Letnik 6, {t. 28 / marec - april 2012 30.000 brezpla~nih izvodov
SONČNE ELEKTRARNE V VRHUNSKI FORMI!
153 sončnih elektrarn BISOL na družinskih, poslovnih, kmetijskih in občinskih objektih v Sloveniji na leto prihrani kar 18.873 ton CO2. Z zeleno električno energijo bo naše okolje še prijaznejše in vaša prihodnost še varnejša. Zaradi strokovne izvedbe in bogatih izkušenj se za sončno elektrarno BISOL odločajo številni zadovoljni lastniki, med njimi tudi naša šampionka Petra Majdič. Z veseljem bomo tudi vam svetovali, kako lahko vaša streha postane odlična in varna naložba za prihodnost.
Sončno podjetje! 03 703 22 98
I www.bisol.si
4
UVODNIK
Nategovanje s Crowdsourcingom
B
eseda je skovanka iz Crowd – mno`ica, gne~a in Source – izvir, vir. Wikipedia ta pojem razlaga kot posredovanje naloge, ki jo obi~ajno opravlja posameznik, z javnim pozivom, ve~ji skupini ali mno`ici ljudi. Dokler si med seboj pomagajo skupine vrti~karjev, ljubiteljev modelarstva ali {tudentov, je tak na~in koristen, hiter in u~inkovit. Ko pa za~nejo ljudsko pamet pod razli~nimi izgovori in nate~aji pre~esavati podjetja, ki bodo z izplenjenimi idejami pove~evala svoj dobi~ek, pa vse skupaj dobi ~isto drug prizvok. Sodobna tehnologija omogo~a popolnoma neoseben pristop ter pridobivanje in sejanje milijonov idej ali nasvetov, pri ~emer najve~krat izkoristijo ljudsko ne~imrnost in nato pod krinko nate~aja objavijo, lestvico najbolj{ih, ki so nato celo javno pohvaljeni. Obi~ajno te ideje nato ocenjujejo glasovi mno`ice ljudi, ki so s tem zastonj opravili delo marketin{kih in raziskovalnih oddelkov, ki bi jih podjetja morala drago pla~ati. Te iste mno`ice so proizvajalcem z izjemno {iroko anketo to~no povedale, kaj bi bilo najbolje izdelovati in prodajati. Pri tem so glasovalci brezpla~no podarili svoj ~as, pla~ali internetni pristop, elektriko za pogon ra~unalnika, prostor, mizo in stol na katerem sedijo, medtem ko so pomagali bogatim {e bolj bogateti. Ampak to je internet, kaj pa vsakdanje `ivljenje?
Pi{e: Simon Tihec
Vse avtomobiliste so ~rpalkarji bliskovito nau~ili, kako si lahko sami nato~imo bencin in ga nato poni`no pla~amo pri blagajni. Ampak {ele potem, ko so nas prisilili, da prekrmarimo ves prodajni prostor, saj so najkraj{o pot proti blagajnam zaprli s prepreko. Zaradi tega so zmanj{ali {tevilo zaposlenih in pomembno pove~ali svoj dobi~ek, cena bencina pa zato ni niti za stotinko centa ni`ja. Izkoristili so torej delo mno`ic kupcev goriva, za pove~evanje svojega dobi~ka. Tudi {tudent, ki nam med natakanjem goriva z vodo malo popacka prednjo {ipo ne dela zastonj, kar nam pove njegov pogled, ~e se odpeljemo brez napitnine. ^rpalkarji so torej poskrbeli za voznikov dodaten stro{ek in ne za dodatno brezpla~no uslugo.
primer, {e po nepotrebnem nategujejo, da lo~ujemo belo in barvno steklo, saj vse ~repinje nato kon~ajo v istem kupu. Najnovej{a navodila za lo~evanje pa so tako podrobna, da bi bilo ljudi potrebno {olati. Vrhunec vsega pa je {e priporo~ilo {efa projekta Kocerod (Koro{ki center za ravnanje z odpadki). Citiram: »ljudi je potrebno ozavestiti, plasti~ne steklenice je potrebno pred odmetavanjem oprati, isto velja za tetrapake od mleka in sokov, nekateri `e sedaj operejo vsak lon~ek, tak{no delo je pogoj za kakr{nokoli ravnanje z odpadki«. Lahko gospodje Kocerodi, ampak to delo ho~em imeti pla~ano, moj ~as, mojo vodo in moj detergent. ^e pa meni ostane delo, dobi~ki od prodaje sekundarnih surovin, ki sem vam jih lo~il in opral pa bodo stekli v va{e `epe, me stvar ne zanima. Pri tem pa mi, brez da bi trenili, zara~unavate {e vedno dra`ji odvoz smeti, in to po klju~u nekak{nih kvadratnih metrov.
Vozi~ek v nakupovalnem centru ni zato tako velik, da bi kupcu pomagal, ampak da nanj izvede psiholo{ki pritisk, s sporo~anjem, ~e si me `e vzel, potem me {e napolni. Za vse druge namene je popolnoma neuporaben, saj ima zaradi teko~ih stopnic koni~asta kolesa, mre`asto strukturo, ki {e za ra`enj ni dobra, ter je mnogo prevelik, da bi ga kljub vsemu ukradli in vrgli v prtlja`nik avtomobila. Vendar ga niti uporabiti ne bomo mogli, ~e v `epu nimamo kovanca za odklepanje, ~eprav je v denarnici {e kup bankovcev. Kovanec pa seveda ni var{~ina ampak vzgojno sredstvo, saj ga za kazen ne bomo dobili nazaj, ~e ne bomo praznega vozi~ka pridno vrnili na dolo~eno mesto. To pa je na velikih parkiri{~ih lahko presneto dale~ od avta. ^e znajo znanstveniki izra~unati, koliko `ivljenja porabimo za {~etkanje zob naj {e izra~unajo, koliko ga odte~e zaradi vra~anja vozi~kov. Zaradi tega trgovcem ni potrebno zaposliti ljudi za zbiranje in vra~anje vozi~kov, prihranki pa seveda spet ste~ejo v njihovo smer. Ali pridno razdeljujete svoje smeti v posebne posode? Pod krinko ekologije in varovanja okolja so nam smetarske firme podstavile zbirko kant, v katere moramo to~no po navodilih odlagati to~no dolo~ene odpadke. ^e nismo pridni, nas kaznujejo. Pri tem nas na
Mariborsko podjetje za odvoz smeti je na za~etku »kantarskega« obdobja naredilo eno pomembno napako. Za zahvalo, da pridno lo~ujemo odpadke, smo vsi me{~ani ~ez nekaj mesecev dobili li~no {katlico komposta iz na{ih biolo{kih odpadkov. Samo takrat in nikoli ve~. S tem so nam signalizirali, da smo sicer pomagali izdelati kompost, trgovanje in korist pa bodo v bodo~e prevzeli drugi. Pa da nebi kdo pomislil, da mi ni popolnoma jasno, da je recikliranje nujno potrebno. Zakaj se torej razburjam? Zato, ker podatki ka`ejo, da na{i smetarji znajo samo razdeljevati naloge mno`icam, sami pa so nato izjemno neu~inkoviti pri vra~anju lo~enih snovi nazaj v obtok. Razburjam se zato, ker v Sloveniji smeti v glavnem zakopavajo in `e tako prizadeto pokrajino spreminjajo v smeti{~a. Razburjam se zato, ker je delo mno`ic, vlo`eno v lo~evanje, zaman, saj pri nas na leto zakopljemo 315 kilogramov nesortiranih odpadkov na prebivalca, sosedje Avstrijci pa 4 kilograme. Zato se razburjam. Pri tem pa sem {ele za~el z na{tevanjem primerov sodobnega izkori{~anja dela brezimnih mno`ic. •
OLAJ[AMO DILEME
5
Energetska gverila
R
azmere na vseh podro~jih so se v zelo kratkem ~asu spremenile, za ve~ino ljudi na slab{e. Svoje sta dodala ve~ kot dva tedna polarnega mraza, ki sta nazorno pokazala vse pomanjkljivosti ve~ine na{ih stavb, od blokov do enodru`inskih hi{.
Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 29. {tevilka revije izide maja 2012. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Maja Tihec, Roman Toma`i~, Marjan Poto~an, Drago [kantelj, Vili Zabret, Yasin Jodeh, Marjana Lavri~, Breda Obrez Preskar, Matja` Valen~i~, Sreco Arta~, Maja Gal Ĺ ehi}, Toma` Vidmar, Ivica ^re{nar, Simon Lukati, Andrej Gruden, Damjan Nemec, Jurij Hrovat, Markus Kri{tof, Lojze Bertoncelj, Toma` Pust, Primo` Bernard, Marjeta Lutman Vide, Marko Petkov{ek, Nu{ka Marn Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net
Tudi stro{ki so skokovito posko~ili, saj je bilo tudi prazne hi{e potrebno vsaj malo ogreti, da bi prepre~ili ve~jo {kodo zaradi zamrznitve vodovodov.
Hi{e so kot otroci gratiteljev, vendar danes prave energetske luknje Ve~ino hi{ smo pri nas zgradili v jugoslovanskih ~asih, velika in netesna okna ter tanke stene, z malo ali ni~ toplotne izolacije. Ve~ina jih je prevelikih, saj so grajene za bivanje dveh generacij, od katerih pa je mlaj{a od{la drugam. Stavbe so kot otroci graditeljev, saj so jih dobesedno postavili z lastnimi rokami in dolga leta nekaj popravljali ter dograjevali. Danes so to energetske luknje, ki jih ostareli stanovalci prostorsko in energetsko {e komaj obvladujejo. Kaj torej storiti, v ~asu, ko je tudi denarja vsak dan manj.
Pravi in nepravi ukrepi, ~e denarja preprosto ni Vrstni red pravilnih re{evalnih ukrepov je znan, najprej toplotna izolacija in {ele nato menjava kurilne naprave. Vendar se v denarnem kr~u ljudje odlo~ajo druga~e. ^e od kurilnega olja preidemo na pelete, bomo s tem ceno kuriva zmanj{ali skoraj za polovico, kar je ogromno. Za vgradnjo peletnega gorilnika z majhnim sistemom za dobavo pelet bomo pla~ali okrog 2200 EUR, s ~imer se vlo`en denar pri porabi
Ĺ tiri centimetre debele plo{~e iz stiropora uspe{no prepre~ujejo vdor hladu in prepihov
okrog 2000 litrov olja na leto, povrne `e ~ez dobri dve leti. Prednost tega posega je, da se prihranki takoj vidijo, kurivo pa lahko kupujemo na obroke, kadar imamo denar. Prvi pravi ukrep pa je polaganje izolacije na tla podstrehe. To je razmeroma poceni poseg, ki ga lahko opravi vsak sam, saj je pri tem potrebno samo odviti zvitke mehke izolacije in jo razprostreti. Izolacijo polagamo v debelini najmanj 30 cm, kar nas bo stalo okrog 9 EUR na kvadratni meter.
Odprtine ki `rejo toploto Poleg delnega zapiranja radiatorjev v prevelikih hi{ah je potrebno pozimi ~im bolj zatesniti okna in vrata v sobah, ki jih ne uporabljamo. Pri tem ni pomembno, kaj bodo rekli sosedi, glavno da bo poraba kuriva ~im manj{a.
Najbolj uporabne in poceni so 4 cm debele plo{~e stiropora, ki jih lahko vsak sam prire`e z no`em in z njimi z notranje strani toplotno izolira okenske in vratne odprtine, ki slabo tesnijo. Plo{~a standardne velikosti 1 x 0,5 m, debeline 4 cm stane samo 1,6 EUR, energetska korist pa bo mnogo ve~ja. Pomaga tudi, ~e plo{~o tesno vlo`imo samo na spodnjem robu, saj s tem prepre~imo padec zraka, ki se ohladi ob {ipi in nato kot prepih nad tlemi hladi prostor. S spu{~anjem rolet v hladnih no~eh pa dodatno zmanj{amo izgube toplote. Kadar je stanje izredno je potrebno uporabiti tudi izredne ukrepe, saj lahko na videz majhni in poceni posegi kratkoro~no prinesejo veliko energetsko korist. • Tihec
Spletni energetski portal:
www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane. - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji na `eljo naro~nikov ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.
V 28. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Xella porobeton SI str. 2 Bisol str. 3 Armex armature str. 6 Klivent str. 7 Saubermacher Slovenija str. 8 Gomon Solar str. 9 Abanka str. 12 GR - sejem Dom str. 13 Celjski sejem str. 14 Dines str. 15 E-netsi str. 16 Simer d.o.o. str. 17 Sonnenkraft
str. 18 Eko sklad str. 19 Bio planet str. 22 Tersus str. 23 Ellatron str. 24 ASO str. 27 Veto str. 29 Titan str. 30 Knut str. 31 Grundfos str. 34 Vaillant str. 35 Devi str. 37 Henkel Slovenija str. 40 Plindom
str. 41 Seltron str. 42 Koop str. 43 Rehau str. 45 Romet str. 46 Ream str. 47 Herz str. 49 KWB str. 50 Inovateh str. 53 Zdru`enje pe~arjev str. 54 IKA @iri str. 56 Prosigma str. 57 Inoteh str. 59 Merkur
str. 61 Velux str. 63 Knauf Insulation str. 64 [tajerles trade str. 65 Conetra INT str. 66 Bramac str. 67 Fibran str. 68 Zimic str. 69 AJM str. 74 PVC Nagode str. 75 Kalcer str. 76 Oben-auf str. 80 Atlas Trading
6
PREZRA^EVANJE
Koristi in zmote prezra~evanja z vra~anjem toplote Princip in delovanje prezra~evanja z rekuperacijo Zrak iz prostora v rekuperartorju gre preko plo{~nega izmenjevalca, ki je iz aluminija ali drugih umetnih mas in tam odda toploto dovodnemu sve`emu zraku. Zrak se popolnoma zamenja in se ne me{a z odpadnim. Sve`i ogret zrak se nato dovaja v »~iste« bivalne prostore kot so spalnica, otro{ke sobe, dnevna soba, kabinet in odvaja iz »umazanih« prostorov, kot so kopalnica, kuhinja, shramba, pralnica ter ostali pomo`ni prostori. Izmenjava naj bi dosegla maksimalno 0,8 celotnega volumna hi{e na uro, v praksi pa je potrebna izmenjava med 0,3 do 0,5 volumna hi{e na uro, kar dejansko pomeni popolno zamenjavo zraka v 2-3 urah.
Kateri javni prostori bi zagotovo morali biti opremljeni s prezra~evanjem? V javnih prostorih je prezra~evanje prav tako
pomembno. Predvsem govorimo o pomenu prezra~evanja v vrtcih in {olah, ki so {ele v zadnjih letih za~eli izvajati ukrepe energetske u~inkovitosti. Previsoka stopnja CO2 brez prezra~evanja mo~no vpliva na koncentracijo in utrujenost u~encev. Pri starej{ih sistemih je bilo prezra~evanje preglasno, z nizko u~inkovitostjo ter brez regulacije. Slabo vzdr`evanje pa je {e dodatno negativno vplivalo na delovanje, zato so ti sistemi obi~ajno ostali ugasnjeni. Podobno je z ostalimi javnimi ustanovami, kot so bolnice, gledali{~a, domovi in druge starej{e javne zgradbe.
Kako je s ~i{~enjem prezra~evalnih kanalov? Ena od ve~jih skrbi investitorja, ko se odlo~a za prezra~evalni sistem so prah in posledi~no bakterije v prezra~evalnem sistemu. Ve~ina prezra~evalnih naprav vsebuje filtre za cvetni prah, ki so zelo visoke kvalitete in prakti~no prefiltrirajo 99 % trdih del-
cev. Poleg raznih predfiltrov v sistem prakti~no ne po{ljemo nobenega prahu, torej tudi ni mo`nosti za razvoj plesni. Pri izvedbi je potrebno uporabiti cevi, ki so antistati~ne in antibakterijske, da prepre~ujejo razvoj mikroorganizmov na sami steni cevi. Vsekakor pa je potrebna redna menjava filtrov.
Rekuperacija v ve~stanovanjskih objektih ^e ho~emo narediti energetsko u~inkovit objekt, moramo vanj vgraditi prezra~evanje z rekuperacijo. V
ve~stanovanjskih objektih, kjer so bivalne enote manj{e, lahko vgradimo lokalni rekuperator, ki zadostuje za en prostor, s kapaciteto 60m3/h. Bolj primerno pa je centralno prezra~evanje, ki ima vi{ji toplotni izkoristek in prezra~uje vse prostore. Stro{ek prezra~evalnega sistema v ve~stanovanjski enoti je nekje med 4.000 in 5.000 EUR, za kar pa lahko investitor pridobi tudi nepovratna sredstva iz Eko Sklada, v vi{ini 25% investicije, v kolikor naprava ustreza pogojem ki jih predpisujejo. • Ve~ na www.klivent.si
EKOLOGIJA IN PLANET
7
Salonitna bela vrana Poslanci so nam pred leti naredili medvedjo uslugo.Ko so kon~no dolo~ili, da so vsi izdelki z dodatkom azbesta nevarni, smo postali lastniki odgovorni za njihovo odstranitev. ^eprav je dr`ava v dolgih letih od vsakega stre{nika ve~krat zaporedoma pobrala razli~ne davke, je potrebno ob oddaji kritine na deponije spet odpreti denarnico.
Brezpla~no samo Ho~e – Slivnica Posledica so seveda divja odlagali{~a, kar bi lahko med
odlo~anjem ugotovil vsak otrok, samo poslanci ne. Ob~inski svetniki te majhne ob~ine ob vzno`ju Pohorja so pokazali, da imajo glavo na pravem mestu in del prora~unskih sredstev namenili za okolju prijazno stvar, ~esar ni naredila nobena druga ob~ina v dr`avi. Ob~ani lahko za en objekt enkrat naro~ijo brezpla~en odvoz stare kritine, zlo`ene na europaleto in ovite v folijo ali odlo`eno v big-bag vre~i, ter postavljeno na mestu, ki je dostopno s tovornjakom. Pred tem ob~ino obvestijo s
Vdihana azbestna vlakna se v plju~ih cepijo in pokrivajo dihalno povr{ino
pisno vlogo, s ~imer vsi skupaj zagotovijo, da bodo pohorske grape ostale nedotaknjene. Pohorje je ogromen rezervoar
pitne vode za vso regijo, zato je njihova odlo~itev {e bolj hvalevredna. • ST
/2ÿ(9$1-( %,2/2ä.,+ 2'3$'.29 1DMYHĀ YSUDüDQM NDNR SUDYLOQR ORĀHYDWL VH MH SRMDYOMDOR SUL ORĀHYDQMX ELRORüNLK RGSDGNRY $OL MH WR VSORK SRWUHEQR DOL ODKNR VOHGQMH RGODJDPR NDU QD GRPDĀHP NRPSRVWX " 9HĀLQRPD VH ]D NRPSRVWLUDQMH RGORĀDMR WLVWL NL LPDMR GRPD YUW DOL YVDM NRüĀHN ]HPOMH ]D NRPSRVWQLN .OMXE YVHPX SD MH üH YHGQR YHOLNR JRVSRGLQMVWHY NL VH RGORĀDMR ]D ELRORüNR ORĀHYDQMH NDU GRPD 2E WHP VL ODKNR SRPDJDMR V SULURĀQR SRVRGR ]D ELRORüNR ORĀHYDQMH YROXPQD O Y NDWHUL ODKNR ]ELUDPR VOHGHĀH RGSDGNH RVWDQNL VDGMD LQ ]HOHQMDYH VXKL RVWDQNL KUDQH FYHWMH SHUMH RVWDQNL NDYH LQ ĀDMD SDSLUQDWH EULVDĀH 3RVHEHM SD]LPR GD QH RGODJDPR SODVWLĀQLK YUHĀN ] YVHELQR YUHG VLQWHWLĀQLK DOL V NHPLNDOLMDPL REGHODQLK VQRYL PLQHUDOQLK ROM PDVWL LQ ROMD ]D IULWLUDQMH SHVND ]D PDĀMH VWUDQLüĀH PHüDQLK NRPXQDOQLK RGSDGNRY DOL VHNXQGDUQLK VXURYLQ VWHNOR NRYLQH SODVWLND 2E WHP SD VL lahko pomagamo z ELRORüNR UD]JUDGOMLYLPL SDSLUQDWLPL YUHĀNDPL za ĀLVWHMüH SUHQDüDQMH RGSDGNRY
POSKRBIMO ZA UREJENO PISARNIŠKO OKOLJE! 3,6$51,ä., .2ä 6 75(0, 9/2Ì1,0, 3262'$0, Volumna 3 x 11 litrov = skupno 33 l Barva: BELA ali KOVINSKA (legirano jeklo) %$59( ,1 .20%,1$&,-( 9/2Ì1,+ 3262' VR ODKNR
rumena HPEDODçD zelena VWHNOR v sredini lahko izbirate med ĀUQR SRVRGR (ostali odpadki) ali UMDYR SRVRGR (bioloťki odpadki).
1$52Ăż,/$ ,1 ,1)250$&,-( T: 02 620 23 56 | posode@saubermacher.si | www.saubermacher.si
Sl o v eni j a za Ĺživljenja vredno okolje
Saubermacher Slovenija
EKOLOGIJA IN PLANET
8
Nevarnosti geo in`eniringa
V
e~ znanstvenikov je zaskrbljenih zaradi idej, s katerimi `elijo nekateri omiliti posledice prevelikih koli~in CO2 in u~inka tople grede.
nizkooglji~no dru`bo. Tudi ~e bi katero od idej uporabili in bi uspe{no delovala, kako bi lahko odstranili milijone ogledal, ~e bi se izkazalo, da zaradi izbruha kak{nega ognjenika temperatura na planetu preve~ pada. Vse skupaj pa spet nebi odpravilo osnovnega problema prevelikih izpustov.
Geo in`eniring je sporna znanost, ki za svoje ideje in tehnologije nima nobenih dokazov, da bodo delovale, vendar jih zadnjih nekaj let vedno bolj napadalno ponuja kot re{itev problemov planeta. V glavnem so ideje usmerjene v zajemanje ter skladi{~enje CO2 in postopke za povi{anje odboja son~nih `arkov in ohlajanje planeta.
Nasprotniki tak{nih poizkusov s celotnim planetom imajo na sre~o dobre argumente. ^eprav je v ozadju ves ~as ~utiti {e strah, da organizacije, ki podpirajo tak{ne vpra{ljive projekte, pobegnejo nadzoru in za~nejo delovati na svojo roko. V resnici je ~love{tvo pri{lo do to~ke, ko lahko s svojimi dejanji resni~no uni~i planet. Še pred kratkim smo domnevali, da uni~enje lahko povzro~i splo{na vojna z atomskim oro`jem. Napa~no, uni~enje lahko povzro~imo samo z nadaljevanjem na{ega dana{njega na~ina `ivljenja. •
Pozabite na te igrice Ena od idej je postavljanje mehani~nih dreves, ki bi zajemala toplogredne pline ali z dodajanjem `elezovega oksida pove~ati koli~ino plank-
Na~rtovani posegi v morja se zaradi nepredvidjivih posledic ne smejo zgoditi
tona v oceanih, ki bi zajel ve~ CO2, ~eprav bi to lahko pove~alo kislost. Naslednja je izstrelitev milijonov odbojnih diskov v vesolje ali proizvodnja umetnih oblakov nad morji, oboje za pove~anje albeda, odboja od zemeljske povr{ine. Strokovnjaki klimatologi in fiziki so po predstavitvi teh idej enoglasno rekli, naj se predlagalci raje zresnijo. Problem so
emisije CO2, na tem podro~ju potrebujemo re{itve, vse ostalo so igra~e za velike fante.
Kljub temu na seznamu Geo in`enirske ideje pa se kljub temu nahajajo na seznamu bodo~ih konferenc klimatologov. Na njih nekateri gledajo kot na zasilno zavoro, da bi pridobili ~as za prehod v
Tihec
UGODNI KREDITI
9
Vdahnite `ivljenje v svoj dom – z odli~no ponudbo stanovanjskih kreditov Abanke
S
• rentno var~evanje, • namensko var~evanje z minimalno dobo var~evanja 60 mesecev, • `ivljenjsko zavarovanje kreditojemalca, • zavarovanje za primer brezposelnosti, • spletna banka Abanet.
posebno ponudbo stanovanjskih kreditov Abanka na {iroko odpira vrata. Tako vam bo la`je ob obnovi ali nakupu novega doma.
Krediti do 30 let Z dalj{im rokom obro~nega odpla~evanja stanovanjski kredit na {iroko odpira vrata v nov dom. Odobreni namenski kredit je mo`no zavarovati s pla~ilom zavarovalne premije ali z zastavo nepremi~nine, odvisno od odpla~ilne dobe kredita. Da bo nepremi~nina za vas {e dostopnej{a, imate
Ponudba velja do 31. marca 2012 oz. do porabe kvote mo`nost odpla~evanja stanovanjskega kredita zavarovanega s hipoteko, s pomo~jo sopla~nika brez dodatnih stro{kov.
Za komitente in nekomitente Posebna ponudba stanovanjskih kreditov velja za kreditojemalce, ki imajo v Abanki odprt osebni ra~un in poleg tega uporabljajo {e dve iz nabora naslednjih storitev: • uporaba ene kartice z odlo`enim pla~ilom (klasi~na kartica Visa ali klasi~na kartica MasterCard),
Informativni izra~un si lahko pripravite na spletnem mestu www.abanka.si, ga naro~ite prek e-naslova info@abanka.si, na brezpla~ni telefonski {tevilki Abafon 080 1 360, ali v najbli`ji poslovalnici Abanke. Na spletnem mestu Abanke si lahko ogledate katere dokumente potrebujete za najem kredita. V Abanki se bomo potrudili, da bo postopek najema kredita potekal hitro, strokovno in prijazno. •
VDAHNITE Ĺ˝IVLJENJE V SVOJ DOM OdliÄ?na ponudba stanovanjskih kreditov Spustite domiĹĄljijo v svoj dom in se prepustite uĹžitkom ob snovanju svojih naÄ?rtov pri nakupu, gradnji ali obnovi svojega doma. UresniÄ?ite jih z izjemno ponudbo stanovanjskih kreditov, ki velja od 1. 1. 2012 do 31. 3. 2012 oziroma do porabe kvote. www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360
Abanka
$EDQND 9LSD G G 6ORYHQVND /MXEOMDQD 6ORYHQLMD
Spustite domi{ljijo v svoje stanovanje, vdahnite `ivljenje v svoj dom in uresni~ite svoje na~rte. V~asih se ne izpla~a odla{ati z nakupom nepremi~nine, sploh ~e ste pred pove~anjem {tevila dru`inskih ~lanov ali si `elite prenove in osve`itve doma. Morda se ravno odlo~ate, da bi si privo{~ili lastno hi{o in preverjate razli~ne mo`nosti financiranja.
Ugoden kredit lahko najamete tudi nekomitenti, ~e pred sklenitvijo kredita v Abanki odprete prilivni osebni ra~un, na katerega boste prejemali redne mese~ne prilive in se odlo~ite za uporabo {e najmanj dveh od navedenih storitev.
10
EKOLOGIJA IN PLANET
Strganje ostankov nafte
M
ajhna nizozemska vasica Schoonebeek ob nem{ki meji je bila okrog 1990 najve~je kopensko ~rpali{~e nafte v Evropi. Stro{ki ~rpanja so zaradi polpraznega naftnega polja tako narasli, da se pridobivanje ni ve~ izpla~alo. Kraji, kjer je ~rpanje nafte enostavno, so vedno redkej{i, zato se naftarji lotevajo novih tehnik zajemanja ostankov nafte. Vsa na novo odkrita nahajali{~a se nahajajo v arkti~nih predelih ali globoko pod morjem, kar izjemno podra`i ~rpanje. Zato je vra~anje na obstoje~a ~rpali{~a bolj zanesljivo in mnogo cenej{e, kot iskanje novih nahajali{~.
^rpanje z vtiskovanjem vode Obi~ajna nahajali{~a so v glavnem praznili s pomo~jo naravnih danosti. Vrtalci so zadeli podzemski rezervoar, pritisk plina v njem pa je nafto samodejno potisnil na povr{ino. Po tem, ko pritisk pade, naftarjem uspe iz~rpati okrog 20% nafte iz tega rezervoarja. Zato skozi drugo vrtino potiskajo vodo ali plin in nato uspejo zajeti do 30% vse nafte iz tega zajetja. Vse ostale nafte pa s to tehniko ne moremo zajeti, saj se voda ali plin gibljeta v smeri najmanj{ih uporov,
reakcija med vodo in nafto pa velikokrat onemogo~i ~rpanje. Stro{ki zaradi tega nara{~ajo, zato so veliko vrtin, kljub zalogam nafte, opustili.
Para iz ultra~iste vode
Izpiranje nafte iz obstoje~ih naftnih polj bo povi{alo ceno nafte
Naftarji so dobili nov zagon, ko so cene spet posko~ile. Medtem so delali poskuse z vtiskovanjem vode, plinov ter pare, v letih poskusov pa ugotovili, s katero tehniko lahko dose`ejo najve~ji izplen. V Nizozemsko naftno polje na enem koncu vtiskujejo paro, ogreto na 200°C, ki nastane z uparjevanjem ultra~iste vode. Sodobni na~ini vrtanja omogo~ajo tudi vodoravno smer vrtine, zato so v to polje izvedli 25 tak{nih vrtin v globini 800 m. Z vro~o paro ogreta strjena nafta, ki se nahaja pod plastmi gline, postane teko~a. Me{anico vro~e vode, nafte in zemeljskega plina nato iz~rpavajo na drugem koncu, ter jo po{iljajo v sistem za separacijo. Nafto po{ljejo v rafinerijo, s plinom uparjujejo ultra~isto vodo, odpadno vodo pa po{iljajo v izpraznjeno plinsko polje nedale~ stran.
Povsod ni tako enostavno Globina naftnih vrtin stalno raste, zato so ve~ji tudi problemi. Za globino naftnega polja 4000 m potrebujemo vi{je tlake in temperature, pri ~emer se pojavljajo {e kemi~ne spremembe, ki niso dobrodo{le. Izvajajo poizkuse z dodajanjem polimerov v vodo za izpiranje vrtin, vtiskovanjem zraka, vstavljanjem grelnih elementov naravnost v naftno polje in celo z uporabo son~ne energije za predgrevanje vode. Vse to seveda dra`i pridobivanje, zato je jasno, da se naftno obdobje kon~uje. Nujen je tudi ~im hitrej{i prestop na druge vire energije, saj je nafta preprosto predragocena da bi jo se`igali. • Tihec
EKOLOGIJA IN PLANET
11
Pet plasti~nih napovedi za 2012
R
evija Plastic Today je objavila pet napovedi strokovnjakov o gibanjih na podro~ju uporabe izdelkov iz polimerov, ki jih mno`i~no uporabljamo vsak dan. 1 – Tanj{anje debeline stene in manj{anje te`e plastenk za pija~e ni ve~ mo`no, saj {e komaj prenesejo transport in rokovanje. Proizvajalci pija~ bodo prihranke zato posku{ali dose~i {e z odpravljanjem pomo`ne transportne embala`e. 2 – Plasti~ne nosilne vre~ke in plastenke bodo dele`ne novih zavrnitev in prepovedi v vseh delih sveta. Sporo~ila o prepovedi uporabe ali dodatnih davkih so si v preteklem letu sledila skoraj vsak dan, sprejemali pa so jih na mestnih, pokrajinskih in dr`avnih nivojih. Najnovej{a je prepoved vna{anja plastenk na podro~je Grand Canyona. 3 – Plastenke iz PET, polietilen teraftalata bodo za~eli izdelovati iz bioplastike podobnih lastnosti. Predvidevajo, da bo letos dozorela tehnologija za 100% bioplasti~no plastenko, ki bo po predvidevanjih trdnej{a in ve~krat uporabna. Uporabniki
bodo morali plastenke vra~ati nazaj v obtok, od ~esar je tudi odvisen uspeh tega projekta. 4 – Vra~anje vseh vrst embala`e, tudi tiste iz bioplastike, bo postalo obi~ajno obna{anje potro{nikov. Lastniki blagovnih znamk bodo priporo~ali tak na~in obna{anja in pri tem za reklamo objavljali {e podatke, koliko embala`e uspejo reciklirati ali vrniti v obtok. Tehnologija avtomatskega lo~evanja odpadkov bo pomembno napredovala. 5 – Zdru`enja proizvajalcev plasti~ne embala`e in prehrambenih proizvodov bodo kon~no ugotovila, da je najve~ji problem odpadna embala`a. Kampanje za vra~anje embala`e bodo postale vsakdanji pojav, delni vzrok bo tudi rasto~a cena nafte in surovin, plastika bo postala material, ki ga je potrebne skrbno vra~ati in ne odmetavati. • ST
Reaktor PRISM lahko varno proizvede elektriko iz odpadnega nuklearnega goriva
Reaktor na radioaktivne odpadke
P
odjetje GE Hitachi Nuclear Energy je predlagalo britanski vladi, da jim postavi nuklearni reaktor, v katerem bodo brez nevarnosti lahko vse medicinske in druge ostanke radioaktivnega plutonija spremenili v elektriko. Angle`i imajo 87 ton odpadnega plutonija, kup pa ves ~as raste, s ~imer so vodilni v svetu.
Kako deluje Obi~ajni reaktorji so vodno hlajeni, zaradi na~ina delovanja pa izgubimo kar 95% potencialne energije skrite v gorivu. Novi reaktor PRISM spada med tako imenovane hitre reaktorje, hlajen je s teko~im natrijem. Pri tem dopu{~a nevtronom da ohranjajo vi{ji nivo energije in s tem izbolj{ajo izkoristek tega fisijskega reaktorja. Sistem PRISM vsebuje »pasivno varnost« in se izjemno hitro avtomatsko zaustaPlastenk v bodo~e ne bomo odmetavali temve~ jih vra~ali v ponovno polnjenje
vi, ~e je to potrebno. Pri tem ni potrebno vgraditi avtomatskih ventilov, sistemov vodenja in nadzornikov, ki morajo omogo~iti odvajanje vi{kov toplote od reaktorske sredice, tudi napajanje z elektriko ob izpadu ni potrebno. Reaktor je razmeroma majhen, enostaven ter ga lahko izdelamo po kosih in dostavimo na kraj delovanja. S toploto, ki izhaja iz reakcije uparimo vodo ter s parno turbino proizvedemo elektriko. Reaktor PRISM lahko v toploto in elektriko spremeni {e odpadke obi~ajnih nukleark in razgrajeno atomsko oro`je. • st
12
AKTUALNI SEJMI
Klju~ne re{itve 51. mednarodni sejem Dom (6.–11. 3. 2012), Gospodarsko razstavi{~e Na 51. sejmu Dom, najve~ji mednarodni sejemski prireditvi s podro~ja graditeljstva ne le v Sloveniji, ampak tudi okolici prek njenih dr`avnih meja, razstavlja letos na 24.000 kvadratnih metrih razstavnih povr{in ponudbo za dom, gradbeni{tvo in stavbno pohi{tvo, ogrevalno in hladilno tehniko, notranjo opremo, varovanje ter urejanje okolice 628 podjetij iz 26 dr`av. Prireditev tako kot vsako leto predstavlja novosti v panogi, s strokovnim zaledjem pa hkrati spodbuja njen razvoj. Sejem ne nagovarja le tistih obiskovalcev, ki `e gradijo ali prenavljajo ali pa to na~rtujejo v bli`nji prihodnosti, ampak s svojim bogatim in razvejanim obsejemskim programom vabi kar naj{ir{o javnost, da na brezpla~nih strokovnih svetovanjih za ob~ane v organizaciji Gradbenega in{tituta ZRMK za svoje zasebne in poslovne bivalne prostore poi{~ejo klju~ne re{itve pri prenovi starej{ih stavb, hidroizolaciji in toplotni za{~iti streh in fasad, pri nakupu oken in vrat, pri vpra{anjih glede vlage in
plesni, glede trajnostne gradnje oziroma zelenih javnih naro~il, energetske izkaznice stavb oziroma raznih projektov, ki spodbujajo energetsko u~inkovitost stavb, glede sistemov ogrevanja in izbire naprav za hlajenje stanovanj, toplotnih mostov ipd. Sejem zdru`uje tudi strokovno javnost na poslovnih sre~anjih.
Zelena misija – zeleno poslanstvo sejma Pred dvema letoma je Gospodarsko razstavi{~e kot organizator sejma Dom vpeljalo nagrado, ki proizvajalce in kupce razstavljenih proizvodov spodbuja k razmisleku o tem, ali in kako oziroma koliko pri gradnji upo{tevamo na~ela trajnostnega razvoja. Na sejmu posebna strokovna komisija pod vodstvom Friderika Kneza z Zavoda za gradbeni{tvo Slovenije izbira med izdelki, ki izstopajo po svojih tehnolo{kih lastnostih oziroma inovativnosti, hkrati pa jih zaznamuje trajnostni oziroma okolju prijazni vidik skozi celoten `ivljenjski cikel izdelka. V ospredju so torej merila,
kot so energetska u~inkovitost, vgrajena energija, reciklabilnost, odli~ne tehni~ne lastnosti, prepoznavnost ipd. Kot je poudaril predsednik komisije, so izku{nje iz preteklih let pokazale, da nagrada dosega cilj, zato nikakor ni spregledana. Vodi in usmerja podjetja, ki verjamejo v edini poslovni model, ki bo srednje ali vsaj dolgoro~no pre`ivel – to je zelena tehnologija.
Brezpla~no energetsko svetovanje za ob~ane Na sejmu se vsak dan od 10.00 do 18.00 ure odvija brezpla~no energetsko svetovanje za ob~ane ENSVET ter individualna strokovna svetovanja ob~anom. Svetovanje poteka na razstavno svetovalnem prostoru Gradbenega in{tituta ZRMK v dvorani Gazela, neposredno nad vhodom v 1. nadstropju. Svetovanja za obiskovalce sejma izvajajo energetski svetovalci projekta ENSVET (www.ensvet. si) ter strokovnjaki Gradbenega in{tituta ZRMK. ENSVET je projekt Ministrstva za infrastruk-
turo in prostor, dejavnosti sofinancirata Eko sklad in Slovenski okoljski javni sklad, izvajalec pa je Gradbeni in{titut ZRMK. Hkrati potekajo tematska strokovna predavanja za ob~ane. Predavatelji so energetski svetovalci mre`e ENSVET in strokovnjaki Gradbenega in{tituta ZRMK, ki delujejo na podro~ju bivalnega okolja, gradbene fizike in energije v zgradbah, materialov in konstrukcij, prometnic in infrastrukture ter geotehnike in geologije. Predstavljene so tudi aktivnosti Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, namenjene kreditiranju in sofinanciranju okolju prijaznih nalo`b fizi~nih in pravnih oseb. Celoten obsejemski program sejma Dom, ki ga pripravljata Gradbeni in{titut ZRMK ter Zdru`enje lesne in pohi{tvene industrije pri GZS skupaj s partnerji, je objavljen na spletni strani sejma www.sejemdom. si in v obsejemskem katalogu. Prejme ga vsak obiskovalec ob nakupu vstopnice. • Marjana Lavri~
AKTUALNI SEJMI
13
Po nasvete o var~ni in u~inkoviti rabi energije maja na sejme v Celje Aktualne razprave, strokovna tekmovanja, sejemska priznanja
Sre~amo se na bienalnem ~etver~ku v Celju Sejmi Energetika, Terotech - vzdr`evanje, ekologije in varovanja okolja EKO ter sejem Varjenja in rezanja ponovno vabijo, da na enem mestu spoznate novosti podro~ij. Sejmi so edinstvena prilo`nost, ki znova prina{ajo ponudbo najbolj{ih svetovnih proizvajalcev in ponudnikov storitev na podro~ju energetike, industrijskega vzdr`evanja, ekologije, ter varjenja in rezanja. Med 15. in 18. majem se bodo na celjskem sejmi{~e predstavili in ga obiskali vsi tisti, ki imajo tehni~ni, ekonomski in tr`ni potencial za delovanje na podro~ju u~inkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.
Najnovej{i dose`ki industrije in novi materiali Razstavni program sejma Energetika tvori podro~je energetike, var~ne izrabe energije in energetski viri. Predstavijo se ponudniki, ki so energetsko u~inkovitost in okoljsko odgovornost vpletli v vse pore svoje poslovne strategije.
Fotovoltaika je z gradnjo son~nih elektrarn ena bolj perspektivnih dejavnosti in zato mo~no zastopana na majskih sejmih.
Sejem Terotech - Vzdr`evanje pokriva podro~je vzdr`evanja, ~i{~enja in obnove stavb. Predstavijo se razstavljavci, ki skrbijo za ponudbo in osve{~anje industrije in posameznikov o pomenu u~inkovitega vzdr`evanja v industriji. Podro~je vkju~uje uporabo objektov, strojev in resursov za dolgo `ivljenjsko dobo in konkuren~nost. Sejem ekologije in varovanja okolja Eko je namenjen javnosti, ki s ponudbo izdelkov in storitev prispevajo k uresni~evanju prehoda na trajnostno gospodarstvo, uporabo obnovljivih virov energije, ohranjanju naravnih virov, obnavljanju biotske raznovrstnosti, ter prepre~evanju onesna`enja vseh vrst.
Dogajanje na razstavnem delu bo tradicionalno dopolnjeval spremljajo~i strokovni program. Sejmi bodo ponudili {tevilne koristne odgovore o energetski u~inkovitosti tudi kon~nemu porabniku energije, oz. gospodinjstvom, in to ne le na razstavnem delu, temve~ tudi v spremljevalnem programu. Koristna za ogled bo razglasitev najbolj{ih, energetsko u~inkovitih objektov v okviru Nagradnega nate~aja Energetsko u~inkoviti objekti 2012, ki ga pripravljajo Celjski sejem, Eko sklad in Dnevnikova priloga Moj dom.
Strokovna svetovanja
Na zadnjem sejmu Energetika 2010 so se v spretnostih pomerili dijaki 5 strokovnih {ol.
Na sejmu Varjenje in rezanje se bodo predstavili ponudniki tehnologije, opreme in materiala za varjenje in rezanje. Te tehnologije postajajo energetsko manj intenzivne, okolju bolj prijazne in zagotavljajo visoko kakovost izdelkov.
Obetajo se {tevilna energetska svetovanja, kako se lotiti energetsko u~inkovite obnove ali novogradnje, ter kako okoljsko odgovorno bivati. Izvedeli boste lahko tudi, kje se izobra`ujejo najbolj{i instalaterji strojnih instalacij. Celjski sejem v sodelovanju s Sekcijo instalaterjev energetikov pri OOZ Maribor pripravlja tradicionalno Tekmovanje dijakov srednjih poklicnih {ol Slovenije. • Breda Obrez Preskar
V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev. Rubriko pripravlja Simon Tihec. Mom~ilo: Sem eta`ni lastnik stanovanja v ve~stanovanjski zgradbi. @e ve~ kot 30 let imamo vgrajene merilce porabe hladne in tople vode in do zdaj smo pla~ali ogrevanje tople vode po kubiku porabe. V razdelilniku skupnih stro{kov za december 2011, nam je upravnik, obra~unal stro{ke ogrevanja tople vode po neto povr{ini stanovanja. Za 1 kubik vode x 88,94m povr{ine so zara~unali 11,9013 evrov. Na pobudo ve~ih lastnikov smo dobili odgovor, da je obra~un napravljen po Pravilniku, ki je za~el veljati 17.11.2011 in ki dolo~a, da se ogrevanje tople vode obra~unava po neto povr{ini, oz. ogrevalni povr{ini stanovanj. Zdi se mi nelogi~no, da se gretje sanitarne vode obra~unava enako kot centralno ogrevanje (tj. po povr{ini stanovanja), ne pa po prijavljeni porabi po od~itanih merilcih. Odgovor: Usmeritev obra~una toplote in vode v ve~stanovanjskih stavbah je na dejanski porabi uporabnikov. Iz va{ega vpra{anja pa sledi, da je upravnik obstoje~i obra~un po dejanski porabi samovoljno spremenil v pav{alni obra~un, kar pa je storil v nasprotju z zakonodajo. Lastniki stavbe morajo o delitvi in obra~unu stro{kov za toploto za ogrevanje ter pripravo tople vode sprejeti sporazum. Pri tem se lastniki dogovorijo o vrsti in tipu delilnikov, obra~unskem obdobju, ter na~inu delitve stro{kov. Upravnik mora upo{tevati dogovor, ki ga sprejme ve~ina lastnikov. Podrobnosti o delitvi in obra~unu stro{kov za toploto za ogrevanje in pripravo tople vode ureja Pravilnik o na~inu delitve in obra~unu stro{kov za toploto v stanovanjskih stavbah in drugih stavbah z ve~ posameznimi deli
(Ur. l. RS, {t. 7/10). Namen zakonodaje je, da vsak porabnik pla~uje svojo porabo energije in vode, ter da se pav{alne obra~une (npr. na osebo ali na stanovanjsko povr{ino) zamenja z obra~uni po dejanski porabi. Tak na~in obra~una spodbudi vsakega uporabnika k u~inkoviti rabi energije oz. vode. Sandi: Ogrevati moram pisarno velikosti 15 m2. V pisarni delata najve~ 2 osebi in sta prisotni od 2-5 ur dnevno. Edina mo`nost za ogrevanje je elektri~na energija. Ali mi prosim lahko svetujete kak{no grelno telo naj kupim? Odgovor: Za ogrevanje pisarni{kega prostora povr{ine 15 m2, ki ga je mo`no ogreti samo z elektriko, je primerna termoakumulacijska pe~ mo~i 2 kW in dvotarifni elektri~ni {tevec. Svetujem, da si uredite avtomatski vklop pe~i v ~asu nizke tarife z blokirnikom odjema. Tina: Sosed se prito`uje zaradi hrupa na{e toplotne ~rpalke zrak-voda, ki je oddaljena cca
20 m. Meritve so pokazale, da je hrup pri njegovi hi{i 29dB. Kljub temu smo med toplotno ~rpalko in njegovo hi{o postavili zvo~no oviro (tervol) v vi{ini 2m in dol`ini 4m. Sosed se {e vedno prito`uje. Na va{i spletni strani sem zasledila ~lanek o tem (objavljen dne 16.11. z naslovom Hrup sosedov toplotne ~rpalke, ki ga je prispeval Matja` Valen~i~), kjer avtor navaja u~inkovit na~in, da se zmanj{a mo~ oddajanja hrupa pri samem izvoru, a ga ne opi{e bolj podrobno. Ali je mo`no dobiti kaj ve~ informacij o tem? Odgovor: Na zmanj{anje hrupa na izvoru lahko vpliva investitor na ve~ na~inov. Osnova je ustrezna izbira toplotne ~rpalke. Pomembna je postavitev in orientacija toplotne ~rpalke, saj se hrup iz T^ ne {iri enako v vse smeri. Vpliva lahko tudi odbojna povr{ina v dosegu T^: gladka tla in bli`nje stene hrup odbijajo ali celo oja~ajo, travna podlaga in odbojne plo{~e, ki obrnejo tok zraka, pa ga bla`ijo. Kon~no pa vpliva tudi oddaljenost toplotne ~rpalke. T^ je mo`no kot vsako drugo napravo tudi zasloniti s protihrupno pregrado, ki pa mora biti tako konstruirana, da ne zmanj{a funkcionalnosti. Pri hrupu so poleg zvoka, ki je lahko mote~, neprijeten ali dra`e~, pomembne {e druge lastnosti, predvsem jakost hrupa, frekven~ni spekter, poudarjeni toni in pojavnost. Se pa spra{ujem, ~e je 29 dB pri sosedovi hi{i res tisti nivo hrupa, ki je mote~. V orientacijo: zna~ilna raven hrupa v spalnici je med 35 in 40 dB(A), zato ocenjujem, da je hrup 29 dB na sosedovi fasadi zanemarljiv. Konkreten nasvet o zmanj{anju nivoja hrupa poi{~ite pri proizvajalcu va{e T^ ali pa pri izvajalcu, ki se ukvarja z izvajanjem ukrepov varstva pred hrupom.
Jana: Na polo`nici Elektra imam pod rubriko obra~unska varovalka navedeno1x 035 in gospodinjski odjem. @ivim v garsonjeri, ki ima 19 m2, pazim, da perem v ~asu ni`je tarife, imam grelnik vode, ki je star 7 let, `ivim sama, imam obi~ajne gospodinjske aparate, steklokerami~no plo{~o, pe~ico uporabljam redko in to v ~asu ni`je tarife. Imam 4 leta star kombiniran hladilnik z zmrzovalnikom, energijski razred B. Moje znanke, ki imajo ve~ja stanovanja z ve~ dru`inskimi ~lani in starej{e aparate ne pazijo na porabo energije pla~ujejo pa manj elektrike. Res pa je, da imajo mo~ varovalke 025. Ko sem na Elektro Gorenjske spra{evala, ~e je varovalka dejavnik, zaradi katerega pla~ujem ve~, so mi zatrdili, da ne, da to nima vpliva. Kaj menite vi? Odgovor: Odgovor va{ega distributerja je pravilen, kratek in jedrnat. Ni pa zgovoren. Imate ustrezen osnovni paket 2 z obra~unsko mo~jo do vklju~no 7 kW, oz. z vgrajenimi varovalkami, katerih jakost je 1x25 A, 1x32 A, 1x35 A, 3x16 A ali 3x20A. Mese~ni izdatek za tovrstno obra~unsko mo~ je pribli`no 6,5 EUR. Verjetno pla~ujete ve~ elektrike kot va{e znanke zaradi ve~je porabe elektrike ali zaradi manj ugodnega razmerja ve~je in manj{e tarife. Na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za energijo http://www.agen-rs.si/ lahko primerjate ponudbe posameznih dobaviteljev elektrike. Izbrani dobavitelj je primeren za va{ na~in rabe elektrike. Vpra{anje: Imam eta`no centralo na plin, zanima me kako jo odzra~iti, oz. iz nje spustiti zrak? Kateri ventil zapreti, doto~ni ali odto~ni, na katerem radiatorju ali na zadnjem ali na najvi{jem, kajti v kopalnici imam pokon~nega? Odgovor: Iz vpra{anja ni razvidna te`ava va{ega ogrevalnega sistema, zato bom podal splo{ni odgovor, ki bo koristil tudi vam. Eta`na centralna na plin verjetno pomeni, da imate vgrajen plinski grelnik z vsem priborom, tudi ekspanzijsko posodo. Na takem grelniku je vgrajen tudi manometer, ki ka`e tlak vode v sistemu. Verjetno mora biti tlak vode 2 bar. ^e je tlak ni`ji, sistem napolnite po navodilih proizvajalca plinskega grelnika. Ko je tlak v sistemu zadosten, vklju~ite celotni ogrevalni sistem, odprite vse ventile, radiatorske termostatske ventile pa nastavite na najvi{jo temperaturo. ^ez nekaj ~asa preverite, ~e so vsi radiatorji topli na zgornji strani. V radiatorju, ki ostane hladen, je ne`eleni zrak, ki prepre~uje kro`enje vode. Ugasnite plinski grelnik, vse ventile pustite odprte
in odzra~ite ta radiator. Ponovno preverite tlak vode v ogrevalnem sistemu in po potrebi doto~ite vodo v ogrevalni sistem. ^e radiatorji grejejo, nastavite termostatske ventile na obi~ajno vrednost, v nasprotnem postopek ponovite. Morda je potrebno po enem ali dveh tednih {e enkrat sistem odzra~iti, potem pa imate mir do konca kurilne sezone, ~e seveda ni kak{na druga napaka v sistemu. Sandi: Informativno se zanimam za cene pe~i za centralno ogrevanje, imamo pribli`no 180m2 ogrevalne povr{ine, trenutno se ogrevamo na kurilno olje kar je kar precej{en stro{ek (3.000l/leto s tem da imamo tudi toplo vodo). Zanimam se tako za pe~i na pelete, kot tudi na polena. Isto~asno pa spra{ujem kak{na naj bi bila debelina izolacije hi{e. Imamo razli~ne podatke, projektant sicer pravi 10 cm stiropora, navaja, da pri ve~ji debelini ni velike razlike, a Eko sklad zahteva minimalno16 cm, zaradi ~esar se ne moremo odlo~iti kako in kaj. Hi{a stoji ob gozdu tako da je pozimi kak{no stopinjo hladneje. Odgovor: Iz va{ih podatkov glede na porabo sklepamo, da je energetsko {tevilo va{e hi{e 166, kar je ogromno in sicer v smislu slabe energetske u~inkovitosti. Za nove stavbe je dopustna vrednost pod 40, pasivne zgradbe pa imajo energetsko {tevilo pod 15. Zakonodaja razvr{~a stavbe v razrede energetske u~inkovitosti od najslab{e G (energetsko {tevilo 210 in ve~) do najbolj{e A1. Razred A1 pomeni od 0 do vklju~no 10 porabljene energije na m2 stanovanjske povr{ine - kWh/m2a. Po letu 2020 bomo namre~ morali graditi stavbe razreda A1 ali
bolj{e, podobno bo veljalo tudi za prenove. Svetujem, da pripravite plan celovite energijske sanacije hi{e tako, da bo potrebno manj energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, hkrati pa se bodo zbolj{ali bivalni pogoji. Ukrepi naj bodo uravnote`eni. Prioriteto ukrepov dolo~ite glede na nujnost ukrepa, stanje zgradbe in vra~ilo investicije. Smernice so: raba obnovljivih virov, u~inkovita raba energije in kakovost bivanja. Pri izbiri debeline toplotne izolacije ni smiselno skopariti, stro{ki vgradnje dodatne toplotne izolacije so zanemarljivi. ^e vgradite 20 cm izolacijo namesto 10 cm, se investicija pove~a za 10 do 15%, toplotne izgube pa se skoraj razpolovijo. Finan~ne podpore Eko sklada so namenjene investitorjem, ki vgradijo opremo po njihovih smernicah. ^e `elite kandidirati na razpisu Eko sklada, se morate dr`ati razpisa Eko sklada. Na spletni strani Eko sklada www.ekosklad.si je objavljen seznam toplovodnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje stanovanjskih stavb na lesno biomaso, skladnih s pogoji javnega poziva. Kotel in opremo naj dolo~i projektant. Cene kotlov poi{~ite pri prodajalcih. Proizvodi naj imajo ustrezna dokazila o kvaliteti in skladnosti, zagotovljen servis ter tehni~no pomo~, nujno preverite reference. Gregor: Trenutno z ekipo kot raziskovalci delamo na projektu razvoja pe~i na trda goriva, pri ~emer se nam je zataknilo pri iskanju podatkov koliko litrov zraka potrebujemo, da izgori 1kg drv. Lepo bi vas napro{al za napotitev do informacije/ literature, mogo~e tudi do druge osebe, ki se s tem ukvarja in bi nas lahko pripeljala do
tovrstne literature. Prav tako bi bil zelo vesel predlogov druge strokovne literature, ki se ti~e pe~i na trda goriva, tehnologijami povezanimi s tem, ter obstoje~imi meritvami. Odgovor: Koli~ino zraka potrebnega za zgorevanje razli~nih goriv izra~unamo s stehiometri~nimi ena~bami, s ~imer dobimo podatke o idealni me{anici goriva in zraka. Potrebno je poznati kemijsko sestavo goriva in njegove gorljive sestavine, nato pa mu dovesti dovolj zraka, iz katerega pa potrebujemo samo kisik za oksidacijo. Iz ra~unov dobimo minimalno teoreti~no koli~ino zraka za zgorevanje. Za zgorevanje 1 kg zra~no su{enega lesa, potrebujemo minimalno 4,10 m3 zraka, ter dodatno {e prese`ek zgorevalnega zraka, ki koli~ino pove~a za faktor okrog 1,5. Pribli`no lahko minimalno koli~ino zraka za zgorevanje dolo~imo: za 1000 kJ toplotne mo~i kuriva predvidimo 0,25 m3 zraka. Podrobnej{e razlage ter zgorevalne ena~be najdete na http://lab.fs.uni-lj.si/kes/ generatorji_toplote/gt-predavanje-03.pdf ter v diplomski nalogi Mihe Ravnika ZAKONSKI OKVIRI PRI UPORABI LESA KOT VIRA ENERGIJE, to~ka 6 – Stehiometrija zgorevanja na http://www.digitalna-knjiznica.bf.unilj.si/vs_ravnik_miha.pdf. Pomagate si lahko tudi s priro~nikom za energetike Recknagel - Sprenger - Henmann, kjer so tabele in postopki navedeni v poglavju Zgorevanje.
Marjan: Prosim za va{e mnenje o polo`itvi izolacije YTONG Multipor (to sem prebral v va{i reviji) in sicer, v dvostanovanjski hi{i bi v prvem nadstropju na strop prilepil omenjeno izolacijo debeline 8 - 10 cm. Strop bi izoliral proti podstre{ju. V to varianto bi {el tudi zaradi tega, ker je stanovanje nekoliko vi{je, 270 cm in ga bi s tem tudi zni`al. Na podstre{ju `e imam 10 cm kamene volne (tudi to debelino imam namen pove~ati). Spra{ujem o smiselnosti take izolacije in ali je ta primerna (je kak{na druga bolj ugodna) in na~inu polo`itve. Je varno to lepiti na strop (mo`nost odstopa plo{~)? Odgovor: Toplotna izolacija stropa je pravi ukrep za zmanj{anje izgube toplote. Lepljenja plo{~ na strop ne priporo~amo, saj mora biti izolacija vedno na hladni strani, torej na podstrehi. Najceneje bo, ~e nabavite eno od toplotnih izolacij, ki jih prodajajo v balah in jo kot odejo odvijete na tla podstrehe. ^e ni potrebno, da je strop pohoden, polo`ite izolacijo na obstoje~o, od vogalov proti vstopnemu delu, da ne hodite ve~ po njej, v debelini 20 cm ali ve~ (priporo~ena skupna debelina od 20 do 40 cm). Zni`anje stropa lahko izvedete z vise~o, lahko izvedbo, vendar bo to potrebno samo zaradi opti~nega u~inka.
Stanislav: Zanima me nekaj v zvezi s porabo kurilnega olja v hi{i. V zgornji eta`i hi{e ne `ivi nih~e (samo spodaj) zato smo se letos odlo~ili, da ne bomo popolnoma ni~ ogrevali, posledi~no bi vse radiatorje zgoraj zaprli. Ali je res, da bo kljub temu poraba 100% oz. enaka kot da bi imeli vse radiatorje odprte? Logi~no gledano je, da je 50% manj{a poraba, sli{al pa sem (kar je tudi logi~no), da toplota pride po ceveh do zgornje eta`e – radiatorja, tukaj pa se ustavi, ker je radiator pa~ zaprt, ter da se zaradi tega ni~ ne privar~uje na kurjavi. Katera logika zdaj dr`i? Odgovor: ^e ogrevalni sitem gledamo s strani ogrete vode, ki kro`i po ceveh, se vsi radiatorji obna{ajo kot hladilniki te vode. ^e imamo v nekem krogotoku name{~enih deset hladilnikov in jih nato z zapiranjem pet lo~imo iz obtoka, se bo temperatura povratne vode ob istem pretoku takoj povi{ala, termostat na kotlu pa bo zaustavil gorilnik. Vsak ukrep na »hladilni« strani se bo torej na grelni strani pokazal kot prihranek. Resni~no razliko v porabi je te`ko oceniti, saj toploto oddajajo tudi cevi razvoda, vendar vsak zaprt radiator zagotovo zmanj{uje porabo kuriva. Na vpra{anja so odgovarjali Simon Tihec, Matja` Valen~i~,
OGREVANJE
17
Nov koncept priprave tople sanitarne vode Priprava tople sanitarne vode je zaradi vse vi{jih sanitarnih standardov, v zadnjih letih, postala predmet razvoja mnogih podjetij ,ki se ukvarjajo s tovrstnimi re{itvami. Vse bolj se uveljavlja preto~na priprava sanitarne vode preko zunanjih prenosnikov toplote. V leto{njem letu lahko ob~udujemo, dolgo pri~akovani, modul za sve`o vodo, podjetja SONNENKRAFT. Novi modul je plod dvanajstletnega razvoja SONNENKRAFT-ovih in`enirjev in bogatih izku{enj na podro~ju preto~ne priprave tople sanitarne vode. Prvi odzivi na novo tehnologijo so odli~ni, saj je podjetje z njim osvojilo presti`no priznanje Plus X. Ta priznanja se podeljujejo podjetjem, katerih proizvodi so {e posebej prilagojeni potrebam kon~nih uporabnikov. Med dobitniki nagrad so
hranilnika preko prekrmilnega ventila ohranja visoke eksergijske vrednosti toplote v hranilniku. Tako dose`emo najvi{ji nivo udobja ob najni`ji potro{nji toplotne in elektri~ne energije.
bili tudi Apple, BMW, General Electric in Sony. Nova generacija modulov za sve`o vodo je opremljena z visoko u~inkovitimi ~rpalkami, z zelo nizko rabo elektri~ne energije. Inovativen nadzor temperature tople sanitarne vode deluje po principu nadzora vrtljajev ~rpalke in ne potrebuje ve~ termostatskega me{alnega ventila. Modul je v osnovni izvedbi opremljen z dvema elektronskima senzorjema za merjenje pretoka, temperature in tlaka. Podatki se stekajo v
centralni nadzorni sistem, ki je vgrajen v glavo obto~ne ~rpalke. Ta nadzoruje in krmili celotno pripravo tople sanitarne vode. Osnovna izvedba modula se lahko raz{iri {e s cirkulacijsko enoto za sanitarne vode. Nadzorni sistem ima vgrajen ~asovnik in koledar, ki opazuje in pomni potro{njo tople sanitarne vode. Inteligentno krmiljenje ustvarja uporabni{ki profil, kateremu prilagaja delovanje ~rpalke. Uporabni{ki profil se sproti posodablja in prilagaja uporabniku. Povratno slojenje
V module so vgrajeni posebni prenosniki toplote, katerih zasnova je prilagojena sve`i sanitarni vodi. Sama razporeditev kanalov v prenosniku je zasnovana tako, da se izognemo zastojnim temperaturam in predelom, kjer bi voda zastala. S tem se izognemo tudi morebitnemu nabiranju vodnega kamna. Nova izolacija modula, s svojimi izolacijskimi lastnostmi in inovativno obliko, je prava pa{a za o~i. Oblika in barve pa se lepo zlijejo z novim oblikovnim konceptom iz SONNENKRAFT-ove palete izdelkov za leto 2012. • IK
18
KREDITI, SUBVENCIJE
Eko subvencije in krediti 2012 Finan~ne spodbude Eko sklada Kreditiranje pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov Do konca meseca marca Eko sklad zagotavlja ugodna kreditna sredstva po javnih pozivih za kreditiranje okoljskih nalo`b pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov z oznako 46PO11. Razpisana vsota je bila pove~ana na 25 milijonov evrov in omogo~a ugodno kreditiranje razli~nih nalo`b na podro~jih varstva okolja.
Nalo`be, ki so upravi~ene za podelitev kredita Ugodna posojila je mogo~e pridobiti za nalo`be v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije in izvedbo ukrepov u~inkovite rabe energije. Krediti so na voljo {e za nalo`be v zmanj{anje drugih emisij v zrak, za nalo`be na podro~ju gospodarjenja z odpadki, vklju~no z zamenjavo azbestnih stre{nih kritin, nalo`be na podro~ju varstva voda, u~inkovite rabe vode, odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo ter letos tudi za za~etne nalo`be v nekatere okoljske tehnologije. Posamezen kredit lahko dose`e do 2 milijona evrov, za vsako vrsto nalo`be pa javni poziv dolo~a tudi najvi{ji odstotek priznanih stro{kov, ki jih investitor lahko financira z ugodnim kreditom Eko sklada.
Obrestna mera in odpla~ilna doba
Eco Fund Slovenian Environmental Public Fund
Kreditiranje ob~anov Energijske obnove hi{
Najni`ja letna obrestna mera za te kredite je trimese~ni EURIBOR + 1,5 %, pri ~emer se ob dodelitvi kredita morebitna dr`avna pomo~
Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad
ugotavlja in dodeljuje po pravilu “de minimis” oziroma po pravilih dodeljevanja regionalnih dr`avnih pomo~i. Za kredite za nalo`be v naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo elektri~ne energije pa je dolo~ena obrestna mera trimese~ni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma vi{ji fiksni pribitek, ki se dolo~i tako, da ne zagotavlja pomo~i dr`ave. Odpla~ilna doba kreditov z vklju~enim moratorijem je najve~ 15 let oziroma do 5 let za nakup opreme in vozil skladno z dolo~bami javnega poziva. Dovoljen je najve~ enoletni moratorij na odpla~ilo glavnice kredita.
Eko sklad ponuja ugodne kredite tudi ob~anom, ki jih pridobijo za vrsto nalo`b na podro~ju u~inkovite rabe energije in rabe obno-
ekospodbude zmanjšajte stroške za energijo
ugodni krediti za občane
in podjetja za različne naložbe v zmanjševanje obremenjevanja okolja za večje naložbe občanov v učinkovito rabo energije možnost hkratne pridobitve subvencije in kredita
nepovratne finančne spodbude občanom za različne ukrepe
učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah občanom za nakup energijsko učinkovitih vozil z električnim ali hibridnim pogonom podjetjem za ukrepe učinkovite rabe energije v prometu
NOVOST - SOLARNE TEHNOLOGIJE vljivih virov energije, pa tudi za nalo`be, kot je zamenjava azbestne stre{ne kritine, priklju~itev na javno kanalizacijsko omre`je, vgradnja malih ~istilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov de`evnice.
Vi{ina kredita Kredit se lahko odobri do najve~ 20.000 evrov. Pri nalo`bah v gradnjo nizkoenergijske ali pasivne hi{e, namestitev naprav za proizvodnjo elektri~ne energije iz obnovljivih virov energije, nakup avtomobilov na hibridni ali elektri~ni pogon ter obse`nej{o obnovo obstoje~ih stanovanjskih stavb je posami~ni kredit lahko vi{ji, in sicer 40.000 evrov, vendar ne vi{ji od priznanih stro{kov nalo`be.
Obrestna mera in odpla~ilna doba Eko sklad ponuja ob~anom kredite po spremenljivi obrestni meri v vi{ini trimese~ni EURIBOR, izra~unan za 365 dni, s fiksnim pribitkom 1,5 %, efektivne obrestne mere pa so objavljene v besedilu javnega poziva v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Eko sklada.
Letos lahko koristite kredit in subvencijo hkrati Leto{nji pozivi ponujajo ve~ mo`nosti za pridobitev ugodnega kredita hkrati z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. V po{tev pridejo vse okoljske nalo`be ob~anov, ki zdru`ujejo enega ali ve~ razli~nih ukrepov, ki jih Eko sklad sofinancira in ki skupaj prese`ejo 10.000 evrov priznanih stro{kov, kot so opredeljeni v javnih pozivih. Velja le omejitev, da skupni znesek nepovratnih sredstev in kredita ne sme presegati priznanih stro{kov kreditirane nalo`be. Pod temi pogoji bodo od 30. decembra dalje lahko najeli ugoden kredit tudi tisti ob~ani, ki so `e pridobili pravico do subvencije, pa nalo`be {e niso izvedli.
Dodeljevanje nepovratnih finan~nih spodbud 2012 Eko sklad v letu 2012 ponuja skupaj 11,8 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Razpisanih je 10 milijonov evrov za ukrepe u~inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah, 1 milijon evrov za nalo`be v nizkoenergijske in pasivne gradnje ali obnove stavb v lasti ob~in za izvajanje vzgojnoizobra`evalnih dejavnosti in 800.000 evrov za nalo`be v vozila, ki manj obremenjujejo okolje. • Ve~ o spodbudah Eko sklada na naslovu www.ekosklad.si
19
Heat Pipe kolektorji z vodoravnimi cevmi so `e na voljo @e vrsto let stanovalci individualnih hi{ lahko ogrevajo sanitarno vodo in prostore z zelo u~inkovitimi vakuumskimi kolektorji GreenLand Systems, ki izrabljajo ekonomi~no in ~isto energijo sonca. Za namestitev takih kolektorjev je potrebna zadostna povr{ina strehe, ki jo imajo individualne hi{e obi~ajno na pretek. Tisti, ki pa stanujete v stolpnicah ali drugih ve~stanovanjskih stavbah, na streho lastnih kolektorjev, praviloma nimate mo`nosti namestiti. Prav tako je mnogo individualnih hi{, pri katerih zaradi neugodne orientacije strehe te`ko instaliramo vakuumske kolektorje z idealnim naklonom. Zaradi teh razlogov smo se v GreenLand Systems Avstralija in njihovem h~erinskem podjetju Bio Planet odlo~ili ponuditi slovenskemu trgu novost: Heat Pipe kolektor z vodoravno polo`enimi vakuumskimi cevmi. Kot prvi vam ponujamo vakuumske Heat Pipe kolektorje, ki zaradi svoje zasnove omogo~ajo u~inkovito delovanje tudi pri vodoravno polo`enih vakuumskih ceveh.
Vsi ostali Heat Pipe kolektorji za svoje delovanje potrebujejo minimalno 15° naklon. Za instalacije na balkonske ograje tako do sedaj ni bilo u~inkovitega Heat Pipe kolektorja, kajti s kraj{anjem vakuumskih cevi in s tem zmanj{evanjem povr{ine absorberja na eni cevi bistveno zmanj{amo u~inkovitost kolektorja. Z novim GreenLand Systems kolektorjem, pa lahko uporabimo normalne, 2m dolge vakuumske cevi premera 100mm in s tem ohranimo zelo velik absorber na eni cevi. Velik absorber pa bistveno povi{a izstopno temperaturo solarne teko~ine iz kolektorja {e zlast takrat, ko nam sonce zakrivajo oblaki ali imamo megleno vreme. Kolektorju smo {e pove~ali debelino stekla, tako da je vakuumska cev sedaj {e odpornej{a na udarce. Tako smo uspeli ohraniti u~inkovitost normalnega Heat Pipe kolektorja tudi pri tem balkonskem kolektorju. Za vse dodatne informacije ali brezpla~no svetovanje, smo vam na voljo na telefonski {tevilki 01 5240 320. • RS, Bio Planet
20
SOLARNE TEHNOLOGIJE
Ali dobava materialov za fotovoltaiko ogro`a doseganje ciljev do 2040?
N
ova znanstvena {tudija na podro~ju fotovoltaike je pokazala, da bo cilj evropskega sektorja za obnovljive vire energije, t.j. proizvodnja 25% elektri~ne energije pridobljene iz son~ne energije do leta 2040, te`ko dosegljiv. Glavni izziv ali te`ava bo predvsem zagotavljanje zadostnih koli~in materialov, redkih kovin, za proizvodnjo fotovoltai~nih elementov. Dobava materialov bi se morala v prihodnje bistveno pove~ati. Izra~uni {tudije ka`ejo, da je z ustreznim ume{~anjem fotovoltaike v prostor, predvidenim globalnim sevanjem, pretvorbo le tega v elektriko ter nadaljnjim razvojem tehnologije, tehni~no sicer mo`no izpolniti plane in potrebe po elektri~ni energiji do leta 2040. Po drugi strani pa postaja jasno, da nekatere tehnologije potrebujejo redke kovine za katere bo te`ko zagovotiti zadostne koli~ine. Nova {tudija se tako osredoto~a predvsem na mo`nost zagotavljanja zadostnih koli~in redkih kovin, ki bodo potrebne pri vse ve~ji proizvodnji fotovoltai~nih modulov, da bi lahko dosegli ambiciozne cilje do leta 2040, ki jih postavlja Evropski svet za obnovljive vire energije (ang. European Renewable Energy Council – EREC). Znanstveniki so se osredoto~ili na {tiri glavne fotovoltai~ne tehnologije: kristalni silicij (c-Si), amorfni silicij (a-Si), kadmijev telurid (CdTe), bakrov indijev galijev diselenid (CIGS). Vsaka od {tirih tehnologij bo do leta 2040 imela pribli`no enak tr`ni dele`, t.j. 25%. Trenutno ima najve~ji tr`ni dele` c-Si z 81%, vendar se trend `e vidno spreminja v korist drugih tehnologij in vse tanj{ih plasti fotovoltai~nega materiala.
Prihodnje instalacije son~nih elektrarn bodo zahtevale zadostne koli~ine materialov za fotovoltai~ne elemente in njihovo pospe{eno proizvodnjo.
tehnologije in ve~anje izkoristka, bo potreba po galiju in indiju {e vedno 3.9 in 1.5 krat presegala trenutno proizvodnjo. Na drugi strani je iz scenarijev razvidno, da proizvodnja kadmija in bakra ne bo predstavljala ovire za nadaljnji razvoj fotovoltaike. Zanimiv pa je podatek, da bo potreba po teluridu 30-180 krat ve~ja, kot je trenutno dana{nja proizvodna zmogljivost. Posebno poglavje je silicij, ki je sicer drugi najbolj mno`i~en element v zemljini skorji, vendar pa za proizvodnjo fotovoltai~nih modulov izkori{~amo le silicij visoke ~isto~e. Glede na prihodnje scenarije bi se morala proizvodnja kristalnega silicija pove~ati tudi do 15 krat ali vsaj za 10 krat v najbolj optimisti~nem scenariju. Konkurenco na tem podro~ju predstavlja tudi elektronska industrija, ki ravno tako zahteva ~ist silicij. Po drugi strani
Ob zmernem razvoju tehnologije in zmernem pove~evanju izkoristka modulov prihodnji scenariji poka`ejo, da bo potreba po galiju in indiju 7.3 in 2.8 krat ve~ja kot je trenutno mo`na proizvodnja oz. dobava tega materiala. Tudi v najbolj optimisti~nem scenariju, ki predvideva bistven napredek
pa predstavlja tehnologija amorfnega silicija edino realno mo`nost za mno`i~no proizvodnjo elektri~ne energije v prihodnje, saj se predvideva, da bo potreba po amorfnem siliciju do leta 2040 dosegala le 20% mo`ne proizvodnje tega materiala. Raziskava na podro~ju zagotavljanja redkih kovin za fotovoltaiko torej poka`e, da doseganje ciljev po solarni energiji do leta 2040 ne bo nujno omejeno le s t.i. »globalnimi rezervami« teh kovin, ampak bo omejitev predstavljala predvsem proizvodnja oz. dobava teh materialov. V prihodnje bo zato potrebno bolj{e »~i{~enje« materialov, ve~je izkori{~anje najdi{~ materialov, izbolj{anje procesov pridobivanja materialov ter strate{ko na~rtovanje nadaljnjega razvoja omenjenih fotovoltai~nih tehnologij. Pomemben faktor, ki se ga moramo zavedati, pa je trenutno manj{a rast novih fotovoltai~nih instalacij. V primeru negativnega trenda novo name{~enih son~nih elektrarn bo proizvodnja modulov morda izpolnjevala potrebe trga, zagotavljanje novih materialov bo manj problemati~no, veliko materiala bi lahko dobili tudi iz naslova recikliranja, cena modulov bo padala. Ta zadnji scenarij pa po vsej verjetnosti tudi pomeni, da ob negativnem trendu ciljev po proizvodnji elektri~ne energije iz sonca do leta 2040 ne bomo dosegli. • mag. Roman Toma`i~
Razvoj novih fotovoltai~nih elementov gre v smeri sprejemljivej{e/ni`je cene €/Wp in zanesljive dobave materialov.
^
e nam uspe da prestre`emo son~no toploto in jo isto~asno neposredno s fotovoltaiko, spreminjamo v elektriko, dobimo novo solarno kogeneracijsko napravo. S tem na dveh podro~jih, preskrbi z elektriko in preskrbi s toploto, zmanj{ujemo izpuste toplogrednih plinov, pri tem pa uporabljamo okolju prijazno napravo z visokim izkoristkom. Novi sistem je sposoben prestre~i petkrat toliko energije, kot jo uspejo zajeti lo~eni fotovoltai~ni in termosolarni sistemi. Z vidika dohodkov od prestre`ene energije ima dvakrat bolj{i donos kot obi~ajne naprave za prestrezanje energije sonca. Po izra~unih proizvajalca se bo vlo`ek v novi sistem povrnil v
Novost solarna kogeneracija Hlajene fotovoltai~ne celice in ravna ogledala zagotavljajo dober izplen in dostopno ceno
petih letih. To omogo~ajo fotovoltai~ni elementi, ki lahko z dobrim izkoristkom delujejo tudi na vi{jih temperaturah.
Enostaven na~in delovanja Obi~ajna fotovoltaika zmore pod dobrimi pogoji v elektriko spremeniti
15 do 17% son~ne svetlobe, pri ~emer je toplota son~nih `arkov neza`elen dodatek in pravzaprav energijski odpadek. Novi sistem pa je sposoben zajeti {e to toploto in jo prenesti na vodo, ki se pretaka skozenj. Pri tem kro`e~a voda v resnici hladi podolgovate fotovoltai~ne panele, dviguje njihov izkoristek in jim podalj{uje `ivljenjsko dobo. Nove naprave so sposobne zajeti 75% vse energije son~nih `arkov, ki jih uspejo prestre~i, kar je izjemen dose`ek v primerjavi z drugimi sistemi. Posebej prilagojene silicijeve fotovoltai~ne celice, u~inkovita ogledala in enoosni sledilni sistem sestavljajo enostavno in razmeroma poceni solarno napravo.
Tudi na izposojo Proizvajalec Cogenra ima sede` v Silicijevi dolini in je svoj sistem pripravljen dajati tudi v najem in ne samo prodajati. Z njim se uporabnik vsaj delno za{~iti pred nepredvidljivimi cenami energije in vlo`en denar povrne v pribli`no petih letih. Take naprave so zanimive za industrijo, podjetnike in javne ustanove ter so uporabne v industriji hrane, farmaciji, bolni{nicah in stanovanjskih zgradbah. Sistem je razmeroma enostaven, vse dele pa je mo`no transportirati in hitro sestaviti na kraju postavitve. • Tihec Sistem je enostaven, izdelan v tovarni in sestavljena mestu postavitve
22
Son~ne elektrarne in priklop na omre`je
L
eto{nja novost je mo`nost lastne rabe proizvedene elektri~ne energije iz son~ne elektrarne. V podjetju Tersus d.o.o. smo v letu 2011 izgradili in priklopili na omre`je son~no elektrarno Omega Air, mo~i 150 kWp. @elja investitorja je bila, da bi se lahko elektri~na energija, proizvedena iz son~ne elektrarne poleg oddaje v omre`je koristila tudi za njihove lastne potrebe. Nova navodila glede priklopa fotovoltai~nih proizvodnih virov na distribucijsko omre`je omogo~ajo tudi t.i. lastno rabo proizvedene energije. Elektri~na energija, proizvedena iz son~ne elektrarne lahko tako ob son~nem vremenu nadomesti ve~ino potreb podjetja po elektri~ni energiji, vi{ke pa oddaja v omre`je. Priklop elektrarne na elektro distribucijsko omre`je je izveden preko priklju~ne sheme P2.3. V podjetju Tersus d.o.o. smo projekt izvedli na klju~. Dobavljena oprema je vrhunske kakovosti (fotonapetostni moduli S-Energy Korea in razsmerniki Kaco, Nem~ija). Za samo
izgradnjo elektrarne smo potrebovali dva meseca. Projektiranje male SE Omega Air smo pripravili v sodelovanju s podjetjem Elektro Ljubljana. Letna proizvodnja elektri~ne energije iz SE je predvidena v vi{ini 156.000 kWh in bo tako zmanj{ala emisije CO2 za 130 ton na leto. Podjetje Tersus d.o.o. iz Ljubljane gradi son~ne elektrarne na klju~ in distribuira opremo priznanih svetovnih proizvajalcev. Ve~letne izku{nje v projektiranju in gradnji son~nih elektrarn zagotavljajo investitorjem zanesljivega partnerja in kvalitetno izvedbo projektov. • Sreco Arta~, TERSUS d.o.o.
SOLARNE TEHNOLOGIJE
23
Vakuumski kolektorji sesajo toploto sonca Vgradnja son~nih kolektorjev je vedno dobra energetska odlo~itev, zlasti ~e vgradimo vakuumske, ki uspe{no zajemajo razpr{eno sevanje v obla~nem vremenu in so zelo u~inkoviti tudi pozimi. Postavimo jih na tla ali na streho, pri ~emer nagib ni tako pomemben, va`no je, da so obrnjeni proti jugu. Imajo manj{e toplotne izgube kot obi~ajne plo{~ate izvedbe in lahko dose`ejo temperaturo medija celo preko 150°C.
Dobra energetska nalo`ba Leto{nja mrzla zima in rasto~a cena nafte sta vzrok, da so stro{ki ogrevanja za 25% ve~ji kot v lanski zimi. Kdor `eli imeti prijetno ogreto domovanje in no~e ve~jega dela svojih prihodkov dati za kurivo, bi moral `e sedaj misliti na naslednjo zimo. Ena od mo`nosti za prehod na obnovljive vire je zagotovo vgradnja son~nih kolektorjev, ki jih lahko pove`emo v vse obstoje~e toplovodne sisteme ogrevanja. Poleti bodo zago-
Vakuumski kolektorji tudi v obla~nem in hladnem vremenu delujejo z visokim izkoristkom
tovili dovolj tople vode, pozimi pa predgreli vodo za ogrevanje, s ~imer ob~utno zmanj{amo stro{ke ogrevanja, brez da bi bilo potrebna predelava ogrevalnega sistema. Sistem je enako primeren za obstoje~e stavbe in novogradnje, vgradnja je enostavna in hitra, vzdr`evanje pa ni potrebno.
Korist ve~ja od ban~nih obresti Povpre~en solarni sistem stane skupaj z monta`o okrog 3800 EUR, ter ima `ivljenjsko dobo najmanj 15 let. Pri tem ne bo izgubljal svoje u~inkovitosti, kot se to
dogaja v fotovoltaiki. Pomembno je {e, da cene goriv stalno rastejo, cene termosolarnih sistemov pa so ostale enake kot lani. Vzdr`evanje zajema samo menjavo protizmrzovalne teko~ine na vsakih 5 let, skupno bomo v sistem v 15 letih vlo`ili okrog 4200 EUR. ^e z oljem ogrevamo samo sanitarno vodo, letno za to porabimo okrog 550 l, v 15 letih torej skupaj 8250 l. Z vgradnjo vakuumskih kolektorjev stro{ke ogrevanja vode dokazano zmanj{amo za 80%, kar v 15 letih pomeni prihranek 6.600 litrov kurilnega olja, to je po dana{njih
cenah okrog 6800 EUR. Prihranki bodo {e ve~ji, saj bo cena nafte zagotovo rasla {e naprej, saj svetovne zaloge padajo, politi~ni problemi v ve~ini naftnih dr`av pa povzro~ajo nenadne podra`itve. Vgradnja termosolarnega sistema se torej spla~a, saj imajo kolektorji in napeljave dosti vi{jo `ivljenjsko dobo, kot smo jo upo{tevali v izra~unih. Na razpolago so {e subvencije v vi{ini okrog 25%, zato je vlo`ek v tak sistem {e zanimivej{i in bolj donosen.
Okolje in nepredvidene razmere Solarni sistemi vseh vrst zmanj{ujejo obremenitev planeta in zavirajo pregrevanje, ki smo ga povzro~ili z nebrzdano porabo energentov. Poleg tega zvi{ujejo tudi energetsko neodvisnost uporabnika. Razdrobljeno pridobivanje elektrike in toplote je ena glavnih postavk v bodo~ih energetskih strategijah naprednih vlad, saj so sedanji veliki sistemi preve~ ranljivi. • Tihec
24
SOLARNE TEHNOLOGIJE
Fotovoltaika v lanskem letu in prihodnje napovedi
L
etna lanska proizvodnja je zna{ala kar 80 milijard kWh elektri~ne energije iz sonca, kar 75% kapacitet zagotavljamo v Evropi. Trg fotovoltai~nih sistemov je lani pospe{eno rastel tako v Evropi, kot po svetu. Evropsko zdru`enje za fotovoltai~no industrijo (European Photovoltaic Industry Association’s - EPIA) v zadnjem poro~ilu za lansko leto prikazuje pomembno pove~anje priklju~enih fotovoltai~nih sistemov v omre`ja.
V enem letu zelene elektrike za ve~ kot 20 milijonov gospodinjstev Instalirana kapaciteta je v letu 2011 rasla kljub te`kim ekonomskim razmeram in finan~ni krizi. Skupna kapaciteta instaliranih fotovoltai~nih sistemov se je iz 39, 7 GW od decembra 2010 pove~ala na 67,4 GW. Ve~ina sistemov, kar 21 GW, je bilo instaliranih v Evropi. Ĺ tevilo dr`av, ki so z novo instalirano kapaciteto na letni ravni presegle 1GW, se je iz 3 pove~alo na 6. V letu 2010 je bila po novo instalirani mo~i prva Nem~ija, sledila je Italija in nato ^e{ka. V letu 2011 se je vrstni red spremenil in je najve~ novo instalirane
Streha vatikanske sprejemne dvorane z 2400 fotovoltai~nimi paneli
mo~i zagotovila Italija (glej tabelo), sledile so ji Nem~ija, Kitajska, Zdru`ene dr`ave Amerike, Francija in Japonska. S tem Evropa {e naprej ohranja vodilno vlogo s kar 75% celotne novo instalirane kapacitete v letu 2011. Fotovoltaika je s trenutnimi kapacitetami tretja po vrsti med obnovljivimi viri energije, takoj za hidro energijo in veterno energijo, njena rast pa je bila v letu 2011 najve~ja. Izra~uni ka`ejo, da je bilo v obdobju enega leta proizvedenih pribli`no 80 milijard kWh elektri~ne energije, kar bi zado{~alo za ve~ kot 20 milijonov gospodinjstev. Rast fotovoltai~nega trga v letu 2011 (vir: EPIA Market report 2011)
Dr`ava
Skupne kapacitete ob koncu 2011 (MW)
1
Italija
9000
12500
2
Nem~ija
7500
24700
3
Kitajska
2000
2900
4
ZDA
1600
4200
5
Franija
1500
2500
6
Japonska
1100
4700
7
Avstralija
700
1200
8
Zdru`eno kraljestvo
700
750
9
Belgija
550
1500
10
[panija
400
4200
11
13
15
Gr~ija
350
550
Slova{ka
350
500
Kanada
300
500
Indija
300
450
Ukrajina
140
140
1160
6060
27650
67350
Preostali svet
Skupaj Parkiri{~e CalExpo s 540 kW fotovoltai~no streho
Novo name{~ene kapacitete v 2011 (MW)
Nem~ija in Italija vodilna trga Nem~ija in Italija se pribli`ujeta t.i. zrelemu trgu fotovoltaike, postavljajo se realne omejitve, subvencije pri odkupu elektri~ne energije se bodo usklajevale oziroma ni`ale, predvidoma se bo ni`ala tudi cena fotovoltai~ne opreme. Z ve~jo zrelostjo trga in ni`jimi finan~nimi spodbudami se predvideva v letu 2012 ni`ja rast novo instaliranih fotovoltai~nih sistemov kot lani.
Kaj bo zaznamovalo prihodnji trg fotovoltaike V prihodnje lahko pri~akujemo postopno zni`evanje subvencij za elektri~no energijo proizvedeno iz fotovoltaike, ravno tako se bodo zni`evale tudi druge oblike spodbud. To bo privedlo do ni`je rasti fotovoltai~nega trga, {e posebej v do sedaj naprednej{ih dr`avah (npr. Italija, Nem~ija). Hkrati pa se bodo za nadaljnji napredek in razvoj trga morali odpirati novi trgi v drugih dr`avah. Veliko prilo`nosti ponuja {ir{i ekvatorialni pas, kamor bodo lahko trenutno razvitej{e dr`ave izva`ale svoje znanje, storitve in proizvode ali pa bodo to razvile na teh, trenutno manj razvitih obmo~jih fotovoltaike. Cene fotovoltai~nih modulov in inverterjev se bodo predvidoma ni`ale, k temu bodo veliko pripomogli vse mo~nej{i azijski proizvajalci. Po vseh napovedih se nam torej obeta po~asnej{a, a stabilna rast. Ostaja pa vpra{anje kako bomo dosegli dolgoro~ne ambiciozne cilje pridobivanja elektri~ne energije iz sonca v Evropi do leta 2040. • mag. Roman Toma`i~
26
TOPLOTNE ^RPALKE
Alezio za nova in obstoje~a ogrevanja
N
ova toplotna ~rpalka Alezio je izdelek svetovno znanega proizvajalca ogrevalnih sistemov De Dietrich. Z njo lahko samostojno ogrevamo sodobne, dobro izolirane stavbe ali pa jo prigradimo obstoje~emu sistemu ogrevanja na olje, plin ali biomaso. S tem bomo pomembno pove~ali izkoristek sistema ter se ceneje greli pozimi in hladili poleti. ^e toplotne izgube stavbe niso prevelike, se bomo z vgradnjo lahko za vedno re{ili skrbi z vsakoletno nabavo in skladi{~enjem kuriva, vzdr`evanjem kotla in pla~evanjem dimnikarja, poleg tega pa {e pridobili prostor v hi{i ali stanovanju. Notranja enota ogreje prostore in sanitarno vodo, prigradimo pa ji lahko {e zalogovnik toplote in dodamo son~ne kolektorje.
Zunanja prenese vse
Razdalja med zunanjo in notranjo enoto je lahko najve~ 30 metrov
razponu od 30 do 100% mo~i, ter napravo mehko krmili v skladu s toplotnimi potrebami. Dobra re{itev je tudi prigradnja ~rpalke v obstoje~i ogrevalni sistem, saj ima notranja enota tovarni{ko pripravljene nastavke za priklju~itev kotla na plin, olje ali biomaso.
Hladni del zunaj, topli znotraj Kvalitetna in okolju prijazna tehnologija Toplotne ~rpalke serije Alezio imajo lo~en zunanji izmenjevalec in notranji hidravli~ni del, ter so tehni~no dovr{ene in sodobne. ^rpalka ima {tevilo COP 4,2 kar pomeni, da bomo v srednjem razponu zunanjih temperatur za 1 kW vlo`ene elektrike dobili ve~ kot 4 kW toplote. Delovanje obeh enot je izjemno tiho in reverzibilno, kar pomeni da lahko poleti z njo prostore tudi hladimo. Kadar ogrevamo in je zunaj med -20 in +35°C dobimo predtok s temperaturo med +18 do + 55°C, ko pa hladimo in ima zrak od +15 do +40°C, bo voda v predtoku imela od +7 do + 25°C. Izkoristek toplotne ~rpalke pove~ujejo {e zelo natan~na krmilna elektronika, elektronsko krmiljen ekspanzijski ventil in invertersko voden motor kompresorja, ki brezstopenjsko prilagaja delovanje ~rpalke v
Ogrevalno mo~ ~rpalke zrak/ voda izberemo v skladu s toplotnimi potrebami stavbe ali stanovanja. Proizvajalec priporo~a, da naj bo njena zmogljivost v dobro izoliranih stavbah za faktor 0,6 ve~ja od potreb. Posledica je bolj{i izkoristek naprave in delovanje srednjem obmo~ju. ^rpalka Alezio bo delovala do zunanje temperature -20°C, v bolj hladnih dneh pa se ob~asno vklju~ijo podporni elektri~ni grelniki, ali pa sistem prevzame toploto iz prigrajenega zalogovnika. Notranja hidravli~na enota prena{a zajeto toploto v obtok talnega ali radiatorskega ogrevanja, del pa je odda zalogovniku topple vode. Krmilna elektronika prevzame vodenje, saj ~rpalka nato deluje v odvisnosti od zunanje temperature. Krmilje lahko nadzira {e zalogovnik, na katerega je priklju~eno termosolarno ogrevanje ali drug vir toplote.
Pod elektroniko se v notranji enoti nahaja ~rpalka, raztezna posoda, izmenevalec in povezave
Zunanjo enoto postavimo blizu stene stavbe, na teraso, na vrt ali pa jo pritrdimo na steno. Izdelana je tako, da lahko deluje v vseh vremenskih razmerah, tudi v de`ju ali snegu, lahko pa jo postavimo tudi pod nadstre{nico. Potrebno je samo zagotoviti prosto strujanje zraka na vstopnih in izstopnih odprtinah. Enota naj bo okrog 200 mm odmaknjena od stene in na takem mestu, da {umenje ventilatorja ne bo motilo uporabnika ali sosedov, saj jo bomo uporabljali pozimi in poleti. Zato zunanje enote ne postavljamo pod okno spalnih prostorov, pred zastekljene povr{ine, name{~ena pa naj bo nad vi{ino povpre~ne debeline sne`ne odeje, da sneg ne bi zasipal ventilacijskih odprtin. Namestimo jo tako, da je na vseh straneh odmaknjena od sten in drugih delov stavbe, da s tem olaj{amo izvedbo priklopa in omogo~imo nemoteno ~i{~enje ali vzdr`evanje.
Pametni kupujejo pametno V seriji Alezio se nahaja 8 tipov ~rpalk toplotnih mo~i od 6 do 15, 6 kW in priklju~nimi mo~mi od 1,5 do 4 kW. Razdalja med zunanjo in notranjo enoto je pri vseh lahko najve~ 30m, proizvaja jih DeDietrich, prodaja pa njihov poobla{~eni zastopnik, slovensko podjetje Veto. V zadnjem ~asu smo dobili ve~ vpra{anj zaskrbljenih bralcev, ki ugotavljajo, da njihova toplotna ~rpalka ne deluje tako u~inkovito kot so pri~akovali, zato i{~ejo strokovnjake, ki bi jih znali pravilno programirati. O~itno je nakup naprav od nepoobla{~enih posrednikov razmeroma tvegan posel, saj slednji po zaklju~eni monta`i prepustijo ~rpalko in lastnika svoji usodi. In zato pametni vedno kupujejo pametno. • Simon Tihec
Krmilna avtomatika notranje enote prevzame tudi vodenje ogrevanja hi{e
HP Inverter TO P LOTN A Č R PA L K A Z R A K / VO DA ADVANCE
I N O VAT I V N A E K O L O Š K A TEHNOLOGIJA Do 70% prihranek energije! • Majhna poraba energije zahvaljujoč vgrajeni elektronski obtočni črpalki A energijskega razreda.
• Optimalno izkoriščanje energije zraka iz okolice z izkoristkom delovanja inverterskega modula do COP 4,2.
Izjemno tiho delovanje! • Samo 36dBA zahvaljujoč moduliranemu delovanju kompresorja in ventilatorja.
Multi-energijske rešitve • Rešitev za novogradnje in prenove obstoječih objektov. • Lahko se kombinira s solarnim sistemom, kotlom na olje, plin ali biomaso.
Uporabnost v vseh letnih obdobjih Enostavna vgradnja
• Reverzibilni sistem delovanja, ki lahko ogreva, pohlajuje ali hladi.
• Za delovanje potrebuje izjemno malo prostora.
• Delovanje do zunanje temperature -20°C.
• Kompaktne dimenzije notranjega modula (90x60x50cm).
Visoko zmogljiv nadzorni sistem • Diematic iSystem za popoln inintuitiven nadzor delovanja. • Nadzor delovanja več ogrevalnih krogov ter ogrevanja sanitarne vode hkrati.
Obiščite nas na SEJMU DOM 2012 od 6. do 11. marca 2012 dvorana B – razstavni prostor 21
VETO VEL VELETRGOVINA, ELETRGOVINA, D.O.O. | BRNČIČEVA 25 | 1231 1 LJUBLJANA-ČRNUČE TEL. (01) 580 91 00 | FAKS (01) 580 91 24 | INFO@VETO.SI | WWW.VETO.SI
7RSORWQH ÿUSDONH
2OMH LQ SOLQVNL JRULOQLNL
5DGLDWRUML
6RODUQL VLVWHPL
.RWOL QD ELRPDVR
5HJXODFLMVNL VLVWHPL
28
IN[TALACIJE
Quick&Easy tehnologija spajanja 15 let inovacij z Uponorjevo tehnologijo Quick&Easy
V
preteklosti je bila izbira vodovodnega sistema rutinska zadeva. Izbor materialov je bil omejen in pozornost so polagali le na osnovne zahteve. Danes pri izbiri vodovodnega sistema velja razmisliti o ve~ mo`nostih. ^eprav je namen isti, ima sodoben vodovodni sistem dodatne odlike, odlike, ki imajo neposreden vpliv na celoten u~inek sistema. Tako kot v drugih vidikih sodobnega `ivljenja, sta tudi tukaj razvoj in napredek nenehna. Uponor PE-Xa cevni sistem je bil razvit leta 1972 in od takrat dalje se nenehno izbolj{uje.
Uponor PE-Xa sistem vodovoda in priklopa radiatorja Uponor ponuja celoten sistem za hi{no napeljavo tople in hladne vode. Sistem vsebuje {irok izbor radiatorskih priklju~kov, cevi, fitingov in dodatkov. Je ~ist, enostaven za vgradnjo in prilagodljiv. Biti prilagodljiv pomeni, da je dol`ina vgrajenih cevi lahko dalj{a, kar ima za prednost manj{e {tevilo spojev in s tem manj dela. Uponor PE-Xa vodovodni sistem vklju~uje komponente za instalacijo v novogradnjah, kot tudi za adaptirane objekte in je primeren za skrite napeljave v lesenih objektih, betonu in opeki ali pa za vidno napeljavo v kleteh ali stropih.
Uponor PE-Xa cev Uponor PE-Xa cev je cev namenjena za instalacije za toplo in hladno vodo. Cevi so izdelane iz zamre`enega visoko-kompaktnega polietilena (PE-X). Zamre`enje je proces,
PE-Xa cev
Shema vodovoda s PE-Xa cevmi in Q&E fitingi
ki spremeni kemijsko strukturo plasti~nega materiala tako, da se verige polimera ve`ejo ena z drugo in tvorijo mo~no tridimenzionalno mre`o kemijskih vezi. Uponor PE-Xa cevi so visoko-tla~no zamre`ene, s ~imer se dose`e najvi{ji faktor zamre`enja med vsemi ostalimi postopki zamre`enja. Kemijska struktura naredi polimer netopen in nerazgradljiv. Uponor PE-Xa cevi so zato primerne za uporabo pri tlakih in temperaturah, pri katerih so se v~asih uporabljale samo kovinske cevi. Kak{na je razlika med Uponor PE-Xa cevmi in obi~ajnimi PE-X cevmi? To je spominski in skr~ni efekt PE-Xa materiala. Po krivljenju ali raz{irjenju cevi, se cev povrne v originalni polo`aj. Ta lastnost cevi nam omogo~a enostavne in varne spoje. Uponor PE-Xa cevi imajo dolgo `ivljenjsko dobo in so odporne proti koroziji. Notranji premer cevi se zato ne bo zmanj{al zaradi
korozije ali usedlin, kot je to pogost pojav pri kovinskih ceveh. Material, iz katerega so cevi, se pona{a tudi s prednostjo, da nanj ne vpliva visoka hitrost pretoka vode ali njen nizek pH (agresivna voda), niti gradbeni materiali kot so beton, apnena malta, gips. Uponor PE-Xa material cevi ne oddaja okusa, ne vonja ali katerekoli druge {kodljive snovi v pitno vodo.
Uponor Q&E fitingi V za~etku so bili fitingi izdelani iz posebne medeninaste zmesi (t.i. DR medenine, ki je odporna na razcinkanje), danes pa so na voljo predvsem fitingi, ki so izdelani iz visoko-tehnolo{ko razvitega polifenilsulfona (PPSU). Iz PPSU materiala so izdelani tudi fitingi, ki imajo zunanje ali notranje navoje kot tudi razdelilci. Trenutni dimenzijski razpon PPSU fitingov je od 16 do 63 mm. Glavne prednosti Uponor PPSU fitinga so odpornost na visoke temperature in tlake, visoka `ilavost in primernost za uporabo pri posebej agresivni vodi. V
Struktura molekul zamre`enega polietilena
IN[TALACIJE Slika 1: Namestitev obro~a
29
Slika 2: Raz{iritev cevi in obro~ka
Slika 3: Vstavljanje fitinga v cev, kon~ano!
Za vgradnjo sistema so potrebni le trije koraki: 1. namestite Quick&Easy obro~ek na cev (slika 1) 2. raz{irite konec cevi, na katerem je Q&E obro~ek, z razteznim orodjem (slika 2) 3. potisnite raz{irjeno cev z Q&E obro~kom na PPSU fiting – opravljeno! (slika 3) Q&E PPSU fitingi
osnovi se PPSU material uporablja tudi za medicinske namene za saniranje medicinskih naprav.
Quick&Easy tehnologija spajanja Uponor je pred 15-imi leti razvil enostaven in genialen Quick & Easy priklju~ni sistem, ki ustvarja tla~no tesne in trajne spoje v samo 25-ih sekundah. Inovacija uporablja t.i. skr~ni spominski efekt, ki deluje samo pri zamre`enih PE-Xa ceveh izdelanih v Uponorju. Rezultat tega je trajna tesna zveza med cevjo in fitingom.
Novo orodje za raz{irjanje Z leto{njim letom je pri{lo na na{ trg novo orodje za raz{irjanje cevi in obro~ka prizna-
nega svetovnega proizvajalca najrazli~nej{ih orodij - Milwaukee. Orodje odlikuje majhna te`a, majhna velikost, okretnost in, kar je najpomembnej{e, glave za raz{irjanje so opremljene z avtomatskim rotiranjem. To pomeni, da orodja ni potrebno, po vsakem koraku raz{irjanja, obrniti za do 45°, kar je obvezno pri ro~nem orodju. Zaradi tega je delo bolj enostavno, hitrej{e in zanesljivej{e. Orodje, z oznako M12 omogo~a raz{iritev PE-Xa cevi dimenzij od 16 – 25 mm (PN10) in od 16 – 32 mm (PN6). Q&E orodje
Garancija Celoten sistem zagotavlja zanesljivost in varnost. Uponor PE-Xa sistem ima certifikat nem{ke neodvisne institucije DVGW in ostalih mednarodnih institutov, skupaj 80 certifikatov npr. ABS Europe Ltd., CSTB, DIN CERTCO, DVGW, KIWA N.V.. Rezultat tega je 10-letna garancija, ki je pokrita z mednarodno zavarovalni{ko dru`bo.
Zaklju~ek Uponor nudi gradbenim profesionalcem brezkompromisno kakovost, najbolj{e strokovno znanje in dolgoro~no partnerstvo. Za dodatne tehni~ne informacije se lahko obrnete na podjetje TITAN d.d., ki je generalni zastopnik dru`be Uponor v Sloveniji. • Vili Zabret, TITAN d.d.
M12
PE-Xa sistem - pametna kombinacija kvalitete, zanesljivosti in enostavnosti Ob veÄ? kot 35 letih izkuĹĄenj na gradbenem trgu smo ponosni, da vam lahko ponudimo naĹĄe visoko-kvalitetne vodovodne reĹĄitve. Uponor PE-Xa cevi, skupaj s popolnoma ujemajoÄ?imi fitingi in enostavnim orodjem, omogoÄ?ajo hitro in enostavno vgradnjo. Rezultat tega je idealna reĹĄitev za katero koli vrsto vodovodne instalacije. Smo zanesljiv partner - osnova za vaĹĄ profesionalni izgled in uspeh. VaĹĄe prednosti: t NPÇ?OJ USBKOJ TQPKJ KBNTUWP [B LBLPWPTU t edinstvena patentirana tehnologija za profesionalne instalaterje t trajnost za veÄ? kot 30 let t enostavna in uporabna orodja
TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehniÄ?na sluĹžba F (01) 8309 171 E pc5@titan.si W www.titan.si www.uponor.si
Vstavi obroÄ?
RazĹĄiri
Naredi spoj
30
TOPLOTNE ^RPALKE
Dvajset let prihrankov s toplotnimi ~rpalkami Nibe
D
a smo pred dvema desetletjema pri~eli kot pionirji in promotorji obnovljivih virov energije se danes izkazuje kot ve~kraten uspeh. Nedvomno z rastjo vgrajenih sistemov ogrevanja s toplotnimi ~rpalkami konkretno pridobivamo na energetski neodvisnosti od uvoza fosilnih goriv. 2000 vgrajenih sistemov toplotnih ~rpalk dr`avi privar~uje uvoz kar 14.000.000 litrov kurilnega olja.
Zima ni na{ sovra`nik Sedim ob ra~unalniku v prijetno topli pisarni in opazujem vrtin~enje sne`ink. @e ve~ kot teden dni pritiska sibirski mraz in vle~e burja. Zunaj je zimska idila, ki je za~injena s temperaturami od -6 do -10 st. in ve~. Misli uidejo k toplotni ~rpalki, ki vkljub neprijetnim razmeram zunaj, zagotavlja prijetne delovne pogoje. Osem let ima za seboj in {e vedno je v prvi tretini delovanja. Misel poleti dalje.
Kaj pomeni {vedska kakovost Nibe Toplotne ~rpalke vgrajujemo `e dvajset let. Kljub ve~ tiso~im vgrajenim napravam, {e nismo zamenjali prve. Švedska kako-
vost me pre{ine, tudi na kakovost celotne na{e storitve pomislim, saj imamo v ~asu krize povpra{evanja {e vedno dovolj.
Toplotna ~rpalka ni samo toplotni stroj Pri {tevilu toplotnih ~rpalk, ki smo jih dosedaj vgradili, zaupam spominu in pridem do 2.000 delujo~ih sistemov v stanovanjskih hi{ah in poslovnih subjektih, pri ~emer ne morem zanemariti dose`enih rezultatov. Predpostavim, da je povpre~ni prihranek pri posamezni toplotni ~rpalki cca. 2.500 litrov kurilnega olja letno. Mnoge toplotne ~rpalke prihranijo tudi preko desetkrat vi{jo koli~ino kurilnega olja, predvsem ve~je industrijske toplotne ~rpalke z mo~mi od 30 do 60 kW, ki jih je neupravi~eno manj, le 8 do 10%. Industrija se {e o~itno ni soo~ila z resno potrebo po zni`anju porabe energije z obnovljivimi viri energije, kot so se gospodinjstva.
S toplotnimi ~rpalkami do 14 mio litrov kurilnega olja manj V dvajsetletnemu obdobju delovanja so tako na{e toplotne ~rpalke prihranila najmanj 14.000.000 litrov kurilnega olja. Prihranki se razlikujejo glede na mo~ in ~as, kdaj je bila toplotna ~rpalka vgrajena. Skupno ocenjena koli~ina prihranjenega kurilnega olja je vsekakor spo{tovanja vredna. Hkrati se mi poraja vpra{anje ali se zavedamo koliko nafte dejansko prihranimo, ~e ogrevamo s toplotno ~rpalko. Obi~ajna avtocisterna prepelje cca. 5.000 litrov kurilnega olja naenkrat. Za prevoz celotne prihranjene koli~ine kurilnega olja (v na{em primeru 14 mio litrov) bi potrebovali neverjetnih 2.800 cistern. Vse te avtocisterne postavljene v vrsto, bi zavzele cca. 17 kilometrov ceste, da ob tem ne govorimo o materialni {kodi povzro~eni na
cestah in 2.800 polnih rezervoarjih goriva za prevoz. Šele tako si lahko ustvarimo pravo sliko koliko drag energent je dejansko nafta, koliko skritih stro{kov ve~ povzro~a v primerjavi z obnovljivimi viri energije!
Dvajseta obletnica in nagrade za obiskovalce na sejmu DOM Dvajset let uspe{nega delovanja bomo z obiskovalci obele`ili na sejmu Dom v Ljubljani, kjer letos razstavljamo v Steberni dvorani (B klet). Poleg novih toplotnih ~rpalk vam bomo prikazali tudi delovanje kaminov Contura. Vabimo vas k sodelovanju ob NAGRADNI IGRI, potegujete se lahko za eno izmed prakti~nih nagrad (zemeljski kolektor). Ve~ o mo`nostih sodelovanja najdete na www.varcevanje-energije.si ali www.knut.si • Drago Škantelj, KNUT d.o.o.
TOPLOTNE ČRPALKE | www.nibe.si zzemlja/voda zem ze emlja e em mljlja ljjaa/v //vo v vod vo voda/voda od o daa/v /vvo zrak/voda zrak/v k/v k/ /vo
Dobrodošli v hiši zaupanja - KNUT
KAMINI | www.contura.si - S svojo tesnostjo primerni tudi za hiše s prisilnim prezračevanjem - Preko 70 različnih modelov - Visoki izkoristki Švedski kamini Contura - kvaliteta za življenje
Se vidimo na sejmu DOM v Ljubljani med d6 6.. in in 1 11. 1. m marcem arrce cem m steberna dvorana (klet - hala ala B) Najpametnejši v družini... Serija TČ zemlja/voda (voda/voda) 1245/1145
KNUT d.o.o., Mali Osolnik 17, 1311 Turjak | 01 788 99 16 | info@knut.si | www.knut.si
31 ^rpalke za vse namene
^rpalke za razli~ne namene
GRUNDFOS: BE – THINK – INNOVATE tudi v letu 2012 Poslanstvo proizvajalca ~rpalk z vodilnim polo`ajem Grundfos je globalno podjetje, eno pomembnej{ih med proizvajalci ~rpalk v svetu, z letno proizvodnjo 16 milijonov ~rpalk in 16.000 zaposlenimi. Grundfos zastopa 134 podjetij v 51 dr`avah in ~rpalke pripelje do prav vsakega odmaknjenega kraja; od zagotavljanja pitne vode za odprave na Antarktiko, namakanja nizozemskih tulipanov, nadziranja podtalnice pod deponijami odpadkov v Nem~iji, pa vse do klimatizacije hotelov v Egiptu. Grundfos si nenehno prizadeva za uporabniku prijazne, zanesljive ter obenem energetsko u~inkovite ~rpalke. Opremljene so z najsodobnej{o elektroniko, ki omogo~a prilagajanje obratovanja trenutnim potrebam, s ciljem ve~anja udobja in var~evanja energije. Za ohranitev vodilnega polo`aja posve~a veliko pozornosti raziskavam in razvoju. Pri razvoju novih re{itev koristijo najsodobnej{o tehnologijo v ~rpalni industriji ter nenehno sodelujejo z univerzami in uglednimi izobra`evalnimi institucijami.
Od junija nova EuP (energy using products) regulativa Nova EuP (energy using products) regulativa na trg prina{a veliko sprememb. Od 16. junija 2011 morajo elektromotorji, torej tudi tisti, ki poganjajo ~rpalke, zadovoljiti IE 2 standard. Grundfos na ~rpalkah te motorje vgrajuje `e od leta 2003. S 1. januarjem 2013 bodo morale imeti vse obto~ne ~rpalke indeks energetske u~inkovitosti najve~ 0,27, kar danes Grundfos `e omogo~a s ~rpalkami Magna in Alpha. Od 1. januarja 2015 bodo morali elektromotorji mo~i med 7,5 in 375 kW zadovoljiti IE 3 standard ali pa biti pri IE 2 standardu opremljeni s frekven~nim pretvornikom. Ravno tako bodo ~rpalke
Primer vgrajene var~ne ~rpalke Grundfos Alpha2 v obi~ajnem gospodinjstvu
Visoko kakovostne re{itve: - Sistemi za ogrevanje in toplo vodo Obto~ne ~rpalke za kro`enje tople vode v sistemih centralnega in daljinskega ogrevanja, ter cirkulacija v sistemih sanitarne tople vode. - Sistemi za hlajenje in klimatizacijo Obto~ne ~rpalke za kro`enje hladne vode in drugih teko~in v hladilnih in klimatizacijskih sistemih. - Industrijske aplikacije Širok izbor ve~stopenjskih ~rpalk za pre~rpavanje vode, hladilnih emulzij, ter drugih teko~in v industrijskih in procesnih sistemih; specialne ~rpalke v `ivilski in farmacevtski industriji. - Dvig tlaka in pre~rpavanje teko~in Vertikalne in horizontalne centrifugalne ~rpalke, ter sistemi za pre~rpavanje teko~in, ter dvig tlaka tople in hladne vode. - ^rpanje podtalnice Potopne in suho monta`ne ~rpalke za ~rpanje podtalnice, namakanje in uravnavanje nivoja podtalnice. - Vodooskrba gospodinjstev Potopne ~rpalke, jet ~rpalke, ve~stopenjske centrifugalne ~rpalke in kompaktni sistemi za vodooskrbo v hi{i, na vrtu in za prosti ~as. - Odpadne vode Drena`ne ~rpalke, ter ~rpalke za umazane vode in odplake imajo {irok razpon uporabe v zgradbah, industriji, pri pre~rpavanju surovih odplak v mestnih kanalizacijskih sistemih in ~istilnih napravah. - Okoljske aplikacije Namensko grajene potopne ~rpalke za ~rpanje kontaminirane podtalnice in njeno obnovo, ter za jemanje vzorcev podtalnice v analizo. - Doziranje in dezinfekcija Dozirne ~rpalke, sistemi za dezinfekcijo, meritve in krmiljenje za sisteme za ravnanje z odpadnimi vodami, plavalne bazene in industrijo. - Sistemi na obnovljive vire energije Sistemi za vodooskrbo gnani z obnovljivimi viri energije, primerni za odro~ne lokacije brez elektri~nega omre`ja.
morale zadovoljiti zahtevam indeks energetske u~inkovitosti najve~ 0,23. Obetajo se torej klju~ne spremembe na podro~ju u~inkovite rabe elektri~ne energije, na kar pa so Grundfos proizvodi pripravljeni. • Maja Gal Šehi}, univ. dipl. komunikologinja
Ě r O v ( \R BOc ¤ďĊí¤¹¤ùĊ AUB v or rBUB R Ry\ ro UR ocr UO orB v c[ έ ¶ v O ͼ or rB B\ or RUcoB \ Èr \ (cv AUTOADAPT ͼ RB c[c9c \ O O orB?r \R ͻ
Ě B\(cr[ BO c B URB? ocBy B \ ͻ9r \ (cvͻvB
32
TOPLOTNE ^RPALKE
T^ THERMIA zanesljiva tudi z radiatorskim ogrevanjem Prakti~ni primer iz Slovenije
V
prej{nji {tevilki revije smo pisali o rezultatih testiranja toplotnih ~rpalk zrak/voda, ki ga je v sodelovanju s {vedskim nacionalnim in{titutom SP izvedla [vedska agencija za energijo. Absolutni zmagovalec preizkusa v vseh kategorijah je Thermia Atec. V nadaljevanju bomo izjemno u~inkovitost Atec-a poskusili prikazati s pomo~jo rezultatov delovanja sistema v realnem okolju na slovenskih tleh, pri uporabniku iz Šempetra v Savinjski dolini. Ve~ informacij o preizkusu je (v {vedskem jeziku) na voljo na uradni spletni strani Švedske agencije za energijo: http://www.energimyndigheten.se/sv/ Hushall/Testerresultat/Testresultat/ Luftvattenvarmepumpar1/?tab=2
Thermia Atec v Sloveniji Thermia Atec je bila lansirana na slovenski trg julija 2011, od takrat pa do danes je bilo v Sloveniji vgrajeno ve~je {tevilo teh naprav. Ker je Thermia Atec u~inkovita in zmogljiva toplotna ~rpalka, se zanjo odlo~ajo tudi lastniki hi{ z radiatorskim sistemom ogrevanja in povpre~no izolacijo. Kljub mrazu, ki smo mu bili pri~a v za~etku februarja, je Thermia Atec prestala preizkus in zadovoljila uporabnike po vsej Sloveniji, tako na podro~ju Julijskih Alp, Gorenjske, Štajerske, Dolenjske, Savinjske doline in Pomurja. V nadaljevanju vam predstavljamo podrobnosti delovanja sistema v osr~ju Savinjske doline, kjer so bile temperature v prvem tednu februarja najni`je.
Predstavitev sistema Investitor je pred vgradnjo toplotne ~rpalke Thermia Atec za ogrevanje koristil oljni kotel, za pripravo tople sanitarne vode pa sanitarno toplotno ~rpalko. @elja je bila, obstoje~i sistem ohraniti v najve~ji meri. Za potrebe ogrevanja in pripravo tople vode skozi celo leto je bila vgrajena toplotna ~rpalka Thermia Atec 13, z notranjo enoto Plus in novim 300L bojlerjem. Obstoje~i bojler s toplotno ~rpalko, zaradi skromne povr{ine izmenjevalca, `al ni bil primeren za priklop Thermie Atec, zato je bil sam bojler obstoje~e T^ uporabljen kot zalogovnik, agregat pa priklopljen na novi bojler s posebnim prenosnikom – kondenzatorjem. Na ta na~in so popolnoma funkcionalno ohranjeni vsi obstoje~i elementi kotlovnice.
Bele`enje in analiza porabe Investitor je od leta 1995 podrobno spremljal porabo energije, tako kurilnega olja, kot elektrike. Z vgradnjo toplotne ~rpalke je pri~el od~itavati dodatne parametre, sedaj bele`i skupno 13 klju~nih parametrov, ki pri~ajo o delovanju, porabi in u~inkovitosti ogrevalnega sistema. Dnevno spremlja podatke, kot so: pridobljena energija s pomo~jo kalorimetra, porabljena elektrika s pomo~jo tri-faznega {tevca, {tevilo ur delovanja posamezne funk-
Primer iz prakse Predstavljamo vam lastnika Thermie Atec iz Šempetra v Savinjski dolini. Gospod `e preko 10 let skrbno bele`i vse parametre delovanja njegovega ogrevalnega sistema z oljnim kotlom. Zaradi vse vi{jih stro{kov ogrevanja s kurilnim oljem, se je pred pri~etkom zime 2011/2012 odlo~il vgraditi toplotno ~rpalko zrak/voda. Z `eno stanujeta v medeta`ni enodru`inski hi{i s povr{ino 200m2, od katerih je aktivno ogrevanih 160m2. Hi{a je radiatorsko ogrevana, zgrajena leta 1982 iz siporeks zidakov debeline 25cm, izolirana z 8cm kamene volne, podstre{je je le delno izolirano, okna pa so {e prvotna, termopan lesena. Hi{a torej ne spada med sodobne, energijsko u~inkovite objekte.
Lastnik obravnavanega sistema
cije T^, zunanjo temperaturo, u~inkovitost COP, skupno porabo elektrike v gospodinjstvu, delovanje elektri~nega grelca in oljnega kotla.
Delovanje sistema Pred vgradnjo toplotne ~rpalke Thermia je skupna poraba za ogrevanje s kakovostnim oljnim kotlom zna{ala od 1850 do 2500L olja na leto, v deset-letnem povpre~ju 2050 olja letno. V tej porabi ni vklju~eno ogrevanje sanitarne vode, ta se je grela s sanitarno toplotno ~rpalko. Po vgradnji toplotne ~rpalke Thermia Atec je ogrevanje objekta s kotlom, kot s sanitarno T^ nepotrebno. Regulacija toplotne ~rpalke je zaradi interesa investitorja, porabiti zalogo olja, nastavljena tako, da v dolo~enih pogojih vklju~i oljni kotel – sanitarna T^ pa od vgradnje novega sistema {e ni delovala.
U~inkovitost sistema Novi sistem s toplotno ~rpalko Thermia je bil vgrajen sredi meseca novembra 2011, torej razpolagamo s podatki za tri mesece, od 14. novembra 2011 do 16. februarja 2012. Od dneva vgradnje do danes je bilo za ogrevanje objekta proizvedenih 13.443 kWh toplote, od tega 252kWh z integriranim elektro-grelcem porabljene pa 4.471kWh elektrike. Ti dve vrednosti sicer odstopata od prikaza na fotografiji, saj je bil elektro-{tevec vgrajen 7 dni po zagonu sistema, kalorimeter pa je imel za~etno stanje 350kWh. Izkoristek sistema v preteklih treh mesecih je torej 3,0 (z v{tetimi vsemi porabniki in elektro-grelcem). Zaradi prej omenjene nastavitve prednostnega ogrevanja s kotlom, je bilo v treh mesecih porabljenega tudi cca. 100L kurilnega olja.
Prva polovica februarja je bila ekstremno hladna Medtem, ko je bil za~etek zime relativno ugoden, s povpre~no temperaturo okoli Kotlovnica z notranjo enoto Atec Plus, nov 300L bojler s priklju~eno obstoje~o sanitarno T^
TOPLOTNE ^RPALKE Tabela 1: Izvleček podatkov delovanja obravnavanega sistema Thermia Atec 13 Povprečna temperatura:
Enota mere
3°C, je bila prva polovica februarja ekstremno hladna, s povpre~no temperaturo okoli -10°C, nobena redkost pa niso bile niti temperature pod -15°C. Medtem, ko je bilo v mesecih november, december in januar povpre~no grelno {tevilo toplotne ~rpalke nad 3,3, je februar postregel z dosti bolj te`avnimi pogoji delovanja. Kljub mrazu in snegu se je Thermia Atec odrezala odli~no. Povpre~no grelno {tevilo toplotne ~rpalke za februar je bilo 2,5, ker pa je v tem mesecu deloval tudi elektro-grelec, je bilo realno grelno {tevilo sistema 2,3. Ob upo{tevanju ekstremnih pogojev delovanja lahko potrdimo, da je sistem izpolnil pri~akovanja in prestal prvo nekoliko zahtevnej{o preizku{njo.
Visoko-temperaturno ogrevanje Z opazovanjem delovanja sistema v praksi se razblini delitev toplotnih ~rpalk na nizko- in visoko-temperaturne. Kakovostna toplotna ~rpalka s skrbno izbranimi komponentami in ustrezno konstrukcijo kljubuje {e tako te`avnim pogojem delovanja, za to pa ne potrebuje posebnega naziva visokotemperaturna toplotna ~rpalka. V posnetku delovanja je razvidno, da tudi pri nizkih
Zgoraj: T^ med ogrevanjem sanitarne vode s temperaturo 65°C; Spodaj T^ med ogrevanjem pri -10°C
Januar 2012
Februar 2012 1.-16.
Celotno trimesečno obdobje
2,0
4,1
2,0
-6,0
1,4
kWh
2859
3952
4038
2594
13443
Porabeljna elektrika:
kWh
862
1209
1279
1121
4471
Poraba elektro grelca:
kWh
0
90
27
135
252
Poraba kurilnega olja:
L
9
6
33
54
102
3,3
3,3
3,2
2,3
3,0
W/W
zunanjih temperaturah dosega visoko temperaturo predtoka 65°C ter visoko temperaturo sanitarne vode v grelniku 57°C.
Zgoraj - Števec elektri~ne energije za T^ (+150kWh) Spodaj - Števec pridobljene toplote (-350kWh)
December 2011
Pridobljena energija:
Povprečni COP:
°C
November 2011 15.-30.
33
Odvisnost grelnega {tevila od zunanje temperature Eden od pomembnih pokazateljev kakovosti toplotne ~rpalke je odvisnost delovanja sistema od pogojev delovanja. Bolj kot je delovanje stabilno, bolj{a je zanesljivost sistema. Ogrevanje s toplotno ~rpalko je navadno krmiljeno v odvisnosti od zunanje temperature. Hladneje kot je zunaj, ve~ izgub ima ogrevan objekt, zato je potrebna vi{ja temperature v ogrevalnem sistemu. Pri nizkotemperaturnem ogrevanju (talno, stensko), je krivulja polo`na, v primeru radiatorskega sistema pa je grelna krivulja bolj strma. V sistemu obravnavanega objekta je grelna krivulja nastavljena tako, da je dovodna voda v radiatorje pri +10°C ogreta na 30°C, pri zunanji temperaturi 0°C gre v radiatorje 40°C, pri -10°C pa 50°C. Grelna krivulja je dodatno uravnavana s sobnim tipalom (korektorjem ogrevanja). V grafu je razvidno, da je ne glede na spremembe zunanje temperature povpre~ni izkoristek sistema COP blizu 3. Tudi ko povpre~na dnevna temperatura pade pod -10°C, se povpre~ni COP bistveno ne spremeni. To je zagotovilo, da je toplotna ~rpalka Thermia Atec stabilna, ne glede na zunanjo temperaturo in temu primerno temperaturo dovoda v sistem ogrevanja.
Thermia Atec je uspe{no prestala preizkus na slovenskih tleh V Sloveniji je bilo pred zimo montiranih veliko novih sistemov s toplotno ~rpalko Thermia Atec, nekaj v novogradnjah z nizkotemperaturnim talnim ogrevanjem, ve~ina pa v objektih, kot je obravnavani, nekaj celo v hi{ah brez toplotne izolacije na fasadi. Z veliko mero gotovosti lahko trdimo, da je toplotna ~rpalka kos vsaki situaciji. Kadar je vgrajena v novogradnjo, se izka`e s svojo eleganco, tihim delovanjem, kompaktno notranjo enoto, ki zasede manj kot kvadratni meter prostora. V novogradnje vgrajujemo predvsem manj{e modele, od 6-11kW. Kadar pa je Atec vgrajen v energetsko zahtevnej{i, starej{i objekt, pridejo do izraza o~em skrite podrobnosti, kot so robustna zasnova, kakovostni sestavni deli, sposobnost ogrevanja na visoke temperature in fleksibilnost vgradnje, zmo`nost krmiljenja dodatnih ogrevalnih krogov in popolno zvezno krmiljenje obstoje~ega kotla. V starej{e objekte vgrajujemo predvsem mo~nej{e 13-18kW enote, mo`ne pa so kombinacije dveh enot, vse do 36kW. Potrdimo lahko, da je Thermia Atec univerzalna toplotna ~rpalka, uporabna v izjemno {irokem spektru aplikacij. • Yasin Jodeh, yasin@atlas-trading.si Podrobnosti preizkusa so na voljo v uredni{tvu revije ali pri avtorju ~lanka.
34
TOPLOTNE ^RPALKE NOVOSTI
Novosti prodajnega programa Vaillant Nova toplotna ~rpalka zrak - voda geoTHERM VWL S Toplotna ~rpalka geoTHERM VWL S spada med bolj zanesljive toplotne ~rpalke zrak – voda, ki v ekstremnih pogojih delovanja, z visokimi izkoristki in nizkimi emisijami hrupa prepri~a {e tako negotovega kupca. V za~etku leta 2011 je bila na tr`i{~e plasirana prva izmed novosti iz podjetja Vaillant v segmentu obnovljivih virov energije - toplotna ~rpalka zrak - voda geoTHERM VWL S z zunanjo enoto. Ta toplotna ~rpalka zdru`uje u~inkovitost, udobje ter zanesljivost pri ekstremno nizkih temperaturah. Vaillant je s tem produktom postavil nov mejnik v u~inkovitosti toplotnih ~rpalk zrak - voda, kar potrjuje visok izkoristek – COP > 3.9, pri A2W35 DT5K - in pridobljen certifikat po standardu EN 14511. Dodatni preizkusi neodvisnega in{tituta WPZ Buchs iz Švice so potrdili visok izkoristek toplotne ~rpalke geoTHERM
VWL 81/3 S, pri ~emer so pri A2/W35 (zunanjem zraku temperature +2 st. C in temperaturi vode v ogrevalnem sistemu 35 st. C) izmerili faktor u~inkovitosti COP 4,0. Obse`ni preizkusi so potrdili tudi nizke emisije hrupa, ki ima pri ~rpalkah zrak voda odlo~ilen vpliv za nakup. Z izmerjeno hrupnostjo 50,1 dB (A) je bil dose`en najbolj{i rezultat v svojem razredu.
Donacija Vaillant za ustanovo Arche Neprofitna organizacija Arche v 30 dr`avah sveta skrbi za okoli 120 skupnosti, v katerih bivajo ljudje z motnjo v du{evnem razvoju in spremljevalci. Zgodba Arche v Sloveniji se je za~ela januarja 1997, ko so v Zbiljah pri Medvodah odprli prvo hi{o skupnosti v Sloveniji in se je nadaljevala v letu 2008 z iniciativo za nov ve~ji objekt, ki se ji je pridru`il proizvajalec monta`nih hi{ Baufritz iz Erkheima s svojimi poddobavitelji. V dobrodelni akciji imenovani 1000 delovnih rok so v Zbiljah
Toplotna ~rpalka geoTHERM serije 3 z vgrajenim vsebnikom sanitarne tople vode
Zakaj Vaillant? Ker natančen pogled razkrije veliko učinkovitost.
V notranjosti toplotne črpalke geoTHERM VWS, VWW in VWL model/3 se skriva razlika v kakovosti. Vaillant, vodilni evropski proizvajalec ogrevalne tehnike, se je kot prvi na tržišču odločil za vgradnjo visoko učinkovitih črpalk v novo serijo toplotnih črpalk geoTHERM /3. S tem je dosežen prihranek električne energije in izboljšan izkoristek toplotne črpalke. Z vgradnjo novih visoko učinkovitih črpalk se je Vaillant že sedaj pripravil na začetek veljave prve stopnje direktive ErP leta 2013, ki predpisuje zmanjšanje porabe električne energije. Vse nove modele toplotnih črpalk Vaillant geoTHERM najdete tudi na spletni strani Eko Sklad j.s. in ste ob vgradnji naprave upravičeni do subvencije države. Za več podatkov o novih toplotnih črpalkah serije /3 in tudi drugih napravah Vaillant smo vam na voljo na info@vaillant.si
35
Devimat™ tanke elektri~ne grelne preproge
T
alno ogrevanje je z uveljavitvijo pravilnika o u~inkoviti rabi energije v Sloveniji vse popularnej{e in omogo~a, da se s tem tipom ogrevanja zagotovi celotne potrebe po toplotni energiji objekta. Zunanje enote toplotne ~rpalke geoTHERM/3 VWL S vgrajene za ARCHE v Zbiljah pri Medvodah
pred kratkim predali namenu 790 m² veliko novogradnjo Arche, ki je bila zgrajena s pomo~jo prostovoljnega dela in donacij podjetij. Vaillant GmbH je pri pobudi aktivno sodeloval s tehnolo{ko re{itvijo, ki ustrezno ohranja okolje in izkori{~a obnovljive vire energije. Zagotavljanje toplote in priprava tople sanitarne vode sta v celoti izvedena z dvema toplotnima ~rpalkama geoTHERM VWL S, vsaka mo~i 17 kW in desetimi plo{~atimi solarnimi sprejemniki (kolektorji) auroTHERM, ki oskrbujejo osrednji ve~namenski funkcijski zalogovnik allSTOR s prostornino 1000 litrov.
Nova modela toplotne ~rpalke zemlja - voda in voda - voda z ve~jim grelnim {tevilom
Elektri~ni tip talnega ogrevanja se velikokrat izka`e kot optimalna izbira v primeru renoviranja zaradi enostavne umestitve v `e obstoje~ sistem ogrevanja, ter same enostavnosti monta`e. Poleg elektri~nih grelnih kablov, ki se v ve~inoma polagajo v estrih v primeru novogradenj, se v namen zagotovitve udobja toplih tal uporabljajo tudi elektri~ne grelne preproge, ki imjo dve bistveni prednosti: - {e enostavnej{a monta`a, saj se polagajo direktno na `e obstoje~o talno konstrukcijo (estrih, plo{~ice, parket…) ter - minimalna debelina; 2.5mm eno`ilna oz. 3.5mm dvo`ilna grelna preproga, kar omogo~a, da se enostavno zalije/skrije v fleksibilno lepilo za plo{~ice. Devimat tanke elektri~ne grelne preproge so idealne za prenove saj zaradi svoje mini-
mlane debeline ne pogojujejo vi{je talne konstrukcije tal in so hkrati zelo primerne za samovgradnjo. Devimat™ preproge so na spodnji strani po celotni povr{ini premazane z lepilom, kar omogo~a dober oprijem s podlago. Široke so 50cm ter raznih dol`in – od 1m do 20m oz. 0,5m² do 10m² . Obstajata dve jakosti – 100W/m² in 150W/m²; prva se navadno uporablja v primeru lesene talne obloge, druga pa v vseh ostalih primerih ve~inoma za ogrevanje tal v kopalnici, kuhinji, otro{ki sobi, hodniku, ipd. Z ustrezno izbiro termostata, npr. devireg 550, ki slu`i za vzpostavitev ustrezne temperature tal ali prostora, ter v primeru lesene talne obloge za omejitev temperature tal, DEVI sistemi elektri~nega talnega ogrevanja nudijo uporabniku zanesljivost in primerno bivalno ugodje svojega doma. • Toma` Vidmar, DEVI
Z uvedbo novega modela toplotne ~rpalke zrak/voda je Vaillant posegel tudi v toplotne ~rpalke zemlja/voda in voda/ voda. Povod za spremembe je bila direktiva ErP, ki stopi v veljavo leta 2013. Ta direktiva predpisuje, da se v elektronske naprave vgrajujejo le energijsko var~ne komponente, kar je Vaillant storil kot prvi na evropskem tr`i{~u. Toplotne ~rpalke voda/voda in zemlja/voda serije 3 so tako, po vzoru toplotne ~rpalke zrak/voda, izpopolnjene z vgrajeno visoko u~inkovito ~rpalko razreda A, ki zmanj{a porabo elektri~ne energije in pove~a grelno mo~. Ta izpopolnitev je pove~ala grelno {tevilo COP pri vseh novih toplotnih ~rpalkah serije 3 za 0,4 do 0,5.
S serijo 3 je Vaillant napravil korak naprej k pove~ani u~inkovitosti in s tem svojim uporabnikom omogo~il vi{je prihranke pri maksimalnem udobju uporabe naprav. Za ve~ informacij o toplotnih ~rpalkah Vaillant nam po{ljite sporo~ilo na info@vaillant.si ali nas pokli~ite na telefon 01/280 93 40. •
Dve možnosti znižanja stroškov ogrevanja do 20 % DEVI inteligentno krmiljenje električnega talnega ogrevanja - nižja poraba, večje udobje. www.devi.si
36
VZDR@EVANJE
Tesnjenje vodnih instalacij in naprav z izdelki Henkel
B
li`ata se pomlad in poletje, ko bo voda ponovno pridobila na pomenu v smislu osve`itve za pitje in osve`itev v bazenih. Ob tem je zanesljiv transport vode po cevovodih in ~rpalnih postajah za pitno vodo in bazenske tehnike {e kako pomemben. Avtor: mag. Marjan Poto~an
Kakor hitro se omejimo na instalacije in cevovode se sre~amo tudi z izzivi tesnjenja le-teh. Cevne instalacije so lahko iz razli~nih materialov. Najpogosteje pa se uporabljajo materiali kot so `elezo (pocinkano), plastika, ali drugi umetni materiali. Da je transport vode sploh mogo~, funkcijo opravijo ~rpalke, zasuni in drugi elementi, ki jih je prav tako potrebno zatesniti.
Loctite 55 Je vrvica, izdelana iz polietilenskih vlaken, ki so prevle~ena s silikonsko maso. Vrvica se lahko uporablja za vse tipe navojev, kot tudi za kovinske in plasti~ne materiale, ter kombinacijo kovine in plastike. Uporaba je enostavna, tesnjenje pa je zagotovljeno nemudoma po sestavitvi zveze. Tesni tako spoje za vodo, plin kot tudi pitno vodo, ter je odporna na temperature do 130 stopinj celzija.
Celovito paleto materialov za tesnjenje nudi podjetje Henkel, ki ima v svojem asortimanu mnogo izdelkov namenjenih za tesnjenje in sicer tako vode za komunalne potrebe kot tudi pitne vode. Na kratko predstavljamo tri izdelke, ki se najpogosteje uporabljajo pri tovrstnih opravilih. Prvi je Loctite 55, sledi mu Loctite 577 in nato {e tesnilna masa Loctite 5366. •
Loctite 577 Je anaerobno lepilo-tesnilo, ki se strdi v kovinski re`i med navoji. Primerno je za vse navoje do velikosti 3 col. Uporabno pa samo za kovinske navoje, saj se lepilo na plastiki ne strdi. Obstojno je do temperature 150 stopinj, tla~na obstojnost je 350 bar. Po sestavitvi zveze je potrebno po~akati {e 12 ur da se lepilo strdi. Izdelek ima certifikat za pitno vodo in plin.
Loctite 5366 Je tesnilna masa na osnovi ocetnega silikona. To silikonsko lepilo-tesnilo je primerno tako za kovinske in plasti~ne navoje, kot tudi za kombinacijo obeh navedenih materialov. V spoju strjuje s pomo~jo zra~ne vlage, tako da ga lahko uporabljamo tudi izven navojni re`, za hitra popravila. Temperaturno je obstojen do 250 stopinj, ima pa tudi atest za uporabo pri tesnenju cevi za pitno vodo.
Enoosni kotale~i nahrbtnik Na prihodnjem avtomobilskem sejmu, 8. marca letos v @enevi, bo {vicarsko podjetje Rinspeed predstavilo nov dodatek, ki bi ga lahko imeli vsi osebni avtomobili. Imenuje se »Dock˛& Go«, priklju~i in pelji. Izdelek imenujejo tudi »enoosni kotale~i nahrbtnik«, je dobro premi{ljen dodatek in ima ve~ prednosti. ^e bo za dolo~eno vo`njo domet osnovnega elektro avta, ki zna{a okrog 120 km, premajhen, takrat dodamo priklju~ek, v katerem so lahko dodatne baterije ali pa majhen agregat, ki pove~a
domet. S tem bi ta kombinacija postala prvi Vario – Hibrid na svetu. Priklju~ek s streho bo zanimiv za dostavlja~e hitre po{te ali hrane, obrtniki pa imajo lahko v njem lepo razporejeno dodatno orodje. Vsi ostali pa ga lahko priklju~ijo, ko se odpravljajo na golf, izlet na obalo, piknik ali drugo zabavo, kjer potrebujemo dodatno opremo. Kar pomeni, da bomo nepotrebno obte`itev peljali s seboj samo takrat, ko je to res potrebno. Ves ostali ~as bo dodatek stal v gara`i, kjer lahko v miru in s pomo~jo
sonca napolnimo dodatne baterije, kar pomeni vo`njo popolnoma brez CO2. • Tihec
4
Loctite 55 速
Tesnilna Tesnil lna vrvica vrvica 150 150 m
+ gratis PAS za orodje
Kompleti naprodaj od 1. marca 2012. Akcija traja do razprodaje zalog!
Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor
tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275
www.loctite.si
38
NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE
Avtor: Simon Tihec
Plinska vzmet Tandem
Dozimeter za vibracije
Novi izdelek je sestavljen iz ene batnice in dveh tla~nih zaklju~nih komor. Obe sta enakega premera, vendar razli~no dolgi, tudi tlak plina v njiju je razli~en. Vzmet tipa GST 40-50-150 ima na eni strani potisno mo~ 2.500 N, na drugi pa 900 N. S tem je omogo~eno odpiranje te`kih pokrovov, pri ~emer premik iz horizontale prevzame del vzmeti z ve~jo mo~jo, ko je pokrov `e skoraj dvignjen, pa del z manj{o mo~jo. S tem je olaj{ano tudi zapiranje, saj je bilo do sedaj potrebno zapiranje za~eti z veliko silo, dokler te`a spu{~ajo~ega pokrova zaradi gravitacije ni olaj{ala dela. S tako vzmetjo je sila odpiranja skoraj enakomerna, delo pa varno in brez naprezanja. Izdelujejo sedem tipov s hodom od 50 do 400 mm z razli~nimi kombinacijami pritiskov, najvi{ji zna{a 5000 N, izdelek Tandem GST, www.ace-ace.com •
Zdravljenje posledic vibracijske bolezni ni mo`no, lahko jo samo prepre~imo. Vibracijski sindrom zaradi motenj v obtoku povzro~i odrevenelost prstov, blede in neob~utljive blazinice, bole~ine ob vseh spremembah, zmanj{ano mo~ oprijema, celo dr`anje kozarca postane nemogo~e. Merilec vibracij zato deluje podobno kot osebni dozimeter za radioaktivnost, le da meri {tevilo in mo~ tresljajev. Orodja imajo pritrjene barvne magnetne gumbe ki sprejmejo merilec, ki ga oseba nato ves delovnik prestavlja na vsa orodja s katerimi dela. Po delu ga odlo`i na bazno postajo, ki ugotovi {tevilo in intenzivnost tresljajev ter dolo~i dnevno obremenjenost delavca. Iz podatkov lahko pravo~asno ugotovimo, kdaj je dose`ena meja, ko je potrebno delavca premestiti na delo z orodji z manj tresljaji, da bo ostal brez zdravstvenih te`av. Merilnik HAVmeter, www.reactec.com. •
Stol za evakuacijo
Waterbob
Evakuacijski stol je izjemno domiselna naprava za re{evanje gibalno omejenih ljudi iz visokih stavb v slu~aju po`ara, potresa ali drugih dogodkov, tudi kadar dvigalo ne deluje. Z njim lahko {ibka oseba po stopnicah in ravnih ploskvah evakuira mnogo te`jega sostanovalca in to s hitrostjo, s katero obi~ajno hodimo navzdol po stopnicah. Za tak{en prenos sta obi~ajno potrebni najmanj dve krepki osebi, ki imata nosila ali mo~no odejo. Re{evalnemu stolu te`nost in trenje omogo~ata gladko drsenje gumijastih transportnih trakov preko vrhov stopnic, dodatni kolesi pa obra~anje na vsakem podestu. Stol je delno zlo`ljiv in zasede zanemarljivo malo prostora, visok je 1,1 m, te`ak 9,5 kg ter lahko preva`a do 182 kg te`ko osebo. Izdelek Evac+Chair, cena okrog 800 EUR, www.evacchair.co.uk •
Ob pri~akovanih izpadih elektrike zaradi bli`ajo~ih neviht, poplav, su{ ali drugih vzrokov, si lahko pripravimo zalogo pitne vode kar v doma~i kadi. Ta je kljub navidezni ~istosti vedno polna nevidnih ostankov mila, ~istil in mikrobov, zato voda ne bo pitna. Re{itev je WaterBOB, zaprta vre~a za v kad iz prehrambeno neopore~ne odporne plastike, opremljena z odprtinama za nalivanje in odvzemanje, ki ju je mo`no zapreti. Vre~a s prostornino okrog 380 l se prilega vsem tipom kadi, pokrov z ro~no ~rpalko za odvzem pa prepre~uje vdor ne~isto~. Tako spravljena voda bo ostala pitna najmanj dva tedna, ter uporabna za pitje, kuhanje, umivanje in izpiranje strani{~a, polnjenje traja okrog 20 minut, www.waterbob.com •
Samodejno izpiranje {koljke Vzdr`evalci v angle{ki srednji {oli so opazili, da uporabniki namerno ne pritiskajo gumbov za izpiranje WC {koljk, da si pri tem nebi umazali rok. Slabe higienske razmere so re{ili z vgradnjo samodejnega pro`enja, brez da bi posegli v obstoje~o instalacijo. Pri tem kotli~ek ostane kjer je, notranjo opremo za dotok in izpust pa zamenjajo s podobno, ki ima prigrajen {e elektromagnetni ventil. Na prednjo steno pritrdijo tipalo, v kotli~ek pa baterijo, ki vse skupaj napaja. Vstajanje ali stanje pred {koljko po nastavljenem ~asu spro`i izpiranje, vse skupaj pa omogo~a {e prihranek vode. ^as sedenja ali stanja dolo~a, s kak{no koli~ino vode bo izprana {koljka, izdelek Easyflush lahko vgradimo v vsak kotli~ek, cena okrog 225 EUR, www.cistermiser.co.uk •
NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE
39
Higieni~ni Pure Hold
Bondera za plo{~ice
Bolni{ni~ne infekcije vedno pomenijo zelo nevaren zaplet med zdravljenjem, saj so bolni{ni~ne bakterije obi~ajno odporne na vse znane antibiotike. Prav zato je vrhunska higiena osnovna zapoved, ki je vedno ne upo{teva niti zdravstveno osebje. Nova ideja omogo~a samodejno razku`evanje rok osebja in obiskovalcev ter zmanj{a mo`nost prenosa bakterij. Izdelek je nastal zaradi ugotovitve, da si kljub napisom in opozorilom, samo 33% osebja in obiskovalcev redno razku`i roke, s katerimi nato povzro~imo 80% oku`b. Dotik z ro~ajem vrat sprosti razku`ilni gel v dlan, ki jo nato samodejno podrgnemo z drugo roko in opravimo razku`evanje. Ro~aj je certificiran tudi za monta`o na po`arna vrata, prozorno ohi{je poka`e, kdaj je rezervoar prazen, izdelek Pure Hold, www.purehold.co.uk •
Dvostranski samolepilni trak za polaganje plo{~ic na stene pod kuhinjskimi elementi, pulte, mize ali polaganje novih preko starih plo{~ic. Lepilni trak lepimo najprej na podlago, po odstranitvi prekrivne folije pa nanj lepimo plo{~ice. Postopamo enako kot z mokrim lepilom, uporabljamo kri`ce, plo{~ico najprej nastavimo, nato mo~neje pritisnemo. Fugiranje izvedemo na mokro, z obi~ajnimi masami. Oblaganja sten ob kadi ali tu{u ne priporo~ajo, vendar ne zaradi trdnosti lepilnega spoja temve~ popolne nepropustnosti lepilne podlage za vlago in paro, kar pa je lahko v dolo~enih primerih prednost. Napa~no polo`eno plo{~ico lahko takoj privzdignemo s pomo~jo lesene podlage in lopatice, folija Bondera Tile Mat, velikost 30 cm x 3 m, cena 29 EUR, www.ebay.de •
Izolacijska klju~avnica Proizvajalec izdeluje razli~na varnostna zapirala za energetsko podro~je. Telo klju~avnice - obe{anke je izdelano iz plastike, ki ne prevaja elektrike, izdelek pa je kljub temu trden, lahek, odporen na udarce, nasilno odpiranje, kemikalije in korozijo. Posebnost je {e dejstvo, da je tudi notranji cilinder klju~avnice elektri~no lo~en od kovinskega jarma, zato uporabnika med odklepanjem ne bo streslo, kljub temu, da bodo vrata pod elektri~no napetostjo. V okolju z vi{jo temperaturo, do 120°C, bo telo ostalo razmeroma hladno in prepre~ilo opekline. Narebrena povr{ina za zanesljivej{i oprijem ima ravno ploskev za nalepko z napisom, cilindri~ni vlo`ek ima {est aktivnih zati~ev, plasti~no ohi{je izdelujejo v petih barvah, proizvajalec Brady, art. 99552, cena okrog 10 EUR, www.en.bradyeurope.com •
Pivnik za formaldehide Mav~na plo{~a Greenline aktivno izbolj{uje zrak v prostoru ter tako zvi{uje kakovost bivanja. Kot vse ostale plo{~e je izdelana iz mavca, vode in recikliranega papirja, od njih pa se razlikuje po obojestranskem premazu izdelanem na osnovi keratina. Spremembe temperatur in vlage povzro~ijo prehod snovi iz zraka v plo{~o, premaz pa jih zajame in ve`e. Podobno deluje izolacija iz ov~je volne. Plo{~a absorbira predvsem hlapne snovi, ki izhajajo iz premazov, tal in pohi{tva, formaldehide, topila, aldehide in ketone, ki so vsi zdravju {kodljivi. Sposobnost vezanja plo{~a zadr`i vrsto let, deluje tudi pod premazi, tapetami in stenskimi oblogami, ki pa morajo biti difuzijsko odprti. Plo{~a Fermacell Greenline, www.kalcer.si •
Udobje dostave Plindom Menjavanje gospodinjske jeklenke je bilo v preteklosti ni~ kaj prijetno opravilo. Verjetno se {e spomnite prena{anja te`ke jeklenke do avtomobila, mo`nosti po{kodbe vozila, vsega porabljenega ~asa in drugih neprijetnosti ob njeni zamenjavi. Danes se lahko brezskrbno prepustite udobju dostave PLINDOM. Istrabenz plini in Plinarna Maribor vam, po prejetem naro~ilu s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko, dostavita jeklenko s plinom na dom. Jeklenka PLINDOM je za uporabnika mnogo prijaznej{a od prej{nje oran`ne. Privla~nej{a je `e na videz, razen tega ima tudi druge prednosti. Je kar za 34 mm ni`ja od klasi~ne jeklenke, zato je prikladnej{a za vgradnjo v vsak spodnji element sodobne kuhinje. Za prena{anje in la`je rokovanje je opremljena z dvojnim ro~ajem. Plasti~na matica z za{~itnim obro~em, ki jo pretrgamo ob prvi uporabi, pa dokazuje, da je pred nami ni nih~e uporabljal.
Skrb za varnost Lastnika jeklenke PLINDOM, Istrabenz plini in Plinarna Maribor, skrbita za varnost jeklenke. Vse so redno pregledane in preizku{ene, neustrezne pa izlo~ene iz uporabe. Poskrbljeno je tudi, da so jeklenke PLINDOM zmeraj ~iste in vzdr`evane. Jeklenka z neodvito matico jam~i oznako kraja, datum in sledljivost polnitve ter skladnost izdelave po mednarodnih standardih.
vam bodo dostavili na va{ dom v dogovorjenem terminu. Naro~ila za dostavo sprejemajo od ponedeljka do vklju~no sobote med 7. In 20. uro. Podro~ja dostave lahko najdete na spletnih straneh www. istrabenzplini.si in na www.plinarna-maribor.si. Jeklenko PLINDOM pa lahko zamenjate tudi na prodajnih mestih Istrabenz plinov in Plinarne Maribor, ~e ne bivate na podro~jih, kjer distributerja zagotavljata dostavo. Dobite jo lahko na ve~ kot 700 prodajnih mestih v Sloveniji, na bencinskih servisih Petrola, OMV-ja in nekaterih drugih maloprodajnih lokacijah.
Zamenjava jeklenke Z dostavo PLINDOM, bo va{e `ivljenje enostavnej{e in prijaznej{e. ^e imate doma {e staro oran`no jeklenko, jo bosta distributerja odkupila. Kupnina predstavlja kavcijo za prevzeto jeklenko PLINDOM. Morda svoje {e nimate? V tem primeru boste jeklenko pridobili s pla~ilom kavcije v znesku 10 evrov. V ceno plina v jeklenki so vklju~eni tudi stro{ki dostave. Pla~ilo lahko opravite z gotovino ali s pla~ilno kartico. In {e ugodnost! Po naro~eni deseti jeklenki, dobite enajsto za simboli~nih 10 centov. Strokovnjak, ki vam bo jeklenko pripeljal, pa jo lahko na va{o `eljo tudi namesti in po potrebi zamenja cev z regulatorjem.
Da ne boste ostali brez plina Za dostavo pokli~ite 080 1228 (LJ, CE, KP, NM) ali 080 1248 (MB) S pomo~jo zanesljive dostave PLINDOM se boste izognili nakladanju prazne jeklenke v avtomobil, vo`nji do prodajnega mesta, porabljenemu ~asu, nakladanju polne jeklenke v vozilo, vo`nji do doma s polno jeklenko v prtlja`niku in prena{anju te`ke jeklenke do mesta uporabe. ^e bivate v Mariboru ali bli`njih krajih, naro~ite dostavo jeklenke s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 1248. ^e ste doma v Ljubljani, Celju z okolico, Novem mestu z okolico ali Kopru in priobalnih mestih, pokli~ite na 080 1228 in polno jeklenko
Nikoli ve~ ne boste ostali brez plina, ~e boste imeli doma dve jeklenki PLINDOM. Eno v uporabi in drugo na zalogi. Seveda pa ni odve~, ~e si zapomnite podatek, da je skupna bruto te`a jeklenke se{tevek te`e plina v jeklenki in te`e prazne embala`e (tara). Dele` plina v jeklenki je 10 kg. Koliko tehta prazna jeklenka vam pove {tevilka, ki je s ~rno odtisnjena na jeklenki. Podatek vam bo morebiti pri{el prav, ko boste ugotavljali, koliko plina je {e v jeklenki in kdaj bo potreben ponovni klic na brezpla~ni telefonski {tevilki 080 1228 ali 080 1248. Dostava PLINDOM vam prina{a udobje, ki ste ga `eleli.
Promocijsko sporo~ilo
40
OGREVANJE
41
So res minili ~asi poceni ogrevanja s kurilnim oljem? V zadnjih desetih letih smo se navadili na udobje uporabe plinastih in teko~ih kuriv, sedaj pa smo vedno bolj zaskrbljeni ob rasti njihovih cen. Vse bolj jasno postaja, da je ogrevanje s fosilnimi gorivi vse bolj drago in neke vrste luksuz in je potrebno poiskati cenovno bolj ugodne alternativne re{itve.
je ogrevanje sanitarne vode s solarno energijo. Uporabimo lahko klasi~ne ali vakuumske kolektorje. Vendar so tudi tukaj naravne omejitve. Predvsem v zimskem obdobju son~ne energije ni dovolj za nemoteno ogrevanje sanitarne vode. Solarni regulator PROMATIC SGC (Proizvaja: SELTRON d.o.o.)
Zaklju~imo lahko, da dobimo cenovno u~inkovito ogrevanje sanitarne vode, kadar uporabimo grelnik sanitarne vode s solarnimi kolektorji ali toplotno ~rpalko v kombinaciji z elektri~nim grelnikom ali centralnim ogrevanjem.
Kaj lahko storimo na podro~ju ogrevanja sanitarne vode? Sanitarno vodo lahko ogrevamo s toplotno ~rpalko, ki uporablja elektri~no energijo in do 70 odstotkov energije iz okoljskega zraka. Ogrevanje je cenovno ugodno, vendar so pri tem nekatere omejitve. Vodo lahko segrevamo do pribli`no 55 °C. Ogrevanje sanitarne vode s toplotno ~rpalko postane manj ekonomi~no ~e je temperatura okolja ni`ja od ca 10 °C. Še cenej{e, skoraj brezpla~no
Toplotna ~rpalka za pripravo tople sanitarne vode OPTIMA
Solarni grelnik sanitarne vode potrebuje za optimalno delovanje tudi kakovostno regulacijo. Prednost solarnih regulatorjev Seltron je njihova sodobna tehni~na zasnova, ki temelji na 20 letnih izku{njah in zagotavlja visoko u~inkovitost in prilagodlji-
Solarni sistem PROSUN (Tr`i: SELTRON d.o.o.)
vost za razli~ne na~ine delovanja in kombinacij z razli~nimi viri energije. Še ve~, funkcionalnost regulatorjev je pribli`ana uporabnikom in monterjem do te mere, da je nastavitev in njihov zagon izjemno preprost, kar postaja pri vedno bolj zapletenih sistemih ogrevanja klju~nega pomena. Ker pa uporabnike tudi vedno bolj zanima, koliko so z investicijo v sodoben sistem ogrevanja privar~evali, smo pri solarnih regulatorjih dodali mo`nost merjenja in prikaza pridobljene energije iz alternativnih virov. • Ivica ^re{nar
(Tr`i: SELTRON d.o.o.)
CENTER
varčnega ogrevanja
solarni sistemi
toplotne črpalke
Brezplačno do tople sanitarne vode.
Zakaj za pripravo tople sanitarne vode izbrati toplotno črpalko?
Povprečna 4 članska družina v toplem delu leta uporabi tuš najmanj 8 do 12 krat dnevno. Solarni sistem lahko v tem obdobju skoraj 100 % brezplačno pokrije potrebe po topli sanitarni vodi. Država za sistem nudi nepovratna finančna sredstva ali kredit.
Solarni sistem PROSUN CLASIC, izbira lastnikov individualnih hiš!
Podražitve fosilnih goriv so realnost!
Ko pomislite na ogrevanje, pomislite na Seltron! SELTRON d.o.o., Tržaška cesta 85 A, 2000 Maribor
Razmerje med vloženo električno energijo in brezplačno energijo iz okolice je 30 % proti 70 %. Dovolj tople sanitarne vode skozi vse leto. Država nudi nepovratna finančna sredstva ali kredit.
Toplotna črpalka OPTIMA, poceni in ekološko prijazno pripravo tople sanitarne vode.
i
T: 02 / 671 96 00 E: info@seltron.si S: www.seltron.si
OGREVANJE
ELEKTRIăNI SISTEMI OGREVANJA Za vas, ki niste pripravljeni investirati v ogrevalne sisteme celega premoženja
E
lektriĄni sistemi ogrevanja so primerni ne samo za delno ogrevanje, ampak tudi kot osnovno ogrevanje celotne hiše, stanovanja, apartmaja, vikendov. Najbolj pogosto vprašanje: Kolikšen bo pa strošek pri elektriĄnem ogrevanju? Na to vprašanje je nemogoĄe natanĄno odgovoriti, ker zavisi od veliko dejavnikov, v najveĄji meri od izolacije objekta. Podatek, ki ga z gotovostjo lahko posredujemo strankam, je uĄinek; 1 KW moĄi pri zgradbah z dobro izolacijo (pri tem niso mišljene energetsko varĄne zgradbe), zadostuje za 20 do 30 m2 bivalnih prostorov. UĄinek radiatorjev je torej merilo za strošek. Za primerjavo: kakšno moĄ ima vaš sušilec za lase? Najmanj 1KW. Koliko velik prostor lahko z njim ogrevate? Ta primerjava služi za ponazoritev, da je pri ogrevanju primarni podatek moĄ – uĄinek, ker to pogojuje strošek. Konvektorski radiatorji so ena najvarĄnejših oblik elektriĄnega ogrevanja, odliĄen kompromis med hitro odzivnostjo – uĄinkom – porabo. Poglavitna prednost elektriĄnega ogrevanja je tudi možnost natanĄne regulacije oziroma programiraGSM modul za upravljanje na nja, tudi na daljavo preko daljavo mobitela, idealno torej za oddaljene objekte. Zelo smiselna je kombinacija konvektorskih stenskih radiatorjev in talnega ogrevanja, saj velja pravilo, da mraz najprej obĄutimo v nogah: neobhodno za kopalnice, pa tudi za dnevne sobe, kjer pa mora biti temperatura zmernejša. Topla tla zagotavljajo prijeten obĄutek že pri nižji temperaturi zraka, kar zopet prinaša prihranek pri stroških za ogrevanje. Za talno ogrevanje so namenjeni elektriĄni grelni kabli, za namestitev pod keramiko
Adaptirana hiša 130m2 v celoti ogrevana z elektriĄnimi stenskimi radiatorji - investicija za celotno hišo je znašala nekaj veĄ kot 2000 EUR
Priprava grelnih kablov in položena keramika
Kopalniški radiator Indigo
ali kamen, ter grelni film, za namestitev pod pode iz laminatov. V programu stenskih radiatorjev predstavljajo razred zase radiatorji španskega proizvajalca Climastar, privlaĄni po obliki in tehnološko izpopolnjeni. V osnovi gre za konvektorje, ki imajo Ąelno stran prekrito s plošĄo, imenovano DualKherr. Narejena je po posebnem postopku iz mešanice termomineralov. SpecifiĄna lastnost plošĄe Dual-Kherr je zmožnost akumuliranja velike koliĄine toplote v Ąasu delovanja konvektorja. Še dolgo po izklopu radiatorja toploto s sevanjem enakomerno oddaja v prostor, kar daje zelo prijeten obĄutek toplote. UĄinkovitost in ekonomiĄnost zagotavljajo z naĄinom kombiniranega siste-
ma gretja – konvekcijo, akumulacijo in sevanjem toplote. S takim naĄinom ogrevanja so Climastar radiatorji za približno 25 odstotkov bolj uĄinkoviti (porabijo manj energije), kot Ąe bi ogrevali samo konvektorsko. S ponosom poudarjamo, da so radiatorji Climastar uvršĄeni v razred varĄnih in okolju prijaznih ogrevalnih sistemov.
Radiator Climastar z Dual-Kherr Ąelno plošĄ meseĄev pesek
Samo v lanskem letu se je pri nas za elektriĄno elektriĄno ogrevanje odloĄilo 352 kupcev, ki je skupaj kupilo 2152 kosov razliĄnih artiklov (Airelec, Climastar, talno ogrevanje,...). Podrobno predstavitev najdete na spletu
www.elektricnoogrevanje.si
Radiator Tactic v jedilnici
Promocijsko sporoĄilo
42
IN[TALACIJE
Instalacijski sistem Rautitan
F
irma Rehau je dru`insko podjetje, ki se med drugim ukvarja tudi z re{itvami in inovacijami na podro~ju uporabe polimerov. Podjetje ima 15.000 zaposlenih, tovarne na 170 krajih v svetu in velja za eno vodilnih na svojem podro~ju. V njihovem sanitarnem programu izstopa sistem Rautitan, ki je namenjen razvodu tople in hladne pitne vode ter za razvode ogrevanja.
Cevi, fitingi in pomi~ni tulci so klju~ni sestavni deli razvodnega sistema Rautitan
Pomembna prva odlo~itev Z odlo~itvijo, katere vodovodne cevi bomo vgradili, smo za nekaj prihodnjih desetletij dolo~ili, kak{na voda bo pritekla iz pipe. Ko cevi vgradimo, postane pomembna njihova trajnost, zanesljivost in dolgoro~na higienska neopore~nost, saj se bodo zahteve in standardi z leti {e zaostrovali. Osnovni del sistema so cevi Rautitan, ki so atestirane za instalacijo pitne vode in ogrevanja ter imajo DVGW certifikat kakovosti. Izdelane so iz visokotla~no zamre`enega polietilena VPEXa, odlikuje pa jih izjemna mehanska, kemi~na, toplotna odpornost ter toplotna izolativnost.
Dve vrsti cevi Da bi razvod lahko ostal ~im bolj enostaven, sistem pa imel ~im manj dodatnih delov in fitingov, so izdelali dve vrsti cevi. Prva s priponko „stabil“ je zamenjava za kovinske cevi. Izdelana je iz notranje polietilenske cevi in zunanjega pla{~a iz aluminija, cev pa je toga. Druga cev z oznako „flex“ je upogljiva in izdelana iz zamre`enega polietilena z dodano difuzijsko plastjo, ki prepre~uje prehod kisika. Elasti~na ostane tudi pri nizkih temperaturah, obe du{ita zvoke in omogo~ata hitro polaganje tudi kadar razvod ve~krat menjava smer. Obe izvedbi cevi sta obdani s toplotno izolacijo, zaradi ~esar je vgradnja hitrej{a in bolj gospodarna.
Trdnostni preizkusi zagotavljajo visoko kvaliteto vseh spojnih delov
Pomi~ni tulci in trdnostni testi Izdelani so iz polimera PVDF (Polivinilidenfluorid), ki ga `e dolga leta uporabljajo v letalski industriji in gradnji ~istih prostorov za farmacijo. Odlikuje ga visoka udarna `ilavost, odpornost na razli~ne kemikalije in neob~utljivost na staranje pri povi{anih temperaturah. Material je tako `ilav da lahko tudi pri temperaturi – 10°C nemoteno nadaljujemo z monta`o. Med testi so tulci brez {kode prenesli silo, ki ve~kratno presega napetosti med zatiskovanjem. Zaradi visoke elasti~nosti materiala je sila zatiskovanja razmeroma majhna. Tulce uporabljamo v vseh primerih, tudi ~e so fitingi iz nerjavnega jekla, medenine ali rde~e litine in so primerni za obe vrsti razvodov – za vodovod in za ogrevanje. • T
@ilavi spojni kosi Fitingi iz serije Rautitan so izdelani iz polimera PPSU (Polyfenilsulfon), izjemno `ilavi ter prenesejo vse termi~ne in trdnostne obremenitve. Velik notranji premer odprtine zagotavlja nemoten pretok ter za 70% manj{e tla~ne izgube kot podobni sistemi. Pojav korozije ni mo`en, polimer se ne ve`e z drugimi elementi ter je higiensko popolnoma neopore~en.
Zatiskovalno orodje potisne tulko na fiting in spoj je izveden
43
44
PELETI
B
ralec nas je spodbudil z vpra{anjem kako je s kakovostjo pelet na na{em tr`i{~u. Ugotavljamo, da ponudniki nimajo kaj veliko interesa razkriti svojo ponudbo. Zanimivo vpra{anje, vendar odgovor ni tako enostaven. Kakovost je ohlapen pojem, morda ga najbolje opisuje definicija: kakovost je stopnja, v kateri celota zna~ilnih lastnosti izpolnjuje pri~akovanja. Enostavno, za potro{nika so peleti kakovostni, ~e je kalori~na vrednost visoka, tvorijo malo pepela in ne povzro~ajo te`av (oblog) pri delovanju kurilne naprave. Ocenjevanje proizvodov, katerih lastnosti so to~no opredeljene s standardi za obvladovanje sistemov kakovosti, je enostavno. Izmeri se posamezne vrednosti in ugotovi, ~e so odstopanja v okviru dovoljenih toleranc. Pri peletih tako ne gre. In sicer ne iz razloga, ker ni dolo~enih standardov za pelete temve~ zato, ker jih je preve~, nobenega od teh standardov pa ni potrebno upo{tevati v Sloveniji.
Peleti z ve~jo gostoto imajo kurilno vrednost tudi do 4,9 kWh/kg Peleti so stiskanci, narejeni iz ~istega lesa. Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in `aganja. So valjaste oblike premera pribli`no 8 mm in dol`ine do 50 mm. Za izbolj{anje mehanske trdnosti se jim lahko doda do 3 % krompirjevega ali koruznega {kroba. Zaradi ve~je gostote imajo vi{jo kurilno vrednost in sicer 4,7 do Dr`ava in standard
Kurilna vrednost MJ/kg
Avstrija ÖNORM M 7135
18,0
Švedska SS 18 71 20
16,9
Nem~ija DIN 51731
17,5 do 19,5
Kakovost lesnih pelet na na{em tr`i{~u tisti, ki opredeljujejo kakovost lesnih goriv. Standardi na~eloma niso zavezujo~i, so pa pomemben pripomo~ek pri dogovarjanju med kupci in ponudniki lesnih goriv na trgu.
5,4 kWh/kg. 1 kg peletov spro{~a toliko toplote kot polovico litra kurilnega olja. Kurilna vrednost pelet se meri v MJ/kg.
Peleti so dobra alternativa kurilnemu olju Peleti so zelo sipki in zato enostavnej{i za pakiranje in transportiranje. Za ve~je porabnike je primeren transport lesnih pelet do uporabnikov v cisternah. Taka oblika transporta je za uporabnika prijazna, proizvajalci in transportna podjetja pa zagotavljajo hitrost in rednost dobave (kot pri kurilnem olju). Za manj{e uporabnike (kamine, sobne pe~i) so peleti pakirani v 10 ali 15 kg vre~ah. Peleti so okolju prijazen energent, ki ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini ali drugimi {kodljivimi emisijami, vendar le pod pogojem, da so kurjeni v ustrezni kurilni napravi.
Bodite pozorni na skladnost pelet s standardi Na tr`i{~u sre~ujemo pelete doma~e proizvodnje in iz uvoza. Uvo`eni so obi~ajno skladni z avstrijskim standardom ÖNORM M7135, {vedskim standardom SS 187120 ali nem{kim DIN 51731, ~e so uvo`eni iz teh dr`av. Ti standardi se med seboj precej razlikujejo, dolo~ajo dimenzijo pelet, gostoto, trdnost, dele` vlage in pepela, kurilno vrednost, skratka fizikalne in kemi~ne
lastnosti. So pa na tr`i{~u dobavljivi tudi peleti, ki ne ustrezajo nobenemu od na{tetih standardov. To so skoraj vsi peleti doma~e proizvodnje in peleti iz vzhodnih dr`av.
Kako se odzove trg, ~e `elimo preverjati kakovost Vse vidnej{e slovenske proizvajalce in trgovce pelet smo prosili za podatke o peletih iz njihove ponudbe. Dobili smo samo en odgovor, od Mizarstva Kova~ iz Mozirja. Njihovi peleti so narejeni samo iz ostankov smrekovega lesa in imajo izmerjeno kurilno vrednost 17,28 MJ/kg. Vrednost zna{a malo manj, kot zahtevata avstrijski ali nem{ki standard, pa precej ve~, kot zahteva {vedski. Ko prejmemo podatke od ostalih ponudnikov, jih objavimo. Ta neenotnost, da ne re~em zmeda, ki je nastala na evropskem trgu, povzro~a te`ave uporabnikom kot proizvajalcem opreme. Uporabnikom zato, ker morajo poiskati ustrezne pelete za svojo kurilno napravo, proizvajalcem opreme pa zato, ker morajo konstruirati kurilne naprave tako, da lahko delujejo na razli~ne pelete, predvsem razli~no kakovost pelet. Zato so na ravni Evropske unije v zadnjih letih sprejeli ve~ standardov na podro~ju trdnih biogoriv. Med njimi so najpomembnej{i
Nov standard EN 14961-1 na ravni EU, ki natan~no opredeljuje kakovost pelet iz razli~ne biomase Pelete iz biomase dolo~a nov standard EN 14961-1. Nana{a se na pelete iz razli~nih biomasnih surovin - dreves, grmovja in grmi~evja, iz zelne biomase - trav in podobnih rastlin, vklju~no zrna in njihovih stranski proizvodov, `it, sadne biomase (delov rastlin z ali brez semen) in iz me{anice na{tetih surovin. Skratka pelete lahko proizvedemo iz mnogih rastlinskih ostankov in jih koristno pretvorimo v toploto. Razvrstitev je prilagodljiva, kar pomeni, da potro{nik lahko izbere iz vsakega razreda klasifikacije tisto, ki ustreza `eleni kakovosti goriva. Najpomembnej{e zna~ilnosti so obvezne, normativne, ter podane v specifikaciji goriv.
Zaklju~ek o kakovosti pelet Ko bo ta standard za`ivel v praksi, bo potro{nik ob naro~ilu peletov izbral `elen proizvod prav tako, kot na bencinski ~rpalki izbere gorivo, primerno njegovemu avtomobilu. Do takrat pa mu ne preostane drugega, kot da uporablja pelete, ki mu jih predlaga proizvajalec kurilne naprave, i{~e reference uporabnikov s podobnimi kurilnimi napravami ali pridobiva lastne izku{nje. • Matja` Valen~i~, energetski svetovalec
NAPREDNI GRADBENI MATERIALI
Ko keramiko lahko tudi upogne{! Svetovni proizvajalci kerami~nih plo{~ic, so tudi na leto{njem sejmu keramike imenovanem CEVISAMA, ki je potekal v {panskem mestu Valencia, od 7. do 10. 2. letos, prikazali vrsto novosti, ki ka`ejo na razvojno naravnanost uglednih podjetij. Tako je {panski proizvajalec Anjasora predstavil kerami~ne plo{~ice iz naravnih materialov, ki jih lahko upogibate in prilagajate zaobljenim arhitekturnim oblikam. Upogljivo keramiko z za{~itnim patentom pod imenom FLEXTONE je tako mogo~e uporabljati v razli~ne namene.
Vrsta prednosti Zaradi majhne debeline, ki je od enega do dveh milimetrov in v dimenzijah 61Ă—30 cm ali 61Ă—122 cm ima kar nekaj prednosti pred klasi~no keramiko. Mnogo la`ja je za prena{anje, polaganje ni zahtevno, zaradi svoje elasti~nosti pa omogo~a postavljanje v razli~ne zaobljene linije. Lepimo jo lahko na razli~ne podlage kot so beton,
steklo, les, na PVC materiale, vezne plo{~e, suhomonta`ne elemente in podobno. Odporna je tudi na UV `arke, zato je barva obstojna v svojih naravnih niansah. Glede na dejstvo, da je upogljiva in tanka, jo lahko tudi po `elji oblikujemo. Rezati jo je mogo~e kar s {karjami za `elezo, robove pa lahko posnamemo s finim brusnim sredstvom.
V dvanajstih barvnih odtenkih Upogljivo keramiko FLEXTONE je mogo~e dobiti v dvanajstih barvnih odtenkih. Proizvajalec je skrbno izbral barvne nianse, zato jih lahko izbiramo po `eljah in potrebah bivalnega ali poslovnega prostora. Vsekakor je nova ponudba {panskih kerami~nih plo{~ precej{nja pridobitev za mnoge interiere. Njena uporabnost je tako {iroka, da jo lahko koristijo graditelji individualnih zgradb, kot tudi v kulturnih, poslovnih, gostinskih in drugih objektih. Ker je sestavljena iz naravnih materialov je prijazna okolju in ne{kodljiva za zdravje ljudi. Po odstranitvi jo je mogo~e reciklirati in znova uporabiti za druge namene. Ve~ informacij o FLEXTONE upogljivi keramiki dobite na www.romet.si ali po elektronski po{ti info@romet.si • -F. Mithans-
45
46
TOPLOTNE ^RPALKE
Toplotna ~rpalka Ecodan, proizvod japonskega proizvajalca Mitsubishi Electric Zakaj izbrati T^ zrak/voda? Toplotne ~rpalke v primerjavi s plinskimi in oljnimi kondenzacijskimi kotli porabijo do 50% manj energije. Povpre~no gospodinjstvo porabi dnevno pribli`no 200 l sanitarne vode ogrete na 55°C. Na letni ravni je to v energetski vrednosti 3.300 kWh, pri uporabi toplotne ~rpalke pa lahko to porabo zmanj{amo za vsaj dve tretjini, kar znese le 1.100 kWh. Drug klju~en faktor, da lahko toplotno ~rpalko zrak voda izberemo za primarni ogrevalni sistem je hitra in enostavna vgradnja, z minimalnimi posegi bodisi v obstoje~ ali v nov objekt. Zakaj izbrati toplotno ~rpalko proizvajalca Mitsubishi Electric? Poleg preverjene tehnologije Zubadan, ki zagotavlja neprekinjeno in zanesljivo ogrevanje tudi do -25°C, je klju~nega pomena za energetsko u~inkovitost toplotne ~rpalke Ecodan {e notranja enota s {tevilnimi patentiranimi tehnologijami. Rokovanje s to toplotno ~rpalko je enostavno in uporabniku prijazno. Glede na zna~ilnosti hi{e oz. stavbe je mo`no toplotne ~rpalke Ecodan popolnoma
prilagoditi zahtevam stranke. To pomeni, da obstaja mo`nost uporabe notranje enote Hydrobox, ki je nadgradnja obstoje~ega ogrevalnega sistema ali pa je mo`na vgradnja kompaktne naprave z 200 l bojlerjem, pri ~emer obstaja {e dodatna razli~ica toplotne ~rpalke z mo`nostjo vgradnje solarnega sistema. Zakaj je toplotna ~rpalka Mitsubishi Electric Ecodan med vodilnimi za ogrevanje prostorov in sanitarne vode? Mitsubishi Electric uporablja po kakovosti najsodobnej{e sestavne dele. Toplotna ~rpalka Ecodan lahko med konkuren~nimi T^ proizvede visoko temperaturo ogrevalne vode do 60°C in je primerna tudi za radiatorsko ogrevanje. Z ekolo{kega stali{~a je gotovo najprimernej{a kombinacija toplotna ~rpalka + talno ogrevanje, pri ~emer porabimo najmanj energije. Pri ogrevanju sanitarne vode lahko toplotna ~rpalka Mitsubishi Electric Ecodan prav tako segreje vodo na 60 °C, v kolikor pa imamo potrebo {e po vi{ji temperaturi (npr. proti legionelni na~in) pa lahko to vodo
z uporabo integriranega elektro grelnika segrejemo do 70 °C. Pomembno dejstvo pri izbiri ogrevalnega vira, ki prevesi tehtnico na stran toplotne ~rpalke je pridobitev subvencije. Nepovratna finan~na sredstva, Eko sklada, lahko preverite na spletni strani http:// www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html, kjer je objavljen aktualen seznam toplotnih ~rpalk, med katerimi so tudi Mitsubishi Electric. Nudimo vam brezpla~en ogled in svetovanje o pravilni izbiri toplotne ~rpalke zrakvoda. Pokli~ite nas na brezpla~ni telefon 080 9898 ali nam pi{ite na info@ream.si. Strokovnjaki vam bomo odgovorili na va{a vpra{anja v zvezi z namestitvijo izredno var~ne toplotne ~rpalke Mitsubishi Electric v va{ dom. Nepovratna sredstva z Eko sklada lahko pridobite tudi pri nakupu prezra~evalnih naprav Mitsubishi Electric Lossnay – toplotnih izmenjevalcev z odli~nimi izkoristki energije. • Simon Lukati, REAM d.o.o.
www.ream.si info@ream.si REAM d.o.o. • Špruha 19, 1236 Trzin • t. +386 (0)1 5637 057 • f. +386 (0)1 5622 414
OBI[^ITE NAS NA SEJMU DOM 2012, HALA B!
Herz - Sistemski ponudnik celovitih reĹĄitev! Podjetje HERZ izhaja iz podjetja Gebaurer & Lehrner in je bilo ustanovljeno leta 1896. V svoji dolgi tradiciji se je specializiralo za razvoj in proizvodnjo izdelkov najviĹĄje kakovosti za ogrevalne, hladilne in sanitarne sisteme.
Regulacijska tehnika
Biomasa
Krogelni ventili
Sanitarne armature
HERZ regulacijska tehnika Ogrevalni sistemi izvedeni z Herz proizvodi ]DJRWDYOMDMR EUH]ĂĽXPQR GROJRURÄ€QR LQ zanesljivo delovanje. NaĹĄa skrb za vaĹĄe XGREMH LQ YDUÄ€HYDQMH ] HQHUJLMR MH YDĂĽ PRIHRANEK. HERZ biomasa 'HVHWOHWMD GROJH L]NXĂĽQMH QD SRGURÄ€MX razvoja kotlov za biomaso so razlog za vaĹĄe zaupanje in zadovoljstvo. KOVINA krogelni ventili Visoka raven kakovosti, varno, trajno in zanesljivo delovanje izdelkov je potrjeno z vrsto mednarodnih certifikatov o kakovosti. UNITAS sanitarne armature Sanitarne armature Unitas so izdelek slovenskega proizvajalca z dolgoletno tradicijo in preverjeno kvaliteto.
HERZ d.d., GrmaĹĄka cesta 3, 1275 Ĺ martno pri Litiji t: +386 1 896 21 02, e: info@herz.si www.herz.si
48
OGREVANJE S KAMINSKO PE^JO
Najbolj{a peletna kaminska pe~ RIKA
P
rvo mesto testiranja peletnih kaminskih pe~i nem{ke organizacije Stiftung Warentest je osvojila Rika peletna pe~ Como. Rezultat Stiftung Warentest podjetju Rika ponovno namenja vodilno vlogo na trgu kaminskih peletnih pe~i v nem{ko govore~ih dr`avah. V najnovej{i izdaji Stiftung Warentest 11/2011 so bile kaminske pe~i na polena ter pelete, nato kaminske pe~i na polena in tudi pelete z mo`nostjo ogrevanja vode in kaminske pe~i na pelete podvr`ene najstro`jim testom, te najpomembnej{e nem{ke organizacije za za{~ito potro{nikov. Rika kaminska peletna pe~ Como je bila s strani Stiftung Warentest nagrajena kot najbolj{a kaminska peletna pe~ in ocenjena z najvi{jo oceno (2,2) - pri tem, da je ocena 1 najbolj{a. Najve~je {tevilo to~k je kaminska peletna pe~ Como osvojila na podro~ju energetske u~inkovitosti in okoljskih standardov.
Verjetno najti{ja kaminska peletna pe~ na trgu Ĺ tevilne tehni~ne inovacije so omogo~ile, da je kaminska peletna pe~ Como postavila nov mejnik v smislu popolnosti. lzjemno tiho dovajanje peletov skupaj s kontinuirano delujo~im, brezstopenjskim motorjem pol`a, ne samo da mo~no zmanj{a hrup, ampak poskrbi {e za mehkej{i plamen. Zato ni ni~ ~udnega, da je kaminska peletna pe~ Como znana kot verjetno najti{ja
kaminska peletna pe~ na trgu. Dejstvo je, da kaminske peletne pe~i Rika zaradi svoje tehnologije `e dolgo zagotavljajo najbolj{o u~inkovitost izgorevanja in nizke emisije. Ob nakupu kaminske peletne pe~i Rika vam bo ta koristila neprekinjeno. Zaradi
vodilne tehnologije zgorevanja, kaminske peletne pe~i Rika zagotavljajo maksimalno u~inkovitost pri minimalnih emisijah, ter s tem posebej visoko okoljsko neopore~nost. Za podjetje Rika certificiranja ne predstavljajo nobenih te`av. Vsi modeli Rika kaminskih pe~i izpolnjujejo zelo visoke okoljske standarde. Kaminske pe~i so bile testirane na Tehni~ni univerzi na Dunaju po zahtevah nem{ke uredbe o emisijah (BlmSchV, 2. stopnja) in po avstrijski smernici BVG 15a, ki je ena najstro`jih zahtev v Evropi. Poleg tega je cela vrsta Rika kaminskih pe~i, med drugimi tudi zmagovalna pe~ Como, `e certificirana glede na splo{no tehni~no soglasje nem{kega In{tituta za gradbeni{tvo, kar ka`e na uporabnost in delovanje na na~in z neodvisnostjo od zraka v prostoru. • Andrej Gruden www.agni.si , www.rika.si
OGREVANJE S PELETI
49
^isto zgorevanje in samodejno delovanje Po meritvah nem{ke poobla{~ene agencije omogo~a kotel KWB Easyfire odli~no zgorevanje pelet, dimni plini pa so zelo ~isti in skoraj brez pra{nih delcev. Dimni plini so celo ~istej{i kot to zahteva predpis Modri angel 2012, s ~imer je ta kotel postal naj~istej{a naprava za zgorevanje pelet tudi v svetovnem merilu.
Odli~ne testne karakteristike Neodvisna organizacija Stiftung Warentest je kotel Easyfire leta 2005 spoznala za najbolj{ega v primerjalnem testu s podobnimi proizvodi. V oceni so upo{tevali tudi tehni~ne re{itve, ki uporabniku olaj{ajo rokovanje, med njimi premi~en zaboj za pepel in preprosto upravljanje z dvema gumboma ter vrtljivim kolescem. Najnovej{a izvedba kotla Easyfire ima vse te lastnosti in {e nekaj drugih, ki jih je proizvajalec dodal med razvojem proizvoda.
CleanEfficiency – ~isto zgorevanje Novost v sistemu je tudi inovativen na~in zgorevanja, pri ~emer so {tiri zgorevalne cone med seboj lo~ene. Pove~ana povr{ina za zgorevanje zadr`i dovolj `erjavice, ki zagotovi nemoten start kotla po vsaki prekinitvi. Vgrajen je sistem za odstranjevanje pepela z gorilnega kro`nika, pri ~emer pepel ne pada globlje in se ne pra{i. Vgrajena je {e nova {irokopasovna Lambda sonda proizvajalca Bosch. Namenjena je analizi dimnih plinov kotlov na biomaso in zagotavlja popolno zgorevanje, kljub menjajo~i kvaliteti pelet. V`ig je izveden z pulzirajo~im curkom vro~ega zraka, zaradi ~esar ~as v`iganja traja najve~ tri minute.
Po delih tudi v najmanj{o kurilnico Po mnenju instalaterjev je kotel Easyfire izdelek, ki ga je najla`je vgrajevati.
Proizvajalec ga dostavi v sedmih paketih, ki jih z lahkoto prenesemo v {e tako majhno kurilnico in brez te`av sestavimo na povr{ino, ki je manj{a od 0,6 m2. Povezavo v sistem ogrevanja je potrebno izvesti po navodilu proizvajalca, nato pa bo kotel lahko deloval z najvi{jim izkoristkom. Vgradnja cevnih povezav in ventilov za dvig temperature povratne vode je nepotrebna, saj ima kotel ta sistem `e vgrajen, kar je dodatna posebnost tega izdelka. Zato je priklop hitreje opravljen ter cenej{i za naro~nika, ~eprav lahko kotel neposredno priklju~imo tudi na obstoje~e razvode, ne glede na izvedbo.
Vodilno ogrevanje na biomaso
Novo ogrevanje na pelete!
ENOSTAVNO in ÿ,STO ogrevanje
Praznjenje le vsaki dve leti Kotel ima samo en premi~ni zaboj za pepel, ki ga praznimo le vsaki dve leti. Drugi, zlasti premi~ni deli kotla, so izdelani iz enakih materialov, kot jih sre~amo v avtomobilski industriji, zato se ne obrabljajo. Dokaz za to trditev je {estletna garancija kotla, uporabnik dobi odli~no re{itev ogrevanja, povi{ano udobje in minimalno vzdr`evanje v primerjavi s podobnimi izdelki. Sodobni kotli proizvajalca KWB omogo~ajo okolju prijazno ogrevanje, pri ~emer so emisije zmanj{ane na minimum. Te pogoje izpolnjuje v vseh primerih, ko deluje pod polno ali samo pod delno obremenitvijo.
KWB Easyfire ima {e ve~ prednosti Z meritvami je potrjeno, da izkoristek kotla, ki zna{a 96%, ostane enak tudi med delno obremenitvijo. To omogo~ajo tudi vlo`ki za vrtin~enje dimnih plinov v dimovodnih ceveh, virbulatorji, zaradi ~esar je prestop toplote bolj{i, temperatura dimnih plinov pa ni`ja. Kotel je izredno elasti~en, saj lahko deluje v razponu mo~i od 8 do 35 kW ter ima vgrajen {e ciklonski izlo~evalec finih delcev pepela iz dimnih plinov. Odstranjevanje pepela iz zgorevalne cone je avtomatizirano, povr{ina namenjena zgorevanju pa zato ve~ja. Zaradi krmilnega sistema KWB Comfort 3 je upravljanje kotla preprosto, zaradi kvalitetnih delov iz aluminija in litine za avtomobilsko industrijo pa je servisni pregled potreben samo vsaki dve leti. • KWB, mo~ in toplota iz biomase d.o.o., KWB stiki z javnostjo, Tel: +386 (0) 3/839 30-80, info@kwb.si , www.kwb.si www.facebook.com/KWB.Die.Biomasseheizung
z
tehnologijo! j od 2,4 kW. Na voljo
širokopasovna lambda sonda (as\Ile[ Āistilni obroĀ minimalne emisije nizka poraba goriva praznjenje posode pepela na 2 leti
www.kwb.si
50
OGREVANJE S PELETI
Kaj pa, ~e zmanjka lesnih pelet?
C
ena kurilnega olja neprestano raste `e od za~etka leta 2009 in to kljub temu, da se svetovno gospodarstvo {e spopada z recesijo, katere konec {e ni na obzorju. O~itno je, da je doba poceni nafte dokon~no za nami. V prihodnosti ne gre ve~ pri~akovati, da bi se tudi cene kurilnega olja {e spustile, prej nasprotno.
Peleti – lesna biomasa v prakti~ni obliki Mnogi uporabniki kurilnega olja vidijo lesne pelete kot mo`no re{itev za nara{~ajo~e stro{ke ogrevanja. Peleti so oplemeniteno gorivo iz biomase, ki jo stisnemo pod visokim tlakom. Viri oplemenitene biomase so v ve~ini primerov stranski produkti `agarske in lesne industrije. V zadnjem obdobju so lesni peleti postali zelo zanimiv energent, saj so v tem trenutku prakti~no za polovico cenej{i od kurilnega olja. Trenutno je za 1.000 l kurilnega olja potrebno od{teti 990 EUR (februar 2012), za ustrezno koli~ino pelet po
kurilni vrednosti (2 toni) le polovico te vsote (okoli 500 EUR). Pri tem je potrebno poudariti, da so lesni peleti okoljsko precej bolj sprejemljiv energent kot kurilno olje. ^eprav so peleti dejansko najdra`ja oblika biomase za ogrevanje, so po drugi strani precej bolj prakti~ni za uporabo kot drva. Dopu{~ajo enako fleksibilnost, ki jo omogo~a kurilno olje (vklop in izklop po potrebi). Pri tem pa v mnogih primerih, za razliko od sekancev, kak{ne posebej velike investicije in posegi v predelavo obstoje~ih sistemov ogrevanja niso potrebne.
Gibanje cen lesnih pelet Ob tem se postavlja vpra{anje kako se bodo oblikovale cene lesnih pelet v prihodnosti? Ekonomska logika nam pravi, da bi z pove~evanjem
Z monta`o gorilnika Fenix ni posegov v kotel, zato lahko prvotni gorilnik za kurilno olje hitro in enostavno vrnemo nazaj na kotel, ~e bi bilo to potrebno.
povpra{evanja po peletih morali pri~akovati tudi rast cene. Seveda pa bo zaradi novih poslovnih prilo`nosti rastlo tudi {tevilo dobaviteljev. Glede na vse povedano, se bodo cene pelet v primerjavi s kurilnim oljem najverjetneje zvi{ale – ne bodo ve~ za polovico cenej{i od kurilnega olja, vendar bo povpre~na letna cena pelet {e vedno najmanj 30% ni`ja. Ravno dovolj, da se bo porabnikom izpla~ala investicija v predelavo sistema ogrevanja. Ra~unamo lahko, da bo hkrati prihajalo tudi do sezonskih nihanj zaradi razkoraka med ponudbo in povpra{evanjem. ^e ne drugo se bodo lahko predvsem v ~asu kurilne sezone podalj{ali roki dobave pelet (tudi do nekaj tednov), kar zna vplivati tudi na njihovo trenutno ceno.
Ohranite mo`nost prilagajanja kotla V teh ~asih, ko je te`ko
napovedati, kako se bo ustalil trg energentov za ogrevanje, je za uporabnika najbolje, da ohrani fleksibilnost pri izbiri energenta in se tako prilagaja trenutni situaciji glede na razmere na trgu. Kombinirani kotli so v takem primeru zelo dobra re{itev, saj omogo~ajo kurjenje tako drv kot tudi kurilnega olja, z nabavo ustreznega gorilnika na pelete pa tudi pelet.
Z gorilnikom Fenix stro{ke prepolovimo Tudi nekatere kotle na kurilno olje je mo~ enostavno prilagoditi za kurjenje pelet. To omogo~a predvsem gorilnik na pelete Fenix, katerega konkuren~na prednost pred ostalimi je ravno v enostavnosti vgradnje na obstoje~e kotle. Pri tem je predelava obstoje~ega kotla minimalna, zato ta obdr`i svojo prvotno namembnost. V slu~aju, da pride do zastoja dobave pelet, lahko uporabnik enostavno sname gorilnik na pelete in za~asno montira nazaj gorilnik na kurilno olje, ter s tem prebrodi krizo. To je veliko bolje, kot da se za vsako ceno kupuje pelete, ki so bodisi dragi, bodisi sumljive kvalitete, saj se s tem lahko naredi samo {e ve~ja {koda.
Elektronski krmilni sistem Gorilnik na pelete Fenix ima vgrajen elektronski krmilni sistem, ki omogo~a enostavno in u~inkovito uravnavanje delovanja gorilnika. Dobavimo ga skupaj s transporterjem za pelete (pol`em), tako da uporabnik potrebuje le {e primerno posodo, ki bi slu`ila kot zalogovnik za pelete. • Damjan Nemec, Inovateh d.o.o.
EKOLOGIJA
51
Okoljsko prilagajanje – Slovenija je OK Organizacija Global Adaptation Institute `e desetletje opazuje in ocenjuje zmo`nost prilagajanja posameznih dr`av na klimatske spremembe. ^as divjega napredka razvitega sveta osnovanega na iz~rpavanju nepovratnih dobrin planeta se zaklju~uje, posledice pa bomo nosili vsi.Okoljske spremembe so dejstvo, ki ga kratkoro~no ne moremo spremeniti, se jim pa lahko poskusimo prilagoditi. Posebej opozarjajo, da bo na~in »delajmo kot da je vse v redu« v resnici ogrozil prihodnost in napredek, kakr{nega bi `eleli dose~i.
Kdo vodi in kako presoja Organizacijo sestavljajo eminentni znanstveniki, profesorji znanih univerz, nekaj strokovnjakov, ki so bili {efi v Svetovni banki in biv{i predsedniki nekaterih dr`av. Dr`ave presojajo najprej v smislu ogro`enosti s stali{~a preskrbljenosti z vodo, hrano, delovanje zdravstvenega sistema, lege glede na nadmorsko vi{ino, dostopnosti virov energije in transportne zmogljivosti. Sledi presoja treh vidikov pripravljenosti, prva je ekonomska kjer presojajo poslovno in monetarno okolje, druga je politi~no vodenje, stabilnost in nadzor nad korupcijo, tretja je socialna, kjer presojajo zakonodajo, izobrazbo in trg dela. Seznam to~k za presojo je seveda ob{irnej{i, na{teli smo le nekatere. Podatke nato prede-
Slovenija je na 21 mestu v skupini 161 dr`av
lajo v programu, ki rezultat poenostavljeno predstavi v kvadratnem grafu, ki je razdeljen na {tiri polja. V njih prika`ejo GAIN Index (Global Adaptation Index) in pri tem smo se kar dobro odrezali.
Sledil bo Adaptometer Raziskavo in ocene bodo {e raz{irili. Iz razli~nih baz podatkov bodo ugotavljali {e, ali v posamezni dr`avi razumejo klimatska tveganja, kak{na je politi~na volja za re{evanje, ali obstaja dru`beni dialog glede prilagoditev in ali so v prora~unu sredstva za izvedbo prilagoditev. Upajo tudi, da bo uvrstitev na lestvici vzpodbudila vodstva slab{e uvr{~enih dr`av, da ve~ sredstev namenijo za priprave na prihajajo~e okoljske spremembe. Slovenija je v zadnjih letih napredovala za nekaj mest, zadnje tri dr`ave na lestvici pa so 159 – Burundi, 160 – Zimbabve in 161 – Centralnoafri{ka republika. • Tihec
Po izra~unih GaIn indeksa se nahajamo v zelenem obmo~ju
52
OGREVANJE S KAMINI
Lon~ene pe~i, kamini in zidani {tedilniki Ne zanemarimo nasvetov stroke, varnost delovanja je klju~nega pomena Namen teme je uporabnikom lon~enih pe~i, kaminov in zidanih {tedilnikov pojasniti kako pomembni so ustrezni ukrepi za pravilno in varno obratovanje teh naprav. Z upo{tevanjem navodil si uporabniki zagotovite optimalno delujo~o napravo, poskrbite za pravilno postavitev, zagon, ~i{~enje ter redno vzdr`evanje naprav. Skrbno upo{tevanje teh navodil zagotavlja visoko stopnjo varnosti in izkoristkov. Poleg tega, vi{ji kot so izkoristki, ugodnej{e so emisije ostankov zgorevanja. Pravilna izbira naprave in primernega na~ina ogrevanja je odvisna od potreb in `elja glede na namen uporabe (ogrevanje, kuhanje, `elja po vidnem plamenu), toplotne mo~i (potrebe po toploti), na~ina uporabe (vikend ali stanovanjska hi{a) in `ivljenskih navad stanovalcev.
PRIPORO^ENA NAVODILA PRI NA^RTOVANJU LON^ENE PE^I, KAMINA, ZIDANEGA ŠTEDILNIKA
Namen uporabe kurilne naprave?
Zelo pomembno je, da v za~etni fazi odlo~anja vklju~imo mojstra pe~arja in dimnikarja. Pe~ar bo predlagal najprimernej{o kurilno napravo in svetoval o tehni~nih mo`nostih. Dimnikar pa bo preveril dimnik oziroma dimni{ki sistem.
Lon~ene pe~i, kamine in zidane {tedilnike delimo po namenu uporabe glede na: hitro ali po~asno oddajo toplote, glede na funkcijo ali `elimo samo ogrevanje, oz. kuhanje ali boje hkrati, glede na vidnost plamena, ter ali z napravo `elimo ogrevati celotno hi{o. Kak{no toplotno zmogljivost naprave potrebujemo?
Upo{tevati moramo tip gradnje objekta (masivni, monta`ni, klasi~ni, nizkoenergijski….) ter tloris in {tevilo prostorov, ki jih `elimo ogrevati. Na kak{en na~in naj naprava oddaja toploto?
Izbiramo lahko ogrevalno napravo s sevanjem toplote (lon~ena pe~), z gibanjem zraka t.i. konvekcijo (kaminski vlo`ki, kasete),
Lega in dimenzije dimnika - naprava mora biti name{~ena v neposredni bli`ini dimnika. Izbira goriva – vpliv mo`nosti oskrbe (ali je objekt na pode`elju ali v urbanem naselju). Tehnika kurjenja – ro~no ali avtomatsko doziranje goriva – nadzor zgorevanja. Te`a naprave – preveriti je potrebno stati~ne lastnosti objekta. Zakonodaja – naprava mora biti izvedena v skladu z nacionalnimi standardi in smernicami. Arhitektura – oblika in velikost pe~i se mora prilagajati arhitekturnem stilu v prostoru.
- to je t.i. Izjava o skladnosti. Hkrati pa mora izvajalec uporabniku predati jasna navodila za uporabo in vzdr`evanje kurilne naprave. Navodila za uporabo in vzdr`evanje so sestavni del naprave. Izvajalec je dol`an uporabnika seznaniti z napravo in njenim obratovanjem. Zelo priporo~ljivo je, da monter izvede prvo netenje in preveri pravilno delovanje naprave. Uporabnik pa je dol`an vsa varnostna in splo{na navodila za pravilno in varno obratovanje. Kurilne naprave niso primerne za ljudi (vklju~no z otroki) z zmanj{animi fizi~nimi, senzori~nimi in du{evnimi sposobnostmi. Obi~ajno gorivo so polena ali drugi lesni proizvodi (lesni briketi, peleti). Vsaka vrsta lesa vsebuje na kg neto mase enako koli~ino toplotne energije. Vsaka vrsta lesa ima pri enaki te`i druga~en volumen, glede na specifi~no gostoto. Za netenje je bolj primeren les z ni`jo gostoto, saj se hitreje vname, za kurjenje pa so primerne vrste z visoko gostoto.
Pravilna izbira in skladi{~enje goriva Les - polena
s toplo vodo (lon~ene pe~i, kaminski vlo`ki, zidani {tedilnik z vgrajenimi prenosniki toplote), ter s pomo~jo stenskega ali talnega gretja (hipokavst).
Kaj nam ob uporabi lon~ene pe~i ali kamina nalaga zakonodaja Za vsako individualno kurilno napravo morajo biti v skladu z Zakonom o splo{ni varnosti proizvodov izdana ustrezna dokazila
Kurite samo suh, naraven in neobdelan les; z dele`em vlage najve~ 18%, ki jo dose`ejo polena po 2 letih pravilnega skladi{~enja. Primerne so vse drevesne vrste, ne glede ali gre za mehak ali trd les: bukev, javor, hrast, breza, akacija, smreka, jelka, bor, macesen. Vedno uporabite cepljen les na polena, saj okrogel les ne dopu{~a dobrega dotoka zraka v notranjost goriva. Polena naj bodo vedno polo`ena vodoravno (navpi~no le pri odprtem kaminu). Koli~ino lesa vedno nalo`ite po navodilih proizvajalca in ne kos za kosom, kajti na tak na~in plamen nikoli ne bo dosegel potrebne temperature za zgorevanje in bo slabo zgoreval. Pri izbiri dol`ine in debeline polen vedno upo{tevajte navodila proizvajalca. Za lon~ene akumulacijske pe~i, kaminske pe~i, {tedilnike, {tedilnike z nadzidkom ali grelne {tedilnike, odprte, zaprte kamine s kaminskimi vlo`ki uporabljajte polena debeline najve~ 10 -15 cm. Pri izbiri dol`ine se ravnajte po kuri{~u (izbirajte nekoliko kraj{e od globine zgorevalne komor). Skladi{~ite cepljena drva, najmanj 2 leti (dalj{e skladi{~enje ne povzro~i dodatnega su{enja). Drva zlo`ite tako, da boste omogo~ili dobro zra~enje. Skladovnico pre-
OGREVANJE S KAMINI
53
POZOR: Uporabljati smemo samo goriva, ki jih je navedel proizvajalec. Nikoli ne smemo uporabljati ve~je ali manj{e koli~ine od tiste, ki je predpisana v navodilih. S trajno prekora~itvijo koli~ine nalaganja za ve~ kot 30% lahko po{kodujemo napravo.
Les je treba skladi{~iti v zadostni oddaljenosti od kuri{~a. Upo{tevati morate splo{ne zahteve za za{~ito pred po`arom.
Zgorevanje lesa V procesu zgorevanja les prehaja skozi naslednje stopnje:
krijte z ustrezno za{~ito pred soncem in de`jem, kajti neza{~iten les izgublja na kakovosti. Drv ne zlagajte direktno na tla, ampak na podlago, dvignjeno od tal pribl. 20-30 cm, s ~imer boste prepre~ili gnitje in omogo~ili dobro zra~enje. Skladovnica naj bo od zidu odmaknjena za pribl. 5-10 cm. Po mo`nosti skladi{~ite na prostem. ^e to ni mogo~e, pa v dobro prezra~evanem prostoru ali kleti (okno mora biti vedno odprto). S tem prepre~ite nastajanje razli~nih plesni.
1) Su{enje: Pri temperaturah do 220°C izpari voda, ki je {e prisotna v lesu. V tej fazi se toplota porablja, vodna para pa spro{~a: bolj vla`en je les, ve~ energije potrebuje, da se posu{i in ni`ji je izkoristek zgorevanja lesa. 2) Piroliza: Med 220°C in 270°C les zgori v hlapne pline in razpade v oglje. Pri 500°C 85% lesne mase sestavljajo hlapne spojine. 3) Uplinjenje in zgorevanje: Nad 500°C se za~ne kon~na oksidacija produktov razpadanja z oddajanjem energije - toplote.
V primeru slabega zgorevanja, ~e je kisika manj ali ni optimalnih temperatur, lahko nastanejo {kodljive emisije. Pri tem je treba omeniti, da se z nara{~ajo~im poslab{anjem kakovosti emisij slab{a tudi izkoristek. Pri zgorevanju ve~jih polen se ustvari zgorevanje pri ni`jih temperaturah; ~e uporabimo vla`en les, zaradi nepopolnega zgorevanja nastane preve~ saj in kondenza, ki povzro~ita hitrej{e nalaganje ne`elenih saj dimnika. V nasprotju s tem pa je pri dobrem zgorevanju, suhem lesu (vla`nost pribl. od 15 do18 %) v pravilno velikih kosih, dose`ena vi{ja temperatura, emisij je manj, izkoristek pa vi{ji.Izkoristek pe~i je mo~no odvisen od kurilne vrednosti uporabljenega lesa in vsebnosti vlage v njem. • Jurij Hrovat, in`.stroj., pe~arski mojster
54
IN[TALACIJE
Nizko{umni odto~ni sistemi POLIphon
T
udi na podro~ju sanitarnih sistemov je razvoj stalen in `ivahen. Na trgu se pojavljajo proizvodi, ki imajo nove lastnosti in prednosti, so cenovno konkuren~ni ter zanimivi za projektante, in{talaterje in uporabnike. Po najnovej{ih meritvah je povi{an nivo hrupa v okolju v Nem~iji posredno kriv za ve~ smrti kot promet, prizadet pa je vsak ~etrti pre-
bivalec. Zato je pomembno, da v svoje bivalno okolje, na katerega imamo vpliv, vgrajujemo naprave, ki bodo nivo hrupa zmanj{evale ali prepre~evale njegov nastanek. Ena od mo`nosti je vgradnja sodobnih odto~nih sistemov, ki zvoke odplakovanja v stavbah zni`ajo na spodnjo mejo sli{nega.
Novi materiali za tiho odplakovanje
Cevi POLIphon so izdelane iz troslojne `ilave plastike
Najprej so in`enirji hrup instalacij posku{ali odpravljati s pove~anjem debeline sten odto~nih cevi. S tem se je pove~ala poraba materiala in cena ter ote`ila vgradnja, rokovanje in prilagajanje. Nato so sledile {tevilne nadgradnje in inovacije, rezultat pa je nov celovit sistem odvodnih cevi in pritrdilnih ele-
Cevi odli~no du{ijo zvok in so primerne za polaganje v stavbe ali pod zemljo
mentov. Re{itev proizvajalca Poliplast, ki so jo prvi~ predstavili leta 2004, je odto~ni sistem POLIphon. Izdelan je iz posebnih materialov, cevi so troslojne, elementi so sodobno oblikovani, tudi razmerje med ceno in sposobnostjo du{enja zvokov je odli~no.
Visoka temperaturna odpornost in 19 dB Nov odto~ni sistem spada med najti{je v svojem razredu, saj je 19 dB najvi{ja stopnja hrupa, ki je proizvod garantirano ne bo presegel, kar so potrdile tudi meritve Fraunhofer In{tituta iz Stuttgarta. Tudi uporabnost je zelo visoka, saj lahko enake cevi uporabimo za razvod v stavbi in tudi pod zemljo, v sklopu stavbne konstrukcije. Cevi so primerne tudi za
19 db najvi{ja stopnja hrupa
polaganje v stropove in v tla. Material cevi je tako `ilav, da jih lahko polagamo tudi pri temperaturah ni`jih od -10°C, ~esar obi~ajni odto~ni sistemi ne omogo~ajo. Odto~ni sistem brez {kode prenese tudi temperaturo odtokov do 95°C, ter je odporen na vse fizikalne in vremenske vplive. Ve~ informacij na IKA, d.o.o., Industrijska ulica 11, 4226 @iri, www.ika.si •
K
limatologinja Lu~ka Bogataj v svojem najnovej{em ~lanku o padavinah in trenutni su{i opozarja, da tako malo de`ja pri nas nismo imeli `e od sredine prej{njega stoletja. Posledica je zmanj{anje srednjih pretokov na vseh na{ih rekah in po~asno padanje nivoja podtalnice, ki traja `e ve~ let in je pri nas glavni vir pitne vode. Predvideva, da med ukrepe, ki bodo zanesljivo potrebni, spada gradnja novih zbiralnikov, zbiranje de`evnice in ponovna uporaba odpadne vode. Kar pomeni, da je ~iste pitne vode, ne glede na njeno ceno, `e danes {koda za izpiranje strani{~, zalivanje vrta in pranje, saj lahko vse to bolje opravimo z de`evnico.
De`evnico destilira narava Armexov paket Eco - Plus je kompletna re{itev s filtrom, krmiljenjem in tehni~nim paketom za hi{ni razvod
obresti, kot bomo prihranili za pla~evanje vode. Ker pa pri~akujemo, da se bo pogostnost ekstremnih vremenskih pojavov pove~evala, bo vrednost lastne zaloge vode toliko vi{ja. V zadnjih 20 letih, se je cena bencina povi{ala za 150%, cena pitne vode pa za kar 350%, obe pa bosta zagotovo rasli {e naprej.
Dognan sistem in samodejno delovanje
Pametni jo `e danes prestrezajo ^eprav odgovorni trdijo, da se kakovost pitne vode izbolj{uje, je vse ve~ primerov, ki ka`ejo nasprotno. Piv~ani in Postojn~ani so morali na primer pred nedavnim ve~ kot mesec dni zaradi mikrobiolo{ke onesna`enosti prekuhavati vodo iz javnega vodovoda. Poleg tega je lasten sistem zajemanja `e danes dobra nalo`ba, saj se bo investicija okrog 2.000â‚Ź povrnila v okrog 15 letih. ^e bi toliko denarja vezali v banki, bi zanj dobili manj
Z de`evnico lahko nadomestimo polovico danes porabljene vode. Najbolj{a izbira je vgradnja podzemnega rezervoarja, v katerega de`evnica priteka preko zmogljivega samo~istilnega filtra. Konstrukcija rezervoarja tipa Carat je tako trdna, da ga lahko ob pomanjkanju prostora vgradimo tudi pod dovozno pot ali parkiri{~e. De`evnica je brez dodatnega ~i{~enja primerna za pranje, saj zaradi svoje mehkobe podvoji u~inkovitost pralnih sredstev. Napeljave v rezervoarju pa so tako izvedene, da omogo~ajo umirjanje, vsedanje preostalih trdnih delcev na dno, zajem ~iste vode iz vmesnega sloja ter odtekanje vrhnjega sloja v katerem je obi~ajno cvetni prah, skozi prelivno cev v kanalizacijo. Voda v podzemnem tanku ima stalno temperaturo med 6 do 8°C ter se nahaja v temi, s ~imer je onemogo~ena rast alg in mikroorganizmov, zato bo zadr`ala svojo kvaliteto. • Tihec
Katera velikost rezervoarja je prav{nja za VRTNI SISTEM?
56
RABA VODE
Sistem za rabo de`evnice Ali veste, da lahko z rabo de`evnice prihranite tudi do 50 % stro{kov za vodarino? Ve~ina se nas ne zaveda, da v {tiri ~lanskem gospodinjstvu letno odte~e preko 200.000 litrov pitne vode. In pomislite – cena vode se je v zadnjih dvajsetih letih dvignila za 350%, kar je ogromno, veliko ve~ kot so se cene pogonskih derivatov. Na `alost se bo to gibanje {e zaostrovalo. A na na{o sre~o se lahko vsepovsod tam, kjer kakovost pitne vode ni pomembna, brez odpovedovanja higieni in udobju, uporablja de`evnica.
Zakaj voda postaja neprecenljivo bogastvo? ^e si podrobneje pogledamo porabo vode, nam povpre~ni podatki povedo, da vsak od nas, dnevno porablja skoraj 140 l vode. Ta poraba je ekstremno visoka, ~e pomislimo, da smo ljudje napravljeni tako, da se konfortu neradi odpovemo.
Kako lahko zmanj{amo porabo vode? Splakovanje strani{~ne {koljke - spada med najve~ji potencial prihranka, saj ena oseba na toaleti porabi vsak dan 45 litrov pitne vode. De`evnica je tukaj {e posebej primerna kot alternativa. Pralni stroj – bolj{i u~inek pranja: De`evnica je mehkej{a od pitne vode. Zaradi tega vsebuje manj mineralov, ki bi se izlo~ali. Z uporabo de`evnice prihranite pri pralnem pra{ku, izbolj{ajte u~inek pranja in va{ pralni stroj ne bo ve~ trpel zaradi vodnega kamna. Pranje avtomobila – manj ~istil: Tudi tukaj lahko s pomo~jo de`evnice porabite manj ~istil in s tem prihranite. Vrt – mehka voda blagodejno vpliva na va{e rastline. Poletja so vedno bolj vro~a in suha, zato se poraba vode ekstremno dviguje. Mehka de`evnica, brez vodnega kamna pa bo va{im rastlinam {e posebej ustrezala. Tako bo va{
Vrtna povr{ina
Potrebna stre{na povr{ina
Prostornina rezervoarja v l
do ca. 100 m2
najmanj 20 m2
1000 - 1500
do ca. 300 m2
najmanj 40 m2
2500 - 3000
do ca. 500 m2
najmanj 70 m2
3000 - 5000
do ca. 800 m2
najmanj 90 m2
5000 - 7500
do ca. 1000 m2
najmanj 100 m2
7500 - 10000
do ca. 1500 m2
najmanj 120 m2
10000 - 15000
do ca. 2000 m2
najmanj 150 m2
15000 - 20000
Katera velikost rezervoarja je primerna za HIĹ NI SISTEM? Ĺ tevilo stanovalcev (WC & pralni stroj)
Potrebna stre{na povr{ina
Prostornina rezervoarja v l
1 - 2 stanovalca
najmanj 35 m2
2500 - 3000
3 stanovalci
najmanj 65 m2
2500 - 5000
4 - 5 stanovalcev
najmanj 80 m2
5000 - 7500
6 - 9 stanovalcev
najmanj 100 m2
7500 - 10000
nih gradbenih del, saj obstajajo naprave, ki se zelo enostavno spustijo v jamo. Poskrbite za varnost svoje nalo`be. Izbirajte pri prodajalcih z dalj{o ve~letno prisotnostjo na trgu in stabilnim poslovanjem, saj le ti lahko izpolnjujejo svoje garancijske obljube, skrbijo za stalno zalogo nadomestnih delov in imajo urejeno servisno slu`bo.
vrt v razcvetu, va{a pitna voda pa prihranjena. Ko se odlo~ate o nakupu sistema za rabo de`evnice, se osredoto~ite na razmerje med ceno in u~inkom!
Kaj je pomembno vedeti ob nakupu sistema za rabo de`evnice Ker zemljina nikoli ne po~iva in se v njej dogajajo dinami~ni hidravli~ni procesi, je zelo pomembno, da ima naprava vsaj 25 let jamstva na konstrukcijsko stabilnost. Kdor se odlo~a za nakup rezervoarja iz lite umetne mase, naj preveri, ali je le-ta sestavljena iz dveh polovic, ali je vlita v monolitnem kosu. Izkop jame za rezervoar naj bo ~im bolj enostaven, brez nepotreb-
Kako za po{teno ceno re{ite skrbi ve~ generacij? ^e z de`evnico splakujemo strani{~a in odpadno vodo {e pre~istimo, smo za ~isto okolje storili skoraj vse, kar je v na{i mo~i. ^e pa se poleg tega `elite re{iti {e odve~nih skrbi, jih prepustite podjetju Prosigma, kjer boste za zelo po{teno ceno dobili dale~ najve~! Prosigma d.o.o. s 24 zaposlenimi strokovnjaki, s {tevilnim voznim parkom, z 2000 m2 pokritih skladi{~nih povr{in, z bogatimi izku{njami in poprodajnimi aktivnostmi uresni~uje vse zgoraj priporo~ene standarde. •
ÄŒISTILNE NAPRAVE
PREDNOSTI ZA VAS: t HBSBOUJSBOP WTF W FOFN LPTV t NPäOPTU WHSBEOKF OB QPWP[OP QPESPÇ?KF JO W QPEUBMOJDP t MFUOB HBSBODJKB [B SF[FSWPBS t MFUOF J[LVĂ?OKF t QPTLSCJNP UVEJ [B W[ESäFWBOKF
www.dezevnica.si
EP
0pusâ‚Źta 0 5po
7FMKB PC OBLVQV TJTUFNB [B EFäFWOJDP JO ILSBUJ Ç?JTUJMOF OB QSBWF EP OBWFEFOFHB EBUVNB
RABA DEŽEVNICE
0# /"30ĆŽ*-6 /"7&%*5& ,0%0 ;" 101645 7;&
www.cistilne-naprave.si RAZSTAVNI SALON QP QF I I JO TP I I -JNCVĂ?LB -JNCVĂ? .BSJCPS
RABA VODE
57
Membranska puhala in difuzorji za male ~istilne naprave Membranska puhala oz. membranske ~rpalke Membranska puhala oz. membranske ~rpalke so primerne za razli~ne namene na podro~ju transporta zraka. Najbolj pogosto pa se uporabljajo za prezra~evanje malih ~istilnih naprav, akvarijev in manj{ih ribnikov. Prednosti v primerjavi z drugimi vrstami kompresorjev so med drugim v tihem in energetsko var~nem obratovanju. Elektromagnetno spodbujeno, izmeni~no nihajo~e magnetno jedro obojestransko pomika po eno membrano in tako povzro~a kontinuiran pretok zraka. Zahvaljujo~ tak{nemu principu delovanja ni mehanskega trenja, izstopajo~ zrak pa ni potrebno posebej filtrirati.
Bistvene prednosti so: • • • • •
obratovanje absolutno brez olja, dolga `ivljenjska doba, tiho delovanje, energetska var~nost, preprosto vzdr`evanje.
Delovanje Obratovalni tlak pri delovanju puhala varira, odvisno od modela in sicer med -200 mbar rel. in +250 mbar (pri volumenskih tokih med 6 in 360 l/min). Zahvaljujo~ serijskemu bla`ilcu vibracij in odvisnosti od modela, nivo hrupa zna{a od 30 do 50 dB (A).
Primeri uporabe - priprava vode: • • •
~istilne naprave, ~i{~enje odpadnih voda, splakovanje filtrov.
Laboratorijska in medicinska oprema: • •
zra~ne postelje, zra~na masa`a.
Prezra~evanje manj{ih ribnikov: • • •
prezra~evanje akvarijev, prezra~evanje bazenov, prezra~evanje vrtnih ribnikov.
Vodne kopeli: • • •
Whirlpool-i, plavalni bazeni, podvodne masa`e.
Serije SV/ SLL/ EL imajo vgrajeno termi~no stikalo, ki pri preobremenitvah slu`i kot varovalo. Pri seriji EL lahko mikrostikalo prekine dovod elektri~nega toka, ~e je membrana izrabljena ali pretrgana. Opcijsko se lahko stanje preko signalnega impulza posreduje krmilju, ta pa lahko obvesti uporabnika. Tako se lahko prepre~i materialna {koda na ~istilni napravi. Servisni seti potro{nih delov so univerzalno uporabni znotraj serije puhal ter so zaradi podalj{anja `ivljenjske dobe in skladi{~enja vakuumsko pakirani. Vsi modeli
spadajo v izolacijski razred “E” in so izvedeni v skladu s CE-normo.
Difuzorji za vpihovanje zraka Difuzorji za vpihovanje zraka so namenjeni za uporabo skupaj z membranskimi puhali. Primerni so za permanenten in prekinjen vnos zraka (razen silikonska membrana). Gre za t.i. materiale EPDM in silikon, pri ~emer se ve~inoma uporabljajo EPDM membrane. Membrane so “naluknjane” in prepu{~ajo dolo~eno koli~ino zraka, tako da se zrak porazdeli prakti~no enakomerno. EPDM membrana se prete`no uporablja za ~istilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, ki ne vsebujejo agresivnih snovi. Alternativno se uporablja silikonska membrana, vendar samo tam, kjer EDPM membrane ni mo`no uporabiti.
Oblike difuzorjev: • •
okrogli (plo{~ati) difuzorji, cevni difuzorji.
Najbolj pogosto v uporabi so okrogli difuzorji, ki se bistveno la`je pritrdijo kot cevni difuzorji. Pritrditev se izvede na priklopu dovoda zraka bodisi z objemko, bodisi s priklju~kom, ki je pritrjen na podlago ali podkonstrukcijo. • Markus Kri{tof
58
Energetska prenova PREJ - POTEM, 1. del
Dobre re{itve ~akajo na vas Razpis revije Var~ujem z energijo v sodelovanju z Merkurjem - primeri energetskih prenov stanovanjskih hi{
O
bstajajo mojstri, ki vam pomagajo najti optimalno re{itev za va{ primer energetske obnove stanovanjske hi{e. Zaupajte nam svoj problem, poi{~emo vam optimalno re{itev. Dileme pri energetski prenovi hi{e Investitorji smo ob energetski prenovi hi{e obi~ajno presene~eni nad {tevilnimi mo`nostmi, ki obstajajo. Bolj ko beremo in pregledujemo razpolo`ljive vsebine na to temo, ve~ji je ob~utek nepoznavanja tematike. Ko govorimo z ljudmi, ki so sanacijo hi{e `e izvedli, nas sicer seznanijo, kako dober ogrevalni sistem imajo, vendar ima vsak razli~nega. Sem in tja kdo potarna o kaki napaki, ki pa je tako specifi~na, da ni splo{no uporabna. ^e govorimo s proizvajalci, seveda vsak hvali svoje izdelke, ~e pa govorimo z izvajalci, ima vsak svoje izku{nje. Manj spretni in ne dovolj podu~eni izvajalci pa vpra{ajo kar nas, investitorja, kaj bi `eleli vgra-
Staro – novo
diti, oz. kaj je predvidel projektant. Investitorji gremo lahko k energetskemu svetovalcu, (~e vemo za to mo`nost) in dobimo nov paket idealnih re{itev. Obi{~emo sejem, poslu{amo nekaj predavanj in po~asi spoznamo, da so ~isto vse re{itve dobre, seveda pa niso dobre za vse situacije.
Kako do optimalne re{itve za va{o situacijo? Do optimalne re{itve energetske prenove stavbe lahko pridemo le s podrobnim ogledom stavbe, razmislekom o va{ih dejanskih potrebah in `eljah, ter ob upo{tevanju va{ih finan~nih zmo`nosti.
Ĺ ibki ~leni va{e hi{e Najprej je nujno potrebno odkriti naj{ibkej{e ~lene hi{e. To je lahko izolacija oboda hi{e, streha, okna, zastarela
kurilnica ali celo vse hkrati. Dobro je poznati omejitve, ki jih predstavljajo bodisi kurilnica, ogrevalni sistem, dimnik ali sistem regulacije. V prostorih je lahko zelo toplo, vendar vas vseeno zebe, ker vas hladijo neizolirane stene.
@elite zamenjati energent in hkrati izbolj{ati udobje? Pomembno je definirati konkretne potrebe stanovalcev ter izku{nje z ogrevanjem in porabo. Zato je dobro odgovoriti na par klju~nih vpra{anj, ki si jih pri na~rtovanju energetske sanacije hi{e postavi vsak skrben na~rtovalec. @elite zgolj zmanj{ati stro{ke ogrevanja ali hkrati izbolj{ati kakovost bivanja? Razpolagate z lastim virom lesa, zato razmi{ljate o zamenjavi kurilnega olja s poleni, vendar ste ve~ino dneva odsotni? Ste pripravljeni kurilnico nadzirati vsak dan ali le enkrat na mesec? Koliko oseb biva v stavbi in kolik{na je dejanska potreba po topli sanitarni vodi? Ter kako velika gradbe-
na in in{talacijska dela ste ob energetski prenovi pripravljeni izvesti?
Koliko ste pripravljeni od{teti za energetsko prenovo hi{e? Pri veliki porabi energenta in pri dana{njem vi{anju cen je enostavno potrebno ukrepati. Vsaka minimalna nalo`ba pomeni prihranek stro{kov obratovanja, vendar pri slehernem investitorju obstaja meja, do katere se spla~a investirati. Energetska prenova stavbe vam mora zagotoviti ni`je stro{ke porabljene energije, izbolj{ati kakovost bivanja in pove~ati vrednost nepremi~nine.
Subvencije in eko krediti Pri energetski prenovi stavb lahko koristite ugodne kredite in subvencije Eko Sklada in lasten vlo`ek zmanj{ate tudi do 25 %. Ve~ na www.merkur.si/eko
Dobre re{itve ~akajo na vas Pokli~ite brezpla~no {tevilko 080 8801 in se dogovorite za brezpla~en ogled mojstra (za
Energetska prenova PREJ - POTEM, 1. del
streho, fasado, okna ali ogrevalni sistem). Skupaj z vami bomo glede na va{e potrebe in finan~ne zmo`nosti poiskali optimalno re{itev energetske obnove va{e hi{e. Po ogledu bomo pripravili popis potrebnega materiala in ocenili stro{ke dela. Na osnovi definiranega, se boste la`je odlo~ili kak{en obseg energetske prenove je za va{ primer optimalen.
Zbiramo primere energetskih prenov PREJ – POTEM V reviji in na portalu www. varcevanje-energije.si `elimo zbrati ~im ve~ tipi~nih situacij energetskih prenov PREJ - POTEM. Pomagajte nam s svojim primerom prenove, ki ga po predhodnem soglasju
59
Zanimiva re{itev sanacije kleti s kotlovnico, kjer preureditev dopu{~a tudi prostor za bivanje
objavimo v reviji VAR^UJEM Z ENERGIJO, portalu revije www.varcevanje-energije.si in Merkurjevi spletni strani www.merkur.si/graditelj. Z va{o energetsko prenovo hi{e bomo pomagali vam in s tem tudi drugim, z vsakim prihranjenim evrom za energente, pa hkrati ohranjamo na{ planet.
Namen razpisa energetske prenove PREJ – POTEM Pri dokumentiranju tipi~nih energetskih prenov revija sodeluje z Merkurjem, ker ta razpolaga s {iroko mre`o trgovskih centrov, kjer si posamezne izdelke in re{itve lahko prakti~no ogledate. Merkur hkrati nudi razvejano mre`o strokovnih izvajalcev, ki
se v Merkurju oskrbujejo z repro materialom. Poleg vsega vam v Merkurju omogo~ajo posebno storitev Gradimo z Merkurjem, v okviru katere ste investitorji na enem mestu dele`ni individualne strokovne pomo~i, nakupnih ugodnosti, pomo~i pri kreditiranju, ter oddaji vloge za nepovratna sredstva Eko sklada. • Lojze Bertoncelj, Jo`ica Ekart
Ve~, ko imamo stre{nih oken vgrajenih v stre{ino, ki je s soncem obsijana, ve~ svetlobe imamo in manj bomo porabili za ogrevanje.
Prav zato je toliko bolj pomembno, da imamo v mislih oboje, ko preurejamo ali ustvarjamo novi dom. V kolikor bo na{e bivali{~e odgovarjalo ve~im zahtevam po ugodju in se bo na{ dom kopal v razko{ju son~ne svetlobe, potem bomo zadostili na{im telesnim potrebam po izpostavljenosti dnevni svetlobi. Ta je izjemnega pomena za na{e po~utje in zdravje.
Mansarda je razko{je s soncem
Sodobna mansarda,
1. del
M
ansarda je danes sinonim udobja, energetske u~inkovitosti, neomejene naravne osvetlitve, razko{ja z razgledom in {e bi lahko na{tevali. Ve~ sonca spustimo vanjo, manj energije porabimo. Bivalno ugodje je dejanska potreba povezana z na{im zdravjem Ve~krat sli{imo, kako nam mora stanovanje nuditi ugodno bivalno klimo in biti energetsko u~inkovito. Ali razumemo kaj to pomeni in zakaj je pomembno? Odgovor na to je precej la`ji na podro~ju energetske u~inkovitosti. Precej druga~e je na podro~ju ugodne bivalne klime.
Zakaj tolikokrat sli{imo ta izraz, zakaj je tako pomemben? Predvsem zaradi dejstva, ker se je na~in `ivljenja spremenil do te mere, da pre`ivimo tudi ve~ kot 90% ~asa v zaprtih prostorih. Dejstvo je tudi, da imamo v veliki ve~ini zelo malo vpliva na pogoje na delovnem mestu, npr. na ve~jo izpostavljenost dnevni svetlobi. Delovnega mesta pa~ ne moremo urediti po na{ih `eljah in potrebah.
Na sen~no stran umestimo prostore, kjer je potreba po svetlobi manj{a - kopalnica, stopni{~e, garderoba, hkrati je zaradi lege ob tem potrebno razmisliti o troslojni zasteklitvi stre{nih oken.
Razko{je son~ne svetlobe s poudarkom na energetski u~inkovitosti je glavna zna~ilnost sodobne mansarde. Ugodno bivalno klimo, svetel prostor in energetsko u~inkovitost najla`je dose`emo prav v mansardi. V nobenem drugem prostoru ni tako enostavno dose~i ve~ ugodja kot v prostorih pod po{evno streho. Sodobna mansarda namre~ enostavno izkori{~a potencial in zakonitosti, ki jih v ni`jih prostorih nimamo. Novi materiali, sodobno stavbno pohi{tvo, predvsem stre{na okna, nam to omogo~ajo izkoristiti v maksimalni meri. Razvoj je namre~ na tem podro~ju v zadnjih letih izjemen. Na~in vgradnje stre{nih oken omogo~a mnoge kombinacije, hkrati pa izbira prave zasteklitve uporabniku daje mo`nost, da vseskozi sledi sodobnim energijskim zahtevam.
Ne zanemarimo prihrankov energije z izbiro pravilne zasteklitve in orientacije stre{nih oken Ve~ svetlobe ni edina prednost stre{nih oken. S pravilno izbiro ustrezne zasteklitve in pravilno orientacijo prostorov so pribitki toplote veliko ve~ji kot izgube. Koli~ina svetlobe, ki je potrebna
V dana{njem ~asu pre`ivimo vsaj 90% ~asa v zaprtih prostorih, zato je pomembno, da imamo dovolj svetlobe in sve`ega zraka, tudi v otro{kih sobah.
® IME IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI.
Izboljša izolativnost do 21%
© 2012 VELUX GROUP
Siesta senčilo za strešna okna popolnoma zatemni prostor tudi v najmočnejšem soncu. Zato je še posebej primerno za spalnice in otroške sobe. Na voljo v široki paleti barv in vzorcev.
Varna zasteklitev Vremensko odporno zunanje kaljeno in notranje lepljeno steklo, ki preprečuje, da bi se steklo ob morebitnem razbitju razletelo v prostor.
Sanjska otroška soba v mansardi Pri načrtovanju otroške sobe v mansardi je potrebno zagotoviti dovolj naravne svetlobe in varnost. Po tehničnih zahtevah za objekte, se v otroških sobah potrebuje minimalno 20% okenskih površin glede na tloris. Le tako bo dovolj naravne svetlobe za učenje in igro. Za varnost pa poskrbimo z ustreznimi zasteklitvami na strešnih oknih. Zagotovite si ugodje bivanja in dovolj svetlobe s strešnimi okni VELUX. Za nasvete in vprašanja smo vam na voljo na 01-724-68-68 VELUX Slovenija d.o.o., Ljubljanska 51 a, Trzin. www.velux.si velux@velux.si
62
MANSARDA
v posameznem prostoru je odvisna od namena prostora. V dnevni ali otro{ki sobi je potreba neprimerno bolj izra`ena kot v kopalnici. Dejstvo je, da skozi okna name{~ena v strehi, pridobimo neprimerno ve~ dnevne svetlobe. Denimo steklo v stre{nem oknu ne zagotavlja zgolj varnosti pred morebitno to~o in vremenskimi neprilikami, ampak dejavno vpliva na ugodno energijsko bilanco. Ve~ ko imamo stre{nih oken v strehi, manj porabimo za ogrevanje. Koristno je, ~e bivalne prostore umestimo na son~no stran mansarde, na sen~no pa prostore, kjer je potreba po svetlobi manj{a - kopalnico, stopni{~e ali garderobo. Na sen~ni strani je zaradi prihranka energije potrebno razmisliti tudi o troslojni zasteklitvi stre{nih oken.
Preprosto do velikih prihrankov Izolacija nebivalnega podstre{ja
M
nogo je podstre{ij, ki so namenjena zgolj sama sebi in slu`ijo kot servisni ali skladi{~ni prostori. V tak{nih primerih je ogrevanje podstre{ij nesmiselno, zato se izolacije ne vgrajuje v ostre{je, ampak v zadnjo konstrukcijo, ki meji na neogrevan prostor. Izoliramo torej zadnjo plo{~o oz. stropno konstrukcijo proti podstre{ju, najve~krat tla na podstre{ju.
Pri na~rtovanju stre{nih oken nismo prav ni~ omejeni Sodobna mansarda dejansko izkori{~a potencial, ki ga spodnji prostori ne: ve~je razko{je svetlobe skozi stre{ino, ter izdatne prihranke s pribitki son~ne toplote skozi streho. Poleg tega v strehi lahko umestimo stre{na okna, kjer jih najbolj potrebujemo. Nismo obremenjeni z vnaprej dolo~enimi fasadnimi odprtinami, ki so vezana zgolj na arhitekturno zasnovo hi{e. V mansardi je druga~e. Omislimo si mesto, kjer bo name{~ena postelja ali otro{ka delovna miza in vgradimo stre{na okna tja, kjer svetlobo najbolj potrebujemo. ^e imamo sre~o, da nam ve~ stre{nih oken v dnevnem prostoru omogo~a {e prelep razgled, potem prehajamo iz sodobne mansarde pravzaprav v sanjsko. Da, tudi razgled je eden tistih dejavnikov, ki govori v prid mansardi, iz zgornjega nadstropja imamo gotovo lep{o perspektivo.
Ve~ja okna in ve~ oken hkrati v mansardi niso ve~ problem Razvoj stre{nih oken je odpihnil pomisleke o varnosti pred zatekanjem, toplotnih izgubah in poletnem pregrevanju. Pregrevanje zaradi vro~ine je stvar sen~enja z ustreznimi sen~ili, ki prepre~ujejo segrevanje stekel in poskrbijo za hlad. Ve~ o pomenu in pravilni izbiri sen~enja mansarde pripravimo v naslednji {tevilki revije, ko se zima poslovi in nas bodo vi{je temperature stimulirale, da malo manj sonca prodre v na{e podstre{no bivali{~e. • Toma` Pust
Vse opisane variante izolacije nebivalnega podstre{ja
Izvedba izolacije tal na podstre{ju velja za najbolj enostaven in hkrati najbolj u~inkovit izolacijski poseg na ovoju stavbe. Naj gre za novogradnjo ali sanacijo, vedno se sre~amo z enostavnimi in relativno velikimi povr{inami preko katerih prehaja toplota. Zadostna toplotna izolacija je zato klju~na za velik prihranek energije celotnega objekta. Novi PURES 2 predpisuje najve~jo dovoljeno toplotno prehodnost U0,20W/m2K za strop proti neogrevanemu prostoru oz.
za tla na neogrevanem podstre{ju. ^e pa `elite v primeru obnove dobiti subvencijo Ekosklada je zahteva {e nekoliko stro`ja - λ/d - razmerje mora biti namre~ manj{e od 0,18W/m2K. Logi~no, saj gre pri pravilniku za minimalne zahteve -minimalno pa nikoli ni dovolj. V praksi to pomeni pribli`no 20 cm toplotne izolacije, odvisno od njene u~inkovitosti oz. toplotne izolativnosti. Kateri tip izolacije izbrati je odvisno od izvedbe in na~ina vgradnje. V osnovi poznamo pohodno (uporabno)
Poglejmo si {e zahtevane debeline za pridobitev subvencije Eko sklada, glede na izbrano varianto : zahteva za subvencijo λ/d 0,18 Wm2K
Classic 040 ali DP-3 (λ=0,040W/mK)
Unifit 035 (λ=0,035W/mK)
DF (λ=0,037W/mK)
ustrezna standardna debelina v cm
24cm kombinacija12 + 12
20cm enoslojno 20
22 cm kombinacija 10 +12
IZOLACIJA PODSTRE[JA in nepohodno (neuporabno) varianto izvedbe izolacije tal na podstre{ju.
Kak{en bo namen uporabe podstre{ja? Najprej moramo definirati, za kak{en namen bomo podstre{je uporabljali. Nemalokrat v preteklosti so kljub neuporabnosti tega prostora na podstre{jih vgrajevali {e t.i. za{~itne betonske estrihe in sicer preko izolacijskih materialov. Izolacije je bilo seveda ob~utno premalo, estrih pa ni slu`il ni~emur. Torej, ~e podstrehe ne uporabljamo, je zagotavljanje pohodnosti nesmiselno. Priporo~ena je vgradnja negorljivih izolacijskih materialov.
dostopa potreben dimnik, okno ali antena, zato mora biti del podstre{ja pohoden. V tem primeru je smiselno narediti pohodno zgolj revizijsko pot, drugje pa polo`imo le izolacijo. Dejansko uporabimo opisani mo`nosti 1. in 2. - pohodni del s trdimi DF plo{~ami iz kamene volne in pohodnim slojem, nepohodni del pa z mehko stekleno volno Classic 040 ali Unifit
63
035. V tem primeru pred tem po celotni povr{ini polo`imo parno oviro LDS 2 Silk.
tudi zvo~ni in predvsem po`arni izolatorji z zagotovljenim donosom.
Pri odlo~anju na~ina izvedbe izolacije, bodisi starega podstre{ja ali novogradnje, je dobro vedeti za kaj dejansko ga bomo uporabljali. Pozorni bodimo na pravilno vgradnjo ustreznih folij - parnih zapor in ovir. Izolacijski produkti niso samo toplotni, temve~
Za nasvet ob konkretnem primeru adaptacije podstre{ja lahko pokli~ete na{o svetovalno slu`bo na tel: 04 5114 105 ali nam pi{ete na svetovanje@knaufinsulation.com • Primo` Bernard, d.i.s.
Pravilen postopek izvedbe izolacije nebivalnega podstre{ja v razli~nih primerih: 1. Neuporabno in v celoti nepohodno podstre{je pomeni, da po tleh polo`imo mehki izolativni filc. V primeru lesenega ostre{ja, pod izolacijo polo`imo {e parno oviro (LDS 2 Silk), v primeru betona pa le-ta ni potrebna. Primeren produkt za izvedbo izolacije je steklena volna Knauf Insulation Classic 040, Unifit 035 ali kamena volna Knauf Insulation DP-3. 2. ^e nam podstreha slu`i kot pomo`ni prostor - skladi{~e, jo moramo napraviti pohodno. Na tla najprej polo`imo parno zaporo/oviro, nato izolacijske plo{~e in preko njih suhomonta`ne pohodne plo{~e. Najbolj priro~na je uporaba plo{~ iz kamene volne Knauf Insulation DF in npr. Vidifloor ali LSB pero-utor plo{~e. V tem primeru pod izolacijo dodatno polo`imo parno oviro LDS 2 Silk. 3. V praksi se najve~krat sre~amo, da se podstre{je ne uporablja, vendar je tam
V OBJEMU NARAVE
IZOLIRAJTE, PRIHRANITE IN IZBOLJŠAJTE AJTE POGOJE O BIVA BIVANJA Izolacija konstrukcij s stekleno volno Knauf Insulation: Q izbolj{uje
kakovost zraka v prostoru Q zmanj{uje porabo energije Q izbolj{uje požarno varnost objekta Q ne vsebuje fenol formaldehidnih veziv Q je investicija z zagotovljenim dolgoro~nim donosom Q je prijetna za rokovanje
PRIPORO^AMO ZA IZOLACIJO podstre{ij
predelnih sten
skeletnih konstrukcij
Unifit 032, 035, 039 Classic 040, 044
TP 115 TI 140 W
Unifit 032, 035, 039
Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Loka svetovanje≤knaufinsulation.com telefon
04/ 5114 105
www.knaufinsulation.si
64
SODOBNA GRADNJA
Komprimiran stiropor za izolacijo Ko sta dva avstrijska podjetnika iskala toplotno izolacijo vi{je trdnosti in odpornosti sta slu~ajno odkrila postopek s katerim obi~ajni stiropor spremenita v povsem nov material. Dobila sta naro~ilo za izdelavo plavajo~ih elementov za kopali{~a, stiropor pa ni bil dovolj primeren, saj ga lahko drobimo s prsti. S postopkom dodelave sta odkrila nov material Compacfoam, ki ga izdelujejo v gostotah od 100 do 400 kg/m3, obi~ajni stiropor ima gostoto od 12 do 40 kg/m3.
Kompaktna pena Izkazalo se je, da ima Compacfoam visoko trdnost in nestisljivost, je dober toplotni izolator, vanj lahko uvijamo vijake in ga lepimo, kljub temu pa ostane razme-
roma lahek. V gradbeni{tvu je uporaben za prepre~evanje toplotnih mostov, nanj lahko polagamo jeklene konzule, stopnice, podpira lahko stropove. Neposredno lahko podpira ograje, nadstre{nice, klimatske naprave, okna ali fasadne elemente. Pena ima ve~ kot trikrat bolj{o izolativnost kot enako debel les smreke, pa tudi re`emo in frezamo ga z enakimi orodji kot les.
Odli~en za izdelavo oken Novi material je difuzijsko odprt, podobno kot les, zato je primeren za izdelavo oken. Lepljenje z lesom daje odli~no trdnost, vijaki ki dr`ijo okensko okovje pa lahko segajo v penasto sredico, saj v njej enako dobro dr`ijo kot v lesu. V manj{i tovarni na Dunaju po
Parket za talno ogrevanje Parket je v veliko pogledih najbolj{a talna obloga za bivalne prostore, talno ogrevanje pa fizikalno in tehni~no gledano odli~na re{itev za doseganje vrhunskega bivalnega ugodja. Iz tega sledi, da je kombinacija obeh nekaj najbolj{ega, kar lahko vgradimo v svoja domovanja.
Dobre lastnosti Parketne obloge zdru`ujejo dve zanimivi zna~ilnosti. Ko je talno ogrevanje vklju~eno, omogo~ajo dober prestop toplote iz estriha, skozi parket v prostor, poleti, ko ogrevanje ne deluje, pa je lesena obloga prijetno topla na otip. Za talno ogrevanje obi~ajni masivni debeli parket ni primeren, saj debelina obloge naj nebi presegala 10 mm. Priporo~ena je vgradnja lamel ali plo{~ iz trdega lesa, saj se med spreminjanjem temperatur najmanj {irijo in kr~ijo,
stiki pa ostanejo tesno stisnjeni. Temperatura prostora od 18 do 24°C, zra~na vla`nost 50% in temperatura povr{ine tal okrog 24 °C, ki so za parket najbolj ugodne, so razmere, ki so najbolj zna~ilne za talno ogrevane prostore.
Priporo~eno pred polaganjem Estrih mora biti polo`en po navodilih in standardih proizvajalca, povr{ina naj bo ravna, gladka, trdna, kompaktna in suha. Pred polaganjem naj bo ogrevanje najmanj 14 dni v pogonu, po osmih dneh pa v prostoru skladi{~imo panele, da se estrih in paneli temperaturno in vla`nostno izena~ijo. Med polaganjem naj ogrevanje deluje, panele pa na estrih lepimo s primernim lepilom za ta namen. Po polaganju naj ogrevanje deluje z zni`ano temperaturo {e tri do pet dni, nato pa lahko za~nemo z obi~ajnim delovanjem.
Opremo okna lahko vija~imo neposredno v Compacfoam
Polizdelke za izdelavo okenskih okvirjev izdelujejo po naro~ilu
naro~ilu izdelujejo profile in prirezujejo plo{~e, ki so nato primerne tudi za vgradnjo v vozila, ladje in pohi{tvene sendvi~ plo{~e. Kupci skoraj dnevno prihajajo z novimi idejami, kam bi `eleli vgraditi novi material, ki je skoraj nestisljiv ter se pona{a z enakimi toplotno – izolacijskimi lastnostmi kot stiropor (0,04 W/ m2K) ter je mednarodno patentno za{~iten. •
Pravi parket za talno Panelni parket proizvajalca Scheucher (prodaja Štajerles trade d.o.o.), ima vse evropske certifikate in garancijo za polaganje na talno ogrevanje. Je ve~slojen, lahko je sedemkrat lakiran ali obdelan z olji in voski, je zra~no prepusten, ne vpija umazanije, je antistati~en ter dobro toplotno prevoden. Vedno ga polagamo z lepljenjem, ki zagotovi dober kontakt in prestop toplote. Izdelan je iz kvalitetnih in izbranih lesov, vidni sloj iz 3,6 mm debele plasti izbrane vrste lesa le`i na podlagi iz smrekovih de{~ic, ~elno oja~anih z vodoodporno plo{~o. Vsi tipi lesenih talnih oblog tega proizvajalca so namenjen talnemu gretju in imajo termi~ni upor R = 0,078 m2K/W. Poleg termi~nega ugodja, trpe`nosti, enostavnosti vzdr`evanja in okoljske prijaznosti bodo s parketom oblo`ena tla naredila prostor {e svetel, sijo~ in eleganten. •
Halo hi{a, kako si? Daljinski nadzor in upravljanje ogrevanja prostorov ni samo modna muha ampak omogo~a tudi velike prihranke energije. Sodobne povezave omogo~ajo vstopanje v sistem ogrevanja in nadzor oddaljene stavbe kar z mobilnim telefonom. Uporabnik z modemom Telecontrol komunicira s tipkovnico telefona, od njega pa dobiva govorna sporo~ila v sloven{~ini.
Telecontrol nadzira ogrevanje Popoln nadzor nad ogrevanjem hi{e pomeni, da gretje ali hlajenje lahko aktiviramo to~no takrat, ko ga potrebujemo. Hi{ni krmilni sistemi sicer omogo~ajo izbiro tedenskega programa, kar pa nam v sodobnih ~asih kaj malo pomaga, saj se dnevno pojavljajo nepredvideni dogodki, s tem pa tudi ~asi prihodov in odhodov od doma. To pomanjkljivost odpravimo z vgradnjo brez`i~nega modema. Z enim telefonskim klicem bomo v stanovanjski ali vikend hi{i, lahko pa
tudi v pisarni, ateljeju ali delavnici, nastavili prijetno toplo ali ohlajeno klimo. S tem smo zagotovili, da se lahko ob prihodu takoj lotimo nujnega dela ali se sprostimo po napornem dnevu, ob tem pa ob nezmanj{anem udobju dose`emo tudi najvi{je mo`ne prihranke.
Vlom, po`ar in celo poplava Modem ima ve~ izhodov na katere so priklju~eni razli~ni senzorji. Poleg ugotavljanja napak delovanja grelnega sistema tipala odkrijejo, ali je bilo v stavbo vlomljeno, ali je pri{lo do po`ara in ali je stopnja ogljikovega monoksida nevarno visoka. Ob signalu vloma lahko na daljavo aktiviramo sireno in takoj prestra{imo vlomilce, modem pa lahko alarmno sporo~ilo po{lje {e na pet telefonskih {tevilk. Tipala lahko zaznajo {e vdor vode, pu{~anje zemeljskega plina, izpad napajanja z elektriko in ponovni pojav napetosti. Lastnik je o vsakem nenavadnem pojavu takoj obve{~en zato lahko
Telecontrol pove, ~e je s hi{o vse v redu, vklju~i ogrevanje in opravi kup drugih nalog
nemudoma ukrepa in prepre~i morebitno {kodo.
Uporaba brez {tudija navodil Prek modema Telecontrol lahko krmilimo vse vrste ogrevalnih naprav, ki delujejo na plin, olje ali elektriko, nadziramo ogrevanje s soncem, elektri~ne radiatorje, ali konvektorje, talno toplovodno ogrevanje, zalogovnike toplote ali klimatske naprave. Pri tem sporo~il ne dobimo samo v pisni obliki, ampak nas ob klicu prijeten glas obvesti »ogre-
vanje je vklju~eno«, ali »temperatura je 21 stopinj«. Lahko pa dobimo tudi navodila, kako naj ukrepamo, na primer »stisni tipko, da izklju~i{ napravo«. S krmiljenjem na daljavo pa lahko vklju~ujemo tudi lu~i, zapiramo rolete ali vklju~imo avtomatiziran stroj, ki bo do prihoda proizvedel dovolj izdelkov, da jih lahko takoj predamo kupcu. Mo`nosti inovativnega modema Telecontrol so zelo {iroke, vsak uporabnik pa jih lahko {e dodatno prilagodi svojim potrebam. • Tihec
66
SODOBNA GRADNJA
Prednosti BramacTherm izolacije TRI NOVE IZOLACIJSKE PLOŠ^E BRAMAC ZA ADAPTACIJE in NOVOGRADNJE Na seznamu ukrepov za postopno zmanj{evanje toplotnih izgub v hi{ah se na prvem mestu vedno nahaja toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu podstre{ju. Od toplote sonca, zemlje ali zraka ne bomo imeli nobene koristi, ~e je ne bomo uspeli zadr`ati v svojem domovanju.
Nove re{itve za izolacijo va{e strehe Sodobne strehe poleg za{~ite pred padavinami postajajo tudi povr{ine za name{~anje naprav za prestrezanje obnovljive energije, hkrati pa morajo notranjost za{~ititi pred vdorom mraza ali vro~ine, ter prepre~iti izgubo toplote ali hladu v razli~nih letnih ~asih. Nov izdelek podjetja Bramac so izolacijske plo{~e, ki jih polagamo na {pirovce, s ~imer pomembno izbolj{amo toplotne lastnosti strehe, posegi v notranjosti prostorov pa niso potrebni. Izdelane so iz kakovostnega, visokoizolativnega Poliuretana (PUR/PIR) s katerim `e z manj{o debelino dose`emo zahtevane Uvrednosti toplotne za{~ite.
Skupne lastnosti plo{~ BramacTherm Vsi trije tipi izolacije – plo{~ imajo bolj{e izolacijske sposobnosti kot enako
NOVE REŠITVE ZA IZOLACIJO VAŠE STREHE: - Plo{~e polagamo neposredno na {pirovce, - Posegi v notranjosti hi{e na stropovih niso potrebni, - Majhna te`a omogo~a polaganje na stara in nova ostre{ja, - Debelina plo{~ zna{a od 80 do 180 mm, - Toplotnim mostovom se preprosto izognemo s sistemom polaganja – utor – pero, - Z vgradnjo dose`emo bolj{e izolacijske sposobnosti kot z enako debelimi plo{~a mi drugih izolacij, - Omogo~eno je popolno tesnenje s samo lepilnimi robovi troslojne parapropustne folije.
debele plo{~e iz kamene ali steklene volne, ter lesnih vlaken. Polagamo jih po sistemu utor in pero, zlepljeni stiki zagotavljajo zrakotesnost in odpravo toplotnih mostov, majhna te`a pa polaganje na stara in nova ostre{ja. Plo{~e neposredno pritrjujemo na obstoje~e {pirovce, kar pri novogradnjah pomeni prihranek lesa, saj dimenzije tramov ni potrebno izbirati glede na potrebno debelino mineralne volne med njimi, ker izolacijske naloge prevzamejo nove plo{~e. Vse so opremljene {e s troslojno paropropustno folijo s samolepilnimi robovi, ki omogo~ajo popolno tesnjenje.
Trije tipi novih izolacijskih plo{~ za enostavno in u~inkovito toplotno izolacijo stre{nih konstrukcij
Prednosti in na~ini vgradnje Plo{~a BramacTherm Pro (U – vrednost 0,55 W/m2K) je debela 50 mm, s troslojno folijo ki odbija toplotne `arke, ter primerna za novogradnjo in obnovo. BramacTherm Kompakt (U – srednja vrednost 0,19 W/ m2K) je namenjena obnovi, je pohodna in izdelana v debelinah od 80 do 180 mm. BramacTherm Top (U – srednja vrednost 0,14 W/m2K) je namenjena za novogradnjo, polagamo jo brez opa`a, je obojestransko prevle~ena z aluminijem in {e s folijo na zunanji strani, izdelana v debelinah od 80 do 180 mm. Vse tipe plo{~ pritrjujemo s sistemskimi vijaki, stike na slemenu ali v `loti pa prekrivamo s posebnim tesnilnim trakom. • Tihec
SODOBNA GRADNJA
67
Lahko pasivno hi{o pri~nemo graditi tudi pozimi? Tovrstna vpra{anja pogosto postavljajo novograditelji. Vedo namre~, da ~e se gradbena jama odpira pri temperaturah pod ledi{~em, mraz lahko povzro~i nabrekanje in rahljanje oz. kasnej{e sesedanje zemljine. Vedo tudi, da mraz vpliva na kvaliteto vezanja betonske me{anice in posledi~no na trdnost betona, ~e se omejimo le na gradbeno jamo in izvedbo temeljev. Odgovor na gornje vpra{anje je DA, saj izku{eni gradbinci znajo presoditi dane okoli{~ine in tudi primerno ukrepati.
Gradbena jama Pri gradnji pasivne hi{e brez kleti se obi~ajno izvaja plitva gradbena jama (do globine cca 50 cm), saj energijsko u~inkovite objekte temeljimo na temeljni plo{~i. Pri dolgotrajno nizkih zunanjih temperaturah je zemlja lahko zmrznjena do nivoja cone zmrzovanja na posamezni lokaciji (v Sloveniji od 70 pa do 120 cm). V primeru prodnatega ali skalnatega terena zmrzovanje zemljine nima posebnega vpliva, povsem druga~e pa je v primeru razmo~ene zemljine. Ledene le~e imajo ve~jo prostornino od vode, zato zemljina ob zamrznitvi nabrekne in se ob otoplitvi razrahlja, ter se s~asoma spet sesede. Tovrstne spremembe trdnosti zemljine pod temeljno plo{~o niso dobrodo{le, vedeti pa moramo tudi, da v primeru gradnje temeljne
plo{~e na toplotno izolacijski podlagi, kot se klasi~no izvaja temeljenje nizkoenergijskih in pasivnih hi{, ne vplivajo na kvaliteto gradnje. Kako to?
Toplotna izolacija zemljine Z namensko toplotno izolacijo npr. FIBRANxps 400-L za stanovanjske hi{e, ki jo polo`imo na izravnan in utrjen tampon pred betoniranjem temeljne plo{~e, zemljino toplotno za{~itimo. Postopek gradnje toplotne izolacije zemljine je slede~: • zemljino odstranimo do na~rtovane globine, na katero vgradimo vodoprepusten tampon, • tampon utrdimo, ga izravnamo s finim peskom ali s pustim betonom, • polo`imo namensko toplotno izolacijo FIBRANxps 400-L v ustrezni debelini po povr{ini, ki je za najmanj 1m {ir{a od oboda bodo~ega objekta oz. temeljne plo{~e.
Prednosti toplotne izolacije zemljine S tem toplotno izoliramo zemljino pod bodo~im objektom pred vplivom iz okolja in prepre~imo nadaljnje zmrzovanje. Vpliv konstantne temperature iz globine zemlje bo s~asoma stabiliziral temperaturo zemljine pod toplotno izolacijo, te`a vgrajene temeljne plo{~e pa bo komprimirala od mraza morebitno razrahljano zemljino.
Priprava terena pred polaganje toplotne izolacije FIBRANxps 400-L
Detajl temeljenja v globini 1. AB plo{~a 2. tesnilna folija 3. FIBRANxps 400-L 4. samolepilna hidroizolacija
5. podlo`ni beton 6. tampon 7. zemlja 8. opa`
Detajl namestitve toplotne izolacije pod temeljno plo{~o in za{~ite zemljine pred zmrzaljo V primeru podkletenega objekta ali stavbe, ki je locirana na terenu v naklonu, je temeljna zemljina zaradi vpliva dokaj konstantne temperature v globini manj ob~utljiva na zmrzovanje kot pri plitvo temeljenih stavbah, zato podalj{evanje izolacije izven oboda bodo~e stavbe po izkopu ni potrebno. Dodatna pojasnila, ki jih na~rtovalec, investitor ali izvajalec pri gradnji temeljne plo{~e pasivnih hi{ potrebuje, so navedena na spletni strani www.fibran.si, za konkretna vpra{anja o na~inu izvedbe pa so vam fibranovi strokovnjaki na razpolago preko el. po{te nasvet@fibran.si, ali telefonski {tevilki 07 39 39 525. • Marjeta Lutman Vide
Podalj{anje toplotne izolacije FIBRANxps 400-L izven oboda bodo~e temeljne plo{~e
68
SODOBNA GRADNJA
Varjenje lesa
V
tiso~letjih `ivljenja z lesom smo razvili kopico tehnik za spajanje, od posebno oblikovanih spojev do ~epov, `ebljev, vijakov in lepil, samo variti se ga ne da. To pa ve~ ne dr`i, saj so Švicarji razvili postopek, ki to omogo~a. Vro~ina zaradi trenja Mirujo~i in rahlo treso~i kos lesa se bosta zlepila zaradi nastale toplote, ~eprav se les ne topi, kar je osnovni pogoj pri varjenju kovin ali plastike. Med ogrevanjem se pri temperaturi okrog 180°C stopi samo lignin. Lesna vlakna dveh kosov lesa ostanejo trdna in se v tej ogreti plasti lignina obna{ajo kot kuhani {pageti. Ko drgnjenje zaustavimo se varilni spoj ohladi, lignin strdi, vlakna na spoju dveh kosov pa se prepletejo, podobno kot armatura v jeklu. Zaradi visoke temperature se v tej plasti zmanj{a trdnost,
spojna ploskev pa potemni. Spoj se po trdnosti ne more meriti z zlepljenim kontaktom, zato za konstrukcijski les ni uporaben.
Stroj nekaj sekund s tresenjem drgne les ob les in nato za trenutek miruje, da se spoj vzpostavi
Osem sekund Teoreti~no ima nova tehnologija prednost saj spoj izvedemo hitro in brez lepila. Prvi kos lesa miruje, drugega pa med pritiskanjem tresemo v s ~isto majhnimi kro`nimi gibi. Zaradi trenja in ogrevanja izhajata dim, para ter vonj po o`ganem. Novi na~in je {e v razvoju, ~eprav Švicarji z njim `e izdelujejo snowboarde. Podoben na~in spajanja z varjenjem izvajajo
Ogret in ohlajen lignin deluje kot lepilo
z uvrtavanjem lesenega ~epa v premajhno luknjo, s ~imer lahko trdno spajamo plasti lesa med sabo. Ta postopek uporablja avstrijsko podjetje, ki izdeluje nelepljene ve~plastne stene iz kri`no polo`enih desk za gradnjo hi{. Varjen leseni spoj uvr{~ajo med okolju najbolj prijazne spoje, ki so sestavljeni samo iz lesa, z raziskavami pa pospe{eno ugotavljajo, do kak{ne uporabnosti to tehniko lahko {e razvijemo. • Tihec
Promocijsko sporo~ilo
S previdno izbiro oken do prihrankov energije Z energetsko učinkovitim stavbnim pohištvom prihranimo pri kurjavi in izboljšamo kakovost bivanja. V hladnem delu leta, ko enega večjih stroškov predstavlja strošek za ogrevanje, se šele pogosto docela zavemo, kako pomembno vlogo igra pri tem stavbno pohištvo. Z odločitvijo za zamenjavo starih oken in vrat, skupaj z modro izbiro stavbnega pohištva, lahko prihranimo veliko energije namenjene za ogrevanje. V podjetju AJM okna, vrata, senčila d.o.o., iz Pesnice pri Mariboru, ki je naš vodilni proizvajalec stavbnega pohištva iz PVC- in ALU-materiala, svetujejo, da bodite, ko izbirate nova okna in vrata pozorni, da so ta iz kakovostnih materialov, da imajo vgrajeno okovje, ki omogoča več-funkcijsko odpiranje in senčila, ki učinkovito ščitijo pred zunanjimi vplivi.
do 36 odstotkov letno. Za tiste s klasično gradnjo oziroma pri prenovah, pa priporočajo profila AJM 8000 ekskluziv in AJM 5000. Oba profila zagotavljata odlično toplotno, zvočno in protivlomno zaščito. Izdelana sta iz visoko kakovostnih in visoko izolativnih materialov. Imata široki profil podboja, serijsko vgrajena tri tesnila, ter velik naslon med podbojem in krilom, kar zagotavlja visoko stopnjo toplotne in zvočne izolacije. Za vse njihove izdelke je značilno, da imajo vgrajeno okovje, ki zagotavlja visoko stopnjo varnosti in je odporno na korozijo, rokovanje z njimi pa je ne glede na izjemne varnostne karakteristike enostavno in zanesljivo.
Kakovostna vgradnja za popolno delovanje
Energetsko učinkovito stavb- Le kakovostna in strokovno opravljena no pohištvo s prihrankom en- vgradnja zagotavlja vrhunski izdelek. ergije do 36 odstotkov letno Zato v AJM svetujejo, da jo je naAJM osrednjo pozornost namenja razvoju energetsko učinkovitega stavbnega pohištva. Za energetsko varčne in pasivne objekte so razvili okno AJM 8000 energeto®, ki premika meje pri doseganju učinkovite toplotne izolativnosti, mehanske trdnosti in minimalnega vpliva na okolje ter omogoča prihranek energije za ogrevanje vse
jbolje prepustiti strokovnjakom. Sami izvajajo dve vrsti montaže; klasično in po standardu RAL. Slednja je usklajena z najsodobnejšimi smernicami za montažo stavbnega pohištva. Zanjo je značilno, da zagotavlja optimalno tesnjenje med oknom in zidom ter tako preprečuje vdor hladnega zraka od zunaj in zmanjšuje izgubo energije. Da v AJM montažo izvajajo kakovostno,
dokazuje prejem Znaka kakovosti v graditeljstvu za montažo stavbnega pohištva, ki ga izdaja zavod ZRMK iz Ljubljane.
Povrnitev investicije v nekaj letih V AJM zagotavljajo, da kakovostni materiali in strokovno izvedena montaža prinašata dolgo in nemoteno življenjsko dobo oken in vrat. Če se vam ob preračunavanju stroškov, poraja dvom v smotrnost investicije v kakovostna okna, še njihov nasvet: vložena sredstva se vam bodo ob nenehni dražitvi energentov zagotovo povrnila v nekaj letih.
mariborskega amaterskega filmarja Franca Kopi~a, ki je do sedaj na festivalih v svetu dobil skoraj 600 nagrad.
Poskus v laboratoriju
Po`ari in polistirenska izolacija V`ig izolacije omogo~a hitro {irjenje in preskakovanje plamenov v druga stanovanja
T
oplotno izolacijski sestavi, ki vsebujejo plo{~e iz polistirola morajo v Nem~iji ustrezati stopnji po`arne odpornosti B1 – te`ko vnetljivo. S tem postanejo ti sestavi primerni za vgradnjo na ve~stanovanjske stavbe. V resnici pa lahko zaradi po`ara v toplotno izolirani stavbi tak{na izolacija postane pospe{evalnik {irjenja ognja. Nekaj dosedanjih po`arov Najbolj znan je po`ar na Dßsseldorfskem letali{~u leta 1996. Odgovorni ljudje letali{~a, arhitekt in in{pekcijske slu`be so dovolili vgradnjo vnetljive toplotne izolacije v streho in pod stenske opa`ne plo{~e, ~eprav predpisi tega ne dovoljujejo. Vgradili so jo kljub temu, da sta nadzornik gradnje in vodja letali{ke po`arne slu`be s poskusi ugotovila, da plo{~e iz polistirola, kljub za{~itnemu premazu, prehitro zagorijo. Seveda so bile tudi takrat na razpolago razne vrste negorljive toplotne izolacije, vendar bi bila vgradnja ob~utno dra`ja. Po`ar je do sedaj najve~ja po`arna katastrofa, ki se je kadarkoli zgodila na nem{kih letali{~ih. V po`aru je umrlo 17 ljudi, 88 je bilo po{kodovanih. Za~etni po`ar je izbruhnil v vstopni hali letali{~a, vzrok pa so bila varilska vzdr`evalna dela. Delavci niso opazili, da so vro~e kaplje kovine padle skozi re`o v tleh nadstropja nad halo. Po`ar se je najprej nevidno raz{iril, nato je nenadoma padel celoten gore~ strop v sprejemno halo, kjer se je takrat nahajalo 2500 ljudi. Drugi primer je namerni v`ig kontejnerja z odpadki lani v Delmenhorstu. Kontejner je stal na odprtem prostoru med petimi enostanovanjskimi hi{ami. Temperatura in iskre so povzro~ile v`ig fasad na vseh petih stavbah, ki so bile v bli`ini.
Tretji primer se je pred nekaj leti primeril v Mariboru. Ogenj je z lope ob hi{i, ki se je vnela iz neznanega vzroka, presko~il na izolirano fasado. Kljub temu da so gasilci hladili steno, je pod plastjo ometa v nekaj minutah zagorelo do nadstropja in okna v mansardi. Ko je zaradi vro~ine po~ila okenska {ipa je plamen dobesedno vsesalo v podstreho, zgorelo je vse ostre{je in mansardno stanovanje z vso arhivo znanega
V nem{kem po`arnem laboratoriju MPA so po vseh pravilih stroke na navpi~no steno vgradili polistirensko izolacijo debeline 16 cm ter izvedli obi~ajni tanek armirani omet z zaklju~nim fasadnim slojem. Ta sestav bi moral po predpisih 20 minut brez {kode zdr`ati pogoje obi~ajnega stanovanjskega po`ara, pri katerem po~i okensko steklo, plameni pa prodrejo v zunanjost stavbe. Po v`igu in simulaciji po`ara je `e po 3 minutah kapljala na tla gore~a plastika, po 8 minutah morali posredovati gasilci, saj se je umetni po`ar za~el izmikati kontroli. Pri tem so lahko ukrepali samo s pomo~jo za{~itnih kisikovih mask, saj je gorenje povzro~alo gost, ~rn in strupen dim. Pri tem za{~itna plast s stekleno armaturno mre`ico ostane nedotaknjena, kar ote`uje ga{enje, saj curek vode ne dose`e plamenov. Stopljena plastika gori in te~e navzdol, prostor med steno stavbe in armiranim ometom pa deluje kot dimnik in gorenje {e pospe{uje.
Kaj pravijo na{i po`arni predpisi ^leni pravilnika o po`arni varnosti v stavbah omenjajo skrb za zagotovitev po`arne varnosti in omejitev ogro`anja ljudi, `ivali, premo`enja in sosednjih objektov. Zagotovljen mora biti {e dostop za ukrepanje gasilskih ekip in njihovo varnost. Omenjena je {e potreba, da se da se v najve~ji mo`ni meri omeji hitro {irjenje
Trije preizku{eni na~ini vgradnje po`arne preklade prepre~ijo v`ig toplotne izolacije
Visoke temperature in hitro {irjenje po`ara ogro`a sosednja stanovanja
SODOBNA GRADNJA
^e bi bila stavba brez toplotne izolacije bi bile posledice po`ara veliko manj{e
po`ara po navpi~nih oziroma vodoravnih povezavah. Za omejitev hitrega {irjenja po`ara po stavbi morajo biti uporabljeni taki gradbeni materiali oziroma gradbeni proizvodi, ki se te`ko v`gejo, v primeru v`iga oddajajo nizke koli~ine toplote in dima ter omejujejo hitro {irjenje po`ara po povr{ini. Napotki so splo{ni, podrobnej{i predlogi za prepre~evanje {irjenja po povr{inah pa niso podani. Na splo{no razli~ni slovenski novinarji menijo, da je po`arna varnost pri nas sicer zadovoljiva, da pa temelji na starih predpisih, ter da so odgovorni na tem podro~ju zaspali.
WDWS zapoveduje po`arne preklade Nem{ki predpisi, ki se nana{ajo na na~in izvedbe zunanje toplotne izolacije (WärmeDämmVerbundSystem) delijo stavbe glede na vi{ino in vrsto vgrajenega materiala. Do vi{ine 7m – normalna vnetljivost B2, do 22m – te`ko vnetljiv B1, do 100 m – nevnetljiv material, po`arna odpornost A. Pri tem predvidevajo debelino obloge do 30 mm, ~e pa je ta ve~ja od 100 mm pa je potrebno uporabiti posebne ukrepe. Pri tem mislijo na vgradnjo po`arnih preklad iz nevnetljivih materialov nad vsa okna in vrata, pri ~emer morajo biti najmanj 200 mm visoke in enako debele kot izolacija ter
Izoliranje s polistirenskimi plo{~ami poteka hitro in brez hrupa
segati {e 30 cm levo in desno od odprtine. Druga mo`nost je vgradnja tako imenovane »rotirajo~e po`arne prepreke«, ki mora biti vgrajena najmanj nad vsakim drugim nadstropjem. Ta prepreka je pas negorljive toplotne izolacije, ki poteka vodoravno po vsem obodu stavbe. Predpis ima {e nekaj izjem, ki se nana{ajo na posamezne tipe izvedbe, tudi glede na zahteve v posameznih dr`avah.
Pri nas jih {e nismo videli Po`arne preklade so predvidene za vgradnjo v ve~nadstropne stavbe. Cena energije in var~evalni ukrepi so vzrok, da je vedno ve~ stavb toplotno izoliranih z najcenej{im in za polaganje zelo prijaznim sistemom iz polistirenskih plo{~. Najmanj{a debelina izolacije, za katero {e lahko dobimo nepovratna sredstva okoljskega sklada zna{a 160 mm, zato bi morala biti vgradnja po`arnih preklad nujna. Število po`arov v stavbah pri nas je okrog 1700 na leto. ^e bo samo 30% teh po`arov v toplotno izoliranih ve~nadstropnicah, to lahko pomeni kar 510 v`igov polistirenske toplotne obloge stavb. Visoka hitrost {irjenja in preskakovanja ognja v druga stanovanja splo{no po`arno nevarnost {e pove~ujeta. Proizvajalci polistirenskih plo{~ v maso sicer dodajajo snovi za du{enje gorenja,
Po`arna preklada iz negorljivega materiala na vsakem koncu sega 30 cm preko {irine okna
71
zato namenski v`ig fasade z v`igalnikom ni mo`en, visoke temperature ob po`aru pa so nevarnej{e.
Purenotherm – ena od mo`nosti Po`arne preklade morajo biti iz materialov, ki imajo zelo podobne toplotne lastnosti kot polistiren. ^e ta pogoj ni izpolnjen bomo na fasadah kmalu opazili barvne spremembe, ki so posledica kondenziranja vlage zaradi razlik temperature povr{ine, razli~nih lastnosti ob prehodu vodne pare ali na~inov pritrjevanja ter sidranja. Material Purenotherm je vrsta poliuretana, ki ima zahtevane lastnosti, pritrjujemo ga z lepljenjem, povr{ina pa je primerna za oprijem vseh uporabljanih tankoslojnih malt in barv. Uporaben je za stavbe do vi{ine 22 m in debelino izolacije do 30 cm, ob stiku z ognjem pa se ne vname, se ne topi in kaplja, ne tli ter se termoplasti~no ne preoblikuje. Kro`no izrezani polkro`ni kosi so uporabni tudi za izolacijo cevovodov z delovno temperaturo do 200°C. Piscem po`arnovarnostnih predpisov pri nas pa ni potrebno ni~esar izumljati saj lahko samo prepi{ejo ter prevedejo nem{ke smernice in pravilnike. •
Po`arne preklade so lahko name{~ene nad okni ali po obodu celotne stavbe
Simon Tihec
72
SODOBNA GRADNJA
Iz{el je nov katalog YTONG hi{
N
e bojte se nenehnega vi{anja cen energentov, zagotovite si varno in var~no prihodnost v svoji novi YTONG hi{i.
V pasivni hi{i, ki sodi med energijsko u~inkovite hi{e, za ogrevanje in hlajenje porabimo najve~ 15 kWh na kvadratni meter bivalne povr{ine letno. V novem katalogu YTONG hi{ je poleg 7 pasivnih predstavljenih {e 6 zelo dobrih nizkoenergijskih in 29 var~nih hi{. Izbirate lahko med sodobnimi in klasi~nimi oblikami, vse hi{e pa odlikujejo preverjene prednosti: toplotna izolativnost, nosilnost in potresna varnost, hitra in enostavna gradnja ter vrhunska kakovost materiala.
Xella je z blagovnima znamkama YTONG in YTONG MULTIPOR ena najprodornej{ih ponudnic energijsko u~inkovite gradnje v Sloveniji. Obenem zelo natan~no spremlja aktualno dogajanje in svetovne trende sodobne gradnje, ki jih smelo vklju~uje v slovenske projekte. Svojim strankam ponuja tudi u~inkovito servisno podporo v celotnem procesu na~rtovanja in gradnje. Vas je strah, da se boste odlo~ili za pasivno ali nizkoenergijsko gradnjo, na koncu pa va{a hi{a ne bo var~evala namesto vas? Pri Xelli va{e bojazni jemljejo resno. »Na{a naloga je,« pravijo, »da stranki pomagamo dose~i kon~ni rezultat, ki v celoti zadovolji njena pri~akovanja.« Svojim kupcem tako nudijo podporo od za~etka do konca. Tudi med samo gradnjo stojijo graditeljem ob strani in jim svetujejo, kaj vse morajo upo{tevati, da bo njihov dom dosegel zapisane standarde pasivne ali nizkoenergijske hi{e.
Poznate izku{nje drugih YTONG-ovih kupcev? Vsi se strinjajo, da garancijo uspe{ne gradnje ponuja `e material sam. YTONG in toplotnoizolacijski material YTONG MULTIPOR zaradi svojih odli~nih toplotnoizolativnih lastnosti in sistema gradnje omogo~ata izvedbo vseh zahtev pasivne in nizkoenergijske gradnje. Ob tem velja poudariti, da je popolno zrakotesnost ovoja stavbe mo~ dose~i z zelo enostavno izvedbo.
Projekt: Arhinex, d.o.o.
PEROTA
Pasivna hi{a Neto tlorisna povr{ina: 168 m2 Ra~unska poraba energije 14,9 kWh/m3
Premi{ljeno izberite svojo prihodnost. Odlo~ite se za YTONG hi{o. DOMAJA
Pasivna hi{a Neto tlorisna povr{ina: 149 m2 Ra~unska poraba energije pri enokapni izvedbi 10,8 kWh/m3 pri dvokapni izvedbi 13,9 kWh/m3
Projekt: Tipski projekti Nardin, d.o.o.
SODOBNA GRADNJA Ali ste vedeli
Projekt: Ces d.o.o.
Ali ste vedeli, da lahko z malo ro~ne spretnosti, ~asa in dobre volje hi{o YTONG zgradite sami. Lahko pa izberete izvajalca, ki zna kakovostno in ugodno rokovati z gradbenim sistemom YTONG. Da bo va{a izbira la`ja, so vam v Xelli pripravili katalog priporo~enih YTONG izvajalcev, ki ga najdete tudi na spletni strani podjetja. •
SOJA
Neto tlorisna povr{ina:
110 m2
UNIKA
Pasivna hi{a Neto tlorisna povr{ina: 174 m2 Ra~unska poraba energije 13,8 kWh/m3
Projekt: Tipski projekti Nardin, d.o.o.
Projekt: Ingra, Stanislav Klemen~i~ s.p.
OKRA
Pasivna hi{a Neto tlorisna povr{ina: 191m2 Ra~unska poraba energije 15 kWh/m3
Nekaj novih YTONG hi{ vam predstavljamo na teh straneh, za ostale pa zahtevajte svoj BREZPLA^NI izvod kataloga. Brezpla~ni telefon 080 18 22 E-naslov: info.si@xella.com Spletna stran: www.ytong.si
73
74
SODOBNA GRADNJA
Tesnenje oken in vrat z novim oknom Geneo Zima nam je na Primorskem dodobra zagodla in opomnila kaj zmore njena spremljevalka burja. Tokratna je bila {e posebej okrepljena in dolgotrajna. Pri oknih, ki so zatajila, so se hitro pokazale dolo~ene {ibke to~ke, predvsem pomanjkljivo tesnenje zaradi neustrezne vgradnje.
t.i. ekspandirnimi trakovi. Zadostno tesnenje pa predstavlja tudi dodatna zatesnitev s paropropustno in vodoodbojno folijo, ki se lepi na zunanji strani (poleg osnovne zatesnitve s peno). Sama pena se namre~ strdi, ko pa za~nejo udele`eni materiali delovati, se lahko zgodi mikromilimetrsko odstopanje od gradbene osnove.
Trdnost profila, koli~ina tesnil, nastavitev okna
Pomembno pri adaptacijah hi{
Za pravilno se je ponovno potrdila teorija o pomenu razlik v materialih. Bolj{a, kakovostnej{a okna odlikujejo lastnosti kot recimo trdnost osnovnega profila, zatem primerna tesnila in kot slednje igra vlogo {e pravilna nastavitev okna. V prvem primeru je kakovost odvisna od primarne surovine okna, v drugem koli~ina tesnil, saj se na vetrovnih podro~jih veliko bolje obna{ajo okna z ve~ tesnili, nastavitev okna pa je od kvalitete monta`e in tudi frekvence uporabe - odpiranja.
Pri novogradnjah je zadeva manj opazna, ker je na zunanji strani izvedena fasada in znotraj omet, torej je zatesnitveni material prakti~no zavarovan na obeh straneh. Pri adaptacijah pa je, v primeru, da fasade po vgradnji oken ne izvedemo na novo, zatesnitveni material nezavarovan in je ravno ta tesnitev je v celoti odvisna od kakovosti pene in silikonskega nanosa. Zato ob izbiri va{ih novih oken bodite posebej pozorni na katero vrsto zatesnitve potrebujete in kako bi morala biti zatesnitev izvedena.
Osnovna monta`a se v ve~ini primerov opravlja z vija~enjem, sidranjem, sledi {e zatesnitev s peno, t.i. pur peno. Na podro~jih z mo~nimi vetrovi se je za absolutno primernej{o izkazala RAL monta`a s
Razvito novo okno Geneo za ekstremne razmere z vetrom
7SFNFOTLF SB[NFSF W 1PTUPKOJ OBN WFEOP [OPWB QPTUBWMKBKP OPWF NFKOJLF W SB[WPKV PLFO 3F[VMUBU UFHB SB[WPKB CP SB[TUBWMKFO OB TFKNV %0. PE %P .BSDB OB (PTQPEBSTLFN SB[TUBWJ�IJV W -KVCMKBOJ ,PU OPWPTU
V podjetju PVC Nagode d.o.o. iz Postojne smo razvili primer okna, ki maksimalno tesni na vetrovnih podro~jih in ga v leto{nji zimi
tudi testirali. Z najbolj{im rezultatom se je izkazalo okno Geneo, ki ima zasnovano sredinsko tesnilo, ki prepre~uje vdor vetra skozi odkapne luknje v profil in tako onemogo~i pihanje pri zgornjem nasadilu. Kot posebej dobra izbira se je izkazala {e kombinacija s skritim okovjem, saj v tem primeru notranje tesnilo ni prekinjeno. Skrito okovje zagotavlja maksimalno tesnenje. Na koncu bi poudaril, da morajo imeti vsa okna na tr`i{~u potrebne certifikate, vendar tega ne smemo razumeti v smislu, da je potem vsako okno dobro za vsako podnebje. Nekatera okna namre~ dosegajo zelo dobre razrede zrakotesnosti, ni pa nujno, da vsi razredi zrakotesnosti ustrezajo vremenskim pogoje primorske burje. • Marko Petkov{ek
CPEP QSFETUBWMKFOF OPWF FTUFUTLF NPäOPTUJ W LPNCJOBDJKJ [ BMV EPEBULJ UFS SB[WPK PLPWKB LJ QSFETUBWMKB USFOVUOP NBLTJNBMOP TUPQOKP UFTOFOKB 7MKVEOP WBCMKFOJ EB OBT PCJ�IJFUF W EWPSBOJ " OB SB[TUBWOFN QSPTUPSV �FWJMLB
1SFEBOJ QSPKFLUV [BWF[BOJ TUSBOLJ /PWP W NBSDV PLOB QWD BMV
4BMPO 1PTUPKOB 5SäB�LB D B
XXX QWDOBHPEF TJ
4BMPO -KVCMKBOB +VSIJLPWB D
SODOBNA GRADNJA
75
Zakaj lesna izolacija? Ker od strehe ne pri~akujte le dolge `ivljenjske dobe, dobre izolacije ter ~im bolj{e po`arne odpornosti. Upo{tevati je treba celoto, torej tehni~no, ekolo{ko in dru`beno plat: tehni~ne lastnosti, ceno, porabo energije porabljene za izdelavo, transport in vgradnjo, vpliv na zdravje ljudi in na okolje tudi po zaklju~eni dobi uporabe – kot odpadek. Osnovne prednosti izolacij iz lesnih vlaken so zelo dobra toplotna izolativnost s poudarkom na izjemni odpornosti proti poletni vro~ini, izvrstna zvo~na izolativnost, zelo dobra odpornost na ogenj in gotovo najbolj ekolo{ko sprejemljiv material.
Zakaj je uporaba lesnih izolacij tako u~inkovita? Na zunanji-hladni strani strehe ali fasade se uporabljajo trde plo{~e ISOLAIR L, PAVATHERM-PLUS+, DHF ali DFF ali podobni izdelki drugih proizvajalcev (Pavaflex iz Švice, Egger ali Schneider iz
Nem~ije). Ti izdelki slu`ijo kot toplotna izolacija, zvo~na izolacija, sekundarna kritina in kot dobra vetrna zapora obenem. Z uporabo takih stre{nih plo{~ zmanj{amo {tevilo delovnih faz in skraj{amo ~as gradnje. Izdelani so brez umetnih lepil in veziv. Stiki plo{~ omogo~ajo dobro zrakotesnost, razmak med {pirovci ni omejen, v mo`no je polaganje tudi na strehe z naklonom pod 20°. Tesnjenje pred vodo in vetrom je zagotovljeno, obi~ajno lepljenje stikov niti ni potrebno. Ve~ina tovrstnih plo{~ je dovolj nosilna, da omogo~a hojo po stre{ini. Za ve~je obremenitve je seveda potrebno uporabljati predele nad {pirovci.
Polaganje Isolair L plo{~
Z mehkej{o izolacijo iz lesnih vlaken izoliramo streh med in pod {pirovci, stene, tla in strope – tu pride dobra zvo~na izolacija {e posebej do izraza.
Streha s sekundarno kritino cca 0,5 mm U-vrednost 0,34
W/m2K
Fazni zamik
Zvo~na izolativnost
2,0 h
>30 dB
Streha z Isolair 52 mm U-vrednost 0,26
W/m2K
Fazni zamik
Zvo~na izolativnost
7,6 h
46 dB
V trgovinah Kalcer v Trzinu, Mariboru, Novem mestu in Murski Soboti so na voljo plo{~e iz lesnih vlaken za izolacijo, rezervno kritino, fasadne plo{~e in konstrukcijske plo{~e razli~nih proizvajalcev, ki jim je skupna visoka kakovost. Kateri izdelek uporabiti, kdaj in kako, pa vam bodo svetovali strokovno usposobljeni svetovalci. In ~e boste potrebovali izvajalca, pomo~ pri pridobitvi subvencije ali posojila, vam bodo pomagali tudi pri tem. • Nu{ka Marn
76
SODOBNA GRADNJA
Toplotna izolacija – prihranek in zaslu`ek O smotrnosti zamenjave strehe malo druga~e
N
a finan~nem trgu ni produkta, ki bi z vlaganjem v finan~ne sklade lahko jam~il tako visoke donose kot jih dose`emo z energetsko sanacijo strehe. V dana{njem ~asu smo pri~a globalnim finan~nim pretresom in nenehnim spremembam cen nepremi~nin in energentov, zato je varnost nalo`b pomembnej{a kot kdaj koli prej. Ko obnavljamo lahko s prihranki dose`emo dvoje: konkretno bolj{e bivalne pogoje in preverjeno oplemenitimo svoj denar z vi{jim donosom kot ga dosegamo z nalo`bo v sklade. Podjetje Oben-Auf je specializirano podjetje z dolgoletnimi izku{njami pri vgradnji streh in fasad. Z dosedanjimi `e izvedenimi obnovami hi{ se je potrdilo, da z nalo`bo v kakovostno stre{no izolacijo z visokokakovostnimi poliuretanskimi toplotnimi materiali BauderPIR ustvarite prihranek energije, va{i
nepremi~nini zvi{ate vrednost in lahko celo zaslu`ite tudi do 7 % glede na vi{ino investicije v nepremi~nino.
Vredno temeljitega premisleka Na nem{kem In{titutu za preventivo in finan~no na~rtovanje so pod vodstvom prof. dr. Thomasa Dommermutha naredili zanimivo {tudijo in jo podkrepili s presenetljivimi primerjalnimi izra~uni. Tako v Nem~iji kot pri nas je ogromno starej{ih hi{ (v Sloveniji celo okrog tri ~etrtine), ki ne premorejo kakovostne izolacije. Novej{i predpisi in dr`avne vzpodbude zagotavljajo bolj premi{ljene gradnje in bolj{i
Moja hiša.
Surova nafta na leto v procentih %
8%
10%
12%
Investicijski vlo`ek
24.600`
24.600`
24.600`
Prihranek – zaslu`ek s toplotno izolacijo
5,08%
6,88%
8,67%
Bruto dohodek alternativne finan~ne nalo`be
7,05%
9,55%
12,05%
Tabela prikazuje odnos med vi{anjem cen energentov in prihrankom s toplotno izolacijo glede na vi{ino vlo`enih investicijskih sredstev. (Vir: nem{ki In{titut za preventivo in finan~no na~rtovanje)
izkoristek, starej{e gradnje pa teh standardov ne dosegajo, zato lahko re~emo, da me~emo denar skozi okno.
Predpostavka o vedno dra`jih energentih ni mit Recimo, da v sanacijo povpre~no velike strehe vlo`imo 24.600 evrov, vklju~no z izvedbo del in materialom in se cena kurilnega olja zvi{a za 10%. Z dobro izolacijo, kakr{na je BauderPIR, lahko v 23 letih prihranimo do 6,88 % vlo`enega
denarja, {e ve~ – dr`ava nam lahko del stro{kov tudi povrne. Na finan~nem trgu ni produkta, ki bi z vlaganjem v finan~ne sklade lahko jam~il tako visoke donose kot jih dose`emo z energetsko sanacijo strehe. BauderPIR je blagovna znamka, ki ji zaupamo in to zaupanje `elimo graditi pri na{ih izvajalcih, arhitektih, investitorjih in kon~nih kupcih – ve~ o va{em strokovnjaku za strehe in fasade lahko najdete na www.obenauf.si. •
Moja streha.
Inteligentne rešitve za preprosto, zanesljivo in hitro sanacijo streh z velikimi prihranki energije!
Obiščite svojega strokovnjaka za strehe in fasade v razstavno-prodajnih centrih podjetja Oben-Auf in na www.obenauf.si.
OBEN-AUF d.o.o., Šlandrova 4, Ljubljana-Črnuče T: 01/561 32 39 F: 01/537 14 36 G: 031/891 321
Vstop na podstreho je mo`en z lestvijo in skozi vratca nad balkonom
77 Prednosti lahke okvirne konstrukcije
Prava resnica o monta`ni pasivni hi{i
T
a sestavek bo nekaj posebnega, saj je povzetek diplomske naloge Vesne Petrovi~, univ.dipl. gosp. ing. gradbena smer.
Poseben bo zato, ker je Vesna s svojim partnerjem sodelovala v gradnji te hi{e, od projekta do zaklju~ka. Pozna vse plo{~e, vijake in opremo v hi{i ter to~no ve ~emu slu`ijo in zakaj se nahajajo to~no tam, kjer so. Ve tudi, kak{ne so razmere v njej, saj je poleg meritev zunanjih institucij, ki so izdajale certifikate za stavbo, izvedla tudi lastne meritve klimatskih razmer, v vro~em poletju in najhladnej{i zimi. In kon~no, v tej hi{i tudi `ivi, pozna njene prednosti in pomanjkljivosti, ki jih je opisala v svoji diplomski nalogi. Stavba ima 140 kvadratnih metrov uporabne povr{ine v pritli~ju in mansardi, za ogrevanje, hlajenje ter pripravo tople vode pa porabi manj kot 15 kWh na kvadratni meter na leto.
Naslov in presojevalci diplome Diplomsko delo pod nazivom »Tehnologija gradnje in presoja ekonomske upravi~enosti pasivne monta`ne hi{e iz lahke okvirne konstrukcije« je izdelano v {tudijskem programu »univerzitetni, interdisciplinarni, gospodarsko in`enirstvo«, mentor iz FG je bil doc. dr. Andrej Štrukelj, mentorica iz EPF doc.dr. Andreja Lutar Skerbinjek, somentor pa izr. prof. dr. Dean Koro{ak. Vesna se zahvaljuje
tudi podjetjema Marles-hi{e d.o.o. in Marles PSP d.o.o., ker so ji omogo~ili spremljanje vseh postopkov gradnje in nudili pomo~ pri izdelavi diplomskega dela. Podjetje Marles je proizvajalec te stavbe in je s tem objektom kvalificirano vstopil na podro~je izdelave pasivnih hi{, ter z izpolnjevanjem vseh zahtev z meritvami in certifikati dokazal, da to tudi dr`i.
Pasivne, plusenergijske in cilji Z gradnjo hi{e obi~ajno postavimo dom za dru`ino in je za ve~ino ljudi `ivljenjski projekt. Do sedaj smo svojo ekolo{ko osve{~enost dokazovali z lo~evanjem odpadkov, danes je nujno, da zmanj{amo porabo energije v stavbah, kar je naloga investitorjev in projektantov. Pregled stro{kov je pokazal, da je pasivna gradnja razmeroma draga, vendar {e rentabilna, plusenergijske stavbe pa so danes {e zelo dragi pilotni projekti. Eden od ciljev diplomske naloge je ugotovitev, za koliko je pasivna monta`na zgradba iz lahke okvirne konstrukcije v resnici dra`ja od tipske monta`ne hi{e, ter kdaj se bo graditelju povrnil vlo`eni denar. Proizvajalci v reklamah trdijo, da je pasivna zgradba samo za 10% dra`ja od obi~ajne, v resnici pa je ta odstotek mnogo vi{ji in le`i med 30 do 40%.
Les ugodno vpliva na ~lovekovo po~utje, saj se v leseni zgradbi prijetno po~utimo `e pri 18 do 20°C, v masivni {ele med 22 do 24°C. Monta`ne elemente sestavljajo v tovarni, v zaprtih, klimatiziranih in suhih prostorih, tudi vsi uporabljeni materiali so suhi, izdelani po vnaprej dogovorjenih postopkih in strogo kontrolirane kvalitete. Sestava na gradbi{~u je zaklju~ena v tednu dni, skoraj brez odpadkov in z najmanj{im mo`nim {tevilom prevozov. Oblika zgradbe je odvisna od `elja naro~nikov in ne od na~ina gradnje, stavba je suha in takoj vseljiva. Nalogo nosilnih stebrov in pre~k prevzamejo boks nosilci, konstrukcija je oblo`ena z mav~no vlaknenimi in OSB plo{~ami ter {~iti stavbo pred po`arom in podnebnimi vplivi. Vsi deli so brez toplotnih mostov in tako vgrajeni, da zagotavljajo trajno zrakotesnost. Zato hi{a nima neposrednega vstopa na podstreho iz stavbe, saj je zrakotesnost in toplotno izolativnost stropnih vrat z lestvijo skoraj nemogo~e zagotoviti. Lahko bi imela tudi klet, vendar z vstopom od zunaj. Tesnjenje je izjemno pomembno, saj slaba izvedba pasivno stavbo v trenutku spremeni v navadno monta`no hi{o.
Zakaj je 15 kWh/m2 na leto meja Danes je prvo vpra{anje graditeljev, koliko bo stalo ogrevanje in hlajenje, saj bo to najve~ji dolgoro~ni stro{ek, hkrati pa jih v to sili tudi zakonodaja. Doseganje pasivnega standarda stavbe ni enostavno. Med dolo~anjem koli~ine potrebne energije najprej izra~unajo izgubo toplote in prezra~evalne izgube skozi ovoj zgradbe, od tega pa od{tejejo dobitke son~nega obsevanja in notranje vire toplote hi{nih naprav in ljudi. Razlika je letna poraba, ki ne sme presegati navedene meje. Ta pa ni slu~ajno dolo~ena, saj ~e bi bila poraba ve~ja, stavbe nebi mogli ve~ ogrevati samo toplozra~no, morali bi vgraditi dodatne ogrevalne sisteme. Zato mora biti toplotna prehodnost vseh gradbenih elementov manj{a kot 0,15 W/m2K, pri prostostoje~i enodru`inski hi{i celo okrog 0,10 W/m2K. Pogoni prezra~evanja smejo porabiti najve~ 0,4 W/m3 pre~rpanega zraka, grelnik in razvodi tople vode morajo biti dodatno izolirani, gospodinjski aparati pa razreda najmanj A ali A+.
Plavanje na izolaciji Toplotna izolacija proti tlem je enako pomembna kot vse ostale obodne ploskve, kljub temu, da se zemlja nikoli tako ne ohlaV projektu izra~unane toplotne potrebe in izgube se popolnoma pokrivajo z resni~nim stanjem v stavbi
78
SODOBNA GRADNJA
Londonska elektrika iz plime
Boks nosilci zagotavljajo, da plast izolacije po celotnem obodu stavbe ni nikjer prekinjena
di kot okoli{ki zrak. Na 80 cm debeli plasti gramoza le`i osnovna betonska plo{~a, katere zgornji rob je poravnan s terenom okrog stavbe. Na tej plo{~i le`i 40 cm debel sloj kri`no polo`enih plo{~ iz stirodura, na njem pa osnovna plo{~a, ki v resnici nosi stavbo. Ta izolacija mora biti zaradi potresne za{~ite na vseh straneh za 0,5 m {ir{a od plo{~e. Vsi energetski priklopi in odtoki vstopajo v stavbo skozi plast izolacije na enem mestu in so zaliti z betonom ter dodatno skrbno zatesnjeni z butilnim trakom.
Parna ovira in pomembnost zrakotesnosti
In`enirji univerze Strathclyde iz Glasgova so izdelali novo podvodno turbino za prestrezanje energije po~asnih vodnih tokov med katere spada tudi energija bibavice. Ravno slednja je zelo zanimiva, saj je predvidljiv naravni pojav z izjemno potencialno energijo, ki se, planetarno gledano, pojavlja neprekinjeno. Ĺ koti so `e dolgo na lovu za novim virom energije, saj bodo svoje tri jedrske elektrarne zaradi starosti pri~eli po~asi zapirati. S tem bodo imeli ogromno stro{kov, zato jih ne mika, da bi postavljali nove. Ugotovili so, da s kombinacijo sonaravnih virov, veter, biomasa, reke, valovi in bibavica, lahko ve~kratno pokrijejo svoje potrebe. Nova podvodna turbina je nekaj posebnega v primerjavi s podobnimi napravami, ki so v resnici v morje prenesene vetrne turbine, ime Cormat pa je okraj{ava od Contra Rotating Marine Technology
Risba turbine Cormat, ki se nahaja v patentni prijavi
no, krila obeh elis pa so togo vpeta in ne potrebujejo zelo dragih mehanizmov za menjavanje vpadnega kota. Zajamejo ve~ energije kot enojne elise, gostota postavljanja na podvodnih farmah je vi{ja zaradi zmanj{anega u~inka turbulenc, po~asno vrtenje rotorjev pa ne vpliva na morske `ivali.
Enostavna in u~inkovita
Parna ovira na notranji strani so OSB plo{~e, kar pomeni, da so s preizkusi ugotovili, da lahko zrak enakomerno in kontrolirano prehaja skozi vso njihovo povr{ino, s ~imer je omogo~en tudi prehod vodne pare. Spoje med plo{~ami je zato potrebno zelo skrbno zatesniti s trakovi, da prekinemo nekontroliran prehod zraka. Ta lahko skozi netesno {pranjo struja v dveh smereh. Od zunaj navznoter bo tlak vetra potisnil padavinsko vodo v konstrukcijo stene, ki se bo zelo po~asi izsu{evala, les pa ni odporen na izmeni~no vla`enje. Od znotraj navzven se bo vla`en zrak v hladnih dneh ohladil in kondenziral v fugah, navla`il konstrukcijo in postal podlaga za plesen. Izpolniti je potrebno {e tri pomembne zahteve: zrakotesni ovoj mora biti neprekinjen v vsej stavbi, vgradimo samo eno zrakotesno ravnino, ta ravnina pa se mora vedno nahajati na notranji strani toplotnoizolacijskega ovoja. • Tihec
Turbina je na pogled podobna letalskemu motorju z dvema elisama na eni osi, ki se vrtita protismerno. Prva elisa ima tri, druga {tiri liste, tak sistem pa podvoji vrtilno hitrost v primerjavi z enojnim rotorjem. Turbina nima reduktorja, ki zmanj{uje u~inek podobnih naprav, ampak generator s trajnimi magneti, elisi pa stator in rotor vrtita protismerno. Hlajen je z vodo v kateri se nahaja, zato ne potrebuje tesnilnih sistemov, ki dodatno zmanj{ujejo mo~ podobnih naprav. Za postavitev ni potrebna nobena podvodna nosilna konstrukcija, saj lebdi na izbrani globini in je sidrana na dno z jekleno vrvjo ter se samodejno obra~a proti smeri toka. To pa je mo`no samo zaradi odli~ne ideje o protismernih elisah, saj raketi podobno valjasto telo ne rotira okrog svoje osi, ker se rotacijske sile izni~ijo. Zaradi teh sil morajo biti enojne podvodne turbine vedno pritrjene na te`ke in stabilne podvodne konstrukcije, kar omejuje njihovo uporabo.
Poizkus sredi Londona Turbine Cormat niso od v~eraj, saj poskusi v laboratorijih in morju trajajo `e od 2002. Z modeli so za~eli v laboratoriju `e 2002, v morju pa od 2007 delujejo manj{i modeli. Plima povzro~i v Temzi pretok 2,5 m/s, poskusna turbina pa je sidrana v centru mesta in je edini tip naprave, ki je uporaben na tej lokaciji. Z meritvami ho~ejo dokazati u~inkovitost, nato pritegniti investitorje, v na~rtu pa imajo postavitev cele jate tak{nih naprav, ki bi lahko proizvedle elektriko za najmanj 35.000 gospodinjstev. Pri tem turbine niso vidne ter ne ovirajo re~nega prometa. Z ozirom na globino in pretoke bodo nato posejali turbine po celotnem obmo~ju, pri ~emer bo najve~ja imela mo~ 250 kW, tehtala okrog 12 ton ter imela rotor s premerom 10 metrov. • Tihec
Tudi za velike globine
Nosilna plo{~a in stavba plavata na 400 mm debelem sloju stirodura
Zaradi teh prednosti je lahko turbina name{~ena od 8 do 500 m pod povr{jem, vodoravno lego pa zagotovijo s polnjenjem plovnih komor na prednjem in zadnjem delu okrova. Name{~ene so na globini, kjer so tokovi najmo~nej{i, vpliv valov pa najmanj{i. Postavljanje v primerjavi z ostalimi sistemi je tako reko~ zastonj, zato si jo lahko privo{~ijo majhne skupine uporabnikov. Zaradi enostavnosti je zanesljiva, vzdr`evanje ni potreb-
Turbina poskusno deluje in je sidrana v Temzi v centru Londona
www.thermia.com
DA BI POVEDALI RESNICO, SE MORAMO HVALITI. Rezultati neodvisnega testiranja v laboratoriju SP: - do 35% višje letno grelno število SPF od vodilnih konkurentov - do 50% višje grelno število COP od vodilnih konkurentov - druga najbolj tiha toplotna črpalka med konkurenti
NOVA THERMIA ATEC Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu
Ekskluzivni zastopnik in distributer:
atlas www.atlas-trading.si
Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik info@atlas-trading.si
Tel 03 425 54 12 G 041 324 173
V sodelovanju z elektro distributerji nudimo boljše pogoje za nakup toplotne črpalke in ugodnosti pri dobavi električne energije. Naši partnerski elektro distributerji :