Ustavie svet - Mundial je tu! Juan Vasle by Ambrosia Design

JUAN VASLE Zgodovina, zgodbe in statistike svetovnih nogometnih prvenstev

1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MÄ&#x152;IJA 2 0 0 6

447

Adriani, Mariani in Barbari. Zaradi njih ima smisel vse, kar delam.

Ustavite svet â&#x20AC;&#x201C;

mundial je tu!

JUAN VASLE Zgodovina, zgodbe in statistike svetovnih nogometnih prvenstev

Juan Vasle USTAVITE SVET – MUNDIAL JE TU! Zgodovina, zgodbe in statistike svetovnih nogometnih prvenstev Urednik: Juan Vasle Oblikovanje notranjosti in naslovnice: Maruša Ambrožič Trpin, Vasja Ambrožič Tehnična ureditev: Peter Capuder Jezikovni pregled: Rudenka Nabergoj Priprava za tisk in tisk: Tiskarna Razvedrilo Izdala in založila: S.V. - RSA d. o. o., Ljubljana 2006 Direktor: Tomaž Ambrožič

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 796.332.093.1(091) VASLE, Juan Ustavite svet - mundial je tu! : zgodovina, zgodbe in statistike svetovnih nogometnih prvenstev / Juan Vasle. – Ljubljana : S.V. - RSA, 2006 ISBN 961-238-608-0 225526272

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Zahvala Adriana Abbati de Vasle, Robert Balen, Jorge Barraza, Jorge Collazo, Leon Engelman, Lojze Grojzdek, Marko Jenšterle, Ivo Jevnikar, Tomaž Klemenčič, Uroš Kores, Roberto Mamrud, Nogometna zveza Slovenije, Slavko Savinšek, Svit Šturm, Drago Wernig - TAKA.

Vsebina

Uvodna beseda

1. svetovno prvenstvo Urugvaj 1930 zgodbe statistike

10 12 31

2. svetovno prvenstvo Italija 1934 zgodbe statistike

34 36 50

3. svetovno prvenstvo Francija 1938 zgodbe statistike

52 54 68

4. svetovno prvenstvo Brazilija 1950 zgodbe statistike

70 72 92

5. svetovno prvenstvo Švica 1954 zgodbe statistike 6. svetovno prvenstvo Švedska 1958 zgodbe statistike

96 98 116 120 122 136

7. svetovno prvenstvo Čile 1962 zgodbe statistike

140 142 160

8. svetovno prvenstvo Anglija 1966 zgodbe statistike

164 166 185

9. svetovno prvenstvo Mehika 1970 zgodbe statistike

188 190 210

10. svetovno prvenstvo ZR Nemčija 1974 zgodbe statistike

214 216 238

11. svetovno prvenstvo Argentina 1978 zgodbe statistike

242 244 364

12. svetovno prvenstvo Španija 1982 zgodbe statistike

268 270 289

13. svetovno prvenstvo Mehika 1986 zgodbe statistike

294 296 315

14. svetovno prvenstvo Italija 1990 zgodbe statistike

320 322 343

15. svetovno prvenstvo ZDA 1994 zgodbe statistike

348 350 371

16. svetovno prvenstvo Francija 1998 zgodbe statistike

376 378 398

17. svetovno prvenstvo Japonska/Južna Koreja 2002 zgodbe statistike

404 406 428

Splošne statistike

434

O avtorju

442

Viri

443

444

Izvirne fotografije in preslikave

Uvodna beseda Svetovno nogometno prvenstvo (FIFA World Cup) je postalo nepogrešljivi del civilizacije. Vsaka štiri leta, v času najodmevnejše športne prireditve, se svet dobesedno ustavi, pomembne naloge postanejo manj pomembne, odločilni sestanki ne odločajo o ničemer, vojne malce počakajo, zaporniki ob sedenju paznikov pred televizijskimi ekrani okusijo slast svobode. Kraljestvo medijev s televizijo v vlogi primadone je nepregledno razširilo in povečalo odmev svetovnega brcanja. Dnevne sobe so postale podaljšani del tribun, nogometnim strastem pa se predajo celo tisti, ki so »tek 22 norcev za žogo« srčno sovražili, se ga otepali ali pa se delali, da ga ne vidijo in ne slišijo. Za fanatike, privržence, navijače in simpatizerje je čas okrog junija dolgo pričakovani trenutek, priložnost za občudovanje največjih mojstrov okroglega usnja. Tisti, ki se ne morejo podati na kraj dogodka, preživijo vse ure in še malo več pred malimi ekrani, preberejo vse kronike, poslušajo vsa poročila. Mesec dni so v nenehni pripravljenosti. Napetost raste do velikega finala, neponovljivega nogometnega praznika. Ni jih malo, ki si v mesecu mundiala vzamejo dopust. Rekordi gledanosti kažejo, da se število navdušencev le še povečuje. Dan po odločitvi nastane nepopisna praznina, depresija in kar dober teden traja, dokler življenje ponovno ne steče vsakdanje. Nogometašem pomeni nastop na svetovnem prvenstvu uresničitev najlepših sanj. Zaznamuje jih za vedno. Tudi če igrajo le nekaj minut, se v njihov življenjepis vrine zavidljiv podatek. Tisti, ki slavijo naslov svetovnega prvaka, spadajo med izbrance, med člane elitne skupine, ki je dosegla največ, kar se v nogometu doseči da. Tistih 17 žogobrcev, ki je v 72 letih prejelo pokal, pa se je v zgodovino vpisalo na seznam izbranih boginje Fortune. Njihova slika se je dan po odločitvi milijonkrat pojavila širom sveta. Usoda je hotela, da je tako velika čast največkrat doletela branilce, dvakrat celo vratarja, redko pa tiste, ki so z blestečimi nastopi zaznamovali svetovna prvenstva in na njih puščali neizbrisen pečat. Le Giuseppe Meazza, Obdulio Varela, Franz Beckenbauer, Diego Maradona in Lothar Matthäus se lahko pohvalijo s takšnim podvigom. Pelé, ki je največkrat, kar trikrat, stal na najvišji stopnički, nikoli ni nosil kapetanskega traku. Ustavite svet – mundial je tu! želi predstaviti nogometna svetovna prvenstva v obdobju 1930-2002. Izbrana pripovedna oblika, prežeta z zgodbami, anekdotami in sočasnim dogajanjem izven stadionov, se je ponudila kot najbolj atraktiven način posredovanja nogometnih dogodkov. Spremljanje mundialov v živo in prek medijev, osebna srečanja s protagonisti, branje in preučevanje spletnih strani, arhivov, knjig, časopisov, revij in videoposnetkov ter zapis ustnega sporočila iz generacije v generacijo, vse to je rodilo ta obsežni pregled. Bogve, če se je vse dogajalo točno tako, kot je zapisano, a prav v tem največkrat tiči čar dramatičnega razpleta knjige. Koliko časa je leta 1950 na prepolni Maracani po uvodnem brazilskem golu urugvajski kapetan Obdulio Varela držal žogo pod pazduho in ugovarjal angleškemu sodniku, s tem umiril nasprotnika in preprečil točo zadetkov. Vsaka generacija doda kakšno sekundo ali minuto, ki le še poveča barvitost in bogastvo enkratne zgodbe. Med nogometnimi navdušenci je tudi veliko tistih, ki ljubijo statistike, številke, imena. Zanje je v vsakem poglavju predstavljeno podrobno poročilo o vsaki od 644 tekem, odigranih v 17 svetovnih prvenstvih: datumi, rezultati 8

U V O D N A B ESEDA

in strelci, stadioni, sodniki, postave. Ker se, predvsem v prvih mundialih, podatki v različnih virih pogostokrat ne ujemajo, je bilo potrebno sklepati kompromise. Dovolj zgovoren je primer prvega izključenega nogometaša. Zagotovo se je zgodilo leta 1930 v Montevideu na srečanju med Perújem in Urugvajem, ni dvoma, da je bil mož, ki ga je sodnik predčasno poslal v slačilnice, Perujec, a povsod ni omenjen isti: v igri sta priimka Galindo in De las Casas. Mednarodna federacija za nogometno statistiko in zgodovino (IFFHS - International Federation of Football, History & Statistics) s sedežem v Bonnu v Nemčiji, ki je nekoč pripadala Mednarodni nogometni zvezi, danes pa je samostojna, še vedno pa tesno sodeluje s krovno organizacijo, trdi, da je bil prvi izključeni nogometaš Plácido Felype Galindo. Njene trditve upošteva stroka. Pri tovrstnih dilemah je na pomoč priskočil argentinski strokovnjak in član omenjene organizacije Roberto Mamrud. Pri vseh nogometaših z enakim priimkom je omenjeno tudi krstno ime oziroma dve imeni. Primer: Angleža Syd Owen (1954) in Michael Owen (1998, 2002). Do leta 1954 so brazilski in španski igralci zapisani z imeni, priimki in vzdevki. Poseben poudarek je namenjen nastopu jugoslovanskih reprezentanc, slovenski reprezentanci pa po letu 1998, po igranju najprej v kvalifikacijah in po »slovenski pravljici« še na mundialu 2002. Zgodovinska uvrstitev Katančeve čete je presenetila nogometni svet in to bo za vedno ostalo v nogometnih analih, pred nesoglasji in prepiri Slovencev v Koreji. Ureditev tolikšne baze podatkov zahteva dolgoleten trud, ki pa je bil zame kljub vsemu velik izziv in užitek. Brez ljubezni do iskanja pravih zgodb in informacij v brezmejni postranosti virov bi bilo takšno delo prava utopija. V želji da bi bilo branje bolj živahno, je vsako poglavje razdeljeno na rubrike. Po glavnem komentarju so na vrsti prvo ime prvenstva, zgodba, izjave akterjev, intervjuji, kratek življenjepis treh oziroma štirih vidnih udeležencev, podatki, statistike, številke, zanimivosti, anekdote, dogodki, ki niso bili neposredno povezani s svetovnimi prvenstvi, so pa posredno vplivali nanje, in dogodki, ki so zaznamovali svet. Tudi slikovno gradivo je bilo skrbno izbrano v želji, da bi čim bolj dopolnjevalo pisano besedo. Posebna zahvala gre novinarju Tomažu Klemenčiču, ki je natančno, vestno in strokovno prebral rokopis. Njegovo poznavanje snovi je nedvomno pripomoglo k temu, da je končni izdelek pridobil na verodostojnosti. Zahvala gre tudi argentinskemu kolegu Jorgeju Barrazi, direktorju revije Conmebol, glasilu Južnoameriške nogometne zveze. Začetni udarec je narejen. Sedemnajst svetovnih prvenstev je pred vami. Avtor

U VOD N A BE SE DA

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

1. svetovno prvenstvo

1930 URUGVAJ • Od 13. do 30. julija • Kvalifikacije: jih ni bilo • Število sodelujočih na SP: 13 • Število tekem na SP: 18 • Število zadetkov na SP: 70 (povprečje 3,88 na tekmo) • Število gledalcev na SP: 434.500 (povprečje 24.139 na tekmo) • Gol št.1: Lucien Laurent (Francija) • Najboljši strelec: Guillermo Stábile (Argentina) 8 golov

Finale sta južnoameriška soseda igrala na nož. Urugvajci so uveljavili premoč domačega prizorišča.

1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

Gostiteljica prvega svetovnega prvenstva – Takšna je bila urugvajska prestolnica Montevideo v času tekmovanja. Kasneje se največja nogometna prireditev nikoli več ni odvijala v enem samem mestu.

Črni četrtek ni ustavil uvodnega mundiala Leta 1929, natančneje 24. oktobra, se je v New Yorku sesula največja svetovna borza, Wall Street. Tako imenovani črni četrtek je samo v ZDA povzročil propad 640 bank, 75 tisoč varčevalcev je zgubilo vse, nešteto tovarn je moralo zapreti vrata, neugotovljivo število bankirjev je storilo samomor. Velika depresija se je razširila po svetu, vendar so bili Urugvajci trdno odločeni, da bodo najpomembnejši dotedanji dogodek v zgodovini nogometa, prvo svetovno prvenstvo, izpeljali brezhibno. Za organi-zacijo so imeli na voljo le 14 mesecev časa. Pol leta pred začetkom so pričeli z gradnjo novega stadiona Centenario, prvega v celoti betonskega na svetu. Ime so izbrali v spomin na stoto obletnico urugvajske ustave. Projektiral ga je domači arhitekt Juan Scasso, ki je z zaokroženo postavitvijo tribun – omogočale so dobro vidljivost z vseh delov prizorišča – uveljavil 12

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

model, ki so ga kasneje posnemali vsepovsod. V Montevideu, mestu, ki je takrat štelo 655 tisoč prebivalcev, so gradili stadion za 80 tisoč gledalcev. Dela so se zaradi neprestanega dežja zavlekla, tako da je bila otvoritev šele 18. julija, pet dni po začetku tekmovanja. Polemike so se razvnele glede lokacije v parku Batlle y Ordoñez. Nasprotniki gradnje so trdili, da je tam preveč vlažno. Velika eliptična struktura je zavzemala 45 tisoč kvadratnih metrov, izkopali so 160 tisoč kubikov zemlje, uporabili 14 tisoč kubikov hitro sušljivega angleškega betona in 1400 ton železa. Tri izmene delavcev – mnogi med njimi so bili italijanski emigranti – so od januarja 1930 delale tudi ponoči pod močno osvetlitvijo. Zgradili so štiri tribune: América ali Častna tribuna, Montevideo, imenovana tudi Olímpica (Olimpijska), za vrati pa tribuni Amsterdam in Colombes v

Čez Atlantik v Montevideo – Belgijci, Francozi in Romuni so skupaj s predsednikom Mednarodne nogometne zveze Julesom Rimetom potovali z ladjo Conte Verde (slika). V Riu de Janeiru so se jim pridružili Brazilci. Jugoslovani so pripluli na manjši potniški ladji Florida.

spomin na oba zaporedna olimpijska naslova v letih 1924 in 1928. Značilnost je 98 metrov visoki Stolp poklonov (Torre de los Homenajes), zgrajen v stilu art déco, ki spominja na srednjeveške stolpe, pred katerimi so vitezi prisegali gospodi. Na otvoritvi so se predstavile vse reprezentance. Argentince so domači fanatiki izžvižgali. Že takrat je bilo rivalstvo med sosedoma, ki ju ločuje Srebrna reka (Río de la Plata), izjemno. Navzoče je nagovoril Raúl Jude, predsednik nogometne zveze Urugvaja. Ker beton še ni bil popolnoma suh, so mnogi na njem pustili prstne odtise ali kratke napise. Stadion je stal milijon in pol ameriških dolarjev. Financirala sta ga urugvajska vlada in občina Montevideo. Prvi gol je na domačem debiju proti Perúju (1 : 0) zabil Héctor Manco (Enoroki) Castro, ki mu je pri delu po nesreči odžagalo desno roko. Gostitelji so se proti »Indijancem, ki nimajo pojma o nogometu« pošteno nagarali in šele po 19 kotih in treh vratnicah strli njihov odpor. Stadion Centenario je FIFA na svojem rednem zasedanju v Zürichu 18. decembra 1982 razglasila za spomenik svetovnega nogometa.

Stoletnik ni bil nared – Veličasten stadion Centenario, prvi na svetu zgrajen popolnoma iz betona, je zaradi zamude v gradnji prvo srečanje uvodnega svetovnega prvenstva gostil šele nekaj dni po začetku. 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

Prvenstvo, ki se je rojevalo 26 let Leta 1902 je Nizozemec Carlos Anton Wilhelm Hirschmann napisal pismo sekretarju angleške Football Association Fredericku Wallu in mu predlagal ustanovitev institucije, ki bi združevala nogometne zveze različnih držav. Wall je obljubil, da bo angleška zveza predlog obravnavala na prvi seji, a nikoli ni odgovoril. Toda zamisel ni padla v vodo in že dve leti kasneje je francoski novinar Robert Guérin s predstavniki še petih držav v svoji stari pisarni na ulici Rue St. Honoré v pariški četrti Trocadéro ustanovil Mednarodno nogometno zvezo (Fédération Internationale du Football Associé). Francoz je postal predsednik, Hirschmann pa podpredsednik. Do leta 1909, ko se je pridružila Južna Afrika, so bile članice zveze le evropske države. Leta 1912 sta se pridružili Argentina in Čile, leto kasneje pa še ZDA. Združenje si je zadalo kot prvi in glavni cilj pripravo svetovnega prvenstva. Zaradi različnih okoliščin – tudi vojn – je vse skupaj trajalo 26 let. Francoz Jules Rimet, ki je v Mednarodni zvezi deloval že od leta 1914, je sedem let pozneje nastopil predsedniško funkcijo in jo obdržal polnih 34 let. Ko je postal prvi mož, je imela FIFA 20 članic, ob izteku mandata pa 85. Hirschmann

Prvi dom Mednarodne nogometne zveze – Na ulici Rue St. Honoré 229 v četrti Trocadéro v Parizu je zagledala luč sveta FIFA. Prvi predsednik je bil francoski novinar Robert Guérin. 14

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

Južnoameriški finale v Amsterdamu – Na olimpijskih igrah leta 1928 v Amsterdamu so Urugvajci in Argentinci za odločitev potrebovali dve tekmi. Olimpijsko zlato so že drugič zaporedoma osvojili Svetlomodri.

je medtem predlagal Mednarodni zvezi, naj kot svetovno prvenstvo sprejme olimpijsko nogometno tekmovanje. Nogometa ni bilo na prvih treh olimpijskih igrah: Atene 1896, Pariz 1900 in St. Louis 1904. Prvič se je pojavil leta 1908 v Londonu. Takrat so slavili domačini, ki so v finalu premagali Dance z 2 : 0. Angleži so ponovili uspeh štiri leta pozneje v Stockholmu. Po prvi svetovni vojni je žoga ponovno skakljala na olimpijskih travnatih površinah leta 1920 v Antwerpnu, s slavjem gostiteljev Belgijcev. Leta 1924 v Parizu in 1928 v Amsterdamu pa so svet šokirali Urugvajci. “Nogomet je v mnogih državah neverjetno napredoval. Na vsak kongres so prihajali predstavniki novih nogometnih zvez. Število igralcev in gledalcev se je nenehno povečevalo,” je zapisal Rimet v svoji knjigi. Zelo uspešen olimpijski turnir leta 1924 v Parizu s sodelovanjem 24 reprezentanc je marljivim pobudnikom potrdil, da je ideja o svetovnem prvenstvu smiselna. Nadvse pomembno za uresničitev prvenstvenih sanj je bilo naključno srečanje Rimeta z urugvajskim diplomatom Enriquejem Buerom, ki je deloval v Bruslju in spremljal Svetlomodre v Parizu. “Imel sem občutek, da je bil Urugvaj pripravljen prevzeti organizacijo prvega mundiala in da bi Buero z veseljem projekt predstavil urugvajski vladi.” Leta 1926 je FIFA določila komisijo za pripravo osnutka

Samo trinajst reprezentanc

Idejni oče – Francoz Jules Rimet je uresničil staro zamisel. Na sliki izroča pokal predsedniku urugvajske nogometne zveze Raúlu Judeju. Rimet je Mednarodni zvezi predsedoval od leta 1921 do 1954.

tekmovanja. Člani so se srečali 5. februarja 1927 in razpravljali o predlogu, ki so ga naslednje leto na kongresu v Amsterdamu predstavili delegatom držav udeleženk olimpijskega prvenstva. Predlog je bil sprejet s 23 glasovi za, pet proti in enim vzdržkom. Osmega septembra so v Zürichu odločili, da bo prvo svetovno prvenstvo leta 1930. Pripravili so tudi pravila: 1. SP se bo odigralo vsaka štiri leta. 2. Prijavile se bodo lahko vse zveze včlanjene v Mednarodno nogometno zvezo. 3. Prijavljene države bodo izžrebali po skupinah. 4. Če bo število prijavljenih preseglo 30 držav, bodo na vrsti kvalifikacije. Na kongresu v Barceloni, maja 1929, so se kot kandidati za organizacijo prvega svetovnega prvenstva predstavili Španija, Nizozemska, Madžarska, Italija, Švedska in Urugvaj. Nizozemska in Švedska sta odstopili še pred začetkom sestanka in podprli Italijo. Govor argentinskega delegata Adriána Beccarja Varele v prid Urugvajcem je povzročil odstop Špancev, Madžarov in Italijanov. Prvi mundial je bil dodeljen Urugvaju, ki je praznoval stoletnico ustave. FIFA je kljub protestom vztrajala pri svoji odločitvi. Po burnih pogajanjih, prošnjah in posredovanjih je v Montevideo prišlo 13 reprezentanc, le štiri evropske.

Ko se je 30. aprila iztekel čas za prijavo, o reprezentancah s stare celine ni bilo ne duha ne sluha. Argumenti Evropejcev so bili raznovrstni. Največ jih je menilo, da je Urugvaj zelo daleč. Skupno mesec dni vožnje z ladjo in petnajst dni tekmovanja bi gmotno preveč oškodovalo profesionalna prvenstva, amaterski igralci pa so si v službah zelo težko priborili več kot mesec dni dopusta. Španski selektor José María Mateos je potovanje zaradi dolge odsotnosti nogometašev, ki bi zamudili začetek domačega prvenstva, označil kot neuresničljivo. To je Urugvajce še posebej zabolelo, saj imajo s Španci krvne vezi in so si nasploh sorodni. Organizatorji so vsem moštvom zagotovili popolno kritje stroškov ter delitev dobička, zato jih je evropski bojkot še bolj prizadel. Urugvajski diplomat Enrique Buero, ki je odigral odločilno vlogo pri dodelitvi prvega svetovnega prvenstva najmanjši južnoameriški deželi, je Evropi zagrozil: »Mi se resno pripravljamo na tekmovanje, zidamo velikanski stadion. Kaj pa vi delate v Evropi? Če Evropa ne pride v Urugvaj, bo Urugvaj bojkotiral Evropo. Zob za zob, glavo za glavo!« V mladi Mednarodni nogometni zvezi je nastal preplah. Grozil ji je razpad. Sam predsednik Jules Rimet je mesec dni potoval po Evropi in prepričeval zveze, naj gredo čez veliko lužo. Francozi so imeli velike težave s sestavo ekipe. Rojak Rimet jih je s pomočjo predsednika države dobesedno prisilil, da so odšli na južno 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

Od genija do norca je samo en korak

Otvoritveno slavje – Takole so se domači nogometaši predstavili pred svojimi privrženci. Prvo svetovno prvenstvo je bilo kljub samo štirim evropskim reprezentancam velik dogodek za Urugvaj.

celino. Od leta 1914 je sanjal o svetovnem prvenstvu in šele leta 1928 prepričal svet, da je tako tekmovanje smiselno. Pred tem je z vlakom odpotoval v Bukarešto in prosil kralja Karla II., naj pošlje romunsko reprezentanco. Večina njenih reprezentantov si je služila kruh v angleškem naftnem podjetju, ki pa jim zaradi neudeležbe užaljenih Angležev – bili so kandidati za organizacijo prvenstva – ni odobrilo tako dolge odsotnosti. Kralj je nastop romunskih

Kje je črka u? – Bolivijski reprezentanci je ob vsej vljudnosti zmanjkala ena črka in Uruguay je postal Urugay. 16

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

nogometašev zagotovil z odlokom, jih izbral in podjetju iz lastnega žepa plačal nadomestne stroške. Pospremil jih je na železniško postajo in jim s stiskom rok zaželel srečo. Ladja Conte Verde je z romunsko reprezentanco odplula iz Genove, v Villefranche-Sur-Meru so se vkrcali Francozi in predsednik Mednarodne nogometne zveze Rimet, v Barceloni Belgijci, v Riu de Janeiru pa Brazilci. Kolikor je bilo to le mogoče, so nogometaši trenirali kar na krovu

ladje. Precej žog je padlo v morje. Po petnajstih dneh plovbe so na cilj prispeli 5. julija. Sprejem je bil veličasten. Od pristanišča do hotela je nogometaše pospremila prava množica navdušencev. Jugoslovani so pripluli na manjši potniški ladiji Florida. Delegacijo je setavljalo 17 nogometašev, trije funkcionarji in en novinar. Tudi tu ni šlo brez težav. Sedež jugoslovanske nogometne zveze je bil v tistem času prestavljen iz Zagreba v Beograd in Hrvati ga niso priznavali. Klubi iz Zagreba, Splita, Sarajeva in Subotice so nasprotovali tako dolgi odsotnosti svojih igralcev sredi domačega prvenstva. Na prvotnem seznamu selektorja Boška Simonovića je bil tudi slovenski vratar Maks Mihelčič, ki je igral pri zagrebškem Građanskem, in je zaradi omenjenega konflikta odpadel. Po mučnih pogajanjih je na južno celino odpotovalo 14 nogometašev iz Beograda (devet iz kluba BSK) in trije, ki so igrali v Franciji: Stevanović, Ivica Bek (Set) in Sekulić (Montpellier). V pristanišču v Montevideu so jih veselo pričakali slovenski izseljenci s tamburaškim orkestrom.

Prvi pokal, prava umetnina Rimet je bil prepričan, da mora biti pokal, ki bo nagradil najboljšo reprezentanco na svetu, umetnina. Pariški kipar Abel Lefleur je med februarjem in aprilom 1930, se pravi v samo treh mesecih, na lastne stroške ustvaril 55 centimetrov visoko in slabe štiri kilograme težko (nekateri viri govorijo o kilogramu in 800 gramih) zlato trofejo victoire aux ailes d’or (zmaga zlatih kril), vredno 15 tisoč dolarjev. Na njej Nike, krilata boginja zmage, z rokami nad glavo drži osmerokotni kozarec. Podlaga je bila narejena iz lovorikovca in je imela na vsakem vogalu zlato ploščico za napis imena zmagovalcev. Pokal je v Montevideo prinesel sam predsednik Mednarodne nogometne zveze, ki je odločila, da ga bo za vedno osvojila tista reprezentanca, ki bo trikrat, zaporedoma ali ne, na prvem mestu. Tudi prvi plakat je bil uspešen. Odražal je vodilne umetniške usmeritve tistega časa. FIFA je od vsega začetka želela ustvariti lastno podobo. Vratar, ki lovi žogo, vrata v maniri kubizma in naslov v španskem jeziku so glavne značilnosti plakata.

Predmet poželenja – Boginja Nike je štiri leta ostala v posesti Urugvajcev, ki pa naslova na naslednjem SP v Italiji niso branili. Eden od razlogov je bil ta, da je Evropa daleč.

Uvodna srečanja na manjših stadionih Organizatorji se se zelo trudili, da bi vse potekalo v najlepšem redu. Vseeno se je pojavilo nekaj napak: na promocijskih plakatih je pisalo, da bo prvenstvo potekalo med 15. julijem in 15. avgustom, v resnici pa je med 13. in 30. julijem. Prvo svetovno prvenstvo je bilo edino, v katerem so vse dvoboje odigrali na samo treh prizoriščih v enem mestu, v urugvajski prestolnici Montevideo. Zaradi težav pri gradnji Centenaria so prvih osem srečanj priredili na dveh manjših: Pocitos, last kluba Peñarol, in Parque Central, kjer je domoval Nacional. V nedeljo, 13. julija, ob dveh popoldne v sončnem zimskem vremenu sta na teren stadiona Pocitos stopili reprezentanci Francije in Mehike. Nekatere kronike omenjajo, da je pred začetkom srečanja padlo nekaj snežink, kar je bila prava redkost v Montevideu, kjer običajno ne sneži. Gramofon je zavrtel obe himni. Kot prvi strelec na mundialih se je v zgodovino zapisal francoski napadalec Lucien Laurent, ki je v 19. minuti zatresel mehiško mrežo, Nekaj sto metrov stran, na stadionu Parque Central, so ob isti uri Američani, nepričakovani nosilci četrte skupine, presenetili Belgijo. Ameriška enajsterica je bila v večini sestavljena iz bivših angleških in škotskih profesionalcev. 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

Po dveh olimpijskih še svetovni naslov Domačini, ki so se ponašali z dvema zlatima olimpijskima kolajnama, so se na prvenstvo resno pripravili. Stanovali so v bogati četrti El Prado, kjer so imeli vse ugodnosti. Dva meseca pred začetkom prvenstva je mesto trenerja prevzel Alberto Supicci, ki je uvedel strogo disciplino kljub temu, da ni imel toliko pristojnosti, kot jih imajo selektorji danes. Pred prvenstvom je domov nagnal Andrésa Mazzalija, vratarja, zlatega v Parizu in Amsterdamu, ker je iz karantene pobegnil na bližnje srečanje z neko plavolasko. Ko se je v zgodnjih jutranjih urah skozi okno priplazil k postelji, je v njej ležal trener in avanture je bilo konec. Časi so bili drugačni in treningi tudi. Svetlomodri so trikrat, štirikrat pretekli igrišče in se nato posvetili strelom na gol. Na prečko so postavili steklenico ali pločevinko in stavili nekaj denarja. Tisti, ki je tarčo od najdlje zadel, je osvojil zaklad. Sledila je neformalna tekma, ki ji na tem delu Južne Amerike pravijo picado. Tiste, ki so bili poškodovani, so masirali z zelenim oljem in jih povili. Tek v jutranjih urah na dan tekme je

Lahka zmaga – Jugoslovani so na stadionu Parque Central povozili Bolivijo s 4 : 0. Na sliki Tirnanić napada pred branilcem Argotejem.

pokazal, če je nogometaš sposoben za nastop ali ne. Domačini so vedeli, da jim lahko naslov vzamejo le argentinski sosedje. Ti so moštvo zbrali na tajnih volitvah klubskih funkcionarjev. Kapetan Argentincev Manuel Nolo Ferreira je »šprical« tekmo proti Mehiki, ker je odšel v Buenos Aires opravit izpit na pravni fakulteti. Po preizkusu se je vrnil na prizorišče. Kasneje je diplomiral in delal kot notar.

Jugoslavija presenečenje prvenstva Na uvodni tekmi so Jugoslovani z 2 : 1 premagali Brazilijo. To je bila začetna senzacija prvenstva, ki je ponesla ime Jugoslavije širom sveta. Res je, da so bili Brazilci zaradi spora med zvezami iz São Paula in Ria de Janeira prikrajšani. Manjkal je največji zvezdnik tistih časov Arthur Friedenreich, ki je v dolgoletni karieri zabil več golov kot Pelé. A vseeno so ciljali na vrh. Na koncu se niso proslavili. Po omenjenem porazu in kljub zmagi nad Bolivijo so morali domov. Proti Jugoslaviji so od vsega začetka srečanja odločno krenili v napad in izsilili nekaj izjemnih parad vratarja Milovana Jakšića (domačini so ga klicali El gran Milovan). Po prvh tridesetih minutah je Jugoslavija vodila že z 2 : 0. Vsi so se spraševali, ali bo zdržala ostalih šestdeset minut. A je. Kljub golu Preguinha so Modri uspešno zaustavljali vse napade nasprotnika ter se na koncu upravičeno veselili zmage. 18

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

Velika zmaga nad Brazilijo – Jugoslovani prvenstva niso mogli bolje začeti. Na uvodnem srečanju so igrali: Vujadinović, Bek, Stefanović, Marjanović, Arsenijević, Sekulić (stojijo), Tirnanić, Ivković, Jakšić, Mihajlović, Djokić (čepijo).

Skozi leseni mostiček – Tako so svetovni prvaki s kapetanom Joséjem Nasazzijem na čelu skočili na stadion Centenario za vroči finale proti velikim rivalom Argentincem. Zmagali so s 4 : 2.

Navijaški neredi Argentinci so proti Francozom vodili z 1 : 0. Ko je šest minut pred koncem francoski napadalec Langiller krenil sam proti argentinskim vratom in je dišalo po izenačenju, je brazilski sodnik Almeida Rego presenetljivo odpiskal konec tekme. Razjarjeni urugvajski gledalci, ki so želeli videti Argentince na kolenih in čimprej doma, so vdrli na teren in se spravili na delilce pravice. Ko sta stranska že skoraj pregovorila glavnega, da bi srečanje nadaljeval, je protestnike odgnala domača policija. Almeido Rega so najprej s prvenstva izključili, potem pa je ponovno piskal na srečanju domačih proti Romuniji. Napadalec Anselmo je četrti urugvajski gol zabil, ko sta romunska asistenta pomagala poškodovanemu gostujočemu nogometašu. Predstavnikom ZDA sta zmagi nad Belgijci in Paragvajci ter uvrstitev v polfinale dali krila. Pred srečanjem z Argentinci so napovedovali lahko zmago, predvsem zaradi šibke argentinske obrambe. Prvi polčas so presenetljivo vodili z 1 : 0. Poškodba Traceyja – takrat še ni bilo menjav – jih je vidno prizadela. Gavči so kmalu prevladali na terenu, Jenkijem natrosili pol ducata golov in jih pustili brez besed.

Urugvajski gol – Domači nogometaši bučno proslavljajo tresenje nasprotne mreže. Na koncu so izpolnili pričakovanja in se povzpeli na sam vrh. 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

Policist podal strelcu Drugi polfinale med Urugvajem in Jugoslavijo je bil odigran v čudnih okoliščinah. Ponovno je sodil polemični Almeida Rego. Prvih dvajset minut je Jugoslavija igrala izredno dobro in povedla z izvrstnim golom Vujadinovića. Domači navijači so onemeli. Na robu obupa pa so bili, ko je Sekulić pobegnil po levem krilu, poslal predložek, ki ga je Marjanović spremenil v drugi gol. Brazilski sodnik je najprej pokazal na sredino, potem pa je po posvetovanju s stranskim sodnikom zadetek razveljavil. Polne tribune so si oddahnile, Jugoslovani so se zaman razburjali. To je bil prvi od dveh nepriznanih jugoslovanskih golov. Takoj je izenačil Anselmo. Veliko prahu je dvignil tudi tretji urugvajski zadetek. Jugoslovani so trdili, da je iz avta na igrišče žogo vrnil policist. Napadalec Anselmo je darilo izkoristil in zatresel mrežo. Milutinović je ostro protestiral. Na njegovem obrazu so soigralci opazili solze. Na tribunah ni bilo evforije, prej je vladala tišina, saj so gledalci opazili, da se dogaja krivica. Po tako sporni akciji so Modri izgubili voljo in njihova mreža se je zatresla še trikrat. Kljub razliki v golih je bilo razmerje v kotih 8 : 2 v prid Jugoslaviji. Tekma med Urugvajci in Jugoslovani je bila najbolj obiskana na prvenstvu. Ogledalo si jo je več gledalcev kot finale, v blagajno pa je priteklo 35 tisoč pesov, pet tisoč več kot na odločilnem dvoboju. Jugoslavijo so proglasili za presenečenje prvenstva in jo prvič uvrstili med nogometne velesile. Jugoslovani se, pišejo nekatere kronike, v znak protesta niso udeležili srečanja za tretje mesto proti Američanom. Na obeh polfinalih je bilo peklensko vroče. Termometer je kazal 35 stopin celzija.

Vojno stanje pred finalom Predvidljiv finale je napovedoval veliko napetosti. Po dveh bitkah na olimpijskem stadionu v Amsterdamu, ko so Urugvajci na račun Argentincev dosegli drugi zaporedni olimpijski naslov, se je rivalstvo še povečalo. Legenda tanga, pevec Carlos Gardel – v Urugavju trdijo, da se je rodil v njihovem mestu Tacuarembó, Argentinci pa, da je umetnik zagledal luč sveta v francoskem Toulousu in odraščal v Buenos Airesu – je nekaj dni po olimpijskem obračunu v znak sprave 20

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

Trener šampionov – Urugvajski selektor Víctor Supicci je imel veliko manj pristojnosti, kakor jih imajo njegovi kolegi danes. Vseeno je pred prvenstvom zaradi uhajanja iz karantene domov poslal prvega vratarja Mazzalija.

zbral obe delegaciji in jim zapel ob spremljavi lastnega orkestra. Južnoameriški sosedje so se stepli, argentinski napadalec Raimundo Orsi pa je temnopoltemu Leandru Andradeju na glavi razbil dragoceno violino, za katero so morali Argentinci plačati visoko odškodnino. Pred finalom v Montevideu je Gardel, za vsak slučaj, obiskal vsak tabor posebej. Na finale ni šel, da se ne bi nikomur zameril. Po nekaterih podatkih je okoli 15 tisoč Argentincev (številke se menjajo od poročila do poročila) v urugvajsko glavno mesto po Srebrni reki priplulo na desetih ladjah. Le polovica jih ni zamudila. Več jih je zaradi megle prispelo šele na koncu tekme. Razplet so spremljali po šibkih radijskih valovih. Prvi so se izkrcali šest ur pred srečanjem. Policisti so jih natančno pregledali in zasegli marsikatero strelno orožje. Argentinci so se po glavnem mestu sprehajali s transparentom: »Hočemo maščevanje za Amsterdam«. Menili so namreč, da jim je groba urugvajska igra »ukradla« olimpijski naslov. Za varnost je skrbelo veliko število policistov. Tekma se je začela ob dveh popoldne, a je bil stadion že tri ure prej nabito poln. Sosede z onstran velike reke so domači privrženci sprejeli s kamenjem, psovkami in žalitvami. Prav tako nepopisna množica je bila zbrana pred zgradbo časopisa La Prensa na Majski aveniji v središču Buenos Airesa in sledila dogodkom po zvočnikih. Ljudi je bilo toliko, da so morali okoliške ulice zapreti za promet. Radijski sprejemniki so bili takrat še prava redkost.

Temnopolti žongler – José Leandro Andrade, eden najboljših urugvajskih nogometašev, je bil tudi izjemen plesalec na karnevalih v Montevideu.

Vsak polčas z drugo žogo Belgijski sodnik Jean Langenus je nekaj dni pred odločilno tekmo zaprosil za življenjsko zavarovanje in telesne stražarje. Bal se je namreč reakcije domačinov ob morebitnem porazu. Začetek tekme mu je povzročil prvi glavobol. Obe moštvi sta hoteli igrati s svojo žogo. Zadevo je salomonsko rešil. Prvi polčas so odigrali z argentinsko žogo (Argentina 2 : 1), drugega pa z lažjo domačo (Urugvaj 4 : 2). Langenus je takoj po finalu dobesedno pobegnil v pristanišče in se vkrcal na ladjo Duilio. Ni maral, da bi ga na cesti kdo prepoznal. Ladja je zaradi težav odplula šele naslednji dan.

igral in se je v enajsterico vrnil šele v finalu – je s štrcljem manjkajoče roke vratarja Botassa butnil v nogo in ga skoraj onesposobil. Cea, Iriarte in omenjeni Castro so v drugi polovici popeljali Svetlomodre do prvega naslova svetovnih prvakov. Montevideo je ponorel ob praznovanju trojne krone: dveh olimpijskih in svetovne. Urugvajski predsednik je naslednji dan razglasil za državni praznik. Oglasile so se sirene v pristanišču, rajanje je trajalo nekaj dni.

Urugvaj, prvi svetovni prvak Argentinci so začeli obetavno, vendar je Urugvajec Dorado kmalu povedel. Peucelle in Stábile sta Argentince popeljala v vodstvo. Med odmorom je urugvajski kapetan Nasazzi rekel soigralcem, naj se odločno borijo za vsako žogo. Branilec Lorenzo Fernández je vedel za poškodbo kolena argentinskega napadalca Francisca Varalla. Ko je ta nevarno streljal, ga je udaril na poškodovano mesto in Argentinec je lahko samo še hodil po igrišču. Tudi Enoroki Castro – po prvi tekmi ni več

Zgodovinska vstopnica – Prvo svetovno prvenstvo je kljub odsotnosti pomembnih reprezentanc popolnoma uspelo. 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

Upanje za Argentince – Peucelle je že poslal žogo v mrežo za argentinsko izenačenje (1 : 1). V drugem polčasu je prišlo do preobrata in prvak je bil Urugvaj.

Odmevi in posledice V Evropi finale ni odmeval. Italijanska La Gazzetta dello Sport mu je na naslovni strani posvetila pičlih dvajset vrstic. Argentinski mediji so užaljeno reagirali. »Z Urugvajci ne smemo več igrati,« je zapisal jutranjik Crítica.

Dan po finalu so v Buenos Airesu razjarjeni navijači kamenjali urugvajsko veleposlaništvo in samo posredovanje policije je preprečilo diplomatski škandal. Nogometni zvezi obeh držav sta prekinili vse odnose za dve leti.

Enoroki Castro z glavo – Napadalec, ki mu je manjkala desna roka, je s četrtim golom zapečatil argentinsko usodo. Kmalu se je na stadionu in v mestu začelo veliko slavje. 22

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

PRVO IME URUGVAJA

José Nasazzi

Nenadomestljivi kapetan

Olimpijski in svetovni prvak – José Nasazzi si pred finalom izmenjava spominska darila z Argentincem Nolom Ferreiro. Kar 13 let je bil kapetan urugvajske izbrane vrste.

José Nasazzi je bil rojen vodja. Soigralci so ga spoštovali, ubogali, občudovali in se ga celo bali. Zelo mlad je prevzel reprezentančni kapetanski trak pred kolegi, ki so bili starejši in izkušenejši. Nosil ga je med leti 1923 in 1935 ter soustvarjal zlate čase urugvajskega nogometa s štirimi južnoameriškimi naslovi (1923, 1924, 1926 in 1935), dvema olimpijskima (Pariz 1924, Amsterdam 1928) in enim svetovnim (doma leta 1930). S svetlomodro majico je odigral 64 tekem. Ob osvojitvi južnoameriškega prvenstva 1923 so funkcionarji nogometašem urugvajske izbrane vrste obljubili nastop na OI v Parizu. Nikoli ni izgubil proti evropski reprezentanci. Svojo nogometno pot je začel v Montevideu pri klubu Lito, od koder je prestopil k Bella Visti (v

istoimenski četrti se je rodil 24. maja 1901), ki ima po vatikanski zastavi rumeno-beli dres. Papeževci (Papales) so se na nogometnem prizorišču pojavili leta 1920, dve leti kasneje pa so bili že v prvi ligi. Nasazzi je delal kot kamnosek. Med drugim je obdeloval marmor, s katerim so gradili novi urugvajski parlament. Po velikem olimpijskem uspehu so ga sprejeli v službo v kazino, kjer je z leti prišel do vodilnih položajev. Ob uveljavitvi poklicnega nogometa je Nasazzi prestopil k Nacionalu in z Brazilcem Domingosom da Guio sestavljal neprebojni obrambni srednji branilski par. V trobarvni majici je osvojil dve urugvajski prvenstvi: 1933 in 1934. Umrl je 17. junija 1968 v 67. letu starosti. 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

ZGODBA PRVENSTVA

Zakaj je odpovedal Monti Domačini so vedeli, da je vezist Luis Monti ključni argentinski mož. Močan, borben in grob je bil sam sposoben zrežirati zmago. Rekli so mu Doble ancho (dvojna širina). Vendar v finalu Montija, kot da ni bilo. Taval je po terenu in celo vljudno pomagal nasprotnikom, ko so bili brez moči. Soigralcem se je zdel neprepoznaven. Pred tekmo so mu grozili s smrtjo, enako pa tudi njegovi mami. Grožnje naj bi prihajale od urugvajskih fanatikov, ki niso pozabili, da je na odločilni tekmi južnoameriškega prvenstva 1929 v Buenos Airesu ravno Monti fizično obračunal z Lorenzom Fernándezom. Kasneje se je izvedelo, da sta predstavnika italijanske mafije Marco Scaglia in Luciano Benetti uresničevala nalogo, ki jima jo je naročil sam Benito Mussolini. Slab Montijev nastop, zgražanje navijačev nad njim, bi omogočil njegov odhod v Italijo in nastop za Azzurre. Ko se je srečanje začelo, naj bi Italijana rekla: »Čez devetdeset minut bova vedela, ali morava ubiti Montija in njegovo mamo ali pa mu ponuditi veliko denarja za igranje v Italiji.« Scenarij se je zasukal tako, da sta nekaj dni po finalu Scaglia in Benetti Montija obiskala in mu za prestop k Juventusu ponudila pet tisoč dolarjev na mesec, hišo in avto. Italijana naj bi v ta namen tudi podkupila nekaj argentinskih funkcionarjev. Kasneje je prispel predstavnik Stare dame in z nogometašem podpisal pogodbo. Monti je vedel, da so urugvajski navijači v finalu komaj čakali na najmanjšo njegovo grobost, da bi izzvali škandal. »Monti ne bi smel igrati,« je dejal pozneje Francisco Varallo.

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

Prijazen in vljuden – Luis Monti je bil v finalu neprepoznaven. Rekel je, da so mu pred tekmo grozili s smrtjo. Kmalu je odšel k italijanskemu Juventusu.

INTERVJU

Edini, ki je dočakal 21. stoletje

Varallo 1930 in 2002 – Na sliki levo Panchito pelje žogo proti Mehiki, na desni pa se 72 let pozneje nahaja pred svojo hišo v argentinskem mestu La Plata.

Francisco Panchito Varallo, edini še živeči nogometaš finala prvega svetovnega prvenstva, je vse življenje stanoval v La Plati, upravnem središču province Buenos Aires v Argentini. Tam sem ga srečal neko sončno avgustovsko zimsko popoldne leta 2002. Že sedem desetletij je bival v hiši, ki si jo je zgradil z denarjem transferja iz matičnega kluba Gimnasia y Esgrima k Boci Juniors. Najti ga ni bilo težko. Vprašati je bilo treba za Panchita (beri Pančíta) in daleč naokrog je vsakdo vedel, kje je doma. Mnogi so redno zahajali v njegov lokal iger na srečo po kakšen listek loterije ali lota. Čeprav ga je ženina smrt vidno prizadela, je bil pri 92 letih videti zavidljivo vitalen. Začasno je bival pri hčerki. Spomini na nesrečno izgubljeni finale so bili zelo živi, rana po 72 letih še ne povsem zaceljena. Varallo je dogodke vneto pripovedoval in s telesom nakazal tudi kakšno takratno akcijo. »Poraz proti Urugvajcem je bil najbolj žalosten trenutek v moji karieri. Med nami je vladalo veliko rivalstvo. Prepričan sem, da smo se v odločilnih trenutkih prestrašili. Samo Peucelle, Stábile in

jaz smo zdržali pritisk,« se je spominjal. »Danes ugotavljam, da bi moral zaradi poškodbe v tistem finalu mesto prepustiti drugemu soigralcu. Dan pred tekmo me je pregledal doktor Campistegui, sin urugvajskega predsednika, in svetoval, naj ne nastopim. Naši mu niso verjeli. Na jutranjem testu pred finalom nisem čutil bolečin. Z dvajsetimi leti pa sem hotel igrati za vsako ceno, tudi z berglami, če bi bilo treba.« Varallo se še posebej spominja grobosti urugvajskega branilca Lorenza Fernándeza, ki mu je nenehno grozil, da ga bo presekal na dvoje. »Nisem se ga bal. Ob začetku drugega polčasa, ko smo še vodili, mi je Nolo Ferreira sijajno podal, moj strel pa se je odbil od prečke. Fernández me je nalašč brcnil v poškodovano koleno in me izločil iz igre.« Kanonček Varallo je po podatkih Mednarodne federacije za nogometno statistiko in zgodovino med letoma 1928 in 1939 v 272 prvenstvenih tekmah zabil 209 golov. Še danes je s 181 goli v 209 tekmah najboljši strelec v zgodovini Boce Juniors. Leta 1931 je zaigral v prvem krogu uvodne profesionalne domače lige. (JV) 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

PRVE VIOLINE

Guillermo Stábile Argentina

Lucien Laurent Francija

Najboljši strelec prvenstva je tekmovanje začel kot rezervist. V moštvo je vstopil na srečanju proti Franciji namesto Roberta Cherra (zaradi živčnega zloma je moral odnehati) in do konca prvenstva osemkrat zatresel mrežo. Z lahkoto je prodiral skozi nasprotnikove obrambe, zato so ga klicali El Filtrador (cedilo). V Argentini ga je na ulični tekmi odkril zastopnik kluba Huracán. S sedemnajstimi leti je že igral v prvi enajsterici, osvojil dva državna naslova in leta 1926 debitiral v argentinski reprezentanci. Po uspešnem nastopu na SP 1930 je pustil službo pri pristaniški carini in z ladjo Note Rosso – kapitan je bil zagrizen navijač Genove – odpotoval v Evropo. V največjem italijanskem pristanišču, od koder je toliko Italijanov s trebuhom za kruhom odplulo v Argentino, ga je novembra 1930 sprejelo pravo ljudsko rajanje. Tri dni po prihodu je odigral glavno vlogo v enem najbolj blestečih debijev v zgodovini italijanskega nogometa. V manj kot pol ure je trikrat zatresel mrežo Bologne. Navijače je osvojil. Ker se je njegov oče rodil v Italiji, je lahko nastopal kot domačin. Kmalu se je zanj začela kalvarija. V časih, ko je bilo okrevanje veliko počasneje kot danes, si je Stábile dvakrat zlomil isto nogo in bil dolgo časa izven igrišč. V petih letih je odigral samo 42 tekem. Leta 1935 je prestopil k Napoliju, kjer je ostal dve leti. Poškodbe so pustile sledi. Kariero je leta 1939 končal pri klubu Red Star v Franciji. Povsod, kjer je bil, so ga navijači imeli radi. Vrnil se je v Argentino in postal trener Huracána in Racinga, in slednjega trikrat zaporedoma popeljal na argentinski vrh. Osemnajst let je vodil argentinsko reprezentanco, vse do poloma na Švedskem 1958. Še danes je trener z najdaljšim stažem v zgodovini argentinskega nogometa. Bil je tudi radijski komentator. Umrl je star 60 let 27. novembra leta 1966.

Francoski vezni igralec se je vpisal v zgodovino, ker je zabil prvi gol na SP. V 19. minuti je Andre Maschinot podal na desni bok Ernestu Libératiju. Ta je poslal predložek do Laurenta, ki je z izvrstnim volejem matiral mehiškega vratarja Bonfiglia. Gol, ki je sprožil aplavz tisočih gledalcev na stadionu Pocitos in zelo diskretne čestitke soigralcev, se je vpisal v nogometne in druge leksikone. Na srečanju proti Argentincem se je Laurent poškodoval in zamudil tretjo tekmo s Čilenci. Mali Francoz (162 centimetrov in 65 kilogramov) se je rodil 10. decembra 1907 v Saint-Maur-des-Fossés. Nogometno pot je začel pri klubu CA Pariz, s katerim je bil leta 1928 finalist francoskega pokala. V času prvega mundiala je bil član Football Cluba SochauxMontbélliard. Zjutraj je treniral, popoldne pa opravljal redno službo pri avtomobilskem koncernu Peugeot. Klub Sochaux je leta 1928 ustanovil Jean Pierre Peugeot. V podjetju so bili zaposleni še trije člani francoske reprezentance, ki je prišla v Montevideo: Laurentov starejši brat Jean (ni igral), André Maschinot in Étienne Mattler. V nadaljevanju kariere je Laurent igral pri klubih Français, Mulhouse, Rennes, Racing Club Strasbourg, Cannes in Besançon. V francoski reprezentanci je debitiral 23. februarja 1930 s porazom proti Portugalski 0 : 2. Poslovil se je 19. maja 1935 z zmago 2 : 0 nad Madžarsko. Bil je član francoske odprave na SP 1934 v Italiji, a zaradi poškodbe gležnja ni nastopil. V 10 reprezentančnih dvobojih je zabil dva gola. Zelo rad se je spominjal tudi drugega, 14. maja 1931 proti angleškim profesionalcem. Francozi so jih premagali s 5 : 2. Po nogometni upokojitvi se je pridružil francoskim silam v drugi svetovni vojni. Bil je zajet in tri leta preživel v zaporu. Po vrnitvi v Besançon je prevzel trenerski stolček domačega kluba. Laurentovi spomini so prvič prišli v javnost leta 1990 med slavnostno večerjo Mednarodne nogometne zveze na SP v Italiji. Nikoli ni dejansko dojel, zakaj se je s komaj dvema odigranima tekmama na svetovnih prvenstvih in enim samim golom povzpel med nogometne legende. Umrl je v Besançonu 11. aprila 2005 star 97 let.

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

BESEDE, BESEDE

Aleksandar Tirnanić Jugoslavija

Luis Monti »Ko smo se vrnili za drugi polčas, sem ob igrišču videl veliko oboroženih policajev. Sklepal sem, da nas ne bodo branili. Vedel sem, da bi moj najmanjši prekršek zanetil ogenj. Zato sem rekel soigralcem, naj borbo prevzamejo oni. Jaz nisem mogel. Bal sem se. S smrtjo so grozili moji mami. Noč pred tekmo mi niso pustili spati. Med igro sem bil z glavo drugje. Prvi gol – Tirnanić je dosegel prvi

V Argentini sem bil po tekmi glavni krivec za

jugoslovanski zadetek na svetovnih

poraz. Navijači so ravnali z menoj kot s cunjo.

prvenstvih.

Ko so mi prišli ponudit toliko denarja za igranje v Italiji, je zame ponovno zasijalo sonce,« ključni argentinski mož, ki je v finalu odpovedal. José Nasazzi »Po zadnjem sodnikovem žvižgu sem videl, kako so Ferreira, Varallo in Stábile jokali, tudi Mario Evaristo, ki me je med srečanjem, potem ko sem ga pri pobegu prijel za majico, skoraj zadel s komolcem. Če bi me, bi jaz ostal brez zob. Videl sem Luisa Montija oditi s sklonjeno glavo. Zmagali smo, ker smo pokazali več srca,« urugvajski kapetan. José Pedro Damiani »Finale prvega svetovnega prvenstva sem si na stadionu Centenario ogledal sam, ko sem bil star komaj devet let. V resnici sem pred tekmo v okolici prizorišča pasel zijala, nastalo je prerivanje in hočeš nočeš sem se znašel na tribuni Olímpica. Po tekmi sem slavil na ulicah do poznih ur. Ko sem se vrnil domov, je moja obupana mati proslavila urugvajski naslov na moji zadnjici,« dolgoletni predsednik kluba Peñarol iz Montevidea. Lucien Laurent »Nemogoče je opisati, kaj sem čutil, ko sem zabil prvi gol v zgodovini SP. Bila je prava čarovnija. Ne smete pozabiti, da sem bil star 23 let in nikoli nisem bil izven Francije. Takrat je bilo igranje v reprezentanci polno narodnega naboja, danes pa nogometaši igrajo bolj za lastno korist,« avtor prvega gola v zgodovini SP. 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

BESEDE, BESEDE

Brazilskemu vratarju Joelu je Tirke – tako so ga klicali od otroštva – zabil prvi jugoslovanski gol na svetovnih prvenstvih. V 21. minuti je dobil žogo od obrambnih igralcev, se zapodil proti brazilskim vratom, preigral enega od nasprotnikov in vratarja ter zabil mojstrski zadetek, ki je zaslužil aplavz s tribun stadiona Parque Central. Jugoslovani so tisto popoldne z zmago z 2 : 1 pripravili senzacijo. Na prvenstvu je Tirnanić odigral vsa tri srečanja. Bil je desni krilni napadalec, zelo hiter, eleganten in spreten z žogo. Z 19 leti je bil najmlajši član izbrane vrste. Med 1929 in 1940 je v državnem dresu zbral 50 mednarodnih nastopov in zabil 12 golov. V reprezentanci je debitiral 6. oktobra 1929 v Bukarešti proti Romuniji (1 : 2). Rodil se je 15. julija 1911 v Beogradu. Največ časa je igral pri klubu BSK (danes OFK Omladinski fudbalski klub) Beograd, s katerim je med leti 1931 in 1936 osvojil kar štiri državna prvenstva. V članskem moštvu je prvič zaigral leta 1928 in v njem odigral okoli 500 tekem. Odločilno je prispeval k njegovim najbolj svetlim trenutkom. V spominu je ostal napadalni tandem, ki sta ga sestavljala z Mošo Marjanovićem. Leta 1937 je prestopil k lokalnemu tekmecu SK Jugoslavija, potem pa igral še za BASK in do zečetka druge svetovne vojne za SK Jedinstvo. Leta 1936 je podpisal apel za bojkot olimpijskih iger v Berlinu. Po vojni je bil zelo aktiven v obnovi nogometa v socialistični Jugoslaviji. Prevzel je odgovornost za nogomet na Fizkulturni zvezi Jugoslavije. Kot selektor je izbrano vrsto vodil na svetovnem prvenstvu 1958 na Švedskem (ena zmaga, dva remija, en poraz)) in na evropskem 1960 (drugo mesto). Skupaj s trenerjem Tonijem Pogačnikom sta sestavila olimpijski tim, ki razen srebrne medalje na olimpijskih igrah 1952 ni osvojil nobene druge mednarodne lovorike, a ga še danes mnogi smatrajo kot najboljšo jugoslovansko reprezentanco vseh časov: Beara, Stanković, Crnković, Čajkovski, Horvat, Boškov, Ognjanov, Mitić, Vukas, Bobek, Zebec.

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Idealno moštvo

Operni zvezdnik med nogometaši

Thépot (Francija), Nasazzi (Urugvaj), Mascheroni (Urugvaj), Andrade

Na ladiji Conte Verde, s katero so v Montevideo

(Urugvaj), Monti (Argentina), Gestido (Urugvaj), Ferreira (Argentina),

prispeli Francozi, Belgijci, Romuni in Brazilci skupaj s

Iriarte (Urugvaj), Peucelle (Argentina), Scarone (Urugvaj), Stábile

Julesom Rimetom, je potoval tudi operni zvezdnik,

(Argentina).

ruski basist Fjodor Šaljapin. Njegova zadnja postaja

Zakaj svetovni pokal Prvo pokalno tekmovanje (Cup) med državnimi reprezentacami je bilo leta 1872 pod okriljem angleške The Football Association. Sodelovali so Anglija, Škotska, Severna Irska in Wales. Svetovni pokal (World Cup) naj bi bil razširjena, svetovna verzija britanskega pokala. Leta 1950 so ga preimenovali v Jules Rimet, dvajset let pozneje pa ga je Brazilija po tretjem osvojenem prvenstvu za vedno odnesla domov. Brez remijev Prvo svetovno prvenstvo je bilo do danes edino brez remijev. Prve poškodbe Prvi nogometaš, ki je moral iz igre zaradi poškodbe, je bil francoski vratar Thépot na uvodnem srečanju proti Mehiki. Ker še niso obstojale zamenjave, je v vrata stopil vezist Chantrel. Bolivijec Gumersindo Gómez je bil prvi resneje poškodovani igralec na svetovnih prvenstvih. Na srečanju proti Jugoslaviji je utrpel dvojni zlom desne noge. Mamljivi zaslužek Urugvajska nogometne zveza je prejela 255.107 dolarjev, kar je takrat pomenilo znatno več kot danes. Po plačilu stroškov in odmeri 10 odstotkov Mednarodni nogometni zvezi je Urugvajcem ostalo 100 tisoč ameriških zelencev. Najmanj gledalcev Srečanje med Romunijo in Perújem velja še danes za najmanj obiskano srečanje na SP. Na tribunah je bilo le 2.000 gledalcev. Multišportnik Napadalec Preguinho (João Coelho Netto), prvi brazilski kapetan in strelec prvega brazilskega gola na mundialih, je blestel še v drugih športih. Skupaj je osvojil kar 55 različnih naslovov. Bil je petkrat prvak košarkarskega prvenstva zvezne države Rio de Janeiro, prvak v odbojki (1923) in v atletiki (1925). Leta 1925 je neko jutro preplaval 600 metrov in pomagal Fluminenseju do državnega naslova, potem pa odšel s taksijem do stadiona Laranjeiras in za isti klub odigral še nogometno tekmo proti São Cristovau. Zmaga je pomenila osvojeno domače prvenstvo. S 185 goli je še danes tretji najboljši strelec v zgodovini Fluminenseja. Igral je zaradi veselja, zato ni sprejel profesionalizma. Umrl je leta 1979. 28

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

ni bila Montevideo, temveč Buenos Aires. V Teatro Colón, kjer je pel že v otvoritveni sezoni leta 1908, se je vračal po 22 letih na nastope v Borisu Godunovu in Seviljskem brivcu. Pri 57 letih se je poslovil od argentinske publike. Sodnik in poročevalec Belgijski sodnik Jean Langenus je v Montevideu opravljal dve funkciji: po vsaki od štirih tekem, ki jih je sodil, je napisal kroniko srečanja za nemški športni tednik Kicker. Presenetljivi Američani Skoraj neopazno so odpluli iz newyorškega pristanišča. Po prvih zmagah v Montevideu jim je New York Times s člankom »ZDA favorit za zmago na prvem svetovnem prvenstvu« posvetil dva stolpca. Selekcijo Združenih držav je poleg Američanov sestavljalo šest Britancev z ameriškim državljanstvom: Wood, Gallagher, Auld, Brown, McGhee in Moorhouse. Njihova največja odlika so bili moč, velikost in vzdržljivost. Igrali so tipični otoški nogomet, zato so večino zadetkov dosegali z glavo. Vodil jih je Jack Coll, bivši zvezdnik angleškega Arsenala. Američani so dosegli najboljšo uvrstitev na SP do zdaj. Pretep Na srečanju med Argentinci in Čilenci se je vnel hud pretep med igralci. Čilski napadalec je z natančnim udarcem z roko prevrnil na hrbet Montija, potem ko ga je ta med igro neusmiljeno tepel. Urugvajski gledalci so akcijo nagradili s ploskanjem. Sistem igre Urugvajci so igrali po tako imenovanem sistemu W, z vratarjem, tremi branilci, dvema veznima igralcema in petimi napadalci. Dva od teh sta se vračala do sredine.

OB ROB

Lahko bi bil prvi

Pevec in dva kapetana Pevec tangov Carlos Gardel, ki si ga tako Argentinci kot Urugvajci lastijo za svojega, je domačo reprezentanco obiskal v garderobi. V trenutku ko je pozdravljal kapetana Nasazzija, je v prostor stopil nasmejani pubertetnik, poštni kurir, ki je Nasazziju izročil pozdravni telegram. Mali sel ni bil nihče drug kot legendarni Obdulio Varela, dvajset let pozneje kapetan Svetlomodrih na SP v Braziliji. Črno čudo Brazilci se niso proslavili. Kljub temu pa so predstavili nogometnemu svetu enega prvih zvezdnikov, Fausta dos Santosa, ki so ga klicali

Maks Mihelčič – Bil je na prvem

Črno čudo. Igral je samo na prvem mundialu v

trenerjevem seznamu za potovanje

Montevideu.

v Urugvaj, a je žal ostal doma.

Spor med zvezama Rivalstvo med mestoma Rio de Janeiro in São Paulo je v Braziliji folklora. Brazilska športna zveza (Confederaçao Brasileira de Desportos – CBD), predhodnica Brazilske nogometne zveze (Confederaçao Brasileira de Futebol – CBF) s sedežem v Riu, je storila usodno strateško napako, ko v komisijo, ki je določala reprezentante, ni vključila nobenega funkcionarja iz São Paula. V odgovor je Associação Paulista de Esportes Atleticos (APEA) umaknila vse igralce, ki so igrali pod njenim

Vratar Maks Mihelčič, najboljši slovenski nogometaš med obema vojnama, bi bil lahko prvi Slovenec, ki bi nastopil na mundialih. Svojo nogometno pot je začel pri ljubljanskih klubih Hermesu in Iliriji. Leta 1927 je prestopil k zagrebškemu Građanskemu, prvemu jugoslovanskemu klubu tistega časa. Od leta 1925 do 1931 je odigral 18 tekem v jugoslovanski reprezentanci. Branil je na srečanju proti Franciji 19. maja leta 1929 na olimpijskem stadionu Colombes v Parizu, ko so Jugoslovani zabeležili veliko zmago s 3 : 1. Bil je tudi na začetnem seznamu trenerja Boška Simonovića za SP v Montevideu. Zaradi konflikta med Zagrebom in Beogradom ter nasprotovanja nekaterih klubov taki dolgi odsotnosti igralcev, so v Montevideo odpotovali izključno nogometaši beograjskih klubov in trije, ki so igrali v francoskih klubih. Mihelčič je bil dve leti prej, leta 1928, tudi na seznamu olimpijske reprezentance, ki je nastopila v Amsterdamu, a ni igral.

okriljem, med njimi tudi Arthurja Friedenreicha. Tako so v Montevideu Brazilci predstavili reprezentanco iz Ria de Janeira (Carioca). Edini

Stanko Tavčar

prestopnik je bil Araken Patuska, ki je po sporu s Santosom ostal brez kluba. Slaba organizacija Brazilcev se je kazala tudi v dejstvu, da je delegacijo vodil Afranio Costa Paraná, zaslužni športnik (Braziliji je na olimpijadi v Antwerpnu leta 1920 v streljanju prinesel prvo olimpijsko zlato medaljo v zgodovini), ki pa o nogometu ni imel veliko pojma. Ko so v São Paulu izvedeli o izpadu Brazilcev v prvem krogu, so šli proslavljat na ulice. Člani argentinskega kluba Huracán, ravno takrat na turneji v največjem

Srednji vezni igralec ljubljanske Ilirije Stanko Tavčar je bil prvi Slovenec, ki se je v dresu jugoslovanske reprezentance udeležil olimpijskih iger, leta 1920 v Antwerpnu v Belgiji. Tavčar, najboljši slovenski nogometaš pred prvo svetovno vojno, je nastopil na dveh tekmah: proti Češkoslovaški (0 : 7) in proti Egiptu (2 : 4).

južnoameriškem mestu, niso razumeli, kako se

Stanko Tavčar – Prvi Slovenec,

lahko Brazilci veselijo poraza Brazilcev.

ki je igral na olimpijskih igrah. 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

OB ROB

Olimpijski finale Urugvajci in Argentinci so se dve leti pred prvim svetovnim prvenstvom srečali v dveh finalnih tekmah olimpijskega turnirja leta 1928 v Amsterdamu. Rivalstvo je bilo zelo veliko in igralo se je na nož. Na prvem srečanju sta se reprezentanci razšli z neodločenim izidom 1 : 1, na drugem pa so Svetlomodri zmagali z 2 : 1 in že drugič osvojili zlato olimpijsko kolajno. Srečanje se je igralo 13. junija na amsterdamskem olimpijskem stadionu. Pravico je delil Nizozemec Johannes Mutters. Za prvake sta zadela Figueroa in Scarone, za Gavče pa Monti. Postavi: Urugvaj: Mazzali, Nasazzi, Arispe, Andrade, Píriz, Gestido, Arremón, Scarone, Borjas, Cea, Figueroa. Argentina: Bossio, Bidoglio, Paternoster, Médici, Monti, Juan Evaristo, Caricaberry, Tarasconi, Ferreira, Perducca, Orsi.

Arthur Tiger Friedenreich Bil je največji idol brazilskega nogometa v obdobju amaterizma, a ni nikoli igral na SP. Prvega v Montevideu je moral izpustiti zaradi spora med zvezama iz Ria de Janeira in São Paula (takrat je igral za São Paulo). Bil je star 38 let. »To, da nisem mogel sodelovati na največji nogometni prireditvi, je bilo zame največje razočaranje v življenju,« je izjavil.

FIFA in Guinessova knjiga rekordov sta ga proglasili za najboljšega strelca v zgodovini nogometa, s 1.329 goli, 48 več kot Pelé. Podatka nihče ni mogel potrditi in dokazati. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je večji del dokumentacije o njegovih nastopih neki občinski uradnik v Santosu zmetal v smeti. Verjetno je v karieri zabil več kot dva tisoč golov. Ali pa tudi ne. Polemika še teče. Bil je mešanec, sin nemškega trgovca in temnopolte perice, potomke sužnjev. Zanj ni bilo lahko igrati v času, ko so imeli dostop do nogometa izključno belci. K sreči je podedoval očetove svetle oči, da bi izgledal še bolj bel, pa si je obraz napudral z riževim prahom in si z gelom skrbno počesal lase nazaj. Vedno je skočil zadnji na igrišče. Zasebno je bil pravi frajer: oblačil se je zelo elegantno, pil francoski konjak in kadil cigare znamka Pour la noblesse. Klicali so ga tudi Ženin Amerike. Ko je z imenitnim golom proti Urugvaju po podaljšku odločil južnoameriško prvenstvo leta 1919, so njegove nogometne čevlje dolgo časa razstavljali v izložbi neke zlatarne v Riu de Janieru. Brazilski predsednik Epitacio Pessoa je odločil, da na naslednje prvenstvo leta 1921 v Buenos Aires potujejo samo beli igralci. Fried je moral ostati doma. Igral je do 43. leta. Umrl je v revščini leta 1969. Ni se več spominjal, kdo je bil in kaj vse je storil za nogomet.

DOGODKI

• Mahatma Gandhi je v Indiji sprožil kampanjo civilne neposlušnosti. Kot protest proti državnemu monopolu nad pridelovanjem soli je organiziral Pohod soli. • Potres v Neaplju je zahteval 1500 žrtev in več zasutih vasi. • Znanstveniki so odkrili Pluton, najbolj oddaljeni planet od Zemlje. • Britanka Amy Johnson je kot prva ženska z letalom poletela iz Velike Britanije v Avstralijo. Porabila je devetnajst dni.

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

skupina A

skupina B

Argentina – Čile – Francija – Mehika

Bolivija – Brazilija – Jugoslavija

13. julij

19. julij

14. julij

20. julij

FRANCIJA 4

ČILE 1

JUGOSLAVIJA 2

BRAZILIJA 4

19’ Laurent, 40’ Langiller, 42’, 87’ Maschinot

64’ Subiabre

21’ Tirnanić, 30’ Bek

37’, 73’ Moderato, 57’, 83’ Preguinho

MEHIKA 1

FRANCIJA 0

BRAZILIJA 1

BOLIVIJA 0

70’ Carreño

62’ Preguinho

26’ Chantrel je igral kot vratar namesto poškodovanega

Stadion: Centenario, Montevideo Sodnik: Aníbal Tejada (Urugvaj) Gledalcev: 48.000 Čile: Roberto Cortés, Chaparro, Guillermo Riveros, Arturo Torres, Guillermo Saavedra, Casimiro Torres, Tomás Ojeda, Subiabre, Villalobos, Carlos Vidal, Schneeberger. Francija: Thépot, Mattler, Capelle, Villaplane, Delmer, Chantrel, Libérati, Delfour, Pinel, Veinante, Langiller.

Thepota.

30’ Thépot je ubranil enajstmetrovko Vidalu.

Stadion: Centenario, Montevideo Sodnik: John Balway (Francija) Gledalcev: 15.000 Brazilija: Oswaldo de Barros “Velloso”, José Luiz de Oliveira “Zé Luiz”, Luís Gervazoni “Itália”, Hermógenes Fonseca, Fausto dos Santos, Fernando Giudicelli, Benedicto de Moraes Meneses Dantas, Moacyr de Siqueira Queiróz “Russinho”, Carlos Alberto Dobbert de Carvalho Leite, João Coelho Netto “Preguinho”, Moderato Wisintainer. Bolivija: Jesús Bermúdez, Durandal, Chavarría, Renato Sáinz, Diógenes Lara, Jorge Valderrama, René Fernández, Eduardo Reyes Ortíz, José Bustamante, Rafael Méndez, Alborta.

Mehika: Bonfiglio, Rafael Garza Gutiérrez, Manuel Rosas, Amézcua, Alfredo Sánchez, Felipe Rosas, Hilario López, José Ruíz, Dionisio Mejía, Carreño, Luis Pérez.

19. julij

ARGENTINA

8’, 17’, 80’ Stábile, 10’, 55’ Zumelzú, 53’ Varallo

MEHIKA

15. julij

37’ (11m) 72’ Manuel Rosas, 78’ Gayón

ARGENTINA 1

Stadion: Centenario, Montevideo Sodnik: Ulises Saucedo (Bolivija) Gledalcev: 50.000 Argentina: Bossio, Della Torre, Paternoster, Chividini, Zumelzú, Orlandini, Peucelle, Varallo, Stábile, Demaría, Spadaro.

81’ Monti

FRANCIJA 0 Stadion: Parque Central, Montevideo Sodnik: Gilberto de Almeida Rego (Brazilija) Gledalcev: 30.000 Argentina: Bossio, Della Torre, Muttis, Juan Evaristo, Monti, Pedro Arico Suárez, Perinetti, Varallo, Manuel Ferreira, Cherro, Mario Evaristo. Francija: Thépot, Mattler, Capelle, Villaplane, Pinel, Chantrel, Libérati, Delfour, Maschinot, Lucien Laurent, Langiller.

- Vratar Bossio je ubranil enajstmetrovko Manuelu Rosasu, ki pa je odbito žogo poslal v mrežo.

Mehika: Bonfiglio, Rafael Garza Gutiérrez, Manuel Rosas, Felipe Olivares, Alfredo Sánchez, Raimundo Rodríguez, Francisco Garza Gutiérrez, Felipe Rosas, Hilario López, Gayón, Carreño. - 23’ Vratar Bonfiglio je ubranil enajstmetrovko

16. julij

Paternostru.

ČILE 3 4’, 86’ Vidal, 51’ (avt) M.Rosas

22. julij

MEHIKA 0

ARGENTINA 3

Stadion: Parque Central, Montevideo Sodnik: Henry Christophe (Belgija) Gledalcev: 8.000 Čile: Roberto Cortés, Víctor Morales, Poirier, Arturo Torres, Guillermo Saavedra, Elgueta, Tomás Ojeda, Subiabre, Villalobos, Carlos Vidal, Schneeberger. Mehika: Sota, Rafael Garza Gutiérrez, Manuel Rosas, Amézcua, Alfredo Sánchez, Felipe Rosas, Hilario López, José Ruíz, Gayón, Carreño, Luis Pérez.

12’, 14’ Stábile, 51’ Mario Evaristo

- Glede strelcev na tem srečanju obstaja kar nekaj verzij. Nekateri viri pripisujejo prva dva čilska gola Subiabreju in tretjega Vidalu, drugi, prvega Vidalu in ostala dva

Stadion: Parque Central, Montevideo Sodnik: Aníbal Tejada (Urugvaj) Gledalcev: 30.000 Jugoslavija: Jakšić, Milutin Ivković, Dragan Mihajlović, Arsenijević, Ljubiša Stefanović, Djokić, Aleksandar Tirnanić, Marjanović, Ivica Bek, Vujadinović, Sekulić. Brazilija: Joel de Oliveira Monteiro, Oscarino Costa Silva , Luís Gervazoni “Itália”, Hermógenes Fonseca, Fausto dos Santos, Fernando Giudicelli, Polycarpo Ribeiro de Oliveira “Poly”, Nilo Murtinho Braga, Teóphilo Bittencourt Pereira , Abraham Patuska da Silveira “Arakén”, João Coelho Netto “Preguinho”.

- Drugi brazilski gol je po nekaterih virih Preguinho zabil

17. julij

v 67. minuti.

JUGOSLAVIJA 4 60’, 67’ Bek, 65’ Marjanović, 85’ Vujadinović

LESTVICA

BOLIVIJA 0

1. Jugoslavija 2. Brazilija 3. Bolivija

Stadion: Parque Central, Montevideo Sodnik: Francisco Matteucci (Urugvaj) Gledalcev: 20.000 Jugoslavija: Jakšić, Milutin Ivković, Dragan Mihajlović, Arsenijević, Ljubiša Stefanović, Djokić, Aleksandar Tirnanić, Marjanovič, Ivica Bek, Vujadinović, Najdanović. Bolivija: Jesús Bermúdez, Durandal, Chavarría, Argote, Diógenes Lara, Jorge Valderrama, Gumersindo Gómez, José Bustamante, Rafael Méndez, Alborta, René Fernández.

4 točke 2 točki 0 točk

S TAT I S T I K E

Stadion: Pocitos, Montevideo Sodnik: Domingo Lombardi (Urugvaj) Gledalcev: 6.000 Francija: Thépot (Chantrel), Mattler, Capelle, Villaplane, Pinel, Chantrel, Libérati, Delfour, Maschinot, Lucien Laurent, Langiller.

ČILE 1 15’ Subiabre

Stadion: Centenario, Montevideo Sodnik: Jean Langenus (Belgija) Gledalcev: 1.000 Argentina: Bossio, Della Torre, Paternoster, Juan Evaristo, Monti, Orlandini, Peucelle, Varallo, Stábile, Manuel Ferreira, Mario Evaristo. Čile: Roberto Cortés, Chaparro, Víctor Morales, Arturo Torres, Guillermo Saavedra, Casimiro Torres, Guillermo Arellano, Subiabre, Villalobos, Carlos Vidal, Juan Aguilera.

Subiabreju, ostali pa prva dva Vidalu in tretjega kot avtogol Manuela Rosasa, ki ga označujejo kot prvi

LESTVICA

avtogol v zgodovini svetovnih prvenstev.

1. Argentina 2. Čile 3. Francija 4. Mehika

6 točk 4 točke 2 točki 0 točk

1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

skupina C

skupina D

Perú – Romunija – Urugvaj

Belgija – Paragvaj – ZDA

14. julij

21. julij

13. julij

20. julij

ROMUNIJA 3

URUGVAJ 4

ZDA 3

PARAGVAJ 1

1’ Desu, 74’ Stanciu, 85’ Kovacs

7’ Dorado, 16’ Scarone, 30’ Anselmo, 35’ Cea

14’ McGhee, 45’ Florie, 88’ Patenaude

40’ Vargaz Peña

PERÚ 1

ROMUNIJA 0

BELGIJA 0

60’ Souza Ferreira

Stadion: Centenario, Montevideo Sodnik: Gilberto de Almeida Rego (Brazilija) Gledalci: 50.000 Urugvaj: Ballestrero, Mascheroni, Nasazzi, José Leandro Andrade, Lorenzo Fernández, Gestido, Dorado, Scarone, Anselmo, Cea, Santos Iriarte. Romunija: Läpusneanu, Bürger, Czako, Eissenbeiser, Emerich Vogl, Robe, Nicolae Kovacs (Covaci), Desu, Wetzer, Raffinsky, Barbu.

Stadion: Parque Central, Montevideo Sodnik: José Bartolomé Macías (Argentina) Gledalci: 10.000 ZDA: James Douglas, Alec Wood, Moorhouse, James Gallagher, Tracey, James Brown, Gonsálves, Florie, Patenaude, Auld, McGhee. Belgija: Badjou, Nouwens, Hoydonckx, de Clercq, Hellemans, Pierre Braine, Diddens, Voorhoof, Ferdinand Adams, Moeschal, Versijp. - Nekateri viri trdijo, da je bil avtor drugega ameriškega

Stadion: Centenario, Montevideo Sodnik: Ricardo Vallarino (Urugvaj) Gledalci: 9.000 Paragvaj: Pedro Benítez, Quiterio Olmedo, Salvador Flores, Santiago Benítez, Eusebio Díaz, Garcete, Nessi, Gerardo Romero, Aurelio González, Delfín Benítez Cáceres, Luis Vargas Peña. Belgija: Badjou, de Deken, Hoydonckx, Moeschal, Hellemans, Pierre Braine, Diddens, Nouwens, Ferdinand Adams, Delbeke, Versijp.

zadetka McGhee. Tudi minutaže se ne ujemajo.

- Nekateri viri trdijo, da je bil strelec paragvajskega

Po nekaterih virih naj bi bili zadetki doseženi v 28’, 38’

zadetka Benítez Cáceres.

Stadion: Pocitos, Montevideo Sodnik: Alberto Warnken (Čile) Gledalci: 2.000 Romunija: Läpusneanu, Bürger, Adalbert Steiner, Eissenbeiser, Emerich Vogl, Raffinsky, Nicolae Kovacs (Covaci), Desu, Wetzer, Stanciu, Barbu. Perú: Juan Valdivieso, De las Casas, Alberto Soria, Plácido Galindo, Domingo García, Lavalle, Julio Flores, Alejandro Villanueva, Denegri, Demetrio Neyra, Luis Souza Ferreira Izključen: 54’ Plácido Galindo - Več virov trdi, da je bil izključen De las Casas.

LESTVICA 1. Urugvaj 2. Romunija 3. Perú

4 točke 2 točki 0 točk

in 68’ minuti.

LESTVICA

18. julij

17. julij

URUGVAJ 1

ZDA 3

60’ Castro

10’, 18’, 50’ Patenaude

PERÚ 0

PARAGVAJ 0

Stadion: Centenario, Montevideo Sodnik: Jean Langenus (Belgija) Gledalci: 70.000

Stadion: Parque Central, Montevideo Sodnik: José Bartolomé Macías (Argentina) Gledalci: 20.000 ZDA: James Douglas, Alec Wood, Moorhouse, James Gallagher, Tracey, Auld, Gonsálves, Florie, Patenaude, James Brown, McGhee. Paragvaj: Denis, Quiterio Olmedo, Miracca, Romildo Etcheverry, Eusebio Díaz, Francisco Aguirre, Nessi, Diógenes Domínguez, Aurelio González, Delfín Benítez Cáceres, Luis Vargas Peña.

Pred srečanjem je bila otvoritev prvenstva.

Urugvaj: Ballestrero, Domingo Tejera, Nasazzi, José Leandro Andrade, Lorenzo Fernández, Gestido, Urdinarán, Héctor Castro, Petrone, Cea, Santos Iriarte. Perú: Pardón, De las Casas, Maquilón, Plácido Galindo, Denegri, Astengo, Julio Flores, Alejandro Villanueva, Lavalle, Demetrio Neyra, Luis Souza Ferreira.

- Nekateri viri trdijo, da je bil strelec drugega gola ZDA Florie, drugi, da je Paragvajec González zadel lastno mrežo, največ pa jih meni, da je Patenaude dosegel prvi

S TAT I S T I K E

hattrick v zgodovini SP.

1. S V E TOVN O P R V EN ST VO: URUGVA J 1930

1. ZDA 2. Paragvaj 3. Belgija

4 točke 2 točki 0 točk

polfinale

finale

26. julij

30. julij

ARGENTINA 6

URUGVAJ 4

20’ Monti, 56’ Scopelli, 69’,87’ Stábile, 80’, 85’ Peucelle

12’ Dorado, 57’ Cea, 68’ Iriarte, 89’ Castro

ZDA 1

ARGENTINA 2

89’ Brown

20’ Peucelle, 37’ Stábile

Stadion: Centenario, Montevideo Sodnik: Jean Langenus (Belgija) Gledalcev: 50.000 Argentina: Botasso, Della Torre, Paternoster, Juan Evaristo, Monti, Orlandini, Peucelle, Scopelli, Stábile, Manuel Ferreira, Mario Evaristo. ZDA: James Douglas, Alec Wood, Moorhouse, James Gallagher, Tracey, Auld, James Brown, Florie, Patenaude, Gonsálves, McGhee.

Stadion: Centenario, Montevideo Sodnik: Jean Langenus (Belgija) Gledalcev: 60.000 Urugvaj: Ballestrero, Mascheroni, Nasazzi, José Leandro Andrade, Lorenzo Fernández, Gestido, Dorado, Scarone, Héctor Castro, Cea, Santos Iriarte. Argentina: Botasso, Della Torre, Paternoster, Juan Evaristo, Monti, Pedro Arico Suárez, Peucelle, Varallo, Stábile, Manuel Ferreira, Mario Evaristo.

končna lestvica 1. Urugvaj 2. Argentina 3. ZDA 4. Jugoslavija 5. Čile 6. Brazilija 7. Francija 8. Romunija 9. Paragvaj 10. Perú 11. Belgija 12. Bolivija 13. Mehika

SELEKTORJI Urugvaj: Alberto Supicci Argentina: José Tramútola in Francisco Olazar ZDA: Robert Millar Jugoslavija: Boško Simonović Čile: György Orth Brazilija: Píndaro Carvalho Rodrigues Francija: Raoul Caudrón Romunija: Costel Rädelescu Paragvaj: José Durán Laguna Perú: Francisco Brú Belgija: Héctor Goetinck Bolivija: Ulrico Ulises Saucedo Mehika: Juan Luque de Serralongo

27.julij

URUGVAJ 6 18’, 67’, 72’ Cea, 20’, 31’ Anselmo, 61’ Iriarte

JUGOSLAVIJA 1 4’ Vujadinović

Stadion: Centenario, Montevideo Sodnik: Gilberto de Almeida Rego (Brazilija) Gledalcev: 55.000 Urugvaj: Ballestrero, Mascheroni, Nasazzi, José Leandro Andrade, Lorenzo Fernández, Gestido, Dorado, Scarone, Anselmo, Cea, Santos Iriarte. Jugoslavija: Jakšić, Milutin Ivković, Dragan Mihajlović, Arsenijević, Ljubiša Stefanović, Djokić, Aleksandar Tirnanić, Marjanović, Ivica Bek, Vujadinović, Sekulić.

svetovni prvak URUGVAJ

JUGOSLAVIJA Vsi igralci: Milorad Arsenijević, Ivica Bek, Momčilo Djokić, Branislav Hrnjiček, Milutin Ivković, Milovan Jakšić, Blagoje Marjanović, Božidar Marković, Dragoslav Mihajlović, Dragutin Najdanović, Branislav Sekulić, Teofilo Spasojević, Ljubiša Stefanović, Aleksandar Tirnanić, Djorde Vujadinović, Milan Stojanović, Dragomir Tosić.

3. mesto

S TAT I S T I K E

Srečanje med Jugoslavijo in ZDA se ni odigralo, čeprav bilten Mednarodne nogometne zveze iz leta 1984 trdi, da so zmagali Jugoslovani s 3 : 1. V nobenem drugem viru ne zasledimo kronike o srečanju.

1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: U RU G VA J 1 9 3 0

2. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1934

2. svetovno prvenstvo

1934 ITALIJA • Od 27. maja do 10. junija • Kvalifikacije: 27 držav (prijavljenih 32) • Število tekem v kvalifikacijah: 27 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 141 (povprečje 5,22) • Število sodelujočih na SP: 16 • Število tekem na SP: 17 • Število zadetkov na SP: 70 (povprečje 4,11 na srečanje) • Število gledalcev: 395.000 (povprečje 23.235 na srečanje) • Gol št. 100: Angelo Schiavio (Italija) • Najboljši strelec: Oldrich Nejedly (Češkoslovaška) 5 golov

Italija, svetovni prvak na domačih tleh. Pod budnim Mussolinijevim očesom so domači dosegli naslov.

2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 3 4

Propagandni stroj je neusmiljeno mlel Duce Benito Mussolini je leta 1922 postal predsednik italijanske vlade, tri leta pozneje pa je uvedel fašistično diktaturo. Ob neuspešni kandidaturi Italije za prvo svetovno prvenstvo leta 1930 je videl v drugem leta 1934 imenitno priložnost za promocijo svojega režima. Ni imel veliko pojma o nogometu, saj je v življenju bil le enkrat na tekmi. Kronike pišejo, da ni skoparil s pritiski, predvsem diplomatskimi. Na sestanku 8. oktobra 1932 v Zürichu je FIFA izbrala Italijo za organizacijo velikega dogodka. Švedska, drugi kandidat, je malo prej odstopila. Propaganda je bila pripravljena. Hitro so natisnili posebne znamke, medtem ko so kadilci imeli na voljo nove cigarete Coppa del Mondo. Organizacijski komite sta vodila general Giorgio Vaccaro, predsednik olimpijskega komiteja,

nogometne zveze in mož z največjimi zaslugami za pridobitev prvenstva, in Achille Starace, generalni sekretar Narodne fašistične stranke. Prijavilo se je 32 držav. Pet prijav (Argentina, Bolgarija, Grčija, Palestina in Perú) so sprejeli izven termina. Prvič so bile potrebne kvalifikacije, edinkrat pa so jih morali odigrati tudi gostitelji, Italijani. Urugvaj se je odpovedal nastopu in postal edini svetovni prvak v zgodovini, ki ni branil naslova. Svetlomodri so se maščevali za italijansko odsotnost štiri leta prej. Uradno so zapisali: »Ne bomo sodelovali, ker zavračamo fašistični režim, ki bo prvenstvo politično izkoristil.« Nekaj resnice pa je gotovo bilo v tem, da bi pomlajena urugvajska reprezentanca – večina igralcev izpred štirih let se je upokojila – težko

Pred ducejem – Poznejši prvaki so se pred finalom poklonili Mussoliniju. Ukaz vodje je bil jasen: »Zmagati ali umreti.« Prvič je na stadionu plapolala zastava Mednarodne nogometne zveze (FIFA). 36

2. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1934

ubranila naslov in je morda tudi zato raje ostala doma. Italijanski pohod na prvi naslov svetovnega prvaka je bil ob oslabljenih Argentini in Braziliji ter brez Urugvaja enostavnejši. Vseeno je doživel pomemben mednarodni odmev. Nogomet je postajal prvi šport na svetu, s čedalje več privrženci. Egipt je bil prvi predstavnik Afrike na mundialih. Uvodni krog na izpad je pospešil odhod domov pomembnih reprezentanc.

Svojevrstne kvalifikacije Italijani so morali igrati kvalifikacije. Za mesto na prvenstvu so se udarili z Grki. Nikakor si niso smeli privoščiti poraza, ker bi potem tekmovanje doma izzvenelo popolnoma v prazno. Duce je znal tudi popuščati, saj je pred prvenstvom dovolil, da so štirje Argentinci, kot »oriundi« (potomci Italijanov), dobili državljanstvo in oblekli modri dres. Čeprav še niso minila tri leta od zadnjega nastopa z matično reprezentanco – tako je narekoval pravilnik – so se Azzurrom pridružili Luis Felipe Monti, Enrique Guaita, Atilio Demaría, Raimundo Orsi in Brazilec Amfilogino Guarisi. Prvo tekmo v Rimu je Italija z lahkoto dobila s 4 : 0. Grki so se povratni tekmi odpovedali in Italija je lahko mirno dihala. Mnogo let po dogodku se je zvedelo, da so jim za protiuslugo Italijani zgradili dvonadstropno stavbo, novi dom grške nogometne zveze. Probleme s kvalifikacijami so imeli tudi v severnem delu Amerike. Američani in Mehičani so za razlog, zakaj se ne pomerijo, navajali preveliko razdaljo. FIFA je našla salomonsko rešitev. Obe moštvi sta odpotovali v Rim – ni bil predaleč – in se tri dni pred začetkom prvenstva spopadli za zadnje prosto mesto v konkurenci. Američani so potolkli sosede s 4 : 2. Rivalstvo je bilo močnejše od pragmatizma. Jugoslavija se ni uvrstila na prvenstvo in ni mogla ponoviti nastopov iz Urugvaja. Na odločilnem srečanju so v Bukarešti Modri – potrebovali so remi – klonili proti Romunom z 1 : 2, potem ko so kar osemkrat zadeli gostiteljevo vratnico. Še prej so remizirali s Švico v Beogradu (2 : 2) v tekmi, kjer so vodili že z 2 : 0. Zasedli so tretje, zadnje mesto v šesti evropski skupini in kot edini ostali pred vrati prvenstva. Romuni so s Švicarji v Bernu igrali neodločeno 2 : 2, a je FIFA zaradi nepravilnega nastopa romunskega reprezentanta

Baratkija, ki je prej že igral za Madžarsko, tekmo razveljavila in zmago s 3 : 0 dodelila Švicarjem.

Oslabljeni Južnoameričani Argentinci, ki so se najprej odpovedali nastopu, so si po odhodu Čilencev premislili. Njihova profesionalna liga, ki je nastala leta 1931, ni bila članica Mednarodne nogometne zveze, zato so poslali amatersko zasedbo nogometašev, zbrano iz manjših klubov. Reprezentanti so se spoznali šele teden dni pred odhodom in odigrali eno samo skupno pripravljalno srečanje. Ni čudno, da so se morali na SP že po uvodu s Švedi posloviti. Tudi Brazilci niso mogli sestaviti najboljšega moštva. Ponovno so spori prevladali nad športnimi interesi. Za reprezentanco je skrbela CBD (Confederacão Brasileira de Desportos), ki je s sedežem v Riu de Janeiru zagovarjala amaterski nogomet in je bila skregana z mlajšo FBF (Federacão Brasileira de Futebol) s sedežem v São Paulu. Ta je združevala poklicne klube. Funkcionarji CBD so kmalu spoznali, da brez najboljših ne bo šlo in so želeli za nastop prepričati profesionalce, predvsem tiste iz takratnega najboljšega kluba Palestra Italia (danes Palmeiras). Za nekaj časa so pozabili na svoja stroga načela in so nogometašem ponujali lepe vsote denarja ter poudarjali pomembnost potovanja v Evropo, češ da se bo tam zbrala vsa nogometna smetana. Nekateri menijo, da so s tem tudi želeli posredno oškodovati klub italijanskih emigrantov in ga spreti z FBF. Palestra Italia je hitro reagirala in svoje nogometaše »zaprla« v zastraženo haciendo. Nakaj podobnega so storili tudi drugi klubi iz São Paula. Tako je brazilska reprezentanca slonela na devetih igralcih Botafoga iz Ria, prepričati pa so se pustili še genialni Leônidas da Silva in štirje paulisti: Silvio, Luizinho, Waldemar de Brito in Armandinho.

2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 3 4

V Firencah na nož – Italijani in Španci so odigrali dve tekmi na vse ali nič. Med žrtvami prve tekme se je znašla skoraj polovica španske ekipe. Tudi vratar Zamora, ki na sliki odbija napad domačih.

Bitka v Firencah Italijani in Španci so se pomerili v dveh srečanjih, ki sodijo med najbolj grobe, kar jih je nogometni svet kdaj videl. Na prvi tekmi, odigrani v neznosni vročini, je bil izid neodločen (edini remi na prvenstvu). Ferrari je izenačil za domače po zelo sumljivi akciji, saj je ob njegovem strelu Schiavio nepravilno oviral vratarja Zamoro (držal ga je za obe roki). Odlični Divino (Božanski) Zamora je končal z dvema zlomljenima rebroma. Potrebno je bilo še eno srečanje. Odigrali so ga naslednji dan, »preživelo« pa je le enajst od dvaindvajsetih akterjev prvega dvoboja. Španci so opravili sedem 38

2. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1934

Meazza odloči – Mali Giuseppe je z glavo poslal žogo v mrežo in odločil drugo tekmo med Italijani in Španci. Ti so trdili, da je Demaría nepravilno oviral vratarja Noguesa.

menjav, Italijani pa štiri. Ker pravila še niso bila povsem jasna, so domači prijavili devet novih nogometašev. Tudi tokrat je kraljevala grobost. Monti, eden tistih, ki je igral na obeh srečanjih, je že na začetku grobo podrl Španca Boscha, ki se ni vrnil na teren. Edini italijanski gol je dosegel Giuseppe Meazza. Španci so protestirali, ker so smatrali, da je italijanski Argentinec Demaría storil prekršek nad Noguesom. Druga bitka je zahtevala štiri španske žrtve, med njimi tudi omenjenega vratarja. Švicarski sodnik René Marcet je razveljavil dva regularna gola Regueiru in Quincocesu. Jules Rimet je zapisal: »Bili sta dve spektakularni srečanji, odigrani z redko videno intenziteto.« Oba delilca pravice, Belgijca Louisa Baerta in Švicarja Marceta, je FIFA izključila. Zamora je predlagal umik španske reprezentance z mednarodnih tekmovanj, za kar je največjo podporo dobil od generalisima Francisca Franca.

Iz drugega zornega kota – Sporni italijanski gol je razburil španske duhove. Predstavniki Furije so bili ogorčeni nad domnevnim prekrškom nad vratarjem. 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 3 4

Od genija do norca je samo en korak

Steber moštva – Vratar Platezer je v sanjskem moštvu odlično branil. Na sliki zaustavlja strel italijanskega napadalca. V polfinalu v Milanu so Avstrijci klonili proti domači izbrani vrsti.

Po taktih dunajskega valčka Med letoma 1931 in 1935 so se Avstrijci ponašali z morda najboljšo enajsterico na svetu. V nogometnem okolju je zaslovela kot Wunderteam (sanjsko moštvo). Sestavil jo je Hugo Meisl, bankir židovskega rodu, ki je svoje delovno mesto v Länderbanki zamenjal za trenersko klop. »Najboljši napad je dobra obramba,« je bil njegov moto. Avstrijci so igrali nogomet za sladokusce, kot da bi jih navdihovala sama lepa modra Donava. Karl Sesta in Franz Wagner v obrambi, Josef Bican in Karl Zischek v zvezni vrsti, Matthias Sindelar, nogometni Mozart, Johann Horvath in Rudolf Viertl v napadu, so bili stebri ekipe, ki je v četrfinalu sanjsko odpravila velike nasprotnike Madžare. V izjemnem obračunu je izvrstni Sindelar

popolnoma zbegal nasprotno obrambo. Tekma je bila lepa, a zelo trda. Čeprav še ni bilo rdečih kartonov, je sodnik pokazal v smer proti slačilnicam madžarskemu branilcu Imreju Markosu. To je bila edina izključitev na prvenstvu. Wunderteam je imel tudi nekaj smole, saj se je v polfinalu v dežju srečal z domačini na San Siru v Milanu. Spolzko igrišče je oviralo igro avstrijskih umetnikov. Luis Monti, bolj znan po grobosti kot po čvrstosti, je tisto popoldne z neverjetno čisto igro onemogočil Sindelarja. Njegov sonarodnjak Guaita je zabil edini italijanski gol. Avstrijci so protestirali zaradi domnevnega prepovedanega položaja. Dve minuti pred koncem je Zischek zapravil stoodstotno priložnost za izenačenje, ko je po štiridesetmetrskem pobegu streljal v vratnico. Tekmo si je ogledalo več gledalcev kot finale. Na stadion San Siro jih je prišlo okrog 60 tisoč. V blagajni je ostalo 811.526 lir. Italijan Pozzo je premagal velikega nasprotnika Meisla. Wunderteam nikoli več ni bil takšen kot prej. Na tekmi za tretje mesto je brez Sindelarja klonil proti Nemcem.

Na lepi modri Donavi – Najboljšo avstrijsko reprezentanco vseh časov so poimenovali das Wunderteam. Z žogo so ravnali kakor s soplesalko po taktih Straussovih valčkov. Peti od leve stoji Matthias Sindelar. 40

2. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1934

Slavje obsojenih na smrt Mussolini si je ogledal vse tekme iz častne lože. Igralci so se mu s fašističnim pozdravom (stegnjeno roko) poklonili pred vsakim srečanjem. Mussolini je rekel generalu Vaccaru: »Ne vem kako, a Italija mora zmagati na tem prvenstvu.« General je odgovoril: »Naredil bom vse, kar bo v mojih močeh.« Replika je bila: »Niste me dobro razumeli: Italija mora osvojiti tekmovanje. To je ukaz.« Pravijo tudi, da se je po porazu Nemcev s Čehi – izid je zelo razjezil Hitlerja – tudi duce ustrašil za usodo svojih. Zlobni jeziki so trdili, da se je pred odločilno tekmo pri njem oglasil švedski sodnik Eklind in dobil zlato uro s posvetilom. Finale je bil na rimskem stadionu Narodne fašistične stranke (55 tisoč gledalcev), odprtem leta 1928. Tudi nogometaši so bili deležni

Mussolinijeve »pozornosti«. »Zmagati ali umreti,« se je glasila spodbuda. Dan pred finalom proti Češkoslovaški jih je obiskal in jim rekel: »Fantje, zmagajte, drugače bo hudo.« S kazalcem se je sprehodil po lastnem vratu. Na prizorišču so imeli Italijani bučno podporo. Na tribunah je bilo mnogo črnih srajc, fašističnih funkcionarjev in privržencev, ki so z enim očesom spremljali srečanje, z drugim pa izraz na obrazu arogantnega voditelja. Iz Prage sta dva vlaka pripeljala kakšnih dva tisoč Čehov. Njihovi ljubljenci, senzacija prvenstva, so prišli v Italijo brez selektorja. Nekateri od njih naj bi, prepričani, da se bodo že po prvem srečanju vrnili domov, kot vso prtljago prinesli s seboj le zobno ščetko. Italijani so neučinkovito pritiskali. Monti je bil ponovno grob. Selektor Pozzo je med odmorom

Potop sanjskega moštva – Na stadionu San Siro je gol Enriqueja Guaite domačiom odprl pot do finala. Avstrijski umetniki se na spolzkem igrišču niso najbolje znašli in finale je splaval po vodi. 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 3 4

Stadion Narodne fašistične stranke – Tako je bilo videti prizorišče v Rimu na dan finala. Iz Češkoslovaške sta prispela dva vlaka z navijači. Po podaljških so slavili Italijani.

prejel še eno ducejevo sporočilo: »Vi ste edini odgovorni za uspeh. Bog vam pomagaj, če zatajite.« Igralci so si ob vrnitvi na igrišče za nadaljevanje srečanja besede bledega Pozza dobro zapomnili: »Ne vem kako, vendar danes morate zmagati. Če izgubite, nas čakajo težki časi.« V 76. minuti je Puč iz zelo težkega položaja zatresel domačo mrežo in utišal vso Italijo. Tri minute po hladnem tušu je strel Svobode odbila prečka. Malo je manjkalo in bilo bi vsega konec. Tribune so srečanje spremljale na robu živčnega zloma. Pozzo je premaknil Guaito na sredino napada in Meazzo v zvezno vrsto. Sprememba se mu je takoj obrestovala. Devet minut pred koncem je izenačil argentinski Italijan Raimundo Mumo Orsi. Poškodba Meazze v podaljških je zadeve še bolj zapletla. Toda Peppino se je vrnil in nadaljeval. V šesti minuti je Guaita za zmagoviti gol asistiral Schiaviu. Italijani so bili na nogah. Zmaga je vzbudila narodna in športna čustva. Cilj je bil dosežen.

Vratarja in kapetana – Italijan Combi in Čehoslovak Plánička sta si pred začetkom finala segla v roke. Na koncu se je veselil prvi, a sta bila oba imenitna. 42

2. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1934

Schiavio Italijanom povrnil dih – Takrat ko je bilo najbolj pomembno, je Schiavio po lepi podaji Guaite v podaljšku strl odpor Čehoslovakov in zagotovil naslov prvaka.

Po zmagi vsi heroji Mussolini je svoje nogometaše očetovsko pobožal po glavi in jim podelil častne naslove in ducejev pokal. Trenerja Pozza so varovanci pred častno ložo dvignili na ramena. Vsak nogometaš je za naslov dobil 20 tisoč lir (1.725 dolarjev). Italijani so šli na ulice in prepevali himno La Giovinezza. Na tisoče jih je prišlo na trg Colonna in se poklonilo šampionom, ko so se pojavili na balkonu palače novinarskega sindikata. Tudi Čehe je doma na praških ulicah pozdravilo na tisoče sonarodnjakov. Nekaj mesecev po naslovu je nekaterim prvakom trda predla. Mussolini je navijal za Lazio, zato so igralce velikega nasprotnika Rome mobilizirali in jih poslali na fronto v Abesinijo. Med njimi je bil tudi Argentinec Guaita, ki pa je pobegnil v Francijo. Povsem druga pesem – Luis Monti, grešni kozel za argentinski poraz na finalu SP 1930, je štiri leta pozneje v italijanskem dresu stal na najvišji stopnički. 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 3 4

PRVO IME ITALIJE

Giuseppe Meazza

Mali velikan Giuseppe Peppino Meazza, najboljši igralec prvenstva, je bil visok le 169 centimetrov, pa je kljub temu zadeval z glavo in na tak način dosegel odločilni gol proti Španiji. Pravijo, da se je zato, da bi skočil višje kot vratar, naslonil na soigralca. Tehnično izjemno podkovan in z velikim pregledom nad igro, je Meazza že kot sedemnajstletnik igral v prvi postavi Interja – od leta 1929 naprej se je imenoval Ambrosiana-Inter – z dvajsetimi leti pa so ga prvič vpoklicali v državno izbrano vrsto. Na debiju proti Švici je dvakrat zatresel nasprotno mrežo in mesto v najboljši italijanski enajsterici je bilo od takrat naprej njegovo. Leta 1940 je prestopil k Milanu, pozneje igral tudi pri Juventusu, Vareseju in Atalanti, dokler se ni leta 1946, star 37 let, ponovno vrnil k matičnem klubu Interju in odločilno pomagal pri njegovem obstanku v prvi ligi. Odigral je 53 reprezentančnih tekem (33 golov) in med letoma 1927 in 1947 443 prvenstvenih tekem (268 golov). Z Interjem je bil dvakrat državni prvak, enkrat pokalni in trikrat najboljši strelec. Igral je tudi na svetovnem prvenstvu 1938 v Franciji. Meazza in Ferrari sta bila prva nogometaša, ki sta osvojila dve prvenstvi. Na koncu leta 1934 je Italija

Italijanska evforija – Takole je zmago Azzurrov na svoji naslovnici zabeležila La Gazzetta dello Sport.

odpotovala v London in se pomerila s takrat najmočnejšo reprezetanco na svetu, z Angleži, ki se niso udeleževali mundialov. V prvem polčasu so vodili domačini s 3 : 0, v drugem pa je Meazza razliko znižal na 3 : 2, in samo izjemno spolzko igrišče stadiona Highbury je preprečilo izenačenje. Po Giuseppu Meazzi (rodil se je v Milanu 23. avgusta 1910, umrl pa v Rapallu 27. oktobra 1979) se imenuje stadion San Siro v Milanu.

Popolnoma izčrpan – Giuseppe Meazza je potreboval pomoč po končanem srečanju proti Špancem. Bil je steber svetovnih prvakov v obeh dramatičnih dvobojih proti Furiji. 44

2. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1934

ZGODBA PRVENSTVA

Posebni poročevalec Ljubljanski dnevnik Jutro je v sredo, 13., in četrtek, 14. junija, objavil dve obsežni poročili o finalu. Podpisal se je Lav. Struna (nepopolno), prvi slovenski novinar, ki je pokrival nogometno tekmo v tujini. Zmagoviti domači gol je opisal takole: »Po kratkem razgovoru med kapitanoma Planičko in Combijem se začne prvih 15 minut podaljška. To je dvoboj za uspeh Puča ali Orsija, glavnih nosilcev najbolj nevarnih napadov. V peti minuti gre napad z desne; Guaita in Schiavio se po krilu približata svetišču Planičke; Guaita odda mimo branilca, Schiavio pa čudno podaljša v nasprotni gol. Ali je odkritosrčen, ko je rekel, da sam ne ve, kako je zadel?« Dodal je še: »Ves italijanski tisk je posvetil poteku tekem in zaključnim svečanostim dolga poročila, večinoma na prvih straneh. Vsa poročila se ujemajo v tem, da je italijanski nogomet tehnično še za češkoslovaškim, zato pa so Italijani pokazali voljo in elan, ki sta pri tej borbeni igri večkrat odločilna za zmago. Zato so zmago zaslužili in zato se jim mora priznati nogometni primat na svetu.«

Kronika iz Rima – Novinar L. Struna je v časopisu Jutro s samega prizorišča napisal dve poročili o rimskem finalu. Bil je prvi slovenski posebni nogometni poročevalec. 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 3 4

INTERVJU

Pozzo je zaupal izkušenim

Dolge priprave so se obrestovale – Selektor Vittorio Pozzo se je po zmagi pošteno oddahnil. Reprezentanco je vodil pod velikim pritiskom, a so bili delo in odrekanja bogato popolačani z naslovom svetovnega prvaka.

Selektor Vittorio Pozzo je imel med pripravami italijanske reprezentance na svetovno prvenstvo popolna pooblastila. Prvega maja leta 1934 se je 30 predkandidatov zbralo v kompleksu L’Alpino ob jezeru Maggiore. Stanje ni bilo idealno. Tri mesece prej so Azzurri izgubili proti avstrijskemu sanjskemu moštvu (Wunderteam). Obstajale so tudi napetosti med nogometaši Juventusa in Ambrosiane (današnjega Interja), saj je Stara dama na koncu italijanskega prvenstva prehitela tekmeca iz Milana in osvojila scudetto. A Pozzo je svojim varovancem vseeno zaupal, predvsem najbolj izkušenim. »Svetovno prvenstvo je dolgo tekmovanje, zahteva mnogo žrtev, več tednov priprav, izkušnje in trdne živce. Tako trdi dvoboji niso najbolj primerni za nogometne nadebudneže,« je rekel. »Raje izberem tiste, na katere se lahko zanašam, kot pa izredno talentirane igralce brez delovnih navad in trdne volje. Z izbranimi moramo delati čisto, sistematično, iskreno, tako da se bodo počutili 46

2. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1934

varne. Z njimi moramo deliti delo, žrtve in trud, biti prijazni in tudi duhoviti, a vedno z distanco med nadrejenim in podrejenim.« Razloge za italijansko zmago je Pozzo videl v »vzdušju, v atmosferi, ustvarjeni okoli reprezentance fašizma in v fašizmu samem«. Bil je obenem očetovski in diktatorski. Ukinil je dovoljenja za izhode iz karantene, fante je strateško razporedil po sobah in skušal odstraniti pretirano željo po naslovu. Uvedel je zdrav način življenja: veliko kopanja, masaž, spanja, manj razvedrila. Šolsko, a učinkovito. Po treningu v Novari so si igralci zaslužili prosti dan, »da se lahko naužijejo užitkov, ki so jih med strogo karanteno že pozabili«. Pred polfinalom v Milanu je Pozzo rekel: »Avstrija je najbolje tehnično podkovano moštvo in bo naš najtrši nasprotnik.« O Giuseppu Meazzi pa: »Z Meazzo v moštvu je tako, kot da bi že pred začetkom tekme vodili z 1 : 0.«

PRVE VIOLINE

Matthias Sindelar Avstrija V prvi polovici tridesetih je bil najboljši nogometaš na svetu. Klicali so ga nogometni Mozart ali der Papiernate (Papirnati). Mojster z žogo je očaral gledalce na italijanskem mundialu. Bil je prvi nogometaš v zgodovini, ki so mu operirali meniskuse. To mu je v času, ko je bila taka poškodba lahko usodna, rešilo kariero. Ko je rajh priključil Avstrijo, ni hotel nastopati za Nemce. Eden od soigralcev pri reprezentanci, ki je bil član nacistične stranke, ga je ovadil. Proglasili so ga za nasprotnika, mu preprečili igranje nogometa, prečkanje državnih meja in ga obsodili na pozabo. Tistemu, ki bi vedel kaj povedati o njegovem protinacističnem prepričanju, so ponudili denarno nagrado. Triindvajsetega decembra leta 1939 sta Sindelar in njegova italijanska žena Camilla Castagnola, oba z židovskimi koreninami, obupana, domnevno doma – dogodek nikoli ni bil razjasnen – odprla plin in storila samomor. Bala sta se, da bi ju poslali v taborišče. V dunajskem klubu Austria, s katerim je bil leta 1933 Sindelar državni prvak, so prejeli več kot 15 tisoč sožalnih telegramov. Avstrijska pošta je bila šest dni blokirana. Več kot štirideset tisoč Sindelarjevih oboževalcev je kljubovalo nacističnim okupatorjem in se udeležilo pogreba. Ulico, na kateri je stanoval nogometaš, so preimenovali iz Laaerbergstrasse v Sindelarstrasse. Leta 2000 ga je Mednarodna federacija za nogometno statistiko in zgodovino proglasila za najboljšega avstrijskega nogometaša vseh časov. Sindelar je odigral 43 tekem za avstrijsko izbrano vrsto in zabil 27 golov.

Oldrich Nejedly Češkoslovaška

Olda Nejedly – Nastopil in zadel na dveh svetovnih prvenstvih.

S petimi goli najboljši strelec prvenstva se je rodil v Žebraku, 40 kilometrov jugozahodno od Prage, na božični dan leta 1909. Kot član praške Sparte slovi kot eden najbolj slavnih predvojnih nogometašev na Češkem. Srednje velikosti je bil pravi umetnik z žogo, izvrstno se je znašel pred nasprotnim golom in bil vedno ob pravem času na pravem mestu. Igral je pri klubih Žebrak, Košice, Rakovnik in Sparta Praga. S slednjim je osvojil štiri češka prvenstva (1932, 36, 38, 39) in je bil enkrat najboljši strelec (21 golov leta 1939). V desetletju igranja za Sparto je v prvi ligi 146-krat zatresel nasprotno mrežo. Nastopil je tudi na svetovnem prvenstvu 1938 in zadel dvakrat. V 43 reprezentančnih tekmah je dosegel 28 golov. Umrl je leta 1990 v 81. letu starosti. Ko je v svojem stanovanju gledal srečanje za svetovno prvenstvo med Češko in ZDA, je čutil, da mu nagaja srce. Naslednji dan je v bolnišnici preminil. Skupaj z bivšim soigralcem, vratarjem Pláničko, sta se pripravljala na pot v Rim, kjer bi ju ob tekmi Italije in Češke v spomin na finale 1934 počastili.

Ricardo Zamora Martínez Španija Slavni vratar je imel dva vzdevka: Božanski (El Divino) ali Čarovnik (El Mago). Na prvi tekmi »bitke v Firencah« 31. maja proti Italiji je v rednem delu in v podaljških zaustavil toliko nevarnih strelov, da sodi njegov nastop v nogometno zgodovino. Kljub udarcu Schiavia v obraz je nadaljeval tekmo in blestel. Na drugem srečanju ga ni bilo. Kronike navajajo več vzrokov: dve zlomljeni rebri, grožnje. Rodil se je v Barceloni 21. januarja 1901. Kot otrok je bil zelo bolan in malo je manjkalo, da mu niso amputirali vseh prstov na eni nogi. Najprej je igral kot napadalec pri klubu Canigo. Ob poškodbi golmana na neki tekmi, ga je nič kaj rad zamenjal, a gola od tedaj ni nikoli več zapustil. Igral je pri Barceloni, Espanyolu, leta 1930 pa je za rekordno vsoto devet tisoč dolarjev prestopil k Real Madridu. S kraljevim klubom je dosegel dva španska in dva pokalna naslova. Kariero je končal pri francoski Nici. Leta 1931 je na londonskem stadionu Highbury v vratih španske reprezentance doživel največje ponižanje v karieri. Angleži so mu v mrežo nasuli sedem golov. Na koncu tekme se je usedel na zelenico in se zjokal. Za špansko reprezentanco je odigral 46 srečanj. Spektakularno odbijanje žoge s komolcem je bila njegova zamisel. V Španiji takšnemu sila redkemu vratarskemu posredovanju pravijo zamoranas. Umrl je 8. septembra 1978.

2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 3 4

BESEDE, BESEDE

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

Luis Monti

Idealna enajsterica

»Moja usoda je čudna. Na prvem svetovnem

Plánička (Češkoslovaška), Ženíšek (Češkoslovaška), Quincoces (Španija),

prvenstvu so mi s smrtjo, če bi zmagali, grozili

Kostálek (Češkoslovaška), Monti (Italija), Cillauren (Španija), Lehner

Urugvajci, tokrat pa Italijani, če ne bi zmagali.

(Nemčija), Meazza (Italija), Ferrari (Italija), Nejedly (Češkoslovaška),

Pred finalom so nam ponudili vse: denar, avto,

Orsi (Italija).

ženske, hišo. Bili smo privilegirani. Potem se je marsikaj spremenilo.«

Enako število golov Na prvih dveh mundialih, Urugvaju 1930 in Italiji 1934, je bilo število

Vittorio Pozzo

golov enako: 70.

»Uspeh je bil nagrada za resen pristop, moralno trdnost, požrtvovalnost in voljo

Z različnima majicama

peščice nogometašev, ki so se štirideset dni

Luis Monti, je bil prvi, ki je igral v dveh finalih mundiala: leta 1930 v

žrtvovali in se pripravljali strogo disciplinirano

Urugvaju z argentinskim dresom, leta 1934 v Italiji z italijanskim.

zato, da bi branili italijanske barve,« je povedal italijanski selektor.

Prvi afriški zadetek Prvi gol za reprezentanco iz Afrike je 27. maja zabil Egipčan Abdel Fawzi

Hugo Meisl

proti Madžarom, ki so na koncu zmagali s 4 : 2.

BESEDE, BESEDE

»Raje igram z desetimi nogometaši, kot da

bi v moštvo vključil enega, ki ne zna igrati,«

Kapetan in prvak

selektor avstrijskega sanjskega moštva.

Italijan Giampiero Combi je bil prvi vratar, ki je svetovni pokal osvojil kot kapetan moštva. Drugi je bil leta 1982 njegov sonarodnjak Dino Zoff.

Adolf Hitler

Combi je takoj po finalu s Čehi oznanil umik iz nogometa.

»Pridem v Rim na finale Italija – Nemčija,« sporočilo Benitu Mussoliniju pred srečanjem

Brazilski Italijan

Nemčija – Češka.

Prvi Brazilec svetovni prvak, a v italijanskem dresu, je bil napadalec Anfilócchio Guarisi Marques Filó, ki je za Azzurre nastopal kot Anfilogino

Oldrich Nejedly

Guarisi. Filó se je rodil leta 1903 v São Paulu in odraščal v klubu

»Ure na stadionu ni bilo. Če bi vedeli, da

Portuguesa de Desportos, v tridesetih letih prejšnjega stoletja je prestopil

manjka devetnajst minut do konca, bi

h Corinthiansu. Za brazilsko reprezentanco je igral na južnoameriškem

igro zavlačevali in ohranili vodstvo,« češki

prvenstvu 1927. Preselil se je k rimskemu Laziu in bil zaradi italijanskih

napadalec po finalu.

korenin vpoklican v izbrano vrsto. Na SP je odigral le prvo tekmo proti ZDA, skupaj za Italijo pa šest srečanj. Vrnil se je v Brazilijo h Corinthiansu

Jules Rimet

in Palestri Italiji.

»Predvidevali smo, da se bo leta 1934 na drugo svetovno prvenstvo prijavilo več

Italijanska zgodba

reprezentanc, kot se jih je na prvo v Urugvaju.

Domačini so na uvodnem srečanju povozili ZDA s 7 : 1. Vseh osem

Pomisleki, ki so jih nogometne zveze

zadetkov so zabili Italijani. Tudi ameriškega. Italijansko mrežo je zatresel

navajale takrat – dolgo potovanje čez veliko

Aldo Bonelli, ki je v New York emigriral iz Neaplja.

lužo, neustrezni termini, težave v domačih prvenstvih – so postali brezpredmetni. Vodilni

Prijateljski tekmi v Jugoslaviji

nogometni možje so vedeli, da se ne spuščajo

Po edinem nastopu in porazu na mundialu so Brazilci odigrali dve

v tvegano športno in denarno avanturo,«

prijateljski tekmi v Jugoslaviji. V Beogradu jih je modra reprezentanca

predsednik Mednarodne nogometne zveze

premagala z 8 : 4, v Zagrebu pa so remizirali z Građanskim 0 : 0.

v svoji knjigi Čudovita zgodovina svetovnih nogometnih prvenstev.

2. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1934

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Dva Brazilca Kljub porazu s Španci so nekateri Brazilci opozorili nase. Vratar Pedrosa (Roberto Gomes

OB ROB

Med obema svetovnima še olimpijski naslov

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Pedrosa) je bil kasneje sodnik in funkcionar. Po njem se je v petdesetih in šestdesetih letih imenovalo brazilsko klubsko prvenstvo. Napadalec Waldemar de Brito je tisti, ki je v petdesetih odkril Peléja. Proti Španiji je igral dobro, a mu je vratar Zamora ubranil enajstmetrovko. Pravijo, da si je Španec ogledal brazilski trening in ugotovil, da Brito vedno strelja na levo. S trakom na glavi

Italijani so uspešno štiriletno obdobje s svetovnima naslovoma 1934 in 1938 zaokrožili z olimpijsko zlato medaljo na OI 1936 v Berlinu. V finalu so na olimpijskem stadionu pred 90 tisoč gledalci premagali Avstrijo z 2 : 1. Za Italijo so igrali: Venturini, Foni, Rava, Baldo, Piccini, Locatelli, Frossi, Marchini, Bertoni, Biagi, Gabriotti. Za Avstrijo: Eduard Kainberger, Kargl, Kunz, Krenn, Walmüller, Hofmeister, Werginz, Laudon, Steinmetz, Karl Kainberger, Fuchsberger. Gole sta zabila Frossi (70’, 92’) in Karl Kainberger (80’).

Italijanski napadalec Luigi Bertolini je bil znan po učinkovitih strelih z glavo. Da bi ga udarci s trdo žogo manj boleli, je vedno nosil beli trak. Dvojniki? Ker se je Benito Mussolini skoraj istočasno pojavljal na različnih srečanjih, so mnogi domnevali, da uporablja dvojnike. Tretje mesto

DOGODKI

Tekma za tretje mesto je bila v Neaplju. Organizatorji so znižali ceno vstopnic, srečanje pa se je začelo ob pol šestih popoldne, da so lahko prišli tudi ljudje iz služb. Nemci so ves dan

• Hitler je združil položaj predsednika rajha s kanclerskim

preživeli v zelo prijetnem hotelu v Sorrentu,

in povečal oblast.

Avstrijci pa so zaradi podobnosti majic – prva

• Hitler in Mussolini nista dosegla soglasja glede evropske

obeh reprezentanc je bila bela – nastopili v dresu

zunanje politike.

domačega kluba Napoli.

• 4. julija 1934 je v Parizu umrla Marie Curie, prva ženska, ki je dvakrat prejela Nobelovo nagrado; leta 1903 v fiziki, 1911 pa v kemiji.

Davisov pokal Dan pred finalom so si vsi člani italijanskega

• Mao Zedong je vodil Veliki pohod, 90 tisoč vojakov na sever Kitajske.

moštva v Foru Mussolini ogledali teniško srečanje

• Johnny Weissmüller je bil drugič Tarzan.

Davisovega pokala med Italijo in Švico. Gledalci

• Roparja Bonnie in Clyde sta podlegla policijskim strelom v Louisiani.

so jih nagradili z bučnim aplavzom. Očalnik Švicar Leopold Kielholz, ki je zabil tri gole v dveh tekmah, je igral z očali.

2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 3 4

osmina finala

četrtfinale

27. maj

31. maj

ITALIJA 7

ŠPANIJA 3

MADŽARSKA 4

NEMČIJA

18’, 29’, 64’ Schiavio, 20’,69’ Orsi, 63’ Ferrari, 90’ Meazza

18’ (11m) Iriragorri, 25’, 29’ Lángara

9’ Teleki, 25’, 61’ Toldi, 54’ Vincze

60’, 62’ Hohmann

ZDA 1

BRAZILIJA 1

EGIPT

57’ Donelli

55’ Leônidas

27’, 67’ Fawzi

82’ Dunker

Stadion: Narodne fašistične stranke, Rim Sodnik: René Mercet (Švica) Gledalcev: 25.000 Italija: Combi, Rosetta, Allemandi, Pizziolo, Luis Monti, Bertolini, Guarisi, Giuseppe Meazza, Schiavio, Giovanni Ferrari, Orsi. ZDA: Hjulian, Czerkiewicz, Moorhouse, Pietras, Gonsálves, Florie, Ryan, Nilsen, Donelli, Dick, McLean.

ČEŠKOSLOVAŠKA 2

60’ Zamora je ubranil enajstmetrovko Waldemarju

Stadion: Comunale Rinaldo Barlassina, Neapelj Sodnik: Giorgio Ascarelli (Italija) Gledalcev: 10.000 Madžarska: Antal Szábó, Futó, Sternberg, István Pálotas, Szücs, Gyula Lazar, Markos, Vincze, Teleki, Toldi, Gabor Szábó. Egipt: Mostafa Kamel Mansour, Ali Shafi El Said, Abdel Hamid Hamidu, Hussein Hassan El Far, Ismail Rafaat, Raghab Hassan, Mohamed Latif, Abdel Rahman Fawzi, Mammoud Moukhtar, Mostafa Kamel Taha, Mohammed Hassan.

Stadion: San Siro, Milano Sodnik: Rinaldo Barlassina (Italija) Gledalcev: 16.000 Nemčija: Kress, Haringer, Busch, Gramlich, Szepan, Zielinski, Lehner, Hohmann, Conen, Siffling, Kobierski. Švedska: Rydberg, Axelsson, Sven Andersson, Carlsson, Rosen, Ernst Andersson, Dunker, Gustafsson, Jonasson, Keller, Kroon.

27. maj

Stadion: Comunale Luigi Ferraris, Genova Sodnik: Alfred Birlem (Nemčija) Gledalcev: 30.000 Španija: Ricardo Zamora Martínez “Divino”, Ciriaco Errasti Siunaga, Jacinto Quincoces López, Leonardo Cilaurren Uriarte, José Muguerza Antinúa, Martín Marculeta Barberia “Calcotas”, José Ealo Iraragorri “Chato”, Isidro Lángara Galarraga, Simón Lecue, Ramón Lafuente Leal “Moncho”, Guillermo Gorostiza Paredes “Goros” .

48’ Puč, 66’ Nejedly

De Britu.

AVSTRIJA 2

ROMUNIJA 1

Brazilija: Roberto Gomes Pedrosa, Sylvio Hoffman, Luiz dos Santos Luz, Alfredo Alves Tinoco, Martim Mércio de Silveira, Heitor Canalli, Luis Mesquita de Oliveira “Luizinho”, Waldemar de Brito, Leônidas da Silva, Armando dos Santos “Armandinho”, Rodolfo Barteczko “Patesko”.

5’ Horvath, 51’ Zischek

12’ Dobay

Stadion: Littorio, Trst Sodnik: John Langenus (Belgija) Gledalcev: 8.000 Češkoslovaška: Plánička, Ženišek, Čtiroki, Kostalek, Čambal, Krčil, Junek, Silni, Sobotka, Nejedly, Puč. Romunija: William Zombori, Emerich Vogl, Albu, Deheleanu, Cotormani, Moravetz, Bindea, Nicolae Kovacs (Covaci), Sepi, Bodola, Dobay.

27. maj

ŠVICA NIZOZEMSKA 29’ Smit, 69’ Vente

NEMČIJA 5

Stadion: San Siro, Milano Sodnik: Ivan Eklind (Švedska) Gedalcev: 35.000 Švica: Sechehaye, Minelli, Weiler, Guinchard, Jaccard, Hufschmid, von Känel, Pasello, Kielholz, Abegglen, Bossi. Nizozemska: van der Meulen, Bartholomeus Mauk Weber, van Run, Pellikaan, Anderiesen, van Heel, Wels, Vente, Bakhuijs, Jaap Smit, van Nellen.

BELGIJA 2 32’, 44’ Voorhoof

S TAT I S T I K E

27. maj 27’ Kobierski, 47’ Siffling, 66’, 69’, 85’ Conen

9’, 44’ Kielholz, 65’ Abegglen

Stadion: Comunale Giovanni Berta, Firence Sodnik: Francesco Mattea (Italija) Gledalcev: 7.000 Nemčija: Kress, Haringer, Hans Schwartz, Janes, Szepan, Zielinski, Lehner, Hohmann, Conen, Siffling, Kobierski. Belgija: Vandeweyer, Smellinckx, Joacim, Peeraer, Welkenhuyzen, Jean Claessens, de Vries, Voorhoof, Capelle, Grimmonprez, Heremans.

27. maj

ŠVEDSKA 3 9, 67’ Jonasson, 80’ Kroon

ARGENTINA 2

27. maj

AVSTRIJA

(2) 3

45’ Sindelar, 94’ Schall, 97’ Bican

FRANCIJA

(2) 2

18’ Nicolas, 113’ (11m) Verriest

Stadion: Municipale Benito Mussolini, Torino Sodnik: Johannes van Moorsel (Nizozemska) Gledalcev: 19.000 Avstrija: Platzer, Cisar, Sesta, Franz Wagner, Smistik, Urbanek, Zischek, Bican, Sindelar, Schall, Viertl. Francija: Thépot, Mairesse, Mattler, Delfour, Verriest, Lietaer, Frederic Keller, Alcazar, Nicolas, Roger Rio, Aston.

3’ Bélis, 50’ Galateo

Stadion: Littoriale, Bologna Sodnik: Eugen Braun (Avstrija) Gledalcev: 19.000 Švedska: Rydberg, Axelsson, Sven Andersson, Carlsson, Rosen, Ernst Andersson, Dunker, Gustafsson, Jonasson, Tore Keller, Kroon. Argentina: Freschi, Pedevilla, Bélis, Nehin, Constantino Sosa-Urbieta, Arcadio López, Rúa, Wilde, De Vincenzi, Galateo, Iraneta.

2. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1934

ŠVEDSKA 1

31. maj

MADŽARSKA 1 62’ (11m) Sárosi

Stadion: Littorale, Bologna Sodnik: Francesco Mattea (Italija) Gledalcev: 14.000 Avstrija: Platzer, Cisar, Sesta, Franz Wagner, Smistik, Urbanek, Zischek, Bican, Sindelar, Johann Horvath, Viertl. Madžarska: Antal Szábó, Vagó, Sternberg, István Pálotas, Szücs, Szalay, Markos, Avar, Györgi Sárosi, Toldi, Kemeny. Izključen: 63’ Markos 31. maj

ITALIJA 1 45’ Ferrari

ŠPANIJA 1 31’ Regueiro

Stadion: Comunale Giovanni Berta, Firence Sodnik: Louis Baert (Belgija) Gledalcev: 40.000 Italija: Combi, Monzeglio, Allemandi, Pizziolo, Luis Monti, Castellazzi, Guaita, Giuseppe Meazza, Schiavio, Giovanni Ferrari, Orsi. Španija: Ricardo Zamora Martínez “Divino”, Ciriaco Errasti Siunaga, Jacinto Quincoces López, Leonardo Cilaurren Uriarte, José Muguerza Antinúa, Ramón Lafuente Leal “Moncho”, José Ealo Iraragorri “Chato”, Isidro Lángara Galarraga, Federico Sáiz Villegas “Fede”, Luis Regueiro Pagola “Corso”, Guillermo Gorostiza Paredes “Goros”.

polfinale

finale

31. maj

3. junij

10. junij

ČEŠKOSLOVAŠKA 3

ITALIJA 1

ITALIJA

23’ Svoboda, 49’ Sobotka, 83’ Nejedly

19’ Guaita

81’ Orsi, 96’ Schiavio

ŠVICA 2

AVSTRIJA 0

ČEŠKOSLOVAŠKA

18’ Kielholz, 80’ Jäggi

Stadion: San Siro, Milano Sodnik: Ivan Eklind (Švedska) Gledalcev: 48.000 Italija: Combi, Monzeglio, Allemandi, Attilio Ferraris, Luis Monti, Bertolini, Guaita, Giuseppe Meazza, Schiavio, Giovanni Ferrari, Orsi. Avstrija: Platzer, Cisar, Sesta, Franz Wagner, Smistik, Urbanek, Zischek, Bican, Sindelar, Schall, Viertl.

76’ Puč

Stadion: Municipale Benito Mussolini, Turin Sodnik: Alois Beranek (Avstrija) Gledalcev: 9.000 Češkoslovaška: Plánička, Ženišek, Čtiroki, Kostálek, Čambal, Krčil, Junek, František Svoboda, Sobotka, Nejedly, Puč. Švica: Sechehaye, Minelli, Weiler, Guinchard, Jaccard, Hufschmid, von Känel, Jäggi, Kielholz, Andre Abegglen, Jaeck.

3. junij

(1) 2 (1) 1

Stadion: Narodne fašistične stranke, Rim Sodnik: Ivan Eklind (Švedska) Gledalcev: 55.000 Italija: Combi, Monzeglio, Allemandi, Attilio Ferraris, Luis Monti, Bertolini, Guaita, Giuseppe Meazza, Schiavio, Giovanni Ferrari, Orsi. Češkoslovaška: Plánička, Ženišek, Čtiroki, Kostálek, Čambal, Krčil, Junek, František Svoboda, Sobotka, Nejedly, Puč.

ČEŠKOSLOVAŠKA 3 21’, 69’, 80’ Nejedly

Dodatno srečanje za uvrstitev v polfinale 1. junij

ITALIJA 1 12’ Meazza

ŠPANIJA 0 Stadion: Comunale Giovanni Berta, Firence Sodnik: Rene Mercet (Švica) Gledalcev: 45.000 Italija: Combi, Monzeglio, Allemandi, Attilio Ferraris, Luis Monti, Bertolini, Guaita, Giuseppe Meazza, Borel, Demaría, Orsi. Španija: Juan José Nogués Poratlatin, Ramón Zabalo Zubiabre, Jacinto Quincoces López, Leonardo Cilaurren Uriarte, José Muguerza Antinúa, Simón Lecue Andrade, Martín Ventolrá, Luis Regueiro Pagola “Corso”, Marcelino González del Río García “Campanal”, Eduardo González Valiño “Chacho”, Crisanto Bosch Espín.

NEMČIJA 1 59’ Noack

Stadion: Narodne fašistične stranke, Rim Sodnik: Rinaldo Barlassina (Italija) Gledalcev: 15.000 Češkoslovaška: Plánička, Jaroslav Burgr, Čtiroki, Kostálek, Čambal, Krčil, Junek, František Svoboda, Sobotka, Nejedly, Puč. Nemčija: Kress, Busch, Haringer, Zielinski, Szepan, Bender, Lehner, Siffling, Conen, Noack, Kobierski. - Nekateri viri drugi češki gol pripisujejo Krčilu.

3. mesto 7. junij

NEMČIJA 3

končna lestvica 1. Italija 2. Češkoslovaška 3. Nemčija 4. Avstrija 5. Španija 6. Madžarska 7. Švica 8. Švedska 9. Argentina 10. Francija 11. Nizozemska 12. Romunija 13. Egipt 14. Brazilija 15. Belgija 16. ZDA

svetovni prvak SELEKTORJI

ITALIJA

Italija: Vittorio Pozzo Češkoslovaška: Karel Petru Nemčija: Otto Nerz Avstrija: Hugo Meisl Španija: Amadeo García de Salazar Madžarska: Ödön Nadás Švica: Heinrich Müller Švedska: Jószef Nagy Argentina: Felipe Pascucci Francija: George Kimpton Nizozemska: Robert Glendenning Romunija: Joszef Uridil Egipt: James McCray Brazilija: Luiz Augusto Vinhais Belgija: Héctor Goetinck ZDA: David Gould

1’, 42’ Lehner, 29’ Conen

AVSTRIJA 2 30’ Horvath, 55’ Sesta

Stadion: Comunale Giorgio Ascarelli, Neapelj Sodnik: Albino Carraro (Italija) Gledalcev: 7.000 Nemčija: Jakob, Busch, Janes, Zielinski, Szepan, Münzenberg, Bender, Lehner, Siffling, Conen, Heidemann. Avstrija: Platzer, Cisar, Sesta, Franz Wagner, Smistik, Urbanek, Zischek, Bican, Braun, Johann Horvath, Viertl.

2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 3 4

S TAT I S T I K E

3. S V E TOV N O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1938

3. svetovno prvenstvo

1938 FRANCIJA • Od 4. do 19. junija • Kvalifikacije: 21 držav (prijavljenih 37) • Število tekem v kvalifikacijah: 22 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 96 (povprečje 4,36) • Število sodelujočih na SP: 15 • Število tekem na SP: 18 • Število zadetkov na SP: 84 (povprečje 4,66) • Število gledalcev na SP: 483.000 (povprečje 26.833) • Gol št. 200: Gustav Witterström (Švedska) • Najboljši strelec: Leônidas da Silva (Brazilija) 7 golov

Drugič Azzuri in Vittorio Pozzo. Italijani so kljub sovražnemu vzdušju ponovno stali na vrhu.

3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 3 8

Žreb v Parizu – Yves, vnuk Julesa Rimeta, je 5. marca 1938 v palači Quiai d’Orsay pomagal pri žrebu. Na prireditvi je sodeloval tudi gostitelj, francoski minister za zunanje zadeve François de Tessan.

Pred drugo svetovno vojno Črni oblaki so se zgrinjali nad Evropo in svetom, ko se je pričelo tretje svetovno prvenstvo v Franciji. Jules Rimet, ki je že od leta 1921 vodil Mednarodno nogometno zvezo, je v bojazni, da bo ta mundial zadnji, priboril organizacijo svoji državi. Nogomet je bil še zadnje upanje za umirjenje vojnih strasti. Poleg tega pa se je tekmovanje že uveljavilo kot zelo odmevna in donosna športna prireditev. Na kongresu FIFE v Berlinu leta 1936 ob robu olimpijskih iger je bila organizacija mundiala dodeljena Franciji. Bilo je prvenstvo z najmanj gledalci na stadionih. Septembra 1939, dobro leto po dogodku, se je začela druga svetovna vojna.

Užaljeni Južnoameričani Odločitev v prid Galskim petelinom je povzročila hudo kri predvsem v Argentini, ki je tudi kandidirala in je menila, da se mora prvenstvo 54

3. S V E TOV N O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1938

po Italiji in Evropi preseliti v Južno Ameriko. Argentinci so najprej zahtevali nastop brez kvalifikacij (morali bi jih igrati z Brazilci), ko jim je FIFA po prvih obotavljanjih ugodila, pa so se solidarizirali z Urugvajci, ki so bili zaradi evropskega bojkota njihovega svetovnega prvenstva leta 1930 še vedno užaljeni. Soseda sta se po osmih letih slabih medsebojnih odnosov ponovno zbližala. Argentinska javnost je odločitev sprejela z besom. V državi pod Južnim križem se je takrat igral zelo dober nogomet in navijači so predvidevali odličen nastop reprezentance. Razočarani so hoteli nasilno zasesti sedež zveze (AFA) v Buenos Airesu in samo posredovanje policije jim je prekrižalo načrte. Južno Ameriko je v Franciji zastopala Brazilija, z vse ameriške celine pa je na tekmovanje prišla le še eksotična Kuba. Med odsotnimi so bili tudi Španija, kjer je divjala državljanska vojna, Japonska, ki je zasedla Kitajsko, in Anglija, ki prvenstva ni jemala resno. Jugoslavija je že drugič obtičala v kvalifikacijah.

V tretji evropski skupini so jo izločili Poljaki, ki so zmagali s 4 : 0 v Varšavi in izgubili z 0 : 1 v Beogradu. Blagoje Marjanović, ki se je poslavljal od reprezentance, je s strelom z dvajsetih metrov zabil najlepši gol v karieri. Na tretji mundial se je prijavilo 37 držav, pet več kot leta 1934 in 24 več kot leta 1930. Med novostmi velja omeniti, da so reprezentance lahko prvič prijavile 22 nogometašev, prvak in gostitelj pa sta se neposredno uvrstila na naslednje tekmovanje. Ob morebitnem remiju v finalu so bili predvideni podaljški, ob neodločenem izidu pa še ena tekma s podaljški. Če tudi tako ne bi bilo zmagovalca, bi oba finalista proglasili za prvaka. Francozi so se priprav lotili z veliko vnemo. Prenovili so stadion Colombes v Parizu ter še dva, in sicer v Bordeauxu in Marseillu. Prvič mundiala ni osvojil gostitelj. Italijani so ponovili uspeh izpred štirih let in »utišali« tiste kritike, ki so pripisovali prvi naslov zgolj politiki.

Nova žoga Trije Argentinci so leta 1931 v mestu Bell Ville v provinci Córdoba predstavili moderno nogometno žogo. Luis Polo, Antonio Tossolini in Juan Valbonesi so izumili popolnoma nov koncept. Pod usnjeno površino se je skrivala duša z ventilom, ki je preprečeval uhajanje zraka, žoga pa tudi ni imela več tistega trdega dela, ki je bil tako nevaren in boleč ob igranju z glavo. Revolucionarni izum je odločilno vplival na razvoj nogometa. Argentinski fantje so ustanovili podjetje Superball in prodrli v svet. Žoga je postala lažja in varnejša ter se je bolje odbijala. Na prvenstvu v Franciji je bilo 17 od 84 golov doseženih z glavo. Pred prvenstvom sta takšno žogo že uporabljali argentinska in brazilska nogometna zveza.

Maggiore, potem pa v Cuneu blizu slovenske meje, in olimpijskem naslovu, ki so ga osvojili dve leti prej v Berlinu, Italijani niso vzbujali pretiranega zaupanja. Poznavalci jih niso uvrščali med favorite. Na uvodnem srečanju so v Marseillu šele po podaljških stežka ugnali povprečne Norvežane z 2 : 1. Rešil jih je Piola. Znana je zadrega, v kateri so se znašli Azzurri, ko niso vedeli, ali bi izvedli fašistični pozdrav in si nakopali bes publike ali ga ne bi izvedli in bi se izpostavili povračilnim ukrepom duceja. Odločili so se za ne zelo prepričljivo stegnjeno roko in si zaslužili enega največjih žvižgov vseh časov. Francozi so jim potezo globoko zamerili. Hitler je 11. marca 1938 v operaciji, imenovani anšlus, okupiral Avstrijo in jo priključil Nemčiji. Pet članov Wunderteama, sanjskega avstrijskega moštva (Hehnemann – večni rezervist Sindelarja –, Raftl, Skoumal, Stroh in Neumer) se je pridružilo nemški izbrani vrsti. Kapetan Avstrijcev Nausch je z ženo židovskega rodu, potem ko so od njega zahtevali, da se loči, pobegnil v Švico k Grasshoppersu. Sindelar, ki tudi ni hotel postati član nemške reprezentance, je bil popolnoma izoliran in je 23. januarja 1939 umrl v nadvse sumljivih okoliščinah, takratna nacistična oblast pa je sporočila, da je storil samomor. Avstrija je bila že uvrščena na SP, ker pa je praktično ni bilo več, so Švedi brez boja napredovali iz osmine finala v četrtfinale. Hitlerjev propagandni minister Joseph Goebbels je izjavil: »Za nemški narod je zmaga na svetovnem prvenstvu pomembnejša od priključitve katere od vzhodnih držav.« Nemci so prihajali v goste k bodočemu sovražniku v drugi svetovni vojni. Tri leta kasneje je nemška vojska zasedla Pariz in korakala pod slavolokom zmage. Nemci so bili zaskrbljeni, ker so samo tri tedne pred začetkom mundiala na prijateljskem srečanju v Berlinu, potem ko skozi vse leto 1937 niso bili poraženi, grdo izgubili proti Angliji s 3 : 6.

Bodoči sovražniki Francozov Svetovni prvaki so na mundial odpotovali pod velikimi političnimi pritiski. Francoska vlada je namreč sprejemala Italijane, ki so bežali pred fašizmom. Pred odhodom je italijanske nogometaše osebno pozdravil Benito Mussolini. Kljub temeljitim pripravam, najprej v mestecu L'Alpino ob jezeru 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 3 8

Senzacija v ritmu salse Za Kubance je bil nogomet španska vas. Vedno so raje igrali baseball. Vendar se je reprezentanca po spletu naključij prebila na SP v Francijo in tam priredila prvovrstno senzacijo. Sestavil jo je Jesús Gironella, veliki pobudnik nogometa na otoku. Na prvi tekmi v Toulousu so Kubanci remizirali z Romunijo 3 : 3 z blestečo predstavo vratarja Carvajalesa. Morali so odigrati še eno srečanje. Spretni žonglerji s Karibov so v Parizu zmagali z 2 : 1 in šokirali nogometno srenjo. Vratar Carvajales, ki je svoje mesto prepustil rezervnemu golmanu s priimkom Ayra, je tekmo komentiral za kubansko radijsko postajo. Nerazumljiva poteza za današnje čase. V četrtfinalu so izmučeni Kubanci klonili proti spočitim Švedom, ki, kot že zapisano, v prvem krogu sploh niso igrali.

Kapetana in sodniki – Nemec Mock in Švicar

Nemci hitro domov

Minelli opravljata formalnosti pred prvo tekmo med obema reprezentancama. Velja pogledati dres belgijskega sodnika Jeana Langenusa.

Proti zelo skromni Švici so pokazali Nemci svojo nemoč. Selektor Sepp Herberger je imel mali zvezek z zapiski o 140 nogometaših. Nič mu ni pomagalo. Nemška moč in avstrijska domišljija nista bili za skupaj. Prvo srečanje se je končalo z remijem 1 : 1. Morali so odigrati še eno tekmo. Nemci so bili ob koncu prvega polčasa tako prepričani v zmago, da so o trenutnem vodstvu z 2 : 0 s telegramom obvestili Hitlerja. Z nacističnim pozdravom so si nakopali globok odpor Francozov, ki so med vso tekmo na tribunah prepevali Marseljezo in na koncu bučno proslavili preobrat in zmago skromnih Švicarjev s 4 : 2. Avtogol Švicarja Lörtscherja nekateri viri priznavajo kot prvega na mundialih.

Nacistični pozdrav – Nemški nogometaši so si pred tekmo s Švico v Parizu zaradi stegnjene roke zaslužili negodovanje francoske publike. Med njimi je bilo pet Avstrijcev, bivših članov Wunderteama. 56

3. S V E TOV N O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1938

Prodor brazilskega nogometa Svet je v Franciji spoznal brazilski nogomet. Prvič so se Južnoameričani nadvse resno pripravili na prvenstvo. Nogomet je zaradi SP zedinil vse Brazilce, utrdil razdrobljeno narodno identiteto in sociologi menijo, da je leta 1938 nastala nova država, ki si je z dobrimi nastopi odprla mednarodno pot. Domača zveza je sprožila veliko podporno akcijo. Natisnili so sto tisoč znamk in s prodajo zaslužili 50 milijonov takratne brazilske valute, realov, ki so jih namenili potovanju in bivanju delegacije v Evropi. Med kupci znamk so izžrebali nekaj srečnežev, ki so pospremili svoje ljubljence in na prizorišču samem navijali zanje. Brazilska zveza je segla v srce vsem rojakom, nogometnim privržencem, tistim, ki jih žoga ni zanimala, tujcem, gospodarstvenikom in politikom. Botra reprezentance je postala Alzira Vargas, hčerka predsednika države, diktatorja Getulia Vargasa. Ogromno so k temu pripomogli tudi mediji. Thomas Mazzoni, eden glavnih športnih peres, je v svoji reviji Gazeta Esportiva javno podpiral nastop izbrane vrste. »Kupiti znamko ne pomeni le možnosti potovanja na staro celino, temveč tudi patriotsko dejanje približevanja skupnemu idealu: da Brazilija doseže najvišjo uvrstitev na svetovnem prvenstvu.« Brazilcem se je obetal prvi neposredni radijski prenos iz Evrope. Malo

pred odhodom so nogometaši iz karantene v kraju Caxambu v zvezni državi Minas Gerais predsedniku zveze Castelu Blancu poslali pismo, v katerem so izrazili denarna pričakovanja: 25 realov dnevnice, 1.500 realov za stroške, 1.500 realov mesečne plače, 500 realov za zmago in 250 za remi. V tistih časih so bile tovrstne zahteve v zelo slabi luči, kljub temu da so v Braziliji že od leta 1933 poklicno brcali žogo. Zveza je zahteve zavrnila, nekatere reprezentante pa so klubi celo kaznovali.

Bitka v Bordeauxu Po trdi zmagi nad Poljaki so Brazilci s Čehoslovaki imeli pravo nogometno bitko, kjer je bila na prvem mestu grobost. Vse se je začelo, ko je brazilski branilec Zezé Procopio z ostrim posredovanjem Oldrichu Nejedlyju zlomil gleženj. Selektor Pimenta je pred tekmo ukazal: “Nejedly ne sme do žoge.” Češki napadalec je kljub hudim bolečinam ostal na igrišču, odigral do konca in celo uspešno izvedel enajstmetrovko. Takrat namreč ni bilo zamenjav. Groba igra je zahtevala tri izključitve, dve na strani Brazilije (Zezé Procopio, Machado), eno pri Češkoslovaški (Riha). Nejedlyja in vratarja

Brazilija 6, Poljska 5 – Na spolzkem terenu sta obe enajsterici zadevali kot za stavo. Prav zaradi enajstih golov je tekma ostala v spominu privržencev nogometa. 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 3 8

Črni dragulj na delu – Na drugi tekmi med Brazilci in Čehoslovaki je Leônidas dosegel izenačujoči gol (na sliki). Brazilska vlada je po zmagi razglasila dela prost dan.

Planičko, slednjega z zlomljeno ključnico, so po tekmi prepeljali v bolnišnico. Planička je skušal ubraniti strel Brazilca Peracia, a je ta žogo udaril tako močno, da je vratarja vrglo proti vratnici in mu povzročilo resno poškodbo. Remi (1 : 1) je zahteval še eno partijo. Brazilski trener je zamenjal kar devet nogometašev in njegovi varovanci so zmagali z 2 : 1. Tudi tu ni manjkalo polemik. Nekaj minut pred odločilnim

Madžari izločili Švico – Napad švicarskega napadalca Bickela v Lillu. Madžarska izbrana vrsta je v polfinalu izločila še Švede, potem pa klonila proti Italiji v finalu. 58

3. S V E TOV N O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1938

brazilskim golom Renata je vratarju Walterju strel Čehoslovaka Senečkyja ušel za golovo črto, toda francoski sodnik Capdeville zadetka ni priznal. Brazilska vlada je po težki zmagi po vsej državi razglasila dela prost dan, brazilska nogometna zveza (CBD) pa je nogometašem poslala telegram z več kot 300 podpisi in tekstom: »Hrabrim legionarjem iz Strasbourga in Bordeauxa naj gre zahvala vseh Brazilcev.«

Črni dres in fašistični pozdrav Četrtfinalno srečanje med Francozi in Italijani 12. junija na stadionu Colombes v Parizu je imelo velik politični naboj. Nemalo je bilo tistih, ki so govorili o tekmi med demokracijo in fašizmom. Zaradi podobnosti originalnih dresov (oboji modri) so se Italijani pojavili s črnimi uniformami – ideološki predznak – in izvedli fašistični pozdrav. Oboje je polne tribune (mnogo gledalcev ni moglo na stadion), kjer so ob Francozih za gostitelje navijali tudi italijanski begunci, močno razjezilo. Ponovno je glavno vlogo z dvema goloma odigral Silvio Piola. Azzurri so zdržali pritisk, žalitve vsega stadiona, in se uvrstili v finale. Francija – Italija je bila tekma z največ prodanimi vstopnicami na prvenstvu. V blagajno je prispelo 888.171 francoskih frankov, za finale med Italijani in Madžari pa »le« 828.194 francoskih frankov.

Francozi praznih rok – Pred 60 tisoč gledalci so Italijani v Parizu Francoze s črnimi dresi in fašističnim pozdravom najprej razjezili, potem pa jih premagali. Na sliki napad Giuseppa Meazze.

Račun brez krčmarja Kaj se je zgodilo? Brazilski trener Ademir Pimenta je tako verjel v zmago svojih izbrancev, da na ostalem polfinalu proti Italijanom v moštvo ni uvrstil golgeterja Leônidasa (šest golov v prvih dveh tekmah), Tima in Brandãa. “Želim, da bodo v finalu spočiti,” je izjavil. Pravijo, da je na predvečer srečanja v brazilskem taboru šampanjec tekel v potokih. Vzvišena selektorjeva poteza in nepremišljeno vedenje njegovih varovancev sta se jim še kako maščevala, saj so Italijani zmagali z 2 : 1. Res je, da je dva dni po zmagi nad Češkoslovaško vplivala tudi utrujenost, da je Leônidasa od napora in nasprotnikovih udarcev bolela sleherna kost in mišica, da je bil morda tudi delno poškodovan in da so Italijani odločilni gol dosegli po zelo sumljivi enajstmetrovki. Kronike pišejo, da se je napadalec Piola vrgel v kazenski prostor in s prstom pokazal “krivca”, branilca Domingosa da Guio. Sodnik mu je nasedel, brazilski protesti so bili zaman. Strel je izvedel Giuseppe Meazza, toda med izvajanjem se mu je strgala elastika v hlačkah prav v trenutku, Brazilski selektor se je uštel – Brez treh najboljših nogometašev se je zoperstavil Italijanom, ki so na koncu zmagali z 2 : 1. Napadalec Azzurrov, Silvio Piola (na sliki), je zelo dobro igral skozi vse prvenstvo. 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 3 8

ko se je pognal k žogi. Med tekom je z rokama hlačke na sebi nekako obdržal in neubranljivo zadel mrežo Brazilije. Vratar Walter ni vedel, ali bi se smejal ali jokal. Zanimivo je, da brazilski viri selektorjeve napačne odločitve praktično ne omenjajo in Leônidasovo odsotnost pripisujejo poškodbi. Najslabše jo je odnesel Domingos Da Guia, ki mu naivnosti v kazenskem prostoru niso kar tako oprostili. Takšne napake so bile še dolgo časa znane kot domingadas.

Finale pred finalom Za mnoge je bil polfinalni obračun med Italijani in Brazilci v Marseillu finale pred finalom. Previdni trener Azzurrov Vittorio Pozzo je pred tekmo šel na letališče, da bi rezerviral karte za let v Pariz, toda v zmago prepričani Brazilci in njihovi navijači so ga prehiteli. Brazilskim delegatom je predlagal, da bi mu ob morebitni italijanski zmagi, karte prodali. Niso privolili. Poslali so mu vozovnico na njegovo ime in karto za ogled finala. Po italijanski zmagi je Pozzo Južnoameričane ponovno skušal prepričati, ti pa so mu pred nosom zaprli vrata slačilnic in ga grdo ozmerjali.

Salvador de Bahia čutil temperamentno toplino oboževalcev. Na ramah so ga nesli od nižjega dela mesta do višjega, tako da je pri tem celo izgubil čevelj. Prihod v Rio de Janeiro je bil veličasten. Angleško ladjo Almanzora so do pristanišča pospremila najrazličnejša plovila in celo letala. V sprevodu po aveniji Rio Branco je bil Leônidas komaj viden in strogo zaščiten kar v vojaškem vozilu. Italijani so v Pariz pripotovali z vlakom, Pozzo pa je finalno srečanje z Madžari spremljal s tribune, saj v tistih časih ni bila navada, da bi trener svoje varovance bodril ob zelenici. Temperamentni Italijan je v piemontskem dialektu na ves glas dajal napotke pomočniku Luigiju Burlandu, ta pa jih je malo tišje posredoval igralcem.

Predsednik ni imel pojma Francoski predsednik Albert Lebrun se ni kaj prida spoznal na nogomet. Ko so ga pred finalom prosili, naj izvede začetni udarec, je brcnil travo. Potem je skoraj neopazno prvega moža FIFE Julesa Rimeta vprašal, kateri so eni in drugi. Petinpetdeset tisoč gledalcev je do zadnjega kotička napolnilo stadion Yves-du-Manoir v Colombesu v bližini Pariza. Vsi so držali pesti

Radio, dveurni kralj V Braziliji tisti četrtek nihče ni delal. Vsi so bili na ulicah in spremljali srečanje prek zvočnikov, v bližini redkih avtomobilov z radiem ali pa so po domovih poslušali glas reporterja Gagliana Neta, ki je skupaj z Mazzonijem in še dvema novinarjema pokrival dogodek (tekma proti Poljakom na valovih PRA 3 Radio Club de Brasil je pomenila prvi čezoceanski radijski prenos). Vsa Brazilija je bila žalostna in je zaradi dosojene najstrožje kazni bentila na sodnika. Pred tekmo za tretje mesto proti Švedom brazilski selektor ni zapustil hotelske sobe. Tudi zmaga in tretje mesto nista mogla izbrisati razočaranja zaradi napačne odločitve proti Italiji. Vendar Brazilija še nikoli prej ni prišla tako daleč. Delegaciji so pripravili veličasten sprejem. Veliko jih je uspeh pripisovalo tudi dejstvu, da so Brazilci na SP igrali z afrobrazilsko postavo. Največja zvezda je bil prav temnopolti Leônidas, ki je že na sprejemu v mestu 60

3. S V E TOV N O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1938

Četrti gol Italije – Silvio Piola je z natančnim strelom odločil finale proti Madžarski in prinesel Italijanom drugi naslov svetovnih prvakov. Vratar Antal Szábó je bil nemočen.

za Madžare. Bili so razočarani. Italijani so prevzeli pobudo že v prvem polčasu in povedli s 3 : 1. Meazza, kot štiri leta prej ponovno eden najzaslužnejših, in Ferrari sta nepokrita gospodarila na sredini igrišča in režirala nevarne akcije. Andreolo, Urugvajec po rodu, je prevzel štafeto Argentinca Montija. Golgeter Sárosi – po porazu so ga v slačilnicah videli s solznimi očmi – je v 66. minuti gledalcem vlil nekaj upanja, a je kmalu usodo prvenstva zapečatil, kdo drug kot Piola. Italijani so ponovno slavili in zaokrožili niz zgodovinskih zmag: svetovna naslova 1934 in 1938 ter olimpijskega 1936. Na koncu so gledalci po zelo kvalitetni tekmi le priznali, da je zmagal najboljši in Azzurrom ploskali. Kapetan Giuseppe Meazza je ob prevzemu pokala iz rok francoskega predsednika izvedel fašistični pozdrav. Za Mussolinija je bila zmaga v Franciji bistvenega pomena, da se je lahko pred svetom še naprej ponašal s superiornostjo režima. Na predvečer finala so nogometaši prejeli telegram, ki ga je poslal generalni sekretar fašistične stranke Aquiles Starace in podpisal sam Mussolini. “Zmagati ali umreti” je bilo geslo. Dan po zmagi so se nogometaši, oblečeni v vojaške uniforme, veselili z ducejem.

Pred sklepnim obračunom – Kapetana Italije Giuseppe Meazza in Madžarske Györgi Sárosi se na stadionu Colombes v Parizu rokujeta pred začetkom finala. Med njima stoji francoski sodnik Georges Capdeville.

Predsednik Francije predal pokal – Albert Lebrun s pokalom v roki čestita Giuseppu Meazzi. Italijani so svetovno prvenstvo osvojili drugič zapored. 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 3 8

PRVO IME FRANCIJE

Silvio Piola

Neusmiljeni strelec Napadalec Silvio Piola je zadeval z vseh pozicij, vseh položajev, ob vsakem trenutku. Bil je eden največjih italijanskih strelcev vseh časov. Njegovi zadetki na mundialu v Franciji so bili odločilni. Naslov svetovnega prvaka leta 1938 je pomenil vrhunec dolge in bogate kariere, ki pa ni bila popolna. Čeprav je Piola igral pri Juventusu, klubu z največ naslovi, nikoli ni občutil slasti scudetta. Rodil se je 29. septembra 1913 v kraju Robbio Lomellina (Pavia). V karieri je odigral 642 tekem, 566 v prvi ligi. Začel je pri klubu Pro Vercelli, nadaljeval pa pri Laziu, Juventusu in Novari, kjer se je kot kapetan poslovil star 39 let. Leta 1941 je kot strela udarila novica, da je Piola umrl v enem od bombnih napadov. Ko je njegov takratni klub Lazio že pripravljal žalne slovesnosti, so ugotovili, da je živ in zdrav. Na veličastnem nogometnem slovesu v Firencah je skoraj 90 tisoč gledalcev vzklikalo njegov priimek. V italijanski reprezentanci je debitiral z 22 leti, odigral 34 tekem in zabil 30 golov. Ko ni igral, je bil strasten lovec, znotraj igrišča pa zelo prebrisan. Na prijateljskem srečanju proti Angliji(2 : 2) v Milanu je žogo poslal v mrežo z roko. Skoraj nihče ni opazil nepravilnosti, tudi zelo strogi nemški sodnik Peter Bauwens ne. Piola je na šestnajsti reprezentančni tekmi na SP 1938 proti Franciji zabil svoj šestnajsti zadetek, na osemnajsti (finale proti Madžarski) osemnajstega in na dvajseti (Nemčija) dvajsetega. Še dandanes je z 290 goli najboljši strelec serie A vseh časov. Umrl je 4. oktobra 1996 v Gattinari.

3. S V E TOV N O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1938

Močna aduta v napadu – Dvojica Silvio Piola in Giuseppe Meazza je bila strah in trepet nasprotnih obramb. Piola – izven travnatih površin tudi strasten lovec – je zabil pet golov.

ZGODBA PRVENSTVA

V ritmu bose noge Brazilija je ponujala nekaj drugačnega. Ravnim podajam in igri na moč evropskih ekip se je zoperstavila z neskončnimi preigravanji in streli z efejem. Nastalo je novo obdobje v nogometni zgodovini z dvobojem med fantazijo in disciplino. Brazilci in Poljaki so v dežju v Strasbourgu odigrali najlepšo tekmo prvenstva. Rezultat je bil dokaj nenavaden, 6 : 5 za Brazilce, v srečanju, ki je za seboj pustilo kar nekaj peripetij. Do leta 1954, ko so Avstrijci ugnali domačine Švicarje s 7 : 5, je bila to tekma z največjim številom golov v zgodovini SP. Brazilec Leônidas je zabil kar tri, enega bos oziroma v nogavicah. Med tekmo je močno deževalo, igrišče je bilo zelo razmočeno. Navajen na boso brcanje na plažah v Riu je pustil čevlje ob strani – desni mu je razpadel – in nekaj minut igral kar brez njih. V blatu so bile vse noge, obute ali ne, približno enake. Igra se je nadaljevala, vse dokler ni Leônidasa opazil sodnik

in zahteval, da se mora ponovno obuti. Kljub temu je šesti zmagoviti gol dosegel bos ali bolje rečeno, v nogavicah. Po predložku Herculesa je v kazenskem prostoru v blatu izgubil čevelj. Akcijo je nadaljeval, preigral vratarja in zabil imenitni »gol z nogavico«. Tudi poljski velikan Wilimowski je bil zelo učinkovit, vendar niti štiri žoge v nasprotni mreži niso zadostovale za zmago. Na koncu bi lahko zapisali dva rezultata: Wilimowski – Leônidas 4 : 3, Brazilija – Poljska 6 : 5.

Trikrat zadel poljsko mrežo – Brazilec Peracio strelja z glavo pred vratarjem Madejskim. Ob njem napada Leônidas, ki je k zmagi Brazilije s 6 : 5 prispeval tri gole. 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 3 8

INTERVJU

Znal je igrati, zaslužiti in uživati Leônidas je bil že zelo bolan, ko se je novinar William Cardoso pogovarjal z njegovo ženo in jo povprašal po Črnem biseru. Albertina Dos Santos je bila že 45 let življenjska sopotnica bivšega nogometaša in se je v tistem trenutku posvečala izključno njemu. “Leônidas je trpel diskriminacijo zaradi temne barve kože. A jo je v času, ko je večina športnikov pripadala visokemu sloju, s talentom in nogometno spretnostjo premagal. Imel je izjemen pregled nad igriščem in je točno vedel, kako mora priti do cilja. Znal je preigravati nasprotnike in doseči zadetek. Poraze je težko prenašal. Kot nogometni komentator je bil zelo kritičen. Oboževal je igro Garrinche in zelo spoštoval Rivelina. Na svetovnem prvenstvu na Švedskem leta 1958 je šel do brazilskega trenerja Vicenteja Feole in mu svetoval, naj namesto Dide v moštvo vključi Peléja. Leônidas je bil prvi nogometaš, ki je sodeloval pri komercialnih reklamah. Čokolada Diamante Negro se je tako imenovala po njem. Mesečno je na tem področju zaslužil toliko denarja, da si je lahko kupil dve hiši. Bil je zelo premeten. Denar je znal tudi primerno zapravljati. Kupoval si je najboljša oblačila in čevlje, obiskoval je najbolj imenitne restavracije.” (William Cardoso, UOL Esportes).

Pri São Paulu – Pet naslovov paulista in 140 golov.

PRVE VIOLINE

Leônidas da Silva Brazilija Najboljši strelec prvenstva je bil največji brazilski zvezdnik po Friedenreichu in pred Peléjem. Rekli so mu Črni biser ali Gumijasti mož. Populariziral je strel z nogo čez glavo v padcu oziroma škarjice (v Braziliji jim pravijo bicicleta, v Argentini chilena), ki jih je prvi izvedel Petronilho de Brito, brat Peléjevega odkritelja Waldemarja. Leônidas je v Braziliji nasledil Arthura Friedenreicha, ki se je takrat star več kot 40 let poslavljal 64

3. S V E TOV N O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1938

od nogometa. Prihajal je iz revne družine. Kot 16-letni fant je igral pri klubu Sirio e Libanés v Rio de Janeiru, od koder se je preselil k Bonsucessu. Rasizem je takrat še vladal v državi in mu preprečil prestop k Américi. Leta 1933 se je za leto dni preselil v Montevideo k Peñarolu. Ni blestel. »Imel sem težave s kolenom, vendar nisem hotel na operacijo. Plaža, morje in sonce Ria so poškodbo pozdravili in nikoli več nisem čutil bolečin,« je rekel. Vrnil se je v

Brazilijo in dvakrat osvojil prvenstvo carioca (Rio de Janeiro): leta 1934 z Vascom da Gamo, leto kasneje pa z Botafogom. Do Flamenga pri nobenem klubu ni zdržal več kot eno sezono. Predsednik Bastos Padilha si je želel sanjsko zasedbo. K rdečečrnim je pripeljal Leônidasa, vezista Fausta dos Santosa, ki so mu rekli Črno čudo, in branilca Domingosa da Guia. Mengão je predvsem po zaslugi Leônidasovih vragolij postal najpopularnejši brazilski klub. Anketa

je pokazala, da je golgeter tako popularen kot predsednik Getulio Vargas in pevec množic Orlando Silva. Kot prvi nogometaš je marketinško izkoristi svoje ime. Uram in cigaretam Leônidas se je kmalu pridružila čokolada Diamante Negro (Črni biser), ki je še danes zelo znana. Dobival je nešteto pisem oboževalk in oboževalcev. Bil je muhast, zvezdniški, nepredvidljiv. 1940 je bilo zanj leto suhih krav. Operirali so mu gleženj, zaradi ponareditve listine o oprostitvi služenja vojakov pa je bil osem mesecev zaprt. Vsi jetniki so bili njegovi veliki občudovalci. Kariera je padla v negotovost. Flamengo se ga je kmalu znebil in ga za rekordno vsoto prodal São Paulu. Bil je star 29 let. Na debiju ni igral dobro, število gledalcev (74.078) pa je še danes največje za stadion Pacaembú. “Prodali ste nam mačka v žaklju,” so pisali lokalni mediji. Mojster je kritike v času, ko sta vladala Palmeiras in Corinthians, z goli in petimi naslovi na zveznem prvenstvu paulista v sedmih letih utišal. Nasprotne mreže je zatresel okoli 140-krat. Dobil je spomenik, ki bi si ga zaslužil že pri Flamengu. Za reprezentanco je zadel 25-krat v 26 tekmah. Na SP 1934 je dosegel edini brazilski gol. V Franciji so ga novinarji izbrali za najboljšega napadalca turnirja. Njegovo življenje je zaznamovala tudi tragedija – nesrečno je namreč utonil njegov dveletni sin iz prvega zakona. Po upokojitvi je bil najprej neuspešen trener, potem pa vse do leta 1974 zelo poslušan in oster komentator. Na stara leta ga je napadala Alzheimerjeva bolezen. Umrl je 24. januarja 2004 v domu ostarelih v kraju Cotia, v notranjosti São Paula, star 90 let.

György Sárosi Madžarska

Doktor – Sárosi je ostal brez naslova.

Madžarski golgeter, eden največjih vseh časov, se je po izgubljenem finalu proti Italiji v slačilnici zjokal. Vedel je, da takšne priložnosti zlepa ne bo več. Zaradi racionalne igre in točnosti v podajah so mu rekli Doktor Sárosi. Pokazal je novo kvaliteto napadalca, ki poleg tresenja mrež misli tudi na organizacijo igre. Rodil se je v Budimpešti 16. septembra 1912. Svojo nogometno pot je začel pri klubu Mugyetemi At., leta 1929 pa je prestopil k Ferencvarosu, kjer je ostal kar 19 let, do leta 1948. Odigral je 383 tekem in zabil 351 golov. Bil je trikrat najboljši strelec madžarskega prvenstva, osemkrat prvak in štirikrat pokalni prvak. V državnem dresu je debitiral leta 1931. Sodeloval je na dveh svetovnih prvenstvih (1934, 1938). Do leta 1943 je zbral 62 nastopov in 42 golov. Po nogometni upokojitvi je odšel v Italijo. Med letoma 1951 in 1953 je bil trener Juventusa. Umrl je v Genovi 20. junija 1993.

Ernest Otton Wilimowski Poljska V zgodovino se je zapisal kot nogometaš, ki ni mogel preprečiti poraza Poljakov, kljub temu da je na edini tekmi, ki jo je odigral na svetovnih prvenstvih, zabil štiri gole. Nikoli prej in nikoli pozneje ni noben nogometaš tolikokrat zatresel nasprotne mreže in vseeno izgubil. Bil je zelo učinkovit strelec, a so ga sonarodnjaki zaradi igranja za Nemčijo po priključitvi Poljske tretjemu rajhu do sedemdesetih let prejšnjega stoletja zamolčevali. Ezi Wilimowski se je rodil 23. junija 1916 v mestu Katowice. Že v mladih letih je kazal izjemne strelske sposobnosti pri mestnem klubu, potem pa še pri Ruch Chorzowu, kjer je igral med letoma 1933 in 1939; bil je štirikrat poljski prvak in trikrat najboljši strelec. Njegov prestop k nemškemu PSV Chemnitzu je dvignil veliko prahu in povzročil celo meddržavno napetost. V Nemčiji je zamenjal veliko klubov. Z Münchnom 1860 je leta 1942 slavil nemški pokal, potem pa je med drugim igral pri Augsburgu in Kaiserslauternu. Za poljsko reprezentanco je zabil 21 golov v 22 tekmah, za nemško pa osem v 13 tekmah. Za Nemce je zadnjič nastopil 22. novembra 1942, ko so premagali Slovake s 5 : 2. Nogomet je nehal igrati pri 43 letih.

3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 3 8

BESEDE, BESEDE

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

Vittorio Pozzo

Idealno moštvo prvenstva

»Moji fantje so bili neverjetno enotni, trdni in

Plánička (Češkoslovaška), da Guia (Brazilija), Rava (Italija), Serantoni

samozavestni,« italijanski selektor.

(Italija), Andreolo (Italija), Locatelli (Italija), Meazza (Italija), Sárosi (Madžarska), Biavati (Italija), Leônidas (Brazilija), Titkos (Madžarska).

Jules Rimet »Finale je presegel največja pričakovanja. Tekma med

Krokar na prečki

tako različnima enajstericama je očarala publiko, ki je

Švedi so na srečanju proti Madžarom povedli še pred koncem prve

do zadnjega kotička napolnila stadion,« predsednik

minute, potem pa niso več streljali na gol. Madžari so jih ugnali s

Mednarodne nogometne zveze.

5 : 1. Pred madžarskim golom se je tako malo dogajalo, da se je v določenem trenutku na prečko usedel krokar.

Antal Szábó »Zelo sem srečen, ker sem s štirimi prejetimi zadetki v

Namesto Argentinca Urugvajec

finalu enajstim italijanskim nogometašem rešil življenje,«

Tudi v drugo ni šlo brez Južnoameričana. Namesto Argentinca Montija

madžarski vratar.

je v italijansko izbrano vrsto prišel Urugvajec Michele Andreolo (rojstno

BESEDE, BESEDE

ime: Miguel Andreolo Frodela, vzdevek Teliček). Rodil se je v mestu

Alfredo Foni

Dolores, igral pri Nacionalu in bil južnoameriški prvak z urugvajsko

“Nikoli nisem bil tako živčen kot na tekmi proti Francozom.

reprezentanco leta 1935 v Perúju. Še isto leto je odšel k italijanski

Žvižgali so nam vseh devetdeset minut,” italijanski

Bologni, v klub, s katerim je osvojil štiri scudette. Igral je tudi pri Laziu,

branilec.

Napoliju in Forliju. Slovel jo po preciznih, dolgih, štiridesetmetrskih podajah. Za Italijo je prvič nastopil leta 1936 proti Avstriji (2 : 2), zadnjič

Gilberto Freire

pa leta 1942 s Španci (4 : 0). Odigral je 26 tekem in zabil en gol. Kasneje

“Eden od razlogov za zmage je bil ta, da smo se v Francijo

je bil trener. Umrl je leta 1981 v Potenzi.

drznili pripeljati pretežno afro-brazilsko reprezentanco,” brazilski profesor o odločilni vlogi brazilskih temnopoltih

Že drugič neporažen

žogobrcev.

Italijani so že drugič zaporedoma svetovno prvenstvo osvojili neporaženi. Med igralce z največ odigranimi minutami se je uvrstilo

Gazeta Esportiva

pet Brazilcev, to pa zato, ker so odigrali kar dva podaljška. Romeu,

“Milijoni Brazilcev trepetajo, z njimi pa tudi milijoni tu

Alfonsinho, Leônidas, Peracio in Domingos da Guia so bili na

živečih tujcev: Italijani, Portugalci, Madžari, Španci in

igrišču 420 minut. Brazilski selektor je zaradi tekme več – dvakrat s

predstavniki drugih narodov, ki se pridružujejo domačim

Češkoslovaško – uporabil 19 nogometašev, medtem ko so Francozi

patriotskim čustvom,” brazilski časopis o tekmah

obe srečanji na zelenico poslali enako enajsterico. Brazilci so imeli tudi

reprezentance na SP.

največ izključenih: dva. Madžarski sodnik von Hertzka je na svojem edinem nastopu pot v slačilnice pokazal kar dvema Brazilcema in

Ademar Pimenta

enemu Čehu. Na vsem prvenstvu so predčasno zapustili igrišče štirje

“Za zmago proti Italijanom ne potrebujem ne Leônidasa

igralci. Madžari so bili najučinkovitejši v napadu (15 golov v štirih

ne Tima ne Brandãa,” brazilski selektor.

tekmah), najslabšo obrambo pa so predstavili Kubanci. Oba kubanska vratarja sta morala pobrati žogo iz mreže kar 12-krat. Nizozemska

Uradni italijanski tisk

Indija in Nizozemska nista zadeli niti enkrat. Indijce so poklicali v

“Pozdravljamo zmago italijanske bistroumnosti nad

zadnjem trenutku namesto ZDA. Za dolgo in drago potovanje so od

surovo močjo črncev,” italijanski dnevnik ob zmagi nad

organizatorja prejeli 350.000 francoskih frankov.

Brazilijo. La Gazzetta dello Sport “Prvenstvo je poveličevanje fašističnega športa in velike zmage za ducejevo ime in ugled,” italijanski športni dnevnik. 3. S V E TOV N O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1938

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

OB ROB

Kratkovidni kapetan

Španija

Zelo eksotično je delovala reprezentanca Nizozemske Indije, današnje Indonezije. Kapetan

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

ekipe je igral z očali, kar je bilo takrat dovoljeno. Preigravanje na železniški postaji Brazilci so na potovanju iz Bordeauxa v Marseille na pariški zelezniški postaji čakali na vlak. Bili so utrujeni in siti potovanja z enega na drug konec Francije, poleg tega pa jih je dajalo še domotožje. Kar naenkrat jim je nekdo vrgel žogo in začelo se je noro preigravanje in žongliranje. Potniki, ki so čakali na druge vlake, so umetnike nagradili z bučnim aplavzom. Napredovanje specialca

Triindvajsetega februarja je na stadionu Montjuic Nemčija premagala domačine z 2 : 1. Na srečanju se je od publike poslovil oboževani vratar Ricardo El Divino (Božanski) Zamora. Tretjega maja je Španija v Bernu ugnala Švico z 2 : 0. Čez dva meseca in pol se je začela španska državljanska vojna, med katero je izbrana vrsta odigrala le dve tekmi. Po končanem krvavem spopadu nogometna zveza ugleda, ki ga je španski nogomet užival v svetu, ni želela postavljati na kocko. Španci so izpustili SP 1938. V jeseni 1940 so se začeli dogovarjati z drugimi zvezami za prijateljska srečanja. Prvo tekmo so z modrim dresom odigrali 12. maja 1941 s sosedi Portugalci in remizirali z 2 : 2. Med drugo svetovno vojno je ponovno vladalo nogometno zatišje. Šele leta 1945 so se ponovno srečali s Portugalsko. Izid je bil neodločen.

Po brazilski zmagi nad Češkoslovaško je bil reprezentant Roberto Emílio da Cunha povišan na mesto podpoveljnika specialne enoti mesta

Baski po svetu

Niteroi. Donavske države krojile usodo Tri srednjeevropske države: Avstrija, Češkoslovaška in Madžarska, predstavnice donavske nogometne šole, so v tridesetih letih zaznamovale usodo nogometa na svetu. Kljub temu da niso osvojile nobenega naslova, so ostale v globokem spominu ljubiteljev

Nogometaši iz Baskije so med krvavo špansko državljansko vojno z nogometom zbirali denar za upornike proti četam generala Franca. Odigrali so več tekem po Franciji in drugih državah. Samo en nogometaš se je vrnil domov. Drugi so se razpršili po svetu. Napadalec Isidro Lángara, ki je igral na mundialu 1934, je odšel v Argentino. Po dvajsetdnevnem potovanju so ga odpeljali iz pristanišča na stadion San Lorenza. Na debiju proti River Plateju je zabil štiri gole.

okroglega usnja. Kape in ščitniki Nekateri vratarji so se prvič pojavili s kapami in kolenskimi ščitniki.

DOGODKI

Eni so se potili, druge je zeblo Na splošno so bile v času prvenstva v Franciji temperature dokaj visoke. Ko so v Parizu namerili 27 stopinj Celzija, so se evropske reprezentance

• Rodil se je Superman, ameriški leteči heroj.

pritoževale, da je zelo vroče, medtem ko so se

• V Los Angelesu so 21. decembra 1937 premierno predvajali risani film

počutili Brazilci, ki prihajajo s toplejših krajev, kot ribe v vodi.

Sneguljčica in sedem palčkov Walta Disneyja. • Ruski filmski režiser Sergej Mihajlovič Eisenstein je posnel film Aleksander Nevski. • Orson Welles je v New Jerseyju predvajal radijsko priredbo Vojne svetov H. G. Wellsa in povzročil večurno paniko, saj so ljudje mislili, da jih res napadajo Marsovci.

3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 3 8

osmina finala 4. junij

NEMČIJA

(1) 1

29’ Gauchel

ŠVICA

(1) 1

43’ Abegglen

Stadion: Parc des Princes, Pariz Sodnik: Jean Langenus (Belgija) Gledalcev: 27.152 Nemčija: Raftl, Janes, Schmaus, Kupfer, Mock, Kitzinger, Lehner, Gellesch, Gauchel, Hahnemann, Pesser. Izključen: 96’ Pesser Švica: Huber, Minelli, Lehmann, Springer, Vernati, Lörtscher, Amado, Walaschek, Bickel, Abegglen, Aeby. 5. junij

KUBA 3 44’ , 103’ Socorro, 69’ Máquina

ROMUNIJA 3

četrtfinale 5. junij

5. junij

12. junij

ŠVEDSKA AVSTRIJA

BRAZILIJA 6

MADŽARSKA 2

18’, 93, 104’ Leônidas, 25’ Romeu, 44’, 71’ Peracio

43’ Sárosi, 89’ Zsengellér

Odpovedano zaradi priključitve Avstrije tretjemu

POLJSKA 5

ŠVICA 0

rajhu.

23’ (11-m) Szerfke, 53’, 59’, 89’, 118’ Wilimowski

Stadion: Victor Boucquey, Lille Sodnik: Rinaldo Barlassina (Italija) Gledalcev: 14.800 Madžarska: Antal Szábó, Kóranyi, Biró, Gyula Lázár, Turai, Szalay, Sas, Zsengellér, György Sárosi, Vincze, Kohut. Švica: Huber: Stelzer, Lehmann, Springer, Vernati, Lörtscher, Amado, Walaschek, Bickel, Abegglen, Grassi.

5. junij

FRANCIJA 3 11’, 69’ Nicolas, 35’ Veinante,

BELGIJA 1 19’ Isemborghs

Stadion: Colombes, Pariz Sodnik: Hans Wütrich (Švica) Gledalcev: 30.000 Francija: Di Lorto, Cazenave, Mattler, Bastien, Gusti Jordan, Diagne, Alfred Aston, Heisserer, Jean Nicolas, Delfour, Veinante. Belgija: Badjou, Paverick, Seys, van Alphen, Stijnen, de Winter, van de Wouwer, Voorhoof, Isemborghs, Raymond Braine, Buyle.

Stadion: Meinau, Strasbourg Sodnik: Ivan Eklind (Švedska) Gledalcev: 13.452 Brazilija: Alguisto Lorenzato “Batatais”, Domingos António da Guía, Arthur Machado, José Procópio Mendes “Zezé Procópio”, Martim Mércio da Silveira, Alfonso Guimaraes da Silva “Alfonsinho”, José dos Santos Lopes, Romeu Pellicciari, Leônidas da Silva, José Peracio, Hércules de Miranda. Poljska: Madejski, Szczepaniak, Galecki, Gora, Nyc, Dytko, Piec, Leonard Piontek, Szerfke, Wilimowski, Wodarz.

- Nekateri viri trdijo, da je drugi in tretji kubanski zadetek zabil Máquina (José Máquina, Magriña ali Carlos Oliveira

5. junij

9. junij

MADŽARSKA 6

ŠVICA 4

14’ Kohut, 16’ Toldi, 25’, 78’ Sárosi, 30’, 67’ Zsengellér

42’ Walaschek, 65’ Bickel, 76’, 79’ Abbeglen

NIZOZEMSKA INDIJA 0

NEMČIJA 2

Stadion: Vélodrome Municipal, Reims Sodnik: Roger Conrie (Francija) Gledalcev: 8.000 Madžarska: Hada, Kóranyi, Biró, Gyula Lázár, Turai, Balogh, Sas, Zsengellér, György Sárosi, Toldi, Kohut. Nizozemska Indija: Tan Mo Heng, Hu Kom, Jack Samuels, Nawir, Meng, Anwar, Tan Hong Djien, Soedermadji, Sommers, Pattiwael, Taihuttu.

9’ Hahnemann, 22’ (avt.) Lörtscher

Máquina), romunske pa Covaci, Baratki in Dobai. Tudi

S TAT I S T I K E

minute, v katerih so bili doseženi, se razlikujejo.

5. junij

ITALIJA

BRAZIILIJA 1 31’ Leônidas

ČEŠKOSLOVAŠKA 1 Dodatni srečanji za uvrstitev v četrtfinale

35’, 88’ Baratki, 105’ Dobay

Stadion: Stade Chapou, Toulouse Sodnik: Giuseppe Scarpi (Italija) Gledalcev: 6.707 Kuba: Carvajales, Barquín, Chorens, Joaquín Arias, José Antonio Rodríguez, Berges, José Máquina (Magriña), Tomás Fernández, Socorro, Tunas, Mario Sosa. Romunija: Dumitru Pavlovici, Bürger, Chiroiu, Vintilla Cossini, Rasinaru, Raffinsky, Bindea, Nicolae Kovacs (Covaci), Baratki, Bodola, Dobay.

12. junij

Stadion: Parc des Princes, Pariz Sodnik: Ivan Eklind (Švedska) Gledalcev: 20.025 Švica: Huber, Minelli, Lehmann, Springer, Vernati, Lörtscher, Amado, Walaschek, Bickel, Abegglen, Aeby. Nemčija: Raftl, Janes, Streitle, Kupfer, Goldbrunner, Skoumal, Lehner, Stroh, Szepan, Hahnemann, Neumer.

(1) 2

64’ (11-m) Nejedly

Stadion: Parc Lescure, Bordeaux Sodnik: Paul von Hertzka (Madžarska) Gledalcev: 22.021 Brazilija: Walter de Souza Goulart, Domingos António da Guía, Arthur Machado, José Procópio Mendes “Zezé Procópio”, Martim Mércio da Silveira, Alfonso Guimaraes da Silva “Alfonsinho”, José dos Santos Lopes, Romeu Pellicciari, Leônidas da Silva, José Peracio, Hércules de Miranda. Izključena: 14’ Zezé Procópio, 89’ Machado. Češkoslovaška: Plánička, Jaroslav Burgr, Daučik, Koštálek, Bouček, Kopečky, Riha, Šimunek, Ludl, Nejedly, Puč. Izključen: 89’ Riha 12. junij

ITALIJA 3

5. junij

2’ Ferraris, 94’ Piola

ČEŠKOSLOVAŠKA 3

NORVEŠKA

92’ Koštalek, 110’ Nejedly, 115’ Zeman

83’ Brustad

50’ Socorro, 57’ Fernández

10’ Heisserer

NIZOZEMSKA 0

Stadion: Vélodrome, Marseille Sodnik: Alois Beranek (Avstrija) Gledalcev: 18.826 Italija: Aldo Olivieri, Monzeglio, Rava, Serantoni, Andreolo, Locatelli, Pasinati, Giuseppe Meazza, Piola, Giovanni Ferrari, Pietro Ferraris. Norveška: Johansen, Johannesen, Holmsen, Henriksen, Eriksen, Holmberg, Frantzen, Kvammen, Brynhildsen, Isaksen, Brustad.

ROMUNIJA 1

Stadion: Colombes, Pariz Sodnik: Luis Baert (Belgija) Gledalcev: 58.455 Italija: Aldo Olivieri, Foni, Rava, Serantoni, Andreolo, Locatelli, Biavati, Giuseppe Meazza, Piola, Giovanni Ferrari, Colaussi. Francija: Di Lorto, Cazenave, Mattler, Bastien, Gusti Jordan, Diagne, Alfred Aston, Heisserer, Jean Nicolas, Delfour, Veinante.

Stadion: Cavee Verte, Le Havre Sodnik: Lucien Leclercq (Francija) Gledalcev: 10.550 Češkoslovaška: Plánička, Jaroslav Burgr, Daučik, Koštálek, Bouček, Kopečky, Riha, Šimunek, Josef Zeman, Nejedly, Puč. Nizozemska: van Male, Bartholomeus Mauk Weber, Caldenhove, Paauwe, Anderiesen, van Heel, Wels, van der Veen, Jaap Smit, Vente, de Harder.

9. junij

(1) 1

KUBA

9’ Colaussi, 51’, 72’ Piola

35’ Dobay

Stadion: Stade Chapou, Toulouse Sodnik: Alfred Birlem (Nemčija) Gledalcev: 8.000 Kuba: Ayra, Barquín, Chorens, Joaquín Arias, José Antonio Rodríguez, Berges, José Máquina (Magriña), Tomás Fernández, Socorro, Tunas, Mario Sosa. Romunija: Sadowski, Bürger, Felecan, Barbulescu, Rasinaru, Raffinsky, Bogdan, Ioachim Moldoveanu, Baratki, Prassler, Dobay. - Nekateri viri trdijo, da je drugi kubanski zadetek dosegel Máquina.

3. S V E TOV N O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1938

FRANCIJA 1

polfinale

finale

končna lestvica 1. Italija 2. Madžarska 3. Brazilija 4. Švedska 5. Češkoslovaška 6. Francija 7. Švica 8. Kuba 9. Romunija 10. Nemčija 11. Poljska 12. Norveška 13. Belgija 14. Nizozemska 15. Nizozemska Indija

12. junij

16. junij

19. junij

ŠVEDSKA 8

MADŽARSKA 5

ITALIJA 4

9’, 81’, 89’ H. Andersson, 22’, 37’, 44’ Wetterström,

19’ (avt) Jacobsson, 39, 85’ Zsengellér, 37’ Titkos,

6’, 35’ Colaussi, 16’, 82’ Piola

80’ T. Keller, 84’ Nyberg

65’ Sárosi

MADŽARSKA 2

KUBA 0

ŠVEDSKA 1

7’ Titkos, 69’ Sárosi

Stadion: Fort Carree, Antibes Sodnik: Augustin Krist (Češkoslovaška) Gledalcev: 6.846 Švedska: Abrahamsson, Ivar Eriksson, Källgren, Almgren, Jacobsson, Svanström, Wetterström, Tore Keller, Harry Andersson, Jonasson, Nyberg. 42’ Abrahamsson je ubranil enajstmetrovko Fernándezu. Kuba: Carvajeles, Barquín, Chorens, Joaquín Arias, José Antonio Rodríguez, Berges, Pedro Ferrer, Tomás Fernández, Socorro, Tunas, Juan Alonso.

1’ Nyberg

Stadion: Colombes, Pariz Sodnik: Georges Capdeville (Francija) Gledalcev: 55.000 Italija: Aldo Olivieri, Foni, Rava, Serantoni, Andreolo, Locatelli, Biavati, Giuseppe Meazza, Piola, Giovanni Ferrari, Colaussi. Madžarska: Antal Szábó, Gyula Polgár, Biró, Szalay, Szücz, Gyula Lázár, Sas, Vincze, György Sárosi, Zsengellér, Titkos.

16. junij

Dodatno srečanje za uvrstitev v polfinale

ITALIJA 2 56’ Colaussi, 60’ (11-m) Meazza

svetovni prvak

BRAZILIJA 1 14. junij

87’ Romeu

BRAZILIJA 2

Stadion: Vélodrome, Marseille Sodnik: Hans Wüthrich (Švica) Gledalcev: 33.000 Italija: Aldo Olivieri, Foni, Rava, Serantoni, Andreolo, Locatelli, Biavati, Giuseppe Meazza, Piola, Giovanni Ferrari, Colaussi. Brazilija: Walter de Souza Goulart, Domingos António da Guía, Arthur Machado, José Procópio Mendes “Zezé Procópio”, Martim Mércio da Silveira, Alfonso Guimaraes da Silva “Alfonsinho”, José dos Santos Lopes, Luiz Mesquita de Oliveira “Luizinho”, José Peracio, Romeu Pellicciari, Rodolfo Barteczko “Patesko”.

57’ Leônidas, 60’ Roberto

ČEŠKOSLOVAŠKA 1 23’ Kopečky

Stadion: Parc Lescure, Bordeaux Sodnik: Georges Capdeville (Francija) Gledalcev: 18.141 Brazilija: Walter de Souza Goulart, Euclydes Barbosa “Jau”, Alvaro Lopes Cançado “Nariz”, Herminio de Brito, José Augusto Brandão, Argemiro Pinheiro de Silva , Roberto Emilio da Cunha, Luiz Mesquita de Oliveira “Luizinho”, Leônidas da Silva, Elba de Padua Lima “Tim”, Rodolfo Barteczko “Patesko”. Češkoslovaska: Burket, Jaroslav Burgr, Daučik, Koštálek, Bouček, Kopečky, Kreuz, Horak, Ludl, Senečky, Puč.

ITALIJA

SELEKTORJI Italija: Vittorio Pozzo Madžarska: Alfred Schäffer Brazilija: Ademar Pimenta Švedska: József Nagy Češkoslovaška: Josef Meissner Francija: Gaston Barreau Švica: Karl Rappan Kuba: José Tapia Romunija: Alexandru Sävulescu Nemčija: Josef Herberger Poljska: Joszef Kalusza Norveška: Asbjörn Halvorsen Belgija: Jack Butler Nizozemska: Robert Glendenning Nizozemska Indija: Johannes Mastenbroeck

S TAT I S T I K E

Stadion: Parc des Princes, Pariz Sodnik: Lucien Leclercq (Francija) Gledalcev: 20.155 Madžarska: Antal Szábo, Kóranyi, Biró, Gyula Lázár, Turai, Szalay, Sas, Zsengellér, György Sárosi, Toldi, Titkos. Švedska: Abrahamsson, Eriksson, Källgren, Almgren, Jacobsson, Svanström, Wetterström, Tore Keller, Harry Andersson, Jonasson, Nyberg.

3. mesto 19. junij

BRAZILIJA 4 44’ Romeu, 63’, 74’ Leônidas, 80’ Peracio

ŠVEDSKA 2 28’ Jonasson, 38’ Nyberg

Stadion: Parc Lescure, Bordeaux Sodnik: Jean Langenus (Belgija) Gledalcev: 12.500 Brazilija: Walter de Souza Goulart, Domingos António da Guía, Arthur Machado, José Procópio Mendes “Zezé Procópio”, José Augusto Brandão, Alfonso Guimaraes da Silva “Alfonsinho”, Roberto Emilio da Cunha, Leônidas da Silva, José Peracio, Romeu Pellicciari, Rodolfo Barteczko “Patesko”. Švedska: Abrahamsson, Eriksson, Erik Nilsson, Almgren, Linderholm, Svanström, Persson, Ake Andersson, Harry Andersson, Jonasson, Nyberg.

3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 3 8

4. S V E TOVN O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950

4. svetovno prvenstvo

1950 BRAZILIJA • Od 24. junija do 16. julija • Kvalifikacije: 19 držav (prijavljenih 34) • Število tekem v kvalifikacijah: 26 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 121 (povprečje 4,65) • Število sodelujočih na SP: 13 • Število tekem na SP: 22 • Število zadetkov na SP: 88 (povprečje 4) • Število gledalcev na SP: 1.337.000 (povprečje 60.773) • Gol št. 300: Francisco Aramburu »Chico« (Brazilija) • Najboljši strelec: Ademir Marques de Menezes (Brazilija) 9 golov

Po Američanih so Angleže premagali še Španci. Napadalec Jackie Milburn strelja proti vratom Ramalletsa.

4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

Po dvanajstih letih Vojna vihra, na milijone mrtvih, porušena mesta in negotova prihodnost v Evropi niso dopuščali prostora za žogo. Spopadi so se po atomskih bombah na Hirošimo in Nagasaki končali. Stara celina se je po konferenci v Potsdamu začela počasi na novo organizirati. Po koncu druge svetovne vojne je v Jugoslaviji prevzela oblast komunistična partija s Titom na čelu. Kraljevine Jugoslavije ni bilo več. Nova država je nastala pod imenom Federativna ljudska republika Jugoslavija. Svetovni pokal je po pripovedovanju nekaterih rešil sam predsednik Mednarodne zveze Jules Rimet, skril naj bi ga menda pod posteljo; po drugi verziji pa je bil njegov rešitelj podpredsednik Ottorino Barassi, ki da ga je najprej spravil v škatlo za čevlje, potem pa v varnostni sef rimske banke. Novinar Diego Lucero, ki je do leta 1994 videl vsa svetovna prvenstva, trdi, da je bil pokal vseskozi na varnem v banki, saj tja ne pridejo vojne, da pa je Barassi želel izstopati in si je izmislil nekaj zgodb, med drugimi tudi prej omenjeno. Tako ali drugače, trofeja ni prišla v roke okupacijskim silam. Nekaj je bilo jasno: četrtega mundiala po vseh vojnih grozodejstvih ni bilo mogoče izpeljati v Evropi.

Ponovno Južna Amerika Svetovno prvenstvo je odpadlo v letih 1942 (kandidat: Brazilija) in 1946 (Madžarska in Nemčija). Kdo je lahko ob tako veliki tragediji sploh pomislil na okroglo usnje? Ponovno je stopila na sceno Južna Amerika. Prvega julija 1946 se je Mednarodna zveza v Luksemburgu sestala prvič po vojni in razpravljala o nadaljevanju največjega tekmovanja. Za organizacijo je bil samo en kandidat: Brazilija. Osemnajstega julija 1947 je tehnična komisija v Parizu določila leto prventva: 1950. Toda prišlo je do resnega zapleta. Brazilci so na kongresu leta 1948 v Londonu, predvsem iz finančnih razlogov, zavrnili tekmovanje na izpad tako v prvem kot v drugem krogu. Zahtevali so dvokrožno tekmovanje po ligaškem sistemu, brez finala in z napredovanjem prvega iz vsake od štirih skupin. FIFA je popustila, ko so Južnoameričani zagrozili z umikom. “Ali ima smisel, da evropske reprezentance potujejo v Brazilijo morda za eno 72

4. S V E TOVN O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950

sámo tekmo?” se je glasilo odločilno vprašanja zastopnika brazilske zveze Sotera Cosmeja. Odločitev je padla po zelo žolčnih debatah. Francoz Henry Delauney, prvi zagovornik tradicionalnega načina, je ponudil odstop. Po letu dni je bil znova na svojem mestu. V čast predsedniku Mednarodne nogometne zveze, ki si je neutrudno prizadeval, da tudi med najhujšimi spopadi v drugi svetovni vojni nogometna žerjavica ni ugasnila, so pokal poimenovali Jules Rimet. Brazilci so takoj pljunili v roke in se začeli pripravljati na prvenstvo. Bili so prepričani, da jim na domačem terenu nihče ne more odvzeti prvega naslova svetovnih prvakov.

Osmo svetovno čudo Za tako velik dogodek, za največji spektakel vseh časov do tedaj, so potrebovali veliko sceno. V 665 dneh je na bregu reke Maracanã (ime ptice iz družine papagajev), ki se izliva v zaliv Guanabara, zrastlo največje nogometno prizorišče na svetu. Glavni pobudnik je bil novinar Mário Filho, lastnik športnega časopisa Jornal do Sports. Po njem se stadion tudi imenuje, čeprav ga svet bolj pozna kot Maracana (v portugalščini je

Nogometno gledališče – Stadion Maracana je bil zgrajen zato, da bi Brazilci slavili prvi naslov svetovnih prvakov. Namesto tega so fanatiki doživeli največje razočaranje v življenju.

ime naglašeno na zadnjem zlogu - Maracanã). Skoraj dve leti ga je gradilo okoli dva tisoč delavcev 24 ur na dan v treh izmenah. Dela so se močno zavlekla in vse je kazalo, da velikansko prizorišče ne bo nared. Brazilska vlada je v sklepni fazi priskrbela še 1.500 vojakov. Teden dni pred začetkom je bila slika kar srhljiva, saj je obiskovalec lahko videl le eno samo veliko gradbišče. Na dan otvoritve je bilo povsod

čutiti vonj po cementu in sveži barvi. Vhodi in slačilnice niso bili dokončani. Manjkala je tudi novinarska loža. Spretni organizatorji so vseeno dobili blagoslov vodilnih mož Mednarodne nogometne zveze. Prihajajoče delegacije pa so se sprva počutile izgubljene, saj so bili tisti, ki bi morali skrbeti zanje, popolnoma zasedeni z delom za usposobitev objektov. Stadionu Maracana so namenjali same superlative. Označili so ga kot osmo čudo sveta in oltar zmage nogometnih bogov. Gradnjo so končali šele leta 1951. Brazilsko svetovno prvenstvo je prineslo nekaj novosti. Na hrbtih nogometašev so se prvič pojavile številke, na nekaterih dresih pa tudi ovratniki. Žoga je bila usnjena z ventilom za polnjenje. Velike razdalje med prizorišči, oddaljeni – z izjemo São Paula in Ria de Janeira – več kot tisoč kilometrov eden od drugega, so bile največja ovira za večino reprezentanc. Kljub nekaterim spodrsljajem je brazilski mundial privabil 1.337.000 gledalcev, trikrat več kot zadnji v Franciji 1938. Šele SP v Angliji leta 1966 je imelo večji obisk.

Največji stadion na svetu – Gradnja giganta se je zaradi deževnega vremena zelo zavlekla. Teden dni pred začetkom je bilo še vse eno veliko gradbišče. 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

Samo trinajst udeležencev V kvalifikacije se je prijavilo 33 držav. Že v prvih mesecih leta 1949 so se začele odpovedi. Škotska, ki je bila druga v turnirju otoških izbranih vrst, je izpolnila obljubo, da bo na prvenstvu sodelovala le, če bo prva. Belgijski klubi svojih nogometašev niso pustili v reprezentanco. Deset mesecev pred začetkom prvenstva je udeležbo potrdilo le 13 od šestnajstih načrtovanih držav. Jugoslavija je v prvem krogu tretje evropske kvalifikacijske skupine z lahkoto izločila Izrael. Trši oreh so bili v dodatnih kvalifikacijah Francozi. V Parizu in Beogradu je bil rezultat neodločen 1 : 1, v Firencah pa so odločilno srečanje dobili Modri s 3 : 2 po podaljških. Francija je v 83. minuti povedla z 2 : 1. Tri minute pred koncem je sodnik dosodil enajstmetrovko za Jugoslovane, in Mihajlović je izenačil in izsilil podaljške. Zmagoviti gol je v 114. minuti zabil Zlatko Čajkovski skoraj iz mrtvega kota. Francozi – vseeno so jim ponudili nastop – so si po kasnejšem visokem porazu na prijateljskem srečanju proti Belgijcem premislili in niso odpotovali v Brazilijo. Najbolj izvirni so bili Indijci: na prizorišče mundiala niso prišli, ker jim Mednarodna nogometna zveza ni dovolila igrati bosih. Nemčija je bila kljub ustanovitvi zvezne republike leta 1949 in nekaterim odločnim gospodarskim in moralnim potezam kanclerja Konrada Adenauerja izključena, Avstrija nezrela za nastop, države izza železne zavese pa so se udeležbi same odpovedale. Italijani so prišli oslabljeni. V letalski nesreči v Supergi so izgubili deset reprezentantov, nogometašev večkratnega prvaka Torina, in so se zato v Brazilijo edini odpravili z ladjo; vse ostale reprezentance so potovale z letalom. Možnosti, da bi svetovni pokal s tretjo (zaporedno) zmago dokončno odnesli domov, ni bilo veliko. Selektorsko mesto sta prevzela funkcionar Ferruccio Novo in novinar Aldo Bardelli. Čez Atlantik so se podali z ladjo Sises, ki je redno plula na relaciji Neapelj–Santos. Trenirali so na krovu, vendar so po nekaj dneh vse žoge padle v vodo. V pristanišču jih je sprejelo na tisoče sonarodnjakov, v večini pribežnikov iz druge svetovne vojne. Debi s Švedi je vzbudil izjemno zanimanje zaradi velikega števila v São Paulu živečih Italijanov in tudi, ker so bili fantje 74

4. S V E TOVN O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950

iz Skandinavije že dve leti olimpijski prvaki iz Londona. V Brazilijo so prišli oslabljeni brez nekaj ključnih mož, saj so Liedholm, Carlsson, Rosen, Gren in Nordhal imeli pogodbe z italijanskimi in španskimi klubi. V švedski selekciji je bilo kar nekaj amaterjev, ki so kljub temu z zmago s 3 : 2 utišali tribune, polne tifosijev. Kar devet švedskih reprezentantov je kariero nadaljevalo v Italiji.

Žoga kraljevala tudi med vojno Na južnoameriški celini je med vojno nogomet še naprej živel. V dvanajstih letih med 1938 in 1950, ko ni bilo mundialov, so v Južni Ameriki odigrali sedem reprezentančnih prvenstev (danes Copa América), na katerih je svoje razkošno znanje razkazovalo veliko število nogometnih virtuozov. Mnogim je krvava vojna prekrižala možnost potrditve na svetovni sceni. Pedernera, Pontoni, Martino, Méndez in Boyé so bili nogometaši svetovnega kova. Vsaj dva razloga sta botrovala dejstvu, da Argentinci niso igrali na SP 1950: spor z Brazilci in eksodus najboljših igralcev. Leta 1946 se je prijateljska tekma med Argentino in Brazilijo v Buenos Airesu končala s splošnim pretepom. V Kolumbiji je liga Dimayor – ni delovala pod okriljem FIFE – brez odškodnine in za velike denarje v zelo močno tekmovalno okolje privabila Adolfa Pedernero, Alfreda Di Stéfana, Néstorja Rossia in druge. Kolumbijci so angažirali celo Angleže, med njimi srednjega branilca Neila Franklina iz Stoke Cityja. Zaradi tako množičnega odhoda najboljših, so Argentinci leta 1949 odpovedali nastop na južnoameriškem pokalu, ki je bil prav tako v Braziliji. Sledila je brazilska prepoved igranja klubov proti argentinskim, in Gavčev ni bilo na mundial. Pravijo, da je na odločitev vplivala tudi vlada Juana Dominga Peróna, ki ni želela tvegati možnosti velikega spodrsljaja.

Ponižani izumitelji Prvič so na udeležbo pristali tudi vzvišeni Angleži, ki so bili do tedaj vedno brezbrižni. Leta 1921, ko je bil nogomet poklicen le na britanskih otokih, so se sprli z Mednarodno nogometno zvezo, ki je skupaj z olimpijskim komitejem od njih zahtevala, da na olimpijske igre leta 1924 v Pariz pošljejo amatersko reprezentanco. Angleži se niso strinjali. Smatrali so, da je med nogometaši drugih držav veliko »sivih profesionalcev«, ki so bili uradno nepoklicni, a so prejemali denar v kuvertah. V Mednarodno nogometno zvezo se je Anglija ponovno včlanila 25 let kasneje. Prvič je imenovala trenerja, Walterja Wintterbottoma. Do tedaj je reprezentante izbirala častna komisija, jih obveščala po pošti, oni pa so se zbrali v slačilnici, dogovorili, kako bodo igrali, in stekli na igrišče. V Braziliji so Angleži – drugi favoriti prvenstva – doživeli največje ponižanje v svoji zgodovini, pravo lekcijo za »bahače«. Z 1 : 0 so jih v Belo Horizonteju premagali outsiderji – Združene države Amerike. Dan pred srečanjem, ko je bilo vprašanje le, koliko golov bodo nasuli ubogim Jenkijem, so angleški nogometaši obiskali rudnik Morro Velho, ki je bil v lasti britanskih družb. Vseh dva tisoč delavcev jih je naslednji dan spodbujalo na tribunah. Američani so se na predvečer tekme, brez velikih pričakovanj za uspeh, prosto zabavali. Vodil jih je Škot Bill Jeffrey, v moštvu pa so bili vratar italijanskega rodu Borghi, belgijski branilec

Potrdite, prosimo, potrdite – Mediji, predvsem angleški, niso verjeli tiskovnim agencijam, ki so poročale o zmagi ZDA nad Anglijo z 1 : 0. Na sliki zadetek Gaetjensa.

Maca in napadalci, portugalska brata Souza ter Haitijec Gaetjens. Angleži so v prvih petih minutah silovito napadali, osemkrat streljali na gol in vratarja Borghija dodobra oznojili, medtem ko nasprotnik ni prestopil čez svojo polovico. Vse je potekalo po pričakovanem scenariju do 39. minute, ko so predvideni favoriti dobili hladen tuš. V prvem ameriškem napadu je Bahr poslal dolg predložek v kazenski prostor, žoga je presenetila vratarja Williamsa, našla Gaetjensa in ta jo je z glavo poslal v mrežo. V šestdeseti minuti je vratar Borghi ubranil enajstmetrovko Mortensenu. Američani so zdržali do konca in pripravili prvovrstno senzacijo. Brazilski navijači so na koncu tekme vdrli na igrišče in jih nosili na ramenih. Takrat so bile komunikacijske poti zelo počasne. Novice so čez Atlantik potovale le s pomočjo teleksa oziroma radia. Posebni poročevalci so zapisali: »ZDA – Anglija 1 : 0,« in povzročili paniko v redakcijah. Angleški uredniki športnih strani se niso mogli sprijazniti z izidom in so mrzlično preverjali: »Prosimo, potrdite, potrdite novico. Nekaj je narobe v zvezah.« Neki dnevnik je naslednji dan naslovil: »Anglija – ZDA 10 : 1,« a je moral izid kmalu preklicati in objaviti pravega.

Vratar na ramenih domačinov – Tako so po senzacionalni zmagi brazilski navijači dvignili vratarja Borghija. Bila je edina zmaga Američanov, ki so ostali dve srečanji s Španijo in Čilom prepričljivo izgubili. 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

Znameniti gol Zarre – Tri dni po porazu z ZDA so Angleži še drugič klonili, tokrat proti Špancem. Zadetek je v Španiji vzbudil plaz navdušenja. Furija je šla naprej, Angleži pa domov.

Gol, ki je Španijo spravil na noge Drugega julija ob sedmih popoldne je vsa Španija trepetala ob radijskih sprejemnikih. Furija je proti ponižanim Angležem na stadionu Maracana iskala pot na zaključni turnir štirih najboljših reprezentanc. To je bilo srečanje z največjim obiskom, če izvzamemo tiste tekme, v katerih je igrala Brazilija. Remi je Špancem zadoščal, medtem ko so morali Angleži po nepričakovanem porazu z ZDA za napredovanje zmagati. V napadu je selektor Winterbottom prvič uporabil slovitega Stanleyja Matthewsa, ki je bil zaradi odhoda Georgea Mountforda, najboljšega angleškega napadalca tistega časa, v Kolumbijo, star 35 let, vpoklican v zadnjem trenutku. Ko se je iztekala četrta minuta drugega polčasa, je legendarni španski radijski reporter Matías Prat po valovih radia Nacional de España v neposrednem čezatlantskem prenosu pripovedoval takole: »V tem trenutku napreduje Gabriel Alonso, ki pošilja dolgo žogo Gainzi. Ta podaja z glavo. Žoga gre k Zarri, ki strelja in gol! Gol! Gospe in gospodje, Zarra je pravkar dosegel prelep gol.« Še danes uvrščajo Pratovo pripoved med najpomembnejše v zgodovini španskega nogometa. Vsa država je skakala in proslavljala. Še posebej slovesno je bilo v Zarrovem rojstnem mestecu Munguía. Eden redkih, ki ni poslušal radia in je vestno opravljal svoje delo vodje lokalne železniške postaje, je bil njegov oče Don Telmo. Kljub temu, da je vzgojil štiri igralce, ga 76

4. S V E TOVN O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950

nogomet ni zanimal. Ko so mu prišli povedat, da je njegov sin dosegel zmagoviti gol za Španijo, je rekel: »Ah, Telmo,« in delal naprej. Za tiste, ki so srečanje s pomočjo radijskih sprejemnikov spremljali na stari celini, sta gol dosegla napadalec Zarra in napovedovalec Prat, saj so bili takrat reporterji enako pomembni kot akterji znotraj igrišča. Še danes pa se Španci ne morejo sporazumeti o tem, s katerim delom desne noge je Zarra poslal žogo v mrežo. Vratar Ramallets, »maček z Maracane«, je odigral življenjsko tekmo, dokaj počasna srednja branilca Gonzalvo II in Alonso sta po bokih onemogočila hitrega Milburna. Po končanem srečanju so Angleži prišli v špansko garderobo in kolegom športno čestitali. Španci so se zavihteli na četrto mesto in dosegli najvišjo uvrstitev na mundialih. Bili so edini, ki niso izgubili proti svetovnim prvakom Urugvajcem. Tekma se je končala z remijem 2 : 2.

Domačini v težavah Sodniki so pred tekmovanjem opravili strokovni tečaj v Angliji. Organizatorji so Brazilce uvrstili v četrto skupino z Mehičani, Švicarji in Jugoslovani. To so storili predvsem zaradi finančnih razlogov, saj je pomenila vsaka tekma visok denarni priliv v blagajno. Vključitev domačih v skupino dveh ali treh reprezentanc ni prišla v poštev. Na koncu se jim je to še kako maščevalo, saj so Urugvajci v prvem delu odigrali le eno tekmo in prišli do odločilnih trenutkov spočiti. Brazilija je z lahko uvodno zmago nad Mehiko v Riu de Janeiru navijače spravila v evforijo. Na ulicah so se pojavili transparenti z napisom: »Brasil ha de ganhar« (Brazilija bo zmagala). Že na naslednjem srečanju je bila slika povsem drugačna. Organizatorji so želeli, da domača izbrana vrsta vsaj enkrat zaigra v São Paulu in s tem malo ublaži jezo užaljenih nogometnih fanatikov največjega južnoameriškega mesta. Ti so namreč težko sprejemali dejstvo, da lahko »bodoče prvake« spodbujajo le Carioce, to se pravi prebivalci Rio de Janiera. Ve pa se, da je med obema mestoma veliko rivalstvo. Stadion Pacaembú Brazilcem glede rezultatov nikoli ni bil preveč naklonjen. Švica je bila videti nasprotnik po meri za preobrat. Paulisti Ruy, Noronha in Alfredo v državnem dresu so bili še dodaten magnet. Ne samo da od visokih pričakovanj ni bilo nič, kmalu bi šlo vse po zlu. Brez Zizinha in Ademirja so domači nemočno napadali in odpirali veliko prostora za švicarske »kontre«. Rezultat je za goste dvakrat izenačil Fatton, le malo pa je manjkalo, da niso slavili, potem ko

je čisto na koncu Friedländer zadel vratnico. Po srečanju so brazilski fanatiki avtobus z brazilskimi nogometaši obmetavali s kamenjem. Remi je močno zapletel položaj v skupini, saj so morali Brazilci za napredovanje na naslednji tekmi spraviti na kolena Jugoslavijo, ki je imela kljub ne zelo prepričljivi igri dve zmagi. Neuvrstitev v drugi krog bi za Brazilce lahko imela nepredvidljive posledice.

Slišno tudi v Ljubljani Srečanje je 1. julija vzbudilo veliko zanimanje tudi na jugoslovanskih tleh. Točno ob 19.55 so Radio Ljubljana, Radio Zagreb in Radio Beograd prenašali drugi polčas, ljubljanski mestni fizkulturni odbor pa je ozvočil Cankarjevo ulico, da so lahko mimoidoči spremljali dogodek. Jugoslavija je tekmo začela z desetimi igralci, saj se je Rajko Mitić ob prihodu na igrišče udaril v oster rob železne grede in si poškodoval glavo. V igro je vstopil šele v deseti minuti, medtem pa je Ademir povedel za Brazilijo. Za trenutni rezultat je Mitić izvedel šele na koncu prvega polčasa. Kljub povezani glavi se je pogumno boril za vsako žogo. Domačini so v drugem polčasu z imenitnim golom Zizinha, ki je preigral štiri nasprotnike, dvoboj zapečatili. Tekma z evropskimi Brazilci (tako so rekli Jugoslovanom) je obveljala za tehnično najbolj dovršeno srečanje prvenstva. Obe enajsterici sta spoštovali žogo in igrali lepo.

Lahka zmaga nad Mehičani – Jugoslovanska izbrana vrsta je Čamakose v Porto Alegreju z lahkoto odpravila kar s 4 : 1. Na sliki napada Kosta Tomašević. 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

Enajsterica Jugoslavije – Stojijo: Stanković, Mitić, Ognjanov, Jovanović, Bobek, Horvat, Mrkušić. Čepijo: Tomašević, Vukas, Djajić in Zlatko Čajkovski.

Slabe priprave Urugvajci so imeli veliko težav s pripravami. Dva meseca pred začetkom prvenstva so bili popolnoma izven forme, branilec Tejada pa je imel kar pet odvečnih kilogramov. Kljub vsemu so že aprila opozorili nase z eno zmago in dvema tesnima porazoma v gosteh proti Brazilcem. Selektorja Juana Lópeza je zveza ustoličila šele 2. junija. Svetlomodri so bili izžrebani v skupino s Francijo, Portugalsko in Bolivijo. Ker evropskih enajsteric ni bilo, so prvi krog preskočili z eno

Hladen tuš – Ademir je že v četrti minuti premagal Mrkušića. Takrat so Jugoslovani igrali z desetimi. Mitić, ki si je med potjo na igrišče poškodoval glavo, se je soigralcem pridružil šele v deseti minuti. 78

4. S V E TOVN O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950

samo zmago – resnici na ljubo je bil le lažji trening – z 8 : 0 nad Bolivijo na stadionu, ki v garderobah ni imel ne kopalnice ne prh. Toda koga je v tistem trenutku zanimal Urugvaj? Srečanje je viselo na nitki, ker so Bolivijci pred tekmo zahtevali povračilo stroškov za desetdnevno in ne dvodnevno bivanje, kot je predvideval pravilnik. Organizatorji so popustili in tekma je bila odigrana.

Kam bo padel kovanec? – Kapetana Urugvaja in Španije, Obdulio Varela in Gainza, ter sodnik, Valežan Griffiths, nestrpno pričakujejo razplet žreba. Španci so edini remizirali s prvaki 2 : 2.

Štirje za prvaka Štiri reprezentance so se uvrstile na zaključni del turnirja po ligaškem sistemu: Brazilija, Španija, Švedska in Urugvaj. Brazilci so Švede na Maracani sprejeli z zastrašujočim pokanjem pirotehničnih sredstev in navdihnjenim Zizinhom, ki pa ni zadel. Goli so padali kot za stavo. Ademir je zabil kar štiri, rezultat 7 : 1 pa ne dopušča komentarja. V São Paulu so Urugvajci remizirali s Španci. Vratar Ramallets si je poškodoval ramo. V takem stanju ga je Obdulio Varela premagal s strelom od daleč za remi z 2 : 2. V urugvajskem napadu je igral Ernesto José Vidal, rojen v Trstu in nogometno vzgojen v Argentini. Ta nogometaš je nastopal vse do finala. Med stebri moštva pa je bil tudi Víctor Rodríguez Andrade, nečak legendarnega prvaka iz leta 1930, Joséja Leandra Andradeja. Urugvajci bi morali biti drugi nasprotnik domačih, vendar so se organizatorji odločili, da spremenijo tekmovalni program in se v drugem kolu končnice pomerijo s Španci, južnoameriške sosede pa bi kot kakšno sladico pogoltnili na zadnji tekmi. Vse je šlo kot po maslu. Špance je prepoln Maracanã sprejel s pesmijo Touradas de Madrid (João de Barros), posvečeno madridskim bikoborbskim

prireditvam, ki so jo Brazilci peli na februarskih pustnih uličnih veselicah. Akustika je bila zastrašujoča. Gostje niso bili navajeni igrati v takem vzdušju in so čutili pritisk. Pol ducata golov v njihovi mreži je dokaz, da so bili vseskozi v podrejenem položaju. Medtem so iz São Paula prihajale spodbudne novice: Švedi so vodili z 2 : 1 proti Urugvaju, takšen trenutni rezultat pa je že odločil šampiona: Brazilijo. Dva gola Urugvajca Mígueza sta odločitev o zmagovalcu prestavila na zadnji krog. Množica, ki za preobrat ni niti vedela, se je, prepričana, da je Brazilija že prvak, podala na ulice Ria de Janeira, takrat še glavnega mesta. Bil je račun brez krmarja. Na končno odločitev je bilo treba počakati do tekme med domačini in Urugvajci. Prvi so se pred končnim obračunom lahko ponašali z dvema zmagama v končnici (7 : 1 proti Švedski in 6 : 1 proti Špancem), 13 zabitimi goli in dvema prejetima, Svetlomodri, ki so prvič prihajali na Maracano, pa z remijem in težko prigarano zmago, petimi goli v nasprotni mreži in štirimi v lastni, predvsem pa z neprepričljivo igro. Brazilcem je za naslov zadostoval remi.

4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

Ghiggia zapel brazilski rekviem – Urugvajski napadalec je z natančnim strelom žogo poslal med rahlo nepazljivega vratarja Barboso in njegovo levo vratnico.

Namesto karnevala narodna tragedija Vse je bilo pripravljeno za največji karneval v zgodovini brazilskega naroda. Povorke in ognjemeti so samo čakali na sodnikov poslednji žvižg. Dnevnik O Mundo je naslovnico natisnil vnaprej. Pod veliko sliko brazilske enajsterice je izstopal naslov: “Tile so svetovni prvaki.” Diario de Rio je na dan srečanja napovedal: “Brazilija bo zmagala.” Pred tekmo je bilo prodanih 500 tisoč zmagovitih majic. Vsakemu domačemu nogometašu so podarili zlato uro z napisom “Svetovnim prvakom”. Tudi razglednice so šle kot za med. Pripravljeni so bili posebni kovanci ter enajst limuzin, ki bi po srečanju domače nogometaše pripeljale na dom. Na samem prizorišču so bili plakati z napisi: “Poklon svetovnim prvakom”. Ugibanja so se vrtela le okoli števila golov v urugvajski mreži. Vsi pa le niso bili tako prepričani. Peščica medijev, med njimi Jornal do Brasil in O Estado de São Paulo, je opozarjala pred pretirano evforijo. Da bi se izognili nepopisni gneči na ulicah Ria, so se v nedeljo, 16. julija, gostje na tekmo, ki je odločala, a ni bila priznana kot finale, pripeljali 80

4. S V E TOVN O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950

veliko prej. Ko so prišli v še nedokončane garderobe, so organizatorje zaprosili za nekaj vzmetnic, da bi lahko na njih malce zadremali in se spočili. Nekateri so si privoščili pravo siesto (popoldansko spanje). Skozi odprtine v zidovih so jim domači navijači metali petarde. Brazilski zvezdniki so zgodaj vstali in že ob sedmih obiskali mašo v kapeli Nostra Senhora das Victorias (Naša Gospa zmag) v četrti São Januario. »Klečali in stali smo več kot eno uro in tu smo začeli izgubljati finale,« je po srečanju izjavil Ademir. Množice so se valile proti stadionu že osem ur pred tekmo. Bilo je 203.849 navijačev, največje občinstvo v zgodovini nogometa. Vsemogoča pirotehnična sredstva so spremljala prihod brazilskih virtuozov na zelenico. Vzdušje je bilo napadalno. Eden redkih očitkov, ki jih je moral slišati brazilski selektor Flavio Costa, je bil ta, da na zadnjem levem boku ni vključil Niltona Santosa. Gostje so ohranili mirne živce. Zaustavili so začetno noro ofenzivo Brazilcev, se izognili hitremu vodstvu in prvi polčas pripeljali do konca brez zadetkov. Celo po golu Brazilcev v drugi

minuti nadaljevanja, ko je Friaça premagal vratarja Máspolija, se niso pretirano vznemirjali. Najprej Schiaffino, enajst minut pred koncem pa Ghiggia, sta Brazilce šokirala za celo večnost. Malokdo je lahko verjel v to, kar se je dogajalo na igrišču. Gostitelji so v zadnjih minutah skušali rešiti, kar se je še rešiti dalo, in ne zelo prepričljivo oblegali urugvajska vrata. Kljub temu bi ob poslednji akciji srečanja Urugvajce skoraj kap. Friaça je poslal predložek z desne strani, a še preden je žoga prišla do vratarja Máspolija, jo je v kazenskem prostoru z obema rokama prijel branilec Schubert Gambetta, ki je edini slišal, da je sodnikov žvižg oznanil konec tekme. Peščica Svetlomodrih je na prizorišču, ki je bil zgrajen v drugačne namene, pričela s skoraj neopaznim slavjem. Vpitje urugvajskih reporterjev, z najglasnejšim Carlosom Soléjem, je preglasilo domačo množico. Skoraj neopazno – Jules Rimet, predsednik Mednarodne nogometne zveze, se je komaj prebil do urugvajskega kapetana Obdulia Varele, da mu je lahko izročil pokal.

Presenetili svet – Šampioni, za katere nihče ni dal počenega groša. Stojijo: Varela, Tejera, Gambetta, González, Máspoli, Andrade. Čepijo: Ghiggia, Pérez, Míguez, Schiaffino in Morán. 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

Prekleti za vse čase Predsednik Mednarodne nogometne zveze Jules Rimet je imel pripravljen govor v portugalščini, ki ga ni nikoli prebral. Ker se je skozi tunel prebijal na igrišče, da bi takoj po končanem srečanju pokal predal domačinom, drugega urugvajskega gola sploh ni videl. Ko je vstopil v tunel, so bili prvaki še Brazilci, ko je izstopil, pa je bil naslov že v rokah Urugvajcev. V trenutku je moral spremeniti načrte. V popolni zmedi je taval po igrišču in iskal urugvajskega kapetana Obdulia Varelo. Ko ga je našel, mu je trofejo na hitro izročil. Vojaška godba ni nastopila, ker je imela samo notne zapise brazilske himne. Domačini so jokali. Štiri ure po zadnjem sodnikovem žvižgu je okoli 30 tisoč gledalcev še sedelo na tribunah in se spraševalo, zakaj in kako naprej. Veliko je bilo samomorov. Brazilska reprezentanca po mundialu ni nastopila dve leti. Nikoli več ni uporabljala bele majice. Pripovedi o tekmi se prenašajo iz roda v rod. Morda ni vse, kar se govori, tako kot se je zgodilo. Marsikaj se je med prenašanjem od ust do ust spremenilo. »Brazilska Hirošima«, kot jo je nekdo poimenoval, pa je ostala takšna kot takrat. Kljub poznejšim uspehom, rane še danes niso zaceljene. Izbrana vrsta, ki je bila čudovita, nepremagljiva, velika, ki se je do finala prebila s štirimi zmagami in enim remijem, 21 goli

Strel v prazno – Brazilci so bili tako prepričani v zmago, da so natisnili morje razglednic z napisom Svetovni prvaki. Vse so morali vreči v koš.

v nasprotni mreži in s štirimi v lastni, je klonila takrat, ko to niti najmanj ni bilo primerno, in se je v zgodovino zapisala kot največja poraženka v brazilski zgodovini. Navijači se jih spominjajo kot »preklete za vedno«. Zmagoviti Urugvajci so podvig ovekovečili z imenom el maracanazo.

Panični poizkusi izenačenja – Domačini so na koncu tekme na vse pretege skušali doseči gol, ki bi jim prinesel naslov. V ozadju nabito polne tribune stadiona Maracana, kjer se je tisto popoldne trlo več kot dvesto tisoč duš. 82

4. S V E TOVN O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950

PRVO IME BRAZILIJE

Obdulio Jacinto Varela

Črni šef

Preteklost in sedanjost – Majica Obdulia Varele, njegovi nogometni čevlji iz leta 1950, potni list in dres prvega kluba Wanderers so od leta 2003 na ogled v Nogometnem muzeju v Montevideu. Črni šef je po vodilnem brazilskem golu z ugovarjanjem sodniku ohladil nasprotnike in brazilske navijače.

Pred finalom so urugvajski funkcionarji namignili nogometašem, da bi bil že poraz z ne preveč veliko razliko golov sprejemljiv. “Zadovoljni bomo le, če zmagamo,” je soigralcem zabičal kapetan Obdulio Varela, ko so ostali sami. “Ne glejte tribun, tekma se igra na zelenici,“ je dodal. Črni šef je imel tako veliko avtoriteto, da so ga soigralci vikali. Na začetku drugega polčasa je Brazilija na prepolni Maracani povedla. Slavje, kričanje in pirotehnična sredstva so nakazovala veliko praznovanje. Takrat je Varela izvedel potezo, ki je ostala za vedno zapisana z zlatimi črkami v analih urugvajskega nogometa. Vedel je, da če bi igro po zadetku Friaçe takoj nadaljevali, bi po vsej verjetnosti v svetlomodra vrata padla toča golov. Prijel je žogo pod pazduho in najprej od stranskega, potem pa še od glavnega sodnika zahteval prepovedan položaj, v katerega ni niti

sam verjel. Ker se niso razumeli, je zahteval tolmača. Brazilci so se pritoževali, češ da zavlačuje igro, Varela pa je pridobil zlate minute za umirjanje nasprotnika. Zgodovinska prelomnica je zaznamovala usodo dveh narodov. Pravijo, da je vse skupaj trajalo dve ali tri minute. Pripovedi vsako leto prištejejo kakšno sekundo. Na zelenici in na tribunah so se domačini ohladili. Sledil je neverjeten preobrat. Varela po tekmi s soigralci ni proslavljal. Sam se je podal na ulice Ria, se ustavljal v bifejih in tolažil obupane domače navijače. Do smrti (1996) je obžaloval veliko zmago. »Ko bi vedel, da bomo temu narodu prizadejali takšno bolečino, bi zabil avtogol,« je kasneje izjavil. Po vrnitvi v Montevideo se je izognil novinarjem in množici. Z zasluženim denarjem si je kupil forda, ki so mu ga že naslednji teden ukradli. 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

ZGODBA PRVENSTVA

Dosmrtna ječa »Moacyr Barbosa je drugič umrl,« je bil naslov v brazilskem dnevniku aprila 2002 ob smrti domačega vratarja s tragičnega srečanja na Maracani. Barbosa je preminil v 79. letu starosti, sam, zagrenjen in obubožan. Napake ob drugem golu Alcidesa Ghiggie – očitali so mu, da ni dovolj zaščitil prve vratnice – mu sonarodnjaki nikoli niso odpustili. Čeprav je še tisto leto z Vascom da Gamo že drugič zaporedoma osvojil brazilsko prvenstvo, je šla od takrat naprej njegova kariera samo še navzdol. Vrata reprezentance so bila dolgo zaklenjena pred temnopoltimi golmani. Do tistega usodnega trenutka je bil Barbosa idol brazilskih navijačev. Branil je mogoče in nemogoče. Ironija usode je hotela, da je bil celo proglašen za najboljšega vratarja SP. Njegovo življenje se je usodno spremenilo. Brazilski novinar Rosso Cauca je v knjigi Tja, kamor stopi vratar, trava več ne raste objavil eno redkih izjav Barbose. Vratar je povedal, da se je ob strelu Ghiggie žoge dotaknil in ob tresenju mreže najprej mislil, da jo je zadela z zunanje strani. Ko je ob slavju Urugvajcev uvidel resnico, bi

Prekleti vratar – Po usodni napaki proti Urugvajcem v finalu so vratarja Moacyrja Barboso sonarodnjaki »križali«.

se kmalu zjokal. Drugi nesrečnež je bil bočni branilec Bigode (v portugalščini vzdevek pomeni brki). Moral bi pokrivati podajalca prvega gola in strelca drugega, Ghiggio. Nekateri trdijo, da je bil João Ferreira Bigode, potem ko ga je urugvajski kapetan Varela udaril po obrazu, premalo agresiven in je preveč popustil. Oba sta dogodek zanikala. Bigode, ki ni več igral za reprezentanco in je umrl avgusta 2003 v 81. letu starosti, se je umaknil in ni dajal izjav. Enako kot Barbosa je svojo bolečino odnesel v grob.

Ko je bil še dober – Na sliki Barbosa ulovi žogo na tekmi proti Jugoslaviji. V ozadju spremlja akcijo Rajko Mitić z obvezano glavo. 84

4. S V E TOVN O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950

INTERVJU

Mož, ki je utišal Maracano »Imel sem srečo, ker me je branilec udaril v nogo in je bil strel nepravilen. K sreči je šla žoga v mrežo, drugače midva danes ne bi bila tukaj. Sliko zadetka imam na mizici pri telefonu.« Tako opisuje Juan Alberto Pepe Schiaffino izenačujoči urugvajski gol na Maracani, ki je deloval kot hladen tuš na dvestotisočglavo brazilsko množico. Schiaffino je imel v sebi nekaj odisejskega, neke vrste herojskost, v nogometnem smislu je poosebljal glavnega junaka znamenitega Homerjevega epa. Izenačeval se je z njim v junaštvih, premetenosti, in tisti, ki so uživali ob njegovi igri, so vedno izpostavljali njegovo bistrost, hrabrost in prekanjenost pri vodenju soigralcev zmagam nasproti. Obenem pa tudi njegovo preprostost. »Bil sem prepričan, da bi nas lahko Brazilci premagali le za en gol. Imeli smo odlično obrambo. Tudi mi bi lahko še zatresli njihovo mrežo, saj sva Míguez in jaz zapravila stoodstotni priložnosti. /.../ Na koncu tekme so bili občutki čudni, mešani. Vsi smo jokali, mi zaradi

zmage, oni, ker so zgubili. Bilo je grozno. Jaz sem bil še zelo mlad in priznam, da sem se ustrašil. Kamor sem pogledal, sem videl obupane ljudi, ki so jokali in kričali. A moram poudariti, da so z nami zelo lepo ravnali. Dan po odločilni tekmi smo šli po nakupih. Ko so nas trgovci prepoznali, nam niso hoteli računati. Mi smo jim rekli, da ne moremo sprejeti teh daril, a so ponavljali: »Odnesi, odnesi.« Italijanski športni dnevnik je nekoč napisal v naslovu »Prišel je iz Urugvaja, da nas nauči igrati nogomet«. Gianni Rivera je v svoji avtobiografiji zapisal: »Najbolj bistri taktik na svetu«. A Schiaffino je ostal preprost. V Montevideu, na svojem domu ob Atlantiku, se je petdeset let po zgodovinskem urugvajskem podvigu spominjal dogodkov. Ni pozabil na svoje začetke. »Bil sem pek, vse dokler nisem zaigral v prvi enajsterici Peñarola.« (Jorge Barraza v reviji Conmebol, v glasilu južnoameriške nogometne zveze, julij 2000.)

Začetek velike tragedije – Schiaffino je po dobri akciji Ghiggie izenačil. Pepe, kot so ga klicali, je pozneje uspel v italijanskem nogometu pri Milanu. 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

PRVE VIOLINE

Ademir Marques de Menezes Brazilija

Stanley Matthews Anglija

Golgeter – Tudi Ademirja

Veliki športnik – Tudi Stanley

je zaznamoval

Matthews ni mogel pomagati

maracanazo.

Angležem.

Najboljši strelec prvenstva je dosegel devet golov in bi zagotovo bil, če se ne bi Brazilcem zgodilo to, kar se jim je, eden najbolj oboževanih nogometašev svojega časa. Močan, hiter in učinkovit je strašil med nasprotnimi obrambami. Rodil se je 8. novembra 1922 v Recifeju, glavnem mestu zvezne države Pernambuco na severovzhodu Brazilije. Zaradi prominentne čeljusti so ga klicali Queixada (Čeljustnik). Ko je bil star komaj sedemnajst let, je debitiral pri klubu Sport v svojem rojstnem mestu. Leta 1943 je prestopil k Vascu da Gama, klubu, pri katerem je dosegel največje uspehe, med drugim tri prvenstva carioca. Leta 1946 je odšel k Fluminenseju. Trener Gentil Cardoso je izjavil: »Pripeljite Ademirja in zagotovo bomo imeli naslove.« Flu je z Ademirjem v napadu slavil enkrat. Leta 1948 se je golgeter vrnil k Vascu. Pri klubu, ki nosi ime po portugalskem pomorščaku, ki ni nikoli videl Amerike, je Ademir odigral 429 tekem in zabil 301 golov. Isto leto je prvič oblekel državni dres. Njegov reprezentančni izkupiček je odličen: 35 golov v 41 tekmah. A kaj, ko ga je neuspeh na SP 1950, kot večino takratnih soigralcev, obsodil. Po svetovnem prvenstvu so ga pestile poškodbe. Zadnjič je za reprezentanco igral leta 1953. Tri leta pozneje je star 34 let končal kariero. »Zapustil sem nogomet, preden bi on zapustil mene,« je izjavil. Bil je novinar pri radiu Mava (ne obstaja več) in časopisu O Dia. Umrl je v Riu de Janieru 11. aprila 1996. 86

4. S V E TOVN O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950

Lord preigravanja je sezul nogometne čevlje star 50 let in pet dni. V dolgi karieri, ki je trajala od leta 1931 do 1965 je slavil en sam naslov: angleški pokal z Blackpoolom. Finale na stadionu Wembley je ostal v spominu navijačev kot finale Matthews. Blackpool je v tretjem poskusu z Bolton Wanderersi izgubljal že z 1 : 3. V zadnjem delu je Matthews prevzel niti igre v svoje noge in z dvema asistencama malo pred koncem odločil tekmo. Igral je le za dva kluba: Stoke City (1930-1947; 1961-1965) in Blackpool (19471961). K matičnemu drugoligašu se je vrnil potem, ko ga v Blackpoolu prvič niso uvrstili v začetno enajsterico. Sprejem v domačem Hanleyju je bil veličasten, ulice so bile polne oboževalcev, na tekmah Stoke Cityja se je število gledalcev potrojilo, klub pa se je vrnil v prvo ligo. Matthews je igral na dveh svetovnih prvenstvih (1950, 1954). Ni zadel nasprotne mreže. Sodeloval je pri največji blamaži angleškega nogometa, ko so leta 1953 Madžari na Wembleyju izumitelje modernega nogometa pohodili s 6 : 3. Državni dres je oblekel 54-krat in 11-krat zadel v polno. Skupno je odigral 1.422 srečanj. Nikoli ni bil izključen. Leta 1956 je star 41 let kot prvi evropski nogometaš dobil zlato žogo (France Football). Jašin, Di Stéfano, Puskás in drugi so prišli na poslovilno srečanje v Hanley, kjer so še živemu Matthewsu postavili spominski kip. Bil je prvi nogometaš, ki ga je angleška kaljica odlikovala s častnim nazivom kavalir britanskega imperija (sir). Že kot otrok je na pobudo očeta, brivca in bivšega boksarja, delal dihalne vaje pred odprtim oknom, ure in ure brcal teniško žogico in tekel 12 kilometrov od doma do treninga. Umrl je 23. februarja leta 2000.

Telmo Zarraonandia Montoya - Zarra Španija

Rajko Mitić Jugoslavija

Za vse čase – Gol

Vstopil v deseti minuti – Zaradi

Zarre proti Angliji

poškodbe je Rajko Mitić zamudil

je še danes pojem.

začetek srečanja z Brazilci.

Napadalec je dosegel najpomembnejši gol v zgodovini španskega nogometa. Rodil se je 21. januarja 1921 v Munguii v Viscayi v družini desetih otrok. Štirje so brcali žogo. Leta 1939 je prišel k Athleticu iz Bilbaa. Še danes je lastnik prestižnega rekorda v španski ligi: med letoma 1940 in 1955 je po podatkih Mednarodne federacije za nogometno statistiko in zgodovino v 276 tekmah zabil 259 golov. Rekordnih 38 golov v sezoni 1950/51 pa je šele 39 let pozneje izenačil Mehičan Hugo Sánchez v dresu Real Madrida, a s šestimi odigranimi tekmami več. Z Athleticom iz Bilbaa je dosegel en ligaški in štiri pokalne naslove. V reprezentanci je odigral 20 tekem in zabil enako število golov. Zelo učinkovit je bil v zračnih dvobojih. Prijateljsko tekmo s Švedi v Stockholmu so najavljali takole: »Glejte najboljšo evropsko glavo po tisti Winstona Churchilla.« Bil je zelo plemenit. Nekoč sta trčila z vratarjem Málage, ki je obležal. Zarra se je znašel sam pred vrati, a namesto da bi žogo poslal v mrežo, jo je brcnil v avt. Na koncu kariere je brez pogodbe igral za mala kluba Indautxu in Barakaldo. Nikoli ni pustil, da bi diktatorski režim generala Franca njegov gol proti Angležem uporabljal v politične namene. Umrl je v Bilbau 24. februarja 2006.

Rodil se je 19. novembra 1922 v Dolu pri Beli Palanki. Bil je eden petih asov v zgodovini Crvene zvezde (Mitić, Šekularac, Džajić, Vladimir Petrović, Stojković) in član legendarne enajsterice, ki je dosegla polfinale evropskega klubskega pokala (Beara, Tomić, Zeković, Popović, Spajić, Tasić, Mitić, Šekularac, Toplak, Kostić, Durković). Pri Beograjčanih je debitiral leta 1945. Nosil je kapetanski trak enajst od trinajstih sezon, ki jih je preživel v klubu, in slavil pet državnih ter štiri pokalne naslove. Igral je na srečanju med Crveno zvezdo in Manchestrom Unitedom 5. februarja 1958, dan pred letalsko nesrečo v Münchnu, kjer je izgubila življenje večina nogometašev angleškega kluba. Bil je tudi med udeleženci olimpijske tekme med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo 1952 na Finskem, ki se je končala z rezultatom 5 : 5, na dodatnem srečanju pa je zmagala Jugoslavija s 3 : 1. Mitić je sodeloval na dveh olimpijskih igrah: v Londonu 1948 in v Helsinkih 1952 (obakrat srebro) in dveh svetovnih prvenstvih (Brazilija 1950, Švica 1954). Na mundialih je zadel enkrat. Proti Braziliji na Maracani je zaradi rane na glavi vstopil šele v deseti minuti. Bil je moštveni igralec, discipliniran in preprost. Kot selektor je Jugoslavijo popeljal na drugo mesto na evropskem prvenstvu 1968 v Italiji. Zmagovalca sta odločili dve finalni tekmi. V dresu Crvene Zvezde je odigral 569 tekem in zabil 269 golov, reprezentančno majico je oblekel 59-krat in zadel 32-krat. Od državnega modrega dresa se je poslovil 29. septembra 1975 v Bukarešti proti Romuniji (1 : 1). Bil je tudi radijski komentator. 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

BESEDE, BESEDE

Eusebio Tejera

Mário Filho

igralcev je bil velik. Naši nogometaši, celo

»Pridite sem, prvaki so tu,« je skušal pred

»Mesto je zaprlo okna in se pogreznilo v

običajno hladnokrven Mrkušić, so vsak

srečanjem proti Brazilcem urugvajski branilec

žalovanje. Bilo je tako, kot da bi vsak Brazilec

trenutek nestrpno pogledovali k tunelu s

pritegniti pozornost fotografov, ki so slikali

izgubil najdražjega sorodnika, čast in

pričakovanjem, da se pojavi Mitić.«

izključno domačine.

dostojanstvo. Zato so tistega 16. julija mnogi zaprisegli, da ne bodo več stopili na tribuno,«

Ademir

Alcídes Ghiggia

tako je opisal brazilski poraz znameniti

»Naj se pazijo Jugoslovani,« brazilski napadalec

»Ob prvem golu sem pobegnil in centriral

novinar, eden pobudnikov izgradnje stadiona

pred srečanjem z Modrimi zelo samozavesten.

nazaj Schiaffinu. V drugem je vratar mislil, da

Maracana.

bom akcijo ponovil, pustil mi je nekaj prostora in prav tja sem mu poslal žogo. Streljal sem z

Ary Barroso

efejem, Barbosa se je žoge dotaknil, a strela ni

»Saj sem vedel, saj sem vedel. Nikoli več

mogel ubraniti. Vratar je ubral logiko, jaz pa

ne bom prenašal tekme,« je ob zadnjem

nelogiko. Fantje bi me s svojimi objemi kmalu

sodnikovem žvižgu v mikrofon poslednjič

pomečkali. Bilo je zelo čudno: pred 200 tisoč

vzkliknil najpopularnejši brazilski nogometni

dušami se je slišalo samo naš vzklik. Brazilci

napovedovalec in sloviti glasbenik.

niso mogli verjeti,« strelec zgodovinskega

Svojo obljubo je držal do smrti.

BESEDE, BESEDE

zadetka.

PODATKI, STATISTIKE,

Idealna enajsterica Jules Rimet

Ramallets (Španija), González

Obdulio Varela

»Svetovno prvenstvo je postalo polnoletno.

(Urugvaj), Tejera (Urugvaj), Bauer

»Premagajmo te Japonce,« besede kapetana

V bodočnost lahko gledamo optimistično.

(Brazilija), Varela (Urugvaj), Puchades

soigralcem takoj po brazilskem vodstvu.

/.../ Ni mi jasno, kaj se je zgodilo. Po protokolu

(Španija), Zizinho (Brazilija),

“Od stotih medsebojnih tekem, bi jih

bi morala v čast zmagovalcem zadoneti

Schiaffino (Urugvaj), Ghiggia

zagotovo 99 dobili Brazilci. Oni so igrali

urugvajska himna, a nikomur ni bilo mar za

(Urugvaj), Ademir (Brazilija),

najboljši nogomet.«

njeno izvajanje. Tudi urugvajske zastave ni

Gainza (Španija).

bilo na drogu. Na igrišču sem ostal sam in Zizinho

nisem videl, kaj naj počnem. Končno sem

Pred in po vojni

»Novinarji so Barboso križali. Tudi Bigodeja,

našel urugvajskega kapetana Obdulia Varelo,

Šved Eric Nilsson in Švicar Alfred

Juvenala in nekaj drugih. Bili so nesrečni do

mu izročil pokal in mu brez čestitke stisnil

Bickel sta bila edina, ki sta nastopila

smrti. Nikjer niso smeli živeti. Usoda je bila

roko,« je prvi mož FIFE opisal podelitev

na svetovnih prvenstvih 1938 in

zanje prekruta,« brazilski napadalec petdeset

svetovnega pokala.

1950, pred drugo svetovno vojno in

let po porazu.

po njej. Alcídes Ghiggia

Moacyr Barbosa

»Točil boš krvave solze,« naj bi bil rekel

Briljanten posel

»V Braziliji je največja zaporna kazen 35 let, jaz

Urugvajec pred tekmo vzvišenemu branilcu

Verjeti ali ne je bilo prvenstvo, ki

že pol stoletja plačujem za zločin, ki ga nisem

Bigodeju.

se je za Brazilce končalo klavrno, s

storil. /.../ Če bi reagiral vsakič, ko me je kdo

finančnega vidika odlično. Dobiček

spomnil na nesrečni dogodek, bi bil danes

Antonio Ramallets

je znašal 384 milijonov švicarskih

v zaporu ali pa na pokopališču,« je potarnal

»Brazilski stroj je deloval brezhibno,« španski

frankov, FIFA je odnesla 120

»prekleti« vratar na stara leta.

vratar po porazu z 1 : 6 na Maracani.

milijonov, med reprezentancami pa so npr. Španci prejeli 25 milijonov,

Brazilska gospa sinčku v trgovini

Ljudska pravica

Švedi pa dvajset. Do polfinala so

»Zaradi tega gospoda je jokala vsa Brazilija,«

»Proti Braziliji je Mitić vstopil v deseti minuti,

organizatorji zaslužili več kot milijon

vratar Barbosa, »ta gospod«, je pogledal stran.

saj se je ob prihodu na igrišče udaril v oster

dolarjev. Zadnjih šest tekem pa je

rob železne grede in si poškodoval glavo.

pomenilo čisti dobiček.

Psihološki udarec ob nesreči enega najboljših 4. S V E TOVN O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950

Poškodba in gol

Politiki zamudili

obiskovalce še danes sprejme 76-letni

Jugoslovanski napadalec Ognjanov je proti

Na dan otvoritve je bil stadion Maracana

Isaías Ambrosio, ki že 55 let službuje na

Švici staknil poškodbo. Počila mu je kost pod

bolj podoben gradbišču kot pa novemu

znamenitem prizorišču. Zelo živo, včasih tudi

kolenom. Zdržal je do konca srečanja in zabil

nogometnemu prizorišču. V deževnem

s solzami v očeh pripoveduje o zgodovini

tretji gol, potem pa so mu na nogo dali mavec.

vremenu sta vseeno na zelenico stopili Brazilija

stadiona, predvsem o maracanazu, brazilski

Jugoslovani so domov odpotovali dan pozneje

in Mehika. Angleški sodnik George Reader je

nogometni tragediji za vse čase.

od predvidenega, ker ni bilo prostora na letalu.

tekmo začel do sekunde točno, ko brazilskega

Med potjo so se ustavili v Recifeju, na brazilskem

predsednika in funkcionarjev še ni bilo v častni

Legenda radijskega reporterstva

severovzhodu, in premagali selekcijo iz zvezne

loži. Po tekmi je izjavil, da se je to zgodilo zato,

Urugvajski radijski reporter Carlos Solé je

države Pernambuco s 5 : 2.

ker so bili radijski novinarji in pišoči poročevalci

tekme prenašal v časih, ko je bila televizija v

za svoja poročila vezani na uro. Dva tedna

plenicah. Mirno je lahko hodil po ulicah, saj se

pozneje so bili vsi politiki na svojih sedežih že

mu ni bilo treba bati, da ga bo kdo prepoznal.

dvajset minut pred začetkom odločilne tekme.

Vselej ko se je začela nogometna tekma,

ŠTEVILKE

je njegov glas segel v deveto vas. Doma, Angleži ga še pomnijo

na ulici, v taksiju, na takrat zelo popularnih

Joseph Nicolas Gaetjens, znan kot Joe

vogalnih točkah zbiranja je bil »od vseh in od

oziroma Larry, je v ZDA emigriral s Haitija.

vsakega«. Posredoval je mnogo nepozabnih

Zakaj Pichichi?

Kruh si je s pomivanjem posode služil v neki

dogodkov za urugvajski nogomet. Med

Napadalec Telmo Zarra, avtor

restavraciji v New Yorku. Po znamenitem golu

najpomembnejše sodi podvig na SP 1950.

zgodovinskega španskega gola

proti Angležem je postal zelo popularen in je

Vrhunec je posnetek obeh urugvajskih golov

proti Angležem, je držal skoraj

podpisal pogodbo z Racingom iz Pariza. Ko je

in zadnja minuta srečanja, sledi Hohbergov

40 let strelski rekord v španskem

prispel v Francijo, je priznal, da nikoli ni imel

izenačujoči gol proti Madžarom v Švici 1954 in

prvenstvu (39 v sezoni 1950/1951).

ameriškega državljanstva. Leta 1964 je bil v

zmage urugvajskih prvih klubov Peñarola in

V Španiji prvemu strelcu lige športni

glavnem mestu Haitija Port-au-Prince aretiran.

Nacionala na medcelinskem pokalu in v pokalu

časopis Marca podeli pokal Pichichi

Vse kaže, da ga je prijela diktatorska vlada.

Libertadores. Solé je pokazal pot naslednikom.

(izgovarjaj pičíči), ki je tudi izraz

Nikoli več ga niso videli.

Rodil se je leta 1917 v četrti Bella Vista, kjer se

za vodilnega na strelski lestvici

danes ena od ulic imenuje po njem. Največjo

med prvenstvi. Takšen vzdevek je

Skoraj diplomatski škandal

poslušanost je dosegel na radijski postaji Radio

nosil Rafael Moreno Aranzandi,

Po španski zmagi nad Angleži je veleposlanik

Sarandi. Bil je tudi njen direktor.

napadalec Athletica iz Bilbaa, ker je

v Braziliji grof Casa Loja priredil sprejem, kjer

bil najmanjši v moštvu. Pichichi je v

so bili prisotni tudi angleški diplomati.

Zadnji prenos

prvih desetih letih prejšnjega stoletja

V določenem trenutku je izjavil: »Končno

Druga plat medalje je bil Ary Barroso

neusmiljeno tresel nasprotne mreže.

smo potolkli zahrbtni Albion (staro ime za

v Braziliji. »Konec je,« je rekel v eter po

Takrat je bilo tekmovanje le pokalno,

Britanijo).« Zelo malo je manjkalo, da ni prišlo

urugvajski zmagi na Maracani, odložil

ligaško se je začelo kasneje. Španiji

do diplomatskega incidenta.

mikrofon za vedno in odšel. Barroso je bil

je leta 1920 na olimpijskih igrah v

pionir radijskih prenosov v svoji državi in

Antwerpnu pomagal osvojiti srebrno

Tragična usoda

eden največjih glasbenikov vseh časov.

medaljo, dosegel pa je tudi prvi gol

Dva nogometaša iz nesrečne reprezentance

Njegova pesem Aquarela do Brasil sodi med

na stadionu San Mamés v Bilbau.

1950 sta storila samomor. Rezervni vratar

največkrat posnete v zgodovini. Dobival je

Pichichi je umrl za tifusom leta 1922

Barbosa, Castilho, štiri leta pozneje prvi vratar

vabila iz Hollywooda, a se ni odzval, ker bi

star komaj 30 let.

na mundialu v Švici, je leta 1987 skočil iz

bil prikrajšan za tekme »svojega« Flamenga,

sedmega nadstropja iz stanovanja bivše žene,

katerega strasten navijač je bil. V športne

leta 1961 pa je Maneca popil strup.

prenose je uvedel komentatorja in leteče reporterje, ki so se gibali okoli igrišča in prosili

Priča nogometnega razočaranja

za izjave avtorja zadetka ali poškodovanega

Ob vodenem obisku na stadion Maracana

igralca. Prvi je povzdignil glas ob tresenju 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

OB ROB

mrež, še posebej če je gol dosegel Flamengo.

Strmoglavljenje v Supergi

Ob njegovi smrti leta 1964 so za tri dni preložili

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

začetek znamenitega karnevala v Riu de Janeiru.

Bodoči predsednik João Havelange si je odločilno tekmo na Maracani ogledal s svakom, inženirjem, ki je sodeloval pri gradnji kolosalnega objekta. Havelange je večkrat izjavil, da je takrat videl, kako so odrasli ljudje jokali in kakšna tišina je zavladala po končanem srečanju. Nekateri so se zato, da bi se izognili gneči, proti izhodu napotili nekaj minut pred koncem, ko je trenutni izid 1:1 naslov še dodeljeval Brazilcem, ko so prestopili vrata pa je že vse splavalo po vodi. Takrat se je Havelange zaobljubil, da bo, če bo kdaj predsednik nogometne zveze, v Brazilijo prinesel svetovni naslov. Svojo obljubo je izpolnil že leta 1958.

Tragična usoda – Edino smrt je lahko zaustavila nogometaše Torina.

Mojster Ziza Zizinho (Thomas Soares de Silva), eden najboljših brazilskih nogometašev vseh časov, Peléjev idol, je posledice krutega poraza proti Urugvaju čutil manj kot nekateri soigralci. Z Bauerjem sta bila edina, ki sta na odločilnem srečanju izpolnila svojo nalogo. Zizinha so razglasili za prvega igralca prvenstva. Pravijo, da sodi njegov nastop proti Jugoslaviji na Maracani med tiste težko ponovljive. Vsekakor ni bil zadovoljen. Sočustvoval je s kolegi, ki jih je narod mrzil in obtoževal. Ko je leta 2000 prvič po petdesetih letih končno spregovoril, so ga oblile solze in je odšel. »Mediji so uničili Barboso. On in Bigode nista mogla živeti nikjer,« je jecljaje izjavil za časopis O Globo. Zizinho se je s takratnimi urugvajskimi rivali Varelo, Máspolijem, Ghiggio in drugimi večkrat srečal. Med njimi se je razvilo prijateljstvo. Zadnja leta je skromno preživel v mestu Niteroi, kjer je umrl 7. februarja 2002, nekaj dni za dvakratnim svetovnim prvakom Vavájem.

4. S V E TOV N O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950 TOVN

Četrtega maja 1949 je letalo Fiat G 212, ki je po prijateljski tekmi z Benfico v Lizboni domov peljalo nogometaše Torina, malo pred pristankom treščilo v baziliko v Supergi, deset kilometrov pred mestom, in strmoglavilo. Nesreče ni preživel nihče od 18 igralcev (deset italijanskih reprezentantov): Bacigalupo, Dino Ballarin, Aldo Ballarin, Bongiorni, Castigliano, Fadini, Gabetto, Grava, Grezar, Loik, Maroso, Martelli, Valentino Mazzola (kapetan), Menti, Operto, Ossola, Rigamonti in Schubert. Umrla sta tudi oba trenerja: Agnissata in Civalleri, dva funkcionarja, maser, trije novinarji in posadka. Madžar Ladislao Kubala si je rešil življenje, ker je dan pred potovanjem izvedel, da je njegovi materi uspelo zapustiti komunistično Madžarsko, in ji je šel nasproti. Torino je osvojil pet zaporednih italijanskih prvenstev, zadnjega tri dni pred tragedijo. »Edino smrt jih je lahko zaustavila,« je zapisal italijanski dnevnik. Porušenega dela bazilike niso obnovili. Na dogodek spominja plošča z imeni žrtev.

Kreator brazilskega dresa navija za Urugvaj Pravnik, novinar, oblikovalec in univerzitetni profesor Aldyr García Schlee se je vpisal v nogometno zgodovino potem, ko je leta 1953 oblikoval novi brazilski reprezentančni dres, tisti, ki je Braziliji prinesel pet svetovnih naslovov. Belo uniformo so po katastrofalnem porazu proti Urugvajcem leta 1950 želeli kar najhitreje pozabiti ter jo zamenjati z drugo. Brazilska nogometna zveza je skupaj z dnevnikom Correio da Manhã iz Ria de Janeira objavila natečaj, ki je imel kot cilj ustvarjanje nove podobe reprezentančne opreme. Zmagal je 19-letni García Schlee, ki je deloval kot karikaturist v mestu Pelotas v zvezni državi Rio Grande do Sul. V osnutku je uporabil vse štiri barve brazilske zastave. Predlagal je rumeno majico z zelenimi robovi, modre hlačke in bele nogavice. Prvič jo je izbrana vrsta oblekla 14. marca 1954 proti Čilu in zmagala z 1 : 0. García Schlee se je rodil v Jaguarau, na meji z Urugvajem, bliže Montevidea kot Porto Alegreja. Mož, ki je rasel ob poslušanju tekem urugvajskega prvenstva, brez zadržkov priznava, da ob tekmah med Brazilijo in Urugvajem navija za Svetlomodre.

Oblikovalni podvig – Najuspešnejši je z novim dresom bil Pelé, ki je z njim osvojil kar tri svetovna prvenstva. Belega Brazilci niso oblekli nikoli več.

DOGODKI

• V Dublinu je v 94. letu starosti umrl irski pisatelj Bernard Shaw (Pigmalion, Candida, Sveta Ivana). Leta 1925 je prejel Nobelovo nagrado. • V londonskem predmestju je umrl v 47. letu starosti britanski pisatelj George Orwell, ki se je v resnici imenoval Eric Blair. • Vnela se je korejska vojna. Severnokorejske enote so krenile proti Južni Koreji in zahtevale enotno državo. • Sovjetska zveza (Stalin) in Kitajska (Mao Zedong) sta podpisali pogodbo o medsebojni pomoči, ki je trajala trideset let.

4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

skupina A

skupina B

Brazilija – Jugoslavija – Mehika – Švica

Čile – Anglija – Španija – ZDA

24. junij

28. junij

1. julij

25. junij

BRAZILIJA 4

BRAZILIJA 2

ANGLIJA 2

30’, 79’ Ademir, 65’ Jair, 71’ Baltazar

3’ Alfredo, 32’’ Baltazar

4’ Ademir, 69’ Zizinho

27’ Mortensen, 51’ Mannion

MEHIKA 0

ŠVICA 2

JUGOSLAVIJA 0

ČILE 0

Stadion: Maracanã, Río de Janeiro Sodnik: George Reader (Anglija) Gledalcev: 81.649 Brazilija: Moacyr Barbosa Nascimento, Augusto da Costa, Juvenal Amarijo, Ely do Amparo, Danilo Alvim, João Ferreira “Bigode”, Manuel Marinho Alves “Maneca”, Ademir Marques de Menezes, Oswaldo da Silva “Baltazar”, Jair da Rosa Pinto, Albino Friaça Cardoso. Mehika: Antonio Carbajal, Zetter, Montemayor, Rodrigo Ruíz, Mario Ochoa, Roca, Septien, Héctor Ortiz, Casarín, Mario Pérez, José Guadalupe Velázquez.

17’, 88’ Fatton

Stadion: Maracanã, Río de Janeiro Sodnik: Benjamin Griffiths (Wales) Gledalcev: 142.429 Brazilija: Moacyr Barbosa Nascimento, Augusto da Costa, Juvenal Amarijo, José Carlos Bauer, Danilo Alvim, João Ferreira “Bigode”, Manuel Marinho Alves “Maneca”, Ademir Marques de Menezes, Jair da Rosa Pinto, Thomaz Soares da Silva “Zizinho”, Francisco Aramburu “Chico”. Jugoslavija: Mrkušić, Ivan Horvat, Branko Stanković, Zlatko Čajkovski, Jovanović, Djajič, Vukas, Mitić, Kosta Tomašević, Bobek, Željko Čajkovski.

Stadion: Maracanã, Río de Janeiro Sodnik: Karl van der Meer (Nizozemska) Gledalcev: 29.703 Anglija: Bert Williams, Alf Ramsey, John Aston, Billy Wright, Lawrence Hughes, Dickinson, Finney, Mortensen, Bentley, Mannion, Mullen. Čile: Livingstone, Arturo Farías, Fernando Roldán, Manuel Alvarez, Busquets, Carvallo, Mayanes, Cremaschi, Jorge Robledo, Manuel Muñoz, Guillermo Díaz Zambrano.

Stadion: Pacaembú, Sao Paulo Sodnik: Ramón Roma Azón (Španija) Gledalcev: 42.032 Brazilija: Moacyr Barbosa Nascimento, Augusto da Costa, Juvenal Amarijo, José Carlos Bauer, Rui Campos, Alfredo Eduardo Ribeiro Mena Barreto de Freita Noronha, Manuel Marinho Alves “Maneca”, Ademir Marques de Menezes, Oswaldo da Silva “Baltazar”, Alfredo dos Santos, Albino Friaça Cardoso. Švica: Stuber, Neury, Bocquet, Lusenti, Eggimann, Quinche, Bickel, Friedländer, Tamini, Bader, Fatton.

ŠPANIJA 3 2. julij

80’ Igoa, 82’ Basora, 85’ Zarra

25. junij

28. junij

ŠVICA 2

ZDA 1

JUGOSLAVIJA 3

JUGOSLAVIJA 4

12’ Bader, 44’ Antenen

17’ Pariani

58’ Mitić, 70’ Tomašević, 84’ Ognjanov

19’ Bobek, 23’, 51’ Željko Čajkovski, 81’Tomašević

MEHIKA 1

ŠVICA 0

MEHIKA 1

78’ Casarín

Stadion: Sete de Setembro (Independencia), Belo Horizonte Sodnik: Giovanni Galeati (Italija) Gledalcev: 7.336 Jugoslavija: Mrkušić, Ivan Horvat, Branko Stanković, Zlatko Čajkovski, Jovanović, Djajić, Ognjanov, Mitić, Kosta Tomašević, Bobek, Vukas. Švica: Stuber, Neury, Bocquet, Lusenti, Eggimann, Quinche, Bickel, Antenen, Tamini, Bader, Fatton.

87’ (11-m) Héctor Ortíz

Stadion: dos Eucaliptos, Porto Alegre Sodnik: Ivan Eklind (Švedska) Gledalcev: 3.580 Švica: Hug, Neury, Bocquet, Lusenti, Eggimann, Quinche, Antenen, Friedländer, Tamini, Bader, Fatton. Mehika: Antonio Carbajal, Manuel Gutiérrez, Gregorio Gómez, Mario Ochoa, Héctor Ortiz, Roca, Antonio Flores, Naranjo, Casarín, Borbolla, José Guadalupe Velázquez.

Stadion: Durival de Brito, Curitiba Sodnik: Mário Gonçalves Vianna (Brazilija) Gledalcev: 9.511 Španija: Ignacio Eizaguirre Arregui “Iñaki”, Gabriel Alonso Ariestaguirre, Francisco Antúnez, José Gonzalvo II Falcón, Mariano Gonzalvo III Falcón, Antonio Puchades Casanova, Estanislao Basora Brunet, Rosendo Hernández González, Telmo Zarraonaindía Montoya “Zarra”, Silvestre Igoa Garciandía, Agustín Gainza Vacandi “Piru”. ZDA: Borghi, Keough, Maca, McIlvenny, Colombo, Bahr, Craddock, John Souza Benavídes, Gaetjens, Pariani, Wolanin.

Stadion: dos Eucaliptos, Porto Alegre Sodnik: Reginald Leafe (Anglija) Gledalcev: 11. 078 Jugoslavija: Mrkušić, Ivan Horvat, Branko Stanković, Zlatko Čajkovski, Jovanovič, Djajić, Prvoslav Mihajlović, Mitić, Kosta Tomašević, Bobek, Željko Čajkovski. Mehika: Antonio Carbajal, Manuel Gutiérrez, Gregorio Gómez, Rodrigo Ruiz, Mario Ochoa, Antonio Flores, Naranjo, Héctor Ortíz, Casarín, Mario Pérez, José Guadalupe Velázquez.

LESTVICA 1. Brazilija 2. Jugoslavija 3. Švica 4. Mehika

S TAT I S T I K E 92

25. junij

- Nekateri viri navajajo, da je namesto Wolanina igral

5 točk 4 točke 3 točke 0 točk

Valentini, drugi pa, da je nastopil Wallace.

4. S V E TOVN O P R V EN ST VO: BR AZILIJA 1950

skupina C Italija – Paragvaj – Švedska

29. junij

2. julij

25. junij

2. julij

ŠPANIJA 2

ŠPANIJA 1

ŠVEDSKA 3

ITALIJA 2

17’ Basora, 30’ Zarra

49’ Zarra

25’, 68’ Jeppson, 33’ S. Andersson

13’ Carapellese, 63’ Pandolfini

ČILE 0

ANGLIJA 0

ITALIJA 2

PARAGVAJ 0

Stadion: Maracanã, Río de Janeiro Sodnik: Alberto de Gama Melcher (Brazilija) Gledalcev: 16.000 Španija: Antonio Ramallets Simón, Gabriel Alonso Ariestaguirre, José Parra Martínez, José Gonzalvo II Falcón, Mariano Gonzalvo III Falcón, Antonio Puchades Casanova, Estanislao Basora Brunet, José Luis López Panizo, Telmo Zarraonaindía Montoya “Zarra”, Silvestre Igoa Garciandía, Agustín Gainza Vacandi “Piru”. Čile: Livingstone, Arturo Farías, Fernando Roldán, Manuel Alvarez, Busquets, Carvallo, Andrés Prieto, Cremaschi, Jorge Robledo, Manuel Muñoz, Guillermo Díaz Zambrano.

Stadion: Maracanã, Río de Janeiro Sodnik: Giovanni Galeati (Italija) Gledalcev: 74.462 Španija: Antonio Ramallets Simón, Gabriel Alonso Ariestaguirre, José Parra Martínez, José Gonzalvo II Falcón, Mariano Gonzalvo III Falcón, Antonio Puchades Casanova, Estanislao Basora Brunet, José Luis López Panizo, Telmo Zarraonaindía Montoya “Zarra”, Silvestre Igoa Garciandía, Agustín Gainza Vacandi “Piru”. Anglija: Bert Williams, Alf Ramsey, Eckersley, Billy Wright, Lawrence Hughes, Dickinson, Finney, Mortensen, Stanley Matthews, Baily, Milburn.

7’ Carapellese, 75’ Muccinelli

Stadion: Pacaembú, São Paulo Sodnik: Jean Lutz (Švica) Gledalcev: 56.502 Švedska: Karl Svensson, Samuelsson, Erik Nilsson, Sune Andersson, Nordahl, Gärd, Sundqvist, Karl-Erik Palmer, Jeppson, Skoglund, Stellan Nilsson. Italija: Sentimenti, Giovannini, Furiassi, Annovazzi, Parola, Magli, Muccinelli, Boniperti, Gino Cappello, Campatelli, Carapellese.

Stadion: Pacaembú, São Paulo Sodnik: Arthur Ellis (Anglija) Gledalcev: 25.811 Italija: Moro, Blason, Fattori, Furiassi, Remondini, Mari, Pandolfini, Muccinelli, Gino Cappello, Amadei, Carapellese. Paragvaj: Marcelino Vargas, Alberto González , Céspedes, Manuel Gavilán, Leguizamón, Cantero, Avalos, Atilio Sosa López, Darío Jara Saguier, César López Fretes, Unzaín.

29. junij

LESTVICA

ŠVEDSKA 2

1. Švedska 2. Italija 3. Paragvaj

17’ Sundqvist, 25’ Palmer

2. julij

PARAGVAJ 2

29. junij

ČILE 5

34’ Sosa López , 74’ López Fretes

ZDA 1

16’ Robledo, 32’, 61’ 82’ Cremaschi, 54’ Prieto

38’ Gaetjens

ZDA 2

ANGLIJA 0

46’ Pariani 49’ (11-m) J. Souza

Stadion: Sete de Setembro (Independencia), Belo Horizonte Sodnik: Generoso Datillo (Italija) Gledalcev: 10.151 ZDA: Borghi, Keough, Maca, McIlvenny, Colombo, Bahr, Frank Wallace, John Souza Benavídes, Gaetjens, Pariani, Edward Souza Neto. 59’ Borghi je ubranil enajstmetrovko Mortensenu Anglija: Bert Williams, Alf Ramsey, John Aston, Billy Wright, Lawrence Hughes, Dickinson, Finney, Mortensen, Bentley, Mannion, Mullen.

Stadion: Ilha do Retiro, Recife Sodnik: Mario Gardelli (Brazilija) Gledalcev: 8.501 Čile: Livingstone, Arturo Farías, Machuca, Manuel Alvarez, Busquets, Carlos Rojas, Andrés Prieto, Cremaschi, Jorge Robledo, Fernando Riera, Carlos Ibañez. ZDA: Borghi, Keough, Maca, McIlvenny, Colombo, Bahr, Frank Wallace, John Souza Benavídes, Gaetjens, Pariani, Edward Souza Neto.

Stadion: Durival de Brito, Curitiba Sodnik: Robert Mitchell (Škotska) Gledalcev: 7.903 Švedska: Karl Svensson, Samuelsson, Erik Nilsson, Sune Andersson, Nordahl, Gärd, Sundqvist, Karl-Erik Palmer, Jeppson, Skoglund, Jönsson. Paragvaj: Marcelino Vargas, Alberto González , Céspedes, Manuel Gavilán, Leguizamón, Cantero, Avalos, Atilio Sosa López, Darío Jara Saguier, César López Fretes, Unzaín.

3 točke 2 točki 1 točka

- Nekateri viri poročajo, da je uvodni paragvajski gol zabil López Fretes, drugega Sosa López, drugi viri pa trdijo, da je švedsko mrežo prvi zatresel Jara Saguier.

LESTVICA 6 točk 2 točki (2 – 2) 2 točki (5 – 6) 2 točki (4 – 8)

S TAT I S T I K E

1. Španija 2. Anglija 3. Čile 4. ZDA

4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: BR AZ IL IJA 1 9 5 0

skupina D

končnica

Bolivija – Urugvaj 2. julij

9. julij

13 julij

16. julij

URUGVAJ 8

BRAZILIJA 7

BRAZILIJA 6

ŠVEDSKA 3

14’, 40’, 51’ Míguez, 18’ Vidal, 17’, 53’ Schiaffino,

17’, 36’, 52’, 58’ Ademir, 39’, 88’ Chico, 85’ Maneca

15’ (avt) Parra, 21’Jair, 29’, Chico, 57’ Ademir, 74’

15’ Sundqvist, 34’ Mellberg, 79’ Palmer

83’ J. Pérez, 87’ Ghiggia

ŠVEDSKA 1

Zizinho

ŠPANIJA 1

BOLIVIJA 0

67’ (11-m) S. Andersson

ŠPANIJA 1

82’ Zarra

Stadion: Sete de Setembro (Independencia), Belo Horizonte Sodnik: George Reader (Anglija) Gledalcev: 5.284 Urugvaj: Máspoli, Matías González, Eusebio Tejera, Juan Carlos González, Obdulio Varela, Víctor Rodríguez Andrade, Ghiggia, Julio Pérez, Míguez, Schiaffino, Ernesto Vidal. Bolivija: Eduardo Gutiérrez, Achá, José Bustamante, Greco, Antonio Valencia, Ferrel, Algarañaz, Víctor Ugarte, Caparelli, Benigno Gutiérrez, Maldonado.

Stadion: Maracanã, Río de Janeiro Sodnik: Arthur Ellis (Anglija) Gledalcev: 138.866 Brazilija: Moacyr Barbosa Nascimento, Augusto da Costa, Juvenal Amarijo, José Carlos Bauer, Danilo Alvim, João Ferreira “Bigode”, Manuel Marinho Alves “Maneca”, Thomaz Soares da Silva “Zizinho”, Ademir Marques de Menezes, Jair da Rosa Pinto, Francisco Aramburu “Chico”. Švedska: Karl Svensson, Samuelsson, Erik Nilsson, Sune Andersson, Nordahl, Gärd, Sundqvist, Karl-Erik Palmer, Jeppson, Skoglund, Stellan Nilsson.

71’ Igoa

Stadion: Pacaembú, São Paulo Sodnik: Karel van der Meer (Nizozemska) Gledalcev: 11.227 Švedska: Karl Svensson, Samuelsson, Erik Nilsson, Sune Andersson, Gunnar Johansson, Gärd, Sundqvist, Karl-Erik Palmer, Mellberg, Rydell, Jönsson. Španija: Ignacio Eizaguirre Arregui “Iñaki”, Vicente Asensi Albentosa, José Parra Martínez, Gabriel Alonso Ariestaguirre, Alfonso Silva Placeres, Antonio Puchades Casanova, Estanislao Basora Brunet, Rosendo Hernández González, Telmo Zarraonaindía Montoya “Zarra”, José Luis López Panizo, José Juncosa Ballmunt.

URUGVAJ 2

Stadion: Maracanã, Río de Janeiro Sodnik: Reginald Leafe (Anglija) Gledalcev: 152.772 Brazilija: Moacyr Barbosa Nascimento, Augusto da Costa, Juvenal Amarijo, José Carlos Bauer, Danilo Alvim, João Ferreira “Bigode“, Albino Friaça Cardoso, Thomaz Soares de Silva “Zizinho”, Ademir Marques de Menezes, Jair da Rosa Pinto, Francisco Aramburu “Chico”. Španija: Antonio Ramallets Simón, Gabriel Alonso Ariestaguirre, José Parra Martínez, José Gonzalvo II Falcón, Mariano Gonzalvo III Falcón, Antonio Puchades Casanova, Estanislao Basora Brunet, Silvestre Igoa Garciandía, Telmo Zarraonaindía Montoya “Zarra”, José Luis López Panizo, Agustín Gainza Vacandi ”Piru”.

27’ Ghiggia, 72’ O. Varela

- Nakateri viri prvi brazilski gol pripusujejo Ademirju

9. julij

ŠPANIJA 2

S TAT I S T I K E

39’, 41’ Basora

Stadion: Pacaembú, São Paulo Sodnik: Benjamin Griffiths (Wales) Gledalcev: 44.802 Španija: Antonio Rammallets Simón, Gabriel Alonso Ariestaguirre, José Parra Martínez, José Gonzalvo II Falcón, Mariano Gonzalvo III Falcón, Antonio Puchades Casanova, Estanislao Basora Brunet, Silvestre Igoa Garciandía, Telmo Zarraonaindía Montoya “Zarra”, Luis Molowny Arbelo, Agustín Gainza Vacandi “Piru”. Urugvaj: Máspoli, Matías González, Eusebio Tejera, Juan Carlos González, Obdulio Varela, Víctor Rodríguez Andrade, Ghiggia, Julio Pérez, Míguez, Schiaffino, Ernesto Vidal.

- Nekateri viri prvi švedski zadetek pripisujejo Jönssonu.

16. julij

URUGVAJ 2 66’ Schiaffino, 79’’ Ghiggia

13 julij

BRAZILIJA 1

URUGVAJ 3

47’ Friaça

39’ Ghiggia, 77’, 85’ Míguez

Stadion: Maracanã, Río de Janeiro Sodnik: George Reader (Anglija) Gledalcev: 203.849 Urugvaj: Máspoli, Matías González, Eusebio Tejera, Schubert Gambetta, Obdulio Varela, Víctor Rodríguez Andrade, Ghiggia, Julio Pérez, Míguez, Schiaffino, Rubén Morán. Brazilija: Moacyr Barbosa Nascimento, Augusto da Costa, Juvenal Amarijo, José Carlos Bauer, Danilo Alvim, João Ferreira “Bigode“, Albino Friaça Cardoso, Thomaz Soares da Silva “Zizinho”, Ademir Marques de Menezes, Jair da Rosa Pinto, Francisco Aramburu “Chico”.

ŠVEDSKA 2 4’ Palmer, 41’ Sundqvist

Stadion: Pacaembú, São Paulo Sodnik: Giovanni Galeati (Italija) Gledalcev: 7.987 Urugvaj: Aníbal Paz, Matías González, Eusebio Tejera, Schubert Gambetta, Obdulio Varela, Víctor Rodríguez Andrade, Ghiggia, Julio Pérez, Míguez, Schiaffino, Ernesto Vidal. Švedska: Karl Svensson, Samuelsson, Erik Nilsson, Sune Andersson, Gunnar Johansson, Gärd, Sundqvist, Karl-Erik Palmer, Mellberg, Jepsson, Jönsson.

LESTVICA 1. Urugvaj 2. Brazilija 3. Švedska 4. Španija

4. V ETO TOVN P RVENST V EN STVVO: AZILIJA 1950 1 . S VE VNOO PR O : UBR RUGVA J 1930

5 točk 4 točke 2 točki 1 točka

URUGVAJ

končna lestvica 1. Urugvaj 2. Brazilija 3. Švedska 4. Španija 5. Jugoslavija 6. Švica 7. Italija 8. Anglija 9. Čile 10. ZDA 11. Paragvaj 12. Mehika 13. Bolivija

SELEKTORJI Urugvaj: Juan López Brazilija: Flávio Costa Švedska: George Raynor Španija: Guillermo Eizaguirre Jugoslavija: Milorad Arsenijević Švica: Franco Andreoli Italija: Ferruccio Novo Anglija: Walter Winterbottom Čile: Arturo Bucciardi ZDA: Bill Jeffrey Paragvaj: Manuel Fleitas Solich Mehika: Octavio Vial Bolivija: Mario Pretto

JUGOSLAVIJA Vsi igralci: Aleksandar Atanacković, Vladimir Beara, Stjepan Bobek, Božo Broketa, Željko Čajkovski, Zlatko Čajkovski, Ratko Colić, Predrag Djajić, Vladimir Firm, Ivan Horvat, Miodrag Jovanović, Ervin Katnić, Prvoslav Mihajlović, Rajko Mitić, Srdjan Mrkušić, Tihomir Ognjanov, Bela Palfi, Ivo Radovniković, Branko Stanković, Kosta Tomašević, Bernard Vukas, Siniša Zlatković.

S TAT I S T I K E

svetovni prvak

4 . SVE 1 . S VTOVN E TO VON O PRPVE R VNEST N SVO: T V O:BRUAZ R UIL G VA IJAJ 11993 50

5. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVIC A 1954

5. svetovno prvenstvo

1954 ŠVICA • Od 16. junija do 4. julija • Kvalifikacije: 33 držav (prijavljenih 45) • Število tekem v kvalifikacijah: 57 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 208 (povprečje 3,65) • Število sodelujočih na SP: 16 • Število tekem na SP: 26 • Število zadetkov na SP: 140 (povprečje 5,38 na tekmo) • Število gledalcev na SP: 943.000 (povprečje 36.269 na tekmo) • Gol št. 400: Maximilian Morlock (ZR Nemčija) • Najboljši strelec: Sándor Kocsis (Madžarska) 11 golov

Zmaga nad Madžari je povrnila Nemcem narodni ponos. Na sliki gol Maxa Morlocka v Bernu.

5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

Prvič na malih zaslonih – Jugoslavija je premagala Francijo v Lausanni v prvem srečanju, ki ga je neposredno prenašala televizija. Enajsterico Modrih je na teren popeljal kapetan Bobek (leva vrsta).

Prvič kraljica televizija Šestnajsti junij 1954 je ostal zapisan z zlatimi črkami v nogometni zgodovini. Tisti dan je otvoritveno srečanje petega svetovnega nogometnega prvenstva med Jugoslavijo in Francijo na stadionu Olympique de la Pontaise v Lausanni prvič preseglo omejitve prizorišča in se s pomočjo televizijskega signala preselilo tudi v dnevne sobe mnogih Evropejcev. Osem držav je ustanovilo Evrovizijo: Francija, Anglija, Belgija, Italija, Danska, Nizozemska, Švica in ZR Nemčija. V uvodnem delu je bil predviden prenos treh dogodkov: intervju s papežem Pijem XII., avtomobilske dirke v Le Mansu in osem tekem mundiala. Začelo se je novo obdobje, ki je pripeljalo nogomet na vrh medijske pozornosti. Danes si ga brez televizije preprosto ne moremo več predstavljati. Takrat so neposredno prenašali osem od 26 tekem, med njimi tudi veliki finale med Nemci in Madžari. Kljub omejenemu številu televizijskih aparatov si je srečanja na malih zaslonih ogledalo okoli štiri milijone gledalcev. 98

5. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVIC A 1954

Nevarni Milutinović – Jugoslovanski napadalec ogroža francoska vrata. Bil je strelec edinega gola na tekmi.

Svetovno prvenstvo pod Alpami Po šestnajstih letih se je svetovno prvenstvo vračalo v Evropo. Švica je bila ena redkih držav, ki ni trpela povojnih gospodarskih težav. V Zürichu je imela svoj sedež Mednarodna nogometna zveza (FIFA), ki je leta 1954 praznovala petdeseto obletnico. Razdalje med prizorišči so bile majhne in s tem tudi nižji stroški. Stadionov ni bilo treba obnavljati. To je nekaj razlogov, zaradi katerih je mala podalpska in nogometno ne preveč navdušena država dobila organizacijo mundiala. Srečanja so odigrali v petih največjih švicarskih mestih: v Baslu, Bernu, Lausanni, Zürichu in Ženevi. Prijavilo se je 45 držav, od katerih jih 10 na kvalifikacijah ni sodelovalo, zadnji prvak, Urugvaj, in gostiteljica Švica sta bila neposredno uvrščena, torej je tekme za uvrstitev med majem 1953 in aprilom 1954 igralo le 33 držav, razdeljenih v 13 skupin. Prvič so kvalifikacije odigrali tudi v Južni Ameriki. Manjkali so le Argentinci. Nazaj v krovno mednarodno organizacijo je bila po drugi svetovni vojni sprejeta Nemčija, in tudi Madžarska ter Češkoslovaška, dve državi izza železne zavese. Sovjetska zveza se je zaradi slabih rezultatov, predvsem na olimpijskih igrah v Helsinkih, sama odpovedala nastopu. Edini afriški predstavnik Egipt je v kvalifikacijah pričakovano klonil proti Italijanom, Anglija in Škotska sta si pridobili dve mesti med otoško četverico, Zahodni Nemci so izločili Norvežane in Saško, ki je bila nekaj časa samostojna država, Madžari so se zaradi umika Poljakov neposredno uvrstili, Japonci so morali priznati premoč Korejcem. Izpadli sta najboljši evropski predstavnici v Braziliji 1950: Švedska in Španija.

Turki in Kubala Presenetljivo so se na račun Špancev skozi kvalifikacije prebili Turki. Srečanja je zaznamovala nenavadna zgodba Ladislava Kubale, ki je po sovjetski zasedbi Madžarske zbežal preoblečen v ruskega vojaka. Že prej je v Italijo poslal svojo družino. Pridružitev enega najboljših napadalcev na svetu izbrani vrsti Španije je povzročila veliko evforijo. Na stadionu Santiago Bernabeu v Madridu so favorizirani domačini Turke premagali kar s 4 : 1. Tekma ni bila tako lahka, kot bi se zdelo po končnem izidu, saj so Turki neodločen izid držali vse do polovice drugega polčasa. Španski selektor Luis Iribarren je podcenjevalno uvrstil rezervne igralce. Na povratni tekmi 14. maja 1954 na stadionu Midhat Pacha v Carigradu so Turki – vodil jih je Italijan Sandro Puppo – z minimalno prednostjo izsilili tretje srečanje v Rimu. Najmočnejša španska postava je bila nemočna, Kubala pa ob grobi igri branilca Cetina neopazen. Pred odločilnim srečanjem, ki se je

igralo tri dni kasneje na rimskem olimpijskem stadionu, je v španski tabor prispel telegram s sedeža Mednarodne nogometne zveze, ki je, sklicujoč se na zahtevo madžarske zveze in na pomankljivo dokumentacijo, prepovedal nastop Kubale. Še danes se ne ve, kdo ga je poslal. Poznejše raziskave so pokazale, da tega ni storil nihče od predstavnikov krovne organizacije. Deprimirani Španci so šele v zadnjih trenutkih dosegli izenačujoči gol na 2 : 2. V podaljšku ni bilo sprememb in srečanje je odločil žreb, ki ga je vodil delegat FIFE, Italijan Ottorino Barassi. Štirinajstletni italijanski fantič Luigi Franco Gemma je z zavezanimi očmi iz posode izvlekel papirček z besedo Turčija. »Kaj pa smo lahko pričakovali od nekoga, ki se imenuje Franco?« so izjavili nasprotniki španskega diktatorja. Turki, ki so pubertetnika povabili na SP, so takrat še pripadali Aziji, ki je prvič na SP imela dva zastopnika. Poleg Turčije je bila to še Južna Koreja. 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

Zapleteni tekmovalni sistem FIFA je reprezentance razporedila v štiri skupine po štiri moštva. Z namenom, da se ne bi najmočnejši izločevali že v prvem krogu, je arbitrarno določila dva nosilca v vsaki skupini, ki pa se nista smela srečati. Najbolj sporna je bila porazdelitev v drugi skupini. Nosilca sta bila Madžarska in Turčija, Nemci pa so ostali med navadnimi smrtniki. Tako sta se že v prvem krogu spopadla na koncu finalista, Madžarska in ZR Nemčija. Ostala dva člana skupine so izžrebali. Vsaka reprezentanca je igrala po dve tekmi. V drugi krog sta se uvrstili prvi dve iz vsake skupine. Trije nosilci, Francija, Turčija ter Italija, so odšli domov že v prvem krogu. V drugem je sledilo tekmovanje na izpadanje. Predvideno je bilo, da se bo zmagovalec prve skupine pomeril z drugouvrščenim v drugi, tisti, ki pa je zasedel drugo mesto v drugi skupini, pa s prvim prve skupine itd., a so na koncu pare izžrebali. Takšen sistem so uporabili prvič in zadnjič.

Modri so se pripravljali v Ljubljani Jugoslovanska izbrana vrsta se je na SP uvrstila po štirih kvalifikacijskih zmagah v deseti evropski skupini: dvema nad Grki in dvema nad Izraelci. Precej časa se je pripravljala v Ljubljani. Odigrala je tudi nekaj prijateljskih tekem, med drugimi z Ljubljano v Šiški (6 : 0) in z avstrijskim prvoligašem Wiener Sportklub na stadionu Železničarja, današnjem ŽAK-om (8 : 1). Modri so bili pred prvenstvom optimisti. Čeprav so velike favorite Madžare zelo spoštovali, so menili, da niso nepremagljivi. »Znano je, da smo na olimpijskih igrah v Helsinkih klonili v zadnjih

petnajstih minutah po napaki Horvata,« je zapisal Lj. Lavrič (tako se je podpisoval) v Ljudski pravici. Debi s Francijo je bil zmagi navkljub nezadovoljiv, saj se je Jugoslavija predstavila v precej povprečni luči. Zato se je vodstvo tekme s favoriti Brazilci upravičeno balo. »Kaj pa, če doživimo katastrofo?« so se spraševali. Vendar se je slika proti Južnoameričanom popolnoma spremenila. Jugoslovani so se predstavili v velikem slogu in upravičili mnenja mnogih, da je bila tista reprezentanca najboljša vseh časov. Namesto Bobeka je vstopil dinamovec Dvornić. Pred 25 tisoč gledalci je Jugoslovane v vodstvo 1 : 0 popeljal Zebec, ki je v šprintu prelisičil Djalmo Santosa in premagal Castilha. Gol Didíja je bil eden tistih, ki jih nogometni privrženci težko pozabijo. Močan, strahovit, precizen strel Beari ni dopustil reakcije. Vse se je začelo z nespretnostjo Crnkovića. Žogo je nerodno podal Beari in omogočil akcijo, iz katere se je rodilo izenačenje. Tekma se je končala z 1 : 1, podaljški pa niso prinesli sprememb.

Jugoslavija 1954 – Z leve: Bobek, Beara, Horvat, Crnković, Zebec, Stanković, Milutinović, Mitić, Vukas, Boškov in Čajkovski. 100

5. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVIC A 1954

Remi tudi po podaljških – Brazilcem je trda predla, dokler niso z golom Didíja izenačili. Na sliki se Boškov, Horvat in Stanković borijo z Rodríguesom in Baltazarjem.

Mislili so, da gredo domov Brazilci niso natančno poznali tekmovalnega sistema. Prepričani so bili, da jih naprej pelje le zmaga. Zato so do konca divje napadali in brez predaha ogrožali vratarja Bearo. Rajko Mitić jim je s kazanjem s prstom na semafor zaman skušal dopovedati, naj se umirijo, ker je remi ugoden za oba. Mislili so, da izziva, in so se – seveda v portugalščini – nečedno spominjali njegovih najbližnjih sorodnikov. Po končanem srečanju so bili brazilski nogometaši zelo razočarani. Nekaterim so tekle solze. Prepričani so bili, da morajo domov. Šele na avtobusu so jim povedali za uvrstitev med najboljšo osmerico. Obe reprezentanci sta igrali odličen nogomet. To je bila ena najlepših tekem prvenstva in po 120 minutah izjemno privlačne predstave sta obe reprezentanci zasluženo napredovali. Časopisi so pisali o kongresu nogometnih profesorjev. Osem dni pozneje Jugoslovanom v četrtfinalu proti Zahodni Nemčiji ni uspelo ponoviti igre z Brazilci in upravičiti vloge favorita. Večji del srečanja so imeli proti obrambno usmerjenim Nemcem igro v svoji rokah in bili nekajkrat zelo blizu zadetka. Nasprotnikov desni branilec Laband se je znesel nad najbolj nevarnim jugoslovanskim napadalcem Zebecem. V prvem polčasu je Milutinović zapravil stoodstotno priložnost. Skušal je preigrati vratarja Tureka, ki je žogo poslal v kot. Po avtogolu branilca Ivice Horvata ravno v trenutku, ko so

Modri silovito napadali in je gol visel v zraku, se je začela drama. Nemci so dobili krila in zadeli še enkrat. “Jugoslavija igrala, Nemčija zadevala,” se je glasil časopisni naslov.

Smola Modrih – Horvat je že v deveti minuti žogo z glavo poslal v lastno mrežo in odprl pot Nemcem. Piko na i je postavil Helmut Rahn. 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

101

Herberger prelisičil svet Rekli so mu Lisjak. Kot dober Nemec je bojni načrt natančno izdelal. Po uvodni zmagi nad Turčijo s 4 : 1, je proti Madžarom na igrišče poslal vrsto rezervistov. Ukazal je lov na kapetana Puskása. Nalogo je z grobim štartom v Puskásov gleženj izpolnil branilec Werner Mesar Liebrich in polkovnika madžarske vojske onesposobil vse tja do finala. Pred 53 tisoč gledalci so Madžari na stadionu železniške postaje Saint Jakob v Baslu povozili Nemce z 8 : 3 in osvojili prvo mesto v skupini, medtem ko so morali slednji drugega potnika v četrtfinale določiti v dodatni tekmi s Turki. Poraz je ostal v analih svetovnega nogometa, a je dal prav nemškemu strategu. »Morali smo izgubiti z Madžari, ki so bili naši neposredni nasprotniki. Želeli smo, da oni osvojijo prvo mesto v skupini in se mi izognemo svetovnim prvakom Urugvajcem in podprvakom Brazilcem. Z blagoslovom predsednika nemške zveze sem na igrišče poslal sedem rezervistov,« je rekel Herberger, ki je že od vsega začetka hladnokrvno računal na srečanje s Turki. Vedel je, da so njegovi varovanci za dva razreda boljši. Imel je prav, saj so Nemci z najmočnejšo postavo pometli z nasprotnikom in ga premagali s 7 : 3. Igrali so agresivno, večkrat na robu dovoljenega.

Madžari povozili Nemce – Rezultat 8 : 3 v korist Madžarov na srečanju prvega kroga je prevaral svet. Stric Sepp Herberger je imel svojo računico in jo na koncu tudi uresničil. 102

5. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVIC A 1954

Bernska bitka Že na prvem srečanju med Švico in Italijo je prišlo do incidenta. Brazilski sodnik Mauro Vianna je razveljavil italijanski gol in Azzurri so ga napadli in mu celo prisolili nekaj klofut in brc. Vendar je bil to samo uvod v do tedaj največji pretep in prvi resni incident na svetovnih prvenstvih. Madžari so na tekmo z Brazilci prihajali z zastrašujočim rekordom: 29 tekem brez poraza, 17 golov v dveh tekmah SP in 7 golov Kocsisa. Brazilci so bili kljub odsotnosti poškodovanega Puskása upravičeno zaskrbljeni. Madžarski »čarovniki« niso sveta presenetili samo na taktičnem področju, z napadalci brez fiksnih pozicij, temveč tudi z ogrevanjem pred tekmami, kar je bilo za tiste čase popolna novost. Pred začetkom tekem se je marsikdo od nasprotnikov spraševal, zakaj so prihajali na zelenico s prepotenimi majicami. Madžari so postregli z učinkovitim odgovorom – na vsaki tekmi so namreč zelo hitro povedli, tudi z dvema goloma razlike. Proti Braziliji so že v deseti minuti vodili z 2 : 0. Brazilci so trdili, da je Kocsis drugi gol dosegel iz prepovedanega položaja in so se spravili na sodnika. V 18. minuti je Djalma Santos iz enajstmetrovke znižal razliko. Začelo je deževati in igrišče je postalo spolzko. Vsi Brazilci razen Didíja so zamenjali nogometne čevlje. Ko je selektor Moreira opazil, da ima vezist še vedno tiste za suhe razmere, je ukazal Djalmi Santosu, naj zaigra poškodbo, da bi lahko asistent primerno obutev posredoval še Didíju. V drugem polčasu so madžarski branilci prav njega grobo zaustavili, Brandãozinho je udaril Hidegkutija in vnel se je splošen pretep s sodelovanjem rezervnih igralcev, asistentov, navijačev in drugih. Ko je policiji uspelo strasti začasno umiriti, je angleški sodnik Arthur Ellis zaradi pretepa izključil Niltona Santosa in Bozsika. Po posredovanju Bauerja nad Kocsisem v kazenskem prostoru je pokazal na belo točko in Lantos je zabil tretji madžarski gol. Brazilce je z izvrstnim zadetkom v igro vrnil Julinho. Krenili so v silovit napad, a je dve minuti pred koncem Kocsis zabil četrti gol in tekma je bila odločena. V 79. minuti je sodnik izključil še Humberta. Madžari so zmagali v golih s 4 : 2, Brazilci pa v izključitvah z 2 : 1. Na srečanju je

Švigale so pesti – Madžari in Brazilci so se poleg brcanja žoge preizkusili tudi v borilnih veščinah. Po treh izključitvah se je pretep nadaljeval na poti v slačilnice.

bilo kar 42 prekrškov. Namesto da bi mu dal roko, je Brazilec Maurinho Madžara Cziborja pozdravil tako, da mu je eno primazal. Obračuni so se nadaljevali v slačilnicah. Brazilski trener Zezé Moreira je Didíjeve čevlje – imel jih je v rokah še s tekme – vrgel v glavo Gustavu Sebesu, podpredsedniku madžarskega športnega komiteja, ki naj bi ga sprovociral. Ferenc Puskás je kljub neigranju na glavi Pinheira preiskusil steklenco. Posledica: trije šivi za Brazilca. Južnoameričani so vložili uradni protest, ki se je glasil takole: »Sodnik Ellis je zastopal interese mednarodnega komunizma proti zahodni krščanski civilizaciji.« Čeprav je FIFA krivdo za neljube dogodke naprtila poražencem, ni nikogar kaznovala. Mnogo let po incidentu je Ellis povedal: »Mednarodna zveza ni izrekla nobene kazni, njeni funkcionarji so pogledali stran, ker so se bali, da bi se morali odpovedati atraktivnim potovanjem v turistične kraje.« Madžari so odpovedali turnejo po Braziliji. Brazilski časniki so pisali o »kraji«. »Brazilija je bila žrtev evropske zarote. Niso hoteli, da osvojimo prvenstvo,« je zapisal Jornal dos Sports. 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

103

Toča golov Svetovno prvenstvo v Švici je ostalo v spominu zaradi velikega števila doseženih zadetkov: 140 v 26 tekmah in do danes največjega povprečja na prvenstvih: 5,38 gola na srečanje. K temu so pripomogle velike goleade: Madžarska – Južna Koreja 9 : 0 (pravijo, da so korejski nogometaši vsak madžarski zadetek nagradili z aplavzom); Turčija – Južna Koreja 7 : 0; Madžarska – Nemčija 8 : 3; Urugvaj – Škotska 7 : 0 itd. Na tekmi z največjim številom golov tega in do danes vseh prvenstev so v četrtfinalu Avstrijci ugnali Švicarje kar s 7 : 5. Kronike pravijo, da je domači vratar Parlier večji del srečanja zaradi (pre)močnega sonca igral skoraj v nezavesti, branilec Roger Bocquet pa nevedoč, da ima tumor v glavi. Novinarji so tekmo označili kot najbolj noro v zgodovini SP. Ob pogostem tresenju mrež pa je bila igra zelo groba.

Košarkarski izid – Domačini in Avstrijci so si brez oddiha polnili

Drama se začenja – Prvi gol Cziborja v 13. minuti je bil le

mrežo. Gledalci so videli rekordnih dvanajst golov, dva več v

uvod. Madžari so po neverjetnem podvigu Svetlomodrih

švicarski mreži.

zmagali v podaljških s 4 : 2. Na sliki vratar Máspoli spremlja pot žoge v mrežo.

104

5. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVIC A 1954

Srhljivka v Lausanni V Švico je prišlo samo pet svetovnih prvakov iz leta 1950: vratar Máspoli, Rodríguez Andrade, veliki kapetan Obdulio Varela, Míguez in Schiaffino. V četrtfinalu so Urugvajci dosegli veliko zmago nad Angleži. Obdulio, ki je zabil imeniten gol, se je poškodoval in zanj je bilo prvenstva konec. Tudi Abbadie in Míguez v polfinalu nista mogla igrati. Mnogi so pričakovali ponovno bitko, a so svetovni prvaki proti olimpijskim uprizorili eno najlepših, najbolj dramatičnih in najbolj korektnih tekem v zgodovini mundialov. Brez Puskása so Madžari petnajst minut pred koncem vodili z 2 : 0. Takrat sta Juan Schiaffino in Argentinec z urugvajskim potnim listom Juan Eduardo Hohberg zrežirala dramo. Le dve minuti pred iztekom rednega igralnega časa je Hohberg po asistenci Schiaffina poskrbel za izenačenje. Zaradi vzhičenja in izčrpanosti je za nekaj trenutkov izgubil zavest. Spet se je pojavila neverjetna urugvajska borbenost. Carlos

Solé, legenda radijskega reporterstva, je pred mikrofonom dobesedno jokal. Urugvajci bi lahko v rednem delu celo zmagali, a je Hohbergu tretji gol preprečilo načeto igrišče. Žogo je na poti v mrežo zaustavilo blato. Na vrsto so prišli podaljški. Južnoameričani so zaradi poškodb Rodrígueza Andradeja in Schiaffina igrali zdesetkani. Dva gola z glavo Kocsisa sta Madžare popeljala v finale, Urugvajcem pa prizadela prvi poraz na svetovnih prvenstvih. Angleški dnevnik The Manchester Guardian je zapisal: »Najlepši nogometni spektakel vseh časov.«

Veselje velikega vodje – Obdulio Varela je z imenitnim strelom od daleč dosegel drugi urugvajski gol. Angleži so morali domov, za kapetana pa se je zaradi poškodbe prvenstvo predčasno končalo.

5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

105

Taktično veliko novega Najbolj napredna je bila Nemčija, ki jo je nekaj let kasneje posnemalo pol Evrope. Slonela je na telesni moči in razdiranju nasprotne igre. Največ so nogometnemu svetu podarili Madžari. Svojo igro so utemeljevali na izrednih tehničnih sposobnostih in neizmerni domišljiji. Kot velike adute so predstavili pobege desnega bočnega branilca Buzanskyja, virtuoznost Puskása in glavo Kocsisa. Angleži so vztrajali na sistemu WM: razporeditev igralcev v obliki obeh črk. Brazilci so predstavili sistem 4-2-4, ki jih je pozneje popeljal na svetovni vrh, Švicarji pa so zagovarjali zaprti obrambni sistem.

Gol, ki je dvignil na noge Nemčijo – Helmut Rahn je z natančnim strelom šest minut pred koncem finala poskrbel za prvovrstno presenečenje. Favorizirani Madžari so bili »le« drugi.

106

5. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVIC A 1954

Presenetljivi prvak Pred finalom, četrtega julija, na stadionu Wankdorf v Bernu, ni bilo dvomov. »Madžarska ne more izgubiti,« se je šušljalo. Nihče od 62.472 gledalcev (40 tisoč Nemcev) na prizorišču in več milijonov pred televizijskimi zasloni v Evropi ni dvomil v novega prvaka. Lisjak Herberger in njegovi varovanci so bili med redkimi, ki so verjeli, da je ZR Nemčija zmožna velikega podviga. Nemci so se z lahkoto uvrstili v finale po zmagi nad Avstrijci s 6 : 1. Tekma se je prevesila v njihovo korist potem, ko se je poškodoval Ernst Ocwirk, čuvaj Fritza Walterja. Magični Madžari so bili po dveh zelo težkih srečanjih z Brazilci in Urugvajci izmučeni, a prepričanje v zmago je bilo tako veliko, da so za proslavljanje naslova v garderobi imeli pripravljenih nekaj steklenic kraljevega madžarskega vina Tokay. Vreme je bilo deževno in vetrovno. Mnoge je presenetil nastop poškodovanega kapetana Puskása, ki je že v

Slovesna podelitev pokala – Jules Rimet je že drugič predal pokal kapetanu (Fritzu Walterju) reprezentance, ki ni bila favorit. Nemškemu narodu je naslov vlil veliko samozavesti in upanja v prihodnost.

šesti minuti zadel za madžarsko vodstvo. Dve minuti pozneje so Madžari vodili z 2 : 0. Kocsis je izkoristil neodločnost nemškega vratarja Tureka – na tleh je žogo imel že skoraj v rokah – mu jo odvzel in jo poslal v mrežo. Za mnoge je bila tekma odločena, za nepopustljive Nemce se je komaj začela. Pobrali so se in v dvajseti minuti je bil rezultat izenačen. V drugem polčasu so Madžari igrali sanjsko: podaje na prvo, domiselne akcije in preigravanja so zabavala občinstvo. Tri vratnice po strelih Hidegkutija (2) in Kocsisa, dve žogi, ki sta jih na golovi črti rešila branilca Kohlmeyer in Liebrich ter neverjetne parade vratarja Tureka so jim zaprli pot do mreže. Šest minut pred koncem je Bozsik izgubil žogo pred Schäferjem. Nemec je centriral v kazenski prostor. Tam jo je z glavo odbil madžarski branilec v noge Helmuta Rahna, ki je žogo zaustavil, se približal vratom in z dvajsetih metrov z močnim strelom premagal Grosicsa. Vratar se je vrgel, a strela ni mogel ubraniti. Pred koncem je sodnik zaradi domnevnega prepovedanega položaja razveljavil gol Puskásu. Odločitev Madžarov ni prepričala. Tudi na končni žvižg

Lisjak in čevljar – Sepp Herberger (na sliki desno) na zaključni slovesnosti. Ob njem Adolf Dassler, ustanovitelj podjetja Adidas, ki je osebno nadzoroval nemško obutev. 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

107

Prizorišče finala – Stadion Wankdorf v Bernu je bil priča presenetljivi zmagi Nemcev, potem ko je bila večina prepričana, da Madžari ne morejo izgubiti.

so imeli pripombe. Sodnik je namreč zapiskal ravno v trenutku, ko je Czibor izvajal kot. Nogometni svet je doživel velik šok. Nemci so bili po izolaciji ponovno na vrhu. Madžari pa so doživeli prvi poraz po štirih letih. Nemškemu selektorju in nogometašem je stal ob strani Adi Dassler, ustanovitelj proizvajalca športne opreme Adidas, ki je za nemško reprezentanco izdelal revolucionarne nogometne čevlje z zamenljivimi čepi, prilagodljivimi na vsakršnjo površino. Dassler, tesni Herbergerjev prijatelj, je v Švici osebno nadzoroval izbor obutve, in tu so imeli Nemci znatno prednost, za Adidas pa se je začelo plodno sodelovanje na mundialih. Neki skavt je z dežnikom pokril 80-letnega predsednika Mednarodne nogometne zveze Julesa Rimeta, ko je na odru pokal predal kapetanu Fritzu Walterju. Rimet je po 35 letih odhajal s predsedniškega mesta. Dve leti kasneje je umrl. Svetovni prvaki so prejeli telegram od zveznega kanclerja Konrada Adenauerja: »Nemci se z živim veseljem pridružujemo vaši zmagi. Pošiljam vam najiskrenejše čestitke.« Doma so parado herojev v odprtih avtomobilih pozdravljale množice. V Budimpešti so fanatiki pohodili slike bivših idolov in oznanjali konec ene najboljših reprezentanc vseh časov, ki ji je v tolažbo ostalo najboljše povprečje v zgodovini SP (5,4 gola na tekmo) in rekord: madžarski nogometaši so zabili petino (27) vseh zadetkov na mundialu. 108

5. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVIC A 1954

Športno priznanje – Madžarski kapetan Ferenc Puskás čestita kolegu Fritzu Walterju, ki ima v rokah ravnokar osvojeni pokal.

PRVO IME ŠVICE

Helmut Rahn

Mož, ki je vrnil Nemcem ponos

Helmut Rahn – Vpoklican naknadno je še kako upravičil

kar nekaj težav: pogosto je pregloboko pogledal v kozarec, se zredil, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa je bil celo v zaporu. Trener Herberger je kljub temu verjel vanj, mu pomagal in spet se ni zmotil. Rahn je na SP leta 1958 na Švedskem še naprej zadeval. Čevelj, s katerim je dosegel odločilni gol v bernskem finalu, je moč videti v zgodovinskem muzeju v Bonnu, posnetek zadetka proti Madžarom pa predstavlja osrednji del filma Čudež iz Berna režiserja Sönkeja Wortmana, ki so ga nekaj ur pred Rahnovo smrtjo (v 73. letu starosti) predpremierno predvajali v sredo, 13. oktobra 2003. Rahn se je po koncu kariere leta 1965 umaknil iz nogometnega vrveža. Posvetil se je trgovini z rabljenimi avtomobili ter reji golobov. Za njim je ostalo 40 tekem in 21 golov v reprezentančnem dresu in deset na svetovnih prvenstvih 1954 in 1958.

trenerjevo zaupanje.

Sepp Herberger je kljub zmagi že po uvodnem srečanju potegnil prvo odločilno potezo. Nezadovoljen z napadalci je v reprezentanco naknadno vpoklical Helmuta Rahna, ki se je s svojim moštvom Rot-Weiss Essen takrat nahajal v Montevideu v Urugvaju in je proti domačemu Peñarolu igral tako dobro, da so ga Urugvajci hoteli kupiti. »Pridite v Švico s prvim letalom,« se je glasil telegram. Selektor je zadel v polno. Rahn je dosegel štiri gole, med njimi odločilnega v finalu. »Rahn lahko strelja, Rahn mora streljati, Rahn strelja ... goool (Tooor)!!!« je vpil nemški reporter Herbert Zimmermann. Ta radijska pripoved je del nemške ljudske kulture. Rahna so zaradi naravnih vodilnih sposobnosti klicali Boss, po srečanju pa Heroj iz Berna. Skupaj s trenerjem Seppom Herbergerjem in kapetanom Fritzem Walterjem je bil simbol svetovnih prvakov. Ob vrnitvi v Nemčijo je delegacijo na ulicah sprejelo na milijone ljudi. Sociologi in psihologi trdijo, da je tista zmaga vrnila ponos Nemcem in občutek, da so zopet nekaj. Trdijo celo, da je bila simboličen začetek gospodarskega čudeža v petdesetih letih. Po velikem podvigu je imel Rahn

Po veliki zmagi, veliko slavje – Nemški šampioni so se tako veselili naslova s svojimi navijači. S številko 12 na hrbtu Helmut Rahn. 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

109

ZGODBA PRVENSTVA

Prvi primer dopinga? Madžarski kapetan Ferenc Puskás je po finalu izjavil, da je v nemški garderobi dišalo po divjem maku. On in njegovi kolegi so bili začudeni ob neverjetni vzdržljivosti Nemcev, ki so v drugem polčasu tekali, kot da bi se dvoboj ravnokar začel. Po svetovnem prvenstvu so Herbergerjevi fantje gladko izgubili z Belgijo v Antwerpnu in Francijo v Bremnu. Začelo se je govoriti o svetovni zmagi s pomočjo poživil. Kronike pravijo, da sta kapetan Fritz Walter in strelec zmagovitega zadetka Helmut Rahn tri mesece po finalu zbolela za zlatenico. Werner Liebrich in Richard Herrmann pa sta kmalu umrla za posledicami ciroze jeter, čeprav drugi ni užival alkohola. Pol stoletja po dogodku se je polemika ponovno razvnela. Reportažna oddaja, ki jo je prva nemška televizijska mreža ARD objavila konec marca 2004, je dvignila precej prahu. Preživeli igralci so obtožbe zanikali. »Prisegam, da nisem nič vedel,« je rekel osemdesetletni Ottmar Walter.

Hans Schäfer (76) je dnevniku Bild priznal, da je z injekcijo dobil krepitvene tekočine, vendar ne poživila. Podobno je reagiral Horst Eckel (72), ki je zatrdil, da ni poznal besede doping. Kaj pa so rekli zdravniki? Franz Loogen (84), takratni zdravnik nemške nogometne zveze, je priznal, da je nemškim nogometašem vbrizgaval vitamin C za boljši telesni učinek. »Vitamin C ne poveča zmogljivosti športnikov in ga ni na dopinškem seznamu,« je športni agenciji SID povedal Tim Meyer, zdravnik nemške reprezentance v času predvajanja oddaje. Walter Broennimann, ki je v času finala upravljal stadion Wankdorf, je postaji ARD zatrdil, da je po srečanju v vodnih kanalih našel ampule. Bivši reprezentančni zdravnik Wilfried Kindermann pa je trdil, da vse rečeno ni dokaz za nezakonito ravnanje. »Bolezni so verjetno nastale tudi zaradi slabo razkuženih injekcij.«

Presenetljivi prvaki – Možje, ki so z zmago nad Madžari pripravili eno največjih senzacij v zgodovini svetovnega prvenstva. Z leve: Fritz Walter, Turek, Eckel, Rahn, Ottmar Walter, Liebrich, Posipal, Schäfer, Kohlmeyer, Mai in Morlock. 110

5. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVIC A 1954

PRVE VIOLINE

Ferenc Puskás Biró Madžarska

Igral poškodovan – Na odločilnem srečanju Ferenc Puskás še ni bil popolnoma zdrav.

Rodil se je kot Ferenc Purczfeld v predmestju Budimpešte, zraven stadiona kluba Kispest. Oče je bil srednji branilec in pozneje trener. Ferenc je star komaj 16 let debitiral že med vojno. Leta 1949 je Kispest prevzela madžarska vojska in klub se je preimenoval v Honved (Domobranci). Družina Purczfeld se je preimenovala v Puskás (puška). Po Hitlerjevih grozotah ni bilo varno obdržati nemški priimek. Honved, ki je osvojil pet domačih naslovov, je kmalu postal veliki evropski klub. Major konjenice Puskás je s petdesetimi goli izboljšal madžarski strelski rekord. Ko je novembra 1956 sovjetska Rdeča armada s tanki zadušila madžarsko ljudsko vstajo, se je Honved nahajal v tujini. Povratno tekmo osmine finala pokala državnih prvakov je z Athleticom iz Bilbaa namesto v Budimpešti odigral v Bruslju. Baski so po remiju s 3 : 3 (v Bilbau 3 : 2)

Madžare izločili, Puskás in soigralci pa se niso vrnili domov. FIFA jim je za leto dni prepovedala nastope. Po dolgotrajnih pogajanjih jih je osem odšlo nazaj v rojstno deželo, ostali pa so se razpršili po Evropi. Puskás se je preselil na italijansko Riviero. Preživljal se je s prijateljskimi tekmami, malo zaslužil, malo jedel in se kljub temu redil. Pri tridesetih letih je nosil 12 odvečnih kilogramov. Santiago Bernabeu, predsednik madridskega Reala, ga je hotel pri Belih. Trener, Argentinec Luis Yiyo Carniglia, je bil proti. Neko jutro mu je funkcionar kraljevega kluba sporočil, da je Puskás igralec Reala. »Kaj naredimo s trebuhom?« je vprašal Carniglia. »Za trebuh ste odgovorni vi,« je bil odgovor. Pred prvim treningom so se vsi gledali. Po treningu je Di Stéfano rekel soigralcu: »Tale z nogo obvlada žogo bolje kot jaz z roko.« Vztrajnost Realovega predsednika se je obrestovala. Puskás je vse svoje znanje prispeval k najbolj blestečemu obdobju kluba. Ker ni poznal jezika, se je v španščini najprej naučil dve kletvici: hijoputa (prosta verzija vzklika k.... sin) in conio (beri kónjo, tj. p.... ). Kmalu ni bil več galopirajoči major, temveč Pancho (beri Pánčo) ali Cañoncito Pum (Kanonček pum). Trebuha nikoli ni povsem odpravil, a izkupiček pri Realu je bil blesteč: pet državnih prvenstev, trije evropski klubski naslovi, en medcelinski in en španski pokal, 236 golov v 261 tekmah, štirikrat najboljši strelec španske lige. Na Madžarskem in v Španiji je Puskás po podatkih Mednarodne federacije za nogometno statistiko in zgodovino (IFFHS) med letoma 1943 in 1966 na 533 prvenstvenih tekmah zabil 511 golov.

Friederich Walter ZR Nemčija

Hrabrost in odločnost – Vrlini, ki sta odlikovali nemškega kapetana.

Kapetan in simbol nemške reprezentance, ki je osvojila SP 1954. Star 20 let je Fritz Walter prvič zaigral za izbrano vrsto (vključevala je tudi Avstrijce) leta 1939 v neprimernem času za brcanje žoge. Med vojno so ga vpoklicali v padalsko brigado rajha. Bil je ujetnik na ruski fronti in se po štirih letih vrnil domov. Nikoli več ni stopil na letalo. Po desetletju brez poklicnega nogometa je začel kariero sorazmerno pozno, šele pri tridesetih, svetovni prvak -- v moštvu je igralo kar pet nogometašev Kaiserslauterna, med njimi tudi njegov brat Ottmar -- pa je bil pri štiriintridesetih. V letih 1951 in 1953 je klub dvakrat popeljal na vrh nemške lige in pomagal osvojiti dva od skupno štirih naslovov v 105-letni zgodovini. V 379 tekmah je zabil 306 golov. Prenovljeni stadion Betzenberg so preimenovali v Fritz Walter. V nemški izbrani vrsti je Walter odigral 61 tekem in dosegel 33 zadetkov. Nemška nogometna zveza mu je podelila naziv častnega kapetana. Do smrti 17. junija 2002 v 81. letu starosti je bil živa legenda. 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

111

PRVE VIOLINE

BESEDE, BESEDE

Sándor Peter Kocsis Madžarska

Herbert Zimmermann

minut pred koncem finala mi je

»Konec, konec, Nemčija je svetovni

angleški sodnik Ling razveljavil

prvak!!!« krik legende nemških

zadetek zaradi prepovedanega

radijskih reporterjev je režiser

položaja, ki ga ni bilo.«

Werner Reiner Fassbinder uporabil na koncu filma Zakon Eve Braun.

József Bozsik »Bila je najlepša, najbolj človeška

Helmut Rahn

in nepozabna tekma v moji

»Neprestano je deževalo, igrišče

karieri. Težko me kakšna stvar

je bilo spolzko. Ko sem streljal s

gane, a ko mi je prišel Schiaffino

kakšnih dvajsetih metrov proti

čestitati, sva oba jokala. Urugvajci

madžarskim vratom, nisem videl

so izgubili kot heroji,« besede

potovanja žoge, a sem vedel, da

Madžara po dramatični zmagi

bo šla v mrežo,« tako je nemški

nad Svetlomodrimi.

napadalec pripovedoval o zgodovinskemu zadetku v finalu.

Didí

Zlata glava – Tako so po vsej Evropi klicali Sandorja Kocsisa.

Njegovo glavo so v Evropi primerjali s Churchillovo. Zlata glava, tako so ga krstili, je v Švici nasprotne mreže zatresel kar enajstkrat v petih tekmah in ima še danes najboljše povprečje na mundialih: 2,2 gola na srečanje. Rodil se je leta 1929 v Budimpešti. Ferencvaros, Honved (Madžarska), Young Boys (Švica) in Barcelona (Španija) so ga imeli v svojih vrstah. Osvojil je zlato olimpijsko kolajno v Helsinkih. V državnem dresu je zabil 75 golov v 68 tekmah. Na Madžarskem, v Švici in Španiji je Kocsis med letoma 1945 in 1965 v 335 prvenstvenih tekmah dosegel 294 golov. Zadnjič je nastopil leta 1956 proti Avstriji. Prav tako kot Puskás in ostali soigralci Honveda je zapustil rojstno državo in po več kot letu dni negotovosti skupaj s Cziborjem prišel k Barçi, kjer je ostal do leta 1966. Skupaj s Kubalo so tvorili eno najboljših evropskih napadalnih trojk. V Barceloni je odprl kavarno. Malo po srečanju z abrahamom je leta 1979 umrl. Skočil je iz sedmega nadstropja klinike, v kateri so ga zdravili za rakom. 112

5. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVIC A 1954

BESEDE, BESEDE

»Bil je peklenski dvoboj. Menim pa, Fritz Walter

da je bil tudi lep. Jugoslovanska

»Bili smo generacija mladih

igra nam ne ustreza. Ostri so, a z

ljudi, ki je želela pretrgati s

odlično tehniko,« brazilski strelec.

preteklostjo,« nemški kapetan. Ivica Horvat Barbara Kramžar

»Veseli smo. Borili smo se po

»So filmi, ki se močno dotaknejo

naših najboljših močeh. To je bila

nacionalne duše. Ob Čudežu iz

najtežja vseh tekem, kar smo jih

Berna je, pravijo, jokal celo kancler

do sedaj igrali,« jugoslovanski

Gerhard Schröder. Režiser Sönke

branilec po srečanju z Brazilijo.

Wortmann se v njem spominja nemške zmage na svetovnem

Branko Zebec

nogometnem prvenstvu leta 1954.

»Dobil sem žogo kakšnih

Vsa Nemčija je skočila pokonci

petindvajset metrov od vrat. Šel

v nenadnem izbruhu ponosa, v

sem z leve proti desni, pogledal

spoznanju, da so v nečem vendarle

soigralce, vendar so bili vsi

dobri, odlični, celo svetovni prvaki.

pokriti. Pred menoj so bila vrata

Do nogometne zmage v Bernu je

in vratar Castilho skrčen kot

na njihovih dušah kot neznosno

maček. Odločil sem se v rahli

breme ležalo spoznanje, da so krivi

vrtoglavici. Kratko sem šprintal

umorov milijonov ljudi, požigov

in streljal na vso moč. Videl sem

neštetih domov, opustošenja vse

Castilha, kako se je stegnil, žoge

celine,« dopisnica časopisa Delo,

se je dotaknil s prsti, a se je mreža

oktobra 2003 iz Berlina.

zatresla. Bil je radosten trenutek, kakršnega še nisem doživel,«

Ferenc Puskás

jugoslovanski strelec proti

»Mi smo igrali veselo, oni pa

Brazilcem.

za naslov prvaka,« madžarski kapetan po finalu z Nemci. »Šest

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Konec briljantnega obdobja

Novinarska številka

Namesto protekcije, klofuta

Madžari so s porazom proti

Za poizvedovanje najbolj

Na četrfinalnem srečanju v Lausanni med Švico in Italijo

Nemcem prekinili izjemno serijo

svežih informacij o svetovnem

je brazilski sodnik Mario Vianna v trenutku, ko je bilo

štirih let brez poraza. Med letoma

prvenstvu so morali novinarji

srečanje izenačeno, razveljavil povsem regularen gol

1950 in 1954 so odigrali 31

zavrteti telefonsko številko 164.

Italijana Lorenzija. Po tekmi so se gostje v garderobi znesli

tekem, 27-krat zmagali in 4-krat

Magnetofonski trak jih je sproti

nad delilcem pravice. Vianna je prosil za pomoč še enega

remizirali. Najodmevnejšo zmago

obveščal o rezultatih in drugih

Južnoameričana, Andreola, člana Azzurrov, sicer Urugvajca z

so dosegli 25. novembra 1953 v

novostih.

italijanskim potnim listom. Ta mu je, namesto da bi ga branil,

Londonu, ko so na Wembleyju

eno primazal.

pred 100 tisoč gledalci kar s 6 : 3

Prvič niso bili prvaki

ponižali Angleže na srečanju, ki

Urugvajci, olimpijski prvaki 1924

Brata Santos

je spremenilo potek nogometne

in 1928 ter svetovni 1930 in 1950

Švicarji se niso pretirano ogrevali za nogomet in tudi švicarski

zgodovine. Hidegkuti je zadel

(1934 in 1938 niso sodelovali), so

novinarji niso imeli veliko pojma o tem športu. Po uvodni

trikrat, Puskás dvakrat in Bozsik

prvič ostali praznih rok na velikih

zmagi Brazilcev so vneto hvalili igro »bratov« Santos (Nilton

enkrat. Otočani so po več kot

tekmovanjih.

in Djalma). Ni jih motilo, da je bil eden bel, drugi pa črn.

doma. Na povratni tekmi v

Stari maček

V senci maracanaza

Budimpešti pa so jo odnesli še

Kljub porazu Angležev proti

Brazilci še niso pozabili domače tragedije izpred štirih let. V

slabše. Izgubili so kar s 1 : 7.

Urugvaju je bil eden najboljših

Švico so prišli z novim rumenim dresom z zelenimi robovi,

mož na igrišču Stanley Matthews,

namesto tradicionalnega belega z modrimi robovi, ki so ga

Bratje žogobrci

ki je z 39 leti tekal več in bolje

uporabljali vse od leta 1919. Radijski novinar Geraldo José de

Finalista Nemčija in Madžarska

kot mnogi mlajši soigralci in

Almeida je reprezentanco krstil Seleçao Canarinha (selekcija

sta imela vsaka po en par bratov.

nasprotniki.

kanarčkov). Od moštva, ki je doseglo »tragično« drugo mesto

sedmih desetletjih prvič klonili

Uspešnejša sta bila Nemca

doma, je preživelo pet igralcev: Castilho (takrat rezervni

Ottmar in Fritz Walter, saj sta

Niso bili vraževerni

vratar »glavnega krivca« Barbose), Nilton Santos, Bauer,

skupaj nasprotne mreže zatresla

Škoti so v Švico pripeljali le

Baltazar in Rodrigues, ki pa na usodnem srečanju na stadionu

kar sedemkrat. Fritz je tudi

13 nogometašev. S tem so

Maracana leta 1950 niso igrali

dvignil pokal. Madžara Mihaily

dokazali, da niso vraževerni.

in Jószef Tóth mundiala nista

Pred naslovi

ohranila v tako lepem spominu,

Prva opomina

Brazilci so imeli zelo dobro moštvo z nekaj zelo obetavnimi

saj je le prvi enkrat zadel.

Na srečanju osmine finala

nogometaši. V vratih je bil Castilho, igrali so tudi bodoči

med Švico in Italijo je brazilski

svetovni prvaki Nilton Santos, Djalma Santos in Didí. Na

Domov brez gola

sodnik Mario Vianna izrekel

desnem boku je napadal Julinho, ki je bil skoraj tako dober

Prvi so iz Švice odšli Čehi, Škoti

prva ustna opomina (še ni bilo

kot kasneje Garrincha. V sredini pa je blestel Baltazar, odličen

in Korejci. Vsi brez doseženega

rumenih kartonov) v zgodovini

strelec z glavo.

zadetka. Korejska mreža se je

SP Italijanoma Benitu Lorenziju

zatresla kar 16-krat. Se jim je

in Giampieru Bonipertiju.

Uboga glava

splačalo leteti 55 ur za takšno

Na srečanju med Brazilijo in Jugoslavijo je prosti strel Brazilca

katastrofo? Njihovi igralci, ki niso

Pinheira zadel v glavo branilca Horvata, ki je bil skoraj

poznali niti ene tuje besede, so

minuto v nezavesti, tako da so mu pomagali celo z umetnim

se na sprehodu izgubili, tako

dihanjem. Potem je nadaljeval srečanje.

da so jih do mesta, kjer so bili nastanjeni, pripeljali policaji.

5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

113

OB ROB

Jugoslovani izločili Sovjete Na olimpijskih igrah 1952 na Finskem sta veliko pozornost vzbudili tekmi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, kjer je bilo po pisanju Slovenskega poročevalca konec »bajke sovjetske nepremagljivosti«. Prvi dvoboj, odigran v Tampereju, 210 kilometrov severno od Helsinkov, se je končal z rezultatom 5 : 5, potem ko so Jugoslovani vodili 3 : 0 in 4 : 1. Radio Ljubljana je vsake tri minute »dajal situacijsko poročilo« o srečanju. Po poročilih ob desetih zvečer pa je prenašal najvažnejše na trak posnete akcije. Pred 17 tisoč gledalci je sodil Anglež Ellis s sledečimi postavami: Jugoslavija: Beara, Stanković, Crnković, Zlatko Čajkovski, Horvat, Boškov, Ognjanov, Mitić, Vukas, Bobek, Zebec. Sovjetska zveza: Ivanov, Križevski, Mirkov, Meto, Bašaškin, Petrov, Trofimov, Nikolajev, Bobrov, Beškov, Marjutin. Za Jugoslavijo so zadeli Mitić, Ognjanov (2), Zebec (2), za Sovjete pa Bobrov (3), Trofimov in Mirkov. Obe reprezentanci sta se znova pomerili tri dni pozneje. Takrat so Jugoslovani prepričljivo zmagali s 3 : 1 in izločili kandidata za kolajno. Na koncu so Modri osvojili srebrno odličje.

Hungaria Člani Honveda in drugi madžarski nogometaši, ki so po sovjetskem vdoru odšli na tuje, so sestavili moštvo, ki je z imenom Hungaria nastopalo na prijateljskih tekmah v Evropi in po svetu. Med glavnimi pobudniki sta bila Ladislav Kubala in njegov svak, trener Fernando Daučik. Na začetku leta 1957 so prišli v Brazilijo in odigrali pet tekem v Riu de Janeiru in São Paulu, s tremi zmagami (Flamengo 6 : 4, 3 : 2 in Botafogo 4 : 2) in dvema porazoma (Flamengo 4 : 6, selekcija Flamengo-Botafogo 2 : 6). Puskás, ki je zabil osem golov, si je vedno želel igrati v Braziliji. Zaradi incidentov med Madžari in Brazilci v Bernu na SP 1954 so se madžarski virtuozi bali domačega sprejema. A je prevladal nogomet in gledalci so uživali.

Prekleta zelenica Šest let po bolečem porazu proti Nemcem sta se Czibor in Kocsis z Barcelono vrnila na stadion Wankdorf v Bernu za finale evropskega pokala prvakov proti Benfici. Zgodba se je ponovila. Benfica je zmagala s 3 : 2, čeprav je imela Barça skozi večji del tekme pobudo in priložnosti. »Danes sem uvidel, kaj se je zgodilo tisto popoldne proti Nemcem. Ta trava je prekleta za vsakega Madžara, ki si drzne po njej hoditi,« je izjavil Czibor.

114

5. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVIC A 1954

Igral za tri reprezentance Ladislav Kubala je bil edini nogometaš, ki je v zgodovini nogometa nastopal kar za tri različne repezentance: madžarsko, češkoslovaško in špansko. V dresu slednje je debitiral 5. julija 1953 proti Argentini v Buenos Airesu. Ni igral na mundialih. Leta 1978 je v Argentini vodil Špance.

DOGODKI

• Po 56 dnevih bojev so vietnamske komunistične enote, ki jim je poveljeval general Vo Nguyen Giap, zavzele francosko trdnjavo Dien Bien Phu. • Ameriški pisatelj Ernest Hemingway je bil nagrajen z Nobelovo nagrado. • V Nici je star 85 let umrl francoski slikar Henri Matisse. • Na atolu Bikini so Američani preizkusili vodikovo bombo. • V ZDA so ukinili zakon, ki je prepovedoval temnopoltim obiskovati iste šole kot belci.

5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

115

skupina A

skupina B

Brazilija – Francija – Jugoslavija – Mehika

ZR Nemčija – Madžarska – Južna Koreja – Turčija

16. junij

19. junij

JUGOSLAVIJA 1

BRAZILIJA

15’ Milutinović

69’ Didí

FRANCIJA 0

JUGOSLAVIJA

Stadion: Olympique de la Pontaise, Lausanne Sodnik: Benjamin Griffiths (Wales)) Gledalcev: 16.000 Jugoslavija: Beara, Branislav Stanković, Crnković, Zlatko Čajkovski, Ivan Horvat, Vujadin Boškov, Miloš Milutinović, Mitić, Vukas, Bobek, Zebec. Francija: Remetter, Gianessi, Kaelbel, Penverne, Jonquet, Marcel, Raymond Kopa, Glovacki, Strappe, Dereuddre, Jean Vincent.

48’ Zebec

JUŽNA KOREJA

Stadion: Olympique de la Pontaise, Lausanne Sodnik: Charlie Faultless (Škotska) Gledalcev: 25.000 Brazilija: Castilho, Djalma Santos, Nilton Santos, Brandãozinho, Pinheiro, Bauer, Julinho, Didí, Baltazar, Pinga, Francisco Rodrigues. Jugoslavija: Beara, Branislav Stanković, Crnković, Zlatko Čajkovski, Ivan Horvat, Vujadin Boškov, Miloš Milutinović, Mitić, Vukas, Dvornić, Zebec.

25’ Pfaff, 77’ Rahn, 81’ Herrmann

16. junij

- V podaljških ni bilo golov.

Stadion: Sportplatz Hardturm, Zürich Sodnik: Raymond Vincenti (Francija) Gledalcev: 13.000 Madžarska: Grosics, Buzánszki, Lantos, Bozsik, Lóránt, Szojka, Budai, Kocsis, Peter Palotás, Puskás, Czibor. Južna Koreja: Hong Duck-Young, Park Kyu-Chong, Min Byung-Dae, Park Yae-Seung, Kang Chang-Gi, Choi Yung-Guen, Chung Nam-Sick, Park Il-Kap, Sung Nak-Woon, Woo Sang-Kwoon, Choi Chung-Min.

23’ Baltazar, 30’ Didí, 34’, 43’ Pinga, 69’ Julinho

19. junij

17. junij

20. junij

MEHIKA 0

FRANCIJA 3

ZR NEMČIJA

Stadion: Stade des Charmilles, Ženeva Sodnik: Raymon Wyssling (Švica) Gledalcev: 12.500 Brazilija: Castilho, Djalma Santos, Nilton Santos, Brandãozinho, Pinheiro, Bauer, Julinho, Didí, Baltazar, Pinga, Francisco Rodrigues. Mehika: Mota, Narciso López, Juan Gómez, Cárdenas, Romo, Avalos, Alfredo Torres, Naranjo, Lamadrid, Balcázar, Raúl Arellano.

19’ Vincent, 49’ (avt) Cárdenas, 88’ (11m) Kopa

14’ Schäfer, 52’ Klodt, 86’ O. Walter, 84’ Morlock

10’, 30’ Suat, 24’ Lefter, 37’, 64’, 70’ Burhan, 76’ Erol

MEHIKA 2

TURČIJA 1

JUŽNA KOREJA

54’ Lamadrid, 85’ Balcázar

2’ Suat

Stadion: Stade des Charmilles, Ženeva Sodnik: Manuel Asensi (Španija) Gledalcev: 19.000 Francija: Remetter, Gianessi, Kaelbel, Marche, Ben Tifour, Marcel, Raymond Kopa, Mahjoub, Strappe, Dereuddre, Jean Vincent. Mehika: Antonio Carbajal, Narciso López, Saturnino Martínez, Cárdenas, Romo, Avalos, Alfredo Torres, Naranjo, Lamadrid, Balcázar, Raúl Arellano.

Stadion: Wankdorf Stadion, Bern Sodnik: José Vieira da Costa (Portugalska) Gledalcev: 28.000 ZR Nemčija: Turek, Laband, Kohlmeyer, Eckel, Josef Posipal, Mai, Klodt, Morlock, Ottmar Walter, Fritz Walter, Hans Schäfer. Turčija: Turgay, Ridvan, Basri, Ertan Mustafa, Çetin, Rober, Erol, Suat, Feridun, Burhan, Lefter.

Stadion: Stade des Charmilles, Ženeva Sodnik: Esteban Marino (Urugvaj) Gledalcev: 2.000 Turčija: Turgay, Ridvan, Basri, Ertan Mustafa, Çetin, Rober, Erol, Suat, Necmi, Burhan, Lefter. Južna Koreja: Hong Duck-Young, Park Kyu-Chong, Han Chang-Hwa, Lee Jong-Kap, Kang Chang-Gi, Kim Ji-Sung, Choi Yung-Guen, Lee Soo-Nam, Lee Ki-Jo, Woo Sang-Kwoon, Chung Kook-Chin.

(1) 1 (1) 1

17. junij

20. junij

MADŽARSKA 9

MADŽARSKA 8

12’, 89’ Puskás, 18’ Lantos, 24’, 36’, 50’ Kocsis, 59’

3’, 21’, 67’, 78’ Kocsis, 17’ Puskás, 52’, 55’ Hidegkuti,

Czibor, 75’, 83’ Palotás

73’ J. Tóth

ZR NEMČIJA

Stadion: St. Jakob, Basel Sodnik: William Ling (Anglija) Gledalcev: 53.000 Madžarska: Grosics, Buzánszki, Lantos, Bozsik, Lóránt, Zakariás, Jószef Tóth, Kocsis, Hidegkuti, Puskás, Czibor. ZR Nemčija: Kwiatkowski, Hans Bauer, Kohlmeyer, Josef Posipal, Liebrich, Mebus, Helmut Rahn, Eckel, Fritz Walter, Alfred Pfaff, Herrmann.

BRAZILIJA 5

TURČIJA 7 0

LESTVICA LESTVICA

S TAT I S T I K E

1. Brazilija 2. Jugoslavija 3. Francija 4. Mehika

116

3 točke (6 – 1) 3 točke (2 – 1) 2 točki 0 točk

1. Madžarska 2. Turčija 2. ZR Nemčija 4. Južna Koreja

4 točke 2 točki 2 točki 0 točk

Odločitev za 2. mesto v skupini 23. junij

ZR NEMČIJA

7’ O. Walter, 12’, 79’ Schäfer, 30’, 60’, 77’ Morlock, 62’ F. Walter

TURČIJA 2 21’ Mustafa Ertan, 82’ Lefter

Stadion: Sportpatz Hardturm, Zürich Sodnik: Raymond Vincenti (Francija) Gledalcev: 18.000 ZR Nemčija: Turek, Laband, Hans Bauer, Eckel, Josef Posipal, Mai, Klodt, Morlock, Ottmar Walter, Fritz Walter, Hans Schäfer. Turčija: Sükrü, Ridvan, Basri, Naci, Ertan Mustafa, Çetin, Rober, Erol, Necmi, Coskun, Lefter. Uvrščena v drugi krog: ZR Nemčija

5. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVIC A 1954

skupina C

skupina D

Avstrija – Škotska – Urugvaj - Češkoslovaška

Belgija - Anglija - Italija - Švica

16. junij

19. junij

17. junij

20. junij

URUGVAJ 2

AVSTRIJA 5

ANGLIJA 4

ITALIJA 4

72’ Míguez, 81’ Schiaffino

3’, 65’ Stojaspal, 4’, 21’ 24’ Probst

26’, 63’ Broadis, 36’, 91’ Lofthouse

41’ (11m) Pandolfini, 48’ Galli, 58’ Frignani, 73’ Lorenzi

ČEŠKOSLOVAŠKA 0

BELGIJA 4

BELGIJA 1

Stadion: Wankdorf, Bern Sodnik: Arthur Ellis (Anglija) Gledalcev: 20.500 Urugvaj: Máspoli, José Emilio Santamaría, William Martínez, Víctor Rodríguez Andrade, Obdulio Varela, Luis Cruz, Abbadie, Ambrois, Míguez, Schiaffino, Carlos Borges. Češkoslovaška: Reimann, Šafránek, Ladislav Novák, Trnka, Hledik, Hertl, Hlaváček, Hemele, Kačáni, Pažicky, Tadéaš Kraus.

Stadion: Sportplatz Hardturm, Zürich Sodnik: Vasa Stefanović (Jugoslavija) Gledalcev: 21.000 Avstrija: Kurt Schmied, Hanappi, Barschandt, Ocwirk, Ernst Happel, Karl Koller, Robert Körner, Theodor Wagner, Stojaspal, Probst, Alfred Körner. Češkoslovaška: Stacho, Šafránek, Ladislav Novák, Trnka, Pluskal, Hertl, Hlaváček, Hemele, Kačáni, Pažicky, Tadéaš Kraus.

5’, 71’ Anoul, 78’ Coppens, 94’ (avt) Dickinson

81’ Anoul

Stadion: Sankt Jakob, Basel Sodnik: Emil Schmetzer (ZR Nemčija) Gledalcev: 24.000 Anglija: Merrick, Staniforth, Byrne, Billy Wright, Syd Owen, Jimmy Dickinson, Stanley Matthews, Broadis, Lofthouse, Tommy Taylor, Thomas Finney. Belgija: Gernaey, Dries, van Brandt, Huysmans, Carre, Mees, Mermans, Houf, Coppens, Anoul, Pieters (Jeng) van den Bosch.

Stadion: Comunale di Cornaredo, Lugano Sodnik: Carl Erich Steiner (Avstrija) Gledalcev: 26.000 Italija: Ghezzi, Magnini, Giacomazzi, Neri, Tognon, Nesti, Frignani, Gino Cappello, Carlo Galli, Pandolfini, Lorenzi. Belgija: Gernaey, Dries, van Brandt, Huysmans, Carre, Mees, Mermans, Hyppolite van den Bosch, Coppens, Anoul, Pieters (Jeng) van den Bosch.

19. junij 16. junij

URUGVAJ 7

17. junij

20. junij

AVSTRIJA 1

17’, 47’, 57’ Borges, 30’, 83’ Míguez, 54’, 85’ Abbadie

ŠVICA 2

ANGLIJA 2

32’ Probst

ŠKOTSKA 0

18’ Ballaman, 78’ Hügi

43’ Mullen, 69’ Wilshaw

ŠKOTSKA 0

Stadion: Sankt Jakob, Basel Sodnik: Vincenzo Orlandini (Italija) Gledalcev: 34.000 Urugvaj: Máspoli, José Emilio Santamaría, William Martínez, Víctor Rodríguez Andrade, Obdulio Varela, Luis Cruz, Abbadie, Ambrois, Míguez, Schiaffino, Carlos Borges. Škotska: Fred Martin, Willie Cunningham, Aird, Docherty, Jimmy Davidson, Cowie, John McKenzie, Fernie, Mochan, Allan Brown, Ormond.

ITALIJA 1

ŠVICA 0

44’ Boniperti

Stadion: Wankdorf Stadium, Bern Sodnik: István Zsolt (Madžarska) Gledalcev: 43.500 Anglija: Merrick, Staniforth, Byrne, Billy Wright, McGarry, Jimmy Dickinson, Wilshaw, Broadis, Mullen, Tommy Taylor, Thomas Finney. Švica: Parlier, Neury, Willy Kernen, Eggimann, Bocquet, Bigler, Ballaman, Vonlanthen, Antenen, Eugen Meier, Fatton.

Stadion: Sportplatz Hardturm, Zürich Sodnik: Laurent Franken (Belgija) Gledalcev: 25.000 Avstrija: Kurt Schmied, Hanappi, Barschandt, Ocwirk, Ernst Happel, Karl Koller, Robert Körner, Schleger, Dienst, Probst, Alfred Körner. Škotska: Fred Martin, Willie Cunningham, Aird, Docherty, Jimmy Davidson, Cowie, John McKenzie, Fernie, Mochan, Allan Brown, Ormond.

Stadion: Olympique de la Pontaise, Lausanne Sodnik: Mário Gonçalves Vianna (Brazilija) Gledalcev: 43.000 Švica: Parlier, Neury, Willy Kernen, Flückiger, Bocquet, Casali, Ballaman, Vonlanthen, Hügi, Eugen Meier, Fatton. Italija: Ghezzi, Vincenzi, Giacomazzi, Neri, Tognon, Nesti, Muccinelli, Boniperti, Carlo Galli, Pandolfini, Lorenzi.

LESTVICA

1. Urugvaj 2. Avstrija 3. Češkoslovaška 4. Škotska

LESTVICA 4 točke (9 – 0) 4 točke (6 – 0) 0 točk 0 točk

1. Anglija 2. Italija 2. Švica 4. Belgija

3 točke 2 točki 2 točki 1 točka

Odločitev za 2. mesto v skupini 23. junij

ŠVICA 4 14’, 85’ Hügi, 48’ Ballaman, 90’ Fatton

ITALIJA 1 67’ Nesti

Stadion: St. Jakob, Basel Sodnik: Benjamin Griffiths (Wales) Gledalcev: 29.000 Švica: Parlier, Neury, Willy Kernen, Eggimann, Bocquet, Casali, Ballaman, Vonlanthen, Hügi, Antenen, Fatton. Italija: Viola, Magnini, Giacomazzi, Mari, Tognon, Nesti, Muccinelli, Segato, Frignani, Pandolfini, Lorenzi. Uvrščena v drugi krog: Švica

5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

S TAT I S T I K E

117

četrtfinale

3. julij

27. junij

30. junij

AVSTRIJA 7

MADŽARSKA 4

AVSTRIJA 3

24’, 27’, 52’ Wagner, 26’, 34’ A. Körner, 32’ Ocwirk,

4’ Hidegkuti, 7’, 88’ Kocsis, 60’ (11m) Lantos

13’ Czibor, 46’ Hidegkuti, 109’, 116’ Kocsis

16’ (11m) Stojaspal, 59’ (avt) Cruz, 78’ Ocwirk

76’ Probst

BRAZILIJA 2

URUGVAJ 2

URUGVAJ 1

ŠVICA 5

18’ (11m) Djalma Santos, 65’ Julinho

75’, 86’ Hohberg

22’ Hohberg

16’, 39’ Ballaman, 17’, 23’, 58’ Hügi

Stadion: Wankdorf Stadion, Bern Sodnik: Arthur Ellis (Anglija) Gledalcev: 40.000 Madžarska: Grosics, Buzánszki, Lantos, Bozsik, Lóránt, Zakariás, Mihaly Tóth, Kocsis, Hidegkuti, Czibor, József Tóth. Izključen: 71’ Bozsik. Brazilija: Castilho, Djalma Santos, Nilton Santos, Brandãozinho, Pinheiro, Bauer, Julinho, Didí, Indio, Humberto, Maurinho. Izključena: 71’ Nilton Santos, 79’ Humberto.

Stadion: Stade Olympique de la Pontaise, Lausanne Sodnik: Benjamin Griffiths (Wales) Gledalcev: 45.000 Madžarska: Grosics, Buzánszki, Lantos, Bozsik, Lóránt, Zakariás, Budai, Kocsis, Hidegkuti, Czibor, Peter Palotás. Urugvaj: Máspoli, William Martínez, José Emilio Santamaría, Víctor Rodríguez Andrade, Néstor Carballo, Luis Cruz, Souto, Ambrois, Hohberg, Schiaffino, Carlos Borges.

Stadion: Sportplatz Hardturm, Zürich Sodnik: Raymon Wyssling (Švica) Gledalcev: 31.000 Avstrija: Schmied, Hanappi, Barschandt, Ocwirk, Kollmann, Karl Koller, Robert Körner, Theodor Wagner, Stojaspal, Probst, Dienst. Urugvaj: Máspoli, William Martínez, José Santamaría, Víctor Rodríguez Andrade, Néstor Carballo, Luis Cruz, Abbadie, Omar Méndez, Hohberg, Schiaffino, Borges.

42’ Alfred Körner je zastreljal enajstmetrovko.

Švica: Parlier, Neury, Willy Kernen, Eggiman, Bocquet, Casali, Antenen, Vonlanthen, Hügi, Ballaman, Fatton. 26. junij

S TAT I S T I K E

3.mesto

26. junij

Stadion: La Pontaise, Lausanne Sodnik: Charly Faultless (Škotska) Gledalcev: 31.000 Avstrija: Kurt Schmied, Hanappi, Barschandt, Ocwirk, Ernst Happel, Karl Koller, Robert Körner, Theodor Wagner, Stojaspal, Probst, Alfred Körner.

118 118

polfinale

30. junij

URUGVAJ 4

27. junij

5’ Borges, 39’ O. Varela, 46’ Schiaffino, 78’ Ambrois

ZR NEMČIJA

ANGLIJA 2

9’ (avt) Horvat, 85’ Rahn

Walter, 62’, 89’ O Walter

16’ Lofthouse, 67’ Finney

JUGOSLAVIJA 0

AVSTRIJA 1

Stadion: St. Jakob, Basel Sodnik: Karl Erich Steiner (Avstrija) Gledalcev: 28.000 Urugvaj: Máspoli, William Martínez, José Emilio Santamaría, Víctor Rodriguez Andrade, Obdulio Varela, Luis Cruz, Abbadie, Ambrois, Míguez, Schiaffino, C. Borges. Anglija: Merrick, Staniforth, Roger Byrne, McGarry, Billy Wright, Jimmy Dickinson, Stanley Matthews, Broadis, Lofthouse, Wilshaw, Thomas Finney.

Stadion: Stade des Charmilles, Ženeva Sodnik: István Zsolt (Madžarska) Gledalcev: 17.000 ZR Nemčija: Turek, Laband, Kohlmeyer, Eckel, Liebrich, Mai, Helmut Rahn, Morlock, Ottmar Walter, Fritz Walter, Hans Schäfer. Jugoslavija: Beara, Branislav Stanković, Crnković, Zlatko Čajkovski, Ivan Horvat, Vujadin Boškov, Miloš Milutinović, Mitić, Vukas, Bobek, Zebec.

51’ Probst

5. 5. SSVVEETOVN TOVNO O PPRRVVEN ENST STVO: VO: ŠVIC ŠVICAA 1954 1954

ZR NEMČIJA 2

31’ Schäfer, 47’ Morlock, 56’ (11m), 65’ (11m) F.

Stadion: St. Jakob, Basel Sodnik: Vincenzo Orlandini (Italija) Gledalcev: 58.000 ZR Nemčija: Turek, Josef Posipal, Kohlmeyer, Eckel, Liebrich, Mai, Helmut Rahn, Morlock, Ottmar Walter, Fritz Walter, Hans Schäfer. Avstrija: Walter Zeman, Hanappi, Schleger, Ocwirk, Ernst Happel, Karl Koller, Robert Körner, Theodor Wagner, Stojaspal, Probst, Alfred Körner.

4. julij

ZR NEMČIJA

10’ Morlock, 18’, 84’ Rahn

MADŽARSKA 2 6’ Puskas, 8’ Czibor

Stadion: Wankdorf Stadion, Bern Sodnik: William Ling (Anglija) Gledalcev, 62.472 ZR Nemčija: Turek, Josef Posipal, Kohlmeyer, Eckel, Liebrich, Mai, Helmut Rahn, Morlock, Ottmar Walter, Fritz Walter, Hans Schäfer. Madžarska: Grosics, Buzánszki, Lantos, Bozsik, Lóránt, Zakariás, Czibor, Kocsis, Hidegkuti, Puskás, Jozsef Tóth

svetovni prvak

končna lestvica

ZR NEMČIJA

1. ZR Nemčija 2. Madžarska 3. Avstrija 4. Urugvaj 5. Brazilija 6. Anglija 7. Jugoslavija 8. Švica 9. Turčija 10. Italija 11. Francija 12. Belgija 13. Mehika 14. Češkoslovaška 15. Škotska 16. Južna Koreja

SELEKTORJI ZR Nemčija: Josef Sepp Herberger Madžarska: Gusztáv Sebes Avstrija: Walter Nausch Urugvaj: Juan López Brazilija: José Alfredo Zezé Moreira Anglija: Walter Winterbottom Jugoslavija: Aleksandar Tirnanić Švica: Karl Rappan Turčija: Alessandro Puppo Italija: Lajos Czeizler Francija: Pierre Pibarot Belgija: Douglas Livingstone Mehika: Antonio López Češkoslovaška: Oldrich Nejedly Škotska: Andrew Beattie Južna Koreja: Kim Young-Sik

JUGOSLAVIJA Vsi igralci: Vladimir Beara, Bruno Belin, Stjepan Bobek, Vujadin Boškov, Zlatko Čajkovski, Tomislav Crnković, Dionizije Dvornić, Ivan Horvat, Branko Kralj, Lav Mantula, Sima Milovanov, Miloš Milutinović, Rajko Mitić, Zlatko Papec, Aleksandar Petaković, Zdravko Rajkov, Ljubomir Spajić, Branislav Stanković, Todor Veselinović, Bernard Vukas, Branislav Zebec, Miljan Žeković.

S TAT I S T I K E

finale

5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVIC A 1 9 5 4

119

120

6. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVEDSK A 1958

6. svetovno prvenstvo

1958 ŠVEDSKA • Od 8. do 29. junija • Kvalifikacije: 46 držav (prijavljenih 55) • Število tekem v kvalifikacijah: 89 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 341 (povprečje 3,83) • Število sodelujočih na SP: 16 • Število tekem na SP: 35 • Število zadetkov na SP: 126 (povprečje 3,60) • Število gledalcev na SP: 868.000 (povprečje 24.800) • Gol št. 500: Robert Collins (Škotska) • Najboljši strelec: Just Fontaine (Francija) 13 golov

Šveda Axbom in Parling zaman zaustavljata brazilskega žonglerja Garrincho. 6 . S V E TO V N O P R V E N S T V O: Š V E D S K A 1 95 8

121

Prvi gol kralja – Proti Walesu je 17-letni Pelé po mojstrski akciji strl odpor najtežjega brazilskega nasprotnika in se prvič vpisal med strelce mundialov.

Zvezda je rojena Svetovno prvenstvo na Švedskem bo ostalo zapisano v spominu zaradi prihoda na veliko sceno komaj sedemnajstletnega Edsona Arantesa do Nascimenta, ki so ga nato pod vzdevkom Pelé poldrugo desetletje občudovali po vsem svetu. Temnopolti mladenič prvenstva ni začel v prvi enajsterici, a se je kmalu pokazalo, da je tam še kako potreben. Igralec, ki bi zaradi poškodbe kmalu ostal doma, je odločilno prispeval k prvemu brazilskemu

Pozdrav vratarjev – Po remiju s 3 : 3 v Esksilstuni se prijazno srečata vratarja Paragvaja in Jugoslavije, Samuel Aguilar in Vladimir Beara. 122

6. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVEDSK A 1958

naslovu. Še danes pa v svetovni zgodovini velja za najmlajšega prvaka.

Nevtralna med vojno Dodelitvi organizacije šestega svetovnega prvenstva Švedski leta 1958 sta botrovala vsaj dva razloga: med drugo svetovno vojno je bila nevtralna in imela je dvanajst, sicer ne zelo velikih, vendar modernih stadionov. Dva, v Göteborgu in Malmöju, so zgradili na novo. Za organizacijo svetovnega prvenstva je zaprosila leta 1946, ko je FIFA največje nogometno tekmovanje dodelila Brazilcem za leto 1950 in Švicarjem za 1954. Prošnjo Švedov je potrdil kongres leta 1950. Prijavilo se je rekordnih 55 držav, med njimi tudi od leta 1934 odsotni Argentina in Sovjetska zveza, slednja je sodelovala prvič po včlanitvi v Mednarodno organizacijo leta 1946. V kvalifikacijah sta izpadla dva bivša svetovna prvaka: Italija (kljub nastopu urugvajskih legend z italijanskim državljanstvom Schiaffina in Ghiggie) in Urugvaj, ki je proti Pomarančarjem (tj. poimenovanje Paragvajcev) v gosteh katastrofalno izgubil z 0 : 5. Manjkali so tudi Belgijci, Španci in Nizozemci. Bilo je prvo svetovno prvenstvo brez Julesa Rimeta, ki je umrl 16. oktobra 1956 v 83. letu starosti. Na kongresu Mednarodne nogometne zveze so delegati za štiriletni mandat izvolili Angleža Arthurja Drewryja, v izvršilnem odboru pa je bil tudi Jugoslovan Mihajlo Andrejević.

Težke kvalifikacije

Evropske enajsterice

21. aprila 1957 so se po stadionu Maracana nevarno sprehajali duhovi največjega nogometnega poraza v zgodovini brazilskega nogometa, ki je pred sedmimi leti na istem prizorišču Urugvajce povzdignil med junake, razočarane Brazilce pa med največje bedake. Navijači niti pomisliti niso hoteli, da bi Canarinha prvič ostala pred vrati svetovnega prvenstva. Brazilija in Perú sta igrala odločilno kvalifikacijsko srečanje prve južnoameriške skupine (Venezuela je odstopila). V Limi sta remizirala z 1 : 1, v gosteh pa so se Perujci zelo dobro upirali. Minute so tekle, zgodilo pa se ni nič. V drugem polčasu je sodnik dosodil prosti strel v bližini perujskega kazenskega prostora. Izvajal ga je Didí, žoga se je dvignila, šla čez živi zid in nenadoma padla v mrežo. Strel so poimenovali folha seca (suhi list), Didíja pa je zaslovel po njem in se polastil »avtorske pravice«. Srečanje se je končalo z rezultatom 1 : 0 in je Brazilce že šestič popeljalo na največjo nogometno prireditev.

Švedi so se kljub polemikam okrog sestave enajsterice na domači mundial pripravljali vestno. Odločili so se, da pokličejo legionarje, ki so si služili kruh v Italiji. Naši zahodni sosedje so jih pustili z enim pogojem: da v slučaju srečanja Švedska – Italija ne igrajo. Italijani so bili prepričani v svojo uvrstitev in niso računali na neznane Irce. Ker so Azzurri v kvalifikacijah obtičali, je postal pogoj brezpredmeten. Hamrin (Padova), Liedholm (Milan), Gustavsson (Atalanta) in Skoglund (Inter) so se lahko osredotočili na igranje v rumenem dresu. Nihče ni v Švede pretirano verjel, a so presenetili. Prišli so v finale. Tudi Francozi so igrali nad pričakovanji. Predvsem z »zlato trojko«: Raymond Kopa (Kopaszewski), Just Fontaine in Roger Piantoni. V prvem krogu so v treh tekmah zabili kar 11 golov. Sanje Bleusov so v polfinalu razbili poznejši prvaki, Brazilci. Tudi prihod žena, v režiji športnega dnevnika L’Equipe, ni pomagal. Francoz Robert Jonquet je igral več kot eno uro z zlomljeno nogo. Kljub razočaranju je francoski selektor srečanje za tretje mesto vzel hudo resno. Pravijo, da je Nemce sovražil še iz vojnih časov, zato so Francozi na prestižnem dvoboju, kjer običajno dobijo priložnost rezervisti, proti zdesetkanim Nemcem igrali z najmočnejšo enajsterico in zmagali s 6 : 3. Fontaine je na tej tekmi štirikrat zadel v polno in skupno s trinajstimi goli na prvenstvu postal najboljši strelec. Ta rekord drži še danes, kar ga uvršča med največje in nesmrtne.

Favorita obtičala Prvič so na SP prišle štiri otoške reprezentance: Anglija, Škotska, Severna Irska in Wales. Slednji je v svoji skupini sicer izpadel, vendar se mu je kmalu ponudila nova priložnost. Zaradi političnih razlogov Egipt in Sudan nista želela igrati proti Izraelu. FIFA je odločila, da mora vsaka izbrana vrsta, ki si želi na Švedsko, odigrati vsaj eno kvalifikacijsko srečanje. Wales je Žide premagal doma in v gosteh ter si prigaral zadnjo vozovnico. Politika in rasizem sta od nastopa odvrnila tudi Kitajsko, Indonezijo in Turčijo. Severni Irci so zaprosili organizatorje, da bi zaradi verskih razlogov lahko ob nedeljah počivali. Ko je FIFA prošnjo zavrnila, so irski fantje premeteno ugotovili, da prepoved velja le na Irskem, na Švedskem pa ne. In so mirne vesti igrali. Po več kot enem letu pogajanj sta se švedska nogometna zveza in švedska televizija dogovorili za neposredne televizijske prenose, ki so dosegli 63 držav in 40 milijonov gledalcev. Pokal Julesa Rimeta so na kraj prizorišča pripeljali po predvidenem datumu. Iz Švice, kjer je bil v bančnem sefu spravljen, bi moral prispeti 2. februarja, a je bila ploščica z imeni zmagovalcev zamenjana in nekaj časa je trajalo, da so napako ugotovili.

Fontaine zabil štiri gole – Na tekmi za tretje mesto je francoski golgeter štirikrat zatresel mrežo vratarja Kwiatkowskega. Francozi so mali finale vzeli presneto resno in zmagali s 6 : 3. 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVE D SK A 1 9 5 8

123

Podcenjevanje Evropejcev Argentinci na svetovnih prvenstvih niso sodelovali vse od leta 1934, in še takrat so poslali tretjerazredno moštvo. V štiriindvajsetih letih so z Evropejci odigrali le 11 tekem. Leto pred švedskim mundialom jim je uspel imeniten podvig na južnoameriškem prvenstvu v Limi v Perúju. Brazilce, ki so v svojih vrstah imeli kar nekaj bodočih svetovnih prvakov, so zmleli s 3 : 0. Ključni možje: Angelillo, Sívori in Maschio, so takoj po naslovu emigrirali v Italijo k Interju, Juventusu in Bologni. Argentinski funkcionarji so menili, da trojice na Švedskem ne potrebujejo, ker imajo doma dovolj mojstrov za preigravanje »nerodnih« Evropejcev. Priprave so bile sila skromne: tri prijateljske tekme proti južnoameriškim nasprotnikom. Medtem ko so Brazilci potovali s privatnim letalom in se pripravljali v Evropi, so Argentinci leteli več kot štirideset ur v drugem razredu. Tik pred zdajci so poklicali skoraj štiridesetletnega Angela Labruno. Na Švedsko so odnesli le en komplet dresov, tako da so morali na prvi tekmi proti Nemcem, ko je sodnik zahteval rezervne, za pomoč prositi domači klub, da jim je posodil rumene. Zadetek Corbatte v tretji minuti uvodnega srečanja jim je dal še več poleta in vse je kazalo, da bo uvrstitev v drugi krog mala malica. Bolje fizično pripravljeni Nemci so tekmo obrnili in jo dobili s 3 : 1. Čehi pa so Gavče streznili do konca. Nasuli so jim pol ducata golov in jih postavili na realna tla. Morda so k polomu Argentincev nekaj prispevale

tudi atraktivne švedske blondinke, ki so precej pogosto obiskovale tabor Južnoameričanov, kar pa so v vodstvu reprezentance večkrat demantirali. Ob vrnitvi v Buenos Aires so razjarjeni navijači nogometašem metali kovance. Vratar Amadeo Carrizo, označen za glavnega krivca, je še dolgo čutil posledice poraza.

S pomočjo psihologa in zobozdravnika Po neuspehih doma (1950) in v Švici (1954) so Brazilci prišli na Švedsko zaznamovani z nezaupanjem domače javnosti in novinarjev. Novi predsednik brazilske nogometne zveze João Havelange je delo organiziral na visoki profesionalni ravni. Sprejel je načrt Paula Machada de Carvalha, poslovneža iz São Paula in lastnika televizijske mreže TV Record, ki je vodil brazilsko delegacijo. Carvalho je zahteval strogo disciplino in lastnikom enega od hotelov, v katerem so stanovali Brazilci, celo predlagal, naj neki uslužbenki omogočijo dopust, ker nogometašem dviguje adrenalin. V vodstvo je zveza (CBD) vključila psihologa in zobozdravnika, kar je bilo za tiste čase zelo nenavadno. Stomatolog Mário Trigo je brazilskim virtuozom izpulil kar 62 zob.

Preigraval kot za šalo – Mané Garrincha je na Švedskem odigral odločilno vlogo tudi v finalu, ko so ga domači branilci zaman lovili. 124

6. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVEDSK A 1958

Škarjice Niltona Santosa – Branilec je razčistil nevaren napad Sovjetov. Brazilske čarovnije so izničile sovjetski »znanstveni nogomet«.

Uveljavitev nove taktike Brazilci so na Švedskem uveljavili novi taktični postavitvi 4-2-4 in kasneje 4-3-3. Po remiju z Angleži je bila kljub dopadljivi igri uvrstitev v drugi krog na kocki. Bližalo se je srečanje proti Sovjetom, olimpijskim prvakom iz Melbourna leta 1956 in predstavnikom »znanstvenega nogometa«. Kapetan Bellini, Didí in Nilton Santos so selektorju Vicenteju Debelemu Feoli predlagali nekaj menjav, predvsem igranje 17letnega Peléja in malo starejšega Garrinche. Brazilski poznavalci menijo, da je bil ta sestanek usoden. Bog ve, če bi se brez njiju dogodki odvijali v pravo smer. Psiholog João Carvalhes je odsvetoval igranje obeh, saj je pri Manéju Garrinchi test pokazal, da ima mentaliteto 13-letnega otroka. Od 123 možnih točk si jih je prislužil pičlih 38. Tudi Pelé z 68 ni blestel. »Če bodo igrali oni, bomo osvojili svetovni pokal, če ne bodo igrali, tudi mi ne bomo,« so Feoli zagrozili »težkokategorniki«. Čeprav so drugi nogometaši pozneje zanikali vsako vrsto pritiska, vse kaže, da je do nenavadnega sestanka resnično prišlo. Ob omenjenima je prvič na zelenico skočil tudi vezist Zito. Ni nepomemben podatek, da so črni ali mulati zamenjali belce. »Jaz bom določil enajsterico, ki jo želite, vi pa boste nosili posledice za zmago ali poraz,« je popustil selektor. Pred tekmo se je z novinarji igral igro mačke z mišjo. Popoldanski trening z novo postavitvijo je opravil zjutraj in jih pustil na cedilu. Z okrepitvami je Brazilija odigrala najboljšo tekmo prvenstva in eno najboljših v zgodovini. Garrincha je v prvih 34 sekundah štirikrat prevaral branilca Kuznecova, v prvih dveh minutah pa preigral vso sovjetsko

obrambo in zatresel vratnico. V tretji minuti je Vavá povedel svoje moštvo v vodstvo. Sovjeti do tistega trenutka niso prestopili sredine igrišča. Brazilci so »znanstvenike« odpravili v ritmu sambe. Sestavili so 36 napadov in imeli 18 stoodstotnih priložnosti, dvakrat pa je žoga udarila v prečko. Blestel je golgeter Vavá, avtor obeh zadetkov. Izvrstni Jašin pa je svoje rešil hudega poloma in goleade. Obupani kriki iz vrat niso zbudili soigralcev. Za mnoge je bilo to dogajanje finale pred finalom.

6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVE D SK A 1 9 5 8

125

Poslal domov Jugoslavijo – Helmut Rahn, avtor edinega nemškega gola, je spravil v nesrečo Modre. Nemočno je skušal posredovati vratar Srboljub Krivokuća.

Jugoslavija lepo, a neučinkovito Ponovno je stopil na sceno Helmut Rahn, ki je štiri leta prej v finalu v Bernu pokopal Madžare in spravil na noge vso Nemčijo. Po samostojni akciji je v četrtfinalu v Malmöju izločil Jugoslavijo. Modri so močno čutili odsotnost poškodovanega mladega vezista Dragoslava Šekularca. Devet minut pred koncem je sodnik Paul Wyssling iz Švice ob prekršku Herberta Erhardta nad Milošem

Milutinovićem spregledal očitno enajstmetrovko. Jugoslovanski selektor Aleksandar Tirnanić (igral je na SP 1930) je iskreno priznal, da bi lahko ob takšni igri njegovi varovanci do zadetka prišli le s strelom z bele točke. Bili so mešanica latinskega in srednjeevropskega značaja, driblinga in moči, a brez učinkovitosti.

Spet ti Nemci – V Malmöju so bili močnejši od Jugoslovanov. Na sliki Krstić in Boškov skušata zaustaviti nevarnega Helmuta Rahna. 126

6. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVEDSK A 1958

Groba polfinalna tekma Švedi so veljali za močne, hitre in vzdržljive nogometaše. Polfinalni spopad se je prevesil v eno najbolj grobih tekem prvenstva. Nemec Hans Schäfer je povedel, Šved Lennart Skoglung pa je izenačil v dokaj mirnem prvem polčasu. Prava vojna se je razvnela v drugi polovici, ko je Erich Juskowiak odzadaj zrušil Kurta Hamrina in si zaslužil izključitev. Nemec je hotel napasti sodnika, a so ga pravočasno ustavili. Nekaj minut kasneje je Šved Sigvard Parling poškodoval Fritza Walterja. V zadnjem delu srečanja je Gren zabil drugi švedski zadetek. Kljub devetim nogometašem na igrišču so Nemci pritiskali do konca. Orvar Bergmark je v kazenskem prostoru podrl Rahna, Nemci so zahtevali najstrožjo kazen, piščalka Madžara Istvána Zsolta, ki je po mnenju mnogih sodil, kot da bi se Nemcem hotel maščevati za zmago nad sonarodnjaki štiri leta prej, pa je ostala nema. Hamrin je zapečatil srečanje sedem minut pred koncem in prvič popeljal Švede v finale. Organizatorji so se pritoževali zaradi pomanjkanja navijaške vneme pri domačih, zato so v polfinalu na tribune prvič poslali animatorje in spodbuda je bila znatno glasnejša.

Predčasno pod prho – Madžarski sodnik Zsolt izključi Juskowiaka in proti Švedom pusti Nemce z devetimi igralci.

Rojeni strelec – Tako je neusmiljeni brazilski golgeter Vavá v polfinalu obračunal s francoskim vratarjem Abbesom. Brazilci so zmagali s 5 : 2.

6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVE D SK A 1 9 5 8

127

Prvič svetovni prvaki – Garrincha, Zito in Gilmar čestitajo mlademu Peléju, ki se ja na Švedskem z lastnim sijajem predstavil nogometnemu svetu.

Brazilci prvi naslov slavili v Evropi Pred finalom sta v oba tabora prispela razveseljujoča telegrama. Švedom je italijanska Atalanta sporočila, da lahko Bent Gustavsson igra do konca prvenstva, Brazilcem pa se je urugvajska nogometna zveza zahvalila za uspešno zastopanje južnoameriškega nogometa. Na stadionu Rasunda v Stockholmu, odprtem leta 1937, se je zbralo slabih 50 tisoč gledalcev. V častni loži je sedel kralj Gustav Adolf VI. Brazilce je spremljalo 18 radijskih reporterjev, največ do takrat. Pred srečanjem je močno deževalo, in čeprav so Švedi vedeli, da bo mokro igrišče njim v prid in v škodo Brazilcem, so travnato površino pokrili z veliko plahto in jo ohranili v dobrem stanju. Fair play

Kralja si sežeta v roke – Pozdrav švedskega kralja Gustava Adolfa Peléju, potem ko je brazilska reprezentanca po zmagi nad Švedsko briljantno prvič slavila naslov svetovnega prvaka.

poteza, ki so jo prvaki znali ceniti. Ko so v tretji minuti Švedi z golom Nilsa Liedholma povedli, je eden od Brazilcev rekel Peléju: »Ne skrbi, manjka še 87 minut in prvaki bomo mi.« Didí je po zgledu Urugvajca Obdulia Varele osem let prej na Maracani vzel žogo iz mreže, jo počasi odnesel do sredine igrišča in umiril strasti. Le nekaj minut zatem je Mário Zagallo

Mojstrovina v Stockholmu – Pelé je tretji brazilski gol zabil po dveh klobukih (žoga čez branilčevo glavo). Švedski vratar Svensson je bil ob imenitni akciji nemočen. 128

6. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVEDSK A 1958

rešil še eno zelo nevarno akcijo pred svojimi vrati. Kljub vsemu se Brazilci niso pretirano vznemirjali. Vedeli so, da bodo njihove priložnosti prišle, in prav to se je zgodilo. Dva predložka Garrinche sta omogočila Vaváju spraviti Brazilijo v vodstvo. V 55. minuti je Pelé v kazenskem prostoru dobil žogo od Zagalla, v enem kvadratnem metru preigral dva Šveda in iz prve dosegel enega najlepših golov v zgodovini mundiala. Zagallo je zabil četrtega, Pelé pa v zadnji minuti še petega, ki ga ni bilo takoj na semaforju, ker francoski sodnik Guigue ni postavil žoge na sredino igrišča. Pozneje je Peléjev gol potrdil. Brazilci so bili prva reprezentanca, ki je osvojila naslov na tuji celini. Švedski kralj Gustav Adolf je pokal podelil brazilskemu kapetanu Belliniju, ta pa ga je prvič dvignil in pokazal občinstvu. V častni loži je bil tudi predsednik FIFE Arthur Drewry. Brazilski zobozdravnik Mário Trigo očitno ni poznal protokola in je osuplega kralja od zadaj potrepljal po rami. »E aí, King, tudo bem?« (Živio kralj, vse dobro?) ga je vprašal. Švedska publika je prvakom stoje ploskala.

Visoko dvignjen pokal – Brazilski kapetan Bellini je bi prvi, ki je dvignil pokal in uvedel najbolj pričakovani nogometni ritual. Častni krog – Švedski navijači so športno priznali poraz svoje reprezentance v finalu in ob častnem krogu brazilske nogometaše nagradili z ovacijo.

Slavje in politika Brazilci so po dveh razočaranjih, 1950 in 1954, prvi naslov reprezentance hrupno praznovali. Predsednik Juscelino Kubitschek je dan po finalu razglasil za praznik. Ob vsem veselju pa brez žrtev ni šlo. Bilo je več mrtvih, samomorov in nesreč. Predsednik Kubitschek je po telefonu čestital prvemu možu brazilske zveze Havelangeju. »Med svetovnim prvenstvom sem zamenjal nekaj ministrov in mediji tega sploh niso opazili. Mi lahko poveste, kdaj bo naslednje?« mu je rekel.

6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVE D SK A 1 9 5 8

129

PRVO IME ŠVEDSKE

Edson Arantes do Nascimento - Pelé

Pobič sem star šele sedemnajst let Švedski mundial je katapultiral v središče nogometne pozornosti komaj 17-letnega Peléja. Takrat se je začela briljantna nogometna pot, kronana s tremi naslovi svetovnega prvaka. Toda zelo malo je manjkalo, pa bi vse skupaj padlo v vodo. Pred prvenstvom si je Pelé na pripravljalni tekmi proti Corinthiansu resno poškodoval koleno. Zdravniki nogometne zveze so ga pred odhodom na Švedsko že odpisali in samo vztrajnost šefa uprave Carvalha je pripeljala mladi up na svetovno prvenstvo. Fizioterapevt Mário Americo mu je bolno koleno ovil z brisačo, potisnjeno v vrelo vodo, in ga čudežno ozdravil. Kljub temu, da je Pelé točil debele solze, je zdržal. Šele ko je sedel na letalo, je bil res prepričan, da gre na Švedsko. Ni igral prijateljskih tekem proti Interju in Fiorentini niti prvih dveh srečanj proti Avstriji in Angliji. Doma je bil malo znan, saj je s Santosom sodeloval le na enem prvenstvu paulista. Po pritisku Niltona Santosa, Didíja in Bellinija ga je selektor Vicente Feola vključil v enajsterico na blesteči zmagi proti Sovjetom. Vendar si je Pelé najbolj zapomnil zmagoviti gol proti Walesu, predvsem zato, ker je bil prvi na svetovnih prvenstvih in ker je odločil zelo težko srečanje. Potem je zadel še proti Franciji in Švedski. Slika, na kateri vratar Gilmar sredi slavljenja naslova očetovsko objema jokajočega Peléja, je obšla svet. Zvezda je bila rojena. V karieri je zabil 1.281 golov. Na dan, ko je njegova država slavila svetovni naslov v Stockholmu (29. junija 1958), je bil Pelé star 17 let, 8 mesecev in 6 dni in je še danes najmlajši prvak v zgodovini.

130

6. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVEDSK A 1958

Solze sreče – Mladi Edson Arantes do Nascimento joče, potem ko je odločilno pripomogel k osvojitvi prvega naslova. Ob njem vratar Gilmar.

ZGODBA PRVENSTVA

INTERVJU

Tragična letalska nesreča

V prvi enajsterici po naključju

Manchester United – zaradi mladosti moštva, ki ga je vodil Matt Busby, so ga krstili Busby babies – se je 6. februarja 1958 po remiju s Crveno Zvezdo (3 : 3) in uvrstitvijo v polfinale evropskega pokala prvakov iz Beograda vračal v London. Po postanku na letališču Riem v Münchnu je pilot letala britanske družbe Bea (British European Airways) Elizabethan G-ALTU AS 57 poskusil dvakrat neuspešno vzleteti. Ni bil zadovoljen z delovanjem motorjev in je zahteval posvet z dežurnimi mehaniki. Potem ko so mu zagotovili, da je vse v redu, se je v tretjem poskusu letalo dvignilo, a se je na koncu vzletne steze zrušilo, treščilo v hišo in se vnelo. Umrlo je 23 potnikov, 16 je bilo težje ranjenih, sedem pa lažje. Med smrtnimi žrtvami je bilo osem nogometašev: Roger Byrne, kapetan Rdečih vragov, Tommy Taylor, eden najpopolnejših napadalcev in nogometaš številka ena na Otoku, Geoff Bent, Eddie Colman, Mark Jones, David Pegg in Billy Whelan. Duncan Edwards je podlegel poškodbam petnajst dni po nesreči. Umrl je tudi Frank Swift, predvojni angleški vratar, takrat pa v vlogi novinarja časnika News of the World. Preživeli so Bobby Charlton (iz bolnišnice so ga odpustili nekaj dni po nesreči), John Berry, Dennis Viollet, Foulkes, Morgans, Scanlon, rezervni vratar Wood ter irska reprezentanta Harry Gregg in Jackie Blanchflower. Berry in Blanchflower nista več igrala. Trenerja Busbyja so hudo poškodovanega prepeljali v bolnišico. Ozdravel je in v šestdesetih ponovno sestavil šampionsko ekipo. Fotograf Daily Maila Peter Howard je ranjen v bolnišnici poslal poročilo svojemu časopisu: »Da bi dodali gorivo, smo na poti iz Beograda pristali na münchenskem letališču Riem. Ko smo se pripravljali na vzlet, smo slišali motnje v delovanju motorjev. Letalo se je vrnilo na vzletišče in poskušalo ponovno neuspešno vzleteti. Mehaniki so ga pregledali in zagotovili, da je vse v redu. V tretjem poskusu se je letalo pognalo po pisti, pospeševalo in se začelo dvigati. Nenadoma so bili motorji brez moči. Vse, kar se spominjam, je strahoten udarec. Letalo se je razbilo in v hipu je bilo vse v plamenih. Niti vzdiha niti ječanja ni bilo slišati. Uspelo se mi je izkopati izpod ruševin in šele tedaj sem videl, kaj se je zgodilo.« V Angliji so se mediji začeli zavzemati za to, da bi prepovedali skupinska potovanja nogometnih ekip. Glasbena skupina The Spinners je posnela pesem The Flowers of Manchester.

»Na SP smo se uvrstili ‘in extremis’. Nihče ni dal prebite pare za nas, napovedovali so vrnitev v Francijo brez zmage. To je zelo razjezilo predvsem Piantonija in tudi vse ostale,« pravi Just Fontaine, najboljši strelec vseh mundialov. »Priložnost za nastop sem dobil zaradi poškodbe Renéja Bliarda. Na dan prvega srečanja proti Paragvaju mi je pomočnik trenerja Paul Nicolas obljubil, da bom igral v konici napada. Dva dni pred debijem sem ostal brez nogometnih čevljev, dokončno so razpadli. Takrat ni bilo sponzorjev in imeli smo le po dva para: enega za treninge, drugega za tekme. K sreči je imel rezervist Stepháne Bruey enako številko kot jaz in mi jih je posodil. Na prvem srečanju se je s tremi mojimi zadetki proti Paragvaju začela avantura. Kakšna avantura!!! Končala se je s štirimi goli proti Nemcem na srečanju za tretje mesto. Tekma z Brazilijo je bila za nas tekma stoletja. Po dolgem predložku sem se otresel vratarja Gilmarja in izenačil na 1 : 1. Imeli smo smolo, ker se je poškodoval Jonquet, in ker takrat še ni bilo menjav, smo morali preostanek tekme odigrati z desetimi igralci. ‘Satanski’ Pelé je zabil tri gole in zapečatil naš poraz. To je bilo edino razočaranje na prvenstvu.Takrat FIFA najboljšemu strelcu še ni namenjala nobene nagrade. Neki časopis mi je podaril lovsko puško.«

6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVE D SK A 1 9 5 8

131

PRVE VIOLINE

Just Fontaine Francija

Nedotaknjeni rekord – Fontaine je zabil 13 golov.

Pred svetovnim prvenstvom je bil v reprezentanci rezervist. Potem ko se je poškodoval napadalec René Bliard, se je 174 centimetrov visoki Fontaine, sicer ne zelo spreten z žogo, a hiter in s strelskim instinktom ter dobrim strelom, uveljavil v izbrani vrsti in blestel na Švedskem. Mednarodna federacija za nogometno statistiko in zgodovino ga je proglasila za tretjega najboljšega francoskega nogometaša dvajsetega stoletja. Bil je najboljši strelec mundiala in prvi v zgodovini, ki je zadel na vseh tekmah. S trinajstimi goli je postavil rekord v doseženih zadetkih na enem prvenstvu. Fontaine se je rodil v Marakešu v Maroku 18. avgusta 1933. Njegov oče je bil funkcionar francoske vlade, nameščen v takrat še francoskem protektoratu. Mati je bila Španka. Just je začel brcati v klubu Union Marocaine, pri dvajsetih pa je že blestel v Franciji, 132

6. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVEDSK A 1958

najprej v Nici, potem pa pri Stade de Reims, kjer je preživel najboljša nogometna leta. Leta 1958 je bil prvi strelec francoskega prvenstva (34 golov v 26 tekmah). Njegova šibka točka so bile poškodbe. Dve leti po svetovnem prvenstvu, marca 1960, ko je igral za klub iz Reimsa, si je na srečanju proti Sochauxu zlomil nogo. Slabo zaceljena poškodba je terjala velik davek. Po devetih mesecih se je vrnil in se po samo petih tekmah ponovno poškodoval na istem mestu. Zadnjikrat je zaigral julija 1962 na turneji Reimsa po Antilih. Še isto leto je star 27 let oznanil konec nogometne poti. Bil je štirikrat francoski prvak (enkrat z Nico in trikrat z Reimsom), dvakrat pokalni prvak (enkrat z vsakim klubom) in dvakrat najboljši francoski strelec (1958, 1960). Še danes drži rekord najboljšega povprečja golov v francoski reprezentanci: 30 v 21 tekmah. Kratka kariera mu ni omogočila prevelikega zaslužka, zato je po upokojitvi reklamiral športno znamko Adidas in bil predsednik sindikata nogometašev. V tej vlogi se lahko pohvali z vidnimi dosežki. Deloval je tudi kot trener Paris SaintGermaina, maroške in francoske reprezentance. Slednjo je vodil samo dve tekmi in je trener z najkrajšim stažem v njeni zgodovini. Postal je uspešen poslovnež. Še med igranjem nogometa se je skupaj z Gilom Bernardom preizkusil kot pevec. Leta 1959 sta izšla dva albuma. Radost ob dosegu gola primerja z rojstvom otroka. Živi v Toulousu.

Vladimir Beara Jugoslavija

Gumijasti vratar – Vladimir Beara je branil na treh prvenstvih.

Gumijasti človek, za mnoge najboljši hrvaški vratar vseh časov, je za Jugoslavijo branil na treh svetovnih prvenstvih: 1950 v Braziliji, 1954 v Švici in 1958 na Švedskem. »Moral bi braniti tudi v Čilu. Bilo bi moje četrto SP. Takrat sem nastopal pri nemškem prvoligašu Aachnu in kar 13 tekem zaporedoma sem bil kot vratar kola izbran v najboljšo enajsterico. Vendar sem si zlomil nogo in mundial je šel po vodi. Namesto mene je branil Milutin Šoškić, kvaliteten golman, ki je naredil lepo kariero.« Beara se še vedno spominja tekme SP 1950 proti Braziliji na Maracani pred 200 tisoč gledalci. Samo izbrani doživijo tako vzdušje. »Ko so na teren prišli Brazilci, je nastal pravi orkan.« Kot najbolj nesrečno tekmo pomni tisto iz leta 1954 v Švici, ko je Jugoslavija zgubila proti Zahodnim Nemcem. »Imeli smo deset velikih priložnosti in nismo zabili gola. Nemci so nas premagali z 2 : 0.« Bil je eden redkih nogometašev, ki je neposredno prestopil iz Hajduka v Crveno zvezdo. Tega mu Splitčani nikoli niso odpustili. Zvezda je za njegov nakup prodala klubski avtobus, ki je bil takrat prava noviteta v jugoslovanskem nogometu.

BESEDE, BESEDE

John Charles Wales

Pelé »V finalu smo pustili dušo. Zabil sem dva gola in takoj po zadnjem žvižgu padel na tla in izgubil zavest. Reagiral sem ob objemih in krikih mojih soigralcev, ki so vzklikali: ‘Joči, mali, joči’. Ko je švedski kralj Gustav Adolf kapetanu Belliniju podelil tako želeni pokal, sem si samo želel, da sanj ne bi bilo konec. Igralci smo se objemali in jokali. Vedeli smo, da v Braziliji vlada nepopisno veselje. / ... / Vavá je bil eden velikih akterjev švedskega mundiala. Zaradi njegove zadržanosti izven igrišč, daleč od medijev, mu tega nikoli niso dovolj priznali. V reprezentanci sva bila zelo dobra kolega. Oba sva začela kot rezervista in končala v prvi enajsterici. / ... / Svetovno prvenstvo na Švedskem je bilo čudovito. Mislim, da je imela brazilska reprezentanca takrat boljše posameznike kot leta 1970. Didí, Nilton Santos, Djalma Santos, Zito, Garrincha so

Italijanski Valežan – Najbolj je blestel pri Stari dami.

bili neponovljivi,« tako se je nogometni kralj čez mnogo let spominjal prvega triumfa. Brazilski časopisi pa: »Še nikoli nismo bili tako srečni.« Mário Lobo Zagallo »Leta 1958 so imele ženske na Švedskem enake pravice kot moški -- v Braziliji takrat niti pomisliti niso smele o odnosih, ki so bili tam popolnoma normalni. Vendar v našo karanteno Švedinje niso vstopale. V prostih trenutkih pa je vsak ravnal po svoji vesti,« tako je odgovarjal napadalec na trditve o obleganju domačih blondink. Sigvard Parling »Drugi Peléjev zadetek je bil tako lep, da bi mu kar ploskal,« švedski branilec in bližnji opazovalec mojstrovine. Gavril Kačalin »Ne morem verjeti, da se to, kar smo danes občudovali, imenuje nogomet. Še nikoli nisem videl tako krasne igre. Garrincha je pravo čudo,« sovjetski selektor o Brazilcih. Georg Raynor »Brazilska reprezentanca je tako dobra, da bi kar navijal zanjo,« švedski selektor. Angel Labruna »Nismo bili ne fizično ne psihično pripravljeni, da bi lahko odigrali tri srečanja v enem tednu,« mnenje skoraj štiridesetletnega argentinskega reprezentanta. Claude Abbes »Raje igram proti desetim Nemcem kot proti enemu Brazilcu,« je rekel francoski vratar.

6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVE D SK A 1 9 5 8

BESEDE, BESEDE

Klicali so ga Dobri velikan, ker je bil kljub svojim 190 centimetrom na igrišču nadvse korekten, prava dobričina. Debitiral je v Leedsu, kjer je nekoč v eni sezoni zabil kar 42 golov. Največje uspehe je dosegel pri italijanskem Juventusu, kamor je prestopil za rekordnih 65 tisoč funtov v času, ko so Angleži prepovedali vse transakcije nad 10 tisoč funtov. S Staro damo je bil trikrat italijanski in enkrat pokalni prvak. Zabil je 105 golov v 180 tekmah. Z glavo ga je bilo težko zaustaviti. Skupaj s Sívorijem in Bonipertijem je sestavljal sanjsko navezo. Na SP so Valežani prišli v četrtfinale in izgubili z Brazilci. Charles je na treh tekmah zabil en gol proti Madžarom. Leta 2001 je prejel največje britansko državno odlikovanje. V spominu bo ostal kot eden vidnih predstavnikov fair playa, saj nikoli ni bil izključen niti ni dobil opomina. Na tekmi italijanskega prvenstva proti Sampdoriji je Charles sam pobegnil proti nasprotnemu golu. Ko je videl, da se je igralec, ki ga je čuval, poškodoval, se je ustavil in namesto v mrežo, žogo poslal v avt. Umrl je februarja 2004, star 72 let.

133

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

prvenstvu nastopil z desetico na hrbtu. Brazilci

Obsojen na neigranje

Zagotovo bi bil Tommy Taylor eden od velikih

so sredi priprav organizatorjem pozabili poslati

Pri Sovjetih je manjkal 20-letni

protagonistov SP, če mu ne bi bila tega

številke svojih nogometašev. Naknadno jih je

golgeter Edvard Anatolevič Strelcov,

preprečila letalska nesreča. Kljub temu da je

določil urugvajski delegat FIFE po sledečem

ki je bil zaradi afere s hčerko enega od

pri Manchester Unitedu igral samo pet let, sodi

redu: 1. Castilho (Fluminense), 2. Bellini (Vasco

sovjetskih ministrov obsojen na 12

napadalec med legende kluba. Ko se je zgodila

da Gama), 3. Gilmar (Corinthians), 4. Djalma

tragedija, je bil star 26 let. Najlepša nogometna

Santos (Portuguesa), 5. Dino Sani (São Paulo),

leta so šele prihajala. Rdeči vragi so za njegov

6. Didí (Fluminense), 7. Zagallo (Flamengo), 8.

prestop odšteli za tiste čase rekordnih 30 tisoč

Oreco (Corinthians), 9. Zózimo (Bangú), 10. Pelé

funtov. Taylor je zanje odigral 189 srečanj in

(Santos), 11. Garrincha (Botafogo), 12. Nilton

dosegel 128 golov, v reprezentanci pa je nastopil

Santos (Botafogo), 13. Moacir (Flamengo),

19-krat in zadel 16-krat.

14. De Sordi (São Paulo), 15. Orlando (Vasco

Brez golov

(Flamengo), 18. Altafini “Mazzola” (Palmeiras),

Remi 0 : 0 med Brazilijo in Anglijo je bila prva

19. Zito (Santos), 20. Vavá (Vasco da Gama), 21.

tekma brez zadetkov na svetovnih prvenstvih.

Dida (Flamengo), 22. Pepe (Santos).

Najmlajši

Žoga

Pelé je najmlajši strelec v zgodovini svetovnih

Prvenstvo se je odigralo z enako žogo kot prejšnje

prvenstev. Ko je zadel proti Walesu, je bil star

v Švici. Le da so imeli kosi usnja obliko črke T.

17 let in 239 dni. Skrajnosti Najboljši igralec

Francozi so končali prvenstvo z najboljšim

Za najboljšega igralca prvenstva so proglasili

napadom (23 golov, 3,8 na tekmo) in najslabšo

brazilskega organizatorja Didíja.

obrambo (15 golov, 2,5 na tekmo).

Igrali so skoraj vsi

Obakrat zmagali doma

Brazilski selektor Vicente Feola je v igro poslal

Jugoslovani so se za mesto na SP v osmi

kar 16 od 22 nogometašev, ki so pripotovali

evropski skupini borili z Grki in Romuni. V

na Švedsko.

gosteh so obakrat remizirali, 0 : 0 v Atenah in 1 : 1 v Bukarešti. Doma v Beogradu pa so

Svetovni odmev

Grčijo premagali s 4 : 2, Romunijo pa z 2 : 0.

Dva tisoč novinarjev je pošiljalo v svet informacije s prvenstva. Kar dvesto od teh je bilo Nemcev,

Štiridesetletnik

ki so spremljali zadnje svetovne prvake. Srečanja

Na treningu argentinske reprezentance v Italiji si

je prenašalo 46 radijskih postaj, med njimi osem

je pred prvenstvom levi bočni napadalec Zárate

brazilskih.

zlomil nogo. Namesto njega je selektor Stábile (najboljši strelec mundiala 1930) poklical skoraj

Gledalci

štiridesetletnega Angela Labruno, ki si je prvo

Finale (49.737) ni bila tekma z največjim

srečanje z Nemci ogledal s tribun.

obiskom. Več gledalcev (50.928) je prišlo na odločilno srečanje četrte skupine, med

Le štirje svetovni prvaki

Brazilijo in Sovjetsko zvezo.

Samo štirje Nemci, ki so presenetljivo osvojili SP v Švici, so se pojavili na Švedskem: Horst

Niso mogli iz svoje kože

Eckel, Fritz Walter, Hans Schäfer in Helmut

Le naključje je botrovalo dejstvu, da je Pelé na

Rahn.

6. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVEDSK A 1958

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Ljubljenec Otočanov

da Gama), 16. Mauro (São Paulo), 17. Joel

134

ZANIMIVOSTI,

let zapora. Mnogi menijo, da bi z njim Sovjetska zveza prišla daleč. Jezikovni zaplet Pred finalom se je švedski kralj Gustav Adolf rokoval z vsemi nogometaši. Ko je prišel do Peléja, ga je želel pohvaliti. »Wonderful« (čudovito), mu je rekel. »Ne, Pelé,« je odgovoril mladenič. Enaki dresi Švedska in Brazilija sta imeli enaki barvi opreme: rumeno majico in modre hlačke. Žreb je pred finalom odločil, da bodo morali po rezervno opremo poseči Južnoameričani. Ker je niso imeli, so jo morali nabaviti. Na nove modre majice so na hitro prišili številke in grb. Šef brazilske delegacije, Paulo Machado de Carvalho, je manjši zaplet takoj izkoristil in navijače spomnil, da je modre barve plašč Marie Apareçide (Prikazane Marije), zavetnice Brazilije. »Naša Gospa je z nami,« je rekel. Isti plašč Machado de Carvalho je bil zelo vraževeren. Na vse brazilske tekme švedskega mundiala je prišel v istem rjavem plašču. Oblačilo je nosil tudi štiri leta kasneje v Čilu, kjer so Brazilci naslov obranili. Obračanje po vetru Pobeg branilca Niltona Santosa po desnem boku v časih, ko takšni »izleti« še niso bili običajni, je selektorja Feolo spravil v obup. »Vrni se, vrni se!!!« je vpil. Ko pa je branilec po dvojni podaji z Altafinijem zabil gol, je Feola vzkliknil: »Dobro, Nilton.«

ANEKDOTE

OB ROB

Sporni zadetek

Olimpijski finalisti

Na srečanju med Čehi in Nemci je v 59. minuti pri vodstvu prvih z 2 : 0 prišlo do sporne akcije. Potem ko je vratar Bretislav Dolejši ubranil strel Helmuta Rahna, ga je napadalec Hans Schäfer s prekrškom potisnil v vrata. Anglež Arthur Ellis je nelegitimen zadetek dosodil kljub temu, da je češki vratar z obema rokama žogo obdržal pred golovo črto. Deset minut kasneje je Rahn izenačil. Sporna razveljavitev Na polfinalu med Brazilci in Francozi je v 14. minuti pri rezultatu 1 : 1 Mário Zagallo streljal na vrata, žoga je zanesljivo šla čez črto, a sodnik, Valežan Benjamin Griffiths, zadetka ni priznal. Dvigovanje pokala Brazilski kapetan Bellini je prejel pokal Julesa Rimeta iz rok švedskega kralja Gustava Adolfa. Da bi ga pokazal občinstvu, ga je z obema rokama dvignil visoko v zrak. Bil je prvi, ki je to storil in tako uveljavil ritual, ki je postal najbolj pričakovani trenutek vsakega nogometnega slavja in življenjski sen

Jugoslovani so leta 1956 v Melbournu prišli v olimpijski nogometni finale in klonili proti Sovjetski zvezi z 0 : 1. Znanstveni nogomet je tedaj premagal fantazijo. Modri so v finale prišli po zmagah nad ZDA (9 : 1) in Indijo (4 : 1). Odločilna tekma se je igrala 8. decembra 1956 pred 120 tisoč gledalci. Sodil je Avstralec Wright, postavi pa sta bili naslednji: Sovjetska zveza: Jašin, Bašaškin, Ogonikov, Kuznecov, Netto, Maslenkin, Tatušin, Isajev, Simonian, Salanikov, Iljin. Jugoslavija: Radenković, Košćak, Radović, Santek, Spajić, Krstić, Šekularac, Antić, Papec, Veselinović, Mujić. Strelec edinega zadetka je bil Iljin v 48. minuti. Sovjetska zveza je dobila zlato medaljo, Jugoslavija pa srebrno.

slehernega nogometaša. »Dvignil sem ga za vsak slučaj,« je povedal. Nič piva Nemški golgeter Helmut Rahn je selektorju Seppu Herbergerju obljubil, da

DOGODKI

med svetovnim prvenstvom ne bo pil piva. Nogometni Napoleon Raymond Kopa je bil sin poljskega rudarja. Zaradi strateških sposobnosti so

• Charles De Gaulle je postal novi francoski predsednik.

ga klicali nogometni Napoleon. Pri šestih letih so mu zaradi nesreče v rudniku,

• Beli dim je oznanil, da je papež Janez XXIII. (Angelo

kjer je pomagal očetu, amputirali kazalec leve roke. Na Švedskem je bil glavni

Giuseppe Roncalli) novi poglavar Rimskokatoliške cerkve.

pobudnik prvega francoskega nogometnega podviga v zgodovini.

• Na Brodwayju so 26. septembra 1957 premierno

Prvi gol

• V Braziliji, ki je doživljala gospodarski razcvet, so po

uprizorili muzikal West Side Story Leonarda Bernsteina. Peléja je do 26. minute drugega polčasa dobro pokrival valežanski branilec

odločitvi predsednika Juscelina Kubitschka gradili

Melvyin Charles. Takrat je mladi nogometaš dobil žogo v kazenskem

novo glavno mesto Brasilia.

prostoru in ob nemoči vratarja Jacka Kelseyja Brazilijo povedel v vodstvo. To je bil njegov prvi gol na svetovnih prvenstvih.

• Muzikalni ritem bossa nova je ponesel Brazilijo v svet in jo naredil še bolj prepoznavno. • Svet je živel v senci hladne vojne med Združenimi

Iznajdljivi maser Brazilski fizioterapevt Mário Américo, tisti, ki je ozdravil Peléjevo koleno, je bil zelo iznajdljiv. Ko je videl, da je Garrincha za 400 dolarjev kupil moderen

državami Amerike in Sovjetsko zvezo. • Luč izložb je zagledala Barbika, tržna uspešnica na področju igrač.

radio in ga razkazoval soigralcem, mu je rekel, da aparat deluje samo na Švedskem, v Braziliji pa ne. Mané Garrincha ga je res prižgal in slišala se je le švedska beseda. Slabe volje ga je prodal Américu za borih 40 dolarjev. Po finalu je kapetan Bellini sodnika Mauricea Guigueja prosil za žogo, s katero so igrali tekmo. Ker je bil odgovor odklonilen, je od zadaj pritekel Américo in jo sodniku sunil iz rok. Guigue je sicer tekel za njim, a žoga je ostala za vedno v brazilski lasti. 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVE D SK A 1 9 5 8

135

skupina A

skupina B

ZR Nemčija – Argentina – Severna Irska - Češkoslovaška

Škotska – Jugoslavija –

8. junij

11. junij

15. junij

ARGENTINA 3

ZR NEMČIJA

32’, 79’ Rahn, 40’ Seeler

38’ (11-m) Corbatta, 55’ Menéndez, 59’ Avio

20’ Rahn, 79’ Seeler

ARGENTINA 1

SEVERNA IRSKA

3’ Corbatta

3’ McParland

17’, 58’ McParland

6’ Petaković

Stadion: Malmö Stadion, Malmö Sodnik: Reginald Leafe (Anglija) Gledalcev: 31.156 ZR Nemčija: Herkenrath, Stollenwerk, Juskowiak, Eckel, Erhardt, Szymaniak, Helmut Rahn, Fritz Walter, Seeler, Alfred Schmidt, Hans Schäfer. Argentina: Amadeo Carrizo, Lombardo, Vairo, Néstor Rossi, Dellacha, Varacka, Corbatta, Eliseo Prado, Norberto Menéndez, Alfredo Rojas, Osvaldo Cruz.

Stadion: Örjans Vall, Halmstadt Sodnik: Sten Ahlner (Švedska) Gledalcev: 14.174 Argentina: Amadeo Carrizo, Lombardo, Vairo, Néstor Rossi, Dellacha, Varacka, Corbatta, Avio, Norberto Menéndez, Labruna, Boggio. Severna Irska: Gregg, Richard Keith, McMichael, Blanchflower, William Cunningham, John Peacock, Bingham, Cush, Coyle, James McIlroy, McParland.

Stadion: Malmö Stadion, Malmö Sodnik: Joaquim Fernandes Campos (Portugalska) Gledalcev: 21.990 ZR Nemčija: Herkenrath, Stollenwerk, Juskowiak, Eckel, Erhardt, Szymaniak, Helmut Rahn, Fritz Walter, Seeler, Klodt, Hans Schäfer. Severna Irska: Gregg, Richard Keith, McMichael, Blanchflower, William Cunningham, John Peacock, Bingham, Cush, Casey, James McIlroy, McParland.

Stadion: Arosvallen, Västeraas Sodnik: Paul Wyssling (Švica) Gledalcev: 9.591 Škotska: Younger, Caldow, Hewie, Turnbull, Robert Evans, Cowie, Leggat, Jimmy Murray, Mudie, Robert Collins, Imlach. Jugoslavija: Beara, Šijaković, Tomislav Crnković, Krstić, Zebec, Vujadin Boškov, Petaković, Todor Veselinović, Miloš Milutinović, Šekularac, Rajkov.

11. junij

15. junij

8. junij

ČEŠKOSLOVAŠKA 6

FRANCIJA 7

ZR NEMČIJA

8. junij

SEVERNA IRSKA

ZR NEMČIJA

8. junij

49’ Murray

JUGOSLAVIJA 1

16’ Cush

59’ Schäfer, 70’ Rahn

8’ Dvorak, 17’, 82’ Zikán, 69’ Feureisl, 39’, 89’ Hovorka

24’, 30’, 67’ Fontaine, 52’ Piantoni, 61’ Wisniewski,

ČEŠKOSLOVAŠKA 0

ČEŠKOSLOVAŠKA 2

ARGENTINA 1

70’ Kopa, 83’ Vincent

Stadion: Örjans Vall, Halmstadt Sodnik: Friedrich Seipelt (Avstrija) Gledalcev: 10.647 Severna Irska: Gregg, Richard Keith, McMichael, Blanchflower, William Cunningham, John Peacock, Bingham, Cush, Dougan, James McIIroy, McParland. Češkoslovaška: Dolejší, Mráz, Ladislav Novák, Pluskal, Čadek, Masopust, Hovorka, Milan Dvorák, Borovička, Hertl, Tadéaš Kraus.

24’ (11m) Dvorak, 43’ Zikán

65’ (11m) Corbatta

PARAGVAJ 3

Stadion: Olympiavalle, Helsingborg Sodnik: Arthur Ellis (Anglija) Gledalcev: 25.000 ZR Nemčija: Herkenrath, Stollenwerk, Juskowiak, Schnellinger, Erhardt, Szymaniak, Helmut Rahn, Fritz Walter, Seeler, Klodt, Hans Schäfer. Češkoslovaška: Dolejší, Mraz, Ladislav Novák, Pluskal, Popluhar, Masopust, Hovorka, Milan Dvorák, Pavel Molnár, Feureisl, Zikán.

Stadion: Olympiavalle, Helsingborg Sodnik: Arthur Ellis (Anglija) Gledalcev: 16.418 Češkoslovaška: Dolejší, Mráz, Ladislav Novák, Popluhar, Masopust, Hovorka, Milan Dvorák, Borovička, Pavel Molnár, Feureisl, Zikán. Argentina: Amadeo Carrizo, Lombardo, Vairo, Néstor Rossi, Dellacha, Varacka, Corbatta, Avio, Norberto Menéndez, Labruna, Osvaldo Cruz.

20’, 44’ (11m) Amarilla, 50’ Romero

LESTVICA 1. ZR Nemčija 2. Češkoslovaška 2. Severna Irska 4. Argentina

4 točke 3 točke 3 točke 2 točki

Stadion: Idrottsparken, Norrköping Sodnik: Juan Gardeazábal Garay (Španija) Gledalcev: 16.518 Francija: Remetter, Kaelbel, Lerond, Penverne, Jonquet, Marcel, Wisniewski, Just Fontaine, Raymond Kopa, Piantoni, Jean Vincent. Paragvaj: Mayeregger, Edelmiro Arévalo, Agustín Miranda, Achúcarro, Claudio Lezcano, Salvador Villalba, Juan Agüero, José Parodi, Jorgelino Romero, Cayetano Ré, Florencio Amarilla. 11. junija

JUGOSLAVIJA 3 16’ Petaković, 63’, 88’ Veselinović

FRANCIJA 2

S TAT I S T I K E 136

ŠKOTSKA 1

4’, 85’ Fontaine

Odločitev za 2. mesto v skupini 17. junija

SEVERNA IRSKA

44’, 99’ McParland

ČEŠKOSLOVAŠKA 1 19’ Zikan

Stadion: Malmö Stadion, Malmö Sodnik: Maurice Guigue (Francija) Gledalcev: 26.000 Severna Irska: Uprichard, Richard Keith, McMichael, Blanchflower, William Cunningham, John Peacock, Bingham, Cush, Jim Scott, James McIlroy, McParland. Češkoslovaška: Dolejši, Mráz, Ladislav Novák, Bubernik, Popluhar, Masopust, Zikán, Milan Dvorak, Borovička, Feureisl, Pavel Molnár. Izključen: 102’ Bubernik Uvrščena v drugi krog: Severna Irska 6. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVEDSK A 1958

Stadion: Arosvallen, Västeras Sodnik: Benjamin Griffiths (Škotska) Gledalcev: 12.217 Jugoslavija: Beara, Novak Tomić, Tomislav Crnković, Krstić, Zebec, Vujadin Boškov, Petaković, Todor Veselinović, Miloš Milutinović, Šekularac, Rajkov. Francija: Remetter, Kaelbel, Lerond, Penverne, Jonquet, Marche, Wisniewski, Just Fontaine, Raymond Kopa, Piantoni, Jean Vincent.

skupina C

Paragvaj – Francija

Madžarska – Mehika – Švedska – Wales

11. junij

8. junij

11. junij

15. junij

PARAGVAJ 3

ŠVEDSKA 3

MEHIKA 1

4’ Agüero, 45’ Ré, 73’ Parodi

17’, 64’ Simonsson, 57’ (11m) Liedholm

89’ Belmonte

ŠVEDSKA 0 WALES 0

ŠKOTSKA 2

MEHIKA 0

WALES 1

24’ Mudie, 74’ Collins

Stadion: Rasunda, Stockholm Sodnik: Nikolaj Latišev (Sovjetska zveza) Gledalcev: 34.107 Švedska: Karl-Oskar Svensson, Bergmark, Axbom, Nils Liedholm, Bengt Gustavsson, Parling, Hamrin, Bror Mellberg, Agne Simonsson, Gunnar Gren, Skoglund. Mehika: Antonio Carbajal, Del Muro, José Villegas, Portugal, Romo, Francisco Flores, Alfredo Hernández, Salvador Reyes, Carlos Calderón, Crescencio Gutiérrez, Sesma.

32’ Allchurch

Stadion: Idrottsparken, Norrköping Sodnik: Vincenzo Orlandini (Italija) Gledalcev: 11.665 Paragvaj: Samuel Aguilar, Edelmiro Arévalo, Eligio Echagüe, Achúcarro, Claudio Lezcano, Salvador Villalba, Juan Agüero, José Parodi, Jorgelino Romero, Cayetano Ré, Florencio Amarilla. Škotska: Younger, Caldow, Alexander Parker, Turnbull, Robert Evans, Cowie, Leggatt, Archibald Robertson, Mudie, Robert Collins, Fernie.

Stadion: Rasunda, Stockholm Sodnik: Leo Lemešić (Jugoslavija) Gledalcev: 15.150 Mehika: Antonio Carbajal, Del Muro, Raúl Cárdenas, Belmonte, Romo, Francisco Flores, Carlos González, Salvador Reyes, Carlos Blanco, Crescencio Gutiérrez, Sesma. Wales: Kelsey, Stuart Williams, Melvin Hopkins, Colin Baker, Melvyin Charles, Bowen, Webster, Medwin, John Charles, Allchurch, Clifford Jones.

Stadion: Rasunda, Stockholm Sodnik: Lucien Van Nuffel (Belgija) Gledalcev: 29.800 Švedska: Karl-Oskar Svensson, Bergmark, Axbom, Börjesson, Bengt Gustavsson, Parling, Berndtsson, Selmonsson, Källgren, Löfgren, Skoglund. Wales: Kelsey, Stuart Williams, Melvin Hopkins, Derek Sullivan, Melvyn Charles, Bowen, Vernon, Ronard Hewitt, John Charles, Allchurch, Clifford Jones. 15. junij

MADŽARSKA 4

8. junij 15. junij

MADŽARSKA 1

12. junij

19’, 46’ Tichy, 54’ Sándor, 69’ Bencsics

PARAGVAJ 3

5’ Bozsik

ŠVEDSKA 2

MEHIKA 0

20’ Parodi, 49’ Agüero, 80’ Romero

WALES 1

34’, 56’ Hamrin

JUGOSLAVIJA 3

27’ J. Charles

MADŽARSKA 1

18’ Ognjanović, 21’ Veselinović, 73’ Rajkov

Stadion: Jernvallen, Sandviken Sodnik: José María Codesal (Urugvaj) Gledalcev: 15.343 Madžarska: Grosics, Matrái, Laszlo Sárosi, Bozsik, Sipos, Berendi, Karoly Sandor, Hidegkuti, Lajos Tichy, Bundzsák, Fenyvesi. Wales: Kelsey, Stuart Williams, Melvin Hopkins, Derek Sullivan, Melvyn Charles, Bowen, Webster, Medwin, John Charles, Allchurch, Clifford Jones.

77’ Tichy

Stadion: Jarnvallen, Sandviken Sodnik: Arne Eriksson (Finska) Gledalcev: 13.310 Madžarska: Ilku, Matrái, Laszlo Sárosi, Kotasz, Sipos, Budai, Hidegkuti, Szojka, Lajos Tichy, Bencsics, Karoly Sándor. Mehika: Antonio Carbajal, Del Muro, Raúl Cárdenas, Belmonte, Guillermo Sepúlveda, Francisco Flores, Carlos González, Salvador Reyes, Carlos Blanco, Crescencio Gutiérrez, Sesma.

Stadion: Tunavallen, Eskilstuna Sodnik: Martin Macko (Češkoslovaška) Gledalcev: 13.103 Paragvaj: Samuel Aguilar, Edelmiro Arévalo, Eligio Echagüe, Achúcarro, Claudio Lezcano, Salvador Villalba, Juan Agüero, José Parodi, Jorgelino Romero, Cayetano Ré, Florencio Amarilla. Jugoslavija: Beara, Novak Tomić, Tomislav Crnković, Krstić, Zebec, Vujadin Boškov, Petaković, Todor Veselinović, Radivoje Ognjanović, Šekularac, Rajkov. 15. junij

FRANCIJA 2

Stadion: Rasunda, Stockholm Sodnik: Jack Mowat (Škotska) Gledalcev: 38.850 Švedska: Karl-Oskar Svensson, Bergmark, Axbon, Nils Liedholm, Bengt Gustavsson, Parling, Hamrin, Bror Mellberg, Agne Simonsson, Gunnar Gren, Skoglund. 69’ Liedholm je zastreljal enajstmetrovko.

Madžarska: Grosics, Matrái, Laszlo Sárosi, Bozsik, Sipos, Berendi, Karoly Sándor, Szojka, Lajos Tichy, Bundzsák, Fenyvesi.

LESTVICA 1. Švedska 2. Madžarska 3. Wales 4. Mehika

5 točk 3 točke 3 točke 1 točka

ŠKOTSKA 1 Odločitev za 2.mesto v skupini

66’ Baird

Stadion: Eyravallen, Örebro Sodnik: Juan Brozzi (Argentina) Gledalcev: 13.554 Francija: Abbes, Kaelbel, Lerond, Penverne, Jonquet, Marcel, Wisniewski, Just Fontaine, Raymond Kopa, Piantoni, Jean Vincent. Škotska: William Brown, Caldow, Hewie, Turnbull, Robert Evans, David Mackay, Imlach, Jimmy Murray, Mudie, Robert Collins, Baird. 23’ Hewie je zastreljal enajstmetrovko. - Nekateri viri prvi francoski gol pripisujejo Piantoniju.

LESTVICA 1. Francija 2. Jugoslavija 3. Paragvaj 4. Škotska

4 točke (11 – 7) 4 točke (7 – 6) 3 točke 1 točka

17. junij

WALES 2 55’ Allchurch, 76’ Medwin

MADŽARSKA 1 33’ Tichy

Stadion: Malmö Stadion, Malmö Sodnik: Nikolaj Latišev (Sovjetska zveza) Gledalcev: 2.832 Wales: Kelsey, Stuart Willians, Melvin Hopkins, Derek Sullivan, Melvyn Charles, Bowen, Medwin, Ronard Hewitt, John Charles, Allchurch, Clifford Jones. Madžarska: Grosics, Matrái, Laszlo Sárosi, Bozsik, Sipos, Bencsics, Kotasz, Budai, Lajos Tichy, Bundzsák, Fenyvesi. Izključen: 79’ Sipos Uvrščen v drugi krog: Wales

6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVE D SK A 1 9 5 8

S TAT I S T I K E

22’ Kopa, 44’ Fontaine

137

skupina D

četrtfinale

Avstrija - Brazilija - Anglija - Sovjetska zveza

Škotska – Jugoslavija – Paragvaj – Francija

11. junija

15. junij

19. junij

BRAZILIJA 3

SOVJETSKA ZVEZA 2

AVSTRIJA 2

ŠVEDSKA 2

38’, 89’ Altafini, 49’ Nilton Santos

15’ A. Ivanov, 62’ Iljin

16’ Koller, 70’ A. Körner

49’ Hamrin, 88’ Simonsson

AVSTRIJA 0

ANGLIJA 2

SOVJETSKA ZVEZA 0

Stadion: Rimnersvallen, Uddevalla Sodnik: Maurice Guigue (Francija) Gledalcev: 21.000 Brazilija: Gilmar, De Sordi, Nílton Santos, Dino Sani, Bellini, Orlando, Joel, Didí, Altafini “Mazzola”, Dida, Mário Lobo Zagallo. Avstrija: Szanwald, Halla, Franz Swoboda, Hanappi, Ernst Happel, Karl Koller, Horak, Senekowitsch, Buzek, Alfred Körner, Schleger.

Stadion: Ryavallen, Boras Sodnik: Carl Jörgensen (Danska) Gledalcev: 21.239 Sovjetska zveza: Jašin, Kesarev, Boris Kuznecov, Juri Voinov, Križevski, Carev, Alexander Ivanov, Valentin Ivanov, Simonian, Salnikov, Iljin.

56’ Haynes, 73’ Kevan

Stadion: Rasunda, Stockholm Sodnik: Reginald Leafe (Anglija) Gledalcev: 31.900 Švedska: Karl-Oskar Svensson, Bergmark, Axbom, Börjesson, Bengt Gustavsson, Parling, Hamrin, Gren, Agne Simonsson, Nils Liedholm, Skoglund. Sovjetska zveza: Jašin, Kesarev, Boris Kuznecov, Juri Voinov, Križevski, Carev, Alexander Ivanov, Valentin Ivanov, Simonian, Salnikov, Iljin.

8. junij

- Nekateri viri drugi ruski zadetek pripisujejo Valentinu

ANGLIJA 2

Ivanovu.

8. junij

55’ Jašin je ubranil enajstmetrovko Buzeku.

Avstrija: Kurt Schmied, Ernst Kozlicek, Franz Swoboda, Hanappi, Stotz, Karl Koller, Horak, Paul Kozlicek, Buzek, Alfred Körner, Senekowitsch.

13’ Simonian, 56’ A. Ivanov

Stadion: Nya Ullevi, Göteborg Sodnik: Istvan Zsolt (Madžarska) Gledalcev: 49.348 Anglija: Colin McDonald, Howe, Thomas Banks, Clamp, Billy Wright, Slater, Bryan Douglas, Bobby Robson, Kevan, Haynes, Thomas Finney. Sovjetska zveza: Jašin, Kesarev, Boris Kuznecov, Juri Voinov, Križevski, Carev, Alexander Ivanov, Valentin Ivanov, Simonian, Salnikov, Iljin.

19. junij 15. junij

ZR NEMČIJA

BRAZILIJA 2

12’ Rahn

11. junija

3’, 77’ Vavá

JUGOSLAVIJA

BRAZILIJA 0 ANGLIJA 0

SOVJETSKA ZVEZA 0

Stadion: Malmö Stadion, Malmö Sodnik: Paul Wyssling (Švica) Gledalcev: 20.055 ZR Nemčija: Herkenrath, Stollenwerk, Juskowiak, Eckel, Erhardt, Szymaniak, Helmut Rahn, Fritz Walter, Seeler, Alfred Schmidt, Hans Schäfer. Jugoslavija: Krivokuća, Šijaković, Crnković, Krstić, Zebec, Boškov, Petaković, Radivoje Ognjanović, Miloš Milutinović, Todor Veselinović, Rajkov.

65’ Kevan, 84’ (11-m) Finney

SOVJETSKA ZVEZA 2

Stadion: Ryavallen, Boras Sodnik: Jan Bronkhorst (Nizozemska) Gledalcev: 16.800 Avstrija: Szanwald, Kollman, Franz Swoboda, Hanappi, Ernst Happel, Karl Koller, Ernst Kozlicek, Senekowitsch, Buzek, Alfred Körner, Paul Kozlicek. Anglija: Colin McDonald, Howe, Thomas Banks, Clamp, Billy Wright, Slater, Bryan Douglas, Bobby Robson, Kevan, John Haynes, Alan A’Court.

Stadion: Nya Ullevi, Göteborg Sodnik: Albert Dusch (ZR Nemčija) Gledalcev: 40.895 Brazilija: Gilmar, De Sordi, Nílton Santos, Dino Sani, Bellini, Orlando, Joel, Didí, Altafini “Mazzola”, Vavá, Mário Lobo Zagallo. Anglija: Colin McDonald, Howe, Thomas Banks, Clamp, Billy Wright, Slater, Bryan Douglas, Bobby Robson, Kevan, John Haynes, Alan A’Court.

Stadion: Nya Ullevi, Göteborg Sodnik: Maurice Guigue (Francija) Gledalcev: 50.928 Brazilija: Gilmar, De Sordi, Nílton Santos, Zito, Bellini, Orlando, Garrincha, Didí, Vavá, Pelé, Mário Lobo Zagallo. Sovjetska zveza: Jašin, Kesarev, Boris Kuznecov, Juri Voinov, Križevski, Carev, Alexander Ivanov, Valentin Ivanov, Simonian, Netto, Iljin.

1. Brazilija 2. Anglija 2. Sovjetska zveza 4. Avstrija

S TAT I S T I K E

19. junij

LESTVICA

138

FRANCIJA 4 5 točk 3 točke (4 – 4) 3 točke (4 – 4) 1 točka

Odločitev za 2. mesto v skupini 17. junij

SOVJETSKA ZVEZA 1 68’ Iljin

44’ Wisniewski, 55’, 63’ Fontaine, 68’ Piantoni

SEVERNA IRSKA

Stadion: Idrottsparken, Norrköping Sodnik: Juan Gardeazábal Garay (Španija) Gledalcev: 11.800 Francija: Abbes, Kaelbel, Lerond, Penverne, Jonquet, Jean-Jacques Marcel, Wisniewski, Just Fontaine, Raymond Kopa, Piantoni, Jean Vincent. Severna Irska: Gregg, Richard Keith, McMichael, Blanchflower, William Cunningham, Cush, Bingham, Casey, James Scott, James McIlroy, McParland.

ANGLIJA 0 Stadion: Nya Ullevi, Göteborg Sodnik: Albert Dusch (ZR Nemčija) Gledalcev: 23.182 Sovjetska zveza: Jašin, Kesarev, Boris Kuznecov, Juri Voinov, Križevski, Carev, Apukthin, Valentin Ivanov, Simonian, Falin, Iljin. Anglija: Colin Mc Donald, Howe, Thomas Banks, Ronald Clayton, Billy Wright, Slater, Brabrook, Broadbent, Kevan, John Haynes, Alan A’Court. Uvrščena v drugi krog: Sovjetska Zveza

6. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ŠVEDSK A 1958

19. junij

BRAZILIJA 1 66’ Pelé

WALES 0 Stadion: Nya Ullevi, Göteborg Sodnik: Friedrich Seipelt (Avstrija) Gledalcev: 25.923 Brazilija: Gilmar, De Sordi, N. Santos, Zito, Bellini, Orlando, Garrincha, Didí, Altafini “Mazzola”, Pelé, Mário Lobo Zagallo. Wales: Kelsey, Stuart Williams, Melvin Hopkins, Derek Sullivan, Melvyn Charles, Bowen, Medwin, Ronard Hewitt, Webster, Allchurch, Clifford Jones.

polfinale

3. mesto

24. junij

BRAZILIJA 5

finale

končna lestvica

28. junij

29. junij

FRANCIJA 6

BRAZILIJA 5

2’ Vavá, 39’ Didí, 52’, 64’, 75’ Pelé

16’, 36’, 78’, 89’ Fontaine, 27’ (11-m) Kopa, 50’ Douis

9’, 32’ Vavá, 55’, 90’ Pelé, 68’ Zagallo

FRANCIJA 2

ZR NEMČIJA

ŠVEDSKA 2

9’ Fontaine, 83’ Piantoni

18’ Cieslarczyk, 52’ Rahn, 84’ Schäfer

3’ Liedholm, 80’ Simonsson

Stadion: Rasunda, Stockholm Sodnik: Benjamin Griffiths (Wales) Gledalcev: 27.100 Brazilija: Gilmar, De Sordi, Nílton Santos, Zito, Bellini, Orlando, Garrincha, Didí, Vavá, Pelé, Mário Lobo Zagallo. Francija: Abbes, Kaelbel, Lerond, Penverne, Jonquet, Jean-Jacques Marcel, Wisniewski, Just Fontaine, Raymond Kopa, Piantoni, Jean Vincent.

Stadion: Nya Ullevi, Göteborg Sodnik: Juan Brozzi (Argentina) Gledalcev: 32.482 Francija: Abbes, Kaelbel, Lerond, Penverne, Lafont, Jean-Jacques Marcel, Wisniewski, Just Fontaine, Raymond Kopa, Douis, Jean Vincent. ZR Nemčija: Kwiatkowski, Stollenwerk, Wewers, Erhardt, Schnellinger, Szymaniak, Helmut Rahn, Sturm, Hans Schäfer, Kelbassa, Cieslarczyk.

Stadion: Rasunda, Stockholm Sodnik: Maurice Guigue (Francija) Gledalcev: 49.737 Brazilija: Gilmar, Djalma Santos, Nilton Santos, Zito, Bellini, Orlando, Garrincha, Didí, Vavá, Pelé, Mário Lobo Zagallo. Švedska: Karl-Oskar Svensson, Bergmark, Axbom, Börjesson, Bengt Gustavsson, Parling, Hamrin, Gunnar Gren, Agne Simonsson, Liedholm, Skoglund.

1. Brazilija 2. Švedska 3. Francija 4. ZR Nemčija 5. Jugoslavija 6. Wales 7. Sovjetska zveza 8. Severna Irska 9. Češkoslovaška 10. Madžarska 11. Anglija 12. Paragvaj 13. Argentina 14. Škotska 15. Avstrija 16. Mehika

24. junij

ŠVEDSKA 3 33’ Skoglund, 80’ Gren, 88’ Hamrin

ZR NEMČIJA

24’ Schäfer

Stadion: Nya Ullevi, Göteborg Sodnik: István Zsolt (Madžarska) Gledalcev: 49.471 Švedska: Karl-Oskar Svensson, Axbom, Bergmark, Bengt Gustavsson, Börjesson, Parling, Hamrin, Gunnar Gren, Agne Simonsson, Nils Liedholm, Skoglund. ZR Nemčija: Herkenrath, Stollenwerk, Juskowiak, Eckel, Erhardt, Szymaniak, Helmut Rahn, Fritz Walter, Seeler, Cieslarczyk, Hans Schäfer. Izključen: 59’ Juskowiak.

svetovni prvak BRAZILIJA

SELEKTORJI Brazilija: Vicente Feola Švedska: Georg Raynor Francija: Paul Nicolas ZR Nemčija: Josef »Sepp« Herberger Jugoslavija: Aleksandar Tirnanić Wales: James Murphy Sovjetska zveza: Gavril Kačalin Severna Irska: Peter Doherty Češkoslovaška: Karel Kólsky Madžarska: Lajos Baroti Anglija: Walter Winterbottom Paragvaj: Aurelio González Argentina: Guillermo Stábile Škotska: Dawson Walker Avstrija: Josef Molzer Mehika: Antonio López

JUGOSLAVIJA Vsi igralci: Vladimir Beara, Vujadin Boškov, Tomislav Crnković, Srboljub Krivokuča, Dobrosav Krstić, Milorad Milutinović, Miloš Milutinović, Radivoje Ognjanović, Aleksandar Petaković, Zdravko Rajkov, Dragoslav Šekularac, Vasilije Šijaković, Novak Tomić, Todor Veselinović, Branko Zebec, Gordan Irović, Dražen Jerković, Luka Liposinović, Ilijaš Pašić, Vladimir Popović, Nikola Radović, Ivan Santek.

6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠVE D SK A 1 9 5 8

S TAT I S T I K E

139

140

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

7. svetovno prvenstvo

1962 ČILE • Od 30. maja do 17. junija • Kvalifikacije: 49 držav (prijavljenih 56) • Število tekem v kvalifikacijah 92 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 325 (povprečje 3,53) • Število sodelujočih na SP: 16 • Število tekem na SP: 32 • Število zadetkov na SP: 89 (povprečje 2,78) • Število gledalcev na SP: 776.000 (povprečje 24.250) • Gol št. 600: Dražen Jerković (Jugoslavija) • Najboljši strelec: Dražen Jerković (Jugoslavija) 5 golov

Vavá se veseli tretjega gola proti Čehom in drugega zaporednega brazilskega naslova.

7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

141

Pod Andi – Stadion Nacional v Santiagu z mogočnim ozadjem zasneženih velikanov.

»Ker nimamo nič, bomo naredili vse« Čile si je organizacijo mundiala zagotovil že leta 1956 v Lizboni, kjer je na glasovanju z 28 glasovi proti 10 premagal Argentince. Takrat je Carlos Dittborn, glavni mož organizatorjev, star samo 34 let, izrekel znamenite besede: »Ker nimamo nič, bomo naredili vse.« Dittborn se je rodil v mestu Niteroi, blizu Ria de Janeira v Braziliji. Njegov oče je bil diplomat. Zeleno luč za čilski mundial je FIFA prižgala dve leti po Lizboni na kongresu v Stockholmu. Čilski predsednik Jorge Alessandri je realizacijo prvenstva odločno podprl in dejal, da je organizacija dogajanja tesno povezana s čilskim ponosom in da sodi v nacionalni interes. Mnogi so se čudili, da je Mednarodna nogometna zveza največji nogometni dogodek zaupala državi, ki je imela težave z zvezami, infrastrukturo in športnimi objekti, medtem ko so Argentinci ponujali vse možnosti, od stadionov do bivališč. 142

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

Prvenstva ni dočakal – Carlos Dittborn, glavni pobudnik in predsednik organizacijskega odbora, je mesec dni pred otvoritvijo mundiala umrl.

»Z dodelitvijo SP nam je FIFA zaupala eno temeljnih nalog: propagiranje nogometa v regijah, ki si to zaslužijo,« je rekel Dittborn, ki je za srčnim infarktom umrl samo 33 dni pred začetkom prvenstva. Stadion Nacional, zgrajen leta 1937 v prestolnici Santiago, so povečali. Zdaj je lahko sprejel 75 tisoč gledalcev. V letovišču Viña del Mar, ob Pacifiku, so prenovili stadion El Sausalito (35 tisoč), v Rancagui pa staro prizorišče Braden (25 tisoč). V tem mestu je organizacijo prevzelo zasebno podjetje Anaconda Cooper Co., kar je pomenilo pravo novost na mundialih. V mestu Arica v dolini Azapa na skrajnem severu države je zagledalo luč sveta edino novo prizorišče, ki so ga v spomin na predsednika organizacijskega komiteja imenovali Carlos Dittborn. Zakaj stadion v puščavskem delu Čila, 2.051 kilometrov severno od Santiaga, na meji s Perújem? Čilenci so bili prepričani, da se bodo severni sosedje na prvenstvo uvrstili in da bodo prišli množično podpirat rojake. Kolumbija jim je načrte pokvarila.

Iz nič vse – Kljub rušilnemu potresu so Čilenci zavihali rokave in dokazali, da se lahko s trdno voljo premosti vse ovire. 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

143

Rušilni potres Dvaindvajsetega maja 1960 je Čile doživel sodni dan. Južni del države je stresel najrušilnejši potres v zgodovini človeštva. V mestu Valdivia je dosegel rekordno moč 9,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Ognjeniki so bruhali lavo v velike daljave, pepel se je dvigal v nepojmljive višine, gore so se odpirale, reke spreminjale strugo. Umrlo je pet tisoč ljudi, prizadetih pa jih je bilo okoli dva milijona. Močno tresenje tal se je začelo že dan prej v mestu Concepción in se nadaljevalo še nekaj časa. Država, ki se nahaja med Andi in Tihim oceanom, dolga 4.300 kilometrov in povprečno široka komaj 190 kilometrov, je utrpela ogromno škodo. Kazalo je, da bo šlo sedmo svetovno prvenstvo, ki se je po dvanajstih letih in po dveh tekmovanjih v Evropi vračalo v Južno Ameriko, po vodi. Porušeni mesti Concepción in Talca sta izgubili gostiteljsko mesto. A Čilenci so se borili naprej in dve leti kasneje je bilo na vseh štirih prizoriščih vse nared.

Prevajal 25 jezikov Eno največjih težav so organizatorjem povzročali prevajalci. Za angleščino, francoščino in nemščino so jih že še našli, za ostale jezike pa ni in ni šlo, dokler se ni prijavil Segundo Sánchez, zelo skromno oblečen mlad fant iz mesta Temuco na jugu, ki je rekel, da govori 18 jezikov. Na testu so ugotovili, da jih v resnici obvlada 25 in še nekaj dialektov, kot malaškega in indonezijskega na primer. Kako se jih je naučil? Bil je samouk. Jezike je osvojil s pomočjo knjig, slovarjev in revij, ki jih je kupoval v domačem kraju. Država je vložila veliko denarja, pomagali so ji tudi sosedi in Mednarodna nogometna zveza. Vsi Čilenci so v času tekem živeli za največjo športno prireditev, kar so jih do tedaj priredili. Življenje v državi se je ustavilo. Vlada je na čas prvenstva prestavila tudi šolske zimske počitnice. S črnobelimi televizijskimi prenosi se je zanimanje samo še povečalo. V Čilu je bilo takrat le 20 tisoč aparatov, a so bili maksimalno izkoriščeni. V drugih državah so posnetke gledali nekaj dni pozneje. Na otvoritveni slovesnosti sta zastavi Čila in Švice dvignila Dittbornova sinova Pablo in Carlos. 144

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

Stadioni so bili udobni, travnate površine pa niso bile na visokem nivoju pripravljenosti, zato so imeli nogometaši nemalo težav pri obvladovanju okroglega usnja. Po prvenstvu so bili Čilenci prepričani, da je Dittborn z onstranstva posredoval, da med prvenstvom ni deževalo. Nekaj dni po zaključku se je vlilo kot iz škafa. Za prvenstvo oziroma kvalifikacije se je prijavilo 56 držav, v njih pa sta obtičali Francija in gostiteljica izpred štirih let, Švedska.

Skrajno groba igra Grobost je predvsem v prvemu delu prvenstva presegla vse razumne meje. Skoraj ni bilo tekme brez resno poškodovanih nogometašev. Prvi jo je skupil Kolumbijec Zuluaga, ki je srečanje z Urugvajci končal s tremi zlomljenimi rebri. Tudi Argentinci in Bolgari si niso prizanašali. Oscar Rossi in Dijev sta se poslovila od prvenstva. Španci so proti Čehom za naslednji dvoboj izgubili kar tri igralce. Neusmiljeno je bilo tudi srečanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Španski novinar Pedro Escartin ga je označil kot umazanega in neokusnega. Jugoslovan Mujić je v akciji brez žoge zlomil nogo Dubinskemu. Ta ni nikoli več igral. Po več operacijah in amputaciji noge je za posledicami poškodbe leta 1969 umrl. Mujića so kolegi in vodstvo popolnoma izolirali in je moral domov. Na isti tekmi je Metreveli skupil rano nad očesom in dobil več šivov, Ponedelnik je končal z oteklino na gležnju, sam Mujić pa z rano na istem mestu. Nemec Szymaniak je na srečanju proti Švici zlomil nogo Eschmannu. Po tretjem dnevu tekmovanja so našteli 34 poškodovanih, po četrtem pa 50. Nič ni pomagal sestanek disciplinskega komiteja z vsemi sodniki. Na polfinalni tekmi med Čehi in Jugoslovani je švicarski sodnik Gottfried Dienst že v četrti minuti ustavil srečanje in zagrozil obema enajstericama s skupno izločitvijo.

Sívori v italijanskem dresu – Slavni Argentinec z italijanskim potnim listom je za Azzurre igral proti Švici, ne pa proti domačinom, v tekmi, ki se je sprevrgla v pravo vojno.

Bitka v Santiagu Najbolj kritično je bilo na srečanju med domačini in Italijo, ki so jo poznavalci poimenovali kar »bitka v Santiagu«. Članek italijanskega posebnega poročevalca Corrada Pizzinellija, objavljen pred svetovnim prvenstvom v časniku Il resto del Carlino v Bologni in ponatisnjen najprej v dnevniku El Mercurio iz Santiaga potem pa še

v drugih časnikih je zelo negativno govoril o deželi gostiteljici. Santiago je opisal kot nerazvito glavno mesto, ki trpi vsemogoče tegobe: lakoto, prostitucijo, nepismenost, pijančevanje, revščino. Seveda so domačini užaljeno reagirali in se znesli nad italijanskimi nogometaši, ki so povrh imeli v svojih vrstah dva naturalizirana Argentinca, 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

145

Maschia in Sivorija. Revija Estadio je zapisala: »Tudi mi poznamo revščino južne Italije, a vedno omenjamo le Benetke in Firence.« Pred tekmo je bilo ozračje skrajno napeto. Italijani so na zelenico skočili z belimi nageljni in jih vrgli na tribune. A ni nič pomagalo: Čilenci trdijo, da so se Azzurri od vsega začetka spravili na vse, kar je bilo rdečega (med drugim, tudi na čilske majice). Domačini jim niso ostali dolžni. Italijanski selektor je v sicer standardni enajsterici opravil nekaj menjav. Pravijo, da Sívori ni hotel igrati. Že v deseti minuti je angleški sodnik Kenneth Aston, ki je, kot so poročali po tekmi, sodil katastrofalno, »pod prho« poslal branilca Ferrinija, ker je brez žoge brcnil napadalca Lando. Ker Italijan ni hotel z igrišča, so mu »pomagali« domači policaji. Landa je nekaj minut kasneje zlomil nos Maschiu in ostal nekaznovan. Aston prvotno ni bil določen za to tekmo, toda ker je zelo dobro sodil otvoritveno srečanje med Čilenci in Švicarji, se je FIFA namesto za manj izkušenega sodnika odločila zanj. V 39. minuti je domači zvezdnik Leonel Sánchez preigraval po levi blizu gol avt črte in pri tem padel, branilec Mario David je pri razčiščevanju

Strelec in boksar – Čilski napadalec je blestel v obeh veščinah. Proti Italiji so švigale pesti, Sovjetom se je tresla mreža.

akcije malo pretiraval in brcnil v napadalca. Ta mu je primazal udarec z levo pestjo (Sanchezov oče je bil boksar, zato je sin dobro poznal te osnovne prvine) in ga skoraj knokavtiral. Sodnik je prekršek spregledal. Tri minute pozneje se je Italijan (David) Sánchezu maščeval in zato moral zapustiti igrišče. Skoraj vsaka akcija je izzvala prerivanje in besedne dvoboje. Kljub dvema igralcema več so Čilenci z goloma Ramíreza z glavo in Tora od daleč tekmo odločili šele v zadnjih petnajstih minutah. Po koncu so se prerivanja in boksarski vložki nadaljevali. Italijanski mediji so se pritoževali nad sodnikom. Čilence so označili za kanibale. »Izgubili smo proti Astonu« je bil eden od časopisnih naslovov. Policija je morala nekaj dni varovati čilski konzulat v Milanu. Čilenci so gostom svetovali, naj se vpišejo na rokoborsko prvenstvo. Tekma je izzvala pravi mednarodni škandal in ostala v spominu kot ena najbolj grobih na svetovnih prvenstvih.

Škandal brez primere –Takole je ob spremstvu policije že v osmi minuti zapustil igrišče izključeni italijanski branilec Ferrini. Ob njem eden glavnih krivcev, angleški sodnik Kenneth Aston. 146

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

Štiri leta starejši, štiri leta zrelejši

Brez Peléja – Enajsterica Brazilije, ki je igrala v finalu – stojijo: Djalma Santos, Zito, Gilmar, Nilton Santos, Zózimo, Mauro; čepijo: Garrincha, Didí, Vavá, Amarildo in Zagallo.

Brazilske priprave na mundial so bile vse prej kot vzorne. Svetovni prvaki so obdržali devet nogometašev, ki so se proslavili že na Švedskem. Povprečna starost je bila 29,7 let. Kar pet jih je preseglo 30 let: vratar Gilmar, branilca Djalma in Nilton Santos, kapetan Didí ter napadalec Zagallo. Pred odhodom v Čile je delegacijo sprejel brazilski predsednik João Goulart. »Morate obraniti pokal, ker je to velik ponos našega naroda. Ob njem ljudje pozabijo na vse težave. Več je vreden kot katerokoli bogastvo,« jim je rekel. Dva meseca pred prvenstvom je zbolel selektor Vicente Feola. Zamenjal ga je Aymoré Moreira, bivši vratar Palmeirasa, učitelj telesne vzgoje in zelo dober psiholog. Za nekatere je bil preveč zgovoren. Ko so ga predstavili varovancem, jim je rekel: »Vi dobro veste, kaj morate storiti. Zelo se bomo zabavali.« Takoj je ukazal igro z enim dotikom žoge. »Bilo je neverjetno,« se spominja. Na prvem srečanju v mestu Viña del Mar proti Čehom se je v 26. minuti, potem ko je namesto žoge brcnil v travo, Pelé poškodoval. Proti Španiji ga je zamenjal Amarildo. »Edinkrat v vseh letih igranja sem se tresel,« je priznal mladi virtuoz.

Najtežji trenutek za Brazilce Španci so bili prepričani, da bodo v Čilu deležni velike podpore. Zmotili so se. Domačini so jih zaradi štirih naturaliziranih tujcev (Urugvajec Santamaría, Argentinec Di Stéfano, ki sicer ni igral, Paragvajec Martínez in Madžar Puskás) klicali reprezentanca Združenih narodov. Na trenerskem stolčku je sedel še en Argentinec, Helenio Herrera, izumitelj catenaccia, ki je prihajal iz italijanskega Interja. Njegovo imenovanje je v Španiji sprožilo žolčne polemike. Proti Furiji so se Brazilci pošteno znojili, saj je Herrera na igrišče poslal mlajšo zasedbo, ki je branilci naslova niso pričakovali. V primerjavi s prvo tekmo proti Mehičanom je zamenjal kar devet igralcev. Ostala sta le Puskás in Gento. Čeprav so za napredovanje potrebovali le remi, je Brazilcem na trenutke voda pošteno tekla v grlo, še posebej po uvodnem zadetku Adelarda v 35. minuti. Grozil jim je razpad sistema. Svoje je dodal tudi čilski sodnik Sergio Bustamante, ki je očiten prekršek branilca Niltona Santosa nad Collarjem v kazenskem prostoru spremenil v prosti 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

147

strel. Prekaljeni Nilton je takoj po posredovanju stopil korak izven šestnajstmetrske črte in mož v črnem mu je nasedel. Če bi bil pravičen in bi Španci iz enajstih metrov zadeli, bi Brazilci po vsej verjetnosti imeli kakšen svetovni naslov manj. To so priznali tudi brazilski mediji. Španci so pobesneli, ko je, sklicujoč se na nevarno igro, Bustamante razveljavil gol Puskása s »škarjicami«. Z dvema zadetkoma v 72. in 86. minuti je nadaljevanje prvakom zagotovil Amarildo.

Slaba dneva Črnega pajka Lev Ivanovič Jašin je v svoji bogati karieri ubranil skoraj vse, pred tekmo pa sta ga pomirjala kajenje in kozarček vodke. Zaradi dolgih rok in črnega dresa so ga klicali Črni pajek. Še do danes je edini vratar, ki mu je francoska revija L’Equipe podelila zlato žogo. Bil je na čelu sovjetske reprezentance, ki je dve leti prej osvojila prvo evropsko prvenstvo. V Čilu je imel dva slaba dneva. V 55. minuti so Sovjeti proti Kolumbiji vodili že s 4 : 1. Sledil je neverjeten preobrat. V odmoru je kolumbijski selektor, Argentinec Pedernera, svojim varovancem naročil, naj se sprostijo in se zabavajo, saj nimajo kaj izgubiti. Po še enem sovjetskem zadetku se je začela nova zgodba. Napadalec Coll je razliko zmanjšal s prvim neposrednim zadetkom s kota v zgodovini svetovnih prvenstev. Strel z leve je prihajal po tleh, Jašin in branilci so se gledali, žoga pa je mimo vseh priskakljala v mrežo. Rada in Klinger sta po lepih kolektivnih akcijah izenačila, Jašin pa je v zadnji minuti preprečil kolumbijsko zmago in se vsaj delno oddolžil. Tudi njegovi obrambni kolegi niso blesteli. Po nekaj letih se je izkazalo, da za neverjeten razplet niso bili zaslužni samo Kolumbijci. Brazilski sodnik João Eitzel Filho je izjavil: »Tudi jaz sem dodal svoj delež. Kot potomec Madžarov sem zaradi okupacije Madžarske leta 1956 sovražil Sovjete.« Na četrtfinalnem srečanju proti Čilu se je Jašin ponovno zmotil, ko je pri prvem golu namesto neposrednega prostega strela (Čilenci so trdili, da je bil prekršek storjen znotraj šestnajstih metrov) pričakoval predložek, Leonel Sánchez pa je z zunanjim delom čevlja poslal žogo mimo prve vratnice v mrežo. Še slabše se je odrezal pri drugem, zmagovitem golu domačinov, ko ni 148

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

zmogel ubraniti sicer izvrstnega strela od daleč vezista Eladia Rojasa. »Doživljamo zgodovinski trenutek!!!« je vzklikal legendarni reporter Julio Martínez. Zmaga nad Sovjeti je po vsem Čilu sprožila prvo veliko športno slavje v državi. Na mestnih ulicah se je plesala cueca, značilni domači ritem. Čilenci so se oddolžili predstavnikom Evrope, ki so – s Sovjetsko zvezo v eni glavnih vlog – dvomili v njihove organizacijske in denarne sposobnosti. Med transparenti, ki so krožili po Santiagu, je izstopal tisti z napisom: »Nerazviti – Evropa 2 : 1.« Nekdo je zapisal, da je Jašin tista dva dneva malo pretiraval z vodko. Drugi so rekli, da je bil pri triintridesetih že prestar. Krivili so ga in za nekaj časa je moral zapustiti izbrano vrsto. Vsekakor je ostal zapisan v zgodovini kot legenda. Od leta 1994 FIFA najboljšega vratarja svetovnih prvenstev nagrajuje s trofejo Lev Jašin. To je priznanje velikemu športniku, ki je v Čilu nekajkrat pokazal, da je sodil med povsem navadne zemljane.

Južnoameriška improvizacija Argentinci se po katastrofi na Švedskem očitno niso veliko naučili. Samo štiri mesece pred začetkom svetovnega prvenstva je trenerski stolček namesto Victoria Spinetta zasedel Juan Carlos Lorenzo, ki je skušal svojim varovancem vsiliti ultraobrambno igro. Tega se je naučil v Italiji, kjer je kot Giancarlo Lorenzo deloval trinajst let. Igralci so se pritoževali, da na treningih večkrat govori kar po italijansko in da ga nič ne razumejo. Tudi Urugvajci so prileteli v Čile v vprašljivi formi. Zaradi katastrofalne evropske turneje je bila reprezentanca razpuščena, vodenje pa so prevzeli kar trije trenerji. Oba, Argentina in Urugvaj, sta izpadla v prvem krogu. Med selektorji različnih izbranih vrat so bili kar štirje argentinskega rodu: poleg Lorenza še Helenio Herrera (Španija), Adolfo Pedernera (Kolumbija) in Alejandro Scopelli (pomočnik mehiškega trenerja).

Di Stéfano brez mundiala Argentinec Alfredo Di Stéfano je prispel v Čile kot član španske izbrane vrste. S 36 leti je čakal na zadnjo priložnost za nastop na svetovnem prvenstvu. Bil je poškodovan. »Trener Helenio Herrera je bil neizprosen. Treningi so bili trdi, hrane pa malo. Stradali smo. Zvečer so nam dali eno pomarančo in eno jabolko. Jaz sem izgubil težo in po nekaj minutah treninga me je vse bolelo. Selektor je želel, da shujšam štiri kilograme. Poškodbo sem staknil na predzadnjem pripravljalnem srečanju z nemškim Osnabrückom. Po srečanju me je začela boleti noga. Še danes ne vem, kaj se mi je točno zgodilo. V prvem krogu preventivno nisem igral, da bi bil nared za drugega. Takrat še ni bilo menjav, drugače bi proti Braziliji gotovo vstopil in odigral nekaj minut. Svetovne prvake smo nadigrali in z njimi izgubili po krivici. Tako smo izpadli, jaz pa sem se moral obrisati pod nosom,« se spominja eden največjih nogometašev vseh časov.

V tretje gre rado Zahodni Nemci in Jugoslovani so si bili v četrtfinalih na svetovnih prvenstvih usojeni. V Švici (1954) in na Švedskem (1958) so slavili Nemci, ki so bili tudi v Čilu resni kandidati za najvišja mesta. »Jugoslavija je naša usoda,« je pred obračunom rekel Sepp Herberger. Modri so končno z Nemci poravnali račune. Zmago so slavili kot največji reprezentančni uspeh po četrtem mestu na prvem svetovnem prvenstvu v Montevideu. »Po najdražji zmagi« je bil naslov v Delu. Tekma je bila trda, a korektna. Močnejšim in večjim Nemcem so se zoperstavili spretnejši Jugoslovani pod vodstvom umetnika Šekularca, ki je popolnoma osmešil svojega osebnega čuvaja, branilca Szymaniaka. Ko je vse kazalo, da bo končno prevladala boljša nemška telesna pripravljenost, je prišlo do usodne akcije. Radaković – šest minut pred koncem je zaradi trčenja glav s Seelerjem zapustil igrišče – se je vrnil z obvezano glavo ravno v trenutku, ko je Kovačević izvajal kot. V polnem teku je zadel iz voleja in žogo poslal v mrežo. Jugoslavija naprej, Nemčija »kaput«.

Gol za polfinale – Poškodovani Radaković (z obvezano glavo) je stistnil zobe in dosegel zmagoviti zadetek proti Nemcem v Santiagu. Vratar Fahrian kljub skoku strela ni uspel ubraniti. 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

149

Enkrat in nikoli več Domači selektor Fernando Riera je sestavil čvrsto ekipo in dosegel tretje mesto, ki se do danes ni ponovilo. Z uvrstitvijo v drugi krog so se morali domačini iz Santiaga preseliti v Arico. Po zmagi nad Sovjetsko zvezo so ljudske množice preplavile ulice. Mnogi menijo, da Čilenci niso šli dlje, ker so se v polfinalu srečali z Brazilci. Bila je najbolje obiskana tekma prvenstva. Stadion Nacional je pokal po šivih. Brazilci so izvedeli, da imajo domači navijači pripravljen načrt nadlegovanja na poti med Viño del Mar in Santiagom. Predsednik delegacije Paulo Machado de Carvalho je izdelal alternativni načrt: igralci niso smeli sprejeti nobene hrane, ki bi jo ponujali na vlaku, le lastne sendviče. Delegacija je izstopila dve postaji pred Santiagom in se do stadiona pripeljala z avtobusom. Tako so prelisičili morebitne nasilneže.

Čilski časniki so zagotavljali, da bodo gostje spili avtentično brazilsko kavo. »Con Pelé o sin Pelé, los haremos tomar café« (s Peléjem ali brez njega bodo morali popiti kavo), je pisalo na transparentih na tribunah. Garrincha je pripravil mega predstavo in smešil branilce, ki so ga neusmiljeno tepli. Dvakrat je zatresel nasprotno mrežo, obakrat neobičajno zanj: z glavo in s spektakularnim volejem z levo nogo. Malo pred koncem se je naveličal grobih nasprotnikov in udaril Rojasa, ki ga je skupaj z Lando pošteno obdelal. Stranski sodnik, Urugvajec Esteban Marino, je obvestil glavnega Artura Yamasakija in Mané je moral predčasno pod prho. To je bila edina izključitev v njegovi karieri. Oba sodnika sta se po tekmi »vdrla v zemljo« in nista pravočasno oddala poročila. Med potjo v slačilnico je Garrincho v glavo zadel kamen.

Čez živi zid – Čilenec Toro je odlično izvedel prosti strel in proti Brazilcem zaostanek znižal na 1 : 2. Na koncu so svetovni prvaki zmagali s 4 : 2 in se uvrstili v finale.

150

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

Obvezali so ga. S kakšno vnetostjo so domači navijači spremljali prvenstvo, kaže dejstvo, da je po tekmi s Sovjeti na tribuni umrl 57-letni gledalec, po porazu z Brazilijo pa še 49-letni moški. Razočaranje zaradi poraza s svetovnimi prvaki se je ponovno spremenilo v evforijo po zmagi nad Jugoslavijo v dvoboju za tretje mesto. Čilski selektor Riera je opravil več menjav. Med drugimi je na tribuni pustil vratarja Escutija, ki so ga mnogi obdolžili za poraz proti Brazilcem. Tekma na stadionu Nacional se je z neodločenim izidom brez golov bližala podaljškom. Čilenci so igrali le z osmimi, saj so trije poškodovani, Carlos Campos, Jorge Toro (po grobem posredovanju Šekularca) in Rodríguez, na igrišču samo statirali. Jaime Ramírez pa je nastopil kljub smrti očeta. Minuto pred koncem je država ponorela. Eladio Rojas je streljal z razdalje kakšnih 30 metrov. Žoga, ki ni imela velike moči, se je odbila od branilca Durkovića, prevarala Šoškića in nadaljevala pot v mrežo. Ponovno so vsi Čilenci šli na ulice in rajali do zgodnjih jutranjih ur. Tako visoko niso bili še nikoli prej niti kdajkoli pozneje.

Izključil je Garrincho – Kontroverzni Arturo Yamasaki, Perujec z japonskimi koreninami, je z igrišča poslal Garrincho, potem ko je ta reagiral na neusmiljeno pokrivanje čilskega branilca.

Tudi od daleč – Proti Čilu je Mané Garrincha izvedel zanj manj običajno potezo. Odbito žogo je z imenitnim volejem poslal v levi zgornji kot vratarja Escutija. 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

151

Brazilija drugič v štirih letih Čehi so že v prvem krogu presenetili Brazilce in igrali z njimi neodločeno brez golov. Z vodjo Josefom Masopustom, izvrstnimi paradami vratarja Schrojfa in solidno spremljavo ostalih, se je reprezentanca prebila do finala. Resda z zvrhano mero sreče predvsem v četrtfinalu, ko so Madžari kar štirikrat zadeli vratnico. Da Čehi niso imeli pretirane samozavesti, pove podatek, da so šele po tej zmagi podaljšali bivanje in zamenjali karte za let domov. V polfinalu so se dobro pripravili na Jugoslovane in jih zasluženo premagali. Pred finalom so na teren stadiona Nacional pritekli z zastavo gostiteljev in si pridobili simpatije domačih navijačev, ki so do tistega trenutka večinsko spodbujali Brazilce. Po izvrstni podaji Pospichala v prazen prostor je zadel Masopust. A kaj, ko fenomenalni vratar Schrojf ni imel svojega dneva in je zatajil pri vseh treh brazilskih zadetkih; pri prvem je bil le delno kriv, saj ga je Amarildo premagal skoraj iz mrtvega kota, pri drugem usodno, ko je po predložku Amarildo ostal na pol poti in omogočil Zitu neoviran strel z glavo, in tudi pri tretjem, ko mu je po visokem predložku z desne strani žoga ušla iz rok (pravijo, da ga je kljub kapi oslepilo močno sonce) v noge Vavája. Čehom se je poznala odsotnost branilca Lale. Tichy ni bil kos razpoloženemu Zagallu.

Veliko adrenalina – Trenutek žreba pred začetkom tekme je v znamenju napetosti. Na sliki kapetan Novák in Mauro ter sodniška trojka.

Zgodila se je tudi sporna sodnikova odločitev, ko je pri rezultatu 1 : 1 Sovjet Nikolaj Latičev spregledal roko Djalme Santosa v kazenskem prostoru. Vsekakor so bili Brazilci, čeprav manj blesteče kot na Švedskem štiri leta prej, zasluženo prvaki, Čehi pa presenetljivo drugi.

Odločilni gol – Vezist Zito je po predložku Amarilda z glavo povedel z 2 : 1. S tem je utrdil pot do končnega slavja.

152

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

Po 28 letih Dražen Jerković Celih 28 let je s štirimi goli veljalo za najboljše strelce sedmega svetovnega prvenstva kar šest nogometašev: Madžar Albert, Brazilca Garrincha in Vavá, Sovjet Ivanov, Jugoslovan Jerković in Čilenec Sánchez. Šele leta 1990 se je Mednarodna zveza po temeljiti analizi odločila, da naziv dodeli Jugoslovanu (Hrvatu) Draženu Jerkoviću. Priznan mu je bil še zadetek proti Kolumbiji, ki so ga do tedaj pripisovali Galiću. Po novem je na omenjeni tekmi Jerković dosegel hattrick, Galić pa en gol.

Edini prvi strelec – Draženu Jerkoviču so po 28 letih priznali pet golov.

PRVO IME ČILA

Manuel Francisco dos Santos - Garrincha

Osamljena zvezda Prvi zvezdnik brazilske izbrane vrste je bil neozdravljivi dribler Garrincha, ki je nasprotnike preigraval kot za šalo, skoraj nesramno. Ustavljal se je pred njimi in se dolgo zadrževal z žogo, medtem ko so ugibali, kam bo pobegnil. Bil je mundial enega samega človeka. »Dajte žogo Garrinchi in on bo odločil,« so govorili v Braziliji. Mané je že na Švedskem štiri leta prej pokazal, da je kljub krivim nogam, in to še z eno šest centimetrov krajšo od druge, ali pa prav zaradi tega, neustavljiv. Imel je tudi skrivljeno hrbtenico. Ob odsotnosti poškodovanega Peléja je odigral glavno vlogo za drugi brazilski naslov. Doživel je nešteto nogometnih dogodivščin. Na sliki s tekme proti Mehičanom so okoli Garrinche našteli kar osem nasprotnikov. Na srečanju z Angleži sta se na zelenici pojavila dva psička in ustavila srečanje. Eden od njiju je spretno preigral Manéja (prav njega!), in potem ko ga je po vseh štirih Anglež Jimmy Greaves ulovil, se je po pričanju Bobbyja Moora, Garrincha krohotal do konca tekme. V 60 reprezentančnih tekmah je zgubil eno samo, poslednjo proti Madžarski (SP 1966). Bil je skoraj vedno v središču dogajanja. Zanimala ga je le žoga. Pred finalom s Čehi je selektor Moreira rekel svojim varovancem: »Igrajte, kakor znate.« Garrincha je videl prepolne tribune in ga je vprašal: »Mojster, je danes

Usodna ženska – Zaradi zelo popularne pevke Elze Soares je Mané zapustil ženo in otroke.

finale?« »Da, proti Čehom.« »Ah, zato je toliko ljudi,« je odvrnil Mané. Poročil se je trikrat in imel štirinajst otrok, enega na Švedskem. Prvo ženo Nair je zapustil zaradi slavne pevke Elze Soares, svoje velike ljubezni. To se je zgodilo ravno v času čilskega mundiala in javnost mu je obrnila hrbet. Kamenjali so mu stanovanje. Garrincha je star 49 let podlegel pijači. Ko je slava utonila, politikov ni bilo blizu. Mož, ki je kot nogometni Chaplin zabaval množice, je po hudi zastrupitvi leta 1983 v bolnišnici umrl. Od njega se je poslovilo več kot sto tisoč občudovalcev. Rojstno mesto Pau Grande so prekrstili v Cidade Mané Garrincha. Pred nekaj leti so posneli film Estrela solitaria (Osamljena zvezda), ki pripoveduje njegovo življenjsko zgodbo. 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

153

ZGODBA PRVENSTVA

Igral kljub izključitvi Garrincha je v finalu nastopil z 39 stopinjami telesne temperature. Čeprav ni bil na ravni prejšnjih tekem, je samo njegova prisotnost zadoščala za vznemirjanje češke obrambe. V resnici zaradi izključitve v polfinalu proti domačinom sploh ne bi smel igrati. Brazilci so na najvišji politični ravni izvedli velik pritisk in prepričali FIFO, da mu je prizanesla. Zelo aktivna sta bila tudi mladi brazilski funkcionar João Havelange in prvi mož delegacije ter medijski mogotec Paulo Machado de Carvalho. V zadevo se je vmešal celo predsednik države Tancredo Neves, ki je predsedniku Mednarodne nogometne zveze Stanleyju Rousu poslal sledeče pismo: »Brazilska vlada pričakuje, da bo FIFA dovolila igranje vseh brazilskih zvezdnikov, še posebej Garrinche. Njegovo vedenje in poštenost sta svetu znani. Posredujem to prošnjo v imenu brazilskega naroda.« Tudi Perujci so se prek svojih diplomatov zavzeli za žonglerja

in celo Čehi so zaprosili, naj ga samo opozorijo. Govorilo se je, da sta Yamasaki in stranski sodnik, Urugvajec Esteban Marino, nadvse blago poročilo o kršitvi oddala prepozno. Brazilska zveza naj bi perujskemu Japoncu po prvenstvu plačala letalsko karto za obisk dežele sambe. Takšna nagrada bi bila danes prava šala. Pisali so tudi, da je v Santiago iz Ria de Janeira prispel kovček poln denarja in da stranski sodnik Marino v trenutku zasedanja disciplinske komisije sploh ni pričal, ker je bil na sestanku z dvema Brazilcema v nekem drugem hotelu. Marino je v petdesetih sodil v brazilskem turnirju paulista (prvenstvu São Paula) in je imel zelo dobre stike s Carvalhom. Nihče ne more zatrditi, ali vse ali le del tega drži. Drži le, da so na igrišču Brazilci zasluženo in brez večjih težav zmagali.

INTERVJU

Spretna levica Čilski levi napadalec Leonel Sánchez je ostal v zgodovini SP zaradi vsaj dveh razlogov: zaradi izvrstnega gola iz prostega strela, ki ga je zabil Levu Jašinu na četrtfinalu v Arici, in zaradi udarca v obraz italijanskega branilca Maria Davida na t. i. “bitki v Santiagu”. Sovjetskega vratarja je po prekršku prelisičil z nepričakovanim strelom neposredno na vrata. »Malokdo ve, da sem Jašinu zabil še en gol, ko je moskovski Dinamo v sklopu južnoameriške turneje prišel v Santiago. Sovjeti so se hvalili, da je njihov vratar ubranil osem zaporednih enajstmetrovk. Jaz sem prekinil to serijo.« O »boksarskem« vložku na kratko pravi: »Nisem več v formi, da bi akcijo ponovil.« O igranju v rdečem državnem dresu (La Roja) 154

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

dodaja: »Spomini so neverjetni. Mislim, da mojega rekorda nastopov dolgo ne bodo presegli. Dvanajst let sem bil kapetan. Minilo je 42 let in tisti, ki smo še živi, se še vedno srečujemo in si pomagamo. Vsako leto se 30. maja zberemo na domu takratnega selektorja Fernanda Riere in praznujemo njegov rojstni dan.« O svetovnem prvenstvu se spominja: »Najpomembnejši zmagi smo dosegli proti Sovjetski zvezi in proti Jugoslaviji. Na tekmi za tretje mesto smo na igrišču imeli tri poškodovane nogometaše, a smo zdravi stisnili zobe in dosegli zgodovinski uspeh. Težko se bo Čile še kdaj uvrstil tako visoko.«

PRVE VIOLINE

Josef Masopust Češkoslovaška

Dragoslav Šekularac Jugoslavija

Preigravanje in kratke podaje – Masopust je bil

Umetnik in upornik – Šeki je igral po južnoameriško,

pravi nogometni mojster.

veliko se je kregal.

Bil je glavni režiser čeških podprvakov. Ni veliko manjkalo, da bi preprečil brazilsko slavje. Že v prvem kolu je vodil svoje moštvo v remi brez golov proti svetovnim prvakom. V finalu pa je v 14. minuti Češkoslovaško popeljal v vodstvo. Masopust se je rodil 9. februarja 1931 v Mostu. Najprej je igral pri malih klubih Banik Mostar in Teplice. Uspešno je prestal preizkušnjo pri praški Dukli in v klubu ostal 17 let. V tem času je osemkrat slavil češki naslov in trikrat pokalnega. Kariero je končal pri belgijskem Molenbeku. Z reprezentanco je nastopil na mundialu 1958, ko je Češka nadigrala Argentino s 6 : 1, potem pa izgubila v dodatni tekmi z Irsko in izpadla v prvem krogu. Zaradi sloga igre (dribling, kratke podaje) so ga češkoslovaški trenerji večkrat spregledali. Vseeno je za reprezentanco odigral 63 tekem in zabil 10 golov.

Bil je nerešljiva uganka za nasprotne branilce in režiser jugoslovanskega pohoda na četrto mesto. Rekli so mu beli Pelé. Jugoslovani, znani tudi kot evropski Brazilci, so v Čilu dosegli najvišjo uvrstitev v zgodovini. Šekularac se je rodil leta 1937 v Beogradu. Ciganska kri mu je narekovala nepozabne čarovnije z žogo in težak karakter, ki ga je stal marsikatere nevšečnosti. Največje nogometne uspehe je dosegel pri Crveni zvezdi, pri kateri sodi med pet najboljših igralcev vseh časov. Potem je igral pri OFK Beograd, nemškem Karlsruheju in skočil čez Atlantik v Južno Ameriko, točneje v Kolumbijo, kjer je uspešno brcal pri klubih Millonarios ter Independiente Santa Fe. Dres jugoslovanske reprezentance je nosil na 38 tekmah in na svetovnih prvenstvih 1958 in 1962.

7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

155

BESEDE, BESEDE

Amarildo Tavares da Silveira Brazilija

El Mercurio »S katerega planeta prihaja Garrincha?« je bil komentar dnevnika iz Santiaga Garrincha »To so tisti, ki imajo majico São Cristovãa?« Mané je primerjal češki dres z dresom malega brazilskega kluba. »Nisem več zdržal. Rojas in Landa sta me pošteno načela. Če bi me prvi v eni od najbolj grobih akcij zadel, bi mi zagotovo zlomil nogo,« napadalec po edini izključitvi v

Mali princ – Amarildo je

karieri. »Na dan finala sem imel visoko vročino. To

odlično nadomestil Peléja.

lahko vidite na slikah slavja po tekmi. Nisem na nobeni. Bil sem tako izmučen, da sem jo mahnil

156

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

naravnost v slačilnico.« Rudolf Vytlacil »Kaj hočemo. Dve nepričakovani napaki našega vratarja sta podarili zmago Brazilcem,« je češki

BESEDE, BESEDE

V Čilu je presenetil nogometno javnost. Vsi so domnevali, da bodo brez poškodovanega Peléja svetovni prvaki pogoreli. A ni bilo tako. Iz ozadja se je prebil dvaindvajsetletni napadalec, rojen 29. julija 1940 v mestu Campos, blizu Ria de Janeira. Njegov prvi klub se je imenoval Goytacaz v rojstnem kraju, od koder je prestopil najprej k Flamengu, potem pa k Botafogu, kjer je zablestel in osvojil dva turnirja carioca in enega Rio-São Paulo. Odlični nastopi so ga katapultirali v reprezentanco. Na mundialu je namesto poškodovanega Peléja vstopil proti Španiji in v zadnjih dvajsetih minutah zabil dva gola za najtežjo zmago. Kljub mladosti se je na igrišču počutil kot doma, saj je imel ob sebi kar štiri soigralce iz Botafoga: Niltona Santosa, Didíja, Garrincho in Zagalla. Tudi v finalu je zadel v pravem trenutku. Izenačil je malo potem, ko so Čehi povedli. Leto 1962 je bilo zanj sanjsko. Osvojil je kar tri lovorike. Kot Peléjeva rezerva od svetovnega prvenstva ni pričakoval veliko, a ko se je Kralj poškodoval, je svojih pet minut imenitno izkoristil. Ob vrnitvi domov s SP so ga čakali transparenti z napisom »Amarildo je novi Kralj«. A še zdaleč ni bil Peléjev naslednik, kot so vsi pričakovali. Za reprezentanco je odigral 24 tekem in dosegel 9 golov. Po SP je odšel v Italijo. Igral je pri Milanu, Fiorentini in Romi. Z Vijoličastimi iz Firenc je leta 1969 osvojil scudetto. Bil je zelo agresiven. Zaradi borbenosti so ga klicali possesso (obsedenec). V Italiji so ga 28-krat izključili. Vrnil se je v Brazilijo k Vascu da Gami in se z 32 leti poslovil od aktivnega igranja.

selektor opravičeval poraz svojih varovancev. Aymoré Moreira »Igrajte tako, kot znate, in vi znate vse,« je rekel brazilski trener svojim fantom pred finalom s Češkoslovaško. Pelé »So dnevi v življenju, ko ti nič ne uspeva, in danes je bil eden takšnih,« Edson Arantes do Nascimento po poškodbi in koncu nastopa na SP. »Dobil sem žogo, se zapodil proti nasprotnemu golu, v bližini kazenskega prostora brcnil v tla in začutil bolečino, ki se je razširila po vsem telesu,« O Rey o akciji, v kateri se je poškodoval. »Še nikoli nisem tako trepetal kot danes. Če bi bil srčni bolnik, bi imel težave,« po spremljanju srečanja med Brazilijo in Španijo s tribune. Helenio Herrera »Brazilsko taktiko vsi dobro poznamo. Brez Peléja so ohromljeni. Kdo je Amarildo?« Argentinec na španski klopi samozavestno pred srečanjem z Brazilci.

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

Alfredo Di Stéfano

Novinarji

»Dejstvo, da nisem igral nobene tekme na

Prvenstvo je spremljalo 800 novinarjev z vsega sveta.

svetovnih prvenstvih, mi nikoli ni povzročalo travm. Bil sem zraven in nisem nastopil zaradi

Ponarodeli žogobrci

poškodbe. Je skoraj enako, kot da bi bil na

Italijani in Španci so imeli v svoji igralski zasedbi več naturaliziranih tujcev.

klopi. Najbolj mi je bilo žal zaradi staršev, ki

Argentinca Enrique Omar Sívori, Humberto Maschio, Brazilca Altafini in Sormani

sta prišla v Čile in me nista videla igrati.« Eden

so okrepili Azzurre, Urugvajec Santamaría, Paragvajec Martínez, Madžar Puskás in

največjih nogometašev vseh časov je sklenil

Argentinec Di Stéfano pa Furijo. FIFA je po čilskem SP določila, da igralec, ki je na

svojo kariero brez nastopov na SP.

največji prireditvi ali na kvalifikacijah oblekel majico določene reprezentance, ne sme igrati za drugo.

NIlton Santos »Imeli smo samo en hudo neprijeten

Najhitrejši zadetek

trenutek na prvenstvu. Zgodilo se je

Do gola Turka Hakana Sükürja v tekmi za tretje mesto na mundialu 2002 je bil

proti Španiji, ko sem storil prekršek nad

najhitrejši zadetek na SP tisti, ki ga je leta 1962 v 15. sekundi igre proti Mehiki

napadalcem Collarjem. V tistem trenutku

dosegel Čeh Mašek. Uradno so ga priznali mnogo let kasneje po dokazu nekega

sem bil prepričan, da nisem zagrešil ničesar.

raziskovalca. FIFA je do tedaj omenjala kot prvega gol Angleža Robsona proti

Za vsak slučaj sem stopil izven kazenskega

Franciji na mundialu 1982.

prostora. Kasneje sem videl posnetek in ugotovil, da se je sodnik zmotil. Če bi dosodil

Samo ducat

enajstmetrovko, bi po vsej verjetnosti izpadli

Brazilski selektor je na vsem prvenstvu uporabil le dvanajst nogometašev. Skupna

že v prvem krogu. Čehoslovaki so bili dobro

starost vseh brazilskih reprezentantov je bila 360 let. Najstarejši je bil Nilton Santos

moštvo, vendar brez izjemnih posameznikov.

(37), najmlajši pa Pelé (21). Nasprotno je španski selektor Helenio Herrera na igrišče

To nam je olajšalo delo v finalu: poznali smo

poslal kar 20 od 22 nogometašev, ki jih je pripeljal v Čile.

jih,« je rekel veteran. Novi kapetan Sepp Herberger

Brazilci so v prvi enajsterici obdržali kar devet nogometašev s svetovnega prvenstva

»Če ne bomo upoštevali pravil, se

na Švedskem. Zamenjali so oba srednja branilca. Eden od njiju, kapetan Bellini, je

svetovnemu nogometnemu prvenstvu slabo

predal trak nasledniku Mauru, ki je odigral vse tekme v pripravljalnem obdobju. Ko je

piše,« nemški selektor po grobih začetnih

tik pred začetkom prvenstva selektor Moreira v prvo enajsterico želel vrniti Bellinija,

igrah tekmovanja.

je Mauro ponorel in zagrozil z odhodom domov. Trener je popustil in branilec je na koncu dvignil pokal, Bellini pa si je tekme ogledal s tribun (še ni bilo menjav).

Antonio Ubaldo Rattín »Argentinska reprezentanca, ki je igrala v

Dvakrat zapored

Čilu, je bila najslabša od vseh, s katerimi sem

Gilmar je bil prvi brazilski vratar, ki je nastopil na dveh zaporednih svetovnih prvenstvih.

sodeloval,« argentinski vezist po slabem

Na Švedskem je bil nepremagan vse do polfinala s Francozi, v Čilu pa je izvrstno branil

argentinskem nastopu.

proti Španiji in Čilu. Tudi na svetovnem prvenstvu v Angliji je odigral dve tekmi.

Sepp Herberger

Najstarejši

»Jugoslavija nam je usojena,« nemški

37-letni Nilton Santos je najstarejši svetovni prvak v brazilskem dresu. Nehal je

trener po dvoboju z Modrimi na tretjem

igrati pri štiridesetih. Nastopil je na treh svetovnih prvenstvih: 1954, 1958 in 1962.

zaporednem svetovnem prvenstvu.

Leta 1950 je bil med vpoklicanimi, a ni igral.

Uwe Seeler

Prvič na malih ekranih

»Skrivnost nogometa ne tiči v drugem kot v

Potem ko so Brazilci štiri SP spremljali s pomočjo radia, je končno v dnevno sobo

žogi,« preprosta definicija nemškega Tanka.

pokukala televizija. Tekme čilskega SP so lahko gledali z dvodnevno zakasnitvijo, namreč šele potem, ko so z letalom prispeli posnetki na magnetnih trakovih. 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

157

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Mané se je spravil nanj

Prvič so organizatorji določili žogo znamke

Anglež Fowler je v svoji knjigi World Cup 1962 zapisal

Adidas kot uradno žogo prvenstva. Sestavljena

anekdoto o Garrinchi. Pred srečanjem z Angleži naj bi Nilton

je bila iz veliko več kosov usnja kot kdaj poprej,

Santos rekel Manéju, da je angleška petka (Fowler) izjavil, da

s tem pa je pridobila na kvaliteti – bila je

je Garrincha neumen. Žongler je naročil Niltonu naj mu pred

popolnejša, bolj okrogla. Zvesti dinamovec Hrvat Dražen Jerković, prvi strelec svetovnega prvenstva, je za Jugoslavijo odigral 21 srečanj in zabil 11 golov. V svoji nogometni karieri je ostal zvest zagrebškemu Dinamu (jugoslovanski prvak 1958, pokalni prvak 1960, 1963 in 1965), za katerega je nastopil 323-krat in zadel 335-krat. Leta 1960 je bil z jugoslovansko izbrano vrsto evropski podprvak v Franciji, poškodba pa mu je preprečila nastop na olimpijskih igrah v Rimu. Najdaljši staž Nemški selektor Sepp Herberger je vodil reprezentanco od leta 1938 do 1962 in je trener z najdaljšim stažem pri Elfu. Stric Sepp je umrl je 28. aprila 1977. Ves nemški narod se mu je poklonil, na pogrebne slovesnoti pa je prišel tudi takratni kancler Helmut Schmidt. Kontroverzni sodnik Garrincho je v polfinalu proti Čilencem izključil sodnik Arturo Yamasaki, sin Perujca in Japonke. Obveljali pa so močni politični pritiski Brazilcev, celo njihovega predsednika. Yamasaki je bil velikokrat v središču pozornosti in polemik. Osmega junija 1969 je sodil na prvem srečanju med Hondurasom in Salvadorjem, ki je bil povod za nogometno vojno med obema srednjeameriškima državama. Preselil se je v Mehiko in delil pravico na domačem prvenstvu, kjer so nanj zaradi spornih odločitev večkrat kazali z obtožnim prstom. Leta 2003 je po škandalu med sodnikoma Felipejem Ramosom Rizom in Edgardom Codesalom prevzel mesto v. d. predsednika mehiškega sodniškega združenja.

158

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Uradna žoga

tekmo pokaže, kdo se je drznil tako govoriti o njem. Anglež je utrpel driblinge in na lastne oči videl Manéjeva zadetka. »Takrat nisem razumel, zakaj se je Garrincha zapodil proti meni vsakič, ko sem imel žogo,« je zapisal Fowler. Cafezinho Brazilski kapetan Mauro je češkoslovaškemu kolegu Nováku pred finalom podaril vrečo kave, ki je bila v vzhodni Evropi prava redkost. Drugi časi Češkoslovaška in jugoslovanska delegacija sta na polfinalno srečanje v Viña del Mar potovali z redno avtobusno linijo. Srečanje ni privabilo pričakovanega občinstva. Čilski navijači so ga zaradi zamenjave prizorišč bojkotirali. Tam bi morali domačini igrati z Brazilijo, toda preselili so jih v Santiago. Slika s kamelami Delegata, ki ju je FIFA namenila v Arico, sta predsednika Mednarodne nogometne zveze, Angleža Stanleyja Rousa, vprašala, katera so prevozna sredstva med letališčem in hotelom v mestu, oddaljenim 2.051 kilometrov od prestolnice Santiago. »Kamele,« se je pohecal prvi mož svetovnega nogometa. Čez teden dni sta mu predstavnika vrnila šalo in mu poslala sliko s kamelo v živalskem vrtu. Obubožani potomci Kljub temu, da je v karieri zaslužil kar veliko denarja, Garrincha potomcem ni veliko zapustil. Njegova četrta hčerka Denisia dos Santos Suares je sredi leta 2003 priznala, da z možem in dvema otrokoma v faveli Megé, v državi Rio de Janeiro, živi od miloščine. »Sram me je prosjačiti, a mi ne preostane drugega. Moj zelo slavni oče mi ni zapustil nič,« je zagrenjena povedala novinarjem. Didíjevo maščevanje Veliki brazilski strateg je na koncu petdesetih let prejšnjega stoletja nekaj časa igral pri Real Madridu. Ni se obnesel. Med tistimi, ki naj bi mu grenili življenje, je bil sam Di Stéfano. Zato je temnopolti vezist odigral svoje tretje svetovno prvenstvo z enim samim ciljem, dokazati Špancem svoje kvalitete. Uspelo

OB ROB

mu je. Bil je prvak, Di Stéfano pa v

Dva pomembna naslova

dresu Špancev ni odigral niti ene tekme. Grozote Stadion Nacional v Santiagu je v sedemdesetih letih režim generala Augusta Pinocheta (1973-1990) uporabljal za nasilno obračunavanje s političnimi nasprotniki. Heroji Kolumbijci so svoje nogometaše po neverjetnem preobratu proti Sovjetom, kljub izpadu v prvem krogu, na letališču v Bogoti sprejeli kot heroje. Visoki poraz proti Jugoslaviji naj bi bil posledica neomejenega slavja po srečanju s Sovjeti, proti Urugvaju pa grobosti Svetlomodrih, ki so Kofetarjem ob vodstvu teh z 1 : 0 poškodovali dva igralca.

Jugoslavija je leta 1960 v roku treh mesecev prišla do dveh pomembnih lovorik: naslova evropskega podprvaka v Franciji in olimpijskega zlata v Rimu. Finale prvega evropskega prvenstva se je igral 10. julija na stadionu Parc des Princes v Parizu. Sovjetska zveza je pred 18 tisoč gledalci z goloma Metrevelija (49’) in Ponedelnika (114’) − za Modre je povedel Galić (41’) − Jugoslovane premagala z 2 : 1. Sodil je Anglež Ellis, postavi pa sta bili sledeči. Sovjetska zveza: Jašin, Čekeli, Maslenkin, Krutikov, Voinov, Netto, Metreveli, Valentin Ivanov, Ponedelnik, Bubukin, Meški. Jugoslavija: Vidinić, Durković, Jusufi, Žanetić, Miladinović, Perušić, Jerković, Šekularac, Galić, Matuš, Kostić. Olimpijski finale sta na rimskem olimpijskem stadionu Jugoslavija in Danska odigrali 10. septembra. Jugoslovani so slavili s 3 : 1. Zadeli so Galić (2’), Matuš (12’) in Kostić (70’), za Dance pa Flemming Nielsen. Pred 40 tisoč gledalci je sodil Italijan Concetto Lo Bello. Jugoslavija: Vidinić, Roganović, Jusufi, Perušič, Durkovič, Žanetić, Anković, Matuš, Galić, Knez, Kostić. Danska: From, Andersen, Jensen, Hansen, Hans Christian Nielsen, Flemming Nielsen, Pedersen, Troelsen, Harald Nielsen, Enoksen, Soerensen.

Prestavili volitve Nemške politične stranke so se dogovorile, da prestavijo volitve, ki bi morale potekati v času mundiala.

DOGODKI

• Ko je ameriški predsednik John Fitzgerald Kennedy svetu povedal, da je Sovjetska zveza na Kubi nastavila jedrske rakete, ki ciljajo na ameriške države, je bil svet na robu tretje svetovne vojne. Po nekaj tednih je Nikita Hruščev oznanil umik Sovjetov z otoka. • Zaradi sodelovanja pri množičnih usmrtitvah Judov je bil v Izraelu obešen Adolf Eichmann. Prijeli so ga v Argentini. • Papež Janez XXIII. je v Vatikanu odprl II. vatikanski koncil, prvi po slabem stoletju, ki je trajal do leta 1965. • Svet je pretresla smrt svetovno znane in priljubljene ameriške igralke Marilyn Monroe (36) zaradi prekomernega uživanja pomirjeval. • Alžirija je dosegla neodvisnost od Francije. • V Atenah sta se poročila španski kralj Juan Carlos Borbonski in kraljica Sofija iz Grčije. 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

159

skupina A

skupina B

Kolumbija – Jugoslavija – Urugvaj – Sovjetska zveza

ZR Nemčija – Čile – Italija – Švica

30. maj

3. junij

30. maj

3. junij

URUGVAJ 2

SOVJETSKA ZVEZA 4

ČILE 3

ZR NEMČIJA

57’ L. Cubilla, 74’ Sasía

8’, 11’ Ivanov, 10’ Čislenko, 56’ Ponedelnik

44’, 55’ L. Sánchez, 51’ Ramírez

45’ Brülls, 59’ Seeler

KOLUMBIJA 1

KOLUMBIJA 4

ŠVICA 1

19’ (11m) Zuluaga

21’ Aceros, 68’ Coll, 72’ Rada, 86’ Klinger

6’ Wüthrich

73’ Schneiter

Stadion: Carlos Dittborn Pinto, Arica Sodnik: Andori Dorogi (Madžarska) Gledalcev: 7.908 Urugvaj: Roberto Sosa, Troche, Emilio Alvarez, Eliseo Alvarez, Mario Méndez, Néstor Goncálvez, Luis Cubilla, Rocha, Langón, Sasía, Domingo Pérez. Kolumbija: Efraín Sánchez, Zuluaga, Jaime González, Oscar López, Echeverry, Jaime Silva, Coll, Aceros, Klinger, Delio Gamboa, Jairo Arias.

Stadion: Carlos Dittborn Pinto, Arica Sodnik: João Etzel Filho (Brazilija) Gledalcev: 8.040 Sovjetska zveza: Jašin, Čokeli, Ostrovski, Voronin, Maslenkin, Igor Netto, Čislenko, Valentin Ivanov, Ponedelnik, Kanevski, Meški. Kolumbija: Efraín Sánchez, Alzate, Jaime González, Oscar López, Echeverry, Rolando Serrano, Coll, Aceros, Klinger, Rada, Héctor González.

Stadion: Nacional, Santiago Sodnik: Kenneth Aston (Anglija) Gledalcev: 65.006 Čile: Escuti, Eyzaguirre, Raúl Sánchez, Carlos Contreras, Sergio Navarro, Toro, Eladio Rojas, Jaime Ramírez, Landa, Fouilloux, Leonel Sánchez. Švica: Elsener, Morf, Schneiter, Tacchella, Grobety, Hans Weber, Allemann, Pottier, Eschmann, Wüthrich, Antenen.

Stadion: Nacional, Santiago Sodnik: Leo Horn (Nizozemska) Gledalcev: 64.922 ZR Nemčija: Fahrian, Hans Nowak, Schnellinger, Willi Schultz, Erhardt, Szymaniak, Koslowski, Haller, Seeler, Brülls, Hans Schäfer. Švica: Elsener, Schneiter, Tacchella, Grobety, Hans Weber, Allemann, Roger Vonlanthen, Dürr, Eschmann, Wüthrich, Antenen.

31. maj

6. junij

31. maj

6. junij

SOVJETSKA ZVEZA 2

ZR NEMČIJA

51’ V. Ivanov, 83’ Ponedelnik

38’ Mamikin, 89’ Ivanov

ZR NEMČIJA 0 ITALIJA 0

JUGOSLAVIJA 0

URUGVAJ 1 54’ Sasía

Stadion: Nacional, Santiago Sodnik: Robert Davidson (Škotska) Gledalcev: 65.440 ZR Nemčija: Fahrian, Hans Nowak, Schnellinger, Willi Schulz, Erhardt, Szymaniak, Sturm, Haller, Uwe Seeler, Brülls, Hans Schäfer. Italija: Lorenzo Buffon, Losi, Robotti, Salvadore, Cesare Maldini, Radice, Ferrini, Gianni Rivera, José Altafini, Sívori, Menichelli.

ČILE 0

Stadion: Carlos Dittborn Pinto, Arica Sodnik: Albert Dusch (ZR Nemčija) Gledalcev: 9.622 Sovjetska zveza: Jašin, Dubinski, Ostrovski, Voronin, Maslenkin, Igor Netto, Metreveli, Valentin Ivanov, Ponedelnik, Kanevski, Meški. Jugoslavija: Šoškić, Durković, Jusufi, Vladimir Marković, Vladimir Popović, Matuš, Mujić, Šekularac, Jerković, Milan Galić, Skoblar. 2. junij

Stadion: Carlos Dittborn Pinto, Arica Sodnik: Cesare Jonni (Italija) Gledalcev: 9.973 Sovjetska zveza: Jašin, Čokeli, Ostrovski, Voronin, Maslenkin, Igor Netto, Husainov, Valentin Ivanov, Ponedelnik, Čislenko, Mamykin. Urugvaj: Roberto Sosa, Troche, Emilio Alvarez, Eliseo Alvarez, Mario Méndez, Néstor Goncálvez, Julio Cortéz, Luis Cubilla, Rubén Cabrera, Sasía, Domingo Pérez.

S TAT I S T I K E

JUGOSLAVIJA 3

160

21’ (11m) Szymaniak, 82’ Seeler

Stadion: Nacional, Santiago Sodnik: Robert Davidson (Škotska) Gledalcev: 67.224 ZR Nemčija: Fahrian, Hans Nowak, Schnellinger, Willi Schulz, Erhardt, Szymaniak, Giesemann, Engelbert Kraus, Seeler, Brülls, Hans Schäfer. Čile: Escuti, Eyzaguirre, Raúl Sánchez, Carlos Contreras, Sergio Navarro, Tobar, Eladio Rojas, Jaime Ramírez, Landa, Mario Moreno, Leonel Sánchez.

2. junij

ČILE 2

7. junij

73’ J. Ramírez, 87’ Toro

ITALIJA 3

25’ (11m) Skoblar, 29’ Galić, 49’ Jerković

7. junij

ITALIJA 0

1’ Mora, 65’, 67’ Bulgarelli

URUGVAJ 1

JUGOSLAVIJA 5

ŠVICA 0

19’ Cabrera

20’ Galić, 25’, 61’, 87’ Jerković, 82’ Melić

Stadion: Carlos Dittborn Pinto, Arica Sodnik: Karol Galba (Češkoslovaška) Gledalcev: 8.829 Jugoslavija: Šoškić, Durković, Jusufi, Radaković, Vladimir Marković, Vladimir Popović, Melić, Šekularac, Jerković, Milan Galić, Skoblar. Izključen: 71’ Popović. Urugvaj: Roberto Sosa, Troche, Emilio Alvarez, Eliseo Alvarez, Mario Méndez, Néstor Goncálvez, Bergara, Rocha, Rubén Cabrera, Sasía, Domingo Pérez. Izključen: 71’ Cabrera.

KOLUMBIJA 0

Stadion: Nacional, Santiago Sodnik: Kenneth Aston (Anglija) Gledalcev: 66.057 Čile: Escuti, Eyzaguirre, Raúl Sánchez, Carlos Contreras, Sergio Navarro, Toro, Eladio Rojas, Jaime Ramírez, Landa, Fouilloux, Leonel Sánchez. Italija: Mattrel, David, Robotti, Salvadore, Janich, Tamburus, Ferrini, Maschio, José Altafini, Mora, Menichelli . Izključena: 8’ Ferrini, 41’ David.

Stadion: Carlos Dittborn Pinto, Arica Sodnik: Carlos Robles (Čile) Gledalcev: 7.167 Jugoslavija: Šoškić, Durković, Jusufi, Radaković, Vladimir Marković, Vladimir Popović, Melić, Šekularac, Jerković, Milan Galić, Anković. Kolumbija: Efraín Sánchez, Alzate, Jaime González, Oscar López, Echeverry, Rolando Serrano, Coll, Aceros, Klinger, Rada, Héctor González.

LESTVICA 1. Sovjetska zveza 2. Jugoslavija 3. Urugvaj 4. Kolumbija

5 točk 4 točke 2 točki 1 točka

Stadion: Nacional, Santiago Sodnik: Nikolaj Latičev (Sovjetska zveza) Gledalcev: 59.828 Italija: Lorenzo Buffon, Losi, Robotti, Salvadore, Cesare Maldini, Radice, Mora, Bulgarelli, Sormani, Sívori, Pascutti. Švica: Elsener, Schneiter, Tacchella, Grobety, Eugen Meier, Hans Weber, Allemann, Roger Vonlanthen, Dürr, Wüthrich, Antenen.

LESTVICA 1. ZR Nemčija 2. Čile 3. Italija 4. Švica

5 točk 4 točke 3 točke 0 točk

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

skupina C

skupina D

Brazilija – Češkoslovaška – Španija – Mehika

Argentina – Bolgarija – Anglija – Madžarska

30. maj

3. junij

30. maj

3. junij

BRAZILIJA 2

ŠPANIJA 1

ARGENTINA 1

MADŽARSKA 6

56’ Zagallo, 73’ Pelé

89’ Peiró

4’ Facundo

1’, 6’, 53’ Albert, 8’, 70’ Tichy, 12’ Solymosi

MEHIKA 0

BOLGARIJA 0

BOLGARIJA 1

Stadion: El Sausalito, Viña del Mar Sodnik: Gottfried Dienst (Švica) Gledalcev: 10.484 Brazilija: Gilmar, Djalma Santos, Mauro, Zózimo, Nilton Santos, Zito, Garrincha, Didí, Vavá, Pelé, Mário Lobo Zagallo. Mehika: Antonio Carbajal, Del Muro, Raúl Cárdenas, Guillermo Sepúlveda, José Villegas, Salvador Reyes, Nájera, Del Aguila, Héctor Hernández, Jasso, Isidoro Díaz.

Stadion: El Sausalito, Viña del Mar Sodnik: Branko Tešanić (Jugoslavija) Gledalcev: 11.875 Španija: Carmelo, Rodri, Gracia, Martín Vergés, José Emilio Santamaría, Pachín, Luis Del Sol, Joaquín Peiró, Ferenc Puskás, Luis Suárez,Gento. Mehika: Antonio Carbajal, Del Muro, Raúl Cárdenas, Guillermo Sepúlveda, Ignacio Jáuregui, Salvador Reyes, Nájera, Del Aguila, Héctor Hernández, Jasso, Isidoro Díaz.

Stadion: Braden Cooper Co., Rancagua Sodnik: Juan Gardeazábal Garay (Španija) Gledalcev: 7.134 Argentina: Roma, Rubén Navarro, Raúl Páez, Alberto Sainz, Marzolini, Sacchi, Oscar Rossi, Facundo, Marcelo Pagani, Sanfilippo, Belén. Bolgarija: Najdenov, Rakarov, Kitov, Aleksandar Kostov, Dimitrov, Kovačev, Dijev, Petar Veličkov, Iljev, Jakimov, Ivan Kolev.

64’ Sokolov

31. maj

- Nekateri viri trdijo, da je v začetni postavi igral Dimitar

31. maj

6. junij

MADŽARSKA 2

Kostov in ne Aleksandar.

ČEŠKOSLOVAŠKA 1

BRAZILIJA 2

17’ Tichy, 71’ Albert

- Nekateri viri bolgarski gol pripisujejo Asparuhovu.

80’ Štibranyi

72’, 86’ Amarildo

ANGLIJA 1

ŠPANIJA 0

ŠPANIJA 1

60’ (11m) Flowers

6. junij

Stadion: El Sausalito, Viña del Mar Sodnik: Carl Erich Steiner (Avstrija) Gledalcev: 12.700 Češkoslovaška: Schrojf, Lála, Ladislav Novák, Pluskal, Popluhár, Masopust, Štibranyi, Scherer, Kvašnák, Adamec, Jelinek. Španija: Carmelo, Rivilla, Reija, Joan Segarra, José Emilio Santamaría, Garay, Luis Del Sol, Eulogio Martínez, Ferenc Puskás, Luis Suárez, Gento

35’ Adelardo

Stadion: Braden Cooper Co., Rancagua Sodnik: Leo Horn (Nizozemska) Gledalcev: 7938 Madžarska: Grosics, Matrái, Laszlo Sárosi, Solymosi, Meszöly, Sipos, Karoly Sándor, Rákosi, Florian Albert, Lajos Tichy, Fenyvesi. Anglija: Springett, Armfield, Ramon Wilson, Bobby Moore, Maurice Norman, Flowers, Bryan Douglas, Greaves, Hitchens, John Heynes, Bobby Charlton.

MADŽARSKA 0 ARGENTINA 0

Stadion: El Sausalito, Viña del Mar Sodnik: Sergio Salvador González Bustamante (Čile) Gledalcev: 18.715 Brazilija: Gilmar, Djalma Santos, Mauro, Zózimo, Nilton Santos, Zito, Garrincha, Didí, Vavá, Amarildo, Mário Lobo Zagallo. Španija: José Araquistáin, Rodri, Gracia, Martín Vergés, Luis María Echeberría, Pachín, Enrique Collar, Joaquín Peiró, Ferenc Puskás, Adelardo, Gento.

2. junij

Stadion: Braden Cooper Co., Rancagua Sodnik: Juan Gardeazábal Garay (Španija) Gledalcev: 7.442 Madžarska: Ilku, Mátrai, Laszlo Sárosi, Solymosi, Meszöly, Sipos, Karoly Sándor, Göröcs, Florian Albert, Lajos Tichy, Fenyvesi. Bolgarija: Najdenov, Rakarov, Kitov, Aleksandar Kostov, Dimitrov, Kovačev, Sokolov, Petar Veličkov, Asparuhov, Dermendjev, Ivan Kolev.

Stadion: Braden Cooper Co., Rancagua Sodnik: Arturo Yamasaki Maldonado (Perú) Gledalcev: 7.945 Madžarska: Grosics, Mátrai, Laszlo Sárosi, Solymosi, Meszöly, Sipos, Kuharszky, Göröcs, Monostory, Lajos Tichy, Rákosi. Argentina: Rogelio Domínguez, Alberto Sainz, Ramos Delgado, Cap, Marzolini, Sacchi, Pando, Oleniak, Facundo, Marcelo Pagani, Alberto González.

BRAZILIJA 0 ČEŠKOSLOVAŠKA 0

7. junij

ANGLIJA 3

MEHIKA 3

17’ (11m) Flowers, 42’ B. Charlton, 67’ Greaves

7. junij

Stadion: El Sausalito, Viña del Mar Sodnik: Pierre Schwinte (Francija) Gledalcev: 14.903 Brazilija: Gilmar, Djalma Santos, Mauro, Zózimo, Nilton Santos, Zito, Garrincha, Didí, Vavá, Pelé, Mário Lobo Zagallo. Češkoslovaška: Schrojf, Lála, Ladislav Novák, Pluskal, Popluhár, Masopust, Štibranyi, Scherer, Kvašnák, Adamec, Jelinek.

13’ I. Díaz, 29’ Del Aguila, 90’ (11m) H. Hernández

ARGENTINA 1

ČEŠKOSLOVAŠKA 1

81’ Sanfilippo

ANGLIJA 0 BOLGARIJA 0

1’ (20”) Mašek

Stadion: Brader Cooper Co., Rancagua Sodnik: Nikolaj Latičev (Sovjetska zveza) Gledalcev: 9.794 Anglija: Springett, Armfield, Ramon Wilson, Bobby Moore, Maurice Norman, Flowers, Bryan Douglas, Greaves, Peacock, Haynes, Bobby Charlton. Argentina: Roma, Rubén Navarro, Raúl Páez, Cap, Marzolini, Sacchi, Rattín, Oleniak, Rubén Héctor Sosa, Sanfilippo, Belén.

Stadion: Braden Cooper Co., Rancagua Sodnik: Antoine Blavier (Belgija) Gledalcev: 5.700 Anglija: Springett, Armfield, Ramon Wilson, Bobby Moore, Maurice Norman, Flowers, Bryan Douglas, Greaves, Peacock, John Haynes, Bobby Charlton. Bolgarija: Najdenov, Pentčev, Zečev, Aleksandar Kostov, Dimitar Kostov, Dimitrov, Kovačev, Sokolov, Petar Veličkov, Dermendjev, Ivan Kolev.

Stadion: El Sausalito, Viña del Mar Sodnik: Gottfried Dienst (Švica) Gledalcev: 10.648 Mehika: Antonio Carbajal, Del Muro, Raúl Cárdenas, Guillermo Sepúlveda, Ignacio Jáuregui, Salvador Reyes, Nájera, Del Aguila, Héctor Hernández, Alfredo Hernández, Isidoro Díaz. Češkoslovaška: Schrojf, Lála, Ladislav Novák, Pluskal, Popluhár, Masopust, Štibranyi, Scherer, Kvašnák, Adamec, Mašek.

LESTVICA 1. Brazilija 2. Češkoslovaška 3. Mehika 4. Španija

- Nekateri viri v bolgarsko moštvo namesto Sokolova uvrščajo Asparuhova, in namesto Pentčeva Dimova.

LESTVICA 5 točk 3 točke 2 točki 2 točki

1. Madžarska 2. Anglija 3. Argentina 4. Bolgarija

5 točk 3 točke (4 – 3) 3 točke (2 – 3) 1 točka

7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

S TAT I S T I K E

161

četrtfinale

polfinale 10. junij

13. junij

16. junij

ČILE 2

ČEŠKOSLOVAŠKA 1

BRAZILIJA 4

ČILE 1

11’ L. Sánchez, 29’ E. Rojas

13’ Scherer

9’, 32’ Garrincha, 47’, 78’ Vavá

90’ E. Rojas

SOVJETSKA ZVEZA 1

MADŽARSKA 0

ČILE 2

JUGOSLAVIJA 0

26’ Čislenko

Stadion: Braden Cooper Co., Rancagua. Sodnik: Nikolaj Latičev (Sovjetska zveza) Gledalcev: 11.690 Češkoslovaška: Schrojf, Lála, Ladislav Novák, Pluskal, Popluhár, Masopust, Pospíchal, Scherer, Kvašnák, Kadraba, Jelinek. Madžarska: Grosics, Mátrai, Laszlo Sárosi, Solymosi, Meszöly, Sipos, Karoly Sándor, Rákosi, Florian Albert, Lajos Tichy, Fenyvesi.

42’ Toro, 61’ (11m) L. Sánchez

Stadion: Nacional, Santiago Sodnik: Juan Gardeazábal Garay (Španija) Gledalcev: 66.697 Čile: Adam Godoy, Eyzaguirre, Humberto Cruz, Raúl Sánchez, Manuel Rodríguez, Toro, Eladio Rojas, Jaime Ramírez, Carlos Campos, Tobar, Leonel Sánchez. Jugoslavija: Šoškić, Durković, Svinjarević, Radaković, Vladimir Marković, Vladimir Popović, Vladimir Kovačević, Šekularac, Jerković, Milan Galić, Skoblar.

10. junij

Stadion: Nacional, Santiago Sodnik: Arturo Yamasaki Maldonado (Perú) Gledalcev: 76.500 Brazilija: Gilmar, Djalma Santos, Mauro, Zózimo, Nilton Santos, Zito, Garrincha, Didí, Vavá, Amarildo, Mário Lobo Zagallo. Izključen: 83’ Garrincha. Čile: Escuti, Eyzaguirre, Carlos Contreras, Raúl Sánchez, Manuel Rodríguez, Toro, Eladio Rojas, Jaime Ramírez, Landa, Tobar, Leonel Sánchez. Izključen: 80’ Landa.

JUGOSLAVIJA 1 ZR NEMČIJA

13. junij

85’ Radaković

Stadion: Nacional, Santiago Sodnik: Arturo Yamasaki Maldonado (Perú) Gledalcev: 63.324 Jugoslavija: Šoškić, Durković, Jusufi, Radaković, Vladimir Marković, Vladimir Popović, Vladimir Kovačević, Šekularac, Jerković, Milan Galić, Skoblar. ZR Nemčija: Fahrian, Hans Nowak, Schnellinger, Willi Schulz, Erhardt, Giesemann, Brülls, Haller, Seeler, Szymaniak, Hans Schäfer. 10. junij

BRAZILIJA 3 31’, 59’ Garrincha, 53’ Vavá

ANGLIJA 1 38’ Hitchens

S TAT I S T I K E

3. mesto

10. junij

Stadion: Carlos Dittborn Pinto, Arica Sodnik: Leo Horn (Nizozemska) Gledalcev: 17.268 Čile: Escuti, Eyzaguirre, Carlos Contreras, Raúl Sánchez, Sergio Navarro, Toro, Eladio Rojas, Jaime Ramírez, Landa, Tobar, Leonel Sánchez. Sovjetska zveza: Jašin, Čokeli, Ostrovski, Voronin, Maslenkin, Igor Netto, Čislenko, Valentin Ivanov, Ponedelnik, Mamikin, Meški.

162

Stadion: El Sausalito, Viña del Mar Sodnik: Pierre Schwinte (Francija) Gledalcev: 17.736 Brazilija: Gilmar, Djalma Santos, Mauro, Zózimo, Nilton Santos, Zito, Garrincha, Didí, Vavá, Amarildo, Mário Lobo Zagallo. Anglija: Springett, Armfield, Ramon Wilson, Bobby Moore, Maurice Norman, Flowers, Bryan Douglas, Greaves, Hitchens, John Haynes, Bobby Charlton. 66’ Springett je ubranil enajstmetrovko Garrinchi.

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

ČEŠKOSLOVAŠKA 3 48’ Kadraba, 80’, 84’ (11m) Scherer

JUGOSLAVIJA 1 69’ Jerković

Stadion: El Sausalito, Viña del Mar Sodnik: Gottfried Dienst (Švica) Gledalcev: 5.890 Češkoslovaška: Schrojf, Lála, Ladislav Novák, Pluskal, Popluhár, Masopust, Pospíchal, Scherer, Kvašnák, Kadraba, Jelinek. Jugoslavija: Šoškić, Durković, Jusufi, Radaković, Vladimir Marković, Vladimir Popović, Sijaković, Šekularac, Jerković, Milan Galić, Skoblar.

17. junij

BRAZILIJA 3 17’ Amarildo, 69’ Zito, 78’ Vavá

ČEŠKOSLOVAŠKA 1 15’ Masopust

Stadion: Nacional, Santiago Sodnik: Nikolaj Latičev (Sovjetska zveza) Gledalcev: 68.679 Brazilija: Gilmar, Djalma Santos, Mauro, Zózimo, Nilton Santos, Zito, Garrincha, Didí, Vavá, Amarildo, Mário Lobo Zagallo. Češkoslovaška: Schrojf, Jirí Tichy, Ladislav Novák, Pluskal, Popluhár, Masopust, Pospíchal, Scherer, Kvašnák, Kadraba, Jelinek.

svetovni prvak

končna lestvica

BRAZILIJA

1. Brazilija 2. Češkoslovaška 3. Čile 4. Jugoslavija 5. Madžarska 6. Sovjetska zveza 7. ZR Nemčija 8. Anglija 9. Italija 10. Argentina 11. Mehika 12. Urugvaj 13. Španija 14. Kolumbija 15. Bolgarija 16. Švica

SELEKTORJI Brazilija: Aymoré Moreira Češkoslovaška: Rudolf Vytlacil Čile: Fernando Riera Jugoslavija: Prvoslav Mihajlović Madžarska: Lajos Baroti Sovjetska zveza: Gavril Kačalin ZR Nemčija: Joseph »Sepp« Herberger Anglija: Walter Winterbottom Italija: Paolo Mazza Argentina: Juan Carlos Lorenzo Mehika: Ignacio Trelles Campos Urugvaj: Juan Carlos Corazzo Španija: Helenio Herrera Kolumbija: Adolfo Pedernera Bolgarija: Georgi Pačedjev Švica: Karl Rappan

JUGOSLAVIJA Vsi igralci: Andrija Anković, Vladimir Durković, Milan Galić, Aleksandar Ivoš, Dražen Jerković, Fahrudin Jusufi, Vladimir Kovačević, Srboljub Krivokuča, Vlatko Marković, Željko Matoš, Vojislav Melić, Muhamed Mujić, Žarko Nikolić, Željko Perušić, Vladimir Popović, Petar Radaković, Dragoslav Šekularac, Vasilije Šijaković, Josip Skoblar, Milutin Šoškić, Nikola Stipić, Mirko Stojanović, Slavko Svinjarević.

S TAT I S T I K E

finale

7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

163

140

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

7. svetovno prvenstvo

Vavá se veseli tretjega gola proti Čehom in drugega zaporednega brazilskega naslova.

7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

141

Pod Andi – Stadion Nacional v Santiagu z mogočnim ozadjem zasneženih velikanov.

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

Prvenstva ni dočakal – Carlos Dittborn, glavni pobudnik in predsednik organizacijskega odbora, je mesec dni pred otvoritvijo mundiala umrl.

Iz nič vse – Kljub rušilnemu potresu so Čilenci zavihali rokave in dokazali, da se lahko s trdno voljo premosti vse ovire. 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

143

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

Sívori v italijanskem dresu – Slavni Argentinec z italijanskim potnim listom je za Azzurre igral proti Švici, ne pa proti domačinom, v tekmi, ki se je sprevrgla v pravo vojno.

145

Strelec in boksar – Čilski napadalec je blestel v obeh veščinah. Proti Italiji so švigale pesti, Sovjetom se je tresla mreža.

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

Štiri leta starejši, štiri leta zrelejši

Brez Peléja – Enajsterica Brazilije, ki je igrala v finalu – stojijo: Djalma Santos, Zito, Gilmar, Nilton Santos, Zózimo, Mauro; čepijo: Garrincha, Didí, Vavá, Amarildo in Zagallo.

147

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

149

Čez živi zid – Čilenec Toro je odlično izvedel prosti strel in proti Brazilcem zaostanek znižal na 1 : 2. Na koncu so svetovni prvaki zmagali s 4 : 2 in se uvrstili v finale.

150

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

Izključil je Garrincho – Kontroverzni Arturo Yamasaki, Perujec z japonskimi koreninami, je z igrišča poslal Garrincho, potem ko je ta reagiral na neusmiljeno pokrivanje čilskega branilca.

151

Veliko adrenalina – Trenutek žreba pred začetkom tekme je v znamenju napetosti. Na sliki kapetan Novák in Mauro ter sodniška trojka.

Odločilni gol – Vezist Zito je po predložku Amarilda z glavo povedel z 2 : 1. S tem je utrdil pot do končnega slavja.

152

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

Edini prvi strelec – Draženu Jerkoviču so po 28 letih priznali pet golov.

PRVO IME ČILA

Manuel Francisco dos Santos - Garrincha

Usodna ženska – Zaradi zelo popularne pevke Elze Soares je Mané zapustil ženo in otroke.

153

ZGODBA PRVENSTVA

INTERVJU

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

PRVE VIOLINE

Josef Masopust Češkoslovaška

Dragoslav Šekularac Jugoslavija

Preigravanje in kratke podaje – Masopust je bil

Umetnik in upornik – Šeki je igral po južnoameriško,

pravi nogometni mojster.

veliko se je kregal.

7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

155

BESEDE, BESEDE

Amarildo Tavares da Silveira Brazilija

Mali princ – Amarildo je

karieri. »Na dan finala sem imel visoko vročino. To

odlično nadomestil Peléja.

lahko vidite na slikah slavja po tekmi. Nisem na nobeni. Bil sem tako izmučen, da sem jo mahnil

156

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

naravnost v slačilnico.« Rudolf Vytlacil »Kaj hočemo. Dve nepričakovani napaki našega vratarja sta podarili zmago Brazilcem,« je češki

BESEDE, BESEDE

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

Alfredo Di Stéfano

Novinarji

»Dejstvo, da nisem igral nobene tekme na

Prvenstvo je spremljalo 800 novinarjev z vsega sveta.

svetovnih prvenstvih, mi nikoli ni povzročalo travm. Bil sem zraven in nisem nastopil zaradi

Ponarodeli žogobrci

poškodbe. Je skoraj enako, kot da bi bil na

Italijani in Španci so imeli v svoji igralski zasedbi več naturaliziranih tujcev.

klopi. Najbolj mi je bilo žal zaradi staršev, ki

Argentinca Enrique Omar Sívori, Humberto Maschio, Brazilca Altafini in Sormani

sta prišla v Čile in me nista videla igrati.« Eden

so okrepili Azzurre, Urugvajec Santamaría, Paragvajec Martínez, Madžar Puskás in

največjih nogometašev vseh časov je sklenil

Argentinec Di Stéfano pa Furijo. FIFA je po čilskem SP določila, da igralec, ki je na

svojo kariero brez nastopov na SP.

največji prireditvi ali na kvalifikacijah oblekel majico določene reprezentance, ne sme igrati za drugo.

NIlton Santos »Imeli smo samo en hudo neprijeten

Najhitrejši zadetek

trenutek na prvenstvu. Zgodilo se je

Do gola Turka Hakana Sükürja v tekmi za tretje mesto na mundialu 2002 je bil

proti Španiji, ko sem storil prekršek nad

najhitrejši zadetek na SP tisti, ki ga je leta 1962 v 15. sekundi igre proti Mehiki

napadalcem Collarjem. V tistem trenutku

dosegel Čeh Mašek. Uradno so ga priznali mnogo let kasneje po dokazu nekega

sem bil prepričan, da nisem zagrešil ničesar.

raziskovalca. FIFA je do tedaj omenjala kot prvega gol Angleža Robsona proti

Za vsak slučaj sem stopil izven kazenskega

Franciji na mundialu 1982.

prostora. Kasneje sem videl posnetek in ugotovil, da se je sodnik zmotil. Če bi dosodil

Samo ducat

enajstmetrovko, bi po vsej verjetnosti izpadli

Brazilski selektor je na vsem prvenstvu uporabil le dvanajst nogometašev. Skupna

že v prvem krogu. Čehoslovaki so bili dobro

starost vseh brazilskih reprezentantov je bila 360 let. Najstarejši je bil Nilton Santos

moštvo, vendar brez izjemnih posameznikov.

(37), najmlajši pa Pelé (21). Nasprotno je španski selektor Helenio Herrera na igrišče

To nam je olajšalo delo v finalu: poznali smo

poslal kar 20 od 22 nogometašev, ki jih je pripeljal v Čile.

jih,« je rekel veteran. Novi kapetan Sepp Herberger

Brazilci so v prvi enajsterici obdržali kar devet nogometašev s svetovnega prvenstva

»Če ne bomo upoštevali pravil, se

na Švedskem. Zamenjali so oba srednja branilca. Eden od njiju, kapetan Bellini, je

svetovnemu nogometnemu prvenstvu slabo

predal trak nasledniku Mauru, ki je odigral vse tekme v pripravljalnem obdobju. Ko je

piše,« nemški selektor po grobih začetnih

tik pred začetkom prvenstva selektor Moreira v prvo enajsterico želel vrniti Bellinija,

igrah tekmovanja.

je Mauro ponorel in zagrozil z odhodom domov. Trener je popustil in branilec je na koncu dvignil pokal, Bellini pa si je tekme ogledal s tribun (še ni bilo menjav).

Antonio Ubaldo Rattín »Argentinska reprezentanca, ki je igrala v

Dvakrat zapored

Čilu, je bila najslabša od vseh, s katerimi sem

Gilmar je bil prvi brazilski vratar, ki je nastopil na dveh zaporednih svetovnih prvenstvih.

sodeloval,« argentinski vezist po slabem

Na Švedskem je bil nepremagan vse do polfinala s Francozi, v Čilu pa je izvrstno branil

argentinskem nastopu.

proti Španiji in Čilu. Tudi na svetovnem prvenstvu v Angliji je odigral dve tekmi.

Sepp Herberger

Najstarejši

»Jugoslavija nam je usojena,« nemški

37-letni Nilton Santos je najstarejši svetovni prvak v brazilskem dresu. Nehal je

trener po dvoboju z Modrimi na tretjem

igrati pri štiridesetih. Nastopil je na treh svetovnih prvenstvih: 1954, 1958 in 1962.

zaporednem svetovnem prvenstvu.

Leta 1950 je bil med vpoklicanimi, a ni igral.

Uwe Seeler

Prvič na malih ekranih

»Skrivnost nogometa ne tiči v drugem kot v

Potem ko so Brazilci štiri SP spremljali s pomočjo radia, je končno v dnevno sobo

žogi,« preprosta definicija nemškega Tanka.

157

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Mané se je spravil nanj

Prvič so organizatorji določili žogo znamke

Anglež Fowler je v svoji knjigi World Cup 1962 zapisal

Adidas kot uradno žogo prvenstva. Sestavljena

anekdoto o Garrinchi. Pred srečanjem z Angleži naj bi Nilton

je bila iz veliko več kosov usnja kot kdaj poprej,

Santos rekel Manéju, da je angleška petka (Fowler) izjavil, da

s tem pa je pridobila na kvaliteti – bila je

je Garrincha neumen. Žongler je naročil Niltonu naj mu pred

158

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Uradna žoga

OB ROB

mu je. Bil je prvak, Di Stéfano pa v

Dva pomembna naslova

Prestavili volitve Nemške politične stranke so se dogovorile, da prestavijo volitve, ki bi morale potekati v času mundiala.

DOGODKI

159

skupina A

skupina B

Kolumbija – Jugoslavija – Urugvaj – Sovjetska zveza

ZR Nemčija – Čile – Italija – Švica

30. maj

3. junij

30. maj

3. junij

URUGVAJ 2

SOVJETSKA ZVEZA 4

ČILE 3

ZR NEMČIJA

57’ L. Cubilla, 74’ Sasía

8’, 11’ Ivanov, 10’ Čislenko, 56’ Ponedelnik

44’, 55’ L. Sánchez, 51’ Ramírez

45’ Brülls, 59’ Seeler

KOLUMBIJA 1

KOLUMBIJA 4

ŠVICA 1

19’ (11m) Zuluaga

21’ Aceros, 68’ Coll, 72’ Rada, 86’ Klinger

6’ Wüthrich

73’ Schneiter

31. maj

6. junij

31. maj

6. junij

SOVJETSKA ZVEZA 2

ZR NEMČIJA

51’ V. Ivanov, 83’ Ponedelnik

38’ Mamikin, 89’ Ivanov

ZR NEMČIJA 0 ITALIJA 0

JUGOSLAVIJA 0

URUGVAJ 1 54’ Sasía

ČILE 0

S TAT I S T I K E

JUGOSLAVIJA 3

160

21’ (11m) Szymaniak, 82’ Seeler

2. junij

ČILE 2

7. junij

73’ J. Ramírez, 87’ Toro

ITALIJA 3

25’ (11m) Skoblar, 29’ Galić, 49’ Jerković

7. junij

ITALIJA 0

1’ Mora, 65’, 67’ Bulgarelli

URUGVAJ 1

JUGOSLAVIJA 5

ŠVICA 0

19’ Cabrera

20’ Galić, 25’, 61’, 87’ Jerković, 82’ Melić

KOLUMBIJA 0

LESTVICA 1. Sovjetska zveza 2. Jugoslavija 3. Urugvaj 4. Kolumbija

5 točk 4 točke 2 točki 1 točka

LESTVICA 1. ZR Nemčija 2. Čile 3. Italija 4. Švica

5 točk 4 točke 3 točke 0 točk

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

skupina C

skupina D

Brazilija – Češkoslovaška – Španija – Mehika

Argentina – Bolgarija – Anglija – Madžarska

30. maj

3. junij

30. maj

3. junij

BRAZILIJA 2

ŠPANIJA 1

ARGENTINA 1

MADŽARSKA 6

56’ Zagallo, 73’ Pelé

89’ Peiró

4’ Facundo

1’, 6’, 53’ Albert, 8’, 70’ Tichy, 12’ Solymosi

MEHIKA 0

BOLGARIJA 0

BOLGARIJA 1

64’ Sokolov

31. maj

- Nekateri viri trdijo, da je v začetni postavi igral Dimitar

31. maj

6. junij

MADŽARSKA 2

Kostov in ne Aleksandar.

ČEŠKOSLOVAŠKA 1

BRAZILIJA 2

17’ Tichy, 71’ Albert

- Nekateri viri bolgarski gol pripisujejo Asparuhovu.

80’ Štibranyi

72’, 86’ Amarildo

ANGLIJA 1

ŠPANIJA 0

ŠPANIJA 1

60’ (11m) Flowers

6. junij

35’ Adelardo

MADŽARSKA 0 ARGENTINA 0

2. junij

BRAZILIJA 0 ČEŠKOSLOVAŠKA 0

7. junij

ANGLIJA 3

MEHIKA 3

17’ (11m) Flowers, 42’ B. Charlton, 67’ Greaves

7. junij

13’ I. Díaz, 29’ Del Aguila, 90’ (11m) H. Hernández

ARGENTINA 1

ČEŠKOSLOVAŠKA 1

81’ Sanfilippo

ANGLIJA 0 BOLGARIJA 0

1’ (20”) Mašek

LESTVICA 1. Brazilija 2. Češkoslovaška 3. Mehika 4. Španija

- Nekateri viri v bolgarsko moštvo namesto Sokolova uvrščajo Asparuhova, in namesto Pentčeva Dimova.

LESTVICA 5 točk 3 točke 2 točki 2 točki

1. Madžarska 2. Anglija 3. Argentina 4. Bolgarija

5 točk 3 točke (4 – 3) 3 točke (2 – 3) 1 točka

7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

S TAT I S T I K E

161

četrtfinale

polfinale 10. junij

13. junij

16. junij

ČILE 2

ČEŠKOSLOVAŠKA 1

BRAZILIJA 4

ČILE 1

11’ L. Sánchez, 29’ E. Rojas

13’ Scherer

9’, 32’ Garrincha, 47’, 78’ Vavá

90’ E. Rojas

SOVJETSKA ZVEZA 1

MADŽARSKA 0

ČILE 2

JUGOSLAVIJA 0

26’ Čislenko

42’ Toro, 61’ (11m) L. Sánchez

10. junij

JUGOSLAVIJA 1 ZR NEMČIJA

13. junij

85’ Radaković

BRAZILIJA 3 31’, 59’ Garrincha, 53’ Vavá

ANGLIJA 1 38’ Hitchens

S TAT I S T I K E

3. mesto

10. junij

162

7. S V E TOVN O P R V EN ST VO: Č ILE 1962

ČEŠKOSLOVAŠKA 3 48’ Kadraba, 80’, 84’ (11m) Scherer

JUGOSLAVIJA 1 69’ Jerković

17. junij

BRAZILIJA 3 17’ Amarildo, 69’ Zito, 78’ Vavá

ČEŠKOSLOVAŠKA 1 15’ Masopust

svetovni prvak

končna lestvica

BRAZILIJA

S TAT I S T I K E

finale

7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ČIL E 1 9 6 2

163

164

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

8. svetovno prvenstvo

1966 ANGLIJA • Od 11. do 30. julija • Kvalifikacije: 51 držav (prijavljenih 74) • Število tekem v kvalifikacijah: 127 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 542 (povprečje 3,15) • Število sodelujočih na SP: 16 • Število tekem na SP: 32 • Število zadetkov na SP: 89 (povprečje 2,78) • Število gledalcev na SP: 1.614.677 (povprečje 50.459) • Gol št. 700: Park Seung-Zin (Severna Koreja) • Najboljši strelec: Eusébio da Silva Ferreira (Portugalska) 9 golov

Hattrick Geoffreyja Hursta je zaznamoval prvi angleški naslov. Nemec Overath nemočno opazuje strel Angleža v mrežo.

8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

165

Psiček spretnejši od Scotland Yarda Mali psiček, imenovan Pickles, je 28. maja 1966 zasedel naslovnice svetovnega časopisja. Kaj je ušpičil? Čisto nehote je v nekem londonskem smetnjaku našel pokal Julesa Rimeta in osmešil stroko oziroma svetovno znane pripadnike Scotland Yarda. Kot vsak večer ga je njegov lastnik, trgovec David Corbett, peljal na sprehod in na obisk bližnjih dreves. Bila sta v četrti Bealah Hill v južnem Londonu, ko je, medtem ko mu je zapenjal ovratnico, opazil, da pes na nekem dvorišču voha paket. Približal se je, ga odprl in opazil zlat pokal. Zavit je bil v časopisni papir. Nesel ga je domov, ga pokazal ženi in potem obvestil bližnjo policijsko postajo. Pa ravno v tem delu mesta je policija z zdresiranimi psi sprožila najobsežnejšo iskalno akcijo. Pickles je lastniku prislužil nagrado 6.100 funtov. Nekatere kronike pravijo, da je bil Pickles cucek, ki je na ulici iskal hrano, ker ga je njegov gospodar zanemarjal. Kakorkoli, Anglija je znova zadihala. Pred vsakim svetovnim prvenstvom je FIFA v promocijske namene pokal teden dni razstavljala na pomembnem mestu prestolnice države prirediteljice. Predsedniku Mednarodne nogometne zveze siru Stanleyju Rousu ga je 5. januarja izročil brazilski delegat Luis Murgel. Obiskovalcem je bil skupaj z zbirko znamk na ogled v Central Hallu v Westminstru. Zavarovalnina je znašala 30 tisoč funtov. Pokal je čuvalo pet policistov Scotland Yarda, popularnih bobbyjev. Neko nedeljo popoldne pa je izginil. Spretni roparji niso poškodovali ne stekel na vitrinah ne zbirke. Še več, pokal je izginil, ko so bili vsi stražarji na svojem mestu. Anglija je bila ponižana in zaskrbljena. Bližala se je otvoritev, pokala pa nikjer. Mali Pickles je z odkritjem Angležem vrnil dušo in ponos.

Detektivski pes – Mali Pickles je na vrtu v četrti Bealah Hill v južnem Londonu našel ukradeni pokal. Tam je potekala najobsežnejša policijska iskalna akcija. 166

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

Nogometna katedrala – Stadion Wembley je bil scena edinega angleškega uspeha in mnogih nepozabnih nogometnih bitk.

V zibelki nogometa Anglija, država, kjer se je rodil moderni nogomet, je zaradi nesoglasij s krovno organizacijo in zaradi podcenjevalnega odnosa do tekmovanja na svoje svetovno prvenstvo morala čakati kar 36 let. Organizatorji so poskrbeli, da je bil mundial veliki medijski dogodek, pri katerem je imela glavno vlogo domača televizijska mreža BBC. Prvič so tekme množično obiskovali gledalci z vseh strani sveta. Leta 1958 so se potegovale za organizacijo SP 1966 tri države: ZR Nemčija, Španija (ki je kmalu odstopila) in Anglija. Na kongresu FIFE avgusta 1960 v Rimu, ob robu olimpijskih iger, je bila s 34 glasovi izbrana Anglija. Nemci so jih dobili 27. Otočani so želeli praznovati stoto obletnico nogometa, ki so jo zaznamovali že tri leta prej (1963). Imeli so dobro infrastrukturo. Posodobili so Wembley (katedralo nogometa) iz leta 1923, na Old Traffordu v Manchestru pa so zgradili novo tribuno.

Otvoritveno srečanje – Angleži in Urugvajci so se po slabi igri razšli z najbolj nepopularnim rezultatom 0 : 0. Na sliki urugvajski vratar Mazurkiewicz lovi visoko žogo v kazenskem prostoru. 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

167

Iz mrtvega kota – Španci se še danes sprašujejo, kako je lahko Nemec Emmerich iz tako zaprtega kota zatresel mrežo vratarja Iribarja.

Lev Willie v angleškem dresu

Španci in Argentinci – Kapetana Francisco Gento in Antonio Rattín izmenjujeta spominski zastavici. Argentinci so zmagali z 2 : 1.

168

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

Prvič se je na mundialih pojavila maskota, lev Willie v angleškem dresu. Organizatorji so ob igriščih postavili pobiralce žog. Prijavilo se je rekordnih 74 držav (tekmovalo jih je 51), ki so se v kvalifikacijah ob neposredno uvrščenima, Braziliji in gostiteljici Angliji, potegovale za 14 mest. Afriške države so protestno odstopile, ker jim je FIFA namesto želenih neposrednih dveh mest dodelila le eno posredno; zanj bi se morale boriti s predstavnikom Azije ali Oceanije. Štiri leta kasneje je pritisk obrodil sadove in organizatorji so napako popravili. Angleži so se želeli izogniti svetovnim prvakom, Brazilcem. In so se jim. Do morebitnega srečanja ni prišlo, ker so Brazilci izpadli že v prvem krogu. Z Italijani ali Sovjeti bi se spopadli šele v četrtfinalu, toda klavrna usoda Azzurrov, ki se je ni nadejal nihče, je to preprečila. Domačini so imeli več počitka. Po uvodnem srečanju z Urugvajem so šele čez štiri dni igrali z Mehičani, ki so le dva dni prej remizirali s Francijo. Polemike so tekle tudi okrog sodnikov. V začetku je bilo rečeno, da bo imela vsaka država po dva predstavnika. A ni bilo tako. Anglija jih je imela kar sedem. Poleg njih so sodili še Irec, Valežan in dva Škota. V vseh tekmah, ki so jih odigrali Brazilci, je bil v vlogi glavnega ali stranskega sodnika vsaj en Anglež. Tekmo Brazilija – Portugalska je vodil McCabe, stranski pa je bil Dagnall, proti Madžarom je sodil Dagnall, ob strani je tekel Howley, na srečanju proti Bolgarom pa je delil pravico Nemec Tschenscher, stranska sodnika sta bila McCabe in Taylor.

Zaobljuba Alfa Ramseya Otvoritve osmega svetovnega prvenstva sta se udeležila kraljica Elizabeta II. in njen soprog. Angleži in Urugvajci so se po bledi igri razšli brez zadetkov. Blestel je mladi vratar gostov, Ladislao Mazurkiewicz. Domača publika je Wembley zapustila razočarana. Prve stopnice na poti k slavi otoški nogometaši sicer niso prestopili po načrtih, a v zraku so še vedno odmevale besede selektorja Alfa Ramseyja, ki je ob podpisu pogodbe z angleško zvezo rekel: »Imamo neizbežno poslanstvo. Moramo osvojiti prvenstvo.« Za pripravo moštva je imel tri leta. Tisti, ki so mundial dvajset let prezirali, so se zdaj znašli v vodilni vlogi.

Slabe priprave prvakov Pelé je po zanj nesrečnem Čilu želel dokazati, da ostaja nogometni Kralj. Brazilska reprezentanca, ki je prišla po tretji zaporedni naslov, je imela kar nekaj težav. Priprave niso bile najboljše. Po krajši turneji so se nastanili v hotelu Lymm v kraju Charlotte Bronte, skoraj 300 kilometrov od Londona. Okolica je bila prej dolgočasna kot

spodbudna. Igralce so namesto v dvoposteljne, kot so bili navajeni, razporedili v enoposteljne sobe brez radia in televizije. Zaradi slabega znanja angleščine si tudi s časopisi niso mogli nič pomagati. Prosti čas in dolgčas sta bila eno. Hrana jim ni bila všeč. Nekdo je rekel, da jim strežejo konjsko meso (v Južni Ameriki ga nihče ne jé), in od tedaj so jedli le krompir in zelenjavo. Na trening so se vozili eno uro z vlakom. Garrincha se je presenetljivo veliko zadrževal v sobi. Malo ga je bilo videti. Po vsej verjetnosti si je pritihotapil pijačo in pil. Vedel je, da bo na svojem tretjem prvenstvu težko ponovil igre s Švedske in iz Čila, saj so ga kolena komaj ubogala. Pred potovanjem v Evropo je takratni partnerici, pevki sambe Elzi Soares, rekel: »Če ne grem in Brazilija izgubi, bodo vso krivdo zvalili name.« Kljub težavam so bili Brazilci prepričani, da jim tretji naslov ne more uiti. Zmage in veliko golov ter priznanj na pripravljalnih tekmah v Španiji, na Škotskem in Švedskem so jim vlivale pretirano samozavest in optimizem. Na brazilskem trgu so se pojavile nove cigarete Tri. A tisti, ki so priprave spremljali od blizu, niso bili tako prepričani. »Brazilija bo dosegla tretji naslov, samo če se bo zgodil čudež,« je izjavil eden od članov vodstva.

Grobijan na delu – Angleški branilec Nobby Stiles s škarjicami odbija žogo pred Francozom Robertom Budzinskyjem. Mali Anglež je igral preveč agresivno. 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

169

Samo enkrat – Pelé je edini gol zabil proti Bolgariji. Potem so ga neusmiljeno tepli in poškodovali. Na odločilno srečanje s Portugalsko se je vrnil, a je v glavnem statiral.

Lov na Kralja Nasprotniki so Peléja postopoma omehčali. Prvi je bil Bolgar Žečev, ki ga je ob pasivnosti nemškega sodnika Kurta Tschenscherja s skrajno ostro in grobo igro že na prvi tekmi poškodoval. Malo prej je O Rey (Kralj) Pelé s prostim strelom zabil svoj edini gol na prvenstvu. Tudi Mané (vzdevek iz imena Manuel) Garrincha je z

Groba trinajstica – Branilec Žečev odhaja s kraja »zločina«. Nogometni Kralj je bil več na tleh kot na nogah. 170

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

imenitnim udarcem po prekršku zatresel mrežo in svetu pokazal poslednjo mojstrovino. Brazilci so zmagali z 2 : 0, a so bili ranjeni. Na tem srečanju sta v brazilski izbrani vrsti zadnjič skupaj zaigrala nogometna bogova Pelé in Garrincha. Z njima v moštvu reprezentanca nikoli ni izgubila. Proti Madžarom so svetovni prvaki doživeli svoj prvi poraz v dvanajstih letih – Peléja ni bilo na igrišču. V obupnem poskusu uvrstitve v drugi krog – Brazilci so potrebovali zmago s tremi goli razlike – se je v Liverpoolu na odločilnem srečanju proti Portugalski O Rey kljub poškodbi vseeno pojavil na zelenici. Vzdušje v moštvu ni bilo najboljše. Pred tekmo so igralci zahtevali od selektorja, naj se izjasni o tem, kdo bo igral in kdo ne. Zaradi Feolove neodločnosti je oblast prevzel pomočnik Carlos Nascimento in opravil kar devet menjav. Eden od izbrisanih je bil Garrincha. Peléja se je lotil branilec João Morais, ki ga je po dveh grobih akcijah že v prvem polčasu »izločil«. Brazilec je moral z igrišča. Ker še ni bilo menjav, se je vrnil in šepal po desni strani. V Braziliji so s prstom kazali na rezervnega vratarja Mango, ki je grdo zatajil pri prvem zadetku Simõesa in bil neprepričljiv tudi pri drugem Eusébia z glavo. »Mati« Portugalska je zmagala s 3 : 1 in Brazilci so morali domov. Slaba pripravljenost – kondicijski trener je bil strokovnjak za judo, o nogometu pa je vedel bore malo – in kombinacija izmučenih veteranov ter neizkušenih mladeničev je zahtevala krvavi davek. Razočarani brazilski navijači

Brez nogometne krone – Bolgari so Peléja omehčali, Portugalci »likvidirali«. Črni panter Eusébio je bil poznan tudi kot evropski Pelé. Na sliki ga tolaži.

so po srečanju v bližini prizorišča obupano jokali. Pot domov je večina navijačev pri brazilski letalski družbi Varig potrdila že po porazu z Madžari. Dolgoletni prihranki so splavali po vodi. Torçida je bila priča eni najslabših uvrstitev na SP. Vsa Brazilija je žalovala. V Riu so razjarjeni fanatiki napadli nekatere člane portugalske skupnosti.

Skozi stranska vrata – Poslovil se je ogrnjen v plašč. Nekdo je rekel, da za vedno. Pelé ga je demantiral štiri leta kasneje, ko je zablestel v Mehiki. 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

171

Zobozdravnik šokiral Italijo Italijanski nogomet je v zgodovini nihal, doživel je vzpone in padce, vendar malo takih kot v Angliji. Azzurri so kljub izpadu v Čilu v prvem krogu prihajali na Otok z velikim upanjem. Niti v najhujših nočnih morah ne bi mogli sanjati, da jih bo domov poslala Severna Koreja, ki je prvič in do danes edinkrat igrala na mundialu. Italijanom je za napredovanje v drugi krog zadoščal remi. Po porazu s Sovjeti so opravili kar sedem menjav. Krvnik je bil majhen napadalec, zobozdravnik iz Pjongjanga Pak Doo-Ik, ki je v prostem času med služenjem v korejski vojski brcal žogo. V 42. minuti je prodrl po desni strani in potisnil žogo v mrežo Albertosija. Italijani so brez poškodovanega Bulgarellija – sam je storil grob prekršek in se poškodoval – imeli skoraj uro časa za izenačenje, vendar niso uspeli prodreti skozi zaprto obrambo in odličnega vratarja. Izumitelji catenaccia, tj. skrajno defenzivnega taktičnega sistema, so se ujeli v lastno zanko. To je bila prva zmaga azijskega predstavnika na SP in prva uvrstitev v drugi krog reprezentance, ki ni pripadala Evropi ali Južni Ameriki. Severni Korejci, ki so se Mednarodni nogometni zvezi pridružili šele leta 1958, so dve leti opravljali vojaške treninge. Selektor Myung Rue-Hyun je pred dvobojem izjavil: »Če bo Italija igrala tako kot

Italija z desetimi – Asistenti odnašajo poškodovanega Bulgarellija, ki se je po nespretnem posredovanju poškodoval sam. Njegova odsotnost je prizadela Azzurre.

proti Čilu in Sovjetski zvezi, jo bomo premagali.« Majhni Korejci so se veselili, naši zahodni sosedje pa zapuščali zelenico stadiona Eyresome Park v Middlesbroughu sklonjenih glav in z mislimi na »dobrodošlico« doma. »Narodna sramota«, »Italija je plačala ceno dolgoletnih napak«, »Groteskno, premagali so nas Korejci«, »Azzurri, sramota«, »Naš nogomet je mrtev«, so bili le nekateri naslovi v časnikih v Italiji. Kljub temu, da je delegacija namesto v Rimu pristala v Genovi, jo je tam v zgodnjih jutranjih urah s psovkami in gnilimi paradižniki pričakalo okoli sedemsto zelo jeznih navijačev. »Krivce« je morala zavarovati policija.

Ali je to mogoče? – Severnokorejski napadalec Pak Doo-Ik je z natančnim strelom premagal vratarja Albertosija in v Italiji povzročil pravo nogometno tragedijo. 172

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

Sladke težave Predstavniki Azije so nepričakovano ostali v Angliji. Najprej so morali zamenjati letalske karte. Težave so imeli tudi z nastanitvijo v Liverpoolu. Na pomoč jim je priskočila verska skupnost, ki je v samostanu gostila nekaj nogometašev. Korejce je bodrilo dvanajst navijačev, ki jih je vlada Kim Il-Sunga izbrala na posebnem natečaju med deset tisoč kandidati. Pri potnikih je med drugim upoštevala ton glasu in hitrost reakcij. Poslala jih je na tečaje angleščine in jim nudila vso opremo. Korejci niso bili daleč od še ene velike senzacije. Proti Portugalski so vodili s 3 : 0 – nogometni svet je debelo gledal – in na koncu klonili s 3 : 5. Igrali so naivno in na vso moč ter se utrudili. Portugalska izbrana vrsta na čelu z Eusébiom je priložnost maksimalno izkoristila. Nekaj je dodal še izraelski sodnik. Kdor misli, da so Korejci doma doživeli zmagoslaven sprejem, se moti.

Sramota, groteska – Italijanski mediji so po ponižujočem porazu ostro reagirali. »Narodna sramota«, »Groteskno, premagali so nas Severni Korejci«, »Naš nogomet je mrtev« so dovolj jasni primeri.

Črni pajek nemočen pred Kaiserjem – Franz Beckenbauer je z odličnim strelom od daleč presenetil legendo svetovnih vratarjev Leva Jašina. Zahodni Nemci so Sovjete premagali z 2 : 1.

8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

173

Kapetan v slačilnice – Nemški sodnik Kreitlein je zaradi ugovarjanja izključil Argentinca Antonia Rattína. Nista se mogla sporazumeti. Primer je navdihnil Kennetha Astona, da si je izmislil kartone.

je bila tekma osem minut prekinjena. Nemec ga ni razumel in je po gestah sklepal, da preklinja. Ko se je Rattín končno vdal v usodo, je najprej z gibom roke celotnemu avditoriju pokazal, da sodnik Argentincem škoduje (to je ponazoril s kotno zastavico ob angleškem golu, ki jo je nato zmečkal), potem pa se je bos usedel na kraljevo preprogo, medtem ko so nanj padali najrazličnejši predmeti. Angleži so se zgražali nad takšnim obnašanjem. Vzklikali so: »Animals, animals!!« (Živali, živali). Tako jih je označil tudi angleški selektor Ramsey. Argentinci so igrali zelo obrambno. Z usklajenimi premiki so angleške napadalce sistematično puščali v prepovedanem položaju. Enega Kreitlein ni piskal in Hurst je z glavo poslal žogo v mrežo. Dan po srečanju je disciplinska komisija še dodatno kaznovala Argentince. Določila jim je denarno kazen in jih resno opozorila za naslednje svetovno prvenstvo leta 1970. Opozorilo pa se je pozneje izkazalo za brezpredmetno, saj se Argentinci v Mehiko sploh niso uvrstili. Rattín je moral počivati štiri mednarodna srečanja, Ermindo Onega in Ferreiro pa tri. Urugvajcem se proti Zahodnim Nemcem ni godilo nič bolje. Že v osmi minuti je Finney spregledal enajstmetrovko »veliko kot Triglav«, ko je nemški branilec

Sodniški škandali Pred četrtfinalnimi obračuni je največ prahu dvignil izbor sodnikov: Nemcu Rudolfu Kreitleinu so zaupali srečanje med Angleži in Argentinci, Angležu Jamesu Finneyu pa tekmo med Nemci in Urugvajci. Sila čudno je bilo dejstvo, da pravico delita predstavnika držav, ki se borita za najvišji mesti. Strah se je izkazal kot upravičen. Na Wembleyju, kjer Gavčem pred tekmo niso pustili opraviti ogrevanja, je nemški krojač Kreitlein kaznoval vsako akcijo Argentincev – v knjižico (kartonov še ni bilo) je zabeležil polovico belo-modrih priimkov – medtem ko med kaznovanimi ni bilo domačega branilca Stilesa, ki je grobo in brez posledic rušil nasprotnike. Prav njegov prekršek v 35. minuti je izzval argentinskega kapetana Rattína k ostremu protestu – zahteval je tolmača – za kar mu je Kreitlein pokazal pot v garderobo. Ker argentinski kapetan ni želel zapustiti zelenice, 174

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

Pod varstvom policije – Medtem ko je angleška publika s tribun Argentincem vzklikala »animals« (živali), so Kreitleina na poti z zelenice pospremili policaji.

Schnellinger pred golovo črto strel Pedra Roche prestregel z roko. Nekateri trdijo, da je to storil celo za črto. V dvanajsti minuti je Haller Nemce popeljal v vodstvo. V 49. minuti je mož v črnem po prekršku nad Emmerichom izključil Urugvajca Trocheja, šest minut kasneje pa še Silvo. Ob razpadu urugvajskega sistema so Nemci v dvanajstih minutah trikrat zadeli. Še en zanimiv podatek: na zelo obrambno naravnanem mundialu so bili štirje od petih izključenih, Južnoameričani. Španec Pedro Escartin, takrat predsednik sodniške komisije pri Mednarodni nogometni zvezi, je v svoji knjigi El Mundial defensivo (Obrambni mundial) zapisal, da sta sodnike za četrtfinalne obračune izbirala predsednik FIFE Stanley Rous in svetovalec Kenneth Aston (tisti, ki ga je krovna nogometna organizacija zaradi sojenja v »bitki v Santiagu« med Čilom in Italijo leta 1962 izključila s seznama).

Senzacionalni Portugalci Portugalska, ki je v kvalifikacijah med drugimi izločila svetovnega podprvaka Češkoslovaško, se je prvič uvrstila na SP. Moštvo, ki je slonelo na nogometaših takrat izvrstne Benfice, je igralo moderen in hiter nogomet. Pohod na vrh je v Angliji začelo že v prvem krogu z zmago nad nevarnimi Madžari, slabšimi Bolgari in svetovnimi prvaki Brazilci. Uspeh nad Južnoameričani je očrnila groba igra nekaterih nogometašev, ki so se osredotočili na Peléjeve poškodovane noge. Portugalcem res ne bi bilo treba posegati po nasilju, saj so bili boljši. Vsekakor je v uigranem moštvu blestel Črni panter Eusébio, ob njem pa še ostala dva napadalca, Torres in Simões. Še bolj neverjeten je bil že omenjeni podvig v četrtfinalu nad Severno Korejo, ki je v 23. minuti vodila že s 3 : 0. Portugalci so se pobrali, Korejcem je pošla sapa in končni rezultat je bil 3 : 5 v škodo Azijcev, in to kar s štirimi goli Eusébia. Kolerični kriki portugalskega selektorja, Brazilca Ota Glorie, so v odmoru očitno zalegli. »Nikoli nisem slišal tako ostrih, prostaških besed iz ust kakšnega trenerja,« je po srečanju priznal golgeter iz Mozambika. Mnogi se sprašujejo, kam bi prišli Portugalci, če se v polfinalu ne bi srečali z gostitelji Angleži.

Nemec in Anglež – Vratar Mazurkiewicz je zaustavil prodor Beckenbauerja

Zmagali v malem finalu – Po polfinalnem bolečem porazu proti

v četrtfinalu, ki ga je sodil angleški sodnik. Na srečanju med Anglijo in

Angležem so se Portugalci pobrali in na tekmi za tretje mesto na

Argentino pa je delil pravico Nemec.

stadionu Wembley premagali Sovjete z 2 : 1. 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

175

Gol ali ne? To je sedaj vprašanje Na svetovnem prvenstvu so pri televizijskih prenosih začeli uporabljati replay ali ponavljanje akcij. Vendar se je izkazalo, da še ne dovolj dobro, saj je ključna akcija prvenstva, tretji angleški gol v 101. minuti finala proti Nemcem, kljub tisočerim kasnejšim ponovitvam, ostala narazčiščena. Nobena kamera BBC-ja ni ujela pravega kota, da bi ugotovili, ali se je žoga po strelu Geoffa Hursta odbila pred golovo črto, padla nanjo ali za njo. Stranski sodnik, Sovjet (Azerbajdžanec) Tofik Bahramov, je Švicarju Dienstu odobritveno prišepnil in glavni delilec pravice je pokazal na sredino igrišča. Nemci so zaman protestirali. Tik pred koncem so Angleži zadeli še četrtič (ob strelu Hursta se je ob igralni površini nahajalo že nekaj evforičnih fanatikov) in sledilo je veliko slavje. Nemška revija Kicker je ponudila visoko denarno nagrado tistemu, ki bi poslal fotografijo, na kateri bi se videlo, če je gol bil ali ne. Prispela ni nobena. Na univerzi v Oxfordu so trideset

Seeler in Moore – Kapetana Nemčije in Anglije pred finalom. V ozadju polemična sodniška trojka na čelu s Švicarjem Gottfriedom Dienstom.

Za golovo črto ali pred njo? – Glavni sodnik Dienst je po navodilu stranskega, Tofika Bahramova, sodil, da je strel Hursta, potem ko se je odbil od prečke, padel za črto. Študije so trideset let pozneje na univerzi v Oxfordu pokazale, da ni bilo tako. 176

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

Prvi in edini naslov doma – Takole so se angleški nogometaši veselili pohoda na svetovni nogometni vrh. Na ramenih soigralcev kapetan in steber obrambe Bobby Moore.

let kasneje z računalnikom izmerili, da se je žoga odbila dva centimetra in pol pred črto, kar pomeni, da je gol videl le stranski sodnik. Kmalu so robaste štirioglate vratnice in prečko v vratih zamenjali za okrogle. Izumitelji ali bolje rečeno popularizatorji nogometa so se doma veselili kot otroci. V podaljšku so bili kljub spornemu zadetku boljši od Nemcev. Angleški kapetan Bobby Moore je popeljal svoje do kraljeve lože in prejel pokal Julesa Rimeta iz rok rumeno oblečene kraljice Elizabete II. Minuto pred koncem rednega dela so imeli domačini pri vodstvu z 2 : 1 pokal v žepu. Nogomet je pokazal vso svojo nepredvidljivost,

tragedijo in komedijo. Po predložku Emmericha se je v zadnjem zdihljaju žoga nekajkrat odbila v kazenskem prostoru in prišla do branilca Weberja, ki jo je poslal v mrežo in vse znova postavil na začetek. Sto tisoč duš na Wembleyju in tisti, ki so tekmo gledali po televiziji širom Anglije, so mislili, da jih bo kap. Nemci so pred podaljškoma posedeli in legli na travnato površino Wembleyja, da bi se malo spočili. Alf Ramsey je od svojih varovancev zahteval, da stojijo. Izrekel je znamenito frazo: »Pokažite jim, da niste utrujeni. Pokažite jim, da zmorete.« Zmogli so, zabili dva gola in slavili. 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

177

PRVO IME ANGLIJE

Robert Charlton

Gentleman, ki je preigral smrt Robert Bobby Charlton, sin rudarja v rudniku premoga, se je nogometu približal po mamini strani. Trije strici so bili profesionalni nogometaši, vsi branilci. Rodbinsko tradicijo je najprej nadaljeval Bobbyjev visokorasli starejši brat Jackie, ki so ga klicali Kamela in je bil dvajset let branilec pri Leedsu. Bobby – rodil se je v Ashingtonu 11. oktobra 1937 – pa je bil napadalec. Njegov razgled, točne podaje in zadetki so ostali v trajnem spominu. V sredini petdesetih je imel Manchester United sanjsko mlado, povprečno 22 let staro moštvo, ki ga je vodil trener Matt Busby. Klicali so jih Busby babies. Ko so se 6. februarja 1958 vračali iz Beograda, kjer so se po remiju s Crveno zvezdo (3 : 3) uvrstili v polfinale evropskega pokala prvakov, je letalo po vzletu nad Münchnom strmoglavilo in pokopalo večino članov ekipe. Dvajsetletnega Charltona, ki je v jugoslovanski prestolnici zabil dva gola, je vrglo precej daleč od trupa. Našli so ga živega. Brez čevljev je

bil privezan na sedežu. Preigral je smrt. Hudo ranjen je kmalu okreval. Tudi Busby je preživel. Skupaj sta nato snovala novo enajsterico, ki je osvojila evropski klubski pokal. Od leta 1954 do 1973 je bil član Manchester Uniteda, kariero pa je končal v klubu Preston North End leta 1975, ko je bil star 37 let. Odigral je 606 prvoligaških srečanj in zabil 198 golov. Sodeloval je na treh svetovnih prvenstvih in enkrat osvojil naslov – doma v Angliji (v enajsterici je bil tudi njegov brat). Pravijo, da sta po finalu brata Charlton naslov najprej odšla proslavljat k mami. V angleški reprezentanci sta večkrat kot mlajši od Charltonov nastopila le vratar Peter Shilton (125) in branilec Bobby Moore. Charlton – Our kid (naš fant) - je zbral 106 tekem in zabil 49 golov. Le enkrat je bil zamenjan, proti Nemčiji v Mehiki 1970. Pri vodstvu Angležev z 2 : 1 ga je Ramsey potegnil iz igre, da bi ga prihranil za polfinale. Udaril je v prazno. Nemci so zmagali s 3 : 2.

Ključ za uvrstitev v finale – Legendarni Bobby Charlton je z drugim golom proti Portugalcem angleško enajsterico popeljal v odločilno tekmo proti ZR Nemčiji. 178

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

ZGODBA PRVENSTVA

Čudežni Korejci

Nihče jih ni upošteval – Severnokorejski nogometaši so postopno prehajali iz eksotike v presenečenje. Dve leti so trenirali po vojaških metodah. Sedem preživelih je spregovorilo po 36 letih v dokumentarnem filmu.

Majhni, neizkušeni in sramežljivi nogometaši iz Severne Koreje so v severno industrijsko mesto Middlesbrough prispeli polni negotovosti. A kmalu so jih prebivalci vzeli za svoje, delno tudi zato, ker so igrali v rdečih majicah, tako kot njihovi domači nogometni ljubljenci. Ko je Park Seung-Zin tri minute pred koncem izenačil proti Čilu, se je stadion Ayresome Park zatresel. Devetnajstega julija pa se je po zmagi nad Italijo rodila legenda. Bilo je največje presenečenje v zgodovini svetovnih prvenstev. V naslednjih dneh je kar tri tisoč Middlesbružanov prepotovalo pol Anglije, da bi majhne Azijce v Liverpoolu spodbujali proti Portugalcem. Po koncu prvenstva so sledi za Korejci – kot prvi Azijci so se uvrstili v drugi krog – izginile. Francoz Pierre Rogoulot je v knjigi Zadnji gulag trdil, da je veliki vodja Kim Il-Sung nogometaše zaradi proslavljanja zmage nad Italijo z ženskami in alkoholom ter popivanja po liverpoolskih pubih pred tekmo s Portugalci poslal v koncentracijsko taborišče Yadok. (Strelec odločilnega zadetka proti Azzurrom Pak Doo-Ik pa naj bi se rešil, ker se zaradi bolečin v želodcu zabave ni udeležil.) Angleški dokumentarist Don Gordon je za zgodbo izvedel iz ust svojega očeta in začel raziskovati. Navdušil je Nicka Bonnerja, strokovnjaka za Severno Korejo, in odločila sta se,

da bosta posnela dokumentarec. Čakala sta štiri leta in julija 2000 presenetljivo dobila vstopna vizuma v državo, ki po štiridesetih letih ni bila nič manj nedostopna kot takrat. Oktobra sta prispela v Pjongjang in začela desetdnevno snemanje. Našla sta sedem preživelih »mundialistov«. Spoznala sta tudi njihove družine, štirinajst severnokorejskih klubov in druge objekte, celo takšne, ki so bili običajno zaprti za javnost. Na ulici so se starejši domačini še spominjali velikega podviga. Mnogi so tisto noč, zaradi časovne razlike, bedeli ob radiu in ob štirih zjutraj slišali sporočilo reporterja iz Anglije: »Nas lahko slišite v Koreji? Koreja je zmagala.« Strelec zmagovitega gola proti Italiji, šestinšestdesetletni Pak Doo-Ik, je angleško dokumentaristično ekipo sprejel v svojem dvosobnem stanovanju v Ulici športa v glavnem mestu. Z vnukom v naročju je priznal, da sta Gordon in Bonner prva Angleža, ki ju je srečal po 36 letih. Zatrdil je, da so nogometaši po vrnitvi v domovino doživeli zelo lep sprejem, dobili državna stanovanja in ostali povezani z nogometom. Danes so narodni heroji. Na tekmah domače lige jih navijači prosijo za avtograme. Dokumentarec The Game of their Lives (Njihova življenjska tekma) je prejel veliko priznanj. 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

179

INTERVJU

Prekleti Wembley Eusébio v nogometni katedrali res ni imel sreče. V polfinalu je Portugalska klonila proti domačinom. »Angleži so, neverjetno, vse tekme ob izredni podpori domače publike igrali na svojem Wembleyju. Čeprav so vsi govorili, da smo bili mi boljši, nam je Bobby Charlton zabil dva gola. Izgubili smo zaradi svoje neučinkovitosti.« Kot član Benfice je Eusébio na Wembleyu moral priznati nasprotnikovo premoč še v dveh finalih evropskega pokala prvakov: leta 1963 proti Milanu (1 : 2) in leta 1968 proti Manchester Unitedu v podaljških. »Proti Rdečim vragom sem v zadnji minuti rednega dela zgrešil stoodstotno priložnost,« je izjavil. Črni panter je zase nerad poslušal vzdevek evropski Pelé, ker je bil Afričan (rojen v Mozambiku) in ker sta se njegov slog in karakter razlikovala od Brazilca. Povezovalo ju je le to, da je portugalski napadalec pri 19 letih v Parizu debitiral prav proti Peléjevemu

Santosu. »Bil je poletni turnir leta 1961. Santos in Benfica sta igrala finale. V igro sem vstopil v zadnjih dvajsetih minutah, ko so Brazilci vodili s 3 : 0. S tremi zadetki mi je uspelo izenačiti, a potem je Santos našo mrežo zatresel še trikrat (dvakrat Pelé) in srečanje se je končalo z njihovo zmago s 6 : 3.« Revija France Football je članek naslovila: Eusébio 3, Pelé 2. Najlepši Eusébijevi spomini so usmerjeni v leto 1962, ko je njegov klub z odlično zmago 5 : 3 nad Real Madridom v Amsterdamu drugič zaporedoma osvojil evropski pokal prvakov. Napadalec je zabil dva gola. Leto prej na odločilni tekmi proti Barceloni ni igral. »K prodoru Benfice na sam evropski vrh je veliko pripomogel Madžar Bela Guttman, ki nas je v treh letih z napadalnim nogometom spravil v sam evropski vrh. Ne morem primerjati današnjega nogometa s tistim, ki smo ga igrali mi. Lahko pa povem, da je moja generacija največ naredila za spektakel in za gole.«

PRVE VIOLINE

Antonio Carbajal Mehika

Doma ga kličejo El cinco copas (Pet pokalov) ali La Tota. Bil je prvi nogometaš, ki je nastopil na petih svetovnih prvenstvih. Zadnjo od enajstih tekem in edino v Angliji je na stadionu Wembley odigral proti Urugvaju. Mehičani so bili že odpisani in trener je 37-letnemu veteranu dal priložnost, da postane rekorder. Za izkazano zaupanje se mu je oddolžil z odličnimi obrambami in mrežo ohranil nedotaknjeno. Po tekmi je ob slovesu od nogometa prejel nepozabne ova-

Pet pokalov – Carbajal je prvič branil v Braziliji 1950. 180

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

cije. »Tisti dan je Carbajal vstopil v zgodovino, skoraj v legendo,« so zapisali. Šestnajst let je bil lastnik mehiških vrat. Carbajala postavljajo med deset najboljših igralcev v stoletni zgodovini mehiškega nogometa. Rodil se je leta 1929 v Ciudad de México. Kot mladinec je bil član – ni igral – mehiške olimpijske selekcije v Londonu 1948. Leta 1950 je proti Braziliji na otvoritveni tekmi na stadionu Maracana debitiral na SP. Ademir dvakrat, Jair in Baltazar so ga premagali. Dvanajst let pozneje sta bila v Čilu krvnika Pelé in Zagallo. Gole – na SP jih je dobil 25 – so mu med drugimi zabili

tudi Masopust, Liedholm in Kopa. Od leta 1950 do 1966 je igral pri klubu León iz zvezne države Guanajuato in bil dvakrat državni in enkrat pokalni prvak. Pri 41 letih se je skušal vrniti, da bi v Mehiki sodeloval še na svojem šestem SP, vendar ni šlo. Po upokojitvi je ob trenerskem delu nadaljeval delo v steklarstvu, v poklicu, za katerega se je izučil v mladih letih.

Eusébio da Silva Ferreira Portugalska

Pak Doo-Ik Severna Koreja

Črni panter – Eusébio je z bele točke premagal Jašina.

Na SP je v štirih tekmah (360 minut) zabil en sam gol, a takšnega, ki je ostal zapisan v nogometnih knjigah. Hitri in neznani Azijci so poslali domov Italijane. V zgodovino se je vpisal kot zobozdravnik, ki je šokiral nogometni svet, čeprav mnogi dvomijo, da je res kdaj popravil kakšen karies. Nekateri podatki pravijo, da je bil učitelj telesne vzgoje. Rodil se je 17. marca 1942. Po mundialu se je vrnil v Pjongjang, dobil stanovanje in ostal vezan na nogomet. Nekaj časa je kot selektor tudi vodil reprezentanco.

Najboljši strelec prvenstva (9 zadetkov) se je rodil v mestu Lourenço Marques v afriškem Mozambiku, takrat portugalski koloniji. Telesno šibak je kot otrok prodajal na ulicah. Brez žoge bi bil kot mnogi vrstniki obsojen na revščino. Prve nogometne korake je naredil v domačem klubu Sporting. Kmalu ga je opazila portugalska Benfica. Zanj se je potegoval tudi lizbonski Sporting (trdil je, da je mozambiški soimenski klub njegova podružnica) in svojo pravico brez uspeha iskal celo na sodišču. Eusébio je v štirinajstletni zvestobi Benfici osvojil deset domačih prvenstev in enkrat evropski pokal prvakov. Leta 1962 je z dvema goloma proti Real Madridu v Amsterdamu odločil finale. Kljub mamljivim ponudbam mu Benfica ni dala priložnosti igranja v drugem evropskem klubu. Predsednik države Salazar je Eusébiu osebno povedal, da je narodna last. Enkrat so ga razglasili za najboljšega evropskega nogometaša. Med letoma 1960 in

1977 je na Portugalskem in v ZDA na 373 prvenstvenih tekmah zabil 342 golov. Leta 1970 je v sklopu pokala pokalnih zmagovalcev z Benfico prišel v Ljubljano in zatresel mrežo proti Olimpiji (1 : 1). Kot pomočnik trenerja se je 22 let kasneje vrnil v Izolo na srečanje pokala UEFA med Izolo in Benfico. S portugalsko reprezentanco (64 tekem – 41 golov) je najbolj blesteče trenutke doživel v Angliji, na tri mundiale (1962, 70 in 74) pa se z njo ni uvrstil. Po operaciji kolena – poškodoval se je na turneji z Benfico – ni bil nikoli več isti. Leta 1974 je prvič izpadel iz izbrane vrste. Pri 32 letih je za zelo nizke honorarje kariero nadaljeval v ZDA in Mehiki. Pred upokojitvijo, ko je bil star 39 let, je nekaj časa igral pri portugalskem klubu Beira Mar. Danes je funkcionar Benfice.

8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

181

BESEDE, BESEDE

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

Alf Ramsey

Idealna enajsterica

Orlando, Altair, Zito, Garrincha, Pelé in pet,

»Čakajo vas naporni, neprekinjeni

Banks (Anglija), Cohen (Anglija),

ki so leta 1970 končno dosegli tako želeni

treningi brez izhodov iz karantene. Tisti,

Voronin (Sovjetska zveza),

tretji naslov svetovnih prvakov (Brito, Gérson,

ki bo odšel v pub na pivo, bo izključen

Schnellinger (ZR Nemčija),

Jairzinho, Tostão in Pelé). Na širšem seznamu

iz reprezentance. Tisti, ki smatra, da ni

Beckenbauer (ZR Nemčija), Moore

je bil tudi Italijan Amarildo, prvi legionar v

sposoben takšnih naporov, naj to pove

(Anglija), Coluna (Portugalska),

reprezentančnih vrstah, a je izpadel. Brazilski

v tem trenutku in brez zamere odide

Haller (ZR Nemčija), Bobby Charlton

selektor Feola je uporabil kar 20 igralcev. Edini,

domov,« besede angleškega selektorja

(Anglija), Eusébio (Portugalska),

ki je igral vse tri tekme, je bil Jairzinho, medtem

prvi dan priprav na svetovno prvenstvo.

Simões (Portugalska).

ko Edu in Zito nista igrala niti minute.

Alf Ramsey

Mali ekrani

Pelé in Garrincha

»Bobby Charlton je nogometno in

Televizijske prenose si je širom

Proti Bolgariji sta zadnjič skupaj nastopila Pelé

človeško bližje popolnosti kot katerikoli

sveta ogledalo okoli 400 milijonov

in Garrincha. Svojo skupno reprezentančno pot

drugi nogometaš.«

ljudi, vendar le del neposredno. V

sta začela proti isti reprezentanci na stadionu

mnogih državah, med njimi tudi

Pacaembú v São Paulu. Od tedaj je Brazilija

Eusébio

v južnoameriških, so predvajali

nekajkrat izgubila s Peléjem, a nikoli z obema

»Pelé je moja senca. V želji po

posnetke dan ali dva po tekmi,

v prvi enajsterici. Garrincha je na tekmi proti

bombastičnih člankih me kličejo evropski

odvisno od letalskih zvez.

Madžarom, svoji šestdeseti in obenem zadnji v

BESEDE, BESEDE

Pelé. Za božjo voljo, ne kličite me več tako.

182

zeleno-rumeni majici, sploh prvič doživel poraz.

Pelé je Pelé. Jaz se imenujem Eusébio,« v

Žoga

knjigi Črni dragulj iz Mozambika.

Za angleško svetovno prvenstvo so

Angleži brez poraza

naredili 300 žog znamke Challenger, s

Angleška reprezentanca je osvojila svetovno

Pak Doo-Ik

podolgovatimi kosi usnja. Pripravili so

prvenstvo brez izgubljene tekme. Najboljši

»Vedeli smo, da so Angleži sodelovali v

tri barve: belo, rumeno in oranžno.

napad je bil portugalski: 17 golov v 6 tekmah.

korejski vojni, zato smo jih smatrali za

Najbolje so se branili Argentinci: prejeli so

sovražnike. Potem ko so nas tako lepo

Najmlajši

2 gola v 4 tekmah, z enakim povprečjem kot

sprejeli, sem spoznal, da v nogometu

Brazilec Edu je najmlajši nogometaš,

Angleži (3 goli v 6 tekmah). Bolgari so bili že

ne štejejo le zmage. Nogomet lahko

ki je prišel na svetovno prvenstvo.

drugo zaporedno prvenstvo z enim zadetkom

vedno pripomore k izboljšanju odnosov

Soigralec Peléja pri Santosu, ki je bil

najmanj učinkoviti. Tokrat so neslavni dosežek

in k miru,« severnokorejski napadalec

na angleškem mundialu star le 16 let,

delili s Švico in Mehiko. Švicarji in Severni Korejci

v angleškem dokumentarcu, 36 let po

ni dobil priložnosti za igro.

so prejeli največ golov, 9, s tem da je Koreja

neverjetnem podvigu.

odigrala tekmo več. Največ enajstmetrovk 47 nogometašev

(3 v 4 dvobojih) so dosodili Portugalcem, v

Lee Chang-Myong

Brazilci so bili pred prvenstvom

obratnem smislu pa Severni Koreji. Angleški

»Za menoj so bila vrata, kar je bilo manj

prepričani, da bodo še tretjič

sodnik James Finney je na tekmi četrtfinala med

pomembno. Za reprezentanco pa sta bila

prvaki. Priprave niso bile resne,

Nemčijo in Urugvajem v petih minutah izključil

ves narod in veliki vodja. Če bi Italijanom

saj se jih je na pobudo selektorja

dva Južnoameričana. Od petih izključenih so

pustil, da bi zabili en gol, bi se počutil tako

Vicenteja Feole tri mesece pred

bili kar štirje iz Južne Amerike. Največ golov so

krivega, da bi si želel umreti,« korejski

začetkom prvenstva udeležilo kar

nogometaši na prvenstvu dosegli med 76. in

vratar, ki je Azzurrom zaklenil gol.

47 nogometašev. Prevelika gneča je

90. minuto. Najbolj pogosti rezultat je bil 2 : 1.

povzročila neusmiljeno konkurenco

Tekme so se s tem izidom končale devetkrat.

Franz Beckenbauer

in grozno vzdušje. V Evropo je 17.

»Na koncu sem bil rdeč kakor paradižnik,«

junija odpotovalo 27 igralcev. Med

Prvi hattrick v finalu

nemški Kaiser, ki je v finalu dokaj

dvaindajsetimi izbranimi je ostalo

Angleški napadalec Geoff Hurst je edini,

neuspešno čuval Bobbyja Charltona.

8 dvakratnih svetovnih prvakov:

ki je do danes v finalu mundiala zabil tri

Gilmar, Djalma Santos, Bellini,

gole. Prvenstvo je začel kot rezervist, svojo

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

priložnost pa je dobil v četrtfinalu

Ponovno doma

Navijaška pesem

proti Argentini (zabil je edini gol).

Ko je sedem bivših severnokorejskih

Angleški navijači, ki so po vzorcu When the

Igral je namesto poškodovanega

reprezentantov na pobudo dokumentarista

Saints go marchin’in peli When the Whites

ljubljenca domačega občinstva,

Gordona po 37 letih obiskalo Middlesbrough,

go marchin’in, so morali v finalu spremeniti

Jimmyja Greavesa. Ostal je v

kjer so stanovali med prvim krogom SP 1966,

besedilo. Angleži so igrali v rdeči opremi.

moštvu in trikrat slavil proti

je bilo slovesno. Ogledali so si oba stadiona

Nemcem.

in poželi prave ovacije. Na Ayresome Parku

Napis

v Middlesbroughu jih je pozdravilo 33 tisoč

Reprezentanca Sovjetske zveze je na prsnem

Iz jugoslovanske skupine

ljudi, na stadionu Goodison Park v Liverpoolu

delu dresa prvič nosila napis CCCP (Zveza

Francija

(tam igra domače tekme Everton) pa 40 tisoč.

sovjetskih socialističnih republik).

Jugoslovanska reprezentanca je

Povsod so doživeli topel prijateljski sprejem.

v kvalifikacijah za SP nastopila

Nagrada

v tretji evropski skupini

Pobotanje

Revija People je Eusébiu, najboljšemu strelcu

skupaj s Francijo, Norveško in

Osem let po polemičnem sojenju na srečanju

prvenstva, podarila tisoč funtov.

Leksemburgom. Jugoslovani so

med Anglijo in Argentino na Wembleyju leta

Francoze premagali v Beogradu

1966 so argentinski nogometaši, ki so leta

Nogomet na konju

(1 : 0) in izgubili v Parizu (0 : 1).

1974 sodelovali na SP v ZR Nemčiji, na domu

Nogomet ima v Koreji globoke korenine,

Manj uspešni so bili proti

v Stuttgartu obiskali sodnika Kreitleina in z

menda so s slamnato žogo tam igrali že v

Norvežanom (0 : 3 v Oslu, 1 : 1

njim »sklenili premirje«.

šestem stoletju pred Kristusom. Severna

v Beogradu). Luksemburg so po

Koreja je postala članica FIFE leta 1958. Njene

pričakovanjih strli s 3 : 1 doma

Je kava poživilo?

nogometaše pa je navdihovala zmagovalna

in 5 : 2 v gosteh. Na svetovno

Brazilcem so organizatorji pisno odsvetovali

moč konja Čolima, ki v kitajski mitologiji

prvenstvo so odpotovali Francozi.

pitje kave, češ da preveč poživilno vpliva na

predstavlja moč in energijo, saj legenda pravi,

nogometaše. Odgovor je bil odločen: »Angleški

da je pretekel tisoč kilometrov. Komunistična

čaj je močnejši.« Še naprej so pili cafezinho.

Koreja in Anglija nista imeli diplomatskih odnosov. Angleži so Korejcem odobrili

Praznovanje pred razpadom

vstopne vizume, zastava je na stadionu

Italijani so pred »katastrofo« doživeli tudi

lahko plapolala, himna pa ni smela zadoneti.

svetel trenutek. Zmago nad Čilom so veselo

Kruta korejska vojna, ki se je končala 13 let

proslavljali. Leta 1962 je tekma med obema

pred angleškim svetovnim prvenstvom,

reprezentancama na stadionu Nacional v

je severnjakom pustila vrsto sovražnikov.

čilskem glavnem mestu zaradi grobe igre

Severni Korejci so se na SP uvrstili po zmagi

obeh moštev in izključitve dveh Italijanov

nad Avstralijo z 9 : 2. Ker državi nista imeli

ostala v spominu kot “bitka v Santiagu”.

diplomatskih odnosov, so srečanje odigrali v

Iz tistega srečanja so v Middlesbroughu

Phnom Pehnu, glavnem mestu Kambodže.

na SP igrali le Italijan Salvadore ter Čilenci Eyzaguirre, Fouilloux in Leonel Sánchez. Tisti,

Nasprotnika in prijatelja

ki so mislili, da bodo videli ponovitev bitke,

Bobby Charlton in Antonio Ubaldo Rattín

so se ušteli.

sta z leti postala prijatelja. Kljub jezikovni oviri sta se večkrat srečala in prek tolmača

Pasja sprememba

simpatično komunicirala. Februarja 2003 je

Urugvaj in Francija, ki bi morala igrati na

Charlton prišel v Buenos Aires kot predstavnik

Wembleyju, sta se preselila na manjši

Akademije Laureus in lastne fundacije,

stadion White Hart Lane (White City), prav

Rattín pa je bil kot poslanec v argentinskem

tako v Londonu. Zakaj? Ob petkih so bile v

parlamentu predsednik komisije za šport. Oba

»nogometni katedrali« na vrsti pasje dirke.

sta bila stara 65 let. 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

183

OB ROB

Ni mogoče

Videl ga bo ves London

Španci še danes ne morejo razumeti, kako so jim Nemci zabili prvi zadetek.

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Napadalec Lothar Emmerich je tik pred gol

184

avt črto ujel izgubljeno žogo in jo skoraj iz mrtvega kota poslal v mrežo. Sir Alf Ramsey Angleški selektor je po osvojenem prvenstvu postal sir. Kot udeleženec SP 1950 nanj ni imel najlepših spominov, a je v selektorski vlogi svoje varovance pripeljal do vrha in zasluge je kraljica znala ceniti. Ubogi vratar Po temnopoltem Moacyrju Barbosi, velikem krivcu za polom leta 1950, so brazilska vrata branili samo beli vratarji. Edina izjema je v bil mešanec Manga, ki je v Liverpoolu igral na odločilni tekmi proti Portugalcem. Tudi on ni imel sreče. Pri prvem golu mu je žoga spolzela iz rok, pri drugem pa je posredoval zelo neodločno. Ob vrnitvi domov je moral »emigrirati« k Nacionalu v Montevideo. Napakam vratarjev pa so v Braziliji dolga leta rekli mangueiradas.

Takole je bila avgusta 2005 videti gradnja novega stadiona Wembley v severozahodnem delu Londona. V zgodovini najdražje nogometno prizorišče na svetu (uporabljali ga bodo tudi za druge športe in koncerte) bo vredno 757 milijonov funtov. 133 metrov visok jekleni lok bo viden z vseh delov Londona. Iz njegovega oboda se bo v 15 minutah razprla streha, ki bo 90 tisoč gledalcev obvarovala pred dežjem. Stadion bo nadomestil tradicionalna dvojčka (stolpa), simbola starega Wembleyja iz leta 1923, ki so ju porušili decembra 2002. Na njem nikoli ni igral Pelé, Maradona pa samo enkrat.

Mazzola in Rivera Italijana Sandro Mazzola in Gianni Rivera sta vseskozi tekmovala za zvezno mesto v reprezentanci. Eden redkih

DOGODKI

skupnih nastopov je bil proti Severni Koreji, in Italija je doživela enega najbolj ponižujočih porazov v zgodovini. • Umrl je Walt Disney, mojster filmske risanke, proizvajalec otroških in tudi odraslih sanj. Ne izmenjajmo majic

• V Vietnamu je eno leto po ameriški intervenciji divjala kruta vojna.

Angleški selektor Alf Ramsey je po tekmi

• Anglija je doživljala fenomen Beatlesov, feminizma in minikrila.

na stadionu Wembley svojim varovancem

• Hude nevihte v Italiji so ogrozile Firence, predvsem umetnine, kot je Perzej

prepovedal izmenjavo majic z Argentinci.

Benvenuta Cellinija.

“To so živali,” je izjavil.

• V New Yorku se je začela gradnja World Trade Centra.

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

skupina A

skupina B

Anglija – Urugvaj – Francija - Mehika

ZR Nemčija – Švica – Argentina – Španija ZR Nemčija – Čile – Italija – Švica

11. julij

16. julij

12. julij

ANGLIJA 0 URUGVAJ 0

ANGLIJA 2

ZR NEMČIJA

37’ B. Charlton, 75’ Hunt

16’ Held, 40’, 52’ Beckenbauer, 20’, 70’ (11-m) Haller

Stadion: Wembley, London Sodnik: István Zsolt (Madžarska) Gledalcev: 87.148 Anglija: Gordon Banks, Cohen, Ramon Wilson, Stiles, Jackie Charlton, Bobby Moore, Ball, Greaves, Bobby Charlton, Hunt, John Connelly. Urugvaj: Mazurkiewicz, Troche, Manicera, Ubiñas, Néstor Goncálvez, Omar Caetano, Julio César Cortés, Milton Viera, Héctor Silva, Pedro Rocha, Domingo Pérez.

MEHIKA 0

ŠVICA 0

Stadion: Wembley, London Sodnik: Concetto Lo Bello (Italija) Gledalcev: 92.570 Anglija: Gordon Banks, Cohen, Ramon Wilson, Stiles, Jackie Charlton, Bobby Moore, Paine, Greaves, Bobby Charlton, Hunt, Martin Peters. Mehika: Ignacio Calderón, Chaires, Gustavo Peña, Del Muro, Gabriel Nuñez, Guillermo Hernández, Isidoro Díaz, Ignacio Jáuregui, Salvador Reyes, Enrique Borja, Padilla.

Stadion: Hillsborough, Sheffield Sodnik: Hugh Phillips (Škotska) Gledalcev: 36.127 ZR Nemčija: Tilkowski, Höttges, Willi Schulz, Wolfgang Weber, Schnellinger, Beckenbauer, Haller, Brülls, Seeler, Overath, Held. Švica: Elsener, Grobety, Schneiter, Tacchella, Fuhrer, Bäni, Dürr, Odermatt, Künzli, Hosp, Schindelholz.

16. julij

ZR NEMČIJA 0 ARGENTINA 0 Stadion: Villa Park, Birmingham Sodnik: Konstantin Zečević (Jugoslavija) Gledalcev: 51.419 ZR Nemčija: Tilkowski, Höttges, Willi Schulz, Wolfgang Weber, Schnellinger, Beckenbauer, Haller, Overath, Seeler, Held, Brülls. Argentina: Roma, Perfumo, Marzolini, Ferreiro, Rattín, Albrecht, Jorge Solari, Alberto González, Artime, Ermindo Onega, Más. Izključen: 65’ Albrecht.

13. julij

ARGENTINA 2

19. julij

FRANCIJA 1

19. julij

66’, 79’ Artime

ARGENTINA 2

62’ Hausser

URUGVAJ 0 MEHIKA 0

ŠPANIJA 1

52’ Artime, 81’ E. Onega

72’ Pirri

ŠVICA 0

Stadion: Wembley, London Sodnik: Bertil Lööw (Švedska) Gledalcev: 61.112 Urugvaj: Mazurkiewicz, Troche, Manicera, Ubiñas, Néstor Goncálvez, Omar Caetano, Julio César Cortés, Milton Viera, Sasía, Pedro Rocha, Domingo Pérez. Mehika: Antonio Carbajal, Chaires, Gustavo Peña, Mercado, Gabriel Nuñez, Guillermo Hernández, Isidoro Díaz, Cisneros, Salvador Reyes, Enrique Borja, Padilla.

Stadion: Villa Park, Birmingham Sodnik: Dimitar Rumenčev (Bolgarija) Gledalcev: 47.982 Argentina: Roma, Perfumo, Marzolini, Ferreiro, Rattín, Albrecht, Jorge Solari, Alberto González, Artime, Ermindo Onega, Más. Španija: Iribar, Manuel Sanchís I, Eladio, Pirri, Gallego, Zoco, José Armando Ufarte, Del Sol, Peiró, Luis Suárez, Gento.

Stadion: Hillsborough, Sheffield Sodnik: Joaquim Fernandes Campos (Portugalska) Gledalcev: 31.443 Argentina: Roma, Perfumo, Marzolini, Ferreiro, Rattín, Calics, Jorge Solari, Alberto González, Artime, Ermindo Onega, Más. Švica: Eichmann, Brodmann, Künzli, Armbruster, Fuhrer, Bäni, Stierli, Gottardi, Kühn, Hosp, René Quentin.

MEHIKA 1 48’ Borja

Stadion: Wembley, London Sodnik: Menehem Ashkenazi (Izrael) Gledalcev: 69.237 Francija: Aubour, Jean Djorkaeff, Budzynski, Artelesa, De Michele, Bernard Bosquier, Herbin, Bonnel, Néstor Combin, Gondet, Hausser. Mehika: Ignacio Calderón, Chaires, Gustavo Peña, Gabriel Nuñez, Guillermo Hernández, Isidoro Díaz, Mercado, Salvador Reyes, Enrique Borja, Fragoso, Padilla.

15. julij

20. julij

ŠPANIJA 2

ZR NEMČIJA

15. julij

ANGLIJA 2

60’ Sanchís, 78’ Amancio

39’ Emmerich, 84’ Seeler

URUGVAJ 2

38’, 75’ Hunt

ŠVICA 1

ŠPANIJA 1

27’ Rocha, 32’ Cortés

FRANCIJA 0

29’ Quentin

24’ Fuste

FRANCIJA 1

Stadion: Wembley, London Sodnik: Arturo Yamasaki Maldonado (Perú) Gledalcev: 98.270 Anglija: Gordon Banks, Cohen, Ramon Wilson, Stiles, Jackie Charlton, Bobby Moore, Ian Callaghan, Greaves, Bobby Charlton, Hunt, Martin Peters. Francija: Aubour, Jean Djorkaeff, Budzynski, Artelesa, Herbin, Bernard Bosquier, Jacques Simon, Bonnel, Herbert, Gondet, Hausser.

Stadion: Hillsborough, Sheffield Sodnik: Tofik Bahramov (Sovjetska zveza) Gledalcev: 32.028 Španija: Iribar, Manuel Sanchís I, Reija, Pirri, Francisco Fernández Gallego, Zoco, Amancio, Del Sol, Peiró, Luis Suárez, Gento. Švica: Elsener, Brodmann, Leimgruber, Armbruster, Fuhrer, Bäni, Stierli, Gottardi, Kühn, Hosp, René Quentin.

Stadion: Villa Park, Birmingham Sodnik: Armando Marques (Brazilija) Gledalcev: 51.875 ZR Nemčija: Tilkowski, Höttges, Willi Schulz, Wolfgang Weber, Schnellinger, Beckenbauer, Lothar Emmerich, Krämer, Seeler, Overath, Held. Španija: Iribar, Manuel Sanchís I, Reija, Jesús Glaría Roldán, Francisco Fernández Gallego, Zoco, Amancio, Adelardo, Marcelino, Fuste, Lopera.

15’ (11m) De Burgoing

Stadion: White Hart Lane, London Sodnik: Karol Galba (Češkoslovaška) Gledalcev: 45.662 Urugvaj: Mazurkiewicz, Troche, Manicera, Ubiñas, Néstor Goncálvez, Omar Caetano, Julio César Cortés, Milton Viera, Sasía, Pedro Rocha, Domingo Pérez. Francija: Aubour, Jean Djorkaeff, Budzynski, Artelesa, Héctor De Burgoing, Bernard Bosquier, Jacques Simon, Bonnel, Herbert, Gondet, Hausser.

LESTVICA 1. Anglija 2. Urugvaj 3. Mehika 4. Francija

LESTVICA 5 točk 4 točke 2 točki 1 točka

1. ZR Nemčija 2. Argentina 3. Španija 4. Švica

5 točk (7 – 1) 5 točk (4 – 1) 2 točki 0 točk

8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

S TAT I S T I K E

13. julij

185

skupina C

skupina D

Brazilija – Bolgarija – Madžarska – Portugalska

Sovjetska zveza – Severna Koreja – Italija – Čile

12. julij

16. julij

12. julij

16. julij

BRAZILIJA 2

PORTUGALSKA 3

SOVJETSKA ZVEZA 3

SOVJETSKA ZVEZA 1

15’ Pelé, 63’ Garrincha

7’ (avt) Vutzov, 38’ Eusébio, 81’ Torres

31’, 88’ Melofejev, 32’ Baniševski

57’ Čislenko

BOLGARIJA 0

SEVERNA KOREJA

Stadion: Goodison Park, Liverpool Sodnik: Kurt Tschenscher (ZR Nemčija) Gledalcev: 52.847 Brazilija: Gilmar, Djalma Santos, Bellini, Altair, Paulo Henrique, Denilson Custodio Machado, Lima, Garrincha, Alcindo, Pelé, Jairzinho. Bolgarija: Najdenov, Šalamanov, Vutzov, Gaganelov, Dimitar Penev, Kitov, Žečev, Jakimov, Dermendijev, Asparuhov, Ivan Kolev.

Stadion: Old Trafford, Manchester Sodnik: José María Codesal (Urugvaj) Gledalcev: 33.355 Portugalska: José Costa Pereira, Festa, Germano, Vicente, Hilário, Graça, Coluna, José Augusto, José Torres, Eusébio, Antonio Simões. Bolgarija: Najdenov, Šalamanov, Vutzov, Gaganelov, Dimitar Penev, Jekov, Žečev, Jakimov, Dermendijev, Asparuhov, Kostov.

Stadion: Ayresome Park, Middlesbrough Sodnik: Juan Gardeazábal Garay (Španija) Gledalcev: 22.568 Sovjetska zveza: Kavazašvili, Ponomarjev, Šesternjev, Hurcilava, Ostrovski, Josif Sabo, Sičinava, Čislenko, Melofejev, Baniševski, Husajnov. Severna Koreja: Lee Chang-Myong, Pak Lee-Sup, Shin Yung-Kyoo, Lim Zoong-Sun, Kang Bong-Chil, Park Seung- Zin, Im Seung-Hwi, Han Bong-Zin, Pak Doo-Ik, Kang Ryong-Woon, Kim Seung-Il.

13. julij

19. julij

PORTUGALSKA 3

13. julij

SEVERNA KOREJA

1’, 67’ José Augusto, 90’ Torres

15’ Simões, 27’, 85’ Eusébio

ITALIJA 2

42’ Pak Doo Ik

MADŽARSKA 1

BRAZILIJA 1

8’ Mazzola, 88’ Barison

ITALIJA 0

60’ Bene Stadion: Old Trafford, Manchester Sodnik: Leo Callaghan (Wales) Gledalcev: 37.311 Portugalska: Joaquim Carvalho, João Morais, João Baptista, Vicente, Hilário, Graça, Coluna, José Augusto, Eusébio, José Torres, Antonio Simões. Madžarska: Szentmihaly, Mátrai, Káposzta, Sovari, Meszöly, Sipos, Ferenc Bene, István Nagy, Florian Albert, Janos Farkas, Rákosi.

70’ Rildo

ČILE 0

Stadion: Goodison Park, Liverpool Sodnik: George McCabe (Anglija) Gledalcev: 62.204 Portugalska: José Costa Pereira, João Morais, João Baptista, Vicente, Hilário, Graça, Coluna, José Augusto, José Torres, Eusébio, Antonio Simões. Brazilija: Manga, Fidélis, Brito, Orlando, Rildo, Denilson Custodio Machado, Lima, Jairzinho, Machado da Silva, Pelé, Paraná.

Stadion: Roker Park, Sunderland Sodnik: Gottfried Dienst (Švica) Gledalcev: 30.956 Italija: Albertosi, Burgnich, Facchetti, Rosato, Salvadore, Lodetti, Perani, Bulgarelli, Sandro Mazzola, Gianni Rivera, Barison. Čile: Juan Olivares, Eyzaguirre, Humberto Cruz, Elías Figueroa, Hugo Villanueva, Ignacio Prieto, Marcos, Pedro Araya, Tobar, Fouilloux, Leonel Sánchez.

Stadion: Ayresome Park, Middlesbrough Sodnik: Pierre Schwinte (Francija) Gledalcev: 18.727 Severna Koreja: Lee Chang-Myong, Ha Yung-Won, Shin Yung Kyoo, Lee Dong-Woon, Oh Yoon-Kyung, Park Seung-Zin, Im Seung-Hwi, Han Bong-Zin, Pak Doo-Ik, Kim Bong-Hwan, Yang Seung-Kook. Italija: Albertosi, Landini, Facchetti, Guarneri, Janich, Fogli, Perani, Bulgarelli, Sandro Mazzola, Gianni Rivera, Barison.

15. julij

20. julij

15. julij

20. julij

MADŽARSKA 3

SEVERNA KOREJA

2’ Bene, 64’ Farkas, 73’ (11m) Meszöly

43’ (avt) Davidov, 45’ Meszöly, 54’ Bene

88’ Park Seung-Zin

28’, 85’ Porkujan

BRAZILIJA 1

BOLGARIJA 1

ČILE 1

14’ Tostão

15’ Asparuhov

26’ (11m) Marcos

32’ Marcos

Stadion: Goodison Park, Liverpool Sodnik: Kenneth Dagnall (Anglija) Gledalcev: 57.455 Madžarska: Gelei, Mátrai, Káposzta, Szepesi, Meszöly, Sipos, Ferenc Bene, Mathesz, Florian Albert, Janos Farkas, Rákosi. Brazilija: Gilmar, Djalma Santos, Bellini, Altair, Paulo Henrique, Gérson, Lima, Garrincha, Tostão, Alcindo, Jairzinho.

Stadion: Old Trafford, Manchester Sodnik: Roberto Goicoechea (Argentina) Gledalcev: 22.064 Madžarska: Gelei, Mátrai, Káposzta, Szepesi, Meszöly, Sipos, Ferenc Bene, Mathesz, Florian Albert, Janos Farkas, Rákosi. Bolgarija: Simeonov, Largov, Vutzov, Gaganelov, Dimitar Penev, Davidov, Zečev, Jakimov, Kotkov, Asparuhov, Ivan Kolev.

Stadion: Ayresome Park, Middlesbrough Sodnik: Aly Hussein Kandil (Egipt) Gledalcev: 15.887 Severna Koreja: Lee Chang-Myong, Pak Lee-Sup, Lee Dong-Won, Lim Zoong-Sum, Oh Yoon-Kyung, Shin Yung- Kyoo, Park Seung-Zin, Im Seung-Hwi, Han Bong-Jin, Pak Doo-Ik, Kim Seung-Il. Čile: Juan Olivares, Alberto Valentini, Humberto Cruz, Elías Figueroa, Hugo Villanueva, Ignacio Prieto, Marcos, Pedro Araya, Landa, Fouilloux, Leonel Sánchez.

Stadion: Roker Park, Sunderland Sodnik: John Adair (Severna Irska) Gledalcev: 22.590 Sovjetska zveza: Kavazašvili, Getmanov, Šesternjev, Afonin, Voronin, Markarov, Ostrovski, Kornejev, Metreveli, Serebrjanikov, Porkujan. Čile: Juan Olivares, Alberto Valentini, Humberto Cruz, Elías Figueroa, Hugo Villanueva, Ignacio Prieto, Marcos, Pedro Araya, Landa, Yavar, Leonel Sánchez.

S TAT I S T I K E

MADŽARSKA

186

ITALIJA 0 Stadion: Roker Park, Sunderland Sodnik: Rudolf Kreitlein (ZR Nemčija) Gledalvec: 31.989 Sovjetska zveza: Jašin, Ponomarjev, Šesternjev, Hurcilava, Voronin, Josip Sabo, Danilov, Čislenko, Melofejev, Baniševski, Husajnov. Italija: Albertosi, Burgnich, Facchetti, Rosato, Salvadore, Lodetti, Leoncini, Bulgarelli, Sandro Mazzola, Meroni, Ezio Pascutti. 19. julij

LESTVICA 1. Portugalska 2. Madžarska 3. Brazilija 4. Bolgarija

6 točk 4 točke 2 točki 0 točk

SOVJETSKA ZVEZA 2

LESTVICA 1. Sovjetska zveza 2. Severna Koreja 3. Italija 4. Čile

6 točk 3 točke 2 točki 1 točka

8. S V E TOVN O P R V EN ST VO: ANGLIJA 1966

četrtfinale

3. mesto

23. julij

ZR NEMČIJA

10’, 83’ Haller, 70’ Beckenbauer, 75’ Seeler

URUGVAJ 0 Stadion: Hillsborough, Sheffield Sodnik: James Finney (Anglija) Gledalcev: 33.751 ZR Nemčija: Tilkowski, Höttges, Wolfgang Weber, Willi Schultz, Schnellinger, Beckenbauer, Haller, Overath, Held, Seeler, Lothar Emmerich. Urugvaj: Mazurkiewicz, Troche, Ubiñas, Néstor Goncálves, Manicera, Omar Caetano, Salvá, Pedro Rocha, Héctor Silva, Julio César Cortés, Domingo Pérez. Izključena: 49’ Troche, 54’ H. Silva.

končna lestvica

23. julij

28. julij

ANGLIJA 1

PORTUGALSKA 2

79’ Hurst

12’ (11-m) Eusébio, 89’ Torres

ARGENTINA 0

SOVJETSKA ZVEZA 1

Stadion: Wembley, London Sodnik: Rudolf Kreitlein (ZR Nemčija) Gledalcev: 90.584 Anglija: Gordon Banks, Cohen, Ramon Wilson, Stiles, Jackie Charlton, Bobby Moore, Ball, Hurst, Bobby Charlton, Hunt, Peters. Argentina: Roma, Ferreiro, Perfumo, Albrecht, Marzolini, Rattín, Jorge Solari, Alberto González, Artime, Ermindo Onega, Más. Izključen: 35’ Rattín

43’ Malofejev

polfinale

finale

1. Anglija 2. ZR Nemčija 3. Portugalska 4. Sovjetska zveza 5. Argentina 6. Madžarska 7. Urugvaj 8. Severna Koreja 9. Italija 10. Španija 11. Brazilija 12. Mehika 13. Francija 13. Čile 15. Bolgarija 16. Švica

Stadion: Wembley, London Sodnik: Kenneth Dagnall (Anglija) Gledalcev: 87.696 Portugalska: José Costa Pereira, Festa, João Baptista, José Carlos, Hilário, Graça, José Augusto, Coluna, José Torres, Eusébio, Antonio Simões. Sovjetska zveza: Jašin, Ponomarjev, Hurcilava, Voronjin, Danilov, Kornejev, Sičinava, Metreveli, Baniševski, Melofejev, Serebrjanokov.

23. julij

PORTUGALSKA 5 27, 43’ (11m), 56’, 59’ (11m) Eusébio, 80’ José Augusto

SEVERNA KOREJA

SELEKTORJI

1’ Park Zeung-Zin, 22’ Lee Dong-Woon, 25’ Yang Seung-Kook

25. julij

Stadion: Goodison Park, Liverpool Sodnik: Menehem Ashkenazy (Izrael) Gledalcev: 51.780 Portugalska: José Costa Pereira, João Morais, João Baptista, Vicente, Hilário, Graça, Coluna, José Augusto, José Torres, Eusébio, Antonio Simões. Severna Koreja: Lee Chang-Myong, Lim ZoongSun, Lee Dong-Woon, Shin Yung-Kyoo, Ha YungWon, Oh Yoon-Kyung, Park Seung-Zin, Im SongHwi, Han Bong-Zin, Pak Doo-Ik, Yang Seung-Kook.

ZR NEMČIJA

23. julij

SOVJETSKA ZVEZA 2 5’ Čislenko, 46’ Porkujan

MADŽARSKA 1

Anglija: Alfred “Alf” Ramsey ZR Nemčija: Helmut Schön Portugalska: Otto Gloria Sovjetska zveza: Nikolaj Morozov Argentina: Juan Carlos Lorenzo Madžarksa: Lajos Baróti Urugvaj: Ondino Viera Severna Koreja: Myung Re-Hyun Italija: Edmondo Fabbri Španija: José Villalonga Brazilija: Vicente Italo Feola Mehika: Ignacio Trelles Campos Francija: Henri Guérin Čile: Luis Alamos Bolgarija: Rudolf Vytlacil Švica: Alfredo Foni

30. julij

ANGLIJA 4

43’ Haller, 67’ Beckenbauer

18’, 101’ , 120’ Hurst, 78’ Peters

SOVJETSKA ZVEZA 1

ZR NEMČIJA

88’ Porkujan

12’ Haller, 89’ Weber

Stadion: Goodison Park, Liverpool Sodnik: Concetto Lo Bello (Italija) Gledalcev: 43.921 ZR Nemčija: Tilkowski, Lutz, Wolfgang Weber, Willi Schulz, Schnellinger, Beckenbauer, Haller, Overath, Seeler, Held, Lothar Emmerich. Sovjetska zveza: Jašin, Ponomarjev, Šesternjev, Voronin, Danilov, Josif Sabo, Husajnov, Čislenko, Baniševski, Melofejev, Porkujan. Izključen: 47’ Čislenko.

Stadion: Wembley, London Sodnik: Gottfried Dienst (Švica) Gledalcev: 96.924 Anglija: Gordon Banks, Cohen, Ramon Wilson, Stiles, Jackie Charlton, Bobby Moore, Ball, Hurst, Bobby Charlton, Hunt, Martin Peters. ZR Nemčija: Tilkowski, Höttges, Willi Schulz, Wolfgang Weber, Schnellinger, Beckenbauer, Overath, Haller, Seeler, Held, Lothar Emmerich.

57’ Bene

26. julij

Stadion: Roker Park, Sunderland Sodnik: Juan Gardeazábal Garay (Španija) Gledalcev: 26.844 Sovjetska zveza: Jašin, Ponomarjev, Šesternjev, Voronin, Danilov, Josif Sabo, Husajnov, Čislenko, Baniševski, Melofejev, Porkujan. Madžarska: Gelei, Matrai, Kaposzta, Meszöly, Sipos, Szepesi, Antal Nagy, Florian Albert, Rakosi, Ferenc Bene, Janos Farkas.

ANGLIJA 2 30’, 80’ B. Charlton

svetovni prvak

PORTUGALSKA 1 82’ (11-m) Eusébio

Stadion: Wembley, London Sodnik: Pierre Schwinte (Francija) Gledalcev: 94.493 Anglija: Gordon Banks, Cohen, Ramon Wilson, Stiles, Jackie Charlton, Bobby Moore, Ball, Hurst, Bobby Charlton, Hunt, Martin Peters. Portugalska: José Costa Pereira, Festa, João Baptista, José Cárlos, Hilário, Graça, José Augusto, Coluna, José Torres, Eusébio, Antonio Simões.

ANGLIJA

8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AN G L IJA 1 9 6 6

S TAT I S T I K E

187

188

9 . S VE TO VNO PR VENST V O : MEHI K A 1970

9. svetovno prvenstvo

1970 MEHIKA • Od 31. maja do 21. junija • Kvalifikacije: 68 držav (prijavljenih 75) • Število tekem v kvalifikacijah: 172 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 542 (povprečje 3,15) • Število sodelujočih na SP: 16 držav • Število tekem na SP: 32 • Število zadetkov na SP: 95 (povprečje 2,96 na tekmo) • Število gledalcev na SP: 1.673.975 (povprečje 52.312 na tekmo) • Gol št. 800: Gerd Müller (ZR Nemčija) • Najboljši strelec: Gerd Müller (ZR Nemčija) 10 golov

Pelé je blestečo igro zaokrožil z naslovom svetovnega prvaka. V tekmi prvega kroga je takole preigraval Čehoslovake.

9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

189

Prvenstvo njihove visokosti, kralja Peléja Bilo je eno najlepših, če ne najlepše svetovno prvenstvo v zgodovini. To je bil praznik lepega nogometa. Po Čilu 1962 in Angliji 1966, kjer so prevladovali groba igra in defenzivni sistemi, se je nogomet ponovno vrnil v vsem blišču, z vso lepoto in vsem tistim, kar ga dela po mnenju večine za najlepši šport na svetu. Bilo je Peléjevo prvenstvo. O Rey se je po dveh, zaradi poškodb in grobosti nasprotnikov, ponesrečenih mundialih vrnil v najboljši podobi in s svojimi vragolijami očaral ljubitelje nogometa. Najbolj izkušeni nosilci rumene majice so se zavedali, da imajo zadnjo priložnost. Pelé, Gérson, Jairzinho, Carlos Alberto in Félix so prepričali soigralce, da je prvi pogoj za uspeh enotnost moštva. In res so bili uigrani, saj so skupaj nastopali že dve leti, le najmlajši so se še morali vklopiti v skupni cilj. Čeprav je na mundialu selekcijo vodil Mário Lobo Zagallo, ima največ zaslug za brezhibno delovanje brazilskih mojstrov dva meseca pred SP odstavljeni João Saldanha. Med uspešnimi kvalifikacijami je potegnil odločilne poteze. V nasprotju z mnogimi je verjel, da lahko Pelé in Tostão, ki sta pri Santosu oz. Cruzeiru opravljala podobne naloge, igrata skupaj. Od

Na višku nogometne slave – Pelé je dvignil pokal, ki je po treh osvojenih prvenstvih dokončno prešel v brazilske roke. Kralj je blestel kot še nikoli prej. 190

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

Brazilski balet – Prvaki so pokal odnesli domov. Stojijo: Carlos Alberto, Brito, Wilson Piazza, Félix, Clodoaldo, Everaldo; čepijo: Jairzinho, Gérson, Tostão, Pelé in Rivelino.

23 brazilskih golov v kvalifikacijah sta jih oba velemojstra dosegla kar 15 (Tostão 10, Pelé 5). Saldanha jima je priključil še nekaj izvrstnih nogometašev: levičarja Gérsona, ki je narekoval tempo igre in bil selektorjeva podaljšana roka na igrišču, Carlosa Alberta z vzdevkom Veliki kapetan, ki je pokrival ves desni del igrišča, in Jairzinha, naslednika Garrinche, ki prej ni igral kot desni bočni napadalec. Tudi Rivelino ni nikoli

nastopil na levi strani napada, ne Wilson Piazza v obrambi. S takšno pozicijsko mešanico je ustvaril temelj svetovnih prvakov. Zagallo je podedoval uigrano moštvo. Imel je kar pet igralcev, ki so v svojih klubih na hrbtu nosili desetko: Pelé, Tostão, Gérson, Rivelino in Jairzinho. Ti so dosegli sedemnajst od devetnajstih golov na svetovnem prvenstvu (Jairzinho 7, Pelé 4, Rivelino 3, Tostão 2 in Gérson 1). 9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

191

Po polomu v Angliji ponovno zares

Skupaj neustavljiva – V nasprotju z mnenjem mnogih je João Saldanha v napadu zaupal tandemu Tostão - Pelé, čeprav sta oba v svojih klubih Cruzeiro in Santos igrala na enaki poziciji.

Volk na šampionski klopi – Mário Lobo Zagallo je imel v moštvu same umetnike. Reprezentanco je prevzel tik pred svetovnim prvenstvom in podedoval delo Joãa Saldanhe. 192

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

Liverpool še ni bil pozabljen. Izpad Brazilcev v prvem krogu leta 1966 je močno razburil nogometno javnost in predsednik brazilske nogometne zveze João Havelange je stvari ponovno vzel v svoje roke. Leta 1968 se je vrnil na čelo tehničnega štaba Paulo Machado de Carvalho, ki je funkcijo opravljal že v letih 1958 in 1962, leta 1966 pa je zaradi spora s prvim možem izpadel iz štaba. Carvalho je ustanovil posebno reprezentančno komisijo, ki je uvedla zelo strog, skoraj vojaški red, podoben režimu, ki je vladal v državi. Dva bodoča selektorja sta zasedla pomembne funkcije: vojak, kapetan brazilske vojske Claudio Coutinho (reprezentanco je vodil na SP 1978) in Carlos Alberto Parreira (SP 1994) sta bila dva od treh kondicijskih trenerjev. Tretji, Admildo Chirol, je ostal v senci obeh kolegov. Prenovo razbite čete je po SP v Angliji začel Aymoré Moreira, ki pa je bil malo pred začetkom kvalifikacij odpuščen. Havelange je za novega trenerja osebno izbral novinarja in pisatelja Joãa Saldanho. Naredili so dolgoročni plan in angažirali prvovrstno zdravniško ekipo. Uvedba stroke v priprave brazilske reprezentance je bila ena velikih novosti prvenstva.

João Saldanha, mož brez strahu Smatrajo ga za enega treh največjih brazilskih žogopiscev. Mož je pisal, kot je govoril. Brez dlake na jeziku. Zato je imel veliko sovražnikov. Brazilski trenerji se niso strinjali z njegovim imenovanjem, ker mu je manjkala trenerska diploma. Čeprav ni zdržal do svetovnega prvenstva, je bil njegov vpliv na prvake tako velik, da gredo zasluge za tretji brazilski naslov predvsem njemu. Z njim na selektorskem stolčku je reprezentanca 12-krat zmagala in samo enkrat na prijateljski tekmi izgubila. Pred svojo prvo tekmo na reprezentančni klopi s Perújem je izjavil: »Moje moštvo mora biti sestavljeno iz enajstih zveri. Zapomnite si, da je največja zver na svetu človek.« Gérson je tako resno vzel nasvete, da je nekemu potomcu Inkov zlomil nogo. Trenerske izkušnje si je Saldanha, rojen letu 1917 v mestu Alegrete v južnem delu Brazilije, že prej nabiral pri Botafogu, v času, ko je blestel Garrincha. Bil je član komunistične partije, zagovarjal superiornost črnih atletov nad belimi in zahteval svobodo. To je bilo v popolnem nasprotju s stališči vojaške diktature, kar ga je, ne glede na rezultate, stalo delovnega mesta. Pred odhodom ni prizanesel niti Peléju. O njem je rekel, da je kratkoviden (»ne vidi več kot deset metrov«) in da ima težave s kolki. Svoj glas proti njemu je dvignil trener Flamenga, Iustrich. Saldanha je šel ponj na trening s pištolo v žepu. Ni ga dočakal, a je bilo kritik konec. Ko so ga nekoč na nemški televiziji vprašali, ali ga ni sram živeti v deželi, kjer tako grdo ravnajo z Indijanci, je hladnokrvno odgovoril: »Glede mučenja je vaša tehnologija veliko bolj napredna od naše.« Službeno je kot novinar spremljal vsa svetovna prvenstva od leta 1934 do 1990, ko je v Rimu med opravljanjem svojega dela 21. julija umrl. Leta 1969 je Brazilija zmagala vse kvalifikacijske tekme in na stadionu Maracana pred 160 tisoč gledalci z 2 : 1 v prijateljski tekmi spravila na kolena svetovne prvake, Angleže. Toda Saldanha je s svojimi izjavami in dejanji postal moteč vojaškemu režimu. Kaplja čez rob je bila zahteva brazilskega predsednika generala Garrastasuja Medicija, naj v moštvo uvrsti golgeterja Daría iz Atletica Mineira. Ko ga je novinar radijske postaje iz Porto Alegreja vprašal, ali bo uresničil predsednikove želje, je Saldanha odgovoril:

»Predsednik želi, da v reprezentanci igra Darío? Svetujem mu, naj se posveti vladanju. Če bo zamenjal katerega od ministrov, za mnenje gotovo ne bo vprašal mene.« Sedemnajstega maja 1970 je Havelange odstavil Saldanho, ki je vodil najboljši brazilski nastop v zgodovini kvalifikacij, in že naslednji dan ustoličil Zagalla. Ta je imel dobre odnose z režimom in s tehničnim komitejem, ki so ga sestavljali vojaki. Zagallo je vpoklical Daría in ga potem na igrišče ni poslal niti za minuto. Volk je bil sit in koza cela. Brazilci so se v Mehiki na višinske razmere privajali mesec dni. »Prišli smo prvi, odšli bomo zadnji,« je preroško napovedal Zagallo.

Baloni v zrak – Mehičani so se na mundial temeljito pripravili. Prav so jim prišle organizacijske izkušnje z olimpijskih iger dve leti prej.

9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

193

V dveh letih olimpijske igre in mundial Mehičani so si svetovno prvenstvo priborili z zvrhano mero diplomacije. Samo dve leti prej so uspešno organizirali prve olimpijske igre v Latinski Ameriki. Nikoli prej ni ista država v tako kratkem času priredila obeh mega športnih dogodkov na svetu. Največ zaslug za uspeh je imel Guillermo Cañedo, funkcionar zveze in televizijske družbe Televisa, ki se je pozneje povzpel na najvišje položaje v Mednarodni nogometni zvezi. Mehičani so propagandno akcijo začeli pri sosedih v Srednji in Severni Ameriki in z zamislijo skupne celinske zveze CONCACAF osvojili njihov glas. Ustanovna seja je minila v duhu predstavitve načrtov za svetovno prvenstvo leta 1970. Na mundialu v Čilu leta 1962 je številna mehiška delegacija v hotelu

Carrera priredila razstavo s slikami mehiških turističnih znamenitosti in predstavila maketo stadiona Azteca, velikega novega prizorišča, ki je bil tik pred začetkom gradnje. V naslednjih letih so Mehičani preromali svet v iskanju podpore. Nič čudnega ni bilo, da so na kongresu FIFE 8. oktobra 1964 v Tokiu kljub negodovanju večine evropskih držav za seboj pustili Argentince, ki so se že od leta 1936 neuspešno in neorganizirano potegovali za organizacijo. Mehičani so zaupanje upravičili, saj je bila prireditev na visoki ravni, osrednje prizorišče, »stotisočak« Azteca, pa lepotec, ki je kot veliko novost predstavil privatne luksuzne lože, prava stanovanja.

Strogo nadzorovan pokal – Mehičani niso želeli, da bi se ponovil dogodek iz Londona, ko je bil pokal ukraden, in so ga takole varovali. 194

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

Več kot dva tisoč metrov visoko Pred mehiškim SP je največ preglavic reprezentancam povzročala misel na višinske razmere. Še nikoli prej se največja nogometna prireditev ni odvijala tako visoko. Ciudad de México leži 2.240 metrov nad morjem, Puebla pa 2.149. Nemški trener Helmut Schön se je igranja v takšnih razmerah bolj bal kot nasprotnikov. Vedel je, da redkejši zrak povzroča, med drugim, vrtoglavico, drisko, težave pri dihanju in šumenje v ušesih. Za »operacijo Mehika« je nemška zveza odštela 400 tisoč dolarjev. Delegacija je s seboj prinesla 15 tisoč steklenic mineralne vode, 800 kilogramov mesa, ržen kruh in celo lastno posteljnino. Prvič je spored prvenstva krojila »kraljica« televizija. Prilagoditev na evropski urnik je med nogometaši povzročila kar precej negodovanja, saj so se nekatere tekme pričenjale točno opoldne, ko je sonce najbolj pripekalo. Žive prenose so, kot še nikoli prej, gledali po vsem svetu. Čeprav je slika nastajala v barvah, jo je večina gledalcev takrat sprejemala še na črno-belih ekranih. Za prenose so uporabljali šest kamer, v svet pa so jih pošiljali s pomočjo sistema Intelsat. Nekaj pomembnih reprezentanc je obtičalo v

kvalifikacijah (prijavilo se je rekordnih 75 držav). Prvič je v kvalifikacijah izpadla Argentina, ki se je prej trikrat prostovoljno odpovedala nastopu (1938, 1950 in 1954). Na SP je dopotoval »presenetljivi« Perú, ki je na zadnjem, odločilnem kvalifikacijkem srečanju na buenosaireški Bonbonieri iztržil to, kar je potreboval: remi. Zadnje minute srečanja so bile prava srhljivka. Argentinci so izenačili na dva proti dva, en gol več pa bi jih peljal na SP. A so varovanci Brazilca Didíja zdržali do konca in se uvrstili. Doma so ostali tudi Portugalci in Madžari, odlični štiri leta prej v Angliji, ter Francozi, Španci in Jugoslovani. Slednji so v šesti evropski skupini skupaj s Finsko izpadli; v Mehiko je odpotovala Belgija. Na devetem mundialu so se v vlogi debitantov predstavili Izrael, Maroko in Salvador. Uvrstili so se vsi dotedanji svetovni prvaki. Kar štirje: Brazilija, Urugvaj, Italija in Nemčija so prišli do polfinala, Angleži so obtičali v četrtfinalu. Najbolj je presenetila finalistka Italija, ki se je, kot kaže, po porazu štiri leta prej na angleškem SP proti Severni Koreji pobrala.

Veliko gledalcev, malo nogometa – Mehiški napad proti Sovjetski zvezi na uvodnem srečanju na stadionu Azteca. Mreže se niso zatresle. 9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

195

Nogometna vojna »Nogometna vojna« je bila vse drugo, samo nogometna ne. Kvalifikacijske tekme med malima in revnima državama, Hondurasom in Salvadorjem, so bile le kaplja čez rob v zelo napetih medsebojnih odnosih. Več vzrokov je pripeljalo do oboroženega konflikta. Honduras je imel veliko prostora in malo prebivalcev, Salvador, manjši kot Slovenija, in najgosteje naseljena država v srednji Ameriki, pa obratno. Od tridesetih pa do konca šestdesetih let se je v prostornejšo sosednjo državo preselilo okoli tristo tisoč Salvadorcev. Mnogo jih je zasedlo prazne mejne predele, ostali pa so šli v mesta. Uveljavljali so se predvsem na področju trgovine s čevlji. Hondurašani so čedalje bolj čutili pritisk proti lastni notranjosti, že tako obuboženemu gospodarstvu pa je šlo še na slabše. Leta 1969 so enostransko zaprli vrata. Na napetosti je vplivalo tudi ameriško nasprotovanje – interesi v obeh državah – srednjeameriškemu skupnemu tržišču in želja po ohranjanju oblasti obeh generalov, ki sta bila na čelu vojaških vlad. Na prvem srečanju v Tegucigalpi je Honduras z golom v zadnji minuti zmagal z 1 : 0. Hrup in kamenjanje hotelskih oken sta vso noč motila počitek salvadorske delegacije. Le teden dni zatem so se salvadorski navijači sosedom pred hotelom Nuevo Salvador v salvadorskem glavnem mestu oddolžili. Prepevali in razgrajali so do zgodnjih jutranjih ur. Naslednji dan je v hudih izgredih umrlo 12 honduraških navijačev. Sovražno

vzdušje so na lastni koži občutili tudi nogometaši in funkcionarji gostov. Ti so vložili pritožbo Mednarodni nogometni zvezi, češ da so bili v smrtni nevarnosti. Vladi obeh držav sta zaprli meje. Salvador je na prepolnem domačem prizorišču zmagal s 3 : 0 in izsilil tretjo tekmo. V Hondurasu so oborožene sile razdejale trgovine v lasti Salvadorcev, posilile so več žensk in nekaj ljudi tudi pobile. Izgnale so jih 11 tisoč (število se menja v vsakem poročilu). Pojavili so se napisi: »Hondurašan, vzemi palico in ubij Salvadorca.« Tretja tekma se je brez incidentov v deževnem vremenu odigrala 27. junija na stadionu Azteca v Ciudad de Méxicu, na dan, ko sta obe državi pretrgali diplomatske stike. V podaljških je slavil Salvador s 3 : 2 in se uvrstil v zadnji krog kvalifikacij, kjer mu je zmaga nad Haitijem prvič odprla vrata na SP. Štirinajstega julija je devet tisoč salvadorskih vojakov prodrlo čez mejo, letala pa so napadla letališče Toncontin v Tegucigalpi. V zraku močnejši Hondurašani so vrnili udarec in bombardirali strateške salvadorske točke. Kljub prizadevanjem Organizacije ameriških držav OAD (Organización de Estados Americanos, OEA) je vojna trajala sto ur, terjala od dva do štiri tisoč smrtnih žrtev, več kot 20 tisoč ranjenih in okoli 50 tisoč brezdomcev. Prekinitev spopadov so predstavniki obeh držav pod okriljem OAD podpisali 18. julija ob desetih zvečer, mir pa dva dni kasneje. Končni mirovni sporazum je bil sprejet leta 1980 v Limi, glavnem mestu Perúja. Nesoglasja okoli 419 kvadratnih kilometrov mejnega ozemlja je leta 1992 zgladilo haaško Mednarodno sodišče pretežno (60 odstotokov) v korist Hondurasa. Vojna je povzročila škodo obema državama. Letalske povezave so bile prekinjene za več kot desetletje.

Namesto žoge je spregovorilo orožje – Kvalifikacijsko srečanje med Hondurasom in Salvadorjem v Tegucigalpi 8. junija 1969 je bilo uvod v vojaški konflikt, ki je terjal okoli tri tisoč smrtnih žrtev. 196

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

Zadevali kljub tragediji – Teófilo Cubillas je dosegel tretji zmagoviti gol Perúja proti Bolgariji. Južnoameričani so kljub hudemu potresu vseeno nastopili.

Pred debijem velik potres Perujci so imeli zelo homogeno moštvo in nekaj izjemnih virtuozov. Po navodilih brazilskega trenerja Didíja je bil njihov moto »jogo bonito« (lepa igra). Dan pred prvo tekmo proti Bolgariji je perujsko delegacijo pretresla grozna novica: v nedeljo, 31. maja, ob 15.24 so se doma tla stresla z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici (ponekod naj bi prišlo tudi do 9). Središče potresa je bilo v ribiškem in industrijskem mestu Chimbote, ob Pacifiku, severno od Lime. Država nikoli prej ni doživela tako rušilnega tresenja tal. Po uvodnem šoku so začeli vodilni možje takoj obveščati nogometaše. Zaradi pretrganih telefonskih zvez sta bili negotovost in zaskrbljenost še toliko večji. Vedelo se je, da je rezervni vratar Goyzueta izgubil bližnjega sorodnika. Po prvih telefonskih pogovorih

je perujska nogometna zveza odločila, naj reprezentanca ostane v Mehiki in nastopi na prvenstvu. »Kmalu smo zvedeli, da je prestolnica Lima utrpela veliko gmotno škodo, a k sreči malo žrtev, medtem ko so v drugih krajih doživeli sodni dan,« je zapisal argentinski novinar Carlos Garro, ki je prvenstvo spremljal za perujski dnevnik El Comercio. Potres je pustil za seboj 70 tisoč mrtvih, 20 tisoč pogrešanih in 150 tisoč ranjenih. Sledili so popotresni sunki in zemeljski plazovi. Eden največjih je pokopal 20 tisoč prebivalcev mesta Yungay pod vulkanom Huascarán. Čeprav je reprezentanca na uvodnem srečanju po preobratu premagala Bolgare, so bile misli nogometašev in ostalih članov delegacije vse drugod kot pri nogometu. 9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

197

Semafor in dve menjavi V četrtfinalu svetovnega prvenstva 1966 med Anglijo in Argentino je sodnik Rudolf Kreitlein zaradi ugovarjanja na Wembleyju izključil gostujočega kapetana Antonia Rattína. Kreitlein mu je po nemško skušal dopovedati, da mora zapustiti zelenico, medtem ko mu je Argentinec po špansko odgovarjal, da tega ne misli storiti in zahteval tolmača. Na igrišče je stopil predstavnik angleške zveze, Kenneth Aston, in skušal posredovati v angleškem jeziku. Tekma je bila prekinjena osem minut, dokler se Rattín ni vdal v božjo in sodniško voljo. Aston, bivši delilec pravice in takratni svetovalec Mednarodne nogometne zveze, je nekaj časa po mundialu med vožnjo po londonskem Kensington High Streetu pred semafor pripeljal ravno takrat, ko se je prižgala rdeča luč. V trenutku se mu je posvetilo in je pomislil, da bi lahko semaforski princip rešil jezikovne zaplete. »Rumeni karton opozori, rdeči ustavi,« si je rekel. Še kako prav bi mu to sredstvo prišlo leta 1962, ko je sodil na tako imenovani »bitki v Santiagu«, zelo grobem srečanju med Čilenci in Italijani, in bil označen za enega glavnih krivcev škandalozne predstave. V zvezi z dvobojem med Angleži in Argentinci se je pozneje izvedelo, da je bil Bobby Charlton opozorjen in za to sploh ni vedel. V arhivih pa so ugotovili, da je bil brez svoje vednosti zapisan tudi Bobbyjev brat, Jackie. Kartoni so se pokazali kot zelo učinkoviti. Po šestih izključitvah v Čilu 1962 in petih v Angliji 1970 je bilo mehiško tekmovanje v znamenju fair playa. Prvi rdeči karton je zagledal luč sveta leta 1974 v Nemčiji: v zgodovino se je zapisal Čilenec Carlos Caszely. V Mehiki so prvič dovolili dve menjavi igralcev med tekmo.

Nemci so se maščevali Angležem Branilci naslova, Angleži, so se domačinom že od vsega začetka zamerili. Izjavili so namreč, da se bojijo okužb s pitno vodo nerazvite države. Z Otoka so pripeljali pijačo, hrano in kuharja. V derbiju skupine so klonili proti Brazilcem. Na tem srečanju je vratar Gordon Banks uprizoril najlepšo in najtežjo parado v zgodovini SP. Furaçao (Orkan) Jairzinho je pobegnil po desnem boku in žogo poslal na sredino kazenskega prostora, kjer jo je Pelé, ki je bil v silovitem naletu, 198

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

z glavo prestregal. Streljal je v tla in žoga se je neugodno odbila v desni zgornji kot, kjer jo je s pestjo s panterskim skokom Banks s skrajnimi močmi preusmeril v kot. Najtežjo brazilsko zmago na prvenstvu je z izvrstnim prodorom kronal prav Jairzinho. Angleži in Nemci so v četrtfinalu ponovili londonski finale. Angleški selektor Alf Ramsey je pred tekmo provociral: »Nemčija nas ni nikoli premagala, ne v nogometu ne v vojni.« Schön je bil veliko bolj previden in spoštljiv. Do 68. minute je Angležem, ki v vratih zaradi prebavnih težav (driske) niso imeli Gordona Banksa, izvrstno kazalo. Vodili so že z 2 : 0. Takrat se je rezervnemu vratarju Bonettiju strel Beckenbauerja izmuznil med nogama in šel v mrežo. Pri vodstvu z 2 : 1 je Ramsey storil še eno napako: iz igre je potegnil

Nogometni triler stoletja Bobbyja Charltona. Želel ga je spočiti za finale. Bil je račun brez krčmarja. V 76. minuti je izenačil Uwe Seeler, v tretji minuti drugega podaljška pa je angleško usodo zapečatil kdo drug kot Gerd Müller. Ramsey je bil po tekmi tiho.

Gerd bombardiral Angleže – Nemški golgeter Gerd Müller je bil hitrejši od Bobbyja Moora in vratarja Bonettija ter zapečatil usodo branilcev naslova.

Tudi najboljši scenarist bi težko napisal tako napeto, dramatično in neponovljivo nogometno predstavo. Anketa francoske revije L’Equipe – povprašali so 50 nogometašev – je označila to tekmo kot srečanje stoletja. Novinar Diego Lucero je tekmo primerjal s simfonijo v štirih stavkih: Allegro cantabile (prvi polčas), Rondo fortissimo (drugi polčas), Scherzo v h-duru (prvi podaljšek) in La disperata (zaključek, v katerem grmijo trobente in pavke). Italijani so presenetili z odprto, napadalno, za njih nenavadno igro, kot da bi prerojeni kljubovali nogometni filozofiji selektorja Valcareggija. Ni jih zmotila mehiška publika, ki je zahtevala, da Nemci maščujejo poraz domače vrste proti Azzurrom (1 : 4). Roberto Boninsegna je Italijane v sedmi minuti popeljal v vodstvo. Franz Beckenbauer si je izpahnil ramo, ko je selektor že opravil obe menjavi. A tekma je bila tako pomembna, da je ni želel zapustiti, zato se je vrnil na igrišče z obvezano roko (v resnici jo je imel imobilizirano, privezano k telesu, tako da je bila nepremična) in se boril naprej. Nemci so nenehno napadali in imeli priložnosti, a so bili neučinkoviti. Svoje je prispeval tudi vratar Albertosi. Germanska nepopustljivost se je obrestovala v drugi minuti sodnikovega podaljška (91’43’’), ko se je Arturo Yamasaki že spogledoval z uro. Blondinec Schnellinger, igralec Milana, je prehitel vse in predložek Grabowskega poslal v mrežo. Prava srhljivka se je šele začenjala. Postregla je z najlepšim, kar lahko nudi nogometna igra: veliko golov, menjav vodstva in negotovosti vse do zadnjega sodnikovega žvižga. Vodstvo Gerda Bombarderja Müllerja (94’), izenačenje Burgnicha (98’), vodstvo Rive (103’), izenačenje Müllerja (109’) in odločilni zadetek Giannija Rivere (110’) po podaji Boninsegne, vse to je zaznamovalo eno najbolj dramatičnih predstav v zgodovini SP. Sto pet tisoč gledalcev je stoje nagradilo spretnost, borbenost in predanost nogometašev.

V pičli minuti od bedaka do junaka – V 109. minuti Gianni Rivera ni uspel odbiti strela Gerda Müllerja za izenačenje na 3 : 3. Minuto kasneje je zabil gol kariere in Italijanom prinesel neverjetno zmago. 9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

199

Zmaga nogometne umetnosti nad močjo

Obstal v zraku – Kralj je skoraj za glavo preskočil branilca Burgnicha in načel italijansko mrežo. Potem je priznal, da igra z glavo nikoli ni bila med njegovimi navečjimi spretnostmi.

V nedeljo, 21. junija, so brazilski virtuozi pred 107.412 gledalci na mehiškem stadionu Azteca ponovno dokazali, da sta lepota in fantazija v nogometu na koncu vedno močnejši od preračunljivosti in igre na meji dovoljenega. Pred finalom – Brazilija in Italija sta se potegovali za tretji naslov – se je porajalo eno vprašanje: kako bodo mojstri prevladali nad zaprto, čvrsto in ne preveč nogometno usmerjeno obrambno igro Azzurrov, ki so bili v finalu prvič po letu 1938. Italijani so se po maratonskem polfinalu pritoževali nad fizično in psihično izčrpanostjo. Proti Zahodnim Nemcem so res igrali drugače, a je vse kazalo, da se bodo v odločilnem srečanju vrnili na stara pota. Odgovor na dileme je ponudil potek igre. Skok Peléja ob uvodnem golu z glavo so ovekovečili vsi mediji na svetu. Bilo je, kot da bi se ustavil v zraku. Izenačenje Boninsegne Brazilcev ni zmedlo. Kmalu so prevladali in razvili spektakularno predstavo z domiselnimi preigravanji, eleganco, hitrostjo, kratkimi in dolgimi podajami ter neverjetno učinkovitostjo. Ko je bilo po golih Gérsona in Jairzinha že vse odločeno, so rumeno-zeleni svetu postregli še s sladico. Iz vrat je akcijo začel Félix. Sledilo je

Slavje na stadionu Azteca – Jairzinho je izkoristil predložek Peléja in žogo še tretjič poslal v italijansko mrežo. 200

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

Dobra parada Albertosija – Italijanski vratar je bil tokrat uspešnejši od Peléja in mu preprečil stoodstotno priložnost. Štirikrat je moral po žogo v lastno mrežo.

dvajset podaj, žoga se je v ritmu sambe sprehajala od nog do nog, dobil jo je Pelé, zaustavil, pogledal na desno, podal Carlosu Albertu, ki je »iz prve« ustrelil in četrtič zatresel mrežo Enrica Albertosija. Prvaki so prekinili več kot dveletno nepremagljivost italijanske izbrane vrste. Italijo je pred srečanjem razdvajala dilema: »Mazzola ali Rivera?« Po porazu pa so se fanatiki

in kritiki širom Apeninskega polotoka spraševali: »Zakaj je Valcareggi Giannija Rivera poslal v igro le zadnjih šest minut?« Svet je pozdravil najboljšega prvaka v zgodovini mundialov. Bilo je Peléjevo prvenstvo. Ko so skeptiki domnevali, da je z njim konec, se je vrnil močnejši in očaral zemljane. V nogometu je ponovno zavladala lepota.

Pelé in Tostão – Mojstra okroglega usnja sta se imenitno ujela tudi v finalu. Italijanska obramba ju je trpela, skeptiki pa onemeli. 9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

201

Pokal ukraden in raztopljen Po tretjem naslovu so Brazilci pokal Jules Rimet, za zmeraj odnesli domov. V vitrinah brazilske nogometne zveze je »zlata boginja«, zavarovana za 20 tisoč dolarjev, kraljevala le trinajst let, dokler je nista 23. decembra 1983 dva nepridiprava ukradla. S še enim »kolegom« so jo raztopili in zlato prodali. Repliko, ki ni zlata, je zvezi podarila brazilska podružnica podjetja Kodak. Po vzorcu nemške kopije iz leta 1954 jo je odlično izdelalo zlatarsko podjetje v Hamburgu. Za prevzem so v pristaniško mesto dopotovali brazilski kapetani – šampioni: Hilderbrando Bellini (1958), Mauro de Oliveira (1962) in Carlos Alberto Torres

(1970). Bellini jo je sprejel v Kodaku, Carlos Alberto pa jo je izročil predsedniku brazilske nogometne zveze. Takoj so pokal zavarovali za 38 tisoč dolarjev. Tridesetega decembra 1988 sta v okolici Ipaneme v južni četrti Ria de Janeira pajdaša sedemkrat streljala na glavnega roparja Antonia Aranha in ga ubila. Vzrok? Nista prejela obljubljenega deleža.

PRVO IME MEHIKE

Edson Arantes do Nascimento - Pelé

Kralj se je vrnil, Kralj živi »Pelé je odšepal v pozabo,« je leta 1966 po tekmi s Portugalsko v Liverpoolu zapisal novinar angleškega tabloida Daily Sun. Edson Arantes do Nascimento je takrat doživljal težke trenutke. Poškodovan je nemočno hodil po desnem boku igrišča in opazoval, kako je Brazilija po prvem krogu odhajala domov. V Mehiki je imel še zadnjo priložnost. Usoda mu je še enkrat pomežiknila in ga dvanajst let po mladeniški eksploziji na Švedskem ponovno popeljala na nogometni Olimp. Vmes sta ostali dve razočaranji: kratek nastop v šampionskem brazilskem pohodu na Čile (Pelé je igral tekmo in pol) in polom v Angliji. Čeprav nista končali v mreži, sta se v Mehiki vsaj dve Peléjevi akciji vtisnili v spomin ljubiteljev nogometa. Prva na srečanju proti Češki, ko je opazil, da je golman Viktor daleč od vrat in mu iz svoje polovice, nekaj metrov pred sredino igrišča, poslal bombo, ki je za

202

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

las zgrešila levo vratnico. Druga pa je iz polfinala proti Urugvaju. Ob Gérsonovi podaji v prazen prostor je žogi pustil, da je nadaljevala pot po eni strani, on pa je stekel po drugi in prelisičil vratarja Mazurkiewicza. Ob ponovnem snidenju jo je neuspešno poslal na drugo vratnico. Na koncu se je na ramenih navijačev s pokalom v roki upravičeno veselil. Življenjsko delo je bilo opravljeno, pokal osvojen. Kralj je bil ponovno na prestolu.

ZGODBA PRVENSTVA

Angleški kapetan v zaporu

Pelé in Bobby Moore – Angleški kapetan in Bobby Charlton sta dan po tekmi obiskala brazilski tabor in nasprotnikom športno čestitala.

Angleži so se na mehiške višinske razmere pripravljali v kolumbijskem glavnem mestu Bogotá. Osemnajstega maja, nekaj ur pred prijateljsko tekmo proti domači reprezentanci, sta kapetan Bobby Moore in Bobby Charlton zavila v zlatarno Fuego Verde (Zeleni ogenj) v hotelu Tequendama in kupovala darilo za Charltonovo ženo. Njun izhod je sprožil alarm, prišla je policija in ju zadržala. Uslužbenka Clara Padilla je s prstom pokazala nanju kot na tatova 1.200 dolarjev vredne zapestnice iz diamanta in smaragda. Zadevo so umirili in oba sta nastopila na srečanju, ki so ga Angleži dobili s 4 : 0. Varovanci Alfa Ramseyja so odšli v še eno višinsko prestolnico, v Quito. Po zmagi nad Ekvadorjem z 2 : 0 so odleteli na prizorišče prvenstva v Mehiko. Na vmesnem postanku v Bogoti je Moora čakala policija. Posredovanje angleškega diplomata je preprečilo

škandal. Angleški kapetan se je predal, peljali so ga na sodišče, ga zasliševali štiri ure in mu odredili hišni pripor, ki ga je nogometaš v spremstvu dveh oboroženih stražnikov odslužil na domu legendarnega nogometnega kolumbijskega funkcionarja Alfonsa Seniorja. Prvo jutro je Moore pod budnim očesom policistov lahko tekel okoli hiše. Naslednjega dne sta se ga moža postave tako napila, da je šel trenirat sam. Rekonstrukcijo kraje so opravili 27. maja. Moore je sodeloval oblečen v isto uradno športno opremo, kot jo je nosil na dan domnevne kraje. Padilljeva se je uštela, ko je trdila, da je Anglež zapestnico spravil v žep, čeprav obleka, ki jo je nosil, žepov ni imela. Naslednji dan so Mooru dovolili vadbo na bližnjem travniku. Z otroki, ki se jih je okoli njega zbralo v lepem številu, je organiziral tekmo, pri kateri sta sodelovala tudi tista dva policista, ki sta ga čuvala. Kolumbijski sodnik je Mooru ob pomanjkanju dokazov odredil prostost in kapetan je lahko že naslednji dan odpotoval na priprave. Šele dve leti po incidentu je dobil uradno potrdilo o zaključku primera. Rumeni tisk pa je pisal, da sta se z ukradeno zapestnico Moore in Charlton želela oddolžiti uslugam prostitutke Margarite López. Krožile so tudi trditve, da je zapestnico v resnici vzel mlajši igralec in ga je kapetan le želel zaščititi. Dokumenti, ki se jim je po treh desetletjih iztekla oznaka »strogo zaupno«, so leta 2003 izkazali, da je policist, ki je Moora aretiral, vseskozi verjel v njegovo nedolžnost. Zapestnico naj bi ukradla neka ženska, povezana s podzemljem. Razkrili so tudi, da se je takrat v rešitev škandala in angleške časti močno vpletel sam angleški premier Harold Wilson, ki je svojim diplomatom svetoval: »Naredite vse, kar je v vaših močeh, da boste rešili to, kar je po mojem mnenju nesporazum. Moore se mora čimprej pridružiti soigralcem.« Clara Padilla je zapustila Kolumbijo in odšla k očetu v ZDA, zlatarno Fuego Verde pa so zaprli.

9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

203

INTERVJU

Po taktih mazurke

Najboljši vratar mehiškega mundiala – Ladislao Mazurkiewicz je igral na treh svetovnih prvenstvih. V najlepši akciji prvenstva ga je Pelé že preigral, a mu v nadaljevanju akcije mreže ni uspelo zatresti. Na desni sliki vidimo Urugvajca v Portorožu, kamor je februarja 2001 prišel z urugvajsko reprezentanco kot trener vratarjev.

Ladislao Mazurkiewicz – ob Roqueju Máspoliju najboljši vratar v zgodovini urugvajskega nogometa – se je Peléju vedno zelo dobro upiral. Tudi na mehiškem mundialu, kjer so ga razglasili za najboljšega golmana. Čeprav bi lahko ob uspešnem zaključku »prelisičenja« v kazenskem prostoru Pelé dosegel zgodovinski zadetek, ga v polfinalu, kljub brazilski zmagi ni mogel premagati. »Priznam, da takšne mojstrovine nisem pričakoval. Pelé me je izvrstno preigral in res sem imel srečo, da je zgrešil drugo vratnico,« se je spominjal Mazurka. V Portorož v Slovenijo je prišel februarja 2001 kot trener vratarjev urugvajske izbrane vrste, ki je na koprski Bonifiki prijateljsko premagala Katančevo četo z 2 : 0. Mazurkiewicz – Poljaku in Španki se je v mestu Piriápolis rodil 14. januarja 1945 – je zelo mlad prvič zaigral za Peñarol iz Montevidea. Na odločilnem tretjem srečanju polfinala pokala Libertadores proti Peléjevemu Santosu je 31. marca 1965 za zmago Urugvajcev ubranil vse mogoče in nemogoče. »Kljub mladosti sem bil popolnoma miren in samozavesten, ker sem imel veliko podporo starejših igralcev. Naslednje leto smo osvojili pokal Libertadores in medcelinski 204

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

pokal, največjo lovoriko v karieri. V Montevideu smo premagali Real Madrid. Spominjam se odločilne akcije, ko sem pri vodstvu 1 : 0 ubranil strel Amancia iz neposredne bližine. Takrat sem začutil, da je pokal naš.« Mazurka ali Chiquito (Mali) Mazurkiewicz je urugvajski nogometaš z največ nastopi na SP. Na treh (1966, 1970 in 1974) jih je zbral 13 (1.200 minut). Njegov rekord nedotaknjene mreže znaša 985 minut (11 tekem), najmanj prejetih golov v eni sezoni pa je 5 (1968). S Peñarolom je bil trikrat urugvajski prvak. Igral je še v klubih Racing Montevideo (začetna postaja bogate kariere), Atlético Mineiro (Brazilija), Granada (Španija), Cobreloa (Čile) in América iz Calija (Kolumbija). Še posebej se spominja prvega nastopa na svetovnih prvenstvih, v Angliji 1966, ko je na Wembleyju na uvodnem srečanju domačim zaklenil vrata. Kot zapisano, je blestel v Mehiki, v Nemčiji 1974 kot veteran pa že malo manj. »Vratarska majica urugvajske reprezentance je bila zame vedno največji izziv. Ponosen sem, da sem jo lahko oblekel več kot štiridesetkrat.«

PRVE VIOLINE

Giovanni Rivera Italija

V politične vode – Rivera je svetovalec rimskega župana.

Zrežiral je najbolj razburljiv trenutek v zgodovini Azzurrov. Tri minute pred koncem »drame« proti Zahodnim Nemcem Zlati fant (Il Bambino d’oro) stoječ ob lastni vratnici ni uspel odbiti Müllerjevega strela z glavo za izenačenje, minuto zatem pa je v nasprotnem kazenskem prostoru izkoristil predložek Boninsegne in popeljal Italijane v finale. V šestdesetih sekundah se je iz tragičnega junaka prelevil v heroja. To je bil najsrečnejši trenutek Rivere v ne zelo bleščeči reprezentančni karieri, povezani s tremi izpadi v prvem krogu SP (1962, 1966 in 1974). Rivera je odigral tisto nesrečno tekmo s Severno Korejo, ki je pomenila največjo italijansko blamažo vseh časov. Veliko uspešnejši je bil v dresu Milana, kjer je nastopal od leta 1961

Eduardo Gonçalves de Andrade - Tostão Brazilija do 1979. Slavil je tri scudette, 4 pokalne zmage, 2 evropska klubska, 1 medcelinski pokal in dva pokala pokalnih zmagovalcev. »Ni me presenečalo, da sem na igrišču lahko počenjal vragolije. Imel sem dar in sem ga znal izkoristiti,« je rekel. Po upokojitvi je imel pri AC Milanu pomemben lastniški delež, dokler niso prišle na dan nepravilnosti v športnih stavah, ki so klub popeljale v drugo ligo, Rivero pa v drugačne vode. Začel se je ukvarjati s politiko. Bil je državni sekretar v zvezni vladi Romana Prodija, kasneje pa svetovalec rimskega župana. Napisal je knjigo Ena podaja več: iz Koreje na Kvirinal. Rivera je za Milan odigral 893 tekmo in zabil 288 golov, za reprezentanco pa je v 60 tekmah 14-krat zatresel nasprotnikovo mrežo.

Za mnoge je bil skoraj enako zaslužen za naslov prvaka kot Pelé in Jairzinho. Zabil je le dva gola, vendar pa je neprestano ustvarjal prazen prostor za prodore kolegov. Odličen pregled igre ga je odlikoval že od mladih nog v rojstnem Belo Horizonteju, kjer se je rodil 25. januarja 1947. Po začetku pri mladincih Américe je zelo mlad prišel h Cruzeiru, kjer je kmalu zablestel in osvojil kar pet zaporednih naslovov prvenstva Mineirão v zvezni državi Minas Gerais. Z devetnajstimi leti se je pridružil reprezentanci, ki je na mundialu v Angliji izpadla v prvem krogu. Zabil je en gol Madžarom. Po vrnitvi v Brazilijo je s Cruzeirom osvojil državni pokal z blestečo zmago nad Peléjevim Santosom s 6 : 2. Tostão je bil najboljši strelec v kvalifikacijah za SP 1970. Vse je teklo kot po maslu do tiste večerne tekme na stadionu Pacaembú v São Paulu, ko ga je branilec Corinthiansa Ditão z močnim strelom zadel v oko in mu povzročil odstop mrežnice. Po operaciji je kljub dvomom in negotovosti zaigral na mehiškem mundialu. Za rekordni poltretji milijon cruzeirov ga je Lisica (vzdevek Cruzeira) po SP prodala Vascu da Gami, kjer je zaradi ponovnih težav z očesom končal nogometno kariero pri 27 letih. Postal je zdravnik in nogometni komentator. Leta 1999 ga je Cruzeiro razglasil za najboljšega nogometaša vseh časov v klubu.

Težave z očesom – Tostão je kariero končal pri sedemindvajsetih. 9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

205

PRVE VIOLINE

BESEDE, BESEDE

Robert Frederick Moore Anglija

Pelé »Ko sem zabil prvi gol Italijanom v finalu, sem čutil nekaj posebnega, ne samo zato, ker je bil stoti brazilski zadetek na svetovnih prvenstvih, temveč tudi zato, ker sem ga dosegel z glavo. Moj oče je kot nogometaš nekoč zadel petkrat z glavo na eni sami tekmi. Ta rekord mi je bil vselej nedosegljiv.« Gérson »Prvenstvo smo osvojili zato, ker smo imeli tehnično izjemno podkovane igralce, izkušene, odlično telesno pripravljene in z zmagovalnim Veliki kapetan – Kljub

duhom. S Peléjem v moštvu je bilo tako, kot da bi

grenki izkušnji je Bobby

igrali z dvanajstimi igralci. Nismo bili nepremagljivi.

Moore igral zelo dobro.

Poznali smo svoje zmožnosti in zaupali vanje,« je povedal brazilski »režiser«, podaljšana selektorjeva roka na igrišču.

206

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

Sandro Mazzola

BESEDE, BESEDE

Pred mundialom je doživel grenko izkušnjo, ko je bil v Bogoti zaradi obtožbe kraje štiri dni zaprt (glej: Zgodba prvenstva). Kljub incidentu je angleški kapetan igral izvrstno. V svoji dolgoletni karieri je vedno veljal za zglednega športnika. Rodil se je v Barkingu, v grofiji Essex 12. aprila 1941. Največji del svoje kariere je preživel pri West Hamu (od leta 1958 do leta 1974 je odigral 624 tekem, osvojil angleški pokal 1964 in evropski pokal pokalnih zmagovalcev 1965). Tri leta je bil član Fulhama (124 srečanj), kariero pa je končal kot igralec in trener pri danskem Herningu. Medtem je nekaj časa nastopal v ameriški ligi pri San Antonio Thundersih in Seattle Soundersih. V angleški reprezentanci je debitiral leta 1962 proti Perúju. Nabral je 107 nastopov (tekmo med Anglijo in selekcijo sveta, odigrano 23. oktobra 1963 v Londonu ob praznovanju stote obletnice nogometa, FIFA od januarja 2001 ne priznava več kot mednarodno) in dva gola. Kar rekordnih devetdesetkrat je nosil kapetanski trak. V enajstih letih je manjkal samo na desetih tekmah. Poslovil se je leta 1973. Višek slave je požel leta 1966, ko mu je na stadionu Wembley angleška kraljica Elizabeta po zmagi v finalu nad Nemci izročila pokal Jules Rimet. Skupaj s Peléjem, Ardilesom, Silvesterjem Stallonejem in Michaelom Caineom je sodeloval v filmu Johna Houstona Pobeg v zmago. Podlegel je raku 24. februarja 1993. Bil je star 51 let.

»Lahko pripravite šampanjec,« italijanski vezist pred finalom proti Brazilcem. »Zdržali smo šestdeset minut, potem pa so nas povozili,« italijanski vezist po finalu z Brazilci. Stampa Sera »Italija je igrala proti reprezentanci, ki ima vsaj štiri igralce z drugega planeta. Pelé, Gérson, Jairzinho in Rivelino so, ko igrajo v ritmu sambe, pravi nogometni tirani,« italijanski časopis po finalu. Tostão »Na mundial sem prišel povprečno pripravljen. Po operaciji očesa, oktobra 1969, je sledilo šest mesecev mirovanja, potem pa tekma s časom, v kateri je bilo treba nadoknaditi zamujene treninge. Formo sem ujel tik pred tekmovanjem. Priznam, da me je bilo tudi malo strah in da me je pogosto obšla negotovost.« Prvi trener Gerda Müllerja »V nogometu ne boste daleč prišli. Bolje, da si poiščete kakšno drugo delo.« José Zajec Carmona »Doma smo premagali Salvadorce z 1 : 0 in napetost se je povečevala. Honduraški veleposlanik v

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

Salvadorju nam je svetoval, naj na povratno tekmo pridemo na dan srečanja. Nismo ga

Idealna enajsterica

poslušali in v Salvador prispeli dva dni prej.

Maier (ZR Nemčija), Carlos Alberto (Brazilija), Cera (Italija), Cooper (Anglija),

Streljali so na avtobus, na hotelska okna. Spali

Beckenbauer (ZR Nemčija), Clodoaldo (Brazilija), Gérson (Brazilija), Jairzinho

smo na hodnikih. K sreči smo zgubili z 0 : 3 in

(Brazilija), Müller (ZR Nemčija), Pelé (Brazilija), Rivelino (Brazilija).

smo se domov vrnili živi. Pri nas so napadli na tisoče Salvadorcev, ki so tukaj živeli in delali.

Pelé v številkah

Njihova vojska pa je okupirala del našega

V svoji karieri je branil barve dveh klubov: Santosa (1956-1974) in Cosmosa iz New

ozemlja. Doživeli smo bombne napade, hude

Yorka (1975-1977). Odigral je 1.375 tekem in zabil 1.281 golov (vir: Pelé.net). Z

ulične borbe. Bilo je veliko mrtvih na obeh

brazilskim državnim dresom je nastopil 97-krat in je z 92 zadetki najboljši strelec v

straneh. Mislite, da je bil kriv nogomet? Kje

zgodovini reprezentance. Slavil je tri svetovna prvenstva: 1958 (Švedska), 1962 (Čile)

pa. Nogomet vedno združuje, nikoli ne ločuje.

in 1970 (Mehika). Gol, ki ga je Pelé dosegel v finalu proti Italiji, je bil stoti brazilske

Obe vojaški vladi sta hoteli zadržati oblast

reprezentance na svetovnih prvenstvih. S Santosom je osvojil dva medcelinska

in sta z napihovanjem nacionalizma zanetili

pokala (1962, 1963), dva pokala Libertadores (1962,1963), 11 turnirjev paulista,

vojno. Vse se je končalo s posredovanjem

6 brazilskih pokalov, z ameriškim moštvom Cosmos pa eno severnoameriško

ZDA, ki so tukaj postavile vojaško oporišče,«

prvenstvo. Enajstkrat je bil najboljši strelec prvenstva São Paula. Pelé je leta 1964 proti

honduraški nogometaš, ki je doživel

Botafogu dosegel 8 golov, šestkrat je na eni tekmi zabil po pet golov, tridesetkrat

nogometno vojno in potem igral pri Atléticu

po štiri, hattrick pa je dosegel 92-krat. Leta 1959 je v 103 tekmah nasprotno mrežo

iz Madrida.

zadel 127-krat. Zmagal je 83 odstotkov tekem, ki jih je odigral. Šitirikrat je zamenjal poškodovanega vratarja svojega moštva in v skupnih 43 minutah kot golman ni

Pelé

prejel zadetka. Enkrat je celo ubranil enajstmetrovko. Garrincha in Pelé sta z brazilsko

“Vse se je začelo s telefonskim klicem moje

majico skupaj igrala 40-krat. Z njima v moštvu Brazilija nikoli ni izgubila. Sto metrov je

(prve op. p.) žene Rosemery, ki mi je povedala,

odtekel v 11 sekundah, skočil je 180 centimetrov v višino in 650 centimetrov v daljino.

da se sorodniki zbirajo in molijo za naš upeh. Najprej smo jih v hotelski sobi posnemali

Najmanj remi

Carlos Alberto, jaz in dva asistenta, potem se

Kljub temu da so Brazilci odigrali najboljše kvalifikacije v zgodovini, so morali 31.

nam je pridruževalo čedalje več soigralcev,

avgusta 1969 na zadnji kvalifikacijski tekmi v Riu de Janeiru s tekmeci iz Paragvaja

na koncu nas je molila že skoraj polovica vseh

za uvrstitev na SP iztržiti najmanj remi. Na stadionu Maracana jih je spodbujalo 180

članov delegacije. To nam je pomagalo, da

tisoč ljudi. Zmagali so z 1 : 0 z golom Peléja.

smo se zedinili kot ena družina in zmagali. /... / Nogomet nam je prikril grozote, ki jih

Štirje svetovni prvaki

je počela brazilska vojaška diktatura. Sam

V polfinale so se uvrstili trije dvojni svetovni prvaki (Brazilija, Italija, Urugvaj), ki so

si nisem več želel igrati z desetko na hrbtu,

se borili za dokončno lastništvo pokala Jules Rimet, in ZR Nemčija, ki je bila prvak

dokler bi vladali vojaki.”

le leta 1954.

Brian Glanville

Rekordni Peléjev dres

“Brazilci so zmagali z lepoto, domiselnostjo

Leta 2003 je londonska dražbena ustanova Christie’s dres z desetko na hrbtu, ki ga je

in avanturističnim pristopom. Dokazali so, da

Pelé na stadionu Azteca v Ciudad de México po finalni tekmi izmenjal z italijanskim

se da pri nogometu uživati,” je izjavil angleški

branilcem Robertom Rosatom, prodala za rekordnih 220.850 ameriških dolarjev. Belo

novinar.

majico številka šest, ki jo je angleški kapetan Bobby Moore na tekmi proti prvakom Brazilcem 7. junija 1970 na stadionu Jalisco v Guadalajari izmenjal s Peléjem, pa so skoraj 34 let pozneje, marca leta 2004, v isti ustanovi prodali za 109 tisoč zelencev. Objem med Angležem in Brazilcem je ovekovečila fotografija, ki je obkrožila svet. Kupec Moorove majice je bil Steve Gilbert, zbiralec in prodajalec športnih artiklov. Za dres Geoffreyja Hursta, trikratnega strelca finala SP 1966 na Wembleyju proti Nemcem, so kupci ponudili kar 164 tisoč dolarjev. 9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

207

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Guadalajara, Guadalajara

a je selektor smatral, da pri 41 letih Carbajal ni v najboljši

Svetovni prvaki Brazilci so kar pet od šestih tekem odigrali na

formi.

prenovljenem stadionu Jalisco v Guadalajari, ki je imel prostora za slabih 57 tisoč gledalcev. Tam so jih Mehičani vzeli za svoje in zanje

Se nista srečala

navijali, kot da bi bili domačini.

Maročani niso želeli igrati proti Izraelcem. Žreb je določil, da nista padla v isto skupino in sta se tako izognila nevšečnostim.

Padli tabu Z zmago nad Italijo so Brazilci pretrgali stalnico, ki se je vlekla od leta

Z enim očesom

1950. Od tedaj je reprezentanca, ki je povedla v finalu, vselej izgubila.

Angleški vratar Gordon Banks je v prometni nesreči leta 1973

Kljub temu da je prvi zatresel nasprotno mrežo Pelé, so Brazilci vseeno

izgubil oko. Kljub temu je še naprej branil do leta 1978. Le v

zmagali. Friaça (Brazilija 1950), Puskás (Madžarska 1954), Liedholm

reprezentanco se ni več vrnil.

(Švedska 1958), Masopust (Češkoslovaška 1962) in Haller (ZR Nemčija 1966) niso imeli te sreče in so njihove reprezentance na koncu klonile.

Pomladitve Pri Sovjetih so iz angleškega mundiala ostali samo trije

Prva menjava

nogometaši: Šesternjev, Afonin in Serebrjanikov. Tudi Čehi so

Prva menjava v zgodovini SP se je zgodila na začetku drugega polčasa

pomladili reprezentanco. Po neuvrstitvi v Anglijo je selektor

otvoritvenega srečanja med Mehiko in Sovjetsko zvezo. Anatolij Puzač

Jozef Marko med drugimi upokojil Masopusta, Schrojfa,

je vstopil namesto Viktorja Serebrjanikova. Menjavo je opravil trener

Nováka in Schererja.

Paramonev Kačalin. Romun Steve Adameche (poškodba) pa je bil prvi vratar, ki je svoje mesto prepustil kolegu ; v 27. minuti Neculaju

Mladi bombarder

Raducanuju.

Nemški selektor Helmut Schön je v prvo enajsterico vključil mladega debitanta na SP Gerda Müllerja. V kvalifikacijah je

V šesto ni šlo rado

zabil 8 golov v 4 partijah. Uvrstil ga je ob veteranu Uweju

Mehiški vratar Antonio Pet pokalov Carbajal je bil v igri za mehiškega

Seelerju, ki se je od Elfa poslavljal.

reprezentančnega vratarja. Bilo bi njegovo šesto svetovno prvenstvo,

OB ROB

Poljak o nogometni vojni Ryszard Kapuscinski, legenda poljskega reporterstva, je leta 1978 izdal knjigo Nogometna vojna (Wojna futbolowa); prevedena je v 19 jezikov. Novinar se je rodil leta 1932 v mestu Pinsk. Med letoma 1958 in 1981 je deloval pri poljski tiskovni agenciji (Polska Agencja Prasowa). Od leta 1964 je bil dopisnik za Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko. Prijateljeval je s Che Guevaro, Salvadorjem Allendejem in Patricom Lumumbo. Spremljal je 17 revolucij in državnih udarov v 12 državah. Po telegramu je poročal o začetku vojne v Srednji Ameriki: »Danes ob šestih popoldne se je začela vojna med Salvadorjem in Hondurasom. 208

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

Salvadorsko letalstvo je bombardiralo štiri honduraška mesta, medtem ko je pehota prestopila mejo in prodrla proti notranjosti. Honduraško letalstvo je odgovorilo z napadi na industrijske in strateške objekte.« Kapuscinski je med spopadi spremljal honduraške vojake na fronti in v glavnem mestu Tegucigalpi. Eden od vojakov mu je zaupal, da bo sezul mrtve tovariše in obutev odnesel domov, ker je večina članov njegove družine bosih. Poljski novinar je opisal tudi javno eksekucijo salvadorskega gverilca Victoriana Gómeza na nogometnem stadionu San Miguel. Televizijski kamermani so obsojenca glasno rotili, naj se zaradi boljšega kadra umakne bolj na sredino igrišča.

OB ROB

Brane Oblak na Peléjevem slovesu Pelé je zadnjič oblekel dres brazilske reprezentance v nedeljo, 18. julija, 1971 proti Jugoslaviji. Igral je prvi polčas. Njegov odhod je s solzami v očeh na stadionu Maracana obžalovalo 180 tisoč gledalcev. Tekma je omogočila tudi prvi neposredni televizijski prenos iz Južne Amerike v Jugoslavijo. Na srečanju, ki se je končalo z remijem 2 : 2, je igral Slovenec Branko Oblak, takrat nogometaš Olimpije. Postavi sta bili sledeči: Brazilija: Félix, Zé María (Eurico), Brito, Wilson Piazza, Everaldo (Marco Antonio),

Clodoaldo, Gérson, Rivelino, Zequinha, Pelé (Claudiomiro), Vaguinho. Jugoslavija: Vukčević, Ramljak (Jerković), Stepanović, Pavlović, Paunović, Holcer, Petković (Bjeković), Oblak, Filipović (Antonijević), Ačimović, Džajić. Za Brazilijo so zadeli Rivelino (59’) in Gérson (65’). Za Jugoslavijo Džajić (35’) in Jerković (70’). Jugoslovanska reprezentanca se je pod vodstvom Vujadina Boškova pripravljala na Bledu v Sloveniji.

Polno ganljivih trenutkov – Pelé na poslovilni tekmi ni zadel. Modri so ga dobro pokrivali in igrali zelo resno. Brane Oblak je imel precej stikov z žogo.

DOGODKI

• Malo manj kot leto dni pred mundialom, 20. julija 1969, je Neil Armstrong stopil na Luno. • Konec vojne v Biafri. • Ameriško vesoljsko plovilo Apolo XIII se je za las izognilo katastrofi zaradi okvare kisikove posode. Rešila ga je predvsem spretnost astronavtov, med katerimi je bil izkušeni James Jim Lowell (pred tem poletom 572 ur v vesolju). • Rodil se je Andre Agassi, eden najboljših teniških igralcev vseh časov. • Zaradi prekomernega uživanja mamil je preminil rock zvezdnik Jimi Hendrix.

9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

209

skupina A

skupina B

Mehika – Sovjetska zveza – Belgija – Salvador

Urugvaj – Izrael – Italija – Švedska ZR Nemčija – Čile – Italija – Švica

31. maj

7. junij

2. junij

7. junij

MEHIKA 0 SOVJETSKA ZVEZA 0

MEHIKA 4

URUGVAJ 2

ŠVEDSKA 1

45’, 46’ Valdivia, 58’ Fragoso, 83’ Basaguren

23’ Maneiro, 50’ Mujica

53’ Turesson

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Kurt Tschenscher (ZR Nemčija) Gledalcev: 107.160 Mehika: Ignacio Calderón, José Vantolrá, Gustavo Peña, Javier Guzmán, Mario Pérez, Guillermo Hernández, Pulido, Velarde (67’ Munguía), Javier Valdivia, Fragoso, Jaime López. Sovjetska zveza: Kavazašvili, Kaplični, Lovčev, Logofet, Šesternjev, Asatiani, Muntian, Serebrjanikov (46’ Puzač), Bišovec, Jevružikin, Nodija (66’ Kmelnicki).

SALVADOR 0

IZRAEL 0

IZRAEL 1

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Aly Kandil (Egipt) Gledalcev: 103.058 Mehika: Ignacio Calderón, José Vantolrá, Gustavo Peña, Javier Guzmán, Mario Pérez, José González, Enrique Borja (46’ Jaime López) (76’ Basaguren), Munguía, Javier Valdivia, Fragoso, Aarón Padilla. Salvador: Magaña, Roberto Rivas, Mariona, Saturnino Osorio, Santiago Cortés Méndez (68’ Monge), Quintanilla, Jorge Alfredo Vázquez, Cabezas, Mauricio Rodríguez, Juan Martínez, Aparicio (59’ Sergio Méndez).

Stadion: Cuauhtémoc, Puebla Sodnik: Robert Davidson (Škotska) Gledalcev: 20.654 Urugvaj: Mazurkiewicz, Ubiñas, Ancheta, Matosas, Mujica, Julio Montero Castillo, Espárrago, Maneiro, Pedro Rocha (12’ Julio César Cortés), Luis Cubilla, Julio Losada. Izrael: Vissoker, Zvi Rosen, Primo, Talbi (46’ Bar), Schwager, Samuel Rosenthal, Shum, Mordechai Spiegler, Giora Spiegel, Faygenbaum, Rom (57’ Vollach).

56’ Spiegler

3. junij

BELGIJA 3

3. junij

10. junij

12’, 54’ van Moer, 76’ (11m) Lambert

10. junij

ITALIJA 1

ŠVEDSKA 1

SALVADOR 0

SOVJETSKA ZVEZA 2

10’ Domenghini

90’ Grahn

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Andrei Radolescu (Romunija) Gledalcev: 92.205 Belgija: Piot, Heylens, Thissen, Dewalque, Dockx, Semmeling (79’ Polleunis), van Moer, Devrindt, van Himst, Raoul Lambert, Puis. Salvador: Magaña, Roberto Rivas, Mariona, Saturnino Osorio, Manzano (66’ Santiago Cortés Méndez), Quintanilla, Jorge Alfredo Vázquez, Cabezas, Mauricio Rodríguez (80’ Sermeño), Juan Martínez, Aparicio.

51’, 74’ Bišovec

ŠVEDSKA 0

URUGVAJ 0

SALVADOR 0

Stadion: Luis Dosal (La Bombonera), Toluca Sodnik: Jack Taylor (Anglija) Gledalcev: 13.433 Italija: Albertosi, Burgnich, Fachetti, Cera, Niccolai (37’ Rosato), Bertini, Domenghini, Sandro Mazzola, Boninsegna, De Sisti, Luigi Riva. Švedska: Ronnie Hellström, Bjorn Nordqvist, Grip, Tommy Svensson, Axelsson, Bo Larsson (79’ Niklasson), Grahn, Leif Eriksson (57’ Ejderstedt), Kindvall, Cronqvist, Jan Olsson.

Stadion: Cuauhtémoc, Puebla Sodnik: Henry Landauer (ZDA) Gledalcev: 18.163 Švedska: Sven Gunnar Larsson, Selander, Grip, Tommy Svensson, Axelsson, Bo Larsson, Bjorn Nordqvist, Leif Eriksson, Kindvall (58’ Turesson), Orjan Persson, Niklasson (84’ Grahn). Urugvaj: Mazurkiewicz, Ubiñas, Ancheta, Matosas, Mujica, Julio Montero Castillo, Espárrago (62’ Fontes), Maneiro, Julio César Cortés, Zubía, Julio Losada.

6. junij

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Rafael Hormazábal (Čile) Gledalcev: 89.979 Sovjetska zveza: Kavazašvili, Afonin, Šesternjev, Hurcilava, Muntian, Dzodzuašvili, Kiseljev (81’ Asatiani), Bišovec, Puzač (46’ Jevružikin), Serebrjanikov, Kmelnicki. Salvador: Magaña, Roberto Rivas, Mariona, Saturnino Osorio, Guillermo Castro, Monge, Portillo, Jorge Alfredo Vázquez, Cabezas (82’ Aparicio), Mauricio Rodríguez (86’ Sermeño), Sergio Méndez.

S TAT I S T I K E

SOVJETSKA ZVEZA 4

210

Stadion: Luis Dosal (La Bombonera), Toluca Sodnik: Seyoum Tarekegn (Etiopija) Gledalcev: 9.624 Švedska: Sven Gunnar Larsson, Selander, Grip, Tommy Svensson, Axelsson, Bo Larsson, Nordahl, Turesson, Kindvall, Orjan Persson (76’ Palsson), Jan Olsson. Izrael: Vissoker, Zvi Rosen, Primo, Bar, Schwager, Samuel Rosenthal, Shum, Mordechai Spiegler, Giora Spiegel, Faygenbaum, Vollach (51’ Shuruk).

URUGVAJ 0 ITALIJA 0

14’, 16’ Bišovec, 57’ Asatiani, 76’ Hmelnitski

11. junij

BELGIJA 1

MEHIKA 1

86’ Lambert

14’ (11m) Peña

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Rudolf Scheurer (Švica) Gledalcev: 95.261 Sovjetska zveza: Kavazašvili, Kaplični (35’ Lovčev), Afonin, Šesternjev, Hurcilava, Asatiani, Muntian, Dzodzuašvili (73’ Kiseljev), Bišovec, Jevružikin, Kmelnicki. Belgija: Piot, Heylens, Thissen, Dewalque, Dockx, Semmeling, van Moer, Jeck, van Himst, Raoul Lambert, Puis.

BELGIJA 0 Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Angel Coerezza (Argentina) Gledalcev: 108.192 Mehika: Ignacio Calderón, José Vantolrá, Gustavo Peña, Javier Guzmán, Mario Pérez, José González, Pulido, Munguía, Javier Valdivia (53’ Basaguren), Fragoso, Aarón Padilla. Belgija: Piot, Heylens, Thissen, Dewalque, Dockx, Semmeling, van Moer, Jeck, van Himst, Polleunis (65’ Devrindt), Puis.

LESTVICA 1. Mehika 2. Sovjetska zveza 3. Belgija 4. Salvador

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

6. junij

5 točk (5 – 0) 5 točk (6 – 1) 2 točki 0 točk

Stadion: Cuauhtémoc, Puebla Sodnik: Rudolf Glöckner (NDR) Gledalcev: 29.968 Urugvaj: Mazurkiewicz, Ubiñas, Ancheta, Matosas, Mujica, Julio Montero Castillo, Espárrago, Maneiro, Julio César Cortés, Luis Cubilla, Bareño (71’ Zubía). Italija: Albertosi, Burgnich, Fachetti, Cera, Rosato, Bertini, Domenghini (46’ Furino), Sandro Mazzola, Boninsegna, De Sisti, Luigi Riva.

11. junij

ITALIJA 0 IZRAEL 0 Stadion: Luis Dosal (La Bombonera), Toluca Sodnik: Ayrton Vieyra de Moraes (Brazilija) Gledalcev: 9.890 Italija: Albertosi, Burgnich, Facchetti, Cera, Rosato, Bertini, Domenghini (46’ Gianni Rivera), Sandro Mazzola, Boninsegna, De Sisti, Luigi Riva. Izrael: Vissoker, Zvi Rosen, Bello, Primo, Bar, Schwager, Samuel Rosenthal, Shum, Mordechai Spiegler, Giora Spiegel, Faygenbaum (46’ Rom).

LESTVICA 1. Italija 2. Urugvaj 3. Švedska 4. Izrael

4 točke 3 točke (2 – 1) 3 točke (2 – 2) 2 točki

skupina C

skupina D

Brazilija – Češkoslovaška – Romunija – Anglija

Perú – Bolgarija – ZR Nemčija – Maroko Sovjetska Zveza – Severna Koreja – Italija – Čile

2. junij

ANGLIJA 1 65’ Hurst

ROMUNIJA 0

2. junij

7. junij

BRAZILIJA 1

PERÚ 3

ZR NEMČIJA

59’ Jairzinho

50’ Gallardo, 55’ Chumpitaz, 73’ T. Cubillas

20’ Libuda, 27’, 52’ (11m), 88’ Müller, 67’ Seeler

7. junij

ANGLIJA 0

BOLGARIJA 2

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Vital Loraux (Belgija) Gledalcev: 50.560 Anglija: Gordon Banks, Keith Newton (51’ Thomas Wright), Terry Cooper, Mullery, Labone, Bobby Moore, Francis Lee (75’ Osgood), Ball, Bobby Charlton, Hurst, Martin Peters. Romunija: Adamache, Satmareanu, Nicolae Lupescu, Dinu, Mocanu, Ion Dumitru, Nunweiller, Dembrovski, Tataru (73’ Neagu), Florea Dumitrache, Mircea Lucescu.

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Abraham Klein (Izrael) Gledalcev: 56.843 Brazilija: Félix, Carlos Alberto, Brito, Wílson Piazza, Everaldo, Clodoaldo, Paulo César Lima, Jairzinho, Tostão (68’ Roberto Lopes Miranda), Pelé, Roberto Rivelino. Anglija: Gordon Banks, Thomas Wright, Terry Cooper, Mullery, Labone, Bobby Moore, Francis Lee, (63’ Astle), Ball, Bobby Charlton (64’ Bell), Hurst, Martin Peters.

13’ Dermendjev, 49’ Bonev

12’ Nikodimov, 89’ Kolev

Stadion: Guanajuato, León Sodnik: Antonio Sbardella (Italija) Gledalcev: 13.765 Perú: Rubiños, Eloy Campos (29’ Javier González), Orlando De la Torre, Chumpitaz, Nicolás Fuentes, Mifflin, Challe, Julio Baylon (51’ Hugo Sotil), Teófilo Cubillas, Pedro León, Alberto Gallardo. Bolgarija: Simeonov, Šalamanov, Dimitrov, Davidov, Aladjov, Hristo Bonev (73’ Asparuhov), Dimitar Penev, Jakimov, Georgi Popov (67’ Maračljev), Jekov, Dermendjev.

Stadion: Guanajuato, León Sodnik: José María Ortíz de Mendibil (Španija) Gledalcev: 12.710 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Schnellinger, Fichtel, Höttges, Löhr (59’ Grabowski), Beckenbauer (72’ Wolfgang Weber), Overath, Seeler, Gerd Müller, Libuda. Bolgarija: Simeonov, Gajdarski, Žečev, Hristo Bonev, Dimitar Penev, Gaganelov (58’ Šalamanov), Nikodimov, Todor Kolev, Dermendjev (46’ Mitkov), Asparuhov, Maračljev.

3. junij

10. junij 3. junij

10. junij

BRAZILIJA 4 24’ Rivelino, 59’ Pelé, 61’, 81’ Jairzinho

ČEŠKOSLOVAŠKA 1

BRAZILIJA 3 19’, 67’ Pelé, 22’ Jairzinho

ZR NEMČIJA

ROMUNIJA 2

56’ Seeler, 78’ Müller

19’, 26’, 39’ G. Müller

MAROKO 1

PERÚ 1

21’ Houmane

44’ T. Cubillas

Stadion: Guanajuato, León Sodnik: Laurens van Ravens (Nizozemska) Gledalcev: 12.942 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Willi Schulz, Fichtel, Höttges (77’ Löhr), Haller (46’ Grabowski), Beckenbauer, Overath, Seeler, Gerd Müller, Held. Maroko: Allal Ben Kassou, Abdellah Lamrani, Boujemaa Benkrief, Khanoussi, Slimani, Mohammed Marroufi, Bamous (72’ Faras), El Filali, Ghandi Said, Ghazouani (56’ El Khiatti), Mohammed Jarir Houmane.

Stadion: Guanajuato, León Sodnik: Arturo Aguilar Elizalde (Mehika) Gledalcev: 17.875 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Schnellinger, Fichtel, Höttges (46’ Patzke), Löhr, Beckenbauer, Overath, Seeler, Gerd Müller, Libuda (75’ Grabowski). Perú: Rubiños, Pedro González, Orlando De la Torre, Chumpitaz, Nicolás Fuentes, Challe (70’ Cruzado), Mifflin, Teófilo Cubillas, Hugo Sotil, Pedro León (56’ Oswaldo Ramírez), Alberto Gallardo.

11’ Petras

34’ Dumitrache, 84’ Dembrovski

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Ramón Barreto (Urugvaj) Gledalcev: 52.897 Brazilija: Félix, Carlos Alberto, Brito, Wilson Piazza (88’ Fontana), Everaldo, Clodoaldo, Gérson (74’ Paulo César Lima), Jairzinho, Tostão, Pelé, Roberto Rivelino. Češkoslovaška: Viktor, Dobiaš, Migas, Alexander Horváth, Hagara, Hrdlička (46’ Kvašnák), Kuna, František Vesely (75’ Bohumil Vesely), Ladislav Petráš, Jozef Adamec, Jokl.

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Ferdinand Marschall (Avstrija) Gledalcev: 50.804 Brazilija: Félix, Carlos Alberto, Brito, Wílson Piazza, Everaldo (56’ Marco Antonio), Clodoaldo (74’ Edú), Paulo César Lima, Jairzinho, Tostão, Pelé, Fontana. Romunija: Adamache (28’ Raducanu), Satmareanu, Nicolae Lupescu, Dinu, Mocanu, Ion Dumitru, Nunweiller, Dembrovski, Neagu, Florea Dumitrache (72’ Tataru), Mircea Lucescu. 11. junij

6. junij

ROMUNIJA 2 52’ Neagu, 75’ (11m) Dumitrache

ČEŠKOSLOVAŠKA 1 5’ Petras

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Diego De Leo (Mehika) Gledalcev: 56.818 Romunija: Adamache, Satmareanu, Nicolae Lupescu, Dinu, Mocanu, Ion Dumitru (81’ Ghergheli), Nunweiller, Dembrovski, Neagu, Florea Dumitrache, Mircea Lucescu (69’Tataru). Češkoslovaška: Alexander Vencel, Dobiaš, Migas, Alexander Horváth, Zlocha, Kvašnák, Kuna, Bohumil Vesely, Ladislav Petráš, Jurkanin (46’ Jozef Adamec), Jokl (69’ František Vesely).

ZR NEMČIJA

ANGLIJA 1

11. junij 6. junij

BOLGARIJA 1

ČEŠKOSLOVAŠKA 0

PERÚ 3

40’ Žečev

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Roger Machin (Francija) Gledalcev: 49.292 Anglija: Gordon Banks, Keith Newton, Terry Cooper, Mullery, Jackie Charlton, Bobby Moore, Allan Clarke, Bell, Bobby Charlton (65’ Ball), Astle (65’ Osgood), Martin Peters. Češkoslovaška: Viktor, Dobiaš, Migas, Hrivnák, Hagara, Pollák, Kuna, František Vesely, Ladislav Petráš, Jozef Adamec, Jokl (72’ Čapkovič).

65’, 75’ T. Cubillas, 67’ Challe

MAROKO 1

MAROKO 0

61’ Ghazouani

Stadion: Guanajuato, León Sodnik: Tofik Bahramov (Sovjetska zveza) Gledalcev: 13.537 Perú: Rubiños, Pedro González, Orlando De la Torre, Chumpitaz, Nicolás Fuentes, Challe, Mifflin (56’ Cruzado), Hugo Sotil, Teófilo Cubillas, Pedro León, Alberto Gallardo (76’ Oswaldo Ramírez). Maroko: Allal Ben Kassou, Abdellah Lamrani, Boujemaa Benkrief (66’ Fadili), Khanoussi, Slimani, Marroufi, Bamous, El Filali, Ghandi Said (81’ Alaoui), Ghazouani, Mohammed Jarir Houmane.

Stadion: Guanajuato, León Sodnik: Antonio Saldanha Ribeiro (Portugalska) Gledalcev: 12.299 Bolgarija: Stojan Jordanov, Gajdarski, Žečev, Jakimov (50’ Bonev), Dimitar Penev (42’ Dimitrov), Šalamanov, Nikodimov, Todor Kolev, Georgi Popov, Mitkov, Asparuhov. Maroko: Mohammed Hazzas, Boujemaa Benkrief, Fadili, Khanoussi, Slimani, Marroufi, Bamous (46’ Choukri), El Filali, Ghandi Said, Alaoui (74’ Faras), Ghazouani.

50’ (11m) Clarke

LESTVICA 1. Brazilija 2. Anglija 3. Romunija 4. Češkoslovaška

6 točk 4 točke 2 točki 0 točk

LESTVICA 1. ZR Nemčija 2. Perú 3. Bolgarija 4. Maroko

6 točk 4 točke 1 točka 1 točka

9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

S TAT I S T I K E

211

četrtfinale 14. junij

URUGVAJ

14. junij

(0) 1

ZR NEMČIJA

17. junij

20. junij

BRAZILIJA 3

ZR NEMČIJA

68’ Beckenbauer, 76’ Seeler, 108’ G. Müller

44’ Clodoaldo, 76’ Jairzinho, 89’ Rivelino

26’ Overath

SOVJETSKA ZVEZA (0) 0

ANGLIJA

URUGVAJ 1

URUGVAJ 0

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Laurens van Ravens (Nizozemska) Gledalcev: 26.085 Urugvaj: Mazurkiewicz, Ubiñas, Ancheta, Matosas, Mujica, Maneiro, Julio César Cortés, Julio Montero Castillo, Luis Cubilla, Fontés (103’ Espárrago), Julio Morales (99’ Alberto Gómez). Sovjetska zveza: Kavazašvili, Afonin, Dzodzuašvili, Kaplični, Hurcilava (62’ Logofet), Šesternjev, Asatiani (76’ Kiseljev), Muntian, Bišovec, Jevružikin, Kmelnicki.

31’ Mullery, 49’ Peters

19’ L. Cubilla

Stadion: Guanajuato, León Sodnik: Angel Coerezza (Argentina) Gledalcev: 23.357 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Höttges (46’ Willi Schulz), Fichtel, Schnellinger, Beckenbauer, Overath, Seeler, Libuda (55’ Grabowski), Gerd Müller, Löhr. Anglija: Bonetti, Keith Newton, Terry Cooper, Mullery, Labone, Bobby Moore, Francis Lee, Ball, Hurst, Bobby Charlton (70’ Bell), Martin Peters (81’ Hunter).

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: José María Ortiz de Mendibil (Španija) Gledalcev: 51.261 Brazilija: Félix, Carlos Alberto, Brito, Wílson Piazza, Everaldo, Clodoaldo, Gérson, Jairzinho, Tostão, Pelé, Roberto Rivelino. Urugvaj: Mazurkiewicz, Ubiñas, Ancheta, Matosas, Mujica, Julio Montero Castillo, Maneiro (77’ Espárrago), Julio César Cortés, Luis Cubilla, Fontés, Julio Morales.

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Antonio Sbardella (Italija) Gledalcev: 104.403 ZR Nemčija: Wolter, Vogts, Patzke, Fichtel, Schnellinger (46’Max Lorenz), Wolfgang Weber, Overath, Held, Seeler, Gerd Müller, Libuda (73’ Löhr). Urugvaj: Mazurkiewicz, Ubiñas, Ancheta, Matosas, Mujica, Julio Montero Castillo, Maneiro (67’ Rodolfo Sandoval), Julio César Cortés, Luis Cubilla, Fontés (46’ Espárrago), Julio Morales.

(2) 2

14. junij

17. junij

ITALIJA 4

ITALIJA

25’ (avt) Peña, 63’, 76’ Riva, 70’ Rivera

8’ Boninsegna, 98’ Burgnich, 103’ Riva, 110’ Rivera

MEHIKA 1

ZR NEMČIJA

13’ J. González

90’ Schnellinger, 94’, 109’ Müller

Stadion: Luis Dosal, Toluca Sodnik: Rudolf Scheurer (Švica) Gledalcev: 26.851 Italija: Albertosi, Burgnich, Cera, Rosato, Fachetti, Bertini, Sandro Mazzola (46’ Gianni Rivera), De Sisti, Domenghini (84’ Gori), Boninsegna, Luigi Riva Mehika: Ignacio Calderón, José Vantolrá, Gustavo Peña, Javier Guzmán, Mario Pérez, José González (68’ Enrique Borja), Pulido, Munguía (60’ Isidoro Diaz), Javier Valdivia, Fragoso, Aarón Padilla.

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Arturo Yamasaki Maldonado (Perú) Gledalcev: 102.444 Italija: Albertosi, Cera, Burgnich, Bertini, Rosato (91’ Poletti), Facchetti, Domenghini, Sandro Mazzola (46’ Gianni Rivera), De Sisti, Boninsegna, Luigi Riva. ZR Nemčija: Maier, Vogts, Patzke (63’ Held), Willi Schulz, Schnellinger, Beckenbauer, Overath, Seeler, Grabowski, Gerd Müller, Löhr (52’ Libuda).

BRAZILIJA 4 11’ Rivelino, 15’, 52’ Tostão, 75’ Jairzinho

S TAT I S T I K E

3. mesto

116’ Espárrago

14. junij

212

(2) 3

polfinale

PERÚ 2 28’ Gallardo, 70’ T. Cubillas

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Vital Loraux (Belgija) Gledalcev: 54.233 Brazilija: Félix, Carlos Alberto, Brito, Wilson Piazza, Marco Antonio, Clodoaldo, Gérson (67’ Paulo César Lima), Jairzinho (80’ Roberto Lopes Miranda), Tostão, Pelé, Roberto Rivelino. Perú: Rubiños, Eloy Campos, José Fernandez, Chumpitaz, Nicolás Fuentes, Mifflin, Challe, Baylon (54’ Hugo Sotil), Pedro León (61’ Eladio Reyes), Teófilo Cubillas, Alberto Gallardo.

9. S V E TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1970

(1) 4 (1) 3

finale 21. junij

BRAZILIJA 4 18’ Pelé, 66’ Gérson, 71’ Jairzinho, 86’ Carlos Alberto

ITALIJA 1 37’ Boninsegna

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Rudolf Glöckner (NDR) Gledalcev: 107.412 Brazilija: Félix, Carlos Alberto, Brito, Wílson Piazza, Everaldo, Clodoaldo, Gérson, Jairzinho, Tostão, Pelé, Roberto Rivelino. Italija: Albertosi, Burgnich, Facchetti, Cera, Bertini (74’ Antonio Juliano), Rosato, Domenghini, Sandro Mazzola, De Sisti, Boninsegna (84’ Gianni Rivera), Luigi Riva.

svetovni prvak BRAZILIJA

končna lestvica 1. Brazilija 2. Italija 3. ZR Nemčija 4. Urugvaj 5. Sovjetska zveza 6. Mehika 7. Perú 8. Anglija 9. Švedska 10. Belgija 10. Romunija 12. Izrael 13. Bolgarija 14. Maroko 15. Češkoslovaška 16. Salvador

SELEKTORJI Brazilija: Mário Jorge Lobo Zagallo Italija: Ferruccio Valcareggi ZR Nemčija: Helmut Schön Urugvaj: Juan Eduardo Hohberg Sovjetska zveza: Paramonev Kačalin Mehika: Raúl Cárdenas Perú: Valdir Pereira “Didí” Anglija: Alfred Alf Ramsey Švedska: Orvar Bergmark Belgija: Raymond Goethals Romunija: Angelo Nicolescu Izrael: Emmanuel Schaffer Bolgarija: Stefan Bojkov Maroko: Blagoje Vidinić Češkoslovaška: Jozef Marko Salvador: Hernán Carrasco

9 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 7 0

S TAT I S T I K E

213

214

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

10. svetovno prvenstvo

1974 ZR NEMČIJA • Od 13. junija do 7. julija • Kvalifikacije: 90 držav (prijavljenih 99) • Število tekem v kvalifikacijah: 226 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 620 (povprečje 2,74) • Število sodelujočih na SP: 16 • Število tekem na SP: 38 • Število zadetkov na SP: 97 (povprečje 2,55) • Število gledalcev na SP: 1.774.022 (povprečje 46.685) • Gol št. 900: Héctor Casimiro Yazalde (Argentina) • Najboljši strelec: Grzegorz Lato (Poljska) 7 golov

Gerd Müller ogroža, Enver Marič opazuje. Zahodni Nemci in Jugoslovani so si bili na mundialih usojeni.

1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

215

V znamenju varnostnih ukrepov Dvajset let po presenetljivi zmagi nad Madžari v Bernu in tri desetletja po koncu 2. svetovne vojne je bila ZR Nemčija prvič prirediteljica svetovnega prvenstva, in to jubilejnega desetega. Uresničile so se dolgoletne sanje Nemcev, saj so bili v igri že za SP 1942. Na kongresu FIFE leta 1937 v Parizu se je za kandidaturo potegovala tudi Brazilija. Vojna je preprečila dve svetovni prvenstvi (1942 in 1946), Mednarodna nogometna zveza pa je zasedala šele leta 1946 v Luksemburgu in mundial 1950 dodelila Braziliji. Leta 1964 je kongres v Tokiu odločil, da bodo naslednje postaje v Mehiki (1970), Nemčiji (1974) in Argentini (1978). Nemci so imeli celo desetletje za organizacijo. Zaradi krvavih dogodkov na olimpijskih igrah leta 1972 so skrajno poostrili varnostne ukrepe.

Havelange na prestol Kongres FIFE je v Frankfurtu na čelo krovne organizacije prvič postavil Južnoameričana, Brazilca Joãa Havelangea (Jean Marie Justin de Godefroid Havelange), ki je zamenjal Angleža Stanleyja Rousa in pričel uvajati korenite spremembe. Na kongresu je sodelovalo 126 od 141 pridruženih članic. »To je bitka med Evropo in Ameriko in jaz si želim, da bi Evropa obdržala vodenje svetovnega nogometa,« je pred volitvami izjavil 79-letni Rous. Izvoljeni Havelange (58) je obljubil mladinsko svetovno prvenstvo, sodelovanje vseh celin, zgraditev novega doma FIFE v Zürichu in spremembo nekaterih pravil nogometne igre. Za izvolitev je potreboval dvokrožno glasovanje: prvo se je končalo 62:56 v korist Brazilca, drugo pa 68:52. Potem ko je po treh naslovih pokal Julesa Rimeta ostal v lasti Brazilcev, so morali pri krovni nogometni organizaciji priskrbeti drugega. S svojim predlogom je strokovno komisijo na razpisu (prispelo je 53 ponudb) najbolj prepričal italijanski kipar Silvio Gazzaniga iz podjetja Bertoni. Nova trofeja, izklesana v 18-karatnem zlatu, je težka malo manj kot pet kilogramov in visoka 36 centimetrov. Po novih pravilih ostaja v lasti Mednarodne nogometne zveze, zmagovalec pa v svoje vitrine odnese pozlačeno repliko. Na pokalni podlagi je prostora za imena 17 zmagovalcev. Zadnje bo zapisano leta 2038. Na otvoritvi v Frankfurtu je repliko novega pokala do sredine igrišča prinesel Uwe Seeler, starega Julesa Rimeta pa Pelé. 28 tisoč dolarjev vredna lepotica je bila vse do finala med Nemčijo in Nizozemsko varno spravljena v sefu banke Dresdner v Frankfurtu. Šele na dan odločilnega obračuna so jo prepeljali v München. Na SP so se prvič uvrstile štiri države: Nemška demokratična republika, Haiti, Avstralija in Zaire, medtem ko so doma presenetljivo ostali Anglija, Španija, Francija in Madžarska.

Južnoameričan prvič na čelu FIFE – Brazilec João Havelange je na kongresu Mednarodne nogometne zveze v Frankfurtu premagal svojega predhodnika, Angleža Stanleyja Rousa. 216

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

Gol, ki je spravil na noge Jugoslavijo V štirinajsti minuti prvega polčasa je Petković z desne strani poslal predložek pred španska vrata, Katalinski je žogo preusmeril z glavo, po obrambi vratarja Iribarja pa jo je z nogo poslal v mrežo. Zadetek na Waldstadionu v Frankfurtu je 13. februarja 1974 v dodatnem srečanju Jugoslaviji prinesel prvo uvrstitev na SP po ducatu let. Lep delež je prispeval tudi Slovenec Brane Oblak. Kvalifikacije so bile težke. S Španci so Jugoslovani dvakrat remizirali, z 2 : 2 v Las Palmasu in 0 : 0 v Zagrebu, Grke so premagali v Beogradu z 1 : 0, v Atenah pa se je odvijala prava drama. Modri so za obračun na nevtralnem terenu s Španci potrebovali zmago z dvema goloma razlike. Ko je kazalo, da je vse izgubljeno, je pri rezultatu 3 : 2 v 90. minuti grško mrežo zatresel Karasi. V Frankfurtu je Jugoslovane spodbujalo veliko število gastarbajterjev in navijačev, ki so prispeli iz domovine. Po veliki zmagi je reprezentanca doma doživela veličasten sprejem. Slavilo se je po vsej državi. Katalinski, ki je po malodane usodnem avtogolu proti Grkom postal največji bedak, se je v trenutku in z enim samim golom spremenil v velikega junaka.

Žreb za 10. SP – Skupine so 5. januarja 1974 izžrebali v velikem studiu Hissischer Rundfunk v Frankfurtu.

Avstralci so bili prvi udeleženci iz Oceanije. Na nemškem mundialu je tekmovanje potekalo po dvokrožnem sistemu: štiri skupine s štirimi moštvi v prvem krogu in dve s po štirimi v drugem. Prvič so se številke pojavile tudi na hlačkah nogometašev.

Zgodovinski gol – Katalinski je odbito žogo (po lastnem strelu z glavo) poslal v mrežo španskega vratarja Iribarja in Jugoslavijo popeljal na SP. Igral je tudi Oblak. 1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

217

Življenjski nastop Največja senzacija v kvalifikacijah je bil izpad Angležev, ki so po letu 1950, ko so se priključili svetovni nogometni karavani, prvič ostali zunaj mundiala. Uvrstitev je bila do konca v njihovih rokah. Na odločilnem srečanju na Wembleyju so pred 100 tisoč gledalci za uvrstitev potrebovali zmago nad Poljaki. Igrali so odlično, napadali brez predaha in že v prvem polčasu izsilili 14 kotov, a v nasprotnih vratih je bil velikan Jan Tomaszewski, ki je tisto noč odigral življenjsko tekmo in obranil vse in še več. V 57. minuti je za hladen tuš po otročji napaki domačega vratarja Shiltona poskrbel Domarsky. Enajst minut kasneje je po sumljivi enajstmetrovki izenačil Peters. Ostalih 27 minut sodi med najbolj dramatične vseh časov. Angleži so poljska vrata oblegali z vseh strani, Tomaszewski pa je nizal mogoče in nemogoče parade kot po tekočem traku. Minuto pred koncem je branilec Bulzacky zadetek preprečil na golovi črti. Olimpijski prvaki so slavili, angleški selektor, sir Alf Ramsey, pa je izgubil službo. Jugoslovanski asi na sličicah – Takole so otroci pridno polnili albume s svojimi nogometnimi idoli.

Igranje duhov Na južnoameriških kvalifikacijh so Argentinci izvedli tvegano potezo. Za igranje v La Pazu, ki leži 3.660 metrov nad morsko gladino, so sestavili reprezentanco izključno z igralci iz notranjosti države. Krstili so jo Los Fantasmas (Duhovi). Po posebnih višinskih pripravah so premegali Bolivijo z 1 : 0. Gol je zabil napadalec Fornari. Po edinem nastopu so Duhovi odleteli. Čile se je uvrstil na svetovno prvenstvo samo leto po državnem udaru, ki ga je proti predsedniku Salvadorju Allendeju izvedel general Augusto Pinochet. Na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij so s Sovjetsko zvezo v Moskvi remizirali 0 : 0. Ti se v Santiagu niso pojavili in domačini so se pred 70 tisoč navijači po simboličnem golu uvrstili na prvenstvo. Na prvem srečanju proti ZR Nemčiji je na olimpijskem stadionu v Berlinu visel transparent z napisom »Chile socialista«. Več kot tri tisoč protestnikov je s tribune vzklikalo gesla proti vojaškemu režimu.

218

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

Strah pred novimi atentati Vzdušje pred začetkom prvenstva je bilo vse prej kot sproščeno, spominjalo je na čas po krvavem razpletu ugrabitve izraelskih športnikov pred dvema letoma, kar je vrglo nepopravljivo senco na olimpijske igre v bavarski prestolnici. Zato so organizatorji SP uvedli nadvse stroge varnostne ukrepe. Pred otvoritveno tekmo so začeli uporabljati elektronske naprave za prepoznavanje minometov. Zastražili so 12 kilometrov okrog Waldstadiona v Frankfurtu. Olimpijski stadion v Münchnu je čuvalo 1200 policistov v uniformah in še enkrat toliko v civilu. Tristo varnostnikov pa je s pomočjo posebnih kamer lovilo osumljence in provokatorje. Olimpijski stadion – zgradili so ga za münchenske igre – je bil za tiste čase pravi inženirski podvig, maskoti Tip in Tap pa simpatična fanta, ki sta imela na svojih majicah napis WM 74. Veliko težav so imeli prireditelji z vremenom, saj jim je dež pogosto ponagajal.

Čilski disidenti – Okoli tri tisoč jih je s transparenti na tribunah olimpijskega stadiona v Berlinu demonstriralo proti vojaškemu režimu generala Augusta Pinocheta.

Za uvod Brazilija in Jugoslovani Dolgo pričakovano otvoritveno srečanje med Brazilci in Jugoslovani je razočaralo. Remi brez golov je minil v znamenju slabega nogometa in grobe igre. Pri svetovnih prvakih ni bilo več Peléja, Tostãa, Gérsona in Clodoalda. Slednjega so zaradi poškodbe odpisali tik pred začetkom tekmovanja. Najsvetlejša točka tekme je bil Slovenec Branko Oblak, izbran v idealno enajsterico prvega kroga. Brane je gospodaril na sredini igrišča, zaustavil Rivelina – vso tekmo sta se »tepla« – in bi lahko osemnajst minut pred koncem s strelom z glavo, ki je zadel zgornji kot vrat, odločil dvoboj. Pozneje je vse kazalo, da so Jugoslovani večino energije porabili na tem uvodnem srečanju.

Jairzinho preigrava – Brazilski žongler je poskušal vnesti zmedo v jugoslovansko obrambo, a mu ni uspelo. Modri so se na to tekmo pripravljali dva meseca. 1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

219

Stoodstotna priložnost – Grabowski je na začetku srečanja za las zgrešil vrata Vzhodnih Nemcev. Poraz Zvezne republike je imel tudi dobro plat. V drugem krogu so se izognili Nizozemcem in jih srečali šele v finalu.

Ranjeni ponos Zahodni Nemci so se pripravljali pod velikim pritiskom medijev in javnosti. Igralce so zaprli v karanteno, kjer jih je varovalo na stotine policistov s psi in oklepniki. Spomini na krvave dogodke na olimpijskih igrah so bili še zelo živi. Nogometaši so samo trenirali in počivali. Franz Beckenbauer se spominja, da je bilo vse skupaj bolj podobno otroškemu vrtcu kot poklicni nogometni reprezentanci. »Sobo sem delil z velikim prijateljem Gerdom Müllerjem, a sva bila čez čas eden drugega že rahlo naveličana. Partnerje smo lahko menjali le v igri kart ali namiznega tenisa.« Člani Elfa so nezadovoljstvo izrekli vodilnim, ki pa niso imeli boljše zamisli, kot da v bližnji hotel dovolijo prihod ženam, zaročenkam in prijateljicam. Novost je prišla na uho novinarjev in hrana za časopise je bila postrežena na pladnju. Svoj vpliv na potek dogodkov je kapetan Beckenbauer sicer priznal, zanikal pa je govorice, da je zaradi njega nemški zvezdnik Günther Netzer na prvenstvu in v zgodovini SP odigral le pičlih 21 minut. Na 220

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

tekmi proti NDR je vstopil namesto Overatha. Pred prvenstvom je predsednik organizacijskega komiteja Hermann Neuberger prejel pismo od teroristične organizacije Baader-Meinhof z grožnjo, da bo ob dvoboju obeh Nemčij z eksplozivi razstrelila hamburški Volksparkstadion, če nemške oblasti ne izpustijo iz zaporov vseh članov organizacije. Srečanje je vseskozi iz zraka nadzoroval helikopter, v okolici pa so bili nameščeni ostrostrelci. Poraz proti Vzhodnjakom je močno načel ponos Elfa. »Tako ne gre več, gospod Schön,« je zapisal eden od dnevnikov. »Vzhodni Nemci nimajo šampionskih ambicij. Njihov veliki cilj je bil zmaga proti nam. Dosegli so jo legitimno in nihče jim ne more nič očitati,« je menil drugi. Čeprav tekma ni odločala o nadaljevanju – obe enajsterici sta bili že uvrščeni v drugi krog – je domača javnost pričakovala prepričljivo prevlado nad komunističnimi sosedi. Ni bilo tako in NDR je celo osvojila prvo mesto v skupini.

Dež, mraz in gol Obe Nemčiji sta v zelo hladnem Hamburgu ob neprestanem rosenju vprizorili zelo kvalitetno nogometno predstavo. V 32. minuti drugega polčasa je Vzhodnjak Sparwasser na levi strani kazenskega prostora sprejel predložek Laucka, prelisičil dva branilca in matiral vratarja Maierja. Minimalna razlika v prid NDR bo ostala za vedno neporavnana. Obe Nemčiji sta se na zelenici spopadli takrat in nikoli več. Danes sta eno. Sparwasser, avtor gola, je v vzhodnem delu postal narodni junak. Beckenbauer je sklical krizni štab. Zbral je vse igralce na iskren pogovor. Razočarane navijače je potolažil kar prek malih ekranov. S selektorjem Schönom sta podrobno preučila vzroke poraza in zaključila, da se je moštvo v obrambi preveč odprlo in da kljub prevladi v drugi polovici ni znalo zadeti. Proti Jugoslaviji je strateg opravil nekaj menjav in Nemci so odigrali do tedaj najboljšo tekmo na prvenstvu.

Hladen tuš – Sparwasser je hladnokrvno matiral Maierja in šokiral tribune v Hamburgu. Opazuje ga Günther Netzer, ki je odigral svojih edinih 21 minut na prvenstvu.

Še en potop Italije Osem let po katastrofi proti Severnim Korejcem v Angliji so se Italijani ponovno znašli pred vrati pekla. Ko so se srečali z neznanimi Haitijci, že petnajst tekem zapored niso poznali grenkobe poraza. Zato so debelo gledali, ko je na začetku drugega polčasa Haitijec Emmanuel Sanon prvič po 1.143 minutah premagal vratarja Dina Zoffa. Italijani so zmagali s 3 : 1, a so prejeli prvi opomin. Temperamentni golgeter Giorgio Chinaglia je potem, ko je bil zamenjan, s kletvico »va fanculo« ozmerjal selektorja Ferruccia Valcareggija. Ko je vse kazalo, da bo moral za kazen domov, se je na račun še enega užaljenega soigralca, Luigija Rive, v ekipo vrnil proti Poljakom. Nič ni pomagalo, saj so že uvrščeni Poljaki Azzurre, ki so potrebovali le remi, premagali in jih poslali domov. Tekmo si je v Stuttgartu ogledalo kar 50 tisoč razočaranih tifosijev. Po srečanju je skupina obkolila avtobus in vzklikala: »Koreja, Koreja,« drugi so zažgali italijansko zastavo, tretji pa so metali paradižnike

Opozorilo Azzurrom – Haitijec Emmanuel Sanon je z lepim prodorom prekinil 1.143 minut nedotaknjeno mrežo Dina Zoffa. Po vodstvu Srednjeameričanov so Italijani zrežirali preobrat in zmagali s 3 : 1. 1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

221

in kamne na fasado poljskega veleposlaništva v Rimu. Vrnitev delegacije na milansko letališče Malpensa je potekala ob strogih varnostnih ukrepih. Skozi šivankino uho so se uvrstili Argentinci, ki so v Münchnu premagali Haiti s 4 : 1. Ni jim veliko pomagalo, saj so že v prvem srečanju drugega kroga od Nizozemcev dobili pravo nogometno lekcijo (4 : 0). Predvsem v drugem polčasu so bili na igrišču v dežju privilegirani opazovalci vragolij odličnega Cruyffa in soigralcev.

Osem let po Severni Koreji – Mazzola je skušal rešiti italijansko barko, ki se je ponovno potapljala. Že uvrščeni Poljaki so igrali kot v finalu.

222

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

Devet golov v mreži Zaira – Jugoslovanski kapetan Dragan Džajić preigrava branilca Lobila. Modri so zmagali z 9 : 0. Enkrat je zadel tudi Oblak.

Brca v zadnjico Jugoslavija je rekordno (9 : 0) ugnala debitante Zairčane. Tekmo je poleg gola Slovenca Braneta Oblaka zaznamovalo kar nekaj nenavadnih dogodkov. Selektor Leopardov, Jugoslovan Blagoje Vidinić, je po vodstvu sonarodnjakov s 3 : 0 že po 22 minutah srečanja zamenjal vratarja Muampo Kazadija, ki je tako postal prvi, ki na SP z igrišča ni odšel zaradi poškodbe. Poteza se ni obnesla, novi golman je moral pobrati žogo iz lastne mreže še šestkrat. Takoj po zamenjavi vratarja so si Jugoslovani priborili prosti strel v bližini kazenskega prostora Afričanov. S tem se nikakor ni strinjal Mulamba N’Daye, ki je pravico vzel v svoje roke. Kolumbijskega sodnika Omarja Delgada je brcnil v zadnjico in si poleg rdečega kartona prislužil še enoletno prepoved igranja. Modri so po zelo dobrem uvodnem nastopu proti Brazilcem v nadaljevanju postopoma popuščali. Kljub remiju 1 : 1 so proti Škotom igrali slabo. Nekateri so padec koncentracije pripisovali utrujenosti po dolgih pripravah. Jugoslovanska nogometna zveza je finančne težave reševala sproti, namesto da bi jih uredila pred začetkom tekmovanja. Ko so nogometaši končno dobili denar, so se porazgubili po trgovinah. Njihove misli so bile vsaj za nekaj ur oddaljene od žoge. Enotnost je pešala. Medtem ko so eni podpisovali pogodbe s tujimi klubi, so se drugi sukali okrog menedžerjev in si skušali zagotoviti eksistenco. V nadaljevanju je Jugoslavija izgubila vse tri tekme: z ZR Nemčijo, Poljsko in Švedsko ter končala osma.

Oblak in Popivoda – Danilo je za jugoslovansko reprezentanco igral le proti ZR Nemčiji. Z leve: Popivoda, Ačimović, Karasi, Mužinić, Oblak, Hadžiabdić, Katalinski, Buljan, Šurjak, Marić in Džajić. 1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

223

Zahodni Nemci izločili Jugoslavijo – Buljan in Katalinski nista zmogla zaustaviti Müllerja, ki je takole zabil drugi nemški gol.

Peklenska pomaranča Ime je nastalo po filmu Stanleyja Kubricka. Idejni oče je bil Rinus Michels (Marinus Hendrikus Jakobus Michels), vodja na igrišču pa fenomenalni Johan Cruyff. Nizozemski nogometaši so premešali taktične štrene najpopularnejše igre z žogo in poskrbeli za največjo novost na SP, kamor so se vračali po dvajsetih letih. Njihov slog brcanja je svet poimenoval »totalni nogomet«. Bil je mešanica hitre, napadalne, požrtvovalne, kolektivne igre in izjemnega talenta, brez fiksnih pozicij. Cruyff, Neeskens, Krol, Rep in Rensenbrink s soigralci so nemške zelenice napolnili z atraktivnim in učinkovitim igranjem. V prvem krogu so povozili Bolgare, premagali Urugvajce ter igrali neodločeno s Švedi. V drugem so ponižali Argentince in prepričljivo odpravili Brazilce ter Vzhodne Nemce. Najboljšemu moštvu prvenstva je manjkala pika na i. Drugo mesto je za Tulipane pomenilo veliko razočaranje.

Argentinci ga ne bodo pozabili – Nizozemski mojster Johan Cruyff je zrežiral peklenski nastop Oranžnih. Proti nebogljenim Gavčem je zabil dva od štirih golov.

224

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

Mojster obvladovanja žoge – Johan Cruyff strelja na bolgarska vrata pred branilcem Penevom. Nizozemci so z lahkoto zmagali s 4 : 1.

Poljsko presenečenje Kljub temu, da je Poljska na prvenstvo prispela z olimpijskim naslovom v žepu, je nihče ni pretirano upošteval. Resda so tedaj nogometne olimpijske naslove večinoma pobirale vzhodnoevropske države, katerih nogometašev niso šteli za profesionalce, a so bili vseeno Lato, Szarmach, Deyna in soigralci spoštovanja vredna nogometna sila. In to so tudi dokazali. Proti Argentincem so na prvem srečanju zmagali s 3 : 2, neizkušenim Haitijcem pa so zabili kar sedem golov. Proti Italiji so, kljub temu da so že bili uvrščeni v drugi krog, igrali presneto zares in jo poslali domov. V nadaljevanju so njihovo učinkovitost izkusili še Jugoslovani. Pot v finale so jim preprečili navdihnjeni Nemci z do tedaj najboljšim Beckenbauerjem. Poljska je po zmagi nad Brazilijo zasedla zgodovinsko tretje mesto, svojo najboljšo uvrstitev na mundialih.

Nogomet ali vaterpolo? – Domači in Poljaki so se v nemogočih razmerah drsali po blatu. Na sliki vidimo Poljaka Gadocho in Nemca Vogtsa. Pred tekmo je lilo kot iz škafa. 1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

225

Vodna bitka Na frankfurtskem Waldstadionu je uro pred srečanjem drugega kroga gostiteljev proti Poljakom lilo kot iz škafa. Padlo je 14 litrov dežja na kvadratni meter. Gasilci so se po najboljših močeh trudili, da bi s svojimi napravami posrkali čimveč vode z igrišča. Avstrijski sodnik Linemayr je odločil, da tekma bo. Prvič se je začela s polurno zamudo. Velike luže so zaustavljale žogo, nogometaši so padali na tla in se nemočno drsali po blatu. Še posebej razmočen je bil tisti del igrišča, na katerega so pred prvenstvom namestili novo travnato površino. Edini, ki je lahko zadeval v takšnih razmerah, je bil Bombarder Müller, ki je slabe četrt ure pred koncem zatresel poljsko mrežo po lepi asistenci Beckenbauerja. Kaiser je žogo vselej, ko je prišla do njega, najprej z nogo dvignil z razmočene površine in šele potem podal ali streljal naprej. Nemci so dosegli odločilno »vodno« zmago. Ni bila edina. Tudi proti Švedski so na eni najboljših tekem prvenstva igrali na povsem spolzkem terenu.

Spet ta presneti dež – Zahodni Nemci in Švedi so odigrali tekmo s šestimi goli in številnimi nevarnimi akcijami. Na sliki Gerd Müller, ki je napadal, a na tej tekmi ni zadel.

Zgodovinsko tretje mesto – Kar je bilo za Poljake velik podvig, bi pomenilo Brazilcem enako kot nič. Takole je Lato poslal žogo za hrbet Leãa in odločil mali finale v Münchnu.

226

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

Najbolj pričakovani trenutek – Nemški predsednik Walter Scheel predaja svetovni pokal kapetanu Beckenbauerju. Zadaj opazuje predsednik Nemške nogometne zveze Hermann Gösmann.

Red premagal talent Zgodovina se je po dvajsetih letih ponovila. Podobno kot v Švici 1954 so se Nemci v finalu spet znašli pred kandidatom za zmago – takrat so bili to Madžari, tokrat pa Nizozemci. Vse do odločilnega dvoboja nihče ni točno vedel, kako zaustaviti oranžni ubijalski stroj, ki je do finala zabil 14 golov in prejel samo enega, pa še to avtogol Krola proti Bolgarom. A vedno se najde kdo, ki je prvi, in Nemci so se dobro pripravili na Michelsovo taktiko. Požrtvovalni Berti Vogts je na olimpijskem stadionu v Münchnu imenitno zaustavil Cruyffa, Beckenbauer je gospodaril kot zadnji mož obrambe, žongler Overath je režiral igro, Gerd Müller pa strašil v napadu. Za Nizozemce se je tekma začelo sanjsko. V prvem prodoru je Hoenesss v kazenskem prostoru zrušil Cruyffa in angleški sodnik Taylor je pokazal na belo točko. Neeskens je z natančnim strelom Nizozemce hladnokrvno popeljal v vodstvo. To je bila prva enajstmetrovka v finalih SP. Mnogi mislijo, da je Nizozemcem prav zgodnje vodstvo

Breitner izenači – Sredi prvega polčasa so prekršek v kazenskem prostoru zagrešili Nizozemci. Natančen je bil Paul Breitner in vse je bilo znova odprto. 1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

227

najbolj škodovalo. Domačini se niso zmedli, izkoristili so nasprotnikovo neodločnost in polagoma vzpostavili terensko premoč. Pred odmorom so prešli v vodstvo. Breitner je uspešno izvedel najstrožjo kazen in izenačil, Gerd Müller pa iz polobrata, ko se je iztekal prvi polčas, povedel. Disciplinirana nemška obramba je onemogočila obupne poskuse Cruyffa in soigralcev v drugem delu srečanja. Kaiser Beckenbauer je ponosno dvignil trofejo. Na tribunah so mu ploskali nemški zvezni kancler Helmut Schmidt, ameriški zunanji minister Henry Kissinger, nizozemski premier Joop den Uyl, princesa Grace in princ Rainer iz Monaka.

Zadnji gol v nemškem dresu – Narodni bombarder Gerd Müller je iz polobrata dosegel zmagoviti nemški gol in na glavo postavil vse napovedi. Po tej tekmi ni nikoli več oblekel dresa Elfa.

Zgodnje vodstvo – Po prekršku Hoenessa nad Cruyffom je Neeskens že v drugi minuti načel nemško mrežo in nakazal povsem drugačen razplet. Favoriti so sanjsko začeli finale, razpletlo pa se je povsem drugače od nizozemskih pričakovanj. 228

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

PRVO IME ZR NEMČIJE

Hendrik Johannes Cruijff Nizozemska

Med peščico velikih – Cruyff pripada eliti nepozabnih igralcev.

Nihče ni tako in toliko vplival na razvoj reprezentance v širšem smislu kot Nizozemec Johan Cruyff. Z njim so se Tulipani spremenili iz povprečnega v vrhunsko nogometno moštvo. Do desetega leta je Hendrik Johannes Cruijff (ker je bil vokal ij iz nizozemske abecede angleščini, španščini in francoščini tuj ali vsaj čuden, se je priimek internacionaliziral v Cruyff, ime Johan pa na Nizozemskem pišejo z enim n-jem, marsikje pa po “nemško” z dvema), rojen 25. aprila 1947 v Amsterdamu, hodil z ortopedskimi pripomočki. Zaradi težav z nogami je zelo težko tekel. Mati, ki je bila vdova, se je zaposlila kot kuharica pri Ajaxu. Kmalu je spoznala, da bi lahko prav nogomet pomagal sinu. Med dvesto kandidati je bil izbran v mlajših kategorijah. Mladi Jopie, tako ga je klicala mati, se je pridno podil po zelenici, kot da bi hotel nadoknaditi zamujeno. Pri šestnajstih je debitiral v prvi postavi Ajaxa in zabil gol. Pri devetnajstih je

prvič zaigral v reprezentančnem dresu. Bil je hiter, nepopustljiv, izreden dribler, vodja in upornik. »Nikoli nisem sprejemal ukazov,« je ponavljal. Vedno je na hrbtu nosil štirinajstko. Pokrival je vso površino igrišča. Z Ajaxom je osvojil šest državnih in štiri pokalne naslove, tri evropska klubska prvenstva, en medcelinski pokal in en evropski superpokal. Leta 1973 je v do tedaj najdražjem prestopu v zgodovini nogometa odšel k Barceloni. V petih letih je v majici Kataloncev osvojil prvenstveno in pokalno lovoriko (227 tekem, 85 golov). V katalonski prestolnici je bil eden od največjih ljubljencev vseh časov. Za malo več kot dve leti se je po štirih sezonah pri Barçi preselil v ZDA k Los Angeles Aztecsom in Washington Diplomatsom. Poskusil je spet v Španiji, a je pri Levanteju zdržal le deset tekem in ponovno odletel čez veliko lužo v deželo strica Sama. Leta 1981 se je vrnil k matičnemu Ajaxu. Bojeviti značaj je ponovno pokazal, ko se je po dveh sezonah in dveh državnih naslovih sprl s predsednikom in odšel k večnemu nasprotniku Feyenoordu v pristaniški Rotterdam. Navijači rdeče-belih, ki so ga sprva sprejeli z zadržki, so ga na koncu ob slavju državnega naslova in pokala nosili na ramah. Leta 1984 je prenehal z aktivnim igranjem in se posvetil trenerskemu delu. Cruyff je bil najboljši igralec svetovnega prvenstva v Nemčiji. V Argentino leta 1978 zaradi nesporazumov s funkcionarji nizozemske zveze in nepriznavanja argentinskega vojaškega režima ni šel. Za reprezentanco je nastopil 48-krat in 33-krat zatresel nasprotnikovo mrežo. Na Nizozemskem, v Španiji in ZDA je med letoma 1964 in 1984 v 506 prvenstvenih tekmah zabil 290 golov (IFFHS). V karieri je odigral 752 tekem in zabil 425 golov. Tudi kot trener je bil zelo uspešen, predvsem v Barceloni, kjer je osvojil štiri zaporedna domača prvenstva in z zmago nad Katančevo Sampdorijo evropski klubski pokal. Po resnih srčnih težavah – bil je strasten kadilec – je posnel televizijsko reklamo proti cigaretam in kajenju. 1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

229

ZGODBA PRVENSTVA

Bavarski Kaiser Franz Beckenbauer se je rodil 11. septembra 1945 v Münchnu, na razvalinah druge svetovne morije. Njegov oče, ki je bil zaradi vojne invalidnosti priklenjen na posteljo, ni želel, da bi mali sin z edinim parom čevljev brcal žogo. Trmasti Franz je vztrajal in je takoj po svojih začetkih pri Münchnu 1860 že pri štirinajstih letih igral pri mladincih Bayerna, pri devetnajstih bil član prve enajsterice, pri dvajsetih vpoklican v reprezentanco, leto kasneje pa bil eden najboljših nogometašev angleškega svetovnega prvenstva 1966. V Mehiki 1970 je ostal v spominu njegov

Odlikovala ga je eleganca – Beckenbauer je bil eden najmočnejših členov.

230

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

nastop s k trupu privezano poškodovano roko v nepozabnem polfinalu proti Italiji. Do prihoda Beckenbauerja je bil Bayern dokaj neizrazit klub. Kaiser mu je s svojo igro povsem spremenil izgled. Naslovi so prihajali kot po tekočem traku: štiri Bundeslige, štirje nemški pokali in en superpokal. Leta 1970 je postal najbolje plačani nemški igralec, med letoma 1974 in 1977 pa evropski. Bil je najboljši evropski igralec v letih 1972 in 1976. Odšel je h Cosmosu v New York, se pridružil Peléju in nekaj časa tudi bivšemu igralcu ljubljanske Olimpije Vitu Dimitrijeviću. Leta 1977 so ga izbrali za najboljšega nogometaša severnoameriške lige. Z Elfom je igral na dveh evropskih prvenstvih: v Belgiji 1972 (prvo mesto) in v Jugoslaviji 1976. Ko je vsa Nemčija pričakovala njegov nastop na SP 1978, ga selektor Schön ni potreboval. Rekel je, da je Franz prestar. Leta 1980 se je vrnil v Nemčijo k Hamburgu v upanju, da bo ujel še zadnji vlak za španski mundial leta 1982, a tudi takrat ni imel sreče. Za reprezentanco je odigral 103 tekme (kot prvi Nemec se je vpisal v klub 100) in dosegel 14 golov. Kariero je še isto leto sklenil v ZDA. Ko je leta 1990 Nemčija v finalu v Rimu premagala Argentino, je postal drugi za Brazilcem Zagallom, ki je svetovno prvenstvo osvojil kot igralec in kot selektor. Njegove dolge, do milimetra natančne podaje, dvignjena glava in elegantni tek bodo ostali za vedno v spominu nogometnih sladokuscev. Potem ko je leta 1994 postal predsednik Bayerna, je prevzel vlogo prvega moža organizacijskega komiteja za SP 2006 v Nemčiji.

INTERVJU

Prvi Slovenec

Najboljši na uvodni tekmi – V otvoritvenem srečanju, ki ni navdušilo, je bil Brane Oblak proti Brazilcem med najboljšimi, če ne kar najboljši. Hvalili so ga vsi mediji. Na sliki levo je Oblak hitrejši od Nelinha, v ozadju pa akcijo spremlja Rivelino.

Na domu v Rožni dolini ima Branko Oblak dva urejena albuma slik, kjer je strnjena vsa njegova igralska kariera. Najpomembnejše mesto zavzema svetovno prvenstvo 1974. Brane je bil prvi Slovenec, ki je zaigral na največji prireditvi. Revija Fussball Globtrotter ga je po mnenju 67 nogometnih strokovnjakov za Cruyffom, Beckenbauerjem, Deyno in Neeskensom izbrala kot petega igralca prvenstva. Najbolj je blestel na uvodni tekmi proti Braziliji. Argentinski tednik El Gráfico mu je tedaj podelil devetko in ga v ne preveč zanimivem srečanju izbral za eno redkih svetlih točk. Oblak bi ga lahko celo odločil, a je njegov strel zadel le okvir gola. »Dva meseca smo se pripravljali izrecno na to tekmo. Od vseh nasprotnikov smo imeli v mislih samo Brazilce. Tekmo smo odgarali. Sam sem pokrival starega znanca Rivelina. ‘Tepla’ sva se vse srečanje. Na koncu je bil tako užaljen, da mi še roke ni hotel dati. Z rezultatom smo bili vsi zadovoljni.« V času prvenstva je Oblak igral pri splitskem Hajduku. Leta 1976 je bil eden glavnih jugoslovanskih adutov za četrto mesto na evropskem prvenstvu. Navijači se še danes spominjajo izjemnega gola proti Nemcem, ko je Oblak z natančno podajo Popivodi omogočil, da je ta zadel v polno. Pri Modrih je nekaj časa nosil

kapetanski trak. Z Brazilci se je srečal še dvakrat: na Peléjevem reprezentančnem slovesu na stadionu Maracana 18. julija 1971 (2 : 2) in naslednje leto na malem svetovnem prvenstvu, ki so ga Brazilci organizirali ob 150. obletnici neodvisnosti (Brazilija – Jugoslavija 3 : 0). »Pelé je bil moj idol. Bil je sam svoj mojster. Imel je izredno hiter šprint z mesta. Bil je miren, ko pa je eksplodiral, ga ni bilo več moč ustaviti. Pred poslovilno tekmo me je zajela velika trema. Ob igranju brazilske himne in petju več kot stotridesettisočglave množice sem imel trde noge. Potem sem se umiril in kralju nogometa celo odvzel žogo.« Oblak je začel nogometno pot na Viču pri tedanjem Mercatorju. Pri ljubljanski Olimpiji je debitiral leta 1965. Leta 1969 ga je na turnejo po Srednji in Južni Ameriki povabil Hajduk iz Splita, ki ga je kasneje tudi angažiral. Blestel je v Nemčiji pri Schalkeju 04 (podprvak Bundeslige 1976/77) in Bayernu iz Münchna (nemški prvak 1979/80). Pokrival je vse igrišče, bil je vzdržljiv in ni mu manjkalo fantazije. Slovenska nogometna zveza ga je proglasila za najboljšega slovenskega nogometaša v zadnjih petdesetih letih. Leta 2004 pa je postal selektor slovenske nogometne reprezentance. 1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

231

PRVE VIOLINE

Grzegorz Lato Poljska

Gerhard Müller Zvezna republika Nemčija

Narodni bombarder – Debeluh, ki je postal neusmiljen strelec.

S 14 zadetki je najboljši strelec v zgodovini vseh mundialov, z 68 v 62 tekmah (povprečje 1,1) rekorder v nemški reprezentanci, s 365 v 427 srečanjih pa v Bundesligi. Finale proti Nizozemcem na münchenskem olimpijskem stadionu je odločil s spektakularnim strelom iz polobrata, a je bil to njegov zadnji nastop za nemško izbrano vrsto. Užaljen, ker na slavnostni banket niso povabili njegove žene (v resnici niso povabili nobene od žena nogometašev), je državni dres slekel za vedno. Rodil se je 3. novembra 1945 v Nördlingenu. Z devetimi leti je prišel k TSV 1860 Nördlingen in se postopoma povzpel do članske ekipe. Za ta klub je dosegel 197 golov, 45 v prvem moštvu. Leta 1964 je prestopil k Bayernu iz Münchna. Trener, bivši jugoslovanski reprezentant Zlatko Čik Čajkovski, ga je na začetku držal bolj ob strani. Ni povsem verjel v strelske sposobnosti kratkonogega mladeniča, ki so ga že zelo mladega klicali Der Dick (Debeluh). S časom je 174 232

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

centimetrov visoki ter 74 kilogramov težki Müller postal Bomber der Nation (Narodni bombarder). Z Bayernom je slavil tri zaporedna evropska klubska prvenstva, en medcelinski pokal, en pokal pokalnih zmagovalcev, štiri Bundeslige in štiri nemške pokale. Bil je sedemkrat najboljši strelec državnega prvenstva (rekord 40 golov leta 1972 je nedotaknjen) in dvakrat najboljši strelec Evrope (zlati čevelj). Nemški mediji so ga krstili z vzdevkom Kavboj: hiter in precizen. V reprezentanci je debitiral leta 1966. Na SP v Mehiki je v šestih dvobojih zadel desetkrat. Poleg svetovnega je osvojil še evropsko prvenstvo 1972 v Belgiji in v finalu dvakrat zatresel sovjetsko mrežo. Leta 1979 je odšel v ZDA k Forth Lauderdale Strickersem. Do 36. leta (1982) je igral še pri Smith Brothers Lounge Fort Lauderdale. V Ameriki je imel težave s pijačo. Odprl je bar in dobršni del zalog za goste pospravil sam. Pogosto mu je delal družbo pokojni Irec George Best, ki je prav tako zelo rad popival. Ko je ostal brez denarja in ga je zapustila žena, je Gerd odšel na zdravljenje v posebno kliniko. Bil je star 45 let. Stroške je plačal Franz Beckenbauer. Danes ne pije več. Družina je znova skupaj. Ima eno hčerko. Od leta 1992 trenira Bayernove mladince, med njimi tudi Slovenca Boruta Semlerja. Njegov moto je: »Brez truda ni nagrade.« Številke njegove nogometne poti so navdušujoče: V Nemčiji in v ZDA je Gerd Müller med letoma 1965 in 1981 na 507 prvenstvenih tekmah zabil 405 golov. V karieri je odigral 677 tekem in dosegel 584 golov.

Po brcanju politika – Lato je postal poljski senator.

S sedmimi goli se je povzpel na vrh lestvice strelcev SP 1974, kamor je prišel kot rezerva za poškodovanega Lubanskega. Svojeglav in dokaj nediscipliniran je plešasti Lato s hitrimi prodori – 100 metrov je pretekel v 10.8 sekunde – odločilno prispeval k poljskemu tretjemu mestu. Rodil se je 8. aprila 1950 v Malborku. Igral je za klub Stal Mielec in bil dvakrat prvak. Ko je dopolnil 30 let, mu je nogometna zveza Poljske dovolila oditi v tujino k belgijskemu Lokerenu, s katerim je bil podprvak pokala UEFA. Kariero je nadaljeval v Mehiki pri Atlanteju in v Kanadi pri klubu Hamilton Polonia FC, v katerem so imeli glavno besedo poljski emigranti. Kariero je začel kot napadalec, ob izteku nogometne poti v tujini pa se je preselil v zvezno vrsto. Z reprezentanco je osvojil olimpijska naslova 1972 in 1976. Zbral je 104 nastope (1971-1982) in 42 golov. Pomembno vlogo je igral tudi pri tretjem mestu na SP 1982. Kot trener je deloval pri matičnem Stal Mielecu in svetoval zvezi. Leta 1992 so ga zaradi srčnih težav prepeljali v bolnišnico, a se je izvlekel. Posvetil se je politiki in postal senator poljskega parlamenta.

BESEDE, BESEDE

Jürgen Sparwasser Nemška demokratična republika

Helmut Schön »Če rečem, da sem presrečen, je malo. Kritik, ki so osvojitev prvenstva postavile v nevarnost, bo konec. Novinarji so me slabo razumeli. Nikoli nisem rekel: ‘Bomo svetovni prvaki,’ ampak: ‘Želimo biti svetovni prvaki.’ Želja se je izpolnila in najbolj zaslužni so nogometaši.« Franz Beckenbauer »Vsi so govorili o Nizozemcih, a meni so bolj ugajali Poljaki. Bili so revolucionarni. Njihovi igralci so po vsem igrišču tekali vseh devetdeset minut. Težje smo jih premagali kot Nizozemce. Pritiskali so do zadnjega. Veliko se je govorilo tudi o Johanu Cruyffu, ki pa je klonil proti odličnemu Bertiju Vogtsu. Menim, da smo šele v finalu dosegli pravo mero moči in hitrosti. S takšno igro smo bili od desetih tekem zagotovo vsaj sedemkrat zmagali. Njihova struktura se je porušila, ko so Zgodovinski gol – Sparwasser je

videli, da igramo bolje.«

spravil v obup zahodne brate.

Johan Cruyff

Z zmagovitim golom v Hamburgu proti zahodnim bratom je globoko zaznamoval potek SP. Vzhodni vezni igralec se je petnajst let pred padcem berlinskega zidu v zgodovino zapisal kot tisti, ki je NDR popeljal do zmage na edinem srečanju reprezentanc z obeh strani zidu. Nagrajenec Nobelove nagrade za književnost 1999 Günther Grass je dogodek vključil med stoterico zgodb svoje knjige Moje stoletje. Sparwasser, bister, napadalni vezist, se je rodil v Hilberstadtu 16. junija 1948. Njegov oče, velik navdušenec, ga je usmeril k športu. Nogometno pot je začel v lokalnem klubu Lok Hilberstadt. Vso kariero je branil barve FC Magdeburga. Klubu je bil zvest od leta 1965 do 1979, ko se je pri 31 letih nogometno upokojil. Odigral je 271 tekem in zabil 11 golov. Poleg treh naslovov v Oberligi je največji uspeh dosegel leta 1974 v Rotterdamu, ko je njegov Magdeburg na kolena spravil Milan in dvignil pokal pokalnih zmagovalcev. V reprezentanci je debitiral 22. junija 1969 proti Čilu (0 : 1), odigral 53 srečanj (15 golov) in slekel majico 16. novembra 1977 na srečanju s Turčijo (1 : 2). Leto prej so bili Vzhodni Nemci olimpijski prvaki v Montrealu. Malo pred padcem zidu je zaradi nestrinjanja s športno politiko postal disident. Poučeval je v Magdeburgu, dve leti (1988-1990) pa je bil trener Eintrachta iz Frankfurta.

»Pomembno je, da na vsaki tekmi ustvariš deset priložnosti, da lahko vsaj dvakrat zadeneš. Ne bi smeli izgubiti finala. Zmotili smo se in Nemcem pustili, da so prevladali. Niso zmagali oni, temveč smo izgubili mi. Bili smo neizkušeni in nezreli. Po mojem bi morali biti zelo zadovoljni. Naslov ali drugo mesto sta odvisna od ene same tekme. Mi smo ustvarili novo nogometno šolo. Se vam zdi to malo? Nizozemska ni imela enega samega sistema igre. Imela jih je več in jih uporabljala po potrebi. Zanimalo nas je, kako igra nasprotnik in kje ga čevelj žuli, a še bolj nas je zanimalo, česa smo sami sposobni.” Enrique Wolf »Še nikoli se nisem počutil tako nemočnega na nekem nogometnem igrišču,« argentinski branilec po porazu z Nizozemci. Marinho Chagas »Proti Nizozemcem sem naredil vse, da bi 1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

BESEDE, BESEDE

skoraj nepremagljivi. Proti Nizozemcem bi

233

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

naju sodnik s Cruyffom izključil. Brcal sem ga,

Brane Oblak v številkah

pljuval, porival, a nič. Mož je bil hladnokrven,

V dresu Olimpije je debitiral 20. maja 1966 z zmago z 2 : 1 nad Partizanom v

ni reagiral,« izjava brazilskega branilca dvajset

Beogradu. Zabil je oba gola. Pri Zmajih je do leta 1973 odigral 181 tekem in dosegel

let po tekmi.

33 golov. S Hajdukom je v dveh sezonah osvojil eno jugoslovansko prvenstvo in en pokal. Kot član Schalkeja 04 iz Gelsenkirchena je nastopil 49-krat in zadel 5-krat. Ko

Mário Lobo Zagallo

je bil star 30 let, je prestopil k Bayernu. Njegovi soigralci so bili, med drugimi, Maier,

»Iz te pomaranče lahko naredimo zelo dober

Breitner, Schwarzenbeck, Hoeness in Gerd Müller. Leta 1980 so osvojili Bundesligo.

sok,« brazilski selektor pred tekmo z Oranžnimi.

Oblakove številke v dresu Bavarcev so naslednje: 71 tekem, 5 golov. Za jugoslovansko reprezentanco je odigral 46 tekem (22 kot član Olimpije) in zabil 6 golov. Debitiral

Mário Lobo Zagallo

je leta 1970 proti Romuniji. Nastopil je na enem svetovnem (1974) in na enem

»Želim, da bi naši trenerji uporabili nekatere

evropskem prvenstvu (1976).

nizozemske igralne prvine v brazilskih ekipah,« brazilski selektor po tekmi z Oranžnimi.

Danilo Popivoda v številkah

BESEDE, BESEDE

Svojo edino tekmo na svetovnih prvenstvih je črnogorski Slovenec Danilo

234

Branko Oblak

Popivoda odigral proti Nemčiji. V karieri je nanizal 20 reprezentančnih nastopov

»Najbolje smo igrali proti Brazilcem. Skoraj

in 5 zadetkov. Bil je član jugoslovanske izbrane vrste, ki je leta 1974 zasedla četrto

dva meseca smo se pripravljali le nanje. Proti

mesto na evropskem prvenstvu doma. Rodil se je v Črni Gori, odraščal v Vojvodini,

Zairu smo popustili, s Škoti pa je bil pristop

nogometnemu svetu pa se je predstavil kot član ljubljanske Olimpije, kjer je do leta

zelo slab. Po dolgih pripravah smo bili tudi

1975 odigral 350 tekem (s 117 goli je četrti strelec Olimpije vseh časov). V sezoni

utrujeni. Nekaj igralcev si ni zaslužilo mesta

1973/74 je kraljeval na seznamu najboljših strelcev v jugoslovanski ligi (17). Pet let je

v reprezentanci. / .../Proti Zairu sem se med

igral v nemški Bundesligi pri Eintrachtu iz Braunschweiga, ki se je iz provincialnega

strelce vpisal tudi sam. Prekršek je bil storjen

prelevil v spoštovanja vreden prvoligaški klub. Treniral ga je legendarni Branko

nad Džajičem in on je tudi želel izvajati prosti

Zebec. Leta 1977 so Rumeni dosegli zgodovinsko tretje mesto v Bundesligi. Za

strel, vendar sem iz ozadja pritekel jaz in

Eintracht je Popivoda igral 126 tekem in zabil 30 golov. Po končani nogometni

zabil žogo v zgornji kot nasprotnega vratarja.

karieri je delo nadaljeval kot trener. V slovenski reprezentanci, ki se je uvrstila na Euro

Džajić mi ni čestital. Še več, dolgo časa nisva

2000 in na SP 2002, je bil pomočnik selektorja Srečka Katanca, pozneje pa tudi pod

govorila./ .../ Osmo mesto je uspeh pa tudi

vodstvom Bojana Prašnikarja.

neuspeh.« Tretji najdražji Danilo Popivoda

Novi svetovni pokal (World Cup) je vreden 20 tisoč dolarjev. Za pokalom Borg

»Če bi v Nemčiji igrali resnično najboljši, ne pa

Wagner, ki ga podeljujejo na avtomobilski dirki 500 milj Indianapolisa, in za tistim, ki

tisti, ki so bili iz beograjskih klubov, bi bila naša

ga prejme zmagovalec prestižnega jadralskega tekmovanja America’s Cup, je tretji

uvrstitev veliko boljša. V ekipi je bilo veliko

najdražji na svetu.

odličnih igralcev, rezervisti pa so se kasneje v tujini razen nekaterih izjem bolje znašli od

Potolkel rekord

tistih, ki jih je »forsiral« Miljanić. Menim, da sem

Haitijec Emmanuel Sanon je dosegel to, kar nikomur ni uspelo že 1.143 minut:

bil takrat bolje pripravljen kot Ilija Petković, a

premagal je italijanskega vratarja Dina Zoffa. Podvig mu je uspel 15. junija 1974. Haiti

ker je bil on iz Beograda, je imel prednost. Igral

je najrevnejša država na vsej ameriški celini in je prvič sodelovala na SP. Po izvrstni

sem le tekmo proti Nemcem.«

akciji je temnopolti napadalec zadel v polno. Z ne malo truda so v nadaljevanju Italijani stvari postavili na svoje mesto, vendar je bil tisti dan v Haitiju na nogah ves narod. Po

Nemški dnevnik

visokem porazu s Poljaki (0 : 7) je potem Haiti klonil še pred Argentinci (1 : 4). Sanon je

»Beckenbauer je še vedno fenomenalen

proti Gavčem igral zelo dobro in dosegel častni zadetek. Rodil se je v Port-au-Prince

nogometaš. In to kljub temu, da ima večkrat

26. junija 1951. Po mundialu je prestopil k belgijskemu klubu Beerschot Anversa. Ko je

glavo bolj pri pogodbah kot pri žogi in da je

nehal igrati, se je preselil v ZDA, ustanovil fundacijo in napisal avtobiografijo. Pol leta

njegova žena sita karanten.«

je bil selektor reprezentance Haitija. Sodi med redke igralce tistega moštva, ki so ostali povezani z nogometom. Bil je proglašen za haitijskega športnika stoletja.

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

Domov brez poraza

Varnostni ukrepi

Edina neporažena reprezentanca na mundialu

Po krvavih dogodki iz leta 1972 so organizatorji močno okrepili varnost. Bivališča

1974 je bila Škotska. Kljub zmagi in dvema

reprezentanc, prave bunkerje, so stražili vojaki. Na koncu prvenstva so si ti z

remijema je odšla domov po prvem krogu.

nogometaši izmenjali razne spominke.

Jairzinho

Grožnje in bomba

Brazilski napadalec je v Nemčiji na svojem

Irska teroristična organizacija je grozila škotski reprezentanci, zato so Škotje

tretjem SP odigral 16. tekmo na največjem

na prvo tekmo prispeli v blindiranih avtomobilih in skrajno varovani tudi iz

turnirju.

helikopterjev. V čilskem konzulatu v drugem nadstropju ulice Bundesplatz 12 v zahodnem Berlinu pa je 13. junija eksplodirala bomba, na srečo brez žrtev.

Albanija Albanska izbrana vrsta je 10. oktobra

Zavarovanje

1973 dosegla prvo kvalifikacijsko zmago v

Vsi udelenženci prvenstva (gledalci, novinarji, uslužbenci in celo nogometaši) so

zgodovini. Albanci so premagali Finsko z 1 : 0.

bili zavarovani za štiri tisoč dolarjev v primeru smrti in osem tisoč za invalidnost.

Kartoni

Perónova smrt

SP v Nemčiji je bilo zelo plodno v kartonih.

Prvega julija, dva dni pred zadnjo argentinsko tekmo drugega kroga proti Vzhodni

Sodniki so pokazali 79 rumenih in 5 rdečih.

Nemčiji – nobena od obeh reprezentanc ni imela možnosti za uvrstitev – je v

Prvi izključeni nogometaš v zgodovini

domovini umrl predsednik države, karizmatični in kontroverzni Juan Domingo

prvenstev z rdečim kartonom je bil Čilenec

Perón, ki je trikrat zasedel mesto prvega argentinskega moža. Večina nogometašev

Carlos Caszely.

ni želela igrati, a je FIFA zahtevala, da se pojavijo na igrišču.

Nekaj številk

Tito na obisku

Najboljši napad prvenstva je bil poljski s 16

V času svetovnega prvenstva je bil jugoslovanski predsednik maršal Tito na uradnem

goli v 7 tekmah, najslabša sta bila Zaire in

obisku v Nemčiji. Z reprezentančnimi nogometaši in vodstvom se je srečal v taboru v

Avstralija, ki nista niti enkrat v treh tekmah

Königsteinu.

zatresla nasprotne mreže. Škotje so blesteli v obrambi. Prejeli so samo en gol v treh tekmah,

Čarovniki

a so se morali neporaženi vrniti domov že po

Selektor Zaira, Jugoslovan Vidinić, je nagnal čarovnike, ki so se pojavili v reprezen-

prvem krogu. Zelo dobro se je odrezala tudi

tančnem taboru in želeli vplivati na boljši nastop temnopoltih Afričanov. Ti so ga

nizozemska zadnja vrsta s tremi prejetimi goli v

obtožili, da je s tem skušal favorizirati jugoslovansko reprezentanco, ki je igrala v isti

7 srečanjih. Največ golov so prejeli nogometaši

skupini in je Leoparde v dvoboju premagala kar z 9 : 0.

Haitija in Zaira: po 14 v treh tekmah vsaka reprezentanca. Največ enjstmetrovk (3) so

Revščina in propad

izvajali Nizozemci.

Poraz z Italijani z 1 : 3 po odličnem prvem polčasu in trenutnem vodstvu z 1 : 0 je najboljši rezultat v zgodovini haitijskega nogometa. Domačini so ob uspehu

Trinajst let po prvi opeki

moštva, ki je dozorelo v senci vladavine očeta in sina Duvalier, proslavljali in plesali.

Ko se je 13. junija odigrala uvodna tekma med

V eni najrevnejših držav na svetu so imeli v tistem času le nekaj stadionov in ducat

Brazilijo in Jugoslavijo v Frankfurtu, je minilo

domačih ekip. V kvalifikacijah za SP je reprezentanco vodil Tržačan Ettore Trevisan, ki

le 13 let, odkar so začeli graditi berlinski zid.

so ga takoj po uvrstitvi odpustili. Kaj se je zgodilo z vodstvom in nogometaši po SP?

Podoba Beckenbauerja je preplavila nemške

Po treh državnih udarih ni ostalo nič, niti vode za zalivanje. Najbolje je vnovčil svojo

ulice na plakatih, ki so promovirali od čokolad

nogometno pot Emmanuel Sanon (glej Prve violine). Philippe Vorbe je bil edini belec

do avtomobilov. Večina od 16 reprezentanc

v moštvu in je prihajal iz dobro stoječe družine. Vratar Henry Francillon je podpisal

je oblekla opremo znamke Adidas, ki je

pogodbo z nemškimi Levi, Münchnom1860. Štoper Nazaire je v Franciji nekaj časa

sodelovala že na šestem svetovnem prvenstvu.

vodil amatersko ekipo. Jean Joseph se je tudi preiskusil kot trener, potem pa je odprl majhen hotel. Sedem igralcev je tako kot še milijon in pol Haitijcev emigriralo v 1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

235

OB ROB

tujino. Bili so taksisti v New Yorku ali delavci v Chicagu. Nekateri so slabo končali. Selektor Tassy, ki je 12 let po mundialu izgubil službo, je umrl v revščini, pomočnik in eden od rezervistov sta podlegla aidsu, bolezni,

Ugrabitev in smrt v Münchnu

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

ki je v osemdesetih zadala smrtni udarec turizmu na Haitiju. Arsene,

236

ki je zabil avtogol proti Italijanom, je preminil po prevelikem odmerku kokaina. Prodaja droge je bil edini vir zaslužka za financiranje državnih udarov. V Haitiju 65 odstotkov prebivalstva preživi s 30 evri mesečno. Klici iz domovine Vsak dan ob desetih zjutraj in ob devetih zvečer je haitijski diktator François Baby Doc Duvalier poklical po telefonu reprezentančnega trenerja Antoineja Tassyja. »Ste vsi v redu, ali kaj potrebujete?« je vprašal. »Vse poteka po načrtu, le mraz nam nagaja. Na pripravljalni turneji temperatura nikoli ni presegla 20 stopinj.« V Haitiju so že pri 28 ali 30 stopinjah posegali po dodatnih oblačilih. Pred mundialom je karibska izbrana vrsta odigrala nekaj srečanj na Nizozemskem (zmagala je samo proti nekemu drugoligašu), na Švedskem in v Franciji. Po porazu z 1: 3 z Italijani je Baby Doc navdušen poklical nogometaše in jim čestital. Manj zadovoljen je bil po visokem porazu s Poljsko. Igralcem je svetoval, naj dostojno dokončajo nogometno avanturo. Prvi doping Na dopinški kontroli – uvedli so jo na tem prvenstvu – je po tekmi z Italijo padel Haitijec Ernst Jean-Joseph. Bil je prvi v zgodovini tekmovanja. Nogometaša je po tekmi s Poljaki grobo odpeljala haitijska tajna policija. Nekatere kronike pišejo, da so ga po pristanku na domačih tleh takoj pripeljali v vladno palačo k diktatorju Duvalierju, ki ga je prvi okregal. Kasneje naj bi ga mučili v tajnem zaporu, po dveh letih pa je odšel na prostost. Več svobode Na tistem sestanku s trenerjem Schönom po porazu s vzhodnimi »brati«, ga je Kaiser Beckenbauer prosil tudi za malo manj strogo disciplino. Rekel mu je, da so nogometaši že štiri tedne oddaljeni od družin in da tako trd režim škodi moštvu. Šefova kazen Na tekmi proti Nizozemski je brazilski branilec Marinho Peres grobo posredoval proti Neeskensu. Stranski sodnik, Škot Davidson, je prekršek videl, a ni obvestil glavnega sodnika. Na tribuni je sedel Anglež Ken Aston, predsednik sodniške komisije, ki je ukazal suspenz Marinhu in odhod s prvenstva Davidsonu.

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

Pred začetkom olimpijskih iger 1972 so imeli organizatorji podatke o možnih atentatih. Tridesetega avgusta so nemške tajne službe obvestile vlado, da je pet Palestincev odletelo iz Bejruta v Nemčijo. V olimpijskem naselju se je nahajalo 15 tisoč policistov, 12 tisoč vojakov in 25 helikopterjev. Kljub temu se je 5. septembra ob petih zjutraj osem članov palestinske teroristične organizacije Črni september (ime spominja na pokol velikega števila Palestincev 6. septembra v taboriščih v Jordaniji), oblečenih v črno, pretihotapilo v olimpijsko vas, v tisti del, kjer so bivali Izraelci. Tisti, ki so jih videli, so jih zamenjali s športniki, ki so se po nočnih zabavah vračali v naselje. Enajst udeležencev iger iz Izraela so ugrabili, dva pa zaradi upora takoj ubili. Devet jih je pobegnilo. Skozi ves dan so se odvijala pogajanja. Ugrabitelji so od predsednice izraelske vlade Golde Meir zahtevali izpustitev 268 Palestincev iz izraelskih zaporov in letalo, ki naj bil jih prepeljalo v Egipt. Dobili so obljubo, da se bodo njihove zahteve izpolnile. Helikopterji so jih skupaj s talci pripeljali na vojaško letališče Fürstenfeldbrück. Od tam naj bi z letalom družbe Lufthansa odleteli v Kairo, kjer bi Izraelce zemenjali za palestinske zapornike. Ko so ob enajstih zvečer vsi izstopili iz helikopterjev in se napotili k avionu, so zasvetili močni reflektorji in ostrostrelci so odprli ogenj. Pekel je trajal osem minut in zahteval 16 žrtev: vseh devet izraelskih atletov, pet od osmih ugrabiteljev, pod streli pa sta padla tudi nemški policaj in pilot helikopterja. Naslednji dan je predsednik MOK-a Avery Brundage šokiral javnost z besedami: »Igre se morajo nadaljevati.« Dogodek je močno zaznamoval tudi mundial 1974 in varnostni ukrepi so se samo še poostrili.

Gerd Müller proti Sloveniji

Veterani prijateljsko brcali – Bivši nogometaši Bayerna iz Münchna in iz slovenskih klubov so s skupno sliko dokazali, da žoga vedno druži.

25. junija 1994 so se v münchenski četrti Grünwald prijateljsko srečali veterani Bayerna iz Münchna in kolegi slovenskih klubov, pretežno Maribora in Olimpije. Tekmo je organiziral rojak Lojze Grojzdek (na fotografiji čepi drugi z leve), ki že vrsto let živi na Bavarskem in je dolgo časa v konici napada igral pri TSV Grünwald v bavarski ligi.

Medtem ko so slovenske barve branili vratar Borut Škulj, Janez Zupančič, Branko Horjak, Herbert Klančnik, Vili Ameršek, Esad Pirc, Marjan Golec, Lojze Grojzdek, Tomislav Prosen, Zvonko Breber, Borut Jarc, je pri Bayernu zaigral Gerd Müller (na fotografiji stoji četrti z leve strani).

DOGODKI

• Po škandalu Watergate je odstopil ameriški predsednik Richard Nixon. Nasledil ga je Gerald Ford. • V 78. letu starosti je v Buenos Airesu sredi tretjega mandata umrl argentinski predsednik Juan Domingo Perón. • Po 19 letih so v Argentino vrnili posmrtne ostanke Eve Perón. • Sovjetska vlada je izgnala pisatelja Aleksandra Solženicina, ki je potem do leta 1994 živel v ZDA. • V 73. letu starosti je v Rimu umrl igralec in režiser Vittorio De Sica, najvidnejši predstavnik neorealizma.

Najbolj znana dela: Čistilci čevljev, Tatovi koles in Čudež v Milanu.

1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

237

skupina A

skupina B

ZR Nemčija – Čile – Nemška demokratična republika – Avstralija

Brazilija – Jugoslavija – Škotska - Zaire ZR Brzilija Nemčija – Jugoslavija – Čile – Italija – Škotska – Švica – Zaire

14. junij

18. junij

13. junij

22. junij

ČILE 1

BRAZILIJA 0 JUGOSLAVIJA 0

BRAZILIJA 3

Stadion: Waldstadion, Frankfurt Sodnik: Rudolf Scheurer (Švica) Gledalcev: 62.000 Brazilija: Leão, Nelinho, Luis Pereira, Marinho Peres, Marinho Chagas, Wilson Piazza, Roberto Rivelino, Paulo César Lima, Valdomiro, Jairzinho, Leivinha. Jugoslavija: Enver Marić, Buljan, Katalinski, Bogičević, Hadžiabdić, Mužinič, Branko Oblak, Jovan Ačimović, Ilija Petković, Ivica Šurjak, Džajić.

ZAIRE 0

ZR NEMČIJA

18’ Breitner

ČILE

69’ Ahumada

Stadion: Olimpijski, Berlin Sodnik: Dogan Babaçan (Turčija) Gledalcev: 83.168 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Schwarzenbeck, Cullmann, Breitner, Beckenbauer, Grabowski, Uli Hoeness, Overath (75’ Hölzenbein), Gerd Müller, Heynckes. Čile: Leopoldo Vallejos, Rolando García, Quintano, Antonio Arias, Elías Figueroa, Juan Mauricio Rodríguez (84’ Alfonso Lara), Caszely, Francisco Valdés (76’ Véliz), Carlos Reinoso, Sergio Ahumada, Guillermo Páez. Rdeči karton: 67’ Caszely.

NDR 1 55’ Hoffmann

Stadion. Olimpjski, Berlin Sodnik: Aurelio Angonese (Italija) Gledalcev: 27.300 Čile: Leopoldo Vallejos, Rolando García, Quintano, Antonio Arias, Elías Figueroa, Socías (67’ Rogelio Farías), Francisco Valdés (46’ Yavar), Sergio Ahumada, Véliz, Carlos Reinoso, Guillermo Páez. NDR: Croy, Kische, Bransch, Konrad Weise, Wätzlich, Irmscher, Seguin (29’ Ducke), Sparwasser, Martin Hoffmann, Joachim Streich, Eberhard Vogel (72’ Kreische).

NDR 2 58’ (avt) Curran, 72’ Streich

AVSTRALIJA 0 Stadion: Volksparkstadion, Hamburg Sodnik: Yossouf N’Diaye (Senegal) Gledalcev: 15.800 NDR: Croy, Kische, Bransch, Konrad Weise, Wätzlich, Irmscher, Pommerenke, Sparwasser, Wolfram Löwe (55’ Martin Hoffmann), Joachim Streich, Eberhard Vogel. Avstralija: Reilly, Utjesenovic, Peter Wilson, Manfred Schaefer, Curran, Ray Richards, James Rooney, Jimmy Mackay, John Warren, Alston, Buljevic.

AVSTRALIJA 0 ČILE 0 Stadion: Olimpijski, Berlin Sodnik: Jaffar Namdar (Iran) Gledalcev: 14.681 Avstralija: Reilly, Utjesenovic, Peter Wilson, Manfred Schaefer, Curran (82’ Harry Williams), Ray Richards, James Rooney, Jimmy Mackay, Abonyi, Alston (65’ Ollerton), Buljevic. Rdeči karton: 83’ Richards. Čile: Leopoldo Vallejos, Rolando García, Quintano, Antonio Arias, Elías Figueroa, Francisco Valdés (55’ Rogelio Farías), Sergio Ahumada, Véliz (72’ Yavar), Carlos Reinoso, Caszely, Guillermo Páez. 22. junij

NDR

S TAT I S T I K E

18. junij

238

ZR NEMČIJA

77’ Sparwasser

12’ Overath, 34’ Cullmann, 53’ G. Müller

ZR NEMČIJA

AVSTRALIJA 0

Stadion: Volksparkstadion, Hamburg Sodnik: Ramón Barreto (Urugvaj) Gledalcev: 60.350 NDR: Croy, Kische, Bransch, Konrad Weise, Wätzlich, Irmscher (68’ Erich Hamann), Kurbjuweit, Kreische, Lauck, Sparwasser, Martin Hoffmann. ZR Nemčija: Maier, Vogts, Breitner, Schwarzenbeck (68’ Höttges), Beckenbauer, Cullmann, Grabowski, Hoeness, Gerd Müller, Overath (69’ Netzer), Flohe.

Stadion: Volksparkstadion, Hamburg Sodnik: Mustafá Kamel (Egipt) Gledalci: 53.500 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Breitner, Schwarzenbeck, Beckenbauer, Cullmann (67’ Wimmer), Grabowski, Hoeness, Overath: Gerd Müller, Heynckes (46’ Hölzenbein). Avstralija: Reilly, Utjesenovic, Peter Wilson, Manfred Schaefer, Curran, Ray Richards, James Rooney, Jimmy Mackay, Ernie Campbell (46’ Abonyi), Alston, Buljevic (61’ Ollerton).

LESTVICA 1. NDR 2. ZR Nemčija 3. Čile 4. Avstralija

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

5 točk 4 točke 2 točki 1 točka

Stadion: Parkstadion, Gelsenkirchen Sodnik: Nicolae Rainea (Romunija) Gledalcev: 36.200 Brazilija: Leão, Nelinho, Luis Pereira, Marinho Peres, Marinho Chagas, Wilson Piazza (70’ Mirandinha), Roberto Rivelino, Jairzinho, Leivinha (19’ Valdomiro), Paulo César Carpeggiani, Edú. Zaire: Kazadi, Mwepu, Mukombo, Buhanga, Lobilo, Kibonge, Tshinabu (62’ Kembo), Mana, N’Tumba, Kidumu (81’ Kilasu), Mayanga.

ŠKOTSKA 2 22. junij

26’ Lorimer, 34’ Jordan

ZAIRE 22. junij

14. junij

12’ Jairzinho, 66’ Rivelino, 79’ Valdomiro

Stadion: Westfalenstadion, Dortmund Sodnik: Gerhard Scholemburg (ZR Nemčija) Gledalcev: 25.800 Škotska: Harvey, Jardine, Daniel McGrain, Bremner, Holton, Blackley, Dalglish (78’ Thomas Hutchinson), Hay, Lorimer, Joe Jordan, Denis Law. Zaire: Kazadi, Mwepu, Mukombo, Buhanga, Lobilo, Kilasu, Mayanga (64’ Kembo), Mana, N’Daye, Kidumu (78’ Kibonge), Kakoko. 18. junij

JUGOSLAVIJA 9 8’, 30’, 81’ Bajević, 14’ Džajić, 18’ Šurjak, 22’ Katalinski,

ŠKOTSKA

88’ Jordan

JUGOSLAVIJA 1 81’ Karasi

Stadion: Waldstadion, Frankfurt Sodnik: Alfonso González Archundía (Mehika) Gledalcev: 56.000 Škotska: Harvey, Jardine, Daniel McGrain, Bremner, Holton, Martin Buchan, Dalglish (65’ Thomas Hutchinson), Hay, Lorimer, Joe Jordan, William Morgan Jugoslavija: Enver Marić, Buljan, Katalinski, Bogičević, Hadžiabdić, Bajević (70’ Karasi), Branko Oblak, Ačimović, Ilija Petkovič, Ivica Šurjak, Džajić.

35’ Bogićević, 61’ Oblak, 65’ Petković

ZAIRE 0

LESTVICA

Stadion: Parkstadion, Gelsenkirchen Sodnik: Omar Delgado (Kolumbija) Gledalcev: 31.700 Jugoslavija: E. Marić, Buljan, Katalinski, Hadžiabdić, Bogičević, Bajević, B. Oblak, J. Ačimović, I. Petković, I. Šurjak, Džajić. Zaire: Kazadi (22’ Tubilandu), Mwepu, Mukombo, Buhanga, Lobilo, Kilasu, Kembo, Mana, N’Daye, Kidumu, Kakoko (45’ Myanga). Rdeči karton: 22’ N’Daye.

1. Jugoslavija 2. Brazilija 3. Škotska 4. Zaire

18. junij

ŠKOTSKA 0 BRAZILIJA 0 Stadion: Waldstadion, Frankfurt Sodnik: Arie van Gemert (Nizozemska) Gledalcev: 62.000 Škotska: Harvey, Jardine, Daniel McGrain, Bremner, Holton, Peter Buchan, Dalglish, Hay, Lorimer, Joe Jordan, William Morgan. Brazilija: Leão, Nelinho, L. Pereira, Marinho Peres, Marinho Chagas, W. Piazza, R. Rivelino, P. César Lima, Mirandinha, Jairzinho, Leivinha (65’ P. César Carpeggiani).

4 točke (10 – 1) 4 točke (3 – 0) 4 točke (3 – 1) 0 točk

skupina C

skupina D

Švedska – Bolgarija– Urugvaj – Nizozemska

Italija – Haiti – Poljska – Argentina Sovjetska Zveza – Severna Koreja – Italija – Čile

ŠVEDSKA 0 BOLGARIJA 0 Stadion: Rheinstadion, Düsseldorf Sodnik: Edison Pérez Nuñez (Perú) Gledalcev: 22.500 Švedska: Hellström, Jan Olsson, Kent Karlsson, Bo Larsson, Björn Andersson, Kindvall (73’ Benno Magnusson), Tapper, Grahn, Torstensson, Sandberg, Edström. Bolgarija: Goranov, Zonio Vassilev, Ivkov, Stefan Veličkov, Bojil Kolev, Dimitar Penev, Voin Voinov (75’ Atanas Mihajlov), Hristo Bonev, Denev, Panov (73’ Mladen Vassilev), Nikodimov. 16. junij

NIZOZEMSKA

16’, 86’ Rep

URUGVAJ 0 Stadion: Niedersachsenstadion, Hannover Sodnik: Karoly Palotai (Madžarska) Gledalcev: 53.700 Nizozemska: Jongbloed, Suurbier, Rijsbergen, Adrianus Haan, Krol, Wilhelmus Jansen, Neeskens, van Hanegem, Rep, Johan Cruyff, Rensenbrink. Urugvaj: Mazurkiewicz, Baudilio Jáuregui, Masnik, Pablo Forlán, Pavoni, Espárrago, Julio Montero Castillo, Pedro Rocha, Luis Cubilla (64’ Milar), Fernando Morena, Mantegazza. Rdeči karton: 69’ Montero Castillo. 19. junij

NIZOZEMSKA 0 ŠVEDSKA 0 Stadion: Westfalenstadion, Dortmund Sodnik: Werner Winsemann (Kanada) Gledalcev: 53.700 Nizozemska: Jongbloed, Suurbier, Rijsbegen, Adrianus Haan, Krol, Wilhelmus Jansen, Neeskens, van Hanegem (73’ Theo de Jong), Rep, Johann Cruyff, Piet Keizer. Švedska: Hellström, Jan Olsson, (75’ Grip), Kent Karlsson, Bo Larsson, Björn Andersson, Björn Nordqvist, Tapper (61’ Orjan Persson), Grahn, Ejderstedt, Sandberg, Edström.

15. junij

19. junij

BOLGARIJA

ITALIJA

19. junij

ARGENTINA 1

52’ Rivera, 66’ Benneti, 79’ Anastasi

19’ Houseman

URUGVAJ 1

HAITI 1

ITALIJA

87’ Pavoni

46’ Sanon

35’ (avt) Perfumo

Stadion: Niedersachsenstadion, Hannover Sodnik: John Taylor (Anglija) Gledalcev: 12.000 Bolgarija: Goranov, Stefan Veličkov, Kolev, Zonio Vassilev, Voin Voinov, Dimitar Penev, Hristo Bonev, Denev, Panov, Nikodimov (59’ Atanas Mihajlov), Ivkov. Urugvaj: Mazurkiewicz, Baudilio Jáuregui, Garisto (73’ Masnik), Pablo Forlán, Pavoni, Espárrago, Pedro Rocha, Milar, Fernando Morena, Mantegazza (83’ Cardaccio), Rubén Corbo.

Stadion: Olimpijski, München Sodnik: Vicente Llobregat (Venezuela) Gledalcev: 51.100 Italija: Zoff, Spinosi, Morini, Burgnich, Facchetti, Sandro Mazzola, Fabio Capello, Gianni Rivera, Romeo Benetti, Chinaglia (70’ Anastasi), Luigi Riva. Haiti: Francillon, Bayonne, Jean-Joseph, Nazaire, Arsene Auguste, Eddy Antoine, Désir, Vorbe, Guy François, Guy Saint-Vil (46’ Barthélemy), Emmanuel Sanon.

Stadion: Neckarstadion, Stuttgart Sodnik: Pavel Kazakov (Sovjetska zveza) Gledalcev: 68.900 Argentina: Daniel Carnevali, Enrique Wolf (61’ Glaria), Perfumo, Ramón Heredia, Sá, Telch, Babington, Houseman, Rubén Ayala, Yazalde (78’ Enrique Chazarreta), Kempes. Italija: Zoff, Spinosi, Morini (66’ Giuseppe Wilson), Burgnich, Facchetti, Sandro Mazzola, Fabio Capello, Gianni Rivera (87’ Causio), Benetti, Anastasi, Luigi Riva.

75’ Bonev

15. junij

POLJSKA 3

23. junij

7’, 62’ Lato, 8’ Szarmach

ARGENTINA

8’ (11m), 45’ (11m) Neeskens, 71’ Rep, 88’ de Jong

ARGENTINA 2

15’, 68’ Yazalde, 18’ Houseman, 55’ Ayala

BOLGARIJA 1

60’ Heredia, 66’ Babington

HAITI 1

78’ (avt) Krol

Stadion: Neckarstadion, Stuttgart Sodnik: Clive Thomas (Wales) Gledalcev: 31.500 Poljska: Tomaszewski, Gorgon, Szymanowski, Zmuda, Musial, Kasperczak, Deyna, Maszczyk, Lato, Szarmach (70’ Domarski), Gadocha (85’ Cmikiewicz). Argentina: Daniel Carnevali, Enrique Wolf, Perfumo, Ramón Heredia, Sá, Angel Bargas (67’ Telch), Babington, Brindisi (46’ Houseman), Agustín Balbuena, Rubén Ayala, Kempes.

63’ Sanon

23. junij

NIZOZEMSKA

Stadion: Westfalenstadion, Dortmund Sodnik: Anthony Boskovic (Avstralija) Gledalcev: 52.100 Nizozemska: Jongbloed, Suurbier, Rijsbergen, Adrianus Haan, Krol, Wilhelmus Jansen, Neeskens (78’ Theo de Jong), van Hanegem (46’ Israel), Rep, Johan Cruyff, Rensenbrink. Bolgarija: Stajkov, Stefan Veličkov, Kolev, Zonio Vassilev, Voin Voinov, Dimitar Penev, Bonev, Denev, Panov (55’ Krasimir Borisov), Ivan Stojanov (46’ Atanas Mihajlov), Ivkov. 23. junij

ŠVEDSKA

46’, 77’ Edström, 74’ Sandberg

URUGVAJ 0 Stadion: Rheinstadion, Düsseldorf Sodnik: Erich Linemayr (Avstrija) Gledalcev: 27.000 Švedska: Hellström, Grip, Kent Karlsson, Bo Larsson, Björn Andersson, Björn Nordqvist, Kindvall (76’ Torstensson), Grahn, Benno Magnusson (82’ Ahlström), Sandberg, Edström. Urugvaj: Mazurkiewicz, Pablo Forlán, Baudilio Jáuregui, Garisto (46’ Masnik), Pavoni, Espárrago, Pedro Rocha, Milar, Fernando Morena, Mantegazza, Rubén Corbo (43’ Luis Cubilla).

Stadion: Olimpijski, München Sodnik: Pablo Sánchez Ibañez (Španija) Gledalcev: 24.000 Argentina: Daniel Carnevali, Enrique Wolf, Perfumo, Ramón Heredia, Sá, Telch, Babington, Houseman (57’ Brindisi), Rubén Ayala, Yazalde, Kempes (52’ Agustín Balbuena). Haiti: Francillon, Bayonne, Ducoste, Nazaire (28’ Joseph-Marion Leandre), Eddy Antoine, Désir, Vorbe, Wilfred Louis, Guy Saint-Vil (52’ Fritz Leandre), Racine, Emmanuel Sanon.

POLJSKA 7 17’, 87’ Lato, 18’ Deyna, 30’, 34’ 50’ Szarmach, 31’

23. junij

Gorgon

POLJSKA 2

HAITI 0

38’ Szarmach, 45’ Deyna

Stadion: Olimpijski, München Sodnik: Govindasamy Suppiah (Singapur) Gledalcev: 23.400 Poljska: Tomaszewski, Gorgon, Szymanowski, Zmuda, Musial, (71’ Gut), Kasperczak, Deyna, Maszczyk (65’ Cmikiewicz), Lato, Szarmach, Gadocha. Haiti: Francillon, Bayonne, Fritz André ((37’ Barthélemy), Nazaire, Arsene Auguste, Eddy Antoine, Désir, Vorbe, Guy François, Roger Saint-Vil (46’ Racine), Emanuel Sanon.

ITALIJA

86’ Capello

Stadion: Neckarstadion, Stuttgart Sodnik: Hans-Joachim Weyland (ZR Nemčija) Gledalcev: 68.900 Poljska: Tomaszewski, Gorgon, Szymanowski, Zmuda, Musial, Kasperczak, Deyna, Maszczyk, Lato, Szarmach (78’ Cmikiewicz), Gadocha. Italija: Zoff, Spinosi, Morini, Burgnich (33’ Giuseppe Wilson), Facchetti, Sandro Mazzola, Fabio Capello, Causio, Benetti, Anastasi, Chinaglia (45’ Boninsegna).

LESTVICA

LESTVICA 1. Nizozemska 2. Švedska 3. Bolgarija 4. Urugvaj

19. junij

5 točk 4 točke 2 točki 1 točka

1. Poljska 2. Argentina 3. Italija 4. Haiti

6 točk 3 točke (7 – 5) 3 točke (5 – 4) 0 točk

1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

S TAT I S T I K E

15. junij

239

drugi del - skupina 1 Argentina – Brazilija – Nizozemska – Nemška demokratična republika

ZR Nemčija – Jugoslavija – Poljska – Švedska

26. junij

30. junij

26. junij

BRAZILIJA 1

BRAZILIJA

60’ Rivelino

32’ Rivelino, 49’ Jairzinho

39’ Breitner, 82’ G. Müller

51’ Overath, 52’ Bonhof, 76’ Grabowski, 89’ (11m)

ARGENTINA 1

JUGOSLAVIJA 0

Hoeness

35’ Brindisi

Stadion: Rheinstadion, Düsseldorf Sodnik: Armando Marques (Brazilija) Gledalcev: 66.085 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Schwarzenbeck, Beckenbauer, Breitner, Bonhof, Wimmer, (73’ Hoeness), Hölzenbein (78’ Flohe), Overath, Gerd Müller, Dieter Herzog. Jugoslavija: Enver Marić, Buljan, Hadžiabdić, Mužinić, Katalinski, Branko Oblak (84’ Jure Jerković), Popivoda, Jovan Ačimović, Ivica Šurjak, Karasi, Džajić (84’ Ilija Petković).

ŠVEDSKA 2

NDR

Stadion: Niedersachsenstadion, Hannover Sodnik: Clive Thomas (Wales) Gledalcev: 58.463 Brazilija: Leão, Ze Maria, Luis Pereira, Marinho Peres, Marinho Chagas, Paulo César Carpeggiani, Roberto Rivelino, Dirceu, Valdomiro, Jairzinho, Paulo César Lima. NDR: Croy, Kurbjuweit, Bransch, Konrad Weise, Joachim Streich, Wätzlich, Lauck (64’ Wolfram Löwe), Sparwasser, Erich Hamann (46’ Irmscher), Kische, Martin Hoffmann.

Stadion: Niedersachsenstadion, Hannover Sodnik: Vital Loraux (Belgija) Gledalcev: 38.000 Brazilija: Leão, Ze Maria, Luis Pereira, Marinho Peres, Marinho Chagas, Paulo César Carpeggiani, Roberto Rivelino, Dirceu, Valdomiro, Jairzinho, Paulo César Lima. Argentina: Daniel Carnevali, Glaria, Angel Bargas, Ramón Heredia, Sá (46’ Carrascosa), Squeo, Babington, Brindisi, Agustín Balbuena, Rubén Ayala, Kempes (46’ Houseman).

26. junij

30. junij

ZR NEMČIJA

24’ Edström, 53’ Sandberg

Stadion: Rheinstadion, Düsseldorf Sodnik: Pavel Kasakov (Sovjetska zveza) Gledalcev: 66.500 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Schwarzenbeck, Beckenbauer, Breitner, Bonhof, Hoeness, Hölzenbein (83’ Flohe), Overath, Gerd Müller, Dieter Herzog (64’ Grabowski). Švedska: Hellström, Kent Karlsson, Jan Olsson, Björn Nordqvist, Augustsson, Grahn, Tapper, Bo Larsson (32’ Ejerstedt), Torstensson, Sandberg, Edström.

26. junij 3. julij

10’, 90’ Cruyff, 25’ Krol, 73’ Rep

NIZOZEMSKA

ARGENTINA 0

50’ Neeskens, 65’ Cruyff

ŠVEDSKA

Stadion: Parkstadion, Gelsenkirchen Sodnik: Robert Davidson (Škotska) Gledalcev: 55.348 Nizozemska: Jongbloed, Suurbier (84’ Israel), Adrianus Haan, Rijsbergen, Krol, Wilhelmus Jansen, Neeskens, van Hanegem, Rep, Johan Cruyff, Rensenbrink. Argentina: Daniel Carnevali, Enrique Wolf (46’ Glaria), Perfumo, Ramón Heredia, Sá, Telch, Squeo, Houseman (46’ Kempes), Yazalde, Rubén Ayala, Agustín Balbuena.

BRAZILIJA 0

Stadion: Neckarstadion, Stuttgart Sodnik: Ramón Barreto Ruiz (Urugvaj) Gledalcev: 43.755 Poljska: Tomaszewski, Szymanowski, Gorgon, Zmuda, Gut, Deyna, Kasperczak, Maszczyk, Lato, Szarmach (60’ Kmiecik), Gadocha. 64’ Tomaszewski je ubranil enajstmetrovko Tapperju. Švedska: Hellström, Kent Karlsson, Grip, Björn Nordqvist, Björn Andersson (60’ Augustsson), Grahn, Tapper (80’ Ahlstrom), Bo Larsson, Torstensson, Sandberg, Edström.

POLJSKA 0

30. junij

3. julij

POLJSKA 2

ŠVEDSKA 2

3. julij

24’ (11m) Deyna, 62’ Lato

29’ Edström, 85’ Torstensson

ARGENTINA 1

JUGOSLAVIJA 1

20’ Houseman

43’ Karasi

27’ Šurjak

NDR 1

Stadion: Waldstadion, Frankfurt Sodnik: Rudolf Glöckner (NDR) Gledalcev: 53.200 Poljska: Tomaszewski, Szymanowski, Gorgon, Zmuda, Musial, Deyna (80’ Domarski), Kasperczak, Maszczyk, Lato, Szarmach (57’ Cmikiewicz), Gadocha. Jugoslavija: Enver Marić, Buljan, Hadžiabdić, Bogičević, Katalinski, Branko Oblak (16’ Jure Jerković), Bajević, Jovan Ačimović, Ivica Šurjak, Karasi, Ilija Petković (81’ Vladimir Petrović).

Stadion: Rheinstadion, Düsseldorf Sodnik: Luis Pestarino (Argentina) Gledalcev: 40.000 Švedska: Hellström, Kent Karlsson, Jan Olsson, Björn Nordqvist, Augustsson, Grahn, Tapper, Orjan Persson, Torstensson, Sandberg, Edström. Jugoslavija: Enver Marić, Buljan, Hadžiabdić, Bogičević, Katalinski, Miroslav Pavlović (78’ Peruzović), Jovan Ačimović, Ivica Šurjak, Vladimir Petrović (67’ Karasi), Jure Jerković, Džajić.

NIZOZEMSKA NDR

Stadion: Parkstadion, Gelsenkirchen Sodnik: Rudolf Scheurer (Švica) Gledalcev: 67.148 Nizozemska: Jongbloed, Suurbier, Adrianus Haan, Rijsbergen, Krol, Wilhelmus Jansen, Neeskens, van Hanegem, Rep, Johan Cruyff, Rensenbrink. NDR: Croy, Kurbjuweit, Bransch, Konrad Weise, Schnuphase, Pommerenke, Lauck (81’ Kreische), Sparwasser, Wolfram Löwe (66’ Ducke), Kische, Martin Hoffmann.

POLJSKA 2

Stadion: Westfalenstadion, Dortmund Sodnik: Kurt Tschenscher (ZR Nemčija) Gledalcev: 52.500 Nizozemska: Jongbloed, Suurbier, Adrianus Haan, Rijsbergen, Krol, Wilhelmus Jansen, Neeskens (85’ Israel), van Hanegem, Rep, Johan Cruyff, Rensenbrink (67’ Theo de Jong). Brazilija: Leão, Ze Maria, Luis Pereira, Marinho Peres, Marinho Chagas, Paulo César Carpeggiani, Roberto Rivelino, Dirceu, Valdomiro, Jairzinho, Paulo César Lima (61’ Mirandinha). Rdeči karton: 84’ Luis Pereira.

8, Neeskens, 59’ Rensenbrink

S TAT I S T I K E

ZR NEMČIJA

NIZOZEMSKA 4

30. junij

240

drugi del - skupina 2

14’ Streich

Stadion: Parkstadion, Gelsenkirchen Sodnik: John Taylor (Anglija) Gledalcev: 53.054 Argentina: Fillol, Enrique Wolf, Angel Bargas, Ramón Heredia, Carrascosa, Telch, Babington, Brindisi, Houseman, Rubén Ayala, Kempes. NDR: Croy, Kurbjuweit, Bransch, Konrad Weise, Schnuphase, Pommerenke, Streich (81’ Ducke), Sparwasser, Wolfram Löwe (68’ Eberhard Vogel), Kische, Martin Hoffmann.

1. Nizozemska 2. Brazilija 3. NDR 4. Argentina

10. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZR NEMČ IJA 1974

6 točk (finalist) 4 točke (3. mesto) 1 točka (1 – 4) 1 točka (2 – 7)

3. julij

ZR NEMČIJA 0

76’ G. Müller

Stadion: Waldstadion, Frankfurt Sodnik: Erich Linemayr (Avstrija) Gledalcev: 59.000 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Schwarzenbeck, Beckenbauer, Breitner, Bonhof, Hoeness, Hölzenbein, Overath, Gerd Müller, Grabowski. Poljska: Tomaszewski, Szymanowski, Gorgon, Zmuda, Musial, Deyna, Kasperczak (80’ Cmikiewicz), Maszczyk (80’ Kmiecik), Lato, Domarski, Gadocha. 53’ Tomaszewski je ubranil enajstmetrovko Hoenessu.

LESTVICA

43’ Lato

1. ZR Nemčija 2. Poljska 3. Švedska 4. Jugoslavija

6 točk (Finalist) 4 točke (3. mesto) 2 točki 0 točk

3. mesto

finale

6. julij

7. julij

POLJSKA 1

ZR NEMČIJA

76’ Lato

25’ (11m) Breitner, 43’ G. Müller

BRAZILIJA

Stadion: Olimpijski, München Sodnik: Aurelio Angonese (Italija) Gledalcev: 74.100 Poljska: Tomaszewski, Szymanowski, Gorgon, Zmuda, Musial, Maszczyk, Deyna, Kasperczak (79’ Cmikiewicz), Lato, Szarmach (73’ Kapka), Gadocha. Brazilija: Leão, Ze Maria, Alfredo, Marinho Peres, Marinho Chagas, Paulo César Carpeggiani, Roberto Rivelino, Dirceu, Ademir da Guia (56’ Mirandinha), Valdomiro, Jairzinho.

NIZOZEMSKA

2 1

2’ (11m) Neeskens

Stadion: Olimpijski, München Sodnik: John Taylor (Anglija) Gledalcev: 77.833 ZR Nemčija: Sepp Maier, Vogts, Schwarzenbeck, Beckenbauer, Breitner, Hoeness, Bonhof, Overath, Grabowski, Gerd Müller, Hölzenbein. Nizozemska: Jongbloed, Suurbier, Rijsbergen (68’ Theo de Jong), Adrianus Haan, Krol, Wilhelmus Jansen, Neeskens, van Hanegem, Rep, Johan Cruyff, Rensenbrink (46’ René van de Kerkhof)

svetovni prvak ZR NEMČIJA

končna lestvica 1. ZR Nemčija 2. Nizozemska 3. Poljska 4. Brazilija 5. Švedska 6. Nemška demokratična republika 7. Jugoslavija 8. Argentina 9. Škotska 10. Italija 11. Čile 12. Bolgarija 13. Urugvaj 14. Avstralija 15. Haiti 16. Zaire

SELEKTORJI ZR Nemčija: Helmut Schön Nizozemska: Rinus Michels Poljska: Kazimierz Gorski Brazilija: Mário Lobo Zagallo Švedska: Georg Eriksson NDR: Georg Buschner Jugoslavija: Miljan Miljanić Argentina: Vladislao Cap Škotska: William Ormond Italija: Ferruccio Valcareggi Čile: Luis Alamos Bolgarija: Hristo Mladenov Urugvaj: Roberto Porta Avstralija: Zvonimir Rasić Haiti: Antoine Tassy Zaire: Blagoje Vidinić

JUGOSLAVIJA Vsi igralci Jovan Ačimović, Dušan Bajević, Vladislav Bogičević, Ivan Buljan, Kiril Dojčinovski, Dragan Džajić, Enver Hadžiabdić, Jure Jerković, Stanislav Karasi, Josip Katalinski, Enver Marić, Rizah Mešković, Dražen Mužinić, Branko Oblak, Miroslav Pavlović, Luka Peruzović, Ilija Petković, Ognjen Petrović, Vladimir Petrović, Danilo Popivoda, Ivan Šurjak, Franjo Vladić.

S TAT I S T I K E

1 0 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z R N E MČIJA 1 9 7 4

241

242

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

11. svetovno prvenstvo

1978 ARGENTINA • Od 1. do 25. junija • Kvalifikacije: 95 držav (prijavljenih 107) • Število tekem na kvalifikacijah: 52 • Število zadetkov na kvalifikacijah: 723 (povprečje 2,87) • Število sodelujočih: 16 držav • Število tekem na SP: 38 • Število zadetkov na SP: 102 (povprečje 2,68 na tekmo) • Število gledalcev na SP: 1.610.215 (povprečje 42.374 na tekmo) • Gol št. 1.000: Rob Rensenbrink (Nizozemska) • Najboljši strelec: Mario Kempes (Argentina) 6 golov • Zlata žoga: Mario Kempes (Argentina) Kapetan Passarella razkazuje pokal evforičnim navijačem. Argentinci so ob Srebrni reki v podaljških ugnali Nizozemce.

1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

243

Kontroverzna prireditev Mundial v Argentini, ki bo v zgodovini ostal zapisan kot eden najbolj kontroverznih, še danes razdvaja svetovno in domačo javnost. Nekateri menijo, da je bilo kljub hudim časom svetovno prvenstvo le nogometni praznik, drugi pa, da je argentinska izbrana vrsta služila vojaškemu režimu, ki je želel z uspehom pred svetom prekriti storjene grozote in se ovekovečiti na oblasti. Polemike so se znova razplamtele ob 25. obletnici naslova leta 2003, ko je na slavje na stadion Monumental prišlo le šest tisoč najzvestejših fanatikov. »Pred petindvajsetimi leti smo Argentinci prvič osvojili mundial. Ker smo igrali na naših tleh, je bilo slavje doma. Obelisk v središču mestu je bil priča do tedaj še nikoli videnemu veličastnemu praznovanju. Toda vse ni bilo svetlo, v mnogih delih države so prevladovale sence in bolečine. Krvava sedemdeseta so se iztekala. Politični teror, ki so ga najprej izvajale teroristične organizacije, potem pa državne strukture, je vzel življenje na tisoče Argentincem. Leta 1978 sta si smrt in bolečina delili usodo z nogometom in veseljem. Ne skrivajmo realnosti, sprejmimo jo celotno in ne poenostavljeno po delih,« je v dnevniku La Nación zapisal novinar Bartolomé de Vedia.

Šele v tretjem poskusu Po dveh neuspelih poskusih v letih 1938 in 1970 je Argentina na kongresu FIFE leta 1964 v Tokiu končno dobila zeleno luč za organizacijo svetovnega prvenstva 1978. Štiri leta pred velikim dogodkom sta državi vladala Juan Domingo Perón in njegova tretja žena María Estela Martínez de Perón, bolj znana kot Isabelita (slavna Evita je bila druga). Predsednik je 1. julija, v času, ko so bile vse oči uprte v Nemčijo, kjer se je odvijal mundial, v Buenos Airesu umrl in bivša plesalka je ostala na čelu države do 24. marca 1976, ko jo je strmoglavila vojaška hunta pod predsedstvom generala Jorgea Rafaela Videle. Na čelo organizacijskega komiteja je bil izbran general Omar Actis, ki je 19. avgusta podlegel atentatu, pripisanemu organizaciji Montoneros. Nasledil ga je general Antonio Luis Merlo, čeprav je imel vse niti v rokah podpredsednik, admiral Carlos 244

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

Alberto Lacoste, ki se je kasneje povzpel na visoke položaje v sami Mednarodni nogometni zvezi. Prireditelji so zgradili tri nove stadione: v Mar del Plati, Córdobi in Mendozi ter temeljito prenovili ostale tri, dva v Buenos Airesu (Monumental, last kluba River Plate in José Amalfitani, last Vélez Sarsfielda) in enega v Rosariu (Rosario Central). Nikoli se ni točno zvedelo, koliko denarja so porabili: verjetno med petsto in sedemsto milijoni dolarjev. Pričakovali so 60 tisoč turistov, prišlo jih je le šest tisoč. Prireditev je nekaj časa zaradi groženj z bojkotom, ki so prihajale predvsem iz Evrope, visela v zraku. Nemčija in Francija sta bili najbolj glasni v kritikah o kršenju človekovih pravic argentinske vlade. Končno so vsi prišli in tekmovanje je steklo. Prvič so tisti Argentinci, ki niso bili na tribunah, gledali svetovno prvenstvo po barvni televiziji. Prodaja TV aparatov se je povzpela v oblake. Slogan je bil: Praznik vseh (La fiesta de todos). Med pomembnimi selekcijami se niso uvrstile Anglija, Jugoslavija in Španija. Francija se je vračala po dvanajstih letih, medtem ko sta Irak in Tunizija zaigrala prvič. Maskota prvenstva je bil mali gavčo ali gauchito. Svečana otvoritev, milijoni papirčkov – Argentinci so pripravili eno najlepših otvoritvenih slovesnosti. Učenci srednjih šol so s telesi sestavili grb prvenstva. Vselej, ko se je pojavila domača izbrana vrsta, so navijači odmetali milijone papirčkov.

1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

245

General izroča pokal kapetanu – Predsednik vojaške diktature Jorge Videla čestita kapetanu Danielu Passarelli in soigralcem. Argentinski nogometaši zagotavljajo, da za grozote niso vedeli.

Kaj se je dogajalo v Argentini? Juan Domingo Perón se je po osemnajstih letih izgnanstva 20. junija 1973 iz Madrida vrnil v Buenos Aires. Na letališču Ezeiza in v okolici ga je pričakala nepregledna množica. Pred pristankom letala so se v bližini vneli krvavi spopadi med pripadniki različnih frakcij njegovih mladih privržencev, ki so si mesto blizu govorniškega odra želeli zagotoviti s streljanjem. Še danes se ne ve, koliko je bilo mrtvih in ranjenih. Letalo so morali preusmeriti na vojaško letališče v Morón. Že prej je 11. marca argentinsko oblast prevzel na volitvah izvoljeni peronist Héctor Cámpora, ki je takoj podpisal dekret pomilostitve 1.500 političnih zapornikov, obtoženih ali obsojenih zaradi pripadnosti terorističnim organizacijam. Cámpora je vladal le, da je pripravil pot Perónovi vrnitvi na oblast. Trinajstega julija je odstopil in na drugih predsedniških volitvah v kratkem času je predsedniška formula Perón-Perón (Juan Domingo in María Estela Martínez de Perón) zmagala z 61,85 odstotkov glasov. Manj kot leto dni po izvolitvi, 1. maja 1974, so se Perón in njegovi mladi privrženci (Juventud Peronista) dokončno razšli, potem ko jih je predsednik zaradi petja proti njegovi ženi in Lópezu Regi z besedami »golobradi, bebasti« odslovil. Mladi so šli uradno v ilegalo. V Argentini so delovale vsaj tri teroristične 246

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

organizacije. Marksisitično leninistična ERP (Ejército Revolucionario del Pueblo – Narodna revolucionarna vojska) je vodil Mario Roberto Santucho, ki je 19. julija 1976 star 39 let padel v spopadu z vojaško patruljo. Ideološko zelo blizu ERP-ja so bili Montonerosi pod vodstvom Maria Firmenicha. V svoje vrste so privabili peronistični podmladek. Ti dve organizacij sta izvedli veliko bombnih atentatov, med ugrabljenimi ali ubitimi žrtvami pa so bili vojaki, gospodarstveniki, novinarji, sindikalisti itd. Ugrabljene so zadrževali po več mesecev in nekatere tudi mučili v tako imenovanih ljudskih zaporih (cárceles del pueblo). Tretja, desničarska parapolicijska organizacija Triple A – Acción Anticomunista Argentina (trojni A – argentinska protikomunistična akcija) pod vodstvom bivšega policaja, Perónovega osebnega tajnika in nekaj časa tudi ministra za socialno blaginjo Joséja Čarovnika Lópeza Rega pa je imela na vesti nad tisoč petsto izginotij. Nasprotniki so jo povezovali z državo. Isabelita, ki je po smrti Juana Dominga Peróna 1. julija 1974 zasedla predsedniško mesto, je februarja leta 1975 vojakom z dekretom ukazala, da se proti terorizmu borijo z nasiljem. Odlok je zaradi zdravstvene odsotnosti predsednice podpisal prvi mož senata Italo Argentino Luder.

Vojaški udar strmoglavil Isabelito Perón Vojaki so strmoglavili Perónovo vdovo in jo poslali na jug države v rezidenco Messidor v provinco Neuquén. Oblast je prevzela hunta, ki so jo sestavljali predsednik države general Jorge Rafael Videla, admiral Emilio Eduardo Massera in brigadir Orlando Ramón Agosti. Vojaška operacija se je začela v provinci Tucumán, kjer so v gozdovih delovali ERP-jevci in razglasili nevtralno cono. Lov se je razširil na vse ozemlje. V mornariški šoli (Escuela de Mecánica de la Armada), samo tisoč metrov od stadiona Monumental, glavnega prizorišča prvenstva, je bilo največje koncentracijsko taborišče v državi. Ujetnike so zasliševali, mučili in jih veliko tudi umorili. Mnogim so vzeli otroke. Nekatere so iz letal pometáli v Srebrno reko. Leta 1983 se je v Argentino s predsednikom Raúlom Alfonsinom vrnila demokracija. Odgovorni, tako na vojaški kot na gverilski strani, so bili obsojeni na dosmrtne ječe, posebna komisija (Conadep – Comisión Nacional para la Desaparición de PersonasNacionalna komisija za preiskavo izginotja ljudi) – vodil jo je pisatelj Ernesto Sábato – pa je izdala dokument pod naslovom Nunca más (Nikoli več), kjer je objavila izginotje 9 tisoč ljudi (desaparecidos). Humanitarne organizacije so trdile, da je bilo takšnih ljudi 30 tisoč. Število se je kasneje nenehno spreminjalo in bilo tudi predmet žolčnih polemik. Parlament je pod

Alfonsinovo vlado leta 1986 in1987 sprejel dva zakona o prepovedi sodnih postopkov proti oficirjem, častnikom in vojakom, ki so sodelovali pri represiji, ker so ubogali ukaze nadrejenih (Ley de obediencia debida y punto final). Predsednik Carlos Menem je 28. decembra 1990 z dekretom pomilostil vse odgovorne z ene in druge strani. Vojska in mornarica sta priznali krivdo in se opravičili. Menemov naslednik Néstor Kirschner pa je leta 2003 stvari ponovno vrnil v sodne mline. Polpretekla argentinska rana še zdaleč ni zaceljena in se je z leti vse bolj spolitizirala. Pogledi različnih strani na dogodke v sedemdesetih so si že v osnovi popolnoma nasprotujoči. Medtem ko levica meni, da so vojaki zagrešili genocid nad narodom, desnica poudarja, da so rešili Argentino pred uvedbo levega totalitarnega režima. Mladi idealisti, ki so se borili za ideale, so bili obenem tudi zločinci, ki so ugrabljali, mučili in pobijali. Obstajajo tudi bolj zmerne pozicije, ki obsojajo obe strani, češ da so vsi zagrešili hude napake in da morajo odgovorni plačati. Matere in babice Majskega trga, organizacije za človekove pravice, nobelovec za mir 1980, Adolfo Pérez Esquivel, organizacije, ki združujejo žrtve terorizma, vojaki, mediji in drugi državljani so del razkola, ki mu ni videti konca. Razhajanja o legitimnosti prvega argentinskega svetovnega naslova so le kapljica v morje.

Zakaj hunta ni odstavila Menottija Ko je vojaška hunta prevzela oblast, je bila argentinska reprezentanca na turneji po Poljski. Takoj po vrnitvi je selektor Menotti ponudil odstop, vendar ga vojaki niso sprejeli in tudi predsednika argentinske nogometne zveze Alfreda Cantila so pustili na svojem mestu. »Bali so se. Veliko so pričakovali od mundiala, sami ga niso znali organizirati – take stvari se ne uredijo z orožjem – zato so ga prepustili klubom, ki so imeli izkušnje na tem področju. Menotti je bil znan po svoji levičarski ideologiji, in je kljub temu ostal na čelu izbrane vrste.” »Na položaj me je postavila demokratična vlada, ne diktatura,« pravi Menotti.

1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

247

Prvič resen pristop Argentinski nogomet je bil vedno znan po izjemnih talentih in slabi organizaciji. César Luis Menotti je prevzel krmilo izbrane vrste leta 1974 in zahteval resen pristop k delu, spoštovanje klubov in približevanje k navijačem, da se bodo ti identificirali z reprezentanco. »Nočem več, da smo vedno le moralni prvaki,« je rekel. Prvič je Argentinska nogometna zveza (AFA) doma organizirala serijo pripravljalnih tekem z najmočnejšimi izbranimi vrstami. Tako so v Buenos Aires leta 1977 prispeli, med drugimi, Anglija, Nemčija, Škotska in Bolgarija. Menotti je igralski mozaik sestavil iz najboljših domačih mož in samo enega »tujca«, Maria Alberta Kempesa iz Valencie, in to kljub temu, da so takrat v Evropi blesteli Carlos Bianchi, Osvaldo Piazza, Rubén Ayala, Enrique Wolf. Če je bil Menotti vsa leta deležen neusmiljenih kritik, mu nekaj vsi priznajo: zaradi njega je reprezentanca prvič pridobila spoštovanje klubov in javnosti in se je resno pripravila na prvenstvo. Časi, ko so se argentinski zvezdniki zbirali nekaj dni pred tekmo – in še to le tisti, ki se je niso izogibali –, so bili preteklost. Po eni najlepših otvoritvenih prireditev na svetovnih prvenstvih nasploh – sodelovalo je 1.500 učencev srednjih šol – so se začeli dvoboji. Organizacija je bila brezhibna. Argentince je v prvi skupini čakala težka naloga. Prigarani zmagi na stadionu Monumental ob Srebrni reki nad Madžarsko (2 : 1, gol Bertonija osem minut pred koncem, ko so gostje imeli dva igralca manj na igrišču), in Francijo (gol Luqueja z razdalje tridesetih metrov) je sledil poraz z Italijani, ki je domačine v drugem krogu preselil v Rosario.

El Flaco (Suhi) je uvedel red – Prvič so Argentinci priprave na svetovno prvenstvo vzeli resno. Selektorja novinarji niso smeli kritizirati.

Skozi šivankino uho Brazilci so se z dvema remijema in zmago nad Avstrijo komaj prebili v drugi del. Zabili so le dva gola in igrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Več kot tisoč navijačev je uprizorilo poganski ritual, imenovan macumba. Sprehodili so se po ulicah Mar del Plate in sežgali lutko, ki je prikazovala spornega trenerja Claudia Coutinha (med kvalifikacijami je zamenjal Osvalda Brandãa). S tem so bogove prosili za njegov odstop. Tudi stroka se je

Slovo brez blišča – Roberto Rivelino ni veliko igral in se je zelo skromno poslovil od brazilskega dresa. Od svetovnega prvaka iz leta 1970 je ostalo kaj malo blišča. 248

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

spravila na selektorja: očitali so mu neizkušenost, slabo izbiro nogometašev in zgrešeno taktiko brez bočnih napadalcev. Zgodba bi se lahko za Brazilijo zelo slabo končala, če bi Španec Cardeñosa v Mar del Plati izkoristil stoodstotno priložnost, ko se je po podaji Julia Salinasa znašel popolnoma sam pred praznimi vrati – vratar Leão je ostal na pol poti –, se zapletel z žogo, strel pa je odbil branilec Amaral. »Genialni Amaral,« je vzkliknil reporter Luciano do Valle na valovih brazilskega radia Rede Globo. Zadetek bi v nadaljevanje uvrstil Špance, rumeno-zelene pa poslal po gobe. Doma so Cardeñoso, sicer zelo dobrega vezista Betisa, križali in se ga še danes neslavno spominjajo. Španija, ki je na mundialu nastopala po ducatu let, je imela v Argentini izjemno podporo številčne kolonije.

Pravo presenečenje – Tunizijec Abder Ben Aziza in Mehičan Tena med dvobojem za žogo, ki na sliki bolj spominja na balet kot na nogomet. Tunizijci so zabeležili v Rosariu prvo afriško zmago na svetovnih prvenstvih.

Tudi Nemci s težavo

Nesrečni Cardeñosa – Mož, ki se ga Španci zaradi zamujene stoodstotne priložnosti še danes neslavno spominjajo. Na sliki z brazilskim branilcem Oscarjem.

Branilci naslova so se na SP slabo pripravili. Odigrali so le štiri pripravljalne tekme. Zmage proti Sovjetski zvezi in Angliji pa so jim vlile prevelik optimizem. Selektor Helmut Schön se je odpovedal štirim zvezdnikom: Beckenbauerju, Grabowskemu, Breitnerju in Stielikeju. Odnosi med njim in izbranci niso bili ravno najboljši. Novinarji so opozarjali da je Elf bitko za naslov izgubil že pred odhodom iz Frankfurta. V prvem delu so razglašeni svetovni prvaki kar v dveh tekmah igrali brez golov (0 : 0), nato pa so Mehiki s 6 : 0 zadali enega najhujših porazov v zgodovini. Sledil je še en nepopularen remi 0 : 0 z Italijo. Po tekmi je prišlo na dan, da sta branilca, kapetan Berti Vogts in Rolf Rüssmann, samovoljno zamenjala obrambni poziciji. Govorilo se je tudi, da so se nogometaši v mestu Ascochinga v Córdobi pošteno dolgočasili. Kljub vsemu je Sepp Maier prva dva gola na prvenstvu prejel šele na 1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

249

Dvojček izenačil – René van de Kerkhof je po spektakularni akciji proti Nemcem dosegel izenačujoči gol. Bila je odlična predstava finalistov zadnjega svetovnega prvenstva.

peti tekmi proti Nizozemski. Srečanje med finalistoma zadnjega SP je bilo eno najboljših. Igral se je pravi evronogomet, kombinacija moči in hitrosti. Neodločen izid 2 : 2 pa je Nemce postavil v kočljiv položaj. Za vstop v finale so morali Avstrijce, ki niso imeli več kaj izgubiti, premagati za štiri gole razlike in upati na remi med Nizozemsko in Italijo. Nič od tega se ni zgodilo. Avstrijci so Elfu zadali prvi poraz na prvenstvu in ga premagali po 47 letih. Izvrsten je bil Hans Krankl. Pri prvem avstrijskem zadetku sta zatajila dva nemška veterana: Vogts (zadnja tekma v reprezentančnem dresu) in vratar Maier. Tako je mesto v finalu pripadlo Nizozemcem. Brandts in Haan sta z dvema izvrstnima streloma z razdalje premagala Zoffa in nehvaležno srečanje za tretje mesto prepustila Azzurrom.

Moč in borbenost – Nizozemec Wildschut skuša preigrati Nemca Vogtsa. Zadaj semafor obvešča o izidu tekme, ki so jo v Buenos Airesu istočasno igrali Italijani in Avstrijci. 250

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

Najlepši gol prvenstva Na začetku ni nič kazalo, da bodo Oranžni prišli tako visoko. V drugi krog so napredovali zaradi boljše razlike v golih po le eni zmagi nad Iranom, remiju s Perujem in porazu proti Škotom. Na tem zelo dobrem srečanju je Archie Gemmill v enemu od redkih trenutkov treznosti – Škotje so ga luckali kot žolne – zabil najlepši gol prvenstva, potem ko je osmešil tri nasprotnike in poslal žogo čez vratarja Jongbloeda. Vodstvo s 3 : 1 je Otočane vodilo v drugi krog. Nizozemcem je voda že pošteno tekla v grlo, ko jih je z »bombo« rešil Johnny Rep. Do senzacije ni manjkalo veliko. V isti skupini so presenetili Perujci, ki so pod taktirko vezista Teófila Cubillasa zasedli prvo mesto, medtem ko so Tunizijci kljub dobri igri obtičali v uvodnem krogu. Neodločen izid brez zadetkov na odločilnem srečanju afriške reprezentance z Nemci je bil voda na mlin varovancem Helmuta Schöna, a mnogi so se spraševali, kaj bi se zgodilo, če bi perujski sodnik Rafael Orozco dosodil prekršek v kazenskem prostoru Dietza nad Lahzamijem. Blestela je tudi Poljska, ki je v prvem krogu prejela en sam gol.

Skica najlepšega gola – Takole je argentinski tednik El Gráfico ovekovečil mojstrovino Archieja Gemmilla. Škoti so zvrnili vase litre viskija.

Nemočni Avstrijci – Žoga je preletela vse avstrijske branilce in našla Nizozemca Brandta, ki je z glavo v šesti minuti Oranžne popeljal v vodstvo. Na koncu so zmagali s 5 : 1. 1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

251

golov je odločitev ostala za zadnje, tretje kolo. Brazilci so prosili, naj se tekmi odigrata istočasno, a je FIFA zavrnila pobudo. Enaindvajsetega junija popoldne je Brazilija v Mendozi premagala Poljake s 3 : 1. Argentinci so vedeli, da za finale potrebujejo zmago s štirimi goli razlike. Zvečer so jih Perúju »natresli« šest v tekmi, ki je ostala za vedno ovita v sum, čeprav do danes še nihče ni ničesar dokazal. Najbolj so kazali s prstom na naturaliziranega perujskega vratarja Ramóna Quirogo, rojenega v Rosariu.

Vsi prsti kazali nanj – Argentina je potrebovala štiri gole in jih proti Perujcem zabila šest. Med vprašljivimi je bil Argentinec s perujskim potnim listom, vratar Ramón Quiroga.

Veliki derbi razočaral – Previdna igra, tesno pokrivanje in strah pred porazom so med Argentinci in Brazilci povzročili slabo tekmo brez golov.

Za vedno ovita v sum Argentinci so se zaradi poraza proti Italijanom in drugega mesta v skupini morali preseliti v Rosario, kjer so najprej gostili že 20 tekem neporažene Poljake. Tedaj je na sceno stopil Matador Mario Alberto Kempes, ki v prvem krogu ni blestel. Po nasvetu Menottija si je obril brke in se prikazal v novi luči. Zabil je oba gola, enega pa rešil z roko, a Deyna (tisti dan je odigral stoto mednarodno srečanje) z enajstih metrov ni uspel premagati fenomenalnega vratarja Ubalda Fillola. Še bolj napet je bil derbi med Argentinci in Brazilci. Nervozno in na trenutke grobo tekmo so poimenovali “rosarijska bitka”. Zaradi remija brez 252

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

Tretji gol za prvi naslov – Po obeh Kempesovih zadetkih je finale v podaljških po dvojni podaji z golgeterjem zapečatil Daniel Bertoni.

48 let pozneje Argentinci so bili po letu 1930 v Montevideu prvič finalisti. Stadion Monumental je pokal po šivih. Veliko Argentincev je več mesecev pred finalom v dolgih vrstah čakalo na nakup dragocene vstopnice za zadnje dejanje svetovnega prvenstva. Tudi po celo noč so stali in z naslovom domače izbrane vrste je bil njihov trud poplačan. Prihod Argentincev na zelenico je pozdravilo

na tisoče papirčkov in zastav. Zraven članov vojaške hunte je v častni loži sedel ameriški državni sekretar Henry Kissinger. Temperamentni privrženci Gavčev so svoje fante bodrili od vsega začetka. Nizozemci so bili v drugem zaporednem finalu, čeprav brez Cruyffa in van Hanegema, vseeno zelo čvrsta in nevarna ekipa. Sedem veteranov iz nemškega svetovnega prvenstva

Dragocena vstopnica – Za takšno stojišče na zahodni tribuni za vrati, kjer sta padla oba Kempesova gola, je bilo treba v vrsti čakati vso noč. Tistim argentinskim navijačem, ki je vstopnico uspelo dobiti, ni bilo žal. 1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

253

je poznalo takšne pritiske, kot so jih doživeli v nedeljo, 25. junija, popoldne na stadionu Monumental. Tekma se je začela z nekajminutno zamudo, ker so morali Renéju van de Kerkhofu na prošnjo argentinskega kapetana Daniela Passarelle in na zahtevo sodnika Sergia Gonelle z roke odstraniti mavčno oblogo. V 38. minuti se je stadion prvič zatresel, ko je Kempes po eksplozivnem in dolgem prodoru hrabro premagal Jongbloeda. Drama se je za Argentince šele začenjala. Minute so tekle, naslov se je bližal, vendar je nogomet nepredvidljiv in poln možnih presenečenj.

Dvakrat uspešen – Mario Kempes je takole z zadnjimi močmi zatresel nizozemsko mrežo v srhljivem finalu. Argentinci so bili prvič svetovni prvaki.

Argentincem zastal dih – Velikan Nanninga je osem minut pred koncem z glavo izenačil in izsilil podaljške.

254

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

Značaj in odločnost – Daniel Passarella, vodja argentinske izbrane vrste na igrišču, se je takole znašel na ramenih navijačev. Na ulicah se je začenjalo veliko slavje.

Drama in slavje Osem minut pred koncem je zaradi nepazljivosti argentinske obrambe Rensenbrinkov predložek izkoristil velikan Nanninga in izenačil. Še slabše se je Argentincem godilo v zadnji minuti, ko bi jih spričo vratnice Rensenbrinka skoraj kap. Dober centimeter jih je rešil od poloma. Tako pa se je v podaljških vse začelo znova. Takrat je Argentina pokazala svoj najboljši obraz. Odlika prvakov je, da so veliki v odločilnih trenutkih. Drugi gol je ponovno prišel po Kempesovi borbeni akciji. Matador je z neustavljivim prodorom navijače spravil v delirij. Vse skupaj je zapečatil Daniel Bertoni in zabil tretjega. Takrat se je evforija povzpela najvišje. Argentinski kapetan Daniel

Passarella je ob vihranju tisočerih modro-belih zastav visoko dvignil svetovni pokal, potem ko mu ga je predal argentinski predsednik, general Jorge Rafael Videla. Nizozemci iz diktatorskih rok medalj za drugo mesto niso hoteli prejeti. Ulice vseh argentinskih mest so se napolnile z evforičnimi navijači, ki so proslavljali do naslednjega jutra. Najbolj razjarjeni so v ulici Florida v osrčju Buenos Airesa, ki je namenjena samo pešcem, razbili stekla na vhodu nizozemske banke.

1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

255

PRVO IME ARGENTINE

Mario Alberto Kempes

Matador ni prizanašal

Neustavljivi golgeter – Mario Kempes je blestel v drugem delu prvenstva. V finalu je z neverjetno hrabrostjo zabil dva gola in se vpisal v zgodovino.

Ključni argentinski igralec prvakov je bil Mario Alberto Kempes. Po strelski suši na mundialu 1974 v Nemčiji so mnogi dvomili v njegove sposobnosti. Po ne preveč obetavnem začetku, se je na domačem SP Matador izkazal šele v drugem, odločilnem krogu. Pravi, da se je to zgodilo potem, ko mu je selektor Menotti svetoval, naj si obrije brke. S šestimi goli je po Guillermu Stábileju leta 1930 postal drugi Argentinec, ki se je zavihtel na vrh strelske lestvice. Kempes se je rodil 15. julija 1954 v mestu Bell Ville v provinci Córdoba. Njegov oče Mario, amaterski nogometaš, ga je navdušil za žogo. Nogometno pot je začel 256

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

pri klubih Talleres in Biblioteca Bell v rojstnem mestu. Prestopil je k Institutu iz glavnega mesta province in se kmalu začel uveljavljati z goli. Leta 1974 ga je kupil Rosario Central. Še danes je z 89 goli v 107 tekmah najboljši strelec v zgodovini Kanalij, kar je vzdevek tega kluba. Njegova učinkovitost je odmevala čez veliko lužo in leta 1976 je za 600 tisoč dolarjev (zelo visoka vsota za tiste čase) odšel k Valencii. Blestel je predvsem prvi dve sezoni, ko je bil s 24 oz. 28 goli dvakrat zaporedoma prvi strelec španskega prvenstva, klub pa je osvojil kraljevi pokal (zmaga nad Realom iz Madrida), pokal pokalnih zmagovalcev (Arsenal) in evropski superpokal (Nottingham Forest). Leta 1981 se je vrnil v Argentino k River Plateju, kot protiutež prihoda Maradone k Boci Juniors. Kljub temu, da njegovi nastopi niso bili podobni španskim, so Milijonarji osvojili turnir Nacional. Zaradi neporavnanih obveznosti Argentincev se je veliko manj uspešno kot v prvem obdobju vrnil k Valencii. Na mundialu 1982 v Španiji se je bledo – ni zadel niti enkrat – poslovil od argentinske reprezentance (43 tekem, 20 golov). Leta 1984 je odšel k malemu španskemu klubu Hércules in ga rešil izpada. Kar šest let je igral v Avstriji (Austria Wien, Saint Pölten, Kremser). Leta 1992 je prekinil aktivno igranje in bil pomočnik trenerja Valencie, a so ga tri leta kasneje pri čilskem drugoligašu Arturu Fernándezu Vialu v mestu Concepción pregovorili, da se jim je pridružil. Za las je manjkalo, da niso napredovali v prvo ligo. Pri 42 letih je Kempes kariero sklenil pri indonezijskem klubu Palitta Hyat, kjer je bil trener in igralec, in slavil naslov prvaka. V Argentini, Španiji in Avstriji je med letoma 1973 in 1992 v 494 prvenstvenih tekmah zabil 276 golov. Nikoli ni videl rdečega kartona. Njegova trenerska pot je bila manj uspešna kot igralska. Poleg Španije in Indonezije se je preizkusil na Kitajskem, v Albaniji in Boliviji. Njegov življenjepis je argentinski novinar Federico Chaine strnil v knjigi El Matador.

ZGODBA MUNDIALA

Maradona odveč Devetnajstega maja 1978 je bil deževen dan. Argentinski selektor César Luis Menotti je v športnem centru Natalio Salvadori v mestu J. C. Paz, kjer se je Argentina pripravljala, na sredino igrišča zbral 25 članov argentinske izbrane vrste in objavil imena treh nogometašev, ki so morali prvenstvo gledati s tribun. Diego Armando Maradona je že nekaj dni slutil, da bo eden od njih. »Villa, Alonso, Valencia in Bochini so v svoji ekipah nosili desetico na hrbtu,« se spominja. Ko mu je selektor sporočil kruto resnico, je doživel razočaranje, enega največjih, če ne največje v nogometni karieri. Z njim sta se poslovila tudi napadalec Bravo in branilec Bottaniz. »Luque in Gallego sta me prišla bodrit, od ostalih pa nihče. Bili so preveliki, da bi namenili besedo, dve mlademu igralcu. Ko sem prišel domov, je bilo vse zelo podobno pogrebu.« Mama, oče,

bratje in sestre so skupaj z njim jokali. Diego je še danes prepričan, da bi lahko imenitno nastopil. »Veliko sem jokal, še bolj kot v primeru dopinga leta 1994. Še danes mislim, da je bilo obakrat nepravično.« Vseeno je Maradona spremljal mundial. V živo si je ogledal argentinska srečanja z Italijo in finale z Nizozemsko. Po osvojenem naslovu je šel proslavljat v središče mesta. »Takrat sem se zaobljubil, da bom igral veliko mundialov in dokazal, koliko veljam. Spoznal sem tudi, da me jeza in razočaranje spodbujata. Dva dni po Menottijevi odločitvi sem v majici Argentinos Juniorsa proti Chacariti Juniors dvakrat zadel in dvakrat asistiral. Zmagali smo s 5 : 0.« Naslednje leto (1979) je pod Menottijevo taktirko na Japonskem osvojil svetovno mladinsko prvenstvo.

Ko je še upal – Diego Maradona je bil na pripravah argentinske reprezentance, a mu je selektor sporočil, da je odveč. Na sliki s starejšim soigralcem Americom Gallegom. 1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

257

INTERVJU

V novinarski loži

Pelé komentator – Pelé je dvajset let po svojem prvem nastopu na mundialih v Argentino prišel poročat za številne medije. Vmes je odletel v New York, kjer se mu je rodila hčerka.

S Peléjem sem se srečal 16. junija 1978 v hotelu Sheraton v Buenos Airesu. Upokojeni nogometaš je prišel opravljat novinarsko delo. Poročal je, med drugim, za venezuelsko televizijo. Ker sem takrat pisal za revijo Mercado, vodilno na gospodarskem in marketinškem področju, se po triurnem čakanju pogovor ni osredotočil le na nogomet, temveč na dve reklamni akciji, ki sta Peléja imeli v glavni vlogi. Med prenosi tekem je argentinska televizija predvajala spot Pepsi-Cole, v katerem je Pelé pozdravljal Argentince in jih prepričeval, da so si glede na organizacijo že zaslužili naslov šampiona. »V času snemanja sem bil popolno zaseden. Nekaj prostega časa sem imel le 18. maja med deseto in dvanajsto. Spot smo posneli v dveh urah na Giant stadionu v New Yorku, kjer sem s 258

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

Cosmosom odigral toliko tekem, tudi poslovilno proti Santosu. Naučil sem se tekst, ki pa mi ga je, ko sem ga povedal že skoraj brezhibno, pokvarilo brnenje letala,« je rekel. Pogovor je tekel še o eni oglaševalski akciji v Afriki, namenjeni prodoru brazilske bele tehnike na črno celino. »Izvozno podjetje Interbras je pripravilo odmevno akcijo v Nigeriji. Brazilski klub Fluminense se je v Lagosu dvakrat pomeril z nigerijsko reprezentanco, jaz pa sem igral po eno tekmo za vsakega. Mojih nastopov v Afriki nogometni privrženci niso pozabili, zato so nas zelo lepo sprejeli in nam izkazali veliko naklonjenost.«(JV)

PRVE VIOLINE

Julio Cardeñosa Rodríguez Španija

Nesrečna nogometna usoda – Ko zelo dober igralec stori napako.

Stoodstotna priložnost, ki jo je proti Brazilcem zapravil španski vezist, še danes buri duhove in ni pregleda najpomembnejših dogodkov iz sedemdesetih, ki bi obšel to akcijo. Nogometaš, ki se je odlikoval po dolgih preciznih podajah in obilnem tekanju, je tako postal grešni kozel za celo večnost. Beseda Cardeñosa Špance spravi v slabo voljo. Julio se je rodil 27. oktobra 1949 v Valladolidu. Pri mladinskih kategorijah istoimenskega kluba je tudi začel brcati. Prestop k Betisu (Real Betis Balompié) iz Seville je bil pravi dogodek za špansko tržišče. Pri zeleno-belih je ostal 11 sezon in bil ljubljenec navijačev. Leta 1977 je osvojil španski pokal, edini naslov v karieri. V sezoni 1984/85 je zaključil kariero in ostal v vodilnih krogih kluba. Bil je trener mladincev, nekaj časa pa tudi članov. Kasneje je vodil drugoligaša Ecija. V reprezentanci je z zmago 1 : 0 v Beogradu nad Jugoslavijo debitiral 30. novembra 1977 in se po osmih odigranih srečanjih poslovil v Neaplju, kjer je 18. junija 1980 Anglija ukrotila Špance z 2 : 1.

Archibald Gemmill Škotska

Kazimierz Deyna Poljska

V 68. minuti srečanja proti Nizozemski v Mendozi je mali vezist, bolj prijatelj viskija kot treningov, vzel v roke pastirsko piščal, oblekel škotsko krilo in spletel eno najlepših akcij vseh časov, s katero se je vpisal med legende škotskega nogometa. Žogo je dobil na robu kazenskega prostora, preigral Wildschuta, Suurbiera, jo poslal skozi Krolove noge in nad Jongbloedovo glavo v mrežo. Rezultat 3 : 1 je Škotom vlival še nekaj upanja, a je veselje trajalo le tri minute. Petnajst sekund »popolne predstave« se je sonarodnjakom vtisnilo v večen spomin. Proglasili so ga za najboljši gol v zgodovini Škotske. Morda je to prvi gol, ki si je zaslužil koreografijo. Andy Howitt, umetniški vodja mladinskega škotskega baleta, je tisto srečanje gledal z dedkom, ki pa ga je Gemmillova akcija tako razburila, da je tri minute kasneje podlegel srčnemu napadu. Dvesto otrok je Howittovo sestavo prvič zaplesalo na Hampden Parku v Glasgowu. Tudi glasbena skupina Tartan Army je v eni svojih pesmi v refrenu uporabila frazo »Archie Gemmill’s goal«. Nogometaš je že leto po SP doživel največje razočaranje v karieri, ko ga trener Nottingham Foresta ni uvrstil na seznam igralcev za finale evropskega pokala prvakov 1979 v Münchnu proti švedskemu Malmöeju. Brez njega je moštvo iz Robin Hoodovega mesta slavilo z 1 : 0 in osvojilo lovoriko. Tri mesece kasneje se je užaljeni rdečelasec preselil k Birminghamu. S škotskim nacionalnim dresom je zbral 43 nastopov. Njegov sin Scott je sledil očetovim stopinjam in igral, med drugim pri Evertonu. Archie Gemmill se je rodil 24. maja 1947 v mestu Paisley.

Kljub temu, da je bilo »njegovo« svetovno prvenstvo tisto leta 1974 v Nemčiji, je Deyna tudi v Argentini dobro igral. Njegovi reprezentančni nastopi so dosegli prvi vrhunec na olimpijskih igrah 1972 v Münchnu, kjer je z dvema odličnima goloma Poljakom prinesel zlato. Dve leti pozneje je bil proglašen za tretjega najboljšega igralca mundiala za Cruyffom in Beckenbauerjem. Poljaki so s tretjim mestom dosegli najvišjo uvrstitev v zgodovini. Deyna je odigral 103 reprezentančne tekme in zabil 45 golov. Rodil se je v mestu Starogard Gdanski 23. oktobra 1947. Klubsko je bil najuspešnejši pri varšavski Legiji (304 tekme, 94 golov), kjer je igral od leta 1966 do 1978. Osvojil je dva državna in dva pokalna naslova in bil trikrat proglašen za najboljšega igralca poljske lige. Po mundialu 1974 so mu ponudbe kar deževale, a ker je bil Legia vojaški klub, Deyna pa častnik, ni smel zapustiti države. To je lahko storil šele leta 1978, ko je z 31 leti prestopil k Manchester Cityju. Ostal je tri leta, a se nikoli ni privadil. Preselil se je čez veliko lužo v ZDA in šest let prebil pri moštvu San Diego Soccers. V osemdesetih je zaradi osebnih težav zašel v krizo in se zatekel k pijači. Na Poljskem je nameraval ustanoviti nogometno šolo za mladince. Sanj ni mogel uresničiti, ker je septembra 1989 v prometni nesreči umrl.

1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

259

BESEDE, BESEDE

Jorge Luis Borges

močnejši. Vselej, ko sem stopil na igrišče, so me

Helmut Schön

»Prenašam ga stežka in komaj čakam konec /.../

obšli mravljinci,« obuja Matador spomine na

“Kolektivna igra in rezultat sta me zelo razoča-

Nisem proti nogometu, sem proti objestnosti.

zmagovite trenutke.

rala. Ker je to moj zadnji mundial, sem si želel

Ljudje gredo proslavljat na ulice in ne pomislijo,

zmage. Avstrijci so igrali bolje,” žalostno slovo

ali je bila tekma dobra ali slaba. Nikogar ne zani-

Diego Maradona

ma nogomet, zanimajo jih le zmage. V življenju

»Mislim, da bi lahko odigral mundial 78. Bil sem

nisem videl ene cele nogometne tekme, moti

nabrušen kot še nikoli prej. Menottiju ne bom

Julio Cardeñosa

me hrup, ki ga povzročajo množice. Raje imem

nikdar odpustil, da me je dal na čevelj, vendar

“Takšne stvari se dogajajo v nogometu. Takoj po

konjske dirke, čeprav na hipodromu nisem še

ga ne sovražim,« Diego je pri sedemnajstih letih

tekmi z Brazilci sem bil popolnoma na tleh, saj

bil. Absurdno se mi zdi tudi to, da nogometno

ostal pred vrati prvenstva kot odvečen igralec.

mundiala ne igraš vsak dan, potem pa sem se

moštvo zastopa eno državo. /.../ Obljubil sem,

nemškega selektorja.

potolažil. Res je, da priložnosti, kot je bila tista

da bom med svetovnim prvenstvom odšel

Jorge Barraza

proti Brazilcem, na tako velikem tekmovanju

iz države, vendar vidite, da sem ostal doma,«

»Trditi, da je Argentina mundial 1978 zmagala

ne smeš zamuditi, a je tudi res, da so takšni kiksi

argentinski pisatelj Jorge Luis Borges, eden

s pomočjo zunanjih dejavnikov, je čista bedarija.

posledica igre in v njih igrajo pomembno vlogo

redkih Argentincev, ki ni maral nogometa.

Vse tekme so bile zelo težke in vsi nogometaši

živci,« španski tragični junak prvenstva.

BESEDE, BESEDE

so pustili dušo na terenu. Sumijo o zmagi

260

César Luis Menotti

6 : 0 proti Peruju, a nihče ne pove, da sta se

Claudio Coutinho

»Povezovati mundial z vojaško diktaturo bi bilo

dva meseca prej oba nasprotnika srečala

“Moralni prvaki smo mi,” brazilski selektor se ni

po eni strani zelo poenostavljajoče, vendar kaj bi

v Limi in so Argentinci z lahkoto odpravili

strinjal z argentinskim naslovom.

rekli, če bi strel Resenbrinka v zadnji minuti šel v

domače s 3 : 1. Eden največjih kritikov je bil

mrežo in bi bili prvaki Nizozemci?«

perujski napadalec Juan Carlos Oblitas, danes

Mario Kempes

trener ekvadorskega kluba Liga Deportiva

»Luque mi je podal žogo, stekel sem proti

Daniel Passarella

Universitaria iz Quita. Nedolgo tega sva sedela v

kazenskemu prostoru in začel padati na tla.

»Nikoli nismo izgubili zaupanja. Tudi ob nizo-

neki kavarni v Kolumbiji in sem ga vprašal, zakaj

Z zadnjimi močmi sem se dotaknil žoge in jo

zemskem zadetku ne. Brez samozavesti ne bi

tako močno dvomi. Rekel je, da so tisto noč v

poslal v mrežo. Nikoli prej nisem slišal takšnega

stopili na igrišče. Igrali smo bolje kot nasprotniki,

Rosariu Perujci morali zamenjati standardni dres

hrupa. Trava se je tresla,« tako je Matador opisal

ki so iskali svojo priložnost le s predložki, “

za rdečega, da je selektor v prvo enajsterico

prvi gol v finalu.

argentinski kapetan takoj po razglasitvi.

uvrstil nekaj rezervistov, a ni znal odgovoriti nič konkretnega. Argentina je zasluženo zmagala.

Ruud Krol

Leopoldo Luque

Imela je zelo dobro moštvo. Kempes je bil

»Sodnik je bil podaljšana roka Argetincev v

»Ko sem zabijal gole, so mi žogo podajali

neustavljiv in izjemno motiviran, Fillol, najboljši

finalu. Vedno je piskal njim v prid,« nizozemski

Ardiles, Bertoni in Kempes, ne general Videla

argentinski vratar vseh časov, pa je neverjetno

branilec o odločilni tekmi.

niti admiral Massera. Nismo vedeli, kaj se

branil. Novinarji zelo radi ustvarjajo zgodbe.

je dogajalo v državi. Mi smo samo igrali,«

Rekli so, da Cruyff ni prišel v Argentino zaradi

François Theband

argentinski napadalec ob obletnici naslova.

političnih razlogov. Ni res. Žena ga ni hotela

»Argentina je zaslužila naslov, z njo pa je zmagal

spremljati, kot v Nemčiji štiri leta prej. Tisto

napadalen nogomet,« novinar francoske revije

Osvaldo Ardiles

svetovno prvenstvo sem doživel od zelo blizu

Miroir du Football.

“Če bi mi dokazali, da je bila tekma s Perújem

in ne verjamem, da je politična situacija vplivala

kupljena, takoj vrnem medaljo.«

na potek dogodkov. Še en podatek: Argentina

Italijanski dnevnik

je srčno želela premagati Italijane v prvem

»Ostanimo doma,« po remiju brez golov v zadnji

Mario Kempes

krogu, da bi ostala v Buenos Airesu, a je izgubila

pripravljalni tekmi proti Jugoslaviji.

»Najbolj mi je ostalo v spominu veselje ljudi na

in morala ves drugi krog odigrati v Rosariu,«

tribunah. Tudi takrat, ko smo izgubili z Italijo,

argentinski novinar Jorge Barraza, direktor

so slavili. S potekom prvenstva smo postajali

revije Conmebol in eden največjih poznavalcev južnomeriškega nogometa.

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Cruyff doma

Praznovanje

Na argentinskem mundialu je manjkal tudi nizozemski as Johan Cruyff. Ni želel priti

Po končanem finalu si je argentinski selek-

v državo, »ki krši človekove pravice«. Govorilo se je tudi, da se je zvezdnik preveč

tor César Luis Menotti nadel navijaške

vmešaval v selektorjeve odločitve.

pripomočke in odšel k obelisku v sredini Buenos Airesa, da bi anonimno proslavljal z

Štiri leta

navijači. Veselje je trajalo le nekaj minut, ker

V nedeljo, 26. junija, na dan finalnega obračuna med Argentinci in Nizozemci, so

so ga kmalu prepoznali in je moral pobegniti.

minila štiri leta od tistega srečanja na SP v Nemčiji, kjer so Tulipani Gavče pohodili

Vseskozi je trdil, da je zunaj prizorišča slavje

s 4 : 0. Kar sedem takratnih nizozemskih reprezentantov je bilo v prvi postavi

veliko lepše in veselejše kot znotraj.

v Buenos Airesu: Jongbloed, Suurbier, Haan, Krol, Jansen, Neeskens, Rep in Rensenbrink. Na klopi je sedel Rijsbergen. Od Argentincev je na zelenico skočil le

Nesreča nikoli ne počiva

eden: Kempes, Houseman pa je vstopil v drugem polčasu.

Argentinski napadalec Leopoldo Jacinto Luque je proti Francozom v 73. minuti dose-

Tisoči gol na SP

gel imeniten gol s tridesetih metrov. Bil je

Zabil ga je Nizozemec Rensenbrink z enajstih metrov v Mendozi proti Škotski. »Ko

odločilen na poti v drugi krog. Prav na tem

sem opazil na semaforju, da sem zabil tisoči gol in sem slišal aplavz gledalcev, me je

srečanju se je pričel njegov križev pot. Najprej

obšla mrzlica. Težko bi opisal tisti enkratni občutek.«

izpah komolca – kazalo je, da bo poškodba usodna – potem pa še huda prometna nesre-

Gol in avtogol

ča, kjer se je smrtno ponesrečil njegov brat.

Edini nogometaš, ki je dosegel gol in avtogol na isti tekmi, je bil Nizozemec Ernie

Oscar Fernando Luque se je na tovornjaku

Brandts proti Italiji (2 : 1).

pridružil prijatelju na poti iz Santa Feja v Buenos Aires, da bi na tekmi proti Italiji

Dva od daleč

spodbujal brata. Tragedija se je zgodila 8.

Med najlepše gole prvenstva spadata dve »bombi« izven šestnajstih metrov. Nizo-

junija ob petih zjutraj. Obupani nogometaš je

zemec Haan je prelisičil nemškega vratarja Maierja, Brazilec Nelinho pa na srečanju

nameraval zapustiti argentinsko izbrano vrsto,

za tretje mesto Italiana Zoffa. Žoga je med potjo rahlo spremenila smer in pristala v

vendar so ga starši prepričali, naj nadaljuje.

mreži. Pravi golazo, kot pravijo takšnim akcijam temperamentni reporterji v Latinski Ameriki.

Pozabljeni Nogometašev, ki so takrat blesteli, se danes

Slovo

razen nekaj izjem malokdo spominja. Čutijo

Med tistimi, ki so zadnjič nastopili na mundialu, je bil tudi Brazilec Roberto Rivelino.

se zapostavljene. Neredki imajo finančne

Zaradi poškodbe je v Argentini malo igral. Na srečanju za tretje mesto proti Italiji je

težave. Mario Alberto Kempes, s svojimi

namesto Toninha Cereza skočil na teren za zadnjih 26 minut. Izjavil je, da bi mu bilo

odločilnimi zadetki eden najzaslužnejših za

ljubše, če bi za slovo zabil kakšen gol, a da takšen je pač nogomet.

prvi naslov, se kot trener doma nikoli ni mogel dokazati. Passarella, Gallego, Ardiles in Villa

Prva afriška zmaga

so edini, ki so se obdržali v nogometnem

Dosegla jo je Tunizija nad Mehiko (3 : 1).

vrtiljaku in na klopeh raznih klubov dosegli zavidljive položaje. Vendar so izjeme.

Kilometrina Argentinci so v sedmih tekmah prepotovali 618 kilometrov, medtem ko so morali

Hrvat

Brazilci leteti kar 4.659 kilometrov.

Tehnični tajnik argentinske reprezentance je bil Rodolfo Kralj, Hrvat po rodu in bivši nogometaš.

Kovanci Argentinska centralna banka je ob prvem naslovu svetovnega prvaka izdala

Doping

spominske kovance, ki so krožili v plačilnem sistemu. Trije najmanjši (20, 50 in 100

Škotski napadalec William Willie Johnston je

pesov) so bili kovani v zlitini bakra, aluminija in niklja.

padel na doping kontroli in je moral kmalu 1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

261

OB ROB

odpotovati domov. Enaintridesetletni nogometaš West Bromwicha je užival tablete z imenom Fencafamine. Pred odhodom je rekel: »Na Škotskem smo jih pogosto jemali. Funkcionarji škotske zveze so name

Dobrodelno srečanje

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

zvalili krivdo za poraze.« Johnston je bil zaradi nesporazumov z vodilnimi

262

možmi dalj časa izven reprezentance. Pozabljivost Francija in Madžarska sta odigrali zadnjo tekmo v Mar del Plati. Nobena od obeh reprezentanc ni imela več možnosti za napredovanje v drugi krog. Srečanje se je začelo s štiridesetminutno zamudo, saj so Francozi pozabili originalne drese, rezervni pa so bili prav tako beli kot madžarski. Po trenutkih neodločenosti se je nekdo spomnil, da bi lahko rešili zaplet dresi kakšnega domačega kluba. Tako so Francozi oblekli zeleno-bele majice Kimberleyja in zmagali s 3 : 1. Barve se seveda niso ujemale z modrimi hlačkami in modrimi nogavicami. Tudi številke so se razlikovale: na majici ene, na hlačkah druge. Kimberleyjevi navijači si niti v sanjah niso mogli predstavljati, da bodo svoje najljubše barve kdaj videli na največji nogometni prireditvi.

Med svetovnim prvenstvom so upokojeni zvezdniki Argentine in ostalih delov sveta na stadionu kluba Atlanta pred polnimi tribunami igrali tekmo v dobrodelne namene. Izid je bil 5 : 5, gole pa so zabili Artime (3) in Ermindo Onega (2) za domače, Bobby Charlton (3), Fontaine in Kopa za tujce. Igrali so med drugimi: Roma, Marzolini, Rendo, Sívori (Argentina) in Jackie Charlton, Facchetti, Di Stéfano (tujci). Pelé in vratar Amadeo Carrizo nista prišla in sta tako razjezila navijače.

Concorde Francoska izbrana vrsta je priletela na letališče Ezeiza v Buenos Airesu s takrat nadvse modernim concordom, ki je bil še nekaj dni atrakcija za mnoge radovedneže. Letalo je kasneje samo še enkrat pristalo na argentinskih tleh. Premagal sonarodnjake Najboljši nizozemski nastop je bil proti Avstriji. Naše severne sosede so pohodili s 5 : 1 z odličnima predstavama Rensenbrinka in Repa. Proti sonarodnjakom je Nizozemce vodil Avstrijec Ernst Happel. Reporter v nevarnosti Eden najslavnejših južnoameriških nogometnih pripovedovalcev, Argentinec José María Muñoz, je na odločilni kvalifikacijski tekmi med Jugoslavijo in Španijo v Beogradu doživel najtežje trenutke v karieri. Ko je Rubén Cano, Argentinec s španskim potnim listom, dosegel zmagoviti gol za Furijo, je Muñoz v značilnem zelo glasnem slogu vpil, da bo Španija naslednje leto nastopila na mundialu. Navijači so ga razumeli in skušali z njim fizično obračunati. Rešil ga je argentinski veleposlanik. Brazilsko časopisje “Hvala, Perú” in “Sramota”, sta bila naslova brazilskega športnega časopisa Gazeta Esportiva 23. junija. Brazilci so bili po zmagi Argentine nad Perújem s 6 : 0 besni in niso varčevali s kritikami in obsodbami. Trgovec s preprogami Iranski kapetan Ali Parvin iz kluba Perseopolis je bil v privatnem življenju trgovec s preprogami. 11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

Razočaranje v Beogradu Španci so v kvalifikacijah 30. novembra 1977 na stadionu Marakana (Crvena zvezda) v osrčju Beograda izločili Jugoslavijo. Edini gol je osemnajst minut pred koncem po podaji Cardeñose zabil argentinski Španec Rubén Cano. Za uvrstitev na SP v Argentini so Modri potrebovali zmago z najmanj dvema goloma razlike, vendar jim pred 95 tisoč gledalci veliki met ni uspel. Špancem bi zadostoval remi. Na razmočenem terenu in v dežju so se bolje znašli gostje. Tekma je bila zelo trda. Jugoslovani so že v deseti minuti poškodovali Pirrija. Tri minute po Canovem zadetku je napadalec Juanito na poti v slačilnico – zamenjal ga je Dani – jugoslovanskim navijačem pokazal najdaljši prst in dobil steklenico v glavo. Bil je v nezavesti,

ustanovil konkurenčno firmo Puma, ki ima prav tako središče v nemškem rojstnem mestu Dasslerjevih, v Herzogenaurachu. Adijev sin Horst je nasledil očeta, bil tesen zaveznik predsednika FIFE, Joãa Havelanga, in mu pomagal uveljaviti tržno gospodarstvo v nogometu. Umrl je samo šest let po očetu.

po tekmi pa so ga odpeljali v bolnišnico in kmalu odpustili. Sodil je Anglež Burns, postave pa so bile sledeče: Jugoslavija: Katalinić, Hatunić, Boljat, Trifunović, Nenad Stojkovič, Mužinić, Popivoda (Halilhodžić), Sead Sušić (Vukotić), Kustodić, Šurjak, Safet Sušič; selektor: Marko Valok. Španija: Miguel Angel, Marcelino, Migueli, Camacho, Pirri (Olmo), San José, Leal, Asensi, Cardeñosa, Juanito (Dani), Rubén Cano; selektor: Ladislao Kubala.

Adolf (ADI) Dassler (DAS) Mož, ki je ustanovil največjega proizvajalca oblačil in obutve, je preminil leta 1978, star 78 let. Z nogometnim svetovnim prvenstvom se je prvič povezal leta 1954, ko je nemško reprezentanco, presenetljivo zmagovalko, obul v nogometne čevlje z revolucionarno novostjo, s kramponi ali čepi, ki so nogometašem omogočali boljši oprijem na vsakovrstnem terenu. Leta 1970 je Adidas tudi prvič proizvedel uradno žogo mundiala, kar počne še danes. Dassler je imel registriranih več kot 700 patentov za čevlje. Njegov brat Rudolf – na začetkih sta delovala skupaj – je po sporu

Znameniti čevljar na delu – Nemški mojster je leta 1954 takole pripravljal obutev za svetovne prvake. Bila je prva reprezentanca, ki jo je Adidas oskrboval z nogometnimi čevlji, Dassler pa je delo osebno nadziral.

DOGODKI

• Leon Spinks je premagal Muhammada Alija in postal svetovni prvak težke kategorije. • Poročila sta se princesa Karolina iz Monaka in Philiphe Junot. • V osemdesetem letu starosti je 6. avgusta v Vatikanu umrl papež Pavel VI. Po dvajsetih dneh izvoljeni kardinal Albino Luciani, papež Janez Pavel l., je za srčnim napadom preminil 29. septembra. Šestnajstega oktobra ga je nasledil Poljak Karol Wojtyla, Janez Pavel II., prvi slovanski papež. • Predsednika Egipta Anvar El Sadat in Izraela Menahem Begin sta prejela Nobelovo nagrado za mir. • V Oldhamu v Angliji se je rodila Louise Brown, prvi otrok iz epruvete, sad raziskovanj zdravnikov Patricka Steptoeta in Roberta Edwardsa. • Pod vodstvom fanatika Jima Jonesa so v Gvajani v masovnem samomoru umrli skoraj vsi člani sekte Ljudski tempelj.

1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

263

skupina A

skupina B

Argentina – Francija – Madžarska - Italija

ZR Nemčija – Mehika – Poljska – Tunizija

2. junij

6. junij

1. junij

6. junij

ARGENTINA 2

ITALIJA 3

ZR NEMČIJA

15’ Luque, 83’ Bertoni

34’ P. Rossi, 36’ Bettega, 60’ Benetti

POLJSKA 0 ZR NEMČIJA 0

MADŽARSKA 1

MADŽARSKA 1 81’ (11m) A. Toth

Stadion Monumental, River Plate, Buenos Aires Sodnik: José Antonio Garrido (Portugalska) Gledalcev: 71.615 Argentina: Fillol, Olguín, Passarella, Luis Galván, Tarantini, Ardiles, Américo Gallego, José Daniel Valencia (75’ Norberto Alonso), Houseman, (67’ Bertoni), Leopoldo Luque, Mario Kempes. Madžarska: Gujdar, Török (46’ Martos), Kereki, Istvan Kocsis, Joszef Tóth, Nyilasi, Sandor Zombori, Pintér, Csapó, Tórócsik, Laszlo Nagy. Rdeči karton: 82’ Tórócsik, 89’ Nyilasi

Stadion: Mar del Plata, Mar del Plata Sodnik: Ramón Barreto (Urugvaj) Gledalcev: 32.000 Italija: Zoff, Gentile, Bellugi, Scirea, Cabrini (75’ Cuccureddu), Benetti, Tardelli, Antognoni, Causio, Paolo Rossi, Bettega (83’ Graziani) Madžarska: Ferenc Mészáros, Martos, Kereki, Istvan Kocsis, Jószef Tóth, Pusztai, Sandor Zombori, Pintér, Csapó, Fazekas (46’ Halász), Laszlo Nagy (46’ András Tóth).

Stadion: Moumental, River Plate, Buenos Aires Sodnik: Angel Coerezza (Argentina) Gledalcev: 77.000 Poljska: Tomaszewski, Szymanowski, Maculewicz, Gorgon, Nawalka, Zmuda, Deyna, Lubanski (79’ Boniek), Lato, Masztaler (84’ Kasperczak), Szarmach. ZR Nemčija: Maier, Vogts, Rüssman, Kaltz, Herbert Zimmermann, Bonhof, Hansi Müller, Flohe, Abramczik, Klaus Fischer, Beer.

44’, 89’ Flohe

10’ Csapó

55’ Kaabi, 79’ Ghommidh, 87’ Dhouib

Stadion: Chateau Carreras, Córdoba Sodnik: Farouk Bouzo (Sirija) Gledalcev: 46.000 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Rüssmann, Dietz, Kaltz, Bonhof, Hansi Müller, Flohe, Rummenigge, Klaus Fischer, Dieter Müller. Mehika: José Reyes (40’ Pedro Soto), Jesús Martínez, Tena, Eduardo Ramos, Arturo Vázquez Ayala, Mendizábal, Antonio De la Torre, Leonardo Cuellar, Rangel, Enrique López Zarza (46’ Lugo), Hugo Sánchez.

MEHIKA 1

2. junij

ITALIJA 1

45’ (11m) Vázquez Ayala

10. junij

ITALIJA 2

67’ Bettega

29’ P. Rossi, 52’ Zaccarelli

ARGENTINA 0

TUNIZIJA 0 ZR NEMČIJA 0

FRANCIJA 1

Stadion: Monumental, River Plate, Buenos Aires Sodnik: Abraham Klein (Izrael) Gledalcev: 77.260 Italija: Zoff, Gentile, Bellugi (6’ Cuccureddu), Scirea, Cabrini, Benetti, Tardelli, Antognoni (73’ Zaccarelli), Causio, Paolo Rossi, Bettega. Argentina: Fillol, Olguín, Passarella, Luis Galván, Tarantini, Ardiles, Américo Gallego, José Daniel Valencia, Bertoni, Oscar Ortíz (72’ Houseman), Mario Kempes.

Stadion: Rosario Central, Rosario Sodnik: John Gordon (Škotska) Gledalcev: 17.396 Tunizija: Naili, Dhouib, Mohsen Jendoubi Labidi, Kaabi, Amor Jebali, Gommidh, Dhiab Tarak, Mohamed Agrabi, Lahzami Temime (88’ Khemais Labidi), Akid, Abder Ben Aziza (81’ Karoui). Mehika: José Reyes, Jesús Martínez, Tena, Eduardo Ramos, Arturo Vázquez Ayala, Mendizábal (67’ Lugo), Antonio De la Torre, Leonardo Cuellar, Rangel, Isiordia, Hugo Sánchez.

Stadion: Mar del Plata, Mar del Plata Sodnik: Nicolai Rainea (Romunija) Gledalcev: 42.373 Italija: Zoff, Gentile, Bellugi, Scirea, Cabrini, Benetti, Tardelli, Antognoni (46’ Zaccarelli), Causio, Paolo Rossi, Bettega. Francija: Bertrand-Demanes, Janvion, Bossis, Patrice Rio, Trésor, Henri Michel, Dalger, Guillou, Lacombe (72’ Berdoll), Michel Platini, Six (76’ Rouyer).

S TAT I S T I K E

TUNIZIJA 3

MEHIKA 0

10. junij

1’ Lacombe

264

2. junij

15’ D. Müller, 30’ H. Müller, 38’, 73’ Rummenigge,

Stadion: Chateau Carreras, Córdoba Sodnik: César Orozco (Perú) Gedalcev: 30.667 Tunizija: Naili, Dhouib, Mohsen Jendoubi Labidi, Kaabi, Amor Jebali, Gasmi, Gommidh, Dhiab Tarak, Mohamed Agrabi, Akid (82’ Abder Ben Aziza), Lahzami Temime. ZR Nemčija: Maier, Vogts, Rüssmann, Dietz, Kaltz, Bonhof, Hansi Müller, Flohe, Rummenigge, Klaus Fischer, Dieter Müller.

6. junij 10. junij

POLJSKA 1

10. junij

FRANCIJA 3

43’ Lato

POLJSKA 3

6. junij

22’ C. López, 37’ Berdoll, 42’ Rochateau

TUNIZIJA 0

43’, 84’ Boniek, 56’ Deyna

ARGENTINA 2

MADŽARSKA 1

MEHIKA 1

45’ (11m) Passarella, 73’ Luque

41’ Zombori

FRANCIJA 1

Stadion: Mar del Plata, Mar del Plata Sodnik: Arnaldo Coelho (Brazilija) Gledalcev: 28.000 Francija: Dropsy, Bracci, Jean Petit, Janvion, Berdoll, Christian López, Trésor, Rouyer, Rochateau (75’ Six), Bethenay, Papi (46’ Michel Platini) Madžarska: Gujdar, Martos, Kereki, Balint, Jószef Tóth, Pusztai, Sandor Zombori, Pintér, Nyilasi, Tórócsik, Laszlo Nagy (73’ Csapó)

Stadion: Rosario Central, Rosario Sodnik: Angel Franco Martínez (Španija) Gledalcev: 15.000 Poljska: Tomaszewski, Szymanowski, Maculewicz, Gorgon, Nawalka, Zmuda, Deyna, Lubanski (76’ Boniek), Lato, Kasperczak, Szarmach (59’ Iwan) Tunizija: Naili, Dhouib, Amor Jebali, Mohsen Jendoubi Labidi , Kaabi, Gommidh, Gasmi, Dhiab Tarak, Mohamed Agrabi, Lahzami Temime, Akid.

60’ Platini

Stadion: Monumental, River Plate, Buenos Aires Sodnik: Jean Dubach (Švica) Gledalcev: 77.216 Argentina: Fillol, Olguín, Passarella, Luis Galván, Tarantini, Ardiles, Américo Gallego, José Daniel Valencia (64’ Norberto Alonso) (71’ Oscar Ortíz), Houseman, Leopoldo Luque, Mario Kempes. Francija: Bertrand-Demanes (58’ Baratelli), Battiston, Bossis, Christian López, Trésor, Henri Michel, Rochateau, Bathenay, Lacombe, Michel Platini, Six.

LESTVICA 1. Italija 2. Argentina 3. Francija 4. Madžarska

6 točk 4 točke 2 točki 0 točk

52’ Rangel

Stadion: Rosario Central, Rosario Sodnik: Jaffar Namdar (Iran) Gledalcev: 22.651 Poljska: Tomaszewski, Szymanowski, Zmuda, Rudy (84’ Maculewicz), Gorgon, Masztaler, Deyna, Boniek, Kasperczak, Lato, Iwan (78’ Lubanski). Mehika: Pedro Soto, Carlos Gómez, Rigoberto Cisneros, Ignacio Flores, Arturo Vázquez Ayala, Antonio De la Torre, Leonardo Cuellar, Rangel, Cristóbal Ortega, Javier Cárdenas (46’ Mendizábal), Hugo Sánchez.

LESTVICA 1. Poljska 2. ZR Nemčija 3. Tunizija 4. Mehika

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

5 točk 4 točke 3 točke 0 točk

skupina C

skupina D

Avstrija – Brazilija – Španija – Švedska

Nizozemska – Iran – Perú – Škotska

3. junij

7. junij

3. junij

7. junij

ŠVEDSKA 1

AVSTRIJA 1

NIZOZEMSKA 3

37’ Sjöberg

42’ (11m) Krankl

40’ (11m), 62’, 79’ (11m) Rensenbrink

NIZOZEMSKA 0 PERÚ 0

BRAZILIJA 1

ŠVEDSKA 0

IRAN 0

45’ Reinaldo

Stadion: Mar del Plata, Mar del Plata Sodnik: Clive Thomas (Wales) Gledalcev: 38.000 Švedska: Hellström, Hasse Borg, Roy Andersson, Bjorn Nordqvist, Erlandsson, Tapper, Linderoth, Lennart Larsson (79’ Edström), Bo Larsson, Sjöberg, Wendt. Brazilija: Leão, Toninho, Oscar, Amaral, Edinho, João Batista, Toninho Cerezo (86’ Dirceu), Roberto Rivelino, Gil (68’ Nelinho), Zico, Reinaldo.

Stadion: José Amalfitani, Vélez Sarsfield, Buenos Aires Sodnik: Charles Corver (Nizozemska) Gledalcev: 41.424 Avstrija: Koncilia, Sara, Obermayer, Breitenberger, Bruno Pezzey, Wilhelm Kreuz, Herbert Prohaska, Hickersberger, Krieger (71’ Heribert Weber), Hans Krankl, Kurt Jara. Švedska: Hellström, Hasse Borg, Roy Andersson, Bjorn Nordqvist, Erlandsson, Tapper (36’ Torstensson), Linderoth (60’ Edström), Lennart Larsson, Bo Larsson, Sjöberg, Wendt.

Stadion: Malvinas Argentinas, Mendoza Sodnik: Alfonso González Archundia (Mehika) Gledalcev: 42.000 Nizozemska: Jongbloed, Suurbier, Krol, Adrianus Haan, Rijsbergen, Willy van de Kerkhof, Neeskens, Wim Jansen, Rep, René van de Kerkhof (70’ Nanninga), Rensenbrink. Iran: Hejazi, Nazari, Abdollahi, Kazerani, Eskandarian, Parvin, Ghassempour, Sadeghi, Nayeb Agha, Djahani, Faraki (50’ Rowshan)

Stadion: Malvinas Argentinas, Mendoza Sodnik: Adolf Prokop (NDR) Gledalcev: 28.125 Nizozemska: Jongbloed, Suurbier, Krol, Poortvliet, Rijsbergen, Willy van de Kerkhof, Neeskens (68’ Nanninga), Wim Jansen, Adrianus Haan, René van de Kerkhof (46’ Rep), Rensenbrink. Perú: Ramón Quiroga, Jaime Duarte, Manzo, Chumpitaz, Toribio Díaz, José Velásquez, Cueto, Teófilo Cubillas, Muñante, Guillermo La Rosa (62’ Hugo Sotil), Oblitas.

3. junij

11. junij

3. junij

11. junij

PERÚ 3

ŠKOTSKA 3

AVSTRIJA 2

ŠPANIJA 1

43’ Cueto, 72’, 77’ T. Cubillas

44’ Dalglish, 47’ (11m), 68’ Gemmill

9’ Schachner, 76’ Krankl

75’ Asensi

ŠKOTSKA 1

NIZOZEMSKA 2

ŠPANIJA 1

ŠVEDSKA 0

14’ Jordan

34’ (11m) Rensenbrink, 71’ Rep

21’ Dani

Stadion: José Amalfitani, Vélez Sarsfield, Buenos Aires Sodnik: Ferdinand Biwersi (ZR Nemčija) Gledalcev: 46.765 Španija: Miguel Angel, Marcelino, Biosca, Uría, Olmo (46’ Pirri), San José, Juan Manuel Asensi, Cardeñosa, Leal, Juanito, Carlos Santillana. Švedska: Hellström, Hasse Borg, Roy Andersson, Bjorn Nordqvist, Erlandsson, Torbjörn Nilsson, Lennart Larsson, Nordin, Bo Larsson, Sjöberg (66’ Linderoth), Edström (59’ Wendt).

Stadion: Chateau Carreras, Córdoba Sodnik: Ulf Eriksson (Švedska) Gledalcev: 45.000 Perú: Ramón Quiroga, Jaime Duarte, Manzo, Chumpitaz, Toribio Díaz, José Velásquez, Cueto (82’ Percy Rojas), Teófilo Cubillas, Muñante, Guillermo La Rosa (62’ Hugo Sotil), Oblitas.

Stadion: Malvinas Argentinas, Mendoza Sodnik: Erich Lenemayr (Avstrija) Gledalcev: 35.130 Škotska: Alan Rough, Robert Kennedy, Buchan, Forsyt, Donachie, Gemmill, Rioch, Richard Hartford, Dalglish, Souness, Joe Jordan. Nizozemska: Jongbloed, Suurbier, Krol, Poortvliet, Rijsbergen (44’ Wildschut), Willy van de Kerkhof, Neeskens (10’ Boskamp), Wim Jansen, René van de Kerkhof, Rep, Rensenbrink.

11. junij

63’ Quiroga je ubranil enajstmetrovko Massonu

Škotska: Alan Rough, Robert Kennedy, Kenneth Burns, Buchan, Forsyth, Rioch (70’ Gemmill), Masson (70’ Macari), Richard Hartford, Dalglish, Joe Jordan, William Johnston.

11. junij

7. junij

BRAZILIJA 1

BRAZILIJA 0 ŠPANIJA 0

40’ Roberto Dinamite

7. junij

2’ Velásquez, 36’ (11m), 39’ (11m), 79’ T. Cubillas

AVSTRIJA 0

ŠKOTSKA 1

IRAN 1

Stadion: Mar del Plata, Mar del Plata Sodnik: Sergio Gonella (Italija) Gledalcev: 34.771 Brazilija: Leão, Nelinho (69’ Gil), Oscar, Edinho, Amaral, Toninho, João Batista, Toninho Cerezo, Zico (83’ Jorge Mendonça), Reinaldo, Dirceu. Španija: Miguel Angel, Marcelino, Olmo, Migueli (51’ Biosca), Uría (80’ Antonio Guzmán), San José, Leal, Juan Manuel Asensi, Cardeñosa, Juanito, Carlos Santillana.

Stadion: Mar del Plata, Mar del Plata Sodnik: Robert Wurtz (Francija) Gledalcev: 35.221 Brazilija: Leão, Toninho, Oscar, Amaral, José Rodrigues Neto, Toninho Cerezo (71’ Chicão), João Batista, Jorge Mendonça (84’ Zico), Gil, Dirceu, Roberto Dinamite. Avstrija: Koncilia, Sara, Bruno Pezzey, Obermayer, Breitenberger, Wilhelm Kreuz, Herbert Prohaska, Hickersberger (61’ Heribert Weber), Krieger (84’ Happich), Hans Krankl, Kurt Jara.

43’ (avt) Eskandarian

41’ Rowshan

IRAN 1

Stadion: Chateau Carreras,Córdoba Sodnik: Alojzi Jarguz (Poljska) Gledalcev: 21.262 Perú: Ramón Quiroga, Jaime Duarte, Manzo (67’ Leguía), Chumpitaz, Toribio Díaz, José Velásquez, Cueto, Teófilo Cubillas, Muñante, Guillermo La Rosa (60’ Hugo Sotil), Oblitas. Iran: Hejazi, Nazari, Abdollahi, Kazerani, Allahvardi, Parvin, Ghassempour, Sadeghi, Danaifar, Faraki (51’ Djahani), Rowshan (66’ Fariba).

LESTVICA 1. Avstrija 2. Brazilija 3. Španija 4. Švedska

4 točke (3 – 2) 4 točke (2 – 1) 3 točke 1 točka

PERÚ 4

60’ Danayfar

Stadion: Chateau Carreras, Córdoba Sodnik: Youssouf N’Diaye (Senegal) Gledalcev: 7.938 Škotska: Alan Rough, Jardine, Kenneth Burns, Buchan (56’ Forsyth), Donachie, Gemmill, Macari, Richard Hartford, Dalglish (74’ Joseph Harper), Joe Jordan, John Robertson. Iran: Hejazi, Nazari, Abdollahi, Kazerani, Eskandarian, Parvin, Ghassempour, Sadeghi, Danaifar (89’ Nayeb Agha), Djahani, Faraki (84’ Rowshan).

LESTVICA 1. Perú 2. Nizozemska 3. Škotska 4. Iran

5 točk 3 točke (5 – 3) 3 točke (5 – 6) 2 točki

1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

S TAT I S T I K E

Stadion: José Amalfitani, Vélez Sarsfield, Buenos Aires Sodnik: Karoly Palotai (Madžarska) Gledalcev: 40.841 Avstrija: Koncilia, Sara, Obermayer, Breitenberger, Pezzey, Kreuz, Herbert Prohaska, Hickersberger (67’ Heribert Weber), Schachner (80’ Pirkner), Hans Krankl, Kurt Jara. Španija: Miguel Angel, Marcelino, Migueli, Pirri, De la Cruz, San José, Juan Manuel Asensi, Cardeñosa (46’ Leal), Rexach (60’ Quini), Rubén Cano, Dani.

265

drugi del - skupina 1

drugi del - skupina 2

ZR Nemčija – Italija – Nizozemska – Avstrija

Argentina – Brazilija – Poljska – Perú

14. junij

18. junij

ZR NEMČIJA 0 ITALIJA 0

ZR NEMČIJA 3’ Abramczik, 70’ D. Müller

16’, 71’ Kempes

Stadion: Monumental, River Plate, Buenos Aires Sodnik: Dušan Maksimović (Jugoslavija) Gledalcev: 67.547 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Rüssmann, Herbert Zimmermann (53’ Konopka), Dietz, Kaltz, Bonhof, Flohe (69’ Beer), Rummenigge, Klaus Fischer, Hölzenbein. Italija: Zoff, Gentile, Bellugi, Scirea, Cabrini, Benetti, Antognoni (46’ Zaccarelli), Tardelli, Causio, Paolo Rossi, Bettega.

NIZOZEMSKA 2

POLJSKA 0

27’ Haan, 84’ R. Van de Kerkhof

Stadion: Rosario Central, Rosario Sodnik: Ulf Eriksson (Švedska) Gledalcev: 37.091 Argentina: Fillol, Olguín, Luis Galván, Passarella, Tarantini, Ardiles, Américo Gallego, José Daniel Valencia (46’ Ricardo Villa), Houseman (83’ Oscar Ortíz), Mario Kempes, Bertoni.

14. junij

NIZOZEMSKA 5

Stadion: Chateau Carreras,Córdoba Sodnik: Ramón Barreto (Urugvaj) Gledalcev: 40.750 ZR Nemčija: Maier, Vogts, Rüssmann, Dietz, Kaltz, Bonhof, Beer, Rummenigge, Abramczik, Hölzenbein, Dieter Müller. Nizozemska: Schrijvers, Poortvliet, Krol, Brandts, Willy van de Kerkhof, Wildschut (79’ Nanninga), Wim Jansen, Adrianus Haan, René van de Kerkhof, Rep, Rensenbrink. Rdeči karton: 88’ Nanninga.

6’ Brandts, 35’ (11m) Rensenbrink, 36’, 53’ Rep,

ARGENTINA 0 BRAZILIJA 0

39’ Fillol je ubranil enjstmetrovko Deyni.

Poljska: Tomaszewski, Szymanowski, Zmuda, Kasperczak, Maculewicz, Nawalka, Deyna, Boniek, Masztaler (64’ Mazur), Lato, Szarmach.

Stadion: Rosario Central, Rosario Sodnik: Karoly Palotai (Madžarska) Gledalcev: 37.326 Argentina: Fillol, Olguín, Luis Galván, Passarella, Tarantini, Ardiles (46’ Ricardo Villa), Américo Gallego, Luque, Oscar Ortiz (60’ Norberto Alonso), Mario Kempes, Bertoni. Brazilija: Leão, Toninho, Oscar, Amaral, José Rodrigues Neto, (34’ Edinho), João Batista, Chicão, Dirceu, Jorge Mendonça (67’ Zico), Gil, Roberto Dinamite. 21. junij

14. junij

BRAZILIJA 3

21. junij

BRAZILIJA 3

12’ Nelinho, 57’, 63’ Roberto Dinamite

AVSTRIJA 1

NIZOZEMSKA 2

15’, 28’ Dirceu, 73’ (11m) Zico

POLJSKA 1

79’ Obermayer

50’ Brandts, 75’ Haan

PERÚ 0

45’ Lato

Stadion: Chateau Carreras, Córdoba Sodnik: John Gordon (Škotska) Gledalcev: 15.000 Nizozemska: Schrijvers, Poortvliet, Krol, Brandts (66’ van Kraaij), Wildschut, Wim Jansen, Adrianus Haan, Willy van de Kerkhof, René van de Kerkhof (61’ Schoenaker), Rep, Rensenbrink. Avstrija: Koncilia, Sara, Bruno Pezzey, Obermayer, Breitenberger, Hickersberger, Krieger, Herbert Prohaska, Kreuz, Hans Krankl, Kurt Jara.

ITALIJA 1

Stadion: Malvinas Argentinas, Mendoza Sodnik: Nicolai Rainea (Romunija). Gledalcev: 31.278 Brazilija: Leão, Toninho, Oscar, Amaral, José Rodrigues Neto, João Batista, Toninho Cerezo (76’ Chicão), Dirceu, Jorge Mendonça, Gil, (70’ Zico), Roberto Dinamite. Perú: Ramón Quiroga, Jaime Duarte, Manzo, Chumpitaz, Toribio Díaz (11’ José Navarro), José Velásquez, Cueto, Teófilo Cubullas, Muñante, Guillermo La Rosa, Oblitas (46’ Percy Rojas).

Stadion: Malvinas Argentinas, Mendoza Sodnik: Juan Silvagno Cavanna (Čile) Gledalcev: 39.586 Brazilija: Leão, Nelinho, Oscar, Amaral, Toninho, João Batista, Toninho Cerezo (77’ Roberto Rivelino), Dirceu, Zico (7’ Jorge Mendonça), Gil, Roberto Dinamite. Poljska: Kukla, Maculewicz, Szymanowski, Gorgon, Zmuda, Nawalka, Kasperczak (65’ Lubanski), Deyna, Boniek, Lato, Szarmach.

18’ (avt) Brandts

Stadion: Monumental, River Plate, Buenos Aires Sodnik: Angel Franco Martínez (Španija) Gledalcev: 67.433 Nizozemska: Schrijvers (21’ Jongbloed), Poortvliet, Krol, Brandts, Willy van de Kerkhof, Neeskens, Wim Jansen, Adrianus Haan, René van de Kerkhof, Rep (66’ van Kraaij), Rensenbrink. Italija: Zoff, Gentile, Cuccureddu, Scirea, Cabrini, Benetti (77’ Graziani), Zaccarelli, Tardelli, Causio (46’ Claudio Sala), Paolo Rossi, Bettega.

ITALIJA 1

S TAT I S T I K E

18. junij

ARGENTINA 2

82’ W. van de Kerkhof

18. junij

266

14. junij

21. junij 18. junij

ARGENTINA 6

14’ P. Rossi

21. junij

POLJSKA 1

21’, 46’ M. Kempes, 43’ Tarantini, 50’, 72’ Luque, 67’

AVSTRIJA 0

AVSTRIJA 3

65’ Szarmach

Houseman

Stadion: Monumental, River Plate, Buenos Aires Sodnik: Francis Rion (Belgija) Gledalcev: 66.695 Italija: Zoff, Gentile, Bellugi (46’ Cuccureddu), Scirea, Cabrini, Benetti, Zaccarelli, Tardelli, Causio, Paolo Rossi, Bettega (72’ Graziani). Avstrija: Koncilia, Sara, Bruno Pezzey, Obermayer, Strasser, Hickersberger, Krieger, Herbert Prohaska, Kreuz, Hans Krankl, Schachner (63’ Pirkner)

59’ (avt) Vogts, 66’, 87’ Krankl

PERÚ

ZR NEMČIJA

19’ Rummenigge, 72’ Hölzenbein

Stadion: Chateau Carreras, Córdoba Sodnik: Abraham Klein (Izrael) Gledalcev: 38.318 Avstrija: Koncilia, Sara, Pezzey, Obermayer, Strässer, Hickersberger, Krieger, Herbert Prohaska, Wilhelm Kreuz, Hans Krankl, Schachner (71’ Oberacher). ZR Nemčija: Maier, Vogts, Rüssmann, Dietz, Kaltz, Bonhof, Beer (46’ Hansi Müller), Rummenigge, Abramczik, Hölzenbein, Dieter Müller (61’ Klaus Fischer).

Stadion: Malvinas Argentinas, Mendoza Sodnik: Patrick Partridge (Škotska) Gledalcev: 35.288 Poljska: Kukla, Szymanowski, Gorgon, Zmuda, Maculewicz, Nawalka, Deyna, Boniek (86’ Lubanski), Masztaler (46’ Kasperczak), Lato, Szarmach. Perú: Ramón Quiroga, Jaime Duarte, Manzo, Chumpitaz, José Navarro, Alfredo Quesada, Cueto, Teófilo Cubillas, Muñante (46’ Percy Rojas), Guillermo La Rosa (74’ Hugo Sotil), Oblitas.

PERÚ 0 Stadion: Rosario Central, Rosario Sodnik: Robert Wurtz (Francija) Gledalcev: 37.315 Argentina: Fillol, Olguín, Luis Galván, Passarella, Tarantini, Omar Larrosa, Américo Gallego (86’ Miguel Oviedo), Leopoldo Luque, Oscar Ortiz, Mario Kempes, Bertoni (64’ Houseman). Perú: Ramón Quiroga, Jaime Duarte, Manzo, Chumpitaz, Roberto Rojas, Alfredo Quesada, Cueto, José Velásquez (52’ Gorriti), Teófilo Cubillas, Muñante, Oblitas.

LESTVICA LESTVICA 1. Nizozemska 2. Italija 3. ZR Nemčija 4. Avstrija

11. S VE TOVN O P R V EN ST VO: AR GENTINA 1978

5 točk 3 točke 2 točki (4 – 5) 2 točki (4 – 8)

1. Argentina 2. Brazilija 3. Poljska 4. Perú

5 točk (8 – 0) 5 točk (6 – 1) 2 točki 0 točk

3. mesto

finale

24. junij

25. junij

BRAZILIJA 2

ARGENTINA

64’ Nelinho, 72’ Dirceu

38’, 105’ M. Kempes, 116’ Bertoni

ITALIJA 1

NIZOZEMSKA

38’ Causio

82’ Nanninga

Stadion: Monumental, River Plate, Buenos Aires Sodnik: Abraham Klein (Izrael) Gledalcev: 76.609 Brazilija: Leão, Nelinho, Oscar, Amaral, José Rodrigues Neto, João Batista, Toninho Cerezo (64’ Roberto Rivelino), Dirceu, Gil (46’ Reinaldo), Roberto Dinamite, Jorge Mendonça. Italija: Zoff, Cuccureddu, Gentile, Scirea, Cabrini, Patrizio Sala, Antognoni (78’ Claudio Sala), Maldera, Causio, Paolo Rossi, Bettega.

Stadion: Monumental, River Plate, Buenos Aires Sodnik: Sergio Gonella (Italija) Gledalcev: 77.260 Argentina: Fillol, Olguín, Luis Galván, Passarella, Tarantini, Ardiles (65’ Omar Larrosa), Américo Gallego, Mario Kempes, Bertoni, Luque, Oscar Ortiz (74’ Houseman). Nizozemska: Jongbloed, Poortvliet, Krol, Brandts, Wim Jansen (72’ Suurbier), Neeskens, Adrianus Haan, Willy van de Kerkhof, René van de Kerkhof, Rep (59’ Nanninga), Rensenbrink.

(1) 3 (1) 1

končna lestvica 1. Argentina 2. Nizozemska 3. Brazilija 4. Italija 5. Poljska 6. ZR Nemčija 7. Avstrija 8. Perú 9. Španija 10. Škotska 11. Francija 12. Švedska 13. Tunizija 14. Iran 15. Madžarska 16. Mehika

SELEKTORJI Argentina: César Luis Menotti Nizozemska: Ernst Happel Brazilija: Claudio Coutinho Italija: Enzo Bearzot Poljska: Jacek Gmoch ZR Nemčija: Helmut Schön Avstrija: Helmut Senekowitsch Perú: Marcos Calderón Španija: Ladislao Kubala Škotska: Alistair McLeod Francija: Michel Hidalgo Švedska: Georg Ericsson Tunizija: Abdel Majid Chetali Iran: Heshmat Mohadjerani Madžarska: Lajos Baróti Mehika: José García Roca

svetovni prvak ARGENTINA

S TAT I S T I K E

1 1 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: AR G E N TIN A 1 9 7 8

267

268

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

12. svetovno prvenstvo

1982 ŠPANIJA • Od 13. junija do 11. julija • Kvalifikacije: 103 držav (prijavljenih 109) • Število tekem v kvalifikacijah: 306 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 797 (povprečje 2,60) • Število sodelujočih na SP: 24 • Število tekem na SP: 52 • Število zadetkov na SP: 146 (povprečje 2,81) • Število gledalcev na SP: 1.856.277 (povprečje 39.699) • Gol št. 1.100: Sergej Baltača (Sovjetska zveza) • Najboljši strelec: Paolo Rossi (Italija) 6 golov • Zlata žoga: Paolo Rossi (Italija)

Pred prvenstvom odpisan, po naslovu heroj. Paolo Rossi je s prvim golom proti Nemcem odprl pot k tretjemu italijanskemu naslovu.

1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

269

Prvič 24 izbranih vrst Za pripravo dvanajstega svetovnega prvenstva so imeli Španci veliko časa. Država je bila po štirih desetletjih diktature generalisima Francisca Franca, med leti 1936 in 1975, na ponovni poti k demokratizaciji. Kljub temu je leta 1981 doživela poskus državnega udara. Med parlamentarno sejo ustoličenja novega predsednika vlade Leopolda Calva Sotela je v dvorano vdrlo 200 oboroženih vojakov pod vodstvom polkovnika civilne straže (Guardia Civil) Antonia Tejera. Streljali so v strop in ugrabili vse poslance. Sedem ur po dogodku je po državni televizijski mreži kralj Juan Carlos poskus, znan kot 23-F, odločno obsodil. Njegove besede so močno vplivale na potek dogodkov in na državljane. Nekaj ur pozneje so uporniki odšli iz dvorane brez prelivanja krvi. Aretirali so jih in obsodili na trideset let zapora. Leta 1982 je bil na volitvah izvoljen Felipe González, prvi socialist na čelu vlade po državljanski vojni. Na SP v Španiji je namesto 16 prvič tekmovalo 24 izbranih vrst: 13 evropskih, štiri južnoameriške, dve srednjeameriški, dve afriški, dve azijski in ena iz Oceanije. Razdelili so jih v šest skupin po štiri reprezentance; prvi dve sta se uvrstili v drugo kolo štirih skupin s tremi enajstericami. Prva iz vsake skupine se je uvrstila v polfinale. V 29 dneh je bilo na 17 prizoriščih odigranih 52 tekem (4.680 minut). V kvalifikacijah je na račun Francije izpadla dvakratna svetovna podprvakinja Nizozemska. Mundial 1982 ne bo ostal v spominu nogometnih privržencev po kvalitetnih igrah, a so kljub temu gledalci videli rekordno število golov na enem samem prvenstvu: 146 v 52 tekmah s povprečjem 2,81 gola na tekmo. Tudi prihodki 66 milijonov ameriških zelencev niso bili zanemarljivi. Vse udeležence je prijazno pozdravljala maskota prvenstva: Naranjito (Pomarančnik), ki je predstavljal najbolj prepoznaven španski sadež. Nogometniki so brcali žogo Adidas Tango, enak model kot štiri leta prej v Argentini z eno razliko: material poliuretan jo je naredil neprepustno za vodo.

270

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

Zastave na Nou Campu – Otvoritvena slovesnost je v Barceloni prikazala veliko barvitosti. Belgijci so z zmago nad Argentinci presenetili.

Uvodno presenečenje Argentinci so kot zadnji svetovni prvaki prihajali kot favoriti. Bili so bogatejši za 21letnega Diega Armanda Maradono, ki ga selektor Menotti štiri leta prej na domačih tleh ni uvrstil v moštvo. Maradona je za rekordnih osem milijonov dolarjev prestopil k Barceloni, čeprav v majici blaugrana še ni niti debitiral. Ker je bilo otvoritveno srečanje med Argentinci in Belgijci na Nou Campu v katalonski prestolnici, so Maradono domači navijači zelo lepo sprejeli. Prvič po šestnajstih letih se otvoritveno srečanje ni končalo z 0 : 0. Belgijci so presenetljivo zmagali z 1 : 0. Kljub zvezdniškemu igralskemu kadru so bili Argentinci z mislimi na Falklandskih ali Malvinskih otokih v južnem Atlantiku, kjer je divjala vojna in so umirali mladi, slabo oboroženi argentinski naborniki. Po mnenju mnogih bi morala v takšnih okoliščinah argentinska reprezentanca ostati doma. Na dan uvodne

tekme z Belgijci je angleška vojska prebila obroč otoškega glavnega mesta Port Stanleyja ali Puerto Argentino. Vezist Osvaldo Ardiles je po prvenstvu priznal, da telesna pripravljenost ni bila idealna, pa tudi borbenost je bila v primerjavi z mundialom 1978 vidno načeta. Maradona je po porazu z Rdečimi vragi v nadaljevanju zelo dobro igral proti Madžarom (4 : 1) in jim zabil dva gola ter nekoliko slabše proti Salvadorju (2 : 0). V drugem krogu ga je italijanski branilec Claudio Gentile z dovoljenjem sodnika neusmiljeno »tepel«, proti Brazilcem pa je bil Diego po grobem prekršku nad Batisto zasluženo izključen in je svoj prvi mundial neslavno končal.

Tudi nekaj lepega – Diego Maradona je proti Madžarom odigral najboljšo tekmo svojega prvega svetovnega prvenstva. Zabil je dva gola.

1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

271

Upor malih

Zaustaviti na vsak način – Italijanski branilec Claudio Gentile je najprej Maradono potem pa Brazilca Zica vseskozi vlekel za majico in nizal prekršek za prekrškom.

Rdeči karton Diegu – Tako je Maradona neslavno končal svetovno prvenstvo v Španiji. Maščeval se je nad Brazilcem Batisto in moral predčasno v slačilnice. 272

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

»Neuvrščena« Alžirija je nadigrala ZR Nemčijo in pripravila eno največjih presenečenj prvenstva. Po nemškem izenačenju je vse kazalo, da bo prevladala germanska nepopustljivost. Toda Alžirci se niso predali. Belloumi je dosegel drugi gol in prinesel nepopisno veselje v afriško državo. »Spominja me na dneve, ko smo se osvobodili od Francije,« je rekel starejši Alžirec med proslavljanjem na ulicah. »Nemce smo premagali že leta 1964, a danes je največji dan v zgodovini našega nogometa,« je ponavljal selektor Rašid Mekloufi. Kljub še eni zmagi proti Čilu, so Alžirci odšli domov praznih rok že po prvem krogu, saj so Nemci, ki so potrebovali zmago proti Avstrijcem – te je minimalen poraz peljal naprej – uprizorili pravo nogometno parodijo in dosegli želeni rezultat za napredovanje. Horst Hrubesch je v deseti minuti Nemce popeljal v vodstvo in rezultat postavil tja, kjer je moral biti. Ostalih osemdeset minut je minilo v znamenju nesramnega zavlačevanja igre. Žvižgi razočaranih gledalcev nad pišmeuhovskim vedenjem akterjev na igrišču niso zalegli.

Alžirija presenetila Nemce – Belloumi je po točni asistenci Assada dosegel zmagoviti gol za Afričane, ki pa so po nogometni parodiji med Nemčijo in Avstrijo kjub dvema zmagama izpadli.

Nemški navijač je v znak protesta sežgal zastavo. S tribun se je slišal znani vzklik novoporočencem: »Que se besen (Naj se poljubita)«. »Obe moštvi bi morali biti diskvalificirani,« je ogorčen povedal alžirski trener. Njegova zveza je vložila pritožbo Mednarodni nogometni zvezi in zahtevala ponovitev tekme, a ni bila uslišana. Po razpletu v Gijonu, se je FIFA odločila, da bodo od tedaj naprej srečanja, ki bodo odločala o uvrstitvi v skupini, odigrana istočasno. Tudi debitant Honduras, majhna srednjeameriška država, je privabil pozornost, še posebej po uvodnih remijih s Španci in Irci. To je onstran velike luže povzročilo pravo nogometno evforijo. Vlada je odobrila neposredno telefonsko linijo z bivališčem reprezentance. Po drugem neodloče-

nem izidu je bilo toliko klicev, da je moral selektor José de la Paz Herrera zvezo prekiniti. Ob vrnitvi v glavno mesto Hondurasa Tegucigalpo je nogometaše na letališču kot heroje sprejelo 50 tisoč privržencev. Neukrotljivi levi, Kamerunci, so v svoji skupini po treh remijih in dopadljivi igri ostali praznih rok. Manjkal jim je le en gol in to je omogočilo napredovanje preračunljivim Italijanom. Po tekmi so krožile govorice o tem, da je bil na tem srečanju rezultat dogovorjen. Italijanska novinarja Roberto Chiodi in Olivero Beha sta napisala knjigo Mundialgate. A nihče nikoli ni ničesar dokazal in tudi FIFA ni uvedla nobenega postopka.

Novozelandci prvič – Država brez nogometne tradicije je doživela visoke poraze. Na sliki je Brazilec Zico s škarjicami zadel novozelandsko mrežo. 1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

273

Nemci v polfinale – Točno ob pol enajstih zvečer je na stadionu Santiago Bernabeu v Madridu Klaus Fischer zabil drugi nemški gol proti Špancem. Vratar Schumacher se veseli.

Nemočna Furija Španija je dihala s svojimi nogometaši, jih spodbujala in bodrila. Toda želje so bile daleč od realnih možnosti, tako da so nemočni fantje zrežirali enega najslabših španskih nastopov na mundialih. Do tedaj so gostitelji prvenstev osvojili pet od enajstih naslovov. Po uvodnem razočaranju s Hondurasom (1 : 1) so varovanci Urugvajca Santamarie Jugoslavijo po zelo sporni sodniški odločitvi Danca Henninga Lunda Sorensena premagali. Ta je v 66. minuti prekršek branilca Zajca izven kazenskega prostora spremenil v enajstmetrovko. López Ufarte je zgrešil, sodnik pa je zaradi predčasnega premikanja vratarja Pantelića ukazal ponovitev. V drugo je bil tokrat Juanito neizprosen. Prečka in vratnica sta rešili španskega golmana Arconado, nesrečni avtogol Stojkovića pa je pustil Jugose na robu izpada. »Rop v Valencii«, »Škandalozno«, so pisali jugoslovanski dnevniki. 274

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

Veliko pričakovanje, še večje razočaranje – S slabimi igrami so si Španci pred domačimi privrženci nogometa zapravili uvrstitev med najboljše.

Dobro in slabo – Modri so preveč nihali v igri. Z leve stojijo: Zlatko Vujović, Jovanović, Gudelj, Petrović, Stojković, Šljivo, Sušić, Hrstić, Zajec, Pantelić in Šurjak.

Juga v škripcih Za uvrstitev Jugoslavije – z 1 : 0 je premagala Honduras – v drugi krog bi morali Severni Irci in Španci igrati neodločeno. Zmaga prvih je Modre poslala domov. Španija je napredovala zaradi gola več v nasprotni mreži. Ponovno so Jugosi veliko obetali in malo realizirali. Ostre kritike so letele predvsem na 51-letnega selektorja Miljana Miljanića. Med prvimi se je oglasil Vujadin Boškov. Nekateri so bili prepričani, da se je slovo začelo že po remiju z Irci. V Sarajevu so razjarjeni navijači zažgali avto Safeta Sušića, kot enega največjih krivcev za neuspeh. Svoje so naredili tudi sodniki. »Španski časopisi so šli v svojih ocenah še dlje. Jugoslavija je postala žrtev španskega sodniškega škandala. Pod tem naslovom je veriga krajevnih časopisov analizirala dogodke na tekmah te skupine in ugotovila, da bi se ob objektivnem sojenju Španija znašla na zadnjem mestu, Jugoslavija pa bi napredovala v drugi del. Toda Modri so si napredovanje deloma zapravili sami z bledo igro proti Hondurasu, ki bi ga morali premagati vsaj z dvema goloma razlike. Ob minimalni zmagi pa so zaman upali, da bodo drugi popravili, kar so jim sodniki odvzeli,« je zapisal zamejski novinar Saša Rudolf, mož, ki je spremljal štiri svetovna prvenstva.

Nezadostna zmaga – Jugoslovani bi morali Honduras premagati najmanj z dvema goloma razlike. Zabili so le enega. Na sliki prodor Gudelja, enega redkih, ki ni razočaral. 1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

275

Zico zmagovalec – Brazilski as se je na stadionu Sarriá v Barceloni takole otresel Argentincev Galvána in Ardilesa. Brazilci so južnoameriške “brate” premagali s 3 : 1.

Drugi del, druga zgodba Italijani so »vstali od mrtvih«. Pred prvenstvom jim je anketa mednarodnega podjetja Gallup pripisovala en odstotek možnosti za osvojitev prvenstva. Brazilci so bili s 24 odstotki prvi kandidati. Paolo Rossi – Španci so ga klicali Pablito – se je zbudil, nabrušen kot še nikoli. Po dveletni prepovedi igranja zaradi afere s protizakonitimi stavami ga je Bearzot v izbrano vrsto vpoklical vedoč, da ni v najboljši formi in da bo s tem sprožil nacionalno polemiko. Večina je v konici napada želela Roberta Pruzza (Roma), najboljšega

Zico poraženec – Nekaj usodnih napak je Brazilce, ki so igrali najlepši nogomet, stalo uvrstitve v finale. Italijani so bili manj dopadljivi, a veliko bolj učinkoviti. 276

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

strelca zadnjih dveh italijanskih prvenstev. Pred Paolom so videli celo mladega člana Interja Antonia Beccalossija. Robertu Bettegi se je moral selektor zaradi hude poškodbe na tekmi klubskega evropskega pokala prvakov leta 1981 odpovedati. Po neučinkovitem prvem delu so bile kritike še glasnejše. Rossiju so nadeli vzdevek Privid. Kako bi s tako »komičnim« srednjim napadalcem v nadaljevanju ugnali Argentino in Brazilijo? Vendar je Pablito v drugem delu zablestel v novi luči in se s šestimi zadetki zavihtel na vrh strelske lestvice. Še posebej dragocen je bil hattrick proti Brazilcem, ki bi jim zaradi razlike v golih zadostoval že remi.

Veselje v ritmu sambe – Júnior, Sócrates in Zico proslavljajo izenačujoči gol proti Italiji. Vsi trije so blesteli v predstavah, polnih domiselnih potez.

Brazilski balet ni poznal špekulacij Največja južnoameriška država je imela imenitno moštvo samih umetnikov. V njihovi igri je bila mešanica glasbe in čarovnije. Najprej so osvojili publiko v Sevilli, v drugem delu pa Katalonce. Telé Santana ni bil nikoli svetovni prvak, pa je kljub temu eden najbolj oboževanih selektorjev v Braziliji. Zakaj? Ker je vedno gojil virtuozen in napadalen nogomet. Prav te odlike so Brazilce – v prvem krogu so ob treh zmagah dosegli kar 10 golov – pokopale v Španiji. Falcão, Júnior, Zico, Sócrates, Éder, Toninho Cerezo in ostali so imeli pri trenutnem izidu 2 : 2 proti Italiji polfinale v žepu. Bili so že 24 tekem neporaženi. Dovolj bi bila zavlačevanje in obramba. Vendar so si 5. julija popoldne na stadionu Sarriá – tekmo so poimenovali “tragedija iz Sarrie” – iz same ljubezni do brezmadežnega nogometa želeli le zmago in se namesto, da bi čuvali rezultat, še naprej podili

proti vratom Zoffa. Resnica, da v zgodovini ostanejo rezultati in ne lepa igra, jih ni zmotila. Na koncu je romantika klonila pred pragmatizmom. Navdihnjeni Paolo Rossi, avtor vseh treh italijanskih golov, je četrt ure pred koncem v malem kazenskem prostoru izkoristil strel Tardellija in neodločnost vratarja Waldirja Peresa ter zapečatil usodo brazilskih žonglerjev. Na koncu nepriporočljive tekme za srčne bolnike je Zoff pred branilcem Oscarjem čudežno rešil uvrstitev v polfinale. Brazilci so se pritožili nad grobo igro Gentileja, ki se je tako kot nekaj dni prej Maradone, tedaj lotil Zica. V 41. minuti ga je podrl v kazenskem prostoru in mu strgal majico, vendar je sodnik enajstmetrovko spregledal. Vsekakor brazilski pohod po španskih igriščih ni ostal brez posledic: naslova res ni bilo, igro pa ljubitelji nogometa še danes pomnijo kot eno najlepših vseh časov. 1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

277

S poslednjimi močmi – Klaus Fischer je v 108. minuti žogo poslal v francosko mrežo in izsilil enajstmetrovke v dramatičnem srečanju. Nemci so se po zmagi popolnoma izmučeni veselili.

Spektakel poln drame in preobratov Če nogomet slovi po nepredvidljivosti, preobratih in dramah, potem lahko polfinalno srečanje med Nemci in Francozi v Sevilli mirno uvrstimo med peščico velikih zgodovinskih tekem. To je bil dvoboj dveh nasprotujočih si nogometnih šol: francoski umetniki proti nemškim delavcem. Po 90 minutah je bilo 1 : 1, v polno pa sta zadela hitri Littbarski in komandant francoske izbrane vrste Platini. Francoze je močno razburil nemški vratar Tony Schumacher. Zelo grobo je posredoval nad branilcem Battistonom, ki je samo šest minut prej vstopil v igro namesto Genghinija. Battiston je obležal nezavesten in je moral z dvema izbitima zoboma igrišče zapustiti. Televizija je pokazala, kako ga je kapetan Platini zaskrbljen držal za roko. Med zdravniško pomočjo je nemški vratar odšel proti svojemu golu in se provokativno raztegoval. Od tedaj je vsako njegovo akcijo pospremil zbor žvižgov. Nizozemski sodnik Charles Corver je grob prekršek spregledal, avtorju pa ni pokazal niti rumenega kartona. Battistona so odpeljali v bolnišnico. 278

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

Prava drama se je začela v podaljških. Trésor je zabil drugi francoski gol, Giresse pa tretjega, in zdelo se je, da je srečanje odločeno. Odlična menjava v nemških vrstah je pomagala k preobratu. Karl-Heinz Rummenigge je bil poškodovan in ga niso pričakovali niti na klopi. Ob skoraj izgubljenem položaju ga je selektor Derwall namesto izmučenega Briegla vseeno aktiviral. Menjava se je takoj obrestovala, saj je napadalec Bayerna že pred iztekom prvega podaljška razliko znižal, potem pa s premetenimi akcijami odločilno pomagal k preobratu. V 108. minuti je “nemški čudež” potrdil Klaus Fischer. Prvič v zgodovini SP so gledalci videli odločitev po enajstmetrovkah. Spet je bolje kazalo Francozom, predvsem takrat, ko je Ettori ubranil strel Stielikeju. Nemški branilec, eden najboljših na igrišču, ni mogel zadržati solz in soigralci so ga komaj potolažili. Na njegovo srečo sta kmalu živcem podlegla tudi Francoza Six in Bossis, katerega ne zelo močan strel je Schumacher ubranil. Usoda je bila v nogah Tanka Hrubescha, znanega po svoji moči in izjemni igri z glavo. Ni se dal zmesti in Nemčija je bila v finalu. Na igrišču vse po starem: veselje Nemcev in jok Francozov.

Častna loža – Italijanski predsednik Sandro Pertini, španski kralj Juan Carlos, kraljica Sofija, predsednik Mednarodne nogometne zveze João Havelange in nemški ministrski predsednik Helmut Schmidt med izvajanjem državnih himen obeh finalistov.

Pred kraljem in predsednikom, a brez blišča Stadion Santiago Bernabeu, naslednik stadiona Chamartin, so v srcu Madrida odprli leta 1947. Na finalu 12. SP, 11. julija 1982, je sprejel okoli 90 tisoč gledalcev. V častni loži so tekmo spremljali španski kralj Juan Carlos, kraljica Sofia, nemški kancler Helmut Schmidt, španski premier Leopoldo Calvo Sotelo in italijanski predsednik, vedno nasmejani 85-letni Sandro Pertini.

Pertinijevi skoki ob proslavljanju italijanskih golov so ostali v spominu vsem. Bil je eden najpopularnejših obrazov mundiala. Italijanski novinarji so reprezentanco neusmiljeno kritizirali. Pisali so celo, da se dogajajo »čudna razmerja« in da v karanteni prirejajo orgije. Po slabi igri v prvem delu so bili očitki še ostrejši, zato je Bearzot uvedel silenzio stampa. Z novinarji je komuniciral le kapetan Zoff. Finale je bil dolgočasen in nezanimiv. Nemci so imeli žogo, a so delovali prazno, kot da bi ves navdih in moč zapravili v drami proti Francozom.

Mož odločitve – Prvi gol Pablita v finalnem obračunu. Rossi je bil v drugem delu tekmovanja zelo razpoložen. Zabil je tri gole Brazilcem, dva Poljakom in enega Nemcem. 1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

279

Italija je kljub odsotnosti režiserja Antognonija, zgrešeni enajstmetrovki Cabrinija in zgodnji poškodbi Grazianija – zamenjal ga je Altobelli – vseskozi nadzorovala potek srečanja. Onemogočila je ključne nasprotnike: osemnajstletni Bergomi se je lotil poškodovanega bodočega soigralca pri Interju Rummeniggeja, Collovati je čuval Fischerja, Gentile pa Littbarskega. Pravijo, da je po neodločenem prvem polčasu Bearzot vzkliknil v garderobi: »Kaj ne vidite, da se komaj držijo na nogah?« V drugi polovici so nemško usodo v učinkovitih protinapadih zapečatili Rossi, Tardelli (njegov krik ob proslavljanju zadetka je še vedno prepoznavni znak takratnega podviga) in Altobelli. Štiridesetletni vratar Dino Zoff je postal najstarejši zmagovalec v zgodovini SP in se je oddolžil kritikom, ki so ga štiri leta prej v Argentini po italijanskem porazu v polfinalu in na tekmi za tretje mesto križali. Pokal mu je predal španski kralj Juan Carlos. Vecio (stari v furlanskem dialektu) Bearzot je zaprl usta vsem, ki so ga neprestano napadali. S tretjim naslovom je Italija dohitela Brazilce. Pod Apenini je bilo veselo kot že dolgo ne. Pertini je objemal in poljubljal vse nogometaše. Povabil jih je, naj se z njim vrnejo s predsedniškim letalom. Že v zraku se je predsednik v paru z Zoffom spopadel v kartanju z Bearzotom in Causijem, ki sta na koncu zmagala. Na sredini mizice se je bleščal svetovni pokal, ki so ga nekaj ur kasneje ponosno razkazovali evforičnim navijačem.

Radost zmagovalcev – Objem Fulvija Collovatija in Dina Zoffa simbolizira veselje dveh malodane odpisanih reprezentantov, ki sta pred prvenstvom doživela neskončno kritik in nasprotovanj.

Zapravljena enajstmetrovka – Zapravljena enajstmetrovka Cabrinija bi lahko pomenila hud udarec za Azzurre, a so se ti v drugem polčasu dovolj zbrali, izkoristili protinapade in pokal odnesli domov. 280

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

Vezist se je vpisal med strelce – Marco Tardelli je izvedel izjemno akcijo, žogo poslal v nemško mrežo in se sijajno pridružil nogometašem, ki so dosegli gol v finalu svetovnega prvenstva. To je bil drugi zadetek proti Nemcem.

Nepozabni krik Tardellija – Italijan je že zabil drugi gol in se podal v neustavljivi tek. Izraz veselja in sreče ob takšnem podvigu je ostal zapisan v spominu vseh ljubiteljev nogometa. 1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

281

PRVO IME ŠPANIJE

Paolo Rossi

Italijanski Pablito

Sprva kritiziran, na koncu oboževan – Med sporne odločitve selektorja Bearzota je sodil vpoklic Paola Rossija. Pablito je z goli kritikom zaprl usta.

Najboljšemu strelcu svetovnega prvenstva v Španiji v življenju ni bilo vedno lepo. Rodil se je 23. septembra 1956 v mestu Prato. Imel je izreden nos za tresenje nasprotnih mrež. Svojo nogometno pot je začel pri Ambrosiani, nadaljeval pri Cattolica Virtu, dokler ni leta 1972 prišel v mladinske vrste Juventusa. Stara dama ga je za šest mesecev posodila Comu, nato pa Lanerossiju iz Vicenze, kjer se je Rossi začel dokazovati. Bil je najboljši strelec druge lige in odločilno prispeval k napredovanju v prvo. Naslednje leto je s 24 goli ponovil uspeh. Lanerossi ga je dokončno kupil za štiri milijone dolarjev. Nihanje v formi ga je leta 1980 pripeljalo k Perugi. Po remiju 2 : 2 z Avellinom – oba gola je dosegel Rossi – so 282

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

ga obtožili sprejemanja podkupnine v zvezi z nezakonitimi stavami in mu kljub zanikanju kakršnekoli vpletenosti izrekli triletni suspenz. Po nogometaševi pritožbi so kazen znižali na dve leti, do 29. aprila 1982, tri mesece pred SP. Medtem ga je Perugia »podarila« Juventusu. Po uspehu na mundialu je s črno-belimi osvojil vrsto naslovov: dva scudetta, italijanski pokal, italijanski superpokal, evropsko klubsko prvenstvo. Leta 1985 je prestopil k Milanu in končal kariero pri Veroni. Star 31 let je pospravil nogometne čevlje in se posvetil upravljanju gradbenega podjetja. Redkokdaj še zahaja na stadione. Za italijansko izbrano vrsto je odigral 48 tekem in zabil 20 golov.

ZGODBA MUNDIALA

Šejk razveljavil gol Francozi so proti Kuvajtu v 79. minuti vodili s 3 : 1. V tistem trenutku je Platini podal Giresseu, ki je še četrtič zadel. Kuvajtčani so se pritožili zaradi domnevnega piska s tribune. Sovjet Miroslav Stupar je po posvetu s stranskim sodnikom gol potrdil. Protesti so bili še glasnejši. Na terenu se je nepričakovano pojavil predsednik kuvajtske zveze in olimpijskega komiteja šejk Fahd AlAhmad Al-Jaber Al-Sabah, član multimilijonarske vladajoče družine. Medtem ko se je približeval sodniku, je svoje nogometaše rotil, naj zapustijo igrišče. Zahteval je razveljavitev gola in sodnik Stupar mu je ugodil. Nogometaši Kuvajta, ki so delilca pravice kar nekaj časa grobo oblegali, so dobili le en rumeni karton. Po sporni odločitvi so

bili Francozi tisti, ki bi kmalu odšli v garderobe. Najbolj besen je bil selektor Hidalgo. Po nekaj minutah so se strasti umirile in srečanje se je lahko nadaljevalo. Francozi so dosegli še četrti gol. Kuvajtski šejk je igral nogomet na univerzi. Bil je desni bočni napadalec in sam je trdil, da ne tako slab. Nastopal je tudi kot stranski sodnik. Poteza šejka, ki je avgusta 1990 med okupacijo iraških sil Sadama Husseina na Kuvajt v dokaj čudnih okoliščinah umrl (mnogi trdijo, da so ga ubili), bo ostala zapisana kot ena najbolj nenavadnih v zgodovini SP. Kuvajtsko zvezo je FIFA kaznovala z 12 tisoč dolarji, šejka zaradi »nešportnega vedenja« resno opozorila, Stuparja pa dosmrtno izključila.

INTERVJU

Paolo Rossi je potreboval čas »Rossiju sem moral dati čas, da se je lahko vrnil v staro formo. Potreboval je stik z žogo in minutažo. Prepričan sem bil, da je še vedno pravi. Kvaliteta ne zamrzne,« je po finalu z Nemci povedal italijanski selektor Enzo Bearzot. O sebi: »Tudi če se mi ne pozna na obrazu, je danes najsrečnejši dan v moji športni karieri.« O prvenstvu: »Tekma oz. zmaga z Argentino je bila tista, ki nam je odprla vrata k končnemu uspehu. Do tedaj smo igrali slabo, takrat pa smo se našli.« O finalu: »Imeli smo (pre)več težav. Zaradi poškodbe ni igral Antognoni, na začetku srečanja je moral zapustiti zelenico Graziani, potem smo zapravili enajstmetrovko, poškodbe sta obnovila Bergomi in Gentile, čeprav sta lahko nadaljevala z igro. Vedel sem, da bodo moji varovanci kljub nevšečnostim pokazali značaj, saj so bili zelo samozavestni. Kako sem videl finale? V prvem polčasu smo Nemce zaustavili s čvrsto obrambo, v drugem pa smo jih strli s protinapadi.« Bearzot

je Azzurre prevzel leta 1975 in jih vodil enajst let. Njegov izkupiček je: 104 srečanja, 51 zmag, 28 remijev in 25 porazov. Kot nogometaš je enkrat zaigral v izbrani vrsti, klubsko pot pa je leta 1946 začel pri Pro Gorizia in do leta 1964 nadaljeval pri Interju, Catanii in Torinu. »Potem ko izberem igralce, jim ne vsiljujem taktičnih zamisli. Pustim jim svobodo,« je poudaril Bearzot, ki je med prvim in drugim krogom, ko se je Italija le po razliki golov uvrstila naprej, podpiral molk svojih nogometašev pred novinarji. (Carlos Juvenal v argentiskem športnem tedniku El Gráfico.)

1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

283

PRVE VIOLINE

Harald Anton Schumacher ZR Nemčija Vratar Tony Schumacher je v nemškem golu nasledil Seppa Maierja. Z 18 leti je iz rojstnega Dürena, kjer se je rodil 6. marca 1954, prišel h Kölnu in kmalu napredoval. Velik, zanesljiv, agresiven je moštvu pomagal k osvojitvi Bundeslige (1978) in treh nemških pokalov (1977, 1978 in 1983). V finalu pokala UEFA 1986 je Köln zgubil proti madridskemu Realu. V reprezentanci je prvič branil leta 1979, leto kasneje pa je slavil evropsko prvenstvo. Dvakrat je bil na pragu svetovnega naslova. Obakrat se je moral zadovoljiti z drugo stopničko na zmagovalnem odru. Italijanskemu predsedniku Pertiniju po izgubljenem finalu v Madridu ni želel stisniti roke. Pozneje sta se znova srečala v Rimu in se mu je opravičil. Po petnajstih sezonah v Kölnu se je preselil k Schalkeju 04 v Gelsenkirchen. V tistem času je napisal knjigo Anpfiff (Začetni žvižg), v kateri je obelodanil doping v nemškem nogometu. Obtožil je kar nekaj nogometašev Bundeslige in reprezentance. Dvignil je veliko prahu, posledično pa je moral zapustiti nemški nogomet in se preseliti k turškemu Fenerbahčeju. Leta 1991 se je vrnil k Bayernu iz Münchna, igral potem pri Schalkeju, še enkrat pri Bayernu, dokler se ni star 42 let v vratih prvaka Borussije Dortmund upokojil in postal trener. Odigral je 646 tekem v nemški ligi in 76 v izbrani vrsti. As formule 1, sedemkratni svetovni prvak, Michael Schumacher, se je v srednji šoli kot navijač Kölna pred sovrstniki bahal, da je Tony Schumacher njegov stric. Ko se danes srečata, ga bivši vratar kliče »nečak«. 284

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

Michel Platini Francija

Monsieur Platini – Ambasador lepega nogometa.

Velja za enega največjih umetnikov vseh časov. Nogometne vrline je imel v malem prstu. Kljub nastopu na treh SP se mu je tako želeni naslov svetovnega prvaka spretno izmikal. Dvakrat so Francozi prišli do polfinala, obakrat klonili proti Nemcem. V Argentini 1978 – Francija je potovala domov po prvem krogu – se je pokazal svetu, v Španiji (četrti) je blestel, v Mehiki (tretji) s poškodovanim gležnjem malo manj. Leta 1984 je Galske peteline z zmago 2 : 0 nad Španijo v finalu v Parizu popeljal do evropskega naslova. Zabil je 9 golov v petih tekmah. Nogometni Napoleon se je rodil v mestecu Joeuf v bližini Marseilla 21. junija 1955. Njegove korenine segajo v Piemonte, dedek je bil iz okolice Vareseja. Starši, italijanskega rodu, so imeli restavracijo. Oče Aldo Platini, zidar po poklicu, ga je kot bivši nogometaš učil, da se mora ob pomanjkanju velikih telesnih sposobnosti poslužiti izvrstne tehnike. Zato je Michel vneto treniral. V domačem klubu,

amaterskem AS Joeuf, članu tretje lige, je vedno igral v starejših kategorijah. Leta 1972 ga niso vzeli pri drugoligašu Metzu, ker je klubski zdravnik ocenil, da je premajhen, da ima srčno napako in premalo dihalnih sposobnosti. Odšel je k Nancyju in ga leta 1978 pripeljal do edinega naslova v njegovi zgodovini. Naslednje leto je prestopil k Saint Etiennu, bil državni prvak in se po treh sezonah preselil v Torino k Juventusu. Bil je dvakrat prvi strelec italijanskega prvenstva, evropski in medcelinski prvak ter edini, ki je trikrat zapored dobil naslov najboljšega evropskega nogometaša. Na finalu evropskega pokala prvakov na stadionu Heysel v Bruslju med Juventusom in Liverpoolom je po veliki tragediji na tribunah uspešno izvedel zmagovito enajstmetrovko in črnobele popeljal do naslova. Bolečega vtisa ni nikoli prebolel. Pri 21. je debitiral v francoski izbrani vrsti in zabil izenačujoči gol proti Češkoslovaški. Za trening prostih strelov je v živi zid postavljal lesene lutke, ki jih je nabavil v butikih. V Franciji in Italiji je med letoma 1973 in 1987 v 400 prvenstvenih tekmah zabil 207 golov. Majico reprezentance je oblekel 72-krat in zadel 41-krat ter bil njen kapetan na 49 tekmah.

BESEDE, BESEDE

Daniel Alberto Passarella Argentina

Dino Zoff »Ko sem v Madridu dvignil svetovni pokal, sem bil najsrečnejši človek na svetu. Veliko smo pretrpeli pred prvenstvom in med njim. Ko smo odhajali v Španijo, nihče za nas ni dal počenega groša. Ko smo šli skozi prvi krog, smo bili prepričani, da bo drugi lažji, nasprotniki boljši, bolj napadalni, mi pa bomo imeli možnosti za »kontre«. Paolo Rossi je bil izvrsten in zmagali smo. Kritiki nam spet niso prizanesli in nam niso verjeli, da vemo več kot oni,« štiridesetletni vratar svetovnih prvakov. Enzo Bearzot »Pred prvenstvom sem rekel, da bomo bolje igrali v nadaljevanju, ko nas točke za uvrstitev ne bodo več skrbele. Vrnitev Paola Rossija me je zelo razveselila. Da bi dokazali, da se ne gremo zgolj obrambo, so nam manjkali goli,« italijanski trener. Tony Schumacher »Morali smo se prebiti v drugi krog. Ostalo ne šteje,« nemški vratar o sramotni igri proti Avstriji. Michel Platini »Če bi bili sami prepričani v to, kako smo dobri, ne bi izgubili. »Tisti večer sem na tekmi proti Nemčiji občutil vse emocije, ki jih je zmožen človek. Francija ni nikoli bolj objokovala kakega poraza,« francoski zvezdnik po dramatičnem polfinalnem porazu z Nemci. »Sodniške napake so vedno obstajale. Kar spomnite se prvenstva v Španiji. Prekršek Tonyja Scumacherja nad Battistonom v polfinalu v Sevilli je bil nezaslišan, sodnik pa ni pokazal niti kartona. Jugoslovan Zajec je proti Španiji podrl nasprotnika nekaj metrov izven kazenskega prostora, mož v črnem pa je piskal enajstmetrovko,« spomini upokojenega ideologa francoske igre leta 2002 v španskem športnem dnevniku Mundo Deportivo. Diego Maradona »Na takšen način je nemogoče igrati nogomet,« argentinski debitant na SP o grobih posredovanjih italijanskega branilca Gentileja. »Brazilci so s Falcãom na čelu z žogo na moj račun ‘afne guncali’. To me je spravilo iz tira. Obrnil sem se in črn od jeze najbližjega Brazilca brcnil tja, kamor najbolj boli. Nič hudega sluteč jo je skupil ubogi Batista,« argentinski as o izključitvi proti Brazilcem. Horst Hrubesch »Selektor Derwall je mevža. Proti Angležem je ubral skrajno boječo taktiko. Ko je glasno povedal, da bom moral srečanje spremljati s tribune, me je osramotil pred soigralci,« je nemški Tank z izjavami razburil vodstvo reprezentance.

1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

BESEDE, BESEDE

Čeprav Argentinci niso ubranili svetovnega pokala, je Passarella v Španiji zelo dobro igral. Štiri leta prej je v Buenos Airesu dvignil pokal, tokrat ga ni, a se je boril do konca. Bil je še na enem svetovnem prvenstvu, v Mehiki, kjer pa kljub argentinskemu naslovu ni nastopil niti na eni tekmi. Passarella se je rodil 25. maja 1953 v mestu Chacabuco v provinci Buenos Aires. Najprej je igral kot napadalec v domačem Argentinu. Ko je po neuspešnih testih v vsaj štirih argentinskih klubih nameraval opustiti brcanje, se je kot levi bočni branilec znašel v tretjeligašu Sarmientu iz mesta Junín (36 tekem, 9 golov, napredovanje v drugo ligo). Opazili so ga pri River Plateju in ga leta 1974 tudi kupili. Debitiral je v poletni različici večnega derbija proti Boci Juniorsu v letovišču Mar del Plata. Njegov strel od daleč je zadel vratnico. Močan in temperamenten značaj je pripomogel k temu, da so mu po sedmih mesecih Milijonarji zaupali kapetanski trak. V prvem obdobju je slavil sedem domačih prvenstev. Leta 1982 je prestopil k Fiorentini (109 tekem, 26 golov) in se premaknil na mesto libera. Štiri leta kasneje se je preselil k Interju (43 tekem, 9 golov), po dveh sezonah pa se je vrnil k River Plateju (skupno v obeh obdobjih: 298 tekem, 99 golov). Na zadnjem nastopu je dobil rdeči karton. Passarella je še danes najboljši strelec med argentinskimi branilci. Za reprezentanco je odigral 70 srečanj in dosegel 22 golov. Kot trener River Plateja je slavil štirikrat, vodil je argentinsko izbrano vrsto na mundialu 1998, urugvajsko reprezentanco (odstopil je na začetku leta 2001, tik pred obiskom v Sloveniji), potem pa je odšel v Mehiko. Marca 2005 je prevzel trenerski stolček Corinthiansa iz São Paula, drugega najbolj popularnega brazilskega kluba. Zdržal je dva meseca. Januarja 2006 je še tretjič kot trener pristal pri River Plateju.

285

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

Idealno moštvo

V majhnih dozah

porazu Gavči izvajali kar 13 kotov, zmagovalci

Dasajev (Sovjetska zveza), Gerets (Belgija),

Francoz René Girard je vstopil v igro na treh

pa nobenega.

Scirea (Italija), Júnior (Brazilija), Passarella

tekmah Francije, a je skupaj odigral le osem minut.

(Argentina), Bruno Conti (Italija), Giresse

Jugoslovanski »legionarji«

(Francija), Falcão (Brazilija), Platini (Francija),

Najvišja zmaga

V Italijo je pripotovalo sedem jugoslovanskih

Paolo Rossi (Italija), Boniek (Poljska).

Madžarska je proti Salvadorju dosegla najvišjo

nogometašev, ki so nastopali v tujini: Pantelić

zmago na SP, 10 : 1. Z devetimi goli razlike sta se

(Bordeaux), Svilar (Antwerpen), Jerković

Francija uporabila največ igralcev

končali do tedaj še dve tekmi: leta 1954 v Švici

(Zürich), Šljivo (Nica), Halilhodžič (Nantes),

Francoski trener Michel Hidalgo je na zelenico

Madžarska – Južna Koreja 9 : 0 in leta 1974 v

Šurjak (Udinese) in Sušić (Paris Saint Germain).

poslal največ igralcev: kar 21, medtem ko je

Nemčiji Jugoslavija – Zaire prav tako 9 : 0.

v perujski in kamerunski majici igralo le 13

Argentinski »legionarji«

nogometašev. Najboljši napad je bil francoski,

Zadeli v dveh finalih

Štirje Argentinci so sklenili prestope v

ki je v sedmih tekmah dosegel 16 golov.

Trije nogometaši so do tedaj zadeli v finalih

evropske klube tik pred mundialom: Passarella

Kamerun in Salvador sta v treh tekmah zadela

dveh SP: Brazilca Vavá (1958, 1962), Pelé (1958,

k Fiorentini in Ramón Díaz k Napoliju aprila,

le enkrat. Obrambne naloge so najslabše

1970) in Nemec Breitner (1974, 1982).

Maradona k Barceloni in Barbas k Zaragozi

izpolnjevali Salvadorci, ki so prejeli 13 golov,

junija.

deset samo od Madžarov. Največ rumenih

Poljaki so se vrnili

kartonov je prišlo na dan na tekmah Argentina

Poljska reprezentanca je ponovno dobro

Zadnji vlak

– Salvador in v finalu Italija – Nemčija: po pet

nastopila na največjem nogometnem

Kevin Keegan, eden najboljših angleških

na vsakem srečanju. Urugvajski sodnik Juan

tekmovanju. Njen najboljši mož je bil Boniek,

nogometašev vseh časov, je debitiral na

Daniel Cardellino in Škot Robert Valentine sta

ki je proti Belgijcem zabil tri gole, a si je proti

SP šele pri 31 letih. Igral je le nekaj minut.

jih v dveh nastopih vsak pokazala po sedem.

Sovjetom po neumnem prislužil karton in ni

Anglija se v letih 1974 in 1978 ni uvrstila na

Največ rumenih kartonov (10) so prejeli Poljaki.

smel igrati v polfinalu proti Italiji.

SP, v Španiji pa ga je poškodba ovirala vse do

V prvih polčasih so se mreže zatresle 50-krat,

srečanja z domačini, ko je namesto Woodcocka

v drugih 96-krat. Največ golov, kar 40 je padlo

Neusmiljeni strelci

med 61. in 75. minuto.

Najboljši napad prvenstva je bil francoski: 16 golov v sedmih srečanjih.

Cabrini v zgodovino Italijanski branilec Cabrini se je zapisal v

Prva v kvalifikacijski skupini Jugoslovanska izbrana vrsta se je uvrstila na SP

Nepremagani

zgodovino kot prvi nogometaš, ki je zastreljal

v Španiji kot prva na lestvici desete evropske

Enako kot v letih 1934 doma in 1938 v Franciji

enajstmetrovko v finalu. To se je zgodilo v 22.

skupine s 13 točkami, eno več kot Italija.

so Italijani tudi v Španiji slavili brez poraza.

minuti srečanja proti Nemcem na stadionu

Jugoslovani so dosegli šest zmag, po dve nad

Santiago Bernabeu.

Dansko, Grčijo in Luksemburgom, medtem ko

Kot nogometaš

so z Italijani izgubili z 0 : 2 v Torinu in remizirali

Selektor Bearzot je v kratkih hlačah pri klubih

Podjetje z dobičkom

z 1 : 1 v Beogradu.

Inter, Catania in Torino odigral 251 tekem,

Madnarodna nogometna zveza se je na

za reprezentanco pa le eno, leta 1955 proti

španskem svetovnem prvenstvu lahko

Madžarski, ko je čuval Ferenca Puskása.

pohvalila z neto dobičkom 20 milijonov

Najmlajši V Španiji je nastopil najmlajši nogometaš vseh

dolarjev.

časov na SP: Severni Irec Norman Whiteside je bil

Brata na klopi

na dan debija star 17 let in 42 dni.

Prvi sovjetski vratar je bil Dasajev. Drugi in

Veliko zanimanje

tretji pa brata Viktor in Vjačeslav Čanov.

Kar 600 predlogov se je prijavilo na razpis maskote svetovnega prvenstva v Španiji.

Najhitrejši

286

v igro vstopil v 64. minuti.

Madžarski rezervist Laszlo Kiss je proti

Veliko kotov, malo golov

Zmagal je Naranjito, pomaranča, oblečena v

Salvadorju v 69., 73. in 76. minuti dosegel

Na srečanju drugega kroga na stadionu Sarriá

nogometaša. Prvič je v vlogi maskote nastopilo

najhitrejši hattrick na SP in je obenem edini

v Barceloni so Brazilci zasluženo premagali

sadje.

igralec s klopi, ki mu je uspel tak podvig.

Argentince z 2 : 1. Zanimivo je, da so kljub

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

Stanovanjski bloki

Izgubljeni rokopisi

so vzklikali: “Que se besen (Naj se poljubijo),

Stadiona Sarriá, prizorišča nepozabnih

V časopisu La Vanguardia iz Barcelone je

drugi pa so obe izbrani vrsti predlagali za

dvobojev med Italijani, Brazilci in Argentinci,

razmišljanja, zapiske in filozofske analize o

Nobelovo nagrado za mir.”

ni več. Porušili so ga in tribune zamenjali za

nogometnem dogajanju na SP pisal perujski

stanovanjske bloke. Španski prvoligaš

pisatelj Mario Vargas Llosa. Na stadionu

Ilegalne stave

Espanyol sedaj domuje na olimpijskem

Riazor v La Coruñi so mu ukradli aktovko s

V začetku osemdesetih so začele v Italiji

stadionu Montjuic.

korekturami za roman La guerra del fin del

uspevati stave pod imenom Totonero, ki so

mundo (Vojna za konec sveta), a so jo kasneje

potekale ob uradnem Totocalciu. Potem se je

v neki restavraciji našli.

zvedelo, da je bila za njimi italijanska mafija, ki

Nogometna moda Nogometaši so uporabljali oprijete drese in

je s podkupovanjem igralcev režirala rezultate.

krajše hlačke. Ščitniki za noge so bili manj

Čevlji za vse čase

Na zatožni klopi se je znašlo 27 igralcev prve in

popularni kot danes, tako da je kar nekaj

Proizvajalci čevljev v italijanskem Vigevanu,

druge lige. Milan je padel v drugo ligo, vratar

igralcev, med njimi Nemec Littbarski, nastopalo

mestu, ki je znano po tej dejavnosti, so po treh

Enrico Albertosi je dobil doživljenjski suspenz,

z nogavicami spuščenimi do gležnjev.

golih proti Brazilcem, Paolu Rossiju dodelili

Paolo Rossi pa tri leta prepovedi igranja, ki

posebno nagrado: dosmrtno oskrbo z obutvijo.

so mu jih potem znižali na dve leti, zato da je lahko nastopil na svetovnem prvenstvu.

Še enkrat vratar Priimek Arconada Špancem ne prinaša

Tragična nesreča

prijetnih spominov. Vratar je grdo zatajil pred

Branilec Gaetano Scirea je umrl leta 1989 v

Brazilec in Ramadan

drugim odločilnim nemškim golom, ki je bil

prometni nesreči na Poljskem, ko se je kot

Selektor Kuvajta, Brazilec Carlos Alberto

usoden za španska pričakovanja. Odbito žogo

opazovalec mladih talentov Juventusa – delo

Parreira, je imel poleg slabih rezultatov

je prejel Littbarski in jo poslal v mrežo ob

je prevzel po končani nogometni karieri

in poškodovanih igralcev še en dodaten

razočaranju domačih navijačev. Nemčija se

– peljal na nogometno srečanje.

problem: začetek ramadana, islamskega

je uvrstila v polfinale, Španci pa so se obrisali pod nosom.

postnega meseca. Kar nekaj igralcev je Parreiri Za las Brazil ni igral proti Braziliji

namignilo, da se ga namerava držati. Kuvajt je

Škoti, ki so bili v skupini z Brazilijo, so imeli

odšel domov.

Sporni sodnik

v svojih vrstah nogometaša Alana Bernarda

Ukrajinec Miroslav Stupar (41), profesor

Brazila, ki pa edino proti Brazilcem ni igral.

telesne vzgoje in zbiralec znamk, je do

Malvinska ali falklandska vojska Po razočaranju iz leta 1978, ko ga argentinski

incidenta s kuvajtskim šejkom sodil 47

Cucina Italiana

selektor v zadnjem trenutku ni uvrstil v

mednarodnih tekem. Srečanje med Kuvajtom

Restavracije v Barceloni so prilagodile

argentinsko izbrano vrsto, so vsi mislili,

in Francijo je pomenilo debut in slovo na

obratovalni čas številnim italijanskim

da bo španski mundial v znamenju Diega

svetovnih prvenstvih.

obiskovalcem.

Maradone. Pa ni bilo tako. Argentinci so preživljali težke čase. Otvoritvena tekma

Nogometna vojna

Veliki umetnik

med Belgijci in Argentinci se je na Nou

Selektor Salvadorja Mauricio Rodríguez je leta

Glavni plakat prvenstva je ustvaril sloviti

Campu odigrala na dan, ko so Angleži

1969 sodeloval na vseh treh kvalifikacijskih

španski slikar Joan Miró, predstavnik

na otokih prebili obroč Port Stanleyja

srečanjih med Salvadorjem in Hondurasom,

surrealistične slikarske smeri. Rodil se je v

(Argentinci so ga imenovali Puerto

ki so povzročili »nogometno vojno« med

Barceloni 20. aprila 1893. Star devetdeset let

Argentino) in odločili vojno. Ta je zahtevala

obema državama. Leta 1970 je nastopil na SP

je umrl decembra 1983.

veliko žrtev, predvsem slabo oboroženih

v Mehiki.

vojakov. Mnoge argentinske družine so bile Škandal

globoko prizadete. Počutje pa se je preneslo

Indijanski jezik

Tribune so bile ogorčene nad početjem

tudi na nogometaše, ki niso mogli razviti

Perujski radijski reporter Denis Vargas je

Nemcev in Avstrijcev, ki so si pri rezultatu 1 :

vsega potenciala. Maradona, ki je zares

tekme svetovnega prvenstva v Španiji

0 – izid je obe reprezentanci uvrščal v drugi

dobro igral samo srečanje proti Madžarom,

poslušalcem prvič predvajal v indijanskem

krog, favorizirano Alžirijo pa pošiljal domov –

je moral na zadoščenje počakati še štiri leta.

jeziku kečua.

podajali žogo in čakali konec tekme. Nekateri 1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

287

OB ROB

Kvalifikacije v Ljubljani

Vratar streljal enajstmetrovko – Na bežigrajskem stadionu sta kvalifikacijsko tekmo za SP pred 22 tisoč gledalci odigrali Jugoslavija in Danska. Vratar Pantelič je zadel z bele točke.

Jugoslovanska enajsterica je 27. septembra 1980 eno kvalifikacijsko tekmo odigrala tudi v Ljubljani. Za Bežigradom je v sklopu desete predtekmovalne skupine pred 22 tisoč gledalci premagala Dansko z 2 : 1. Zadela sta vratar Dragan Pantelić (18’ iz enajstmetrovke), Zoran Vujović (37’) za Jugoslovane, za Dance pa je iz najstrožje kazni mrežo zatresel Arnesen (6’). Postave:

Jugoslavija: Pantelić, Zoran Vujović, Hrstić, Buljan (Mustedanagić), Primorac, Jovanović, Petrović, Jerolimov, Zlatko Vujović, Sušič, Šečerbegović (Klinčarski). Danska: Rvist, Rasmussen, Ziegler, Stefensen, Roentved, Lerby, Bertelsen, Arnesen, Henning Jensen (B. Nielsen), Preben ElkjaerLarsen, Bastrup.

DOGODKI

• Drugega aprila so se argentinske čete izkrcale na otokih Falkland (za Argentince Malvinski otoki). Začela se je vojna, ki je trajala dva meseca in se je končala z argentinsko predajo. • Kolumbijski pisatelj Gabriel García Márquez, avtor romana Sto let samote, je dobil Nobelovo nagrado za literaturo. • V Parizu je naredila samomor igralka Romy Schneider (Rose Marie Albach), ki je zaslovela po svoji filmski interpretaciji princese Sissi.

288

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

skupina A

skupina B

Kamerun – Italija – Perú – Poljska

Avstrija – ZR Nemčija – Alžirija – Čile

14. junij

19. junij

16. junij

21. junij

ITALIJA 0 POLJSKA 0

POLJSKA 0 KAMERUN 0

ALŽIRIJA 2

AVSTRIJA 2

54’ Madjer, 68’ Belloumi

55’ Schachner, 67’ Krankl

Stadion: Balaídos, Vigo Sodnik: Michel Vautrot (Francija) Gledalcev: 33.000 Italija: Zoff, Claudio Gentile, Collovati, Scirea, Cabrini, Antognoni, Mariani, Tardelli, Bruno Conti, Graziani, Paolo Rossi. Poljska: Mlynarczyk, Janas, Jalocha, Zmuda, Majewski, Matysik, Iwan (72’ Kusto), Buncol, Lato, Wlodzimierz Smolarek, Boniek.

Stadion: Riazor, La Coruña Sodnik: Alexis Ponnet (Belgija) Gledalcev: 19.000 Poljska: Mlynarczyk, Janas, Jalocha, Zmuda, Majewski, Buncol, Iwan (25’ Szarmach), Palasz (66’ Kusto), Lato, Boniek, Wlodzimierz Smolarek. Kamerun: N’Kono, Kaham, Kunde, Elie Onana, N’Djeya, M’Bom, Abega, M’Bida, Aoudou, N’Guea (46’ Tokoto), Milla.

ZR NEMČIJA

15. junij

22. junij

KAMERUN 0 PERÚ 0

POLJSKA 5

Stadion: Riazor, La Coruña Sodnik: Franz Wöhrer (Avstrija) Gledalcev: 11.000 Kamerun: N’Kono, Kaham, Kunde, Elie Onana, N’Djeya, M’Bom, Abega, M’Bida, Aoudou, N’Guea (73’ Bahoken), Milla (89’ Tokoto). Perú: Ramón Quiroga, Jaime Duarte, Rubén Díaz, Salvador Salguero, Olaechea, Cueto, José Velásquez, Teófilo Cubillas (56’ Guillermo La Rosa), Leguía (66’ Barbadillo), Oblitas, Julio Uribe.

PERÚ 1

ALŽIRIJA 0

67’ Rummenigge

Stadion: El Molinón, Gijón Sodnik: Enrique Labó Ravoredo (Perú) Gledalcev: 42.000 Alžirija: Cerbah, Merzekane, Noureddine Kourichi, Guendouz, Dahleb, Fawzi Mansouri, Fergani, Belloumi, Rabah Madjer (88’ Larbes), Djamel Zidane (63’ Bensaoula), Salah Assad. ZR Nemčija: Harald Schumacher, Kaltz, Karl-Heinz Föster, Stielike, Briegel, Dremmler, Breitner, Magath (82’ Klaus Fischer), Littbarski, Hrubesch, Rummenigge.

Stadion: Carlos Tartiere, Oviedo Sodnik: Tony Boskovic (Avstralija) Gledalcev: 22.000 Avstrija: Friedrich Koncilia, Bernhard Krauss, Obermayer, Pezzey, Degeorgi, Hattenberger, Prohaska (81’ Weber), Hintermaier, Schachner, Krankl, Baumeister (46’ Welzl). Alžirija: Cerbah, Merzekane, Noureddine Kourichi, Guendouz, Dahleb (76’ Tlemcani), Fawzi Mansouri, Fergani, Belloumi (65’ Bensaoula), Rabah Madjer, Djamel Zidane, Salah Assad. 24. junij

83’ La Rosa

17. junij

ALŽIRIJA 3

Stadion: Riazor, La Coruña Sodnik: Mario Rubio Vázquez (Mehika) Gledalcev: 25.000 Poljska: Mlynarczyk, Janas, Jalocha (26’ Dziuba), Zmuda, Majewski, Matysik, Buncol, Kupcewicz, Lato, Wlodzimierz Smolarek (74’ Ciolek), Boniek. Perú: Ramón Quiroga, Jaime Duarte, Rubén Toribio Díaz, Salvador Salguero, Olaechea, Guillermo La Rosa, Cueto, José Velásquez, Teófilo Cubillas (49’ Julio Uribe), Oblitas (49’ Barbadillo), Leguía.

AVSTRIJA 1

7’, 31’ S. Assad, 35’ Bensaoula

21’ Schachner

ČILE 2

ČILE 0

59’ (11-m) Neira, 73’ Letelier

Stadion: Carlos Tartiere, Oviedo Sodnik: Juan Daniel Cardellino (Urugvaj) Gledalcev: 22.500 Avstrija: Friedrich Koncilia, Bernhard Krauss, Obermayer, Pezzey, Degeorgi (77’ Baumeister), Hattenberger, Prohaska, Hintermaier, Schachner, Hans Krankl, Heribert Weber (80’ Jurtin). Čile: Osben, Lizardo Garrido, René Valenzuela, Elías Figueroa, Bigorra, Dubó, Patricio Yañez, Miguel Angel Neira (73’ Manuel Rojas), Bonvallet, Carlos Caszely, Moscoso (66’ Miguel Gamboa). 26’ Caszely zastreljal enajstmetrovko.

Stadion: Carlos Tartiere, Oviedo Sodnik: Rómulo Méndez Molina (Gvatemala) Gledalcev: 16.000 Alžirija: Cerbah, Merzekane, Noureddine Kourichi, Guendouz, Bourrebou (31’ Yahi), Fawzi Mansouri (73’ Dahleb), Fergani, Rabah Madjer, Larbes, Bensaoula, Salah Assad. Čile: Osben, Mario Galindo, René Valenzuela, Elías Figueroa, Bigorra, Dubó, Patricio Yañez, Bonvallet (38’ Mario Soto), Miguel Angel Neira, Caszely (38’ Letelier), Moscoso.

ITALIJA 1 18’ B. Conti

23. junij

PERÚ 1

ITALIJA 1

83’ R.T. Díaz

60’ Graziani

Stadion: Balaídos, Vigo Sodnik: Walter Eschweiler (ZR Nemčija) Gledalcev: 25.000 Italija: Zoff, Claudio Gentile, Collovati, Scirea, Cabrini, Antognoni, Marini, Tardelli, Bruno Conti, Graziani, Paolo Rossi (46’ Causio). Perú: Ramón Quiroga, Jaime Duarte, Rubén Toribio Díaz, Salvador Salguero, Olaechea, Barbadillo (65’ Leguía), Cueto, José Velásquez, Teófilo Cubillas, Oblitas, Julio Uribe (65’ Guillermo La Rosa).

KAMERUN 1

25. junij

61’ M’Bida

Stadion: Balaídos, Vigo Sodnik: Bogdan Dočev (Bolgarija) Gledalcev: 20.000 Italija: Zoff, Claudio Gentile, Collovati, Scirea, Cabrini, Antognoni, Oriali, Tardelli, Bruno Conti, Graziani, Paolo Rossi. Kamerun: N’Kono, Kaham, Kunde, Elie Onana, N’Djeya, M’Bom, Abega, M’Bida, Aoudou, Tokoto, Milla.

Lestvica 1. Poljska 2. Italija 3. Kamerun 4. Perú

4 točke 3točke (2 – 2) 3 točke (1 – 1) 2 točki

ZR NEMČIJA

20. junij

ZR NEMČIJA

10’ Hrubesch

9’, 57’, 66’ Rummenigge, 81’ Reinders

AVSTRIJA 0

ČILE 1

Stadion: El Molinón, Gijón Sodnik: Robert Valentine (Škotska) Gledalcev: 41.000 ZR Nemčija: Schumacher, Kaltz, Karl-Heinz Förster, Stielike, Briegel, Dremmler, Breitner, Magath, Littbarski, Hrubesch (68’ Klaus Fischer), Rummenigge (66’ Matthäus). Avstrija: Friedrich Koncilia, Bernhard Krauss, Obermayer, Pezzey, Degeorgi, Hattenberger, Prohaska, Hintermaier, Schachner, Hans Krankl, Heribert Weber.

90’ Moscoso

Stadion: El Molinón, Gijón Sodnik: Bruno Geller (Švica) Gledalcev: 42.000 ZR Nemčija: Schumacher, Kaltz, Karl-Heinz Förster, Stielike, Briegel, Dremmler, Breitner, (61’ Matthäus), Magath, Littbarski (78’ Reinders), Hrubesch, Rummenigge. Čile: Osben, Lizardo Garrido, René Valenzuela, Elías Figueroa, Bigorra, Dubó, Patricio Yañez, Bonvallet, Mario Soto (46’ Letelier), Moscoso, Miguel Gamboa (66’ Miguel Angel Neira).

Lestvica 1. ZR Nemčija 2. Avstrija 3. Alžirija 4. Čile

4 točke (6 – 3) 4 točke (3 – 1) 4 točke (5 – 5) 0 točk

1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

S TAT I S T I K E

18. junij

55’ Smolarek, 58’ Lato,61’ Boniek, 68’ Buncol, 76’ Ciolek

289

skupina C

skupina D

Argentina – Belgija –Madžarska – Salvador

Češkoslovaška – Anglija – Francija – Kuvajt

13. junij

19. junij

16. junij

21. junij

BELGIJA 1

ANGLIJA 3

FRANCIJA 4

62’ Vandenbergh

19’ Coeck

1’, 67’ B. Robson, 83’ Mariner

31’ Genghini, 43’ Platini, 48’ Six, 89’ Bossis

ARGENTINA 0

SALVADOR 0

FRANCIJA 1

KUVAJT 1

Stadion: Camp Nou, Barcelona Sodnik: Vojtech Christov (Češkoslovaška) Gledalcev: 95.000 Belgija: Jean-Marie Pfaff, Gerets, Luc Millecamps, Baecke, de Schrijver, Coeck, Vercauteren, Vandersmissen, Vandenbergh, Czerniatynski, Ceulemans. Argentina: Fillol, Olguín, Luis Galván, Passarella, Tarantini, Ardiles, Diego Maradona, Américo Gallego, Bertoni, Ramón Díaz (63’ Valdano), Mario Kempes.

Stadion: Nuevo Estadio, Elche Sodnik: Malcolm Moffatt (Severna Irska) Gledalcev: 15.000 Belgija: Jean-Marie Pfaff, Gerets, Luc Millecamps, Baecke, Meeuws, Coeck, Vercauteren, Vandersmissen (46’ Françoise van der Elst), Vendenbergh, Czerniatynski, Ceulemans (80’ van Moer). Salvador: Luis Guevara Mora, Osorto (46’ Miguel Díaz Arévalo), José Cruz Jovel, Jaime Rodríguez, Recinos, Fagoaga, Luis Ramírez Zapata, Joaquín Ventura, José María Rivas, Huezo, Jorge González.

24’ Soler

75’ Al Beloushi

Stadion: San Mamés, Bilbao Sodnik: José Garrido (Portugalska) Gledalcev: 44.172 Anglija: Shilton, Butcher, Mills, Sansom (90’ Philip Neal), Phil Thompson, Coppell, Bryan Robson, Wilkins, Trevor Francis, Paul Mariner, Rix. Francija: Ettori, Battiston, Bossis, Trésor, Christian López, Jean-François Larios (73’Tigana), René Girard, Giresse, Rocheteau (71’ Six), Platini, Gerard Soler.

Stadion: José Zorrilla, Valladolid Sodnik: Miroslav Stupar (Sovjetska zveza) Gledalcev: 30.043 Francija: Ettori, Amoros, Bossis, Trésor, Janvion (60’ Christian López), Genghini, Giresse, Six, Platini (80’ Girard), Lacombe, Gerard Soler. Kuvajt: Al Tarabulsi, Naeem Mubarak, Abdullah Ma’Yoof, Mahboub Mubarak, Waleed Al Mubarak (78’ Al Shemmari), Al Buloushi, Al Houti, Mohammad Karam Ahmad, (46’ Marzouq), Al Anbari, Yacoub Jassem Sultan, Al Dakheel.

S TAT I S T I K E 290

17. junij

ČEŠKOSLOVAŠKA 1

15. junij

MADŽARSKA 10

22. junij

21’ (11-m) Panenka

24. junij

4’, 83’ Nyilasi, 11’ Pölöskei, 23’, 54’ Fazekas, 50’ Tóth,

BELGIJA 1

KUVAJT 1

FRANCIJA 1

69’, 73’, 76’ Kiss, 72’ Szentes

76’ Czerniatynski

57’ Al Dakheel

66’ Six

SALVADOR 1

MADŽARSKA 1

ČEŠKOSLOVAŠKA 1

64’ L. Ramírez Zapata

27’ J. Varga

Stadion: Nuevo Estadio, Elche Sodnik: Ebrahim Al-Doy (Bahrain) Gledalcev: 23.000 Madžarska: Meszaros, Bálint, Martos, Garaba, Joszef Tóth, Sándor Müller (69’ Szentes), Nyilasi, Sallai, Fazekas, Tórócsik (55’ Kiss), Pölöskei. Salvador: Luis Guevara Mora, Mario Castillo, José Cruz Jovel, Jaime Rodríguez, Recinos, Huezo, Rugamas (27’ Luis Ramírez Zapata), Joaquín Ventura, José María Rivas, Francisco Hernández, Jorge González.

Stadion: Nuevo Estadio, Elche Sodnik: Clive White (Anglija) Gledalcev: 37.000 Belgija: Jean-Marie Pfaff, Gerets (63’ Plessers), Luc Millecamps, Baecke, Meeuws, Coeck, Vercauteren, Vandersmissen (46’ van Moer), Vendenbergh, Czerniatynski, Ceulemans. Madžarska: Meszaros, Kerekes, Martos, Fazekas, Garaba, Sándor Müller (68’ Sallai), Nyilasi, Tórócsik, Joszef Varga, Kiss (70’ Csongradi), Pölöskei.

Stadion: José Zorilla, Valladolid Sodnik: Benjamin Dwomoh (Gana) Gledalcev: 25.000 Češkoslovaška: Hruška, Barmoš, Jurkemik, Fiala, Kukučka, Panenka, Jan Berger, Križ (63’ Bičovsky), Petri Janečka (69’ Petržela), Nehoda, Vizek. Kuvajt: Al Tarabulsi, Naeem Mubarak, Abdullah Ma’Yoof, Mahboub Mubarak, Waleed Al Mubarak, Al Buloushi, Al Houti, Mohammed Karam Ahmad (57’ Marzouq), Al Anbari, Yacoub Jassem Sultan, Al Dakheel.

84’ (11-m) Panenka

Stadion: José Zorrilla, Valladolid Sodnik: Paolo Casarin (Italija) Gledalcev: 28.000 Francija: Ettori, Amoros, Bossis, Trésor, Janvion, Genghini, Giresse, Six, Platini, Lacombe (70’ Couriol), Gerard Soler (87’ René Girard). Češkoslovaška: Stromšik, Barmoš, Kríž (31’ Masny), Fiala, Radimec, Stambacher, Bičovsky, Vojaček, Petri Janečka (70’ Panenka), Nehoda, Vizek. Rdeči karton: 87’ Vizek.

20. junij 23. junij

ANGLIJA 2

25. junij

18. junij

ARGENTINA 2

62’ Francis, 66’ (avt) Barmoš

ANGLIJA 1

ARGENTINA 4

22’ (11-m) Passarella, 52’ Bertoni

ČEŠKOSLOVAŠKA 0

27’ Francis

26’ Bertoni, 28’, 57’ Maradona, 60’ Ardiles

SALVADOR 0

KUVAJT 0

MADŽARSKA 1

Stadion: José Rico Pérez, Alicante Sodnik: Luis Barrancos (Bolivija) Gledalcev: 32.500 Argentina: Fillol, Olguín, Luis Galván, Passarella, Tarantini, Ardiles, Diego Maradona, Américo Gallego, Bertoni, (66’ Ramón Díaz), Gabriel Calderón (80’ Santiago Santamaría), Mario Kempes. Salvador: Luís Guevara Mora, Osorto (Miguel Díaz Arévalo), José Cruz Jovel, Jaime Rodríguez, Recinos, Rugamas, Luís Ramírez Zapata, Joaquín Ventura (78’ Marcelo Alfaro), José María Rivas, Huezo, Jorge González.

Stadion: San Mamés, Bilbao Sodnik: Charles Corver (Nizozemska) Gledalcev: 41.123 Anglija: Shilton, Butcher, Mills, Sansom, Phil Thompson, Coppell, Bryan Robson (46’ Hoddle), Wilkins, Trevor Francis, Paul Mariner, Rix. Češkoslovaška: Seman (75’ Stromšik), Barmoš, Jurkemik, Fiala, Radimec, Chaloupka, Jan Berger, Vojaček, Petri Janečka (77’ Masny), Nehoda, Vizek.

76’ Pölöskei

Stadion: José Rico Pérez, Alicante Sodnik: Belaid Lacarne (Alžirija) Gledalcev: 32.093 Argentina: Fillol, Olguín, Luis Galván, Passarella, Tarantini (51’ Barbas), Ardiles, Diego Maradona, Américo Gallego, Bertoni, Valdano (24’ Gabriel Calderón), Mario Kempes. Madžarska: Meszaros, Bálint, Martos (46’ Fazekas), Garaba, Joszef Tóth, Rab, Nyilasi, Sallai, Jozsef Varga, Kiss (62’ Szentes), Pölöskei.

Lestvica 1. Belgija 2. Argentina 3. Madžarska 4. Salvador

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

5 točk 4 točke 3 točke 0 točk

Stadion: San Mamés, Bilbao Sodnik: Gilberto Aristizábal (Kolumbija) Gledalcev: 39.700 Anglija: Shilton, Steve Foster, Mills, Philip Neal, Phil Thompson, Coppell, Hoddle, Wilkins, Trevor Francis, Paul Mariner, Rix. Kuvajt: Al Tarabulsi, Naeem Mubarak, Abdullah Ma’Yoof, Mahboub Mubarak, Waleed Al Mubarak (76’ Al Shemmari), Al Buloushi, Al Houti, Marzouq, Al Anbari, Al Suwaayed, Al Dakheel.

Lestvica 1. Anglija 2. Francija 3. Češkoslovaška 4. Kuvajt

6 točk 3 točke 2 točki 1 točka

skupina E

skupina F

Španija – Jugoslavija – Honduras – Severna Irska

Brazilija – Nova Zelandija – Škotska – Sovjetska zveza

16. junij

21. junij

14. junij

19. junij

ŠPANIJA 1

HONDURAS 1

BRAZILIJA 2

SOVJETSKA ZVEZA 3

65’ (11-m) López Ufarte

60’ Laing

75’Sócrates, 88’ Éder

24’ Gavrilov, 48’ Blohin, 68’ Baltača

HONDURAS 1

SEVERNA IRSKA

SOVJETSKA ZVEZA 1

NOVA ZELANDIJA

7’ Zelaya

9’ Armstrong

34’ Bal

Stadion: Luis Casanova, Valencia Sodnik: Arturo Ithurralde (Argentina) Gledalcev: 49.562 Španija: Luis Arconada, José Antonio Camacho, Tendillo, Alexanco, Rafael Gordillo, Joaquín Alonso (46’ José Vicente Sánchez), Perico Alonso, Jesús Zamora, Juanito (46’ Saura), Satrústegui, Roberto López Ufarte. Honduras: Arzu, César Gutiérrez, Jaime Villegas, Costly, Bulnes, Maradiaga, Yearwood, Héctor Zelaya, Prudencio Norales (69’ Carlos Caballero), Betancourt, José Figueroa.

Stadion: La Romareda, Zaragoza Sodnik: Thomson Chan Tam-Sun (Hong Kong) Gledalcev: 15.000 Honduras: Arzu, César Gutiérrez, Jaime Villegas, Costly, José Cruz, Maradiaga, Yearwood, Héctor Zelaya, Prudencio Norales (58’ Laing), Betancourt, José Figueroa. Severna Irska: Jennings, James Nicholl, Christopher Nicholl, McClelland, Donaghy, Sammy McIllroy, Martin O’Neill (78’ Healy), McCreery, Gerald Armstrong, William Hamilton, Whiteside (65’ Brotherson).

Stadion: Sánchez Pizjuán, Sevilla Sodnik: Augusto Lamo Castillo (Španija) Gledalcev: 68.000 Brazilija: Valdir Peres, Leandro, Oscar, Luisinho, Júnior, Sócrates, Dirceu (46’ Paulo Isidoro), Zico, Falcão, Serginho, Éder. Sovjetska zveza: Dasajev, Sulakvelidze, Čivadze, Baltača, Demianenko, Bessonov, Gavrilov (74’ Susloparov), Bal, Daraselia, Šengelia (88’ Andrejev), Oleg Blohin.

Stadion: La Rosaleda, Málaga Sodnik: Yusef Mohamed El-Ghoul (Libija) Gledalcev: 19.000 Sovjetska zveza: Dasajev, Sulakvelidze, Čivadze, Baltača, Demianenko, Bessonov, Gavrilov (67’ Rodionov), Bal, Daraselia (46’ Oganesian) Šengelia, Oleg Blohin. Nova Zelandija: van Hattum, Dods, Duncan Cole, Elrick, Herbert, Sumner, Keith McKay, Cresswell, Boath, Rufer, Woodin.

22. junij 15. junij

SOVJETSKA ZVEZA 2

24. junij

ŠKOTSKA 5

59’ Čivadze, 84’ Šengelia

17. junij

JUGOSLAVIJA 1

18’ Dalglish, 20’, 32’ Wark, 73’ Robertson, 79’

ŠKOTSKA 2

JUGOSLAVIJA 0 SEVERNA IRSKA 0

88’ (11-m) Petrović

Archibald

15’ Jordan, 86’ Souness

HONDURAS 0

NOVA ZELANDIJA

Stadion: La Romareda, Zaragoza Sodnik: Erik Fredriksson (Švedska) Gledalcev: 25.000 Jugoslavija: Pantelić, Velimir Zajec, Nikola Jovanović, Nenad Stojković, Hrstić, Šljivo, Gudelj, Ivica Šurjak, Vladimir Petrović, Zlatko Vujović, Safet Sušić. Severna Irska: Jennings, James Nicholl, Christopher Nicholl, McClelland, Mal Donaghy, Sammy McIlroy, Martin O’Neill, McCreery, Gerald Armstrong, William Hamilton, Whiteside.

Stadion: La Romareda, Zaragoza Sodnik: Gastón Castro (Čile) Gledalcev: 25.000 Jugoslavija: Pantelić, Velimir Zajec, Nikola Jovanović (46’ Halilhodžić), Nenad Stojković, Krmpotić, Sljivo, Gudelj, Ivica Šurjak, Vladimir Petrović, Zlatko Vujović (62’ Šestić), Safet Sušić. Honduras: Arzu, Drummond, Jaime Villegas, Costly, José Cruz (65’ Laing), Maradiaga, Yearwood, Héctor Zelaya, Bulnes, Betancourt, José Figueroa. Rdeči karton: 89’ Yearwood.

54’ Sumner, 64’ Woodin

20. junij

25. junij

ŠPANIJA 2

SEVERNA IRSKA

14’ (11-m) Juanito, 66’ Saura

47’ Armstrong

JUGOSLAVIJA 1

ŠPANIJA

10’ Gudelj

Stadion: Luis Casanova, Valencia Sodnik: Héctor Ortíz (Paragvaj) Gledalcev: 49.562 Severna Irska: Jennings, James Nicholl, Christopher Nicholl, McClelland, Donaghy, Sammy McIlroy (50’ Cassidy), Martin O’Neill, McCreery, Gerald Armstrong, William Hamilton, Whiteside (70’ Nelson). Rdeči karton: 62’ Donaghy. Španija: Luis Arconada, José Antonio Camacho, Tendillo, Alexanco, Rafael Gordillo, José Vicente Sánchez, Perico Alonso, Saura, Juanito, Satrústegui (46’ Quini), Roberto López Ufarte (77’ Ricardo Gallego).

23. junij

BRAZILIJA 4 28’, 31’ Zico, 64’ Falcão, 70’ Serginho

1 0

Lestvica 1. Severna Irska 2. Španija 3. Jugoslavija 4. Honduras

Stadion: La Rosaleda, Málaga Sodnik: David Socha (ZDA) Gledalcev: 36.OOO Škotska: Rough, McGrain, Alan Hansen, Evans, Frank Gray, Graeme Souness, Strachan (84’ Narey), Dalglish, Wark, Brazil (53’ Steve Archibald), John Robertson. Nova Zelandija: van Hattum, John Hill, Malcolmson (78’ Duncan Cole), Elrick, Almond (67’ Herbert), Sumner, Keith McKay, Cresswell, Boath, Rufer, Woodin.

Stadion: La Rosaleda, Málaga Sodnik: Nicolai Rainea (Romunija) Gledalcev: 45.000 Sovjetska zveza: Dasajev, Sulakvelidze, Čivadze, Baltača, Demianenko, Bessonov, Gavrilov, Bal, Borovski, Šengelia (88’ Andrejev), Oleg Blohin. Škotska: Rough, William Miller, Alan Hansen, Gray, Graeme Souness, Strachan (71’ McGrain), Narey, Wark, Joe Jordan (76’ Brazil), Steve Archibald, John Robertson.

18. junij

NOVA ZELANDIJA

BRAZILIJA 4

Stadion: Benito Villamarín, Sevilla Sodnik: Damir Matovinović (Jugoslavija) Gledalcev: 43.000 Brazilija: Valdir Peres, Leandro, Oscar (75’ Edinho), Luisinho, Júnior, Sócrates, Toninho Cerezo, Zico, Falcão, Serginho, (75’ Paulo Isidoro), Éder. Nova Zelandija: van Hattum, Dods, Almond, Elrick, Herbert, Sumner, Keith McKay, Cresswell (77’ Duncan Cole), Boath, Rufer (77’ Brian Turner), Woodin.

33’ Zico, 48’ Oscar, 63’ Éder, 87’ Falcão

ŠKOTSKA 1 18’ Narey

Stadion: Benito Villamarín, Sevilla Sodnik: Luis Paulino Siles (Kostarika) Gledalcev: 47.379 Brazilija: Valdir Peres, Leandro, Oscar, Luisinho, Júnior, Sócrates, Toninho Cerezo, Zico, Falcão, Serginho (80’ Paulo Isidoro), Éder. Škotska: Rough, William Miller, Alan Hansen, Hartford (68’ McLeish), Frank Gray, Graeme Souness, Strachan (63’ Dalglish), Narey, Wark, Steve Archibald, John Robertson.

Lestvica 1. Brazilija 2. Sovjetska zveza 3. Škotska 4. Nova Zelandija

6 točk 3 točke (6 – 4) 3 točke (8 – 8) 0 točk

4 točke 3 točke (3 – 3) 3 točke (2 – 2) 2 točki

S TAT I S T I K E

Stadion: Luis Casanova, Valencia Sodnik: Henning Lund-Sorensen (Danska) Gledalcev: 48.000 Španija: Luis Arconada, José Antonio Camacho, Tendillo, Alaxanco, Rafael Gordillo, José Vicente Sánchez (63’ Saura), Perico Alonso, Jesús Zamora, Juanito, Satrústegui (63’ Quini), Roberto López Ufarte. Jugoslavija: Pantelić, Velimir Zajec, Nikola Jovanović (74’ Halilhodžić), Nenad Stojković, Krmpotić, Šljivo, Gudelj, Ivica Šurjak, Vladimir Petrović, Zlatko Vujović (83’ Šestić), Safet Sušić.

1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

291

skupina 1

skupina 2

Belgija – Poljska – SZ

Anglija – Španija – ZR Nemčija

28. junij

29. junij

POLJSKA 3

ZR NEMČIJA 0 ANGLIJA 0 Stadion: Santiago Bernabeu, Madrid Sodnik: Arnaldo Coelho (Brazilija) Gledalcev: 75.000 ZR Nemčija: Harald Schumacher, Kaltz, Karl-Heinz Förster, Stielike, Briegel, Dremmler, Bernd Förster, Breitner, Hansi Müller (74’ Klaus Fischer), Reinders (62’ Littbarski), Rummenigge. Anglija: Shilton, Butcher, Mills, Phil Thompson, Sansom, Coppell, Bryan Robson, Wilkins, Trevor Francis (77’ Woodcock), Paul Mariner, Rix.

4’, 26’, 54’ Boniek

BELGIJA 0 Stadion: Camp Nou, Barcelona Sodnik: Luis Paulino Siles (Kostarika) Gledalcev: 65.000 Poljska: Mlynarczyk, Dziuba, Majevski, Zmuda, Janas, Lato, Buncol, Matysik, Kupcewicz (82’ Ciolek), Boniek, Wlodzimierz Smolarek. Belgija: Custers, Renquin, Luc Millecamps, Meeuws, Plessers (88’ Baecke), van Moer (46’ Françoise van der Elst), Coeck, Vercauteren, Ceulemans, Vandenbergh, Czerniatynski.

2.julij

Argentina – Brazilija – Italija

Avstrija – Francija – Severna Irska

29. junij

28. junij

ITALIJA 2

FRANCIJA 1

55’ Tardelli, 67’ Cabrini

39’ Ghengini

ARGENTINA 1

AVSTRIJA 0

83’ Passarella

Stadion: Vicente Calderón, Madrid Sodnik: Karoly Palotai (Madžarska) Gledalcev: 37.000 Francija: Ettori, Battiston, Janvion, Trésor, Bossis, Giresse, Tigana, Genghini (84’ René Girard), Soler, Lacombe (15’ Rocheteau), Six. Avstrija: Friederich Koncilia, Bernhard Krauss, Obermayer, Pezzey, Degeorgi (46’ Baumeister), Prohaska, Hintermaier, Hattenberger, Schachner, Jara (46’ Welzl), Krankl.

Stadion: Sarriá, Barcelona Sodnik: Nicolai Rainea (Romunija) Gledalcev: 43.000 Italija: Zoff, Gentile, Cabrini, Collovati, Scirea, Tardelli, Antognoni, Oriali (75’ Marini), Bruno Conti, Paolo Rossi (86’ Altobelli), Graziani. Argentina: Fillol, Olguín, Luis Galván, Passarella, Tarantini, Américo Gallego, Ardiles, Diego Maradona, Bertoni, Ramón Díaz (58’ Gabriel Calderón), Mario Kempes (58’ José Daniel Valencia) Rdeči karton: 84’ Américo Gallego.

ZR NEMČIJA

SOVJETSKA ZVEZA 1

50’ Littbarski, 75’ K. Fischer

48’ Oganesian

ŠPANIJA 1

2. julij

50’ Pezzey, 68’ Hintermaier

BELGIJA 0

82’ Zamora

BRAZILIJA 3

SEVERNA IRSKA

Stadion: Camp Nou, Barcelona Sodnik: Michel Vautrot (Francija) Gledalcev: 45.000 Sovjetska zveza: Dasajev, Borovski, Čivadze, Baltača, Demianenko, Bessonov, Sulakvelidze, Gavrilov (79’ Daraselia), Šengelia (57’ Andrejev), Oganesian, Oleg Blohin. Belgija: Munaron, Renquin, Luc Millecamps, Meeuws, de Schrijver (65’ Marc Millecamps), René Verheyen, Vandersmissen (58’ Czerniatynski), Coeck, Vercauteren, Ceulemans, Vandenbergh.

Stadion: Santiago Bernabeu, Madrid Sodnik: Paolo Casarin (Italija) Gledalcev: 90.089 ZR Nemčija: Harald Schumacher, Kaltz, Karl-Heinz Förster, Stielike, Briegel, Dremmler, Bernd Förster, Breitner, Klaus Fischer, Littbarski, Rummenigge (46’ Reinders) Španija: Luis Arconada, Urquiaga, Tendillo, Alexanco, Rafael Gordillo, José Antonio Camacho, Perico Alonso, Jesús Zamora, Juanito (46’ Roberto López Ufarte), Quini (65’ José Vicente Sánchez), Carlos Santillana.

11’ Zico, 66’ Serginho, 75’ Júnior

27, 75’ Hamilton

ARGENTINA 1

Stadion: Vicente Calderón, Madrid Sodnik: Adolf Prokop (NDR) Gledalcev: 20.000 Avstrija: Friedrich Koncilia, Bernhard Krauss, Obermayer, Pezzey, Baumeister, Prohaska, Pregesbauer (46’ Hintermaier), Pichler, Schachner, Hagmayr (46’ Welzl), Jurtin. Severna Irska: James Platt, James Nicholl, Christopher Nicholl, Sammy McIlroy, Nelson, Martin O’Neill, McClelland, Gerald Armstrong, William Hamilston, Whiteside (68’ Brotherson), McCreery.

POLJSKA 0 SOVJETSKA ZVEZA 0

S TAT I S T I K E

skupina 4

1. julij

Stadion: Camp Nou, Barcelona Sodnik: Robert Valentine (Škotska) Gledalcev: 65.000 Poljska: Mlynarczyk, Dziuba, Majewski, Zmuda, Janas, Lato, Buncol, Matysik, Kupcewicz (52’ Ciolek), Boniek, Wlodzimierz Smolarek. Sovjetska zveza: Dasajev, Borovski, Čivadze, Baltača, Demianenko, Bessonov, Sulakvelidze, Gavrilov (79’ Daraselia), Šengelia (57’ Andrejev), Oganesian, Blohin.

Lestvica 1. Poljska 2. Sovjetska zveza 3. Belgija

3 točke (3 – 0) 3 točke (1 – 0) 0 točk

89’ R. Díaz

5. julij

Stadion: Sarriá, Barcelona Sodnik: Mario Rubio Vázquez (Mehika) Gledalcev: 44.000 Brazilija: Valdir Peres, Leandro (82’ Edevaldo), Oscar, Luisinho, Júnior, Toninho Cerezo, Zico (84’ João Batista), Falcão, Serginho, Sócrates, Éder. Argentina: Fillol, Olguín, Luis Galván, Passarella, Tarantini, Barbas, Ardiles, Diego Maradona, Bertoni (65’ Santiago Santamaría), Gabriel Calderón, Mario Kempes (46’ Ramón Díaz). Rdeči karton: 85’ Diego Maradona

ŠPANIJA 0 ANGLIJA 0

5. julij

Stadion: Santiago Bernabeu, Madrid Sodnik: Alexis Ponnet (Belgija) Gledalcev: 75.000 Španija: Luis Arconada, Urquiaga, Tendillo (73’ Maceda), Alexanco, Rafael Gordillo, José Antonio Camacho, Saura (67’ Uralde), Perico Alonso, Jesús Zamora, Satrústegui, Carlos Santillana. Anglija: Shilton, Butcher, Mills, Phil Thompson, Sansom, Bryan Robson, Wilkins, Trevor Francis, Woodcock (64’ Kevin Keegan), Paul Mariner, Rix (65’ Brooking).

Lestvica 1. ZR Nemčija 2. Anglija 3. Španija

3 točke 2 točki 1 točka

4.julij

FRANCIJA 4 ITALIJA

33’, 80’ Giresse, 46’, 68’ Rocheteau

SEVERNA IRSKA

5’, 25’, 74’ Paolo Rossi

75’ Armstrong

BRAZILIJA 2

Stadion: Vicente Calderón, Madrid Sodnik: Alojzy Jarguz (Poljska) Gledalcev: 37.000 Francija: Ettori, Amoros, Janvion, Trésor, Bossis, Giresse, Tigana, Genghini, Gerard Soler (63’ Six), Platini, Rocheteau (73’ Couriol) Severna Irska: Jennings, James Nicholl, Christopher Nicholl, Sammy McIlroy, Mal Donaghy, Martin O’Neill, McClelland, Gerald Armstrong, William Hamilton, Whiteside, McCreery (86’ John O’Neill).

12’ Sócrates, 68’ Falcão

Stadion: Sarriá, Barcelona Sodnik: Abraham Klein (Izrael) Gledalcev: 44.000 Italija: Zoff, Gentile, Cabrini, Collovati (34’ Bergomi), Scirea, Tardelli (75’ Marini), Antognoni, Oriali, Bruno Conti, Paolo Rossi, Graziani. Brazilija: Valdir Peres, Leandro, Oscar, Luisinho, Júnior, Toninho Cerezo, Zico, Falcão, Serginho (69’ Paulo Isidoro), Sócrates, Éder.

Lestvica Lestvica 1. Italija 2. Brazilija 3. Argentina

12. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ŠPANIJA 1982

1.julij

AVSTRIJA 2

4. julij

292

skupina 3

4 točke 2 točki 0 točk

1. Francija 2. Avstrija 3. Severna Irska

4 točke 1 točka (2 – 3) 1 točka (3 – 6)

polfinale

finale

končna lestvica

8. julij

11. julij

ITALIJA 2

ITALIJA 3

22’, 73’ Paolo Rossi

57’ P. Rossi, 69’ Tardelli, 81’ Altobelli

POLJSKA 0

ZR NEMČIJA

Stadion: Camp Nou, Barcelona Sodnik: Juan Daniel Cardellino (Urugvaj) Gledalcev: 50.000 Italija: Zoff, Cabrini, Collovati, Bergomi, Scirea, Antognoni (28’ Marini), Bruno Conti, Oriali, Tardelli, Paolo Rossi, Graziani (70’ Altobelli). Poljska: Mlynarczyk, Dziuba, Zmuda, Janas, Majewski, Matysik, Kupcewicz, Buncol, Lato, Ciolek (46’ Palasz), Wlodzimierz Smolarek (77’ Kusto).

83’ Breitner

1. Italija 2. ZR Nemčija 3. Poljska 4. Francija 5. Brazilija 6. Anglija 7. Sovjetska zveza 8. Avstrija 9. Severna Irska 10. Belgija 11. Argentina 12. Španija 13. Alžirija 14. Madžarska 15. Škotska 16. Jugoslavija 17. Kamerun 18. Honduras 19. Češkoslovaška 20. Perú 21. Kuvajt 22. Čile 23. Nova Zelandija 24. Salvador

8. julij

ZR NEMČIJA

3 (5)

Stadion: Santiago Bernabeu, Madrid Sodnik: Arnaldo Coelho (Brazilija) Gledalcev: 90.000 Italija: Zoff, Gentile, Scirea, Collovati, Bergomi, Cabrini, Oriali, Tardelli, Bruno Conti, Graziani (7’ Altobelli) (89’ Causio), Paolo Rossi. 25’ Cabrini je zastreljal enajstmetrovko.

ZR Nemčija: Harald Schumacher, Kaltz, Stielike, Karl-Heinz Förster, Bernd Förster, Dremmler (62’ Hrubesch), Breitner, Briegel, Reummenigge (70’ Hansi Müller), Littbarski, Klaus Fischer.

17’ ‘ Littbarski, 102’ Rummenigge, 108’ K. Fischer

FRANCIJA

3 (4)

26’ (11-m) Platini, 92’ Trésor, 98’ Giresse

Stadion: Sánchez Pizjuán, Sevilla Sodnik: Charles Corver (Nizozemska) Gledalcev: 70.000 ZR Nemčija: Harald Schumacher, Kaltz, Karl-Heinz Förster, Stielike, Briegel (97’ Rummenigge), Bernd Förster, Dremmler, Breitner, Littbarski, Magath (73’ Hrubesch), Klaus Fischer. Francija: Ettori, Amoros, Janvion, Bossis, Tigana, Trésor, Genghini (50’ Battiston) (62’ Christian López), Giresse, Platini, Rocheteau, Six. Enajstmetrovke: ZR Nemčija: Kaltz (gol), Breitner (gol), Stielike (Ettori ubranil), Littbarski (gol), Rummenigge (gol), Hrubesch (gol) Francija: Giresse (gol), Amoros (gol), Rocheteau (gol), Six (Schumacher ubranil), Platini (gol), Bossis (Schumacher ubranil).

svetovni prvak ITALIJA

SELEKTORJI Italija: Enzo Bearzot ZR Nemčija: Jupp Derwall Poljska: Antoni Piechniczek, Francija: Michel Hidalgo Brazilija: Telé Santana Anglija: Ronald Greenwood Sovjetska zveza: Konstantin Beskov Avstrija: Georg Schmidt Severna Irska: Billy Bingham Belgija: Guy Thijs Argentina: César Luis Menotti Španija: José Emilio Santamaría Alžirija: Rašid Mekloufi Madžarska: Kalman Meszöly Škotska: Jock Stein Jugoslavija: Miljan Miljanić Kamerun: Jean Vincent Honduras: José de la Paz Herrera Češkoslovaška: Jozef Vengloš Perú: Elba de Padua Lima »Tim« Kuvajt: Carlos Alberto Parreira Čile: Luis Santibañez Nova Zelandija: John Adshead Salvador: Mauricio Rodríguez

JUGOSLAVIJA Vsi igralci: Stjepan Deverić, Ivan Gudelj, Vahid Halilhodžić, Miloš Hrstić, Jure Jerkovič, Ivo Jerolimov, Nikola Jovanovič, Zlatko Krmpotić, Dragan Pantelić, Predrag Pašić, Vladimir Petrović, Ivan Pudar, Miloš Šestić, Edhem Šljivo, Nenad Stojković, Ivica Šurjak, Safet Sušić, Ratko Svilar, Zlatko Vujović, Zoran Vujović, Velimir Zajec, Zvonko Živković.

3. mesto 10. julij

POLJSKA 3 40’ Szarmach, 44’ Majevsky, 46’ Kupcewicz

FRANCIJA 2 13’ Girard, 72’ Couriol

Stadion: José Rico Pérez, Alicante Sodnik: José Antonio Garrido (Španija) Gledalcev: 28.000 Poljska: Mlynarczyk, Dziuba, Zmuda, Janas, Majewski, Matysik (46’ Wojcicki), Kupcewicz, Buncol, Lato, Boniek, Szarmach. Francija: Castaneda, Amoros, Mahut, Trésor, Janvion (64’ Christian López), Girard, Larios, Tigana (80’ Six), Couriol, Soler, Bellone.

1 2 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ŠPAN IJA 1 9 8 2

S TAT I S T I K E

293

294

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

13. svetovno prvenstvo

1986 MEHIKA • Od 31. maja do 29. junija • Kvalifikacije: 110 držav (prijavljenih 121) • Število tekem v kvalifikacijah: 308 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 801 (povprečje 2,60) • Število sodelujočih na SP: 24 • Število tekem na SP: 52 • Število zadetkov na SP: 132 (povprečje 2,54) • Število gledalcev na SP: 2.402.951 (povprečje 46.210) • Gol št. 1.200: Jean Papin (Francija) • Gol št. 1.300: Gary Lineker (Anglija) • Najboljši strelec: Gary Lineker (Anglija) 6 golov • Zlata žoga: Diego Maradona (Argentina) Najlepši gol v zgodovini mundialov. Diego je prejel žogo na svoji polovici, v desetih sekundah in šestih stotinkah osmešil šest Angležev in dosegel neponovljivi zadetek.

1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

295

Maradona na vrhuncu slave – S pokalom v rokah je bil Diego najsrečnejši zemljan. Z briljantno igro je očaral svet. Ob njem se veseli Pedro Pasculli.

V znamenju Diega Maradone Diego Armando Maradona je s svojimi neponovljivimi potezami zaznamoval trinajsto svetovno prvenstvo, ki se je po samo 16 letih ponovno preselilo v Mehiko, prvo državo, ki ga je organizirala že drugič. Mali Argentinec je po neuvrstitvi v reprezentanco leta 1978 in bledih predstavah v Španiji 1982 končno eksplodiral in proti Angležem zabil najlepši gol v zgodovini mundialov. Dosegel je še enega z »božjo roko«, ki je ostala za vedno zapisana v zgodovini največjega nogometnega tekmovanja.. Zakaj Mehika? V resnici je bil mundial namenjen Kolumbiji, ki pa je leta 1983 sporočila, da je finančno nesposobna za takšen podvig. Povrh je v državi kave že več let divjala državljanska vojna. Ker je prvenstvo pripadalo ameriški celini, so vodilni možje menili, da je zaradi izkušenj in infrastrukture najprimernejša Mehika. Močno je na odločitev vplival Guillermo Cañedo, podpredsednik Mednarodne zveze in vodilni mož 296

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

mehiške televizijske družbe Televisa, ki je krojila usodo tekmovanja. Kljub oviram – med največjimi je bil rušilni potres – je bila organizacija zelo dobra. Vzorno štirinadstropno tiskovno središče, povezano z dvigali in tekočimi stopnicami, je ponujalo 30 električnih pisalnih strojev, 62 telefonskih kabin, 50 telefaksov, 40 računalniških terminalov, restavracijo, banko in konferenčne dvorane. S sponzorskimi sredstvi je v organizatorjevo blagajno priteklo 18 milijonov dolarjev. Prvič so nogometaši brcali stoodstotno sintetično žogo Adidas Azteca. Maskota prvenstva se je imenovala Pique (Odbitek) in je bila opremljena z mehiškim klobukom in žogo. Kot v Španiji je na tekmovanju sodelovalo 24 izbranih vrst, ki je skupaj prijavilo 768 nogometašev. Mednarodna zveza je uvedla tekmovalno spremembo: od drugega kroga naprej se je ponovno igralo na izpadanje.

Potres ponovno ogrozil tekmovanje Spet je pred začetkom svetovnega prvenstva narava pokazala zobe. Devetnajstega septembra 1985 ob 7:19, so se tla osrednjega dela mehiške države stresla z močjo 8,1 stopnje po Richterjevi lestvici in povzročila deset tisoč smrtnih žrtev, na tisoče ranjenih in sto tisoč brezdomcev. Zelo so tresenje tal čutili v glavnem mestu Ciudad de Méxicu. V bližnjih četrtih se je podrlo 412 zgradb, 3.124 pa jih je utrpelo resne poškodbe. Popotresni sunek 20. septembra z močjo 7,3 stopnje po Richterjevi lestvici je podrl še nekaj že poškodovanih zgradb in še otežil pomoč žrtvam. Tudi v drugih mestih so se tla močno tresla. V Ciudad Guzmánu v Jaliscu je nezaželeni naravni pojav prizadel 60 odstotkov hiš. Hudo je bilo tudi v mestih Colima, Guerrero, Michoacán, Morelos in v delih mesta Veracruz. Ker stadioni niso bili poškodovani, so se organizatorji odločili, da bodo s pripravami za veliki nogometni praznik nadaljevali.

Kandidata Brazilija in Francija Strokovnjaki so v ožji krog favoritov uvrščali Brazilce in Francoze. Za Argentino nihče ni dal počenega groša, saj je svojo uvrstitev na SP potrdila komaj deset minut pred koncem zadnjega kvalifikacijskega srečanja proti Perúju ob Srebrni reki 30. junija 1985. Argentinski kapetan Daniel Passarella je ob nasprotnikovi gol avt črti rešil izgubljeno žogo, streljal na vrata iz mrtvega kota, in ko je bil vratar že premagan, jo je v mrežo porinil srednji napadalec Tiger Gareca (ni ga bilo v Mehiki) in izenačil na 2 : 2. V tistem trenutku so stadion Monumental preletavali spomini iz leta 1970, ko je prav Perú, takrat na Bonbonieri, edinkrat v kvalifikacijah izločil Gavče. Brazilci so v Mehiko pripeljali izvrstno moštvo, na čelu s Zicom, Sócratesom, Júniorjem, Falcãom in Toninhom Cerezom, ki so se poslavljali z največje prireditve. Evropski prvaki Francozi so prihajali z izvrstnim Platinijem, ki je bil na prvenstvu stare celine dve leti prej v Franciji z devetimi goli najboljši strelec.

Jugoslavija brez uvrstitve Modri so v 4. skupini evropskih kvalifikacij končali na četrtem (predzadnjem) mestu z osmimi točkami za Francijo, Bolgarijo (uvrščenima) in NDR. Prehiteli so samo Luksemburg, ki so ga obakrat premagali z minimalno razliko. S Francozi so remizirali v Sarajevu (0 : 0) in izgubili v Parizu (0 : 2), z Vzhodnimi Nemci slavili v Leipzigu (3 : 2) in izgubili v Beogradu (1 : 2), z Bolgari pa remizirali doma (0 : 0) in izgubili v Sofiji (1 : 2). V moštvu, ki ga je vodil Miloš Milutinović, so igrali med drugimi: Stojić, Miljuš, Kapetanović, Zoran in Zlatko Vujović, Gudelj, Hadžibegić, Halilhodžić, Dragan Stojković, Baždarević, Milko Djurovski, Velimir Zajec, enkrat – poraz doma proti NDR – pa je nastopil tudi Slovenec Marko Elsner, ki je takrat igral pri Crveni zvezdi.

Nogometaši kritizirajo funkcionarje Kot rečeno, je na prvenstvu kraljevala televizija. Zaradi prilagoditve časovnim razlikam z drugimi celinami, predvsem Evropi, so se najpomembnejše tekme začenjale točno opoldne, v času, ko je sonce najbolj pripekalo in so se termometri kar tresli. Če temu dodamo še višinske razmere mehiških mest, ugotovimo, da so bile za nogometaše razmere peklenske. Nekateri so se glasno pritoževali. »Tukaj moti veliko dejavnikov: ura, visoka trava, temperatura in smog. Škoda, da prednjačijo interesi funkcionarjev, ki so ob določanju urnikov najmanj pomislili na nogometaše,« je francoski tiskovni agenciji France-Presse potožil Argentinec Jorge Valdano. »Medtem ko se mi kuhamo na zelenici, gospodje uživajo v klimatiziranih ložah,« je rekel Maradona. »Sonce navpično pada na stadion in udarja v naše glave. Ne povzročamo senc in pravijo, da je to za televizijo dobro,« je pripomnil nemški vratar Schumacher. »Igralci naj delajo tisto, kar znajo: naj bodo tiho in igrajo. Organizacija je stvar funkcionarjev,« je vzvišeno odvrnil predsednik FIFE, Havelange.

1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

297

Doktor našel zdravilo – Júnior, Casagrande in Edinho proslavljajo gol Sócratesa in zmago Brazilije z 1 : 0. Španci ne morejo verjeti.

Žoga za črto, a gola ni bilo V zgodovini svetovnih prvenstev so bila srečanja med Brazilci in Španci večkrat prežeta s polemikami in dogodki, ki so ostali v spominu: nedosojena enajstmetrovka za Furijo leta 1962 v čilskem letovišču Viña del Mar, zamujena priložnost Cardeñose leta 1978 v argentinski Mar del Plati. Tudi v mehiški Guadalajari ni bilo drugače. Kmalu po začetku drugega polčasa je Španec Michel dobil odbito žogo na robu kazenskega prostora, sprožil silovit strel, ki se je odbil od brazilske prečke, in padel vsaj deset centimetrov za črto. Vratar Carlos je zamudil, Španci so se veselili, branilec Edinho jo je za vsak slučaj odbil v kot, avstralski sodnik Christopher Bambridge pa je pogledal pomočnika, Američana Davida Socha, in dosodil strel iz kota. »Saj to ne more biti res,« so vzklikali španski nogometaši, ko so bentili nad sodnikom in mu na nič kaj prijazen način skušali dopovedati, da se je zmotil. Ni jim uspelo. Med najbolj razočaranimi je bil Manolo, španski navijač, ki je na tribuni z bobnom vodil španski val (la ola). Potem je Brazilec Sócrates v drugem polčasu z edinim priznanim golom zapečatil dokaj nezanimivo srečanje. 298

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

Presenečenja v prvem krogu Danci, ki so prvič igrali na mundialu, so poskrbeli za eno izvrstno in eno katastrofalno dejanje. Pod taktirko Michaela Laudrupa in Prebena ElkjaerjaLarsena so neprepoznavnim Urugvajcem nasuli pol ducata zadetkov. Dobili so krila, a se s trdim pristankom na tleh kmalu znašli v realnosti. Z goleado 5 : 1 so jim Španci pokazali, kako se lahko nogometna usoda dokaj hitro obrne. Možje iz Skandinavije si bodo za vedno zapomnili fenomenalnega Emilia Butragueña, ki se je s štirimi goli na tej tekmi vpisal v zlato knjigo svetovnih prvenstev. Maročani so zasedli prvo mesto v svoji skupini in se kot prva afriška država uvrstili v drugi krog. Prehiteli so tudi Angleže. S tesnim porazom proti Nemcem z 0 : 1 so se v osmini finala častno poslovili. Tri minute pred koncem je srečanje s prostega strela odločil Lothar Matthäus.

Najhitrejša izključitev – Francoski sodnik Joël Quiniou je Urugvajcu Batisti (na tleh) proti Škotom rdeči karton pokazal v 56. sekundi srečanja in postavil še nedosežen rekord v zgodovini SP.

Golgeter in akrobat – Mehičan Hugo Sánchez se je salt naučil od sestre telovadke. Za vsak doseženi gol se je od veselja postavil na glavo.

Danska toča golov – Skandinavci so Urugvajcem zadali enega največjih porazov v zgodovini. Na sliki Preben Elkjaer- Larsen preigra vratarja Alveza in zabije prvi gol. 1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

299

Remi na Azteci – Italijani in Bolgari so se na uvodnem srečanju SP razšli neodločeno z 1 : 1. Na sliki Giuseppe Galderisi in Georgi Dimitrov ne najdeta žoge.

Konec Bearzotove vladavine Furlan Enzo Bearzot (rodil se je leta 1927 v Joannisu v videmski pokrajini) je vodil italijansko reprezentanco tri svetovna prvenstva. Rezultati so bili dobri: četrto mesto v Argentini, prvo v Španiji in izpad proti Francozom v osmini finala v Mehiki, umetniški vtis veliko slabši, na meji dobrega nogometnega okusa. Skopa igra na rezultat je pogosto učinkovala, v Mehiki pač ne. Branilci naslova so na prvenstvu igrali bledo, zato so domov odšli skoraj neopaženi. Italijanski zvezdniki so bili štiri leta starejši, bogatejši in prav toliko bolj izmučeni in obrabljeni. Jasno so pokazali svoj pristop zadnjih petnajst minut proti Argentini, ko so žogo zadrževali na svoji polovici in jo podajali vratarju. Edino zmago so dosegli proti borbenim Južnim Korejcem v Puebli, ki pa so jim kljubovali do konca in Azzurrom zagotovili napredovanje v drugi krog šele po avtogolu osem minut pred koncem. Kot po navadi je Italija z enim samim napadalcem (Altobellijem) iztržila več, kot si je zaslužila. Ko so »pravo Italijo« vsi pričakovali v nadaljevanju, je na sceno stopila Francija in jo z goloma Platinija in Stopyraja izločila. »Bili smo šampioni, zdaj smo le privid,« je zapisala La Gazzetta dello Sport. Tako se je končala Bearzotova zgodba in dokaj žalostno so šle v pozabo visoke 300

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

uvrstitve italijanske reprezentance na prejšnjih dveh svetovnih prvenstvih. Uspehi so s slabo igro v Mehiki izpuhteli. Belgijci so v osmini finala v dežju s 4 : 3 spravili na kolena favorite Sovjete v tekmi polni duhovitih akcij, golov in spornih sodniških odločitev. »Nimamo kaj izgubiti,« je pred srečanjem izjavil veteran na belgijski klopi Guy Thijs. Najspornejši je bil izenačujoči zadetek Rdečih vragov na 2 : 2, ko je po mnenju stranskega sodnika, Španca Victoriana Sáncheza Arminia – dvignil je zastavico –, neustavljivi Jan Ceulemans dobil žogo v prepovedanem položaju. Glavni sodnik se ni strinjal in je gol priznal. Dvoboj sosedov pa je prinesel tesno zmago Argentincev nad Urugvajem v zelo borbenem srečanju, kjer ni manjkalo napetosti. Svoj edini gol na prvenstvu je dosegel argentinski napadalec Pedro Pasculli. Italijanski sodnik Luigi Agnolin je zaradi domnevnega prekrška nad Urugvajcem Bossiom razveljavil zadetek Maradoni.Težave za Gavče so se začele, ko je v igro vstopil Rubén Paz, takrat igralec argentinskega Racing Cluba. Bivši dvakratni svetovni prvaki iz let 1930 in 1950 so pritisnili na plin, a niso uspeli izenačiti.

Loto z bele točke – Francoz Luis Fernández odloči srhljivko enajstmetrovk in Francoze uvsrti v polfinale. Na tako dobri tekmi bi si zmago zaslužila oba. Mojster Platini – Francoz je kljub poškodbi svojo reprezentanco v Mehiki popeljal do tretjega mesta. Na sliki med srečanjem z Madžari.

Neusmiljeni razparač mrež – Trije goli Garyja Linekerja so pokopali Paragvajce. Zelenjavar z Leicestera je v Mehiki zadel šestkrat.

27 enajstmetrovk za tri četrtfinale Francija je Brazilijo izločila po strelih z bele točke v srečanju, ki bi si zaradi odličnega nogometa zaslužil dva zmagovalca. Na stadionu Jalisco v Guadalajari se je odvijala prava drama, po mnenju mnogih najboljša tekma prvenstva. Telé Santana, zapriseženi gojitelj lepega, gledljivega in napadalnega nogometa, je ponovno ostal praznih rok, vendar je še danes bolj priljubljen kot večina kolegov, ki so osvajali svetovne naslove. Pod njegovim vodstvom je Brazilija na SP 1982 in 1986 igrala tisti pravi nogomet, ki ostane v trajnem spominu ljubiteljev okroglega usnja. Francoski umetniki se tudi takrat, ko so se znašli v podrejenem položaju, velikih južnoameriških mojstrov niso ustrašili, nasprotno, odločno so se jim zoperstavili in odgovarjali z napadom na napad. Blestela je zvezna četverica: Giresse, Tigana, Luis Fernández in Napoleon Michel Platini, ki je igral s poškodovanim gležnjem. Kljub temu vloge voditelja ni odklonil. Zabil je izenačujoči gol, potem ko je Careca Brazilce popeljal v vodstvo. Južnoameričani so imeli v 74. minuti srečanje v rokah, a je francoski vratar Joel Bats velemojstru Zicu – v igro je vstopil tri minute prej – ubranil najstrožjo kazen. Brazilec zaradi težav s poškodbo v prvem krogu ni veliko igral. Do devetdesete minute, ko je izčrpan prepustil mesto Silasu, je blestel veteran Júnior. Malo pred odhodom z igrišča je zapravil lepo priložnost. Tudi Francozi bi lahko na koncu podaljškov slavili. Brazilski vratar Carlos je izven kazenskega prostora podrl Belloneja, ki je po odlični podaji Platinija čisto sam krenil proti golu. Sodnikova piščalka je ostala nema, branilec Elzo pa je razčistil akcijo. 1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

301

Božja noga – Nepozabni gol Diega Maradone iz drugega zornega kota. Angleški vratar Peter Shilton “občuduje” strelca, medtem ko ga branilec Butcher ne uspe “pokositi”.

Pri enajstmetrovkah so bili nogometni bogovi naklonjeni Francozom. Júlio César je streljal v vratnico in žoga se je odbila navzven, Bellone je streljal v vratnico in žoga je zadela v hrbet vratarja Carlosa in šla v mrežo. Da so enajstmetrovke tako nepredvidljive kot sam nogomet, sta dokazala zgrešena strela dveh hladnokrvnih izvajalcev, Sócratesa in Platinija. Luis Fernández je zapečatil brazilsko usodo in Francoze prvič po 24 letih popeljal v polfinale. Brazilski novinarji so po izločitvi selektorju Santani očitali, da za strelca namesto nenatančnega Júlia Césarja ni določil 302

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

Carece. Po bitki je lahko biti general. Manj bleščeče sta se naprej uvrstili Nemčija, ki je tudi po kazenskih strelih izločila domačine, Mehičane – najboljša uvrstitev v zgodovini –, in Belgija, ki je poslala domov Špance. Eloy je bil nenatančen pri drugem strelu, Belgijci pa so jih zadeli vseh pet. Edini, ki so napredovali v rednem delu, so bili Argentinci z zmago nad Angleži v dramatičnem srečanju »božje roke« in »božje noge«. (Glej: Prvo ime... in Intervju.)

Polfinale: dvakrat 2 : 0 Še učinkovitejši so bili Gavči v polfinalu proti Belgijcem. Z dvema goloma v drugem polčasu je ponovno blestel Diego Maradona. V prvem je bil po izvrstni podaji Burruchage spretnejši od dveh rdečih branilcev in vratarja, v drugem pa je mrežo zatresel po odlični individualni akciji. To je bila najboljša igra Belo-modrih na poti k naslovu. Eno od presenečenj prvenstva so prepričljivo poslali domov in se po osmih letih ponovno znašli pred vrati naslova svetovnega prvaka. Nemci so že na drugem zaporednem SP zagrenili življenje Francozom. Kot da bi bilo zakleto, so bili Galski petelini ponovno žrtev germanskega stroja, ki je neusmiljeno mlel. Napaka sicer zelo zanesljivega francoskega vratarja Batsa – strel od daleč Andyja Brehmeja se mu je izmuznil pod telesom – je omogočila prvi gol, Rudi Völler pa je samo še potrdil premoč Nemcev, ki so se že četrtič v zgodovini SP, prvič pod taktirko Franza Beckenbauerja, prebili v finale.

Finalna drama Odločilno srečanje se je začelo točno opoldne, ko bi bili akterji gotovo raje na kosilu ali kje bolj na hladnem kot pa v vročem peklu stadiona Azteca. Ko je vse kazalo, da imajo Argentinci z vodstvom 2 : 0 zmago v žepu, se je pojavila tradicionalna nemška nepopustljivost. Rummenigge in Völler sta izenačila iz podobnih akcij v malem kazenskem prostoru, najbolj ranljivem delu argentinske obrambe – tudi Angleži so dosegli gol na podoben način – in priborila Nemcem psihološko prednost. A kaj, ko se je ponovno pojavila čudežna levica Diega Maradone in asistirala popolnoma odkritemu Burruchagi, ki je krenil proti nemškim vratom, matiral Schumacherja in povzročil mat v dveh potezah. Maradono je do tistega trenutka dobro pokrival Lothar Matthäus. Samo ena mojstrovina malega Argentinca pa je bila dovolj za drugi svetovni

Branilec presenetil obrambo – José Luis Brown je bil po predložku z desne strani na pravem mestu in zabil prvi gol v finalu. Tony Schumacher je zamudil. 1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

303

Gol za veliki naslov – Ko so bili Nemci po izenačenju psihološko močnejši, je Jorge Burruchaga ob izvrstni asistenci Diega Maradone premagal Schumacherja. Nemški branilec Hans-Peter Briegel skuša neuspešno ovirati strelca.

naslov Gavčev. Kapetanu Maradoni je pokal predal mehiški predsednik Miguel de la Madrid. Evforija na tribunah je bila nepopisna. V Buenos Airesu, kjer so do tedaj ulice popolnoma samevale, se je okrog obeliska, tradicionalnega prizorišča velikih slavij, zbralo na tisoče ljudi odetih v belo-modre zastave. Slika se je ponavljala v vseh velikih in majhnih mestih širom države. Starejši, mladi in otroci so skakali, peli, jokali od sreče. Nogomet, ki je za Argentince življenje, jih je v tistem trenutku navdajal z največjo možno srečo. »Dale campeón,« (dajmo prvaki) je odmevalo vsepovsod. 304

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

Med finalom – Na ulicah Buenos Airesa ni bilo žive duše. Vsi so trepetali pred televizijskimi ekrani.

Najlepši trenutek – Poslednji pisk brazilskega sodnika Arppija Filha požene v zrak prvaka Diega Maradono. Pripravil se je kot nikoli prej in sanjsko igral . Po finalu – Pred obeliskom, tradicionalnim prizoriščem velikih argentinskih slavij, se je zbralo na tisoče evforičnih navijačev. Proslavljali so do jutranjih ur.

1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

305

PRVO IME MEHIKE

Diego Armando Maradona

Ne joči za menoj Anglija – Naslovnici legendarnih revij El Gráfico in Sports Illustrated, posvečeni Diegu Maradoni. Argentinski tednik je ob velikem trenutku prodal rekordno število izvodov.

Minila so samo štiri leta od falklandske ali malvinske vojne, ko sta se v polfinalu na stadionu Azteca srečali Argentina in Anglija. Četrtfinalni »spopad« je imel poleg zgodovinskega rivalstva veliko čustvenega in političnega naboja. Prizorišče je pokalo po šivih, argentinske ulice so bile prazne, angleški pubi pa nabito polni glasnih in žejnih navijačev. V treh minutah je Diego Maradona zrežiral akciji, ki bosta ostali za vedno zapisani v zgodovino nogometa. Najprej tisti gol z »božjo roko«, ko je preigral nekaj nasprotnikov, poskušal kombinirati z Valdanom, podajo je preprečil angleški branilec z visokom predložkom na sredino lastnega kazenskega prostora, tam pa je argentinski žongler skočil višje od vratarja Shiltona in s pomočjo leve pesti žogo poslal v mrežo. Akcija je bila tako hitra, da je skoraj nihče ni natančno opazil, tudi sodnik ne. Šele ponovitve so pokazale, da je Maradona res igral z roko. Samo tri minute za tem pa je prišlo do akcije vseh akcij. Diego je dobil žogo od Enriqueja in začel pohod med zvezde. Na tla so med potjo nemočno padali Beardsley, Reid, Butcher, Fenwick, še enkrat Butcher in vratar Shilton. Maradona je žogo pobožal kot ljubico. Ona 306

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

ga je ubogala in šla počivat v mrežo. Triinpetdeset metrov in pol je pretekel v desetih sekundah in šestih stotinkah. Točno deset minut čez eno je 114.580 gledalcev pozdravilo mojstrovino vseh časov. Potem je Lineker z glavo vnesel kanček drame v srečanje, a so Gavči zdržali in dosegli odločilno zmago na poti k najvišji stopnički. »Ne joči za menoj Anglija,« se je glasil naslov na naslovnici argentinskega športnega tednika El Gráfico, ki je v nekaj urah prodal rekordno naklado več kot 300 tisoč izvodov. Vroči mehiški dan 22. junija 1986 na stadionu Azteca bo za zmeraj z velikimi črkami zapisan v argentinsko nogometno zgodovino. Nekaj podobnega se je zgodilo sedem dni pozneje ob proslavljanju drugega svetovnega naslova. Časopisi sveta so opevali Diega: “The King of Soccer”, (Sports Illustrated, ZDA, 2 milijona in sto tisoč izvodov), “Le Star Mondilase”, (L’Equipe, Francija), “Maradona é Re del Mondo,” (La Gazzetta dello Sport), “Go, Go, Diego”, (Mirror Sports).

ZGODBA MUNDIALA

Prenos za zgodovino »Maradona pelje žogo med dvema nasprotnikoma. Po desnem krilu se je genij svetovnega nogometa zapodil proti golu. Angleži padajo po tleh. Podal bo Burruchagi. Še vedno Maradona. Genij! Genij!! Genij!!! Da!! Da!! Da!!! Goooooooooooooool!!! Gooooooooooooooooool!!! Najraje bi se zjokal! Ljubi Bog! Naj živi nogomet! Kakšen gol! Diegol! Maradona! Kar na jok mi gre, oprostite! Maradona je pripravil nepozaben slalom, akcijo vseh časov. Kozmični zmaj! S katerega planeta si se vzel, da si preigral toliko Angležev, da lahko vsi Argentinci s stisnjeno pestjo vzklikajo za

Argentino?!!! Argentina – Anglija 2 : 0. Diegol!!! Diegol!!! Diego Armando Maradona!!! Hvala ti, Bog, za nogomet, za Maradono, za te solze, za izid Argentina – Anglija 2 : 0.« Tako je Víctor Hugo Morales, najboljši južnoameriški nogometni pripovedovalec vseh časov, argentinskim poslušalcem posredoval drugi zadetek Diega Maradone proti Angležem. Prenos spada v antologijo radijskih prenosov, saj je v njem strnil vsa čustva, ki jih poslušalec izkusi ob tako veliki nogometni mojstrovini. »Ko poslušam posnetek, me je sram. Počutim se, kot da bi bil nag, da bi se poslušalcem popolnoma razkril,« pravi Morales, ki se je rodil v Urugvaju, več kot dve desetletji pa živi in dela v Argentini.

Za vse čase – Víctor Hugo Morales, najbolj poslušani nogometni reporter vseh časov v Južni Ameriki, se je s prenosom drugega gola Diega Maradone proti Angležem vpisal v antologijo argentinskega radia. V ozadju slika Carlosa Gardela, legendarnega pevca tanga. 1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

307

INTERVJU

Na vrhu sveta »Toliko smo garali za ta naslov. Nihče ni verjel v nas, doživeli smo plaz kritik, žalitev. Še Mehičani so se postavili proti nam. V finalu so navijali za Nemce. Tista zgodba o solidarnosti med latinskoameriškimi narodi je larifari. Na stadionu Azteca smo bili gostje. Vendar nihče ni računal s tem, da sta naša moč in enotnost izhajali iz jeze, ki smo si jo nabrali, ko smo se morali boriti proti vsem,« je povedal Diego Maradona. »Z enim očesom sem vseskozi gledal malega sodnika, Brazilca Arppija Filha. Ko je dvignil roko in oznanil konec, sem znorel. Začel sem tekati sem in tja ter hotel objeti vse. V telesu, srcu in duši sem čutil, da doživljam najlepši trenutek v karieri. Devetindvajseti junij 1986 in stadion Azteca sta vrezana v mojo kožo. Ko sem imel pokal v rokah, sem ga dvigoval, poljubljal, tresel, za trenutek sem ga na častni loži posodil Pumpidu, a sem mu ga takoj vzel. Želel sem se prepričati, da je vse res in da je svetovni pokal naš, argentinski. / .../ Gola z božjo roko nihče ni opazil. Jaz sem

skočil z vso močjo. Sploh ne vem, kako mi je uspel takšen skok. Za glavo sem postavil levo pest. Vratar Shilton je ni videl. Prvi je protestiral Fenwick, vendar ne zaradi tega, ker bi opazil udarec z roko, temveč zato, ker ni mogel verjeti, da sem skočil tako visoko. Ko sem videl, da je stranski sodnik tekel na sredino, sem jo mahnil proti tribuni, kjer sta navijala moj oče in tast. Bil sem rahlo nespreten, ko sem pogledoval proti sodniku. Kaj če bi mož v črnem začel sumiti? K sreči se ni odzval. Medtem ko so se Angleži jezili, mi je Valdano s prstom pred usti pokazal naj bom tiho. / .../ O takšnem golu, kot je bil drugi proti Angležem, sem sanjal od otroštva, ko sem na travniku igral za Rdečo zvezdo (Estrella Roja). Zabil sem ga na mundialu in proti Angležem. Preden sem poslal žogo v mrežo, me je ponovno dohitel velikan Butcher in grobo posredoval. A v tistem trenutku me nič ni brigalo, ker sem dosegel življenjski zadetek.« (Iz knjige Yo soy el Diego de la gente, Jaz sem ljudski Diego.)

Z božjo roko – Maradona je skočil višje od Shiltona in z roko poslal žogo v mrežo. Na levi akcijo opazuje sodnik. 308

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

PRVE VIOLINE

Gary Winston Lineker Anglija

Nikoli rumeni karton – Lineker je bil zgled poštene igre.

Golgeter se je kot prvi predstavnik Otočanov povzpel na vrh strelske lestvice na svetovnih prvenstvih. V Mehiki je zabil šest golov. S štirimi v Italiji 90 pa je še danes skupno najboljši angleški strelec na mundialih. V zgodovini angleške reprezentance je več golov kot on dosegel le Bobby Charlton. Lineker se je rodil 30. novembra 1960 v mestu Leicester. Nogometno pot je začel v istoimenskem klubu, kjer je debitiral 1. januarja 1979 in ostal do leta1985, ko ga je za rekordno vsoto kupil Everton iz Liverpoola. Modri so osvojili angleško prvenstvo, Gary pa naslov najučinkovitejšega napadalca s 30 goli. Leta 1986 je prestopil k Barceloni, h klubu, s katerim je tri leta pozneje osvojil španski kraljevi pokal, leta 1989 pa pokal pokalov (Recopa). Ko ga je trener Johan Cruyff postavil na pozicijo desnega bočnega napadalca, je njegova igra nazadovala. Leta 1989 se je vrnil na Otok k Tottenhamu in z njim v konici napada leta 1991 slavil

v angleškem pokalu. Od leta 1992 je zelo dobro igral pri japonski ekipi Grampus Eight iz Nagoje. Poškodba na desni nogi ga je prisilila k nogometni upokojitvi. Za angleško reprezentanco – med letoma 1984 in 1992 je bil kapetan – je nastopil osemdesetkrat in zabil 48 golov. Sodeloval je na SP 1986 in 1990 ter na evropskih prvenstvih v ZR Nemčiji 1988 in na Švedskem 1992. Po končani karieri se je posvetil športnemu komentatorstvu. Bil je prepoznavni znak čipsa Walkers Crisps. Lineker je bil tudi znan po svojih človeških kvalitetah. V 631 klubskih in reprezentančnih srečanjih nikoli ni dobil rumenega kartona. FIFA mu je podelila nagrado fair play. Briljantni karieri je manjkal reprezentančni naslov. Zaradi tega so ga nekateri klicali Zguba. Z ženo Michelle imata dva otroka. Na BBC-ju zelo uspešno vodi najbolj gledano nogometno televizijsko oddajo v Angliji: Match of the day, ki vsako soboto ob desetih zvečer posreduje gledalcem najboljše akcije in zadetke tekem angleške lige.

Hugo Sánchez Márquez Mehika

Najboljši tuji strelec – V Španiji velja rekord Sáncheza še danes.

Za mnoge najboljši mehiški igralec vseh časov. Tudi njegov oče Héctor Sánchez je bil nogometaš in igral pri klubih Asturias in Atlante. Hugol, tako so ga klicali, je nastopil na treh SP: 1978 v Argentini, 1986 doma in 1994 v ZDA. Za mehiško reprezentanco je odigral 75 srečanj in dosegel 46 golov. Hiter, učinkovit, neusmiljen pred nasprotnimi vrati, je zaradi močnega značaja večkrat zašel v spore in prepire. Leta 1976 je igral na olimpijskih igrah v Montrealu, kjer je kot telovadka nastopila tudi njegova sestra. Od nje se je naučil salta, ki ga je potem uporabljal ob proslavljanju lastnih golov. Z osemnajstimi leti je igral za Pumas UNAM, profesionalno ekipo mehiške univerze, kjer je študiral zobozdravstvo. Kmalu je bil s 26 goli goleador prvenstva. Dvakrat 1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

309

PRVE VIOLINE

je slavil mehiški državni naslov. Leta 1984 je prestopil k Atléticu iz Madrida (enkrat prvi strelec, enkrat osvojil španski kraljevi pokal). Po majhnem škandalu se je preselil k mestnemu tekmecu Real Madridu. »Če vam ga neposredno prodam, me navijači vržejo v reko Manzanares,« je Realovemu kolegu Ramónu Mendozi rekel predsednik Atlética, Vicente Calderón. Zato je Sánchez najprej prestopil k mehiški ekipi Pumas, šele nato pa k kraljevemu Realu. V sedmih sezonah z belo majico Reala (251 golov) je osvojil pet zaporednih španskih prvenstev, dva kraljeva pokala, dva superpokala in pokal UEFA. Bil je štirikrat pichichi (najboljši strelec) v prvi ligi. V sezoni 1989/90 je z 38 goli izenačil zgodovinski španski rekord slovitega Telma Zarre. Še danes velja za najučinkovitejšega tujega strelca v Španiji. Po odhodu iz Madrida se je več kregal kot igral. Zamenjal je veliko klubov: América, Atlante (Mehika), Rayo Vallecano (Španija), Linz (Avstrija), Dallas Burns (ZDA). V Mehiki, Španiji in ZDA je med letoma 1976 in 1997 na 662 prvenstvenih tekmah zabil 394 golov. Na mundialu 1994 je igral le prvo tekmo proti Norveški. Selektor Miguel Mejía Barón ga je postavil na hladno in si prislužil ostre Hugove kritike. Kariero je končal – igral je pol sezone – pri majhnem mehiškem klubu Atléticu iz Celaya, kjer se je pridružil starima prijateljema Butragueñu in Michelu. Kljub temu, da je iz Reala odšel skozi stranska vrata, mu je leta kasneje klub priredil poslovilno tekmo proti francoskemu Paris Saint-Germainu. Sánchez ni mogel iz svoje kože in je zabil štiri gole. Danes je trener. 310

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

Emilio Butragueño Santos Španija

Manjkala evropska lovorika – Butragueño ni dvignil celinskega klubskega pokala.

El Buitre (Jastreb) je 18. junija 1986 na srečanju osmine finala na stadionu La Corregidora v Querétaru štirikrat zatresel dansko mrežo. Na splošnih španskih volitvah istega leta se je na velikem številu neveljavnih glasovnic pojavilo geslo “Jastreb v Moncloo” (Moncloa je španska vladna palača). Butragueño je igral še na SP 1990 v Italiji. Rodil se je v Madridu 22. julija 1963 in si od malih nog z očetom ogledal vse tekme Reala. Do 13. leta je igral košarko, potem pa se je odločil za nogomet in že v zelo ranih letih kazal izjemne strelske sposobnosti. Po neuspešnem testu pri Realu bi mladi golgeter že skoraj oblekel

majico Atlética, a je »greh« v zadnjem trenutku preprečil družinski prijatelj. Po odličnih igrah pri mladincih se je izkazal še v drugi ligi pri Realovem podružničnem klubu Castilla – z njim so igrali Michel, Sanchis, Pardeza in Mártin Vázquez – , ki je postal drugoligaški prvak. V kraljevem klubu je Butragueño debitiral 5. februarja 1984 proti Cádizu. Vstopil je v drugem polčasu pri rezultatu 0 : 2, dvakrat zadel in asistiral za zmago. Navijači se radi spominjajo njegovih mojstrovin, npr. tistega gola proti Cádizu, ko je žogo dobil v svojem kazenskem prostoru in preigral vse, kar je lezlo in šlo, ali treh golov proti Anderlechtu v osmini finala pokala UEFA. Real je zmagal s 6 : 1 in nadoknadil poraz 0 : 3 v gosteh. Trener Alfredo Di Stéfano mu je prepovedal, da se na treninge vozi z motornim kolesom. »Tvoje delovno orodje je telo,« mu je rekel. Jastreb je z Realom osvojil šest španskih prvenstev, ni mu pa uspelo dvigniti evropskega klubskega pokala, današnje lige prvakov. Leta 1995 se je poslovil od španskega nogometa (569 tekem, 217 golov) in za tri leta odšel k Atléticu iz Celaya v Mehiko. V prvi sezoni se je majhnemu klubu za las izmuznil naslov prvaka v državnem prvenstvu. V španski izbrani vrsti je odigral 69 tekem in zabil 26 golov. Bil je na dveh evropskih prvenstvih: v Franciji leta 1984 (ni igral), ko so Španci zgubili finale proti domačim, in štiri leta kasneje v Nemčiji. Leta 1998 se je umaknil z zelenic. Vstopil je v politiko in bil svetovalec državnega urada za šport. Deloval je pri Real Madridu. Po odhodu Jorgeja Valdana je postal generalni športni direktor.

BESEDE, BESEDE

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

Diego Maradona

Idealna enajsterica

»Pred tekmo smo vsi trdili, da nogomet nima nič skupnega

Pfaff (Belgija), Brown (Argentina), Amoros (Francija), Karl-Heinz Förster (ZR

z malvinsko (falklandsko) vojno. Laž! V naših srcih je živela

Nemčija), Branco (Brazilija), Burruchaga (Argentina), Fernández (Francija),

bolečina za mlade fante, ki so padli na otokih. Za vse, kar

Lerby (Danska), Maradona (Argentina), Butragueño (Španija), Lineker

se je tam zgodilo, sem v svojih čustvih krivil slehernega

(Anglija).

angleškega nogometaša. Po zadetku z božjo roko sem se počutil, kot da bi Angležu iz žepa ukradel denar, ki ni

Maradona v številkah

bil njegov. Bil je popolnoma legitimen, ker ga je sodnik

Diego se je rodil 30. oktobra 1960 ob sedmih zjutraj. Za argentinsko izbrano

dosodil, in jaz si ne upam dvomiti v njegovo poštenost.«

vrsto je zbral 91 nastopov in 34 golov. Igral je na treh svetovnih prvenstvih. Za mlado izbrano vrsto je nastopil 24-krat in dosegel 13 golov. Bil je enkrat

Mario Benedetti

svetovni prvak (1986), enkrat podprvak (1990), na najvišji stopnički pa je stal

»Tisti gol Maradone s pomočjo božje roke je do danes

tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu 1979 na Japonskem. Klubska pot

edini zanesljivi dokaz, da Bog obstaja,« so besede

je bila sledeča: Argentinos Juniors (166 tekem, 116 golov), Boca Juniors (71

hudomušnega urugvajskega pisatelja.

tekem, 35 golov, eno argentinsko prvenstvo 1981), Barcelona (58 tekem, 38

BESEDE, BESEDE

golov, en kraljevi pokal 1983), Napoli (259 tekem, 115 golov, dva italijanska Bobby Robson

naslova prvaka oziroma scudetta 1987, 1990, en italijanski pokal 1987, en

»Prvi gol Maradone je bil res nelegitimen, a je zato drugi

pokal UEFA 1988), Sevilla (29 tekem, 7 golov), Newell’s Old Boys (pet tekem).

veljal za dva,« angleški selektor, veliki občudovalec Diega.

Leta 1996 mu je revija France Football podelila zlato žogo.

Ali Bennaceur

Najhitreje pod prho

»Pred prvenstvom smo na sodniškem sestanku dobili

Urugvajski branilec José Charly Batista si je prislužil najhitrejši rdeči

nasvet, naj upoštevamo mnenje stranskih sodnikov, če

karton v zgodovini SP. Proti Škotski mu ga je sodnik pokazal v 56. sekundi

so bliže akciji kot mi. Bolgar Bogdan Dotčev je imel boljši

srečanja.

zorni kot. Ko sem videl, da je stekel na sredino igrišča, sem gol priznal. Po tekmi sem ga vprašal, če je Maradona

Edina črka

res igral z roko. Odločno mi je odgovoril, da ne. Šele na

Ko je Francoz Xuereb zamenjal soigralca Bruna Belloneja, se je pojavila

televiziji sem videl, kako je v resnici potekala akcija,« izjava

črka X; Xuereb je namreč edini nogometaš v zgodovini SP, katerega

sodnika srečanja med Argentino in Anglijo je bila dana

priimek se začenja s črko X.

veliko let po dogodku. V klubu stotice Antonio Cabrini

Kljub porazu z 0 : 3 proti Braziliji so imeli Severni Irci razloge za

»Zdi se mi, da moramo Altobelli, Scirea, Tardelli in jaz

praznovanje: vratar Pat Jennings je bil star 41 let in je igral že 119.

prepustiti mesto mlajšim igralcem,« iskrene besede

mednarodno tekmo.

branilca po porazu s Francijo. Novi vratar La Gazzetta dello Sport

Na zadnjem portugalskem treningu se je poškodoval prvi vratar Manuel

»Bili smo prvaki, zdaj smo samo še duhovi.«

Bento. Takoj so iz domovine poklicali Damasa (Sporting iz Lizbone).

Michel Platini

Kartoni so padali kot za stavo

»Današnja zmaga nad Italijo je zame polovična. Srečen

Tekma med domačo reprezentanco in Nemčijo je bila ena najbolj

sem zaradi sebe in Francije, žalosten pa, ko vidim, kako je

umazanih na SP. Sodnik je pokazal dva rdeča in osem rumenih kartonov.

prizadela moje italijanske prijatelje.« Samo za rekord Wladyslaw Zmuda je v Mehiki igral le sedem minut. Ko so Poljaki z Brazilijo izgubljali z 0 : 4, ga je trener poslal na igrišče samo zato, da bi izenačil rekord 21 tekem na SP Nemca Uweja Seelerja. 1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

311

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

312

Roke ni videl

kazni. Izključili so ga s prvenstva, španska

bi organizatorji SP doživeli denarni polom,« je

Petnajst let po »božji roki« so v rojstni Tuniziji

zveza pa je morala odšteti 25 tisoč švicarskih

rekel.

intervjuvali sodnika srečanja med Argentinci in

frankov. Španski zdravnik je zdravstveno

Angleži. Ali Bannaceur (67), računalniški inženir,

komisijo FIFE prepričal, da mu je prepovedano

Luč in senca

je priznal, da ga kličejo Bennaceur - Maradona.

zdravilo predpisal proti astmi. Blaga odločitev

Brazilski bočni napadalec Josimar, naposled

Takratni stranski sodnik, Bolgar Bogdan Dotčev,

Mednarodne nogometne zveze je sprožila val

eden od odkritij prvenstva, je prišel v brazilsko

mu je desetletje redno pošiljal razglednico

protestov.

moštvo skoraj po naključju; zaradi odpovedi

za novoletne praznike in vselej pripomnil, da

Leandra in poškodbe Edsona na prvi tekmi proti

zadetek Maradone ni bil z roko. Bennaceur je za

Mehiški val

Špancem. Igral je izvrstno in zabil dva odlična

sojenje prejel oceno 9,3 in čestitke škotskega

Na mehiških tribunah se je prvič pojavila la ola

gola. Ko je slava minila, je bil dvakrat v zaporu in

delegata FIFE. Tunizijec je uspel dobiti Diegov

(val), ko so se ljudje sunkovito dvigovali s svojih

končal kariero v malem Fast Clubu v Amazoniji.

dres s tistega srečanja in ga skrbno hrani.

sedežev, kar je od daleč videti, kot da je tribune

»Kasneje nisem imel stikov z Maradono,

zajel nenaden val. Koreografijo si je zamislil

Lovska nesreča

vem pa, da je izjavil, da Tunizijo pozna zaradi

neznani navijač.

Argentinski branilec José Luis Cuciuffo je

mene.« Drugega gola argentinske desetke se

11. decembra 2004 v kraju San Blas, na jugu

Bennaceur spominja takole: »Med igro zaradi

Žene in zaročenke

province Buenos Aires, podlegel nesreči, ko se

nepristranskosti nisem reagiral, po zadnjem

Po dveh tednih karantene je belgijski selektor

mu je med lovom sprožila puška. Čeprav so ga

žvižgu pa sem Diegu večrat rekel bravo.«

Guy Thijs dovolil nogometašem, da v družbi

takoj prepeljali v bolnico v mesto Carmen de

Bennaceurjev sin, Kacem, je šel po očetovih

žen in zaročenk preživijo prosti dan v Ciudad

Patagones, zanj ni bilo pomoči. Bil je star 43 let

stopinjah in je nekaj časa sodil na tunizijskem

de México. Zvečer so se morali vrniti v mesto

in svetovni naslov v Mehiki je bil edini, ki ga je

prvenstvu.

Toluca.

osvojil v karieri. Igral je med drugim pri Vélez

Toni je razkrival

Guadalupe

»Devetdeset odstotkov nemških nogometašev

Mehiški privrženci so se za dobre rezultate

V senci Sadama Huseina

bi na dopinških kontrolah padlo,« je med

priporočali Materi božji Guadalupe (Virgen

V Iraku so bila osemdeseta leta prejšnega

drugim v svoji knjigi Anpfiff (Začetni žvižg,1987)

Lupita). Med molitvijo jih je monsignor Ramón

stoletja čas vojne proti sosedu Iranu. Spopadi

zapisal vratar nemške reprezentance Harald Toni

Godinez Flores prosil, naj se navijaštvo ne

so trajali kar osem let, med 1980 in 1988. Kljub

Schumacher. Po izidu so ga odpustili pri Kölnu, v

sprevrže v fanatizem.

temu so Iračani skozi uspešne kvalifikacije

Sarsfieldu, Boci Juniors in v Franciji.

Elf ni bil več vpoklican, kariero je zato nadaljeval v Turčiji. Leo in Kim

(zaradi razmer nikoli niso igrali na domačem Spati na ulici

terenu) izločili Jordanijo, Katar, Združene

V Guadalajari se je cena prenočišč štirikrat

arabske emirate in Sirijo in se edinkrat v

zvišala, zato so se mnogi morali vrniti domov.

zgodovini uvrstili na SP. Vodil jih je Brazilec

Belgijski branilec Leo Clijsters je oče teniške

Jorge Silva Vieira. V Mehiki – Vieiro je zamenjal

šampionke Kim Clijsters. Leo je v Mehiki odigral

Spremenili urnike maš

sonarodnjak Evaristo de Macedo – so s

dve srečanji, proti Iraku in Sovjetski zvezi, še tri

V mestu Monterrey so zaradi mundiala v

svetlomodrim dresom trikrat zgubili, proti

pa je dodal leta 1990 v Italiji. Bil je član kluba KV

cerkvah maše brali le do enajstih dopoldne.

Paragvaju, Belgiji in Mehiki. Prvi in edini iraški

Mechelen. Leta 1988 je bil izbran za najboljšega

gol je za 1 : 2 proti Belgiji zabil Ahmed Amaiesh.

belgijskega nogometaša. Clijstersovi so športna

Upor

Vsi člani izbrane vrste države »petrodolarjev« in

družina. Leova žena Els je bila znana belgijska

Brazilski zvezdnik Sócrates je kljub grožnjam

Sadama Huseina so takrat nastopali v domačem

telovadka, hčerka Elke pa v teniškem cirkusu

organizatorjev na glavi nosil trak z napisom

prvenstvu. Najbolj jih je ovirala slaba telesna

sledi stopinjam tri leta starejše sestre Kim.

“Ljubezen, ne teror”. Bil je zelo kritičen do

pripravljenost. Napadalec Samir Kazim, ki je v

organizatorjev. Menil je, da so se na svetovnih

reprezentanci igral pozneje, med leti 1988 in

Doping brez kazni

prvenstvih zaradi političnih in gospodarskih

89, je priznal: »Poraz je prinesel kazen. Asistent

Po srečanju prvega kroga proti Alžiriji je avtor

interesov vedno dogajale nepravilnosti. “Obstaja

je zapisoval napake in vsaka je pomenila bič ali

dveh od treh španskih golov, Ramón Caldere,

velik interes, da prideta Brazilija in Mehika

dva.«

padel na dopinški kontroli. Ni utrpel večje

čimdlje. Če bi obe državi izpadli v prvem krogu,

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

OB ROB

Bronasti Katanec, Elsner in Toplak

Olimpijski bron – Reprezentanca Jugoslavije je s tretjim mestom v los Angelesu dosegla odmeven uspeh. Na sliki stojita Slovenca Marko Elsner in Srečko Katanec (drugi in tretji z leve).

Na olimpijskih igrah v Los Angelesu 1984 so zlato medaljo osvojili Francozi, srebrno Brazilci, bronasto pa Jugoslovani, ki so v svojih vrstah imeli tri Slovence: Srečka Katanca, Marka Elsnerja in trenerja Ivana Toplaka. Modri so v prvem krogu premagali Irak (4 : 2) in Kanado (2 : 1). V četrtfinalu so pometli z Nemci (5 : 2), v polfinalu pa po podaljških zgubili z zlatimi Francozi (2 : 4). Bron so osvojili po zmagi nad Italijo z 2 : 1. Sodil je Škot Brian McGinlay, postavi pa sta bili sledeči: Jugoslavija: Pudar, Čapljić, Katanec, Elsner, Baljić, Miljuš, Radanović, Gračan, Deverić, Baždarević, Dragan Stojković. Italija: Tancredi, Galli, Vierchowod, Baresi, Nela, Tricella, Massaro, Bagni, Iorio, (Briaschi), Vignola, Serena (Battistini). Za Jugoslavijo sta zadela Baljić in Deverić, za Italijo pa Vignola. Katanec je nastopil tudi na naslednjih igrah leta 1988 v Seulu, kjer je Jugoslavija izpadla že v prvem krogu.

1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

313

OB ROB

Še en Slovenec proti Brazilcem

Svetovni prvaki do 21 let

Na zadnji pripravljalni tekmi pred odhodom na SP v Mehiko so Brazilci premagali Jugoslavijo s 4 : 2. Srečanje so odigrali na stadionu Arruda v Recifeju, v severovzhodni zvezni državi Pernambuco. V jugoslovanski obrambi je vso tekmo igral Slovenec Marko Elsner. Selektor je bil Ivan Toplak. Jugoslovani so igrali zelo dobro in nekaj časa celo vodili z 2 : 1 (Gračan, Janković), a so naleteli na silno razpoloženega Zica, ki je dosegel hattrick. Drugi strelec za Brazilce je bil Dirceu. Pri domačih so med drugimi nastopili Falcão, Zico, Branco, Leão in Careca.

Leto po članskem mundialu je Jugoslavija s selektorjem Mirkom Jozićem v Čilu osvojila svetovno prvenstvo do 21 let. Potem ko so Modri v prvih treh tekmah zabili 12 golov in v polfinalu izločili Brazilce z 2 : 1, so v dramatičnem finalu na stadionu Nacional pred 65 tisoč gledalci po enajstmetrovkah (5 : 4) premagali Zvezno Republiko Nemčijo. Srečanje, odigrano 25. oktobra 1987, se je končalo z 1 : 1. V 85. minuti je povedel Boban, dve minuti pozneje pa je z bele točke izenačil Witeczek. Jugoslavija: Leković, Brnović, Jarni, Pavličić, Slavoljub Janković, Zoran Mijucić, Boban, Pavlović (88’ Zirojević), Šuker, Petrić, Škorić. Zvezna Republika Nemčija: Brunn, Luginger, Metz, Strehmel, Martin Schneider, Spyrka, Dammeier (106’ Heidenreich), Andreas Möller, Eichenauer (74’ Epp), Witeczek, Reinhardt. Na jugoslovanski klopi so med drugimi sedeli Štimac, Prosinečki (v tekmah, ki jih je odigral, je bil med najboljšimi) in Mijatović.

Elsner in Sócrates v zraku – Brazilska in jugoslovanska reprezentanca sta iz Ria de Janeira v Recife leteli skupaj. V prijaznem vzdušju sta se slikala slovenski nogometaš in brazilski idol.

DOGODKI

• V 86. letu starosti je v Ženevi umrl Jorge Luis Borges, argentinski pisatelj svetovnega kova. Velik del njegovega opusa je preveden v slovenščino. • Sovjetska zveza je priznala nesrečo v nuklearki Černobil in odredila evakuacijo več tisoč ljudi. • Štiriinsedemdeset sekund po vzletu je v zraku eksplodiralo ameriško vesoljsko plovilo Challenger. Umrlo je vseh sedem članov posadke, med njimi tudi učiteljica Christa McAuliff, prva civilistka v vesolju. • Španija in Portugalska vstopita v Evropsko unijo. • V Stockholmu so neznanci ubili predsednika vlade Olofa Palmeja. • Umrla je pisateljica Simone de Beauvoir.

314

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

skupina A

skupina B

Bolgarija – Italija – Južna Koreja – Argentina

Belgija – Irak – Mehika - Paragvaj

5. junij

BOLGARIJA 1

JUŽNA KOREJA

3. junij

8. junij

MEHIKA 2

85’ Sirakov

BELGIJA 2

70’ Kim Yong-Boo

23’ Quirarte, 39’ Hugo Sánchez

16’ Scifo, 19’ (11m) Claesen

ITALIJA 1

BOLGARIJA 1

BELGIJA 1

IRAK 1

43’ Altobelli

11’ Getov

45’ Vandenbergh

59’ Amaiesh

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Erik Fredriksson (Švedska) Gledalcev: 95.000 Bolgarija: Borislav Mihajlov, Radoslav Zdravkov, Arabov, Georgi Dimitrov, Alexandr Markov, Sadkov, Getov, Sirakov, Gospodinov (74’ Željaskov), Iskrenov (66’ Kostadin Kostadinov), Mladenov. Italija: Giovanni Galli, Bergomi, Scirea, Vierchowod, Cabrini, Fernando De Napoli, Bruno Conti (66’ Vialli), Di Gennaro, Bagni, Galderisi, Altobelli.

Stadion: Olímpico, Ciudad de México Sodnik: Fallaj Khuzam Al Shanar (Savdska Arabija) Gledalcev: 45.000 Južna Koreja: Oh Yun-Kyo, Park Kyung-Hoon, Cho Young-Jeung, Jung Yong-Hwan, Cho Kwang-Rae (72’ Cho Min-Kook), Huh Jung-Moo, Noh Soon-Jin (46’ Kim Yong-Boo), Park Chang-Sun, Byun ByungJoo, Kim Joo-Sung, Cha Bum-Kun. Bolgarija: Borislav Mihajlov, Radoslav Zdravkov, Arabov, Dimitrov, Petrov, Sadkov, Sirakov, Gospodinov, Getov (58’ Željaskov), Iskrenov (46’ Konstantin Kostadinov), Mladenov.

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Carlos Espósito (Argentina) Gledalcev: 110.000 Mehika: Pablo Larios, Trejo, Félix Cruz, Quirarte, Servín, Carlos Muñoz, Javier Aguirre, Negrete, Boy (69’ España), Hugo Sánchez, Luis Flores (79’ Javier Francisco Cruz). Belgija: Jean-Marie Pfaff, Gerets, Broos, Franky van der Elst, De Wolf, Scifo, Vercauteren, Vandereycken, Ceulemans, Vandenbergh (63’ Demol), Desmet (59’ Claesen).

Stadion: Luis Dosal (La Bombonera), Toluca Sodnik: Jesús Díaz (Kolumbija) Gledalcev: 20.000 Belgija: Jean-Marie Pfaff, Gerets, Franky van der Elst, Demol (69’ Grün), De Wolf, Scifo (67’ Clijsters), Vandereycken, Vercauteren, Ceulemans, Claesen, Desmet. Irak: Salman, Khalil Allawi, Salim, Samir Mahmoud, Al Roubai, Hanna Basil, Shihab, Abidoun, Haris Hassan, Minshid (81’ Aufi), Amaiesh. Rdeči karton: 52’ Hanna Basil.

2. junij

ARGENTINA 3

4. junij

11. junij

10. junij

PARAGVAJ 1

MEHIKA 1

ITALIJA 3

35’ Romero

54’ Quirarte

73’ Park Chang-Sun

17’, 73’ Altobelli, 82’ (avt.) Cho Kwang-Rae

IRAK 0

Stadion: Olímpico, Ciudad de México Sodnik: Victoriano Sánchez Arminio (Španija) Gledalcev: 60.000 Argentina: Pumpido, Clausen, Brown, Ruggeri, Garré, Giusti, Sergio Batista (75’ Olarticoechea), Burruchaga, Maradona, Pasculli (73’ Carlos Tapia), Valdano. Južna Koreja: Oh Yun-Kyo, Cho Min-Kook, Park Kyung-Hoon, Jung Yong-Hwan, Kim Jong-Se, (64’ Yoo Byung-Ok), Huh Yong-Moo, Kim PyungSeok (68’ Cho Kwang-Rae), Park Chang-Sun, Kim Joo-Sung, Cha Bum-Kun, Choi Soon-Ho.

JUŽNA KOREJA

Stadion: Luis Dosal (La Bombonera), Toluca Sodnik: Edwin Picon (Mauricius) Gledalcev: 24.000 Paragvaj: Roberto Fernández, Torales, César Zabala, Rogelio Delgado, Schettina, Nunes, Julio César Romero, Adolfino Cañete, Buenaventura Ferreira, Cabañas, Alfredo Mendoza (88’ Guasch). Irak: Salman, Khalil Allawi, Samir Mahmoud, Salim, Al Roubai, Abidoun, Amaiesh, Mohammed Said, Hanna Basil (81’ Kassim), Haris Hassan (67’ Aufi), Shihab.

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Zoran Petrović (Jugoslavija) Gledalcev: 103.763 Mehika: Pablo Larios, Amador (62’ Alejandro Domínguez), Quirarte, Félix Cruz, Servín, De los Cobos (79’ Javier Francisco Cruz), España, Boy, Negrete, Luis Flores, Javier Aguirre. Irak: Jassim, Maad Ibrahim, Khalil Allawi, Salim, Shihab, Minshid (60’ Aufi), Amaiesh, Abidoun, Tweresh (70’ Shaker Hamza), Kassim, Al Roubai.

6’, 46’ Valdano, 18’ Ruggeri

JUŽNA KOREJA

5. junij

62’ Choi Soon-Ho, 83’ Huh Jung-Moo

Stadion: Cuauhtémoc, Puebla Sodnik: David Socha (ZDA) Gledalcev: 20.000 Italija: Giovanni Galli, Collovati, Scirea, Vierchowod, Cabrini, Bagni (67’ Baresi), De Napoli, Di Gennaro, Bruno Conti, Altobelli, Galderisi (88’ Vialli). 26’ Altobelli je zastreljal enajstmetrovko.

Južna Koreja: Oh Yun-Kyo, Cho Kwang-Rae, Park Kyung-Hoon, Cho Young-Jeung, Huh Jung-Moo, Jung Yong-Hwan, Byun Byung-Joo (70’ Kim YongBoo), Kim Joo-Sung (46’ Chung Jong-Soo), Park Chang-Sun, Choi Soon-Ho, Cha Bum-Kun.

ITALIJA 1

11. junij 7. junij

PARAGVAJ 2

MEHIKA 1

50’, 76’ Cabañas

3’ Flores

BELGIJA 2

6’ (11m) Altobelli

10. junij

PARAGVAJ 1

30’ Vercauteren, 59’ Veyt

ARGENTINA 1

ARGENTINA 2

85’ Julio César Romero

34’ Maradona

3’ Valdano, 76’ Burruchaga

Stadion: Cuauhtémoc, Puebla Sodnik: Jan Keizer (Nizozemska) Gledalcev: 32.000 Italija: Giovanni Galli, Bergomi, Scirea, Vierchowod, Cabrini, Fernando De Napoli (87’ Baresi), Bagni, Di Gennaro, Bruno Conti (64’ Vialli), Galderisi, Altobelli. Argentina: Pumpido, Cuciuffo, Brown, Ruggeri, Garré, Giusti, Sergio Batista (59’ Olarticoechea), Burruchaga, Maradona, Borghi (74’ Héctor Enrique), Valdano.

BOLGARIJA 0

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: George Courtney (Anglija) Gledalcev: 114.600 Mehika: Pablo Larios, Trejo, Quirarte, Félix Cruz, Servín, Carlos Muñoz, Javier Aguirre, Negrete, Boy (57’ España), Hugo Sánchez, Luis Flores (75’ Javier Francisco Cruz). Paragvaj: Roberto Fernández, Torales (80’ Hicks), César Zabala, Rogelio Delgado, Schettina, Julio César Romero, Nunes, Adolfino Cañete, Buenaventura Ferreira, Cabañas, Alfredo Mendoza (62’ Guasch).

Stadion: Luis Dosal (La Bombonera), Toluca Sodnik: Bogdan Dotčev (Bolgarija) Gledalcev: 16.000 Paragvaj: Roberto Fernández, Torales, César Zabala, Rogelio Delgado, Guasch, Nunes, Adolfino Cañete, Julio César Romero, Buenaventura Ferreira, Cabañas, Alfredo Mendoza (67’ Hicks). Belgija: Jean-Marie Pfaff, Grün (89’ Leo van der Elst), Broos, Renquin, Vervoort, Scifo, Vercauteren, Demol, Ceulemans, Claesen, Veyt.

Stadion: Olímpico, Ciudad de México Sodnik: Berny Ulloa Morera (Kostarika) Gledalcev: 65.000 Argentina: Pumpido, Cuciuffo, Brown, Ruggeri, Garré, Giusti, Sergio Batista (46’ Olarticoechea), Burruchaga, Maradona, Borghi (46’ Héctor Enrique), Valdano. Bolgarija: Borislav Mihajlov, Petrov, Željaskov, Dimitrov, Alexandr Markov, Sirakov (71’ Radoslav Zdravkov), Sadkov, Georgi Jordanov, Plamen Markov, Getov, Mladenov (54’ Veličkov).

Lestvica 1. Argentina 2. Italija 3. Bolgarija 4. Južna Koreja

5 točk 4 točke 2 točki 1 točka

Lestvica 1. Mehika 2. Paragvaj 3. Belgija 4. Irak

5 točk 4 točke 3 točke 0 točk

1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

S TAT I S T I K E

31. maj

315

skupina C

skupina D

Kanada – Francija – Sovjetska zveza – Madžarska

Španija – Brazilija – Alžirija – Severna Irska

1. junij

6. junij

1. junij

7. junij

FRANCIJA 1

MADŽARSKA 2

BRAZILIJA 1

ŠPANIJA 2

79’ Papin

2’ Esterhézy, 75’ Détári

62’ Sócrates

2’ Butragueño, 18’ Salinas

KANADA 0

ŠPANIJA 0

SEVERNA IRSKA

Stadion: Nou Camp (Sergio León), León Sodnik: Hernán Silva Arce (Čile) Gledalcev: 35.748 Francija: Bats, Amoros, Battiston, Bossis, Tusseau, Luis Fernández, Tigana, Giresse, Platini, Papin, Rocheteau (69’ Stopyra). Kanada: Dolan, Lenarduzzi, Ian Bridge, Randolph Samuel, Bruce Wilson, David Norman, Ragan, Paul James (81’ Segota), Sweeney (54’ Lowery), Vrablic, Carl Valentine.

Stadion: Revolución, Irapuato Sodnik: Jamal Al Sharif (Sirija) Gledalcev: 13.800 Madžarska: Szendrei, Sandor Sallai, Joszef Kardos, Garaba, Joszef Varga, Antal Nagy (62’ Dajka), Détári, Burcsa (28’ Antal Roth), Kiprich, Bognár, Marton Esterházy. Kanada: Lettieri, Lenarduzzi, Randolph Samuel, Ian Bridge, Bruce Wilson (41’ Sweeney), Gray, Ragan, David Norman, Paul James (54’ Segota), Carl Valentine, Vrablic. Rdeči karton: 85’ Sweeney.

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Christopher Bambridge (Avstralija) Gledalcev: 35.748 Brazilija: Carlos, Édson, Júlio César, Edinho, Branco, Elzo, Alemão, Júnior (79’ Paulo Roberto Falcão), Sócrates, Careca, Casagrande (66’ Luís Müller). Španija: Zubizarreta, Tomás, Maceda, Andoni Goicoetxea, Julio Alberto, Michel, Francisco (82’ Señor), José Antonio Camacho, Víctor, Julio Salinas, Butragueño.

47’ Clarke

2. junij

SOVJETSKA ZVEZA 6

ALŽIRIJA 1 9. junij

59’ Djamel Zidane

Jaremčuk, 80’ Rodionov

FRANCIJA 3

SEVERNA IRSKA

29’ Stopyra, 62’ Tigana, 84’ Rocheteau

5’ Whiteside

16’, 88’ Careca, 42’ Josimar

MADŽARSKA 0

SEVERNA IRSKA

Stadion: Nou Camp (Sergio León), León Sodnik: Carlos Alberto Silva Valente (Portugalska) Gledalcev: 31.420 Francija: Bats, Ayache, Battiston, Bossis, Amoros, Giresse, Luis Fernández, Tigana, Platini, Stopyra (71’ Ferreri), Papin (61’ Rocheteau). Madžarska: Dizstl, Sandor Sallai, Antal Róth, Joszef Kardos, Joszef Varga, Hannich (46’ Antal Nagy), Garaba, Dajka, Détári, Kalman Kovacs (65’ Bognár), Marton Esterházy.

Stadion: 3 de Marzo, Guadalajara Sodnik: Valery Butenko (Sovjetska zveza) Gledalcev: 22.000 Alžirija: Larbi El Hadi, Abdallah Medjadi, Kourichi, Mahmoud Guendouz, Fawzi Mansouri, Kaci Said, Ben Mabrouk, Maroc, Madjer (27’ Harkouk), Djamel Zidane (72’ Belloumi), Assad. Severna Irska: Jennings, Jimmy Nicholl, John O’Neill, Alan McDonald, Donaghy, Penney (68’ Ian Stewart), Sammy McIlroy, McCreery, Worthington, William Hamilton, Whiteside (80’ Colin Clarke).

9. junij

6. junij

Stadion: Revolución, Irapuato Sodnik: Luigi Agnolin (Italija) Gledalcev: 16.600 Sovjetska zveza: Dasajev, Larionov, Bessonov, Oleg Kuznecov, Demianenko, Jakovenko (72’ Jevtušenko), Alejnikov, Rac, Belanov (69’ Rodionov), Jaremčuk, Zavarov. 77’ Jevtušenko je zapravil enajstmetrovko Madžarska: Disztl, Sandor Sallai, Garaba, Zsoltan Péter (62’ Dajka), Joszef Kardos, Bognár, Antal Nagy, Détári, Antal Roth (13’ Burcsa), Kiprich, Marton Esterházy.

S TAT I S T I K E

Stadion: 3 de Marzo, Guadalajara Sodnik: Horst Brummeier (Avstrija) Gledalcev: 28.000 Španija: Zubizarreta, Tomás, Andoni Goicoetxea, Ricardo Gallego, José Antonio Camacho, Michel, Víctor, Francisco, Rafael Gordillo (54’ Calderé), Butragueño, Julio Salinas (78’ Señor). Severna Irska: Jennings, Jimmy Nicholl, John O’Neill, Alan McDonald, Donaghy, Penney (54’ Ian Stewart), McCreery, Sammy McIlroy, Worthington (60’ William Hamilton), Colin Clarke, Whiteside.

2’ Jakovenko, 4’ Alejnikov, 21’ (11m) Belanov, 66’, 75’

MADŽARSKA

316

3. junij

12. junij

BRAZILIJA 3 0

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Siegfried Kirschen (NDR) Gledalcev: 51.000 Brazilija: Carlos, Josimar, Júlio César, Edinho, Branco, Alemão, Elzo, Júnior, Sócrates (67’ Zico), Luís Müller (27’ Casagrande), Careca. Severna Irska: Jennings, Jimmy Nicholl, John O’Neill, Alan McDonald, Donaghy, David Campbell (72’ Gerry Armstrong), McCreery, Sammy McIlroy, Whiteside (67’ William Hamilton), Ian Stewart, Colin Clarke.

5. junij

SOVJETSKA ZVEZA 2

BRAZILIJA 1

12. junij

FRANCIJA 1

58’ Blohin, 74’ Zavarov

71’ Careca

ŠPANIJA 3

60’ Luis Fernández

KANADA 0

ALŽIRIJA 0

15’, 68’ Calderé, 70’ Eloy

SOVJETSKA ZVEZA 1

Stadion: Revolución, Irapuato Sodnik: Idrissa Traore (Mali) Gledalcev: 14.200 Sovjetska zveza: Čanov, Bal, Bubnov, Oleg Kuznecov, Morozov, Alejnikov, Rodionov, Litovčenko, Protasov (57’ Belanov), Blohin (62’ Zavarov), Jevtušenko. Kanada: Lettieri, Lenarduzzi, Ian Bridge, Randolph Samuel, Bruce Wilson, Paul James (64’ Segota), Ragan, Grey (70’ Pakos), David Norman, Carl Valentine, Dale Mitchell.

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Rómulo Méndez Molina (Gvatemala) Gledalcev: 48.000 Brazilija: Carlos, Édson (10’ Paulo Roberto Falcão), Júlio César, Edinho, Branco, Elzo, Alemão, Júnior, Sócrates, Careca, Casagrande (59’ Luis Müller) Alžirija: Drid, Abdallah Medjadi, Megharia, Mahmoud Guendouz, Fawzi Mansouri, Kaci Said, Ben Mabrouk, Madjer, Menad, Belloumi (79’ Djamel Zidane), Assad (67’ Bensaoula).

ALŽIRIJA 0

53’ Rac

Stadion: Nou Camp (Sergio León), León Sodnik: Romualdo Arppi Filho (Brazilija) Gledalcev: 36.540 Francija: Bats, Ayache, Battiston, Bossis, Amoros, Luis Fernández, Tigana, Giresse (81’ Vercruysse), Platini, Stopyra, Papin (75’ Bellone). Sovjetska zveza: Dasajev, Lorionov, Bessonov, Oleg Kuznecov, Demianenko, Jakovenko (69’ Rodionov), Alejnikov, Zavarov (58’ Blohin), Jaremčuk, Belanov, Rac.

Stadion: Tecnológico, Monterrey Sodnik: Shizuo Takada (Japonska) Gledalcev: 23.980 Španija: Zubizarreta, Tomás, Ricardo Gallego, Andoni Goicoechea, José Antonio Camacho, Francisco, Víctor, Michel (65’ Señor), Calderé, Butragueño (45’ Eloy), Julio Salinas. Alžirija: Drid (19’ Larbi El Hadi), Kourichi, Megharia, Mahmoud Guendouz, Fawzi Mansouri, Kaci Said, Djamel Zidane (58’ Menad), Madjer, Harkouk, Maroc, Belloumi.

Lestvica 1. Sovjetska zveza 2. Francija 3. Madžarska 4. Kanada

5 točk (9 – 1) 5 točk (5 – 1) 2 točki 0 točk

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

Lestvica 1. Brazilija 2. Španija 3. Severna Irska 4. Alžirija

6 točk 4 točke 1 točka 1 točka

skupina E

skupina F

Urugvaj – ZR Nemčija – Škotska – Danska

Maroko – Poljska – Portugalska -Anglija

4. junij

2. junij

7. junij

MAROKO 0 POLJSKA 0

POLJSKA 1

Stadion: Universitario, Monterrey Sodnik: José Martínez Bazán (Urugvaj) Gledalcev: 19.900 Maroko: Ezaki Zaki, Khalifa, El Biaz, Bouyahiaoui, Lamriss, Mustapha El Haddaoui (89’ Souleymani), Dolmy, Timoumi (89’ Khairi), Aziz Bouderbala, Abdelkarim Krimau Merry, Mustapha Merry. Poljska: Mlynarczyk, Kubicki (46’ Przybys), Wojcicki, Majewski, Ostrowski, Buncol, Matysik, Komornicki, Boniek, Dziekanowski (55’ Urban), Smolarek.

PORTUGALSKA 0

4’ Alzamendi

ZR NEMČIJA

8. junij

DANSKA 6 10’, 68’, 79’ Elkjaer, 40’ Lerby, 51’ M. Laudrup, 88’ J. Olsen

URUGVAJ 1

84’ Allofs

44’ (11m) Francescoli

Stadion: La Corregidora, Querétaro Sodnik: Vojteh Hristov (Češkoslovaška) Gledalcev: 30.500 Urugvaj: Fernando Alvez, Diogo, Nélson Gutiérrez, Acevedo, José Batista, Jorge Barrios (46’ Saralegui), Miguel Bossio, Santín, Francescoli, Alzamendi (81’ Venancio Ramos), Jorge Da Silva. ZR Nemčija: Schumacher, Karl-Heinz Förster, Augenthaler, Brehme (46’ Littbarski), Briegel, Matthäus (69’ Rummenigge), Berthold, Magath, Eder, Völler, Allofs.

Stadion: Neza 86, Nezahualcoyotl Sodnik: Antonio Márquez Ramírez (Mehika) Gledalcev: 26.500 Danska: Rasmussen, Busk, Morten Olsen, Ivan Nielsen, Andersen, Arnesen, Bertelsen (57’ Molby), Berggreen, Soren Lerby, Michael Laudrup (80’ Jesper Olsen), Preben Elkjaer-Larsen. Urugvaj: Fernando Alvez, Diogo, Nélson Gutiérrez, Acevedo, José Batista, Saralegui, Miguel Bossio, Santín (57’ José Salazar), Alzamendi (57’ Venancio Ramos), Jorge Da Silva, Francescoli. Rdeči karton: 19’ Bossio.

4. junij

DANSKA 1

13. junij

57’ Elkjaer-Larsen

DANSKA 2

ŠKOTSKA 0 Stadion: Neza 86, Nezahualcoyotl Sodnik: Lajos Nemeth (Madžarska) Gledalcev: 18.000 Danska: Rasmussen, Busk, Morten Olsen, Ivan Nielsen, Berggreen, Bertelsen, Arnesen (74’ Sivebaek), Lerby, Jesper Olsen (79’ Molby), Preben Elkjaer-Larsen, Michael Laudrup. Škotska: Leighton, Gough, McLeish, William Miller, Malpas, Strachan (74’ Bannon), Souness, Aitken, Steve Nicol, Nicholas, Sturrock (61’ McAvennie).

ZR NEMČIJA

Stadion: La Corregidora, Querétaro Sodnik: Alexis Ponnet (Belgija) Gledalcev: 36.000 Danska: Högh, Sivebaek, Morten Olsen, Busk, Andersen, Lerby, Molby, Arnesen, Preben ElkjaerLarsen, (46’ Eriksen), Michael Laudrup, Jesper Olsen (71’ Allan Simonsen). Rdeči karton: 89’ Arnesen. ZR Nemčija: Schumacher, Berthold, Eder, Karl-Heinz Förster (70’ Rummenigge), Dietmar Jakobs, Brehme, Matthäus, Herget, Klaus Allofs, Völler, Rolff (46’ Littbarski).

13. junij

8. junij

ZR NEMČIJA

43’ (11m) Jesper Olsen, 63’ Eriksen

22’ Völler, 50’ Allofs

ŠKOTSKA 18’ Strachan

Stadion: La Corregidora, Querétaro Sodnik: Ioan Igna (Romunija) Gledalcev: 30.000 ZR Nemčija: Schumacher, Berthold, Eder, Augenthaler, Karl-Heinz Förster, Briegel (62’ Dietmar Jakobs), Matthäus, Magath, Littbarski (75’ Rummenigge), Völler, Klaus Allofs. Škotska: Leighton, Gough, William Miller, Narey, Malpas, Sounnes, Aitken, Strachan, Bannon (74’ Cooper), Archibald, Steve Nicol (60’ McAvennie).

ŠKOTSKA 0 URUGVAJ 0 Stadion: Neza 86, Nezahualcoyotl. Sodnik: Joël Quiniou (Francija) Gledalcev: 20.000 Škotska: Leighton, Gough, Narey, William Miller, Albiston, Strachan, Aitken, McStay, Steve Nicol (69’ David Cooper), Graeme Sharp, Sturrock (69’ Nicholas). Urugvaj: Fernando Alvez, Diogo, Eduardo Acevedo, Nélson Gutiérrez, José Batista, Jorge Barrios, Darío Pereyra, Santín, Venancio Ramos (70’ Saralegui), Wilmar Cabrera, Francescoli (83’ Alzamendi). Rdeči karton: 56 sekunda Batista.

Lestvica 1. Danska 2. ZR Nemčija 3. Urugvaj 4. Škotska

6 točk 3 točke 2 točki 1 točka

57’ Smolarek

3. junij

Stadion: Universitario, Monterrey Sodnik: Al Bennaceur (Tunizija) Gledalcev: 19.915 Poljska: Mlynarczyk, Pawlak, Wojcicki, Majewski, Ostrowski, Komornicki (56’ Karas), Matysik, Urban, Dziekanowski, Boniek, Smolarek (74’ Zgutczynski). Portugalska: Damas, Alvaro Monteiro Magalhaes, Frederico, Oliveira, Inacio, Jaime Pacheco, André (72’ Jaime Magalhaes Fernandes), Antonio de Sousa, Diamantino, Fernando Gomes (46’ Futre), Carlos Manuel.

PORTUGALSKA 1 74’ Carlos Manuel

11. junij

ANGLIJA 0

MAROKO 3

Stadion: Tecnológico, Monterrey Sodnik: Volker Roth (ZR Nemčija) Gledalcev: 23.000 Portugalska: Bento, Alvaro Monteiro Maglhaes, Frederico, Oliveira, Inacio, Jaime Pacheco, André, Antonio de Sousa, Carlos Manuel, Diamantino (82’ Antonio), Fernando Gomes (72’ Futre). Anglija: Shilton, Gary Michael Stevens, Butcher, Fenwick, Sansom, Hoddle, Bryan Robson (79’ Hodge), Wilkins, Hateley, Lineker, Waddle (79’ Beardsley).

19’, 27’ Khairi, 61’ Krimau

PORTUGALSKA 1 79’ Diamantino

Stadion: Tecnológico, Monterrey Sodnik: Alan Snoddy (Severna Irska) Gledalcev: 23.980 Maroko: Ezaki Zaki, Khalifa, El Biaz, Bouyahiaoui, Lamriss, Mustapha El Haddaoui (71’ Souleymani), Dolmy, Timoumi, Khairi, Aziz Bouderbala, Abdelkarim Krimau Merry. Portugalska: Damas, Alvaro Monteiro Magalhaes (55’ Lopes Aguas), Frederico, Oliveira, Inacio, Jaime Magalhaes Fernandes , Jaime Pacheco, Antonio de Sousa (69’ Diamantino), Carlos Manuel, Fernando Gomes, Futre.

6. junij

ANGLIJA 0 MAROKO 0 Stadion: Tecnológico, Monterrey Sodnik: Gabriel González (Paragvaj) Gledalcev: 20.200 Anglija: Shilton, Gary Michael Stevens, Butcher, Fenwick, Sansom, Hoddle, Bryan Robson (41’ Hodge), Wilkins, Waddle, Hateley (76’ Gary Andrew Stevens), Lineker. Rdeči karton: 41’ Wilkins Maroko: Ezaki Zaki, Khalifa, El Biaz, Bouyahiaoui, Lamriss (72’ Ouadani), Khairi, Timoumi, Dolmy, Aziz Bouderbala, Abdelkarim Krimau Merry, Mustapha Merry (86’ Souleymani).

11. junij

ANGLIJA 3 7’, 13’, 35’ Lineker

POLJSKA 0 Stadion: Universitario, Monterrey Sodnik: André Daina (Švica) Gledalcev: 22.700 Anglija: Shilton, Gary Michael Stevens, Butcher, Fenwick, Sansom, Trevor Steven, Hoddle, Reid, Hodge, Beardsley, Lineker (85’ Dixon). Poljska: Mlynarczyk, Pawlak, Wojcicki, Majewski, Ostrowski, Komornicki (22’ Caras), Matysik (46’ Buncol), Urban, Dziekanovski, Boniek, Smolarek.

Lestvica 1. Maroko 2. Anglija 3. Poljska 4. Portugalska

4 točke 3 točke (3 – 1) 3 točke (1 – 3) 2 točki

1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

S TAT I S T I K E

URUGVAJ 1

317

četrtfinale

osmina finala 15. junij

16. junij

18. junij

21. junij

MEHIKA 2

BRAZILIJA 4

ANGLIJA 3

FRANCIJA

34’ Negrete, 61’ Servín

30’ (11m) Sócrates, 55’ Josimar, 79’ Edinho, 83’

31’, 73’ Lineker, 56’ Beardsley

40’ Platini

BOLGARIJA 0

(11m) Careca

PARAGVAJ 0

BRAZILIJA

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Romualdo Arppi Filho (Brazilija) Gledalcev: 114.580 Mehika: Pablo Larios, Amador, Félix Cruz, Quirarte, Servín, Carlos Muñoz, Negrete, Boy (79’ De los Cobos), España, Javier Aguirre, Hugo Sánchez. Bolgarija: Borislav Mihajlov, Radoslav Zdravkov, Arabov, Georgi Dimitrov, Petar Petrov, Sadkov, Georgi Jordanov, Gospodinov, Pašev, (70’ Iskrenov), Kostadin Kostadinov, Getov (59’ Sirakov).

POLJSKA 0

17’ Careca

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Volker Roth (ZR Nemčija) Gledalcev: 45.000 Brazilija: Carlos, Josimar, Júlio César, Edinho, Branco, Alemão, Júnior, Elzo, Sócrates (69’ Zico), Luis Müller (73’ Silas), Careca. Poljska: Mlynarczyk, Przybys (57’ Furtok), Majewski, Wojcicki, Ostrowski, Tarasiewicz, Karas, Dziekanowski, Urban (82’ Zmuda), Boniek, Smolarek.

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Jamal Al Sharif (Sirija) Gledalcev: 98.728 Anglija: Shilton, Gary Michael Stevens, Alvin Martin, Butcher, Sansom, Trevor Steven, Hoddle, Reid (58’ Gary Andrew Stevens), Hodge, Lineker, Beardsley (80’ Hateley) Paragvaj: Roberto Fernández, Torales (64’ Guasch), César Zabala, Rogelio Delgado, Schettina, Julio César Romero, Nunes, Adolfino Cañete, Buenaventura Ferreira, Cabañas, Alfredo Mendoza.

17. junij

18. junij

56’ Scifo, 77’ Ceulemans, 102’ Demol, 110’ Claesen

FRANCIJA 2

ŠPANIJA 5

SOVJETSKA ZVEZA (2) 3

15’ Platini, 57’ Stopyra

43’, 56’, 80’, 88’ (11m) Butragueño, 68’ (11m)

27’, 70’, 111 (11m) Belanov

ITALIJA 0

Goicoetxea

Stadion: Nou Camp (Sergio León), León Sodnik: Erik Fredriksson (Švedska) Gledalcev: 32.277 Belgija: Jean-Marie Pfaff, Gerets (112’ Leo van der Elst), Renquin, Demol, Vervoort, Scifo, Grün (99’ Clijsters), Vercauteren, Ceulemans, Veyt, Claesen. Sovjetska zveza: Dasajev, Bal, Oleg Kuznecov, Besonov, Demianenko, Jakovenko (79’ Jevtušenko), Alejnikov, Jaremčuk, Zavarov (72’ Rodionov), Belanov, Rac.

Stadion: Olímpico, Ciudad de México Sodnik: Carlos Espósito (Argentina) Gledalcev: 70.000 Francija: Bats, Ayache, Battiston, Bossis, Amoros, Giresse, Luis Fernández (73’ Tusseau), Tigana, Platini (85’ Ferreri), Stopyra, Rocheteau. Italija: Giovanni Galli, Bergomi, Scirea, Vierchowod, Cabrini, Baresi (46’ Di Gennaro), Fernando De Nápoli, Bagni, Bruno Conti, Galderisi (58’ Vialli), Altobelli.

DANSKA 1

15. junij

BELGIJA

(2) 4

17. junij

S TAT I S T I K E

ZR NEMČIJA

318

16. junij

87’ Matthäus

ARGENTINA 1

MAROKO 0

42’ Pasculli

Stadion: Universitario, Monterrey Sodnik: Zoran Petrović (Jugoslavija) Gledalcev: 19.800 ZR Nemčija: Schumacher, Norbert Eder, Dietmar Jakobs, Karl-Heinz Förster, Briegel, Matthäus, Berthold, Magath, Klaus Allofs, Völler (73’ Littbarski), Rummenigge. Maroko: Ezaki Zaki, Khalifa, Ouadani, Bouyahiaoui, Lamriss, Mustapha El Haddaoui, Dolmy, Timoumi, Aziz Bouderbala, Abdelkarim Krimau Merry, Khairi.

URUGVAJ 0 Stadion: Cuauhtémoc, Puebla Sodnik: Luigi Agnolin (Italija) Gledalcev: 26.000 Argentina: Pumpido, Cuciuffo, Ruggeri, Brown, Garré, Burruchaga, Giusti, Sergio Batista (85’ Olarticoechea), Diego Maradona, Pasculli, Valdano. Urugvaj: Fernando Alvez, Bossio, Nelson Gutiérrez, Acevedo (61’ Rubén Paz), Eliseo Rivero, Barrios, Darío Pereyra, Santín, Venancio Ramos, Wilmar Cabrera (45’ Jorge Da Silva), Francescoli.

13. S VE TOVN O P R V EN ST VO: MEHIK A 1986

1 (4) 1 (3)

Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Ioan Igna (Romunija) Gledalcev: 65.000 Francija: Bats, Amoros, Bossis, Battiston, Tusseau, Giresse (87’ Ferreri), Tigana, Luis Fernández, Platini, Rocheteau (101’ Bellone), Stopyra. Brazilija: Carlos, Josimar, Júlio César, Edinho, Branco, Júnior (91’ Silas), Alemão, Elzo, Sócrates, Luís Müller (72’ Zico), Careca. 75’ Bats je ubranil enajstmetrovko Zicu.

Enajstmetrovke: Francija: Stopyra (gol), Amoros (gol), Bellone (gol), Platini (zastreljal), Luis Fernández (gol). Brazilija: Sócrates (Bats ubranil), Alemão (gol), Zico (gol), Branco (gol), Júlio César (zastreljal).

33’ (11m) Jesper Olsen

21. junij

Stadion: La Corregidora, Querétaro Sodnik: Jan Keizer (Nizozemska) Gledalcev: 38.500 Španija: Zubizarreta,Tomás, Ricardo Gallego, Andoni Goicoetxea, José Antonio Camacho, Julio Alberto, Víctor, Michel (83’ Francisco), Calderé, Butragueño, Julio Salinas (46’ Eloy). Danska: Högh, Busk, Morten Olsen, Ivan Nielsen, Henrik Andersen (60’ John Eriksen), Berggreen, Jesper Olsen, (71’ Molby), Bertelsen, Lerby, Michael Laudrup, Elkjaer-Larsen.

ZR NEMČIJA MEHIKA

0 (4) 0 (1)

Stadion: Universitario, Monterrey Sodnik: Jesús Díaz (Kolumbija) Gledalcev: 44.386 ZR Nemčija: Schumacher, Berthold, Dietmar Jakobs, Karl-Heinz Förster, Brehme, Briegel, Norbert Eder (115’ Littbarski), Matthäus, Magath, Klaus Allofs, Rummenigge (59’ Uli Hoeness). Rdeči karton: 64’ Berthold Mehika: Pablo Larios, Servín, Quirarte, Félix Cruz, Amador (70’ Javier Francisco Cruz), Carlos Muñoz, Javier Aguirre, Negrete, España, Boy (32’ De los Cobos), Hugo Sánchez. Rdeči karton: 100’ Javier Aguirre. Enajstmetrovke: ZR Nemčija: Allofs (gol), Brehme (gol), Matthäus (gol), Littbarski (gol) Mehika: Negrete (gol), Quirarte (Schumacher ubranil), Servín (Schumacher ubranil)

BELGIJA

1 (5)

35’ Ceulemans

ŠPANIJA

1 (4)

85’ Señor

Stadion: Cuauhtémoc, Puebla Sodnik: Siegfried Kirschen (ZR Nemčija) Gledalcev: 45.000 Belgija: Jean-Marie Pfaff, Gerets, Grün, Demol, Renquin, Vervoort, Scifo, Vercauteren (105’ Leo van der Elst), Ceulemans, Veyt (82’ Broos), Claesen. Španija: Zubizarreta, Chendo, Tomás (46’ Señor), Ricardo Gallego, José Antonio Camacho, Julio Alberto, Víctor, Michel, Calderé, Julio Salinas (63’ Eloy), Butragueño. Enajstmetrovke: Belgija: Claesen (gol), Scifo (gol), Broos (gol), Vervoort (gol), Leo van der Elst (gol). Španija: Señor (gol), Eloy (Pfaff ubranil), Chendo (gol), Butragueño (gol), Víctor (gol) 22. junij

ARGENTINA 2 51’, 54’ Maradona

ANGLIJA 1 80’ Lineker

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Ali Bennaceur (Tunizija) Gledalcev: 114.580 Argentina: Pumpido, Cuciuffo, José Luis Brown, Ruggeri, Olarticoechea, Giusti, Sergio Batista, Héctor Enrique, Burruchaga (75’ Carlos Tapia), Maradona, Valdano. Anglija: Shilton, Gary Michael Stevens, Butcher, Fenwick, Sansom, Trevor Steven (74’ John Barnes), Stephen Hodge, Reid (64’ Waddle), Hoddle, Beardsley, Lineker.

finale

končna lestvica

25. junij

29. junij

ARGENTINA 2

ARGENTINA 3

51’, 63’ Maradona

23’ Brown, 55’ Valdano, 83’ Burruchaga

BELGIJA 0

ZR NEMČIJA

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Antonio Ramírez Márquez (Mehika) Gledalcev: 110.420 Argentina: Pumpido, Cuciuffo, Brown, Ruggeri, Olarticoechea, Giusti, Héctor Enrique, Sergio Batista, Burruchaga (84’ Bochini), Maradona, Valdano. Belgija: Jean-Marie Pfaff, Gerets, Grün, Demol, Renquin (53’ Desmet), Vervoort, Scifo, Vercauteren, Ceulemans, Veyt, Claesen.

74’ Rummenigge, 80’ Völler

1. Argentina 2. ZR Nemčija 3. Francija 4. Belgija 5. Brazilija 6. Mehika 7. Španija 8. Anglija 9. Danska 10. Sovjetska zveza 11. Maroko 12. Italija 13. Paragvaj 14. Poljska 15. Bolgarija 16. Urugvaj 17. Portugalska 18. Madžarska 19. Škotska 20. Južna Koreja 21. Severna Irska 22. Alžirija 23. Irak 24. Kanada

25. junij

ZR NEMČIJA

Stadion: Azteca, Ciudad de México Sodnik: Romualdo Arppi Filho (Brazilija) Gledalcev: 114.600 Argentina: Pumpido, Cuciuffo, José Luis Brown, Ruggeri, Olarticoechea, Giusti, Sergio Batista, Héctor Enrique, Burruchaga (90’ Trobbiani), Maradona, Valdano. ZR Nemčija: Harald Schumacher, Berthold, KarlHeinz Förster, Briegel, Brehme, Dietmar Jakobs, Matthäus, Norbert Eder, Magath (62’ Uli Hoeness), Rummenigge, Klaus Allofs (46’ Völler).

9’ Brehme, 89’ Völler

FRANCIJA 0 Stadion: Jalisco, Guadalajara Sodnik: Luigi Agnolin (Italija) Gledalcev: 45.000 ZR Nemčija: Harald Schumacher, Dietmar Jakobs, Karl-Heinz Förster, Briegel, Brehme, Norbert Eder, Matthäus, Rolff, Magath, Klaus Allofs, Rummenigge (57’ Völler). Francija: Bats, Ayache, Battiston, Bossis, Amoros, Giresse (72’ Vercruysse), Tigana, Luis Fernández, Platini, Stopyra, Bellone (66’ Xuereb).

svetovni prvak ARGENTINA

3. mesto 28. junij

FRANCIJA

(2) 4

27’ Ferreri, 43’ Papin, 104’ Genghini, 111’ (11 m) Amoros

BELGIJA

(2) 2

11’ Ceulemans, 73’ Claesen

Stadion: Cuauhtemoc, Puebla Sodnik: George Courtney (Anglija) Gledalcev: 21.500 Francija: Rust, Bibard, Battiston, Le Roux (56’ Bossis), Amoros, Tigana (83’ Tusseau), Genghini, Vercruysse, Ferreri, Bellone, Papin. Belgija: Jean-Marie Pfaff, Gerets, Renquin (46’ Franky van der Elst), Demol, Vervoort, Grün, Scifo (63’ Leo van der Elst), Mommens, Ceulemans, Claesen, Veyt.

SELEKTORJI Argentina: Carlos Salvador Bilardo ZR Nemčija: Franz Beckenbauer Francija: Henri Michel Belgija: Guy Thijs Brazilija: Telé Santana Mehika: Velibor Bora Milutinović Španija: Miguel Muñoz Anglija: Bobby Robson Danska: Sepp Piontek Sovjetska zveza: Valerij Lobanovski Maroko: José Faría Italija: Enzo Bearzot Paragvaj: Cayetano Ré Poljska: Antoni Piechniczek Bolgarija: Ivan Vucov Urugvaj: Omar Borrás Portugalska: José Torres Madžarska: Györgi Mezey Škotska: Alex Ferguson Južna Koreja: Kim Jung-Nam Severna Irska: Billy Bingham Alžirija: Rabah Saadane Irak: Evaristo de Macedo Filho Kanada: Tony Waiters

1 3 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ME H IK A 1 9 8 6

S TAT I S T I K E

22. junij

polfinale

319

320

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

14. svetovno prvenstvo

1990 ITALIJA • Od 8. junija do 8. julija • Kvalifikacije: 103 države (prijavljenih 116) • Število tekem v kvalifikacijah: 314 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 735 (povprečje 2,34) • Število sodelujočih na SP: 24 držav • Število tekem na SP: 52 • Število zadetkov na SP: 115 (povprečje 2,21 na tekmo) • Število gledalcev na SP: 2.517.348 (povprečje 48.411 na tekmo) • Gol št. 1.400: Johnny Ekström (Švedska) • Najboljši strelec: Salvatore Schillaci (Italija) 6 golov Nemški kapetan Matthäus preigrava Argentinca Troglia.

• Zlata žoga: Salvatore Schillaci (Italija)

Sodnik Codesal se umika. Nemci so povedli pet minut pred koncem.

1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

321

Moč premagala fantazijo V času velikih svetovnih sprememb je Italija po 56 letih ponovno pričakala svetovno nogometno smetano. Dobre pol leta je minilo od padca berlinskega zidu. Nekaj mesecev pred združitvijo je Nemčija še zadnjič nastopila pod nazivom Zvezna republika. Labodji spev je v tedanji obliki pela tudi Jugoslavija. Pri Modrih je zaigral Srečko Katanec, po Oblaku in Popivodi tretji Slovenec na svetovnih prvenstvih. Zadnji nastop sta leto pred razpadom oziroma dve leti pred delitvijo z dotedanjim imenom opravili tudi Sovjetska zveza in Češkoslovaška. Od prvenstva, posejanega z zvezdniki, so nogometni privrženci pričakovali ogromno, dobili pa sila malo. Bilo je eno najslabših v zgodovini. Večina reprezentanc je igrala obrambno, preračunljivo, neatraktivno in dosegla najmanjše povprečje golov v zgodovini: 2,21 na tekmo (115). Moč je odločno prevladala nad fantazijo. V borbi za 24 mest so se v kvalifikacijah borile 103 države. Med pomembnejšimi reprezentancami se niso uvrstile Danska, Portugalska in Francija.

Težave v Srednji Ameriki V Srednji Ameriki je imel veliko težav Salvador. Sodnik je moral kvalifikacijsko tekmo proti Kostariki na stadionu Cuzcatlán pri vodstvu gostov s 4 : 2 v 84. minuti prekiniti. Naslednji dve srečanji s Trinidadom in Tobagom ter ZDA so Salvadorci odigrali v honduraškem glavnem mestu Tegucigalpa. Zadnji dve tekmi z Gvatemalo – vse je bilo odločeno – pa sta bili odpovedani. Mala srednjeameriška država je doživljala burne čase. V tistih dneh so po zmagi kandidata desničarske stranke Arena Alfreda Cristianija na predsedniških volitvah gverilci gibanja FMLN (Frente Farabundo Marti para la Liberación Nacional) zasedli strateške točke v glavnem mestu Ciudad de El Salvador. Vlada je odgovorila z bombardiranjem naseljenih območij, povzročila več civilnih žrtev in si zaslužila obsodbo sveta. Z mirovnim sporazumom podpisanim dve leti pozneje se je v Salvadorju končala dvanajst let trajajoča državljanska vojna, ki je zahtevala več kot 100 tisoč življenj.

Na svidenje čez štiri leta – Po slovesu nastane praznina. Ko se ugasnejo luči svetovnega prvenstva, so privrženci nogometa nekaj časa popolnoma izgubljeni. 322

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

Slavila je vsa Kolumbija – S tem golom Uzuriage proti Izraelu na stadionu Metropolitano v Barranquilli so se Kofetarji prvič po 28 letih uvrstili na SP.

Pestro je bilo tudi v Južni Ameriki Hudi incidenti so se dogajali v južnoameriških kvalifikacijah. Najbolj razvpit je bil tisti na stadionu Maracana, kjer sta Brazilija (remi je zadoščal, poraz pa bi jo prvič pustil izven SP) in Čile (potreboval je zmago) 3. septembra 1989 odločala o potovanju v Italijo. Pri vodstvu domačih z 1 : 0 je na travnato površino v bližino čilskih vrat padla ognjena bakla. Vratar Roberto Kondor Rojas se je zgrudil na tla s krvavim obrazom. Čilenci so, sklicujoči se na varnost, ogorčeni zapustili igrišče. Slika argentinskega fotografa Ricarda Alfierija, objavljena v reviji El Gráfico, je razkrila resnico. Goreči predmet je padel nekaj metrov od Rojasa, ki se je s kirurškim nožem skritim v vratarskih rokavicah, poškodoval sam. Kariere najboljšega čilskega vratarja vseh časov je bilo v trenutku, ko je pristojna komisija ugotovila resnična dejstva, konec. FIFA ga je kaznovala z doživljenjsko prepovedjo igranja nogometa (leta 2001 so ga pomilostili), doživljenjske prepovedi opravljanja vseh funkcij v nogometu pa so doletele tudi trenerja Orlanda Aravena, branilca Fernanda Astenga in zdravnika Daniela Rodrígueza. Čilska reprezentanca ni smela igrati kvalifikacije za SP 1994 v ZDA. Kasneje je prišlo na dan, da je baklo s tribune vrgla Rosenery Melo, ki je zaradi dogodka postala slavna in je za slike brez oblačil v Playboyju

zaslužila 40 tisoč dolarjev. Nekateri so namigovali, da sta bila z Rojasom zmenjena. Dogodek so poimenovali El Bengalazo in je po mnenju mnogih Čilencev pomenil začetek nazadovanja nogometa v državi ob Pacifiku. Huda kri med Čilenci in Brazilci je vrela že na prvi tekmi na stadionu Nacional v Santiagu, kjer je sodnik v prvih sekundah srečanja zaradi prerivanja izključil Romária. Baixinho (Mali) je po srečanju tožil, da ga je eden od čilskih branilcev ugriznil. Domači navijači so Brazilce nadlegovali na prizorišču in izven njega, izenačujoči zadetek Iva Basayja pa je bil na meji regularnosti. Zaradi incidentov so morali Čilenci naslednje srečanje proti Venezueli odigrati v sosednji argentinski provinci Mendoza. Dve leti pred SP (30. junija 1988) je FIFA zaradi ponarejanja dokumentov treh mladincev na kvalifikacijah za SP do 20 let 1989 v Savdski Arabiji za dve leti kaznovala Mehičane, ki prav tako niso smeli nastopati v kvalifikacijah. Prestopnike so v Mehiki krstili z vzdevkom cachirules, beseda, ki se je v tej državi uporablja za ilegalce. Zadevo je obelodanila raziskava domačih medijev, Gvatemala pa jo je prijavila Mednarodni nogometni zvezi. 1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

323

Izvrstna organizacija z lepotno napako Svetovno prvenstvo v Italiji je bilo najbolje organizirano v zgodovini. Gostitelji, ki so trdo delali in niso varčevali s sredstvi, so prvič v zgodovini SP vključili 12 velikih, modernih prizorišč z izvrstnimi travnatimi površinami in najmodernejšo tehnologijo. Popolnoma so obnovili pet stadionov. Dva, Delle Alpi v Torinu in San Nicola v Bariju, sta zagledala luč sveta prav zaradi velikega nogometnega spektakla. Okoli gradnje obeh novih objektov se je vnelo nemalo polemik, predvsem med politiki in okoljevarstveniki. Zahteve Mednarodne nogometne zveze so bile po mnenju nekaterih veliko strožje kot štiri leta pozneje v ZDA. Televizijci so narekovali urnike, sponzorji iskali najboljša oglaševalna mesta, FIFA pa izvajala natančen nadzor nad pripravami. Angleške navijače so poslali v Cagliari, na Sardinijo, daleč od velikih mest. Bilo jih je pet tisoč. Obetal se je veliki obračun z Nizozemci (15 tisoč fanatikov), ki pa se niso odzvali na provokacije in se niso šli pretepat. Huligani z Otoka so vseeno poskusili razbijati, a jih je dobro pripravljena policija ukrotila in najbolj vročekrvne poslala domov. V prestolnici Sardinije je za varnost skrbelo kar štiri tisoč izurjenih varuhov reda, iznajdljivi barman pa je ponujal cocktail

Šlo je kot po maslu – Predsednik organizacijskega komiteja Luca di Montezemolo je imel v rokah vse niti prireditve, ki je potekala brezhibno.

Hooligan. Tudi z nemško navijaško skupino Panzer division (20 tisoč grl) so v Milanu imeli težave. Divjaki so razdejali vse, kar jim je prišlo pod roke in med mimoidočimi ustvarjali paniko. V mestih, kjer je potekalo tekmovanje, je bilo točenje alkohola prepovedano. Predsednik organizacijskega komiteja, mladi poslovnež Luca di Montezemolo, je sodelavce navdihnil z moderno delovno dinamiko. Mož se je rodil leta 1947 v Bologni in je že od mladih let kazal izjemne organizacijske sposobnosti. S tridesetimi je postal športni direktor Ferrarija. Opravljal je različne funkcije v družbi Fiat in bil podpredsednik Juventusa. Med pripravljalnim obdobjem je avgusta 1988 prebolel smrt mentorja Enza Ferrarija. Po mundialu je prevzel predsedstvo rdečega konjička. Skorajšnja popolnost v redu in poteku na italijanskem SP je imela veliko lepotno napako. Domača izbrana vrsta je ostala pred vrati velikega cilja: osvojitve četrtega svetovnega naslova, že drugega doma. Igranje v malem finalu (finalina) je bilo prej mučno kot uspešno.

Veliko odkritje – Totó Schillacci je s svojimi goli na noge spravil vso Italijo. Na sliki z Urugvajcem Perdomom. 324

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

Kamerun in Kolumbija nad sivim povprečjem Ob odpovedi nogometnega navdiha pri večini nogometnih velikanov so v zelo izenačenem tekmovanju pobudo prevzeli temnopolti umetniki Kameruna in Kolumbije, ki so se na terenu daleč najbolj zabavali. Afričani so z zmago nad svetovnimi prvaki Argentinci že na uvodnem srečanju pokazali, da mislijo presneto resno. Gavčem so zadali že drugi zaporedni poraz na uvodnih srečanjih SP. Ves San Siro v Milanu je ploskal zmagovalcem, ki so stekli pred častno ložo, kjer jih je bodril predsednik države Paul Biya. V spominu je ostala tudi simpatična poteza vratarja N’Kona, ki je tolažil razočaranega Maradono. Presenečenje je pripravila še ena debitantka na SP, Kostarika, pod vodstvom Srba Bore Milutinovića. Premagala je Škote in Švede, izgubila z minimalno razliko proti Brazilcem ter dosegla zgodovinsko uvrstitev v drugi krog. Domov jih je poslala

Najlepša igra – Kolumbijec Redin je premagal kamerunskega vratarja N’Kona in zmanjšal razliko na 1 : 2. Obe enajsterici sta igrali nadpovprečno dober nogomet.

Češkoslovaška, vendar je mala srednjeameriška država dihala z žogo in nastop še danes ocenjuje kot enega največjih športnih podvigov v svoji športni zgodovini. Tudi Egipčani so povsem nepričakovano remizirali z Nizozemci, ki so bili po tekmi zelo razočarani. Zvezdnik Ruud Gullit je priznal, da je noč po tekmi spal s pomočjo pomirjevala.

Uvodno presenečenje – André Kana Biyik in Argentinec Sergio Batista skačeta v kamerunskem kazenskem prostoru. Opazujejo vratar N’Kono, Balbo, Caniggia, Lorenzo in Massing. 1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

325

Od genija do norca je samo en korak

Vedno na robu – René Higuita je vse do usodne napake proti Kamerunu zabaval občinstvo. V tistem trenutku se je romanca s kolumbijskimi navijači pretrgala.

Kolumbija se je po 28 letih uvrstila na SP. Prvič je igrala leta 1962 v Čilu. V Italijo je pripeljala imenitno moštvo. Po pričakovani zmagi nad Savdsko Arabijo in zanje presenetljivem porazu z Jugoslavijo so doživeli dva vrhunca. Na San Siru so proti obrambno naravnanim Nemcem duhovito kombinirali, a neučinkovito napadali. Tri minute pred koncem jih je hladnokrvno kaznoval Littbarski. Ko je vse kazalo, da bodo morali Kofetarji pobrati šila in kopita, je stopil na sceno neponovljivi dolgolasec, umetnik okroglega usnja, izvrsten režiser Carlos Fantek Valderrama. Mojstrsko je podal napadalcu Freddyju Rinconu, ta pa je žogo med nogama Boda Illgnerja poslal v mrežo in zabil Elfu edini gol na prvenstvu. Ob zgodovinski prvi urstitvi v drugi krog mundiala so na drugi strani Atlantika prebivalci prelepe južnoameriške države ponoreli: »Splezaj na drevo kolumbijski brat, veseli se, vriskaj, ti, ki prihajaš iz zemlje pisatelja, nobelovca Garcíe Márqueza, iz dežele kumbije, izvrstne kave. Čeprav doživljaš težke čase se v tem trenutku raduj ob enem samem kriku: Kolumbija !!!« Tako je argentinskim poslušalcem po radijskih valovih gol opisal reporter Osvaldo Turek Wehbe. Njegov glas je segel v Kolumbijo, kjer so izvrstno pripoved vzeli za svojo in jo še nekaj dni predvajali na domačih postajah in po uličnih zvočnikih. Veselje je trajalo le štiri dni, do srečanja s Kamerunci v Neaplju. Slikoviti vratar René Higuita, za katerega so rojaki trdili, da je najboljši na svetu, se je, kot vedno, poigraval z usodo. Spodletelo mu je v nepravem trenutku, v četrti minuti drugega podaljška, ko je bil rezultat 1 : 1. Nazaj mu je žogo tvegano podal branilec Perea. Higuita jo je ustavil in poizkusil preigrati »starčka« Millo, ki je zaznal njegovo hazardersko namero, mu žogo ukradel in jo poslal v mrežo. Kolumbija je odletela domov, Higuita pa je padel v globoko nemilost.

V zadnjem zdihljaju – Ko so Kolumbijci že pripravljali prtljago za vrnitev domov, je Freddy Rincón – na sliki ob Nemcu Reuterju – izenačil in jih prvič popeljal v osmino finala. 326

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

Uspešna premiera Brazilcev – Šved Thern preigrava Branca. Nilsson, Valdo in Dunga sledijo akciji na stadionu Delle Alpi v Torinu.

Najboljša tekma prvenstva Mediji so jo propagirali kot obračun med tujimi zvezdniki milanskih mestnih tekmecev Interja (Nemci Brehme, Matthäus, Klinsmann) in Milana (nizozemski trojček Rijkaard, Gullit, van Basten). Scenarij je bil idealen: stadion San Siro, večno prizorišče mestnega klubskega derbija. In res se je razvila izvrstna tekma, tudi zato, ker so obračuni med evropskima sosedama vedno nekaj posebnega. Oranžni – govorilo se je o sporih med zvezdniki – so se edinkrat na prvenstvu pokazali v pravi luči. Blestel je Gullit, tudi Ronald Koeman, malo manj van Basten. Rijkaard in Völler sta si skočila v lase, Nizozemec je Nemca pljunil, sodnik Juan Carlos Loustau iz Argentine pa je oba predčasno poslal pod prho. Nemška interista Klinsmann in Brehme – slednji z izvrstnim udarcem od daleč – sta pripeljala svoje v vodstvo. Bil je pravi evropski dvoboj s prevladovanjem dinamike, hitrosti in točnih podaj. Večkrat je bilo vroče pred obema goloma. Nizozemci so napadali, Nemci pa odgovarjali s »kontrami«. Koeman je z enajstih metrov znižal, vendar to ni bilo dovolj za Tulipane, ki so vsaj enkrat pokazali nekaj tistega, kar se je od njih pričakovalo. Rumeni karton van Bastnu – Po prekršku nad Matthäusom (na tleh) je nizozemski golgeter porumenel. Nizozemci so proti Nemcem igrali dobro, a so na splošno razočarali. 1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

327

Neukrotljivi nogometni uživač – Kamerunec Roger Milla je s svojimi vragolijami in plesom makosse ob proslavljanju golov ostal v spominu ljubiteljev nogometa.

Ruski strateg Valerij Nepomniači je imel zaradi odsotnosti kaznovanih Kane, M’Bouha, N’Dipa in Onane veliko težav s sestavo kamerunske enajsterice. V 25. minuti je Angleže v vodstvo popeljal David Platt. Izumitelj proslavljanja golov s plesom, 38-letni Roger Milla, je stopil na igrišče v drugem polčasu ter izvrstno vodil svojo četo in ponovno, kot proti Romuniji in Kolumbiji, obrnil potek srečanja. Nad njim so storili prekršek za enajstmetrovko, s katere je padel izenačujoči gol; pri drugem kamerunskem golu pa je odlično asistiral s podajo Ekekeju, potem ko se je najprej mojstrsko otresel Gascoignea, Wrighta in Platta. Za velikansko senzacijo je manjkalo zelo malo, pika na i. Preprečil jo je še en veteran, 39-letni vratar Peter Shilton, ki je izvrstno ukrotil prodor Omama Biyika. Osem minut pred koncem je na sceno stopil neusmiljeni strelec Gary Lineker in z bele točke izenačil, v podaljšku pa ponovno izsilil najstrožjo kazen ter jo za zmago tudi uspešno izvedel. Ovacija, ki so je bili deležni Kamerunci od hvaležnih gledalcev na koncu srečanja, bo ostala zapisana v zgodovini nogometa. Kot šampioni so morali opraviti olimpijski krog in se zahvaliti vsaki tribuni posebej. Bil je pravi nogometni praznik, v katerem so se Angleži prvič po letu 1966 uvrstili v polfinale.

Starček prestrašil otoško armado Nikoli prej afriška reprezentanca ni prišla tako daleč. Kamerun, ki je osem leta prej v Španiji brez poraza in zaradi gola razlike prvenstvo zapustil že v prvem krogu, se tokrat ni pustil presenetiti in je izvrstno predstavil potenciale nogometa Črne celine. Štiri leta po tisti boleči izkušnji so bili Neukrotljivi levi, vzdevek po katerem poznajo Kamerunce, boljši in izkušenejši. V prvem krogu so premagali Argentino in Romunijo, v osmini finala Kolumbijo. Vrhunec so priredili v vročem in soparnem neapeljskem večeru na četrtfinalnem srečanju proti Angležem. Bil je pravi festival domiselnih potez, dvojnih podaj, hitrih preigravanj, skratka nogomet za zabavo. Igrali so odprto, privlačno in tako iskreno, da so v podaljških zapravili zmago. Na tribunah so z bobni ali djembiji in odeti v rumena, rdeča in zelena oblačila ritem nakazovali veseli navijači. 328

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

Nabiranje izkušenj – Nogometaši Združenih arabskih emiratov so bili na mundialu prava eksotika. Zgubili so vse tri tekme in prejeli kar 11 golov.

Poškodba Pumpida – Po trčenju z Olarticoecheo je argentinski vratar utrpel dvakratni zlom piščali. Zamenjal ga je čudežni Goycochea.

Že drugič božja roka Argentinci so se s težavo prebijali in kar nekajkrat vstali od mrtvih. Carlos Bilardo je vedel, da njegova enajsterica ni več tako močna, kot je bila v Mehiki. Z eno potezo, ki je izzvala veliko žolčnih izjav, je pred mundialom kot presežnega igralca izključil Jorgeja Valdana, potem ko se je ta z velikim trudom, kljub že uresničeni nogometni upokojitvi, na selektorjevo prošnjo intenzivno pripravljal. V prvem delu Argentinci, predvsem Maradona, v severnem delu Italije niso bili dobrodošli. Diegu niso odpustili dejstva, da je v vrh italijanskega calcia pripeljal »južnjake«. Na

potek dogodkov sta na tekmi proti Sovjetom ključno vplivali dve akciji. Huda poškodba vratarja Pumpida – dvakratni zlom piščali – je zahtevala vskok rezervista Sergia Goycochee, ki ni imel časa niti za ogrevanje, in roka Diega Maradone v argentinskem kazenskem prostoru, že druga »božja« na svetovnih prvenstvih, ki je sodnik ni videl. Če bi jo, bi bila argentinska zgodba bržkone povsem drugačna. Brez prave igre so modro-beli premagali še Romunijo in šli naprej. Obeti proti večnim rivalom Brazilcem v osmini finala niso bili najboljši.

Princ ni blestel – Od Urugvajca Enza Francescolija so gledalci pričakovali veliko, a videli bore malo. Na sliki s Špancem Robertom. 1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

329

Po treh vratnicah, domov V brazilski reprezentanci je bilo najbolj očitno to, da ni spoštovala tradicije. Bolje rečeno, ni je spoštoval njen »šef« Sebastião Lazaroni, ki je, namesto klasične postavitve, zeleno-rumene z liberom in dvema štoperjema »evropeiziral«. Italijanske korenine so ga približale k različici cattenaccia. Lazaroni, profesor telesne vzgoje, ki je nogomet bežno igral pri regionalnem drugoligašu in je izhajal iz teorije, je bil v komuniciranju z varovanci znan po iskrenem uporabljanju grobih, celo grdih besed. V Braziliji so takšne izraze poimenovali lazarones. Po mundialu je prevzel krmilo Fiorentine in v klub, med drugimi, pripeljal Batistuto. Potem pa je vodil arabske, turške, kitajske in brazilske klube ter izbrano vrsto Jamajke. Na italijanskem mundialu se ni izkazal. Res je, da sta bila dva pomembna aduta Romário in Bebeto poškodovana in tako odlični Careca ni imel prave pomoči v napadu, a vseeno

so kritiki pisali, da takšna nogometna velesila ne more biti odvisna od poškodb enega ali dveh zvezdnikov. Kaplja čez rob je bil izpad proti Argentincem. Ironija nogometne usode je hotela, da so ravno v Torinu Brazilci pokazali najboljšo igro, tri vratnice v prvem polčasu pa so jim napovedovale izvrsten razplet. A kaj, ko je deset minut pred koncem stari znanec Maradona kljub »razbitemu« gležnju med tremi Brazilci čudežno asistiral Caniggii, Sin vetra pa preigral Taffarela in žogo poslal v mrežo ter s tem odločil tekmo. Bil je strel v polno, ki je potrdil nogometno pravilo: če ga ne daš, ga dobiš. Solze na tribunah in neusmiljene kritike doma so bile samo pika na i k neuspehu, če upoštevamo, da je v Braziliji vse razen naslova katastrofa. Ponovno so jo skupili nekateri nogometaši: libero Mauro Galvão, vezista Dunga in Alemão, slednji obtožen, da pri akciji argentinskega gola Maradone, klubskega kolega pri Napoliju, ni zrušil. Alemão ni nikoli več igral za reprezentanco.

Če ga ne daš, ga dobiš – Caniggia je že preigral Taffarela in bo poslal žogo v mrežo. V ozadju na tleh kleči Maradona, ki je hitremu blondincu izvrstno podal. 330

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

Goycove čudežne roke Enako kot Brazilija je tudi Jugoslavija na trenutke nadigrala Argentince. Modri, ki so suvereno odpravili Špance, so pod taktirko izvrstnega Prosinečkega kljub zgodnji izključitvi Maradonovega čuvaja Šabanadžovića narekovali ritem igre. Švicar Röthlisberger je razveljavil gol Argentinca Burruchage in po podaljških so odločale enajstmetrovke. Takrat je prvič stopil na sceno vratar Goycochea. Argentina je vodila z 2 : 1 (Stojković ni bil uspešen) in Maradona je imel priložnost za malodane odločilnih 3 : 1, vendar mu je vratar Ivković ne zelo močan strel ubranil. Goyco je na poti proti vratom soigralca potolažil: »Ne sekiraj se, Diego. Jaz bom ubranil dva strela.« V naslednjih dveh strelih je Savičević poslal žogo v mrežo, Argentinec Troglio pa ne, 2 : 2. Takoj zatem je argentinski vratar izpolnil obljubo: ubranil je strela Brnovića in Hadžibegića. Med obema je Hrt Dezotti postavil končni rezultat 3 : 2. Srečko Katanec poškodovan ni igral in je takoj po srečanju odpotoval v Ljubljano na operacijo.

Na robu živčnega zloma – Argentinski vratar Sergio Goycochea je že ubranil strel Alda Serene z bele točke in pahnil Italijo v globoko žalost. Finale je šel po vodi.

Popljuvani na severu, dobrodošli na jugu Čeprav Neapelj ni bil najbolj primerno prizorišče za italijanski preboj v finale – zlobneži so trdili, da bo marsikateri užaljeni južnjak navijal za Maradono in ne za svoje – so bili Italijani prepričani v uspeh. Časopisi so naslavljali: »Sedaj, Italija proti Maradoni« in »Dragi Diego, se vidimo pri tebi doma.« Toda na tribunah stadiona San Paolo je bilo drugače. Prvič je argentinska himna doživela aplavz. Transparenti so razkazovali vso ljubezen Napolitancev do Maradone: »Diego v srcih, Italija v pesmih«, »Maradona, Neapelj te ljubi, a Italija je naša domovina«. Argentinci so kljub izključitvi vezista Giustija odigrali svojo najboljšo tekmo. Po dokaj dobrih 90 minutah – povedel je Schillaci, Caniggia pa izenačil in Italijanom zabil prvi gol na prvenstvu – se je po podaljških prava drama šele začela. Francoski sodnik Michel Vautrot je prvi polovici dodal rekordnih osem minut. Po tekmi je izjavil, da je pozabil pogledati na uro. Caniggia je po skrajno naivni akciji

Ovekovečili vsak premik – Tako je množica fotografov sprejela Diega Maradono pred tekmo z Jugoslavijo. Vsekakor so s tribun prihajali vse prej kot prijazni vzkliki. 1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

331

– žogo je »ujel« z rokama kot vratarji – prejel rumeni karton in ostal brez finala. Prišle so na vrsto enajstmetrovke. Maradona je zadel svojo in maščeval zgrešeno proti Jugoslovanom. Goyco je ubranil strel Donadoniju in pri izidu 4 : 3 v prid Argentincem je prišel trenutek za srčni infarkt: italijanska usoda je bila v nogah Alda Serene, argentinska pa v rokah Goycochee. Zmagal je vratar, ki se je kot maček pognal na levo stran. Pri zahodnih sosedih je nastala prava tragedija, medtem ko so se na drugi strani Atlantika vsi veselil, tudi vnuki in pravnuki emigrantov, ki jim je bila modro-bela majica že bližja od modre iz domovine svojih prednikov. Goyco je postal narodni heroj. Ni imel miru. Po ulicah se ni mogel več gibati kot navaden državljan. Tudi drugi polfinale, večni derbi med Nemci in Angleži, je za določitev drugega finalista zahteval strele z enajstih metrov. Tekmo v Torinu so zaznamovali izjemni varnostni ukrepi. Reprezentanci nista razočarali, in ko je vse kazalo, da bo po zadetku Andyja Brehmeja Nemčija zmago odnesla že v rednem delu, se je Lineker devet minut pred koncem imenitno znašel med tremi branilci in izenačil. Vloga tragičnega junaka pri loteriji strelov z bele točke je padla na Angleža Piercea. Po stoodstotni učinkovitosti enih in drugih je njegov strel ubranil vratar Bodo Illgner. Piko na i je dodal Anglež Waddle, ki je žogo poslal visoko nad oblake. Medtem ko so se Nemci veselili, je veliki borec Paul Gascoigne jokal kot otrok.

Goyco heroj – Po zadnji ubranjeni enajstmetrovki je Argentince zajela prava evforija. Vratar je bil tarča vseh čestitk. 332

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

Belkanto in nogomet – Plácido Domingo, José Carreras in Luciano Pavarotti so v Karakalovih termah prvič skupaj koncertirali.

Na predvečer finala trije tenorji José Carreras ima člansko izkaznico Barcelone, Plácido Domingo je posnel himno madridskega Reala, Luciano Pavarotti pa je igral nogomet v rojstni Modeni in trdi, da najpomembnejša postranska stvar na svetu z njegovim odhodom v operne vode ni nič izgubila. V noči pred finalom so vsi trije prvič skupaj zapeli v rimskih Karakalovih termah pred šest tisoč poslušalci, ki so drage vstopnice razgrabili. To je bil eden najdonosnejših koncertov v zgodovine klasične glasbe. Izkušnjo so ponovili štiri leta pozneje v Los Angelesu v ZDA pred 56 tisoč gledalci, pred Eifflovim stolpom leta 1998 pred 350 tisoč gledalci in zadnjič na Japonskem leta 2002, ko je zanimanje kar precej upadlo. Koncerti so bili vedno v noči pred odločilno tekmo. Prodali so na milijone zgoščenk. Carreras, Domingo in Pavarotti so skupne nastope ponovili malodane po vsem svetu.

Pred poslednjo bitko – Kapetana Diego Maradona in Lothar Matthäus s sodniško trojko. V sredini glavni sodnik, Mehičan Edgardo Codesal.

Nemško maščevanje Po dveh izgubljenih finalih (Španija ’82, Mehika ’86) se je Elf že tretjič znašel na pragu naslova. Ponovitev finala iz Mehike štiri leta prej je vzbujala najvišja pričakovanja. Po vseh izključitvah, kartonih in poškodbah je argentinski selektor Bilardo za finale na olimpijskem stadionu v Rimu komaj usposobil enajst nogometašev. V sedmih finalnih obračunih na stari celini je od Južnoameričanov slavila samo Brazilija leta 1958 na Švedskem. Užaljeni Italijani so navijali za Nemce. Selektor Beckenbauer je upal, da bo njegovim končno uspelo. 74 tisoč duš je s prstom navzdol sprejelo Gavče. Maradona je bil ponovno na sovražnem ozemlju, tam, kjer so ga vedno sprejemali s psovkami. Zato jim je ob žvižgih ob predvajanju argentinske himne, ko je šla kamera mimo njega, razločno zavpil: »Hijos de p ....« (K... sinovi). Nečastno omembo mater vseh navzočih na rimskem olimpijskem stadionu je videla

Gol za šampionski naslov – Nemški branilec Andreas Brehme hladnokrvno izvede eksekucijo. Goycochei še en podvig ni uspel. Tokrat je šla žoga v mrežo. 1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

333

Tretjič svetovni prvaki – Z leve: Matthäus, Illgner, Buchwald, Augenthaler, Völler, Kohler, Brehme, Littbarski, Hässler, Berthold in Klinsmann.

milijarda in pol televizijskih gledalcev širom sveta. Finalna tekma je bila zelo slaba, brez velikih emocij. Za spoznanje boljši Nemci so po zelo sporni enajstmetrovki šest minut pred koncem le slavili. Sodnik Edgardo Codesal, Urugvajec z mehiškim potnim listom, je dosodil sporni prekršek Sensinija nad Völlerjem in niti čudežni Goycochea ni bil kos močnemu strelu Andyja Brehmeja v desni spodnji kot. Argentinci so se pred eksekucijo zbrali okoli Codesala in oporekali odločitvi. Trdili so tudi, da je bilo predhodno posredovanje Matthäusa nad Calderónom v nemškem kazenskem prostoru zelo sumljivo. Gavči so bili prvi, ki na finalu SP niso zadeli, po izključitvah Monzóna (prvi nogometaš z rdečim kartonom v finalu SP) in Dezottija pa so končali z devetimi. Ni jim ostalo ne časa ne moči za preobrat. Nemci so se upravičeno veselili, Matthäus je končno dvignil pokal, jokajoči Diego pa je pri rokovanju s funkcionarji »spregledal« predsednika Mednarodne nogometne zveze, Joãa Havelangea.

Nič ga ni potolažilo – Maradona je na koncu točil solze. Drugo mesto je bilo zanj veliko razočaranje. Havelangeu pri podelitvi ni dal roke.

334

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

PRVO IME ITALIJE

Lothar Herbert Matthäus

Veliki delavec in rekorder Nemški kapetan Lothar Matthäus, proglašen za najboljšega igralca SP v Italiji, ima največ odigranih SP: 5; največ odigranih tekem na SP: 25 in rekordno število nastopov v nemški izbrani vrsti: 150 (23 golov). Rodil se je 21. marca 1961 v mestu Erlangen. V nogomet ga je uvedel oče Heinz, povprečen nogometaš in uradnik tovarne za športno opremo Puma v Herzogenaurachu. Pri nogometnem klubu tega mesta je Lothar začel brcati, ko mu je bilo devet let. Z osemnajstimi je odšel k Borussiji Moenchengladbach. S tem klubom je odigral finale pokala UEFA leta 1980 in klonil proti Eintrachtu iz Frankfurta. Reprezentančni debi mu ni ostal v najlepšem spominu. Na evropskem prvenstvu 1980 je prišel kot rezervist. Selektor ga je pri nemškem vodstvu s 3 : 0 poslal v igro proti Nizozemcem. Igral je slabo in ob končnem izidu 3 : 2 komaj preživel. Nemci so bili prvaki. Na svoj prvi mundial v Španiji 1982 je tudi prispel kot rezerva in bil večinoma na klopi. V osemdesetih je postal steber Bayerna iz Münchna, dokler se ni leta 1988 sprl z vodstvom in odšel k milanskemu Interju. Tudi na Apeninskem polotoku so ga oboževali. Malo jih je verjelo, da bo po hudi poškodbi gležnja še četrtič zaigral na SP, a je leta 1994 33-letni trmasti Matthäus le prišel v ZDA. Prvič z njim v moštvu Nemci niso bili finalisti. Dve leti prej se je vrnil k Bayernu in zaigral kot libero. Dve operaciji ahilove tetive sta mu leta 1995 ponovno nakazovali črni scenarij. Lothar je kljuboval in zmagal. S 37 leti je v Franciji odigral peto in zadnje SP. Nemci so razočarali, on ne. Zadnjič je oblekel reprezentančni dres 24. junija 2000 na evropskem prvenstvu v Rotterdamu proti Portugalcem (0 : 3). Lepše je bilo slovo od Bayerna 8. marca 2000 v Münchnu na tekmi lige prvakov proti Realu iz Madrida (4 : 1). »Danke Lothar,« je pisalo na transparentu. Za nekaj mesecev in veliko dolarjev se je preselil v ZDA h klubu New Jersey Metrostars, kjer se ni proslavil. Konec leta 2000 je odnehal in odšel v trenerske

Največ odigranih tekem – Matthäus je na svetovnih prvenstvih nastopil kar 25-krat. V Italiji je bil še posebej srečen, ker je edinkrat v karieri tudi dvignil pokal.

vode (dunajski Rapid, beograjski Partizan, madžarska reprezentanca, brazilski Atlético Paranaense). V klubski karieri je bil z Bayernom sedemkrat nemški državni prvak, trikrat pokalni. Z Bavarci in Interjem je osvojil po en pokal UEFE, z italijanskim moštvom pa še scudetto. Samo minuta ali dve sta ga ločili od edinega naslova, ki mu manjka, lige prvakov. Načrte mu je na finalu v Barceloni leta 1999 z dvema goloma »in ekstremis« preprečil Manchester United. Pri Bayernu je odigral 302 tekme in zabil 85 golov. »Z žogo nisem bil umetnik, hrepenel sem le po učinkovitosti,« je večkrat izjavil.

1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

335

ZGODBA PRVENSTVA

Sporna posoda Po porazu z Argentino v Torinu je brazilski branilec Branco tožil, da se je po pitju vode iz ene od posod, ki mu jo je v neznosni vročini ponudil argentinski pomočnik Miguel Di Lorenzo, slabo počutil in odigral ostali del srečanja popolnoma brez moči. Takrat je zadeva sicer prišla v javnost, a kmalu zastarela. Ogenj se je ponovno razplamtel poldrugo desetletje pozneje, ko je decembra 2004 Maradona na eni od argentinskih televizijskih oddaj v šali izjavil, da je žoga šla na eno stran, Branco pa na drugo (znan je bil po močnem strelu op. p.). Olje je na ogenj dolil takratni argentinski

selektor Carlos Bilardo, ki je januarja 2005 v reviji Veintitrés (Triindvajset) izjavil: »Ne trdim, da se ni zgodilo, a sam ne vem nič o tem,« na naslovnici pa je pisalo: »Priznam, da sem varal.« Tega stavka v intervjuju Bilardo sicer ni izrekel, prav ta naslov pa je sprožil val reakcij. Najbolj ogorčena sta bila Branco sam (»Sedaj čutim zadoščenje. Takrat mi mnogi niso verjeli, čeprav je bila ogrožena moja kariera. Lahko bi padel na doping kontroli«) in takratni selektor Sebastião Lazaroni (»Ni pomembno, je minilo 14 dni ali 14 let, odgovorne mora FIFA zgledno kaznovati. Rezultata srečanja ne bom oporekal, sem pa ogorčen nad početjem Argentincev«). Predsednik argentinske nogometne zveze in podpredsednik FIFE, Julio Grondona, je ob neljubem dogodku zagotovil, da Maradona v televizijskih izjavah ni bil priseben in da Bilardo v omenjeni reviji ni rekel nič takšnega. Argentinski nogometaš Burruchaga je povedal, da je tudi sam pil iz tiste posode in se mu ni zgodilo nič. Bivši Brancov soigralec Sócrates je dodal: »Izgubili smo zato, ker smo bili neučinkoviti in smo imeli veliko smole. Vedno mi je bilo jasno, da od nasprotnika ne smem sprejemati ničesar.« Pravilnik FIFE pravi, da domnevni primer dopinga lahko raziskujejo še dve desetletji po dogodku. V španskem športnem časopisu As je 85 odstotkov vprašanih menilo, da je Bilardo kriv. Dogodka do danes še nihče ni dokazal, tehnično pa bi ga lahko edinole, če bi imeli takratni vzorec Brancovega urina, a nogometaš ni bil izbran za »lulanje«.

Brez moči – Brazilski branilec Branco (na sliki s soigralcem Alemãom) je trdil, da so mu argentinski asistenti podtaknili vodo s pomirjevalom. 336

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

INTERVJU

Tretji Slovenec na SP

Katanec in Hässler – Srečko je v Italiji igral poškodovan, a je kljub temu dal vse od sebe in pomagal Modrim proti Kolumbiji, Nemčiji (slika) in Španiji. Potem je odšel v Ljubljano na operacijo.

»Na tekmovanje nisem prišel v najboljšem zdravstvenem stanju. V finalu pokala pokalnih zmagovalcev v Götteborgu (Sampdoria je premagala Anderlecht in osvojila naslov, op. p.) sem staknil poškodbo meniskusa. Ne da bi vedel, kako resna je, sem vseeno odšel na mundial. Odigral sem tekme proti Nemcem, Kolumbijcem in Špancem, potem pa ni šlo več,« se je spominjal Srečko Katanec. »Četrtfinale z Argentino sem neprijavljen spremljal na jugoslovanski klopi. Po izključitvi Šabanadžovića smo jih z desetimi igralci povsem nadigrali. Imeli so izredno srečo. Ko je Caniggia s komolcem udaril Spasića, sem se približal stranskemu sodniku in mu s prstoma med očmi pokazal, da mora natančneje pogledati. Obvestil je glavnega, ta pa me je izključil. Moral sem plačati 20 tisoč švicarskih frankov.« Katanca je že naslednji dan v Ljubljani čakal kirurg. »Za uvrstitev v drugi krog je bila odločilna tekma proti Kolumbiji, ki je imela zelo močno ekipo. Na koncu prvega polčasa sem dosegel gol, ki ga je sodnik razveljavil, potem pa zaradi udarcev nisem mogel nadaljevati tekme in je namesto mene vstopil Jarni.« Za Jugoslavijo je odigral 31 tekem in dosegel 5 golov. Petkrat je stopil na zelenico s slovenskim dresom (1 gol),

zadnjič leta 1993 kot kapetan v Mariboru na srečanju evropskih kvalifikacij proti Italiji (1 : 1). Edini evropski klubski naslov (pokal pokalnih zmagovalcev) je slavil na Švedskem, ko je 5. maja 1990 Sampdoria v podaljških z dvema goloma Viallija premagala belgijski Anderlecht z 2 : 0. Katanca je v 93. minuti zamenjal Salsano. Igral je tudi v finalu ostalih dveh evropskih pokalov: pokala evropskih prvakov (današnja liga prvakov) proti Barceloni na Wembleyju in pokala UEFE v dresu Stuttgarta proti Napoliju Diega Armanda Maradone. Obakrat je klonil, tekma proti Kataloncem pa se je sprevrgla v eno največjih razočaranj v Katančevi karieri. Slovenski nogometaš – zaradi svoje pridnosti je bil nepogrešljiv član vseh moštev, pri katerih je sodeloval – je začel svojo pot v spodnji Šiški v mladinski selekciji Ljubljane, od koder je prestopil k Olimpiji (120 tekem, 20 golov), jo nadaljeval v Zagrebu pri Dinamu, v Beogradu pri Partizanu, v Stuttgartu in v Genovi pri Sampdoriji. Leta 1984 si je v Los Angelesu okrog vratu obesil bronasto olimpijsko odličje. Igral je tudi štiri leta kasneje v Seulu. Kot selektor je bil dirigent slovenske nogometne pravljice oziroma slovenskih uvrstitev na EURO 2000 in SP 2002. (JV) 1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

337

PRVE VIOLINE

Albert Roger Miller Kamerun

Goli in ples – Milla se je na zelenici neizmerno zabaval.

Štirikrat je stekel h kotni zastavici in proslavljal po taktih makosse, najpopularnejšega kamerunskega ritma iz pokrajne Douala. Potem so prišli še njegovi soigralci in vsi skupaj so svetu pokazali, da pojmujejo nogomet kot ples, praznik in veselje. Roger Milla (Albert Roger Miller) se je rodil v kamerunskem glavnem mestu Yaoundé 20. maja 1952. Zaradi očetove službe pri železnici se je družina neprestano selila. Mali Roger si je s pomočjo žoge vedno našel prijatelje. S 13 leti je zaigral v klubu Eclair iz Douale. Pozneje je odšel k Leopardom in osvojil kamerunski pokal. Leta 338

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

Salvatore Schillaci Italija 1976 je dobil afriško zlato žogo. Preselil se je v Francijo, kjer se pri Velenciennesu, Monacu in Bastii ni kaj prida odrezal, čeprav je s Korzičani po zmagi nad Platinijevim St. Etiennom osvojil francoski pokal in ga prejel iz rok francoskega predsednika Mitterranda. Pri St. Etienne je leta 1984 zabil 22 golov v 31 tekmah, a je šele pri Montpellierju zaigral tako, kot zna. Dosegel je kar 152 golov. Leta 1987 se je umaknil z nogometne scene in odšel k malemu klubu JS Saint Perrose na otoku Réunion v Indijskem oceanu. Žoga mu je bila le še v zabavo vse do trenutka, ko mu je telefoniral predsednik Kameruna, njegov dobri prijatelj, Paul Biya. Prosil ga je, naj nastopi na mundialu 1990. Pri 38 letih je Milla postal novi zvezdnik. Igral je izvrstno, zabil štiri gole in z veselo igro ter razpoloženjem pustil neizbrisen pečat. Ko si je štiri leta kasneje sam zaželel, da bi sodeloval še na mundialu v ZDA, mu je predsednik s posredovanjem pri trenerju vrnil uslugo. Z golom proti Rusiji je postal najstarejši strelec v zgodovini SP. Milla še sam ne ve, koliko tekem je odigral v karieri in kolikokrat je zadel. Vidno vlogo je igral tudi pri predsedniških volitvah. Kljub temu, da ni bil kandidat nobene stranke, je prejemal več glasov kot sami politiki. Na zelenici sta ga odlikovali odlična tehnika in izvrsten pregled nad igro.

Muha enodnevnica – Totó na jedilnih listih.

Capocannoniere (najboljši strelec) italijanskega mundiala, petindvajsetletni Totó Schillaci, je bil muha enodnevnica. Kot Julij Cezar je prišel, videl in zmagal. Do takrat je ta Sicilijanec, rojen v Palermu, samo enkrat oblekel majico Azzurrov, in to maja 1990 proti Švici. Schillaci je akter tipične zgodbe o uspehu predstavnika revnega in zapostavljenega juga, ki se je v treh tednih prebil na nogometni Olimp. Postal je mit. S svojimi goli je zedinil že tako zelo razdeljene Italijane. Znašel se je na straneh New York Timesa in jedilnega lista neke

Sergio Javier Goycochea Argentina picerije v Siracusi, ki je ponujala Pizzo alla Schillaci. Navijači so mu dodelili naziv Salvatore della Patria (Rešitelj domovine). V sedmih tekmah je dosegel šest golov: proti Avstriji, Češkoslovaški, Urugvaju, Irski, Argentini in Angliji. Eksplodiral je na samem začetku, ko je namesto Viallija proti Avstrijcem vstopil deset minut pred koncem. Štiri minute je trajalo, da je odločil tekmo in očaral navijače. Tudi proti ZDA je začel na klopi, potem pa je bil do konca prvenstva v začetni postavi. Njegova nogometna zvezda ni dolgo svetila. V izbrani vrsti (16 tekem, 7 golov) ga kmalu ni bilo več. Nogometno pot je začel pri Messini. Po šestih sezonah v tretji in drugi ligi je leta 1989 oblekel dres Juventusa. Najboljša je bila prva sezona, ko je v 30 tekmah zadel petnajstkrat. Po svetovnem prvenstvu je bil njegov izkupiček znatno slabši: 5 in 6 golov v naslednjih dveh domačih prvenstvih. S Staro damo je osvojil en italijanski pokal in pokal UEFE. Drag prestop k Interju se ni obrestoval: 30 nastopov, 11 golov. Kljub temu je ponovno dvignil pokal Evropske nogometne zveze. Odšel je na Japonsko h klubu Jubilo Iwata do leta 1999. Sam je priznal, da le iz gmotnih razlogov. Ni blestel. Pri petintridesetih je nehal. Odprl je nogometno šolo v rojstnem Palermu. Čeprav je bil Schillaci le kratek čas na samem nogometnem vrhu, pa je navijačem ostal v trajnem spominu. Nazadnje smo ga videli na reality šovu L’isola dei famosi (RAI), kjer se je z znanimi osebnostmi na karibskem otoku boril za preživetje.

Zgubil zasebnost – Po vrnitvi domov Goyco ni smel hoditi po ulici.

Z ubranjenimi enajstmetrovkami proti Jugoslaviji (2) in še posebej proti Italiji (2) se je ta vratar vpisal med nogometne bogove. V moštvo je vstopil zaradi poškodbe Pumpida. Slava mu je spremenila življenje. Po zmagoslavni vrnitvi domov ni mogel več živeti kot navaden državljan. Občudovalci, predvsem predstavnice nežnega spola, so ga nenehno in neusmiljeno oblegali. S tem izjemnim dosežkom se je Goyco (tako so ga klicali Argentinci) oddolžil mnogim, ki so ga že odpisali. Njegova klubska pot je bila veliko manj bleščeča

kot reprezentančna. V karieri je klube menjal kot nogavice: River Plate, Racing Club, San Lorenzo, Deportivo Mandiyú, Vélez Sarsfield in Newell’s Old Boys (Argentina), Millonarios (Kolumbija), Cerro Porteño in Olimpia (Paragvaj), Brest (Francija) in Internacional (Brazilija). Še najbolje se je odrezal pri River Plateju, kjer je v dveh obdobjih (1983 do 88 in 1993/94) osvojil tri argentinska prvenstva, medcelinski pokal, pokal Libertadores in medameriški pokal. Da je slava krhka, je občutil tri leta po vragolijah na italijanskih tleh, ko je moral proti Kolumbijcem na stadionu Monumental v Buenos Airesu žogo kar petkrat pobrati iz svoje mreže. Argentinci so padli v dodatne kvalifikacije za SP v ZDA, na njega pa so neusmiljeno kazali s prstom in pozabili, da je v državnem dresu ubranil 10 enajstmetrovk, da je v 45 nastopih sodeloval kar pri 21 zmagah, 17 remijih in samo 7 porazih in da je bil steber zlatega obdobja med letoma 1991 in 1993, ko Argentinci niso zapustili zelenice sklonjenih glav kar 31 tekem in so dvakrat osvojili južnoameriško prvenstvo. Zadnjič je branil 4. junija 1994 na prijateljski tekmi proti Hrvaški v Zagrebu. Reprezentančno pot je sklenil tako, kot jo je začel: na klopi. Na SP v ZDA ni igral niti minute. Po prenehanju aktivnega igranja se je zelo uspešno posvetil novinarstvu in televizijskemu voditeljstvu.

1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

339

BESEDE, BESEDE

PODATKI, STATISTIKE

Luca di Montezemolo

César Luis Menotti

Idealna enajsterica

»Enzo Ferrari mi je bil kot oče. Z nasveti in vsem,

»Nogomet je tako moder, da je preprečil

Goycochea (Argentina), Baresi (Italija),

kar me je naučil, je odločilno vplival name,«

Bilardu opravljanje zdravniškega poklica,«

Tataw (Kamerun), Ruggeri (Argentina),

predsednik organizacijskega komiteja.

argentinski selektor o kolegu, ginekologu

Buchwald (ZR Nemčija), Brehme (ZR Nemčija),

Carlosu Bilardu.

Gascoigne (Anglija), Matthäus (ZR Nemčija), Milla (Kamerun), Schillaci (Italija), Skuhravy

Roger Milla »Ne vem, koliko tekem sem odigral in koliko

Francisco Pancho Maturana

golov sem zabil v karieri. Ne zanima me. Zame

»Zame je napaka Higuite del preteklosti, vendar

ima smisel le brcanje žoge.«

v Kolumbiji obstajajo ljudje, ki slabe spomine

47. Kongres FIFE

vedno znova in znova vlečejo na plano,«

V rimskem hotelu Cavalieri Hilton je

selektor Kolumbije mnogo let po dogodku.

FIFA izvedla 47. kongres, ki je za štiri leta

Ivica Osim »Igralcem lahko le čestitam. Dvakrat so igrali

na čelu svetovne krovne nogometne

po 120 minut, dobro so se borili, upoštevali

Carlos Fantek Valderrama

organizacije potrdil Brazilca Joãa Havelangea.

so navodila, se korektno obnašali. Lahko bi

»V življenju sem jokal samo enkrat: ko smo se v

Podpredsedniška mesta so zasedli : David

zmagali. Škoda za ta igralski rod. Če bi slavili z

Izraelu uvrstili na SP. Kolumbijcem smo prinesli

Will (Škotska), Abdelazis Moustafa (Egipt),

enajstimi? Težko je reči. Izključitev je včasih še

veliko sreče,« kolumbijski žongler.

Guillermo Cañedo (Mehika), Hermann

dodatni motiv,« jugoslovanski trener po tekmi

BESEDE, BESEDE

z Argentino.

340

(Češkoslovaška).

Neuberger (ZR Nemčija), Vjačeslav Koloskov Michel Platini

(Sovjetska zveza), Šejk Fahd (Kuvajt) in Julio

»Umrl sem 17. maja 1987 v 32. letu starosti. To

Grondona (Argentina).

Jorge Valdano

je dan, ko sem nehal igrati nogomet,« uvod v

»Šest mesecev sem ‘plaval’ in pustili so, da sem

avtobiografijo Francoza, Moje življenje kot ena

Novo pravilo

na bregu utonil,« »izbrisani« Argentinec.

tekma.

Na sestanku 28. junija v Rimu je International

Zdravniški izvid

José Carlos Chávez

menjavo v določanju prepovedanega

»Neposredna poškodba gležnja, ki se dotika

»Ko sem slišal kostariško himno, so mi tekle

položaja. Igralec, ki se je v napadalni akciji

piščali in draži kito,« zdravniški izvid poškodbe

solze. Za trenutek sem podoživel vse napore,

nahajal na isti črti kot zadnji branilec, ni bil

Diega Maradone pred tekmo z Brazilijo.

ki smo jih morali vložiti, da smo lahko dosegli

več v ofsajdu. Novost je začela veljati 25. julija

zaželeni cilj,« kostariški branilec.

1990.

»Pred finalom smo bili na udaru. Italijanom smo

Nikita Soumonian

Jugoslavija “in”, Škotska, Francija “out”

preprečili pričakovani finale z Nemčijo, prej pa

“Če ima sodnik Fredriksson kaj časti, bi moral

V peti evropski skupini je presenetljivo

smo domov poslali še Brazilce. Nedopustno,«

vrniti dres in oditi domov. Če ima težave z

izpadla Francija. Modri so z najmočnejšima

Diego o vzdušju pred finalom z Nemčijo.

vidom, mislim pa, da jih nima, naj pride v

nasprotnikoma, Francozi in Škoti, v gosteh

Board, ki skrbi za nogometna pravila, sprejela

Diego Maradona

očesno kliniko doktorja Svjatoslava v Moskvo,”

remizirali 0 : 0 v Parizu in 1 : 1 v Glasgowu.

Sergio Xavier Filho

predstavnik sovjetske nogometne zveze se je

Doma , v Beogradu oziroma Zagrebu so

»Sosedje so vedno neugodni, bodisi če so

jezil na švedskega sodnika, ki ni dosodil roke

Francoze premagali s 3 : 2, Škote pa 3 : 1.

pretirano glasni ali neznosno tihi. Mi (Brazilci

Maradone v kazenskem prostoru.

Norvežane so obakrat ukrotili (2 : 1 v Oslu in

op. p.) bi radi bili tako vitalni kakor oni, oni

1 : 0 v Sarajevu), Ciper pa 4 : 0 v Beogradu in 2 : 1

(Argentinci op. p) pa tako sproščeni kot mi. Mi

Guamba

obožujemo Buenos Aires, oni naše plaže. A kaj,

“Urugvaj je znova presenetil, zabil je gol,”

ko vsak Argentinec sanja zmago v finalu SP

urugvajska humoristična revija.

nad Brazilijo. Brazilci pa bi zmagi nad sosedi

v Atenah, kjer so Ciprčani nastopili kot gostitelji. Rekord Italijan Walter Zenga je še danes vratar, ki je

dodali še odločujoči gol dosežen z roko v

Srečko Katanec

na SP najdlje ohranil mrežo nedotaknjeno:

peti minuti sodnikovega podaljška,« urednik

»Imeli smo jih ‘nabite’. Argentinci so le še senca

prvi gol na prvenstvu v Italiji mu je Argentinec

brazilske športne revije Placar o rivalstvu med

svetovnih prvakov. Italijani jih bodo ‘pometli’,

Caniggia zabil po 517 minutah ali skoraj šestih

južnoameriškima sosedama.

kot za šalo. Morali pa bi jih že mi.«

tekmah.

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Himna mundiala

nista udeležila trener Jack Charlton (protestant)

zdrav, ne boš več igral. Čakala ga je diagnoza in

Uradno pesem prvenstva Notti magiche

in branilec Morris (anglikanec).

petnajstmesečno zdravljenje. Po okrevanju je

inseguendo un gol (Čarobne noči v lovu na Omar Shariff

da se dokončno umika z igrišč. Dve uri pozneje

Nannini in Eduardo Benato, soavtorja skladbe.

Egipčanski filmski igralec si je prišel ogledat

je prejel zdravniško odpustnico. Srečanje

tekme svoje reprezentance. V mladih letih

z Bilardom in Burruchago je spremenilo

Škorpijon in droge

je bil državni reprezentant (branilec) in igral

odločitev. Mamljiva ponudba za igranje na

Življenje kolumbijskega vratarja Renéja

proti Peléju, Garrinchi in Di Stéfanu. Spominja

SP je bila prevelika, da bi se ji odrekel. Trdo je

Higuite ni poznalo srednjih poti. Kot

se, kako je Garrincheve kretnje preučil do

treniral in iskal formo. Na pripravljalni tekmi s

nogometaš je svetu pokazal, kako je

potankosti. V prvi akciji mu je uspelo Manéju

Švico se je ponovno poškodoval, a je bil hitro

šestnajstmetrski prostor zanj premajhen,

odvzeti žogo, potem pa ga ni več videl.

dober. Teden dni pred začetkom prvenstva ga

kako je lahko vratar igralec celotnega igrišča.

je oblil hladen tuš: Bilardo mu je sporočil, da

Sprehodi proti nasprotnim vratom so se

Manolo

se mu kot odvečnemu igralcu zahvaljuje za

skoraj vedno končali z uspehom, le proti

Najslavnejši španski navijač, enainštirideset-

usluge. Vsi napori so bili zaman.

Kamerunu ne, in Higuito so križali. Malokdo

letni Manuel Cáceres Artero, se je na prizoriščih

je pomislil na »škorpijona«, akcijo, ki jo je

tekem Furije pojavil z državnim dresom številka

Sodnik, ki je izzval polemike

izumil na srečanju proti Angliji na stadionu

12, tipično baskovsko čepico in bobnom.

Edgardo Codesal – sodil je finale med

Wembley v Londonu, ko je ob strelu od daleč

Manolo je lastnik restavracije v Valencii.

Zahodnimi Nemci in Argentinci – se je rodil

skočil naprej, se z rokami dotaknil tal in žogo

leta 1951 v Montevideu v Urugvaju. Leta 1981

odbil s petami. Temna stran njegove kariere

Ubijalski strel

se je preselil v Mehiko in dobil državljanstvo.

so bile afere z drogami. Leta 1993 je v zaporu

Na srečanju proti Škotom je brazilski branilec

Po poklicu je zdravnik ginekolog in

obiskal prvega moža kartela iz Medellína

Branco tako močno izvedel prosti strel, da so

porodničar. Njegov oče José María Codesal je

Pabla Escobarja, kasneje je posredoval pri

morali zadetega branilca McLeoda zamenjati.

kot predstavnik Urugvaja sodil na svetovnih

ugrabitvi prijateljeve hčerke in prejel 50 tisoč

prvenstvih 1962 in 1966. Tast Javier Arriaga

dolarjev nagrade. Konec leta 2004, ko je igral

Rolls Royce za gol

pa je bil član sodniške komisije FIFE med leti

pri moštvu Aucas v Quitu v Ekvadorju, je

Khalid Mubarak in Ali Thani Juma’a, avtorja

1969 in 1990. Mehiški mediji so pisali, da je

padel na doping kontroli, ki je pokazala, da je

obeh golov Združenih arabskih emiratov na SP

za zadnjo uslugo pred upokojitvijo prosil

ponovno užival kokain. Zveza ga je izključila

sta dobila vsak avtomobil Rolls Royce, vreden

prijatelja Havelangea, naj Codesalu dodeli

za šest mesecev, klub pa odslovil. Higuita

350 tisoč dolarjev.

sojenje finala v Italiji. Prvi kandidat je bil

je nezakonski sin. Priimek je podedoval po

Francoz Joël Quiniou. Kmalu po svetovnem

materi. Očeta, ki ga nikoli ni priznal, je prvič

Zadetek tistemu, ki strelja

prvenstvu 1990 se je Codesal upokojil (bil

srečal po naključju na ulicah Medellína. »Ta je

FIFA je določila, da se bo takrat, ko se žoga

je sodnik od leta 1973, mednarodni od

tvoj oče,« mu je rekla mati, ki je kmalu umrla

odbije od branilca in zatrese mrežo, gol pripisal

leta 1982) in postal funkcionar sodniških

in René je naslednja leta živel z babico.

tistemu, ki je izvedel strel. Tako je brazilski gol

komisij, med drugim pri Mednarodni

proti Kostariki – najprej je veljal kot avtogol

nogometni zvezi. Neuspešno je kandidiral

Montera – priznala Müllerju.

za predsedstvo Srednje in Severnoameriške

Nesoglasja V španskem taboru v Tarvisiu je vladalo zelo

nogometne zveze, bivše CONCACAF. Več

napeto vzdušje. Trener Luis Suárez ni govoril

Toliko dela zaman

let je predsedoval mehiškim nogometnim

s svojim pomočnikom, med igralci pa so bili

Jorge Valdano je v Real Madrid prišel

sodnikom. Oditi je moral zaradi prisluškovalne

odnosi vse prej kot prijazni.

sorazmerno pozno, pri 29 letih, ne vedoč,

afere, v katero je bil vpleten tudi njegov bivši

da je bil okužen s hepatitisom b, najhujšo

prijatelj Felipe Ramos Rizo (sodil je na SP

Irski katoličani

obliko te bolezni. Četrtega marca 1987 je

2002). Rizo – njemu so prisluškovali – si je

Irski monsignor Boyle je prispel na Sardinijo

srečanje proti Crveni zvezdi v Beogradu ob

želel prestol, v mehiškem sodniškem ozadju

posebej zato, da bi pred zahtevnimi nastopi

temperaturi –17 stopinj Celzija končal zelo

pa naj bi se bíla bitka med njegovimi mestici

na SP blagoslovil nogometaše. Na plaži Santa

utrujen. Predsednik kluba Ramón Mendoza mu

(potomci Indijancev) in kreoli (Codesal).

Margherita je daroval sveto mašo, ki pa se je

je med poletom domov rekel: »Dokler ne boš 1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

ZANIMIVOSTI,ANEKDOTE

sklical tiskovno konferenco in javnosti sporočil,

gol) sta pela italijanska pop zvezdnica Gianna

341

OB ROB

Španci v Ljubljani Predzadnje pripravljalno srečanje pred SP je jugoslovanska reprezentanca odigrala 26. maja 1990 na ljubljanskem Centralnem stadionu za Bežigradom. Modri, ki so po desetletju ponovno nastopili v Sloveniji, so pred 10 tisoč gledalci klonili proti Špancem z 0 : 1. Edini gol je dosegel Emilio Butragueño v 55. minuti. Srečko Katanec zaradi poškodbe ni igral. Sodil je Italijan Rosario Lo Bello, postavi pa sta bili naslednji: Jugoslavija: Ivković, Vulić, Spasić, Hadžibegić, Jozić, Baljić (68’ Šabanadžović), Safet Sušić, Prosinečki, Brnović (69’ Jarni), Zlatko Vujović (61’ Pančev), Dragan Stojković. Španija: Zubizarreta, Chendo (80’ Alkorta), Andrinúa, Sanchís (69’ Górriz), Jiménez, Michel, Roberto, Martín Vázquez, Villarroya (69’ Rafa Paz), Manolo (80’ Pardeza), Butragueño (88’Fernando). Pred mundialom so varovanci Ivice Osima igrali še v Zagrebu proti Nizozemski. Katanec je tekmo začel od prve minute. Tulipani so z goli Rijkaarda in van Bastna slavili z 2 : 0.

Katanec proti Maradoni

Finale pokala UEFA – Srečko je večkrat igral proti najboljšemu nogometašu vseh časov. Prvič sta se srečala na finalnih obračunih pokala UEFA 1988/1989 v dresu Stuttgarta oziroma Napolija. Takrat so slavili Italijani (2 : 1 in 3 : 3). Ko je bila Sampdorija s Katancem v sezoni 1990/1991 italijanski prvak, je obakrat premagala Napoli s 4 : 1.

DOGODKI

• Južnoafriška vlada je po 27 letih zapora vrnila prostost Nelsonu Mandeli. • Ponovna združitev Nemčije. • Na plebiscitu 23. decembra 1990 je 88,2 odstotka volilcev v Sloveniji glasovalo za samostojnost. • Osemnajst držav je zaradi »norih krav« prepovedalo uvoz angleškega mesa. • Lech Walensa je prevzel funkcijo predsednika poljske vlade. • McDonald’s je odprl prvo restavracijo hitre hrane v Moskvi. • Razbesnela množica je vrgla z oblasti in usmrtila romunskega diktatorja Nicolaea Ceaucescuja.

342

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

skupina A

skupina B

Italija – Avstrija – Češkoslovaška – ZDA

Argentina – Kamerun – Romunija – Sovjetska zveza

9. junij

15. junij

8. junij

14. junij

ITALIJA 1

ČEŠKOSLOVAŠKA 1

KAMERUN 1

KAMERUN 2

78’ Schillaci

30’ (11-m) Bilek

67’ Omam Biyik

76’, 86’ Milla

AVSTRIJA 0

ARGENTINA 0

ROMUNIJA 1

Stadion: Olimpico, Rim Sodnik: José Roberto Ramiz Wright (Brazilija) Gledalcev: 73.303 Italija: Zenga, Bergomi, Baresi, Riccardo Ferri, Paolo Maldini, Fernando De Napoli, Ancelotti (46’ De Agostini), Giuseppe Giannini, Donadoni, Vialli, Andrea Carnevale (74’ Schillaci). Avstrija: Lindenberger, Russ, Pecl, Aigner, Michael Streiter, Schöttel, Linzmeier (81’ Hörtnagl), Artner (61’ Zsak), Andreas Herzog, Polster, Ogris.

Stadion: Comunale Artemio Franchi, Firence Sodnik: George Smith (Škotska) Gledalcev: 38.962 Češkoslovaška: Stejskal, Ján Kocian, Kadlec, Nemeček, Chovanec (31’ Július Bielik), Hašek, Michal Bílek, Luboš Kubík, Moravčík, Skuhravy, Knoflíček (81’ Vladimír Weiss). Avstrija: Lindenberger, Pfeffer, Pecl, Aigner, Russ (46’ Michael Streiter), Schöttel (46’ Ogris), Alfred Hörtnagl, Zsak, Andreas Herzog, Polster, Rodax.

Stadion: Giuseppe Meazza (San Siro), Milano Sodnik: Michel Vautrot (Francija) Gledalcev: 73.780 Kamerun: N’Kono, Ebwelle, Massing, Kunde, N’dip, Tataw, M’bouh, Andre Kana Biyik, Makanaky (81’ Milla), M’Fede (67’ Libiih), François Omam Biyik. Rdeči karton: 61’ Kana Biyik, 89’ Massing. Argentina: Pumpido, Juan Simón, Ruggeri (46’ Caniggia), Fabbri, Néstor Lorenzo, Sensini (69’ Gabriel Calderón), Sergio Batista, José Basualdo, Burruchaga, Diego Maradona, Balbo.

88’ Balint

10. junij

19. junij

ČEŠKOSLOVAŠKA 5

ITALIJA 2

9. junij

ARGENTINA 1

25’, 78’ Skuhravy, 39’ (11-m) Bilek, 50’ Hašek, 90’ Luhovy

9’ Schillaci, 78’ Roberto Baggio

ROMUNIJA 2

63’ Monzón

ZDA 1

ČEŠKOSLOVAŠKA 0

42’, 57’ (11-m) Lacatus

ROMUNIJA 1

61’ Caligiuri

Stadion: Olimpico, Rim Sodnik: Joël Quiniou (Francija) Gledalcev: 73.303 Italija: Zenga, Bergomi, Baresi, Riccardo Ferri, Paolo Maldini, De Napoli (66’ Vierchowod), Nicola Berti, Giuseppe Giannini, Donadoni (51’ De Agostini), Roberto Baggio, Schillaci. Češkoslovaška: Stejskal, Kadlec, Kinier, Hašek, Michal Bílek, Chovanec, Moravčík, Nemeček (46’ Július Bielik), Knoflíček, Skuhravy, Vladimír Weiss (58’ Griga),

SOVJETSKA ZVEZA 0

68’ Balint

Stadion: San Nicola, Bari Sodnik: Juan Daniel Cardellino (Urugvaj) Gledalcev: 42.907 Romunija: Lung, Rednic, Michael Klein, Andone, Gheorghe Popescu, Rotariu, Sabau, Timofte, Ioan Lupescu, Lacatus (87’ Ilie Dumitrescu), Raducioiu (79’ Balint). Sovjetska zveza: Dasajev, Bessonov, Hidjatulin, Oleg Kuznecov, Gorlukovič, Rac, Alejnikov, Litovčenko (66’ Jaremčuk), Zavarov, Protasov, Dobrovolski (71’ Borodjuk).

Stadion: San Paolo, Neapelj Sodnik: Carlos Silva Valente (Portugalska) Gledalcev: 52.733 Argentina: Sergio Goycochea, Juan Simón, Pedro Monzón, José Serrizuela, Olarticoechea, Sergio Batista, José Basualdo, Troglio (53’ Giusti), Burruchaga (60’ Dezotti), Diego Maradona, Caniggia. Romunija: Lung, Rednic, Michael Klein, Andone, Gheorghe Popescu, Rotariu, Sabau (83’ Mateut), Ioan Lupescu, Lacatus, Hagi, Balint (72’ Lupu).

AVSTRIJA 2

13. junij

18. junij

52’ Ogris, 65’ Rodax

ARGENTINA 2

SOVJETSKA ZVEZA 4

14. junij

ZDA 1

27’ Troglio, 79’ Burruchaga

20’ Protasov, 29’ Zigmantovič, 55’ Zavarov, 63’

ITALIJA 1

85’ Murray

SOVJETSKA ZVEZA 0

Dobrovolski 4

11’ Giannini

Stadion: Comunale Artemio Franchi, Firence Sodnik: Jamal Al-Sharif (Sirija) Gledalcev: 34.854 Avstrija: Lindenberger, Pfeffer, Pecl, Aigner, Michael Streiter, Artner, Ogris, Zsak, Andreas Herzog, Polster (46’ Reisinger), Rodax (84’ Glatzmayer). Rdeči karton: 34’ Artner ZDA: Meola, Windischmann, James Banks (55’ Wynalda), Desmond Armstrong, Doyle, Marcelo Balboa, Paul Caligiuri (70’ Bliss), Tab Ramos, Harkes, Bruce Murray, Vermes.

Stadion: San Paolo, Neapelj Sodnik: Erik Fredriksson (Švedska) Gledalcev: 55.759 Argentina: Pumpido (11’ Sergio Goycochea), Juan Simón, José Serrizuela, Pedro Monzón (78’ Néstor Lorenzo), Olarticoechea, Sergio Batista, José Basualdo, Burruchaga, Troglio, Diego Maradona, Caniggia. Sovjetska zveza: Uvarov, Bessonov, Hidjatulin, Oleg Kuznecov, Gorlukovič, Alejnikov, Zigmantovič, Šalimov, Zavarov (80’ Liutyi), Dobrovolski, Protasov (75’ Litovčenko). Rdeči karton: 48’ Bessonov.

KAMERUN 0

88’ Meola je ubranil enajstmetrovko Bileku

ZDA 0 Stadion: Olimpico, Rim Sodnik: Edgardo Codesal Méndez (Mehika) Gledalcev: 73.423 Italija: Zenga, Bergomi, Baresi, Riccardo Ferri, Paolo Maldini, Fernando De Napoli, Nicola Berti, Giuseppe Giannini, Donadoni, Vialli, Andrea Carnevale (51’ Schillaci). ZDA: Meola, Windischmann, James Banks (80’ Stollmeyer), Desmond Armstrong, Doyle, Marcelo Balboa, Tab Ramos, Paul Caligiuri, Harkes, Bruce Murray (82’ Chris Sullivan), Vermes.

18. junij

19. junij

LESTVICA 1. Italija 2. Češkoslovaška 3. Avstrija 4. ZDA

6 točk 4 točke 2 točki 0 točk

S TAT I S T I K E

Stadion: Comunale Artemio Franchi, Firenze Sodnik: Kurt Röthlisberger (Švica) Gledalcev: 33.266 Češkoslovaška: Stejskal, Ján Kocian, Kadlec, Straka, Hašek, Chovanec, Michal Bílek, Luboš Kubík, Moravčík (82’ Vladimír Weiss), Skuhravy, Knoflíček (76’ Luhovy). ZDA: Tony Meola, Trittschuh, Windischmann, Desmond Armstrong, Stollmeyer (63’ Marcelo Balboa), Paul Caligiuri, Tab Ramos, Harkes, Wynalda, Bruce Murray (78’ Chris Sullivan), Vermes. Rdeči karton: 52’ Wynalda.

Stadion: San Nicola, Bari Sodnik: Hernán Silva Arce (Čile) Gledalcev: 38.687 Kamerun: N’Kono, Ebwelle, Denis Onana, Kunde (68’ Pagal), N’Dip, Tataw, M’Bouh, Makanaky, M’Fede, Françoise Omam Biyik, Maboang (60’ Milla). Romunija: Lung, Rednic, Michael Klein, Andone, Gheorghe Popescu, Rotariu, Sabau, Timofte, Lacatus, Hagi (55’ Ilie Dumitrescu), Raducioiu (63’ Balint).

Stadion: San Nicola, Bari Sodnik: José Roberto Ramiz Wright (Brazilija) Gledalcev: 37.707 Sovjetska zveza: Uvarov, Demianenko, Hidjatulin, Oleg Kuznecov, Gorlukovič, Alejnikov, Zigmantovič, Šalimov (46’ Zavarov), Protasov, Litovčenko (72’ Jaremčuk), Dobrovolski. Kamerun: N’ Kono, Ebwelle, Denis Onana, Kunde (34’ Milla), N’Dip, Tataw, M’Bouh, Makanaky (57’ Pagal), M’Fede, André Kana Biyik, François Omam Biyik.

LESTVICA 1. Kamerun 2. Romunija 3. Argentina 4 . Sovjetska zveza

4 točke 3 točke 3 točke 2 točki

1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

343

skupina C

skupina D

Brazilija – Švedska – Kostarika – Škotska

Kolumbija – Združeni arabski emirati – ZR Nemčija – Jugoslavija

10. junij

16. junij

9. junij

15. junij

BRAZILIJA 2

ŠKOTSKA 2

KOLUMBIJA 2

ZR NEMČIJA

40’, 63’ Careca

10’ McCall, 80’ (11-m) Johnston

50’ Redín, 85’ Valderrama

35’, 75’ Völler, 36’ Klinsmann, 47’ Matthäus, 59’ Bein

ŠVEDSKA 1

ZAE 0

ZAE 1

79’ Brolin

86’ Strömberg

46’ Khalid Mubarak

Stadion: Delle Alpi, Torino Sodnik: Tulio Lanese (Italija) Gledalcev: 62.628 Brazilija: Taffarel, Jorginho, Mozer, Mauro Galvão, Ricardo Gomes, Branco, Dunga, Alemão, Valdo (82’ Silas), Careca, Luis Müller. Švedska: Ravelli, Roland Nilsson, Peter Larsson, Ljung (70’ Glenn Strömberg), Stefan Schwarz, Klas Ingesson, Limpar, Joakim Nilsson, Thern, Brolin, Mats Magnusson (46’ Stefan Pettersson).

Stadio: Luigi Ferraris, Genova Sodnik: Carlos Antonio Maciel (Paragvaj) Gledalcev: 31.823 Škotska: Leighton, Levein, McLeod, McLeish, McPherson, Malpas, Aitken, Durie (76’ McStay), Maurice Johnston, McCall, Fleck (84’ McCoist). Švedska: Ravelli, Roland Nilsson, Peter Larsson (75’ Glenn Strömberg), Hysen, Stefan Schwarz, Klas Ingesson, Limpar, Joakim Nilsson, Thern, Brolin, Stefan Petterson (69’ Ekström).

11. junij

20. junij

KOSTARIKA 1

KOSTARIKA 2

Stadion: Renato Dall’Ara, Bologna Sodnik: George Courtney (Anglija) Gledalcev: 30.791 Kolumbija: Higuita, Luis Herrera, Perea, Andrés Escobar, Gildardo Gómez, Leonel Alvarez, Gabriel Gómez, Carlos Valderrama, Redín, Freddy Rincón, Iguarán (78’ Carlos Estrada). ZAE: Muhsin Musabah Faraj, Abdul Rahman Eisa Meer, Abdul Rahman Ibrahim Meer (74’ Abdullah Sultan Ali), Yousuf Hussain Mohammed, Khalil Ghanim Mubarak, Abdul Rahman Mohammed Abdullah, Nasser Khamis Mubarak, Hussain Ghuloum Abbas, Ali Thani Juma’a, Fahad Khamis Mubarak (57’ Zuhair Bakhit Bilal), Adnan Khamis Al Taliyani.

49’ Cayasso

75’ Flores, 88’ Medford

ŠKOTSKA 0

ŠVEDSKA 1

10. junij

19. junij

Stadion: Luigi Ferraris, Genova Sodnik: Juan Carlos Loustau (Argentina) Gledalcev: 30.867 Kostarika: Conejo, Roger Flores, Ronald González, Mauricio Montero, José Chávez, Chavarría, Oscar Ramírez, Roger Gómez, Cayasso, Héctor Marchena, Claudio Jara (80’ Medford). Škotska: Leighton, Gough (46’ McKimmie), McLeish, McPherson, Malpas, Aitken, McStay, Bett (74’ McCoist), McCall, Maurice Johnston, McInally.

32’ Ekström

ZR NEMČIJA

Stadion: Luigi Ferraris, Genova Sodnik: Zoran Petrović (Jugoslavija) Gledalcev: 30.233 Kostarika: Conejo, Roger Flores, Ronald González, Mauricio Montero, José Chávez, Chavarría (73’ Alexander Guimaraes), Oscar Ramírez, Roger Gómez (60’ Medford), Cayasso, Héctor Marchena, Claudio Jara. Švedska: Ravelli, Roland Nilsson, Peter Larsson, Hysen, Stefan Schwarz, Glenn Strömberg (81’ Leif Enqvist), Klas Ingesson, Joakim Nilsson, Stefan Petterson, Brolin (34’ Mats Gren), Ekström.

28, 65’ Matthäus, 39’ Klinsmann, 71’ Völler

89’ Littbarski

JUGOSLAVIJA 1

KOLUMBIJA 1

55’ Jozić

90’ (+2) Rincón

Stadion: Giuseppe Meazza (San Siro), Milano Sodnik: Peter Mikkelssen (Danska) Gledalcev: 74.765 ZR Nemčija: Illgner, Stefan Reuter, Buchwald, Augenthaler, Andreas Brehme, Berthold, Matthäus, Hässler (74’ Littbarski), Bein (74’ Andreas Möller), Völler, Klinsmann. Jugoslavija: Ivković, Spasić, Vulić, Hadžibegić, Jozić, Katanec, Sušić (55’ Prosinečki), Baljić, Dragan Stojković, Savičević (55’ Dragoljub Brnović)), Zlatko Vujović.

Stadion: Giuseppe Meazza (San Siro), Milano Sodnik: Alan Snoddy (Severna Irska) Gledalcev: 72.510 ZR Nemčija: Illgner, S. Reuter, Buchwald, Augenthaler, Pflügler, Berthold, Matthäus, Hässler (88’ Thon), Bein (46’ Littbarski), Völler, Klinsmann. Kolumbija: Higuita, L. Herrera, Perea, A. Escobar, G. Gómez, L. Alvarez, G. Gómez, Fajardo, F. Rincón, C. Valderrama, C. Estrada.

16. junij

BRAZILIJA 1

S TAT I S T I K E

33’ Müller

344

Stadion: Giuseppe Meazza (San Siro), Milano Sodnik: Aleksej Spirin (Sovjetska zveza) Gledalcev: 71.169 ZR Nemčija: Illgner, S. Reuter, Buchwald, Augenthaler, A. Brehme, Berthold (46’ Littbarski), Matthäus, Hässler, Bein, Völler, Klinsmann (71’ Riedle). ZAE: Muhsin Musabah Faraj, Abdul Rahman Eisa Meer, Abdul Rahman Ibrahim Meer (84’ Abdul Rahman Mohammed Al Haddad), Yousuf Hussain Mohammed, Khalil Ghanim Mubarak, Abdul Rahman Mohammed Abdullah, Nasser Khamis Mubarak, Hussain Ghuloum Abbas, Ali Thani Juma’a, Khalid Ismail Mubarak, (81’ Hassan Hussein), Adnan Khamis Al Taliyani.

ZR NEMČIJA

KOSTARIKA 0

20. junij

Stadion: Delle Alpi, Torino Sodnik: Neji Jouini (Tunizija) Gledalcev: 58.007 Brazilija: Taffarel, Jorginho, Mozer, Mauro Galvão, Ricardo Gomes, Branco, Dunga, Alemão, Valdo (86’ Silas), Careca (83’ Bebeto), Luis Müller. Kostarika: Conejo, Roger Flores, Ronald González, Mauricio Montero, José Chavez, Chavarría, Oscar Ramírez, Roger Gómez, Cayasso (78’ Alexander Guimaraes), Héctor Marchena, Claudio Jara (71’ Roy Francis - Myers ).

BRAZILIJA 1

14. junij

JUGOSLAVIJA 4

82’ Müller

JUGOSLAVIJA 1

4’ Sušić, 9’, 46’ Pančev, 90’ Prosinečki

ŠKOTSKA 0

75’ Jozić

ZAE 1

19. junij

Stadion: Delle Alpi, Torino KOLUMBIJA 0 Sodnik: Helmut Kohl (Avstrija) Stadion: Renato Dall’Ara, Bologna Gledalcev: 62.502 Sodnik: Luigi Agnolin (Italija) Brazilija: Taffarel, Jorginho, Ricardo Rocha, Mauro Gledalcev: 32.257 Galvão, Ricardo Gomes, Branco, Dunga, Alemão, Jugoslavija: Ivković, Spasić, Stanojković, Valdo, Careca, Romario (66’ Luis Müller) Hadžibegić, Jozić, Šabanadžović, Dragoljub Brnović, Škotska: Leighton, McKimmie, McLeod (39’ Gerald Katanec (46’ Jarni), Sušić, Dragan Stojković, Zlatko Gillespie), McLeish, McPherson, Malpas, Aitken, Vujović (55’ Pančev). McStay, McCall, Maurice Johnston, McCoist Kolumbija: Higuita, Luis Herrera, Perea, Andrés (78’ Fleck). Escobar, Gildardo Gómez, Leonel Alvarez, Gabriel Gómez, Carlos Valderrama, Redín (81’ Carlos Estrada), LESTVICA Freddy Rincón (70’ Rubén Hernández), Iguarán. 1. Brazilija 6 točk 80’ Higuita je ubranil enajstmetrovko Hadžibegiću. 2. Kostarika 4 točke 3. Škotska 2 točki 4. Švedska 0 točk

21’ Ali Thani Juma’a

Stadion: Renato Dall’ Ara, Bologna Sodnik, Shizuo Takada (Japonska) Gledalcev: 27.833 Jugoslavija: Ivković, Spasić, Stanojković, Hadžibegić, Jozić, Šabanodžović (78’ Prosinečki), D. Brnović, D. Stojković, Sušić, Pančev, Z. Vujović (69’Vulič). ZAE: Mushin Musabah Faraj, Abdul Rahman Eisa Meer, Abdul Rahman Ibrahim Meer, Abdul Rahman Mohammed Al Haddad, Khalil Ghanim Mubarak, Abdul Rahman Mohammed Abdullah, Nasser Khamis Mubarak (35’ Abdullah Sultan Ali), Hussain Ghuloum Abbas, Ali Thani Juma’a (46’ Fahad Khamis Mubarak), Khalid Ismail Mubarak, Adnan Khamis Al Taliyani. Rdeči karton: 77’ Khalil Ghanim Mubarak.

LESTVICA 1. ZR Nemčija 2. Jugoslavija 3. Kolumbija 4. ZAE 14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

5 točk 4 točke 3 točke 0 točk

skupina E

skupina F

Belgija - Južna Koreja – Španija – Urugvaj

Anglija – Irska – Nizozemska – Egipt

12. junij

17. junij

11. junij

17. junij

BELGIJA 2

BELGIJA 3

ANGLIJA 1

52’ Degryse, 63’ de Wolf

15’ Clijsters, 24’ Scifo, 46’ Ceulemans

8’ Lineker

IRSKA 0 EGIPT 0

URUGVAJ 1

IRSKA 1

Stadion: Marc’Antonio Bentegodi, Verona Sodnik: Vincent Mauro (ZDA) Gledalcev: 32.790 Belgija: Preud’ Homme, Gerets, Leo Clijsters, Demol, De Wolf, Versavel, Franky van der Elst, Scifo, Degryse, Emmers, van der Linden (46’ Ceulemans). Južna Koreja: Choi In-Young, Hong Myung-Bo, Gu Sang-Bum, Choi Kang-Hee, Chung Jong-Hwan, Park Kyung-Hoon, Noh Soon-Jin (63’ Lee Tae-Ho), Kim Joo-Sung, Lee Young-Jin (46’ Cho Min-Kook), Hwang Sun-Hong, Choi Soon-Ho.

71’ Bengoechea

73’ Sheedy

Stadion: Marc’Antonio Bentegodi, Verona Sodnik: Siegfried Kirschen (NDR) Gledalcev: 33.759 Belgija: Preud’ Homme, Gerets, Grün, Leo Clijsters (46’ Emmers), Demol, de Wolf, Versavel (73’ Vervoort), Franky van der Elst, Scifo, Degryse, Ceulemans. Rdeči karton: 41’ Gerets Urugvaj: F. Alvez, J. Herrera, N. Gutiérrez, De León, A. Domínguez, Ostolaza (57’ Bengoechea), Perdomo, Francescoli, R. Paz, Alzamendi (46’ C. Aguilera), R. Sosa.

Stadion: Sant’ Elia, Cagliari Sodnik: Aaron Schmidhuber (ZR Nemčija) Gledalcev: 35.238 Anglija: Shilton, Gary Stevens, Stuart Pearce, Desmond Walker, Terence Butcher, Bryan Robson, Gascoigne, Waddle, Barnes, Lineker (83’ Bull), Beardsley (69’ McMahon). Irska: Bonner, Chris Morris, Stephen Staunton, Mick McCarthy, Moran, McGrath, Ray Houghton, Townsend, John Aldridge (64’ McLoughlin), Cascarino, Sheedy.

13. junij

21. junij

ŠPANIJA 0 URUGVAJ 0

ŠPANIJA 2

12. junij

64’ Wright

26’ (11-m) Michel, 38’ Górriz

NIZOZEMSKA 1

EGIPT 0

Stadion: Friuli, Videm Sodnik: Helmut Kohl (Avstrija) Gledalcev: 35.713 Španija: Zubizarreta, Chendo, Andrinúa, Manuel Sanchis II, Manuel Jiménez, Michel, Roberto Fernández Bonillo, Villarroya (79’ Rafa Paz), Martín Vázquez, Butragueño, Manolo (79’ Górriz). Urugvaj: Fernando Alvez, José Herrera, Nelson Gutiérrez, De León, Alfonso Domínguez, Rubén Pereira (65’ Gabriel Correa), Perdomo, Francescoli, Rubén Paz, Alzamendi (65’ Carlos Aguilera), Rubén Sosa.

BELGIJA 1

58’ Kieft

29’ Vervoort

EGIPT 1

Stadion: Marc’Antonio Bentegodi, Verona Sodnik: Juan Carlos Loustau (Argentina) Gledalcev: 35.950 Španija: Zubizarreta, Chendo, Andrinúa, Manuel Sanchis II, Roberto Fernández Bonillo, Villarroya, Michel, Martín Vázquez, Górriz, Butragueño (87’ Pardeza), Julio Salinas (83’ Alcorta). Belgija: Preud’Homme, Staelens (78’ van der Linden), Albert, Emmers (30’ Plovie), Demol, de Wolf, Vervoort, Franky van der Elst, Scifo, Ceulemans, Degryse.

83’ (11-m) Abdel Ghani

Stadion: Sant’Elia, Cagliari Sodnik: Kurt Röthlisberger (Švica) Gledalcev: 34. 959 Anglija: Shilton, Paul Parker, Desmond Walker, Mark Wright, Stuart Pearce, McMahon, Waddle (86’ David Platt), Gascoigne, Barnes, Lineker, Bull (84’ Beardsley). Egipt: Shoubeir, Ibrahim Hassan, Yassine, Hany Ramzy, Ahmed Ramzy, Yakan, Youssef, Abdel Ghani, Hossam Hassan, Abdel Hamid (77’ Abdel Rahman), Abdou El Kass (77’ Soliman).

72’ Rubén Sosa je zastreljal enajstmetrovko

59’ Scifo je zastreljal enajstmetrovko

17. junij

21. junij

ŠPANIJA 3

URUGVAJ

23, 60’ 80’ Michel

90’ (+2) Fonseca

JUŽNA KOREJA

43’ Hwang Bo-Kwan

Stadion: Friuli, Videm Sodnik: Elías Jacome (Ekvador) Gledalcev: 32.733 Španija: Zubizarreta, Chendo, Andrinúa, Manuel Sanchís II, Roberto Fernández Bonillo (81’ Bakero), Villarroya, Martín Vazquez, Michel, Górriz, Butragueño (76’ Fernando Gómez), Julio Salinas. Južna Koreja: Choi In-Young, Hong Myung-Bo, Gu Sang-Bum, Choi Kang-Hee, Yoon Deuk-Yeo, Park Kyung-Hoon (69’ Chung Jong-Soo), Chung Hae-Won (52’ Noh Soon-Jin), Kim Joo-Sung, Hwang Bo-Kwan, Byun Byung-Joo, Choi Soon-Ho.

JUŽNA KOREJA

21. junij

ANGLIJA 1

Stadion: Della Favorita, Palermo Sodnik: Emilio Aladrén Soriano (Španija) Gledalcev: 33.421 Nizozemska: van Breukelen, van Aerle, Ronald Koeman, van Tiggelen, Rutjes, Wouters, Rijkaard, Vanenburg (46’ Kieft), Erwin Koeman (65’ Richard Witschge), Gullit, van Basten. Egipt: Shoubeir, Ibrahim Hassan, Yassine, Hany Ramzy, Ahmed Ramzy (71’ Magdi Tolba), Yakan, Youssef, Abdel Ghani, Hossam Hassan, Abdel Hamid (71’ Abdel Rahman), Abdou El Kass.

21. junij

IRSKA 1 71’ Quinn

16. junij

NIZOZEMSKA 1 10’ Gullit

ANGLIJA 0 NIZOZEMSKA 0

Stadion: Friuli, Videm Sodnik: Tulio Lanese (Italija) Gledalcev: 29.039 Urugvaj: Fernando Alvez, José Herrera, Nelson Gutiérrez, De León, Alfonso Domínguez, Ostolaza (46’ Carlos Aguilera), Perdomo, Francescoli, Sergio Martínez, Rubén Paz, Rubén Sosa (62’ Daniel Fonseca). Južna Koreja: Choi In-Young, Hong Myung-Bo, Choi Kang-Hee, Yoon Deuk-Yeo, Park Kyung-Hoon, Lee Heung-Sil, Kim Joo-Sung, Chung Jong-Soo, Hwang Bo-Kwan (82’ Chung Hae-Won), Byun Byung-Joo (43’ Hwang Seon-Hong), Choi Soon-Ho. Rdeči karton: 60’ Yoon Deuk-Yeo.

LESTVICA 1. Španija 2. Belgij 3. Urugvaj 4. Južna Koreja

Stadion: Della Favorita, Palermo Sodnik: Marcel van Langenhove (Belgija) Gledalcev: 33.288 Irska: Bonner, Chris Morris, Stephen Staunton, Mick McCarthy, Moran, McGrath, Ray Houghton, Townsend, Aldridge (64’ McLoughlin), Cascarino (84’ Quinn), Sheedy. Egipt: Shoubeir, Ibrahim Hassan, Yassine, Hany Ramzy, Magdi Tolba (60’ Abou Zeid), Yakan, Youssef, Abdel Ghani, Hossam Hassan, Oraby, Abdou El Kass (79’ Abdel Hamid).

5 točk 4 točke 3 točke 0 točk

Stadion: Sant’Elia, Cagliari Sodnik: Zoran Petrović (Jugoslavija) Gledalcev: 35.267 Anglija: Shilton, Paul Parker, Desmond Walker, Terence Butcher, Stuart Pearce, Mark Wright, Bryan Robson (64’ David Platt), Waddle (59’ Bull), Gascoigne, John Barnes, Lineker. Nizozemska: van Breukelen, van Aerle, Ronald Koeman, van Tiggelen, Rijkaard, Wouters, Richard Witschge, van’t Schip (74’ Kieft), Gillhaus, Gullit, van Basten.

Stadion: Della Favorita, Palermo Sodnik: Michael Vautrot (Francija) Gledalcev: 33.288 Irska: Bonner, Chris Morris, Stephen Staunton, Mick McCarthy, Moran, McGrath, Ray Houghton, Townsend, Aldridge (62’ Cascarino), Quinn, Sheedy (62’ Whelan). Nizozemska: van Breukelen, van Aerle, Ronald Koeman, van Tiggelen, Wouters, Rijkaard, Richard Witschge (59’ Fräser), Kieft (79’ van Loen), Gillhaus, Gullit, van Basten.

LESTVICA 1. Anglija 2. Irska 3. Nizozemska 4. Egipt

4 točke 3 točke (2-2) 3 točke (2-2) 2 točki

1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

S TAT I S T I K E

JUŽNA KOREJA

345

četrtfinale

osmina finala 23. junij

24. junij

26. junij

ČEŠKOSLOVAŠKA 4

ARGENTINA 1

JUGOSLAVIJA

12’, 63’, 82’ Skuhravy, 75’ Kubik

81’ Caniggia

77’, 92’ Stojković

KOSTARIKA 1

BRAZILIJA 0

ŠPANIJA

54’ Ronald González

84’ J.Salinas

Stadion: San Nicola, Bari Sodnik: Siegfried Kirschen (NDR) Gledalcev: 47.673 Češkoslovaška: Stejskal, Kadlec, Ján Kocian, Straka, Chovanec, Hašek, Michal Bílek, Luboš Kubík, Moravčík, Skuhravy, Knoflíček. Kostarika: Barrantes, Roger Flores, Mauricio Montero, Obando (45’ Medford), Chávez, Ronald González, Chavarría (65’ Alexander Guimaraes), Marchena, Cayasso, Oscar Ramírez, Claudio Jara.

Stadion: Delle Alpi, Torino Sodnik: Joël Quiniou (Francija) Gledalcev: 61.381 Argentina: Sergio Goycochea, Juan Simón, Ruggeri, Pedro Monzón, Olarticoechea, José Basualdo, Giusti, Troglio (63’ Gabriel Calderón), Burruchaga, Diego Maradona, Caniggia. Brazilija: Taffarel, Jorginho, Ricardo Gomes, Mauro Galvão (84’ Silas), Ricardo Rocha, Branco, Dunga, Alemão (84’ Renato), Valdo, Luis Müller, Careca. Rdeči karton: 85’ Ricardo Gómes.

23. junij

25. junij

KAMERUN

(0) 2

26. junij

65’ Schillaci, 85’ Serena

ANGLIJA

URUGVAJ 0

119’ Platt

Stadion: Olimpico, Rim Sodnik: George Courtney (Anglija) Gledalcev: 73.303 Italija: Zenga, Baresi, Bergomi, De Agostini, Paolo Maldini, Riccardo Ferri, Fernando De Napoli, Nicola Berti (52’ Serena), Giuseppe Giannini, Roberto Baggio (79’ Vierchowod), Schillaci. Urugvaj: Fernando Alvez, José Pintos Saldaña, Nelson Gutiérrez, De León, Alfonso Domínguez, Ostolaza (79’ Alzamendi), Perdomo, Rubén Pereira, Francescoli, Carlos Aguilera (55’ Rubén Sosa), Daniel Fonseca.

BELGIJA

Stadion: San Paolo, Neapelj Sodnik: Tulio Lanese (Italija) Gledalcev: 50.026 Kamerun: N’Kono, Ebwelle, Denis Onana, N’Dip, Tataw, André Kana Biyik, M’Bouh, M’Fede (54’ Milla), Maboang, Makanaky (69’ Djonkep), François Omam Biyik Kolumbija: Higuita, Luis Herrera, Perea, Andrés Escobar, Gildardo Gómez, Leonel Alvarez, Gabriel Gómez (79’ Redín), Freddy Rincón, Fajardo (63’ Iguarán), Carlos Valderrama, Carlos Estrada. 24. junij

25. junij

KOLUMBIJA

(0) 1

115’ Redín

S TAT I S T I K E

ZR NEMČIJA

346

51’ Klinsmann, 82’ Brehme

NIZOZEMSKA 1 89’ (11-m) Ronald Koeman

Stadion: Giuseppe Meazza (San Siro), Milano Sodnik: Juan Carlos Loustau (Argentina) Gledalcev: 74.559 ZR Nemčija: Illgner, Stefan Reuter, Jürgen Kohler, Augenthaler, Brehme, Berthold, Buchwald, Matthäus, Littbarski, Klinsmann (77’ Riedle), Völler. Rdeči karton: 22’ Völler. Nizozemska: van Breukelen, van Aerle (66’ Kieft), Ronald Koeman, Wouters, van Tiggelen, Winter, Rijkaard, Richard Witschge (78’ Gillhaus), van Basten, Gullit, van’t Schip. Rdeči karton: 22’ Rijkaard.

IRSKA ROMUNIJA

0 (5) 0 (4)

Stadion: Luigi Ferraris, Genova Sodnik: José Roberto Ramiz Wright (Brazilija) Gledalcev: 31.818 Irska: Bonner, Chris Morris, Stephen Staunton (94’ O’Leary), Mick McCarthy, Moran, McGrath, Ray Houghton, Townsend, John Aldridge (22’ Cascarino), Sheedy, Niall Quinn. Romunija: Lung, Rednic, Michael Klein, Andone, Gheorghe Popescu, Rotariu, Sabau (98’ Timofte), Hagi, Ioan Lupescu, Raducioiu (74’ Lupu), Balint. Enajstmetrovke: Irska: Sheedy (gol), Houghton (gol), Townsend (gol), Cascarino (gol), O’Leary (gol). Romunija: Hagi (gol), Lupu (gol), Rotariu (gol), Lupescu (gol), Timofte (Bonner ubranil).

14. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ITALIJA 1990

30. junij

(1) 2

ARGENTINA JUGOSLAVIJA

(1) 1

Stadion: Comunale Artemio Franchi, Firenze Sodnik: Kurt Röthlisberger (Švica) Gledalcev: 38.971 Argentina: Sergio Goycochea, Juan Simón, Ruggeri, José Serrizuela, Olarticoechea (51’ Troglio), José Basualdo, Giusti, Burruchaga, Gabriel Calderón (89’ Dezotti), Caniggia, Maradona. Jugoslavija: Ivković, Spasić, Hadžibegić, Jozić, Vulić, Šabanadžović, Dragoljub Brnović, Sušić (61’ Savičević), Prosinečki, Dragan Stojković, Zlatko Vujović. Rdeči karton: 31’ Šabanadžović. Enajstmetrovke: Argentina: Serrizuela (gol), Burruchaga (gol), Maradona (Ivković ubranil), Troglio (zastreljal), Dezotti (gol) Jugoslavija: Stojković (zastreljal), Prosinečki (gol), Savičević (gol), Brnović (Goycochea ubranil), Hadžibegić (Goycochea ubranil).

Stadion: Marc’Antonio Bentegodi, Verona Sodnik: Aaron Schmidhuber (ZR Nemčija) Gledalcev: 34.822 Jugoslavija: Ivković, Spasić, Hadžibegić, Jozić, Dragoljub Brnović, Šabanadžović, Katanec (80’ Vulić), Sušić, Dragan Stojković, Pančev (57’ Savičević), Zlatko Vujović. Španija: Zubizarreta, Chendo, Villarroya, Górriz, Andrinúa (49’ Manuel Jiménez), Manuel Sanchis II, Roberto Fernández Bonillo, Michel, Martín Vázquez, Butragueño (79’ Rafa Paz), Julio Salinas.

ITALIJA 2

106’, 109’ Milla

(0) 1 (0) 0

Stadion: Renato Dall’Ara, Bologna Sodnik: Peter Mikkelsen (Danska) Gledalcev: 34.520 Anglija: Shilton, Stuart Pearce, Desmond Walker, Butcher, Paul Parker, Mark Wright, Waddle, McMahon (73’ David Platt), Gascoigne, Lineker, John Barnes (76’ Bull). Belgija: Preud’Homme, Gerets, Leo Clijsters, Demol, Grün, de Wolf, Franky van der Elst, Scifo, Versavel (107’ Vervoort), Degryse (66’ Claesen), Ceulemans.

0 (3) 0 (2)

30. junij

ITALIJA 1 38’ Schillaci

IRSKA 0 Stadion: Olimpico, Rim Sodnik: Carlos Silva Valente (Portugalska) Gledalcev: 73.303 Italija: Zenga, Bergomi, Baresi, De Agostini, Paolo Maldini, Riccardo Ferri, Fernando De Napoli, Donadoni, Giuseppe Giannini (64’ Ancelotti), Roberto Baggio (72’ Serena), Schillaci. Irska: Bonner, Chris Morris, Stephen Staunton, Mick McCarthy, Moran, McGrath, Roy Houghton, Townsend, John Aldridge (78’ Sheridan), Sheedy, Niall Quinn (53’ Cascarino).

1. julij

ZR NEMČIJA

3. julij

ARGENTINA

1 (4)

3. mesto

končna lestvica

7. julij

1. ZR Nemčija 2. Argentina 3. Italija 4. Anglija 5. Jugoslavija 6. Češkoslovaška 7. Kamerun 8. Irska 9. Brazilija 10. Španija 11. Belgija 12. Romunija

ITALIJA 2

24’ (11-m) Matthäus

67’ Caniggia

ČEŠKOSLOVAŠKA 0

ITALIJA

Stadion: Giuseppe Meazza (San Siro), Milano Sodnik: Helmut Kohl (Avstrija) Gledalcev: 73.347 ZR Nemčija: Illgner, Berthold, Jürgen Kohler, Augenthaler, Brehme, Matthäus, Buchwald, Bein (84’ Möller), Littbarski, Riedle, Klinsmann. Češkoslovaška: Stejskal, Kadlec, Ján Kocian, Chovanec, Hašek, Michal Bílek (70’ Nemeček), Luboš Kubík (81’ Griga), Moravčík, Straka, Skuhravy, Knoflíček. Rdeči karton: 70’ Moravčík.

17’ Schillaci

81’ Platt

Stadion: San Paolo, Neapelj Sodnik: Michel Vautrot (Francija) Gledalcev: 59.978 Argentina: Sergio Goycochea, Juan Simón, José Serrizuela, Ruggeri, Olarticoechea, José Basualdo (99’ Sergio Batista), Giusti, Burruchaga, Gabriel Calderón (46’Troglio), Diego Maradona, Caniggia. Italija: Zenga, Baresi, Bergomi, De Agostini, Maldini, Riccardo Ferri, Fernando De Napoli, Giuseppe Giannini (75’ Roberto Baggio), Donadoni, Vialli (70’ Serena), Schillaci. Rdeči karton: 103’ Giusti Enajstmetrovke: Argentina: Serrizuela (gol), Burruchaga (gol), Olarticoechea (gol), Maradona (gol). Italija: Baresi (gol), Roberto Baggio (gol), De Agostini (gol), Donadoni (Goycochea ubranil), Serena (Goycochea ubranil)

Stadion: San Nicola, Bari Sodnik: Joël Quinou (Francija) Gledalcev: 51.426 Italija: Zenga, Bergomi, Ferrara, Baresi, Paolo Maldini, Vierchowod, De Agostini (67’ Nicola Berti), Ancelotti, Giuseppe Giannini (90’ Riccardo Ferri), Roberto Baggio, Schillaci. Anglija: Shilton, Gary Stevens, Desmond Walker, Trevor Steven, Paul Parker, Mark Wright (73’ Webb), McMahon (73’ Waddle), Dorigo, Platt, Lineker, Beardsley.

1. julij

ANGLIJA

(2) 3

25’ Platt, 83’ (11-m), 105’ (11-m) Lineker

KAMERUN

(2) 2

61’ (11-m) Kunde, 65’ Ekeke

Stadion: San Paolo, Neapelj Sodnik: Edgardo Codesal Méndez (Mehika) Gledalcev: 55.205 Anglija: Shilton, Stuart Pearce, Desmond Walker, Terence Butcher (73’ Trevor Steven), Paul Parker, Mark Wright, Gascoigne, Waddle, David Platt, Lineker, John Barnes (46’ Beardsley). Kamerun: N’Kono, Ebwelle, Massing, Kunde, Tataw, Pagal, Libiih, Makanaky, Maboang (46’ Milla), M’Fede (62’ Ekeke), François Omam Biyik.

71’ Roberto Baggio, 86’ (11-m) Schillaci

1 (3)

ANGLIJA 1

SELEKTORJI

finale

4. julij

ZR NEMČIJA

1 (4)

ANGLIJA

8. julij

ZR NEMČIJA

60’ Brehme

1 (3)

13. Kostarika 14. Kolumbija 15. Nizozemska 16. Urugvaj 17. Sovjetska zveza 18. Avstrija 19. Škotska 20. Egipt 21. Švedska 22. Južna Koreja 23. ZDA 24. Združeni arabski emirati

85’ (11-m) Brehme

80’ Lineker

ARGENTINA

Stadion: Delle Alpi, Torino Sodnik: José Roberto Ramiz Wright (Brazilija) Gledalcev: 62.628 ZR Nemčija: Illgner, Berthold, Jürgen Kohler, Augenthaler, Buchwald, Thomas Hässler (68’ Stefan Reuter), Thon, Matthäus, Brehme, Völler (38’ Riedle), Klinsmann. Anglija: Shilton, Paul Parker, Desmond Walker, Mark Wright, Stuart Pearce, Terence Butcher (72’ Trevor Steven), David Platt, Waddle, Gascoigne, Lineker, Beardsley. Enajstmetrovke: ZR Nemčija: Brehme (gol), Matthäus (gol), Riedle (gol), Thon (gol). Anglija: Lineker (gol), Beardsley (gol), Platt (gol), Pearce (Illgner ubranil), Waddle (zastreljal).

Stadion: Olimpico, Rim Sodnik: Edgardo Codesal Méndez (Mehika) Gledalcev: 73.603 ZR Nemčija: Illgner, Berthold (74’ Stefan Reuter), Jürgen Kohler, Augenthaler, Brehme, Buchwald, Matthäus, Thomas Hässler, Littbarski, Völler, Klinsmann. Argentina: Sergio Goycochea, Juan Simón, Sensini, Ruggeri (46’ Pedro Monzón), Serrizuela, Néstor Lorenzo, Troglio, José Basualdo, Burruchaga (53’Gabriel Calderón), Diego Maradona, Dezotti. Rdeči karton: 65’ Monzón, 87’ Dezotti.

svetovni prvak ZR NEMČIJA

ZR Nemčija: Franz Beckenbauer Argentina: Carlos Salvador Bilardo Italija: Azeglio Vicini Anglija: Bobby Robson Jugoslavija: Ivica Osim Češkoslovaška: Josef Venglos Kamerun: Valerij Nepomniači Irska: Jack Charlton Brazilija: Sebastião Lazaroni Španija: Luis Suárez Belgija: Guy Thijs Romunija: Emerich Jenei Kostarika: Bora Milutinović Kolumbija: Francisco Maturana Nizozemska: Leo Beenhakker Urugvaj: Oscar Tabárez Sovjetska zveza: Valerij Lobanovski Avstrija: Josef Hickersberger Škotska: Andy Roxburgh Egipt: Mahmoud El Gohary Švedska: Olle Nordin Južna Koreja: Lee Hoe-Taik ZDA: Bob Gansler Združeni arabski emirati: Carlos Alberto Parreira

JUGOSLAVIJA Vsi igralci: Mirsad Baljić, Alen Bokšič, Dragoljub Brnović, Faruk Hadžibegić, Tomislav Ivković, Robert Jarni, Davor Jozić, Srečko Katanec, Dragoje Leković, Fahrudin Omerović, Andrej Panadić, Darko Pančev, Robert Prosinečki, Refik Šabanadžović, Dejan Savičević, Predrag Spasić, Vujadin Stanojković, Dragan Stojković, Davor Šuker, Safet Sušić, Zlatko Vujović, Zoran Vulić.

1 4 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: ITAL IJA 1 9 9 0

S TAT I S T I K E

polfinale

347

348

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

15. svetovno prvenstvo

1994 ZDA • Od 17. junija do 17. julija • Kvalifikacije: 130 držav (prijavljenih 147) • Število tekem v kvalifikacijah: 497 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 1.446 (povprečje 2,91) • Število sodelujočih na SP: 24 • Število tekem na SP: 52 • Število zadetkov na SP: 141 (povprečje 2,71 na tekmo) • Število gledalcev na SP: 3.587.538 (povprečje 68.991 na tekmo) • Gol št. 1.500: Claudio Paul Caniggia (Argentina) • Najboljša strelca: Oleg Salenko (Rusija) in Hristo Stojčkov (Bolgarija), 6 golov Oba obraza nogometa. Zmagovalec Taffarel, poraženec Baggio.

• Zlata žoga: Romário de Souza Faria (Brazilija)

Prvič so morale prvaka odločiti enajstmetrovke.

1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

349

Kraljestvo multinacionalk Ko se je Maroko kot protikandidat ZDA potegoval za organizacijo SP 1994, je bilo vsem jasno, da mu vsemogočni João Havelange ne bo zaupal takšnega posla. Maročani so imeli le dva stadiona in sploh pomanjkljive zmogljivosti. Prvi mož Mednarodne nogometne zveze je bil zvest svojim besedam, ki jih je izrekel, ko je leta 1974 nasledil Angleža Stanleyja Rousa: »Prodajam izdelek, imenovan nogomet.« Med prvimi, ki so razumeli njegovo sporočilo, je bila Coca-Cola. V Afriki so bili žalostni, jezni in nemočni, 350

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

vendar ni nič pomagalo. Država strica Sama, racmana Donalda, Babeja Rutha, Michaela Jordana in Joea Montane je, čeprav brez nogometne tradicije, svetu pokazala, kako se dela dober marketing in kako se denarno streže žogi. Imela je stadione – čeprav tiste za ameriški nogomet – in vso potrebno hotelsko in turistično infrastrukturo. Amerika je v času tekmovanja gostila milijon in pol turistov. Prijavilo se je rekordnih 147 držav, med njimi tudi zaradi politike »apartheida« dolgo časa izključena

Spektakularna otvoritev – Odlična slika argentinskega fotografa Ricarda Alfierija kaže na tisoče balonov, ki so jih Američani na stadionu Soldier Field v Chicagu spustili v zrak.

Južna Afrika. Na SP se niso uvrstili evropski prvak iz leta 1992 Danska, Portugalska, Poljska in Francija, ki je sredi Pariza z golom Bolgara Kostadinova v zadnji sekundi nesrečno izpadla. Zaradi vojne v Bosni je bila odsotna Jugoslavija. Bolivijci so se prvič uvrstili skozi kvalifikacije in spravili na noge vso državo. Slovenija (še) ni nastopila v kvalifikacijah. Glede kvalitete je bil ameriški mundial boljši od italijanskega. Povprečno je bila žoga v igri

šest minut in pol več na tekmo. Nova pravila so določala možno menjavo tretjega igralca in tri točke za zmago. Številke so nogometaši nosili tudi na sprednjem delu majic. Sodniki so lahko uporabljali raznobarvne drese. Prvič se je nekaj srečanj odigralo na popolnoma zaprtem stadionu, na Silverdomu v Pontiacu v zvezni državi Michigan. Med tehničnimi novostmi pa je izstopalo mobilno sredstvo za pomoč poškodovanim igralcem, ki so ga potem začeli uporabljati tudi drugod po svetu. 1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

351

Vsestranski selektor – Izkušnje iz vodenja številnih drugih reprezentanc so Milutinoviću še kako prav prišle za uspešno delo z ameriško izbrano vrsto.

Srb Bora na čelu Jenkijev Gostiteljičina izbrana vrsta se je pod vodstvom Srba Veliborja Bore Milutinovića za nastop pred domačo publiko temeljito pripravila. Vratar Tony Meola in branilec, dolgolasi rdečelasec Alexis Lalas, sta bila simbola moštva. Po zmagi nad Kolumbijo – bila je prva zmaga Američanov po tisti leta 1950 v Braziliji nad Anglijo – je dnevnik Today na naslovnici objavil sliko nasmejanega Meole, odetega v ameriško zastavo. Tudi drugi mediji so dogodku začeli posvečati prve strani. Anketa, ki jo je pripravila firma Roper Starch Worldwide, je pokazala, da je 90 odstotkov Američanov vedelo za svetovno nogometno prvenstvo kot tekmovanje, 80 odstotkov je zasledilo, da se igra na domačih tleh, 44 odstotkov pa si je nameravalo ogledati kakšno tekmo. Domači nogometaši jih niso razočarali. Prvič v zgodovini so se uvrstili v drugi krog, kjer pa jim je bila boginja Fortuna nenaklonjena. Naleteli so na Brazilce. Srečanje, ki se je odvijalo 4. julija, na ameriški državni praznik, si je po televiziji ogledalo rekordno število Američanov. Brazilski vezist Leonardo je s komolcem grobo udaril v Urugvaju rojenega Američana Taba Ramosa, ki je končal v bolnici. Za Brazilca je rdeči karton pomenil konec prvenstva. Prislužil si je štiri tekme prepovedi in 10 tisoč švicarskih frankov kazni. Milutinovićevi varovanci so bili trd oreh za svetovne prvake, ki so šele na koncu z golom Bebeta strli njihov odpor. Romário je žogo pripeljal s sredine igrišča obkrožen s tremi jenkiji in jo na desno izvrstno podal strelcu, ki je z nepremočnim udarcem zatresel mrežo. Američani so dokazali, da njihov napredek ni šala. 352

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

Ogreli so se za soccer – Domači navijači niso zaostajali za najbolj izkušenimi skupinami. Za mesec dni so pozabili na bejzbol, ameriški nogomet in košarko.

Največ gledalcev v najmanj nogometni državi V najmanj nogometni deželi je bil dosežen rekorden obisk v zgodovini mundialov: 3.587.538 gledalcev s povprečjem skoraj 69 tisoč na tekmo. Prodali so milijon več vstopnic kot v Italiji. Celo dokaj neatraktivno srečanje med Belgijci in Marokom v Orlandu si je ogledalo 60 tisoč gledalcev. Televizijske prenose je videlo rekordnih 32,1 milijard ljudi. Dobiček se je povzpel na skoraj tri milijarde dolarjev. Dvainpetdeset srečanj je minilo skoraj brez vsakršnih incidentov. Na spektakularni otvoritvi na stadionu Soldier Field v Chicagu je navzoče najprej pozdravila slovita televizijska voditeljica Oprah Winfrey. Sledil pa ji je sam ameriški predsednik Bill Clinton. V zrak so spustili na tisoče balonov vseh barv. V ne preveč blestečem dvoboju so Nemci z golom Jürgena Klinsmanna – je bil v prepovedanem položaju? – premagali Bolivijo z 1 : 0. Marco Antonio Hudič Etcheverry je bil po grobem

Evropeizirani Brazilci

prekršku nad Lotharjem Matthäusom izključen samo tri minute zatem, ko je vstopil v igro. Prvič po letu 1974 je na uvodni tekmi zmagal svetovni prvak in prvič po letu 1962 sta bili v uvodnem dnevu prvenstva dve srečanji. Španija in Južna Koreja sta remizirali z 2 : 2 v Dallasu, čeprav je Furija vodila že z 2 : 0.

Kar 24 let so čakali Brazilci na ponovno, že četrto slavje na svetovnih prvenstvih. Zadnjič se je zgodilo leta 1970 v Mehiki, kjer je nepozabna plejada mojstrov s Peléjem na čelu pustila odličen tekmovalni vtis. Po več kot dveh desetletjih se je marsikaj spremenilo, a brazilska nogometna zveza si je ponovno zadala dolgoročen načrt. Zaupala je trenerju Carlosu Albertu Parreiri, študioznemu možu, natančnemu analitiku taktik in strategij, ki je bil leta 1970 član strokovnega štaba selektorja Zagalla. Parreira je bil prepričan, da brez močne obrambe ni dobrega moštva. Zagovarjal je uravnovešenost vseh treh vrst in kolektivni duh. Brazilci so igrali malo bolj preračunljivo, pragmatično in pokazali manj tistega nogometa, ki je navduševal in vedno znova presenečal. Zato se Parreira kljub naslovu brazilski duši ni priljubil. Res pa je, da so nogometaši delovali zelo usklajeno in prepričljivo osvojili svetovni naslov. Prvi mož svetovnih prvakov je bil Romário, ki se je moštvu pridružil na zadnji kvalifikacijski tekmi na stadionu Maracana proti Urugvaju. Brazilci so dramatično lovili uvrstitev na SP. Spomin na maracanazo iz leta 1950 na istem prizorišču je marsikoga opomnil na to, da Brazilija lahko prvič ostane izven mundiala. Parreira, ki je po prvem brazilskem porazu v zgodovini kvalifikacij, z Bolivijo v La Pazu, prejel veliko kritik, je uslišal klic javnosti in Romária, takrat napadalca Barcelone, vpoklical. Mali je dosegel zmagovita gola in razveselil domače fanatike. V ZDA je s svojo eksplozivnostjo in agresivnostjo spravjal ob

Brazilci pestujejo – Tako so Mazinho, Bebeto in Romário slavili gol proti ZDA. Posvetili so ga Bebetovemu novorojenčku. Brazilci so z 1 : 0 izločili gostitelje. 1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

353

Nemoč Kameruncev – Bebeto preigrava Foeja in ogroža vrata Afričanov. Brazilci so zmagali s 3 : 0. Foe se je leta 2003 sredi tekme pokala konfederacij zgrudil in umrl.

živce nasprotne obrambe. Čeprav ni imel pravega asistenta, moža, ki bi ga iz zvezne vrste pošiljal v ogenj z odličnimi podajami v noge ali prostor, se je imenitno dopolnjeval z drugim nogometašem v konici napada, Bebetom. Če sta bila skregana, kot se je govorilo, sta na igrišču to imenitno skrivala in dosegla osem od enajstih brazilskih golov. Sedemnajstletni Ronaldo je prišel v ZDA, vendar ni igral niti ene minute. Parreira je v vratih potrdil Taffarela, enega najbolj kritiziranih štiri leta prej v Italiji. Oba srednja branilca, ki sta zelo dobro opravila svoje delo, sta se naključno znašla v prvi enajsterici: Aldair zaradi poškodbe Mozerja in Ricarda Roche, Márcio Santos pa po predčasnem odhodu Ricarda Gomesa.

354

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

Kolumbijci razočarali Po visoki zmagi v kvalifikacijah nad Argentinci v Buenos Airesu s 5 : 0 so nogometni strokovnjaki Kolumbijcem napovedovali zelo visoko uvrstitev, nekateri celo naslov prvaka. Medtem se je v zakulisju Kofetarjev dogajalo marsikaj. V Kolumbiji, krasni, a zelo nemirni državi, že več kot tri desetletja divja državljanska vojna. Mogotci, povezani z vsemi vrstami ilegalnih poslov, so stavili velike denarje na reprezentanco, ki na stavnih listah ni visoko kotirala. Dobra uvrstitev varovancev Francisca Maturane bi jim prinesla bajne dobičke. V ZDA so na to južnoameriško državo, znano kot prebivališče mogočnih kraljev droge, gledali z velikim nezaupanjem. Ameriške oblasti so že dolgo zaskrbljene s to temo, saj se v najmočnejši državi na svetu konzumira polovica svetovne proizvodnje mamil. Kolumbijski virtuozi

Usodna tekma – Rdečelasi Američan Lalas Kolumbijcu Valencianu ne dopušča, da bi prišel do žoge. Kandidati za zmago – tako so predstavljali Kolumbijce – so se morali posloviti že v prvem krogu.

so se poznali že dolgo časa in igrali skoraj na pamet. Bolj kot treninge so oboževali ples v ritmu kumbije, merengueja in vallenata. Noč jim je bila ljubša od dneva, lepe ženske in luksuzni avtomobili pa “zakon”. Precej so se tudi prevzeli in nihče od njih ni dvomil, da bodo prvaki. Žal so se na terenu stvari pokazale v povsem drugačni luči.

Fantek preigrava – Tudi proti Švici se je dolgolasec Valderrama trudil. Kolumbijci so sicer zmagali, a so bili že brez možnosti za napredovanje v drugi krog. 1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

355

Polom za polomom Na stadionu Rose Bowl v Los Angelesu se je 18. junija trlo 92 tisoč gledalcev, od teh kar 60 tisoč Kolumbijcev, ki so pričakovali lahko zmago nad Romuni. A so možje iz države grofa Drakule imeli dva izvrstna dirigenta: Raducioiuja, rezervnega igralca Milana, in Hagija, člana italijanskega drugoligaša Brescie. In prav Raducioiu je prvi zatresel mrežo počasnih in neprepoznavnih Kolumbijcev. Hladen tuš je bil še hladnejši, ko je Hagi s tridesetih metrov premagal običajno zanesljivega, tisto popoldne pa zelo nezbranega vratarja Córdobo. Romuni so zmagali s 3 : 1 in spravili v obup vso Kolumbijo. Kofetarjem je preostal le en popravni izpit, in to proti domačinom. V dnevih med obema tekmama so se v hotelu Marriot, kjer so stanovali, dogajale čudne stvari. »Povejte doktorju Maturani (Francisco Maturana op. p.), da je v smrtni nevarnosti in da proti ZDA v enajsterico ne sme vključiti Barabo Gómeza. To, kar se je zgodilo proti Romunom, je prava sramota. Če bo igral Gómez, bomo pospravili njega in Maturano,« je neznani glas po telefonu zgodaj zjutraj povedal osupli hotelski operaterki. Gabriel Jaime Baraba Gómez je bil brat Hernána Daría Bolilla Gómeza, Maturanovega asistenta. Selektor je kmalu spoznal, da ni šale in obvestil najprej Bolilla potem pa Barabo. Ta ni želel podleči izsiljevanju, vendar ga je selektor prepričal: »Sam mislim, da si v moštvu nenadomestljiv, a pomisli na svojo družino v Medellínu.« Baraba Gómez ni igral, zamenjal ga je Gaviría. Zobe je stisnil celo branilec Leonel Chonto Herrera, ki je dva dni prej v avtomobilski nesreči izgubil brata. Kolumbijci so proti ZDA klonili in izpadli. Ponovno so bili nemočni. Nihče ni našel odgovora za tako slabo igro. Američani so jih popolnoma nadigrali, skoraj ponižali in zasluženo zmagali z 2 : 1. Čudeža ni bilo in na ulicah kolumbijskih mest so tekle solze razočaranja. Maturana je po prvenstvu odstopil, Baraba Gómez pa nehal igrati.

356

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

Plačal z življenjem – Po avtogolu proti Američanom nihče ni slutil, da je življenje branilca Andresa Escobarja v nevarnosti. Po vrnitvi domov so ga ubili.

Umor v Medellínu V 34. minuti prvega polčasa je Američan Wynalda poslal dolg predložek proti kolumbijskim vratom. Zdelo se je, da akcija ni nevarna. Branilec Andrés Escobar je posredoval in poslal žogo v svojo lastno mrežo. Napaka je bila zanj usodna. Drugega julija ponoči se je z zaročenko in prijateljskim parom nahajal v baru El Indio v predmestju kolumbijskega mesta Medellín. Ob izhodu ga je skupina neznancev začela izzivati. Psovke so letele na avtogol proti ZDA. Nogometaš jih je prosil, naj ga pustijo pri miru, kot odgovor pa je eden od neznancev potegnil strelno orožje in vanj spraznil šest nabojev. Ko je odhajal, je zavpil: »Hvala za avtogol.« Policija je ugotovila, da je bil morilec Humberto Muñoz Castro, tajnik in šofer bratov Pedra Davida in Juana Santiaga Gallóna Henaoa, ki sta zaradi poloma kolumbijske reprezentance na stavah izgubila velikanske vsote. Izvedelo se je tudi, da je bil eden od Gallónovih bratov zaradi povezave z mamilaškim podzemljem za zapahi. Sedemindvajsetletnega Escobarja je na zadnji poti pospremilo več kot sto tisoč ljudi, med njimi tudi takratni predsednik države César Gaviría. Morilec Muñoz Castro je bil obsojen na 42 let zapora. Ob ogorčenju Escobarjevih sorodnikov in javnosti je prišel predčasno na prostost oktobra 2005.

Arabec preigral pol obrambe Ko je savdski nogometaš Saed Al Owairan prejel žogo daleč od nasprotnih vrat in začel preigravati, so na tribunah komaj verjeli v to, kar so videli. Prevaral je pet ali šest Belgijcev in dosegel najlepši gol prvenstva, zelo podoben tistemu Diega Maradone osem let prej v Mehiki. Arabci so se pod vodstvom Argentinca Jorgeja Solarija senzacionalno uvrstili v drugi krog. Tudi Bolgari so presenetili. Do tedaj na svetovnih prvenstvih niso zabeležili niti ene zmage, tokrat pa so se povzpeli na četrto mesto. V osmini finala so z izločitvijo Nemcev šokirali nogometno javnost. Prej so obračunali še z Argentinci. Stojčkov, Kostadinov in Lečkov so postali domači heroji. Švedi so prvič po letu 1958, ko so bili doma drugi, skoraj nepričakovano prišli med najboljšo četverico. V ZDA so po zmagi v malem finalu nad Bolgari dosegli zgodovinsko tretje mesto.

Lov za žogo – Ahmed Madani iz Savdske Arabije in Nizozemec Bryan Roy v akciji med srečanjem skupine F. Obe reprezentanci sta napredovali v osmino finala.

Kdo bo prevladal? – Še en dvoboj, tokrat med Ircem Denisom Irwinom in Mehičanom Luisom Alvesom. Tudi ti dve reprezentanci sta se uvrstili v drugi krog.

Najstarejši strelec – Roger Milla je bil star 42 let in 39 dni,

Bolgari blesteli kot nikoli prej – Četrto mesto je pomenilo najboljšo

ko je v 46. minuti zadel proti Rusom. Vseeno so Kamerunci

bolgarsko uvrstitev v zgodovini mundialov. Lečkov je bil v tej akciji

izgubili z 1 : 6.

spretnejši od Argentincev Balba in Redonda. 1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

357

Mali Buda zatajil le enkrat – Po čudežnih golih v poslednjih minutah srečanj, ki so Italijane pripeljali do finala, je mojster z desetko na hrbtu in na prsih nenatančno streljal odločilno enajstmetrovko.

Čudežni Robertino Italijani so v New Yorku začeli slabo. Po porazu z Irci so proti Norvežanom že v 21. minuti izgubili vratarja Pagliuco, ker je ob prodoru Leonhardsena izven kazenskega prostora posredoval z rokami. Bil je prvi izključeni vratar v zgodovini SP. Moštvo ne sme ostati brez vratarja, mora pa tekmo nadaljevati le z desetimi možmi. Selektor Sacchi je na igrišče poslal rezervnega vratarja Marchegianija in na klop potegnil Roberta Baggia. V enajsterici pa je ostal še en Baggio, Dino, (ni v sorodstvu s Robertom) in zabil zmagoviti italijanski gol. Toda zvezdni trenutki Robertina Baggia so šele prihajali. Stopil je na sceno, ko so ga soigralci najbolj potrebovali. V osmini finala v Bostonu so borbeni Nigerijci z golom Amunikeja povedli že v drugi minuti. Četrt ure pred koncem je mehiški sodnik Brizio pokazal rdeči karton Zoli, ki je v igro namesto Signorija vstopil le nekaj minut prej. Na pragu novega razočaranja je Baggio z golom v 358

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

87. minuti izsilil podaljške, v 112. minuti pa zabil zmagoviti gol z bele točke. Italijani so podaljška skoraj v celoti igrali le z devetimi igralci, saj se je po že opravljeni tretji menjavi poškodoval še Mussi. Tudi proti Špancem je Mali Buda odločil srečanje, ko so se že vsi pripravljali na podaljške. Tekma je ostala v nogometnem spominu tudi zaradi grobega prekrška italijanskega branilca Maura Tassottija nad Špancem Luisom Enriquejem, ki je bil po akciji ves krvav. Madžar Sandor Puhl, ki bi moral dosoditi enajstmetrovko in izključitev, Italijanu ni pokazal niti rumenega kartona. Pozneje je izjavil, da akcije ni videl. Po natančnem pregledu televizijskega posnetka je disciplinska komisija Mednarodne nogometne zveze Tassottija kaznovala z osmimi tekmami prepovedi. Italijani so v peklenski vročini izločili še Bolgare (2 : 1) in se uvrstili v finale. Obakrat je zadel seveda Roberto Baggio.

Dolgočasje v peklenski vročini – Brazilski vezist Zinho pelje žogo pred Mussijem in Donadonijem. Finalista sta razočarala.

Finale brez duše V drugem polfinalu so v najboljšem srečanju prvenstva Brazilci šele v zadnjih minutah strli odpor Nizozemcev. Tekma je bila polna preobratov. Varovanci selektorja Parreire so vodili že z 2 : 0, a so se Nizozemci pobrali in izenačili. Osem minut pred koncem je branilec Branco z »bombo« od daleč zaprl usta mnogim kritikom, ki so ga neusmiljeno verbalno tepli. Brazilci so se po štirindvajsetih letih v finalu SP ponovno srečali z Azzurri, a je bilo tokrat povsem drugače. Ne preveč napadalni predstavniki Južne Amerike in zaprti Italijani niso našli poti do nasprotne mreže. Finale se je prvič končal brez golov in tudi prvič je odločitev padla po enajstmetrovkah. Na stadionu Rose Bowl v Los Angelesu (odprli so ga leta 1910) je bilo v zelo vročem nedeljskem dnevu vzdušje izvrstno, sámo srečanje pa je šlo hitro v pozabo. Le brazilska naveza Cafú-Romário je predstavljala nekaj nevarnosti za nasprotna vrata, medtem ko so

Vsak na svojo stran – Vratarja Taffarel in Pagliuca se skušata zbrati pred streljanjem enajstmetrovk. Prvič so naslov odločili streli z bele točke. 1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

359

Italijani v napadu pustili osamljenega Massara. Brazilci bi lahko v zadnjem delu tekme celo povedli, ko je Mauro Silva z izvrstnim strelom zadel italijansko prečko. Žoga se je odbila na sredino kazenskega prostora v roke vratarja Pagliuce, ki je od veselja vrata poljubil. V podaljških so imeli Brazilci tri zrele priložnosti. Najboljšo je zapravil Romário. Eden od tragičnih junakov loterije kazenskih strelov je bil poškodovani Roberto Baggio – za nobeno ceno se ni želel odpovedati finalu –, ki je svojega poslal v modro kalifornijsko nebo. Zaostal ni niti Franco Baresi, ki je s 34 leti lovil še zadnjo priložnost za osvojitev svetovnega naslova. Po poškodbi na tekmi z Norveško je po operaciji meniskusa čudežno okreval. V finalu je odigral življenjsko tekmo in bil steber italijanske zadnje vrste. Slika njegovih obupanih solza je obkrožila svet. Zmaga Južnoameričanov res ni bila blesteča, a je prekinila vražji niz skoraj dveh desetletij in pol, ko so bili večkrat zelo blizu, pa vendar tako daleč.

Trener v zrak – Pod taktirko Carlosa Alberta Parreire Brazilci niso igrali najlepšega nogometa, a so zmagali, kar je navsezadnje najbolj pomembno.

Četrtič na vrhu svetovnega nogometa – Rezervni vratar Zetti, Cafú, Branco, Viola in Romário slavijo na zelenici stadiona Rose Bowl v Los Angelesu. Svetovni pokal in kolajne za vratom so največje zadoščenje za vsakega nogometaša. 360

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

SOCCER PO AMERIŠKO

Razvoj nogometa v ZDA Duša nogometnega razvoja v ZDA – Alan Rothenberg je v nenaklonjeni državi vedno verjel v razvoj soccerja. Na svetovnem prvenstvu mu je uspelo, v domačem nogometu manj.

Slikoviti Alan Rothenberg, predsednik organizacijskega komiteja, je, kot se za dobrega Američana spodobi, svetovno prvenstvo vodil kot podjetje. Kličejo ga »boter nogometa v Ameriki«. Ta odvetnik, rojen 10. aprila 1939, se je prvič srečal s tem športom leta 1967, ko ga je zaposlil lastnik moštva Los Angeles Wolves, Jack Kent Cooke. Klub, ki je igral v takratni ligi NASL, je čez eno leto propadel, a Rothenberg ni odnehal. Postal je eden od lastnikov kluba Los Angeles Aztecs, ki se je omenjenemu tekmovanju pridružil leta 1977. Pri Aztecsih sta igrala med drugimi Johan Cruyff in bivši igralec ljubljanske Olimpije Vito Dimitrijević. North America Soccer League (NASL) je delovala med leti 1968 in 1984, a se nogomet v ZDA kljub igranju velikih asov, kot so bili Pelé, Beckenbauer, Chinaglia, George Best, Cruyff in drugi med športnimi privrženci ni prijel. Rothenberg je zaslovel potem, ko je na čelu organizacije olimpijskega nogometnega turnirja v Los Angelesu 1984 poskrbel za rekordni obisk, večji celo od tradicionalno najbolj obiskanih športov. Kot predsednik kluba Los Angeles Clippers in član uprave NBA je aktivno sodeloval tudi pri košarki. Ob dodelitvi organizacije SP 1994 je FIFA pogojno zahtevala oživitev domače nogometne lige. Kar 50 milijonov od dobička je bilo namenjeno zagonu Major League Soccer (MLS), ki se je pod Rothenbergovim budnim očesom leta 1996 po dvanajstih letih brez domačih tekmovanj v desetih ameriških mestih obetavno začela. Prva sezona je bila zelo uspešna z obiskom, ki je v

povprečju presegal 17 tisoč gledalcev na tekmo. Prevladovali so v Ameriki živeči »latinosi«, ki so se ob tradicionalnih ameriških športih dolgočasili in so se ob navijanju za »svoje« zvezdnike počutili bliže domu. Bolivijec Hudič Etcheverry, Ekvadorec Tank Hurtado in slikoviti mehiški vratar Jorge Campos so jih zabavali. Obenem pa je prišlo tudi nekaj Evropejcev, med njimi Italijan Donadoni. Brazilski selektor Carlos Alberto Parreira je po osvojenem svetovnem naslovu pristal pri Metrostarsih iz New Yorka. Prvi finale v Washingtonu, med domačinom DC Unitedom in Los Angeles Galaxyjem, si je na stadionu Foxboro v Washingtonu ogledalo 35 tisoč navijačev. Nekaj je bilo jasno. Zlata sedemdeseta so bila mimo. Izmučenih veteranov, ki so za gromozanske vsote prikazovali več prestiža kot igre, ni bilo več. Nova iniciativa je nogomet obnovila, vendar samo za nekaj časa. Denarja je bilo veliko manj kot v prejšnjem poizkusu. V prvih petih letih je izguba znašala blizu 250 milijonov dolarjev, televizija je znižala število predvajanih tekem s šest na dve tedensko, in zvezo, ki je dobila in že porabila večino oglasnega kolača, spravila ob zid. Tuje zvezdnike je bilo čedalje težje angažirati ali pa so se, kot Lothar Matthäus pri Metrostarsih in New Jerseyju, opekli, domači pa se niso rojevali. Leta 2000 je obisk padel s 14.282 na 13.756 gledalcev na srečanje. Leta 2001 so ukinili dve moštvi, Miami Fusion in Tampa Bay, in v igri je ostalo le še deset ekip. Leta 2004 je podjetje Anchutz Enterteinment Group (AEG), lastnik šestih od desetih moštev ameriške lige, začelo razmišljati o oživitvi Cosmosa. (Pravice znamke Cosmos ima sam Pelé.) Družba je imela po nakupu ekipe New Jersey Metrostars dovoljenje za vključitev še enega newyorškega moštva.

1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

361

Ženske na oblast

Nogometašica stoletja

Američane je nekaj časa bolj zanimal ženski nogomet. Ponovno se je iskazal Rothenberg, ki je leta 1999 organiziral tretje žensko svetovno prvenstvo. Načrtoval ga je na veliko in zmagal. Ameriške punce pa so bile že drugič prvakinje. Mia Hamm, zvezda šampionk, je postala skoraj tako popularna kot košarkar Michael Jordan. Zasenčila je vse moške kolege. Še isto leto je z blagoslovom CNN-ovca Teda Turnerja zaživela ženska poklicna liga (WUSA). Ni se prijela in je po treh letih usahnila. Zgodilo se je ravno pred začetkom četrtega ženskega svetovnega prvenstva, ki je ponovno potekal na ameriških tleh. Medtem je moška liga MLS v sedmo leto vstopila z vsaj enim spodbudnim podatkom. Finale leta 2002 si je na Gillette stadiumu v Foxboru ogledalo več kot 61 tisoč gledalcev. Uspešnejša od klubov je bila moška reprezentanca ZDA, ki se je štirikrat zaporedoma uvrstila na SP in leta 2002 prvič preskočila uvodni krog. Kljub vsem naporom se je nogomet najbolj prijel v šolah, kjer ga igra ogromno število mladih. Na splošno pa Američanov naš nogomet še ni omehčal.

Američanko Michelle Akers sta FIFA in CONCACAF (zveza Srednje in Severne Amerike) proglasili za najboljšo igralko stoletja. Pod njeno taktirko so Američanke osvojile SP 1991 in 1999 ter olimpijske igre 1996. V petnajstih letih je odigrala 153 reprezentančnih tekem in zabila 105 golov.

Lepotice tudi brcajo – Mia Hamm, najboljša nogometašica na svetu 2001 in 2002, je bila skoraj tako popularna kot Michael Jordan. Zasenčila je vse moške kolege vZDA.

Major League Soccer (MLS) Prvaki: DC United (1996, 1997, 1999, 2004), Chicago Fire (1998), Kansas City (2000), San José Earthquakes (2001, 2003), Los Angeles Galaxy (2002, 2005). North America Soccer League (NASL) Prvaki: Atlanta (1968), Kansas City (1969), Rochester (1970), Dallas (1971), Cosmos ((1972, 1977, 1978, 1980, 1982), Philadelphia Atoms (1973), Los Angeles Aztecs (1974), Tampa Bay (1975), Toronto (1976), Vancouver (1979), Chicago (1981, 1984), Tulsa (1983). Prvi gol Ameriški reprezentant Eric Wynalda se je zapisal v zgodovino nove ameriške nogometne lige kot prvi, ki je dosegel gol v Major League Soccer (MLS). Bil je član kluba San José Clash (po letu 2000 San José Earthquakes). 362

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

Pokazali velik napredek – Na ameriški državni praznik sta se v Palu Altu srečali domača izbrana vrsta in Brazilija. Končni svetovni prvaki so po trdi borbi zmagali z minimalno razliko

Pelé v Cosmosu Nogometni Kralj se je od svojega edinega dotedanjega kluba Santosa poslovil leta 1974. Leto kasneje je odšel v New York. Z igranjem pri Cosmosu je želel prispevati k popularizaciji nogometa v ZDA, ki je tiste čase plaval v amaterskih vodah. H Cosmosu je prišel na povabilo takratnega trenerja Cliva Toye, ki ga je srečal, ko je Pelé še igral pri Santosu in bil ravno na turneji po Jamajki. Pelé je s Cosmosom osvojil en ligaški naslov in zabil 61 golov. Poslovil se je leta 1977 na srečanju Cosmos – Santos. Igral je en polčas za vsako moštvo. Tekmo si je po televiziji ogledalo 700 milijonov gledalcev.

Stebri Cosmosa – Ob Beckenbauerju in Peléju je pri newyorškem moštvu blestel tudi bivši igralec Olimpije Vito Dimitirjević. 1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

363

PRVO IME ZDA

Romário de Souza Faría

Mali mojster iz brazilskih favel

Strah in trepet nasprotnih obramb – Romário je odločilno prispeval k četrtemu brazilskemu naslovu. V moštvo so ga poklicali ob koncu kvalifikacij.

Na pustno soboto leta 1966, pet minut pred osmo se je v Riu de Janeiru rodil Romário de Souza Faría. Že kot otrok se je v faveli Jacarezinho poigraval z žogo kot z igračo. Iskalec talentov ga je povabil h klubu Olaria. Zaradi nizke postave – visok je le 168 centimetrov – so ga klicali Baixinho (Mali). Kot profesionalni nogometaš je debitiral pri Vascu da Gami. On in Roberto Dinamite sta bila strah in trepet nasprotnikov in kmalu postala najboljša strelca v zgodovini kluba. Leta 1988 je prestopil k nizozemskemu klubu PSV Eindhoven, kjer je bil prvak in najboljši strelec v petih zaporednih sezonah. Treningi nikoli niso 364

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

sodili v vrh Romárijevih vrednot. Leta 1993 se je preselil v Barcelono in naprej blestel. Kljub naslovom in golom je bila želja po plaži, soncu in rekreativnem brcanju na mivki tako velika, da jo je, če je le bilo mogoče, mahnil v Rio. Vodilni možje so se ga naveličali, on pa njih. Leta 1995 se je vrnil domov k Flamengu in si oddahnil. Spet je bil sproščen in vesel. Fla ga je odpustil, ker je po porazu na domačem prvenstvu organiziral orgijo s prostitutkami. Vrnil se je k Vascu in leta 2000 na povratni tekmi finala pokala Mercosur zrežiral čudežni preobrat, potem ko je Palmeiras vodil že za tri gole. Leto kasneje je osvojil edino manjkajočo lovoriko, pokal João Havelange: v 74 tekmah je zabil 73 golov. Odšel je k Fluminenseju, potem za šest mesecev neuspešno v Katar in se ponovno vrnil v Rio de Janeiro, dokler ga niso proti koncu leta 2004 zaradi slabih iger odpustili. Z vodilnimi brazilske nogometne zveze nikoli ni imel pravljičnih odnosov. Že kot mladinca so ga leta 1985 poslali domov z SP, ker je v hotelu dekletom prepeval podoknice. Potem ko je bil najboljši strelec na OI 1988 v Seulu (Brazilci so odnesli srebro), ga je Zagallo »spregledal« in ga ni vpoklical v reprezentanco leta 1996 v Atlanti, Wanderlei Luxemburgo pa štiri leta kasneje ne v Sidneyju. Romário je prepričan, da za odhod domov pred SP v Franciji 1998 ni bila kriva poškodba, temveč tehnični koordinator Zico. Zadnje razočaranje je doživel pred SP 2002, ko selektorja Scolarija niso ganile niti njegove solze. V kvalifikacijah je proti Venezueli in Boliviji zabil 7 golov. Mundial v ZDA je bil višek v njegovi karieri. A ne smemo pozabiti, da si je mesto v izbrani vrsti zaslužil samo s tem, ko je na odločilni kvalifikacijski tekmi na stadionu Maracana z dvema goloma proti Urugvaju pogasil ogenj. Slavil je tudi na dveh pokalih América (1988, 1997) in pokalu konfederacij (1997). Je drugi najboljši reprezentančni strelec za Peléjem: 69 zadetkov v 84 tekmah (56 zmag, 18 remijev, 10 porazov). Od državnega dresa se je z golom poslovil 28. aprila 2005 na stadionu Pacambú v São Paulu (Brazilija - Gvatemala 3 : 0)

ZGODBA PRVENSTVA

Diego Maradona domov

Med rajem in peklom - Na sliki levo Maradona opeva zmago nad Grki s 4 : 0. Po festivalu dvojnih podaj je zabil tudi izvrsten gol. Po srečanju z Nigerijci je ponj na igrišče prišla sestra Ingrid María in ga odpeljala v garderobo. Je mislila, da bo pobegnil?

Po zgodovinskem porazu argentinske izbrane vrste proti Kolumbiji z 0 : 5 na kvalifikacijski tekmi za SP v ZDA so Gavči morali v repasaž z Avstralijo. Selektor Alfio Basile je kot rešitelja poklical Maradono, ki trenutno ni igral. Diego je intenzivno treniral in pomagal svoji reprezentanci za remi v Sydneyju in zmago z 1 : 0 v Buenos Airesu. Bil je nabrušen. Na pripravljalni turneji se je nahajal na Vrbskem jezeru zelo blizu Slovenije in z reprezentanco odigral prijateljsko srečanje s Hrvati na zagrebškem Maksimiru (0 : 0). Prva dva argentinska nastopa v Bostonu sta bila sanjska. Simeone, Redondo, Balbo, Ortega, Caniggia, Maradona in Batistuta so diktirali visok tempo in Grkom »nasuli« štiri gole. Zadetek Maradone je bil izvrsten primer kolektivnega nogometa. Za zmago proti borbenim Nigerijcem so se morali malo bolj potruditi, a jim je vseeno uspelo. Vendar se je takoj po koncu srečanja zgodilo nekaj popolnoma novega in spremenilo potek prvenstva. Na sredino igrišča je prišla Ingrid María, robustna uslužbenka zdravniške komisije svetovne nogometne zveze, prijela za roko Diega Maradono in ga odpeljala v slačilnice na dopinški test. Nekaj ur kasneje je novica odjeknila kot strela z jasnega. Najboljši nogometaš

sveta – na naslednjem srečanju bi postal igralec z največ tekmami na svetovnih prvenstvih (22) – je bil pozitiven. Užival je efedrin. Ko je Julio Grondona, predsednik argentinske nogometne zveze in podpredsednik FIFE, videl, da je položaj brezizhoden, je Maradono odstranil s prvenstva. »Na podlagi raznih poročil, ki jih je FIFA prejela o igralcu argentinske reprezentance, Diegu Maradoni, in o potrditvah, ki smo jih dobili, argentinska nogometna zveza umika tega igralca s prvenstva z namenom, da bosta obe zvezi v bližnji prihodnosti lahko podrobno preučili slučaj,« se je glasilo hladno sporočilo. »Odrezali so mi noge,« je rekel Diego na tiskovni konferenci in s tem namigoval na maščevanje veljakov Mednarodne nogometne zveze. Na argentinskih ulicah so tekle solze razočaranja. Argentinci, ki so svojim ljubljencem slepo zaupali, niso mogli verjeti. Beseda efedrin se je za vedno vpisala v argentinski besednjak. Gavči – prvenstvo se je zaradi poškodbe končalo tudi za Caniggio – so ostali brez duše in po porazih z Bolgari in Romuni sklonjenih glav odšli domov. Z Diegom v enajsterici so jih mnogi smatrali za najresnejše kandidate za naslov. 1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

365

INTERVJU

Brez dlake na jeziku »Sem polemičen, ker nimam dlake na jeziku. Ne morem molčati o stvareh, ki se mi zdijo nepravilne. Zato pa lahko vsak večer mirno zaspim,« pravi Romário, ki je v ZDA blestel, a je potem imel veliko težav z vodstvi brazilskih reprezentanc. »Naslov, ki smo ga osvojili leta 1994, je bil zame nekaj posebnega. Čutil sem, da prispevam kanček k sreči trpečega naroda, kot je brazilski. Doživel sem veliko lepih in slabih trenutkov. Ko sem poljubil pokal in ga posvetil narodu, sem čutil veliko zadoščenje. /.../ Na finalu nisem igral dobro, v 113. minuti sem zapravil stoodstotno priložnost, bil sem sam pred golom in zgrešil. Čeprav smo zmagali po enajstmetrovkah, sem bil srečen, ker so z nami dihali vsi Brazilci. Zbrali smo se in se vrnili z lovoriko, ki je Braziliji manjkala od leta 1970.« Tekma, ki mu je najbolj ostala v spominu, je bila tista proti Nizozemski, državi, v kateri je igral pet let in pol. Oranžne barve je branilo kar pet bivših soigralcev iz PSV-eja iz Eindhovna. »Zabil sem enega najtežjih golov v karieri. Spomnim se tudi tekme proti Švedom, ko sem visok komaj 169 centimetrov z glavo zatresel mrežo med samimi obrambnimi dvometraši.« Za dodatno razburjenje je Mali poskrbel enajst let po naslovu, ko je v drugem intervjuju izjavil, da je v brazilski tabor na skrivaj privabljal ženske in se požvižgal na strogo disciplino. »Ne spomnim se, koliko sem jih pripeljal,« je povedal. Med prvimi se je zgražal takratni član vodstva Mário Lobo Zagallo: »Romário nima dostojanstva,« je jezno odgovoril. (ESPN deportes)

366

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

PRVE VIOLINE

Hristo Stojčkov Bolgarija

Izvrsten, a preveč muhast – Stojčkov je bil vedno na robu.

Izvrstni napadalec je bil zelo muhast in to ga je stalo veliko preglavic. Rodil se je v Plovdivu 8. februarja 1966. Pri 18 letih je zamenjal že štiri klube. Oče, zaposlen na ministrstvu za obrambo, ga je priporočil vojaškemu klubu CSKA. Na finalu bolgarskega pokala leta 1985 proti Levskemu – zmagal je CSKA z njegovim golom – se je razvnel splošen pretep in Stojčkov je bil kaznovan z dosmrtno prepovedjo igranja. Po eni sezoni so ga oprostili, a zamudil je mundial 86 v Mehiki. Leta 1990 je bil z 38 goli najboljši strelec v Evropi. Kupila ga je Barcelona, s katero je osvojil štiri naslove prvaka, in leta 1992 v Londonu proti Katančevi Sampdoriji edino evropsko klubsko prvenstvo kluba blaugrana. V 151 tekmah je nasprotno mrežo zatresel 76-krat, v povprečju več kot gol na vsaki dve srečanji. Njegov težak značaj je bil vselej prisoten. Vpisal se je med nogometaše, ki so dobili največ rumenih kartonov v zgodovini španske lige. Imel je težave s klubskimi funkcionarji, soigralci, trenerji in novinarji. Odslužil je kar tri enomesečne suspenze. Na ameriškem mundialu je Bolgare po zmagah, med drugimi nad Argentinci in Nemci, popeljal na četrto mesto. Zaradi nesoglasij z Johanom Cruyffom je iz Barcelone odšel k Parmi, se ponovno vrnil k Barçi, se preselil za nekaj tednov k bolgarskemu CSKA in leta 1998 pristal v Združenih arabskih emiratih, kjer je zabil odločilni gol za zmago Al Nassarja na azijskem pokalu prvakov. Na francoskem mundialu se ni proslavil in Bolgari so odšli domov po prvih treh srečanjih. Zadnja leta je preživel v ZDA v klubih Chicago Fire in DC United. Odnehal je pri osemintridesetih. Sedel je na vroči trenerski stolček bolgarske reprezentance in jo neuspešno vodil v kvalifikacijah za SP 2006.

BESEDE, BESEDE

Mali Buda se je vpisal med največje osmoljence v zgodovini SP. Italijansko reprezentanco je z odločilnimi goli in izvrstno igro popeljal v finale SP 1994, vendar je bolj kot po teh podvigih v spominu ostal po zastreljani odločilni enajstmetrovki v finalu. Rodil se je 18. februarja 1967 v Cardognu, blizu Vicenze. Kariero je začel pri drugoligašu Vicenza in mu v sezoni 1984–1985 pomagal pri obstanku v prvi ligi. Prestopil je k Fiorentini, kjer so ga navijači kmalu nosili po rokah. V prvi sezoni ga je poškodba kolena stala kar precej tekem. Potem pa se je uveljavil in postal nenadomestljiv. Ko se je leta 1990 za 12 milijonov dolarjev preselil k Juventusu, so privrženci Vijoličastih v mestu Medičejcev priredili tridnevne žalne demonstracije, ki niso minile brez neredov. Pri Stari dami je preživel najlepše obdobje v karieri. V sezoni 1993/94 je zabil 24 golov v 27 tekmah, leta 1993 je osvojil pokal UEFA in prejel zlato žogo. V naslednji sezoni je Juventus slavil scudetto. Ker so mu hoteli znižati plačo, je odšel k Milanu. To ni bila najboljša odločitev, saj ga trener Capello ni pretirano maral. Klub temu je bil s klubom Silvia Berlusconija ponovno na vrhu domače lige. Ko se je k Milanu vrnil Arrigo Sacchi, ki je imel Baggia v želodcu še iz SP 1994, je Robertino pobral šila in kopita ter odšel najprej k Bologni, potem pa k Interju. Leta 2000 so mu interisti dali vedeti, da se mu je igralni čas iztekel in ga prodali Brescii, ki jo je Baggio že prvo sezono rešil izpada. Pestilo ga je veliko poškodb. Polemika se je vnela tudi pred mundialom 2002 na Japonskem in v Južni Koreji. Giovanni Trapattoni ni popustil pritisku javnosti in medijev in je Baggia pustil doma. Roberto Baggio ima posestva v argentinski Patagoniji, zato je pogosto tam.

Alan Rothenberg

je pomenil hud udarec zame in za

»Judaizem mi je dal vrsto moralnih in

soigralce. Vse lahko dobimo nazaj,

etičnih vrednot, ki jih upoštevam pri

Andrésa pa ne moremo,« spomini

vsakdanjem življenju, podjetništvu

kolumbijskega dolgolasca tik pred

in spoštovanju zakonov,« predsednik

nogometno upokojitvijo.

organizacijskega komiteja ZDA 94, član templa Sinai v Los Angelesu

Tab (Tabaré) Ramos

in Ameriškega judovskega odbora

»Edino, česar se spominjam po udarcu

(American Jewish Committee).

Leonarda s komolcem, je to, da sem v tistem trenutku mislil, da me bo konec,«

Carlos Alberto Parreira

Američan urugvajskega porekla po

»Lahko bi igrali ves dan in ne bi zabili

hudem prekršku Brazilca.

niti enega samega gola,« brazilski selektor o finalu.

Leonardo »Nisem si predstavljal, da ga bom tako

Romário

hudo poškodoval.«

»Pelé govori bedarije, vendar je najboljši vseh časov. Potem pride Maradona, ki mi

Alfredo Di Stéfano

je zelo všeč. Tretji najboljši nogometaš v

»Nemčija deluje kot skupina

zgodovini pa sem jaz. /.../ Nikoli nisem bil

penzionistov.«

atlet. Zato je treba jesti, piti in spati kot atlet. Lahko bi to počel in bil veliko boljši

Diego Maradona

nogometaš, težko pa bi bil bolj srečen.«

»Odrezali so mi noge,« Argentinec po dopingu.

Roberto Baggio »Občutka krivde za zastreljano

Eduardo Galeano

enajstmetrovko se ne bom znebil kar

»Igral, zmagal, lulal, izgubil,« urugvajski

tako. Tolažilne besede soigralcev so

pisatelj o Maradoni. »Maradona nikoli

moje počutje še poslabšale. Nisem

ni jemal poživila pred tekmami. Res

vedel, ali so bile iskrene ali ne. Edini

je užival kokain, vendar ob žalostnih

krivec sem jaz. Veliko noči je preteklo,

žurih, da bi pozabil ali da bi ga pozabili.

da sem lahko izbrisal nočno moro.«

Ni mogel živeti brez tiste slave, ki ga ni

Robertino je neuspešno izvedel

pustila živeti in ga je dušila.«

odločilno enajstmetrovko v finalu. Hristo Stojčkov Francisco Pancho Maturana

»Obstaja en Hristo (Kristus) tam zgoraj

»Mi bomo delali to, kar najbolj znamo.

in eden (Stojčkov op. p) tu spodaj. Oba

Igrali bomo,« kolumbijski selektor pred

delata čudeže,« Bolgar o sebi.

prvenstvom. João Havelange Carlos Valderrama

»Brazilska reprezentanca, ki je leta

»Najlepši trenutek v moji karieri je bila

1970 osvojila svetovno prvenstvo v

zmaga s 5 : 0 proti Argentincem na

Mehiki, bi lahko premagala tisto, ki

kvalifikacijski tekmi v Buenos Airesu. Bil

je bila na vrhu leta 1994 v ZDA, če bi

je zgodovinski dosežek za naš narod.

imela njen ritem igre«

Uboj soigralca Andrésa Escobarja pa 1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

BESEDE, BESEDE

Roberto Baggio Italija

367

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

Idealno moštvo

Novinar, ki je videl vsa prvenstva

Preud’Homme (Belgija), Jorginho (Brazilija), Márcio Santos

Do svoje smrti, leta 1995, je bil urugvajski novinar Diego

(Brazilija), Baresi (Italija), Paolo Maldini (Italija), Balakov

Lucero edini človek, ki je v živo videl vseh petnajst svetovnih

(Bolgarija), Brolin (Švedska), Roberto Baggio (Italija), Hagi

nogometnih prvenstev. Zato ga je Mednarodna nogometna

(Romunija), Romário (Brazilija), Stojčkov (Bolgarija).

zveza imenovala za častnega gosta. Luis Alfredo Sciutto

Starček Najstarejši strelec na SP je bil Kamerunec Roger Milla v ZDA (42 let, 39 dni) proti Rusom (1 : 6). Najmlajši pa Pelé (17 let in 239 dni) leta 1958 na Švedskem proti Walesu (1 : 0). Volk Mário Lobo Zagallo je štirikrat osvojil mundial: dvakrat kot nogometaš (1958, 1962) in po enkrat kot selektor (1970) in pomočnik selektorja (1994). Padli na dopingu Pred Diegom Maradono sta na mundialih zaradi dopinga morala oditi domov Haitijec Ernest Jean-Joseph (1974) in Škot Willie Johnston (1978). Prva žoga Na zadnji kvalifikacijski tekmi novembra 1993 je nogometaš San Marina, Davide Gualtieri, angleška vrata premagal v deveti sekundi igre. Rumeni karton Najhitrejšega na tekmi SP si je prislužil Rus Gorlukovič v prvi minuti srečanja. Najstrožji Francoski sodnik Joël Quiniou je s tekmo ZDA – Brazilija sodil že sedmič na svetovnih prvenstvih in s tem izenačil rekord Belgijca Langenusa (1930,34 in 38), Valežana Griffitha (1950, 54 in 58) in Španca Gardeazábala (1958, 62 in 66). S petimi izključitvami se je izkazal tudi kot najstrožji ter prehitel Angleža Ellisa in Tunizijca Souinija. Po 36 letih Švedi so po letu 1958, ko so bili doma finalisti, v ZDA ponovno prišli v polfinale. Leta 1974 so se uvrstili v drugi krog, v letih 1970, 1978 in 1990 so izpadli v prvem krogu, v letih 1962, 1966, 1982 in 1986 pa se na zaključni turnir sploh niso uvrstili.

368

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

(pravo ime) se je rodil v Montevideu 14. junija 1901. V mladih letih je igral nogomet. Bil je branilec Nacionala iz Montevidea in urugvajske reprezentance, dokler se ni zaradi poškodbe predčasno upokojil. Svoje največje novinarske uspehe je dosegel kot duhovit športni pisec v argentinskem dnevniku Clarín. Bil je tudi vojni dopisnik. Pisal je o sklepnem dejanju v španski državljanski vojni: prevzemu oblasti generala Francisca Franca v Burgosu. Poročal je tudi z »nogometne vojne« med Hondurasom in Salvadorjem. Ukvarjal se je s kiparstvom, slikarstvom in vrezovanjem v srebro. Lucero je zelo rad s prijatelji obujal spomine. Umrl je v 94. letu starosti. Tragedija Reprezentanca Zambije je igrala kvalifikacije za SP 1994 v ZDA. Letalo, s katerim je delegacija odpotovala na tekmo s Senegalom, se je 28. aprila 1993 zrušilo v bližini Libbrevillea nad Gabonom. Vsi nogometaši so umrli. Zvezdnik moštva Kalusha Bwalya je imel klubske obveznosti pri PSV-ju iz Eindhovna, zato je nameraval v Dakar odpotovati z Nizozemske. Novica o tragediji ga je dohitela, ko se je odpravljal na pot. Pet let prej, 18. septembra 1988, so Zambijci na čelu z Bwalyjo in nekaj tistimi, ki so umrli v nesreči, šokirali svetovno nogometno javnost, ko so na OI v Seulu odpravili Italijane s 4 : 0. Bili so prvi v tretji skupini in se uvrstili v četrtfinale, kjer jih je potolkla Nemčija Jürgena Klinsmanna. Po hudi tragediji so se Zambijci težko pobrali. Bwalyja, domača športna legenda, se je trudil sam, a ni uspel. Upanje se je vrnilo v kvalifikacijah za SP 2006 v Nemčiji. Zambijci so 5. junija 2004 v Lusaki z 1 : 0 premagali končnega zmagovalca prve afriške skupine Togo. Na SP 2006 se kljub napredku niso uvrstili. Seviljski brivec Najbolj znani frizer v Andaluziji in predvsem v Sevilli, Cristóbal Colón Delgado – nosi ime odkritelja Amerike, Krištofa Kolumba – je pred tekmo med Španci in Italijani vsem italijanskim turistom ob morebitni španski zmagi ponudil zastonj striženje in britje. Po italijanskem slavju je ponudba odpadla.

OB ROB

Samo pašta V mestecu Italy v Texasu 1.750 prebivalcev ni poznalo ne Roberta Baggia ne Arriga Sacchija. Dobro pa so vedeli, kaj

Slovenija vstopi v nogometni svet

je pašta. Kar dva avta Savdski zastopnik švedskega Volva je vsakemu nogometašu izbrane vrste podaril avtomobil model 850 Sedan, domača zveza pa Mercedes Benz. Saed Al Owairan Avtor najlepšega gola na SP 1994 je bil še isto leto izbran za najboljšega azijskega nogometaša, dve leti kasneje pa je preživel štiri mesece v zaporu, ker je med ramadanom, največjim muslimanskim verskim praznikom, pil alkohol. Nikoli ni odšel v tujino. McDonald´s Veriga restavracij hitre hrane ima tudi svoje hotele. Bolivijcem, ki so stanovali v enem izmed njih, je ponudila hrano za vse prvenstvo. Prekinili niz

Prvič neuradno – V Murski Soboti so Slovenci gostili Hrvate. Stojijo z leve:

Nogometaši Bolivije so z zmago doma v La Pazu prekinili

Jani Pate, Simeunovič, Gliha, Zulič, Jančič, Jermaniš. Čepijo: Galič, Židan,

40 let brazilske nepremagljivosti v kvalifikacijah.

Englaro, Aleš Čeh, Džoni Novak.

Nikoli več Nizozemski golgeter Denis Bergkamp je znan po strahu pred letenjem. Po poletu v ZDA se je odločil, da nikoli več ne bo stopil na letalo. Takrat je namreč prestal lažni bombni preplah. Na naslednje svetovno prvenstvo v Franciji je potoval z avtom. Tudi pri svojem klubu, londonskem Arsenalu, Bergkamp gostuje le z avtom ali vlakom. Nespodobno vedenje Nemec Steffan Effenberg je na srečanju proti Korejcem proti tribunam naredil nespodobno gesto. Selektor Vogts ga je takoj poslal domov. Čudežna ozdravitev Večer pred finalom je iz italijanskega tabora v Los Angelesu pricurljala nepričakovana novica. Branilec Franco Baresi, ki si je v prvem delu tekmovanja proti Norveški poškodoval meniskus in prestal operacijo, je bil nared za veliki dogodek. Naslednji dan ga je selektor Arrigo Sacchi uvrstil v prvo enajsterico.

FIFA je 3. julija 1992 na kongresu v Zürichu med svoje člane sprejela Slovenijo, UEFA pa je to storila leto pozneje, 17. julija 1993 na izrednem kongresu v Ženevi. Prvo neuradno tekmo je slovenska reprezentanca pred dva tisoč gledalci odigrala 19. junija 1991, nekaj dni pred osamosvojitvijo, na stadionu Fazanerija v Murski Soboti proti Hrvaški in izgubila z 0 :1 . Selektorja sta bila Bojan Prašnikar in Dražen Jerković. Edini gol je zabil Komljenović (66’). Postavi: Slovenija: Simeunovič, Jančič, Englaro, Galič, Jermaniš (Cvikl), Zulič, Židan, Aleš Čeh (Lorger), Pate, Novak, Gliha (Vidovič). Hrvaška: Ladić, Vulić, (Vuković), Dražić, Zupetić, Bogdan, Ištvanič, Jurčević (Komljenović), Mladenović (Biškup), Asanović (Kalapać), Boban, Cvijetković (Šeparovič). Slovenci so se prvič uradno predstavili 3. junija 1992 v Tallinu proti Estoniji (1 : 1). Edini slovenski gol je zabil Benedejčič. Proti istemu nasprotniku je slovenska izbrana vrsta prvič zaigrala doma 7. aprila 1993 v Šiški in z goloma Zuliča in Udoviča zmagala z 2 : 0. 1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

369

OB ROB

Tveganje, ki se je obrestovalo drugim Belgijski nogometaš Jean Marc Bosman je želel leta 1990 po poteku pogodbe z RC Liegeom podpisati pogodbo s francoskim drugoligašem Dunquerqueom. Prestop je splaval po vodi, ker je belgijski klub zahteval 800.000 dolarjev odškodnine, česar pa Francozi niso bili pripravljeni plačati. Takrat je Bosman prekinil kariero in poiskal pravico na sodišču. Tožil je klub, belgijsko nogometno zvezo in evropsko nogometno zvezo. Lokalno sodišče je zadevo poslalo na evropsko sodišče v Luksemburg, to pa je decembra 1995 presodilo v prid Bosmanu. Primer je ostal zapisan kot Bosmanovo pravilo. Revolucionarni sodni izrek je vplival na zgodovino nogometa. Zaradi njega so se zaslužki igralcev znatno povišali, po poteku pogodbe so bili prosti, klubi so izgubili moč, pretok tujcev znotraj EU je postal neomejen. Bosman je prejel milijon dolarjev vredno odškodnino, veliko manj kot številni drugi zvezdniki, ki so se povzpeli med bogataše.

Romário vs Katanec Na olimpijskih igrah v Seulu 1988 se je Romário na srečanju prvega kroga skupine C srečal s Srečkom Katancem. Brazilija je premagala Jugoslavijo z 2 : 1 in nadaljevala pot k srebrni medalji. Jugoslovani, ki so bili štiri leta prej v Los Angelesu bronasti, so že po prvem krogu odšli domov. Romário, ki je bil sicer najboljši strelec prvenstva, ni zadel. Srečanje je bilo odigrano v Taejonu pred 31.200 gledalci. Sodil je Aleksej Spirin iz Sovjetske zveze. Brazilske gole sta dosegla André Cruz (25’) in Bebeto (56’), Šabanadžović je znižal razliko (69’), kaj več pa Modrim ni uspelo. Brazilija: Taffarel, Aloisio, Luis Carlos, Batista, André Cruz, Edemir, Milton, Edmar (46’ Bebeto), Geovani, Careca (46’ Andrade), Romário. Jugoslavija: Stojanović, Jozić, Barbarić, Spasić, Brnović, (49’ Milošević), Katanec, Šabanadžović, Stojković, Stanojković, Mihić (46’ Šuker), Tuce.

DOGODKI

• Po 25 letih je irska separatistična organizacija IRA oznanila premirje v prid mirovnim pogajanjem. • Potres z močjo 6,7 stopnje po Richterjevi lestvici je v Los Angelesu povzročil škodo na treh avtocestah in na mnogih magistralnih cestah po ameriškem zahodu. • Teroristični napad na argentinsko-izraelsko vzajemno družbo (AMIA) v Buenos Airesu je terjal 85 smrtnih žrtev in ogromno gmotno škodo. • V Sarajevu je divjala vojna. • Nelson Mandela je postal južnoafriški predsednik.

370

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

skupina A

skupina B

ZDA – Švica – Kolumbija – Romunija

Kamerun – Švedska – Brazilija – Rusija

18. junij

22. junij

19. junij

24. junij

ZDA 1

ZDA 2

KAMERUN 2

ŠVEDSKA 3

45’ Wynalda

35’ (avt.) Escobar, 52’ Stewart

31’ Embe, 47’ Omam Biyik

37’ (11-m) Brolin, 59’, 81’ Dahlin

ŠVICA 1

KOLUMBIJA 1

ŠVEDSKA 2

RUSIJA 1

40’ Bregy

90’ Valencia

8’ Ljung, 75’ Dahlin

9’ (11-m) Salenko

Stadion: Pontiac Silverdome, Detroit Sodnik: Francisco Lamolina (Argentina) Gledalcev: 73.425 ZDA: Tony Meola, Kooiman, Marcelo Balboa, Lalas, Caligiuri, Tab Ramos, Dooley, Sorber, Harkes, Ernest Stewart (81’ Cobi Jones), Wynalda (58’ Wegerle). Švica: Pascolo, Hottiger, Herr, Geiger, Yvan Quentin, Ohrel, Bregy, Ciriaco Sforza (77’ Wyss), Bickel (72’ Subiat), Sutter, Chapuisat.

Stadion: Rose Bowl, Pasadena, Los Angeles Sodnik: Fabio Baldas (Italija) Gledalcev: 93.689 ZDA: Tony Meola, Fernando Clavijo, Lalas, Marcelo Balboa, Caligiuri, Tab Ramos, Dooley, Harkes, Sorber, Ernest Stewart (66’ Cobi Jones), Wynalda (61’ Wegerle). Kolumbija: Oscar Córdoba, Herrera, Perea, Andrés Escobar, Wilson Pérez, Leonel Alvarez, Carlos Valderrama, Gaviría, Freddy Rincón, De Avila (46’ José Adolfo Valencia), Faustino Asprilla (46’ Valenciano).

Stadion: Rose Bowl, Pasadena, Los Angeles Sodnik: Alberto Tejada Noriega (Perú) Gledalcev: 89.959 Kamerun: Bell, Tataw, Rigobert Song, Kalla, Agbo, M’Bouh, Libiih, Foe, M’Fede (87’ Maboang), Embe (81’ Mouyeme), Françoise Omam Biyik. Švedska: Ravelli, Roland Nilsson, Patrik Andersson, Björklund, Ljung, Stefan Schwarz, Blomqvist (61’ Henrik Larsson), Thern, Klas Ingesson (76’ Kennet Andersson), Brolin, Dahlin.

Stadion: Pontiac Silverdome, Detroit Sodnik: Joël Quiniou (Francija) Gledalcev: 71.528 Švedska: Ravelli, Roland Nilsson, Patrik Andersson, Björklund (89’ Erlingmark), Ljung, Stefan Schwarz, Thern, Klas Ingesson, Kennet Andersson (84’ Larsson), Brolin, Dahlin. Rusija: Karin, Onopko, Gorlukovič, Dimitri Kuznecov, Popov (40’ Karpin), Nikiforov, Klestov, Radčenko, Borodjuk (51’ Galjamin), Mostovoj, Salenko. Rdeči karton: 49’ Gorlukovič.

ROMUNIJA 3

20. junij

BRAZILIJA 2

28. junij

KOLUMBIJA 1

26. junij

26’ Romário, 52’ (11-m) Raí

RUSIJA 6

43’ Valencia

ROMUNIJA 1

RUSIJA 0

15’, 41’ 45’ (11-m), 72’, 75’ Salenko, 81’ Radčenko

Stadion: Rose Bowl, Pasadena, Los Angeles Sodnik: Jamal Al Sharif (Sirija) Gledalcev: 91.586 Romunija: Stelea, Dan Petrescu, Belodedici, Gheorge Popescu, Prodan, Mihali, Ioan Lupescu, Hagi, Munteanu, Dumitrescu (68’ Selymes), Raducioiu (90’ Papura). Kolumbija: Oscar Córdoba, Luis Herrera, Andrés Escobar, Perea, Leonel Alvarez, Carlos Valderrama, Gabriel Gómez, Wilson Pérez, Freddy Rincón, José Adolfo Valencia, Faustino Asprilla.

17’ Petrescu

Stadion: Stanford, Palo Alto, San Francisco Sodnik: Lim Kee Chong An-Yan (Mauricius) Gledalcev: 81.061 Brazilija: Taffarel, Jorginho, Márcio Santos, Ricardo Rocha (69’ Aldair), Leonardo, Dunga (80’ Mazinho), Zinho, Mauro Silva, Raí, Romário, Bebeto. Rusija: Karin, Ternavski, Gorlukovič, Dimitri Kuznecov, Cimbalar, Nikiforov, Klestov, Karpin, Piatniski, Radčenko (73’ Borodjuk), Juran (70’ Salenko).

KAMERUN 1

15’, 89’ Raducioiu, 34’ Hagi

22. junij

ZDA 0 Stadion: Rose Bowl, Pasadena, Los Angeles Sodnik: Mario van der Ende (Nizozemska) Gledalcev: 93.869 Romunija: Prunea, Dan Petrescu, Belodedici (89’ Mihali), Gheorge Popescu, Prodan, Selymes, Ioan Lupescu, Munteanu, Hagi, Dumitrescu, Raducioiu (83’ Galca) ZDA: Tony Meola, Fernando Clavijo, Lalas, Marcelo Balboa, Caligiuri, Tab Ramos (64’ Cobi Jones), Dooley, Harkes, Sorber (75’ Wegerle), Ernest Stewart, Wynalda.

ŠVICA 4

24. junij

47’ Milla

Stadion: Stanford, Palo Alto, San Francisco Sodnik: Jamal Al Sharif (Sirija) Gledalcev: 74.914 Rusija: Čerčesov, Onopko, Ternavski, Tetradze, Nikiforov, Karpin, Klestov, Igor Kornejev (64’ Radčenko), Lediakov (77’ Beščastnih), Cimbalar, Salenko. Kamerun: Jacques Songo’o, Tataw, N’Dip, Kalla, Agbo, André Kana Biyik, Libiih, Foe, M’Fede (46’ Milla), Embe (48’ Tchami), Françoise Omam Biyik.

BRAZILIJA 3 39’ Romário, 66’ Marcio Santos, 73’ Bebeto

28. junij

16’ Sutter, 52’ Chapuisat, 65’, 72’ Knup

26. junij

KAMERUN 0

BRAZILIJA 1

ROMUNIJA 1

KOLUMBIJA 2

47’ Romário

35’ Hagi

44’ Gaviría, 89’ Lozano

Stadion: Pontiac Silverdome, Detroit Sodnik: Neji Jouini (Tunizija) Gledalcev: 61.428 Švica: Pascolo, Hottiger, Herr, Geiger, Quentin, Ohrel (83’ Patrick Sylvestre), Ciriaco Sforza, Bregy, Knup, Sutter (71’ Bickel), Chapuisat. Romunija: Stelea, Dan Petrescu, Belodedici, Gheorge Popescu, Prodan, Mihali, Ioan Lupescu (85’ Panduru), Munteanu, Hagi, Dumitrescu (70’ Vladoiu), Raduciou. Rdeči karton: 74’ Vladoiu.

ŠVICA 0

Stadion: Stanford, Palo Alto, San Francisco Sodnik: Arturo Brizio Carter (Mehika) Gledalcev: 83.401 Brazilija: Taffarel, Jorginho, Márcio Santos, Aldair, Leonardo, Dunga, Zinho (75’ Paulo Sergio), Mauro Silva, Raí (81’ Luis Müller), Romário, Bebeto. Kamerun: Bell, Tataw, Rigobert Song, Kalla, Agbo, M’Bouh, Libiih, Foe, M’Fede (72’ Maboang), Embe (63’ Milla), Françoise Omam Biyik. Rdeči karton: 63’ Song.

Stadion: Stanford, Palo Alto, San Francisco Sodnik: Peter Mikkelsen Scheff (Danska) Gledalcev: 83.769 Kolumbija: Oscar Córdoba, Luis Herrera, Andrés Escobar, Alexis Mendoza, Wilson Pérez, Leonel Alvarez, Carlos Valderrama, Hernán Gaviría (79’ John Lozano), Freddy Rincón, José Adolfo Valencia (64’ De Avila), Faustino Asprilla. Švica: Pascolo, Hottiger, Herr, Geiger, Quentin, Ohrel, Ciriaco Sforza, Bregy, Knup (82’ Subiat), Sutter (82’ Grassi), Chapuisat.

ŠVEDSKA 1 23’ Kennet Andersson

Stadion: Pontiac Silverdome, Detroit Sodnik: Sandor Puhl (Madžarska) Gledalcev: 77.217 Brazilija: Taffarel, Jorginho, Márcio Santos, Aldair, Leonardo, Dunga, Zinho, Mauro Silva (46’ Mazinho), Raí (83’ Paulo Sérgio), Romário, Bebeto. Švedska: Ravelli, Roland Nilsson, Patrik Andersson, Kämark, Ljung, Stefan Schwarz (74’ Mild), Thern, Klas Ingesson, Kennet Andersson, Larsson (65’ Blomqvist), Brolin.

Lestvica Lestvica 1. Romunija 2. Švica 3. ZDA 4. Kolumbija

6 točk 4 točke (5-4) 4 točke (3-3) 3 točke

1. Brazilija 2. Švedska 3. Rusija 4. Kemerun

7 točk 5 točk 3 točke 1 točka

1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

S TAT I S T I K E

18. junij

371

skupina C

skupina D

Nemčija – Bolivija – Španija – Južna Koreja

Argentina – Grčija – Nigerija – Bolgarija

17. junij

23. junij

21. junij

25. junij

NEMČIJA 1

JUŽNA KOREJA 0 BOLIVIJA 0

ARGENTINA 4

BOLGARIJA 4

2’, 44’, 89’ (11-m) Batistuta, 60’ Maradona

5’ (11-m), 55’ (11-m) Stojčkov, 65’ Lečkov, 90’ Borimirov

Stadion: Foxboro, Boston Sodnik: Leslie Mottram (Škotska) Gledalcev: 54.453 Bolivija: Trucco, Carlos Borja, Gustavo Quinteros, Rimba, Sandy, Cristaldo, Vladimir Soria, Melgar, Erwin Sánchez, William Ramallo (66’ Alvaro Peña), Baldivieso. Rdeči karton: 82’ Cristaldo Južna Koreja: Choi In-Young, Kim Pan-Keun, Park Jung-Bae, Hong Myung-Bo, Shin Hong-Gi, Lee Young-Jin, Kim Joo-Sung, Noh Jung-Yoon (71’ Choi Young-Il), Ko Jeong-Woon, Seo Jung-Won (64’ Ha Seok-Ju), Hwang Sun-Hong.

GRČIJA 0

Stadion: Foxboro, Boston Sodnik: Arturo Angeles (ZDA) Gledalcev: 54.486 Argentina: Islas, Sensini, Fernando Cáceres, Ruggeri, Chamot, Diego Simeone, Fernando Redondo, Maradona (83’ Ariel Ortega), Balbo (80’ Mancuso), Caniggia, Batistuta. Grčija: Minou, Manolas, Eustratios Apostolakis, Kolitsidakis, Kalitzakis, Kofidis, Tsalouchidis, Nioplias, Tsiantakis (46’ Marangos), Saravakos, Machlas (59’ Anastassios Mitropoulos).

Stadion: Soldier Field, Chicago Sodnik: Ali Muhamed Bujsaim (Združeni arabski emirati) Gledalcev: 63.160 Bolgarija: Borislav Mihajlov, Kremenljev, Trifon Ivanov, Hubčev, Cvetanov (77’ Kiriakov), Zlatko Jankov, Lečkov, Sirakov, Balakov, Stojčkov, Emil Kostadinov (82’ Borimirov) Grčija: Amatzidis, Karataidis, Esutratios Apostolakis, Karagiannis, Kalitzakis, Kofidis, Hantzidis (48’Anastassios Mitropoulos), Nioplias, Marangos, Alexandros Alexoudis (57’ Vasilios Dimitriadis), Machlas.

61’ Klinsmann

BOLIVIJA 0 Stadion: Soldier Field, Chicago Sodnik: Arturo Brizio Carter (Mehika) Gledalcev: 67.117 Nemčija: Illgner, Thomas Berthold, Matthäus, Jürgen Kohler, Brehme, Thomas Hässler (83’ Thomas Strunz), Effenberg, Matthias Sammer, Andreas Möller, Klinsmann, Riedle (60’ Basler). Bolivija: Trucco, Carlos Borja, Gustavo Quinteros, Rimba, Sandy, Cristaldo, Vladimir Soria, Melgar, Erwin Sánchez, Baldivieso (66’ Jaime Moreno), William Ramallo (79’ Marco Etcheverry). Rdeči karton: 82’ Etcheverry.

27. junij

21. junij

17. junij

ŠPANIJA 3

NIGERIJA 3

ŠPANIJA 2

19’ (11-m) Guardiola, 66’, 70’ Caminero

21’ Yekini, 43’ Amokachi, 55’ Amunike

30. junij

51’ Salinas, 55’ Goicoechea

BOLIVIJA 1

BOLGARIJA 0

NIGERIJA 2

67’ Erwin Sánchez

47’(+) Finidi, 93’ Yekini

Stadion: Soldier Field, Chicago Sodnik: Rodrigo Badilla Sequeira (Kostarika) Gledalcev: 63.089 Španija: Zubizarreta, Alberto Ferrer, Voro, Abelardo, Sergi, Guardiola (68’Bakero), Juan Goicoechea, Caminero, Felipe (46’Hierro), Julio Salinas, Julen Guerrero. Bolivija: Trucco, Carlos Borja, Rimba, Sandy, Peña, Vladimir Soria (62’ Ramiro Castillo), Melgar, Soruco, Mauricio Ramos (47’ Jaime Moreno), Erwin Sánchez, William Ramallo.

Stadion: Cotton Bowl, Dallas Sodnik: Rodrigo Badilla Sequeira (Kostarika) Gledalcev: 44.132 Nigerija: Rufai, Eguavoen, Okechukwu Uche, Nwanu, Iroha, Oliseh, Siasia (68’ Adepoju), Amokachi, Finidi George (77’ Ezeugo), Yekini, Amunike. Bolgarija: Borislav Mihajlov, Kremenljev, Trifon Ivanov, Hubčev, Cvetanov, Zlatko Jankov, Lečkov (59’ Sirakov), Borimirov (73’ Ivajlo Jordanov), Balakov, Stojčkov, Emil Kostadinov.

27. junij

25. junij

NEMČIJA 3

ARGENTINA 2

30. junij

12’, 37’ Klinsmann, 20’ Riedle

21’, 28’ Caniggia

BOLGARIJA 2

NIGERIJA 1

61’ Stojčkov, 90’ Sirakov

JUŽNA KOREJA

84’ Hong Myung-Bo, 90’ Seo Jung-Won

S TAT I S T I K E

Stadion: Cotton Bowl, Dallas Sodnik: Peter Mikkelsen Scheff (Danska) Gledalcev: 56.247 Španija: Cañizares, Alberto Ferrer, Alkorta, Hierro, Sergi, Abelardo, Miguel Angel Nadal, Juan Goicoechea, Luis Enrique, Julio Salinas (64’ Felipe), Julen Guerrero (47’ Caminero). Rdeči karton: 26’ Nadal Južna Koreja: Choi In-Young, Kim Pan-Keun, Park Jung-Bae, Hong Myung-Bo, Shin Hong Gi, Lee Young-Jin, Choi Young-Il, Kim Joo-Sung (59’ Seo Jung-Won), Noh Jung-Yoon (74’ Ha Seok-Ju), Ko Jeong-Woon, Hwang Sun-Hong.

372

JUŽNA KOREJA

GRČIJA 0 Stadion: Foxboro, Boston Sodnik: Leslie Mottram (Škotska) Gledalcev: 53.001 Nigerija: Rufai, Keshi, Okechukwu Uche, Nwanu, Emenalo, Oliseh, Siasia, Amokachi, Finidi George (83’ Adepoju), Yekini (69’ Okocha), Amunike. Grčija: Karkamanis, Alexiou, Karagiannnis, Kalitzakis, Kofidis, Hantzidis, Mitropoulos (71’ Tsiantakis), Nioplias, Tsalouchidis, Alexios Alexandris, Machlas (78’ Vasilios Dimitriadis).

21. junij

52’ Hwang Sun-Hong, 63’ Hong Myung-Bo

8’ Siasia

ARGENTINA 0

NEMČIJA 1

Stadion: Cotton Bowl, Dallas Sodnik: Joël Quiniou (Francija) Gledalcev: 63.998 Nemčija: Illgner, Thomas Berthold, Matthäus (64’ Andreas Möller), Jürgen Kohler, Brehme, Thomas Hässler, Buchwald, Effenberg (75’ Helmer), Matthias Sammer, Klinsmann, Riedle. Južna Koreja: Choi In-Young (46’ Lee Won-Jae), Kim Pan-Keun, Park Jung-Bae, Hong Myung-Bo, Shin Hong-Gi, Lee Young-Jin (39’ Chung Jong-Son), Kim Joo-Sung, Choi Joung-Il, Ko Jeong-Woon, Cho Ji- Ho (46’ Seo Jung-Won), Hwang Sun-Hong.

Stadion: Foxboro, Boston Sodnik: Bo Karlsson (Švedska) Gledalcev: 54.453 Argentina: Islas, Sensini (86’ Hernán Díaz), Fernando Cáceres, Ruggeri, Chamot, Diego Simeone, Fernando Redondo, Maradona, Balbo (70’ Mancuso), Caniggia, Batistuta. Nigerija: Rufai, Eguavoen, Okechukwu Uche, Nwanu, Emenalo, Oliseh (88’ Okocha), Siasia (56’ Adepoju), Amokachi, Finidi George, Yekini, Amunike.

Stadion: Cotton Bowl, Dallas Sodnik: Neji Jouini (Tunizija) Gledalcev: 63.988 Bolgarija: Borislav Mihajlov, Kremenljev, Trifon Ivanov, Hubčev, Cvetanov, Zlatko Jankov, Lečkov (76’ Borimirov), Sirakov, Balakov, Stojčkov, Emil Kostadinov (74’ Kiriakov). Rdeči karton: 67’ Cvetanov Argentina: Islas, Hernán Díaz, Fernando Cáceres, Ruggeri, Chamot, Diego Simeone, Fernando Redondo, Leonardo Rodríguez (67’ Medina Bello), Balbo, Caniggia (26’ Ariel Ortega), Batistuta.

48’ Klinsmann

ŠPANIJA 1 14’ Goicoechea

Stadion: Solder Field, Chicago Sodnik: Ernesto Filippi Cavani (Urugvaj) Gledalcev: 63.113 Nemčija: Illgner, Thomas Berthold, Matthäus, Jürgen Kohler, Brehme, Thomas Hässler, Thomas Strunz, Matthias Sammer, Effenberg, Andreas Möller (62’ Völler), Klinsmann. Španija: Zubizarreta, Alberto Ferrer, Alkorta, Hierro, Sergi, Abelardo, Guardiola (77’ Camarasa), Juan Goicoechea (65’ Bakero), Caminero, Luis Enrique, Julio Salinas.

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

Lestvica 1. Nemčija 2. Španija 3. Južna Koreja 4. Bolivija

Lestvica 7 točk 5 točk 2 točki 1 točka

1. Nigerija 2. Bolgarija 3. Argentina 4. Grčija

6 točk (6-2) 6 točk (6-3) 6 točk (6-3) 0 točk

skupina E

skupina F

Irska – Italija – Norveška – Mehika

Belgija – Maroko – Nizozemska – Savdska Arabija

18. junij

24. junij

19. junij

25. junij

IRSKA 1

MEHIKA 2

BELGIJA 1

11’ Houghton

42’, 65’ Luis García

11’ Degryse

65’ Albert

ITALIJA 0

IRSKA 1

MAROKO 0

NIZOZEMSKA 0

Stadion: Giants, New Jersey, New York Sodnik: Mario van der Ende (Nizozemska) Gledalcev: 73.511 Irska: Bonner, Irwin, Mc Grath, Babb, Phelan, Roy Keane, Houghton (68’ Mc Ateer), John Sheridan, Andy Townsend, Steve Staunton, Coyne (89’ John Aldridge). Italija: Pagliuca, Tassotti, Costacurta, Baresi, Paolo Maldini, Albertini, Dino Baggio, Donadoni, Evani (46’ Massaro), Roberto Baggio, Signori (84’ Nicola Berti).

84’ Aldridge

Stadion: Citrus Bowl, Orlando Sodnik: José Torres Cadena (Kolumbija) Gledalcev: 61.219 Belgija: Preud’Homme, Rudi Smidts, Grun, Michel de Wolf, Staelens, Franky van der Elst, Scifo, Boffin (85’ Borkelmans), Degryse, Nilis (53’ Emmers), Josip Weber. Maroko: Azmi (88’ Alaoui El Ashraf), Abdellah, El Hadrioui, Triki, Naybet, El Haddaoui (69’ Bahja), Hadji, Azzouzi, Hababi, Daoudi, Chaouch (82’ Samadi).

Stadion: Citrus Bowl, Orlando Sodnik: Renato Marsiglia (Brazilija) Gledalcev: 62.387 Belgija: Preud’Homme, Philippe Albert, Michel de Wolf, Grun, Staelens, Borkelmans (61’ Rudi Smidts), Franky van der Elst, Scifo, Degryse, Emmers (78’ Dirk Medved), Josip Weber. Nizozemska: de Goey, Valckx, Frank de Boer, Ronald Koeman, Wouters, Rijkaard, Jonk, Ronald de Boer (46’ Robert Witschge), Roy, Bergkamp, Taument (64’ Overmars).

19. junij

20. junij

29. junij

NORVEŠKA 1

28. junij

NIZOZEMSKA 2

84’ Rekdal

ITALIJA 1

50’ Jonk, 86’ Taument

42’ Bergkamp, 78’ Roy

MEHIKA 0

48’ Massaro

SAVDSKA ARABIJA 1

MAROKO 1

Stadion: RFK Memorial, Washington Sodnik: Sandor Puhl (Madžarska) Gledalcev: 52.395 Norveška: Thorstvedt, Haaland, Bratseth, Henning Berg, Byörnbye, Jostein Flo, Mykland (78’ Rekdal), Leonhardsen, Bohinen, Fjörtoft, Mini Jakobsen, (46’ Gunnar Halle). Mehika: Jorge Campos, Raúl Gutiérrez (71’ Marcelino Bernal), Juan de Dios Ramírez, Claudio Suárez, Ramón Ramírez, Del Olmo, Luis Valdéz (46’ Benjamín Galindo), Ambriz, Luis García, Hugo Sánchez, Luis Alves Zague.

MEHIKA 1

18’ Amin

47’ Nader

57’ Bernal

Stadion: RFK Memorial, Washington Sodnik: Manuel Díaz Vega (Španija) Gledalcev: 50.535 Nizozemska: de Goey, van Gobbel, Frank de Boer, Ronald Koeman, Wouters, Rijkaard, Jonk, Ronald de Boer, Roy (81’ van Vossen), Bergkamp, Overmars (58’ Taument). Savdska Arabija: Al Deayea, Madani, Jebreen, Al Khlaiwi, Al Jawad, Al Dosari, Amin, Al Bishi, Al Owairan (69’ Saleh), Al Muwalid, Majed Mohammad (45’ Falatah).

Stadion: Citrus Bowl, Orlando Sodnik: Alberto Tejada Noriega (Perú) Gledalcev: 60.578 Nizozemska: de Goey, Valckx, Frank de Boer, Ronald Koeman, Winter, Wouters, Jonk, Robert Witschge, Bergkamp, van Vossen (67’ Roy), Overmars (56’ Taument). Maroko: Alaoui El Ashraf, El Khalej, El Hadrioui, Triki, Samadi, Neqrouz, Bouyboud (47’ Hadji), Bahja, Azzouzi (61’ Daoudi), Hababi, Nader.

Stadion: RFK Memorial, Washington Sodnik: Francisco Lamolina (Argentina) Gledalcev: 53.186 Italija: Marchegiani, Benarrivo, Costacurta, Apolloni, Paolo Maldini, Nicola Berti, Albertini, Dino Baggio (65’ Donadoni), Signori, Casiraghi (46’ Massaro), Roberto Baggio. Mehika: Jorge Campos, Jorge Rodríguez, Claudio Suárez, Juan de Dios Ramírez, Del Olmo, Marcelino Bernal, Ambriz, Alberto García Aspe, Luis García (83’ Juan Chávez), Carlos Hermosillo, Luis Alves Zague.

23. junij

29. junij 25. junij

SAVDSKA ARABIJA 1

ITALIJA 1

28. junij

SAVDSKA ARABIJA 2

5’ Al Owairan

69’ Dino Baggio

IRSKA 0 NORVEŠKA 0

7’ (11-m) Al Jaber, 45’ Amin

BELGIJA 0

MAROKO 1

Stadion: Giant, New Jersey, New York Sodnik: José Torres Cadena (Mehika) Gledalcev: 76.322 Irska: Bonner, Gary Kelly, Mc Grath, Babb, Sheridan, Roy Keane, Andy Townsend (75’Whelan), Steve Stounton, Houghton, Mc Ateer, John Aldridge (64’ David Kelly) Norveška: Thorstvedt, Erland Johnsen, Bratseth, Henning Berg, Björnbye, Jostein Flo, Mykland, Rekdal, Leonhardsen (67’ Bohinen), Gunnar Halle (34’ Mini Jakobsen), Sörloth.

26’ Chouch

Stadion: RFK Memorial, Washington Sodnik: Helmut Krug (Nemčija) Gledalcev: 52.959 Savdska Arabija: Al Deayea, Zebermawi, El Khlaiwi, Madani, Al Jawad, Al Owairan (62’ Al Dosari), Al Bishi, Jebreen, Saleh, Majed Mohammed (46’ Al Muwalid), Falatah. Belgija: Preud’Homme, Philippe Albert, Rudi Smidts, Michel de Wolf, Staelens, Franky van der Elst, Boffin, Scifo, Degryse (23’ Nilis), Dirk Medved, Wilmots (63’ Josip Weber).

NORVEŠKA 0 Stadion: Giants, New Jersey , New York Sodnuk: Helmut Krug (Nemčija) Gledalcev: 74.624 Italija: Pagliuca, Benarrivo, Costacurta, Baresi (48’ Apolloni), Paolo Maldini, Albertini, Dino Baggio, Nicola Berti, Casiraghi (70’ Massaro), Roberto Baggio (22’ Marchegiani), Signori. Rdeči karton: 21’ Pagliuca Norveška: Thorstvedt, Haaland, Bratseth, Henning Berg, Björnbye, Jostein Flo, Mykland (81’ Rekdal), Leonhardsen, Bohinen, Rushfeldt (46’ Mini Jakobsen), Fjörtoft.

Stadion: Giants, New Jersey, New York Sodnik: Philip Don (Anglija) Gledalcev: 76.322 Savdska Arabija: Al Deayea, Madani, Jebreen, Al Khlaiwi, Al Anazi (30’ Zebermawi), Al Jawad, Amin, Al Bishi, Al Owairan, Al Muwalid, Al Jaber (80’ Al Ghesheyan). Maroko: Azmi, El Khalej, El Hadrioui, Triki, Naybet, Abdellah (57’ El Ghrissi), Bahja, Azzouzi, Hababi (72’ Hadji), Daoudi, Chaouch.

Lestvica 1. Mehika 2. Irska 3. Italija 4. Norveška

Lestvica 4 točke (3-3) 4 točke (2-2) 4 točke (2-2) 4 točke (1-1)

1. Nizozemska 2. Savdska Arabija 3. Belgija 4. Maroko

6 točk (4-3) 6 točk (4-3) 6 točk (2-1) 0 točk

Irska je ob enaki razliki v golih zasedla drugo mesto

Nizozemska je ob enaki razliki golov zasedla prvo

zaradi zmage nad Italijo.

mesto zaradi zmage nad Savdsko Arabijo.

1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

S TAT I S T I K E

Stadion: Citrus Bowl, Orlando Sodnik: Kurt Röthlisberger (Švica) Gledalcev: 61.219 Mehika: Jorge Campos, Ambriz, Claudio Suárez, Juan de Dios Ramírez, Marcelino Bernal, Jorge Rodríguez (80’ Raúl Gutiérrez), Del Olmo, Hermosillo (80’ Salvador), Alberto García Aspe, Luis García , Luis Alves Zague. Irska: Bonner, Irwin, Mc Grath, Babb, Phelan, Sheridan, Roy Keane, Andy Townsend, Steve Stounton (66’ Mc Ateer), Houghton, Coyne (67’ John Aldridge).

373

četrtfinale

osmina finala

2. julij

3. julij

5. julij

ŠPANIJA 3

ROMUNIJA 3

ITALIJA

15’ Hierro, 74’ Luis Enrique, 86’ (11-m) Beguiristain

11’,18’ Dumitrescu, 58’ Hagi

88’, 100’ (11-m) Roberto Baggio

ŠVICA 0

ARGENTINA 2

NIGERIJA

Stadion: RFK Memorial, Washington Sodnik: Mario van der Ende (Nizozemska) Gledalcev: 53.121 Španija: Zubizarreta, Ferrer: Alkorta, Abelardo, Sergi, Hierro (76’ Jorge Otero), Nadal, Camarasa, Juan Goicoechea (61’ Beguiristain), Bakero, Luis Enrique. Švica: Pascolo, Hottiger, Herr, Geiger, Yvan Quentin (58’ Jurg Studer), Ohrel (73’ Subiat), Bregy, Ciriaco Sforza, Bickel, Knup, Chapuisat.

16’ (11-m) Batistuta, 75’ Balbo

25’ Amunike

58’ Caminero

Stadion: Rose Bowl, Pasadena, Los Angleles Sodnik: Pierluiggi Pairetto (Italija) Gledalcev: 90.469 Romunija: Prunea, Dan Petrescu, Belodedici, Prodan, Gheorge Popescu, Mihali, Ioan Lupescu, Munteanu, Selymes, Hagi (86’ Galca), Dumitrescu (88’ Papura). Argentina: Islas, Sensini (63’ Medina Bello), Fernando Cáceres, Ruggeri, Chamot, José Basualdo, Fernando Redondo, Diego Simeone, Balbo, Ariel Ortega, Batistuta.

Stadion: Foxboro, Boston Sodnik: Arturo Brizio Carter (Mehika) Gledalcev: 54.367 Italija: Marchegiani, Benarrivo, Mussi, Costacurta, Maldini, Nicola Berti (45’ Dino Baggio), Albertini, Donadoni, Signori (62’ Zola), Massaro, Roberto Baggio. Rdeči karton: 75’ Zola. Nigerija: Rufai, Eguavoen, Okechukwu Uche, Nwanu, Emenalo, Oliseh, Okocha, Amokachi (35’ Adepoju), Finidi George, Yekini, Amunike (57’ Oliha).

Stadion: Foxboro, Boston Sodnik: Sándor Puhl (Madžarska) Gledalcev: 54.605 Italija: Pagliuca, Tassotti, Costacurta, Paolo Maldini, Benarrivo, Antonio Conte (65’ Nicola Berti), Albertini (46’ Signori), Dino Baggio, Donadoni, Massaro, Roberto Baggio. Španija: Zubizarreta, Albert Ferrer, Alkorta, Abelardo, Sergi (60’ Julio Salinas), Nadal, Jorge Otero, Juan Goicoechea, Caminero, Bakero (65’ Hierro), Luis Enrique.

6’, 40’ Völler, 11’ Klinsmann

4. julij

5. julij

9. julij

BELGIJA 2

BRAZILIJA 1

BOLGARIJA

8’ Grun, 90’ Albert

72’ Bebeto

6’ Stojčkov

Stadion: Soldier Field, Chicago Sodnik: Kurt Röthlisberger (Švica) Gledalcev: 60.246 Nemčija: Illgner, Berthold, Helmer, Jürg Kohler, Martin Wagner, Matthäus (46’ Brehme), Guido Buchwald, Matthias Sammer, Thomas Hässler, Völler, Klinsmannn (86’ Stefan Kuntz). Belgija: Preud’Homme, Philippe Albert, De Wolf, Grun, Rudi Smidts (65’ Boffin), Franky van der Elst, Staelens, Scifo, Emmers, Nilis (75’ Czerniatynski), Josip Weber.

ZDA 0

MEHIKA

Stadion: Stanford, Palo Alto, San Francisco Sodnik: Joël Quiniou (Francija) Gledalcev: 84.147 Brazilija: Taffarel, Jorginho, Márcio Santos, Aldair, Leonardo, Dunga, Mauro Silva, Zinho (68’ Cafú), Mazinho, Bebeto, Romário. Rdeči karton: 43’ Leonardo. ZDA: Tony Meola, Fernando Clavijo, Marcelo Balboa, Lalas, Caligiuri, Tab Ramos (46’ Wynalda), Thomas Dooley, Sorber, Hugo Pérez (66’ Wegerle), Cobi Jones, Ernest Stewart. Rdeči karton: 85’ Clavijo.

18’ (11-m) García Aspe

64’ Bergkamp, 76’ Winter

Stadion: Giants, New Jersey, New York Sodnik: Jamal Al Sharif (Sirija) Gledalcev: 71.030 Bolgarija: Borislav Mihajlov, Kremenljev, Kiriakov, Hubčev, Ivajlo Jordanov, Lečkov, Balakov, Sirakov (104’ Genčev), Borimirov, Stojčkov, Emil Kostadinov (119’ Mihtarski). Rdeči karton: 50’ Kremenljev. Mehika: Jorge Campos, Ambriz, Juan de Dios Ramírez, Claudio Suárez, Ramón Ramírez, Jorge Rodríguez, Marcelino Bernal, Benjamín Galindo, Alberto García Aspe, Luis García, Luis Alves Zague. Rdeči karton: 57’ Luis García. Enajstmetrovke: Bolgarija: Balakov (Campos ubranil), Genčev (gol), Borimirov (gol), Lečkov (gol). Mehika: García Aspe (zgrešil), Bernal (Mihajlov ubranil), Jorge Rodríguez (Mihajlov ubranil), Suárez (gol).

Stadion: Cotton Bowl, Dallas Sodnik: Rodrigo Badilla Sequeira (Kostarika) Gledalcev: 63.998 Brazilija: Taffarel, Jorginho, Márcio Santos, Aldair, Branco (89’ Cafú), Mazinho (80’ Raí), Dunga, Mauro Silva, Zinho, Bebeto, Romário. Nizozemska: de Goey, Valckx, Ronald Koeman, Wouters, Winter, Rijkaard (65’ Ronald de Boer), Robert Witschge, Jonk, van Vossen (54’ Roy), Bergkamp, Overmars.

2. julij

(1) 2

9. julij

ITALIJA 2 25’ Dino Baggio, 87’ Roberto Baggio

(1) 1

ŠPANIJA 1

NEMČIJA 3

3. julij

S TAT I S T I K E

ŠVEDSKA 3

374

6’ Dahlin, 51’, 88’ K. Andersson

4. julij

SAVDSKA ARABIJA 1

NIZOZEMSKA 2

85’ Al Ghesheyan

11’ Bergkamp, 41’ Jonk

Stadion: Cotton Bowl, Dallas Sodnik: Renato Marsiglia (Brazilija) Gledalcev: 60.277 Švedska: Ravelli, Roland Nilsson, Patrik Andersson, Björklund (55’ Kämark), Ljung, Stefan Schwarz, Klas Ingesson, Thern (70’ Mild), Brolin, Dahlin, Kennet Andersson. Savdska Arabija: Al Deayea, Zebermawi, Madani, Al Khlaiwi, Al Jawad (55’ Al Ghesheyan), Amin, Saleh, Al Bishi (63’ Al Muwalid), Al Owairan, Al Jaber, Falatah.

IRSKA 0

15. S VE TOVN O P R V EN ST VO: ZDA 1994

Stadion: Citrus Bowl, Orlando Sodnik: Peter Mikkelsen Scheff (Danska) Gledalcev: 61.355 Nizozemska: de Goey, Valckx, Frank de Boer, Ronald Koeman, Winter, Rijkaard, Jonk, Robert Witschge (79’ Numan), Bergkamp, van Vossen (70’ Roy), Overmars. Irska: Bonner, Gary Kelly, Mc Grath, Babb, Phelan, Houghton, Roy Keane, Andy Townsend, Sheridan, Steve Staunton (63’ Mc Ateer), Coyne (73’ Cascarino).

1 (3)

BRAZILIJA 3 53’ Romário, 63’ Bebeto, 81’ Branco

1 (1)

NIZOZEMSKA 2

ŠVEDSKA

2 (5)

78’ Brolin, 115’ Kennet Andersson

ROMUNIJA

finale

13. julij

17. julij

ITALIJA 2

BRAZILIJA ITALIJA

20’, 25’ Roberto Baggio

2 (4)

BOLGARIJA 1

88’, 101’ Raducioiu

44’ (11-m) Stojčkov

Stadion: Stanford, Palo Alto, San Francisco Sodnik: Philip Don (Anglija) Gledalcev: 83.500 Švedska : Ravelli, Roland Nilsson, Patrik Andersson, Björklund (84’ Kämark), Ljung, Klass Ingesson, Stefan Schwarz, Mild, Brolin, Dahlin (107’ Henrik Larsson), Kennet Andersson. Rdeči karton: 101’ Schwarz Romunija: Prunea, Dan Petrescu, Belodedici, Gheorge Popescu, Prodan, Selymes, Ioan Lupescu, Munteanu (84’ Panduru), Hagi, Dumitrescu, Raducioiu. Enajstmetrovke: Švedska: Mild (zgrešil), Kennet Andersson (gol), Brolin (gol), Ingesson (gol), Nilsson (gol), Larsson (gol). Romunija: Raducioiu (gol), Hagi (gol), Popescu (gol), Petrescu (Ravelli ubranil), Dumitrescu (gol), Belodedici (Ravelli ubranil).

Stadion: Giants, New Jersey, New York Sodnik: Joël Quiniou (Francija) Gledalcev: 74.110 Italija: Pagliuca, Mussi, Costacurta, Paolo Maldini, Benarrivo, Nicola Berti, Albertini, Dino Baggio (56’ Antonio Conte), Donadoni, Pierluigi Casiraghi, Roberto Baggio (71’ Signori). Bolgarija: Borislav Mihajlov, Kiriakov, Trifon Ivanov, Hubčev, Cvetanov, Zlatko Jankov, Lečkov, Balakov, Sirakov, Stojčkov (79’ Genčev), Emil Kostadinov (72’ Ivajlo Jordanov).

10. julij

BOLGARIJA 2 75’ Stojčkov, 78’ Lečkov

NEMČIJA 1 47’ (11-m) Matthäus

Stadion: Giants, New Jersey, New York Sodnik: José Torres Cadena (Kolumbija) Gledalcev: 72.416 Bolgarija: Borislav Mihajlov, Zlatko Jankov, Kiriakov, Trifon Ivanov, Hubčev, Cvetanov, Lečkov, Sirakov, Balakov, Stojčkov (85’ Ivajlo Jordanov), Emil Kostadinov (90’ Genčev). Nemčija: Illgner, Berthold, Helmer, Jürg Kohler, Matthäus, Guido Buchwald, Thomas Hässler (83’ Brehme), Martin Wagner (59’ Strunz), Andreas Möller, Völler, Klinsmann.

končna lestvica 0 (3) 0 (2)

Stadion: Rose Bowl, Pasadena, Los Angeles Sodnik: Sándor Puhl (Madžarska) Gledalcev: 94.194 Brazilija: Taffarel, Jorginho (21’ Cafú), Márcio Santos, Aldair, Branco, Mazinho, Dunga, Mauro Silva, Zinho (106’ Paulo Viola), Bebeto, Romário. Italija: Pagliuca, Mussi (35’ Apolloni), Franco Baresi, Paolo Maldini, Benarrivo, Nicola Berti, Dino Baggio (95’ Evani), Albertini, Donadini, Roberto Baggio, Massaro. Enajstmetrovke: Brazilija: Márcio Santos (Pagliuca ubranil), Romário (gol), Branco (gol), Dunga (gol). Italija: Baresi (zgrešil), Albertini (gol), Evani (gol), Massaro (Taffarel ubranil), Roberto Baggio (zgrešil)

13. julij

BRAZILIJA 1 80’ Romário

ŠVEDSKA 0 Stadion: Rose Bowl, Pasadena, Los Angeles Sodnik: José Torres Cadena (Kolumbija) Gledalcev: 84.569 Brazilija: Taffarel, Jorginho, Márcio Santos, Aldair, Branco, Mazinho (46’ Raí), Dunga, Mauro Silva, Zinho, Bebeto, Romário. Švedska: Ravelli, Roland Nilsson, Patrik Andersson, Björklund, Ljung, Klass Ingesson, Thern, Mild, Brolin, Dahlin (68’ Rehn), Kennet Andersson. Rdeči karton: 63’ Thern.

svetovni prvak BRAZILIJA

3. mesto 16. julij

ŠVEDSKA 4 8’ Brolin, 30’ Mild, 37’ Larsson, 40’ Kennet Andersson

BOLGARIJA 0 Stadion: Rose Bowl, Pasadena, Los Angeles Sodnik: Alí Mohamed Bujsaim (Združeni arabski emirati) Gledalcev: 83.716 Švedska: Ravelli, Roland Nilsson, Patrick Andersson, Björklund, Kämark, Klass Ingesson, Stefan Schwarz, Mild, Brolin, Henrik Larsson (79’ Limpar), Kennet Andersson. Bolgarija: Borislav Mihajlov (46’ Nikolov), Kiriakov, Trifon Ivanov (42’ Kremenliev), Hubčev, Cvetanov, Zdravko Jankov, Lečkov, Balakov, Sirakov (46’ Jordanov), Stojčkov, Emil Kostadinov.

1. Brazilija 2. Italija 3. Švedska 4. Bolgarija 5. Nemčija 6. Romunija 7. Nizozemska 8. Španija 9. Nigerija 10. Argentina 11. Belgija 12. Savdska Arabija 13. Mehika 14. ZDA 15. Švica 16. Irska 17. Norveška 18. Rusija 19. Kolumbija 20. Južna Koreja 21. Bolivija 22. Kamerun 23. Maroko 24. Grčija

SELEKTORJI Brazilija: Carlos Alberto Parreira Italija: Arrigo Sacchi Švedska: Tommy Svensson Bolgarija: Dimitar Penev Nemčija: Berti Vogts Romunija: Anghel Iordanescu Nizozemska: Dick Advocaat Španija: Javier Clemente Lázaro Nigerija: Clemens Westerhof Argentina: Alfio Basile Belgija: Paul van Himst Savdska Arabija: Jorge Raúl Solari Mehika: Miguel Mejía Barón ZDA: Velibor Bora Milutinović Švica: Roy Hodgson Irska: Jackie Charlton Norveška: Egil Roger Olsen Rusija: Pavel Sadirin Kolumbija: Francisco Maturana Južna Koreja: Kim Ho Bolivija: Xavier Azkargorta Uriarte Kamerun: Henri Michel Maroko: Abdellah Blinda Grčija: Alketas Panagoulias

1 5 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: Z DA 1 9 9 4

S TAT I S T I K E

10. julij

polfinale

375

376

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

16. svetovno prvenstvo

1998 FRANCIJA • Od 10. junija do 12. julija • Kvalifikacije: 169 držav (prijavljenih 174) • Število tekem v kvalifikacijah: 643 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 1.922 (povprečje 2,99 na tekmo) • Število sodelujočih na SP: 32 držav • Število tekem na SP: 64 • Število zadetkov na SP: 171 (povprečje 2,67 na tekmo) • Število gledalcev: 2.785.100 (povprečje 43.517 na tekmo) • Gol št.1.700: Slobodan Komljenović (Jugoslavija) • Najboljši strelec: Davor Šuker (Hrvaška) 6 golov Akrobatski skok francoskega vratarja Fabiana Bartheza v finalu

• Zlata žoga: Ronaldo Luiz Nazário de Lima (Brazilija)

zaustavi prodor neprepoznavnega Ronalda.

1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

377

Veselje in smeh – Francoski nogometaši doživljajo najslajše trenutke v karieri. Na noge so spravili vse rojake in ulice so bile preplavljene z zastavami, kapami in drugimi navijaškimi pripomočki.

Zadnji mundial dvajsetega stoletja Francija je po šestih desetletjih ponovno gostila svetovno prvenstvo, ki je bilo zadnje v dvajsetem stoletju. Obetal se je veliki spektakel. Domači so se z zvezdniško zasedbo, računajoč na domačo podporo, pripravljali z velikimi pričakovanji. Že dvanajst let niso nastopali na največji nogometni prireditvi. Sopredsedniku organizacijskega komiteja, Michelu Platiniju, je uspel veliki met: pripravil je enega najboljših mundialov v zgodovini; Francija je v finalu potolkla Brazilce in prvič dvignila najbolj zaželeni pokal med tistimi, ki brcajo žogo. Po dvajsetih letih je na najvišji stopnički stala reprezentanca, ki na SP ni še nikoli prej slavila. Platinijev najtesnejši sodelavec, Fernand Sastre, žal ni videl dokončanega dela. Umrl je 13. junija, tri dni po otvoritvi. 378

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

Prvič je sodelovalo 32 reprezentanc, ki so igrale 64 tekem na desetih prizoriščih širom države. V drugi krog, ki je bil na izpadanje, sta se uvrstili prvi dve iz vsake skupine. Mnogi menijo, da je bilo povečanje števila udeležencev dobra poteza, saj je odražalo porast števila stalnih članic FIFE (204). Leta 1974, ko je predsedstvo krovne nogometne organizacije prevzel João Havelange, je bilo 140 članic, in le polovica je imela stalne reprezentance, trenerja in nastope. Tekme so bile v Franciji dokaj izenačene, brez »košarkarskih« izidov. Razvoj igre je šel v smer preciznosti in hitrosti z velikim poudarkom na fizični pripravljenosti. Nogometaši so morali biti bolj kot kdajkoli prej usposobljeni igrati na različnih pozicijah. V tej visoki univerzalnosti so tudi

branilci majhnih nogometnih držav vedeli, kako se postaviti po robu velikim in jim zagreniti igro. Bilo je manj špekuliranja, več napetosti in negotovosti. Oglasili so se tudi nasprotniki širitve, ki so menili, da »outsiderji« škodijo kvaliteti in da morajo sodelovati le najboljši. Srečanja so se igrala z žogo Adidas Tricolore narejeno s plastjo sintetične pene. Bila je podobna tisti, ki so jo brcali štiri leta prej v ZDA, le da je imela tri barve francoske zastave. Maskoti prvenstva je bilo ime Footix. Uvodno srečanje in finale so odigrali na stadionu Stade de France, na novemu prizorišču, zgrajenem v četrti St. Denis, v severnem delu Pariza.

Slovenija prvič v kvalifikacijah Slovenija se je v tem ciklusu prvič udeležila kvalifikacij, toda na zaključni turnir se ji ni uspelo uvrstiti. Štirindvajseti april 1996 bo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega nogometa. Kljub porazu z 0 : 2 proti Grkom v Atenah, se je tega dne slovenska reprezentanca predstavila svetu. Na igrišče so stopili Boškovič, Galič, Englaro, Milanič, Jermaniš, Aleš Čeh, Novak, Židan (Damjan Gajser), Udovič (Gliha), Zahovič, Florjančič. Pod vodstvom Zdenka Verdenika so Slovenci v skupini z Grčijo, Dansko, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško osvojili le eno točko. Največji podvig so dosegli v Splitu, kjer so s tremi goli Primoža Glihe po zaostanku z 1 : 3 remizirali s Hrvati. Ognjeni so se uvrstili na SP in presenetili.

Tekma Primoža Glihe - Slovenci so na prvih kvalifikacijah osvojili le eno točko, a to z velikim podvigom v Splitu. Gliha je zabil vse tri gole in bil glavni režiser remija Slovenija – Hrvaška 3 : 3 . Na sliki matira vratarja Mrmića.

1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

379

Svetovno prvenstvo televizije Sliko je v svet pošiljala francoska televizija in pred malimi ekrani je obračune reprezentanc spremljalo rekordno število navdušencev. Vse tekme si je širom sveta ogledalo kar 33,8 milijarde gledalcev, s povprečjem 521,8 milijonov na tekmo. V Sloveniji je za prenose skrbela RTV Slovenija, ki je večino tekem prenašala v živo. Akreditiralo se je okoli 13 tisoč novinarjev. Nekateri so prihajali iz najbolj zakotnih delov sveta. Vsi so v izvrstno pripravljenih novinarskih središčih imeli izjemne pogoje za delo.

Havelange odšel, Blatter prišel Skoraj tako pričakovan kot tekmovanje samo je bil 51. kongres Mednardone nogometne zveze (FIFA), ki se je odvijal v dvorani Equinoxe v Parizu. Po štiriindvajsetih letih se je od predsedstva poslovil Brazilec João Havelange in prepustil svoje mesto Švicarju Josephu Seppu Blatterju, ki je do tedaj opravljal funkcijo generalnega sekretarja

in zaslovel pri vodenju žrebanj skupin za razna tekmovanja. Protikandidata Šveda Lennarta Johannsona, predsednika Evropske nogometne zveze, je premagal po zelo tesnem volilnem izidu (111 – 80). Kongresa se je udeležilo več kot tisoč predstavnikov, ki so zastopali 203 od 204 pridruženih članic. Manjkal je le Afganistan. FIFA je odlikovala dvanajst osebnosti, ki so prispevale k uveljavitvi nogometa: nogometašico ZDA Michelle Akers, nemškega golgeterja Gerda Müllerja, bivšega maroškega nogometaša Larbi Ben Bareka, brazilskega vratarja Gilmarja, Henryja Foka (Hong Kong), sira Berta Millichipa (Anglija), Vjačeslava Koloskova (Rusija), Julia Grondono (Argentina), južnoafriškega predsednika Nelsona Mandelo in Nemca Karla Heinza Weiganga, pionirja razvoja nogometne igre v nekaterih afriških in azijskih državah. Post mortem se je spomnila funkcionarjev, Mehičana Guillerma Cañeda in Francoza Fernanda Sastreja. Šest novih članic je bilo sprejetih v Mednarodno nogometno organizacijo: Eritreja (Afrika), Otočje Turks in Caicos, Deviško otočje (Srednja Amerika), Ameriška Samoa (Oceanija) in Palestina (Azija).

Novi predsednik FIFE – Švicarski ekonomist Sepp Blatter, do tedaj genaralni sekretar krovne nogometne organizacije, je v tajnem glasovanju tesno premagal Šveda Lennarta Johannsona. Po 24 letih je odhajal Brazilec João Havelange, na sliki desno. Levo ploska podpredsednik, Argentinec Julio Grondona.

380

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

V znamenju socialnih napetosti Francoski mundial so nekaj dni pred začetkom ogrožale socialne napetosti. Največ preglavic je organizatorjem in vladi socialista Lionela Jospina povzročilo 3200 pilotov francoskega letalskega prevoznika Air France, ki so stavko pričeli prvega junija in jo končali desetega, le nekaj ur pred uvodnim srečanjem med Brazilijo in Škotsko. V tem času je bilo odpovedanih 75 odstotkov vseh letov, kar je družbi dnevno povzročilo 17 milijonov dolarjev škode. Piloti so se uprli 15odstotnemu znižanju plač, ki ga je predlagalo vodstvo. »Naši piloti so najbolje plačani v Evropi. Letno zaslužijo 200 tisoč dolarjev,« je govoril predsednik družbe Jean-Ciryl Spinetta. »Ne skrbi me svetovno prvenstvo, temveč bodočnost Air France,« je opozoril Jospin. Zadeva je bila toliko bolj zapletena, ker je bil Air France eden od pokroviteljev prvenstva. V dnevih okrog otvoritve so stavko napovedali še vozniki vlakov in zdravniki univerzitetnih bolnic. Spopadi v Toulonu med policijo in delavci tovarne za orožje so zahtevali 25 ranjenih. Oblasti so se bale ponovitve scenarija iz novembra leta 1996, ko so tovornjaki blokirali glavne prometne povezave po državi in povzročili velik kaos.

Viski, nasilje in žoga Tudi angleški huligani so bili na delu. Najprej v Marseillu, kjer so med srečanjem Anglija –Tunizija na nekem trgu pred velikim ekranom izzvali temnopolte, v večini v Franciji živeče Afričane. Pretep se je končal s 63 ranjenimi in 81 priprtimi. Večina Otočanov je bila tako pijanih, da se niso na policijski postaji mogli niti predstaviti. V »bitko«, ki je trajala deset ur, so se vključili še francoski navijači. To so bili najhujši izgredi Angležev po kvalifikacijski tekmi proti Nizozemski leta 1993 v Rotterdamu. Vročekrvna Chris Anderson in Graham Withy sta se hladila tri mesece in bila za eno leto izgnana iz Francije. Domača policija je pred prvenstvom preprečila vhod v državo huligana kategorije C (uradna ocena za najbolj nevarne), Martina Townsenda, ki je prestajal sedemletno prepoved vstopa na angleške stadione. Na vlaku, ki je odpeljal iz Londona, ga je izsledila angleška policija in obvestila francoske kolege.

Nasilneži nikoli ne počivajo Francoski policaj Daniel Nivel je nezavesten ležal na ulici Lensa ves okrvavljen, ob njem pa sta bila dva njegova kolega. Slika je pretresla svet in opozarjala na posledice, ki lahko nastanejo zaradi brezobzirnosti nasilnežev. Štiriinštiridesetletnega moža pravice, očeta dveh otrok, je z železno palico po glavi udaril sedemindvajsetletni Nemec Markus Warnecke, ki je še malo prej na tribunah stadiona Félix Bollaert spodbujal Elf na tekmi proti Jugoslaviji, končani z remijem 2 : 2. Nivel je več dni ležal v komi in utrpel trajne posledice: izgubil je vid na enem očesu in ima težave pri govoru in s sluhom. »Zelo sem osramočen. Obžalujem in obsojam to dejanje,« je francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu sporočil nemški kancler Helmut Kohl. »Ko sem zvedel za grozno novico, sem najprej pomislil, da bi odšel domov v Aachen in se ne bi vrnil,« je z solznimi očmi poudaril predsednik nemške nogometne zveze Egidius Braun. Govorilo se je celo o odhodu nemških nogometašev domov, a se napovedi niso uresničile. O Warneckeju se je izvedelo, da se je rodil v družini srednjega sloja (oče zdravnik, mati učiteljica). Prihajal je iz Hannovra, kjer je strastno navijal za takratnega domačega tretjeligaša. Stanoval je v eni najnevarnejših mestnih četrti, kjer je imel trgovino za tetoviranje, imenovano Tacooner. Ni bil prvič v stikih z roko pravice. Leta 1996 se je znašel za rešetkami zaradi napada na policaja, leto pozneje zaradi pretepa v disku, maja leta 1998 pa so na shodu skrajno desničarskih rockerjev pri njem našli orožje. Po kriminalnem dejanju v Lensu je bil obsojen na pet let zapora. Zaradi lepega vedenja se je že aprila 2002, torej eno leto pred rokom, znašel na prostosti. Kmalu, konec junija, je ponovno divjal, takrat po ulicah Hannovra po finalu SP med Brazilijo in Nemčijo. Policaj Daniel Nivel je bil deležen velike pozornosti, tako od Francije kot tudi od Nemčije. Obe državi sta skupaj z Mednarodno nogometno zvezo ustanovili fundacijo, imenovano po njem, za boj proti nasilju v nogometu.

1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

381

Petelini z vseh vetrov Francoska izbrana vrsta je manjkala na svetovnih prvenstvih od leta 1986. Takrat je bil veliki vodja na igrišču sam Michel Platini. Kar ni uspel doseči kot nogometaš in kot trener (Francija je izpadla v kvalifikacijah za SP 1994), si je želel uresničiti kot vodilni mož domačega mundiala. Ne nazadnje je bil glavni pobudnik igranja svetovnih prvenstev Francoz Jules Rimet, a so morali njegovi rojaki na prvi naslov čakati dolgih 68 let. Prej so zapravili štiri priložnosti, prvo leta 1938 doma in tri polfinale v tujini: leta 1958 na Švedskem, v letih 1982 in 1986 pod Platinijevo taktirko pa v Španiji in Mehiki, kjer so obakrat klonili proti Nemcem. Pod vodstvom selektorja Aiméja Jacqueta so se Galski petelini izvrstno pripravili. Sestavili so večrasno in večnacionalno moštvo polno zvezdnikov. Kar 13 od 22 nogometašev je imelo korenine v bivših francoskih kolonijah in drugih državah s štirih celin. Prvi zvezdnik Zinedine Zizou Zidane je sin Alžircev, predniki Djorkaeffa in Boghossiana prihajajo iz Armenije, Trezeguet se je rodil argentinskim staršem v Franciji, Pires je sin Portugalca in Španke, Bixente Lizarazu je Bask, Vieira prihaja iz Senegala, Desailly pa iz Gane. Pred vsako tekmo je poljub kapetana Laurenta Blanca na plešo vratarja Fabiana Bartheza pritegnil pozornost televizijskih kamermanov.

Nogomet champagne Domači so napredovali počasi. V prvih dveh srečanjih so z lahkoto odpravili Južnoafričane (3 : 0) in Savdsko Arabijo (4 : 0). Težave so se začele, ko je proti Arabcem zaradi grobosti rdeči karton dobil Zidane. Vse tri tekme brez njega so Francozi trepetali. Proti Dancem so zmagali z 2 : 1, v osmini finala pa so s prvim zlatim golom v zgodovini SP odpor borbenih Paragvajcev na čelu s kontroverznim Chilavertom strli šele v 113. minuti. Po podaji Trezegueta z glavo je v kazenskem prostoru tekmo odločil kapetan Laurent Blanc. Morebitne enajstmetrovke bi gotovo bile voda na mlin paragvajskemu vratarju in možnosti za zmago bi se lahko nevarno prevesile na stran gostov. Tudi proti Italijanom so imeli Francozi nekaj sreče. Roberto Baggio je sam pred vrati v zadnjih minutah zapravil stoodstotno priložnost. Enajstmetrovske muze so zapele v čast gostiteljev. 382

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

Veliko grmenja, malo dežja Furija je ponovno razočarala. V kvalifikacijah je igrala izvrstno, celo Pelé ji je napovedoval zelo visoko uvrstitev, a ko je šlo zares, so se Španci ponovno opekli. Uvodna srečanja na mundialih jim nikoli niso bila naklonjena: v devetih so zabeležili pičli dve zmagi. Proti Nigerijcem so dvakrat vodili, v odločilnih trenutkih pa je zatajil najbolj izkušeni, 36-letni vratar Zubizarreta. Slabo je posredoval predvsem pri drugem golu, ko je Lawal poslal predložek, Zubi pa se je zapletel in žoga mu je ušla v mrežo. Iz zgodovine nogometa se ve, da mora biti golman najpopolnejši nogometaš na igrišču. Če se zmoti, je kriv. »Zubizarreta nas je pokopal,« je naslednji dan naslovil El Mundo. Slika nemočnega vratarja je zasedla naslovnice vseh španskih dnevnikov, ki niso skoparili s kritikami tudi na račun selektorja Javierja Clementeja. Poraz proti Paragvajcem je postavil Špance v zelo kočljiv položaj. Pol ducata golov v bolgarski mreži v Lensu je bila slaba uteha. Ko so nestrpno čakali novice o nigerijskih zadetkih (Zeleni sokoli proti Paragvaju ne bi smeli izgubiti), je prišel hladen tuš: gol Beníteza. Pomarančarji so zmagali in šli naprej, Španci pa, kot že tolikokrat, domov. Zubizarreta se je pol ure po tekmi vrnil na prazno prizorišče, se usedel blizu vrat in še zadnjič vdihnil svežino zelenice. Naslednji dan je sklical novinarsko konferenco in oznanil nogometno slovo. Razočarali so tudi kolumbijski veterani. Generacija, ki se je na čelu s Fantkom Valderramo poslavljala, ni bila kos novim nogometnim izzivom. Napadalec Faustino Tino Asprilla je ponovno poskrbel za incident. Po radiu je zaradi menjave proti Romuniji kritiziral selektorja Hernána Bolilla Gómeza. Ta je takoj reagiral in ga je poslal domov. Pomagalo ni niti predvolilno posredovanje kolumbijskega predsednika Ernesta Samperja. Gómeza ni uspel prepričati.

Čvrsta značaja – Stojčkov in Chilavert sta se takole pozdravila po remiju Bolgarov in Paragvajcev. Bolgarija in Španija sta se poslovili po prvem krogu.

Namesto vojne, rože Ena najbolj pričakovanih tekem je bila tista v Lyonu med Iranom in ZDA, dvema političnima sovražnikoma. Kljub označbi »visokega tveganja«, so igralci in navijači obeh držav dokazali, da nogomet druži. Presegli so zgodovinska razhajanja, se skupaj fotografirali, si izmenjali rože in odigrali zelo zanimivo srečanje. Zmago z 2 : 1 so Iranci bučno proslavili in kljub temu, da se niso uvrstili v nadaljevanje, jih je na letališču v Teheranu sprejela nepopisna množica.

Presenečenja in odstavljeni trenerji Med tiste, ki so presenetili, velja omeniti Čilence z nevarno napadalno navezo Salas-Zamorano. Zelo dobro so Rdeči igrali proti Italijanom, ki so uspeli izid izenačiti šele tik pred koncem s strelom z 11 metrov. Tudi Maročani so za las zgrešili drugi del tekmovanja. V zadnji minuti jih je izločila enajstmetrovka v Marseillu, ki je naprej peljala Norveško. Odstavitve selektorjev so se medtem vrstile po tekočem traku. Po porazih z Dansko in Francijo je najprej odletel savdski selektor, Brazilec Carlos Alberto Parreira (prvak z Brazilijo v ZDA). Malo za njim je moral korejski strateg Cha Bum-Kum prepustiti mesto Kim Pyong-Seoku. V tunizijskem taboru pa je Poljaka Henryja Kasperczaka zamenjal Ali Selmi.

Dober nastop Čilencev – Po treh remijih v prvem krogu so jih zaustavili Brazilci. Prizor s tekme Čile – Italija, Marcelo Matador Salas z žogo pred Demetriom Albertinijem. 1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

383

V finale po streljanju enajstmetrovk – Ronaldo je zabil edini brazilski gol proti Nizozemcem. Na sliki se bori z Davidsom in Overmarsom.

Brazilci dobri le do finala Malokateri selektor je imel v zgodovini brazilskega nogometa toliko časa za priprave na SP kot Mário Lobo Zagallo. Na mundialu 1994 v ZDA je bil pomočnik Parreire, takoj po njegovem odhodu pa je ponovno sedel na vroči stolček Canarinhe. Brazilija kot prvak ni igrala kvalifikacij, časa je bilo na pretek, a izkušenemu strategu ni uspelo sestaviti solidnega jedra za francosko tekmovanje. Presenetil je z vpoklicem vezista Giovannija, ki ga že leto dni ni bilo v izbrani vrsti.

384

Na prvenstvu je potem igral le prvo tekmo proti Škotom in se preselil na klop. Nekaj dni pred začetkom je zaradi poškodbe (?) izpadel Romário. Reprezentančni zdravniki so mu sicer predpisali mesec dni okrevanja, a Mali (Baixinho) je že 16. junija, na dan druge brazilske tekme, v dresu Flamenga zaigral v Riu de Janeiru. Najšibkejši brazilski člen je bila zadnja vrsta, ki je prejela kar 10 golov v sedmih tekmah. Slabše so se brazilski branilci odrezali le leta 1938 v Franciji, ko so jim nasprotniki nasuli 11 golov, in od tega pet v eni sami tekmi Poljaki.

Norvežanom uspel veliki met – Poleg Francozov v finalu so bili edini, ki so

Poroka v Marseillu – Norvežan Olivind Ekeland in Brazilka Rosângela

premagali Brazilce. Obe reprezentanci sta že bili uvrščeni v drugi krog.

de Souza sta se vzela pred srečanjem Norvežanov in Brazilcev.

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

Vedno nekaj posebnega – Srečanja med Angleži in Argentinci privabijo dodatno pozornost. Na sliki David Seaman stori prekršek v kazenskem prostoru nad Diegom Simeonejem. Batistuta je bil z bele točke neusmiljen.

Usoda Argentincev in Angležev Nekatere reprezentance so si na svetovnih prvenstvih preprosto usojene. Tako se dogaja z Argentino in Anglijo. Dvanajst let po mehiškem dvoboju sta si ponovno stali nasproti. Tekmo sta zaznamovala predvsem dva dogodka. Odličen gol vzhajajoče angleške zvezde Michaela Owna, ki je z neverjetno hitrostjo prehitel vse branilce in zatresel argentinsko mrežo, in izključitev Davida Beckhama, ki je v trenutku ihte naivno udaril Diega Simeoneja. Ta je »mojstrsko« zaigral žrtev in že je v zraku plapolal rdeči karton. Beckhama so v Angliji zasuli s kritikami in je bil kar nekaj časa tarča neusmiljenih opazk. Danec Kim Milton Nielsen je razveljavil tretji angleški gol Sola Campbella zaradi prekrška nad vratarjem Roajem.

Po podaljških so prišle na vrsto enajstmetrovke, kjer sta oba vratarja ubranila po en poizkus, petega angleškega pa je zastreljal David Batty. Angleški novinarji so kritizirali selektorjevo odločitev o izvajalcih. Trdili so namreč, da Batty ni bil pripravljen na tako veliko odgovornost. Argentinci so že tretjič v zgodovini SP slavili po kazenskih strelih, zmaga nad Angleži pa zaradi neporavnanih računov med obema državama tako ali tako vselej vzbudi globoka nacionalna čustva.

1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

385

Oranžno slavje – Dennis Bergkamp je na koncu srečanja proti Argentini zabil odločilni gol. Nizozemci so se uvrstili v polfinale. Soigralci mu čestitajo.

Nizozemci izločili Gavče Čisto na koncu četrtfinalne tekme v Marseillu je Dennis Bergkamp mojstrsko ustavil dolgo podajo de Boerja iz svoje polovice, matiral argentinskega vratarja in Gavče poslal domov. V argentinskem taboru je bilo vse prej kot mirno. Notranja razhajanja, konfliktni odnosi z novinarji in polemično vodenje Daniela Passarelle niso prispevali k enotnosti. Selektor je pred SP med pogoji za sprejetje v reprezentanco od kandidatov zahteval, da si postrižejo lase. Batistuta je ubogal, Fernando Redondo ne in ga med dvaindvajsetimi ni bilo. Proti Oranžnim Argentinci niso igrali slabo. Patrick Kluivert je po imenitni dvojni podaji z Dennisom Bergkampom povedel, Claudio Uš López je izenačil in dosegel stoti argentinski gol na mundialih. Prava drama se je razvila v zadnjih petih minutah: branilec Stam je v svojem kazenskem prostoru posredoval pred Osličkom Ortego. Sodnikova piščalka je ostala nema, argentinski žongler pa se je z glavo spravil nad vratarja van der Saarja in dobil rdeči karton. Takoj potem je Gabriel Batistuta zatresel desno nizozemsko vratnico, v protinapadu pa je Bergkamp odločil srečanje z 2 : 1. Argentinsko slovo je množici navijačev, ki je prišla v Francijo, in vsem doma, ponovno pustilo grenki priokus.

Veselje golgeterja - Bergkamp je na svetovnem prvenstvu 1998 zabil tri gole. Zaradi strahu pred letenjem se je v Francijo pripeljal z avtom.

386

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

Hrvaška presenetila vse Hrvaška je kot debitantka na SP zasedla tretjo stopničko. Zadnjič je takšen podvig uspel Portugalcem leta 1966. Hrvatje so, razen na tisti z Argentino (0 : 1), ki o napredovanju ni več odločala, zadeli na vseh tekmah. V prvem delu so bili – zaradi poškodbe ni prišel Alan Bokšić – pod vodstvom Miroslava Blaževića povprečni. Premagali so Japonce in Jamajko in kot rečeno, klonili pred Argentinci. V nadaljevanju pa so z izkušenim kadrom, generacijo, ki je odraščala še v jugoslovanskem nogometu, prišli do nepričakovanega, a zasluženega tretjega mesta. Največje presenečenje so pripravili v četrtfinalu proti Nemčiji (3 : 0). Nadigrali so jo, jo izločili in močno presenetili nogometno srenjo. Tudi v polfinalu je šlo za las. Ognjeni so povedli z

zadetkom neustavljivega Davorja Šukerja in samo dva izredna gola branilca Liliana Thurama sta domače ločila od malega finala. Tretje mesto so Hrvatje osvojili po zmagi nad Nizozemci. V Zagrebu je bronaste Ognjene na poti od letališča Pleso do Trga francoske revolucije pozdravila nepopisna množica ponorelih navijačev. Slavje je trajalo dolgo. Predsednik Franjo Tuđman – bil je v Lyonu na zmagi proti Nemcem – je odlikoval vodstvo in nogometaše. Trenerju Ćiru Blaževiću in predsedniku HNS Branku Mikši je podelil enega največjih državnih odlikovanj: red kneza Branimirja.

Petje bronastih Ognjenih - Hrvaška reprezentanca se je presentljivo zavihtela na tretje mesto v Franciji. Na sliki nogometaši z medaljami za vratom slavijo veliki podvig. V Zagrebu so jih pričakale množice.

1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

387

Francija prvič svetovni prvak Francozi so brez kaznovanega kapetana Laurenta Blanca z lahkoto nadigrali Brazilce. Zidane, najboljši igralec tekme, je zabil svoja edina zadetka na prvenstvu, oba z glavo. Tretjega je Petit dosegel, ko so imeli Galski petelini, zaradi izključitve Desaillyja, na zelenici le deset igralcev. Pri Južnoameričanih je bilo razočaranje veliko: zapleti z nastopom Ronalda in povsem razbita igra Seleçao je vnesla obup med brazilsko torcido na stadionu in v Braziliji. Bil je največji brazilski poraz v zgodovini mundialov in prvi za več kot dva gola razlike. Domačini so se do naslova prebili z najboljšo obrambo in najboljšim napadom, kar se do takrat še ni zgodilo na nobenem svetovnem prvenstvu. Slavili niso samo Francozi, temveč tudi njihov opremljevalec Adidas, ki je v marketinškem finalu na kolena spravil Nikeja. Na ulice Pariza se je podalo več kot dva milijona Francozov, ki so predvsem okoli slavoloka zmage in na sloviti aveniji Champs Elysée priredili največje slavje v francoski prestolnici po nemški kapitulaciji v drugi svetovni vojni. Nogometni praznik, ki je privabil na tisoče nogometa željnih fanatikov iz vseh krajev, je dosegel svoj višek. »Prišel je dan slave,« so peli presrečni domačini ob taktih francoske himne La Marseillaise.

Brazilski poizkusi – Leonardo se je boril do zadnjega, a ni mogel preprečiti poraza. Na sliki se prebija med Leboeufom in Zidanom. 388

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

Sanjski pokal – Trenutek, ki ga sanja sleherni nogometaš. Veliko je poklicanih, malo izvoljenih. Francoza Henry in Djorkaeff sta bila med njimi.

V finalu se mu je odprlo – Drugi gol Zinedina Zidana z glavo proti Brazilcem na Stade de France je zapečatil brazilsko usodo. Zizou je zablestel na odločilni tekmi. Vse do tedaj ni zadel.

1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

389

PRVO IME FRANCIJE

Zinedine Yazid Zidane

Po nevihti vedno zasije sonce

Dvakrat z glavo – Zidane je zaradi rdečega kartona zamudil tri tekme. V finalu je zabil dva gola z glavo in odločil tekmo.

Ko je na srečanju med Francijo in Savdsko Arabijo Zinedine Zidane zaradi grobega prekrška dobil rdeči karton, je kazalo, da je za Platinijevega naslednika vsega konec. Želje po domačem slavju so postale močno vprašljive. Francija se je na naslednjih treh tekmah brez Zizouja težko prebijala. A prišel je finale in umetnik s številko deset se je navijačem dvakrat oddolžil, a ne z nogami, temveč z glavo. Konec dober, vse dobro. Fanatiki so mu ponovno peli pesmi slave in ga povzdignili med največje francoske nogometne heroje. Zinedine Zidane je musliman. Ima alžirske korenine. Oče Smail in mati Malika sta ga s štirimi brati (Djamel, Farid, Nourredine in Lila) 390

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

vzgajala v revnem predelu četrti La Castellane v Marseillu. Že od malih nog je Zinedine spodbujal nogometaše Marseilla in občudoval Urugvajca Enza Francescolija (po njem je poimenoval sina). Po igranju v klubih US Saint Heuri in Sports Olympiques de Sèmptemes-Les Vallons, ga je iskalec talentov Jean Varraud s 14 leti pripeljal v Cannes. Trener Luis Fernández ga je 20. maja 1989 sprejel v člansko moštvo. Ko je klub padel v drugo ligo, se je Zidane preselil v Bordeaux. Bil je podprvak pokala UEFA 1996, v spominu pa mu je ostala velika zmaga nad Milanom (3 : 0) v osmini finala. Prestopil je k Juventusu, imel najprej nekaj težav s privajanjem na trdi italijanski nogomet, potem pa sta z Del Pierom sestavljala ubijalski tandem, ki je Stari dami pomagal k scudettu 1997/98, medcelinskemu pokalu 1996, italijanskemu in evropskemu superpokalu. S torinskim nogometnim velikanom je dvakrat izgubil v finalu lige prvakov. Naslov se mu je izmikal do leta 2002, ko ga je po najdražjem prestopu v zgodovini nogometa z Realom iz Madrida le osvojil. Njegov gol iz voleja v finalu proti Bayerju iz Leverkusna bo ostal zapisan z zlatimi črkami v analih tekmovanja. V reprezentanci je debitiral 17. avgusta 1994 proti Češki. Po svetovnem naslovu leta 1998 so Francozi dve leti kasneje na evropskem prvenstvu 2000 dosegli še naslov najboljšega na stari celini in potrdili prevlado v svetovnem nogometu. Na mundialu 2002, ko so vsi pričakovali največ, Zidane ni imel sreče. Poškodoval se je na prijateljski tekmi proti domačinom in zamudil prvi dve srečanji. Proti Danski, ko je voda tekla v grlo, je stisnil zobe, a ni pomagalo. Francozi so odšli domov po prvem krogu brez doseženega gola. Zidane je eno zadnjih srečanj v državnem dresu odigral v Ljubljani proti Sloveniji v kvalifikacijah za EP 2004. Oznanil je odhod iz državne izbrane vrste. Kmalu se je premislil in znova vrnil. Med odlikovanji najbolj ceni zlato žogo, ki mu jo je revija France Football podelila leta 1998. Poleg nogometa je v mladih letih treniral judo (ima rjavi pas). Še vedno pa obožuje kino.

ZGODBA PRVENSTVA

»O Fenômeno« odpovedal

Je igral, a ga ni bilo – Ronaldo na tleh, Barthez ga tolaži. Brazilec je pred finalom doživel čudno zgodbo. Njegov nastop je bil do zadnjega vprašljiv. Je pritiskal Nike?

Pravijo, da je bil Ronaldo pred finalom svetovnega prvenstva v smrtni nevarnosti, da je jokal in se zvijal od bolečin, da je doživel živčni zlom, da ga je odgovornost prekosila, da je dobil pomirjevalo in da ga je na nastop prisilil športni opremljevalec Nike. Kaj se je točno dogajalo v nedeljo 12. julija v slačilnicah stadiona Stade de France v pariškem okrožju St.Denis, verjetno nikoli ne bomo izvedeli. Ronaldo je bil v prvi enajsterici, potem ga ni bilo – selektor je namesto njega napovedal Žival Edmunda – pa je spet bil. Novinarji so noreli sem in tja v iskanju prave informacije. Nastal je prepir med vodstvom in nogometaši, vzdušje je bilo kaotično. Takšno stanje se je potem odražalo tudi na igrišču. Enajsterica, ki med prvenstvom res ni blestela, a se je vseeno znašla na pragu petega svetovnega naslova, je delovala kot bleda senca brazilske nogometne tradicije in brez duše ter srca klonila. Ronaldo je Francijo po obetavnih predstavah zapustil sklonjene glave.

1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

391

INTERVJU

Spretni organizator

Vedno vrhunski – Michel Platini se je kot sopredsednik organizacijskega komiteja SP 1998 izkazal kot v časih, ko je brcal žogo. Tokrat je videl naslov, ki se mu je kot igralcu izmikal.

»Sem le eden od 25 tisočih sodelavcev na SP. Moje delo je povezano s protokolom, stiki z Mednarodno nogometno zvezo, tujimi oblastmi in pokrovitelji,« je rekel sopredsednik organizacijskega komiteja SP v Franciji. »Da je mundial postal razstava svetovnih kultur, je predvsem zasluga umrlega sopredsednika Fernanda Sastreja, moža velikega uma in širokega srca, ki si je zamislil tekmovanje z udeležbo vsega sveta. Ideja je stara 15 let. Zasluge za uspeh mundiala pripadajo njemu, zelo vneto pa sem ga šest let pomagal graditi tudi sam.« Platini je priznal, da so ga pred četrtfinalno tekmo med Francijo in Italijo prvič, odkar je leta 1987 nehal z igranjem nogometa, zasrbeli podplati. Kar stekel bi na zelenico. »Tudi jaz sem za koncentracijo kvalitete. Naj nastopijo le najboljši, ker bi tako tudi manj trajalo. A formula ni nepravična, saj predtekmovanje favorizira najmočnejše, tiste, 392

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

ki pozneje merijo na vrh. Razlike med velikimi in malimi se očitno zmanjšujejo. V igri vsake reprezentance lahko prepoznamo vrednote njene celine in dežele. Pri najboljših pa me moti to, da nimajo strukture igre.« (Prirejeno po intervjuju Francija Božiča v Delu.)

PRVE VIOLINE

Davor Šuker Hrvaška

Michael Laudrup Danska

Najboljši strelec – Davor Šuker je bil v življenjski formi.

Goleador svetovnega prvenstva na začetku tekmovanja ni imel pretiranih razlogov za veselje. Zapostavljen pri Real Madridu je vse svoje moči osredotočil k Ognjenim in uspel. Na mundialu je zabil šest golov, enako kot vsi najboljši strelci od leta 1978 naprej. Šuker se je rodil 1. januarja 1968 v Osijeku in pet let (1984–1989) igral pri domačem klubu. Dve leti je brcal pri zagrebškem Dinamu (1989–1991). Leta 1991 je bil prvi strelec v jugoslovanskem prvenstvu. Preselil se je v Španijo, kjer je njegov klub postala Sevilla. Namesto Šuki so ga začeli klicati Šukerman. Nekaj časa je bil njegov soigralec Diego Maradona, njegov trener pa Carlos Bilardo. Blestel je, vendar ni imel velikih možnosti za osvajanje naslovov. Odnosi z vodstvom kluba so se začeli krhati in leta 1996 je prestopil k Realu v Madrid. Seviljci se ga še danes spominjajo kot enega najboljših vseh časov. Prva sezona v Madridu je bila zelo dobra, potem pa je začelo škripati. Golgeter se je zapletel v razmerje s popularno

špansko igralko in napovedovalko Ano García Obregón, ki so ji mnogi pripisovali večji del zaslug za slabo igro v nadaljevanju. Vseeno je leta 1998 madridskemu klubu pomagal osvojiti prvi evropski klubski naslov po 32 letih, medcelinski pokal, leto prej pa še špansko ligo. Iz Reala je z ranjenim ponosom odšel skozi zadnja vrata. Nogo je dobil potem, ko je sedem dni manjkal na treningih in trenerja Fabia Capella obtožil, da se za pridobitev novih igralcev opira vedno na istega menedžerja. Bolj ali manj posrečeno je nato nastopil pri dveh londonskih klubih, Arsenalu in West Hamu, ter nemškem Münchnu 1860. Reprezentančno pot je Šuker začel v jugoslovanski izbrani vrsti. Leta 1987 je bil član mlade reprezentance do 21 let, ki je kraljevala na svetovnem prvenstvu v Čilu. Svet ga je opazil na EP 1996 v Angliji, kjer so Hrvate v četrtfinalu izločili Nemci. Sodeloval je na treh mundialih: 1990 (bil je v Italiji, a ni igral), 1998 in 2002 (na drugem SP s kockasto majico je stopil na teren le proti Mehiki in igral pičlih 64 minut).

Razvoj nogometa na Danskem – Laudrup je veliko prispeval.

Danec je s svojo elegantno igro, milimetrskimi podajami in strelsko učinkovitostjo očaral evropske ljubitelje nogometa. Bil je odličen primer fair playa. Tudi njegov oče Finn je poklicno brcal žogo. Odigral je 20 tekem za državno reprezentanco in bil eden prvih Dancev, ki si je kruh služil v tujini pri avstrijskem Rapidu, zato sta Michael in mlajši brat Brian odraščala na Dunaju. Pri nizozemskem Ajaxu so ga opazili že pri trinajstih letih, ko je v Amsterdamu igral na mladinskem turnirju, toda oče ni hotel, da se tako mlad v nizozemsko prestolnico 1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

393

PRVE VIOLINE

preseli sam. Začel je pri malem klubu Bröndby iz rojstnega Köbenhavna, kjer se je rodil 15. junija 1964. Pri devetnajstih letih ga je kupil Juventus, ki je že imel dva tujca, Platinija in Bonieka, in ga zato posodil Laziu. Dve leti kasneje je pri Stari dami zaigral namesto Poljaka. Brata Laudrup sta odločilno vplivala k razvoju do takrat skoraj nepomembnega danskega nogometa. Z Juventusom je Michelino osvojil scudetto 1986, evropski pokal prvakov 1985 in medcelinski pokal 1986. Še bolje kot v Italiji se je odrezal v Španiji predvsem pri Barceloni, kjer je bil trener njegov idol Johan Cruyff. Z Dream teamom je slavil pet španskih prvenstev. Leta 1992 je proti Sampdoriji Srečka Katanca osvojil edini naslov evropskega klubskega prvaka, s katerim se ponaša katalonski velikan. Iz Barcelone je za dve leti odšel k večnemu rivalu Realu v Madrid in bil ponovno prvak. Je edini, ki je v majici Barçe Real premagal s 5 : 0, v naslednji sezoni pa z enakim izidom slavil v obratnem smislu. Leta 1996 je za dve leti odšel k japonskemu klubu Vissel Kobe, nato pa igral še eno sezono pri Ajaxu in po nepozabni zmagi s 5 : 0 (rezultat mu je usojen) nad velikim rivalom PSV Eindhovnom osvojil nizozemski pokal. Sredi leta 1999 je presenetljivo naznanil slovo in se posvetil komentatorstvu. Z dansko reprezentanco je igral na treh evropskih (1984, 1988 in 1996) in na dveh svetovnih prvenstvih (1986, 1998). Nanizal je 104 nastope in zabil 37 golov. Danski časopis Ekstra Bladet ga je izbral za najboljšega danskega nogometaša vseh časov. Za njim so: Peter Schmeichel, Preben ElkjaerLarsen in Morten Olsen. 394

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

David Robert Joseph Beckham Anglija

Voščena lutka – Beckham v londonskem muzeju Madame Tussaud.

Po otročji izključitvi proti Argentini je postal »narodni sovražnik« in tarča bulvarskega časopisja. Še posebej, ker so Angleži po enajstmetrovkah izgubili. A le za nekaj časa. Njegov Manchester United je v finalu lige prvakov proti Bayernu iz Münchna v zadnji minuti, ko so Bavarci že slavili, zrežiral neverjeten preobrat in David je bil ponovno junak. Tisto leto je Manchester osvojil še angleško prvenstvo in pokal. Življenje Beckhama je polno nasprotij. Sestavljalcu kuhinj in frizerki se je David rodil 2. maja 1975 v Leytonstonu. Zelo mlad je s pomivanjem posode v neki restavraciji prispeval k skromnemu družinskemu proračunu. Kot pubertetnik je igral pri moštvu Essex School in sanjal o majici Rdečih vragov. Pri šestnajstih se je pridružil pomožnemu moštvu, leta 1992 je za člansko moštvo proti

Brightonu debitiral v ligaškem pokalu, leto pozneje je podpisal prvo pogodbo, aprila 1995 pa proti Leedsu prvič zaigral v Premier League. Po sramotnem izpadu iz lige prvakov proti Galatasarayju na Old Traffordu ga je trener Alex Ferguson posodil četrtoligašu Prestonu. Zaradi odhoda Marka Hughesa se je kmalu vrnil. Leta 1997 je spoznal Victorio Adams, članico skupine Spice Girls, in od takrat pred rumenim tiskom in paparazzi nima miru. Poleti 2003 je po 357 tekmah, 80 golih, dveh osvojenih ligaških naslovih, dveh pokalnih zmagah in dveh osvojenih superpokalih z imenom Charity Shield prestopil k Realu iz Madrida. Prva sezona ni potekala po načrtih. Beli Galaktiki, ki naj bi osvojili vse, so ostali praznih rok. V državnem dresu je Beckham 1. septembra 1996 debitiral proti Moldaviji. Z golom z najstrožje kazni proti Argentini za zmago 1 : 0 na SP 2002 na Japonskem se je navijačem oddolžil za napako v Franciji. Ekstravagantni mož je najbolje plačan nogometaš na svetu. Letno zasluži 32,5 milijona evrov. Je tudi zelo aktiven na marketinškem področju. Za 50 milijonov evrov je z Gillettom podpisal petletno pogodbo, ki ga obvezuje na občasno obritje glave in slikanje ob novih izdelkih. Življenjepis – preveden je tudi v slovenščino – mu je prinesel 3,2 milijona evrov.

BESEDE, BESEDE

PODATKI, STATISTIKE

João Havelange

Slovenske kvalifikacije

»Ko sem leta 1974 prevzel krmilo FIFE, smo lahko plačevali le nekaj uslužbencev,

Prva evropska skupina, 24. 4. 96. Atene: Grčija

izdajali bilten in pokrivali tekoče stroške. Danes je premoženje Mednarodne zveze

(Batista, Nikolaidis) – Slovenija 2 : 0, 1. 9. 96.

vredno 60 milijonov dolarjev, pogodb pa imamo podpisanih še za 4 milijone.

Ljubljana: Slovenija – Danska (Nielsen, Schjönberg)

Ustanovili smo svetovna prvenstva do 17 let, do 20 let, ženskega, dvoranskega

0:2, 10.11.96. Ljubljana: Slovenija (Zahovič 11m)

nogometa, pokal konfederacij in olimpijski turnir do 23 let. Zgradili smo nov dom

– Bosna in Hercegovina (Bolić, Kodro) 1 : 2,

v Zürichu, privabili k sodelovanju obrobne dežele in povečali število držav članic

2. 4. 97. Split: Hrvaška (Prosinečki, Boban 2)

s 141 na 204,« Brazilec v poslovilnem govoru po 24-letnem predsednikovanju

– Slovenija (Gliha 3) 3 : 3, 30. 4. 97. Köbenhavn:

Mednarodni nogometni zvezi.

Danska (Nielsen 2, Pedersen, Laudrup 11m) – Slovenija 4 : 0, 6. 9. 97. Ljubljana: Slovenija – Grčija

Joseph Blatter

(Alexandris, Konstantinidis, Giannakopoulos) 0 : 3,

»Hvala gospodom delegatom, ki ste me izbrali, pa tudi tistim, ki niste glasovali

10. 9. 97. Sarajevo: Bosnia in Hercegovina (Bolić)

zame. To je demokracija. Nimam osebnih interesov. Srce in dušo posvečam

– Slovenija 1 : 0, 11. 10. 97. Ljubljana: Slovenija

nogometu /.../ Ne morem si predstavljati svetovnega prvenstva brez novinarjev,«

(Zahović) – Hrvaška (Šuker, Soldo, Bokšić) 1 : 3.

Švicar, novi predsednik FIFE.

Lestvica: 1. Danska 17 točk, 2. Hrvaška 15, 3. Grčija 14, 4. Bosna in Hercegovina 9, 5. Slovenija 1.

BESEDE, BESEDE

Davor Šuker »Nemcem in Bertiju Vogtsu smo dokazali, kaj zmore hrvaški duh. To, kar je pred

Rekorder

tekmo govoril o našem narodu in igralcih, da smo invalidi, počasni in neotesani, je

Nemec Lothar Matthäus je postal rekorder na SP.

bilo predrzno,« hrvaški napadalec po zmagi nad Elfom.

Odigral je 25 tekem in zbral 2.048 minut ter je tako prehitel sonarodnjaka Uweja Seelerja.

Ćiro Blažević »Ćiro for president,« transparent na hrvaški tribuni.

Prvaka na igrišču in stolčku

»Ali nisem napovedal, da bomo dobili mali finale? Hrvaški nogometaši so še enkrat

Mário Lobo Zagallo in Franz Beckenbauer sta

pokazali visoko moralo in patriotizem ter dokazali, da se je v Franciji rodila nova

edina, ki sta bila svetovna prvaka kot igralca in

svetovna nogometna velesila,« hrvaški selektor po zgodovinskem tretjem mestu.

selektorja. Zagallo je kot igralec slavil v letih 1958 in 1962, kot trener leta 1970 in kot generalni

Faustino Asprilla

kordinator leta 1994. Beckenbauer je bil prvak kot

»Tudi drugi člani kolumbijske reprezentance igrajo slabo, a jih selektor ne zamenja.

nogometaš leta 1974, kot selektor pa leta 1990.

Prizadel me je,« kolumbijski napadalec po zamenjavi proti Romuniji. Najhitrejša menjava Andoni Zubizarreta

Na tekmi Italija – Avstrija je Nesta namesto

»Napake se drago plačajo. Moja napaka nas je stala tekme. Pri drugem zadetku

poškodovanega Bergomija v igro vstopil v 4.

sem slabo ocenil in poslal žogo v lastno mrežo. Vendar tak je nogomet, vsi gremo

minuti igre.

skozi to in vemo, kako se temu zoperstaviti,« španski vratar se je poslovil od reprezentance.

Skočil na zelenico in zadel Danec Ebbe Sand je proti Nigeriji zamenjal Petra

Johan Cruyff

Möllerja v 15. minuti igre. Samo 16 sekund kasneje

»Vsako desetletje ima svojega kralja, vendar je v devetdesetih krona ostala sama.

je zabil gol.

Romário bi jo lahko nosil, a je preveč ljubil užitke življenja. Tudi Michael Laudrup bi bil lahko na vrhu, a nogometa nikoli ni jemal kot nekdo, ki je lačen in vidi v žogi

Dve državi

tudi krožnik hrane«.

Hrvat Robert Prosinečki je edini, ki je na mundialih zadel za dve državi: leta 1990 za Jugoslavijo, leta 1998 pa za Hrvaško. Prosinečki se je gastarbajterjem rodil v Nemčiji in se s 14 leti vrnil na Hrvaško. 1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

395

Dva avtogola

Ronaldinha

Čudežno živ

Južnoafriški branilec Pierre Issa je

Ronaldova zaročenka med SP, blondinka

Ledier Preciado, avtor kolumbijskega gola

proti Franciji kar dvakrat zatresel

Suzana Werner, je svojega fanta vzpodbujala s

proti Turčiji, je kot dveletni otrok doživel

lastno mrežo.

tribun. Kamere so jo neprestano kazale svetu,

hudo preizkušnjo. Njegovo rojstno mesto

ki jo je poznal kot Ronaldinho. Zveza ni trajala

Tumaco so ob morskem potresu visoki

Dvakrat v slačilnice

dolgo, a Susana je vztrajala v nogometu. Leta

valovi popolnoma uničili. Naravna nesreča

Prvi nogometaš, ki je dobil

2002 se je poročila z vratarjem Flamenga (danes

je povzročila na stotine smrtnih žrtev,

rdeči karton na dveh različnih

Interja iz Milana) in občasnim reprezentantom

nogometaš in njegova družina pa niso bili

mundialih, je bil Kamerunec

Juliom Césarjem, kateremu je rodila sina

prizadeti.

Rigobert Song, 1994 in 1998.

Caneta. Tudi Ronaldo je stopil v zakonski

Rating

pristan z nogometašico Milene Domingues in

Rešil mu je življenje

se že ločil. Imata sina.

Narek Kopaczen, tožilec iz poljskega

Francosko prvenstvo je bilo

mesta Szdlowiec, trdi, da mu je argentinski

prvenstvo televizije. Ogledalo si

Poroka na stadionu

nogometaš Javier Zanetti rešil življenje.

ga je kar 33,8 milijarde gledalcev

Na dan tekme med Brazilijo in Norveško sta

Njegov gol za izenačenje 2 : 2 z Angleži je

s povprečjem 521,8 milijonov na

se na stadionu Velodrome v Marseillu poročila

izzval podaljške, Kopaczen pa je zaradi tega

tekmo.

Norvežan Olivind Ekeland (28) in Brazilka

ostal še nekaj časa pred ekranom. Takrat je v

Rosângela de Souza (29).

njegovem avtomobilu eksplodirala bomba. Tožilec se je Zanettiju z vljudnim pismom

Prvi Afričan Maroški sodnik Said Belqola je

Nogometni praznik

kot prvi predstavnik črne celine

Petindvajset tisoč Argentincev in petnajst tisoč

sodil na finalu svetovnega

navijačev Jamajke se je prijateljsko pomešalo

Darila za Nemca

prvenstva.

na tribunah ob srečanju obeh reprezentanc. Po

Iranski kapetan Ahmad Abedzadeh je

tekmi so menjali majice in na ulici, kljub visoki

iz hvaležnosti za pomoč po potresu leta

argentinski zmagi, skupaj prepevali in plesali.

1990 obdaril nemškega napadalca Jürgena

Skromna bera Po odličnem nastopu na

nekaj let pozneje zahvalil.

Klinsmanna. Mnogi iranski navijači so nosili

francoskem SP so Hrvatje

Da jih ne bi razumeli

popolnoma popustili, saj so od

Da jih nasprotniki ne bi razumeli, so se

15 tekem zmagali samo na treh.

paragvajski nogometaši na srečanju proti

Angleški kraljevi predstavniki

Na EURO 2000 pa se sploh niso

Špancem posluževali indijanskega jezika

Princ Charles in njegov sin Harry sta si v Lensu

uvrstili.

guaraní, ki je prav tako kot španščina uradni

ogledala angleško zmago nad Kolumbijo.

Klinsmannov dres.

jezik v tej južnoameriški državi. Paragvaj je Francozi izločili tri Brazilce

edina država na južnoameriški celini, ki ima dva

Novopečeni profesionalec

Francozi so poslali domov tri

uradna jezika.

Proti Nizozemski je namesto Cafúja v brazilski

reprezentance, ki so jih vodili

izbrani vrsti nastopil Zé Carlos, ki je samo leto

brazilski trenerji: Savdsko Arabijo

Podpora kralja

prej prvič zaigral v brazilski prvi ligi. Do tedaj

(Carlos Alberto Parreira), Paragvaj

Španski kralj Juan Carlos si je ogledal vse tekme

je ob brcanju žoge opravljal redno službo v

(Paulo César Carpeggiani) in

reprezentance. Po srečanju z Bolgari in izpadu

železarni.

Brazilijo (Mário Lobo Zagallo).

je odšel v garderobe in potolažil španske igralce.

396

Diplomiral Hrvaški kapetan Zvonimir Boban je na

Trije Brazilci pri tujcih Kar trojica igralcev, rojenih v

Srbski tolmač

začetku leta 2004 na zagrebški Filozofski

Braziliji, je zastopala barve drugih

Po zmagi nad Japonsko so vodilni možje

fakulteti diplomiral iz zgodovine. Zadal si je

držav: Wagner Lópes (Japonska),

hrvaške nogometne reprezentance ostro

cilj, da bo opravil magisterij.

Luis Oliveira (Belgija) in Clayton

protestirali, ker jim je FIFA dodelila srbskega

(Tunizija).

prevajalca.

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

OB ROB

Stoletnica Galskih petelinov

Prvič v Sloveniji - Francoska reprezentanca je s predsednikom FIFE Julesom Rimetom na čelu prispela v Ljubljano leta 1921.

Francoska državna reprezentanca je prvo tekmo v gosteh v zgodovini 1. maja 1904 igrala proti Belgiji. Pobudnika »tiste igre Angležev« sta bila francoski novinar Robert Guérin – manj kot mesec dni pozneje je bil eden od ustanoviteljev Mednarodne nogometne zveze – in belgijski aristokrat Evence Copée, ki je zmagovalcu obljubil pokal, a mu ga zaradi remija 3 : 3 ni bilo potrebno podeliti. Prvi francoski gol vseh časov je na tistem

srečanju s spektakularnim volejem zabil Didi, vzdevek pod katerim se je skrival Louis Mesnier. Večina francoskih nogometašev je v Bruselj odpotovala brez vednosti službenih šefov. Člani odprave so se zbrali dan pred srečanjem na severni železniški postaji in z vlakom krenili proti belgijski prestolnici. Tekmo so odigrali na stadionu z lesenimi tribunami Vivier d’Oie v bruseljski četrti Ucle. Danes se prizorišče imenuje Goose Breeding in na njem igrajo samo še hokej na travi.

DOGODKI

• Indija in Pakistan sta razvila jedrsko bombo in se vpisala v jedrski klub. • Azijske borze so se zrušile, kot domine. • V Indoneziji je strmoglavil dolgoletni diktatorski režim predsednika Suharta. • Umrl je pevec in igralec Frank Sinatra. • Enajst evropskih držav se je sporazumelo za uvedbo skupne valute evro. • Zvezna in Nacionalna stranka sta na Irskem podpisali zgodovinski sporazum, ki je vlival mirovna upanja.

1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

397

skupina A

skupina B Avstrija – Čile – Italija – Kamerun

Brazilija – Maroko – Norveška – Škotska 10. junij

16. junij

11. junij

17. junij

BRAZILIJA 2

BRAZILIJA 3

ITALIJA 2

ITALIJA 3

4’ César Sampaio, 73’ (avt) Boyd

9’ Ronaldo, 47’ (+) Rivaldo 50’ Bebeto

10’ Vieri, 85’ (11m) R. Baggio

7’ Di Biagio, 75’, 89’ Vieri

ŠKOTSKA 1

MAROKO 0

ČILE 2

KAMERUN 0

38’ (11-m) Collins

Stadion: La Beaujoire, Nantes Sodnik: Nikolaj Levnikov (Rusija) Gledalcev: 32.266 Brazilija: Taffarel, Cafú, Aldair, Júnior Baiano, Roberto Carlos, César Sampaio (68’ Doriva), Dunga, Leonardo, Rivaldo (87’ Denilson), Ronaldo, Bebeto (72’ Edmundo). Maroko: Benzekri, El Hadrioui, Chippo, Youssef Rossi, Naybet, Chiba (76’ Amzine), Hadda (88’ El Khattabi), Saber (76’ Abrami), Bassir, Hadji, Tahar El Khalej.

48’(+), 49’ Salas

Stadion: La Mosson, Montpellier Sodnik: Edward Lennie (Avstralija) Gledalcev: 29.800 Italija: Pagliuca, Paolo Maldini, Fabbio Cannavaro, Nesta, Costacurta, Moriero (83’ Di Livio), Albertini (62’ Di Matteo), Dino Baggio, Di Biagio, Vieri, Roberto Baggio (65’ Del Piero). Kamerun: Jacques Songo’o, Wome, Song, Kalla, Njanka, Olembe, Angibeaud, Mboma (66’ Eto’o), Ndo, Ipoua (45’ Job), Françoise Omam Biyik (66’Tchami). Rdeči karton: 42’ Kalla.

Stadion: Stade de France, Saint Denis, Pariz Sodnik: José María García Aranda Encinar (Španija) Gledalcev: 80.000. Brazilija: Taffarel, Cafú, Aldair, Júnior Baiano, Roberto Carlos, César Sampaio, Dunga, Giovanni (46’ Leonardo), Rivaldo, Ronaldo, Bebeto (70’ Denilson). Škotska: Leighton, Calderwood, Hendry, Boyd, Burley, Dailly (85’ Tosh McKinlay), Paul Lambert, John Collins, Darren Jackson (79’ Billy McKinlay), Kevin Gallacher, Durie.

23. junij

MAROKO 3

MAROKO 2

22’, 85’ Bassir, 46’ Hadda

11. junij

49’ Vieri, 89’ Roberto Baggio

38’ Hadji, 59’ Hadda

ŠKOTSKA 0

KAMERUN 1

AVSTRIJA 1

NORVEŠKA 2

Stadion: Geoffroy-Guichard, Saint Etienne. Sodnik: Ali Mohammed Bujsaim (Združeni arabski emirati) Gledalcev: 30.600 Maroko: Benzekri, Saber (72’ Youssef Rossi), Naybet, Amzine (76’ Azzouzi), Abrami, Tahar El Khalej, Hadji, Chippo (87’ Sellami), Triki, Bassir, Hadda. Škotska: Leighton, Boyd, David Weir, Hendry, Dailly, Jackie McNamara (54’ Tosh McKinlay), Burley, Paul Lambert, John Collins, Kevin Gallacher, Durie (83’ Booth). Rdeči karton: 53’ Burley.

78’ Njanka

92’(+) (11m) Herzog

AVSTRIJA 1

Stadion: Stade de France, Saint Denis, Pariz Sodnik: Paul Durkin (Anglija) Gledalcev: 77.000 Italija: Pagliuca, Paolo Maldini, Fabbio Cannavaro, Nesta (4’ Bergomi), Costacurta, Moriero, Dino Baggio, Di Biagio, Pessotto, Vieri (60’ Filippo Inzaghi), Del Piero (72’ Roberto Baggio). Avstrija: Konsel, Schöttel, Feiersinger, Pfeffer, Wetl, Mählich, Pfeifenberger (80’ Andreas Herzog), Kühbauer (74’ Stöger), Vastić, Polster (62’ Haas), Reinmayr.

Stadion: La Mosson, Montpellier. Sodnik: Pirom Un-Prasert (Tajska) Gledalcev: 29.800 Maroko: Benzekri, El Hadrioui, Chippo (78’ Amzine), Youssef Rossi, Naybet, Chiba, Hadda (87’ El Khattabi), Saber, Bassir, Hadji, Tahar El Khalej (91’ Azzouzi). Norveška: Grodas, Berg, Eggen, Johnsen, Bjornebye, Mykland, Rekdal, Leonhardsen, Havard Flo (72’ Solbakken), Solskjaer (46’ Riseth), Tore André Flo.

23. junij

S TAT I S T I K E

23. junij

10. junij

46’ (avt) Chippo, 60’ Eggen

398

Stadion: Parc Lescure, Bordeaux Sodnik: Lucien Ousmane Bouchardeau (Nigerija) Gledalcev: 31.800 Italija: Pagliuca, Paolo Maldini, Fabbio Cannavaro, Nesta, Costacurta, Di Livio (61’ Chiesa), Dino Baggio, Albertini, Di Matteo (57’ Di Biagio), Roberto Baggio, Vieri (71’ Filippo Inzaghi). Čile: Nelson Tapia, Ronald Fuentes, Francisco Rojas, Clarence Acuña (82’ Fernando Cornejo), Margas (63’ Miguel Ramírez), Pedro Reyes, Moisés Villarroel, Estay (81’ José Luis Sierra), Parraguez, Zamorano, Salas.

ITALIJA 2

90’ Polster

Stadion: Municipal, Toulouse. Sodnik: Epifanio González Chávez (Paragvaj) Gledalcev: 33.460 Kamerun: Jacques Songo’o, Wome, Rigobert Song, Kalla, Njanka, Mboma, Simo (65’ Olembe), Angibeaud, Ndo, Ipoua (65’ Job), Françoise Omam Biyik (84’ Tchami). Avstrija: Konsel, Schöttel, Pfeffer, Feiersinger, Pfeifenberger (82’ Stöger), Cerny (82’ Haas), Wetl, Mählich, Kühbauer, Andreas Herzog (82’ Vastić), Polster.

23. junij

ČILE 1

16. junij

NORVEŠKA 2

ŠKOTSKA 1

83’ Tore André Flo, 88’ (11m) Rekdal

17. junij

KAMERUN 1

66’ Burley

BRAZILIJA 1

ČILE 1

55’ Mboma

NORVEŠKA 1

78’ Bebeto

70’ Salas

46’ Havard Flo

Stadion: Vélodrome, Marseille Sodnik: Esfandiar Baharmast (ZDA) Gledalcev: 55.000 Norveška: Grodas, Johnsen, Berg, Bjornebye, Eggen, Leonhardsen, Riseth (79’ Jostein Flo), Rekdal, Strand (46’ Mykland), Tore André Flo, Havard Flo (68’ Solskjaer). Brazilija: Taffarel, Cafú, Júnior Baiano, Gonçalves, Roberto Carlos, Dunga, Leonardo, Denilson, Rivaldo, Ronaldo, Bebeto.

AVSTRIJA 1

Stadion: La Beaujoire, Nantes Sodnik: Lászlo Vagner (Madžarska) Gledalcev: 35.500 Čile: Nelson Tapia, Ronald Fuentes, Margas, Pedro Reyes, Villarroel (70’ Fernando Cornejo), Francisco Rojas (76’Miguel Ramírez), Clarence Acuña, Parraguez, José Luis Sierra (70’ Estay), Zamorano, Salas. Kamerun: Jacques Songo’o, Njanka, Rigobert Song, Pensée, Wome, Ndo (82’ Lauren Etame), Mahouve, Olembe (68’ Angibeaud), Job (72’ Tchami), Mboma, Françoise Omam Biyik. Rdeči karton: 51’ Song, 88’ Etame

Stadion: Parc Lescure, Bordeaux Sodnik: Lázsló Vagner (Madžarska) Gledalcev: 30.236 Škotska: Leighton, Boyd, Calderwood (59’ David Weir), Hendry, Kevin Gallacher, Burley, Durie, John Collins, Darren Jackson (61’ Jackie McNamara), Lambert, Dailly. Norveška: Grodas, Ronny Johnsen, Henning Berg (81’ Halle), Bjornebye, Eggen, Strand, Rekdal, Havard Flo (60’ Jakobsen), Solbakken, Tore André Flo, Riseth (72’ Ostenstad).

Lestvica 1. Brazilija 2. Norveška 3. Maroko 4. Škotska

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

6 točk 5 točk 4 točke 1 točka

20’ Sierra

92’ (+) Vastić

Stadion: Geoffroy-Guichard, Saint Etienne Sodnik: Gamal Mahmoud Ahmed Ghandour (Egipt) Gledalcev: 30.392 Čile: Nelson Tapia, Ronald Fuentes, Moisés Villarroel (69’ Cristian Castañeda), Margas, Francisco Rojas, Pedro Reyes, Clarence Acuña, Parraguez, Estay (56’ José Luis Sierra), Zamorano, Salas. Avstrija: Konsel, Feiersinger, Schöttel, Pfeffer, Cerny (45’ Schopp), Pfeifenberger, Kühbauer (45’ Andreas Herzog), Mählich, Wetl, Haas (73’ Vastić), Polster.

Lestvica 1. Italija 2. Čile 3. Avstrija 4. Kamerun

7 točk 3 točke 2 točki 2 točki

skupina C

skupina D

Danska – Francija – Južna Afrika – Savdska Arabija

Bolgarija – Nigerija – Paragvaj – Španija

18. junij

DANSKA 1

JUŽNA AFRIKA

68’ Rieper

52’ McCarthy

SAVDSKA ARABIJA 0

DANSKA 1

Stadion: Félix Bollaert, Lens Sodnik: Javier Alberto Castrilli (Argentina) Gledalcev: 38.140 Danska: Schmeichel, Colding, Rieper, Schjönberg, Högh, Jörgensen (73’ Frandsen), Helveg, Wieghorst (65’ Allan Nielsen), Michael Laudrup, Brian Laudrup (84’ Jan Heintze), Sand. Savdska Arabija: Al-Deayea, Al-Jahani, Al-Khilaiwi, Zubromawi, Fuad Amin (78’ Saleh), Al-Shahrani, Al-Jaber (84’Al-Tunian), Sulimani, Khamis Dossari, Al-Owairan (79’ Obeid Al-Dossary), Al-Muwalid.

13’ Nielsen

12. junij

FRANCIJA 3

Stadion: Municipal, Toulouse Sodnik, John Jairo Toro Rendón (Kolumbija) Gledalcev: 33.500 Južna Afrika: Vonk, Pierre Issa, Fish, Mkhalele, Nyathi (88’Buckley), Radebe, Moshoeu, Quinton Fortune, Augustine (45’Phiri), Bartlett (77’Masinga), Benedict McCarthy. Rdeči karton: 68’ Phiri Danska: Schmeichel, Schjönberg (82’ Wieghorst), Rieper, Högh, Colding, Helveg, Allan Nielsen, Michael Laudrup (58’ Miklos Molnar), Jörgensen, Brian Laudrup, Sand (58’ Jan Heintze). Rdeča kartona: 68’ Molnar, 85’ Wieghorst

Stadion: Vélodrome, Marseille Sodnik: Marcio Rezende de Freitas (Brazilija) Gledalcev: 55.077 Francija: Barthez, Thuram, Blanc, Desailly, Lizarazu, Deschamps (73’ Boghossian), Youri Djorkaeff (84’ Trezeguet), Emmanuel Petit, Zinedine Zidane, Henry, Guivarc’h (29’ Dugarry). Južna Afrika: Vonk, Nyathi, Willem Jackson, Pierre Issa, Radebe, Quinton Fortune, Moshoeu, Fish, Augustine (56’ Mkhalele), Benedict McCarthy (89’ Bartlett), Masinga. 18. junij

FRANCIJA 4

19. junij

PARAGVAJ 0 BOLGARIJA 0

ŠPANIJA 0 PARAGVAJ 0

Stadion: La Mosson, Montpellier Sodnik: Abdul Rahman Al-Zeid (Savdska Arabija) Gledalcev: 27.650 Paragvaj: Chilavert, Gamarra, Celso Ayala, Sarabia, Enciso, Carlos Paredes, Carlos Morales (43’ Caniza), Roberto Acuña, Miguel Benítez, José Cardozo (70’ César Ramírez), Jorge Campos (78’ Yegros). Bolgarija: Zdravko Zdravkov, Kišišev, Trifon Ivanov, Ivajlo Petkov, Nankov, Zlatko Jankov, Iliev (77’ Borimirov), Jordanov, Luboslav Penev (68’ Kostadin Kostadinov), Stojčkov, Balakov. Rdeči karton: 87’ Nankov

Stadion: Geoffroy-Guichard, Saint Etienne Sodnik: Ian McLeod (Južna Afrika) Gledalcev: 34.865 Španija: Zubizarreta, Carlos Aguilera, Abelardo (56’ Celades), Alkorta, Sergi, Hierro, Amor, Luis Enrique, Raúl (65’ Kiko), Etxeberría, Pizzi (52’ Morientes). Paragvaj: Chilavert, Arce, Celso Ayala, Gamarra, Sarabia, Caniza, Enciso, Miguel Benítez, Roberto Acuña (73’ Yegros), Jorge Campos (46’ Carlos Paredes), Arístides Rojas (83’ César Ramírez). 24. junij

13. junij

ŠPANIJA 6

NIGERIJA 3

6’ (11m) Hierro, 19’ Luis Enrique, 55’, 81’ Morientes,

25’ Adepoju, 73’ Lawal, 78’ Oliseh

88’, 90’ Kiko

24. junij

ŠPANIJA 2

BOLGARIJA 1

FRANCIJA 2

21’ Hierro, 47’ Raúl

58’ Kostadinov

12’ (11-m) Djorkaeff, 55’ Petit

Stadion: La Beaujoire, Nantes Sodnik: Esfandiar Baharmast (ZDA) Gledalcev: 33.257 Nigerija: Rufai, Oparaku (70’ Yekini), West, Okechukwu Uche, Babayaro, Finidi George, Oliseh, Okocha, Lawal (93’ Godwin Okpara), Ikpeba (83’ Babangida), Adepoju. Španija: Zubizarreta, Ferrer (46’ Amor), Alkorta, Iván Campo, Sergi, Luis Enrique, Hierro, Nadal (77’ Celades), Kiko, Raúl, Alfonso (58’ Etxeberría).

Stadion: Félix Bollaert, Lens Sodnik: Mario van der Ende (Nizozemska) Gledalcev: 41.275 Španija: Zubizarreta, Carlos Aguilera, Hierro, Alkorta, Sergi, Luis Enrique (69’ Julen Guerrero), Nadal, Amor, Alfonso (65’ Kiko), Morientes, Etxeberría, (50’ Raúl). Bolgarija: Zdravko Zdravkov, Nankov, Trifon Ivanov, Kišišev, Borimirov, Genčev, Jordanov, Balakov (61’ Hristov), Bačev, Stojčkov (46’ Iliev), Kostadin Kostadinov (28’ Luboslav Penev).

34’ Dugarry, 77’ (avt) Issa, 91’ Henry

JUŽNA AFRIKA

12. junij

DANSKA 1 42’ (11-m) Michael Laudrup

Stadion: Gerland, Lyon Sodnik: Pierluigi Collina (Italija) Gledalcev: 39.100 Francija: Barthez, Karembeu, Leboeuf, Desailly, Candela, Patrick Vieira, Emmanuel Petit (64’ Boghossian), Diomede, Pires (71’ Henry), Youri Djorkaeff, Trezeguet (85’ Guivarc’h). Danska: Schmeichel, Laursen (46’Colding), Rieper, Högh, Jan Heintze, Jörgensen (54’Sand), Helveg, Allan Nielsen, Schjönberg, Michael Laudrup, Brian Laudrup (75’Töfting).

36’,77’ Henry, 68’ Trezeguet, 85’ Lizarazu

19. junij

NIGERIJA 1

24. junij

26’ Ikpeba

PARAGVAJ 3

SAVDSKA ARABIJA 0

24. junij

BOLGARIJA 0

1’ C. Ayala, 59’ M. Benítez, 86’ J. Cardozo

Stadion: Stade de France, Saint Denis, Pariz Sodnik: Arturo Brizio Carter (Mehika) Gledalcev: 77.000 Francija: Barthez, Thuram, Blanc, Desailly, Lizarazu, Boghossian, Deschamps, Henry (79’ Pires), Diomede (58’ Youri Djorkaeff), Zinedine Zidane, Dugarry (30’ Trezeguet). Rdeči karton: 71’ Zidane Savdska Arabija: Al-Deayea, Al-Jahani (76’ Ahmed Al-Dosari), Al-Khilaiwi, Zubromawi, Sulimani, Al-Shahrani, Khamis Dossari, Amin Fuad, Saleh, Al-Jaber, Saeed Al-Owairan (33’ Al-Harbi)(65’ Al-Muwalid). Rdeči karton: 19’ Al-Khilaiwi

SAVDSKA ARABIJA 2

Stadion: Parc des Princes, Pariz Sodnik: Mario Fernando Sánchez Yanten (Čile) Gledalcev: 45.500 Nigerija: Rufai, West, Okechukwu Uche, Babayaro, Adepoju, Finidi George (84’ Babangida), Oliseh, Okocha, Lawal, Ikpeba (75’ Yekini), Amokachi (67’ Kanu). Bolgarija: Zdravko Zdravkov, Kišišev, Trifon Ivanov, Genčev, Ivajlo Petkov, Jankov (84’ Bačev), Hristov (46’ Borimirov), Iliev (66’ Luboslav Penev), Balakov, Stojčkov, Kostadin Kostadinov.

NIGERIJA 1

47’ (11m) Al-Jaber, 74’ (11m) Al-Tunian

JUŽNA AFRIKA

19’, 94’ (11m) Bartlett

Stadion: Parc Lescure, Bordeaux Sodnik: Mario Fernando Sánchez Yanten (Čile) Gledalcev: 31.800 Savdska Arabija: Al-Deayea, Al-Jahani, Zubromawi, Sulimani, Al-Temiyat, Fuad Amin, Saleh, Khamis Dossari, Mehalel (65’Al-Shahrani), Al-Jaber, Al-Tunian (81’Al-Harbi). Južna Afrika: Vonk, Pierre Issa, Willem Jackson (46’ Buckley), Fish, Radebe, Mkhalele, Moshoeu, Nyathy, Quinton Fortune (67’ Doctor Khumalo), Benedict McCarthy (46’ Sikhosana), Bartlett.

Lestvica 1. Francija 2. Danska 3. Južna Afrika 4. Savdska Arabija

9 točk 4 točke 2 točki 1 točka

11’ Oruma

Stadion: Municipal, Toulouse Sodnik: Pirom Un-Prasert (Tajska) Gledalcev: 33.500 Paragvaj: Chilavert, Arce, Celso Ayala, Gamarra, Sarabia, Caniza (55’ Yegros), Carlos Paredes, Enciso, Miguel Benítez (67’ Roberto Acuña), José Cardozo, Brizuela (78’ Arístides Rojas). Nigerija: Rufai, Eguavoen, Iroha, West, Okafor, Oliseh (45’ Godwin Okpara), Oruma (68’ Finidi George), Lawal, Babangida, Yekini, Kanu.

Lestvica 1. Nigerija 2. Paragvaj 3. Španija 4. Bolgarija

6 točk 5 točk 4 točke 1 točka

1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

S TAT I S T I K E

12. junij

399

skupina E

skupina F

Južna Koreja – Mehika – Nizozemska – Belgija

Nemčija – Jugoslavija – ZDA – Iran

13. junij

14. junij

21. junij

JUGOSLAVIJA 1

IRAN 2

72’ Mihajlovič

40’ Estili, 84’ Mahdavikia

20. junij

MEHIKA 3

BELGIJA 2

51’ Peláez, 74’, 84’ L. Hernández

42’, 48’ Wilmots

JUŽNA KOREJA

28’ Ha Seok- Ju

Stadion: Gerland, Lyon Sodnik: Günter Benkö (Avstrija) Gledalcev: 37.588 Mehika: Jorge Campos, Pardo, Davino, Claudio Suárez, Braulio Luna (46’ Jesús Arellano), Ordiales (46’ Ricardo Peláez), Raúl Lara, Ramón Jesús Ramírez, Alberto García Aspe (71’ Marcelino Bernal), Cuauhtémoc Blanco, Luis Hernández. Južna Koreja: Kim Byung-Ji, Kim Tae-Young, Lee Min-Sung, Hong Myung-Bo, Ko Jong-Soo (75’ Seo Jung-Won), Lee Sang-Yoon, Kim Do-Keun (60’ Choi Sung-Yong), Ha Seok-Ju, Yoo Sang-Chul, Noh JungYoon (55’ Jang Hyung- Seok), Kim Do-Hoon. Rdeči karton: 30’ Ha Seok-Ju

MEHIKA 2 55’ (11-m) García Aspe, 62’ Blanco

Stadion: Parc Lescure, Bordeaux Sodnik: Hugh Dallas (Škotska) Gledalcev: 31.800 Belgija: de Wilde, Deflandre, Staelens, G. Vidovic, Borkelmans, Boffin (17’ G . Verheyen), F. van der Elst (67’ de Boeck), Scifo, Wilmots, Nilis (76’ E. Mpenza), L. A. Oliveira. Rdeči karton: 54’ Verheyen. Mehika: J. Campos, Pardo, J. Sánchez, C. Suárez, Davino, A. García Aspe (67’R. Lara), Ordiales (57’G. Villa), R. J. Ramírez, Palencia (46’Arellano), C. Blanco, L. Hernández. Rdeči karton: 28: Pardo

BELGIJA 1 JUŽNA KOREJA

NIZOZEMSKA 0 BELGIJA 0

S TAT I S T I K E

Stadion: Stade de France, Saint Denis, Pariz Sodnik: Pierluigi Collina (Italija) Gledalcev: 77.000 Nizozemska: van der Saar, Winter, Frank de Boer, Stam, Numan, Seedorf (65’ Bergkamp), Ronald de Boer (78’ Jonk), Cocu, Overmars, Kluivert, Hasselbaink (65’ Zenden). Rdeči karton: 82’ Kluivert Belgija: de Wilde, Crasson (22’ Deflandre), Staelens, Verstraeten, Borkelmans, Franky van der Elst, Clement, Boffin, Wilmots, Nilis, Luis Airton Oliveira (60’ Emile Mpenza)

400

NIZOZEMSKA 5 38’ Cocu, 42’ Overmars, 71’ Bergkamp, 80’ van Hooijdonk, 83’ R. de Boer

JUŽNA KOREJA

71’ Yoo Sang-Chul

Stadion: Parc des Princes, Pariz Sodnik: Márcio Rezende de Freitas (Brazilija) Gledalci: 48.764 Belgija: van de Walle, Deflandre, Staelens, G. Vidovic, Borkelmans, Scifo (65’ F. van der Elst), Clement (74’ E. Mpenza), van Kerckhoven, Wilmots, L. A. Oliveira (45’ Mbo Mpenza), Nilis. Južna Koreja: Kim Byung-Ji, Lee Min-Sung, Lee Sang-Hun (66’ Jang Hyung-Seok), Kim Tae-Young, Hong Myung-Bo, Choi Sung-Yong (46’ Lee LimSaeng), Kim Do-Keun (45’ Ko Jong-Soo), Ha Seok-Ju, Yoo Sang-Chul, Choi Yong-Soo, Seo Jung-Won. 25. junij

NIZOZEMSKA 2 4’ Cocu, 18’ R. de Boer

20. junij

Stadion: Vélodrome, Marseille Sodnik: Ryszard Wójcik (Poljska) Gledalcev: 55.000 Nizozemska: van der Saar, Winter, Frank de Boer, Stam, Numan (80’ Bogarde), Ronald de Boer (84’ Zenden), Jonk, Davids, Cocu, Bergkamp (78’ van Hooijdonk), Overmars. Južna Koreja: Kim Byung-Ji, Hong Myung-Bo, Lee Min-Sung, Choi Young-il, Choi Sung-Yong (53’ Kim Tae-Young), Lee Sang-Yoon, Kim Do-Keun, Seo Jung-Won (77’ Lee Dong-Gook), Yoo Sang-Chul, Choi Yong-Soo, Kim Do-Hoon (69’ Ko Jong-Soo).

Stadion: Geoffroy-Guichard, Saint Etienne Sodnik: Alberto Tejada Noriega (Perú) Gledalcev: 30.392 Jugoslavija: Ivica Kralj, Mirković, Djorović, Jokanović, Siniša Mihajlović, Branko Brnović (50’ Dejan Stanković), Jugović, Željko Petrović, Mijatović, Dragan Stojković (68’ Darko Kovačević), Savo Milošević (58’ Perica Ognjenović). Iran: Nakisa, Mahdavikia, Khakpour, Estili (67’ Mansourian), Mohammadkhani, Zarincheh, Pashazadeh, Minavand, Daei, Bagheri,Azizi.

ZDA 1 87’ McBride

Stadion: Gerland, Lyon Sodnik: Urs Meier (Švica) Gledalcev: 39.100 Iran: Abedzadeh, Mahdavikia, Khakpour, Estili, Zarincheh (78’ Sadavi), Mohammadkhani (75’ Peyravani), Pashazadeh, Minavand, Daei, Bagheri, Azizi (74’ Mansourian). ZDA: Kasey Keller, Hejduk, Pope, Dooley (82’ Maisonneuve), Regis, Cobi Jones, Joe-Max Moore, Tab Ramos (57’ Ernest Stewart), Wegerle (57’ Predrag Radosavljević), Claudio Reyna, McBride.

15. junij 25. junij 7’ Nilis

13. junij

IRAN

MEHIKA 2 75’ Peláez, 90’ Hernández

Stadion: Geoffroy-Guichard, Saint Etienne Sodnik: Abdul Rahman Al-Zaid (Savdska Arabija) Gledalcev: 35.211 Nizozemska: van der Saar, Reiziger, Stam, F. de Boer, Numan (71’ Bogarde), R. de Boer, Jonk (70’ Winter), Davids, Cocu, Bergkamp (78’ Hasselbaink), Overmars. Mehika: J. Campos, Carmona, J. Sánchez (55’ Ricardo Peláez), C. Suárez, Davino, S. Carmona, G. Villa, A. García Aspe, B. Luna (45’ J. Arellano), R. J. Ramírez, C. Blanco, L. Hernández. Rdeči karton: 89’ R. J. Ramírez

Lestvica 1. Nizozemska 2. Mehika 3. Belgija 4. Južna Koreja

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

NEMČIJA 2

25. junij

8’ Möller, 64’ Klinsmann

NEMČIJA 2

ZDA 0

50’ Bierhoff, 57’ Klinsmann

Stadion: Parc des Princes, Pariz Sodnik: Said Belqola (Maroko) Gledalcev: 43.815 Nemčija: Köpke, Stefan Reuter (70’ Ziege), Jürgen Kohler, Thon, Wörns, Jeremies, Heinrich, Andreas Möller (89’ Babbel), Hässler (50’ Hamann), Bierhoff, Klinsmann. ZDA: Kasey Keller, Dooley, Pope, Regis, Cobi Jones, Michael Burns (46’ Hejduk), Deering (72’ Tab Ramos), Maisonneuve, Ernest Stewart, Claudio Reyna, Wynalda (65’ Wegerle).

IRAN 0

21. junij

25. junij

NEMČIJA 2

JUGOSLAVIJA 1

73’ (avt) Mihajlović, 80’ Bierhoff

4’ Komljenović

JUGOSLAVIJA 2

ZDA 0

13’ Stanković, 54’ Stojković

Stadion: La Beaujoire, Nantes Sodnik: Gamal Mahmoud Ahmed Ghandour (Egipt) Gledalcev: 38.645 Jugoslavija: Ivica Kralj, Djorović, Komljenović, Željko Petrović, Siniša Mihajlović, Jokanović, Jugović, Dejan Stanković (54’ Brnović), Dragan Stojković (62’ Savičević), Mijatović (30’ Perica Ognjenović), Savo Milošević. ZDA: Friedel, Regis, Hejduk (64’ Wynalda), Dooley (81’ Marcelo Balboa), Michael Burns, Cobi Jones, Claudio Reyna, Maisonneuve, Joe-Max Moore (58’ Predrag Radosavljević), McBride, Ernest Stewart.

Stadion: Félix Bollaert, Lens Sodnik: Kim Milton Nielsen (Danska) Gledalcev: 38.100 Nemčija: Köpke, Thon, Wörns, Jürgen Kohler, Heinrich, Jeremies, Hamann (46’ Matthäus), Ziege (66’ Tarnat), Andreas Möller (57’ Kirsten), Bierhoff, Klinsmann. Jugoslavija: Ivica Kralj, Komljenović, Siniša Mihajlović, Djorović, Željko Petrović (74’ Stević), Dejan Stanković (66’ Govedarica), Jokanović, Jugović, Dragan Stojković, Mijatović, Darko Kovačević (57’ Perica Ognjenović).

Stadion: La Mosson, Montpellier Sodnik: Epifanio González Chávez (Paragvaj) Gledalcev: 29.800 Nemčija: Köpke, Wörns, Jürgen Kohler, Matthäus, Helmer, Thon (45’ Hamann), Heinrich, Tarnat (76’ Ziege), Hässler (69’ Kirsten), Bierhoff, Klinsmann. Iran: Abedzadeh, Mahdavikia, Khakpour, Estili, Zarincheh (70’ Din Mohammadi), Pashazadeh, Mohammadkhani, Minavand, Daei, Bagheri, Azizi.

Lestvica 5 točk 5 točk 3 točke 1 točka

1. Nemčija 2. Jugoslavija 3. Iran 4. ZDA

7 točk (6:2) 7 točk (4:2) 3 točke 0 točk

skupina G

skupina H

Anglija – Tunizija – Romunija – Kolumbija

Argentina – Japonska – Hrvaška – Jamajka

15. junij

22. junij

14. junij

21. junij

ROMUNIJA 1

ROMUNIJA 2

ARGENTINA 1

ARGENTINA 5

46’(+) Ilie

47’ Moldovan, 90’ Petrescu

28’ Batistuta

32, 55’ Ortega, 72, 80, 83’ (11m) Batistuta

KOLUMBIJA 0

ANGLIJA 1

JAPONSKA 0

JAMAJKA 0

Stadion: Gerland, Lyon Sodnik: An-Yan Lim Kee Chong (Otoki Mauritius) Gledalcev: 37.572 Romunija: Stelea, Petrescu, Ciobotariu, Gheorghe Popescu, Filipescu, Gabriel Popescu (68’ Stanga), Galca, Hagi (76’ Marinescu), Munteanu, Ilie, Moldovan (84’ Niculescu). Kolumbija: Mondragón, Wilmer Cabrera, Jorge Bermúdez, Ever Palacios, Santa, Serna, Harold Lozano, Freddy Rincón, Aristizábal (46’ José Adolfo Valencia), Carlos Valderrama, Faustino Asprilla (84’ Preciado).

79’ Owen

Stadion: Municipal, Toulouse Sodnik: Mario van der Ende (Nizozemska) Gledalcev: 33.500 Argentina: Roa, Vivas, Roberto Ayala, Sensini (72’ Chamot), Zanetti, Almeyda, Simeone, Juan Verón, Ariel Ortega, Batistuta, Claudio López (61’ Balbo). Japonska: Kawaguchi, Ihara, Nakanishi, Akita, Narahashi, Hidetoshi Nakata, Nanami, Yamaguchi, Soma (84’ Hirano), Jo, Nakayama (65’ Wagner Lopes).

Stadion: Parc des Princes, Pariz Sodnik: Rune Pedersen (Norveška) Gledalcev: 45.500 Argentina: Roa, Roberto Ayala, Sensini (25’ Vivas), Chamot, Zanetti, Almeyda, Simeone (80’ Pineda), Juan Verón, Ariel Ortega, Batistuta, Claudio López (75’ Marcelo Gallardo) Jamajka: Barret, Fitzroy Simpson, Dawes, Whitmore (73’ Earle), Goodison, Darryl Powell, Gardner, Malcolm (62’ Boyd), Frank Sinclair, Burton (46’ Cargill), Hall. Rdeči karton: 46’ Powell.

15. junij

26. junij

HRVAŠKA 3

26. junij

ANGLIJA 2

ROMUNIJA 1

27’ Stanić, 53’ Prosinečki, 69’ Šuker

JAMAJKA 2

43’ Shearer, 89’ Scholes

72’ Moldovan

JAMAJKA 1

39’, 54’ Whitmore

TUNIZIJA 0

TUNIZIJA 1

45’ Earle

JAPONSKA 1

Stadion: Vélodrome, Marseille Sodnik: Masayoshi Okada (Japonska) Gledalcev: 54.587 Anglija: Seaman, Southgate, Tony Adams, Sol Campbell, Ince, Anderton, David Batty, Scholes, Le Saux, Sheringham (85’ Michael Owen), Alan Shearer. Tunizija: El Ouaer, Hatem Trabelsi (79’ Thabet), Badra, Sami Trabelsi, Boukadida, Clayton, Chihi, Souayah (46’ Baya), Ghodhbane, Ben Slimane (65’ Ben Younes), Sellimi.

10’ (11m) Souayah

Stadion: Félix Bollaert, Lens Sodnik: Vitor Manuel Melo Pereira (Portugalska) Gledalcev: 38.058 Hrvaška: Ladić, Šimić (72’ Vlaović), Soldo, Bilić, Štimac, Jarni, Prosinečki, Boban, Asanović, Šuker, Stanić. Jamajka: Barret, Fitzroy Simpson, Cargill (69’ Powell), Whitmore, Goodison, Earle (74’ Andrew Williams), Gardner, Lowe, Frank Sinclair, Hall (81’ Boyd), Deon Burton.

74’ Nakayama

Stadion: Municipal, Toulouse Sodnik: Marc Batta (Francija) Gledalcev: 35.602 Romunija: Stelea, Petrescu, Ciobotariu, Gheorghe Popescu, Filipescu, Gabriel Popescu, Hagi (72’ Stanga) (83’ Marinescu), Galca, Munteanu, Ilie, Moldovan (86’ Lacatus). Anglija: Seaman, Gary Neville, Tony Adams, Sol Campbell, Anderton, David Batty, Ince (32’ Beckham), Scholes, Le Saux, Sheringham (72’ Michael Owen), Alan Shearer.

14. junij

Stadion: Stade de France, Saint Denis, Pariz Sodnik: Edward Lennie (Avstralija) Gledalcev: 78.869 Romunija: Stelea, Petrescu, Dulca (32’ Gheorge Popescu), Dobos, Ciobotiariu, Galca, Hagi, Munteanu, Marinescu, Lacatus (46’ Ilie), Dumitrescu (68’ Moldovan). Tunizija: El Ouaer, Sami Trabelsi, Chouchane, Boukadida, Ghodhbane (85’ Thabet), Bouazizi, Souayah (91’ Ben Younes), Baya, Chihi, Ben Slimane (60’ Jelassi), Sellimi.

20. junij

Stadion: Gerland, Lyon Sodnik: Günter Benkö (Avstrija) Gledalcev: 39.100 Jamajka: Aaron Lawrence, Fitzroy Simpson (91’ Earle), Dawes, Whitmore, Goodison, Gardner, Malcolm, Lowe, Frank Sinclair, Gayle (80’ Burton), Hall (72’ Boyd). Japonska: Kawaguchi, Ihara, Omura (59’ Hirano), Akita, Narahashi, Hidetoshi Nakata, Nanami (78’ Ono), Yamaguchi, Soma, Jo (59’ Wagner Lopes), Nakayama.

KOLUMBIJA 1

26. junij

77’ Šuker

26. junij

83’ Preciado

ANGLIJA 2

JAPONSKA 0

ARGENTINA 1

TUNIZIJA 0

20’ Anderton, 29’ Beckham

36’ Pineda

Stadion: La Mosson, Montpellier Sodnik: Bernhard »Bernd« Heynemann (Nemčija) Gledalcev: 33.782 Kolumbija: Mondragón, Wilmer Cabrera, Jorge Bermúdez, Ever Palacios, Santa, Serna (62’ Bolaño), Harold Lozano, Freddy Rincón (57’ Aristizábal), De Avila, Carlos Valderrama, José Adolfo Valencia (56’ Preciado). Tunizija: El Ouaer, Chouchane, Sami Trabelsi, Thabet (76’ Ghodhbane), Clayton, Chihi, Baya (73’ Ben Ahmed), Souayah, Bouazizi, Ben Slimane, Sellimi (68’ Ben Younes).

KOLUMBIJA 0

Stadion: La Beaujoire, Nantes Sodnik: Ramesh Ramdhan (Trinidad in Tobago) Gledalcev: 35.500 Hrvaška: Ladić, Šimić, Soldo, Bilić, Štimac (46’ Vlaović), Jarni, Prosinečki (67’ Silvio Marić), Asanović, Jurčić, Šuker, Stanić (88’ Tudor). Japonska: Kawaguchi, Akita, Ihara, Nakanishi, Narahashi (79’ Morishima), Yamaguchi, Soma, Nanami (84’ Wagner Lopes), Hidetoshi Nakata, Jo, Nakayama (61’ Okano).

Stadion: Félix Bollaert, Lens Sodnik: Arturo Brizio Carter (Mehika) Gledalcev: 38.100 Anglija: Seaman, Gary Naville, Tony Adams, Sol Campbell, Anderton (79’ Lee), Beckham, Ince (83’ David Batty), Scholes (73’ McManaman), Le Saux, Michael Owen, Alan Shearer. Kolumbija: Mondragón, Wilmer Cabrera, Jorge Bermúdez, Ever Palacios, Antonio Moreno, Serna (46’ Aristizábal), Harold Lozano, Carlos Valderrama, De Avila (46’ Ricard), Freddy Rincón, Preciado (45’ José Adolfo Valencia).

Lestvica 1. Romunija 2. Anglija 3. Kolumbija 4. Tunizija

7 točk 6 točk 3 točke 1 točka

HRVAŠKA 0 Stadion: Parc Lescure, Bordeaux Sodnik: Said Belqola (Maroko) Gledalcev: 31.800 Argentina: Roa, Pineda, Roberto Ayala, Vivas, Pablo Paz, Zanetti (67’ Simeone), Almeyda, Marcelo Gallardo (80’ Sergio Berti), Juan Verón, Ariel Ortega (53’ Claudio López), Batistuta. Hrvaška: Ladić, Šimić, Soldo, Bilić, Silvio Marić (46’ Vlaović), Jarni, Asanović, Boban, Prosinečki (67’ Štimac), Šuker, Stanić.

Lestvica 1. Argentina 2. Hrvaška 3. Jamajka 4. Japonska

9 točk 6 točk 3 točke 0 točk

1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

S TAT I S T I K E

HRVAŠKA 1

22. junij

401

četrtfinale

osmina finala 27. junij

28. junij

BRAZILIJA 4

FRANCIJA

10’, 27’ César Sampaio, 46’ (11m), 70’ Ronaldo

113’ (zlati gol) Blanc

ČILE 1

PARAGVAJ

68’ Salas

Stadion: Félix Bollaert, Lens Sodnik: Ali Mohamed Bujsaim (Združeni arabski emirati) Gledalcev: 41.275 Francija: Barthez, Thuram, Blanc, Desailly, Lizarazu, Deschamps, Emmanuel Petit (69’ Boghossian), Diomede (76’ Guivarc’h), Youri Djorkaeff, Henry (64’ Pires), Trezeguet. Paragvaj: Chilavert, Francisco Arce, Celso Ayala, Gamarra, Pedro Sarabia, Julio Enciso, Roberto Acuña, Carlos Paredes (74’ Caniza), Miguel Benítez, Jorge Campos (55’ Yegros), José Cardozo (91’ Arístides Rojas).

Stadion: Parc des Princes, Pariz Sodnik: Marc Batta (Francija) Gledalcev: 45.500 Brazilija: Taffarel, Cafú, Júnior Baiano, Aldair (77’ Gonçalves), Roberto Carlos, César Sampaio, Dunga, Leonardo, Rivaldo, Ronaldo, Bebeto (65’ Denilson). Čile: Nelson Tapia, Ronald Fuentes, Pedro Reyes, Margas, Fernando Cornejo, Clarence Acuña (80’ Musrri), Miguel Ramírez (46’ Estay), José Luis Sierra (46’ Francisco Vega), Aros, Zamorano, Salas.

(0) 1 (0) 0

ITALIJA 1

29. junij

18’ Vieri

NEMČIJA 2

NORVEŠKA 0

75’ Klinsmann, 85’ Bierhoff

Stadion: Vélodrome, Marseille Sodnik: Bernhard »Bernd« Heynemann (Nemčija) Gledalcev: 57.183 Italija: Pagliuca, Bergomi, Costacurta, Fabbio Cannavaro, Paolo Maldini, Moriero (63’ Di Livio), Dino Baggio, Di Biagio, Albertini (73’ Pessotto), Del Piero (78’ Chiesa), Vieri. Norveška: Grodas, Berg, Eggen, Johnsen, Bjornebye, Havard Flo (73’ Solskjaer), Mykland, Leonhardsen (13’ Strand) (38’ Solbakken), Riseth, Rekdal, Tore André Flo.

MEHIKA 1

S TAT I S T I K E 402

ANGLIJA

Stadion: La Mosson, Montpellier Sodnik: Vítor Manuel Melo Pereira (Portugalska) Gledalcev: 29.800 Nemčija: Köpke, Matthäus, Wörns, Babbel, Heinrich (58’ Möller), Hamann, Helmer (38’ Ziege), Tarnat, Hässler (74’ Kirsten), Klinsmann, Bierhoff. Mehika: Jorge Campos, Pardo, Raúl Lara, Claudio Suárez, Davino, Germán Villa, Marcelino Bernal (46’ Salvador Carmona), Alberto García Aspe (86’ Peláez), Palencia (53’ Jesús Arellano), Cuauhtémoc Blanco, Luis Hernández.

3’ Moller, 12’ B. Laudrup, 60’ Sand, 76’ Helveg

29. junij

NIGERIJA 1

NIZOZEMSKA 2

78’ Babangida

37’ Bergkamp, 92’ Davids

Stadion: Stade de France, Saint Denis, Pariz Sodnik: Urs Meier (Švica) Gledalcev: 77.000 Danska: Schmeichel, Rieper, Högh, Colding, Jan Heintze, Helveg, Allan Nielsen, Brian Laudrup (78’ Wieghorst), Peter Möller (58’ Ebbe Sand), Micheal Laudrup (84’ Frandsen), Jörgensen. Nigerija: Rufai, Okechukwu Uche, Babayaro, West, Adepoju, Lawal (73’ Babangida), Oliseh, Finidi George, Okocha, Kanu (65’ Yekini), Ikpeba.

JUGOSLAVIJA 1

3. julij

2 (4)

FRANCIJA ITALIJA

2 (3)

Stadion: Stade de France, Saint Denis, Pariz Sodnik: Hugh Dallas (Škotska) Gledalcev: 77.000 Francija: Barthez, Thuram, Blanc, Desailly, Lizarazu, Karembeu (65’ Henry), Deschamps, Emmanuel Petit, Youri Djorkaeff, Zidane, Guivarc’h (65’ Trezeguet). Italija: Pagliuca, Bergomi, Fabbio Cannavaro, Costacurta, Paolo Maldini, Pessotto (90’ Di Livio), Dino Baggio (52’ Albertini), Di Biagio, Moriero, Del Piero (67’ Roberto Baggio), Vieri. Enajstmetrovke: Francija: Zidane (gol), Lizarazu (Pagliuca ubranil), Trezeguet (gol), Henry (gol), Blanc (gol). Italija: Roberto Baggio (gol), Albertini (Barthez ubranil), Costacurta (gol), Vieri (gol), Di Biagio (zastreljal).

10’ (11-m) Shearer, 15’ Owen

Stadion: Geoffroy-Guichard, Saint Etienne Sodnik: Kim Milton Nielsen (Danska) Gledalcev: 30.600 Argentina: Roa, Vivas, Roberto Ayala, Chamot, Zanetti, Almeyda, Simeone (91’ Sergio Berti), Juan Verón, Ariel Ortega, Batistuta (68’ Crespo), Claudio López (68’ Marcelo Gallardo). Anglija: Seaman, Gary Naville, Tony Adams, Sol Campbell, Anderton (97’ David Batty), Ince, Beckham, Le Saux (71’ Southgate), Scholes (78’ Merson), Michael Owen, Alan Shearer. Rdeči karton: 47’ Beckham Enajstmetrovke: Argentina: Berti (gol), Crespo (Seaman ubranil), Verón (gol), Gallardo (gol), Roberto Ayala (gol). Anglija: Shearer (gol), Ince (Roa ubranil), Merson (gol), Owen (gol), Batty (zastreljal).

47’ Luis Hernández

DANSKA 4

ARGENTINA 5’ (11-m) Batistuta, 46’ Zanetti

27. junija

28. junij

30. junij

3. julij

BRAZILIJA 3 11’ Bebeto, 27’, 60’ Rivaldo

30. junij

DANSKA 2

HRVAŠKA 1

2’ Jorgensen, 50’ B. Laudrup

47’ (+) (11m) Šuker

Stadion: La Beaujoire, Nantes Sodnik: Gamal Mahmoud Ahmed Ghandour (Egipt) Gledalcev: 35.500 Brazilija: Taffarel, Cafú, Júnior Baiano, Aldair, Roberto Carlos, César Sampaio, Dunga, Leonardo (72’ Emerson), Rivaldo (87’ Zé Roberto), Ronaldo, Bebeto (64’ Denilson). Danska: Schmeichel, Colding, Rieper, Högh, Jan Heintze, Helveg (87’ Schjönberg), Allan Nielsen (45’ Töfting), Jörgensen, Michael Laudrup, Peter Möller (67’ Ebbe Sand), Brian Laudrup.

ROMUNIJA 0 Stadion: Parc Lescure, Bordeaux Sodnik: Javier Alberto Castrilli (Argentina) Gledalcev: 31.800 Hrvaška: Ladić, Šimić, Bilić, Štimac, Jurčić, Jarni, Stanić (83’ Tudor), Boban, Asanović, Šuker, Vlaović (76’ Krpan). Romunija: Stelea, Petrescu (76’ Marinescu), Ciobotariu, Gheorghe Popescu, Filipescu, Gabriel Popescu (61’ Niculescu), Galca, Hagi (56’ Craioveanu), Munteanu, Ilie, Moldovan.

48’ Komljenović

Stadion: Municipal, Toulouse Sodnik: José María García Aranda (Španija) Gledalcev: 33.500 Nizozemska: van der Saar, Reiziger, Stam, Frank de Boer, Ronald de Boer, Numan, Seedorf, Davids, Cocu, Bergkamp, Overmars. Jugoslavija: Ivica Kralj, Mirković, Djorović, Željko Petrović, Siniša Mihajlović (78’ Saveljić), Komljenović, Jokanović, Branko Brnović, Dragan Stojković (57’ Savičević), Jugović, Mijatović. 51’ Mijatović je zastreljal enajstmetrovko.

16. S VE TOVN O P R V EN ST VO: FR ANC IJA 1998

0 (4) 0 (3)

4. julij

7. julij

HRVAŠKA 3

BRAZILIJA

48’ (+) Jarni, 80’ Vlaović, 85’ Šuker

45’ Ronaldo

NEMČIJA 0

NIZOZEMSKA

Stadion: Gerland, Lyon Sodnik: Rune Pedersen (Norveška) Gledalcev: 39.100 Hrvaška: Ladić, Šimić, Štimac, Bilić, Jarni, Soldo, Asanović, Boban, Stanić, Šuker, Vlaović (83’ Silvio Marić). Nemčija: Köpke, Wörns, Jürgen Kohler, Matthäus, Heinrich, Hässler, (69’ Kirsten), Jeremies, Hamann (79’ Marschall), Tarnat, Klinsmann, Bierhoff. Rdeči karton: 40’ Wörns.

87’ Kluivert

4. julij

NIZOZEMSKA 2 12’ Kluivert, 89’ Bergkamp

ARGENTINA 1

1 (4)

finale

končna lestvica

12. julij

1. Francija 2. Brazilija 3. Hrvaška 4. Nizozemska 5. Italija 6. Argentina 7. Nemčija 8. Danska 9. Anglija 10. Jugoslavija 11. Romunija 12. Nigerija 13. Mehika 14. Paragvaj 15. Norveška 16. Čile 17. Španija

FRANCIJA 3 27’, 46’ (+) Zidane, 92’ Petit

1 (2)

Stadion: Vélodrome, Marseille Sodnik: Ali Mohamed Bujsaim (Združeni arabski emirati) Gledalcev: 54.000 Brazilija: Taffarel, Zé Carlos, Aldair, Júnior Baiano, Roberto Carlos, César Sampaio, Dunga, Leonardo (85’ Emerson), Rivaldo, Ronaldo, Bebeto (70’ Denilson). Nizozemska: van der Saar, Reiziger (56’ Winter), Frank de Boer, Stam, Ronald de Boer, Cocu, Jonk (111’ Seedorf), Davids, Zenden (75’ van Hooijdonk), Kluivert, Bergkamp. Enajstmetrovke: Brazilija: Ronaldo (gol), Rivaldo (gol), Emerson (gol), Dunga (gol) Nizozemska: F. de Boer (gol), Bergkamp (gol), Cocu (Taffarel ubranil), R. de Boer (Taffarel ubranil).

BRAZILIJA 0 Stadion: Stade de France, Saint Denis, Pariz Sodnik: Said Belqola (Maroko) Gledalcev: 76.000 Francija: Barthez, Thuram, Leboeuf, Desailly, Lizarazu, Karembeu (57’ Boghossian), Youri Djorkaeff (75’ Patrick Vieira), Deschamps, Emmanuel Petit, Zinedine Zidane, Guivarc’h (66’ Dugarry). Rdeči karton: 68’ Desailly. Brazilija: Taffarel, Cafú, Júnior Baiano, Aldair, Roberto Carlos, César Sampaio (74’ Edmundo), Dunga, Leonardo (46’ Denilson), Rivaldo, Bebeto, Ronaldo.

17’ Claudio López

Stadion: Vélodrome, Marseille Sodnik: Arturo Brizio Carter (Mehika) Gledalcev: 55.000 Nizozemska: van der Saar, Numan, Frank de Boer, Stam, Reiziger, Ronald de Boer (64’ Overmars), Jonk, Cocu, Davids, Bergkamp, Kluivert. Rdeči karton: 72’ Numan. Argentina: Roa, Chamot (89’ Balbo), Roberto Ayala, Sensini, Zanetti, Almeyda (67’ Pineda), Simeone, Juan Verón, Ariel Ortega, Claudio López, Batistuta. Rdeči karton: 87’ Ariel Ortega.

8. julij

FRANCIJA 2

svetovni prvak

47’, 69’ Thuram

HRVAŠKA 1 46’ Šuker

Stadion: Stade de France, Saint Denis, Pariz Sodnik: José María García Aranda Encinar (Španija) Gledalcev: 77.000 Francija: Barthez, Thuram, Blanc, Desailly, Lizarazu, Karembeu (30’ Henry), Youri Djorkaeff (74’ Leboeuf), Deschamps, Emmanuel Petit, Zinedine Zidane, Guivarc’h (69’ Trezeguet). Rdeči karton: 76’ Blanc. Hrvaška: Ladić, Šimić, Štimac, Bilić, Jarni, Soldo, Asanović, Boban (65’ Silvio Marić), Stanić (90’ Prosinečki), Šuker, Vlaović.

3. mesto 11. julij

HRVAŠKA 2 13’ Prosinečki, 35’ Šuker

NIZOZEMSKA 1 21’ Zenden

Stadion: Parc des Princes, Pariz Sodnik: Epifanio González Chávez (Paragvaj) Gledalcev: 45.500 Hrvaška: Ladić, Bilić, Štimac, Soldo, Jarni, Jurčić, Asanović, Prosinečki (78’ Vlaović), Stanić, Boban (86’ Tudor), Šuker. Nizozemska: van der Saar, Numan, Frank de Boer, Stam, Zenden, Seedorf, Jonk, Davids, Cocu (46’ Overmars), Kluivert, Bergkamp (57’ Van Hooijdonk).

FRANCIJA

18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28.

Maroko Belgija Iran Kolumbija Jamajka Avstrija Južna Afrika Kamerun Tunizija Škotska Savdska Arabija 29. Bolgarija 30. Južna Koreja 31. Japonska 32. ZDA

SELEKTORJI Francija: Aimé Jacquet Brazilija: Mário Lobo Zagallo Hrvaška: Miroslav Blažević Nizozemska: Guus Hiddink Italija: Cesare Maldini Argentina: Daniel Passarella Nemčija: Berti Vogts Danska: Bo Johansson Anglija: Glenn Hoddle Jugoslavija: Slobodan Santrać Romunija: Anghel Iordanescu Nigerija: Bora Milutinović Mehika: Manuel Lapuente Paragvaj: Paulo César Carpeggiani Norveška: Egil Roger Olsen Čile: Nelson Acosta Španija: Javier Clemente Maroko: Henri Michel Belgija: Georges Leekens Iran: Jalal Talebi Kolumbija: Hernán Darío Gómez Jamajka: Réne Simões Avstrija: Herbert Prohaska Južna Afrika: Philippe Troussier Kamerun: Claude le Roy Tunizija: Henry Kasperczak (Ali Selmi) Škotska: Craig Brown Savdska Arabija: Carlos Alberto Parreira (Mohamed Al -Kharasi) Bolgarija: Hristo Bonev Južna Koreja: Cha Bum-Kum (Kim Pjong-Seok) Japonska: Takeshi Okada ZDA: Steve Sampson

1 6 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: FR AN CIJA 1 9 9 8

S TAT I S T I K E

polfinale

403

404

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

17. svetovno prvenstvo

2002 JAPONSKA / JUŽNA KOREJA

Brazilci suvereni, Nemci nemočni. Naslov je že petič romal k prvi nogometni velesili. Oliver Kahn posreduje pred Gilbertom Silvo.

•

Od 31. maja do 30. junija

•

Kvalifikacije: 193 držav (prijavljenih 199)

•

Število tekem v kvalifikacijah: 777

•

Število zadetkov v kvalifikacijah: 2.452 (povprečje 3,16)

•

Število gledalcev v kvalifikacijah: več kot 17 milijonov

•

Število sodelujočih na SP: 32

•

Število tekem na SP: 64

•

Število zadetkov na SP: 161 (povprečje 2,52)

•

Število gledalcev na SP: 2.705.197 (povprečje 42.269)

•

Gol št. 1.800: Beto (Portugalska)

•

Gol št. 1.900: Christian Vieri (Italija)

•

Najboljši strelec: Ronaldo (Brazilija) 8 golov

•

Zlata žoga: Oliver Kahn (Nemčija) 1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

405

Prvič v Aziji in z dvema organizatorjema Za svetovno prvenstvo na Japonskem in v Južni Koreji, prvo in verjetno zadnje, ki sta ga organizirali dve državi skupaj, lahko s čisto vestjo trdimo, da je bilo najslabše od vseh dosedanjih sedemnajstih. Na njem ni bilo srečanja, ki bi nam ostalo v trajnem spominu, ali zgolj nogometaša, ki bi res vrhunsko zaznamoval tista dogajanja na travnati površini. Za Slovenijo pa je bila prisotnost kljub klavrnemu koncu zgodovinska, saj se je tokrat reprezentanca s sončne strani Alp prvič uvrstila na največjo nogometno prireditev. Prvi mundial v Aziji je prikazal veliko delavcev, borcev in potegovalcev za majice ter malo nogometašev s fantazijo in idejo, zmožnih kljubovati trdnim in trdim obrambam. Preveč tehnologije, premalo humanosti. Vse kaže, da je številka 10, simbol največjih umetnikov z žogo, ogrožena nogometna vrsta. Prodori s kratkimi podajami in domiselnimi akcijami pripadajo preteklosti, dolge žoge in predložki pa sodijo v sodobni globalizirani nogomet, kjer vsi igrajo približno enako s sistemom 3-5-2. Manjkalo je adrenalina. Japonski znanstvenik Jokichi Takamine, ki je leta 1901 ta hormon odkril in

poimenoval, gotovo ni predvideval, da bo na svetovnem prvenstvu v njegovi domovini vzbujal toliko pozornosti. Svoje je naredilo tudi podnebje. Ni bilo težko opaziti, da so bile popoldanske tekme bistveno počasnejše od nočnih. Srečanje med Brazilijo in Anglijo je bil dober primer. Pod žarometi bi bilo zagotovo bistveno kvalitetnejše. Japonska in Južna Koreja sta videli malo golov. To je bilo svetovno prvenstvo z drugim najslabšim povprečjem doseženih zadetkov v zgodovini: 2,52. Samo v Italiji leta 1990 so bili strelci manj učinkoviti. Kar 15 od 64 tekem se je končalo z rezultatom 1 : 0. Bilo pa je tokrat največ prizorišč: deset na Japonskem in deset v Južni Koreji. Devet mesecev po atentatih na World Trade Center v New Yorku in na Pentagon v Washingtonu (11. septembra 2001) so imeli organizatorji eno poglavitno skrb: varnost. Bili so uspešni. Prvenstvo je minilo brez incidentov in protiglobalizacijskih zborovanj, celo napetost med obema Korejama je na videz nekoliko popustila. Kar 64 tujcev ni dobilo dovoljenja za vstop v državi, med njimi 51 Angležov in dva Irca. Organizatorji so predstavili tri maskote, imenovane Vaza, Ata in Nika.

Pet tisoč let zgodovine – Prizor z otvoritvene slovesnosti v Seulu. Korejci so predstavili svojo starodavno kulturo na visoki izvajalski ravni. 406

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

Nepremagljivi Blatter Na 53. rednem kongresu FIFE v Seulu je bil za štiriletni mandat ponovno izvoljen novistari predsednik Sepp Blatter, ki je prejel 139 glasov (zadoščalo bi jih130), medtem ko jih je protikandidat, Kamerunec Issa Hayatou, dobil 56. Sodelovalo je 197 delegatov. Slovenija je podprla zmagovalca. Mednarodna nogometna zveza je bila zaradi domnevnih nepravilnosti pod drobnogledom svetovne javnosti in vrsta pripomb je letela tudi na Blatterja. Po skupščini je eden od podpredsednikov, Korejec Chung Mong-Joon, povedal: »FIFA je v hudi krizi in med seboj preveč sprta. Blatter je nedemokratično ukinil finančno preiskavo nadzorne komisije.« Predsednik je obljubil, da bo v katkem komisija spet delovala.

Srečku kapo dol Brez Srečka Katanca bi bil slovenski nogomet po vsej verjetnosti še vedno nekje na obrobju. V štirih letih pod njegovim vodstvom, med leti 1998 in 2002, je slovenska reprezentanca na lestvici Mednarodne nogometne zveze napredovala za 68 mest, s 93. mesta na 23. Srečko je snoval slovensko nogometno pravljico, dosegel zgodovinsko uvrstitev na EURO 2000 in bil glavni »krivec«, da se je 18. junija tistega leta več kot deset tisoč Slovencev odpravilo v Amsterdam na srečanje proti Španiji. Z vsem zmagovalnim nabojem pa se kvalifikacije za SP 2002 niso najbolje začele, Slovenija je v Toftirju ležerno zapravila vodstvo z 0 : 2 in s Ferskimi Otoki samo remizirala 2 : 2. A je prav ta remi deloval kot opozorilo za fante, ki so v nadaljevanju strnili vrste in remizirali v Moskvi z Rusijo 1 : 1, v zadnji sekundi z Jugoslavijo v Ljubljani prav tako z 1 : 1, odločilen pa je bil gol Cimerotiča v Baslu za slavje v gosteh nad Švico 1 : 0. Tudi zmaga doma nad Rusi z 2 : 1 in neodločen izid na beograjskem dežju (1 : 1) sta bila dramatična, a še zdaleč ne tako kot obe dodatni kvalifikacijski tekmi z Romunijo. Predvsem tista v Bukarešti, kjer je Turbo Rudi – Mladen Rudonja, zabil svoj prvi reprezentančni gol, po romunskem

Po evrospkem prvenstvu še svetovno – Na uradni predstavitvi reprezentance na Brdu pri Kranju je bil selektor Srečko Katanec zelo optimistično razpoložen.

izenačenju pa je sledilo nekaj neskončnih minut, ko je bila vsa Slovenija na robu živčnega zloma. A se je vse srečno izteklo in Srečko Katanec se je veselili kot otrok, z njim pa njegovi varovanci. Slovenija je bila prvič na svetovnem prvenstvu. Pesem Slovenija gre naprej tria In (Kreslin, Lovšin, Predin) pa je odmevala v slehernem slovenskem kotičku. 1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

407

Zgodovinski gol – Mladen Rudonja je na svoji 53. tekmi v reprezentančnem dresu v Bukarešti prvič zadel. Sloveniji je uspela sanjska uvrstitev na svetovno prvenstvo.

Slovenska nogometna pravljica – Slovenska izbrana vrsta je z remijem proti favoritom Romunom dosegla sanjski cilj. Tako so se naši fantje veselili z zvestimi navijači, ki jih je bilo na stadionu Steaue več kot tisoč.

408

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

Po tekmi je počilo – Džoni Novak se skuša po desnem boku izogniti španskemu branilcu Juanfránu. Zlatko Zahovič po menjavi zadržuje jezo, v slačilnici je zavrelo.

Prvi slovenski gol na mundialih – Sebastijan Cimerotič proslavlja gol proti Špancem. Zabil ga je po dvojni podaji z Miletom Ačimovičem in odprl novo poglavje v slovenskem nogometu. 1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

409

Polom svetovnih prvakov – Francozi so se vrnili domov brez točke in brez enega samega doseženega gola. Emmanuel Petit se bori z urugvajskim napadalcem Daríom Silvo.

Prvenstvo izmučenih zvezdnikov Zgodnji izpad velikega favorita Francije (ni dosegla niti enega gola), Argentine (18. mesto je bila najslabša uvrstitev v zgodovini) ter Portugalcev je na prvi pogled prispeval k osvežitvi, dolgoročno pa je prvenstvu škodoval, ker ga je prikrajšal za kar nekaj derbijev, tistih, ki v odločilni fazi izredno dvignejo temperaturo. Bil je mundial izmučenih zvezdnikov. Večina jih je na koncu sezone imela na plečih od 70 do 90 tekem in skoraj nemogoče je bilo pričakovati od njih vrhunsko motivacijo in telesno pripravljenost. Zidane se je poškodoval šest dni pred začetkom na prijateljskem srečanju proti Južnim Korejcem. Galskim petelinom je v obupnem lovu na uvrstitev lahko pomagal šele na odločilnem srečanju proti Danski. Francozi so imeli tudi precej smole, saj so si ustvarili lepo 410

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

število priložnosti, toda žoga ni in ni hotela v mrežo. Če bi napredovali v drugi krog, bi bili zagotovo zelo nevarni. Brazilec Emerson, ključni mož v Scolarijevi taktični zamisli, si je dan pred debijem izpahnil ramo na rekreativnem treningu, ko je poskušal dokazati kolegom vratarjem, da je vsaj tako spreten kot oni. Argentinski kapetan Ayala se je poslovil od tekmovanja že na ogrevanju uvodnega srečanja proti Nigerijcem. Argentinci so skupaj z Nigerijci, Angleži in Švedi pristali v »skupini smrti«. Niso preživeli. Usoden je bil poraz z Angleži, še bolj boleč zaradi rivalstva med obema narodoma. Tudi Raúl, Owen, Ronaldo ter Inzaghi so imeli težave, ki so držale v škripcih njihove selektorje, soigralce in navijače. Na prvih 60 srečanjih se je brez fizičnega kontakta z nasprotnikom poškodovalo

kar 158 nogometašev. Mišice so delovale na meji zmogljivosti. Franz Beckenbauer je prižgal »rdečo luč«. Pred svetovnim prvenstvom v Nemčiji 2006 se bodo zato evropska in domača tekmovanja končala dovolj zgodaj, da bodo imeli nogometaši dovolj počitka in se bodo lahko reprezentance v miru pripravljale na tako zahtevno tekmovanje. Južnokorejski in japonski mundial je bil najbolj medijski v zgodovini. Na televizijskih zaslonih si ga je ogledalo 28,8 milijarde gledalcev v 213 državah in več kot 2.700.000 na stadionih. Finale med Brazilci in Nemci (1,5 milijarde gledalcev) sodi med najbolj gledane dogodke vseh časov. Za Slovenijo je vseh 64 tekem (48 v živo in 16 v posnetkih) prvič prenašala komercialna televizija POP TV. Akreditiralo se je 3701 pišočih novinarjev, 5000 radijskih in televizijskih ter 849 fotografov. Spletno stran Mednarodne zveze je obiskalo rekordnih dve milijardi navdušencev.

Globalizacija zajela nogomet Kar nekaj selekcij je v svojih vrstah gostilo tujce. Veliko Francozov ima korenine v svojih bivših kolonijah in drugih državah. Zidane ima alžirsko kri, Djorkaeff in Boghossian armensko, Trezeguet argentinsko, Vieira senegalsko, Desailly ima korenine v Gani, Makelele pa v Kongu. Pri Nemcih je prvič zaigral temnopolti Ganec Asamoah, ob njem pa sta nastopila tudi Poljak Miroslav Klose in Švicar Oliver Neuville. Senegalski napadalec Fadiga se je rodil v Parizu, N’Diaye pa je Senegal prvič videl nekaj dni pred svetovnim prvenstvom. Tudi Poljaki so imeli temnopoltega napadalca, Nigerijca Olisadebeja. Brazilec Alex Santos je napadal za Japonce, njegov sonarodnjak José Clayton pa za Tunizijce. Nizozemec Vonk in Grk Koumantarakis sta nastopila za Južnoafričane, Claudio Reyna, sin Argentinca in Portugalke, Argentinec Mastroeni, Kolumbijec Llamosa in Regis z otoka Martinique pa za ZDA. Švedi so imeli v moštvu Hrvata Lučića in Bosanca Ibrahimovića, Belgijci Hrvata Struparja.

Prižgal rdečo luč – Franz Beckenbauer, predsednik organizacijskega komiteja za SP 2006, je opozoril na utrujenost nogometašev na mundialu.

Najbolj žalosten tango »Ali je imel v Argentini hudič mlade?« se je ob skodelici kave, odet v belo-modro zastavo spraševal neutolažljivi argentinski navijač. Ura je bila pol šestih zjutraj, scena pa se je odvijala v kavarni na aveniji Corrientes v srcu Buenos Airesa po odločilnem porazu proti Švedom. Pri sosednjih mizah jih je bilo veliko več, ki so bili na nogah že od dveh. Zrli so v tla in z izgubljenim pogledom iskali odgovor na vprašanje: »Kaj smo storili, da nas življenje tako tepe? Niti nogomet nam ne prizanaša. Danes bomo spet prenašali dolar, stajico (tako so pravili prihrankom, ki jih niso mogli vzeti iz bank), brezposelnost, usihajoče upanje.« Zmaga stiske ne bi preprečila, bi jo pa vsaj za nekaj trenutkov omilila. Ko je navijač na zaslonu videl solze Batistute in spoznal, da je bil to njegov zadnji nastop v argentinskem dresu, je pomislil, da si Bati ni zaslužil takšnega slovesa. Nekateri so preklinjali Veróna, ki je v drugi minuti podaljška šel po žogo, kot da bi Argentina vodila za več golov. Selektor Marcelo Bielsa, še do včeraj genij, je bil zdaj največji bedak. Argentinci so pogoreli v prvem krogu. Po porazu z Angleži pa je bil to že drugi hladen tuš v nekaj dnevih. Od takšnih nogometnih udarcev se Argentinec težko pobere. 1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

411

Sporne sodniške odločitve Tri minute pred koncem je korejski sodnik po prekršku Turka Alpaya nad Brazilcem Luizãom dosodil enajstmetrovko in turškega branilca izključil. Luizão je sam po tekmi priznal, da ga je branilec zrušil izven kazenskega prostora. »Korejec podaril zmago Braziliji«, je bil naslov v Jornal do Brasil. Isti sodnik je izključil Turka Hakana Ünsala, potem ko je Rivaldo simuliral prekršek. Brazilec je dobil malo več kot sedem tisoč dolarjev kazni. Odločitev je izzvala smeh med kolegi. Ekvadorec Byron Moreno je v osmini finala proti domačinom Italiji razveljavil regularen gol – Tommasi ni bil v prepovedanem položaju – in izključil Tottija, ker je simuliral enajstmetrovko. Naslovi italijanskih časnikov so bili pričakovani: »Vergogna« (Sramota). Azzurre so oškodovali že v prvem krogu, ko Anglež Graham Poll proti Hrvatom ni priznal regularna zadetka Vierija in Inzaghija. V naslednjem krogu so proti Južnim Korejcem bentili Španci, ki jim je Egipčan Gamal Ghandour razveljavil dva gola, enega Baraji, drugega pa Morientesu. Pri slednjem je trdil, da je podajalcu Joaquinu žoga ušla čez črto gol avta. Pri izidu 0 : 0 je v osmini finala sodnik Peter Prendergast z Jamajke zaradi domnevnega prekrška nad brazilskim branilecem Roquejem Júniorjem razveljavil gol Belgijcu Wilmotsu. Španec López Nieto je na srečanju med Nemci in Kamerunci pokazal 12 rumenih kartonov, Škot Hugh Dallas je v

Razočarani golgeter – Gabriel Omar Batistuta (na sliki se bori z Angležem Nickyjem Buttom ), najboljši strelec v zgodovini argentinske reprezentance, je klavrno končal reprezentančno kariero. Angleži so Gavče premagali z 1 : 0.

412

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

četrtfinalu spregledal igranje z roko zraven golove črte Nemca Fringsa proti ZDA, Italijan Collina je dosodil sporno najstrožjo kazen Angležem proti Argentincem, Nemec Markus Merk ni piskal očitne enajstmetrovke za Ruse proti Japoncem, Nizozemec Jan Wegereef je priznal gol Senegalca Boube Dioupa proti Urugvaju, ko žoga ni prešla golove črte. Tudi Slovenci so imeli pripombe nad sojenjem Maročana Guezzaza, ki je pokazal na belo točko ob sumljivem posredovanju nad Morientesom, medtem ko je znotraj španskih šestnajstih metrov spregledal prekrška v španskem kazenskem prostoru nad Ačimovičem in Cimerotičem.

Hrvatje niso ponovili Francije – Na odločilnem srečanju so klonili proti debitantom Ekvadorcem. Na sliki Hrvata Rapaić in Niko Kovać ter Ekvadorec Edison Méndez.

Generacijska tranzicija Ognjeni, ki so v Franciji dosegli zgodovinsko tretje mesto, se štiri leta pozneje niso proslavili. Po zmagi nad Italijo je zelo dobro kazalo, vendar je Ekvador razkril vse slabosti hrvaške izbrane vrste. Iz uspešne reprezentance so se poslovili Boban, Asanović, Bilić in Ladić, pred prvenstvom se je poškodoval Tudor, veterani Šuker, Prosinečki in Bokšić pa so delovali apatično in kmalu obtičali na klopi. Mirko Jozić, njihov tvorec, je potegnil neljubo potezo in aktiviral mlajše. Generacijska menjava je bila v polnem teku.

Tržačan na paragvajski klopi – Cesare Maldini ni zadovoljil pričakovanja Pomarančarjev. V Italijo se je vrnil brez blišča. Dokaz več, da Evropejec težko vodi južnoameriško selekcijo.

Tržačan v Paragvaju Videl, prišel, vodil paragvajsko reprezentanco pol ducata tekem, jo mukotrpno uvrstil v osmino finala svetovnega prvenstva, neslavno pogorel, pobral 750 tisoč dolarjev in odšel domov. Tako bi lahko na kratko označili trenersko pot na rdeče-beli klopi Tržačana Cesareja Maldinija, enega redkih selektorjev, ki se ni prišel zagovarjat pred domačo paragvajsko javnost, ampak je takoj po prvenstvu odšel v Italijo. Najbolj ga je kritiziral vratar José Luis Chilavert, za mnoge tisti, ki je Maldinija pripeljal. Chilavert, ki je na mundialu veliko več

»gobezdal«, kot igral, si je skušal rešiti kožo. Slabe volje so bili tudi drugi. Po porazu z Nemčijo naj bi hotel s trenerjem fizično obračunati napadalec Nelson Pipino Cuevas, ki ga je rešil potopa proti Sloveniji, potem pa proti Elfu igral pičli dve minuti. Bolje jo je odnesel ekvadorski selektor, Kolumbijec Hernán Darío Bolillo Gómez, ki po zmagi nad Hrvaško in prvim golom Ekvadorja na svetovnih prvenstvih ni skrival zadovoljstva. Med kvalifikacijami za prvo uvrstitev Ekvadorja na največje nogometno tekmovanje pa je celo 1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

413

doživel atentat, v Guayaquilu je nanj streljal neznanec in ga ranil, in to menda zato, ker v reprezentanco do 20 let ni uvrstil sina bivšega predsednika Abdala Bucarama, ki je tedaj živel v Panami v azilu. Tudi Urugvaj je bil na pragu drugega kroga. Temnopolti Richard Chengue Morales, bivši čuvaj na pokopališču v Montevideu, je v zadnjh trenutkih proti Senegalu zapravil stoodstotno priložnost za vodstvo 4 : 3. Po srečanju se je poslovil trener Víctor Púa, ki je prevzel reprezentanco tik pred gostovanjem v Sloveniji. V skupini Slovenije – Paragvajci in Južnoafričani so premagali Slovenijo. Južnoameričani so se uvrstili v drugi krog. Branilec Francisco Arce skuša zaustaviti prodirajočega Quintona Fortunea.

Prva azijska uvrstitev v polfinale Množice so se po južnokorejski zmagi nad Španci zgrnile na mestne ulice in proslavljale uvrstitev v polfinale. Prvič je azijska reprezentanca segla tako daleč. To je povzročilo dokaj nenavadno kolektivno evforijo in prvi zvezdnik Ahn je z bravuroznimi potezami spravljal na noge v rdeče oddete navijače. Nizozemec Guus Hiddink je sestavil čvrsto, borbeno in nepopustljivo moštvo, ki se je pokazalo v najboljši luči. Kar sedem milijonov Korejcev je pred velikimi ekrani, postavljenimi na prostem, spremljalo polfinale proti Nemčiji.

Napredovanje Južne Koreje – Varovanci Guusa Hiddinka so z dobrimi igrami presenetili nogometno javnost. Navijači so po vsej državi ponoreli. Na sliki domačini proslavljajo gol proti Poljski. 414

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

Nepogrešljiv v brazilski reprezentanci – Rivaldo je na svetovnem prvenstvu igral zelo dobro. V rumeni majici je popolnoma pozabil na teževe pri Barceloni. V finalu je bil takole hitrejši in spretnejši od Metzelderja.

Canarinha petič na prestolu Štirikratni svetovni prvaki so po klavrnih kvalifikacijah na svetovno prvenstvo prišli brez pretirane podpore domače javnosti. To se ni zgodilo prvič in takšne zgodbe so se vselej uspešno končale. Nihče ni dvomil, da znajo igrati, da imajo velemojstre, vendar se to ni odražalo na igrišču. »Spečega leva« je bilo treba zbuditi. Prav to se je zgodilo. Brazilija je prva izbrana vrsta v zgodovini mundiala, ki je zmagala na vseh sedmih tekmah na prvenstvu. Obramba, ki je na začetku tako pešala, je prejela samo štiri gole. Za Nemčijo 1954 in Brazilijo 1970 so bili varovanci trenerja Luiza Felipeja Scolarija z 18 goli tretji nabolj učinkoviti šampion v zgodovini. Res je, da so se v prvem delu Scolarijevi izbranci znašli v lažji skupini in se tako rekoč sprehajali po zelenicah. Sami so priznali, da jim je do uvodne zmage nad Turki pomagal korejski sodnik, ki je po krivici dosodil enajstmetrovko. Vedeli so tudi, da je bila njihova enajsterica prav tako učinkovita v napadu kot ranljiva v obrambi. Kostariški žonglerji so si ustvarili najmanj deset priložnosti. Romária nihče ni pogrešal. Daleč od blestečih brazilskih moštev iz preteklosti so Ronaldo, Rivaldo, Ronaldinho, Roberto Carlos in ostali »pritisnili na plin« takrat, ko je bilo potrebno,

Zlata žoga Oliverju Khanu – Odločitev je izzvala polemike, saj so mnogi menili, da bi si prestižni naslov zaslužil Ronaldo, ki mu na sliki med finalom pomaga vstati. 1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

415

in zasluženo osvojili peto lovoriko. Ronaldo in Rivaldo sta zabila kar 13 od 18 golov, a je najlepšega proti Angležem prispeval Ronaldinho, ki je s premetenim strelom od daleč prelisičil starega lisjaka Seamana. Dolgolasec iz Porto Alegreja je bil tudi najbolj srečen nogometaš na japonskih in južnokorejskih zelenicah. Vedno je igral z nasmehom na obrazu. Tudi rdeči karton proti Otočanom ga ni spravil iz tira. Po tekmi počitka se je na odločilnem dvoboju proti Nemcem vrnil še močnejši.

Brazilska žonglerja proslavljata – Rivaldo čestita Ronaldinhu za odličen gol proti Angležem. Potem je mali Ronaldo iz Porto Alegreja videl rdeči karton. Najboljši strelec grozi – Ronaldo se je na veliko sceno vrnil z odliko. Med finalom je nenehno vnašal zmedo v nemško obrambo. Zabil je svoj dvanajsti gol na mundialih.

416

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

Odločitev v Jokohami Luiz Felipe Scolari in Rudi Völler sta decembra 2001 po žrebu svetovnega prvenstva spregovorila nekaj besed. Oba sta bila kot selektorja Brazilije in Nemčije pred vrati nogometnega pekla. Na prvenstvo sta se prebila tako rekoč skozi šivankino uho. »Kaj pa če se 30. junija vidiva v finalu v Jokohami?« sta se pošalila. Šala se je uresničila: Seleçao in Elf sta prvič na mundialih stala eden nasproti drugega. Brazilci so leta 1974 igrali z Vzhodno Nemčijo, z Zahodno pa nikoli. Finale ni navdušil, predvsem prvi polčas, ki se je končal brez zadetkov. V drugem je dal vse od sebe Ronaldo in popeljal Brazilijo do pente, petega naslova svetovnih prvakov. Nemci so tokrat delovali popolnoma neizrazito. Brazilska enajsterica, ki je nastopila v finalu, je bila s povprečno starostjo 26,1 let druga najmlajša med vsemi petimi, ki so osvojile svetovno prvenstvo. Mlajša je bila le tista leta 1958 na Švedskem, vendar je imela 17-letnega Peléja. Brazilci so praznovali 60. zmago na mundialih, 41. nad Evropejci. Selektor Scolari je poslal na igrišče kar 21 od 23 nogometašev, ki jih je pripeljal na prvenstvo. Zaigrala nista le rezervna vratarja Dida in Rogério Ceni.

Visoko dvignjen pokal – Cafú je peti brazilski kapetan, ki je v zgodovini nogometa dvignil svetovni pokal. Prej so to naredili Bellini (1958), Mauro (1962), Carlos Alberto (1970) in Dunga (1994).

Dobrodošlica predsednika države – Na letališču glavnega mesta Brasilia je svetovne prvake pričakal predsednik države Fernando Henrique Cardoso. 1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

417

Veličasten sprejem »Alegria não tem fin« (Veselju ni konca), je donelo po vsej Braziliji, kjer se je takoj po končanem finalu začelo slavje v ritmu sambe. V severovzhodnem Recifeju, deželi Rivalda, so njegovi sorodniki proslavljali tako, da so delili hrano med revne. V Riu de Janeiru je veliko navijačev pelo, pilo (ob pivu še domačo caipirinho) in plesalo na Copacabani in drugih plažah. V São Paulu je bilo že nekaj dni vse v znamenju pente; bančni uradniki so prihajali na delovna mesta v dresu reprezentance. Slavje v južnem Porto Alegreju, kjer živi veliko Nemcev, se je začelo na trgu Goethe. Torek, 2. junija, je bil v Braziliji dela prost dan. Predsednik Fernando Henrique Cardoso je prvake sprejel z državniškimi častmi in jim

podelil državna odlikovanja. Čartersko letalo brazilske družbe Varig je 24 ur po vzletu iz Narite in postanku v Los Angelesu ob 9.48 po lokalnem času pristalo na vojaškem letališču v glavnem mestu Brasilia. Ob vhodu v brazilski zračni prostor so ga do cilja pospremila štiri vojaška letala vrste Mirage. Slavje se je nadaljevalo v Riu de Janeiru, Čudovitem mestu (Cidade maravilhosa), kjer pa je večina zvezdnikov omagala in navijači – bilo jih ne tisoče – so ponoreli, predvsem tisti, ki jih niso videli. Avtobus so zasuli s kamni. V São Paulo je prispela le peščica najbolj vzdržljivih nogometašev.

Barvitost in samba – Pomankljivo oblečena dekleta, žive barve, glasba in tradicionalni ritmi so zaznamovali brazilske navijače. Na Japonskem živi približno 240 tisoč Brazilcev.

418

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

PRVO IME JAPONSKE/JUŽNE KOREJE

Ronaldo Luiz Nazário de Lima

Vrnitev odpisanega Tekla je 14. minuta drugega polčasa prvega finalnega srečanja italijanskega pokala med Interjem in Laziom. Aprila leta 2000 je po 144 dneh Ronaldo ponovno stekel na igrišče. Toda na travnati površini je prebil le šest minut. Med klasičnim prodorom napadalca je tako počilo, da se je pok slišal daleč naokrog. Desno koleno je bilo popolnoma polomljeno in vse je kazalo, da je njegove nogometne kariere konec. V tem času se je vse zarotilo proti njemu. Potrpežljivo je po operacijah okreval, ponovno se je vrnil in spet slavil. Na japonskem in južnokorejskem mundialu je zadel na vseh tekmah razen proti Angliji in

bil z osmimi goli najboljši strelec. V finalu je dvakrat premagal do tedaj nepremagljivega Oliverja Kahna. S svojevrstno pričesko je bil ponovno v središču pozornosti. Za Gerdom Müllerjem (14) in Justom Fontainom (13) je z dvanajstimi goli izenačil dosežek Peléja in postal tretji najboljši strelec v zgodovini svetovnih prvenstev. »Krivec iz Francije je postal heroj« je bil naslov v reviji Placar. Ko ga leta 1990 Flamengo ni sprejel v svoje vrste, je mladi Ronaldo – takrat so ga še klicali Ronaldinho – skoraj obupal. Vendar je bilo kmalu bolje. Leta 1993 je v majici Cruzeira v 54 tekmah dosegel enako število golov. Opazili so ga v Evropi. Odšel je v Eindhoven na Nizozemsko k PSV-ju. Tudi tu je bilo njegovo povprečje en gol na tekmo. K Barceloni je leta 1996 prestopil za rekordnih 16 milijonov dolarjev. Odigral je 80 tekem na sezono. Decembra 1995 je desetkrat letel iz Španije v Brazilijo in nazaj. V Italiji – k Interju se je preselil leta 1997 – je bil manj uspešen. Nenehno je bil poškodovan. Prestop iz milanskega Interja k Realu iz Madrida je dvignil dosti prahu. Vse kaže, da je mir našel pri kraljevem klubu, kamor je prišel na pobudo predsednika Florentina Péreza, in se vklopil v moštvo Galaktikov. Po kratki začetni negotovosti in težavah s kondicijsko pripravljenostjo je hitro začel tresti nasprotne mreže. Eden prvih golov je bil tisti, ki je v Jokohami, na istem prizorišču, kjer je pol leta prej postal svetovni prvak z Brazilijo, proti paragvajski Olimpii kraljevemu klubu prinesel medcelinski pokal. Bil je španski prvak v sezoni 2002/2003. Manjka mu le evropski klubski naslov.

Kakor v najboljših časih – Ronaldo se je po vseh težavah vrnil. Iz rok Seppa Blatterja, predsednika FIFE, in Nicolása Leoza, predsednika južnoameriške nogometne zveze, je prejel kolajno. 1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

419

ZGODBA PRVENSTVA

Prvič Slovenija Kljub temu da nam raje ostane v spominu dramatična uvrstitev v Bukarešti, prvič slišana Zdravljica, prvi zgodovinski gol na mundialih, ne moremo mimo nesoglasij, ki so odločilno vplivala na potek dogodkov. Dvainosemdeseta minuta uvodnega nastopa Slovenije na SP proti Španiji. Po lepi dvojni podaji Ačimoviča in Cimerotiča je slednji poslal žogo v mrežo in zabil prvi slovenski gol na največjem tekmovanju na planetu. Samo zaradi tega se je splačalo priti v Južno Korejo. Slovenija, ki je bila po osamosvojitvi obsojena na večno nogometno avtsajderstvo, se je prebila do svetovnega prvenstva in se vpisala med države, ki jim je uspel takšen podvig. Ime Slovenije se je pojavilo v vseh svetovnih medijih, kjer so jo dokaj obsežno predstavili. Nogomet je za promocijo države naredil več kot politika, gospodarstvo in turizem skupaj. Mala državica na sončni strani Alp se je kosala z najboljšimi. Vendar ni bilo vse tako, kot bi lahko bilo. Mundial je dokazal tudi, da selektor Srečko Katanec in najboljši igralec Zlatko

Zahovič ne moreta sodelovati. Tista menjava na prijateljskem pripravljalnem srečanju proti Gani za Bežigradom, ko jo je Zlatko namesto na klop čez vse igrišče ubral v slačilnice, ni obetala nič dobrega. Na predstavitveni sliki reprezentance na Brdu pri Kranju sta Katanec in Zahovič sedela eden zraven drugega in se pogovarjala, proti Španiji pa je počilo. Katanec je Zahoviča zamenjal, po srečanju pa ga je Zlatko, ki je že na igrišču pokazal svoje nezadovoljstvo, verbalno napadel, si zaslužil najprej opomin, potem pa kazen. Njegov predčasni odhod domov je odmeval v svetu. V nadaljevanju so naši fantje nastopili medlo proti Južni Afriki (0 : 1) in že brez možnosti na uvrstitev v drugi krog odigrali najboljšo tekmo proti Paragvaju (1 : 3). Vodili so z golom Ačimoviča, imeli veliko priložnosti za izenačenje, pa jih je z dvema goloma »pokopal« Nelson Cuevas. Srečko Katanec, izključen proti Južnoafričanom, je spremljal tekmo s tribune.

Srečko in Zlatko skupaj – Na razglednici ob predstavitvi slovenske izbrane vrste so se na Brdu pri Kranju pred fotografe postavili vsi nogometaši in člani strokovnega štaba. Kmalu so odšli na priprave v Mimasako na Japonsko. 420

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

INTERVJU

V zgodovini ostaja uvrstitev »Še danes se mi zdi neverjetno, da smo se uvrstili na svetovno prvenstvo in že drugič na veliko tekmovanje. Mi smo le majhna država in nihče ni verjel, da bomo tako hitro dosegali uspehe. Na Japonskem in v Južni Koreji se nismo osramotili, ne z igro ne z rezultati. Nastop na največji nogometni prireditvi ostaja zapisan z zlatimi črkami v naši nogometni zgodovini. Sam predsednik Mednarodne nogometne zveze, Sepp Blatter, je poudaril naš izjemen podvig,« je tri leta po zgodovinskem uspehu razmišljal predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. O sporu med selektorjem Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovičem je dodal: »Vse se je dogajalo tako hitro in prežeto zgolj z uspehi, da so morale nastati tudi težave, le da so se pojavile v najslabšem trenutku in v najbolj neprimernem času. Iskrice so se kresale vseskozi, kot se dogaja v vseh nogometnih moštvih, a nihče ni pričakoval takšnega razpleta. Skupaj sta treščili dve povsem različni osebnosti:

selektor Katanec s špartanskim pristopom in strogo disciplino in Zlatko Zahovič, izjemen nogometaš z vsemi karakteristikami zvezdnika. Afera je bila nepotrebna, a vendarle skorajda naravna posledica že kar neverjetne zagnanosti in občutljivosti najbolj izpostavljenih v reprezentanci. Nismo bili pripravljeni. Stopili smo na stran trenerja in zaščitili njegovo avtoriteto. /.../ Osebno mi je bilo zelo težko. Incident je bolj odmeval doma kot po svetu. Ni škodil mednarodnemu ugledu slovenskega nogometa, le tukajšnji mediji so imeli sijajno gradivo za polnjenje strani. Za nas pa je pomenil tudi dragoceno izkušnjo«. (JV).

Predsednika FIFE in NZS – Sepp Blatter je ob 80. obletnici Nogometne zveze Slovenije obiskal državo in na odru ljubljanske Opere prejel darilo iz rok Rudija Zavrla. 1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

421

PRVE VIOLINE

Zlatko Zahovič Slovenija

Slovenski Maradona – Zlatko Zahovič je rekorder po nastopih in golih v naši reprezentanci.

Rekorder po nastopih v slovenski izbrani vrsti (80 tekem, 35 golov), mož z desetko na hrbtu, nikoli ni nastopal v slovenskem klubskem nogometu. Rodil se je 1. februarja 1971 v Mariboru. Nogometno kariero je leta 1986 začel pri Partizanu iz Beograda. Leta 1990 se je za eno sezono preselil k Proleterju iz Zrenjanina in se do leta 1993 vrnil k črno-belim. Njegova portugalska pot se je začela v klubu Vitoria Guimaraes, a je največje uspehe, tri domača prvenstva in enega pokalnega, zabeležil pri Portu. S šestimi goli v sedmih tekmah je bil najboljši strelec kluba v ligi prvakov 1998/99. Leta 1999 je odšel h grškemu Olimpiakosu, a med temperamentnimi in zahtevnimi delodajalci in navijači njegova 422

Jung Hwan-Ahn Južna Koreja mirna duša ni dolgo zdržala. Novo zadovoljstvo v nogometu in igri je ponovno odkril pri Valencii. Leta 2001 je igral v finalu največjega klubskega tekmovanja proti Bayernu iz Münchena. Bavarci so zmagali po enajstmetrovkah, Oliver Kahn pa je Zlatkov strel ubranil. Odnosi z argentinskim trenerjem Hectorjem Cuperjem so se počasi krhali. Zahovič se je leta 2003 vrnil na Portugalsko k Benfici. Na SP v Koreji je igral le 63 minut. Ostal je v moštvu z Bojanom Prašnikarjem v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2004. Zadnjo reprezentančno tekmo je odigral proti Švici 28. aprila 2004. Brane Oblak nanj ni več računal. Zahovič je s svojim talentom in strelskimi sposobnostmi odločilno prispeval k slovenski nogometni pravljici.

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

Korejski napadalec je tri minute pred koncem podaljškov skočil više od Maldinija, z glavo zabil zlati gol, Korejce popeljal v četrtfinale, Italija pa je morala domov. Spravil je v delirij na milijone sonarodnjakov, ki so še dolgo proslavljali na ulicah južnokorejskih mest. Italijani so domačine dodobra podcenjevali. »Njihov najboljši igralec (Ahn op. p.) ni bil dovolj dober niti za klop povprečne Perugie,« so pisali dnevniki. Po koncu tekme je Ahnov delodajalec, kontroverzni Luciano Gaucci, sicer prvi mož in predsednik Perugie, izbruhnil znamenito izjavo: »Ali lahko kdo misli, da bomo obdržali v klubu uničevalca italijanskega nogometa, potem ko je užalil narod, ki ga je tako prijazno sprejel?« Kljub temu, da je bil kasneje napadalca znova pripravljen sprejeti, se je ta odločil, da se v Italijo ne bo vrnil. Odšel je na Japonsko k moštvu Shimitzu SPulse, kjer se je po ne zelo dobrem začetku končno našel. Debitiral je 28. septembra 2002 proti moštvu Urawa Reds, prvi gol pa je zabil mesec dni pozneje proti Sanfrecee Hirošima. Začetno šestmesečno pogodbo je podaljšal. Potem je igral pri klubu Yokahama Marinos, od koder se je vrnil v Evropo, tokrat v Francijo k Metzu. Sto sedeminsedemdeset centimetrov visoki Ahn se je rodil v mestu Kyoungki 21. januarja 1976. Ko je igral pri klubu Pusan Icons, so ga opazili Italijani in ga kot prvega Korejca pripeljali v svoje prvenstvo, kjer pa se nikakor ni zmogel uveljaviti.

BESEDE, BESEDE

Oliver Kahn Nemčija

Ronaldo »Sedaj, ko sem doma in čutim neverjetno energijo brazilskega naroda, se resnično zavedam, da sem svetovni prvak,« je rekel takoj po pristanku v glavnem mestu Brasilia. Juca Kfouri »V zaključku tekme s Turki smo čisto po nepotrebnem trepetali. Felipão je tak: če se da komplicirati, zakaj bi poenostavljal?« je po polfinalu zapisal v reviji Lance eden najbolj prestižnih brazilskih komentatorjev. Hernán Crespo “Najraje bi se vdrl v zemljo,« argentinski golgeter po slovesu v prvem krogu.

Do finala odličen – Oliver Kahn je prvi napaki storil na

Argentinski navijač

odločilni tekmi.

»Ko so vsi brazilski mojstri navdihnjeni skupaj, jih lahko zaustavi le mednarodna tiralica.« Ming Yu Ma »Vedno moraš sanjati o zmagi,« kitajski vezist pred tekmo z Brazilijo. Dane Jošt »Šlo je za neprimerno obnašanje igralca Zahoviča po prvi tekmi s Španijo, kar je bilo nato sankcionirano s predčasnim odhodom s SP. Pozneje pa tudi z denarno kaznijo,« generalni sekretar NZS o »korejskem« incidentu. Franci Božič »Incident Zahovič-Katanec je strastno razvnel tudi slovensko javnost, v ospredju pa je bilo moralno vprašanje: Kdo je kriv?... Gre za občutljivo problematiko grupne dinamike, odgovornost za eksces pa bi moral bolj transparentno – kot je to storil z odstopom brez ustrezne obrazložitve – prevzeti selektor, ki je z vso avtoriteto vodil projekt SP,« nogometni pisec Dela o konfliktu v slovenskem taboru. Rok Tamše »Ko je Katanec prišel v televizijski studio, da bi posredoval prve izjave po uvodni tekmi s Španijo, ni deloval jezno ali razburjeno, temveč žalostno, poklapano. Ne vedoč o incidentu, do katerega je prišlo nekaj tenutkov prej, sem ga na koncu pogovora vprašal, kakšno je vzdušje v slovenski garderobi. Misleč, da imam informacije o dogodku, se je Katanec izognil odgovoru. Ko sem prišel v tiskovno središče, so me slovenski kolegi, ki so vedeli za neljubi dogodek – novico jim je po mobilniku sporočil eden od reprezentantov – in tudi za selektorjevo izjavo, spraševali, zakaj ga nisem bolj obdelal,« novinar POP TV je bil prvi, ki je intervjuval Srečka Katanca po incidentu z Zahovičem.

1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

BESEDE, BESEDE

Nemec je bil prvi vratar v zgodovini SP, ki je prejel zlato žogo. Trofejo za najboljšega igralca prvenstva podeljuje FIFA na osnovi glasov novinarjev. Narejena je po podobi zgodovinske žoge, ki so jo uporabljali na svetovnem prvenstvu 1962 v Čilu. Odločitev je vzbudila žolčne polemike, saj so mnogi menili, da bi naslov zaslužil Ronaldo, še posebej po Kahnovih dveh hudih spodrsljajih v finalu. Vendar je sedma sila vratarju, ki je do finala prejel en sam zadetek, dodelila 25 odstotkov glasov, Ronaldu pa 21. Kahn je branil izvrstno in bil skoraj nepremagljiv. Rodil se je 15. junija 1969 v Karlsruheju, kjer je tudi začel nogometno pot. Pri domačem klubu je debitiral v sezoni 1987/88. Leta 1994 je prestopil k Bayernu iz Münchna in postal eden najbolj cenjenih vratarjev na svetu. Podelili so mu naslov najboljšega nemškega golmana. Začel je zbirati naslove: pet ligaških, tri pokalne, pokal UEFA, evropski klubski in medcelinski naslov. Obenem se je uveljavil v reprezentanci, s katero je leta 1996 osvojil evropsko prvenstvo. Po svetovnem prvenstvu je bolj kot po nogometni plati slovel po osebni. Zvedelo se je, da je z mlado lepotico varal ženo, ko je v porodnišnici rojevala drugega otroka. Kmalu sta se ločila. Nekdaj zgledni družinski oče je padel v nemilost pri javnosti, ki mu je obrnila hrbet.

423

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

Slovenija v kvalifikacijah

Marketing

šteje kot finale, saj se je v odločilnem delu

Prva evropska skupina

Adidasovi igralci so na tem svetovnem

tekmovanja oblikovala finalna skupina štirih

3. 9. 2000. Toftir: Ferski otoki (Arge, O.

prvenstvu bili med drugimi: Aimar, Beckham,

reprezentanc, ki so se pomerile med seboj.

Hansen) – Slovenija (Udovič, Osterc) 2 : 2

Zidane, Raúl in Del Piero, Nikejevi pa: Crespo,

Brazilcem bi na odločilnem obračunu za

7. 10. 2000. Luksemburg: Luksemburg

Ronaldo, Figo, Henry, Totti in Luis Enrique.

naslov zadostoval neodločen izid, a so izgubili

(Strasser) – Slovenija (Zahovič, Milinovič) 1 : 2

Adidasove majice so nosile naslednje

z 1 : 2.

11. 10. 2000. Ljubljana: Slovenija (Šiljak,

reprezentance: Nemčija, Francija, Španija,

Ačimovič) – Švica (Turkyilmaz 2) 2 : 2

Argentina, Turčija, Švedska, Južna Afrika,

31 : 0

24. 3. 2001. Moskva: Rusija (Khokhlov)-

Japonska, Kitajska, Savdska Arabija; Nikejeve:

Kvalifikacij se je udeležilo rekordnih 193

Slovenija (Knavs) 1 : 1

Brazilija, Portugalska, Južna Koreja, Hrvaška,

držav od 204 članic Mednarodne nogometne

28. 3. 2001. Ljubljana: Slovenija (Zahovič)

Nigerija, Belgija, ZDA in Rusija. V ekstra lahek

zveze. Padlo je kar nekaj rekordov. Za najvišji

– Jugoslavija (Milošević) 1 : 1

Nikejev nogometni čevelj Mercurial Vapor (196

rezultat so poskrbeli Avstralci, ki so premagali

2. 6. 2001. Ljubljana: Slovenija (Zahovič 2)

gramov) so bili obuti Crespo, Claudio López,

Vzhodno Samoo z 31 : 0. Archie Thompson je

– Luksemburg 2 : 0

Ronaldo in Nakata.

dosegel rekordnih 13 golov.

0:1

Maščevanje

Bivši Srečkov soigralec

1. 9. 2001. Ljubljana: Slovenija (Osterc,

Če je v Franciji Adidas v finalu ponižal Nikeja,

Pomočnik paragvajskega trenerja Cesara

Ačimovič 11-m) – Rusija (Titov) 2 : 1

se je na Japonskem slika popolnoma obrnila.

Maldinija, Giuseppe Beppe Dossena, je na

5. 9. 2001. Beograd: Jugoslavija (Djordjević)

Brazilija (Nike) je prevladala, zvezdnik Ronaldo

srečanju proti Sloveniji po dolgem času

- Slovenija (Milinovič) 1 : 1

(Nike) pa se je oddolžil za bledo pariško

srečal Srečka Katanca, bivšega soigralca pri

6. 10. 2001. Ljubljana: Slovenija (N. Čeh 2,

predstavo iz leta 1998.

Sampdoriji.

6. 6. 2001. Basel: Švica – Slovenija (Cimerotič)

Tiganj) – Ferski otoki 3 : 0 Adidas Fevernova

Žalostno slovo 1

Lestvica:

Nemški proizvajalec je na azijsko prizorišče

Poraz proti Švedski in odhod Argentincev

1. Rusija 23 točk

poslal 2240 žog Fevernova, uniforme za 25

domov že po prvem krogu sta zaznamovala

2. Slovenija 20

tisoč športnih delavcev, tri tisoč prostovoljcev,

konec reprezentančne igre velikega

3. Jugoslavija 19

64 sodnikov in 768 pobiralcev žog.

golgeterja Gabriela Omarja Batistute, ki je odšel z naslovom najboljšega strelca v

4. Švica 14 5. Ferski otoki 7

Evropejci in Južnoameričani

zgodovini argentinske reprezentance (56

6. Luksemburg 0

Številke so dokazale, da se razlika med

golov v 78 tekmah, povprečje: 0,72 gola na

celinami manjša. Leta 1994 se je na prvih

tekmo), a brez velikega naslova svetovnega

Dodatne kvalifikacije:

osem mest uvrstilo sedem evropskih

prvaka. Igral je na treh SP: 1994, 1998 in 2002.

10. 11. 2001. Ljubljana: Slovenija (Ačimović,

reprezentanc in ena južnoameriška,

Tudi konec klubske kariere ni bil blesteč.

Osterc) – Romunija (Niculae) 2 : 1

štiri leta kasneje šest evropskih in dve

V Katarju je na začetku letu 2005 zaradi

14. 11. 2001. Bukarešta: Romunija (Contra)

južnoameriški. Leta 2002 pa so v četrtfinalu

nenehnih poškodb sporazumno prekinil

– Slovenija (Rudonja) 1 : 1

igrale štiri evropske izbrane vrste ter po ena

pogodbo s klubom Al-Arabi. V svoji karieri je

južnoameriška, severnoameriška, azijska in

igral v klubih: Newell’s Old Boys, River Plate,

Slovenija se je prvič uvrstila na SP.

afriška reprezentanca.

Boca Juniors (Argentina), Fiorentina, Roma,

Sponzorji Slovenije

Največkrat finalisti Nemci

italijanskega prvaka scudetto je v sezoni

Slovenijo so podprla mnoga znana podjetja.

Nemški Elf je kar sedemkrat igral v finalu na

2002/2003 dosegel z Romo.

Slovenska maskota je se imenovala Trigi in je

SP: 1954, 1966, 1974, 1982, 1986, 1990 in

postala prepoznavni znak reprezentance.

2002. Zmago je slavil samo trikrat. Brazilci

Inter (Italija), Al-Arabi (Katar). Edini naslov

so na drugem mestu s šestimi nastopi v odločilnih tekmah. Srečanje proti Urugvajcem leta 1950 na stadionu Maracana se ne 424

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

Žalostno slovo 2

Afganistan

250 dolarjev vredno ogrlico. Dejanje je pripisal

Savdski rekorder po nastopih

Mundial so lahko prek velikega ekrana gledali

»firbcu«. Oprostili so ga in je lahko igral za svojo

Al-Jaber je zaradi vnetja slepiča

tudi v Kabulu v Afganistanu. Edino prizorišče je

državo.

po tekmi z Nemčijo (0 : 8) oznanil

bil narodni stadion, kjer so samo nekaj mesecev

konec nogometne poti. Za

prej Talibani obračunavali z nasprotniki. Dvajset

Rdeči karton

izbrano vrsto Savdske Arabije je

tisoč gledalcev je lahko naenkrat spremljalo

Argentinec Claudio Caniggia ni igral niti minute,

zbral 149 nastopov. Potem se je

posnetek tekme. Podjetje Kirch Sport je na

a je vseeno dobil rdeči karton, in to na klopi

premislil in v kvalifikacijah za SP

prošnjo Mednarodne nogometne zveze,

za rezerve. Proti Švedski ga je sodnik izključil

2006 znova oblekel državni dres.

velike partnerice in družabnice, v projekt

zaradi tega, ker je z argentinske klopi slišal nekaj

vložilo 30 tisoč dolarjev. Novembra 2003 pa je

krepkih, verjetno tudi nečastno omembo svoje

Kitajski Bora

reprezentanca Afganistana prvič po 25 letih

matere.

Kitajski selektor, Srb Bora

doma odigrala mednarodno srečanje. V Kabulu

Milutinović, je na svetovnih

jo je v kvalifikacijski tekmi za SP 2006 z 2 : 0

Keane izključen

prvenstvih vodil kar pet različnih

premagal Turkmenistan.

Po sporu s trenerjem McCarthyjem je moral zvezdnik Manchester Uniteda Roy Keane zapustiti

reprezentanc. Leta 1986 Mehiko, 1990 Kostariko, 1994 ZDA, 1998

Brez privilegijev

irski tabor in pred prvenstvom odleteti domov.

Nigerijo in 2002 Kitajsko.

Brazilsko delegacijo je sestavljalo 173 ljudi, ki so s seboj prinesli kar 12 ton prtljage,

Južnaomeriški Oktoberfest

Najmlajši

približno 70 kilogramov na osebo. Letalski

Brazilce in Nemce med drugim združuje strast

V afriških kvalifikacijah je Togo

prevoznik odvečnih kilogramov ni upošteval,

do piva. V Braziliji (180 milijonov prebivalcev)

prijavil najmlajšega nogometaša

manj prijazni pa so bili cariniki, ki so natančno

živi po nekaterih podatkih okoli pet milijonov

v zgodovini svetovnih prvenstev.

pregledali vsak kovček in paket. Niso hoteli, da

ljudi, ki imajo nemške korenine. Bivajo predvsem

Souleymane Mamam je odigral

bi se ponovil zaplet iz leta 1994, ko so cariniki

v južnih zveznih najbogatejših državah Santa

tekmo na dan, ko je bil star 13 let

zaradi groženj takratnih prvakov po vladnih

Catarina in Rio Grande do Sulu. Mesto Blumenau

in 310 dni.

navodilih »spregledali« 17 ton prtljage, kar je

v Santa Catarini je ustanovil Herrman Bruno Otto

državni blagajni povzročilo milijon dolarjev

Blumenau, zdravnik, farmacevt in filozof, ki se je

Največ in najmanj

škode. Branilec Branco naj bi takrat “uvozil” šest

leta 1850 iz rojstnega Braunschweiga preselil v

Na SP 2002 je bilo prijavljenih

hladilnikov. Direktor carine je mesec dni po

Brazilijo. Mesto, ki šteje 250 tisoč prebivalcev in

rekordnih 736 nogometašev.

sporni odločitvi ostal brez službe.

od katerih jih je 40 odstotkov nemškega porekla, slovi po tem, da se v njem po münchenskem

Zaradi vključitve 23. igralca, je število za 32 preseglo udeležence

Hrvaška selekcija

odvija drugi največji Oktoberfest na svetu. Osrednji

štiri leta prej v Franciji, ko je

Najboljšo hrvaško reprezentanco zadnjega

trg se imenuje Neumarkt, pivovarna Bierkrug,

prvič igralo 32 reprezentanc.

pol stoletja – izbrali so jo z anketo – sestavljajo:

simbol mesta pa je braunschweigski lev. Tudi v

101 si je kruh služil v angleški

Vladimir Beara, Rudi Belin, Branko Zebec, Ivan

Rio Grande do Sulu živi veliko Nemcev. Mesto

Premier League, 76 v Italiji, 59

Horvat, Robert Prosinečki, Bernard Vukas,

z večinskim nemškim prebivalstvom je Novo

v Nemčiji, 58 v Španiji in 56 v

Zvonimir Boban, Stjepan Bobek, Dražen Jerković,

Hamburgo, v glavnem mestu zvezne države,

Franciji. Savdska Arabija je bila

Davor Šuker in Alen Bokšić. Hrvaško nogometno

Porto Alegreju, pa se eden glavnih trgov imenuje

edina brez »tujcev«, medtem ko

zvezo so ustanovili leta 1912, leta 1941 je postala

po Goetheju. Nekdanja svetovna prvaka Taffarel

so vsi Irci igrali v Angliji. Najnižji

članica Mednarodne nogometne zveze. V krovno

(Cláudio André Mergen Taffarel) in Dunga (Carlos

nogometaš prvenstva je bil vezist

nogometno organizacijo se je ponovno vpisala

Caetano Bledorn Verri) imata nemške korenine,

Savdske Arabije Mohammad Al

leta 1992, po vojni na ozemlju bivše Jugoslavije in

Alemão (v portugalščini pomeni Nemec) pa

Shlhoub (163 centimetrov).

razglasitvi hrvaške neodvisnosti.

ne. Tako ga kličejo, kot mnoge druge, ker je blondinec. Kljub zvestobi nemškim tradicijam,

Aretacija

je srce nemških potomcev ob prvem finalu med

Napadalec Senegala Fadiga je bil nekaj ur za

predstavniki njihovih dveh domovin bilo večinsko

zapahi, potem ko je iz neke zlatarne ukradel

za Ronalda in soigralce.

1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

425

OB ROB

Slovenija v Evropi Po dramatičnih dodatnih kvalifikacijah z Ukrajino se je v kijevskem snegu Slovenija prvič uvrstila na veliko tekmovanje, na EURO 2000 v Belgiji in na Nizozemskem. Po bolečem remiju z Jugoslavijo 3 : 3, ko so Slovenci vodili že s 3 : 0, je prišla na vrsta nepozabna tekma proti Špancem. Na stadionu Amsterdam Arena je varovance Srečka Katanca bodrilo več kot 10 tisoč rojakov, ki so pripotovali v nizozemsko prestolnico. Bilo je največje »romanje« v zgodovini slovenskega športa. Španci so zmagali z 2 : 1 z goloma Raúla in Etxeberrie, za Slovenijo pa je v polno zadel Zahovič za 1 : 1. Postavi: Španija: Cañizares, Salgado, Aranzábal, Hierro, Abelardo, Guardiola (Helguera), Mendieta, Valerón (Engonga), Alfonso (Urzaiz), Raúl, Etxeberría. Slovenija: Dabanovič, Milinovič, Milanič (Knavs), Galič, Novak, Karič, A. Čeh, Pavlin (Ačimovič), Zahovič, Udovič (Osterc), Rudonja.

Finale najslabših Dve uri pred finalom v Jokohami se je pet tisoč kilometrov stran začel drugi finale, in sicer med najslabšima reprezentancama na svetu. Na stadionu Changlimitan v glavnem mestu Thimpu (2590 metrov nadmorske višine) sta se pred deset tisoč gledalci pomerila gostitelj Butan (202. na FIFA lestvici) in Montserrat (203.). Prvo mednarodno zmago v svoji kratki nogometni zgodovini je s 4 : 0 dosegel Butan, gole za rumene pa sta zabila domača zvezdnika Wangjal Doryi (3) in Dinesh Chetri. Organizacijo je prevzela nizozemska agencija Kesselkramer s pomočjo angleške zveze in pod okriljem Mednarodne nogometne zveze. Kar 25 tujih novinarjev je pokrivalo srečanje, ki se je odvilo v prijateljskem vzdušju, tako da sta nasprotnika razpolovila pokal in odnesla vsak polovico. Butance je vodil nizozemski trener Aje Schans. Butan leži vzhodno od Himalaje med Kitajsko in Indijo. Ima dva milijona prebivalcev, uradni jezik se imenuje dzonkha, nogometna zveza pa se je pridružila krovni mednarodni organizaciji šele leta 2000. Montserrat je otok v Malih Antilih v Karibih, južnovzhodno od Portorika. Je britanska kronska kolonija z 10 tisoč prebivalci. Izbruh vulkana Soufriere Hills 18. julija 1996 je zasul večji del glavnega mesta Plymouth in tudi edini stadion v mestu, ki so ga s pomočjo Mednarodne nogometne zveze pred kratkim znova usposobili.

Odlično je kazalo – Slovenski nogometaši čestitajo Zahoviču za tretji zadetek proti Jugoslaviji na EP 2000. Bilo je 3 : 0, končalo se je 3 : 3. Škoda. 426

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

Zidane in Owen v Ljubljani Dva velika zvezdnika sta dobro leto po SP igrala v Ljubljani. Najprej se je s francosko reprezentanco pojavil Zinedine Zidane. Francozi so za Bežigradom v kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo 10. septembra 2003 ugnali Slovenijo (selektor Bojan Prašnikar) z 2 : 0. Kljub poškodbi – ob prihodu na trening je vidno šepal – je Zidane odigral večji del srečanja in šele proti koncu ga je zamenjal Pires. Francoske gole sta zabila Trezeguet in Dacourt. Dva tedna zatem je

Mojstra za Bežigradom – Zinedine Zidane je prišel s francosko reprezentanco leta 2003 v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo, Michael Owen pa z Liverpoolom za tekmo proti Olimpiji v sklopu pokala UEFA.

bil na istem štadionu še en velik spektakel. Pred 10 tisoč gledalci je KD Olimpija na srečanju 1. kroga pokala UEFA senzacionalno remizirala z angleškim Liverpoolom (1 : 1). Zmaje je popeljal v vodstvo Žlogar v 66. minuti, dvanajst minut pred koncem pa je izenačil Michael Owen z glavo in z 21 goli postal najboljši klubski strelec v evropskih pokalih.

DOGODKI

• V moskovskem gledališču je umrlo 120 od 800 talcev in 50 čečenskih teroristov, potem ko so ruski specialci vdrli v poslopje in spustili bojni plin. • V Londonu je v 101. letu starosti preminula kraljica mati Victoria. Zadnjič se je javno pojavila na pogrebu hčerke Margarete. • Ostrostrelec v ZDA je ubil 12 ljudi. • Janez Drnovšek je postal novi predsednik Slovenije namesto Milana Kučana, ki je bil deset let na čelu države. • Bivši ameriški predsednik Jimmy Carter je prejel Nobelovo nagrado za mir. 1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

427

skupina A

skupina B

Senegal – Urugvaj – Francija – Danska

Španija – Slovenija – Paragvaj – Južna Afrika

31. maj

6. junij

2. junij

8. junij

FRANCIJA 0 URUGVAJ 0

PARAGVAJ 2

JUŽNA AFRIKA

39’ Santa Cruz, 55’ Arce

4’ Nomvethe

Stadion: Sports Complex Asiad Main Stadium, Busan (Pusan) Sodnik: Felipe Ramos Rizo (Mehika) Gledalcev: 38.289 Francija: Barthez, Thuram, Desailly, Leboeuf (16’ Candela), Lizarazu, Patrick Vieira, Emmanuel Petit, Micoud, Henry, Trezeguet (81’ Djibril Cisse), Wiltord (93’ Dugarry). Rdeči karton: 25’ Henry. Urugvaj: Carini, Lembo, Paolo Montero, Sorondo, Darío Rodríguez (72’ Guigou), Pablo García, Gustavo Varela, Marcelo Romero (71’ Gonzalo De los Santos), Abreu, Recoba, Darío Silva (60’ Magallanes).

JUŽNA AFRIKA

SENEGAL

30’ Bouba Diop

FRANCIJA 0 Stadion: World Cup Stadium, Seoul Sodnik: Ali Mohammed Bujsaim (Združeni arabski emirati) Gledalcev: 62.561 Senegal: Tony Sylva, Daf, Diatta, Aliou Cisse, Papa Malick Diop, Coly, Fadiga, Diao, Papa Bouba Diop, Moussa N’Diaye, Diouf. Francija: Barthez, Thuram, Desailly, Leboeuf, Lizarazu, Patrick Vieira, Emmanuel Petit, Youri Djorkaeff (60’ Dugarry), Henry, Trezeguet, Wiltord (81’ Djibril Cisse).

S TAT I S T I K E

1. junij

428

22’ T. Mokoena, 91’ (11m) Fortune

Stadion: Sport Complex Main Stadium, Busan (Pusan) Sodnik: Luboš Michel (Slovaška) Gledalcev: 25.186 Paragvaj: Tavarelli, Francisco Arce, Gamarra, Celso Ayala, Julio César Cáceres, Caniza, Struway (86’ Juan Carlos Franco), Alvarenga (66’ Gavilán), Roberto Acuña, Jorge Campos (73’ Morinigo), Roque Santa Cruz. Južna Afrika: Arendse, Nzama, Carnell, Aaron Mokoena, Pierre Issa (27’ Mukasi), Radebe, Sibaya, Fortune, Teboho Mokoena, Zuma, Benedict McCarthy (78’ Koumantarakis).

SLOVENIJA 0 Stadion: World Cup Stadium, Taegu (Daegu) Sodnik: Angel Sánchez (Argentina) Gledalcev: 47.226 Južna Afrika: Arendse, Nzama, Carnell, Aaron Mokoena, Radebe, Sibaya, Fortune (84’ Pule), Teboho Mokoena, Zuma, Nomvethe (71’ Buckley), Benedict McCarthy (80’ Koumantarakis). Slovenija: Simeunovič, Milinovič, Vugdalič, Knavs (60’ Bulajič), Džoni Novak, Aleš Čeh, Milenko Ačimovič (60’ Nastja Čeh), Pavlin, Karič, Rudonja, Cimerotič (41’ Osterc). 12. junij

DANSKA 2

11. junij

45’, 83’ Tomasson

SENEGAL 3

URUGVAJ 1

20’ (11m) Fadiga, 26’, 38’ B. Diop

2. junij

SLOVENIJA 1

47’ D. Rodríguez

URUGVAJ 3

ŠPANIJA 3

46’(+) Ačimovič

Stadion: Munsu Football Stadium, Ulsan Sodnik: Saad Mane (Kuvajt) Gledalcev: 3O.157 Danska: Sorensen, Helveg, Henriksen, Laursen, Jan Heintze (58’ Niclas Jensen), Töfting, Rommedhal, Gravesen, Grönkjaer (70’ Jörgensen), Sand (89’ Poulsen), Tomasson. Urugvaj: Carini, Gustavo Méndez, Paolo Montero, Sorondo, Darío Rodríguez (87’ Magallanes), Pablo García, Gustavo Varela, Guigou, Abreu (88’ Richard Morales), Recoba (80’ Regueiro), Darío Silva.

46’ Morales, 69’ Forlán, 88’ (11-m) Recoba

44’ Raúl, 74’ Valerón, 88’ (11-m) Hierro

Stadion: World Cup Stadium, Suwon Sodnik: Jan Wegereef (Nizozemska) Gledalcev: 33.681 Senegal: Tony Sylva, Daf, Diatta, Aliou Cisse, Ndour (76’ Faye), Papa Malick Diop, Coly (63’ Beye), Fadiga, Henri Camara (67’ N’diaye), Papa Bouba Diop, Diouf. Urugvaj: Carini, Lembo, Paolo Montero, Sorondo (32’ Regueiro), Darío Rodríguez, Pablo García, Gustavo Varela, Marcelo Romero (46’ Diego Forlán), Abreu (46’ Richard Morales), Recoba, Darío Silva.

SLOVENIJA 1

Stadion: Jeju (Cheju) World Cup Stadion, Seogwipo Sodnik: Felipe Ramos Rizo (Mehika) Gledalcev: 30.176 Paragvaj: Chilavert, F. Arce, Gamarra, C. Ayala, J. C. Cáceres, Caniza, R. Acuña, J. Paredes, Alvarenga (53’ J. Campos), J. Cardozo (61’ N. Cuevas) (92’ J. C. Franco), R. Santa Cruz. Rdeči karton: 22’ Paredes Slovenija: Dabanovič, Milinovič, Bulajič, Tavčar, D. Novak, A. Čeh, Milenko Ačimovič (62’ N. Čeh), Pavlin (40’ Rudonja), Karič, Cimerotič, Osterc (77’Tiganj). Rdeči karton: 81’ Nastja Čeh

6.junij

11. junij

DANSKA 1

DANSKA

16’ (11m) Tomasson

22’ Rommedhal, 67’ Tomasson

SENEGAL 1

FRANCIJA 0

7. junij

4’, 56’ Raúl, 46’ (+) Mendieta

52’ Diao

Stadion: Munhak Stadium, Incheon Sodnik: Vitor Manuel Melo Pereira (Portugalska) Gledalcev: 48.100 Danska: Sorensen, Helveg, Henriksen, Laursen, Niclas Jensen, Rommedhal, Töfting (79’ Brian Nielsen), Poulsen (76’ Bogelund), Gravesen, Jörgensen (46’ Grönkjaer), Tomasson. Francija: Barthez, Thuram, Desailly, Candela, Lizarazu, Patrick Vieira (71’ Micoud), Makelele, Zinedine Zidane, Dugarry (54’ Djibril Cisse), Trezeguet, Wiltord (83’ Youri Djorkaeff).

ŠPANIJA 3

JUŽNA AFRIKA

53’, 69’ Morientes, 83’ (11m) Hierro

31’ McCarthy, 53’ Radebe

PARAGVAJ 1

Stadion: World Cup Stadium, Daejon (Taejon) Sodnik: Saad Mane (Kuvajt) Gledalcev: 31.024 Španija: Casillas, Curro Torres, Nadal, Enrique Romero, Xavi, Helguera, Albelda (53’ Sergio), Mendieta, Joaquín, Raúl (82’ Luis Enrique), Morientes (77’ Albert Luque). Južna Afrika: Arendse, Nzama, Carnell, Aaron Mokoena, Radebe (80’ Molefe), Sibaya, Fortune (83’ Lekgetho), Zuma, Teboho Mokoena, Nomvethe (74’ Koumantarakis), Benedict McCarthy.

Stadion: World Cup Stadium, Daegu Sodnik: Carlos Batres (Gvatemala) Gledalcev: 43.500 Danska: Sorensen, Helveg, Henriksen, Laursen, Jan Heintze, Töfting, Gravesen (62’ Poulsen), Tomasson, Grönkjaer (50’ Jörgensen), Rommedahl (89’ Lovenkrands), Sand. Senegal: Tony Sylva, Daf, Diatta, Papa Malick Diop, Coly, Fadiga, Diao, Sarr (46’ Henri Camara), Papa Bouba Diop, Moussa N’Diaye (46’Souleymane Camara)(83’ Beye), Diouf. Rdeči karton: 80’ Diao.

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

65’, 84’ Cuevas, 73’ Campos

82’ Cimerotič

Stadion: World Cup Stadium, Kwangju (Gwangju) Sodnik: Mohamed Guezzaz (Maroko) Gledalcev: 28.598 Španija: Casillas, Juanfrán (82’ Enrique Romero), Puyol, Fernando Hierro, Nadal, Luis Enrique (74’ Helguera), Baraja, De Pedro, Valerón, Raúl, Tristán (67’ Morientes). Slovenija: Simeunovič, Galič, Milinovič, Knavs, Džoni Novak (77’ Gajser), Aleš Čeh, Karič, Pavlin, Zahovič (63’ Milenko Ačimovič), Rudonja, Osterc (57’ Cimerotič ).

12. junij

ŠPANIJA 3

LESTVICA 1. Danska 2. Senegal 3. Urugvaj 4. Francija

PARAGVAJ 3

7 točk 5 točk 2 točki 1 točka

10’ (avt) Puyol

Stadion: World Cup Stadium, Chonju (Jeonju) Sodnik: Gamal Mahmoud Ahmed Ghandour (Egipt) Gledalcev: 24.000 Španija: Casillas, Juanfrán, Puyol, Fernando Hierro, Nadal, Luis Enrique (46’ Helguera), Baraja, De Pedro, Valerón (85’ Xavi), Tristán, (46’ Morientes), Raúl. Paragvaj: Chilavert, Francisco Arce, Gamarra, Celso Ayala, Julio César Cáceres, Caniza (78’ Struway), Roberto Acuña, Carlos Paredes, Gavilán, Roque Santa Cruz, José Cardozo (63’ Jorge Campos).

LESTVICA 1. Španija 2. Paragvaj 3. Južna Afrika 4. Slovenija

9 točk 4 točke (6 – 6) 4 točke (5 – 5) 0 točk

skupina C

skupina D

Brazilija – Turčija – Kostarika – Kitajska

Južna Koreja – Poljska– ZDA – Portugalska

3. junij

9. junij

4. junij

BRAZILIJA 2

KOSTARIKA 1

JUŽNA KOREJA

50’ Ronaldo, 87’ (11m) Rivaldo

86’ Parks

26’ Hvang Sun-Hong, 53’ Yoo Sang Chul

14’, 65’, 77’ Pauleta, 87’ Rui Costa

TURČIJA 1

POLJSKA 0

45’ Sas

56’ Emre Belözoglu

Stadion: Munsu Football Stadium, Ulsan Sodnik: Kim Young-Joo (Južna Koreja) Gledalcev: 33.842 Brazilija: Marcos, Cafú, Lúcio, Roque Júnior, Edmilson, Roberto Carlos, Gilberto Silva, Rivaldo, Juninho Paulista (72’ Vampeta), Ronaldinho (67’ Denílson), Ronaldo (73’ Luizão). Turčija: Reçber Rüstü, Korkmaz (66’ Davala), Akyel, Alpay Ozalan, Özat, Ünsal, Tugay Kerimoglu (88’ Erdem), Bastürk (66’ Mansiz), Emre Belözoglu, Sas, Sükür. Rdeči karton: 86’ Ozalan, 94’ Ünsal

Stadion: Munhak Stadium, Incheon (Inchon) Sodnik: Coffi Codjia (Benin) Gledalcev: 42.299 Kostarika: Lonnis, Marín, Wright, Gilberto Martínez, Wallace (77’ Bryce), Carlos Castro, Solís, Centeno (66’ Medford), Wilmer López (77’ Parks), Ronald Gómez, Wanchope. Turčija: Recber Rüstü, Fatih Akyel, Özat, Asik, Tugay Kerimoglu (88’ Erdem), Bastürk (79’ Nihat Kahveci), Emre Belözoglu, Ergun Penbe, Ümit Davala, Sas, Sükür (75’ Mansiz).

Stadion: Sports Complex Asiad Main Stadium, Busan (Pusan) Sodnik: Oscar Ruíz (Kolumbija) Gledalcev: 48.760 Južna Koreja: Lee Won-Jae, Choi Jin-Cheul, Kim Tae-Young, Hong Myung-Bo, Kim Nam-Il, Yoo Sang Chul (61’ Lee Chun-Soo), Lee Eul-Yong, Park Ji-Sung, Hwang Sun-Hong (50’ Ahn Jung-Hwan), Seol KiHyeon (89’ Cha Doo-Ri), Song Chong-Gug. Poljska: Dudek, Michal Zewlakow, Hajto, Waldoch, Swierczewski, Kaluzny (64’ Marcin Zewlakow), Krzynowek, Bak (50’ Klos), Kozminski, Olisadebe, Zurawski (46’ Kryszalowicz).

Stadion: World Cup Stadium, Jeonju (Chonju) Sodnik: Hugh Dallas (Škotska) Gledalcev: 31.000 Portugalska: Vitor Baía, Jorge Costa, Couto, Frechaut (63’ Beto), Rui Jorge, Petit, Paulo Bento, Figo, João Pinto (60’ Rui Costa), Sergio Conceição (69’ Capucho), Pauleta. Poljska: Dudek, Michal Zewlakow (71’ Rzaza), Hajto, Waldoch, Swierczewski, Kaluzny (16’ Arkadiusz Bak), Krzynowek, Kozminski, Zurawski (53’ Marcin Zewlakow), Kryszalowicz, Olisadebe.

10. junij

PORTUGALSKA 4

14. junij

JUŽNA KOREJA

13. junij

4. junij

BRAZILIJA 5

5. junij

70’ Park Ji-Sung

KOSTARIKA 2

10’, 13’ Ronaldo, 38’ Edmilson, 62’ Rivaldo, 64’ Junior

ZDA 3

PORTUGALSKA 0

61’ R. Gómez, 65’ Wright

KOSTARIKA 2

4’ O’ Brien, 29’ (avt) Jorge Costa, 36’ McBride

KITAJSKA 0

40’ Wanchope, 56’ R. Gómez

PORTUGALSKA 2

Stadion: World Cup Stadium, Gwangju (Kwangju) Sodnik: Kiros Vassaras (Grčija) Gledalcev: 27.217 Kostarika: Lonnis, Marín, Mauricio Wright, Gilberto Martínez, Wallace (70’ Bryce), Carlos Castro, Mauricio Solís, Centeno, Ronald Gómez, Wanchope (80’ Wilmer López), Rolando Fonseca (57’ Medford). Kitajska: Jiang Jin, Wu Chengying, Fan Zhiyi (74’ Yu Genwei), Sun Jihai (26’ Qu Bo), Li Weifeng, Xu Yunlong, Li Tie, Ma Mingyu, Li Xiaopeng, Yang Chen (66’ Su Maozhen), Hao Haidong.

Stadion: Suwon World Cup Stadium, Suwon Sodnik: Gamal Mahmoud Ahmed Ghandour (Egipt) Gledalcev: 38.524 Brazilija: Marcos, Cafú, Lúcio, Roque Júnior, Anderson Polga, Edmílson, Gilberto Silva, Rivaldo (72’ Kaká), Juninho Paulista (61’ Ricardinho), Edílson (57’ Kleberson), Ronaldo. Kostarika: Lonnis, Marín, Mauricio Wright, Gilberto Martínez ( 74’ Parks), Wallace (46’ Bryce), Carlos Castro, Centeno, Solís (65’ Rolando Fonseca), Wilmer López, Ronald Gómez, Wanchope.

39’ Beto, 71’ (avt) Agoos

Stadion: Munhak Stadion, Incheon Sodnik: Angel Sánchez (Argentina) Gledalcev: 50.239 Južna Koreja: Lee Won-Jae, Choi Jin-Cheul, Kim TaeYoung, Hong Myung-Bo, Kim Nam-Il, Yoo Sang-Chul, Park Ji-Sung, Lee Young-Pyo, Song Chong-Gug, Ahn Jung-Hwan (93’ Lee Chun-Soo), Seol Ki-Hyeon. Portugalska: Vitor Baía, Jorge Costa, Couto, Rui Jorge (73’ Xavier), Beto, Petit (77’ Nuno Gomes), Bento, Figo, João Pinto, Sergio Conceição, Pauleta (69’ Andrade). Rdeči karton: 27’ João Pinto, 66’ Beto

8. junij

13. junij

BRAZILIJA

Stadion: Wolrd Cup Stadium, Suwon Sodnik: Byron Moreno (Ekvador) Gledalcev: 37.306 ZDA: Friedel, Hejduk, Mastroeni, Agoos, Sanneh, Pope (80’ Llamosa), John O’Brien, Ernie Stewart (46’ Cobi Jones), Beasley, Landon Donovan (75’ Joe-Max Moore), Brian McBride. Portugalska: Vitor Baía, Jorge Costa (74’ Andrade), Couto, Beto, Rui Jorge (69’ Paulo Bento), Rui Costa (80’ Nuno Gomes), Petit, Sergio Conceição, Figo, João Pinto, Pauleta.

14. junij

POLJSKA 3

TURČIJA 3

10. junij

15’ Roberto Carlos, 32’ Rivaldo, 45’ (11m)

6’ Sas, 9’ Korkmaz, 85’ Davala

JUŽNA KOREJA

Ronaldinho, 55’ Ronaldo

KITAJSKA 0

78’ Ahn Jung-Hwan

83’ Donovan

KITAJSKA 0

Stadion: World Cup Stadium, Seul Sodnik: Oscar Ruíz (Kolumbija) Gledalcev: 43.605 Turčija: Reçber Rüstü (35’ Ömer Catkic), Akyel Fatih, Korkmaz, Ünsal, Emre Asik, Tugay Kerimoglu (84’ Tayfur Havutcu), Bastürk (70’ Mansiz), Emre Belözoglu, Ümit Davala, Sas, Sükür. Kitajska: Jiang Jin, Wu Chengying (46’ Shao Jiayi), Li Weifeng, Yang Pu, Xu Yunglong, Du Wei, Li Tie, Zhao Junzhe, Li Xiaopeng, Hao Haidong (73’ Qu Bo), Yang Cheng (73’ Yu Genwei). Rdeči karton: 59’ Shao Jiayi.

ZDA 1

Stadion: World Cup Stadium, Daejeon Sodnik: Lu Jun (Kitajska) Gledalcev: 26.482 Poljska: Majdan, Klos (89’ Waldoch), Zielinski, Glowacki, Krzynowek, Kozminski, Murawski, Kucharski (65’ Marcin Zewlakow), Zurawski, Kryszalowicz, Olisadebe (86’ Sibik). ZDA: Friedel, Hejduk, Agoos (36’ Beasley), Sanneh, Pope, John O’Brien, Claudio Reyna, Earnie Stewart (68’ Cobi Jones), Landon Donovan, Brian McBride, (58’ Joe-Max Moore), Clint Mathis.

Stadion: Jeju (Cheju) World Cup Stadium, Seogwipo Sodnik: Anders Frisk (Švedska) Gledalcev: 36.750 Brazilija: Marcos, Cafú, Lúcio, Roque Júnior, Anderson Polga, Roberto Carlos, Gilberto Silva, Rivaldo, Juninho Paulista (70’ Ricardinho), Ronaldinho (46’ Denílson), Ronaldo (72’ Edílson). Kitajska: Jiang Jin, Wu Chengying, Li Weifeng, Xu Yunlong, Du Wei, Li Tie, Ma Mingyu (62’ Yang Pu), Qi Hong (66’ Shao Jiayi), Zhao Junzhe, Li Xiaopeng, Hao Haidong (75’ Qu Bo).

LESTVICA 1. Brazilija 2. Turčija 3. Kostarika 4. Kitajska

9 točk 4 točke (5 – 3) 4 točke (5 – 6) 0 točk

3’ Olisadebe, 5’ Kryszalowicz, 66’ M. Zewlakow

24’ Mathis

Stadion: World Cup Stadium, Daegu Sodnik: Urs Meier (Švica) Gledalcev: 60.778 Južna Koreja: Lee Won-Jae, Choi Jin-Cheul, Kim Tae-Young, Hong Myung-Bo, Kim Nam-Il, Yoo Sang-Chul (69’ Choi Yong-Soo), Lee Eul-Yong, Park Ji-Sung (38’ Lee Chun-Soo), Song Chong-Gug, Seol Ki-Hyeon, Hwang Sun-Hong (56’ Ahn Jung-Hwan). ZDA: Friedel, Hejduk, Agoos, Sanneh, Pope, John O’Brien, Claudio Reyna, Beasley (75’ Eddie Lewis), Landon Donovan, Clint Mathis (83’ Josh Wolff), Brian McBride. 39’ Friedel je ubranil enajstmetrovko Lee Eul-Youngu.

ZDA 1

67’ Friedel je ubranil enajstmetrovko Zurawskemu.

LESTVICA 1. Južna Koreja 2. ZDA 3. Portugalska 4. Poljska

7 točk 4 točke 3 točke 3 točke

1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

S TAT I S T I K E

429

skupina E

skupina F

Nemčija – Savdska Arabija – Irska – Kamerun

Argentina – Nigerija – Anglija – Švedska

1. junij

6. junij

2. junij

7. junij

NEMČIJA 8

KAMERUN 1

ARGENTINA 1

ANGLIJA 1

20’, 25’, 69’ Klose, 40’ Ballack, 46’ (+) Jancker, 73’

65’ Eto’o

63’ Batistuta

44’ (11m) Beckham

Linke, 84’ Bierhoff, 92’ Schneider

SAVDSKA ARABIJA 0

NIGERIJA 0

ARGENTINA 0

SAVDSKA ARABIJA 0

Stadion: Soccer Stadium, Saitama Sodnik: Terje Hauge (Norveška) Gledalcev: 52.328 Kamerun: Boukar Alioum, Tchato, Rigobert Song, Njitap Geremi, Kalla, Lauern Etamé, Wome (84’ Njanka), Marc-Vivien Foé, Kome (46’ Olembe), Eto’o, Mboma (74’ Ndiefi). Savdska Arabija: Al-Deayea, Tukar, Al-Jahani, Fouzi Al-Shehri, Zubromawi (72’ Abdullah Jumaan AlDosary), Sulimani, Al-Temyat, Ibrahim Al-Shahrani, Al- Temyat, Abdullah Alwaked Al-Shahrani, Al-Khathran (86’ Noor), Obeid Al-Dossary (36’ Al-Hasan Al-Yami).

Stadion: Kashima Football Stadium, Ibaraki Sodnik: Gilles Veissiere (Francija) Gledalcev: 34.050 Argentina: Pablo Cavallero, Placente, Pochettino, Walter Samuel, Sorín, Javier Zanetti, Juan Sebastián Verón (78’ Pablo Aimar), Simeone, Ortega, Batistuta (81’ Hernán Crespo), Claudio López (46’ Kily González). Nigerija: Shorunmu, Babayaro, West, Okoronkwo, Sodje (74’ Justice Christopher), Yobo, Okocha, Lawal, Aghahowa, Kanu (48’ Ikedia), Ogbeche.

Stadion: Sapporo Dome, Sapporo Sodnik: Pierluigi Collina (Italija) Gledalcev: 35.927 Anglija: Seaman, Danny Mills, Ashley Cole, Ferdinand, Sol Campbell, Beckham, Scholes, Hargreaves (19’ Sinclair), Nicky Butt, Heskey (56’ Sheringham), Michael Owen (80’ Wayne Bridge). Argentina: Pablo Cavallero, Placente, Pochettino, Walter Samuel, Sorín, Javier Zanetti, Juan Sebastián Verón (46’ Pablo Aimar), Simeone, Ariel Ortega, Batistuta (60’ Hernán Crespo), Kily González (64’ Claudio López).

Stadion: Sapporo Dome, Sapporo Sodnik: Ubaldo Aquino (Paragvaj) Gledalcev: 32.218 Nemčija: Oliver Kahn, Linke, Christian Ziege, Metzelder, Dietmar Hamann, Ramelow (46’ Jeremies), Frings, Ballack, Bernd Schneider, Miroslav Klose (76’ Oliver Neuville), Jancker (67’ Bierhoff). Savdska Arabija: Al-Deayea, Tukar, Zubromawi, Sulimani, Ahmed Dukhi Al-Dosari, Noor, Khamis Alowairan Al-Dossari (46’ Ibrahim Al-Shahrani), Al-Temyat (46’ Al-Khathran), Abdullah Alwaked AlShahrani, Al-Jaber, Al -Hassan Al-Yami (77’ Abdullah Jumaan Al-Dosary).

24’ Campbell

12. junij

NEMČIJA 2

ŠVEDSKA 1

1.junij

50’ Bode, 79’ Klose

59’ Alexandersson

59’ Anders Svensson

IRSKA 1

KAMERUN 0

ARGENTINA 1

52’ Holland

Stadion: Ecopa, Shizuoka Sodnik: Antonio López Nieto (Španija) Gledalcev: 47.085 Nemčija: Oliver Kahn, Linke, Christian Ziege, Metzelder, Ramelow, Dietmar Hamann, Ballack, Bernd Schneider (80’ Jeremies), Frings, Jancker (46’ Bode), Miroslav Klose (84’ Oliver Neuville). Rdeči karton: 40’ Ramelow. Kamerun: Boukar Alioum, Tchato (53’ Suffo), Song, Njitap Geremi, Kalla, Olembe (64’ Kome), Lauren Etamé, Wome, Marc-Vivien Foé, Eto’o, Mboma (80’ Job). Rdeči karton: 77’ Suffo

Stadion: Saitama Stadium 2002, Saitama Sodnik: Carlos Simon (Brazilija) Gledalcev: 52.732 Anglija: Seaman, Danny Mills, Ashley Cole, Ferdinand, Sol Campbell, Beckham (63’ Dyer), Scholes, Hargreaves, Heskey, Vassell (74’ Joe Cole), Michael Owen. Švedska: Hedman, Mellberg, Mjällby, Jakobsson, Lucic, Linderoth, Alexandersson, Ljungberg, Magnus Svensson (56’ Anders Svensson), Allbäck (80’ Andreas Andersson), Henrik Larsson.

39’ Mboma

Stadion: Niigata Big Swan Stadium, Niigata Sodnik: Toru Kamikawa (Japonska) Gledalcev: 33.679 Irska: Given, Gary Kelly, Steve Staunton, Breen, Harte (77’ Reid), McAteer (46’ Finnan), Kinsella, Holland, Robbie Keane, Kilbane, Damien Duff. Kamerun: Boukar Alioum, Tchato, Rigobert Song, Kalla, Njitap Geremi, Lauren Etamé, Wome, MarcVivien Foé, Olembe, Eto’o, Mboma (69’ Suffo).

S TAT I S T I K E

ANGLIJA 1 11. junij

KAMERUN 1

430

2. junij

5. junij

7. junij

ŠVEDSKA 2 35’, 63’ (11m) Larsson

NEMČIJA 1

11. junij

NIGERIJA 1

18’ Klose

IRSKA 3

27’ Aghahowa

IRSKA 1

7’ R. Keane, 61’ Breen, 87’ Duff

92’ R. Keane

SAVDSKA ARABIJA 0

Stadion: Kashima Football Stadium, Ibaraki Sodnik: Kim Milton Nielsen (Danska) Gledalcev: 35.854 Nemčija: Oliver Kahn, Linke, Christian Ziege, Metzelder, Ramelow, Dietmar Hamann, Ballack, Bernd Schneider (89’ Jeremies), Frings, Jancker (75’ Bierhoff), Miroslav Klose (84’ Bode). Irska: Given, Finnan, Harte (73’ Reid), Steve Staunton (87’ Kenny Cunningham), Breen, Gary Kelly (73’ Quinn), Holland, Kinsella, Robbie Keane, Kilbane, Damien Duff.

Stadion: International Sports Stadium, Yokohama Sodnik: Falla Ndoye (Senegal) Gledalcev: 65.320 Irska: Given, Finnan, Harte (46’ N. Quinn), S. Staunton, Breen, G. Kelly (80’ McAteer), Holland, Kinsella (89’ Carsley), R. Keane, Kilbane, D. Duff. Savdska Arabija: Al-Deayea, Tukar, Al-Jahani (79’ Ahmed Dukhi Al-Dosari), Al-Shehri, Zubromawi (58’ Abdullah Jumaan Al-Dosary), Sulimani, Al-Temyat, Ibrahim Al-Shahrani, Al-Khathran (67’ Al-Shlhoub), Khamis Alowairan Al-Dossari, Al-Hasan Al-Yami.

Stadion: Kobe Wing Stadium, Kobe Sodnik: René Ortube (Bolivija) Gledalcev: 36.194 Švedska: Hedman, Mellberg, Mjällby, Lucic, Linderoth, Alexandersson, Ljungberg, Anders Svensson (85’ Magnus Svensson), Allbäck (65’ Andreas Andersson), Larsson, Jakobsson. Nigerija: Shorunmu, Babayaro (67’ Kanu), West, Okoronkwo, Udeze, Yobo, Okocha, Justice Christopher, Aghahowa, Ogbeche (72’ Ikedia), Utaka.

88’ Crespo

Stadion: Miyagi Stadium, Miyagi Sodnik: Ali Bujsaim (Združeni arabski emirati) Gledalcev: 45.777 Švedska: Hedman, Mellberg, Mjällby, Jakobsson, Lucic, Linderoth, Alexandersson, Anders Svensson (68’ Jonsson), Magnus Svensson, Allbäck (46’ Andreas Andersson), Henrik Larsson (88’ Ibrahimovic). 87’ Hedman je ubranil enajstmetrovko Ortegi Argentina: Cavallero, Pochettino, Walter Samuel, Chamot, Almeyda (63’ Juan Sebastián Verón), Sorín (63’ Kily González), Javier Zanetti, Ariel Ortega, Pablo Aimar, Claudio López, Batistuta (58’ Crespo). Rdeči karton: 45’ Caniggia (na klopi) 12. junij

ANGLIJA 0 NIGERIJA 0 Stadion: Nagai Stadium, Osaka Sodnik: Brian Hall (ZDA) Gledalcev: 44.864 Anglija: Seaman, Danny Mills, Ashley Cole (85’ Wayne Bridge), Ferdinand, Sol Campbell, Beckham, Scholes, Sinclair, Nicky Butt, Heskey (69’ Sheringham), Michael Owen (77’ Vassel). Nigerija: Enyeama, Sodje, Okoronkwo, Udeze, Yobo, Okocha, Justice Christopher, Obiorah, Aghahowa, Akvuegbu, Opabunmi (86’ Ikedia).

LESTVICA LESTVICA 1. Nemčija 2. Irska 3. Kamerun 4. Savdska Arabija

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

7 točk 5 točk 4 točke 0 točk

1. Švedska 2. Anglija 3. Argentina 4. Nigerija

5 točk (4 – 3) 5 točk (2 – 1) 4 točke 1 točka

skupina G

skupina H

Hrvaška – Mehika – Italija – Ekvador

Japonska – Belgija – Rusija – Tunizija

3.junij

9. junij

4. junij

10. junij

MEHIKA 1

MEHIKA 2

JAPONSKA 2

TUNIZIJA 1

62’ (11m) Blanco

28’ Borgetti, 57’ Torrado

59’ Suzuki, 68’ Inamoto

17’ Bouzaine

HRVAŠKA 0

EKVADOR 1

BELGIJA 2

BELGIJA 1

Stadion: Niigata Big Swan Stadium, Niigata Sodnik: Lu Jun (Kitajska) Gledalcev: 32.239 Mehika: Oscar Pérez, Vidrio, Rafael Márquez, Salvador Carmona, Ramón Morales, Gabriel Caballero, Torrado, Braulio Luna, Sigifredo Mercado, Cuauhtémoc Blanco (79’ Palencia), Borgetti (68’ Luis Hernández). Hrvaška: Pletikosa, Živković, Robert Kovać, Šimunić, Jarni, Tomas, Soldo, Niko Kovać, Prosinečki (46’ Rapaić), Šuker, (64’ Šarić), Bokšić (67’ Stanić). Rdeči karton: 60’ Živković

5’ Delgado

57’ Wilmots, 75’ van der Heyden

13’ Wilmots

Stadion: Miyagi Stadium, Miyagi Sodnik: Mourad Daami (Tunizija) Gledalcev: 45.610 Mehika: Oscar Pérez, Vidrio, Rafael Márquez, Salvador Carmona, Ramón Morales, Torrado, Joahan Rodríguez (88’ Gabriel Caballero), Braulio Luna, Arellano, Borgetti (77’ Luis Hernández), Cuauhtémoc Blanco (93’ Sigifredo Mercado). Ekvador: José Cevallos, Ulises De la Cruz, Iván Hurtado, Poroso, Guerrón, Edwin Tenorio (35’ Marlon Ayovi), Obregón (58’ Aguinaga), Chalá, Edison Méndez, Agustín Delgado, Kaviedes (53’ Carlos Tenorio).

Stadion: Saitama Stadium 2002, Saitama Sodnik: William Mattus Vega (Kostarika) Gledalcev: 55.256 Japonska: Narazaki, Matsuda, Morioka (71’ Miyamoto), Koji Nakata, Inamoto, Hidetoshi Nakata, Ono (64’ Alex Santos), Toda, Ichikawa, Yanagisawa, Suzuki (68’ Morishima). Belgija: de Vlieger, van Meir, van der Heyden, Peeters, van Buyten, Simons, Goor, Walem (68’ Sonck), Verheyen (83’ Strupar), Vanderhaeghe, Wilmots.

Stadion: Big Eye Stadium, Oita Sodnik: Mark Shield (Avstralija) Gledalcev: 39.700 Tunizija: Boumnijel, Badra, Trabelsi, Bouzaine, Jaidi, Gabsi (67’ Sellimi), Bouazizi, Ben Achour, Melki (88’ Baya), Ghodhbane, Jaziri (77’ Zitouni). Belgija: de Vlieger, van der Heyden, Deflandre, de Boeck, van Buyten, Simons (74’ Mbo Mpenza), Goor, Verheyen (46’ Vermant), Vanderhaeghe, Strupar (46’ Sonck), Wilmots.

3. junij

14. junij 5. junij

JAPONSKA 2

ITALIJA 2

13. junij

RUSIJA 2

48’ Morishima, 75’ H. Nakata

7’, 27’ Vieri

MEHIKA 1

59’ Titov, 64’ (11m) Karpin

TUNIZIJA 0

EKVADOR 0

34’ Borgetti

TUNIZIJA 0

Stadion: Sapporo Dome, Sapporo Sodnik: Brian Hall (ZDA) Gledalcev: 31.081 Italija: Gianluigi Buffon, Panucci, Nesta, Fabbio Cannavaro, Paolo Maldini, Zambrotta, Tommasi, Di Biagio (69’ Gattuso), Doni (64’ Di Livio), Totti (74’ Del Piero), Vieri. Ekvador: José Cevallos, Ulises De la Cruz, Iván Hurtado, Poroso, Guerrón, Edwin Tenorio (59’ Marlon Ayovi), Obregón, Chalá (85’ Nicolás Ascencio), Edison Méndez, Aguinaga (46’ Carlos Tenorio), Agustín Delgado.

ITALIJA 1

Stadion: Kobe Wing Stadium, Kobe Sodnik: Peter Prendergast (Jamajka) Gledalcev: 30.957 Rusija: Nigmatulin, Kovtun, Nikiforov, Onopko, Solomatin, Šemsov (46’ Khokhlov), Karpin, Titov, Izmailov (78’ Alejničev), Besčastnih (55’ Sičev), Pimenov. Tunizija: Boumnijel, Badra (84’ Zitouni), Mkacher, Hatem Trabelsi, Bouzaine, Jaidi, Gabsi (67’ Baya), Bouazizi, Ben Achour, Sellimi (67’ Mhadhebi), Jaziri.

Stadium: Nagai Stadium, Osaka Sodnik: Gilles Veissiere (Francija) Gledalcev: 45.213 Japonska: Narazaki, Matsuda, Koji Nakata, Miyamoto, Inamoto (46’ Morishima), Hidetoshi Nakata (85’ Ogasawara), Ono, Toda, Myojin, Yanagisawa (46’ Ichikawa), Suzuki. Tunizija: Boumnijel, Badra, Hatem Trabelsi, Bouzaine (78’ Zitouni), Jaidi, Clayton (61’ Mhadebi), Bouazizi, Ben Achour, Melki (46’ Baya), Ghodhbane, Jaziri.

9. junij

14. junij

JAPONSKA 1

BELGIJA 3

51’ Inamoto

7’ Walem, 78’ Sonck, 82’ Wilmots

RUSIJA 0

RUSIJA 2

Stadion: International Sports Stadium, Yokohama Sodnik: Markus Merk (Nemčija) Gledalcev: 66.108 Japonska: Narazaki, Matsuda, Koji Nakata, Miyamoto, Inamoto (85’ Fukunishi), Hidetoshi Nakata, Ono (75’ Hattori), Toda, Myojin, Yanagisawa, Suzuki (72’ Nakayama). Rusija: Nigmatulin, Kovtun, Nikiforov, Onopko, Smertin (57’ Besčastnih), Solomatin, Šemsov, Karpin, Titov, Izmailov (52’ Khokhlov), Pimenov (46’ Sičev).

52’ Besčastnih, 88’ Sičev

8. junij

85’ Del Piero

Stadion: Oita Big Eye Stadium, Oita Sodnik: Carlos Simon (Brazilija) Gledalcev: 39.291 Mehika: Oscar Pérez, Vidrio, Rafael Márquez, Salvador Carmona, Ramón Morales (76’ Gabriel Caballero), Torrado, Joahan Rodríguez (76’ Rafael García), Braulio Luna, Jesús Arellano, Borgetti (80’ Palencia), Cuauhtémoc Blanco. Italija: Gianluigi Buffon, Panucci (63’ Coco), Fabbio Cannavaro, Nesta, Paolo Maldini, Zambrotta, Tommasi, Cristiano Zanetti, Totti (78’ Del Piero), Filippo Inzaghi (55’ Montella), Vieri.

HRVAŠKA 2 73’ Olić, 76’ Rapaić

13. junij

ITALIJA 1

EKVADOR 1

55’ Vieri

48’ E. Méndez

Stadion: Kashima Football Stadium, Ibaraki Sodnik: Graham Poll (Anglija) Gledalcev: 36.472 Hrvaška: Pletikosa, Šarić, Robert Kovać, Šimunić, Jarni, Tomas, Soldo (62’ Vranješ), Niko Kovać, Vugrinec (57’ Olić), Rapaić (79’ Šimić), Bokšić. Italija: Gianluigi Buffon, Panucci, Fabbio Cannavaro, Nesta (24’ Materazzi), Paolo Maldini, Zambrotta, Cristiano Zanetti, Tommasi, Doni (79’ Filippo Inzaghi), Totti, Vieri.

HRVAŠKA 0 Stadion: International Sports Stadium, Yokohama Sodnik: William Mattus Vega (Kostarika) Gledalcev: 65.862 Ekvador: José Cevallos, Ulises De la Cruz, Iván Hurtado, Poroso, Guerrón, Edison Méndez, Obregón (40’ Aguinaga), Marlon Ayovi, Chalá, Agustín Delgado, Carlos Tenorio (76’ Kaviedes). Hrvaška: Pletikosa, Robert Kovać, Šimić (52’ Vugrinec), Šimunić, Jarni, Šarić (68’ Stanić), Tomas, Rapaić, Niko Kovać (59’ Vranješ), Olić, Bokšić.

LESTVICA 1. Mehika 2. Italija 3. Hrvaška 4. Ekvador

7 točk 4 točke 3 točke (2 – 3) 3 točke (2 –4)

Stadion: Ecopa Stadium, Shizuoka Sodnik: Kim Milton Nielsen (Danska) Gledalcev: 46.640 Belgija: de Vlieger, van Kerckhoven, de Boeck (92’ van Meir), Peeters, van Buyten, Goor, Walem, Verheyen (78’ Simons), Vanderhaeghe, Mbo Mpenza (70’ Sonck), Wilmots. Rusija: Nigmatulin, Kovtun, Nikiforov (43’ Senikov), Onopko, Smertin (34’ Sičev), Solomatin, Karpin (82’ Keržakov), Khokhlov, Titov, Alejničev, Besčastnih.

LESTVICA 1. Japonska 2. Belgija 3. Rusija 4. Tunizija

7 točk 5 točk 3 točke 1 točka

1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

S TAT I S T I K E

431

osmina finala 15. junij

16. junij

NEMČIJA 1

ŠPANIJA

88’ Neuville

8’ Morientes

PARAGVAJ 0

IRSKA

Stadion: Jeju (Cheju) World Cup Stadium, Seogwipo Sodnik: Carlos Batres (Gvatemala) Gledalcev: 25.176 Nemčija: Oliver Kahn, Linke, Rehmer (46’ Kehl), Metzelder (60’ Baumann), Ballack, Bernd Schneider, Frings, Jeremies, Oliver Neuville (92’ Asamoah), Bode, Miroslav Klose. Paragvaj: Chilavert, Francisco Arce, Gamarra, Celso Ayala, José Luis Cáceres, Caniza, Roberto Acuña, Bonet (84’ Gavilán), Struway (91’ Nelson Cuevas), Roque Santa Cruz (29’ Jorge Campos), José Cardozo. Rdeči karton: 92’ R. Acuña.

90’ (11-m) Keane

15. junij

ANGLIJA 3 5’ Ferdinand, 22’ Owen, 44’ Heskey

DANSKA 0 Stadion: Niigata Big Swan Stadium, Niigata Sodnik: Markus Merk (Nemčija) Gledalcev: 40.582 Anglija: Seaman, Danny Mills, Ashley Cole, Ferdinand, Sol Campbell, Beckham, Scholes (49’ Dyer), Sinclair, Nicky Butt, Heskey (69’ Sheringham), Michael Owen (46’ Fowler). Danska: Sorensen, Helveg (7’ Bogelund), Henriksen, Laursen, Niclas Jensen,Töfting (58’ Claus Jensen), Gravesen, Tomasson, Grönkjaer, Rommedahl, Sand. 16. junij

SENEGAL

(1) 2

S TAT I S T I K E

37’, 104’ (zlati gol) H. Camara

432

četrtfinale

ŠVEDSKA

(1) 1

11’ Larsson

Stadion: Oita Big Eye Stadium, Oita Sodnik: Ubaldo Aquino (Paragvaj) Gledalcev: 39.747 Senegal: Tony Sylva, Daf, Diatta, Papa Malick Diop (66’ Beye), Aliou Cisse, Coly, Papa Bouba Diop, Faye, Thiaw, Henri Camara, Diouf. Švedska: Hedman, Mellberg, Mjällby, Jakobsson, Lucic, Linderoth, Alexandersson (76’ Ibrahimovic), Anders Svensson, Magnus Svensson (99’ Jonson), Allbäck (65’ Andreas Andersson), Henrik Larsson.

1 (3) 1 (2)

Stadion: World Cup Stadium, Suwon Sodnik: Anders Frisk (Švedska) Gledalcev: 38.926 Španija: Casillas, Juanfrán, Puyol, Hierro, Helguera, Baraja, De Pedro (66’ Mendieta), Valerón, Luis Enrique, Raúl (80’ Albert Luque), Morientes (72’ Albelda). Irska: Given, Finnan, Harte (82’ David Connolly), Steve Staunton (50’ Kenny Cunningham), Breen, Gary Kelly (55’ Niall Quinn), Holland, Kinsella, Robbie Keane, Kilbane, Damien Duff. Enajstmetrovke: Španija: Hierro (gol), Baraja (gol), Juanfrán (zastreljal), Valerón (zastreljal), Mendieta (gol). Irska: Keane (gol), Holland (zastreljal), Connolly (Casillas ubranil), Kilbane (Casillas ubranil), Finnan (gol). 17. junij

ZDA 2 8’ McBride, 65’ Donovan

MEHIKA 0 Stadion: World Cup Stadium, Jeonju Sodnik: Vitor Manuel Melo Pereira (Portugalska) Gledalcev: 36.380 ZDA: Friedel, Sanneh, Mastroeni (92’ Llamosa), Pope, Berhalter, Lewis, Claudio Reyna, John O’Brien, Landon Donovan, Josh Wolff (59’ Earnie Stewart), Brian McBride (79’ Cobi Jones). Mehika: Oscar Pérez, Vidrio (46’ Mercado), Rafael Márquez, Salvador Carmona, Ramón Morales (28’ Luis Hernández), Arellano, Joahan Rodríguez, Torrado (78’ Alberto García Aspe), Cuauhtémoc Blanco, Borgetti, Braulio Luna. Rdeči karton: 88’ Márquez. 17. junij

BRAZILIJA 2 67’ Rivaldo, 87’ Ronaldo

BELGIJA 0 Stadion: Kobe Wing Stadium, Kobe Sodnik: Peter Prendergast (Jamajka) Gledalcev: 40.440 Brazilija: Marcos, Cafú, Lúcio, Roque Júnior, Edmilson, Roberto Carlos, Gilberto Silva, Rivaldo (90’ Ricardinho), Ronaldinho (81’ Kleberson), Juninho (57’ Denilson), Ronaldo. Belgija: de Vlieger, van Kerckhoven, Simons, Peeters (72’ Sonck), van Buyten, Goor, Walem, Verheyen, Vanderhaege, Mbo Mpenza, Wilmots.

17. S VE TOVN O P R V EN ST VO: JAPO NSK A/JUŽNA KORE JA 2002

18.junij

21. junij

TURČIJA 1

BRAZILIJA 2

12’ Ü. Davala

47’ (+) Rivaldo, 50’ Ronaldinho

JAPONSKA 0

ANGLIJA 1

Stadion: Miyagi Stadium, Miyagi Sodnik: Pierluigi Collina (Italija) Gledalcev: 45.666 Turčija: Reçber Rüstü, Fatih Akyel, Bulent Korkmaz, Ünsal, Alpay, Ümit Davala (74’ Nihat Kahveci), Tugay Kerimoglu, Bastürk (90’ Mansiz), Ergun Penbe, Sas (85’ Havutcu), Sükür. Japonska: Narazaki, Matsuda, Koji Nakata, Miyamoto, Inamoto (46’ Ichikawa)(86’ Morishima), Hidetoshi Nakata, Ono, Toda, Myojin, Alex Santos (46’ Suzuki), Nishizawa.

23’ Owen

Stadion: Ecopa Staduim, Shizouka Sodnik: Felipe Ramos Rizo (Mehika) Gledalcev: 47.436 Brazilija: Marcos, Cafú, Lúcio, Roque Júnior, Edmílson, Roberto Carlos, Gilberto Silva, Rivaldo, Ronaldinho, Kléberson, Ronaldo (70’ Edilson). Rdeči karton: 57’ Ronaldinho Anglija: Seaman, Danny Mills, Ashley Cole (80’ Sheringham), Ferdinand, Sol Campbell, Beckham, Scholes, Sinclair (56’ Dyer), Nicky Butt, Heskey, Michael Owen (79’Vassell).

18. junij

JUŽNA KOREJA

(1) 2

21. junij

90’ Seol Ki-Hyeon, 118’ (zlati gol) Ahn Jung-Hwan

NEMČIJA 1

ITALIJA

39’ Ballack

(1) 1

18’ Vieri

ZDA 0

Stadion: World Cup Stadium, Daejeon Sodnik: Byron Moreno (Ekvador) Gledalcev: 38.588 Južna Koreja: Lee Woon-Jae, Choi Jin-Cheul, Kim Tae-Young (65’ Hwang Sun-Hong), Hong Myung-Bo (85’ Cha Doo-Ri), Kim Nam-Il (70’ Lee Chun-Soo), Yoo Sang-Chul, Park Ji-Sung, Lee Young-Pyo, Song Chong-Gug, Ahn Jung-Hwan, Seol Ki-Hyeon. Italija: Gianluigi Buffon, Panucci, Iuliano, Paolo Maldini, Coco, Zambrotta (72’ Di Livio), Cristiano Zanetti, Tommasi, Totti, Del Piero (61’ Gattuso), Vieri.

Stadion: Munsu Football Stadium, Ulsan Sodnik: Hugh Dallas (Škotska) Gledalcev: 37.337 Nemčija: Oliver Kahn, Linke, Ziege, Metzelder, Kehl, Ballack, Schneider (60’ Jeremies), Frings, Hamann, Neuville (80’ Bode), Miroslav Klose (88’ Bierhoff). ZDA: Friedel, Mastroeni (80’ Earnie Stewart), Berhalter, Sanneh, Pope, Hejduk (65’ Jones), O’Brien, Eddie Lewis, Claudio Reyna, Landon Donovan, Brian McBride (58’ Clint Mathis).

4’ Buffon je ubranil enajstmetrovko Ahnu Jungu-Hwanu

22.junij

Rdeči karton: 105’ Totti

JUŽNA KOREJA ŠPANIJA

0 (5) 0 (3)

Stadion: World Cup Stadium, Gwangju Sodnik: Gamal Mahmoud Ahmed Ghandour (Egipt) Gledalcev: 42.114 Južna Koreja: Lee Won-Jae, Choi Jin-Cheul, Kim Tae-Young (90’ Hwang Sun-Hong), Hong Myung-Bo, Kim Nam-Il (32’ Lee Eul-Yong), Yoo Sang-Chul (60’ Lee Chun-So), Park Ji-Sung, Lee Young-Pyo, Song Chong-Gug, Ahn Jung-Hwan, Seol Ki-Hyeon. Španija: Casillas, Enrique Romero, Puyol, Fernando Hierro, Nadal, Helguera (93’ Xavi), Baraja, De Pedro (70’ Mendieta), Valerón (80’ Luis Enrique), Joaquín, Morientes. Enajstmetrovke: Južna Koreja: Hwang Sun-Hong (gol), Park Ji-Sung (gol), Seol Ki-Hyeon (gol), Ahn Jung-Hwan (gol), Hong Myung-Bo (gol). Španija: Hierro (gol), Baraja (gol), Xavi (gol), Joaquín (Lee Won-Jae ubranil).

TURČIJA

(0) 1

94’ (zlati gol) Mansiz

SENEGAL

končna lestvica

29. junij

1. Brazilija 2. Nemčija 3. Turčija 4. Južna Koreja 5. Španija 6. Anglija 7. Senegal 8. ZDA 9. Japonska 10. Danska 11. Mehika 12. Irska 13. Švedska 14. Belgija 15. Italija 16. Paragvaj 17. Južna Afrika 18. Argentina 19. Kamerun 20. Kostarika 21. Portugalska 22. Rusija 23. Hrvaška 24. Ekvador 25. Poljska 26. Urugvaj 27. Francija 28. Nigerija 29. Tunizija 30. Slovenija 31. Kitajska 32. Savdska Arabija

TURČIJA 3 1’ (11. sekunda) Sükür, 13’, 32’ Mansiz

(0) 0

Stadion: Nagai Stadium, Osaka Sodnik: Oscar Ruíz (Kolumbija) Gledalcev: 44.233 Turčija: Reçber Rüstü, Fatih Akyel, Bulent Korkmaz, Alpay, Kerimoglu, Bastürk, Ümit Davala, Ergun Penbe, Emre Belözoglu (91’ Erdem), Sas, Sükür (67’ Mansiz). Senegal: Tony Silva, Daf, Diatta, Papa Malick Diop, Aliou Cisse, Coly, Fadiga, Diao, Papa Bouba Diop, Henri Camara, Diouf.

JUŽNA KOREJA

9’ Lee Eul-Yong, 93’ Song Chong-Gug

Stadion: World Cup Stadium, Daegu Sodnik: Mane Saad (Kuvajt) Gledalcev: 63.483 Turčija: Reçber Rüstü, Fatih Akyel, Korkmaz, Alpay, Tugay Kerimoglu, Bastürk (86’ Tayfur Havutcu), Ümit Davala (76’ Buruk), Ergun Penbe, Emre Belözoglu (41’ Ünsal), Mansiz, Sükür. Južna Koreja: Lee Won-Jae, Lee Min-Sung, Hung Myung-Bo (46’ Kim Tae-Young), Yoo Sang-Chul, Lee Eul-Yong (65’ Cha Doo-Ri), Ahn Jung-Hwan, Park Ji-Sung, Lee Young-Pyo, Song Chong-Gug, Seol Ki-Hyeon (79’ Choi Tae-Uk), Lee Chun-Soo.

polfinale 25. junij

finale

NEMČIJA 1 75’ Ballack

JUŽNA KOREJA

Stadion: World Cup Stadium, Seul Sodnik: Urs Meier (Švica) Gledalcev: 65.625 Nemčija: Oliver Kahn, Linke, Metzelder, Ramelow, Ballack, Bernd Schneider (85’ Jeremies), Frings, Dietmar Hamann, Oliver Neuville, (88’ Asamoah), Bode, Miroslav Klose (70’ Bierhoff). Južna Koreja: Lee Won-Jae, Choi Jin-Cheul (56’ Lee Min-Sung), Kim Tae-Young, Hong Myung-Bo (80’ Seol Ki-Hyeon), Yoo Sang-Chul, Park Ji-Sung, Lee Young-Pyo, Song Chong-Gug, Hwang Sun-Hong (54’ Ahn Jung-Hwan), Lee Chun-Soo, Cha Doo-Ri. 26. junij

30. junij

BRAZILIJA 2 67’, 79’ Ronaldo

NEMČIJA 0 Stadion: International Sports Stadium, Yokohama Sodnik: Pierluigi Collina (Italija) Gledalcev: 69.029 Brazilija: Marcos, Cafú, Lúcio, Roque Júnior, Edmílson, Roberto Carlos, Gilberto Silva, Rivaldo, Ronaldinho (85’ Juninho Paulista), Kleberson, Ronaldo (90’ Denílson). Nemčija: Oliver Kahn, Linke, Metzelder, Ramelow, Jeremies (77’ Asamoah), Bernd Schneider, Frings, Dietmar Hamann, Oliver Neuville, Bode (84’ Ziege), Miroslav Klose (74’ Bierhoff).

BRAZILIJA 1 49’ Ronaldo

TURČIJA 0 Stadion: Stadium 2002, Saitama Sodnik: Kim Milton Nielsen (Danska) Gledalcev: 61.058 Brazilija: Marcos, Cafú, Lúcio, Roque Júnior, Edmílson, Roberto Carlos, Gilberto Silva, Rivaldo, Kleberson (85’ Belletti), Edilson (75’ Denilson), Ronaldo (68’ Luizão). Turčija: Reçber Rüstü, Fatih Akyel, Korkmaz, Alpay, Tugay Kerimoglu, Bastürk (88’ Erdem), Ümit Davala (74’ Izzet), Ergun Penbe, Emre Belözoglu (62’ Mansiz), Sas, Sükür.

svetovni prvak

SELEKTORJI Brazilija: Luiz Felipe Scolari Nemčija: Rudi Völler Turčija: Senol Güne Južna Koreja: Guus Hiddink Španija: José Antonio Camacho Anglija: Sven-Göran Eriksson Senegal: Bruno Metsu ZDA: Bruce Arena Japonska: Philippe Troussier Danska: Morten Olsen Mehika: Javier Aguirre Irska: Mick McCarthy Švedska: Tommy Söderberg – Lars Lagerbäck Belgija: Robert Waseige Italija: Giovanni Trapattoni Paragvaj: Cesare Maldini Južna Afrika: Jomo Sono Argentina: Marcelo Bielsa Kamerun: Winfried Schäfer Kostarika: Alexander Guimaraes Portugalska: Antonio Oliveira Rusija: Oleg Romancev Hrvaška: Mirko Jozić Ekvador: Hernán Darío Gómez Poljska: Jerzy Enge Urugvaj: Víctor Púa Francija: Roger Lemerre Nigerija: Adegboye Onigbinde Tunizija: Ammar Souayah Slovenija: Srečko Katanec Kitajska: Bora Milutinović Savdska Arabija: Nasser Al Johar

SLOVENIJA Vsi igralci: Milenko Ačimovič, Spasoje Bulajič, Aleš Čeh, Nastja Čeh, Sebastjan Cimerotič, Mladen Dabanovič, Saša Gajser, Marinko Galič, Amir Karič, Aleksander Knavs, Željko Milinovič, Dejan Nemec, Džoni Novak, Milan Osterc, Miran Pavlin, Zoran Pavlovič, Mladen Rudonja, Goran Sankovič, Marko Simeunovič, Rajko Tavčar, Senad Tiganj, Muamer Vugdalič, Zlatko Zahovič.

BRAZILIJA

1 7 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: JAPON SK A/ JU Ž N A KORE JA 2 0 0 2

S TAT I S T I K E

22. junij

3. mesto

433

434

S P LO ŠN E S TATI STI K E

SPLOŠNE STATISTIKE

SPLOŠN E STATISTIK E

435

Zgodovinska lestvica svetovnih prvenstev (1930-2002) Reprezentance

Odigrane tekme

Remiji

Porazi

Doseženi zadetki

Prejeti zadetki

Točke

Brazilija (17)

87 60 14 13

191

82 194

Nemčija (15)

85 50 18 17

176

106 168

Italija (15)

70 39 17 14

110

67 134

Argentina (13)

60 30 11 19

102

71 101

Anglija (11)

50 22 15 13

45 81

Francija (11)

44 21 7 16

61 70

Španija (11)

45 19 12 14

53 69

Švedska (10)

42 15 11 16

65 56

Jugoslavija (9)

37 16 8 13

46 56

Urugvaj (10)

40 15 10 15

57 55

Sovjetska zveza (7)

Nizozemska (7)

32 14 9 9

36 51

Madžarska (9)

32 15 3 14

57 48

Poljska (6)

28 14 5 9

36 47

Mehika (12)

41 10 11 20

79 41

Avstrija (7)

29 12 4 13

47 40

Belgija (11)

36 10 9 17

63 39

Češkoslovaška (8)

30 11 5 14

45 38

Romunija (7)

21 8 5 8

32 29

Čile (7)

25 7 6 12

40 27

Danska (3)

13 7 2 4

18 23

Paragvaj (6)

19 5 7 7

34 22

Portugalska (3)

12 7 0 5

16 21

Švica (7)

22 6 3 13

51 21

ZDA (7)

22 6 2 14

45 20

Kamerun (5)

17 4 7 6

29 19

Škotska (8)

23 4 7 12

41 19

Hrvaška (2)

10 6 0 4

8 18

Bolgarija (7)

26 3 8 15

53 17

Turčija (2)

10 5 1 4

17 16

Perú (4)

15 4 3 8

31 15

Južna Koreja (6)

Irska (3)

13 2 8 3

10 14

Severna Irska (3)

13 3 5 5

23 14

Nigerija (3)

11 4 1 6

16 13

Kolumbija (4)

13 3 2 8

23 11

Kostarika (2)

7 3 1 3

12 10

13 2 4 7

18 10

Norveška (3)

8 2 3 3

8 9

Senegal (1)

5 2 2 1

6 8

NDR (1)

6 2 2 2

5 8

Japonska (2)

7 2 1 4

7 7

Alžirija (2)

6 2 1 3

10 7

10 2 1 7

25 7

Maroko (4)

Savdska Arabija (3) 436

Zmage

S P LO ŠN E S TATI STI K E

Reprezentance

Odigrane tekme

Zmage

Remiji

Porazi

Doseženi zadetki

Prejeti zadetki

Točke

Rusija (2)

6 2 0 4

Wales (1)

5 1 3 1

4 6

Južna Afrika (2)

6 1 3 2

11 6

Tunizija (3)

9 1 3 5

11 6

Severna Koreja (1)

4 1 1 2

9 4

Kuba (1)

3 1 1 1

12 4

Iran (2)

6 1 1 4

12 4

Ekvador (1)

3 1 0 2

4 3

Jamajka (1)

3 1 0 2

9 3

Honduras (1)

3 0 2 1

3 2

Izrael (1)

3 0 2 1

3 2

Egipt (2)

4 0 2 2

6 2

Kuvajt (1)

3 0 1 2

6 1

Avstralija (1)

3 0 1 2

5 1

Bolivija (3)

6 0 1 5

20 1

Irak (1)

3 0 0 3

4 0

Slovenija (1)

3 0 0 3

7 0

Kanada (1)

3 0 0 3

5 0

Nizozemska Indija (1)

1 0 0 1

Združeni arabski emirati (1)

Kitajska (1)

3 0 0 3

9 0

Nova Zelandija (1)

3 0 0 3

12 0

Grčija (1)

3 0 0 3

10 0

Haiti (1)

3 0 0 3

14 0

Zair (1)

3 0 0 3

14 0

Salvador (2)

6 0 0 6

Skupaj

1.288 502 284 502

1.916

10 6

6 0 11

22 0 1.916

Skupaj: 70 reprezentanc. V oklepaju: število nastopov na svetovnih prvenstvih. Novi pravilnik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) v zgodovinskih lestvicah zmagi pripisuje tri točke.

SPLOŠN E STATISTIK E

437

ŠTEVILO TEKEM NA VSEH 17 SVETOVNIH PRVENSTVIH 644 ŠTEVILO GOLOV NA VSEH 17 SVETOVNIH PRVENSTVIH 1.916 NAJVEČ SVETOVNIH NASLOVOV Brazilija 5 (1958, 1962, 1970, 1994, 2002) ŠTEVILO NASLOVOV PO CELINAH Južna Amerika 9 Evropa 8 DVA ZAPOREDNA NASLOVA Italija (1934, 1938) Brazilija (1958, 1962) NAJVEČKRAT V FINALU • Nemčija 7 (Švica 54, Anglija 66, Nemčija 74, Španija 82, Mehika 86, Italija 90, Japonska -Južna Koreja 2002). Zmagala je na treh. • Brazilija 6 (1958, 1962, 1970, 1994, 1998, 2002) Izgubila je samo finale v Franciji 1998. Odločilna tekma proti Urugvaju leta 1950 se ne šteje kot finale. NAJVEČ ODIGRANIH SVETOVNIH PRVENSTEV 5 Antonio Carbajal (Mehika) Lothar Matthäus (ZR Nemčija) 4 Giuseppe Bergomi (Italija) Paolo Maldini (Italija) Diego Maradona (Argentina)

PREDSEDNIKI FIFE (MEDNARODNE NOGOMETNE ZVEZE) 1904 – 1906: Robert Guérin (Francija) 1906 – 1918: Daniel Burley Woolfal Anglija) 1918 – 1921: premor zaradi prve svetovne vojne 1921 – 1954: Jules Rimet (Francija) 1954 – 1955: Rodolphe William Seeldrayers (Belgija) 1955 – 1961: Arthur Drewry (Anglija) 1961 – 1974: Sir Stanley Rous (Anglija) 1974 – 1998: João Havelange (Brazilija) 1998 – Sepp Blatter (Švica) 438

S P LO ŠN E S TATI STI K E

Hong Myung-Bo (Južna Koreja) Pelé (Brazilija) Djalma Santos (Brazilija) Gianni Rivera (Italija) Pedro Rocha (Urugvaj) Karl-Heinz Schnellinger (ZR Nemčija) Enzo Scifo (Belgija) Uwe Seeler (ZR Nemčija) Franky van der Elst (Belgija) Wladyslaw Zmuda (Poljska) Andoni Zubizarreta (Španija)

NAJVEČ TEKEM NA SP Nemec Lothar Matthäus, 25 (1982: 2; 1986: 7; 1990: 7; 1994: 5; 1998: 4)

NAJVEČKRAT ODIGRANE TEKME Brazilija – Švedska (7) ZR Nemčija – Jugoslavija (6) NAJPOGOSTEJŠI IZIDI 1 : 0 (115) 2 : 1 (94) 1 : 1 (66) 2 : 0 (65) 3 : 1 (51) 0 : 0 (48) EDINO SP BREZ REMIJEV Urugvaj 1930

NAJVEČ ODIGRANIH MINUT NA SP Italijan Paolo Maldini, 2.127

NAJVIŠJE POVPREČJE GOLOV NA ENEM PRVENSTVU Švica 1954: 5,3 golov na tekmo (140 golov v 26 tekmah)

NOGOMETAŠ Z NAJVEČ SVETOVNIMI NASLOVI Pelé, 3 (1958, 1962, 1970)

NAJUČINKOVITEJŠI NAPAD V ZGODOVINI SP Madžarska 1954: 27 golov v 5 tekmah

NAJSTAREJŠI IGRALEC NA SVETOVNIH PRVENSTVIH Kamerunec Roger Milla, 42 let in 39 dni (ZDA 1994)

NAJUČINKOVITEJŠA OBRAMBA Francija 1998: 2 gola

NAJSTAREJŠI SVETOVNI PRVAK Italijan Dino Zoff , 42 let in 4 mesece (Španija 1982)

NAJBOLJŠA SERIJA BREZ PORAZOV Brazilija, 13 tekem (Od 8. 6. 1958 do 12. 7. 1966)

NAJMLAJŠI SVETOVNI PRVAK Brazilec Pelé, 17 let in 8 mesecev (Švedska 1958)

PRVA TEKMA BREZ GOLOV Brazilija – Anglija 0 : 0 (Švedska 1958)

NAJMLAJŠI DEBITANT NA SP Severni Irec Norman Whiteside, 17 let 42 dni (Španija 1982)

NAJHITREJŠI GOL Turek Hakan Sükür v 11. sekundi proti Južni Koreji (Japonska/Južna Koreja 2002)

NAJMLAJŠI PRIJAVLJENI IGRALEC, KI NI NASTOPIL NA SP Brazilec Edu 16 let (Anglija 1966)

NAJHITREJŠI GOL REZERVISTA Danec Ebbe Sand 13 sekund po vstopu proti Nigeriji (Francija 1998)

NAJMLAJŠI DEBITANT V KVALIFIKACIJAH Souleymane Maman (Togo), 13 let 310 dn (kvalifikacije 2002)

FINALI, ODLOČENI PO PODALJŠKIH 3 (Italija – Češkoslovaška 1934, Anglija – ZR Nemčija 1966, Argentina – Nizozemska 1978)

EDINA, KI STA OSVOJILA SP KOT NOGOMETAŠA IN SELEKTORJA Mario Lobo Zagallo (Brazilija): 1958, 1962 (igralec), 1970, (selektor), 1994 (pomočnik selektorja); Franz Beckenbauer (ZR Nemčija): 1974 (igralec), 1990 (selektor)

FINALI, ODLOČENI PO ENAJSTMETROVKAH 1 (Brazilija – Italija 1994) FINALISTI PO CELINAH Evropa: 21 finalistov Južna Amerika: 13 finalistov

VSI ČLANI FIFE 205: Afganistan, Albanija, Ameriška Samoa, Ameriški Deviški otoki, Andora, Anglija, Angola, Anguilla, Antigva in Barbuda, Alžirija, Argentina, Armenija, Aruba, Avstralija, Avstrija, Azerbajdžan, Bahami, Bahrajn, Bangladeš, Barbados, Belgija, Belize, Benin, Belorusija, Bermudi, Bolivija, Bosna in Hercegovina, Bocvana, Brazilija, Britanski Deviški otoki, Brunei Darussalam, Bolgarija, Burkina Faso, Burundi, Butan, Ciper, Cookovi otoki, Čad, Češka, Čile, Danska, Demokratična republika Kongo, Dominika, Dominikanska republika, Džibuti, Ekvador, Ekvatorialna Gvineja, Egipt, Salvador, Eritreja, Estonija, Etiopija, Ferski otoki, Filipini, Finska, Fidži, Francija, Francoska Gvajana, Gabon, Gambija, Gana, Grčija, Grenada, Gruzija, Guam, Gvatemala, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Honduras, Hong Kong, Hrvaška, Indija, Indonezija, Irak, Iran, Irska, Islandija, Izrael, Italija, Jamajka, Japonska, Jemen, Jordanija, Južna Afrika, Južna Koreja, Kajmanski otoki, Kambodža, Kamerun, Kanada, Kapverdski otoki, Katar, Kazahstan, Kirgizistan, Kitajska, Kolumbija, Kongo, Kostarika, Kuba, Kuvajt, Laos, Latvija, Lesoto, Libanon, Liberija, Libija, Lichtenstein, Litva, Longo, Luksemburg, Macau, Makedonija, Madagaskar, Madžarska, Malezija, Malavi, Maldivi, Mali, Malta, Maroko, Mauritius, Mavretanija, Mehika, Moldavija, Mongolija, Montserrat, Mozambik, Mjanmar, Namibija, Nemčija, Nepal, Nikaragva, Niger, Nigerija, Nizozemska, Nizozemski Antili, Norveška, Nova Kaledonija, Nova Zelandija, Oman, Pakistan, Palestina, Panama, Papua Nova Gvineja, Paragvaj, Perú, Poljska, Portugalska, Portoriko, Romunija, Ruanda, Rusija, Salomonovi otoki, San Marino, Sao Tome in Principe, Savdska Arabija, Senegal, Sejšeli, Severna Irska, Severna Koreja, Sierra Leone, Singapur, Sirija, Slonokoščena obala, Slovaška, Slovenija, Somalija, Srbija in Črna Gora, Sri Lanka, St.Kitts in Nevis, St. Lucia, St.Vincent in Grenadine, Suazi, Sudan, Surinam, Škotska, Španija, Švedska, Švica, Tadžikistan, Tahiti, Tajska, Tajvan, Tanzanija, Togo, Tonga, Trinidad in Tobago, Tunizija, Turčija, Turkmenistan, Turks in Caicos, Uganda, Ukrajina, Urugvaj, Uzbekistan, Vanuatu, Venezuela, Vietnam, Wales, Zahodna Samoa, Zambija, ZDA, Združeni arabski emirati, Zimbabve.

FINALE BREZ EVROSPKIH REPREZENTANC 1930, 1950

NAJVEČ GOLOV V FINALU Anglež Geoffrey Hurst (3) proti ZR Nemčiji (Anglija 1966)

FINALI BREZ JUŽNOAMERIŠKIH REPREZENTANC 1934, 1938, 1954, 1966, 1974, 1982

PRVI HATTRICK V FINALU Anglež Geoffrey Hurst proti ZR Nemčiji (Anglija 1966)

ŠTEVILO GOLOV V FINALIH 64 (Zadnja tekma med Urugvajem in Brazilijo leta 1950 se ne šteje kot finale)

ZADELI V DVEH FINALIH Brazilca Vavá (1958, 1962), Pelé (1958, 1970) in Nemec Paul Breitner (1974, 1982)

PRVI IZKLJUČENI SELEKTOR Paragvajec Cayetano Ré proti Belgiji (Mehika 1986)

POVPREČJE GOLOV V FINALIH 4,06

IGRAL V TREH ZAPOREDNIH FINALIH Brazilec Cafú (1994, 1998, 2002)

IZKLJUČITEV ŠT. 100 NA SP Turek Hakan Ünsal proti Braziliji (Japonska/Južna Koreja 2002)

NAJVEČJA RAZLIKA V FINALU Brazilija – Švedska 5 : 2 (Švedska 1958)

NAJVEČJA RAZLIKA V GOLIH V KVALIFIKACIJAH Avstralija – Ameriška Samoa 31 : 0 (kvalifikacije 2002)

NAJVEČ IZKLJUČENIH NOGOMETAŠEV NA SVETOVNIH PRVENSTVIH Argentina in Brazilija 8

NAJMANJŠA RAZLIKA Brazilija – Italija 0 : 0 (ZDA 1994)

PRVA IZKLJUČITEV Perujec Plácido Felype Galindo (Urugvaj 1930)

PRVA REPREZENTANCA, KI NI ZABILA GOLA V FINALU Argentina proti ZR Nemčiji (Italija 1990)

NAJHITREJŠA IZKLJUČITEV Urugvajec José Batista v 56. sekundi proti Škotski (Mehika 1986)

NAJHITREJŠI GOL V FINALU Nizozemec Johan Neeskens 2. minuti proti ZR Nemčiji (ZR Nemčija 1974) NAJKASNEJŠI GOL V FINALU Nemec Andreas Brehme v 85. minuti proti Argentini (Italija 1990)

NAJHITREJŠA IZKLJUČITEV REZERVISTA Romun Ion Vladoiu, dve minuti po vstopu proti Švici (ZDA 1994) PRVI RDEČI KARTON Čilenec Carlos Caszely proti ZR Nemčiji (ZR Nemčija 1974)

PRVI IZKLJUČENI NOGOMETAŠ V FINALU Argentinec Pedro Damián Monzón proti ZR Nemčiji (Italija 1990) PRVI IZKLJUČENI VRATAR Italijan Gianluca Pagliuca proti Norveški (ZDA 1994)

PRVI IZKLJUČENI NOGOMETAŠ NA DVEH SP Kamerunec Rigobert Song (ZDA 1994 in Francija 1998) PRVA MENJAVA Sovjet Anatoli Puzač namesto Viktorja Serebrjanikova proti Mehiki (Mehika 1970) NAJHITREJŠA MENJAVA Italijan Alessandro Nesta namesto Giuseppa Bergomija v 4. minuti proti Avstrija (Francija 1998). PRVI ZAMENJANI VRATAR Romun Necula Raducanu namesto Steveja Adamacheja v 28. minuti proti Braziliji (Mehika 1970) SPLOŠN E STATISTIK E

439

KAPETANI SVETOVNIH PRVAKOV 1930: José Nazassi (Urugvaj) 1934: Giampiero Combi (Italija) 1938: Giuseppe Meazza (Italija) 1950: Obdulio Varela (Urugvaj) 1954: Fritz Walter (ZR Nemčija) 1958: Hermenegildo Bellini (Brazilija) 1962: Mauro (Brazilija) 1966: Bobby Moore (Anglija) 1970: Carlos Alberto (Brazilija) 1974: Franz Beckenbauer (ZR Nemčija) 1978: Daniel Passarella (Argentina) 1982: Dino Zoff (Italija) 1986: Diego Maradona (Argentina) 1990: Lothar Matthäus (ZR Nemčija) 1994: Dunga (Brazilija) 1998: Didier Deschamps (Francija) 2002: Cafú (Brazilija) SELEKTORJI SVETOVNIH PRVAKOV 1930: Alberto Suppici (Urugvaj) 1934: Vittorio Pozzo (Italija) 1938: Vittorio Pozzo (Italija) 1950: Juan López (Urugvaj) 1954: Josef Sepp Herberger (ZR Nemčija) 1958: Vicente Feola (Brazilija) 1962: Aymoré Moreira (Brazilija) 1966: Alf Ramsey (Anglija) 1970: Mário Jorge Lobo Zagallo (Brazilija) 1974: Helmut Schön (ZR Nemčija) 1978: César Luis Menotti (Argentina) 1982: Enzo Bearzot (Italija) 1986: Carlos Bilardo (Argentina) 1990: Franz Beckenbauer (ZR Nemčija) 1994: Carlos Alberto Parreira (Brazilija) 1998: Aime Jacquet (Francija) 2002: Luiz Felipe Scolari (Brazilija)

PRVI GOL V ZGODOVINI SP Francoz Lucien Laurent proti Mehiki leta 1930 PRVI ZLATI GOL V ZGODOVINI SP Francoz Laurent Blanc proti Paragvaju (Francija 1998) NAJMLAJŠI STRELEC NA SP Brazilec Pelé,17 let in 239 dni, proti Walesu (Švedska 1958) NAJSTAREJŠI STRELEC NA SP Kamerunec Roger Milla, 42 let in 39 dni, proti Rusiji (ZDA 1994) NAJBOLJŠI STRELEC VSEH SP Nemec Gerd Müller, 14 golov (1970: 10; 1974: 4) NAJBOLJŠI STRELEC NA ENEM SP Francoz Just Fontaine, 13 golov (Švedska 1958) STRELCA NA VSEH TEKMAH ENEGA SP Brazilec Jairzinho (Mehika 1970) in Urugvajec Alcídes Ghiggia (Brazilija 1950) PRVI AVTOGOL NA SP Mehičan Manuel Rosas proti Čilu (Urugvaj 1930) GOL IN AVTOGOL NA ENI TEKMI SP Nizozemec Ernie Brandts proti Italiji (Argentina 1978)

NAJVEČ GOLOV V KVALIFIKACIJSKI TEKMI Avstralec Archie Thompson (13) proti Ameriški Samoi (kvalifikacije 2002)

IGRALI ZA DVE DRŽAVI Atilio Demaría (Argentina 1930, Italija 1934) Luis Monti (Argentina 1930, Italija 1934) José Santamaría (Urugvaj 1954, Španija 1962) Ferenc Puskás (Madžarska 1954, Španija 1962) José Altafini »Mazzola« (Brazilija 1958, Italija 1962) Robert Prosinečki (Jugoslavija 1990, Hrvaška 1998, 2002) Robert Jarni (Jugoslavija 1990, Hrvaška 1998, 2002) S P LO ŠN E S TATI STI K E

NAJVIŠJA ZMAGA Madžarska – Salvador 10 : 1 (Španija 1982) PRVA AFRIŠKA ZMAGA Tunizija – Mehika 3 : 1 (Argentina 1978) NAJVEČ GOLOV NA ENI TEKMI 12, Avstrija – Švica 7 : 5 (Švica 1954) NAJVIŠJA RAZLIKA V GOLIH Madžarska – Severna Koreja 9 : 0 (Švica 1954) Jugoslavija – Zair 9 : 0 (ZR Nemčija1974) Madžarska – El Salvador 10 : 1 (Španija 1982) NAJVEČ GLEDALCEV NA ENI TEKMI SP Brazilija – Urugvaj (203.849) na stadionu Maracaná (Brazilija 1950) NAJMANJ GLEDALCEV NA ENI TEKMI SP Romunija – Perú, 2000 (Urugvaj 1930) Čeprav nekateri viri omenjajo število 300, uradno verzija pravi, da je mnogo gledalcev prišlo po začetku srečanja. NAJMANJ PRIZORIŠČ NA ENEM SP Urugvaj 1930 (eno mesto: Montevideo, 3 stadioni)

NAJVEČ GOLOV NA ENI TEKMI Rus Oleg Salenko (5) proti Kamerunu (ZDA 1994)

PRVIČ DVA AVTOGOLA NA ENEM SREČANJU Portugalec Jorge Costa in Američan Jeff Agoos (Japonska/Južna Koreja 2002)

440

EDINI NOGOMETAŠ, KI JE ZADEL ZA DVE DRŽAVI Robert Prosinečki za Jugoslavijo (Italija 1990) in za Hrvaško (Francija 1998)

OČETJE IN SINOVI NA SP • Rio Roger, oče (Francija 1934) – Rio Roger, sin (Francija 1978) • Martín Vantolrá (Španija 1934) – José Vantolrá (Mehika 1970) • Cesare Maldini (Italija 1962, selektor Italija 1998, Paragvaj 2002) – Paolo Maldini (Italija 1990, 1994, 1998, 2002) • Jean Djorkaeff (Francija 1966) – Youri Djorkaeff (Francija 1998, 2002) • Manuel Sanchis, oče (Španija 1966) – Manuel Sanchis, sin (Španija 1990) • Pablo Forlán (Urugvaj 1974) – Diego Forlán (Urugvaj 2002) • Julio Montero Castillo (Urugvaj 1970) – Paolo Montero (Urugvaj 2002)

BRATJE NA SP • Juan in Mario Evaristo (Argentina 1930) • Eduardo in Benigno Gutiérrez (Bolivija 1930) • Manuel in Felipe Rosas (Mehika 1930) • Rafael in Francisco Garza Gutiérrez (Mehika 1930) • Mo Heng in Hong Djien Tan (Nizozemske Indije 1938) • José in Mariano Gonzalvo Falcón (Španija 1950) • Zlatko Čajkovski (Jugoslavija 1950) in Željko Čajkovski (Jugoslavija 1950, 1954) • Fritz Walter (ZR Nemčija 1954, 1958) in Ottmar Walter (ZR Nemčija 1954) • Mihaily in József Tóth (Madžarska 1954) • Alfred Körner (Avstrija 1954, 1958) in Robert Körner (Avstrija 1954) • Hippolite in Pieter van den Bosch (Belgija 1954) • Ernst in Paul Kozlicek (Avstrija 1958) • Jack in Bobby Charlton (Anglija 1966, 1970) • František in Bohumil Vesely (Češkoslovaška 1970) • Fritz in Joseph-Marion Leandre (Haiti 1974) • Roger in Guy Saint-Vil (Haiti 1974) • Rene in Willie van der Kerkhof (Nizozemska 1978), dvojčka • Zico - Arthur Antunes Coimbra (Brazilija 1978, 1982, 1986) – Edu - Eduardo Antunes Coimbra (Irak 1986, selektor) • Zoran in Zlatko Vujović (Jugoslavija 1982), dvojčka • François van der Elst (Belgija 1982) in Leo van der Elst (Belgija 1986) • Bernd Förster (Nemčija 1982) in Karl-Heinz Förster (Nemčija 1982, 1986) • Krimau in Mustafá Merry (Maroko 1986) • Morten in Jesper Olsen (Danska 1986) • André Kaná Biyik (Kamerun 1990, 1994) in Françoise Omam Biyik (1990, 1994, 1998) • Ibrahim in Hossan Hassam (Egipt 1990) • Sócrates (Brazilija 1982) in Raí (Brazilija 1994) • Ronald in Erwin Koeman (Nizozemska 1994) • Frank in Ronald de Boer (Nizozemska 1994, 1998), dvojčka • Hernán Darío Gómez (Kolumbija 1990, 1994 pomočnik trenerja, 1998 selektor, Ekvador 2002 selektor) in Gabriel Jaime Gómez (Kolumbija, igralec 1990, 1994) • Brian in Michael Laudrup (Danska 1998) • Jostein in Tore André Flo (Norveška 1998) • Emil in Mbo Mpenza (Belgija 1998)

NAJVEČ PRIZORIŠČ NA ENEM SP Španija 1982 (14 mest, 17 stadionov) MESTO, KI JE GOSTILO NAJVEČ TEKEM SP Ciudad de México, 23 STADION, KI JE GOSTIL NAJVEČ TEKEM SP Azteca (Ciudad de México), 19 REKORD BREZ PREJETEGA GOLA NA SP Italijan Walter Zenga, 517 minut (Italija 1990) SODIL NAJVEČ TEKEM NA SP Francoz Joël Quiniou, 8 NAJSTAREJŠI SODNIK NA SP Anglež George Reader, 52 let in 236 dni (Brazilija 1950)

NAJVEČ UBRANJENIH ENAJSTMETROVK NA ENEM PRVENSTVU Poljak Jan Tomaszewski (ZR Nemčija 1974) in Američan Brad Friedel (Japonska/Južna Koreja 2002): 2 SELEKTOR, KI JE VODIL NAJVEČ TEKEM NA SP Nemec Helmuth Schön, 25 (1966, 1970, 1974 in 1978). SELEKTOR, KI JE VODIL NAJVEČ REPREZENTANC Srb Bora Milutinović, 5 (Mehika 1986, Kostarika 1990, ZDA 1994, Nigerija 1998, Kitajska 2002) KLUBI, KI SO PRISPEVALI NAJVEČ NOGOMETAŠEV SVETOVNIM PRVAKOM Inter, 18 Juventus, 16 Bayern München, 15

NAJMLAJŠI SODNIK NA SP Urugvajec Francisco Matteucci , 27 let in 62 dni (Urugvaj 1930)

PRVI SLOVENEC NA SP Branko Oblak v dresu Jugoslavije (ZR Nemčija 1974)

PRVI AFRIČAN, KI JE SODIL NA FINALU SP Maročan Said Belqola, Francija – Brazilija (Francija 1998)

PRVI SLOVENSKI NASTOP NA SP 2. 6. 2002 proti Španiji v Kwangjuju, 1 : 2 (Japonska/ Južna Koreja 2002)

NAJVEČ DOSOJENIH ENAJSTMETROVK NA ENI TEKMI SP Bolivijec Ulrico Saucedo (Argentina – Mehika, Urugvaj 1930) in Mehičan Edgardo Codesal (Anglija – Kamerun, Italija 1990): 3

PRVI SLOVENSKI GOL NA SP Sebastian Cimerotič proti Španiji v 82. minuti (Japonska/Južna Koreja 2002) PRVI SLOVENSKI SELEKTOR NA SP Srečko Katanec (Japonska/Južna Koreja 2002)

NAJVEČ KARTONOV NA ENEM SREČANJU SP Španec Antonio Jesús López Nieto je na tekmi Nemčija – Kamerun pokazal 2 rdeča in 12 rumenih kartonov (Japonska/Južna Koreja 2002) PRVA ZADETA ENAJSTMETROVKA Mehičan Manuel Rosas argentinskemu vratarju Angelu Bossiu (Urugvaj 1930). PRVA UBRANJENA ENAJSTMETROVKA Francoz Alexis Thépot Čilencu Carlosu Vidalu (Urugvaj 1930) PRVA ZAPRAVLJENA ENAJSTMETROVKA Brazilec Patesko proti Švedski (Francija 1938)

SANJSKO MOŠTVO NOGOMETAŠEV, KI NIKOLI NISO IGRALI NA SP 1. Neville Southall (Wales) vratar 2. Billy McNeill (Škotska) 3. Jocelyn Angloma (Francija) 4. Mark Lawrenson (Irska) 5. Danny Blind (Nizozemska) 6. Liam Brady (Irska) 7. George Best (Severna Irska) 8. Eric Cantona (Francija) 9. George Weah (Liberija) 10. Alfredo Di Stéfano (Argentina) 11. Canhoteiro (Brazilija). Vir: BBC, London SPLOŠN E STATISTIK E

441

O AVTORJU

Juan Vasle se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Diplomiral je na Visoki novinarski šoli (Escuela Superior de Periodismo). Več let je bil zaposlen v reviji Mercado, kjer je pisal prispevke o marketingu in oglaševanju. Kot športni novinar je poročal o tekmah argentinske nogometne prve lige v dnevniku Crónica. Bil je soustanovitelj in glavni urednik revije ProMúsica, ki je izhajala v Buenos Airesu. Pošiljal je vtise z raznih potovanj po vseh celinah. Odmevna so bila njegova potopisna poročila z Bahamskih otokov, z New Yorka, Philadelphie, Melbourna, Sydneyja, Aucklanda, Vzhodnega Berlina, Londona, Münchna, Asunciona, Iguazuja, Ria de Janeira, Sao Paula, Santo Dominga itd. Komentiral je resno glasbo pri radijski oddaji Matutino 103, ki jo je vodil znani napovedovalec Luis Garibotti. Oddaja si je v Barceloni prislužila nagrado Ondas, največje odlikovanje za programe v španskem jeziku. Juan Vasle že petnajst let živi v Sloveniji. Redno piše članke o južnoameriškem nogometu v časniku Delo. Kot gost je nastopil na radijskih in televizijskih športnih oddajah. Decembra leta 2000 mu je slovenska televizija posvetila enourno portretno oddajo z naslovom Portret Juana Vasleta, glas med žogo in zemeljsko kroglo. Leta 2004 je sodeloval pri oddaji Evropa 2004, ki jo je španska državna televizija (TVE - Televisión Española) posvetila Sloveniji ob njenem vstopu v Evropsko unijo in predvajala na svojem mednarodnem sporedu. Ustavite svet – mundial je tu! je Vasletova tretja knjiga. Prej je izdal Pevci so tudi ljudje (1993), kjer opisuje srečanja z znamenitimi opernimi pevci, ter Fuzbal, tango in polka (2002), z resničnimi nogometnimi zgodbami iz Južne Amerike in Slovenije. Basbaritonist Juan Vasle je operni pevec, solist ljubljanske Opere, v kateri je odpel vrsto prvih basovskih vlog (Zaharija, Lindorf, Mirakel, Kopelius, Dappertutto, Don Alfonso, Don Bazilio, Ferrando, Escamillo, Martin Krpan itd.). Pevsko diplomo si je pridobil na Visokem inštitutu za umetnost (Instituto Superior de Arte) Teatra Colón v Buenos Airesu in tam nastopal tudi kot solist. Leta 1988 je bil finalist na Luciano Pavarotti International Voice Competition v Philadelphii v ZDA. Gostoval je po južnoameriških in evropskih državah ter v Avstraliji. Posnel je štiri zgoščenke, posvečene slovenski, južnoameriški in božični pesmi. e-pošta: info@juanvasle.com spletna stran: www.juanvasle.com

442

O AV TOR JU

VIRI

- Abc de los Mundiales, diccionario,

- Rudolf, Saša

Spletne strani:

enciclopedia, libro de las copas del mundo

Mundial, svetovna nogometna prvenstva med

- Mednarodna nogometna zveza (FIFA)

Olé, Buenos Aires 2002

bliščem in stvarnostjo

- Nogometna zveza Slovenije

- Castro, Ruy

Založništvo tržaškega tiska, Trst 1986

- Argentinska nogometna zveza

Estrela solitaria, un brasileiro chamado Garrincha

- Vasle, Juan

(AFA, Asociación del Fútbol Argentino)

Campanhas das letras, 1995

Fuzbal, tango in polka

- Paragvajska nogometna zveza

- 100 años de gloria

Mladinaska knjiga, Ljubljana 2002

(APF, Asociación Paraguaya de Fútbol)

Asociación Uruguaya de Fútbol, Montevideo 2000

- Vasle, Juan

Urugvajska nogometna zveza

- Barraza, Jorge

Pevci so tudi ljudje

(AUF, Asociación Uruguaya de Fútbol)

Conmebol 2001, zgodovina Pokala América

Založba Ognjišče, Koper 1993

Angleška nogometna zvaza (The FA)

- Cherquis Bialo, Ernesto, Arcucci, Daniel

- Žurman, Oldrich

Braziliska nogometna zveza

Yo soy el Diego de la gente

Zlata knjiga nogometa

(CBF Confederaçao Brasileira de Futebol)

Editorial Planeta, Buenos Aires 2000

Delo, Ljubljana 1983

Nemška nogometna zveza

- Di Stéfano, Alfredo,

- Stare, Andrej

(DFB, Deutsche Fussball Bund)

Gracias, vieja

80 let korenin nogometnega kluba Olimpije

- Italijanska nogometna zveza

Editorial Aguilar, Madrid 2000

Ljubljana 1991

(Federazione Italiana Giuoco Calcio)

- Ferraro, Sergio

- Nogometna zveza Srbije in Črne Gore

Argentina en los Mundiales

Dnevniki

(Fudbalski savez Srbije i Crne Gore)

Editorial Sudamericana, Buenos Aires 1998.

Clarín, La Nación (Argentina)

- Češka nogometna zveza

- Galeano, Eduardo

O Globo, Jornal do Brasil, Folha do São Paulo (Brazilija)

(Češkomoravsky Futbalovy Svaz)

El fútbol a sol y a sombra

El Observador, El País (Urugvaj)

- Portugalska nogometna zveza

Editorial Catálogos, Buenos Aires 1999

El Mercurio (Čile)

(Federaçao Portuguesa de Futebol).

- Ghirelli, Antonio

El Universal (Mehika)

- La página de Estadística y Fútbol

Storia del calcio in Italia

Abc Color (Paragvaj)

- The RSSSF Archive

Giulio Einaudi editore, 1954

El Mundo (Španija)

(Rec. Sports Soccer Statistic Foundation)

- Garro, Carlos

- Club Upi Meta Enlace

Historia de los mundiales

Slovenski dnevniki:

- Nogomania

Editorial Corregidor, Buenos Aires 1978

Jutro, Slovenec, Slovenski poročevalec, Delo

- Fodbold WM

- Hrastar, Mateja

Dnevnik, Večer

- Fútbol uruguayo histórico

Fenomenalno!, zgodba o Srečku Katancu

- México en el Mundial

Založba Fun, 2000

Športni dnevniki, tedniki, mesečniki:

- Saudi Arabia Squad

- Jugoslavija u svetskom fudbalu

Ekipa, As (Slovenija)

- Todos los mundiales: la verdadera historia de la Copa

Fudbalski savez Jugoslavije, Beograd 1975

Sportske novosti (Hrvaška)

- Libro de oro del mundial 78

Olé, El Gráfico, Super Fútbol, Goles (Argentina)

- Mundial de Fútbol Argentina 78

Bonafide SAIC, Buenos Aires 1978.

Placar, Lance, Gazeta Esportiva (Brazilija)

- The Game of their Lives

- Lucero, Diego

As, Marca (Španija)

- Futbol Factory

Diez mil horas de fútbol

Don Balón (Čile)

- Planet World Cup

Editorial Corregidor, Buenos Aires 1996

La Gazzetta dello Sport, Guerin Sportivo (Italija)

- ESPN deportes

del Mundo

- Morales, Víctor Hugo, in drugi Jugados Editorial Eudeba, Buenos Aires 1999. - Nogometna zveza Slovenije, 70 let Ljubljana 1990 - Nogometna zveza Slovenije, 75 let Ljubljana 1995 - Nogometna zveza Slovenije, 80 let Ljubljana 2000 VI R I

443

IZVIRNE FOTOGRAFIJE IN PRESLIKAVE

AFP Photo (294, 409 spodaj, naslovnica) Action Images (10, 34, 52, 70, 96, 120, 140, 164, 188, 214, 242, 268, 305 zgoraj, 320, 348, 376, 389, 404, 416 spodaj, naslovnica, zadnja stran) Albrecht, Gaebele (223, 225 zgoraj) Alfieri, Ricardo (350) Angleška nogometna zveza (167, 169, 176, 177, 178) Argentinska nogometna zveza (296) Arhiv Adidas (107 spodaj, 263) Arhiv Bayern München (232) Arhiv Branko Oblak (209, 231 levo) Arhiv Lojze Grojzdek (237) Arhiv Marko Elsner (313, 314) Arhiv Primož Gliha (379) Arhiv revije Conmebol (12, 13, 14 spodaj, 15 desno, 16, 21, 23, 24, 25, 64, 72, 73, 83, 105, 142, 143, 150, 151, 152, 173, 323, 324, 325, 326, 333, 334, 354, 355, 357, 358, 359, 360, 363, 364, 378, 383, 384, 392, 410, 412, 413, 414, 415, 416 zgoraj, 417, 418, 419) Arhiv revije El Gráfico (174, 181, 191, 192, 20ş, 201, 204, 224 spodaj, 246, 250 zgoraj, 251, 253, 255, 256, 257, 271, 272, 273, 274, 276, 277, 278, 298, 299, 300, 301, 302, 303, 304, 308, 238, 329, 330, 331, 336, 365, 385) Arhiv revije Historia del fútbol (22, 38, 41, 124, 125, 145, 203) Arhiv revije Sport (39, 43, 60, 74, 75, 104 desno, 122 zgoraj, 168, 172, 198, 228) Arhiv Srečko Katanec (209, 231 levo) Arhiv Vito Dimitrijević (363 spodaj) Bauman, Erich in sodelavci (244, 245, 248, 249, 250 spodaj, 252, 254) Brazilska nogometna zveza (57, 58 zgoraj, 63, 84, 127 spodaj, 128, 129, 130, 147, 170, 171, 190) Balen, Robert (427 obe sliki) Čadež, Mišo (307) Cherep, Alejandro (258) DPA (221 zgoraj, 224 zgoraj, 225 spodaj) Farbfotos (226) Fieger, Erwin (220, 222 zgoraj) Hrvaška nogometna zveza (387) Italijanska nogometna zveza (36, 44, 46, 62, 282) Jugoslovanska nogometna zveza (18, 27, 77, 78, 98, 100, 101, 122 spodaj, 126, 127, 149, 217, 222 spodaj, 275, 288) Joch, Fred (219 spodaj, 227) Martini Reiner (226 zgoraj) Mednarodna nogometna zveza (40, 42, 54, 56, 58 spodaj, 61, 79, 102, 103, 104 levo, 106, 107 zgoraj, 108, 109, 110, 123, 128, 146, 166, 175, 179, 195, 197, 199, 216, 226 spodaj, 270, 279, 280, 281, 327, 380, 388) Nogometna zveza Slovenije (397, 408, 421, 426) Urugvajska nogometna zveza (19, 20, 29, 59, 80, 81, 82, 85) Vasle, Juan (25 desno, 184, 204 desno, 231 desno, 253 spodaj, 305 levo spodaj, 394, 407, 411, 420, 422, 423) Verčko, Peter (383) VSW (219 zgoraj) Wernig, Drago - (406, 409 zgoraj) Zaplatil, Marjan (369)

444

I Z V I R N E F OTOGR A F I JE I N PRESLIK AVE

JUAN VASLE Dodatek: Nemčija 2006 1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

447

448

18. S VE TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

18. svetovno prvenstvo

2006 NEMČIJA • Od 9. junija do 9. julija • Kvalifikacije: 194 držav • Število tekem v kvalifikacijah: 874 • Število zadetkov v kvalifikacijah: 2.464 (povprečje 2,82) • Število sodelujočih na SP: 32 • Število tekem na SP: 64 • Število zadetkov na SP: 147 (povprečje 2,23) • Število gledalcev na SP: 3.374.312 (povprečje 52.773) • Gol št. 2000: Marcus Allbäck (Švedska) • Najboljši strelec: Miroslav Klose (Nemčija), 5 golov • Zlata žoga: Zinedine Zidane (Francija) • Najboljši mladi igralec: Lukas Podolski (Nemčija) Trenutek za zgodovino. Kapetan Fabio Cannavaro že četrtič dviguje svetovni pokal za Italijo. Spremljajo ga evforični soigralci in na tisoče papirčkov.

1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

449

Na ulicah praznično, na zelenicah preračunljivo To je bil mundial prijateljstva, barvitosti, varnosti, dobrega razpoloženja, iskrenega veselja, brezhibne organizacije, nenehnih zabav, dan in noč odprtih trgovin, piva v potokih, petih milijonov obiskovalcev za tri milijone vstopnic in množice velikih ekranov na prostem. Tribune so bile vedno polne navdušenih navijačev – 40 odstotkov žensk – z vseh vetrov, odetih v drese svojih reprezentanc, in vsi so kulturno držali pesti za svoje. Manj navdušujoče je bilo na zelenicah, kjer je obrambni nogomet prevladoval nad napadalnim, delavci pa nad umetniki. Nogometni sladokusci so zelo redko prišli na svoj račun. Štirje branilci, pred njimi štirje obrambno naravnani vezisti, pred njimi še en vezni igralec z branilskimi ali napadalnimi nalogami ter za ogrožanje nasprotnih vrat samo en golgeter – te značilnosti so zaznamovale taktično shemo večine 32 reprezentanc, ki so prišle v Nemčijo na 18. svetovno prvenstvo. Strah pred porazom je bil močnejši od želje po zmagi. Tako so se mreže zatresle le 147-krat, 14-krat manj kot pred štirimi leti na Japonskem in v Južni Koreji, povprečje 2,3 gola na tekmo pa je drugo najslabše v zgodovini mundialov. Samo leta 1990 pri naših zahodnih sosedih je bila učinkovitost manjša (2,21). Italija – četrtič je dvignila pokal in diha za vrat Brazilcem s petimi naslovi – je samo štiri dni po zmagoslavju, potem ko je prvake na rimskih ulicah pozdravilo kar milijon privržencev, prejela (pričakovani) hladen tuš: odločitev športnega sodišča, da v drugo ligo administrativno gredo Juventus, Lazio in Fiorentina, Stari dami se odvzameta zadnja dva naslova, Milan pa ostane v prvi ligi brez pravice do nastopa v ligi prvakov. Kar 13 svetovnih prvakov se je znašlo na prepihu negotovosti in povzročilo še dodatno delo menedžerjem, ki so jih skušali premestiti v čim večje klube: Buffon, Cannavaro, Zambrotta, Camoranesi, Del Piero (Juventus), Pirlo, Nesta, Gattuso, Inzaghi, Gilardino (Milan), Oddo, Peruzzi (Lazio) in Luca Toni (Fiorentina). Sankcije so sicer potem znatno ublažili. V serio B je padel le Juventus, odvzemi točk so bili manjši od začetnih, nekateri pomembni nogometaši pa so se odločili, da ohranijo zvestobo Stari dami tudi v nižji kategoriji. Milan je lahko nastopil v najelitnejšem evropskem klubskem prvenstvu. 450

18. S VE TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

Na polnih tribunah nogometni praznik - Vseh 64 tekem 18. mundiala je med gledalci pričaralo neverjetno vzdušje. Na sliki stadion v Hamburgu.

Nemški mundial je znova potrdil kraljestvo televizije na čelu medijev. Prek ekranov si ga je ogledalo 40 milijard gledalcev v 220 državah. Dvanajst modernih prizorišč so v 31 dnevih skakljanja žoge napolnili navijači z vsega sveta. Pred velikanskimi ekrani, postavljenimi širom Nemčije, je trepetalo še dodatno nepregledno število duš: samo na Fan Festu, prizorišču, postavljenem pred Brandenburškimi vrati v Berlinu, se jih je dnevno zbiralo tudi do milijona. Predsednik organizacijskega komiteja Franz Beckenbauer, najbolj prepoznaven obraz prvenstva, si je ogledal 48 od 64 tekem. Kar šest ur dnevno je preživel v helikopterju, Nemčijo preletel po dolgem in počez ter tovrstne izlete priporočal rojakom. »Šele ko vidimo našo deželo iz zraka, se zavemo, v kakšnem raju živimo,« je izjavil. Šestdesetletni

Je bila Italija najboljša?

Kaiser si je sredi stresnega ritma našel čas za poroko z dolgoletno spremljevalko in tretjo ženo, 21 let mlajšo Heidi Burmester, s katero ima dva otroka. S tem je prelisičil predvsem novinarje, ki so ceremonijo pričakovali po 9. juliju. Ena redkih težav, ki je niti neumorni Beckenbauer ni mogel rešiti, je bila tista z vstopnicami, ki je dvignila toliko prahu. Težko jih je bilo dobiti po internetu, zelo veliko število pa jih je FIFA razdelila med zveze in sponzorje. Preprodaja, ki v Nemčiji ni kaznovana, pa je ponujala ubijalske cene. Po internetu so sicer tudi oglaševali karte za odločilna srečanja, a je bila cena najbolj želenega kosa papirja na svetu za finale tudi tja do 2.500 evrov.

Italijani so s četrtim naslovom malodane presenetili. Čeprav so vedno med kandidati, jim tokrat poznavalci niso pripisovali toliko možnosti. A so se varovanci Marcella Lippija, kot že tolikokrat, prebili prav do vrha. Ohranili so tradicijo evropske premoči na stari celini – razen Brazilije leta 1958 nobeni reprezentanci z drugega kontinenta ni uspelo osvojiti naslova v Evropi – in izenačili zmage Evrope in Južne Amerike, zdaj je 9 : 9. Kot se od leta 1970 dogaja vsakih dvanajst let, so se Azzurri ponovno znašli v finalu. Na tem svetovnem prvenstvu so res imeli nekaj napadalnih prebliskov, ki so dali slutiti, da je catenaccia konec, a so se na koncu stvari vrnile na stari tir in predvsem v finalu so bili branilci boljši od napadalcev. Buffon – steber naslova – je na prvenstvu zbral rekordnih 27 parad. Odločilna je bila tista v finalu, ko je mojstrsko ubranil strel Zidana z glavo iz neposredne bližine. Bil bi drugi francoski gol. V prvem krogu so bili Italijani v primerjavi z drugimi mundiali odločnejši in so začeli z lepo zmago nad Gano. Skozi prvi del so se tokrat prebili suvereno. Enajstmetrovka, ki jim jo je španski sodnik Luis Medina Cantalejo podaril proti Avstralcem v izdihljajih zelo izenačenega dvoboja osmine finala, je vtis pokvarila in spet se je govorilo o tem, kako Azzurri vedno gredo naprej skozi šivankino uho. Razplet je bil še toliko bolj krut, ker po strelu Tottija z bele točke Kenguruji niso imeli časa niti za en napad. Najbolj je nogometne analitike presenetil polfinale z Nemci, ko je v podaljških italijanski selektor postavil na igrišče kar štiri napadalce in je žoga že na samem začetku dvakrat udarila okvir Lehmannovih vrat, dve minuti in minuto pred koncem pa prav tolikokrat zatresla mrežo.

1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

451

Francozi v drugem delu Francozi so eksplodirali v srečanjih na izpadanje, ko so domov poslali Špance in Brazilce. Les Bleus so bili s povprečno starostjo 30 let in 289 dni najstarejša reprezentanca mundiala. V drugem delu se je zbudil Zinedine Zidane in pokazal vse tiste vrline, ki so ga petnajst let odlikovale na svetovni sceni: z neizmerno domišljijo in baletnimi gibi je dvigoval na noge gledalce na tribunah. Z nešportnim udarcem z glavo proti Materazziju je v finalu poceni zapravil lep del ugleda. Francoska obrambna četverica (Sagnol, Thuram, Gallas, Abidal) s filozofom Thuramom v vodilni vlogi je svoje delo opravila z odliko. Njim so se pridružili neumorni Vieira, neutrudljivi Makelele in »mali Zidanek«, Ribéry, ki bo ostal v spominu nogometnih privržencev tako po izjemnih preigravanjih kot tudi po brazgotini na obrazu, posledici hude prometne nesreče, ki jo je preživel v otroštvu. Thierry Henry je res zabil odločilni gol Brazilcem, a ni blestel. Večina njegovih prodorov se je končala v prepovedanem položaju.

Malo incidentov Do najhujših izgredov je prišlo v Dortmundu po tekmi med Nemci in Poljaki, ki so jo domačini z golom Neuvillea dobili v sodnikovem podaljšku. Fanatiki obeh držav so se spopadli v bližini stadiona, na prizorišču, kjer je bilo moč tekmo spremljati na velikem ekranu. Na dan so prišla tudi zgodovinska nesoglasja. Policisti so aretirali 300 izgrednežev. Sto manj so jih odpeljali na hladno v Stuttgartu po srečanju med Nemci in Švedi, odigranem sicer v Münchnu. Angleški privrženci so metali stole in steklenice. Drugače pa je bilo za varnost zelo dobro poskrbljeno, predvsem tako, da so najbolj razgretim huliganom z vseh vetrov prepovedali vstop v državo.

Prišel, videl in bil tretji - Jörgen Klinsmann je prekinili mirno družinsko življenje v Kaliforniji in po hudih porodnih krčih z Elfom dosegel stopničke. 452

18. S VE TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

Tretje mesto kot naslov Čeprav se je znana trditev Angleža Garyja Linekerja, da je nogomet igra enajstih proti enajstim, v kateri vedno zmagajo Nemci, razblinila, je milijon nemških fanatikov evforično pozdravilo tretje mesto svojih nogometnih ljubljencev. Mnogi so se čudili, da je v Berlinu dan po osvojitvi malega finala toliko ljudi fante Jürgena Klinsmanna sprejelo kot heroje, kljub temu da niso bili prvaki. Ali na mundialih ne velja le naslov? Selektor, ki je prekinil mirno družinsko življenje v ameriški Kaliforniji in bil v pripravljalnem obdobju tarča vseh mogočih kritik, je s svojimi fanti dosegel preobrat, navdušil sonarodnjake in jih napolnil z upanjem, tako da tudi spodrsljaj proti prvakom Italijanom v polfinalu ni zasenčil pozitivnega vtisa pomlajene izbrane vrste. Pred dvaintridesetimi leti, ko je svetovno prvenstvo prvič gostovalo v tem delu Evrope, sta bili dve Nemčiji, sedaj so vsi Nemci dihali kot eden in pokazali izjemen narodni ponos. Na neki način se je rodila nova, skupna identiteta. Gostitelji so se z delom in potrpljenjem prebili skozi prve tri ovire, v osmini finala prepričljivo ugnali Švede, v četrtfinalu trepetali proti Argentincem, v polfinalu klonili proti Azzurrom in v najbolj nehvaležni tekmi na svetovnih prvenstvih prepričljivo ugnali Portugalce. Jürgenu Klinsmannu je v njegovem rojstnem mestu Stuttgartu medaljo okoli vratu obesila zvezna kanclerka Angela Merkel, prva ženska, ki vodi nemško vlado. Objela ga je in poljubila. V tistem trenutku ni bilo pomembno, da je na zadnjih volitvah Klinsmann podprl njenega predhodnika in političnega nasprotnika Gerharda Schröderja.

Prvi strelec vseh prvenstev - Ronaldo ni blestel, a je z nekaj pribliski potolkel 32 let stari rekord Gerda Müllerja. Na sliki med štirimi Avstralci.

Samo dres ne zadošča Svetovni prvak leta 1970 in današnji nogometni komentator Tostão je pred mundialom zapisal, da je največja nevarnost za brazilske virtuoze ta, da še nikoli v zgodovini mundialov neka reprezentanca ni bila tako velik favorit. Vse stave, napovedi in naslovnice so nakazovale, da se bo boj na vrhu osredotočil na drugo mesto, saj je bilo prvo tako ali drugače že oddano. Brazilci so se sproščeno pripravljali na dvanajstih povsem razprodanih treningih v malem švicarskem mestu Weggis (štiri tisoč prebivalcev). Med pripravami v Nemčiji je tabloid Bild poročal o norih večerih nekaterih zvezdnikov, ki so trajali do jutranjih ur. Šestindvajsetletni Ronaldinho je bil pred prvenstvom na naslovnicah večine svetovnih medijev. Namesto da bi kraljeval, je skoraj neopazen pet tekem taval po zelenicah. Bil je eden najslabših podajalcev. Kot da bi vso energijo porabil pri preigravanjih na televizijskih reklamnih spotih. Vsi so mislili, da bo pokazal zobe, a jih ni. Po prvenstvu so mu v mestu Chapeco razbili spomenik. Devetindvajsetega junija pa je praznoval eno leto brez gola v dresu seleçãa. Ronaldo je prišel na prvenstvo z osmimi oziroma sedmimi – nekateri mediji so poročali o štirih –

odvečnimi kilogrami. Celo brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se je zanimal za njegov trebuh. V odgovor je zvezdnik spomnil na predsednikovo preteklost, povezano z alkoholom. Seveda sta se potem pobotala. Ronalda so pred prvenstvom zaradi glavobolov in vročine prepeljali celo v bolnišnico v Frankfurtu, preiskave pa niso odkrile ničesar. Na debiju proti Hrvatom je v 69 minutah samo enkrat streljal na gol. V nadaljevanju ga trebušček ni oviral, da ne bi s tremi goli (dvema proti Japoncem in enim proti Gani) za enega prehitel Gerda Müllerja in postal najboljši strelec vseh svetovnih prvenstev. Na prvih treh srečanjih nihče ni dobro vedel, ali Brazilci igrajo le s pol moči in bodo, kot na prejšnjem svetovnem prvenstvu, svoj pravi obraz razkrili v tekmah na vse ali nič, ali igrajo v drugi prestavi in je to vse, kar zmorejo. Res so trikrat zmagali, a je bil razen na tekmi z Japonsko razlog predvsem v neučinkovitosti Hrvatov oziroma Avstralcev. Proti Gani so v osmini finala kmalu povedli – Ronaldo je dokazal, da je v naletu debel ali suh neustavljiv – in potem čakali nasprotnika, ki je igral dobro le do kazenskega prostora. Gledalec je imel občutek, da bi lahko Ganci napadali tri dni in ne bi zabili gola, tudi če bi streljali na Brandenburška vrata. 1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

453

Prva resna ovira Tekma s Francozi je bila za petkratne svetovne prvake prelomna. Les Bleus so bili prvi nasprotnik po meri in razglašeni Brazilci jim niso bili kos. Veterana Roberto Carlos in Cafú sta puščala preveč prostora za hrbtom. Prvega so celo obtožili, da si je v trenutku asistence Zidana Henryju za edini francoski gol popravljal nogavice. Branilec je to zanikal. Cafú je bil eden tistih, ki se je vrnil v domovino in kljuboval očitkom navijačev na letališču v São Paulu. »Penzionist, umakni se in pusti mesto mlajšim,« so vzklikali razjarjeni fanatiki. Kapetan, ki je zabeležil dvajseti nastop na mundialih – prehitel je Taffarela in Dungo – in rekordnih 16 zmag, ni uresničil še dveh velikih želja: da bi odigral četrti zaporedni finale in da bi kot prvi kapetan v zgodovini drugič dvignil svetovni pokal. Brazilci so uresničili še en rekord: zabili so 201. gol na največji nogometni prireditvi. »Naši nogometaši so se obnašali tako, kot naš predsednik države. Veliko so obljubljali in nič naredili,« je rekel prebivalec Ria de Janeira. »A predsednik vsaj zmaga na volitvah,« ga je popravil drugi.

Messi je gledal na klopi Največji up igral malo - Lionel Bolha Messi je v petih tekmah

Argentincev po polomu na svetovnem prvenstvu pred štirimi leti nihče ni jemal preveč resno. Po prvi, na trenutke negotovi zmagi nad Slonokoščeno obalo, so po goleadi s 6 : 0 nad Srbijo in Črno Goro Gavči naenkrat povečali vrednost svojih delnic. Pretiravanja so sedaj šla v nasprotno smer. Mnogi so Argentince videli na najvišji stopnički. Po dramatičnem razpletu z Mehičani (neverjetni zadetek Maxija Rodrígueza v podaljških) v osmini finala se je četa Joséja Pekermana pazljivo pripravila na domačine Nemce. Argentina je najtežjo nalogo opravila z odliko: s kratkimi podajami po tleh je preprečila pričakovani začetni nemški nalet, onemogočila napade dvojice Poljakov z nemškim potnim listom, Kloseja in Podolskega, in razkrila do takrat neopazne nemške pomanjkljivosti. Na začetku drugega polčasa je padel še vodilni argentinski gol in to je bila prelomnica tekme. Namesto da bi z enim oziroma dvema lahkima napadalcema tvegal in domačinom, ki do takrat niso našli pravih rešitev, zadal končni udarec, se je argentinski selektor odločil 454

18. S VE TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

igral pičlih 122 minut. Na sliki preigrava Srba Krstajića. Bo eksplodiral čez štiri leta v Južni Afriki?

za konzervativni pristop. Ko so vsi pričakovali Lionela Messija, je prvi argentinski mož menjal drugače. To sta bila poglavitna očitka argentinskih medijev in javnosti. Novinarji z vseh vetrov so se po srečanju spraševali: »Zakaj je Lionel Messi, največji up svetovnega nogometa, v petih tekmah igral pičlih 122 minut?« Kar si ni upal Pekerman, je v polfinalu uspelo Italijanu Marcellu Lippiju, ki je v podaljških igral s kopico napadalcev, zmagal v zadnjih minutah, se izognil kazenskim strelom in domačine izločil iz boja za naslov. Nemci so prvič v zgodovini klonili v Dortmundu, nadaljevala pa se je tudi tradicionalna premoč Italijanov nad Elfom na svetovnih prvenstvih. Vsekakor se lahko Argentinci ponašajo s trenutki zelo dobrega nogometa in tremi najlepšimi goli na prvenstvu: na prvem mestu, odličen udarec z levo nogo Maxija Rodrígueza v desni zgornji

kot nemočnega mehiškega vratarja, na drugem, najboljša kolektivna akcija prvenstva, ko je po 26 neprekinjenih podajah v 57 sekundah in asistenci s peto Crespa Cambiasso drugič zatresel srbsko-črnogorsko mrežo, in na tretjem, odlična individualna akcija Teveza. Po tunelu in finti je žogo poslal za hrbet vratarja Jevrića. Argentinci so doma doživeli povsem drugačen sprejem kot Brazilci. Kar pet tisoč navijačev jih je v poznih nočnih urah prišlo pozdravit na buenosaireško letališče.

Balkanski sindrom Srbi in Črnogorci so vedeli, da bodo na mednarodni nogometni sceni zadnjič skupaj. V kvalifikacijah jim je šlo odlično, zasedli so prvo mesto in prejeli en sam gol. A že pred svetovnim prvenstvom je začelo škripati. Ob poškodbi Mirka Vučinića je selektor Ilija Petković – pred 32 leti mu je bil na prvem nemškem mundialu v dresu Jugoslavije zamenjava Danilo Popivoda – vpoklical sina Dušana. Odločitev je dvignila toliko prahu, da se je 31-letni povprečni igralec beograjskega OFK-ja

odpovedal reprezentanci, ki je tako edina v Nemčijo pripotovala samo z 22 nogometaši. Dobro, a po mnenju mnogih preveč obrambno, so odigrali le proti Nizozemcem (0 : 1), v nadaljevanju pa so proti Argentini popolnoma odpovedali. Šest golov v lastni mreži je za bivšo Jugoslavijo pomenilo pravi polom. Na Hrvaškem je pred uvodnim srečanjem z Brazilci v Berlinu vladala prava evforija. Vse je bilo v znamenju rdeče-belih kockastih dresov in navijaških pripomočkov. Proti svetovnemu prvaku niso bili daleč od senzacije, šepalo je pri učinkovitosti pred nasprotnim golom. Tekma pa bi zagotovo lahko imela drugačen razplet, če Adriano ne bi poškodoval Nika Kovača. Kaká je z mojstrskim strelom svojim prinesel zmago in oddih. Na tribunah so zmagali Hrvati, ki so berlinsko noč napolnili s petjem, barvami in veseljem. Fanatik, ki se je mimo varstvenikov prebil do zelenice, pa je moral za kazen plačati 140 evrov. Varovanci Nika Kranjčarja so uvrstitev v drugi krog zapravili proti Japoncem – Kawaguchi je ubranil enajstmetrovko Srni – in se dokončno od mundiala poslovili proti Avstralcem. Dvakrat so vodili in se dvakrat povlekli v obrambo, na koncu srečanja pa jih je kaznoval Kewell.

Izjemno navijaško vzdušje - Hrvati so kljub bledim predstavam kockastih na tekmah vseeno pripravil enkratno vzdušje kot na tekmi proti Avstraliji. 1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

455

Nazadovanje Afričanov Predstavniki črne celine (Angola, Gana, Slonokoščena obala, Togo in Tunizija) so v Nemčiji dosegli samo tri zmage v 16 tekmah, zabili 13 golov in jih prejeli deset več. Le Gana je prestopila prag prvega kroga. Za kontinent, ki bo leta 2010 v Južni Afriki prvič gostil mundial, je bilo to vsekakor premalo. Ljubitelji nogometa so pogrešali Kamerun, Nigerijo, Senegal in celo Alžirijo. Dobra kombinatorika, tehnično znanje in nekatere zanimive taktične zamisli so se neučinkovito ustavljale pred nasprotnimi vrati. Nekaj podobnega se je dogajalo z Azijci, ki daleč od doma niso ponovili nastopov s prejšnjega mundiala. Japonci so pod vodstvom Zica sicer zabili prvi gol Brazilcem na prvenstvu, a so s tem le ujezili petkratne svetovne prvake, ki so jih potem imenitno našeškali. Avstralci – v prihodnje bodo igrali v azijskih kvalifikacijah – so se po 32 letih vrnili na SP in se dobro izkazali. Konec je bil krut: domov jih je poslala napačno dosojena enajstmetrovka Italijanom v zadnjem trenutku, ko ni bilo časa za nič več. Tudi predstavniki Srednje Amerike so bili dokaj povprečni. Mehičani so najboljšo tekmo odigrali v osmini finala proti Argentincem. Že po tradiciji so zelo trd oreh za Gavče. Pokopala jih je bomba Maxija Rodrigueza. Trinidad in Tobago je presenetil Švede, se dobro upiral Angležem in klonil proti Paragvaju v tekmi, ki ni odločala o ničemer. Najbolje se je Kostariki godilo na prvem srečanju prvenstva v Münchnu, ko so zabili kar dva gola Nemcem.

Zlati čevelj - Miroslav Klose, Poljak z nemškim potnim listom, je takole prehitel branilca Giovannyja Espinoso ter vratarja Moro in zabil drugi nemški gol.

456

18. S VE TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

Dobri in slabi sodniki Argentinec Horacio Elizondo je bil prvi sodnik v zgodovini mundialov, ki je delil pravico na otvoritveni tekmi in v finalu. Leta 1934 je Šved Ivan Eklind sodil v prvem krogu in na odločilni tekmi, vendar so se tedaj vsa uvodna srečanja odigrala na isti dan. Elizondo je enako kot Mehičan Archundia vodil kar pet tekem, največ do danes na enem SP. Roka se mu ni tresla v najbolj žgočih trenutkih, ko je brez oklevanja zaradi grobega štarta nad Ricardom Carvalhom pokazal rdeči karton Wayneyju Rooneyju (angleški trener, Šved Sven Goran Eriksson mu je po tekmi prišel čestitat v garderobo) in ko je v poslednji akciji na nogometnih zelenicah predčasno v slačilnice poslal samega Zinedina Zidana. Stranski sodnik Darío García ga je po nasvetu četrtega sodnika Luisa Medina Cantaleja po brezžični zvezi hladnokrvno opozoril: »Številka deset belih je udaril triindvajsetico modrih,« Španec pa: »Najprej naredi red. Videl sem vse.« Tudi tokrat so sodniki povzročili nekaj hude krvi na tribunah in pred televizijskimi sprejemniki, a manj kot pred štirimi leti. FIFA po spornih odločitvah ni ukrepala z vsemi enako. Medtem ko sta morala Rus Valentin Ivanov, ki je v »nürnberški bitki« med Nizozemci in Portugalci pokazal 16 rumenih in štiri rdeče kartone (nikoli prej ni bilo toliko izključenih na eni tekmi mundiala), in Anglež Graham Poll, ki je presenetljivo poskrbel, da je Hrvat Šimunić na tekmi proti Avstralcem trikrat porumenel, preden je dobil rdeči karton, brez oklevanja domov, je bil Španec Medina Cantalejo, ki je »skok v bazen« italijanskega branilca Fabia Grossa pred avstralskim branilcem O’Neillom ocenil z najstrožjo kaznijo, nagrajen s sojenjem ene najbolj odmevnih tekem prvenstva, tisto med Francijo in Brazilijo. Ni nepomemben podatek, da je predsednik sodniške komisije Mednarodne nogometne zveze njegov rojak Angel María Villar Llona. Slovak Luboš Michel je na tekmi osmine finala med Brazilijo in Gano spregledal nedvomni prepovedani položaj Adriana pri drugem brazilskem golu, a so mu vseeno zaupali derbi med Argentino in Nemčijo. Michel je zaradi sojenja na svetovnem prvenstvu zamudil prvo sejo slovaškega parlamenta, kamor se je uvrstil na zadnjih volitvah. Sodniki so skupno pokazali 333 kartonov, 305 rumenih in 28 rdečih. Največ prekrškov je storil Italijan Gattuso (47).

Manj poškodb Šef zdravniške komisije FIFE Jiri Dvorak je po prvih šestdesetih tekmah poročal o manjšem številu poškodb v primerjavi s prejšnjima mundialoma: 164. Povprečje 2,2 je manjše od tistega v Franciji 1998 (2,4) ter na Japonskem in v Koreji 2002 (2,7). Za 45% odstotkov so se znižale tudi poškodbe zaradi fizičnega kontakta in poškodbe glav: 11 v Nemčiji proti 25 pred štirimi leti. Anglež Michael Owen – zadnje čase ima pri njem hudič mlade – jo je s pretrganimi križnimi vezmi v desnem kolenu odnesel najslabše, poškodoval pa se je sam. Čehi so zelo pogrešali napadalca Jana Kollerja, ki je začel prvenstvo z imenitnim golom z glavo proti Američanom, potem pa poškodovan zapustil igrišče in ostali dve tekmi spremljal s klopi. Paragvajski vratar Justo Villar je na tekmovanju odigral pičlih sedem minut proti Angležem. V tem času je že prejel gol in se vpisal v zgodovino kot eden najbolj neučinkovitih vratarjev. Tudi Italijanu Alessandru Nesti ne bo Nemčija kljub naslovu ostala v lepem spominu. Manjkal je v drugem, odločilnem delu prvenstva. Materazzi, ki ga je zamenjal, je odigral ključno vlogo na poti do nogometnega Olimpa: zabil je dva gola in v finalu sprovociral Zidana. Na prvenstvu so opravili 476 dopinških kontrol in vse so bile negativne.

Zlata generacija se poslavlja Svet je pričakoval Ronaldinha, Kakaja, Tottija, Ballacka, Drogbaja, Crespa, Henryja med uveljavljenimi, Cristiana Ronalda, Messija, Podolskega, Fernanda Torresa med mlajšimi, a jih ni dočakal. Nihče od njih ni pustil neizbrisnega pečata. Lahko bi ga Zinedine Zidane, ki je zablestel kot v starih časih, a je vtis pokvaril z izgredom v finalu. Pozitivno presenečenje je bil brez dvoma Ribery, za mnoge Zidanov naslednik. Bolj kot napadalci so blesteli branilci in obrambno naravnani vezisti: Cannavaro, Thuram, Vieira, Gattuso. Če je nogometu že zdaj manjkalo umetnikov, tistih, ki na tribune pripeljejo gledalce in jih spravljajo na noge, bo svet okroglega usnja na prihodnjih reprezentančnih tekmah prikrajšan 1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

457

Veliko razočaranje - Ronaldinho je bil pred prvenstvom na vseh slikah, a vse kaže, da je domišljijo in moč porabil na reklamnih spotih.

še za kopico mojstrov, ki so zaznamovali ta čas. Najbolj bo pogrešal Zidana. Slovo so oznanili tudi Portugalca Luis Figo in Pauleta, Brazilca Roberto Carlos in Juninho Pernambucano, Nemec Oliver Kahn, Japonec Hidetoshi Nakata, Čeh Pavel Nedved in Ekvadorec Agustín Delgado. Čeprav še niso uradno pomahali z roko, pa jih bo kar nekaj zaradi starosti težko zdržalo še štiri leta: brazilski kapetan Cafú, Španec Raúl, nemški vratar Jens Lehmann in argentinski branilec Roberto Ayala so verjetno na mundialih že rekli zadnjo besedo.

458

18. S VE TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

Svet se je ustavljal počasi Evforija, ki je Slovenijo preplavila pred štirimi leti, ko so varovanci Srečka Katanca prvič zaigrali na SP, se razumljivo ni ponovila. Tokrat se je zanimanje za mundial počasi stopnjevalo. Na dan otvoritvenega srečanja so imele ulice skoraj normalen utrip. V nedeljo, 9. julija, ob osmih zvečer, ko sta Italija in Francija odločali naslov prvaka, pa na ulicah ni bilo žive duše. Pogovori so se iz dneva v dan usmerjali izključno na okroglo usnje, vzdušje je bilo z glasnim oznanjevanjem simpatij do ene ali druge reprezentance pravo. Slovenci so bili pretežno na strani Francozov. Prvič sta si televizijske prenose delili nacionalna TV Slovenija in komercialni Kanal A. Finale je bil najbolj gledan dogodek v letu 2006. Streljanje enajstmetrovk si je neposredno ogledalo kar 500 tisoč Slovencev. Skozi vse srečanje pa je bilo povprečje 400 tisoč gledalcev. Druga najbolj gledana tekma prvenstva je bila Brazilija – Hrvaška, tretja pa Anglija – Portugalska.

V znamenju Zidana in Materazzija Čeprav je bil na odločilni tekmi umetniški vtis na strani Francozov, je treba priznati, da so se varovanci Marcella Lippija zbrali in bili najboljši v najtežjih trenutkih, predvsem v streljanju enajstmetrovk, ki jim zgodovinsko niso bile naklonjene. Prvič so jim na mundialih prinesle zmago. Mož tekme je bil branilec Marco Meterazzi, ki je storil prekršek za enajstmetrovko, zabil izenačujoči gol, usodno sprovociral Zidana in uspešno streljal svojo enajstmetrovko. Nič manj pomembne vloge ni odigral Zizou, ki je z neverjetno hladnokrvnostjo izvedel najstrožjo kazen in potem naivno za tako izkušenega mojstra nasedel izzivanju branilca. Italijani so prevladali v prvem polčasu in tudi zgodnji zadetek Francozov – sodnik Elizondo je pravilno dosodil kontakt Materazzija nad Maloudajem – jih ni zmedel. Kmalu so izenačili: Materazzi je z glavo izkoristil odlično Pirlovo asistenco iz kota in neodločnost francoskega

vratarja Bartheza. V nadaljevanju in podaljških so prevladovali to noč beli Francozi. Pri strelih z bele točke pa so bili trdnejši Azzurri za prečko boljši od nasprotnikov. Tragični junak je bil David Trezeguet. Med strelci pri Francozih zaradi rdečega kartona ni bilo Zidana, ki ni prišel niti na podelitev kolajn. Fabio Cannavaro, 32-letni kapetan, je na svoji stoti reprezentančni tekmi dvignil pokal in spravil na noge sonarodnjake širom sveta. Italija tisto noč ni spala, temveč se je pripravila na veličasten sprejem naslednji dan v osrčju Rima. V ponedeljek popoldne so nogometaši prileteli na rimsko vojaško letališče, se od tam odpravili v Palazzo Chigi, kjer jih je sprejel predsednik vlade Romano Prodi. Milijon duš je pozdravilo in pospremilo odprti avtobus z nogometnimi junaki po ulicah do Circa Massima, tradicionalnega prizorišča velikih slavij v italijanski prestolnici. Na odru so se prvaki zahvalili zvestim privržencem.

Žalostno slovo velikega mojstra - Takole je sodnik Horacio Elizondo z rdečim kartonom označil Zidanov labodji spev. Udarec je videl četrti sodnik.

1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

459

PRVO IME NEMČIJE

Zinedine Zidane

Od junaka do bedaka Soigralci so mu v petek, 23. junija, z zmago nad Togom pripravili najlepše darilo za 34. rojstni dan. Rešili so ga pred prehitrim slovesom in mu kariero podaljšali najmanj za eno, največ za štiri tekme. Zidane bi lahko namreč, zaradi rumenega kartona proti Južni Koreji, svojo nogometno pot končal klavrno, na tribuni. V prvih dveh tekmah se ni izkazal. Podajal je sicer dobro, od 65 podaj jih je 55 natančno usmeril proti soigralcem, toda bolj ali manj vse nazaj ali na bočne položaje. Proti Španiji je eksplodiral. V eni najlepših tekem prvenstva je pokazal vse, kar ga je skozi poldrugo desetletje krasilo. Imenitno predstavo je kronal z izjemnim golom. Po hitrem protinapadu je kot v starih časih v kazenskem prostoru preigral Puyola in žogo poslal za hrbet bivšega soigralca Casillasa. Z mojstrovinami je nadajleval proti Brazilcem in

malo manj proti Portugalcem. Finale je obetal najlepše možno slovo. Ob francoski zmagi bi kot kapetan dvignil pokal. Enajstmetrovko v šesti minuti je streljal kot na domačem dvorišču, žogo je pobožal in jo poslal v zgornji del vrat, po udarcu v prečko pa se je odbila za črto. V podaljških so Les Bleus imeli premoč. Ko je čedalje bolj dišalo po enajstmetrovkah, je Zizouju nepričakovano počil film. Z glavo je udaril Materazzija v prsni koš in po rdečemu kartonu neslavno odšel mimo zlatega pokala v garderobo. Taki prijemi so bili zagotovo pomembno obrambno sredstvo na obrobju Marseillea, kjer je odraščal, a v finalu svetovnega prvenstva jih ne bi smel uporabljati. Italijanski branilec je verjetno vedel, da je po videzu miren in zadržan Zidane v karieri prejel 14 rdečih kartonov, od tega 11 neposrednih, brez vmesnega rumenega. Provokacija mu je uspela.V naslednjih dneh se je nagradno vprašanje glasilo: Kaj je Mesar (tako ga nekateri kličejo) Materazzi v resnici spregovoril. Angleški dnevnik The Guardian je zapisal, da naj bi ga ozmerjal z besedami: »Terrorist.« Italijan je to zanikal. »Zidana sem vlekel za majico, on pa mi je ironično rekel, da mi jo, če si je tako želim, po tekmi podari. Jaz sem mu odvrnil, da bi raje imel njegovo sestro,« je pred ponovnim soočenjem obeh reprezentanc na kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo septembra v Parizu priznal italijanski branilec, ki je odslužil prvo od dveh tekem prepovedi igranja. Na radijskih postajah je postala pravi hit pesem »Coup de boule« (Udarec z glavo). Na internetu se je pojavilo nešteto igric, povezanih s francosko desetko. Zidane je po televiziji izjavil, da se je visoki italijanski branilec nečastno spomnil njegove mame, ki je bila bolna, in edine sestre.

Čudežna desnica - V takšni luči bi si svet želel videti slovo velikega umetnika z žogo. Do izbruha je bilo vse odprto za pohod na naslov svetovnih prvakov. 460

18. S VE TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

ZGODBA PRVENSTVA

Lehmannov »plonk listek« Pred streli z bele točke med Nemci in Argentinci je mnoge presenetil prijazen pozdrav rezervista Oliverja Kahna prvemu vratarju Jensu Lehmannu, potem ko je skozi vse prvenstvo na klopi kuhal zamero. Manj viden je bil papirček, ki ga je trener vratarjev Andreas Köpke dal Lehmannu s točnimi podatki o strelskih običajih nekaterih argentinskih nogometašev. Nemški strokovni štab je pod vodstvom 59-letnega Švicarja Ursa Siegenthalerja in s pomočjo računalniškega sistema Posicab 1.7 preučil sleherni gib Argentincev, tudi kako streljajo enajstmetrovke. Ogledali so si vse izvedbe najstrožje kazni zadnjih dveh let in vratarja opozorili, da določeni igralec strelja visoko na levo, drugi po tleh in na desno. »Z Lehmannom smo osebno analizirali vse posnetke, z ostalimi nogometaši pa ostale poteze nasprotnih nogometašev,« je povedal Oliver Bierhoff, reprezentančni menedžer. Mnogi menijo, da je

vratarjevo spogledovanje z listkom vplivalo na zbranost strelcev. Lehmann je tudi priznal, da je bil papirček zmečkan in vlažen od znoja, kar mu je v določenem trenutku otežilo branje. »Lehmannov papir je del nogometne folklore. Mi smo tudi vedeli vse o njihovih strelcih,« je odgovoril Hugo Tocalli, Pekermanov pomočnik in tudi sam bivši vratar. Lehmann je list spravil v desno nogavico in ga pogledal, ko je videl, kdo bo pred njim. Riquelme, zgoraj levo, Crespo, dolgi zalet, desno, kratek zalet, levo, Heinze, spodaj levo, Ayala, dolgo čakanje, levo, Messi, levo, Aimar, dolgo čakanje, levo, Maxi Rodríguez, levo. Nemec je ubranil strela Ayale in Cambiassa (listek ga kot še enega izvajalca, Cruza, ni omenjal) in postal nemški heroj. Tabloid Bild je objavil sliko »plonk listka« na naslovnici. Sedaj je v posesti Lehmanna, ki si ga želi prodati na dražbi v dobrodelne namene.

INTERVJU

Obžalovanje da, kesanje ne Po izbruhu Zinedina Zidana v finalu svetovnega prvenstva v Berlinu so vsi nestrpno pričakovali njegove izjave. Prvič se je pojavil na francoski televizijski postaji Canal + v ekskluzivnem pogovoru z novinarjem Michelom Denisotom. »Jasno in glasno moram povedati, da sem storil nekaj, česar ne bi smel storiti. Gledalo me je dve milijardi ljudi, več milijonov otrok. Predvsem zaradi njih obžalujem dejanje, a se ne kesam, ker bi s tem odobril Materazzijevo provokacijo,« je povedal. Ne nazadnje so bili med gledalci tudi njegovi štirje otroci. »Večkrat me je povlekel za majico. Rekel sem, da mu jo podarim na koncu tekme, če si jo tako želi. Izrekel je zelo žaljive besede o moji materi in sestri. Poskušal sem jih preslišati, a jih je vztrajno ponavljal. Vem, da je

bila moja zadnja tekma in da nas je samo deset minut ločevalo do konca. Vse se je zgodilo zelo hitro. Predvsem sem človek,« je dodal. »Če bi lahko kdo prebral njegove ustnice, bi videl, da govorim resnico. Žalili so me in sem reagiral. Škoda, da vedno kaznujejo tistega, ki reagira, in ne tistega, ki provocira,« je nadaljeval Zizou, ki je mundial namesto s pokalom v roki oziroma medaljo za drugo mesto, neslavno končal sam v slačilnici. Oglasila se je tudi njegova mati Malika, ki je prav tiste dni zapustila bolnišnico. »Vsa družina je zelo žalostna, ker se je Zinedinova kariera končala tako, vendar je pokazal, da ima čast. Obstajajo stvari, ki so pomembnejše od nogometa,« je rekla.

1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

461

PRVE VIOLINE

462

Fabio Cannavaro Italija

Frank Ribéry Francija

Miroslaw Marian Kloze Nemčija

V zgodovini mundialov so pokal večinoma dvigovali branilci. Tudi na zadnjem je največja čast, o kateri sanja sleherni nogometaš, doletela enega od njih: Fabia Cannavara. A tokrat je bilo še drugače, Cannavaro je bil v igri tudi za zlato žogo. Rodil se je 13. septembra 1973 v Neaplju. Leta 1990, ko so Argentinci na stadionu San Paolo v polfinalu mundiala po enajstmetrovkah izločili Azzurre, je šestnajstletni Fabio pobiral žoge in sanjal, kako bo nekoč tudi on del največje nogometne prireditve. Odraščal je v času Diega Maradone. Kot mladinec Napolija ga je na treningu s člani grobo podrl in bil kregan. Diego ga je branil: »Dobro je bilo.« V prvi postavi je Fabio debitiral leta 1993. Po dveh letih je prestopil k Parmi in z Buffonom in Thuramom tvoril eno najboljših evropskih obramb. Leta 2000 je klub osvojil pokal UEFA in italijanski pokal. Leta 2002 je odšel k Interju, kjer pa so ga pestile poškodbe in ni bil tako dober. Znova se je našel leta 2004 pri Juventusu. Po svetovnem prvenstvu na Japonskem in v Južni Koreji je od Paola Maldinija prevzel kapetanski trak. Z reprezentanco do 21 let je osvojil dva evropska naslova, s člansko je nastopil na SP 1998, 2002, 2006 in na evropskih 2000 in 2004. Na dan finala proti Franciji je v Berlinu odigral stoto mednarodno srečanje. Po razpletu škandala in padcu Juventusa v drugo ligo se je preselil k Realu v Madrid. Osem let mlajši brat Paolo igra pri Napoliju.

V spomin na vlogo Tonyja Fontane, ki jo je v filmu odigral Al Pacino, mu zaradi brazgotine na obrazu pravijo Scarface. Dobil jo je v prometni nesreči, ko mu je bilo samo dve leti. Oče, zidar po poklicu, je vozil avtomobil v bližini doma, zgubil nadzor nad volanom in pri udarcu je malega Franka odneslo skozi vetrobransko steklo. »Ko sem bil otrok, so se mi smejali, umikal sem se v najbližji kot in jokal. Potem me je prav brazgotina utrdila in mi pomagala v življenju. Ne bom si je dal odstraniti. Brez nje ne bi bil jaz,« pravi. Ribéry je bil otrok ulice. V rojstnem mestu Boulogne Sur-Mer se je naučil njenih krutih zakonov. Neukrotljivi značaj se je prvič pokazal pri 16 letih, ko je bil izključen iz nogometne šole v Lillu. Članski nogomet je prvič okusil pri Metzu. Kmalu je zaradi izjemne ponudbe odšel k turškem Galatasarayju, kjer pa je zaradi plačilnih težav zdržal le pol leta in se vrnil v Francijo k Marseilleu. Pri 23 letih je zamenjal že šest klubov. V reprezentanci je 175 centimetrov visok in 72 kilogramov težak Ribéry prvič zaigral 27. maja 2006 na pripravljalni tekmi proti Mehiki. Prvi gol je zabil proti Špancem. Z imenom Bilal je sprejel islamsko vero. Z ženo Wahibo, alžirskega rodu, imata malo hčerko Hiziyo.

Najboljši strelec prvenstva, Miroslav Klose, se je kot Miroslaw Marian Kloze rodil v Oppelnu na Poljskem 9. junija 1978. Leta 1981 so se Klosejevi umaknili v Francijo. Njegov oče je bil nogometaš francoskega FC Auxerrea, mati pa že prej poljska rokometna reprezentantka. Ko je bil Mirek ali Miro star devet let, se je družina preselila v Kusel v Nemčijo. Na začetku je imel veliko težav z jezikom in nogomet mu je zelo pomagal pri sporazumevanju. Igral je v amaterskih kategorijah in se medtem izučeval za mizarja. V članskem nogometu je debitiral pozneje kot vrstniki, šele pri 22 letih. Trener Kaiserslauterna, Otto Rehhagel, mu je ponudil priložnost proti Eintrachtu iz Frankfurta. Prvič je zatresel mrežo svojega današnjega kluba Werderja iz Bremna. Po letu 2002 je njegovo kariero zaznamovala klubska borba za obstanek. Leta 2004 je odšel v Bremen. V sezoni 2005/2006 je bil prvi strelec Bundeslige s 25 goli v 26 tekmah. Tudi v reprezentančnem nogometu se je bliskovito pojavil na sceni. Še leta 2001 mu je poljski trener Jerzy Engel ponujal nastop za Poljsko, a se je Klose, ki je potiho pričakoval poziv selektorja Völlerja, odločil za nemški dres. Na debiju leta 2001 je na kvalifikacijski tekmi zadel zmagoviti gol proti Albaniji (2 : 1). Naslednje leto je bil drugi strelec mundiala na Japonskem in v Južni Koreji. Vseh pet golov je zadel v prvem krogu z glavo. V Nemčiji 2006 je z enakim številom zadetkov osvojil zlati čevelj. Njegov izkupiček v izbrani vrsti je: 25 golov v 62 tekmah. Gole proslavlja s značilnim saltom Klose.

18. S VE TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

BESEDE, BESEDE

PODATKI, STATISTIKE

»Zavidam nogometu zaradi njegove

»Uživamo ob navijanju Diega

Slovenija v kvalifikacijah

popularnosti. Je edini šport, ki ga

Maradone na tribunah. Nismo še

Peta evropska skupina

predstavniki katerekoli barve kože

pripravljeni da odide,« časopis

• 4. 9. 2004. Celje: Slovenija (Ačimovič 3)

in vere lahko igrajo vsepovsod.

Washington Post o Diegu, ki je bil

Mednarodna nogometna zveza ima

odet v belo-modro majico.

več članov kot Združeni narodi,« Kofi

• 9. 10. 2004. Celje: Slovenija (Cesar) – Italija 1:0

Annan, generalni sekretar Združenih

»Ne križajte Wayneyja Rooneyja.

narodov.

Čez štiri leta ga boste veliko bolj

»Ko zabijam gole, sem vitek in

selektor Sven-Göran Eriksson.

– Belorusija (Kuljči) 1 : 1 • 4. 6. 2005. Minsk: Belorusija (Bjelkevič)

»Zidana je izključil četrti sodnik

»Pred enajstmetrovkami sem zbral

po televiziji,« francoski selektor

fante in jim rekel, naj o strelcih

Raymond Domenech.

odločijo sami,« Oleg Blohin, selektor

BESEDE, BESEDE

Oedegaard) – Slovenija 3 : 0 • 30. 3 .2005. Celje: Slovenija (Rodič)

Medina Cantalejo, ki je akcijo videl

– Slovenija (N. Čeh) 1 : 1 • 3. 9. 2005. Celje: Slovenija (Cimerotič, Žlogar) – Norveška (Carew, Lundekvam, Pedersen) 2 : 3 • 7. 9. 2005. Kišinjov: Moldavija (Rogačov) – Slovenija (Lavrič, M. Mavrič) 1 : 2

Ukrajine, ki so ga pred odločitvijo z

»Medina Cantalejo mi je rekel, da

bele točke proti Švicarjem izdali živci

je udarec Zidana v Materazzija

in je odšel v garderobo.

videl neposredno, saj se je prekršek zgodil pred njim,« Andreas Werz,

»Veliko ljudi je od reprezentance in

• 13. 10. 2004: Oslo: Norveška (Carew, Pedersen,

potrebovali kot jaz,« angleški lep. Ko mi ne gre, pa debel in grd,« Ronaldo.

– Moldavija 3 : 0 • 8. 9. 2004. Glasgow: Škotska – Slovenija 0 : 0

• 8. 10. 2005. Palermo: Italija (Zaccardo) – Slovenija 1 : 0 • 12. 10. 2005. Celje: Slovenija 0 – Škotska (Fletcher, McFadden, Hartley) 0 : 3

predstavnik FIFE.

mene pričakovalo odlično igro. To

Lestvica

se ni zgodilo in za to se jim globoko

»Ni pravično, da ste mi odvzeli tri

Italija

opravičujem,« Ronaldinho.

centimetre. Merim 165 centimetrov,

Norveška 18 točk

23 točk

ne 162,« ekvadorski napadalec

Škotska 13 točk

»Celo tisti, ki se ne spoznajo na

Christian Lara, ki je bil nepravično

Slovenija 12 točk

nogomet, vedo, da je treba pokrivati

razglašen za najnižjega nogometaša

Belorusija 10 točk

Zinedina Zidana,« kritika brazilskega

na SP.

Moldavija 5 točk

»S Pekermanom nisem imel

Najvišji in najnižji

nobenega problema, a morate njega

Nemčija je imela najboljši napad na domačem

»Moral bi pokazati rumeni karton

vprašati, zakaj nisem več igral,«

svetovnem prvenstvu. Zabila je kar 14 golov.

samemu sebi,« Predsednik FIFE

Leo Messi, argentinski dragulj.

Najboljša obramba je bila švicarska, ki sploh ni

vezista Zé Roberta selektorju Carlosu Albertu Parreiri.

Sepp Blatter o sojenju ruskega

prejela gola iz igre. Največ prekrškov je storil

sodnika Valentina Ivanova na tekmi

»Jaz, Ismail Bhamjee, član izvršilnega

Italijan Gattuso: 47. Največkrat so streljali na vrata

Portugalska – Nizozemska.

odbora FIFE, potrjujem, da sem za

Nemci: 113-krat. Naslov najvišjega nogometaša

tekmo med Anglijo ter Trinidadom in

prvenstva so z 202 centimetroma izpolnili kar

»Prosim vse novinarje, naj ne

Tobagom prodal 12 vstopnic po 300

trije: avstralski vratar Zeljko Kalac in napadalca

hodijo več po intervjuje v družinsko

evrov vsako, 200 evrov nad uradno

Čeh Jan Koller ter Srb Nikola Žigić. Najmanjši

pekarno,« nemški selektor Jürgen

ceno,« mož iz Bocvane je zaslužil,

je bil po zapisu FIFE Christian Lara, napadalec

Klinsmann je pred igranjem

toda denar je moral vrniti, predsednik

Ekvadorja, ki naj bi meril 162 centimetrov. Kot

nogometa s starši pekel kruh v

FIFE Sepp Blater pa mu je po tem

se je iskazalo pozneje, je dejansko visok 165

rojstnem Stuttgartu.

škandalu odvzel akreditacije in ga

centrimetrov, zato je neuradno naslov najnižjega

poslal domov.

nogometaša prvenstva pripadel Savdski Arabiji. Vezist Mohammad Al Shlhoub meri v višino 163 centimetrov. Tunizijski vratar Ali Boumnijel 1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

463

PODATKI, STATISTIKE, ŠTEVILKE

(40 let) je bil nastarejši udeleženec, Anglež

Zadeli po osmih letih

Niso igrali na svetovnem prvenstvu

Theo Walcott (17), ki ni stopil na igrišče, pa

Thierry Henry je proti Južni Koreji zabil prvi

Zaradi poškodbe: Jorge Andrade

najmlajši. Od tistih, ki so igrali, je bil zadnji,

francoski gol na mundialih po osmih letih

(Portugalska), Sebastian Deisler (Nemčija),

pred 18 leti rojeni Assimiou Toure iz Toga.

(369 minut). Na SP 2002 so Francozi izpadli

Alan Smith (Anglija), Juan Carlos Valerón,

Največ mednarodnih nastopov ima rezervni

v prvem krogu, ne da bi zatresli nasprotno

Asier Del Horno (Španija), Tony Vidmar

vratar Savdske Arabije Mohammed Al

mrežo.

(Avstralija), Mirko Vučinić (Srbija in Črna Gora),

Deayea: 181, največ reprezentančnih golov pa

Edmilson (Brazilija), Vladimir Šmicer (Češka),

nogometaš Irana Ali Daei: 109.

Reklamni vložki

Makoto Tanaka (Japonska), José Cardozo

Londonski Arsenal je dal največ nogometašev,

Vsak od šestnajstih mednarodnih

(Paragvaj), Djibril Cisse (Francija), Cory Gibbs

ki so bili člani reprezentanc na mundialu,

oglaševalcev je moral odšteti 40 milijonov

(ZDA).

kar 15. Sledili so mu Chelsea (14), Milan (13),

evrov, šest domačih pa po 13 milijonov evrov.

Ker jih selektorji niso vpoklicali: Pires, Giuly,

Juventus in Manchester United (12).

Micoud (Francija), Makaay, Seedorf, Davids, Mladi poljski Nemec

Stam, Kluivert (Nizozemska), Javier Zanetti,

Največ »mundialistov« v Evropi

Za najboljšega mladega nogometaša je FIFA

Samuel, Verón, Lux, Demichelis (Argentina),

Od 736 prijavljenih nogometašev jih največ

izbrala Lukasa Podolskega, rojenega v mestu

Marcos, Roque Júnior, Belletti (Brazilija), Kevin

igra v Evropi (71,3%). Na drugem mestu je

Gliwice na Poljskem. Čeprav mladi golgeter

Kuranyi (Nemčija), Jerzy Dudek (Poljska),

Amerika (13,7 %), na tretjem Azija (11,4%),

ni blestel in v glasovanju po internetu ni bil

Morientes, Baraja (Španija), Cuauhtémoc

na četrtem Afrika (3%) in na petem Oceanija

med prvimi, je vseeno pokazal, da se razvija

Blanco (Mehika).

(0,4%).

v odličnega napadalca, predvsem na tekmi

Njihove reprezentance se niso uvrstile:

Kar četrtina nogometašev, ki so bili člani

osmine finala proti Švedski, ko je zabil oba

Samuel Eto’o (Kamerun), Forlán, Recoba

reprezentanc na mundialu, je že nastopila

gola.

(Urugvaj), Carew (Norveška), Kaladze (Gruzija).

tudi na katerem od mladinskih SP. Zadeli skoraj vsi

Izjemna učinkovitost z bele točke

Domov brez gola v lastni mreži

Ducat golov, ki so jih prvaki Italijani zabili

Nemci že 24 let ne zgrešijo enajstmetrovke

Švica je na tem svetovnem prvenstvu in pred

v Nemčiji, se je razdelilo kar med deset

pri odločitvah. Zadnjič je bil v polfinalu proti

evropskim prvenstvom, ki ga bo organizirala

nogometašev: po dva sta dosegla Luca Toni

Franciji leta 1982 nenatančen Uli Stielike.

skupaj z Avstrijo, podirala mejnike. Na remiju

in Materazzi, po enega pa Pirlo, Iaquinta,

Od tedaj so streljali 21-krat vedno v mrežo.

s Francozi, ki se je končala z 0 : 0, prvič na

Gilardino, Inzaghi, Totti, Zambrotta, Grosso in

Proti Italiji je Lehmannu za enajstmetrovke

mundialih ni dobila gola. Ironija usode je

Del Piero. Leta 1982 je 10 Francozov zabilo 16

zmanjkalo nekaj sekund. Namesto branjenja

hotela, da se Švicarjem ni uspelo uvrstiti v

zadetkov.

strelov z bele točke se je vratar londonskega

drugi krog in so edini brez prejetega gola

Arsenala, ki je v malem finalu svoje mesto

(vratar Zuberbühler) zapustili prvenstvo. S

Rekordne sličice

prepustil Kahnu, poslovil s svetovnih

katastrofalnim streljanjem enajstmetrovk

Italijansko podjetje Panini je s prodajo sličic

prvenstev na najslabši način: dvakrat je moral

(trije zgrešeni streli od treh poizkusov)

preseglo vse rekorde: v Nemčiji so prodali 755

pobrati žogo iz lastne mreže.

so zaokrožili najslabšo serijo v zgodovini

milijonov paketkov, v drugih državah pa 4.300

odločitev po tej poti.

milijonov.

Prekrški in avtogoli

Šest svetovnih prvakov

evrov kazni Zidanu (ker ne bo igral več, bo

Brazilski branilec Lúcio je s 386 minutami

V osmino finala se je uvrstilo šest od sedmih

kazen odslužil z delom med mladimi) ter dve

brez storjenega prekrška prehitel Paragvajca

dosedanjih svetovnih prvakov: Brazilija,

tekmi in 3.200 evrov kazni za provokatorja

Gamarro, ki jih je na prejšnjem mundialu zbral

Italija, Francija, Argentina, Anglija in Nemčija.

Materazzija. Francoz je obdržal zlato žogo za

383. Nesrečni Gamarra je dosegel najhitrejši

Manjkal je samo Urugvaj, ki je obstal v

najboljšega nogometaša SP.

avtogol v zgodovini, ko je predložek

kvalifikacijah. Prvič po letu 1982 sta bili

Beckhama v tretji minuti preusmeril v lastno

polfinalni tekmi povsem evropski: Nemčija

mrežo.

– Italija in Francija – Portugalska.

Blaga kazen Razsodba FIFE je bila blaga: tri tekme in 4.800

464

18. S VE TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

Na otvoritvi bivši prvaki

Uradna pesem SP

Prepočasna sodnica

Devetega junija se je na otvoritveni slovesnosti

Uradno pesem svetovnega prvenstva The time

Francozinja Nelly Viennot (44), ki se je kot

v Münchnu pojavilo več kot 180 svetovnih

of our lives 2006 so posneli pevka Toni Braxton

prva predstavnica nežnega spola poskušala

prvakov iz preteklosti. Prisotni so bili nekdanji

in kvartet Il Divo. Vključena je v zgoščenko

na mundialih prebiti med sodnike, na testu

reprezentanti Urugvaja, Francije, Nemčije,

Voices z mnogimi drugimi zvezdniki. Pesem so

ni dovolj hitro tekla in je ostala na pragu

Argentine, Brazilije in Italije. Medtem ko je bil

predstavili na otvoritvi.

prireditve. Viennotova je nastopila trikrat tudi v Sloveniji: na srečanju pokala UEFA

Pelé prepoznavni član Brazilcev, je Maradona zamudil. Med mnogimi šampioni sta izstopala

Pretep med Nemci in Argentinci

Olimpija – Espanyol 2 : 1 v prvem krogu sezone

dva od štirih preživelih Urugvajcev, svetovnih

Po koncu tekme med Nemci in Argentinci se

2000/2001, na kvalifikacijski tekmi za SP

prvakov leta 1950. Alcídes Ghiggia, strelec

je razvnel vsesplošen pretep med nogometaši

2002, med Katančevo četo in Švico, 2 : 2 ter v

odločilnega gola proti Brazilcem na Maracani,

in nekaterimi asistenti. Zaradi incidentov

predtekmovanju pokala UEFA v dvoboju med

in branilec Juan Carlos González. Ghiggia je star

Nemec Torsten Frings (udaril je Cruza) ni smel

Mariborom in Partizanom 24. avgusta 2006 .

79 let in živi v bližini Montevidea. Nekoč je rekel:

igrati polfinala proti Italiji. Rezervni Argentinec

»Maracano so utišale samo tri osebe: papež,

Leandro Cufré je po tekmi zaradi udarca

Sedem avstralskih Hrvatov in trije

Frank Sinatra in jaz.« Med legendami so bili tudi

branilcu Mertesackerju prejel rdeči karton,

hrvaški Avstralci

Horst Eckel, Bobby Charlton, Mario Kempes,

potem denarno kazen in prepoved igranja na

Srečanje med Avstralci in Hrvati je kar nekaj

Ubaldo Fillol, Giancarlo Antognoni, Gerd Müller,

štirih tekmah. Tudi Maxi Rodríguez je plačal in

igralcev spremljalo z mešanimi občutki.

Carlos Alberto, Bebeto in Didier Deschamps.

počival dve tekmi.

Kenguruji so imeli v svojih vrstah kar sedem

Prvič v Afriki

V pekarno ne

Ante Covic, Tony Popovic, Josip Skoko, Jason

Naslednje svetovno prvenstvo leta 2010 bo

Pekarna Klismannovih v četrti Botnang v

Culina, Mark Viduka in Marco Bresciano. Slednji

prvič na afriški celini, v Južni Afriki. To je prvi

Stuttgartu je postala tako popularna, da je

ima kljub italijanskemu imenu mamo Hrvatico.

tak podvig afriške države, ki šteje 43 milijonov

nemški selektor rotil novinarje, naj ne prosijo

V hrvaški izbrani vrsti so nastopili trije v Avstraliji

prebivalcev, od tega 80 odstotkov črnih, 10

več za intervjuje mamo Martho, ljudi, pa da

rojeni nogometaši: vratar Joe Dudilica, branilec

odstotkov belih in 10 odstotkov mešancev,

ne hodijo več tja kot na kakšen ogled kulturne

Josip Šimunić in napadalec Ante Šerić.

imenovanih coloured. Leta 1989 so začeli

znamenitosti.

nogometašev hrvaškega rodu: Zeljko Kalac,

postopoma ukinjati apartheid, to se pravi,

Brez Slovencev v Nemčiji

prevlado bele manjšine nad črno večino.

Kritike na račun žoge

Ko smo vsi pričakovali, da bo nogometaš

V Južni Afriki ob angleščini govorijo kar 11

Uradna žoga prvenstva Teamgeist, ki jo je

slovenskega rodu Tony Vidmar v avstralskem

jezikov. Glavno mesto je Pretoria, med največja

podjetje Adidas predstavilo kot revolucionarno

dresu rešil slovensko čast na mundialu, so

mesta pa sodijo Cape Town, Johannesburg,

in najpopolnješo do sedaj, ni bila po godu

mu nepričakovane srčne težave preprečile

Soweto in Durban.

nekaterim nogometašem, predvsem vratarjem.

nastop. Tony je zelo dobro igral na dodatnih

“Ni dobra prijateljica,” je rekel Anglež Paul

kvalifikacijah proti Urugvaju. Zelo zanesljivo

Peti mundial za Plácida Dominga

Robinson, “je neukrotljiva,” je dodal brazilski

je realiziral tudi eno izmed enajstmetrovk,

Slavni španski tenorist se je po sodelovanjih

rezervni vratar Rogério Ceni. Vsekakor so pri

ki so odločale o potniku v Nemčijo. On in

na SP izenačil s Matthäusom in Carbajalom, ki

Adidasu spravili na trg 15 milijonov žog in tri

njegov dve leti mlajši brat Aurelio, rojena v

sta jih odigrala po pet. V Nemčiji je nastopil kar

milijone dresov.

Adelaidi, sta bila dolgoletna člana Soceroosov. V dodatnih kvalifikacijah leta 1993, ko so

trikrat: 6. junija v Münchnu s tremi bavarskimi orkestri in tremi dirigenti (Zubin Mehta,

Papeži prinašajo srečo Italijanom

Argentinci ponovno vpoklicali Diega Maradono,

Christian Thieleman, Mariss Jansonn), dva dni

V polfinalu leta 1982 je Italija v času, ko je

sta nastopila oba, Aurelio pa je v Sydneyju

pred finalom v Berlinu z rusko sopranistko

papeževal Janez Pavel II. (Karol Woytila),

zabil izenačujoči gol. Naprej so šli Gavči, ki so

Anno Netrebko in mehiškim tenoristom

premagala Poljsko, tokrat pa Nemce Benedikta

na povratni tekmi v Buenos Airesu zmagali

Rolandom Villazonom in med odmorom

XVI. (Josepha Ratzingerja).

z 1 : 0. Avstralci so v dodatnih kvalifikacijah

finala, ko je zapel pesem Willkommen bei uns

še dvakrat pogoreli: leta 1997 proti Iranu

(Dobrodošli), ki jo je skomponiral njegov sin

in štiri leta pozneje proti Urugvaju. Aurelio

Plácido Domingo jr.

se je po 53 tekmah in 18 golih poslovil od 1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

465

ZANIMIVOSTI, ANEKDOTE

OB ROB

reprezentance, leta 2005 v dresu Adelaide Cityja pa od aktivnega nogometa. Tony je vztrajal in dosegel življenjski cilj: uvrstitev v Nemčijo 2006. Bolezen mu je preprečila igranje. V karieri si je služil kruh na Nizozemskem, v Angliji in na Škotskem. Njegov zadnji klub je bil nizozemski NAC Breda. Maradona na tribuni Diego Maradona, ki je med prvenstvom praznoval dvajseto obletnico najlepšega gola vseh časov, proti Angležem v Mehiki, je mundial komentiral za španski Kanal 4. Večkrat je obiskal argentinsko izbrano vrsto in odet

Zadnji poraz, proti Sloveniji - Ermin Šiljak se bori proti italijanskemu kapetanu Fabiu

v modro-beli dres na tribuni goreče navijal.

Cannavaru v Celju. Sloveniji je v kvalifikacijah še dobro kazalo, Italijani pa v nadaljevanju

Menil je, da so si naslov zaslužili Francozi.

vse do svetovnega naslova niso izgubili.

Zgodovinski vlak

Slovenija zadnja premagala Italijo

Vlak, ki je leta 1954 iz Švice domov pripeljal nemške svetovne prvake na čelu s trenerjem Seppom Herbergerjem, je ponovno vozil. V Köln je iz mesta Celle na Spodnjem Saškem pripeljal navijače na srečanje med Angolo in Portugalsko.

DOGODKI

• Izrael je v vojni proti skrajnemu gibanju Hezbolah napadel Libanon. • Črna Gora je se je na referendemu odločila za neodvisno državo. • Slovenija je praznovala 15 let neodvisnosti in je bila v Bruslju sprejeta v evro območje.

Zadnja reprezentanca, ki je pred svetovnim naslovom premagala Italijo, je bila v soboto, 9. oktobra 2004, v Celju na kvalifikacijskem srečanju za svetovno prvenstvo, Slovenija. Edini gol je v 82. minuti zabil Boštjan Cesar. Pravico je delil Belgijec Frank de Bleeckere. Slovenija: Borut Mavrič, Pokorn, Matej Mavrič, Mitrakovič (Cesar), Karič (Dedič), Komac, Šukalo, Sešlar, Nastja Čeh (Lazič), Šiljak, Ačimovič, selektor: Branko Oblak. Italija: Buffon, Bonera, Nesta, Cannavaro, Zambrotta, Gatuso, De Rossi, Camoranesi (Di Vaio), Esposito (Fiore), Totti, Gilardino (Toni), selektor: Marcello Lippi. Na celjskem stadionu Petrol Arena so Slovenci 26. marca 2005 prijateljsko gostili Nemčijo in izgubili z 0 : 1. Strelec je bil v 26. minuti Lukas Podolski. Slovenija: Handanovič, Ilič, Matej Mavrič, Knavs, Filekovič, Cipot, Sešlar (Pokorn), Komac (Šukalo), Koren (Rodič), Nastja Čeh, Šiljak (Cimerotič). Nemčija: Kahn, Hinkel (Owomoyela), Friedrich, Huth, Hitzlsperger, Frings, Ballack, Baumann (Schweinsteiger), Neuville (Borowski), Klose (Kuranyi), Podolski, selektor: Jürgen Klinsmann. Sodil je Anglež Graham Poll.

• Raketoplan Discovery je uspešno končal misijo na vesoljski postaji. • Kubanski predsednik, 79-letni Fidel

Z dvema mundialistoma

Castro, je po operaciji oblast prvič v 47 letih prepustil štiri leta mlajšemu bratu, nasledniku in obrambnemu ministru Raúlu Castru.

466

18. S VE TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

Slovenska izbrana vrsta je pred svetovnim prvenstvom preizkusila dve udeleženki svetovnega prvenstva: 31. maja je v Celju (Novakovič 3) prepričljivo premagala Trinidad in Tobago (Birchall) s 3 : 1. Štiri dni kasneje so varovanci Braneta Oblaka v Parizu z 0 : 3 klonili pred Slonokoščeno obalo (Drogba 2, Akave).

skupina A

skupina B

Ekvador – Kostarika – Nemčija – Poljska

Anglija – Paragvaj – Švedska – Trinidad in Tobago

9. junij

15. junij

10. junij

15. junij

EKVADOR 3

ANGLIJA 1

ŠVEDSKA 1

6’ Lahm, 17’, 61’ Klose, 87’ Frings

8’ C. Tenorio, 54’ Delgado, 92’ Kaviedes

3’ (avt) Gamarra

89’ Ljungberg

KOSTARIKA 2

KOSTARIKA 0

PARAGVAJ 0

12’, 73’ Wanchope

Stadion: FIFA WM stadion, München Sodnik: Horacio Elizondo (Argentina) Gledalcev: 66.000 Nemčija: Lehmann, Arne Friedrich, Mertesacker, Metzelder, Lahm, Bernd Schneider (91’ Odonkor), Frings, Tim Borowski (72’ Kehl), Schweinsteiger, Miroslav Klose (79’ Oliver Neuville), Lukas Podolski. Kostarika: Porras, Sequeira, Luis Marín, Umaña, Gilberto Martínez (66’ Drummond), Mauricio Solís (78’ Christian Bolaños), Danny Fonseca, Leonardo González, Walter Centeno, Rónald Gómez (91’ Azofeifa), Wanchope.

Stadion: FIFA WM stadion, Hamburg Sodnik: Coffi Codjia (Benin) Gledalcev: 50.000 Ekvador: Cristian Mora, Ulises De la Cruz, Iván Hurtado, Giovanny Espinoza (69’ Guagua), Reasco, Edison Méndez, Segundo Castillo, Luis Antonio Valencia (73’ Patricio Urrutia), Edwin Tenorio, Agustín Delgado, Carlos Tenorio (46’ Kaviedes). Kostarika: Porras, Leonardo González (56’ Carlos Hernández), Luis Marín, Umaña, Harold Wallace, Mauricio Solís, Danny Fonseca (29’ Saborio), Sequeira, Walter Centeno (84’ Kurt Bernard), Rónald Gómez, Wanchope.

Stadion: FIFA WM stadion, Frankfurt Sodnik: Marco Rodríguez (Mehika) Gledalcev: 48.000 Anglija: Paul Robinson, Gary Naville, Rio Ferdinand, John Terry, Ashley Cole, Beckham, Gerrard, Lampard, Joe Cole (83’ Hargreaves), Michael Owen (56’ Downing), Crouch. Paragvaj: Justo Villar (8’ Aldo Bobadilla), Caniza, Gamarra, Julio Cáceres, Delio Toledo (82’ Jorge Nuñez), Bonet (68’ Nelson Cuevas), Roberto Acuña, Carlos Paredes, Christian Riveros, Nelson Haedo Valdez, Roque Santa Cruz.

Stadion: Olimpijski stadion, Berlin Sodnik: Luboš Michel (Slovaška) Gledalcev: 72.000 Švedska: Isaksson, Mellberg, Lucic, Edman, Niclas Alexandersson, Linderoth, Wilhelmsson (68’ Mattias Jonson), Ljungberg, Källström (86’ Elmander), Henrik Larsson, Ibrahimovic (46’ Allbäck). Paragvaj: Aldo Bobadilla, Caniza, Gamarra, Julio Cáceres, Jorge Nuñez, Bonet (81’ Edgar Barreto), Roberto Acuña, Carlos Paredes, Christian Riveros (62’ Julio Dos Santos), Roque Santa Cruz (63’ Dante López), Nelson Haedo Valdez.

10. junij

20. junij

9. junij

20. junij

ŠVEDSKA 2

EKVADOR 2

NEMČIJA 3

ŠVEDSKA 0 TRINIDAD IN TOBAGO 0

24’ C. Tenorio, 80’ Delgado

4’, 44’ Klose, 57’ Podolski

ANGLIJA 2

POLJSKA 0

EKVADOR 0

Stadion: Arena AufSchalke, Gelsenkirchen Sodnik: Toru Kamikawa (Japonska) Gledalcev: 52.000 Ekvador: Cristian Mora, Ulises De la Cruz, Iván Hurtado (69’ Guagua), Giovanny Espinoza, Reasco, Edison Méndez, Edwin Tenorio, Segundo Castillo, Luis Antonio Valencia, Carlos Tenorio (65’ Kaviedes), Agustín Delgado (83’ Urrutia). Poljska: Boruc, Baszczynski, Jop, Bak, Zewlakow, Radomski, Sobolewski (67’ Jelen), Krzynowek (78’ Kosowski), Szymkowiak, Ebi Smolarek, Zurawski (83’ Brozek).

Stadion: Olimpijski stadion, Berlin Sodnik: Valentin Ivanov (Rusija) Gledalcev: 72.000 Nemčija: Lehmann, Arne Friedrich, Huth, Mertesacker, Lahm, Bernd Schneider (73’ Asamoah), Ballack, Frings (66’ Tim Borowski), Schweinsteiger, Miroslav Klose (66’ Neuville), Lukas Podolski. Ekvador: Cristian Mora, Ulises De la Cruz, Guagua, Ambrosi, Giovanny Espinoza, Edison Méndez, Marlon Ayovi (68’ Patricio Urrutia), Edwin Tenorio, Luis Antonio Valencia (63’ Christian Lara), Kaviedes, Félix Borja (46’ Cristian Benítez).

Stadion: FIFA WM stadion, Dortmund Sodnik: Shamsul Maidin (Singapur) Gledalcev: 62.959 Švedska: Shaaban, Edman, Lucic, Mellberg, Niclas Alexandersson, Linderoth (78’ Källström), Wilhelmsson (78’ Mattias Jonson), Anders Svensson (62’ Allbäck), Ljungberg, Ibrahimovic, Henrik Larsson. Trinidad in Tobago: Hislop, Sancho, Cyd Grey, Avery John, Dennis Lawrence, Birchall, Carlos Edwards, Theobald (66’ Whitley), Dwight Yorke, Stern John, Collin Samuel (52’ Glen). Rdeči karton: 46’ Avery John

14. junij

20. junij

ANGLIJA 2

20. junij

NEMČIJA 1

POLJSKA 2

83’ Crouch, 91’ Gerrard

PARAGVAJ 2

91’ Neuville

33’, 66’ Bosacki

TRINIDAD IN TOBAGO 0

25’ (avt) Sancho, 86’ Cuevas

POLJSKA 0

KOSTARIKA 1

TRINIDAD IN TOBAGO 0

Stadion: FIFA WM stadion, Dortmund Sodnik: Luis Medina Cantalejo (Španija) Gledalcev: 65.000 Nemčija: Lehmann, Friedrich (64’ Odonkor), Mertesacker, Metzelder, Lahm, Bernd Schneider, Frings, Schweinsteiger (77’ Tim Borowski), Ballack, Miroslav Klose, Lukas Podolski (71’ Neuville). Poljska: Boruc, Baszczynski, Bosacki, Bak, Zewlakow (83’ Dariusz Dudka), Jelen (91 Brozek), Sobolewski, Radomski, Krzynowek (77’ Lewandowski), Ebi Smolarek, Zurawski. Rdeči karton: 75’ Sobolewski

25’ R. Gómez

Stadion: Frankenstadion, Nürnberg Sodnik: Toru Kamikawa (Japonska) Gledalcev: 41.000 Anglija: Paul Robinson, Carragher (58’ Aaron Lennon), John Terry, Rio Ferdinand, Ashley Cole, Beckham, Gerrard, Lampard, Joe Cole (75’ Downing), Michael Owen (58’ Rooney), Crouch. Trinidad in Tobago: Hislop, Cyd Grey, Dennis Lawrence, Sancho, Whitley, Carlos Edwards, Birchall, Theobald (85’ Wise), Dwight Yorke, Kenwyne Jones (70’ Glen), Stern John.

NEMČIJA

51’ Allbäck, 90’ Larsson 34’ J. Cole, 85’ Gerrard

Stadion: FIFA WM stadion, Köln Sodnik: Massimo Busacca (Švica) Gledalcev: 45.000 Švedska: Isaksson, Lucic, Mellberg, Edman, Niclas Alexandersson, Linderoth (91’ Daniel Andersson), Ljungberg, Källström, Mattias Jonson (54’ Wilhelmsson), Henrik Larsson, Allbäck (75’ Elmander). Anglija: Paul Robinson, Carragher, Rio Ferdinand (56’ Sol Campbell), John Terry, Ashley Cole, Beckham, Lampard, Hargreaves, Joe Cole, Michael Owen (4’ Crouch), Rooney (69’ Gerrard).

Stadion: FIFA WM stadion, Hannover Sodnik: Shamsul Maidin (Singapur) Gledalcev: 43.000 Poljska: Boruc, Baszczynski, Bak, Zewlakow, Bosacki, Szymkowiak, Krzynowek, Ebi Smolarek (85’ Rasiak), Radomski (64’ Lewandowski), Zurawski (46’ Brozek), Jelen. Kostarika: Porras, Drummond (70’ Harold Wallace), Umaña, Luis Marín, Leonardo González, Badilla, Mauricio Solís, Walter Centeno, Christian Bolaños (78’ Saborio), Rónald Gómez (82’ Carlos Hernández), Wanchope.

Stadion: Fritz Walter, Kaiserslautern Sodnik: Roberto Rosetti (Italija) Gledalcev: 46.000 Paragvaj: Aldo Bobadilla, Caniza (89’ Paulo Da Silva), Gamarra, Julio Cáceres (77’ Julio Manzur), Jorge Nuñez, Edgar Barreto, Roberto Acuña, Carlos Paredes, Julio Dos Santos, Roque Santa Cruz, Nelson Haedo Valdez (66’ Nelson Cuevas). Trinidad in Tobago: Kelvin Jack, Whitley (67’ Latapy), Lawrence, Sancho, Avery John (31’ Kenwyne Jones), Carlos Edwards, Birchall, Theobald, Glen (41’ Evans Wise), Dwight Yorke, Stern John.

LESTVICA LESTVICA Nemčija Ekvador Poljska Kostarika

9 točk 6 točk 3 točke 0 točk

Anglija Švedska Paragvaj Trinidad in Tobago

7 točk 5 točk 3 točke 1 točka

1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

S TAT I S T I K E

15. junij

467

skupina C

skupina D

Argentina – Nizozemska – Slonokoščena obala – Srbija in Črna gora

Angola – Iran – Mehika – Portugalska

10. junij

16. junij

11. junij

17. junij

ARGENTINA 2

NIZOZEMSKA 2

MEHIKA 3

PORTUGALSKA 2

24’ Crespo, 38’ Saviola

23’ van Persie, 27’ van Nistelrooy

28’, 76’ O. Bravo, 79’ Zinha

63’ Deco, 80’ (11-m) Cristiano Ronaldo

SLONOKOŠČENA OBALA 1

IRAN 1

IRAN 0

82’ Drogba

38’ Bakary Koné

36’ Golmohammadi

Stadion: FIFA WM stadion, Hamburg Sodnik: Frank de Bleeckere (Belgija) Gledalcev: 49.480 Argentina: Abbondanzieri, Burdisso, Roberto Ayala, Heinze, Sorín, Maxi Rodríguez, Mascherano, Esteban Cambiasso, Riquelme (93’ Aimar), Saviola (75’ Luis González), Crespo (64’ Rodrigo Palacio). Slonokoščena obala: Tizié, Eboué, Kolo Touré, Méité, Boka, Keita (77’ Arouna Koné), Yaya Touré, Zokora, Akalé (62’ Bakary Kone), Bonaventure Kalou (55’ Dindane), Drogba.

Stadion: Gottlieb-Daimler, Stuttgart Sodnik: Oscar Ruiz (Kolumbija) Gledalcev: 52.000 Nizozemska: van der Sar, Heitinga (46’ Boulahrouz), Mathijsen, Ooijer, van Bronckhorst, van Bommel, Sneijder (50’ van der Vaart), Cocu, van Persie, van Nistelrooy (73’ Landzaat), Robben. Slonokoščena obala: Tizié, Méité, Kolo Touré, Boka, Eboué, Zokora, Romaric (62’ Yapi Yapo), Yaya Touré, Arouna Koné (73’ Akalé), Drogba, Bakary Koné (62’ Dindane).

Stadion: Frankenstadion, Nürnberg Sodnik: Roberto Rosetti (Italija) Gledalcev: 41.000 Mehika: Oswaldo Sánchez, Rafael Márquez, Ricardo Osorio, Salcido, Gonzalo Pineda, Mario Méndez, Pavel Pardo, Torrado (46’ Luis Pérez), Omar Bravo, Guillermo Franco (46’ Zinha), Borgetti (52’ José Fonseca). Iran: Mirzapour, Kaabi, Rezaei, Golmohammadi, Nosrati (81’ Borhani), Nekounam, Mahdavikia, Ali Karimi (63’ Madanchi), Teymourian, Hashemian, Ali Daei.

Stadion: FIFA WM stadion, Frankfurt Sodnik: Eric Poulat (Francija) Gledalcev: 48.000 Portugalska: Ricardo, Fernando Meira, Miguel, Ricardo Carvalho, Nuno Valente, Costinha, Maniche (67’ Armando Petit), Deco (80’ Tiago), Luis Figo (88’ Simão Sambrosa), Cristiano Ronaldo, Pauleta. Iran: Mirzapour, Golmohammadi (88’ Bakhtiarizadeh), Kaabi, Rezaei, Nosrati, Nekounam, Teymourian, Ali Karimi (65’ Zandi), Mahdavikia, Hashemian, Madanchi (66’ Khatibi).

11. junij

21. junij

NIZOZEMSKA 1

NIZOZEMSKA 0 ARGENTINA 0

11. junij

6’ Maniche, 24’ (11-m) Simão

PORTUGALSKA 1

MEHIKA 1

Stadion: FIFA WM stadion, Frankfurt Sodnik: Luis Medina Cantalejo (Španija) Gledalcev: 48.000 Nizozemska: van der Sar, Boulahrouz, De Cler, Jaliens, Ooijer, Cocu, Wesley Sneijder (86’ Maduro), van der Vaart, Kuyt, van Persie (67’ Landzaat), van Nistelrooy (56’ Babel). Argentina: Abbondanzieri, Burdisso (24’ Coloccini), Roberto Ayala, Gabriel Milito, Cufré, Maxi Rodríguez, Mascherano, Esteban Cambiasso, Riquelme (80’ Aimar), Tévez, Messi (70’ Julio Cruz).

4’ Pauleta

29’ Fonseca

ANGOLA 0

Stadion: FIFA WM stadion, Gelsenkirchen Sodnik: Luboš Michel (Slovaška) Gledalcev: 52.000 Portugalska: Ricardo, Miguel (61’ Paulo Ferreira), Ricardo Carvalho, Fernando Meira, Marco Caneira, Armando Petit, Maniche, Tiago, Luis Figo (80’ Boa Morte), Simão Sabrosa, Hélder Postiga (69’ Nuno Gomes). Mehika: Oswaldo Sánchez, Rafael Márquez, Ricardo Osorio, Francisco Rodríguez (46’ Zinha), Mario Méndez (80’ Guillermo Franco), Gonzalo Pineda (69’ José Antonio Castro), Pavel Pardo, Salcido, Luis Pérez, José Fonseca, Omar Bravo. 57’ Omar Bravo je zastreljal enajstmetrovko. Rdeči karton: 61’ Luis Pérez

18’ Robben

SRBIJA IN ČRNA GORA

Stadion: Zentralstadion, Leipzig Sodnik: Markus Merk (Nemčija) Gledalcev: 37.216 Nizozemska: van der Sar, Heitinga, Mathijsen (86’ Boulahrouz), Ooijer, van Bronckhorst, van Bommel (60’ Landzaat), Sneijder, Cocu, van Persie, van Nistelrooy (69’ Kuyt), Robben. Srbija in Črna Gora: Jevrić, Dragutinović, Nenad Djordjević (43’ Koroman), Krstajić, Gavrančić, Duljaj, Predrag Djordjević, Nadj, Dejan Stanković, Savo Milošević (46’ Žigić), Kežman (67’ Ljuboja).

PORTUGALSKA 2

Stadion: FIFA WM stadion, Köln Sodnik: Jorge Larrionda (Urugvaj) Gledalcev: 45.000 Portugalska: Ricardo, Miguel, Fernando Meira, Ricardo Carvalho, Nuno Valente, Tiago (83’ Hugo Viana), Petit (72’ Maniche), Luis Figo, Simão Sabrosa, Cristiano Ronaldo (60’ Costinha), Pauleta. Angola: João Ricardo, Delgado, Jamba, Kali, Loco, Zé Kalanga (70’ Edson), Figueiredo (80’ Miloy), Mendonça, André, Mateus, Akwá (60’ Mantorras).

S TAT I S T I K E

21. junij

468

16. junij

SLONOKOŠČENA OBALA 3

16. junij

ARGENTINA 6

37’ (11-m), 67’ Dindane, 86’ (11-m) Kalou

6’, 41’ Maxi Rodríguez, 31’ Cambiasso, 78’ Crespo,

SRBIJA IN ČRNA GORA

MEHIKA 0 ANGOLA 0

84’ Tevez, 88’ Messi

10’ Žigić, 20’ Ilić

SRBIJA IN ČRNA GORA

Stadion: FIFA WM stadion, Gelsenkirchen Sodnik: Roberto Rosetti (Italija) Gledalcev: 52.000 Argentina: Abbondanzieri, Burdisso, Roberto Ayala, Heinze, Sorín, Luis González (17’ Esteban Cambiasso), Mascherano, Maxi Rodríguez (75’ Messi), Riquelme, Saviola (59’ Tevez), Crespo. Srbija in Črna Gora: Jevrić, Duljaj, Gavrančić, Krstajić, Dudić, Koroman (50’ Ljuboja), Nadj (46’ Ergić), Dejan Stanković, Predrag Djordjević, Savo Milošević (70’ Vukić), Kežman. Rdeči karton: 65’ Kežman

Stadion: FIFA WM stadion, München Sodnik: Marco Rodríguez (Mehika) Gledalcev: 66.000 Slonokoščena obala: Boubacar, Eboué, Domoraud, Boka, Kouassi, Zokora, Yaya Touré, Akalé (60’ Bakary Koné), Keita (73’ Bonaventure Kalou), Arouna Koné, Dindane. Rdeči karton: 92’ Domoraud Srbija in Črna Gora: Jevrić, Nenad Djordjević, Gavrančić, Krstajić (16’ Nadj), Dudić, Ergić, Saša Ilić, Dejan Stanković, Predrag Djordjević, Duljaj, Žigić (67’ Savo Milošević). Rdeči karton: 46’ Nadj

LESTVICA Argentina Nizozemska Slonokoščena obala Srbija in Črna Gora

18. S V E TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

21. junij

7 točk 7 točk 3 točke 0 točk

Stadion: FIFA WM stadion, Hannover Sodnik: Shamsul Maidin (Singapur) Gledalcev: 43.000 Mehika: Oswaldo Sánchez, Salcido, Rafael Márquez, Gonzalo Pineda (78’ Ramón Morales), Ricardo Osorio, Mario Méndez, Pavel Pardo, Torrado, Guillermo Franco (74’ José Fonseca), Zinha (52’ Jesús Arellano), Omar Bravo. Angola: João Ricardo, Jamba, Kali, Delgado, Loco, Figueiredo (73’ Rui Marques), André, Zé Kalanga (83’ Miloy), Mendonça, Mateus (68’ Mantorras), Akwá. Rdeči karton: 79’ André

21. junij

IRAN 1 75’ Bakhtiarizadeh

ANGOLA 1 60’ Flavio

Stadion: Zentralsatadion, Leipzig Sodnik: Mark Shield (Avstralija) Gledalcev: 38.000 Iran: Mirzapour, Bakhtiarizadeh, Kaabi (67’ Borhani), Rezaei, Nosrati (13’ Shojaei), Teymourian, Zandi, Madanchi, Mahdavikia, Ali Daei, Hashemian (39’ Khatibi). Angola: João Ricardo, Loco, Jamba, Kali, Delgado, Zé Kalanga, Figueiredo (73’ Rui Marques), Mendonça, Mateus (23’ Love), Miloy, Akwá (51’ Flavio).

LESTVICA Portugalska Mehika Angola Iran

9 točk 4 točke 2 točki 1 točka

skupina E

skupina F

Češka – Gana – Italija – ZDA

Avstralija – Brazilija – Hrvaška – Japonska

12. junij

17. junij

12. junij

18. junij

ČEŠKA 3

ITALIJA 1

AVSTRALIJA 3

BRAZILIJA 2

5’ Koller, 36’, 76’ Rosicky

22’ Gilardino

84’, 89’ Cahill, 92’ Aloisi

49’ Adriano, 90’ Fred

ZDA 0

ZDA 1

JAPONSKA 1

AVSTRALIJA 0

Stadion: FIFA WM stadion, Gelsenkirchen Sodnik: Carlos Amarilla (Paragvaj) Gledalcev: 52.000 Češka: Petr Čech, Grygera, Rozehnal, Ujfalusi, Jankulovski, Poborsky (82’ Jan Polak), Galasek, Plašil, Nedved, Rosicky (86’ Štajner), Jan Koller (45’ Lokvenc). ZDA: Kasey Keller, Cherundolo (46’ Eddie Johnson), Eddie Pope, Onyewu, Eddie Lewis, Mastroeni (46’ John O’Brien), Beasley, Convey, Landon Donovan, Claudio Reyna, Brian McBride (77’ Josh Wolff).

27’ (avt) Zaccardo

26’ Nakamura

Stadion: Fritz Walter, Kaiserslautern Sodnik: Jorge Larrionda (Urugvaj) Gledalcev: 46.000 Italija: Gianluigi Buffon, Zambrotta, Nesta, Fabio Cannavaro, Zaccardo (54’ Del Piero), Daniele De Rossi, Pirlo, Perrota, Totti (35’ Gattuso), Gilardino, Toni (61’ Iaquinta). Rdeči karton: 28’ Daniele De Rossi ZDA: Kasey Keller, Cherundolo, Bocanegra, Onyewu, Eddie Pope, Mastroeni, Convey (52’ Jimmy Conrad), Clint Dempsey (62’ Beasley), Landon Donovan, Claudio Reyna, Brian McBride. Rdeči karton: 45’ Mastroeni, 47’ Pope

Stadion: Fritz Walter, Kaiserslautern Sodnik: Essam Abd El Fatah (Egipt) Gledalcev: 46.000 Avstralija: Schwarzer, Brett Emerton, Craig Moore (61’ Joshua Kennedy), Lucas Neill, Chipperfield, Culina, Grella, Kewell, Wilkshire (75’ Aloisi), Bresciano (53’ Cahill), Viduka. Japonska: Kawaguchi, Tsuboi (56’ Moniwa) (91’ Oguro), Miyamoto, Nakazawa, Komano, Fukunishi, Hidetoshi Nakata, Alex Santos, Shunsuke Nakamura, Takahara, Yanagisawa.

Stadion: FIFA WM stadion, München Sodnik: Markus Merk (Nemčija) Gledalcev: 66.000 Brazilija: Dida, Cafú, Juan, Lúcio, Roberto Carlos, Emerson (72’ Gilberto Silva), Zé Roberto, Kaká, Ronaldinho, Adriano (88’ Fred), Ronaldo (72’ Robinho). Avstralija: Mark Schwarzer, Craig Moore (69’ Aloisi), Lucas Neill, Tony Popovic (41’ Bresciano), Chipperfield, Culina, Brett Emerton, Grella, Sterjovski, Cahill (56’ Kewell), Viduka.

12. junij

ITALIJA 2 40’ Pirlo, 83’ Iaquinta

22. junij 13. junij

BRAZILIJA 4

BRAZILIJA 1

46’ (+), 81’ Ronaldo, 53’ Juninho Pernambucano,

GANA 0

22. junij

44’ Kaká

59’ Gilberto

Stadion: FIFA WM stadion, Hannover Sodnik: Carlos Simon (Brazilija) Gledalcev: 43.000 Italija: Gianluigi Buffon, Zaccardo, Fabio Cannavaro, Nesta, Fabio Grosso, Perrotta, Pirlo, Daniele De Rossi, Totti (56’ Camoranesi), Toni (82’ Del Piero), Gilardino (64’ Iaquinta). Gana: Richard Kingston, Pantsil, Kuffour, Mensah, Pappoe (46’ Shilla), Muntari, Appiah, Essien, Eric Addo, Amoah (68’ Pimpong), Gyan (89’ TachieMensah).

ITALIJA 2

HRVAŠKA 0

JAPONSKA 1

26’ Materazzi, 87’ F. Inzaghi

Stadion: Olimpijski stadion, Berlin Sodnik: Benito Archundia (Mehika) Gledalcev: 72.000 Brazilija: Dida, Cafú, Lúcio, Juan, Roberto Carlos, Emerson, Zé Roberto, Kaká, Adriano, Ronaldinho, Ronaldo (69’ Robinho). Hrvaška: Pletikosa, Šimić, Robert Kovač, Šimunić, Babić, Niko Kovač (41’ Leko), Tudor, Srna, Niko Kranjčar, Klasnić (56’ Olić), Pršo.

34’ Tamada

17. junij

GANA 2 2’ Gyan, 82’ Muntari

ČEŠKA 0 Stadion: FIFA WM stadion, Hamburg Sodnik: Benito Archundia (Mehika) Gledalcev: 50.000 Italija: Gianluigi Buffon, Zambrotta, Nesta (17’ Materazzi), Fabio Cannavaro, Grosso, Camoranesi (74’ Barone), Gattuso, Pirlo, Totti, Perrota, Gilardino (60’ Filippo Inzaghi). Češka: Peter Čech, Grygera, Rozehnal, Radoslav Kovač (78’ Marek Heinz), Jankulowski, Polak, Poborsky (46’ Jiri Štajner), Rosicky, Nedved, Plašil, Baroš (64’ Jarolim). Rdeči karton: 47’ (+) Polak

ČEŠKA 0 Stadion: FIFA WM stadion, Köln Sodnik: Horacio Elizondo (Argentina) Gledalcev: 45.000 Gana: Richard Kingston, Habib Mohamed, Shilla, Mensah, Pantsil, Muntari, Essien, Appiah, Otto Addo (46’ Boateng), Gyan (85’ Pimpong), Amoah (80’ Eric Addo). 65’ Gyan je zastreljal enajstmetrovko. Češka: Petr Čech, Grygera, Jankulowski, Rozehnal, Ujfalusi, Galasek (46’ Jan Polak), Poborsky (56’ Jiri Štajner), Nedved, Rosicky, Plašil (68’ Sionko), Lokvenc. Rdeči karton: 65’ Ujfalusi

22. junij

GANA 2 22’ Draman, 47’ (+) (11-m) Appiah

ZDA 1 43’ Dempsey

Stadion: Frankenstadion, Nürnberg Sodnik: Markus Merk (Nemčija) Gledalcev: 41.000 Gana: Richard Kingston, Pantsil, Habib Mohamed, Mensah, Shilla, Boateng (46’ Otto Addo), Essien, Appiah, Draman (80’ Tachie-Mensah), Amoah (59’ Eric Addo), Pimpong. ZDA: Kasey Keller, Bocanegra, Onyewu, Jimmy Conrad, Cherundolo (61’ Eddie Johnson), Eddie Lewis (74’ Convey), Claudio Reyna (40’ Ben Olsen), Landon Donovan, Clint Dempsey, Beasley, Brian McBride.

LESTVICA Italija Gana Češka ZDA

18. junij

JAPONSKA 0 HRVAŠKA 0 Stadion: Frankenstadion, Nürnberg Sodnik: Frank de Bleeckere (Belgija) Gledalcev: 41.000 Japonska: Kawaguchi, Kaji, Miyamoto, Nakazawa, Alex Santos, Ogasawara, Hidetoshi Nakata, Fukunishi (46’ Inamoto), Nakamura, Takahara (85’ Oguro), Yanagisawa (61’ Tamada). 22’ Kawaguchi je ubranil enajstmetrovko Srni. Hrvaška: Pletikosa, Dario Šimić, Robert Kovač, Šimunić, Srna (87’ Bošnjak), Tudor (70’ Olić), Niko Kovač, Babić, Niko Kranjčar (78’ Modrić), Klasnić, Pršo.

Stadion: FIFA WM stadion, Dortmund Sodnik: Eric Poulat (Francija) Gledalcev: 65.000 Brazilija: Dida (82’ Rogério Ceni), Cicinho, Lúcio, Juan, Gilberto, Gilberto Silva, Kaká (71’ Ricardinho), Juninho Pernambucano, Ronaldinho (71’ Zé Roberto), Ronaldo, Robinho. Japonska: Kawaguchi, Kaji, Alex Santos, Hidetoshi Nakata, Nakazawa, Tsuboi, Inamoto, Ogasawara (56’ Koji Nakata), Nakamura, Maki (60’ Takahara) (66’ Oguro), Tamada. 22. junij

AVSTRALIJA 2 38’ (11-m) Moore, 79’ Kewell

HRVAŠKA 2 2’ Srna, 56’ Niko Kovač

Stadion: Gottlieb-Daimler, Stuttgart Sodnik: Graham Poll (Anglija) Gledalcev: 52.000 Avstralija: Kalac, Craig Moore, Lucas Neill, Chipperfield (75’ Joshua Kennedy), Brett Emerton, Grella (63’ Aloisi), Sterjovski (71’ Bresciano), Culina, Cahill, Kewell, Viduka. Rdeči karton: 87’ Emerton. Hrvaška: Pletikosa, Stjepan Tomas (83’ Klasnić), Dario Šimić, Šimunić, Srna, Tudor, Niko Kranjčar (65’ Leko), Niko Kovač, Babić, Pršo, Olić (74’ Modrić). Rdeča kartona: 85’ Šimić, 93’ Šimunić.

LESTVICA 7 točk 6 točk 3 točke 1 točka

Brazilija Avstralija Hrvaška Japonska

9 točk 4 točke 2 točki 1 točka

1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

S TAT I S T I K E

469

skupina G

skupina H

Francija – Južna Koreja – Švica – Togo

Savdska Arabija – Španija – Tunizija – Ukrajin

13. junij

19. junij

14. junij

19. junij

ŠVICA 2

ŠPANIJA 4

UKRAJINA 4

54’ Lee Chun-Soo, 72’ Ahn Jung-Hwan

16’ A. Frei, 88’ Barnetta

13’ X. Alonso, 17’, 48’ (11-m) Villa, 81’ Torres

4’ Rusol, 36’ Rebrov, 46’ Ševčenko, 84’ Kaliničenko

TOGO 1

TOGO 0

UKRAJINA 0

SAVDSKA ARABIJA 0

31’ Mohamed Kader

Stadion: FIFA WM stadion, Dortmund Sodnik: Carlos Amarilla (Paragvaj) Gledalcev: 65.000 Švica: Zuberbühler, Philippe Degen, Patrick Müller, Senderos, Magnin, Barnetta, Johan Vogel, Ricardo Cabanas (77’ Marco Streller), Wicky, Gygax (46’ Hakan Yakin), Alexander Frei (87’ Lustrinelli). Togo: Agassa, Tchangai, Assimiou, Nibombe, Forson, Romao, Mamam (87’ Malm), Adebayor, Mohamed Kader, Agboh (25’ Salifou), Dossevi (69’ Senaya).

Stadion: Zentralstadion, Leipzig Sodnik: Massimo Busacca (Švica) Gledalcev: 43.000 Španija: Casillas, Sergio Ramos, Puyol, Pablo, Pernía, Marcos Senna, Xabi Alonso (55’ Albelda), Xavi, Luis García (77’ Cesc Fábregas), Fernando Torres, David Villa (55’ Raúl). Ukrajina: Šovkovski, Nesmačni, Rusol, Jezerski, Gusin (46’ Šelajev), Timoščuk, Gusev (46’ Vorobej), Vaščuk, Rotan (64’ Rebrov), Voronin, Ševčenko. Rdeči karton: 47’ Vaščuk

Stadion: FIFA WM stadion, Hamburg Sodnik: Graham Poll (Anglija) Gledalcev: 50.000 Ukrajina: Šovkovski, Nesmačni, Rusol, Sviderski, Kaliničenko, Gusev, Timoščuk, Šelajev, Rebrov (71’ Rotan), Ševčenko (86’ Milevski), Voronin (79’ Gusin). Savdska Arabija: Zaid, Dokhi (55’ Khathran), Sulimani, Al-Ghamdi, Al-Montashari, Khariri, Noor (77’ Al-Jaber), Ameen (55’ Al-Hawsawi), Tukar, Khaled Aziz, Al-Kahtani.

JUŽNA KOREJA

Stadion: FIFA WM stadion, Frankfurt Sodnik: Graham Poll (Anglija) Gledalcev: 48.000 Južna Koreja: Lee Won-Jae, Kim Young-Chul, Choi Jin-Cheul, Kim Jin-Kyu (46’ Ahn Jung-Hwan), Lee Young-Pyo, Park Ji-Sung, Lee Eul-Yong (68’ Kim Nam-Il), Lee-Ho, Song Chong-Gug, Lee Chun-Soo, Cho Jae-Jin (83’ Kim Sang-Sik). Togo: Agassa, Nibombe, Abalo, Tchangai, Assemoassa (62’ Forson), Mamam, Romao, Senaya (55’ Assimiou Toure), Mohamed Kader, Adebayor, Salifou (86’ Aziawonou). Rdeči karton: 53’ Abalo 13. junij

FRANCIJA 0 ŠVICA 0 Stadion: Gottlieb-Daimler, Stuttgart Sodnik: Valentin Ivanov (Rusija) Gledalcev: 52.000 Francija: Barthez, Sagnol, Thuram, Gallas, Abidal, Makelele, Patrick Vieira, Zinedine Zidane, Wiltord, (84’ Dhorasoo) Ribéry (70’ Saha), Thierry Henry. Švica: Zuberbühler, Philippe Degen, Senderos, Patrick Müller (75’ Djourou), Magnin, Barnetta, Johan Vogel, Ricardo Cabanas, Wicky (82’ Margairaz), Marco Streller (56’ Gygax), Alexander Frei.

23. junij

FRANCIJA 2

14. junij

ŠPANIJA 1

55’ Vieira, 61’ Henry

TUNIZIJA 2

36’ Juanito

TOGO 0

23’ Jaziri, 92’ Jaidi

SAVDSKA ARABIJA 0

Stadion: FIFA WM stadion, Köln Sodnik: Jorge Larrionda (Urugvaj) Gledalcev: 45.000 Francija: Barthez, Sagnol, Thuram, Gallas, Mikael Silvestre, Makelele, Patrick Vieira (81’ Diarra), Ribéry (77’ Govou), Malouda (74’ Wiltord), Trezeguet, Thierry Henry. Togo: Agassa, Nibombe, Abalo, Tchangai, Senaya, Aziawonou, Mamam (59’ Olufade), Salifou, Mohamed Kader, Koubadja, Forson, Adebayor (75’ Dossevi).

SAVDSKA ARABIJA 2

Stadion: Fritz-Walter stadion, Kaiserslautern Sodnik: Coffi Codjia (Benin) Gledalcev: 46.000 Španija: Cañizares, Michel Salgado, Juanito, Marchena, Antonio López, Cesc Fábregas (66’ Xavi), Albelda, Iniesta, Joaquín, Raúl (46’ David Villa), José Antonio Reyes (70’ Fernando Torres). Savdska Arabija: Zaid, Dokhi, Tukar, Al-Montashari, Sulimani (81’ Massad), Khariri, Noor, Khaled Aziz (13’ Al-Temyat), Al-Jaber (68’ Al-Hawsawi), Al-Harthi, Khathran.

23. junij

57’ Al Kahtani, 84’ Al Jaber

Stadion: FIFA WM stadion, München Sodnik: Mark Shield (Avstralija) Gledalcev: 66.000 Tunizija: Ali Boumnijel, Haggui, Jaidi, Hatem Trabelsi, Bouazizi (55’ Nafti), Chedli (69’ Ghodhbane), Mnari, Namouchi, Chikhaoui (82’ Essediri), Jaziri, Jemmali. Savdska Arabija: Zaid, Al-Montashari, Sulimani, Tukar, Al-Temyat (67’ Al-Hawsawi), Al-Ghamdi, Khariri, Noor (75’ Ameen), Dokhi, Khaled Aziz, Al-Kahtani (82’ Al-Jaber).

S TAT I S T I K E 470

18. junij

23’ Senderos, 77’ Frei

FRANCIJA 1

JUŽNA KOREJA

9’ Henry

Stadion: FIFA WM stadion, Hannover Sodnik: Horacio Elizondo (Argentina) Gledalcev: 43.000 Švica: Zuberbühler, Spycher, Senderos (53’ Djourou), Patrick Müller, Philippe Degen, Wicky (88’ Behrami), Johan Vogel, Ricardo Cabanas, Barnetta, Alexander Frei, Hakan Yakin (71’ Margairaz). Južna Koreja: Lee Won-Jae, Choi Jin-Cheul, Kim Jin-Kyu, Kim Jin-Dong, Lee Chun-Soo, Kim Nam-Il, Lee-Ho, Lee Young-Pyo (63’ Ahn Jung-Hwan), Park Ji-Sung, Cho Jae-Jin, Park Young-Chu.

JUŽNA KOREJA

81’ Park Ji-Sung

Stadion: Zentralstadion, Leipzig Sodnik: Benito Archundia (Mehika) Gledalcev: 43.000 Francija: Barthez, Sagnol, Thuram, Gallas, Abidal, Patrick Vieira, Makelele, Wiltord (60’ Ribéry), Malouda (88’ Dhorasoo), Zinedine Zidane (91’ Trezeguet), Thierry Henry. Južna Koreja: Lee Won-Jae, Kim Young-Chul, Choi Jin-Cheul, Kim Jin-Dong, Lee Young-Pyo, Park JiSung, Lee-Ho (69’ Kim Sang-Sik), Lee Eul-Yong (46’ Seol Ki-Hyeon), Kim Nam-Il, Lee Chun-Soo (72’ Ahn Jung-Hwan), Cho Jae-Jin.

LESTVICA Švica Francija Južna Koreja Togo

18. S V E TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

7 točk 5 točk 4 točke 0 točk

23. junij

UKRAJINA 1

ŠVICA 2 19. junij

70’ (11-m) Ševčenko

ŠPANIJA 3

TUNIZIJA 0

71’ Raúl, 76’, 91’ (11-m) F. Torres

Stadion: Olimpijski stadion, Berlin Sodnik: Carlos Amarilla (Paragvaj) Gledalcev: 72.000 Ukrajina: Šovkovski, Rusol, Sviderski, Nesmačni, Gusev, Timoščuk, Šelajev, Kaliničenko (75’ Gusin), Rebrov (55’ Vorobej), Ševčenko (88’ Milevski), Voronin. Tunizija: Ali Boumnijel, Hatem Trabelsi, Jaidi, Haggui, Ayari, Namouchi, Mnari, Chedli (79’ Santos), Nafti (91’ Ghodhbane), Bouazizi (79’ Ben Saada), Jaziri. Rdeči karton: 46’(+) Jaziri

TUNIZIJA 1 8’ Mnari

Stadion: Gottlieb-Daimler, Stuttgart Sodnik: Carlos Simon (Brazilija) Gledalcev: 52.000 Španija: Casillas, Sergio Ramos, Pablo, Puyol, Pernía, Xabi Alonso, Marcos Senna (46’ Cesc Fábregas), Xavi, David Villa (57’ Joaquín), Fernando Torres, Luis García (46’ Raúl). Tunizija: Ali-Boumnijel, Haggui, Hatem Trabelsi, Jaidi, Ayari (57’ Yahia), Nafti, Bouazizi (57’ Ghodhbane), Chedli (80’ Guemamdia), Namouchi, Jaziri, Mnari.

LESTVICA Španija Ukrajina Tunizija Savdska Arabija

9 točk 6 točk 1 točka 1 točka

četrtfinale

24. junij

25. junij

27. junij

30. junij

NEMČIJA 2

PORTUGALSKA 1

BRAZILIJA 3

NEMČIJA

4’, 12’ Podolski

23’ Maniche

5’ Ronaldo, 46’ (+) Adriano, 84’ Zé Roberto

80’ Klose

ŠVEDSKA 0

NIZOZEMSKA 0

GANA 0

ARGENTINA

Stadion: FIFA WM stadion, München Sodnik: Carlos Simon (Brazilija) Gledalcev: 66.000 Nemčija: Lehmann, Arne Friedrich, Mertesacker, Metzelder, Lahm, Bernd Schneider, Frings (85’ Kehl), Schweinsteiger (72’ Tim Borowski), Ballack, Lukas Podolski (74’ Neuville), Miroslav Klose. Švedska: Issakson, Niclas Alexandersson, Mellberg, Lucic, Edman, Linderoth, Mattias Jonson (52’ Wilhelmsson), Källström (39’ Peter Hansson), Ljungberg, Henrik Larsson, Ibrahimovic (72’ Allbäck). 52’ Larsson je zastreljal enajstmetrovko. Rdeči karton: 35’ Lucic

Stadion: Frankenstadion, Nürnberg Sodnik: Valentin Ivanov (Rusija) Gledalcev: 41.000 Portugalska: Ricardo, Miguel, Fernando Meira, Ricardo Carvalho, Nuno Valente, Costinha, Figo (84’ Tiago), Maniche, Deco, Cristiano Ronaldo (34’ Simão Sabrosa), Pauleta (46’ Armando Petit). Rdeči karton: 46’ (+) Costinha, 78’ Deco Nizozemska: van der Sar, Boulahrouz, Ooijer, Mathijsen (56’ van der Waart), van Bronckhorst, van Bommel (67’ Heitinga), Sneijder, Cocu (84’ Vennegoor of Hesselink), van Persie, Kuyt, Robben. Rdeči karton: 63’ Boulahrouz, 95’ van Bronckhorst

Stadion: FIFA WM stadion, Dortmund Sodnik: Luboš Michel (Slovaška) Gledalcev: 65.000 Brazilija: Dida, Cafú, Lúcio, Juan, Roberto Carlos, Emerson (46’ Gilberto Silva), Zé Roberto, Kaká (83’ Ricardinho), Ronaldinho, Adriano (61’ Juninho Pernambucano), Ronaldo. Gana: Kingston, Mensah, Pantsil, Shilla, Pappoe, Appiah, Muntari, Dramani, Gyan, Amoah (70’ Tachie-Mensah), Addo (60’ Boateng). Rdeči karton: 81’ Gyan

49’ Ayala

24. junij

26. junij

41’ Ribéry, 83’ Vieira, 92’ Zidane

ITALIJA 1

ŠPANIJA 1

95’ (11-m) Totti

28’ (11-m) Villa

AVSTRALIJA 0

Stadion: FIFA WM stadion, Hannover Sodnik: Roberto Rosetti (Italija) Gledalcev: 43.000 Francija: Barthez, Sagnol, Thuram, Gallas, Abidal, Makelele, Patrick Vieira, Malouda (74’ Govou), Zinedine Zidane, Ribéry, Thierry Henry (88’ Wiltord). Španija: Casillas, Sergio Ramos, Pablo, Puyol, Pernía, Xabi Alonso, Cesc Fábregas, Xavi (72’ Marcos Senna), Raúl (54’ Luis García), Fernando Torres, David Villa (54’ Joaquín).

27. junij

FRANCIJA 3 ARGENTINA

(1) 2

10’ Crespo, 98’ M. Rodríguez

MEHIKA

(1) 1

6’ Márquez

Stadion: Zentralstadion, Leipzig Sodnik: Massimo Busacca (Švica) Gledalcev: 43.000 Argentina: Abbondanzieri, Scaloni, Roberto Ayala, Heinze, Sorin, Mascherano, Esteban Cambiasso (76’ Aimar), Riquelme, Maxi Rodríguez, Saviola (84’ Messi), Crespo (75’ Tévez). Mehika: Oswaldo Sánchez, Rafael Márquez, Ricardo Osorio, Salcido, Mario Méndez, José Castro, Guardado (66’ Gonzalo Pineda), Pavel Pardo (38’ Torrado), Ramón Morales (74’ Zinha), Borgetti, Francisco Fonseca. 25. junij

ANGLIJA 1 60’ Beckham

EKVADOR 0 Stadion: Gottlieb-Daimler, Stuttgart Sodnik: Frank de Bleeckere (Belgija) Gledalcev: 52.000 Anglija: Paul Robinson, Hargreaves, Rio Ferdinand, John Terry, Ashley Cole, Carrick, Beckham (87’ Aaron Lennon), Gerrard (92’ Downing), Lampard, Joe Cole (77’ Carragher), Rooney. Ekvador: Cristian Mora, Ulises De la Cruz, Iván Hurtado, Giovanny Espinoza, Reasco, Edison Méndez, Edwin Tenorio (69’ Christian Lara), Segundo Castillo, Luis Antonio Valencia, Agustín Delgado, Carlos Tenorio (72’ Ivan Kaviedes).

Stadion: Fritz-Walter stadion, Kaiserslautern Sodnik: Luis Medina Cantalejo (Španija) Gledalcev: 46.000 Italija: Gianluigi Buffon, Zambrotta, Fabio Cannavaro, Materazzi, Fabio Grosso, Gattuso, Pirlo, Perrotta, Del Piero (75’ Totti), Toni (56’ Berzagli), Gilardino (46’ Iaquinta). Rdeči karton: 50’ Materazzi Avstralija: Schwarzer, Lucas Neill, Craig Moore, Chipperfield, Grella, Culina, Tim Cahill, Sterjovski (81’ Aloisi), Bresciano, Wilkshire, Viduka. 26. junij

UKRAJINA ŠVICA

0 (3) 0 (0)

Stadion: FIFA WM stadion, Köln Sodnik: Benito Archundia (Mehika) Gledalcev: 45.000 Ukrajina: Šovkovski, Vaščuk, Nesmačni, Gusin, Timoščuk, Šelajev, Gusev, Kaliničenko (75’ Rotan), Vorobej (94’ Rebrov), Ševčenko, Voronin (111’ Milevski). Švica: Zuberbühler, Philippe Degen, Djourou (34’ Grichting), Patrick Müller, Magnin, Barnetta, Johan Vogel, Wicky, Ricardo Cabanas, Hakan Yakin (64’ Marco Streller), Alexander Frei (117’ Lustrinelli). Enajstmetrovke Ukrajina: Ševčenko (Zuberbühler ubranil), Milevski (gol), Rebrov (gol), Gusev (gol) Švica: Streller (Šovkovski ubranil), Barnetta (zgrešil), Cabanas (Šovkovski ubranil).

1 (4) 1 (2)

Stadion: Olimpijski stadion, Berlin Sodnik: Luboš Michel (Slovaška) Gledalcev: 72.000 Nemčija: Lehmann, Arne Friedrich, Metzelder, Mertesacker, Lahm, Bernd Schneider (62’ Odonkor), Ballack, Frings, Schweinsteiger (74’ Tim Borowski), Podolski, Miroslav Klose (86’ Neuville). Argentina: Abbondanzieri (71’ Leo Franco), Coloccini, Roberto Ayala, Heinze, Sorin, Mascherano, Luis González, Riquelme (72’ Esteban Cambiasso), Maxi Rodríguez, Tévez, Crespo (79’ Julio Cruz). Rdeči karton: po tekmi, Cufré (igralec s klopi) Enajstmetrovke Nemčija: Neuville (gol), Ballack (gol), Podolski (gol), Borowski (gol) Argentina: Cruz (gol), Ayala (Lehmann ubranil), Maxi Rodríguez (gol), Cambiasso (Lehmann ubranil). 30. junij

ITALIJA 3 6’ Zambrotta, 59’, 69’ Toni

UKRAJINA 0 Stadion: FIFA WM Stadion, Hamburg Sodnik: Frank de Bleeckere (Belgija) Gledalcev: 50.000 Italija: Gianluigi Buffon, Zambrotta, Barzagli, Fabio Cannavaro, Fabio Grosso, Perrotta, Pirlo (68’ Barone), Gattuso (77’ Zaccardo), Camoranesi (68’ Oddo), Totti, Toni. Ukrajina: Šovkovski, Rusol (47+ Vaščuk), Sviderski (20’ Vorobej), Nesmačni, Gusev, Timoščuk, Šelajev, Kaliničenko, Gusin, Milevski (72’ Belik), Ševčenko. 1. julij

PORTUGALSKA ANGLIJA

0 (3) 0 (1)

Stadion: FIFA WM Stadion, Gelsenkirchen Sodnik: Horacio Elizondo (Argentina) Gledalcev: 52.000 Portugalska: Ricardo, Miguel, Ricardo Carvalho, Fernando Meira, Nuno Valente, Armando Petit, Maniche, Luis Figo (86’Helder Postiga), Tiago (74’Hugo Viana), Pauleta (63’Simão Sabrosa), Cristiano Ronaldo. Anglija: Paul Robinson, Gary Neville, Rio Ferdinand, John Terry, Ashley Cole, Beckham (52’ Aaron Lennon) (119’ Carragher), Lampard, Hargreaves, Gerrard, Joe Cole (65’ Crouch), Rooney. Rdeči karton: 62’ Rooney Enajstmetrovke Portugalska: Simáo (gol), Hugo Viana (vratnica), Petit (zastreljal), Helder Postiga (gol), Cristiano Ronaldo (gol) Anglija: Lampard (Ricardo ubranil), Hargreaves (gol), Gerrard (Ricardo ubranil), Carragher (Ricardo ubranil).

1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

S TAT I S T I K E

osmina finala

471

3. mesto

končna lestvica

1. julij

8. julij

FRANCIJA 1

NEMČIJA 3

57’ Henry

56’, 78’ Schweinsteiger, 60’ (avt) Petit

BRAZILIJA 0

PORTUGALSKA 1

Stadion: FIFA WM stadion, Frankfurt Sodnik: Luis Medina Cantalejo (Španija) Gledalcev: 48.000 Francija: Barthez, Sagnol, Thuram, Gallas, Abidal, Makelele, Patrick Vieira, Ribéry (77’ Govou), Malouda (81’ Wiltord), Zinedine Zidane, Thierry Henry (86’ Saha). Brazilija: Dida, Cafú (76’ Cicinho), Lúcio, Juan, Roberto Carlos, Gilberto Silva, Zé Roberto, Kaká (79’ Robinho), Ronaldinho, Juninho Pernambucano (63’ Adriano), Ronaldo.

88’ Nuno Gomes

1. Italija 2. Francija 3. Nemčija 4. Portugalska 5. Brazilija 6. Argentina 7. Anglija 8. Ukrajina 9. Španija 10.Švica 11. Nizozemska 12. Ekvador 13. Gana 14. Švedska 15. Mehika 16. Avstralija 17. Južna Koreja 18. Paragvaj 19. Slonokoščena obala 20. Češka 21. Poljska 22. Hrvaška 23. Angola 24. Tunizija 25. Iran 26. ZDA 27. Trinidad in Tobago 28. Japonska 29. Savdska Arabija 30. Togo 31. Kostarika 32. Srbija in Črna Gora

Stadion: Gottlieb-Daimler stadion, Stuttgart Sodnik: Toru Kamikawa (Japonska) Gledalcev: 52.000 Nemčija: Kahn, Lahm, Nowotny, Metzelder, Marcell Jansen, Bernd Schneider, Frings, Kehl, Schweinsteiger (79’ Hitzlsperger), Miroslav Klose (65’ Neuville), Lukas Podolski (71’ Hanke) Portugalska: Ricardo, Paulo Ferreira, Fernando Meira, Ricardo Costa, Nuno Valente (69’ Nuno Gomes), Costinha (46’ Armando Petit), Maniche, Deco, Simão Sabrosa, Cristiano Ronaldo, Pauleta (77’ Luis Figo).

polfinale finale

4. julij

ITALIJA

(0) 2

119’ F. Grosso, 121’ Del Piero

S TAT I S T I K E

NEMČIJA

472

(0) 0

Stadion: FIFA WM stadion, Dortmund Sodnik: Benito Archundia (Mehika) Gledalcev: 65.000 Italija: Gianluigi Buffon, Zambrotta, Fabio Cannavaro, Materazzi, Fabio Grosso, Camoranesi (91’ Iaquinta), Gattuso, Pirlo, Perrotta (104’ Del Piero), Totti, Toni (74’ Gilardino). Nemčija: Lehmann, Arne Friedrich, Metzelder, Mertesacker, Lahm, Bernd Schneider (83’ Odonkor), Ballack, Tim Borowski (73’ Schweinsteiger), Kehl, Lukas Podolski, Miroslav Klose (111’ Neuville). 5. julij

FRANCIJA 1 33’ (11-m) Zidane

PORTUGALSKA 0 Stadion: FIFA WM stadion, München Sodnik: Jorge Larrionda (Urugvaj) Gledalcev: 66.000 Francija: Barthez, Sagnol, Thuram, Gallas, Abidal, Makelele, Patrick Viera, Malouda (69’ Wiltord), Zinedine Zidane, Ribéry (72’ Govou), Thierry Henry (85’ Saha). Portugalska: Ricardo, Miguel (62’ Paulo Ferreira), Ricardo Carvalho, Fernando Meira, Nuno Valente, Costinha (75’ Helder Postiga), Luis Figo, Maniche, Deco, Cristiano Ronaldo, Pauleta (68’ Simão Sabrosa).

9. julij

ITALIJA

1 (5)

19’ Materazzi

FRANCIJA

1 (3)

7’ (11-m) Zidane

Stadion: Olimpijski stadion, Berlin Sodnik: Horacio Elizondo (Argentina) Gledalcev: 69.000 Italija: Gianluigi Buffon, Zambrotta, Fabio Cannavaro, Materazzi, Fabio Grosso, Camoranesi (86’ Del Piero), Gattuso, Pirlo, Perrota (61’ Iaquinta), Totti (61’ Daniele De Rossi), Toni. Francija: Barthez, Sagnol, Thuram, Gallas, Abidal, Makelele, Patrick Vieira (56’ Diarra), Malouda, Zinedine Zidane, Ribéry (100’ Trezeguet), Thierry Henry (107’ Wiltord). Rdeči karton: 110’ Zidane Enajstmetrovke Italija: Pirlo (gol), Materazzi (gol), De Rossi (gol), Del Piero (gol), Grosso (gol) Francija: Wiltord (gol), Trezeguet (prečka), Abidal (gol), Sagnol (gol).

svetovni prvak ITALIJA

18. S V E TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006

SELEKTORJI Italija: Marcello Lippi Francija: Raymond Domenech Nemčija: Jürgen Klinsmann Portugalska: Luiz Felipe Scolari Brazilija: Carlos Alberto Parreira Argentina: José Pekerman Anglija: Sven-Göran Eriksson Ukrajina: Oleg Blohin Španija: Luis Aragonés Švica: Jakob Kuhn Nizozemska: Marco van Basten Ekvador: Luis Suárez Gana: Ratomir Dujković Švedska: Lars Lagerbäck Mehika: Ricardo La Volpe Avstralija: Guus Hiddink Južna Koreja: Dick Advocaat Paragvaj: Aníbal Ruiz Slonokoščena obala: Henri Michel Češka: Karl Brückner Poljska: Pavel Janas Hrvaška: Zlatko Kranjčar Angola: Luis de Oliveira Gonçalves Tunizija: Roger Lemerre Iran: Branko Ivanković ZDA: Bruce Arena Trinidad in Tobago: Leo Bennhakker Japonska: Arthur Antúnes Coimbra – Zico Savdska Arabija: Marcos Paqueta Togo: Otto Pfister Kostarika: Alexandre Guimaraes Srbija in Črna Gora: Ilija Petković

Splošne statistike ŠTEVILO TEKEM NA VSEH 18 SVETOVNIH PRVENSTVIH 708 ŠTEVILO GOLOV NA VSEH 18 SVETOVNI PRVENSTVIH 2.063

Zgodovinska lestvica svetovnih prvenstev (1930 - 2006) - prva deseterica Reprezentance

Naslovi Odigrane Zmage Remiji Porazi Doseženi Prejeti

Točke

tekme zadetki zadetki 1. Brazilija (18)

201

206

7 4,64

ŠTEVILO NASLOVOV PO CELINAH Južna Amerika 9 Evropa 9

2. Nemčija (16)

190

112

184

6 6,67

3. Italija (16)

122

1 51

6 5,37

4. Argentina (14)

113

1 12

5 7,44

FINALI, ODLOČENI PO PODALJŠKIH 4 (Italija - Češkoslovaška 1934, Anglija - ZR Nemčija 1966, Brazilija - Italija 1994, Italija - Francija 2006)

5. Anglija (12)

9 2

5 5,76

6. Francija (12)

8 5

5 5,56

7. Španija (12)

5 3,06

FINALI, ODLOČENI PO ENAJSTMETROVKAH 2 (Brazilija - Italija 1994, Italija - Francija 2006)

8. Švedska (11)

4 4,20

9. Nizozemska (8)

5 3,70

10. Rusija (9)

5 1,35

FINALI BREZ JUŽNOAMERIŠKIH REPREZENTANC 1934, 1938, 1954, 1966, 1974, 1982, 2006

v oklepaju: število nastopov na svetovnih prvenstvih

ŠTEVILO GOLOV V FINALIH 66 (Zadnja tekma med Urugvajem in Brazilijo leta 1950 se ne šteje kot finale) ZADELI V DVEH FINALIH Brazilca Vavá (1958, 1962), Pelé (1958, 1970), Namec Paul Breitner (1974, 1982) in Francoz Zidane (1998, 2006) NAJBOLJŠI STRELEC VSEH SP Ronaldo, 16 golov PRVI SODNIK, KI JE SODIL OTVORITEV IN FINALE NA SP Argentinec Horacio Elizondo (Nemčija 2006) SODILA NAJVEČ TEKEM NA ENEM SP Argentinec Horacio Elizondo in Mehičan Benito Archundia vsak po 5 (Nemčija 2006) NAJVEČ KARTONOV NA ENEM SREČANJU SP Rus Valentin Ivanof je na tekmi Portugalska - Nizozemska pokazal 4 rdeče in 16 rumenih kartonov (Nemčija 2006) NAJVEČ MINUT BREZ STORJENEGA PREKRŠKA NA TEKMAH SP Brazilec Lúcio 386 minut (Nemčija 2006)

Izvirne fotografije Alfieri photo (448, 454, 456, 458, 459) Wernig Drago - TAKA (450, 452, 453, 455, 457, 466)

1 8 . SVE TOVN O PR VE N ST VO: N E MČIJA 2 0 0 6

473

Foto: Robert Balen

Ustavite svet – mundial je tu! pripoveduje o nogometnih svetovnih prvenstvih. Je prvo tovrstno delo v slovenščini. Avtor Juan Vasle jo je napisal v želji, da bi se bralci počutili tako, kot da so na tribuni. Da bi jim 75 let nogometnih čustvovanj kar najbolj nazorno posredoval, se je, kolikor je bilo le mogoče, izogibal suhoparnemu naštevanju podatkov. Vsakemu poglavju je dodal zvrhano mero zgodb, opisov dogodkov, izjav glavnih udeležencev, natančnost statistik in omemb dejstev iz sočasne zgodovine, ki so le posredno povezani z največjo športno prireditvijo na svetu, in bogato slikovno gradivo. Tisti, ki vsaka štiri leta izklopijo vsakdanjost, priklopijo žogo in se prepustijo užitkom spremljanja 21 norcev, podečih se za enim norcem s predmetom poželenja pred seboj, niso sami. Svetovno nogometno prvenstvo zaobsega veliko več od tekmovanja samega, od golov, rezultatov, zmag in porazov. V njem, ob njem ali za njim se prepletajo dogodki, povezani z vsemi človeškimi vrlinami in slabostmi. Mundial vpliva na sleherno vejo družbe, nemalokrat zaznamuje zgodovino sámo. Od prvega velikega tekmovanja, ko je leta 1930 najmanjša južnoameriška država kljubovala eni največjih svetovnih gospodarskih depresij doslej in uresničila sanje Francoza Julesa Rimeta, pa do današnjih dni, ko je kraljica televizija skoraj pomembnejša od okroglega usnja, je svetovno prvenstvo krojilo nepregledno število usod. Vasle jih opisuje z vidika novinarja, ki se je rodil v nogometni deželi Argentini in se leta 1990 preselil v Slovenijo. Kot opernega pevca, solista ljubljanske Opere, ga nadvse navdušujejo uglašenost, intonančna čistost in ritmična preciznost. Prepričan je, da ima tudi mundial svojo lastno »muziko«.

1930 URUGVAJ 1934 ITALIJA 1938 FRANCIJA 1950 BRAZILIJA 1954 ŠVICA 1958 ŠVEDSKA 1962 ČILE 1966 ANGLIJA 1970 MEHIKA 1974 ZR NEMČIJA 1978 ARGENTINA 1982 ŠPANIJA 1986 MEHIKA 1990 ITALIJA 1994 ZDA 1998 FRANCIJA 2002 J. KOREJA - JAPONSKA 2006 NEMČIJA

474

18. S VE TOVN O P R V EN ST VO: NEMČ IJA 2006