Revija Varčujem z energijo št. 55

Letnik 11, {t. 55/ julij - avgust 2017 30.000 brezpla~nih izvodov

Prihranite pri stroških ogrevanja!

PAKETI ENERGETSKIH REŠITEV ZA DOM - za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode PRIHRANEK STROŠKOV OGREVANJA

AKCIJSKA PONUDBA PAKETOV VELJA DO 31. DECEMBRA 2017

PAKET

PLINSKA .2 21'(1=$&,-6. .$ 3(á á 9$,//$17

DO 15 %

PAKET

21'(1=$&,-6. .$ 3(á 3/,16.$ .2 723/271$ á53$/.$ 9$,///$17

DO 15 % DO 70 %

PAKET

0(5*$6 6 723/271$ á53$/.$ ,00

DO 45 %

PAKET

3$/.$ 3/,16.$ +,%5,'1$ 7723/271$ á53 .21'(1=$ $&,-6.$ 3(á ,00(5 5*$6

DO 45 %

PAKET

21'(1=$&,-6. .$ 3(á 9$,//$17 3/,16.$ .2 = 9*5$-(1 1,0 35(72á1,0 0 %2-/( (5-(0

DO 15 %

PAKET

.21'(1=$&,--6.$ 3( (á 9$,//$17 3/,16.$ . = /2á(1,0 0 =81$1-,0 % %2-/(5 5-(0

DO 15 %

PAKET

.21'(1=$&,-6 6.$ 3(á á 3/,16.$ . .2/(.725-$ 9 9$,//$1 17 62/$51$ .

DO 15 % DO 50 %

PAKET

+,%5,'1$ 723/271$ á5 53$/.$ $ DAIKIN

DO 45 %

0%-*Ā/" 1",&5/" 10/6%#" */ '*/"/$*3"/+&

03 426 47 20

alenka.humar@istrabenzplini.si

www.istrabenzplini.porabimanj.si www.plinarna-maribor.porabimanj.si

akcijske cene opreme NPßOPTU QMBŸJMB OB PCSPLF CSF[PCSFTUOJ LSFEJU

02 22 843 43

info@plinarna-maribor.si

www.toplotna-crpalka.com • www.istrabenzplini.si • www.plinarna-maribor.si

Ohlajamo globalno.

LE T GAR

AN

C IJ E

Svetovne klimatske naprave Vsaka tretja klimatska naprava na svetu je Gree

S toplotno črpalko Thermia boste komaj čakali naslednjo zimo.

Pionirji toplotnih črpalk

Inženirji s strastjo

Rojena na Švedskem

LE R T GA

94 llett inovacij v tehnologiji ogrevanja, 45 let razvoja toplotnih črpalk, neomejena strast in predanost inženirjev, izjemna preciznost pri izdelavi. Rezultat.

Thermia iTec - nova toplotna črpalka zrak/voda.

Ekskluzivni zastopnik in distributer GREE in THERMIA v Sloveniji

080 20 65

info@atlas-trading.si

www.atlas-trading.si ng g.si si

AN

C IJE

4

UVODNIK

Posledice odlo~itev nekega predsednika

V

pliv Trumpove odlo~itve o izstopu iz pari{kega sporazuma je v ZDA povzro~il prve premike na solarnem podro~ju. Proizvajalec Solar World, ki je nameraval odpreti 100 novih delovnih mest v Oregonu, je to namero takoj opustil in napovedal zdru`itev s proizvajalcem Suniva. Vsa ameri{ka solarna veriga se je ta trenutek zatresla, zato bo potrebno malo po~akati, da se stvari umirijo in bo slika bolj jasna.

Pi{e: Simon Tihec

Prvo vpra{anje po tej odlo~itvi se glasi, koga `eli s tem za{~ititi. ZDA so zelo majhen proizvajalec fotovoltaike, saj sami izdelajo le 1% svetovne proizvodnje solarnih panelov. Tudi izdelava silicijevih rezin za module je zelo majhna, saj proizvajajo v glavnem le kristalne silicijeve absorberje in nekaj ve~je koli~ine tankoplastnih kolektorjev. Poleg tega je uvedel davek na uvo`ene panele, ne glede na to, od kod prihajajo, ki zna{a 40 centov na PkW, kar velja za ÂťkristalneÂŤ panele. Povod za te`ave ameri{ke solarne industrije niso samo nizke cene kitajskih panelov, saj je me{anica vzrokov veliko bolj komplicirana. Ocenjujejo, da bo zaradi Trumpovega izstopa `e tako prizadet solarni sektor v kratkem izgubil dodatnih 800 delovnih mest. Zaradi tega so ogro`ene raziskave in razvoj, kar pomeni, da lastni ameri{ki solarni sektor ne ogro`a nikogar, razen samega sebe.

V resnici pa so ZDA drugi najve~ji kupec solarne tehnike, v teku so multigigavatni solarni projekti, zato lahko ukrep morda prizadene samo tuje proizvajalce modulov. Ameri{ki trg zahteva solarne proizvode, s to industrijo, ki jo imajo danes pa povpra{evanja ne morejo niti v sanjah pokriti z lastno proizvodnjo. Stanja ne spremeni niti dejstvo, da so verjetno pravi lastniki ostankov ameri{kih solarnih podjetij Kitajci.

Ameri~ani so izstopili iz pari{kega sporazuma, vendar pa ne morejo izstopiti iz dejstva, da klimatske spremembe prina{ajo su{e, vremenske ujme in motnje v proizvodnji hrane. Kljub izstopu, ZDA poganjajo klimatski stroj {e naprej, saj so eden najve~jih onesna`evalcev planeta. Trumpu ni jasno, da se z uradniki v Parizu lahko pogaja{, s klimatskimi spremembami pa ne. Za Trumpa ne obstajajo zemljevidi, na katerih se vidi, kaj se bo zgodilo s Kalifornijo ali New Yorkom, ko bo morska gladina samo malo narasla.

Klimatske spremembe so znanstveno dejstvo, ki mu oporekajo samo {e redki pla~ani funkcionarji. Spremembam ne more{ re~i, naj malo po~akajo, da se bomo pripravili. Prav tako ne more{ nadaljevati onesna`evanja, brez da bi pri tem poslab{eval razmere pri sebi in na celotnem planetu. Novih pojavov ne bo ustavilo niti mnenje njegovih visokih uradnikov, da to kar vidimo niso spremembe, ampak vreme. Ameri{ki komentatorji, skoraj brez izjem, tak pristop ozna~ujejo za zelo `alosten. Poudarjajo, da je v na~rtovanju klimatskih scenarijev v tem primeru najbolje predvideti najslab{o varianto.

Ne glede na predsedni{ke kikse ameri{ke naftne in plinske dru`be svoj denar na veliko vlagajo v vetrno in druge obnovljive vire energije. Trenutno ima ZDA samo eno manj{o vetrno farmo, ki se

nahaja v morju in je v primerjavi z evropskimi pravi pal~ek. V EU je nekaj manj{ih naftnih dru`b celo popolnoma opustilo pridobivanje plina in nafte z morskega dna in se popolnoma usmerilo v vetrno energijo. Zaradi lastnega razvoja, evropsko tehnolo{ko znanje na tem podro~ju krepko presega ameri{kega. Po anketah sode~ prebivalci ZDA razumejo potrebo po obnovljivih virih, skrbi jih samo, da to nebi vplivalo na ceno.

Nem{ki novinarji so napravili analizo sedemnajstih predsednikovih izjav v povezavi s Parizom in okoljskimi problemi. Vse izjave, brez izjeme, so napa~ne, skregane z logiko ali izhajajo iz napa~nih predpostavk. Kljub temu pa ni vse tako ~rno kot izgleda. Pred nekaj minutami je prispelo sporo~ilo, da Trump namerava na obmejni zid z Mehiko pritrditi solarne module.

Super. •

O PUBLIKACIJI

Revija VAR^UJEM ^ Z ENERGIJO je v celoti brezpla~na. Izhaja 5 krat letno. Naslednja, 56. {tevilka revije izide septembra 2017, letos bele`imo 11. leto izdajanja revije.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Barbara Primc, Bojko Jerman, Gregor Deu, Milan Kuster, Sre~o Arta~ Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Marketing: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p.

Prepolje 101, 2206 Marjeta Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Slika na naslovnici: Shutterstock - Vse pravice pridr`ane.

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo.

V 55. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Vitanest str. 2 Istrabenz plini str. 3 Atlas trading str. 6 Veto str. 7 Dines str. 9 E-netsi str. 11 Tratnjek Samsung str. 13 Lunos str. 15 Dines LG str. 17 Veto

str. 18 Romet str. 19 Tersus str. 21 Seltron str. 22 Panasonic Slovenija str. 24 Daikin str. 25 M Tehnika str. 26 Lumar str. 27 Enertec str. 28 GIZ DZP str. 29 RWE

str. 30 Dulc str. 39 Oven str. 41 Energija plus str. 43 Eles str. 45 Borzen str. 50 Orca str. 51 Weishaupt str. 52 Tersus str. 54 Koop str. 55 e2e

str. 56 Dom Titan str. 57 Dines str. 59 Vodni filtri Hom{ak str. 60 Armex armature str. 61 Kalcer str. 62 Fibran str. 64 Velux

5

6

AKTUALNI DOGODKI

VSE ZA TALNO OGREVANJE .#+(Ä´-.Ă“1 9,$1)$Ă“"$- *5 +(3$3

2(23$,2*$Ó/+.ÞĴ$Ó9 Ó3 +-.Ó.&1$5 -)$

"$5(Ă“9 Ă“3 +-.Ă“.&1$5 -)$

(- 1 9#$+(+-$ ., 1("$ 1 9#$+(+"( 9#$+(+"(Ă“(-Ă“1 9#$+(+-$Ă“.,

Ä´1/ +Ä´-(Ă“2$3(

5$̍- 666 5$3. 2(

Na mladih svet stoji: Znanje o u~inkoviti rabi energije Sredi meseca junija je pod okriljem razvojne agencije GOLEA v Novi Gorici potekal tradicionalni Dan obnovljivih virov in u~inkovite rabe energije, ki so ga letos temo energetske osve{~enosti posvetili mladim.

Dogodka se je udele`ilo preko 200 otrok, med drugim so organizirali kviz za mlade in ob tem spoznavali son~no, vodno in vetrno energijo, var~evanje z energijo, lo~evanje odpadkov, vodikovo celico, hi{ko OVE, porabnike energije, vpliv hrane in nakupovanja na okolje, elektri~no kolo in avto. Zmagovalnim ekipam je strokovna komisija podelila nagrade; v mlaj{i kategoriji od 2.- 5. razreda O[ so se najbolje odrezali u~enci iz O[ Cerkno - PO[ [ebrelje, O[ Se~ovlje ter O[ Solkan.

Med starej{imi pa so bili najbolj{i u~enci iz O[ Most na So~i ter O[ Dornberk. Z dogodkom `elijo omogo~iti sodelujo~im u~encem in u~iteljem izmenjavo izku{enj in znanj, ter dvigniti raven energetske pismenosti in zavedanja pomena varovanja okolja. Mladi so tisti, ki lahko s svojo inovativnostjo ter z veliko energije na tem podro~ju dose`ejo korenite spremembe.

Novi projekt NEKTEO (Trajnostna Energija za Ob~ine) in energetske vzor~ne to~ke VETO Veletrgovina d.o.o. !QMĴHĴDU@ , LITAKI@M@ | HMEN UDSN RH | VVV UDSN RH .&1$5 -)$ Š'+ )$-)$ Š5.#.5.# Š/1$91 ij$5 -)$ ŠKOPALNICE, KERAMIKA

V Novi Gorici je isto~asno potekal podpis pogodb sodelujo~ih ob~in v projektu NEKTEO - Nachhaltige Energie fßr Kommunen – Trajnostna Energija za Ob~ine. Pozdravnemu nagovoru organi-

zatorja g. Rajka Lebana, direktorja GOLEA ter g. Mateja Ar~ona, `upana MONG, ki je tudi partner v projektu, je sledila predstavitev energetsko vzor~nih to~k na ~ezmejnem obmo~ju Slovenija-Avstrija in podpis pogodb s strani v projekt vklju~enih ob~in.

Na obmo~ju Primorske regije v projektu sodelujejo ob~ine [empeter-Vrtojba, Ren~e-Vogrsko, Idrija, Cerkno, MirenKostanjevica, Tolmin ter Kanal ob So~i.

V projektu NEKTEO bodo zasledovali cilj razvoja ~ezmejnih orodij za izbolj{anje energetske u~inkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije na ob~inski ravni.

Projekt se v naslednjih treh letih, do februarja 2020, odvija v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija. Na dogodku so bili udele`eni tudi projektni partnerji, to so poleg agencije GOLEA {e URAD KORO[KE DE@ELNE VLADE, MONG, Razvojna agencija SORA in Mesto Celovec. • Jo`ica Ekart

Intersolar – nagrade najbolj{im

S

ejem v MĂźnchnu so zaklju~ili v za~etku junija, posebna komisija pa je izbrala najbolj{e izdelke ali projekte.

Pri tem so upo{tevali tudi delujo~e sisteme preteklih 10 let ter nove izdelke in inovacije, predstavljene na sejmu. Pregledali so 133 prijav iz 21 dr`av, predstavljamo pa nekaj najzanimivej{ih.

Zmagovalci kategorije fotovoltaika Priznanje za fotovoltai~no polje na plavajo~ih platformah (Ciel & Terre International) utemeljujejo z ve~ dobrimi u~inki. Paneli so hlajeni, zato bolj{i izkoristek, nimajo vpliva na kvaliteto vode, zaradi sen~enja zmanj{ujejo rast alg, vse sestavne dele pa lahko recikliramo. Ideja je nova in je odprla zanimivo tr`no ni{o.

Sledil je novi visokou~inkovit inverter (SMA Solar Technology) za sisteme na strehah ali na tleh. Ima vgrajen aktiven hladilni sistem, ki ne omejuje dostopa do elektronike, opremljen je s hitrimi priklopi na omre`je ter na enosmerno in izmeni~no napetost.

Izdelek SMA Sunny Tripower Core 1 za 20% zmanj{a stro{ke delovanja, odlo~ilna pa je sta bila oblikovanje in enostavna uporaba.

Visokotemperaturni kolektorji za 160°C vro~o paro v Jordaniji

Izjemni solarni projekti Stabilna hladilna solarna naprava (Univerza Hohenheim in Phaesun) deluje v Tuniziji in hladi mleko. Deluje v oddaljenih predelih brez elektri~nega omre`ja, omogo~a pa ohladitev in prevoz mleka. V sistemu se nahajajo stabilni hladilniki na enosmerni tok, ki mleko ohladijo, pri tem pa proizvedejo {e led, ki ga hladi med prevozom. Nagrado so dobili za dobro in uporabno idejo, ki ima pozitivne socialne in ekonomske u~inke.

Farmacevtska tovarna v Jordaniji uporablja visokotemperaturne kolektorje (RAM Pharma in Industrial Solar) za proizvodnjo vodne pare s temperaturo 160°C. S tem so zmanj{ali porabo dizelskega goriva za 35.000 litrov na leto, pridobili pa za 340 MWh son~ne energije. Projekt je nagrajen zaradi uporabnosti in prikaza, kako pomembna je lahko solarna proizvodnja pare za industrijo.

Navidezna son~na elektrarna (Next Kraftwerke) povezuje 4.200 manj{ih son~nih elektrarn, pridobljeno elektriko pa usmerja v javno omre`je in uravnote`uje porabo.

Polje plavajo~ih modulov in hlajeni inverter Sunny Tripower

Vse elektrarne so krmiljene z enega mesta, imajo skupno mo~ 3.000 MW, elektronika pa omogo~a prilagajanje, predvidevanje ter krmiljenje pretvornikov 15 razli~nih proizvajalcev.

Kombinacija obravnave odpadkov in klimatske neopore~nosti je uspela podjetju, ki je solarna polja postavilo na onesna`ena podro~ja (Goldbeck Solar). Pri tem prestrezajo de`evnico, ter prepre~ujejo, da bi prodrla v tla in z izpiranjem obstoje~ih strupov onesna`ila podtalnico, kar je odli~na hibridna re{itev. • Tihec

678',2 0$56

./,0$76.( 1$35$9( $ GR OHW JDUDQFLMH

=DĂ…XWLWH XJRGMH SULMHWQHJD R]UDĂ…MD )XMLWVX NOLPDWVNH QDSUDYH VR RSWLPDOQD UHwLWHY ]D XGREQR YDUĂ…QR LQ RNROMX SULMD]QR NOLPDWL]DFLMR VWDQRYDQMVNLK DOL SRVORYQLK VWDYE 2GOLNXMH

7RSOLQD KODG LQ VYH{LQD

MLK PRGHUQD LQYHUWHU WHKQRORJLMD LQGLYLGXDOQL QDG]RU QDG QRWUDQMLPL LQ ]XQDQMLPL HQRWDPL YLVRND VWRSQMD XVSHwQRVWL SUL KODMHQMX DOL JUHWMX WHU

'2%$9$ 0217$m$ ,1 9='5m(9$1-( ',1(6 G R R

QHYVLOMLY YLGH]

&HVWD QD %UGR /MXEOMDQD W H GLQHV#GLQHV VL

=DQHVOMLYR GHORYDQMH MH SRGNUHSOMHQR ] YHĂ…OHWQR JDUDQFLMR 7XGL GR OHW

ZZZ GLQHV VL

8

PRAKTI^NI NASVETI

Zamenjaj in prihrani 2

Z

veza potro{nikov Slovenije (ZPS) `e drugi~ organizira skupinski nakup elektrike in zemeljskega plina. Cilj akcije Zamenjaj in prihrani 2, ki se ji lahko potro{niki pridru`ijo do 12. julija, je zagotoviti ~im bolj{o ponudbo, brez skritih stro{kov in brez vezave, z navzgor omejeno ceno za obdobje enega leta.

Kako var~evati s klimatsko napravo?

Slovenski energetski trg je liberaliziran `e od leta 2007, kljub temu skoraj 80 odstotkov potro{nikov {e nikoli ni menjalo dobavitelja elektrike ali zemeljskega plina ali pa je od menjave minilo ve~ let. »Tisti, ki ne menjajo, pla~ujejo najve~. Akcije dobaviteljev so namre~ pogosto rezervirane le za nove stranke, zvesti odjemalci pa energijo pla~ujejo rednih, vi{jih cenah,« poudarja Breda Kutin, predsednica ZPS.

Breda Kutin, predsednica ZPS

Ve~ potro{nikov se bo prijavilo za sodelovanje v kampanji, bolj{e pogajalsko izhodi{~e bo ZPS imela 13. julija, ko bo potekala licitacija, na kateri bodo sodelovali zainteresirani dobavitelji energije. Zmagovalec bo tisti, ki bo ponudil najni`jo ceno elektrike in/ali zemeljskega plina. »Ve~ nas bo, bolj{o ponudbo in ve~je prihranke lahko dose`emo,« pravi Kutinova.

V evropskih dr`avah so skupinski nakupi energije, ki jih podpira tudi Evropska komisija, redna aktivnost potro{ni{kih organizacij. Evropska potro{ni{ka organizacija (BEUC) ocenjuje, da so njene ~lanice pomagale zamenjati dobavitelja `e ve~ kot 1.200.000 gospodinjstvom, ki so skupaj prihranila ve~ kot 270 milijonov evrov. •

Kampanja je namenjena vsem potro{nikom, ne samo ~lanom ZPS. Izjema so gospodinjstva v ob~inah Se`ana in Rogatec, kjer je dobava urejena z neposrednimi povezavami z Italijo oz. Hrva{ko, zato tam zamenjava dobavitelja plina ni mogo~a. Lahko pa tamkaj{nja gospodinjstva sodelujejo pri skupinskem nakupu elektrike.

V prvi kampanji Zamenjaj in prihrani pred dvema letoma je sodelovalo 41.000 potro{nikov, dobavitelja jih je s pomo~jo ZPS zamenjalo ve~ kot 12.300. Skupaj so prihranili skoraj milijon evrov – nekateri znesek v vi{ini mese~ne polo`nice, drugi ve~ sto evrov. Kutinova poudarja, da niso prihranili le tisti potro{niki, ki so zame-

njali dobavitelja, ampak tudi tisti, ki so jim dobavitelji zni`ali cene kot odziv na akcijo ZPS: »Z njo smo dodobra prebudili trg in dobavitelje spodbudili k oblikovanju ugodnej{ih ponudb za vse potro{nike.«

Barbara Primc

Kako se prijaviti za sodelovanje v akciji Zamenjaj in prihrani #2 Potro{niki lahko nezavezujo~o prijavo oddajo najpozneje do 12. julija na spletni strani www.zamenjajinprihrani. si. Na licitaciji, ki bo 13. julija, bo zmagal dobavitelj, ki bo ponudil najni`jo ceno elektrike in/ali zemeljskega plina.

Vsi sodelujo~i bodo v drugi polovici avgusta prejeli individualno oceno prihrankov in ponudbo za zamenjavo dobavitelja, na podlagi tega pa se bodo do 5. oktobra odlo~ili, ali bodo dobavitelja zamenjali ali ne.

Opremljenost gospodinjstev s klimatskimi napravami vse bolj nara{~a.

Gospodinjstva se za klimatske naprave odlo~ajo le v nekaterih stanovanjskih prostorih, tako da je zelo te`ko dolo~iti povpre~no porabo elektri~ne energije klimatskih naprav v gospodinjstvih. Razen tega ve~ina klimatskih naprav ne deluje le za hlajenje, temve~ v prehodnih obdobjih tudi za ogrevanje.

Velikost klimatske naprave mora biti prilagojena dejanskim potrebam po hlajenju, zato naj velikost naprave dolo~i strokovnjak. Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj bo ~im manj{a. Iz zdravstvenih razlogov naj ta razlika ne bo ve~ja kot 5 do 6 °C. Pri zagonu klimatske naprave ni potrebno ni`ati temperature na termostatu, saj se prostor ne bo ni~ hitreje ohladil, obstaja pa mo`nost, da bo naprava po nepotrebnem hladila bolj, kot je potrebno. ^e je le mogo~e naj bodo zunanje enote klimatske naprave (split sistemi) postavljene na sen~no mesto (severna ali vzhodna stran zgradbe). Neposredno oson~enje pove~a rabo energije za 10 %.

Notranji termostat naj ne bo postavljen nad aparati, ki odvajajo toploto, saj bo klimatska naprava hladila bolj, kot je potrebno.

Pred za~etkom sezone je potrebno preveriti stanje naprave in koli~ino hladilnega plina.

Mese~no je potrebno preverjati stanje filtra in ga po potrebi zamenjati oziroma o~istiti.

Zama{en filter lahko povzro~i od 5 do15 % ve~jo porabo. • Jo`ica Ekart Vir: www.energijaplus.si

ZDRAVA HI[A

9

Poletno hlajenje prostorov

K

upci sistemov prezra~evanja z rekuperacijo pri~akujejo u~inek sistema tudi poleti, ko je poudarek na hlajenju prostorov.

Zato ne moremo od poletnega obvoda veliko pri~akovati.

No~nemu hlajenju z zunanjim zrakom se nikakor ni treba izogniti, ali ga zanemariti. Narava nam pono~i nudi obilo relativnega hladu s katerim lahko hi{o v celoti pohladimo na nivo, ki bo za dnevne razmere ve~ kot ugoden. Kaj torej storiti v vro~ih poletnih dneh? Zve~er je treba

odpreti (na ventus) okna v vseh eta`ah.

Bolj ko je hi{a visoka, ve~ji je vzgon in ve~ji bo pretok zraka s tem pa tudi u~inek hlajenja. Podnevi naj bodo okna zaprta in vklju~ena rekuperacija. • Mag. Bojko Jerman, u.d.i.a., www.prezra~evanje.si

Promocijsko sporo~ilo

Rekuperacija ohranja toplotno stanje v objektu, prezra~evalna naprava praviloma nima grelca, da bi ogrel niti nima hladilnega agregata, da bi aktivno hladil objekt.

Obi~ajno je sistem za hlajenje urejen posebej s klimatsko napravo. Zaradi rekuperacije, bo poleti raba klimatske naprave ni`ja, saj bo v hi{o preko rekuperacije prihajal `e delno ohlajen zrak, le kako stopinjo vi{ji od notranje temperature.

Rekuperatorji imajo tudi funkcijo obvoda, oziroma bajpasa, s katerim naj bi v no~nem ~asu zunanji zrak direktno dovajali v prostore in z njim hladili. To je sicer res, vendar pa je u~inek zelo majhen, saj gre za male volumne zraka in kot vemo ima zrak relativno majhno toplotno kapaciteto. Izra~un poka`e da je ta hladilna mo~ pono~i okoli 400 W in ker se polovica zunanjega hladu izgubi v samem omre`ju, je kon~ni u~inek razmeroma majhen, skoraj zanemarljiv, okoli 200 W hladilne mo~i, kar pa je enako oddaji toplote dveh oseb.

10

ZDRAVA HI[A

Klimatska naprava Windfree, ki ne piha

P

roizvajalci klimatskih naprav iz tropskih podro~ij imajo `e desetletja izku{enj s to tehnologijo, saj v neklimatiziranih prostorih in 90% zra~ni vlagi ne more delovati nobena sodobna proizvodnja.

Zato so njihovi izdelki v svetovnem vrhu, Samsungova inovativna klima z imenom Windfree pa v svetu trenutno nima primerjave.

Inovacija z 21.000 mikroluknjicami Klimatska naprava Windfree deluje na dva na~ina. V prvem na~inu je sposobna na hitro ohladiti pregret prostor, kar dose`e z odpiranjem vpihovalnega pokrova. Pri tem kompresor takoj dose`e najvi{jo u~inkovitost, intenziven in nihajo~ tok hladnega zraka pa hitro ohladi prostor na `eljeno temperaturo. ^eprav u~inkovito pa je tak{no delovanje v manj{ih prostorih lahko neza`eleno, saj hladen prepih na ljudi v prostoru v~asih deluje neugodno. Z isto napravo pa lahko prostore pozimi tudi ogrevamo.

Delovanje v drugem na~inu pa je novost, ki jo imajo samo klimatske naprave Samsung. Pri tem se izpihovalna loputa zapre, ventilator zmanj{a {tevilo obratov, ne`en oblak ohlajenega zraka pa za~ne po~asi prodirati skozi 21.000 mikroluknjic v okrovu. S tem se vse spremeni, saj v tem na~inu lahko pod delujo~o klimo tudi spimo, in to brez neprijetnih posledic.

Zrak se giblje po~asi, samo 0,15 m/s, ter se {iri enakomerno na vse strani, zaradi ~esar ni ve~ prepiha, prostor pa bo kljub

Kompresor Wind-Free klime ima kar 10 let garancije

Vetrnice iz termo papirja zaradi hladnega zraka pomodrijo vendar se ne vrtijo, ker ni prepiha

temu prijetno ohlajen. V tem na~inu porablja klima kar 72% manj energije za delovanje, saj se isto~asno zmanj{ata {tevilo obratov ventilatorja in kompresorja.

domov. Klima lahko upravljamo na daljavo, saj je opremljena z brez`i~no WIFI tehnologijo, ki jo pove`e s pametnim telefonom.

Vedno ~ist zrak Osempolni kompresor je srce naprave Kompresor se nahaja v zunanji enoti in ima zaradi mehkega delovanja kar 10 let garancije. Tako delovanje omogo~a njegov osempolni pogonski elektromotor, ki je Samsungov lastni proizvod in prvi tak{en na svetu. Zaradi tega lahko elektronsko krmilje hladilno ali grelno mo~ klime {e bolj natan~no prilagaja s spreminjanjem {tevila obratov. S tem zmanj{a porabo elektrike do 72%, naprava pa deluje brez tresljajev. Osempolna izvedba veliko hitreje dose`e visoko u~inkovitost in najvi{je {tevilo obratov, kadar klimo vklju~imo po prihodu

Tiso~i drobnih odprtin v okrovu omogo~ajo neopazno hlajenje prostora

Sobne klimatske naprave ne zajemajo zunanjega zraka, zaradi ~esar je filtriranje kro`e~ega zraka v prostoru tako pomembno. Zato je Samsung v novo napravo vgradil filter imenovan Virus Doctor, ki zajame celo delce do velikosti PM 2,5 s ~imer iz notranjega zraka izlo~i kar 99 % drobnega prahu, bakterij in virusov. V prostorih z alergiki ali velikim {tevilom ljudi se bodo vsi po~utili odli~no, saj se v napravi zrak ohlaja ali ogreva, razvla`uje in filtrira.

Vse informacije o revolucionarni novosti si lahko ogledate na na{i spletni strani www.tratnjek.si • Klima center Tratnjek

Dva na~ina delovanja omogo~ata popolno udobje v vseh razmerah

ZDRAVA HI[A Marija Tement iz Podlehnika poro~a: 12

Prezra~evalni sistem Lunos nam je opazno zvi{al kakovost bivanja

P

odjetje Lunos je v Sloveniji postalo `e tako prepoznavno, da obstaja zelo majhna verjetnost, da {e ne bi sli{ali za njihove decentralne prezra~evalne sisteme, ki veljajo za {tevilko ena v boju proti odve~ni vlagi in plesni v notranjih prostorih. Tudi Marija Tement iz Podlehnika je o tej u~inkoviti re{itvi ve~krat prebirala, dokler si ni rekla, da se toliko ljudi, kot jih hvali Lunos, pa `e ne more motiti. In je prezra~evalni sistem aprila letos nabavila tudi sama.

Ker je Marija v svojem domu za~ela opa`ati, da se po kotih po~asi nabira plesen, in ker je o tem do takrat `e veliko prebrala, je vedela, da je stvar resna in mora nemudoma ukrepati. Na napakah drugih se je nau~ila, da plesni dolgoro~no ne more odpraviti ni~ drugega kot dober prezra~evalni sistem.

Zato se je odlo~ila za Lunos.

Stalno sve` zrak, kako je to super!

Plesen je s kotov najprej po~istila, nato pa je pred pribli`no mesecem dni dala vgraditi prezra~evalni sistem Lunos. »To smo

storili, da se nam te`ave s plesnijo ne bi ponavljale v nedogled,« je povedala Marija, ki se je za sistem odlo~ila, ker je bilo o njem toliko dobrega povedanega v razli~nih revijah in ~asopisih. Prepri~ale so jo izku{nje lastnikov zgradb, ki so se za prezra~evalni sistem odlo~ili pred njo. Zdaj je zadovoljna lastnica tudi sama. ^eprav sistema Lunos {e nima tako dolgo, pravi, da so `e vidni pozitivni u~inki. »Zrak v na{em domu je stalno sve`, pa mi sploh ni treba zra~iti, tudi kadar kuham kak{no bolj aromati~no kosilo, so vonjave v ve~ji meri zaznavne zunaj doma kot notri,« navdu{eno razkriva.

SPOZNAJTE LUNOS E2, NAJNOVEJ[I PREZRA^EVALNI SISTEM PODJETJA LUNOS Lunos e2 je sistem z izjemno visokim toplotnim izkoristkom, ki zna{a 93,6 odstotka. Sli{nost pri delovanju enote je dodatno zni`ana na vsega 11 dB, kar je za ~loveka popolnoma nesli{no. Prednost, ki jo kupci dose`ejo, se odra`a v ustrezni izmenjavi zraka ob popolnoma zaprtih oknih ter ohranjanju toplote. Lunos e2 slovi po izjemno nizkih stro{kih vgradnje in avtomatski kontroli vlage, ki poskrbi za optimalno delovanje sistema in zagotavlja optimalno bivalno klimo v vseh letnih ~asih.

Pi{e: Milan Kuster, direktor podjetja Lunos d.o.o.

Monta`a opravljena hitro in strokovno Takoj za u~inkovitostjo vsakega najbolj zanima, kako je videti monta`a, zato o tem povpra{amo sogovornico. »Predstavnik iz Maribora, ki za Lunos

ZDRAVA HI[A pokriva podro~je [tajerske, si je pri{el na{e stanovanje najprej ogledat. Dogovorili smo se za ceno, kmalu zatem pa {e za dan monta`e. Ta je potekala brez kakr{nihkoli zapletov, hitro in strokovno. Ni~ ni bilo razmetano, za njimi je ostalo samo malo prahu. Ta pa se nabere tako ali tako,« se nasmehne in doda, da je sistem Lunos tih in nemote~. ^e ne bi bila zraven, ko so ga vgradili, sploh ne bi vedela, da ga ima. Ljudem bi ga priporo~ila `e zaradi ~istega zraka, ki bistveno izbolj{a kakovost bivanja v notranjih prostorih. »Ne le da ni treba ustvarjati prepiha, s prezra~evalnim sistemom Lunos {e oken ni treba odpirati, pa imamo v stanovanju konstantno ~ist zrak.« Lunos je torej znova navdu{il. Vi ga `e imate? •

13

Decentralni prezra~evalni sistemi Lunos so za uporabo pripravljene prezra~evalne naprave, ki skrbijo za nenehen dovod sve`ega zraka, ~i{~enje in hkratno odvajanje zraka iz va{ih prostorov. S pravilno razporeditvijo elementov sistema se dose`ejo ustrezne izmenjave zraka brez toplotnih izgub.

Poleg sve`ega zraka se prezra~evalni sistem Lunos pona{a {e z u~inkovitim rekuperacijskim sistemom, ki pri samem delovanju vra~a energijo zraka nazaj v prostor z ve~ kot 90-odstotnim izkoristkom.

Marija Tement, Podlehnik: »Ne le da ni treba ustvarjati prepiha, s prezra~evalnim sistemom Lunos {e oken ni treba odpirati, pa imamo v stanovanju konstantno ~ist zrak.«

PREZRA^EVALNI SISTEM V POMO^ ALERGIKOM

Promocijsko sporo~ilo

Zelo pomemben del prezra~evalnega sistema Lunos so filtri za cvetni prah, s katerimi lahko alergiki v svojem domu zadihajo s polnimi plju~i in se brez posledic nau`ijejo sve`ega zunanjega zraka. Filtri zadr`ijo kar 90 odstotkov pra{nih mikrodelcev, kot so cvetni prah, fini zunanji prah, smog in cigaretni dim.

ZDRAVA HI[A

14

Novosti proizvajalca Mitsubishi Electric v klimatizaciji prostorov za leto 2017

V

pri~akovanju poletja in {e vi{jih poletnih temperatur Vam svetovno priznani proizvajalec klimatskih naprav Mitsubishi Electric predstavlja novosti na podro~ju klimatizacije prostorov za sezono 2017.

Novi model MSZ-WN iz serije »Smart« predstavlja popolno simbiozo tehnologij in oblike klimatskih naprav iz serije »Standard« in »Classic« z notranjo enoto v beli barvi, visoko energetsko u~inkovitostjo v A++/A+ razredu in mo`nostjo upravljanja z MELCloud aplikacijo.

Mitsubishi Electric »LUXURY« Glavna novost poletja je zagotovo revolucionarna enota MSZ-LN z mo`nostjo izbire notranje enote v {tirih barvnih odtenkih - biserno beli barvi, rubinasto rde~i barvi, onyx ~rni barvi ter sne`no beli barvi.

MSZ-LN uporablja `e uveljavljeno tehnologijo I-see, ki je name{~ena v vseh top stenskih modelih proizvajalca Mitsubishi Electric. V notranji enoti name{~en 3D I-see senzor nadzoruje

prisotnost ljudi v prostoru in prilagaja delovanje sistema. 3D I-see senzor spremlja {tevilo ljudi, temperaturo posameznih oseb in temperaturo prostora. Po teh zbranih kazalnikih klimatska naprava izbira najbolj primeren na~in delovanja.

Premium klimatska naprava MSZ-LN ima serijsko vgrajen Wi-Fi vmesnik, ki omogo~a, da sistem nadzorujemo in reguliramo neposredno iz ra~unalnika, tablice ali telefona preko Wi-Fi usmerjevalnika z uporabo aplikacije v oblaku MELCloud.

No~ni na~in delovanja omogo~a zmanj{anje ravni hrupa zunanje enote za 3dB(A), onemogo~anje zvo~nih opozoril notranje enote in zmanj{anje svetilnosti zaslona upravljalnika.

Zunanja enota sistema MSZ-LN je predstavljena v dveh razli~icah; standardni VG in razli~ici VGHZ za primarno ogrevanje. Zunanja enota VGHZ omogo~a delovanje do zunanje temperature -25°C z zagotavljanjem polne mo~i ogrevanja do zunanje temperature -15°C. Za varnost pri u~inkovitem delovanju pomaga v zunanji enoti vgrajen grelni kabel, ki bo v ~asu odmrzovanja skrbel za normalno odvajanje kondenzata iz pladnja zunanje enote. V ~asu no~nega re`ima obstaja tudi mo`nost ogrevanja v stanju pripravljenosti. Avtomatizacija v tem primeru ohranja temperaturo prostora do temperature 10°C.

Lokalne prezra~evalne naprave Mitsubishi Electric Lokalne prezra~evalne naprave Lossnay so namenjene za prezra~evanje bivalnih in pisarni{kih prostorov, v katerih so vgrajene.

Za monta`o naprave potrebujemo steno, ki neposredno meji na okolico objekta. Z uporabo lokalnih prezra~evalnih naprav enostavno, hitro in cenovno ugodno re{ujemo problematiko slabo prezra~evanih objektov.

Poleg na trgu `e uveljavljene naprave VL-100UE5-E, z mo`nostjo dovajanja do 105 m3/h sve`ega zraka, se je Mitsubishi Electric s predstavitvijo nove enote VL-50ES2-E pribli`al strankam, ki zaradi dimenzij prostorov potrebujejo po zmo`nosti prezra~evanja {e manj{e naprave. Nova naprava VL-50ES2-E nam tako omogo~a isto~asno dovajanje sve`ega zunanjega zraka pri odvajanju odpadnega prostorskega zraka s pretokom do 50m3/h z namestitvijo le ene cevi skozi steno objekta. •

Za vse, ki si `elite {e ve~ informacij ali strokovno svetovanje, nas pokli~ite na brezpla~no {tevilko 080 98 98 ali pa nas obi{~ite v na{ih poslovnih prostorih na [pruhi 19 v Trzinu.

Z veseljem vas pri~akujemo!

www.ream.si

Promocijsko sporo~ilo

Mitsubishi Electric »SMART«

16

ZDRAVA HI[A

Prijetno ohlajeni prostori s klimatsko napravo Emmeti Klimatske naprave Emmeti temeljijo na najnovej{ih smernicah in tehnolo{kih re{itvah, ki ponujajo visoko u~inkovitost naprav in zagotavljajo pri~akovano udobje uporabnikom. Razli~ni modeli klimatskih naprav nudijo re{itve za vsak dom, javni, poslovni ali turisti~ni prostor oz. ve~ji objekt, pri ~emer dosegajo visoke izkoristke, tiho delovanje ter izpolnjujejo najnovej{e predpise in evropske direktive.

V nadaljevanju, izmed mnogih njihovih re{itev, predstavljamo le dve.

Klimatska naprava, ki nima zunanje enote Obi~ajno moramo ob nakupu klime na pro~elje zgradbe namestiti zunanjo enoto klimatske naprave. Vendar je nekaterim objektom prepovedano spreminjanje zunanjosti (spomeni{ko za{~itene zgradbe, hi{e v starih mestnih jedrih…) oz. vgradnja zunanje enote ni mo`na, ali pa je ljudem »{katla« na fasadi preprosto mote~a.

S klimatsko napravo Emmeti X-ONE se tem nev{e~nostim izognemo, saj je naprava brez zunanje enote in tako predstavlja idealno re{itev za klimatiziranje objektov poleti in pozimi, kjer ni mo`nosti vgradnje zunanje enote ali kjer je `e vgrajeno centralno klimatiziranje.

Monta`a klimatske naprave je preprosta, hitra in brez zahtevnih posegov. X-ONE potrebuje le zunanjo steno na kateri se pripravita dve odprtini za dovod in odvod zraka. Loputi premera 16 cm sta dobavljeni skupaj s klimatsko napravo. V ~asu, ko klimatska naprava ne deluje, se loputi zapreta in zmanj{ata vdor zraka, mr~es in podobno iz okolja. Naprava se vgradi vertikalno zgoraj ali spodaj na steno.

Emmeti X-ONE z Inverter DC tehnologijo zagotavlja visoko u~inkovitost, razred energijske u~inkovitosti A+/A ter 3,1 kW mo~i hlajenja in ogrevanja. Poleg funkcij prezra~evanja, hlajenja, ogrevanja in razvla`evanja, so na voljo ~asovne nastavitve vklopa in izklopa naprave (TIMER), no~ne nastavitve (SLEEP) za ohranjanje idealne temperature med po~itkom, naprava je opremljena s filtrom za pra{ne delce v zraku, itd. Po zaslugi brezkrta~nega ventilatorja je zagotovljeno tiho obratovanje, delovanje klime pa se lahko upravlja preko daljinskega upravljalnika ali zaslona na dotik na sami napravi.

Stenske klimatske naprave za vsak `ep Emmeti stenske klimatske naprave z Inverter DC tehnologijo, ter sodobno in visoko u~inkovitostjo so cenovno dostopne in dosegljive {ir{i mno`ici. Na voljo so enojne, dvojne ali trojne klimatske naprave imenovane X-ECO Inverter. Naprave dosegajo A++/A+ energijsko u~inkovitost, dolgo `ivljenjsko dobo in tiho obratovanje. Razvite so skladno z evropskim strate{kim na~rtom “20/20/20”, katerega cilj je 20% manj izpusta CO2, 20% ve~ja uporaba energije iz obnovljivih virov in 20% prihranka primarne energije.

Stenske klimatske naprave Emmeti X-ECO Inverter dosegajo A++/A+ energijsko u~inkovitost, dolgo `ivljenjsko dobo in tiho obratovanje. So cenovno dostopne in dosegljive {ir{i mno`ici.

Klimatska naprava Emmeti X-ONE z Inverter DC tehnologijo zagotavlja visoko u~inkovitost, razred energijske u~inkovitosti A+/A ter 3,1kW mo~i hlajenja in ogrevanja.

Klimatska naprava Emmeti X-ONE je brez zunanje enote. Za monta`o potrebuje le zunanjo steno na kateri se pripravita dve odprtini za dovod in odvod zraka. Loputi premera 16 cm sta dobavljeni skupaj s klimatsko napravo.

X-ECO Inverter klimatske naprave opravljajo funkcije prezra~evanja, hlajenja, ogrevanja in razvla`evanja. Poleg tega so opremljene z razli~nimi funkcijskimi zna~ilnostmi kot npr: • Cold Plasma – zagotavlja ve~ kot 95% sterilnost zraka in odstranitev neprijetnih vonjav • Funkcija Blow – ventilator obratuje tudi po izklopu naprave, da prepre~i nastanek plesni in neprijetnih vonjav • Protipra{ni filter za pra{ne delce v zraku • Inteligenten na~in usmeritve zra~nega toka v na~inu hlajenja in ogrevanja • Inteligentno odmrzovanje • Avtomatski nadzor temperature • Timer – ~asovna nastavitev vklopa in izklopa naprave • Sleep – ohranjanje idealne temperature med po~itkom • Avtorestart – po izpadu el. toka se naprava avtomatsko ponovno za`ene… • Ve~ informacij o klimatskih napravah Emmeti lahko najdete na spletni strani www.veto.si, preko elektronske po{te svetovanje@veto.si ali na telefonski {tevilki 051 466 430.

E K S T E JI A V M A TOR I K E K L A P ORRSKI KONV NN VENTILAT I

ogrevanje hlajenje vodovod ÂŤOQDYQ@ÄşDU@MIDÂŤ kopalnice keramika Toplotne Ä?rpalke hiĹĄni prezraÄ?evalni sistemi kotli na lesno biomaso plinski in oljni kotli solarni sistemi klimatske naprave ventilatorski konvektorji hranilniki in grelniki vode radiatorji regulacijska tehnika cevni in zatiskovalni sistemi inĹĄtalacijski material hiĹĄna kanalizacija gorilniki dimniki Ä?rpalke omarice in razdelilci talno ogrevanje regulacije in termostati raztezne posode filtri in naprave za mehÄ?anje vode orodja in pribor za monterje drugi drobni material keramiÄ?ne ploĹĄÄ?ice sanitarna keramika kopalniĹĄko pohiĹĄtvo tuĹĄ kabine kopalniĹĄke in kuhinjske armature kopalniĹĄki dodatki Ä…,!.)¨6%4/¨3+50).%¨¨ ¨02/$!*.!¨-%34!

LJUBLJANA www.veto.si

KRANJ www.eltron.si

RADOMLJE www.vodoterm.si

R

NOVA GORICA, POSTOJNA, KOPER www.megaterm.si

CELJE www.slada.si

RADOVLJICA VVV ČŻUDQ RH

ÂŽ

VETO Veletrgovina d.o.o. | !QMĴHĴDU@Š Š Š+ITAKI@M@ | t. Š Š Š | e. HMEN UDSN RHŠ| .&1$5 -)$ '+ )$-)$ Š5.#.5.# Š/1$91 ij$5 -)$ Š*./ +-("$ Š*$1 ,(*

18

ZDRAVA HI[A

Hi{e ne dihajo

D

ihanje je dobra stvar, da bi pre`iveli moramo dihati. Dihanje je osnovni na~in pre`ivetja za ve~ino `ivih bitij, ko pa za~nemo govoriti o dihanju stavb, pa postane pojem zavajajo~.

Kaj sli{imo

Velikokrat ljudje uporabimo besedo »dihanje« v povezavi s stavbo ali s parno pregrado. Pri tem se pojem dihanja nana{a na ve~ stvari ali pojmov. Velikokrat je omenjena beseda infiltracija, v slovarju ta pojem pomeni prikrito {irjenje ~esa kam, kjer normalno ne obstaja, vtihotapljanje ali vdiranje. Po tem sledi trditev, »hi{a mora dihati«, kar bi z drugimi besedami pomenilo »sicer pa ne razumem, zakaj bi morala biti stavba zatesnjena«. Drugi skrivnostni pojem je difuzija vodne pare, pri tem so mi{ljeni gradbeni sklopi, ki se lahko osu{ujejo v obeh smereh, kar nekateri takoj pograbijo in re~ejo »hi{a torej diha«. Med omenjanjem prezra~evanja stavbe, pri ~emer zunanji zrak dovajamo vanjo, spet vse skupaj zgleda, kot da smo hi{i pustili dihati.

Besede so pomembne Dihanje je ve~pomenska beseda, zato bi jo morali v gradbeni{tvu bolj previdno uporabljati. ^e jo kdo uporabi v povezavi z razlago, kako stavbe delujejo, je bolje govoriti o konceptu nadzora. S tem je mi{ljeno, da moramo nadzirati pretoke toplote, zraka in vlage.

Pri tem toplotno izolacijo uporabimo, da lahko kontroliramo pretoke toplote. Parna pregrada ali parna zapora je najprej namenjena kontroli pretoka zraka v konstrukciji. Pretok vodne pare pa

Dihajo~e stare stavbe je potrebno zatesniti in uvesti kontrolirano prezra~evanje

nadziramo z materiali, ki ali prepre~ujejo ali pa omogo~ajo njen po~asen prehod skozi razli~ne plasti gradbenih konstrukcij. Zato se je pojmu »dihanja stavbe« v tej povezavi najbolje izogniti.

Kriv je gradbeni marketing Prodajalci kar tekmujejo med dokazovanjem, da njihova hi{a bolje diha od konkuren~ne. Pri tem se pojavljajo tudi seznami materialov ki ne dihajo, in onih drugih, ki seveda to znajo. Temu sledi zaklju~ek, da ~e hi{a tako dobro diha, potem zagotovo ne potrebuje prezra~evalnega sistema. Danes je jasno, da mora biti stavba dobro zatesnjena, saj bi bili v nasprotnem primeru prepu{~eni pripiram in odprtinam v ovoju, pa {e vetrovnim razmeram v okolici. Var~na stavba postane zdrava in »dihajo~a« samo zaradi prezra~evalnega sistema, ki pa mora biti pravilno na~rtovan in vzdr`evan. Iz bivalnih prostorov bo odvedel vodno paro, vonjave in izparine ter vanjo dovedel ~ist zrak, s ~imer bo zagotovil zdravo in ugodno bivanje stanovalcem. • Tihec

NAJVEČJI SALON KERAMIKE V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI! VEČ KOT

800m2

RAZSTAVNIH POVRŠIN!

OBIŠČITE NAS V SELNICI OB DRAVI, OD PONEDELJKA DO PETKA, MED 800 in 1800, TER OB SOBOTAH MED 800 in 1300 02/673 50 33 031/688 502 www.romet.si

20

ZDRAVA HI[A

Nova klimatska naprava MITSUBISHI ELECTRIC, model MSZ-LN

MSZ-LN

je razko{na klimatska naprava za hlajenje in ogrevanje prostorov. V stanovanjih in drugih manj{ih prostorih najpogosteje uporabljena modela, 2,5 in 3,5 kW nazivne mo~i hlajenja, spadata v A+++ razred sezonske energetske u~inkovitosti, tako v na~inu hlajenje kot ogrevanje, zato je naprava primerna za rabo skozi vse leto.

Razko{je modela MSZ-LN je vidno na prvi pogled. Za prednje ohi{je naprave je proizvajalec MITSUBISHI ELECTRIC uporabil poseben material, zaradi ~esar se naprava `e na pogled zelo razlikuje od ve~ine naprav na tr`i{~u. Izbor notranjih enot, poleg rde~e, zajema {e ~rno in dve beli verziji.

Prefinjen dizajn je dose`en z mojstrsko tehnologijo bar-

vanja, ki ustvari intenzivne, odsevne barve in na otip zaznavno prvovrstno kvaliteto.

Razko{ne so tudi uporabljene tehnologije. Na ohi{ju notranje enote je tako imenovani »3D i see« senzor, za katerega lahko re~emo, da opona{a ma~jo senzibilnost in natan~nost.

Senzor zazna ljudi v prostoru, oziroma telesno temperaturo, s ~imer zagotavlja povsem prilagojeno udobje.

Klimatska naprava model MSZ-LN ima kar nekaj lastnosti, ki se pripisujejo ma~kam.

Ljudski pregovor za ma~ko pravi, da ima sedem ali celo devet `ivljenj. Kako je ma~ka pridobila tako za{~ito ne vemo, znano pa je, da je MITSUBISHI ELECTRIC za za{~ito toplotnega izmenjevalnika, ventilatorja in zra~nih kanalov notranje enote uporabil dvojni za{~itni premaz, ki prepre~uje nabiranje prahu in ma{~ob in s tem podalj{uje `ivljenjsko dobo delovanja naprave.

V podjetju VITANEST d.o.o. smo za promocijo naprave MSZ-LN pripravili reklamni slogan »KLIMA^KA« NAPRAVA. Z besedno igro prekrivanja prvega in zadnjega zloga besed KLIMA in MA^KA smo oblikovali novo, ljubkovalno poimenovanje klimatske naprave, s ~imer na igriv na~in opisujemo posebne lastnosti in delovanje klimatske naprave in s tem model bolje predstavimo javnosti. Ve~

informacij o novem modelu je na razpolago na spletni strani www.klimatiziramo.si. Na spletni strani boste lahko uporabili tudi orodje za navidezno konfiguracijo klimatske naprave v va{em prostoru. • Avtor: VITANEST d.o.o.

Ostalo ponudbo sistemov za klimatizacijo, ogrevanje in prezra~evanje najdete na spletni strani www.vitanest.si.

Za dodatne informacije lahko brezpla~no pokli~ete na {tevilko 080 1959

Promocijsko sporo~ilo

Standardna verzija zunanjih enot (modeli VG) omogo~a delovanje do - 15 stopinj Celzija zunanje temperature, posebna verzija ( modeli VGHZ) pa tudi do -25 stopinj Celzija zunanje temperature.

Udobje zagotavlja u~inkovit sistem ~i{~enja zraka z mo~no plazemsko tehnologijo, ki odstrani tudi mikroskopsko majhne delce in dvojne lamele z lo~enima loputama, ki povsem neodvisno usmerjata prijeten tok zraka vsem osebam v prostor.

Klime Daikin za prijetno ohlajene prostore poleti in ogrevanje jeseni.

Nizki stroški energije po zaslugi Niz visoke sezonske učinkovitosti razreda vis do A+++.

Energijsko varčne funkcije kot sta En pametno oko in tedenska časovna pa nastavitev. na Srebrni filter za odstranjevanje Sre ale alergenov in prečiščevanje zraka, da boste zadihali s polnimi pljuči.

Ud Udobje in kot šepet tiho delovanje.

Up Upravljanje z daljincem iz naslonjača ali s pomočjo pametnega telefona od koderkoli.

Ne odlašajte, udobje je tako blizu.

Več na

www.seltron.si.

Za brezplačno svetovanje obiščite prodajni Center varčnega ogrevanja med tednom od 7. do 17. ure in v soboto od 7. do 13. ure ali pokličite:

Tržaška cesta 85 A | 2000 Maribor | www.seltron.si

22

ZDRAVA HI[A

Program izdelkov Panasonic Etherea je prejel presti`no nagrado PRIHODNOST JE SEDAJ ZELENA, UČINKOVITA IN ZDRAVA

NOVO HLADILNO SREDSTVO

Manjši vpliv na globalno segrevanje A+++

Izredno učinkovit SEER in SCOP Pršni učinek hlajenja

38%

Econavi pametno tipalo

99%

NanoTM čiščenje zraka

19dB(a)

Zelo tiho delovanje Uravnavanje vlažnosti Internet control (opcija) 5 - letna garancija na kompresor

Promocijsko sporo~ilo

NOVO ETHEREA, ZADNJA GENERACIJA KLIMA NAPRAV

P

anasonic s ponosom oznanja, da je za svoj program izdelkov Etherea ponovno prejel oblikovalsko nagrado za oblikovanje iF Design Award, ki jo je `e prejel leta 2013.

Nagrada je priznanje za Panasonicovo visokokakovostno oblikovanje in tehnolo{ke dose`ke.

Priznanje iF Design Awards sodi med najpresti`nej{e svetovne nagrade na podro~ju oblikovanja. Na tekmovanju, ki poteka od leta 1953, sodniki sledijo strogim merilom in upo{tevajo vse od vpliva na okolje in zunanje podobe do uporabnosti.

Nagrade podelijo le tistim izdelkom, ki se lahko pohvalijo z res inovativnim oblikovanjem.

Vpliv na okolje Panasonic je nedavno posodobil svoj program Etherea z enotami, ki uporabljajo okolju prijazno hladilno sredstvo R32. R32 je enokomponentno hladilno sredstvo, kar pomeni, da omogo~a preprosto recikliranje in ima veliko manj{i vpliv na globalno segrevanje, ki je zmanj{ano za 75 %. Z uporabo tega hladilnega sredstva v svojih novih izdelkih je Panasonic dosegel bolj{o u~inkovitost in ve~je prihranke.

Program izdelkov Etherea ponuja {est enot z razli~no mo~jo, od 2 kW do 7,1 kW. Nove enote dosegajo razred u~inkovitosti A+++ v obeh na~inih delovanja, ogrevanju in hlajenju.

Zunanja podoba

www.aircon.panasonic.eu

Program izdelkov Etherea je oblikovan tako, da ustreza notranji opremi vsakega doma ali poslovne zgradbe. Zaradi elegantne oblike nove enote niso

samo nevpadljive, temve~ so tudi bolj kompaktne kot prej. S ~isto in sve`o obliko, v mat beli ali srebrni barvi, je program izdelkov Etherea vodilni na trgu, ko gre za videz, kar zagotavlja, da enote ne bodo vplivale na estetiko notranje opreme, ne glede na to, kje bodo name{~ene.

Uporabnost Program izdelkov je na voljo s tehnologijama Panasonic ECONAVI in nanoe™. Sistem nanoe™ uporablja elektrostati~no atomizirane nanodelce vode, ki omogo~ajo ~i{~enje zraka.

Ima {tevilne prednosti, od zmanj{evanja prisotnosti virusov in bakterij v zraku, odstranjevanja ostankov pesticidov, ter zatiranja plesni in alergenov, pa vse do vla`enja las in ko`e.

Inteligentna tehnologija tipal ECONAVI glede na razmere v posameznem prostoru zmanj{a porabo energije s prilagajanjem mo~i klimatske naprave. Z uporabo napredne tehnologije tipal ECONAVI v primerjavi z obi~ajnimi sistemi omogo~a do 38-odstotni prihranek energije. • Panasonic marketing Europe GMBH Predstavnik za Slovenijo: Simon Kosi~ Tel.: 051 308 300 Mail: simon.kosic@eu.panasonic.com

www.aircon.panasonic.eu

Spoznajte Gree klimatske naprave Gree - najve~ji specializiran proizvajalec klim na svetu Pri sodobnih ogrevalnih in hladilnih sistemih se zahteve po u~inkovitosti in funkcionalnosti stalno pove~ujejo. Te morajo zado{~ati mnogim kriterijem, da je hlajenje/ogrevanje okolju prijazno, energetsko in stro{kovno u~inkovito, da je omogo~eno ~im ti{je delovanje, hkrati pa je dobrodo{lo, da slu`ijo tudi kot estetski dodatek in jih lahko postavimo v vsak, {e tako arhtiketurno domi{ljen prostor.

Gree je z letno kapaciteto proizvodnje preko 60 mio kompletov klimatskih naprav za hi{no uporabo in 5,5 mio kompletov komercialnih sistemov, ter preko 20 mrd EUR letnega prometa, zanesljivo globalno najve~ji specializirani proizvajalec. Preko 200 mio uporabnikov po vsem svetu med proizvajalci klimatskih naprav postavlja Gree na 1. mesto.

Stalna prizadevanja proizvajalca Gree za inovacije in razvoj kakovosti z ekipo, ki {teje ve~ kot 1.000 raziskovalnih in razvojnih tehnikov, so doprinesla k lansiranju novih naprav, kot je klimatska naprava U-Crown s tehnologijo dvo-stopenjskega kompresorja, ter izjemno u~inkovito inverter tehnologijo s {irokim razponom zmogljivosti delovanja. Kot vodilno globalno podjetje na podro~ju sodobnej{ih, tehni~no naprednih ogrevalnih

in hladilnih sistemov, so od leta 1991 uspeli zadostiti ve~ kot 300 milijonom kupcev v ve~ kot 200 dr`avah sveta.

Klimatska naprava z ustrezno filtracijo zagotavlja pogoje za bolj zdravo bivanje v prostoru.

Gree U-Crown klimatska naprava Gree U-Crown je sodobno oblikovana klimatska naprava, ki zagotavlja izjemno zmogljivost v {irokem razponu delovanja. Tako v ekstremnem mrazu, kot v ekstremni vro~ini, bo zagotavljala udobje z nizkimi stro{ki obratovanja. Patentiran dvostopenjski kompresor zagotavlja u~inkovito in zmogljivo delovanje v ekstremnih pogojih.

Notranja enota s 7-stopenjskim ventilatorjem omogo~a skoraj nesli{no delovanje, kadar tako `elimo in izjemno hitro doseganje udobja v prostoru, kadar je to potrebno. Ima serijsko integriran modul Wi-Fi za daljinski nadzor naprave preko telefona (Android ali iOS), ter je skoraj nesli{na - do 19 dB(A).

Dosega hlajenje do +54°C in ogrevanje od -30 °C zunanje temperature. Izjemno je zmogljiva v ekstremnem mrazu, dose`e 100 % nazivne mo~i pri -20°C in 80 % mo~i pri -30°C. Specifi~no oblikovana loputa klimatski napravi zagotavlja natan~no usmerjanje zraka strmo navzdol pri ogrevanju in naravnost pod strop pri hlajenju, s

U-Crown, model visokega razreda s stilsko oblikovano notranjo enoto iz bru{enega aluminija.

~imer je omogo~eno doseganje najbolj oddaljenega dela prostora.

Klima Gree Hansol Gree Hansol je energijsko u~inkovita klimatska naprava, ki se uvr{~a v energijski razred A+++. Zasnovana je za u~inkovito ogrevanje in hlajenje. V primerjavi s klasi~nimi inverter klimatskimi napravami deluje v {ir{em razponu in z vi{jo zmogljivostjo. V enoti je vgrajen patentiran Gree Daikin rotacijski kompresor s tehnologijo G10.

Notranja enota s 7-stopenjskim ventilatorjem zagotavlja skoraj nesli{no delovanje, serijsko integriran modul Wi-Fi pa omogo~a daljinski nadzor naprave preko telefona. Zrak filtrira s hladno plazmo, ter je izjemno zmogljiva v ekstremnem mrazu, 100 % nazivne mo~i dosega pri -15°C

in 80 % mo~i pri -20°C. Dodatna notranja loputa, ki se aktivira v na~inu hlajenja, je namenjena usmerjanju hladnega zraka dale~ od enote, v vodoravni smeri, pod stropom.

Klima Gree Lomo Gree Lomo klimatska naprava je model vi{jega razreda, saj spada v A++ energijski razred, ter zagotavlja zmogljivo hlajenje in ogrevanje v {irokem razponu delovanja. Odlikuje jo prilagodljiv inverterski kompresor ter elektronski ekspanzijski ventil ter 5 let garancije. Kot ostali, `e predstavljeni modeli klimatskih naprav Gree, ima tudi ta model klimatske naprave serijsko integriran modul Wi-Fi za daljinski nadzor naprave preko telefona.

Notranja enota je atraktivno oblikovana s skritim LED zaslonom, ki je popolnoma neviden kadar naprava miruje, ter se osvetli med delovanjem. Pri~akujete lahko zmogljivost hlajenja do +43°C in zmogljivost ogrevanja od -20 °C zunanje temperature.

90 % nazivne mo~i dose`e pri -10°C in 70 % mo~i pri -20°C. Standardno integriran grelni kabel v dnu zunanje enote zagotavlja nemoteno odtekanje vode pri odtajanju. • UR

Serijsko vklju~en daljinski nadzor klimatske naprave preko telefona v vseh zidnih modelih Gree.

24

ZDRAVA HI[A

Daikin Bluevolutionklimatska naprava prihodnosti

K

o gre za va{o hi{o, je dobro samo najbolj{e. Daikin s serijo klimatskih naprav Bluevolution vi{a standarde na podro~ju klimatizacije in udobje postavlja na povsem novo raven.

Poleg tega skrbijo za varstvo okolja, saj vse naprave Bluevolution uporabljajo ekolo{ki freon R-32, ki ima manj{i vpliv na globalno segrevanje, spro{~a manj emisij CO2 in se bistveno la`je reciklira in ponovno uporabi. Usmerjanje razvoja izdelkov k uporabi nove generacije freona, Daikin `e danes izpolnjuje standarde, ki bodo obvezni od leta 2025. Ko se odlo~ite za Daikin tehnologije lahko ra~unate na udobje, energetsko u~inkovitost in zanesljivost tekom celega leta.

Visoke stopnje sezonske u~inkovitosti zagotavljajo odli~no klimo, tako pozimi kot poleti, brez prekomerne porabe.

[irok spekter energetsko u~inkovitih klimatskih naprav Daikin ima v ponudbi re{itve za vse va{e potrebe povezane s klimatizacijo. Ne glede na to ali potrebujete klasi~en sistem za en prostor ali pa vam bolj odgovarja prilagojen sistem za hlajenje ve~

prostorov, imajo za vas re{itev. Model Ururu Sarara je prva stanovanjska klimatska naprava z ekolo{kim freonom R-32, ki je bila na trg lansirana `e leta 2013. Z maksimalno vrednostjo energetske u~inkovitosti, bodisi za hlajenje ali ogrevanje, je delovanje tega modela (vla`enje, razvla`evanje, ~i{~enje zraka in prezra~evanja) idealna izbira za va{ dom.

Poleg omenjenega modela pa serija Bluevolution vklju~uje tudi ve~krat nagrajeno napravo Daikin Emura, ki je bila za evropski trg proizvedena v Evropi. Privla~na oblika in pametna tehnologija znatno pove~ata raven udobja v va{em domu.

FTXM-M je {e en model, ki dosega A+++ energetsko u~inkovitost in preseneti s tako tihim delovanjem, da boste pozabili, da je tam.

Eleganten in nevsiljiv izgled pa tej klimatski napravi omogo~a {e enostavno integracijo v vse stanovanjske stile. •

Najsodobnejše udobje s svežim evropskim oblikovanjem.

• Sezonske učinkovitosti hlajenja in ogrevanja do A+++.

• Svež in čist zrak s tehnologijo Daikin Flash Streamer: zadihajte in uživajte v popolni klimi.

• Adapter Wi-Fi omogoča popolno upravljanje enote od koder koli in kadar koli, preprosto s pametnim telefonom ali tabličnim računalnikom.

Več najdete na: www.daikin.si

facebook.com/dakinslo/

Promocijsko sporo~ilo

model FTXM-M/RXM

Korak do pravih rešitev

Nakup

24

do obrokov brez obresti

Vse za gradnjo in obnovo vašega doma.

Obiščite nas: • Ajdovščina - Center tehnike in gradnje, Vipavska cesta 6, 05 364 48 00 • Brežice - Center tehnike in gradnje, Cesta svobode 31, 07 495 39 50 • Gornja Radgona - Center tehnike in gradnje, Ljutomerska cesta 6, 02 564 24 18 • Koper - Center tehnike in gradnje, Kolodvorska cesta 4, 05 662 69 10 • Krško - Center tehnike in gradnje, C. Krških žrtev 132 a, 07 488 06 72 • Lenart - Center tehnike in gradnje, Gradiška cesta 2, 02 720 09 46 • Ljubljana - Center tehnike in gradnje, Pot k sejmišču 32, 01 560 61 00 • Ljutomer - Center tehnike in gradnje, Babinska 1, 02 585 80 10 • Murska Sobota - Center tehnike in gradnje, Plese 1, 02 521 46 08 • Ormož - Center tehnike in gradnje, Opekarniška cesta 30, 02 741 56 24 • Postojna - Center tehnike in gradnje, Tržaška cesta 59, 05 721 47 26 • Ptuj - Center tehnike in gradnje, Ormoška cesta 30, 02 749 53 40 • Sevnica - Center tehnike in gradnje, Savska cesta 20b, 07 816 32 10 • Slovenska Bistrica - Center tehnike in gradnje, Ljubljanska cesta 72, 02 805 59 58 • Slovenske Konjice - Center tehnike in gradnje, Delavska cesta 12, 03 757 48 73 • Velenje - Center tehnike in gradnje, Kidričeva cesta 53, 03 898 87 10 • Žalec - Center tehnike in gradnje, Celjska cesta 7, 03 713 66 00 • in še ostale tehnične prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji.

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana

Individualna plus-energijska hi{a Lumar proizvede ve~ energije, kot je potrebuje za svoje delovanje.

Lumar 2020 – Tehnologija prihodnosti

V

_Lumarju, tehnolo{ko vodilnem slovenskem proizvajalcu skoraj ni~-energijskih monta`nih objektov, stavijo na sodoben dizajn povezan z najnovej{o tehnologijo gradnje.

Bivanjske re{itve prihodnosti `e danes @e danes so razvili bivanjske re{itve prihodnosti – skoraj ni~-energijske hi{e. V vse hi{e Lumar je standardno vgrajen prezra~evalni sistem z rekuperatorjem, ki zagotavlja vedno sve` zrak. V sklopu koncepta Lumar 2020 so zasnovali optimirane in energetsko izjemno u~inkovite hi{e, z najbolj{im razmerjem cena - kakovost. »V kombinaciji z Lumarjevo vrhunsko tehnologijo toplotnega ovoja z odli~no zrakotesnostjo, hi{e Lumar izpolnjujejo visoke energetske standarde, ki bodo predvidoma z Evropsko direktivo o energetski u~inkovitosti stavb v veljavo stopile {ele leta 2020,« pove direktor, Marko Luki}.

S son~no elektrarno brez stro{kov za elektriko

ter razsvetljavo. To lahko uresni~ite z vgradnjo son~ne elektrarne, s katero boste potrebno elektri~no energijo proizvedli kar sami, ti stro{ki pa se vam bodo zni`ali na minimum,« pojasni Luki}.

V Lumarju vam zasnujejo son~no elektrarno ustrezne velikosti, glede na va{e potrebe po elektri~ni energiji, ki na letni ravni po sistemu net - meteringa (neto meritev) uravnote`i proizvodnjo in porabo elektri~ne energije. Za gradnjo son~nih elektrarn so v letu 2017 po novi uredbi o samooskrbi z elektri~no energijo na voljo tudi nepovratne finan~ne spodbude Eko sklada, ki jih je smotrno izkoristiti.

Energetska neodvisnost in trajnostna mobilnost Dom ni ve~ le hi{a v kateri pre`ivljamo ~as z dru`ino, ampak postaja sti~i{~e tehnologij v konceptu trajnostnega bivanja. Z vklju~itvijo elektri~nega avtomobila sodobna hi{a ponuja nadgradnjo trajnostnega koncepta elektri~ne mobilnosti. Z ustrezno son~no elektrarno lahko sami proizvedemo toliko elektri~ne energije, da polnimo tudi avto, ki ni ve~ le vozilo, ampak predstavlja tudi hranilnik elektri~ne energije. »Predstavljen koncept Lumar 2020 je odgovor na okoljske izzive prihodnosti. Z nakupom Lumar hi{e boste `e danes investirali v tehnologijo prihodnosti, z visoko kakovostjo bivanja, nizkimi obratovalnimi stro{ki in dolgoro~nim ohranjanjem vrednosti investicije,« doda Luki}. Ve~ informacij na www.lumar.si. • Jo`ica Ekart

Promocijsko sporo~ilo

Standard skoraj ni~-energijskih stavb ob visoki energetski u~inkovitosti stavb zahteva tudi visoko izrabo obnovljivih virov energije. »Predstavljajte si, da z va{o hi{o nimate ve~ stro{kov za elektri~no energijo za ogrevanje, sanitarno vodo, kuhanje, pranje,

»Z nenehnim iskanjem novih re{itev in vpeljevanjem novih trendov, sodobnimi arhitekturnimi re{itvami, zadovoljevanjem individualnih `elja kupcev, smo v zadnjih letih povsem spremenili pogled na monta`no gradnjo. Razvili smo arhitekturno dovr{ene monta`ne hi{e, ki so hkrati izjemno energetsko u~inkovite. Tudi zato smo se dokon~no uveljavili kot najbolj inovativno in uspe{no slovensko podjetje na podro~ju monta`ne gradnje,« pove direktor Marko Luki}.

Aktivna hi{a Lumar - prva hi{a za poskusno bivanje v Sloveniji.

Velike steklene povr{ine, funkcionalni tlorisi ter vgrajeno prezra~evanje omogo~ajo prijetno in zdravo bivalno klimo.

SOLARNI SISTEMI

27

Pogosta vpra{anja - son~ne elektrarne po novi uredbi o samooskrbi z elektri~no energijo Kalkulacijo stro{kov in donos, za primer 6 -7 kW son~ne elektrarne po sistemu samooskrbe, smo pridobili na spletni strani www.moja-elektrarna.si Kak{no mo~ SE potrebujemo za povpre~no stanovanjsko hi{o? ^e hi{o ogreva toplotna ~rpalka, je povpre~na velikost pri novej{ih objektih 6-7kW, pri ~emer je upo{tevana velikost objekta do 150 m2 povr{ine. V kolikor hi{e ne ogreva toplotna ~rpalka, zna{a povpre~na poraba elektri~ne energije gospodinjstva cca.

4.500 kWh, kar pomeni da nam zado{~a elektrarna mo~i 4 kWp.

Kdaj son~na elektrarna optimalno deluje ter kako dose`emo maksimalen izplen?

Son~na elektrarna deluje optimalno, ko je vpadni kot sonca na module pravokoten in je temperatura okolice ~im ni`ja, saj imajo moduli negativni temperaturni koeficient.

Prav tako na delovanje pomembno vpliva sen~enje modulov. Najve~jo mo~ elektrarna dose`e v spomladanskih mesecih, najve~ energije pa proizvede poleti. Na letno proizvodnjo energije ima najve~ji vpliv lokacija, orientacija strehe in naklon modulov.

Optimalna lega za max. proizvodnjo je orientacija JUG in naklon 35 stopinj, za 7 kW son~no elektrarno je potrebnih cca. 45 m2 povr{ine. Maksimalen izplen son~ne elek-

trarne dose`emo s pravilnim na~rtovanjem, dimenzioniranjem, upo{tevanjem vplivov okolja - mikrolokacije ter drugih specifik samega objekta. Zelo je pomemben izbor preverjenih in zanesljivih komponent SE.

Koliko el. energije letno lahko povpre~no proizvede 7 kW son~na elektrarna, ter kak{en je upad u~inkovitost modulov?

7 kWp elektrarna, s povpre~no lego, lahko proizvede 7.500 kWh elektri~ne energije.

U~inkovitost modulov z leti pada, ve~ina proizvajalcev modulov garantira linearen upad u~inkovitosti modulov, konkretno proizvajalec KIOTO SOLAR za svoje module navaja upad mo~i max. 0,7% letno, razen v prvem letu ta lahko upade na 97%.

Kak{na je `ivljenjska doba in koliko stane vzdr`evanje? @ivljenjska doba son~ne elektrarne zna{a vsaj 30 let, razen za razsmernik, ki deluje do 20 let. V izbranem primeru zna{a dodatni letni stro{ek 100 EUR, v kar je v{teto zavarovanje son~ne elektrarne, spremljanje delovanja in strokovni pregled, ki ga to podjetje opravi na vsaki dve leti.

Katera soglasja so potrebna za priklop SE in v kolik{nem ~asu uredimo vse potrebno? ^e je objekt in priklju~ek na elektri~no omre`je obstoje~, je potrebno pri elektro distributerju spremeniti obstoje~e soglasje za priklju~itev na soglasje za priklju~itev za samooskrbo, nato z njimi skleniti pogodbo o priklju~itvi, nato urediti pogodbo o samooskrbi z dobaviteljem elektri~ne energije, kot zadnje pa skleniti pogodbo o dostopu.

Postopki so urejeni v cca. dveh mesecih.

Kako je s financiranjem za son~ne elektrarne, je mogo~a subvencija ali eko - kredit?

Za investicijo v son~no elektrarno po samooskrbi je na voljo eko kredit Eko sklada, ki ima ugodno obrestno mero 1,3% + 6m EURIBOR, s katerim lahko investitor pokrije celotno investicijo. Odpla~ilna doba kredita je do 10 let. Prav tako so od letos (2017) na voljo nepovratne finan~ne vzpodbude Eko sklada v vi{ini do 20% investicije, oz. 180 EUR/kWp in{talirane mo~i elektrarne. Za son~no elektrarno 7 kWp to pomeni 1.260 EUR nepovratnih sredstev. • Jo`ica Ekart

Prodaja ogrevalnih sistemov v Nemčiji (za leto 2015). Vir: BDEW plinski kondenzacijski kotel 62 % plinski nizkotemperaturni kotel 15 % oljni kondenzacijski kotel 9 % oljni nizkotemperaturni kotel 3 % toplotne črpalke 8 % kotli na lesno biomaso 4 %

Ogrevanje na zemeljski plin: zanesljivo in cenovno ugodno

O

grevanje na zemeljski plin je najpogosteje uporabljen ogrevalni sistem v zahodni Evropi – {e posebej v Nem~iji, kjer je bilo v letu 2015 od vseh prodanih ogrevalnih sistemov kar 76 % plinskih kotlov.

Med temi je bila ve~ina kondenzacijskih plinskih kotlov.

Zna~ilnosti tovrstnih kotlov so nadpovpre~en izkoristek, tiho delovanje, najbolj{e kori{~enje energije in var~na poraba. In ker plinske kondenzacijske kotle izdelujejo v velikih koli~inah, je nizka tudi njihova proizvodna cena.

0

10

20

30

40

50

60

70

Cene ni`je od povpre~ja EU Po podatkih Agencije za energijo je v Sloveniji prek 133.000 uporabnikov zemeljskega plina, njihovo {tevilo pa se iz leta v leto pove~uje. Imamo dobro razvito distribucijsko plinovodno omre`je s skupno dol`ino 4.600 km, prisotno v 82 ob~inah. Poleg dostopnosti za priklop in razvejanosti plinskega omre`ja je pomemben dejavnik menjave energenta tudi cena. »Cene zemeljskega plina v Sloveniji so `e od druge polovice 2014 ni`je od povpre~ja EU. Tako lahko gospodinjstvo kilovatno uro zemeljskega plina kupi `e za 5,5 centov z vsemi davki in dajatvami vred,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Nemoten potek dobave kljub nizkim temperaturam Plinski kotli so primerni tako za novogradnje kot za obstoje~e stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Pri slednjih je monta`a v primeru vgradnje plinskega kotla zelo enostavna, saj je potrebna zgolj zamenjava kotla, radiatorjev pa ne. Velika prednost plinskih kotlov je tudi ta, da njihova toplotna mo~ ni odvisna od zunanjih temperatur kot pri nekaterih drugih ogrevalnih sistemih. V ~asu najni`jih zunanjih temperatur vas torej ne bo zeblo.

Kako preklopimo na zemeljski plin?

Bolj kot pri nas je zemeljski plin za ogrevanje raz{irjen drugod po Evropi. Visok dele` imajo v Avstriji, [vici in Nem~iji. Pri nas se na zemeljski plin ogreva 13 % gospodinjstev, medtem ko v Nem~iji ve~ kot 50 % oziroma prek 20 milijonov gospodinjstev. Ne glede na to je zaznati, da se slovenski trg zemeljskega plina po~asi krepi in prebuja, pove~ano zanimanje za ta energent pa je zaznati tudi na strani uporabnikov.

Preklop na ogrevanje na zemeljski plin je hiter in enostaven. V primeru, da ima posameznik `e vgrajen plinski priklju~ek, potrebuje samo {e notranjo plinsko napeljavo s plinskim kotlom. Sama fizi~na dela na objektu pa navadno trajajo le dva dni. Uporabniki lahko izberejo tudi t. i. »paketne re{itve na klju~«, ki jih ponujajo najrazli~nej{i ponudniki. V tem primeru jim za preklop ni potrebno storiti prav ni~ – zgolj izberejo ponudnika in to je vse. •

NAJCENEJŠA JE ELEKTRIKA, KI JE NE PORABITE. Preklopite na RWE – brezplačno, hitro in enostavno – in opremite svoj dom s sodobnimi varčnimi žarnicami LED.

RWE-jeve pakete žarnic LED lahko odplačujete obročno, prihranek pri porabi električne energije pa bo takojšen in dolgotrajen.

ITE N A R DI PRIH

Žarnice LED proizvajalca General Electric: porabijo 90 % manj elektrike kot navadne žarnice, zagotavljajo od 15.000 do 25.000 ur delovanja,

TU * O K L A H LETNO! 100 €

nudijo kakovostno dnevno svetlobo (2700 K).

VEČ INFORMACIJ

080 36 36

www.najcenejsaelektrika.si * Izračun temelji na porabi električne energije povprečne slovenske družine s štirimi člani, ki živi v stanovanju, je naročnik produkta IDEAL (dobavitelja RWE) in uporablja en paket LED-žarnic – Orion.

30

DOBRA PRAKSA

Kako so prihranili skoraj sto tiso~ evrov V Medpodjetni{kem izobra`evalnem centru v Novi Gorici, ki ima 5112 kvadratnih metrov uporabnih povr{in, bodo na leto za hlajenje in ogrevanje prihranili kar 90 tiso~ evrov. Tak{no razliko zagotavlja sistem Solinterra®, ki objekt ogreva in hladi z energijo sonca in zemlje. Poglejmo {e nekaj pomembnih {tevilk o prihrankih tega sistema.

Po prvotnem projektu bi Medpodjetni{ki izobra`evalni center ogrevali s 375-kilovatnim in hladili s 428-kilovatnim agregatom. Letni stro{ki ogrevanja bi zna{ali slabih 58 tiso~, stro{ki hlajenja pa dobrih 27 tiso~ evrov, pri ~emer je treba opozoriti, da hlajenja ne bi izvajali julija in avgusta, ko je zaradi po~itnic objekt zaprt. Skupaj bi za ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje in potrebno elektri~no energijo za delovanje obto~nih ~rpalk in ventilatorjev pla~ali 94.242 evrov.

S sistemom Solintera® so se stro{ki hlajenja zni`ali za okoli 26 tiso~ evrov in so za sko-

raj 25-krat ni`ji od stro{kov po prvotnem projektu. Pri~akovani letni stro{ki ogrevanja bodo ni`ji za okoli 57 tiso~ evrov oziroma kar 55- krat manj kot po prvotnem projektu. Ker je v objektu vgrajena najbolj{a oprema in njihove komponente z najmanj{o porabo elektri~ne energije, bo skupni prihranek na leto zna{al 90 tiso~ evrov. Investicija se bo povrnila v manj kot petih letih, saj je sistem Solintera® za dra`ji.

Stro{ki za eno leto samo 4.593 evrov (2015/16) Od junija 2015 in do junija 2016 so tako porabili le za 1.347 evrov za ogrevanje za hlajenje 1.036 evrov za pripravo sanitarne tople vode 150 evrov ter najve~ji stro{ek je za prezra~evanje in sicer 2.060 evrov. V tej ceni je upo{tevan komplet stor{ek vseh obto~nih ~rpalk, ventilatorjev in regulacije.

Objekt s tako majhno porabo energije sodi v razred pasivnega objekta oz. skoraj ni~ energijski objekt saj je letna

V Medpodjetni{kem izobra`evalnem centru v Novi gorici bodo s sistemom Solintera na leto prihranili kar 90 tiso~ evrov, saj objekt ogreva in hladi son~na energija in energija zemlje.

poraba energije za ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje in sanitarno toplo vodo 5,9 kilovatnih ur na kvadratni meter. Objekt je zgrajen v nizkoenergetskem razredu (35kWh/m2/leto) in je rezultat ve~ kot odli~en in dokazuje, da za tako nizko porabo ni treba graditi v pasivnem sistemu. Objekt ima s sistemom Solinterra® na strehi ve~ kot 300 kvadratnih metrov sprejemnikov son~ne energije. V in pod objekt je vgrajenih preko 50 tiso~ metrov cevi za shranjevanje energije.

Luksembur{ki patent, slovenska izvedba Sistemom Solinterra®, ki ga je prek patentov luksembur{kega znanstvenika Edmonda D. Kreckéja razvilo slovensko podjetje Dulc, je zasnovan tako, da v ~im ve~ji meri izkoristi brezpla~ne naravne vire. Za ogrevanje objekta izkori{~a son~no energijo prek son~nih

kolektorjev. Ker je son~ne energije poleti najve~ in pozimi zelo malo, se toplota shranjuje v zemeljski zalogovnik pod objektom. Ogrevanje ni izvedeno na klasi~ni na~in ampak prek temperaturne bariere na zunanji strani zida.

Tako so cevi polo`ene na zunanjo stran zidu, takoj pod toplotno izolacijo, v cevi pa se dovaja voda s stalno temperaturo med 18 in 22 stopinjami Celzija. Poleti ima dovedena voda, s ~imer hladimo zunanji ovoj, isto temperaturo. Za hlajenje se uporablja energija hladne zemlje, ki je na globini dveh do treh metrov vedno med 9 in 12 stopinjami Celzija. Tako objekt dodatnih hladilnih naprav ne potrebuje. Sistem Solinterra® je prihodnost k uresni~evanju ciljev evropske unije o ni~ energijskih zgradbah, kateri stopi v veljavo `e ~ez leto in pol in na tak na~in se to lahko uresni~i `e danes. •

Promocijsko sporo~ilo

Sonce in zemlja nam ne po{iljata ra~unav za energijo, izkorisitmo ju brezpla~no ...

Tematsko prilogo podpirajo partnerji: OVEN Elektro Maribor, d. o. o., ENERGIJA PLUS, d. o. o., ELES, d. o. o., BORZEN, d. o. o.

Centralni del New Yorka spada med najbolj okolju prijazna mesta na svetu zaradi majhne porabe energije na prebivalca

Pametna omre`ja in pametna mesta

D

anes kar 55% svetovnega prebivalstva `ivi v mestih. Hitrost priseljevanja je tako velika, da bo do leta 2050 v mestih `ivelo kar 70% vseh ljudi na planetu, pokrila pa bodo 2% vsega kopna. Vpliv mestnega prebivalca na okolje je manj{i, kot tistega, ki `ivi razpr{eno, na de`eli. V mestih je poraba vseh dobrin visoka, zato 100 najve~jih svetovnih metropol »pridela« kar 25% svetovnega BDP. Mesta so tudi velik porabnik energije in hrane, zato so visoko na seznamu ukrepov, s katerimi lahko zmanj{amo {kodljive emisije.

V mestih je ve~anje uporabe obnovljivih energij enostavnej{e, prav tako vi{anje u~inkovitosti vseh energetskih sistemov, pa tudi na podro~ju ohranjanja demokracije veljajo za enega najpomembnej{ih vzvodov v sodobnem svetu. Mesto svojim prebivalcem daje za{~ito in omogo~a visoko bivalno udobje ter lahek dostop do izobra`evanja, zdravstva, do vode in hrane.

Pametno mesto je torej var~no mesto, kjer za neko dejavnost porabimo najmanj energije in sredstev, pri tem pa ob~utno ne zmanj{amo udobja ali varnosti prebivalca. Pametnih mest pa sploh nebi potrebovali, ~e bi imeli na razpolago virov za vsaj {e tri take planete ter nobenih problemov s klimatskimi spremembami.

New York je zelen?

Zanimivo, da je New York eno najbolj okolju prijaznih mest na svetu, zagotovo pa najbolj »zeleno« v ZDA. Ima najni`jo porabo energije na prebivalca med vsemi v Ameriki, mesto proizvede gore odpadkov, vendar je koli~ina ra~unano na prebivalca, zelo majhna. Javni potni{ki promet je skoraj stoodstotno izkori{~en, zato ima prebivalec o`jega mestnega sredi{~a spet rekorden rezultat v smislu prepotovanih kilometrov z javnimi prevoznimi sredstvi. Zaradi gne~e na cestah ni prostora za dodatna vozila, zato ve~ina prebivalcev sploh nima svojega avtomobila, 55 % gospodinjstev v mestu je brez avta, v o`jem centru ga nima 77% gospodinjstev. Za primerjavo, v ju`ni Dakoti ima 16% gospodinjstev 5 ali ve~ avtomobilov.

Preselitev posameznika iz prenatrpanega mesta na de`elo, je na prvi pogled okolju prijazno dejanje, saj se sedaj nahaja v zelenju, zrak je ~ist, pti~ki pojejo. V resnici se je zgodilo nekaj ~isto drugega, saj preselitev na de`elo pomeni preselitev v avto, ker brez tega ne pride{ nikamor.

Skoraj pametno mesto Skrivnost okolju prijaznega obna{anja prebivalcev New Yorka je gostota poseljenosti, ki prebivalce prisili v tak na~in `ivljenja in povzro~i {e vrsto drugih u~inkov. Gostota pove~uje cene stanovanj in najemnin, zato ljudje `ivijo v majhnih stanovanjih, ki porabijo manj energije na kvadratni meter in stanovalca. Zaradi kraj{ih poti postane hoja pomembno prevozno sredstvo, ki ima najvi{ji izkoristek med na~ini gibanja ~loveka skozi prostor.

V zgodovini arhitekture in na~rtovanja mest se je ve~ uporabnih novosti pojavilo naklju~no, tiste na~rtovane pa se niso vedno dobro obnesle. Zato okoljska prijaznost prebivalcev New Yorka ni posledica na~rtovanja ampak spleta okoli{~in. Ker je mesto nastalo na otoku obkro`enem z morjem, je majhen prostor prisilil ljudi v kompaktno gradnjo v vi{ino. Hongkong in Singapur sta v podobnem polo`aju, zato so dobri okoljski u~inki teh mest primerljivi. Mesta, ki imajo prostor za {irjenje v okolico, pa so pokrila ogromne povr{ine. Tak{na mesta so ve~inoma prijetno ozelenjena s parki in drevoredi, v resnici pa so okoljsko izjemno »nezelena«. To je posledica pove~anih stro{kov zaradi velikih razdalj, med drugim sta dra`ja kanalizacija in odvoz smeti, da o {tevilu prevo`enih kilometrov v osebnem avtomobilu na prebivalca sploh ne govorimo.

Klju~ so povezave V pametnem mestu je povezanost prva zapoved, vse in vsakdo je povezan z vsem drugim. Tudi v vesolju in v na{em okolju je enako, vsak mikrob ali kit sta povezana v univerzalen sistem, ki mu pravimo narava. ^love{ki mo`gani so majhna povezana in {e vedno skrivnostna enota, v kateri z milisekundno hitrostjo

33 preskakujejo misli, `elje ali ideje. To lahko primerjamo tudi s sorodstvenimi, prijateljskimi in dru`benimi povezavami, na tem temelji tudi mre`ni marketing, ko vam posku{a sorodnik prodati 50 kil pralnega pra{ka, ki ga je sam moral prej pla~ati. V podoben sistem se je razvilo internetno omre`je, ki omogo~a skoraj vse, od igranja do trgovanja in bliskovito povezuje ljudi na najbolj oddaljenih to~kah planeta. Drugi izraz za pametno mesto je povezano mesto.

Pametno pomeni var~no Ukrepi za prehod so za vsako mesto druga~ni, saj se morajo upravljalci prilagoditi razli~nim razmeram. Glavni problem Ria de Janiera so kriminal in drsenje zemlje z okoli{kih pobo~ij, zato za~enjajo tukaj, saj `elijo najprej vzpostaviti pogoje in privabiti inovativna podjetja. Medtem so dosegli nekaj prihrankov s centralnim vodenjem tovornjakov za odvoz smeti preko GPS omre`ja. Odpadle so nepotrebne vo`nje, vozila pa uporabljajo za druge namene, kadar niso potrebna.

V Stockholmu so se odlo~ili za dialog z me{~ani in podjetji.

Najprej so poenotili komunikacijske sisteme, vgrajujejo dodatne povezave z opti~nimi vlakni, na univerzah pa so uvedli specialisti~ni {tudij informacijskih komunikacij. Najprej se bodo lotili prometa, da bo postal CO2 nevtralen nato pa distribucije elektrike, s podobnimi cilji, kot jih ima slovenski Eles.

V Barceloni uvajajo pametne parkirne re{itve, saj je to njihov najve~ji problem. V Franciji imajo ve~ja mesta v glavnem probleme s starajo~imi vodovodi, zato najprej vgrajujejo kontrolne sisteme za prepoznavanje okvar. Velik problem je javni prevoz, saj se vsak drugi potnik ne po~uti varnega. Z razli~nimi prijemi in nadzorom pove~ujejo varnost, saj je to predpogoj, da bodo pridobili potnike. Njihova soseda Monako je druga najmanj{a dr`ava na svetu, zato bodo lahko postali kar pametna dr`avica.

Isto~asno se lotevajo komunikacij, mobilnosti, energetike, varnosti in zdravstva. Postavljajo centralni komunikacijski center City Platform, ki zbira vse razpolo`ljive podatke, jih kombinira, prilagojeni programi jih nato vzor~ijo, ocenjujejo, krmilijo in celo predlagajo nove re{itve.

Sodobne shrambe za mestna kolesa in prevoz brez bencina

Pametno mesto je ozelenjeno, stavbe izolirane, stene pa s fotovoltaiko

Velika mo`nost prihrankov Najve~je koristi za mesto in prebivalce se skrivajo v vseh vrstah odpadkov. Pri tem niso mi{ljene smeti ampak vi{ki energije ali hrane na primer. ^e vemo kje, kdaj in koliko toplotne energije potrebujemo, bomo v enem zamahu zmanj{ali izgube, porabo kuriva in onesna`evanje okolja. Z zmanj{anjem koli~ine odvr`ene hrane ohranimo vse vire na katerih je zrasla, predvsem pa milijone kubikov vode, ki je bila potrebna za pridobivanje. Samo s prilagajanjem semaforjev resni~nim prometnim tokovom, za kar je vsa tehnika `e dolgo na razpolago, lahko v mestu zmanj{amo onesna`enje, porabo goriva in ~asa voznikov, ki stojijo pred nepotrebnimi rde~imi lu~mi. ^e ho~emo da bodo mesta postala var~na, kljub temu pa bodo ostala prijetna, `ivahna, varna in zdrava pa potrebujemo predvsem znanje. Saj pametnega mesta ne bo brez pametnih na~rtovalcev. • Tihec

Korak v smeri pametnega mesta je tudi zamenjava starih elektri~nih {tevcev

Miroslav Pre{ern, Oven Elektro Maribor, d. o. o.

S pilotnimi projekti orjemo ledino V prihodnosti bodo najbolj konkuren~na trajnostna pametna mesta, ki zagotavljajo zdravo `ivljenjsko okolje ter nudijo dejavnosti in storitve, ki prepoznavajo nove potrebe prebivalcev in jim tudi zadostijo. Uresni~evanje vizije trajnostnega razvoja pametnih mest nas postavlja pred {tevilne izzive, povezane z energijsko u~inkovitostjo stavb, u~inkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov, predvsem pa s trajnostno mobilnostjo. Ta namre~ pomembno vpliva na kakovost zraka, ki je eden najbolj pere~ih problemov slovenskih urbanih obmo~ij. V podjetju Oven Elektro Maribor se tega dobro zavedamo, zato si v sodelovanju z Mestno ob~ino Maribor prizadevamo, da bi ljudje v na{em mestu ~im ve~ hodili pe{, uporabljali javni prevoz, se vozili s kolesom oziroma uporabljali okolju prijazne na~ine transporta.

Dolgo ~asa smo iskali partnerje, ki bi podprli na{o idejo o {irjenju koncepta zelene urbane mobilnosti, z vzpostavitvijo izposojevalnic elektri~nih koles in polnilnih mest zanje. Prepri~ani smo namre~, da so elektri~na kolesa ena od u~inkovitih poti v ~istej{o prihodnost mestnih sredi{~. @al smo pri tistih, od katerih bi pri~akovali najve~, naleteli na gluha u{esa, zato smo se odlo~ili, da v projekt vlo`imo lastna sredstva.

Danes se lahko resni~no pohvalimo s tremi pilotnimi projekti, s tremi primeri dobrih praks, ki spodbujajo urbano e-mobilnost. Na mariborskem obmo~ju smo namre~ odprli tri bike sharing to~ke, kjer si je mogo~e izposoditi izklju~no elektri~na kolesa.

Glede na to, da je na{a glavna dejavnost proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov, smo naredili {e korak naprej in na eni izmed bike sharing to~k, na strehi Drava centra, postavili tudi mikro son~no elektrarno. V njej proizvedena elektrika se bo porabljala za potrebe centra in za polnjenje e-koles. Na ta na~in spodbujamo gradnjo neodvisnih samooskrbnih sistemov, ki so klju~ni za re{itev {tevilnih ekolo{kih izzivov. Letos jih na~rtujemo {e pribli`no pet.

Nadvse pozitiven odziv ob~anov in turistov ka`e, da je bila na{a odlo~itev pravilna. Upam, da bo vse na{teto spodbudilo {e koga, da se nam pridru`i pri uresni~evanju vizije trajnostnega razvoja mest.

Bojan Horvat, Energija plus, d. o. o.

Energetsko upravljanje stavb je klju~no za u~inkovito rabo energije

Dr. Karlo Per{olja, Borzen, d. o. o.

Smernice energetske politike so naravnane zeleno Stanje v svetovnem gospodarstvu kli~e po spremembah, ki bodo le s trajnostno naravnanimi cilji prinesle prave pozitivne u~inke. Danes se v energetskih krogih, pa tudi {ir{e, mo~no zavedamo pomembnosti obnovljivih virov energije ter njihove ustrezne ume{~enosti v energetsko realnost in prihodnost. Isto~asno pa je klju~ za doseganje skupnih evropskih ciljev na podro~ju energetske politike tudi ve~ja energetska u~inkovitost. Jasne so evropske zaveze do leta 2030, med njimi zmanj{anje emisij toplogrednih plinov za 40 % glede na raven iz leta 1990.

Poleg tega so se dr`ave EU zavezale, da bodo dele` energije iz obnovljivih virov, pove~ale na 27%.

Borzen spodbuja ve~jo rabo zelenih virov ter u~inkovitej{o rabo energije s svojo podporno shemo, ki zajema proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov ter visoko u~inkovito soproizvodnjo toplote in elektrike. Pod blagovno znamko Trajnostna energija pa izvajamo aktivnosti na podro~ju informiranja in ozave{~anja o OVE in URE. Poleg tega pa kot operater trga z elektriko prispevamo, da je ta trg stabilen, transparenten in dobro delujo~.

Izpolnjevanje zakonskih obvez na podro~ju u~inkovite rabe energije je pomembna poslovna prilo`nost, ki jo `elimo v podjetju Energija plus izkoristiti za utrjevanje dru`benega potenciala. Za uresni~evanje poslovne strategije in evropskih zavez na podro~ju okoljske in energetske politike smo zato `e pred {tirimi leti v svoj prodajni portfelj vklju~ili tudi prenove kotlovnic in sistemov daljinskega ogrevanja. Zavedamo se, da sta energetsko upravljanje stavb in upravljanje omre`ij klju~na za zagotavljanje u~inkovite rabe energije. Na{im kupcem tako ponujamo napredne produkte za nadzor porabe energentov, projekte izvedenih prenov kotlovnic pa nadgrajujemo s pametnimi re{itvami za daljinski nadzor in upravljanje. Vse na{teto pa pove~uje kakovost `ivljenja uporabnikov in zagotavlja ve~jo zanesljivost energetske preskrbe.

Mag. Uro{ Salobir, ELES, d. o. o.

Pametna mesta in pametne skupnosti bodo temeljili na petih trendih prihodnjega razvoja na podro~ju elektroenergetike: decentralizacija, digitalizacija, u~inkovita raba, elektrifikacija in hranilniki. Z decentraliziranimi viri Slovenija pokrije `e 10% vseh potreb po elektri~ni energiji. Digitalizacija se v prvi fazi usmerja v pove~anje observabilnosti omre`ja, kar je osnova za izvajanje naprednih storitev med odjemalci in energetskim sistemom. U~inkovita raba temelji na aktivnem vklju~evanju odjemalcev v podporo elektroenergetskega sistema, ko je cena ekstremno visoka ali v sistemu zavlada izredno stanje. Elektrifikacija bo v najve~ji meri povezana s prihodom elektri~nih vozil, ki bodo temeljito spremenili dinamiko celotnega odjema in zahtevali nove re{itve glede vodenja sistema. Hranilniki, predvsem baterijski, so tehnologija prihodnosti, ki bo povezovala vse druge re{itve in sisteme.

A vendar mora Slovenija ve~ vlagati v razvoj konkretnih projektov in re{itev, da bodo slovenska elektroindustrija in akademske in{titucije razvili reference in prispevali k rasti gospodarstva. Re{itve na podro~ju pametnih omre`ij in skupnosti bodo predstavljale pomembno tehnolo{ko podro~je za ustvarjanje globalne rasti, tudi v povezavi z razvojem podro~ja umetne inteligence. ELES je prevzel na tem podro~ju v Sloveniji pobudo, ~emur pa bodo morale slediti tudi druge elektroenergetske dru`be in pravi trenutek za to je danes.

36

OVEN ELEKTRO MARIBOR

Urbana e-mobilnost na pohodu

M

aribor in okolica se lahko pohvalita `e s tretjo izposojevalnico elektri~nih koles, za kar gre zasluga izklju~no podjetju Oven Elektro Maribor, ki s tovrstnimi pilotnimi projekti orje ledino ne samo v ob~ini, ampak tudi v regiji. »Na{ poslovni model, s katerim v urbanih sredi{~ih ozave{~amo o pomenu e-mobilnosti, je vzbudil veliko zanimanja in ljudje so ga zelo dobro sprejeli, kar me nadvse veseli,« pravi direktor podjetja Miroslav Pre{ern.

Kolo, ki spada med najpomembnej{e tehni~ne izume vseh ~asov, je bilo sprva modni dodatek bogata{ev, kmalu pa je postalo pomembno prevozno sredstvo.

Potem ko so ga v mestih za nekaj ~asa izpodrinili avtomobili in so po ulicah kolesarili le najbolj zagreti zagovorniki zdravega `ivljenja, se zdaj spet vra~a v urbana sredi{~a, tako v obi~ajni, kot tudi v e-razli~ici.

»Dr`ava, {e bolj pa mesta, bi si morala v ve~ji meri prizadevati za zmanj{anje okoljskih obremenitev, ki jih povzro~a promet. Medtem ko se v mestnih sredi{~ih postopoma {iri omre`je polnilnih postaj za elektri~na vozila in s tem spodbuja uporaba teh vozil, pa nekako ni pravega posluha za postavitev polnilnih mest za elektri~na kolesa, za katera vemo, da so

Kontakt za najem koles: info@oven-emb.si

Elektri~no kolo si lahko izposodite v Drava centru, na Limbu{kem nabre`ju.

ena od poti v ~istej{o prihodnost mestnih sredi{~,« poudarja Miroslav Pre{ern.

V podjetju Oven Elektro Maribor so namre~ dolgo ~asa bolj ali manj neuspe{no iskali partnerje na ob~inski ravni, ki bi podprli njihovo idejo o {irjenju koncepta zelene urbane mobilnosti, z vzpostavitvijo izposojevalnic e-koles in polnilnih mest zanje. »@al smo pri tistih, od katerih bi pri~akovali najve~, naleteli na gluha u{esa,

37

Direktor podjetja Oven, g. Miroslav Pre{ern Prvo izposojevalnico z e-kolesi so odprli v lokalu Ma~ka na mariborskem Lentu.

vendar nas to ni ustavilo. Odlo~ili smo se, da v projekt vlo`imo lastna sredstva, pri ~emer upamo, da bodo zdaj `e trije primeri dobre prakse na mariborskem obmo~ju vendarle spodbudili tudi druge, da se nam pridru`ijo pri {iritvi tega novega trenda urbane mobilnosti,« je optimisti~en sogovornik. Ker namre~ niso omre`no podjetje za distribucijo elektri~ne energije, ne bodo vlagali v polnilna mesta in drugo infrastrukturo, temve~ samo neposredno v elektri~na prevozna sredstva, in sicer v obliki skupnih poslovnih modelov.

V Ljubljani Bicikelj, v Mariboru pa e-kolesa Elektri~na kolesa so odli~na alternativa navadnim kolesom, predvsem je kolesarjenje ob pomo~i elektromotorja la`je, napori pri dalj{ih vo`njah in te`avnih vzponih pa manj{i oziroma jih sploh ni. V mestnih sredi{~ih obi~ajno nimamo opravka z vzponi, kar pa ne pomeni, da vo`nja z elektri~nim kolesom ni dobrodo{la. Z njimi lahko brez problema premagujemo dalj{e razdalje, zato pravzaprav ni omejitev. Kakor pravi Nino Klinger iz lokala Ma~ka na mariborskem Lentu, kjer je Oven Elektro Maribor sredi aprila odprl prvo izposojevalnico e-koles, je odziv obiskovalcev enega najbolj priljubljenih koti~kov v {tajerski prestolnici nadvse pozitiven: »@e nekaj ~asa smo razmi{ljali, da bi na{im

gostom, turistom in doma~inom ponudili kaj podobnega, zato smo bili toliko bolj veseli, ko je pri{la pobuda s strani dru`be Oven. Seveda smo jo sprejeli odprtih rok.« Nad novo pridobitvijo so navdu{eni tako doma~i gostje lokala kot tudi turisti. »Med prvimi jih je bilo kar nekaj, ki so razmi{ljali o nakupu e-kolesa, a ga niso imeli kje preizkusiti. Pri nas so to prilo`nost dobili. Pogosto si ga sposodijo tudi {tudenti. Turisti, ki jih v najstarej{em delu Maribora nikoli ne manjka, pa so ~isto navdu{eni, ker se lahko na ogled mestnih znamenitosti podajo z e-kolesom. Obi~ajno kar pokli~ejo in ga rezervirajo, v povpre~ju pa po mestu prekolesarijo kar 20 kilometrov,« na{teva Klinger.

Podobno pove tudi Marjan Vidovi~ iz penziona ^rni baron v Male~niku, ki je le dober kilometer oddaljen od sredi{~a Maribora: »Tujci, ki jih pogosto gostimo v na{em penzionu, so navdu{eni. Do mestnega sredi{~a se jih je do zdaj ve~ina

»V podjetju Oven Elektro Maribor si v sodelovanju z Mestno ob~ino Maribor prizadevamo, da bi ljudje v na{em mestu ~im ve~ hodili pe{, uporabljali javni prevoz, se vozili s kolesom oziroma se poslu`evali okolju prijaznih na~inov transporta. Zato i{~emo nove partnerje, ki bi `eleli sodelovati pri na{ih nadaljnjih projektih in so za tovrstno sodelovanje pripravljeni.« najraje odpravila pe{ ali s kolesom, ki so si ga lahko izposodili pri nas, zdaj pa so toliko bolj veseli, ker jim lahko ponudimo celo izposojo elektri~nih koles. Dru`ba Oven je tako omogo~ila pomembno dodano vrednost na{im gostom, kar je vredno ceniti. « Kolesa so namre~ primerna ne samo za mlade, ampak tudi za starej{e, ki zaradi razli~nih razlogov morda sploh ne bi sedli na kolo.

38

Na strehi Drava centra tudi mikro son~na elektrarna Glede na to, da je glavna dejavnost podjetja Oven proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov, ne presene~a, da so v svojo ponudbo vklju~ili tudi storitev gradnje mikro son~nih elektrarn. Postavili so jo na ju`ni strani strehe mariborskega Drava centra, kjer je prej{nji mesec hkrati za`ivela {e ena bike sharing postaja za izposojo elektri~nih koles. »To je `e tretji pilotni projekt na{ega podjetja, ki ga ustvarjamo po vzorcu sodelovanja s partnerji, hkrati pa prvi referen~ni objekt mikro son~ne elektrarne, Z gradnjo enakih bomo nadaljevali tudi v prihodnje, samo letos jih na~rtujemo {e pet ali {est«, na~rte za prihodnost razkriva Miroslav Pre{ern.

Son~na elektrarna je mo~i 10,8 kWp, kar pomeni, da je v skladu z uredbo o samooskrbi z elektri~no energijo iz obnovljivih virov, vklju~ena v sistem neto merjenja.

Povedano druga~e: elektriko proizvedeno v njej najprej porabijo za lastne potrebe, prese`ke oddajajo v omre`je, ob ve~ji pora-

bi pa jo odvzemajo iz omre`ja. Ob koncu leta se obra~unajo razliko med proizvedeno in porabljeno energijo. »Elektri~no omre`je na ta na~in deluje kot hranilnik son~ne energije. Mikro son~ne elektrarne do mo~i 11 kW so namenjene gospodinjstvom in manj{im podjetjem, ki bi se rada samooskrbovala z elektriko. Poleg tega manj obremenjujejo omre`je, vse na{teto pa so razlogi, da v podjetju Oven spodbujamo neodvisne samooskrbne sisteme, saj so ti klju~ni za re{itev {tevilnih ekolo{kih izzivov,« pojasni Pre{ern.

Kakor pravi vodja Drava centra Borut Rojs, bodo proizvedeno elektriko porabili v stavbi za lastne potrebe in za polnjenje e-koles: »S podjetjem Oven delimo skupno vizijo, skupen pogled na prihodnost in okolje. Hvale`en sem, da so nam dali prilo`nost in referen~ni samooskrbni sistem postavili na strehi na{ega centra. @e ves ~as namre~ delujemo kar se da trajnostno, recikliramo, ponovno uporabljamo, i{~emo naravi prijazne vire energije. Ne nazadnje nam to narekuje tudi okolje, v

katerem stoji na{ rekreacijski center. Smo namre~ v krajinskem parku, v obmo~ju Nature 2000.« Izposoja e-koles v tem delu odpira nove prilo`nosti in mo`nosti {irjenja koncepta urbane e-mobilnosti. Izposoja e-koles se namre~ krasno vklju~uje v projekt Dravske kolesarske poti v neposredni bli`ini, ki sicer poteka na obmo~ju 18 ob~in ob reki Dravi.

Miroslav Pre{ern zagotavlja, da bodo v podjetju tudi v prihodnje pospe{eno ponujali storitve gradnje mikro son~nih elektrarn in produktov s podro~ja elektri~ne mobilnosti, ki so na voljo v ~isto sve`i spletni trgovini podjetja Oven: »To bomo po~eli po treh komunikacijskih kanalih, in sicer v okviru rednih klubskih mese~nih dogodkov Kluba Oven, ki potekajo v `ivo prek 'live streama', z aktivnostmi na dru`benih omre`jih in s ciljno prodajo po elektronski po{ti po sistemu od vrat do vrat v Sloveniji in nato tudi {ir{e v regiji.« • Barbara Primc

39

Spletna trgovina navdu{uje z zelenimi izdelki in storitvami Podjetje Oven Elektro Maribor v okviru Kluba Oven `e dve leti s {tevilnimi dogodki ozave{~a ljudi o pomembnosti u~inkovite rabe energije, predvsem pa o izkori{~anju obnovljivih virov, saj je proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov njihova glavna dejavnost. Z vsem na{tetim je tesno povezana tudi odlo~itev, da svojo ponudbo nadgradijo s spletno trgovino, v kateri so na voljo zeleni izdelki in storitve.

Skrb za okolje, v katerem `ivimo, se zrcali tudi v drugih izdelkih in storitvah, ki so na voljo v preostalih izbranih kategorijah nove spletne trgovine: ~istilne naprave in zbiralniki de`evnice, kozmetika in prehranski izdelki iz konoplje namenjeni zdravju posameznika, solarni polnilniki za mobilne telefone, gradnja mikro son~nih elektrarn, vzdr`evanje in ~i{~enje son~nih elektrarn, termografske analize objektov in podobno.

»Letos projekt Kluba Oven, katerega osnovni cilj je z rednimi mese~nimi dogodki, ki potekajo tudi v `ivo prek 'live streama', ozave{~ati ljudi in spodbujati uporabo obnovljivih virov, nadgrajujemo {e s spletno trgovino. V njej ponujamo pester nabor pribli`no 75 izdelkov in tudi storitev z razli~nih podro~ij, namenjenih vsem tistim, ki v ospredje postavljajo skrb za okolje,« pravi Miroslav Pre{ern, direktor podjetja Oven Elektro Maribor.

»Izdelki, ki jih je mogo~e kupiti v na{i spletni trgovini, niso bili izbrani naklju~no, ampak po temeljitem premisleku in preu~evanju trga. Na{ cilj je bil namre~, da z njimi zadostimo `eljam in potrebam kar naj{ir{ega kroga uporabnikov, da so uporabni, kakovostni in u~inkoviti, predvsem pa, da sta njihovo delovanje in uporaba prijazna tako do okolja kot tudi do uporabnika,« poudarja Miroslav Pre{ern.

Ker se `elijo ~im bolj pribli`ati `eljam in potrebam strank, jim v devetih kategorijah ponujajo le najbolj kakovostne izdelke, pri ~emer dajejo prednost predvsem elektri~ni mobilnosti. V prvi kategoriji so tako na voljo e-kolesa, e-skuterji in e-hoverboardi, z uporabo katerih lahko vsak posameznik v veliki meri zmanj{a svoj oglji~ni odtis.

V kategoriji Elektri~na energija so na voljo hranilniki energije Tesla in LED-svetila za industrijo, v kategoriji Pametni dom LED-`arnice za dom, pametne vti~nice, pametni senzorji vode in detektorji dima, v kategoriji Hlajenje so zajete klimatske naprave, v kategoriji Ogrevanje pa infrarde~i grelni paneli in regulatorji ogrevanja …

Sodelujte v akciji »PRVIH 20 KUPCEV« Energija poganja svet, pospe{uje napredek in spreminja življenjske navade. Tudi vi si olaj{ajte `ivljenje z izbiro zelenih izdelkov na trgovina.oven-em.si, ki naredijo va{ dom toplej{i in lep{i.

AKCIJA Prvih 20 kupcev prejme ob nakupu kateregakoli izdelka v spletni trgovini podjetja Oven majhno presene~enje!* * Akcija Prvih 20 kupcev velja od 26.6.2017 do 12.7.2017, le pri takoj{njem nakupu izdelka. Presene~enje prejmete po po{ti.

40

S prenovo kotlovnice za tretjino manj{i stro{ki za ogrevanje

K

otlovnice v ve~stanovanjskih objektih so nemalokrat dotrajane in predimenzionirane, zaradi ~esar stanovalci za ogrevanje pla~ujejo preve~. »Z vgradnjo energijsko u~inkovitej{ih naprav in prenovo toplotnih podpostaj za posamezna odjemna mesta, lahko stro{ke za ogrevanje zmanj{amo do 30 odstotkov,« poudarja Bojan Horvat, direktor podjetja Energija plus.

To dokazuje prenova kotlovnice v Ulici bratov Greifov v Mariboru. Kotlovnica je bila zgrajena leta 1974 in ogreva 580 stanovanjskih enot s skupno ogrevano povr{ino 26.510 m². Letna poraba energije se je namre~ po prenovi zmanj{ala za ve~ kot 1.500 MWh, hkrati so se mo~no zmanj{ali izpusti CO2 ter pra{nih delcev PM10 in PM2,5. »Vse to smo dosegli tudi zato, ker smo kot energent uporabili zemeljski plin, ki je okolju veliko bolj prijazen kot kurilno olje, s katerim so stanovanja ogrevali pred prenovo,« na{teva Bojan Horvat. Doda {e, da je bil ta pilotni projekt Energije plus, na nate~aju ~asnika Finance pred tremi leti, izbran za energijsko najbolj u~inkovit projekt v Sloveniji.

Vgradili tudi kogeneracijo Za obse`no nalo`bo, vklju~no z gradnjo plinskega priklju~ka, so v celoti poskrbeli v Energiji plus. Vgradili so dva plinska kotla in zalogovnik tople vode ter vso potrebno avtomatiko. Prenovili so vse toplotne podpostaje in vgradili toplotne izmenjevalce ter centralno regulacijo v posamezne toplotne veje. Izvedli so {e hidravli~no uravnote`enje sistema, v podpostaje sekundarnega toplovodne-

Stanovanja v Ulici bratov Greifov v Mariboru se po prenovi ogrevajo z zemeljskim plinom, saj je mestno plinovodno omre`je v neposredni bli`ini kotlovnice. Dodana vrednost prenove kotlovnice je kogeneracija s 50 kW elektri~ne in z 81 kW toplotne mo~i.

Energija plus je letos v ob~inskem objektu in v osnovni {oli v Zavr~u dogradila dve toplotni ~rpalki slovenskega proizvajalca.

ga omre`ja pa so vgradili {e naprave za samodejno uravnavanje tlaka. V vseh podpostajah so obnovili {e sistem za centralno ogrevanje sanitarne vode in zamenjali obstoje~e hranilnike tople vode.

V kotlovnico so vgradili tudi kogeneracijsko napravo za soproizvodnjo toplote in elektrike, ki ima 50 kW elektri~ne in z 81 kW toplotne mo~i. »Uporabniki kotlov-

nice, torej eta`ni lastniki, so na ta na~in dobili sodobno kotlovnico in predvsem ni`jo ceno na enoto proizvedene toplotne energije. Fiksni stro{ki upravljanja kotlovnice, skupaj s stro{ki financiranja projekta, so ostali na pribli`no enaki ravni kot pred izvedbo nalo`be, medtem ko se je variabilni stro{ek ogrevanja zmanj{al za dobrih 30 odstotkov, kar je bil tudi temeljni cilj eta`nih lastnikov,« pravi Bojan Horvat. Poleg neposredno merljivih ekonomskih u~inkov sogovornik opozori {e na druge prednosti prenove.

Pove~a se ozave{~enost eta`nih lastnikov o pomembnosti u~inkovite rabe energije,

41

Nalo`bo so letos nadgradili z daljinskim spremljanjem temperature na posameznih vejah, kotlih in kogeneraciji, ter z nadzorom proizvodnje in porabe elektrike.

zmanj{a se onesna`enost zraka, pove~a vrednost nepremi~nine, izbolj{a varnost in zanesljivost dobave toplotne energije, bolj{a je tudi energetska bilanca lokalnega okolja, regije in ne nazadnje tudi dr`ave.

Nalo`bo so letos nadgradili {e z daljinskim spremljanjem temperature v posameznih vejah, kotlih in kogeneraciji, ter z nadzorom proizvodnje in porabe elektri~ne energije. »Vse na{teto spremljamo z naprednimi produkti, ki jih na na{ih prodajnih mestih tudi prodajamo,« {e pravi Horvat.

Uresni~ujejo zastavljene cilje V Energiji plus so letos izvedli `e dva projekta prenove kotlovnic, ki so prej delovale na UNP – v ob~inskem objektu in v osnovni {oli v Zavr~u so dogradili dve toplotni ~rpalki slovenskega proizvajalca.

Stro{ki za ogrevanje javnih stavb v tej ob~ini se bodo zmanj{ali za najmanj 30 odstotkov. Tudi v tem primeru delovanje sistema nadzorujejo daljinsko. •

2 MESECA

Barbara Primc

Bojan Horvat, direktor podjetja Energija plus, d. o. o.: »Obse`no nalo`bo v kotlovnico v ulici Bratov Greifov v Mariboru smo izvedli v samo treh mesecih, financirana je bila iz lastnih sredstev in iz predvidene subvencije za prihranke na podro~ju obnovljivih virov.«

NOVI NA

PLUSU

oglas 180 x 110 mm DVOJNI D

PLUS P

080 21 15 www.energijaplus.si

Mag. Aleksander Mervar, direktor dru`be ELES

Pametna mesta in pametna omre`ja nelo~ljivo povezana ELES uspe{en pri strate{kih inovacijah in dobri praksi razvoja pametnih omre`ij doma in na tujem

R

azvoj elektro energetskih omre`ij gre v smeri pametnih omre`ij, tudi pametnih mest s celostno urejeno prometno, energetsko in okoljsko strategijo, ki pa jih je mo~ dose~i le z visoko u~inkovitimi infrastrukturnimi sistemi, tudi energetskimi. Z uvedbo pametnih omre`ij naj bi dosegli bolj u~inkovito dobavo elektri~ne energije ob hkratnem zmanj{anju stro{kov, dr`avljani pa izbolj{ano kakovost bivanja.

Pametno mesto si predstavljamo s specifi~nimi koristmi za uporabnika, predvsem pa z visoko kakovostjo oskrbe z osnovnimi dobrinami, med katerimi je tudi elektrika. Manj gne~e na cesti, hitrej{i in u~inkovitej{i javni prevoz, dostopnost do energetsko u~inkovitej{ih tehnologij, predvsem pa hitrej{i dostop do »pametne« infrastrukture. Kako je v na~rtovanje in izvedbo le-teh vpeta va{a dru`ba Eles,

kaj nas ~aka na tem podro~ju, ter kako pomembno vlogo bodo pametna omre`ja zavzela v novem EKS RS? ELES je pri uvajanju pametnih omre`ij in pridobivanju evropskih sredstev uvr{~en v sam vrh evropskih sistemskih operaterjev (inovacijski projekti NEDO, SINCRO.GRID, FutureFlow, SUMO in Migrate). Pametna omre`ja morajo v novem EKS RS zavzeti primarno mesto. Samo na podlagi realizacije projektov pametnih omre`ij, tako na prenosnem kot distribucijskem elektroenergetskem omre`ju, je mo`no pove~evati dele` OVE, predvsem iz sonca, in to nad 10% od vse proizvedene elektri~ne energije v RS. Nevarnost podnebnih sprememb zahteva odmik od tradicionalnih, oglji~nih virov energije in prehod na vetrno in son~no energijo, ta pa pove~uje izziv kako usklajevati nihanja pri proizvodnji elektri~ne energije iz OVE. Nove storitve elektrodistribucijskih podjetij bodo za uporabnike gotovo vse bolj povezane s samooskrbo z elektriko ter vedno bolj raz{irjeno rabo elektri~nih vozil. Ali lahko elektroenergetski sistem kratkoro~no prilagodimo na te izzive, kak{na sredstva

bodo za to potrebna ter koliko sredstev smo/lahko po~rpali/po~rpamo iz EU? Kratkoro~ne nikakor, razen uvajanja dolo~enih »parcialnih« re{itev. Menim pa, da lahko v RS to realiziramo v roku 10 let. Bistven pogoj za uspe{no izvedbo je koordiniran razvoj na relaciji ELES-SODOdistribucijske dru`be.

Lahko pametna omre`ja uvajamo brez vi{anja cen elektrike? Se bo ob tem tudi krepila vloga odjemalcev?

Uvajanje orodij za prehod s klasi~nih na pametna omre`ja, ne bo nujno povzro~ilo vi{anja kon~nih cen elektri~ne energije.

Namesto vlaganj v nove, klasi~ne daljnovodne povezave bomo maksimalno izkoristili obsoje~a omre`ja. To je tudi praksa ELES. Kon~ne cene elektri~ne energije pa se bodo v naslednjih desetih letih sigurno pove~ale zaradi pove~evanja dele`a proizvedene elektri~ne energije iz obnovljivih virov, kar bo mo`no obvladovati s hranilniki elektri~ne energije. Ravno slednji bodo povzro~ili najve~ji skok kon~nih cen.

Re{itve pametnih omre`ij `e omogo~ajo dvosmerno komunikacijo in pa seveda bistveno ve~jo vlogo kon~nih odjemalcev.

43 Tak{en primer ELES `e ima na segmentu zagotavljanja terciarne rezerve iz razpr{enih virov porabe.

Kako varna je preskrba z elektri~no energijo v primerjavi z razvitej{imi dr`avami v EU ter kako je na{ informacijski sistem zavarovan pred kibernetskimi napadi?

Slovenski EES je mo~no povezan z ostalimi evropskimi sistemi, zato je v razmerah, ko trg z elektri~no energijo deluje nemoteno in obratujejo povezave s sosednjimi sistemi, varnost preskrbe Sloveniji popolnoma primerljiva z varnostjo preskrbe ostalih Evropskih sistemov.

Razmere bi bile druga~ne, ~e bi pri{lo do omejevanja mo`nosti trgovanja z ostalimi Evropskimi sistemi. Do tega lahko pride zaradi nerazpolo`ljivosti omre`ja ali prekinitve delovanja trga z elektri~no energijo v Evropi. Takrat bi se morali nasloniti na lastne proizvodne vire. Zadostnost lastnih virov pa je v na{em primeru v veliki meri odvisna od trenutne obratovalne razpolo`ljivosti proizvodnih enot, od trenutnega odjema in hidrolo{kih razmer, saj velik del elektrike prihaja iz hidroelektrarn.

Pri tem je potrebno upo{tevati, da je slovenski sistem majhen, in da ima vgrajene relativno velike proizvodne enote. Zato lahko ima nerazpolo`ljivost posamezne enote velik vpliv na zadostnost preskrbe. Zaradi tega lahko varnost preskrbe

Uspe{nost dru`be ELES na evropskih razpisih ELES je tako prva regulirana energetska dru`ba v Sloveniji, ki je inovacijsko dejavnost postavila v sredi{~e delovanja, ter z uspe{nimi projekti, organizacijo in kadrovskimi viri omogo~ila najvi{jo mo`no raven nadaljnjega razvoja. Eden pomembnih ciljev je {e dodatno okrepiti sodelovanje z dru`bami v Sloveniji in tujini. Evropska komisija od leta 2002 do 2017 za izvedbo projektov odobrila skoraj osem milijonov evrov.

Trenutno so v teku projekti BioEnergyTrain, FutureFlow in Migrate, ki so prejeli sredstva iz programa Obzorje 2020. Tik pred podpisom pogodbe z Evropsko komisijo za sofinanciranje iz programa Obzorje 2020 je projekt Defender, projekt SINCRO.GRID pa ~aka na odobritev Evropske komisije za sofinanciranje iz programa IPE.V dru`bi ELES pri~akujejo rezultate zadnjega razpisa programa Obzorje 2020, ki se je zaklju~il februarja in v katerem sodeluje kot projektna partnerica v kar petih prijavah. v Sloveniji zelo niha. V dru`bi ELES se zavedamo izpostavljenosti kibernetskim gro`njam. Obravnavamo jih z vso resnostjo, pri tem pa izvajamo {tevilne tehni~ne in organizacijske ukrepe, s katerimi razvijamo sposobnosti odkrivanja, identifikacije in prepoznavanja gro`enj ter za{~ite in okrevanja ITK infrastrukture ter storitev.

Kaj lahko pri~akujemo od va{ih inovacijskih programov?

Gre za strate{ke inovacije, ki na najpomembnej{ih tehni~nih podro~jih prina{ajo nove re{itve, in s tem klju~no spreminjajo delovanje dru`be ELES ter njeno poslovno okolje. Strate{ke inovacije na radikalen na~in posegajo v delovanje prenosne-

ga omre`ja v pogojih pove~ane proizvodnje iz obnovljivih virov, krepijo povezovanje distribucijskih in prenosnih omre`ij ve~ dr`av, poudarjajo vlogo odjemalcev pri delovanju elektroenergetskega sistema, pove~ujejo razvoj IKT re{itev v elektroenergetiki, razvijajo nove storitve in usmerjajo delovanje dru`be na podro~ja, ki bodo ~ez tri do deset let klju~na za uspe{nost njenega delovanja.

Prav tako so strate{ke inovacije tesno vpete v obratovanje, investicije in upravljanje s sredstvi prenosnega omre`ja ter podvr`ene hitremu razvoju tehnologij, spremembam zakonodaje in tveganjem, ki jih obvladujemo tudi s strogo namenskim ~rpanjem nepovratnih sredstev. • Jo`ica Ekart

PRENAŠAMO ENERGIJO. OHRANJAMO RAVNOVESJE. V prenosno omrežje prevzamemo več kot 20.000 gigavatnih ur električne energije. S to energijo bi žarnica gorela več kot milijon let.

www.eles.si

Direktor Borzena, dr. Karlo Per{olja: ÂťBorzen na svoji spletni strani www.trajnostnaenergija.si posebno mesto namenja prav lesni biomasi v Sloveniji. Med drugim je na strani dostopen elektronski primerjalnik ponudnikov pelet v Sloveniji, ki v realnem ~asu omogo~a iskanje aktualnih ponudb pelet z razli~nimi kriteriji za `eleno lokacijo.ÂŤ Trdi delci so velika nevarnost na{emu zdravju, in so izklju~no posledica neprimernega kurjenja z lesom, zato je potrebno lastnike starih kotlov bolje seznanjati o na~inih kako pravilno kuriti in kako sistematsko prepre~evati pove~evanje problematike.

Raba lesa za energetske namene se v Sloveniji pove~uje

Borzen aktivno vklju~en v pospe{evanje rabe lesne biomase in lesnih goriv

V

_ podjetju se zavedajo pomena ozave{~anja javnosti o pomembnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in z lesom, ki je eden najpomembnej{ih virov energije tako na lokalni in nacionalni, kakor tudi mednarodni ravni.

Po podatkih Statisti~nega urada Slovenije 23% kon~ne energije porabimo v gospodinjstvih, {e vedno pa med energenti mo~no prevladujejo lesna goriva (42 %). V zadnjih letih pristojne in{titucije zaradi neustrezne-

ga zgorevanja lesa v individualnih kuri{~ih, opa`ajo pogosta preseganja mejnih vrednosti trdnih delcev PM10 na mnogih podro~jih po Sloveniji, predvsem v v Zasavju, Trbovljah, Zagorju in Celju, ter tudi drugih krajih.

Borzen na svoji spletni strani www.trajnostnaenergija.si posebno mesto namenja prav lesni biomasi v Sloveniji, kjer najdete razli~ne informacije o: - virih in potencialih lesne biomase, - osnovnih oblikah lesne biomase, - pretvorbenih faktorjih za prera~un goriv med razli~nimi oblikami lesnih goriv, - kurilni vrednosti in vsebnosti vode v lesu in - o standardih za biomasna goriva.

Na voljo so tudi uporabne povezave. Prav tako pa je na omenjeni spletni strani dostopen elektronski primerjalnik ponudnikov pelet v Sloveniji, ki v realnem ~asu omogo~a iskanje aktualnih ponudb pelet z razli~nimi kriteriji za `eleno lokacijo.

Raba lesa v zadnjem desetletju mo~no nara{~a tudi v Sloveniji, saj je njegova obdelava energetsko nepotratna in za okolje manj {kodljiva. V Sloveniji se les kot energent uvr{~a med najpomembnej{e obnovljive vire energije, s katerimi nadome{~amo fosilna goriva; poleg okroglega lesa za kurjavo, ki se ve~inoma porabi v gospodinjstvih, so pomembni {e lesni ostanki, peleti, briketi ter druga lesna goriva, ki se porabljajo tudi v lesno-predelovalni industriji za pokrivanje lastnih potreb po toploti in elektri~ni energiji, ter v sistemih daljinskega ogrevanja.

Proizvodnja lesa za kurjavo se je v zadnjem obdobju pove~evala (v 2015: 1,3 milijonov m3); zaradi zimskega `ledoloma v 2014 je bilo v slovenskih gozdovih v tem letu posekanega precej ve~ lesa kot v povpre~ju v posameznem letu, proizvodnja lesa za kurjavo pa je bila posledi~no obse`nej{a. Uvoz lesa za kurjavo se je zmanj{eval (v 2015: 152 tiso~ m3), izvoz pa je presegal koli~ino uvoza (v 2015: 380 tiso~ m3) in je med posameznimi leti nihal.

Lesna goriva uporabljajo {tevilna gospodinjstva Med energenti, porabljenimi v gospodinjstvih v 2015, je dele` lesnih goriv (mednje uvr{~amo polena, lesne ostanke, sekance, pelete in brikete) zna{al skoraj 42 %. Tedaj so ta goriva predstavljala 57 % vseh energentov, porabljenih za ogrevanje prostorov. Koli~ina energije porabljene v gospodinjstvih je odvisna od sezon-

45 skih temperaturnih razmer, energetske u~inkovitosti stanovanj ter cen goriv. Od leta 2009 do leta 2015 so gospodinjstva v Sloveniji v ~edalje ve~jem odstotku uporabljala lesna goriva za ogrevanje prostorov (v 2015: 88 %), pripravo sanitarne vode (v 2015: 11 %) in za kuhanje (v 2015: 1 %).

Primerjalnik peletov na spletni strani www.trajnostnaenergija.si

Cenovna primerjava lesnih goriv in konkurence Na Eko-skladu, ki ob zamenjavah kotlov na les nudi ugodne subvencije in ki ima pod svojim okriljem tudi svetovalno mre`o Ensvet, ugotavljajo, da se je prej{njo ogrevalno sezono ekonomika med vsemi energenti prevesila v korist rabe drv in sekancev, ki {e vedno ostajajo najcenej{i na~in ogrevanja stanovanj.

Cene goriv se, po podatkih novogori{ke izpostave mre`e Ensvet, za prej{njo ogrevalno sezono (2016), niso spremenile in vztrajajo na podobni ravni kot leta 2015.

Na primer, za zemeljski plin in kurilno olje kot najbolj konkuren~ni gorivi, bi morali od{teti najmanj dvakrat toliko denarja kot za primerljivo koli~ino drv ali lesnih sekancev. V starej{ih kotlih je potrebno zagotoviti ~im bolj{e zgorevanje, les pa pred tem ustrezno pripraviti, saj oboje znatno vpliva na ekonomiko.

Izra~uni poka`ejo, da lahko z ogrevanjem na drva dobimo 4 – krat ve~ energi-

je, kot na primer z ogrevanjem na kurilno olje za enako ceno; ~e pa za primerjavo vzamemo drva in zemeljski plin ali drva in daljinsko ogrevanje, pridobimo iz drv tri-

,1)250$&,-6.2 65(',ÄŽĂŒ( 2 8ĂŒ,1.29,7, 5$%, ,1 2%129/-,9,+ 9,5,+ (1(5*,-(

inpolkrat ve~ energije. V teh primerjavah je najdra`ji vir elektrika, ki je po sedanjih cenah dobimo pribli`no {estkrat manj, kot ~e bi za enako vsoto denarja kupili drva.

46

Zakaj zaostajamo pri izkori{~anju lesne biomase?

K

ako izbolj{ati kakovost zraka, kljub starim kotlom in nekakovostnemu kurivu in kako pove~ati vklju~enost lesne biomase med primarne obnovljive vire. Odgovore na ta vpra{anja nam je orisala dr. Nike Krajnc z Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem in{titutu Slovenije.

Les za energetske namene v svetu in Sloveniji

Les je pomemben vir energije, pomaga pa bla`iti podnebne spremembe, zato lahko znatno prispeva k oblikovanju svoje prihodnje podobe. Energetska vloga lesa je ena klju~nih.

Ne smemo zanemariti nevarnosti kurjenja z lesom Naravni les med neustreznim zgorevanjem oddaja celo vrsto {kodljivih snovi, od ogljikovega monoksida, hlapnih organskih spojin do te`kih kovin. Nevarnost pa se {e pove~uje, ker se v individualnih kuri{~ih pogosto zgoreva tudi odpadni - obdelan les (odpadni gradbeni les ali celo pohi{tvo), ki nikakor ni primeren za kurjenje. Zdravstvene in{titucije ob dneh, ko je kurjenja ve~, poro~ajo o pogostej{ih sprejemih v bolni{nice, kroni~nih vnetnih reakcijah, in mnogih drugih nevarnih posledicah neustreznega kurjenja z lesom, ki vodi v razli~ne nevarne bolezni, kot so bolezni srca in o`ilja, mo`gansko kap, visok pritisk, sladkorno bolezen tipa 2 in 1, bolezni `iv~evja, pa tudi raka plju~.

Strokovnjaki opozarjajo, da je star kotel na drva brez prigrajenega zalogovnika toplote, velik onesna`evalec zraka. Zato v Sloveniji redno presegamo dovoljene koli~ine trdnih delcev PM10, kar je alarmantno. Ekstenzivna uporaba biomase z zelo nizkim energijskim izkoristkom (preprosti {tedilniki spremenijo v uporabno toploto manj kot deset odstotkov energijske vrednosti drv) `e danes ni ekonomsko vzdr`na in ne pomaga pri doseganju okoljskih ciljev. • Jo`ica Ekart, viri: ENSVET, SURS, MKGP, GIS

Iz lesa pridobimo ve~ energije kot iz sonca, vetra ali hidroelektrarn, z njim pokrijemo kar 40 odstotkov svetovne oskrbe z obnovljivo energijo. Pribli`no 50 odstotkov svetovne proizvodnje lesa (okoli 1,86 milijarde kubi~nih metrov) se uporablja kot energija za kuhanje, ogrevanje in proizvodnjo elektri~ne energije. Za 2,4 milijarde ljudi lesna kuriva pomenijo kuhan obrok, toplo vodo in topel dom.

Do leta 2050 naj bi tudi v Sloveniji podvojili pridobivanje energije iz biomase, ta vir pa naj bi nam zagotovil kar 7,5 odstotka vse potrebne elektrike (danes je ta dele` nekoliko ve~ji od odstotka).

V Sloveniji letno porabimo okrog 2 milijona ton lesne biomase za energetske namene; v industriji, termo elektrarnah, toplarnah in v gospodinjstvih. Od tega gospodinjstva porabijo ve~ino, okrog 1,5 milijona ton letno; pri ogrevanju z lesom, pa kot pri~akovano, prevladujejo polena. Pred petimi leti (2012 in 2013) smo bele`ili trend rasti prodaje kotlov na lesne pelete, pred 10 leti (od leta 2005 do leta 2010) pa lesnih sekancev, pojasnjujejo na Gozdraskem in{titutu Slovenije.

Te`ave na podro~ju rabe lesa in lesnih ostankov priznava tudi EU, ki je med svojimi ambicioznimi cilji 20-20-20 (zni`anje izpustov CO2 in pove~anje uporabe obnovljivih virov do leta 2020) biomaso postavila visoko na lestvico prednostnih nalog. Njeno uporabo za pridobivanje elektrike in toplote naj bi v tem ~asu ve~ kot podvojili in njen prispevek k doseganju teh ciljev naj bi bil tak{en kot pri vseh drugih obnovljivih virih energije skupaj.

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ostajajo neizkori{~eni Sogovornica nam osvetli primere dobre prakse rabe lesne biomase in predstavi kar nekaj slovenskih krajev, kot so kraji Dole pri Litiji in Lo{ki potok. V teh dveh ob~inah sledijo podobni trajnostno naravnani praksi izrabe lastnih obnovljivih virov za ogrevanje, tako javnih objektov kot gospodinjstev, kot jo poznajo v Avstriji in Nem~iji. Taka energetsko samooskrbna naselja so lahko realnost tudi v Sloveniji.

Navaja, da v Sloveniji z ve~anjem rabe lesne biomase sledimo ciljem EU, vendar glede na potenciale {e vedno veliko premalo.

47 mikro kogeneracij na lesno biomaso, vendar bi jih lahko zgradili mnogo ve~. Enako velja za sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Dr`ava in lokalne skupnosti bi lahko bile bolj aktivne pri uvajanju sodobnih sistemov ogrevanja z lesom, predvem pri ogrevanju javnih stavb.

Premalo ustrezne subvencijske sheme za gospodinjstva

Dr. Nike Krajnc, Gozdarski in{titut Ljubljana

Doslej je bila (v na{em Akcijskem na~rtu za OVE) lesna biomasa za energetske namene podcenjena, saj se je {kodljivo poudarjalo, da raba lesa v energetske namene ogro`a lesno industrijo, kar pa ne dr`i, saj se v energetske namene uporablja predvsem les slab{e kakovosti in lesni ostanki. Celo nasprotno, proizvodnja energije iz ostankov predelave lahko pomeni za lesno industrijo dodaten vir dohodka in celo prispeva k ve~ji konkuren~nosti. Kljub temu, da razpolagamo z velikim, neizkori{~enim potencialom lesa slab{e kakovosti, les kot energent, tako v sedanjih, kot tudi novih strate{kih dokumentih, `al ne zaseda primernega mesta. V Sloveniji sicer razpolagamo z nekaj primeri

Krajn~eva poudari problematiko u~inkovitosti sedanjega sistema dr`avnih subvencij: »^e `elimo pri zamenjavi zastarelih kotlov na lesno biomaso in zmanj{evanju emisij zaradi ogrevanja z lesom, z nepovratnimi sredstvi kaj spremeniti, potrebujemo dodatno shemo, ki bo namenjena predvsem socialno {ibkej{im in bo poleg subvencij tudi pomo~ pri nakupu kakovostnih lesnih goriv. Tako bi se izognili se`iganju odpadkov in neprimernih goriv v doma~ih pe~eh in kotlih. Ker je bil trg v preteklosti dolgo preplavljen s poceni re{itvami za ogrevanje z lesom, dr`ava pa ni dovolj hitro reagirala, imamo sedaj in{taliranih mnogo neustreznih kotlov na les. Z uporabo kakovostnih lesnih goriv in s pravilnim na~inom kurjenja, lahko bistveno zmanj{amo emisije pra{nih delcev. Z ustreznim izobra`evanjem in ozave{~anjem uporabnikov, bi lahko bistveno vplivali na to, kaj se pokuri v gospodinjstvih. Pomembno vlogo bi ob tem morali odigrati tudi dimnikarji, ki imajo dostop do vseh gospodinjstev in lahko z ogledom pe~i ali kotla opozorijo uporabnika

na nepravilno kurjenje ali nepravilno lesno gorivo. Menjava zastarelih pe~i in kotlov je nujna, vendar pa ni mo`na hitra sprememba. Potrebno je postopno ukrepanje z omejevanjem prodaje neustreznih kotlov, npr. s 5 - letnim prehodnim obdobjem, s ~imer bi lahko dosegli postopno zamenjavo vseh neustreznih kotlov«, pojasni sogovornica.

Les v ostali konkurenci Gozdarski in{titut redno spremlja cene lesnih goriv od leta 2011. Do nedavnega je bil lesni biomasi glavni konkurent kurilno olje, v zadnjih nekaj letih lesno biomaso izpodriva zemeljski plin, sedaj pa vse bolj {e elektrika.

Kranj~eva pojasnjuje razloge: »Pri nizko energetskih hi{ah je potreba po energiji zelo majhna, les pa kot energent zelo te`ko konkurira toplotnim ~rpalkam in drugim re{itvam za ogrevanje ali hlajenje z elektriko. Druga~na je ekonomika pri lastnikih gozdov in pri nekoliko starej{ih zgradbah, ki {e niso popolnoma energetsko sanirane. V teh primerih je stro{ek energenta bistveno druga~en, zato je raba lesa bolj konkuren~na in predvsem bolj smiselna.

Sicer pa je uporabnike starej{ih kotlov na les potrebno nenehno opozarjati, kako se ustrezno kuri; `e samo s pravilnim nalaganjem polen lahko veliko dose`emo, polena morajo biti ustrezno suha, s prigrajenim hranilnikom pa lahko opazno izbolj{amo tudi proces gorenja«. •

Primerjalnik cen lesnih goriv na spletni strani http://wcm.gozdis.si/cene-lesnih-goriv

Jo`ica Ekart

Zelena mobilnost

Projekt Edison: strate{ki mednarodni mobilnostni projekt

EU

si mo~no prizadeva za zmanj{anje {kodljivih vplivov na okolje, ki so posledica mobilnosti, predvsem pa si prizadeva ohraniti globalno vodilno mesto v razvoju zelenih tehnologij, zato podpira {tevilne demonstracijske projekte razvoja in uvajanja novih re{itev na podro~ju elektrifikacije in avtonomne vo`nje.

Eden tak{nih je projekt Edison, strate{ki mobilnostni projekt Slovenije in {ir{e regije kot laboratorija zelene mobilnosti prihodnosti.

Slovenija je zaradi svoje velikosti zelo primerna za izvajanje demonstracijskih projektov, s projektom Edison, ki so ga med drugim podprli tudi predsedniki devetih dr`av jugovzhodne Evrope, pa lahko odigra zelo pomembno vlogo pri prenosu novih mobilnostnih tehnologij na trg, so prepri~ani v Hidrii, kjer verjamejo v ogromen potencial elektri~ne mobilnosti v na{i dr`avi in menijo, da lahko Slovenija postane vodilna na tem podro~ju. Poleg tega ocenjujejo, da bi lahko v prihodnjih letih iz tega naslova ustvarili do 1000 delovnih mest.

Barbara Primc, samostojna novinarka

prve konkretne projekte, ki se bodo izvajali v okviru projekta Edison,« pravijo v Hidrii. Eden prvih bo predvidoma uvedba elektri~nih avtobusov z vzporednim preizku{anjem novih tehnologij polnjenja elektri~nih vozil, delitvenim modelom e-koles in za~etkom koncipiranja izgradnje Edisona – Inovativnega centra zelene mobilnosti.

Inovativni center Edison je usmerjen v ume{~anje Slovenije kot naravnega laboratorija zelene mobilnosti prihodnosti, v okviru katerega bodo razli~ne mednarodne raziskovalno-razvojne institucije, podjetja, univerze, start-upi in druga zainteresirana javnost skupaj iskali in preizku{ali sodobne mobilnostne tehnologije. »Na{ cilj je

Potem ko so maja lani skupaj s partnerji zagnali projekt Zelena Keltika, v okviru katerega so postavili deset polnilnih postaj za elektri~na vozila na regionalni cesti od Logatca do Bovca, zdaj v okviru mednarodnega partnerstva Edison nadaljujejo prizadevanja za izbolj{anje u~inkovitosti avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, za ob~utno zmanj{anje njihovih izpustov in za postavitev polnilnih postaj za elektri~ne avtomobile na avtocestah od Muenchna– Salzburga–Ljubljane–Zagreba–Beograda–Skopja–Aten–Istanbula.

Laboratorij zelene mobilnosti Edison je {ir{i strate{ki mobilnostni projekt Slovenije in {ir{e regije kot laboratorija zelene mobilnosti prihodnosti in je zasnovan na {tevilnih manj{ih projektih. »Izvajali jih bodo posamezni konzorciji partnerjev, vsakega od projektov bo vodil nosilni partner, ki bo v njegovi izvedbi na{el svojo poslovno prilo`nost. Partnerji, med katerimi so avtomobilski grozd ACS, ki je tudi nosilec strate{kega razvojno-inovacijskega partnerstva na podro~ju mobilnosti SRIP ACS+, razvojni center slovenske avtomobilske industrije SiEVA ter {tevilna slovenska zagonska podjetja in mednarodni partnerji, `e pripravljajo »Najbolj{e slovensko znanje in najbolj{e svetovno znanje s podro~ja zelene mobilnosti bomo integrirali v na{ laboratorij mobilnosti,« napovedujejo v Hidrii.

NOVOSTI Motivator za razvoj gospodarstva Projekt Edison so poleg tujih partnerjev iz EU `e podprli predsedniki devetih dr`av jugovzhodne Evrope, evropska komisarka za transport Violeta Bulc in slovenski premier Miro Cerar s pristojnimi ministri. Z njim na{a dr`ava dobiva prilo`nost za visokotehnolo{ko profiliranje Slovenije v svetu, hkrati postaja zanimiva za tuje investitorje, kar je vedno mo~an motivator za razvoj gospodarstva. »Prav tako dobiva mo`nost, da postane prepoznan evropski center in sti~i{~e mobilnostnih tehnologij, s tem pa na tem podro~ju tekmuje tudi s Silicijevo dolino,« pravijo v Hidrii, ki je eden glavnih partnerjev projekta Edison.

Projekt Edison podpira tudi evropska komisarka za transport Violeta Bulc.

uporabiti najbolj{e slovensko znanje in najbolj{e svetovno znanje s podro~ja zelene mobilnosti, oboje pa integrirati v na{ laboratorij mobilnosti,« napovedujejo v Hidrii. Projekt Edison bo torej zdru`il razli~ne projekte partnerjev, ki bodo pripomogli k hitrej{emu prenosu re{itev na podro~ju zelene mobilnosti na trg.

S pomo~jo partnerstva Edison je tako v okviru projekta Zelena Balkanika svojo prvo polnilnico za elektri~na vozila konec aprila dobila Srbija. »Skupaj s partnerji – rotarijski klubi iz Slovenije, Srbije, ^rne Gore in Makedonije, ACS, BMW Group, Gorenje, NLB, Petrolo, Plan-net, Avantcar, Zdru`enje Manager Srbija - SAM, Samit 100, Zavarovalnica Triglav, Ilirika in drugi – smo Srbiji na ste`aj odprli vrata v zeleno mobilnost prihodnosti in ji omogo~ili sodelovanje v mednarodnem projektu Edison,« pravijo v Hidrii.

Projekt Balkanika je sicer nekak{na nadgradnja Zelene Keltike in vklju~uje 2.400 kilometrov cest in avtocest Ljubljana–Zagreb– Beograd–Skopje–Pri{tina–Tirana–Dubrovnik–Zadar–Koper in nazaj.

Kakor pravijo v Hidrii, `elijo v posameznih mestih realizirati jedra elektri~ne mobilnosti: »Predvsem pa `elimo s slovensko tehnologijo postaviti tudi elektri~ne avtobusne povezave, najprej na kraj{ih relacijah, nato {e med glavnimi mesti. Z Zeleno Balkaniko `elimo v okviru mednarodnega partnerstva Edison vzpostaviti poligon re{itev, ki jih bomo postavili v virtualnem zelenem laboratoriju mobilnostne prihodnosti 2030.« • Fotografije: arhiv podjetja Hidria

49

Klimatske naprave Kaysun Nova blagovna znamka na slovenskem trgu Podjetje Ream je pred za~etkom poletja predstavilo novo blagovno znamko klimatskih naprav in sistemov – Kaysun. [panska blagovna znamka v lasti dru`inskega podjetja Frigicoll s sede`em v Barceloni je novost na na{em trgu, da jo ponudijo slovenskim kupcem, pa so se v Reamu odlo~ili, ker gre za podjetje, ki poleg prodaje sistemov zagotavlja tudi poprodajo – torej vse od dobave rezervnih delov do tehni~ne podpore. »S Frigicollom delimo skupno vizijo, katere rde~a nit je poudarek na celostni ponudbi za potro{nika, ki vklju~uje svetovanje pred nakupom, nakup, monta`o in servis naprave do konca njene `ivljenjske dobe,« pravijo v Reamu in dodajajo, da bodo imeli letos v redni ponudbi dva modela klimatskih naprav za gospodinjsko rabo, ki bosta vedno na zalogi in

dobavljiva takoj. Oba sta si po tehni~nih lastnostih zelo blizu, oba je mogo~e povezati z Wi-fi vmesnikom za upravljanje na daljavo in delujeta energetsko var~no.

Naprave so razli~nih mo~i, od 2,5 do 5 kW, primerne so za hlajenje razli~no velikih prostorov, od majhne otro{ke sobe do prostorov, velikih do 80 m², pri ~emer je na eno zunanjo enoto mogo~e vezati ve~ notranjih. »Gre za naprave ni`jega srednjega cenovnega razreda, po kakovosti pa glede na dosedanje izku{nje spadajo v vi{ji srednji razred,« {e pravijo v podjetju Ream.

Slovenskim kupcem so in bodo tudi v nadaljevanju na voljo tudi ve~ji hladilni sistemi blagovne znamke Kaysun. Iz centralnega skladi{~a v [paniji jih lahko dobijo `e v enem tednu, {e zagotavljajo v podjetju. • B. P.

50

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Nova serija toplotnih ~rpalk Orca ti{ja za 10 decibelov • 10 db ti{je delovanje Z novo, inovativno strukturo ovoja kompresorja, z novim ohi{jem z za{~itnim ovojem, optimizacijo polo`aja in ustja ventilatorja, ter sistemom za absorbiranje vibracij in prepre~evanje resonance, je dose`eno, da je nova toplotna ~rpalka ti{ja kar za 10 decibelov. • Vi{ja u~inkovitost pri ogrevanju Z optimizacijo komponent in delovanja je dose`ena najvi{ja u~inkovitost delovanja A++.

ReĹĄevalno vozilo 120 dB -TQĘ“PC Ę“CIC 100 dB Sesalec za prah 80 dB 2QIQXQT 60 dB

Za la`jo predstavo, primerjava glasnosti iz razli~nih virov. Nove zunanje enote so zdaj celo ti{je od obi~ajnega pogovora.

od

4

B 3d

LET

ÉľGRGV 20dB

• Visoka zanesljivost delovanja Za {e ve~jo zanesljivost kot doslej omogo~a nova oblika podstavka, ki izbolj{uje drena`o.

Optimizirana je kontrola odmrzovanja in optimiziran je toplotni izmenjevalnik, ki prepre~uje formiranje ledu na zunanji enoti.

Vse to se je kot prednost toplotnih ~rpalk Orca pokazalo v leto{nji hudi zimi. • Lep{i design zunanje enote

OGREVALNE TOPLOTNE ČŤ42#.-' 5

ČŤKVCNPKEC 40 dB

Nove zunanje enote so `e na pogled bolje oblikovane in zato lep{e delujejo pred hi{ami, v katerih deluje toplotna ~rpalka Orca.

5-letna RTQK\XCLCNČŹGXC ICTCPEKLC Tiho FGNQXCPLG 5WDXGPEKLC 'MQ UMNCFCĐ‘

-.+/#65-' 0#24#8'

5

LET

5-letna RTQK\XCLCNČŹGXC ICTCPEKLC

Tiho FGNQXCPLG

9+ (+ TGCF[

'PGTIGVUMK TC\TGFK A+ in A++

8CÉś URGEKCNKUV \C VQRNQVPG ČŹTRCNMG KP MNKOCVUMG PCRTCXG www.orcaenergy.eu 080 35 10

Promocijsko sporo~ilo

Z zunanjimi enotami toplotnih ~rpalk sta `e dolgo dve te`avi: glasnost njihovega delovanja in njihov, pogosto, ne najlep{i videz. A o~itno se oboje spreminja na bolje.

Ob nakupu pravega izdelka, seveda.

Predvsem glasnost je bila te`ava, ki je v nekaterih naseljih celo onemogo~ala vgradnjo toplotne ~rpalke, ki spada sicer med bolj var~ne in u~inkovite ogrevalne sisteme.

Zdaj so se stvari spremenile. Nove zunanje enote Mitsubishi Electric, katere Orca vgrajuje v svoje sisteme toplotnih ~rpalk, so izredno napredovale in sicer na ve~ podro~jih:

Zunanja enota Vgrajeno zunanje tipalo BlueFin-uparjalnik

• prednost pri stroških in montaži

• izboljšano odtaljevanje zaradi vodoodbojne prevleke in samoučeče funkcije odtaljevanja • optimalna protikorozijska zaščita • zmanjšano nalaganje umazanije

Visoko učinkovit ventilator • brezkrtačni energijsko varčni motor zagotavlja visoko učinkovitost in dolgo življenjsko dobo • aerodinamična oblika lopatic zagotavlja velik pretok zraka

Izvajalcu prijazen električni priklop • kabelska objemka za povečano varnost • visoko kakovostne priključne sponke • dvožična povezava do notranje enote (12 V podatkovno vodilo)

• silent mode (tihi način) za še posebej tiho delovanje

Banica za kondenzat brez električnega ogrevanja • zanesljiv odvod kondenzata skozi odprtine z natančno določenim položajem • najvišja učinkovitost, saj ni dodatne porabe elektrike

Izvajalcu prijazen priklop napeljav hladiva • razdalja do 30 m • lahka dostopnost za hitro montažo • visokokakovostno zaščita napeljave in privlačen videz

Nove Weishauptove Split toplotne črpalke za ogrevanje in hlajenje To je zanesljivost.

Notranja enota Zadnja stena s prostorom za vodenje kablov • prednosti pri montaži zaradi enostavne napeljave LED- indikator • prikaz obratovalnega stanja Vgrajeno tipalo volumskega pretoka • profesionalen zagon z asistentom za zagon • zaščita proti pogostemu vklapljanju • vgrajen kalorimeter

Sistemski upravljalnik • barvni zaslon • intuitivno upravljanje

El. omarica za el. grelce z varovanjem • prednost pri montaži in stroških Izvajalcu prijazen električni priklop Vgrajeno temperaturno tipalo predtoka in povratka • hitra modulacija

• kabelska objemka za povečano varnost • visoko kakovostne priključne sponke • dvožična povezava z zunanjo enoto (12 V podatkovno vodilo)

52

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

723/271( Ăż53$/.(

EXCELLIA

2EPRÄ€MH GHORYDQMD Y QDÄ€LQX RJUHYDQMD YVH GR

-25°C ~ =P\T]YT]T cPZ^ iP radiatorsko o kot talno ^VaTeP]YT _a^bc^a^e ~ ST[dYTY^ e iT[^ ƒXa^ZT\ cT\_TaPcda]T\ aPi_^]d !$—2 S^ "$—2 ~ cT\_TaPcdaP ec^ZP 60 °C, ~ VPaP]RXYP 36 mesecev, ~ _aX\Ta]P iP _aXZ[^_ ]P obstojeÄ?

sistem ^VaTeP]YP i ^[YT\ _[X]^\r ~ \T]X e b[^eT]bZT\ YTiXZd

Delovanje toplotne ~rpalke v hudi zimi Kako izbrati primerno toplotno ~rpalko zrak – voda za ogrevanje z radiatorji Zadnja zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so tudi stro{ki za ogrevanje v ve~ini domov vi{ji kot v preteklosti. Delovanje toplotne ~rpalke zrak-voda je v ekstremnej{ih zimskih temperaturah lahko moteno, tudi zaradi dodatnih elektri~nih grelnikov, ki pri toplotni ~rpalki zrak-voda slu`ijo kot podpora ogrevanja. Strah pred vgrajenimi elektri~nimi grelci je odve~, pomembna je predvsem pravilna izbira mo~i in tipa toplotne ~rpalke za posami~en objekt. V nadaljevanju `elimo, v izogib tem te`avam, svetovati kako lahko z izbiro toplotne ~rpalke pri ogrevanju hi{e z radiatorji uspe{no zaobidemo ta problem.

V podjetju Tersus d.o.o. smo prete`no orientirani na distribucijo, prodajo in vzdr`evanje toplotnih ~rpalk zrak-voda. Omenjene toplotne ~rpalke so sicer zelo dobra izbira, saj ~rpajo energijo iz okoli{kega zraka in jo s pomo~jo kompresorja pretvorijo v toplotno.

Da pa bo z uporabo toplotne ~rpalke zrak–voda udobje tak{no, kot ga pri~akujemo, je predvsem pri hi{ah, kjer ogrevamo z radiatorji, potrebno izbrati pravi tip toplotne ~rpalke.

LORIA ~ ?aX\Ta]P iP novogradnje ~ eVaPYT] 190 l bojler iP bP]XcPa]^ cPa] ]^ e^S^ ~ T]TaVTcbZ^ visokouÄ?inkovita vita A+++ A+++*, ~ eaT\T]bZ^ e^ST]P aTVd[PRXYP XYP ~ deaƒĆT]P ]P bTi]P\ Ekosklad-a, ~ \^ĆX # % ' X] ZF ~ X]eTacTa

TOP C(1$ 4]TaVTcbZX aPiaTS 0 eT[YP iP \^ST[P # X] % ZF

Uvoz in distribucija: CTabdb S ^ ^ D[XRP 8eP]P BT[P]P $ "$ 1aTi^eXRP _aX ;YdQ[YP]X C) !$&" !$% " !"$ ! $ %$$ $ www.tersus.si

Na tr`i{~u je ponudba toplotnih ~rpalk zares ogromna in kon~ni uporabniki so povsem zmedeni, kak{no toplotno ~rpalko naj izberejo. Pri izbiri toplotne ~rpalke zrak-voda za ogrevanje v hi{ah z radiatorji, je pomembno, da se izbere model toplotne ~rpalke, ki je sposobna tudi pri ekstremnih zimskih temperaturah pod 0°C vzdr`evati nazivno izhodno mo~, saj se bomo samo na ta na~in izognili uporabi vklopa dodatnih elektri~nih grelcev. Obi~ajno so to toplotne ~rpalke, ki uporabljajo v ta namen posebej prirejene kompresorje z vbrizgom.

Pri ni`jih zunanjih temperaturah, nam ta sistem omogo~a da lahko toplotna ~rpalka tudi pri -15°C zagotavlja nazivno izhodno mo~ in dovolj visoko temperaturo vtoka, med 55 do 60 °C. Uporaba dodatnih elektri~nih grelnikov bo tako nezaznavna, ni pa priporo~ljivo da se elektri~ne grelnike povsem izlo~i. Uporaba grelcev pri ekstremno nizkih zunanjih temperaturah (pod -15°C) bo delno razbremenila delovanje kompresorja, s tem pa podalj{ala njegovo `ivljenjsko dobo.

Svetujemo, da naj bodo dodatni elektri~ni grelci serijsko vgrajeni v notranji enoti toplotne ~rpalke in aktivirani na minimalni mo~i.

Nakup toplotne ~rpalke brez dodatnih elektri~nih grelnikov odsvetujemo. Strah pred vgrajenimi elektri~nimi grelci je odve~, pomembna je pravilna izbira mo~i in tipa toplotne ~rpalke za posami~en objekt. ^rpalke, ki uporabljajo kompresorje brez vbrizga hladiva, so predvsem namenjene za nizkotemperaturne ogrevalne sisteme, ve~inoma za novogradnje s talnim ogrevanjem.

Na{e dolgoletne izku{nje so zagotovilo kupcem, da bo investicija v nakup toplotne ~rpalko popla~ana v kar najkraj{em mo`nem ~asu. • Sre~o Arta~, Tersus

Promocijsko sporo~ilo

Kako izbrati primerno toplotno ~rpalko zrak – voda za ogrevanje z radiatorji

V primerjavi z ostalimi na~ini ogrevanja nudi tak{no ogrevanje vrsto prednosti:

54

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Pomladi in poleti poskrbimo, da nam bo pozimi toplo Hi{o, stanovanje ali vikend si te`ko zamislimo brez ogrevanja. Ko objekt na~rtujemo »iz nule«, imamo podporo strokovnjakov – arhitekta in projektanta strojnih in{talacij, ki nam svetujeta, kak{en sistem ogrevanja izbrati. Kaj pa, ko se enkrat lotimo renoviranja? Kaj izbrati? Bo treba razbijati tla v celem objektu? Prah in razbijanje v bloku? Kdo bo to montiral? Koliko nas bo to stalo?

Ko se odlo~amo za ogrevanje – {e posebno kadar prenavljamo, moramo razmisliti o stro{kih nabave ogrevalne opreme, o zahtevnosti in ceni monta`e, o u~inkovitosti izbranega ogrevanja in njegovem vplivu na na{e zdravje in ne nazadnje, njegovem vplivu na okolje.

Ponudba na trgu je pestra – od toplotnih ~rpalk, do ogrevanja na pelete, pa vse do »klasi~nih« sistemov na fosilna goriva. Potem je tukaj izjemno ekonomi~en in u~inkovit, enostaven za monta`o ter do okolja in zdravja prijazen na~in ogrevanja – elektri~no talno ogrevanje in ogrevanje z IR sevalnimi paneli.

• Opremljate lahko vsak prostor posebej in si tako stro{ke razporedite.

• Monta`a je enostavna in poceni – montirate lahko tudi sami (celo talno ogrevanje).

• IR sevalni paneli so skoraj neopazni, lahko so tudi poljubno potiskani, talno ogrevanje pa je popolnoma nevidno.

• Ni vzdr`evanja.

• Delovanje je nesli{no.

• Ni emisij v okolje in ni nevarnosti za uhajanje CO. • IR sevalni paneli in elektri~no talno ogrevanje so zelo primerni tudi za prostore, ki jih ogrevate le ob~asno – vikend, zidanica, kamp prikolica …

• Z ustreznimi termostati je ogrevanje mo`no popolnoma prilagoditi svojim potrebam (tudi Wifi- in GSM-termostati).

• Ni nevarnosti pred zmrzaljo – IR paneli in elektri~no talno gretje niso polnjeni z vodo.

• Je zdravju prijazno ogrevanje, ki ne izsu{uje zraka in ne dviga prahu.

Kako kvaliteten na~in ogrevanja so IR sevalni paneli MySun in elektri~no talno ogrevanje MySun, lahko potrdijo {tevilni zadovoljni kupci.

Danes je talno ogrevanje cenovno ugodno in enostavno izvedljivo

Elektri~ne grelne folije MySun so namenjene za »plavajo~e« polaganje direktno pod laminatne talne obloge (brez lepljenja).

Toplota se po foliji enakomerno porazdeli, kar dodatno pozitivno vpliva na ob~utek udobja in ekonomi~nost gretja.

Pokli~ite nas na 07/477 88 20 in svetovali vam bomo pri izbiri prave in najbolj{e re{itve za elektri~no ogrevanje va{ih prostorov.

Promocijsko sporo~ilo

IR paneli MySun so izjemno var~ni in ob tem zelo u~inkoviti. Zna~ilno zanje je, da ve~ino toplote v prostor oddajo s sevanjem (infrarde~imi `arki), tako ogrevajo povr{ino predmetov in ne direktno zraka. Princip delovanja panelov MySun je enak kot pri soncu, zato tovrstno ogrevanje velja za najbolj naraven in zdrav na~in ogrevanja.

Z ustreznimi krmilniki lahko nadzor in upravljanje ogrevanja v ~asu va{e odsotnosti opravljate kar na daljavo, z mobilnim telefonom ali tablico. Le dotik do vrhunskega ugodja.

Elektri~ni grelni kabli MySun so eden najbolj raz{irjenih in enostavnih sistemov elektri~nega talnega ogrevanja. Polagajo se v ali na estrih, na katerega se lepi finalna talna obloga, kot je keramika, granit, PVCobloga, parket. Sistem je primeren za ve~ino pohodnih finalnih povr{in.

Prednosti elektri~nega talnega ogrevanja pred toplovodnim sistemom: • Ni`ja investicija – ne potrebujete kurilnice, pe~i in razvodov.

• Enostavnej{a monta`a z manj pripravljalnih in gradbenih del, idealno za adaptacije, ker zavzemajo zelo malo vi{ine.

• Ni`ji operativni stro{ki – porabijo malo elektrike, hkrati pa oddajajo idealen profil toplote.

• Dalj{a `ivljenjska doba in 10-letno jamstvo ter mo`nost lokaliziranih popravil ob eventualnih mehani~nih po{kodbah.

Nizkotemperaturna Altherma zmore vse Pred kratkim smo si ogledali hi{o, ki sta jo zase na~rtovala in zgradila zakonca. Opremljena je s talnim ogrevanjem, ima dve eta`i in 192 m2 uporabnih povr{in.

Hi{o in sanitarno vodo ogreva toplotna ~rpalka Daikin Altherma zrak/ voda z mo~jo samo 6 kW.

Izolirana pametno Lastnika sta se odlo~ila za klasi~no, vendar var~no gradnjo.

Zidaki iz 25 cm porotherma so prekriti {e z izolacijskim slojem iz 16 cm grafitnega stiropora.

Mansardne in stropne povr{ine so izolirane s 45 cm Tervola, trostekelna okna so izdelana iz petkomornega profila. Vgrajeno je {e prezra~evanje z vra~anjem toplote, opravili pa so {e Blower Door test zrakotesnosti stavbe. Prvi poskus ni uspel, saj so se odlepili tesnilni trakovi na stikih sten in stropov v

eta`i. Po zamenjavi trakov so ugotovili, da je hi{a odli~no zatesnjena, s ~imer var~na gradnja {ele dose`e svoj pravi u~inek. Lastnik {e poudarja, da je razlika v stro{kih med debelino 30 ali 45 cm mineralne volne tako majhna, da je vsako var~evanje pri tem nesmiselno.

Dvomi na za~etku Ko je mo` vgradil toplotno ~rpalko je `ena mo~no dvomila, da jih pozimi ne bo zeblo. Da bi ji dokazal zmogljivost Altherme, je v hladnem dnevu pri -15°C prestavil nastavitve tako, da je ~rpalka delala s polno mo~jo. V prostorih je temperatura v kratkem ~asu narasla na 26 °C, kar je pri talnem ogrevanju tako, kot da bil v savni.

To je bil zadosten dokaz, da je toplotni stroj sposoben ogreti hi{o tudi v hladnih dnevih. Lastnika dodatno ogrevata {e vrtni jacuzzi,

Daikin Altherma - za toplino vašega doma

(vkopan v zemljo, s pokrovom, 16 cm dodatne izolacije) v katerem je stalna temperatura vode 37°C. Pri tem je zanimivo, da je lastnik isto~asno zamenjal toplotno ~rpalko z novim modelom in se poraba elektri~ne energije ni pove~ala.

Talno gretje hi{e je odli~en sistem. Vgradili so tudi sobne termostate, kar se je izkazalo za nepotrebno, saj toploto za posamezen prostor dolo~a dol`ina grelne zanke, ki je dolo~ena s projektom. Tudi ~e v prostor posije sonce, se sistem sam uravnote`i, saj se zmanj{ajo toplotne izgube, kar povzro~i manj{i dovod toplote.

Tudi velika troslojna okna na ju`ni strani so pri tem ugodna, saj trojno steklo ob~utno onemogo~a vstop toploti son~nih `arkov.

Notranja enota s krmiljem in zalogovnikom sanitarne vode

Daikinova »integrirana« Altherma Zunanja enota je lahko od notranje oddaljena do 30 m (po vi{ini do 20 m), kar pomeni, da ju lahko montiramo po `elji.

Odleditev zunanje enote se izvaja z obrnjenim pretokom vro~ega hladiva. Priklju~na mo~ zna{a 3 kW, resni~na poraba pa je manj{a, saj se mo~ toplotne ~rpalke prilagaja potrebam v razponu do 0,5 do 3 kW. Izraz »integrirana« pomeni, da se v notranji enoti nahaja 260 l rezervoar iz nerjave~e plo~evine za toplo sanitarno vodo, ter da je mo`no tudi hlajenje, vse v eni enoti. Zaradi tega so toplotne izgube manj{e, ves sistem pa v primerjavi z ogrevanji na fosilna goriva kar petkrat u~inkovitej{i.

Notranja enota je opremljena z vsemi priklju~ki, hidravli~ne kom-

Prezra~evanje z vra~anjem toplote omogo~a dodatne prihranke

ponente v notranjosti pa so dostopne s sprednje ali zgornje strani, kar olaj{a monta`o in vzdr`evanje.

Posebej pomembna sta {e dva elementa, ki nista nujno potrebna, vendar izjemno koristna. Prvi je izlo~evalec zraka Spirovent, drugi pa magnetni filter za trde delce.

Prepre~ujeta nepotrebne okvare, da lahko sistem deluje tiho, samodejno in zanesljivo. In kar je najbolj pomembno, elektri~ni grelec, ki slu`i kot podpora toplotni ~rpalki v primeru izjemno nizkih zunanjih temperatur je v preteklih letih deloval ni~ ur! •

Nizkotemperaturna toplotna črpalkaa Daikin Altherma LT je pravilna rešitevv za talno ogrevanje ali konvektorje.

Omogoča vam najvišje prihranke, celo elo do štirikrat v primerjavi s fosilnimi gorivi. Japonsko-belgijska belgijska kakovost, kakovost ki zagotavlja varnost v vašem domu. Daikin Altherma LT se nahaja na seznamu Eko sklada, ki kupcem povrne do 1250 EUR investicije.

Za več informacij se obrnite na zastopnika Daikin, podjetje E2E d.o.o., ki sodeluje z 200 monterji po celotni Sloveniji.

www.e2e.si

02 620 98 05

Poraba elektrike celotne stavbe z ogrevanjem vred

Tihec

56

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Menjam ogrevanje za talno

V

? `elji za udobjem in ugodjem ~love{tvo `e tiso~letja prilagaja svoja bivali{~a razmeram v okolju.

V hladnej{ih dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro po~utili. Med ve~ na~ini ogrevanja posebej izstopa talno ogrevanje, saj ima nekatere ugodne lastnosti, ki jih nima noben drug na~in ogrevanja.

Teko~i estrih je dra`ji vendar popolnoma raven, bolj elasti~en, la`ji in bolj{i prenosnik toplote

Enostavno in varno ^eprav je talno ogrevanje `e star izum, smo ga s pomo~jo sodobne tehnike in materialov tako poenostavili, da ga lahko montira vsak spretnej{i doma~i mojster.

Pri tem potrebujemo orodje, ki ga ima ve~ina doma, manjkala bo le ro~na ~rpal-

ka za kon~ni tla~ni preizkus. Polaganje poenostavlja {e cela paleta posebnih izolacijskih plo{~, ki imajo `e vrezane kanale za cev, bradavi~aste vodilne to~ke ali pa so ozna~ene z mre`astim vzorcem, na katerega pritrjujemo cev s posebnimi plasti~nimi objemkami. Pri tem smo opi-

sali samo del~ek mo`nosti, saj je izbor monta`nih idej {e veliko {ir{i. Dodatna prednost je ta, da so nevidne cevi v estrihu praviloma polo`ene v enem kosu, brez spojk, vsi drugi spoji razvoda pa so vidni, zato lahko vse morebitne netesnosti enostavno odkrijemo in odpravimo.

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

57

Osnovni namen vseh na{tetih sistemov je dr`anje cevnih zank na enem mestu, medtem ko cevi zasipavamo z obi~ajnim ali zalivamo s teko~im anhidritnim estrihom. Toplotne izolacije pod cevmi posebej ne omenjamo, saj bi jo izvedli, tudi ~e nebi imeli talnega ogrevanja. Talno pa lahko iz razli~nih razlogov izvedemo tudi s suhim estrihom, kar v glavnem pomeni, da preko cevi polagamo dve plasti mav~no kartonskih plo{~, zaradi ~esar je prostor takoj vseljiv.

Nizkotemperaturno in akumulacijsko Vodno talno ogrevanje je nizkotemperaturni sistem, kar pomeni da obratuje s temperaturo predtoka okrog 30°C, in to tudi v najhladnej{ih zimskih dnevih. Zato so vir toplote lahko enostopenjske, in zato cenej{e, toplotne ~rpalke, termosolarni paneli ali drva, ki so energijo oddala vodnemu zalogovniku toplote.

Sedaj pa o akumulacijskem delu.

Sodobne var~ne stavbe, zlasti pasivne, so izdelane skoraj dobesedno iz toplotne izolacije. Ta sicer odli~no prepre~uje izgubo toplote, vendar bo stavba hitro postala neprijetna za bivanje, ~e ogreva-

Plo{~e s ~epi so hkrati izolacija in vodilo, ki olaj{uje monta`o cevi

nje izklju~imo. To pomanjkljivost odpravi talno ogrevanje, saj povpre~no tona estriha v eni sobi odli~no akumulira toploto.

Seveda bomo ta ugoden u~inek ~utili tudi v stavbah, ki niso tako dobro izolirane.

Iz te ugodne lastnosti pa izhaja edina pripomba, ki jo kritiki talnega ogrevanja tako radi uporabijo in sicer, talno ogrevanje se hitrim spremembam prilagaja prepo~asi. Kadar se z zimskih po~itnic vrnemo v ohlajeno stavbo, bo trajalo

nekaj ur, da bomo dosegli popolno ugodje. Druga pripomba, kadar v prostor posije zimsko sonce ali se v njem nenadoma znajde veliko ljudi, takrat lahko postane pretoplo. Problem re{imo s spu{~anjem rolet in zra~enjem, pri tem pa~ izgubimo nekaj toplote. Vse druge lastnosti talnega ogrevanja pa so prava zbirka prednosti, ki bi v primerjavi z drugimi vrstami ogrevanja morale prepri~ati vsakega, da se odlo~i za ta sistem, ~e je to le mo`no. • Tihec

723/271( ÂĽ53$/.(

678',2 0$56

N: $ GHOXMHMR RG Â? &

7RSORWQH Ă…USDONH )XMLWVX :DWHUVWDJH 8Ă…LQNRYLWL VLVWHPL FHQWUDOQHJD RJUHYDQMD :DWHUVWDJH Ă…USDMR HQHUJLMR

7RSOLQD KODG LQ VYH{LQD

SUHGYVHP L] ]UDND REĂ…XWQR ]PDQMwXMHMR HPLVLMH &2 QH L]ORĂ…DMR wNRGOMLYLK

'2%$9$ 0217$m$ ,1 9='5m(9$1-( ',1(6 G R R

VQRYL DOL XPD]DQLMH GHOXMHMR WLKR LQ ]DJRWDYOMDMR QL]NH VWURwNH REUDWRYDQMD 6LVWHPL RPRJRĂ…DMR WDOQR DOL UDGLDWRUVNR JUHWMH LQ SULSUDYR VDQLWDUQH WRSOH

&HVWD QD %UGR /MXEOMDQD W H GLQHV#GLQHV VL

YRGH WDNR ]D JRVSRGLQMVWYR NRW ]D SODYDOQL ED]HQ

ZZZ GLQHV VL

58

VAR^EVANJE VODE

Za{~ita pred poplavnim nalivom

V

lanskem poro~ilu z naslovom Podnebne spremembe v Sloveniji se nahaja tudi poglavje o pri~akovanih spremembah podnebja do 2050. Kljub negotovosti, ki je sestavni del vseh napovedi, lahko napovemo nekatere ekstremne dogodke.

Angle{ka testna stavba za preizkus odpornosti pred poplavami

Pri~akujemo lahko huda vro~inska obdobja poleti, okrepitev hidrolo{kega cikla kro`enja vode ter pove~ano pogostnost poletnih su{. Sledijo {e pove~anje {tevila dni za nastanek neurij, pogostej{e pojavljanje dosedanjih stoletnih poplav ter ve~ mo~nih padavinskih dogodkov.

Pove~anje intenzivnosti Meritve ka`ejo, da pri nas na leto ne pade ve~ de`ja kot pred desetletji. Spremenilo se je le to, da toplej{i zrak lahko sprejme ve~ vlage, ta pa se vrne proti tlem v kratkih, izjemno mo~nih nalivih. Zemlja in kanalizacijska omre`ja v mestih niso sposobna sprejeti ali odvesti te vode, zato prihaja do poplav, te pa se lahko pojavijo kjerkoli. Na sre~o so vremenske napovedi zelo natan~ne, {e posebej ko se bli`ajo ve~ja neurja. Zato se lahko prebivalci pravo~asno pripravijo in z razli~nimi ukrepi prepre~ijo ali zmanj{ajo {kodo, ki jo povzro~i prodirajo~a voda.

Doma~a re{itev s plasti~nim ja{kom za kletna okna

V vodah dana{njih poplav se ne nahajajo samo blato in pesek temve~ tudi kemikalije, goriva in druge strupene snovi. Notranjo opremo moramo obi~ajno zavre~i, stavbo pa osu{iti in temeljito o~istiti, kar je vedno drago. Zato je za{~ita stavb pred poplavnim valom vedno cenej{a kot odprava posledic.

Angle`i z demonstracijsko antipoplavno hi{o Tudi na Otoku imajo probleme s poplavami in {kodami, zato je vlada naro~ila projekt posebne stavbe, ki jo postavljajo v Inovacijskem parku v Watfordu. Firma Aquobex vgrajuje najnovej{e tehnologije za gradnjo dovolj trdnih in poplavno odpornih stavb. Hi{a je obkro`ena s poplavnimi tanki razli~nih globin, s katerimi simulirajo razli~no mo~ne poplave ter drena`nimi sistemi, s katerimi lahko vodo hitro iz~rpavamo, ~e prodre v stavbo. Prikazali bodo tudi razli~ne izvedbe nepropustnih vrat in oken. Na veliko podro~jih se poplave ponavljajo, Za{~ita ve~jih odprtin z vodotesnimi Al paneli

Tesnilni paneli lahko prepre~ijo poplavo posestva

Prekritje in zatesnitev re{etke nad kletno gara`o prepre~i poplavo

VAR^EVANJE VODE

Avtomatska dodatna loputa ki se zapira skupaj z vrati

Specialno kletno okno ki se avtomatsko zapira s plava~em

zato lastniki `e vnaprej to~no vedo, kak{no za{~ito potrebujejo.

Hi{e v poplavnih podro~jih zavarovalnic ne zanimajo, zato morajo stanovalci sami najti re{itve za prepre~evanje {kode.

Okna, vrata, paneli Na trgu najdemo oja~ana in posebej prirejena kletna okna, ki zagotovo zdr`ijo pritisk poplavne vode, nato pa so uporabna kot navadna okna. Prirejena vhodna vrata so prav tako oja~ana ter opremljena s tesnili, ki onemogo~ajo prodor vode. Izdelujejo

59

Po vi{ini prilagodljiva vodotesna zapora za vrata

vodotesna avtomatska gara`na vrata ter enostavne panele, ki jih potisnemo v vodotesna vodila. Zadr`ala bodo prodor vode skozi vrtni zid ali obi~ajna vhodna vrata. Prodor vode skozi kanalizacijo prepre~ijo protipovratne lopute, vdor od spodaj, skozi temelje pa re{ujemo z kletnim ja{kom in u~inkovito ~rpalko. ^e pa bomo kljub vsemu gradili na poplavnem podro~ju se je potrebno temu prilagoditi z izvedbo kleti, zidov, kanalizacije in elektri~nih napeljav. • Tihec

Preverite kako do 100 % ~iste vode!

Ker je voda `ivljenjskega pomena, je zelo pomembno, da je ~ista in neopore~na, to pa lahko dose`ete hitro in preprosto.

Ne moremo dovolj poudariti, kako pomembna je ~ista voda za zdravo, kakovostno in dolgo `ivljenje ter seveda za bolj{e delovanje ~love{kega telesa na splo{no. Voda je namre~ vir `ivljenja, vse izhaja iz nje, zato je {e kako pomembno, kak{no vodo vna{ate vase in kak{no vodo ponudite svoji dru`ini.

Zares veliko lahko naredite z najbolj{o vodo, ki prite~e preko vodnega filtra naravnost iz doma~e pipe.

Dvojni vodni filter za hi{o Big Blue Duplex za filtriranje in ~i{~enje vode celotne hi{e. Prvi filter iz vode odstrani rjo, pesek, mivko, mulj, blato in 99,98 % delcev velikosti 5 mikronov. S tem {~iti pipe, tu{e, WC kotli~ke, pomivalne in pralne stroje ter druge hi{ne naprave pred po{kodbami, ki jih povzro~ajo ti delci. Drugi filter iz vode odstrani klor, slab vonj in okus, pesticide in te`ke kovine (svinec, `ivo srebro, kadmij, arzen itd.).

Magnetni nevtralizator vodnega kamna Atlas Filtri zagotavlja u~inkovito za{~ito cevi, ventilov, vodnih grelcev, pralnih strojev, pomivalnih strojev, pip, tu{ev, wc kotli~kov in drugih naprav pred vodnim kamnom.

UV sterilizator vode PurePro® je naprava za dezinfekcijo (sterilizacijo) mikrobiolo{ko opore~nih vod kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdr`evanih vodovodov s postopkom UV sterilizacije. UV sterilizacija je postopek uni~evanja mikroorganizmov s pomo~jo osvetljevanja s svetlobo valovne dol`ine 254 nm (UV-C spekter).

Svetloba valovne dol`ine 254 nm je del naravne son~ne svetlobe.

Vodni filter Matrikx® + Pb1 0,5 mcr, podpultni za filtriranje in ~i{~enje vode v kuhinji. Iz vode odstrani delce velikosti 0,5 mikrona, klor, slab vonj in okus, pesticide in te`ke kovine (svinec, `ivo srebro, krom itd.).

Reverzna osmoza PurePro® EC105 Lux za filtriranje in ~i{~enje vode v kuhinji. Iz vode odstrani klor, slab vonj in okus, {kodljive organske spojine, pesticide, hormone, hormonske motilce, azbest, svinec, `ivo srebro, krom, kadmij, baker, barij, radon, natrij, kalij, selen, fluoride, nitrite, nitrate, ciste, bakterije in viruse. Zagotavlja naj~istej{o mo`no pitno vodo. • Henrik Hom{ak

Promocijsko sporo~ilo

S

e zavedate, kak{no vodo pijete?

Veste, da je voda v Sloveniji marsikje `e mo~no onesna`ena in da se stanje ne izbolj{uje?

Mala ~istilna -one2cleanje izdelek renomiranega nem{kega proizvajalca Graf GmbH

Kakovost rezervoarja in dokumentacija

Mala ~istilna in skrivnost pametnega nakupa Nakup take naprave ni enostaven, saj jo bomo uporabljali ve~ desetletij, delovati pa mora brezhibno in skoraj brez stro{kov. Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev, se moramo odlo~iti za izdelek, ki bo izpolnil pri~akovanja. Kaj je torej potrebno vedeti ?

Samo od specialistov s tradicijo Z nekaj internetne spretnosti in s prebiranjem reklam v strokovnih revijah lahko hitro ugotovimo, katera podjetja niso od v~eraj.

Imeti morajo dobre reference, preverljive sezname kupcev, svetovanje in vzdr`evalno slu`bo. S tem se izognemo mnogim neprijetnim presene~enjem, saj lahko ob nepredvidenem dogodku uporabnik ostane sam s svojim problemom. Kot kupec moramo vsaj pribli`no poznati na~in delovanja in glavne sestavne naprave. Na~eloma velja, da so bolj enostavne izvedbe recept za zadovoljstvo. Zato izberemo izdelek z manj sestavnimi deli, izdelanimi iz vrhunskih materialov, kar zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo. Elektri~ne komponente pa naj se ne nahajajo v rezervoarju.

Kupec naj zahteva certifikat o stabilnosti in vodotesnosti ter garancijski dobi. ^e je rezervoar deklariran kot povozen, ga lahko vgradimo pod parkiri{~e ali dovozno pot. S tem smo dobili izdelek visoke trdnosti, tudi ~e ne bomo vozili preko njega.

Prodajalec mora zagotoviti, da bomo ob dostavi, dobili tudi dokumentacijo, ki potrjuje kvaliteto in zanesljivost. Dobiti moramo Âťizjavo o lastnostihÂŤ iz katere se vidi, po katerem standardu in za kak{en namen je bila izdelana in testirana. Vsebovati mora {e naziv organizacije z NB {tevilko, ki je testirala napravo, navedena mora biti u~inkovitost oziroma mo~ ~i{~enja, velikost naprave, {tevilke poro~il o testu rezervoarja ter ime organizacije. Poleg tega mora imeti {e CE oznako, navodila za vgradnjo, opis delovanja in navodila za vzdr`evanja. Prilo`en naj bo {e vzorec obratovalnega dnevnika ~istilne naprave.

Zelo pomembno – ~im manj{i stro{ki ^istilna naprava brez stro{kov ne obstaja, zato morajo biti ~im manj{i. Prodajalec mora predlo`iti podatke o mo~i kompresorja, ~rpalk ali drugih elektri~nih naprav, ki omogo~ajo delovanje.

Koliko ur na dan delujejo, kak{na je sposobnost ~i{~enja in ali sistem deluje samostojno, brez nadzora. Zanima nas {e prostornina usedalnega dela, saj je od tega odvisna pogostnost izsesavanja gostih usedlin. Vpra{ajmo kateri deli naprave so pokvarljivi, njihova `ivljenjska doba in koliko stane zamenjava. •

Popoln seznam vpra{anj in predlogov najdemo na info@armex-armature.si, njihovi strokovnjaki pa dajejo podrobna pojasnila na 01/78 69 270

ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA

61

Izolacija iz penjenega stekla Tehni~no Foamglas - penjeno steklo je visoko kakovosten toplotno izolacijski material za gradbeni{tvo in tehni~ne izolacije. Izdelan je ve~inoma iz recikliranega stekla in naravnih materialov: dolomita, apnenca in `elezovih oksidov. Pri izdelavi se ne uporabljajo {kodljivi potisni plini, zaviralci gorenja in veziva, ki bi obremenjevala okolje z lahko hlapnimi organskimi onesna`evali. Ker se ga da reciklirati ali nepredelanega ponovno uporabiti, je okolju prijazen izdelek.

Osnovne lastnosti Izolacija iz penjenega stekla Foamglas se od drugih izolacijski materialov lo~i po sklopu lastnosti, zaradi katerih jo uporabljamo za posebno zahtevne primere uporabe; ne vpija vode, se ne navzema vlage in prepre~uje prehod pare, je popolnoma odporna na {kodljivce, ne gnije, ne trohni in ne dopu{~a razra{~anja korenin, ima izredno visoko tla~no trdnost, odporna je na kisline in topila in je negorljiva, je dimenzijsko stabilna – spremembe vlage in temperature imajo nanjo minimalen vpliv, podobno kot na beton.

Uporabnost izolacije iz penjenega stekla Plo{~e iz penjenega stekla imajo {iroko uporabnost. Tokrat bomo predstavili samo uporabo izolacije Foamglas na ravnih strehah.

Pohodne povr{ine na ravnih strehah zahtevajo izolacijo, ki se ob obremenitvi ne stisne. Pogosti so primeri, ko se na pohodnih poteh zaradi stisnjene izolacije za~nejo delati vdolbine, v katerih zastaja voda in ob

minimalnih napakah pri izvedbi hidroizolacije za~ne voda pronicati v izolacijo in konstrukcijo. Dovolj trda izolacija te po{kodbe prepre~i, zato se vgrajuje izolacija iz penjenega stekla (namesto izolacije iz kamene volne ali polistirenov) na dostopnih poteh do klimatov, dimnikov, `lot, son~nih kolektorjev in elektrarn ter drugih naprav na strehi.

Penjeno steklo je tudi primerna izolacija pod te`jimi bremeni na strehi - pod klimatskimi napravami ali podobnimi bremeni.

Izolacija na terasah, ki so nad bivalnimi prostori je spet poseben primer. Pogosto pride do te`av, ~e v toplih prostorih pod teraso ni izvedena parna zapora, kar lahko povzro~i navla`evanje izolacije in izsu{evanje kondenza skozi pohodno povr{ino (pogosto plo{~ice). Za sanacijo se odlo~imo, ko za~nejo odstopati plo{~ice in v ve~ini primerov ugotovimo, da je izolacija vla`na ali celo mokra. Pri sanaciji lahko uporabimo plo{~e iz penjenega stekla, polo`ene v bitumen.

Zaradi trdnosti izolacije iz penjenega stekla lahko direktno na hidroizolacijo, polo`eno na Foamglas, postavimo plasti~ne podstavke za dvignjen pod iz lesenih ali kerami~nih plo{~.

Izolirane povozne povr{ine so poseben primer. Primeri, kjer povozne povr{ine izoliramo, so parkiri{~e na strehi (trgovski centri), nad uporabno kletjo ({portni centri) ali celo pristajali{~a za helikopterje (bolni{nice). ^e je izolacija pod povoznimi povr{inami, mora biti nad njo dovolj debela nosilna plast betona ali asfalta, da ne pride do prekomernega stiskanja izolacije. Plo{~e iz penjenega stekla prenesejo bistveno ve~je obremenitve brez stiskanja, zato je lahko beton ali asfat nad njimi tanj{i.

Na ta na~in pa je zmanj{ana tudi obte`ba nosilne konstrukcije, kar tudi lahko predstavlja dolo~en prihranek. Pohodno ali povozno povr{ino, izolirano s plo{~ami iz penjenega stekla, se lahko oblo`i tudi s tlakovci ali talnimi plo{~ami ali nadgradi z zeleno streho.

Ker se penjeno steklo Foamglas s ~asom ne deformira, se njegove lastnosti s ~asom in ob dolgotrajnih obremenitvah ne spreminjajo, to pa podalj{uje `ivljensko dobo stre{ne konstrukcije in zmanj{uje stro{ke vzdr`evanja.

Naslednji~: uporaba penjenega stekla Foamglas v drugih konstrukcijah.

62

ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA

SEISMIC temeljna blazina ali delati po svoje?

N

ov na~in temeljenja na temeljni plo{~i se je v Sloveniji izredno uveljavil predvsem zaradi nizkih stro{kov in zelo hitre izvedbe. Projektantska stroka komaj sledi hitremu razvoju, ki je, `al, v veliko primerih prepu{~eno izvajalcem samim, da se odlo~ijo spremeniti pasovne temelje v temeljno plo{~o in pod njo podlo`iti {e izolacijo.

Pa vendar stvari niso tako enostavne. ^e bi bile, bi v Sloveniji enostavno privzeli na~in gradnje, ki ga ima na primer Nem~ija, pa ga `al zaradi potresne ogro`enosti ne smemo. Prav zaradi tega je bil razvit sistem SEISMIC temeljne blazine, ki zagotovi, da sta tako toplotna, kot hidro izolacija spojeni v kompozit skupaj s temeljno plo{~o in tako delujejo kot enotna, trdna temeljna blazina.

Kako so elementi SEISMIC temeljne blazine med seboj povezani?

1. Osnovna sestavna dela SEISMIC temeljne blazine sta betonska plo{~a, ki je vlita na mestu samem in prej polo`ena SEISMIC toplotna izolacija iz trdnega ekstrudiranega polistirena z utori na zgornji povr{ini (detajl 1).

SEISMIC temeljna blazina z dvoslojno toplotno izolacijo in vmesnim slojem hidroizolacije

Tako dobimo toplotno podizolirano temeljno plo{~o. V tem primeru moramo dodatno poskrbeti za hidroizolacijo nad temeljno plo{~o, saj bi v primeru, da hidroizolacijo namestimo na podlo`ni beton, lahko imeli te`ave, ki jih opisujemo v nadaljevanju.

Varovanje pred potresno nevarnostjo

Sistemu SEISMIC z enoslojna toplotno izolacijo FIBRANxps SEISMIC 400-L

^e je hidroizolacija name{~ena na podlo`ni beton (kar izvajajo v Nem~iji, vendar Nem~ija ni potresno ogro`ena), mora biti uporabljena ali debelej{a ali najmanj dvoslojna hidroizo-

lacija, saj je nevarnost preboja na grobem podlo`nem betonu, {e posebno ob potresu velika, popravilo kasneje pa prakti~no nemogo~e.

Na potresnih podro~jih, kot je Slovenija, pride lahko do zdrsa temeljne blazine po gladki hidroizolaciji, {e posebej pri lahkih objektih, kot so enostanovanjske hi{e. Trenje ob potresnih silah povzro~i po{kodbe na hidroizolaciji, ki je name{~ena na grobem podlo`nem betonu, saj predvsem la`je hi{e med la`jim potresom »drhtijo«, med mo~nej{im pa »ple{ejo in

poskakujejo«. Tako tudi lepljenje na podlo`ni beton pri mo~nej{ih potresih hidroizolaciji ne pomaga.

2. Druga varianta je t.i. naprednej{a in cenej{a izvedba SEISMIC temeljne blazine in je hkrati bolj kompleksna, saj je sestavljena iz dveh slojev toplotne izolacije (zgornja SEISMIC plo{~a u utori, spodnja klasi~na FIBRANxps tipa 400 ali ve~), vmes pa je nalepljena tanka dvostransko samolepilna hidroizolacija v enem ali dveh slojih (detajl 2), odvisno od zahtev lokacije

ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA Razlogov za dober premislek o va{em temeljenju hi{e je veliko Z razvojem nizkoenergijskih hi{ in za{~ito pred toplotnimi izgubami pozimi in dobitki poleti se hi{e gradijo s kontinuiranim toplotnim ovojem, torej na toplotno podizolirani temeljni plo{~i brez masivnih betonskih pasovnih temeljev, ki predvsem v zimskem obdobju srkajo toploto iz prostora in jo prevajajo v zemlji.

Neredko ta toplotni most opazimo kot plesen na dnu sten prizemnih eta`.

Sistemu SEISMIC z dvoslojno toplotno izolacijo in obojestransko samolepilno hidroizolacijo FIBRANhydro SEISMIC T-1,8 sk/sk polo`eno na FIBRANxps 400-L

objekta. Prednost je v povsem za{~itenem sloju hidroizolacije, ki v sendvi~u povezuje toplotno izolacijska sloja v odli~no toplotno in hidroizolacijsko celoto. Seveda, kot v gornjem primeru, je izolacijski del blazine preko utorov SEISMIC plo{~e spojen z betonsko temeljno plo{~o v celoto.

Temeljna blazina z za{~ito pred radonom in geopatogenimi sevanji

• tudi v primeru visoke podtalnice, z dvoslojno izvedbo temeljne blazine SEISMIC, dose`emo skoraj ni~en vpliv vlage na izolativnost, • uporaba je mo`na pod objekti z najve~jimi obremenitvami.

Temeljna plo{~a in izolacija pod njo je torej sodoben na~in gradnje. Pri nas upo{tevamo {e potresno nevarnost, zato spojimo vse elemente temeljne plo{~e in toplotnih ter hidroizolacij v celoto, ki jo imenujemo SEISMIC temeljna blazina za za{~iteno hidroizolacijo.

Trenje SEISMIC temeljne blazine na podlagi je zadosti veliko, da pri predvidenih

63

Iz spletne strani www.fibran.si si prenesite dokument o izvedbi temeljne blazine {tevilka 0151

potresih pri nas ne pride do zdrsov. Ker pa stavbe ne delamo le za danes, ne vemo pa kaj se bo na tej na{i Zemlji spreminjalo, za vsak slu~aj naredimo {e majhen ukrep za{~ite instalacijskih cevi.

Kako?

Vpra{ajte nas za va{ primer. •

Prednosti dvoslojne - naprednej{e izvedbe temeljne blazine SEISMIC • Hidroizolacija je v tem primeru povsem za{~itena, tako v ~asu izvedbe, kot do konca `ivljenjske dobe objekta, • izbiramo lahko enoslojno, tanko hidroizolacijo, • dopu{~a kombinacijo hidroizolacijskih slojev z za{~ito pred radonom in geopatogenimi sevanji. Povpra{ajte po FIBRANhydro ANTIRADON hidroizolaciji (detajl 3), • mo`no doseganje pogojev toplotne za{~ite tudi za Skoraj ni~ energijske stavbe,

Investitorji, izvajalci, na~rtovalci! Izrabite na{o pripravljenost, da pomagamo pri va{em trenutnem objektu, da boste imeli znanje tudi za naprej. Preverite {e enkrat na spletni strani, ali pa nas enostavno pokli~ite na brezpla~no {tevilko 080 8760, ali pi{ite na nasvet@EnergijskiScit.si

Promocijsko sporo~ilo

Postopno odstranjevanje za{~itne folije hidroizolacije in polaganje dolgih plo{~ FIBRANxps SEISMIC 400-l na lepljivo hidroizolacijsko podlago

REAM d.o.o. | Špruha 19, 1236 Trzin | info@ream.si www.ream.si

SPET H9KB= NJGă=&&&