revija Varčujem z energijo - št. 24 by revija Varčujem z energijo

Letnik 6, {t. 24 / maj - junij 2011 30.000 brezpla~nih izvodov

UVODNIK

Ohlajarji in ogrevarji

otiv za ta tekst so pisma bralcev, ki pa jih ne boste na{li v rubriki vpra{anja – odgovori. Sporo~ajo nam njihova mnenja in razmi{ljanja, njihova pisma pa se v 99 odstotkih za~nejo s stavkom » se mi zdi zanimiva in jo rad prebiram«. Te besede so mazivo in balzam za ekipo, ki revijo sestavlja in se za njih z globokim priklonom zahvaljujemo. Bralec nam pi{e: »Navedba, da je ~lovek v zadnjih 100 letih z izgorevanjem fosilnih goriv pove~al dele` CO2 v zraku, je le nedokazana domneva. ê premislimo, tudi ni ravno verjetna. Vi ste jo objavili, kot da je nesporno dejstvo, zato prosim, da ne zavajate bralcev«. In ker je bila Zemlja znanstveno dokazano neko~ plo{~ata, sredi{~e vesolja, sonce pa je kroìlo okrog nje, to pomeni, da nobene trditve ne smemo zavra~ati samo zaradi tega, ker ve~ina trdi nekaj drugega. Velikokrat se je namre~ è izkazalo, da so osamljeni strelci imeli prav. Zato sem pozorno prebral najnovej{o knjigo z naslovom »Podnebna prevara« avtorja Mi{e Alkalaja. V njej trdi in s {tevilnimi navedbami strokovnih ~lankov podkrepljuje, da se planet v resnici ohlaja in da je CO2 teorija samo izgovor za pove~evanje mastnih zaslu`kov dràv in posameznikov. Pri tem misli zlasti na trgovanje z emisijami in na tehnologije za odstranjevanje in skladi{~enje vi{kov CO2, ki bi naj v kratkem prina{ale bajne zaslu`ke. ê najpomembnej{e trditve v knjigi sku{am strniti v nekaj besed, si sledijo: debelina ledu na Arktiki raste, morje v globini 2000 m se ohlaja, prav tako se ohlaja plast zraka na velikih vi{inah, v preteklih tiso~letjih smo dokazano imeli topla in hladna obdobja, vulkani niso bili vedno vzrok ohladitev ali pregrevanj, ki so bolj odvisne od cikli~ne son~ne aktivnosti, trenutne otoplitve niso pomembne, v resnici prihaja ohladitev. V glavnem kroìta v znanstvenem svetu dve domnevi. Prva temelji na trditvi, da CO2 povzro~a ogrevanje planeta z vsemi posledicami, o katerih beremo ali gledamo oddaje vsak dan, druga trdi da so meritve prvih prikrojene in da se planet ohlaja. Obe skupini operirata z veliko podatki in meritvami, v obeh se nahajajo priznani strokovnjaki za posamezna podro~ja, zato se je kljub poglobljenemu {tudiju na pogled te`ko odlo~iti za eno ali drugo mo`nost. Navadili smo se tudi, da se ob vsaki trditvi za~nemo spra{evati, kaj se skriva v ozadju, kak{ni so motivi tistih, ki nam jo sporo~ajo in kaj èlijo s tem dose~i. Med obema teorijama pa obstaja ogromna razlika v tem, kak{en na~in obna{anja Zemljanov proklamirata. Tisti, ki trdijo, da se pla-

Pi{e: Simon Tihec

net ohlaja, se ob tem zaustavijo, za njih je »bussines as usual« normalen, torej delamo naprej kot do sedaj. Saj s pove~animi izpusti poganjamo mehanizem tople grede in posredno zaviramo ohlajanje planeta, kon~no bi nam Zemljani morali biti hvale`ni. Zato besno ~rpamo nafto in premog ter ju s katastrofalno slabimi izkoristki kurimo naprej, saj so pomembni le dana{nji dobi~ki, prihodnji rodovi bodo è na{li kak{ne tehni~ne re{itve, da bodo lahko ìveli v vedno bolj zastrupljenem in degradiranem okolju. Skupina, ki trdi da se bomo pregreli, pa svari pred sedanjim na~inom brezobzirnega razmetavanja z vsemi vrstami energij in pred ropanjem neobnovljivih resursov planeta. Vedno znova morajo opozarjati in dokazovati da je planet kon~en in vsi njegovi viri prav tako. Opozarjajo, da stalna rast v dana{nji obliki ni mo`na, in da nas posledice sedanjega na~ina obna{anja è danes drago stanejo in nas bodo z vsakim dnem bolj ogroàle. Sedaj se pojavi {e zanimiv paradoks. ê imajo prav »ohlajarji« in se planet v resnici ohlaja, je potrebno takoj dodatno toplotno izolirati stavbe in za~eti z var~evanjem vseh energentov, saj jih bomo v prihodnje {e krvavo potrebovali za ogrevanje in ohranjanje na{ega dana{njega na~ina ìvljenja. Tak pristop pa ravno propagirajo »ogrevarji« saj pridigajo o nujnosti zmanj{anja porabe neobnovljivih virov in med drugim tudi o nujni, ~im bolj{i toplotni izolaciji stavb. Torej se je krog zaklju~il, obe teoriji sta prispeli na isto to~ko, ki od Zemljanov zahteva obna{anje, ki ga najkraj{e ozna~imo z besedo sonaravno. Pri ~emer »ohlajarji« ne èlijo ni~esar spreminjati, »ogrevarji« pa èlijo ukrepati in stanje re{evati. Razlika v obna{anju in ukrepanju je torej o~itna. In ker je posledica teorije o ogrevanju planeta ravno sonaravno obna{anje, bomo {e naprej trdili, da se planet ogreva. Predvsem zaradi tega ker nam je jasno, da zakonitosti edinega planeta, ki ga imamo, ne bomo nikoli mogli zaobiti ali nadomestiti s tehniko. •

2006-2011, PRVA PRELOMNICA

Na poti revije VAR^UJEM Z ENERGIJO Var~evanje prava izbira!

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 25. {tevilka revije izide julija 2011. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Joìca Ekart, Maja Tihec, Roman Tomaì~, Drago [kantelj, Vili Zabret, Marjan Poto~an, Toma` Vidmar, Areh Marko, Yasin Jodeh, Gregor Filipi~, Andrej Gruden, Gregor Deu, Tadej Mrak, Jurij Hrovat, Bo{tjan Kosec, Borut [vajger, Marko Petkov{ek, Domen Pogorevc, Joèf Babi~, Tadej Gruden, Wolfgang Rogatty, Zdravko Skubic, Andrej Peternelj. Glavni in odgovorni urednik: Joìca Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Trènje: Anja Mithans (031 350 461) Metka Stergulec (040 602 326) Distribucija: tel 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane. - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.

Pot, za~rtana na{i reviji je obarvana zeleno. Trudimo se postati zavezani trajnosti, ki v pomenu gradnje recimo, ki jo revija {iroko obravnava, ne pomeni ni~ drugega kot premi{ljeno rabo energije in materialov. O teh pomembnih temah je v petih letih revije steklo nemalo ~rnila. Bodisi v prenesenem pomenu ali vsakdanu vseh, ki prispevamo vsak svoj del k reviji, nas trajnost, ~e seveda ~utimo potrebo, lahko spremlja na vsakem koraku. Na poti revije smo optimisti~ni in si lahko re~emo, da je bila izbrana pot prava. Veseli nas, da smo lahko del zgodbe o trajnostnem, {e bolj pa nas veseli branost in pripravljenost Vas bralcev, da z nami mno`i~no delite pohvale in tudi dobronamerne kritike. Var~evanje je bilo gotovo `e pred 5 leti prava smer!

Sonce, zemlja, ~lovek Na kaj pomislimo ob tej zvezi? Osebno mi zveza asociira na svobodo, neomejenost prostora, svetlega, neskon~nega, neiz~rpnega, ko pa pomislimo na ~loveka, ki po milijonih let evolucije vstopi kot zadnji, najvplivnej{i akter, pa se prostor za~ne zapirati in svetloba ne predstavlja ve~ neomejenosti. To danes vendar u~ijo `e v osnovnih {olah. Kolik{na je mo~ vplivanja ~loveka na danosti okolja in narave ~utimo na vseh kontinentih vsako leto bolj. Dogaja se, da so spremembe v naravi huj{e od vseh mo`nih napovedi, ki jih premore ~love{ki um. Dejstvo je, da smo ogrozili samega sebe, kaj {ele potomce!

Kdo {e upa trditi, da z neomejenim tehnolo{kim prebojem nismo presegli naivnosti sebe in {e upamo vztrajati v nadaljno rast vsakr{ne proizvodnje, samo da se najdejo investitorji, brez da upo{tevamo trajnostne ekonomske, gospodarske, ekolo{ke in socialne sinergije? Da nismo naivni, ~e upamo, da bo nadaljna pot son~na, dokler bo sonce? Ja, sonce bo, in tudi zemlja si bo po dolgem opomogla, a bo tudi ~lovek? Poglavje revije o nujnosti trajnostnega pristopa dojemanja vsega okrog nas {e nismo odprli in ga odpiramo sedaj. Odpiramo preprosteje razumljivo: preden ravna{, dobro premisli o posledicah! S trajno podporo izjemno velikega {tevila stalnih partnerjev, letos revija bele`i 5 let izhajanja. Kot bi mignil smo pri{li do 24. {tevilke. Izrekamo iskreno hvale`nost za podporo, da z nami zrete v isto smer. Ali smo Vam, cenjeni bralci in partnerji, z energetskimi, gradbenimi in okoljskimi prilogami postregli z uporabno vsebino, je nam vedno veliko vredno vpra{anje. Po odzivu mnogih bralcev, je bil dosedanji prispevek revije koristen. Gre nam za uporabno znanje, odtis

urednica Jo`ica Ekart, j.ekart@siol.net

~loveka, ki sedanji ~as pretehtano `ivi, z dolgoro~nim pogledom v prihodnost. Zana{amo se na zavedanje ~loveka, da novim generacijam, s sedanjo izjemno naravno danostjo sonca, zemlje, znanja in tehnologije, kr. izobilja, absolutno zapusti bolj{i svet in ne vzdr`uje zgolj obstoje~e stanje. Kdor namre~ ne zaupa v ljudi, ne zaupa v prihodnost, torej v na{e otroke, potem je bitka vnaprej izgubljena! Verjamem, da {teje posameznik, ki zna preceniti kak{na vrednota je zrak, sonce in ko{~ek zelenice na vrtu in spremeniti navade. Ali ni nekdo domiselno izrekel slavni rek:Âť... in potem je ~lovek ugotovil, da se denarja ne da jesti.ÂŤ Zato nam je pomen trajnosti blizu, bolje re~eno ideal, da trajno h komunikaciji privla~imo ~im ve~ bodisi skeptikov, eko optimistov in realistov, da nam na poti nove petletnice revije pomagate odpreti ~im ve~ novih vrat k trajnostnemu razvoju. â&#x20AC;˘

V 24. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 VELUX Slovenija d.o.o. str. 2 Svetloba d.o.o. str. 3 Caleffi Hidrotermika d.o.o. str. 7 Saubermacher Slovenija d.o.o. str. 9 Bioplanet d.o.o. str. 10 Eko sklad str. 11 Danfoss d.o.o. str. 14 Zdru`enje pe~arjev str. 16 Merkur d.d. str. 17 Agni d.o.o. str. 18 Veto d.o.o. str. 19 Gradnje Polak str. 20 Elektro Ljubljana d.d. str. 22 Tersus d.o.o.

str. 23 Henkel Slovenija d.o.o. str. 24 GRAH Automotive d.o.o str. 25 Tehnofan d.o.o. str. 26 Sonnenkraft Slovenija str. 28 Soleg GmbH str. 29 Ream d.o.o. str. 30 Jadran d.d. str. 32 Dines d.o.o. str. 33 Ellatron d.o.o. str. 35 KWB d.o.o. str. 37 Valtis d.o.o. str. 40 Knut d.o.o. str. 41 Enertec d.o.o. str. 42 Rehau

str. 44 Atlas Trading d.o.o. str. 45 Belcont d.o.o. str. 46 Bisol d.o.o. str. 47 Systemair d.o.o. str. 49 Viessmann d.o.o. str. 51 Armex armature d.o.o. str. 52 Romet d.o.o. str. 53 Conetra INT d.o.o. str. 54 Caleffi Hidrotermika d.o.o. str. 55 Herz d.d. str. 56 RDZ str. 57 Aplast d.o.o. str. 59 Titan d.d. str. 60 Creina d.d.

str. 61 Kager hi{a d.o.o. str. 62 Roltek d.o.o. str. 63 Kalcer d.o.o. str. 64 Fibran str. 66 PVC Nagode d.o.o. str. 68 TIM-S str. 71 AJM d.o.o. str. 73 URSA Slovenija d.o.o. str. 74 Wienerberger opekarna d.d. str. 77 Xella porobeton si d.o.o. str. 78 JUB d.o.o. str. 80 Atlas Trading d.o.o.

znaki „EKO TURIZEM“ in „KLIMANEVTRALNO“ dajeta vtis, da lahko obremenitev okolja, ki smo ga povzro~ili s potovanjem nevtraliziramo ali napravimo ne{kodljivega. Vendar to ne dr`i. Obremenitev lahko samo kompenziramo z drugimi ukrepi, povrniti stvari v prej{nje stanje pa ne moremo.

Klimanevtralne po~itnice Izvor besede turizem je gr{ki in francoski ter pomeni kro`no gibanje

Klimanevtralne akrobacije Klimanevtralni polet, ki bo sicer s tonami CO2 obremenil okolje, ima v ceni {e dodatek za podporo projektom za za{~ito okolja, na primer zasajevanje gozda ali fotovoltaiko. S tem lahko na drugem koncu vsaj delno zmanj{amo nastanek toplogrednih plinov. Na tem mehanizmu temeljijo tudi „klimanevtralni“ hoteli ali po~itnice. Dr`ave s svojimi izpusti lahko trgujejo in jih kompenzirajo s pla~evanjem

certifikatov ali investicijami v zelene projekte v drugih delih sveta. Seveda pa prelaganje papirjev ni namen teh projektov, temve~ zmanj{anje izpustov, kar isto~asno pomeni var~evanje in zmanj{anje porabe energije.

Še nikoli v zgodovini V zgodovini planeta {e nikoli ni toliko ljudi tako pogosto potovalo v tako oddaljene kraje. Zaradi nizkih cen prevozov se trume turistov premikajo po glo-

busu, pri ~emer so ~asi zadr`evanja v obiskanem kraju vedno kraj{i. S tem se delovanje potovalnega stroja {e pospe{uje, saj je sodoben ~lovek z mobilnostjo dobesedno obseden. Namen potovanja o~itno ni ve~ ogled novega kraja temve~ potovanje samo. Zato turizem, poleg industrije oro`ja, trenutno velja za vejo gospodarstva, ki ima najhitrej{o rast. Pri ~emer je Evropa najbolj obiskan kontinent med vsemi.

Alternativa – mehak turizem Ob~utljivo pogorje Alp letno obi{~e 120 milijonov ljudi, ki opravijo 500 milijonov no~itev, posledica pa so pove~ani izpusti {kodljivih snovi in onesnaènje s hrupom. Tri ~etrtine ljudi pripotuje s svojim avtom, zato so druga~ne re{itve nujne. Gost, ki pride z vlakom zato ne bo manj mobilen, saj ima na voljo brezpla~ne taksi prevoze, elektro vozila, kolesa ali ko~ije. Tu pa smo è prestopili na podro~je mehkega turizma, ki ga z druge strani podpirajo hotelirji, ki z ukrepanjem zmanj{ujejo porabo vode in energije ter ponujajo hrano iz bli`njih kmetij. Za polet od Dunaja do Maldivov in nazaj vsak potnik povzro~i 5 ton CO2 izpustov, klimatsko primerni izpust enega ~loveka v enem letu pa zna{a 3 tone. ê svojega potovalnega obna{anja ne bomo prilagodili, nam zaradi okoljskih vplivov lahko zmanjka tudi turisti~nih ciljev, ki bi si jih bilo vredno ogledati. • Tihec

EKOLOGIJA Vzdr`evanje rezervoarjev proizvodnih obratov

Saubermacher Slovenija – va{ partner pri ravnanju z nevarnimi odpadki Celovite storitve ravnanja z odpadki Ravnanje z odpadki zahteva izpolnjevanje stroge okoljevarstvene zakonodaje in visoko strokovno usposobljenost kadrov. Celovit pristop pomeni, da je dru`ba tehni~no in strokovno usposobljena svetovati pri izdelavi na~rtov, koordinirati celotni projekt, izvesti ~i{~enje in demonta`o naprav, jih reciklirati in sanirati problemati~na obmo~ja. V Sloveniji dru`ba Saubermacher Slovenija v organiziran odvoz lo~eno zbranih odpadkov vklju~uje cca. 242.000 prebivalcev ter ve~ kot 4.000 gospodarskih subjektov iz obrti, industrije in storitvenih dejavnosti. Dru`ba opravlja dejavnost zbiranja, razvr{~anja, skladi{~enja in odstranjevanja raznovrstnih odpadkov, med drugim tudi dejavnost ravnanja

z odpadnimi motornimi vozili, ki spadajo med nevarne odpadke. Za izvajalce dejavnosti kot so lakirnice, avtomobilske pralnice ter avtomehani~ne delavnice nudijo celovito re{itev ravnanja z odpadnimi olji, baterijami, akumulatorji ter ostanki barv in lakov.

Potrebna dela tudi po kurilni sezoni

Pri vzdr`evanju rezervoarjev podjetje nudi celovite re{itve manj{im in ve~jim proizvodnim obratom predvsem za notranje in zunanje ~i{~enje skladi{~nih posod, rezervoarjev in posod za shranjevanje mineralnih olj vseh velikosti in nevarnostnih razredov, razma{~evanje in razplinjanje rezervoarjev, meritev debeline sten, pregled nepropustnosti, kontrolo trdnosti – stabilnosti in pritiska, ~i{~enje vodov, demonta`o obstoje~ih posod in rezervoarjev.

^i{~enje lovilcev olj in ma{~ob – nudimo profesionalne re{itve za zahtevne naloge Za prepre~evanje okvar na va{em oljnem lovilcu in/ali lovilcu ma{~ob je periodi~no ~i{~enje le-teh nujno potrebno vsaj 1-krat letno. S tem ne samo da zmanj{ate

redne stro{ke vzdr`evanja, ampak se izognete tudi nepravilnostim pri samem delovanju. Celovita storitev obsega meritev obremenitve-zasi~enosti z oljemma{~obo, analizo gostote, debelino oljnega filma in vi{ino mulja, vse do ~i{~enja filtrskega sistema, prevzema odpadnega mulja ter ekolo{kega uni~enja le-tega.

Va{a prednost: Saubermacher Slovenija d.o.o. opravlja svoje storitve varno, zanesljivo in odgovorno, ob upo{tevanju vseh predpisov in skrbi za ~isto okolje. Redni pregledi podalj{ujejo `ivljenjsko dobo va{e opreme in prepre~ujejo nena~rtovane stro{ke. Ve~ informacij o celoviti ponudbi ravnanja z odpadki najdete na: http://www.saubermacher.si •

Podjetje Saubermacher Slovenija omogo~a tudi redno vzdrèvanje oljnih cistern. Z rednim vzdrèvanjem izbolj{ujete nemoteno obratovanje le–teh ter podalj{ujete ìvljenjsko dobo cisterne. Po{kodbe in korozije delov ogrevalnega sistema (npr. gorilnika), predstavljajo veliko nevarnost za okolje. Tudi pred razgradnjo starih, dotrajanih cistern in rezervoarjev, je ~i{~enje in razplinjevanje iz varnostnih razlogov nujno potrebno.

Z VAMI V SLOVENIJI ŽE

zbiranje | priprava | predelava | odstranitev MI POSKRBIMO ZA VAŠE ODPADKE 02/620-23-00 www.saubermacher.si | odpadki@saubermacher.si

^rpalko pendulum lahko prena{amo po kosih ali v kompletu na prikolici

ZANIMIVOSTI

Kaj ni bil les neko~ sonaraven ?

lovenska lesna industrija zagotovo zamuja svojo prilo`nost stoletja. Samo malo bolje se je zna{la evropska. Gradnja z lesom je v resnici zapoved tega ~asa, vpra{anje pa je, ali jo bodo lesarji znali zgrabiti? Pozitivna CO2 bilanca

Ali kdo pozna bolj{i ali vsaj pribli`no primerljiv gradbeni material kot je les? Ima pozitivno CO2 bilanco in je skladi{~e tega plina, izredno nizko kislost, bivalna klima v lesenem okolju je doma~na, trdnost primerljiva z jeklom, ognjeodpornost veliko vi{ja od jekla in betona, neugoden vpliv na okolje pa ne obstaja. Na vidiku so sistemi certificiranja stavb, s katerimi bodo potrjevali sonaravnost gradnje. Po predlaganih smernicah lahko najbolj{e ocene in potrdilo o sonaravnosti doseèta tudi beton in jeklo. Seveda so tudi pisci smernic podvrèni pritiskom razli~nih lobijev zato so morali izvesti svojevrstno akrobacijo. Sonaravnost betona in jekla so utemeljili tako, da so dolo~ili, da je koli~ina energije, porabljena za proizvodnjo materiala, manj pomembna. ê povemo poenostavljeno, vseeno

je iz ~esa gradi{, glavno da ima stavba nizke toplotne izgube, potem bo objekt certificiran kot sonaraven.

Predpisi {ele nastajajo Trenutno predpise o certificiranju sonaravnosti {ele pi{ejo. Sedaj {e obstaja mo`nost, da bi na njih vplivali in jih spremenili. Pomena bodo~ih certifikatov nebi smeli podcenjevati, saj bodo kon~no ti predpisi ~ez ~as za~eli veljati za vso Evropo. ê bi jih {e pred izdajo lahko pametno prilagodili, bi gradnja z lesom lahko dobila nov veter v jadra. ê pa bodo odgovorni ta postopek prespali, se lahko zgodi, da bodo nove okolju prijazne vzor~ne stavbe zgrajene iz aluminija, jekla in èlezobetona, s strehami iz valjane plo~evine, izolirane bodo s poliuretanskimi plo{~ami, opremljene s fasadami iz polimernih plo{~, skupaj pa jih bodo dràli {e monta`na pena in lepilni trakovi. â&#x20AC;˘ Tihec

^i{~enje z gravitacijo Uporaba gravitacije in vztrajnosti je nekaj podobnega, kot da bi zajeli energijo padajo~ega predmeta in jo spremenili v koristno delo. Ameri{ki izumitelj Feltenberger je patentiral svojo idejo in jo predstavlja pod imenom Pendulum. Trenutno jo uporabljajo na nekaj krajih v svetu, zlasti na podro~jih, kjer primanjkuje pitne vode in energije za pogon obi~ajnih ~istilnih naprav. Poleg koristi ima naprava vgrajen tudi element igre, ki razmeroma enoli~no dogajanje napravi zanimivo.

Poganjanje gugalnice Naprava deluje enako kot otro{ka gugalnica. Ko jo enkrat spravimo v gibanje je potrebno guganje vzdrèvati samo z dodajanjem kratkih in {ibkih sunkov. ê odmislimo zra~ni upor, ki ga povzro~a nihajo~a ro~ica in skoraj ni~eln upor v pestu, naprava za lastno delovanje porabi zelo malo energije. Zanimivo, da opravlja svojo funkcijo ob vsakem gibanju, ~e jo samo gugamo ali ~e jo spravimo v kroènje.

Za visokotla~ne ~rpalke To je skriti namen mehani~ne gugalnice. Pogon je tako izveden, da lahko samo z nihanjem premikamo bat ~rpalke naprej in nazaj. Prenos kro`no gibanje spremeni v linearno, s katerim visokotla~na ~rpalka potiska manj{o koli~ino ne~iste vode skozi goste filtre, Napravo lahko v gibanje spravi odrasla oseba pa tudi otrok

lahko pa deluje kot zmogljiva preto~na naprava, ~rpanje velikih koli~in z manj{im tlakom. Podobno napravo lahko uporabimo {e za proizvodnjo elektrike, razsoljevanje morske vode ali vrtanje vodnjakov, namenjena za ~as, ko zaradi naravnih katastrof izpadejo vsi energetski sistemi.

Deluje na Haitiju Nekaj tak{nih ~rpalk so poslali tudi na Haiti, kjer je po potresu zmanjkalo vsega, tudi hrane in vode. ê ~rpalko uporabljajo samo 3 ure dnevno, lahko s tem pripravijo dovolj pitne vode za dnevno preìvetje 4000 ljudi. Kriza v mnogih dràvah sveta traja è desetletja, saj veliko ve~ ljudi, okrog milijarda, trpi zaradi pomanjkanja vode kot pa zaradi vojn. Naprava je uporabna za preskrbo oddaljenih bolni{nic, vojsko, humanitarne namene, {ole, omogo~a namakanje in napajanje ìvine, poganja lahko celo hidravli~ne naprave. Obi~ajni model potegne vodo iz globine 8 m, zmogljive variante pa celo iz 120 m globine.

Zeleni in obnovljivi vir energije ^rpalka ima {tiri nastavitve, s katerimi lahko izbiramo razmerje med pritiskom in koli~ino pre~rpane vode. Z visokim pritiskom potiskamo vodo skozi filtre, ki delujejo na principu reverzne osmoze, ki ga z drugimi ro~nimi napravami s tako malo vloène energije te`ko doseèmo. Tako filtrirana voda je takoj primerna za pitje, vanjo ni potrebno dodajati dezinfekcijski sredstev ali jo obdelovati z UV obsevanjem. Na uro pridobimo do 3700 litrov ~iste vode, odvisno od onesnaènosti, dnevno lahko oskrbimo do 20.000 ljudi, je vzdr`ljiva in lahko celo poplavno vodo, ki velja za najbolj umazano, spremeni v pitno. â&#x20AC;˘ Tihec

Edini sonaravni element nekaterih stavb je zelenica pred njimi

NAPREDNE RE[ITVE

Pomembno je, da so son~ni kolektorji odporni na vremenske vplive Investicija v son~ne kolektorje mora biti, tako kot v vsak obse`nej{i projekt, preudarna saj gre za dolgoro~no odlo~itev. Dobra izbira lahko prina{a visoko stopnjo u~inkovitosti {e desetletja. Eden najpomembnej{ih kriterijev, ki jih je ob tem potrebno upo{tevati je njihova odpornost pred vremenskimi vplivi. Son~ni kolektorji so namre~ trajno izpostavljeni atmosferskim vplivom (de`, sonce, prah, oksidacija, sneg, led, to~a, ekstremne temperature in njihove hitre spremembe, veter, UV sevanje). V kolikor izberemo kolektorje, ki so manj odporni na te dejavnike le-ti pogojuje njihovo `ivljenjsko dobo, ter vplivajo na dolgoro~no u~inkovitost kolektorjev.

Kolektorji GreenLand Systems® Vakuumske cevi kolektorjev GreenLand Systems® so narejene iz borosilikatnega stekla debeline 2,5 mm s prepustnostjo IR svetlobe preko 94%. Zaradi ustrezne konstrukcije so stabilni, ne glede na zunanja vremenska dogajanja.

nej{o proizvodno tehnologijo in uporabo najkvalitetnej{ih materialov, kar jim zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo brez bistvenega zmanj{anja u~inkovitosti {e desetletja po namestitvi. Steklo je enojno, tako da je v vakuumu celotna notranjost cevi. Brez po{kodbe lahko steklo zdr`i udarce to~e premera 3,5 cm, celo ~e bi ta padala pravokotno na stekleno cev. Kolektorji pozimi ogrevajo hi{o, poleti ogrevajo bazen.

Pomembni dejavniki pri premagovanju vremenskih vplivov Visoki vakuum, ki je v ceveh omogo~a zmanj{anje konvekcijskih toplotnih izgub in zagotavlja za{~ito vseh aktivnih delov kolektorja pred oksidacijo. Absolutni tlak v ceveh je tako pod 0,001Pa. Dolgotrajna stabilnost vakuuma je zagotovljena s pazljivo konstruiranimi odjemniki. Nizka toplotna inercija jim omogo~a izkoristiti energijo tudi v kratkih intervalih oson~enja. Tesnjenje med stekleno cevjo in kovinsko plo{~o, je brez dodatne uporabe tesnil, izvedeno z najnovej{o tehnologijo, ki zagotavlja dolgoletno zanesljivost spoja kovine

s steklom. Prav iz tega razloga kolektorji GreenLand Systems® ne trpijo zaradi izgube vakuuma. V primeru odpovedi ali po{kodbe posamezne vakuumske cevi, sistem deluje tudi med popravilom brez izgubljanja solarne teko~ine. Ogrodje kolektorja je narejeno iz nerjave~ega jekla, pri pritrjevanju cevi na ogrodje ni uporabljena plastika, ki ima zelo omejen rok uporabe. Preperelosti teh delov se tako izognemo s pomo~jo Al ~epov in kovinskih sponk.

Dolga `ivljenjska doba kolektorjev GreenLand Systems® Kolektorji GreenLand Systems® zdru`ujejo najsodob-

GreenLand Systems® kolektorji so bili tudi testirani na razli~ne simulacije neugodnih vremenskih vplivov. Uspe{no so opravili stagnacijski test, test udarne trdnosti z jekleno kroglo in test udarne trdnosti z ledeno kroglo. Testi so bili opravljeni v VIPAC P/L institutu v Melbournu (Australia) in Fraunhofer ISE institutu v Freiburgu (Nem~ija). Kolektorji GreenLand Systems® so ve~krat potrdili svojo izjemnost saj omogo~ajo dolgoletno kvalitetno delovanje v vseh vremenskih situacijah. Investicija v sistem GLS opravi~uje vlo`ena sredstva in prina{a `eleno gotovost in zadovoljstvo naro~nikom. • Bio Planet d.o.o.

EKO SUBVENCIJE IN EKO KREDITI

Finan~ne spodbude Eko sklada Slovenskega okoljskega javnega sklada v letu 2011 Kreditiranje pravnih oseb in podjetij V mesecu aprilu je Eko sklad objavil nov javni poziv za kreditiranje okoljskih nalo`b pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov z oznako 46PO11, ki bo ponudil 20 milijonov EUR za ugodno kreditiranje razli~nih nalo`b na podro~jih varstva okolja.

Posojila za ukrepe OVE, URE in druge namene Ugodna posojila bo mogo~e pridobiti za nalo`be v zmanj{anje emisij toplogrednih plinov, to je proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije in izvedbo ukrepov u~inkovite rabe energije. Krediti so na voljo {e za nalo`be v zmanj{anje drugih emisij v zrak, za nalo`be na podro~ju gospodarjenja z odpadki, vklju~no z zamenjavo azbestnih stre{nih kritin, nalo`be na podro~ju

varstva voda, u~inkovite rabe vode, odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo, ter letos tudi za za~etne nalo`be v nekatere okoljske tehnologije.

Vi{ina posameznega kredita Posamezen kredit lahko dose`e do 2 milijona eurov, za vsako vrsto nalo`be pa javni poziv dolo~a tudi najvi{ji odstotek priznanih stro{kov, ki jih investitor lahko financira z ugodnim kreditom Eko sklada.

Obrestna mera EURIBOR + 1,5 % Najni`ja letna obrestna mera za te kredite je trimese~ni EURIBOR + 1,5 %, pri ~emer se ob dodelitvi kredita morebitna dr`avna pomo~ ugotavlja in dodeljuje po pravilu “de minimis” oziroma po pravilih dodeljevanja regionalnih dr`avnih pomo~i. Za kredite za nalo`be v naprave za

proizvodnjo ali soproizvodnjo elektri~ne energije pa je dolo~ena obrestna mera trimese~ni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma vi{ji fiksni pribitek, ki se dolo~i tako, da ne zagotavlja pomo~i dr`ave. Odpla~ilna doba kreditov z vklju~enim moratorijem je najve~ 15 let oziroma do 5 let za nakup opreme in vozil skladno z dolo~bami javnega poziva. Dovoljen je najve~ enoletni moratorij na odpla~ilo glavnice kredita.

Kreditiranje ob~anov, 8 mio EUR Eko sklad je 8. aprila objavil nov javni poziv za kreditiranje ob~anov (45OB11), ki ob~anom ponuja 8 milijonov eurov sredstev za kreditiranje razli~nih nalo`b v varstvo okolja. Ob~ani lahko pridobijo ugodna posojila za vrsto nalo`b na podro~ju u~inkovite

V\`DaÙSfUV K^R_[ R[eV _VaècVS_V dec` \V kR V_VcXZ[` F8@5?: <C65:E: KR cRk]ZÎ_V _R]` SV g k^R_[ VgR_[V `ScV^V_[VgR_[R `\`][R d` _R g`][` fXÙ_Z \cVUZeZ 6\` d\]RUR `SÎR_`^ Z_ aÙ[Ve[V^ ?6A@GC2E?6 7:?2?¯?6 DA@53F56 @SÎR_`^ d` _R g`][` _Va`gcRe_R dcVUdegR kR cRk]ZÎ_V f\cVaV fÎZ_\`gZeV cRSV V_VcXZ[V Z_ cRSV `S_`g][ZgZY gZc`g V_VcXZ[V g deR_`gR_[d\ZY deRgSRY @SZ ÎZeV da]Ve_` decR_ 6\` d\]RUR hhh V\`d\]RU dZ R]Z a`\]ZÎZeV _R eV]VW`_ !" #%" %) #!

NAPREDNE TEHNOLOGIJE rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, pa tudi za nalo`be, kot je zamenjava azbestne stre{ne kritine, priklju~itev na javno kanalizacijsko omre`je, vgradnja malih ~istilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov de`evnice.

Omejitev kredita max. 20. oz. 40.000 EUR Kredit se lahko odobri do najve~ 20.000 eurov. Pri nalo`bah v gradnjo nizkoenergijske ali pasivne hi{e, namestitev naprav za proizvodnjo elektri~ne energije iz obnovljivih virov energije, nakup avtomobilov na hibridni ali elektri~ni pogon, ter obse`nej{o obnovo obstoje~ih stanovanjskih stavb je posami~ni kredit lahko vi{ji, in sicer 40.000 EUR, vendar ne vi{ji od priznanih stro{kov nalo`be. Eko sklad ponuja ob~anom kredite po spremenljivi obrestni meri v vi{ini trimese~ni EURIBOR, izra~unan za 365 dni, s pribitkom 1,5 % p.a..

Dodeljevanje nepovratnih finan~nih spodbud ob~anom Javni poziv za nepovratne finan~ne spodbude 6SUBOB11 letos namenja 10 milijonov eurov ob~anom, ki bodo na stanovanjskih stavbah izvajali ukrepe za manj{o rabo energije, rabe obnovljivih virov energije ali za gradnjo ali nakup nizkoenergijskih ali pasivnih hi{ in stanovanjskih enot. Za zahtevnej{e nalo`be Eko sklad omogo~a poleg nepovratnih sredstev tudi financiranje z ugodnim kreditom.

Krediti za sanacije ve~stanovanjskih stavb Poleg tega posebni javni poziv 7SUB-OB11 namenja 2 milijona eurov ob~anom, ki bodo v ve~stanovanjskih stavbah izvajali ukrepe v zmanj{evanje rabe energije in izrabo obnovljivih virov energije. Ve~ o spodbudah Eko sklada na naslovu www.ekosklad.si •

Udobno in energetsko var~no

grevanje z radiatorji je najbolj raz{irjeno, vendar ga v novej{ih zgradbah ~edalje bolj izpodriva talno ogrevanje. Talno ogrevanje ima ve~ prednosti, glavne so ugodnej{a razporeditev toplote po vi{ini, kompenzacija hladnej{ih povr{in z veliko ogrevano povr{ino tal in ve~ja mo`nost uporabe nizkotemperaturnih virov energije. Zaradi prvih dveh vplivov se isto ugodje v prostoru dose`e z ni`jo temperaturo prostora, kar se neposredno odra`a v manj{ih toplotnih izgubah ter ni`ji porabi energije za ogrevanje. Danfossovi celoviti sistemi elektri~nega talnega ogrevanja imajo {e ve~ prednosti; fleksibilnost vgradnje z grelnimi preprogami razli~nih toplotnih mo~i, natan~ni termostati, ki z

natan~nim vzdr`evanjem temperature prostora omogo~ajo najve~je mo`no udobje. Inteligentno krmiljenje zagotavlja ogrevanje natanko v obdobjih, ko ga potrebujete in tako skrbi za energetsko var~nost. Integriran brez`i~ni sistem skrbi tako za ogrevanje prostorov kot tudi za sen~enje prostorov in s tem za udobje tudi v poletnem ~asu. Elektri~no talno ogrevanje je idealno tudi za komfortno dogrevanje tal, ki lahko prepre~uje ob~utek mrzlih tal tudi v hladnej{ih poletnih no~eh in jutrih. Zaradi svoje majhne vgradne debeline je

idealno pri renovacijah, kjer je vi{ina talne konstrukcije omejena. • Milan Poga~ar, Danfoss d.o.o.

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE

Prihranite do 20% energije pri ogrevanju. Danfoss sistemi celovitega električnega talnega ogrevanja z inteligentnim krmiljenjem so učinkoviti, zanesljivi ter energetsko varčni. Hkrati uporabniku ponujajo udobje in ugodje toplih tal.

Idealno za prenove – Danfossove električne grelne preproge lahko vgradimo pod vse vrste talnih oblog – od keramičnih ploščic do lesenega parketa.

10 letna

razširjena garancija.

250.000 zadovoljnih uporabnikov

v EU vsako leto.

www.ogrevanje.danfoss.com

OGREVANJE Z DRVMI IN PELETI

Ogrevanje z lon~eno pe~jo

on~ene pe~i oz. kerami~ne pe~i imajo v primerjavi z ostalimi ogrevalnimi napravami na drva izrazite prednosti. Ena od teh je visoka stopnja akumulacije toplote. Lo~ena pe~ z enkratnim kurjenjem (nalaganjem) na dan vzdrùje toploto preko celega dneva. Temperatura povr{ine keramike je ni`ja in ne`no seva v prostor, kar ugodno vpliva na po~utje ljudi. Hkrati povr{ina pe~i obseva tudi strop in ostale predmete, ki toploto vra~ajo nazaj v prostor. Ob blagem sevanju ni pretiranega kroènja zraka v prostoru in s tem prahu ter drobnih delcev, ki so izrazito neugodni za alergike. Prav tako zrak v prostoru ni nikoli pregret ali izsu{en. Zakaj lon~eno pe~ postaviti v dnevni prostor namesto klasi~nega kamina? kaj so glavne koristi? Klasi~ni kamini ali kamini s kaminskimi vlo`ki so naprave z velikimi kuri{~i. ê èlimo vzpostaviti normalni kurilni proces moramo zakuriti veliko koli~ino drv (od 5 do 10 kg). Ta spro{~ena energija se v kratkem ~asu preko sevanja plamena (skozi steklo) in preko toplega zraka (s konvekcijo) sprosti v prostor. Na ta na~in dobimo zelo intenzivno ogrevanje prostora in mo~no gibanje toplega zraka po prostoru. Posledice so prekomerno dviganje prahu in suh zrak, kar neugodno vpliva na po~utje. Ko je proces gorenja kon~an moramo ciklus ponoviti, sicer se nam prostor ohladi. Ta na~in ogrevanja prostora je zelo intenziven in v sunkih za razliko od lon~enih pe~i, kjer je enakomeren in blag. Omeniti pa moram, da pri sodobnih izvedbah kaminov ta na~in oddaje toplote ublaìmo s primerno kerami~no obzidavo in vgradnjo akumulacijskih zavor, ki jih namestimo ob kaminskem vlo`ku. V takem primeru dobimo bolj primerno ogrevalno napravo, ki pa kljub vsemu ne dosega lastnosti prave lon~ene pe~i. Je za klasi~no zidane ali monta`ne hi{e primernost vgradnje lon~ene pe~i razli~na? Je razlika med klasi~no in monta`no hi{o in sicer v toplotnih izgubah in pa odzivnosti objekta na sevalno toploto. Klasi~na hi{a potrebuje permanentno kurjenje prostorov, vendar, ko se zidovi in stropovi ogrejejo oddajajo toploto nazaj v prostor, kar pomeni ve~jo toplotno vztrajnost objekta. V tem primeru je primerna

lon~ena pe~ la`je izvedbe, ki v kraj{am ~asu sprosti ve~ toplote, ki se nato izseva v prostor in okolico, ki jo vsrka vase. Ko so zidovi dovolj ogreti se ciklus kurjenja zmanj{a, saj smo objekt è segreli in nam zidovi vra~ajo toploto v prostor. To pomeni, da moramo imeti dovolj veliko in mo~no pe~, da dokaj hitro doseèmo za~etno ogrevanje objekta. V primeru monta`nega objekta, pa toplotne vztrajnosti objekta nimamo. Lahko ga zelo hitro segrejemo vendar se nato zelo hitro tudi shladi. V tem primeru je zelo primerna manj{a in masivna lon~ena pe~. Taka pe~ oddaja malo toplote zelo dolgo ~asa (tudi do 24 ur in ve~). Lahko trdimo, da nam je v tem primeru pe~ prinesla toplotno vztrajnost v objekt in da je to idealna kombinacija. Prav gotovo je tak tip pe~i zelo primeren za pasivne hi{e, pa tudi nizkoenergijski objekti so zelo podobni. Kaj pomeni kombinacija: lon~ena toplozra~na pe~ s kaminskim vlo`kom - oz. kombinacijo toplozra~nega kamina in lon~ene pe~i? Na eni strani imamo na razpolago kaminske vlo`ke z zelo intenzivno in sunkovito oddajo toplote in lon~ne pe~i z blago in ne`no oddajo. V dolo~enih primerih se pojavi potreba po kombinaciji obeh principov. Lep primer so bivalni vikendi. Ko pride lastnik po dalj{em obdobju v objekt, ki je popolnoma neogrevan potrebuje mo~no in zelo intenzivno kurjenje, da hitro ogreje prostor. Ko je prostor dovolj ogret, pa te potrebe ni ve~. Lahko preneha z intenzivnim kurjenjem, kljub temu pa ima {e potrebo po toploti. ê je pe~ kombinirana se je v obdobju intenzivnega kurjenja v {amotu akumuliralo dovolj toplote, ki bo {e dolgo ~asa prijetno sevala in grela prostor. V takih primerih je kombinirana pe~ idealna re{itev. Podobno je v primeru klasi~nih objektov, kjer so zelo veliki prostori za ogrevanje. Kombinacij je lahko ve~. Na primer kaminski vloèk obzidan s kerami~nimi pe~nicami ali kaminski vloèk z dodanim ogrevanim kerami~ni sedeèm ali kaminski vloèk z dodanimi {amotnimi kanali, itd. Pravo kombinacijo za posamezen primer predlaga obi~ajno mojster pe~ar.

Kak{na izvedba moderne lon~ene pe~i je primerna tudi za peko? Moderne lon~ene pe~i àl niso najbolj primerne za peko. Ker so kuri{~a za peko obi~ajno ve~jih dimenzij zaradi potrebe peke, so najve~krat prevelika za modernej{e lon~ene pe~i. Novej{e lon~ene pe~i imajo dokaj to~no dolo~eno geometrijo kuri{~a, ki mora biti v skladju z velikostjo pe~i, dolìno {amotnih kanalov, dimenzijo dimnika, itd. V kolikor to geometrijo poru{imo, se zmanj{a kvaliteta zgorevalnega procesa s tem pa toplotna mo~ in izkoristek pa {e emisije so manj ugodne. Delno se da narediti kompromis, vendar se jih zadnje ~ase pe~arji izogibamo. Kaj pomeni, da je pe~ narejena dvoplastno? kak{ne so koristi dveh plasti in ~emu sluì vmesni prostor? Dvoslojna izdelava je novej{a tehnologija zidanja lon~enih pe~i. V osnovi pomeni, da sta notranji funkcijski del pe~i ({amotna konstrukcija) in zunanji okrasni del pe~i med seboj lo~ena. Vmes je zra~na plast. Tak na~in zidave ima ve~ prednosti. Prva je, da pri prekomernem kurjenju na prihaja do po{kodb na zunanjem delu pe~i (pokanje pe~nic ob kuri{~u, razpokane fuge, risaste razpoke v ometu itd) saj obremenitve niso direktno na obodu. Druga je bolj enakomerna razdelitev toplote po obodu pe~i, saj zra~na blazina omogo~a {irjenje toplote znotraj pe~i, ki se nato enakomerno porazdeli.

OGREVANJE Z DRVMI IN PELETI

Ker je v za~etni fazi zrak izolator kasneje pa prevodnik se u~inek ogrevanja zunanje povr{ine {e bolj zakasni in umiri. Kar pomeni, da je prehod toplote zadràn in posledi~no ni`ja temperatura v dalj{em ~asovnem obdobju. Ali ustreza, da je povr{ina lon~ene pe~i iz zaribanega ometa in ne iz pe~nic? Govorimo o lon~eni ali kerami~ni pe~i. Ali je pe~ izdelana iz glaziranih pe~nic ali ometana z ometom v vsakem primeru je izdelana iz kerami~nih elementov. V primeru glazure je na povr{ino nane{ena izredno tanka plast lo{~a, ki sluì izklju~no zaradi estetike ( barve in design ) in zaradi la`jega ~i{~enja. V kolikor je pe~ zapucana je na kerami~no osnovo nane{en po mo`nosti ~im tanj{i sloj ometa. Funkcija je v obeh primerih enaka. Kateri omet uporabiti, da ob visokih temperaturah zdrì in ne popoka? Osnova pe~i keramika, ki je sezidana v èleno obliko. Toplota iz notranjosti pe~i prehaja na obod in preko keramike seva v prostor. Ker je vsaka malta izolator je pomebno, da je nanos ~im tanj{i. Zato uporabljamo posebno termostabilno malto, ki je dovolj plasti~na, da se lahko nana{a v ~im tanj{em sloju. Ko se posu{i pa mora biti dovolj trdna in obenem elasti~na, da prena{a raztezke in toplotne obremenitve. Tovrstne izvedbe zahtevajo uporabo posebnih tehnologij in materialov. Kak{en dimnik izbrati? Lon~ene pe~i so unikatni izdelki. Vsaka izvedba vsebuje ustrezno konstrukcijo, ki omogo~a pot dimnih plinov iz kuri{~a v dimnik. Kak{en dimnik je potreben je odvisno od ve~ dejavnikov. Predvsem je pomembna velikost pe~i in s tem velikost kuri{~a. Na velikost vpliva velikost kurilnih

vrat. Poleg teh pogojev pa vplivajo tudi manj pomembni dejavniki kot so vi{ina objekta, lega objekta, geografski poloàj itd. Skratka dimnik je motor vsake pe~i. Potrebno dimenzijo dimnika za posamezno pe~ dolo~i mojster pe~ar. Obi~ajne dimenzije so od Ă&#x2DC;16 do Ă&#x2DC;20 cm. Je pomembno kam ga postavimo, na obodno ali notranjo steno v sredino hi{e? Najugodnej{a lega za dimnik je v sredini objekta saj je na ta na~in dobro toplotno za{~iten, kar omogo~a dober vlek. Obenem pa dobra toplotna za{~ita onemogo~a neugodne stranske u~inke kot je kondenzacija. Kje mora biti izveden dovod zraka? Dovod zrak je nujen za vsako kurilno napravo. Gorenje potrebuje kisik. Pri dolo~anju potrebne koli~ine zraka za lon~eno pe~ je potrebno za izhodi{~e vzeti koli~ino uporabljenih drv in iz tega izhajajo~o toplotno mo~ pe~i. Zrak mora biti doveden od zunaj ali iz prostora, ki je vedno prezra~evan. Dovod zraka je doveden po prezra~evalnem kanalu direktno v kuri{~e ali pa v prostor ob kuri{~u in gre nato indirektno v kuri{~e. Dimenzija kanala je odvisna od potrebne koli~ine zrak. Dolo~i se po matemati~ni metodi. Pri tipskih izdelkih dimenzijo dolo~i proizvajalec. Ali dovod zraka lahko priklju~im na: - na cev poleg dimnika, ki je namenjena kot zra~nik (dovod s strehe) - na cev poleg dimnika, ki je namenjena kot zra~nik in je è povezana s kletjo, kjer sluì kot zra~nik za tu{ (dovod s kleti) - na novo cev, ki jo nekako speljem ven ali v hodnik? V primeru zaprtih sistemov, to pome-

ni, da je zrak pripeljan direktno v kuri{~e lahko vzamemo zrak iz prezra~evalne cevi oziroma iz strehe. Lahko je pripeljan tudi iz kleti vendar izklju~no za namen dovoda za pe~. Pomembno je, da je klet stalno prezra~evana. Ali drì, da je za dobro delovanje potrebno notranje ~i{~enje lon~ene pe~i? Ter kako pogosto? Lon~eno pe~ je potrebno ~istiti, ker se v dimovodnih kanalih nabereta pepel in saje. Kako pogosto je potrebno pe~ ~istiti je odvisno od na~ina uporabe in kvalitete goriva. V primeru, ~e uporabnik pravilno kuri z optimalnim dovodom zraka in polnim mo~mi pomeni, da je zgorevalni proces kvaliteten in da se ne tvorijo saje. Za ta pogoj mora biti zagotovljen suh kvaliteten les, ki vsebuje od 15% do 20% vlage. V takem primeru je pe~ potrebno ~istiti po 10 do 12 letih uporabe. Pe~ ~isti pe~ar. Ali drì, da je visoka oblika lon~ene pe~i primernej{a? Zakaj? Mo~ lon~ene pe~i je odvisna od njene povr{ine. Prednost visoke lon~ene pe~i je v tem, da ima kljub majhnem tlorisu (zavzema malo prostora) {e vedno dovolj grelne povr{ine. Je smiselno z lon~eno pe~jo ogrevati tudi zgornje prostore in speljati razvode- kanale? V posebnih primerih se izvede tako imenovan pe~ v dveh nadstropjih. To pomeni, da z enim kuri{~em ogrevamo dve etaì. Najve~krat spodnjo ogrevamo zgornjo pa temperiramo, saj smo z dolìno kanalov tehni~no omejeni. Izvedba je mo`na vendar ni tako pogosta. â&#x20AC;˘ J. Ekart Odgovore je podal pe~arski mojster Jurij Hrovat

OGREVANJE

Udobje ogrevanja celotnega objekta z lon~eno pe~jo

on~ene pe~i in kamini lahko ogrevajo tudi vodo, sicer so bolje poznani kot lokalni grelci, ki s sevanjem toplote ogrevajo enega ali najve~ dva prostora. Ko jim dodamo toplovodne izmenjevalnike, s tem lahko ogrevamo celotno hi{o. Predvsem so se prijele kombinacije tovrstnih pe~i s solarnim ogrevanjem ali kot dodatek, oziroma podpora

osnovnem ogrevanju. V prispevku vam bomo posku{ali osvetliti kaj je dobro vedeti preden izberemo nam primerno napravo za ogrevanje. Trend dvigovanja cen energentov je uporabo lon~enih pe~i in kaminov na polena, ali lesne pelete, kot obnovljiv in CO2 nevtralen vir energije, razumljivo potisnila na vrh lestvice popularnosti. Pe~arska stroka in spremljajo~a industrija je v preteklih letih veliko prispevala k razvoju, predvsem pa varovanju okolja, visokim izkoristkom tovrstnih naprav, ter udobju in varnosti.

Zakaj ravno voda? Za razliko od zraka ima voda visoko toplotno kapaciteto - 4,19 KJ/kgK, zrak le 1 KJ/kgK. Hkrati ima voda neprimerno vi{jo mo`nost odvzema toplote kot zrak.

Toplotne potrebe na mÂ˛ povr{ine objektov glede obdobje gradnje.

Pred izvedbo sistema kamina ali pe~i za ogrevanje, ki ne bo ogrevala samo lokalno, je dobro vedeti: koliko toplote objekt potrebuje (toplotne izgube objekta), kolikokrat na dan moramo nalo`iti na pe~, da bomo lahko zadovoljili potrebno toploto, kolik{na je letna potreba drv ali peletov, katero od naprav

â&#x20AC;&#x201C; kuri{~ni ali kaminski vlo`ek `elimo uporabiti, ter kako lahko predelamo obstoje~ sistem.

Kak{ne bodo toplotne potrebe Toplotne potrebe objekta so odvisne od toplotnih izgub, te pa od stopnje toplotne za{~ite objekta. ^e vzamemo za pri-

OGREVANJE mer nizkoenergijski objekt, kjer je specifi~na toplotna potreba v obmo~ju od 40 do 45 W/ m² (stopnja prehoda toplote skozi zidove je K= 0,23W/m²K) dobimo podatek, da za bivalno povr{ino 137m² potrebujemo 6 kW. Odlo~itev ali bomo tako greli celotno hi{o je smiselna le v primeru dobro toplotno za{~itenega objekta.

Poraba goriva in omejitve Koliko goriva bomo dnevno porabili za zadovoljeva-

nje potreb gretja objekta, je pomembno vpra{anje. Za nekoga, ki je stalno doma, je poraba 40 kg dnevno popolnoma neproblemati~na. Nasprotno, pa je za stalno zaposlenega lastnika. Na~in `ivljenja uporabnika opredeljuje kak{en tip naprave in na~in poslu`evanja bo mogel izbrati. Pri izbiri polen ni pomembno kak{en les izberemo, trd ali mehak, bistveno je, da je najmanj dve leti su{en.

Primer objekta s 6 kW toplotnih potreb, pri konst. temperaturi 0°C dnevno porabi cca 22 kg lesenih polen ali 17 kg lesnih peletov. Izbira prave ogrevalne naprave

Diagram prikazuje dnevno porabo goriva glede na zunanje temperature in toplotne potrebe objekta. Toplotne potrebe se dimenzionirajo na najni`jo mo`no predvideno temperaturo. Povpre~no so realne temperature preko zime med -5 in 0ºC. Zato realna poraba pomeni 30 – 40% ni`jo od ra~unske.

Za objekt s toplotnimi potrebami 6 kW letna poraba 4.000 kg lesenih polen, kar pomeni pribli`no 11m³ oziroma 3.300 kg lesnih peletov.

Pomembno pri odlo~itvi za ogrevanje celotne hi{e s pe~jo je izbira lokacije naprave. V prostoru, kjer je lon~ena pe~ name{~ena ogrevanje ni potrebno. Nato dolo~imo toplotne potrebe ostalih prostorov in na~in distribucije toplote, saj moramo najmanj 50% energije preusmeriti na vodni del – talno ali radiatorsko ogrevanje. Priporo~ljivo je, ~e v ogrevalnem krogu uporabimo nizkotemperaturni sistem, torej talno ali stensko gretje. Glavni kriterij o pravilni izbiri lon~ene pe~i so toplotne potrebe objekta, ki naj ne bi bile vi{je od 10 kW. To pomeni, da je ta izbira primerna za objekte z nizko porabo energije, ki imajo toplotne potrebe pod 10 kW. Obi~ajno je potrebno pri zunanjih temperaturah od -5 do 0°C nalo`itih 2 do 3 krat na dan. Pri ogrevanju s poleni je potrebno kuriti cel dan. V nasprotnem primeru se moramo odlo~iti za napravo na pelete z avtomatskim doziranjem. Smiselna je izvedba gretja celotne hi{e v kombinaciji s solarnim gretjem, ki

Shema 1 – Lon~ena pe~-hranilnik-son~ni kolektorji-sanitarni bojler-ogrevalni krog

~ez celo leto zagotavlja oskrbo z ogrevalno in sanitarno vodo. Tak primer prikazuje shema 1. Shema 2 prikazuje obstoje~ ogrevalni sistem, nadgrajen z hranilnikom toplote od 300 do 1000 litrov vode. Kriterij za dolo~itev velikosti je mo~ naprave. Za 1 kW potrebujemo 50 l vode. ^e imamo napravo z 10 kW mo~i potrebujemo hranilnik z 500 litri. • Hrovat Jurij in`.stroj., pe~arski mojster

Shema 2 – Lon~ena pe~ z obstoje~im sistemom + sanitarni bojler, ogrevalni krog

Gradimo z Merkurjem STREŠNE KRITINE

ELEKTROINSTALACIJE OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE

FASADE IN OMETI SUHOMONTAŽA

VODA IN KANALIZACIJA

KOPALNICA NA KLJUČ TALNE IN STENSKE OBLOGE Merkur, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo

GROBA GRADNJA

UREDITEV OKOLICE

STAVBNO POHIŠTVO

Ste v fazi gradnje ali prenove? Za individualno obravnavo pošljite na številko 3131 kratko SMS sporočilo "MERKUR GRADITELJ". Poklicali vas bomo in vam s številnimi partnerji ponudili pomoč pri uresničevanju vaših potreb in želja. Kaj vključuje individualna obravnava? • individualne cene oz. najmanj 3 % popusta za karkoli, tudi za opremo doma, velja za kupce s statusom graditelja • strokovna pomoč pri nakupu • posredovanje možnosti nakupa z vgradnjo po nižji davčni stopnji • pomoč pri financiranju in sofinanciranje iz EKO sklada ...

Ugodnosti pri nakupu E OM= 0

E OM= 0

Za individualno obravnavo pošljite na številko 3131 “MERKUR GRADITELJ”. "Nič ne izgubite, lahko samo pridobite."

PPodrobnosti d b i na www.merkur.si/graditelj k i/ dit lj

PLAČILO NA OBROKE:

GOTOVINSKI POPUST:

brezobrestni potrošniški kredit Desetinka za komitente b vvseh bank za izbrane izdelke na 10 obrokov b brez obresti, EOM= 0

3-5 % gotovinski popust

brezobrestni potrošniški kredit Polovinka za komitente vseh bank za izbrane izdelke polovico plačate takoj, polovico v petih obrokih, EOM= 0

MERKURJEVA KARTICA ZAUPANJA POKAŽI IN PRIHRANI

h potrošniški kredit Banke Koper za komitente hitri vvseh bank na do 36 obrokov

ne glede na način plačila, vam za nakup na Merkurjevo kartico zaupanja naknadno priznamo še najmanj 2-5 % bona za popust

o obročno plačevanje z Diners Club kartico na do 12 obrokov brez obresti n

Več na prodajnem mestu in na www.merkur.si

NOVOST

Rika ponuja inovativne prednosti

Rikatronic modeli Eco, Fox II, Cult Ogrevanje je povsem preprosto VKLOP - Priklopite pe~

Rikatronic inovacija 3. generacije Zahteven investitor ob izbiri kamina i{~e udoben, var~en in okolju prijazen sistem ogrevanja.

Optimalna u~inkovitost in ~as nalaganja Uìjte hitro in enostavno pot do prijetne toplote z Rikatronic kamini nove generacije. Senzorsko krmiljena Rikatronic regulacija v vsaki fazi zgorevanja samodejno dovaja natan~no koli~ino potrebnega zraka, da je doseèna maksimalna u~inkovitost in var~nost. Rikatronic pokaè najprimernej{i trenutek za dolaganje drv. Rezultat tega je idealno podalj{anje intervalov nalaganja. V na~inu Eco Modus bo trajanje

`erjavice dodatno podalj{ano za {e dalj{e ogrevanje in akumuliranje toplote.

Ekstremno var~en in ekolo{ki Do 50 % manj{a poraba drv zaradi ohranjanja `erjavice in podalj{anja intervalov nalaganja zagotavlja ektremno var~nost pri porabi goriva, s ~imer v primerjavi z ro~nim upravljanjem zagotovimo zmanj{anje emisij na minimum. Vidni kamni v kakovostnem dizajnu zagotavljajo senzacionalno dolgo sevanje toplote. Prijetno klimo v prostoru dosegamo, tudi ko v kaminu `e nekaj ~asa ne gori.

Kuri{~e iz kakovostnega {amota Dodatna debelina specialnega {amota, s katerim je oblo`eno RIKA kuri{~e, omogo~a ne samo vi{je temperature, poskrbi tudi za ob~utno ~istej{e zgorevanje.

S tem se zagotovi ve~ja varnost in dalj{a `ivljenska doba. Zaradi vi{jih temperatur v kuri{~u vsak RIKA kamin zagotavlja optimalno zgorevanje z maksimalno energetsko u~inkovitostjo, kot tudi najbolj{e vrednosti emisij. Tu se seveda zagotavlja do 50% prihranek na gorivu in prijaznost do okolja.

Dodatna varnost in barva brez vonja Absolutno tesna in pri najvi{jih temperaturah proti krivljenju odporna masivna lita vrata, poskrbijo tako za optimalno varnost kot tudi za najbolj{o cirkulacijo in u~inkovitost zgorevanja. Za RIKA pe~i se uporablja izklju~no posebne barve, ki so odporne na visoko vro~ino, so dokazane vrhunske kakovosti in skorajda brez topil. Omogo~ajo ogrevanje brez vonja po topilu. @e od za~etka. â&#x20AC;˘ Andrej Gruden

na elektri~no napetost (230 V-50 Hz) in vklopite glavno stikalo na hrbtni strani pe~i. Poraba elektri~nega toka za delovanje Rikatronic3 zna{a od 2 do 4 W. Namig: V primeru, da priklop na elektri~no omre`je ni moèn, je omogo~eno delovanje tudi brez elektri~nega toka. V@IG - Naloìle gorivo kol obi~ajno in ga pri`gile. Po zaprtju vrat kaminske pe~i pri~ne Rikatronic samodejno optimalno regulirati dovod zraka v zgorevaini prostor. NALAGANJE Ko Rikatronic zasveli rde~e, je doseèn optimalni ~as za nalaganje polen. Z RIKA za{~itno rokavico proti vro~ini odprite vrata in naloìle drva v kuri{~e. ECO MODUS - Ko je doseèna èlena sob na temperatura, lahko s pritiskom na Rikatronic gumb aktivirate ECO Modus. Dovajanje zraka bo s tem najbolj optimalno regulirano, tako da bo gorenje ohranjeno kar najdalj{i mo`ni ~as in ostanek pepela zmanj{an na minimum. To pomeni maksimalno izkoristiti gorivo.

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev. Rubriko pripravlja Simon Tihec. Alojz: Revija var~ujem z energijo, je vredna vse pohvale. ^lanki so zanimivi, strokovno na visoki ravni. @al pa vas pri pisanju kdaj pa kdaj tudi malo zanese. V ~lanku prednosti elektri~nih dvokoles, navajate raziskave {vicarskega instituta, ki predstavlja popolnoma neverjetno {tudijo. Trditve iz prvega odstavka so popolnoma napa~ne, zato me zanima, kateri institut objavlja tak{ne neumnosti. Kdor pozna delovanje bencinskih motorjev in zavezujo~e Euro norme izpu{nih plinov, bo dobro premislil preden zapi{e tak{no neumnost. Zanimivo je tudi, da strokovnjaki, ki pi{ejo tak{ne tekste, delijo skuterje na E-skuter, E-skuter na zeleno el. in E-skuter na bencin. Halo? Tipi~no za od realnosti oddaljene raziskovalce, tak{ne, ki v svoji dolgoletni karieri niso ustvarili ni~esar, razen kupa papirjev. In to je res ekolo{ka {koda! Lep pozdrav in uspe{no delo v bodo~e .

Odgovor: V reviji zagotovo delamo napake, slogovne, jezikovne in strokovne. Vendar se trudimo, da bi tega bilo ~im manj. Posku{amo se ~im bolj dr`ati gesla »bralec je kralj« in podajati sporo~ila kratko, jedrnato in razumljivo. Alojzove pripombe jemljemo z del~kom ponosa, saj je objavljeno podrobno prebral, o tem premi{ljeval in reagiral. Ker vemo, da revijo berejo tudi specialisti za posamezna podro~ja, vire skrbno izbiramo. Podatke o slabem vplivu motociklov smo vzeli iz revije Environmental Science & Technology, raziskavo pa so opravili strokovnjaki {vicarskega in{tituta ETH iz Züricha. Švicarji so tiha, vendar po na{em vedenju vodilna evropska nacija, ki vlaga velika sredstva v raziskave in projekte s podro~ja varovanja okolja. Še glede elektro skuterjev. Elektrika iz vti~nice je me{anica energije, ki je pritekla

od razli~nih proizvajalcev. Cena zelene elektrike iz hidroelektrarn je ena od najbolj realnih, solarna elektrika je subvencionirana, cena elektrike iz nukleark pa je zagotovo prenizka, saj ne zajema stro{kov razgradnje, saj prava cena tiso~letja dolgega varovanja visokoradioaktivnih odpadkov ni znana. Nemci na primer letno porabijo gigavate elektrike za stalen pogon ~rpalk, ki sesajo vodo iz opu{~enih rudnikov premoga v Porurju, ki le`i na premogu in je prekopano kot {vicarski sir. ^e bi zaradi izpada ~rpalk voda zalila rudnike, bi se polovico Porurja s cestami in stavbami vred pogreznilo. Kak{na je torej prava cena elektrike iz nem{kih termoelektrarn na premog? In zato je skuter, ki baterije polni izklju~no na »zeleno« elektriko okoljsko v prednosti. Milan: Imamo hi{o tloris 100 m2, ki je dobro toplotno izolirana, ogrevanje plinski

kotel Junkers 24 kW in bojler 200 l (poleti elektrika). Glede na ceno propana bi dodal {e en kotel - pe~ najraje na drva, ki jih lahko poceni dobim. Kak{en kotel oz. sistem priporo~ate? Ali predlagate tudi kolektorje za ogrevanje - streha je na jug, ~e investicija ni prevelika. Kje lahko dobim ustrezne informacije? Odgovor: S pe~jo na drva lahko dose`ete velike prihranke plina in zmanj{anje splo{nih stro{kov ogrevanja. Pe~i na polena manj{ih od 25 kW na trgu ni, odlo~ite se lahko na primer za proizvod WVterma, vplinjevalni kotel na polena tip TR, mo~ 25 kW. Z enkratnim nalaganjem bo hi{a zagotovo topla ves dan. Prigraditi mu je potrebno zalogovnik toplote volumna okrog 1200 l in izvesti vse povezave, da omogo~ite kombinirano ogrevanje. Ker ima obstoje~i bojler sanitarne vode `e vgrajeno grelno spiralo, potrebujete samo {e dva kolektorja, pove-

zovalne vode, obto~no ~rpalko, enostavno krmilno elektroniko in termosolarni sistem lahko deluje. Vgradnjo lahko izvedete po korakih, cene posegov pa bodo razvidne iz ponudb dobaviteljev. Za pe~ in kolektorje lahko pridobite subvencijo za obnovljive vire. Dodatne informacije so na razpolago pri najbli`jem energetskem svetovalcu, v iskalnik vpi{ite besedo ÂťensvetÂŤ in poi{~ite najbli`jega svetovalca. Cunk01: Imam hi{o z mansardo, ki {e ni izgotovljena, ima pa polo`en estrih 5 cm na 5 cm tervola. Pod tervolom ni parne zapore, je samo na tervolu, pod estrihom. Zaradi tega nam ogromno toplote uide skozi strop. Zanima me ali lahko nalepim od spodaj samo fasadni stiropor in dam ~ezenj zaklju~ni omet in ali se bo v tem sklopu kje pojavil kondenz. Obe{enega stropa pa zaradi zahtevnosti in cene ne `elim delati. Odgovor: Ko bo mansarda naseljena ali zaprta in toplotno izolirana, bo toplotna

izolacija pod stropom odve~. Najenostavnej{a re{itev je zato polaganje toplotne izolacije na obstoje~i estrih v mansardi. Uporabite lahko plo{~e iz kamene volne, na primer tip Knauf DP-5, v debelini {pirovcev, ki jih boste nato uporabili za izoliranje mansardne strehe. Polagate jih neposredno na estrih v eni ali dveh plasteh in spodnji prostori bodo pozimi topli, poleti pa hladni. Izolacije ne prekrivajte z ni~emer, edina pomanjkljivost te re{itve pa je za~asno nepohodna mansarda. Andrej: Kako izra~unati ali izkustveno dolo~iti minimalno debelino zra~nega sloja pri ravni strehi, da bo vzgon zraka {e dovolj velik za prezra~evanje? Odgovor: V stre{inah z nagibom zna{a priporo~ena debelina prezra~evalne plasti okrog 4 cm, prezra~evanje pa je posledica vzgona ogretega zraka. Zrak odna{a kondenzirano vlago pod stre{niki in hladi stre{no konstrukcijo. ^e ste v vpra{anju mislili na vodoravno streho, pri tem naravne-

ga vzgona ne moremo dose~i, lahko ra~unamo samo na prepihovanje, ki ga povzro~a veter, s pove~anim tlakom na eni strani in podtlakom na drugi strani stavbe. Vstop in izstop moramo omogo~iti z dovolj velikimi zamre`enimi odprtinami, viri za izra~un ventiliranja tak{ne konstrukcije pa nam niso znani. Rok: Prosim vas ~e mi lahko po{ljete prospekte in cenike za plo{~e Neotekt opp. Odgovor: Opisane plo{~e so proizvod firme Fragmat, izdelane iz ekspandiranega polistirena z dodatki za izbolj{ano toplotno izolativnost, ka{irane na Fermacell plo{~o. Uporabljamo jih za polaganje na pod podstre{ja, predvidene so za ob~asno obremenitev. Cenik smo bralcu poslali po elektronski po{ti. Plo{~a velikosti 100 x 50 cm in debeline 6 cm stane okrog 15 â&#x201A;Ź/m2, izdelujejo pa jih v debelinah od 6 do 24 cm. Tehni~ni list za te plo{~e najdete na http://www.fragmat.si/ slo/04b.htm

Stanko: Pred pribli`no 30 leti smo se vselili v nedokon~ano hi{o, ki smo jo z leti dogradili. Gradnjo sem osebno nadziral, izolacijo proti vlagi sva z `eno sama in skrbno izvedla, zato do sedaj ni bilo v kleti ali v pritli~ju opaziti niti najmanj{ih sledov vlage. Fasada je izolirana, ope~ni zidak 20 cm, 5cm stiropor, 8cm porolit in klasi~na fasada. Okna so bila lesena in dvodelna, z navadnimi {ipami. Blizu oken je bilo kar hladno, zlasti v hudi zimi. Kljub vsemu smo v prakti~no dvostanovanjski zgradbi (11 x 8m) zaradi kvalitetne izolacije pokurili manj kot 2000 l kurilnega olja. Lani smo vgradili nova okna â&#x20AC;&#x201C; lesen okvir in termopan zasteklitev. @e v poznem poletju, kljub stalnemu zra~enju v letnih mesecih, je bilo na stenah tik nad tlemi opaziti nekaj zelene plesni, ki pa se je z zimo {e pomno`ila in raz{irila tudi na omare (dnevna soba z jedilnico in spalnica). Kako naj prepre~imo in ustavimo plesen? Odgovor: Pri igranju {aha ali v tehniki nikoli ni mo`no

napraviti poteze, ne da bi s tem spremenili razmerja. Plesen je postala problem skoraj vseh, ki so z vgradnjo novih oken zatesnili svoja domovanja. Ker pri vas zaradi dobre hidroizolacije vzrok ne more biti kapilarna vlaga, ki jo stavba vle~e iz tal (~eprav bi prvi trenutek, zaradi pojava nizko nad tlemi pomislili na to), ostane samo pomanjkljivo prezra~evanje. Na to ka`e tudi rast plesni na pohi{tvu. Prvi ukrep je naravno prezra~evanje, pri tem pa ni vseeno katera okna odpiramo. Ugotovimo, iz katere strani obi~ajno piha veter in odpiramo okna na vstopni in na nasprotni strani stavbe. Drugi ukrep je vgradnja kuhinjske nape in ventilatorja v kopalnico. Pri tem pa je potrebno vedno omogo~iti tudi vstop zunanjega zraka v te prostore, saj je druga~e u~inek, kljub tule~im ventilatorjem, ni~en. Pozimi je zunanji zrak zelo suh, zato bo izmenjava dobro u~inkovala, seveda pa s tem izgubimo tudi nekaj toplote. Tretji ukrep je nakup prostorskega su{ilnika zraka, ki sicer porabi nekaj elektrike, vendar uspe{no izlo~a

vlago. O tem smo pisali v 23. {t. na{e revije v ~lanku Prezra~iti ali splesneti. Pomembno je tudi, da povzro~imo kroènje zraka v prostorih. êtrti mo`ni ukrep je vgradnja majhne prezra~evalne naprave z rekuperatorjem, ki prezra~i prostore, vrne toploto vanje in je z energetskega stali{~a dobra nalo`ba, za katero lahko dobite tudi subvencijo. Pri tem bo dobrodo{el nasvet strokovnjaka ali vsaj tistega, ki vam bo napravo prodal. ê pregledate oglase v reviji ali v iskalnik na portalu www. varcevanje-energije.si vpi{ete »prezra~evanje z rekuperacijo« boste dobili vrsto ponudnikov med katerimi se lahko za~nete odlo~ati. O odstranjevanju plesni s kemijo namerno nismo pisali, saj je potrebno odstraniti vzrok, ne posledic. Jurij: V 70 let stari hi{i smo zamenjali okna, zidov debelih 30 cm pa {e nismo dodatno toplotno izolirali. Ogrevamo se s kombinacijo olje/polena, na 40 m2 pa bi èleli vgraditi talno ogrevanje. Zanima me, kaj bi bila bolj{a re{itev – elektri~no ali toplovodno talno ogrevanje,

tudi z vidika ekonomike, ugodja in stro{kov. Odgovor: Talno ogrevanje je nekaj najbolj{ega kar lahko vgradite v svoje bivali{~e. Z njim lahko v prostore vnesete do 100 W/mm2 toplote, torej do 4 kW toplote v va{em primeru. ê se izkaè, da so toplotne potrebe ve~je, bo potrebno priti talnemu ogrevanju »naproti« in izbolj{ati toplotno izolacijo zidov. To pa bi morali narediti v vsakem primeru, saj je vse stavbe potrebno zadovoljivo izolirati. Najtopleje priporo~amo vgradnjo toplovodnega talnega ogrevanja, saj lahko energijo dobi iz vseh virov, ki si jih lahko zamislite, elektri~no pa samo iz vti~nice. ê od{tejete ceno polaganja estriha in izolacije pod njim, ki bi ju prav tako morali izvesti v vsakem primeru, bo talno ogrevanje cenovno na ravni radiatorskega ali {e cenej{e. Ena najpomembnej{ih lastnosti talnega pa je njegova toplotna vztrajnost, zaradi ~esar kraj{ih prekinitev ogrevanja sploh ne opazimo. Koren: Vgrajujem talno ogrevanje v 3x60 m2 veliki

hi{e. V kleti bo pe~, pritli~je in nadstropje pa bo opremljeno s talnim ogrevanjem. Nameravam izvesti dovode in priklju~itev omaric, instalater pa me svari, da sistem ne bo deloval, ker ~rpalka ob pe~i ne bo imela dovolj kapacitete za preskrbo sistema. Predlaga vgradnjo ~rpalke in me{alnega ventila v posamezno omarico ali nakup dveh tak{nih kompletov. Zanima me, ali je njegova zamisel dobra in kateri proizvajalci so zanesljivi. Odgovor: Sodobne obto~ne ~rpalke so ob majhni porabi energije sposobne dovesti dovolj toplote v veliko ve~je sisteme kot je va{. Tehni~no naj~istej{a re{itev va{ega sistema pa je lo~itev obeh tokokrogov v kleti ob kotlu. Na predtoku iz kotla izdelamo dva izvoda (pa {e kak{nega za rezervo, na primer za ogrevanje sanitarne vode), vsak s svojo majhno obto~no ~rpalko, elektromotornim me{alnim ventilom, termometri in ostalo potrebno opremo, vse skupaj pa vodi ena avtomatika, ki deluje odvisno od zunanje temperature. V vsakem nadstropju se naha-

ja po ena razdelilna omarica, ki je priklju~ena na svoj lo~en tokokrog. Tak{na vezava omogo~a zapiranje ogrevanja posameznega nadstropja samo z izklopom ~rpalke, pa {e vi{anje ali niànje splo{ne temperature predtoka za posamezno etaò za stopinjo ali dve, ~e bi bilo stanovalcem v njej prevro~e ali prehladno. Omarice s kompletnim sistemom so bolj namenjene vgradnji v ve~stanovanjske zgradbe, kjer vsako stanovanje zase odvzema toploto iz skupnega voda. Pomemben del pa je {e uravnoteèvanje pretokov skozi grelne zanke, ki so priklju~ene na posamezno omarico, ki ga opravimo ob zagonu sistema. V glavnem vsi izdelki iz materialov ki ne rjavijo izpolnjujejo zahteve za uspe{no delovanje. Ale{: O~e je pred pribli`no 30 leti nabavil IMP solarni sistem. Na koga naj se danes obrnem za rezervne dele. Lokalni elektri~arji niso najbolj navdu{eni nad popravili. Obi~ajno pridejo, pogledajo in odidejo. Odgovor: Ker omenjate samo elektri~arje sklepamo, da je teàva v elektro ali elektronskem delu instalacije in ne v cevni napeljavi ali njeni netesnosti, kar je po 30 letih delovanja pravzaprav pohvalno za izvajalca. Podjetje IMP ne obstaja ve~, krmiljenje sistema pa lahko izvajate tudi s sodobnej{o elektroniko, na primer diferen~nim regulatorjem proizvajalca Seltron, cena okrog 120 â&#x201A;Ź, podroben opis teàve jim po{ljite na www. seltron.si izberite enega od prodajnikov v rubriki kontakti.

Joèf: V na~rtu imamo obnavljati 30 let staro hi{o v kateri je radiatorski sistem ogrevanja. Razmi{ljamo o talnem gretju, seveda pa smo pri tem omejeni z vi{ino prostorov. Zato se mi zdi zelo zanimiva zadeva ki jo predstavljate, suhomonta`no talno gretje. Hi{a je atrijska, v vseh prostorih razen kopalnici je talna obloga parket (1,5 cm). Ali vam je znana okvirna cena take izvedbe za 140 m2 povr{ine. Odgovor: Blizu Maribora so è pred 35 leti nadstropja serije monta`nih hi{ opremili na ta na~in, saj monta`no nadstropje obremenitve z obi~ajnimi estrihi nebi preneslo. Izvedba je enostavna, tako da se je mnogi lotijo celo v samogradnji. Mo`nosti je ve~. Polagamo lahko izolacijske plo{~e z vrezanimi kanali za cev (n. pr. Variocomb), ali sistemske bradavi~aste plo{~e (n. pr sistem RDZ), ali ravne plo{~e z nalepljeno folijo, na katere pritrjujemo cev s sponkanjem, da na{tejemo le nekatere. ê je potrebno podloìmo {e plast dodatne toplotne izolacije. Sledi zasipavanje s tanko plastjo suhega granulata (n.pr. Liapor), ~e so plo{~e bradavi~aste ali z nasponkano cevjo. S tem zapolnimo medprostore in izravnamo neravnine. Plo{~e na Variocomb lahko polagamo neposredno ali pa na vmesni granulat. Med poravnavanjem granulata nanj polagamo prvo plast mav~nih plo{~ (n. pr. Fermacell), nato pa {e eno plast iz enakih plo{~, vendar z zamikom, da se stiki ne prekrivajo. Obe plasti lahko med seboj tudi lepimo, ~im bolj{i bo stik, tem bolj{i bo prenos toplote. Sedaj sledi polaganje talne obloge, najprimernej{a je keramika ali tanke lesene obloge, oboje pa neposredno poloèno in lepljeno na plo{~e, v lepilo lahko vtisnemo {e armaturno mreìco. Tak{na konstrukcija brez talne obloge je debela okrog 6 cm plus toplotna izolacija pod njo. Verjetno bo potrebno podrezati vratna krila, vendar bo ugodje talnega ogrevanja povrnilo vloèn trud. Predra~unov ne

izdelujemo, bodo~i izvajalci vam bodo z veseljem poslali ponudbe. Slavko: Zanima me ali kaj raziskujete novitete na trgu. Zasledil sem napravo Ultra Keseco in me zanima, ~e stvar deluje in omogo~a prihranke elektrike, kot trdi proizvajalec, ki ima tudi reference in certifikate. Zanima me {e, kje se da napravo kupiti.

Odgovor: O lastnostih podobne naprave, ki so jo prodajali celo v na{ih trgovinah, smo pred ~asom odgovarjali na podobno vpra{anje bralca. Takrat smo govorili tudi s strokovnjaki s podro~ja kompenzacije jalove energije v industriji in strokovnjaki za elektroniko. ^e povemo v diplomatskem jeziku, izdelek je neuporaben in zagotovo ne bo zmanj{al porabe energije ali od~itka na doma~em {tevcu. Kve~jemu ga bo, zaradi lastne porabe, {e pove~al. Osnovni argument vpra{anih strokovnjakov pa je bil, da tovrstnih prihrankov, tudi ~e bi zares obstajali, obi~ajni ali elektronski {tevec porabe elektrike, ni sposoben meriti. Ĺ e o referencah in certifikatih: na tistih ki niso kitajski in se jih da prebrati ni niti sledu o potrditvi izmerjenih prihrankov elektrike. Nakup naprave zato odsvetujemo. Jo`ica: Odlo~ili smo se za monta`no hi{o. Narejena je talna plo{~a brez kleti. Zanima me, kako naj talno plo{~o izoliramo. Nekateri so mnenja, da je ni potrebno posebej izolirati, ker je teren pe{~en. Kak{no izolacijo bi vi priporo~ali, kak{no debelino itd. Odgovor: Zna~ilnost novej{ih dobro izoliranih objektov je ta, da so stavbe brez kleti in da armirana talna plo{~a ne

leì na zemlji ampak na toplotni izolaciji. To je lahko plast kroglic iz penjenega stekla ali ve~ plasti kri`no poloènih polistirenskih plo{~ visoke gostote. Za primerjavo, pasivne hi{e imajo okrog 16 cm, nizkoenergijske pa okrog 25 cm toplotne izolacije pod plo{~o. Izolacijska sposobnost pe{~enega terena je zanemarljiva, zato ga ne moremo {teti kot izolacijo. ê ho~ete va{o hi{o proti tlom dobro izolirati, bi morali pod estrihe poloìti debelej{o plast izolacije, zaradi tega pa bo potrebno podloìti obodne in notranje stene, da strop ali vratne odprtine ne bodo prenizke. Ta detajl naj predlaga in re{i dobavitelj monta`nih elementov. V va{em primeru lahko izolacijo poloìte pod estrihe, predlagamo debelino okrog 15 cm, (na primer Fragmat tip EPS 100 ali podobne) saj je naknadno ve~ ne boste mogli vgraditi. To je tudi nalo`ba za vso ìvljenjsko dobo stavbe. Denis: @ivim v blokovskem naselju, kjer sta kotlovnica in sistem ogrevanja v lasti prebivalcev tega naselja. Zanima me ali za nas velja zakon, ki prihaja v veljavo s 1.4.2011 v zvezi z meritvami ogrevanja. Odgovor: Zakon velja za vse, ne glede na lastni{tvo. Namen vgradnje delilnikov toplote in obra~unavanje dela porabljene toplote na tej osnovi je samo vzpodbujanje var~evanja. Do danes pri nas in v svetu {e niso na{li bolj{ega na~ina za pospe{evanje var~nega obna{anja, ~eprav bomo zaradi tega dodatno pla~evali od~itavanje in obra~unavanje. Po izku{njah iz Ĺ vice, kjer tak{en sistem poznajo è desetletja, doseganje ve~jih prihrankov od 30% ni mo`no, skupna poraba toplote pa se po vgradnji zmanj{a, sistem torej deluje. Seveda pa je vsako merjenje brez koristi, ~e stavb ne bomo dobro toplotno izolirali. â&#x20AC;˘ Objavljamo nekaj odgovorov na va{a vpra{anja, ostale odgovore lahko preberete na portalu www. varcevanje-energije.si

IN[TALACIJE

Tesnjenje vodnih instalacij in naprav z izdelki Henkel Bliàjo se topli poletni dnevi, ko bo voda pridobila na pomenu, v smislu osveìtve za pitje ali kopanje. Ob tem se zavedamo transporta vode po cevovodih, in ~rpalnih postajah, bodisi za pitno vodo ali bazensko tehniko. Kakor hitro se omejimo na instalacije in cevovode, se sre~amo z izzivi tesnjenja le teh. Cevne instalacije so lahko iz razli~nih materialov. Najpogosteje se uporabljajo materiali kot je èlezo (pocinkano), plastika in drugi umetni materiali. Da je transport vode sploh mogo~ sluìjo ~rpalke, zasuni in drugi elementi, ki jih je prav tako potrebno zatesniti.

Avtor: mag. Marjan Poto~an

Celovito paleto materialov za tesnjenje, ponuja podjetje Henkel, ki ima v svojem asortimanu precej izdelkov za tesnjenje. Sem spadajo cevni sistemi za vodo za komunalne potrebe, kot tudi pitno vodo. Na kratko bomo predstavili dva izdelka, ki se najpogosteje uporabljata pri tovrstnih opravilih. Na prvem mestu je izdelek Loctite 55, sledi mu Loctite 577.

Loctite 55 Loctite 55 je vrvica, izdelana iz polietilenskih vlaken, ki so prevle~ena z silikonsko maso. Vrvica se lahko uporablja za vse tipe navojev, kot tudi za kovinske in plasti~ne materiale, ter kombinacijo kovine in plastike. Uporaba je enostavna, tesnjenje pa je zagotovljeno nemudoma po sestavitvi zveze. Tesni tako vodo, plin kot tudi pitno vodo, ter je odporna na temperature do 130°C. Zadovoljuje potrebe sodobnih cevnih sistemov in je v skladu z najnovej{imi standardi. Pitna voda: Loctite 55 je v skladu s standardom WRC in BS 6920 uporaben za tesnjenje pitne vode do 85°C, Plin in voda: Loctite 55 ima ateste EN751-2 Class Arp, DVGW in DIN 30660. SLO atesti: PITNA VODA, In{titut za vastvo okolja {t. poro~ila, 28169Ate, PLIN, In{titut za varilstvo, {t. certifikata 250/00.

Poraba: Velikost navoja

½ ’’

¾ ’’

1 ’’

{tevilo spojev

385

260

180

Loctite 577 Loctite 577 je anaerobno lepilo-tesnilo, ki se strdi v kovinski re`i med navoji. Primerno je za vse navoje do velikosti 3 col. Uporabno pa samo za kovinske navoje, saj se lepilo na plastiki ne strdi. Obstojno je do temp.150°C, tla~na obstojnost pa je 350 bar. Po sestavitvi zveze je potrebno po~akati {e 12 ur da se lepilo strdi. Izdelek ima certifikat za pitno vodo in plin. •

Brezplačne predstavitve s področja vzdrževanja v vašem podjetju po vaši želji ! Vijačno varovanje Trenutna lepila Tesnjenje ravnih površin Strukturno lepljenje Spajanje cilindričnih delov Čiščenje, razmaščevanje in nega Maziva, sredstva proti rji in zaščita Epoksi lepila

Pokličite 02 22 22 288 ! ali pišite na: tomaz.gornjak@henkel.com

Rešitve za vzdrževanje Henkel Slovenija d.o.o. , Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor tel.: 02 22 22 288, fax.:02 22 22 275, www.loctite.si

SODOBNA RAZSVETLJAVA

Ni vsaka led svetilka var~na svetilka V poplavi svetilk na osnovi LED tehnologije je uporabnik velikokrat zmeden ali celo zaveden glede dejanske porabe svetilk. Velikokrat se zgodi, da so objekti sanirani s svetilkami na osnovi LED tehnologije slab{e osvetljeni ali pa za svoje delovanje porabijo celo ve~ energije kot bi porabile klasi~ne svetilke. To predvsem velja za LED svetilke iz daljnega vzhoda, ki obi~ajno bazirajo na LED tehnologiji prej{nje generacije. Pri osvetljevanju zunanjih objektov je potrebno upo{tevati tudi ostale kriterije, kot so ustrezna izbira barvnega indeksa in porazdelitev svetilnosti. [ele z upo{tevanjem vseh kriterijev in uporabo najnaprednej{e LED tehnologije postanejo LED svetilke tudi v praksi resni~no u~inkovite. Proizvajalci LED svetil se pogosto sre~ujejo s problemom, da najnovej{e LED tehnologije na trgu niso prosto dobavljive, oziroma so cenovno nesprejemljive. Na drugi strani je potrebno za tovrstno proizvodnjo razpolagati z ustrezno tehnolo{ko opremo in temu primernim kadrom. V veliko primerih se proizvajalci poslu`ujejo univerzalnih re{itev, posledi~no temu pa dobimo tudi povpre~ne rezultate, ki so dale~ od tega, kar zmore LED tehnologija. Eno redkih podjetij, ki se lahko pohvalijo, da jim je z visokotehnolo{kimi LED svetili uspelo na tr`i{~u je podjetje GRAH Automotive. Potrebno je povdariti, da podjetje GRAH Automotive izpolnjuje vse prej

LSL 30 LED

Najsodobnej{a LED svetila proizvajalca GRAH Automotive

navedene kriterije. Podjetje se lahko poleg tega, da razpolaga z najsodobnej{o tehnologijo za proizvodnjo LED svetil in ustreznim kadrom, poseduje {e ve~ kot deset let izku{enj na podro~ju proizvodnje LED svetil za vodilno avtomobilsko industrijo.

Da v kvaliteto njihovih proizvodov ne gre dvomiti pri~a tudi pred nedavnim z njihovimi LED svetilkami osvetljena cesta v Mariboru. Poleg tega, da so se na sanirani cesti stro{ki elektri~ne energije za razsvetljavo zmanj{ali za 60%, je cesta {e vedno osvetljena v skladu s standardi cestne razsvetljave. Da pri konji{kem podjetju GRAH Automotive prav ni~esar ne prepustijo naklju~ju, so pri specializiranem podjetju za svetlobno tehniko naro~ili meritve svetlosti pred in po sanaciji razsvetljave. Strokovnjaki iz podjetja SLOLUKS so lahko tako kot `e njihovi predhodniki na testiranjih v Nem~iji, z meritvami samo {e potrdili kvaliteto njihovih LED svetilk. â&#x20AC;˘ Marko Areh

Meritev svetlosti na Tezenski cesti v Mariboru.

Proizvodnja in prodaja cestnih LED svetilk v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaĹževanja okolja visoka energijska u~inkovitost-poraba samo 35 W univerzalna pritrditev topli barvni spekter svetlobe - 4200 K presega svetlobno tehni~ne parametre sodobnih svetilk z visokotla~nimi natrijevimi sijalkami mo~i 70W ali ve~ - starej{e tipe sijalk celo do 120W

EFFICIENTLY ILLUMINATING YOUR WAY Prodaja in proizvodnja elektronskih sklopov

Tel. :00386 3 757 16 36 info@grah-automotive.si

www.grah-automotive.si

OBDELAVA VODE

Trda voda je lahko problem, a obstajajo re{itve Zaradi koncentracije razli~nih soli (kalcijevih in magnezijevih karbonatov ter sulfatov) so vode razli~no trde. Trdota vode pa povzro~a razli~ne teàve: ve~jo porabo detergentov (nepenjenja mila v trdi vodi), na stenah kuhinjske posode nastajajo trde bele obrobe, mreìce na pipah so obloène in zato curki vode neenakomerni. Obloge apnenca povzro~ajo probleme tudi pri grelnikih vode, kjer pove~ajo stro{ke ogrevanja in kraj{ajo ìvljenjsko dobo aparatur. Problem vodnega kamna se re{uje na razli~ne na~ine. Kemi~no meh~anje vode uporabljamo, ~e voda ni namenjena pitju in pripravi hrane ampak za hlajenje, napajanje, ali delovanje strojev. Za vodo ki se uporablja za pitje in pripravo hrane pa najve~krat uporabljamo naprave za fizikalno obdelavo vode, ki ne spremenijo kemi~ne ampak le fizikalne lastnosti vode.

Kemi~no meh~anje vode Kemi~no meh~anje vode je od vseh na~inov najbolj u~inkovito, saj karbonate iz vode dejansko odstrani. Voda iz vodovodnega omre`ja te~e preko ionske mase, na katero se ve`ejo kalcijevi in magnezijevi ioni. Programator kasneje med 2 in 3 uro pono~i

pravilno usmerjena in mo~na magnetna polja z ustreznim pretokom vode dajejo zadovoljive rezultate, zato je potrebna previdnost pri izbiri med razli~no ponudbo na trgu.

spro`i spiranje te mase s slano vodo iz druge posode, da kalcijevi in magnezijevi ioni preidejo na NaCl. Pri tem procesu se porablja elektri~na energija, sol in voda; kemi~na sestava vode pa se spremeni: v vodo se namesto kalcijevih in magnezijevih ionov izlo~ijo H+, Na+ ali OH-. Ob tem je pomembno, da so ionski izmenjevalci primerno dimenzionirani glede na trdoto in porabo vode, ter opremljeni z napravo za dezinfekcijo vode (proti bakterijam), po mo`nosti pa opremljeni tudi z by-pass ventili, ki omogo~ajo nastavljanje trdote vode. Pred ionskim izmenjevalcem je potreben tudi mehanski filter.

Neobdelana voda

Nova metoda zdru`evanje ionov soli okrog namagnetenih jeder

Razli~ni ionski izmenjevalci

Meh~anje pitne vode Meh~anje pitne vode se uspe{no re{uje s permanentnimi magneti, ki spemenijo obliko kalcijevih kristalov in za~asno namagnetijo raztopljene delce snovi v vodi, da se nanje pripojijo kalcijevi in magnezijevi ioni in skupaj potujejo z vodo naprej. Tudi ~e voda izhlapi, ostanki vodnega kamna niso v obliki trdih belih lis, ampak finega belega prahu, ki se zlahka obri{e. Renomirani proizvajalci so v sodelovanju z in{tituti odkrili zapletene zakonitosti magnetne obdelave vode, ter izdelali magnetne naprave za fizikalno obdelavo vode. Le

Zdru`evanje ionov soli okrog namagnetenih jeder

Obdelana voda

Ĺ e najustreznej{a je nova metoda, ki spreminja lastnosti vodnega kamna z zbiranjem kalcijevih in magnezijevih ionov okrog posebne mase jeder (slika spodaj), ki zaradi povr{inskih napetosti in negativnega naboja privla~ijo pozitivne kalcijeve in magnezijeve ione toliko ~asa, da ti prese`ejo dolo~eno kriti~no maso. Nato se kot gru~a odlepijo in z vodo potujejo naprej. S tem se jedro o~isti, da je prosto za novo zbiranje. Nem{ko, neodvisno zdru`enje strokovnjakov za vodo DVGW je metodo ocenilo kot zelo uspe{no. Metoda tudi ne potrebuje elektri~ne energije, soli in vode za izpiranje. Kemi~na sestava vode ostaja enaka, postopek pa je u~inkovit do temperature 60Â°C, za vi{je temperature pa se uporablja termi~no odpornej{o maso. â&#x20AC;˘ Interno gradivo Tehnofan d.o.o. Ĺ tefan @una, dipl.ing.

SOLAR

Vakuumski ali panelni sprejemniki son~ne energije Na kaj je potrebno biti pozoren pri nakupu solarnega sistema? Z vzpodbudami EKOSKLADA za izrabo son~ne energije, se je v zadnjem ~asu na slovenskem trgu pojavilo veliko ponudnikov solarnih sistemov in SSE. Ker je investicija v solarni sistem dolgoro~na nalo`ba, je pred nakupom solarnega sistema potrebno biti pozoren na {tevilne faktorje, ki bodo zagotavljali brezhibno delovanje in u~inkovitost va{ega solarnega sistema. Najprej je potrebno pravilno dimenzioniranje solarnega

sistema glede na namen izrabe (priprava tople sanitarne vode/ podpora ogrevanju prostorov) na podlagi {tevila ~lanov v gospodinjstvu in velikosti ogrevane povr{ine. Potrebno je pravilno izbrati konstrukcijo za pritrditev SSE, glede na tip kritine in naklon/orientiranost strehe. Investitorji posvetijo najve~ ~asa izbiri SSE in njihovih izkoristkov, saj na trgu obstajajo {tevilni panelni in vakuumski SSE. Trgovci zelo radi poudarjajo delovanje vakuumskih/cevnih SSE na svetlobo, kar pa je seveda zmotno. Pri tej svetlobi

gre za difuzno obson~enje, kar pomeni, da na zemeljsko povr{je pade manj energije zaradi izgub med potovanjem energije sonca skozi zemljino ozra~je. To

MOÿNEJŠI, HITREJŠI, TEHNOLOŠKO DOVRŠEN: SONNENKRAFT Q enostavna montaça Q inovativni pritrditveni sistem

energijo prav tako absorbirajo panelni SSE z visoko-selektivnim nanosom. Njihova dejanska razlika je v izolaciji SSE, saj je vakuum popoln izolator in

/ mft 100 € enkra

Sonn ija pri enc subv olarnega u p s naku HWD ] V E. 00 SS SKR5

Q atraktivna in moderna oblika Q YHĀML L]NRULVWHN Q Y KRUL]RQWDOQL LQ YHUWLNDOQL L]YHGEL <kg

Sonnenkraft Slovenija Industriepark, 9300 St.Veit/Glan, AUSTRIA info@sonnenkraft.si www.sonnenkraft.si

NAPREDNE RE[ITVE

Ve~ kot le kopalnica

andanes kopalnica predstavlja za ve~ino ljudi ve~ kot le prostor za osebno higieno. Je prostor, kjer se lahko sprostimo, najdemo trenutek zase po napornem dnevu, prostor, kjer lahko poskrbimo za svoje zdravje in higieno.

so zato izgube skozi vakuumske SSE pri ni`jih temperaturah manj{e. Nepravilno dimenzioniranje velikosti SSE povr{ine privede do mirovanja solarnega sistema v poletnih mesecih in zelo visokih stagnacijskih temperatur v kolektorju. Pri panelnih SSE dosegajo stagnacijske temperature vrednost do 180°C, pri vakummskih cevnih pa se lahko povzpnejo ~ez 250°C. Obdobja stagnacijskih temperatur mo~no pripomorejo k utrujanju materiala, izrabljanjem medija proti zmrzovanju in po{kodbam materialov zaradi termi~nega raztezanja in kr~enja. K najbolj {kodljivim posledicam temperaturnega raztezanja lahko {tejemo »izgubo« vakuuma in »izgubo« stika med materiali na mestih kjer prihaja do prenosa energije. Vse to klju~no vpliva na `ivljenjsko dobo solarnega sistema. Tako je investicija glede na razmerje cena/u~inkovitost/`ivljenjska doba {e vedno v prid kvalitetnega panelnega SSE. Ena izmed pomembnej{ih komponent solarnega sistema je tudi regulacija, saj dejansko le-ta prena{a energijo iz SSE v hranilnik. Sodobne regulacije uravnavajo delovanje {tevila

vrtljajev ~rpalke, kar pomeni, da je hitrost potovanja medija skozi SSE nadzirana. Manj{e kot je obson~enje, dalj ~asa potuje medij skozi SSE, mo~nej{e kot je obson~enje hitrej{a je pot medija. Za investitorja je najpomembnej{i izkoristek celotnega solarnega sistema na katerega vpliva, poleg zgoraj omenjenih parametrov, tudi strokovna vgradnja sistema, garancija za dele in servisna slu`ba posameznega proizvajalca. Podjetje SONNENKRAFT tudi letos na trgu predstavlja revolucionarno novost, prvi brezokvirni sprejemnik son~ne energije. Inovacija nosi ime SKR500 (R kot racing). Gre za najnovej{i tip plo{~atega sprejemnika son~ne energije, ki ne prepri~a le z izbolj{ano stopnjo izkoristka ampak tudi z novej{o, o~esu privla~no obliko. Z novim sprejemnikom prihaja na trg tudi nov sistem pritrjevanja na streho, ki ga odlikuje predvsem enostavna monta`a in estetski videz. • Tadej Mrak, univ.dipl.in`.str.

Ravno zaradi tega se je zelo te`ko sprijazniti z dejstvom, da se ravno v tem, za nas tako pomembnem prostoru, najpogosteje in najhitreje razvijejo negativni biolo{ki pojavi (plesen, glive,…). Prisotnost leteh {koduje videzu kopalnice in hkrati tudi na{emu zdravju, saj povzro~a velik dele` alergij in kroni~nih bolezni. Da bi se lahko uspe{no zoperstavili proti glivam in plesnim, so sedaj na trì{~u na voljo mase za fugiranje in silikoni Ceresit z MicroProtect formulo. Ravno v kopalnici so pogoji idealni za razvoj gliv in plesni, saj obi~ajno v njej ni naravne svetlobe, zaradi tega zrak ne more prosto kroìti, povrhu vsega pa je v njih obi~ajno vla`no in toplo. Zaradi tega kopalnice predstavljajo optimalno ìvljenjsko okolje za plesni in glive, ter ostale {kodljive mikroorganizme, kar jim omogo~a tudi hitrej{e razmnoèvanje. Obstaja ve~ razlogov, zakaj je za{~ita pred kolonijami plesni nujna, a dva sta klju~na. Prvi je, da plesen v na{ih kopalnicah kvari njen videz, drugi pa, da predstavlja gro`njo zdravju ljudi, ki

jo vsakodnevno uporabljajo, saj lahko povzro~i {tevilne zdravstvene te`ave, kot so alergije, astma in drugo.

Mase za fugiranje in silikoni Ceresit @e pri na~rtovanju kopalnice lahko tovrstne te`ave zmanj{amo na minimum, kajti v ta namen so na voljo mase za fugiranje in silikoni Ceresit z MicroProtect formulo. S tem je prepre~en razvoj {kodljivih mikroorganizmov, saj njena posebna sestava prepre~uje, da bi se voda vpila v spoje in omogo~ila okolje, v katerem bi se la`je razvili mikro {kodljivci.

MicroProtect formula Ceresit mase za fugiranje in silikoni so oplemeniteni z edinstveno MicroProtect formulo, s pomo~jo katere se lahko razli~ni materiali la`je upirajo {kodljivim mikroorganizmom. Fuge, ki jih naredimo z maso za fugiranje, manj prepu{~ajo vodo, so gladke in odporne na praske, te lastnosti pa prepre~ujejo sporam gliv, da bi se nabrale v na{ih kopalnicah. Enako velja tudi za silikone Ceresit, saj vsebujejo do trikrat ve~ fungicidnih aditivov. • Peter Ver~ko, Henkel Slovenija d.o.o.

NAPREDNE RE[ITVE

Solarni analizator SunEye 210

napravo lahko v zelo kratkem ~asu opravimo analizo kraja, na katerega nameravamo postaviti fotovoltai~ne module in ugotovimo stopnjo osen~enja. Ta je pomembna zato, ker so moduli povezani v sklope in senca na enem modulu vpliva tudi na delovanje vseh ostalih. Za na~rtovalce in monterje fotovoltaike

Razmišljamo sonēno • Veleprodaja opreme za fotovoltaiko • Izvedba solarnih parkov • Veleprodaja solarnih sistemov in ogrevanja na drva Obišēite nas! Intersolar München 8. – 10. Junij 2011 r 340 Hala B2, Razstavni prosto soleg GmbH pisarna Ljubljana Tel. +386 59 012 838 Mob +386 41 786 100 simon.frumen@soleg.si

www.soleg.si

Naprava je nepogre{ljivo orodje ki prihrani ~as in denar vsem udele`enim v projektu, saj omogo~a postavitev modulov na pravo mesto in v najbolj{i mo`ni polo`aj. Enako uporabna je tudi kadar postavljamo termosolarne kolektorje na tla ali na streho. Naprava omogo~a najve~ji mo`ni zajem son~ne energije za nove naprave ter izvedbo analize in re{evanja problemov, ki jih imajo obstoje~e instalacije. Ugotovi tudi, koliko ve~ energije bi zajeli, ~e bi odstranili zapreke, ki ob~asno me~ejo senco na module.

Ekranska slika z analizo sen~ilnih ovir v celotnem letu

se nahajamo, nagibni senzor in kompas pa bosta ugotovila obrnjenost in nagnjenost strehe. Nato bo naprava z vgrajeno kamero in 180 stopinjsko le~o »ribje oko« opravila posnetek okolja in ovir, ki se nahajajo v njenem vidnem polju. S pomo~jo diagramov son~ne poti, ki se nahajajo v programu naprave, lahko nato natan~no ugotovimo, kolik{ni bodo dobitki in izgube v posameznem letnem obdobju. Dobimo tudi grafi~no in tabelari~no napoved son~ne obsevanosti z upo{tevanjem morebitnega sen~enja. Imamo pa {e mo`nost ro~nega modeliranja in korigiranja mote~ih objektov. • Tihec

Za arhitekte in nepremi~ninarje SunEye je pravi izdelek, kadar potrebujemo natan~no analizo oson~enosti to~no dolo~enega kraja, na katerem bo stala pasivna hi{a. Tak{no analizo lahko opravimo tudi pred predelavo obstoje~e stavbe. Analizator poka`e, koliko in kam obrnjenih oken potrebujemo, da bomo stavbo lahko pasivno ogrevali s soncem in kak{na bo solarna korist, ~e podremo veliko smreko v bli`ini. Prodajalci ter kupci nepremi~nin ali zemlji{~ lahko zelo hitro dobijo prave podatke o oson~enosti parcele, zaradi ~esar bo korist ve~kratna. Ugotovimo, kje bi lahko stali moduli, kje je najbolj{e mesto za vrt in kam vgraditi nova okna. Izmerimo lahko tudi u~inek sen~enja, ki so mu izpostavljene dolo~ene stavbe.

Zanimiv na~in delovanja Merilni instrument odnesemo na mesto, kjer bomo opravili meritev. Instrument polo`imo na primer na sredino stre{ne ploskve, na katero nameravamo postaviti module. Nato bo vgrajeni GPS modul ugotovil kje

SunEye 210 polo`imo na povr{ino, kjer bodo stali moduli

HLAJENJE

Klimatske naprave

Mitsubishi Sinonim za kakovost in energetsko u~inkovitost Sodobne klimatske naprave s tehnolo{ko dovr{enostjo in inovativnostjo na podro~ju hlajenja in ogrevanja, zagotavljajo visoko udobje bivanja in visoke energetske prihranke. Pripomorejo k ustvarjanju ugodne klime poleti, pozimi pa so koristna ogrevala. Pri nakupu pazimo predvsem na porabo energije, glasnost delovanja, sistem filtracije za ~i{~enje zraka, rokovanje s samo napravo in druge specifi~ne prednosti klimatske naprave. Dobro je poznati tudi klju~ne razlike med posameznimi kakovostnimi razredi klimatskih naprav. Klimatska naprava vi{je kakovosti zagotavlja nizko porabo energije, ve~je delovno obmo~je glede na zunanjo temperaturo in s sistemi za ~i{~enje zraka zagotavlja dobro po~utje. Sama klimatska naprava brez ustrezne lokacije monta`e in brez pravilne uporabe {e ne zagotavlja udobja. Naprava mora biti namre~ name{~ena pravilno, da ni direktnega vpiha zraka v uporabnika. Hkrati je

potrebno upo{tevati, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne sme biti vi{ja od 7Â°C. Poleg omenjenega je za udobje bivanja s klimatsko napravo potrebna izbira ustrezne oblike in mo~i notranje enote. Stanovanjske hi{e hladimo, oziroma ogrevamo, s klasi~nimi stenskimi enotami, lahko tudi s parapetnimi â&#x20AC;&#x201C; talnimi enotami, stropnimi ali kanalskimi preko zra~nih kanalov, ki so name{~eni po posameznih prostorih stanovanjske hi{e. Klimatsko napravo lahko izberemo kot zaklju~eno celoto, kar pomeni ena notranja in ena zunanja enota, ki jo po navadi namenimo

za hlajenje enega prostora ali pa z multi sistemom, eno zunanjo in ve~ notranjih enot, ki jih razporedimo po posameznih prostorih glede na potrebne mo~i delovanja in obliko. Klimatska naprava bo delovala u~inkovito in var~no samo, ~e bo izbrana z ozirom na resni~ne hladilno-ogrevalne potrebe, zato je nasvet strokovnjakov dobrodo{el. Vgradnjo klimatskih naprav je potrebno prepustiti poobla{~enim monterjem, ki delo opravijo strokovno in pravilno. Pokli~ite na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 98 98 in pomagali vam bomo izbrati pravo klimatsko napravo. Zagotovite si svojo var~no in kakovostno klimatsko napravo, ki vam bo zagotavljala udobje in prijetno bivanje skozi vse letne ~ase. â&#x20AC;˘ Mateja Mauser, REAM d.o.o.

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

O toplotnih ~rpalkah za ogrevanje prostorov malo druga~e Veliko je govora o toplotnih ~rpalkah za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, prednostih, povra~ilu investicije, vplivih na okolje, na~inu izra~una potrebne mo~i toplotne ~rpalke in podobno. Zdi se, kot da vse vemo in, pa vendarle se v praksi pojavlja veliko vpra{anj investitorjev, ki se za tovrstno tehnologijo {ele odlo~ajo. V tokratnem prispevku se osredoto~amo na pogosta vpra{anja in odgovore glede toplotnih ~rpalk za ogrevanje prostorov.

Katere vire toplote lahko prestreza toplotna ~rpalka? Toplotna ~rpalka za ogrevanje prostorov lahko koristi razli~ne vire toplote, izbere pa se tistega, ki je na voljo in ki je najbolj primeren glede na zahteve objekta ter mo`nosti investitorja. Vir toplote je lahko voda podtalnica, toplota kamenin (zajem toplote z vertikalnim kolektorjem oz. sondo), toplota zemlje okoli stavbe (zajem toplote s horizontalnim kolektorjem), toplota zunanjega zraka, toplota odpadnega zraka.

Katera toplotna ~rpalka je najbolj{a? Vpra{anje je zelo splo{no in odgovor ni enozna~en. V kolikor gledamo iz vidika u~inkovitosti je tako, da bo najve~jo u~inkovitost dosegla toplotna ~rpalka, ki ima visoko grelno {tevilo izmerjeno po novej{ih standardih (EN 14511) in ki izkori{~a kar najbolj stabilen vir toplote. Iz tega vidika bi lahko rekli, da so najbolj{e tiste toplotne ~rpalke, ki za vir toplote uporabljajo vodo podtalnico in dosegajo grelna {tevila vi{je od 5. Sistemi s tak{nimi toplotnimi ~rpalkami so hkrati tudi med dra`jimi. Toplotne ~rpalke, ki za vir toplote uporabljajo okoli{ki zrak, dosegajo ni`ja grelna {tevila (od 3 do 4), vendar pa imajo druge prednosti: cenej{a celotna izvedba sistema, ni gradbenih ali rudarskih del, ni posebnih dovoljenj. Toplotna ~rpalka je lahko {e tako kakovostna in draga, vendar brez usklajenosti s celotnim ogrevalnim sistemom in virom toplote ne bo delovala po pri~akovanjih.

Kolik{na je investicija? Cene toplotnih ~rpalk za enostanovanjske hi{e se gibljejo med 4.000 in 8.000 â&#x201A;Ź, brez DDV. Cena je odvisna od izbrane mo~i toplotne ~rpalke, tehnologije izvedbe, deloma tudi od izbranega vira toplote. Pomembno je poudariti, da to ni vrednost celotne investicije. V vsakem primeru zraven sodijo {e stro{ki namestitve toplotne ~rpalke in povezave z ogrevalnim sistemom (npr. s talnim ogrevanjem). Kadar pa se odlo~imo za zajem toplote iz podtalnice ali kamenin, moramo zraven pri{teti {e rudarska dela, zemeljska dela, vse instalacije do toplotne ~rpalke, kolektorje, projektno dokumentacijo in potrebna dovoljenja (npr. rudarsko, vodno).

Ali z T^ za ogrevanje prostorov lahko ogrevamo tudi sanitarno vodo? Toplotna ~rpalka za ogrevanje prostorov praviloma ogreva tudi sanitarno vodo. Ve~inoma imajo `e vgrajeno vso avtomatiko za segrevanje sanitarne vode, nekatere toplotne ~rpalke pa imajo `e integriran bojler.

Koliko elektrike porabi za ogrevanje? Glavni porabnik elektrike pri toplotni ~rpalki je kompresor, porabniki so {e obto~ne ~rpalke, avtomatika in morebitni dodatni grelci. Skupna elektri~na mo~ toplotnih ~rpalk za enostanovanjske hi{e se obi~ajno giblje med 2kW in 6kW, vse pa je odvisno od izbranega tipa ~rpalke in potrebne toplotne mo~i ~rpalke. Primer iz prakse poka`e, da je letni stro{ek za ogrevanje 150m2 stanovanjske povr{ine novej{e srednje dobro izolirane stavbe pribli`no 250 do 300 â&#x201A;Ź na leto, ob predpostavki, da za vir toplote uporabljamo podtalnico ali toploto kamenin (sondo) in uporabljamo talno ogrevanje. Letni stro{ek za elektriko se lahko povi{a, ~e imamo slabo izolirano hi{o, ~e uporabljamo radiatorje, ~e za vir toplote izberemo okoli{ki zrak, ~e je vir toplote nestabilen, ~e sistem ni uravnote`en in pravilno na~rtovan.

Shematski prikaz toplotne ~rpalke voda - voda, ~rpalni in odto~ni studenec morata biti oddaljena v pravi smeri.

Ali je mo`no s T^ ogrevati tudi starej{o neizolirano hi{o? Na~eloma je mo`no, ni pa priporo~ljivo. Obstajajo toplotne ~rpalke, ki omogo~ajo vi{jo izstopno temperaturo ogrevalne vode, ki je primerna za radiatorje. Treba pa je vedeti, da je u~inkovitost toplotne ~rpalke takrat ni`ja, poraba elektrike pa bo vi{ja. Vsekakor je bolj{e najprej izdelati toplotno izolacijo stavbe in zamenjati stavbno pohi{tvo, nato pa razmi{ljati o alternativnih na~inih ogrevanja.

Ali moramo k T^ vgraditi {e dodatni kotel za mrzle dni? Pri na~rtovanju sistema se lahko odlo~imo za monovalentno delovanje ali bivalentno delovanje. Izbira je popolnoma odvisna od primera v praksi. Pri monovalentnem delovanju nam toplotna ~rpalka pokrije vse toplotne potrebe stavbe tudi v najhladnej{ih dneh in ne potrebujemo dodatnih kotlov in sistemov. Z drugimi besedami: ÂťNe bo nas zebloÂŤ.

Prikaz sistema toplotne ~rpalke zemlja - voda, polaganje kompaktnih zemeljskih kolektorjev.

Me{ani gozd ni zadostna za{~ita pred vedno mo~nej{imi viharji in vetrolomi

Ali so za vgradnjo potrebna kak{na posebna dovoljenja? Glede na zadnje stanje predpisov in zakonskih zahtev je tako, da se potrebujejo dovoljenja kadar `elimo izkori{~ati toploto podtalnice ali toploto kamenin (sonda). Za pridobitev dovoljenj je treba izdelati projekt, ki je podlaga za izdajo dovoljenj. V primeru, ko se odlo~imo za kori{~enje toplote okoli{kega zraka ali okoli{ke zemlje (horizontalni kolektor), pa za enkrat ni potrebnih dovoljenj.

Kak{ni so stro{ki vzdr`evanja? Stro{ki vzdr`evanja so zelo nizki, oziroma jih skorajda ni. Pri toplotni ~rpalki ni potreben vsakoletni obisk serviserja, razen v primeru napak. V kolikor je ogrevalni sistem s toplotno ~rpalko pravilno na~rtovan, dimenzioniran in izveden, lahko pri~akujemo, da bo delovanje nemoteno in ne bo nobenih napak. Nekateri proizvajalci kljub temu priporo~ajo preglede na nekaj let.

Ali je upravljanje zahtevno? Novej{e toplotne ~rpalke imajo `e vso potrebno avtomatiko. Ob prvem zagonu sistema se opravijo dolo~ene nastavitve, nato pa sistem deluje povsem samodejno. Z drugimi besedami: ÂťV jeseni vklju~ite, spomladi izklju~ite, oziroma se tudi to naredi samodejnoÂŤ.

Kako hrupno je delovanje? Toplotne ~rpalke za ogrevanje prostorov imajo obi~ajno dobro zvo~no izolacijo in ne povzro~ajo prekomernega hrupa. Hrup bi lahko primerjali z bolj{ih gorilnikom na olje, s pralnim strojem na nizkih obratih in pomivalnim strojem. Toplotna ~rpalka je obi~ajno name{~ena v zaprt prostor in s svojim delovanjem ne moti stanovalcev.

Ali lahko dobim kredit ali subvencijo za nakup T^? @e nekaj let sta ob~anom na voljo tako kredit, kot subvencija (nepovratna sredstva). V zadnjih letih oboje preko Eko Sklada (http://www.ekosklad.si/). Za kandidiranje na razpisih je treba pripraviti dolo~eno dokumentacijo. Subvencijo pa je mo`no pridobiti za toplotne ~rpalke, ki so uvr{~ene na seznam javnega poziva. â&#x20AC;˘ mag. Roman Toma`i~

Zdr`i samo naravni gozd Za gozd in les so se {e pred ~asom zanimali samo gozdarji in predelovalci lesa. Pomembnost gozda pa v novih ~asih dobiva ~isto druge dimenzije, saj smo od stanja in zdravja teh zelenih velikanov vedno bolj odvisni vsi prebivalci planeta. Kiril, Paula in Ema so imena treh najve~jih viharjev, ki so povzro~ili katastrofalne vetrolome v evropskih gozdovih. ^eprav veter najuspe{neje podira gozdove, v katerih raste samo ena vrsta drevja, so ugotovili, da tudi me{ani gozd ni nobena garancija proti vetrolomom. Kiril je leta 07 podrl 65 milijonov kubikov lesa, tako velike koli~ine pa nih~e ne more dovolj hitro predelati. Skladi{~eno hlodovino je potrebno {e stalno polivati z velikimi koli~inami vode in {~ititi pred {kodljivci.

Trepetanje pred viharji ^e ho~emo v bodo~e imeti stabilne prirastke potrebujemo stalne gozdove in ne nasajenih golosekov, kot to izvajajo sosedje Avstrijci. Tudi vsa drevesa v gozdu ne smejo biti enako stara, saj take gozdove veter s hitrostjo 200 km/h dobesedno polo`i na tla. Zaradi vetrov bo potrebno gozdariti na nov na~in in upo{tevati izku{nje, pridobljene zaradi vetrolomov. Ugotovili so tudi, da tudi me{anica drevesnih vrst s plitkej{imi in globljimi koreninami ne pomaga. Dodaten faktor so {e ~love{ki posegi s pogozdovanjem in poletne su{e ter pomikanje gozdne meje navzgor, ki sta posledici klimatskih sprememb.

raznolikost naravno zasajenih dreves je neprimerno vi{ja zato, ker za gojenje uporabijo samo semena posebej odbranih dreves. O~itno ima narava spet prav in potrebno jo bo poslu{ati.

Premagovalci viharjev Najpogosteje obstanejo po viharju stari bori, hrasti in bukve. Na poti do stalnega gozda jih je potrebno pustiti, saj so okna v gozdno prihodnost. Ko tak{no ko{ato drevo ~ez 30 let podremo, nastane pomlajevalni sto`ec, v katerem svetloba in semena v tleh ustvarijo pogoje za rast nove generacije dreves. Vendar spet ne preve~, saj velja, da je za uspe{no pomladitev bolj pomembna senca kot svetloba. Preve~ svetlobe in divjadi povzro~i zatravljenje in to je tudi konec gozda. Pomembne so {e pionirske drevesne vrste, breza, ~e{nja ali bela bukev, ki hitreje rastejo. Ko jih posekamo pa se v nastalih prazninah ustvarijo pogoji za naravno pomlajevanje gozda. Se~nja in spravilo posameznih dreves, kot jo poznamo pri nas, je najvi{ja stopnja sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Na sre~o so na{i politiki, ki so povzro~ili propad skoraj vsega, v kar se za~nejo vtikati, gozd za sedaj in na sre~o, spregledali. â&#x20AC;˘ Tihec

Narava zna najbolje Z naravnim pomlajevanjem se gozdovi najbolje prilagodijo vremenskim razmeram in kraju kjer rastejo. Mladike, ki jih narava sama zasadi, so tudi manj zanimive za divjad, kot smre~ice vzgojene v vrtnarijah. Naravno zasejani poganjki so bolj dinami~ni v rasti, bolj elasti~ni, imajo globlje korenine in so genetsko bolj raznoliki od gojenih sadik. Zaradi po~asnej{ega razvoja v za~etku rasti so ta drevesa tudi bolj odporna proti {kodljivcem od umetno vzgojenih. Genetska

Po vetrolomu se gozd spremeni v pu{~avi podobno pokrajino

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

Fujitsu toplotna ~rpalka - modeli Highpower Z mesecem majem leta 2010 je bila sklenjena uredba o uporabi ozonu {kodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov med katere sodi tudi R410A, ki se jih uporablja v toplotnih ~rpalkah. Uredba dolo~a uhajanja in zajemanje ozonu {kodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, pogoje za vzdr`evanje in namestitev opreme, ki vsebuje ozonu {kodljive snovi in fluorirane toplogredne pline, in pogoje za predelavo, ter odstranjevanje zajetih ozonu {kodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov. To pomeni, da mora upravljalec toplotne ~rpalke, ki za delovanje potrebuje ve~ kot 3 kg hladilnega plina, pisno ali v elektronski obliki prijaviti ministrstvu, pristojnemu za varstvo, najpozneje tri mesece po za~etku obratovanja opreme. Upravljalec mora voditi evidenco o zajemu plina in na ministrstvo oddajati poro~ila o letnem polnjenju in praznjenju. Kazen za neupo{tevanje navodila iz uredbe za posameznika je od 300 EUR do 1.200 EUR. Ve~ informacij o uredbi se nahaja v uradnem listu {t. 41/10. Na{e toplotne ~rpalke Waterstage HIGHPOWER proizvajalca FUJITSU zaradi inovativne re{itve delovanja ne potrebujejo ve~ kot 3kg hladilnega plina. Koli~ine plina imamo navedene tudi na katalogih.

Zalogovniki da ali ne? Veliko je bilo povedanega o zalogovnikih pri inverterskih ~rpalkah. Ali ga potrebujejo ali ne? Ve~ina toplotnih ~rpalk uporablja za prenos toplote plo{~ate izmenjevalnike, ki

imajo zelo malo vode in zaradi tega lahko hitro spreminjajo temperaturo. V teh primerih proizvajalci toplotnih ~rpalk priporo~ajo mini zalogovnik vode, saj se pojavljajo te`ave pri hlajenju prostorov (zamrznitev plo{~atega izmenjevalnika), odmrzovanju zunanje enote (defrost) ali hlajenja. S tem se te`ko po{koduje celotna toplotna ~rpalka. Toplotne ~rpalke Waterstage imajo v notranjosti optimiziran koaksialni toplotni izmenjevalnik in 25 litrski hranilnik toplote, ki ima zadostno koli~ino vode, da podobnih te`av, ki nastanejo zaradi plo{~atih izmenjevalnikov ni. Koaksialni toplotni izmenjevalniki so veliko bolj odporni na ne~isto~e kot plo{~ati, saj se zama{ijo zaradi manj{ih premerov cevi.

Fujitsu klimatske naprave Nordic model V po~itni{kih hi{ah ali stanovanjih je za ve~je udobje vedno dobro imeti sekundarni vir ogrevanja, saj nam lahko v hitrem ~asu ogreje prostor na sobno temperaturo. Problem nastane, ~e klimatska naprava ne deluje optimalno pri nizkih zunanjih temperaturah. Tudi ~e deluje, nastanejo problemi z zunanjo enoto. Kadar je vlaga v zraku visoka in zunanja temperatura nizka, se pojavljajo teàve z odtekanjem kondenza, saj notranjost zunanje enote zamrzne. Zaradi teh dejavnikov se kapaciteta gretja drasti~no zmanj{a. Najve~ja mo`nost zmrzali je do -4Ë&#x161;C, namre~ takrat je zrak najbolj vlaèn. Pri klimatski napravi proizvajalca FUJITSU, model Nordic, se nam teàve z zamrznitvijo ne pojavljajo. Deli zunanje enote so prirejeni ravno za ekstremne razmere do -25Ë&#x161;C. Sama

Izmenjevalec cev v cevi pove~a u~inkovitost toplotne ~rpalke

zunanjost ima ve~jo kovinsko zunanjo mre`o za ve~ji zajem/izpih zraka, ter ve~ji prostor za strojnico. Kovinska zunanja mre`a, ki je odprta in {iroka ne omogo~ata nastanka veliko ledu. Na dnu zunanje enote je veliko {tevilo odprtin za odvod vode. Grelni kabel mo~i 150 W je optimalno name{~en tik pod izmenjevalnikom, kompresorjem in ventilatorjem, ter tako omogo~a da voda nemoteno odteka in ne zmrzne. Grelni kabel deluje konstantno, ko se temperatura spusti pod 0Ë&#x161;C. â&#x20AC;˘

723/271$ Ăż53$/.$ =5$. 92'$ Â&#x2021; XÄ&#x20AC;LQNRYLWR RJUHYDQMH GR ]XQDQMH WHPSHUDWXUH Â°C EUH] SRPRÄ&#x20AC;L HOHNWULÄ&#x20AC;QLK JUHOFHY Â&#x2021; WXGL KODGL

125',& ,=9('%$

Â&#x2021; ]D XÄ&#x20AC;LQNRYLWR RJUHYDQMH GR ]XQDQMH WHPSHUDWXUH Â&#x192;& Â&#x2021; WXGL KODGL

,1ĂŚ(1,5,1* 75*29,1$ ,1 6725,79( ' 2 2

9851,.29$ /-8%/-$1$ ::: ',1(6 6, ',1(6#',1(6 6,

./,0$ 1$35$9$

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

Te`ka odlo~itev – vakuumski ali plo{~ati

once je zagotovo najpomembnej{i vir energije danes in bo tudi v bodo~e. Ko se odlo~amo, na kak{en na~in bi prestregli njegovo toploto, imamo na razpolago dva sistema. Za la`jo odlo~itev pred nakupom vakuumskih ali plo{~atih kolektorjev, je dobro poznati nekaj lastnosti obeh sistemov. Toplotna izolacija Vakuum je najbolj{a izolacija kar jih obstaja, zato vakuumski kolektorji uspe{no delujejo tudi v obla~nem vremenu, v prehodnih obdobjih in pozimi. Vakuumsko izolacijo izgubimo samo, ~e dvostenska steklena cev po~i, saj na njej

obratuje s temperaturo 80°C. V vro~em poletnem dnevu je razlika v u~inkovitosti obeh sistemov majhna, opazna pa postane v primerjavi celoletne u~inkovitosti, pri ~emer so vakuumski kolektorji veliko bolj{a izbira.

Odpornost na to~o

Razli~ne lastnosti obeh tipov son~nih kolektorjev odlo~ajo o nakupu

ni nobenih drugih tesnil. Plo{~ati kolektorji so s spodnje strani obi~ajno toplotno izolirani s stekleno volno, z zgornje pa z enim steklom, razen posebnih izvedb. Zaradi tega so tudi njihove toplotne izgube ve~je. Zaradi odli~ne izolacije je vakuumski kolektor na otip hladen tudi ko

Starej{e verzije in zelo poceni vakuumski kolektorji so bili bolj ob~utljivi na to~o kot plo{~ati. Danes sta obe izvedbi med sabo primerljivi, saj zaradi visoko kvalitetnega in odpornega stekla vakuumskih cevi, slednji zdrìjo udarce zrn to~e do premera 35 mm. ê katera od steklenih cevi v hudem neurju kljub temu po~i, jo lahko zamenjamo brez izpraznitve sistema in demontaè kolektorja. ê steklo po~i na plo{~atem kolektorju je obi~ajno potrebno izprazniti sistem in kolektor demontirati.

Vpliv vetra in snega ^e kolektor z vakuumskimi cevmi postavimo v bolj izpostavljen pokon~ni polo`aj, bo zaradi cevnih medprostorov pritisk vetra nanj manj{i, kot na plo{~ati

- maksimalen uèinek na izredno majhni površini - zašèita pred pregrevanjem - izredno dolga življenjska doba - certifikat o odpornosti pred toèo - evropsko poreklo - eleganten design

OGREVANJE

kolektor, ki v enakem polo`aju deluje kot jadro. Pozimi sneg hitreje zdrsne z okroglih cevi vakuumskega kolektorja, zato bo sprejemal son~no energijo prej kot plo{~ati.

Montaà in servisiranje Montaà vakuumskega kolektorja je enostavnej{a, saj ga sestavimo {ele na strehi. ê se posamezna vakuumska cev po{koduje, jo lahko zamenjamo, brez da bi zaradi tega morali izprazniti sistem. Kolektor pa lahko deluje naprej, tudi ~e je katera od cevi po~ena, saj je s tem zmanj{ana u~inkovitost samo majhnega dela kolektorja. ê po~i steklo na plo{~atem kolektorju, bo ta v celoti slab{e deloval. Ker jih velikokrat name{~amo s pomo~jo dvigala je lahko tudi vgradnja plo{~atih dra`ja.

@ivljenjska doba, cena in vgradnja Predvidena ìvljenjska doba vakuumskih kolektorjev lahko doseè 20 let, bolj kvalitetnih pa tudi ve~ kot 25 let. êprav so mnogi prepri~ani, da je vakuumski kolektor novej{a iznajdba, so v uporabi è ve~ kot 25 let. Tudi cene sistemov sestavljenih iz vakuumskih ali plo{~atih kolektorjev se skoraj ne razlikujejo. Seveda pa so vrhunski vakuumski kolektorji izredno u~inkovite toplotne naprave, zato se nahajajo v vi{jem cenovnem razredu. Po na~inu vgradnje se obe vrsti kolektorjev razlikujeta. Plo{~ate lahko vgradimo v nivo strehe, zaradi ~esar so manj vidni kot vakuumski, ki jih vedno postavljamo nad stre{no povr{ino. Vendar so novej{i vakuumski tudi izredno elegantni in zaradi tega manj opazni.

U~inkovitost je odlo~ilna Vakuumski kolektorji delujejo skoraj vse leto z visokim u~inkom, ~eprav niso dra`ji od plo{~atih, ki so trenutno {e vedno bolj uveljavljeni na trgu in preizku{eni. ê pa èlimo s pomo~jo sonca poleg sanitarne vode ogrevati {e prostore, lahko to izvedemo samo z vakuumskimi kolektorji. To je mo`no zaradi njihovega visokega izkoristka in delovanja v zimskem ~asu. êprav mnogi ne zaupajo novim tehnologijam, je ve~ energije za enak denar dovolj dober razlog za nakup vakuumskih kolektorjev. Zlasti zaradi dejstva, da bo energija zagotovo dra`ja in dra`ja. â&#x20AC;˘ Gregor Filipi~

Drobni delci pod nadzorom KWB na trg prihaja z novim ogrevanjem na pelete s cleanEfficiency tehnologijo Mejnik na poti k tehniki ogrevanja brez emisij â&#x20AC;&#x201C; tako podjetje KWB ozna~uje svoj najnovej{i izdelek, novi KWB Easyfire kotel za ogrevanje na pelete. Z novo razvito tehnologijo postavlja KWB na trgu nove standarde za enostavno in ~isto ogrevanje. KWB je velik korak pred `e tako ali tako strogimi predpisi o emisijah: vse mejne vrednosti Modrega angela 2012 in 1. BImschV (nem{ko Bundesimmissionsschutzverordnung = nem{ka zvezna za{~itna uredba o emisijah) so pri KWB Easyfire dale~ pod omenjenimi mejnimi vrednostmi tako v nominalnem obratovanju, kot tudi v delovanju pod delno obremenitvijo. S tem je KWB Easyfire naj~istej{i kotel za ogrevanje s peleti na trgu in tako tudi okolju najbolj prijazno centralno ogrevanje na svetu. @e leta 2005 je bilo podjetje KWB z njegovim ogrevanjem na pelete Easyfire izbrano za zmagovalca neodvisne organizacije za varstvo potro{nikov Stiftung Warentest. @e takrat so naredili velik vtis s podrobnostmi, ki omogo~ajo ve~je udobje pri rokovanju, kot je premi~en zaboj za pepel in zelo preprosto upravljanje z le dvema gumboma in vrtljivim kolescem. Tudi novi KWB kotel Easyfire izpolnjuje te zahteve: potrebe strank in obrti so se zdru`ile v razvoju novega izdelka.

cleanEfficiency â&#x20AC;&#x201C; tehnologija za ~isto ogrevanje Osr~je novosti je inovativni koncept gorenja s tehnologijo. Vsa podro~ja gorenja so med seboj jasno lo~ena, nadpovpre~no velika povr{ina za gorenje pa skrbi za stabilno èrjavico in popolnoma nestresen in miren potek izgorevanja. Avtomatsko odstranjevanje pepela s gorilnega kro`nika poteka na enem nivoju, kar prepre~i, da bi padajo~i pepel dvigoval prah. Dodatni ciklonski lo~evalec drobnih delcev skrbi za to, da te`ki pra{ni delci sploh ne pridejo v izpu{ni tok. Nov KWB kotel za ogrevanje na pelete Easyfire je prvi kotel na pelete z Boschevo {irokopasovno lambda sondo. Razvili so jo posebej za ogrevanje z biomaso. Tudi pri neenakomerni kvaliteti peletov poskrbi za popolno izgorevanje. Vìganje poteka po principu udarnega vìga s kratkimi, vro~imi curki zraka â&#x20AC;&#x201C; ta princip ne var~uje samo z energijo, ampak omogo~a tudi izredno kratke ~ase vìga, ki traja najve~ tri minute.

Prvi kotel za ogrevanje na pelete, ki ga lahko enostavno postavimo v katerokoli kurilnico In{talaterji na trgu ne najdejo nobenega kotla na pelete, ki bi bil bolj preprost in bolj prijazen za na~rtovanje. Preprost sistem sestavljanja odlikujejo lahki in kompaktni vgradni deli in enostavno na~rtovanje. Kon~no je mo`no kotel v kurilnico prinesti po delih. Zaradi modularne postavitve (kotel se dostavi v 7 paketih) in edinstveno majhne povr{ine za postavitev kotla, le

Novi KWB Easyfire kotel na pelete 2,4 - 35 kW

0,6 m², se nov KWB Easyfire prilega v vsako kurilnico. Samo kadar je kotel na pelete v skladu s predpisi, hidravli~no priklju~ena, deluje u~inkovito. Nov KWB Easyfire kotel na pelete je zatorej opremljen s prvim popolnoma integriranim dvigovanjem temperature povratnega voda. Zunanje dvigovanje temperature povratnega voda je zato odve~. Velika prednost: nov KWB Easyfire kotel na pelete lahko priklju~imo na katerikoli obstoje~i hidravli~ni sistem. Stranke si tako prihranijo stro{ke za komponente zunanje dvigovanje temperature povratnega voda, s tem pa se znatno zmanj{a koli~ina dela pri monta`i.

Nova merila udobja Samo EDEN premi~ni zaboj za pepel, ki ga je treba izprazniti le vsake dve leti. Razen tega kvalitetni materiali iz avtomobilske industrije, kot sta aluminij in litina, skrbijo za delovanje kotla na pelete brez

obrabljivih delov. ^e k temu pri{tejemo {e 6-letno KWB garancijo udobja, gre resni~no za re{itev za ogrevanje, ki je udobnej{a, ugodnej{a in zahteva manj vzdr`evanja v primerjavi z ostalimi.

Prihodnost brez emisij Erwin Stubenschrott, direktor KWB Die Biomasseheizung, nazorno poka`e, da moderni kotli na pelete predstavljajo nujno potreben prispevek k mno`i~nemu okolju prijaznemu ogrevanju skoraj brez emisij. Odlo~ilne so zatorej majhne emisije v praksi, in to tako na podro~ju nominalnega obratovanja ter obratovanja pod delno obremenitvijo. • KWB, mo~ in toplota iz biomase d.o.o., KWB stiki z javnostjo, Tel: +386 (0) 3/839 30-80, mobil: +386 (0)41 609 805, info@kwb.si www.kwb.si, www.facebook.com/KWB.Die.Biomasseheizung

Novi KWB Easyfire kotel na pelete (8-35 kW) preprosto premi~ni zaboj za pepel je treba izprazniti le enkrat na dve leti

~isto s cleanEfficiency Najstro`je mejne vrednosti 1. BImschV ter Modrega angela {e zdale~ niso dose`ene

servisiranje na dve leti, materiali, ki se ne obrabijo, kot sta aluminij in litina iz avtomobilske industrije

Popolno izgorevanje tudi pri peletih razli~ne kvalitete s pomo~jo {irokopasovne lambda sonde Bosch, jasno lo~enega izgorevanja v {tirih obmo~jih in visoko u~inkovitih virbulatorjev

majhna povr{ina za postavitev kotla - 0,6 m²

Avtomatsko ~i{~enje pepela: ve~ja povr{ina gorenja s KWB Easyflex tehnologijo

modularna postavitev: lahka dostava, 7 paketov

ciklonski separator finih delcev

integrirano zvi{anje temperature povratnega voda: kompatibilno s katerokoli hidravli~no situacijo

Princip udarnega v`iganja: minimalna poraba energije in kratki ~asi v`iganja

preprosto na~rtovanje

izkoristek delovanja ostaja ves ~as enako visok – do 96% (tudi pri delni obremenitvi)

preprosto upravljanje, KWB Comfort 3

novi virbulatorji v ceveh izmenjevalca toplote za {e bolj{e oddajanje toplote in ni`je temperature izgorevalnih plinov

enostavno in ÿLVWR ogrevanje z

Vodilno ogrevanje na biomaso

www.kwb.si

Tu nekaj piha

nano je, da nekateri ljudje za~utijo prepih prej kot {e tako natan~ni sodobni merilci hitrosti zraka. Prepih je po definiciji tok zraka v zaprtem prostoru. Ker je njegova smer vedno enaka, je prepih bolj neprijeten kot veter, saj na telesu ohladi samo ozko obmo~je in zato lahko ljudem povzro~i resne te`ave. Lahko je posledica naravnega vleka ali slabo na~rtovanih prezra~evalnih in klimatskih naprav vseh vrst.

Notranje stene z zra~niki so podhlajene in ohlajajo tudi stanovanje

odprtino za prezra~evanje samo v enem nadstropju in stanovanju, da se vonjave iz razli~nih stanovanji med seboj ne morejo me{ati. V na{em primeru se v stanovanju nahajajo trije vertikalni kompleti, ki prezra~ujejo shrambo, kuhinjsko napo in WC s kopalnico. Kanali so zgrajeni iz ope~natih votlakov ter ometani z vseh strani, so vgrajeni v zidu in so nevidni.

Prezra~evalni kanali V stanovanjskih blokih so koristni, saj zaradi naravnega vleka, ki ga povzro~ajo, bolj ali manj samodejno prezra~ijo WC, kopalnico ali ohladijo shrambo. Zrak obi~ajno zajemajo po plo~evinastih kanalih, ki od zunanje stene vodijo pod stropom kleti, nato pa se zrak preusmeri navzgor. Vsak posamezni vertikalni ja{ek ima

Prepih zaradi ohlajanja Med sedenjem v jedilnem prostoru se gostja prito`i, da ji piha. Ker so stanovalci pred kratkim vsa dotrajana okna in balkonska vrata zamenjali s sodobnimi, ki popolnoma tesnijo, jo zaman prepri~ujejo, da to ni mo`no. Ĺ ele meritev z IR termometrom odkrije vzrok. Hladen zimski zrak,

ki se dviga po prezra~evalnih kanalih, je te notranje stene tako ohladil, da je padajo~i tok ohlajenega notranjega zraka povzro~il hladen prepih nad tlemi. V prostorih, ki bi naj stanovalcem zagotovili ugodno bivanje, bi morala biti temperatura povr{ine notranjih sten enaka temperaturi zraka v prostoru, ali ji biti zelo blizu. V tem primeru je bila izjemno nizka, komaj 9,8Â°C, zato v takem prostoru bivanje ne more biti ugodno, saj take stene dobesedno sesajo telesno toploto stanovalcev. Da o podhlajanju in nepotrebni porabi kurjave sploh ne govorimo.

Odprava teàve in korist Podhlajene notranje stene je potrebno obloìti s toplotno izolacijo, debelo najmanj 3, {e bolje 5 cm. Poseg je najenostavneje izvesti z nalepljenjem polistirenskih plo{~ ter izvedbo zaklju~nega sloja s tankoslojnim armiranim ometom, kot za fasado, ali s pritrditvijo mav~nih plo{~, ki jih prav tako lepimo na polistiren. Vsa ta dela lahko izvedemo brez razbijanja ali pretiranega onesnaèvanja stanovanja. S tem bomo zmanj{ali kvadraturo stanovanja, vendar dosegli pomembno korist. Zaradi tega posega bosta lahko tudi radiatorja, ki ogrevata kuhinjo in kopalnico manj{a, saj smo odpravili tri velika stanovanjska notranja hladilna rebra. Ker je velikost radiatorja pomemben podatek ob name{~anju delilnikov stro{kov za ogrevanje, bomo zaradi te notranje toplotne izolacije dolga leta pla~evali manj kot bi sicer, pri ~emer bomo dosegli vi{je bivalno ugodje. â&#x20AC;˘ Tihec

Temperaturo povr{ine zidu lahko izmerimo samo z IR termometrom

Valtis in pelete v naravnem krogu

primerjavi z drugimi energenti so pelete v vseh pogledih popolnoma varne. Niso vnetljive, ne oddajajo hlapov ali plinov, ~e jih razsipamo se bodo spremenile v koristen kompost. Pepel je kvalitetno gnojilo, ki vsebuje kalij in fosfor. Peleti so lahko otro{ka igra~a, kot kurivo pa so sonaravni tudi zaradi kratkih transportnih poti od proizvajalca do uporabnika. Pelete dobesedno rastejo doma, politi~ne razmere pa ne vplivajo na koli~ino ali razpolo`ljivost. Ob pametni porabi so zaloge neomejene, saj sonce vedno znova po`ene naravni krog rasti. Zaradi popolnoma avtomatiziranega zgorevanja, starta in zaustavljanja kurilne naprave so pravzaprav idealen energent.

Vplinjevalni kotel na polena Viva Extreme, mo~ 20 in 32 kW

Peletni kotel Pellson X3 s pol`em za dovod pelet in zalogovnikom

tipala sporo~ajo podatke, avtomatika krmili, zatakne pa se samo ventilator dimnih plinov, kotla ne bo mo`no pognati, kar je tudi prav. Tako visoka avtomatiziranost uporabniku zagotavlja najvi{je udobje, pod pogojem da vsi pogoni delujejo. Zato bliskovit servis pozimi, poleg drugih lastnosti, zagotavlja najvi{je mo`no udobje in obratovalno varnost. Kotli slovenskih proizvajalcev so danes v vseh pogledih na enakem nivoju kot uvo`eni, zato je dosegljivost serviserjev lahko odlo~ilni

Pomembnost bliskovitega servisa Avta ne bo nih~e kupil, ~e pri roki ni serviserja, enako velja tudi za kotle. Sodobni peletni kotli so zanesljive in preizku{ene naprave, okvare so redke, vendar mo`ne. @e vsi pogoni pol`ev in podpihov delujejo,

razlog za nakup. Serviserje proizvajalca kotlov Valtis lahko naro~imo po mailu ali telefonu, stalno so prisotni na vsem obmo~ju Slovenije, zato je odzivni ~as vedno zelo kratek.

Preko tiso~ peletnih na leto Kotle izdelujejo v ve~jih serijah z laserskim razrezom, numeri~no vodenim upogibanjem in robotskim varjenjem. V Valtisovi peletni liniji proizvajajo njihov najnovej{i kotel Pellson X3, z mo~jo do 25 kW, ki ima vgrajeno tudi avtomatsko ~i{~enje gorilnika in odvajanje pepela ter 91% izkoristek. Gorilnik je centralni del kotla in je izdelan iz ognjeodporne inox plo~evine ter brez {kode prenese visoke temperature, ki nastajajo med zgorevanjem pelet. Izdelujejo tudi uplinjevalni kotel na polena Viva Extreme, mo~i 20 in 32 kW, oba pa imata izkoristke preko 90%. Vsi kotli proizvajalca so testirani ter ustrezajo standardom, potrebnim za pridobitev okoljske subvencije. Z biomaso vseh vrst bomo domove ogreli ceneje kot z drugimi energenti, pri ~emer kljub udobju v okolje ne bomo dodajali strupov in {kodljivih dimnih plinov. â&#x20AC;˘ Tihec

Gorilnik in sistem za izna{anje pepela iz kotla Pellson X3

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Trosilec Granomax

Balance Board

Za enakomerno raztrosevanje sipkih materialov, gnojil, soli, peska ali semen. Uporaben za zrna do premera 4 mm, ki jih ni ve~ potrebno raztresati z roko, lopatico ali vozi~kom za raztrosevanje. Za gnojilo za trato, semena ali tratni pesek, pa tudi za raztros vpojnih granulatov ob izlitju goriva ali olja, na cesti ali v tovarni. Uporaba je enostavna, vre~ko z odpiranjem zadrge napolnimo z do 5 kg zrnja ali gnojila, z enim zamahom vr`emo preko rame in stisnemo gumb, ki omogo~a petstopenjsko nastavitev koli~ine. Sistem omogo~a enakomeren raztros na ve~je povr{ine, to~kasto, ali v kotih. Ne glede na velikost granulata ali semen bo raztros vedno enakomeren, z enakomernim nihanjem dose`emo do 2m {irine, izdelano v Švici, www. birchmeier.com •

Je popolnoma nov in patentiran izdelek, ki ima v srednjo plast vgrajena posu{ena vlakna razli~nih hitro rasto~ih enoletnih rastlin. S tem proizvajalec ohranja gozd in klimatsko ravnote`je, saj so tudi enoletne rastline shramba CO2. Plo{~o so razvijali {tiri leta, ima enako trdnost povr{ine, robov, upogljivost ter izgled kot obi~ajna iverica, ter je za okrog 30% la`ja od nje. Vanjo vgrajujejo ekspandirana zrna koruze in drugih `itaric z visoko vsebnostjo {kroba, zaradi ~esar je poraba lesa manj{a, razgradljivost po uporabi pa bolj{a. Proizvodnja poteka na enakih linijah kot za obi~ajne iverice. Plo{~a je zanimiva tudi zaradi pri~akovanega pomanjkanja lesa v EU do leta 2030. Za proizvajalca Pfleiderer jo prodaja firma Wodego, tehta 500 kg/m3 (obi~ajna iverica do 650 kg/ m3), www.wodego.com •

Orodje z nagrado

Dlan~ni zabijalnik `ebljev

Ima ve~ zanimivih lastnosti, ki do sedaj niso zdru`ene v nobenem podobnem orodju. Izdelek je patentiran, certificiran in sprejet tudi s strani nem{ke avtomobilske industrije. Enako kot podobna orodja ga lahko odpremo, bo~no nataknemo na matico in zapremo, zato jo popolnoma objame. Pove~anje sile zategovanja zaradi geometrije orodja zvi{uje silo vprijema. Ta klju~ pa deluje tudi kot raglja, kar omogo~a poseben vzmetni ~lenek na vrhu naprave. Uspe{no odvija tudi obrabljene matice saj vprijema samo na ploskvah {esterokotnika in ne na vogalih. Namenjen vsem vejam obrti in industrije, uporabljajo ga serviserji avtomobilov, vodovodov, hidravlike, plinskih in varilnih naprav ter v letalski industriji. Ratcheting Flare Nut Wrench izdeluje SMC, www.smc-ltd.co.uk •

M12 Palm Nailer je orodje za profesionalce in amaterje. Deluje na baterije in omogo~a zabijanje v slab{e dostopnih kotih, kamor s kladivom in obi~ajnimi èbljalniki ne seèmo. @ebelj z glavo vtaknemo v magnetni podalj{ek, zabijanje pa opravi aparat v hitrih zaporednih sunkih, z 2700 udarci na minuto. Ima vgrajen robusten vibracijski mehanizem, opremljen je z LED lu~ko, kazalom napolnjenosti baterij in trakom za la`je drànje zabijalca. Je manj{i in priro~nej{i kot zra~ni èbljalniki, saj ne potrebujemo kompresorja in dovodne cevi. Tehta 1,5 kg, napetost 12 V, hitri polnilec baterij jih napolni v 30 minutah, garancija 5 let, proizvajalec Milwaukee Tool, cena okrog 90 €, www.amazon.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Safemaster za varnost

Vodenje in nadzor avtomatiziranih industrijskih linij vklju~uje tudi vstopanje v nevarna obmo~ja v ~asu delovanja postrojenja. V takih primerih brez`i~no prenosno stikalo zagotavlja dodatno varnost. Delavec lahko s pritiskom na gumb ali s popu{~anjem gumba v primeru nevarnosti povzro~i takoj{en izklop celotnega ali dela postrojenja ali preklop v varni na~in delovanja. Oddajnik je opremljen {e z ekranom in lahko izvr{i do 20 prednastavljenih funkcij in ukazov, ki jih upravljamo samo z eno roko. Daljinsko stikalo Safemaster uporabljajo v ~asu nastavljanja ali vzdr`evanja strojev in robotov, avtomatiziranih linij vseh vrst, robotiziranih skladi{~ih in ob vstopih v vsakr{na nevarna obmo~ja. Proizvajalec Dold, www.dold.com •

Sobni CO2 senzor Poleg koli~ine CO2 v sobnem zraku meri {e vlago in temperaturo doma ali v pisarni. Z njim lahko ro~no ali avtomatsko vklju~imo prezra~evanje kadar je to potrebno. Ima dva relejna izhoda, ki glede na nastavljeno vrednost CO2, vklju~ujeta ventilator. Prezra~ujemo lahko tudi z odpiranjem oken, kadar zelena (do 800 ppm), rumena (do 1200 ppm) in rde~a (nad 1200 ppm) signalna lu~ka javijo vsebnost CO2 v zraku, z vgrajenim potenciometrom pa v korakih po 100 ppm izberemo svoje vrednosti vklopa obeh ventilatorjev. Tipalo namestimo na zid osrednjega bivalnega prostora, kjer ni prepiha, pa tudi v pasivne in nizkoenergijske stavbe, ter z njim krmilimo prezra~evalne sisteme, ki niso avtomatizirani. Napajanje 24 V, proizvajalec B+B, cena okrog 230 €, www.temperatur-shop.de •

Po`iralec fluorescentk

Var~ne sijalke vseh vrst spadajo med posebne odpadke, zlasti zaradi vsebnosti strupenega ìvega srebra. Zbiranje in shranjevanje je zaradi krhkosti in velikosti komplicirano, zbirniki v na{ih trgovinah pa vedno prepolni. Re{itev je Bulb Eater, ki ga postavimo na vrh standardnega soda in zategnemo tesnilni obro~. Naprava je opremljena z drobilcem in ventilatorjem, ki ustvarja podtlak. Prigrajen ima {e dvostopenjski filter, prvi odstrani 99%, drugi HEPA pa 99,97% delcev do majhnosti 0,3 mikrone. S tem prepre~i {irjenje ìvosrebrnega prahu, ki ga ogleno `vepleni filter veè nase. Ko se sod napolni z mletimi sijalkami, po~akamo, da se prah poleè, stroj hitro prestavimo na novi sod, polnega pa zatesnimo s pokrovom in po{ljemo v predelavo. Izdelek Bulb Eater, www.aircycle.com •

Dryline pro vlo`ek

Tiskalnik za elektri~arje

Problemi obe{anja bremen na zidove, ki so oblepljeni z mav~nimi plo{~ami, so znani. Vloèk je sidran samo v zid, med mav~no plo{~o in zidom pa zeva {e do 2 cm velika praznina, ki nastane med lepljenjem. Obi~ajni vlo`ki imajo majhno nosilnost, zato je za ve~ja bremena potrebno uporabljati predimenzionirane vijake ali zamudne in zastarele metode. Novi zidni vloèk ima nosilnost do 100 kg, pri tem pa {~iti mav~no plo{~o pred drobljenjem in lomom. Z njim lahko brez skrbi obesimo radiator, polico, kuhinjski element ter celo najnovej{i plazma TV. Zadnja dva centimetra vlo`ka je potrebno uviti s kri`nim vija~em in nato izvesti montaò z vijakom, proizvajalec ForgeFix Ltd, www.drylinepro.com •

Novost na podro~ju ozna~evanja kablov je tiskalnik, ki odtiskuje oznake na raznobarvne plasti~ne cev~ice, s katerimi ozna~ujemo kable, kar je posebej pomembno v industriji in obrti, za elektri~ne in elektronske povezave. Je prenosen in deluje samostojno na terenu ali preko USB priklopa z ra~unalnikom. Termotransferni odtis se ne izbri{e, barve in premeri cev~ic so razli~ni, tiskamo lahko tudi na skr~ke. Na tipkovnici so vse ~rke, v spomin tiskalnika pa lahko shranimo do 15.000 napisov, ki jih uporabimo ob ponovitvah. V knji`nici se nahaja {e ve~ elektri~arskih simbolov in jih sami dodajamo iz ra~unalnika, tiskamo lahko celo sli~ice ali logotip firme. Hitrost 25 mm/s, vgrajen rezalec na `eleno dol`ino cev~ic, izdelek MK8 ProMark Pro USB, www.partex.co.uk •

OGREVANJE

Nibe usmerjen v partnerski odnos in vztrajno vi{anje kakovosti

podjetju KNUT d.o.o. se zavedamo pomena partnerstva v odnosu do na{ih strank, ne le za ~as nabave in vgradnje, temve~ za vse `ivljensko obdobje. V dveh dekadah izku{enj smo ustvarili odnos zaupanja, tako se pogosto zgodi, da nas lastniki ogrevanja s toplotnimi ~rpalkami pokli~ejo, kadar so po dolgi zimi zadovoljni z nizkimi stro{ki ogrevanja. Razvoj in zanesljivost delova-

nja toplotnih ~rpalk NIBE sta dosegla neverjetne dose`ke. Vsako leto lahko ponudimo naprave z izbolj{anim krmiljenjem, predvsem pa s bolj{imi tehni~nimi karakteristikami. Leto{nje leto ni izjema, zato naj na{tejem nekaj novosti.

Dvostopenjske toplotne ~rpalke NIBE, medij/voda Novost pri mo~nih, dvostopenjskih toplotnih ~rpalkah zemlja/voda, {vedskega proizvajalca NIBE AB so ob~utno izbolj{ani izkoristki posamezne stopnje, tako je COP po EN 14511 sedaj preko 4,3 (pri kolektorskih sistemih). Hkrati sta dodatno zni`ana {umnost (glasnost) in povi{ana zaneslji-

KAMINI |

Novost - posebne re{itve za zemeljski kolektor Regulacija omogo~a tudi krmiljenje dodatne zra~ne baterije, kadar zemeljski kolektor ni dovolj velik ali pa je premalo energetskih vrtin. Dodatna zra~na baterija ob primernih pogojih dodaja toploto zraka v kolektorski sistem ali pa neposredno toplotni ~rpalki. Z drugimi besedami, imamo re{itev tudi tedaj, ko ne razpolagamo z dovolj veliko povr{ino zemlji{~a.

Toplotne ~rpalke NIBE, zrak/voda pove~anih zmogljivosti

www.kamini-contura.si - Primerni za hiše s prezračevanjem zaradi svoje tesnosti - Dolga akumulacija zaradi kamna salovca - Visoki izkoristki

Švedski kamini Contura - kvaliteta za življenje

TOPLOTNE ČRPALKE |

vost. Maksimalna temperatura ogrevanja je do 65°C. Regulacija omogo~a krmiljenje dveh temperaturnih re`imov po razli~nih ogrevalnih krivuljah. Ogrevanje sanitarne vode je vedno prioritirano.

www.nibe.si

- zrak/voda split in monoblok sistemi - novi modeli toplotnih črpalk - omogočeno hlajenje - invertersko krmiljene 19 let izkušenj na področju toplotnih črpalk

IZKORISTITE SUBVENCIJO EKO SKLADA ZA TOPLOTNE ČRPALKE DO 2.000 €

Dosedanjo paleto toplotnih ~rpalk zrak/voda (8 in 10 kW) smo dopolnili {e z ni`jo mo~jo 6 kW, primerno za nizkoenergetske objekte, ter dvema mo~nej{ima napravama mo~i 14 in 20 kW, ki sta zlasti primerni pri prehodu na uporabo obnovljivih virov energije pri obnovi ali novogradnji ve~jih stanovanjskih objektov. Seveda obe izpolnjujeta zahteve EKO SKLADA za dodelitev subvencije (COP po EN 14511 3,86 in 3,5), hkrati pa sta obe, kljub visoki mo~i in s tem velike koli~ine zraka, ki ga potrebujeta, izredno tihi. Maksimalna temperatura ogrevanja je celo 65°C. Potrebna mo~ varovalk je

samo 16A.Vgrajena je vrhunska tehnologija EVI, zato dosegajo visoke izkoristke in delujejo celo do najni`jih zunanjih temperatur -25°C!

Frekven~no krmiljene toplotne ~rpalke NIBE SPLIT, zrak/voda Izredno povpra{evanje po popularnih toplotnih ~rpalkah NIBE SPLIT, ki ogrevajo hi{o in sanitarno vodo, hkrati pa lahko u~inkovito hladijo, so sedaj dopolnjene z 8 in 16 kW izvedbo. Prva je primerna za nizkoenergetske objekte, druga pa pri obnovi starej{ih, ve~jih objektov. Krmiljenje je frekven~no, kar pomeni, da se mo~ ventilatorja zunanje enote, mo~ kompresorja in obto~ne ~rpalke ogrevanja/hlajenja ves ~as prilagajajo stvarno potrebni mo~i objekta, tako je poraba energije ves ~as najni`ja. Pri zunanji temperaturi -20°C je temperatura ogrevanja {e vedno 58°C, kar je primerno tudi za radiatorske sisteme. • Drago Škantelj, KNUT d.o.o.

Za nove toplotne ~rpalke i{~emo nove sodelavce

Mali Osolnik 17, 1311 Turjak 01 / 788 99 16 www.knut.si | info@knut.si

Zaradi pove~anega obsega delovanja i{~emo nove sodelavce za zanesljivo in predvsem odgovorno izvedbo sistemov. Bodo~e sodelavce z ve~letnimi izku{njami pri vgrajevanju in servisiranju ogrevalno/hladilnih sistemov, i{~emo predvsem na {ir{em mariborskem in prekmurskem podro~ju.

FOTOVOLTAIKA

Integrirane son~ne elektrarne Zakonodaja na podro~ju proNa trgu se sedaj tudi pojavlja Integrirane izvodnje elektri~ne energije v re{itve son~nih veliko »integriranih« re{itev, ki son~nih elektrarnah, ki je v elektrarn, ki letos jih ponujajo razni ponudniki, za veljavi od sredine leta 2009 {e omogo~ajo 15% katere pa se na koncu izka`e, da vzpodbuja integracijo son~nih ne ustrezajo zakonodaji in zanje vi{jo odkupno modulov v ovoj stavbe. Za ni mo`no pridobiti 15% vi{je ceno tak{ne sisteme je namre~ zagoodkupne cene. tovljena 15% vi{ja odkupna cena Spremembe, ki so prehodne proizvedene elektri~ne energije. Ob tem je S spremembo Uredbe (Uradni list RS, potrebno zadostiti pogoju da je za tak{no izvedbo, skupaj s stavbo, izdano gradbeno {t. 94/2010) se v letu 2011 sicer ukinja t.i. dodatek za »integriranost«, vendar s prehodovoljenje. dnim obdobjem, saj so elektrarne, za katere Ekonomski vidiki, ki je do 30. septembra 2011 izdano gradbeno vzpodbujajo vklju~itev son~ne dovoljenje za novogradnjo ali rekonstrukcijo elektrarne v ovoj stavbe stavbe in so priklju~ene na omre`je do 31. Vi{ja odkupna cena in potrebno grad- decembra 2011, lahko {e opravi~ene dodatbeno dovoljenje predstavlja predvsem ka. Obstoje~e elektrarne dodatek obdr`ijo. investitorjem v fazi rekonstruiranja oz. Prva integrirana son~na elekna~rtovanja novega objekta dober motiv trarna podjetja Enertec d.o.o. za vklju~itev son~ne elektrarne v ovoj Podjetje Enertec, d.o.o. je leta 2009 izvestavbe. Stro{ek investicije v integrirano izvedbo je namre~, v primerjavi s klasi~no dlo prvo integrirano son~no elektrarno na nadgradnjo, le do 8% vi{ji. Ob tem se strehi stanovanjskega objekta vrhunskega prav zaradi ekonomskega vidika priporo~a slovenskega telovadca Mitje Petkov{ka (slika tovrstna investicija v smislu integracije v desno zgoraj). Son~na elektrarna je nazivstreho objekta. Na delu kjer son~no elek- ne mo~i 7,92 kWp, in{talirani so son~ni trarno izvedemo kot integrirano, namre~ moduli proizvajalca KIOTO Photovoltaics iz Celovca. Integrirana son~na elektrarna tako ni potrebna stre{na kritina.

Integrirana son~na elektrarna na strehi stanovanjskega objekta Mitje Petkov{ka

Gospodarski objekt iz lesene konstrukcije z integrirano son~no elektrarno velikosti 50 kWp.

nadome{~a stre{no kritino. Stanovanjska hi{a je tudi prva plus energijska hi{a v Sloveniji, zgrajena v pasivni tehniki. • Peter Kumer, univ.dipl.gosp.in`.

NAPREDNE RE[ITVE

U~inkovito ravnanje z energijo v stavbah

Spajanje in vgradnja cevi v grelno - hladilni strop

nergetsko u~inkovita gradnja in predelava obstoje~ih stavb sta postali glavni temi predvsem zaradi vedno vi{jih cen energije in zmanj{evanja zalog energentov. Pomembna sta zlasti ogrevanje in hlajenje stavb, pri ~emer je vseeno ali govorimo o manj{i enodru`inski hi{i ali velikih zgradbah.

Pri tem so se najbolje izkazali ploskovni ogrevalni in hladilni sistemi, s katerimi lahko pokrijemo vse energetske potrebe. Proizvajalec Rehau je specialist za to podro~je in ima na razpolago preizku{ene re{itve za vgradnjo v nove ali predelavo starih stavb, s talnim, stenskim ter stropnim ogrevanjem ali hlajenjem, v mokri ali suhomonta`ni izvedbi. Glavni sestavni del vseh na{tetih sistemov je cev, izdelana iz kvalitetnega in visokotla~no zamre`enega materiala PE- Xa, z imenom Rautherm S, s premerom od 10,1 do 32 mm.

Re{itve za stanovanjsko gradnjo Zaradi dobre izolacije in zatesnitve stavb se je poraba toplote sodobnih bivalnih objektov ob~utno zmanj{ala. S tem je omogo~ena naknadna vgradnja ploskovnih sistemov, s katerimi zagotovimo prijetno bivalno klimo. To izvedemo z ogrevanjem ali hlajenjem tal, sten in stropov, za kar ima Rehau pripravljenih ve~ re{itev. Izvedbo omogo~a uporaba tanj{ih cevi Rautherm S, s premeri 17x2 mm ali 14x1,5 mm, ki so veliko bolj upogljive kot cevi ve~jih premerov. Zaradi tega sta kon~na vgradna vi{ina ali debelina grelnih ploskev manj{i, cevi pa lahko pritrjujemo na razli~ne na~ine, v skla-

du z razmerami v prostoru. Uporabimo lahko bradavi~aste plo{~e, ali ravne, na katere cev pritrjujemo s plasti~nimi sponkami, plo{~e s kanali za vodenje, mreàste nosilne podlage ali sisteme za pritrjevanje z letvami. Pri tem se odlo~amo {e za na~in vgradnje, s suhim ali mokrim postopkom. Za vgradnjo talnega ogrevanja v nove stavbe ima proizvajalec Rehau na razpolago razli~ne re{itve, ki imajo toplotno in zvo~no izolacijo è vgrajeno. Sisteme z lahkoto prilagodimo vsaki velikosti in obliki prostora. Predelavo in vgradnjo na tla obstoje~ih objektov pa omogo~ajo sistemi z majhno vgradno vi{ino in Rautherm S cevmi dimenzij 10,1 x 1,1 mm. Sistem vgrajujemo predvsem v manj{e prostore, v katerih se estrih ali kerami~na talna obloga è nahajata.

Suhomonta`ni sistemi Kratek ~as vgradnje, majhna vgradna vi{ina in zanemarljiva te`a so dodatni razlogi za suhomonta`no vgradnjo Rehau sistemov, ki omogo~ajo naknadno vgradnjo ali predelave. Uporabimo jih lahko zlasti za objekte z omejeno nosilnostjo stropov, na primer za monta`ne stavbe ali stavbe s stropovi iz tramov. Kadar tal zara-

Gradnja Avtomobilska industrija Industrija

NOVA OBLIKA RABE ENERGIJE TOPLOTNE ÎRPALKE IN GEOTERMIKA Toplotne Ïrpalke GEO, AERO in AQUA VkljuĐno z obsežnim vzdrževalnim paketom in specilĐnim projektiranjem objekta: - doloĐitev geotermalnega polja in zasnova površinskega ogrevanja, prilagojena toplotnim Đrpalkam - z vgrajenim upravljanjem ogrevanja in hlajenja - na razpolago v treh razliĐicah za toplotne vire zemlja, zrak in podtalnica IzkorišÏanje toplote zemlje RAUGEO HELIX® PE-Xa RAUGEO HELIX® PE-Xa je najboljša izbira za uporabo tako pri sanaciji stavb kot novogradnjah: - moĐ odzema toplote do 700 W/Helix glede na vrsto tal in podtalnico - preprosta namestitev in pridobivanje dovoljenj - posebej primerno za nizkoenergijske hiše Sistem RAUGEO HELIX® PE-Xa vam je na voljo pri naših partnerskih podjetjih v Sloveniji: THS d.o.o., Zagrebška cesta 28, 2000 Maribor - REVIS d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo Mesto - INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje - INT d.o.o., Zaprta ulica 4, 6310 Izola REHAU Gesellschaft m.b.H. – Uprava za severnovzhodno Evropo - Industriestraße 17 - 2353 Guntramsdorf - Avstrija - www.rehau.at/energiekomfort

NAPREDNE RE[ITVE

Plo{~e TS-14 s cevjo Rautherm s14 za naknadno suho ali mokro vgradnjo

Sistemska plo{~a TS-14 s cevjo Rautherm S 14 se pona{a z majhno vgradno vi{ino

Bradavi~asta plo{~a Varionova z vgrajeno cevjo Rautherm S14

di gradbenih razlogov ne moremo uporabiti za vgradnjo ogrevanja, lahko vgradimo stensko. Na razpolago je ve~ re{itev in suh ali moker na~in vgradnje. Osnovni sestavni del sistema so mav~ne plo{~e, v katere so grelne cevi `e vgrajene. ^e stensko ogrevanje vgrajujemo po mokrem postopku pa lahko cevi na steno namestimo s pritrdilnimi letvami. Temperiramo ali hladimo lahko tudi nagnjene mansardne stropove, s ~imer arhitektom omogo~imo prosto oblikovanje prostora, sistem pa lahko vgradimo tudi naknadno, kadar tal ali sten ni mo`no uporabiti za ta namen.

Krmiljenje in regulacija Za ta namen ima proizvajalec Rehau na razpolago domi{ljene sistemske re{itve. Z njimi lahko vodimo temperaturo v predto~nem vodu ali v posameznih vejah, povezave pa so lahko `i~ne ali brez`i~ne pri ~emer ni pomembno, ali prostore hladimo ali ogrevamo. Krmiljenje samostojno opravi preklop toplo – hladno in se pri tem prilagaja vremenskim vplivom in toplotnim potrebam prostorov. Med hlajenjem temperaturo tako prilagodi, da ne more priti do pojava kondenza ali neprijetne podhladitve tal. Zaradi modularne sestave in prilagodljivih krmilnih komponent je sistem sposoben izpolniti najrazli~nej{e krmilne naloge. V sestavu se nahajajo {e razdelilci, vgradne omarice, robni trakovi in dilatacijski profili.

Re{itve za velike stavbe

Vgrajevanje cevi za termi~no aktiviranje betonske konstrukcije stavbe

Cevi stenskega ogrevanja pripravljene za mokro vgradnjo

Vgradnjo v stare stavbe lahko izvedemo na suhomonta`ni na~in

Sodobna arhitektura, klimatske razmere, var~evalni ukrepi in zahteve po vrhunskem bivalnem ugodju na~rtovalce postavljajo pred te`ko nalogo. Za velike industrijske, javne in poslovne objekte ima proizvajalec Rehau pripravljene dobre hladilno – ogrevalne re{itve, s katerimi lahko izpolni vsako zahtevo. Temperiranje objektov s termi~nim aktiviranjem betonske konstrukcije omogo~a akumuliranje toplote ali hladu v njih. To izvedemo z napeljevanjem PE-Xa cevi v masivne dele, ki jih nato med gradnjo zalijejo z betonom, po ceveh pa nato struja topla ali hladna voda. Rehau ima za ta namen pripravljene preizku{ene sistemske re{itve, ki zajemajo polaganje cevi v izbrane dele, vstavljanje cevnih modulov in montaò predgotovljenih in opremljenih betonskih blokov. Njihov sistem je tako dognan in razdelan, da imajo na razpolago konfekcionirane dele, ki jih po èlji naro~nika prilagajajo in dobavijo na gradbi{~e po sistemu „Just in time“. Zaradi teh lastnosti je montaà enostavna in hitro poteka.

Posebne izvedbe za posebne objekte Industrijska ploskovna ogrevanja omogo~ajo dovajanje toplote na mesta, kjer je ta potrebna. Tla letalskih hangarjev morajo prenesti ogromne obremenitve, ogrevanje takih tal pa lahko brez zadr`kov izvedemo z robustno Rautherm S cevjo in preizku{eno uporabo tehnike potisnih tulcev. Zaradi posebnih zahtev tak{ne gradnje, so vse grelne zanke izvedene brez spojev v betonskih tleh. Ogrevanje elasti~nih tal v {portnih dvoranah je z elementi Rehau re{eno tako, da so tla lo~ena na ogrevano stabilno podlago in na elasti~ni del nad njo. S tem omogo~ijo menjavo elasti~nega dela, brez da bi morali posegati v ogrevalnega. Pri tem vgrajujejo cevi Rautherm S s premerom 20 x 2mm ali 25 x 2,3 mm, priklop na razdelilec pa izvedejo obi~ajno ali v Tichelmann vezavi. Ogrevanje povr{in na prostem je najve~krat namenjeno odleditvi pristajali{~ za helikopterje, dovozov v bolni{nice ali con za pe{ce. Posebno vrsto povr{inskega ogrevanja vgrajujejo v zelenice stadionov in drugih {portnih povr{in. Do sedaj so ga vgradili v ve~ kot 160 igri{~, toploto pa vedno pridobivajo iz obnovljivih virov ali uporabijo odpadno toploto.

Svetovanje in servis Svojim odjemalcem Rehau vedno stoji ob strani, ne glede na to, za kak{no vrsto projektov gre. Nudijo svetovanje, nadzor med gradnjo, {olanje v njihovi Rehau Akademiji, Rehau eBussines, pomo~ pri prodaji, recikliranje, programe za na~rtovanje in izra~un, ter seveda izdelavo kompletnih projektov. Njihovi inènirji bodo svetovali ter pomagali pri izdelavi na~rtov in izra~unov uporov v cevnem omre`ju. Zaradi mednarodne povezanosti in {tevilnih referenc lahko projekte z Rehauom izvedemo kjerkoli na svetu. Delovanje na gradbenem podro~ju je eden nosilnih stebrov podjetja Rehau, ki spada med svetovne predelovalce polimerov. Svoje znanje uspe{no uveljavljajo tudi na podro~ju vozil in industrije, kjer poleg izvedbe in svetovanja uveljavljajo tudi svoje inovacije ter utrjujejo poloàj vodilnega svetovnega proizvajalca. Enako uspe{no delujejo na gradbenem in industrijskem podro~ju, z re{itvami za novogradnje in predelave obstoje~ih objektov, ter na podro~ju ravnanja z vodo. Imajo okrog 15.000 sodelavcev in ve~ kot 170 obratov, s katerimi èli to veliko druìnsko podjetje biti ves ~as ~im bli`je trgom in uporabnikom. • Mag. Michael Walter

OGREVANJE

Novosti iz Thermie Vodilni {vedski proizvajalec toplotnih ~rpalk Thermia predstavlja dve pomembni novosti, ki vsaka zase postavljata nove standarde na trgu toplotnih ~rpalk. Prva novost je povsem nova toplotna ~rpalka zrak/voda Thermia Atec, ki se pona{a z izjemnimi karakteristikami, druga novost je inovativni sistem krmiljenja Thermia Link, ki omogo~a krmiljenje vsakega prostora posamezno.

Nova toplotna ~rpalka Thermia Atec Še bolj{i izkoristki in {e bolj tiho delovanje. Nova toplotna ~rpalka zrak/voda Thermia Atec ima karakteristike, ki so prej veljale za nedosegljive. Revolucionarna tehnologija Thermije Atec u~inkovito deluje tudi, kadar zunanja temperatura pade do -20°C in deluje z izredno visokim povpre~nim letnim grelnim {tevilom SPF, do 38% vi{jim od vodilnih konkurentov. U~inkovitost zra~ne toplotne ~rpalke Thermia Atec je zlahka primerljiva s toplotnimi ~rpalkami zemlja/voda ali voda/voda. Zaradi posebne tehnologije dosega visoko temperaturo vode 55°C tudi, ko je zunaj pod -15°C, zato je primerna tudi za vgradnjo v objekte z radijatorskim sistemom ogrevanja.

Idealna toplotna ~rpalka za skoraj vsak objekt Thermia Atec je odli~na alternativa za lasnike stanovanjskih hi{, manj{ih, pa tudi nekoliko ve~jih objektov. Thermia Atec zbira energijo iz zraka v okolju in u~inkovito ogreje objekt preko talnega ali radijatorskega sistema ogrevanja. Toplotna ~rpalka ima integrirano tudi funkcijo hlajenja, zato jo lahko uporabimo tudi za aktivno ohlajanje prostorov. Ob~utiti je veliko povpra{evanje po toplotnih ~rpalkah zrak/voda, ob~utiti pa je tudi velik interes investitorjev po sposobnotih in mo`nosti, ki jih nova Thermia Atec nudi.

Razvoj je bil usmerjen v visoko u~inkovitost, enostavno uporabo in bolj tiho delovanje »Atec je najbolj tiha toplotna ~rpalka, ki smo jo kadar koli razvili, verjetno je najbolj tiha na trgu« pravi Martin Haberg, in`enir akustike v Thermiji. Globalni center za raziskave in razvoj v Arviki je dal velik poudarek designu – tako tehni~ni konstrukciji, kot vizualnemu izgledu. Thermia Atec je zasnovana tako, da se zlije z

Brez`i~ni krmilnik z barvnim zaslonom na dotik omogo~a popoln nadzor nad porabo energije.

okoljem in obenem daje izredne rezultate in je enostavna za vgradnjo.

Paket po meri Poleg zunanje enote spada k toplotni ~rpalki Thermia Atec notranja enota – ta je na voljo v treh izvedbah: Standard (samo omarica s krmilnikom), Plus (omarica s krmilnikom, elektro grelcem, ~rpalko in preklopnim ventilon za ogrevanje bojlerja) ter Total (kompaktna enota velikosti hladilnika, z integriranimi vsemi sestavnimi deli, vklju~no z 200L inox bojlerjem). Direktor izvoza v Thermiji Jan Falck razlo`i: »Na{i kupci lahko dobijo to, kar potrebujejo. Atec je na voljo s kapaciteto 6 do 36 kW za optimalni prihranek energije in trije paketi opreme zagotavljajo, da investitor ne kupi tistega, ~esar ne potrebuje. Kot vse toplotne ~rpalke iz Thermije, tudi Atec zagotavlja maksimalni prihranek energije, je enostaven za uporabo in okolju prijazen«. Pona{a se namre~ z najvi{jim SPF* med konkurenti. *SPF – povpre~no letno grelno {tevilo – je merodajen pokazatelj u~inkovitosti sistema s toplotno ~rpalko, ki vsebuje tako toplej{a kot hladnej{a obdobja, ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.

Thermia Link – nova super-odzivna tehnologija krmiljenja Thermia Link – svetovna inovacija, ki prina{a lastnikom toplotnih ~rpalk {e ve~je udobje in {e ni`je stro{ke energije. Brez`i~na kontrolna plo{~a, ki se lahko nahaja kjerkoli v objektu, omogo~a kontrolo temperature v posameznih prostorih, v vsakem momentu. Še ve~ – popolnoma novi na~in energijske optimizacije omogo~a toplotnim ~rpalkam Thermia dodatno zmanj{anje stro{kov ogrevanja.

Dodatek, ki popelje toplotno ~rpalko v prihodnost – danes Z uporabo brezì~ne tehnologije, Thermia Link poveè toplotno ~rpalko z ostalimi deli ogrevalnega sistema. To pomeni, da sistem ogrevana deluje povezano in na na~in, ki doslej ni bil poznan. Preko zaslona, ob~utljivega na dotik dolo~imo za vsak posamezen prostor èljeno temperaturo in ~asovno nastavitev za ogrevanje. Tako ni potrebno cele hi{e ogrevati

Nova toplotna ~rpalka zrak/voda, ki daje doslej nedoseglive rezultate. Tako v smislu u~inkovitosti, kot v udobju, preprosti uporabi in izjemno tihem, skoraj nesli{nem delovanju.

po enakem tedenskem razporedu, temve~ vsak prostor lo~eno – to je pomembno izhodi{~e za prihranek energije. »Thermia Link omogo~a uporabnikom toplotnih ~rpalk {e ve~ji prihranek energije, kot so ga bili doslej vajeni. Prednosti, funkcije in tehnologija so v popolni harmoniji. Ni vam ve~ potrebno k toplotni ~rpalki, da bi spremenili nastavitve. Re{itev je v va{i dlani – dobesedno. Koncept pametne hi{e je sedaj na voljo tudi v svetu toplotnih ~rpalk in Thermia je prva, ki je ta koncept uvedla« pravi Magnus Glavmo, generalni direktor Thermia Värme. Mats Larsson, direktor prodaje v Arviki dodatno pojasni: »Thermia Link neprestano sprejema informacije preko oddajnikov v posameznih prostorih v objektu. To pomeni, da v vsakem trenutku daje informacijo toplotni ~rpalki, da lahko ta deluje maksimalno u~inkovito in porabi natanko toliko energije, kot je potrebno. Rezultat je, da je prihranek energije s toplotno ~rpalko Thermia odslej {e ve~ji.«

Klju~ni podatki o Thermiji Toplotne ~rpalke Thermia uporabljajo energijo zemlje, vode in zraka za proizvodnjo toplote in na ta na~in zmanj{ajo stro{ke ogrevanja za ve~ kot dve tretjini. Thermia je ~lan skupine Danfoss in je kompeten~ni center za razvoj in proizvodnjo toplotnih ~rpalk. Z 200 zaposlenimi visoko usposobljenimi strokovnjaki v tovarni v Arviki, na Švedskem letno proizvede do 20.000 prvorazrednih toplotnih ~rpalk. Atlas Trading d.o.o. iz Vojnika je ekskluzivni zastopnik in distributer toplotnih ~rpalk Thermia v Sloveniji. Za podrobnej{e informacije se obrnite na www.thermia.com, www.atlastrading.si, info@atlas-trading.si ali pokli~ite na 080 20 65. • Yasin Jodeh, tehni~ni vodja Atlas Trading d.o.o.

AKTUALNI SEJMI

Mednarodni sejem in konferenca Intersolar 2011 Mednarodni sejem Intersolar, ki letos praznuje dvajseto obletnico, ponovno odpira svoja vrata od 8 – 10 junija 2011 v sejemskih prostorih v Münchnu v Nem~iji. Organizatorji napovedujejo pove~anje sejemskih povr{in, pove~anje obiska in zanimive razstavljavce ter konferenco z aktualno problematiko. Klju~ne teme sejma bodo fotovoltaika, tehnologije za proizvodnjo fotovoltai~nih re{itev ter solarno termalno tehnologije. Ena izmed novosti sejma je posebna razstava »PV ENERGY WORLD«, kjer bodo prvi~ predstavili inovativne mo`nosti za integracijo fotovoltai~nih sistemov v elektro-distribucijsko

Sejem Intersolar 2011 (vir: www.intersolar.de)

Napredni hranilniki toplote (vir: ECOScience)

omre`je ter nove re{itve za shranjevanje solarne energije. Nem~ija, kot mo~na proizvajalka energije iz obnovljivih virov, vidi na tem podro~ju velik razvojni potencial in lahko pri~akujemo, da bodo predstavili smernice razvoja za nadaljnje obdobje. Velik poudarek sejma in omenjene posebne razstave bodo {e naslednje teme: »pametna« fotovoltai~na omre`ja; »pametne« fotovoltai~ne hi{e + E-mobilnost in »pametna« fotovoltai~na mesta. Vzporedno s sejmom bo potekala mednarodna konferenca v okviru katere bodo predavanja in diskusije na temo najnovej{ih trendov v industriji.

Na konferenci pri~akujejo 200 strokovnjakov predavateljev in 2500 ostalih udele`enih. Posebni poudarki konference bodo na naslednjih temah: solarno ogrevanje, proizvodnja toplote in termalno solarne elektrarne, integracija fotovoltai~nih sistemov v omre`ja ter inovativne re{itve za shranjevanje solarne energije. Podobno kot preteklo leto pa bo eden izmed glavnih dogodkov tudi ocenjevanje predstavljenih re{itev in podjetij ter tekmovanje za nagrado »Intersolar AWARD«. Organizatorji napovedujejo, da bo poudarek pri nagrajevanju v tem letu predvsem na inovativnih re{itvah z mednarodnim ali globalnim vplivom. Komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz razli~nih podro~ij, pa bo nagradila po tri re{itve iz vsakega podro~ja (foto: www.intersolar.de).

Primer produkta Eno od podro~ij sejma so solarno termalni sistemi, med drugim tudi hranilniki toplote za razli~no velike sisteme. V okviru sejma bodo tako predstavljeni najnovej{i »pametni« hranilniki solarne toplote, ki poleg shranjevanja toplote zdru`ujejo {e inteligentno logiko shranjevanja toplote iz drugih virov in ustrezno distribuiranje toplote na mesta kjer je to potrebno. Dodatno so nekateri proizvajalci vlagali tudi v okolju prijazne materiale oz. materiale, ki jih je po uporabi mo`no reciklirati. Eden tak{nih produktov so tudi hranilniki podjetja ECOScience (na fotografiji). • TR

ENERGETSKE NAPOVEDI

Leta 2050 samo z energijo iz obnovljivih virov Glede na zadnjo {tudijo, ki so jo pripravili strokovnjaki iz Univerze v Kaliforniji, ni tehni~nih ali ekonomskih ovir, da ne bi mogli do leta 2050 zagotoviti vse potrebne energije iz obnovljivih virov.

Projekcija do 2050 Z usklajenim delovanjem in mednarodnim sodelovanjem naj bi bilo mo`no do leta 2050 zagotoviti vso potrebno elektri~no energijo, energijo za transport in energijo za gretje ter hlajenje iz obnovljivih virov energije. Izra~uni {tudije ka`ejo, da naj bi bila vetrna energija (na kopnem), hidroenergija in geotermalna energija `e sedaj v povpre~ju cenej{a kot energija pridobljena iz fosilnih goriv. Do leta 2020 pa naj bi ugodno ceno proizvodnje dosegali tudi pri proizvodnji energije iz vetra na morju, valovanja, plimovanja in koncentrirane son~ne energije.

Sedem tehni~nih re{itev za ve~jo zanesljivost oskrbe Ne glede na dobre napovedi, bo pri zagotavljanju energije iz vetra, vode in sonca (ang. WWS – Wind, Water, Sun) potrebno re{iti kar nekaj izzivov, med drugim tudi pove~anje zanesljivosti proizvo-

dnje energije skozi dan oz. ~ez celo leto. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov je lahko zelo spremenljivo in odvisno od vremena, letnega ~asa in drugih dejavnikov. Strokovnjaki so za pove~anje zanesljivosti zagotavljanja energije predlagali sedem tehni~nih re{itev: povezovanje razli~nih in geografsko razpr{enih virov energije; uporaba dodatnih predvidljivih virov energije, kot na primer hidroenergija; »pametni« sistemi za upravljanje ponudbe in povpra{evanja po energiji; shranjevanje energije na mestu nastanka; proizvodnja vodika s prese`ki energije; shranjevanje energije v elektri~na vozila; izbolj{anje vremenskih napovedi za bolj{e napovedi proizvodnje energije. Tri od navedenih tehnologij so izvedljive `e danes z relativno nizkimi stro{ki (bolj{e napovedovanje vremena, sistemi za upravljanje ponudbe

in povpra{evanje, dodatni viri hidroenergije za ve~jo zanesljivost oskrbe). Izvedba ostalih ukrepov pa bi zahtevala vi{ja vlaganja in posledi~no tudi nekoliko vi{jo ceno na kWh proizvedene energije.

Klju~no sporo~ilo {tudije Klju~no sporo~ilo te {tudije je, da bi bila cena energije proizvedena izklju~no iz obnovljivih virov energije povsem primerljiva s ceno, ki jo pla~ujemo danes za energijo temelje~o na fosilnih gorivih. In druga klju~na ugotovitev je, da so ovire za prehod na 100% obnovljive vire energije (WWS) predvsem socialne in politi~ne narave in ne tako tehni~ne ali ekonomske (vir: UCDavis, University of California, Delucchi, Jacobson; foto: everystockphoto). • TR

PREZRA^EVANJE

Zadihajmo sve` zrak! Dovod sve`ega zraka v bivalni prostor je vsekakor eden izmed poglavitnih dejavnikov, ki doprinese k povi{anju bivalnega ugodja. Raziskave iz preteklih let so pokazale, da je na{a produktivnost ob~utno slab{a, ~e vdihujemo slab in izrabljen zrak, ki se zadr`uje v slabo prezra~evanih prostorih, zato se vse ve~ ljudi odlo~a za vgradnjo prezra~evalne naprave. S konstantno izmenjavo zraka v prostor dovajamo sve` in s kisikom bogat zrak, ki dobro vpliva na na{e zdravje in po~utje. Pri vgradnji prezra~evalnega sistema igra poglavitno vlogo ustrezen izbor prezra~evalne naprave. Ta je lahko lokalna (za prezra~evanje enega prostora) ali centralna (za prezra~evanje celotne hi{e). V primeru, da se odlo~imo za centralno prezra~evalno napravo, moramo predvideti tudi vgradnjo kanalskega razvoda z vsemi distribucijskimi elementi,

po katerem zrak odvajamo in dovajamo v prostore. Vgradnja lokalne prezra~evalne naprave je enostavnej{a in zahteva le preboj skozi zunanji ovoj stavbe. V podjetju Systemair se zavedamo, da je u~inkovita raba energije na prvem mestu, zato na{ prodajni program zajema izklju~no naprave z visoko stopnjo rekuperacije (u~inek vra~anja odpadne toplote z rotacijskim ali plo{~nim rekuperatorjem tudi do 90%). V napravah so vgrajeni EC (elektronsko komutirani) motorji, ki za svoje delovanje porabijo tudi do 30% manj energije od obi~ajnih, so ti{ji, poleg tega pa z integriranim krmilnim sistemom omogo~ajo zvezno nastavljanje pretoka zraka. Koli~ine zraka, ki ga odvajamo in dovajamo v prostor so odvisne od aktivnosti, ki se v tem prostoru izvaja. Za

obi~ajni dnevni prostor lahko predvidimo okoli 30m3/h/osebo oz. polovi~na izmenjava zraka v eni uri.

da zagotovimo izmenjavo zraka po celotnem prostoru (zelo u~inkovit je izpodrivni na~in prezra~evanja; dovod pri tleh, odvod pod stropom).

Systemair vam nudi {iroko paleto elementov za distribucijo zraka med katere spadajo re{etke, zra~ni ventili, regulatorji pretoka, fleksibilne cevi, plo~evinasti kanali,... Elementi za zajem in vpih zaraka morajo biti ustrezno izbrani glede na preto~ne karakteristike. Dovod in odvod zraka je priporo~ljivo med seboj kar se da razmakniti,

Za optimalno delovanje sistema je potrebno naprave redno vzdrèvati (menjava zra~nih filtrov). S tem namre~ podalj{amo ìvljenjsko dobo sistema, naprave delujejo z manj{o obremenitvijo in pri tem porabijo manj energije. Stro{ki prezra~evanja bodo tako ni`ji, naprave pa nam bodo sluìle dalj ~asa. â&#x20AC;˘ David Tomaìn

OGREVANJE

Plinski kondenzacijski kotel v kombinaciji s solarnim sistemom – najbolj{i odgovor na visoke cene energentov Sodobna kondenzacijska tehnika je ena najvar~nej{ih in okolju prijaznih na~inov proizvajanja toplote. Kondenzacijski kotli porabijo v primerjavi s starej{imi kotli precej manj plina. [e ve~ goriva se prihrani, ~e ob ogrevalnem kotlu ogreva sanitarno vodo {e solarni sistem, ki lahko slu\i kot podpora ogrevanju prostorov. So~asno kori{~enje son~ne energije zmanj{uje odvisnost od fosilnih energentov. Vendar je, kljub temu le majhen del obstoje~ih ogrevalnih sistemov opremljen s kondenzacijsko tehniko in solarno termiko.

Var~ne in za prihodnost varne naprave Tudi v prihodnjih desetletjih bo plin predstavljal pomemben steber na{e energetske oskrbe. ^etudi naj bi se leta 2020 petina energijskih potreb pokrivala z obnovljivimi viri energije, bo plin {e vedno moral prispevati velik dele`. Razen tega si je te`ko predstavljati popolno neodvisnost od fosilnih goriv. Zato je s stali{~a omejenih svetovnih zalog pomembno, da s dragocenimi viri ravnamo var~no. Za lastnike stanovanjskih hi{, ki razmi{ljajo kako se bodo, kljub manj{im zalogam fosilnih goriv, tudi v prihodnosti varno ogrevali in so~asno tudi obvladovali rasto~e cene energije, je u~inkovita kondenzacijska tehnika dobra re{itev. Z izkoristki do 103 % je dale~ naju~inkovitej{a tehnika proizvajanja toplote s fosilnimi gorivi (slika 2). To pomeni, da skorajda v celoti izkoristi vsebnost energije v gorivu. Z zamenjavo »kotlovnega oldtimerja« z novim kondenzacijskim kotlom so mo`ni prihranki energije do 30 %. Sodobni plinski kondenzacijski kotli so `e danes pripravljeni za prime{avanje plinastih biogoriv fosilnim energentom. V plinskih kondenzacijskih kotlih skrbijo regulacije zgorevanja (Lambda Pro Control),

Slika 1: Kompakten energetski center s plinsko kondenzacijsko tehniko, integriranim solarnim ogrevalnikom sanitarne vode, solarno regulacijo in ~rpalno postajo.

za stalno ~isto zgorevanje z visokim izkoristkom – tudi pri prime{avanju bioplina ali drugih vrst plina, ki se uvajajo zaradi liberalizacije plinskega tr`i{~a. Kondenzacijska tehnika je dolgoro~no varna in prispeva k varovanju vedno manj{ih zalog fosilnih goriv.

Sodobna kondenzacijska tehnika nudi mnogo prednosti: 1. Z nizkimi investicijskimi stro{ki in nizko porabo je ogrevanje s kondenzacijsko tehniko posebej gospodarno. S kotlom na lesno gorivo ali toplotno ~rpalko ste sicer neodvisni od plina, vendar so investicijski stro{ki dvakrat ve~ji. Temu ustrezno je dalj{i tudi amortizacijski ~as, ki pri kondenzacijski tehniki praviloma zna{a sedem let. 2. Kondenzacijska tehnika se lahko uporabi skorajda povsod. V starih ali novih, enostanovanjskih ali ve~stanovanjskih zgradbah, obrtnih ali poslovnih objektih – nudi za vsako potrebo ustrezno re{itev.

Solarna termika – smotrna dopolnitev kondenzacijske tehnike Kondenzacijska tehnika nudi maksimum u~inkovitega izkori{~enja goriva. Dodatno dobro za{~ito pred rasto~imi stro{ki energije pa nudijo solarni sistemi. Ob solarnem sistemu

prestrezamo brezpla~no, okolju prijazno toploto, brez emisij CO2. @e 4 do 5 m2 kolektorske povr{ine lahko v enostanovanjski hi{i pokrije 60% energije, potrebne za ogrevanje sanitarne vode – neodvisno od starosti zgradbe in njene potrebe po toploti (slika 3). Pri posodobitvi ogrevalnega sistema z u~inkovitim kondenzacijskim kotlom in solarnim sistemom je v primerjavi s starim stanjem mo`no prihranitido 40 % goriva. Solarni sistemi, ki dodatno podpirajo ogrevanje prostorov, pa {e dodatno zniàjo stro{ke energije. V prehodnem ~asu in pozimi s son~no energijo predgrejejo ogrevalno vodo, ki jo potem kondenzacijski kotel le {e dogreje na èleno temperaturo vtoka. Dobro je, da se, tako pri novogradnji kot pri posodobitvi stare zgradbe preveri, ali se lahko uporabi solarni sistem za ogrevanje sanitarne vode, ~e ogrevalni sistem to omogo~a, tudi za podporo ogrevanja prostorov. ê se solarni sistem {e ne more instalirati takoj je dobro, da se vsaj pripravi vse potrebno za kasnej{o prigraditev, npr. se montira bivalenten ogrevalnik sanitarne vode in se izvedejo potrebni cevovodi do strehe. Najpomembnej{i sestavni del solarnega sistema so son~ni kolektorji. Ti ujamejo son~no sevanje in ga pretvorijo v upo-

Slika 2: Izkoristki do 103 %: s svojo energetsko u~inkovitostjo je stenski plinski kondenzacijski kotel VITODENS 200-W primeren tako za stanovanjske enote kot tudi za posodobitev obstoje~ega sistema v hi{i.

rabno toploto. Najpogosteje uporabljena izvedba kolektorjev so ravni kolektorji. So cenovno ugodnej{i in zmogljivi, ter primerni tako za ogrevanje sanitarne vode, kot tudi za podporo ogrevanja prostorov (slika 4). Vakuumski cevni kolektorji imajo nekoliko bolj{i izkoristek kot ravni kolektorji, ker vakuum u~inkovito zmanj{uje toplotne izgube (princip termovke). Da dobimo enak solarni donos, pri vakuumskih cevnih kolektorjih potrebujemo manj{o povr{ino, sicer pa enake pogoje za prigraditev (mesto monta`e, usmerjenost, itd.). Vendar so vakuumski cevni kolektorji pri razpr{enem sevanju, kot pogosto nastopa spomladi in jeseni, nekoliko donosnej{i. V letnem povpre~ju se lahko na m2 povr{ine dobi pribl. 30 % vi{ji solarni donos.

Sl. 3: Zni`anje stro{kov energije: Solarni sistem za ogrevanje sanitarne vode na stanovanjski zgradbi.

Iščete izvrstno rešitev za vaše ogrevanje? Imamo jo, in to kar dvojno. Učinkovita in cenovno ugodna sistemska tehnika: varčen plinski stenski kondenzacijski kotel Vitodens 200-W z ogrevano površino

Naši poslovni partnerji v vaši bližini: * LJUBLJANA z okolico: ECOP AGENT d.o.o., Tržaška c. 329, 1000 Ljubljana, tel.: 051 615 615; Kek d.o.o., Gasilska 37, 1290 Grosuplje, tel.: 030 664 438; PROINS d.o.o., Golo Brdo 52, 1215 Medvode, tel.: 041 707 466; Remih Inženiring d.o.o., Stegne 31, 1000 Ljubljana, tel.: 01/511 42 90; Vavtar Inženiring d.o.o., Ulica Bobrova ul 20, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520 75 82; VISTRA d.o.o., Groblje 3a Rodica, 1230 Domžale, tel.: 01/724 43 43

Inox-Radial in cilindričnim MatriX gorilnikom z

MARIBOR z okolico:

regulacijo zgorevanja Lambda Pro Control v

Kričej d.o.o., Miklavška c. 75, 2311 Hoče, tel.: 02/629 54 60; Montaža, servis toplotne tehnike Majhen Sebastien s.p., Zg. Hajdina 12b, 2250 Ptuj, tel.: 041 620 205; Termoservis-Brdnik Danilo s.p., Spodnjevaška pot 24a, 2000 Maribor, tel.: 040 684 544

kombinaciji s solarnim sistemom s sončnimi kolektorji Vitosol 200-F. Prednosti te do potankosti usklajene kombinacije: občutno znižanje stroškov ogrevanja, donosnost, učinkovitost in prijaznost okolju.

VZHODNA ŠTAJERSKA in PREKMURJE:

www.viessmann.si

Inštalacije Gabor Milan s.p., Dolnja Bistrica 55, 9232 Črenšovci, tel.: 041 891 324; Inštalacije Filipič Borut s.p., Precetinci 35, 9243 Mala Nedelja, tel.: 041 631 473; R & M mont d.o.o., Industrijska ul. 8, 9000 Murska Sobota, tel.: 051 640 430

Individualne rešitve z učinkovitimi sistemi za vse energente in vsa področja uporabe

CELJE z okolico in POSAVJE: ASC 2000 d.o.o., Praprotnikova 35, 3330 Mozirje, tel.: 03/839 26 60; Juričan Mihael s.p., Polje ob Sotli 16, 3255 Buče, tel.: 041 624 879; MKT Radej d.o.o., Glavni trg 25, 8290 Sevnica, tel.: 07/816 06 30; Monmetal Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežice, tel.: 041 636 585; Monter d.o.o., Celje, Medlog 7c, 3000 Celje, tel.: 041 526 420; Smevt d.o.o., Začret 61, 3202 Ljubečna, tel.: 041 624 060 KOROŠKA: Erjavec August s.p., Brdinje 51, 2394 Kotlje, tel.: 041 632 113; Linasi Milan s.p., Podgorje 64f, 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu, tel: 02/882 24 90 GORENJSKA: ELTERM d.o.o., Prečna 7, 4260 Bled, tel.: 04/537 32 00; INŠTALACIJE OBLAK, Zlatko Oblak s.p., Smledniška cesta 43a, 4000 Kranj, tel.: 041 403 578; I.S.P. d.o.o., Bevkova ulica 42, 1241 Kamnik, tel.: 01/839 45 87; TALCOM d.o.o., Demšarjeva 14, 4220 Škofja Loka, tel.: 041 615 021

Viessmann d.o.o. · C. XIV. divizije 116a · 2000 Maribor tel.: 02 480 55 50 · faks: 02 480 55 60 · viessmann@viessmann.si

DOLENJSKA: Dulc. d.o.o., Stranje pri Škocjanu, 8275 Škocjan, tel.: 041 616 255; Pagras d.o.o., Adamičeva 2, 8000 Novo mesto, tel.: 041 377 834; Revis d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo mesto, tel.: 07/338 29 42; Termoting, svetovanje, inženiring in montaža d.o.o., Pod Trško goro 83, 8000 Novo mesto, tel.: 041 348 738 NOTRANJSKA in PRIMORSKA: Avir, inženiring d.o.o., tel.: 031 703 106; Pavel inštalacije, Bizjan Pavel s.p., Strmica 11, 1360 Vrhnika, tel.: 041/688 211; Čebron Franko s.p., Preserje 80 / a, 5295 Branik, tel.: 041 648 533; INSTAL - M d.o.o., Topolc 9, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 040 473 123; Rupnik Bojan s.p., Mali most 14, 1370 Logatec, tel.: 041 715 548 * Naši poslovni partnerji so instalaterji, oziroma instalaterska podjetja, ki v svojem imenu in na lasten račun montirajo opremo Viessmann.

Kam s staro fotovoltaiko Slika 4: Ogrevanje sanitarne vode in podpora ogrevanja prostorov – zmogljiv ravni kolektor (Vitosol 200-F).

Tudi ogrevalnik sanitarne vode je v solarnem sistemu zelo pomemben. Na eni strani je razmejitev med ogrevalnim in solarnim sistemom in »predaja« solarno predogreto vodo za morebiti potrebno dogrevanje konvencionalnemu ogrevalnemu sistemu, na drugi strani pa je potreben za shranjevanje son~ne toplote za kasnej{e kori{~enje. ê nismo è prej vgradili bivalentnega ogrevalnika sanitarne vode, so za priklju~itev na solarni sistem na voljo razli~ne re{itve, ki se uporabijo glede na pogoje na mestu samem. Za posebno hitro in preprosto priklju~itev solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode so na trì{~u na voljo ogrevalniki, ki imajo ob drugem prenosniku toplote za son~no toploto {e dodatne predmontirane komponente: ~rpalna skupina, ocevje, polnilna armatura, solarna regulacija, dva termometra, ter izlo~evalnik zraka, ki so pri teh solarnih ogrevalnikih è integrirani v ohi{ju, ki se pritrdi na ogrevalnik (slika 5).

Slika 5: Gotovo montiran za priklju~itev: solarni ogrevalnik Vitocell 100-U.

Pri solarnih sistemih, ki so izvedeni tudi za podporo ogrevanja prostorov, se uporabljajo kombinirani hranilniki. Najihove prednosti so naslednje: potrebujejo manj prostora, kot re{itve z dvema ogrevalnikoma (vmesni hranilnik ogrevalne vode in ogrevalnik sanitarne vode) in z njimi se lahko v ogrevalni sistem vklju~i tudi ve~ proizvajalcev toplote, npr. {e kotel na trda goriva. Kombinirani hranilniki hranijo ve~ji volumen ogrevalne vode za podporo ogrevanja prostorov. Ta dodatno ogreva sanitarno vodo, ki se nahaja v valoviti cevi iz plemenitega jekla v notranjosti hranilnika (slika 6). Ne glede na to, ali je solarni sistem namenjen za ogrevanje sanitarne vode ali podporo ogrevanja, mora v odvisnosti od trenutnega son~nega sevanja obratovati tako, da daje najvi{ji mo`ni solarni donos. Sodobne solarne regulacije so zato povezane z regulacijo kondenzacijskega kotla. Tako so razli~ni viri toplote med seboj usklajeni. Pri tem se daje prednost dragoceni son~ni energiji in s tem zmanj{uje energetska poraba ogrevalnega kotla. •

Slika 6: Kombiniran hranilnik za solarno ogrevanje sanitarne vode in poporo ogrevanja prostorov Vitocell 340-M.

otovoltai~ni moduli, podobno kot ve~ina elektronike, vsebujejo nevarne snovi in spadajo med posebne odpadke, zato jih ne moremo kar tako odvre~i na smeti{~a. Obi~ajno so v pogonu do 25 let, zato je ve~ina v svetu izdelanih panelov ta trenutek {e v uporabi. V kratkem pa pri~akujemo prve zamenjave, zato nekateri proizvajalci `e i{~ejo na~ine za recikliranje. Da se nebi ponovil primer iz Nem~ije, ko so pred kratkim ugotovili, da zbiralci starih var~nih sijalk zara~unajo odstranjevanje, nato pa jih zdrobijo in na skrivaj zakopljejo.

Koli~ine skokovito rastejo Subvencionirana cena son~ne elektrike in stalno niànje cen modulov poganja njihovo prodajo. Vodilne fotovoltai~ne dràve, ZDA in Nem~ija, bodo zato imele ve~je probleme z recikliranjem. Paneli s proizvodnimi napakami ali tisti, ki se po{kodujejo med transportom in montaò è danes izginjajo neznano kam. Recikliranje fotovoltaike zato postaja nov posel,

saj je samo 20% proizvajalcev v svetu pripravljenih prevzeti zastarele modele nazaj.

Strupene sestavine Trenutno med izdelavo uporabljajo strupeni kadmij, silicijev tetraklorid in indij. Okoljske organizacije in firme, ki se z recikla`o ukvarjajo, pritiskajo na proizvajalce, da bi `e med na~rtovanjem proizvodnje panele tako prilagodili, da bi bila razgradnja ~im enostavnej{a. Priporo~ajo prehod na novo tehnologijo izdelave silicijevih rezin, v katerem porabijo manj energije, recikliranje pa je enostavnej{e. Kljub temu, da je trenutno celo redke materiale, kadmij in telur, ceneje kupiti kot pa prestrezati z recikliranjem, bo njihovo pomanjkanje in cena razgradnje panelov verjetno vplivala tudi na ceno fotovoltaike, ~e se seveda ne bodo pojavile nove tehnologije. •

Ostanki proizvodnje in po{kodovana fotovoltaika spadajo med posebne odpadke

Tihec

Picobell biolo{ko o~isti odplake Biolo{ko ~i{~enje odplak opona{a naravo, s pomo~jo tehnike pa postane proces hitrej{i. Do sedaj smo za delovanje potrebovali ~rpalko, elektromagnetne ventile in nadzorno enoto za izvajanje programiranih vklopov. Novi sistem Picobell je enostavnej{i, potrebujemo samo majhen in zmogljiv kompresor za zrak, ki je montiran kar v nadzorni omarici in {e majhne nosilce biofilma, podobne meduzam, ki plavajo v ~istilnem prekatu.

Sonaravno delovanje Na spolzkih kamnih v potoku se nahajajo ~istilne bakterije, tako to opravlja narava. ê ho~emo dose~i {e bolj{i ~istilni u~inek, potrebujemo majhne polimerne nosilce z veliko povr{ino in ravno prav{njo maso, da lebdijo v vodi. Nanje se naselijo ~istilne bakterije in jih obdajo s tankim biofilmom. Namesto da vodo po{iljamo skozi filter, ti majhni Picobell biofiltri s premerom 3 cm kroìjo po odplakah, bakterije na njih pa medtem opravijo ~i{~enje. Kroènje poganjamo z vpihovanjem zraka v cevasti prezra~evalnik na dnu ~istilnega prekata. Mehur~ki zraka poleg kroìlne opravljajo {e prezra~evalno funkcijo in s tem samo~i{~enje {e pospe{ujejo.

Enostavno in z majhnimi stro{ki Z razvojem sistema Picobell, tehnologija je znana tudi pod nazivi Wirbel ali MBS, smo kon~no dobili ~istilno napravo, ki je preprosta ter se pona{a z visoko zmogljivostjo ~i{~enja odpadnih voda iz gospodinjstev. Glavni pogonski element je tih, var~en ter zmogljiv zra~ni kompresor. Tok zraka iz kompresorja poganja tudi delovanje cevne zra~ne ~rpalke, ki pre~rpava morebitne usedline iz 3. prekata nazaj v 1. zbiralni prekat. Delovanje sistema vodi enostavna kontrolna enota, ki je skupaj s kompresorjem vgrajena v robustni nadzorni omarici, in jo lahko vgradimo ob ~istilno napravo ali v stavbo. Najve~ja prednost ~istilne naprave Picobell je, da ves ~istilni sistem deluje samo na pogon enega kompresorja, vsi do sedaj potrebni elementi, ~rpalka, elektromagnetni ventili in nadzorna enota, pa odpadejo. Prednost tega sistema je {e visoka zmogljivost ~i{~enja tudi ob neenakomernih dotokih odplak.

Testiran in zanesljiv sistem ^istilno napravo Picobell je testiralo ve~ neodvisnih nem{kih in{titutov ter ima vsa dovoljenja in certifikate, ki so potrebni ob vgradnji ~istilne naprave v Evropi in Sloveniji.

Delovanje Picobell ~istilne naprave omogo~a samo majhen kompresor zraka

Iz ve~ Picobell enot lahko sestavimo sisteme za do 200 prebivalcev

Rezervoar ima 25 let, Picobell nosil~ki 15 let, ostala tehnika pa 3 leta garancije. Sistem ima {e CE certifikate za ~istilno zmogljivost, za vodotesnost ter za stabilnost in nosilnost rezervoarja. Vzdr`evanje ni potrebno, zadostuje reden preizkus delovanja kompresorja in ob~asna odstranitev mehanskih usedlin iz prvega prekata. Za 2 do 4 osebe potrebujemo 3750 L rezervoar s teleskopskim ja{kom in pokrovom, ki je po `elji lahko povozen. â&#x20AC;˘ Tihec

TALNE OBLOGE

Antibakterijske kerami~ne plo{~ice Proizvajalec kerami~nih plo{~ic PANARIA iz Italije je, v sodelovanju z biolo{kim institutom MICROBAN, razvil povsem novo tehnologijo, ki deluje antibakterijsko. Z dodajanjem raznih primesi in po posebnem postopku izdelave proizvajajo plo{~ice, ki so namenjene objektom kjer je ve~ji pretok ljudi. Z novo antibakterijsko tehnologijo so dosegli tak{ne u~inke, da kar v 99,9 odstotkih prepre~ijo razvijanje bakterij, ki bi lahko vplivale na nastanek raznih ko`nih in drugih bakterijskih oku`b. Protibakterijska za{~ita deluje neprestano, podnevi in pono~i, vseh 24 ur. Deluje pa tako, da se bakterije na teh plo{~icah ne morejo razvijati, saj prej odmrejo. Nove plo{~ice so ve~namenske. Ĺ e posebej priporo~ljive so za razne {olske objekte, pisarne, banke, bolni{nice, domove za ostarele, zdravili{~a in podobno. Primerne so tudi v na{ih bivalnih okoljih, predvsem v kopalnicah, kuhinjah in dnevnih sobah, kjer se zadr`ujemo najve~ ~asa, vsekakor pa tam kjer je ve~ja fluktuacija ljudi. Kerami~ne plo{~ice izdelane po posebni antibakterijski tehno-

logiji so nedvomno velik razvojni dose`ek tega mo~nega koncerna. Prestala so tudi vsa testiranja, ki so trajala kar nekaj ~asa. Razen tega so laboratorijsko preizku{ena in potrjena s testi mednarodne ustanove Microban. Vsi dosedanji preizkusi so pokazali, da nova snov po tem antibakterijskem tehnolo{kem postopku zagotavlja varnost pred bakterijami, ne glede na klimatske u~inke v izpostavljenih prostorih in deluje tudi po ponavljajo~em se ~i{~enju. Poleg tega ne vpliva na dolgotrajnost artikla in zagotavlja zdravo bivalno garancijo za vrsto let. Microban tehnologija,ki je dalj ~asa testirana pod raznimi pogoji, je registrirana v mednarodnem prostoru in priznana od evropske ustanove za ugotavljanje teh lastnosti. Njena uporaba je varna kar

zagotavljajo tudi z novim certifikatom o u~inkovitosti tega postopka. Zato ne vpliva na uporabnost in namembnost objekta, ki je odslej takoreko~ varen pred razvijanjem bakterij. Eksluzivni ponudnik teh artiklov je PANARIA CERAMICA, ki je sestavni del koncerna PANARIA GROUP. V Sloveniji je ponudnik prej omenjenih artiklov tudi ROMET d.o.o. iz Selnice ob Dravi, ki nudi {e ve~ informacij o teh izdelkih na svojih spletnih straneh ali na Virtualni hi{i na www.varcevanje-energije.si. Vrsti certifikatov je Panaria dodala {e slednjega, s katerim potrjuje svojo razvojno in inovativno naravnanost. â&#x20AC;˘ Robert Strm{nik

NAPREDNE RE[ITVE

Toplotna za bloke in vse ostalo Stanje okolja in izpusti CO2 so stvar nas vseh. Uporabljamo var~ne `arnice, elektriko iz hidro in vetrnih elektrarn ter na~rtujemo nakup elektri~nega avtomobila. Potrebno pa je pomisliti tudi na tistih {est mesecev v letu, ko potrebujemo ogrevanje. V stanovanjskih in poslovnih stavbah porabimo ve~ energije kot industrija in transport skupaj.

Toplotna sredi mesta Do sedaj je veljalo, da lahko toplotno ~rpalko vgradijo samo lastniki hi{, ki enoto z ventilatorji lahko postavijo na vrt ali v svoje zemlji{~e, vkopljejo zemeljski izmenjevalec ali na svojem izvrtajo vrtino za zemeljsko sondo. Nato lahko u`ivajo v ~istej{em in cenej{em na~inu ogrevanja bivali{~a in sanitarne vode. S sistemom Toshiba – Estia lahko vsak stanovalec bloka ali druge mestne stavbe postane uporabnik kompletnega sistema za ogrevanje vode in stanovanja pa tudi za hlajenje v vro~ih poletnih dneh.

Ceneje in bolje Cilj prebivalcev EU je zmanj{anje izpustov CO2 do leta 2020 za 20%. Do takrat naj bi ob~utno zmanj{ali {tevilo kotlarn na kurilno olje in druga fosilna goriva, isto~asno pa prepre~ili eksplozijo cen, ki jo bodo morali pla~evati uporabniki teh energentov. Toplotne ~rpalke zrak/ voda spadajo med naprave, ki uporabljajo obnovljive vire, zato je njihova vgradnja ena od mo`nih re{itev. Pri tem se bomo ogrevali s hladnim zrakom, saj sistem deluje kot obrnjen hladilnik, ki je na enem mestu hladen na drugem pa vro~. Vgrajena tehnika pa poleg ogrevanja z ve~ nivoji temperature omogo~a {e hlajenje poleti ter s tem nadomesti klimatsko napravo. Podjetje

Toshiba, ki ga poznamo po ra~unalnikih ali televizorjih pa `e od leta 1950 deluje tudi na podro~ju klimatiziranja ter je lastnik ve~ inovacij in patentov. Zato so njihovi izdelki tehni~no dognani, trajni in zanesljivi.

Vro~e ali hladno – vseeno Toplotna ~rpalka Estia uspe{no ogreva stanovanje do zunanje temperature -20°C, in ga hladi, tudi ~e je zunaj neverjetnih 43°C. Zimsko odtaljevanje zunanjega izmenjevalca se manjkrat aktivira, kot v izdelkih drugih proizvajalcev in tudi deluje manj ~asa. To pomeni, da v sistem skoraj ni potrebno dodajati energije za odtaljevanje, zaradi ~esar deluje z vi{jim izkoristkom, torej bolj var~no. Monta`a je enostavna, Hidro enoto lahko postavimo kamorkoli v hi{o ali stanovanje, zunanji agregat z ventilatorjem pa postavimo na vrt ali na katerikoli balkon.

Vzdr`evanje in mo`nosti V primerjavi z drugimi na~ini ogrevanja je vzdr`evanje minimalno. Ob~asne kontrole delovnih parametrov so vse, kar je potrebno storiti. Zagotovo pa {tevilo razli~nih mo`nosti

Toshibin sistem Estia z daljinskim programatorjem temperatur in ~asov

za ogrevanje in hlajenje presega podobne druge naprave. Ogrevamo lahko samo sanitarno vodo, v sistem lahko dodamo radiatorje, nato {e talno ogrevanje ali konvektorje z ventilatorji, s katerimi lahko prostore tudi hladimo. Na splo{no sistem lahko deluje v {estih stopnjah, od najenostavnej{e do najbolj razvejane. Svoje doda {e daljinsko nastavljanje, pri ~emer poleg izbire temperatur lahko nastavimo tudi dnevna ali no~na zni`anja, spremembe po dnevih v tednu, krmilimo dve ogrevalni podro~ji, pri ~emer izberemo {e krivuljo ogrevanja. S temi lastnostmi smo tudi dosegli zgornjo mejo trenutno tehni~no mo`nega, kar pomeni, da bodo prihranki najvi{ji, stro{ki pa najmanj{i. •

To zmore Estia - ogrevanje z radiatorji, talnim ogrevanjem in pripravo tople vode

Simon Tihec

REGULACIJE

Protikondenzacijski ventil

adar je temperatura povratne vode v kotel prenizka, njegove notranje povr{ine podhladimo, posledica pa je kondenzacija vlage iz kuriva na notranjih stenah. Ta pojav je lahko tako mo~an, da so notranje stene kotla na trda kuriva dobesedno omo~ene, kondenz pa te~e iz kuri{~a, kot da kotel pu{~a. Posledice so nastanek debelih katranskih oblog, pospe{ena korozija kotla, ob~utno zmanj{an izkoristek in celo vnetljivi dimni plini. Zato je kondenzacijo v kotlih na trda kuriva potrebno nujno prepre~iti.

Monta`a ventila v povratni vod prepre~i kondenzacijo

Re{itev je protikondenzacijski

Zaradi kondenza in katrana se kotlu mo~no zmanj{a izkoristek

Deluje termostatsko in za funkcioniranje ne potrebuje dodatne energije. Temperaturo povratne vode lahko izbiramo po stopnjah in jo glede na razmere nastavimo na 45, 55, 60 ali 70Â°C. Ta regulacija je presenetljivo natan~na, saj bo delovala v obmo~ju+/- 2Â°C. Ventil bo med obratovanjem zagotovil, da temperatura povratne vode v kotel ne bo padla pod nastavljeno vrednost. Najpomembnej{a korist protikondenzacijskega ventila pa je dalj{a `ivljenjska doba kotla in njegov visok izkoristek.

Montaà in spreminjanje nastavitve Zaradi ~i{~enja, vzdrèvanja ali izbiro temperaturnega obmo~ja delovanja termostata je potrebno odviti ~ep na ventilu in zamenjati termostatski del s primernim. Ohi{je ventila ostane pri tem na svojem mestu. Vsi deli so izdelani iz medenine in so korozijsko odporni. Ventil lahko namestimo v poljubnem poloàju, v predto~ni ali povratni vod v kotel. Najprimernej{a je montaà v povratni vod, pri ~emer ventil samodejno prime{ava zadostno koli~ino vode iz predtoka v povratni vod in s tem ves ~as delovanja prepre~uje podhladitev kotla. â&#x20AC;˘ Termostatski vloèk (1) lahko menjavamo brez demontaè ventila

Tihec

NOVOSTI

Novosti na podro~ju ogrevalnih, hladilnih in sanitarnih instalacij V podjetju Herz d.d. iz Šmartnega pri Litiji `e dolga leta proizvajamo visokokvalitetne krogelne ventile blagovne znamke KOVINA iz medenine, za vgradnjo v ogrevalne, hladilne in sanitarne sisteme. Izdelki so plod lastnega razvoja in proizvodnje, na trgu nastopamo kot ponudnik celovitih re{itev na podro~ju ogrevanja.

Dve novosti v letu 2011 1. Krogelni ventili Prva novost so krogelni ventili nove »dru`ine«, ki ne bodo primerni samo za vgradnjo v enostavne ogrevalne, hladilne in sanitarne instalacije, ampak tudi za zahtevne sanitarne instalacije, kjer so potrebni posebni materiali in konstrukcija izdelka, ki nam omogo~ata, da lahko zadostimo zahtevnim evropskim standardom. Uporabljamo jih lahko za vse neagresivne medije, kot so: voda, olje, nafta, kurilno olje, komprimiran zrak, itd.

2. ^rpal~ni seti PUMPFIX Druga novost so ~rpal~ni seti PUMPFIX, s pomo~jo katerih lahko hitro in u~inkovito izvedemo povezavo med virom toplote in porabnikom.

Paleta proizvodov PUMPFIX: PUMPFIX direkt - direktni ~rpal~ni set (DN 20, DN 25, DN 32), PUMPFIX mix - me{alni ~rpal~ni set (DN 20, DN 25, DN 32), PUMPFIX solar - solarni ~rpal~ni set (DN 15, DN 20, DN 25), PUMPFIX hp - ~rpal~ni set za toplotne ~rpalke (DN 15, DN 20, DN 25). PUMPFIX je visoko kvalitetni proizvod izdelan iz medenine. Predstavljen komplet je tla~no preizku{en v proizvodnem procesu pod stalnim nadzorom kakovosti. S tem je omogo~eno dolgotrajno brezhibno delovanje z minimalnimi stro{ki vzdrèvanja. Seveda pa ni ustrezno izvedene kotlovnice brez razdelilca, ki ga v ogrevalnih sistemih uporabljamo takrat, ko imamo v objektu ve~ ogrevalnih krogov, ki jih ho~emo regulirati po razli~nih temperaturnih in ~asovnih reìmih. Posebnost Herz razdelilca je, da se modularno sestavlja glede na potrebno {tevilo ogrevalnih krogov. Vtok in povratek sta termi~no lo~ena, kar pripomore k manj{im izgubam ogrevalnega sistema. V osnovnem modulu je priloèn ves potreben dodatni material (konzole, vijaki,…). •

Prednosti PUMPFIX ~rpal~nih setov: - vse vgrajene komponente so plod lastnega razvoja, - stalen nadzor nad kvaliteto izdelave v lastni tovarni, - vgrajeni visoko kvalitetni materiali, - dobavljamo kompletne sisteme, - enostavna vgradnja in vzdrèvanje, - enostavna in hitra zamenjava vtoka in povratka, - obto~na ~rpalka z vgradno dolìno 180 mm, - priklju~na razdalja med vtokom in povratkom: 125 mm, - izolacijska lupina sluì med transportom tudi kot za{~ita pred po{kodbami.

NAPREDNE REŠITVE

Stropni in stenski sevalni sistem

b!klimax+ Inovativna re{itev omogo~a dobro po~utje ê vgradimo sistem ogrevanja in ohlajevanja b!klimax+ lahko uporabimo stropne in stenske povr{ine za ogrevanje in hlajenje prostorov. S tem uravnoteìmo izmenjavo toplote ali hladu med stenami, stropom in ~lovekom, s ~imer doseèmo najvi{je bivalno ugodje. S sistemom b!klimax+ proizvajalec RDZ doseè visoke

toplotne izkoristke, enakomerno porazdelitev toplote, la`jo namestitev in vsestranskost uporabe. Plo{~a, ki ima za izolacijo vgrajeno plast kamene volne ima zaradi tega visoko ognjeodpornost. Plo{~e so nevidno vgrajene v stene ali strop, zaradi ~esar lahko prostore opremimo po `elji. Sistem je posebej primeren za vgradnjo

v stanovanja, uporaben ob adaptacijah zgradb, vgrajujejo ga tudi v bolni{nice in hotele ter v vse prostore, v katerih `elimo zagotoviti zdravo in udobno bivanje preko vsega leta.

Deli sistema Glavni del sistema so mav~ni paneli z vgrajenimi cevnimi zankami in nalepljeno toplotno izolacijo iz polistirena ali kamene volne. Izdelujejo jih v treh velikostih s katerimi lahko brez predelave obloìmo stene in stropove tudi v prostorih nepravilnih oblik. Vsi so {iroki 600 mm, izdelujejo pa jih v dolìnah 2200, 1200 in 600 mm. V notranjosti so paneli oja~eni z armaturno mreìco, na povr{ini pa imajo natisnjeno sliko poteka cevi v plo{~i, kar omogo~a pritrjevanje brez strahu, da bi po{kodovali cev v plo{~i. Zaradi bolj{ega prenosa toplote so cevi poloène in zalite v utore, ki so opremljeni {e z aluminijski-

TALNI SEVALNI SISTEM ACOUSTIC PLUS, TIH IN NEVIDEN. Acoustic Plus je izolacijska plošča iz sintranega ekspandiranega polistirena z dvojno gostoto, primerna za toplotno in zvočno izolacijo. Materiali in tehnologija, uporabljeni za njeno proizvodnjo, zagotavljajo zvočno izolacijo, ki občutno zmanjša hrup topotanja. Dimenzija plošče meri 1161x663x30 mm, površina je prekrita s folijo 0,15mm, s čimer je zagotovljena višja mehanska odpornost v fazi namestitve. Dinamična trdnost CD 20 (≤ 20)MN/m3, v skladu z UNI EN 29052-1, uvršča Acoustic Plus med visoko kakovostne izdelke, saj zagotavlja znižanje zvočnega tlaka pod 26 dB, kot določa UNI EN 140-8. www.rdz.si > OGREVANJE IN HLAJENJE > ZNIŽUJE HRUP TOPOTANJA > VISOKI UČINKI > ENERGETSKO VARČEN > HITRA IN ENOSTAVNA NAMESTITEV > VEČ PROSTORA, VEČ HIGIENE, VEČ ZDRAVJA

NAPREDNE REŠITVE

mi difuzorji za bolj{o razporeditev toplote. Monta`a je enostavna in hitra, plo{~e pa lahko zaradi vzdr`evanja tudi demontiramo, brez da bi spustili vodo iz sistema. Drugi del sistema je grelna plo{~a velikosti 600 x 600 mm, ki je namenjena vgradnji v spu{~ene stropove. Sloj izolacije je izdelan iz polistirena (debelina 40 mm, gostota 30 Kg/m3) ali iz kamene volne (debelina 40 mm, gostota 165 Kg/m3), oba pa imata vtisnjen kanal za vodenje cevi. Na spodnji strani je plo{~a opremljena s samolepilno folijo na katero pred vgradnjo nalepimo kovinski pano z mikroluknjano povr{ino. Slednja vpija hrup in izbolj{uje zvo~no izolacijske lastnosti prostora.

Vse cevi v plo{~ah in povezovalnih vodih so izdelane iz materiala PB (polybuten), s premerom 6 mm, in so difuzijsko tesne glede na prestop kisika (po DIN 4726).

Delovanje sistema Iz vira toplote ali hladu, ki je lahko toplotna ~rpalka, kotel ali hladilni agregat, obto~na ~rpalka preko hranilnikov in termoregulacijskih elementov po{lje medij v glavne ali Maxi razdelilce. Nato preko sekundarnih razdelilcev medij prispe v sevalne plo{~e. Maxi razdelilci so opremljeni z odzra~evalniki (lo~evalniki mikromehur~kov), ki zagotavljajo popolno odzra~enost in s tem u~inkovito delovanje

sistema. Sistem b!klimax+ je namenjen za zimsko in poletno delovanje, najvi{jo u~inkovitost pa zagotavljajo termoregulacijski elementi. Del sistema so tudi prezra~evalni moduli z razvlaìlci, ki zrak zajamejo pod stropom, ga razvlaìjo in po zra~nih kanalih spet vrnejo v prostor. Omogo~ajo u~inkovito hlajenje saj prestreèjo vi{ke vlage in prepre~ijo kondenzacijo zra~ne vlage na hladilnih stenah ali stropovih. • www.rdz.it, Gagliardi & Partners Informacije: Nicol Soranzo, tel: 049.657311 email: gagliardi@gagliardi-partners.it

EKOlucionarno! Biološka čistilna naprava nove generacije

10+ razlogov ZA 1. NE POTREBUJE ELEKTRIKE 2. NE POVZROČA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV 3. NI AKTIVNEGA BLATA 4. DO 10X CENEJŠE OBRATOVANJE 5. NE POSEGA V VIDEZ OKOLICE (PODZEMNI VKOP) 6. PRIMERNA ZA ČIŠČENJE VSEH VRST ODPADNIH VODA 7. NESLIŠNA 8. NI NEPRIJETNEGA VONJA 9. HITER ČAS OBDELAVE ODPADNE VODE (DO 6 UR) 10. TAKOJ PRIPRAVLJENA ZA IZPUST V NARAVO ALI KANALIZACIJSKI SISTEM

+ NARAVA OČISTI SAMA Pokličite že danes in si zagotovite svojo biološko čistilno napravo H2E.

E| h2e@h2e.si T| 03 713 24 50 ali 03 491 07 60 E G

EKO GEA

www.ekogea.com

OGREVANJE

Izkori{~anje stenskih in stropnih povr{in U~inkovito ogrevanje in hlajenje z Uponorjevim sistemom ometa

a doseganje zahtev po maksimalnem udobju z minimalnimi investicijskimi in obratovalnimi stro{ki, se za ogrevanje in hlajenje vedno bolj uporabljajo povr{ine v prostoru, kot so to tla, stene in stropovi. Prenos energije med uporabniki in termi~no aktiviranimi povr{inami je v prete`ni meri s pomo~jo sevanja, ki posnema naravna razmerja pri uravnavanju ogrevalnega ravnote`ja za ve~ino `ivih bitij. To pomeni, da se ljudje v prostorih, ki so ogrevani ali hlajeni s pomo~jo povr{inskih sistemov, po~utijo dokazljivo dobro, njihova motivacija in uspe{nost se pove~a.

Dvojna prednost z Uponorjevim sistemom ometa Ko imamo v mislih udobje in stro{ke, je Uponorjev sistem ometa resni~no ve~namenski, saj se lahko uporablja na stenah ali stropovih kot ogrevanje in/ ali hlajenje za uravnavanje temperature v prostoru. ê je zahteva po prete`nem hlajenju, potem stropovi v prostoru sluìjo kot povr{ina za prenos toplote. Zahvaljujo~ visokemu koeficientu prenosa toplote v na~inu hlajenja je mogo~e dose~i izredno veliko hladilno mo~. ê je osnovna zahteva ogrevanje, potem so najbolj primerne stenske povr{ine (~e ne upo{tevamo talnega ogrevanja). Tanek prekrivni sloj ometa naredi Uponorjev sistem ometa zelo obvladljivega. Seveda pa se lahko stene in stropovi skupaj uporabljajo v kateri koli kombinaciji.

Popolna prostorska svoboda z Uponorjevim sistemom ometa

Uponorjev sistem ometa tako nudi dvojno prednost: vzdr`evanje prijetno hladnih prostorov poleti, prijetno toplih pozimi in fleksibilnost, da se odzove na hitre temperaturne spremembe spomladi in jeseni.

Kako pridobite/prihranite • Minimalna vgradna vi{ina. • Univerzalni sistem za monta`o na steno in strop. • Zelo malo, optimalno izbranih sistemskih elementov. • Izbira `e desetletja poznanih Uponor PE-Xa cevi 9,9 x 1,1 mm. • Q&E sistem fitingov za hitro, ekonomi~no vgradnjo. • Hiter odzivni ~as zahvaljujo~ tankemu nanosu ometa/prekritja. • Prihranek pri energiji zaradi optimalnih obratovalnih temperatur.

Sistemski elementi Uponorjev sistem ometa sestavlja zelo malo, optimalno prilegajo~ih sistemskih elementov, ki se lahko uporabljajo tako za vgradnjo na strop kot tudi za na steno. Sistem dopolnjujejo razvodni/distribucijski elementi ter regulacijski elementi iz standardnega Uponorjevega asortimana. To omogo~a izdelavo kompleksnega sistema, ki je proizveden pri istem proizvajalcu.

Hidravli~ni priklju~ek na omre`je V odvisnosti od posameznega koncepta sistema in regulacije obstajajo razli~ni na~ini za integriranje/vklju~itev ogrevalnih/ hladilnih povr{in z Uponorjevim sistemom ometa na omre`je. Povezovalne linije posameznih ogrevalnih/hladilnih povr{in so povezane/priklju~ene na Uponor razdelilec bodisi direktno ali preko zbiralnih vodov (Tichelmann sistem).

Priklop na razdelilec

Uponorjev sistem ometa, stena

Uponorjev sistem ometa, strop

V primeru priklopa na razdelilec se PE-Xa cevi 9,9 mm posameznih ogrevalnih/hladilnih zank priklju~ijo direktno na razdelilec z uporabo Q&E priklju~nih spojk s 3/4ʺ euro konusom. Tak{en na~in pride v po{tev takrat, ko se sobna temperatura ve~ih manj{ih con in/ali prostorov `eli regulirati lo~eno s pomo~jo termopogonov na razdelilcu in Uponorjevo prostorsko regulacijo.

Stropna in stenska uporaba Primer uporabe Uponorjevega sistema ometa na stropu

OGREVANJE

Primer uporabe Uponorjevega sistema ometa na steni

izvajanje hidravli~nega balansiranja skrbijo conski regulacijski ventili na dovodu. ^e so posamezne Tichelmannove zanke uporabljene namesto Uponorjevih razdelilcev, se lahko z uporabljeno prostorsko regulacijo regulira/nadzira conske in/ali sobne temperature. 1. 2. 3. 4. 5.

Uponor nudi gradbenim profesionalcem brezkompromisno kakovost, najbolj{e strokovno znanje in dolgoro~no partnerstvo. Za dodatne informacije se lahko obrnete na podjetje TITAN d.d., ki je uradni zastopnik dru`be Uponor v Sloveniji. •

Toplotna izolacija v skladu z zahtevami Betonska plo{~a (debelina v skladu s statiko) Uponor dr`ala cevi 9,9 mm Uponor PE-Xa cev 9,9 x 1,1 mm Mav~ni omet (npr. Knauf MP75 G/F-Light) 1. 2. 3. 4. 5.

Toplotna izolacija v skladu z zahtevami Ope~nat zid Uponor dr`ala cevi 9,9 mm Uponor PE-Xa cev 9,9 x 1,1 mm Mav~ni omet (npr. Knauf MP75 Diamant)

Vili Zabret, TITAN d.d.

Priklop na Tichelmannovo zanko Uponorjev sistem ometa vklju~uje fitinge in cevi s pomo~jo katerih je mo`no hitro in enostavno izdelati Tichelmannove dovodne linije za posami~ne ogrevalne/hladilne povr{ine z uporabo Q&E priklju~kov. Tak{en na~in pride v po{tev, ko se priklaplja ve~je cone in/ali prostore z ogrevalnimi/hladilnimi zankami, ki so ve~je in pribli`no enakih dol`in. Za regulacijo temperature v prostoru in za

Priklop PE-Xa cevi dimenzije 9,9 mm na PE-Xa Tichelmannovo zanko z uporabo Q&E priklju~kov.

Priklop sistemskih PE-Xa cevi dimenzije 9,9 mm ali conskih PE-Xa cevi dimenzije 20 mm na Uponorjev plasti~ni razdelilec.

Že več kot 20 let smo uspešni z našimi edinstvenimi in inovativnimi rešitvami na področju vodovodnih in ogrevalnih instalacij!

1990

1993

2001

2007

2009

2011

Prva prekrivno varjena večplastna cev

Prvi instalaterju prijazen zatisni fiting s fiksno vstavljeno zatisno pušo

Prvi zatisni fiting za večplastne cevi z vgrajeno varnostjo pri tlačnem preizkusu

Prvi fiting z barvnimi oznakami in prikazom zatisnjenosti

Prvi modularni sistem zatisnih fitingov za dimenzije od 63 do 110 mm

Pozabite na posnetje. Samo zatisnite! Do 30% prihranka pri času vgradnje za dimenzije 14 – 32 mm

MLCP fitingi dimenzije 40 in 50 z vgrajeno varnostjo pri tlačnem preizkusu

TITAN d.d. Tel.: (01) 8309 170 prodaja, (01) 8309 168 tehnična služba · Fax.: (01) 8309 171 · pc5@titan.si · www.titan.si · www.uponor.si

TEMATSKA PRILOGA TRAJNOSTNA GRADNJA, 1.del

Trajnostna gradnja Koristna, u~inkovita in trajno ne{kodljiva »Sodobna dru`ba je postavljena pred izzive, ki jih povzro~ajo klimatske spremembe, nara{~ajo~a energijska odvisnost Evrope, omejenost naravnih virov in prizadevanja za zdravo okolje in ~im bolj neokrnjeno naravo,« nam je temo osvetlila vodja centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo ga. Marjana Šijanec Zavrl. V naslednjih {tevilkah revije nadaljujemo niz vsebin o trajnostni gradnji, s poudarkom na okoljski, ekonomski u~inkovitosti in hkrati dru`beni sprejemljivosti. Zavedamo se, da bodo stavbe v bli`nji prihodnosti skoraj ni~ energijske, da bodo prispevale k izrabi obnovljivih virov, vendar pa bo v prihodnje velik poudarek tudi na celovitem razumevanju okoljskih vplivov stavbe, na celoviti ekonomi~nosti projekta, na funkcionalnosti, zdravstveni neopore~nosti, kakovostnih bivalnih pogojih in na so`itju stavbe z dru`benim okoljem, ter kulturnimi vrednotami. Vse te lastnosti so zna~ilne za »trajnostne stavbe« in predstavljajo temelj prihodnje »zelene dru`be«.

So trajnostne zgradbe druga~ne? Za trajnostne stavbe velja, da v ~asu na~rtovanja, gradnje, obratovanja in odstranitve sledijo na~elu skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov ter da je njihova gradnja in uporaba ekonomi~na. Trajnostne stavbe morajo biti prijazne do uporabnika in njegovega zdravja, izpolnjevati pri~akovanja glede funkcionalnosti in prispevati k ohranjanju dru`benih in kulturnih vrednot.Trajnostna gradnja je vsebinsko {ir{i pojem kot le zeleno

Klju~no te`avo predstavlja razvoj kriterijev za trajnostno gradnjo, s katerimi lahko dokazujemo okoljsko prijaznost, ekonomsko u~inkovitost in dru`beno sprejemljivost zasnovane stavbe. (javno) naro~anje na podro~ju gradenj. Od strate{kih usmeritev do udejanjanja na~el trajnostne gradnje v praksi je dolga pot.

So prenesene v prakso? V svetu poznamo preko 250 metod, s katerimi ocenjujemo kako trajnostna (upo{tevamo vse tri vidike) ali le kako zelena (okolju prijazna) je stavba. Te`ava teh metod je, da zaradi kriterijev vezanih na kraj nastanka niso neposredno prenosljive v drugo okolje. Kljub temu, da `elimo z metodo trajnostnega vrednotenja stavbe oceniti vse tri vidike trajnostne gradnje, so dandanes uporabnikom dosegljiva predvsem merila za okoljsko komponento presoje. Konkretna merila za presojo preostalih dveh podro~ij trajnostnega vidika gradnje stavb (ekonomskega in dru`benega vidika) se v evropskem prostoru intenzivno razvijajo.

Je trajnostna gradnja `e prisotna v Sloveniji? Na Gradbenem in{titutu ZRMK skupaj s Slovenskim gradbenim grozdom in z drugimi tujimi partnerji projekta FP7 OPEN HOUSE (2010-2013 www.openhouse-fp7.eu) razvijamo skupno, pregledno evropske metodo za trajnostno vrednotenje stavbe. Metoda temelji na standardih, pripravljenih v okviru CEN/ TC/350 in ISO TC59/ SC17; upo{teva aktualne direktive podnebno energijskega paketa, {e posebej prenovljeno Direktivo EPBD (31/2010/

dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ.dipl.in`.grad., Gradbeni in{titut ZRMK, Vodja centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo

EU) in gradi na izku{njah obstoje~ih metod vrednotenja stavbe (LEED, BREEAM in {e posebej DGNB). Kazalniki trajnostne gradnje so zdru`eni v ve~ skupinah: 1 okoljski kazalniki, 2 dru`beni in funkcionalni, 3 ekonomski, 4 tehni~ni, 5 procesni in 6 kazalniki lokacija stavbe. Nadaljnji razvoj bo potekal tako v smeri podrobnej{e opredelitve kazalnikov kot tudi v smeri vzpostavljanja potrebnih pogojev v dr`avah za uveljavitev trajnostne gradnje (podatkovnih baz, ve~je zavezanosti gradbene industrije za trajnostno gradnjo, zakonodaje o zelenem naro~anju).

Kam gre trend, kaj se pri~akuje? V letih 2011-13 bo tako v dr`avah konzorcijskih partnerjev kot tudi zunaj, vklju~no s kandidatkami potekalo pilotno ocenjevanje trajnostne gradnje po omenjeni novi metodologiji. Metodo OPEN HOUSE za ocenjevanje trajnostnega vidika stavb bo s pomo~jo uravnote`enja meril mogo~e prilagoditi nacionalnim in lokalnim posebnostim ter jo uporabljati tudi pri zelenem javnem naro~anju. Kak{en je odziv investitorjev na nizkoenergijsko in pasivno gradnjo?

V veliki meri so se investitorji `e pred uvedbo PURES 2010 odlo~ali za graditev nizkoenergijskih stavb s pragmati~no uporabo pravilnika

PURES-2, 2010 (ali PURES 2008), ~eprav je formalno projektiranje stavbe velikokrat potekalo {e po starem pravilniku iz leta 2002, pri ~emer je groba ocena LCC (stro{kov v ìvljenjski dobi) v fazi na~rtovanja stavb merilo za odlo~anje o sprejemljivosti posamezne novej{e in hkrati investicijsko dra`je tehnologije. V primeru javnih investicij se je hitro uveljavilo na~rtovanje za 10% bolj{e toplotne lastnosti od minimalnih, prav tako se je brez ve~jih zadr`kov vgrajevala ve~ja debelina toplotne za{~ite. Okna s trojno zasteklitvijo in okna, ki so predvidena za pasivni standard gradnje, àl {e niso ve~inska izbira, kljub temu, da cena trojne zasteklitve postaja vedno bolj sprejemljiva in da so prihranki energije znatni, se pogosto ta dilema re{uje prepozno. Ve~je naklonjenosti so dele`ni sistemi za prezra~evanje, saj prina{ajo velike energijske prihranke. Pomemben napredek predstavlja kontrola zrakotesnosti ovoja stavbe, kjer pri tla~ni razliki preverjamo koli~ino zraka, ki nekontrolirano prehaja skozi netesna mesta v ovoju. PURES 2010 dovoljuje 2,5 kratno izmenjavo zraka, ~e pa ge za kontrolirano prezra~evanje z rekuperacijo je tehni~no sprejemljiva le {e 1,5 kratna izmenjava, medtem ko pri pasivnih hi{ah ta izmenjava ne sme presegati 0,6 kratne izmenjave notranjega zraka na uro. Kljub temu, da obvezna energetska izkaznica za stavbe {e ni operativna, nekateri napredni investitorji, tako zasebni kot javni, pogoje za kakovost zasnove gradbenega dela stavbe veèjo na razrede nove energetske izkaznice. Pogosto je zaslediti, da se zahteva nizkoenergijska gradnja razreda B1 ali B2, kar pomeni potrebno toploto za ogrevanje 15-25 kWh/m2a ali 25-35 kWh/m2a, ve~inoma pa tudi umetno prezra~evanje z vra~anjem odpadne toplote. Pogosta je praksa, da se pri na~rtovanju stavbe zahteva doseganje (na trgu izoblikovanih) meril za zelo nizkoenergijske stavbe ali pasivne hi{e, da naj bodo za toplotno izolacijo

ali obrabne sloje uporabljeni naravni materiali oz. materiali naravnega organskega izvora, zahteva se inteligentna instalacija, trajnostno ravnanje z vodo (izraba de`evnice) in odpadki ali pa se zaradi kakovosti bivanja zahteva optimalna izraba dnevne svetlobe, mnogokrat tudi naravno prezra~evanje, ~eprav v razkoraku z usmeritvami nizkoenergijske gradnje. Za`elena je uporaba obnovljivih virov energije, v skladu z mo`nostmi, ki jih ponuja lokacija, in upo{tevaje ekonomsko upravi~enost, ki izhaja iz {tudije alternativnih virov energije.

So strokovnjaki enotni o pomenu in na~inu gradnje energetsko var~nih objektov? V praksi se sre~ujemo z dvema strujama strokovnjakov. Prva zastopa tehnolo{ko napredne re{itve, kjer z ve~jo debelino izolacije, energijsko u~inkovitimi okni in praviloma z mehanskim prezra~evanjem z vra~anjem toplote zavrènega zraka, zagotavljamo natan~no opredeljene notranje bivalne pogoje, glede na funkcionalnost prostora in potrebe uporabnika. Take stavbe imajo navadno kompleksne nadzorne sisteme za usklajevanje razli~nih uporabljenih sistemov v stavbi. Druga struja je bliè naravnim re{itvam, zagovarja uporabo naravnih materialov, rastlinskega in ìvalskega izvora, ni najbolj naklonjena avtomatiki niti ne zagovarja mehanskega prezra~evanja prostorov. Ve~ji je poudarek na bioklimatskih na~elih zasnove stavbe, pa tudi njene uporabe. Ti strokovnjaki razmi{ljajo o t.i. adaptivnem toplotnem ugodju, kjer se uporabnik stavbe sku{a kar se da prilagoditi razmeram v stavbi, in kratkotrajna obdobja ni`jega toplotnega ugodja kompenzira bodisi z obleko, lokalnim sekundarnim ogrevanjem ali hlajenjem, ali za~asno uporabo drugega prostora, ki je zaradi svoje lege manj izpostavljen npr. pregrevanju. â&#x20AC;˘ Roman Tomaì~

Pravilnik PURES-2, 2010 Od junija 2010 nove zakonske smernice URE V Sloveniji smo konec junija 2010 sprejeli novo zakonodajo za energijsko u~inkovite novogradnje in ve~je prenove obstoje~ih stavb (PURES 2, 2010). Po novem bo treba izbolj{ati toplotno za{~ito ovoja stavbe in na primer v klasi~nih toplotnoizolacijskih sistemih na zunanji steni vgrajevati med 16 cm in 20 cm toplotne izolacije, trojna zasteklitev sicer ni obvezna vendar bo za doseganje energijskega razreda A ali B po energetski izkaznici nujna, enako velja za mehansko prezra~evanje z vra~anjem toplote zavr`enega zraka. Po letu 2010 bomo lahko torej gradili najve~ 3-litrske do 4-litrske hi{e. Obvezna bo uporaba obnovljivih virov energije v obsegu najmanj 25 odstotkov celotne kon~ne energije za delovanje sistemov v stavbi. Za javne investicije so predpisane 10% stro`je zahteve.

Novost - dvakraten izra~un energijskih kazalnikov â&#x20AC;&#x201C; pred in po gradnji Pravilnik PURES 2010 je namenjen projektantom v primeru novogradnje ali ve~je prenove. Torej so v skladu z na~eli energetske u~inkovitosti na~rtovane aktualne novogradnje. Zanimivost PURES-a 2010 je tudi ta, da je po novem treba ob koncu gradnje ponoviti izra~un energijskih kazalnikov, a ob upo{tevanju lastnosti dejansko vgrajenih materialov in sistemov, in ob tem pokazati, da je novogradnja skladna s pravilnikom.

SEN^ENJE

Prihranite energijo z moderno za{~ito pred soncem Zunanja sen~ila prepre~ujejo segrevanje prostorov v vro~ih dneh

den osrednjih izzivov na{e dru`be je zagotoviti cenovno dostopno oskrbo z energijo za prihodnje generacije. Ĺ tudija ESCORP-EU25 ugotavlja, da bi lahko s sen~enjem zmanj{ali porabo energije v Evropi za toliko, da bi letno prihranili za 80 milijonov ton CO2 energije za hlajenje stavb in za 31 milijonov ton CO2 energije za ogrevanje.

Energetska u~inkovitost je v sredi{~u pozornosti Svetovno gledano prestavlja poraba za stavbe 40% celotne porabe energije. Od tega je pribli`no polovica porabljena samo za ogrevanje in hlajenje. Zato je na tem podro~ju velik potencial za izbolj{anje izkoristka energetske u~inkovitosti. Ljudje so pri gradnji in obnovi zelo pozorni na izolacijo in izkoristek naprav za ogrevanje. Ampak mnogi pozabijo na sen~ila. Moderna stanovanja

imajo veliko okenskih povr{in, zato je potrebno sen~enju nameniti posebno pozornost.

Zunanja sen~ila zmanj{ajo stro{ke klimatizacije Skozi steklene povr{ine brez sen~ila prodira v proctor ogromno vro~ine, ki segreva prostor. Bivanje v prostoru, ki se ogreje nad 25Â°C postane skoraj neznosno, zato je vedno ve~ stanovanj in hi{ klimatiziranih. Toda klime predstavljajo po`re{ne porabnike elektri~ne energije. Zakaj bi priìgali klimo, ~e lahko vro~ino izven prostora zadrì sen~ilo? Spu{~ena roleta zadrì zunaj celo do 80% vro~ine. Z racionalnim dviganjem in spu{~anjem postane potreba po uporabi klime minimalna ali pa celo v celoti odpade. Veliko ljudi zmontno

misli, da lahko notranje sen~ilo nadomesti zunanjega. Potrebno se je zavedati dejstva, da mora vro~ina ostati izven prostora, tega pa notranje sen~ilo ne more narediti. Ko vro~ina pride v prostor, pa je le-tega nemogo~e ohladiti druga~e kot s klimatsko napravo.

ali delno zatemnitev prostora in pove~ujejo varnost va{ega doma. Blago na zunanjem sen~ilu postane `e po nekaj letih umazano in se te`ko ~isti, roleta pa ohranja obliko in barvo dolgo vrsto let.

Obi{~ite stran www.roltek.si in si izra~unajte svoj prihranek z roletami pred oknom.

Z modernimi sistemi upravljanja zagotovimo maksimalen izkoristek, ki ga nudijo rolete glede prihrankov energije in varnosti. Motorji in daljinci vedno bolj izpodrivajo ro~no upravljanje. S funkcijo ~asovne ure lahko to~no dolo~imo ~as za dviganje in spu{~anje rolet, zato je njihova uporaba optimalna tudi ko nas ni doma. Za {e ve~je udobje pa je mo`no vgraditi svetlobni senzor.

Nobeno sen~ilo ne preka{a rolet V zadnjem ~asu opa`amo porast zunanjih sen~il iz blaga in `aluzij. V podjetju ROLTEK vsem strankam svetujemo vgradnjo rolet. Rolete so najbolj izolativno sen~ilo in omogo~ajo najve~ji prihranek energije. Poleg tega omogo~ajo popolno

Motorni pogon ima {tevilne prednosti

Kako pravilno uporabljati rolete? Za maksimalen izkoristek potenciala, ki ga ima roleta, jo je potrebno pravilno uporabljati. Poleti najbolj{i u~inek dose`emo tako, da roleto spustimo dol in jo ustavimo pribli`no 20 cm nad okensko polico. S tem omogo~imo kro`enje zraka in optimalno za{~ito pred vro~ino, obenem pa nam ostane dovolj dnevne svetlobe za nemoteno bivanje v prostoru. Pozimi pa je najbolje rolete pono~i popolnoma spustiti. Zra~na plast, ki se ujame med okno in roleto zagotavlja {e dodatno izolacijo. Za ve~ informacij in strokovno svetovanje pokli~ite 080 41 33. â&#x20AC;˘

NAPREDNE RE[ITVE

Edinstvena izolacija {palet

e na hi{i menjamo samo okna, fasade pa ne spreminjamo, se pogosto pojavi problem neizoliranih {palet. Posledice poznamo, neizogibno pride do toplotnih izgub, rosenja ob oknu ali pojava plesni.

U~inkovita re{itev - brez dodatnih del na fasadi in v notranjosti objekta Za izolacijo na zunanji strani uporabite {paletne profile iz penjenega poliuretana NMC Domostyl, ki so povr{insko `e obdelani s fasadnim za{~itnim slojem – potrebna je le {e barva. Tudi na notranji strani lahko namesto mav~nih plo{~ ali ometa uporabimo {paletne profile. Pri tem pazimo, da debelina profila ni prevelika, saj bi lahko predebela obloga ovirala odpiranje okna.

PREDNOSTI: • zavzamejo samo 25 mm prostora, • toplotna izolativnost penjenega poliuretana je skoraj enkrat bolj{a kot izolativnost stiropora, • zado{~a lepljenje – brez mehanskega pritrjevanja, • razen barvanja ne potrebujejo dodatne obdelave, • delo lahko izvedemo sami, • pridobimo lep videz fasade.

Navodila za vgradnjo Preverimo, kako je izveden stik med zidom in okenskim okvirjem. ê je v stiku samo poliuretanska pena, potem moramo stik pred obdelavo {palet zatesniti - tako prepre~imo nekontroliran prepih. Na notranji strani vgradimo zrakotesen in difuzijsko zaprt trak Ampacoll INT ali FE, na zunanji strani pa difuzijsko odprt trak, ki sluì kot vetrna zapora, kot npr. Ampacoll XT. S temi trakovi tesnimo stike tudi v primeru, ~e bomo {palete ometali ali obloìli s plo{~ami (priporo~amo vodoodporne plo{~e, tip Wedi, Aquapanel, Hydropanel, Fermacell H20 ali podobno). • Nu{ka Marn

Izolirati znotraj, ~e druga~e ne gre!

plo{no znana so pravila o lokaciji toplotne izolacije na obodnih povr{inah ogrevanega ali hlajenega prostora - izolira se iz zunanje oz. hladne strani. Kaj pa, ~e to ne gre?

Nana{anje ometa na notranjo stensko izolacijo FIBRANxps ETICS

Navajamo nekaj osnovnih napotkov za samograditelje v primeru nujne toplotne sanacije sten, stropov in po{evnih streh iz notranje strani. Dobro je poznati tako teorijo kot vedeti za izku{nje iz prakse.

V ~em je problem notranje toplotne izolacije? • Z notranjo izolacijo zmanj{amo akumulacijo v masivni steni ali stropu. • Paroprepustne toplotne izolacije, kot so mineral-

ne volne, zahtevajo izredno pazljivo izvedeno parno zaporo na notranji strani za uravnote`en prehod vlage. • Pri delni notranji izolaciji lahko pride do toplotnega mostu, zato se je koristno posvetovati s strokovnjaki. Toplotna izolacija iz notranje strani torej ni pravilo, vendar se ji v~asih, {e posebej pri ve~ stanovanjskih objektih, ne moremo ogniti: • Toplotno izolacijo je potrebno namestiti kontinuirano po celotni povr{ini,

da ne povzro~imo dodatnih toplotnih mostov, zato je najustreznej{a samonosna izolacija, ki se jo lahko na povr{ino prilepi (v primeru povsem neizolirane stene se lepilo nanese po vsej ploskvi). • Izolacija mora biti uravnote`eno paroprepustna, da u~inkuje brez dodatnih parnih zapor. XPS izolacijske plo{~e, ki so izdelane za fasadne sisteme kot npr. FIBRANxps ETICS, delujejo v sistemu skupaj z ometi.

Sanacija obstoje~ih hladnih sten Primer iz prakse

Izolacija podvojenega okenskega okvirja

Fasadna stena, grajena z votlakom deb. 20 cm je bila toplotno izolirana z Demit fasadnim sistemom, s toplotno izolacijo v debelini 5 cm. Ker se je namembnost prostora spremenila, je bilo potrebno pove~ati bivalno ugodje. Merjene temperature so bile slede~e: • zunanja temperatura: 0°C • temperatura prostora: 19,5°C • notranja temperatura ob steni: 16°C

Meritve temperatur po sanaciji so bile narejene ob pribli`no enakih pogojih kot pred sanacijo: • zunanja temperatura: 0°C • temperatura prostora: 19,5°C • notranja temperatura ob steni: 19°C

UGOTOVITEV:

Ob~utena temperatura v prostoru, {e posebej ob steni, je bila prenizka za ugodno po~utje.

Znatno se je izbolj{alo ugodje bivanja, kljub relativno nizki temperaturi zraka v prostoru. Ker ni temperaturnih razlik, ni strujanja zraka in ob~utena temperatura v prostoru je enaka dejanski temperaturi prostora. Podobno ugodje v prostoru ob~utijo stanovalci nizkoenergijskih hi{.

UKREP: sanacija iz notranje strani

Oja~itev vogala notranje {palete

fasad. Tako je ob trdni FIBRANxps izolaciji dobil {e mehansko odporno povr{ino. @eleno gladkost stenske povr{ine je pred opleskom pridobil z nanosom slikopleskarkega kita.

Adaptacija fasade ni bila mo`na, zato se je stanovalec odlo~il za dopolnilno notranjo toplotno izolacijo. Na notranjo stran zunanje stene ter na {palete oken in vrat je z nizkoekspanzijsko poliuretansko peno nalepil FIBRANxps ETICS GF izolacijo, ki ima povr{insko odprte pore za odli~en oprijem. Na plo{~e, ki so izvedene s stopni~astimi robovi v izogib linijskim toplotnim mostovom, je nanesel lepilno malto, v katero je vtisnil armaturno mre`ico ter izvedel drugi sloj malte po principu tankoslojnih

Za osebno svetovanje smo na voljo na tel. {t.: 07 39 39 525 ali e.po{ti: nasvet@FIBRAN.si. Dodatne prakti~ne informacije o toplotni za{~iti pa najdete na spletni strani www.FIBRAN.si

NAPREDNE RE[ITVE

Sen~ila optimizirajo bivalno klimo v mansardi Sen~ila imajo poleg dekorativnega pomena tudi vlogo optimizacije bivalne klime v prostoru in pove~anje energijske u~inkovitosti stavbe. Pri projektiranju prostorov je potrebno sen~ila upo{tevati kot pomemben element. Z vidika trajnostne gradnje in bivanja je le tako mogo~e zagotoviti prijetne bivalne pogoje.

Sen~ila so klju~nega pomena za zmanj{anje ali izogibanje mehanskemu ohlajevanju prostorov v poletnem ~asu. Zunanje sen~enje prepre~uje, da bi son~no sevanje doseglo stekleno povr{ino stre{nega okna. Energija tako ne dose`e notranjega prostora. Pozimi lahko uporabnik sen~ila izkoristi tudi za bolj{o toplotno izolativnost.

Sen~ila vrhunskega prizvajalca stre{nih oken s sistemom Pick&Click zagotavljajo enostavno monta`o in zanesljivo prilagajanje stre{nemu oknu. Sen~ila se preprosto zataknejo na `e pritrjene nosilce na stre{nih oknih. â&#x20AC;˘ Anja Pavlin, abs.arh.

Siesta sen~ilo je primerno za spalnice ali otro{ke sobe oziroma tam, kjer je potrebna popolna zatemnitev. Ker ima na zunanji strani metalizirano plast, ki odbija son~ne `arke, ustvarja v prostoru ugodne bivalne razmere. V zimskem ~asu izbolj{a toplotno izolativnost do 21%.

Zunanje mre`asto sen~ilo je u~inkovita za{~ita pred son~no toploto, saj zaustavi do 80% son~ne toplote. Napeto je na zunanji strani, nad steklom, tako da son~no toploto odda v zrak. Zaradi svoje mre`aste strukture uporabniku {e vedno omogo~a pogled v okolico.

Kombinacija plise in siesta sen~ila lahko prostor prijetno zasen~i ali popolnoma zatemni. Uporabnik lahko sam nadzoruje odnos med popolnoma sen~nim, delno sen~nim in son~nim delom v prostoru.

Plise sen~ilo je namenjeno dekoraciji in ustvarjanju prijetnega ambienta. Sistem pritrditve na okno s stranskimi vodili omogo~a zaustavitev sen~ila v kateremkoli polo`aju, zato lahko uporabnik prilagaja koli~ino svetlobe v prostoru. V prostoru izbolj{a izolativnost do 9%.

Za prakti~en in natan~en nadzor svetlobe je primerna `aluzija vgrajena na elegantna vodila, prilagojena le stre{nemu oknu. Primerna je za vse delovne prostore, kot so kuhinja in pisarna. Z nastavitvijo lamel se lahko usmeri svetloba na to~no dolo~eno mesto in tako prepre~i ble{~anje. V prostoru `aluzija izbolj{a izolativnost do 10%.

Dekorativni in prakti~ni roloji omogo~ajo zasebnost, nudijo osnovno za{~ito pred premo~no son~no svetlobo ter izbolj{ajo izolativnost do 16%. Namenjen je prostorom, kjer sta potrebna sen~enje in dekoracija. Rolo z vodili omogo~a njegovo zaustavitev v poljubnem polo`aju.

Zunanja roleta je u~inkovita za{~ita prosti son~ni toploti in svetlobi, saj zaustavi son~no toploto do 90%, pozimi pa izbolj{a izolativnost do 15%. Poleg tega, {~iti in varuje stre{no okno pred razli~nimi vremenskimi vplivi, zagotavlja zasebnost in zmanj{uje hrup.

ENERGIJSKO U^INKOVITA GRADNJA

Energijsko u~inkovita okna in vrata Gradnja novih objektov se nagiba k nizkoenergetskim izvedbam. Vsak dan bolj opa`amo, da so troslojne zasteklitve, RAL monta`a, sen~ila, okenski okvirji nizkih toplotnih prevodnosti pri gradnji hi{ postali nadvse pomembni.

Kakovost materialov in vgradnje V podjetju PVC Nagode iz Postojne detajlom posve~amo pozornost è dlje ~asa. Leta 2007 smo med prvimi na trì{~u ponudili RAL montaò, kasneje se je prodaji pridruìl profil Rehau GENEO, ki je {e vedno energijsko najbolj u~inkovit sistem na podro~ju PVC stavbnega pohi{tva.

Novosti 2011 Zaradi zahtev tr`i{~a in dr`avnih spodbud, smo sklenili dogovor tudi s priznanim nem{kim proizvajalcem vrhunskih lesenih oken â&#x20AC;&#x201C; podjetjem Kneer SĂźd Fenster. Na voljo bodo od junija 2011, natan~nej{o predstavitev ponudbe pa na~rtujemo na sejmu MOS 2011 v Celju. Tako

sledimo viziji, postati podjetje s kompletno ponudbo vrhunskega stavbnega pohi{tva, ne glede na osnovni material izdelave.

Prednosti v pristopu pred vgradnjo Kakovostnemu izdelku mora slediti natan~na monta`a, zato smo v letu 2011 {e pove~ali

V zadnjem letu smo za potrebe strank poskrbeli z alu vhodnimi vrati znamke INOTHERM, dvi`no drsno panoramsko steno iz profila Rehau GENEO in energijsko var~nimi PVC vhodnimi vrati iz Rehau GENEO profila.

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ?LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPÄ˛BKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVÄ˛JOLPWJUFKĂ?F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPĂ¤KJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJĂ?F 1PMFH PEMJÄ˛OF

vloèk za izobraèvanje in investirali v natan~nej{e orodje lastnih monterskih ekip. Povdarek je predvsem na natan~nosti, RAL montaì in za{~iti prostorov, kjer se izvaja montaà in demontaà oken. Pri gradnjah nizkoenergetskih objektov marsikdo ne ve natan~no, kako pravilno pripraviti dolo~ene okenske odprtine oziroma predele za sen~ila. Zato se na{i prodajni svetovalci z veseljem posvetijo posameznim projektom è v zgodnji fazi, saj se s pravilnim svetovanjem in projektiranjem prepre~i nev{e~nosti pri kasnej{ih fazah gradnje. Podjetje PVC Nagode s sedeèm podjetja in proizvodnjo v Postojni, ima dva prodajna salona. Prvi je v Postojni, kjer si je ob obisku mo`no tudi ogledati proizvodnjo PVC oken in logistiko podjetja, drugi pa je od aprila 2010 na Jur~kovi cesti 233, v IC Rudnik, v Ljubljani. Na voljo je tudi spletna stran www.pvcnagode.si. â&#x20AC;˘ Marko Petkov{ek

UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VÄ˛JOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [BĂ?Ä˛JUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSÄ˛FWBOKV [ FOFSHJKP 0E KVOJKB EBMKF FLTLMV[JWOP QSJ 17$ /BHPEF o MFTFOB PLOB QSJ[OBOFHB OFNĂ?LFHB QSPJ[WBKBMDB ,OFFS TĂ E GFOTUFS

5PQMJOB EPNB OBK PTUBOF EPNB

/070 o -&4&/" 0,/" ,/&&3 4Ă&#x192;% '&/45&3 XXX QWDOBHPEF TJ

1PTUPKOB 5SĂ¤BĂ?LB D B

-KVCMKBOB +VSÄ˛LPWB D

Poletno hlajenje omogo~ajo `aluzije, ohlajena tla in hladen zrak za prezra~evanje

67 voda nikjer ne zastaja in je vedno sve`a, s tem pa odpadejo vsi protilegionelni strahovi in ukrepi.

Prezra~evanje

Hi{a za evro na dan

ed ogledom hi{e proizvajalca Kager smo se ves ~as gibali po prostorih, ki so bili odprti v naravo, saj steklene stene segajo od stropa do tal. Energetsko u~inkovitost stavbe prvi omogo~a arhitekt, ki mu sledijo drugi projektanti. Hi{a spada med nizkoenergijske objekte s celotno porabo energije manj kot 28 kWh/m2 za ogrevanje, prezra~evanje in hlajenje. V tej stavbi z 209 m2 uporabne bivalne povr{ine trenutno porabijo za pogon toplotne ~rpalke okrog 350 € elektrike v vsem letu, vklju~no s pripravo tople sanitarne vode, torej manj kot 1 € na dan.

Talno je blagor

Rekuperator deluje brez dogrevanja do -7°C zunanjega zraka

Zemeljski kolektor Da niso odkopavali prevelikih povr{in so se odlo~ili za izkop 2 m globokega jarka, {irokega okrog 0,8 m, v katerega je kolektor postavljen v zankah in v dveh plasteh. Izkop je manj{i, kljub temu pa so zajeli dovolj toplote za stavbo. Polo`ili so tri zanke z dol`ino cevi 600 m, kar je ve~ kot bi bilo potrebno. S tem so pridobili toplotno rezervo, zemlje ne podhladijo, ker pa je zemlji{~e bolj vla`no, dotekajo~a voda prina{a dodatne vi{ke energije. Poletno hlajenje omogo~ata dve majhni obto~ni ~rpalki, ki potiskata vodo skozi zemeljski kolektor v obtok talnega ogrevanja ter stavbo primerno ohladita.

Naprave v hi{i

Priklju~na mo~ 1,85 kW in toplotna mo~ 8,30 kW toplote zadostuje za ogrevanje

Rekuperator zajema in na primerno temperaturo ogreje sve` zunanji zrak, to pa brez dodatne energije opravi do temperature -7°C. Ko je hladneje odvzame nekaj toplote iz zalogovnika in z njo dogreje zrak. Topel zrak za prezra~evanje se po stavbi premika po kanalih in v prostore vstopa skozi talne re{etke. Cevi zra~nih vodov so upogljive, vendar dovolj stabilne, da jih lahko vodimo v stenah ali pod estrihom. Vstopajo~i zrak ima skoraj enako temperaturo kot zrak v prostoru in kot notranja povr{ina velikih stekel. Vse ploskve so enakomerno ogrete, zaradi ~esar ne prihaja do neprijetnih vlekov ali ob~utka hladu ob steklenih povr{inah, ki segajo od stropa do tal.

Osnovna zaloga toplote je skrita v 500 l hranilniku, v katerem je voda s temperaturo okrog 40°C. Ta koli~ina zadostuje, da se toplotna ~rpalka zemlja/ voda vklju~uje samo ob~asno. V njem je zaloga toplote za stavbo, na njem pa mini toplotna ~rpalka s plo{~atim izmenjevalnikom, ki sproti, med porabo, dviguje temperaturo sanitarne vode. Pretok 25 l vro~e vode na minuto zado{~a tudi, kadar v hi{i hkrati odprejo vse pipe. Sanitarna

Toplotna ~rpalka po{ilja v talno ogrevanje vodo s temperaturo okrog 28°C, kar zadostuje za ve~ji del zime, v hladnih dneh pa je temperatura za stopinjo ali dve vi{ja. ^rpalka v razmeroma hladni zimi deluje okrog 10 ur na dan, ~e se pokaè sonce, pa veliko manj. Energetska korist velikih steklenih povr{in je izjemna, zato je pametno na~rtovanje stavb tako pomembno. Obrnjenost stavbe je premi{ljena, upo{tevane so razmere in zna~ilnosti prostora v katerem stoji, zato so vgradili tudi nagnjene steklene ploskve, ki v tem primeru prestreèjo popoldansko zimsko sonce. Oson~ena tla in zmanj{ane toplotne potrebe se takoj odrazijo na temperaturi povratne vode, ~emur sledi zaustavitev toplotne ~rpalke, saj dogrevanje ni potrebno. V poletnem ~asu so stekla sen~ena, delno z deli stavbe, delno pa s sen~ili. Hi{a se hladi s pomo~jo talnega »ogrevanja« in sicer z vodo 20°C in s pomo~jo sveèga zraka ohlajenega na pribli`no 20°C, kar zadostuje za prijetnih 24°C tudi ko je zunaj krepko ~ez 30°C. Hi{a je kompromis med sodobnim, ljudem prijaznim stavbarstvom in vrhunskim var~evalnim pristopom. Morda bo potreben premislek o smotrnosti gradnje izjemno var~nih stavb, ki pa stanovalce skoraj popolnoma lo~ijo od okolja, vonjev in zvokov, bivanje v njih pa postaja podobno potovanju skozi vesolje v zaprti kapsuli. • Tihec

^ISTILNE NAPRAVE

Samo kvalitetna biolo{ka ~istilna naprava prina{a rezultate, ki jih `elimo dose~i Zakonodaja pripravlja, zaradi zaostrovanja okoljskih zahtev na podro~ju ~i{~enja odplak, v kratkem dolo~ene zahteve, ki jim bodo lahko zadostile le kvalitetne ~istilne naprave. Pri~akuje se, da bo kmalu z odlokom predpisan obvezen monitoring, ki bo zahteval, da se na tem podro~ju redno kontroliralirajo vzorci o~i{~ene vode.

Biolo{ke ~istilne naprave Pri ~i{~enju odpadnih voda v individualnih hi{ah so najbolj raz{irjene biolo{ke ~istilne naprave.

Odlo~itev za kvaliteto naj bo na prvem mestu Veliko investitorjev pri nakupu ni seznanjeno z vsemi slabostmi, ki jih prina{a nepremi{ljena odlo~itev za vrsto biolo{ke ~istilne naprave. Glede na spremembe, ki se pripravljajo v zakonu nikakor ni ustrezno iskati najcenej{e re{itve na tem podro~ju, ~e ob tem ne preverimo njihove dokazane kvalitete delo-

vanja. Na trgu je tako ponudba precej velika, razli~nih cenovnih razponov, a njihovi produkti ne zagotavljajo u~inka, kot je in bo potreben. Investicija v biolo{ko ~istilno napravo je dolgoro~na, saj jo bomo uporabljali nekaj desetletij, zato je potrebno pri nakupu upo{tevati dva najpomembnej{a dejavnika kvalitete: kvaliteto rezervoarja in ~istilne tehnologije.

Rezervoarji

Profi biolo{ke ~istilne naprave Picobells

Polietilenski rezervoarji: Da smo lahko prepri~ani v ustreznost naprave, morajo biti polietilenski rezervoarji namensko narejeni za ~istilno napravo, torej vliti iz enega odlitka vklju~no z notranjimi prekatnimi stenami. Ta na~in zagotavlja 100% trajno tesnost in 100% funkcionalnost postopka. Betonski rezervoarji: Betonski rezervoarji so dolgoro~no dobra nalo`ba, vendar nam povzro~ajo te`ave pri vgradnji, saj je potrebno dostopati do kraja gradnje z avtodvigalom.

Velikost rezervoarjev: Zelo pomemben za nemoteno in funkcionalno delovanje postopka je tudi ustrezen volumen, ki naj bo min. 4000 lit za 4-6 oseb.

^istilna tehnologija: Izbira vrste ~istilne tehnologije zavisi od okoli{~in v katerih jo bomo uporabljali. Potrebno je, da je nanje prilagojena in s tem zagotavlja ustrezno kvalitetno delovanje. V zadnjih letih je poseben poudarek na tehnologijah, ki pri svojem delovanju ne uporabljajo elektri~ne energije v rezervoarjih ampak se celoten proces izvaja s pomo~jo vpihovanja zraka. Ker so vsi vitalni deli tak{nih aparatur in{talirani na suhem v krmilni omarici, imajo tovrstne naprave zelo dolgo `ivljenjsko dobo. Svojo kvaliteto so ve~krat potrdile nem{ke tehnologije ~i{~enja odpadnih vod, ki jih zastopamo tudi v podjetju TIM-S Robert Lov{e s.p.. Nanje prisegamo zaradi dolgoro~nega razvoja, ki stoji za temi napravami, podkrepljene pa so tudi z atesti nem{kih institucij. â&#x20AC;˘ Robert Lov{e

TRAJNOSTNI GRADBENI MATERIALI

Bivanje v sonaravnem krogu

odoben prebivalec planeta je dnevno bombardiran z milijoni vtisov in sporo~il, zato je te`ko obdr`ati ravnote`je in izbrati pomembno, navlako pa ~im prej pozabiti. Trenutno veljavni sistem je tako nastavljen, da namerno povzro~a zmedo in zamegljuje bistveno.

Homo lignum ali lesni ~lovek Povezanost ~loveka in lesa je tako vkoreninjena, da imamo v svojih genih zagotovo tudi nekaj lesnega zapisa. To povezavo bi morali {e poglabljati, saj je v njej skrit klju~ za re{evanje dela problemov sodobnega homo sapiensa, umnega ~loveka. ^eprav s svojim ravnanjem in delovanjem na planetu ve~ina trenutno deluje druga~e, kot trdi latinska oznaka. Zato prednosti lesa ni mogo~e dovolj pogosto poudarjati. Seveda vsi ne bomo nikoli stanovali v lesenih hi{ah, ~eprav nove tehnologije omogo~ajo tudi to. Svoje odlo~itve o opremljanju svojih bivali{~ pa na osnovi podatkov lahko prilagodimo in vanje vna{amo ~im bolj sonaravne proizvode.

Les omogo~a naravno kro`enje in je edinstven proizvod narave

strezajo, in ~e les ohranimo v zreli obliki, bo ves ~as, dokler ne razpade in zgnije, obdr`al zajeti toplogredni plin v svojih celicah. Kubi~ni meter smrekovega lesa zajame 825 kg CO2, v kubi~nem metru OSB plo{~ je 864 kg CO2, v kubi~nem metru obi~ajnih ivernih plo{~ pa 505 kg. Vrednosti

so ra~unske in pribli`ne, vendar prika`ejo razmerja. Podatek za smrekov les je najmanj neobremenjen z dodatno predelavo, zato je okoljsko tudi najbolj zanimiv.

Iz gozda in nazaj vanj ^eprav oceani in alge predelujejo pline in izlo~ajo

Ta diagram bi lahko upo{tevali ob naslednjem nakupu talnih oblog

Skladi{~e CO2 Vse zelene rastline in drevesa med rastjo zajemajo pline iz zraka in jih uporabijo za svojo rast in razvoj. Ogljikov dioksid je toplogredni plin, ki ga z zgorevanjem fosilnih goriv neprekinjeno dodajamo v tanko zra~no plast okrog planeta. Rastline ga preRazlika med okoljsko prijaznostjo lesa drugih gradbenih materialov je o~itna

ogromne koli~ine kisika, je les edina oprijemljiva oblika snovi, ki jo lahko zavestno uporabimo za vzdr`evanje krhkega eko ravnote`ja. Krog se za~ne z gospodarjenjem z gozdom, kar pri nas na sre~o odli~no obvladamo. Lesni odpadek ne obstaja, v vsej verigi predelav

TRAJNOSTNI GRADBENI MATERIALI

Kaj mora vedeti kupec oken in vrat pred nakupom?

Trajnost talnih oblog - velja za enodru`insko hi{o, 100m2, doba opazovanja 25 let

govorimo samo o lesnih ostankih, saj vse kar ni deska ali tram znamo ponovno uporabiti in se to tudi spla~a. Les med predelavo spreminja obliko, pri ~emer okrog 45% gozdne lesne mase spremenimo v àgovino, odrezke in sekance. Sledi su{enje, pri ~emer je potrebno vloìti razmeroma veliko energije, nato pa obdelava in predelava. V lesenem stolu je 60% vloène energije za izdelavo porabljeno samo za su{enje. Tudi vsi lesni ostanki morajo biti suhi, da jih lahko predelamo in stisnemo v razli~ne plo{~e ali pelete. Na poti do kupca so pomembne {e kratke transportne poti in ~im ve~ prevozov po èleznici, da okoljski odtis lesa ostane ~im bolj zelen. Ko izdelki odsluìjo, bi bilo potrebno ponovno poskusiti in jih tako predelati, da bi izpolnili {e en uporabni krog ter jih {ele potem poslati v toplarno.

Na~in ocenjevanja Podatke za posamezen material ali izdelek pridobijo s testi, ki jih izvajajo po EPD programu s ~imer pridemo do ekolo{ke bilance proizvoda po ISO 14040/14044. Tako pridobljene okoljske deklaracije potrdi {e neodvisna komisija ekspertov, na primer in{titut Construction and Environment. Podatki so nato osnova za arhitekte in ljudi, ki dolo~ajo materiale za vgradnjo. Iz tega nato izhajajo vsi podatki o primernosti in koli~ini zajetega CO2 v izdelku, vse pa je odvisno od na~ina proizvodnje in tudi uporabljenih veziv, kadar govorimo o OSB ali drugih lepljenih plo{~ah.

Gradnja in ozelenjevanje bivali{~a Razlika med obi~ajno gradnjo z zidaki ali litim betonom se od gradnje z lesom po vplivu na okolje pomembno razlikuje. Gradnja z lesom za okrog 18 x ali za 1.800% manj obremenjuje okolje kot mokra gradnja. To je zagotovo podatek, ki bi moral zanimati stratege propadajo~ih gradbenih podjetij in seveda lesarje. Izjemne u~inke v notranjosti bivali{~ pa lahko dose`emo `e ob izbiri talne obloge. Sodobni sistemi ogrevanja, pri tem mislimo na talno ogrevanje, lahko uspe{no delujejo ne glede na to kak{no talno oblogo bomo uporabili. Premi~ne preproge je zato pozimi bolje odstraniti, vse ostale obloge iz seznama pa bi morale biti na tla nalepljene, da je lahko prestop toplote ~im bolj neoviran. Med talnimi oblogami je absolutna zvezda parket, ki ima celo negativno okoljsko bilanco, saj je v njem skladi{~en CO2. Presenetljivo dobro se je odrezal tudi laminat, ki ima na vidni povr{ini folijo z natisnjeno imitacijo dolo~ene vrste lesa. Linolej je naraven produkt in je njegov majhen vpliv pri~akovan, dale~ najslab{e pa so se v sonaravnem smislu odrezale preproge, med katere pri{tevamo tudi vse vrste iglanih podov, ki jih poznamo pod trgovskimi imeni itison, tapison in podobnimi. Zaklju~evanje vseh krogov in ponovna rast je osnovna skrivnost in na~in delovanja narave, zato je posnemanje teh pojavov zagotovo najbolj modra poteza umnega ~loveka. • Tihec

rendi sodobne gradnje se pribli`ujejo zahtevam pasivne gradnje in le {e vpra{anje ~asa je, kdaj bo ta tehnologija gradnje prevladala. V Evropskem parlamentu je bil podan poziv, da bi se od leta 2011 vse novogradnje izvajale v pasivni tehnologiji (29 ~len Resolucije Evropskega parlamenta 2007/2106). V skladu s temi direktivami in pravilnikom PURES 2010, ki uvaja obvezno rabo OVE (son~no obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra), je v 8. ~lenu opredeljeno, da mora vsaka stavba vsaj 25% potreb za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode in pogon naprav (posami~no ali skupno), zagotoviti iz teh virov. V skladu s temi zahtevami so izvedeni novi javni razpisi za sanacije stavb, ki so v

lasti ali najemu dr`ave. Opa`en je porast privatnih investitorjev, ki se odlo~ajo za kakovostnej{o in celovito prenovo starej{ih zgradb – v smislu energetske u~inkovitosti.

Tehni~ne zahteve in standardi Okna in zunanja vrata morajo biti izdelana po standardu; SIST EN 14351-1:2006/kpr Al:2009 in SIST prEN 14351-2:2009. Standarda predpisujeta vrsto zahtev za izdelek, med katerimi so najpomembnej{e: • trpe`nost pri obremenitvah z vetrom je podana s kategorijo po SIST EN 12210 (Za Slovenijo bi priporo~al, da je element vsaj v razredu ˝4C˝, za zelo vetrovna podro~ja, kot so npr. v Ajdov{~ini, pa mora biti razred ˝5C˝), • vodotesnost je zelo pomembna lastnost okna. Kategorijo dolo~imo po standardu SIST EN 12208. Zaradi napak pri proizvodnji ravno tukaj prihaja do velikih odstopanj od standarda.

ENERGIJSKO UÎNKOVITA GRADNJA AJM-ja) so v UW stabilnosti, funkcionalnosti, dolgi ìvljenjski dobi, majhnih vzdrèvalnih stro{kih, dobri izolaciji, zmerni ceni in v mo`nosti recikliranja ve~ine sestavnih elementov.

AJM 8000 ENERGETO

Še posebej, ~e proizvajalec pri vrhu okna izrezuje ali izpu{~a tesnila. Zato je za kupca zelo pomembno, da ima proizvajalec proizvodnjo oken in vrat nadzorovano od usposobljenih in poobla{~enih organov – pri nas je to ZAG. Priporo~ena vrednost za eno in dvoeta`ne stavbe je ˝4A˝, za dvo in troeta`ne stavbe ˝7A˝, za ve~eta`ne pa ˝9A˝, • prepustnost zraka na pripirah, ki jo izra`amo v skladu s standardom SIST EN 12207. Svetujem, da je element za obi~ajne stavbe vsaj v kategoriji 3. Za pasivne in nizkoenergetske hi{e pa ne manj kot 4, • pomemben je {e faktor toplotne prehodnosti celotnega okna. Pri ~emer je nujno, da sta faktorja stekla in profila ~imbolj enaka. Velikokrat je podan samo podatek za steklo (recimo Uw=1,0 W/m2K), ni pa podatka za okvir in krilo okna, ki je `al velikokrat pod vrednostjo Uw=1,6 W/m2K – kar je slab{e. Pri izbiri okvirja okna in stekla moramo paziti, da je faktor toplotne prehodnosti okvirja (Uf) in stekla (Ug) ~im bolj izena~en. Ne smemo ustvarjati toplotnega mosta med tema dvema elementoma. Zelo napa~no bi bilo, ~e bi npr. imeli okno z okvirjem, ki ima Uf=2,6 W/m2K in steklom, ki ima Ug=0,9 W/m2K. Razlika je ob~utno prevelika. Zanesljivo bi prihajalo do kondenziranja. Še posebej, ~e bi imel profil samo dvojno tesnenje med okvirjem in krilom. Prednosti kvalitetnih PVC oken in vrat (med katere sodijo izdelki

Odli~en primer je okno iz sistema profilov AJM ENERGETO 8000. Energetovi sredinski in prislonski tesnilni sistemi dosegajo trenutno najbolj{i rezultat izolativnosti v svojem razredu, ki je Uw = 0,61 W/m2K. Okna izdelana iz tak{nega profila popolnoma odgovarjajo zahtevam pasivne ali ni~-energijske gradnje. Inovativen okenski sistem iz polimernih materialov lahko uskladimo z obstoje~im ciklusom recikla`e. Material torej prispeva k sodobni te`nji po varovanju narave. Okolju prijazna obdelava polimernih materialov, okrepljenih s steklenimi vlakni iz sistema ˝energeto˝, je bila bistvena zahteva za vstop te generacije profilov na evropsko tr`i{~e, kar je potrdil tudi ˝Zavod IAS˝ za delovno in dru`beno higieno iz Nem~ije.

Elementi stavbnega pohi{tva morajo biti vgrajeni po RAL smernicah standarda Smo prvo podjetje v Sloveniji, ki smo leta 2005 pridobili certifikat ZRMK - Ljubljana; ˝ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU ZA MONTA@O STAVBNEGA POHIŠTVA˝. To je edini certificiran na~in vgradnje po RALstandardu za vgradno stavbnega pohi{tva v Sloveniji. Kakovostna monta`a stavbnega pohi{tva z uporabo kvalitetnih materialov, preizku{eni v praksi, zagotavljajo dolgoro~no in kvalitetne uporabe oken in vrat. Elementi vgrajeni po RAL smernicah standarda za vgradnjo stavbnega pohi{tva dosegajo tudi odli~no zvo~no izolacijo. Spoj med okvirjem in {paleto ne predstavlja toplotnega mosta. Spoj je vodotesen in zrakotesen. • vodja kakovosti Jo`ef Babi~ e.e.m.

Boljši pogled na svet! Z izbiro oken, vrat, senčil in zimskih vrtov AJM, privarčujete pri porabi energije tudi do 36% letno.

NAPREDNI GRADBENI MATERIALI

PureOne prava izbira za toplotno in zvo~no izolacijo doma Vgradnja izolacije PureOne v po{evno streho Pred vgradnjo izolacije v po{evno streho mora biti ostre{je predhodno pripravljeno. To pomeni izvedbo prezra~evalnega prostora pod stre{no kritino in namestitev paroprepustne sekundarne kritine. Zra~ni kanal prepre~uje kondenzacijo vlage pod kritino, poleti pa prepre~uje pregrevanje podstre{nih prostorov. Izolacija iz steklene volne PureOne Spannfilz 35 RN je stisnjeno zvita v rolah, tako da v fazi skladi{~enja in transporta zasede do 4 krat manj prostora, kot po razvitju. Ob odstranitvi za{~itne folije se izolacija v roli ob razvitju dvigne na vgradno debelino. Priporo~ena skupna debelina toplotne izolacije je med 20 in 30 cm. Izolacijo, glede na prostor med dvema {pirovcema, razre`emo na primerno velike plo{~e in jih vstavimo med {pirovce. Pri tem upo{tevamo 1 do 2 cm nadmere zaradi bolj{ega vpenjanja in tesnenja. Na {pirovce pritrdimo kovinska obe{ala in ″C profil″ suho monta`ne konstrukcije. Za ″C profil″ vstavimo drugi sloj izolacije. Za zagotavljanje ustrezne toplotne izoliranosti je izredno pomembna debelina izolacije ter natan~na namestitev.

Vgradnja izolacije PureOne v predelne stene Za kvalitetno in ugodno po~utje v stavbah, v katerih bivamo in delamo, je poleg toplotne za{~ite zelo pomembna tudi ustrezna zvo~na izolativnost. Stavbe morajo biti na~rtovane in grajene v skladu s “Pravilnikom o zvo~ni za{~iti stavb”, ki zagotavlja, da je hrup, ki so mu izpostavljeni uporabniki stavbe ali ljudje v bliìni stavbe, vzdrèvan na ravni, ki ne bo ogroàla njihovega zdravja in jim omogo~a ustrezne pogoje za delo in po~itek. Z uporabo izolacije PureOne Trennwandfilz 39 RN u~inkovito izbolj{amo zvo~no izolativnost v suho monta`nih predelnih stenah. Za optimalno zvo~no za{~ito naj bo prostor v predelni steni v celoti zapolnjen z izolacijo PureOne. Velja pravilo, da pri debelini ve~ji od 5 cm, vsak dodaten centimeter izolacije PureOne prispeva 1dB k zvo~ni izolativnosti predelne stene. • Bla` Grdina, Ursa Slovenija d.o.o.

Na ″C profil″ nato z dvostransko lepilnim trakom nalepimo parno oviro. Na koncu pritrdimo {e mav~no kartonske plo{~e.

PureOne je vrhunski material, ki predstavlja revolucijo na podro~ju izolacij PureOne ohranja vse prednosti tradicionalne mineralne volne • narejena iz naravnih surovin, • omogo~a 100% recikliranje, • visoka stisljivost, • ugodno razmerje, cena/toplotna izolativnost, • izjemna toplotna in zvo~na izolacija.

PureOne, prednost in pridobitev za vsakogar • izvajalcem omogo~a dosti prijaznej{e delo, • trgovcem nudi napredno raz{iritev prodajnega programa, • kon~nemu uporabniku pomaga s prispevkom k izbolj{anju kvalitete zraka v prostorih, • arhitektom omogo~a snovati okolju prijaznej{e stavbe.

Odkrijte Varnost in udobje. Vrhunska zvočna zaščita še nikoli ni bila tako privlačna. Doživite Novo dimenzijo vgradnje. PureOne je mehka, se manj praši in nima vonja. Uživajte V ohranjanju okolja. PureOne lahko privarčuje preko 350-krat več energije kot je je potrebno za njeno proizvodnjo, transport in vgradnjo. ... In je brez formaldehida! Če želite izvedeti več o tem, kako lahko PureOne oplemeniti vaše projekte, obiščite www.pureone.si

Mehka, naravna in široko uporabna mineralna volna

ENERGIJSKO U^INKOVITA GRADNJA

Na~rtovanje pasivne hi{e iz opeke Ĺ tevilo pasivnih hi{ v Sloveniji se z vsakim letom pove~uje. Ve~ino do sedaj zgrajenih pasivnih hi{ je bilo izvedenih z uporabo lesenih monta`nih konstrukcij. Da pa to ni edina alternativa so dokazali strokovnjaki skupine Zelena gradnja, ki so v zadnjem letu na~rtovali in zgradili ve~ nizko energijskih in pasivnih hi{ iz opeke. Na~rtovanje in gradnja pasivnih hi{ iz opeke zahtevata popolnoma druga~en pristop, kot je veljal za gradnjo tradicionalnih slovenskih hi{. U~inkovitost tak{nih hi{ je nekajkrat bolj{a od klasi~ne gradnje. Glavna pozornost je danes posve~ena na~rtovanju, saj le pravilno na~rtovana hi{a dosega zastavljene cilje pasivne gradnje. Za~ne se `e s pravilno umestitvijo hi{e v prostor, ki je zelo pomembna, da se optimalno izkoristi raba son~ne energije in drugih alternativnih virov iz bli`njega okolja. Po umestitvi hi{e v prostor se lotimo na~rtovanja konstruk-

cij. Pri konstrukcijskih re{itvah je klju~no, da so predvideni vsi ukrepi, ki pripomorejo k odpravi vseh toplotnih mostov. Pri ve~ini pasivnih hi{, katerih osnovno konstrukcijo predstavlja opeka, je bila na~rtovana in uporabljena izvedba temeljne plo{~e na sloju toplotne izolacije. Prednosti pred klasi~nim temeljenjem so predvsem v la`ji izvedbi toplotne izolacije, ki omogo~a gradnjo brez toplotnih mostov. Stro{kovno gledano je izvedba temeljne plo{~e celo nekoliko ugodnej{a, ~e upo{tevamo vse stro{ke, ki so potrebni za doseganje enakih energijskih rezultatov pri klasi~nem temeljenju. Za zidanje nosilnih zidov se v ve~ini predvidi uporaba bru{ene opeke, ki omogo~a hitrej{o in kvalitetnej{o gradnjo. Pri na~rtovanju je potrebno paziti tudi na okenske in vratne odprtine, ki morajo biti tako zasnovane, da omogo~ajo modularno gradnjo, s ~imer prihranimo veliko nepotrebnih stro{kov. Nikakor ne smemo pozabiti na

potresno varnost, saj je ve~ina Slovenije na potresno ogro`enem obmo~ju. Zato je potrebno na~rtovati tudi ustrezne vertikalne in horizontalne vezi. Pri teh vezeh lahko nastane problem linijskih toplotnih mostov, zato je potrebno na~rtovati izvedbo dodatne toplotne izolacije. Vse to je najla`je izvedljivo z uporabo tipskih elementov iz EPS materiala, ki lahko tudi nadome{~ajo uporabo klasi~nih opa`ev. Naslednji korak je zasnova stre{ne konstrukcije, ki mora biti prilagojena zahtevam pasivne gradnje. Tu je predvsem poudarek na prekinitvi vseh toplotni mostov, ki so najpogostej{i vzrok za slabo toplotno izolacijo pri

ve~ini do sedaj zgrajenih klasi~nih hi{ah. Poleg tega je potrebno paziti tudi na ustrezne fazne zamike stre{ne konstrukcije, ki naj bi dosegala vsaj dvanajst urni zamik. Koristi ima predvsem uporabnik, saj se pri pravilno na~rtovanih faznih zamikih hi{a ne pregreva in tudi pozimi ne podhladi. To lahko dose`emo z izgradnjo masivne ali monta`ne ope~ne plo{~e v mansardi ali pa z uporabo ustreznih lesno-vlaknenih plo{~ in drugih ustreznih toplotnih izolacij. Pri na~rtovanju celotnega toplotnega ovoja hi{e je potrebno paziti tudi na pravilno izvedbo toplotne izolacije ter ustrezen izbor stavbnega pohi{tva. Debelina in vrsta

ENERGIJSKO UÎNKOVITA GRADNJA toplotne izolacija je odvisna od èlje investitorja oziroma zastavljenih energijskih ciljev. V ve~ini do sedaj na~rtovanih pasivnih hi{ah je zadostovala izolacija sten in tal v debelini 20 - 25 cm, razen pri izolaciji ostre{ja, kjer je bilo potrebno vgraditi cca 40 cm ustrezne izolacije. Pri uporabi najkvalitetnej{e opeke na trgu se lahko minimalna debelina izolacije znià tudi na 15 cm. Izbor ustreznega stavbnega pohi{tva in njena pravilna vgradnja pa klju~no vplivata na kon~no energijsko u~inkovitost hi{e. Pri tem ni dovolj paziti le na toplotno prehodnost vgrajenega okna, ampak tudi na son~ne pritoke kot tudi na ustrezno zrakotesnost. Da bi bila hi{a kar najbolj energijsko u~inkovita je potrebno opraviti izra~une energijske u~inkovitosti na podlagi programa PHPP 07 (Passivhaus institut iz Darmstadta). Na podlagi izra~unov se opravi dodatna optimizacija konstrukcijskih re{itev in izbor ustreznih materialov, ki pripomorejo k najbolj{emu razmerju med energijsko u~inkovitostjo in stro{ki gradnje. Pri na~rtovanju konstrukcij je potrebno upo{tevati tudi vse predvidene instalacije, {e posebno razvod cevi za prezra~evanje. Prehod vseh instalacijskih cevi skozi nosilne konstrukcije mora biti usklajen v ~asu na~rtovanja, saj bi se druga~e mo~no pove~ali stro{ki izvedbe. Po projektiranju pride na vrsto izbor usposobljenega izvajalca gradnje, ki bo upo{teval vse predvidene re{itve in vam hi{o zgradil na klju~. Lahko pa se take gradnje lotite tudi sami s pomo~jo lokalnih mojstrov in obrtnikov. Pri tem vam svetujemo, da si zagotovite strokovno usposobljenega svetovalca za pasivno gradnjo. Svetovalec vas bo vodil skozi posameznih faze gradnje in vam pomagal pri izboru ustreznih materialov ter kontroli klju~nih detajlov. • Ve~ informacij o gradnji pasivnih hi{ grajenih iz opeke dobite na www.wienerberger.si ali www.zelenagradnja.si

S pomo~jo sistema YTONG in YTONG MULTIPOR do subvencije Ekosklada @e drugo leto zapored je Ekosklad, javni sklad, objavil razpis za nepovratne finan~ne spodbude ob~anom za nove nalo`be rabe obnovljivih virov energije in ve~je energijske u~inkovitosti stanovanjskih stavb (6SUB-OB11) v katerem so predvidene tudi finan~ne spodbude za gradnjo ali nakup nizkoenergijske ali »pasivne« hi{e. V skladu z razpisom (to~ka »I«) morajo imeti nizkoenergijske in »pasivne« hi{e rabo energije za ogrevanje (Qh) manj{o ali enako 25 kWh/(m2a), izra~unano skladno s PHPP 07 (PassivHausProjektirungsPaket 2007; Passivhaus Institut Darmstadt, Nem~ija), kjer so upo{tevani vremenski podatki za Ljubljano, pridobljeni na podlagi programa METEONORM. Ti vremenski podatki se pri nekaterih parametrih lahko razlikujejo od vremenskih podatkov ARSO (Agencija RS za okolje), ki so osnova za izra~un rabe energije za ogrevanje po novem PURES 2010. Za ovoj stavbe velja, da mora biti povpre~na toplotna prehodnost ovoja stavbe manj{a ali enaka 0,30 W/ m2K, stavbno pohi{tvo mora imeti toplotno prehodnost manj{o ali enako 1,0 W/m2K. Vgrajeno mora biti centralno prezra~evanje z vsaj 80 % izkoristkom, elektri~na energija za pogon pa mora biti manj{a ali enaka 0,45 Wh/ m3. Zahtevan je tudi preizkus zrakotesnosti stavbe, kjer je dovoljena izmenjava zraka pri tla~nem preizkusu po standardu EN 13829: n50  0,6 h-1 za Qh  15 kWh/m2a oziroma n50  1,0 h-1 za 15 < Qh  25 kWh/m2a. Razpis v isti to~ki predvideva tudi subvencije za stavbe, ki imajo rabo energije

Razpredelnica 1: Toplotne prehodnosti zidov YTONG + YTONG MULTIPOR Vrsta zidaka

YTONG TERMOBLOK TB 40

YTONG ZIDNI BLOK ZB 30

Debelina porobetona YTONG (cm)

Debelina YTONG MULTIPOR (cm)

Debelina ometa znotraj/zunaj (cm)

Skupna debelina zidu (cm)

Toplotna prehodnost (W/m2K)

0,19

0,16

0,14

0,12

0,22

0,18

0,15

0,13

1,0 / 2,0

Razpredelnica 2: Toplotne prehodnosti stropov YTONG + YTONG MULTIPOR Debelina stropne plo{~e YTONG (cm)

Debelina YTONG MULTIPOR (cm)

Skupna debelina stropa/strehe (cm)

Toplotna prehodnost (W/m2K)

0,22

0,20

0,17

0,12

0,20

0,18

0,15

0,11

0,19

0,17

0,15

0,10

YTONG SP 15

20 YTONG SP 20

24 YTONG SP 24

Razpredelnica 3: Sestave, toplotne prehodnosti in plo{~ina elementov ovoja stavbe Sestava konstrukcije

Tla na terenu

Strop proti podstre{ju

Zunanja stena

Vhodna vrata

Debeline slojev (mm)

PARKET

CEM ESTRIH

PE FOLIJA

KAMENA VOLNA

YTONG MULTIPOR

200

HIDROIZOLACIJA

AB PLO{^A

150

OMET

YTONG SP 20

200

YTONG MULTIPOR

220

OMET

YTONG MULTIPOR

200

YTONG TB

300

OMET

OKVIR

1,2 W/m2K

ZASTEKLITEV

0,7 W/m2K

Okna

Toplotna prehodnost U (W/m2K)

Plo{~ina elementa (m2)

0,144 W/m2K

83,6

0,142 W/m2K

83,6

0,134 W/m2K

146,6

1,1 W/m2K

3,0

0,85 – 1,00 W/m2K

59,4

GRADNJA Razpredelnica 4: Rezultati izra~una po PHPP 07 – sistem prezra~evanja z vra~anjem toplote Izra~un PHPP 07

Zahteve razpisa Ekosklada

Raba energije za ogrevanje (Qh)

12 kWh/(m2a)

 25 kWh/(m2a)

Povpre~na toplotna prehodnost ovoja stavbe

0,275 W/m2K

 0,30 W/m2K

Toplotna prehodnost stavbnega pohi{tva

1,00 W/m2K

 1,00 W/m2K

80 %

 80 %

0,45 Wh/m3

 0,45 Wh/m3

Centralno prezra~evanje z rekuperacijo - izkoristek Elektri~na energija za pogon centralnega prezra~evanja

Razpredelnica 5: Rezultati izra~una po PHPP 07 – sistem naravnega prezra~evanja Izra~un PHPP 07

Zahteve razpisa Ekosklada

26 kWh/(m2a)

 35 kWh/(m2a)

Tla na terenu

0,144 W/m2K

 0,15 W/m2K

Strop proti podstre{ju

0,142 W/m2K

 0,15 W/m2K

Zunanje stene

0,134 W/m2K

 0,15 W/m2K

Toplotna prehodnost stavbnega pohi{tva

0,85 W/m2K

 0,85 W/m2K

Centralno prezra~evanje z rekuperacijo - izkoristek

Naravno prezra~evanje 0%

NI ZAHTEVANO

Raba energije za ogrevanje (Qh) Povpre~na toplotna prehodnost neprozornih elementov ovoja stavbe

za ogrevanje (Qh) manj{o ali enako 35 kWh/(m2a). V tem primeru morajo imeti neprozorni elementi ovoja stavbe povpre~no toplotno prehodnost ovoja stavbe manj{a ali enaka 0,15 W/m2K, povpre~na toplotna prehodnost stavbnega pohi{tva pa ne sme presegati 0,85 W/m2K. Za ta tip stavbe ni zahtevano centralno prezra~evanje z vra~anjem toplote!

zunanjimi merami 8,2 m x 10,2 m in neto uporabno plo{~ino 120 m2 (tip hi{e: MAJA). Sestave in toplotne prehodnosti ovoja hi{e so prikazane v razpredelnici 3. Stavbno pohi{tvo je izbrano na osnovi zahtev razpisa. Toplotna prehodnost zasteklitve zna{a 0,7 W/m2K, toplotna prehodnost okvirja pa 1,2 W/ m2K. Skupna toplotna prehodnost oken je odvisna od veli-

Sistem YTONG in YTONG MULTIPOR S kombinacijo izdelkov YTONG za nosilne konstrukcije ovoja stavbe in toplotne izolacije YTONG MULTIPOR je mogo~e izdelati elemente ovoja stavbe, ki imajo izredno nizko toplotno prehodnost (Razpredelnici 1 in 2).

Sistem YTONG in YTONG MULTIPOR v enodru`inski hi{i Kakovostni elementi ovoja stavbe, izdelani iz porobetona YTONG in YTONG MULTIPOR, predstavljajo osnovi za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo. Za primer vzemimo enodru`insko hi{o, ki ima pritli~je in nadstropje ter neogrevano podstre{je, z

Mineralne toplotno izolacijske plo{~e Ytong Multipor

kosti okna in se giblje od 0,85 do 1,00 W/m2K. Vhodna vrata imajo toplotno prehodnost 1,1 W/m2K.

Ustreznost z zahtevami razpisa Ekosklada Poleg kakovostno toplotno izoliranega ovoja stavbe predvideva izra~un v skladu s PHPP 07 tudi centralno prezra~evanje z vra~anjem toplote in izkoristkom vsaj 80 %, kar je bilo upo{tevano tudi pri izra~unu rabe energije za ogrevanje. Primerjava rezultatov poka`e, da enodru`inska hi{a, izdelana iz porobetona YTONG in toplotne izolacije MULTIPOR, vgrajenimi kakovostnimi okni in primernim prezra~evalnim sistemom povsem ustreza zahtevam Ekosklada (Razpredelnica 4). Tudi stavba z naravnim prezra~evanjem (brez centralnega prezra~evanja z vra~anjem toplote) ustreza

zahtevam razpisa Ekosklada (Razpredelnica 5). Na ta na~in se je mogo~e izogniti visoki in higiensko vpra{ljivi investiciji v centralni prezra~evalni sistem in vseeno enakovredno kandidirati (vi{ina subvencije) na razpisu, kar je leto{nja novost!

Zaklju~ek Gradbena sistema YTONG in YTONG MULTIPOR predstavljata osnovo za kakovostno toplotno izoliran ovoj stavbe, na podlagi katerega je mogo~e kandidirati na razpisu Ekosklada za nepovratne spodbude ob~anom. Mo`nosti za pridobitev subvencije sta dve. Prva - klasi~na – predvideva vgradnjo centralnega prezra~evalnega sistema z rekuperacijo, druga – leto{nja novost – pa ne zahteva centralnega prezra~evanja z vra~anjem toplote, pa~ pa v tem primeru za ovoj stavbe veljajo stro`ji kriteriji. Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR v obeh primerih, skupaj s primernim stavbnim pohi{tvom, omogo~ata pridobitev subvencije. Ne samo to, rezultati ka`ejo, da je raba energije z uporabo sistemov YTONG in YTONG MULTIPOR lahko celo ve~ kot dvakrat manj{a od predpisane. Seveda pa se je potrebno zavedati, da je za pridobitev subvencije predviden tudi preizkus zrakotesnosti, kar je mogo~e dose~i le s kakovostno izvedbo. Zadnja zahteva razpisa Ekosklada, ki pa se ne nana{a ve~ na ovoj stavbe, predvideva pokrivanje toplotnih potreb iz obnovljivih virov energije (vsaj 25 %), kar pa je `e tema za strojnike. • Tadej Gruden, univ.dipl.in`.grad.

Ytong sistem gradnje

NAPREDNI GRADBENI MATERIALI

Dekorativni ometi in toplotnoizolacijski sistem Jubizol Za ve~je udobje in toplino doma JUBIZOL fasade za razli~ne objekte in arhitekturne sloge JUBIZOL je univerzalen fasadni toplotnoizolacijski sistem, ki izpolnjuje zahteve po zadostni in u~inkoviti toplotni izolaciji zunanjih zidov zgradbe, {~iti fasadne povr{ine pred atmosferskimi obremenitvami ter uresni~uje èlje po estetskem videzu objekta. Kon~ni videz sistema doseèmo z zaklju~nim slojem dekorativnega ometa, ki mora biti obstojen v razli~nih vremenskih razmerah, pri ~emer poudarjamo njegovo vodoodbojnost, paroprepustnost in svetlobno odbojnost. Dekorativne omete po vezivih delimo na akrilne, silikatne, silikonske in mineralne, po videzu pa na zaribane, glajene, brizgane in valj~kane. S primerno barvo in teksturo zaklju~nega sloja, z okrasnimi obrobami, venci in podobnimi dekorativnimi elementi tako zagotovimo stanovanjski, poslovni ali drugi zgradbi èleni videz, ki se ujema z okolico in poudarja zasnove objekta.

JUB je bil med prvimi, ki je ob zagotovitvi ustreznih doma~ih in tujih standardov `e v letih 2004 in 2005 za svoje sisteme pridobil evropska tehni~na soglasja (ETA), ki ob pravilnem vzdr`evanju jam~ijo za popolno funkcionalnost sistema najmanj 25 let.

Fasada Jubizol ve~ kot le funkcionalno obla~ilo hi{e Fasadni toplotnoizolacijski ovoj zgradbe je v skladu z na{imi prizadevanji za ~im var~nej{o in racionalno porabo energije izjemno pomemben, zlasti ko `elimo pozimi zmanj{ati stro{ke ogrevanja in poleti prihraniti pri hlajenju objekta. JUB za JUBIZOL fasado nudi kar 10-letno garancijo, pomembno je le, da je pravilno izvedena in primerno vzdr`evana. Hkrati je z JUBIZOL fasadnimi sistemi, pri katerih je osnovni omet z zaklju~nimi za{~itnimi in dekorativnimi sloji vgrajen neposredno na toplotnoizolacijsko oblogo, mogo~e prihraniti letno ve~ kot 40 odstotkov energije!

Jubizol COMFORT

Na JUB-ovi spletni strani www.jub. eu lahko z aplikacijo JUB JUBIZOL engineering izra~unate var~nost toplotnoizolacijskega sistema, za pomo~ pri notranji ali zunanji dekoraciji pa uporabite aplikacijo JUB DESIGN STUDIO, kjer lahko na fotografijah tipi~nih objektov preizkusite kombinacije barv in tekstur, ki so vam na voljo. Jubizol STANDARD

Preverjeno najbolj{i klasi~ni JUBIZOL fasadni sistemi JUB na trgu ponuja {tiri JUBIZOL fasadne sisteme: STANDARD, NATUR, COMFORT in PREMIUM. Razlike med

njimi so v izbiri vrst izolacijskih plo{~ ter kombinaciji lepil in dekorativnih ometov.

JUBIZOL sistem predstavljajo toplotni izolatorji s to~no predpisano kakovostjo izolacijske plo{~e (EPS, XPS, mineralna volna: plo{~a ali lamela), ustrezna armaturna mre`ica, pritrdila, Jubova lepila, osnovni omet in zaklju~ni dekorativni ometi. JUB-ov arhitekt svetovalec in izdelava barvne {tudije

Za vsako hiĹĄo, ki da kaj nase. JUB d.o.o. Dol pri Ljubljani 28 SI-1262 Dol pri Ljubljani T: 080 15 56, E: info@jub.si Ä&#x152;lan Skupine JUB

Za tehni~na vpra{anja o izvedbi fasade pokli~ite na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 15 56, arhitekt pa vam bo pomagal pri izbiri primernega barvnega odtenka za va{o fasado ali za notranje prostore v va{i hi{i. Za izdelavo barvne {tudije stanovanjskega objekta pokli~ite arhitekta svetovalca na 01/ 588 4218. Ob naro~ilu fasade JUBIZOL je barvna {tudija brezpla~na!

www.thermia.com

DA BI POVEDALI RESNICO, SE MORAMO HVALITI. Rezultati testiranja v laboratoriju Danfoss: - 17-38% višje letno grelno število od vodilnih konkurentov - najbolj tiha toplotna črpalka med konkurenti

NOVA THERMIA ATEC Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

Ekskluzivni zastopnik in distributer:

atlas www.atlas-trading.si

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik info@atlas-trading.si

Tel 03 425 54 12 G 041 324 173

V sodelovanju z elektro distributerji nudimo boljše pogoje za nakup toplotne črpalke in ugodnosti pri dobavi električne energije. Naši partnerski elektro distributerji :

- ELEKTRO CELJE - ELEKTRO GORENJSKA - ELEKTRO MARIBOR