Solarni kolektorji

PLO[^ATI IN VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI, Ponudnik:

Atlas Solar d.o.o.

Modeli:

ATLAS SOLAR SK-U15, ATLAS SOLAR sistemi za ogrevanje, solarni sistemi za pripravo tople sanitarne vode.

Namen uporabe: ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov.

Posebnosti:

ATLAS SOLAR SK-U15 se sestoji iz 15 vakum. cevi z neposrednim pretokom grelnega medija, vakumska izolacija tudi pri zelo nizkih temp. omogo~a min. ohlajanje kolektorja, je zelo primeren za podporo ogrevanju prostorov. Sistem za sanitarno vodo je iz INOX nerjave~ega bojlerja, vakumskih kolektorjev SK-U15 in ostale solarne opreme. Sistem zagotavlja dovolj tople sanit. vode ob zelo nizkih zunanjih temp. Sistem za podporo ogrevanju je prilagojen specifi~nim potrebam objekta in sestavljen iz opreme in zalogovnika, ki omogo~a maksimalni izkoristek sistema z upo{tevanjem porabe tople sanitarne vode, toplotnih izgub objekta ter temperaturni re`im ogrevalnega sistema.

Ponudnik:

Bio Planet d.o.o.

Modeli:

Vrhunski vakuumski Heat Pipe 16 cevni kolektorji avstralskega proizvajalca GreenLand Systems GL 100-16. Kolektorji so 8, 12 ali 16 cevni. Dol`ina vakuumske cevi 200 cm.

Namen uporabe:

Son~ni kolektorji za segrevanje sanitarne vode, bazenov, kot pomo~ pri ogrevanju z vsemi medsebojnimi kombinacijami. Deluje neodvisno od zunanje temperature. U~inkoviti tudi v obla~nem vremenu. Ponujamo izvedbo celotne sistema na klju~ ali le nakup kolektorjev.

Posebnosti:

Posebna izvedba kolektorja z vodoravno vgrajenimi Heat Pipe cevmi za vgradnjo na balkonsko ograjo ali kot streha na terasi. Kolektorje GreenLand Systems je mo`no uporabiti tudi v industrijske namene, saj kot edini omogo~ajo kontinuirano delovanje pri 160 °C. Testirani na solarnih in{titutih v Avstraliji in v Nem~iji.

Ponudnik:

Bramac stre{ni sistemi d.o.o.

Modeli:

solarna streha BRAMAC (vgradni kolektor), Alu modulni kolektor ter Solarni seti BRAMAC.

Namen uporabe:

priprava tople sanitarne vode, podpora ogrevanju bivalnih prostorov.

Posebnosti: pridobljen znak Solar Keymark, 10 letna garancija, visoka stopnja

u~inkovitosti do 80,3%, hitra vgradnja zaradi vnaprej integriranega okvirja, primerni za nove in obstoje~e strehe, ne glede na vrsto kritine, nudimo brezpla~no svetovanje, izra~un za prihranke in vse potrebne komponente.

Ponudnik:

Caleffi Hidrotermika d.o.o.

Modeli:

Grupa 269 - cirkulacijska grupa za solarne sisteme.

Namen uporabe:

Ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov in bazenov.

Posebnosti:

Cirkulacijska grupa za solarne sisteme služi za povezavo za dovod in povratek z regulatorjem.

Cirkulacijska grupa se sestoji iz: cirkulacijske ~rpalke Solar 15-65; varnostnega ventila za solarne sisteme serija 253; dveh polnilnih pip; spojnega priklju~ka z manometrom; merilec pretoka; ro~nega odzra~evalca; termometra na dovodu in na povratku; dveh zapornih in nepovratnih ventilov; dva cevna priklju~ka; izolacije; digitalnega regulatorja DeltaSol® v kompletu s tipali.

Napajanje: 230 V (ac), pmax delovni: 10 bar, Tmin÷Tmax varnostnega ventila: -30 ÷ 160°C, Nastavitev varnostnega ventila: 6 bar, Obmo~je merilca pretoka: -10 ÷ 110°C, Max. odstotek glikola: 50%.

ponudba 2012

PLO[^ATI IN VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI, Ponudnik:

Dines d.o.o.

Modeli: SUNSET SOLAR plo{~ati zbiralniki toplote, zalogovniki solarne postaje, krmilniki in druga potrebna oprema, ter drobni material.

Namen uporabe: nudimo pripravljene KIT Komplete za ogrevanje sanitarne vode in komplete za ogrevanje sanitarne vode, ter podporo ogrevanju prostorov.

Posebnosti: proizvajalec SUNSET SOLAR ima 30 letne izku{nje s solarno tehniko, na svoje proizvode daje do 10 letno garancijo. Nudimo tudi kombinacije za vklju~itev toplotne ~rpalke ali drugih kotlov v solarni sistem.

Ponudnik: Ellatron

d.o.o.

Modeli:

ET - SOLAR vakuumski heat pipe kolektorji s 12, 20, 24 in 30 cevmi, Thermomax kolektorji, grelniki in zalogovniki vode, obto~ne ~rpalke in krmilniki tudi na 12 V, solarni moduli za pogon obto~nih ~rpalk.

Namen uporabe:

Vakuumski heat pipe kolektorji se lahko uporabljajo za ogrevanje sanitarne vode, dogrevanje objektov in dogrevanje bazenov.

Posebnosti:

Popolnoma neodvisni solarni sistemi brez priklopa na elektri~no energijo s pogonom na solarni modul, za{~ita proti pregretju, odpornost kolektorjev na to~o do 35 mm.

Ponudnik:

Etiks d.o.o.

Modeli: THERMO SOLAR TS-300 plo{~ati son~ni kolektorji.

Namen uporabe: Priprava tople sanitarne vode in podpora ogrevanju.

Posebnosti: Konstrukcija kolektorjev zagotavlja visoko absorbcijo v vseh vremenskih pogojih in mehansko odpornost proti to~i. 10 let garancije, certifikat Solar KEYMARK. Konstrukcijo za vgradno na razli~ne strehe, mo`nost integracije v kritino.

Ponudnik:

FORDSOLAR, Uro{ Premik s.p., Migojnice 4a, 3302 Gri`e

Modeli: HEWALEX KS 2000 TLP AC

Namen uporabe: Ogrevanje sanitarne vode in pomo~ ogrevanju prostorov.

Posebnosti: Evropska proizvodnja, izredno kvalitetna izdelava, mala te`a ( 34kg), sodoben design. Mo`nost vgradnje nad in v stre{ni sistem, dolga `ivljenjska doba in 10 letna garancija. 95% izkoristek in zelo nizka negativna emisija ( samo 5% ). Mo`nost pokon~ne in le`e~e monta`e, zagotovljeni originalni priklju~ki in nosilci za vse vrste kritin in podlage.

ponudba 2012

PLO[^ATI IN VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI, Ponudnik:

ponudba 2012

Gomon solar d.o.o.

Modeli:

Vakumski kolektorji premera 58 -30 cevni, premera 70 -20 cevni in premera 100 -16 cevni.

Namen uporabe:

Za ogrevanje sanitarne vode in dogrevanje stanovanj.

Posebnosti:

Nova tehnologija vakuumskih Gomon solar kolektorjev omogo~a sprejemanje son~ne energije tudi v zimskih dneh, saj delujejo do –25 stopinj Celzija. V optimalnih razmerah delovanja lahko s son~nim sistemom za ogrevanje sanitarne vode prihranimo do 90 % energije, ~e pa sistem uporabljamo {e za dogrevanje prostorov so skupni prihranki do 65 %.

Pretekle izku{nje v podjetju so pokazale, da vpra{anje `ivljenske dobe, ter kakovosti ni sporno. Kvaliteto potrjuje garancija na kolektorje, ki je pet let. Za zastopane kolektorje imajo TUV in Solar Keymark certifikata, pridobljena na podlagi uspe{no opravljenih testov v ekstremih vremenskih pogojih kot so: to~a, veter in sneg.

Ponudnik:

Indema EKO d.o.o. – Obnovljivi viri energije

Modeli:

Solarni kolektorji raznih modelov.

Namen uporabe:

Najcenej{e ogrevanje stanovanja kot tudi sanitarne vode. Maksimalni prihranki pri tovrstnem ogrevanju, s solarnimi kolektorji v kombinaciji s pe~jo na pelete ali drva. Tehnolo{ko napredni zalogovniki vode, pripomorejo k najve~jemu izkoristku brezpla~ne energije – SONCA.

Posebnosti:

Visoko kakovostni kolektorji proizvajalca Teknoenergy, bodo poskrbeli za ogrevanje sanitarne vode kot tudi pomo~ pri ogrevanju stanovanja. Vzdr`ljivi kolektorji se lahko pohvalijo z dolgo `ivljenjsko dobo, kar dokazuje visoka kvaliteta in 10 letna garancija.

Ponudnik:

Jadran d.d. Sežana

Modeli:

Cevni vakuumski sprejemnik son~ne toplote CSV 14 in ploski kolektor - CP4 M, ter XL, v ponudbi podjetja so tudi solarni kompleti.

Namen uporabe:

Priprava tople sanitarne vode s pomo~jo son~ne energije in podpora ogrevanju z mo`nostjo souporabe ostalih virov (plin, drva, peleti).

Cevni sprejemnik son~ne toplote CSV 14

Posebnosti:

CSV 14 - visok energijski izkoristek ~ez vse leto, dose`en z odbojnikom son~nega sevanja paraboli~nega preseka. Idealna toplotna izolacija, preprosta zamenjava posamezne vakuumske cevi brez potrebe po izpraznitvi teko~ine iz sistema, sta posebne prednosti. Mo`nost zaporedne povezave do 6 sprejemnikov son~ne toplote v eno polje. CP4 - sestava je iz posebnega kaljenega stekla z visoko prepustnostjo toplote, majhno te`o za priro~no rokovanje, visoko odpornostjo proti atmosferskim vplivom in toplotnim obremenitvam. Zaporedna povezava do 6 sprejemnikov v eno polje.

Izolacija je izvedena z mineralno volno (debelina 50 mm). Vsi paketi so narejeni z INOX bojlerji.

Ploski kolektorji CP4 M in XL

PLO[^ATI IN VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI, Ponudnik:

KRAMAR & DRU@BENIK d.n.o.

Modeli:

VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI HEAT PIPE MODELI 2012 SCM 20/58/1800, SCM 30/58/1800, RTPS SCM 20/58/1800 za dogrevanje prostorov ali samo sanitarne vode

Namen uporabe:

Podpora ogrevanju bivalnih prostorov in sanitarne vode z velikim prihrankom elektri~ne energije, plina, kurilnega olja.

Posebnosti:

Keymark certifikat, 10 letna garancija, izredno visoka stopnja u~inkovitosti tudi v mrzlem zimskem ~asu, brezpla~na pomo~ pri izdelavi vloge za Eko sklad, nudimo monta`o na »klju~». Sistemi ob lepem vremenu zagotavljajo 100 % izkoristek, ob obla~nem vremenu pa do 70 % izkoristek, razen ob megli in »te`ki obla~nosti» je izkoristek 35 %.

Posebna ponudba do konca leta 2012: nudimo lastno subvencijo ob nakupu vakuumskih kolektorjev za dogrevanje prostorov v vi{ini 25 %, ne glede na tip kolektorja.

Ponudnik:

KWB, mo~ in toplota iz biomase d.o.o.

Modeli:

Solarni sistem KWB EasySun in KWB MultiSun in solarni regulator KWB Comfort Solar.

Namen uporabe:

KWB EasySun za pripravo tople sanitarne vode in KWB MultiSun za podporo ogrevanju in pripravo tople sanitarne vode.

Posebnosti:

Velikost kolektorja 2,51m2, gotovi paketi, v ponudbi pokon~ni in le`e~i kolektorji. Z na{imi solarnimi toplotnimi napravami lahko pri ogrevanju sanitarne vode pokrijete do 60% potreb po topli vodi. Pri podpori ogrevanju celo do 40% skupnih potreb po topli vodi. Solarni sistem KWB pove~uje skupno u~inkovitost ogrevalnega sistema.

Solarni regulator poleg funkcionalnosti in zasnove odlikuje predvsem samopojasnjevalno upravljanje (celotno besedilo ali grafika), ter pomo~nik za zagon. KWB Comfort Solar, opremljen z osvetlitvijo omogo~a preprosto preverjanje trenutnih izmerjenih vrednosti, mo`nost vrednotenja in nadzora sistema ter blokado menija.

Ponudnik:

Seltron d.o.o.

Modeli: PROSUN CLASIC 100, PROSUN CLASIC 200, PROSUN CLASIC 300, PROSUN CLASIC 400, PROSUN CLASIC 500

Namen uporabe: Priprava tople sanitarne vode.

Posebnosti: Solarni sistem PROSUN CLASIC uporabniku omogo~a u~inkovito pripravo tople sanitarne vode s pomo~jo brezpla~ne son~ne energije. S solarnim sistemom PROSUN CLASIC boste pokrili do 80 % potreb po topli sanitarni vodi. Mo`en prihranek energije pri vgradnji solarnega sistema PROSUN CLASIC za 4 ~lansko dru`ino, je do ca 3.000 kWh letno, zato se nalo`ba hitro povrne. Ob prihrankih boste zmanj{ali tudi emisije toplogrednih plinov za ve~ kot 500 kg letno. ^e `elite poceniti pripravo tople sanitarne vode, vam priporo~amo solarni sistem PROSUN CLASIC.

ponudba 2012

PLO[^ATI IN VAKUUMSKI SOLARNI KOLEKTORJI, Ponudnik:

Sonnenkraft GmbH

Modeli:

COMPACT E, COMFORT E, COMFORT E PLUS, COMPLEET

Namen uporabe:

Priprava tople sanitarne vode, podpora ogrevanju prostorov, ogrevanje prostorov.

Posebnosti:

Sistemske re{itve Sonnenkraft odlikujejo popolnoma usklajene komponente, kvalitetni materiali, ki zagotavljajo visoke izkoristke-velik prihranek, ter dolgo `ivljenjsko dobo sistemov. Preto~na priprava tople vode preko FWMi modulov, je postavila nove standarde v solarni tehnologiji, njihov modul pa je bil letos nagrajen s presti`no nagrado PLUS X AWARD (inovacija, visoka kvaliteta, funkcionalnost, ekologija). To nagrado si je prislu`ila tudi sistemska re{itev COMFORT E PLUS. So tudi eni izmed redkih, ki ponujajo kombinirano re{itev solarnega sistema in toplotne ~rpalke. COMPLEET zagotavlja 100 % pokritje potreb po energiji, z visokim letnim grelnim {tevilom. Prizvajalec spada med vodilne v Sloveniji in drugih dr`avah po Evropi.

Ponudnik:

VELUX Slovenija d.o.o.

Modeli:

Modularno sestavljanje, vgradnja v streho.

Namen uporabe:

Ogrevanje sanitarne vode.

Posebnosti:

Solarni kolektorji VELUX se vgradijo v streho in s tem ohranjajo skladnost hi{e, ni vidnih priklju~kov in ujemajo se s stre{nimi okni VELUX. Vgradnja kolektorjev je zelo enostavna saj ni potrebna izdelava nobene dodatne konstrukcije – vgradijo se direktno na stre{ne letve. Kolektorji se modularno sestavljajo in na primer kolektor velikosti 114*140 cm tehta le 38 kg zato za vgradnjo ni potrebno avto dvigalo. Narejeni so po najnovej{i tehnologiji in odgovarjajo vsem evropskim predpisom.

Ponudnik:

Veto d.o.o.

Modeli:

DeDietrich najsodobnej{i solarni sistemi s plo{~atimi kolektorji serije PRO in NEO in vakuumskimi kolektorji serije POWER, ter cenovno ugodni solarni sistemi SUNSYSTEM s plo{~atimi kolektorji PK SL.

Namen uporabe:

Vsi son~ni kolektorji DeDietrich in Sunsystem so namenjeni za proizvodnjo toplote namenjeni za ogrevanje sanitarne vode in bazenov, ter podporo ogrevanju prostorov.

Posebnosti:

Popolna ponudba vrhunskih solarnih sistemov, ki zagotavljajo maksimalno izkori{~anje solarne energije, ter trajnost obratovanja. Izjemno {iroka paleta izdelkov omogo~a zagotavljanje toplotnih potreb tako stanovanjskih kakor tudi ve~jih objektov. Veliko {tevilo referen~nih objektov ter zadovoljnih strank potrjuje kvaliteto DeDietrich in Sunsystem.

ponudba 2012

SOLARNE TEHNOLOGIJE

7

Popolna, okolju najprijaznej{a kombinacija KWB ogrevanje na pelete in KWB solarni sistem

K

dor se `eli ogrevati okolju prijazno in gospodarno, stavi na kombinacijo les in solar. Les je trajnostno, regionalno in CO2 nevtralno gorivo. Son~na energija je brezpla~na.

Globalno segrevanje z nara{~ajo~imi izpusti toplogrednih plinov samo pridobiva na vplivu na ~love{tvo. Vsekakor se posameznik, ki izrablja son~no energijo za pripravo sanitarne vode ali za podporo ogrevanju, popolnoma izogne izpustom toplogrednega plina ogljikovega dioksida (CO2). Solarna tehnika je naj~istej{i na~in pridobivanja toplote in aktivni prispevek k varovanju ozra~ja. Sonce nas na `alost skozi celotno leto ne uspe preskrbeti z zadostno koli~ino toplote. Dovolj velik solarni sistem pa lahko prevzame celotno pripravo tople sanitarne vode v prehodnem in poletnem ~asu. S tem prihranimo na stro{kih ogrevanja, isto~asno pa se podalj{a `ivljenjska doba va{e ogrevalne naprave.

Vodilno ogrevanje na biomaso Novo ogrevanje na pelete!

ENOSTAVNO in ČISTO ogrevanje

Idealna kombinacija

Na voljo so razli~ni paketi KWB EasySun, ki so namenjeni pripravi tople sanitarne vode ter razli~ni paketi KWB MultiSun za podporo ogrevanju. Vsi paketi so na voljo s pokon~nimi ali le`e~imi kolektorji KWB FlexiSun. •

6

z

bna

garancij

tehnologijo!

Na voljo od 2,4 kW.

• širokopasovna lambda sonda • Easyflex čistilni obroč • minimalne emisije • nizka poraba goriva • praznjenje posode pepela na 2 leti

www.kwb.si

W

do

B

tna

Informacije in kontakt: KWB ogrevanje na biomaso Vre~erjeva 14 Tel.: (0)3 839 3080 info@kwb.si ; www.kwb.si

6-le

u

Z na{imi solarnimi napravami pokrivate za pripravo vode do 60 odstotkov potrebe po topli sanitarni vodi. Pri podpori ogrevanju pa celo 40 odstotkov celotne potrebe po toploti. KWB solarni sistem tako pripomore k pove~anju celotne u~inkovitosti va{ega ogrevalnega sistema. Glede na `eljeno udobje tako najprimerneje dopolnjujejo na{o KWB solarno napravo ro~no polnjeni kotel na polena KWB Classicfire, popolnoma avtomatizirani kotli na sekance in pelete KWB Multifire ali popolnoma avtomatizirani kotli na pelete KWB Easyfire.

a

K

SOLARNE TEHNOLOGIJE

8

Ogrevanje naselij s soncem

S

on~ni `arki so neiz~rpen vir energije, zato so tudi eden glavnih virov ~iste energije za ~love{tvo. Ĺ e posebej zanimiva je mo`nost shranjevanja poletne toplote v velike vodne zalogovnike, s katerimi pozimi ogrevajo manj{a naselja.

V Evropi, v Hamburgu in Friedrichhafnu so `e zgradili nekaj tak{nih sistemov, pri tem pa zajeli toliko toplote, da je zadostovala za pokrivanje skoraj 50 % vseh toplotnih potreb v zimskem ~asu.

Osnovni sistem toplotne oskrbe s sezonskim hranilnikom toplote

Energijsko {tevilo stavb

Sezonski hranilniki toplote

Porabo energije v posameznih stavbah lahko najbolje primerjamo, ~e uporabimo energijsko {tevilo. V njem je zajeta celotna porabljena energija na enoto uporabne povr{ine v enem letu. V starej{ih stavbah letno porabimo za ogrevanje preko 200 kWh/m2 leto. Po letu 1995 se je v razvitih dr`avah EU ta poraba zaradi prepisov zmanj{ala na 90 kWh/m2 leto.

Razdelitev toplotnih potreb glede na posamezne porabnike v sistemu

Zmanj{evanje se {e nadaljuje, danes nizkoenergijske hi{e porabijo manj kot 55 kWh/m2 leto, trilitrske hi{e manj kot 30 kWh/m2 leto, pasivne pa manj

z razli~nimi aktivnimi sistemi, kolektorji toplote in fotovoltaiko. Ve~ina jih toploto zbrano s son~nimi kolektorji, shranjuje v velike sezonske hranilnike toplote, pozimi pa jo iz njih zajema, ve~inoma s toplotnimi ~rpalkami. Toploto nekateri shranjujejo tudi v zemljo. Napeljave so sestavljene iz son~nih kolektorjev, sezonskega hranilnika in napeljav ter podpostaj za razvod in delitev toplote. Ker so naselja manj{a so povezave kratke, zato toplotne izgube razvodov ne presegajo 10%.

Stavbe so dobro izolirane, vse ju`ne povr{ine streh so prekrite s kolektorji, sistemi ogrevanja pa so nizkotemperaturni, 60/40 °C. V toplotni centrali so name{~eni {e plinski kotli za dogrevanje v zimskem ~asu ter vse regulacijske naprave.

kot 15 kWh/m2 leto. Ogrevalni sistemi so nizkotemperaturni ali toplozra~ni, prezra~evalne izgube pa so zmanj{ane zaradi vra~anja toplote zraka.

S shranjeno energijo sonca lahko prihranimo 50% potrebne toplote

Solarno ogrevanje ve~stanovanjskega naselja V Evropi je zgrajenih ve~ napeljav in referen~nih naselij

Obi~ajno so do treh ~etrtin vkopani in dobro toplotno izolirani. Konec avgusta je v njih voda ogreta do najve~ 95 °C, konec decembra, ko je toplota porabljena pa 30°C, pri ~emer Toplotne izgube zna{ajo 10 %.

Z vodo napolnjena `elezobetonska konstrukcija je delno vkopana v zemljo, in toplotno izolirana po obodu in na pokrovu. Notranji vodno nepropusten pla{~e je iz 1,2 mm debele jeklene plo~evine Toplotna izolacija je name{~ena na pokrovu in vertikalnih stenah hranilnika, notranji za vodo neprepusten

Najdra`ji del sistema je delno vkopan centralni vodni zalogovnik toplote

SOLARNE TEHNOLOGIJE pla{~ pa je narejen iz jekla debeline 1,2 mm.

Toploto v nekaterih sistemih shranjujejo v zemljo, kjer so name{~ene vertikalne sonde, ali pa v me{anico vode in peska, ki se nahaja v izolirnih betonskih vkopanih cisternah.

Slabost centralnih ogrevanj z zalogovniki so visoki gradbeni stro{ki, prednost pa nizki stro{ki obratovanja, prihranek fosilnih goriv in zmanj{anje emisij CO2. ^e k ceni kvadratnega metra stavbe pri{tejemo {e stro{ke centralnega zalogovnika (75 do 150 EUR/m2), bi lahko za ta denar postavili solarno napravo, ki bi pokrivala 50 % celotne porabljene energije za ogrevanje in pripravo tople vode.

Cena napeljav v Friedrichhafnu Izvedli so ogrevanje in pripravo tople vode za 560 stanovanj, s skupno bivalno povr{ino 40.000 m2, na strehah pa je 5600 m2 son~nih kolektorjev. Za to so porabili 3,2 milijona € oziroma 8.600 € na stanovanje. Vse vi{ke toplote vodijo v zemeljski toplotni hranilnik velikosti 12.000 m3 za ogrevanje v zimskih mesecih. Ko v hranilniku ni dovolj energije za ogrevanje prostorov, se v sistem vklju~ijo plinski kotli, letne toplotne potrebne pa zna{ajo 2800 MWh. Toplotne izgube razvodnega omre`ja zna{ajo 7 % ali 200 MWh/leto. Dobava toplote iz solarnega sistema zna{a 1900 MWh/leto, s soncem pa pokrijejo 47,5 % vseh toplotnih potreb. Osnovni namen gradnje centralnih solarnih hranilnikov toplote je, da z njimi zajamemo 50% ali ve~ toplote, potrebne za ogrevanje in pripravo tople vode, zato je sistem v Friedrichhafnu dober primer, kako se da to dose~i. • Vir: ZRMK, Ensvet

9

Ali je smiselno s kolektorji ogrevati sanitarno vodo ali tudi stanovanje?

P

redno si odgovorimo na to vpra{anje je potrebno razmisliti kak{ne kolektorje sploh kupiti. Na trgu je izbira velika.

Ve~ina kupcev pa ni strokovnjakov, ki bi lahko ugotavljala razkorak med obljubami ponudnikov in dejanskimi zmo`nostmi razli~nih kolektorjev, ki so na voljo. V grobem lahko kolektorje razdelimo na tri skupine: plo{~ate, cevne in vakuumske. Pravi vakuumski kolektor je namre~ le tisti, ki ima absorber dejansko v vakuumu. Vakuum je pomemben zaradi prepre~evanja izgub toplote, kar je zlasti pomembno v slabih vremenskih pogojih, ko je energije na razpolago malo, potrebujemo pa jo veliko. Pravi vakuumski kolektor ima torej le eno plast debelega stekla okrog absorberja in toplotne cevi (Heat Pipe). Kompletna notranjost steklene cevi mora biti torej v visokem vakuumu. Visokokvalitetni kolektorji danes ne izgubljajo ve~ vakuuma. Na `alost pa je izbira res kvalitetnih kolektorjev, ki bodo delovali skozi vso svojo ve~ desetletno `ivljenjsko dobo z nezmanj{ano kapaciteto zelo majhna in vse prepogosto nas pri izbiri zanese nizka cena in nerealne obljube ponudnikov.

Naslednji zelo pomemben kriterij pri izbiri son~nih kolektorjev je njihova dolgoro~na odpornost pred vremenskimi vplivi. Od kolektorja je kupec upravi~en pri~akovati visoko stopnjo u~inkovitosti {e desetletja

po njihovi namestitvi. Zagotovo so umetne mase {ibek ~len vsakega kolektorja. Son~ni kolektorji so trajno izpostavljeni atmosferskim vplivom, kot so: de`, sonce, prah, oksidacija, sneg, led, to~a, ekstremne temperature in njihove hitre spremembe, veter, UV sevanje itd.

V podjetju GreenLand Systems Avstralija in njihovem h~erinskem podjetju Bio Planet `e vrsto let ponujamo slovenskemu trgu visokokvalitetne in zelo zmogljive vakuumske Heat Pipe kolektorje. Narejeni so iz najkvalitetnej{ih in trajnih materialov ter z uporabo najnovej{e tehnologije pri njihovi izdelavi. Instaliramo jih lahko z naklonskim kotom od 0 do 90 stopinj, odvisno od potreb.

S kolektorji GreenLand Systems lahko segrevamo zgolj sanitarno vodo izven kurilne sezone ali pa se odlo~imo za vgradnjo ve~jega kolektorja s katerim lahko tudi u~inkovito dogrevamo stanovanje ve~ji del zime. V tem primeru so prihranki pri uporabi klasi~nih energentov ve~ji.

Za vse dodatne informacije ali brezpla~no svetovanje, smo vam na voljo na telefonski {tevilki 01 5240 320 • RS, Bio Planet

10

ZANIMIVOSTI

Elektrika iz solarnega stolpa

P

ridobivanje toplote in elektrike s pomo~jo koncentracije son~ne energije je znano in v praksi komercialno zastopano zadnjih nekaj let.

Poznamo ve~ razli~ic tovrstnih sistemov s katerimi pridobivamo bodisi toploto, elektriko ali oboje hkrati.

toplota se lahko uporabi bodisi za ogrevanje drugih sistemov ali se vra~a v vmesne hranilnike toplote in od tod ponovno v stolp, kjer se medij ponovno segreje.

Prednosti son~nih stolpov

Son~ni stolp Eden tak{nih sistemov je t.i. son~ni stolp. Son~ni stolp deluje na principu koncentracije son~ne energije v to~ko. Polje posebno oblikovanih ogledal na tleh (na sliki), imenovana tudi heliostati, dvosmerno sledijo soncu ~ez dan in odbijajo son~no energijo v to~ko na vrhu stolpa. V stolpu je sprejemnik energije v katerem se na visoko temperaturo segreva medij, od 500°C – 600°C. Ogrevan medij je obi~ajno me{anica soli, ki se pri visokih temperaturah topi. Segret medij potuje iz stolpa v posebne hranilnike energije oz. toplote, od tod v proizvajalce pare in od tu naprej para potuje v parne turbine, generatorje, kjer se proizvaja elektrika. Odpadna

Solarni stolp vi{ine pribli`no 120 metrov zbira son~no energijo v kolektorju na vrhu stolpa (vir: afloresm)

Prednost tovrstnih sistemov s son~nim stolpom in segrevanjem medija na visoke temperature je mo`nost shranjevanja energije. Vro~ medij se hrani v posebnih hranilnikih.

Shranjeno toploto je mo`no uporabiti ~ez no~ ali v obla~nem vremenu za ustvarjanje pare in poganjanje turbin. S tem dose`emo bolj zvezno in stabilno delovanje. Po navedbah strokovnjakov je cena proizvedene elektrike ni`ja, kot pri drugih solarno termalnih ali fotovoltai~nih sistemih, ravno tako naj bi bila izvedba tovrstnih sistemov cenej{a na

Polje s heliostati in pred njimi son~ni stolp, Španija (vir: afloresm)

ZANIMIVOSTI kW mo~i elektrarne v primerjavi s sorodnimi termosolarnimi ali fotovoltai~nimi sistemi.

Primeri Primere termosolarnih elektrarn s son~nim stolpom najdemo predvsem v Zdru`enih Dr`avah Amerike, Španiji, tudi Nem~iji. V Španiji od leta 2009 deluje termosolarna elektrarna s koncentracijo energije v son~nem stolpu. Gre za prvo tovrstno komercialno elektrarno s son~nim stolpom, mo~i 11MW. Elektrarna je postavljena blizu kraja Seville in je del ve~jega projekta v okviru katerega bodo z razli~nimi solarnimi tehnologijami zagotovili 300MW instalirane mo~i. Delujo~o elektrarno, s komercialnim imenom PS10, sestavlja 624 heliostatov, vsak s 120 m2 povr{ine. Ogledala usmerjajo son~no energijo v 115 metrov visok stolp, kjer se segreva medij, v tem primeru voda. Son~na energija s segrevanjem medija ustvarja paro, ki poganja turbine za proizvodnjo elektri~ne energije. Toplota se hrani v obliki pare, kar omogo~a proizvodnjo elektrike {e pribli`no eno uro po son~nem zahodu. Gre za relativno kratek ~as, ker se za medij uporablja voda in ne stopljena sol. Medij dosega temperature od 250°C – 255°C, v primeru soli pa bi bila ta temperatura okrog 600°C. Elektrarna proizvede letno 24.3GWh ~iste energije. • mag. Roman Toma`i~

11

Novi~ke iz sveta solarnih projektov Najve~ji evropski dobavitelj solarnih modulov Renewable Energy Corporation (REC) je objavil novico o zaklju~ku projekta najve~je son~ne elektrarne na strehi v severni Evropi s svojimi REC solarnimi moduli.

Elektrarna se nahaja na mati~ni stavbi podjetja Topdanmark, druge najve~je zavarovalnice na Danskem. Sistem je bil priklju~en v omre`je ob slovesnosti 17.avgusta 2012. Letno bo proizvedla do 752.000 kWh, kar zado{~a za porabo 200 povpre~nih gospodinjstev na leto.

Sistem uporablja 3.042 solarnih modulov. •

600.000 modulov, do 2000 dnevno. S tem Bosch predvideva, da bo postal eden vodilnih ponudnikov fotovoltai~nih modulov na francoskem trgu. •

Pred kratkim je podjetje Centrosolar iz Nem~ije objavilo novo programsko opremo za na~rtovanje izgradnje in delovanja fotovoltai~nih sistemov. Orodje je mo`no uporabiti preko spleta na naslovu www. centrocheck.com in ne potrebuje posebne instalacije. Osnovno razli~ico se uporablja

Podjetje Bosch Solar Energy je odprlo enega najve~jih proizvodnih obratov v Franciji za proizvodnjo fotovoltai~nih modulov v kraju Vénissieux blizu mesta Lyon. Tovarno so zgradili v pi~lih osmih mesecih in ima proizvodno kapaciteto 150MW. Bosch je s tem pridobil najve~jo in najmodernej{o tovrstno tovarno v Franciji, ki bo letno proizvedla do

12

SOLARNE TEHNOLOGIJE

brez prijave in s prednastavljenimi vrednostmi in kalkulacijami, primernimi tudi za doma~o uporabo. Orodje ima vgrajena pravila in specifike posameznih trgov in dr`av. Za vsako dr`avo obstaja razli~ica, ki vsebuje solarne module, inverterje in izra~une specifi~ne za to dr`avo. Kot pravijo na spletni strani podjetja, so naredili orodje, ki zagotavlja podporo na~rtovalcem in instalaterjem od Avstrije do Vietnama. • Podjetje First Solar Inc. napoveduje sodelovanje v enem izmed ve~jih fotovoltai~nih projektov (Campo Verde Solar Project) v Kaliforniji blizu kraja El Centro. Pri~etek del je planiran za jesen 2012 in bo predvidoma zaklju~en v 2013. Projekt bo ustvaril 250 delovnih mest. Uporabljeni bodo napredni tankoslojni fotovoltai~ni materiali, skupna mo~ elektrarne bo 139MW. Proizvedena elektrika iz nove elektrarne bo predvidoma zado{~ala za 50.000 povpre~nih gospodinjstev v Kaliforniji in zmanj{ala na leto za 80.000 ton izpustov CO2, oziroma kot bi iz cest umaknili 15.000 avtomobilov. •

V Španiji se trenutno izvaja najve~ji projekt solarne platforme v Evropi. Projekt bo do konca leta 2013 zagotovil instalirano mo~ 300MW, lokacija elektrarn pa bo v Sanlúcar la Mayor, Seville, Španija. Podjetje Abengoa Solar bo pri tem projektu zagotovilo pomemben del tehnologije. Uporabljene bodo tehnologije koncentracije son~ne energije v to~ko – son~ni stolp, koncentracije son~ne energije v linijo s paraboli~nimi odsevniki ter fotovoltai~ne tehnologije. Gre za projekt na katerem se tesno prepletata tako razvoj, raziskave kot aplikacija tehnologij v praksi.

Projekt bo stal 1,2 milijarde EUR, obsegal bo povr{ino pribli`no 1000 hektarov, ustvaril bo 1000 delovnih mest pri vzpostavljanju sistemov, 300 za delovanje sistemov in nadaljnjih 50 za raziskave in razvoj. • RT

Novi model vakuumskega kolektorja Kramar Solar KD-30/58/1800 za ogrevanje sanitarne vode in dogrevanje prostorov V 5. letih testiranj in preizkusov v ekstremnih razmerah, od -17°C do +37°C smo izbolj{ali na{e vakuumske kolektorje do te mere, da lahko 100% zagotovimo delovanje kolektorjev v zimskem ~asu ter prepre~imo pregrevanje v poletnem ~asu.

Izbolj{ave smo naredili na vakuumskih ceveh, ki niso ve~ modre temve~ srebrno ~rne barve, s ~emer smo pridobili na mo~i delovanja v zimskem ~asu. Heat pipe smo pove~ali mo~.

Vsako na{o cev smo tudi lasersko gravirali z na{im logotipom podjetja.

Ogrodje kolektorja smo dodatno oja~ali in prilagodili na{im klimatskim razmeram. Je iz aluminija ter je nastavljivo po {irini in dol`ini, kar pomeni, da se lahko montirajo na vse povr{ine kamor koli brez dodatnih konstrukcij.

V kolektor smo vgradili obojestranski prostor za senzor, kar pomeni bolj{i nadzor delovanja temperature in celotnega sistema ter la`jo monta`o sistema.

Z vsemi inovacijami na na{ih korektorjih, pod oznako Kramar Solar KD 20/58/1800 ter najnovej{i dose`ek letnik 2012 KD 30/58/1800 Heat pipe, smo dosegli za 12% ve~jo mo~ ogrevanja v zimskem ~asu.

Solarni sistem Kramar Solar za dogrevanje hi{e prihranek pri ogrevanju od 50 do 75%

Na{e izku{nje na podro~ju monta`, ki zajemajo tudi ogrevanja poslovnih in stanovanjskih prostorov, ka`ejo da dosegamo prihranke pri ogrevanju sanitarne vodo do 96% pri dogrevanju prostorov pa od 50 do 75%. Na obali celo do 85%.

Zato vsaki stranki ki ji vgradimo na{ solarni sistem garantiramo da se ji bo investicija povrnila v roku 4. do 5 let.

Garancijo za kolektorje dajemo 10 let, `ivljenjska doba je ve~ kot 25 let. •

KRAMAR SOLAR KRAMAR&DRUŽBENIK d.n.o.

Kramar & Družbenik d.n.o., Zadrobova 101, 3211 [kofja vas, tel.: 03 577 20 43, gsm: 040 648 065 kramarindruzbenik@gmail.com www.solarnisistemi-kd.com

Kolektorji Kramar Solar so plod na{ih 4 letnih testiranj.

Odli~ne rezultate dosegajo v zimskem ~asu zato so primerni za dogrevanje poslovnih in stanovanjskih prostorov.

Dogrevanje hi{e s son~no energijo

Blagovna

znamka

o lar KramtnaorgS arancijo z 10 le

SOLARNE TEHNOLOGIJE

13

Biosolarni sistemi Biosolarni sistemi se uporabljajo tako za ogrevanje, kot za pripravo tople sanitarne vode.

Solarna energija pa se predvsem uporablja za ogrevanje tople sanitarne vode, v zadnjem ~asu tudi kot pomo~ pri ogrevanju.

Vsak sistem ima svoje prednosti in slabosti. Z zdru`itvijo obeh sistemov lahko izkoristimo prednosti enega in drugega in si na ta na~in zagotovimo poceni in ekolo{ko sprejemljiv na~in rabe energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarnevode. Najpogostej{i na~in izrabe obnovljivih virov energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode sta uporaba biomase in solarne energije.

Solarni sistemi Neposredna izraba son~ne energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode temelji predvsem na aktivni rabi son~ne energije, kjer s pomo~jo son~nih kolektorjev zbiramo energijo in jo uporabljamo za segrevanje sanitarne vode. Z uveljavitvi-

jo nizko temperaturnih na~inov ogrevanja se je pojavila tudi aktivna raba son~ne energije za podporo ogrevanju. Najve~ja prednost solarnih sistemov je v tem, da gre za okolju prijazen vir energije, ki ne onesna`uje okolja.

Sistemi za kurjenje lesne biomase Les predstavlja akumulirano son~no energijo. Za pridobivanje toplote najve~krat uporabljamo~ lesno biomaso, ki jo predstavlja predvsem manj kvaliteten les iz gozda. Glede na vrsto goriva lo~imo: drva, sekance in pelete.

Najstarej{i in najpogostej{i na~in kurjenja lesne biomase so pe~i na drva (polena), katere odlikuje majhna za~etna investicija, in mo`nost lastne oskrbe z gorivom.

Najve~ji problem teh sistemov pa je ro~no poslu`evanje, zato ponujajo manj ugodja. Kotli na sekance in pelete sicer omogo~ajo samodejno delovanje, vendar so dra`ji in zahtevajo posebne stroje za pripravo goriva.

Kotel na drva z vgrajenim hranilnikom toplote, bojlerjem in solarno opremo

Biosolarni sistemi Biosolarni sistemi zdru`ujejo tako izrabo solarne energije, kadar je ta na voljo, kot uporabo lesne biomase v primerih, ko sonca ni oz. ga je premalo, da bi zadostili vse potrebe po energiji.

Izkazalo se je, da je najbolj{a kombinacija biosolarni sistem drva – sonce, kjer predvsem v poletnih mesecih, ko je sonca dovolj, ni potrebno kuriti in imamo ves ~as toplo sanitarno vodo.

V lu~i zmanj{evanja stro{kov ogrevanja je zanimiv tudi biosolarni sistem peleti - sonce, kjer se kot primarno

Kotel, kombinirani drva/peleti, s samostojnim hranilmikom, bojlerjem in solarno opremo

gorivo uporabljajo lesni peleti. Sistem bistveno zmanj{a koli~ino porabljenih pelet in s tem stro{ke ogrevanja.

Biosolarni kombi sistem peleti – drva – sonce je zanimiv predvsem z vidika samodejnega delovanja in zni`evanja stro{kov. Ko ni sonca, kurimo ro~no na drva ali avtomatsko na pelete. •

14

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Drain – Back, ne zmrzne in se ne pregreje Povr{ina sprejemnikov son~ne toplote za ogrevanje sanitarne vode in prostorov se v Evropi vsako leto pove~a za 500.000 m2.

Napeljave s plo{~atimi ali vakuumskimi sprejemniki imajo vsaka svoje posebnosti, saj je potrebno prepre~iti zmrzovanje pozimi in pregrevanje poleti. Lahko pa vgradimo sistem, ki je `e dolgo znan in v katerem zmrzovanje ter pregrevanje ni mo`no.

Vzrok - strupeni dodatki Prvi termosolarni sistemi so se pojavili v obdobju naftne krize v sedemdesetih letih. Zamrzovanje so takrat prepre~evali z dodajanjem strupenega etilen glikola v obto~no vodo, zato so zaradi strogih varnostnih predpisov morali z dodatnimi ukrepi prepre~evati slu~ajen vdor obto~ne v sanitarno vodo. Zaradi tega se rast vgradnje termosolarnih sistemov zmanj{ala, pove~alo pa se je zanimanje za sistem, ki lahko deluje s ~isto vodo v kolektorskem obtoku,

ki pozimi ne zmrzne in se poleti ne pregreje. S pojavom sodobnih nestrupenih protizmrzovalnih dodatkov je problem zamrzovanja tudi v obi~ajnih sistemih odpravljen. Kljub temu pa se veliko uporabnikov tudi danes odlo~a za vgradnjo sistema, v katerem do teh pojavov ne more priti.

Koristi ogrevanja s soncem Poleti lahko s toploto sonca brez te`av ogrejemo sanitarno vodo. Ĺ tiri~lanska dru`ina bo zato prihranila do 3000 kWh elektrike na leto, kar je pribli`no enako 300 litrom kurilnega olja. V prehodnem in zimskem ~asu vodo ob~asno dogrejemo z elektriko ali vklju~itvijo kotla, z vgradnjo u~inkovitih vakuumskih kolektorjev pa lahko prestre`emo dovolj toplote tudi v zimskih son~nih dneh. Termosolarni sistemi pa imajo tudi nekaj pomanjkljivosti.

Niso primerni za uporabnike, ki imajo dnevno porabo tople vode

Delovanje sistema drain - back je enostavno, var~no ter v mrazu in vro~ini enako zanesljivo

manj{o od 200 litrov, zmanj{ana poletna poraba pa lahko povzro~i pregrevanje. ^e so zalogovniki tople vode preveliki, bo voda zastajala, mo`na je rast {kodljivih mikroorganizmov, hranilniki velikosti okrog 400 l in ve~ pa zasedejo tudi nekaj prostora v stavbi.

Prednosti Drain- Back sistema Delovanje je zelo enostavno, primeren pa je za manj{e porabnike tople vode, od 90 do 150 l na dan. Zaradi ob~asnega vklopa ~rpalke je var~nej{i, zmrzovanje ali pregrevanje ni mo`no, skozi kolektorje pa kro`i voda brez dodatkov.

Vse cevi in kolektorji morajo biti tako name{~eni, da lahko voda samodejno ste~e nazaj v vmesno posodo in ne zastaja nikjer v napeljavi. Ko sonce ogre-

je prazen kolektor, tipalo vklju~i obto~no ~rpalko, ki z vodo iz vmesnega zalogovnika napolni vso napeljavo. Obto~ni sistem je sedaj poln, ~rpalka se preklopi na ni`je vrtljaje, naprava deluje kot obi~ajni solarni sistem, dokler voda v zalogovniku ni dovolj ogreta. Ob izklopu ~rpalke voda iz sistema samodejno ste~e v vmesno posodo in tam ostane do naslednjega vklopa.

Hranilnik tople vode mora biti pod nivojem son~nih kolektorjev, premer cevovodov mora omogo~iti nemoteno odtekanje, za delovanje pa obi~ajno zadostuje obto~na ~rpalka s tla~no vi{ino do 4 m. Pri nas imamo ve~ proizvajalcev in dobaviteljev opreme za ta sistem delovanja, zato se za vgradnjo lahko odlo~i vsak, ki mu tak sistem ustreza. • Bojan Grobov{ek, u.d.i.s.

16

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Dolo~anje velikosti hranilnika tople vode

H

ranilnike uporabljamo za pripravo in shranjevanje tople vode. Ogrejemo jo takrat, ko je na razpolago dovolj energije ali ko je ta najcenej{a, porabimo pa takrat, ko nam to ustreza.

Izvedba in velikost Velikost hranilnika je odvisna od {tevila porabnikov tople vode ter deloma tudi od toplotnih izgub. Vodo lahko ogrejemo v dvojno opla{~eni izvedbi, pri ~emer hranilnik obliva ogrevalna voda, ali pa so vanj vgrajeni cevni prenosniki toplote v obliki spirale.

Velikost in {tevilo grelnih elementov sta odvisna od vira toplote.

Obi~ajno ve~je hranilnike ogrevamo s soncem ali toplotno ~rpalko,

manj{e pa s kotlom centralne kurjave, vsi pa so opremljeni {e z elektri~nim grelnikom za dopolnilno ogrevanje.

Velikost najpogosteje dolo~imo iz {tevila porabnikov in povpre~ne dnevne porabe tople vode, ki zna{a 50 litrov na osebo.

Za pokrivanje potreb obi~ajnega gospodinjstva vgrajujejo hranilnike s prostornino 100 do 500 litrov, ki so najpogosteje stoje~e izvedbe.

Materiali in temperature

Var~evanje tople vode prina{a tudi velike energetske prihranke

Iz {tevila oseb dobimo velikost hranilnika in {e potrebno povr{ino son~nih kolektorjev

Hranilniki so izdelani iz kvalitetnega jekla, znotraj dvoslojno emajlirani ter imajo vgrajeno za{~itno Mg anodo, ki zagotavlja dolgo `ivljenj-

^as segrevanja vode ~e uporabimo spodnji ali zgornji spiralni grelnik

sko dobo. Toplotna izolacija je obi~ajno izdelana iz poliuretana. Najpogosteje so opremljeni z dvema spiralnima cevnima prenosnikoma toplote, ki sta

name{~ena v zgornjem in spodnjem delu posode. Zgornjega pove`emo s kotlom, spodnjega pa na sistem son~nih kolektorjev. Vgrajen imajo {e elektri~ni grelnik mo~i od 2 do 6 kW, ki ga uporabimo zlasti v primeru okvare drugih grelnih sistemov.

Koliko ~asa za ogrevanje ^as segrevanja vode v hranilniku vode lahko ugotovimo iz diagrama. Kadar je spiralni prenosnik name{~en v spodnjem delu (oznaka A v diagramu), bomo za ogrevanje 255 l vode od 15°C na 80°C, potrebovali 118 minut. Pri tem ra~unamo, da je razlika med vstopno temperaturo grelnega medija in za~etno temperaturo vode v hranilniku zna{a dt = 65°C. Pri tem je upo{tevan pretok grelnega medija 400 kg/h. Na enak na~in lahko od~itamo tudi ~as za segretje vode, kadar se spiralni prenosnik nahaja v vrhnjem delu hranilnika (oznaka B) pri ~emer ogrevamo samo zgornji sloj, ki ima prostornino 170 litrov vode. • Bojan Grobov{ek, u.d.i.s.

Zmanj{ajte stro{ke ogrevanja Podjetje INDEMA Eko d.o.o. iz Kopra se ukvarja predvsem z obnovljivimi viri energije. Solarni sistemi, pe~i in kamini na pelete in drva ter toplotne ~rpalke, zagotovo pripomorejo k udobnemu bivanju in prihranku energije ter denarja.

Zaradi vse vi{jih cen nafte, zemeljskega plina in elektri~ne energije je modra odlo~itev izkoristiti brezpla~no energijo – sonce – in obnovljive vire energije, katere ima Slovenija v izobilju.

S son~nimi kolektorji Teknoenergy in zalogovnikom tople vode, tako imenovanim Fresh Water, poleg tople sanitarne vode nudimo podporo ogrevalnemu sistemu, kar nam omogo~a prihranek do 60% energije za ogrevanje. Fresh Water je novost na na{em tr`i{~u. O kvaliteti izdelkov Teknoenergy pri~a tudi garancijska doba, ki zna{a 10 let na zalogovnik Fresh Water ter od 5 do 10 let na solarne panele.

Zalogovnik zagotavlja vedno sve`o toplo sanitarno vodo in ne dopu{~a nastajanja vodnega kamna ter razvoj legionele, vse

potrebne komponente ima vgrajene na samem zalogovniku, tako da potrebujemo samo {e povezavo panelov z zalogovnikom. To poenostavi in skraj{a ~as monta`e. Teknoenergy solarni sistemi so primerni za ve~je porabnike sanitarne vode (vrtce, {ole, hotele, zdravstvene ustanove, itd...) , ker sistem ne potrebuje toplotnih {okov za prepre~evanje legionele.

Novost so pe~i na pelete za centralno ogrevanje proizvajalca I.R.C. pri katerih temperatura v izgorevalni komori, dosega 1200°C ( ve~ina ostalih modelov pe~i na pelete dosega 400 do 500 C °). To nam omogo~a uporabo vseh vrst peletov neodvisno od vrste proizvajalca ali tipa lesa in hkrati bolj{i izkoristek.

Podporo solarnemu sistemu dajemo z eta`nimi pe~mi na pelete, hidro kamini na drva, kotli za kurilnico, toplotnimi ~rpalkami ali obstoje~imi pe~mi centralnega ogrevanja.

Na Ferrarski 10 v Kopru si kupci lahko ogledajo nekaj razstavnih modelov in se posvetujejo glede pravilne rabe obnovljivih virov energije.

Lahko nam pi{ejo preko elektronske po{te indema@siol.net ali pokli~ejo preko telefona 031 298 377 ali 05 639 38 65. •

VSAKOMUR SVOJE: DISTRIBUCIJA ŠE NIKDAR NI BILA TAKO PREPROSTA 6(5,-$ 7(50,ý1$ (127$ 6 ),.612 REGULACIJO V OMARICI S SETOM ZA DISTRIBUCIJO MEDIJA NA PRIMARNEM KROGU ‡ ,QRYDWLYQD REOLND ]D WR NDWHJRULMR L]GHOND ‡ 7HKQLþQR SRSROQD KNUDWL SD L]UHGQR HQRVWDYQD ]D XSRUDER ‡ =HOR HQRVWDYQD UHJXODFLMD ‡ 1DSUDYD ODKNR SUHQDãD ]DKWHYDQR NROLþLQR HQHUJLMH EUH] QHSRWUHEQLK L]JXE ‡ 7HUPLþQD UHJXODFLMD SUHN KLGUDYOLþQH HQRWH V WULSRWQLP WHUPRVWDWVNLP PHãDOQLP YHQWLORP

XXX DBMFGm TJ