SONČNE ELEKTRARNE

SOLARNE TEHNOLOGIJE

2

Prihaja solarna pomlad ali zima?

V

vsej Evropi lahko trenutno opazujemo podobna nihanja v povezavi s solarno elektriko. Subvencije se hitro zmanj{ujejo in ka`e, kot da bodo v kratkem povsem izginile.

Vzrok so vedno ve~je luknje v dr`avnih prora~unih in dejstvo, da enostavna ne bodo ve~ potrebne, saj se bo cena elektrike iz omre`ja izena~ila s solarno ceno. Zato so postali pozorni investitorji in podjetniki, oboji pa so nezadovoljni s trenutnim nejasnim in spremenljivim stanjem. Kaj se bo torej zgodilo, ali bodo ~ez dve leti subvencije {e obstajale, in ~e ne, kaj se bo zgodilo s fotovoltai~nim podro~jem.

Kljub vsemu rast Kljub zmanj{evanju podpor svetovna fotovoltai~na industrija raste, cene fotovoltai~ne opreme pa se {e naprej ni`ajo.

Na Nizozemskem so ugotovili, da so podpore nepotrebne, zato so jih pred kratkim ukinili. Kmalu se bo to zgodilo {e na drugih trgih, kar pomeni, da se fotovoltai~na industrija in proizvajalci son~ne elektrike nahajajo na prehodu iz subvencioniranega v konkuren~no delovanje. Solarna industrija kljub temu ostaja najhitreje rasto~a gospodarska panoga v svetu, vendar se {e vedno nahaja nekako na robu dogajanja, ~eprav bi morala biti v sredi{~u. Na vse skupaj neugodno vpliva {e sedanja finan~na kriza, ki je v resnici kriza zaupanja, ta pa lahko zaviralno vpliva na premike v pravo smer. Pomembna prednost fotovoltai~nega podro~ja je {e, da je delovno intenzivno, omogo~a odpiranje novih delovnih mest, poleg tega pa je {e vir sonaravne elektrike, zato bolj{e kombinacije skoraj ne moremo najti.

Vsaka stavba generator S tehniko, ki je danes na razpolago lahko vsako zgradbo spremenimo v generator energije. To je {e posebej pomembno zato, ker velik del okolju {kodljivih emisij prihaja ravno od stavb. S solarnega vidika je to mo`no, zakaj se torej nebi spopadli s tem izzivom. Pri tem ni pomembno, da lahko obi~ajno pridelamo samo del tiste elektrike, ki se dnevno pretaka skozi hi{ne naprave, saj z vsakim pridobljenim solarnim kilovatom prihranimo kilovat elektrike iz premoga. Sonce nam vsak dan znova po{ilja svojo `lahtno energijo, izkoristimo njegovo mo~.

Varnost in neodvisnost Ta dva pojma sta danes postala vodilo, ki ga `eli dose~i prav vsak Zemljan. V razvitem svetu to pomeni predvsem energetsko samozadostnost in vsaj minimalno preskrbo v ~asu morebitnih izpadov velikih sistemov. V prihodnjem letu strokovnjaki NASA pri~akujejo dodatno pove~anje son~ne aktivnosti, ki se dogaja v enajstletnih ciklih. Letos smo imeli sre~o, saj nekaj ve~jih izbruhov ni bilo usmerjenih proti Zemlji in so se razgubili v vesolju.

Posledica bodo te`ave z elektroniko, kar bo zaustavilo sodobne avtomobile in letala, onesposobilo satelite ter prekinilo dobavo elektrike iz omre`ja. Ve~ina Zemljanov bo v trenutku prestopila v srednji vek in pre`ivljala tihe ve~ere ob sve~ah, tisti s fotovoltaiko na strehi pa v razsvetljenih domovih, ob glasbi in TV programih ter delujo~em ogrevalnem sistemu, saj brez obto~nih ~rpalk danes ni~ ne deluje. Tudi zato je son~na elektrika veliko pomembnej{a od mo`nosti vlaganja in oplemenitenja prihrankov ali zagotovljene dodatne rente na stara leta.

Ve~ina sodobnih hi{nih naprav deluje na nizko napetost, zato bi jim lahko proizvajalci za~eli brez izjem dodajati {e eno, nizkovoltno napajalno vti~nico, s katero prestopimo na akumulatorsko napajanje brez dodatnih predelav in pretvornikov, ki za svoje delovanje porabljajo dodatno energijo. Zato ima sodobna in varna stavba poleg debele toplotne izolacije vgrajeno tudi oto~no fotovoltai~no elektrarno, nekaj akumulatorjev, ter centralno ogrevanje in solarno pripravo tople vode, ki oba delujeta brez ~rpalk in elektronike, na dobrem starem principu gravitacije.

Slovenci smo za Nizozemci in Nemci na tretjem mestu v EU po vi{ini prihrankov v bankah. Na podro~ju denarja smo dokazali, da se znamo pripraviti na nepredvidljivo v prihodnosti. Ali nebi bilo pametno, da bi za~eli podobno ukrepati tudi na podro~ju tehnike ? • Tihec

SOLARNE TEHNOLOGIJE

3

Elektrika iz solarnega stolpa

P

ridobivanje toplote in elektrike s pomo~jo koncentracije son~ne energije je znano in v praksi komercialno zastopano zadnjih nekaj let. Poznamo ve~ razli~ic tovrstnih sistemov s katerimi pridobivamo bodisi toploto, elektriko ali oboje hkrati.

Son~ni stolp Eden tak{nih sistemov je t.i. son~ni stolp. Son~ni stolp deluje na principu koncentracije son~ne energije v to~ko.

Polje posebno oblikovanih ogledal na tleh (na sliki), imenovana tudi heliostati, dvosmerno sledijo soncu ~ez dan in odbijajo son~no energijo v to~ko na vrhu stolpa. V stolpu je sprejemnik energije v katerem se na visoko temperaturo segreva medij, od 500°C – 600°C. Ogrevan medij je obi~ajno me{anica soli, ki se pri visokih temperaturah topi. Segret medij potuje iz stolpa v posebne hranilnike energije oz. toplote, od tod v proizvajalce pare in od tu naprej para potuje v parne turbine, generatorje, kjer se proizvaja elektrika. Odpadna toplota se lahko uporabi bodisi za ogrevanje drugih sistemov ali se vra~a v vmesne hranilnike toplote in od tod ponovno v stolp, kjer se medij ponovno segreje.

Prednosti son~nih stolpov Prednost tovrstnih sistemov s son~nim stolpom in segrevanjem medija na visoke temperature je mo`nost shranjevanja energije. Vro~ medij se hrani v posebnih hranilnikih. Shranjeno toploto je mo`no uporabiti ~ez no~ ali v obla~nem vremenu za ustvarjanje pare in poganjanje turbin. S tem dose`emo bolj zvezno in stabilno delovanje. Po navedbah strokovnjakov je cena proizvedene elektrike ni`ja, kot pri drugih solarno termalnih ali fotovoltai~nih sistemih, ravno tako naj bi bila izvedba tovrstnih sistemov cenej{a na kW mo~i elektrarne v primerjavi s sorodnimi termosolarnimi ali fotovoltai~nimi sistemi.

Primeri Primere termosolarnih elektrarn s son~nim stolpom najdemo predvsem v Zdru`enih Dr`avah Amerike, Španiji, tudi Nem~iji. V Španiji od leta 2009 deluje termosolarna elektrarna s koncentracijo energije v son~nem stolpu. Gre za prvo tovrstno komercialno elektrarno s son~nim stolpom, mo~i 11MW. Elektrarna je postavljena blizu kraja Seville in je del ve~jega projekta v okviru katerega bodo z razli~nimi solarnimi tehnologijami zagotovili 300MW instalirane mo~i. Delujo~o elektrarno, s komercialnim imenom PS10, sestavlja 624 heliostatov, vsak s 120 m2 povr{ine. Ogledala usmerjajo son~no energijo v 115 metrov visok stolp, kjer se segreva medij, v tem primeru voda.

Son~na energija s segrevanjem medija ustvarja paro, ki poganja turbine za

Solarni stolp vi{ine pribli`no 120 metrov zbira son~no energijo v kolektorju na vrhu stolpa (vir: afloresm)

proizvodnjo elektri~ne energije. Toplota se hrani v obliki pare, kar omogo~a proizvodnjo elektrike {e pribli`no eno uro po son~nem zahodu. Gre za relativno kratek ~as, ker se za medij uporablja voda in ne stopljena sol. Medij dosega temperature od 250°C – 255°C, v primeru soli pa bi bila ta temperatura okrog 600°C. Elektrarna proizvede letno 24.3GWh ~iste energije. • mag. Roman Toma`i~

SON^NE ELEKTRARNE - tehni~ne karakteristike in opisi

BISOL GROUP d.o.o.

Vrsta celice:

monokristalne in polikristalne

Proizvajalec/ Model:

BISOL Premium, PeakPerformance in BIPV serija

Mo~ – max:

269 Wp

DIDASOL d.o.o.

Vrsta celice: Proizvajalec/Model:

Poly in monokristalne Bauer Solar gmbh BS-195-5M

Mo~ – max:

250 Wp

Napetost – max:

1000 V

40 V

Mo~/povr{ino:

166 W/m2

Mo~/povr{ino:

168 W/m2

Te`a modula:

20.0 kg

Te`a modula:

18,5 kg

Napetost – max:

Garanc. material/ mo~ po 20 letih:

12-letna garancija na module za doseganje 90 % izhodne mo~i, 25-letna garancija za doseganje 80 % izhodne mo~i in nadstandardna 10-letna garancija na proizvod.

Garancijo lahko uveljavite v Evropi.

Glede na meritve TÜV je degradacija modula v 20 letih je zanemarljiva, in sicer do 0,5 %.

BISOL GROUP d.o.o., Latkova vas 59 A, 3312 Prebold Tel.: 03 703 22 50 E-mail: info@bisol.si Internet: www.bisol.si Proizvajalec modulov/razsmernikov: Skupina BISOL Group smo edini slovenski proizvajalec solarnih re{itev na masovni industrijski ravni, ki jih uspe{no tr`imo `e v 21 dr`avah sveta. Ponujamo vse za proizvodnjo zelene energije na enem mestu: lastno znamko vrhunskih komponent za postavitev son~nih elektrarn, projektiranje in financiranje velikih projektov ter nadzor in vzdr`evanje elektrarn.

Proizvajalec druge opreme: Uporabljamo lastno znamko inovativnih polietilenskih in aluminijastih nosilnih konstrukcij serije BISOL EasyMount, primernih za vse vrste streh in drugih povr{in.

Pridobljeni certifikati: Fotonapetostni moduli so v skladu s standardoma IEC 61215 in IEC 61730. Primerni za vsa podnebna obmo~ja in vetrne cone. So odli~en izbor za obalna podro~ja (odpornost na povi{ano vsebnost soli zraku, IEC 61701) in za `ivinorejska poslopja (odpornost na amonijak, IEC 62716). Proizvedeni so v skladu z mednarodni standardi ISO 9001, ISO 14001 in OHSAS 18001. Certificirani so tudi za prodajo v Veliki Britaniji, Avstraliji in v ZDA. Izku{nje in prednosti na podro~ju fotovoltaike: Postavili smo ve~ kot 250 son~nih elektrarn skupne mo~i 35 MW, ki dokazano dosegajo 13 % vi{je donose. Son~ne elektrarne BISOL se pona{ajo z izklju~no visokokakovostnimi komponentami, strokovno izvedbo in `ivljenjsko dobo tudi ve~ kot 40 let.

Pomembnej{e reference: Son~ne elektrarne BISOL so name{~ene na {tevilnih dru`inskih hi{ah, kmetijskih objektih, {olah in {portnih dvoranah `e v vsaki 2. slovenski ob~ini. Na{i najve~ji projekti so 2,4 MW velika elektrarna na ^e{kem, elektrarne mo~i 1 MW na strehah logisti~nega centra Hofer, nekdanjega TAM-a, podjetij Knauf Insulation, Intereuropa, Arcont, ipd.

Garanc. material/mo~ po 20 letih:

25 let / 80% mo~i

DIDASOL d.o.o., Okroglice 60, 1434 Loka pri Zidanem Mostu Tel.: 051 706 173 E-mail: info@didasol.si Internet: www.didasol.si Proizvajalec modulov/razsmernikov: Bauer solartechnik GmbH, SMA Karakteristike SE: Bauer-jevi mikroamorfni moduli so vrhunski razvojni dose`ek. Ti tankoslojni solarni moduli so sestavljeni iz solarnih celic najnovej{e generacije. Odlikuje jih izredno visoka stopnja u~inkovitosti. Pove~ana produktivnost je dose`ena s specifi~no strukturo, sestavo in kvaliteto uporabljenih materialov, ter se pona{a z bolj{im izkoristkom spektra son~ne svetlobe. Ta nova metoda proizvodnje zagotavlja izbolj{ane termi~ne lastnosti solarnih modulov. Faktorji u~inkovitosti tako ostajajo stabilnej{i tudi pri izredno visokih temperaturah. Oba elementa (optimalni izkoristek son~ne svetlobe in izbolj{ane termi~ne lastnosti) vodita do ve~je ekonomi~nosti solarnih modulov.

Bauersolarenergie - Kristalni moduli - Tehnologija najnovej{e generacije Solarni moduli iz monokristalnih ali polikristalnih celic se prav tako konstantno razvijajo naprej. Potrdili so se v dolgoletni prakti~ni uporabi. Ti solarni moduli so proizvedeni s pomo~jo izredno natan~ne metode za doseganje maksimalne proizvodnje energije in zagotavljajo konstanten nivo delovanja. So izredno u~inkoviti in imajo dolgo `ivljenjsko dobo. Bauer-jevi monokristalni in polikristalni solarni moduli so proizvedeni za kljubovanje tudi najbolj ekstremnim vremenskim pogojem. Zato son~ne celice vgrajujemo samo na najkvalitetnej{e steklo in aluminijaste okvirje z ve~slojno konstrukcijo. Vklju~eno je natan~no in previdno o`i~enje celic in uporabo najkvalitetnej{ih spoji{~ in konektorjev.

Izku{nje in prednosti ponudbe: Podjetje Bauer se je v zadnjih letih uveljavilo kot zanesljiv partner in dobavitelj na lokalnem in mednarodnem trgu. Vsi proizvodi imajo garancijo do 5 let in ustrezajo nem{kim varnostnim standardom.

SON^NE ELEKTRARNE - tehni~ne karakteristike in opisi

ELLATRON d.o.o.

Vrsta celice:

ENERTEC d.o.o.

Poly in monokristalne

polikristalna

Vrsta celice:

Proizvajalec/Model:

Sunny Energy

Proizvajalec/Model:

Mo~ – max:

240, 250 Wp

Mo~ – max:

240 Wp

Napetost – max:

37,0 V

Napetost – max:

1000 V

REC

Mo~/povr{ino:

152W/m2

Mo~/povr{ino:

145,45 W/ m2

Te`a modula:

22,5kg

Te`a modula:

18 kg

Garanc. material/mo~ po 20 letih:

5 let 25 let / 80%

Ellatron d.o.o., Mestinje 6a, 3241 Podplat Tel.: 03 810 42 13 E-mail: info@ellatron.si Internet: www.ellatron.si Proizvajalec modulov/razsmernikov: Sunny Energy - moduli, Solutronic, Kaco - inverterji.

Karakteristike SE: Velikost elektrarne od nekaj kW do nekaj 100 kW, moduli poli ali mono kristalni 240 do 250 W. Inverterji Kaco ali Solutronic, mogo~ je nadzor preko interneta.

Pridobljeni certifikati ali izvedeni primerjalni testi opreme/sistema: CE, IEC 61215, IEC 61730.

Varnost delovanja SE: Strelovod, prenapetostna za{~ita, zavarovanje na vse rizike, za{~ita pred oto~nim delovanjem.

Izku{nje in prednosti ponudbe: Zgrajenih 45 elektrarn, izvedba na klju~.

Pomembnej{e reference: MFE Klinar 49,5 kW, MFE Ellatron Gasilski dom Imeno 45,5 kW, MFE Nun~i~ 102 kW.

Garanc. material/mo~ po 20 letih:

10let /Linearna garancija 25 let / (max. zmanj{anje zmogljivosti 0,7 % / leto)

Enertec d.o.o., Ulica borcev 58, 2000 Maribor Tel: 02 462 47 30, 031 377-899 E-mail : energy@enertec.si Internet : www.enertec.si Proizvajalec modulov/razsmernikov: SMA Solar Technology AG. Proizvajalec druge opreme (konstrukcije): Hilti Slovenija d. o. o., Mounting Systems Izku{nje in prednosti ponudbe: Na{e son~ne elektrarne sestavljajo kvalitetne evropske komponente za katerimi stoji tudi u~inkovita podpora.

Pomembnej{e reference: MFE GMT - 750 kWp, MFE KAGER HIŠA - 49,92 kWp, MFE Kovinarstvo Bu~ar - 49,92 kWp.

SON^NE ELEKTRARNE - tehni~ne karakteristike in opisi

GORENJE SOLAR

HTZ Velenje, IP d.o.o.

Vrsta celice:

Poly in mono

Vrsta celice: Proizvajalec/Model:

Proizvajalec/Model:

Yingli Solar REC Solar Hanwha Solar

Mo~ – max: Napetost – max:

235-260 W 30 V

Mo~/povr{ino:

152 W/m2

Te`a modula:

19.0 kg

Garanc. material/mo~ po 20 letih:

10let / Garancija linearne degradacije 25 let / 80,7% mo~i

monokristalna Canadian Solar /CS6P-M

Mo~ – max:

250 Wp

Napetost – max:

37,1 V

Mo~/povr{ino:

154 W/m2

Te`a modula:

20 kg

Garanc. material/mo~ po 20 letih:

Vrsta celice: Proizvajalec/Model:

Gorenje SOLAR, Gorenje, d.d., Partizanska 12, 3503 Velenje E-mail: solar@gorenje.com, Internet: www.gorenje.com/solar

Proizvajalec druge opreme (konstrukcije): Za vgradnjo na streho so na voljo {tevilni sistemi za vse vrste stre{nih kritin.

Hkrati nudimo sisteme za talne postavitve podjetja Krinner iz Nem~ije.

Ponudba obsega tudi Renusol sistem za integrirano vgradnjo son~nih elektrarn, ki nadome{~a kritino.

Namen uporabe SE: Smo specializirani za postavitve son~nih elektrarn na strehe ali pa se integrirajo v streho objekta. Mo~i elektrarn se gibljejo od 10 kW pa do ve~ 100 kW. Predpogoji za monta`o na objekt ali zemlji{~e: Pred izgradnjo elektrarne je potrebno preveriti orientacijo objekta, mo`nosti priklopa predvidene mo~i SE na distribucijsko omre`je in pridobiti lokacijsko informacijo s strani pristojne upravne enote. Na podlagi idejne zasnove projekta, predvidenih stro{kov izgradnje son~ne elektrarne ter na~ina financiranja se izra~una donosnost nalo`be.

Pridobljeni certifikati ali izvedeni primerjalni testi opreme/sistema: Vsa oprema ima potrebne certifikate, ki so v skladu z mednarodnimi zahtevami in standardi. Prav tako imajo fotonapetostni moduli certifikate za vra~ilo modulov po izteku `ivljenjske dobe na za to dolo~ena zbirna mesta.

Varnost delovanja SE: Pred gradnjo opravimo presojo stati~ne ustreznosti objekta in postavitev strelovodna za{~ite, ter izdelamo elaborat po`arne varnosti. Nudimo 2 letno garancijo na delovanje sistema, ter ob podpisu vzdr`evalne pogodbe nadzor in vzdr`evanje za celotno `ivljenjsko dobo.

Izku{nje na podro~ju fotovoltaike in kak{ne posebnosti - prednosti va{e ponudbe: Do polovice leta 2012 smo postavili `e ve~ kot 75 son~nih elektrarn s skupno mo~jo ve~ kot 6,5 MW. Izku{nje postavljanja imamo na vseh tipih son~nih elektrarn; omre`ne ali oto~ne elektrarne, na strehi ali na tleh, integrirane in neintegrirane. Ponudba zajema dobavo vseh komponent, izgradnjo, ureditev dokumentacije, nadzor in vzdr`evanje, pridobivanje virov financiranja in izdelavi finan~nih elaboratov.

Pomembnej{e reference: MFE Surovina; son~na elektrarna na strehi mo~i 324,53 kW, MFE Alples; son~na elektrarna na strehi mo~i 358,61 kW, MFE Inpos Celje; son~na elektrarna na strehi mo~i 494,91 kW, MFE Maksim; son~na elektrarna na strehi mo~i 385,58 kW.

monokristalna Asola 255W/60m

Mo~ – max:

250 Wp

Napetost – max:

37,8 V

Mo~/povr{ino: Proizvajalec modulov/razsmernikov: Nudimo fotonapetostne module proizvajalcev Yingli Solar, REC Solar in Hanwha Solar, ter razsmerni{ke enote proizvajalcev Power – One in Diehl Ako.

10 let / >80

Te`a modula: Garanc. material/mo~ po 20 letih:

152 W/m2 23 kg 10 let / >80

HTZ Velenje, I.P., d.o.o. Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Tel.: 03 899 65 28 E-mail : marjan.lampret@rlv.si Internet : http://www.htz.si/sonelex Proizvajalec modulov/razsmernikov: Canadian Solar, ASOLA / SMA, KACO. Proizvajalec druge opreme (konstrukcije): Mage Sunfixing, K2.

Pridobljeni certifikati ali izvedeni primerjalni testi opreme/sistema: HTZ vgrajuje izklju~no opremo, ki je certificirana.

Izku{nje in prednosti ponudbe: Podjetje HTZ Velenje, I.P., d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 2000 in je najve~je h~erinsko podjetje v poslovnem sistemu Premogovnika Velenje. V okviru razvojnih projektov smo `e leta 2005 uspe{no razvili tudi program Sonelex in postavili prvo son~no elektrarno v Sloveniji, ki je bila priklju~ena na distribucijsko omre`je. S programom Sonelex omogo~amo svetovanje pri na~rtovanju son~nih elektrarn, postavitev son~nih elektrarn razli~nih dimenzij (omre`ne SE in samostojne – oto~ni sistemi), izdelavo projektne in ostale dokumentacije ter dobavo razli~nih komponent za SE (moduli, razsmerniki, komunikacijska in merilna oprema), vodenje upravnih postopkov.

Pomembnej{e reference: Son~na elektrarna Merkur Naklo II -930 kWp, na strehi skladi{~nega prostora Merkur Naklo. son~na elektrarna SE NOP-808 kWp, na strehah poslovno proizvodnih objektov Premogovnika Velenje, son~na elektrarna TSP5-700 kWp, na strehi nadstre{nice Radlje ob Dravi.

SON^NE ELEKTRARNE - tehni~ne karakteristike in opisi

TECHATON d.o.o.

Vrsta celice:

TERSUS d.o.o. monokristalna polikristalna

Proizvajalec/Model:

Solarwatt, Aleo Solar, Yingli Solar

Mo~ – max: Napetost – max:

225-265 Wp 31 V

Mo~/povr{ino:

162 W/m2

Te`a modula:

19,5 kg

Garanc. material/mo~ po 20 letih:

12 let / 90% 25 let / 80 %

Vrsta celice: Proizvajalec/Model:

Poly in monokristalne Jinko solar JKM 250-260 Wp

Mo~ – max:

30 V

Napetost – max: Mo~/povr{ino:

152W/m2

Te`a modula:

19.0 kg

Garanc. material/mo~ po 20 letih:

10let / Linearna garancija 25 let / 80% mo~i

Techaton d.o.o., Arkova ulica 41, 5280 Idrija Tel.: 05 37 41180, 041 893 700 E-mail: info@techaton.eu Internet: www.techaton.eu, www.soncne-elektrarne.org

Tersus d.o.o., Švarova ulica 4, 1000 Ljubljana Tel.: 031-235-200 E-mail : sreco.artac@tersus.si Internet : www.soncna-elektrarna.net

Proizvajalec modulov/razsmernikov: Solarwatt, Aleo Solar, Yingli Solar, SMA, Power One.

Proizvajalec modulov/razsmernikov: Nudimo izgradnjo son~nih elektrarn na klju~. Dobavljamo fotonapetostne module renomiranih svetovnih proizvajalcev Canadian Solar, Jinko Solar, S-Energy ter razsmernike SMA, KACO, Power one in nadzorne sisteme Solar Log.

Proizvajalec druge opreme (konstrukcije): Schletter, K2 Systems, Lenx.

Karakteristike SE: Po `eljah strank.

Proizvajalec druge opreme (konstrukcije): Za vgradnjo na streho so na voljo {tevilni sistemi za razli~ne stre{ne kritine. V ponudbi imamo tudi Solrif sistem za integrirano vgradnjo son~ne elektrarne, ki nadome{~a stre{no kritino. Za DC elektri~ne povezave uporabljamo kvalitetne Huber+Suhner Radox solarne kable z robustno izolacijo. Specializirani smo za postavitve son~nih elektrarn na strehe ali se integrirajo v streho objekta.

Predpogoji za monta`o na objekt ali zemlji{~e: Ni posebnih predpogojev.

Karakteristike SE: Mo~i elektrarn se gibljejo od 10 kWp in do ve~ 100 kWp.

Izku{nje in prednosti ponudbe: Razvojna skupina TECHATON-ovih in`enirjev z izku{njami na podro~jih: projektiranja, energetike, avtomatizacije in elektronike nudi visok nivo kakovosti in s tem garancijo za izvedbo celotnega projekta izgradnje son~ne elektrarne na klju~ v zadovoljstvo naro~nika. Od ustanovitve leta 2007 smo postali eno vodilnih slovenskih podjetij na podro~ju fotovoltaike.

Predpogoji za monta`o na objekt ali zemlji{~e: Pred izgradnjo elektrarne je potrebno preveriti orientacijo objekta, mo`nosti priklopa predvidene mo~i na distribucijsko omre`je in pridobiti lokacijsko informacijo s strani pristojne upravne enote. Na podlagi informativne ponudbe se izdela odpla~ilni na~rt in izra~una donosnost nalo`be.

Namen uporabe SE: Sistem s podkonstrukcijo na stavbi ali samostoje~i na prostem, integrirani sistem v streho, nadstre{ek ali fasado, sledilni sistem solarne elektrarne.

Pomembnej{e reference: MFE Fortrade (242 kWp), MFE Krn~an 1 in 2 (90 kWp), MFE Muzej Kobarid (integracija v stre{no kritino, 21 kWp).

Pridobljeni certifikati ali izvedeni primerjalni testi opreme/sistema: Imamo pridobljen Certifikat kakovosti zdru`enja ZSFI, certifikate s strani dobaviteljev razsmernikov SMA in KACO za opravljeno tehni~no izobra`evanje, ter ustrezne certifikate o skladnosti za vgrajeno opremo.

Varnost delovanja SE: Pri izgradnji son~nih elektrarn predvidimo tudi vgradnjo za{~ite pred udarom strele, opravimo potrebne meritve in vgradimo prenapetostne odvodnike, ter po `elji tudi nadzorni sistem za spremljanje delovanja son~nih elektrarn SolarLog. Izku{nje in prednosti ponudbe: Od leta 2009 smo izgradili in dobavili opremo za izgradnjo ve~ deset son~nih elektrarn v Sloveniji. Nudimo dobavo kvalitetne opreme in na osnovi izku{enih monterjev kvalitetno izvedbo, ter kasnej{e vzdr`evanje son~ne elektrarne.

Pomembnej{e reference: Gospodarskih objekti, industrijske hale, ter stanovanjske hi{e.

8

SOLARNE TEHNOLOGIJE

8,1-kilovatna integrirana son~na elektrarna znamke BISOL 245 W integrirana son~na elektrarna proizvede letno elektri~ne energije 8.019 kWh, kar zadosti potrebam dvema dveh gospodinjstev

8,1

kilovatna son~na elektrarna znamke BISOL je integriran son~ni sistem, ki nadome{~a stre{no kritino. Tovrsten sistem je idealen za novogradnje ali sanacije, objektu daje moderen in estetski videz.

Vodoodporen sistem vzdr`i mnoge te`ke vremenske razmere, tudi pravokotne udarce 25-milimetrske to~e.

Omenjena elektrarna s 33 monokristalnimi fotonapetostnimi moduli BISOL z vr{nimi mo~mi 245 W bo letno proizvedla 8.019 kWh elektri~ne energije, kar je dovolj za potrebe ve~ kot dveh gospodinjstev. Pri tem bo prihranila skoraj 5 ton izpustov CO2. Son~ni sistem na klju~ je izvedla skupina BISOL Group, ki je postavila `e 250 son~nih elektrarn v Sloveniji v skupni mo~i 35 MW. Elektrarna je bila postavljena spomladi letos, Petra Majdi~ – ponosna lastnica – si lahko obeta visoke izplene, dolgo `ivljenjsko dobo elektrarne in brezpla~no zeleno energijo.

V koraku z najsodobnej{o proizvodnjo solarnih modulov Skupina BISOL Group je vodilni evropski in edini slovenski proizvajalec solarnih re{itev na masovni ravni, ki je proizvedel `e ve~ kot pol milijona fotonapetostnih modulov in jih tr`i v 21 dr`avah sveta.

Proizvaja mono- in polikristalne fotonapetostne module visokih vr{nih mo~i, module serije PeakPerformance z antirefleksnim steklom in do 3 odstotke vi{jim izplenom, laminate in v svetu vedno bolj cenjene module BISOL za integrirane son~ne sisteme.

Moduli BISOL vsako leto prihranijo 79.000 ton izpustov emisij toplogrednih plinov. Vse komponente so izklju~no iz

kakovostnih, trpe`nih in nestrupenih materialov, kar potrjujejo {tevilna rigorozna testiranja, mednarodni certifikati in standardi kakovosti ISO. Okolja ne onesna`ujejo niti v dobi delovanja niti po svoji `ivljenjski dobi, saj je BISOL Group ~lan neprofitne organizacije CERES, ki reciklira odslu`ene module. Ustvarjeni so iz trpe`nih in skrbno izbranih materialov, ki so testirani v najbolj rigoroznih pogojih.

Njihova `ivljenjska doba je 40 let in ve~, degradacija v 20-ih letih pa je manj{a od 0,5 odstotka.

Lahka in priro~na nosilna konstrukcija Skupina BISOL Group nudi celovite solarne re{itve, med njimi je tudi proizvodnja inovativnih nosilnih konstrukcij BISOL EasyMount primernih za vse vrste streh in drugih povr{in. V svojem {irokem asortimentu ima tako razli~ne aluminijaste konstrukcije kot polietilenske podloge BISOL EasyMount 125 in 200, ki omogo~ajo kar 8-krat hitrej{o in{talacijo.

Petrin integriran son~ni sistem Bisol Investitorji se obi~ajno odlo~ajo za najbolj pogost tip son~ne elektrarne, ki je z nosilno konstrukcijo pritrjena na streho objekta, Petra Majdi~ pa se je

odlo~ila za naprednej{i integriran son~ni sistem BISOL. Integrirana son~na elektrarna BISOL nadome{~a skoraj 55 m2 konvencionalne kritine. Tak{na elektrarna je {e posebej primerna za novogradnje ali obnove streh.

Na ostre{je je son~na elektrarna name{~ena tako, da ne prepu{~a vode, fotonapetostni moduli znamke BISOL pa zagotavljajo ustrezno mehansko odpornost. Elektrarna ne zahteva dodatne konstrukcije in je v enaki ravnini kot preostala kritina. To daje hi{i eleganten, moderen videz. Poleg estetskega vidika s tak{no elektrarno tudi prihranimo, saj se izognemo delu stro{ka za prenovo strehe. ^e je integrirana elektrarna pravilno name{~ena, so odve~ skrbi glede prepu{~anja vode ob mo~nej{ih nalivih ali drugih vremenskih nev{e~nostih.

8.019 kWh letno z 33 monokristalnimi silicijevimi moduli Son~na elektrarna na strehi na{e najbolj{e smu~arke teka~ice vseh ~asov ima nazivno mo~ 8,1-kilovata. Sistem na klju~ so izku{eni strokovnjaki skupine BISOL Group postavili hitro in brez zapletov; Petri se ni bilo treba obremenjevati z administrativnimi ali izvedbenimi postopki. Sama monta`a son~ne elektrarne je bila

SOLARNE TEHNOLOGIJE

9

kon~ana v treh dneh, bistveno dlje ~asa je sicer trajalo pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj. Elektrarna je bila na elektrodistribucijsko omre`je priklju~eno spomladi letos.

Na streho so namestili 33 monokristalnih silicijevih fotonapetostnih modulov znamke BISOL s ~rnim okvirjem in s ~rno hrbtno folijo, ki estetsko dopolnjujejo zunanji videz domovanja. Moduli z vr{nimi mo~mi 245 vatov bodo na sicer s soncem malce slab{em obsevanem delu Slovenije imeli za to obmo~je nadpovpre~en energijski izplen, saj bo son~na elektrarna letno predvidoma proizvedla 8.019 kilovatnih ur elektri~ne energije.

Brezhibno delovanje opreme Poleg 33 vrhunskih modulov znamke BISOL so bistvene komponente elektrarne tudi kakovostni razsmerniki z visokim izkoristkom. Njihova naloga je pretvarjanje enosmernega toka v izmeni~nega.

Petri glede na velikost elektrarne zadostuje en razsmernik, zato so ji v gara`o njene hi{e namestili razsmernik proizvajalca SMA. Za brezhibno delovanje sta nujni AC- in DC-omarici, ki vsebujeta prenapetostno za{~ito in AC- oziroma DC-varovalke. Lo~ilno-merilno mesto, ki meri koli~ino oddane elektri~ne energije v elektrodistrubucijsko omre`je, so strokovnjaki namestili zunaj hi{e. Poleg omenjenih komponent so za namestitev in priklju~itev son~ne elektrarne porabili pribli`no 240 metrov solarnih kablov in drugega elektroin{talacijskega materiala.

Vsi elektri~ni kabli so s strehe do lo~ilnega mesta speljani tako, da ne motijo izgleda prostorov in ne posegajo preve~ v strukturo same zgradbe.

Podpora in nadzor Tako kot vse son~ne elektrarne je tudi Petrina dnevno izpostavljena nepredvidenim vremenskim vplivom in menjavanju letnih ~asov. Nepri~akovano se lahko pojavijo razli~ne nev{e~nosti, ki povzro~ijo zastoj v proizvodnji elektri~ne energije.

Na{a {ampionka bo poskrbela tudi za to, saj ji bodo {e pet let po postavitvi son~no elektrarno nadzorovali in vzdr`evali BISOLovi strokovnjaki. Nadzorni sistem bo 24 ur na dan in vse dni v tednu avtomatsko nadzoroval delovanje son~nega sistema in samodejno javil vsako morebitno nepravilnost v delovanju. Napako bo servisna ekipa hitro odpravila in tako prepre~ila ve~ji izpad dohodka.

Aplikacija Son~ni monitor Petra bo lahko v sklopu storitve nadzora s pomo~jo vizualno privla~ne BISOLove aplikacije Son~ni monitor tudi sama 24 ur na dan spremljala delovanje svoje elektrarne na mobilnem telefonu, iPadu ali osebnem ra~unalniku. Med drugim bo spremljala dnevni, mese~ni in letni energijski izplen elektrarne, zaslu`ek, pozitiven vpliv na okolje in vremensko napoved.

Aplikacija ji omogo~a tudi urejanje profila, dodajanje fotografij ter deljenje podatkov s prijatelji in drugimi lastniki son~nih elektrarn.

Pogoji za monta`o na strehi Ogledniki ekipe BISOL so najprej ocenili primernost lokacije. Pri ume{~anju son~ne elektrarne je treba preveriti, da v njeni okolici ni stavb in drugih objektov, ki bi jo sen~ili. Preverili so tudi stanje

stre{ne kritine, ki je bila dotrajana in jo je bilo potrebno pred namestitvijo son~ne elektrarne zamenjati. Streha na{e najbolj{e smu~arske teka~ice z naklonom 28 stopinj in azimutom + 55 stopinj je bila primerna za namestitev son~ne elektrarne, zato so jo prenovili in del stre{ne kritine zamenjali z integriranimi moduli znamke BISOL.

Pridobljeni certifikati, izvedeni primerjalni testi Vsi uporabljeni materiali so bili skrbno izbrani in testirani. Vsi fotonapetostni moduli so temeljito preizku{eni na vsakem koraku proizvodnega procesa in proizvedeni v skladu z mednarodnima standardoma 61215 Ed.2 in IEC 61730 Ed.1.. BISOL moduli imajo tudi certifikate za prodajo v Veliki Britaniji (certifikat MCS), v Avstraliji (certifikat AS/NZS5033) in v Zdru`enih dr`avah Amerike (ANSI/

10 UL 1703). Certifikat IEC 61701 potrjuje odpornost modulov na korozijo zaradi povi{ane vsebnosti soli zraku in z njim primernost za obalne predele. IEC 62716 potrjuje njihovo primernost za `ivinorejska poslopja, saj so odporni na korozijo zaradi amoniaka.

Testiranje TĂœV je dokazalo, da so moduli BISOL zelo robustni, imajo izjemno nizko stopnjo degradacije in dolgo `ivljenjsko dobo tudi ve~ kot 40 let.

Desetletja dosegajo do 13 odstotkov vi{je energijske izplene in omogo~ajo visoke finan~ne donose. Visoko kakovost je potrdil tudi neodvisen nem{ki test Photon, ki proizvode BISOL z nadpovpre~nim delovanjem uvr{~a med najbolj{e proizvode na svetu.

Varnost delovanja integirane son~ne elektrarne Fotonapetostni moduli znamke BISOL prenesejo {e tako rigorozne razmere, kar potrjujejo razli~na najstro`ja testiranja.

Vzdr`ijo mo~ne sunke vetra do 200 km na uro, udarce to~e premera 25 milimetrov, ki padajo pravokotno s hitrostjo 83 kilometrov na uro, in ve~je obremenitve zaradi sne`nih zametov ali de`ja. Vsakodnevno prenesejo obremenitev do 400 kilogramov, ob izrednih okoli{~inah pa kratkotrajno celo do 900 kilogramov.

V skladu s pravilnikom (Pravilnik o za{~iti stavb pred delovanjem strele, Ur.l.RS {t.

28/09, 4. ^len, 2 odstavek) in tehni~no smernico (TSG-N-003:2009, Za{~ita pred delovanjem strele) izvedba strelovodne in{talacije ni bila izvedena oziroma ni potrebna.

Sistem je izveden za vzporedno obratovanje z javnim elektri~nim omre`jem lokalnega distributerja z na~inom obratovanja “ oddajanje elektri~ne energije v omre`je�. Vklju~itev elektrarne v javno omre`je je bila izvedena na interno nizko napetostno omre`je stanovanjske hi{e, ki je priklju~ena na elektrodistribucijsko omre`je. Izvedeno je izena~evanje potenciala in ozemljevanje. Za{~itni in merilni elementi so bili vgrajeni glede na zahteve distribucije. Vsak izpad omre`ne napetosti mora povzro~iti lo~itev elektrarne od omre`ja. Avtomatska lo~itev od omre`ja je omogo~ena z napetostnim in frekven~nim nadzornim relejem, ki v primeru odstopanj odklopi elektrarno iz omre`ja. Ko se na omre`ju spet vzpostavijo razmere znotraj toleran~nih meja napetostni in frekvenc, frekven~ni rele signalizira vklop elektrarne.

Kot za{~itni ukrep pred udarom elektri~nega toka je izveden samodejni odklop. Izvedena je za{~ita pred neposre-

dnim dotikom in za{~ita pred posrednim dotikom.

Pripravljen in izobe{en je bil tudi po`arni na~rti. Petra Majdi~ se je odlo~ila tudi za storitev nadzora in vzdr`evanja, ki bo samodejno javil vsako morebitno nepravilnost v delovanju. Napako bo servisna ekipa BISOL hitro odpravila.

Stranka je son~no elektrarno tudi zavarovala.

Zanimive druge reference Elektrarne znamke BISOL so name{~ene na {tevilnih dru`inskih hi{ah, kmetijskih objektih, {olah in {portnih dvoranah ter mnogih industrijskih strehah po Sloveniji.

Prisotni so v vsaki drugi slovenski ob~ini.

Ena od najve~jih industrijskih elektrarn je tudi son~ni sistem BISOL z mo~jo 964-kilovatov na Logisti~nem centru Hofer. Son~na elektrarna je name{~ena na trikotno aluminijasto nosilno konstrukcijo BISOL EasyMount in bo letno predvidoma proizvedla 1068 megavatnih ur energije.

S tak{no proizvodnjo bo letno prihranila ve~ kot 640 ton emisij CO2, ki bi jih sicer proizvedli konvencionalni energetski viri.

Podjetjem je son~na elektrarna odli~no prilo`nost za zmanj{anje elektri~nega ra~una, saj pri porabi proizvedene energije ne pla~ajo tro{arine in omre`nine. Prav tako s son~nim sistemom dajejo pozitivni

zgled drugim, zni`ujejo svoj oglji~ni odtis in so do okolja prijazno podjetje.

Javno zasebno partnerstvo Skupina BISOL Group redno sodeluje tudi z ob~inami in v obliki javno-zasebnega partnerstva omogo~a izvedbo projektov na slovenskih osnovnih {olah, {portnih dvoranah in drugih ob~inskih objektih, za katere sredstva v ob~inskem prora~unu niso zagotovljena. Po zadnjih podatkih so elektrarne BISOL na ob~inskih objektih `e v vsaki {esti slovenski ob~ini. Ena najlep{ih son~nih elektrarn je postavljena v Stro~ji vasi na tamkaj{nji osnovni {oli. Son~na elektrarna z nazivno mo~jo 139 kW naj bi letno proizvedla pribli`no 145 megavatnih ur elektri~ne energije, kar zadostuje potrebam po elektriki 36 okoli{kih gospodinjstev. V petnajstih letih bo prihranila ve~ kot 1300 ton izpustov emisij CO2.

Vedno ve~ kmetov se odlo~i izkoristiti svoje velike stre{ne in druge povr{ine ter postaviti son~ne elektrarne na gospodarska poslopja. Lep primer postavitve son~ne elektrarne na gospodarski objekt je son~ni sistem s fotonapetostnimi moduli znamke BISOL v okolici Maribora. Investitor se je `e leta 2010 odlo~il postaviti 49,9-kilovatno son~no elektrarno s predvideno letno proizvodnjo 56.487 kilovatnih ur elektri~ne energije, kar zado{~a za potrebe 14 okoli{kih gospodinjstev. •

12

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Oto~ne son~ne elektrarne

O

to~ne son~ne elektrarne so tiste elektrarne, ki niso povezane v elektrodistribucijsko omre`je in obi~ajno slu`ijo za oskrbovanje enega stanovanja, objekta, naprave ali vozila.

Namenjene so lokalni samooskrbi, v nekaterih primerih samo kot dopolnilni vir energije, v drugih primerih kot stalni in primarni vir energije. Kdaj in zakaj bi se odlo~ili za oto~no son~no elektrarno?

Razlike med omre`nimi in oto~nimi son~nimi elektrarnami Ve~ina son~nih elektrarn je omre`nih, torej so priklju~ene v elektrodistribucijsko omre`je v katero oddajajo elektri~no energijo. V razvitem svetu obstajajo razli~ni poslovni modeli »odkupa« te energije od proizvajalcev. V nekaterih primerih dobijo proizvajalci subvencionirano pla~ilo, v drugih primerih pla~ilo, kjer se kWh oddane energije obra~una po nekoliko vi{ji ali enaki ceni kot dobavljena energija, spet v tretjih primerih pa se pri oddajanju energije v omre`je {tevec za porabo elektrike »vrti nazaj«, ob porabi energije iz omre`ja pa normalno naprej (t.i. ang. “net-metering”), na koncu meseca se naredi obra~un razlike. Glavna lastnost po kateri se oto~na elektrarna razlikuje od omre`ne je ravno priklju~enost v omre`je. Oto~na elektrarna ni priklju~ena v omre`je, v ozadju ni poslovnega modela odkupa elektrike in namenjena je lokalni oskrbi. Oto~ne elektrarne so ve~inoma manj{e. Za svoje delovanje obvezno potrebujejo hranilnike energije, obi~ajno so to kakovostne baterije. Inverterji za oto~ne elektrarne so ravno tako druga~nih lastnosti, kot tisti za priklop v omre`je (npr. sinhronizacija). Pri tovrstnih elektrarnah je {e posebej pomembno pravilno dimenzioniranje mo~i, {tevilo solarnih modulov ter kapaciteta hranjenja energije. V kolikor bo oto~na son~na elektrarna primarni vir in bo pokrivala celotne energijske potrebe nekega objekta, je treba natan~no vedeti koliko bodo porabili porabniki elektrike, koliko bo proizvedene energije ob son~nih in sen~nih dneh, koliko

Oto~ne son~ne elektrarne (ang. »Off Grid«) so primerna re{itev za objekte, ki so oddaljeni od elektrodistribucijskega omre`ja in bi bil stro{ek priklopa v omre`je previsok (npr. visokogorske planinske ko~e) (vir: WikiCC, Pujanak)

energije je mo`no shraniti, koliko energije se izgubi s hranjenjem energije in pretvorbo iz DC v AC ter za koliko dni zado{~a zaloga.

Napa~no dimenzioniranje lahko privede do pomanjkanja energije, ko jo najbolj potrebujemo, nezmo`nosti hranjenja vi{kov energije v son~nih dneh ter uvajanja rezervnega vira, npr. dizel agregat.

Kaj moram vedeti pri odlo~anju za oto~no elektrarno, prednosti, slabosti Kar nekaj pomembnih dejstev moramo pretehtati preden se odlo~imo za oto~no son~no elektrarno. Zavedati se moramo, da pri pretvorbi energije iz DC v AC, ter pri shranjevanju energije v baterije prihaja do izgub. Izgube so po nekaterih izra~unih od 30% do 40%. V poletnih in nadpovpre~no son~nih dneh prihaja do prese`kov energije, ki se ne more shraniti v baterije. ^e bi `eleli imeti kapaciteto baterij, ki bi zado{~ala tudi za shranjevanje teh prese`kov, bi se cena celotnega sistem ob~utno povi{a, dra`je pa je potem tudi vzdr`evanje. V zimskem ~asu je proizvodnja energije ni`ja tudi za polovico, shranjene je malo energije in temu je treba prilagoditi `ivljenjske navade. Vzdr`evanje oto~nih elektrarn je nujno in permanentno opravilo skozi celotni `ivljenjski cikel. Baterije se menjajo v povpre~ju na 5 let, odvisno je od kakovosti uporabljenih baterij. Orientacija oto~ne elektrarne mora biti izredno natan~na ter prilagojena za obdobje ko je manj son~nih ur. Poleg baterij, celoten sistem podra`i tudi rezervni generator, ki naj bi bil del sistema za primere, ko je dalj{e obdobje brez sonca ali v primeru okvare elektrarne. Pomembna slabost tovrstnih elektrarn, v primerjavi z omre`nimi, je torej shranjevanje energije. Pri oto~nih elektrarnah shranjujemo energijo v baterije omejenih kapacitet, ko so baterije prazne, energije ni ve~. Pri omre`nih pa je prednost ravno to, da energijo na nek na~in »shranjujemo« v omre`je, v ~asu ni`je proi-

zvodnje na son~ni elektrarni pa lahko energijo skorajda neomejeno ~rpamo iz omre`ja.

Pri odlo~anju se pretehtajo tudi dejstva, ki govorijo v prid oto~nim son~nim elektrarnam. Z oto~no elektrarno smo neodvisni od ponudnikov elektri~ne energije, ne pla~ujemo mese~nih ra~unov in nismo odvisni od gibanja cen energentov na trgu ter energetskih kriz. Pomembno dejstvo je tudi to, da nas tovrstna elektrarna nau~i `iveti s soncem in naravo. V poletnem ~asu je energije ve~ in si lahko privo{~imo ve~jo porabo, v zimskem ~asu ali slab{em vremenu je energije manj in se moramo prilagoditi, kar {tejemo kot pozitivno lastnost. Zavedati se je treba, da energije ni na pretek in jo moramo porabljati u~inkovito.

Nenazadnje je pomembno dejstvo tudi cena. Cena ne govori v prid oto~nim elektrarnam. Obi~ajno so dra`je, ker potrebujejo baterije in tudi rezervni generator, potrebujejo tudi ve~ vzdr`evanja. Inverter je sicer lahko nekoliko cenej{i, kot pri omre`nih elektrarnah, vendar cena celotnega sistema nikakor ne govori v prid oto~nim elektrarnam.

Kako se odlo~iti, tri pravila Odlo~itev je morda na prvi pogled te`ka, vendar temu ni tako. Prvo pravilo je, da se za oto~no elektrarno odlo~imo, ko smo oddaljeni od elektrodistribucijskega omre`ja in bi bil stro{ek priklopa v omre`je izredno visok. ^e je mo`en priklop v omre`je v bli`ini, se odlo~imo za omre`no son~no elektrarno.

Drugo pravilo je, da je treba oto~no elektrarno skrbno na~rtovati in pravilno dimenzionirati. Ter tretje pravilo, ki pravi, da moramo vedno izra~unati v kak{nem obdobju se nam bo investicija povrnila. Natan~en izra~un je nujen in obi~ajno bo v prid omre`ni elektrarni, oziroma bo vedno v prid omre`ni elektrarni, ~e je le v bli`ini mo`en priklop v omre`je in je zagotovljen odkup elektri~ne energije, po mo`nosti po subvencionirani ceni. • mag. Roman Toma`i~

SOLARNE TEHNOLOGIJE

13

Son~ni paketi Son~ni paketi, nov in inovativen na~in ponudbe manj{ih son~nih elektrarn.

Izberite pristop po va{i meri in si zagotovite svojo son~no elektrarno z najni`jimi stro{ki izgradnje.

Spra{ujete se, kam vlo`iti va{e prihranke ob negotovosti delni{kih trgov in zaupanju denarnih sredstev bankam.

Imate razpolo`ljiv prostor na strehi, ki je celodnevno obsijan s soncem in obrnjen proti jugu.

Ste ekolo{ko osve{~eni in vam ni vseeno za prihodnost na{ega planeta. @elite prispevati svoj majhen dele` v proizvodnji ~iste in obnovljive energije.

proizvodnje naprave iz OVE in potrdila o izvoru elektri~ne energije.

@elite si zgraditi svojo son~no elektrarno, vendar nimate zadostnega znanja o na~rtovanju in izgradnji son~ne elektrarne, ne poznate osnovnih pravil in koncepta son~ne elektrarne, niste seznanjeni z obratovalnimi in vzdr`evalnimi deli, ne poznate postopka priklju~evanja elektrarne na elektroenergetsko omre`je, ne poznate postopka pridobitve deklaracij za

Son~ni paketi vsebujejo vso potrebno opremo, projekt za izvedbo, tehni~no dokumentacijo, navodila za enostavno in hitro izgradnjo son~ne elektrarne ter navodila za priklju~itev v elektroenergetsko omre`je.

velikost prostora na strehi, kjer `elite postaviti son~no elektrarno. Preglejte ponudbo son~nih paketov in izberite ustreznega glede na razpolo`ljiv prostor.

Postavitve se lahko lotite sami, s pomo~jo monta`erja ali nas prosite za dodatno pomo~, ki jo nudimo v obliki storitev.

Torej sami izberite, kaj lahko postorite sami in kje potrebujete na{o pomo~. •

Enostavno poglejte na www.soncnipaketi.si in sledite navodilom, da ugotovite

Enostavno do son~ne elektrarne www.soncnipaketi.si

14

INTERVJU

F

otovoltaika je v ve~ih evropskih dr`avah `e konkuren~na brez podpor, v Sloveniji pa smo tudi temu dokaj blizu.

Odgovarja mag. Robert Otorepec, podpredsednik ZSFI in direktor Sol navitas d.o.o.

Ali dr`ijo navedbe, da ~e dr`ava {e `eli spodbujati son~ne elektrarne, se zvi{anju ra~unov za elektriko ne bo mogla izogniti?

Za spodbujanje investicij v vse obnovljive vire, ne samo son~ne elektrarne, je potrebno dvigniti prispevek za obnovlji-

Smo pripravljeni pla~ati za zeleno elektriko? ve vire, ki ga pla~ujemo vsi porabniki elektri~ne energije v Sloveniji. Pri tem pa je potrebno pojasniti nekaj podrobnosti.

Ta prispevek je bil junija 2011 zni`an celo za 44 %. Povpre~no slovensko gospodinjstvo mese~no pla~uje za obnovljive vire le 1 EUR, povpre~no nem{ko gospodinjstvo pa 10 EUR. Ob~utnemu zvi{anju ra~unov za elektriko se v prihodnje res ne bomo mogli izogniti, ampak ne zaradi vi{jega prispevka za obnovljive vire, ki bo

dru`inske prora~une obremenil k ve~jemu za dodatni euro na mesec, ampak zaradi tega, ker je elektri~na energija v Sloveniji kar za 50 % cenej{a od elektri~ne energije v Nem~iji, Italiji, Avstriji.

Zaradi tega je na{e elektroenergetsko omre`je eno najslab{ih v Evropi. Poleg tega, da se bo podra`ili tr`na cene elektri~ne energije, bo zelo kmalu veliko sredstev potrebno nameniti tudi sanaciji in izgradnji elektroenergetskega omre`ja.

Kako u~inkovito se z rastjo son~nih elektrarn in s tem ve~anja podpor spopadajo druge dr`ave v EU, ki so veliko pred nami?

V ve~ini teh dr`av gospodinjstva in gospodarstvo pla~uje elektri~no energijo po realni ceni, saj ta ni podcenjena, kot to velja za Slovenijo. S hitrim ni`anjem cen son~nih elektrarn te postajajo vse bolj konkuren~ne tudi z zelo

Kam gredo cene modulov Ceno sodobnega fotovoltai~nega modula dolo~a svetovno povpra{evanje in ponudba, zmanj{evanje stro{kov proizvodnje, cena energije, okoljska odgovornost kupcev pa tudi vladni ukrepi in podpore.

Evropa pokupi 80% V zadnjih petih letih smo v Evropi instalirali skoraj vso svetovno proizvodnjo modulov.

To pa se lahko hitro spremeni, saj so vlade napovedale ostro zmanj{evanje subvencij, ki so v resnici omogo~ile razcvet fotovoltai~ne industrije. Kljub temu bo fotovoltaika {e naprej zanimiva, saj se je v zadnjem mesecu pocenilo 89 in podra`ilo samo 33 izdelkov s tega podro~ja. Nizke cene imajo tudi neugo-

dne posledice, saj je veliko evropskih, japonskih in ameri{kih proizvajalcev v te`avah zaradi ugodnih cen kitajskih in tajvanskih modulov.

Trenutne najni`je cene Trenutno se na trgu nahaja 329 solarnih modulov, s ceno ni`jo od 1,48 € na vat, kar je 34% pregledanih proizvodov. Najni`jo prodajno ceno multikristalnega modula je dosegel nem{ki dobavitelj s ceno 0.78 €/W. Najugodnej{a cena monokristalnega modula zna{a 0.81 €/W, prav tako od nem{kega dobavitelja. Še vedno pa je kvaliteta odvisna predvsem od proizvajalca, tehni~nih lastnosti in certifikatov, ki jih ima izdelek. Najni`jo ceno na podro~ju tankoslojnih modulov je

Cene modulov, kljub nezmanj{ani kvaliteti izdelkov, zadnjih pet let vztrajno padajo

spet dosegel nem{ki dobavitelj s 0,62 €/W, za modul z mo~jo 105 W. V izra~unu je zajeta cena enega modula brez davkov. V celotni fotovoltai~ni napravi stanejo moduli od 35 do 40% vseh stro{kov, zato se nakup dobrih ST izdelkov vedno spla~a. •

INTERVJU Kako uspe{ni smo z zasledovanjem cilja 20% elektrike iz obnovljivih virov energije?

V Sloveniji smo {e dokaj dale~ od zastavljenih ciljev.

Razen pri son~nih elektrarnah in delno pri biomasi in bioplinu na podro~ju ostalih obnovljivih virov, kot so veter, geotermalna energija nismo naredili prakti~no ni~. Pri malih hidroelektrarnah pa se zaradi zelo dolgotrajnih postopkov za pridobitev dokumentacije, ki v povpre~ju trajajo 7 let, zadeve tudi zelo po~asi premikajo.

Komu je v interesu, da se trg s fotovoltai~nimi elektrarnami omeji?

Upamo, da nikomur.

Ali imamo v Sloveniji vi{ke elektrike iz obnovljivih virov energije? mag. Robert Otorepec, podpredsednik ZSFI in direktor Sol navitas d.o.o.

Ne.

nizkimi podporami ali celo brez podpor. Situacija pa je sicer od dr`ave do dr`ave precej razli~na, zato enotnega recepta za podpore ni.

Ali obstaja problem prodaje zelene elektrike v Sloveniji, ta ne bo vplivala na podra`itve?

Za elektriko iz son~nih elektrarn danes v Sloveniji dobimo skupaj z dr`avno subvencijo 0,19 oz. 0,18 EUR/kWh.

Ob~utna podra`itev elektri~ne energije v Sloveniji je samo vpra{anje ~asa, vendar ne zaradi obnovljivih virov energije. Zaradi njih je potrebno dvigniti le prispevek za obnovljive vire, iz katerih se izpla~ujejo subvencije za proizvedeno elektri~no energijo

Povpre~no slovensko gospodinjstvo mese~no pla~uje za OVE 1 EUR, povpre~no nem{ko gospodinjstvo pa 10 krat toliko. iz OVE, vendar bo dvig tega prispevka zanemarljiv, v primerjavi z ostalimi razlogi, zaradi katerih se bo podra`ila elektri~na energija.

Ali se da podra`itve ~asovno napovedati?

Prispevek za vse obnovljive vire energije bo potrebno dvignili `e konec leto{njega leta.

Kako je letos s ceno opreme za izgradnjo son~nih elektrarn, ter kak{en je trend v razmerju ni`anja podpor?

Fotovoltaika je edini vir energije, kateremu cena v zadnjih letih strmo upada.

Ve~ina ostalih virov (npr. nafta), se v zadnjih letih strmo dra`i.

Cena izgradnje son~ne elektrarne se je samo v zadnjih treh letih zni`ala za ve~ kot polovico. ^e se je {e leta 2009 elektri~na energija iz son~nih elektrarn pla~evala po ve~ kot 0,40 EUR, se danes pla~uje {e samo po 0,18 EUR za kWh. Od 1. julija letos v Sloveniji elektrika iz son~nih elektrarn prejema `e ni`je podpore kot

15

elektri~na energija proizvedena iz biomase, v naslednjem letu pa bo `e cenej{a kot elektri~na energija iz bioplinarn.

Je preoranjeno govoriti, da je fotovoltaika primerna in perpektivna tudi z manj{imi podporami dr`ave ali brez?

Fotovoltaika je v kar precej evropskih dr`avah `e konkuren~na brez podpor, v Sloveniji pa smo tudi dokaj blizu temu.

Za elektriko iz son~nih elektrarn danes v Sloveniji dobimo skupaj z dr`avno subvencijo 0,19 oz. 0,18 EUR/kWh. Gospodinjstva pa v povpre~ju pla~ujemo za elektri~no energijo 0,12 EUR (brez DDV).

Dr`avne podpore za son~ne elektrarne so torej potrebne {e najve~ dve, mogo~e tri leta, da cene investicij v son~ne elektrarne {e malo padejo, na drugi strani pa se bo dvigovala cene elektri~ne energije.

Zato bo ~ez tri leta `e skoraj gotovo ceneje, ~e bomo porabljali elektri~no energijo iz lastne son~ne elektrarne, kot da bi jo pla~evali elektro podjetjem. Elektri~na energija iz son~nih elektrarn bo tako postala prvi obnovljivi vir, za katerega dr`avi ne bo potrebno ve~ pla~evati podpor. • Jo`ica EKART

Pametna omre`ja Skrbniki elektroenergetskih omre`ij imajo velike te`ave zaradi nenadnega pove~anja porabe ali vi{kov, na primer zaradi vi{kov elektrike iz vetrnih elektrarn. Sodobnih nukleark ali termoelektrarn ni mo`no kar tako ustavljati in zaganjati, zato je re{itev v ve~nivojski regulaciji, ki uravnote`i odjem in proizvodnjo elektrike. V rokah imamo najsodobnej{e komunikacijske naprave, omre`ja pa so na stopnji poznega 20. stoletja in imajo {e ogromne izgube. Lahko pa bi dosegli izjemne prihranke, ~e bi daljnovode {e bolj povezali z ra~unalniki, v pametna omre`ja. Prilagajanje se za~ne doma, kjer krmilniki optimirajo porabo posameznih naprav ter na podlagi navad stanovalcev samodejno uravnote`ijo odjem elektrike. Pametne omre`ne naprave nato podobne postopke izvedejo na zunanjem omre`ju ter brez sunkov vpletejo dotok elektrike iz solarnih in vetrnih elektrarn, najvi{ji nivo pa prevzamejo krmilniki visokonapetostnih omre`ij. Delno tak{ni sistemi `e delujejo, v svetovnem merilu pa vlade vlagajo stotine milijard dolarjev v ST posodabljanje, ki bo prineslo {e ve~je prihranke. •

Zmanj{anje ogromnih izgub v daljnovodnih mre`ah se za~ne v domovih uporabnikov

16

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Son~ne elektrarne Skrb za zeleno in energetsko neodvisno prihodnost

J

ulijsko zni`anje dr`avnih podpor elektri~ni energiji, ki jo proizvedejo son~ne elektrarne, je v marsikoga posejalo dvom o njihovih ekonomskih in okoljskih doprinosih. A son~na elektrarna dolgoro~no ostaja finan~no donosna in do okolja prijazna investicija.

V zadnjih letih smo v Sloveniji do`iveli razcvet son~nih elektrarn, a te {e vedno predstavljajo majhen dele` v celotni proizvodnji elektri~ne energije. Za son~ne sisteme se odlo~ajo posamezniki, podjetja, javne institucije, kmetje in drugi. Vsak investitor tehtno razmisli o finan~nih in drugih vidikih nalo`be, saj trenutni ~asi brezglavim odlo~itvam niso naklonjeni. V prid investicijam je dejstvo, da bo vsak, ki bo danes postavil son~no elektrarno, imel brezpla~no elektri~no energijo in bo neodvisen od vi{anja cen elektri-

Podjetja lahko `e danes z lastno rabo krepko zni`ajo svoj stro{ek elektrike

Informativni izra~un za son~no elektrarno na dru`inski hi{i (ob upo{tevanju veljavnih zagotovljenih odkupnih cen): Mo~ elektrarne: 12 kW Finan~ni donos v 15 letih: 39.115 € Povra~ilo investicije: v 10 letih Dobi~ek od 10. - 15. leta: 13.038 € Po 15. letu: elektrika zastonj Prihranek CO2 v 40 letih: 119 ton ke. Son~ne elektrarne `e zdaj mnogim v obliki rente predstavljajo odli~no nalo`bo v prihodnost. Podjetjem omogo~ajo prihranek pri stro{ku elektri~ne

Son~na elektrarna bo tej dru`ini v bodo~e zagotavljala brezpla~no elektri~no energijo

energije, saj zanjo ne pla~ujejo tro{arine in omre`nine, hkrati pa z njo ve~ajo svoj ugled do okolja prijaznega podjetja. Lastniki dajejo pozitiven

zgled {ir{i skupnosti in mlaj{im generacijam, z ustvarjanjem in ohranjanjem zelenih delovnih mest pa podpirajo doma~e gospodarstvo.

Dolgoro~no visoki energijski izpleni so posledica neopore~ne kakovosti in trpe`nosti materialov ter strokovne izvedbe.

Za vrhunsko son~no elektrarno se je odlo~ila tudi dru`ina iz Ljubljane, ki je na streho hi{e namestila 16,8-kilovatno son~no elektrarno znamke BISOL. Vodilni doma~i izvajalec son~nih elektrarn na klju~, ki je pri nas postavil `e 250 son~nih elektrarn v skupni mo~i 35 megavatov, je na lastno nosilno konstrukcijo BISOL EasyMount namestil 72 polikristalnih fotonapetostnih modulov BISOL mo~i 233 W. Fotonapetostni moduli – srce son~ne elektrarne – slovenskega porekla so certificirani in proizvedeni v skladu z najstro`jimi mednarodnimi standardi. Investitor si lahko zato obeta do 13 odstotkov vi{je izplene, dolgo `ivljenjsko dobo in hitro uveljavljanje garancije v Sloveniji.

Omenjena son~na elektrarna je bila na omre`je priklju~ena leta 2011 in naj

SOLARNE TEHNOLOGIJE

17

CSP in superdaljnovodi

©BISOL Group Moduli BISOL so proizvedeni v Sloveniji in kot edini omogo~ajo slovensko garancijo

bi vsako leto predvidoma proizvedla 18,8 megavatnih ur elektri~ne energije.

To zadostuje potrebam po elektriki {tirih ali ve~ okoli{kih gospodinjstev, poleg tega bo letno prihranila ve~ kot 11 ton izpustov emisij ogljikovega dioksida, ki bi ga sicer proizvedli konvencionalni energetski viri.

Edini slovenski proizvajalec

solarnih re{itev na masovni industrijski ravni je do zdaj proizvedel `e ve~ kot pol milijona fotonapetostnih modulov, ki letno prihranijo 79.000 ton emisij toplogrednega plina. S sodelovanjem z neprofitno organizacijo CERES BISOL Group garantira recikla`o svojih modulov ter dokazuje svojo predanost ~isti in energetsko neodvisni prihodnosti. •

www.bisol.si

Vas zanima postopek postavitve ter donosnost son~nih elektrarn? Vabimo vas, da se nam pridru`ite na predavanju z naslovom »S son~no elektrarno do ni`jega ra~una za elektri~no energijo«. Predavanje bo 14. septembra ob 13.30 uri v Mali kongresni dvorani v sklopu 45.

Mednarodnega obrtnega sejma. Lahko nas obi{~ete tudi na na{em razstavnem prostoru v hali L - {t. 13.

Eden od mo`nih na~inov za proizvodnjo son~ne elektrike je tehnika imenovana CSP – Concentrated Solar Power. Na sodobnih solarnih farmah je postavljeno ve~ desetin velikih ogledal, ki `arke odbijajo v vrh visokega stolpa, kjer se nahaja izparilnik, para pa nato poganja turbino in velik generator.

Potrebujemo nove daljnovode Tak{ne solarne farme dobro delujejo v predelih z dosti sonca. Španska, Maro{ka, Al`irska in Egiptovska vlada bodo za~ele pospe{eno vlagati v razvoj in postavljanje CSP elektrarn. Predvsem zaradi spoznanja, da pu{~ave vsako leto sprejmejo energijo 1,5 milijona sod~kov nafte na kvadratni kilometer, kar tak{no tehnologijo uvr{~a med obetajo~e alternativne vire. Vi{ke elektrike bi lahko nato v Evropo po{iljali po HDVC (High Voltage Direct

Z ogledali usmerjeni son~ni `arki proizvedejo paro in nato {e elektriko

Current), visokonapetostnih linijah z enosmerno napetostjo.

Tak{ni daljnovodi so odli~na izbolj{ava obstoje~ih, saj imajo izgubo samo 3% na 1000 kilometrov, v primerjavi z 50% izgubami v obi~ajnih daljnovodih. Elektrika iz koncentrirane son~ne energije je verjetno prava pot za proizvodnjo ~iste elektrike. Tudi zato v EU nara{~a zanimanje za gradnjo superdaljnovodov za povezavo s severnimi predeli Afrike. • Tihec

18

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Pet najpomembnej{ih fotovoltai~nih vpra{anj Prvo od dveh najpogostej{ih vpra{anj kupcev solarnih panelov je, kateri paneli so naju~inkovitej{i, drugo pa, kateri paneli so najbolj{i. Najenostavnej{i odgovor je pregled tabele, v kateri so navedene osnovne primerjave, paneli pa so glede na skupno kvaliteto razdeljeni v pet kvalitetnih stopenj, vrst ali kategorij, kar v angle{~ini ozna~ujejo z besedo ÂťTierÂŤ. V tabeli izraza namenoma nismo poslovenili, saj pri~akujemo, da se bo oznaka vedno pogosteje pojavljala in postala standardna.

V svetu fotovoltai~nih panelov bo v bodo~e verjetno postala enako pomembna, kot so oznake energetske u~inkovitosti bele tehnike. S to prednostjo, da bodo najbolj{i moduli vedno dobivali oznako Tier 1, ostali pa se bodo razvr{~ali po lestvici navzdol, do Tier 5, brez kompliciranja z oznakami A++ ali podobnimi.

Moduli z mo~jo 200 W Vsako primerjavo lahko opravimo samo, ~e imajo izdelki neko osnovno skupno lastnost. Zato so vsi moduli v tabeli 200 vatni, kar proizvajalci dolo~ijo na osnovi standardnega laboratorijskega preizkusa, pri ~emer modul odda mo~ 200 W. Poleg tega so sestavljalci tabele upo{tevali tudi delovanje modulov v resni~nih razmerah. ^e imamo na razpolago manj{o streho, so moduli Sanyo ali Sun Power najbolj{a izbira, saj oddajo najve~ elektrike na povr{ino panela. Hkrati pa to ne pomeni, da so ti moduli najbolj{a izbira za vse primere, saj najvi{ja u~inkovitost ni vedno najva`nej{a. Kdor se bo poglobil v tabelo bo opazil da ima na primer panel Schuco (Tier 2) vi{jo u~inkovitost, ampak je uvr{~en ni`je od Suntech (Tier 3) panela. To pa zato, ker tabela temelji na energetski gostoti, kar pomeni koli~ino oddane elektrike na dolo~eni povr{ini.

Kar pomeni, da je Schuco bolj u~inkovit, Suntech pa bo oddal ve~ energije na manj{i povr{ini.

Na videz majhne razlike v u~inkovitosti odlo~ajo o energetski kotisti ob koncu leta

ali traja garancija za panel 25 let. Ve~ina kvalitetnih izdelkov bo po desetih letih oddajala {e 90% deklarirane koli~ine energije, po petindvajsetih pa 80%. Vsak panel naj ima tak{no garancijo, ne glede na to ali prihaja iz Kitajske, ZDA ali Nem~ije.

Tretje vpra{anje, ali traja garancija za vgradnjo in nemoteno delovanje deset ali ve~ let. Vsak resen izvajalec nebi smel imeti nobenih problemov z izpolnjevanjem tega pogoja. ^etrto vpra{anje se glasi, koliko kilovatnih ur elektrike bo sistem oddal v prvem letu delovanja. Poleg cene, je to vpra{anje najpomembnej{e, saj denar pravzaprav delajo proizvedeni kilovati in ne u~inkovitost modula ali zvene~e ime proizvajalca. Peto vpra{anje se glasi, koliko me bo to vse skupaj stalo. Med primerjavo ponudb nikoli ne primerjamo samo cene kolektorjev ali cene vgradnje, temve~ kdo ponuja ve~ prestre`enih kilovatov na leto za najugodnej{o ceno. V tem se skriva prava vrednost fotovoltaike. • Tihec

Pet pomembnih vpra{anj Postaviti jih mora kupec, preden se odlo~i za vgradnjo. Prvo se glasi, koliko sistemov je `e postavilo va{e podjetje. V ~asu fotovoltai~nega razcveta in su{e na drugih podro~jih, se v ta posel spu{~a mnogo podjetnikov drugih strok, brez kakr{nihkoli izku{enj na fotovoltai~nem podro~ju. Drugo pomembno vpra{anje je,

Z gostoto je v tabeli ozna~ena u~inkovitost na povr{ino v W, Tier pa je stopnja u~inkovitosti, 1 je najvi{ja, 5 najni`ja

SOLARNE TEHNOLOGIJE

19

Novi~ke iz sveta solarnih projektov Najve~ji evropski dobavitelj solarnih modulov Renewable Energy Corporation (REC) je objavil novico o zaklju~ku projekta najve~je son~ne elektrarne na strehi v severni Evropi s svojimi REC solarnimi moduli. Elektrarna se nahaja na mati~ni stavbi podjetja Topdanmark, druge najve~je zavarovalnice na Danskem. Sistem je bil priklju~en v omre`je ob slovesnosti 17.avgusta 2012. Letno bo proizvedla do 752.000 kWh, kar zado{~a za porabo 200 povpre~nih gospodinjstev na leto. Sistem uporablja 3.042 solarnih modulov. •

Osnovno razli~ico se uporablja brez prijave in s prednastavljenimi vrednostmi in kalkulacijami, primernimi tudi za doma~o uporabo.

Orodje ima vgrajena pravila in specifike posameznih trgov in dr`av.

Za vsako dr`avo obstaja razli~ica, ki vsebuje solarne module, inverterje in izra~une specifi~ne za to dr`avo. Kot pravijo na spletni strani podjetja, so naredili orodje, ki zagotavlja podporo na~rtovalcem in instalaterjem od Avstrije do Vietnama. • Podjetje First Solar Inc. napoveduje sodelovanje v enem izmed ve~jih fotovoltai~nih projektov (Campo Verde Solar Project) v Kaliforniji blizu kraja El Centro. Pri~etek del je planiran za jesen 2012 in bo predvidoma zaklju~en v 2013. Projekt bo ustvaril 250 delovnih mest. Uporabljeni bodo napredni tankoslojni fotovoltai~ni materiali, skupna mo~ elektrarne bo 139MW. Proizvedena elektrika iz nove elektrarne bo predvidoma zado{~ala za 50.000 povpre~nih gospodinjstev v Kaliforniji in zmanj{ala na leto za 80.000 ton izpustov CO2, oziroma kot bi iz cest umaknili 15.000 avtomobilov. •

Podjetje Bosch Solar Energy je odprlo enega najve~jih proizvodnih obratov v Franciji za proizvodnjo fotovoltai~nih modulov v kraju Vénissieux blizu mesta Lyon. Tovarno so zgradili v pi~lih osmih mesecih in ima proizvodno kapaciteto 150MW. Bosch je s tem pridobil najve~jo in najmodernej{o tovrstno tovarno v Franciji, ki bo letno proizvedla do 600.000 modulov, do 2000 dnevno. S tem Bosch predvideva, da bo postal eden vodilnih ponudnikov fotovoltai~nih modulov na francoskem trgu. •

Pred kratkim je podjetje Centrosolar iz Nem~ije objavilo novo programsko opremo za na~rtovanje izgradnje in delovanja fotovoltai~nih sistemov. Orodje je mo`no uporabiti preko spleta na naslovu www.centrocheck.com in ne potrebuje posebne instalacije.

V Španiji se trenutno izvaja najve~ji projekt solarne platforme v Evropi. Projekt bo do konca leta 2013 zagotovil instalirano mo~ 300MW, lokacija elektrarn pa bo v Sanlúcar la Mayor, Seville, Španija. Podjetje Abengoa Solar bo pri tem projektu zagotovilo pomemben del tehnologije. Uporabljene bodo tehnologije koncentracije son~ne energije v to~ko – son~ni stolp, koncentracije son~ne energije v linijo s paraboli~nimi odsevniki ter fotovoltai~ne tehnologije. Gre za projekt na katerem se tesno prepletata tako razvoj, raziskave kot aplikacija tehnologij v praksi. Projekt bo stal 1,2 milijarde EUR, obsegal bo povr{ino pribli`no 1000 hektarov, ustvaril bo 1000 delovnih mest pri vzpostavljanju sistemov, 300 za delovanje sistemov in nadaljnjih 50 za raziskave in razvoj. • RT

Prihodnost son~nih elektrarn Cveto~a doba fotovoltaike {e zdale~ni v zatonu, o stanju v panogi smo se pogovarjali z g. Rokom Lesjak, vodjem programa Gorenje Solar.

Kako ocenjujete sedanje pogoje za postavitev son~ne elektrarne? Je cena zelene elektrike stimulativna za izgradnjo son~nih elektrarn?

Pogoji za postavitev son~ne elektrarne so kljub zni`anju odkupne cene elektri~ne energije, proizvedene iz son~nih elektrarn, {e vedno sprejemljivi, tako iz investicijskega, kot tudi energetskega vidika. Prav gotovo o stimulativnem okolju za postavitev manj{ih son~nih elektrarn ne moremo govoriti, saj so fiksni stro{ki pri izgradnji son~nih elektrarn ni`jih mo~i (10-30 kwp) relativno visoki.

Menim, da usmeritev o tako visokem odstotku zni`anja odkupnih cen ni bila dobro premi{ljena, zato bo posledi~no imela negativne konsekvence na panogo fotovoltaike. Res so se v letu 2011 zni`evale cene fotovoltai~nih modulov in prav je, da se odkupne cene prilagajajo tem trendom, vendar premi{ljeno, z zadostno mero komunikacije med akterji v panogi in pristojnimi slu`bami.

Kako je dr`ava Âťuporabniku prijaznaÂŤ s postopki

in soglasji za priklju~itev na omre`je?

Pristojne institucije, kot so elektrodistributerji, JARSE in Borzen delujejo v skladu z zakonodajo, kar nam omogo~a visoko stopnjo transparentnosti pri izvedbi postopkov. Razen pomislekov o preobremenjenosti vseh akterjev ob konicah, torej tik pred zni`anjem odkupne cene, ni te`av. Postopek je jasen in nanj nimamo posebnih pripomb.

Kaj je bolj{a izbira, zagotovljen odkup elektri~ne energije ali obratovalna podpora?

Zagotovljen odkup je vsekakor bolj primeren za manj{e elektrarne in za investitorje, ki `elijo imeti fiksno ceno proizvedene in oddane elektri~ne energije skozi celotnega obdobja 15 let. V tem primeru imajo obveznost enkrat mese~no na Center za podpore pri Borzenu oddati ra~un na podlagi podatkov o oddani energiji v omre`je, ki jih prejmejo od pristojnega elektro distributerja. Skratka zagotovljen odkup je primernej{i za investitorje, ki ne `elijo {pekulirati o tr`ni ceni elektri~ne energije in sklepati letnih pogodb o odkupu le te. Obratovalna podpora je smiselna predvsem v primerih lastne rabe proizvedene elektri~ne energije, saj elektriko porabimo za lastne potrebe,

hkrati pa privar~ujemo {e pri stro{ku omre`nine. Ta princip bi svetoval predvsem ve~jim industrijskim porabnikom, ki lahko v celoti porabijo elektri~no energijo, hkrati pa skozi subvencionirano obratovalno podporo realizirajo prihodke.

Katere lastnosti razlikujejo dober fotovoltai~ni sistem od slab{ega?

Vsekakor so pomembne vse faze izvedbe son~ne elektrarne od ustreznega projektiranja, preko kakovostne monta`e, monitoringa in vzdr`evanja.

Potrebna je ustrezna umestitev elektrarne glede na sen~enje ter seveda vgradnja kakovostnih komponent, predvsem modulov in razsmernikov. V Sloveniji se pojavljajo zelo razli~ni nivoji vgrajene opreme, kar se bo po mojem mnenju zelo dobro pokazalo v obdobju 4-5 let.

Ali se spla~a vgradnja sledilne tehnike, prednosti in slabosti?

Vsak investitor si naredi kalkulacijo o donosnosti investicije, zato na to vpra{anje ni enotnega odgovora. Donosi pri dvoosnem sledenju so vsekakor vi{ji, kot pri fiksnem sistemu, vendar je to povezano tudi z vi{jimi stro{ki same investicije in ve~ aktivnostmi v zvezi z vzdr`evanjem.

Rok Lesjak, vodja programa Gorenje Solar

Kako lahko preverjamo u~inkovitost svojega fotovoltai~nega sistema?

Vsak dober ponudnik son~nih elektrarn na klju~ mora zagotoviti monitoring delovanja posamezne son~ne elektrarne. Obi~ajno lahko investitor delovanje svoje son~ne elektrarne spremlja preko ustrezne programske opreme na svojem ra~unalniku ali mobilnih napravah. Vsekakor mora ponudnik {e pred samo izgradnjo elektrarne investitorju pripraviti izra~un donosnosti son~ne elektrarne, ki kasneje slu`i kot podlaga za primerjavo z dejanskim delovanjem.

Elektrodistributer vsak mesec posreduje podatke o oddani elektri~ni energiji v omre`je, ki jih od~ita s {tevca, tako da ima investitor ve~ mo`nosti sledenja u~inkovitosti. V Gorenju SOLAR tudi sami spremljamo delovanje posamezne son~ne elektrarne, kar nam omogo~a takoj{njo zaznavo morebitno slab{ega delovanja son~ne elektrarne.

21 institucije, vendar menim, da bo solarna energija ob predpostavki trendov ni`anja cen posameznih komponent, na dolgi rok konkuren~na tudi brez subvencij.

Kako se lahko kupec za{~iti pred nabavo neustrezne opreme?

Investitorjem vsekakor priporo~am izvedbo son~ne elektrarne na klju~ s pomo~jo usposobljenega izvajalca. Na ta na~in pridobi ustrezne garancije in certifikate vgrajene opreme kar mu omogo~a kasnej{e uveljavljanje garancije, ~e je to potrebno. Prav tako je smiselno preveriti reference posameznega izvajalca in pridobiti vsaj tri razli~ne ponudbe. ^e so v ponudbah prevelika odstopanja navzdol ali navzgor je to osnova za dodatno preverjanje.

Kaj je pomembno pri zavarovanjih son~nih elektrarn?

Priporo~amo tako imenovano ÂťAll riskÂŤ zavarovanje, ki zelo dobro pokriva celotno delovanje son~nih elektrarn po razli~nih dejavnikih tveganja. Nam se zdi pomembno {e monta`no zavarovanje, saj se s tem za{~iti lastnika objekta in investitorja v son~no elektrarno pred tveganji, ki nastanejo pri sami monta`i na

Silicijeve celice so sestavljene iz rezin silicija in lepilnih plasti

objekt. Zavarovalnice v Sloveniji imajo dobro razvite produkte tudi na podro~ju fotovoltaike.

Sami najve~ sodelujemo z zavarovalnico Generali.

Ali je solarni sistem potrebno vzdr`evati in kaj zajemajo tak{ni postopki?

Son~na elektrarna je naprava, zato je monitoring in vzdr`evanje nujno. ^e elektrarna deluje normalno in brez napak, priporo~amo vsaj redne letne preglede, ki zajemajo preverbo konstrukcije, preverjanje kontaktov na razsmernikih in omaricah, termovizijsko snemanje aktivne elektro opreme. Nekateri investitorji se odlo~ajo tudi za ob~asno ~i{~enje fotovoltai~nih modulov.

Ali imamo pri nas postavljene sisteme, ki izstopajo po velikosti ali u~inkovitosti?

Najve~je son~ne elektrarne v Sloveniji imajo mo~ 1 MW, kar je posledica odkupne cene elektri~ne energije, ki je dolo~ena po velikostni razredih. Nad to mo~jo so son~ne elektrarne bistveno ni`je subvencionirane in zanje ni ekonomskega interesa. ^e so elektrarne pravilno projektirane, izgrajene in vzdr`evane, ter je vanje vgrajena primerna oprema, so zelo u~inkovite. Slovenije je z vidika oson~enja primerna za postavitev son~nih elektrarn.

Kaj lahko v bodo~e pri~akujemo v zvezi s ceno solarne elektrike ?

To je vpra{anje za pristojne

Lahko prognozirate razvoj trga fotovoltaike v Sloveniji? Imamo v dr`avi za~rtano dovolj jasno strategijo za obnovljive vire energije?

Tu je `al dosti nejasnosti, saj se odlo~itve o razvoju panoge sprejemajo netransparentno in brez ustrezne strategije.

Sam celo menim, da bi bolj aktivna usmeritev slovenskega gospodarstva v obnovljive vire energije bistveno pripomogla k hitrej{emu izhodu iz krize.

Potrebno je razvijati perspektivne dejavnosti, kar fotovoltaika vsekakor je. Poudariti je potrebno {e potencial lesne biomase in aktivnosti na podro~ju energetske sanacije stavb. Strategijo bi bilo potrebno jasno za~rtati in stremeti k njenemu izvajanju. • Jo`ica Ekart

"

!

"

" !

!

22

SOLARNE TEHNOLOGIJE

^rna celica vpije 99,7% svetlobe V ameri{kem laboratoriju NREL (National Renewable Energy Laboratory) so pred kratkim izdelali najbolj ~rno solarno silicijevo rezino, ki vpije kar 99,7% son~nih `arkov. Ra~unajo, da bodo po tej poti tako povi{ali izkoristek modulov, da bo solarna elektrika lahko konkurirala fosilni, brez da bi za to potrebovali dr`avne podpore.

Ni`ja cena, vi{ji izplen Poskusi ka`ejo, da lahko s to tehnologijo ceno solarnih celic zni`ajo za 2 do 3%, koli~ino proizvedene elektrike pa povi{ajo za 3 do 10%, in to na stabilnih modulih, brez sledilnih mehanizmov. Novi postopek je tudi veliko cenej{i od sedanjih, s katerimi zmanj{ujejo odboj svetlobe. ^rna celica odbije samo 0,3% son~ne svetlobe in enako dobro deluje v obla~nem vremenu in takrat, ko je sonce nizko nad obzorjem, ko vzhaja ali zahaja. ^rno celico izdelajo s potapljanjem silicijeve rezine v me{anico kislin, ki vsebuje nanodelce zlata ali srebra ter na povr{ini izjedka milijone majhnih kraterjev. Vanje se dobesedno ujamejo svetlobni `arki, zato je odboj tako majhen. Postopek traja samo

^rna silicijeva rezina ne odbija svetlobe in je za ~love{ko oko popolnoma ~rna

nekaj minut, povr{ina brez odboja pa je za ~love{ko oko absolutno ~rna.

Zaradi nove rekordne sposobnosti vpijanja son~nih `arkov bo sedanji odboj, ki zna{a okrog 3%, zmanj{an za 2%, za podoben odstotek pa se takoj povi{a u~inkovitost modula. Trenutno so dosegli 16,5% izkoristek, s postopkom pasiviza-

cije v laboratoriju pa kar 18,2%, oba pa dosegajo z nizkimi stro{ki. Enostavnost in nizka cena postopka, ki zna{a samo 4 cente na vat, bo ~rno celico v zelo kratkem ~asu spravila v serijsko proizvodnjo mono ali multikristalnih silicijevih modulov. Bitka za vsak zelo pomemben odstotek solarnega izkoristka se torej nadaljuje. • Tihec

24

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Hlajenje s soncem

H

lajenje postaja vse pomembnej{i izziv, saj klimatologi napovedujejo vse bolj vro~e in su{ne poletne mesece. V tej smeri strokovnjaki i{~ejo {tevilne energetsko u~inkovite re{itve. Splo{no raz{irjene klimatske naprave, ki so v bistvu toplotne ~rpalke, za pogonsko energijo uporabljajo elektriko.

Prav posebna toplotna ~rpalka, t.i. adsorpcijska toplotna ~rpalka, pa za pogonsko energijo lahko uporablja mo~ sonca (npr. medij, ki se segreje v termosolarnih kolektorjih).

Adsorpcijska toplotna ~rpalka Adsorpcijska toplotna ~rpalka je v osnovi toplotni stroj, podobno kot toplotne ~rpalke za ogrevanje, klimatske naprave, hladilnik. Adsorpcijska toplotna ~rpalka (v nadaljevanju: AT^) je sestavljena iz {tirih glavnih delov: adsorber/desorber 1, adsorber/desorber2, uparjalnik in kondenzator, ki omogo~ajo cikli~no delovanje (na sliki). Za hladilno/ogrevalni medij sistema se pogosto uporablja kar voda, pogonska energija pa v tem primeru ni elektri~na energija, ampak toplota iz zunanjega vira.

Kot vir toplote za pogon stroja se lahko uporablja energija sonca. Kadar se AT^ uporablja za hlajenje govorimo o hlajenju s pomo~jo sonca.

Delovanje Pri AT^ vedno govorimo od paru adsorbent in adsorbat. Adsorbent je snov na katero se v fazi adsorpcije ve`e adsorbat. Danes najpogosteje sre~amo pare zeolit(adsorbent)/voda(adsorbat) ali silikagel/voda. AT^ ima ve~ faz delovanja, za za~etno to~ko opazovanja lahko izberemo fazo desorpcije v kateri z dovajanjem toplote (toplota iz solarnega sistema) segrevamo adsorbent, ki se s tem izsu{uje in ustvarja se para. Para nato prehaja v kondenzator kjer se uteko~ini, odve~na toplota se odvaja iz sistema. Ko je adsorbent popolnoma izsu{en, se prekine dovajanje toplote v adsorbent (adsorber/desorber). Po fazi ohlajanja kondenzat ponovno steka v uparjalnik, hkrati pa kondenzat (voda) v uparjalniku reagira in ponovno pri~ne izparevati. Tokrat suh adsorbent na sebe ve`e vso izparino - adsorbat.

Z izparevanjem se voda v uparjalniku ohlaja in lahko se uporabi za hlajenje, klimatizacijo. Ko se na adsorbent ve`e

dovolj adsorbata se ponovno pri~ne faza segrevanja adsorbenta z zunanjim virom toplote in cikel se pri~ne od za~etka. Ker se hlajenje, ki ga lahko uporabimo za klimatizacijo, izvaja samo v eni fazi celotnega cikla, obi~ajno AT^ sestojijo iz dveh adsorberjev/desorberjev, ki delujeta ravno v nasprotnih si fazah (npr. eden se ogreva in se izvaja desorpcija, drugi ohlaja in se izvaja adsorpcija) in tako dose`emo bolj zvezno delovanje naprave.

Prednosti in slabosti Hlajenje v AT^ poteka le del cikla in ni kontinuirano. Ta te`ava se obi~ajno re{uje tako, da sta v napravi dva adsorberja/desorberja, ki delujeta v nasprotnih fazah in na ta na~in dose`emo zveznost delovanja. Toplotno {tevilo hlajenja (COP) je nizko in obi~ajno nekje med 0.3 in 0.4, tudi najnaprednej{e naprave ne morejo prese~i COP 0.6. Prednost AT^ je vsekakor v tem, da lahko uporabljajo solarno toploto ali odpadno toploto in za pogon ni potrebna elektri~na energija. Porabijo

InvenSor LTC 10 plus: Adsorpcijska toplotna ~rpalka kot alternativa za hlajenje (vir: Invensor)

zelo malo elektri~ne energije v primerjavi s klasi~nimi toplotnimi ~rpalkami.

Uporablja se naravi prijazni hladilni medij, adsorbat, ki je obi~ajno kar voda. Stro{ki delovanja so nizki, uporabljenih je malo premikajo~ih delov in posledi~no manj mo`nosti okvar.

Primer iz prakse Invensor adsorpcijski hladilni sistem (na sliki) za pogonsko energijo izrablja son~no energijo. Za delovni par adsorpcije se uporablja par zeolit - voda. Sistem ima dober izkoristek v primerjavi z istovrstnimi napravami, z uporabo vode za hladilno sredstvo pa pripomore k ve~ji okoljski prijaznosti. Podjetje je bilo za to napravo nagrajeno na znanem sejmu InterSolar. • mag. Roman Toma`i~

/^TA N Z'/:A / ^ON A ... WO^TAs/T s ^ON N/, > KTZAZN ͞NA K>:h ͟ (instalirali smo jih preko ϲ͕ϱ MWp). ... / >AsA WZO: KTN /N O^TA> OKhD NTA /: . ... O AsA ZA >/ N/, KODWON NT A ^ON N > KTZAZN (PV moduli, razsmerniki, podkonstrukcija, komunikacijska in merilna oprema, ...). … s Z sAN: ^ON N/, > KTZAZN. … ^s Th: DO WZ/ &/NAN /ZAN: ^ON N/, > KTZAZN. … A'OTAs>:ADO 'AZAN /: NA >OsAN: ^ON N/, > KTZAZN.

KONTAKT: HTZ Velenje, I. P., d.o.o., WĂƌƟnjĂŶƐŬĂ ĐĞƐƚĂ ϳϴ͕ ϯϯϮϬ sĞůĞŶũĞ͕ ƚĞů͗ нϯϴϲ ϯ ϴϵϵ ϲϱ Ϯϴ͕ ĞͲƉŽƓƚĂ͗ ŵĂƌũĂŶ͘ůĂŵƉƌĞƚΛƌůǀ͘Ɛŝ

www.sonelex.si