Revija Varčujem z energijo - št. 26 by revija Varčujem z energijo

Letnik 6, {t. 26 / september - oktober 2011 30.000 brezpla~nih izvodov

速

UVODNIK

Z lesom proti jeklu

o sedaj je veljalo, da so dr`ave, v katerih porabijo veliko lesa zaostale, visoka poraba jekla pa je bila jasen znak tehnolo{kega napredka. Vsak Evropejec na leto ÂťporabiÂŤ 460 kilogramov jekla in povpre~no 90 kilogramov lesa. Prebivalec ZDA porabi letno 430 kg jekla in 180 kg lesa.

Pi{e: Simon Tihec

Po porabi lesa v Evropi vodijo Finci s 500 kilogrami na prebivalca, sledijo Avstrijci s 300 kilogrami lesa, v obeh dr`avah pa je poraba jekla pribli`no enaka, 500 kg na prebivalca. Po teh {tevilkah bi lahko sklepali, da vi{je razvite dr`ave porabijo ve~ surovin, vpra{anje pa je katerih.

Kot {op slamic ê primerjamo trdnost lesa in jekla, na prvi pogled zmaga jeklo. Brez jekla nebi mogli postaviti Eifflovega stolpa, zgraditi {tevilnih mostov z izjemnimi razponi ali sestaviti vitkih pali~nih konstrukcij èrjavov z visoko nosilnostjo. Na tem podro~ju je les jeklu podrejen material. To trditev pa je potrebno pretehtati {e z drugega vidika. ê leseno kocko z dolìno stranice 1 meter izdelamo iz balze bo tehtala povpre~no 150 kg, iz smreke 470 kg, iz hrasta 700 kg, jeklena kocka enake velikosti pa 7600 kg. Izjemna lahkost lesa v primerjavi z jeklom je posledica njegove zgradbe, ki je podobna {opu med seboj zlepljenih slamic. Vse te slamice so pri vseh vrstah lesa izdelane iz enakega materiala, razlike v teì pa so posledica razli~nih premerov in razli~nih debelin sten slamic. ê za~nemo ugotavljati razmerje med teò in prostornino pa pridemo do gostote. Pri lesu pa je trdnost mo~no odvisna od gostote, kar za jeklo ne velja. Za les velja temeljno pravilo, da ~e je dvakrat gostej{i bo tudi dvakrat trdnej{i.

Zgradba lesa je zelo podobna sestavi kosti in Razdalje ki jih lahko premostimo z lesom so je prav tako trdna enako velike kot s kovinskimi konstrukcijami

Visoka natezna trdnost V mehaniki za prikaz sil obi~ajno uporabljamo enoto N/ mm2, zaradi slikovitosti in bolj{e predstavljivosti sil pa jih bomo sedaj izjemoma opisovali s kg/cm2. Strokovnjaki so lastnosti lesa preverjali tudi z obi~ajnimi strojni{kimi prijemi. Pri tem v ~eljusti hidravli~ne naprave vpnejo kos lesa in ga pri~nejo vle~i v vzdol`ni smeri, v kateri je les tudi rasel. Natezna trdnost smreke zna{a 1.200 kg/cm2. Tik preden se je preizku{anec raztrgal pa se je podalj{al za 0,1%. Kos jekla srednje trdnosti se v enakem preizkusu podalj{a za 0,15%. Da bo primerjava bolj natan~na so naredili {e preizkuse z razli~nimi vrstami lesa, povpre~na lesna natezna trdnost pa zna{a 2100 kg/cm2. Sedaj pozor, ta vrednost je {tiri do petkrat vi{ja kot jo ima betonsko èlezo! Ĺ e ena zanimiva primerjava. ê bi povpre~no leseno palico obesili na enem koncu, bi se zaradi lastne teè raztrgala, ko bi bila dolga med 18 in 32 kilometri, kar je zelo blizu jekleni palici, ki ima raztr`no dolìno okrog 32 km.

Elasti~en kot jeklo in aluminij Les pa je {ibkej{i od jekla pri tla~ni obremenitvi v vzdol`ni smeri. Vzrok za to je v njegovi, {opu slamic podobni zgradbi. ^e nam uspe s ~elnim pritiskom zlomiti eno slamico, bodo kmalu popustile tudi tiste okrog nje. Zato les odpove pri ~elnem pritisku

Oblikovne mo`nosti in nosilnost lesenih konstrukcij so skoraj brez omejitev

med 300 do 400 kg/cm2, kar je kljub temu dober rezultat, ~e primerjamo gostoto in tla~no trdnost z mnoìco drugih materialov. Trdnost pa seveda ni vse, pomembna je tudi togost. Najlon na primer ima visoko trdnost, njegova togost pa ne zado{~a, da bi postal omembe vreden konstrukcijski material. Vrednost s katero opisujemo togost je modul elasti~nosti in je pri lesu, ~e primerjavo izvedemo na osnovi mase materiala, enako visok kot pri jeklu ali aluminiju, ter veliko vi{ji kot pri ve~ini umetnih materialov. ê pogledamo samo dejstva, ki smo jih na{teli, vidimo, da je les material, ki je odli~na kombinacija lastnosti s katerimi preseè ve~ino drugih gradiv. Jeklo je torej desetkrat te`je pa samo trikrat trdnej{e kot les. Zato je bolje da s primerjavo koli~ine vloène fosilne energije za izdelavo jekla ali lesa sploh ne za~enjamo. Pa naj mi nekdo sedaj odgovori, zakaj torej nebi gradili z lesom? â&#x20AC;˘ Simon Tihec

/^d E Z'/: / ^KE ͘͘͘ 'Z /DK ^KE E > <dZ ZE ͞E <>:h ͟ (instalirali smo jih preko 1,5 MWp). ͘͘͘ / > DK WZK: <dEK /E K^d >K K<hD Ed /:K͘ ͘͘͘ K s>: DK Z >/ E <KDWKE Ed ^KE E > <dZ ZE (PV moduli, razsmerniki, podkonstrukcija, komunikacijska in merilna oprema, ...).

<KEd <d͗ ,d sĞůĞŶũĞ͕ /͘W͕͘ Ě͘Ž͘Ž͕͘ WĂƌƟǌĂŶƐŬĂ ĐĞƐƚĂ ϳϴ͕ ϯϯϮϬ sĞůĞŶũĞ͕ ƚĞů͗ нϯϴϲ ϯ ϴϵϵ ϲϱ Ϯϴ͕ ĞͲƉŽƓƚĂ͗ ŵĂƌũĂŶ͘ůĂŵƉƌĞƚΛƌůǀ͘Ɛŝ͕ ǁǁǁ͘ƐŽŶĞůĞǆ͘Ɛŝ͕ ǁǁǁ͘Śƚǌ͘Ɛŝ

INTERVJU

NEP – Nacionalni energetski program Energetski izzivi prihodnosti Nedavno sta ministrica gospodarskega resorja mag. Darja Radi} in generalni direktor Direktorata za energijo mag. Janez Kopa~ predstavila »Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa za obdobje do leta 2030« (v nadaljevanju: NEP) in »Okoljsko poro~ilo za celovito presojo vplivov na okolje za NEP«. NEP dolo~a dolgoro~ne razvojne cilje in usmeritve v energetiki v Sloveniji do leta 2030 ter konkretne ukrepe s katerimi bomo dosegli cilje. NEP je poèl v javnosti precej odzivov, nekateri v njem vidijo mnoge pomanjkljivosti, spet drugi prilo`nosti. Do sredine oktobra 2011 je odprta tudi javna razprava. Za nekaj konkretnih vpra{anj smo tokrat povpra{ali mag. Janeza Kopa~a, generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo. Kako bo NEP vplival na gibanje cen energentov za kon~ne uporabnike, ali imamo projekcije? Cene energentov dolo~ata deloma svetovni, deloma evropski trg. Noben nacionalni energetski program, {e posebej tisti v majhnih dràvah, na to nima bistvenega vpliva. Res pa na cene energentov mo~no vplivajo politi~ne odlo~itve. Taka odlo~itev je npr. uvedba sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov s 1.1.2013, ki bo podraìla elektriko iz termoelektrarn in s tem posredno vso elektriko. Tudi zahteva o zagotavljanju 25 %-nega deleà energije iz obnovljivih virov v strukturi kon~ne porabe do 2020, bo vplivala na povi{anje cen vseh energentov. Vse to so odlo~itve na ravni EU, ki jim mora NEP slediti. Tudi odlo~itev nem{ke vlade o zaprtju jedrskih elektrarn bo pomembno vplivala na ceno elektrike v celotni Evropi. Cene energentov se bodo samo zvi{evale. NEP seveda ima projekcije, ki temeljijo na dolo~enih, danes realnih predpostavkah. Kako bo poskrbljeno za finan~no {ibkej{a gospodinjstva in podjetja, ki ne bodo mogli izvajati ukrepov URE ali OVE? Za finan~no {ibkej{a gospodinjstva v ve~stanovanjskih stavbah imamo è sedaj uveljavljeno shemo 100 % subvencioniranja ukrepov u~inkovite rabe energije. Tovrstna pomo~ za socialno ogroène se bo v prihodnje {e pove~evala. Za podjetja imamo razpisane subvencije za programe zmanj{evanja rabe elektri~ne energije, ki pa ne lo~uje med finan~no {ibkej{imi iin tistimi, ki to niso. Tovrstnega razlikovanja tudi v prihodnje ne bo.

Mag. Janez Kopa~

Bo zagotovljeno reguliranje cen energentov? Cen plina in elektrike se v skladu s pravnim redom EU ne sme regulirati. Še naprej pa bomo dolo~ali najvi{je dovoljene cene nafte in naftnih derivatov, ter cene toplote iz daljinskega ogrevanja. O prvem bo odlo~ala vlada, o drugem pa ob~ina. Ali bodo investitorji v »zelene« tehnologije pla~evali postopno vi{jo ceno energije ali ne? Elektrika je tr`na dobrina, trg je formalno prost od sredine leta 2007 dalje, v praksi pa se kupci tega zavedajo {ele zadnji dve leti. O pogojih nakupa in o ceni se morata sama dogovoriti prodajalec in kupec. Na kak{en na~in bodo davki prilagojeni investitorjem v OVE in URE? Predvidevamo dav~ne olaj{ave za ukrepe URE pri bodo~em davku od premoènja in precej{njo dohodninsko izjemo pri obdav~itvi fizi~nih oseb pri dohodkih od mini elektrarn. NEP predvideva tudi tro{arinsko izjemo pri ve~ji rabi biogoriv. Pri daljinskem ogrevanju na obnovljive vire ne bo obra~unan poseben prispevek za zagotavljanje toplote iz OVE. Sicer pa investitorje v OVE in URE bolj usmerjamo s cenovno in subvencijsko politiko. Kak{en vpliv bo imelo postopno opu{~anje termoelektrarn na zaposlovanje in socialni vidik regij, ki so tesno povezane s termoelektrarnami? Vpliv bo vsekakor velik in prestrukturiranje bo obse`no, ter tudi bole~e. To pa se bi zgodilo slej ko prej, z NEP-om ali brez. Ko je enkrat premog izkopan in ga enostavno ni ve~ (kot npr. v Zasavju), je treba po~eti nekaj drugega, pa ~e nam je to v{e~ ali ne. Kateri viri energije predstavljajo najve~ji potencial? Veter. Kaj pa sistemati~no spremljanje izvajanja programa in kako se bo ugotavljalo doseganje ciljev? NEP ima predvidenih celo vrsto kazalcev, ki se bodo preverjali letno s posebnim poro~ilom vlade parlamentu in v okviru vsakoletnega programskega prora~una. Poleg tega pa bomo morali o pove~evanju deleà OVE v strukturi kon~ne rabe, kar je osrednji del NEP-a, redno poro~ati tudi Evropski komisiji. • *URE – UÎNKOVITA RABA ENERGIJE, *OVE – OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE Roman Tomaì~

DRU@BENA ODGOVORNOST

Kaj ponuja Eko sklad

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VARÛJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 27. {tevilka revije izide novembra 2011. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Joìca Ekart, Maja Tihec, Roman Tomaì~, Drago [kantelj, Vili Zabret, Franc Kalan, Yasin Jodeh, Gregor Filipi~, Jure Filipi~, Joèf Babi~, Tadej Gruden, Marjeta Lutman, [tefan Pi{kur Glavni in odgovorni urednik: Joìca Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Trènje: Anja Mithans (031 350 461) Metka Stergulec (040 602 326) Distribucija: tel 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal: - Ponatis ~lankov dovoljen le s www.varcevanje-energije.si soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridràne. - Avtorji ~lankov izraàjo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.

Slovenski okoljski javni sklad je ustanovljen z namenom, da omogo~a finan~no pomo~ in kreditira dr`avljane in organizacije ter s tem pospe{uje vlaganja v varstvo okolja. Del denarja je namenjen kreditiranju, ~e pa razmere to dopu{~ajo, so za te namene na razpolago tudi nepovratna sredstva. S tem sledimo tudi skupni okoljski politiki Evropske skupnosti.

Var~evalni in okoljski ukrepi Vsako zmanj{anje porabe kuriv pomeni tudi ugoden u~inek na okolje. Z ukrepi, ki so jih kreditirali v lanskem letu smo izpuste CO2 pri nas zmanj{ali kar za 722 ton letno, porabo energije pa za 4,1 gWh letno. Vsako leto objavijo javni poziv, v katerem navedejo, za kak{ne namene bodo na razpolago krediti. Poleg podpore ukrepom, ki so prikazani na risbi, bomo od Eko sklada lahko dobili povrnjen del kupnine tudi za izbolj{anje u~inkovitosti ravnanja z vodo, gradnjo nizkoenergetske ali pasivne stavbe in nabavo osebnih avtomobilov, motornih koles ali koles z motorjem, in sicer na elektri~ni ali hibridni pogon, pri katerih zna{ajo emisije CO2 v kombiniranem na~inu vo`nje, po podatkih proizvajalca, najve~ 110 g/km.

Meje mo~i in drugi pogoji Fotovoltai~ni sistemi, vetrnice za proizvodnjo elektrike, majhne elektrarne in mikrokogeneracijske naprave smejo imeti nazivno mo~ do 50 kW. Kurilne naprave morajo imeti izkoristek ve~ji kot 90%, izpuste pra{nih delcev manj{e kot 50 mg/ m3, pe~i na polena pa obvezno prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50 litrov na kilovat mo~i kotla. Zastekljena okna in vrata morajo imeti toplotno prehodnost manj{o ali enako U=1,3 W/m2, ki velja za ves element, steklo z okvirjem. Toplotna izolacija fasad ne sme biti tanj{a od 15 cm, po{evna streha ali strop proti neogrevanemu podstre{ju debela najmanj 25 cm, enako velja za po{evno streho. Centralni sistem za prezra~evanje z vra~anjem toplote bo dele`en podpore, ~e je vgrajen v stavbo, ki najmanj 25% svojih toplotnih potreb za ogrevanje prostorov in vode, krije z obnovljivimi viri. Prezra~evalna naprava pa mora biti sposobna prestre~i najmanj 80% toplote odpadnega zraka.

Lani so najve~ kreditov namenili za izbolj{anje u~inkovitosti rabe energije

Uspe{no lansko leto Lani so podpisali 305 kreditnih pogodb, od tega 255 s podro~ja u~inkovite rabe energije in 50 s podro~ja rabe obnovljivih virov energije. Velik del sredstev je bi namenjen izolaciji fasad, streh in tal, vgradnji sodobnih oken in nakupu 85 razli~no velikih gospodinjskih aparatov energijskega razreda A. Podprli so vgradnjo 34 kondenzacijskih kotlov ter dodali dele` pri nakupu 26 vozil na hibridni pogon. Kreditirali so tudi zamenjavo in ustrezno odlaganje 18.700 m2 stre{nih kritin, ki vsebujejo azbestna vlakna ter 4 zbiralnike de`evnice. Na{teli smo samo del lanskih podpor, da bi s {tevilkami ilustrirali o kak{nem {tevilu prijav govorimo. Urejanje papirnih zadev za pridobitev kreditov je najbolje prepustiti izvajalcem, ki naprave vgrajujejo, trenutno stanje in razpolo`ljivost sredstev pa lahko preverimo na spletni strani Ekosklada (www. ekosklad.si) saj se pogoji vsako leto malenkostno spreminjajo. â&#x20AC;˘ Tihec

Nekaj predelav na stavbi in ob njej za katere lahko dobimo okoljski kredit

V 26. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Dines str. 2 Aplast str. 3 Seltron str. 5 HTZ str. 9 Merkur str. 10 Kramar & Dru`benik str. 11 Vip tehnika str. 13 Enertec str. 14 Techaton str. 15 Energetika Maribor str. 19 Saubermacher str. 20 Celjski sejem str. 21 Ekom str. 22 Limnos str. 23 Elektro Ljubljana str. 24 Tersus

str. 25 Sonnenkraft str. 26 Grundfos str. 27 Soleg str. 28 Ellatron str. 29 Vaillant str. 31 Henkel Slovenija str. 76 Interles str. 34 Bio planet str. 35 Knut str. 36 Maane in`eniring str. 39 Remih str. 40 KHD str. 41 Herz str. 42 Danfoss str. 45 Viessmann str. 47 Sekirnik

str. 47 RDZ str. 48 Conetra INT str. 49 Ream str. 50 Atlas trading str. 51 Ekosun str. 52 Gomon solar str. 53 Armex armature str. 54 Tims str. 55 Dulc str. 57 E-NETSI str. 59 Titan str. 60 Ursa str. 62 Eragon str. 65 Xella porobeton SI str. 67 Velux str. 68 Wienerberger

str. 69 Koop str. 71 Son~ne hi{e str. 72 Kalcer str. 73 PVC Nagode str. 74 Fibran str. 75 AJM str. 76 Klivent str. 79 Veto str. 80 Atlas Trading Priloga @ivimo z Lesom str 1 Kager str. 2 Rima hi{e str. 7 Zimic skupina str. 9 Eko produkt str. 10 Cipro{

str. 13 Lumar str. 14 Mitraka str. 15 France Turbo str. 16 Rima Hi{e str. 17 Creina str. 18 Ko~evar&sinovi str. 19 Agni str. 20 Etiks str. 21 KWB str. 25 Zdru`enje pe~arjev str. 26 Inovateh str. 27 Kovintrade str. 29 Valtis str. 30 Megamik str. 31 Alpod str. 32 Rihter

Merkurjeve ogrevalne re{itve Vse na enem mestu, s strokovno izvedbo, prilagodljivo osebnim potrebam in `eljam

b iskanju re{itev za ogrevanje tople sanitarne vode je letni stro{ek ogrevanja izklju~no s kurilnim oljem, oziroma plini lahko zelo velik. V nadaljevanju razloìmo par zgovornih primerov iz prakse. Dileme ob vgradnji razli~nih ogrevalnih naprav Sosed Janez ima toplotno ~rpalko, ki mu bistveno znià stro{ek ogrevanja sanitarne vode v »nezimskem« ~asu. Sosed Joè pa ima na strehi son~ne kolektorje, ki {e ceneje ogrevajo toplo vodo, seveda le v dnevih, ko je dovolj sonca. V deèvnih dnevih mu ve~krat zmanjka tople vode, ~e nima vklopljenega kotla centralne kurjave.

Dovolj tople sanitarne vode ~ez celo leto Ste pomislili na kombinirano re{itev s son~nimi kolektorji (za tople son~ne dni), toplotno ~rpalko (za sen~ne dni) in kotlom centralnega ogrevanja (za mrzle zimske dni)? Konec koncev potrebujemo samo en hranilnik sanitarne tople vode, ki ga glede na zunanje razmere ogrevajo son~ni kolektorji, toplotna ~rpalka (montirana nad zbiralnikom vode) ali centralna pe~. Ali, ~e druga~e razmislimo, namesto, da bi ob son~nih kolektorjih kupili navadni hranilnik, kupimo z manj{im dopla~ilom hranilnik s toplotno ~rpalko. Na ta na~in imamo dovolj tople sanitarne vode prakti~no celo leto.

Zakaj dobro premisliti o sodobnih re{itvah Vsak objekt in vsaka dru`ina ima specifi~ne potrebe glede ogrevanja. Vpra{anje je, koliko smo zmo`ni in pripravljeni vlo`iti danes, da bomo v prihodnje lahko vsak dan nekaj prihranili. Mogo~e nas bodo k bolj preudarnim odlo~itvam prisilile uredbe EU, zaradi katerih bodo

klasi~ni »bojlerji« zaradi energijske potratnosti v bli`nji prihodnosti prepovedani. Ni~ slabega, saj jih è danes uspe{no izpodrivajo toplotne ~rpalke (zrak-voda). Razlika v investiciji je relativno majhna, saj lahko ob nakupu in vgradnji toplotne ~rpalke izkoristimo sredstva, ki nam jih nudi dràva preko EKO sklada. Sodobne T^ imajo, poleg vse bolj{ih izkoristkov (t.i. COP {tevila, ki nam pove razmerje med vloèno in dobljeno energijo; {tevilka naj bo ~im vi{ja), tudi mo`nost priklopa ostalih alternativnih ali klasi~nih virov ogrevanja (son~ni kolektorji, elektri~ni grelec, nizkotemperaturni kotel). In to je re{itev, ki je za marsikatero situacijo lahko zelo zanimiva. Ker re{itev uporablja alternativne vire energije iz narave, lahko za njih pridobimo tudi nepovratna sredstva dràvnega EKO sklada.

Najdemo primerno re{itev za vas Ko razmi{ljate o var~ni in ~isti prihodnosti in nameravate spremeniti na~in ogrevanja, se oglasite v Merkurju. Izbrali smo kakovostne izdelke zanesljivih doba-

viteljev, ki jih znamo skupaj s strokovnimi izvajalci razviti v u~inkovito delujo~e re{itve. Ponudimo lahko vse potrebne izdelke za celotno kurilnico z vsemi nakupnimi in pla~ilnimi ugodnostmi. Precej{en prihranek pomeni tudi nakup z vgradnjo zaradi ni`jega davka ter nepovratna sredstva EKO sklada, za katere vam pomagamo izpolniti ustrezne obrazce. Posredujemo lahko tudi pri pridobitvi hitrega, komercialnega ali Skladovega kredita in v dolo~enih primerih bo lahko obrok kredita celo manj{i od prihranka zaradi sodobne ogrevalne re{itve. Samo re{itev lahko dodelamo {e v smeri ohlajevanja in prezra~evanja in udobje bivanja v svojem domu bo postalo tako prijetno, da boste takoj za~utili razliko do ve~ine ostalih domov. Odlo~itev je va{a. Naj vas samo spomnimo: povpre~na {tiri~lanska dru`ina porabi za pripravo tople sanitarne vode povpre~no/pribli`no 500l kurilnega olja! • Toma` Oman, produktni vodja, Ogrevanje in klimatizacija, Lojze Bertoncelj, vodja, Storitve in razvoj v Merkurju

Gradimo z Merkurjem

STREŠNE KRITINE SUHOMONTAŽA ELEKTROINSTALACIJE OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE OMETI IN FASADE

UREDITEV OKOLICE

STAVBNO POHIŠTVO

GROBA GRADNJA

Celovite, v praksi preverjene rešitve: • vsi izdelki na enem mestu, • najboljši nakupni in plačilni pogoji, • možnost strokovne vgradnje z garancijo, • prilagojeno osebnim potrebam in željam.

KOP PALNIICA NA KLLJUČ

OPREMA DOMA

Za pomoč pri načrtovanju, izboru, dostavi in vgradnji ter individualne ugodnosti pri nakupu in financiranju: • pokličite 04 258 8703 (vsak delovnik od 8.00 do 15.00) • pošljite na številko 3131 sporočilo MERKUR GRADITELJ • ali izpolnite obrazec na www.merkur.si/graditelj

TALNE IN STENSKE OBLOGE VODA IN KANALIZACIJA

Vaše ugodnosti: % BONITETNI POPU PO PUST ST

Popust op pust obračunamo obrač a unam mo takoj na blagajni, razen za izdelke, ki so že znižani in akcije Izberi svoj popust.

Za Z nakup k od d 400 do 1.250 € priznamo 3 % popusta, za še večje nakupe pa 5 % popust.

Štirikrat ikk t lletno t prejmete j bon za popust glede na skupno vsoto vseh vaših nakupov na Merkurjevo kartico zaupanja.

Nudimo možnost še cenejšega nakupa s strokovno vgradnjo pooblaščenih izvajalcev.

PPosredujemo d j hitre kredite za zneske od 250 do 2.500 €.

Pomagamo prii pripravi i vloge za pridobitev sredstev EKO sklada (pasivna gradnja, okna, fasade, ogrevanje …).

Za Z res velike lik nakupe se lahko dogovorite za še večje popuste.

Status Graditelja Grad diteelj zapišemo na vašo Merkurjevo kartico zaupanja za celoten čas trajanja vašega projekta, ki ga dogovorite s svojim skrbnikom oz. v trgovskem centru.

ZA VAS

darilna d da rililna kkartica ar MERKUR v znesku Pridobite status Graditelja in sodelujte v žrebanju za darilno kartico Merkur v vrednosti 500 €.

Podrobnosti na: www.merkur.si/graditelj

Merkur, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo

% GOTOVINSKKI POPU PO PUST ST

EKOLOGIJA

Manj je ve~ – alternativa ekovasi Nove tehnologije in re{itve na podro~ju energetske u~inkovitosti in rabe obnovljivih virov energije se pojavljajo skorajda dnevno. Prijavljajo se novi patenti in vsi stremimo k re{itvam, ki za malo vlo`ene energije dajejo ~im ve~ji izplen. Vzporedno s to »tehnolo{ko« smerjo pa se pojavlja alternativna smer razvoja, ki dejansko temelji na na~elu »manj je ve~« in se obra~a nazaj k naravi, trajnostnemu bivanju, potrebam ljudi, znanju, tehnologija pa je {ele na drugem mestu.

Spremembe spreminjajo Spremembe so del na{ega vsakdanjika in nekaj obi~ajnega, vendar dana{nje gospodarske, klimatske in dru`bene spremembe vse bolj vplivajo na slehernega ~loveka, njegovo zdravje in po~utje, po drugi strani pa mo~no obremenjujejo okolje v katerem `ivimo. To na nek na~in zahteva in spodbuja druga~en na~in razmi{ljanja mnogih posameznikov in dru`be ter iskanje novih na~inov `ivljenja, bolj trajnostnih, bolj zdravih in manj {kodljivih za naravo, dru`bo in

posameznika. Stalne spremembe torej spreminjajo dru`bo in pojavlja se vzporedna »netehnolo{ka« smer razvoja, ki ji lahko re~emo »trajnostna smer razvoja«. Trajnostna smer poudarja so`itje z naravo, skromnost, na~elo »manj je ve~«, samozadostnost, samooskrbo in nenazadnje tudi kori{~enje alternativnih virov energije, kot na primer son~ne energije. Trajnostna smer razvoja gre torej z roko v roki z novo tehnologijo, vendar pa tehnologija ni vodilo. Ena od bolj vidnih oblik trajnostnega razvoja v zadnjem ~asu so ekovasi v kombinaciji s permakulturo, kot na~inom kmetovanja in odnosa do narave.

Alternativa – ekovas Alternativa, ki jo izbira vse ve~ prebivalcev, je torej ekovas. Glavno na~elo ekovasi je trajnostno bivanje, sonaravni trajnostni razvoj in dolgoro~no sobivanje ljudi in narave v manj{ih skupnostih. Ekovasi so ve~inoma samozadostne, prebivalci se oskrbujejo s hrano in energijo iz lokalnih virov, ostajajo zvesti na~elu »manj je ve~«, prebivalci so skromni in skrbni pri uporabi

Raznolikost in izvirnost stavb v ekovasi Findhorn (foto: Findhorn Foundation)

naravnih virov, dobi~konosnost ni njihovo vodilo. Izrednega pomena je izmenjava znanja, u~enje in poudarek na lokalni skupnosti v kateri je mo~ tak{ne vasi. Prevladujo~ na~in ali model kmetovanja je t.i. permakultura, ki s svojimi na~eli zagotavlja trajnostno kmetovanje in samozadostnost. Pomembno na~elo ìvljenja v ekovaseh je tudi zmanj{anje porabe energije, umetnih gnojil, {kropiv in drugih umetnih snovi, ki niso nujno potrebne za ìvljenje. V ekovaseh se torej rojeva nova kakovost ìvljenja, ki ne temelji na najsodobnej{i tehnologiji. Prilagajanje na tak{no ìvljenje pa je obi~ajno zahteven miselni preskok, saj se je treba odpovedati marsikaterim razvadam sodobnega ìvljenja in najti izzive v sonaravnem bivanju in lokalni skupnosti. Ekovasi zato

rastejo po~asi, njihovo oblikovanje je zahtevno, poleg tega pa {e niso zadostno prepoznane v zakonodaji. Definicij ekovasi je ve~. Po definiciji svetovne mreè »Global Ecovillage Network – GEN« je ekovas mestna ali podeèlska skupnost, ki stremi k socialnemu okolju in na~inu ìvljenja z majhnim vplivom na naravo. Da bi to dosegli se uporabljajo razli~ni vidiki ekolo{kega na~rtovanja, permakulture, ekolo{kih zgradb, proizvodnje hrane, alternativnih virov energije, krepitve skupnosti in {e veliko ve~. Obstaja torej alternativa, ki jo lahko izberemo in pri~nemo z oblikovanjem ekovasi, oziroma se pridruìmo kateri od obstoje~ih iniciativ. Pri tem ne gre le za modno muho, ampak po nekaterih ocenah za nov temelj trajnostnega bivanja na zemlji.

gamo prihranke pri ogrevanju sanitarne vode do 100%, pri dogrevanju prostorov pa od 50 do 75%. Na obali celo do 85%. Stranki garantiramo, da se ji

bo investicija povrnila v roku 4. do 5 let. Garancijo za kolektorje dajemo 10 let, `ivljenjska doba pa je ve~ kot 25 let. •

Vakumski kolektor Kramar Solar V 4 letih testiranj smo izbolj{ali na{e vakuumske kolektorje, da lahko 100% zagotovimo njihovo delovanje v zimskem ~asu. Izbolj{ave smo naredili na vakuumskih ceveh: nanosi so {tiri slojni (ve~ja mo~ delovanja v zimskem ~asu), cevi so srebrno ~rne barve. Ogrodje kolektorja je iz aluminija, nastavljivo po {irini in dol`ini (mo`na

monta`a na vse povr{ine). V kolektor smo vgradili obojestranski prostor za senzor (bolj{i izkoristek prvotnega voda,skraj{ana pot toplega voda do izmenjevalcev) in tako pridobili vi{jo u~inkovitost solarnega sistema. Vse inovacije, ki smo jih izbolj{ali na na{em kolektorju pod oznako Kramar Solar KD 20/58/1800 Heat pipe smo dosegli za 12% ve~jo u~inkovitost delovanja od na{ega starej{ega modela. Vsaka na{a vakuumska cev je lasersko gravirana z na{im logotipom. Izku{nje (tudi ogrevanja poslovnih in stanovanjskih prostorov) nam ka`ejo, da dose-

Kramar Jo`e

11 Primer ekovasi Findhorn na Škotskem Ekovas Findhorn se nahaja na Škotskem in je ena najstarej{ih in bolj znanih ekovasi. V njej je preko 60 ekolo{kih zgradb, ki v enem zdruùjejo naravne gradbene materiale in na drugi strani sodobno tehnologijo (npr. trojna zasteklitev, solarni kolektorji). Zgradbe so energetsko u~inkovite. Pri gradnji preizku{ajo raznovrstne materiale od odpadnih gum, slame do odsluènih sodov. Posluùjejo se lokalnih gradbenih materialov, kot na primer les iz bli`njega gozda in skale. Uporabljajo var~ne àrnice, var~ujejo z vodo, zbirajo deèvnico, naravno prezra~ujejo, uporabljajo pasivno son~no gretje skozi stekla in podobno. Elektriko pridobivajo iz lastnih vetrnih elektrarn in jo po lastnem elektri~nem omre`ju distribuirajo po vasi. Odve~no elektriko prodajajo v javno omre`je, ob slabem vetru pa elektriko kupujejo. Za obdelavo odpadne vode uporabljajo posebne rastlinske in biolo{ke ~istilne naprave brez dodaja-

Uporaba naravnih materialov pri gradnji (foto: Findhorn Foundation)

^istilna naprava v ekovasi Findhorn (foto: Findhorn Foundation, www.findhorn.org)

nja umetnih kemi~nih snovi. Pre~i{~ena voda se bodisi ponovno uporabi ali pa neopore~na odteka v morje. Ve~ino hrane prebivalci vasi pridelujejo lokalno in brez dodajanja umetnih snovi, {kropiv in pesticidov. Lahko se pohvalijo s t.i. organsko hrano. Ekovas, kot celota, je izredno uspe{en projekt, ki na enem mestu zdru`uje {tevilne prakti~ne re{itve in veliko znanja.

Mo`ne nadaljnje poti razvoja Trajnostno in sonaravno smer razvoja ter ekovasi nekateri razumejo kot re{itev iz gospodarske krize in edino sprejemljivo alternativo za na{ planet. Spet drugi vidijo to smer razvoja kot gro`njo obstoje~im sistemom, ki so naravnani k pove~evanju dobi~kov podjetij, poslovnim rezultatom in postavljajo trajnostni razvoj in skrb za naravo ter vire na drugo

mesto. V {tevilnih dràvah è »ìvijo« mnoge ekovasi (Rusija, Indija, Afrika, Shri Lanka), veliko je tudi novih iniciativ, na koncu pa bo morala svoje povedati tudi politika in z ustrezno zakonodajo prepoznati in omogo~iti nadaljnji razvoj. Trenutna zakonodaja po dràvah, tudi v Sloveniji, {e ni prilagojena in ne spodbuja gradnje in ìvljenja v ekovaseh (npr. zakonodaja, ki obravnava medsosesko pomo~, »gradbena« in »zemlji{ka« zakonodaja). Obstajajo pa zdruènja, dru{tva, mreè po {tevilnih dràvah (npr. Svetovna mreà ekovasi - Global Ecovillage Network – GEN; v Sloveniji: Slovenska mreà ekovasi), ki spodbujajo gradnjo ekovasi, izvajajo projekte in dosegajo dobre rezultate. Število ekovasi po svetu se {teje è v ve~ deset tiso~ih, tudi v Sloveniji imamo iniciative in projekte in predvidoma bomo v kratkem dobili prve ekovasi. Projekti obstajajo, zdruènja in dru{tva, ki spodbujajo tovrstni na~in ìvljenja, ravno tako obstajajo, odlo~itev je torej v na{ih rokah, mo`nosti so odprte.• mag. Roman Tomaì~

RABA VIROV

U~inkovita raba naravnih virov – {tudije in prihodnost

love{tvo zahteva vse ve~jo produktivnost v ~asu, ko se naravni viri, kot vhodna dobrina v vse proizvode, vse bolj iz~rpavajo. Da bi zmanj{ali pritiske na klju~ne vire, kot npr. voda, minerali, nafta in zemlja, jih moramo porabiti manj kot jih porabimo sedaj in hkrati pove~ati u~inkovitost in produktivnost. Enostavno povedano moramo narediti ve~ z manj viri. EU je spodbudila {tevilne raziskave na tem podro~ju in pred kratkim so bili objavljeni rezultati. Rezultati {tudij pojasnjujejo trenutno stanje, trenutno porabo virov, napovedujejo prihodnjo rabo virov ter hkrati predlagajo alternative za prihodnost in morebitne prihodnje politike u~inkovitega ravnanja z viri.

Poraba naravnih virov {e nara{~a Ena od raziskav ugotavlja, da se poraba naravnih virov vse bolj pove~uje in da trenutno porabljamo ve~ naravnih virov, kot kdaj koli prej. To velja tudi za Evropo, ki porabo virov pove~uje, le ti pa so ve~inoma pridobljeni iz dràv v razvoju. Predlaga tudi, da bi morale bogatej{e dràve, kot na primer v Evropi, pomembno zmanj{ati porabo naravnih virov, da bi omogo~ile dràvam v razvoju dostop do naravnih virov in izbolj{anje ìvljenjskega standarda. Od vseh glavnih regij na svetu ima Evropa najvi{je neto uvoze naravnih virov, pribli`no 3 tone za vsakega evropejca na leto. Študija za zaklju~ek predlaga kratkoro~ne in dolgoro~ne ukrepe za zmanj{anje porabe virov in njihovo u~inkovitej{o rabo. Na kratek rok naj bi pod-

jetja uvedla t.i. inovativne pristope pri rabi virov, javno naro~anje naj bi uvedlo standarde u~inkovite rabe virov, spodbujati bi morali spremembo `ivljenjskega sloga in pove~ati stopnjo recikliranja materialov. Na dolgi rok pa bi morali najti nove na~ine za gospodarsko in dru`beno rast ob manj{i porabi naravnih virov. Nenazadnje bi se morala spremeniti tudi dru`ba iz materialisti~ne dru`be v naprednej{o dru`bo z vrednotami, ki ne spodbujajo vse ve~jo porabo naravnih virov.

Materialni odtis produktov Naslednja zanimivej{a {tudija predlaga uvedbo t.i. materialnega odtisa produktov in storitev ter sedem korakov kako pove~ati u~inkovitost rabe virov v produktih in storitvah. Za vsak produkt naj bi ugotavljali vse porabljene naravne vire od za~etka izdelave in vse do trgovine. Za storitve pa bi ugotavljali vse porabljene vire, da lahko neko storitev ponudimo. Na ta na~in bi produkte in storitve vrednotili po vlo`enih naravnih virih, hkrati pa bi uvedli ukrepe za zmanj{anje porabe virov in njihovo u~inkovito rabo. Študija namre~ ugotavlja, da se tekom izdelave produktov do police v trgovini izgubi tudi do 90% vseh naravnih virov, bodisi v obliki energije, vode ali sestavnih materialov. Z izvajanjem predlaganih sedmih korakov in stalnimi ciklom ekoinovacij naj bi zmanj{ali porabo naravnih virov v kon~nih produktih tudi do 10 krat.

Doma {e vedno porabimo preve~ Naslednja {tudija se osredoto~a na porabo energije doma in ugotavlja, da samo uvajanje novih tehnologij in novih produktov ne bo zmanj{alo porabe energije oz. vsaj ne bo prineslo zadostnega u~inka. Hkrati

Najsodobnej{e stanovanjske zgradbe in u~inkoviti gospodinjski aparati {e niso zagotovilo za manj{o porabo energije. Potrebno je spremeniti tudi `ivljenjske navade (foto: Adam Mørk).

z novimi tehnologijami je nujno potrebno spremeniti tudi ìvljenjske navade. V {tudiji sta bila preu~evana in primerjana dva vidika. Po eni strani energetsko u~inkovit dom z najnovej{imi materiali in napravami, po drugi strani pa spremenjene ìvljenjske navade in spremenjena zahtevnost uporabnikov (npr. velikost stanovanja, {tevilo spalnic…). Ugotovitve kaèjo, da bi morali uporabljati tako sodobno tehnologijo, kot tudi spremeniti ìvljenjske navade, da bi dosegli èlene u~inke in manj{o porabo energije. Po drugi strani pa {tudija ugotavlja, da bo to te`ko dose~i. Tisti, ki si lahko privo{~ijo dobro izoliran dom, sodobno ogrevanje in najnovej{e gospodinjske aparate z manj{o porabo energije, hkrati kupujejo vse ve~ produktov, uporabljajo vse ve~ aparatov, le te pa uporabljajo pogosteje, kar lahko na dolgi rok pomeni pove~ano rabo energije. Sprememba ìvljenjskih navad in spodbujanje ljudi k temu je zato {e kako pomembno.

V prihodnosti z manj narediti ve~ Nedavne {tudije in raziskave kli~ejo po konkretnih ukrepih, po celostnem gledanju na produkte oz. izdelke, od pridobivanja naravnih virov, transporta in vse do produkta na polici v trgovini. Na ta na~in bi pridobili dober vpogled koliko energije in naravnih virov je bilo vloèno v nek kon~ni produkt. Ta podatek bi lahko sluìl tako podjetjem za pove~anje u~inkovitosti rabe virov, podjetjem in trgovcem za dolo~anje cene in tudi kon~nim potro{nikom pri odlo~anju o nakupu. Glavno sporo~ilo ostaja: »Narediti ve~ z manj energije in naravnih virov ter nujno spremeniti ìvljenjske navade«. Kdo je sedaj na vrsti za konkretne ukrepe? • mag. Roman Tomaì~

Trenutno porabljamo ve~ naravnih virov in energije, kot kdaj koli prej (foto: http://www.freepixels.com).

FOTOVOLTAIKA

Fotonapetosni moduli kako izbrati najprimernej{ega Solarni park Desinec (^rnomelj) - 2,5 MWp skupne in{talirane mo~i.

Fotonapetostni moduli so tisti element fotonapetosnih elektrarn, ki pretvarjajo energijo sonca v elektri~no energijo. Kot klju~en gradnik vsakega tak{nega sistema je odlo~itev, katerega izbrati, prav tako klju~nega pomena saj je v veliki meri od tega odvisna proizvodnja elektri~ne energije v predvideni ìvljenski dobi elektrarne. Strma rast fotovoltaike, kot panoge, ima v zadnjih letih za posledico {tevilne proizvajalce - podjetja, ki proizvajajo oz. bolje re~eno sestavljajo fotonapetostne module. Posledica tega razmaha in velikega {tevila proizvajalcev povzro~a pri kon~nih strankah zmedo in jim oteùje nakupno odlo~itev. Da je odlo~itev {e dodatno oteèna ima vsak izmed ponudnikov, ki ponuja re{itev na klju~ (za katere se investitorji v veliki ve~ini primerov posluùjejo) ÂťsvojegaÂŤ dobavitelja modulov, kar pomeni, da stranka svojo odlo~itev o

izbiri modulov ve`e na doti~nega izvajalca son~ne elektrarne, kar pa je lahko v primeru odlo~anja o izbiri, zgolj na podlagi najni`je cene v EUR/kWp dolgoro~no celo najdra`ja izbira. Razlog se v veliki ve~ini primerov nahaja v nekvalitetni opremi in izvedbi, ki sta seveda cenej{i v za~etku investicije, na dolgi rok pa ne prina{ata predvidenih oz. zahtevanih rezultatov â&#x20AC;&#x201C; koli~ino proizvedene energije, ki jo sicer ponudnik res da lahko navede, kasneje pa se tekom delovanja elektrarne seveda ne bo proizvedla.

Merila za izbor fotonapetosnih modulov Fotonapetostni moduli bi morali delovati vsaj 30 let. Merilo pri izbiri modulov ne sme izklju~no biti samo cena. Bistveno bolj pomembno je zagotovilo (garancija proizvodnje) ponudnika ali proizvajalca modula, da bo zanesljivo dosegel ali celo presegel

izra~unano proizvodnjo elektri~ne energije v dolo~enem ~asovnem obdobju, kar je navsezadnje tudi odlo~ilno za ekonomiko investicije. Zato naj investitor pred nakupom dobro preveri reference proizvajalca, njegove izku{nje in zaupanje investitorjev do tega izdelka. Nedovisne i{titucije oz. laboratorji izvajajo primerjalna testiranja modulov, kjer moduli razli~nih proizvajalcev pod enakimi pogoji delujejo dalj{e obdobje. Rezultati tak{nih testiranj (proizvodnja v kWh/kWp) so najbolj{i pokazatelj kvalitete proizvoda. V primeru, da je proizvodnja modulov blizu, je dobro obiskati proizvodnjo. ê gre za res dober modul in dobro na~rtovan projekt, bo proizvodnja elektri~ne energije tak{nega sistema na letni ravni zagotovo presegla na~rtovan donos. Fotonapetosni moduli avstrijskega proizvajalca Kioto Photovoltaics GmbH so na testiranju med vsemi testiranimi proizvodi dosegli 2. mesto. Glede na ta, da je proizvodnja v neposredni bliìni, je tak{nega proizvajalca toliko la`je tudi obiskati in se osebno prepri~ati ali je proizvod in podjetje vredno zaupanja. Prednost, ki jo bliìna predstavlja je tudi v tem, da lahko v primeru reklamacij le-te hitreje re{ujemo, kot ~e imamo module z daljnega Vzhoda in jih kupimo preko katerega izmed {tevilnih veletrgovcev. â&#x20AC;˘ Peter Kumer, univ.dipl.gosp.in`.el., Enertec, d.o.o..

FOTOVOLTAIKA

Son~na elektrarna â&#x20AC;&#x201C; donosna in varna nalo`ba za prihodnost

podjetju Techaton d.o.o., se zavedamo, da so dobri elektroenergetski projekti zahtevni tako iz vidika projektiranja, izvedbe kot tudi vzdr`evanja in servisa, zato je za izvedbo takih projektov nujna dobra ekipa. Son~na elektrarna prina{a dolgoro~no dobro odlo~itev Son~na elektrarna je vsekakor donosna in varna nalo`ba za prihodnost, saj vam ob ustrezni izbiri vgrajenih materialov in izvajalca le te, zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo in nemoteno delovanje. Son~na tehnologija je izjemno prijazna do okolja, kar vam dodaja {e dodaten plus v vedenju, da ste se odlo~ili za dobro investicijo. Energija sonca je obnovljiva, zato ni razloga za dvom v ustreznost tovrstne odlo~itve.

Finan~ni vidik investicije Z vzdr`evanjem son~ne elektrarne ne boste imeli ve~jih stro{kov, ki bi lahko nastajali ob kakr{nikoli drugi obliki pridobivanja elektri~ne energije. Ob tem je tudi zagotovljena doba odkupa tako proizvedene energije 15 let, investicija v son~no elektrarno se obi~ajno povrne v 8-10 letih, `ivljenjska doba elektrarne pa zna{a 30-40 let. Skratka: son~na elektrarna se izpla~a iz ve~ih prepri~ljivih vidikov.

V podjetju Techaton d.o.o. vam zagotavljamo ustrezno podporo V ~asu odlo~anja o na~inu pridobivanja elektri~ne energije ter ustrezni izbiri ponudnika oziroma izvajalca son~nih elek-

trarn se postavi vrsta vpra{anj, dvomov ter potreb po dodatnih informacijah. V podjetju Techaton d.o.o. vam omogo~amo `eleno informiranje in pripravo ustrezne ponudbe, ki bo konkuren~na iz ve~ih vidikov. Ob tem upo{tevamo va{e `elje glede na razmerje cena / kvaliteta, saj imamo mo`nost izbire razli~nih dobaviteljev son~nih modulov in razsmernikov, razli~nih cenovnih razredov.

Lokacija izvedbe Za vas opravimo brezpla~en ogled lokacije, kjer ste si zamislili gradnjo son~ne elektrarne (sen~enje objekta, vrsta kritine, zazidljivost parcele, strelovod, oddaljenost transformatorja, presek in trasa vodnikov,...), oceno smotrnosti investicije glede na naklon in lego va{e lokacije. Mo~ son~nega obsevanja na va{i lokaciji lahko preverite tudi sami s kalkulatorjem son~nega obsevanja, ki ga najdete na na{i spletni strani. Optimalna lega je orientacija proti jugu +/- 20Â° s kotom nagiba za Slovenijo cca 30Â°, ~e ho~emo povrnitev investicije v predvidenem roku in >1000 delovnih ur na leto

Dodatne aktivnosti vse do zagona elektarne Zagotovimo vam tudi idejno zasnovo, v kateri se glede na projektne pogoje pri-

Del v streho integrirane son~ne elektrarne na Bizeljskem. (Avtor fotografije: Jure Filipi~)

Integrirana son~na elektrarna na gospodarskem poslopju v okolici Ribnice. (Avtor fotografije: Jure Filipi~)

stojnega elektro podjetja, projektira velikost son~ne elektrarne, {tevilo modulov, njihova razporeditev, {tevilo razsmernikov, mesto priklopa... Ob tem vam pomagamo ali v celoti prevzamemo pridobivanje potrebne projektne dokumentacije in dovoljenj za postavitev. Na va{o èljo vam izdelamo tudi finan~no konstrukcijo in pomagamo pri pridobivanju sredstev z naslova dràvnih in regijskih razpisov. Ko uredimo vse potrebne korake sledi uspe{na postavitev in zagon elektrarne, kasneje pa vam omogo~amo tudi meritve, spremljanje proizvodnje elektri~ne energije, servis in ustrezno vzdrèvanje. Ob sodelovanju z na{im podjetjem vam zagotavljamo kvaliteto produkta, razbremenitev ob urejanju formalnih postopkov, ob tem pa tudi zagotavljanje vseh potrebnih informacij, da boste lahko sprejeli tekom vseh korakov do zagona elektrarne ustrezne in dolgoro~no uspe{ne odlo~itve. â&#x20AC;˘ Jure Filipi~

OGREVANJE

Zima se blià Za~etek ogrevalne sezone Narava nam je v preteklih dneh pokazala, da se topli dnevi po~asi poslavljajo, za njimi pa prihajajo vse bolj hladni jesenski dnevi. Nastopil bo ~as, ko bo v stanovanju marsikomu brez ogrevanja è prehladno, in ~as, da se dodobra pripravimo na novo ogrevalno sezono. V Energetiki Maribor vas bomo tudi letos pospremili skozi hladne dni, ki nas lo~ijo od pomladi v prihodnjem letu. Da bo ~as do takrat ~imbolj prijeten in udoben, vam bomo vsak dan znova dovajali toploto iz srca mesta! Za ~imbolj u~inkovito porabo te toplote smo za vas v nadaljevanju pripravili nekaj var~evalnih nasvetov, ki se jih velja dràti.

Z majhnimi ukrepi do velikega prihranka! Hladni dnevi s seboj prinesejo ve~je stro{ke porabe energije. Za vas smo pripravili 10 nasvetov za energijsko u~inkovito

NASTAVITE PRAVILNO TEMPERATURO STANOVANJSKIH PROSTOROV Sobna temperatura dnevnega prostora naj bo vselej ~im bli`e 20째C. Vsaka stopinja manj prihrani kar 6 % energije, potrebne za ogrevanje. Prostori, v katerih se zadr`ujete manj ~asa, so lahko {e kak{no stopinjo hladnej{i. V prostorih, kjer gospodinjske naprave (hladilnik, {tedilnik, pomivalni stroj) z delovanjem same po sebi ogrevajo prostor, naj bo temperatura okoli 18째C, v spalnici pa je lahko temperatura {e kak{no stopinjo ni`ja. Upo{tevanje teh priporo~il naj bo seveda vselej podrejeno va{emu udobju in dobremu po~utju!

OGREVAJTE PROSTORE PO POTREBI Ogrevajte prostore le takrat, ko jih resni~no potrebujete. V kolikor boste dva dni odsotni od doma, ogrevajte stanovanje na 15째C, ~e pa boste odsotni dalj ~asa, bo zadostovalo `e 12 째C. Termostatski ventil lahko v primeru dalj{e odsotnosti od doma nastavite na pozicijo varovanja pred zmrzaljo.

ogrevanje stanovanjskih prostorov, z upo{tevanjem katerih boste prihranili kar nekaj denarja. V povpre~ju lahko gospodinjstvo, katerega ~lani `ivijo v srednje stari stavbi, s preudarnim ogrevanjem in brez `rtvovanja udobja bivanja, privar~uje tudi do ve~ kot 100 EUR na leto. Z upo{tevanjem teh ukrepov pa ne bo imel koristi samo va{ gospodinjski prora~un, pa~ pa tudi okolje.

IZOGIBAJTE SE ODPIRANJU OKEN NA PREKLOP

SPROSTITE PROSTOR PRED RADIATORJI

Ob odpiranju oken na preklop me~ete denar dobesedno skozi okno! ^e `elite stanovanje prezra~iti, popolnoma odprite okna in ustvarite prepih. V ~asu, ko so okna odprta, s termostatskim ventilom prekinite ogrevanje. Po 10 minutah okna zaprite.

Pomembno je, da toploti zagotovite prosto pot v prostor. V primeru, da pred radiator postavite kose pohi{tva, se bo toplota zadr`evala ob radiatorju, kar privede do pregrevanja radiatorja in s tem do neu~inkovitega gretja prostora. S pravilno postavitvijo pohi{tvenih elementov lahko privar~ujete kar 5 % stro{kov za ogrevanje. Kot zanimivost naj povemo, da tudi zavese, ki visijo preko radiatorjev, prepre~ijo toploti prosto pot v prostor, zato odgrnite tudi te.

PREPRE^ITE NE@ELENO ZRA^ENJE STANOVANJA Z zapolnitvijo majhnih vrzeli med okni in vrati se boste izognili nehotenemu in nenehnemu prezra~evanju stanovanjskih prostorov, s katerim izgubljate veliko toplote. Z nakupom dodatnih gumijastih tesnil boste izbolj{ali toplotno prevodnost predvsem starej{ega stavbnega pohi{tva.

PONO^I ZAGRNITE ZAVESE, SPUSTITE ROLETE IN @ALUZIJE Ob hladnih no~eh se skozi okna izgubi veliko toplote. Z zaprtimi roletami oz. `aluzijami zmanj{amo toplotne izgube za ve~ kot 20 %, z zagrnitvijo zaves pa bodo toplotne izgube manj{e {e za dodatnih 10 %.

IZOGNITE SE TOPLOTNIM MOSTOVOM Z dodatno izolacijo zidu za radiatorjem boste zmanj{ali uhajanje toplote skozi steno za kar 6 %. Pri pomanjkanju prostora lahko na steno za radiator namestite 5 mm debele stiroporne plo{~e, ki so oble~ene v aluminijasto folijo. Tovrstna investicija se vam bo povrnila najkasneje po dveh do treh ogrevalnih sezonah.

IZBERITE KAKOVOSTNE TERMOSTATSKE VENTILE Termostatski ventili za vzdr`evanje

`elene temperature samodejno regulirajo potrebno dovajanje toplote v prostor in to tudi takrat, ko sonce sije neposredno v prostor. Z uporabo termostatskih ventilov boste privar~evali od 4 do 8 % energije, potrebne za ogrevanje. Tudi pri termostatskih ventilih bodite pozorni na to, da jih ne zakrivajo zavese, saj bodo le tako delovali pravilno! Stro{ek nakupa kakovostnega termostatskega ventila se vam bo povrnil `e po dveh ogrevalnih sezonah.

UPORABLJAJTE DODATNE ELEKTRI^NE GRELNIKE SAMO V NUJNIH PRIMERIH Elektri~ni radiatorji in kaloriferji porabijo zelo veliko elektri~ne energije, zato se jih poslu`ujte le v nujnih primerih.

REDNO PREGLEDUJTE IN VZDR@UJTEOGREVALNE SISTEME Z rednimi pregledi in pravilnim vzdr`evanjem ogrevalnih sistemov boste optimizirali porabo energije in z njo povezane stro{ke. Preglede in vzdr`evalna dela naj vselej opravljajo le za to usposobljeni strokovnjaki.

ELEKTRI^NA ENERGIJA Tabela 1: Postavke na skupnem ra~unu za elektri~no energijo (za energijo so v tabeli 2) Posamezne cene v ra~unu - mese~no

VT EUR/kWh

MT EUR/kWh

ET EUR/kWh

Cena omre`nine

0,03995

0,03080

0,03690

Prispevek za mo~

0,75457 EUR/kW

Tro{arina

0,00305 EUR/kWh

Naziv

Stro{ki dobave

0,700 EUR

Stro{ki po15. ~lenu

0,03493 EUR/kW

Stro{ki po 64. ~lenu

0,33781 EUR/kW

Stro{ki po 67. ~lenu

0,0005 EUR/kWh

DDV

20 %

Cene so brez DDV

Vi{je cene elektrike za gospodinjstva Zapleteni ra~uni za elektri~no energijo Zaradi opa`anj, da so ra~uni za elektri~no energijo zapleteni za pravilno razumevanje, smo se lotili primerjave aktualnih cen in analize postavk na ra~unih. Ra~un za elektri~no energijo je namre~ sestavljen kar iz 9 postavk, od katerih je, ~e primerjamo vse slovenske dobavitelje, samo ena pribli`no enaka. Na vi{ino ra~una pri dvotarifnem {tevcu bistveno vpliva razmerje ve~je tarife (VT) in manj{e tarife (MT) pri dveh postavkah v ra~unu, to je pri rabi energije in omre`nini, ki obe vsebujeta VT in MT. Ti dve postavki predstavljata najve~ji dele` postavk, manj pa ostalih 7, ki so navedene v tabeli 1. Del stro{kov na ra~unu je odvisen od mo~i v kW. To je prispevek za mo~, znesek po 15. in 64. ~lenu. Drugi del stro{kov v ra~unu je odvisen od porabe elektri~ne energije in sicer: energija, omre`nina, tro{arina in stro{ki po 67. ~lenu. Razred, oz. faktor u~inkovite rabe energije je pri distributerju Elektro Ljubljana d.o.o. ukinjen in ne vpliva na ceno.

Enotarifni ali dvotarifni elektri~ni {tevec Veljavni tarifni sistem po `elji dopu{~a enotarifni ali dvotarifni sistem merjenja elektrike pri vseh dobaviteljih. Ko izbiramo dobavitelja sami odlo~imo koga izbrati glede na na{o vi{ino porabe, ponujene cene in bivalnih navad stanovalcev. Odvisno je, ali ve~ elektrike porabimo v ~asu VT ali MT. Meja ugodnosti med enotarifnim in dvotarifnim {tevcem je za vsakega dobavitelja razli~na, navedena je v tabeli 3. Ta meja se razumljivo spremeni ob vsaki spremembi cen. Prihranki so toliko ve~ji, kolikor je ve~ji dele` porabe elektrike pri MT, vendar le do navedene meje ugodnosti po tabeli 3. Mejo ugodnosti â&#x20AC;&#x153;Râ&#x20AC;? lahko izra~unamo sami po formuli: R=(ET- MT):(VT- MT). Pri tem so ra~unane tarifne cene (MT, VT, ET) za energijo in omre`nino skupaj.

Primerjava ra~unov za elektriko 7 dobaviteljev Opravili smo primerjavo skupnih stro{kov in sicer med 7 dobavitelji elektrike v Sloveniji z upo{tevanjem vseh 9 postavk ra~una.

VT ...ve~ja tarifa MT...manj{a tarifa, ET ...enotna tarifa

V tabeli 1 so cene 8 postavk iz ra~una za elektriko, ki niso v pristojnosti 7 dobaviteljev. Te regulira dr`ava, zato so za vse dobavitelje enake. Dobavitelji lahko spreminjajo cene le za energijo - eno od 9 postavk, ki pa je finan~no najve~ja - skoraj 45 % od celotnega zneska.

Tabela 2 Cene in podra`itve vseh dobaviteljev za energijo Dobavitelji el. energije

VT EUR/kWh

MT EUR/kWh

ET EUR/kWh

Velja od

Elektro Ljubljana

0,07315

0,05044

0,06583

1.7.2011

Elektro Maribor

0,07140

0,03671

0,06663

1.6.2011

Elektro Celje

0,06999

0,04319

0,06599

15.7.2011

Elektro Primorska

0,07283

0,03605

0,06555

1.8.2011

Elektro Gorenjska

0,06492

0,03485

0,05725

1.6.2011

Petrol Lj.

0,06259

0,03159

0,05459

ni sprememb

GEN - I

0,06249

0,03149

0,05449

ni sprememb

Vse cene so brez DDV

Tabela 3: Primerjava ra~unov za elektriko 7 dobaviteljev Dobavitelj el. energije

Ra~un EUR/mes. VT/MT = 40/60 %

Ra~un EUR/mes. VT/MT = 70/30 %

Ra~un ET EUR/mes.

Meja R ugod. %

GEN - I

39,78 - 0 %

44,12 - 0 %

44,48 - 0 %

72,5

Petrol Lj.

39,82 - 0 %

44.16 - 0 %

44,52 - 0 %

72,5

Elektro Gorenjska

40,54 - 2 %

44,51 - 1 %

45,48 - 2 %

72,7

Elektro Maribor

42,19 - 6 %

46,93 - 6 %

48,85 - 10 %

82,2

Elektro Primorska

42,26 - 6 %

47,22 - 7 %

48,47 - 9 %

77,5

Elektro Celje

43,39 - 9 %

47,28 - 7 %

48,62 - 9 %

80,4

Elektro Ljubljana

45,42 - 14 %

48,85 - 11 %

48,58 - 9 %

67,5

Cene so z DDV

Izberimo za primer povpre~no {tiri~lansko dru`ino, najbolj pogosto priklju~no mo~ 7 kW (varovalke 3 x 20 A) in predvidimo porabo skupaj 300 kWh mese~no (10 kWh na dan). Predpostavljeno je, pri dvotarifnem merjenju, realno razmerje VT:MT = 40/60 %, v primeru, ko bolj var~ujemo pri MT (pono~i, v sobotah, nedeljah in praznikih). Kot drug primer je ra~unana vi{ina stro{kov pri razmerju VT/MT=70/30 %, ko ve~ino elektrike rabimo pri VT in manj pri MT. Za druga

EKOLO[KA VOZILA razmerja dobimo druga~en skupni ra~un za elektriko. Najve~je razlike so lahko pri ekstremnih razmerjih. Zato ima pri dvotarifnem merjenju vsak druga~en ra~un. Rezultati iz tabele 3 ka`ejo, da je skupni ra~un toliko ni`ji, kolikor je vi{ji dele` porabe pri MT. Razlika v stro{kih je lahko okoli 10 %. Pri VT/MT = 70/30 % je ra~un vi{ji kot pri razmerju VT/MT = 40/60 % (gl. tabelo 3). Iz tabele sledi, da je prihranek pribli`no 10 %, ~e primerjamo merjenje elektrike na dvotarifnem {tevcu proti enotarifnemu, in sicer pod pogojem, da ne prekora~imo navedeno mejo ugodnosti R (tabela 3). ^e je meja prekora~ena, je dvotarifni {tevec nesmiseln.

Elektri~ni avto – problem je vti~nica

vtomobili na elektri~ni pogon so tik pred serijsko proizvodnjo, prepir glede oblike in standardov vti~nice za polnjenje pa je v polnem teku. Odnosi med Francoskimi, Italijanskimi in Nem{kimi proizvajalci so najbolj podobni »industrijski ljubosumnosti«, saj pospe{eno lobirajo pri evropski standardizacijski komisiji, ki bo odlo~ila o obliki vti~nice. Problem ni tako obroben kot izgleda na prvi pogled, saj so v igri veliki denarji. V Evropi `elimo tudi, da bo avto med polnjenjem kompatibilen s Smart Grid napeljavo in da bo v ~asu najvi{jih obremenitev njegova baterija ob~asno lahko delovala tudi kot zalogovnik elektrike za omre`je.

Vsak ima svojo Razlike skoraj izena~ene Razlike dobaviteljev v skupnih stro{kih ra~unov so precej izena~ene, so v mejah do 10 %, le Elektro Ljubljana izstopa 11 do 14 % napram GEN-I in Petrolu pri navedenih razmerjih. Za va{e znano razmerje (gl. ra~un) in dobavitelja lahko sami izra~unate vi{ino ra~una. Za izra~un vzemite podatke o va{i porabi iz va{ega ra~una, druge podatke najdete v tabelah 1 in 2. Nekateri dobavitelji nudijo razne ugodnosti (za toplotne ~rpalke, dolgoro~ne fiksne cene, ...), ki niso zanemarljive in jih najdete na spletnih straneh posameznega dobavitelja elektri~ne energije. Pred zamenjavo dobavitelja, je prav gotovo potrebno stanje analizirati in biti previden. Predvsem pa nam najve~je prihranke zagotavlja var~evanje.

V ZDA so svojo vti~nico izbrali è 2001 in ima pet kontaktov, dva za polnjenje, ozemljitev in dva za krmilne signale. Vgrajena je è v vse avte na njihovem trgu, ki imajo tudi elektri~ni pogon, Nissan LEAF, Chevrolet Volt, Toyota Prius Hybrid, Honda Fit EV and the Ford Focus EV. Nem{ki proizvajalec Mennekes je è 1990 razvil CEEplus konektor z dodatnimi signalnimi kontakti. Ko je Volkswagen objavil svoj vstop na elektroavtomobilski trg so za njih izdelali vti~nico znano kot Tip 2, ki jo uporabljajo v vsej Evropi na testnih napeljavah. Lani so Francozi in Italijani sklenili dogovor in predstavili svoj konektor Tip 3, ki omogo~a trifazno napajanje do mo~i 32 A.

To ni bilo v{e~ firmi Peugeot, saj trdijo, da obstoje~e vti~nice zado{~ajo pa {e cena je ugodna. Zme{njavo pove~ujejo {e Kitajci, ki prav tako ~akajo na odlo~itev, najbolj v{e~ pa jim je trifazni konektor.

Katera bo torej najbolj{a Razprave te~ejo, govorijo {e o tem, da je potreben pokrov ter da mora biti napajalna vti~nica brez energije, ~e vanjo ni vtaknjen vtika~ za polnjenje. Pri tem mislijo na javne polnilne postaje, ki morajo poleg delovanja vandalov zagotavljati najvi{jo varnost uporabnikom. Med priklju~evanjem avtomobila bi taka pametna vti~nica morala vozniku signalizirati, ali je povezava uspela in da polnjenje v resnici deluje. Enaka vti~nica bi morala biti primerna tudi za doma~o uporabo in dovolj varna, da bodo tudi po{kodbe otrok izklju~ene. Odlo~evalci ne bodo smeli upo{tevati `elja posameznih firm in dr`av ter ~im prej dolo~iti dokon~no izvedbo konektorja, da se bomo lahko brez zme{njave priklju~ili na elektroavtomobilsko bodo~nost. •

V bodo~e je pri~akovati dodatne podra`itve elektrike, na mednarodnih borzah in v elektroenergetiki razmere niso ugodne, zato obeti niso dobri. • Energetski svetovalec Franc Kalan, u.d.i.e.

Zme{njava na podro~ju konektorjev za elektri~ne avtomobile je trenutno velika

Tihec

INTERVJU

Je lo~evanje odpadkov res tako zapleteno opravilo? Verjetno si je è vsak od nas ve~krat prebral zapis na posami~nem zabojniku, kaj vanj sodi in kaj ne. Mnogo odpadkov, ki bi lahko bili razporejeni v ustrezen zabojnik kon~a med splo{nimi odpadki, saj se prepogosto dogaja, da se o pravilnosti njihovega razvr{~anja ne razmi{lja oz. posve~a dovolj pozornosti. Dilema nastane, ko ne vemo to~no kam sodi npr. lak za nohte, odpadno motorno olje ali otro{ke plenice. Škodo povzro~imo, ~e ne vemo kaj so nevarni odpadki in kaj nevarni odpadki niso, ter kak{no {kodo smo povzro~ili zaradi premajhne informiranosti o pravilnem ravnanju. Poleg tega ni dovolj, ~e odpadke odvrèmo v ustrezen zabojnik, recimo tiste, ki sodijo v zabojnik plasti~nih mas, ampak jih je pred odloìtvijo potrebno tudi oprati, stisniti, ali lo~iti zama{ke od steklenic, ~etudi so plasti~ne. Dejansko je lo~evanje odpadkov resni~no zapleteno, dokler ne vemo kako in kaj. Ob resnih globalnih in lokalnih okoljskih teàvah zaradi odpadkov nam je è vsem jasno, da se re{evanje te problematike pri~ne najprej pri nas samih. V procesu nadaljnjega sortiranja in predelovanja napa~no odlaganje odpadkov povzro~a kar nekaj teàv, nam je povedala ga. Gordana O{laj od dru`be Saubermacher Slovenija. Kaj ob sortiranju odpadkov najpogosteje delamo narobe? SAUBERMACHER: Gre predvsem za nepravilno odlaganje onesnaènih embala`nih odpadkov, kot so plo~evinke, tetrapak od mleka ali sokov, jogurtovi lon~ki, ki bi morali biti oprani, embalaò pa je potrebno nujno splo{~iti in iz nje iztisniti zrak. Kaj s tem konkretno povzro~imo pri nadaljni predelavi odpadkov? SAUBERMACHER: Vse to oteùje nadaljnje postopke obdelave, posebno pri ro~nem sortiranju lo~enih frakcij na sortirni liniji. Ljudje se ne zavedajo, da gredo njihovi

odpadki skozi roke na{ih delavcev, ki morajo poskrbeti za kakovostno, ~isto, lo~eno sekundarno frakcijo, saj je le-taka primerna za nadaljnjo snovno predelavo oz. recikliranje. Samo eden nepozoren posameznik lahko onesnaì druge ~iste in pravilno lo~ene odpadke. Opozorili bi tudi, da se pogosto dogaja, da so organski odpadki odloèni v plasti~ni vre~ki, ker pa te niso biolo{ko razgradljive nastane problem. Problemati~no je hkrati odmetavanje dolo~enih organskih odpadkov med biolo{ke, ki tja ne spadajo, npr. olupki agrumov, saj so le-ti mnogokrat onesnaèni s pesticidi (nevarnimi odpadki), ki v procesu biolo{ke razgradnje povzro~ajo teàve in slab{ajo kakovost kon~nega proizvoda – komposta, ki je namenjen za obogatitev tal s hranilnimi snovmi.

Kako re{ujete nastale teàve? SAUBERMACHER: Nepravilno razvr{~anje povzro~a precej ve~ nepotrebnih teàv, podalj{a proces snovne predelave in postopek s tem podraì. Trudimo se predvsem z informiranjem, ki edino lahko vpliva na osve{~enost ljudi in s tem na napredek pri lo~evanju. Izdajamo pisna navodila o pravilnem lo~evanju odpadkov za vsa gospodinjstva, svetujemo o kompostiranju biorazgradljivih odpadkov na domu, vr{imo predavanja po {olah, organiziramo strokovne oglede na Centru v Lenartu, svetujemo v ~asopisnih ~lankih. Na na{i spletni strani www.saubermacher.si najdete pisna navodila o pravilnem razvr{~anju odpadkov. ê imajo stranke vpra{anje za posamezno vrsto odpadkov, jim svetujemo tudi osebno.

Mnogokrat manjka »zdrava kme~ka pamet«, saj bi nam moralo biti jasno, da se vse okrog nas odvija v dolo~enih krogotokih. Torej: kupimo proizvod v trgovini – nastane odpadna embalaà, mogo~e tudi ostanek ìvila – vrèmo pravilno v posodo za lo~eno zbiranje embalaè in biolo{ke odpadke – le-ti se naprej predajo v snovno predelavo in iz njih se ponovno pridobijo koristne dobrine – nov izdelek iz plastike ali recimo kompost. Vse snovi kroìjo in od nas samih je odvisno, ali nam te koristno sluìjo ali obremenjujejo, da ne re~emo ogroàjo. Npr. med me{animi komunalnimi odpadki se vse preve~krat znajdejo ponovno uporabne snovi (plastika, papir, organski odpadki), vendar zaradi prevelike onesnaènosti z drugimi odpadki le-ti niso ve~ primerni za snovno izrabo. Del se lahko uporabi za termi~no izrabo, preostanek pa àl kon~na na deponijah.

So va{a zbiralna mesta ekolo{ki otoki dobro opremljeni, da lahko pravilno lo~ujemo? SAUBERMACHER: Izpolnjevanje predpisov nas izvajalce javne slu`be postavljajo pred vedno nove izzive, tudi v zadovoljstvo na{ih strank. Ker gre nadgradnja obstoje~ega sistema v smer, da bi se ~im ve~ vrst odpadkov lo~evalo na izvoru nastanka, tj. v gospodinjstvu, je temu primerno potrebno opremljanje s posodami in vre~ami za lo~evanje. S tem se razbremenjujejo tudi ekolo{ki otoki po ulicah in naseljih, ki so bili do sedaj zelo obremenjeni in so kazili lepoto na{ih krajev. Je pa res, da se kljub prizadevanjem in velikemu napredku ozave{~enosti ljudi, {e vedno najde kdo, ki svoje odpadke odlo`i ob ekolo{ki otok ali v naravo. • Jo`ica Ekart

OKOLJE

Biolo{ki odpadki za bolj “zeleno” Slovenijo Dru`ba Saubermacher Slovenija skrbi za biolo{ke odpadke v dvanajstih ob~inah Uvedba obveznega lo~evanja biolo{kih odpadkov je za Slovenijo pomenila korak bliè k bolj zeleni in ekolo{ko ozave{~eni dràvi. Ob tem je bilo treba ljudi ustrezno informirati, jih opremiti z zabojniki za lo~evanje biolo{kih odpadkov ali pa jim predstaviti pravila, ~e se kompostiranja lotijo sami. Dru`ba Saubermacher Slovenija d.o.o. ima na podro~ju ravnanja z biolo{ko razgradljivimi odpadki bogate in dolgoletne izku{nje, saj se z njihovim zbiranjem in kompostiranjem ukvarja vse od za~etkov svoje prisotnosti na slovenskem trì{~u. Na{i za~etki segajo v leto 1990, ko smo na obmo~ju takratne Ob~ine Lenart za~eli z uvajanjem novega sistema zbiranja odpadkov, imenovanega Bio Pa S, t.j. lo~evanje biolo{kih odpadkov, odpadnega papirja in stekla od ostalih komunalnih odpadkov, na obmo~ju mesta Lenart. Zbrane biolo{ko razgradljive odpadke tako {e danes odvaàmo na kompostarno, ki smo jo zgradili na obmo~ju naselja @ice, v dana{nji Ob~ini Sveta Ana. Z raz{irjanjem obmo~ja delovanja, tj. v ob~inah, kjer izvajamo javno slu`bo, smo organizirali zbiranje biolo{ko razgradljivih odpadkov, sprva kot vrtne odpadke (trava, listje, grmi~evje …), v nadaljevanju pa tudi organske kuhinjske odpadke iz gostinstva, ki jih termi~no predelujemo v lastni napravi v Centru za ravnanje z odpadki v Lenartu.

Praznjenje posode za biolo{ke odpadke

Na podlagi usmeritev slovenske zakonodaje na podro~ju ravnanja z odpadki, smo se v lanskem letu odlo~ili in skupaj z Ob~inami Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah pripravili nov standard storitev, ki vklju~uje zmanj{anje odvozov me{anih komunalnih odpadkov na 17-krat letno, zbiranje odpadnega papirja v zabojnikih ter odpadne plastike, tetrapakov ter plo~evink v vre~kah, z odvozi na {tiri tedne. V okviru uvajanja novega sistema smo obiskali vsa gospodinjstva v navedenih ob~inah in jim ob predstavitvi novega sistema predstavili dolo~ila Uredbe o ravnanju z biolo{ko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim

zbiranje | priprava | predelava | odstranitev

MI POSKRBIMO ZA VAŠE ODPADKE T: 02/620-23-00 |www.saubermacher.si | odpadki@saubermacher.si

vrtnim odpadom. Gospodinjstvom, ki so se odlo~ila za lastno kompostiranje, smo posredovali navodilo za pravilno kompostiranje in uporabo komposta, vsa ostala gospodinjstva pa opremili z zabojniki za zbiranje biolo{ko razgradljivih odpadkov. Ljudem bi priporo~ali, da biolo{ke odpadke odlagajo zavite v ~asopisni papir. Plasti~ne vre~ke ne sodijo v zabojnike za biolo{ke odpadke, manj primerne pa so tudi biorazgradljive vre~ke. Povpre~en ~as razgradnje teh vre~k je namre~ dalj{i od 12 mesecev, medtem ko traja povpre~en ~as razkroja – kompostiranja na na{ih napravah - v povpre~ju pol leta. •

DOGODKI

44. MOS - Vsebinsko {e bogatej{i in {e bolj mednaroden Celjsko sejmi{~e bo od 7. do 14. septembra tradicionalno `ivelo v znamenju najve~jega sejma v tem delu Evrope – 44. MOS. V organizatorju sejma, dru`bi Celjski sejem d.d., z veseljem ugotavljajo, da je sejemska statistika tudi letos dobra, saj se bo direktno in preko zastopnikov predstavilo skoraj 1700 razstavljavcev iz kar 36 dr`av.

npr. letos na MOS predstavila dom in pisarno prihodnosti. Na sejmu bo ponovno prisotna tudi blagovna znamka Gorenje, novosti v svoji ponudbi pa bo predstavilo tudi eno najbolj inovativnih in globalno usmerjenih slovenskih podjetij, ajdovski Pipistrel.

Novosti in sejemske ugodnosti za obiskovalce – Na eni od treh svetovalnih to~k tudi o energiji

Najbolj celovita ponudba najbolj{ih blagovnih znamk Na 44. MOS bodo znova posebej aktualne razstavne povr{ine na tradicionalno najbolj zanimivih podro~jih zaklju~nih del v gradbeni{tvu, energetske u~inkovitosti in izkori{~anja obnovljivih virov. Sejem bo tako ponudil najbolj celoviti pregled ponudbe izdelkov, storitev in finan~nih spodbud za izkori{~anje obnovljivih virov energije kot so sonce, veter, biomasa, pa tudi voda. Na sejmu se obeta tudi celovita ponudba strojev in opreme za kovino in varjenje ter elektro in varilno tehniko. Ponovno bo na ogled naj{ir{a ponudba ogrevalne tehnike, hladilnih in solarnih sistemov z najnovej{imi tehnolo{kimi dose`ki teh panog. Sejem bo znova ponudil najbolj celovito ponudbo stavbnega pohi{tva, stre{nih kritin in druge ponudbe za zaklju~na dela

v gradbeni{tvu. Obiskovalci pa bodo lahko poiskali tudi najbolj{o ponudbo na drugih vsebinskih podro~jih, ki jih `e tradicionalno ponuja MOS, tudi slovenske `ivilskopredelovalne industrije. Na sejem se vra~ajo nekatera vidnej{a podjetja, ki nekaj let niso bila prisotna, zdaj pa se ponovno predstavljajo. Med njimi bodo tudi mednarodne korporacije. Japonski globalni proizvajalec elektri~nega ro~nega orodja Makita bo npr. prav na 44. MOS pojasnil, zakaj se je odlo~il svoje prodajne, logisti~ne ter marketin{ke aktivnosti za Vzhodno Evropo preseliti z Dunaja v Slovenijo. Do konca leta bodo pri nas zaposlili pribli`no 30 ljudi. Še ene velika mednarodna korporacija Microsofta pa bo

Razstavljavci napovedujejo {tevilne novosti in dodatne sejemske popuste za obiskovalce. Tisti, ki ponujajo energetsko var~ne in okolju prijazne izdelke, bodo obiskovalce posebej seznanili tudi z mo`nostmi pridobitve subvencij dr`ave. Veliko zanimivega pa se obeta tudi v spremljajo~em sejemskem programu. Tri svetovalne to~ke – brezpla~no energetsko, finan~no, potro{ni{ko svetovanje -, adrenalin in varnost z rokov v roki na poligonu varne vo`nje, sejemski vrtec pri Zelenem zajcu, degustacije in {e veliko ve~ bo osem dni zaznamovalo dogajanje na MOS. Dnevni program dogajanja, informacije o razstavljavcih in druge koristne informacije za obisk sejma so dosegljive na: www.ce-sejem.si • UR

RABA VODE

Levo centrifugalni izlo~evalec trdnih delcev, desno filtrirni sistem Centro Mag- CB

^iste in za{~itene vodne napeljave Emisije nevarnih snovi, ki jih spu{~amo v podtalnico, poslab{ujejo kakovost vode in zmanj{ujejo primernost vodnih virov za uporabo. Voda je namre~ kot kameleon, ki povsem povzema vzorce okolja, je odli~no topilo in nam vse, kar smo neko~ stresli v okolje, ~ez leto, desetletje ali celo stoletje vrne v kozarec ali na kro`nik. Z ustrezno filtracijsko napravo na to~ki prevzema iz vode odstranimo odve~en klor, svinec, pesticide, herbicide in drugo.

Filtrirni sistem CENTRO MAG – CB Je centralni hi{ni filtrirni sistem. Sestavlja ga centrifugalni izlo~evalec trdnih delcev, ki iz vode izlo~a drobno kristalne trdne snovi. Uporabljamo ga v gospodinjstvu in v industriji za za{~ito velikih vodovodnih sistemov, deluje pa lahko tudi kot samostojni mehanski filter. Naprava izlo~a vse mehanske delce ve~je od 5 mikronov in je do 75 % u~inkovita, ne vpliva na kemi~no sestavo vode ter je ne{kodljiva. V drugem delu filtrirnega sistema se v ohi{ju na sredini filtra nahaja magnetni nevtralizator vodnega kamna, ki delcem spremeni strukturo, zato se la`je izlo~ajo. Vloèk filtra je aktivno oglje CB – carbon block 5 mikronov. Name{~en je v istem loncu filtra in je namenjen za{~iti proti kloru, pesticidom, insekticidom, izbolj{a vonj in okus vode ter zadrì vse trdne delce v vodi ve~je od 5 mikronov. Vloèk filtra z aktivnim ogljem zamenjamo vsakih {est mesecev. Najvi{ja dovoljena temperatura zna{a 45°C, tlak pa 8 bar.

Centrifugalni izlo~evalec trdnih delcev Namenjen izlo~anju drobno kristalnih trdnih snovi, ki se nahajajo v vodi. Uporabljamo ga v

gospodinjstvu in industriji. Priporo~amo , da se centrifugalni izlo~evalec trdnih delcev namesti v kombinaciji z magnetnim meh~alec – nevtralizatorjem saj vodnemu kamnu in drugim trdnim delcem spremeni strukturo, da se la`je izlo~ajo. Izlo~evalec na kemi~no sestavo vode ne vpliva in je ne{kodljiv, deluje tudi kot mehanski filter ter iz vode izlo~i vse delce ve~je kot 5 mikronov. Njegova u~inkovitost je do 75 odstotna, najni`ji delovni tlak 2,5 bar, optimalni 4 bar, najvi{ji dovoljeni 10 bar, najvi{ja dovoljena temperatura 80°C.

Pravilen na~in vgradnje Za vgradnjo obeh naprav veljajo enaki napotki. Vgraditi ju je potrebne za {tevcem porabe vode ter pred pipami, tu{i, bojlerji, pomivalnimi stroji, pralnimi stroji, kotli za centralno kurjavo ter pred medicinsko ali gostinsko opremo. Priporo~eno je tudi, da pred obe napravi vgradimo magnetni meh~alec. Na delu za izpust je dobro namestiti {e prozoren lon~ek pod njim pa izpustni krogelni ventil. Ko se v lon~ku naberejo ostanki, jih z odpiranjem ventila odstranimo iz napeljave. Obe napravi sta izdelani iz kombinacije medenine in plastike ter sta povr{insko obdelani. Vgradimo ju v vertikalnem poloàju, priklju~imo pa skladno z oznakami Vhod, Izhod in Izlo~anje. Pravilno vgrajeni napravi ne potrebujeta vzdrèvanja zato je priporo~ljivo, da ju vgradi strokovno usposobljena oseba. Ventil za izpust izlo~kov odpremo vsaj enkrat na mesec oziroma po potrebi. Ob montaì je obvezna uporaba gibljivih cevi. Ve~ o delovanju magnetnega nevtralizatorja najdete v katalogu na spletni strani podjetja Ekom. • Tihec

EKOLOGIJA

Goveja globalna gro`nja Posledica po~asnega na~ina prebavljanja trave v kravjem ~revesju je tvorba metana, ki je izjemno nevaren toplogredni plin, vendar ga v primerjavi CO2 skoraj ne omenjamo. Metan je 23 krat bolj nevaren od CO2, saj ima toliko ve~jo sposobnost zadrèvanja toplote v atmosferi. Drugi viri metana so {e ìvalski gnoj, mo~virja, rudniki premoga in netesne napeljave za zemeljski plin. Na ve~ koncih sveta so se strokovnjaki na razli~ne na~ine lotili meritev koli~ine plinov, ki jih izlo~a govedo, pri ~emer so argentinski znanstveniki razvili posebne postopek. Na kravji hrbet so pritrdili plasti~no vre~o ter jo s cevko povezali z èlodcem. S tem zajamejo ves plin, ki se izlo~a in ga lahko nato merijo ter analizirajo.

Zaskrbljujo~i rezultati Ko so izvedli prve tako natan~ne meritve so presene~eni ugotovili, da najverjetneje tretjina vseh toplogrednih plinov, katerih vir je Argentina, prihaja od krav. Argentinci na svojih travnatih pampah trenutno gojijo 55 milijonov glav `ivine. Znanstveniki priznavajo, da jih pred meritvami nebi mogel nih~e prepri~ati, da lahko 550 kg te`ko govedo odda med 800 do 1000 litrov plina na dan. Pri tem so meritve izvajali pri govedu, ki se prosto pase in tistim, ki se stalno nahaja v ogradi, koli~ine plinov pa so pri obeh enake. Zanimivo je to, da nih~e ne razmi{lja, da bi zmanj{ali ~rede ampak si razbijajo glavo s kravjimi dietami, ki bi povzro~ale manj plinov. Vedo, da najve~ plinov povzro~a prehranjevanje

Povpre~no govedo lahko na dan odda do 1000 litrov metana

z `itaricami, najmanj pa z razli~nimi vrstami detelje, z dodajanjem taninov v krmo pa lahko koli~ino plinov zmanj{ajo za dodatnih 25%.

Krive bodo krave Odstranjevanje posledic in zatiskanje o~i pred vzroki je najkraj{i opis obna{anja skoraj vseh, ki ta svet vodijo in nam

dolo~ajo na~in `ivljenja. Ker so pri tem dobi~ki najve~ji bodo odlo~evalci nadaljevali s tem na~inom obna{anja, pri tem jih lahko ustavimo samo posamezniki, s spremenjenim na~inom `ivljenja, obna{anja in prehranjevanja. Vsi ostali pa bodo krivdo lahko pripisali ubogim kravam. • Tihec

Rastlinske ~istilne naprave – prijazne za uporabo in okolje î{~enje odpadnih komunalnih voda iz individualnih hi{ bo po slovenski zakonodaji potrebno urediti najkasneje do leta 2017. Ob iskanju re{itev za ~i{~enje komunalnih odpadnih voda se kaèjo rastlinske ~istilne naprave z vidika postavitve, uporabe in vzdrèvanja med najprimernej{imi. Za delo-

vanje praviloma nista potrebna elektri~na in strojna oprema. Odpadna voda se skozi sistem pod povr{ino gravitacijsko pretaka in ob sodelovanju mikroorganizmov in mo~virskih rastlin ter aktivni vlogi fizikalnih in kemijskih procesov o~isti do zahtevanih standardov. Sistem rastlinske ~istilne naprave je

t o VǏJOLPWJUPTU ǏJÝǏFOKB PEQBEOJI LPNVOBMOJI WPEB t EFMPWBOKF CSF[ FMFLUSJǏOF FOFSHJKF t OJ[LJ TUSPÝLJ J[HSBEOKF PCSBUPWBOKB JO W[ESäFWBOKB t WFǏOBNFOTLB VQPSBCB QSFǏJÝǏFOF WPEF t TQPTPCOPTU UFSDJBSOFHB ǏJÝǏFOKB t OJ TNSBEV JO SB[WPKB JOTFLUPW t LSBKJOTLP QSJWMBǏFO J[HMFE

Hočko Pohorje 6PE (izgradnja - 2009)

Rastlinske čistilne naprave LIMNOWET®

LIMNOS d. o. o. Podjetje za aplikativno ekologijo Požarnice 41, 1351 Brezovica pri Ljubljani

t: + 386 (0)1 505 74 72 | info@limnos.si | www.limnos.si

QSPKFLUJSBOKF t J[HSBEOKB t OBE[PS t NPOJUPSJOH t VQSBWMKBOKF JO W[ESäFWBOKF

tako sestavljen iz manj{ega prekatnega zadr`evalnika - usedalnika, kjer se zadr`uje mulj ter iz ve~ zaporednih vodotesnih bazenov, izoliranih s folijo in napolnjenih z me{anico razli~nih frakcij peska ter zasajenimi rastlinami. Sistem se lahko na koncu zaklju~i z bajerjem ali zbiralnikom vode za ve~namensko uporabo pre~i{~ene vode (zalivanje ro`, zelenic itd). Rastlinske ~istilne naprave so primerne za ~i{~enje komunalnih odpadnih voda iz individualnih hi{, turisti~nih in ekolo{kih kmetij, vikendov, zidanic ter manj{ih in ve~jih naselij. •

NASVETI

so razlike lahko ob~utne. “Gospodinjske klimatske naprave” morajo imeti energijsko nalepko; dobre naprave imajo vrednost hladilnega {tevila vsaj 3,2 za hlajenje (razred A) in vsaj 3,6, ~e poleg hlajenja omogo~ajo {e ogrevanje (razred A).

Napotki za u~inkovito rabo sobnih “split” klimatskih naprav

“S

plit” klimatske naprave obi~ajno hladijo zrak, lahko pa ga tudi ogrevajo (delujejo kot toplotna ~rpalka). “Split” pomeni, da je naprava “deljena” v dva dela: zunanjo in notranjo enoto.

Klimatska naprava naj bi zagotavljala prezra~evanje, ogrevanje, hlajenje, vla`enje/razvla`evanje in higieno zraka. Pri izbiri nove »split« klimatske naprave sku{ajmo biti pozorni na hladilno (ali grelno) {tevilo, ki pove koliko kWh hladilne (ali ogrevalne) energije dobimo iz 1 kWh elektri~ne energije in pogoje pri katerih nam proizvajalec zagotavlja navedeno hladilno (grelno) {tevilo, saj

Pomembna je najdalj{a razdalja med zunanjo in notranjo enoto, kar je pomembno pri njuni namestitvi. Prenosne klimatske naprave so v splo{nem neprimerne za energetsko u~inkovito ogrevanje ali hlajenje prostorov. Funkcija “swing” pa omogo~a, da naprava sama spreminja kot vpiha in tako zagotavlja enakomerno razporeditev zraka in temperature. Pri postavitvi zunanje enote je potrebno zagotoviti, da je ta (v kolikor je mogo~e) v osojni legi oz. ni oson~ena (vsaj ne v ~asu delovanja), da ima ustrezen pretok zraka, ~im manj{o {umnost, kontrolirano zbiranje in odvod kondenzata (v primeru funkcije toplotne ~rpalke).

NASVETI Pri postavitvi notranje enote bi morali ~im bolj zmanj{ati zunanje in notranje neposredne toplotne dobitke (npr. namestitev in uporaba sen~il). Najbolje je, da enoto vgradimo v bivalne prostore, v katerih se najve~ zadrùjemo, zagotovimo ustrezno kroènje zraka v prostoru in jo pravilno namestimo, da usmerjenost izstopajo~ega zraka ne povzro~a ob~utka prepiha (hladen zrak ima tendenco padanja). Upo{tevati je potrebno dejstvo, da se pri hlajenju iz zraka izlo~a vlaga, zato moramo poskrbeti za odvod kondenzata (vode). Namen nakupa in vgradnje klimatske naprave je njeno kakovostno delovanje. To pomeni, da klime redno vzdrùjemo (menjava filtrov, sicer je manj{i pretok zraka), da izvedemo prezra~evanje prostorov v ~asu najni`jih zunanjih temperatur zraka (npr. v no~nem ~asu ali zgodaj zjutraj) ter da prilagodimo temperaturo v prostoru zunanjim razmeram. Z nara{~anjem temperaturne razlike med okolico in hlajenim (ogrevanim) prostorom zgolj pove~ujemo potrebe po proizvedenem hladu (toploti), to pa zmanj{uje u~inkovitost naprave in bistveno ne pove~uje bivalnega ugodja (z zmanj{anjem razlike za 1K lahko prihranimo do 6% elektri~ne energije). Prevelike temperaturne razlike lahko ~lovekovemu zdravju celo {kodujejo. Okna imejmo ob delovanju naprave zaprta, saj bi bilo delovanje naprave ob hkratnem prezra~evanju energetsko izjemno potratno.

Inverterski na~in delovanja Vgrajen inverter brezstopenjsko prilagaja mo~, kar zmanj{a rabo elektri~ne energije (tudi preko 20%) in tudi podalj{a ìvljenjsko dobo naprave. Inverterski na~in delovanja klimatske naprave pomeni velik prihranek energije. Ta je lahko tudi do 50% v primerjavi z obi~ajnimi klimatskimi napravami (odvisno od pogojev delovanja). ê je temperatura v prostoru mnogo vi{ja od èlene, naprava deluje s polno mo~jo do èlene temperature. Ko je ta temperatura doseèna, naprava prilagodi u~inek delovanja in enakomerno vzdrùje nastavljeno temperaturo. S tem onemogo~a nagle temperaturne spremembe v prostoru, zaradi ~esar ni pogostega vklapljanja in izklapljanja naprave, kar dodatno razbremenjuje tudi elektri~no napeljavo. Ugodje v prostoru, klimatizira-

nem z invertersko klimatsko napravo, je mnogo ve~je, ker sistem z regulacijo izhodne temperature klimatiziranega zraka ne daje ob~utka prepiha. Poleg tega inverterski sistemi omogo~ajo gretje tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah do -15 Â°C. â&#x20AC;˘ Ur{ula Krisper, Elektro Ljubljana

NOVOSTI

Sprejemnik son~ne energije nove generacije

ot smo `e vajeni se podjetje SONNENKRAFT tudi letos na trgu predstavlja z revolucionarno novostjo, prvim brezokvirnim sprejemnikom son~ne energije. Inovacija nosi ime SKR500 (R kot racing). Gre za najnovej{i tip plo{~atega sprejemnika son~ne energije, ki pa ne prepri~a le z izbolj{ano stopnjo izkoristka ampak tudi z novej{o, privla~nej{o obliko.

SONNENKRAFT-ovi oblikovalci so se z obliko tokrat rahlo naslonili na prodajno uspe{nico mobilnika znanega ameri{kega proizvajalca. Zaobljeni robovi sprejemnika, temnej{a aluminijasta absorbcijska povr{ina, rahlo tonirano steklo povsem spominjajo na omenjen mobilnik. Za prese`ek in`enirskega dela lahko {tejemo tudi zaobljeno aluminijasto kad, z odtisnjenim logotipom podjetja in njeno popolno skladnost s kaljenim solarnim steklom. Sprejemnik se lahko pohvali z

manj{o maso, kot njegovi predhodniki, ~esar bodo veseli predvsem monterji solarnih sistemov. Na ra~un zmanj{ane mase se zmanj{a tudi akumulacija toplote v sprejemniku in odzivni ~as. To se odra`a predvsem v ve~ji efektivnosti sprejemnika in delovanju sistema ob nizkih intenzitetah son~nega obsevanja ter difuzni svetlobi. Novost je tudi meanderski registrski sistem, ki dosega vi{je temperature in ima veliko bolj{e stagnacijske pogoje. V praksi

to pomeni manj pregrevanja solarnega medija in ni`je sto{ke vzdrèvanja sistema. Z novim sprejemnikom prihaja na trg tudi nov sistem pritrjevanja na streho, ki ga odlikuje predvsem enostavna montaà in estetski videz. Tega se bodo razveselili predvsem ljubitelji arhitekture, saj pri novem sistemu ni ve~ vidne spodnje pre~ne letve, za stati~nost sprejemnika pa skrbijo posebej za to oblikovana dràla, ki so locirana med samimi sprejemniki. Meanderski register omogo~a tudi ve~jo dinamiko priklju~evanja sprejemnika na cevovod. Mo`ne so vzporedne in zaporedne vezave, do neke mere omogo~a sistem celo na Tichelmanovo vezavo. Cevovod se tako precej skraj{a s ~imer poenostavimo hidravliko, zmanj{amo tla~ne padce in nenazadnje tudi stro{ke sistema. SKR sprejemnik son~ne energije postavlja nove mejnike v solarni tehnologiji, njegov izkoristek in inovativna oblika pa Vas ne bo pustila na hladnem tudi v zimskih dneh. • Tadej Mrak

02ÿNEJŠI, HITREJŠI, 7(+12/2ä.2 '295ä(1 6211(1.5$)7 Q HQRVWDYQD PRQWDça Q LQRYDWLYQL SULWUGLWYHQL VLVWHP Q DWUDNWLYQD LQ PRGHUQD REOLND Q YHĀML L]NRULVWHN <kg

Q Y KRUL]RQWDOQL LQ YHUWLNDOQL L]YHGEL

Sonnenkraft Slovenija Industriepark, 9300 St.Veit/Glan, AUSTRIA www.sonnenkraft.si

X 026 Y DV QD VHMP Y KDOL / Q H LW Ā Lå E 2 GR VX RG &HOMX Y ĀD

RABA VODE

Sololift2 – tako enostavno kot {e nikoli! Grundfos predstavlja Sololift2 - nov naprednej{i sistem ~rpalnih naprav za preprosto in u~inkovito ravnanje z odpadnimi vodami v gospodinjstvih. Serija predstavlja v celoti prenovljene tradicionalne ~rpalne naprave, ki zagotavljajo vrhunsko zanesljivost, pove~ano zmogljivost in enostavno servisiranje. ^rpalna naprava se uporablja za ~rpanje odpadne vode, kjer ni naravnega padca, da bi odpadna voda sama odtekla v kanalizacijo ali v primeru, ko je prostor pod nivojem kanalizacije (npr. klet). Lahko se uporabi tudi tam, kjer vgrajena cev ni ustreznega premera (4˝). Grundfos Sololift2 ~rpalne naprave omogo~ajo ureditev kopalnice, strani{~a ali utility-a v obstoje~ih stavbah ali v prizidkih, ki sicer ne bi omogo~ali take namembnosti – v kleteh, na podstre{jih ali zunanjih delih stavbe. V seriji je 5 razli~nih modelov, ki pokrivajo vse aplikacije: ~rpanje odpadne vode iz strani{~, umivalnikov, bidejev, tu{ kabin, banj, pomivalnih in pralnih strojev. V osr~ju seka~a Sololift2 WC-1, WC-3 in CWC-3 je profesionalni sekalni sistem s kaljenimi jeklenimi rezili namenjenimi sekanju in rezanju. Zaradi funkcije sekanja namesto me~kanja, je manj ver-

jetno, da sistem zablokira zaradi neprimerno odvr`enih sanitarnih pripomo~kov. Zmogljiv motor z visokim zagonskim navorom zagotovi, da seka~ ob zagonu motorja ne blokira. Prav tako omogo~a, da motor pri dalj{em delovanju in vi{ji temperaturi ne ugasne, kot npr. pri prhanju. Pri Sololift2 se seka~ nahaja na dnu posode, kamor je speljana fekalna voda. Je potopljen in ne pr{i odpadih snovi po posodi. Tradicionalni seka~i so namre~ odpadne snovi pr{ili po stenah posode, kar je povzro~alo neprijetne vonjave, zato so potrebovali tudi zunanji karbonski filter in redno ~i{~enje s kemikalijami, da bi vonjave prepre~ili. Vse Grundfos Sololift2 naprave imajo mo`nost priklopa zunanje odzra~evalne cevi. Sololift2 C-3 in D-2 napravi imata vortex

teka~e, ki so primerni za ~rpanje odpadnih voda z vsebnostjo dolgih vlaken. Sololift2 C-3 lahko neprekinjeno ~rpa vro~o vodo do 75°C, vodo do 90°C pa ~rpa do 30 minut. Nivo vklopa je nastavljiv, da ustreza tudi nizkemu nivoju odpadnih voda.

Prilagojenost uporabi Ne glede na to ali menjate staro napravo ali name{~ate novo, imajo Sololift2 WC in C-3 modeli standardno mo`nost tako horizontalne kot vertikalne povezave na kanalizacijo. Vse enote imajo vstopne priklju~ke z ekscentrom, da se ujamajo z obstoje~imi cevnimi priklju~ki. Sololift2 modeli so lahko povezani z veliko razli~nimi velikostmi izhodnih cevi, kar vklju~uje najbolj pogosto velikost 22 mm plasti~no in bakreno,

Primeri razli~nih aplikacij

plasti~no 32 mm in 40 mm. Zahtevani adapterji so vklju~eni kot standard za vse priklju~ke. Grundfos Sololift2 serija obsega tri modele s seka~em za fekalne vode WC-1, WC-3 in CWC-3, ter dva modela za odpadno vodo C-3 in D-2. V modele WC-1, WC-3 in C-3 je mo`no dodatno vgraditi alarm visokega nivoja. Vsi modeli Sololift2 imajo priklju~ek za izpust. FUNKCIJE • Zanesljiv profesionalni sekalni sistem • Zmogljiv motor z visokim zagonskim navorom • Motor in seka~ v zaprti komori – ni vonjav • Modularni dizajn za lahko in ~isto servisiranje • Na voljo modul z alarmom za zvo~no javljanje visokega nivoja • Dizajn v skladu z BS EN12050-3 in -2

Edinstveni modularni dizajn Sololift2 modelov, ve~inoma zagotavlja servisiranje naprav na mestu samem brez umazanije oz. izteka fekalij. To vklju~uje zamenjavo celotnega motorja/seka~a in stikala za vklop. Servisiranje naprave je mogo~e v manj kot desetih minutah. Vse naprave so izdobavljene z 1,2 m dolgim elektri~nim kablom. • Grundfos Slika 2: Mo`nosti uporabe posameznih modelov

SOLOLIFT2 ... vizije ... sanje ... so z novo serijo postale realnost!

FOTOVOLTAIKA

Fotovoltai~ni (solarni) moduli na strehah objektov Optimizacija postavitve in problemi z pregrevanjem

nano je, da fotovoltai~ni moduli izgubljajo na u~inkovitosti, ~e se pregrevajo. Z natan~nimi meritvami temperature modulov in odvajanja toplote, so znanstveniki pri{li do zanimivih ugotovitev, ki so neposredno uporabne pri instalaciji modulov na strehe. Rezultati raziskav pregrevanja solarnih modulov Študija, ki so jo predstavili strokovnjaki iz „HochSchule Regensburg, University of Applied Sciences“, je bila izdelana na osnovi {tirih na~inov odvajanja toplote iz solarnih modulov: konvekcije na spodnji strani modula preko zra~enja med modulom in streho, sevanja proti strehi, sevanja proti nebu, ter konvekcije proti nebu. Izra~uni in meritve so bile izvajane pri 1000W/m2 stalnega sevanja in s 14% izkoristkom modula (t.j. 140W/m2).

Odmik solarnega modula od strehe, ve~ji izkoristek son~ne elektrarne Parameter, ki so ga spreminjali in posledi~no opazovali temperaturo, ter izkoristek solarnega modula, je odmik modula od strehe. S pove~evanjem razdalje modula od strehe se odvajanje toplote preko sevanja in konvekcije proti nebu zmanj{uje, pomembno pa se pove~a odvajanje toplote na spodnji strani z ve~jim zra~nim kanalom med modulom in streho. Korelacija med vsemi {tirimi „ponori“ toplote

rezultira v enostavno pravilo: izbolj{anje odvajanja toplote preko zra~enja na spodnji strani modula (z ve~jim odmikom od strehe) poslab{a odvajanje toplote preko sevanja in konvekcije na zgornji strani modula, vendar pa je skupno odvajanje toplote iz solarnega modula ve~je. Graf 1 prikazuje odvajanje toplote (W/m2) v vseh {tirih „smereh“ ob stalnem sevanju 1000W/m2. Iz slike je razvidno, da s pomo~jo zra~enja pod modulom doseèmo ve~je odvajanje toplote, ~e je modul od strehe odmaknjen 15 centimetrov, kot pa ~e odmik zna{a le npr. 3 centimetre. Na grafu 2 je razvidna temperatura modula, ki se z ve~jim odmikom od strehe zmanj{uje, posledi~no pa se pove~uje izkoristek modula, oziroma pretvorba v elektri~no energijo. Nove ugotovitve pomenijo optimizacijo za instalacijo solarnih modulov na strehe. Upo{tevanje ve~je razdalje med modulom in streho prinese dolo~ene rezultate in ve~ji izkoristek son~ne elektrarne. Doprinosa v prvem letu delovanja sicer ne moremo meriti z bistveno pove~ano u~inkovitostjo son~ne elektrarne, vendar na dolgi rok obdràti nivo u~inkvotisti, ki je pri son~nih elektrarnah zelo pomembna, {teje vsaka optimizacija, upo{tevanje meritev pa izvedbe ne podraì. •

Razmišljamo sonēno • Veleprodaja opreme za fotovoltaiko • Izvedba solarnih parkov • Veleprodaja solarnih sistemov in ogrevanje na drva • Oprema za profesinalne Inštalaterje in storitve ProĮ-oprema: SunEye 210 – ponujaa ekskluzivno soleg soleg l GmbH b pisarna Ljubljana Tel. +386 59 012 838 Mob +386 41 786 100 simon.frumen@soleg.si

www.soleg.si

SOLARNI SISTEMI

Et solarni sistemi

istemi za ogrevanje vode s soncem imajo dober izkoristek in bodo ob~utno zmanj{ali porabo elektrike, zlasti v dru`inah z ve~ ~lani in vi{jo porabo tople vode. Napeljave so enostavne in pregledne, sistem pa bo lastniku prinesel korist in veselje vsakokrat, ko bo nanj posijalo sonce.

Vakuumski kolektorji bodo enako dobro delovali v vseh polo`ajih

Vakuumski kolektorji Vsak vakuumski kolektor je sestavljen iz vrste zunanjih vakuumskih izolacijskih cevi in notranjih cevnih sprejemnikov son~nega sevanja. Vakuumske cevi so odli~na za{~ita pred vremenskimi vplivi, kolektor pa bo uspe{no deloval tudi v hladnih, vendar son~nih dneh. Proizvajalec Thermomax trdi, da so kolektorji te vrste eni od naju~inkovitej{ih v svetu. Poleg vode lahko tako u~inkoviti kolektorji delujejo tudi kot podpora ogrevanju prostorov, predgrevanju vode za industrijske namene in zaradi visokih temperatur predtoka tudi za solarno hlajenje.

Zalogovnik toplote spada med klju~ne dele solarnega sistema

Termi~no in mehansko vzdr`ljiv Glavna nevarnost, ki grozi vakuumskim kolektorjem je to~a. Sodobne izolacijske steklene cevi so izdelane iz visoko kvalitetnega in odpornega stekla zato bodo zdr`ale udarce zrn to~e do premera 35 mm. ^e katera od steklenih cevi v hudem neurju kljub temu po~i, jo lahko zamenjamo brez izpraznitve sis-

tema in demontaè kolektorja. Vakuumski imajo okrog 30% vi{ji u~inek kot plo{~ati kolektorji, ter ìvljenjsko dobo do 25 let. Cene plo{~atih in vakuumskih kolektorjev se ob~utno ne razlikujejo, razli~en je samo na~in vgradnje, plo{~ate lahko vgradimo tudi v nivo strehe, vakuumske pa samo nad njo. Na splo{no pa lahko vakuumske montiramo skoraj v vsakem poloàju, zagotoviti je samo potrebno minimalni naklon 15â&#x20AC;&#x2122; za heat pipe vakuumske kolektorje.

Postavitev zaklju~enih sistemov Kolektorji so samo del solar-

ne napeljave, potrebujemo {e povezovalne cevi, ~rpalko, raztezno posodo, zalogovnik toplote, varnostne elemente, tipala in krmilno elektroniko. V ceveh se pretaka voda z nestrupenimi protizmrzovalnimi dodatki, napravi pa lahko prigradimo {e rezervno napajanje, da bo delovala tudi ob izpadu elektrike. ^e kolektorje namestimo ni`je od hranilnika toplote, bo deloval samodejno, termosifonsko, zato ne bo potrebno vgraditi ~rpalke in krmilja. ^e te mo`nosti nimamo je interesantna alternativa pogon posebne ~rpalke na son~no energijo. â&#x20AC;˘ Tihec

OGREVANJE

Vaillant toplotna ~rpalka zrak/voda v povezavi z modularnim zalogovnikom Vaillant je z novo generacijo toplotnih ~rpalk zrak/voda povi{al izkoristek le teh na nivo, ki te toplotne ~rpalke tudi po energetski u~inkovitosti postavlja ob bok ~rpalkam, ki izkori{~ajo energijo zemlje oziroma podtalnih vod. Zunanjo enoto odlikuje li~en dizajn, ki bo samo {e nadgradil izgled sodobnih hi{.

raven hrupa na tr`i{~u sta potrdila tudi in{tituta WPZ Buchs in VDE-PZI. Visoko grelno {tevilo in dolga `ivljenjska doba lo~i tovrstne ~rpalke od kompaktnih toplotnih ~rpalk zrak/voda, ki imajo vse vitalne dele name{~ene v eni enoti, ki je name{~ena v okolici objekta.

Grelno {tevilo, ki predstavlja razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vlo`eno elektri~no energijo zna{a odvisno od mo~i med 3,9 in 4,0. Ekosklad v tem letu za toplotne ~rpalke zrak/voda z grelnim {tevilom ve~jim od 3,6 ponuja subvencijo v vi{ini 1.500 â&#x201A;Ź. Grelno {tevilo je izmerjeno po standardu EN 14511, pri temperaturi zunanjega zraka 2ÂşC in temperaturi dvi`nega voda 35ÂşC (A2/W35). Grelno {tevilo in najmanj{o

Zakaj Vaillant? Ker ima inovacija svoje ime - geoTHERM VWL S

Notranja enota toplotne ~rpalka geoTHERM VWL S je identi~na tisti, ki jo uporabljamo za izkori{~anje energije iz zemlje, kar pomeni, da zunanja enota predstavlja nadomestilo za zemeljski kolektor oziroma zemeljsko sondo. Celoten hladilni krog s kompresorjem, ekspanzijskim ventilom ter uparjalnikom in kondenzatorjem, se torej nahaja v notranji enoti. Zunanja enota pa vsebuje izmenjevalnik toplote, ventilator in grelnik za odtaljevanje. Zunanji izmenjevalnik je premazan s posebno snovjo, ki omogo~a, da se ob nizkih temperaturah led na njem nalaga v tankih plasteh, kar podalj{uje ~ase delovanja in intervale odtaljevanja. Za odtaljevanje uporabljamo 6 kW elektri~ni grelnik, ki je name{~en v zunanji enoti. Toplotne ~rpalke geoTHERM VWL S so dobavljive v mo~eh 6, 8, 10, 14 in 17 kW. Toplotne ~rpalke manj{ih mo~i delujejo v povezavi z eno zunanjo enoto, ~rpalki mo~i 14 in 17 kW, pa potrebujeta za delovanje dve zunanji enoti. Naprave z mo~jo do 10 kW so dobavljive tudi z integriranim vsebnikom sanitarne tople vode. Vaillant ponuja tudi {irok spekter dodatnega pribora, ki ga potrebujemo za nemoteno delovanje. Tako boste v programu na{li {iroko paleto zalogovnikov ogrevalne vode, vsebnikov za sanitarno vodo, povezovalnih cevi, razdelilnikov, cevnih skupin in avtoma-

Aerodag® CERAMISHIELD Inovativna za{~itna prevleka za varilne procese

A tik za ve~ krogov ogrevanja. Zalogovnik in pripadajo~a oprema, ki se v zadnjem ~asu v kombinaciji s toplotnimi ~rpalkami najbolj prodaja, se imenuje MSS sistem.

erodag® CERAMISHIELD™ je inovativna za{~itna kerami~na prevleka za varilne procese. Edinstvena suha prevleka (tanek film) u~inkovito za{~iti varilno opremo pred kovinskimi ostanki, ki nastanejo pri varjenju - za{~itna prevleka zadostuje za cca. 8 ur, brez potrebe po ponovnem nana{anju.

MSS sistem je sestavljen iz zalogovnika VPS/2, nanj pa je mo`no pritrditi oziroma priklju~iti modul za sanitarno toplo vodo in modul za solarno ogrevanje. Vse ostale vrste ogrevanja se nanj ve`ejo preko stranskih priklju~kov. Zalogovnik VPS/2 je dobavljiv s prostorninami od 300 do 2000 litrov, mo`na pa bo tudi vezava do treh zalogovnikov v kaskado. Prostornino izberemo na podlagi toplotnih izgub objekta, potrebi po sanitarni vodi in morebitni podpori solarnega sistema.

^i{~enje opreme ni ve~ potrebno. Prav tako je izlo~en ~as zaustavitve proizvodnega procesa, kar pomeni prihranek stro{kov in pove~anje proizvodnje.

Modul za toplo vodo VPM W je dobavljiv v dveh velikostih. Manj{i omogo~a pripravo do 25 l/min tople vode, ve~ji pa do 35l/min. Oba dva je mogo~e montirati na pla{~ zalogovnika ali na steno ob zalogovniku. Tudi modul VPM S, ki omogo~a solarno podporo, je dobavljiv v dveh mo~eh. Prvi omogo~a izkori{~anje son~ne energije pridobljene z do 20 kvadratov solarnih sprejemnikov, ve~ji pa podpira do 60 kvadratov solarnih sprejemnikov. Prednost tega modula je tudi v tem, da vsebuje tipalo kolektorskega polja, kar omogo~a to~nej{i od~itek solarnega doprinosa, avtomatski odzra~evalnik in dve elektronsko regulirani ~rpalki. Ena od teh ~rpalk skrbi za obtok po solarnih sprejemnikih, druga pa za obtok po zalogovniku, z njuno regulacijo pa omogo~amo optimalni odjem toplote. Energija pridobljena s strani sonca, se preko plo{~atega izmenjevalnika toplote tako prena{a v zalogovnik.

• Za{~itna keramika brez vsebnosti silikona, • nanesen sprej se posu{i v nekaj sekundah, • enostavna uporaba, • odli~na oprijemljivost, • {~iti kontakte, varilne konice in vodila, • stro{ki za{~ite na delovni ~as (8 ur) so zelo nizki, • prepre~uje oprijem kovinskih ostankov varjenja za cca. 8 ur z enim nanosom.

Klju~ne prednosti • Zmanj{anje ~asa vzdr`evanja do 7%, • zmanj{anje stro{kov do 40%, • brez stro{kov ~i{~enja opreme.

Lastnosti in prednosti izdelka

Bistvena prednost za kon~nega uporabnika pa je tudi cena, ki je v ve~ini primerov ni`ja od cene starej{ih zalogovnikov. Prav tako je module mo`no na lahek na~in dodajati tudi kasneje, kar pomeni, da si uporabnik lahko investicijo, ki je potrebna za celoten sistem razdeli. Vzdr`evanje teh sistemov je enostavno, hkrati pa je zaradi dobrih materialov zagotovljena tudi dolga `ivljenjska doba in zadovoljstvo uporabnika. • Gregor Prodan, u.d.i.s., Vaillant d.o.o.

Uporaba • • • •

Ro~no MIG/MAG varjenje, robotsko MIG/MAG varjenje, lasersko in plazma rezanje, vodila, delovne priprave in spojke.

Kontaktirajte nas! Z veseljem vam predstavimo u~inkovitost izdelka Aerodag® CERAMISHIELD™ - preverite in preizkusite {e sami! Na{i strokovnjaki vam ob predstavitvi izdelka prav tako brezpla~no, na va{o `eljo pripravijo izobra`evanje o na{ih izdelkih s podro~ij: lepljenja, tesnjenja, spajanja cilindri~nih delov, ~i{~enja, strukturnega lepljenja, mazanja, za{~ite povr{in in dozirne opreme! Skupaj lahko postavimo nove standarde v kovinski industriji za prihodnost. • Ve~ o izdelku na: www.ceramishield.com/si Toma` Gornjak

Po 75 minutah varjenja: brez za{~itnega sloja (leva slika), z za{~itnim slojem Aerodag® Ceramishield (desna slika)

Aerodag® CERAMISHIELD™

Inovativna zašĀitna prevleka za varilne procese Prednosti

Izboljšana produktivnost

• PoveĀanje produktivnosti do 10 %

• Ostanki varjenja se ne oprimejo kontaktov in zašĀitnih oblog

• Zmanjševanje tekoĀih stroškov potrošnikov do 40 %

• ÿišĀenje ni potrebno - prihranek Āasa

• Brez stroškov ĀišĀenja opreme

• Zanesljiv in tekoĀ delovni proces

• Enostavna uporaba • OdliĀna oprijemljivost

Zmanjšani stroški Lastnosti izdelka

• FiziĀna in termiĀna zašĀita za varilno opremo

• ZašĀitna keramika brez vsebnosti silikona

• Uporabnost opreme do servisa se poveĀa 4-5 krat

• Nanesen sprej se posuši v nekaj sekundah • ŠĀiti kontakte, varilne konice in vodila • Stroški zašĀite na delovni Āas (8 ur) so zelo nizki

ÿistejše varjenje

• PrepreĀuje oprijem kovinskih ostankov varjenja za cca. 8 ur z enim nanosom

• Deli opreme ostanejo Āisti – pretok plina ni moten • Zagotovljen popolni zvarni spoj

Primeri uporabe • RoĀno / robotsko MIG / MAG varjenje • Lasersko in plazma rezanje • Vodila, delovne priprave in spojke

Za brezplaĀno predstavitev pokliĀite 02 / 22 22 288!

www.ceramishield.com/si

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Avtor: Simon Tihec

OWL monitor elektrike

Oglat svetlobni ja{ek

Nadzor porabe {ele omogo~a var~evanje, ki je pomembno zaradi zmanj{evanja stro{kov in obremenitve okolja. Na trgu je ve~ brez`i~nih in prenosnih monitorjev, ki signal dobijo od tipala toka ob {tevcu in podatke prikazujejo na prenosnem ekranu. Izdelek OWL + USB je nekaj posebnega zaradi tega, ker ga z USB kablom lahko pove`emo z ra~unalnikom in izpi{emo grafe, iz katerih lahko to~no ugotovimo kolik{na je bila poraba in kdaj, ter nato ukrepamo. Vstavimo lahko do 6 tarif, prilagodimo uro na dnevno – no~ni tok, merimo temperaturo v prostoru in ugotovimo koliko zna{a trenutna poraba. Z uga{anjem posameznih aparatov ali svetil lahko takoj od~itamo, koliko elektrike porabijo. V kompletu se nahaja {e CD s programom za od~itavanje, USB kabel in monitor z opremo, cena okrog 46 €, www.theowl.com •

Vodenje son~ne svetlobe v temne dele bivali{~ zmanj{a porabo energije in {~iti okolje. Najprej potrebujemo prozorni stre{nik, ki je enak kot obstoje~a kritina. Tako je monta`a najenostavnej{a in ~as vgradnje najkraj{i. ^e primeren stre{nik ne obstaja, lahko svetlobo zajemamo pod obstoje~o prozorno ali prosojno stre{no lino. Vezni kanal, po katerem je vodena svetloba je v tem primeru izdelan iz tanke plasti~ne plo{~e, ki je na notranji strani prevle~ena s plastjo aluminija. Vtisnjeni pregibi in preklopni jeziki omogo~ajo zgibanje in oblikovanje oglatega kanala, katerega deli so spojeni z mo~nim lepilnim trakom. Z natikanjem in prirezovanjem oblikujemo svetlobni kanal do odprtine v stropu, v katero je nato vgrajen svetlobni difuzor. Sistem se imenuje Prismax, www.klober.co.uk •

Bighead vijaki

Solarni Penta Nut

Brezkrilni ventilator

Posebna izvedba vijakov s pove~ano mre`asto glavo, ki zagotavlja zanesljivo pritrditev na vsakr{no podlago ter sile razporedi na ve~jo povr{ino. Izdelujejo preko 400 standardnih izvedb, s katerimi lahko pritrjujemo ali med seboj spajamo vse vrste obi~ajnih in sodobnih kompozitnih materialov. @e dolgo jih uporabljajo proizvajalci vozil, dirkalnih avtomobilov, vlakov, letal in plovil. Z njimi spajajo obremenjene dele, pritrjujejo obloge, sede`e, omogo~ajo {e pritrditev na folije. Gradbeniki z njimi pritrjujejo kamnite fasade, notranje akusti~ne obloge, posebne izvedbe omogo~ajo ve~kratno name{~anje in snemanje plo{~. Z njimi sestavljajo figure v muzeju Madam Tussand, oprijemke na plezalnih stenah in pritrdilne to~ke na gasilskih ~eladah, www.bighead. co.uk •

Solarni moduli niso poceni, zato so vedno bolj zanimivi za organizirane kriminalne organizacije. Ker so moduli ob~utljive naprave, jih ne moremo le iztrgati iz leì{~a, temve~ samo demontirati in pri tem {e skrbno transportirati. Za tak{no krajo jim ne grozi visoka kazen, o{kodovancu pa lahko povzro~ijo zelo veliko {kodo. Proizvajalec sicer trdi da absolutno varen vijak proti neèljenemu odvitju ne obstaja, imajo pa na razpolago vrsto vijakov, ki so varni ped vandali in tatovom zelo oteìjo ali onemogo~ijo poseg. Za solarne module je predviden Penta Nut izdelek, s peterokotno vgreznjeno glavo, ki ga je mo`no odviti samo s posebnim orodjem. Vijaka ni mo`no odviti z nobenim obi~ajnim klju~em niti s kle{~ami, www.brycefastener.com •

Sestavljata ga podno`je z vgrajenim skritim ventilatorjem in votel obro~ s tanko re`o v notranjem obodu. Zrak se iz podno`ja giblje v obro~ in s seboj potegne {e petnajstkratno koli~ino okoli{kega zraka, na~in delovanja pa ima nekaj zna~ilnosti reaktivnega motorja. Tok zraka je enakomeren, vrtljaje ventilatorja lahko prilagajamo brezstopenjsko, ga nagibamo ro~no ali avtomatsko ter daljinsko upravljamo. ^istimo ga lahko med delovanjem, saj nima vidnih gibljivih delov, nekaj modelov ima vgrajeno {e avtomatsko obra~anje, podobno kot obi~ajne propelerske naprave. Izdelek je oblikovno izjemno dodelan, izdelujejo mizne, talne, okrogle in ovalne verzije, ki zasedejo manj prostora, za~etna cena okrog 150 €, www.dyson.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Teater in vise~a bremena

Tester z izvle~nim kontaktom Eden od izdelkov, za katere smo mislili, da so jih è davno izdelali. Prva novost je posebni dvoplastni elektri~ni vodnik, ki spremeni barvo, ~e je povr{ina zunanjega silikonskega ovoja po{kodovana zaradi obrabe ali druge mehani~ne po{kodbe. Kljub temu vodnik brez {kode prenese do 30.000 zvijanj. Druga posebnost je kontaktna konica s prilagodljivo dolìno. Z vrtenjem patentiranega ro~aja testerja se kontakt pomika ven in noter, s tem pove~a varnost in dosegljivost. Konica se pomakne od dolìne 4 mm do 19 mm ter s tem izpolnjuje nove varnostne zahteve na podro~ju elektrike, s ~imer je omogo~eno tipanje elektri~nih vodnikov brez nevarnosti povzro~itve nehotenega kratkega stika, izdelek TL175 Twist Guard, www.fluke.co.uk •

Sodobno gledali{~e mora v boju s filmom in TV biti enako ali {e bolj zanimivo po spektakularnosti in ~arobnosti. Film in TV se v prikazovanju posebnih efektov naslanjata na programerje, v teatru pa se vse dogaja v ìvo, pri ~emer so vsi sodelujo~i v stalni nevarnosti. Samo v teatru je dovoljeno stati pod vise~im bremenom, kar je v vseh vejah industrije strogo prepovedano, pri ~emer je potrebno z vitli ~im hitreje spu{~ati in dvigovati kulise ali ljudi. Tehtalno brezì~no celico so najprej uporabljali za kontrolo med obe{anjem bremen pod helikopterje, danes pomaga tehni~nemu osebju gledali{~ da lahko varno in brez po{kodb spelje vedno bolj komplicirane predstave, kjer je dogajanje zbito na majhen prostor. Tehtalna celica Load Sense zagotavlja stalen in brezì~en nadzor in najvi{jo varnost, za bremena 1, 3, 5 in 10 ton, www.sensors.co.uk •

Vijaki prirobnic v energetiki morajo prenesti dolgotrajne ter velike sile in termi~ne obremenitve. @e med sestavljanjem spoja lahko vijake privijemo preko meje elasti~nosti materiala, tresljaji in temperatura pa lahko povzro~ijo lom vijaka ali po{kodbo tesnila, kar je posebej nevarno, ~e se v ceveh nahajajo jedki plini ali teko~ine. Stalno silo med deli spoja, kljub temperaturnim spremembam, omogo~a ThermoNut podlo`ka, ki ima zunanjost kro`ne oblike, v notranjosti pa se nahaja koncentri~na sto`~asta vzmet. Izdelek proizvajajo iz nerjave~ega jekla, prenese temperature do 450°C. Name{~ajo jih na eni ali na obeh straneh prirobni~nega spoja, standardne velikosti od M17 do M 76, www.enerfast.co.uk •

Svetovanje - Prodaja - Proizvodnja - Montaža oken in vrat

INTERLES-BELCONT OKNA

Povprašajte nas: LENART t:+386 2 7200 330 ORMOŽ t:+386 2 7411 380 KOPER t:+386 5 6272 225 DOMŽALE t:+386 31 739 008 info@interles.si info@belcont.si

VRATA SENČILA

Alphaline

e ri

Isolux

Thermo Nut pove~a varnost

KAKOVOST JE PRVA

SEJEMSKI POPUST !

ALU

os e prihodn

cij Za genera

PVC

LES

priznanje

Celoviti izvajalski inženiring

DANA BESEDA OBVEZUJE

OGREVANJE

Prednosti vakuumskih kolektorjev Razli~ni kolektorji prina{ajo razli~ne prednosti, lahko pa tudi slabosti in dolo~ene teàve, ki se jim èlijo investitorji zagotovo izogniti. Poznati prednosti enih in drugih, ter biti seznanjen z mo`nimi tveganji je predpogoj za dobro odlo~itev. Pomembno je tudi vedeti, katere koristi nam prina{a ustrezna izbira, kaj lahko zahtevamo in pri~akujemo od kolektorja, ~e bo le ta kvaliteten in nam omogo~al to, kar nam je bilo povedano ob njegovi prezentaciji. Na trgu je veliko ponudbe, ki obljublja v~asih tudi ve~, kot lahko nato zagotovi, obstajajo pa tudi resni~no kvalitetne re{itve, ki vam znajo dolgoro~no sluìti tako, kot ste na~rtovali in si èleli v ~asu investicije.

Uspe{no opravljen test pregrevanja ter test udarne trdnosti z jekleno in ledeno kroglo potrjuje vzdr`ljivost kolektorjev GreenLand Systems® pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

Materiali in njihova vzdr`ljivost Industrijska uporaba ve~je mo~i

Tri skupine kolektorjev V osnovi lo~imo plo{~ate, cevne in vakuumske kolektorje. Med njimi ima vakuumski kolektor bistvene prednosti. V~asih se pod skupino vakuumskih kolektorjev pri{teva tudi tiste, ki v to skupino ne spadajo, saj so pravi vakuumski kolektorji le tisti, ki imajo absorber dejansko v vakuumu. Prepre~evanje izgub svetlobne energije Zlasti v slabih vremenskih pogojih, ko je razpolo`ljive energije malo, potrebujemo pa jo takrat obi~ajno veliko, je zelo pomembno dobro prepre~evanje izgub svetlobne energije. Ob tem odigra pomembno vlogo vakuum. Pravi vakuumski kolektor ima le eno plast debelega stekla okrog absorberja in toplotne cevi (Heat Pipe), kompletna notranjost cevi pa

Dogrevanje hi{e in bazena

je v visokem vakuumu. Visoko kvalitetni kolektorji gotovo ne bodo trpeli za izgubo vakuuma, saj je tehnika `e vrsto let nazaj napredovala do te mere, da se to da prepre~iti..

Vakuum in vremenski vplivi Ne glede na ekstremna vremenska dogajanja, ki lahko presenetijo, nas izbira ustreznega kvalitetnega kolektorja pred njihovimi vplivi dobro {~iti. Pri vakuumskih kolektorjih je v ceveh visoki vakuum zaradi zmanj{anja toplotnih izgub ter zaradi za{~ite vseh aktivnih delov kolektorja pred zunanjimi vplivi. Tlak v ceveh je pod 0,001Pa.

@ivljenjska doba kolektorja zavisi tudi od materiala iz katerega je kolektor narejen. Ob tem so umetne mase slabo vzdr`ljive zaradi trajne izpostavljenosti atmosferskim vplivom, ki jih naredijo za porozne, krhke in s tem dolgoro~no nezanesljive. Vakuumske cevi pri kolektorjih GreenLand Systems® so narejene iz borosilikatnega stekla debeline 2,5 mm z visoko prepustnostjo svetlobe. Steklo je enojno, tako da je v vakuumu celotna notranjost cevi. Tesnjenje med stekleno cevjo in kovinsko plo{~o je izvedeno z najnovej{o tehnologijo, brez uporabe tesnil, kar zagotavlja dolgoletno zanesljivost spoja kovine s steklom, ne glede na izpostavljenost vremenskim vplivom. Ogrodje kolektorja je narejeno iz nerjave~ega jekla. Pritrditev cevi na ogrodje je izvedena s pomo~jo Al ~epov in kovinskih sponk in ne s plastiko, ki ne more zagotoviti dolgoro~ne obstojnosti. Kolektorji GreenLand Systems® zagotavljajo dolgo `ivljenjsko dobo brez te`av, ki bi lahko nastopile po nekajletnem delovanju zaradi neutrezne izbire materialov ali drugih slab{ih odpornosti na razli~na vremenska dogajanja. • RS, Bio Planet

OGREVANJE

Zamenjava ogrevalne naprave

b ob~utnem dvigu cen elektri~ne energije lani se je marsikdo vra{al, koliko je njegovo ogrevanje s toplotno ~rpalko sploh cenej{e od ogrevanja s kurilnim oljem. Razlika v korist toplotne ~rpalke se je zniàla, saj se razmerje med cenami razli~nih energentov ves ~as spreminja. Ogrevanje s toplotno ~rpalko pa je bilo vseeno ves ~as cenej{e. Cene energentov se spreminjajo, nekaj ~asa je nekoliko dra`ja elektrika in nato spet kurilno olje. Razmerje obeh se, dolgoro~no gledano, po~asi spreminja, na slab{e kurilnemu olju, ki tudi bolj onesnaùje na{e okolje. Zakonske omejitve so vse bolj restriktivne ravno na podro~ju onesnaèvanja okolja. Zaradi ekonomske krize se je olje, po katerem v svetu ni bilo toliko povpra{evanja, pocenilo, sedaj pa se cena ponovno pribliùje 1€ za liter. Pred zimo bo ta meja verjetno tudi preseèna. ê spremljamo trend v zahodnih, razvitej{ih dràvah, kjer so nihanja zaradi krize ni`ja, ostaja razmerje cen obeh energentov pribli`no enako. To je dolgoro~no pri~akovati tudi v Sloveniji. Razmerje cen je {e zlasti pomembno pri toplotnih ~rpalkah zrak/voda, ki imajo letno grelno {tevilo, to je izkoristek, res nekoliko slab{i. Vseeno pa se mnogo investitorjev odlo~a za toplotno ~rpalko zrak/voda, saj je v mnogih primerih edini na~in, kako zniàti stro{ke ogrevanja.

njaka z dolgoletnimi izku{njami, ki vam bo pripravil najugodnej{o re{itev, vam prikazal realne mo`nosti ter ocenil prihranke. Najugodnej{a re{itev naj zajema tudi predloge manj sprejemljivih posegov za investitorja, namre~ kako z najmanj{im finan~nim vlo`kom dodatno zni`ati energetske izgube.

Tipi~en primer je, ko èlimo zamenjati ogrevalni energent z okolju prijaznej{im in cenej{im ogrevanjem, to je s toplotno ~rpalko. ê nimamo dovolj velike parcele za poloìtev zemeljskega kolektorja ali pa energetskih stebrov, energetske vrtine pa so nam predrage, je pravilna re{itev, ki je tudi cenej{a, vgradnja toplotne ~rpalke zrak/voda. Ta je zlasti primerna pri starej{ih, slab{e izoliranih in energetsko potratnih objektih. @al se dràva premalo zaveda, da imajo lastniki starej{ih objektov tudi najve~krat omejena finan~na sredstva. V takih energetsko zahtevnih objektih, so po vgradnji toplotne ~rpalke tudi najvi{ji prihranki. Izolacija celotnega objekta bi seveda prinesla najvi{je zniànje porabe energije, bi pa bila tudi ob~utno dra`ja kot vgradnja kakovostne toplotne ~rpalke zrak/voda. Populacija je vse starej{a, vedno ve~ lastnikov hi{ pa ne zmore ve~ ve~jih naporov s pripravo ter kurjenjem z drvmi ali vi{jih stro{kov kurilnega olja, predvsem zaradi prenizkih pokojnin. Naslednji primer so manj{i proizvodni, {portni in drugi objekti, z visokimi stro{ki ogrevanja in priprave velike koli~ine tople sanitarne vode. Eden od primerov so ve~stanovanjski objekti, ki v poletnem ~asu porabijo za ogrevanje sanitarne vode veliko koli~ino

kurilnega olja. Sanitarno vodo bi lahko ogrevali s primerno eno ali ve~imi toplotnimi ~rpalkami zrak/voda, ob~asne termi~ne {oke (pregretje sanitarne vode na 70°C) pa bi lahko izvedli s kotlom in ob tem ob~utno zni`ali porabo kurilnega olja, ki imajo poleti, zaradi pogostih vklopov, zelo nizek izkoristek. Seveda je potrebno v vsakem primeru, zlasti pri ve~jih objektih, poiskati priznanega strokov-

Z mislijo na starej{e in ve~je objekte, bomo na celjskem sejmu MOS, v hali L, razstavni prostor {t. 22, v ~asu od 07.09 do 14.09.2011 prikazali celotno paleto najnovej{ih modelov toplotnih ~rpalk NIBE, medij/ voda (zemlja/voda), voda/voda, zrak/voda in toplotnih ~rpalk NIBE SPLIT, z izbolj{animi regulacijami ter tehni~nimi dopolnitvami zadnjega leta. Obi{~ite nas! Z veseljem vam bomo predstavili va{e nove prilo`nosti prihrankov. • Drago Škantelj, KNUT d.o.o.

20 let izkušenj! Obiščite nas na sejmu MOS v Celju med 7.9. in 14.9.2011

Hala L , razstavni prostor št. 22

TOPLOTNE ČRPALKE | www.nibe.si

NOVO NA RAZSTAVNEM PROSTORU! zrak/voda | NIBE™ SPLIT - razširjena paleta toplotnih črpalk NIBE SPLIT - paketni izbor ustrezne velikosti in namembnosti

NAPREDNE RE[ITVE

Prisilno prezra~evanje z vra~anjem toplote

odoben na~in gradnje pogojuje druga~en pristop pri prezra~evanju objektov. T.i. naravno prezra~evanje (odpiranje oken) se v hitrih korakih umika prisilnemu prezra~evanju, ki zagotavlja energijske prihranke in predvsem ve~jo bivanjsko kvaliteto. Nenazadnje, nizkoenergijskega {e manj pa pasivnega standarda pri gradnji objekta ne moremo dose~i brez uporabe prisilnega prezra~evanja, saj so toplotne izgube pri klasi~nem prezra~evanju prevelike, da bi jih lahko v celoti nadomestili z dobro izolativnostjo objekta. Vse bolj{e toplotno-izolativne lastnosti in zrakotesnost sodobnih objektov (tudi kot posledica predpisov oz. standardov) ima pozitivne u~inke na porabo energije, po drugi strani pa imamo v tak{nih objektih te`ave z zagotavljanjem ustrezne kakovosti zraka in s tem povezanega udobja bivanja. Zaradi dobre zatesnjenosti se tako zmanj{a naravni pretok zraka, kar ima ob nepravilnem prezra~evanju za posledico poslab{anje kakovosti zraka v prostoru (in v dolo~enih pogojih tudi so~asen pojav plesni). Da bi lahko prepre~ili te negativne posledice bi morali sodoben objekt bistveno pogosteje prezra~evati (z odpiranjem oken) kot smo bili navajeni v starej{i stavbi – na ta na~in sicer zagotovimo ustrezno kakovost zraka v prostoru, po drugi strani pa delno izni~imo vse prednosti, ki jih prina{ajajo dobre toplotno-izolativne lastnosti objekta. Da bi lahko v polni meri izkoristili celoten »potencial« sodobnega, energijsko var~nega objekta, je prisilno prezra~evanje z vra~anjem toplote takoreko~ neobhodno. Zavedamo se, da v zvezi s prezra~evalnimi sistemi pojavlja mnogo predsodkov, ki pa so skoraj brez izjeme, brez osnove. Dejstvo je, da je ve~ina predsodkov osnovanih na slabih izku{njah, ki jih imajo uporabniki s prezra~evanjem in klimatizacijo v poslovnih prostorih (neustrezne izvedbe), zlasti zaradi prepiha (bistveno ve~ji pretoki zraka v primerjavi s stanovanjskimi objekti) in neustrezne kakovosti zraka. Tisti, ki poznajo prezra~evalne sisteme za stanovanjske objekte vedo, da gre za popolnoma druga~en koncept; pretoki zraka v hi{ah so bistveno manj{i (0,5-1 izmenjava na uro), tudi na~in dovajanja/odvajanja zraka (v

poslovnih prostorih je prezra~evanje skoraj brez izjeme vedno povezano s klimatizacijo zraka, ki pa ob nepravilni uporabi in vzdr`evanju lahko povzro~i obilo problemov), filtriranje zraka in upravljanje sistema je druga~no. Prakti~no ni skupnih to~k, v kar se lahko prepri~ajo vsi tisti, ki so `e kdaj »okusili« kakovost bivanja v sodobnih nizkoenergijskih in pasivnih stavbah. Drugi problem, s katerim se {e vedno soo~amo, je slabo znanje stroke, zlasti projektantov, ki zaradi lastnega neznanja {irijo predsodke v krog potencialnih uporabnikov.

Prednosti uporabe prezra~evalnih sistemov DANFOSS AIR so v: • pove~anju udobja v prostoru, ki se odraà kot konstanten dotok sveèga in ~istega zraka, brez potrebe po odpiranju oz. zapiranju oken, • prihrankih energije z vra~anjem toplote odpadnega zraka – to pomeni, da je sve` zrak, ki vstopa v objekt v odvisnosti od zunanjih pogojev, prakti~no segret na temperaturo zraka v prostorih, • uravnavanju vlage v prostorih, saj naprava svoje delovanje uravnava na na~in, da zagotavlja ustrezno vlago v prostorih, kar je zlasti pomembno pozimi. Danfoss Air prezra~evalne enote so osnovni gradniki Danfossovega koncepta za prezra~evanje in so na voljo v 4 modelih: Air w1 (180 m3/h) in Air w2 (300 m3/h) za pritrditev na steno, in leè~e, {e izdatneje izolirane izvedbi za hladna okolja (npr. hladna podstre{ja) Air a2 (300 m3/h) in Air a3 (500 m3/h). Vsak model odlikuje elegantno zunanje ohi{je in inteligentna notranja zasnova, ki zagotavlja minimalen hrup tudi pri visokih obratovalnih pogojih. Notranji gradniki, ventilatorji, toplotni izmenjevalec, senzorji in ostale komponente Danfoss Air sistema so premi{ljeno izbrani in zagotavljajo optimalno delovanje. Vse posamezne komponente so najvi{je kakovosti

in so ve~krat preizku{ene. Prezra~evani sistem je del izolacijskega ovoja hi{e, zato Danfoss veliko pozornosti posve~a temu, da so prezra~evalne enote ustrezno izolirane. Rezultat tega je prezra~evalna enota, ki ima U-vrednost primerljivo s sodobno 3-slojno zasteklitvijo (U = 0,7 za modela a2/a3 oz. 0,9 za modela w1/w2). Danfoss prezra~evalne enote so med najbolj u~inkoviti na trgu, kar potrjuje tudi dejstvo, da so vse certificirane za uporabo v pasivnih hi{ah. Certifikat je izdal Passivhaus Institut Darmstadt. Vse enote ustrezajo tudi nem{kemu DIBT/LU-A 20 standardu. Danfoss Air prezra~evalni sistemi è danes zado{~ajo vsem zahtevam na podro~ju gradbene tehnike, ki bodo v veljavi {ele leta 2020. Podjetje Maane inèniring d.o.o. je v letu 2010 prevzelo generalno zastopstvo za celotni prodajni program Danfoss Air in skupaj, ob podpori Danfossovih strokovnjakov, poi{~e pravo in hitro re{itev za vsako posamezno hi{o. Zagotovljena je tudi vsa podprodajna podpora in servis. Ve~ informacij tudi na www.prezracuj.si. • mag. Evald Kranj~evi~, Maane inèniring d.o.o.

Seltron preselil svojo dejavnost v Maribor

odjetje Seltron je pri~elo svojo poslovno pot è pred dvajsetimi leti z razvojem in proizvodnjo regulatorjev za ogrevanje v Bistrici ob Dravi. Letos avgusta pa so zaklju~ili investicijo v prenovljen proizvodno, poslovni in prodajni objekt na Trà{ki cesti 85A v Mariboru. V posodobljenih prostorih, ki so na odli~ni lokaciji ob vpadnici v Maribor iz ljubljanske smeri in so v neposredni bliìni Merkurja, Kalcerja, Bauhausa, Rutarja in drugih trgovskih velecentrov, je na voljo 1500 m2 za proizvodnjo regulacijske tehnike, 900 m2 velike trgovine pa je namenjeno ponudbi ogrevalne, prezra~evalne, vodovodne in sanitarne tehnike. Kar 1500 m2 obsegajo notranji skladi{~ni prostori, {e dodatnih 500 m2 je na voljo za skladi{~enje ob objektu. Nova nalo`ba je re{ila njihovo prostorsko stisko, ki jih je è nekaj ~asa omejevala. Hkrati jim zagotavlja vrsto prednosti tako v razvojni, proizvodni, predvsem pa v prodajni dejavnosti.

Robotizacija proizvodnje Nova urejenost razvojne in proizvodne dejavnosti, ki je `e prej potekala po sodobni tehnologiji, je v novih prostorih omogo~ila name{~enje novih tehnolo{kih zmogljivosti. @e sedaj dolo~ene faze dela, pri izdelavi regulatorjev ogrevanja, potekajo s pomo~jo robotizacije, kar omogo~a hitrej{o in natan~nej{o izvedbo.

Maloprodajni center Trenutno ponudba obsega izdelke za podro~je ogrevanja in drugo sanitarno opremo v pritli~ju zgradbe. V bli`nji prihodnosti nameravajo v zgornjih prostorih nad prodajnim centrom urediti {e 750 m2 povr{in, ki bodo namenjene salonu kopalnic. Zaradi prostornosti je izbira artiklov mnogo la`ja. Sodobna logisti~na infrastuktura v skladi{~u omogo~a sodobno manipuliranje z blagom, kar bo prispevalo k {e ve~ji kvaliteti njihovih storitev. Ve~je prodajne in skladi{~ne povr{ine so razen tega omogo~ile, da so k svoji ustaljeni ponudbi, raz{irili program {e na vodovodno inastalacijski ter sanitarni del.

Za uresni~itev prodajne strategije Nova lokacija bo omogo~ila uresni~itev novih prodajnih strategij. Kupcem bodo tudi v prihodnje zagotavljali tehni~no svetovanje, podporo in optimalen izbor izdelkov, ki bodo usmerjeni v nove proizvode. Z lastnim razvojem bodo te`ili k energetsko u~inkovitim re{itvam na podro~ju ogrevanja. Tako bo celotna prodajna naravnanost tudi po dvajsetih letih delovanja usmerjena k potrebam odjemalcev.

Lastne blagovne znamke Utrditi `elijo blagovne znamke Seltron in ponuditi kakovosten nakup z optimalno ceno. V sodelovanju s tujimi partnerji naj bi tudi v prihodnje razvijali dokupne proizvode pod blagovno znamko Seltron. @e sedaj so v ponudbi produkti za solarno ogrevanje pod imenom Prosun in za klasi~no iz dru`ine Optima. Cilj je ponuditi artikle pod lastno blagovno znamko, za vse vire ogrevanja. Prav tako so distributerji izdelkov za Slovenijo

priznanih blagovnih znamk Simplex, Hermann, Rotex, Eder, Lamborghini in Gitral. V prodajnem programu ponujajo regulacije ogrevanja Seltron, solarne bojlerje in kolektorje Prosun, oljne kotle in zalogovnike Optima, me{alne sete Seltron, programe talnega ogrevanja Rotex, plinske kotle in zalogovnike Rotex, oljne cisterne Rotex, oljne kotle in gorilce Lamborghini, oljne gorilnike Hermann, razdelilce za talno ogrevanje Simplex, radiatorske priklju~ne ventile in spojke Simplex, raztezne posode Eder in Gitral, kotle na biomaso Waltis in Valher, ter ostali vodovodni ter instalacijski program.

Prostori za izobraèvanje V prvi etaì poslovnega dela zgradbe je prostor namenjen izobraèvanju strokovnjakov. Udoben prostor je opremljen s sodobno video in digitalno tehniko, kar zagotavlja sprotno spremljanje razvojnih dose`kov podjetja.

Lasten servis Seltron izvaja tudi servisiranje izdelkov iz lastnega proizvodnega programa, kot tudi vseh ostalih, kjer nastopajo kot ponudniki tujih firm na slovenskem trgu.

Ponudbo bodo {e nadgradili Seltron praznuje letos dvajset let delovanja. Danes se njihova vztrajnost pri razvoju regulatorjev za ogrevalne sisteme izkazuje kot uspeh. V prihodnjih letih `elijo postati vodilna specializirana trgovina za ogrevanje in hi{ne in{talacije. Poleg prodaje so specialisti z izku{njami, ki jim je vredno zaupati, ko boste iskali strokoven nasvet za va{ objekt. â&#x20AC;˘ F. Mithans

Naj bo toplo tudi lepo! Morda ste è sami ugotovili, da popolno usklajenost notranjega prostora doseète le takrat, ko so radiatorji v popolnem skladju z ostalo opremo tako po funkcionalnosti kot tudi po lepoti. Z dizajn radiatorji atraktivnih, elegantnih in nenavadnih oblik, ki zdruùjejo tehni~no dovr{enost, {iroko uporabnost in estetski izgled, lahko vsak prostor opremite na prav poseben na~in. Dizajn radiatorji poskrbijo, da toploto tudi vidimo, ne samo ob~utimo. Opaàmo, da z nara{~anjem vgradnje talnega ogrevanja in zmanj{anjem radiatorskega, raste povpra{evanje po moderno oblikovanih radiatorjih razli~nih barv, materialov, nestandardnih oblik in dimenzij. Dizajn radiatorji dejansko krasijo prostor, mu vdahnejo estetsko du{o in omogo~ajo prijetno po~utje. ê celota ni skladna, boste ìveli v prostorih, kjer se morda ne boste po~utili najbolje. Poleg, slovenskim kupcem dobro poznanega ponudnika klasi~nih in dizajnerskih radiatorjev VOGEL & NOOT, dizajn radiatorje nudijo zlasti priznane italijanske blagovne znamke Antrax, Tubes, Cordivari, Caleido, Brem in drugi, ki z najmodernej{o proizvodno tehnologijo, v sodelovanju s svetovno znanimi oblikovalci, poudarjajo nam vsem znani edinstven italijanski slog. Dizajnerji natan~no spremljajo trende in zahteve trga in nenehno presene~ajo z novimi modeli, ki pritegnejo veliko pozornosti.

Pri izbiri radiatorjev upo{tevajte, da ve~ina ponudnikov poleg radiatorjev nudi tudi priklju~ne ventile estetskega videza, ki skupaj z radiatorjem tvorijo atraktivno celoto. Pri dolo~enih modelih radiatorjev s skritimi priklju~ki, pa lahko radiatorje celo nevidno priklju~imo na ogrevalni sistem.

Paziti je potrebno Izbira in nakup takih radiatorjev zahteva nekaj opreznosti. Radiatorji morajo imeti ustrezno mo~ in biti ustrezno priklju~eni na cevni razvod, sicer ne bodo greli pravilno. Vse preve~krat se namre~ ob nakupih zgodi, da monterji, {e pogosteje pa trgovci, ne poznajo dovolj tehni~nih karakteristik radiatorjev in prostora, v katerega se vgrajujejo. Tako se dogaja, da so radiatorji bodisi premajhne (nezadostno ogrevanje) ali prevelike mo~i (dra`ji nakup). Predinstalacije za radiatorje se v primeru novogradnje izvajajo `e pred izdelavo tlakov, zato je zelo pomembno, da radiatorje izberemo preden pri~nemo z deli, saj je potrebno priklju~itev radiatorja izvesti to~no po navodilih proizvajalca, sicer radiator ne greje pravilno. Radiatorji pa se obi~ajno montirajo na kon~no pripravljene stene v zadnji fazi izgradnje. Ĺ e bolj pa so specifi~ne adaptacije ogrevalnih sistemov in zamenjave starih radiatorjev z novimi. Tu je dejansko pomembno, da se radiator izbere pred pri~etkom adap-

tacije, saj le tako doseèmo, da bo radiator ustrezno priklju~en na sistem. S pravo~asno izbiro radiatorjev pa lahko z manj{imi posegi popolnoma spremenimo vidne instalacije in s tem tudi pri starih ogrevalnih sistemih doseèmo videz sodobnih instalacij. Dobro je vedeti, da ve~ino, zlasti kopalni{ke radiatorje, lahko opremimo dodatno z elektri~nimi grelniki in jih tako uporabimo tudi izven ogrevalne sezone. Pri uporabi teh je potrebno upo{tevati navodila proizvajalca (dovodni ventil radiatorja mora biti zaprt, povratni pa odprt). Pazite tudi, da grelca ne boste vklju~evali, ko v radiatorju ne bo vode, sicer bo pregorel. ê drì, da je na trgu vse ve~ ponudnikov radiatorjev, drì tudi to, da je malo tistih, ki poleg prodaje radiatorjev lahko ponudijo nekaj ve~. Podjetje REMIH IN@ ENIRING, ki pod blagovno znamko REMIH DESIGN, zastopa vodilne proizvajalce dizajn radiatorjev, nudi tudi strokovno pomo~ ter montaò. â&#x20AC;˘ Jo{t Remih

îgave baterije so najbolj{e Baterijski vlo`ki imajo v primerjavi z drugimi proizvodi s podro~ja energetike eno presenetljivo in zelo slabo lastnost. Za njihovo proizvodnjo je potrebno vloìti od 400 do 700 krat ve~ energije, kot je bo potem baterija oddala v svoji ìvljenjski dobi. Poleg tega so vse baterije poseben odpadek, zlasti zaradi kadmija in drugih strupov, zato jih ne smemo odmetavati v okolje.

Uporabljati samo naju~inkovitej{e Zato je zelo pomembno, da je u~inek baterije ~im vi{ji, saj s tem najbolje kompenziramo vlo`eno energijo in s ~im manj menjavami varujemo okolje. Bitka med proizvajalci je stalna, potro{nik pa mora verjeti reklami, saj se sami obi~ajno ne lotimo primerjalnih preizkusov. Pomembna je {e primerjava med cenami, da bi za svoj denar dobili ~im ve~ energije. Ameri{ki proizvajalec baterij Zeus sam zase trdi, da so njihovi izdelki najbolj{i na podro~ju razmerja cena/ energija, to pa je potrebno dokazati tudi kupcem in konkurenci. Zato so naredili zelo enostaven preizkus, ki so ga posneli s kamero. V njenem vidnem polju je tekla tudi ura, tako

U~inkovitost baterij ~e upo{tevamo razmerje med ceno in ~asom delovanja

da lahko kontroliramo tudi ~as delovanja. Uporabili so {tiri Maglite ro~ne svetilke s kriptonsko `arnico, jih napolnili s po dvema vlo`koma vsakega proizvajalca, jih pri`gali ter startali {e kamero in uro. Kamera je izvedla posnetek samo vsako minuto, da film ne bi bil predolg.

Rezultati merjenja Najdalje je gorela svetilka z Duracell vlo`ki â&#x20AC;&#x201C; 1038 minut, nato Zeus â&#x20AC;&#x201C; 943 minut, Energizer 916 minut in Meijer 888 minut. Slednja ena najpogostej{ih znamk baterij na policah ameri{kih trgovin. Ko pa v primerjavo vklju~imo {e povpre~ne cene baterijskih vlo`kov, s prera~unom ugotovimo, koliko nas je stala ena minuta

Baterijski vlo`ki so uporabni vendar imajo izjemno slabo energetsko bilanco

uporabe. Pri tem se izka`e, da ima izdelek Zeus najbolj{e razmerje cena/ korist, ter zasede prvo mesto, sledi mu Meijer, nato Duracell, zadnji je Energizer. Kar pomeni, da skupni izkoristek najdra`jega izdelka ni vedno najvi{ji. â&#x20AC;˘ Tihec

SANITARNA OPREMA

Harmonija moderne oblike in tradicije

Kopalnica je prostor kjer za~enjamo dan in ga zve~er tudi kon~amo. Kaj je lep{ega kot zgodaj zjutraj za~utiti HARMONIJO prostora in polni energije oditi v slu`bo, ter se zve~er zadovoljni prepustiti sanjam. Slediti trendom na trì{~u in ponuditi trgu nov proizvod je bilo vodilo, da smo izdelali novo druìno sanitarnih armatur. Poimenovali smo jo HARMONY, ker smo v njej zdruìli skladnost moderne oblike in tradicije. Predstavlja ravnovesje med vrhunsko kakovostjo in prijetnim dizajnom. Bivalnemu prostoru doda ob~utek harmonije.

Druìna sanitarnih armatur HARMONY obsega: - armatura za kad - armatura za tu{ - armatura za umivalnik - armatura za bide - armatura za kuhinjo ture UNITAS proizvajamo è od leta 1933 in verjetno ni treba posebej poudarjati, da je tako dolga prisotnost na trì{~u rezultat kvalitete in nenehnih izbolj{av. Tradicija, ki jo imamo v proizvodnji sanitarnih armatur je za nas obveza, da nenehno teìmo k izbolj{avam in razvoju novih izdelkov. •

HERZ D.D. je ~lan mednarodnega koncerna HERZ Armaturen GmbH s sede`em na Dunaju, ter lastnik priznane blagovne znamke sanitarnih armatur UNITAS. Sanitarne arma-

Armatura za kuhinjo (stenska)

Armatura za kad

Borut Švajger – HERZ d.d.

$UPDWXUD ]D NXKLQMR

anitarne armature so pomemben del kopalnice in tudi kuhinje, zato je {e toliko pomembnej{e da s svojo obliko vzbudijo prijetne ob~utke `e na prvi pogled.

+$5021< ,QRYDFLMD +DUPRQLMD 'RWLN

Skladnost moderne oblike in tradicije! 'UXçLQD VDQLWDUQLK DUPDWXU +$5021< SUHGVWDYOMD UDYQRYHVMH PHG YUKXQVNR NDNRYRVWMR LQ SULMHWQLP GL]MDQRP %LYDOQHPX SURVWRUX GRGD REĀXWHN KDUPRQLMH

$UPDWXUD ]D XPLYDOQLN

ZZZ XQLWDV VL

Armatura za tu{

$UPDWXUD ]D ELGH

=DĀXWL YRGR

OGREVANJE

Devimat™ tanke elektri~ne grelne preproge

alno ogrevanje je z uveljavitvijo pravilnika o u~inkoviti rabi energije v Sloveniji vse popularnej{e in omogo~a, da se s tem tipom ogrevanja zagotovi celotne potrebe po toplotni energiji objekta. Elektri~ni tip talnega ogrevanja se velikokrat izkaè kot optimalna izbira v primeru renoviranja, zaradi enostavne umestitve v è obstoje~ sistem ogrevanja ter same enostavnosti montaè. Poleg elektri~nih grelnih kablov, ki se ve~inoma polagajo v estrih v primeru novogradenj, se v namen zagotovitve udobja toplih tal uporabljajo tudi elektri~ne grelne preproge, ki imajo dve bistveni prednosti: - {e enostavnej{a montaà, saj se polagajo direktno na è obstoje~o talno konstrukcijo (estrih, plo{~ice, parket…) ter - minimalna debelina; 2.5mm enoìlna

oz. 3.5mm dvo`ilna grelna preproga, kar omogo~a, da se enostavno zalije/ skrije v fleksibilno lepilo za plo{~ice. Devimat tanke elektri~ne grelne preproge so idealne za prenove, saj zaradi svoje minimalne debeline ne pogojujejo vi{je talne konstrukcije tal in so hkrati zelo primerne za samovgradnjo.

Dve možnosti znižanja stroškov ogrevanja do 20 % DEVI inteligentno krmiljenje električnega talnega ogrevanja - nižja poraba, večje udobje. www.devi.si

Devimat™ preproge so na spodnji strani po celotni povr{ini premazane z lepilom, kar omogo~a dober oprijem s podlago. Široke so 50cm ter raznih dol`in – od 1m do 20m oz. 0,5m² do 10m² . Obstajata dve jakosti – 100W/m² in 150W/m²; prva se navadno uporablja v primeru lesene talne obloge, druga pa v vseh ostalih primerih ve~inoma za ogrevanje tal v kopalnici, kuhinji, otro{ki sobi, hodniku, ipd. Z ustrezno izbiro termostata, npr. devireg 550, ki slu`i za vzpostavitev ustrezne temperature tal ali prostora, ter v primeru lesene talne obloge za omejitev temperature tal, DEVI sistemi elektri~nega talnega ogrevanja nudijo uporabniku zanesljivost in primerno bivalno ugodje svojega doma. • Toma` Vidmar, DEVI

OGREVANJE

Kondenzacijska tehnika stanje in perspektive v prihodnosti

lin in olje bosta {e dolgo ~asa pomembna energenta na toplotnem tr`i{~u. Omejeni viri in emisije CO2, ki se spro{~ajo pri zgorevanju, pa zahtevajo var~no ravnanje s fosilnimi energenti. S kondenzacijsko tehniko je na voljo ena od naju~inkovitej{ih tehnologij za proizvajanje toplote. Inovativen razvoj omogo~a zanesljivo, energijsko var~no in okolju prijazno ogrevanje s plinom in oljem. Kondenzacijski sistemi na plin ali olje so danes priznana in uveljavljena re{itev. So tehnolo{ko dozoreli, njihova zanesljivost se je potrdila v mnogih primerih, u~inkovitost pa je na zelo visoki ravni. Kondenzacijski kotli so na voljo od mo~i 2 kW do 6 MW, tako da je mo`no najti primernega za vse primere uporabe – bodisi za enodru`inske hi{e, ve~stanovanjske zgradbe ali poslovne stavbe. Uporabni so tudi za lokalna daljinska

ogrevanja. Kondenzacijska tehnika je primerna tudi za posodabljanje starih ogrevalnih sistemov. Veliko ogrevalnih sistemov obratuje s staro, neu~inkovito tehniko, ki ob visoki porabi goriva podnebje obremenjuje z visokimi emisijami CO2. Ogromen potencial kondenzacijskih kotlovpredstavlja predvem prednost, da zamenjava starega kotla z novim poteka praviloma brez te`av. ^e se ohrani prvotni energent, praviloma tudi ni potrebna sprememba obstoje~e sistemske tehnike.

Stanje kondenzacijske tehnike za plin in olje Namensko povzro~ena kondenzacija vodne pare v dimnih plinih, je temeljna razlika med kondenzacijsko in konvencionalno ogrevalno tehniko. Konvencionalna tehnika lahko koristi le reakcijsko toploto iz zgorevanja. Kondenzacijska toplota, ki se dodatno k reakcijski toploti, koristi pri kondenzacijski tehniki za plin in olje, pripelje do izkoristkov do 98 % (z referenco na kalori~no vrednost goriva Hs). To pomeni, da se energija goriva, izkoristi do preostanka 2 odstotkov in se tako skoraj do fizikalne meje pretvori v koristno energijo. Sodobna konden-

zacijska tehnika je zato ena naju~inkovitej{ih tehnologij za pretvarjanje energije. Iz mnoìce razvitih inovativnih re{itev, ki prispevajo svoj dele` k uspehu kondendenzacijske tehnike podrobneje razloìmo dve, ki posebno dobro odraàjo visoko raven tehnologije. To sta: • za kondenzacijo primerne konstrukcije kotlov in • regulacija zgorevanja, ki se sama kalibrira.

Konstrukcije kotlov, primerne za kondenzacijo Medtem, ko se pri konvencionalnih ogrevalnih kotlih te`i k „suhim“ ogrevalnim povr{inam, da se prepre~i korozija, se kondenzacijski kotli konstruirajo na maksimalno kondenzacijo. Zato morata konstrukcija in material prenosnika toplote v kondenzacijskem kotlu izpolnjevati posebne zahteve. Konstrukcija kondenzacijskega kotla zagotavlja, da je med ogrevalnimi plini in ogrevalno povr{ino vedno intenziven stik. Tako se lahko toplota ogrevalnih plinov najbolje prenese na ogrevalno vodo, posledica ~esar je intenzivna kondenzacija. Da pa je u~inkovit prenos toplote tudi trajno zagotovljen, mora kondenzat neovirano odtekati, da se prepre~i nasi~enje.

Regulacija zgorevanja, ki se sama kalibrira

Slika 1: Kondenzacijska tehnika koristi toplotno energijo, ki jo vsebuje vodna para v dimnih plinih.

Razvoj regulacije zgorevanja, ki deluje neprekinjeno in se sama kalibrira, pomeni pomemben mejnik v plinski kondenzacijski tehniki. @e danes dobivamo plin z razli~no kakovostjo. V prihodnosti se bodo temu pridru`ili {e uteko~injen naftni plin (Liquefied Natural Gas, LNG),

Slika 2: Za kondenzacijo ustrezno konstruiran prenosnik toplote Inox-Radial iz plemenitega, nerjavnega jekla za plinske in oljne kondenzacijske kotle.

plini po EASEE specifikacijah ter bio plin, ki se proizvaja iz zelenih obnovljivih surovin. To bo pripeljalo do {irokega razpona razli~nih kakovosti plina, s katerim bodo morali obratovati plinski kondenzacijski kotli, ne da bi se pri tem zmanj{ala njihova zanesljivost in u~inkovitost. Idealen odgovor na ta izziv je regulacija zgorevanja, ki se sama kalibrira in prilagaja razli~nim vrstam plina.

Perspektive kondenzacijske tehnike v prihodnosti Plinska in oljna kondenzacijska tehnika je v obliki, kot se danes uporablja, tehnologija, s katero bo tudi v prihodnosti mo`no zanesljivo in gospodarno ogrevanje. K temu doprina{a tudi mo`nost, da se lahko uporablja skupaj z regenerativnimi energetskimi sistemi ter nadalnji razvoj, ki gradi na kondenzacijski tehniki.

Zanesljiva prihodnost z dopolnitvijo z regenerativanimi energetskimi sistemi Najenostavnej{i na~in povezave kondenzacijskih proizvajalcev toplote z regenerativnimi energetskimi sistemi je kori{~enje goriv, ki se pridobivajo iz rasto~ih surovin in se prime{avajo standardnemu kurilnemu olju ali zemeljskemu plinu. Tako lahko na primer sodobni oljni kondenzacijski

OGREVANJE demo v sodobnih ogrevalnih napravah plinski ali oljni kondenzacijski kotel v kombinaciji s solarnim sistemom za ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanja, sodobnim kotlom za les ali lesno biomaso ali toplotno ~rpalko.

Slika 3: Sodobni oljni kondenzacijski kotli, kot je Vitorondens 200-T, lahko brez te`av obratujejo z vsemi tr`nimi vrstami EL kurilnega olja.

kotli (slika 3) brez te`av obratujejo z vsemi tr`nimi vrstami EL kurilnega olja. Tudi plinu se lahko prime{ava bio plin pridobljen iz rasto~ih surovin. Sodobni plinski kondenzacijski kotli z regulacijo zgorevanja Lambda Pro Control lahko brez predhodne prilagoditve obratujejo z me{anicami zemeljskega in bio plina.

Kondenzacijski kotli v kombinaciji z drugimi ogrevalnimi sistemi Kondenzacijska tehnika se lahko kombinira prakti~no z vsemi obi~ajnimi sistemi za kori{~enje obnovljivih virov energije. Vedno pogosteje naj-

Solarni sistemi za ogrevanje sanitarne vode kot dopolnitev kondenzacijskega kotla so `e {iroko raz{irjeni, kajti s to kombinacijo se lahko z brezpla~no son~no energijo nadomesti do 60 odstotkov energije potrebne za ogrevanje sanitarne vode. Dele` solarnih sistemov, ki ob ogrevanju sanitarne vode podpirajo tudi ogrevanje prostorov, stalno nara{~a. Do 35 odstotkov (v optimalno toplotno izoliranih novogradnjah tudi ve~) celotne potrebe po toploti zgradbe se lahko pokrije s tak{nim solarnim sistemom. Mo`na je tudi kombinacija kotla na trda goriva s kondenzacijskim kotlom. Ta kombinacija se mnogokrat uporablja. V tak{nih bivalentnih ogrevalnih napravah za ogrevanje sanitarne vode poleti skrbi kondenzacijski kotel, ki tudi v prehodnem obdobju pokriva potrebo po toploti za ogrevanje prostorov. Pozimi lahko potem kotel na trda goriva obratuje vzporedno s plinskim/oljnim kondenzacijskim kotlom in tako pomaga zmanj{ati porabo fosilnih goriv. So~asno pa kondenzacijski kotel

Slika 4: Kondenzacijski kotel kombiniran s solarnim sistemom za ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanja prosotorov.

skrbi za udobje. Tako se, tudi pri dalj{i odsotnosti stanovalcev, prostori ne ohladijo, ker se ni nalo`ilo lesnega goriva. Plinski ali oljni kondenzacijski kotel se lahko kombinira tudi s toplotno ~rpalko. V teh ogrevalnih napravah zna{a dele` pokrivanja letnega ogrevalnega dela s toplotno ~rpalko do 90 odstotkov in temu ustrezni so prihranki olja ali plina. Kot tip toplotne ~rpalke za tak{ne bivalentne ogrevalne naprave se vedno pogosteje uporabljajo cenovno ugodne toplotne ~rpalke zrak/voda v split izvedbi (slika 6). Njihova tehnika temelji na uveljavljenih split klimatskih napravah, iz ~esar izhajajo nizki investicijski stro{ki, v primerjavi z drugimi toplotnimi ~rpalkami. Dodatno k temu se zunanji zrak kot vir toplote zajema brez dodatnih gradbenih posegov. Niso potrebna draga zemeljska dela, niti polaganje kanalov za dovodni in odvodni zrak. Iz zgradbe do zunanje enote se morata speljati le dva voda za hladilno sredstvo in elektri~ni priklju~ek.

Povzetek Kondenzacijska tehnika za plin in olje je najgospodarnej{a tehnologija proizvajanja toplote. Z izkoristki do 98 % (Hs) prihaja na meje fizikalno mo`nega. Obenem je kondenzacijska tehnika dozorela, uveljavljena in primerna

Slika 5: Lesno uplinjevalni kotli na polena, kot je Vitoligno 100-S, so posebej primerni za bivalentne ogrevalne naprave.

za vse primere uporabe – od enodruìnske hi{e do velikih zgradb, za novogradnjo in posodabljanje starih ogrevalnih sistemov. Odlo~itev za kondenzacijski proizvajalec toplote ne pomeni, da ostajamo popolnoma odvisni od fosilnih goriv, kajti plin in olje è danes dobivata „zelene“ perspektive. Bio olje in bio plin iz zelenih rasto~ih surovin se è danes lahko prime{ava fosilnemu olju in plinu. Razen tega se lahko kondenzacijski kotli – tudi naknadno – dopolnijo s solarnimi sistemi, kotli na lesno gorivo in toplotnimi ~rpalkami v bivalenten ali multivalenten ogrevalni sistem, kar zmanj{a porabo fosilnih goriv na minimum. • Dipl.-Ing. (FH) Wolfgang Rogatty Viessmann Werke GmbH, Allendorf Prevod: Pia Jakobi~, Viessmann d.o.o.

Slika 6: Cenovno ugodna toplotna ~rpalka v split izvedbi za kori{~enje zunanjega zraka kot vira toplote.

Kombinacija s prihodnostjo: Viessmann kondenzacijska tehnika dopolnjena s toplotno črpalko Učinkovita kombinacija: oljni kondenzacijski

Naši poslovni partnerji v vaši bližini: * LJUBLJANA z okolico: ECOP AGENT d.o.o., Tržaška c. 329, 1000 Ljubljana, tel.: 051 615 615; Kek d.o.o., Gasilska 37, 1290 Grosuplje, tel.: 030 664 438; PROINS d.o.o., Golo Brdo 52, 1215 Medvode, tel.: 041 707 466; Remih Inženiring d.o.o., Stegne 31, 1000 Ljubljana, tel.: 01/511 42 90; Vavtar Inženiring d.o.o., Ulica Bobrova ul 20, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520 75 82; VISTRA d.o.o., Groblje 3a Rodica, 1230 Domžale, tel.: 01/724 43 43

kotel Vitorondens 200-T in kompaktna toplotna črpalka Vitocal 160-A. Prednosti te do podrobnosti usklajene kombinacije: mnogo nižji stroški ogrevanja, predvsem energijsko varčno ogrevanje sanitarne vode in minimalne emisije. www.viessmann.si Individualne rešitve z učinkovitimi sistemi za vse energente in vsa področja uporabe

MARIBOR z okolico: Kričej d.o.o., Miklavška c. 75, 2311 Hoče, tel.: 02/629 54 60; Montaža, servis toplotne tehnike Majhen Sebastien s.p., Zg. Hajdina 12b, 2250 Ptuj, tel.: 041 620 205; Termoservis-Brdnik Danilo s.p., Spodnjevaška pot 24a, 2000 Maribor, tel.: 040 684 544 VZHODNA ŠTAJERSKA in PREKMURJE: Inštalacije Gabor Milan s.p., Dolnja Bistrica 55, 9232 Črenšovci, tel.: 041 891 324; Inštalacije Filipič Borut s.p., Precetinci 35, 9243 Mala Nedelja, tel.: 041 631 473; R & M mont d.o.o., Industrijska ul. 8, 9000 Murska Sobota, tel.: 051 640 430 CELJE z okolico in POSAVJE: ASC 2000 d.o.o., Praprotnikova 35, 3330 Mozirje, tel.: 03/839 26 60; Juričan Mihael s.p., Polje ob Sotli 16, 3255 Buče, tel.: 041 624 879; MKT Radej d.o.o., Glavni trg 25, 8290 Sevnica, tel.: 07/816 06 30; Monmetal Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežice, tel.: 041 636 585; Monter d.o.o., Celje, Medlog 7c, 3000 Celje, tel.: 041 526 420; Smevt d.o.o., Začret 61, 3202 Ljubečna, tel.: 041 624 060 KOROŠKA: Erjavec August s.p., Brdinje 51, 2394 Kotlje, tel.: 041 632 113; Linasi Milan s.p., Podgorje 64f, 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu, tel: 02/882 24 90 GORENJSKA: ELTERM d.o.o., Prečna 7, 4260 Bled, tel.: 04/537 32 00; INŠTALACIJE OBLAK, Zlatko Oblak s.p., Smledniška cesta 43a, 4000 Kranj, tel.: 041 403 578; I.S.P. d.o.o., Bevkova ulica 42, 1241 Kamnik, tel.: 01/839 45 87; TALCOM d.o.o., Demšarjeva 14, 4220 Škofja Loka, tel.: 041 615 021

Viessmann d.o.o. · C. XIV. divizije 116a · 2000 Maribor tel.: 02 480 55 50 · faks: 02 480 55 60 · viessmann@viessmann.si

DOLENJSKA: Dulc. d.o.o., Stranje pri Škocjanu, 8275 Škocjan, tel.: 041 616 255; Pagras d.o.o., Adamičeva 2, 8000 Novo mesto, tel.: 041 377 834; Revis d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo mesto, tel.: 07/338 29 42; Termoting, svetovanje, inženiring in montaža d.o.o., Pod Trško goro 83, 8000 Novo mesto, tel.: 041 348 738 NOTRANJSKA in PRIMORSKA: Avir, inženiring d.o.o., tel.: 031 703 106; Pavel inštalacije, Bizjan Pavel s.p., Strmica 11, 1360 Vrhnika, tel.: 041/688 211; Čebron Franko s.p., Preserje 80 / a, 5295 Branik, tel.: 041 648 533; INSTAL - M d.o.o., Topolc 9, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 040 473 123; Rupnik Bojan s.p., Mali most 14, 1370 Logatec, tel.: 041 715 548

* Naši poslovni partnerji so instalaterji, oziroma instalaterska podjetja, ki v svojem imenu in na lasten račun montirajo opremo Viessmann.

OGREVANJE

RDZ Wi – termoregulacija po meri Nova inovativna linija elektronskih kontrolnih enot proizvajalca RDZ je RDZ Wi, ki je plod dolgotrajnih tehnolo{kih raziskav. Njihov namen je uporabnikom omogo~iti povi{anje bivalnega ugodja v vseh letnih ~asih in bivalnih ter delovnih okoljih. Izdelali so {iroko paleto elektronskih centralnih regulatorjev, ki so hkrati nadgradnja njihove znane skupine naprav Evo. Z novimi celovitimi sistemi lahko nadzirajo in upravljajo grelne in hladilne sisteme, vgrajene v tla, strop ali stene prostorov. Krmilni sistemi Wi imajo majhno {tevilo sestavnih delov, kljub temu pa so {iroko uporabni. Z njimi lahko enako u~inkovito upravljamo delovanje naprav v stanovanju ter enodruìnski hi{i ali pa krmilimo velike objekte z ve~ razli~nimi temperaturnimi obmo~ji, pa tudi ve~je enote za proizvodnjo energije. Zaradi inovativnih elektronskih kartic sistem Wi omogo~a uporabo razli~nih tipal, ki so s centralno enoto povezana s kabli (TA in TA/H), Bus – povezavami (Wi-BP Bus in Wi-BT Bus) ali brezì~no (Wi-Wt in Wi-WP). Vsako centralo lahko poveèmo z zunanjimi nadzornimi enotami ali z domoti~nimi sistemi.

Dve skupini izdelkov Skupino Wi-SA (Stand Alone) sestavljajo samostojni in raz{iritveni moduli s katerimi krmilimo ogrevanje in hlajenje s talnimi, stropnimi ali stenskimi grelnimi napeljavami, ki so priklju~ene na lasten vir toplote. Osnovni modul dopolnjujemo v skladu s potrebami, s sestavo najvi{je stopnje pa lahko krmilimo do 8 me{alnih ventilov, do 8 enot za pripravo zraka za prezra~evanje z razvlaèvanjem, me{anjem in dodajanjem sveèga zraka. Nadziramo lahko delovanje do 64 kombiniranih tipal temperatura/ vla`nost in do 8 krmilnih enot. Skupino Wi.NET sestavljajo osnovni in raz{iritveni moduli, uporabljajo Bus.NET povezave ter krmilijo delovanje ogrevanja in hlajenja talnih, stropnih in stenskih napeljav, pri ~emer je toplota dovedena iz zunanjega vira. Centralna enota MASTER izvaja nadzor nad dovodom toplote in vodi glavno obto~no ~rpalko. Poveè se lahko z najve~ 64 zunanjimi enotami, ki so sestavljene iz standardnih centralnih enot Wi-SA, vsaka ima vgrajeno serijsko kartico RS485.

Program Evo- Builder Namenjen je la`jemu izboru in sestavljanju najbolj{e kom-

S sistemom RDZ Wi in raz{iritvenimi moduli lahko u~inkovito krmilimo razmere v majhnih in velikih objektih

Krmilni sistem RDZ Wi s centralno in raz{iritveno enoto, tipali in vmesniki za `i~ne in brez`i~ne povezave

Upravljanje s pomo~jo centraliziranega krmilnega sistema je enostavno in u~inkovito

binacije elementov sistema RDZ Wi, ki so potrebni za izvajanje dolo~ene naloge. Evo-Builder 4.0 omogo~a enostavno in hitro sestavljanje lastnega termoregulacijskega sistema prilagojenega potrebam posameznega prostora in okolja. Omogo~a poimenovanje razli~nih sond z imeni prostorov, kjer bodo te sonde vgrajene, na primer Kuhinja, Dnevna soba ali Spalnica. Poleg nastavitve regulacije program Evo-Builder grafi~no projektira elektri~no napeljavo. Zato bo instalater dobil programiran izdelek in {e izris elektri~nih

povezav. Program bo uporabniku pomagal sestaviti krmilno avtomatiko, ki bo najbolje izpolnjevala dolo~ene zahteve in bo vsebovala prilagojeno programsko opremo.

Nov izraz – domoti~nost Zaradi enostavnega sistema in povezav lahko regulacijski sistemi Wi komunicirajo tudi z domoti~nimi sistemi. Domotika je nova beseda, ki je sestavljena iz besede Domus, ki pomeni dom ali hi{o ter pojma Informatics, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo in po{iljanjem informacij. Izraz Domotika se nana{a na vse naprave, ki regulirajo klimatske razmere v stavbi. Zaradi enostavnih programskih orodij lahko regulatorski sistemi Wi komunicirajo tudi z domoti~nimi sistemi. Centralne enote lahko opremimo z razli~nimi enotami za povezavo, na primer z Wi-Pc, s katero izvedemo povezavo z osebnim ra~unalnikom. Na ta na~in lahko krmilne sisteme upravljamo ali nastavljamo na tri na~ine; preko lokalne povezave, intranet mre`e ali interneta. • RDZ S.p.A. Viale Trento 101 33077 Sacile Pn Italy Tel: 0039 0434 787511 E-mail: rdzcentrale@rdz.it, www.rdz.si

OGREVANJE

Napredna tehnologija vakuumskih kolektorjev Thermics Son~ni kolektorji iz serije 10 DTH-CPC so rezultat dolgoletnih prizadevanj podjetja Thermics na podro~ju odli~nosti. Podjetje Thermics je v son~nih kolektorjih 10 DTH-CPC zdru`ilo vse svoje strokovno znanje o toplotnem in`eniringu in izku{nje s tega podro~ja ter stalnega tekmovanja z najnaprednej{imi proizvajalci s podro~ja uporabe solarne energije.

NAPREDNI VAKUUMSKI SONČNI

KOLEKTORJI 5

razlogov zakaj izbrati vakuumske kolektorje Thermics

r nova generacija vakuumskih cevi

Nova generacija vakuumskih cevi in patentirana geometrija paraboli~nega odsevnika zagotavljata ve~ji izkoristek energije v vseh klimatskih razmerah skozi vse leto, ne le poleti. Podjetje Thermics je s stalnimi raziskavami na podro~ju vakuumske tehnologije za uporabo son~ne toplote razvilo kolektorje, ki zdru`ujejo najve~je izkoristke (zaradi absorberja s troslojnim selektivnim premazom, name{~enega na notranji cevi), najve~jo trdnost in vzdr`ljivost (zaradi uporabe posebnega, debelej{ega stekla z ve~jo odpornostjo proti to~i do fi 40mm). Med kakovostjo koncepta ter kakovostjo vodenja in proizvodnje je neposredna povezava. Podjetje Thermics ima certifikat ISO 9001:2008 za projektiranje in proizvodnjo son~nih toplotnih kolektorjev in sistemov, kolektorji DTH pa certifikat EN 12975 za kakovost in u~inkovitost ter oznako SOLAR KEYMARK, ki potrjuje doslednost kakovosti pri proizvodnji.

r največji izkoristerk prenosa toplote r hitra in modularna namestitev r konkurenčna cena r v celoti narejno v EU

Prvim1 0 kupcem podarim o montaž o!! Nova generacija vakuumskih cevi Nova generacija vakuumskih cevi in patentirana geometrija paraboličnega odsevnika zagotavljata večji izkoristek energije v vseh klimatskih razmerah skozi vse leto. Podjetje Thermics je za uporabo sončne toplote razvilo kolektorje, ki združujejo največje izkoristke ter največjo trdnost in vzdržljivost.

Vakuumski kolektorji z neposrednim pretokom 10 DTH CPC

Najnovej{i vakuumski kolektor 10 DTH-CPC je bil zato razvit v eni velikosti za popolno modularnost, monta`a pa je mogo~a tako v majhnih hi{nih sistemih kot v velikih industrijskih. Ve~ na www.ekovivendi.si. •

Zastopa in prodaja: W: www.ekovivendi.si E: info@ekovivendi.si T: +386 40 517 771

P.S. Na naši spletni strani bodite pozorni na nagradno igro. Še razlog več da nas obiščete na svetovnem spletu.

TALNI SISTEM COVER UDOBEN IN DOBRO IZOLIRAN AMBIENT LEPEGA IZGLEDA Skrivnost večnamenskega funkcionalnega talnega sistema COVER je v istoimenskih panelnih ploščah iz ekspandiranega tiskanega vodoodbojnega polistirena z zaprtimi celicami, ki se odlikuje po visoki mehanski odpornosti in dobri izolatornosti pri nizkih temperaturah. Površina plošč je prevlečena s plastičnim filmom, ki jih ščiti pred vlago in obenem poveča njihovo odpornost proti deformacijam, ki bi nastale na pohodnih površinah zaradi njihove namembnosti. Zgornji del kalupov (izstopajoča površina višine 27mm) omogoča nameščanje cevi tipa PE-Xc 17mm v medosje dimenzij 8,3 cm. Površina spodnje strani je namenjena absorbiranju zvokov in prilagajanju podpovršini. Talni sistem COVER ima ob vseh štirih straneh nameščene utore za odlično medsebojno spajanje plošč. Na voljo je v petih različicah, z debelino izolatornega materiala 20, 30, 40, 50 ali 60 mm, zaradi česar je to idealen sistem z večnamensko možnostjo uporabe. www.rdz.si > OGREVANJE IN HLAJENJE > VEČNAMENSKA UPORABA > OPTIMALNO UDOBJE > 5 DEBELIN IZOLATORNEGA MATERIALA: 20, 30, 40, 50, 60 mm > PRIHRANEK ENERGIJE > VISOKA UČINKOVITOST > PROSTORNEJŠE, ČISTEJŠE IN BOLJ ZDRAVO OKOLJE

OGREVANJE

Estia – 10% bolj{a kot trdi proizvajalec Toplotna ~rpalka Estia je enako uporabna za ogrevanje hi{e ali stanovanja. Zato lahko, poleg lastnikov hi{, s sistemom Toshiba – Estia tudi vsak stanovalec bloka ali druge mestne stavbe postane uporabnik kompletnega sistema za ogrevanje vode in stanovanja, pa tudi za hlajenje v vro~ih poletnih dneh. Estia je sestavljena iz zunanje enote z ventilatorjem in notranje Hydro enote, v kateri se pod pokrovom nahajajo izmenjevalec, obto~na ~rpalka, raztezna posoda in krmilna avtomatika. Obi~ajno prigradimo {e bojler za toplo vodo, vendar ogrevanje prostorov lahko deluje tudi brez njega.

na prvo mesto v svojem razredu glede na u~inkovitost ali COP {tevilo. Svoje doda {e magnetno upravljanje, pri katerem so magnetne silnice v motorju tako usmerjene, da vrte~i deli med delovanjem skoraj lebdijo in zmanj{ujejo trenje.

Tiho, u~inkovito in okolju prijazno

Deluje do -20°C Z Estio lahko prostore uspe{no ogrevamo do zunanje temperature -20°C, in ga hladimo, tudi ~e je zunaj neverjetnih 43°C. Zimsko odtaljevanje zunanjega izmenjevalca se manjkrat aktivira kot v izdelkih drugih proizvajalcev in tudi deluje manj ~asa. Posledica je manj{a poraba energije za odtaljevanje in bolj var~no delovanje. Zunanji agregat z ventilatorjem postavimo na vrt, na balkon ali zunanjo steno, notranjo Hidro enoto, ki je toplotna postaja, pa lahko postavimo kamorkoli v hi{o ali stanovanje. Naprava vsebuje manj kot 3 kg hladiva, kar pomeni, da je ni potrebno prijaviti Agenciji RS za okolje in izvajati vsakoletnega preizkusa tesnosti.

Estio sestavlja ena od zunanjih enot, notranja Hydro enota in zalogovnik tople vode

kolikor je tisti trenutek potrebujemo. Estia dodatne prihranke dosega z zelo natan~nim vektorskim krmiljem, ki hkrati nadzoruje {tevilo vrtljajev in dolo~a koli~ino elektrike za pogon. To omogo~a {e dvojni rotacijski batni kompresor, vse skupaj pa Estio uvr{~a

Mehko in magnetno krmiljen kompresor U~inkovitost toplotnih ~rpalk lahko ve~amo s povi{evanjem natan~nosti krmiljenja kompresorja, ki mora biti tako prilagodljiv, da v sistem dovaja samo toliko energije,

Vrte~i deli novega kompresorja zaradi notranjih magnetnih sil lebdijo in zman{ujejo trenje

Porabi energije se prilagaja tudi zelo tih ventilator zunanje enote, ima krmiljeno {tevilo vrtljajev rotorja, zato zagotovo ne bo motil nikogar v okolici. Estio lahko pove`emo z vsemi drugimi ogrevalnimi sistemi, na elektriko, olje ali plin, ki jih nato lahko popolnoma nadomesti. Z vgrajeno elektroniko lahko lo~eno krmilimo talno radiatorsko ali grelno – hladilne konvektorje (fan- coil), ter nadziramo {e delovanje dodatnih ~rpalk. Izdelujejo tri tipe z mo~mi 8, 11 in 14 kW, sistem pa napolnijo z okolju ne{kodljivim hladilnim sredstvom. Estia je zelo kvaliteten japonski izdelek, ki bo dolgo deloval brez okvar.

TÜV ugotavlja – bolj{a kot pi{e Preden Nemci spustijo tuj izdelek na svoj trg ga njihov certifikacijski organ TÜV (Technische Überwachungs Verein) podrobno preu~i. Za Estio so ugotovili, da vse navedbe proizvajalca dr`ijo, ~rpalka je celo za 10% bolj{a. Kar pomeni, da je {tevilo COP, ki ozna~uje izkoristek celo vi{je kot 4. Neodvisna {tudija TU München {e ugotavlja, da toplotne ~rpalke zmanj{ujejo emisije toplogrednih plinov ter v primerjavi z drugimi viri toplote ali hladu povpre~no porabijo za polovico manj primarnih energetskih virov. • Tihec

OGREVANJE

Ecodan – nova generacija var~nih toplotnih ~rpalk Mitsubishi Electric Na slovenskem tr`i{~u vam predstavljamo nov patentiran sistem var~nega ogrevanja ECODAN. Tih, u~inkovit in okolju prijazen ogrevalni sistem, ki bo zagotavljal udobno klimo v va{em domu. Edinstvena tehnologija ECODAN namre~ zagotavlja ob~utne prihranke in ni`ji ra~un za ogrevanje ter je zasnovana za izpolnjevanje prihodnjih zahtev na podro~ju gospodarnega ogrevanja. Nova generacija ogrevalnih sistemov Mitsubishi Electric Ecodan je zdaj {e u~inkovitej{a. Poleg preverjene tehnologije Zubadan, ki zagotavlja neprekinjeno ogrevanje do -25°C in z nazivno mo~jo sistema do -15°C, je klju~nega pomena za energetsko u~inkovitost tudi notranja enota s {tevilnimi patentiranimi tehnologijami za uporabniku prijaznej{o uporabo. Glede na zna~ilnosti objekta je mo`no sisteme Ecodan popolnoma prilagoditi zahtevam stranke. To pomeni, da obstaja mo`nost uporabe notranje enote Hydrobox, ki je nadgradnja obstoje~ega ogrevalnega sistema ali pa vgradnja kompaktne naprave z 200 l bojlerjem.

Hydrobox V primeru, da è imate bojler za vodo, ki ga èlite obdràti, ga lahko poveète z enoto Hyrobox in zagotovljene vam bodo vse prednosti uporabe Ecodan sistemov.

Patentiran bojler, 200 L Notranji del je visok samo 1,6 metra, vendar je kljub temu opremljen z bojlerjem za vodo z 200 l prostornino. Zaradi majhnih mer in kompaktnosti, omogo~a sistem Ecodan preprosto namestitev v vse vrste objektov.

Prednosti Ecodan sistemov: - zanesljiva tehnologija Zubadan, - patentirana tehnologija bojlerja z ogrevalnim krogom z najve~jo energetsko u~inkovitostjo, - hkrati ogreva prostore in proizvaja toplo vodo, - preprosta prilagoditev delovanja va{im `eljam tudi ko boste z doma, - brez`i~no upravljanje, - mo`nost priklju~ka son~nih kolektorjev, - sistem se samodejno prilagaja glede na trenutne zunanje in notranje razmere, na

optimalno delovanje, kar ohranja porabo energije na najni`ji mo`ni ravni, - enostavno upravljanje in uporaba. Zato je sistem Ecodan proizvajalca Mitsubishi Electric najbolj{a izbira za ogrevanje va{ega doma. Za vse informacije, svetovanje in ogled, nas pokli~ite na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 98 98 toplotno ~rpalko pros’m ali nam pi{ite na info@ream.si. Z veseljem vam bomo odgovorili. • REAM d.o.o.

T! S O V NO VARČNE TOPLOTNEE ČRPALKE ČRPALKE MITSUBISHI ELECTRIC www.ream.si info@ream.si REAM d.o.o. • Špruha 19, 1236 Trzin • t. +386 (0)1 5637 057 • f. +386 (0)1 5622 414

OGREVANJE

Nove toplotne ~rpalke na slovenskem trgu

septembru se bodo na slovenskem trgu pojavile nekatere pomembne novosti na podro~ju toplotnih ~rpalk. Nekatere novosti so namenjene pripravi tople sanitarne vode, druge ogrevanju objektov, novost pa je tudi v regulacijski tehniki. Vesstherm – sanitarne toplotne ~rpalke iz Danske Vesttherm je svetovno priznan danski proizvajalec sanitarnih toplotnih ~rpalk. Tradicija proizvodnje teh naprav sega v za~etek 70. let prej{njega stoletja, torej ima proizvajalec `e 40 let izku{enj. To so dragocene izku{nje, s katerimi se ne more primerjati prav noben proizvajalec v Evropi. Prav zato Vestthermu zaupajo najve~je evropske znamke, kot so Junkers, Buderus Vesttherm - santarna toplotna ~rpalka priznanega danskega in drugi vodilni proizvaproizvajalca - prvi~ v Sloveniji jalci ogrevalne tehnike. Vesttherm se v Sloveniji pojavlja prvi~, proizvajalca zastopa podjetje Atlas Trading d.o.o. iz Vojnika. Na voljo so 300-litrske, visokou~inkovite nizkotemperaturne sanitarne toplotne ~rpalke z vodenim zrakom in solarne toplotne ~rpalke. Vsi novi modeli so `e uvr{~eni na seznam ustreznih naprav za subvencijo Ekosklada.

AquaMini 80L – srednje litra`na toplotna ~rpalka Po izjemnem uspehu Atlas-ove sanitarne toplotne ~rpalke AquaMax 300L, ki jo ve~ina Slovencev dobro pozna iz paketne ponudbe, ki jo ima Atlas v sodelovanju z vodilnimi elektrodistributerji, podjetje predstavlja {e

AquaMini 80L - manj{a sanitarna toplotna ~rpalka, primerna za stanovanja za 3-4 uporabnike

manj{o izvedbo AquaMini 80L. AquaMini je zidna toplotna ~rpalka z vodoravno le`e~im bojlerjem, primerna predvsem za stanovanja in manj{e hi{e, kjer ni prostora za 300L napravo. Toplotna ~rpalka je kljub svoji majhnosti izredno zmogljiva in zagotavlja dovolj tople vode za 3-4 osebe. Cilj Atlas-a je investitorju ponuditi sanitarno toplotno ~rpalko z vgradnjo za manj kot 100 EUR na mesec (na 12 obrokov brez obresti).

Thermia Atec – predstavljena v juliju, è montirana {irom Slovenije Ve~ina tistih, ki se zanimajo za vgradnjo ogrevalne toplotne ~rpalke, è pozna najnovej{o zra~no toplotno ~rpalko Thermia Atec. V za~etku julija 2011 je Thermia predstavila najzmogljivej{o toplotno ~rpalko zrak-voda, ki se po svojih karakteristikah uvr{~a v sam vrh na evropskem trgu – v smislu u~inkovitosti, kot tudi elegance. V ~asu, od za~etka julija do danes je bilo po vsej Sloveniji vgrajenih è veliko novih Thermij in lepo {tevilo referenc lahko potrdi kakovost in funkcionalnost novega sistema. Proizvajalec Thermia je izjemno zadovoljen s tem, kako slovenski trg sprejema novi model, v Sloveniji naj bi bilo prodano najvi{je {tevilo Atec-ov glede na velikost trga. Zastopnik Atlas se trudi vsakemu investitorju ponuditi tehnolo{ko najbolj{o re{itev po relativno ugodni ceni in s tem kar najbolje upravi~iti investicijo tako z ekonomskega, kot s kakovostnega vidika.

Thermia Atec - toplotna ~rpalka zrak-voda, ki s svojo eleganco preseneti {e tako zahtevnega investitorja

Thermia Link – inovativna regulacija, ki zagotavlja minimalne stro{ke ogrevanja Ogrevanje s toplotno ~rpalko je znano po tem, da je izjemno ugodno. Toda odslej bodo uporabniki toplotnih ~rpalk imeli mo`nost dodatno zmanj{ati stro{ke ogrevanja. Thermia Link je popolnoma brez`i~ni sistem krmiljenja, ki med seboj pove`e toplotno ~rpalko, centralni regulator z barvnim zaslonom na dotik ter sprejemnike v posameznih prostorih v hi{i. S Thermia Link regulatorjem ima uporabnik mo`nost dosledno nadzorovati temperature v posameznih prostorih, v razli~nih ~asovnih intervalih – in to je klju~ do maksimalnega prihranka – natanko tak{na temperatura kot jo potrebujete, ni~ ve~ in ni~ manj.

Izdelki in storitve Atlas-a v sodelovanju z va{im elektrodistributerjem Atlas uspe{no sodeluje z elektro distributerji, s skupnim ciljem investitorju zagotoviti tehnolo{ko popoln izdelek in kakovostno storitev po ugodni ceni. Sodelovanje z Elektrom Celje, Elektrom Gorenjska ter Elektrom Maribor je med investitorji izjemno dobro sprejeto, saj odjemalci na{tetih distributerjev hitro prepoznajo ugodnosti, ki jih paket nudi – v obliki subvencioniranega financiranja – tudi brez obresti – popusta na izdelke ter popusta na elektriko. ^e k temu pri{tejemo {e subvencijo Ekosklada, je investicija zares ugodna, ponudba pa na slovenkem trgu enkratna in unikatna.

Predstavitev novih re{itev na sejmu MOS v Celju Ve~ kot dvajset let je Atlas prisoten na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. V zadnjih letih je vse mo~neje prisotna rde~a nit sejemske predstavitve in letos bo predstavitev {e bolj osredoto~ena na rabo obnovljivih virov z inovativnimi, vrhunskimi, svetovno priznanimi re{itvami. Vse interesente vabijo na razstavni prostor {t.20 v dvorani L, kjer boste spoznali zanimive sisteme, pogovorili se boste s strokovnjaki in na{li re{itev, ki je za va{ dom najustreznej{a. • Yasin Jodeh, www.atlas-trading.si

NAPREDNE TEHNOLOGIJE

Ekosun hibridni sistem Za proizvodnjo elektrike in toplote Ekosun na~rtuje in in{talira klasi~ne son~ne ter hibridne sisteme Tradicionalni in najbolj raz{irjeni fotonapetostni moduli dosegajo relativno nizke izkoristke v postopku transformacije son~ne energije v elektri~no. Ve~ina kvalitetnih fotonapetostnih, pogosteje imenovanih solarnih modulov, dosega tudi do 15 % izkoristke.

Glavne zna~ilnosti hibridnega sistema Ekosun : - vi{ji energijski u~inek/m2, - proizvaja elektriko in toploto hkrati, - omogo~a vi{ji donos son~ne elektrarne, ter kraj{a dobo povratka nalo`be, - z dodatno uporabo toplotne ~rpalke lahko objekt ogrevamo ali hladimo, - spada med vi{je kakovostne produkte med konkuren~nimi produkti, - preizku{eno proizvede ve~ elektrike in toplote.

Anafsolarjev patentiran hibridni modul Tehnolo{ki napredek so dosegli pri podjetju Anafsolar (Italija) in sicer z razvojem hibridnega modula, ki je hibrid fotovoltai~nega in termi~nega modula. Prvotna namera je bila ustvariti modul s hlajenjem in tako dose~i solarni modul z vi{jim donosom. Znano je, da so vsi moduli testirani pri STC (STANDARD TEST CONDITION), oz. pri temp. 25 Â°C. V praksi poznamo pojav, da s porastom temperature modulu pada izkoristek, s tem pa donos celotne son~ne elektrarne. Pri temperaturah nad 25 Â°C za vsako stopinjo bele`imo padec za 0,5 %.

Kaj je hibridni modul? Je t.i. fotovoltai~ni termi~ni modul, kombinacija fotovoltai~nih celic na zunanji - prednji strani modula, ter toplotnim izmenjevalcem na hrbtni strani, ki tvori celoto. Hibridni modul pretvarja son~no energijo v elektri~no energijo, ter hkrati proizvaja toploto.

Ogrevanje sanitarne vode in objektov s pomo~jo Ekosun hibridnega sistema Hibridni modul je lahko neposredno povezan z bojlerjem za sanitarno vodo, pri ~emer se v praksi izkazuje, da na tak na~in proizvajamo toplo vodo z kapaciteto 0,4 kWh na panel. V son~nih dneh se dosegajo izkoristki okoli 50 kWh/dnevno in sicer pri in{talirani pv-th mo~i 3 kwp. V praksi je to 12 hibridnih modulov. Hibridne module lahko pove`emo s toplotno ~rpalko bodisi za ogrevanje sanitarne vode ali dogrevanje objekta.

Primer iz prakse Trenutno, na~rtujemo in vodimo postopek in{talacije 11 kwp son~ne elektrarne na slovenskem primorju. Hibridni moduli bodo

Mo`nosti uporabe hibridnega sistema Ekosun so proizvodnja elektrike in ogrevanje sanitarne vode ali kombinirano ogrevanje objekta z ogrevanjem sanitarne vode.

in{talirani skupaj s klasi~nimi solarnimi moduli. Celoten sistem je zasnovan tako, da bomo odvedeno toploto s hibridnih modulov hranili v zalogovniku. V letnem obdobju bomo na sistem vezali tudi obstoje~i bazen (50m3), tako da bomo elektrarno hladili, isto~asno pa s tem ogrevali bazensko vodo. V zimskem obdobju bomo s pomo~jo toplotne ~rpalke, ter dela toplote hibridnih modulov, ogrevali dvostanovanjsko hi{o, ki se trenutno ogreva s kurilnim oljem. â&#x20AC;˘ UR

VAR^EVANJE ENERGIJE

Zmanj{anje porabe za 430%

osledica osvetljevanja stavb in spomenikov je velika poraba elektrike in izjemno svetlobno onesna`evanje, po katerem smo pri nas med prvimi v Evropi. Var~na LED svetila na podro~je arhitekture vna{ajo velike prihranke energije in pove~anje raznolikosti. Izjemno pove~anje energetske in svetlobne u~inkovitosti je uspelo strokovnjakom Siemensa v sodelovanju s proizvajalcem LED svetil Osram. Trideset metrov visok kip Kristusa nad Rio de Janierom

Natan~no in raznobarvno

LED reflektorji so porabo od 74 kW zmanj{ali na 17,2 kW pri enaki osvetljenosti

so postavili pred 80 leti na 710 m visok Mount Corcovado. Ta se strmo dviguje nad mestom in je tudi svetovno znana zna~ilnost tega kraja. Še pred kratkim so kip z vseh strani osvetljevali z obi~ajnimi reflektorji, s priklju~no mo~jo 74 kW. Pri tem je veliko svetlobe uhajalo mimo skulpture in poleg velike porabe elek-

trike povzro~alo {e izjemno svetlobno onesnaènje. Veliki reflektorji so bili name{~eni v dùngli, ki obkroà kip, ~e pa so zaradi prazni~ne osvetlitve hoteli spremeniti barvo svetlobe, so se morali lotiti zamudnega in dragega ro~nega postavljanja barvnih filtrov na vsak posamezen vir svetlobe.

Osram je izdelal serijo majhnih projektorjev z ozkim snopom svetlobe, svetilo pa je plo{~ica s 36 raznobarvnimi LED diodami visoke svetilnosti.Posamezni snopi natan~no osvetljujejo manj{e ploskve kipa, zato zelo malo svetlobe uhaja mimo. Osvetlitev je ra~unalni{ko vodena, zaradi ~esar lahko spreminjajo barvo ali osvetljenost posameznih delov, rok, glave ali predela srca. Tak{ne spremembe so bile pred tem nemogo~e, sedaj pa lahko uporabnik izvede light show po `elji. Ko LED osvetlitev deluje s polno mo~jo porabi {e samo za 17,2 kW elektrike, kar je 4,3 krat manj kot pred tem. Med delovanjem ostanejo reflektorji hladni, vse skupaj pa je koristna sprememba tudi za okoli{ke rastline in `ivali. • Tihec

Narava dobi energijo od sonca,

kaj pa vi? Najnovejša tehnologija, prihranek do 80%, deluje tudi pozimi (do -25C), dolga življenjska doba, brezplačno svetovanje, brezplačni ogled, brezplačna dostava, možnost montaže... in še monogo več razlogov, zakaj pridobivati energijo iz narave.

SOLARNI SET GS -KOMBO 800

SOLARNI SET GS - S300

ZA PODPORO OGREVANJU TER SANITARNO VODO 800 L (Do 150 m2 + do 4 osebe)

ZA SANITARNO VODO 300 L (Do 4 osebe)

> SONČNI KOLEKTOR Ø70, 20 CEVNI, 3 KOM > SOLARNI KOMBINIRAN ZALOGOVNIK/BOJLER 600/200 l > SOLARNA POSTAJA > SOLARNI KRMILNIK > SOLARNA TEKOČINA > RAZTEZNA POSODA

> SONČNI KOLEKTOR Ø58, 30 CEVNI > SOLARNI BOJLER 300 l > SOLARNA POSTAJA > SOLARNI KRMILNIK > SOLARNA TEKOČINA > RAZTEZNA POSODA

AKCIJSKA CENA: € 5.371,00

AKCIJSKA CENA: € 2.234,00

051 330 444 prodaja@gomonsolar.com

www.gomonsolar.com

IZKORISTITE ŠE DODATNIH DO – 25% SUBVENCIJ S STRANI EKOSKLADA Akcijske cene so v EUR, brez DDV, montaže in pritrdilnega materiala za kolektorje. Akcija velja do 31. . 2011. Slike so simbolične. Pridržujemo si pravico do spremembe cen.Gomon Solar d. o. o. , Ul. bratov Praprotnik 1, 4202 Naklo

RABA VODE

Clearfox samodejno o~isti odplake Zakoni za za{~ito okolja predpisujejo, da je potrebno odpadne vode pred izpustom v okolje o~istiti. V mestih to opravijo centralne ~istilne naprave, odplake iz vseh drugih oddaljenih in naseljenih stavb pa morajo uporabniki o~istiti v bio~istilnih napravah.

Deluje samodejno, brez elektrike Bio~istilna Clearfox Nature spada med majhne naprave, ki o~istijo odplake do 8 oseb. Deluje povsem samodejno, kljub temu pa bo voda na izto~ni strani tako o~i{~ena, da jo lahko spustimo v ponikalnico ali potok. Med vstopom v prvi prekat se izvede zadr`evanje in pred~i{~enje, ve~ji delci in blato se vsedajo na dno, kjer nemoteno razpadajo. Po prehodu v drugi prekat odplake ste~ejo v zibelki podoben prekucni zadr`evalnik, ki se po dolo~enem ~asu napolni, odplake pa prelije v bioreaktor pod njim. Bioreaktorski del sestavljajo prezra~evalni elementi in posebni nosilci, na katerih se nahajajo ~istilni mikroorganizmi. Odplake se od zgoraj navzdol kaskadno prelivajo ~ez ~istilne stopnje, pri ~emer se v enem prehodu tako o~istijo, da lahko izstopijo v okolje. Majhno koli~ino blata, ki prispe v ta del naprave, bakterije popolnoma razgradijo. Kljub temu, da predelane ostan-

ke zajame tok iztekajo~e o~i{~ene vode, je slednja veliko bolj ~ista, kot to zahtevajo predpisi.

Nizki stro{ki vzdrèvanja Zaradi tehnologije ~i{~enja v Clearfox napravi, ji ni potrebno prigraditi dodatnega ~istilnega bazena, kot to velja za naprave z biofilmom. Dovod odplak in {tevilo nosilcev mikroorganizmov sta dobro uravnoteèna, zaradi ~esar bo sposobnost ~i{~enja nespremenjena, ne glede na to, ali je naprava pod- ali preobremenjena. ê primerjamo desetletno delovanje podobnih bio~istilnih naprav in se{tejemo stro{ke delovanja ter ~i{~enja se izkaè, da bodo stro{ki delovanja Clearfox naprave dolgoro~no najni`ji.

Fotovoltai~na podpora Bio~istilna naprava bo po prvem zagonu zelo hitro dosegla zahtevano ~istilno u~inkovitost. Kadar pa je potrebno zagon in poln ~istilni u~inek dose~i v zelo kratkem ~asu, lahko nosilce ~istilnih mikroorganizmov obogatimo z encimi, ki mo~no skraj{ajo ~as do polne ~istilne zmogljivosti. Kadar samodejen odtok o~i{~ene vode zaradi majhnih padcev ni mo`en, lahko proizvajalec vgradi {e solarni energetski modul z majhno

Bio~istilna Clearfox ima vgrajen prekucni zadr`evalnik in bioreaktor s ~istilnimi mikroorganizmi

~rpalko, ki bo o~i{~eno vodo pre~rpala na potrebni nivo. ^rpalko pa lahko poganja tudi elektrika iz omre`ja, ~e je ta na razpolago. Kadar so ~istilne potrebe ve~je, lahko kapaciteto pove~amo z vzporednim postavljanjem ve~ enakih naprav. ^e bo {tevilo naprav in oseb ustrezalo dovoljeni obremenitvi, bo na izstopni strani iztekala tako ~ista voda, da jo lahko brez pomislekov izpustimo v okolje, potok, reko ali jezero, njena ~istost pa bo ustrezala najvi{jim zahtevam veljavnih standardov in normativov. â&#x20AC;˘ Tihec

Rezervoar za de`evnico in ~istilno napravo

Ob izbiri biolo{ke ~istilne naprave bodite pozorni na njeno kvaliteto Ker se lahko v kratkem pri~akuje obvezno redno kontroliranje vzorcev o~i{~ene vode, je potrebno posvetiti ob izbiri biolo{ke ~istilne naprave posebno pozornost prav njeni dolgoro~ni kvaliteti. Naj vas mnoge ugodne ponudbe produktov na tem podro~ju ne prepri~ajo v hitre odlo~itve, ki vas lahko kasneje stanejo mnogo ve~ dodatnih stro{kov in te`av. Zakonodaja pripravlja tudi na tem podro~ju svoje ostrej{e zahteve, saj se bo ~i{~enju odplak v prihodnje posve~alo vedno ve~ pozornosti in bo potrebno z ustrezno ~istilno napravo dosegati predpisane standarde.

Individualne hi{e in ~i{~enje odpadnih vod Pri ~i{~enju odpadnih voda v individualnih hi{ah so mo`ne razli~ne re{itve, a zaradi prednosti, ki jih prina{ajo biolo{ke ~istilne naprave, so le te {e vedno najbolj pogosta opcija, za katero se odlo~ajo posami~na gospodinjstva.

manjkuje ustreznih informacij, priporo~amo, da za podrobnej{e predstavitve prednosti in slabosti dolo~eenega produkta povpra{ate ustrezne strokovnjake, ki vam bodo lahko podrobneje razlo`ili prednosti in tveganja. Ĺ ele opremljeni z ustreznimi informacijami, boste lahko sprejeli dolo~itev, ki vam bo dolgoro~no prina{ala dobro delovanje in s tem najni`je stro{ke v celoti.

Vrste rezervoarjev Betonski rezervoarji so izdelani iz trajno sulfatno odpornega vodotesnega betona, vendar zaradi velike teè povzro~ajo teàve pri vgradnji,saj je potrebno dostopati do kraja gradnje z avtodvigalom. Vendar v kolikor se potrebuje povozen rezervoar oziroma v prisotnosti podtalnice je zadeva jasna, da pride v po{tev samo betonski rezervoar. Polietilenski rezervoarji so zaradi nizke teè zelo prijazni za vgradnjo. Rezervoarji so zelo kvalitetni namensko konstruirani in izdelani

za ta tip ~istilne naprave, vliti iz enega odlitka, vklju~no z notranjimi prekatnimi stenami. Ta na~in zagotavlja 100% trajno tesnost in 100% funkcionalnost postopka.

Velikost rezervoarjev Zelo pomemben za nemoteno in funkcionalno delovanje postopka je tudi ustrezen volumen in tako se izognete pogostemu praznjenju.

îstilna tehnologija: Za ~istilno tehnologijo je pomembno, da je prilagojena razmeram, v katerih bomo ~istilno napravo uporabljali. V zadnjih letih je ob tem tudi poseben poudarek na tehnologijah, ki pri svojem delovanju ne uporabljajo elektri~ne energije v rezervoarjih ampak se celoten proces izvaja s pomo~jo vpihovanja zraka. Tovrstne naprave imajo zelo dolgo ìvljenjsko dobo, ker so vsi vitalni deli tak{nih aparatur in{talirani na suhem v krmilni omarici. V podjetju TIM-S Robert Lov{e s.p prav iz tega razloga zastopamo zelo kvalitetne nem{ke tehnologije ~i{~enja odpadnih vod, ki uporabljajo ta princip delovanj in so svojo kvaliteto è mnogokrat potrdile. Za temi produkti stoji namre~ dolgoro~en razvoj, podkrepljen tudi z atesti nem{kih institucij. â&#x20AC;˘ Robert Lov{e

Biolo{ka ~istilna naprava stvar odlo~itve za vrsto let delovanja Vzpostavitev biolo{ke ~istilne naprave je ve~letna oziroma ve~ desetletna odlo~itev. Pri nakupu je tako potrebno upo{tevati dva najpomembnej{a dejavnika kvalitete: kvaliteto rezervoarja in ~istilne tehnologije. V primeru, da ste v fazi odlo~anja za ustrezno biolo{ko ~istilno napravo in vam pri-

Vgradnja rezervoarja v podtalnico

Povozne ~istilne naprave

Zbiralnik de`evnice in biolo{ka ~istilna naprava

GRADNJA

Isomax – sonce ogreva, zemlja hladi Arhitektura je umetnost in znanost o na~rtovanju ~lovekovih gradenj na razli~nih ravneh, od urbanizma, krajinske arhitekture prek stavbarstva, do oblikovanja pohi{tva in industrijskega oblikovanja.

ga zemeljskega hranilnika in vzdr`ujemo temperaturo aktivnega ovoja zgradbe, ki zna{a od 16 do 20°C.

Vra~anje toplote odpadnega zraka

Povezava arhitekture in strojni{tva Arhitektura je povezana tudi s projektiranjem strojnih instalacij ter njihovo vgradnjo. Zamisel in koncept stavbe se za~ne pri investitorju in arhitektu. Projektanti strojnih instalacij najve~krat pristopijo, ko je idejna zasnova è potrjena, glavne zna~ilnosti objekta, na primer na~in zasteklitve, pa è dolo~ene. Kadar pa govorimo o sodobnih tehnologijah ogrevanja in hlajenja stavb, na primer o sistemu Isomax, pa mora strojni projektant sodelovati è pri idejni zasnovi objekta. Tehnologija Isomax omogo~a, da stavba nima nobenega notranjega vidnega ogrevala, nobene ve~je kotlovnice ali dimnika. Kljub temu da streha prestreza energijo sonca, sprejemnik son~ne energije ni viden, saj je skrit pod kritino. Tehnologija Isomax je enostavna in jo lahko prilagodimo skoraj vsem arhitekturnim re{itvam.

Sonce ogreva, zemlja hladi S tehnologijo Isomax z energijo sonca stavbo ogrevamo, z zemljo pa hladimo. V poletnem ~asu stre{ni sprejemniki zajemajo

toploto sonca in jo odvajajo v topli zemeljski hranilnik. V zunanje stene zgradbe je vgrajena tako imenovana temperaturna pregrada ali aktivni ovoj zgradbe. Naloga te pregrade je, da pozimi prepre~i toplotne izgube in ohlajanje notranjosti objekta, poleti pa prepre~i pregrevanje, ter na ta na~in vse leto zagotavlja primerne bivalne pogoje. V temperaturni pregradi se nahaja cevni sistem v katerem se pretaka voda ustrezne temperature. Poleti se temperatura aktivnega ovoja zgradbe giblje od 16 do 18°C, potreben hlad pa dobiva iz zemlje, ki ima v globini dveh metrov skoraj stalno temperaturo od 8 do 12°C. Pozimi temperaturo aktivnega ovoja ohranjamo z odvzemanjem toplote iz tople-

Poleg temperaturne pregrade ima tehnologija Isomax {e protito~ni sistem vra~anja odpadne toplote po na~inu cev-v-cevi, z izkoristkom do 90%, ki v zimskem ~asu uporablja toploto zemlje za dogrevanje vstopnega zraka. Za ogrevanje in hlajenje ne potrebujemo nobenih fosilnih goriv, temve~ samo elektriko za pogon dveh obto~nih ~rpalk in dveh prezra~evalnih ventilatorjev. Za prvi referen~ni objekt je predvidena letna poraba elektri~ne energije 1.300 kWh, ki jo potrebujemo za ogrevanje, hlajenje in prezra~evanje, kar zna{a 5,9 kWh/m2 na leto na ogrevano povr{ino. ^e pri tem dodamo {e porabo elektrike za pripravo sanitarne tople vode, bo predvidena poraba 2.500 kWh na leto. ^e sistemu dodamo {e fotovoltai~no elektrarno mo~i 2,5 kW, postane objekt energetsko neodvisen in ekolo{ko neopore~en, saj za obratovanje uporablja le obnovljive vire energije. Tehnologija Isomax sledi tudi okoljskim ciljem Slovenije, med katere spadajo 20% izbolj{anje energetske u~inkovitosti, 25% pove~anje izrabe obnovljivih virov energije in 20% zmanj{anje emisij ogljikovega dioksida. • mag. Milan Šturm, prof.dr. Peter Novak, Matej Dulc

PREZRA^EVANJE

Deset neresnic o prezra~evanju Prezra~evanje je v ~asu zatesnjevanja stavb in var~evanja energije postalo vpra{anje {tevilka ena. Vgradnja je postala nujna, saj le na ta na~in lahko energetsko u~inkovito prepre~imo ob~utno poslab{anje bivalnih razmer. Med posledicami slabega prezra~evanja pa `al ni niti ene pozitivne, vse bodo slabo vplivale na stanovalce in stavbo.

Debela izolacija nadomesti prezra~evanje Ta trditev je v celoti napa~na. Dobra toplotna izolacija je sicer temelj var~nega bivanja, vendar s pove~evanjem debeline preko dolo~ene meje ne pridobimo ve~ ni~esar, niti prihrankov, niti bivalnega ugodja. Vsak centimeter nepotrebne izolacije pove~uje stro{ke, ki jih ne bomo mogli povrniti s prihranki energije. Okna odprta na ventiliranje in netesen obod stavbe postaneta glavna povzro~itelja toplotnih izgub, ki jih ne moremo kompenzirati niti z dva metra debelo izolacijo.

S solarnim ogrevanjem vode pridobimo ve~ energije kot s kontroliranim prezra~evanjem Spada med napa~ne trditve, ki jih pogosto sli{imo od graditeljev in v~asih celo od strokovnjakov. Son~no ogrevanje sanitarne vode omogo~a velik prihranek, ki pa ne dosega koristi prezra~evanja. Kolektorji s povr{ino 5,5 m2, lahko za {tiri~lansko gospodinjstvo letno prestre`ejo do 2000 kWh toplote, kar je povpre~na izkustvena vrednost. S prezra~evanjem z 80% vra~anjem toplote pa lahko prihranimo okrog 2500 kWh toplote na leto. Izra~un temelji na predpostavki, da imamo 150 m2 veliko bivali{~e, na uro zamenjamo 0,4 celotne prostornine zraka, za ogrevanje kvadratnega metra pa porabimo 17,2 kWh na leto. ^e imamo na primer 15 m2 oken obrnjenih na jug, bomo skoznje pridobili {e 10 kWh/m2 na leto, ki jih obi~ajno zapravimo z uhajanjem skozi okna, ki smo jih pozabili zapreti. Zato je korist nadzorovanega prezra~evanja lahko {e ve~ja.

ljivo veliki stavbi s kanali in vgradnjo vred stala okrog 3.800 €.

Za prezra~evanje porabimo ve~ energije kot je prihranimo To trditev velikokrat sli{imo, vendar ne drì. Tudi ~e pri tem mislimo na celotno energetsko bilanco in upo{tevamo, da za proizvodnjo in prenos elektrike porabimo trikrat toliko primarne energije, kot je na koncu prite~e iz vti~nice. Ta zastarela trditev temelji na ~asih, ko so v prezra~evalne naprave {e vgrajevali motorje na izmeni~ni tok in ventilatorje s slabim izkoristkom. Du{ilci zvoka preglasnih ventilatorjev in dolgi kanalski razvodi so porabo energije {e pove~evali. Dana{nji E-motorji na enosmerno napetost imajo visok izkoristek, ki ga pove~ujejo sodobni ventilatorji, poraba pa zna{a samo 0,1 Wh/m3 pre~rpanega zraka, zato spadajo tak{ni sistemi med naju~inkovitej{e naprave za prestrezanje toplote, ki jih je ~love{tvo kadarkoli izdelalo. Število s katerim predstavljamo u~inkovitost, in je razmerje med vloèno in prestreèno energijo, zna{a za prezra~evalne naprave od 25 do 40. Za primerjavo, za toplotno ~rpalko zemlja/ voda zna{a to {tevilo najve~ 4!

Prezra~evanje z vra~anjem toplote je primerno samo za novogradnje Spet ni res. Izbira in mo`nosti raznovrstnih sodobnih prezra~evalnih sistemov danes omogo~ajo vgradnjo kamorkoli in to po sprejemljivih cenah. Cena vgradnje ne more in ne sme biti izgovor, da bi v starih ali novih stavbah bili prikraj{ani za vse prednosti, ki jih nudi avtomatizirano prezra~evanje. Sodobne naprave lahko naknadno nevidno vgradimo v zunanje stene, ~e so lo~ene jih vodimo z enim centralnim regulatorjem. Kabli za povezavo imajo premer samo 1,5 mm in jih lahko skrijemo pod tapeto, toplotno izolacijo ali v omet. Izvrtino ve~jega premera v zunanjo steno lahko zaradi sodobnih strojev in orodij izvedemo hitro in s sprejemljivimi stro{ki, med 50 in 120 € za izvrtino.

Kolektorji za ogrevanje vode so cenej{i kot sistem za prezra~evanje To zagotovo ne dr`i. Naslednja primerjava bo pribli`na, vendar razmerje med vsotama ostane podobno. ^e bomo vgradili 5,5 m2 plo{~atih kolektorjev, vzpostavili povezave, dodali {e 500 litrski zalogovnik in avtomatiko, bomo za to pla~ali okrog 4000 €. Vgradnja centralnega prezra~evalnega sistema z vra~anjem toplote bo v primer-

Viessmannova prezra~evalna centrala Vitovent 300

Za prezra~evalne naprave z vra~anjem toplote ni subvencij To pa sploh ni res. Za napravo sistema prezra~evanja z vra~anjem toplote in vlage za stanovanjske objekte lahko pri Eko skladu pridobimo subvencijo v vi{ini 25% celotne investicijske vrednosti nalo`be po predra~unu in {e 300,00 € za menjalnik za vlago, ~e je ta vklju~en v ponudbo izvajalca. Postopek za pridobitev subvencije je enostaven, zado{~a izpolnitev formularja, dodamo {e predra~un izvajalca in fotografijo stanja ter potrdilo o pla~ilu avansa, ~e je ta `e pla~an. Po po{iljanju dokumentacije lahko takoj pri~nemo z deli, ne glede na to, ali je prijava `e v obravnavi, saj bomo postopek dokon~ali z izpolnitvijo formularja o zaklju~ku vgradnje.

Prezra~evalne naprave ropotajo in povzro~ajo stalen hrup To ne drì, se pa lahko primeri, ~e sta na~rtovanje in vgradnja nestrokovna. Centralne prezra~evalne napeljave so tako izvedene, da du{ijo zvoke pretakajo~ega zraka in prepre~ujejo tako imenovan »telefonski efekt«, s katerim ozna~ujemo prenos zvokov med eno in drugo sobo. Zato je med vgradnjo najpomembnej{e, da prepre~imo prenos zvoka med instalacijo in stavbo. ê imamo v vsakem prostoru lo~en prezra~evalec teh problemov ne bo, za{~ititi nas mora samo pred vdorom zvokov iz okolja, kar sodobne naprave s kerami~nim izmenjevalcem omogo~ajo. S tehni~nega vidika, jakost zvoka zaradi prezra~evanja v bivalnih prostorih naj nebi bila vi{ja od 25 dB , v spalnicah pa 20 dB. Med obi~ajnim bivanjem v teh prostorih tako {ibkih zvokov sploh ne zaznavamo. Zato velja, da so najbolj{e naprave tiste, ki jih sploh ne opazimo. Zelo u~inkoviti so skupni sistemi v ve~stanovanjskih zgradbah, ki so zaradi na~ina vgradnje tudi s poàrnega stali{~a neopore~ni.

Vi{ja mo~ prezra~evanja zagotavlja vi{jo kvaliteto zraka

Centralna prezra~evalna naprava Vort Prometeo proizvajalca Vortice

Tudi to niti pribli`no ne dr`i. Z raziskavami in meritvami so ugotovili, da v »normalno naseljenih« prostorih za dobro prezra~enost zadostujejo 0,3 menjave zraka

PREZRA^EVANJE

Aktualno pri prezra~evanju z vra~anjem toplote in vlage

Stenska prezra~evalna naprava Brink Advance brez prezra~evalnih kanalov

na uro. Na osnovi izku{enj ugotavljajo, da povpre~na netesnost stavb povzro~i 0,2 menjave zraka na uro. Zato ni smiselno, da bi prezra~evanje enodru`inske hi{e projektirali na 0,5 zamenjave na uro ali ve~. Priporo~ajo {e, da vsaj 40% zraka za prezra~evanje vodimo skozi prezra~evalno napravo. Potrebno je vedeti, da previsoko {tevilo menjav med drugimi neugodnostmi povzro~i tudi neprijetno suh zrak ter nepotrebno izgubo energije, pri tem pa sobne klimatske razmere ne bodo ni~ bolj{e. Zato ima prezra~evanje posameznih prostorov prednost, saj bo doveden zrak manj osu{en kot v ve~ini centralnih naprav.

Prezra~evalni sistemi se hitro umaèjo in so zato nehigieni~ni Trditev je napa~na. V resnici velja, da moramo prezra~evalne naprave redno nadzorovati in vzdrèvati. Vstopni filter zagotavlja u~inkovito za{~ito, pri ~emer pa je redna letna menjava lahko kar ob~uten stro{ek. Pri tem imajo prezra~evalci posameznih prostorov spet prednost, saj so izmenjevalci lahko dostopni in nekatere lahko celo peremo v pralnem stroju. Ne glede na prezra~evalno napravo pa bo vsak, ki ima rad dober zrak v prostoru, za njeno vzdrèvanje z veseljem posvetil dobro urico na leto.

Odlo~itev za prezra~evalno napravo mora biti sprejeta `e med projektiranjem V glavnem to velja za centralne naprave, ~eprav je v dana{njem ~asu tudi naknadno mo`no izvesti popolnoma vse. Kdor se ne more prav odlo~iti, lahko med gradnjo v zunanjih stenah pu{~a vsaj odprtine za prezra~evanje posameznih prostorov. Dokler naprav ne vgradi pa odprtine zapolni s toplotno izolacijo in prekrije z ometom. Stro{ki tak{ne priprave med gradnjo nikoli ne prese`ejo 500 €, odprejo pa mo`nost, da uporabnik v najkraj{em ~asu in z najmanj truda naknadno in postopno opremi prostore ter zagotovi primerno prezra~evanje. • Tihec

Na kaj vse bi bilo dobro opozoriti naro~nike in izvajalce prisilnega prezra~evanja z vra~anjem toplote (rekuperacijo) in vra~anjem vlage? V glavnem na za~etne napake, ki {kodujejo optimalnemu delovanju in popolnem zadovoljstvu naro~nikov. RAZREZ VOLUMNOV po stanovanju ali hi{i {e vedno dela teàve. Ker lahko ena fleksibilna cev prenese do 30 m3/h, je dimenzioniranje sila enostavno: ena oseba v eni sobi naj ima eno cev, maksimalno 30, pri obi~ajnem obratovanju okoli 20 m3/h, spalnica z dvema osebama dvakrat toliko, kar nam ostane prostega volumna pa namenimo dnevni sobi: 60 do 150 m3/h. Pri odvodih lahko »var~ujemo«, povsod razen pri kuhinji, tam mora biti vsaj 90, najbolje 120 ali 150 m3/h odvodnega volumna, torej vsaj dva odvodna elementa s filtrom, ki sta name{~ena 2-3 metre stran od kuhalnika. KUHINJSKA NAPA dejansko ni potrebna, to vedo vsi, ki tak{no prezra~evanje è imajo, drugi temu ne verjamejo in ~e ne morejo brez nape, naj bo ta na obto~ni zrak. Napa (ali kak drug prostor) z direktnim odvodom zraka navzven je strogo prepovedana re{itev! Zakaj je temu tako si preberite na na{i strani: www.prezra~evanje.si PASIVNE HIŠE ne potrebujejo podnega ali drugega sistema razvoda ogrevanja, dovolj je ~e se v dovodni del vgradi (elektri~ni ali toplovodni) grelec mo~i okoli 2,5 kW za povpre~no enodruìnsko hi{o. Temu ve~ina kupcev ne verjame in vlaga veliko nepotrebnega denarja v nepotreben ogrevalni sistem. So pa tudi tak{ni, ki nimajo nikakr{nega ogrevanja in se grejejo z zelo malim elektri~nim radiatorjem, ali pa imajo v dnevni sobi kaminsko pe~. ENTALPIJSKI PRENOSNIKI TOPLOTE so ve~ kot dobrodo{li, saj opravijo v zimskem ~asu dve zelo koristni nalogi: zastonj predgrevajo zunanji zrak do minus 12 °C in obenem pove~ajo vlago v stavbi od obi~ajnih

30 na 40-45%. Vsi strahovi okoli teh prenosnikov toplote so odve~ni (preberite si ~lanek na na{i strani), ve~inoma so izdelani iz organskega materiala in se morajo po 10 letih menjati, PAUL pa dobavlja plasti~ne, ki so trajni in so popolna novost na trì{~u! HLAJENJE ZRAKA je sicer mo`no izvesti centralno, vendar zaradi omejene mo~i in volumenskega pretoka ne bo re{ilo hlajenja hi{e, ki ni ustrezno za{~itena pred soncem. Bolj pomembno je razvlaèvanje zraka, kar lahko doseèmo s toplotno ~rpalko, ki jo pozimi uporabimo tudi za ogrevanje denimo pasivne hi{e, ki ne potrebuje ni~ drugega, torej le prezra~evalni sistem s toplotno ~rpalko, ki zrak poleti hladi, pozimi pa greje. Tudi to lahko ponudimo kupcem. PREZRAÊVANJE STANOVANJ lahko izvedemo s stropnimi napravami, ki ne porabijo popolnoma ni~ tlorisne povr{ine: namestimo jih pod stropom kuhinje, kopalnice ali hodnika, kjer za 23-25 cm spustimo strop. Cevi potekajo po dogovoru s kupcem, tako da ~im manj motijo, glasnost naprave PAUL Climos 150 pa je le 19 dB pri polni obremenitvi, kar je izredno malo – pri obi~ajnem delovanju jo le te`ko sli{imo. Tudi tega konkurenca ne pozna. • Mag. Bojko Jerman, E-NETSI d.o.o.

IN[TALACIJE

Regulacija ogrevanja in hlajenja izdelana v Uponorju Idealne temperature v prostoru vseh dvanajst mesecev

sak posameznik razli~no zaznava temperaturo. Preko poletja in zime se lahko dose`e maksimalno toplotno udobje samo v primeru, ko temperature okolice zadostijo potrebam uporabnika (in ne v obratni smeri). To zahteva prilagodljiv in ob~utljiv krmilni sistem. In Uponor nudi to~no to, za~en{i od sobnih termostatov, do priklju~nih modulov in ogrevalnih razdelilcev. Vse komponente prihajajo iz istega vira. Inovativni Uponorjevi sistemi za krmiljenje temperature dovoda in za temperature v posameznih prostorih, kombinirani z Uponorjevimi re{itvami ploskovnega ogrevanja in hlajenja, poskrbijo za udobne temperature okolice skozi vse leto, skupaj z enostavno uporabo.

Kompaktna in dobro izolirana â&#x20AC;&#x201C; Uponor centralna ~rpal~na grupa CPG 15 z regulatorjem klime C-46

rature v posameznih prostorih ali ve~jih conah. Najsi bo to oì~ena verzija 24 V oz. 230 V ali pa enostavno nadgradljiva brezì~na regulacija, ima Uponor primeren sistem individualne prostorske regulacije za va{o specifi~no uporabo v stanovanjskih in komercialnih objektih. Nastavitev èlenih temperatur na stilskih, in uporabniku prijaznih, termostatih, ne more biti enostavnej{a. Termostat T-75 zaznava temperaturo skoraj tako, kot ~lovek. Ne

Vedno prava temperatura dovoda za ogrevanje in hlajenje

Individualna regulacija temperature, ki zaznava skoraj tako kot ~lovek Uponorjeva individualna regulacija temperature v prostoru nudi izbiro komponent, ki se lahko kombinirajo tako, da najbolj ustrezajo zahtevam. Nudijo konvencionalen na~in krmiljenja tempe-

O`i~ena regulacija 24V

zaznava samo temperature zraka v prostoru, ampak zaznava ob~uteno temperaturo v prostoru, ki je kombinacija temperature zraka v prostoru in temperature, ki seva od povr{in v prostoru. Omogo~a krmiljenje {e posebej ob~utljive temperature v prostoru. Z na{o inovativno DEM funkcijo in avtomatskim balansiranjem lahko prihranite pri stro{kih ogrevalne energije. Z uporabo SMS modula pa se lahko vzdr`uje stik s krmiljenjem prostora tudi na daljavo.

O`i~ena regulacija 230 V

Brez`i~na regulacija z vgrajeno DEM funkcijo

Individualna regulacija temperature v prostoru je lahko zanesljiva le, ~e sta zahtevani temperaturi tople in hladne vode vedno na voljo. Uponor regulacija temperature dovoda z novim regulatorjem klime C-46 poskrbi za to s

IN[TALACIJE Va{e prednosti:

pomo~jo zaznavanja atmosferskih razmer. Opremljen z razli~nimi prednostmi, je le-ta odli~en krmilnik temperature dovoda! Izberite med posameznimi komponentami ali `e pripravljenimi regulacijskimi postajami ali regulacijskimi postajami v vsaki eta`i, ki se popolnoma prilegajo razdelilni omarici.

Regulator klime C-46 za ogrevanje in hlajenje Ta regulator klime vklju~uje skupno uporabo termostatov z Uponor individualno prostorsko regulacijo, integriranim upravljanjem ~rpalke in vrsto ostalih funkcij z enostavno programsko opremo in delovanjem. Regulator klime C-46 (ogrevanje/hlajenje) zaznava atmosferske razmere in na podlagi tega zagotavlja zahtevano temperaturo dovoda za ogrevanje in hlajenje zgradbe; prav tako se lahko uporablja za vzdrèvanje zunanjih povr{in brez snega in ledu. Je zdru`ljiv z Uponorjevo brezì~no regulacijo za posamezne prostore in omogo~a, na primer, priklju~itev do treh brezì~nih modulov C-56 na regulator klime C-46 preko bus povezave.

Regulator klime C-46

Podobno sobni termostati brez`i~ne regulacije po posameznih prostorih direktno komunicirajo z regulatorjem klime C-46 (ogrevanje/hlajenje).

Idealno, tako za ogrevanje kot tudi za hlajenje Uporablja se lahko kot regulator hlajenja, na katerega se lahko priklju~i do {est tipal rosi{~a; tipala rosi{~a so lahko locirana v razli~nih prostorih. Tak{na re{itev omogo~a zanesljivo regulacijo dovodne temperature in prepre~uje nastanek kondenzacije.

Dober občutek udobja: z inteligentnim sistemom regulacije za ogrevanje in hlajenje, izdelanim v Uponorju

• lahko se uporablja za ogrevanje ali hlajenje, • lahko se priklju~i do tri brez`i~ne priklju~ne module C-56 preko bus povezave, • zdru`ljivo z Uponorjevo brez`i~no regulacijo po posameznih prostorih, • lahko se priklju~i do {est tipal rosi{~a, ki omogo~ajo zanesljivo regulacijo dovodne temperature vode pri hlajenju, • enostavna programska oprema s ~arovnikom za namestitev in hitrim menijem • integrirano upravljanje ~rpalke, • podpira termopogone (24 V), me{alne ventile (0-10 V) in ~rpalke z omejitvijo hitrosti, • bistven del centralnih in lokalnih Uponorjevih regulacijskih postaj. Uponor nudi gradbenim profesionalcem brezkompromisno kakovost, najbolj{e strokovno znanje in dolgoro~no partnerstvo. Za dodatne informacije se lahko obrnete na podjetje TITAN d.d., ki je uradni zastopnik dru`be Uponor v Sloveniji. • Vili Zabret, TITAN d.d.

Dinamično upravljanje z energijo s pomočjo Uponor DEM regulacije do 12% prihranka pri energiji zaradi večje učinkovitosti ročno balansiranje ni potrebno bolj natančna in hitrejša regulacija, do 25% hitrejši reakcijski čas enostavno delovanje zaradi avtomatskega balansiranja ni potreben ponovni preračun brez vpliva na sistem pri spremembi vrste talne obloge Za več informacij: TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba F (01) 8309 171 E pc5@titan.si W www.titan.si www.uponor.si

ENERGETSKE SANACIJE

Nizkoenergijski objekt Ali lahko s prenovo zagotovim porabo energije kot v nizkoenergijskih objektih? Danes vedno pogosteje govorimo o visokih stro{kih, porabljenih za ogrevanje. Fosilna goriva so iz dneva v dan dra`ja, saj je povpra{evanje po njih vedno ve~je, zaloge le-teh pa se zmanj{ujejo. Pri uporabi fosilnih goriv nastaja tudi veliko CO2, ki vedno bolj vpliva na podnebne spremembe na{ega planeta. Razli~ne raziskave kaèjo, da se v EU najve~ energije porabi pri stavbah (40 %). S prenovo objektov lahko z relativno majhnim vlo`kom zmanj{amo porabo energije za pribli`no 60 %, kolikor predstavljajo izgube skozi zidove in streho. Naslednji pomembnej{i sklop prenove objektov so vrata in okna, ki lahko pripomorejo k pribli`no 25 % prihranka energije. Najte`je pa je prenoviti objekt, pri katerem bi zmanj{ali izgube energije skozi tla, saj se le redko kdo odlo~i, da bi v celoti odstranil talno konstrukcijo. Z manj{im investicijskim vlo`kom se da pri starej{ih objektih privar~evati è samo pri gradbenih elementih (toplotna izolacija, okna in vrata). V primeru, da bi se odlo~ili tudi za zamenjavo ogrevalnih sistemov, pa je investicija po navadi precej vi{ja, saj je lahko stro{ek zamenjave pe~i enak ali vi{ji znesku za gradbene elemente, pri tem pa se prihranek energije ne zmanj{a v tak{ni meri, kot se v primeru gradbenih elementov. Da bi lahko najhitreje pri{li do èlenega cilja, je dobro slediti slede~im priporo~ilom: 1. Toplotna izolacija podstre{ja v debelini 30 cm ali ve~ (izolacijski material z λ  0,040 W/m2K) → prihranek energije je pribli`no 25 %, stro{ek je sorazmerno majhen, lastna izvedba; priporo~ena izolacija: URSA DF 40, URSA SF 38, URSA SF 35, URSA PURE 35 RN.

2. Toplotna izolacija fasade v debelini 14 cm ali ve~ (ope~ni zid d = 20 cm + izolacijski material z λ  0,040 W/ m2K) → prihranek energije je pribli`no 35 %, stro{ek je vi{ji, saj dela najpogosteje izvede poklicno usposobljena ekipa, pri tem pa je potrebno upo{tevati stro{ek odrov; priporo~ena izolacija: URSA FDP 1, URSA FDP 2, URSA FDP 2/Vk, URSA FDP 2/Vf, URSA FDP 3/Vf. Najve~krat se v povezavi s prenovo fasade odlo~imo tudi za zamenjavo oken, okenskih polic ter vrat. 3. Zamenjava vrat na fasadi (toplotna prehodnost vrat U = 1,3 W/m2K) → prihranek energije je pribli`no 15 %, vgradnja je skoraj vedno s strani poobla{~enega osebja proizvajalca vrat. 4. Zamenjava oken na fasadi (toplotna prehodnost vrat U = 1,1 W/m2K) → prihranek energije je pribli`no 10 %, vgradnja je skoraj vedno s strani poobla{~enega osebja proizvajalca. Z navedenimi ukrepi je mogo~e od energijsko potratnega objekta preiti k energijsko

var~nemu objektu. Za energijsko var~no prenovo objekta je mogo~e pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada –Slovenskega okoljskega javnega sklada. Investicija v prenovo objekta, kjer je zajeta izolacija strehe, fasade ter zamenjava oken in zunanjih vrat, se po navadi povrne v roku treh do {estih let, odvisno od vrste oken in vrat, saj le-ti predstavljajo ve~ji dele` finan~nih sredstev. Pogosto se pri ve~jih prenovah (ureditev podstre{ja) na novo uredijo talne povr{ine in postavijo potrebne predelne stene (najve~krat suhomonta`ne). Pri navedenih prenovah je vedno bolj pomembno, da se pravilno izvede tudi zvo~na za{~ita – da se zvok ne prena{a na spodnje ali sosednje prostore in obratno. Pogosto nastanejo te`ave pri sestavi tal (stropa), saj je vi{ina po navadi omejena z obstoje~o konstrukcijo. Da bi omejili {irjenje zvoka iz posameznega prostora, je potrebno poiskati ustrezno sestavo, ki bo v najve~ji meri zadr`ala zvok v prostoru, saj je potrebno {irjenje zvoka omejiti pri izvoru le-tega. Priporo~eni izolacijski materiali za predelne stene so: URSA

Popolnoma izoliran ovoj zelo nizko energetske zgradbe

TWF 1, URSA TWP 1 ter URSA PURE 39 RN. Za dobro talno zvo~no izolacijo pa predlagamo izdelek URSA TSP, ki prepre~uje {irjenje udarnega zvoka. Da bi objektu pri prenovi zagotovili fasado z dolgo ìvljenjsko dobo, predlagamo uporabo prezra~evanih fasad. Prezra~evane fasade se pogosto uporabljajo pri ve~jih (poslovnih) objektih, kjer je pomembno, da se izdela fasada z dolgo ìvljenjsko dobo in minimalnimi stro{ki vzdrèvanja. Tak{ne fasade ponujajo tudi veliko mo`nosti estetskega izraànja z variacijami zaklju~ne obloge (v materialih: kamnita, kerami~na, plo~evinasta, steklena, … ter v razli~nih barvah in povr{inskih strukturah), ki je odporna na zunanje vplive. Danes se prezra~evane fasade è pogosto uporabljajo tudi pri enodruìnskih hi{ah, saj so v dolo~enih sestavah konstrukcije cenovno ugodnej{e, in sicer v primerih, ko sta podkonstrukcija in zaklju~na obloga izvedeni iz lesa. Pri prezra~evanih fasadah je pomembno, da ima izolacija t. i. stekleni voal (tkanino) ali paropropustno – vodonepropustno folijo (oz. sekundarno kritino),

RE 35 R

n *Poraču

v obliki

pusta; 10% po

URSA SLOVENIJA d.o.o. Povhova ulica 2 · 8000 Novo mesto assistance.slovenija@uralita.com Halo URSA

07 39 18 337

www.ursa.si www.pureone.si

velja za

5 in PU SA SF 3

ENERGETSKE SANACIJE

Najprimernej{a uporaba posameznih izdelkov pri posameznih sestavah gradbenih konstrukcij: - po{evna streha: URSA DF 40, URSA SF 38, URSA SF 35, URSA PURE 35 RN; - izolacija podstre{ij s polaganjem na podlago: URSA DF 40; - fasada: URSA FDP 1, URSA FDP 2, URSA FDP 2/Vk, URSA FDP 2/Vf, URSA FDP 3/Vf; - predelna stena: URSA TWF 1, URSA TWP 1, URSA PURE 39 RN; - talna izolacija stanovanjskih objektov: URSA TSP; - fasadni podstavek: URSA XPS N-III-PZ. ki prepre~uje prodor morebitne meteorne vode in pra{nih delcev v izolacijo. Priporo~ena izolacija brez voala za prezra~evane fasade je slede~a: URSA FDP 1, URSA FDP 2, z voalom pa: URSA FDP 2/Vk, URSA FDP 2/ Vf, URSA FDP 3/Vf. Tudi fasadni podstavek (t. i. cokel) je potrebno ustrezno toplotno izolirati, za kar se najpogosteje uporablja izolacija iz ekstrudiranega polistirena, ki je odporen na prodiranje vode in vlage, cikle zmrzovanja/odtajanja ter nastajanje plesni. Za izdelavo fasadnega podstavka predlagamo uporabo izolacije URSA XPS N-III-PZ.

Podjetje URSA Slovenija, d. o. o. vam s svojim znanjem in izku{njami pomaga uresni~iti cilje po zni`anju stro{kov energije, ki jo porabite med uporabo objekta, saj ima v svojem proizvodnem in prodajnem programu {iroko paleto toplotnih in zvo~nih izolacij. V primeru, da ne veste, katero vrsto izolacije izbrati za izoliranje posameznega dela konstrukcije, se obrnite na podjetje URSA Slovenija, d. o. o., kjer vam bodo z veseljem svetovali pri energijski sanaciji va{ega objekta. â&#x20AC;˘ Peter Kostrevc

NAPREDNE TEHNOLOGIJE

Novi lovilci olj in ma{~ob Aplast

valitetne in sodobne naprave ter napeljave za ~i{~enje odpadnih vod doma, v industriji in javnih omre`jih so danes vedno izdelane iz plasti~nih mas. Polimerni materiali so dovolj trdni in korozijsko odporni, da bodo dolga desetletja brez {kode prenesli vse sestavine odpadnih vod, razli~ne temperature, pritiske in abrazijo, ki jo povzro~ajo trdni delci v odpadnih vodah. S temi izdelki {~itimo okolje ter izpolnjujemo zahteve slovenske in EU zakonodaje. Proizvajalec Aplast je izdelal nov program lovilcev olj, ma{~ob in ostankov goriv, ki jih uspe{no izlo~ajo iz odto~nih vod. Poleg tega proizvajajo zanimivo linijo vodonosnih rezervoarjev in velike globinske posode za zbiranje smeti ECOdip

Nastanejo z rotacijskim litjem S tem postopkom je mo`no proizvesti plasti~ne proizvode vseh barv, oblik, trdot in velikosti, ki jih ne bi mogli izdelati na noben drug na~in. V jekleni ali aluminijasti model vsipajo prah, predhodno zmletih granul plasti~ne mase, ga zaprejo, nato pa ga velike mehani~ne roke prenesejo v komoro za ogrevanje, kjer se v skladu z izbranim programom vrti v vseh smereh. Staljena plastika obliva in se med obra~anjem vseda na notranje stene modela, ki ga nato ohladijo. Po odstranitvi pokrova iz modela potegnejo izdelek; otro{ko igralo, velik kanalizacijski ja{ek ali celoten ve~kubi~ni podzemski rezervoar za de`evnico. Tak{ni proizvodi so

Lovilci olj in ma{~ob Aquaplast

izdelani v enem kosu, so brez zvarov, stro{ki za izdelavo kalupa pa so, glede na velikost, razmeroma nizki. Pomembno je {e, da imajo tehniki in na~rtovalci veliko manevrskega prostora pri izbiri oblike predmetov, ki so zato to~no tako oblikovani, da bodo ~im bolje opravljali dolo~eno nalogo.

Pomembnost prestrezanja olj in ma{~ob Izvajamo ga z lovilci, ki morajo biti vgrajeni v kanalizacijska omre`ja povsod tam, kjer je moèn vdor lahkih teko~in, katerih specifi~na teà je manj{a od 0,95 kg/l. Olja in ma{~obe lahko povzro~ijo veliko okoljsko {kodo, zlasti ~e vdrejo v vodonosne plasti in povzro~ijo onesnaènje, saj lahko kapljica motornega olja onesnaì milijon kapljic vode, ki je nato neuporabna. Pri tem ni potrebno loviti samo olj iz industrijskih

obratov in mehani~nih delavnic temve~ tudi vso vodo, ki se v de`ju spira z velikih parkiri{~.

Gravitacijski in koalescentni Dva sorodna tipa lovilcev. Gravitacijski vodo onesna`eno z olji najprej za dolo~en ~as zadr`i v lovilcu. Pri tem se voda umiri, olja in ma{~obe pa se dvignejo proti povr{ju. O~i{~ena voda nato skozi potopno cev izstopi iz naprave in se lahko izlije v okolje. Koalescentni lovilec deluje podobno, le da ima dva vsedalna dela, med katerima se nahaja koalescentni filter. Ta je sposoben iz vode izlo~iti {e majhne molekule ogljikovodikov, zlasti pogonskih goriv. Teh molekul ni mo`no izlo~iti z gravitacijskim postopkom, saj zaradi svoje majhnosti ne splavajo na povr{je.

Lovilci z obvodom in brez njega Lovilce brez obvoda (by-pass) uporabljamo kadar mora biti izto~na voda zelo ~ista. Pri tem bo celotna koli~ina odpadnih vod brez izjeme stekla skozi postopek lo~evanja. S tak{nimi lovilci o~istimo vodo ki se steka z industrijskih povr{in, iz platojev bencinskih servisov in avtopralnic, saj so v njej zagotovo ostanki olj in goriv. Lovilce z obvodom pa vgrajujemo na mesta, na katera se stekajo vode z velikih prometnih povr{in, cest in parkiri{~. Ob hudi nevihti in velikih koli~inah vode bo lovilec lahko zajel in o~istil prvi val onesna`ene vode, vi{ek ~istej{e nevihtne vode pa bo nato mimo naprave stekel po obvodnem vodu v kanalizacijo. â&#x20AC;˘ Tihec Rotacijski liv je poseben in zanimiv postopek za izdelavo kompliciranih in velikih izdelkov iz plastike

NAPREDNA GRADNJA

Ytong in Ytong Multipor za prepre~evanje toplotnih mostov

troge zahteve glede rabe energije v stavbah so {e bolj poudarile pomen re{evanja toplotnih mostov. Ne samo novi PURES 2010, tudi druga pri nas znana imenovanja za u~inkovito rabo energije v stavbah – nizkoenergijska, »pasivna«, bioklimatska – zahtevajo re{itev vseh toplotnih mostov v stavbi.

YTONG in YTONG MULTIPOR – idealna re{itev toplotnih mostov @e sami nosilni elementi sistema YTONG zagotavljajo izredno dobre toplotno izolacijske lastnosti. Kljub temu pa je potrebno biti pozoren na detajle – sti~i{~a razli~nih elementov ovoja stavbe, vogale, robove, preklade, vertikalne in horizontalne vezi. Vse na{teto je obi~ajno izdelano iz klasi~nega armiranega betona, ki pa nima toplotno izolacijskih lastnosti. Ena od re{itev je, da se namesto armiranega betona uporabi katerega od bolj izolativnih materialov. Tu pa se kar ponujata porobeton YTONG in toplotna izolacija iz porobetona YTONG MULTIPOR.

Slika 1: Kupola – ovoj stavbe brez geometrijskih toplotnih mostov. Vir: http://inhabitat.com/solaleya-domespacehomes/

Preboji zunanjih sten s plo{~ami - balkoni Najpogosteje se konstrukcijski toplotni mostovi pojavijo na mestih, kjer nosilna konstrukcija prekine toplotno izolacijo. V primeru uporabe stre{nih in stropnih plo{~ izdelanih iz porobetona YTONG, ki imajo toplotno prevodnost 0,18 W/mK, nevarnosti za nastanek konstrukcijskih toplotnih mostov ni ve~. Balkonski – konzolni del stropne plo{~e je mogo~e {e dodatno toplotno izolirati, ~e dodamo {e sloj toplotne izolacije YTONG MULTIPOR.

Nosilne preklade nad odprtinami Robovi na sti~i{~ih dveh sten – vertikalna potresna vez

Toplotni mostovi so tista mesta v ovoju stavbe, kjer je toplotna prehodnost bistveno ve~ja od toplotne prehodnosti preostalih elementov stavbe. Poleg geometrijskih in konstrukcijskih toplotnih mostov je v stavbah mogo~e najti tudi konvekcijske toplotne mostove. Toplotni mostovi ne povzro~ajo te`av le zaradi ve~je rabe energije, predstavljajo osnovni pogoj za nastanek plesni, saj so na mestih toplotnih mostov temperature obodnih povr{in ni`je in predstavljajo idealno goji{~e za vse vrste plesni. ^e nas malce ve~ja raba energije, ki nastane zaradi toplotnih mostov, v praksi niti ne moti preve~, saj je razlogov za ve~jo rabo energije lahko veliko, pa nas nastanek plesni {e kako moti. Nizke temperature obodnih povr{in, s tem pa tudi nastanek plesni je mogo~e u~inkovito prepre~iti s kakovostnimi re{itvami za prepre~itev toplotnih mostov. Geometrijskim toplotnim mostovom se je mogo~e izogniti z arhitekturo, ki ne vsebuje ostrih prehodov med posameznimi elementi ovoja stavbe (slika 1) Vse ostale toplotne mostove, kamor pri{tevamo konstrukcijske in konvekcijske toplotne mostove pa je mogo~e u~inkovito prepre~iti s pravilnimi re{itvami detajlov.

Geometrijske in hkrati konstrukcijske toplotne mostove, ki nastanejo na sti~i{~ih dveh sten, kjer je zahtevana tudi vertikalna potresna vez, je mogo~e re{iti s protipotresnimi zidnimi bloki YTONG do debeline stene 30 cm in s protipotresnimi termo bloki YTONG debeline 40 cm. Protipotresni zidni bloki imajo `e izdelano odprtino za izdelavo AB vertikalne vezi, ki nadomesti klasi~en opa`. Dodatna toplotna izolacija YTONG MULTIPOR, ki je lahko vgrajena kot zunanja fasadna obloga ali kot notranja izolacijska obloga, {e dodatno toplotno izolira stike sten. Toplotnih mostov pri tako izvedenih detajlih ni ve~. Enake elemente je mogo~e uporabiti tudi pri izdelavi priklju~kov predelnih sten na nosilne zunanje zidove.

Slika 3: U elementi za izdelavo AB vezi

Slika 4: Stropne plo{~e YTONG

Odprtine v zidovih, predvsem za okna in vrata, kjer `elimo vgraditi tudi zunanja sen~ila, lahko predstavljajo veliko nevarnost za nastanek konstrukcijskega toplotnega mostu. Klasi~no AB preklado je skoraj nemogo~e primerno toplotno za{~ititi. Z uporabo YTONG U ali L elementov se vpliv toplotnega mostu malenkost zmanj{a, popolnoma pa se toplotni most odpravi {e z dodatkom toplotne izolacije YTONG MULTIPOR. Prednost toplotne izolacije YTONG MULTIPOR je v tem, da jo je mogo~e vgraditi tako na zunanji, kot tudi na notranji strani stene. YTONG U ali L element nadome{~a sam opa`. Z uporabo nosilnih preklad YTONG se konstrukcijskim toplotnim mostovom povsem izognemo. Nosilne preklade YTONG so na voljo v debelinah od 20 do 25 cm.

Z gradbenim sistemom YTONG do kakovostne gradnje Široka paleta izdelkov Ytong in Ytong Multipor zagotavlja kakovostno gradnjo brez toplotnih mostov, ki so osnovni pogoj za nastanek plesni. Tako predstavlja celoten ovoj stavbe enovito re{itev, s katero se raba energije za ogrevanje v stavbi zmanj{a na najni`jo mo`no raven, kar ustreza vsem znanim kriterijem za nizkoenergijsko, »pasivno« ali bioklimatsko gradnjo. • Tadej Gruden, univ.dipl.in`.grad.

Slika 2: Protipotresni termoblok za izdelavo vertikalne AB vezi

Slika 5: Nosilna preklada YTONG

NA^RTOVANJE

rajnostna gradnja in bivanje vklju~ujejo energetsko u~inkovitost objekta, bivalno ugodje in uporabo obnovljivih virov energije. Stre{ne okenske odprtine dobro izkori{~ajo toplotno energijo sonca, omogo~ajo naravno prezra~evanje in dnevno osvetlitev prostora.

Poleg navadnih vertikalnih oken osvetljujejo bivalni prostor mansarde tudi stre{na okna. Ob skupni uporabi razli~nih kombinacij zasteklitev je omogo~eno dobro prezra~evanje prostora.

Pri na~rtovanju osvetlitve v prostoru je zato potrebno premisliti o pravilni orientaciji stre{nih oken, ki pripomore k bivalnemu ugodju uporabnika. Svetloba, prejeta od sonca in neba, se spreminja skozi dan, z vremenom in letnimi ~asi ter omogo~a uporabniku do`ivljanje teh

sprememb. Ustvarja prijetne ambientalne u~inke, kot so zajtrkovanje z vzhodnim soncem obliti jedilnici ali opazovanje son~nega zahoda v dnevnem prostoru. Uravnavanje dnevne svetlobe omogo~a vgradnja sen~il vrhunskega proizvajalca stre{nih oken. Sen~ila ne nudijo le

dekorativnega izgleda prostora in nadzor nad koli~ino svetlobe, temve~ pripomorejo tudi k ve~ji energetski u~inkovitosti stavbe z izbolj{anjem izolativnosti ali zaustavitvijo son~ne toplote. â&#x20AC;˘

Nadsvetloba stre{nega okna v galeriji omogo~a osvetlitev rekreacijskega koti~ka in bivalnega prostora s pomo~jo izvirne re{itve steklenih tal.

Vgradnja stre{nega okna tik nad posteljo omogo~a uporabniku v jasnih no~eh opazovanje zvezd, v jutranjem ~asu pa prijetno zbujanje s son~nim vzhodom. V poletnem ~asu se prostor lahko zatemni s siesta sen~ilom, ki omogo~a v prostoru popolno temo.

Kvalitetna osvetlitev kopalnice je pomembna z vidika intimnih opravil, kot so `ensko li~enje in mo{ko britje.

Kombinacija vidnih delov ostre{ja, lesenih stre{nih oken in elementov pohi{tva ustvarjajo prijeten bivalni prostor, kjer se uporabnik lahko sprosti po napornem delovnem dnevu.

Razli~ne kombinacije stre{nih oken, posamezna vgradnja in vgradnja drug poleg drugega omogo~ajo s pravilno orientirantacijo, dobro osvetlitev bivalnih prostorov in odli~en zajem toplotne energije pozimi.

Plastificirano stre{no okno, primerno za prostore z vi{jo intenziteto vlage, je bele barve in ne potrebuje vzdr`evanja. Model stre{nega okna s prezra~evalno loputo omogo~a zra~enje prostora pri vodotesnem zaprtem oknu.

S soncem obsijana mansarda

Anja Pavlin, absolventka arhitekture

STROKOVNJAK SVETUJE

Sanjska otroška soba v mansardi Vremensko odporno zunanje kaljeno in notranje lepljeno steklo, ki preprečuje, da bi se steklo ob morebitnem razbitju razletelo v prostor.

Pri načrtovanju otroške sobe v mansardi je potrebno zagotoviti dovolj naravne svetlobe in varnost. Po tehničnih zahtevah za objekte, se v otroških sobah potrebuje minimalno 20% okenskih površin glede na tloris. Le tako bo dovolj naravne svetlobe za učenje in igro. Za varnost pa poskrbimo z ustreznimi zasteklitvami na strešnih oknih. Zagotovite si ugodje bivanja in dovolj svetlobe s strešnimi okni VELUX. Izolativni vgradni set poskrbi za enakomerno toplotno izolativnost po celotnem okenskem okvirju. Sekundarni priklop in drenažni žlebiček, katera sta tudi del vgradnega seta, pa let garancije zagotavljata vodotesnost.

na strešna okna pri uporabi

Siesta senčilo za strešna okna popolnoma zatemni prostor tudi v najmočnejšem soncu. Zato je še posebej primerno za spalnice in otroške sobe. Na voljo v široki Izboljša paleti barv in vzorcev. izolativnost do

Več informacij: www.velux.si velux@velux.si

21%

VELUX Slovenija d.o.o. Ljubljanska 51 a, Trzin tel.: 01 724 68 68

izolacijskega seta BDX

NAPREDNA GRADNJA

Pasivna ope~na hi{a v praksi in `ivljenju

poznali smo è nekaj koristnih nasvetov kako se pravilno lotiti na~rtovanja in gradnje pasivne hi{e zidane iz opeke. V nadaljevanju pa vam predstavljamo nekaj izku{enj, ki so jih nam zaupali graditelji in uporabniki pasivne hi{e. Gradnja in na~rtovanje sodobnih pasivnih hi{ je zagotovo bolj kompleksna kot si marsikateri graditelj predstavlja pred odlo~itvijo za pasivno gradnjo. Odlo~itev ali graditi var~no hi{o ali pasivno hi{o je praviloma zelo lahka, saj nas podatki o majhni porabi energiji za ogrevanje in informacije uporabnikov o kvaliteti bivanja, hitro prepri~ajo, da si tudi mi èlimo imeti tako hi{o. Pri iskanju primernega arhitekta, ki bi nam izdelal ustrezne na~rte je potrebno biti vztrajen in se nikakor ne pustiti prepri~ati tistim strokovnjakom, ki menijo, da je taka gradnja nesmiselna in preve~ komplicirana. Pogovarjali smo se z graditelji, ki so è zaklju~ili gradnjo in se preselili v svoj novi dom. Vsi so zelo zadovoljni, da so ostali pri svojih sanjah in cilju imeti dobro in zelo var~no hi{o. Pazljivost pa

je potrebna tudi pri izvajalcih ope~ne gradnje in obrtnikih, saj jih ve~ina meni, da je tradicionalni na~in bolj{i in cenej{i in nikakor ne zaupajo sodobnim materialom in re{itvam, ki pripomorejo dosegati bolj{o kvaliteto gradnje in bistveno manj{o rabo energije ter nenazadnje tudi hitrej{o gradnjo. Investitorji, ki so `e zaklju~ili svojo gradnjo, pravijo da je zelo pomembno, ko sprejmemo odlo~itev za gradnjo pasivne hi{e, da si najdemo tudi koordinatorja, svetovalca ali nadzornika projekta z izku{njami na ope~ni pasivni gradnji, ki nam bo pomagal skozi vse ~eri, ki nas ~akajo na poti do novega doma. Dejstvo je, da so nekateri investitorji pla~ali previsoko ceno za napake, ki so jih napravili sami oziroma njihovi izvajalci pri sami gradnji. Stro{ek dobrega svetovalca je zagotovo manj{i, kot so dodatni stro{ki za popravila in izbolj{ave neustrezno izvedenih del ali zamenjavi neustrezno izbrane opreme, da dose`emo

Opeka je temelj varnega doma. Za energijsko uèinkovito in trdno konstrukcijo, ki je ne boste nikoli zamenjali, uporabite najboljše: opeko POROTHERM.

Brezplaèna dostava

PTH 30 S P+E do 15.9.2011

www.wienerberger.si

Zastiranje oken s pomo~jo pametnih in{talacij zmanj{uje porabo energije.

tudi na energijo sonca, ki priteka v prostor skozi prozorne povr{ine. Ta energija je zelo pomembna saj predstavlja tudi do 40% vse potrebne energije za ogrevanje. Vendar je lahko zelo hitro tudi preve~ energije, kar pomeni pregrevanje prostorov. Novost na sejmu MOS - Preklada DRYFIX PASIV

zastavljene cilje pasivne gradnje in subvencijo EKO sklada. Pasivna hi{a je na pogled lahko enaka kot klasi~na var~na hi{a, ki ima dobro toplotno izolacijo. Razlika je predvsem v skritih detajlih izvedbe, urejenem centralnem prezra~evanju, praviloma bolj{im stavbnim pohi{tvom in bolj{i zrakotesnosti ovoja stavbe. Vse te re{itve pripomorejo k manj{i potrebi po energije za ogrevanje in ve~jemu udobju. Na drugi strani pa je taka hi{a bistveno bolj ob~utljiva pri uravnavanju temperature v prostorih kadar imamo preve~ pasivne energije. Tu je potrebno posvetiti veliko pozornosti pri notranjih virih energije, predvsem pri kuhanju in su{enju perila ter ostalih izvorih energije. Poleg notranjih virov pa je potrebno zelo paziti

Zgodilo se je, da se je pasivna hi{a v za~etku leto{njega februarja segrela do 27 C, ker ni nih~e opravil sen~enja z sen~ili, zato je zelo pametno razmisliti o motornem pogonu sen~il, ki so priklju~ena na krmilno napravo za uravnavnje temperature v prostoru. Poleg ogrevanja pa je zelo pomembno tudi centralno prezra~evanje z vra~anjem toplote odpadnega zraka. Prezra~evanje pasivnih hi{ je obvezno, saj zrakotesen ovoj ne omogo~a zadostne menjave zraka v prostoru, na drugi strani pa bistveno pripomore k zmanj{anju porabe energije za ogrevanje. Glede na to da je bil v~asih problem previsoka vlaga, predvsem v novozgrajenih hi{ah ga v sodobnih ope~nih pasivnih hi{ah danes ni ve~, oziroma je bistveno zmanj{an, razen v poletnem obdobju z visoko zunanjo temperaturo. Torej ~as vselitve v novo ope~no hi{o ni ve~ odvisen od naravnega su{enja zidov, saj se danes lahko v ~asu gradnje uporablja razvla`ilnik zraka, potem pa skrbi za ustrezno vlago centralni prezra~evalni sistem. Odlo~itev za gradnjo pasivne hi{e iz opeke je vsak dan la`ja in po mnenju uporabnikov `e zgrajenih, se ti nikakor nebi odlo~ili druga~e, saj prednosti, ki ji prina{a taka gradnja, pretehta dodatno investicijo in skrbi v ~asu gradnje. Za ve~ informacij, si oglejte na{e spletne strani na www.wienerberger.si ali www. zelenagradnja.si • Štefan Pi{kur

ELEKTRI^NO OGREVANJE

Elektri~ni sistemi ogrevanja Za vse, ki niste pripravljeni investirati v ogrevalne sisteme celega premoènja. 1000 W mo~i zadostuje za ogrevanje 12–20 m2 bivalne povr{ine. Stereotip, da je elektri~no ogrevanje drago, danes vse bolj izginja. Ogrevalni sistemi, bodisi konvektorski radiatorji, bodisi talno ogrevanje z grelnimi kabli, zagotavljajo velik u~inek. To pomeni, da lahko z relativno majhno mo~jo ogrevate velike povr{ine. Ekonomi~nost elektri~nega ogrevanja se zelo izrazito pokaè pri dobro izoliranih objektih, kjer 1000 W mo~i zadostuje za ogrevanje najmanj 20 m2 bivalnih prostorov. Vendar to {e zdale~ ni edini kriterij. Za izra~un ekonomi~nosti kateregakoli ogrevanja je potrebno upo{tevati investicijo v opremo, tudi v prostor za namestitev opreme, ìvljenjsko dobo - amortizacijo, stro{ke za energent, ter tudi stro{ke vzdrèvanja ~ez celotno dobo trajanja ogrevalnega sistema. Da si boste lahko sami naredili natan~en izra~un ekonomi~nosti va{ega elektri~nega ogrevanja, podajamo nekaj pomembej{ih izhodi{~, (ki veljajo za dobro izolirane objekte):

centralnih sistemih potreben zagon celotnega agregata, tudi ~e ogrevate samo en prostor, kot na primer kopalnice v prehodnih obdobjih. Elektri~no ogrevanje je idealno za vikende in po~itni{ke objekte, saj z minimalno grelno mo~jo pozimi prepre~uje zmrzovanje oziroma podhladitev objekta. Z majhnimi dodatnimi stro{ki si ob tem sistemu ogrevanja lahko zagotovite upravljanje na daljavo (preko mobitela). Elektri~ni var~ni stenski radiatorji

Investicija v opremo in prostor Za~etni stro{ki zna{ajo od 60 €/1000 W z vgradnjo grelnih kablov, oziroma 100 € /1000 W, ~e izberete sistem ogrevanja z konvektorskimi radiatorji. Investicije v prostor ni.

Grelni u~inek in teko~i stro{ki S1000 W se pri dobro izoliranih zgradbah ogreje 12 - 20 m2 bivalnega prostora. Povpre~no teko~i stro{ki zna{ajo 6 €/m2 na leto, ob trenutni ceni za elektri-

ko 0,10 €/1000 W. @ivljenjska doba grelne mreè traja najmanj 30 let, konvektorski radiatorji pa so uporabni brez teàv najmanj 15 let. Stro{kov vzdrèvanja prakti~no ni.

Pomembne lastnosti elektri~nega ogrevanja Elektri~no ogrevanje omogo~a zelo natan~ne regulacije ogrevanja posameznih prostorov z vgradnjo. Posamezne prostore ogrevate popolnoma avtonomno (samostojno), medtem ko je pri

Zaradi svoje avtonomnosti je elektri~no ogrevanje zelo priporo~ljivo tudi v primerih, ko prostore ogrevate s kamini ali pe~mi na trda goriva. Pri adaptacijah kopalnic so grelni kabli zelo tanki, zasedejo samo 10 mm vi{ine v tlaku. Tako kot pri katerem koli ogrevanju je tudi pri elektri~nem najpomembneje zagotoviti dobro izolacijo objekta, ker s tem zmanj{ate tako stro{ke za energent, kot tudi stro{ek za investicijo. • Vir: KOOP TRGOVINA d.o.o.

TOPLOTNE ^RPALKE

Toplotna ~rpalka Waterstage japonskega proizvajalca Fujitsu

aponska korporacija FUJITSU je uveljavljen proizvajalec naprednih tehnologij ogrevanja, {e posebej toplotnih ~rpalk WATERSTAGE, ki globalno trenutno spadajo med bolje prodajane toplotne ~rpalke.

Ekspanzijska posoda Enota prav tako vsebuje 8l ekspanzijsko posodo, ki za sodobni ogrevalni sistem z nizko-temperaturnimi radiatorji ali talnim gretjem popolnoma zadostuje.

Koaksialni toplotni izmenjevalnik V notranjosti enote je koaksialni toplotni izmenjevalnik, ki je veliko bolj u~inkovit in odporen na ne~isto~e v primerjavi s standardnimi plo{~atimi izmenjevalniki, ki se rad zama{i zaradi manj{ih premerov cevi.

Obto~na ~rpalka

Proizvajalci skrbijo za hitro in uporabniku prijazno vgradnjo ogrevalnega sistema. Sistem vgradnje toplotne ~rpalke WATERSTAGE je enostaven in tudi pri velikih ogrevalnih povr{inah stanovanjskega objekta ne potrebuje veliko prostora.

Tudi obto~na ~rpalka Wilo za pogon ogrevne vode je vklju~ena v notranjo enoto, ki ima zmogljivost 50 l/min in zadostuje za ve~ino potreb ogrevalnega sistema. ^e se odlo~ite {e za mo`nost hlajenja dokupite kit za hlajenje, ki se ga vgradi na obto~no ~rpalko. Pri nekaterih proizvajalcih je potrebno nekaj na{tetih komponent dokupiti. To pa pomeni, da vam po nepotrebnem obremenijo prostor in pove~ujejo stro{ke investicije.

Zunanja enota toplotne ~rpalke Zunanja enota toplotne ~rpalke WATERSTAGE se vgradi na tipskem podstavku najve~ cca. 20 m oddaljeno od notranje enote. Med zunanjo in notranjo enoto toplotne ~rpalke se vzpostavi freonska povezava. Razlog, da ne potrebujete velike kurilnice je kompaktna notranja enota toplotne ~rpalke, ki je {iroka 450 mm, globoka 480 mm, visoka 1034 mm in vsebuje vse pomembne komponente za u~inkovit in energetsko var~en ogrevalni sistem.

Notranja enota toplotne ~rpalke Notranja enota med drugim vsebuje naslednje pomembne sklope: - regulacijo, - ekspanzijsko posodo, - koaksialni toplotni izmenjevalnik, - obto~no ~rpalko.

Notranja enota toplotne ~rpalke FUJITSU WATERSTAGE

Regulacija V notranji enoti se skriva vsa regulacija, ki jo potrebujete za va{ ogrevalni sistem. Povezana je s sobnim termostatom, ki se ga vgradi v prostor kjer se pogosto zadr`ujete (dnevna soba, kuhinja). Z regulacijo je povezana tudi vremenska postaja, ki jo krmili pameten Siemensov krmilnik, in vklju~uje notranji in zunanji senzor temperature. Vse informacije v zvezi z delovanjem toplotne ~rpalke se lahko razbere iz lepo oblikovanega prikazovalnika na notranji enoti.

Kombiniran sistem T^ in kotel na kurilno olje Toplotna ~rpalka WATERSTAGE ima re{itev tudi za tiste, ki bi `eleli imeti kombinirano ogrevanje z obstoje~im ogrevalnim sistemom (npr. kotel na kurilno olje) ali kombinacijo talnega in radiatorskega gretja (dve temperaturni obmo~ji). Vgradnja toplotne ~rpalke je pri normalnih pogojih izvedena v roku 2-3 delovnih dni.

Brez zalogovnika tople vode Prednost toplotnih ~rpalk FUJITSU je tudi, da ne potrebujejo zalogovnika tople vode, saj uporabljajo koaksialni toplotni izmenjevalnik, ki ima dovolj vode, da ni te`av pri ogrevanju/hlajenju prostorov in odmrzovanju zunanje enote. Da je toplotna ~rpalka FUJITSU vrhunski proizvod so potrdili tudi na Eko-skladu, kjer vam odobrijo subvencijo v vi{ini 1.000 EUR, in sicer za nakup 11 kW High Power modela in komfortnega 5 kW modela toplotne ~rpalke.

Okoljevarstvene zahteve ob uporabi ozonu {kodljivih plinov Zaradi vse stro`jih okoljevarstvenih zahtev je leta 2007 stopila v veljavo uredba (ES {t. 842/2006) o uporabi ozonu {kodljivih snovi Primer hidravli~ne vezave toplotne ~rpalke FUJITSU WATERSTAGE

in fluoriranih toplogrednih plinov. Lastnika toplotne ~rpalke uredba zavezuje, da mora prepre~evati uhajanje hladilnih plinov in mora opravljati preizkus tesnosti s strani osebe s spri~evalom (poobla{~eni serviser oz. poobla{~eno podjetje na sistemih od 3 kg do 30 kg F-plinov vsakih 12 mesecev). Lastnik mora za toplotno ~rpalko, ki vsebuje ve~ kot 3 kg delovnega plina voditi evidenco o: - koli~ini in vrsti uporabljenih F-plinov, - dodani koli~ini in koli~ini zajeti med servisiranjem, vzdr`evanjem in kon~no odstranitvijo, - o podjetju, ki je opravilo servisiranje ali vzdr`evanje,

- datumih in rezultatih izvedenih preverjanj. Neupo{tevanja oziroma kr{enje uredbe o izvajanju {t. 842/20006 (Ur.l.RS {t. 32/07) sankcionira pristojni in nadzorni organ (uredba ur.l. RS, {t. 32/07), pristojni organ za izvajanje uredbe (ES) MOP ter nadzorni organ - in{pektorji, pristojni za okolje. S strani okoljevarstva toplotna ~rpalka FUJITSU WATERSTAGE dosega najvi{je normative saj ima najve~ 2,5 kg delovnega plina v sistemu, zato vam ni potrebno voditi evidence o uporabi ozona {kodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov. • Marko Šubic

Zakaj nas ne bi grelo sonce? Med ljudmi je vse bolj prisotno zavedanje o potrebi trajnostnega modela `ivljenja in razvoja, ki bi ga le to narekovalo. Gospodarsko ekonomska kriza je globoko zarezala v na{e razmi{ljanje o var~evanju na razli~nih nivojih v skoraj vseh segmentih na{ega bivanja. Var~evanje, ki je bilo prej v mislih kot dejanjih posameznikov, lahko pa tudi kot odli~na tr`na ni{a, je sedaj postala nuja in realnost. Zavest o odgovornosti do ohranjanja narave le po~asi raste med ljudmi. To, da lahko vsak za~ne pred svojim pragom, je dobro, vendar premalo, namre~ odli~na tr`na ni{a {e vedno ostaja. Nekatere industrijsko bolj razvite dr`ave bodo ste`ka podpisale za njih zavezujo~e mednarodne dogovore o zmanj{anju emisij izpustov, ~e se omejimo zgolj na to, saj bi to pomenilo, ali drage posege v industrijo ali zmanj{anje proizvodnje, kar bi posledi~no zmanj{alo potro{njo. Kako zmanj{ati potro{njo, ~e je le ta vodilo kapitala in izklju~uje var~evanje.

Arhitektura bivanja s soncem Modre kulture pred 2000 in ve~ leti so znale oblikovati svoje domove z mnogo toplotnega udobja zgolj z upo{tevanjem naravnih procesov, in sicer veliko prej, preden so jim to ponudila podjetja z drago tehnologijo. Široka uporaba naravne konvekcije v hi{i je samoregulirna, ni potrebnih termostatov, elektrovodenih ventilacijskih loput, ni~esar kar porablja elektri~no energijo, vse uravnavajo temperaturni diferenciali. Na podstrehi dostopne ventilacijske odprtine se odprejo enkrat spomladi in zaprejo enkrat jeseni (preden nastopijo mrzli vetrovi). Ob najhladnej{ih jasnih zimskih dnevih vsa vlaga obori iz zraka in mrzlo zimsko

Zunanja enota toplotne ~rpalke FUJITSU WATERSTAGE

nebo postane popolne modre barve. Pono~i toplota seva v atmosfero, v vi{je plasti, ohladi zemljo in zrak, nasprotno ob obla~nih dnevih toplota reflektira pono~i nazaj in naredi no~i toplej{e. Potreba po son~nih àrkih je vi{ja v jasnih zimskih dnevih kot v obla~nem vremenu – kako priro~en ekolo{ko okoljski samoregulacijski oblikovalski faktor je to. Mnogi graditelji, projektanti arhitekture, teh naravnih zakonov àl {e ne vklju~ujejo v projekte. »Mogo~na topla gmota po~asi valujo~e toplote zraka v notranjost prostorov hi{e, od toplega proti hladnim«, prina{a brezpla~ne koli~ine toplote v hi{o. Toplotno energijo moramo samo {e zadràti v posameznih elementih konstrukcije ~im dlje ~asa. Spustimo sonce v na{ dom in dovolimo, da nas ogreje. • mag. Iva Verbnik

NAPREDNA GRADNJA

Var~evati ali porabljati lastno energijo?

te kdaj pomislili: ~e ima var~evanje z energijo iz ostalih naravnih virov razumne razloge - varstvo narave ali prihranek pri denarju, kaj nas ène, da var~ujemo z lastno energijo? Z energijo, ki bi jo sicer porabili za delo? Prihranjeno mo~ porabljamo za rekreacijo, hobije, lenarjenje... Kaj, ~e bi bilo mo~ prihranjen ~as uskladi{~iti? Ali celo naloìti nekam, kjer bi se obrestoval z obrestmi? Od nekdaj je bila aktualna gradnja stanovanj z lastnim udejstvovanjem. Da se to spla~a, è vemo, kak{ne koristi prina{a lahko na hitro na{tejemo. Za spremembo tokrat obravnavamo monta`no gradnjo. V prispevku primerjamo industrijsko zgrajene hi{e in hi{e, pri kateri smo upo{tevali ve~ spodaj opisanih aspektov.

Ekolo{ko sprejemljiva gradiva Les in lesni izdelki so lahko brez dodanih {kodljivih kemikalij: recimo lesne konstrukcijske plo{~e proizvajalcev Pavatex in Egger in izolacije na lesni osnovi Pavatex. Primer: obi~ajne plo{~e OSB 3 smo nadomestili s plo{~ami OSB 4 TOP â&#x20AC;&#x201C; trdnej{imi in tako zdravimi, kot je le mogo~e. Lesne izolacijske materiale odlikuje hkrati tudi velika u~inkovitost pri za{~iti pred poletnimi temperaturami.

Tehni~no najnaprednej{e re{itve Pri toplotnih izolacijah smo uporabili tehni~no najbolj u~inkovite izolacije razreda 035 in 032, ki so obenem tudi zdravju najprijaznej{e (sistemi PURE ONE, ECOSE in PREMIUM). Sistem ogrevanja in hlajenja VARIOTHERM, ki je vklju~en v osnovno konstrukcijo objekta: v stene, strope in tla. Tako so dose`ene zdrave razmere za bivanje. Stro{ki ogrevanja in hlajenja pa so (seveda v odvisnosti od vira energije) zmanj{ani na minimum.

Upo{tevanje ugodja uporabnika Upo{tevali smo konstrukcije in materiale, ki zagotavljajo res dobro zvo~no izolacijo med prostori â&#x20AC;&#x201C; kar je pogosto podcenjevano podro~je. Upo{tevali smo uporabo izdelkov, ki omogo~ajo maksimalno prilagodljivost v obliko-

vanju in so obenem dovolj enostavni za vgradnjo, da delo z njimi obvladajo vsi obrtniki ali spretnej{i samograditelji. Univerzalne gradbene plo{~e WEDI so `e en tak izdelek, s katerimi lahko izdelamo tla, ali stene, obenem pa {e kopalni{ko pohi{tvo ali obloge sanitarnih elementov, savne in vse mogo~e elemente kompliciranih oblik.

In kaj smo ugotovili? Da se da pri gradnji po fazah z lastnim udejstvovanjem precej prihraniti, ~e si vzamemo ~as za iskanje pravih materialov in izvajalcev, kar smemo in zmoremo, pa postorimo sami. Najmanj, kar pridobimo, pa je, da za enako ceno lahko dobimo bistveno bolj kakovosten bivalen prostor. ^e se nam le da? â&#x20AC;˘ Nu{ka Marn

TEHNOCOLOR d.o.o. Lendavska ulica 29, 9000 Murska Sobota t: 02 521 44 61, f: 02 521 44 63 b.kuhar@tehnocolor.si, www.kalcer.si

gradimo modro - gradimo skupaj

Belgijski solarni tunel

Hitro spajanje lesa in betona

Projekt pod imenom Solarni tunel je pred mesecem za el oddajati prve kilovate son ne elektrike. Nad progo hitrega vlaka v Belgiji med Antwerpnom in Amsterdamom so postavili strehi podobno konstrukcijo na kateri stojijo fotovoltai ni paneli. Belgijske Ĺželeznice so z nosilcem projekta Enfinity na to konstrukcijo namestile 16.000 panelov. Projekt je prvi te vrste v Evropi, saj do sedaj nih e ni izkoristil ĹželezniĹĄkih naprav za proizvodnjo zelene elektrike. To energijo poĹĄiljajo v omreĹžje, ki poganja hitre vlake ter napaja signalizacijo, razsvetljavo in celo ogrevanje antwerpnske centralne ĹželezniĹĄke postaje.

Dele lesenih konstrukcij lahko na betonske podlage ali stene pritrjujemo z vrtanjem ene izvrtine in brez odmikanja lesa ter vstavljanja betonskega vlo`ka. Za to potrebujemo vijak, ki enako dobro vprijema v beton in les, spoj pa lahko nato takoj obremenimo. Enako dobro bo pritrditev uspela tudi na kamnite ali ope~nate podlage. Pritrditev omogo~ata dve razli~ni patentirani navojnici, betonski del navoja pa ne pritiska na steno izvrtine, kot se to dogaja pri plasti~nih ali kovinskih zidnih vlo`kih. Zato so pritrdilne to~ke lahko tudi blizu robov betonskega dela. Pritrditev enako dobro prenese stri`ne in natezne obremenitve ter je v skladu z vsemi DIN zahtevami za tak{ne gradbene elemente. Nov vijak s trgovskim imenom Multi Monti je novost, ki omogo~a hitro in zanesljivo kombinirano gradnjo, proizvajalec Heco, www.heco-schrauben.de â&#x20AC;˘

4000 vlakov na sonce StreĹĄni del konstrukcije ima povrĹĄino 50.000 m2, kar je okrog osem nogometnih igriĹĄ . V obi ajnih pogojih bodo na leto pridobili 3.300 MWh elektrike, kar bi zadoĹĄ alo za letno napajanje 1000 gospodinjstev. Izpuste CO2 bodo s tem zmanjĹĄali za 2.400 ton na leto, prera unano v porabo enega prevoza Antwerpen â&#x20AC;&#x201C; Amsterdam pa bo v enem letu kar 4000 hitrih vlakov peljalo izklju no na sonce. Belgijske Ĺželeznice bodo nadaljevale investiranje v obnovljive vire, saj ho ejo Ĺže tako okolju prijazne prevoze z vlaki narediti ĹĄe bolj zelene. â&#x20AC;˘ Tihec

1SFEBOJ QSPKFLUV [BWF[BOJ TUSBOLJ 1WD PLOB JO WSBUB SPMFUF QPMLOB Ă¤BMV[JKF BMV WIPEOB WSBUB *OPUIFSN &LTLMV[JWOP W 4MPWFOJKJ o MFTFOB JO MFT BMV PLOB QSJ[OBOFHB TWFUPWOFHB QSPJ[WBKBMDB

1PTUPKOB 5SĂ¤BĂ?LB D B

XXX QWDOBHPEF TJ

-KVCMKBOB +VSÄ˛LPWB D

IZOLACIJE

Izoliranje kletnih sten

unanja kletna stena kot tudi vsi ostali elementi stavb, ki so v stiku z vla`no zemljo ali celo pod nivojem podtalnice, se gradijo vodotesno, kar pa za prijetno bivalno ugodje ne zadostuje. Hidroizolacijski sloj ogrevanih in neogrevanih kletnih prostorov za ugodje bivanja obdamo s slojem toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena (XPS), ki ustreza zahtevam vgradnje pod nivojem terena (slika 1).

• • • •

Zakaj toplotno za{~ititi stene v zemlji? Tako zagotovimo temperaturno stabilnost v prostoru, prepre~imo rosenje na hladni notranji povr{ini stene, za{~itimo hidroizolacijo pred mehanskimi po{kodbami, za{~itimo hidroizolacijo pred temperaturnimi vplivi in s tem podalj{amo njeno trajnost. Ve~ o izolaciji kletnih sten ter ustreznih proizvodih za druge namene uporabe najdete na spletni strani www.fibran.si.

slika 1

slika 2

slika 3

slika 4

Postopek name{~anja toplotne izolacije kletnih sten Plo{~e se name{~ajo na ravno in ~isto hidroizolirano povr{ino tesno drugo poleg druge, z vrsti~nim zamikom. S toplotno izolacijskimi plo{~ami FIBRANxps se pazljivo oblo`i celotna povr{ine zasute stene, vklju~no z bo~nimi stranmi temelja. Neogrevane podzemne konstrukcije, kot so svetlobni ja{ki (slika 2), terase, hladne sosednje stavbe in druge posamezne konstrukcije, morajo biti od ogrevanega dela objekta oddvojene oz. izolirane, da na teh delih prepre~imo pove~an prehod toplote in ostale neza`elene posledice tovrstnih toplotnih mostov. FIBRANxps se na hidroizolacijsko podlago namesti s pomo~jo lepilnih blazinic iz butilne gume FIBRANstick (slika 3, slika 4) ali pa se uporabi ustrezna lepilna pena. Toplotno izolacijske plo{~e, ki bodo name{~ene pod nivojem podtalnice, je potrebno lepiti po celotni povr{ini.

Debelina toplotne izolacije Minimalna debelina toplotne izolacije sten ogrevanih kletnih prostorov se dolo~i po pravilniku (okoli 12 cm), medtem ko se pri nizkoenergijskih stavbah, {e posebej pa pri pasivni hi{i, debelina podzemne izolacije precej pove~a. Za nizkoenergijske objekte, kjer je potrebna debelina izolacije ve~ kot 20 cm, se izolacija sme polagati dvoslojno. Medsebojno lepljenje plo{~ se izvede po celotni povr{ini ali v pasovih po vertikalni smeri za nemoten odvod morebitne vode. Zasute stene neogrevanih prostorov se za{~iti z minimalno debelino izolacije FIBRANxps 300-L, ki slu`i kot mehanska za{~ita hidroizolaciji in hkrati minimalna toplotna za{~ita, s katero prepre~imo rosenje in nastanek plesni na stenah kletnih prostorov.

Za `eljeno toplotno u~inkovitost kletnih sten moramo posebno pozornost posvetiti:

Na konkretna vpra{anja odgovarjamo preko tel. 07 39 39 525 ter el. po{te nasvet@fibran.si.

Energijski {~it stene pod nivojem terena predstavljajo toplotno izolacijske plo{~e FIBRANxps 300-L, ki imajo ustrezne tehni~ne karakteristike za to namembnost. Plo{~e FIBRANxps 300-L so povr{insko gladke z deklarirano tla~no trdnostjo 300 kPa (tla~na trdnost plo{~ ob 10-odstotni deformaciji je ve~ kot 30 ton/m2) ter minimalnim vpijanjem tako vlage pod vplivom difuzije kot pri potopitvi. Robovi plo{~ so stopni~asto oblikovani (L-rob), da prepre~ijo linijske toplotne mostove (pove~an prehod toplote) na mestih medsebojnega stika. Stopni~asto izvedeni robovi plo{~ FIBRANxps 300-L tudi prepre~ijo zasipnemu materialu dostop do hidroizolacije in s tem hidroizolacijo posledi~no obvarujejo pred po{kodbami.

• medsebojnemu stiku plo{~, da ne omogo~imo pove~anega prehoda toplote na spojih, • izvedbi na prehodu med izolacijo kletne stene in fasadnega cokla, • izvedbi na prehodu med izolacijo temeljev objekta in kletne stene, • izolaciji vogalov in kotov, • detajlom toplotne izolacije instalacijskih prebojev in neogrevanih ja{kov, • spojem ogrevanega in neogrevanega dela objekta … V zemlji, kjer je prisotna vlaga in ob~asno tudi voda, hidroizolacija in FIBRANxps delujeta povezano; objekt mora biti proti vdoru vode za{~iten s hidroizolacijo, le-ta pa mora biti mehansko za{~itena s trdno in trajno u~inkovito toplotno izolacijo. S kombinacijo hidroizolacijskega in nevpojnega toplotno izolacijskega sloja, kot je FIBRANxps, tako hidroizolacija kot konstrukcija ohranjata trajnost, za{~itenemu elementu pa je dodatno zagotovljena toplotna stabilnost. •

NAPREDNI GRADBENI MATERIALI

Za ve~ji red pri montaì Pri vgrajevanju stavbnega pohi{tva se dogaja, da monta`na dela opravljajo nepoobla{~eni monterji, ki se v~asih predstavljajo kot poobla{~eni monterji dolo~enega proizvajalca, ~eprav to niso. V dru`bi AJM iz Kozjaka nad Pesnico pri Mariboru so dobivali informacije iz slovenskega trga, da je teh primerov vedno ve~. êprav slovenska zakonodaja opredeljuje kdo in kako lahko ponuja svoje storitve ali blago po stanovanjskih hi{ah in da se mora v tem primeru tudi legitimirati z veljavnimi dokumenti, tega marsikdo ne po~ne. Zaradi tega so se v AJM odlo~ili, da na podro~ju storitev montaè napravijo red. Od 17. avgusta 2011 je pri njih è uvedena takoimenovana licen~na kartica. Vsi monterji dru`be AJM ali njihovi poobla{~enci morajo od tega dne na vidnem mestu nositi licen~no kartico. Z njo potrjujejo, da je oseba, ki je na njej navedena, usposobljena za tovrstna dela in da se sprotno izobraùje o novostih s podro~ja montaè. Preden pri~ne monter z vgrajevanjem stavbnih elementov je dolàn stranki pokazati svojo licen~no kartico. Ta ni prenosljiva na drugo osebo, zato mora na zahtevo stranke predloìti tudi svoj osebni dokument. Šele zatem lahko pri~ne z deli v dolo~eni zgradbi. V kolikor izvaja dela monter brez potrjene licence, stranka ne more uvelja-

RAL monta`a

vljati reklamacije za morebitne napake pri montaì. Licenca oziroma dovoljenje za montaò je potrjeno z veljavno nalepko za teko~e leto na hrbtni strani kartice. Potrditev usposobljenosti za to leto pridobi monter, ko uspe{no opravi letni preizkus znanja v internem sistemu izobraèvanja v AJM. Z novostjo èlijo pri tem proizvajalcu stavbnega pohi{tva vzpostaviti ve~ji red na tem podro~ju in hrati za{~ititi odjemalce pred neljubimi stro{ki zaradi slabo opravljenega dela. Obenem bodo s tem ukrepom prepre~ili tudi druge nev{e~nosti, ki jih lahko povzro~ijo nepoklicane osebe. Naro~niki storitve pa se bodo najbolj samoza{~itno ravnali, ~e bodo od monterjev zahtevali predloìtev licen~ne kartice, ki so jo uvedli v AJM. • F. Mithans

Boljši pogled na svet! VZOREC LICEN^NE KARTICE-obe strani

Z izbiro oken, vrat, senčil in zimskih vrtov AJM, privarčujete pri porabi energije tudi do 36% letno.

NAPREDNE RE[ITVE

Ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje ter priprava tople sanitarne vode v eni enoti

sak stanovanjski prostor ne zahteva samo, da ga primerno ogrevamo, ampak ga moramo tudi ustrezno prezra~evati. Kontrolirano prezra~evanje stanovanjskih prostorov postaja tako iz leta v leto bolj pomembno. Vendar pa nam z obi~ajnim prezra~evanjem stanovanjskih prostorov nehote uhaja navzven velik del è obstoje~e toplote in tako, kot pravi star pregovor res dobesedno »me~emo denar skozi okno«. Poleg tega pa je sve` in ~ist zrak v stanovanjskih prostorih {e kako pomemben dejavnik za na{e zdravje. Moderne STIEBEL ELTRON toplotne ~rpalke tipa LWZ poskrbijo prav za to, da je v stanovanjskih prostorih primerno toplo in vedno sveè. Tak{ne toplotne ~rpalke zdruùjejo v sebi funkcije ogrevanja ter hlajenja prostorov, priprave tople sanitarne vode in prezra~evanja stanovanjskih prostorov. Sama naprava vse to naredi zelo natan~no, nemote~e in povsem avtomatizirano, s ~imer se privar~uje zelo veliko energije. Naprava LWZ 304/404 je toplotna ~rpalka, ki je bila razvita predvsem za novogradnje katerih potrebe po toploti niso ve~je od 10 kW. LWZ 304/404 proizvaja zadostno koli~ino toplote v zimskem ~asu ter hladu v poletnem ~asu, katere pridobiva iz zunanjega zraka. Prav tako v celoti poskrbi za pripravo tople sanitarne vode in uravnava kompletno prezra~evanje stanovanjskih prostorov. Kompaktna naprava LWZ 303/403 s svojim

Kompaktna toplotna ~rpalka LWZ 404 SOL

inovativnim protito~nim kri`nim toplotnim izmenjevalcem odvzame iz izrabljenega (odpadnega) zraka do 90 % toplote in to toplotno energijo nato preko centralnega prezra~evalnega sistema dovaja nazaj v stanovanjske prostore. S tem sam objekt – hi{a ob prezra~evanju ne izgubi skoraj ni~ energije. Kot kompletna naprava je LWZ 304/404 opremljena {e z 230 l emajliranim grelnikom za pripravo tople sanitarne vode. Pri zelo nizkih zunanjih temperaturah oz. ob zelo veliki potrebi po toploti pa ima LWZ 304/404 v sebi `e vgrajen dodaten elektri~en grelec za pokrivanje teh toplotnih potreb. V kombinaciji s solarnim sistemom (SOL izvedba LWZ naprave) pa je mogo~e energijske stro{ke samega objekta {e dodatno zni`ati.

Naprave LWZ 304/404 so primerne predvsem za nizkoenergetske objekte povr{ine do cca. 200 m² in za toplotne potrebe do 12,9 kW (pri -15°C zunanje temperature - po DIN EN 12831). Na objektu mora biti vgrajeno nizkotemperaturno gretje (35 °C). Pri teh pogojih toplotna ~rpalka zrak/voda v kombinaciji s prezra~evanjem dosega letne izkoristke tudi COP 4,0 pri zunanji temperaturi zraka 2°C in celo COP 3,7 pri -7°C. Ve~ informacij o LWZ 304/404 SOL in ostalih toplotnih ~rpalkah STIEBEL ELTRON lahko dobite na na{i spletni strani www.veto.si ali pa na tel. {t. 01/580-91-00. • Damir @E@ELJ in`.str., Veto veletrgovina d.o.o.

OGREVANJE

Toplotna ~rpalka DeDietrich Alezio

lezio je toplotna ~rpalka sistema zrak/voda kar pomeni, da vso potrebno toplotno energijo jemlje iz okoli{kega zraka in jo nato preko transportnih medijev prena{a na ogrevanje objekta oziroma pripravo tople sanitarne vode. Spada v program DeDietrich Easylife, kar pomeni, da gre za izdelek, ki ga odlikujejo dobre tehni~ne karakteristike ter izredno sprejemljiva cena. Zaradi tega je ta toplotna ~rpalka na francoskem trgu, ki velja za najve~jega po prodaji toplotnih ~rpalk v sklopu dr`av EU, dosegla izjemen prodajni uspeh. Od njene predstavitve leta 2008 pa do danes, je bilo prodanih preko 20.000 Alezio AWHP – notranja enota

Alezio AWHP – zunanja enota

kosov kar pomeni, da gre za resni~no dober in preizku{en izdelek katerega kvaliteta ni vpra{ljiva. Za visoko u~inkovitost toplotnih ~rpalk skrbi rotacijski kompresor z invertersko tehnologijo delovanja ter »Power receiver«, ki je vgrajen v hladilnem krogu in katerega funkcija je dvig temperature hladilnega medija pred vstopom v kompresor. Tako pred njim, kakor tudi za njim, sta zaradi nadzora prekomernega hlajenja hladilnega medija ter izbolj{anja kolori~ne mo~i pri ni`jih temperaturah izparevanja, vgrajena dva ekspanzijska ventila. Sli{i se sicer zapleteno vendar v praksi to pomeni veliko bolj{i izkoristek delovanja toplotne ~rpalke tudi pri ni`jih zunanjih temperaturah. Zaradi tega toplotna ~rpalka dosega visoka grelna {tevila in sicer tudi do 4,2 pri A7/W35 glede na standard EN145112. Maksimalna temperatura predtoka medija

zna{a +55°C tudi pri zunanji temperaturi -15°C. Inverterska tehnologija delovanja omogo~a to~no podajanje mo~i delovanja glede na dejanske potrebe ogrevanja. To pomeni delovanje v obmo~ju med 30% in 100% mo~i, kar pri modelu 14TR pomeni nadzor podajanja potrebne mo~i v obmo~ju med 4,11kW in 13,70kW. Toplotna ~rpalka je Split Inverter izvedbe kar pomeni da je sestavljena iz zunanjega ter notranjega hidravli~nega modula. Zunanji modul je namenjen za pripravo toplote, notranji pa za ustrezen prenos na porabnike. Medsebojno sta povezani s cevmi v katerih kro`i hladilni medij. Ta povezava je brez dodajanja dodatnega hladilnega medija lahko dol`ine tudi do 50 metrov. Ker za tak{ne tipe toplotnih ~rpalk niso potrebna nobena zemeljska dela, so le-te izredno primerne pri posodabljanju obstoje~ih ogrevalnih sistemov. V ta namen se uporabi toplotne ~rpalke z notranjim modulom MIV-H. Ta ima vgrajen preklopni ventil, ki skrbi za preklop med obstoje~im ogrevalnim sistemom ter samostojnim delovanjem toplotne ~rpalke. Vklop dodatnega vira ogrevanja, v tem primeru obstoje~ega ogrevalnega sistema, se izvede samodejno, ko regulacija zazna prenizko zunanjo temperaturo in s tem pove~a izkoristek delovanja ogrevalnega sistema. Toplotna ~rpalka Alezio se lahko uporabi tudi pri novogradnjah kjer obstoje~ih ogrevalnih sistemov ni in je potrebno samostojno delovanje toplotne ~rpalke. V ta namen se uporabi toplotne ~rpalke z notranjim modulom MIV-E. Ta ima vgrajen elektro grelec, ki ob pomanjkanju toplotne energije pri izredno nizkih zunanjih temperaturah vklju~i elektro grelec kot dodatni vir ogrevanja. Ve~ informacij o cenovno ugodnih in zelo kvalitetnih toplotnih ~rpalkah DeDietrich Alezio lahko najdete na spletni strani www.veto.si oziroma nas pokli~ete na telefon 01/580-91-00. • Damir @E@ELJ in`.str., VETO d.o.o.

www.thermia.com

DA BI POVEDALI RESNICO, SE MORAMO HVALITI. Rezultati testiranja v laboratoriju Danfoss: - 17-38% višje letno grelno število od vodilnih konkurentov - najbolj tiha toplotna črpalka med konkurenti

NOVA THERMIA ATEC Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

Ekskluzivni zastopnik in distributer:

atlas www.atlas-trading.si

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik info@atlas-trading.si

Tel 03 425 54 12 G 041 324 173

V sodelovanju z elektro distributerji nudimo boljše pogoje za nakup toplotne črpalke in ugodnosti pri dobavi električne energije. Naši partnerski elektro distributerji :

- ELEKTRO CELJE - ELEKTRO GORENJSKA - ELEKTRO MARIBOR