Raziskovalna naloga by Andraž Lečnik

[2003]

[Gostilna Lečnik] [RAZISKOVALNA NALOGA] [BLAŽ LEČNIK]

KAZALO 1 ZAHVALA ............................................................................................................................... 2 2 POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE ........................................................................ 3 3 UVOD ........................................................................................................................................ 4 4 TEORETIČNI DEL ................................................................................................................. 5 4. 1 HIŠA IN NJENA ZGODOVINA ...................................................................................... 5 4. 2 DEJAVNOST ..................................................................................................................... 9 4. 3 DRUŽINA ........................................................................................................................ 12 4. 4 PRADED FRANJO LEČNIK .......................................................................................... 15 4. 5 ANEKDOTA ................................................................................................................... 18 5 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 19 6. VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................... 20 7

PRILOGE ............................................................................................................................. 22

1 ZAHVALA

Za pomoč pri pripravi in izvedbi raziskovalne naloge se zahvaljujem mentorjema, učitelju Alojzu Pristavniku in višji kustosinji Liljani Suhodolčan, Koroškemu muzeju Ravne, Vanji Benko za lektoriranje naloge, sorodnikom in vsem, ki so mi s svojimi nasveti pomagali in svetovali pri nastajanju in oblikovanju naloge.

2 POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE

Trg kot osrednji prireditveni prostor je povezoval tako hiše kot njene prebivalce, katerih način življenja in dogodki so bogatili življenjski utrip celotnega kraja. Lečnikova gostilna ima osrednje mesto v trgu današnjega mesta Ravne na Koroškem. S svojo lego opozarja na večstoletno tradicijo gostinske dejavnosti, ki je povezana z življenjem naše družine. Članom družine Lečnik je uspelo preživeti politične in gospodarske spremembe v 20. stoletju. V osrednjem trgu je edina gostilna od štirih, ki je ostala v družinski lasti, in se razvija naprej. Z raziskovanjem razvoja gostilne Lečnik in s predstavitvijo dejavnosti naše družine od leta 1918 do 2003 sem želel opozoriti na tradicijo družinske dejavnosti. Neraziskanost življenja naše družine in dejavnosti, s katero so se preživljali, je bil vzrok, da poskušam ohraniti bogato zgodovino naše družine. Spoznal sem, da sem z raziskavo odkril le del zgodovine naše družine in da se za pročelji hiš na trgu skriva še veliko življenjskih zgodb, ki so sooblikovale življenje v mojem kraju.

3 UVOD

Lečnikova gostilna ima imenitno lego ob osrednjem trgu starega Guštanja,1 danes mesta Ravne na Koroškem.2 Trg obdajajo hiše, ki s pročelji v večji meri ohranjajo izvorno podobo srednjeveškega trga, kjer so se skozi zgodovino razvijale različne dejavnosti in službe, ki so imele pomembno vlogo v življenju prebivalcev in okolice (sedež občine, trgovine, obrtniki, zdravnik, pošta, gostilne …). Trg Guštanj je bil znan kot trgovsko in fužinarsko središče. Na razcvet gostinskih in drugih dejavnosti je vplival ugoden industrijski (železarski) in gospodarski razvoj kraja že ob koncu 19. stoletja. Lečnikova družina od leta 1918 nadaljuje večstoletno tradicijo gostinske dejavnosti v hiši. O zgodovini hiše, o razvoju dejavnosti, ki so se razvijale, in o življenju ljudi, ki jih je hiša na robu trga povezovala, ni podrobnejših raziskav. Večino gradiva s tega področja za 20. stoletje hranimo v družinskem arhivu, veliko je zapisov v časopisju in drugi literaturi. Veliko podatkov je ohranjenih tudi na terenu v obliki ustnih virov, in sicer pričevanj sorodnikov, sosedov in posameznikov. Zaradi neraziskanosti družinske dejavnosti in življenja naše družine ter zaradi ljubezni do svojih prednikov želim s to raziskavo ohraniti spomin na pestro in bogato preteklost naše družine. S preučevanjem razpoložljivih zgodovinskih virov, ustnih virov, z rezultati dela na terenu, z anketo in intervjuji bom poskušal prikazati življenje in dejavnost naše družine v letih od 1918 do 2003.

1 2

Guštanj zgodovinski viri prvič omenjajo leta 1248, kot trg pa leta 1361. Trg Guštanj se preimenuje v mesto Ravne na Koroškem leta 1952.

4 TEORETIČNI DEL

V teoretičnem delu sem se odločil, da raziščem zgodovino hiše in dejavnosti v naši Lečnikovi hiši. Prav tako bom opisal življenje svojih prednikov, predvsem življenje mojega pradeda Franja Lečnika.

Prva upodobitev Guštanja 1688, J. V. Valvasor, Topographia archiducatus Carinthiae

4. 1 HIŠA IN NJENA ZGODOVINA

Prva upodobitev trga Guštanj sega v 17. stoletje in je objavljena v Valvasorjevi topografiji.3 Podoba trga se je skozi zgodovino spreminjala. Leta 1854 je Guštanj prizadel požar. Zgorelo je vse, kar je bilo zgrajeno iz lesa. Današnja oblika hiše v osnovni pročelni podobi sega v leto 1750. Leta 1918 sta brata Lečnik od Dobrovnika kupila nekdanje Čarejevo posestvo, ki je obsegalo veliko dvorišče, hlev in vrt, na njem je bila kapela, posvečena Janezu Nepomuku ter gostilno. Vse do takrat se je gostilna imenovala »Dobrovnik«.

J. V. Valvasor: Topographija Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa, Nürnberg 1688. 5

Dokumenti o odkupu se niso ohranili, ohranjena pa sta zapisa v časopisu MIR: »Brata Lečnik sta kupila v Guštanju od g. Dobrovnika takozvano Čarejevo posestvo z gostilno. Ker je pri gostilni veliko dvorišče in hlev ter vrt, je važno, da je reč prišla v slovenske roke.«4 »Gostilno pri Čareju je kupil gospod Lečnik. Nemškutarska občina ter Cesarsko kraljestvo okrajno glavarstvo ni gospodu Lečniku dala koncesije, čeravno je to najstarejša gostilna v Guštanju in edina s hlevi za živino. Guštanjski župan se je sam izrazil, da zato ne dovoli občina gostilne, ker je g. Lečnik Slovenec. Ljudstvo vsak dan bolj spoznava, kako so Nemci in nemškutarji Slovencem nasprotni in krivični. Pa saj pridejo drugi časi.«5 K hiši je sodilo veliko dvorišče, hlev za živino in gospodarsko poslopje ter vrt in polja na področju, kjer se danes razteza naselje Čečovje. Poleg gostilne in kegljišča so se pri hiši ukvarjali tudi s kmetovanjem nekako do smrti prababice Angele, do leta 1971.6 Obdelovanje zemlje po drugi svetovni vojni so počasi opuščali. Tako so jim v letu 1952 odvzeli (nacionalizacija) več kot dva hektarja obdelovalne zemlje na Čečovju in zaradi tega so zmanjšali obseg kmetovanja. Nekaj zemlje so zgubili zaradi raznih širitev cest in samega mesta Ravne na Koroškem. Gostilna je veljala za zavedno slovensko gostilno, kjer so se po 1. svetovni vojni sestajali zavedni Slovenci različnih prepričanj, med njimi tudi katoliki, komunisti in člani Narodnega sveta za Koroško. Gostilna je imela edina v trgu prostor za privez in napajanje živine. Gostje so po nedeljski maši tradicionalno zahajali vanjo na golaž. V nadstropju hiše je bila med obema vojnama prosvetna dvorana.7 Uprizarjali so razne odrske igre, ki sta jih režirala kaplan Oblak in župnik Rehar. Tu so predvajali veliko kino predstav. Večinoma so to bili nemi črno-beli filmi. Opremo za predvajanje filmov so operaterji pripeljali s sabo. Ta prostor so uporabljali tudi za razne gledališke predstave in nastope hipnotizerjev. Velik dogodek v tem času je bilo prirejanje dvobojev v boksu. Boji za Koroško niso prizanesli hiši. Leta 1919 je bil izveden napad na Guštanj. Po okoliških hribih so imeli borci za severno mejo nameščene topove, s katerimi so preganjali Nemce. Vedeli so, da imajo postojanko v delu Lečnikove gostilne (tam je bil oficir, imeli so telefone …). Topove so usmerili v hišo, uničili streho in pregnali nemški štab, ki se na to mesto ni več vrnil. Na podstrešju se še vedno dobro vidijo ožgani in raztrgani tramovi od topovskih granat.

MIR, 5. 4. 1918, št. 14, str. 74. MIR, 18. 10. 1918, št. 42, str. 219. 6 Družinski arhiv (v nadaljevanju raziskave o Lečnikovi hiši, dejavnostih v Lečnikovi gostilni, Lečnikovi družini, pradedku in anekdoti se bom skliceval na opombo – vir 6). 7 O dejavnostih v hiši sem za raziskavo dobil veliko podatkov od informatorjev.

Posebnost hiše je tudi izvir pitne vode v kletnih prostorih, kjer je bil dolgo v uporabi vodnjak, ki se še danes ni izsušil.6 V hiši je bilo več prostorov, ki so jih lastniki vsa leta oddajali različnim najemnikom. Na tak način je družina finančno laže shajala, sami člani ožje družine pa so imeli v hiši možnost uporabljati le nekaj sob. Prostori v hiši so bili razporejeni tako, da so bili v pritličju poslovni prostori, v nadstropju in v objektih, ki so se držali glavne stavbe, pa stanovanja. Hiša je bila dokaj nefunkcionalna, tako da so stanovanja v nadstropju imela eno kopalnico in sanitarije ter ločene sanitarije »na štrbunk«, ki so bile dosegljive le z balkona. Stanovanja na dvorišču niso imela ne sanitarij ne kopalnice. Razmere so se izboljšale konec šestdesetih let 20. stoletja, ko sta nova lastnika pričela s prenovo. Po pripovedovanju različnih informatorjev in svojega dedka sem ugotovil, da so prostore oddajali različnim obrtnikom in trgovcem: •

1930. leta je imel del prostorov v pritličju, kjer je danes biljardnica in so sanitarni prostori, v najemu ˝zotler˝ (sedlar).

•

1937. leta je bila v hiši mesarija, klavnica in predelava mesa, ki sta jo vodila gospod in gospa Križnik. Mesarija se je nahajala v delu prostorov, kjer je danes prodajalna športnih oblačil David, hladilnica zadaj za današnjo trgovino David, predelava in klavnica pa sta bili na dvorišču. Dejavnost je po drugi svetovni vojni nadaljevala gospa sama.

•

Leta 1940 je v prostorih današnje biljardnice gospod Kimprkle prodajal sadje.

•

Od 1941. do 1947. leta je imel gospod Mežnar v malem prostoru na koncu današnje trgovine David trafiko.

•

V prostorih sedanje gostilne je leta 1945 lastnik hiše Franjo Lečnik, moj praded, ponovno začel z gostinsko dejavnostjo. Po sklepu nove ljudske revolucionarne oblasti je bil leta 1952 prisiljen prenehati z obetajočo obrtjo in zapreti lokal. Pri tem je skupno s člani družine ohranjal človeško dostojanstvo in narodno pokončnost ter iskal v novo nastajajoči socialistični družbi možnost za nadaljevanje podjetniške tradicije družine Lečnik. Pri zapiranju lokala so uresničevalci sklepov oblasti bili zelo nasilni. Po pripovedovanju Alojza in Hede Lečnik jih je zelo pekla vest. Oba (prvi je bil iz Guštanja in je sodeloval pri razbijanju gostilne, drugi, je bil iz Slovenj Gradca, je pečatil gostilno) sta se pred leti Lečnikovim vsak posebej opravičila in obžalovala dejanje.

• 6

Leta 1947 je v teh prostorih gospod Oprešnik odprl majhno elektro delavnico.

Družinski arhiv. 7

•

V letu 1950 je zadruga s Komiže na Visu v prostorih današnje biljardnice odprla prodajalno vina in ta je postala ena od vinskih kleti na Ravnah.

•

Leta 1952 se je v prostore, ki jih je imel v najemu gospod Oprešnik, naselil slaščičar ˝NUHI˝, ki je v teh prostorih ostal do leta 1972. Delavnico in stanovanje je imel na Trgu svobode 4a, to je v objektu, ki se je dotikal skladišča za led.

•

Leta 1952 se je v prostore današnje gostilne naselila krojaška delavnica, ki je imela zaposlenih 6 krojačev.

•

Del hiše, ki se je nahajal neposredno ob podhodu na dvorišče (v prostorih današnje posebne sobe), je imela v letu 1955 v najemu mama priznane slovenske slikarke Irene Polanec. V najetih prostorih je bila tudi urarska delavnica.

•

Leta 1957 se je v prostore gostilne preselila zadruga s Komiže na Visu in odprla večjo vinsko klet, ki jo je kot zadnji leta 1965 vodil gospod Marinko Radilović.

4. 2 DEJAVNOST

Lečnikova gostilna, ki ima stoletno tradicijo, je preživela različna politična trenja in vojne vihre. Že ob nakupu leta 1918 takratnim oblastem ni bilo po volji, da je močno posestvo prišlo v slovenske roke. Franjo Lečnik je imel veliko željo, da bi nadaljevali z družinsko tradicijo. Željo sta mu izpolnila sin Alojz, ki je prevzel mesnico, njegova žena Heda pa gostilno. V zadnjih mesecih leta 1966 je Heda odprla gostilno, ki jo je povečala s prostorom, ki je prej služil kot prehod s trga na dvorišče. Mlada moč in zagnanost se je poznala v novih posodobitvah. V letu 1969 so obnovili stare prostore mesnice in slaščičarne in jo združili v en prostor – mesnico, v kateri je Alojz delal kot poslovodja. Nad tem prostorom sta si uredila manjše stanovanje za svoje potrebe. Že v preteklosti je bila Lečnikova gostilna znana po kegljišču. Igralo se je na ilovici, keglji in krogla so bili iz gabrovega lesa. Na istem mestu so leta 1970

odprli

novo dvostezno

avtomatsko kegljišče. Prav tako so uredili gostinski vrt, na katerem so stali trije veliki kostanji kot priče bogate preteklosti.

Dvostezno avtomatsko kegljišče v sedemdesetih letih je bilo velika pridobitev za Ravne na Koroškem (družinski arhiv) Leta 1983 sta se nova lastnika lotila temeljite obnove gostinskega lokala, ki so mu dodali novo kuhinjo, posebno sobo in toaletne prostore. Lokal sta uredila v prijetnem domačem stilu. Naslednja prenova je potekala v letu 1988, ko so iz kegljišča naredili biljardnico, saj so bili biljardi v tistem obdobju pravi hit. Imela sta lastni klub, ki je aktivno sodeloval v državni ligi, in

iz njihovega kluba so bili igralci, ki so nastopali na evropskih prvenstvih. Posebej uspešna sta bila Andreja Placet in Boštjan Žinko. V letu 1990 so biljardnico preuredili tako, da se je povečal prednji gostinski del in spet so uredili toaletne prostore.

Tekmovanje v biljardu v osemdesetih letih 20. stoletja (družinski arhiv) Tekmovanja, ki so jih prirejali v biljardnici, so bila dobro obiskana. Medijsko najbolj znana osebnost, ki je v njej tekmovala, je bil Jonas Žnidaršič. Tudi v pikadu so dosegali dobre rezultate, saj je Dart klub Lečnik kot predstavnik Slovenije nastopal na svetovnem prvenstvu v Dartu leta 1991 v Celovcu. Prav tako so bili gostitelji prve in druge ekipe svetovnega prvenstva; to sta bili ekipi ZDA in Nizozemske. Zaradi dopolnitve ponudbe so v lokalu postavili tudi druge igralne aparate, kot so fliperji, ročni nogomet, pikado in drugi. V decembru 1990 se je Alojz Lečnik odločil in odprl svojo mesarijo. Zaradi povečanega obsega in boljše ekonomike je v letu 1991 odprl manjšo predelavo mesa. Ker je promet kar naprej rasel, se mu je ponudila možnost, da odkupi večjo trgovino v sosednji stavbi, kamor so se leta 1994 tudi preselili. Prostor, ki ga je do takrat uporabljal, je oddal za športno trgovino. V letu 1995 so odprli novo trgovino v Mežici. Zaradi zahtev veterinarjev in povečanega obsega dela so leta 1997 pričeli posodobljati proizvodne prostore. Del prostorov so uredili tako, da so zmanjšali prostore biljardnice, del pa jih na novo zgradili. Zaradi prilagajanja predpisom EU so v teh letih do 2004 morali narediti še več manjših posegov v samem objektu predelave kakor tudi izven.

V letu 2003 sta Heda in Alojz Lečnik prenovila celotne bivalne prostore, stopniščni jašek, ki vodi iz kleti na podstrešje, prav tako sta uredila del podstrešja, zamenjala del strešne kritine in uredila hodnik, ki vodi do gostilne in na dvorišče.

Dvoriščni del pred obnovo leta 1989 (družinski arhiv)

Dvoriščni del po obnovi leta 1991 (družinski arhiv)

Obnovljena Lečnikova gostilna v devetdesetih letih 20. stoletja (družinski arhiv)

4. 3 DRUŽINA

Franjo Lečnik, ki je skupaj z bratom Nantlom kupil Čarejevo posestvo, je konec leta 1919 sam zagospodaril na njem. Brat Nantl je odkupil kmetijo Pernjak v Podgori. V prvem zakonu ni imel sreče, saj mu je žena zelo hitro umrla in ga pustila samega s hčerko Franico, rojeno leta 1924. Šest let za tem se je poročil z Angelo, ki mu je rodila šest otrok: leta 1934 Tonija, 1935 Franca (umrl je leta 1948), 1937 Alojza, 1940 Ivana, 1943 Kristija in kot zadnja se je leta 1947 rodila Marija.

Poroka Franja in Angele Lečnik leta 1930 (družinski arhiv)

Lečnikova družina, slikana na domačem vrtu pri kostanju okoli leta 1940 (družinski arhiv)

Lečnikova družina je za bivanje vsa leta uporabljala le del bivalnih površin hiše. Vseskozi so oddajali stanovanjske prostore različnim družinam in posameznikom. Družina Lečnik je uporabljala prostore današnje gostinske kuhinje, del gostilne in današnjih garderob. Te prostore so uporabljali do konca 2. svetovne vojne, po 2. svetovni vojni so uporabljali prostore gostinske kuhinje, v nadstropju pa prostore današnje dnevne sobe in kopalnice. Leta 1969 sta se dedi in babica preselila v današnje prostore kuhinje, Ivan pa se je preselil v njihove stare prostore.

Družina Lečnik leta 1964. Stojijo od leve: bratje Alojz, Anton, Ivan in Kristjan. Sedijo od leve: mati Angela in oče Franjo, sestra Marija, manjka polsestra Franica (družinski arhiv) V drugi polovici 20. stoletja so imeli stanovanja v najemu družine in posamezniki. Po spominu dedka in babice dodajam seznam: •

Franc Grabner je živel v prostorih današnje garderobe od leta 1940 do 1960.

•

Rus - krojač je živel v sobi, ki je imela vhod z dvorišča v letih od 1942 do 1948.

•

Serafinijeva družina je živela v današnji razsekovalnici - jedilnici od leta 1942 do 1945.

•

Kokalj – krojač je živel v obokani sobi nad prehodom od leta 1942 do 1947.

•

Nemška vojska je imela v času vojne v uporabi sedanje prostore spalnice starih staršev (Alojza in Hede), v hlevu pa šest konjev.

•

Gospod in gospa Križnik sta imela od leta 1937 v najemu novo kuhinjo starih staršev.

•

Prostore sedanje dnevne sobe so med vojno zasedli nemčurji.

•

Stric Lipuš je od leta 1941 do 1947 stanoval v prostorih na Trgu svobode 4a.

•

Boris, po rodu Dalmatinec, je od leta 1975 do 1985 stanoval v prostorih naše kuhinje.

•

Marija Šuler je imela v najemu štiri prostore v nadstropju, v katerih je živela do leta 1983, ko se je preselila v novo hišo.

V letu 1983 sta Alojz in Heda Lečnik prenovila celotno zgornje nadstropje. Tako sta si naredila veliko stanovanje, prav tako pa si je takrat stanovanje pričel urejati Ivan Lečnik. Zadnjo prenovo stanovanja sta opravila Alojz in Heda Lečnik v letu 2003, ko sta naredila novo stopnišče iz kleti na podstrešje, obnovila del podstrešja, klet, hodnik v pritličju in nadstropju. Tako je stanovanjski del v celoti obnovljen. Danes na lokaciji Trg svobode 4 živijo tri generacije: Alojz in Heda Lečnik, dedkov brat Ivan Lečnik z ženo Jelko ter zadnja generacija, sin Tomo Lečnik z družino (ženo Albino in sinovoma Andražem in Blažem).

4. 4 PRADED FRANJO LEČNIK

Moj praded Franjo Lečnik je bil rojen 4. 3. 1889 v Selovcu nad Šentjanžem, na majhni kmetiji, p. d. pri Gruberju. Na kmetiji je njegov oče gospodaril že od mladih nog. V družini je bilo devet otrok in ker je bila kmetija majhna in je primanjkovalo življenjskih potrebščin, je praded že kot devetletni otrok zapustil svoj dom in se leta 1898 zaposlil kot hlapec pri posestniku, p. d. Rojenku nad Prevaljami. Poleg vseh kmečkih opravil, ki jih je vestno opravljal, je obiskoval osnovno šolo Na Fari pri Prevaljah.

Zidovi Gruberjeve kmetije na Koroškem Selovcu, januar 2004 (družinski arhiv)

Ostanki Gruberjevega hleva na Koroškem Selovcu, januar 2004 (družinski arhiv)

Na kmetiji je pridobil lastnosti delovnega človeka, leta je 1906 zapustil kmetijo in se zaposlil v guštanjski jeklarni. Takrat je spoznal, kaj pomeni trdo delati 10 do 12 ur na dan. Spoznal je tudi, kakšne so pravice delavskega človeka. Za vsako malenkost si lahko bil ob službo, ki so jo obdržali le najbolj delavni, druge pa so nadomestili novi. Leta 1909 so ga poklicali na služenje vojaškega roka v Avstro-Ogrsko vojsko. Služil je na Dunaju pri 83. konjeniškem polku, od koder se je leta 1911 vrnil domov in se zaposlil v jeklarni.6 6

Družinski arhiv, povzeto iz življenjepisa Franja Lečnika. 15

Oktobra leta 1918 je bil pri Kumru ustanovljen Narodni svet, ki je tedaj sestavljal okrožje treh občin. Med svoje vrste so povabili tudi praded Franja in njegovega brata Nantla. Franjo Lečnik je bil tudi prvi šolski nadzornik v letih 1918—1920 in član Narodnega sveta za Mežiško dolino.

Člani Narodnega sveta za Koroško leta 1918. Franjo Lečnik stoji četrti leve v drugi vrsti (družinski arhiv) Ko pa so leta 1919 koroško ozemlje zasedli "volkswerhoci" (vojska koroških Nemcev), je pobegnil in se skril pri zavednih Slovencih. Medtem pa so mu oropali in uničili vse imetje v Guštanju. Franjo Lečnik je bil zaveden Slovenec, posestnik in prvi gerent Guštanjske občine po prvi svetovni vojni (prvi guštanjski župan po združitvi z jugoslovansko SHS). Na tem mestu, ki mu ga je dodelila oblast, je bil do 9. 4. 1921. »V moji domačiji je bilo nekako zatočišče tovarišev, ki so bili naprednih misli, najbolj pa se je začelo stopnjevati, ko je fašistična Nemčija začela svojo osvajalno pot, z drugimi besedami rečeno, ko je prišel Hitler na oblast v Nemčiji. Od tega časa dalje sem bil vedno v nevarnosti. Pri meni so se shajali socialisti, kar sem bil tudi jaz, ter komunisti v ilegali. Stalno sem vodil obveščevalno službo, ker sem dobro znal nemško in sem marsikdaj rešil naše borce, ki so se nahajali pri sosedih in sem razne nemške patrulje speljal v drugo smer …«6 Nemci so 12. 4. 1941 takoj po zasedbi naše domovine mojega pradeda odpeljali v zapor. V njem je prebil deset dni, potem pa so ga odpeljali v avstrijske zapore, od koder so ga sredi leta 1942

Družinski arhiv. 16

izpustili. Ko je prišel domov,1mu je telesna teža od 97 kg padla na 67 kg. Doma je ostal osem dni in se zaradi svoje varnosti zatekel na Štajersko in svobodo dočakal pri kmetu Erženu. Medtem so ga vseskozi nadzirali gestapovci. Po osvoboditvi izpod nacizma leta 1945 je do leta 1952 vodil dejavnosti gostilne in kmetije. Po nasilnem zaprtju lokala leta 1952 se je razočaran nad novimi razmerami, ki niso bile naklonjene zasebnemu podjetništvu, umaknil in umrl sredi decembra 1964, v starosti 75 let.

4. 5 ANEKDOTA

Kuharjeve noči sredi trga »Bilo je nekega lepega dne, datuma se ne spominjam, ko so bili blizu Guštanja zbrani najnaprednejši ljudje. O tem sestanku sem bil jaz dobro obveščen in ni minilo dolgo časa, ko so že bili tukaj vohuni, ki so zasledovali udeležence tega sestanka. Tako je nekega večera v močnem deževnem nalivu prišel k meni Voranc. Bilo je že malo pozno, sedel sem v kuhinji ter premišljeval o delu drugega dne, ko nenadoma zaslišim rahla udarca na okno za mojim hrbtom. Kot blisk sem se obrnil na dvorišču in vidim moško postavo. Takoj sem ugasnil luč in stopil na dvorišče, tedaj izza vogala k meni stopi Voranc. Prva beseda je bila:„Tema je, ali me poznaš?” Takoj sem ga prepoznal in že je padla beseda: „Franc, skrij me! Drugače sem izgubljen.” Niti ga nisem vprašal, kaj se je zgodilo, ampak sem rekel: „Desno po stopnicah, gor na skedenj, pojdi! Jaz pridem takoj.” Voranc je to storil, jaz pa sem šel skozi vhodna vrata na ulico. Ker je bilo vse mirno, sem zaklenil ter tiho odšel v spalnico in vzel odejo, podglavnik in ga odnesel na skedenj k Vorancu. On me je čakal na vrhu stopnic, samo dve besedi sta bili: „Pojdi globoko v seno in spi do jutri! ” Utrujena žena od dnevnega dela me niti ni slišala. Tista noč je bila zame popolnoma svetla. Zjutraj ob rani zori sem šel, da nakrmim živino, ampak ne zaradi tega, zgolj le zaradi Voranca, da bi zvedel, kaj se je zgodilo. Ko sem prišel s košem na skedenj, sem rahlo začel se med seboj pogovarjati: „Ah, pa sem pozabil včeraj narediti foter.” Lovro, tudi on ni spal ponoči, zato me je rahlo poklical: „Franc, tu sem, ali ni koga zunaj?” Jaz sem se splazil za ostrešje in sva rahlo govorila. Tedaj je Lovro rekel: „Izdan sem, iščejo me detektivi iz Ljubljane. Franc, sem pri tebi skrit, dokler se stvar ne poleže.” Minilo je pet dni, ko so bili pri meni pet ali še večkrat na dan vohuni in pri enem oktelcu vina sedeli tudi več ur, da bi izvedeli in opazili kaj sumljivega. Hladno hrano sem mu prinašal v času, ko sem krmil živino, tako da ni nihče sumil, da imam koga skritega pod mojo streho. Lovrutu sem sproti povedal o posedovanju nepoznanih ljudi v gostilni vse dotlej, da je nevarnost minila. Po petih dneh me je tov. Lovro zapustil in se s tem rešil dolgoletnega zapora ali pa najbrž smrti.« 6

Družinski arhiv, prepis iz življenjepisa Franja Lečnika.

5 ZAKLJUČEK

V raziskovalni nalogi sem predstavil razvoj gostilne Lečnik v trgu mesta Ravne na Koroškem in življenjske zgodbe njenih ljudi od leta 1918 do 2003. O zgodovini hiše in razvoju dejavnosti ni podrobnejših raziskav. Večino gradiva za 20. stoletje hranimo v družinskem arhivu, veliko je zapisov v časopisju in drugi literaturi. Veliko dogodkov se je ohranilo v spominu ljudi, zato sem osrednji del naloge gradil na ustnih virih — pričevanjih informatorjev, ki so mi pomagali pri nastajanju naloge. S preučevanjem ostalih zgodovinskih virov, s terenskim delom in z anketo sem poskušal podkrepiti izjave informatorjev. V soodvisnosti in prepletanju družinske dejavnosti in življenjskih usod članov družine Lečnik je mogoče iskati moč in voljo, kako preživeti različne politične in gospodarske razmere, ki so se dogajale v 20. stoletju.

6. VIRI IN LITERATURA

6 Viri in opombe •

Jože Curk, Ravne na Koroškem! , Maribor: Založba Obzorje Maribor, 1987. 3, 4.

•

Krajevni leksikon Slovenije, 4. knjiga Podravje in Pomurje. Savnik Roman, Ljubljana: DZS, 1980. str. 490.

•

J. V. Valvasor, Topographija Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa, Nürnberg, 1688.

•

MIR, 5. 4. 1918, št. 14, str. 74.

•

MIR, 18. 10. 1918, št. 42, str. 219.

•

Družinski arhiv, hranijo ga na domu Na trgu svobode 4, v njem je pisno in slikovno – fotografsko gradivo o družini Lečnik, gostilni in obsega obdobje od nakupa gostilne leta 1918 do današnjih dni.

•

Fotografije iz družinskega arhiva družine Lečnik.

•

Fotografije iz fototeke Koroškega muzeja Ravne na Koroškem.

Informatorji •

Alojz Lečnik, Trg svobode 4, Ravne na Koroškem

•

Heda Lečnik, Trg svobode 4, Ravne na Koroškem

•

Ivan Lečnik, Trg svobode 4, Ravne na Koroškem

•

Jelka Lečnik, Trg svobode 4, Ravne na Koroškem

•

Tomo Lečnik, Trg svobode 4, Ravne na Koroškem

•

Albina Lečnik, Trg svobode 4, Ravne na Koroškem

•

Andraž Lečnik, Trg svobode 4, Ravne na Koroškem

•

Rok Gorenšek, Brdinje 46 b, Ravne na Koroškem

•

Jože Cesnik, Preški Vrh 58, Ravne na Koroškem

•

Marinko Radilović, Brdinje 65, Ravne na Koroškem

Literatura •

Krajevni leksikon Slovenije, 4. knjiga Podravje in Pomurje. Savnik Roman, Ljubljana: DZS, 1980, 490.

•

Jože Curk, Ravne na Koroškem. Maribor: Založba Obzorje Maribor, 1987. 3, 4.

•

Maks Dolinšek, Tri doline v Koroški zgodovini. 720 let Raven na Koroškem. Mestna konferenca SZDL, 1968.

•

Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS, 1994.

•

Karla Oder, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje. Občina Ravne na Koroškem, Ljubljana 1992.

•

Mateja Mavrič, Hiše na Trgu svobode mesta Ravne na Koroškem. Naloga za gibanje Mladi raziskovalci Koroške, 1998.

•

Maistrov zbornik, Boj za Maribor. Maribor: Založba Obzorje Maribor, 1988. 412–425.

PRILOGE

•

Vprašalnik

•

Franciscejski kataster, 1827. Arhiv Geodetskega zavoda Ravne na Koroškem. (Na kopiji katastra je lokacija Lečnikove gostilne, označena s krogom.)