Revija Varčujem z energijo - št. 35

Letnik 7, {t. 35/ julij - avgust 2013 30.000 brezpla~nih izvodov

TOPLING

BARBATUS d.o.o. www.barbatus.si

Visoka tehnologija, ekoloĹĄka ozaveĹĄÄ?enost, naravni resursi, strokovnost z vizijo za prihodnost ‡ /DVWHQ UD]YRM LQ YLVRND WHKQRORJLMD ‡ 8SRUDEOMHQL YLVRNR NYDOLWHWQL PDWHULDOL 8 6 6WHHO ‡ 7HVWLUDQR QD LQĂĽWLWXWX 7*0 $YVWULMD LQ NRQWUROLUDQR SUHNR %$)$ LQĂĽWLWXFLMH Y 1HPÄ€LML ‡ &HUÀÀFLUDQR QD WUJX 9HOLNH %ULWDQLMH +(7$6 ² 0&6 3URGXFW &HUWLĂ€FDWLRQ ‡ 9JUDMHQH NRPSRQHQWH SUL]QDQLK (8 SURL]YDMDOFHY 'DQIRVV $HURYLW $ 6 6FKQHLGHU (OHFWULF /HQ]H 8QLWURQLFV ‡ 3ULVRWQL QD WUJX (8 Y YHÄ€ NRW GUçDYDK ‡ 6WDOHQ UD]YRM QRYLK LQ L]EROMĂĽHYDQMH REVWRMHÄ€LK WHKQRORJLM ]D L]JRUHYDQMH OHVQH ELRPDVH

KOTLI NA PELETE TOPLING BT • Visoko kvalitetna kompaktna in ekoloĹĄka kotla na pelete. • Regulacija Danfoss, enostaven, uÄ?inkovit celodnevni nadzor nad delovanjem kotla - sistema ogrevanja, gretja sanitarne vode, upravjanje preko sobnega termostata. • KuriĹĄÄ?e je izdelano iz visoko kakovostnega ognjevarnega litega jekla in obloĹženo z ognje odpornim betonom-ĹĄamotom; visoka odpornost na toplotne obremenitve. • Kotli moÄ?i od 20 kW do 500 kW. • Vgrajen ventilator, raztezna posoda in obtoÄ?na Ä?rpalka . • Testirano v TGM Avstrija. • Subvencija EKO sklada - 25% investicije.

SASP PROFESIONALNI SISTEMI • Popolnoma avtomatizirani, linija dobave biomase, izgorevanja, nadzor delovanja in kontrola sistema. • MoÄ?i od 250 kW do 3,5 MW. • Celovita izvedba od projekta, izdelave in montaĹže po vsej Evropi. • Energenti za ogrevanje: industrijski peleti, lesni sekanci, Ĺžagovina, slama. • Zagotovljena visoka kakovost izgorevanja lesne biomase z vsebnostjo vlage do 60%. • Enostavno upravljanje in tehniÄ?na podpora. • Testirano na APAVE InĹĄtitutu Francija.

KOTLI NA POLENA od 15 kW do 80 kW KOMBINIRANI KOTLI 3BT

Prodajno-komercialna podpora in svetovanje: BARBATUS d.o.o.

Na gorco 35 Pekre 2341 LimbuĹĄ

darko@barbatus.si / www.barbatus.si 040 128 035 08 205 32 65 08 205 32 66

UVODNIK

4

@elimo bolj{i svet

E

nergija in njena raba veliko bolj neposredno vplivata na na{o kakovost `ivljenja kot si predstavljamo in nas na zemljevidu Evrope ti{~ita med siroma{ne. Denar nam le`i v preve~ potro{eni energiji, vendar se na podro~ju energetskih sanacij v zadnjih letih, kljub neizkori{~enim potencialom, ni zgodila pri~akovana kvota obnov.

Pi{e: Jo`ica Ekart urednica revije VAR^UJEM Z ENERGIJO

Brez cenovno dostopne energije ne bomo imeli cenovno dostopne hrane, socialno ogro`eni pa bodo u`ivali premalo kakovostno hrano, posledica tega bo vse ve~ja debelost in obolevnost, posebno mladih.

Brez cenovno dostopnih energentov vsem dr`avljanom ni mo`no zagotoviti enakih mo`nosti dostojnega ogrevanja, brez dostopnih cen bencina se ni mo`no ve~ toliko preva`ati, gospodarstvo pa brez cenovno razumnih cen energije postane nekonkuren~no.

Vedno dra`ja energija nam lahko spodnese tla pod nogami, ker se na ra~un neu~inkovite rabe energije, energija na vseh podro~jih polagoma dra`i, denar in delovna mesta pa nam le`ijo v preve~ potro{eni energiji. Apeliram na snovalce gospodarskih politik in finan~nih zvodov, da energijo ohranijo na ravni dosedanjih cen, ter, da se nezaposlenim v Sloveniji omogo~i delovna mesta na podro~ju energetskih sanacij, {e posebaj javnih objektov, ki so last vseh nas dr`avljanov.

Vrtce, {ole in druge javne zgradbe pla~ujemo dr`avljani Dr`avljani bi morali zahtevati, da bi se v ob~inskih zgradbah, {olah, bolnicah, javnih ustanovah, domovih za ostarele, vrtcih, zdravstvenih domovih, ki jih imamo na pretek in so dale~ najve~ji po`iralci energije, v naslednjih 5 letih sprejel konkreten in u~inkovit akcijski plan za zmanj{anje porabe energije. Neu~inkovito rabo energije dejansko prepla~amo dr`avljani z visokimi obrestmi na posojen evropski denar.

Bistveno zmanj{ana raba energije je garancija, da bodo cene energije minimalno rastle ali celo stagnirale, v dr`avni prora~un pa bodo pritekli davki od tovrstnih investicij, poleg tega pa se bo z masovnej{imi energetskimi sanacijami odprl trg z nujno potrebnih delovnih mest.

Elektri~na energija se je za gospodinjstva od leta 2007 podra`ila skoraj za 40%, sedanji ugoden trend in izredno pove~evanje vgrajenih tehnologij obnovljivih virov v stanovanjske hi{e bi nujno moral ugodno vplivati na cene elektri~ne energije, da bi dr`avljani ob~utili koristi lastnega prispevka na svojih denarnicah.

Zgovorne so zadnje opravljene ankete potro{nikov. Ve~ina teh po zadnjih merjenjih Statisti~nega urada RS meni, da so cene generalno v zadnjih 12 mesecih konkretno narasle. Na vpra{anje o primerjavi dana{njih cen s tistimi pred 12 meseci je 21 % anketiranih odgovorilo,

Fotografija: dnevnik.si

da so cene zelo narasle, 49 % jih meni, da so nekoliko narasle, 15 %, da so rahlo narasle, 14 %, da so ostale pribli`no enake, le 1 % pa meni, da so te rahlo padle.

Ameri~ani so izra~unali, ~e se energetska u~inkovitost v ZDA do leta 2030 podvoji, bodo prihranili 327 milijard dolarjev. Koli~ina, denarja ki bi bila z podvojitvijo u~inkovitosti prihranjena, bi lahko popla~ala vse dolgove prav vseh gospodinjstev v ZDA. Tako bi bila tudi zmanj{ana {koda na okolje in bi se emisije ogljikovega dioksida zmanj{ale za 4 milijarde ton. Spra{ujem se ali v Sloveniji znamo izra~unati potenciale na{ih prihrankov za naslednjih 10 let, ter potro{nike, v ~asu krize, ko denarja za investicije pogosto ni, k temu ustrezno stimulirati. •

V 35. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Dines str. 2 Topling str. 3 Xella porobeton SI str. 3 Iskra za{~ite str. 9 Horizont str. 10 Barbatus str. 11 Energija plus str. 12 E-netsi str. 13 Energija plus str. 14 Caleffi str. 14 Klimateh str. 15 Energija plus str. 16 Dulc str. 17 Arhsol

str. 18 Bio planet str. 19 Sonnenkraft str. 20 Kramar & Dru`benik str. 21 Ellatron str. 23 Henkel Slovenija str. 24 Mercator tehnika str. 25 Klivent str. 26 Seltron str. 28 Vaillant str. 29 Ogrevanje in hlajenje str. 33 Ream str. 34 e2e str. 35 Conetra INT str. 36 Vitanest

str. 39 Tovarna meril Kovine str. 40 Tersus str. 41 [tern str. 44 Kamini Ko~evar str. 45 Plinarna Maribor str. 46 Agni str. 47 Eco futura str. 49 Veto str. 50 Inovateh str. 51 KWB str. 52 Caleffi Hidrotermika str. 52 Klimateh str. 53 Energetika Ljubljana str. 55 Armex armature

str. 56 Roto str. 57 Herz str. 58 Titan str. 61 KOOP str. 63 Zago`en str. 64 Dines str. 65 Emos.si str. 66 Energa sistemi str. 68 Kalcer str. 69 Monta`a Je`ek str. 70 Fibran str. 71 Marles PSP str. 80 Atlas Trading

V @ARIĹ ^U

5

Kaj se dogaja in kaj lahko pri~akujemo?

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 36. {tevilka revije izide septembra 2013.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Franci Mithans, Marjan Poto~an, Roman Toma`i~, Vili Zabret, Matja` Valen~i~, Toma` Rifelj, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Nu{ka Marn, Kramar Jo`e, Karmen Bezget, Miha Glavi~, Bo{tjan Tischler, Yasin Jodeh, Gregor Rep. Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p.

Prepolje 101, 2206 Marjeta

Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Vse pravice pridr`ane.

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo.

Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Obrtnem sejmu in sejmu AMBIENT.

V zadnjem desetletju opa`amo ve~ nenavadnih sprememb podnebja s katastrofalnimi posledicami.

Poro~ila meteorologov ka`ejo, da je bilo zadnje desetletje najtoplej{e, odkar se izvajajo meritve. Zemlja je resda do`ivela mnoga toplej{a obdobja (nazadnje pred 55 milijoni let), a se podnebje `e zelo dolgo ni spreminjalo tako vihravo kot v zadnjih desetletjih. Globalno segrevanje povzro~a masovno taljenje ledenikov in snega po celem svetu, od Himalaje, Alp, Andov do Arktike in Antarktike in je zelo izrazit pojav od leta 1980 dalje.

Izrazit primer tega pojava je primerjava Triglavskega ledenika med leti 1959 in 2003. Triglavski ledenik je dosegel svojo najmanj{o povr{ino ob koncu ekstremno vro~ega poletja v letu 2003.

Pri tem ne gre samo za vi{je temperature Med naravnimi sistemi, ki so zelo ogro`eni zaradi podnebnih sprememb, so ledeniki, koralni grebeni in atoli, gozdovi mangrov, severni in tropski gozdovi, polarni in alpski ekosistemi, mokri{~a. Zaradi u~inkov segrevanja ozra~ja je ogro`enih vse ve~ `ivalskih in rastlinskih vrst in ekosistemov. Oceani postajajo vse bolj kisli zaradi pove~anja vsebnosti CO2, kar vpliva na koralne grebene. Mo`na destabilizacija obstoje~ih oceanskih tokov lahko ima katastrofalne posledice. ^lovekovi sistemi, ki so ob~utljivi na podnebne spremembe, so - vodni viri, kot del sistema preskrbe z vodo; kmetijstvo (predvsem zanesljivost preskrbe s hrano) in gozdarstvo; dru`beno-gospodarski sistemi obalnih obmo~ij in morski sistemi (ribi{tvo); ~love{ka naselja, energija in industrija. Dviganje morske gladine in nastajanje novih pu{~av bosta povzro~ila mno`i~no selitev t. i. okoljskih beguncev (po nekaterih ocenah naj bi dvig morske gladine ogrozil okrog 200 milijonov ljudi). Podnebne spremembe lahko vodijo do razmer, ki bodo ugodne za prena{alce bolezni.

Spremembe podnebja so dejanska gro`nja Globalno segrevanje ozra~ja je `e imelo mo~ne finan~ne posledice (gromozanske {kode zaradi tropskih viharjev so povzro~ile bankrot ve~jih zavarovalnic v ZDA), v prihodnosti lahko usodno vpliva na stabilnost finan~nih trgov (in s tem generira hude gospodarske te`ave). Izra~uni ka`ejo, da posledice sprememb podnebja ne bodo porazdeljene enakomerno. Pri tem obmo~ja, kjer nastaja najve~ emisij, pogosto niso obmo~ja, kjer so negativni vplivi najbolj izra`eni, nekatera obmo~ja, na primer nizka priobalna obmo~ja ali gorski ekosistemi, pa bodo bolj prizadeta od drugih.

Podatki ka`ejo, da se severna polobla segreva

Izginjanje Triglavskega ledenika v zadnjih petdesetih letih

hitreje od povpre~ja zemeljskega povr{ja, Evropa hitreje kot severna polobla, obmo~je Alp pa {e hitreje od evropskega povpre~ja.

Kaj lahko pri~akujemo v Sloveniji Spremembe v Sloveniji so primerljive s tistimi na {ir{em alpskem obmo~ju. Napovedi ka`ejo nadpovpre~no segrevanje v Sredozemlju ter ju`ni Evropi in zlasti zmanj{anje padavin poleti. Take spremembe lahko bistveno spremenijo okoljske razmere, saj podnebje vpliva na pokrajino, preskrbljenost z vodnimi viri in njihovo kakovost ter dolo~a naravno sposobnost okolja za prena{anje obremenitve z onesna`evali.

Slovenija torej spada med obmo~ja, ki jim modelni izra~uni v prihodnosti napovedujejo nara{~anje temperature, ki bo hitrej{e od svetovnega povpre~ja.

Grozi nam dvig temperature zraka za ve~ kot 6°C. Posledic tak{ne otoplitve ne moremo v celoti napovedati, toda njihove zametke lahko opazujemo `e danes: ekstremni vremenski pojavi, su{e, poplave, pojav prenosljivih bolezni, ki jih doslej tu ni bilo, in ~edalje ve~ja gospodarska {koda.

Ve~ o mogo~ih posledicah podnebnih sprememb v Sloveniji si lahko ogledate na spletni strani potujo~e razstave SLOVENIJA 50+, ki je v letu 2010 obiskala mnoge slovenske kraje. • Vir: http://www.arhiv.svps.gov.si, Arhiv GIAM ZRC SAZU.

Globalna rast fotovoltaike

S

kupne svetovne zmogljivosti son~nih elektrarn so konec leta 2012 presegle 102 GW (v letu 2011 je proizvodnja zna{ala 71,1 GW).

70 % zmogljivosti je instaliranih v Evropi. Sledijo Kitajska (8,3 GW), Zdru`ene dr`ave Amerike (7,8 GW), Japonska (6,9 GW), Avstralija (2,4 GW) in Indija (1,2 GW). Skupne zmogljivosti son~nih elektrarn zadovoljijo letne potrebe po elektri~ni energiji 30 milijonov gospodinjstev.

Njihova proizvodnja zna{a 110 TWh letno.

Zdru`enje evropske fotovoltai~ne V Sloveniji je bilo industrije v dokumentu o napovedih v 5 letnem obdobju (Global market konec leta 2012 outlook for photovoltaic 2013-2017) instaliranih 105,7 W/ navaja, da se zaklju~uje vodilna vloga prebivalca son~nih Evrope na podro~ju fotovoltaike. elektrarn, kar pomeni V letu 2011 je bilo v Evropi 77,4 % evropskega instaliranih 74 % novih svetovnih povpre~ja. kapacitet son~nih elektrarn, lani pa 55 %. V letu 2012 se je prvi~ zgodilo, da je bilo v Evropi instaliranih manj zmogljivosti son~nih elektrarn kot predhodno leto. Na globalnem nivoju rast ostaja stabilna.

Dele` elektri~ne energije proizvedene v son~nih elektrarnah, na osnovi skupnih instaliranih zmogljivosti konec leta 2012, v porabi elektri~ne energije v Evropski uniji zna{a 2,6 %. Dr`ave z najvi{jim dele`em tako pridobljene elektri~ne energije v skupni porabi so: Italija (6,7 %), Nem~ija (5,6 %), Gr~ija (4,3 %) in Bolgarija (3,4 %).

Slovenija z 1,7 odstotka elektri~ne energije pridobljene v son~nih elektrarnah v dele`u porabe dosega 65,4 % evropskega povpre~ja.

V primerjavi z letom 2011 je v Evropski uniji fotovoltaika v minulem letu zabele`ila upo~asnitev rasti. V celotni EU je bilo v 2012 na omre`je priklopljenih 16,5 GW dodatnih kapacitet son~nih elektrarn, medtem ko priklop na omre`je v letu 2011 zna{al 22 GW. Konec leta 2012 so skupne kapacitete son~nih elektrarn zna{ale 68,6 GW, kar je 32% ve~ kot je bilo stanje konec leta 2011. Proizvodnja son~nih elektrarn v dr`avah EU27 je v letu 2012 zna{ala 68,1 TWh, kar je 50 % ve~ kot leta 2011.

Proizvodnja elektri~ne energije iz son~nih elektrarn je v letu 2012 pokrivala ve~ kot 2 % celotne porabljene elektri~ne energije v Evropski uniji.

Glede na leto 2010 je proizvodnja elektri~ne energije iz son~nih elektrarn celo tri krat ve~ja, navaja objavljena publikacija Fotovoltai~ni barometer. Na svetovni ravni ostaja trg fotovoltaike z dobrimi 30 GW novo Dr`ave z najve~jim {tevilo instaliranih kapacitet son~nih elek- vatov kapacitet son~nih elektrarn na prebivalca so: trarn v letu 2012 stabilen. Globalni • Nem~ija (399,5 W/prebivalca), trg fotovoltaike se seli na podro~je • Italija (269 W/prebivalca), Azije in Amerike, kje se kopi~ijo nove • Belgija (240 W/prebivalca) kapacitete son~nih elektrarn. 68,6 • ^e{ka (192,5 W/prebivalca).

GW skupnih kapacitet son~nih elekSlovenija s 105,7 W/preb. trarn konec leta 2012 v EU27 pomeni dosega 77,4 odstotka evrop136,6 vatov na prebivalca. • skega povpre~ja.

VIR www.energetika-portal.si

Poletje spremlja tudi nevarnost z neba Zakaj je nujna celostna strelovodna za{~ita?

Naj vam opi{emo zanimiv primer iz podjetja Iskra Za{~ite Strelovodi dejansko re{ujejo `ivljenja in tudi objekte pred po`arom, ne poskrbijo pa za za{~ito elektronskih in elektri~nih naprav. Tako je pred leti tre{~ilo v stanovanjsko hi{o v Trebnjem. Strela je prebila streho, potem {e betonsko plo{~o in udarila natan~no v kav~. Potem je svojo pot nadaljevala po steni v klet. Hi{a je bila temeljito po{kodovana, elektronske in elektri~ne naprave uni~ene. Zanimivo pa je to, kaj se je dogajalo v sosednjih hi{ah.

Prenapetostni udar je potoval po vsej ulici (v razdalji ve~ kot 300 metrov) in kar po vrsti uni~eval ra~unalnike, televizorje in druge elektri~ne naprave.

Tudi pri lastnikih, ki so imeli naprave za{~itene s prenapetostno za{~ito razreda III. Razen pri enem, ki je imel vso hi{o korektno zavarovano z vsemi tremi za{~itnimi razredi. Za{~ita mora biti torej nujno celovita.

Kako razumeti elektri~no strelo?

Najobse`nej{e iskre naravno proizvaja strela, ki jo lo~imo na negativno in pozitivno strelo. Povpre~na negativna strela prena{a pribli`no 30-50 K amperov, hkrati prenese naboj petih coulombov in pa 500 MJ energije, kar znese dovolj svetlobe, da 10 - vatna

`arnica gori 2 meseca. Vendar pa lahko pozitivna strela v povpre~ju (v vrhuncu nevihte) proizvede tok 300 -500 K amperov, hkrati prenese naboj 300 coulombov in ima potencial razliko 1 gigavoltov, tako da lahko absorbira dovolj energije za svetlobo 100 W `arnice do 95 let.

Negativne strele navadno ne trajajo dlje, kot deset mikrosekund, vendar so tudi ve~kratni udari pogosti. Pozitivne strele pa se ponavadi pojavljajo kot en sam dogodek. Vendar pa lahko ve~ji tok pri pozitivnih strelah povzro~a veliko ve~je segrevanje in je tako bolj nevaren, kot pa negativne strele.

Udar strele predstavlja izredno visoko nevarnost za `ivljenje ljudi in njihovo lastnino. Vendar pa lahko tudi strela, ki udari v zemljo povzro~i spremembo napetosti, kot tudi elektromagnetni pulz, ki lahko nabije kovinske predmete z napetostjo, kot so telefonski vodnik, ograja in cevovod. ^eprav veliko teh elementov ni prevodnih lahko zelo visoka napetost povzro~i elektri~no raz~lenitev izolatorjev in tako postanejo prevodni. Ti potenciali so nevarni za ljudi, `ivali in elektronske aparate. Strele so nevarne, ker povzro~ajo po`are in eksplozije, ki imajo za posledico smrtne `rtve, po{kodbe in materialno {kodo. Na primer vsako leto

7 je v Severni Ameriki na tiso~e po`arov, ki se za~nejo zaradi udara strele. Ukrepi za nadzor nad udari strele lahko ubla`ijo nevarnost. Sem spadajo strelovodi in celostna prenapetostna za{~ita.

Kak{na naprava je strelovod?

Strelovòd je naprava za lovljenje in odvajanje strele v zemljo. Namen strelovoda je, da prepre~i {kodljive u~inke na objekte, naprave in ljudi tako, da odvede elektrino v zemljo po predvidenih vodnikih. Dele strelovoda tvorijo kovinski vodniki. Najve~krat so `elezni (pocinkani valjanec) ali bakreni (`ica). Strelovod sestoji iz lovilnega sistema, odvodov in ozemljil. Lovilni sistem lovi strelo in jo vodi do odvodov. Sestavljajo ga kovinski vodniki, razporejeni po strehi.

Odvodi odvajajo strelo v ozemljilni sistem (navpi~ni vodniki iz strehe do tal). Ozemljilo (eno ali ve~ ozemljil) poskrbi za dober in hiter prehod

tik pred {~iteno napravo, namestimo {e prenapetostne za{~ite razreda III, ki dokon~no zni`ajo nivo napetosti na tistega, ki ni ve~ nevaren za {~iteno napravo.

strele v okolico, ter za odvod in razporeditev elektri~nega toka (elektrine strele) v okolico objekta - zemljo. S tega razloga mora biti upornost posameznega ozemljila ~im manj{a (obi~ajno pod 10 ohm, merjeno na vsakem odvodu - merilnem spoju). Vrednost najve~je dovoljene upornosti je sicer odvisna od specifi~ne upornosti tal.

Kaj spada med ukrepe celostne za{~ite elektri~nega udara strele?

Sem spada za{~ita energetskih, telekomunikacijskih, podatkovnih linij in nanje priklju~enih naprav, pred {kodljivimi vplivi udara strele, ter drugih motenj v omre`ju.

Zakaj?

Ker nam prenapetostna za{~ita omogo~a varnost, zanesljivost in var~evanje z denarjem, kar je v dana{nji gospodarski krizi klju~nega pomena.

Kak{na mora biti prenapetostna za{~ita?

U~inkovita za{~ita je tista, ki stopenjsko odvaja udarne tokove in na ta na~in stopenjsko zni`uje nivo prenapetosti. Izvedemo jo tako, da `e na samem vhodu v zgradbo, obi~ajno v glavni razdelilni omarici, zagotovimo grobo odvajanje udarnega toka s prenapetostnimi za{~itami razreda I, nato v posameznih podrazdelilnih omaricah indirektne vplive udarnih tokov dodatno zmanj{amo s prenapetostnimi za{~itami razreda II in na koncu,

Prenapetosti lahko nastopijo tudi na podatkovnih linijah, ki morajo biti prav tako {~itene z ustreznimi prenapetostnimi odvodniki.

Kdo smo?

Podjetje Iskra Za{~ite je bilo ustanovljeno leta 1989 z namenom razvoja in proizvodnje prenapetostnih za{~it za razli~ne aplikacije {~itenja elektri~nih in elektronskih naprav v industriji, poslovnih objektih in gospodinjstvih.

Zagotavljamo visoko raven kakovosti, ki je sestavni del vsake faze delovanja, od razvoja do izdelave izdelka. To dokazujejo razli~ni pridobljeni standardi. Aktivno sodelujemo v standardizaciji na slovenskem, evropskem ter svetovnem nivoju. • UR

8

OGREVANJE

Primer dobre prakse v 40 LET STARI HIŠI Vitomirja Petri~a iz Prevalj

Toplotna ~rpalka je odli~na alternativa tudi uporabi zemeljskega plina in radiatorskega ogrevanja 35 % prihranek ob prehodu na ogrevanje s toplotno ~rpalko Coolwex, sistem zrak/voda

Z

akaj so toplotne ~rpalke izjemno zanimiva alternativa tudi za uporabnike zemeljskega plina? Ali je smiselno investirati v toplotno ~rpalko tudi ob nizki ceni zemeljskega plina? Ali je toplotna ~rpalka modra odlo~itev tudi v starih in slabo izoliranih stanovanjskih objektih z velikimi toplotnimi izgubami? Odgovore na ta vpra{anja daje primer dobre prakse, ki nam jo je predstavil Vitomir Petri~ iz Prevalj. Prenovil je 40 let staro zgradbo in ogrevanje z zemeljskim plinom zamenjal za ogrevanje s toplotno ~rpalko.

Kaj vas je vzpodbudilo k odlo~itvi za prenovo ogrevalnega sistema? »Z dru`ino `ivim v individualni hi{i, zgrajeni konec sedemdesetih let. Objekt ima tri eta`e, ki skupaj merijo 190 m2. Hi{a je grajena iz opeke, prvotno brez izolacije. Prvih 20 let smo se ogrevali na kurilno olje in potro{ili vsako leto 3000 litrov kurilnega olja. To je bil `e takrat prvi znak za alarm. Tako smo se 20 let nazaj lotil prvih korakov prenove. Dodatna vzpodbuda je bila plinifikacija, zamenjali smo pe~ ter se pri~eli ogrevati z zemeljskim plinom in pre{li na porabo 600 kubikov na mesec.

Ta poraba nas ni zadovoljila.

Pred dobrimi desetimi leti smo «solidno« izolirali hi{o, vgradili nova lesena okna, kupili novo pe~ in tako prihranili dodatnih 25 %.« Zakaj ste kljub tem rezultatom odlo~ili za alternativo sicer cenovno ugodnemu zemeljskemu plinu in se odlo~ili za toplotno ~rpalko? »Ogrevanje na zemeljski plin resda na videz izgleda cenovno sprejemljivo, vendar le na videz.

Na prvi pogled se namre~ zamenjava ogrevalnega sistema iz zemeljskega plina na toplotno ~rpalko ne poka`e kot dovolj racionalna nalo`ba. To pa nikakor ne dr`i. Kot vidite, imam

40 let stara hi{a predhodno ogrevana na plin

S toplotno ~rpalko Coolwex je g. Petri~ zelo zadovoljen. Številke na ra~unih povedo vse v prid toplotne ~rpalke

shranjene vse ra~une, tako za porabo zemeljskega plina, kurilnega olja in nanazadnje tudi elektrike. Številke dovolj zgovorno ka`ejo dejstva, ki govorijo v prid toplotne ~rpalke.« Kak{en ogrevalni sistem ste izbrali na osnovi lastnih zahtev in kak{ne prihranke dosegate? »Odlo~ili smo se za invertersko toplotno ~rpalko sistema zrak/voda, Coolwex Exclusive z zunanjo enoto Mitsubishi Zubadan. Smo veliki potro{niki sanitarne vode in `enske v hi{i `elijo tople radiatorje tudi v ~asu, ko jih ve~ina ugasne. Za ogrevanje sanitarne vode, 190 m2 solidno izoliranih bivalnih prostorov, kleti, ki je brez izolacije sedaj porabimo le 840 kWh elektrike. Pri ogrevanju na zemeljski plin je poraba zna{ala 2.900 m3

plina. Razlika pomeni kar 35% prihranek na letni ravni. Dve leti natan~no merim porabo elektrike za ogrevanje s toplotno ~rpalko Coolwex in podatki me vsak mesec ob pogledu na {tevilke znova in znova razveselijo.«

ren pri izbiri produkta ter vrsto regulacije. Zelo sem zadovoljen s toplotno ~rpalko Coolwex, kakor tudi z enostavnim in natan~nim upravljanjem. Tako ~rpalka kot regulacija sta resni~no zadetek v polno.«

Zakaj ste se odlo~ili za toplotno ~rpalko Coolwex in ne za pe~ na lesno biomaso? »Prvi in glavni razlog je udobje. Smo precej dinami~na dru`ina. Slu`bene obveznosti so povezane z odsotnostjo od doma. Zato potrebujemo ogrevalni sistem, ki je v celoti avtonomen in ne potrebuje nikakr{ne pozornosti glede nabav energentov, razpolo`ljivih zalog kuriva v zalogovniku, prostora za skladi{~enje energenta, vzdr`evanje in ~i{~enje pepela in podobno. Tudi prostor v hi{i je `e povsem odmerjen specifi~nim aktivnostim dru`inskih ~lanov in ni dovoljeval sprememb, ki bi vplivale na kvaliteto `ivljenja. Zakaj prav toplotno ~rpalko Coolwex? Prepri~al me je sam produkt, odli~en design in kar je bilo zame izjemno pomembno strokovna in profesionalna storitev – celoten tehni~ni in servisni suport. Ker poznam konkuren~ne produkte, kakor tudi izku{nje z njimi, sem bil {e posebej pozo-

A je bila odlo~itev prenove iz ogrevalnega sistema z zemeljskim plinom na toplotno ~rpalko Coolwex odlo~itev, ki bi jo priporo~ali vsem, ki o prenovi razmi{ljajo? »Da. Prav vsem. Prvi argument, ki ga navajam vsem v podobni situaciji kot sem bil sam pred tremi leti, je ekonomi~nost.

Moji ra~uni povedo vse. Drugi argument je udobje., Kljub temu, da imam sistem upravljanja oz. regulacijo tako reko~ v malem prstu, nastavitve le redko spreminjam. Spremembe niso potrebne, saj ~rpalka prakti~no vse opravi sama. Tretja to~ka pa je varnost, ki je zame in za mojo dru`ino izjemnega pomena. Investicija v toplotno ~rpalko Coolwex se mi je resni~no izpla~ala in se bo izpla~a tudi vsem, ki o tem {e razmi{ljajo ali se odlo~ajo« Dodatne informacije in strokovno svetovanje na: 080 35 17 ali na www.coolwex.com. • Karmen Bezget, univ.dipl.ekon

first class energy

PREVERJENO! LETNI STROŠEK OGREVANJA LAHKO 2 ZNIŽATE IZ 3.000 € NA 720 €, zagotavljajo zadovoljni Coolwexovi uporabniki GARANCIJA do 5 let 1. priporočilo: Nova generacija toplotnih črpalk Coolwex zmore veliko več od običajnih ZANESLJIVA IN VARČNA REŠITEV ZA RADIATORSKO IN TALNO OGREVANJE v starejših in novih hišah ter etažnih stanovanjih. S preizkušeno moderno tehnologijo OGREVAJO CELOTNO HIŠO ŽE ZA 56 € NA MESEC, celo do –25°C, pa še izjemno ZANESLJIVE in ENOSTAVNE za uporabo ter vgradnjo so.

Z uporabo japonske INVERTERSKE Flash Injection tehnologije in nadstandardno dimenzioniranega

kompresorja Mitsubishi s 130% zmogljivostjo dosegajo 100% grelno moč tudi pri –15°C brez elektrogrelnika, za razliko od klasičnih toplotnih črpalk.

PRIHRANEK PRI OGREVANJU 1.435 € HORIZONTOV BON 800 € SUBVENCIJA EKO SKLADA 1.500 € SKUPNI PRIHRANEK V 1. LETU 3.735 €

CELOTNA INVESTICIJA že za 139 € NA MESEC* Poplačilo NALOŽBE V 5-IH LETIH SUBVENCIJA EKO SKLADA do 2.500 € Izvedba na ključ

Za renomirane COOLWEX toplotne črpalke zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda ste še dodatno nagrajeni z denarno vzpodbudo EKO SKLAD-a in HORIZONT-a. Iz srca pa vam bodo hvaležni vaši otroci in narava, saj boste prispevali k zmanjšanju CO2 emisij.

2. priporočilo: Peči - kotli na pelete - celotna investicija že za 58 € na mesec** 3. priporočilo: Sanitarne toplotne črpalke Coolwex – ogrevajo vodo že za 11 € na mesec 4. priporočilo: Klimatske naprave Coolwex ogrevajo za 1 € in hladijo za 0,5 € na dan 5. priporočilo: Kurilno olje O.K. Olje – nadstandardne kakovosti

DO 31.8. 2013 IZKORISTITE VSE UGODNOSTI TER ŠE PRAVOČASNO POKLIČITE NAŠE STROKOVNJAKE VARČNEGA OGREVANJA NA 080 35 17, www.coolwex.com Horizont 20 let

Prepričajte se, zakaj nam že 20 LET zaupa več kot 47.000 kupcev.

Coolwex EU 15 let Priporočila 25.000 zadovoljnih kupcev iz vse Evrope.

first class energy

**Informativna mesečna anuiteta znaša 139,55 EUR, za obrestno mero 1,71 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec april 2013, ki znaša 0,214 % (3M EURIBOR365), ob zaprošenem znesku kredita 8.019,00 EUR in odplačilni dobi 60 mesecev. Mesečna anuiteta celotne investicije za zgoraj naveden sistem (Toplotna črpalka Coolwex Exclusive Mono + Mitsubishi Zubadan PUHZ – SHW 112YHA) je izračunana s financiranjem Eko sklada. *informativna mesečna anuiteta znaša 57,86 EUR, za obrestno mero 1,71 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec april 2013, ki znaša 0,214 % (3M EURIBOR365), ob zaprošenem znesku kredita 3.325,00 EUR in odplačilni dobi 60 mesecev. Mesečna anuiteta celotne investicije za zgoraj naveden sistem (Peč na pelete Centrometal EKO-CK P20+ pelet set) je izračunana s financiranjem Eko sklada.

Izračuni: informativne narave in na osnovi izkušenj strank, podrobnosti poiščite na www.coolwex.com

PREDSTAVLJAMO

10

Sodobni lesni kotli Topling

P

odjetje Topling uspe{no utrjuje polo`aj na podro~ju kotlov za ogrevanje z lesom `e skoraj tri desetletja, iz projektantskega tima se je razvila uspe{na proizvodna dru`ba.

Zakaj ogrevati z lesno biomaso?

Beseda biomasa ozna~uje obnovljive vire energije, ki so predvsem rastlinskega izvora.

Sem pri{tevamo les kot najbolj raz{irjen vir za pridobivanje energije, slamo in hitrorasto~e energijske rastline. Veliko je prednosti, ki govorijo v prid uporabe lesa kot vira energije. Energent je stalno na razpolago, njegova uporaba izbolj{uje vzdr`evanje gozdov, pri pravilnem kurjenju pa uporaba lesa za ogrevanje ne onesna`uje zraka. Les je doma~i vir energije in kot tak

neodvisen od razli~nih kriznih nihanj v svetu. Distribucija tega energenta je enostavna, bistveno pripomore k zmanj{evanju emisije CO2, uporaba visoko u~inkovite kotlovske opreme za ogrevanje z lesom pa efekt na okolje samo {e izbolj{a.

Dana{nji sodobni kotli morajo biti proizvedeni v skladu z EU standardi, z visoko stopnjo izkoristka, enostavnim rokovanjem in nalaganjem, preprosto regulacijo, z enostavnim ~i{~enjem, ter mo`nostjo priklju~itve na

ŠTEDILNIKI IN KAMINI

Dipl. ing. str. Dario Agostini, lastnik

obstoje~e sisteme ogrevalnih kotlov. Posebej je pri ogrevalnih kotlih na les potrebno biti pozoren na kvaliteto vgrajenih materialov, s tem pa posebaj na tehniko varjenja, ki zagotovlja varno uporabo kotla.

Sodobna proizvodnja obsega kotle mo~i od 20 kW do 3 MW Leta 1993 je Topling pri~el s proizvodnjo toplovodnih kotlov za centralno ogrevanje na polena, nekaj let kasneje je stekla

Popolna toplina vašega doma...

Prednosti SENKO štedilnikov za centralno ogrevanje: • Štedilniki so obloženi z šamotno opeko na način, da se maksimalno izkorišča vsa nastala toplota, s tem se doseže manjša poraba goriva za enako ogrevanje prostora.

• Na zadnji strani štedilnika je vgrajen dovod zunanjega zraka za izgorevanje, saj se s tem izognemo porabi toplega zraka kisika v prostoru v katerem se živi, obvezno za nizkoenergijske in pasivne hiše.

• Priključek za dimnik je po višini nastavljiv za 30 mm.

• Plošče za kuhanje debeline 8 mm.

LET GARANCIJE LET IZKUŠENJ

GREEN LABEL

ŠTEDILNIKI NA TRDA GORIVA ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ PEČICE

Prodajno-komercialna podpora in svetovanje: BARBATUS d.o.o.

Na gorco 35 Pekre 2341 Limbuš

ŠTEDILNIKI NA TRDA GORIVA ZA CENTRALNO OGREVANJE S PEČICO

KURIŠČA KAMINOV ZA CENTRALNO OGREVANJE

darko@barbatus.si / www.barbatus.si 040 128 035 08 205 32 65 08 205 32 66

PREDSTAVLJAMO

SASP sistem 2 x 2MW na sekance Lipik

proizvodnja kotlov na pelete, ter sistemov na obnovljive vire energije in biomase.

Podjetje se razprostira sredi Bosne, v mestu Prnjavor, na ve~ kot 10.000 m2 proizvodnih hal, z najsodobnej{o opremo za obdelavo kovin, lasersko rezanje in robotsko varjenje.

Paleta proizvodov zajema kotle za doma~o uporabo od 20 kW do 50 kW mo~i, komercialne kotle mo~i od 60 kW do 500 kW in industrijske sisteme, ki presegajo mo~i 3 MW za ogrevanje s peleti, sekanci, `agovino in slamo. Izvoz njihovih kotlov predstavlja 75% proizvodnje, prisotni so v ve~ kot 15 EU dr`avah (Slovenija, Avstrija, Nem~ija, Španija, Francija, Velika Britanija, Nizozemska). V poslovnem letu 2012/2013 so opremili ve~ kot 40 industrijskih obratov za izgorevanje biomase ter na trgu EU vgradili ve~ tiso~ kotlov za ogrevanje stanovanjskih hi{ in drugih objektov.

Topling razpolaga z razvojno ekipo in 160 zaposlenimi Topling trenutno zaposluje 160 delavcev in za razvoj novih proizvodov skrbi 12 strojnih in elektro in`enirjev.

Razvojni na~rt temelji na izbolj{evanju obstoje~ih izdelkov, kot tudi razvoju novih z namenom zagotavljanja visoke kakovosti proizvodov, prihranke pri stro{kih in zadovoljstva uporabnikov. Proizvodi so proizvedeni v skladu z EU norma-

11

SASP sistem 1 x 2MW na sekance Zagreb

Stanovanjska hi{a, referen~ni primer Izjava lastnika hi{nega kotla Topling, g. Igorja J. iz Maribora, ki se je odlo~il za prehod na ogrevanje z obnovljivimi viri - lesnimi peleti in nakup pe~i Topling je bila z vidika prihrankov prava odlo~itev.

Pred tem je uporabljal kurilno olje.

Pe~ BT25 je enostavna za uporabo in deluje brezhibno, lastnik uporablja 4 vrste pelet s katerimi ogreva stanovanjsko hi{a velikosti 270 m2. @e v prvem letu je prihranil cca. 50% zneska za ogrevanje. Celotna storitev od prodaje, dobave in monta`e je bila na visokem nivoju, skupaj z ureditvijo pridobitve subvencije EKO Sklada.

mi in standardi, testirani ter certificirani na EU in{titutih in izpolnjujejo potrebne regulative za prodajo v dr`avah EU.

Kaj kotlom Topling zagotavlja kakovost in dolgo `ivljenjsko dobo?

Podjetje Topling vlaga v razvoj proizvodov, izbolj{evanje obstoje~ih proizvodov z lastnimi kadri na na~in, da uporablja visoko kvalitetne materiale - plo~evino iz U.S. Stell, komponente pa so izdobavljene od priznanih EU proizvajalcev (Lenze, Danfoss Unitronics).

Kotli so testirani na in{titutih TGM Avstrija, kontrolirani preko BAFA organizacije Nem~ija, certificirani v skladu z HETAS – MCS certifikati Velika Britanija, industrijski sistemi ogrevalnih kotlov Topling pa so testirani na APAVE SUD In{titutu Francija.

Topling posluje v skladu z ISO

sistemi od ISO 9001 do 14001 in pod stalno kontrolo TUV in{titucije.

Kotli Topling ustrezajo normam za pridobitev subvencij EKO sklada?

Kotlom Topling zagotavlja konkuren~nost na trgu in dostopnost za uporabnika kakovostna in profesionalna izdelava. Kotli povsem ustrezajo zahtevam za pridobitev subvencij EKO sklada.

Komercialno-prodajna podpora, cenovna konkuren~nost in predvsem strokovnost s poprodajnimi storitvami so jim klju~ne za uspe{en nadaljni razvoj podjetja. • UR

Partner Toplinga: BARBATUS d.o.o.

Na gorco 35 Pekre 2341 Limbu{ PE Preradovi~eva 22 Maribor T: 08 205 32 65 I M: 040 128 035 darko@barbatus.si I www.barbatus.si

PREDNOST JE

V PLUSU Naši paketi, vaš prihranek!

Izkoristite najugodnejšo ponudbo električne energije za nove gospodinjske kupce v Sloveniji!

Dobava električne energije po zagotovljeni ceni do konca leta 2015.

080 21 15 www.energijaplus.si

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev.

Obnova fasade na bloku Karmen: Stanujemo v bloku in odlo~ili smo se, da bomo obnovili fasado in jo obenem tudi izolirali. Zanima me, ali tudi pripravite oceno, kak{na izolacijo izbrati in v katera debelini je najprimernej{a za na{ blok?

Odgovor: Pred dilemo, kot jo navajate, je veliko stanovalcev, zato bom podal splo{en odgovor in smernice. Po letu 2020 bo dovoljeno graditi le {e skoraj-ni~ energijske hi{e. Skovanka skoraj-ni~ v tehniki ne pove kaj dosti, zato je obrazlo`ena: za ogrevanje se bo smelo porabiti najve~ toliko energije, kolikor se jo v celem letu pridobi na stavbi ali okolici. ^e poenostavim: dra~je, ki ~ez poletje zraste za hi{o mora zado{~ati preko zime. Takih hi{ je pri nas `e nekaj in vsako leto ve~. Ti lastniki vedo, da je izdatek v energetsko u~inkovitost enkraten, stro{ek ogrevanja pa vsakoleten. Proti vedno pogostej{im podra`itvam energije so varni samo tisti, ko jo porabijo skoraj-ni~.

Sedaj pa konkreten nasvet: ni dovolj, ~e izberete zadostno debelino toplotne izolacije, ob tem pa pozabite na detajle. Ukrepi v energetsko u~inkovitost morajo biti usklajeni, ne pozabite na toplotne mostove, {palete, okenske police, balkonske ograje, napu{~e, `lebove (~e ostanemo samo pri toplotni za{~iti ovoja).

Kaj pa okna in mehansko prezra~evanje ter kurilna naprava?

Svetujem, da naredite na~rt celovite obnove stavbe, izvajate jo lahko fazno, recimo najprej izolacijo podstrehe, potem okna in prezra~evanje, fasado, ogrevalni sistem, izolacijo proti kleti, kurilno napravo‌ Vrstni red je odvisen od stanja stavbe.

pa plo{~e ali lamele mineralne volne, odvisno od zna~ilnosti stavb. Re{itve za celovito obnovo naj vam dolo~i arhitekt ali energetski strokovnjak. To bo bolje in ceneje, kot ~e bo izvajalec improviziral.

Predelava oljnih kotlov na pelete Rudolf: Imam vgrajen kotel Buderus Logano 115, na kurilno olje. @elel bi dodatno vgraditi gorilec na pelete, zanimajo me mo`nosti in stro{ek. Kotel je star eno leto, brez bojlerja, imam T^ sanitarne vode. Ogrevalna povr{ina prostorov je 120 m2.

Odgovor: Koliko izolacije? Ve~ kot je minimalni pogoj Eko sklada za subvencijo, torej ve~ kot 15 cm na fasado in ve~ kot 25 cm na streho. Katero izolacijo? Za nizke stavbe obi~ajno svetujem ekspandirani polistiren z grafitom (siv stiropor), za visoke stavbe

Proizvajalec Buderus odsvetuje predelavo oljnih kotlov na pelete, po predelavi ni ve~ garancije. Improvizacije so mo`ne, vendar niso priporo~ljive, tudi jaz odsvetujem. Kljub temu pa posamezniki to po~nejo. Vgradnja peletnega gorilnika na kotel Buderus je opisana v ~lanku http://varcevanje-energije.si/kotli-na-pelete/poceniteogrevanje-ob-tem-da-obdrzite-kotel-nakurilno-olje.html Opozorilo: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje svetuje previdnost pri vgradnji peletnih gorilnikov na obstoje~e ogrevalne naprave.

Servis klime GREE Robert: Pred 1,5 letom sem v stanovanju montiral klimo Gree z zunanjo enoto na strehi. Zanima me, kaj pomeni oznaka na displayu H5, ki je sicer izginila, ko sem klimo izklopil iz omre`ja. Nato pa se mi pojavlja oznaka LC na displayu. Klima ne deluje.

Odgovor: Podjetje GREE Electric Appliances Inc. je najve~ji proizvajalec klimatskih naprav na svetu. ^eprav so s Kitajske, sem prepri~an, da boste tudi v Sloveniji na{li serviserja, ki jo bo popravil.

Zamenjava starih tesnil na oknih Dragica: Zamenjati bi bilo potrebno tesnila na obstoje~ih lesenih oknih (fasadne zasteklitve z drsnim odpiranjem).

Okna so stara 10 let. Kako pristopiti k ukrepu? Bi morda bilo bolje razmisliti o zamenjavi oken?

Odgovor: Okna, pri katerih je potrebno zamenjati tesnila, popravite.

Nespametno je zamenjati dobra okna, ki so stara 10 let samo zato, ker so tesnila slaba.

Prepri~an sem, da boste na{li izvajalca, ki bo kakovostno in cenovno ugodno vgradil nova tesnila v lesena okna.

Svetujem, da izberete silikonska tesnila, ki se vgradijo mehansko, brez lepljenja. Izdelava utorov in vgradnja tesnil je hitra, vendar jo mora opraviti strokovnjak. Monter z ro~nim rezkalnikom vdolbe utor v okenski okvir in vanj brez lepljenja vstavi tesnilo ustrezne dimenzije.

Toplotno prevodnost stene Alojz: Kak{no toplotno prevodnost ima stena iz 25 cm opeke iz plinobetona in plast teranove?

Odgovor: Moj kratek odgovor je preslabo. Konkretne podatke o toplotni prehodnosti dobite pri proizvajalcu. V katalogu izdelkov YTONG je navedena lastnost zidu iz zidnih blokov: ZB25 ima koeficient toplotnega prehoda konstrukcije 0,54 W/m2K, najve~ji dovoljeni pa zna{a 0,28 W/m2K. Teranova omet ne vpliva na izolativnost. Svetujem, da vgradite na steno 20 cm toplotne izolacije. ^e vgradite ve~ kot 15 cm, lahko kandidirate za nepovratna sredstva Eko sklada. Poleg tega je potrebno re{iti tudi druge detajle in odpraviti toplotne mostove.

Elektri~no IR ogrevanje Rudi: Zanima me kaj menite o IR ogrevanju? Imam pribli`no 90 m2 bivalne povr{ine.

Odgovor: Elektri~no IR ogrevanje je vedno bolj popularno zaradi marketin{kih prijemov. Osnovno ogrevanje z elektriko je bilo v stari zakonodaji le izjemoma dovoljeno, v novi pa je prepovedano.

EZ-1 (predlog novele energetskega zakona EZ-1 v javni obravnavi do 26.6.2013) ~len 331 izpostavlja prepoved uporabe elektri~ne energije za osnovno ogrevanje, razen v povezavi s toplotnimi ~rpalkami.

Nenavadno je, da mora zakon varovati potro{nika pred neprimerno rabo elektrike za ogrevanje.

Odgovor: ^e sem pravilno razumel vpra{anje, je ogrevanje treh blokov daljinsko. Vsak blok je svoja stavba. V enem bloku je toplotna postaja z obto~no (ne toplotno) ~rpalko, za vsak blok pa je v toplotni postaji po en kalorimeter. Tak{na izvedba je nenavadna, ne morem pa re~i, da je nepravilna, saj je opis pomanjkljiv.

Trije kalorimetri so verjetno vgrajeni na izhodni strani iz toplotne postaje in merijo oddano toploto v vsak blok posebej, obi~ajno pa je vgrajen kalorimeter na vhodni strani toplotne postaje in meri oddano toploto iz daljinskega omre`ja. Na~in meritve ni vzrok za visok stro{ek toplotne energije. Na stro{ek vpliva dvoje: cena in poraba energije. Število obto~nih ~rpalk ne vpliva na stro{ek toplotne energije. Pravilnik, ki dolo~a delitev stro{kov ogrevanja po dejanski porabi, je pomanjkljiv, saj pojem stavbe ni dolo~en. Ve~stanovanjska stavba, ki ima skupen ogrevalni sistem in skupen toplotni ovoj, bi morala biti obravnavana kot ena stavba, tudi ~e ima ve~ kalorimetrov, ve~ upravnikov, ve~ hi{nih {tevilk ali ve~ eviden~nih {tevilk po GURS. Stro{ek toplote, ki je dovedena v stavbo, je potrebno deliti med stanovalce po dejanski porabi, kar se izra~una na podlagi od~itkov delilnikov. Pripomb na obra~un toplote v ve~stanovanjskih stavbah je toliko, da bo zakonodajalec moral prisluhniti in dopolniti pravilnik, ki ureja to podro~je.

Opa`am, da je najve~ pripomb prihaja od stanovalcev iz starej{ih stavb, kjer niso uredili hidravli~nega uravnote`enja ogrevalnega sistema, stanovalci pa so potrdili faktorje lege stanovanj in dele` po delilnikih v nasprotju s pravili stroke. V takih stavbah se po vgradnji delilnikov poraba energije celo pove~a, posameznim stanovalcem pa se stro{ki obra~una drasti~no pove~ajo, ~eprav je bil ta ukrep sprejet za zmanj{anje rabe energije, predstavljen pa kot ukrep za zni`anje stro{kov. • Na vpra{anja odgovarja energetski strokovnjak Matja` Valen~i~

ČAS JE ZA DODATEN

+

Širimo ponudbo energije

Zagotovljena cena zemeljskega plina za vse gospodinjske kupce v Sloveniji do konca leta 2014.

Prvih 500 kupcev dodatno nagradimo s popustom v vrednosti 20 €*!

Merjenje porabe v blokih Neva: Smo trije bloki in v toplotni postaji ima vsak blok svoj kalorimeter za merjenje porabo toplotne energije, vendar samo eno toplotno ~rpalko - posledica visok stro{ek za toplotno energijo zanima me: - koliko kalorimetrov za merjenje porabe toplotne energije je lahko v toplotni postaji, ~e je samo ena toplotna ~rpalka, - ali mora vsak kalorimeter za porabo toplotne energije imeti svojo toplotno ~rpalko, - ali se poraba toplotne energije upo{teva samo na ravni porabe celotnega objekta in ne na posamezno stanovanjsko enoto?

3 0,3795 €V)/Sm

(brez DD

*Popust v vrednosti 20 € bo upoštevan pri obračunanem znesku za dobavljen zemeljski plin, za mesec december 2013 (10 €) in april 2014 (10 €).

DO KONCA LETA 2014 080 21 15 www.energijaplus.si

14

ZELENA MOBILNOST

Najbolj{i eko avto 2013 Letos so Švicarji `e trideseti~ primerjali vse vrste novih avtomobilov na osnovi meril, ki jih je pred leti postavil okoljski in{titut v Heidelbergu (IFEU). Prva mesta so prvi~ izgubili hibridni avtomobili, prehiteli so jih tisti na zemeljski plin.

Kako nastane tabela Primerjave delajo vedno na osnovi najnovej{ih znanstvenih ugotovitev in stanja tehnike. V zadnjih desetih letih so nova spoznanja stalno vplivala na to~kovanje, saj so vedno na novo pretehtavali vpliv posameznih emisij na okolje. V to~kovanju so postali pomembnej{i izpusti CO2, oddajanje drobnih pra{nih delcev, obremenitev ljudi ter naravnega okolja. Za CO2 smo ugotovili da je glavni toplogredni plin, vozila pa v okolje oddajo eno tretjino vseh emisij, zato je njegov dele` tako visok. Zanimivo, da na seznamu ni nobenega elektroavtomobila, saj ocenjevalci niso dobili zanesljivih podatkov o njihovih lastnostih.

Hrup, strupi in narava V Švici se dve tretjini ljudi ~uti preobremenjenih s hrupom, ki prihaja zlasti od prometa.

Stalno hrupno okolje povzro~a stres in slab{a zdravstveno stanje, slabo pa vpliva tudi na sr~ne bolnike in obolele za rakom. Z meritvami so dokazali, da vpliv najbolj hrupnega avta deluje na ~loveka enako mote~e, kot ~e bi isto~asno peljalo mimo deset avtomobi-

Razdelitev pomembnosti vplivov pri ocenjevanju

lov z najni`jo hrupnostjo. Najve~ strupenih snovi odda vozilo ob hladnem startu, odvisne pa so tudi od vrste goriva. Opozarjajo tudi, da sodobni motorji z vbrizgavanjem bencina oddajajo izjemno veliko saj. Obremenitev narave pa merijo z ozirom na izpuh du{ikovih oksidov NOx. Skupaj z `veplovim dioksidom povzro~ajo zakisanost tal, pregnojenost zemlje in rek, ter sodelujejo v tvorjenju vi{kov {kodljivega ozona v poletnem ~asu.

Izbira modelov Na ocenjevalnem seznamu se lahko znajdejo samo vozila, ki oddajajo najve~ 150 g CO2 na kilometer, kar je enako porabi 6,5 l goriva na 100 km. Izjema so velikoprostorci z ve~ kot 5 sede`i, ki lahko dose`ejo do 180 g/ km. V primerjavi niso upo{tevali vseh variant enega modela, saj bi bil seznam predolg, zato so izbrali vedno okolju prijaznej{e variante vozil. Upo{tevali niso tudi ni{nih modelov ali vozil proizvajalcev, ki imajo zanemarljiv tr`ni dele`.

Prvo mesto so zasedli trije eko avtomobili, VW eco up, Skoda Citigo in Seat Mii

Kaj so pokazale meritve Lani je prvo mesto zasedal Lexus CT 200h hibrid, vozilo ni`jega srednjega razreda. Letos so ga na ~etrto mesto porinila tri enakovredna vozila, ki jih poganja me{anica zemeljskega in bioplina, ki jo najdemo na vseh plinskih ~rpalkah v Švici. Prvi na lestvici, VW eco up! je tudi s stali{~a varnosti potnikov odli~en, saj je na testih z zaletavanjem dosegel najbolj{i rezultat. Pomanjkljiva varnost potnikov zato ni ve~ izgovor, da bi kupili za {tevilko prevelik avto. Zaradi previsokega hrupa je nova Toyota Yaris izpadla iz lestvice prvih deset, ~eprav ima izjemno nizek CO2 izpuh, ki zna{a samo 79 gramov na kilometer.

Razvoj elektroavtov napreduje zelo po~asi.

Novi modeli se pojavljajo samo ob~asno, saj kupci ne ka`ejo potrebnega navdu{enja.

Proizvajalci tudi ne posredujejo znanstveno podprtih podatkov, ki bi jih lahko uporabili pri ocenjevanju. Poleg tega ugotavljajo, da tovarni{ki podatki o porabi ne ustrezajo resnici, vozniki pa bi svoja elektrovozila morali polniti samo z zeleno elektriko, da bi ta vozila postala okoljsko zanimiva, {e trdijo ocenjevalci. •

V tabeli so zbrani vsi osebni avtomobili, od majhnih do velikih, ki so zbrali najve~ to~k v ocenjevanju.

Tihec

Zapiranje son~nih elektrarn Španci so vodilna evropska dr`ava na podro~ju proizvodnje elektrike z velikimi son~nimi elektrarnami z mno`ico usmerjenih ogledal. Poslovni dnevnik elEconomista je pred pred kratkim Španci bodo najverjetneje njverjetneje zaustavili zaustavili delovanje svojih son~nih elektrarn

s svojim ~lankom {okiral tudi poznavalce, saj v njem trdi, da vlada na~rtuje {tiriletno zaustavitev teh elektrarn.

Skregano s pametjo Zaradi recesije se je poru{ilo tudi ravnovesje med ponudbo in povpra{evanjem. V 2008 so zgradili ve~ son~nih elektrarn s katerimi so nameravali pokriti rasto~e elektri~ne potrebne. Hkrati so nji-

hove javne energetske firme zgradile ve~ plisnkih elektrarn z mo~jo 27 GW. Elektrodistributerji so po zakonu dol`ni najprej prevzeti obnovljivo son~no elektriko, {ele nato smejo uporabiti plin. Ker pa je poraba padla, trenutno plinske elektrarne delujejo samo s 15% svojih zmogljivosti, zaradi ~esar so investitorji razburjeni saj so v njih vlo`ili svoj denar. Trenutno imajo za 55% ve~ stalnih stro{kov,

kot je dobi~ka od proizvedene elektrike. Po drugi strani pa so graditelji solarnih elektrarn dol`ni bankam odpla~evati svoje dolgove, zato bi slednje morale delovati in prina{ati denar za odpla~ila.

Minister za energetiko ne daje izjav, poznavalci pa se bojijo, da se bo zapiranje son~nih elektrarn res zgodilo, ~eprav zaustavljanje lahko pomeni, da jih nikoli ve~ ne bodo ponovno pognali. •

Zemlja do konca stoletja toplej{a »Poro~ila nakazujejo, da nas trenutna pot vodi v zvi{anje temp. od 3,6 do 5,3 °C,« pravi direktorica Mednarodne agencije za energijo (IEA) Maria van der Hoeven. Dr`ave sveta so se na podnebni konferenci ZN v Durbanu l. 2010 zavezale, da bodo rast globalnih temperatur v tem stoletju posku{ale omejiti na 2 °C, da bi s tem omilile posledice globalnega segrevanja - su{e, neurja, poplave in dviganje gladine morja. Poro~ilo IEA dokazuje, da so se emisije toplogrednih plinov energetsko-industrijske rabe, ki predstavljajo dve tretjini vseh tovrstnih izpustov, lani pove~ale za 1,4 % na novo

rekordno raven, ter da lahko dr`ave naredijo veliko ve~ pri spopadanju z emisijami, ne da bi s tem {kodovale gospodarski rasti. IEA predlaga ukrepe, s katerimi bi se emisije do l. 2020 zmanj{ale za 8 odstotkov. Polovico zmanj{anja bi dosegli z ve~jo energetsko u~inkovitostjo zgradb, ter v industriji in transportu.

Drugo polovico obeta zmanj{anje izpustov metana med ~rpanjem nafte in zemeljskega plina, zmanj{anjem subvencij za goriva in omejevanjem gradnje najmanj energetsko u~inkovitih termoelektrarn na premog. IEA velja za organizacijo, ki redko deluje proti

interesom dr`av ~lanic, zlasti ZDA. ^lanice organizacije so lahko le ~lanice OECD-ja (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj), a med 28 ~lanicami IEA-ja ni Slovenije.

IEA je {e opozoril, da bodo zamude pri implementaciji ukrepov za omejevanje globalnega segrevanja »vodile v dodatne stro{ke za energetski sektor«. • Vir: RTV SLO, junij 2013

Kon~no skupaj! Elektriki so dodali {e plin Odslej na eni polo`nici V Energiji plus, d. o. o., h~erinskem podjetju Elektra Maribor, d. d., so naredili velik korak naproti svojim kupcem. Ob elektri~ni energiji, s katero `e ve~ let zanesljivo oskrbujejo pribli`no 175 tiso~ gospodinjstev, so v svojo ponudbo dodali {e zemeljski plin. Zaradi strate{kega partnerstva z nem{kim dobaviteljem e.ON Energy lahko ra~unamo, da bosta dobava in njena zanesljivost tako reko~ stoodstotni, saj ima e.ON lastne in razpr{ene skladi{~ne zmogljivosti.

Dva energenta na enem mestu Z vklju~itvijo novega energenta v ponudbo Energije plus bodo najve~ ugodnosti dele`ni prav kupci, saj bo odslej mo`no dobavo dveh energentov urediti na enem mestu. Prav tako je zamenjava dobavitelja brezpla~na. Za vse, ki ste naklonjeni spletnemu poslovanju, je urejena tudi spletna prijava, ki omogo~a pristop k podpisu pogodbe kjerkoli in kadarkoli.

Prvi z navzgor omejeno ceno plina Uvedba ponudbe zemeljskega plina optimalno dopolnjuje ponudbo Energije plus, ki je kot konkuren~na, inovativna in ugodna, glede na ponudbo na trgu, vredna va{ega zaupanja. O tem pri~a tudi dejstvo, da so v Energij plus prvi omejili ceno plina navzgor.

Za kupce Energije plus navzgor omejena cena plina do konca leta 2014 pomeni predvsem pregled nad stro{ki gospodinjstva tudi za leto in pol vnaprej, kar pa se ob nenehnem spreminjanju cen na trgu zdi kot precej{nja prednost. Fiksiranje cen za dolo~eno obdobje so z odobravanjem sprejeli `e kupci elektri~ne energije.

Zagotovite si ugodnosti Energije plus `e danes Obi{~ite www.energijaplus.si ali pokli~ite na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 21 15. • UR

Pla~evanje brez provizije Vsi kupci Energije plus so dele`ni tudi ugodnosti pri pla~evanju polo`nic, saj obstaja mo`nost pla~evanja brez provizije na izbranih mestnih blagajnah. Pri tem je vredno razmisliti o dejstvu, da je tako prihranek za provizije na letni ravni ve~ kot 20 evrov pri eni in skoraj 50 evrov pri dveh polo`nicah. Enako velja tudi za zemeljski plin, saj imajo kupci Energije plus mo`nost dva energenta, vklju~no z omre`nino in drugimi dajatvami, poravnati z eno polo`nico, brez provizije.

Dobropis za prvih 500 kupcev S prilagajanjem cen energentov tr`nim zakonitostim, je bila Energija plus tudi prva, ki je svojim kupcem `e maja letos zni`ala cene. Tudi tistim, ki so se vezali za ve~ let s fiksno ceno. Kot napovedujejo v Energiji plus, lahko enake ugodnosti pri~akujejo {e kupci plina, prvih 500 kupcev pa bo ob podpisu pogodbe prejelo dobropis za 20 evrov.

Stalno nagrajevanje zvestobe Posebej pozitivno je, da Energija plus enake ugodnosti ponuja tako malim kot velikim gospodinjskim kupcem. Ti so dele`ni kakovostnih storitev in ugodnosti, ne glede na velikost porabe. Pomemben vidik skrbi za kupce se ka`e tudi v stalnem nagrajevanju zvestobe.

Med drugim jih vsak mesec iz`rebajo pet, ki jim poravnajo elektri~no energijo za cel mesec.

Dva vira na enem mestu 5+ za energijo! + za ceno + za dodatne ugodnosti + za enostavno menjavo dobavitelja + za združeno plačevanje na eni položnici + za vse gospodinjske kupce v Sloveniji

080 21 15 www.energijaplus.si

16

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Termosolarna toplota ni izkori{~ena

V

Evropi imamo `e nekaj let uvedene energetske nalepke za vso belo tehniko, klima naprave in televizorje, ki opozarjajo kupce, katera naprava je naju~inkovitej{a.

Jeseni bodo uvedli {e novo Ecodesign nalepko, ki bo namenjena ozna~evanju ogrevalnih sistemov. Na ta na~in bodo v prednosti solarni ogrevalni sistemi in njihove kombinacije s toplotnimi ~rpalkami, saj so u~inkovitej{i od tistih na fosilna goriva.

Da je prestrezanje toplote sonca pomembna tema, potrjuje dejstvo, da je posvetom in delavnicam na sejmu Intersolar posve~en ves dan, ~eprav sejem traja samo tri dni.

Potreben je vstop v industrijo Toploto sonca smo do sedaj sre~evali samo na podro~ju ogrevanja sanitarne vode in delno prostorov v enodru`inskih

hi{ah, v industriji pa skoraj nikoli. In to kljub temu, da industrija za razli~ne tehnolo{ke postopke potrebuje velike koli~ine ogrete vode. Dober primer za to trditev so pivovarne, saj skoraj tri ~etrtine porabe energije v proizvodnji odpade na toploto.

Temperature za ogrevanje so razmeroma nizke, vendar toploto potrebujejo ves ~as izdelave. ^e bodo s soncem zajeli dovolj energije jim ne bo potrebno zgraditi velikih zalogovnikov toplote, kar ob~utno poceni gradnjo in delovanje. Tudi ~as na~rtovanja in gradnje takih sistemov je kratek, finan~ne koristi velike, zato se je potrebno vpra{ati, zakaj ve~ pivovarn ne uporablja toplote sonca.

Podpore v Nem~iji v vi{ini 50% investicije Samo Nem~ija ima 1.300 pivovarn, zato so mo`nosti vgradnje son~ne priprave tople vode izjemne. Strokovnjaki bodo na sejmu predstavili ve~ konceptov in mo`nosti uporabe toplote sonca, saj tudi nem{ka vlada `e eno leto subvencionira tako gradnjo. Podjetja, ki pre-

strezajo toploto sonca, dobijo podporo v vi{ini 50% investicije, kolektorska polja pa so lahko velika do 1.000 m2. Banke so za ta namen dobile sredstva, za katere je potrebno pla~evati nizke obresti. Na sejmu Intersolar bodo zato razpravljali o koristih solarne toplote za razli~ne industrije, o podporah za to tehnologijo, ter o visokou~inovitih kolektorjih za ta namen.

Ideja s cerifikati je v krizi Trgovanje z emisijskimi kuponi je bilo najprej veliko upanje v borbi proti klimatskim spremembam. Trenutno se sistem nahaja v krizi, saj izpust tone CO2 stane manj kot kosilo v restavraciji s hitro hrano. Razli~nim proizvajalcem se zato ne spla~a investirati v okoljske tehnologije, kljub temu, da so emisijske kupone uvedli prav zaradi tega. Zato je evropski cilj, zmanj{anje emisij CO2 do leta 20 za 20% vpra{ljiv. Nov dogovor na tem podro~ju je nujen, saj tudi zadnje poplave in ogromno {kodo v Nem~iji, lahko pripi{emo ravno okoljskim spremembam. Tudi zato je ponoven zagon vgradnje u~inkovitih termosolarnih naprav toliko bolj pomemben. • Tihec

Fotovoltai~na polja z vgrajenimi mikrorazsmerniki so do 25% bolj u~inkovita

SOLARNE TEHNOLOGIJE

17

Re{itev je mikrorazsmernik

U~inkovita fotovoltai~na novost Izbolj{anje izkoristka fotovoltai~nih sistemov je prednostna naloga lastnikov in uporabnikov solarne elektrike. Zaradi vi{je u~inkovitosti se bo ob~utno skraj{ala tudi doba vra~anja investicije, kar je dobra vest v ~asu, ko se cena solarne elektrike po~asi izena~uje s ceno energije iz javnega omre`ja. Nova tehnologija proizvajalca Solar Edge omogo~a nekaj izjemnih izbolj{av delovanja ter pove~anje obratovalne zanesljivosti in varnosti.

En slab{i pokvari vse Fotovoltai~no polje je sestavljeno iz posameznih panelov, ki so zaporedno povezani med seboj, enosmerni tok pa nato ste~e v skupni razsmernik. Slednji ga iz enosmerne spremeni v izmeni~no napetost, ki jo lahko nato po{iljamo v javno omre`je. Izkoristek fotovoltai~nega polja pa ni se{tevek nazivne mo~i vseh panelov, saj niso nikoli vsi enako ~isti, oson~eni ali enako u~inkoviti. Razlike se pojavljajo zaradi na~ina izdelave, starosti, morebitnih slabih spojev ali razli~ne hitrosti staranja in padanja zmogljivosti. Zato lahko en slab{i modul v verigi dobrih, vsem drugim v tem tokokrogu ob~utno zmanj{a izkoristek, s tem pa tudi skupni zajem solarne elektrike. Odkrivanje slab{e delujo~ih modulov je mo`no s pomo~jo fotoluminiscence in termografije. S tem dolo~imo krivca za slab{e delovanje in modul lahko zamenjamo z novim. Vendar to ni re{itev, saj se bo s~asoma zgodba ponovila, ker bo zaradi staranja kak{en drug modul spet postal najslab{i ~len v verigi.

Mikrorazsmernik je majhna {katlica z elektroniko, ki jo pritrdimo na hrbet vsakega modula posebej. Vgrajena elektronika enosmerni tok iz modula spremeni v izmeni~no napetost in jo brez izgub po{lje na zbirno mesto sistema. Z novo re{itvijo lahko dose`emo do 25% pove~an zajem energije, izkoristek naraste na 99%, uravnote`imo delovanje celotnega kolektorskega polja in izravnamo razlike med moduli. Razsmernik Mikrorazsmernik Solar Edge je name{~en je majhen in uporaben ne glede na vrsto ali na hrbtni strani vsakega modula polo`aj modula, povezave so zanesljivej{e, sistem pa omogo~a elektri~ni izklop modulov, kar je pomembno med monta`o, popravili ali za{~ito gasilcev med morebitnim po`arom. Z vgradnjo {e ob~utno poenostavimo na~rtovanje in monta`o, saj se izognemo visokonapetostnim enosmernim tokovom v napeljavi.

Daljinski nadzor in krmiljenje S tem pa prednosti novih naprav {e ni konec. Razsmerniki so povezani v sistem, ki omogo~a opazovanje in merjenje delovanja posameznega modula na daljavo. Primeren je za vse fotovoltai~ne sisteme, od hi{nega do poslovnega, industrijskega ter za velike solarne parke. Razsmernik je hkrati tudi optimizator mo~i modula ter omogo~a {e odkrivanje napak, podatke pa lahko neprekinjeno spremljamo preko spleta. Na ekranu od~itamo obna{anje posameznega modula in celotnega sistema, program samodejno zaznava in javlja napake, do podatkov dostopamo preko spleta ali pametnega telefona, rezultat pa je pove~an energijski donos.

Z vgradnjo in delovanjem tako izbolj{anih sistemov ima pri nas najve~ izku{enj firma Arhsol, ki je je mlado in`enirsko podjetje z bogatimi izku{njami na podro~ju projektiranja, monta`e ter vzdr`evanja son~nih elektrarn. Do sedaj so postavili za ve~ kot 5MW in projektirali preko 19,5MW solarnih postrojenj, imajo {iroko znanje in izku{nje, vgrajujejo pa samo najkvalitetnej{e sestavne dele.

V primeru nepravilnosti pri delovanju, takoj obvestijo lastnika ter odpravijo napako, s ~imer prepre~ijo izpad dohodka. To je mo`no zaradi 24 urnega nadzora delovanja in takoj{nje posredovanje v primeru nepravilnosti med delovanjem. • Tihec

Moduli imajo vgrajene mikrorazsmernike, nadzor pa deluje brez`i~no, preko interneta

18

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Prednosti vakuumskih kolektorjev

R

azli~ni solarni kolektorji prina{ajo razli~ne prednosti, lahko pa tudi slabosti in dolo~ene te`ave, ki se jim `eli investitor zagotovo izogniti.

Poznati prednosti enih in drugih, ter biti seznanjen z mo`nimi tveganji je predpogoj za dobro odlo~itev.

Pomembno je tudi vedeti, katere koristi nam prina{a ustrezna izbira, kaj lahko zahtevamo in pri~akujemo od kolektorja. Na trgu je veliko ponudbe, ki obljublja v~asih tudi ve~, kot lahko nato zagotovi, obstajajo pa tudi resni~no kvalitetne re{itve, ki vam znajo dolgoro~no slu`iti tako, kot ste na~rtovali in si `eleli v ~asu investicije.

V osnovi lo~imo plo{~ate, cevne in vakuumske kolektorje.

Med njimi ima vakuumski kolektor bistvene prednosti. Ponavadi se pod skupino vakuumskih kolektorjev pri{teva tudi tiste,

ki v to skupino ne spadajo, saj so pravi vakuumski kolektorji le tisti, ki imajo absorber dejansko v vakuumu.

Zlasti v slabih vremenskih pogojih, ko je razpolo`ljive energije malo, potrebujemo pa jo takrat obi~ajno veliko, je zelo pomembno dobro prepre~evanje izgub kolektorja. Ob tem odigra pomembno vlogo vakuum.

Pravi vakuumski kolektor ima le eno plast debelega stekla okrog absorberja in toplotne cevi (Heat Pipe), ter kompletno notranjost cevi v visokem vakuumu. Visoko kvalitetni kolektorji ne bodo trpeli za izgubo vakuuma, saj je tehnologija izdelave kolektorja zelo napredovala.

Ne glede na ekstremna vre-

menska dogajanja, nas izbira ustrezno kvalitetnega kolektorja pred njihovimi vplivi dobro {~iti.

Pri pravih vakuumskih kolektorjih je v stekleni cevi visoki vakuum zaradi zmanj{anja toplotnih izgub ter zaradi za{~ite vseh aktivnih delov kolektorja pred zunanjimi vplivi.

Tlak v cevi je manj kot 0,001 Pa. Uspe{no opravljen test udarne trdnosti z jekleno in ledeno kroglo potrjuje vzdr`ljivost kolektorjev GreenLand SystemsÂŽ pred neugodnimi vremenskimi vplivi,

imajo pa tudi 2,7 mm debelo borosilikatno steklo.

Kolektorji GreenLand SystemsŽ zagotavljajo dolgo `ivljenjsko dobo brez te`av, ki bi lahko nastopile po nekajletnem delovanju. Narejeni so iz trajnih materialov kot so baker, aluminij in nerjave~e jeklo in ne iz materialov, ki bi bili manj odporni na ekstreme, katerim so na strehi izpostavljeni. Zaradi vsega na{tetega je njihova `ivljenjska doba 30 let in ve~. • RS, Bio Planet

SOLARNE TEHNOLOGIJE

19

Plus X nagrada za Sonnenkraft Standardi in zahteve za pripravo tople sanitarne vode stalno rastejo. Zato se s sodobnimi na~ini priprave ukvarjajo razvojni oddelki mnogih podjetij, ki delujejo na tem podro~ju. Najsodobnej{a re{itev {tevilnih problemov je preto~na priprava sanitarne vode, ki jo ogrevamo v zunanjih prenosnikih toplote.

delovanje ~rpalke. Slednji se sproti posodablja in prilagaja uporabniku.

Nizki upori, visoka u~inkovitost

Sonnenkraftov modul dobil Plus X Podjetje Sonnenkraft je predstavilo svoj preto~ni modul, ki so ga njihovi in`enirji izbolj{evali dvanajst let. Prvi odzivi na novo tehnologijo so odli~ni, saj je podjetje z njo osvojilo presti`no priznanje Plus X. To priznanje podeljujejo podjetjem, katerih proizvodi so {e posebej prilagojeni potrebam kon~nih uporabnikov. Med dobitniki nagrad so bili tudi Apple, BMW, General Electric in Sony.

Nova generacija preto~nih modulov je opremljena z visokou~inkovitimi ~rpalkami, ki imajo zelo majhno porabo elektrike. Posebej zanimiv in inovativen je na~in nadzora temperature tople sanitarne vode, ki deluje po principu nadzora vrtljajev ~rpalke in ne potrebuje

Preto~ni modul za ogrevanje vode ima majhne upore in visok izkoristek

ve~ termostatskega me{alnega ventila.

Modul je v osnovni izvedbi opremljen z dvema elektronskima senzorjema za merjenje pretoka, temperature in tlaka.

Podatki se stekajo v centralni nadzorni sistem, ki je vgrajen v glavo obto~ne ~rpalke in krmili ogrevanje sanitarne vode. Osnovno izvedbo modula lahko raz{irimo {e s prigradnjo cirkulacijske ~rpalke za toplo vodo. Nadzorni sistem ima vgrajen ~asovnik in koledar, ki opazuje in pomni potro{njo tople sanitarne vode. Inteligentno krmiljenje ustvarja uporabni{ki profil kateremu prilagaja

S povratnim vodenjem prekrmilnega ventila dose`emo toplotno slojenje in s tem ohranimo visoke eksergijske vrednosti toplote v hranilniku tople vode. S tem uporabnikom zagotovimo najvi{ji nivo udobja ob najni`ji potro{nji toplotne in elektri~ne energije.

V module so vgrajeni posebni prenosniki toplote, ki so zasnovani posebej za ogrevanje sve`e sanitarne vode. Razporeditev in oblika kanalov je tako zasnovana, da ne more priti do pojava zastojnih temperatur in je brez predelov, kjer bi voda lahko zastajala. S tem se izognemo tudi morebitnemu nabiranju vodnega kamna.

Nova obloga modula ima odli~ne toplotnoizolacijske lastnosti. Modul FWMi je klju~ni sestavni del sistema COMFORT E+. Ta sestav je izdelan iz toplotne ~rpalke, son~nih kolektorjev in zalogovnika toplote. Vsi deli so med seboj prilagojeni, testirani in bodo var~no ter popolnoma avtomatsko delovali od trenutka, ko jih pove`emo v sistem. • Tihec

20

RE[UJEMO VA[ PROBLEM

Je ~i{~enje solarnih panelov smiselno?

Cena ~i{~enja

Da izkoristek son~ne elektrarne z leti pada je razumljivo in s tem je verjetno seznanjen vsak (bodo~i) lastnik son~ne elektrarne ali najemodajalec povr{ine. U~inkovitost solarnih modulov se z leti zmanj{uje, solarne celice pa se »starajo«.

Kaj pa vzdr`evanje, ali tudi to vpliva na proizvodnjo elektrike?

Redno vzdr`evanje Pri~akujemo, da bo son~na elektrarna (SE) po 12 letih delovanja zagotavljala le {e 90% svoje za~etne mo~i, po 25 letih pa naj bi zagotavljala pribli`no 80% za~etne mo~i. Za doseganje dobrih izkoristkov je pomembno stalno vzdr`evanje, pregledi elektri~nih napeljav in razsmernikov, spojev, konstrukcije, samih modulov, ter saniranje morebitnih po{kodb.

Pomembne so meritve, spremljanje statistik proizvodnje in alarmov. Zelo pomemben del vzdr`evanja SE je ~i{~enje solarnih modulov.

Pomen ~i{~enja SE Na prav vseh solarnih modulih se naberejo ne~isto~e v odvisnosti od okolice, vremena in same postavitve. Ve~je ne~isto~e lahko pri~akujemo

^i{~enje ravne solarne strehe z dvigali in teleskopskimi ~istilci (avtor: Avinash Kaushik)

na ravnih SE, elektrarnah blizu gozda ali ve~jih dreves (listi, cvetni prah), blizu cest, {e posebej makadamskih, v su{nih obdobjih. Son~ne elektrarne z naklonom (npr. 30 stopinj) so manj dovzetne za ne~isto~e kot ravne. ^e elektrarne ne ~istimo, lahko po 10 letih delovanja, poleg 10% manj{e mo~i zaradi »staranja«, pri~akujemo {e dodatnih 10% do 30% zmanj{ano proizvodnjo. To lahko pomeni pri mikro elektrarni izgubo od 500 € do 1.500 € na leto.

Si predstavljate kako umazano bi bilo vetrobransko steklo na{ega avtomobila, ~e ga v enem letu ne bi o~istili niti enkrat in niti enkrat vklopili brisalcev, avto pa je brez gara`e?

Poglejmo pomen ~i{~enja {e iz druge perspektive. V kolikor je lastnik povr{ine SE in investitor ena in ista oseba, je jasno kdo ima izgubo zaradi ne~i{~enja SE. Kadar pa gre za dve razli~ni osebi pa je zelo pomemben dogovor kdo bo skrbel za ~i{~enje elektrarne in na kak{en na~in je sestavljena pogodba. ^e bo lastnik povr{ine letno dobil fiksen znesek za najemnino povr{ine, potem verjetno nima interesa ~istiti solarnih modulov. ^e pa bo lastnik povr{ine pla~an variabilno po % od proizvodnje, potem pa ima morda tudi lastnik povr{ine interes skrbeti za ~iste module. V vsakem primeru pa je na slab{em investitor, ~e ne zagotovi rednega ~i{~enja.

Cena ~i{~enja SE je odvisna od velikosti SE, naklona in vi{ine SE, dostopnosti ter »umazanosti« modulov.

Cena ~i{~enja solarnih modulov se giblje med 1 € do 2 € na m2. ^e na{o mikro elektrarno po desetih letih o~istimo nas bo stalo 300 € (1,5 € x 200 m2), kar je majhen stro{ek v primerjavi z izgubo 500 € do 1.500 €. ^i{~enje je torej nujno, morda ne vsako leto, vsekakor pa na vsakih nekaj let.

^i{~enje SE kot poslovna prilo`nost Na ~i{~enje son~nih elektrarn lahko pogledamo {e iz tretjega vidika, kot poslovne prilo`nosti. ^e v spletni iskalnik vnesemo »~i{~enje son~nih elektrarn«, dobimo le nekaj podjetij, ki nudijo to storitev.

Ve~ ponudnikov to storitev ponuja v sklopu celovitega vzdr`evanja. ^e razumemo, da se {tevilo son~nih elektrarn neprestano pove~uje, potem je zagotovo tudi v ~i{~enju son~nih elektrarn zelo dobra poslovna prilo`nost. • mag. Roman Toma`i~

Popolno ogrevanje z minimalnim stro{kom Na{e podjetje je kon~alo testiranja skupnega delovanja vakuumskih kolektorjev Kramar Solar s toplotnimi ~rpalkami zrak–voda. Posamezni sestavni sklopi so natan~no izra~unani za vsako velikost hi{ s talnim in radiatorskim nizko temperaturnim sistemom ogrevanja.

Rezultati so odli~ni, saj zagotavljajo 100% pokrivanje po topli sanitarni vodi, kakor tudi po 100% ogrevanju hi{e. Prihranek pri ogrevanju je celo 90% . Stro{ek celotne investicije se pokrije v 3 do 4 letih. Z na{o kombinacijo solarni sistem + toplotna ~rpalka se izognete stro{kom nabave goriva, stro{ku dimnikarja, ter raznih dovoljenj, hkrati pa pripomorete tudi k ~istej{emu okolju. Zagotovite si brezskrbno bivanje v toplem domu pozimi, s konstantno temperaturo, ter neomejeno koli~ino tople sanitarne vode. Za celotni sklop nudimo 10 letno garancijo, ter povrnitev dela sredstev z kori{~enjem eko subvencije. • Kramar Jo`e

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Kolektor Thermomax ima kar 48% izkoristek

Thermomax je za vro~e Vakuumski Heat Pipe kolektorji so za sedaj dale~ najbolj{a naprava za prestrezanje toplote sonca. Delujejo z 48% izkoristkom in jih lahko namestimo na streho ali na steno stavbe.

Izumili so ga Kitajci Prvi kolektor z vakuum cevmi so v osemdesetih letih prej{njega stoletja razvili in postavili na univerzi Qsing Hua v Pekingu.

Leta 1985 so postavili prvo linijo za serijsko izdelavo, 1997 pa so prodajo pove~ali na 2,5 milijona cevi letno. Meritve in primerjave med plo{~atimi in vakuumskimi tipi kolektorjev ka`ejo, da so za visokotemperaturne namene vakuumski brez tekmeca, plo{~ati pa imajo prednost v nizkotemperaturnem obmo~ju.

Heat Pipe sistem in prednosti Vakuumski kolektor s Heat Pipe sistemom je izjemno u~inkovit, saj ima kar 48% izkoristek. To pa je {tevilo, ki na podro~ju u~inkovitosti prestrezanja son~ne energije nima tekmeca. V ~rno obarvanih ceveh se obi~ajno nahaja voda s protizmrzovalnimi dodatki, ker pa je tlak v njih namerno zni`an, bo

zavrela `e pri 35°C. Te cevi so popolnoma zaprte in zataljene ter se nahajajo v vakuumskem steklenem ovoju, ki ima odli~ne toplotno izolacijske sposobnosti.

Vakumirana dvostenska steklena cev je izdelana iz `ilavega varnostnega stekla, ki je izjemno odporno na temperaturo in udarce.

Tak na~in prestrezanja toplote sonca ima ve~ prednosti. Poleg visoke zanesljivosti delovanja, bo sistem izparevanja in kondenzacije v solarni cevi za~el delovati `e pri 35°C. Zaradi tega morajo biti kolektorji postavljeni pod kotom od 15° do 90°, zato jih lahko namestimo na streho, steno ali ob stavbo. Zaradi visokega izkoristka bomo s kvadratnim metrom

Primerjava u~inkovitosti razli~nih kolektorjev ob raznih temperaturah okolice

21

vakuumskega kolektorja zajeli 4 krat ve~ energije kot s fotovoltaiko enake povr{ine. Angle`i so s primerjalnimi testi izmerili, da vakuumski kolektor v enem letu zajame povpre~no dvakrat ve~ son~ne toplote kot plo{~ati.

Korist ve~ja od ban~nih obresti Povpre~en solarni sistem stane skupaj z monta`o od 3000 do 4000 € ter ima `ivljenjsko dobo najmanj 15 let. Lastniku pa se bo vlo`en denar povrnil v 4 do 7 letih, ~e upo{tevamo, da je je za vgradnjo dobil subvencijo. Sistem med delovanjem ne bo izgubljal svoje u~inkovitosti, kot se to dogaja v fotovoltaiki.

Pomembno je {e, da cene goriv stalno rastejo, cene termosolarnih sistemov pa so ostale enake.

Vzdr`evanje je enostavno, saj zajema samo menjavo protizmrzovalne teko~ine v obtoku, kar je potrebno izvesti na vsakih 5 let. To je potrebno zaradi visokih temperatur grelnega medija, saj se v son~nih dneh voda v obtoku lahko ogreje preko 150°C. • Tihec

22

KLIMATIZACIJA

Klimatizacija prostorov in ~i{~enje klimatskih sistemov

D

ober dan se po jutru pozna in vsi vemo, da se dan ne za~ne dobro, ~e nismo dobro spali. Ker spimo v pregretih prostorih, se zjutraj zbudimo utrujeni in nejevoljni.

Najve~krat se utrujenost zaradi vro~ine vle~e ~ez cel dan, tako v slu`bi, kot doma. ^love{ko telo se proti vro~ini bori z znojenjem, razmerje znojenja pa je odvisno od vla`nosti okolja. ^e je atmosfera vla`na, se znojenje upo~asni, zmanj{a se naravni u~inek hlajenja. Ravnovesje se lahko zopet vzpostavi {ele, ko okolica vsrka zadostno koli~ino vlage in toplote.

Idealna temperatura v bivalnih in pisarni{kih prostorih se giblje okrog 20°C, v proizvodnih prostorih pa okrog 18°C. Zaradi slabega zraka in vro~ine se splo{na storilnost zmanj{a za cca. 30%, produktivnost se pri 24°C zmanj{a `e za 10%, nevarnost nesre~ pri delu pa se pove~a za cca. 23%.

Tako kot je za doseganje idealnih termi~nih pogojev pozimi neobhodno gretje prostorov, postaja poleti nujno hlajenje. Vsako odstopanje od idealnih termi~nih pogojev pomeni poslab{anje termi~nega udobja, kar vpliva na splo{no telesno po~utje in zmanj{anje telesnih in psihi~nih sposobnosti. Termi~no udobje je posebno pomembno za pisarni{ke delavce, delavce v proizvodnji, {olarje, dijake, bolnike in starej{e ljudi.

Tehnolo{ki napredek je omogo~il razvoj posebnih sredstev in klimatskih naprav, ki absorbirajo toploto in vlago, tako da

Avtor: mag. Marjan Poto~an

Ob vseh ugodnostih klimatskih naprav in sistemov, ne smemo pozabiti na ~i{~enje in vzdr`evanje klimatskih naprav. Vzdr`evanje klimatske naprave prepustimo strokovnjakom, o~istimo pa jo lahko sami. Pri tem je mi{ljeno ~i{~enje sobnega dela klimatske naprave. V ~asu mirovanja klimatskih naprav, kar je obi~ajno pozimi, ko naprave mirujejo dlje ~asa, se v uparjalniku klimatS klimatsko napravo lahko {e: ske naprave zaradi vlage, temperature v • ogrevamo prostore - ekonomi~no prostoru in prahu, pri~nejo razvijati {tevilne ogrevanje prostorov za prehodno bakterije, mikroorganizmi in virusi. Posledica obdobje, (dva do trikratna manj{a tega je, da se iz klimatske naprave pri poraba energije kot elektri~ni grelniki ponovnem zagonu po dalj{em mirovanju, enake mo~i), pri~ne spro{~ati precej neprijeten vonj, ki se • zmanj{ujemo vla`nost zraka {iri po prostoru. To se zgodi pri vseh vrstah (prepre~evanje soparnosti, zidne pleklimatskih naprav, tako v zaprtih prostorih, sni, rjavenje kovin), kot tudi pri klimatskih napravah v avtomo• pre~istimo zrak (cvetni prah, cigaretni bilih in drugih vozilih. dim, onesna`en zrak, pr{ice in baktePodjetje Henkel Slovenija d.o.o., oddelek rije, odstranjevanje neprijetnih vonjav, Loctite, je za ta namen ~i{~enja klimatodprava elektrostati~nih nabojev). skih naprav, razvilo dezinfekcijsko pr{ilo, ki je tudi atestirano za odstranjevanje termi~no udobje ni ve~ nedosedolo~enih bakterij, mikroorganizPozimi gljiva `elja. Klimatske naprave mov in virusov. topel, poleti postajajo nepogre{ljiv del vsaUporaba izdelka je mo`na za kega prostora, ravno zaradi `elje vse vrste klimatskih naprav v hladen dom, po napredku in doseganju vedno poslovnih prostorih, avtomobilih je prijeten bolj{ih `ivljenjskih pogojev in in stanovanjih. Izdelek se lahko dom. rezultatov. uporablja tudi kot osve`ilec prostoKlimatske naprave so osnovni del rov, saj ima dve razli~ni stopnji delovanja. opreme prostorov v krajih z dolgimi in In sicer trenutno delovanje za ve~kratno vro~imi poletnimi sezonami in milimi zima- osve`itev prostorov ali kontinuirno delovami. Nujna je njihova uporaba v prostorih, nje, kjer se plo~evinka popolnoma izprazni kjer se zbira veliko ljudi in v prostorih z v enem ciklusu. Izdelek ima vonj po menopremo, ki lahko obratuje le pod idealnimi tolu in evkaliptusu. Plo~evinka zadostuje termi~nimi pogoji (ra~unalni{ki centri, labo- pri ~i{~enju klimatskih naprav za volumen ratoriji, operacijske sobe). prostora do 50 m3. •

5

Loctite 55 ®

Tesnilna Tesnil lna vvrvica rvica 1150 50 m

+ gratis Unior klešče

Nagradna igra Z odgovori na vprašalnik, ki se nahaja v kompletu, sodelujete v nagradni igri za 28 delni set Uniorjevega orodja!

*Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. *Vprašalniki bodo na voljo na prodajnih mestih. *Prejemnik glavne nagrade bo obveščen po pošti.

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor

tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275

www.loctite.si

Nakup

Preprosto prihranim.

Pika.

24

do obrokov brez obresti

VPe k>r potre?ujete W> Dr>Anjo in opremo S>ťeD> Aom> ,?iťŕite n>ťe poPloS>lni@e po SPej 0loSeniji in Pe prepriŕ>jte Centri Tehnike: a GALSđŕin> Ȋ!CLRCPȊ2CFLGICȊ HBMTĒŖGL? Ȋ4GN?TQI?ȊA Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋa reĒi@eȊzȊ!CLRCPȊ2CFLGICȊ PCēGAC Ȋ !CQR?ȊQTM@MBCȊ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋa $LrnG> />ADLn>Ȋ Ȋ!CLRCPȊ2CFLGICȊ%MPLH?Ȋ0?BEML? Ȋ*HSRMKCPQI?ȊA Ȋ Ȋ%MPLH?Ȋ 0?BEML? Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ• Koper Ȋ!CLRCPȊ2CFLGICȊ)MNCP Ȋ)MJMBTMPQI?ȊACQR?Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ• KrťkoȊ Ȋ!CLRCPȊ2CFLGICȊ)PĒIM Ȋ !CQR?ȊIPĒIGFȊēPRCTȊ ? Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ• )GR?IG>n>Ȋ Ȋ!CLRCPȊ2CFLGICȊŕPLSŖC Ȋ.MRȊIȊQCHKGĒŖSȊ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ Ȋ• Ljutomer !CLRCP 2CFLGIC 4CQL? *HSRMKCP ?@GLQI? *HSRMKCP • *>ri?or - !CLRCP 2CFLGIC +?PG@MP 2Pē?ĒI? ACQR?

• *urPk> 0o?ot> - !CLRCP 2CFLGIC +SPQI? 1M@MR? .JCQC • /oD>ťk> 0I>tin> - !CLRCP 2CFLGIC

0ME?ĒI? 1J?RGL? 2PēGĒŖC • -oPtojn> - !CLRCP 2CFLGIC .MQRMHL? 2Pē?ĒI? ACQR? • Ptuj !CLRCP 2CFLGIC .RSH -PKMĒI? ACQR? • 0eSni@> - !CLRCP 2CFLGIC 1CTLGA? 1?TQI? ACQR? @

• 0IoSenPk> iPtri@> - !CLRCP 2CFLGIC 1JMTCLQI? GQRPGA? *HS@JH?LQI? ACQR? • 0IoSenPke Konji@e - Center 2eFnGIe 1JMTenQIe )MnHGAe "eJ?TQI? AeQt? • Velenje - Center 2eFnGIe )GBrGĹ–eT? AeQt? • Ä?>le@ - Center 2eFnGIe Ä‘?JeA CeJHQI? AeQt? • in ĹĄe oPt>le tehniĹ•ne proA>j>lne P toSrPtno ponuA?o

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana

PREZRA^EVANJE

25

Razli~ni na~ini prezra~evanja Ko govorimo o prezra~evanju se vsi zavedamo, da je to potrebno, moramo pa se tudi zavedati, da obstaja veliko na~inov prezra~evanja, ki se med seboj lo~ijo glede na: kvaliteto, vpliv na prostor, kontrolo in energijske izgube. Tako lo~imo: prezra~evanje z odpiranjem oken ali preko okenskega okvirja, prezra~evanje z ventilatorjem, podtla~no prezra~evanje, lokalno ali centralno prezra~evanje s povratkom toplote.

Odpiranje oken in prezra~evanje preko okenskega okvirja Ker je sodobna hi{a precej zrakotesna (`elimo si ~im manj nekontroliranih temperaturnih izgub), je odpiranje oken edina izbira, ki jo imamo, ~e nimamo nobenega drugega na~ina prezra~evanja. Za kvalitetno prezra~enost prostorov (odvod vonjav in vlage ter oskrba s sve`im zrakom) je potrebno odpreti okno vsako uro za 5 minut, v prostoru, ki ga `elimo prezra~iti.

O~itno je, da tega ne po~nemo po celi hi{i, temve~ le lokalno. Prav tako je jasno, da to ne moremo po~eti ves ~as na{ega bivanja v hi{i. Gotovo tega ne bomo izvajali pono~i, ko spimo, pa tudi takrat potrebujemo sve`i zrak, da se kvalitetno spo~ijemo in naspimo. Odprto okno predstavlja tveganje za vdor vlage (padavine), mr~esa, prahu, hrupa in energijske izgube. Slednje predstavljajo (samo v zimskem ~asu) do 40 % vse vlo`ene energije za ogrevanje. Nakup oken, ki imajo prezra~evanju namenjene odprtine v okenskem okvirju, `al re{i le nekaj od na{tetih problemov, {e vedno pa ostanejo energijske izgube, lokalni efekt prezra~evanja in dejstvo, da so tak{na okna dra`ja.

Uporaba ventilatorja in podtla~no prezra~evanje Odvodni ventilator v sodobni hi{i zaradi `e omenjene zrakotesnosti izgublja pomen, ~e ne uredimo ustreznega dovoda zraka. Enako je tudi s kuhinjsko napo, ki ima odvod na prosto, saj bo zaradi gradnje podtlaka v objektu delovala le, ~e odpremo okno. V ta namen se vse bolj uporabljajo obto~ne nape, ki zrak filtrirajo in ga vra~ajo nazaj v prostor in ne vplivajo na tla~ne razlike v objektu. Prezra~evanje z odvodnim ventilatorjem je mo`no nadgraditi po principu podtla~nega prezra~evanja, kamor dovajamo zrak v ~iste prostore (spalnica, dnevna in otro{ka soba, ‌) preko bolj ali manj dovr{enega stenskega preboja. Ta je namre~ lahko opremljen z du{ilcem zvoka, filtrom in termostatskim ventilom, ki spreminja koli~ine dovedenega zraka glede na temperaturo in prepre~uje vdor velikih koli~in hladnega zraka, ko je zunaj najbolj hladno. Tak sistem `e deluje na celotni objekt sistemsko, dovaja sve`i zrak v prostore, kjer je ta najbolj potreben in odvaja vlago in neprijetne vonjave tam kjer se ustvarjajo, obenem pa ne predstavlja velike investicije ob vgradnji. Ta sistem {e vedno ne odpravi energetskih izgub s prezra~evanjem.

Lokalne in centralne prezra~evalne naprave s povratkom toplote Prezra~evalne naprave z izmenjevalcem toplote so edine od na{tetih, ki tudi zmanj{ujejo prezra~evalne energijske izgube.

Sodobni rekuperatorji, kot jih tudi imenujemo, vra~ajo `e 90 % in ve~ toplote iz odpadnega v dovodni zrak. Na ta na~in ne vplivajo le na stro{ek ogrevanja, temve~ tudi na bivalno ugodje, saj se dovedeni zrak temperaturno

skoraj ne razlikuje od notranjega, obenem pa se ta povsem zamenja (kar je tudi namen prezra~evanja). Lokalni rekuperatorji imajo to slabost, da delujejo le na prostor kjer so vgrajeni, hkrati pa so precej dragi. Edina prava, najbolj kvalitetna in celovita re{itev, je centralno sistemsko prezra~evanje vseh prostorov hi{e s povratkom toplote. Na ta na~in lahko dovedete sve` zrak po antistati~nih in antibakterijskih ceveh brez vpliva na kvaliteto zraka, hkrati pa se zrak prefiltrira (odstranite lahko tudi cvetni prah), razvla`i in pogreje z odpadnim zrakom. Za monta`ne hi{e in manj{e poslovne prostore, kjer je lahko procent relativne zra~ne vlage v zimskem ~asu precej nizek, je mo`no namesto klasi~nega plo{~nega izmenjevalca, ki vra~a le toploto, uporabiti entalpijski izmenjevalec, ki poleg toplote vra~a tudi nekaj vlage.

Zadnje ~ase so se cene tovrstnih sistemov precej pribli`ale investitorju, nasproti pa prihaja tudi EKO sklad s svojimi nepovratnimi finan~nimi spodbudami, kjer lahko ra~unate na kar 25 % celotne investicije v prezra~evanje s povratkom toplote (ve~ na www.ekosklad.si). Po drugi strani se spreminja tudi zakonodaja, ki po PURES-u 2 od investitorja zahteva energijsko u~inkovito prezra~evanje objektov. • Ve~ na www.klivent.si

SOLARNE TEHNOLOGIJE

26

Nem{ki fotovoltai~ni zasuk

N

em{ka vlada, podobno kot vlade drugih dr`av EU, opu{~a subvencioniranje elektrike iz fotovoltai~nih modulov.

Tak razvoj so mnogi napovedovali `e pred leti, saj je padajo~a krivulja cen modulov jasno kazala, kaj se bo zgodilo. Pred tremi leti so predvidevali, da se bosta cena solarne in elektrarni{ke elektrike v 10 do 15 letih izena~ili, to pa se bo v resnici zgodilo `e veliko prej, zato bodo podpore fotovoltaiki v kratkem preteklost.

Bitka med velikani in nova podpora Nemci imajo ob~asno probleme z vi{ki okolju prijazne vetrne in son~ne elektrike. Lastniki termo in nuklearnih elektrarn `elijo v omre`je najprej poslati in prodati svojo elektriko, pri tem pa blokirajo vstop zeleni energiji. Pri tem na~rtujejo tudi nove in zmogljive daljnovodne poti, s pretvezo, da vetrne elektrike s severa ni mo`no poslati v ju`ne dele dr`ave. Pri

tem nameravajo za gradnjo teh zelo dragih daljnovodov uporabiti denar davkopla~evalcev ter jim nato prenos energije vsak mesec {e enkrat obra~unati, ~eprav bodo dr`avljani daljnovode `e enkrat pla~ali.

Od prvega maja letos pa je nem{ka vlada spremenila sistem fotovoltai~nih subvencij, saj sedaj spodbuja samo gradnjo solarnih sistemov, ki elektrike ne po{iljajo v omre`je, temve~ shranjujejo v svoje baterije. Graditelji dobijo 660 € na kW vgrajenih baterij, pri ~emer skupna kapaciteta baterij ne sme presegati 30 kWh. V prvem letu imajo na razpolago 25 milijonov evrov, po na~rtih njihovih analitikov pa bodo te podpore podeljevali do 2017.

Podro~je shranjevanja elektrike je `e do sedaj dobro pokrito, saj bo

Solarne baterije imajo druga~ne lastnosti od avtomobilskih ter so uporabne in trajne

na leto{njem sejmu Intersolar v Münchnu svoje sisteme predstavilo kar 180 proizvajalcev. Gradnja tako imenovanih oto~nih sistemov bo v kratkem tudi v mestih postala nekaj obi~ajnega.

Nem{ka »Energetska prelomnica« Je izraz, ki ozna~uje prehod na obnovljive vire in v svetu trenutno nima primerjave. V na~rtovanju sodeluje tudi in{titut Fraunhofer, kjer so izra~unali,

da zgradba s solarnimi baterijami iz omre`ja odjema za 60% energije manj, kot obi~ajna. S tem bodo razbremenili javno omre`je, zni`ali koni~ne obremenitve ter stabilizirali ceno elektrike. Pri~akujejo skok prodaje akumulatorjev, zni`evanje njihove cene in zagon razvoja vedno bolj{ih izdelkov. Do sedaj je bila najve~ja zapreka visoka cena teh sistemov, ki jo bodo sedaj zni`ali s pomo~jo subvencij. • Tihec

CENTER

varčnega ogrevanja

Toplota za celoten dom in sanitarno vodo!

Skoraj brezplačno do tople sanitarne vode!

t S toplovodnim kaminom Edilkamin H2Oceano na polena moči 23 kW, boste lahko ogrevali do 535 m3 zraka.

t Povprečna 4-članska družina v toplem delu leta uporabi tuš najmanj 8- do 12-krat dnevno.

Solarni sistem PROSUN BASIC lahko v tem obdobju skoraj 100 % brezplačno pokrije potrebe po topli sanitarni vodi.

t Kurišče narejeno iz nerjavečega jekla. t Jedro kurišča narejeno iz litega železa.

t S solarnim sistemom PROSUN BASIC boste v tuširanju uživali brez velikih stroškov.

t Popolnoma ravno steklo z dvižnim mehanizmom.

Akcijska cena*

Akcijska cena**

2.647,00 € 2.376,00 €

Ne zamudite!

Akcijska ponudba velja do 31. julija 2013.

* z obračunanim 22 % DDV, ** z obračunanim 9,5 % DDV

BREZOBRESTNI KREDIT !

t Možnost subvencije Eko sklada.

Akcijska cena*

Akcijska cena**

1.931,00 €

1.733,00 €

Ne zamudite!

Akcijska ponudba velja do 31. julija 2013.

* z obračunanim 22 % DDV, ** z obračunanim 9,5 % DDV

Ne čakajte! Obiščite CENTER varčnega ogrevanja na Tržaški c. 85A v Mariboru.

Več informacij za pridobitev brezobrestnega kredita najdete na www.seltron.si !

T: 02 / 671 96 00 E: info@seltron.si S: www.seltron.si

28

NAPREDNE NOVOSTI

Hibrid: toplotna ~rpalka in plinska kondenzacijska pe~ - dve tehnologiji v enem Hibridni sistem geoTHERM & ecoTEC zdru`uje zanesljivost in udobje plinskega ogrevanja z brezpla~nim doprinosom energije iz okolice. Novost na trgu je stenska toplotna ~rpalka, izdelana v Vaillantu, ki se kombinira s plinsko kondenzacijsko pe~jo. Je optimalna okolju prijazna re{itev za novogradnje, prenovljene hi{e, kakor tudi za obstoje~e kotlovnice.

Izbor delovanja, katera od njiju bo delovala dolo~imo sami z nastavitvijo avtomatike, in sicer glede na trenutne cene energenta.

Vir toplote po izbiri Z novo toplotno ~rpalko lahko za izvor toplote uporabite toploto iz zraka, zemlje, ali podtalne vode. Vsi modeli delujejo s 3 kW toplotne mo~i. Pri uporabi zraka kot izvora toplote, se uporablja split tehnologija z izmenjevalcem toplote, ki je montiran znotraj zgradbe. Med izmenjevalcem in hladilnim krogom torej ni nobene izgube toplote.

Najbolj{a re{itev je in{talacija kompletnega hibridnega sistema, bodisi z zra~nim izmenjevalnikom, zemeljskim kolektorjem, sondo ali vodnjakom v kombinaciji s plinsko kondenzacijsko pe~jo ecoTEC plus. Toplotna ~rpalka je tudi po izgledu in dimenzijah

enaka plinski pe~i. Zaradi njunih kompaktnih mer ju lahko montiramo tudi v najmanj{e prostore. Hkrati lahko vsak del sistema motiramo v razli~ne prostore.

So trije kilovati dovolj?

3 kW toplotne mo~i zado{~ajo za ve~ino manj{ih novogradenj. Toplotne izgube stavb so ponavadi predvidene na -13°C, kar pomeni, da bo toplotna ~rpalka delovala samostojno skozi prehodna obdobja, plinska pe~ pa bo delovala le kadar bo potrebno.

Vsaka moderna stenska plinska kondenzacijska pe~ z eBUS komunikacijo, bodisi preto~na ali v kombinaciji z zunanjim vsebnikom tople vode, se lahko nadgradi v hibridni sistem. Nova toplotna ~rpalka se enostavno pove`e z obstoje~im plinskim ogrevanjem, ki {e naprej skrbi za ogrevanje pri vr{nih toplotnih potrebah. To pomeni, da se plinska pe~ za ogrevanje vklopi le v primeru, ko toplotna ~rpalka ni ve~ zmo`na sama ogrevati stavbe.

Hibridni sistem porablja ve~ino toplote iz okolja, za ostalo poskrbi pliska pe~. Odlo~itev o tem, katera naprava bo v dolo~enem trenutku delovala, sprejema avtomatika calorMATIC 470/2. V avtomatiko vpi{emo aktu-

alne cene plina, ter elektrike po razli~nih tarifah. Na podlagi tega in temperaturnih razmer, avtomatika vklaplja bodisi toplotno ~rpalko, bodisi plinsko pe~. V hibridnem sistemu lahko toplotna ~rpalka pripravi do 80% vse potrebne toplotne energije.

V kombinaciji s hibridnim sistemom toplotne ~rpalke in plinske pe~i lahko upravljamo z enim direktnim krogom, ali enim direktnim in enim me{alnim krogom. Za upravljanje drugega me{alnega kroga potebujemo avtomatiko VR 61/2. Lahko pa z uporabo dvoconskega kita, dose`emo so~asno delovanje toplotne ~rpalke in plinske pe~i. V tem primeru plinska pe~ ogreva direktni ogrevalni krog, toplotna ~rpalka pa me{alnega.

Avtomatika VR 61/2 je v tem primeru `e tovarni{ko vgrajena v dvoconski kit. • Mitja Jane`

Zakaj hibrid geoTHERM? Ker naredi vaš objekt ˝zelen˝!

geoTHERM in ecoTEC VUW 236 Besedo hibrid lahko od danes naprej mirno povezujete tudi z ogrevalnimi napravami. Pri Vaillantu vam ponujamo toplotno črpalko geoTHERM moči 3 kW (zrak/voda ali zemlja/voda), ki jo povežete s plinsko kondenzacijsko napravo ecoTEC VUW in vzpostavite učinkovit, varčen, ter predvsem ekološko sprejemljiv odnos z vašim ogrevalnim sistemom.

Sistem samodejno preklopi med delovanjem na elektriko ali plinom oz. bolj varčnim načinom ogrevanja preko pametne regulacije.

Subvencija države preko Eko Sklada j.s.

OGREVAJMO SE ZA 1.000 EUR

29

Dvostopenjska toplotna ~rpalka HITACHI YUTAKI S80 – prava izbira za radiatorsko ogrevanje

V

isokotemperaturna, dvostopenjska toplotna ~rpalka YUTAKI S80 je namenjena zagotavljanju energije za nove objekte kakor tudi za zamenjavo starega sistema ogrevanja na zemeljski plin ali kurilno olje.

Toplotna ~rpalka HITACHI YUTAKI S80 dosega temperaturo ogrevne vode do 80°C tudi pri ekstremnih zunanjih razmerah do -20°C brez pomo~i elektri~nih grelcev. S tem je omogo~eno zagotavljanje zadostne koli~ine energije in visoke temperature za ogrevanje objekta z radiatorskim ogrevalnim sistemom, talnim ogrevalnim sistemom ali kombinacijo obeh. Njena glavna prednost je prav segrevanje vode do 80°C, kar omogo~a

zamenjavo dotrajanih kotlov in s tem zmanj{anje stro{kov za ogrevanje do 60 % in to brez nepotrebnega poseganja po dodatnih sevalnih telesih ali predelavi radiatorjev. Vso delo se opravi v kotlovnici, hitro in ~isto.

toplotno ~rpalko v energijski razred A+!

Izpopolnjena regulacija S svojo izpopolnjeno regulacijo omogo~a {e dodatne funkcije, ki prispevajo k zanesljivem in komfortnem obratovanju ter var~evanju z energijo. YUTAKI S80 nam omogo~a priklop na CNS sisteme in KNX protokol tako, da lahko napravo upravljate na daljavo ali preko pametnih telefonov ter dlan~nikov.

Re{itev za vsako hi{o Delovanje toplotne ~rpalke YUTAKI S80 Toplotna ~rpalka YUTAKI S80 ima dva inverterska kompresorja, ki delata v pametni kaskadni tehnologiji z dvema hladilnima krogoma s hladilnima sredstvoma R410A in R134A. Prvi kompresor se nahaja v zunanji enoti (R410A), drugi kompresor se nahaja v notranji enoti (R134A). Da bi pove~ali sezonsko u~inkovitost naprave (SCOP), drugi krog deluje le kot oja~evalnik v kolikor se zahteva visoka temperatura vode, preostali ~as se uporablja le en krog.

Krmilnik glede na zunanjo temperaturo in potrebe po vi{ini temperature ogrevalne vode, odlo~a o delovanju enega ali dvojnega hladilnega tokokroga in s tem optimizira porabo elektri~ne energije.

Z inovativnim sistemom krmiljenja so tako pri Hitachiju dosegli visoko sezonsko u~inkovitost naprave, kar uvr{~a

Toplotna ~rpalka YUTAKI S80 je izvedena kot kompaktna notranja enota toplotne ~rpalke z bojlerjem za pripravo sanitarne tople vode v neto

volumnu 185 litrov ali 250 litrov ter zunanjo split enoto.

V kolikor so na voljo tudi son~ni kolektorji nam sistem omogo~a uporabo le teh pri pripravi tople sanitarne vode oziroma pri ogrevanju sistema.

Toplotna ~rpalka YUTAKI S80 je dobavljiva v mo~eh od 10 do 16 kW, kar zadostuje za ve~ino eno- do dvostanovanjskih dru`inskih hi{.

Za ogled, brezpla~ni informativni izra~un in ponudbo pokli~ite podjetje Ogrevanje in hlajenje d.o.o., ki je va{ partner za znamko Hitachi na [tajerskem. • Bo{tjan Tischler, 041 397 634, info@heatandcool.si www.heatandcool.si

30

DOGODKI

V

za~etku junija je v organizaciji podjetja Lunos v Zagrebu potekal 1. Kongres energetsko u~inkovitih re{itev.

Na Hrva{kem kmalu pri~akujejo pove~anje obsega vlaganj v energetske prenove, velika vzpodbuda za tovrstna vlaganja pa bodo gotovo sredstva EU. S 1. julijem, ko je Hrva{ka vstopila v EU, bo na voljo ve~ evropskih sredstev, dostop pa bodo imela tudi slovenska podjetja.

Danes `ivimo v stavbah, ki so podobne akvarijem, zrakotesnost objektov je izredna, zra~enje pa eden najpomembnej{ih ukrepov za kvalitetno bivanje, je povedal generalni direktor Lunosa; Nem~ija, Andreas Lehman. @e 5. desetletje se ukvarjajo z u~inkovitimi decentralizacijskimi sistemi prezra~evanja brez prezra~evalnih kanalov. Pri ~emer razvijajo sisteme, ki so za delovanje optimalni pri porabi energije, komaj sli{ni in jih je mo`no povezati v nadzorni sistem.

Podjetje Lunos prezra~evalne sisteme razvija s proizvodnjo v Berlinu v Nem~iji in ima 60 zaposlenih. Z invoativnimi re{itvami na podro~ju prezra~evanja realizirajo 2,2 mio EUR prometa letno. Novi prezra~evalni sistemi Lunos so cenovno dosegljivi, z nizkimi stro{ki obratovanja, ter drugimi za bivanje klju~nimi funkcijami - vgrajeno za{~ito za prepre~evanje vlage in ne~isto~ zraka ter prepre~evanje hrupa.

Razvoj v Lunosu je stalnica, v leto{njem letu so uspe{no lansirali novo skoraj ni~ energijsko prezra~evalno napravo E2, z porabo energije najve~ 3 EUR letno. E2 je najmanj{a rekuperacijska enota, kar jih obstaja in omogo~a rekuperacijo z izkoristkom nad 90%. Izpopolnjuje in presega zakonske zahteve energetske u~inkovitosti.

Lunosovi prezra~evalni sistemi zado{~ajo kriterijem za izmenjavo zraka in vra~anje toplote, tako v nizko energijskih, kot v pasivnih hi{ah. Poraba elektri~ne energije glede na koli~ino izmenjanega zraka zna{a od 1,4 W, pri izmenjavi zraka 17m3/uro, do 3,3 W, pri izmenjavi zraka 38 m3/uro.

Bistveno je, da so `e sedaj pripravljeni na direktive unije za gradnjo skoraj ni~ energijskih hi{, ki bodo do leta 2020 postale stvarnost.

Sedaj imamo v Sloveniji, kot tudi na Hrva{kem, mo`nost vgraditi u~inkovite prezra~evalne sisteme, ki so cenovno dose-

Hrva{ka pri~ela graditi na energetski u~inkovitosti stavb

Rekuperatorski sistem Lunos E2

Milan Kuster, direktor Lunos Slovenija: Do leta 2020 bomo morali vpeljati sistem ni~ energijskih stavb, decentralizirani sistemi brez izgradnje kanalov so idealna izbira tako za obstoje~e zgradbe kot novogradnje.

Andreas Lehmann, generalni direktor Lunos Nem~ija

Marjana Ĺ ijanec, ZRMK: Letos naj bi v Sloveniji za`ivelo certificiranje stavb, imamo na razpolago 150 energetskih strokovnjakov, obetajo se nam energetske izkaznice stavb.

Podpisan dogovor o generalnem zastopstvu Lunosa na Hrva{kem.

Vojko Volk, veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu: Hrva{ka je mala ekonomija, ~e se bodo podjetja uspela povezati, racionalno razpolagati s sredstvi za promocijo energetske u~inkovitosti in koristiti sredstva EU, doseganje u~inkov na podro~ju rabe energije ne more izostati.

Na 1. Kongresu energetskih re{itev v Zagrebu so sodelovali predavatelji: (z leve) Andrej Pureber; R`i{nik in Perc d.o.o., Vlado Krajcar, Biro Krajcar arhitekti d.o.o., Toni Lojen; Lingston d.o.o., Milan Kuster; Lunos d.o.o., Marjana Ĺ ijanec Zavrl; ZRMK, Milenko Ziherl; direktor Eko sklada.

gljivi, stro{ki obratovanja pa toliko nizki, da jih je smiselno vgraditi prav v vsak objekt. • Jo`ica Ekart, Revija Var~ujem z energijo

Jo`ica Ekart, urednica revije VAR^UJEM Z ENERGIJO, dr. Andrej Fi{travec, `upan Mestne ob~ine Maribor.

Milenko Ziherl, direktor Eko sklada Slovenija: Hrva{ka lahko z ustanovitvijo eko sklada iz prodane kvote energentov enako u~inkovito po~rpa sredstva za eko investicije kot Slovenija, eko krediti so za gospodinjstva v Sloveniji, v primerjavi s ponudbo komercialnih bank, ugodnej{i vsaj za 2%.

BIVANJE V ZATESNJENIH ZGRADBAH

31

Prepre~imo vlago pozimi Poletje je ~as za prepre~itev nastanka odve~ne vlage

V

?Sloveniji imamo `e veliko energetsko saniranih stavb. Ob teh obnovah pa ne najdem odgovora zakaj se je dopustilo, da ni bila ob sanacijah ustrezno upo{tevana vse ve~ja zatesnjenost stavb.

Energetska u~inkovitost bi ob vgradnji novih oken ali obnovljenega ovoja zgradb nujno morala imeti vklju~ene u~inkovite re{itve odvajanje vlage. Pozimi in prav tako poleti, vlago nadihamo, jo pridelamo s kopanjem in kuhanjem, ob tem pa so vnaprej pri~akovane zelo neugodne posledice nastale vlage. Vemo, da zidovi vlago absorbirajo, pozimi ti zato zrmzujejo, omet se posledi~no lu{~i, vlaga v zidovih raztaplja soli, sama stavba pa pri~ne propadati. Varnost in vrednost stavbe pa se s tem konstantno zmanj{uje. Vlago lahko uspe{no prepre~imo s prisilnim prezra~evanjem z izmenjavo toplote, s kontroliranim naravnim prezra~evanjem ali decentralno ventilacijo z uravnavanjem vlage.

Relativna vla`nost med 80 in 85% je predpogoj za razvoj plesni V ~lovekovem bivalnem okolju je hranljivih snovi za plesni na pretek (ometi, disperzijske barve, les, tekstil tapete, prah).

Plesni se v glavnem hranijo iz snovi, ki vsebujejo organsko vezan ogljik (glukoza, maltoza, saharoza), ~eprav nekatere vrste plesni lahko predelajo tudi celulozo. Temperaturno obmo~je za razvoj plesni je med 0 do 40°C in pri pH med 4,5 in 6,4.

To pomeni, da plesni najbolj ustreza kislo okolje. Plesni uspevajo tako v svetlem in temnem okolju, razvojna doba je od dveh do {est mesecev. @e relativna vla`nost med 80 in 85 % zado{~a za razvoj plesni.

Plesni lahko pre`ivijo v zelo izsu{enem stanju in ~akajo na ugodne razmere za ponoven razvoj Razvoj plesni onemogo~imo z zmanj{anjem prekomerne relativne vla`nosti v prostoru in tudi z odpravo vzrokov navla`evanja konstrukcijskih sklopov. Vsi drugi posegi za odstranjevanje plesni nimajo dolgoro~nega u~inka. ^e plesni odstranimo samo povr{insko, to ni dovolj. Na prizadetem mestu je potrebno omet odstraniti v celoti, lesene dele pa zamenjati.

Spodnja meja izmenjave zraka je 0,7 izmenjave na uro Spodnja meja ugodja je za ~loveka v prostoru pri 30 % relativne vla`nosti. Pri temperaturi zraka 20°C je obmo~je ugodja med 45 in 60 % relativne vla`nosti. Prostore je potrebno prezra~evati iz zdravstveno – higienskih razlogov. Spodnja meja izmenjave zraka zna{a 0,7 izmenjave na uro. Ustrezno mikroklimo zagotovimo z zadostnim in pravilnim prezra~evanjem. S tak{nim na~inom prezra~evanja prepre~imo, da bi relativna vla`nost notranjega zraka presegla kriti~no mejo in s tem v veliki meri odstranimo nevarnost kondenzacije vodne pare in nastanka plesni.

Neovirana difuzija vodne pare Vodna para prehaja skozi gradbene konstrukcije z difuzijo. Koli~ina vodne pare, ki se odvaja iz prostora z difuzi-

jo zna{a pri obi~ajnih gradbenih materialih le 2 %. Ostala koli~ina vodne pare (98 %) odpade na kontrolirano in nekontrolirano prezra~evanje skozi okna, ter na prehajanje vodne pare skozi netesna mesta v ovoju zgradbe. Iz navedenega izhaja, da ni mo`no zgolj z ustrezno sestavo gradbenih konstrukcij uravnavati vla`nost zraka v prostoru, ter tako nadomestiti naravno prezra~evanje.

Sestava konstrukcijskega sklopa zgradbe mora dopu{~ati, da v zimskem ~asu omogo~a neovirano difuzijo vodne pare in tudi kondenzacijo, ki naj bo v predpisanih dovoljenih mejah.

Prezra~evanje ne sme zni`evati temperature v prostoru Prehod na centralni sistem ogrevanja in tudi zamenjava starih oken s sodobnimi, ki so manj prepustne za zrak, je bivalne pogoje preve~

poslab{alo. Prostore je nujno potrebno dodatno redno prezra~evati, hkrati pa ne smemo zni`evati temperature v prostoru, kar bi lahko privedlo do zni`anja povr{inskih temperatur obodnih elementov, ter nastanek povr{inske kondenzacije in plesni. Ogrevanje izvajamo po principu prekinjenega kurjenja, to je z ob~asnim zni`anjem temperature. Zaradi soodvisnosti temperature in relativne vla`nosti zraka, temperaturna razlika naj ne prese`e 4°C oziroma 4 K. Ker so vse sodobne energijsko u~inkovite zgradbe zrakotesne, terjajo temu ustrezen na~in in re`im prezra~evanja prostorov. Potrebno stopnjo izmenjave zraka lahko dose`emo s prisilnim prezra~evanjem z izmenjavo toplote ali pa s kontroliranim naravnim prezra~evanjem.• Jo`ica EKART, VIR: www.gcs.gi-zrmk.si

32

HLAJENJE

Klimatske naprave Mitsubishi Electric Za zdravo in udobno bivanje - najvi{ji energetski razred A+++

P

oletje `e ka`e svojo mo~, kar smo lahko ob~utili v preteklih dneh. Ste `e razmi{ljali, kako udobno bi bilo vro~ino pre`iveti v prijetnem hladu?

Predstavljamo vam vrhunski stenski model MSZ-FH, v katerem so zdru`eni napredki iz podro~ij ~i{~enja zraka, zaznavanja gibanja ljudi v prostoru, tehnologij izpiha zraka, ki je nemote~e in ustvarjanja zdravega bivalnega okolja.

Stenski model FH postavlja nov mejnik kvalitete, udobja in doseganja najvi{jih energetskih izkoristkov na podro~ju hlajenja in ogrevanja Dvojne lamele bivalnih prostorov.

Pri Mitsubishi Electric so ^ist in sve` zrak je klju~en za ustvarili dvojne lamele, ki razdelijo izpih zraka na levo in zdravo bivalno okolje. Z upodesno stran prostora. S tem rabo posebnih filtrov – Plasma zrak prehaja skozi celotno širino prostora, obenem pa Quad – plazemski filterski sisdovaja zrak do oseb v UD]OLþQLK tem, nam enota FH omogo~a delih prostora. u~inkovito odstranjevanje {tirih vrst onesna`evalcev zraka: bakterij, virusov, alergenov in prahu. ^e pomislite na ohladitev v poletnih 3-D senzor dneh vzajemno z nizko porabo energije, 3-D senzor, name{~en na napravi, z vam ponujamo pravo re{itev. V lu~i nove uredbe o energetskih razredih za klimatske vrtenjem okrog svoje osi, ustvarja tridinaprave, predstavlja priznani japonski pro- menzionalno temperaturno sliko klimatiizvajalec klimatskih naprav in toplotnih ziranega prostora. Tako podrobna analiza ~rpalk Mitsubishi Electric nove klimatske omogo~a napravi, da oceni kje v sobi se naprave, ki slovijo po svojem izredno tihem nahajajo osebe, zaznava odsotnost oseb, delovanju, elegantnih oblikah, odli~nih lo~i hi{ne ljubljen~ke od ljudi in prilagaja filtrih za ~i{~enje prostorskega zraka in DC izpih `eljam in potrebam uporabnika. inverter tehnologiji, ki delovanje klimatskih naprav uvr{~a v sam vrh energetskih izkoristkov in var~nega delovanja.

Lahko se odlo~ite za namestitev enojne split klimatske naprave ali za multi sisteme, ki omogo~ajo namestitev ve~ notranjih enot na eno samo zunanjo enoto. Izbirate lahko med razli~nimi modeli, ki zagotavljajo va{e udobno bivanje v vseh letnih ~asih.

Klimatske naprave so namre~ namenjene hlajenju v vro~ih poletnih dneh in ogrevanju v prehodnih jesenskih ter pomladanskih dnevih in v zimskem obdobju, saj u~inkovito grejejo do -25°C. Mitsubishi Electric skozi vsa razvojna obdobja klimatskih naprav na prvo mesto postavlja potrebe ljudi. Razvoj stremi k razumevanju po~utja in ustvarjanju udobnega in zdravega `ivljenjskega okolja.

Bakterije

Dvojne lamele in naraven izpih zraka Za ustvarjanje zdravega okolja je najpomembnej{e, da je izpih zraka ~im bolj podoben naravnemu. Re{itev, ki jo ponuja podjetje Mitsubishi Electric, je funkcija Natural Flow, ki ustvarja naraven zra~ni izpih podoben sapici vetra, pri ~emer se izogiba neprijetnemu ob~utku konstantnega, nenaravnega pihanja iz naprave. Za merilo je Mitsubishi Electric uporabil vi{avje Kirigamine, ki velja na Japonskem za najbolj prijetno naravno okolje.

Poleg udobja v poletnih ~asih nam, z uporabo funkcije HYPER HEATING klimatski sistem Mitsubishi Electric MSZ-FH, zagotavlja enako mero udobja v zimski sezoni. Naprava dosega optimalne grelne sposobnosti, zagotavljanja nominalne ogrevalne mo~i celo do zunanje temperature -15°C in neprekinjenega delovanje do -25°C. Ta klimatska naprava vam omogo~a var~no ogrevanje skozi celo zimo.

Za ob{irnej{o predstavitev ostalih klimatskih naprav, toplotnih ~rpalk Ecodan Zubadan in prezra~evalnih naprav za dom in pisarno oziroma za pomo~ pri izbiri in svetovanje, nas obi{~ite v Trzinu, na Špruhi 19 ali nam pi{ite na info@ream.si oziroma pokli~ite na brezpla~no {tevilko 080 98 98. •

Ve~ kot samo dobavitelj!

Virusi

Testiranje v prostoru velikosti 25 m 3 je potrdilo,

Testiranje v prostoru velikosti 25 m 3 je potrdilo,

minutah.

delcev v 65 minutah.

Plasma Quad izključen

Plasma Quad vključen

Brez Plasma Quad

S Plasma Quad

* Hepatociti postanejo prozorni, ko jih prizadene virus Št. testa

.5&(6 %LR WHVWQR SRURÿLOR äW B Št. testa.

vrc.center, SMC št.23-002

8ĀLQNRYLWR RGVWUDQMHYDQMH QHSULMHWQLK YRQMDY V SRPRĀMR ĀLVWLOQHJD ILOWUD

Alergeni Pri testiranju, so skozi čistilni del naprave, ob nizki nastavitvi izpiha zraka spustili zrak z vsebnostjo mačjih dlak in cvetnega prahu.

Meritve pred in po testu potrjujejo, da Plasma Quad zadrži 94% mačjih dlak in 98% cvetnega prahu. Št. testa

,7($ äW 0 537)(%2

Prah Pri testiranju, so skozi čistilni sistem naprave, ob nizki nastavitvi izpiha zraka spustili zrak z vsebnostjo prahu in pršic. Meritve pred in po Plasma Quad zadrži testu potrjujejo, da 88.6% prahu in pršic. Št. testa ,7($ äW 0 537)(%2

34

HLAJENJE

Kako s klimatsko napravo dose`emo maksimalno udobje? ^e boste posegali po nekvalitetnih klimatskih napravah pri neusposobljenih monterjih, imate precej mo`nosti, da bo bivanje v va{em domu postalo neudobno. Vsemu temu se lahko izognemo z nakupom kvalitetne, primerne klimatske naprave ter seveda strokovno monta`o.

Kako dose`emo udobje pri hlajenju in ogrevanju? ^e si `elimo udobnega po~utja v svojem domu, bomo v poletnih mesecih primorani zni`evati tako temperaturo kot tudi vla`nost na{ih prostorov, vselej pa se moramo izogibati direktnemu izpihu mrzlega zraka v poletnih ter toplega zraka v zimskih mesecih. Te`avam se

izognemo `e pri dolo~anju pozicije notranje enote ali pa kupimo napravo s senzorji gibanja.

DAIKIN je razvil posebno dvopodro~no inteligentno oko, ki brez te`av zazna vsa gibanja v va{em domu in vselej usmeri tok hladnega/toplega zraka tako, da prisotni ne ~utijo mrzlih/toplih tokov zraka. Tipalo gibanja je vgrajeno pri modelih DAIKIN EMURA, FTXS, CTXS ter FTX-GV. Dodatno udobje tako dose`emo z u~inkovitimi senzorji gibanja ter 3D zra~nim tokom, fotokataliti~nimi filtri iz titana in funkcijo nizke hrupnosti. DAIKIN URURU SARARA omogo~a tudi dovod sve`ega zunanjega zraka ter vla`enje, katerega jakost je odvisna od zunanje vla`nosti.

Elegantna Daikin Emura

Zni`evanje temperature z najni`jo hrupnostjo Pomembno je, da v prostoru nastavite `eleno temperaturo, ki ne sme biti prenizka. Novej{e klimatske naprave so izredno u~inkovite (visok SEER, EER je zastarel podatek), poganjajo jih inverterski kompresorji, zato so lahko vklju~ene 24 ur dnevno.

Bolj udobno bo, ~e bo klimatska naprava delovala cel dan na minimalni hitrosti z zmanj{ano hrupnostjo ventilatorja, kar pri bolj{ih blagovnih znamkah in modelih poteka nesli{no (manj kot 22 dB(A)). Da si boste la`je predstavljali kaj za va{o denarnico pomeni 24-urno delovanje, {e podatek o porabi osnovnega modela DAIKIN inverterske klimatske naprave. V kolikor naprava hladilne mo~i 3,5 kW neprestano deluje 12 ur dnevno na minimalni jakosti, vas bo to stalo manj kot 50 centov dnevno, saj bo le ta delovala z elektri~no mo~jo okoli 250 W in hladilno mo~jo 1,3 kW. Vse klimatske naprave DAIKIN imajo tako funkcijo tihega delovanja notranje kot tudi zunanje enote. Za tiste, ki ob~asno pozabite vklju~iti klimatsko napravo pa podatek, da imajo prav vsi DAIKINOVI modeli {e funkcijo mo~nega hlajenja.

Sicer pa si lahko pomagate tudi z dnevnimi in tedenskimi ~asovniki oziroma ÂŤtimerjiÂŤ, ki vam bodo ob `elenih urah posameznega dneva v tednu napravo samodejno vklopili in izklopili.

Zni`evanje vla`nosti v poletnih mesecih Zni`evanje vla`nosti je izjemnega pomena, saj zni`uje parni tlak v sloju zraka okoli na{e ko`e. Posledica je manj{e potenje in s tem bistveno ve~je udobje. Ker vlaga po zraku hitro potuje je pomembno, da imamo v prostoru zaprta vsa okna in vrata. V nasprotnem primeru se bo vla`nost zraka v notranjosti nenehno izena~evala z zunanjo vla`nostjo, posledica bo potenje in neugodno po~utje. Dokaz za tak{no izena~evanje vla`nosti predstavljajo kompaktne klimatske naprave, pri katerih moramo topel zrak odvajati preko cevi skozi okno ali zid. Ker ve~ina uporabnikov tak{nih naprav te`avo odvodne cevi re{uje z odprtim oknom, je tak{no hlajenje izredno neu~inkovito in neudobno. Tak{no vrsto hlajenja zato odsvetujemo, saj je potratno in neudobno, lastniki tak{nih naprav pa so nezadovoljni.

Vse produkte najkvalitetnej{ega proizvajalca klimatskih naprav in toplotnih ~rpalk DAIKIN, si lahko ogledate na na{i spletni strani www.e2e. si. Pokli~ite nas in z veseljem vam bomo svetovali pri pravilni izbiri produktov.

Za ogled, ki ga opravi izku{en monter, pokli~ite E2E d.o.o, ki je uvoznik in distributer blagovne znamke DAIKIN v Sloveniji.

Sodelujemo z ve~ kot 100 monterji po celotni Sloveniji. • Miha Glavi~, E2E d.o.o. telefon 02 620 98 06, info@e2e.si

HLAJENJE

35

Klimatska naprava brez zunanje enote Skoraj nevidna, zunaj in znotraj Klimatizacija, je nuja sodobnega ~asa in je potrebna tako poleti kot tudi v zimskih mesecih. Velikokrat moramo zaradi odlo~itve o nakupu klime, na pro~elja zgradb name{~ati okolju mote~e zunanje enote klimatskih naprav. S klimo 2.0, ki je novej{i dose`ek dana{nje monobloc tehnologije, se te nev{e~nosti izognemo.

Klimatska naprava 2.0, je namre~ brez zunanje enote.

Enostavna namestitev Mogo~e jo je namestiti kjerkoli v prostoru, spodaj ali zgoraj, zagotoviti moramo le dotok zraka, kar opravimo z dvema odprtinama premera 162 mm.

Vse kar potrebujemo za monta`o, je papir z dimenzijami in oznako za odprtini, podporni nosilec, zunanje lopute pa so `e prilo`ene v paketu s klima napravo.

Potrebujemo le {e vrtalni stroj, s katerim zvrtamo odprtini in pripravimo luknje za postavitev nosilca. Z novo pridobitvijo je napravljen pomemben korak k ohranjanju prvobitnega zunanjega videza zgradb.

Optimalna mo~ Klimatska naprava 2.0 ima optimalne zmogljivosti za ustrezno uravnavanje temperature in zra~nosti v prostoru, kar zagotavlja prijetno bivalno ali delovno okolje.

Zahvaljujo~ naprednemu in`eniringu pri izbiri materialov za du{enje hrupa, je tudi ta precej manj mote~ in je podoben hrupu, ki ga povzro~ajo stenske Split enote. Nova generacija DC ventilatorjev

pa zagotavlja {e mnogo manj{o porabo elektri~ne energije, kar zmanj{uje stro{ke delovanja.

Samozapiralne zunanje lopute Na zunanji strani odprtin namestimo samozapiralne zunanje lopute, ki se odprejo, ko naprava deluje. Aktivirajo se z vstopom in izstopom zraka. Z njima zagotavljamo ve~je udobje v prostoru, saj prepre~ujejo vdor prahu, zmanj{ujejo zunanji hrup in onemogo~ajo prodor insektov. Na pro~elju zgradbe se skorajda ne vidijo, zato je zunanjost objekta tako reko~ nespremenjena.

Daljinski upravljalnik ali zaslon na dotik Spredaj se nahaja zaslon na dotik, ki poleg daljinskega upravljalnika omogo~a izbiro katerekoli funkcije delovanja.

Mo`na je tudi nastavitev, ki onemogo~a uporabo nepoobla{~enim uporabnikom.

Razen tega lahko po potrebi izklopimo tudi funkcijo ogrevanja in jo koristimo

samo za ohlajanje prostora. V tem primeru odpade napeljava cevi za odvod kondenzata. Nastavitev polo`aja vpihovalne lopute je mo`na na dotik ali z daljinskim upravljalnikom. Posoda za kondenzat je ogrevana, zato ne obstaja nevarnost zmrzovanja, ko klima naprava 2.0 deluje kot toplotna ~rpalka. • Priredil F. Mithans

36

HLAJENJE

U~inkovita raba energije, ogrevanje in hlajenje s klimatskimi napravami Zaprti prostor lahko klimatiziramo skozi vse leto, tako da odvzamemo del zraka iz njega, ga obdelamo in s pomo~jo regulacije temperature vzpostavimo idealno temperaturo in vla`nost.

V naravi se toplota iz toplej{ega telesa prenese na hladnej{ega spontano, toplotne ~rpalke pa za ta prenos porabijo tudi dolo~eno koli~ino elektri~ne.

Razmerje med elektri~no energijo, s katero se napaja toplotna ~rpalka in energijo iz okolja, je odvisno od {tevilnih dejavnikov Za dolo~itev tega razmerja pri toplotni ~rpalki zrak-zrak je potrebno najprej upo{tevati temperaturo, pri kateri bo potekala toplotna izmenjava (temperatura notranjega prostora in temperatura zunanjega okolja).

V resnici je toplotna ~rpalka zrak - zrak sposobna proizvajati energijo za hlajenje ali ogrevanje z ne ve~ kot 25% elektri~ne energije nabavljene prek distributerjev elektri~ne energije in z do 75% brezpla~ne energije ~rpane iz okolja, tudi pri zelo nizkih zimskih temperaturah.

To je mogo~e zaradi tehnologije s »skrol« kompresorjem, ki izkori{~a fizikalne lastnosti freona, katerega vreli{~e je pri -48,5°C (plin z oznako R410A).

Po vsej Evropi stavbe predstavljajo pribli`no 40% potreb po energiji. Uvajanja meril u~inkovite rabe energije smo se z januarjem 2013 lotili zelo striktno, s tako imenovano ErP zakonodajo (Direktiva 2009/125/ES o vzpostavitvi okvirja za dolo~anje zahtev za okoljsko primerno zasnovo

izdelkov, povezanih z energijo), ki predpisuje na~rtovanje in uporabo energijsko var~nej{ih proizvodov, za katere je pri dajanju na trg EU klju~no merjenje in podajanje meritev sezonske energetske u~inkovitosti. Ta predpis velja tudi za klimatske naprave do 12 kW nazivne hladilne mo~i. Nam najbolj poznane in najbolj uporabljene klimatske naprave za domove in poslovne prostore so sistemi s toplotno ~rpalko zrak – zrak.

Izdelki Mitsubishi Electric so zasnovani tako, da maksimirajo sezonsko u~inkovitost namesto konvencionalno ocenjene u~inkovitosti. Z izbiro izdelkov z vi{jimi kazalniki energetske u~inkovitosti (SEER/ SCOP), potro{niki prispevajo k zmanj{anju izpustov CO2 in koli~ine porabljene energije, kar prav tako privar~uje denar.

Novo ozna~evanje energetske u~inkovitosti prikazuje najvi{je razrede sezonske u~inkovitosti z oznakami A, A+, A++ in A+++, ki je najvi{ja raven sezonske u~inkovitosti.

Klimatske naprave MITSUBISHI ELECTRIC odlikuje napredna inverterska tehnologija, ki je rezultat dolgoletnih izku{enj in raziskovanja japon-

skih strokovnjakov za klimatizacijo. Uvedba inverterske tehnologije prilagajanja delovanja naprave glede na potrebe je popolnoma spremenila udobje bivanja v prostoru in omogo~ila izjemen napredek ~loveka in dru`be, ki pa ne stremi le k pove~anju udobja bivanja in efektivnosti dela ampak tudi k zmanj{anju porabe energije.

Zaradi inverterske tehnologije se podalj{a `ivljenjska doba naprave, toplotno udobje skozi vse leto je konstantno, delovanje pa tiho. Pri najni`ji hitrosti ventilatorja je zvo~ni tlak notranje enote le 20 dB(A), kar je sli{ati kot {elestenje listja na drevesu.

Zahvaljujo~ posebni tehnologiji imenovani hiper gretje pa se celo uporabniki v regijah z izjemno mrzlimi zimami zanesejo na klimatsko napravo MITSUBISHI ELECTRIC tipa MSZ-FH VEHZ. Proizvajalec s tem modelom zagotavlja ogrevanje tudi do zunanje temperature -25°C, polna nazivna zmogljivost naprave se ohrani tudi pri zunanji temperaturi do -15°C. Grelnik proti zamrzovanju kondenzata prepre~i zamrzovanje in posledi~no prepre~i blokado ventilatorja v zunanji enoti.

Uporaba teh klimatskih naprav

kot edini vir gretja je posebej priporo~ljiva v obmo~jih, kjer obstaja ve~ja mo`nost zamrzovanja vode, ki med ogrevanjem kondenzira na zunanji enoti. Za modele serije MSZ-FH VE pa proizvajalec zagotavlja ogrevanje do -15°C zunanje temperature brez uporabe dodatnega grelnika. Sezonska energetska u~inkovitost klimatske naprave MSZ-FH VE, ki jo je proizvajalec meril skozi vso sezono delovanja, je v najvi{jem razredu energetske u~inkovitosti A+++, tako pri ogrevanju kot hlajenju.

Za idealno toplotno udobje skrbi {e osem vertikalno name{~enih senzorjev, ki se premikajo levo in desno ter podrobno tridimenzionalno (3D) analizirajo sobno temperaturo. Naprava lahko oceni, kje se v sobi nahajajo osebe in na tej osnovi izvaja funkciji »posredni zra~ni tok« ali »neposreden zra~ni tok«. Poleg tega Plasma Quad filtri v napravah pre~istijo zrak virusov in bakterij.

Poleg najbolje prodajanih stenskih modelov z eno zunanjo in eno notranjo enoto, prostore lahko klimatiziramo tudi z uporabo multi sistemov z eno zunanjo in ve~ razli~nimi notranjimi enotami, kot so talne, stropne, vgradne ali kanalske enote, katere lahko pove`emo s sistemom prezra~evanja z rekuperacijo toplote.

Svetovati primeren tip, model, mo~ ter kraj namestitve notranjih in zunanjih enot klimatskih naprav v bivalnem in delovnem okolju je strokovno opravilo, ki ga kot poobla{~eni uvoznik in distributer opravljamo skupaj s projektanti, ki pripravijo ustrezne popise ter z monterji, ki opravljajo svetovanje in oglede objektov na terenu. • VITANEST d.o.o., www.vitanest.si

38

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Pi{e: Simon Tihec

Level box Nova in uporabna napravica za profesionalce in doma~e mojstre. V trenutku izmeri relativne in absolutne nagibe, posebej primerno za natan~no nastavljanje premi~nih kro`nih `ag ali merjenje nagibov v tehniki in gradbeni{tvu. Nuliranje izvedemo na delovni plo{~i stroja, nato se z magneti pritrdi na list `age ter omogo~i nastavljanje natan~nega kota nagiba. To~nost prikaza je 0,1°, natan~nost merjenja pa 0,2°. Na displeju je ves ~as prikazan relativen in absolutni nagib, merilno obmo~je 180°, napajanje z dvema AA baterijama, ima vgrajen tudi program za kalibriranje. Velikost 5,6 x 6 x 3,3, LCD prikazovalnik je vrtljiv za la`je od~itavanje, proizvajalec Hedue, cena okrog 50 €, www.bautechnikshop.de •

Kuhinja Ekokook

Leseni `eblji

Je ideja skupine oblikovalcev, ki so 2010 postavili novo sonaravno filozofijo bivanja in prehranjevanja. Ker je na planetu vse povezano z vsem, je ta kuhinja delno zaprt naravni sistem. V njej na plinskem kuhalniku pripravljamo hrano, biolo{ke odpadke pa predelamo v po~asi teko~em avtomatiziranem kompostniku. Del zeli{~ raste na tem kompostu kar v kuhinji, vse druge odpadke pa lo~ujemo, komprimiramo in vra~amo v recikla`o. V pult je vgrajen {e hladilnik, parilnik, peka~, pralnik posode, vsi z majhno porabo energije. Odto~no vodo lo~uje glede na ~istost, jo delno vra~a v obtok, del pa porabi za zalivanje rastlin. Kuhinja je povezana {e s sistemi za zajemanje obnovljivih energij stavbe v kateri stoji in s tem postane centralna `ivljenjska to~ka dru`ine ter je izdelana iz snovi, ki imajo najmanj{i negativni vpliv na okolje, www.ekokook.com •

Za kvaliteten in trden spoj vseh vrst lesa in lesnih plo{~, za pohi{tvo, skrinje, stopnice, okna, vrata, igra~e in podobno. Z uporabo odpadejo problemi, ki jih povzro~ajo `eblji ali vijaki, zato bo spoj brez spremembe barve, rjavenja, cepljenja in iztrganja. Za vgradnjo potrebujemo {e posebne sveder, globino pa dolo~amo glede na debelino lesa. Zaradi tega je ~ep primeren za vse globine in debeline delov, hkrati pa dose`emo dekorativen efekt, saj lahko glavo poravnamo z desko ali pustimo, da {trli iz nje. Izdelujejo jih iz {tirih vrst lesa, so svetle ali temne barve, premera 6, 10 in 12 mm, imajo poseben kanal za enakomerno razdelitev lepila po vsej dol`ini, prenese ve~je obremenitve kot obi~ajen lesni ~ep. Miller Dowel, komplet 40 kosov stane okrog 7 €, http://www.amazon.com •

Elektrohidravli~na za re{evanje Nevidno pribite letve Hitrost re{evanja iz zvite plo~evine lahko pove~amo z mo~nimi hidravli~nimi orodji za stri`enje in razpiranje.

Poganja jih prenosna hidravli~na ~rpalka na motorni pogon. @rtve, ki so v stresu, so {e pod vplivom hrupa re{evalnih orodij in njihovih izpu{nih plinov, kar moti tudi re{evalce. Najnovej{i hidravli~ni agregat na elektriko deluje zelo tiho, je majhen in lahek, da ga lahko nosimo v ozke prostore.

Opremljen je s hitro hidravli~no spojko in pogonsko baterijo, ki jo lahko bliskovito menjamo, ~e se izprazni. Brez prekinitve lahko deluje 90 minut, ne glede na temperaturo okolice ali nadmorsko vi{ino. Agregat je osvetljen za upravljanje v temi, vremensko odporen, brez {trle~ih delov, hidravli~ni tlak 720 bar, te`a 17 kg skupaj s 36 VDC baterijo, proizvajalec Holmatro, tip SPU 16 BC, www.holmatro-usa.com •

Proizvajalci uporabljajo razli~ne na~ine za pritrditev paketa izolacijskih stekel v lesen okenski okvir. Ta mora biti enostavna, poceni in hitro izvedljiva.

Novi zabijalnik pritrdi letev z upognjeno sponko, ta pa je nato skrita v `lebu letve in nevidna, saj v ta `leb stisnejo silikonsko tesnilno maso, da zaprejo stik med steklom in letvijo. Delo poteka zelo hitro, letev se ne razcepi ali po{koduje, zabijalnik pa tehta samo 1,1 kg in je za 30% la`ji od vseh podobnih orodij. Celoten postopek je zelo enostaven, vse letve so enake oblike, zato ne pride do zamenjave, steklo in letev ostaneta nepo{kodovana, razdalja med `eblji lahko zna{a do 38 mm, proizvajalec Senco, zabijalnik SLP20XP, cena okrog 90 €, amazon.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Nizkotemperaturni z ventilatorjem

39

Sistemski lo~evalec

Ob prehodu na nizkotemperaturni na~in ogrevanja so obi~ajni radiatorji ob predtoku 40°C ali manj, za pribli`no enkrat premajhni. Re{itev je vgradnja posebnih radiatorjev, ki imajo vgrajene majhne ventilatorje. Zaradi tega se ob enakih merah radiatorja zmogljivost ogrevanja pove~a za 80%.

Novi izdelek ima vgrajeno avtomatsko krmiljenje, vgrajeno letev z ventilatorji pa lahko ob strani potegnemo iz ohi{ja in o~istimo grelna rebra naprave. Delujejo lahko tudi v istem tokokrogu kot talno ogrevanje in se z njim dopolnjujejo. S tem dose`emo kraj{i ~as doseganja ugodnih temperatur ob dalj{ih prekinitvah, pospe{imo ogrevanje ob to~no dolo~enem ~asu, poleti pa dose`emo celo dolo~eno stopnjo ohlajevanja prostorov. Radiator Ulow-E2, proizvajalec Vogel Noot, www.vogelundnoot.com •

Vgrajujemo ga na mestih, kjer bi zaradi tehni~nih razmer lahko pri{lo do vdora ne~iste vode v sistem napeljave pitne vode. V njem se nahaja zanesljiv protipovratni ventil in ga obi~ajno vgradimo na mestu, s katerega dopolnjujemo vodo v sistem centralnega ogrevanja. Potreben je tudi na priklopu za visokotla~ni ~istilec, v katerem uporabljamo kemi~ne dodatke, s ~imer prepre~imo vdor kemikalij v vodovodno napeljavo. Prepre~uje tudi vdor ne~isto~ s sesanjem, ~e bi v trenutku priklopa nastal podtlak v razvodu pitne vode.

Naprava je zanimiva zato, ker je ni potrebno vgrajevati v vodovodno napeljavo, ampak jo priklju~imo kar na pipo. Ima vse ateste in ustreza vsem normativom s tega podro~ja, ima vgrajen lovilec ne~isto~, odpira pri razliki tlakov 0,14 bar, tip BA295, www. honeywell.com •

Razsivenje lesa

Su{ilna pipa

Kadar je les izpostavljen vremenu bo njegova povr{ina posivela. To lahko prepre~imo samo z lakiranjem ali vsakoletnim premazovanjem z razli~nimi laki, lazurami ali olji. Komur sivi odtenki nelakiranih vrtnih stolov, terase in zidne obloge niso v{e~, jih lahko sedaj enostavno odplakne.

Les najprej prema`emo s posebnim sredstvom izdelanim na vodni osnovi ter pustimo da u~inkuje do 15 minut, nato ga med krta~enjem speremo s curkom vode. Posiveli del~ki celuloze se bodo lo~ili od podlage, povr{ina neposivele plasti pa bo postala spet vidna. Postopek lahko ponavljamo vsako leto ali pa les prema`emo s primernim oljem, lakom ali podobno za{~ito. Sredstvo Mai- Tech Öko Holzentgrauer proizvaja avstrijska firma, www.maidler.at •

Z njo si osu{imo roke, brez da se odmaknemo od pipe. Infrarde~a tipala ugotovijo, kje se nahajajo dlani in najprej vklju~ijo vodni curek. Ko roki po nekaj sekundah premaknemo pod su{ilna podalj{ka, se vodni curek prekine in vklju~i majhen vendar zmogljiv ventilator, ki je name{~en pod umivalnikom. Zrak ni ogret, izhaja iz 0,8 mm {iroke re`e in ima hitrost kar 690 km/h ter vodo dobesedno odlepi od ko`e, zato bosta roki po 12 sekundah zagotovo osu{eni. Vpihani zrak je o~i{~en {e v HEPA filtru s katerim prestre`emo 99,9% vseh bakterij. Primerno za javna strani{~a, pri ~emer odpadejo stro{ki za papir, odvoz odpadkov in vedno pokapljana tla, posu{i 12 parov rok za ceno ene papirne brisa~e. Pipa Airblade, proizvajalec Dyson, www.dyson.de •

40

OGREVAJMO SE ZA 1.000 EUR

Visokou~inkovita toplotna ~rpalka za radiatorsko ogrevanje Atlantic Predstavljamo vam visokou~inkovito ogrevalno toplotno ~rpalko Atlantic Excellia. High Power 3 f inverterske toplotne ~rpalke Excellia zmorejo ogrevati v termodinami~nem na~inu vse do -25°C. Pri -20 °C ogrevajo brez pomo~i elektri~nih grelcev vodo vse do +60 °C. Ve~ini toplotnih ~rpalk zrak voda se z zni`anjem zunanje temperatura pri~ne zni`evati tudi izhodna grelna mo~. Pri toplotni ~rpalki Excellia se nazivna mo~ ohranja vse do -7°C, nato za~ne rahlo padati. Vse te prednosti omogo~ajo toplotni ~rpalki delovanje in priklop tako na nizkotemperaturne sisteme ogrevanja, kot tudi v kombinaciji ogrevanja z radiatorji.

Za vgradnjo toplotne ~rpalke Atlantic Excellia se tako odlo~a vse ve~ uporabnikov starej{ih hi{, katere uporabljajo radiatorsko ogrevanje. Poleg centralnega ogrevanja lahko toplotno ~rpalko uporabimo tudi za ogrevanje sanitarne vode. Izredno visok faktor u~inkovitosti preko toplej{ih letnih mesecev omogo~a ogrevanje sanitarne vode za dru`insko hi{o za vsega 10 € / mesec, kar je v primerjavi s sistemi na kurilno olje velikanska razlika. Na letnem nivoju je ogrevanje s toplotno ~rpalko Atlantic Excellia vklju~no s pripravo tople sanitarne vode do 3 x cenej{e kot v primerjavi s sistemi na kurilno olje ali plin.

Notranji hidravli~ni modul ima vgrajen patentiran koaksilani

Vgrajena vrhunska tehnika zagotavlja dolgotrajno in u~inkovito delovanje

Notranja enota je podobna hladilniku in deluje enako tiho

izmenjevalec in manj{i zalogovnik iz nerjave~e plo~evine. Modul je dobavljiv v izvedbi z ali brez bojlerja za sanitarno vodo. V izvedbi DUO je integriran 190 l bojler, ki zadostuje tudi za ve~je porabnike tople vode. V samem bojlerju je vgrajen 1.9 m2 velik toplotni prenosnik, ki zagotavlja izredno u~inkovit in hitro odziven sistem za ogrevanje sanitarne vode. Obi~ajno je ~as potreben za segrevanje vode v bojlerju vsega nekaj minut. To je pomembno predvsem pozimi, ko ve~ino energije ki jo proizvede toplotna ~rpalka potrebujemo za ogrevanje prostorov in je cikel priprave tople sanitarne vode karseda kratek.

Toplotna ~rpalka je invertersko gnana in je opremljena z energetsko var~no frekven~no obto~no ~rpalko, razreda A ter krmilnim sistemom Simens v slovenskem jeziku. Regulacija podpira nadzor dveh ogrevalnih krogov, dodatnega ogrevalnega vira ( plinski kotel, pe~ na olje ali pelete…), pripravo tople sanitarne vode, mo`no pa jo je povezati tudi s sistemom za ogrevanje bazena. Z vgradnjo set-a za hlajenje, lahko toplotna ~rpalka v poletnih mesecih slu`i tudi kot klima naprava za hlajenje prostorov preko konvektorjev. •

IN[TALACIJE

Sanitarne armature Na~rtovanje in kasnej{e projektiranje opreme za zasebno in poslovno uporabo je bistvenega pomena. Da se v fazi na~rtovanja ustreznega sistema v posameznem prostoru izognemo vsem kasnej{im potencialnim nevarnostim, predlagamo vklju~itev strokovno usposobljenega projektanta `e v fazi na~rtovanja va{ega projekta. Le-ta poleg va{ih `elja upo{teva vse veljavne predpise in standarde sanitarnih armatur, ki hkrati nudijo o~arljiv design in vrhunsko kvaliteto.

Zlato pravilo projektiranja je, da mora biti pitna voda na vsakem priklju~ku v zadostni koli~ini in primerne kakovosti. Ob tem je pomembno tudi `e razmi{ljati o ustreznih odto~nih sistemih, ki zadovoljujejo `elje in pri~akovanja naro~nika tako glede uporabnosti kot tudi izgleda.

Na ~loveka najbolj vpliva prvi vtis. Ko se boste sre~ali s programi Viega, boste s kasnej{o uporabo lahko ugotovili, da je bil prvi vtis to~en. WC kotli~ki, aktivirne tipke, elementi za dotok vode v kopalno kad, sifoni ali tu{ kanalete so namenski proizvodi, ki jih dnevno uporabljamo in se jim ne moremo odre~i.

Prav tako se no~emo odre~i udobju.

Da so na{teti proizvodi lahko ve~ kot le namenski dokazuje linija izdelkov Viega Visign, ki predstavlja preizku{eno tehnologijo mo`nih re{itev vzporedno z o~arljivo obliko posameznega izdelka.

Viega Advantix Vario je prva tu{ kanaleta za prho, ki jo lahko poljubno skraj{ate na milimeter natan~no. To omogo~a fleksibilno vgradnjo na poljubno mesto v prostoru in se prilagaja vsem zahtevam gradnje s prednostmi kot je enostavna in hitra monta`a, zasnova zanesljivega tesnenja, privla~na in preprosta oblika, po vi{ini nastavljiva re{etka, nastavljiva vgradna vi{ina in samo~istilni odtok.

Dana{nji uporabnik si vse pogosteje za`eli tu{ ro~ko z veliko glavo, ki omogo~a iztok ve~jih koli~in vode. Ob tem je potrebno razmi{ljati o ustrezno dimenzioniranih odtokih, saj tu{ kadi zaradi nizkega roba sprejmejo le manj{o koli~ino vode. Re{itev ustreznih in hkrati dizajniranih odtokov predstavlja sistem Viega Tempoplex, ki omogo~a {e enkrat ve~jo preto~nost odpadne vode od predpisane.

Viega je raz{irila tudi paleto elektronskih upravljalnih armatur za kadi. Multiplex

Trio E armatura za kad inovativno ponuja udobno uporabo z odli~nim dizajnom, storitev pa je na voljo v dveh lo~enih upravljalnih elementih. Uporabnik ima mo`nost izbire individualne temperature in koli~ine vode za vsako polnjenje posebej le z enim preprostim dotikom gumba.

Posameznikove nastavitve se lahko shranijo v spomin za nadaljnjo uporabo. Najnovej{i proizvod Multiplex Trio E pa med drugim omogo~a daljinsko upravljanje `elene temperature in nivoja vode v kadi kjerkoli v objektu ali preko pametnih mobilnikov.

Viega je poskrbela tudi za odli~en odto~ni izgled pod umivalnikom s serijo Eleganta, ki poleg u~inkovitega odvodnjavanja z vrhunsko kvaliteto ponuja tudi o~arljiv design z zaobljenimi linijami.

Celoten koncept proizvodov Viega je leto{nje leto znova pozitivno navdu{il strokovnjake iz vsega sveta na svetovno znanem sejmu ISH v Frankfurtu, kar se ka`e v {tevilnih presti`nih priznanjih, {e posebej pa so ponosni na German Design Award Winner 2013. • Energetski manager Gregor Bizjak

41

42

OGREVAJMO SE ZA 1.000 EUR

Thermia – 90 let izku{enj v ogrevanju v nordijski klimi, 40 let inovacij v proizvodnji toplotnih ~rpalk

P

red 90 leti je bila v {vedski Arviki ustanovljena tovarna, ki od za~etka razvija napredne re{itve ogrevanja, namenjene premagovanju ekstremnih razmer nordijske klime. Od ogrevanja na biomaso, preko teko~ih goriv in elektri~nega ogrevanja, do toplotnih ~rpalk – Thermia je vedno bila korak pred svojim ~asom. @e v za~etku 70-ih let prej{njega stoletja je Thermia razvila tehnologijo in izdelala prvo toplotno ~rpalko z integriranim ogrevanjem sanitarne vode na svetu. Sedaj, 40 let kasneje, je Thermia sinonim za inovativne, zanesljive in u~inkovite toplotne ~rpalke.

Pionirji v re{itvah ogrevanja Thermia je za~ela svojo zgodovino `e leta 1889 na Švedskem, ko je njen ustanovitelj, Per Andersson (1861-1942) za~el z razvojem prvih energijsko u~inkovitih re{itev ogrevanja: kuhinjski {tedilniki s funkcijo ogrevanja prostorov in priprave tople vode.

Nekateri izmed prvih izdelkov so na ogled v Thermia muzeju v Arviki, na Švedskem.

Klju~na gonilna sila podjetja je bila `elja po razvoju vedno bolj{ih in bolj{ih izdelkov.

Z besedami ustanovitelja: “Izdelki, ki jih proizvedemo, morajo biti ne le najbolj{i v svojem ~asu, temve~ korak pred ~asom, vedno znova.”

Zanesljivost za desetletja Vse od ustanovitve, leta 1923, je Thermia gonilna sila evolucije in razvoja na svojih tehni~nih podro~jih, ki se s ~asom gibljejo od trdih, preko teko~ih goriv in elektri~nih sistemov, do re{itev z obnovljivimi viri energije. Leta 1973 je Thermia lansirala prvo toplotno ~rpalko z integriranim grelnikom sanitarne vode. Zadnja {tiri desetletja je {vedski proizvajalec Thermia z razvojem vedno bolj{ih in u~inkovitej{ih toplotnih ~rpalk nenehno dvigoval standarde v ogrevalni industriji. Mnogi uporabniki {irom Evrope {e vedno uporabljajo prve generacije Thermia toplotnih ~rpalk in jih ne `elijo odstraniti, saj do danes delujejo stabilno in zanesljivo.

nudi ene izmed najbolj{ih re{itev ogrevanja na svetu, ki ne le zmanj{ajo stro{ke ogrevanja, ampak so tudi udobne za uporabo in hkrati okolju prijazne. Na dolgi rok bomo nenehno sledili cilju – povzdvigniti tehnologijo toplotnih ~rpalk na naslednjo stopnjo odli~nosti in inovativnosti,” poudarja Hans Wreifält, Direktor mednarodne prodaje v Thermiji.

Thermia v Sloveniji Od leta 2010 je Thermia na voljo tudi slovenskim kupcem. Zastopnik in distributer za Slovenijo je dru`insko podjetje Atlas iz Vojnika pri Celju, ki se z ogrevalno in hladilno tehniko ukvarja od ustanovitve, `e preko 20 let. V zadnjih sedmih letih je podjetje vse bolj osredoto~eno na ogrevanje z obnovljivimi viri energije. Sodelovanje s proizvajalcem kot je Thermia, pomeni visoko stopnjo usposobljenosti in notranje kontrole kakovosti zastopnika, saj proizvajalec pri izbiri partnerjev zahteva vrhunsko pred- in poprodajno storitev. Atlas nudi kupcu podporo skozi celoten cikel investicije – na~rtovanje in dimenzioniranje sistema, skrb za strokovno vgradnjo in zagon, zagotovljeno hitro odzivnost servisa z lastnimi serviserji ter 5-letno garancijo na sistem.

Kljub temu, da je Slovenija majhna, je trg toplotnih ~rpalk zelo razgiban. Na eni strani je na trgu prisotnih veliko ponudnikov toplotnih ~rpalk ni`jega cenovnega razreda, ki praviloma prihajajo z daljnega vzhoda, na drugi strani pa je mo~na konkurenca med evropskimi in doma~imi proizvajalci. »Thermia, ki spada v vi{ji kakovostni razred, je takoj po vstopu na slovenski trg na{la svoje mesto. Vsakodnevno smo v stiku z novimi in obstoje~imi kupci, monterji, projektanti in dobivamo v veliki meri pozitivne povratne informacije. Slovenski kupci so hitro spoznali kakovost, ki jo Thermia nudi, in nas dobro sprejeli. Prodajni uspeh je izjemen, vsako leto prodamo dva- do tri-krat ve~, kot leto prej – s produkti drugih proizvajalcev tako hitre rasti prodaje nismo vajeni. @e sedaj, po dobrih treh letih prisotnosti znamke Thermia, lahko trdimo, da je med tremi najbolje poznanimi toplotnimi ~rpalkami v Sloveniji.« poudarja Yasin Jodeh, direktor podjetja Atlas Trading d.o.o. Da je Thermia pri nas izjemno dobro sprejeta dokazuje tudi dejstvo, da je med vsemi distributerji v Evropi, Atlas dosegel najbolj{i prodajni rezultat toplotne ~rpalke Thermia Atec (zrak/voda) v letu 2012, za kar so prejeli priznanje na nedavni konferenci pri proizvajalcu.

Thermia Atec – zasnovana za zahtevne pogoje

Naslednji korak k trajnostnim inovacijam Danes je Thermia eden vodilnih proizvajalcev toplotnih ~rpalk, ki uporablja enega najbolj naprednih in sodobnih centrov za raziskave in razvoj v Evropi. “Danes Thermia

Slovenski kupec prepozna kakovost

Med vsemi Thermia distributerji v Evropi je Atlas Trading d.o.o. dosegel rekordno prodajo T^ zrak/voda Atec v 2012 in si priboril priznanje za prodajni uspeh

Slovenski trg toplotnih ~rpalk je v primerjavi z drugimi trgi Evrope izrazito bolj usmerjen v sisteme zrak/voda, te predstavljajo vsaj 70% vseh toplotnih ~rpalk, vgrajenih v Sloveniji leta 2012. Obenem je ve~ina toplotnih ~rpalk vgrajenih v starej{e objekte, za katere na splo{no velja, da se

43

Thermia Atec - vsestranska in v najte`jih pogojih preizku{ena toplotna ~rpalka zrak/voda

sistem zrak/voda naj ne bi obnesel najbolje.

To preverjeno ne dr`i za toplotno ~rpalko Thermia Atec, saj je med vsemi v Sloveniji vgrajenimi sistemi najve~ vgrajenih prav v objekte starej{e gradnje, s slabo izolacijo in tudi v objekte brez izolacijske fasade, s starimi eno-slojnimi okni, tudi na zelo hladnih lokacijah in visokih nadmorskih vi{inah – z radiatorskim ogrevanjem, seveda. S ciljem zagotavljanja najbolj{e poprodajne storitve, vzdr`uje kontakte z vsemi uporabniki in po zaklju~eni ogrevalni sezoni pregleda statistiko delovanja, porabe in izkoristka sistema.

Prav vsi sistemi delujejo po pri~akovanjih in pogosto nad pri~akovanji uporabnikov, zagotavljajo udobno bivanje, ugodno klimo v prostoru, veliko tople vode in kar je najbolj pomembno – velike prihranke. Thermia Atec odstopa od ve~ine toplotnih ~rpalk na trgu – sestavljena je iz komponent najvi{je kakovosti, zasnovana na osnovi dolgoletnih izku{enj proizvajalca, z veliko inovativnosti in jasnim ciljem – ponuditi uporabniku najbolj{o, optimalno in vsestransko re{itev – tako za sodobne, kot za zahtevne objekte.

Thermia Atec – na zunaj elegantna, a znotraj robustna Vsakemu proizvajalcu toplotnih ~rpalk je velik izziv razviti in izdelati toplotno ~rpalko, ki je kos zahtevnim zimskim pogojem nordijske klime – ve~ kot polovica toplotnih ~rpalk Thermia je prodanih v dr`avah Skandinavije. Thermia je to dosegla in obenem ponudila eleganco, skladno z najsodobnej{imi smernicami oblikovanja, in ekstremno nizko raven hrupa med delovanjem – toplotna ~rpalka je skoraj nesli{na.

Thermia Atec je tako kos vsaki situaciji – kadar je vgrajena v novogradnjo se izka`e s svojo eleganco, tihim delovanjem, kompaktno notranjo enoto, ki zasede manj kot kvadratni meter prostora, kadar pa je Thermia vgrajena v energetsko zahtevnej{i, starej{i objekt, pridejo do izraza o~em skrite podrobnosti, kot so robustna zasnova, kakovostni sestavni deli, sposobnost ogrevanja na visoke temperature in fleksibilnost vgradnje, zmo`nost krmiljenja dodatnih

Thermia Online - daljinski nadzor toplotne ~rpalke - ne le uporabna aplikacija, tudi odli~no servisno orodje

Diplomat Optimum G3 - najsodobnej{a geotermalna toplotna ~rpalka, ki dosega doslej najvi{je izkoristke

ogrevalnih krogov in popolno zvezno krmiljenje obstoje~ega kotla.

Diplomat Optimum G3 – nova geotermalna toplotna ~rpalka Thermia izhaja iz okolja, kjer je tradicija izrabe geotermalne energije zelo bogata. Na Švedskem `e od leta 1973 izrabljajo energijo zemlje za ogrevanje in na osnovi 40-letnih izku{enj je Thermia razvila povsem novi model toplotne ~rpalke zemlja/voda oziroma voda/voda, Diplomat Optimum G3 podobno kot pri prvi seriji iz leta 1973, gre za napravo z integriranim grelnikom sanitarne vode. Vendar gre za najsodobnej{i, do potankosti premi{ljen izdelek. G3 uporablja najsodobnej{e tehnologije, kot npr. tehnologijo Optimum, ki zagotavlja, da sistem vedno deluje v optimalnih pogojih ter HGW tehnologijo ogrevanja sanitarne vode, ki zagotavlja skoraj brezpla~no pripravo tople vode, medtem ko toplotna ~rpalka ogreva prostore – voda pa lahko dose`e temperaturo vse do 95°C.

Najbolj{i na testu Thermia je s svojima paradnima konjema, zrak/voda Atec ter geotermalno G3 sodelovala na dveh lo~enih testih toplotnih ~rpalk in vsaka je v svoji panogi dosegla najbolj{e rezultate. Atec je na osnovi svojih zmogljivosti na nedavnem primerjalnem testu toplotnih ~rpalk zrak/voda, ki ga je organizirala Švedska nacionalna agencija za energijo, dosegla najbolj{i rezultat v vseh kategorijah – najve~ji skupni prihranek energije, najvi{ji COP, najbolj{i rezultati ogrevanja sanitarne vode, drugo najbolj tiho delovanje in najni`je toplotne izgube med testiranimi napravami.

Nekoliko kasneje je Švedska agencija za

energijo organizirala tudi test geotermalnih toplotnih ~rpalk, na katerem je Thermia z modelom Diplomat Optimum G3 dosegla vrhunske rezultate – najvi{ji izkoristek doslej – COP 4,8 v pogojih 0/35°C oz. COP 5,9 pri 10/35°C in najbolj var~no pripravo tople vode. Informacije o obeh testih so na voljo na spletni strani agencije: http:// www.energimyndigheten.se/.

Thermia Online – prihodnost nadzora toplotne ~rpalke Thermia Online je dodatek, ki pove`e va{o toplotno ~rpalko preko va{e hi{ne internetne povezave na storitev v oblaku. Na ta na~in lahko krmilite in nadzorujete va{ ogrevalni sistem preko pametnega telefona, tablice ali ra~unalnika, s katerekoli lokacije na svetu.

Dodatno k temu pa si zagotovite du{evni mir, saj ste vselej na teko~em o delovanju sistema. V vsakem trenutku lahko preverite, kako va{ sistem ogrevanja deluje ali kak{no temperaturo imate v hi{i. V primeru morebitnih te`av v delovanju ste o tem obve{~eni tako vi, kot va{ instalater/serviser, ki se lahko te`avi posveti nemudoma - v ve~ini primerov lahko napako odpravi na daljavo, brez potrebe po prihodu na objekt – s tem si zagotovite izbolj{ano odzivnost servisa, izognete se izgubi ~asa in dodatno zmanj{ate stro{ke vzdr`evanja. Online vam omogo~a daljinsko upravljanje toplotne ~rpalke. S koledarsko funkcijo lahko zni`ate temperaturo, ko ste odsotni in zagotovite prijetno topel dom pred vrnitvijo s poti in si zagotovite dodatno zmanj{anje stro{kov ogrevanja. V primeru, pred~asne vrnitve s poti, brez te`av - preko Online preprosto zagotovite prijetno temperaturo v hi{i, ko to `elite. Tako kot krmilnik toplotne ~rpalke, je tudi vmesnik Thermia Online na voljo v sloven{~ini – tako spletna aplikacija, kot mobilna aplikacija za Android in iPhone. • www.thermia.si Atlas Trading d.o.o. – zastopnik in distributer Thermia za Slovenijo (080 20 65)

44

OGREVAJMO SE ZA 1.000 EUR

Lesno bogastvo v Sloveniji

O

b dogodkih, ki potekajo v okviru Tedna gozdov, je poudarjena predvsem ve~namenskost gozdnih virov in usklajevanje razli~nih interesov v gozdnem prostoru.

Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bo 21. stoletje stoletje lesa, ki naj bi zamenjal ve~ vrst umetnih snovi, saj se je izkazalo, da te {kodljivo vplivajo na zdravje ljudi in na okolje. Za uresni~itev te napovedi bi bilo v Sloveniji med drugim treba zagotoviti optimalno izkori{~enost razpolo`ljive koli~ine lesne surovine. Opa`amo, da se evidentirani letni posek lesa v Sloveniji pove~uje. V letu 2011 zna{al skoraj 4 milijone m3, vendar je bilo to le 71 % mo`nega poseka lesa.

Tehnolo{ka opremljenost za primarno predelavo lesa je v Sloveniji zastarela; posledica tega je, da se zaradi nekonkuren~nosti veliko lesa izvozi. Dele` izvoza v skupni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov (hlodovina, les za celulozo, drug okrogel industrijski les in les za kurjavo) je v Sloveniji v zadnjih letih precej nara{~al, najvi{jo vrednost doslej - 34 % - pa je dosegel v letu 2011. Dele` izvoza hlodovine je v tem letu zna{al 33 %.

Po povzetih informacijah (Umanotera) naj bi gozdna tla vpila 28-krat ve~ vode kot pe{~ena tla. Raziskave so {e pokazale, da je spiranje tal na travniku do 7-krat ve~je kot v gozdu, na goli povr{ini pa kar 470-krat ve~je kot v gozdu. Glede na skupno povr{ino slovenskih gozdov, ta je leta 2011 obsegala 1.184.369 hektarjev ali kar 58,4 % celotne povr{ine Slovenije, imajo slovenski gozdovi zelo pomembno vlogo pri preskrbi in ~i{~enju vode (ohranjajo ~istost podtalnice in kakovost vodotokov) ter uravnavanju odtoka padavinskih voda v vodotoke (prepre~ujejo poplave).

En hektar bukovega gozda naj bi npr. zadr`eval 2 milijona litrov de`evnice in jo oddajal kot pitno vodo v okolje. Odrasla bukev naj bi v povpre~ju sprostila tudi 9.400 litrov kisika na leto; to pomeni, da hektar bukovega gozda lahko pridela na leto toliko kisika, kot ga porabi na leto 100 ljudi. • Vir: Statisti~ni urad RS

46

OGREVAJMO SE ZA 1.000 EUR

IMPERA – prva kaminska pe~ na polena z izkoristkom ve~jim od 90% IMPERA – izdelek avstrijskega podjetja RIKA je posebnost na tr`i{~u kaminskih pe~i: je prva kaminska pe~ z izkoristkom ve~jim kot 90 %. Tako velik izkoristek omogo~a posebej zasnovana tehnologija zgorevalnega prostora in pa na novo razviti RIKA Powerstone.

Dodatni model IMPERA XL ima {e ve~jo maso za shranjevanje toplote in s tem tudi podalj{ano oddajanje toplote. V ta kamin lahko nalagamo tudi dalj{a polena, kot v osnovni model kaminske pe~i IMPERA.

Optimalno kro`enje zraka v vsaki fazi zgorevanja Namenski RIKA sistem porazdelitve zraka poskrbi za optimalno distribucijo zgorevalnega zraka. Porazdelitveni sistem ima tudi

prezra~evanjem. Udobno upravljanje s sistemom porazdelitve zraka se izvaja z ro~ajem name{~enim na ergonomi~ni vi{ini.

RIKA-Powerstone omogo~a optimalno shranjevanje toplote

mo`nost izvedbe serijskega priklju~ka dovoda zunanjega zraka. Kaminska pe~ IMPERA kot tudi IMPERA XL sta lahko name{~eni v pasivnih hi{ah ali v hi{ah z nadzorovanim

V lastnem razvojnem in raziskovalnem laboratoriju so strokovnjaki podjetja RIKA razvili popolnoma nov medij za shranjevanje energije. RIKA-Powerstone zagotovi optimalen prevzem toplote in tudi shranjevanje le te za ve~ kot 24 ur. V izvedbi pe~i XL je mo`no kuriti polena do dol`ine 33 centimetrov. Dodatna debelina specialnega {amota omogo~a najvi{je temperature in s tem ob~utno ~istej{e zgorevanje. • Andrej Gruden, AGNI d.o.o.

Naravna porazdelitev toplote

RIKA-sistem porazdelitve zraka (RLS)

Porazdelitev toplega zraka se izvaja preko sevanja toplote in z naravno konvekcijsko toploto. Odprtine za konvekcijski zrak, ki se jih da zapirati, omogo~ajo izbolj{ano shranjevanje toplote na za~etku in dalj{e oddajanje toplote po prenehanju gorenja v pe~i.

RIKA-sistem porazdelitve zraka (RLS) zagotovi optimalno razdelitev zgorevalnega zraka v vsaki fazi zgorevanja. Serijske dimenzije priklju~nih nastavkov RLS sistema omogo~ajo enostaven priklop zunanjega zraka.

Kaminska pe~ IMPERA kot tudi IMPERA XL sta lahko brez te`av name{~eni v pasivnih hi{ah ali v hi{ah z nadzorovanim prezra~evanjem.

Udobno enoro~no upravljanje v ergonomi~ni vi{ini omogo~a krmiljenje z RIKA-sistemom porazdelitve zraka. Zgorevalni zrak je lahko zato kontrolirano dovajan v vsaki fazi zgorevanja z enostavnim premikanjem ro~aja.

Dodatni material Kuri{~e vsake RIKA pe~i se odlikuje po dodatni debelini materiala, iz katerega je narejeno. Je v celoti zatesnjeno in odporno proti krivljenju pri najvi{jih temperaturah – masivni deli iz litine poskrbijo za optimalno varnost in vzdr`ljivost.

Barva kaminske pe~i ne oddaja vonja Za Rika pe~i se uporablja izklju~no povr{inska za{~ita, odporna na visoko vro~ino, skorajda brez topil in vonja in v preverjeni vrhunski kakovosti. Ta omogo~a ogrevanje brez nadle`nega vonja. @e od za~etka.

RIKA Powerstone Optimalno sprejemanje in hkratna porazdelitev toplote zagotavljata najve~je udobje in dolgotrajno shranjevanje toplote brez pregrevanja prostora. Impera XL ima na razpolago 315 kg materiala, v katerega se shranjuje toplota.

Šamotirano kuri{~e Debelina specialnega {amota, s katerim je oblo`eno kuri{~e omogo~a najvi{je temperature in s tem poskrbi za ~istej{e zgorevanje, ve~jo varnost in dalj{o `ivljensko dobo.

Najve~ji izkoristek > 90% Zaradi na novo razvitega materiala - RIKA Powerstone - in posebno koncipirane tehnologije zgorevalnega prostora, je dose`en do sedaj najve~ji izkoristek pri najni`jih emisijah. Zaradi tega se bistveno zmanj{a poraba lesa.

Ogrevanje

Oddajanje toplote

TEMPERATURA

Dodatno udobje

temperatura prostora oC 24h

DELOVANJE

Shranjevanje toplote >24h

OGREVAJMO SE ZA 1.000 EUR

47

Toplotne in hrup

P

rodaja toplotnih ~rpalk za ogrevanje sanitarne vode ali prostorov v vsej EU raste. Prodajo najve~ T^ zrak/ voda, saj je monta`a najenostavnej{a, pri tem pa uporabnik ne potrebuje nobenih dovoljenj.

Problem je samo hrup S tehni~nega vidika so vse te`ave odpravljene, pa tudi povpre~ne temperature zraka v zimskem ~asu se rahlo pove~ujejo. Edina pomanjkljivost teh naprav pa je postal hrup, saj imajo le redki zunanjo ventilatorsko enoto postavljeno v notranjosti stavbe. Hrup je motnja v vedno bolj gosto naseljenih podro~jih, ker so parcele vedno manj{e.

Zaradi majhnih odmikov med stavbami se hrup celo oja~a, zato je vedno te`je izpolniti predpisane pogoje za za{~ito pred hrupom.

Re{evanje teh problemov ni enostavno, saj je to posebno podro~je, na katerem se tudi mnenja strokovnjakov dostikrat razhajajo.

Preklop med delovanjem Prehod med ogrevanjem in odtaljevanjem izmenjevalca v zimskem ~asu je sli{en, saj se pojavljajo neobi~ajni pulzirajo~i zvoki, podobni sikanju ali `vi`ganju. ^e izmenjevalec z ventilatorji stoji na prostem, je vpliv

na okolico skoraj nemogo~e prepre~iti, zato je re{itev postavljanje te enote v notranjost stavbe. S tem se obremenitev s hrupom v stavbi pove~a, zato je potrebno napeljave in postavitev skrbno na~rtovati, saj lahko `e obloga iz plo{~ic v prostoru, kjer stoji naprava, mo~no oja~a neprijetne zvoke.

Zato toplotno ~rpalko ali samo izmenjevalec postavimo na temelj, ki je zvo~no du{en. V industriji se je odli~no izkazala re{itev, pri kateri plo{~o iz armiranega betona, ki jo izdelamo kar v prostoru, kjer bo ~rpalka, postavijo na podlago iz gumijastih kock. Pri tem priporo~ajo {e izrez dela estriha, tako da kocke stojijo na temeljni plo{~i. Plo{~a pa se ne dotika drugih delov stavbe. Tudi priklope na sesalno in izpihovalno odprtino izvedemo z mehkimi prehodnimi kosi, kot jih uporabljajo v prezra~evalni tehniki.

Hrup je postal eden najve~jih onesna`evalcev okolja in je vzrok mnogih

Postavitev T^ zrak-voda v notranjost stavbe re{i sosede in okolico pred hrupom zunanje enote

Razmerje med prodajo razli~nih vrst toplotnih ~rpalk je v vsej EU podobno

obolenj. Vzrok lahko skoraj vedno odpravi samo tisti, ki ga povzro~a, zato morajo biti koristi skupnosti vedno pred koristmi posameznika. • Tihec

48

OGREVAJMO SE ZA 1.000 EUR

Najcenej{a, vendar kakovostna in ekolo{ka kombinacija ogrevanja

I

mate lastna polena oziroma mo`nost ogrevanja s poleni, hkrati pa v toplej{ih mesecih ne `elite kuriti?

Investirajte v kotel na polena FKU, avstrijskega proizvajalca Windhager, ki vas bo ogreval pozimi, ter hkrati vgradite u~inkovito sanitarno toplotno ~rpalko Kaliko, priznanega proizvajalca De Dietrich, ki bo skoraj brezpla~no pripravila toplo sanitarno vodo v toplej{ih mesecih, ko ni potrebe po ogrevanju prostorov. Kombinacija dveh ogrevalnih naprav, z nepresegljivim razmerjem cena/kakovost, na letni ravni povzro~i minimalne stro{ke ogrevanja ter priprave tople sanitarne vode, obenem pa izkori{~a obnovljive in brezpla~ne vire energije. Odli~na prodaja ter izku{nje v Sloveniji so povod, da o omenjenih ogrevalnih napravah napi{emo nekaj ve~ besed.

FKU – klasi~ni kotel na polena, ki traja in traja – enostaven, u~inkovit in zanesljiv @e 90 let je ime Windhager nelo~ljivo povezan z visoko kakovostno tehnologijo ogrevalnih kotlov. Bogastvo izku{enj, konstantno raziskovalno delo in nenehne izbolj{ave kvalitete, so privedle do u~inkovitih re{itev ogrevanja za prihodnost. FKU zdru`uje desetletja izku{enj proizvodnje ogrevalnih kotlov. Rezultat je izjemno prefinjena re{itev ogrevanja, ki prepri~uje s funkcionalnostjo in u~inkovitostjo.

stek delovanja kotla. Robustna in kompaktna konstrukcija z odli~no odpornostjo proti koroziji pripomore k zanesljivemu delovanju kotla. Odlikujejo ga velika vrata za preprosto nalaganje in ~i{~enje, velik polnilni prostor pa zagotavlja dolgotrajno izgorevanje. Maksimalna dol`ina polen je 33 cm. FKU je dobavljiv v 4 razli~nih toplotnih mo~eh, v razponu med 12,7 kW do 25,6 kW. Mere kotla so 115 × 57 × 78 cm (v × { × g).

KALIKO – tehni~no dovr{ena sanitarna toplotna ~rpalka – izjemno prakti~na re{itev v kombinaciji s kotlom na polena Eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev ogrevalnih sistemov De Dietrich, ustanovljen davnega leta 1684, je razvil toplotno ~rpalko za pripravo tople sanitarne vode, katero tehni~ne karakteristike uvr{~ajo v najkakovostnej{i razred tega segmenta.

V mesecih, ko prostorov doma ni potrebno ogrevati, toplo sanitarno vodo pripravi Kaliko.

Sanitarna toplotna ~rpalka, ki

Sanitarna T^ Kaliko ima {iroko obmo~je delovanja (med -5 °C in + 35 °C) ter zagotovi do 70% brezpla~ne tople sanitarne vode.

izkori{~a toplotno energijo zraka, zagotovi do 70% brezpla~ne tople sanitarne vode. V kombinaciji s kotlom na polena, katerega se enostavno priklju~i na sanitarno toplotno ~rpalko, predstavljata zmagovalno re{itev, saj so letni stro{ki ogrevanja in priprave tople vode zelo nizki, obenem pa v toplej{em obdobju leta ni potrebno nalagati polen v kotel.

Kaliko z emajliranim grelnikom prostornine 270 litrov, poskrbi za toplo sanitarno vodo tudi za 6 ~lansko dru`ino.

Kompaktna dimenzija in enostavna vgradnja omogo~ata vgradnjo De Dietrichove sanitarne toplotne ~rpalke prakti~no v vsak prostor (dimenzije 80cm × 80cm) v domu. U~inkovito tehnologijo ogrevanja sanitarne vode dokazuje njen visok

Klasi~en kotel na naravni vlek slovi po udobni in preprosti uporabi, zanesljivi in napredni tehnologiji kotla, gospodarnem in okolju prijaznem delovanju ter dostopni ceni. Velika izmenjevalna povr{ina ter izredno u~inkovit odvod dimnih plinov zagotavljajo visok izkoriZanesljiva in napredna tehnologija kotla notranjost kotla FKU

FKU - klasi~en kotel na naravni vlek slovi po udobni in preprosti uporabi

izkoristek (COP 3,7 v skladu z EN 255), kar omogo~ata tudi kakovosten rotacijski kompresor in trajna titanova anoda, ki {~iti emajlirano notranjost grelnika. Za prepre~evanje nastajanja vodnega kamna je vgrajen aluminijasti kondenzator velike povr{ine, speljan po zunanji strani grelnika, obenem pa emajliran jeklen grelnik poskrbi za popolnoma neopore~no toplo vodo. Kaliko ima {iroko obmo~je delovanja, saj deluje med -5 C in +35°C vstopnega zraka, odlikuje pa jo tudi izredno tiho delovanje (39 db).

Preko napredne upravljalne enote z velikim digitalnem LCD displejem nudi popoln in intuitiven nadzor nad pripravo tople sanitarne vode. Upravljalna enota omogo~a ~asovno nastavitev ogrevanja tople sanitarne vode kar v praksi pomeni, da se lahko voda ogreva tudi v zni`ani tarifi elektri~ne energije.

Mogo~a je pestra izbira med intenziteto oziroma na~inom ogrevanja (Auto, Eco, Hitro ogrevanje, Po~itnice)…

Ve~ informacij o {iroki ponudbi kvalitetnih sistemov ogrevanja lahko pridobite na spletni strani www.veto.si, preko elektronske po{te info@ veto.si ali pokli~ete na telefon 01/580 91 00. •

50

OGREVAJMO SE ZA 1.000 EUR

Pocenite ogrevanje s pravo~asnim kori{~enjem »eko« subvencij

Z

ustreznim peletnim sistemom ste lahko dele`ni vseh prednosti, ki jih prina{a ogrevanje s peleti, hkrati pa tudi nepovratnih sredstev za njegov nakup. »Eko« subvencije obi~ajno hitro poidejo, zato je priporo~ljivo sprejeti odlo~itev o nakupu `e v zgodnjem poletnem ~asu. S tem si zagotovite zni`anje izdatka za investicijo v nov sistem, s katerim boste bistveno zmanj{ali stro{ke ogrevanja `e v prihajajo~i zimi.

Prednosti lesnih pelet, za ogrevanje enostanovanjskih domov, so marsikomu `e dobro poznane. Kot lesna biomasa, so za polovico cenej{i od kurilnega olja, obenem pa {e vedno ohranjajo precej{njo raven avtomatike, ki so jo uporabniki navajeni pri kurilnem olju (za razliko od kurjenja drv). V mnogih primerih pravzaprav niti ni potrebe po zamenjavi obstoje~ega kotla, potrebno je le dodatno namestiti sistem za kurjenje pelet, katerega glavni del predstavlja gorilnik na pelete - gorilniki Fenix so se `e dodobra uveljavili na trgu v ta namen.

Vendar predelave obstoje~ih kotlov ni vedno mo`no ali smotrno izvesti. Pri klasi~nih kotlih na trda goriva, se pogosto dogaja, da so ti `e prestari in/ali premalo energetsko u~inkoviti (imajo previsoke toplotne

izgube), zato jih ni vedno priporo~ljivo predelati. Po drugi strani, nekateri kotli na kurilno olje tudi niso primerni za predelavo, ker postane ~i{~enje pepela neprakti~no. Dolo~eni kotli zahtevajo ~i{~enje vsakih nekaj dni, spet drugi pa nimajo mo`nosti enostavnega odpiranja kuri{~a in je potrebno gorilnik vsaki~ demontirati. V takih primerih uporabniku ne preostane drugega, kot nabava povsem novega sistema za ogrevanje na pelete.

Tri re{itve v enem sistemu Peletni sistem Fenix je sestavljen iz ve~namenskega kotla KDP – 28 D/L in gorilnika Fenix 5/30 s pripadajo~o opremo (transporterjem pelet in zalogovnikom za pelete).

Kurilna naprava ima nazivno mo~ 28 kW.

Kotel je narejen iz 5 mm kotlovske plo~evine, je varjen in poleg kurjenja pelet premera 6 do 8 mm, omogo~a tudi kurjenje drv, dol`ine do 500 mm, saj ima veliko dostopno kuri{~e, z mo`nostjo levega ali desnega odpiranja vrat kotla. Mo`na je tudi dobava z dvojnimi vratci, pri ~emer je na enih vratcih montiran gorilnik, druga pa so namenska za kurjenje drv. Z zamenjavo peletnega gorilnika z gorilnikom na kurilno olje, pa se lahko kotel uporablja tudi za ogrevanje na olje. Tako pridobite prilagodljivost pri izbiri energenta in se lahko ravnate glede na potrebe oziroma stanje na trgu.

Subvencija eko sklada Peletni sistem Fenix je testiran s strani poobla{~ene in{titucije, tako pri maksimalni (28 kW), kot pri minimalni (6,5 kW) mo~i– ugotovili so, da so vsi parametri emisij dimnih plinov pod mejami, dolo~enimi s standardom SIST EN 303-5. To pomeni, da je omenjeni peletni sistem Fenix upravi~en do nepovratnih finan~nih spodbud za nakup nove kurilne naprave. Še ve~; sistem se lahko, skladno z izmerjenimi parametri emisij dimnih plinov, uporablja tudi brez vodnega zalogovnika!

Tako celoten stro{ek nakupa in monta`e sistema na koncu zna{a manj kot tri tiso~ake, zaradi ~esar je investicija zelo zanimiva.

Peletnih sistemi Fenix z razli~nima izvedbama zalogovnika za pelete.

Tudi za manj{e prostore Peletni sistemi potrebujejo tudi zalogovnik lesnih pelet. Po navadi se naredi zalogo enega tedna, kar pri povpre~ni porabi pomeni okoli 300 litrov prostornine. Postavitev tak{nega zalogovnika v majhnih kurilnicah, kjer je bilo prostora komaj za kotle na kurilno olje, pa je lahko te`ava. Peletni sistem Fenix poleg klasi~ne uporabe lo~enega zalogovnika ponuja mo`nost uporabo tudi zalogovnika, vgrajenega na vrhu kotla. Ob tem potrebujete manj prostora: v {irino le 70 cm in v dol`ino 130 cm. • Damjan Nemec, www.inovateh.si

OGREVAJMO SE ZA 1.000 EUR

51

Vodilno ogrevanje na biomaso

Raziskava TU v Grazu potrjuje:

Popolna, okolju prijazna kombinacija KWB ogrevanja na pelete, polena in sekance ter KWB solarni sistem Kdor se `eli ogrevati okolju prijazno in gospodarno, stavi na kombinacijo les in solar. Les je trajnostno, regionalno in CO2 nevtralno gorivo. Son~na energija je brezpla~na.

Globalno segrevanje z nara{~ajo~imi izpusti toplogrednih plinov samo pridobiva na vplivu na ~love{tvo. Vsekakor se posameznik, ki izrablja son~no energijo za pripravo sanitarne vode ali za podporo ogrevanju, popolnoma izogne izpustom toplogrednega plina ogljikovega dioksida (CO2). Solarna tehnika je namre~ naj~istej{i na~in pridobivanja toplote in aktivni prispevek k varovanju ozra~ja.

Sonce nas na `alost skozi celotno leto ne uspe preskrbeti z zadostno koli~ino toplote za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Dovolj velik solarni sistem pa lahko prevzame celotno pripravo tople sanitarne vode v prehodnem in poletnem ~asu.

S tem prihranimo na stro{ih ogrevanja isto~asno pa se podalj{a `ivljenjska doba va{e ogrevalne naprave.

KWB ima najbolj zadovoljne stranke in je najboljĹĄi proizvajalec sistemov za ogrevanje na pelete

vo najprimerneje dopolnjujejo ro~no polnjeni kotel na polena KWB Classicfire, popolnoma avtomatizirani kotli na sekance in pelete KWB Multifire ali popolnoma avtomatizirani koteli na pelete KWB Easyfire.

Na voljo so razli~ni paketi KWB EasySun, ki so namenjeni pripravi tople sanitarne vode ter razli~ni paketi KWB MultiSun za podporo ogrevanju. Vsi paketi so na voljo s pokon~nimi ali le`e~imi kolektorji KWB FlexiSun. • Info: KWB ogrevanje na biomaso Vre~erjeva 14, 3310 @alec, tel.: (0)3 839 3080 info@kwb.si, www.kwb.si

Idealna kombinacija S KWB solarnimi napravami pokrivate za pripravo vode do 60 odstotkov potrebe po topli sanitarni vodi. Pri podpori ogrevanju pa celo 40 odstotkov celotne potrebe po toploti. KWB solarni sistem tako pripomore k pove~anju celotne u~inkovitosti va{ega ogrevalnega sistema. Glede na `eljeno udobje va{o KWB solarno napra-

Podrobnosti o raziskavi najdete na naslovu: http://www.bwl.tugraz.at/StudienergebnissePelletsheizungen

www.kwb.si

52

KOMPONENTE ZA SOLARNE SISTEME CIRKULACIJSKE GRUPE

SERIJA 269:

XXX DBMFGm TJ

‡

Cirkulacijska grupa za solarne sisteme, za povezavo na dovod in povratek

‡

Napajanje: 230 V (ac)

‡

pmax delovni: 10 bar

‡

TmináTmax varnostnega ventila: -30á160°C

‡

Nastavitev varnostnega ventila: 6 bar

‡

Temperaturno obmoÞje merilca pretoka: -10á110°C

‡

Max. odstotek glikola: 50%

FINAN^NE SPODBUDE

Dru`beno odgovorne prakse

53

Nepovratna sredstva tudi za u~inkovito rabo energije Z u~inkovito rabo energije privar~ujete in hkrati skrbite za okolje

Informa Echo je junija prejela Evropsko nagrado dru`beno odgovornih podjetni{kih praks za Slovenijo s projektom Iniciativa Energija si.

Nagrada je bila v Bruslju letos podeljena prvi~, potegovalo se je 18 slovenskih projektov. Zasluge za projekt delijo s Centrom za energetsko u~inkovitost pri In{titutu Jo`ef Stefan, Statisti~nim uradom RS in Energetsko zbornico Slovenije. Med podjetji gre velika zasluga dru`bi HSE, ki je pobudnik kampanje Energija si, bodi u~inkovit in glavni soinvestitor ter ~lanom mre`e Sinergija in partnerjem pri projektu Porabimanj.

Informa Echo, ki deluje na podro~ju energetske u~inkovitosti kot pobudnik novih poslovnih iniciativ, kot so Raziskava o energetski u~inkovitosti Slovenije (REUS) ali aplikacija Porabimanj, je razvila tudi Model sinergijskega poslovanja. Iniciativa Energija si je rezultat sinergijskega modela spodbujanja u~inkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki usklajuje in povezuje podjetni{ke, individualne in dru`bene interese.

Projekt je edinstven v ve~ pogledih Projekt Iniciativa Energija si ni le druga zmagovalna zgodba leto{njega razpisa, je tudi dale~ najbolj povezovalen in v lu~i dru`benih u~inkov mo~an poziv, da se je treba na podro~ju energetike, u~inkovite rabe energije in pri drugih okoljskih vpra{anjih obna{ati dru`beno odgovorno. @irijo je navdu{il krog partnerjev in sila njihovega sodelovanja, ki je z vrsto organizacijskih re{itev (mre`a Sinergija, kampanja Energija si, bodi u~inkovit) vklju~no z raziskavo REUS, `e za~ela spreminjati vedenje Slovencev in nosilcev odlo~anja v energetski in povezanih panogah,« je o zmagovalnem projektu v kategoriji majhnih in srednje velikih podjetij zapisala dr. Adriana Rejc Buhovac, predsednica `irije. • JE

Ohranjanje okolja in zanesljivost oskrbe z energijo ob vedno ve~jih potrebah po energiji postajata klju~na dejavnika razvoja dru`be. Zato se s pojmoma »u~inkovita raba energije (URE)« in »obnovljivi viri energije (OVE)« danes sre~ujemo vsi. Tudi zakonodaja, okoljska problematika in cene energentov vedno bolj pritiskajo na kon~ne uporabnike, ki se bodo morali s temi vpra{anji prej ali slej soo~iti.

Pravilna uporaba energije se vedno obrestuje: prihranek energije pomeni tudi prihranek stro{kov. Z upo{tevanjem pravil URE

in OVE se viri energije uporabljajo na racionalen na~in, pri tem pa se uporabnikom ni potrebno odpovedati udobju, ki so ga vajeni.

Energetika Ljubljana je prvo slovensko energetsko podjetje, ki ponuja nepovratne finan~ne spodbude gospodinjstvom, ~e investirajo v okolju bolj prijazne energetske sisteme za oskrbo z zemeljskim plinom ali toploto. Finan~ne spodbude so namenjene tudi javnemu sektorju, pravnim osebam in podjetnikom. •

54

ZANIMIVOSTI

Termi~no modificiran les iz doma~ih logov

Dva zmagovalna predloga

Termi~na modifikacija lesa je ena izmed novej{ih metod za{~ite lesa pred trohnenjem in napadi insektov, o kateri smo pred kratkim v tej reviji `e brali. Z modifikacijo lahko brez uporabe kemi~nih za{~itnih pripravkov pove~amo trajnost lesa ter `ivljenjsko dobo lesenih izdelkov in objektov, postopek pa znamo izvesti tudi pri nas.

Univerza Sheffield osem let zaporedoma prireja tekmovanje za {tudente zadnjih letnikov imenovano Creative Spark. Pri tem izbirajo najbolj{e ideje z ve~ kot deset podro~ij, od grafi~nega oblikovanja do filma, obla~il in industrijskih izdelkov. V komisiji sedijo strokovnjaki za oblikovanje in industrijo, ki s tem i{~ejo nove ideje, predlagatelje zmagovalnih idej tudi bogato nagradijo in s tem vzpodbujajo inovativno miselnost med {tudenti, ki so ob podelitvi stari okrog 22 let.

Številne prednosti Poleg ve~je odpornosti proti lesnim {kodljivcem se lesu zmanj{a {e ravnovesna vla`nost, saj vpije manj teko~e vode ali vlage iz zraka. Izbolj{a se dimenzijska stabilnost (do 50 % zmanj{anje nabrekanja in kr~enja oziroma »delovanja« lesa), zmanj{a toplotna prevodnost, les pa ohrani privla~en videz in enotno barvo po vsem preseku. Tudi povr{inski premazi, ki upo~asnjujejo naraven proces sivenja lesa in se uporabljajo zlasti v estetske namene, so na modificiranem lesu pogosto obstojnej{i kot na naravnem, neobdelanem lesu.

Za uporabo na prostem Tako obdelan les je ob pravilni izbiri in na~inu uporabe odli~en material za uporabo na prostem, za izdelavo stavbnega pohi{tva, vrtnih garnitur, lesenih teras, fasadnih oblog, ograj in kritin. Je odli~en tudi za izdelavo notranjega pohi{tva, talnih oblog, kopalnic in savn.

Tuje in tropske vrste lesa (sibirski macesen, tik, meranti, ipe…)

Les smreke bo po termi~ni obdelavi brez {kode zdr`al vremenske in druge vplive

lahko enakovredno nadomestimo s termi~no obdelanimi lesovi iz na{ih gozdov, smreko, borom, jesenom, bukvo, topolom, gabrom, robinijo in drugimi. Ob primerljivi kvaliteti so cene doma~ih pogosto ni`je od cen tropskih lesov, ki so velikokrat pridobljeni na okolju neprijazen na~in.

Doma~a pamet V podjetju Silvaprodukt modificirajo les po izvirnem postopku Silvapro® Wood, ki so ga `e pred desetletjem razvili v Sloveniji, sami so izdelali tudi posebno komoro.

Prednost doma~ega postopka je, da namesto olja ali drugih grelnih medijev, ki so potencialna nevarnost za okolje, uporabljajo vakuumsko tehnologijo. Testiranja neodvisnih ustanov in mednarodne primerjave ka`ejo, da s postopkom Silvapro® Wood pridobijo izredno kvaliteten in odporen termi~no modificiran les, ki ima zanimive primerjalne prednosti.

Postopek obdelave in kvaliteto izdelka skrbno nadzirajo, zato uporabniki dobijo kakovosten in trajen izdelek. •

Plitek stenski hladilnik omogo~a pregled in pravo~asno uporabo hrane

Nov pralni stroj in hladilnik Na podro~ju novih izdelkov s podro~ja hi{nih naprav je Chris dobil nagrado za nov koncept pralnega stroja za perilo. Stroj je tako sestavljen, da ga lahko popravi vsak uporabnik sam.

Potrebno je samo menjati del, ki se je pokvaril, kar je dovolj enostavno, da delo lahko opravi vsaka bolj spretna gospodinja. Chris je idejo dobil ob spoznanju, da preve~krat zavr`emo celotne izdelke, kljub temu, da je pokvarjen le majhen del~ek.

Elliot je oblikoval stenski hladilnik, s katerim bo prepre~il, da bi odmetavali hrano, ki smo jo v velikem hladilniku spregledali in zato zavrgli. Preskrba danes tako dobro deluje, da imamo doma veliko preve~ hrane. Prozorna vrata plitkega hladilnika omogo~ajo stalen pregled nad zalogo in uporabo najpomembnej{ih jedil.

Oba predloga `e nakazujeta smer, ki bi jo morali ubrati proizvajalci, saj je planet dobesedno prekrit z odvr`enimi izdelki za enkratno rabo, ki so vidno ali prikrito izdelani ravno za ta namen. •

Gregor Rep

V vakuumski komori obdelajo les brez uporabe olja ali drugega termi~nega medija

Tihec Pralni stroj, sestavljen iz delov, ki jih lahko zamenja vsaka gospodinja

RABA VODE

55

Tiktakanje ~istilnih naprav V zakonu je zapisano, da je vgradnja ~istilne naprave za odpadne vode obvezna za vse, ki nimajo mo`nosti priklju~itve na javno kanalizacijsko omre`je. To pomeni, da tudi najnovej{a greznica ne zadostuje ve~. Ta predpis velja `e ve~ let, zadnji rok za postavitev ~istilne naprave pa pote~e 2017.

naprava oznako »N« (nitrifikacija) ali »D« (nitrifikacija in denitrifikacija). Ta podatek je pomemben, saj bi bilo preneumno in predrago, ~e bi vgradili napa~no napravo.

Nekatere ob~ine subvencionirajo

In{pektorji `e pi{ejo polo`nice Kdor ima smolo, je `e do`ivel obisk in{pektorja, pri tem pla~al kazen in dobil predpisan rok, do katerega mora biti ~istilna naprava vgrajena. Rok za vgradnjo je izjemno kratek, samo 30 dni, zato je na~rtovanje nakupa in vgradnje pametna odlo~itev. Pri velikem {tevilu stavb brez ~istilne naprave je mo`nost, da nas in{pektor najde zelo majhna. Razen, ~e imamo »dobrega« soseda, ki zakon jemlje resno in je in{pekcijskim slu`bam poslal prijavo. Na tak{na pisma pa in{pekcija mora ukrepati, zato bo kazen zagotovo sledila.

Vse izvemo na ob~ini Ali ~istilno napravo sploh moramo vgraditi in v kateri razred ~i{~enja mora spadati, izvemo na ob~ini. Tam morajo imeti to~ne

^istilna naprava Picobell podjetja Armex je zelo u~inkovita in samo~istilna

podatke o tako imenovanih aglomeracijah, v njih pa navedene ulice in hi{ne {tevilke stavb, ki ne bodo priklju~ene na javno kanalizacijsko omre`je. ^e se na{a stavba nahaja na tem spisku, ni potrebno dvakrat premisliti ampak se ~im prej odlo~iti za vgradnjo.

Pomemben je tudi podatek o razredu ~i{~enja, ki je odvisen od tega, kako vodno ob~utljivo je podro~je na katerem bivamo. Praviloma zadostuje ~istilna naprava razreda »C«, ki razgradi ogljik v odplakah.

Na vodovarstvenih obmo~jih ali odtekanju odplak v ob~utljive vode, je potreben vi{ji razred ~i{~enja. Takrat mora imeti

Tudi to je pomemben podatek, saj pomeni cenej{o vgradnjo. Po izku{njah pa vemo, da denarja za subvencije lahko tudi zmanjka, zato odla{anje vgradnje ni priporo~ljivo. Na~rti se lahko tudi spreminjajo, saj so medtem nekateri `upani ugotovili, da njihovi velikopotezni na~rti z javnim kanalizacijskim omre`jem ne bodo uresni~ljivi. To pomeni, da se lahko {tevilo stavb, ki bodo potrebovale ~istilno napravo, ~ez no~ skokovito pove~a.

Sodobne ~istilne naprave so razmeroma majhne, zelo u~inkovite, delujejo s pomo~jo ali brez priklopa elektrike ter jih ni potrebno posebej vzdr`evati. Izdelane so iz odporne plastike, ki bo brez te`av in netesnosti prenesla dolga leta delovanja. Uspe{no bodo o~istile vse odplake in s svojim biolo{kim delovanjem varovale vedno bolj obremenjeno okolje v katerem `ivimo. • Tihec

56

RABA VODE

Neumnost nima mej www.roto.si ttel.: e l. : 0 80 2 25 080 22 52

Biološke hišne

čistilne naprave delujejo varno in zanesljivo, skoraj neslišno in brez smradu ter so neobčutljive na nihanja temperature v okolju.

Strošek porabe eletrične energije Roto čistilne naprave znaša le 6,1 € letno na osebo (0,1 kWh/ dan na osebo).

• Dostava v 7-10 dneh, • 24 urni servis • Slovenski proizvod • V skladu z EU standardi • V Sloveniji vgrajenih preko 3.500 čistilnih naprav

Še vedno nimate kanalizacije?

Polietilenski

zbiralniki deževnice • Enostavna in poceni vgradnja • 100% nepropustnost in dolga življenska doba • Z zbiralniki zmanjšamo porabo vode iz vodovoda - privarčujemo do 50 € mesečno.

• Omogočajo lastno zalogo vode in s tem zalivanje v sušnih mesecih • Deževnica je mehka voda in je zato zelo primerna za pranje perila.

• Od 500 - 50 000L • Oprema za filtriranje in črpanje vode

V

ZDA je v dr`avah Utah, Washington in Colorado zajemanje de`ja, ki pada na njihove lastne strehe ali parcele, prepovedano.

Zakonodajalec je dobesedno zapisal, da zato, ker »de` pripada nekomu drugemu«.

Za povpre~nega Zemljana so tak{ni zakoni neverjetni, ~eprav jih v ZDA ni nih~e uveljavljal, dokler se niso pojavila najnovej{a su{na obdobja.

Zanimanje za de`evnico se je zato pove~alo, posamezni lastniki stavb in podjetij pa {ele sedaj ugotavljajo, kaj se skriva med paragrafi ameri{kih zakonov. Podobno kot pri nas, ko smo {ele pred kratkim ugotovili, da je socialna podpora v resnici dr`avni kredit.

Lastnik avtopralnice v Salt Lake Citiyu vozila pere z zajeto de`evnico, saj s tem {~iti vodne vire na tem podro~ju.

Dr`ava Utah je namre~ druga na lestvici najbolj su{nih dr`av v ZDA. Pred gradnjo zajetja pa ni zaprosil za »vodno pravico do de`ja« zato so ga obto`ili »nezakonitega preusmerjanja meteornih vod«.

Nato so dr`avni uradniki malo popustili in mu sedaj izjemoma dovolijo, da uporablja »njihovo« de`evnico za pranje avtov, zlasti potem, ko se je absurdna zgodba pojavila na TV. V resnici so tak{ni zakoni

`elja oblastnikov, ki `elijo v svojih rokah obdr`ati ~im vi{jo stopnjo kontrole ljudi.

Politiki in razli~ni lobiji so sposobni uveljaviti kakr{enkoli ukrep, samo da bo kdo od njih imel od tega korist. To dokazujejo na doma~i in evropski ravni dobesedno vsak dan.

Standardizirana ukrivljenost kumar, zapoved privatiziranja podtalnice ali kontrola nad semeni so samo nekatere od nevarnih neumnosti, ki nam jih je uspelo za~asno zaustaviti, vendar bodo zagotovo posku{ali znova. Tudi zato je zajemanje de`evnice za kakr{enkoli namen, pametna odlo~itev. ^e de`ne kaplje ste~ejo po obi~ajnih ope~natih stre{nikih, je v na{ih krajih de`evnica {e tako ~ista, da je pogojno pitna, brez da bi jo pred tem filtrirali. Zato so de`ne kaplje za ljudi brez de`nika mokre, za poplavljence prekletstvo, v napovedanih su{nih obdobjih pa se lahko spremenijo celo v suho zlato. •

De`ne kaplje so pri nas trenutno {e last tistega, ki jih je prestregel s svojo streho

Tihec

ZZZ XQLWDV VL

PODOMETNE ARMATURE 8ĜLYDQMH 'L]DMQ 5D]NRĄMH 8ĜLYDMWH Y OXNVX]X NDNUĄQHJD 9DP QXGL GUXĜLQD YJUDGQLK DUPDWXU Y NRPELQDFLML ] PRGHUQLP GL]DMQRP LQ VSURĄËXMRËR IXQNFLMR 6KRZHU :DWHUIDOO VLVWHPD

5R]HWD LQ URĀND ]D

=LGQD SUKD 385(

vgradno baterijo za tuš LQ NDG )5(6+

7Xå VLVWHP 385( :$7(5)$// =LGQL L]OLY ]D NDG 385(

)HHO WKH ZDWHU

58

IN[TALACIJE

Minimalna vi{ina na maksimalno udobje Sistem talnega ogrevanja za adaptacije Pri adaptacijah starih zgradb si prenekateri lastnik za`eli, da bi vgradil talno ogrevanje.

Izvedba le-tega je odvisna od razpolo`ljive vi{ine tal, ki pa je v tak{nih primerih obi~ajno ni dovolj. Z MINITEC sistemom talnega ogrevanja pa tega problema ni ve~.

1

Uponor oblo`na folija Minitec

2

Uponor samolepilna pritrdilna plo{~a

3

Uponor PE-Xa cev 9,9x1,1mm

A

Obstoje~ estrih s spodnjo, `e vgrajeno toplotno in zvo~no izolacijo

A1 Tla, oblo`ena s keramiko/plo{~icami

Majhna vi{ina elementa, hiter odzivni ~as

A2 Lesena tla

Uponorjev sistem Minitec vam nudi veliko prednosti. Samolepilna pritrdilna plo{~a Uponor Minitec, ki je namenjena za vgradnjo PE-Xa cevi 9,9 x 1,1 mm, se lahko vgradi na obstoje~i estrih, les ali tla, oblo`ena s keramiko. Zahvaljujo~ izredno nizki vi{ini tega elementa (pribli~no 1cm), je sistem posebej primeren za vgradnjo v obstoje~ih stavbah.

B

Osnovni premaz (grundiranje) obstoje~e povr{ine

C

Samoizravnalni sloj

C1 Dodatni izravnalni sloj pri leseni podlagi D

Parket/laminat z dodatnim lo~ilnim slojem ali lepilom

D1 Plo{~ice z lepilom za plo{~ice in fugirno maso D2 Preproga z lepilom za preproge

Samolepilna pritrdilna plo{~a je opremljena z luknjami v samih ~epkih in tudi med ~epki, kar zagotavlja, da se bo izravnalni sloj, ki je vgrajen v poznej{i fazi, raz{iril hitro in ~vrsto sprijel s podlago. Spodnja stran elementa je opremljena z lepljivo povr{ino, ki zagotavlja ustrezno pritrditev na tla med samo vgradnjo. Samolepilni izolacijski trakovi

so na voljo v obliki L (oblo`na folija) in v obliki I (razmejitveni profil) in omogo~ajo ustrezno tesnenje vzdol` sten.

Izravnalni sloj je vgrajen tik nad zgornjo povr{ino ~epkov, kar v skupni vi{ini predstavlja le 15 mm vgradnje vi{ine.

Po kratkem ~asu su{enja, se lahko polo`i zaklju~na talna obloga direktno na vgrajen sistem. Ker je cev vgrajena tik pod zgornjim slojem tal, so zagonski ~asi ogrevanja kratki.

Prav tako lahko sistem obratuje pri ni`jih temperaturah ogrevalne vode in se odziva zelo hitro na temperaturne spremembe.

MINITEC sistem talnega ogrevanja Prednosti: Idealno za adaptacije Lahko je vgrajeno na obstojeèo podlago Celotna vgradna višina znaša minimalno 15 mm Kratek zagonski èas ogrevanja in hitrejši odzivni èas Enostaven prehod na obstojeèi ogrevalni sistem

TI TAN d.d.

T (01) 8309 170 prodaja F (01) 8309 171 E pc5@titan.si W www.titan.si www.uponor.si

IN[TALACIJE

59

Nizkotemperaturno ima prednosti Vgradnja PE-Xa cevi pod kotom 90° in 45°

Minimalna vi{ina elementa

Prekrivanje MINITEC sistema s samorazlivnim estrihom

opremljena s posebno obliko ~epkov, ki omogo~ajo polaganje cevi v 90° loku in tudi v 45° loku.

Cevi PE-Xa 9,9 x 1,1

Stro{kovno u~inkovita samostojna vgradnja Uponor PE-Xa cevi

Hitro vgrajeno, hitro dostopno Glavni prednosti Uponor Minitec sistema sta majhni stro{ki vgradnje in odli~no bivalno udobje, ki ga sistem nudi lastnikom. Uponor samolepilne pritrdilne plo{~e so izredno robustne, saj se lahko po njih normalno hodi, ne da bi se pri tem ~epki kaj po{kodovali. Poleg tega zagotavljajo hitro in stro{kovno u~inkovito vgradnjo PE-Xa cevi s samo enim izvajalcem.

Primerne so za vse geometrije prostorov in jih ni potrebno polo`iti ~isto do roba prostora. Uponor Minitec sistem ne zahteva kompenzacijskih elementov za vrata.

Kjer je sistem vgrajen na leseno podlago (konstrukcijo), se zahteva vgradnja izravnalnega sloja v debelini minimalno 5 mm preden se za~nejo polagati samolepilne pritrdilne plo{~e. Uponor Minitec je prav tako primeren za vgradnjo na bitumenske povr{ine.

Po izdelavi podlage sledi vgradnja samolepilnih pritrdilnih plo{~.

Posebna oblika ~epka na sami plo{~i omogo~a trdno vpetje cevi in s tem zagotavlja, da sama vgradnja izpolnjuje ustrezne standarde. Samolepilna pritrdilna plo{~a je

Samolepilna pritrdilna plo{~a Uponor Minitec je namenjena za vgradnjo Uponor PE-Xa cevi 9,9 x 1,1 mm. Cev je izdelana iz zamre`enega polietilena (PE-Xa) z uporabo postopka Engel in ustrezajo standardu EN ISO 15875 in je difuzijsko tesna po standardu DIN 4726. Kisikova difuzijska zapora je izdelana iz EVOH-a (etil-vinil-alkohol).

Maksimalna obratovalna temperatura za te cevi je 70 °C, maksimalni obratovalni tlak je 8,8 barov. Cev je izredno fleksibilna in se jo enostavno vgrajuje v pripravljene utore na samolepilni pritrdilni plo{~i Uponor Minitec.

Izraz „nizkotempearturno ogrevanje“ pomeni, da deluje celotna napeljava za ogrevanje, skupaj s kotlom, na razmeroma nizkem temperaturnem nivoju.

Temperatura predtoka zna{a okrog 30°C, in to tudi, kadar je zunaj zelo hladen zimski dan. ^e `elimo tudi v teh pogojih v notranjosti stavbe zagotoviti ugodne razmere za bivanje, lahko to dose`emo samo s ploskovnim ogrevanjem. To pomeni, da so cevi, po katerih kro`i ogreta voda, lahko name{~ene v stropu, stenah, in kar je najbolj pogosto, v tleh.

Termodinami~no optimalno Zaradi nizkih temperatur v predtoku, lahko naprava ali sistem za ogrevanje vode v obtoku deluje na povsem druga~nih osnovah, kot obi~ajna visokotemperaturna pe~. Pri tem bodo vse naprav delovale z zelo visokimi izkoristki, kar je dodatna prednost tega na~ina ogrevanja. Zato se lahko vse leto ogrevamo s toplotno ~rpalko, uporabimo toploto odpadnega zraka v stavbi ali podpiramo ogrevanje s son~nimi kolektorji. Naslednja mo`nost je {e uporaba nizkotemperturnega kotla, vse na{teto pa prina{a mo`nost visokih prihrankov ob zelo nizkih stro{kih delovanja ter mo`nost medsebojne povezave razli~nih sistemov.

Va{e prednosti: • idealno za naknadno monta`o v obstoje~ih stavbah med prenavljanjem • primerno za direktno vgradnjo na estrih ali tla, oblo`ena s kerami~nimi plo{~icami • vi{ina elementa le en centimeter • poceni vgradnja samolepilne pritrdilne plo{~e in cevi • samolepilne pritrdilne plo{~e so pohodne takoj po vgradnji • kratek ~as segrevanja • idealno za toplotne ~rpalke in uporabo obnovljivih virov energije zaradi nizke temperature ogrevalne vode • lahko se priklopi direktno na obstoje~ ogrevalni sistem

Pojav imenovan samoregulacija

Za ve~ informacij se obrnite na TITAN d.d., ki je generalni zastopnik firme Uponor v Sloveniji. •

Ena od prednosti nizkotemperturnih ogrevanj so tudi nizke toplotne izgube v ogrevalnem sistemu in nagnjenost k samoregulaciji. Dober primer je toplota son~nih `arkov, ki v hladnem zimskem dnevu vstopa skozi okna. Ker se zaradi tega temperatura prostora povi{a, se s tem mo~no zmanj{a razlika temperatur med prostorom in vodo, ki kro`i v ogrevanju. S tem se oddajanje toplote ogrevanja samodejno in mo~no zmanj{a, in to preden bi sistem za krmiljenje karkoli spremenil v nastavitvah. ^e imamo v dobro izolirani stavbi vgrajeno talno ogrevanje, ki lahko tudi v hladni zimi deluje s temperaturo do 30°C, sobnih termostatov sploh ne potrebujemo, saj bo samoregulacija sistema zadostovala za odli~no delovanje. •

Vili Zabret, TITAN d.d.

Tihec

60

AKTUALNO

Ursinih uspe{nih trideset let

I

zolacija je {e vedno najcenej{i na~in za pove~anje energetske u~inkovitosti zgradb, v zadnjih letih je u~inkovitost teh skokovito porastla.

Pi{e: Jo`ica Ekart, urednica

Brez toplotnih izgub, s pomo~jo izolacij in ustrezno izvedbo del, v stavbah ogrevanje skorajda ve~ ne bo potrebno, kar izolacije postavlja v sam vrh gradbenih materialov, ki bodo v prihodnosti korenito pomagale zgraditi energetsko u~inkovito dru`bo.

Ursa Slovenija s slovensko proizvodnjo mineralne - steklene volne, v Novem Mestu v Sloveniji z izolacijami obvladuje dvotretinjski dele` na trgu, slabo ~etrtino prodajo doma, ostalo izvozijo. Od leta 2000 uspe{no poslujejo v okviru koncerna Ursa, ki je vodilni proizvajalec izolacijskega materiala za gradbeni{tvo v Evropi.

Z izku{njami in znanjem je podjetje odli~en partner pri zagotavljanju toplotne in zvo~ne za{~ite objektov.

Danes Ursa Slovenija spada med srednje velika proizvodna podjetja, s 143 zaposlenimi in proizvodnjo cca 500.000 ton steklene volne letno. V zadnjem ~asu letno prodajo do 27 milijonov evrov izdelkov in uspe{no kljubujejo krizi, ter so uspeli izpeljati za 15 milijonov evrov nalo`b. V tridesetih letih so prera~unano proizvedli za 1 mio streh izolacij.

Na novinarski konferenci je spregoril direktor Igor Kr`an: »Izolacija je {e vedno najcenej{i na~in za pove~anje energetske u~inkovitosti zgradb, vendar kriza v gradbeni{tvu ni ob{la niti nas, vendar pa smo Ursa Slovenija {e vedno med pomembnej{imi stebri koncerna Uralita, ~eprav smo eden manj{ih.« Navajate, da imajo pasivne hi{e zelo majhne toplotne izgube, da ob ustrezni izolaciji v takih objektih zmanj{ujemo stro{ke obratovanja in pove~ujemo udobje bivanja ob enakem stro{ku izdelave.

Z ve~ toplotne izolacije lahko zmanj{amo potrebe po energiji na minimum, ob tem pa skorajda ogrevalni sistem ve~ ni potreben. Se torej lahko pri~akuje, da se bomo kmalu lahko strojni opremi za ogrevanje dejansko odpovedali, tudi v nizko energijskih objektov?

Menim, da bo za nizko energetske objekte {e vedno potrebno zagotovi-

Ursa je ob obletnici podelila sredstva za obnovo mestne ob~ine Novo mesto.

ti ogrevalne sisteme, le da bodo izredno majhni po mo~i. Z odli~no izolacijo objekta in izbolj{anjem zrakotesnosti, se tudi potrebe po energiji za ogrevanje zmanj{ujejo. Z vgradnjo rekuperatorjev za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka v prostorih bi skoraj da opustili klasi~ne ogrevalne sisteme, saj je mogo~e z dogrevanjem vhodnega zraka (z elektri~nim grelcem) zagotavljati ustrezno temperaturo v prostoru.

Ali bo razvoj Ursinih izolacij {e naprej temeljil na pove~evanju izolativnosti?

Vsekakor bomo na{e izdelke {e izbolj{evali. Z izbolj{anjem toplotnih lastnosti toplotnih izolacij omogo~imo, da uporabnikom ne bo ve~ potrebno vgrajevati ve~jih debelin toplotno izolacijskega materiala za dosego `elenega toplotnega u~inka.

Bodo izolacije zaradi ve~anja u~inkov v prihodnosti vplivale, da bodo energetske sanacije sprejete kot samoumeven ukrep?

Energetske sanacije objektov so vse pogostej{e in samoumevne zaradi vedno vi{jih cen energentov. Z bolj{imi toplotno izolacijskimi materiali tako omogo~imo, da v kolikor vgrajujemo toplotno izolacijo na notranji strani objekta ne izgubljamo preve~ uporabne povr{ine objekta.

Poglejmo primer uporabe toplotne izolacije URSA DF 40 v debelini 15 cm, le to

nadomestimo z URSA SF 32 v debelini 12 cm in tako privar~ujemo 3 cm debeline.

V kolikor imamo obseg prostora 30 m in tega pomno`imo s 3 cm dobimo 0,9 m2.

Dobljeno povr{ino pomno`imo s 1.200 €/ m2 in ugotovimo, da je lahko prostor za 1.080 € ve~ vreden, v kolikor uporabimo bolj{o toplotno izolacijo.

Se da ovrednotiti koliko lahko posami~na stanovanjska hi{a, ~e se lotimo celovite energetske obnove, sploh {e porabi za ogrevanje?

So znani primeri (v Avstriji), ko so se investitorji oz. lastniki nepremi~nine odlo~ili za sanacijo starej{ih objektov in iz potratnih objektov pre{li na pasivne objekte. Tak{en na~in prenove je zelo zahteven, tako za projektanta, kakor tudi za izvajalca del na objektu. Dela morajo biti opravljena z najve~jo natan~nostjo iz z uporabo kakovostnih in ustreznih materialov.

Na katere va{e proizvode ste posebej ponosni, v ~em so bolj{i od konkuren~nih izolacij?

Kot lokalni proizvajalec toplotne izolacije smo zagotovo ponosni na na{e produkte s toplotno prevodnostjo 0,032 W/ mK (npr. URSA SF 32, URSA FDP 5, URSA TSP, …). Navedena tehnolo{ka izpopolnjenost za dosego tako kakovostne toplotne izolacije in kratke transportne poti do uporabnikov, so ena od velikih na{ih prednosti pred ostalo konkurenco. •

62

AKTUALNO

Center energetskih re{itev Energetske re{itev na klju~, prvi jesenski dogodek bo 5. septembra 2013 Novi Center energetskih re{itev smo dobili v oktobru 2012, razprostira se v ljubljanskem BTC, na ve~ kot 1.000 m2 razstavno-prodajnih povr{in.

Center zdru`uje priznana podjetja Petrol, Jelovica, Knauf insulation, Zelene energije in Jub, usmerjena k novim trendom na podro~ju u~inkovite rabe energije. Na enem mestu najdete izolacijske materiale, stavbno pohi{tvo, ogrevalne in hladilne sisteme ter energente.

Delovanje centra je usmerjeno v var~evanje z energijo ter strokovno izvedbo energetske prenove z namenom zagotavljanja prihrankov energije. Obi{~ite jih lahko tudi na www.cer-slo.si.

O energetski u~inkovitosti z znanimi strokovnjaki »Energetska slika Slovenije ni najbolj ro`nata,« je na otvoritvenem dogodku Centra energetskih re{itev (CER) v za~etku maja poudaril direktor Eko sklada, Milenko Ziherl. Slovenija potrebuje okolju prijazne in energetsko var~ne nalo`be, saj nas direktive EU zavezujejo, da ukrepamo. »Na podro~ju OVE dosegamo zastavljene cilje, na podro~ju URE pa smo {e na srame`ljivih za~etkih. Slaba tola`ba je, da je situacija podobna tudi v ostalih ~lanicah EU,« je dejal. Na dogodku so o tematiki spregovorili tudi Stane Mer{e iz CEU Instituta Jo`ef Stefan, Aleksander Bati~ iz Interso, Miha Praznik, Gorazd Marin~ek s Slovenskega E-foruma in Tomislav Vargec s Petrola.

Spomladi so potekala {tevilna strokovna predavanja, naj izpostavimo predstavitev nove zanimive spletne aplikacije Porabi manj agencije Informe

Echo, ter strokovnjakov mre`e Ensvet z obravnavano tematiko u~inkovita hi{a prihodnosti.

Miha Praznik, Ensvet, pravi, da je zelo pomembno, da se primeri dobre prakse energetsko u~inkovite gradnje {irijo, skoraj ni~ energijska gradnja je novi pojem, ki ga je uvedla Evropska unija in {e ni popolnoma definiran. O financiranju in u~inkovitih re{itvah so spregovorili {e Tadeja Kova~i~ z Eko sklada, Marko Mrak z Jelovice in Toma` Dolenc s podjetja KnaufInsulation.

Energetsko u~inkovite javne skupnosti Energetsko u~inkovite lokalne skupnosti in zeleno javno naro~anje je poseben iziv Slovenije. »Cilje, ki si jih je zadala EU (20-20-20 do leta 2020), lahko dose`emo le z aktivnim sodelovanjem ob~in,« so se strinjali prisotni na dogodku. Beseda je tekla o primerih dobre prakse v slovenskih ob~inah in mednarodnih projektih. Rajko Leban iz energetske agencije GOLEA je prepri~an, da bodo cilje dosegle le aktivne ob~ine. Na omizju o energetsko u~inkovitih lokalnih skupnostih je Mateja Kegel predstavila nate~aj En.ob~ina, ki leto{nje leto v organizaciji Energetike.NET poteka `e ~etrti~. Gorazd Marin~ek je spregovoril o mednarodnem nate~aju 100 % OVE, kamor se letos prvi~ vklju~ujejo tudi slovenske ob~ine, medtem ko je Boris Su~i} z IJS poudaril, kaj je potrebno, da se ob~ine u~inkovito soo~ajo z zastavljenimi cilji. Iztok Kova~i~, predstavnik ob~ine Šentrupert, ki je aktualna zmagovalka nate~aja energetsko najbolj u~inkovitih

ob~in, je predstavil delovanje ob~ine na tem podro~ju.

Javni sektor mora postati zgled, saj na ravni EU k bruto dru`benemu produktu prispeva pribli`no 16 %. Pri tem predstavlja energetska u~inkovitost pomemben segment zelenega javnega naro~anja, ki se v Sloveniji izvaja dobro leto, a je na tem podro~ju {e veliko odprtih vpra{anj.

Kako uspe{no kandidirati za finan~na sredstva, je v zadnjem sklopu predavanj predstavila Vesna ^ernilogar z Eko sklada, Robert Ostreli~ z Eltec Petrola je spregovoril o ukrepih za u~inkovito energetsko upravljanje objektov, Danijel Vuk pa o energetsko u~inkovitih re{itvah za dom dru`be Petrol. Da lahko do energetske u~inkovitosti pridemo s pravimi fasadnimi sistemi, meni Iztok Kamenski s podjetja JUB, Darja Majkovi~ z KnaufInsulationa pa je predstavila slovenski inovativni produkt, t. i. zelene strehe prihodnosti.

Brezpla~no energetsko svetovanje V Centru energetskih re{itev, v ljubljanskem BTC, za obiskovalce v letu 2013 pripravljajo tudi brezpla~no energetsko

svetovanje. Energetski svetovalec Matja` Valen~i~ je od soustanovitve Slovenskega dru{tva za son~no energijo SLOSE aktiven na podro~ju promocije rabe obnovljivih virov.

Vseskozi spodbuja ob~ane k pove~anju kakovosti bivanja ob u~inkovitej{i rabi energije v stavbah. Sodeluje v raznih dejavnostih energetskega svetovanja za ob~ane, v promocijskih projektih u~inkovite rabe energije in v medijih, zlasti s pomo~jo strokovno informativnih ~lankov in vrsto predavanj.

Z izobra`evanjem, informiranjem in svetovanjem ob~anom za podro~je stavb in gospodinjstev je prepoznaven svetovalec za u~inkovito rabo energije v {iroki rabi. Hkrati deluje tudi na podro~ju strokovnega izobra`evanja izvajalcev pri pridobivanju dodatnih ve{~in za uporabno sodobnih tehnologij v stavbah.

Energetsko svetovanje s poudarkom na kakovosti bivanja, rabi obnovljivih virov energije in u~inkoviti rabi energije spodbuja ob~ane k spremembam bivalnih navad, na~rtovanju smotrnej{ih investicij ali izvedbi ustreznih ukrepov v obstoje~ih stavbah. Nasveti so usmerjeni v pove~anje kakovosti bivanja,

AKTUALNO

ni`anja stro{kov energije, zamenjavo fosilnih z obnovljivimi viri energije in varovanju okolja.

Pri na~rtovanju in izvajanju ukrepov je potrebno upo{tevati vpliv posameznega ukrepa na stavbo kot celoto. Ni dovolj, da je izbran pravilen ukrep, tudi izveden mora biti pravilno.

Svetovanje v CER je tako aktualno, sledi spremembam zakonodaje in trendom v gradbeni{tvu ter opozarja na mo`ne napake pri vgradnji sodobnih tehnologij. Center energetskih re{itev `e nudi strokovne re{itve za ob~ane. Energetsko svetovanje je strokovno, celovito in

brezpla~no ter nadgradnja specializiranim svetovanjem tudi za podro~ja aktualne zakonodaje, podaja smernice za izbiro ukrepov v pove~anje energetske u~inkovitosti, napredne re{itve in napotke za pove~anje kakovosti bivanja. CER tako odpira svoj prostor tudi kot izobra`evalno in svetovalno sredi{~e, saj se bo delo energetskega svetovalca od septembra prepletalo s strokovnimi sre~anji.

Dogodek z Mitjo Petkov{kom Center energetskih re{itev v letu 2013 postaja tudi izobra`evalno sredi{~e s {tevil-

nimi dogodki. Po zanimivem spomladanskem dogajanju tudi jeseni prihajajo zanimivi energetski seminarji in izobra`evalni programi. Prvi jesenski dogodek bo 5. septembra 2013, ko bomo predstavili novo knjigo Zgodbe iz prihodnosti in kako energetska u~inkovitost »uspeva« znanim Slovencem. Omizje bo moderirala urednica Energetike.

NET, Alenka @umbar Klop~i~.

Predstavitev bo potekala s prof. dr. Andrejem Kitanovski s Fakultete za strojni{tvo, ki bo orisal prihodnost na podro~ju energije in okolja, ter okoljsko zelo ozave{~enim {portnikom in BTC-jevim Zelenim agentom Mitjo Petkov{kom.

Dogodki se bodo nadaljevali do konca leta. Vso aktualno dogajanje pa lahko spremljate tudi na spletni strani www. cer-slo.si. Dogodke organizira Energetika.NET.

63

Prihaja CER Hrva{ka Slovenskemu Centru energetskih re{itev sledi tudi Hrva{ka. Dru`be Jelovica, Petrol in KnaufInsulation, ki sodelujejo pri projektu Centra energetskih re{itev v Ljubljani, uspe{en poslovni model prena{ajo v sosednjo Hrva{ko. V okviru obiska predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, na Hrva{kem so omenjena podjetja in {e 14 hrva{kih podjetij podpisala pogodbo o vzpostavitvi Centra energetskih re{itev v Zagrebu, kar pomeni inovativno mednarodno povezovanje slovenskih in hrva{kih podjetij. S tem se trend energetske var~nosti {iri na Hrva{ko, kjer je prilo`nost tudi za ~rpanje sredstev, ki jih EU namenja v okviru programa Evropa 2020. Center v Zagrebu naj bi za`ivel {e letos. • Obi{~ite nas na www.cer-slo.si.

Ko kupujete ~istilno napravo, zahtevajte ODLI^NOST! I{~ete trajno, zanesljivo in var~no re{itev za odpadne vode iz gospodinjstva?

Potem je ~istilna naprava AQUAmax®, ki smo jo razvili v sodelovanju z enim vodilnih nem{kih podjetij na podro~ju ~istilnih sistemov za biolo{ke ~istilne naprave – s podjetjem ATB, odli~na re{itev za vas.

Popolnoma biolo{ka ~istilna naprava AQUAmax®, ki deluje na principu reguliranega dovajanja kisika (aeracije), je primerna za vsa gospodinjstva, saj lahko u~inkovito in na naravi prijazen na~in `e v samo enem dnevu povsem o~isti tudi ve~ kot 150 litrov odpadnih voda iz gospodinjstva na osebo – brez dodajanja kemi~nih in biolo{kih preparatov, in to do tak{ne stopnje, da so parametri o~i{~ene vode na izpustu tudi do polovice manj{i od zakonsko zahtevanih.

5+ za AQUAmax® + ZNATEN PRIHRANEK – zaradi cenej{ega prevoza, vgradnje, vzdr`evanja, praznjenja in porabe elektri~ne energije tudi do 1000 evrov prihranka v prvih treh letih od nakupa. + ZANESLJIVO DELOVANJE – nesli{no in povsem avtomatizirano, brez dodatnega praznjenja prekatov, nastavljanja ventilov ali dodajanja biolo{kih in kemi~nih preparatov – njeno delovanje lahko opcijsko nadzorujete

prek svojega mobilnega telefona. + PREVERJENA REŠITEV – vrhunski nem{ki ~istilni tehnologiji zaupa kar 60.000 zadovoljnih kupcev po vsem svetu, 35 let tradicije podjetja Zago`en na podro~ju izdelkov za vodovod in kanalizacijo s poobla{~enim servisom pa je zagotovilo za to, da bodo za vgradnjo, priklop in redno vzdr`evanje va{e ~istilne naprave AQUAmax® dolgoro~no poskrbeli zanesljivi in odzivni slovenski strokovnjaki. + DELUJE TUDI V VAŠI ODSOTNOSTI – pono~i in ko ste v slu`bi ali na dopustu, ~istilna naprava AQUAmax® samodejno preklopi na var~evalni na~in delovanja in se

ob pove~anem dotoku avtomatsko vrne v normalno delovanje. + ZAJAM^ENA KAKOVOST in VARNOST NAKUPA – 50 let zahtevane `ivljenjske dobe ohi{ja, 2 leti garancije za vse tehni~ne dele, ~istilna naprava je uvr{~ena na seznam Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, vsi potrebni mednarodni certifikati in oznaka CE, ISO 9001:2008. Zahtevajte ODLI^NOST! Izberite AQUAmax® in ne ~akajte predolgo, da pravo~asno izkoristite subvencije ob~in in trenutne ugodne cene !

Zago`en, d.o.o., Cesta na Lavo 2 a, 3310 @alec T: +386 (0)3 713 14 49, M: +386 (0)51 388 390 cistilne.naprave@zagozen.si, www.zagozen.si, www.cnaquamax.si/sl/

64

IZ PRAKSE

Uporabniki toplotnih ~rpalk in mnenja iz prve roke

U

porabniki toplotnih ~rpalk za ogrevanje stanovanjskih prostorov nam danes lahko iz prve roke ponudijo {tevilke podatke, primerjave, izra~une in meritve.

Podatke o tem najdemo na forumih, spletnih straneh, blogih. Investitor, ki se prvi~ odlo~a za nakup toplotne ~rpalke, se v tej mno`ici podatkov zlahka zmede, saj v~asih primerjamo hru{ke in jabolka.

Zanesljivost primerjav uporabnikov T^ Uporabniki T^ med seboj pogosto primerjajo porabo elektri~ne energije (polo`nice) za ogrevanje svojih stanovanj in {tevilo kvadratnih metrov (m2) stanovanja. Pri tej primerjavi se kaj hitro zgodi, da primerjamo neprimerljive podatke in primerjave lahko bodo~ega kupca zavedejo. Kaj pravzaprav uporabniki `elijo primerjati? Uporabniki `elijo primerjati toplotne ~rpalke (T^) in njihovo u~inkovitost oziroma porabo elektrike. Po eni strani tak{na primerjava T^ nima prav posebnega smisla, saj so podatki o testiranjih ~rpalk javno dostopni, testi so izvedeni pod enakimi pogoji in po standardih, testiranja pa izvajajo akreditirane in{titucije. Ti testi nam

dajo za~etno orientacijo o bolj ali manj u~inkovitih ~rpalkah.

Po drugi strani pa tak{ne primerjave T^, ki so name{~ene v razli~nih stanovanjskih objektih, niso zanesljive. Da bi lahko naredili dokaj zanesljivo primerjavo med dvema toplotnima ~rpalkama ali ogrevalnima sistemoma v razli~nih stavbah, bi morali vedeti vsaj: vrsto toplotne ~rpalke (nizko temperaturna, visoko temperaturna), COP koli~nik u~inkovitosti, vir toplote (zrak, voda, zemlja), mo~ T^, temperaturo medija dvi`nega voda, temperaturo zraka v stanovanju, radiatorsko ali talno ogrevanje, ogrevanje sanitarne vode, kvadraturo ali prostornino stanovanja. Eden najpomembnej{ih podatkov pa je potrebna energija za ogrevanje na letni ravni na kvadratni meter stanovanja v kWh/m2 leto (ali letne toplotne izgube na m2).

Hru{ke in jabolka iz prve roke Dva uporabnika T^, ki imata na videz podobno stanovanje, podobnih velikosti in energijskih

Osnovni podatki o novih toplotnih ~rpalkah so javno dostopni in primerljivi. Pomembne razlike med toplotnimi ~rpalkami pa lahko opazimo skozi 10 in ve~ letno obratovanje (vir: Bin im Garten).

izgub, primerjata porabo elektrike T^ za en mesec. Prvi uporabnik trdi, da je porabil 270kWh elektrike, drugi uporabnik trdi, da je porabil 100kWh elektrike. Na koncu primerjave se izka`e, da ima prvi uporabnik pred toplotno ~rpalko vgrajen namenski {tevec za porabo elektrike in lahko to porabo neposredno in natan~no od~ita.

Drugi uporabnik pa je od~ital {tevilo obratovalnih ur na T^ v enem mesecu, za katere je mislil, da pomenijo dejansko porabo elektrike. Uporabnika torej med seboj primerjata kWh elektrike in {tevilo ur obratovanja, kar ni pravilno. Drugi uporabnik bi moral {tevilo obratovalnih ur mno`iti vsaj z mo~jo kompresorja (npr. 3kW) in tako dobil, da je porabil 100h x 3kW = 300kWh.

Smiselne primerjave Podatki za u~inkovitost delovanja T^ so torej ve~ ali manj dostopni in ni potrebna posebna primerjava ali tekmovanje med seboj. Enostavno primerjavo nove T^ lahko naredi vsak uporabnik sam npr. na spletnem naslovu leto{njega razpisa za subvencije: http://www.ekosklad.si/pdf/SUB2013/Seznam_ tc.pdf. Kak{na primerjava oz. podatki lastnikov T^ pa bi bila smiselna? Zelo pomemben in zgovoren podatek je spremem-

ba u~inkovitosti in delovanja T^ skozi leta. Lastnosti T^ se ~ez leta spreminjajo, materiali se obrabljajo in starajo, T^ se okvari, elementi dobijo obloge, izpusti hladivo in podobno.

Nekatere ~rpalke so izdelane bolj kakovostno kot druge, imajo bolj{e materiale in bolj vzdr`ljive kompresorje.

Odli~en podatek bi bil, da bi lastnik T^ objavil podatke o delovanju za prvo leto, drugo leto, tretje in tako naprej. Zime so relativno primerljive in bi lahko iz podatkov hitro videli kako u~inkovitost T^ skozi leta pada in kak{ne okvare se pojavijo, koliko stane servis.

Drugi izredno pomemben podatek pa je podatek za koliko je lastnik T^ zmanj{al stro{ke ogrevanja, ko je namestil T^ in kak{na je bila investicija. ^e je lastnik ogreval stanovanje na kurilno olje, potem pa je namestil T^, so se mu stro{ki ogrevanja ve~ kot prepolovili, investicija v T^ pa je bila razmeroma visoka. Iz teh podatkov lahko okvirno izra~unamo v koliko letih se nam bo investicija povrnila. Ob vsakem podajanju podatkov pa je zelo za`eleno, da povemo vsaj velikost stanovanja in opi{emo toplotno izolacijo. • mag. Roman Toma`i~

AKTUALNO

Evropski teden trajnostne energije 2013

D

ele` energije iz obnovljivih virov v bruto kon~ni porabi energije je v Sloveniji v letu 2011 zna{al skoraj 19 %, do leta 2020 pa naj bi se pove~al na 25 %.

Od 24. do 28. junija tardicionalno poteka evropski teden trajnostne energije. [tevilne organizacije pripravijo »energetske dneve«; za promocijo energetske u~inkovitosti in obnovljivih virov energije.

Rezultati teh prizadevanj bodo Evropski uniji pomagali pri doseganju njenih energetskih ciljev.

Leta 2007 je bilo namre~ na ravni Evropske unije dose`eno soglasje o klju~nih evropskih energetskih ciljih, ki so znani kot cilji »20/20/20«. To pomeni: do leta 2020 je treba zmanj{ati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 20 % (v primerjavi z letom 1990), pridobiti 20 % potrebne energije iz obnovljivih virov in izbolj{ati energetsko u~inkovitost za 20 %. Na{teti cilji so tudi del strategije Evropa 2020. Za vsako dr`avo ~lanico so bili dolo~eni zanjo ustrezni ciljni dele`i.

Estonija je prva dosegla ciljni dele` energije iz obnovljivih virov Po zadnjih podatkih Eurostata, ki so nam na voljo, je dele` energije iz obnovljivih virov (son~na energija, hidroenergija, geotermalna energija, les in druga biomasa, teko~a biogoriva …) v bruto kon~ni porabi energije v EU-27 v letu 2011 zna{al 13 %. Najve~ji dele` energije iz obnovljivih virov je v tem letu dosegla Švedska, in sicer 46,8 %, sledila ji je Finska z 31,8 %; v Sloveniji je bil ta dele` 18,8-odstoten. V letu 2011 je prva dosegla oz. presegla svoj ciljni dele` Estonija s 25,9 % (njen ciljni dele` je bil 25 %). Med drugimi dr`avami

sta se ciljnemu dele`u najbolj pribli`ali Bolgarija in `e omenjena Švedska (njen ciljni dele` je najvi{ji, 49 %). V posameznih dr`avah ~lanicah se ti dele`i iz leta v leto ve~inoma pove~ujejo.

65

66

AKTUALNO Na{ cilj: 25 % energije iz obnovljivih virov Slovenija je glede na Direktivo 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zavezana, da dele` energije iz obnovljivih virov v bruto kon~ni porabi energije pove~a do leta 2020 na 25 %.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% EU-27 Estonija Bolgarija Švedska Romunija Litva Avstrija Češka Slovaška Poljska Španija Madžarska Italija Nemčija

Med letoma 2005 in 2011 se je dele` energije iz obnovljivih virov v bruto kon~ni porabi energije v Sloveniji pove~al s 16 % na skoraj 19 %. Najve~ji dele` je bil dose`en v letu 2010, ko je zna{al skoraj 20 %.

Med letoma 2005 in 2011 se je sicer najbolj pove~al dele` porabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje (z 19 % na 27 %); dele` porabe elektri~ne energije iz obnovljivih virov se je pove~al z 28 % na 31 %, dele` porabe energije iz obnovljivih virov v prometu pa se je pove~al z 0,3 % na 2 %.

Portugalska Slovenija Finska Grčija Latvija Danska Ciper Luksemburg Belgija Irska Malta Nizozemska Vel. Britanija Francija

2011

cilj 2020

Dele` energije iz obnovljivih virov v bruto kon~ni porabi energije, EU-27, 2011 kgoe/1.000 EUR 0

100 200 300 400 500 600 700 800

EU-27 Bolgarija Estonija Romunija Češka

Energetska intenzivnost v EU-27 se zmanj{uje Energetska intenzivnost meri porabo energije v dr`avi in njeno splo{no energetsko u~inkovitost.

Energetska intenzivnost je razmerje med oskrbo z energijo (v kilogramih ekvivalenta nafte – kgoe) in bruto doma~im proizvodom (v evrih v stalnih cenah iz leta 2005). Energetska intenzivnost se manj{a, kadar je rast bruto doma~ega proizvoda ve~ja od rasti porabe energije oz. z izbolj{evanjem energetske u~inkovitosti.

Po podatkih Eurostata se je energetska intenzivnost v EU-27 v obdobju 2000–2010 zmanj{ala povpre~no za 11 %. V tem obdobju se je energetska intenzivnost zmanj{ala v vseh dr`avah ~lanicah EU, razen v Avstriji; tam se je za 2 % pove~ala. Najbolj se je zmanj{ala na Slova{kem in v Litvi (v vsaki za –37 %) ter v Bolgariji (za –36 %) in Romuniji (za –35 %).

Kljub zmanj{anju je bila pora-

Slovaška Latvija Poljska Litva Madžarska Slovenija Finska Belgija Ciper Malta Švedska Nizozemska Portugalska Francija Grčija Nemčija Luksemburg Španija Avstrija Italija Vel. Britanija Danska Irska

Energetska intenzivnost, EU-27, 2010

ba energije na enoto ustvarjenega bruto doma~ega proizvoda v teh {tirih dr`avah zelo visoka. V letu 2010 je izkazovala najvi{jo energetsko intenzivnost v EU-27 Bolgarija s 671 kgoe/1.000 EUR; sledila ji je Estonija s 546 kgoe/1.000 EUR. Povpre~je EU-27 v letu 2010 je bilo 152 kgoe/1.000 EUR. Slovenija se je z 231 kgoe/1.000 EUR uvrstila nad povpre~je EU-27. • Vir: Eurostat (29. 5. 2013)

Kaj svetuje strokovnjak pri prenovi podstrešja?

Oglasno sporoēilo

Zahteve bivanja se z leƟ spreminjajo. Otroci zrastejo, zanimaƟ nas zaēnejo druge stvari in stanovanje ali hiša lahko postaneta pretesna. In nemalokrat predstavljajo ravno podstrešni prostori odliēen ambient, primeren za prenovo in ureditev v stanovanje ali delovni prostor. Ne glede na to, iz katerega materiala je objekt zgrajen, ga lahko z elemenƟ Ytong hitro, enostavno in z malo truda prenovimo ali preuredimo v kakovosten bivalni prostor. Mojster Silvo, gradbeni strokovnjak podjetja Xella/Ytong za gradnjo, ki obenem tudi obiskuje stranke na terenu, svetuje, kaj moramo tekom prenove podstrešja upoštevaƟ in na kaj morajo biƟ še posebej pozorni.

Silvo Ležiē, inštruktor gradnje z Ytongom

Mojster Silvo, velikokrat ste že sodelovali pri prenovi podstrešij. Kako se tega razmeroma obsežnega projekta sploh loƟƟ?

Najprej je potrebno prostore izprazniti in oþistiti. Nato se na podlagi projektne dokumentacije postavijo predelne stene in po potrebi izolirajo obodne stene. Sledi izdelava vseh elektro in strojnih inštalacije, ometov, estrihov, tlakov, stropov, na koncu pa se vgradi še stavbno pohištvo.

Prenova mansarde

Kdo pa se najpogosteje odloēa za tovrstno prenovo in zakaj?

Najpogosteje se za prenovo odloþajo mladi, ki si zaradi prostorske stiske ali želje po veþji samostojnosti spremenijo podstrešje v bivalno enoto. S tem se nekoliko odmaknejo od staršev, obenem pa to predstavlja tudi prvi korak pri osamosvojitvi.

Za lepljenje Ytong blokov uporabljamo Ytong lepilno malto ter Ytong Dry¿x lepilo. Strehe pri postavitvi predelnih sten ni potrebno odkrivati, razen pri celotni rekonstrukciji podstrešja, kjer se preuredijo ali višajo zunanji nosilni zidovi. V tem primeru je potrebno na novo postaviti celotno ostrešje.

Lahko Ytong uporabimo tudi v kopalnici?

Je z njim možno izdelaƟ tuš kabino in kako se nanj namešēa plošēice?

Ytong bloki so zaradi enostavne obdelavnosti primerni tudi za obzidavo kadi ter izdelavo tuš kabin. Keramiþne plošþice se nanj nanašajo neposredno brez predhodnega cementnega ometa, saj so bloki popolnoma ravni in ne potrebujejo dodatne izravnave.

Kako dolgo pa traja prenova srednje velikega ostrešja?

Zidanje in površinska obdelava sten trajata v povpreþju dva tedna, v kolikor investitor dela v lastni režiji. Trajanje je seveda odvisno od spretnosti posameznika in ostalih dejavnikov.

Trajanje ostalih faz, kot so izdelava inštalaciji in obrtniških del, pa variira od primera do primera in je zato težko doreþi þasovni okvir.

Dejstvo pa je, da je gradnja z Ytongom v primerjavi z ostalimi deli skorajda najhitrejša.

Ytong je negorljiv material (požarni razred A1) in v primeru, da pride do požara, se ta nikoli ne širi po Ytongu prav zaradi njegove negorljivosti. Uporaba Ytonga se priporoþa tudi tam, kjer je poveþana požarna nevarnost.

Požarna odpornost YTONG je proizveden iz mineralnih surovin in zato ne gori. Vaša družina bo zaradi tega zagotovo mirneje spala.

Kako pa je z novo napeljavo inštalacijskih vodov (elektrika, voda …)? Jo lahko opravimo sami, oziroma pripravimo utore?

Utore lahko z malo spretnosti izdela kdorkoli.

Ti se najlažje izdelajo z elektriþnim rezkarjem, veliki pa so ravno toliko, kolikor je potrebno.

Zaradi tega je zelo malo odpadnega materiala, vgradnja inštalacij in njihovo zakrivanje pa je tako poslediþno hitrejše kot v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali.

Zagotovo se Ytong odliēno obnese tudi pri poravnavi neravnih sten in podov, kajne?

Za poravnavo neravnih sten so primerne Ytong plošþe manjših dimenziji (so tanjše), ki se jih lahko uporablja tudi za poravnavo podov.

Kaj pa toplotna izolacija? Kako jo pravilno izvedemo in kako je s paroprepustnostjo?

Multipor izolacija, to je izolacija iz porobetona, je paroprepusten material. Z njim se lahko izolirajo zunanje stene iz zunanje ali notranje strani. Lepijo se neposredno na steno z Multipor lahko lepilno malto. V kolikor obstojeþa podlaga ni ravna, jo je potrebno predhodno poravnati.

Kaj so prednosƟ Ytonga pred ostalimi materiali pri prenovi?

Prednost porobetona Ytong je v tem, da je gradnja enostavna in nadvse primerna za samograditelje. Ytong bloke se da enostavno oblikovati v razne oblike, kot so na primer oboki, štukature, razne pohištvene elemente, s þimer postane gradnja enostavna in na koncu celo zabavna.

Glede na to, da so ostrešja v veliki veēini iz lesa, kako se Ytong 'obnaša' v sƟku z njim?

Porobeton in les sta dva razliþna materiala. Les ima to lastnost, da se pri razliþnih temperaturah in zraþni vlagi razteza oziroma krþi, zato mora biti na stikih Ytonga in lesenih konstrukciji izvedena dilatacija.

Je z Ytongom moē tudi izdelaƟ 'frēado' in dvigniƟ streho?

Seveda, Ytong dopušþa skorajda neomejene možnosti, edino oviro predstavljata kreativnost izvajalca in ¿zikalni zakoni, ki pa se jim na žalost tudi pri uporabi drugih materialov ne moremo izogniti.

Kako pa se Ytong vgrajuje, kakšen je postopek? Je recimo potrebno streho odkriƟ?

Kako pa je s požarno varnostjo? Velikokrat slišimo novice, da je prišlo do požara, ki se v veliko primerih zaēne prav na ostrešju.

YTONG je sestavljen iz naravnih snovi, ki zagotavljajo zdravo in prijetno bivanje.

68

GRADNJA

Zvo~na izolacija med prostori

T

udi pri pravilni izvedbi predelnih sten lahko njihova zvo~na izolativnost razo~ara. Zakaj? Zvok z druge strani stene se ne prebija samo preko stene, temve~ tudi preko stropa, tal in stranskih sten. Kljub temu pa lahko storimo ve~, da bo predelna stena dobro prepre~ila {irjenje zvoka med prostori. Kako?

Za monta`ne predelne stene se namesto obi~ajnih gradbenih plo{~ uporabi plo{~e, posebej izdelane za izbolj{anje zvo~ne izolacije. Take plo{~e so recimo Rigips DuoTech. Sestavljene so iz treh plasti: dvojne plo{~e in vmesnega elasti~nega sloja, ki je bistven za izbolj{ane lastnosti plo{~.

Naslednja mo`nost je uporaba plo{~ Akustik gips 2. Te so na eni strani oblo`ene z zvo~no izolacijsko oblogo, debelo vsega 2mm. Zaradi majhne debeline ne pove~ujejo skupne debeline predelne stene ali stenske obloge, priro~ne pa so tudi za izdelavo spu{~enega stropa ali stropne obloge, ki prepre~uje {irjenje zvoka med eta`ami. Ĺ e tretja mo`nost je uporaba mav~nih plo{~, ki so bistveno te`je kot obi~ajne, vgrajujejo pa se enako enostavno kot navadne mav~ne plo{~e (npr. Knauf Piano).

Kadar zidana predelna stena (iz ope~nih votlakov - porolita ali modularca, penjenega betona – siporexa, ytonga) ne izolira dovolj, se jo lahko dodatno oblo`i. Za tako oblogo uporabimo te`je gradbene plo{~e, med oblogo in steno pa dodamo sloj izolacije iz mineralne ali lesne volne. ^e ho~emo, da je taka obloga u~inkovita, mora biti vsaj 8 cm odmaknjena od obstoje~e stene. Kadar nimamo dovolj prostora, lahko izolacijsko oblogo nalepimo na steno. V tak namen se uporabljajo Akustik gips 3 mav~ne plo{~e. Skupna debelina teh plo{~ je le 33 mm. Zaradi enostavnega postopka vgradnje so {e

Plo{~e Akustik gips 3

Zvo~no izolacijska elektro doza

Podlo`ni izolacijski gumijast trak

posebej primerne za stanovanjske ali poslovne prostore, ki so `e v uporabi, saj je delo hitro kon~ano, prostora pa s to oblogo bistveno ne zmanj{amo.

Stene, prevrtane z elektro dozami, zgubijo tudi do polovico svojih zvo~no izolativnih lastnosti. Prav tako se poslab{a tudi po`arna odpornost stene. Z uporabo posebnih zvo~no izolacijskih in po`arno odpornih elektro doz ohranimo predvidene lastnosti predelne stene, tudi ~e je takih prebojev v steni ve~. Zvo~no izolacijske doze uporabimo tudi v stenskih ali stropnih oblogah.

Zvok se iz prostora v prostor {iri tudi preko tal in stropa. Da ta prehod zvoka zmanj{amo, se na stikih sten (ali oblog) s tlemi, s stropom ali s stranskimi stenami, uporablja dilatacijske gumijaste trakove.

Podlo`ni trak iz mikrogranulirane gume Ecoroll je dovolj elasti~en, da u~inkovito ubla`i vibracije, obenem pa dovolj debel, da ga morebitne izbokline v podlagi ne predrejo in s tem izni~ijo u~inka.

Kadar imamo namen delati zvo~no izolativne stene ali obloge, je potrebno predhodno dobro pregledati tehni~ne liste in delati to~no po navodilih. ^e nismo prepri~ani, kako in kaj, vpra{amo za nasvet strokovnjake.

Vsi omenjeni izdelki in materiali so na voljo v trgovinah Kalcer, skupaj z ustreznimi tehni~nimi navodili za izvedbo. • Nu{ka Marn

GRADNJA

Prednosti izolacije iz lesnih kosmi~ev

Z

a izdelavo najbolj danes najpogosteje uporabljanih toplotnih izolacij iz polistirenskih ali poliuretanskih plo{~, steklene ali kamene volne moramo vlo`iti bistveno ve~ energije, kot za izdelavo lesnih kosmi~ev.

Zato je izolacija iz lesnih kosmi~ev okolju zagotovo najprijaznej{a. Osnovna surovina je mlet les, ki mu dodajo ne{kodljivo borovo sol, ki prepre~uje gorenje.

Za dodelavo porabijo 10 krat manj energije kot za stekleno volno in za 64 krat manj energije kot za plo{~e iz poliuretanske pene. Izolacija je na pogled mehka puhasta snov, zelo prijetna na otip in prijetnega vonja.

Thermocell kosmi~i so organska izolacija, ki uravnava tudi mikroklimo v prostoru. Zaradi odprte celi~ne strukture nase lahko ve`ejo odve~no vlago iz prostora in jo po potrebi vra~ajo v prostor ali odvajajo iz stavbe. S tem ustvarimo difuzijsko odprto bivalno okolje, ter lahko re~emo, da prostor diha. Kosmi~i ne plesnijo, ne trohnijo ali razpadajo in se zaradi svoje kompaktnosti tudi ne posedajo. Zato bodo lesni kosmi~i svojo nalogo opravljali {e desetletja po vgradnji.

Razli~ne mo`nosti vgradnje Izolacijo Thermocell vgrajujemo z nasipavanjem ali vpihovanjem. Nasipavamo jo lahko v izolacijske plasti pod tlemi

in na stropove proti podstrehi, vpihujemo pa v vse ostale dele stavbe, navpi~ne in nagnjene zunanje stene. Uporabna je tudi za naknadno re{evanje slabo izvedenih izolacijskih plasti, ki jih najve~krat sre~amo na podstrehah, ki so jih stanovalci sami predelali v bivalne prostore. Tam lahko brez razbijanja in odpiranja sten z vpihovanjem v prazne medstenske prostore dose`emo var~no in varno bivanje vse leto.

Visoka temperaturna zakasnitev Odli~ne so tudi toplotno izolacijske lastnosti, {e posebej visoka temperaturna zakasnitev, ~e je nizka, jo bomo najbolj ob~utili zlasti v vro~ih poletnih dneh.

Po raziskavi neodvisne gradbene institucije, je ~as zakasnitve 25 cm debele izolacije iz lesnih kosmi~ev skoraj 6 ur, izolacije iz steklene volne pa okrog eno uro. Ve~ja temperaturna zakasnitev pomeni, da nas bo izolacija iz lesnih kosmi~ev poleti dalj{i ~as {~itila pred pregrevanjem, pozimi pa pred pohlajevanjem.

Temperaturna zakasnitev je hkrati podatek, ki je na podro~ju toplotnih izolacij v zadnjih letih postal eden najpomembnej{ih. •

69

Temeljna blazina za potresno varnost

K

valiteten neprekinjen toplotni ovoj stavb je eno od osnovnih pravil gradnje skoraj ni~-energijskih stavb. V ta namen pasovne temelje, ki so do sedaj predstavljali klasi~en del gradnje, nadomestimo s temeljno plo{~o, ki jo izvedemo na predhodno vgrajeno toplotno izolacijo.

Ko smo v Sloveniji pri~eli s »pasivno« gradnjo, smo se seveda opirali na dolgoletne izku{nje na{ih severnih sosedov. Postopoma smo se izobrazili o izvedbah brez toplotnih mostov (toplotnih prepustov) na strehah in fasadnih povr{inah, pomislek pa je nastopil pri temeljenju. Stavbe, ki so zasnovane v tako imenovanem pasivnem standardu in tudi vsi nizkoenergijski objekti, ki morda povsem {e ne zadostijo pravilu »skoraj ni~-energijskih stavb«, se postavljajo na toplotno izolirano temeljno plo{~o, s ~imer se izognemo izgubi toplotne energije skozi betonske mase pasovnih temeljev. S toplotno za{~iteno temeljno plo{~o zagotovimo kontiniuiran toplotni ovoj stavbe tudi v zemlji, kamor kasneje nimamo ve~ dostopa in se morebitnih napak ne da popraviti.

Potresna varnost Temu vpra{anju smo v podjetje FIBRAN NORD, kot proizvajalcu toplotne izolacije namenilo precej{njo pozornost z raziskavami, ki so bile podprte s prakti~nimi eksperimenti, je bilo dokazano, da temeljenje na toplotno izolacijski podlagi ni problem, nasprotno, pri ni`jih objektih predstavlja celo doprinos k varnosti objekta grajenega na potresno ogro`enih podro~jih.

Seveda moramo pri projektiranju in izvedbi upo{tevati navodila strokovnjakov ter uporabiti ustrezno re{itev in izolacijo.

Toplotna izolacija pod temeljno plo{~o Pod temeljno plo{~o eno ali dvonadstropnih hi{ na potresno ogro`enem

obmo~ju, kot je ve~inski del Slovenije, obi~ajno uporabimo toplotno izolacijske plo{~e z deklarirano tla~no trdnostjo CS(y\10)400 kPa, ki tudi pod dolgotrajnimi obremenitvami ohranijo svoje prvotno deklarirane tehni~ne karakteristike. Izberemo re{itev temeljne blazine, ki prepre~uje horizontalni zdrs med posameznimi sloji. FIBRANxps SEISMIC 400-L v sklopu t.i. temeljne blazine v celoti zadosti zahtevam po EUROCODU 8.

Nasveta pa ni za posplo{evati in je projekt nujno preveriti s projektanti oz. strokovnjaki za potresno gradnjo. Gabariti objekta, njihova masa, konstrukcijska zasnova ter lokacija vplivajo na izra~un potresne varnosti in glede na izra~un so lahko zahtevane ve~je tla~ne trdnosti izolacijskega materiala ali pa posebna zasnova temeljev. V osnovi je to naloga statika pri izra~unu posameznega projekta, Fibran pa v sodelovanju s strokovnjaki iz fakultet ter institutov, ki delajo na tovrstnih raziskavah, pomaga pri konkretnih objektih.

Debelina toplotne izolacije Debelina toplotne izolacije XPS pod temeljno plo{~o do 20 cm se obi~ajno polaga enoslojno, ve~je skupne debeline do najve~ 30 cm pa dvo- ali troslojno, s tem da je pri ve~slojnem polaganju debelina enega sloja omejena na 12 cm. Za dobro-nizkoenergijske hi{e, skoraj ni~-energijske oz. pasivne ali aktivne hi{e se debelina XPS izolacije pod temeljno plo{~o giblje od najmanj 20 do

Samolepilna hidroizolacija med dvema slojema izolacije s FIBRANxps.

Priprava toplotno izolacijske podlage stanovanjskega objekta FIBRANxps 400-L.

najve~ 30 cm. Ob ve~ji potrebni toplotni u~inkovitosti stavbe dodamo ustrezen sloj toplotne izolacije pod cementni estrih ali suhomonta`no grajena tla nad temeljno plo{~o. Izolacija, ki se polaga pod temeljno plo{~o, mora biti preverjena za ta namen uporabe, za kar se pridobi ustrezno potrdilo (zaenkrat le na institutu v Nem~iji). •

FIBRAN NORD d.o.o ; tel.: 07 3939 525 ; nasvet@fibran.si

E N E R G I J S K I Š Č I T. www. fibran.si

Thermia vam z 90-letno tradicijo zagotavlja visoko učinkovite in popolnoma zanesljive toplotne črpalke

Prihranite do 75% stroškov ogrevanja

Izkoristite prednosti brezplačne obnovljive energije

Zmanjšajte vaš CO2 odtis

Zakaj je Thermia Atec najboljša rešitev ogrevanja za vaš dom? t Zmanjša vaše stroške ogrevanja za do 75%. t Zagotovi vam vedno topel dom in odličen izkoristek pri ogrevanju - tudi, če je vaša hiša slabše izolirana. t Proizvedena na Švedskem - zanesljiva in preverjena tehnologija vodje razvoja in inovacij z 90-letnimi izkušnjami v nordijski klimi. t Zaupa nam veliko zadovoljnih uporabnikov. Sistem je preizkušen v ekstremnih zimah v Skandinaviji, kot tudi na številnih energetsko zahtevnih objektih v Sloveniji.

Za brezplačni ogled strokovnjaka pokličite >

THERMIA ONLINE: t *OUFMJHFOUOJ OBE[PSOJ TJTUFN iThermia Onlinei OVEJ preprosto daljinsko krmiljneje in nadzor vaše toplotne črpalke preko pametnega telefona, tablice ali računalnika - kjerkoli in kadarkoli, sedaj BREZPLAČNO! Promocija z brezplačnim modulom Thermia Online je na voljo za naročila med 1. junijem in 31. julijem 2013.

080 20 65

Za več informacij kontaktirajte zastopnika toplotnih črpalk Thermia:

| Atlas Trading d.o.o. | Celjska cesta 45 | info@atlas-trading.si | 3212 Vojnik | www.atlas-trading.si

TOPLOTNE ČRPALKE od 1973