. Tu opisana faza se ukvarja z ukrepi posameznih držav pogodbenic in njihovih javnopravnih teritorialnih skupnosti - (NUTS 2 in 3) v zvezi z bistvenimi povezovanji zavarovanih obmo ij oz. z njihovimi strategijami za vzpostavitev ekoloških koridorjev, pomembnih za vse Alpe. Predstavi se lahko le glavne, danes že uresni ene povezave, ter primere svežnjev ukrepov, katerih namen je povezovanje zavarovanih površin.

27. seja Stalnega odbora Alpske konference, 21. to ka dnevnega reda

226

Alpski signali 3

Dodatek

Pri tej fazi projekta ni pri akovati nobene popolnosti temve na podlagi konkretnih primerov prej opis strategij, ki so na voljo. Izvajanje te faze je odvisno predvsem od informacij, ki jih bodo dale na voljo posamezne države pogodbenice.

3. Priporo ila za smotrno dopolnitev povezovanj med zavarovanimi obmo ji v smislu 12. lena Naloga te faze je v smislu 12. lena protokola Varstvo narave preu iti možne in smotrne dopolnitve povezovanj med zavarovanimi obmo ji. To preu evanje temelji na obeh predhodnih fazah in se ravna po kriteriju, ki velja za celotno obmo je Alp, se pravi, da se v okviru tega preu evanja lahko nakaže le priporo ila za velikoprostorske strategije v smislu funkcijskih prostorskih enot. Preu evanje bo upoštevalo razli ne kriterije in kazalce, kot na primer pojem "Home Range" (naselitveni prostor) razli nih vrst, tipi nih za dolo itev projekta, kazalce ravni zaš ite za posamezna obmo ja ter socio-ekonomske kot tudi pravne kazalce (zadnje zadeva zlasti razli ne lene protokola Varstvo narave ter medsebojno delovanje z drugimi protokoli Alpske konvencije). Tudi v smislu združevanja zavarovanih obmo ij je treba preu iti komplementarnost med zavarovanimi obmo ji razli nih kategorij. Nadalje je treba upoštevati notranje predpise posameznih alpskih držav o tem vprašanju. Cilj te tretje faze je: a) predstaviti smotrna prostorska povezovanja na podlagi geografske bližine zavarovanih obmo ij in njihovega ekološkega pomena (združenje zavarovanih obmo ij, ekološki koridorji). b) predstaviti možne ukrepe prostorskega planiranja za povezovanje zavarovanih obmo ij na nekaterih primerih in projektih, ki so v teku. c) izdelati ustrezno kartografsko gradivo, na katerem bodo prikazana priporo ena povezovanja oz. obmo ja, na katerih se v smislu 12. lena Protokola Varstvo narave na poseben na in ponujajo specialni ukrepi prostorskega planiranja kot prispevek k izgradnji ekološke mreže.

27. seja Stalnega odbora Alpske konference, 21. to ka dnevnega reda

Alpski signali 3

227

Tretja faza obravnava prve splošne napotke v okviru dosedanjih spoznanj o preseljevanju favne in drugih biogeografskih kazalcev (Home Range - naselitveni prostor, Minimumareale - pomanjkanje primernega življenjskega prostora za živalske in rastlinske vrste) za celotne Alpe, ki upoštevajo izhodiš a razli nih protokolov Alpske konvencije. Vsako predstavljanje na primeru majhne površine je izklju eno, ker bi moralo temeljiti na podrobnih preu evanjih primera, kar pa v okviru tega projekta ni izvedljivo.

4) Partnerji Nujno je treba vklju iti razli na pristojna ministrstva in pristojne organe v posameznih državah. Študijo se lahko uspešno dokon a le v okviru sodelovanja z institucijami, ki jih imenujejo države pogodbenice. Zaradi tega so bile razli ne delegacije držav pogodbenic in Stalni sekretariat Alpske konvencije vklju eni že ob sestavljanju osnutka projekta. Le e bodo posamezne države dale na voljo dovolj informacij in ustrezno gradivo, se lahko doseže reprezentativen rezultat. Kot druge partnerje je treba našteti: ABIS (Bolzano), uradne opazovalce Alpske konvencije, alpske raziskovalne ustanove, posameznike, ki se še posebej ukvarjajo s problematiko, ter posamezne partnerje (zavarovana obmo ja) mreže zavarovanih obmo ij v Alpah.

5) Pri akovani rezultati Opozoriti je treba, da gre tu za okvirno raziskovanje. Strategije in priporo ila se lahko izdela le za celotno obmo je Alp. Študija naj bi bila prvi okvirni dokument s priporo ili in sledila naj bi ji še druga, podrobneje in regionalno zasnovana raziskovanja. Rezultati, ki jih pri tem raziskovanju lahko pri akujemo, so dvojni: 1) Podatki o obstoje em združenju zavarovanih obmo ij z njegovimi razli nimi kategorijami zavarovanih obmo ij v vsaki državi, pri emer naj bi bila posebej ozna ena vsa ezmejna zavarovana obmo ja in ve ja nacionalna združenja zavarovanih obmo ij, podatki o že obstoje ih ekoloških koridorjih ali drugih oblikah prostorskega povezovanja med zavarovanimi obmo ji, ter kartografsko gradivo s temi podatki. 2) Informacije o ukrepih in predpisih, za katere si z namenom izgradnje koridorjev in zagotavljanja preseljevanja vrst in v smislu povezovanja med zavarovanimi obmo ji prizadevajo v posameznih državah. 27. seja Stalnega odbora Alpske konference, 21. to ka dnevnega reda

228

Alpski signali 3

Dodatek

Na podlagi teh rezultatov bi morali izdelati vrsto priporo il, ki v smislu 12. lena predstavljajo smotrno dopolnjevanje povezovanja med zavarovanimi obmo ji - tako v prostorskem smislu kot v smislu ukrepov z namenom upravljanja. Kon no poro ilo bo sestavljeno v nemškem jeziku.

Pri pripravi tega predloga so sodelovali: x x x x x x

Dr. Michael Vogel (Predsednik mednarodnega usmerjevalnega odbora, Alpska mreža; Direktor narodnega parka Berchtesgaden, D) Prof. Dr. Heinrich Haller (Direktor švicarskega narodnega parka, CH) Dr. Artur Kammerer (Direktor narodnih parkov Južna Tirolska, I) Dr. Marija Markeš (Narodni park Triglav, SI) Dr. Guido Plassman (Direktor pisarne Alpska mreža, F) Mag. Otto Leiner (Direktor narodnega parka Karwendel, A)

Mreža zavarovanih obmo ij v Alpah, januar 2004

27. seja Stalnega odbora Alpske konference, 21. to ka dnevnega reda

Alpski signali 3

229

II. Dodatek: Vprašalnik - Ukrepi za izboljšanje mreženja življenjskih prostorov

Dan/mesec/leto: ____________________________________________________________________ IME USTANOVE: __________________________________________________________________ Oddelek: __________________________________________________________________________ Referent: __________________________________________________________________________

VPRAŠALNIK Ukrepi za izboljšanje mreženja življenjskih prostorov V Vaši deželi, zvezni deželi/regiji/kantonu je potrebno pri eti uresni evati ukrepe in programe za izboljšanje mreženja življenjskih prostorov. Prosimo, da prekrižate ustrezna polja Æ Prosimo, izpolnite ustrezna polja Æ prosimo izpolnite Prosimo, ozna ite, e so konkretni ukrepi urejeni na narodni (N) ali regionalni (R) ravni = zvezna dežela, regija, kanton. V primeru, da Vaš oddelek ali ustanova za dolo ena podro ja nista pristojna, Vas prosimo, da nam to sporo ite in vprašalnik posredujete ustreznim ustanovam. Rubrika opombe, napotki, povezave je namenjena za navedbo širše literature, naslove kontaktnih oseb in za podrobnejša vprašanja ter druge pobude. Zelo Vam bomo hvaležni, e nam boste izpolnjen vprašalnik skupaj z ustreznimi podatki poslali najkasneje do 14.06.2004. Ti podatki so potrebni, da lahko uspešno izpeljemo projekt Mreže zavarovanih obmo ij v Alpah. Prisr no se Vam zahvaljujemo za Vaše sodelovanje!

230

Alpski signali 3

Dodatek

Please fill in this questionnaire in English !! Kmetijstvo

- Predpisi v zvezi z uporabo gnojil - Predpisi v zvezi z uporabo herbicidov/pesticidov - Biološko zatiranje škodljivcev - Neobdelane njive - Oranje - Vzpodbude za ekstenziviranje - Žive meje - Goš ave - Vzpodbujanje strukturnih oblik (kamnita rebra, kanali za namakanje..... ) - Sadovnjaki - Tradicionalne oblike nasadov (terasasti nasadi...) - Parceliranje manjših površin – polj - Diverzifikacija poljš in - Umik strnitve zemljiš - Razno : _________________________________________________________ _________________________________________________________ _________________________________________________________ _________________________________________________________ _________________________________________________________ Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

Pašništvo

- Tradicionalne oblike pašništva - Ureditve glede košnje ( as, pogostost ........) - Razno: ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________

Alpski signali 3

231

Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

Vodotoki

- Ukrepi za povratek vodotokov v prvobitno stanje - Oblikovanje in urejevanje poto nih nabre탑ij - Urejevanjeribjih podestov - Vzdr탑evanje/oskrbovanje starih oblik namakanja - Razno: ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

Gozdarstvo

- Smernice za naravi prijazno gospodarjenje z gozdovi - Varovalni gozdovi ali druge oblike varovanja - Razno: ___________________________________________________________ Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

232

Alpski signali 3

Dodatek

Lov

- Prilagoditev lova glede na as preseljevanja - Prenehanje lova na migracijskih obmo jih/v selitvenih koridorjih - Prenos predpisov, ki so nad evropskimi smernicami - Razno: ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

Promet/Infrastruktura

- Zavarovanje cest zaradi divjadi - Zavarovanje železniških tras - Divjih prehodov - Razno: ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

Alpski signali 3

233

Prostorsko na rtovanje/planiranje

- Upoštevanje selitvenih koridorjev pri planiranju prometnih poti - Vplivi na okolje - kontrole - Razno: ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

Posebni programi za pospeševanje mreženja

- Zakonska ureditev (Naravovarstveni zakon ....) - Sodelovanje pri mednarodnih programih npr. pan-evrop. Mreža) - Podpora/pospeševanje projektov za mreženje - Raziskave/na rti - Programi za zavarovanje vrst in biotopov - posebni razvojni programi (mokriš a, resave, ...) - Razno: ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

234

Alpski signali 3

Dodatek

Inštrumenti

- Kartografija biotopov - Kartografija vrst - Kartografija življenjskih prostorov - Prostorsko na rtovanje krajine - Plan za izrabo površin - Kartografija lokacij (potencialna naravna vegetacija) - Strokovno-informacijski programi - Razno: ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

Javno delo Akcije, izobraževalni programi, publikacije za informiranje javnosti na temo Mreženje življenjskih prostorov ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

Alpski signali 3

235

Ekološki koridorji Podatki o že obstoje ih selitvenih koridorjih živalskih in rastlinskih vrst (narodnega in mednarodnega vsealpskega pomena) so znani

niso znani

e so znani, prosimo, da jih to no navedete __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

- Plani za ekološke koridorje - Študije o ekoloških koridorjih Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________

Ostalo

__________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ Opombe, napotki, povezave __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

236

Alpski signali 3

Dodatek

K vsakemu izmed polj, ki ste ga ozna ili, nam prosimo pošljite podrobnejše informacije. To so lahko brošure s pojasnili, naslovi internetnih strani ali literature, imena in naslovi kontaktnih oseb ali podobno.

Najlepša hvala za Vaše potrpljenje!

Please fill in this questionnaire in English !!

Alpski signali 3

237

III. Dodatek: Vprašalnik – Podatki o novem zavarovanem obmo ju PODATKI O NOVEM ZAVAROVANEM OBMO JU Prosimo, da prekrižate ustrezna polja . Ustrezna polja prosimo izpolnite. prosimo izpolnite Prosimo, da za vsako zavarovano obmo je izpolnete drug list (predlogo kopirajte). Vprašalnik se lahko izpolnjuje tudi v digitalni obliki, poslali Vam ga bomo po elektronski pošti. Upoštevajo se obmo ja nad 100 hektari!

Please fill in this questionnaire in English !! 1) Zavarovano obmo je Popolno ime zavarovanega obmo ja: _____________________________________________ Status zavarovanja Narodni park Naravovarstveno obmo je Biosferni rezervat Druge zavarovane oblike: Zavarovanje krajine Biotop Mokriš a pomena (Ramsar) Obmo je zavarovanih rastlin Neokrnjena obmo ja

Naravni park Obmo ja mirovanja

Alpski park Gozdni rezervat UNESCO Svetovna dediš ina Druge __________________________

Okrožje/skupina politi nih okrožij/kanton (NUTS 3): ________________________________ Regija/zvezna dežela/kanton (NUTS 1/2): _________________________________________ Dežela: ____________________________________________________________________ Elektronski naslov: ___________________________________________________________ Internetni naslov: _____________________________________________________________ Površina: ____________ha (vsaj 100 ha) Datum ustanovitve: ______________ Ali obstaja razdelitev na obmo ja (osrednje obmo je/robno obmo je)

238

Alpski signali 3

Dodatek

Prosimo razložite – ime in površina obmo ja_______________________________________ Status zavarovanega obmo ja : privatni

javni

IUCN kategorije ( e so poznane) I IV

II V

III VI

Razmerjelastninjenja (kot odstotek celotne površine):

_______________% državno _______________% združenja _______________% privatno

Najvišja to ka: _________________ metrov nadm. viš. Najnižja to ka: _________________ metrov nadm. viš. Število ob in (na podro ju zavarovanega obmo ja): _____________________ Število prebivalcev (na podro ju zavarovanega obmo ja): ______________________

2) Upravni organ Ime: _______________________________________________________________________ Uradna okrajšava: ____________________________________________________________ Direktor: ___________________________________________________________________ Na in ureditve: Zavarovano obmo je v Alpah Nevladna organizacija Združenje Upravljanje Evropska institucija

Zavarovano obmo je izven Alp Društvo Sklad Državna institucija Javna institucija

Naslov: Hišna št. in št. ulice.: __________________________________________________________ Poštna št: ___________________________________________________________________ Mesto: _____________________________________________________________________

Alpski signali 3

239

Okrožje/Skupina politi nih okrožij/kanton (NUTS 3): _______________________________ Regija/zvezna dežela/kanton: ___________________________________________________ Dežela: ____________________________________________________________________ Telefon: __________________________________________________________________ Fax: _______________________________________________________________________ Email naslov: ______________________________________________________________ Internetni naslov: _____________________________________________________________ Status ustanove: Privatn

javni

društvo

nevladna org.

Upravljavska hierarhija znotraj države: mednarodna zvezna dežela

narodna kantonalna

regionalna komunalna

3) Kontaktna oseba Ime:______________________________________________________________________ Priimek: ___________________________________________________________________ Nagovor: Gospod

Gospa

drugo (naziv) ______________________

Funkcija, ki jo opravlja: _______________________________________________________ Telefonska številka (direkt): ____________________________________________________ Fax (direkt): _________________________________________________________________ Elektronski naslov(direkt): _____________________________________________________

Hvaležni Vam bomo, e nam boste lahko poslali zemljevide (pregledne karte, topografske karte 1: 50 000, digitalne karte za razmejitev, ...). Stroške, ki bi nastali v zvezi z zemljevidi seveda po potrebi povrnemo. Najlepša hvala za Vaše potrpljenje! Z Vašo pomo jo bomo lahko pri eli s posodobitvijo zemljevidov in podatkovnih bank.

Please fill in this questionnaire in English !!

240

Alpski signali 3

couverture rĂŠseau alpin

14/12/04

10:00

Page 5

14/12/04

10:00

Page 4

=EZMEJNA EKOLO@KA POVEZANOST =EZMEJNA EKOLO@KA POVEZANOST

Mre/a zavarovanih obmo+ij v Alpah

Alpski signali 3

couverture réseau alpin

www.alpconv.org

Alpski signali 3

14/12/04

10:00

Page 1

GRENZÜBERGREIFENDER ÖKOLOGISCHER VERBUND Netzwerk Alpiner Schutzgebiete

GRENZÜBERGREIFENDER ÖKOLOGISCHER VERBUND

Netzwerk Alpiner Schutzgebiete

Die Studie wurde ermöglicht mit der Unterstützung von: Ministère de l’écologie et du développement durable (Frankreich) Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit (Deutschland) Bayerisches Staatsministerium für Umwelt, Gesundheit und Verbraucherschutz (Bayern) Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft (Österreich) Land Tirol Bundesamt für Raumentwicklung (Schweiz) Ministero dell’Ambiente e della Tutela del Territorio (Italien) Fürstentum Liechtenstein Fürstentum Monaco

Alpensignale 3

couverture réseau alpin

www.alpconv.org

Alpensignale 3