Revija Varčujem z energijo - št. 25

Letnik 6, {t. 25 / julij - avgust 2011 30.000 brezpla~nih izvodov

Novost - Thermia Atec Delitev stro{kov za porabljeno toploto Bio~istilna brez elektrike Inovacija iz Uponorja Energijsko var~na gradnja - 2. del

OBNOVLJIVE ENERGIJE. POTROJENA PRIHODNOST. PRIPRAVLJENE SO KOMPONENTE ZA INSTALACIJE OBNOVLJIVIH VIROV Končno je človek razvil tehnologijo, s pomočjo katere se lahko izkorišča energijo obnovljivih virov našega planeta, ter tako zmanjšuje potrato in hkrati spoštuje ekosistem. Družba Caleffi, ki že od nekdaj namenja pozornost temam povezanim z odnosom človek-okolje, ponuja trgu tri skupine izdelkov visoke kakovosti, ki sprejemajo izzive prihodnosti: energetsko varčnost, zanesljivost skozi čas in funkcionalnost.

www.caleffi.si

UVODNIK

4

Brez energije ne bo hrane ?

K

dor misli, da je razviti svet s hrano preskrbljen, se moti. Sistem preskrbe je kljub navidezni raznolikosti in razko{ju izjemno ranljiv, saj je sodobna proizvodnja odvisna od nafte. Rezerve hrane so zanemarljive, zaloge semen vpra{ljive, pojav lakote mo`en, razmere pa bo potrebno resno in preudarno spremeniti.

Pi{e: Simon Tihec

Ranljivo in neu~inkovito Ka`e, da smo vrh proizvodnje nafte `e dosegli, zato je tudi prehranska varnost manj{a. Britanci se trudijo spet dose~i samopreskrbo, ki so jo dolga leta zanemarjali. Trenutno jih od 100 kupljenih sade`ev samo 5 zraste na otoku. Za vsako prehransko kalorijo, ki se skriva v Ju`noafri{ki zelenjavi, so med prevozom porabili 66 kalorij.

Velikanska poraba goriv povezana s hrano pove~uje tudi CO2 emisije, ki poganjajo okoljske spremembe, ki lahko spet povzro~ijo motnje preskrbe, poslab{anje zdravja ljudi in rast socialnih problemov.

Nesonaravno Tudi sonaravno pridelana hrana, ki polni police trgovin je obi~ajno uvo`ena. Izdelki v nakupovalni ko{arici s 26 uvo`enimi bio proizvodi so skupaj povpre~no prepotovali 241.000 kilometrov. K temu je potrebno dodati {e padec kvalitete `ivila in mo`nost hitrega {irjenja ~love{kih in `ivalskih bolezni, kljub pogostim kontrolam.

Da bi razumeli, moramo najprej dojeti, kako smo postali odvisni od nafte. ^rpamo jo iz vedno globljih vrtin, destiliramo v goriva za vozila in letala, poganja {e ogromen svetovni voja{ki stroj. Del preskrbe s hrano je odvisen {e od zemeljskega plina, ki postaja klju~ni energent v prehranski verigi in vir surovin za gnojila. Za izdelavo tone gnojila potrebujemo 1.132 m3 zemeljskega plina. Gnojila na osnovi du{ika neposredno povzro~ajo pregrevanje planeta, saj izdelava in prevoz kilograma umetnega gnojila povzro~i 3,7 kg izpustov CO2. V sonaravno kmetovanje je potrebno vlo`iti do 50% manj energije kot v intenzivno pridelavo.

Hrana preve~ potuje Pot od njive do potro{nika je danes dalj{a kot kadarkoli v zgodovini ~love{tva. Povpre~no v ZDA zelenjava potuje 2500 do 4000 km, odprt svetovni trg in umetno nizka cena nafte te kilometre {e pove~ujeta, prevozi pa trajajo vse leto, ne glede na letni ~as. Hlajeni

Zelenjava danes z letalom prepotuje povpre~no 4000 kilometrov

jumbo jeti porabijo 60 krat ve~ energije kot prevoz po morju, dodatno energijo pa potrebujemo tudi za hlajenje med skladi{~enjem.

Pakiranje pa je posebna zgodba in je velik ter prikrit porabnik energije. Za konzerviranje sladke koruze na primer porabimo ve~ energije kot za vzgojo, predelavo in transport skupaj.

Tak na~in pridelave in prevozov hrane je negospodaren in nelogi~en. Zaloge nafte, ki jih danes ~rpamo smo odkrili v {estdesetih letih, veliko novih odkritij pa ni mo`no pri~akovati. Svetovna poraba letno {e vedno nara{~a, manjkajo~i sod~ki nafte pa se bodo hitro nakopi~ili v veliko pomanjkanje. Prehod na druge vire se sicer dogaja, vendar veliko prepo~asi, transportne potrebe pa so se v zadnjih dvajsetih letih podvojile. Zato nas lahko energetsko prehranski {ok {e vedno preseneti, kljub temu da ga napovedujemo `e 25 let. ^e svojega doma~ega kmetijstva ne bomo v kratkem popolnoma uni~ili, je na podro~ju prehrane na{a prihodnost ble{~e~e svetla. •

49. mednarodni kmetijsko-Ĺživilski sejem

20.–25. 8. 2011 Gornja Radgona www.pomurski-sejem.si

Naravnost na mizo!

DRU@BENA ODGOVORNOST

5

Vrednote danes za vredno prihodnost

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en.

Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 26. {tevilka revije izide septembra 2011.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Maja Tihec, Matja` Malovrh, Roman Toma`i~, Drago [kantelj, Vili Zabret, Franc Kalan, Yasin Jodeh, Gregor Filipi~, Marko Petkov{ek, Jure Filipi~, Peter Kumer, Sedin Kumali}, Matej Mlakar, Gregor Prodan, Zoran Beltram, Robert Lov{e, Jure [prajc, Miran Ro`man, Damjan Nemec, Mateja Mauser, Jure Remih, Jo`ef Babi~, Tadej Gruden, Marjeta Lutman, [tefan Pi{kur Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Metka Stergulec (040 602 326) Distribucija: tel 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p.

Prepolje 101, 2206 Marjeta Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166

Vedno ve~ podjetij aktivno i{~e na~ine delovanja proti podnebnim spremembam, s ~imer `elijo prispevati k trajnostnemu razvoju celotne dru`be, potro{niki pa prav tako vse bolj razumejo problematiko ter `elijo sodelovati pri pobudi var~evanja z energijo in zmanj{anja izpustov ogljikovega dioksida.

Na~ini ekolo{kega delovanja, usmerjenega v trajnostni razvoj, so razli~ni, skupni imenovalec pa sta ponavadi razvoj in uporaba ekolo{kih materialov ter alternativnih, obnovljivih virov energije.

Uporaba obnovljivih virov v proizvodnji Podjetja zaradi doseganja okoljske uspe{nosti in kontroliranja vplivov lastnega delovanja, proizvodov in storitev na okolje v svoje proizvodne verige zmeraj bolj vklju~ujejo alternativne vire energije: son~no sevanje, veter, hidroenergijo, fotosintezo, s katero rastline gradijo biomaso, bibavico in zemeljske toplotne tokove.

Materiali Ekolo{ki materiali imajo okolju prijazen `ivljenjski ciklus: proces od za~etnega pridobivanja oz. izdelave materiala, njegove uporabe ter kon~no recikla`e ali v skrajnem primeru uni~enje ima minimalen vpliv na okolje in ne ru{i naravnega ravnote`ja.

Za potro{nika je izbira ekolo{kih materialov vsekakor neposreden in direkten prispevek k zdravemu in odgovornemu na~inu `ivljenja (ekolo{ki bomba` npr. raste brez pesticidov in kemikalij, izdelki ne vsebujejo nevarnih kemikalij in toksi~nih barvil ‌).

w w w.stampattoo.com

Dodana vrednost: eti~na proizvodnja in pravi~na trgovina ^e `elimo zares prispevati k trajnostnemu razvoju in v splo{no dobro, pozornost ne sme biti namenjena le varovanju okolja, temve~ tudi visokim eti~nim standardom.

V zadnjem ~asu se je razvilo gibanje pravi~ne trgovine (Fair trade), ki si prizadeva za ve~jo enakost v mednarodni trgovini in s tem deprivilegiranim proizvajalcem omogo~ila dostojno pre`ivetje ter prispevala k zmanj{anju svetovne rev{~ine, bolezni, lakote, zadol`evanja in degradacije okolja.

Fair trade temelji na dialogu, transparentnosti in spo{tovanju, si prizadeva za ve~jo enakopravnost in z bolj{imi pogoji prodaje prispeva k trajnostnemu razvoju.

Za zaposlene tak{en na~in pomeni proizvodnjo brez otro{kega ali prisilnega dela, varne in zdrave delovne pogoje, veljavne pogodbe za delo, pravi~no pla~ilo, pravico do ~lanstva v sindikatih, odsotnost diskriminacije ter normalen delovnik.

Odgovornost Stampattoo Nedolgo nazaj se je majhna skupinica kreativnih posameznikov, ki jim je mar, lotila ustvarjanja ekolo{kih izdelkov, z zavedanjem, da za dober izdelek ni dovolj le

estetika, temve~ tudi eti~na in ekolo{ka komponenta.

V svet, kjer je globalna industrijska civilizacija povzro~ila nepopravljivo {kodo za okolje, podnebje in ~love{tvo, se tako rojeva nova blagovna znamka in kultura Stampattoo, pod okriljem katere ta trenutek nastajajo ekolo{ke majice z estetskimi, duhovitimi, predvsem pa pozitivnimi dizajni.

Tiskajo jih z okolju prijaznimi barvami na 100 % organski bomba` (v skladu z Global Organic Textile Standard, s certifikati Control Union in Soil Association, ki zagotavljajo zelo visoke standarde okoljevarstvene in dru`bene odgovornosti; 90% zmanj{an oglji~ni odtis (CO2e) v skladu z BSI PAS 2050 in s Carbon Trust certifikatom – za proizvodnjo je uporabljena izklju~no vetrna energija; pravi~na trgovina in eti~na proizvodnja, revidirana s strani Fair Wear Foundation).

Za za~etek so se torej lotili majic, ki jim tedensko dodajajo nove dizajne, v prihodnosti pa na~rtujejo {iroko paleto kreativnih, izvirnih in zabavnih ekolo{kih izdelkov vseh vrst.

S svojim ustvarjanjem, delom in vrednotami `elijo biti zgled, ki navdihuje in motivira. Stampattoo `eli pustiti pe~at - pa ne le na okolju, temve~ tudi na ljudeh. • Alenka Paveo, Sara Zdravje

E mail: energetski.svetovalec@siol.net

V 25. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo: Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Vse pravice pridr`ane.

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.

str. 1 Pirnar str. 2 IBC Solar str. 3 Caleffi Hidrotermika d.o.o. str. 4 Pomurski sejem d.d. str. 7 Merkur d.d. str. 8 Elektro Ljubljana d.d. str. 9 Soleg GmbH str. 10 Techaton d.o.o. str. 13 Enertec d.o.o. str. 15 Inpro 22 str. 17 Saubermacher Slovenija d.o.o.

str. 20 Ellatron d.o.o. str. 21 Vaillant d.o.o. str. 23 Henkel Slovenija d.o.o. str. 24 Dines d.o.o. str. 25 Herz d.d. str. 27 HS s.p. str. 28 Rehau str. 30 Zdru`enje pe~arjev str. 37 Titan d.d. str. 38 TIM-S str. 39 Gomon solar d.o.o.

str. 41 Grunfos d.o.o. str. 42 Bio planet d.o.o. str. 43 Energetika Maribor d.o.o. str. 44 Inovateh d.o.o. str. 45 Armex armature d.o.o. str. 47 Tersus d.o.o. str. 49 MT merilna tehnika d.o.o. str. 51 Ream d.o.o. str. 52 Gradiatim str. 53 KO^EVAR&SINOVI str. 54 Knut d.o.o.

str. 56 Atlas Trading d.o.o. str. 58 Remih in`eniring d.o.o. str. 59 Gorenje d.d. str. 61 Rima hi{e d.o.o. str. 65 Xella porobeton si d.o.o. str. 66 Kalcer d.o.o. str. 67 PVC Nagode d.o.o. str. 68 Fibran str. 69 AJM d.o.o. str. 70 Wienerberger opekarna d.d. str. 72 Atlas Trading d.o.o.

Merkur - tehni~ne trgovine z novo preobleko Opazen preobrat v ponudbi in konkuren~nosti Urednica Jo`ica Ekart

Merkur je v zadnjih letih veljal kot eden mo~nej{ih stebrov v trgovini s tehni~nim blagom, tako za podjetja, kot kon~ne individualne kupce. Po zadnjih, vsem znanih pretresih in negotovostih obstoja, po gradbeni krizi, ki je {e ni konec, se Merkur pospe{eno vra~a na trg, tako s strani dobaviteljev, kot kupcev.

V Merkurju nam je g. Lojze Bertoncelj, vodja oddelka Storitve in razvoj, postregel z odgovori na vpra{anja o nekaterih aktualnih spremembah v ponudbi.

Lahko izpostavite novost v Merkurjevi ponudbi ta trenutek, z vidika koristi za kupce?

Izpostavljamo usmeritev na kon~ne kupce, ki so v `ivljenjski situaciji, da `elijo oz. morajo investirati v izbolj{anje svojih bivalnih prostorov. Lahko gre za povsem nove (pasivne) gradnje ali za energetsko obnovo, kot je prenova ogrevanja, hlajenja in prezra~evanja, menjava stavbnega pohi{tva, toplotna obnova fasade in strehe, izdelava mansarde, ali pa prenova kopalnice in in{talacij. Vsem tem kupcem nudimo ugodnosti v okviru programa Gradimo z Merkurjem.

Kaj je bistvo ponudbe Gradimo z Merkurjem?

Bistvo ponudbe je individualna obravnava. Kupci so preko razli~nih medijev in prodajnih mest pozvani, da nam zaupajo `elje, katerim potem prilagodimo ponudbe in re{itve na klju~. Slednje vsebujejo tako na~rtovanje od izrisa kopalnic, svetovanja pri izboru izdelkov, pomo~ pri financiranju in pri pridobivanju nepovratnih sredstev iz EKO sklada, ureditev nakupa z vgradnjo z davkom 8,5 % namesto 20 %.

Individualna obravnava je pomembna, vendar trg zahteva ve~, po ~em ste druga~ni od konkurence?

Kupec bo presene~en nad pripravljenostjo in usposobljenostjo t.i. skrbnikov kupcev. Individualna obravnava odpravlja negotovost in strah kupca pred napa~nimi odlo~itvami, hkrati pa prina{a tudi neposredne in posredne finan~ne koristi.

Neposredna korist je vsaj 12 % popust za vse ve~je nakupe. Kupcem, ki si `elijo individualne oskrbe, nudimo najmanj 3 % popust za vse izdelke, ki jim cena ni tako ali druga~e `e zni`ana. V primeru pla~ila z gotovino dobijo do 5 % popusta in za nakupe na Merkurjevo kartico zaupanja {e dodanih do 5 % v obliki bona za popust, kar skupaj predstavlja vsaj 12 % popusta.

Posredne finan~ne koristi pa so konkretna pomo~ z obrazci pri pridobivanju nepovratnih sredstev iz EKO sklada. Pametno vodena investicije je lahko zelo kakovostna in finan~no ugodna.

Lahko ra~unamo na posodobitev internetne podpore kupcem?

Kak{ne?

Spletna trgovina je bila celovito prenovljena konec lanskega leta. Vse spremembe Lojze Bertoncelj, vodja oddelka na izdelkih in cenah Storitve in razvoj v Merkurju so teko~e a`urirane iz zalednih informacijskih sistemov. Narejena je nova klasifikacija asortimana samo za spletno trgovino in sicer z vidika kupca.

Kupec si lahko poi{~e in prebere lastnosti in koristi posameznih izdelkov. Del splo{nega programa se vse bolj uspe{no prodaja na internetu, ravno investicijski nakupi z vgradnjo pa so podro~je, kjer kupci pri~akujejo in cenijo ve~ kot le nakup. Vzporedno s spletno trgovino so vzpostavljeni tudi vsebinski portali Gradimo z Merkurjem, Vrtnarimo s srcem s poglobljenimi informacijami o gradnji in vrtnarjenju.

Kolik{no je povpra{evanja po prenovah sistemov ogrevanja in kak{nih?

V okviru individualne obravnave Gradimo z Merkurjem imamo dale~ najve~ in{talacij solarnih sistemov in toplotnih ~rpalk, v zadnjem ~asu pa tudi sistemov hlajenja in klim. Ravno na teh, tehnolo{ko vse bolj dovr{enih tehnologijah, pride v po{tev strokovna vgradnja, brez katere tako ali tako ni garancije, zelo do izraza. Kupci razumejo, da si Merkur ne more privo{~iti, da bi jih kakorkoli prevarali, strokovno, pri vgradnjah, z nakupnimi ugodnostmi, ker se bodo `e naslednje leto vrnili z novo potrebo pri adaptacijah. Zelo za dobrodo{lo se je izkazala tudi na{a pomo~ z delno predizpolnjenimi obrazci za pridobivanje sredstev iz EKO sklada.

Ĺ e zadnje vpra{anje: Kaj bo Merkurju novega prinesla jesen?

Predvsem precej strank, ki bodo v tem ~asu tako ali druga~e gradili in obnavljali z Merkurjem. •

Gradimo z Merkurjem STREŠNE KRITINE SUHOMONTAŽA ELEKTROINSTALACIJE OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE OMETI IN FASADE GROBA GRADNJA

STAVBNO POHIŠTVO KOPALNICA NA KLJUČ

UREDITEV OKOLICE

OPREMA DOMA

TALNE IN STENSKE OBLOGE VODA IN KANALIZACIJA Individualna obravnava vključuje: • vsaj 12 % popusta za vse večje nakupe* • strokovna pomoč pri načrtovanju, izbiri, nakupu in izvedbi • posredovanje možnosti nakupa z vgradnjo po nižji davčni stopnji 8,5 % namesto 20 % • pomoč pri financiranju in pridobivanju nepovratnih sredstev iz EKO sklada ...

Ugodnosti veljajo za kupce s statusom Graditelj.

3-5% 2-5% GOTOVINSKI POPUST

BONITETNI POPUST

* Podrobnosti na www.merkur.si/graditelj

Merkur, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo

Za individualno oskrbo in ugodnosti pošljite na številko 3131 sporočilo MERKUR GRADITELJ. Poklicali vas bomo nazaj in vam ponudili pomoč pri uresničevanju vaših potreb in želja.

8

OBNOVLJIVI VIRI

Son~na elektrarna za zeleno energijo Energija sonca predstavlja velik neizkori{~en potencial energije, ki se ga {e vedno premalo zavedamo. Son~na energija je neomejena, ~ista in brezpla~na.

750 MWh Zelene energije Z izgradnjo prve son~ne elektrarne se je Elektro Ljubljana, `e skoraj pred

desetletjem, aktivno usmeril v proizvodnjo elektri~ne energije iz obnovljivih virov. Letna proizvodnja v lastnih son~nih elektrarnah zna{a 750 MWh Zelene energije. Tako z elektri~no energijo iz son~nih elektrarn napajamo 230 gospodinjstev in s tem vsako leto prihranimo 450 ton ogljikovega dioksida, kar ustreza 1.125 na

novo zasajenim drevesom ali 2,25 milijona prevo`enim kilometrom. • Elektro Ljubljana Obnovljivi viri energije Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana Tel.: 01/230 4000 E po{ta: soncne.elektrarne@elektro-ljubljana.si Splet: www.elektro-ljubljana.si

NAPREDNE RE[ITVE

9

Solarmagic za ve~ son~ne elektrike Ve~ solarnih modulov med seboj vedno pove`emo v serijo z zaporedno vezavo.

Izkoristek in mo~ sistema bo najve~ja, ~e vsi delujejo s polno mo~jo, uravnote`eno in brez motenj. @e manj{e razlike med moduli, ne glede na vzrok, povzro~ijo ob~uten padec mo~i celotne verige. Podobno, kot ~e bi v serijo zaporedno vezanih baterij vgradili izrabljen ~len, ki nato povzro~i padec napetosti in toka v celotni zanki.

Za zasebne in javne sisteme Proizvajalec National Semiconductor je izdelal elektronski izravnalni ~len, SolarMagic.

Deluje kot optimizator mo~i in vsakemu posameznemu modulu omogo~a doseganje maksimalne mo~i, brez da bi pri tem slab{e delujo~i moduli v elektri~ni zanki poslab{ali donos celotne naprave. Solarni izplen lahko izbolj{a celo do 57%, napravo pa lahko tudi naknadno brez te`av vgradimo v vsako fotovoltai~no napeljavo. Naprava je vgrajena v manj{e hi{ne in velike sisteme z ve~ sto moduli ter v obeh primerih odli~no deluje.

Razli~ne motnje ki jih je sposobna kompenzirati dodatna elektronika

Razmišljamo sonēno

Presenetljiv vpliv sen~enja Z napravo Solarmagic lahko kompenziramo razlike v kvaliteti modulov, vplive staranja in razli~nih kombinacij vezave ter razli~nih nagibov in obrnjenosti posameznih modulov. Izravnaval bo tudi zunanje vplive sen~enja predmetov, stavb, umazanije ter predmetov, ki jih veter prinese na module.

Med motnjami ima na primer vpliv sen~enja presenetljivo velik in neugoden vpliv na delovanje solarnega polja. Senca na 0,15% skupne povr{ine modulov povzro~i padec skupne u~inkovitosti za 3,7%, 2,6% senca padec 16,7%, 11% senca pa celo 36,5% padec. Zato bo elektronski dodatek zago-

Brez SolarMagic elektronike bi zaradi enega osen~enega modula u~inek padel na 565W

tovo izbolj{al delovanje vsakega sistema, saj bo uravnote`il in zmanj{al vpliv motenj in dvignil skupni u~inek fotovoltai~nega polja, ne glede na njegovo velikost. •

• Veleprodaja opreme za fotovoltaiko • Izvedba solarnih parkov • Veleprodaja solarnih sistemov in ogrevanje na drva • Oprema za profesinalne Inštalaterje in storitve ProĮ-oprema: SunEye 210 – ponujaa ekskluzivno soleg

Tihec Elektronski sklop ki uravnote`i delovanje posameznega modula z vsemi drugimi v sistemu

soleg l GmbH b pisarna Ljubljana Tel. +386 59 012 838 Mob +386 41 786 100 simon.frumen@soleg.si

www.soleg.si

Son~na elektrarna pred privatno stanovanjsko hi{o v okolici Kopra.

(Avtor fotografije: Jure Filipi~)

10

OVE

@

e postavljene son~ne elektrarne s fotonapetostnimi moduli enega naprednej{ih evropskih proizvajalcev Solarwatt AG, dokazujejo nadpovpre~no u~inkovito delovanje fotonapetostnih modulov, ki zagotavljajo hitrej{e povra~ilo nalo`be in dodaten zaslu`ek za investitorja.

Prednosti za investitorje Podjetje Techaton d.o.o. je eden vodilnih slovenskih ponudnikov son~nih elektrarn po sistemu na klju~. Ve~ kot 40 izvedenih projektov razli~nih velikosti in izvedb pri~a o pomembnih izku{njah strokovno usposobljene ekipe in`enirjev, projektantov in monterjev. Strankam svetujemo in jih skrbno vodimo skozi celoten proces na~rtovanja, administrativnih postopkov in postavitve son~ne elektrar-

Prestrezamo sonce in plemenitimo va{ denar ne. Strokovna ekipa poskrbi za analizo predvidene lokacije za postavitev son~ne elektrarne, izdelavo projektne dokumentacije, postavitev son~ne elektrarne ter pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in pogodb za priklju~itev na distribucijsko

omre`je in odkup proizvedene elektri~ne energije.

Zavedamo se nujnosti brezhibnega delovanja son~ne elektrarne skozi celotno obdobje trajanja pogodbe o odkupu elektri~ne energije. Sprotno vzdr`evanje son~ne elektrarne, ter nadzor nje-

Son~na elektrarna na strehi bazena Terme Vivat v Moravskih Toplicah.

(Avtor fotografije: Jure Filipi~)

nega delovanja in u~inkovitosti, zaznavanje slab{ega delovanja in takoj{nje ukrepanje, prepre~ujejo izpad dohodka in zagotavljajo dolgoletno brezhibno delovanje celotnega sistema.

Spoznajte Solarwatt Dru`ba Solarwatt AG, je na svetovnem trgu prisotna `e od leta 1993 in je v letu 2010 {e pove~ala svoje proizvodne zmogljivosti ter zagnala eno najsodobnej{ih evropskih proizvodenj fotonapetostnih modulov. O kakovosti produktov in storitev ki jih nudi podjetje Techaton, pri~a tudi dejstvo, da se je `e kar nekaj na{ih strank odlo~ilo za pove~anje svoje son~ne elektrarne, izvedbo pa je ponovno zaupalo na{emu podjetju. • Jure Filipi~

Koncentrirana son~na energija za proizvodnjo elektrike in toplote (vir: ABSOLICON Solar Concentrator AB)

NOVOSTI

11

Nov fotovoltai~ni stre{nik Zaklju~ek sejma Intersolar 2011 in nagrade 10. junija je vrata zaprl mednarodni sejem Intersolar 2011.

Lahko se pohvali z dobrim obiskom, velikimi razstavnimi povr{inami in dobro organizacijo.

Dogodek, ki je najbolj pritegnil tako razstavljalce, kot tudi strokovno javnost, so nagrade za najbolj{e produkte. V leto{njem letu so izbirali nagrade na vseh treh klju~nih podro~jih sejma – v nadaljevanju kratka predstavitev treh zanimivej{ih in nagrajenih.

^i{~enje vode s soncem Najbolj zastopano podro~je je bila fotovoltaika, kjer je nagrado za „SuMeWa|SYSTEM” prejelo podjetje Autarcon GmbH. Razvili so inovativno re{itev za ~i{~enje vode s pomo~jo son~ne energije.

Re{itev je namenjena za de`ele s slabo vodovodno infrastrukturo in slabo kakovostjo vode.

Omogo~a ~i{~enje, filtriranje in dezinfekcijo vode in ima lasten vir energije (solarna energija).

Posebnost re{itve je tudi enostavno vzdr`evanje in ~i{~enje naprave. Po navedbi virov je naprava primerna za dr`ave v razvoju, z masovno proizvodnjo pa bi lahko s to napravo omogo~ili ~isto vodo do 800 milijonov ljudem.

Kemi~na obdelava silicija Na podro~ju tehnologije za proizvodnjo fotovoltai~nih re{itev je bilo nagrajeno podjetje Decker Anlagenbau GmbH, Berching.

Del linije za recikliranje silicija (vir: DECKER Anlagenbau GmbH)

Razvili so izredno napredno re{itev za recikliranje in ~i{~enje silicija s pomo~jo kemi~ne obdelave. Podjetje je prepoznalo veliko prilo`nost za uporabo tak{ne tehnologije, saj se proizvodnja fotovoltai~nih modulov pove~uje, s tem pa tudi odpadni material, ki nastane pri proizvodnji.

Poleg tega predstavlja velik izziv in veliko poslovno prilo`nost v prihodnje tudi recikliranje starih fotovoltai~nih modulov, ki bo v kratkem postalo aktualno.

Toplota in elektrika iz PV sistema Pri termosolarnih tehnologijah je bilo nagrajeno podjetje ABSOLICON Solar Concentrator AB s produktom Absolicon X10 PVT. Gre za napreden produkt, ki s pomo~jo fotovoltaike in koncentriranja son~ne energije omogo~a proizvodnjo elektri~ne energije in toplote hkrati, ter pri tem daje poudarek proizvodnji toplote. Po navedbah virov so izkoristki v primerjavi z ostalimi sistemi visoki.

Koncentrirana son~na energije je usmerjena v center kolektorja, kjer se s pomo~jo fotovoltai~nih celic ustvarja elektri~na energija.

Fotovoltai~ne celice pa so v ozadju hlajene z vodo, kar omogo~a pridobivanje tople vode.

Sejem Intersolar 2011 je {e enkrat dokazal, da je edinstven v tem delu Evrope in da privabi tako najbolj{a podjetja, kot tudi obiskovalce. • TR

Nastal v sodelovanju med kemi~nim velikanom, firmo BASF in proizvajalcem modulov Schott Solar, re{itev pa so predstavili na leto{njem sejmu Intersolar. Stre{ni sklop je sestavljen iz samo dveh delov, stre{nega elementa posebne oblike in dvostekelnega solarnega modula brez okvirja.

Izdelek je namenjen predvsem za name{~anje na velike strehe industrijskih ali kmetijskih obratov.

Stre{nik iz Ultramida Montiramo ga neposredno na letve ostre{ja in je opremljen s kanali za odvod de`evnice, zavihki za vodotesno polaganje, omogo~a prezra~evanje spodnje ploskve in ima vgrajene kanale za elektri~ne napeljave. V sredini se nahaja velika odprtina, zaradi ~esar 1,2 x 2 m velik stre{nik tehta samo 8 kilogramov, poraba materiala za izdelavo pa je manj{a. Oblika omogo~a zadostno nosilnost za 1,7 m2 velik fotovoltai~ni modul, ter omogo~a {e zelo pomembno lastnost, odli~no zra~enje in hlajenje spodnje ploskve modula.

Stre{nik brizgajo v enem kosu, plastika mora dobro te~i v ogretem modelu, zaradi ~esar ga je mo`no izdelati tudi na obi~ajnih strojih za brizganje plastike. Zato ima izdelek vedno to~ne dimenzije, material pa je dovolj `ilav in bo dolga desetletja kos vsem obremenitvam.

Prenese visoke temperature, son~no in UV sevanje ter vse napetosti, ki se pojavijo v zimskem ~asu. Ploskve stre{nikov lahko zlagamo eno na drugo, zaradi ~esar za transport potre-

bujemo malo prostora. Plastika Ultramid B High Speed je tudi dovolj ognjeodporna in spada v skupino B2.

Monta`a brez orodja Po namestitvi velikih plasti~nih stre{nikov sledi vlaganje fotovoltai~nih modulov.

Vlaganje je prava oznaka, saj so moduli opremljeni z vsko~niki, ki se samodejno zaprejo, ko je modul na mestu, po sistemu Click and Go. Dr`ala na modulu so prav tako izdelana iz ultramida s kovinskimi vlo`ki in omogo~ajo tudi enostavno prena{anje modulov. Dvostekelni moduli Schott so odporni na de`, to~o in vse druge vremenske vplive. Na novo oblikovan bajonetni priklju~ek se tesno prilega v vodilo, hkrati pa je gibljivo vpet in omogo~a toleran~no izravnavo med modulom in stre{nikom.

Zaradi svoje velikosti in povezav so moduli visokoproduktivni, monta`a pa je zaradi enostavnosti hitra in zato cenej{a.

Smer polaganja stre{nikov in modulov je odvisna od polo`aja in nagiba stre{ine, zato o njej odlo~a monter. Prednost modulov brez okvirja je tudi manj{a mo`nost zastajanja ne~isto~ na povr{ini. Dvostekelni moduli imajo visoko `ivljenjsko dobo, 30 letno garancijo na zmogljivost, silicijeve rezine pa so s patentiranim na~inom vlepljene med dve, 3 mm debeli stekleni plo{~i, ter morajo, poleg ostalih obremenitev zdr`ati tudi veter do hitrosti 200 km/h. Izdelek je nov, zato podatkov o zmogljivosti in cenah {e ni na razpolago. • Tihec

Poliamidni stre{nik velikosti 1,2 x 2 m nosi dvostekelni modul ki ga pritrdimo brez uporabe orodja

12

AKTUALNI DOGODKI

Agra 2011 Mednarodni sejem kmetijstva in `ivilstva Najve~ji v Sloveniji in sosedski regiji {tirih dr`av

A

GRA, 49. mednarodni kmetijsko-`ivilski sejem, bo v Gornji Radgoni potekal od sobote, 20. do ~etrtka 25. avgusta 2011.

TRAJNOSTNI POUDARKI V STROKOVNEM IN SPREMLJAJO^EM PROGRAMU

SOBOTA, 20. avgust 2011

13.00 - 14.00, dvorana 2, Turisti~ne kmetije z lokalno prehransko ponudbo (Predstavitev ukrepov Programa razvoja pode`elja in primerov dobrih praks), organizator: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije

NEDELJA, 21. avgust 2011

11.00 - 13.00, dvorana 5, okrogla miza: Samooskrba dru`ine in dr`ave, organizatorja: Ekosocialni forum in Ustanova dr. Antona Trstenjaka

Trajnostni razvoj Ob predstavitvi zdrave hrane ter vsega, kar potrebujemo za njeno okolju prijazno pridelavo in predelavo, se sejem AGRA vse bolj usmerja na vsa podro~ja ~lovekovega sobivanja z naravo; predstavil bo vse bolj pomembne obnovljive vire energije: biomaso, energijo sonca in bioplinarne.

Leto{nji poudarek bo na var~ni energetsko u~inkoviti gradnji ter na mednarodnem letu gozdov.

Kupujem slovensko, kupujem doma~e V zavedanju, da k varovanju okolja pomembno prispeva tudi samooskrba in potro{nja hrane v bli`ini njenega nastanka, bo opozarjal na doma~a ekolo{ka `ivila in kmetijstvo, regionalne pridelke in `ivila ter na avtohtone pasme slovenskih doma~ih `ivali in vrste rastlin. Stekla bo promocija projekta Kupujem slovensko in Kupujem doma~e. Na ogled bo sejem ponudil razstavo regionalnih `ivil, lokalne turisti~ne ponudbe, regij ter krajinskih in naravnih parkov. Projekt Vino Slovenija Gornja Radgona se bo predstavil kot sejem v sejmu. Novost bo sejemska u~na gozdna pot, s katero bodo organizatorji po~astili mednarodno leto gozdov. •

PONEDELJEK, 22. avgust 2011

9.30 - 13.30, dvorana 3, delavnica za investitorje in kmete - finansiranje bio plina, organizator: Razvojna agencija Sinergija 10.00 - 11.00, hala B, razstavni prostor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, okrogla miza: Kako v Sloveniji zagotavljamo varno in kakovostno hrano?

10.00 - 11.00, hala B, razstavni prostor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, okrogla miza: Je turizem na kmetiji dobra poslovna prilo`nost?

TOREK, 23. avgust 2011

12.00 - 13.00, dvorana 2, Kodeks v verigi preskrbe s hrano, organizator: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije 15.00 - 16.00, hala B, razstavni prostor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, okrogla miza: Predstavitev strategije uporabe biomase v energetske namene 12.00 - 14.00, dvorana 2, Sheme kakovosti hrane - funkcionalna hrana, Podpore ekolo{kemu kmetijstvu (politika, potrebe in interesi), organizator: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije

SREDA, 24. avgust 2011

13.00 - 16.00, dvorana 3, Forum SOBIO - socialni biomasni centri za trajnost sobivanja (~ezmejni pilotni projekt za vklju~evanje brezposelnih na podro~ju biomase in nege gozda), organizatorji: KGZS KGZ Maribor, RRA Mura, Mozaik-dru{tvo za socialno vklju~enost in partnerji iz avstrijske Ĺ tajerske 15.00 - 16.00, hala B, razstavni prostor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, okrogla miza: Prehranska veriga z ekolo{kimi proizvodi 9.30 - 13.30,dvorana 3, delavnica za investitorje in kmete - finansiranje bio plina, organizator: Razvojna agencija Sinergija

^ETRTEK, 25. avgust 2011

10.00 - 11.00, hala B, razstavni prostor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, okrogla miza: Ĺ olsko mleko, {olsko sadje - prve izku{nje implementacije in nadaljnji izzivi 10.00 - 14.00, dvorana 4, delavnica: Gozdna pedagogika, organizator: Zavod za gozdove Slovenije

Vsak dan ob 11.00 in 16.00 uri bo Zavod za gozdove Slovenije organiziral voden ogled z gozdarjem po dendrolo{kem parku, od 11.00 - 13.30 v hali B, na svojem razstavnem prostoru pa bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo Otro{ke delavnice na temo gozda in varovanja okolja. * organizatorji si pridru`ujejo pravico morebitne spremembe.

Podrobnej{e informacije: www.pomurski-sejem.si

FOTOVOLTAIKA

13

Energija se dra`i – s pravimi koraki do dolgoro~ne neodvisnosti od gibanja cen elektri~ne energije Elektri~na energija je v Sloveniji v primerjavi s tujino {e vedno ugodna!

Zadnje ~ase smo pri~a krepkim podra`itvam elektri~ne energije pri veliki ve~ini dobaviteljev. Dejstvo je, da elektri~na energija predstavlja v dru`inskem prora~unu vsakega gospodinjstva fiksen stro{ek, ki se mu seveda ni mogo~e izogniti. Vse kar lahko na tem podro~ju storimo je, da z ukrepi var~evanja in racionalizacije, koli~ino porabljene energije nadziramo in jo dr`imo v okvirjih, ki nekako izni~ijo rast cen energije. Navedeno seveda velja z dolo~enimi omejitvami, ki so pogojene z intenzivnostjo rasti cene in ob predpostavki, da lahko obstoje~e porabnike energije nadomestimo z var~nej{imi. Kakor hitro so ti ukrepi izvedeni, pa je nadalnje dodatno zmanj{evanje porabe elektri~ne energije tako reko~ nemo`no.

Od tega trenutka naprej bo stro{ek elektri~ne energije povsem odvisen od cene, ki pa bo po vseh predvidevanjih iz leta v leto vse vi{ja. @e zgolj primerjava dana{nje cene z ostalimi ~lanicami EU obmo~ja, ka`e tudi

na do 80% vi{jo ceno elektri~ne energije, ki jo pla~ujejo kon~ni odjemalci (podatek velja za Nem~ijo).

Najve~ potenciala na stanovanjskih objektih!

Za dosego popolne neodvisnosti od gibanja cen elektri~ne energije dobro re{itev nudijo (ponujajo) investicije v son~no elektrarno. Ob neizpodbitnem dejstvu, da se cene komponent tak{nih elektrarn v nasprotju s cenami energije zelo hitro zni`ujejo, postajajo son~ne elektrarne ~edalje bolj zanimive tudi za manj{e investitorje, ki v tem vidijo konstanten vir dohodka in precej ugodno stopnjo donosnosti (tudi do 10%), dolgoro~na pa zagotovijo popolno neodvisnost od rasti cene elektri~ne energije na trgu. Namestitev fotonapetostnih modulov je mo`na prakti~no na vsakem objektu. Seveda dr`i tudi to, da vsi objekti nimajo optimalne lege in strehe niso optimalno orientirane, vendar se je potrebno zavedati dejstva, da razlike v proizvodnji fotonapetostne elektrarne, ki je name{~ena na optimalno proti jugu usmerjeno in npr. stre{ino, ki gleda proti zahodu ni ve~je kot

20%. Glede na trend, ki je v tem trenutku v Sloveniji (strma rast in{taliranih elektrarn), je v prihodnje pri~akovati predvsem porast {tevila son~nih elektrarn ravno na tem segmentu, kjer je potencial glede na {tevilo stanovanjskih objektov tudi najve~ji.

Paketne re{itve son~nih elektrarn za stanovanjske objekte! ^e govorimo pri ve~jih stre{nih povr{inah po potrebnem, precej individualnem pristopu obravnavanj razpolo`ljivih povr{in, lahko pri eno oziroma dvodru`inskih objektih uberemo pristop razvr{~anja v dolo~ene skupine oz. sete. To pomeni dodatno zni`evanje stro{kov same izgradnje, hkrati pa investitor `e sam predhodno pridobi precej informacij o sami napravi (potrebna povr{ina, sestavni elementi, stro{ki, itd.). V podjetju Enertec, d.o.o. se zavedamo potenciala tega segmenta in smo zato pripravili paketne re{itve oz. sete son~nih elektrarn, ki zajemajo vse potrebne sklope in elemente, ki so potrebni za postavitev tak{ne naprave na streho stanovanjskega objekta. • Peter Kumer, univ.dipl.gosp.in`.el.

14

I

ntegrirane fotonapetostne elektrarne so narejene iz materiala, ki se uporablja kot nadomestilo standardnih gradbenih materialov v delih ovoja stavbe, kot so strehe, stre{na okna ali fasade. Vedno bolj so vklju~ene v gradnjo novih stavb, kot glavni ali pomo`ni vir elektri~ne energije.

Uporabijo se pa lahko tudi pri obstoje~ih stavbah, kjer je potrebna izvedba sanacije strehe.

Integriran S2 PLUS fotovoltai~ni sistem Prednost integriranega fotonapetostnega sistema je v tem, da moduli nadomestijo stre{no kritino in se s tem posledi~no zmanj{ajo tudi stro{ki vgrajenih materialov. Ta prednost je integrirane fotonapetostne sisteme naredila za eno izmed najhitreje rasto~ih segmentov fotovoltai~ne industrije.

Inpro 22 d.o.o. je ekskluziv-

Inpro 22 & Fath Solar Integrirane son~ne elektrarne na klju~, projektiranje in svetovanje ni zastopnik integriranega S2 plus fotovoltai~nega sistema, ki ga proizvaja nem{ko podjetje Fath Solar GmbH. Re{itev, ki jo ponuja sistem integrirane son~ne elektrarne s komercialnim imenom S2 plus, je tehnolo{ko vrhunska in zelo zanimiva tako z vidika estetike kot tudi funkcionalnosti izvedbe.

Sistem S2 plus ni samo preprost in hiter za vgradnjo, temve~ ustvari tudi estetsko, gladko in homogeno povr{ino

strehe z minimalnimi spoji, zaradi ~esar je izgled strehe fantasti~en. V primerjavi z obi~ajnimi sistemi, S2 plus zagotavlja bolj{o kvaliteto in nudi ve~je zadovoljstvo na{ih strank.

Glede na to, da podjetje Fath Solar zelo veliko sredstev nameni razvoju in raziskavam (R&R) na podro~ju fotovoltaike, ni presenetljivo, da so to leto predstavili dva nova izdelka in sicer stre{no okno in son~ne kolektorje, ki se

FATH Solar je razvil prodorno tehnologijo proizvodnje za oblikovanje fotonapetostnih modulov. S2 plus moduli se izdelujejo s tehnologijo lepljenja, ki se `e leta uspe{no uporablja v avtomobilski industriji.

Ta tehnologija zagotavlja velike prednosti pri oblikovanju modulov in zato odpira nove mo`nosti za integracijo son~nih modulov v streho.

Novost 1: popolnoma integrirano stre{no okno za FATH S2plus fotovoltai~ni sistem

popolnoma prilagajajo S2 plus fotovoltai~nemu sistemu.

V podjetju Inpro 22 smo zelo zadovoljni z na{im nem{kim partnerjem, ker se zavedamo, da zastopamo podjetje, ki je na tr`i{~u fotovoltaike prisotno `e dalj ~asa in ki ima zelo dober in kvaliteten izdelek. Poleg tega, da na{im strankam nudimo izgradnjo tako integriranih kot tudi klasi~nih son~nih elektrarn na klju~, je trenutno aktualno tudi to, da se s podjetjem Fath Solar pripravljamo za skupne projekte, kjer bomo najemali strehe za postavitev lastnih son~nih elektrarn.

Lastniki stre{nih povr{in, primernih za postavitev son~ne elektrarne so dobrodo{li v pod-

FOTOVOLTAIKA S2 plus: Integrirano

• Izjemno primeren za gradbeno integracijo ali monta`o z nosilci • Novo razviti moduli z »nevidnim« okvirjem S2 plus: Estetski videz

• Nemoteno vklju~evanje modulov v stre{no povr{ino • Odpira nove mo`nosti za lastnike domov, pa tudi za arhitekte S2 plus: Hitro

• Znatno manj povezav, ki jih je potrebno pritrditi • Lahka in hitra monta`a z uporabo vezanih plo{~ S2 plus: ^isto

• Optimalno odvajanje umazanije, snega in vode, izbolj{an samostojni u~inek ~i{~enja • Dodatne povr{ine, bolj{a u~inkovitost in ve~ji izkoristek na kvadratni meter S2 plus: Preprosto

• Manj pritrdilnih elementov • La`je rokovanje in manj stro{kov

Nova fotovoltai~na ideja

I

zumitelji trdijo, da jim je uspelo izdelati prvo fotovoltai~no okno, ki zdru`uje energetsko u~inkovitost, visoko energijsko gostoto in omogo~a skoraj nemoten razgled.

Vse podobne izdelke ozna~ujejo s kratico PVGU (Photovoltaic Glass Unit).

Var~no in u~inkovito

Novost 2: popolnoma integrirani son~ni kolektorji za FATH S2plus fotovoltai~ni sistem

jetju Inpro 22, v pisarnah v Ljubljani ali Mariboru, kjer vam bomo svetovali in pomagali pri izvedbi postopka za oddajo strehe. Posebnost najema strehe s strani na{ega podjetja

je v tem, da vam z na{o integrirano son~no elektrarno saniramo dotrajano kritino in tudi pla~amo najemnino za uporabo va{ih stre{nih povr{in. • Sedin Kumali}, mag. posl. ved

Osnovna nova ideja je paket vodoravnih steklenih in votlih pravokotnih prizem, ki so z o`jo stranico nalo`ene ena na drugo. V stike so vgrajeni fotovoltai~ni trakovi, ki svetlobo spremenijo v elektriko. Povr{ina vodoravnih ploskev je zaradi tega zelo velika, zato je elektri~ni donos tega okna kar {tirikrat ve~ji, kot ga lahko dobimo iz obstoje~ih podobnih izdelkov. V poletnem ~asu ko je sonce visoko, trakovi delujejo tudi kot sen~ilo, in so ravno v pravem polo`aju za prestrezanje energije. Stekleni paket je v vodoravni smeri prozoren, pogled v zunanjost pa je le delno oviran.

Velike steklene povr{ine sodobnih neboti~nikov postanejo fotovoltai~ni kolektorji

Poskus v Sears Towerju Nekaj tak{nih oken so vgradili v ju`no fasado neboti~nika, v 56 nadstropje. ^e bodo testi zadovoljivi, bi lahko na tem delu fasade vsa okna zamenjali z novimi in s tem v son~nem dnevu pridelali kar 2 MW elektrike. Celoten paket je vgrajen {e med zunanje in notranje steklo, zato so tudi toplotno izolacijske lastnosti takega okna zelo dobre. Za sedaj delajo poskuse samo z okenskimi povr{inami. ^e bo sistem u~inkovito deloval ga bodo poskusili vgraditi tudi v prozorne stre{nike. Prvi izra~uni proizvajalca, Pythagoras Solar, ka`ejo, da se bo investicija povrnila v petih letih, cena ploskve velike 30 x 30 cm takega modula pa zna{a okrog 80 €. Tako u~inkoviti moduli lahko danes energetsko neu~inkovitim stavbam omogo~ijo premik v smer ni~energetskih objektov. •

Razmišljate o investiciji v sončno elektrarno?

INTEGRIRANE SONČNE ELEKTRARNE, PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE!

Tel: 040 554 717

15

www.soncna-elektrarna.biz Stekleni profili z vodoravnimi pasovi fotovoltaike proizvajajo elektriko

Tihec

16

EKOLOGIJA

Investicije v varstvo okolja so se od leta 2001 podvojile, a so v letu 2008 zna{ale 346.635 EUR, to je 5,1% vseh investicij v Sloveniji v navedenem letu.

Svetovni dan varstva okolja in gozdovi Leto{nja `e 40. obele`ba svetovnega dneva varstva okolja pod okriljem Zdru`enih narodov se s svojo nosilno temo »Gozdovi – narava na uslugo« aktualno pridru`uje mednarodnemu letu gozdov; z namenom vzpodbujanja ohranjanja gozdov in njihove trajnostne rabe.

Sporo~ilnost teme poudarja dva vidika.

Prvi je povezan z gozdom in uslugami, ki nam jih ta nudi, drugi vidik pa je nelo~ljivo povezan z osrednjo vsebino dneva – varstvom okolja oziroma z naravo v naj{ir{em pomenu.

Svetovni dan varstva okolja Nosilna tema: »Gozdovi – narava na uslugo« Vir: Eurostat

Gozdovi bla`ijo u~inke podnebnih sprememb Gozdovi predstavljajo pomembno vrednoto in so hkrati vir najrazli~nej{ih dobrin, od neposrednih (lesa, gozdnih sade`ev, pitne vode) do posrednih (prostor za rekreacijo in oddih ter delo). Poleg okoljskih vidikov sta prav gotovo najbolj izpostavljena gospodarski ter podnebni vidik. Prav slednji pa je bistven pri dojemanju pomena ohranjanja gozdnih povr{in, poleg ohranjanja biodiverzitete in `ivljenjskega prostora. Gozd oziroma lesna biomasa namre~ pozitivno vpliva na u~inke podnebnih sprememb, saj iz ozra~ja ve`e ogljikov dioksid.

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so gozdovi v letu 2009 pokrivali 1.186.104 ha povr{ine ali 58,5 % ozemlja dr`ave. Te velike povr{ine - po dele`u gozdov nas preka{ata le Finska in Švedska - predstavljajo ogromen potencial kot skladi{~e toplogrednih plinov. Z upo{tevanjem ponorov, procesa, ki iz ozra~ja odstranjuje toplogredne pline in pove~uje koli~ino ogljika v biomasi, so bili izpusti CO2 leta 2008 zmanj{ani za 47,7 %.

Ta dele` se je v zadnjih letih gibal okoli 50 %, vendar pa je pri{lo do rahlega upadanja na ra~un pove~evanja izpustov CO2, predvsem iz prometa.

Podatki Agencije RS za okolje ka`ejo, da so se izpusti CO2 v letu 2008 pove~ali za 202 % glede na izhodi{~no leto 1986 po obveznostih Kjotskega protokola.

Proizvodnja elektri~ne energije iz obnovljivih virov (%), EU-27, 2008

dodani vrednosti gozdarske dejavnosti ka`ejo 0,3-odstoten prispevek k BDP. Dodana vrednost in bruto dodana vrednost na zaposlenega se sicer vseskozi pove~ujeta in sta bili leta 2009 enkrat ve~ji kot leta 2000, a omenjeni dele` ve~inoma ostaja nespremenjen. Zaposlenost v gozdarstvu, ki se zaradi upo{tevanja ob~asnega in sezonskega dela meri v polnovrednih delovnih mo~eh (PDM), zajema pla~ano in nepla~ano delovno silo (kmetje). Ta se je v zadnjih petih letih gibala okoli 70 % vseh zaposlenih v gozdarski dejavnosti, vseeno pa je pomemben vidik dodaten zaslu`ek, ki ga dejavnost omogo~a.

Pri proizvodnji elektri~ne energije skoraj tretjina iz obnovljivih virov Les v Sloveniji predstavlja tudi pomemben obnovljiv vir za energetske namene.

Poleg okroglega lesa se za pridelavo toplotne in elektri~ne energije uporabljajo tudi lesni ostanki. V strukturi bruto proizvodnje elektri~ne energije iz obnovljivih virov in odpadkov se dele` lesa vseskozi giblje nekaj

V Sloveniji je gozdarstvo ekonomsko nepomembna dejavnost Gozd oziroma z njim povezana gozdarska dejavnost ima tudi pomembni funkciji: socialno in gospodarsko. Podatki o bruto Investicije za varstvo okolja po namenih, Slovenija, 2008

nad 2 %, razen v letu 2008, ko je dosegel 5,4 %. Dele` hidroenergije pa je med leti 2002 in 2009 vztrajal okrog 96 %. Pomemben podatek v zvezi z obnovljivimi viri pri proizvodnji elektri~ne energije je njihov skupni dele` v celotni proizvodnji. Slovenija si je v skladu z Direktivo 2001/77/EC o promociji elektri~ne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, zadala cilj v letu 2010 dose~i 33,6-odstotni dele` te energije. Temu smo se po zadnjih podatkih za leto 2008 pribli`ali z 29,1 %.

Kako skrbimo za okolje v Sloveniji ?

Eden izmed pokazateljev skrbi za okolje je statisti~ni kazalnik o investicijah, namenjenih varstvu okolja. Podatki za obdobje 2001–2008 ka`ejo, da so se skupne investicije pove~evale: leta 2008 so zna{ale 346.635 EUR in so s tem dosegle dvakratno vrednost iz leta 2001. Po zadnjih podatkih za leto 2008 je bilo v Sloveniji najve~ investicij namenjenih varstvu zraka (28 %), varstvu povr{inskih voda (26 %) ter odstranjevanju odpadkov (21 %). Najmanj smo v Sloveniji namenili varstvu biodiverzitete (3 %).

Za opis stanja v okolju so pomembni tudi {tevilni kazalniki za odpadke, ki prikazujejo koli~ine nastalih odpadkov ter ravnanje z njimi. V letu 2009 smo v Sloveniji proizvedli 6,8 milijona ton komunalnih odpadkov in odpadkov iz proizvodnih ter storitvenih dejavnosti. Od teh skupnih koli~in je bilo predelanih 5,1 milijona ton odpadkov in 1,7 milijona ton odpadkov odstranjenih, od tega je bilo odlo`enih 55 % odpadkov. V letu 2009 smo uvozili skoraj 700.000 ton odpadkov, izvoz pa je bil bistveno manj{i, skoraj 200.000 ton. • Matej Mlakar vir: Statisti~ni urad RS, 3. junij 2011

ODPADKI

17

Kompostiranje 2. julij, dan odprtih vrat ^eprav smo Slovenci med novimi ~lani Unije med najbolj dejavnimi pri lo~evanju odpadkov, nas {e vedno ~aka veliko dela saj na na{ih odlagali{~ih {e vedno pristane okoli 80 odstotkov odpadkov, medtem, ko je povpre~je v EU okoli 40 odstotokov. Po letu 2015 bo namre~ lahko v Sloveniji delovalo le okoli deset odlagali{~, ki ne bodo kos sedmim milijonom tonam odpadkom, ki jih pridelamo na leto. Osredoto~iti se bomo morali na predelavo in ravnanje z odpadki, saj se je zaostrila tudi zakonodaja, ki prepoveduje odlaganje neobdelanih odpadkov. Za dosego teh ciljev bomo morali na novo zgraditi in posodobiti obstoje~o infrastrukturo za obdelavo odpadkov. Lep primer posodobitve infrastrukture najdemo na Vrhniki, kjer je tehnolo{ko najnaprednej{i center za ravnanje z biolo{kimi odpadki pri nas.

Velik problem pri doseganju direktiv Unije je ustrezna predelava biolo{kih odpadkov. Ti predstavljajo ve~ kot 40 odstotkov vseh komunalnih odpadkov - Evropejci vsako leto proizvedemo od 76,5 do 102 milijona ton biolo{kih odpadkov. Biolo{ki

se imenujejo zato, ker vsebujejo organske snovi, ki se razgradijo – zaradi tega so {e posebej primerni za kompostiranje. Kompostiranje spada med biolo{ke postopke predelave odpadkov. In ~eprav pri biolo{kih postopkih potekajo kemijske reakcije, se ti razlikujejo od kemijskih postopkov predvsem po tem, da te reakcije potekajo v mikroorganizmih ali okoli njih. Kompostiranje spada med aerobne postopke (ti potekajo pod vplivom mikroorganizmov v prisotnosti kisika) in ima {tevilne prednosti, kot so: vra~anje organskega materiala v naravo, pridobivanje naravnega gnojila, izbolj{anje tal zaradi pospe{evanja talnega `ivljenja in zaradi bolj{ega zbiranja vode ter zmanj{anje koli~ine odpadkov za cca 30%, z manj{o porabo dela.

Nova najve~ja kompostarna v Sloveniji Dober primer kompostiranja najdemo v vrhni{ki kompostarni, ki je trenutno najve~ja in najmodernej{a v Sloveniji.

Za mnoge manj{e in srednje ob~ine, ki skrbijo za ravnanje z odpadki, sta namre~ se`iganje in kompostiranje v ustreznih napravah zaradi visokih stro{kov - ker je odpadkov premalo –

Kompostiranje poteka v zaprtih tunelih

Notranjost kompostarne

nerentabilna. Zato se ob~ine ali regije povezujejo in zato je pomen kompostarne na Vrhniki toliko ve~ji za celotno regijo.

Podjetje je z visokim finan~nim vlo`kom kompostarno celovito rekonstruiralo in moderniziralo.

Posodobitev je bila kon~ana leta 2009, po poizkusnem obratovanju, pa je bilo leta 2010 pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. Sledilo je {e pokritje naknadnega zorenja komposta, kar je ob~utno manj{alo smradne emisije in koli~ine izcednih voda. Kompostiranje tako danes poteka v zaprtih prostorih in ves odpadni zrak

~istijo z novim, tehnolo{ko najnaprednej{im biofiltrom, v katerem s smradom opravijo bakterije. Tak{nega uporabljajo tudi v mati~nem podjetju v Avstriji. Isto~asno je potekala modernizacija celotnega centra: rekonstrukcija sortirnice, ureditev sortirne kabine in izbolj{anje delovnih pogojev. Utrdili so tudi nove manipulativne povr{ine, postavili varovalno ograjo in na novo organizirali delo. Vrhni~ani so s tem dobili okolju prijazno, najsodobnej{o kompostarno v tem delu Evrope. Ogled kompostarne bo mo`en 2.7.2011 na dnevu odprtih vrat. • J.M.

18

DOBRO JE VEDETI

Kontrolne to~ke ogrevalnega sistema pri nakupu stanovanja

N

akup stanovanja zahteva preverbo v kak{nem stanju je dejansko nepremi~nina. Obi~ajno preverimo lastni{tvo in stanje nasploh, redko pa so investitorji seznanjeni kaj in kako je dobro preveriti pri obstoje~em ogrevalnem sistemu.

V nadaljevanju opisujemo kontrolne to~ke s katerimi lahko investitor sam preveri v kak{nem stanju je ogrevalni sistem.

Kontrolne to~ke se nana{ajo na sisteme, ki jih najpogosteje sre~amo v stanovanjih ali hi{ah. V kratkem bo iz{el celovit priro~nik, s katerim boste lahko investitorji sami preverili glavne to~ke ogrevalnega sistema in tako z manj{im strahom prebili prvo ogrevalno sezono v novem stanovanju.

Informacije o izidu priro~nika bodo v kratkem na voljo na spletni strani revije, http:// varcevanje-energije.si/.

Sajasto ali smolnato kuri{~e daje znak slabo vzdr`evanega kotla ali nepravilnega izgorevanja.

o letu izdelave. V kolikor je kotel starej{i od 20 let, lahko kmalu pri~akujemo te`ave.

Preverite, ~e kazalec temperature kotla deluje pravilno. Pri hladnem kotlu bo le ta kazal temperaturo, ki je pribli`no enaka sobni temperaturi. Ko za`enemo kotel se mora temperatura dvigovati do nastavljene (npr. 70 do 90 St. Celzija).

Stanje dimnika Stanje oblog v kotlu Kotel je klju~ni element ogrevalnega sistema pri katerem preverimo zunanji izgled kotla. ^e je zelo zapra{en, umazan, mogo~e rjast, potem obstaja verjetnost, da ni redno vzdr`evan ali da je zelo star.

Preverimo stanje oblog v kuri{~u (odpremo kuri{~e in osvetimo s svetlobo). ^e so obloge debele, stene polne saj ali celo smole, visijo kapljice smole iz stropa kuri{~a, potem kotel ne zagotavlja pravilnega izgorevanja, bodisi je krivo slabo gorivo, slabo izgorevanje ali posledica nevzdr`evanja kotla. Vpra{amo lastnika ali prodajalca, ~e obstajajo dokazi o rednih servisih kurilne naprave v obliki ra~unov ali meritev, ki jih izvajajo poobla{~ena podjetja.

Na debelo oblo`en dimnik s smolo ali sajami pomeni, da dimnik ni bil dobro vzdr`evan, morda tudi izgorevanje v kurilni napravi ni primerno ali dimnik ni pravilno dimenzioniran. Stanje dimnika lahko preverimo na revizijskih vratcih in z ogledalom, ki ga usmerimo proti vrhu dimnika, kjer naj bi videli odprtino (v kolikor je dimnik raven).

Bojler za sanitarno vodo Toplo sanitarno vodo ogreva bojler, ki je bodisi integriran v kurilno napravo ali stoji lo~eno v bli`ini kurilne naprave. V

Temperatura v kotlu Za pravilno delovanje npr. oljnega gorilnika je potrebno opraviti meritve, ki jih lastnik kurilne naprave obi~ajno shrani. Preverimo tudi leto izdelave kotla.

Obi~ajno ima kotel na zadnji strani kovinsko tablico na kateri so napisani nekateri podatki o kotlu, med drugim tudi podatki

Termometer in merilnik tlaka morata za nadzor sistema delovati brezhibno.

kolikor je bojler lo~en od kurilne naprave, ima le ta obi~ajno ÂťtablicoÂŤ ali nalepko, na kateri je napisano leto izdelave. ^e je bojler star 20 ali ve~ let obstaja velika verjetnost, da bo v kratkem pri{lo do kak{ne napake, bodisi do prerjavenja, velike koli~ine kamna in nesnage v bojlerju, nedelovanje elektri~nega grelca, ipd. Zelo verjetno je tak{en bojler neu~inkovit. Na pipi, ki je najbolj oddaljena od bojlerja, preverimo kak{na topla voda prite~e. ^e bojler ni bil uporabljen dlje ~asa, lahko prite~e rjava voda, ki je posledica bodisi nesnage in rje v ceveh ali bojlerju. ^e topla voda na pipi te~e slabo (kljub ~istemu perlatorju), potem je velika verjetnost, da so zama{ene cevi do bojlerja ali da je v bojlerju ali instalaciji zelo veliko kamna in je pretok vode slab.

Ko ogrevalni sistem za`enemo nastopijo v njem druga~ni pogoji, vi{je temperature, raztezanje materialov, pritiski in podobno. Preverjanje nekaterih delov ogrevalnega sistema je zato najbolj{e opraviti pri delujo~em sistemu.

Varnostni ventil Varnostni ventil je eden klju~nih elementov za varno delovanje ogrevalnega sistema. Preizkusite ga tako, da pove~ate tlak v ogrevalnem sistemu. Lahko pa ga tudi ro~no zavrtite na hitro za en obrat in vidite, ~e vzmet {e deluje in ventil tesni kot mora. Opozorilo: pri tem opravilu ste~e nekaj vode iz instalacije, podstavite posodo in previdno, ~e je voda v sistemu vro~a – so mo`ne opekline). Po preverjanju po potrebi dopolnite vodo v sistem.

Raztezna posoda Poleg varnostnega ventila preverite {e varnostno raztezno posodo. Varnostna posoda poskrbi, da se pove~an volumen ogrevane vode shrani v varnostno posodo in ko se medij ohladi, varnostna posoda s svojim mehom iztisne vodo nazaj v instalacijo. Na ta na~in se zagotavlja konstantni tlak v instalaciji.

Varnostno posodo preizkusite tako, da preverite, ~e je posoda pod primernim zra~nim tlakom – to naredite tako, da za trenutek izpustite zrak iz ventila za polnjenje raztezne posode. ^e je posoda pod zra~nim pritiskom, potem bo iz ventila na kratko pihnil zrak. ^e je

AKTUALNI DOGODKI

19

Odprt energetski poligon MIC Velenje:

»Mi smo izziv tega stoletja!«

Varnostna raztezna posoda in varnostni ventil sta klju~na varnostna elementa sistema.

s posodo kaj narobe, lahko da ne bo nobenega zraka na ventilu, lahko da ~ez ventil prite~e celo umazana voda.

Znak, da je nekaj narobe z varnostno posodo je tudi takrat, ko pri vro~i vodi v sistemu, tlak v sistemu naraste in pri hladnem sistemu tlak v instalaciji pade (preverjamo s pomo~jo merilnika za tlak v instalaciji). Pomemben varnosti element je tudi merilec tlaka in temperature. Oba merilca morata delovati brezhibno. Merilec tlaka lahko preizkusite tako, da poskusite dopolniti vodo v sistemu in mora ~ez ~as merilec tlaka pokazati vi{ji tlak (po preizkusu je treba vodo spet izpustiti do pravilnega tlaka).

Merilec temperature pa preverite tako, da ogrejete sistem in se mora kazalec za temperaturo pomikati proti vi{ji temperaturi.

Radiatorji Preverjanje nadaljujemo z radiatorji. Ko je ogrevalni sistem ogret, morajo biti radiatorji topli v celoti (po nekaj ur ogrevanja) in v njih naj se ne sli{i pretakanje vode. ^e se sli{i pretakanje vode, potem je v radiatorju verjetno zrak in je treba radiator odzra~iti. Na grelnih telesih preverite odpiranje in zapiranje ventilov do skrajnih polo`ajev. Lahko se zgodi, da ventili `e zelo dolgo ~asa niso bili uporabljeni in obstaja mo`nost, da bo ob premiku ventilov iz njih za~ela curljati voda. Pravilno uravnove{enost sistema preverimo tudi tako, da preverimo najbolj oddaljen radiator od kotla, ~e je dovolj topel, oziroma kako je topel glede na tistega, ki je najbli`je kotlu. ^e je radiator odprt in precej hladnej{i od ostalih, potem uravnove{enost sistema ni ustrezna.

Preverjanje ogrevalnega sistema pred nakupom nepremi~nine je nujno v izogib visokim stro{kom popravila. • mag. Roman Toma`i~

Šolski center Velenje – Medpodjetni{ki izobra`evalni center (MIC) je 17. junija 2011, odprl vrata Razvojno didakti~nega energetskega poligona MIC Velenje.

Fakulteta za energetiko, Tomislav Tkalec, Focus dru{tvo za sonaraven razvoj, dr. Uro{ Merc, Bisol, in prof. dr. Sa{o Medved, UL, Fakulteta za strojni{tvo.

Gre za enega tehnolo{ko najnaprednej{ih energetskih poligonov za vsa podro~ja obnovljivih virov energije v Evropi. Direktor ŠC Velenje mag. Ivan Kotnik je izpostavil, da bo poligon prinesel »uporabna znanja, ki jih mlad ~lovek potrebuje, ko po kon~anem {olanju pride na trg dela« in poudaril prilo`nosti, ki jih poligon ponuja za izobra`evanja od osnovnega {olanja do tretjega `ivljenjskega obdobja, tako za podiplomske {tudente in raziskovalce, kot ob~ane in gospodarstvo. Na odprtju so sodelovali {e vodja MIC Darko Lihteneker, pod`upan MO Velenje Sre~ko Meh in slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj.

Vodja MIC-a Darko Lihteneker je opozoril, da »ve~ina ljudi nima predstave, kaj obnovljivi viri so, kako obnovljiva energija dejansko deluje. Pomembno je, da tudi gospodarstvo prepozna mo`nosti, ki jih tukaj ponujamo za najrazli~nej{e oblike izobra`evanja.«

Energetski poligon predstavlja osnovno in specialisti~no funkcionalno izobra`evalno okolje za poklice s podro~je energetike in trajnostnega razvoja. Povezuje delo v laboratoriju in delo na terenu, ima najsodobnej{o didakti~no opremo, s pomo~jo katere bodo usposabljali kadre, da bodo znali upravljati tehnologije na vseh podro~jih obnovljivih virov energije. Projekt izgradnje je v okoli 85 % upravi~enih stro{kov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za {olstvo in {port.

Na konferenci »Obnovljivi viri energije so na{a prihodnost« so svoje poglede na stanje in razvoj energetike v Sloveniji in globalno predstavili dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanska v Evropskem parlamentu, prof. dr. Peter Novak, Energotech, dr. Toma` @agar, Gen energija, dr. Uro{ Rotnik, Razsvet, doc. dr. Franc @erdin, UM,

Razvojno-didakti~ni energetski poligon je sestavljen iz petih segmentov: zunanjih energetskih naprav, sistema soproizvodnje energije (kogeneracije), pasivne hi{e, laboratorija in sistema energetskega monitoringa.

Posamezni segmenti tvorijo kompleksno, a zaklju~eno vsebino funkcionalne, didakti~ne in razvojno-raziskovalne dejavnosti s podro~ja u~inkovite rabe in obnovljivih virov energije.

Tehnolo{ko sodobno opremljen energetski poligon temelji na svoji funkcionalnosti, upo{teva in hkrati postavlja najnovej{e razvojne trende. Ponuja {tevilne mo`nosti za pove~anje energetske u~inkovitosti in omogo~a usposabljanja za razli~na podro~ja obnovljivih virov energije. Poligon predstavlja rezultat trdega dela in ve~letnega na~rtnega razvoja razli~nih skupin in strokovnjakov Šolskega centra, ki so na svojih podro~jih razvijali posamezne segmente poligona.

Organizatorji so v odprtje domiselno vklju~ili demonstracijo pretvorbe ~lovekovih mo~i v elektri~no energijo s pomo~jo kolesa, ki je v balonih Velenj~anom poneslo sporo~ilo in mo`nost sodelovanja v nagradni igri, ob sodelovanju partnerskih organizacij pa so predstavili tudi vespo na elektri~ni pogon.• Jadranka Gaji}, info@energetski-poligon.si Otvoritev Energetskega poligona

20

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Ogrevanje sanitarne vode ali tudi podpora ogrevanju

M

nogo kupcev solarnih sistemov je v dilemi ali bi vgradili samo ogrevanje sanitarne vode ali bi se odlo~ili tudi za podporo ogrevanju. Zato nekaj informacij za la`jo odlo~itev.

Pri ogrevanju sanitarne vode sta kvaliteta in tip kolektorjev manj pomembna, sigurno pa bodo vakuumski kolektorji bolje pokrili del potreb po sanitarni vodi tudi pozimi in skoraj vse v prehodnem obdobju. Pri podpori ogrevanju, pa so primerna izbira vakuumski kolektorji, saj le-ti delujejo mnogo bolje v hladnem vremenu.

Pri ogrevanju sanitarne vode potrebujemo manj kolektorjev, tudi orientacija ni tako pomembna. ^e ne gre druga~e, so lahko tudi na vzhodni ali zahodni strani strehe, bo pa potrebno zaradi tega pove~ati

povr{ino. Name{~eni so lahko kar na strehi in minimalno ali ni~ dvignjeni od nje. Pri podpori ogrevanju potrebujemo skoraj idealno lego in strm kot 45 do 60° kar ponavadi pomeni dvig od strehe. Prav tako je potrebno zagotoviti prostor za zalogovnik tople vode.

Velikost zalogovnika je v primeru ogrevanja sanitarne vode med 200 in 500 litri, odvisno od {tevila oseb v gospodinjstvu. ^e se odlo~imo za podporo ogrevanju je primerna velikost med 800 in 2000 litri, odvisno od kvadrature kolektorjev.

Pri namestitvi son~nih kolektorjev, ne glede na ogrevanje sanitarne vode ali podpore ogrevanju, je potrebno razmisliti kje bodo napeljane cevi med kolektorji in zalogovnikom vode. Ve~krat so napeljane po zra~niku, v~asih tudi pred izvedbo fasade po zunanji steni, lahko pa so name{~ene v stanovanju za vrati ali kotu, kjer bodo manj vidne.

Ne smemo pozabiti poudariti, da je podpora ogrevanju bolj u~inkovita pri nizko temperaturnih sistemih kot so talno, stensko ali stropno ogrevanje.

Monta`a na streho

Na koncu je potrebo omeniti tudi ceno obeh sistemov. Kompletni sistem ogrevanja sanitarne vode se giblje med 2.500 in 5.000 EUR, podpora ogrevanju pa med 7.000 in 12.000 EUR. • Gregor Filipi~

- maksimalen uèinek na izredno majhni površini - zašèita pred pregrevanjem - izredno dolga življenjska doba - certifikat o odpornosti pred toèo - evropsko poreklo - eleganten design

NOVOST

21

Nova generacija Vaillant toplotnih ~rpalk zrak/voda geoTHERM VWL S Še do pred kratkim so toplotne ~rpalke zrak/voda veljale za tiste, ki imajo v primerjavi s toplotnimi ~rpalkami, ki pridobivajo energijo iz zemlje ali podtalnih vod, slab{i izkoristek. Vaillant je z novo generacijo toplotnih ~rpalk zrak/voda povi{al izkoristek le teh na nivo, ki te toplotne ~rpalke tudi po energetski u~inkovitosti postavlja ob bok vsem ostalim.

toplotne ~rpalke zrak/voda z grelnim {tevilom ve~jim od 3,6 ponuja subvencijo v vi{ini 1.500 €. Grelno {tevilo je izmerjeno po standardu EN 14511, pri temperaturi zunanjega zraka 2°C in temperaturi dvi`nega voda 35°C (A2/W35). Grelno {tevilo in najmanj{o raven hrupa na tr`i{~u sta potrdila tudi in{tituta WPZ Buchs in VDE-PZI. Visoko grelno {tevilo

Maksimalen u~inek z minimalnim posegom v okolico Glede na to, da so pri izkori{~anju energije zemlje in podtalnih voda potrebne vrtine, oziroma obse`na zemeljska dela za zemeljski kolektor, predstavlja ta ~rpalka tudi manj{o investicijo v izvor toplote, hkrati pa majhen poseg v okolico objekta. Zunanjo enoto odlikuje li~en dizajn, ki ne bo motil niti izgleda najmodernej{ih objektov. Ne glede na to, pa se uporabnik lahko odlo~i, da zunanjo enoto postavi do 30 m stran od notranje enote.

Grelno {tevilo, ki predstavlja razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vlo`eno elektri~no energijo zna{a odvisno od mo~i med 3,9 in 4,0. Ekosklad v tem letu za

in dolga `ivljenjska doba lo~i tovrstne ~rpalke od kompaktnih toplotnih ~rpalk zrak/voda, ki imajo vse vitalne dele name{~ene v eni enoti, ki je name{~ena v okolici objekta.

Tehnolo{ka dovr{enost in tiho delovanje Notranja enota toplotne ~rpalke geoTHERM VWL S je identi~na tisti, ki jo uporabljamo za izkori{~anje energije iz zemlje, kar pomeni, da zunanja enota predstavlja nadomestilo za zemeljski kolektor oziroma zemeljsko sondo. Medij, ki ga upo-

Zunanja enota toplotne ~rpalke zrak / voda geoTHERM VWL S

Zakaj Vaillant?

Ker naj se na vašem vrtu sliši le petje ptic

Maksimalna učinkovitost, minimalen šum - geoTHERM Vaillant toplotna črpalka ima občutek za naravo in posluh za vaša ušesa. Zunanja enota jemlje energijo iz zraka in z minimalno jakostjo zvoka 55 dB ostaja tiha in ne vznemirja okolice. Ravno nasprotno, zahvaljujoč s priznanji nagrajeni obliki zunanje enote, ki se v popolnosti vklaplja v tihožitje vrta in v povezavi z notranjo enoto postane vaš vrt delovno okolje naprave, ki vam zagotavlja visoko učinkovito oskrbo s toploto. Ob tem pa vaš vrt ostane kotiček udobja in idile.

Kaj menite, se sliši dobro? .

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 01/280 93 40 oz. na elektronskem naslovu info@vaillant.si.

22

SPORO^ILO ZA VARILCE

rabljamo v povezavi med zunanjo in notranjo enoto je etilen glikol, ali alkohol, ki v zunanji enoti prevzema toplotno energijo iz zraka.

Aerodag® CERAMISHIELD

Celoten hladilni krog s kompresorjem, ekspanzijskim ventilom ter uparjalnikom in kondenzatorjem, se torej nahaja v notranji enoti. Zunanja enota pa vsebuje izmenjevalnik toplote, ventilator in grelnik za odtaljevanje. Ventilator je modulacijski, kar pomeni, da lahko pono~i in v poletnih mesecih, ko ogrevamo sanitarno toplo vodo, deluje z ni`jo hitrostjo, kar se odra`a tudi v zni`anem nivoju hrupa, ki pa tudi pri maksimalni mo~i ne presega nivoja, ki bi bil mote~ za stanovalce ali sosede. Tudi zagon ventilatorja je po~asen, od vklopa do polne mo~i potrebuje 100 sekund, tako da vklopa sli{no ne zaznamo.

Zunanji izmenjevalnik je premazan s posebno snovjo, ki omogo~a, da se ob nizkih temperaturah led na njem nalaga v tankih plasteh, kar podalj{uje ~ase delovanja in intervale odtaljevanja. Za odtaljevanje uporabljamo 6 kW elektri~ni grelnik, ki je name{~en v zunanji enoti.

Širok izbor mo~i in dodatnega pribora Toplotne ~rpalke geoTHERM VWL S so dobavljive v mo~eh 6, 8, 10, 14 in 17 kW. Toplotne ~rpalke manj{ih mo~i delujejo v povezavi z eno zunanjo enoto, ~rpalki mo~i 14 in 17 kW, pa potrebujeta za delovanje dve zunanji enoti. Naprave z mo~jo do 10 kW so dobavljive tudi z integriranim vsebnikom sanitarne tople vode.

Vaillant ponuja tudi {irok spekter dodatnega pribora, ki ga potrebujemo za nemoteno delovanje. Tako boste v programu na{li {iroko paleto zalogovnikov ogrevalne vode, vsebnikov za sanitarno vodo, povezovalnih cevi, razdelilcev, cevnih skupin in avtomatik za ve~ krogov ogrevanja.

Zanesljivost, podpora in skrb za na{e kupce V Vaillantu se zavedamo, da je ena od najpomembnej{ih stvari poprodajna aktivnost. Pohvalimo se lahko z visoko usposobljeno, {tevil~no in dostopno servisno mre`o.

V ogrevalnem obdobju leta imamo tudi preko vikendov dosegljive de`urne servise, ki bodo v najhitrej{em mo`nem ~asu odpravili morebitne napake na va{i napravi.

V predstavni{tvu podjetja Vaillant opravljamo brezpla~no svetovanje glede izbire toplotne ~rpalke, lahko pa si jo tudi ogledate v razstavnem prostoru. Oglasite se pri nas, skupaj bomo na{li najugodnej{o in najprimernej{o re{itev za vas. • Gregor Prodan, u.d.i.s., Vaillant d.o.o.

Inovativna za{~itna prevleka za varilne procese

A

erodag® CERAMISHIELD™ je inovativna za{~itna kerami~na prevleka za varilne procese. Edinstvena suha prevleka (tanek film) u~inkovito za{~iti varilno opremo pred kovinskimi ostanki, ki nastanejo pri varjenju - za{~itna prevleka zadostuje za cca. 8 ur, brez potrebe po ponovnem nana{anju. ^i{~enje opreme ni ve~ potrebno.

Prav tako je izlo~en ~as zaustavitve proizvodnega procesa, kar pomeni prihranek stro{kov in pove~anje proizvodnje.

Klju~ne prednosti • Zmanj{anje ~asa vzdr`evanja do 7%, • zmanj{anje stro{kov do 40%, • brez stro{kov ~i{~enja opreme.

Lastnosti in prednosti izdelka • Za{~itna keramika brez vsebnosti silikona, • nanesen sprej se posu{i v nekaj sekundah, • enostavna uporaba, • odli~na oprijemljivost, • {~iti kontakte, varilne konice in vodila, • stro{ki za{~ite na delovni ~as (8 ur) so zelo nizki, • prepre~uje oprijem kovinskih ostankov varjenja za cca. 8 ur z enim nanosom.

Uporaba • • • •

Ro~no MIG/MAG varjenje, robotsko MIG/MAG varjenje, lasersko in plazma rezanje, vodila, delovne priprave in spojke.

Kontaktirajte nas!

Z veseljem vam predstavimo u~inkovitost izdelka Aerodag® CERAMISHIELD™ - preverite in preizkusite {e sami!

Na{i strokovnjaki vam ob predstavitvi izdelka prav tako brezpla~no, na va{o `eljo pripravijo izobra`evanje o na{ih izdelkih s podro~ij: lepljenja, tesnjenja, spajanja cilindri~nih delov, ~i{~enja, strukturnega lepljenja, mazanja, za{~ite povr{in in dozirne opreme!

Skupaj lahko postavimo nove standarde v kovinski industriji za prihodnost. • Ve~ o izdelku na: www.ceramishield.com/si Toma` Gornjak

Po 75 minutah varjenja: brez za{~itnega sloja (leva slika), z za{~itnim slojem Aerodag® Ceramishield (desna slika)

Aerodag® CERAMISHIELD™

Inovativna zašĀitna prevleka za varilne procese Prednosti

Izboljšana produktivnost

• PoveĀanje produktivnosti do 10 %

• Ostanki varjenja se ne oprimejo kontaktov in zašĀitnih oblog

• Zmanjševanje tekoĀih stroškov potrošnikov do 40 %

• ÿišĀenje ni potrebno - prihranek Āasa

• Brez stroškov ĀišĀenja opreme

• Zanesljiv in tekoĀ delovni proces

• Enostavna uporaba • OdliĀna oprijemljivost

Zmanjšani stroški Lastnosti izdelka

• FiziĀna in termiĀna zašĀita za varilno opremo

• ZašĀitna keramika brez vsebnosti silikona

• Uporabnost opreme do servisa se poveĀa 4-5 krat

• Nanesen sprej se posuši v nekaj sekundah • ŠĀiti kontakte, varilne konice in vodila • Stroški zašĀite na delovni Āas (8 ur) so zelo nizki

ÿistejše varjenje

• PrepreĀuje oprijem kovinskih ostankov varjenja za cca. 8 ur z enim nanosom

• Deli opreme ostanejo Āisti – pretok plina ni moten • Zagotovljen popolni zvarni spoj

Primeri uporabe • RoĀno / robotsko MIG / MAG varjenje • Lasersko in plazma rezanje • Vodila, delovne priprave in spojke

Za brezplaĀno predstavitev pokliĀite 02 / 22 22 288!

www.ceramishield.com/si

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev.

Rubriko pripravlja Simon Tihec.

G. Ĺ tefe: Imamo pritli~no stanovanje v bloku, pod njim pa neogrevano klet, zato je mraz, kak{no izolacijo tal priporo~ate?

Odgovor: Toplotno izolacijo tlaka v podkletenem pritli~nem stanovanju lahko izvedete pod stropom kleti. Na strop morate z ustreznim lepilom nalepiti najmanj 5 cm polistirena (po doma~e stiropora). Najbolje pa je, ~e to naredite z kombi plo{~ami debeline 7 cm. Kombi plo{~e imajo na obeh straneh polistirenske plo{~e cementno vlakneno plast, ki omogo~a dober sprijem lepila in stropne povr{ine. Na vidni strani pa plo{~e klasi~no ome~emo z apnenim ometom. Ker je povr{ina va{ega stanovanja verjetno ve~ja, kot pa je povr{ina stropa v va{i lasti v kleti, morate za to pridobiti soglasje ostalih lastnikov. Toplotna izolacija na tleh va{ega stanovanja je skoraj nemogo~a zaradi eta`ne vi{ine, pa tudi gotovih tlakov v stanovanju.

Silva H. : V mesecu marcu sem porabila 950 enot toplotne energije - znesek polo`nice 87,00 Eur, v mesecu aprilu 2011 pa sem porabila 280 enot toplotne energije - znesek polo`nice 47,00 Eur. Kot je razvidno iz zgoraj navedenega, sem v aprilu 2011 porabila za 2/3 manj energije kot v mesecu marcu - torej bi morala tudi polo`nica izkazovati za 2/3 ni`ji znesek za pla~ilo. Ali imam pravico vpogleda v obra~un stro{kov toplotne energije za celoten objekt? Ali le-ta dokument pridobim pri upravniku objekta?

Odgovor: Iz poslanega ne moremo ugotoviti ali je va{a trditev, da bi morali pla~ati 2/3 manj{i stro{ek ~e ste porabili 2/3 manj energije pravilna ali ne. Za vsaj pribli`no korekten odgo-

vor bi morali poznati na~in obra~una in delitve stro{kov za ogrevanje, za katero ste se lastniki stanovanj dogovorili na osnovi predloga izvajalca obra~una stro{kov oziroma izvajalca delitve stro{kov. To materijo ureja Pravilnik o na~inu delitve in obra~unu stro{kov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z ve~ posameznimi deli (Ur.l. RS, {t. 7/2010).

21. ~len omenjenega Pravilnika nalaga izvajalcu delitve naslednje obveznosti: Âť(1) Izvajalec delitve mora voditi evidenco o delitvi stro{kov za toploto oziroma gorivo in te podatke hraniti najmanj pet let po koncu obra~unskega obdobja.

(2) Izvajalec delitve mora lastniku na njegovo zahtevo omogo~iti vpogled v vse podatke in izra~une, ki so bili podlaga za delitev stro{kov za toploto oziroma gorivo.

(3) Izvajalec delitve mora lastnikom dati vse potrebne informacije in podporo pri sprejemanju in izvajanju odlo~itev v zvezi z izvajanjem tega pravilnika.ÂŤ Obveznosti izvajalca obra~una pa so navedene v 22. ~lenu Pravilnika in so naslednje: Âť(1) Izvajalec obra~una mora najkasneje v treh mesecih po kon~anem obra~unskem obdobju obra~unati stro{ke za toploto na podlagi specifikacije stro{kov za toploto oziroma gorivo in razdelilnika stro{kov.

(2) Izvajalec obra~una mora lastniku na njegovo zahtevo omogo~iti vpogled v vse podatke, ki so bili podlaga za obra~un stro{kov za toploto oziroma gorivo. (3) Izvajalec obra~una mora lastnikom dati vse potrebne informacije in podporo pri sprejemanju in izvajanju odlo~itev v zvezi z izvajanjem tega pravilnika.ÂŤ Za pridobitev podatkov, ki vas zanimajo

morate vedeti kdo izvaja obra~un, lahko je to tudi upravnik, in od njega zahtevati skladno s Pravilnikom, da vam pojasni tako na~in delitve in obra~una kot predlo`i ostale potrebne informacije, da boste lahko ocenili ali je metoda delitve, ki jo uporabljate v va{em objektu in je bila sprejeta z 51% ve~ino lastnikov po dele`ih, pravilna oziroma ali je pri{lo do napake v obra~unu oziroma delitvi.

Silvo: Na strehi imamo kolektorje IMP 10 let. v tem ~asu je steklo kristariziralo in postalo svetlo, tako da se v notranjost kolektorja ne vidi. Verjetno zato tudi slab{e grejejo. Ali se lahko steklo zamenja oz. kaj je vzrok, da so kolektorji postali tak{ni?

Odgovor: Da lahko ugotovimo, kaj se dogaja s sprejemnikom son~ne energije je potrebno vedeti, za kateri tip sprejemnika son~ne energije gre. Potem je potrebno preveriti celoten sistem, da ni primerov pu{~anja medija v samem sprejemniku son~ne energije ali na spojih med posameznimi sprejemniki son~ne energije. To je lahko vzrok za intenzivnej{e rosenje v sprejemniku son~ne energije, kar pomeni bolj svetlo (belo) steklo iz notranje strani. Pojav kondenzacije je do neke mere naraven pojav, ko se iz zraka pri ohlajanju (pono~i) izlo~a vlaga. V vsakem primeru, potrebujemo konkretnej{e podatke, da lahko podamo natan~en odgovor.

Tea: zanima me cenovna razlika med fasado iz stiropora in gap fasado. Se pravi koliko je cena kvadratnega metra. Pred kratkim so izolirali ve~stanovanjsko zgradbo v kateri `ivim s stiroporom. Koliko trajajo izvedbena dela z gap

723/271$ ÿ53$/.$ =5$. 92'$ ‡ XĀLQNRYLWR RJUHYDQMH GR ]XQDQMH WHPSHUDWXUH °C EUH] SRPRĀL HOHNWULĀQLK JUHOFHY ‡ WXGL KODGL

125',& ,=9('%$

‡ ]D XĀLQNRYLWR RJUHYDQMH GR ]XQDQMH WHPSHUDWXUH ƒ& ‡ WXGL KODGL

,1ĂŚ(1,5,1* 75*29,1$ ,1 6725,79( ' 2 2

9851,.29$ /-8%/-$1$ ::: ',1(6 6, ',1(6#',1(6 6,

./,0$ 1$35$9$

ESLJI V PA AN od

r

zi sc u ze

NER RT

t na

Janko: Na hitro sem prelistal va{o zadnjo (majsko) {tevilko in moram re~i, da je v marsi~em zanimiva. Prina{a dolo~ena nova znanja in informacije s podro~ja var~evanja energije v stavbah. Nekaj malega pa tudi o samih toplotnih virih in na~inih ogrevanja.

Tudi sam sem zaradi svojega vsakdanjega dela mo~no vpet v omenjene vsebine, zato so me nekateri ~lanki spodbudili k pisanju tega maila.

Uvodni ~lanek g. Tihca je na nek na~in zelo zanimiv zaradi njegove nevtralne obravnave zagovornikov dveh diametralnih stali{~.

Kakorkoli se v naravi sre~ujejo zagovorniki ene ali druge strani, mora biti stali{~e var~evanja vedno na prvem mestu. ^e `e ne bo problem koli~ina CO2, bo preprosto problem koli~ina fosilnih goriv, ki imajo vsa po vrsti omejen volumen. Zato predlagam, da so ~lanki v bodo~e naravnani na var~evanje energije.

Zelo pohvalen ~lanek je Klimanevtralne po~itnice, ki je eden prvih, ki sem ga za sledil v medijih. Sam osebno sem izreden zagovornik »prepovedi« letalskega turizma in bi ga kot takega morali dodatno obdav~iti z eko taksami, ki bi jih na za~etku morali nameniti letalskim prevoznikom in letalski industriji, da bi pre`ivela. Na dolgi rok pa bi se morala celotna letalska panoga absolutno zmanj{ati. Ravno tako je z vsemi ostalimi globalnimi prevozi, ki so iz okoljskega vidika povsem nepotrebni.

Ustanavljajo velike globalne logisti~ne koncerne, ki so tako veliki, da jim morajo dr`ave pomagati s subvencijami. To je skregano z logiko, saj bi morali vzpodbujati manj{e »samo-

et

Mnenje bralca

10 l

Odgovor: GAP fasado proizvaja avstrijsko podjetje GAP Solution GmbH (www.gap-solution.at). Njihova referen~na lista je zelo dolga, kar potrjuje, da je izdelek u~inkovit. Na vpra{anje o ceni pa vam ne moremo odgovoriti, saj je mo`nih ve~ izvedb in debelin te fasade, deli pa so skrojeni za vsak primer posebej. Gap fasada je zagotovo dra`ja od polistirenske, vendar pozimi stavbo dobesedno greje, poleti pa hladi. Predlagamo, da se v zvezi z oceno stro{kov pove`ete neposredno s proizvajalcem.

Prilagamo prospekt podjetja z vsemi podatki.

oskrbne« skupnosti. Na tak na~in bi z `ivili oskrbovali slovensko pode`elje in manj{a mesta brez dolgih transportnih poti, ki onesna`ujejo okolje in dajejo zaslu`ek samo velikim globalnim igralcem.

V ~lanku »^i{~enje z gravitacijo« pa se vam je v zadnjem stavku, ki govori o ~rpanju (Obi~ajni model potegne vodo iz globine 8 m, zmogljive variante pa celo 120 m) vrinila napaka, ki spada med tehni~ne “nonsense“. Vemo, da je na `alost ali sre~o, ~rpanje mo`no samo do absolutnega podtlaka, in to je -1 bar. To pri ~rpanju vode pomeni, (~e odmislimo trenje v ceveh), da jo je s podtlakom mo`no iz~rpati samo do globine 10 m. Zato za ~rpanje vode iz ve~jih globin lahko uporabimo le tla~ne ~rpalke in ne vakumske.

Preden odgovorim na zadnji ~lanek, ki pa me je najbolj spodbudil k pisanju in je tudi podro~je, ki ga najbolje poznam se moram na kratko predstaviti. Podjetje Rihter je podjetje, ki se `e ve~ let ukvarja s proizvodnjo in postavitvijo nizkoenergijskih in pasivnih hi{. Iz tega razloga dobro poznamo tovrstne sisteme gradnje. ^lanek za »En evro na dan« je verjetno sponzoriran ~lanek in je vse do zadnjega odstavka razen odstavek o talnem hlajenju (delno sporna zadeva) strokoven in nepristranski. Zadnji odstavek, ki govori o vesoljskih kapsulah, hi{i brez vonjav in kontaktov do okolja pa je na `alost zelo nestrokoven in enostranski. Globoko cenim g. Friderika Kagra, njegovo delo in podjetje. Je eden od za~etnikov tovrstne gradnje pri nas in tudi eden od najbolj kvalitetnih proizvajalcem monta`nih hi{. @al ne vem vzroka zakaj ne more priznavati ostale konkurence, kot tiste, ki s svojimi sistemi lahko dosegajo kriterije pasivne gradnje. Ko pa govorimo o lo~nici (zunanji steni, zunanji ovoj) med notranjostjo hi{e in okolico pa g. Kager dobro ve, da tako njegova hi{a za »evro na dan« funkcionira povsem enako kot pasivna, le da je zadnja {e za en razred bolj var~na. ^e stvari malo bolje poznamo potem vemo, da sta oba dva sistema gradnje »kapsuli«, a `al, ~e ho~emo var~evati z energijo, druga~e ne gre. @elim vam {e veliko lepih in strokovnih ~lankov in pa seveda ~im ve~ bralcev.

Odgovor: Zelo nas veseli, da v reviji najdete ~lanke, ki se vam zdijo zanimivi. Odpiranje novih tem in obravnavanje problemov z nenavadnih zornih kotov je eden od namenov te revije. Opa`amo, da ste izjemno pozoren in razgledan bralec, in vas na podro~ju tehnike ne bo mogel nih~e `ejnega peljati ~ez vodo.

Kljub temu da se trudimo, da bi se nam vrivalo ~im manj napak in tehni~no zgre{enih trditev.

Eno do njih ste na{li na podro~ju ~rpanja vode.

Podatek smo brez premisleka prepisali od proizvajalca, ugotavljamo {e, ali se nam je »kiks« zgodil med prera~unavanjem enot ali pa nas je proizvajalec enostavno »nategnil«.

VAS Z

fasado za ovoj stopnice 5000kvadratnih metrov. prosim za ~im ve~ informacij.

t1 vec ko

^lanek o hi{i za evro na dan je, upamo, uravnote`eno poro~ilo o delovanju stavbe in naprav. Delovanje smo si sami ogledali in preverili dejstva. Zanimivo pa je, da smo ravno zaradi zadnjega stavka, ki sodobne stavbe ena~i z vesoljskimi kapsulami, dobili od drugega bralca pohvalo, da je ravno to prava pot, korak nazaj k naravi in da bo koncept sodobnega in izjemno var~nega bivanja potrebno ponovno premisliti in dore~i.

Podrobno zasledujemo tudi najnovej{e raziskave o bralnih navadah in na~inu dojemanja tekstov sodobnega preobremenjenega bralca, zato se posku{amo stalno pribli`evati na{emu idealu, ki mu pravimo Âťdiscovery razlagaÂŤ. Kratko, jedrnato in razumljivo. V na{i reviji `elimo objavljati ~lanke, ki so veliki zaradi vsebine in ne zaradi dol`ine. Upamo, da boste revijo {e naprej podrobno brali in analizirali ter bomo veseli vsakega mnenja in pripombe z va{e strani.

Vladean: v odgovoru bralcu iz prej{nje {tevilke ste o napravi Keseco Ultra zapisali, da ne omogo~a prihranka elektrike in da jo sama tudi tro{i, kar absolutno ne dr`i. Gre za napravo, ki je v zmogljivosti pred ostalimi re{itvami, saj posega v omre`je brez elektronskih komponent, zato tudi ne potrebuje in ne tro{i elektrike. Ultra se prodaja v 53 dr`avah sveta in se vedno bolj uveljavlja, kar je razvidno iz {tevilnih referenc in certifikatov, ki niso samo iz Azije, ampak so tudi iz evropske skupnosti (ISO, EMC in TGM), kar pomeni, da je naprava elektromagnetno zdru`ljiva in ne vpliva na delovanje drugih naprav, ustreza standardom v EU in je v Avstriji pridobila ustrezen certifikat glede prihranka energije na razli~nih porabnikih (induktivne plo{~e, klime, grelci, kompresorji ...). Zato vas prosimo, da se v bodo~e bolje prepri~ate, kaj boste objavili in s tem informirali javnost.

Odgovor: Razumemo va{ pristop in navdu{enje nad izdelkom, ki ga prodajate. Na va{i internetni strani smo ponovno podrobno pregledali vse razpolo`ljive podatke in dokumente o tem proizvodu. Certifikati o zdru`ljivosti, ki jih navajate so v redu, vendar potrjujejo samo dejstvo, da naprava ne proizvaja motenj ali kakorkoli vpliva na delovanje drugih naprav. Certifikat o konformiteti na primer je nepomemben, saj ga proizvajalec napi{e sam in v njem samo potrjuje, da je izdelek v skladu z razli~nimi standardi in predpisi za dolo~eno podro~je. Zanimal nas je zlasti avstrijski dokument ki ga omenjate, vendar je objavljena samo prva stran od {tirih, ki ne pojasnjuje ni~esar.

Na podlagi predstavljenih podatkov in mnenj razli~nih strokovnjakov pa smo v zvezi s tem proizvodom {e vedno skepti~ni. Zlasti zaradi dejstva, ki smo ga navedli `e v prvem

odgovoru in ga ponovno navajamo. Tudi ~e naprava omogo~a navedene prihranke, ostaja vpra{anje, ali jih je elektronski ali obi~ajni {tevec porabljene elektrike sploh sposoben ugotoviti in izmeriti. ^e pa {tevilke na {tevcu niso manj{e, bo imel korist od morebitnih prihrankov in urejenega toka elektronov samo distributer.

Andrej: V bloku s 139 stanovanji bomo namestili merilne naprave za porabo toplote za ogrevanje stanovanj. Zbrali smo `e nekaj informacij in verjetno se bomo odlo~ili za ultrazvo~ne merilnike. Kljub namestitvi pred stanovanje bodo te naprave v funkciji delilnikov.

Zato me moti zatrjevanje nekaterih strokovnjakov, da bo obvezno umerjanje vsakih 5 let. Ali res obstoja zakon, ki nas zavezuje k temu, saj gre za interno pomagalo pri delitvi stro{kov in si ravnanje z njim lahko lastniki sami dolo~imo v medsebojni pogodbi. Merilno napravo javnega zna~aja ima samo hi{a kot celota. Poleg tega bi morali individualne {tevce pokriti s posebno {katlo, {tevcev za vodo pa nimamo pokritih. Ali tudi to zahteva zakon? Menim, da izvajalci izkori{~ajo svoj trenutek in nam `elijo vsiliti ~im ve~. Pri merjeni porabi mrzle in tople vode zakonodajalec ne predpisuje natan~nega postopka delitve stro{kov.Razdeljevanje nemerjenega dela porabe vode med stanovanja brez {tevcev zaradi razlik v napakah individualnih merilcev in skupnega {tevca za vso hi{o lahko privede do nesprejemljivih vrednosti. Ali je `e kdo objavil pravilnik, ki take primere upo{teva?

Odgovor: Va{a odlo~itev za vgradnjo merilnikov, ki bodo delovali kot delilniki se nam zdi, glede na razmere v bloku, s tehni~nega in socialnega vidika, dobra re{itev. O ultrazvo~nih merilnikih ve najve~ njihov proizvajalec. On pozna tehniko in dolo~a, kak{ni in kako pogosti pregledi so potrebni, da bo delovanje ostalo v mejah normale, prav tako tudi o zahtevah glede prekritja na javno dostopnih mestih. Menimo, da ste pravilno ugotovili, da o medsebojnih razmerjih v stavbi odlo~ate stanovalci in ne zavod za kontrolo meril ali podobne institucije. Imate prav tudi glede vhodnega merilnika, ki pa je javna zadeva in pregledi ter umerjanje zanj veljajo, saj je to obra~unska to~ka, na kateri se stika javno in privatno. Glede razmerij med stanovalci, ki svojo porabo merijo in tistimi, ki je ne, pa je pojasnjeno v ~lanku, ki je v tej reviji objavljen pod naslovom ÂťDelitev stro{kov za porabljeno toplotoÂŤ.

Tatjana: Nadzorni odbor je `e lani sprejel sklep, da upravnik izvede vse potrebno za vgradnjo delilnikov. Na zadnjem sestanku smo bili obve{~eni, da delilnikov ne bodo vgradili do za~etka kurilne sezone, ker ni mogo~e dobaviti tako velike koli~ine delilnikov in termostatskih ventilov. Kdo bo pla~al morebitno kazen za nepravo~asno vgrajene delilnike?

Odgovor: Preden bi vam lahko konkretno odgovorili na va{e vpra{anje nas zanima, zakaj ni upravnik `e lani podal naro~ila in bi delilnike sedaj zagotovo `e imeli. Z ozirom, da ne vemo, kdo je ta upravnik in v katerem kraju se nahajate, zadevo te`ko komentiramo. Ni znana potrebna koli~ina delilnikov niti na~in obra~unavanja, ali bo letni ali mese~ni. ^e bi danes od vas dobili naro~ilo (MT Merilna tehnika), bi bila monta`a lahko v mesecu oktobru 2011, vendar ~e dobavitelj delilnikov in sprejemnih central do takrat ne bi dobavil, se lahko rok podalj{a.

Za termostatske ventile, ki jih za vgradnjo sicer priporo~amo, kazni niso razpisane, mislimo pa da za ta izdelek ne bo nobenih te`av v zvezi z rokom dobave. Vgradnjo ventilov vam lahko izvede vsak lokalni in{talater v poletni sezoni, vi se samo odlo~ite, od katerega proizvajalca naj bodo. Lahko vam jih vgradi tudi podjetje, ki se ukvarja z vgradnjo delilnikov, vendar je zaradi zasedenosti lokalni instalater bolj{a in hitrej{a re{itev. V zvezi s kaznimi vam ne moremo dati to~nej{ega odgovora, najbolje da vpra{anje posredujete pristojnim in{pekcijam.

Mateja: Gradim hi{o in me zanima, kak{ne rolete naj izberem. Proizvajalci mi ponujajo podometne zunanje in notranje. Kaj je bolj{e?

Zanima me tudi kako je tukaj s toplotnimi izgubami pri eni in pri drugi varianti.

Odgovor: Vgradnja notranjih rolet je iz ve~ razlogov bolj primerna kot zunanjih. ^e slu~ajno pride do okvare, lahko v {katlo z roleto dostopite z notranje strani in napako odpravite brez te`av. ^e je roleta zunanja, boste potrebovali lestev in spretnega monterja, ki nima vrtoglavice. Tudi s stali{~a zunanjega izgleda stavbe so notranje rolete ugodnej{e, saj fasada ni prekinjena z oglatimi ali kro`nimi pokrovi.

S stali{~a toplotne izolacije pa so zunanje rolete zaradi na~ina vgradnje ugodnej{e, saj debelino toplotne izolacije dolo~ite ob vgradnji, celoten sistem se nahaja na zunanji strani in razen z odprtino, skozi katero je napeljan trak za dvigovanje, ni povezan z notranjostjo.

Sodobne roletne {katle notranjih rolet pa so tudi dodatno izolirane, tako da se po toplotni izolativnosti pribli`ujejo zunanjim roletam.

Na va{a vpra{anja so odgovajali Simon Tihec, Matja` Malovrh in Matija Pu{ Ostali odgovori na www.varcevanje-energije.si

GRADNJA

Sanjska hi{a

Okolju prijazen material

P

redstavljajte si hi{o, v kateri je ~udovito toplo pozimi ter osve`ujo~e hladno poleti. Hi{o, na kateri je {e po sto letih skoraj nemogo~e najti najmanj{o razpoko ali nepravilnost.

Hi{o, ki je varna pred potresi, ki je zgrajena v hipu in v kateri nikoli ne boste na{li plesnivih made`ev. Hi{o, katere materiali so okolju prijazni, zdravju pa popolnoma ne{kodljivi, saj vanj zavijajo celo marsikatero vrsto prehrane. Predstavljajte si va{o sanjsko hi{o, katere gradnja vas bo stala ob~utljivo manj kot pri klasi~ni gradnji, pridobili pa boste celo ve~ prostora! ^e to ni sanjsko…

Energijsko var~en gradbeni sistem ProKoncept (PKC) ima vse, kar si `elite za svojo hi{o.

Zaradi dvostranske polystirenske plasti in betonskega jedra, postane zgradba popolnoma izolirana in temperatura notranjih zidov je enaka sobni, kar prepre~uje nastanek notranjih zra~nih tokov. Dodatna ugodnost polystirena je njegova zra~na prevodnost, ki daje prijeten ob~utek v notranjosti hi{e ter omogo~a, da hi{a »diha«.

Navadni zidovi prepre~ujejo uhajanje toplote pozimi, toda poleti se lahko segrejejo tudi do 70 stopinj in takrat toplota z lahkoto pride tudi v notranjost hi{e. Zahvaljujo~ dvostranski polystirenski izolaciji pa se temperature v notranjosti hi{e, zgrajene s PKC sistemom, pove~ajo le za stopinjo ali dve in

va{e hi{e ostanejo prijetno hladne tudi poleti. PKC sistem ima tako nizko prevodnost toplote (k=0,24W/m2k), da zmanj{a stro{ke porabe energije za kar 50-70%! Tudi pri gradnji je mogo~e prihraniti, saj ne potrebujete nobene dodatne izolacije, ter lahko uporabite manj{e kotle/grelce za vodo ali radiatorje. Izolacijska vrednost 25 cm debelega PKC zidu ustreza zidu debelosti 60 cm pri obi~ajni gradnji. Z odlo~itvijo za gradnjo s PKC sistemom pridobite veliko ve~ prostora v notranjosti hi{e pri ve~jih hi{ah, lahko to pomeni celo dodaten prostor/sobo!

Elementi, ki se sestavljajo kot »lego-kocke« ter imajo tudi podoben izgled, omogo~ajo izjemno hitro in tiho gradnjo brez nepotrebnih ostankov. Beton se zlahka vlije v notranjost zidakov, ki sestavljajo okvir hi{e. Sistem pa omogo~a tudi zelo enostavno namestitev vseh napeljav v hi{i, saj se lahko le-te vklju~ijo `e v okvir ali pa kasneje z lahkoto izre`emo iz zidu prostor zanje s toplotnim rezalnikom. Polystirenski izdelki ne predstavljajo nikakr{ne nevarnosti ~love{kemu zdravju, saj so celo nekatere vrste hrane pakirane v ta material, uporablja pa se tudi kot hranljiv dodatek k zemlji za vse vrste rastlin.

Zaradi popolnoma ravne povr{ine izolacije so onemogo~ene toplej{e ali hladnej{e to~ke na zidovih, le-ti pa se iz istega razloga ne morejo navla`iti, kar prepre~uje nastanek plesni. Gradnja s tem materialom je zato nadvse primerna tudi za ljudi z alergijami.

Najstarej{a hi{a, zgrajena s tem sistemom, stoji v Nem~iji, kjer je

Zdravju prijazno bivanje

Trdna in var(~)na gradnja

27

bil sistem tudi razvit. Stara je `e ve~ kot 50 let, toda na zidakih ne moremo odkriti niti najmanj{ih znakov staranja. V laboratorijskih testih so dokazali, da se kvaliteta zidakov ne zmanj{a niti po 100 letih izpostavljenosti najrazli~nej{im vplivom.

Beton je lahko izpostavljen ekstremnim temperaturam kot so -15 ali pa +60 stopinj, a v na{em primeru je beton {e dodatno za{~iten pred temperaturnimi nihanji ter vremenom saj je izoliran v notranjosti zidu.

Zgradba je tudi protipotresno varna, saj `elezna konstrukcija v notranjosti prepre~uje kakr{nekoli premike. • Zala Hribernik

28

NAPREDNE RE[ITVE

Protimikrobni Awadukt za prezra~evanje Podjetje Rehau izdeluje plasti~ne cevi za izvedbo podzemskega izmenjevalca za prezra~evanje energetsko var~nih stavb. Vkopana cev zrak poleti hladi, pozimi pa ga ogreva.

Nove cevi Awadukt pa se po eni lastnosti razlikujejo od vseh drugih. Na notranji strani so v plastiko dodani ioni srebra, ki delujejo protimikrobno. To je pomembna lastnost, saj se ob razli~nih temperaturnih razmerah na notranji steni cevi nabira kondenz, ki je lahko podlaga za razvoj bakterij.

Var~no samo s prezra~evanjem Bolje izolirane in zatesnjene stavbe porabijo zelo malo ali ni~ energije za delovanje, vendar jih je potrebno kontrolirano prezra~evati ter prestrezati toploto odsesanega, izrabljenega in preve~ navla`enega zraka.

Tak pristop bo na `alost postal sestavni del `ivljenja tudi v zatesnjenih blokovskih stanovanjih,

Dve od mnogih mo`nosti polaganja cevi za zrak pod zemljo

Glavni deli podzemnega izmenjevalca za zrak, cevi so polo`ene s padcem 2%

ki bodo zaradi pripiranja radiatorjev in ~im redkej{ega zra~enja, postala goji{~a zidne plesni. ^e zrak pred vpihavanjem v prostore primerno ohladimo ali ogrejemo, smo s tem pove~ali kvaliteto bivanja ter dodatno zmanj{ali porabo energije. To je mo`no zaradi stalne temperature zemlje, ki v globini 1,5 m zna{a med 7 do 12°C. Pozimi se zato zunanji zrak predgre-

je, poleti pa tako ohladi, da postanejo nepotrebne hladilne ali klimatske naprave vseh vrst.

Obi~ajno lahko poleti zrak ohladimo za 14°C, pozimi pa ga za 20°dogrejemo.

Srebro ubija bakterije ^e zrak obravnavamo kot prehrano, kar v resnici tudi je, moramo zagotoviti, da je v skladu s higienskimi standar-

di, ki veljajo za to podro~je.

S posebnim patentiranim postopkom nanesejo delce srebra na notranjo steno cevi.

Antimikrobno delovanje srebra je znano `e tiso~letja, saj so Egip~ani `e 4000 let pred na{im {tetjem v srebrnih posodah ~uvali in pripravljali vodo za pitje. Rezultat potovanja zraka skozi Awadukt cevi je bakterijsko neobremenjen zrak, kar so dokazali tudi s preizkusi v Fresenius in{titutu.

Gradnja Avtomobilska industrija Industrija

NOVA OBLIKA RABE ENERGIJE TOPLOTNE ÎRPALKE IN GEOTERMIKA Toplotne Ïrpalke GEO, AERO in AQUA VkljuĐno z obsežnim vzdrževalnim paketom in specilĐnim projektiranjem objekta: - doloĐitev geotermalnega polja in zasnova površinskega ogrevanja, prilagojena toplotnim Đrpalkam - z vgrajenim upravljanjem ogrevanja in hlajenja - na razpolago v treh razliĐicah za toplotne vire zemlja, zrak in podtalnica IzkorišÏanje toplote zemlje RAUGEO HELIX® PE-Xa RAUGEO HELIX® PE-Xa je najboljša izbira za uporabo tako pri sanaciji stavb kot novogradnjah: - moĐ odzema toplote do 700 W/Helix glede na vrsto tal in podtalnico - preprosta namestitev in pridobivanje dovoljenj - posebej primerno za nizkoenergijske hiše Sistem RAUGEO HELIX® PE-Xa vam je na voljo pri naših partnerskih podjetjih v Sloveniji: THS d.o.o., Zagrebška cesta 28, 2000 Maribor - REVIS d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo Mesto - INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje - INT d.o.o., Zaprta ulica 4, 6310 Izola REHAU Gesellschaft m.b.H. – Uprava za severnovzhodno Evropo - Industriestraße 17 - 2353 Guntramsdorf - Avstrija - www.rehau.at/energiekomfort

NAGRADNI NATE^AJ

29

Energetsko var~na {ola – mladi za u~inkovito rabo energije Pri ustvarjanju, razmi{ljanju in raziskovanju o u~inkoviti rabi energije so bili najbolj kreativni u~enci OŠ Dobrepolje, PŠ Kompolje, OŠ Šmarjeta ter dijaki Gimnazije Jurija Vege Idrija.

Temperature zunanjega in vsesanega zraka v stavbo v dveh letnih ~asih

Zagotovljena vodo in zrakotesnost Vodotesnost prepre~uje vdor vode v sistem od zunaj. Cevi so polo`ene z rahlim padcem, da se kondenz, ki zaradi razlike temperatur nastaja zlasti poleti, steka v ja{ek. Ta mora biti pokrit z zrakotesnim pokrovom, da lahko zrak vstopa samo preko filtrov v sesalnem nastavku. V podkletenih stavbah kondenzat zbiramo v kletnem ja{ku in ga na prosto odvajamo s potopno ~rpalko.

Zrakotesnost cevi je pomembna tudi zaradi prepre~evanja morebitnega vdora radioaktivnega plina Radona, ki se nahaja v zemlji in kameninah. V nabo-

ru priklju~kov se nahajajo vsi potrebni elementi za izvedbo vseh mo`nih oblik napeljave, cevi pa so dovolj toge da bodo zdr`ale pritisk zemljine tudi v globini, ve~ji od 1,5 m.

Kvadratura odlo~a o dol`ini Za prezra~evanje dru`inske hi{e velikosti do 150 m2 vkopljemo cev premera 200 mm v dol`ini 30 do 40 m. Za hi{e do 200 m2 uporabimo enako cev v dol`ini od 40 do 50 m. Za stavbe z velikimi prostorninami, {portne hale, {ole, upravne zgradbe je potrebno opraviti izra~un in uporabiti cevi ve~jih premerov, ki so tudi na razpolago. Pri tem je potrebno upo{tevati tudi sestavo zemljine, ki lahko vpliva na u~inkovitost hlajenja ali ogrevanja.

Polagamo jih neposredno v zemljo, brez zasipavanja s peskom, v medsebojni razdalji najmanj 1 m, izvedemo 2% padec, tesnila pa pred sestavo skrbno o~istimo in nama`emo z milnico, da je sestava la`ja in tesnilo nepo{kodovano.

Prezra~evanje skozi zemljo je odli~na in {e premalo uporabljena ideja, ki je enostavna in energetsko izjemno u~inkovita. • Tihec

Sistem priklju~kov Awadukt za prezra~evanje pod zemljo

Projekt Energetsko var~na {ola, katerega pobudnik je skupina GEN, je letos potekal `e tretji~, njegov namen pa je ozave{~anje in spodbujanje u~encev, dijakov, ter mentorjev k uvajanju ukrepov za u~inkovito rabo energije v izobra`evalnih ustanovah.

V leto{njem {olskem letu smo tematski sklop »EVŠ – mladi za URE« povezali s tematskim sklopom »energija«, ki ga izvaja program Eko{ola, saj `elimo u~inkovito rabo energije pribli`ati ~im {ir{emu krogu slovenskih vzgojno-izobra`evalnih zavodov.

Nagradni nate~aj smo razpisali za zasnovo in izdelavo raziskovalnih projektov na temo virov energije in u~inkovite rabe energije za {tiri starostne skupine.

V prvi starostni skupini so u~enci na risbah predstavljali, od kod prihaja elektrika, ter s katerimi elektri~nimi napravami se sre~ujejo. V drugi starostni skupini so u~enci izdelovali makete

{ol ter ugotavljali, s katerimi izolacijskimi materiali dose`emo najve~jo energetsko u~inkovitost stavb. V tretji starostni skupini so izvedli mini pregled energetske situacije na {oli in predlagali organizacijske in tehni~ne ukrepe, s katerimi bi lahko na {oli var~evali z elektri~no in toplotno energijo. Na srednjih {olah so izdelali analizo porabe elektri~ne energije v {olski stavbi, ter dolo~ili var~evalni potencial elektri~ne energije za konkretno situacijo. • Tanja Jarkovi~ Ve~ na www.varcevanje-energije.si

Zmagovalci nate~aja: Prva starostna skupina (1. triada osnovne {ole) 1.mesto: OŠ Dobrepolje, (Lov na naprave), 2.mesto: OŠ Rogatec, Podru`ni~na {ola Dobovec (Od kod prihaja elektrika?), 3.mesto: OŠ Mirna Pe~ (Lov na naprave).

Druga starostna skupina (2. triada osnovne {ole) 1.mesto: OŠ Dobrepolje, Podru`ni~na {ola Kompolje (Makete {ol oble~enih v blago, slamo in stiropor), 2.mesto: OŠ Pesnica, Podru`ni~na {ola Pernica (Maketa {ole iz stiropora oble~ena v demit fasado), 3.mesto: OŠ Puconci, Podru`ni~na {ola Bodonci (Makete {ol oble~enih v stiropor, volno, blago, filc, papir, karton).

Tretja starostna skupina (3. triada osnovne {ole) 1.mesto: OŠ Šmarjeta (Poro~ilo o energetski situaciji na {oli), 2.mesto: OŠ Angela Besednjaka Maribor (Energetska diagnostika {ole). ^etrta starostna skupina (srednje {ole), 1.mesto: Gimnazija Jurija Vege Idrija (URE na GJV in poklicni {oli GJV Idrija), 2.mesto: Šolski center Velenje (Kampanja za ozave{~anje dijakov, u~iteljev in strokovnih delavcev {ole ERŠ ŠCV za doseganje ~im ve~jih prihrankov vseh vrst energentov na na{i {oli), 3. mesto: Gimnazija Ledina (Energijska poraba ra~unalnikov na Gimnaziji Ledina).

Lon~ena pe~, funkcionalna in nenadomestljiva Lon~ena pe~ je trajna vrednota, ki nam polep{a in oplemeniti dom. Lepo oblikovana je lahko pravi okras bivalnega prostora. Ko jo boste zgradili boste zelo ponosni nanjo.

Z dolgoletnimi izku{njami izdelave pe~nic in pe~i, ne{tetih obiskov sejmov, izobra`evanj doma in v tujini, pogovorov in izzivov pri re{evanju konkretnih problemov v proizvodnji in na

terenu, sem si nabral izku{nje, ki jih v preprosti in razumljivi obliki posredujem potencialnim kupcem lon~enih pe~i.

Ne{tete generacije Slovencev so se ogrevale ob lon~eni pe~i, ki je bila prijetno sredi{~e dogajanja v hi{i. Bila je priljubljena in pogosta, ker je ogrevala na drva.

Za dobro delovanje so najbolj primerna suha in cepljena drva. Najbolj primeren je les listavcev. Kurjenje z drvmi je ekolo{ko ugodno, ker nam pri kurjenju lesa nastane enaka koli~ina CO2 kot ~e bi ta les zgnil v gozdu. Toplota, ki se spro{~a je tudi infrarde~e sevanje, ki ugodno upliva na nevrovegetativni sistem in je najbolj podobna ogrevanju Sonca.

Slovenija se uvr{~a med najbogatej{e dr`ave Evrope z lesom. Gospodarjenje z gozdovi nam omogo~a tudi uporabo lesa za ogrevanje. Les je energent, ki je doma~ in ni podvr`en medanarodnim nihanjem cen.

Z lon~eno pe~jo pridobimo zelo u~inkovito grelno napravo,

neodvisno od elektri~ne energije ali drugih energentov. Z vsem navedenim bomo pripomogli {e k ~istej{emu okolju.

Preprostost uporabe lon~ene pe~i Delovanje sodobne lon~ene pe~i je enostavno. Zadostuje enkratno do dvakratno kurjenje na dan, kar traja najve~ uro in pol. Pepel odstranjujemo dvakrat mese~no.

Sestava lon~ene pe~i Kuri{~e je osnovni del pe~i, njegova velikost pa dolo~a mo~ pe~i. Vsakih 100 cm2 tlorisa kuri{~a omogo~a pridobiti pribli`no 1 kW energije.

Najve~krat zgradimo kuri{~a za 8 do 12 kg drvi. Taka kuri{~a so dimenzij 300x500x700mm in v njih dosegamo temperature do 800째C. Tako segrete dimne pline vodimo v razli~no dolge dimne kanale. Kuri{~e in dimni kanali so zgrajeni iz masivnih pe~arskih {amotov, ki prena{ajo visoke temperaturne obremenitve in akumulirajo veliko toplote.

OGREVANJE

31

Zamenjave starih kotlov so nujne

O

Lon~ena pe~ je trajna vrednota, ki nam polep{a in oplemeniti dom. Lepo oblikovana lon~ena pe~ je lahko pravi okras bivalnega prostora.

Pri izhodu iz pe~i dimni plini naj ne bi imeli manj od 200°C, da se izognemo pojavom kondenza v dimniku.

Kako dosegati dobre izkoristke?

Dobre izkoristke lon~enih pe~i dose`emo z visoko temperaturo v kuri{~u, pri ~emer je izgorevanje popolno in onesna`evanje ozra~ja minimalno. ^e je kuri{~e zasajeno je to prvi znak, da je kurjenje slabo in izgorevanje nepopolno.

Naloga dimnih kanalov Dimni kanali so podalj{ek dimnika v pe~. Njihova glavna naloga je odvzem toplote dimnim plinom in shranjevanje le te. Zato so zgrajeni masivno in se notranji presek in debelina sten kanalov zmanj{uje proti izhodu iz pe~i. S tem dose`emo po celotno dol`ini dimnih kanalov enakomerno akumulacijo toplote. Dimne kanale lahko vodimo vodoravno ali navpi~no v notranjosti pe~i, kar omogo~a razli~ne zunanje oblike. Ker se lon~ena pe~ pri segravanju razteza, moramo lo~iti notranjo konstrukcijo od zunanjega pla{~a.

Funkcija ene pe~nice je ogrevanje kubi~nega metra prostora Pe~nice so zunanji pla{~ pe~i in so najpogosteje v velikosti 220x220mm. Po izkustvu naj bi ena pe~nica te dimenzije zadostovala za ogrevanje 1 kubi~nega metra prostora.

Ta podatek velja za klasi~no masivno grajeno hi{o. Preko njihove povr{ine toplota seva v prostor in so zato pogosto reliefne, da pove~amo njihovo

povr{ino. Pe~nice imajo tanek sloj emajla, ki polep{a njihov izgled in olaj{a ~i{~enje. Lahko so odlite, pre{ane ali ro~no oblikovane. V svetu so najbolj uveljavljene in najkvalitetnej{e vlite pe~nice, ker so lahko ve~jih formatov in nimajo notranjih napetosti. Kvaliteto pe~nic v najve~ji meri pogojuje koli~ina dodanega aluminata glineni masi. Tega naj bi pri dobrih pe~nicah bilo 40%, s ~imer dose`emo maksimalno akumulacijsko sposobnost.

Vratca pe~i so razli~nih velikosti in oblik. Pomembno pa je, da so dovolj masivna in da dobro tesnijo. Pri vratcih s steklom bo zaradi sevanja skozi steklo nekoliko manj{a akumulacija v pe~i. Ker kurimo najve~ uro in pol, bomo samo takrat videli ogenj v pe~i.

Vratca so konstruirana tako, da omogo~ajo dovod zgorevalnega zraka v kuri{~e. Zrak je doveden od zunaj.

Dimnik naj bo okrogel in {amotni Dimnik klasi~ne lon~ene pe~i je njen motor. Priporo~ajo se {amotni dimniki, okroglih presekov dimnezij med 180 in 200 mm. Minimalna vi{ina dimnika je 4,5 m.

Na kratko sem vam predstavil osnove delovanja lon~ene pe~i, njene prednosti in zna~ilnosti.

Dobro delujo~a lon~ena pe~ je veliko veselje dru`ine in trajen okras bivalnega prostora. Njeno na~rtovanje pa je zahteven projekt, za realizacijo je nujno sodelovanje ustrezno usposobljenega strokovnjaka z dobrimi referencami. • Zoran Beltram - Pe~arski mojster

dlo~itev za zamenjavo starega kotla in ogrevalnega sistema je v tehni~nem in finan~nem pogledu velika investicija. Novi kotel in napeljave naj bi z dobrim izkoristkom delovale naslednjih 20 let, zato je zelo pomembno kako, kdaj in zakaj to naredimo.

Ve~inoma kotel menjamo {ele, ko je tako star in dotrajan, da ni ve~ uporaben, kar pomeni, da smo dolga leta pla~evali preveliko porabo vedno dra`jega goriva in onesna`evali okolje.

@ivljenjska doba kotla Starost kotla {e zdale~ ni edini kriterij za zamenjavo. Povpre~no dobo uporabnosti, ki zna{a obi~ajno 20 let, lahko mo~no skraj{ajo slaba izvedba, ter material, gorivo in na~in obratovanja. Prenizke temperature predtoka, pod 70°C, povzro~ajo kondenzacijo in korozijo, neugodne so {e pogoste zaustavitve in predimenzioniran dimnik.

Tak{ni pogoji delovanja lahko kotlu skraj{ajo dobo delovanja za pet ali ve~ let. To velja zlasti za stare kotle, sodobnej{i lito`elezni ali nizkotemperaturni pa so manj ob~utljivi.

Zastareli, preveliki kotli brez regulacije Pri nas je {e vedno v uporabi ogromno {tevilo starih in zastarelih kotlov, v glavnem so kombinirane izvedbe, na drva in kurilno olje, ki imajo izredno nizek povpre~ni letni izkoristek, od 55 do 65 %. Skoraj vsi so predimenzionirani, stari od 25 do celo 35 let ter izdelani s tehnologijo izpred 40, 50 let.

Analize ka`ejo, da bi se zastarel kotel spla~alo zamenjati `e po 15 letih, saj z njim {kodujemo sebi in okolju. Uporabniki bi jih morali `e davno zamenjati s sodobnimi, ki imajo bolj{i izkoristek in delujejo na cenej{a kuriva. S tem bi stro{ke ogre-

vanja takoj zmanj{ali ta 40%, s toplotno ~rpalko celo do 75%, vlo`en denar pa povrnili v 3 do 10 letih, odvisno od izbranega sistema.

Slabo stanje poslab{uje {e zastarela ali sploh neobstoje~a regulacija ogrevanja. Na{li bomo napeljave brez vseh regulacijskih ventilov in celo brez obto~ne ~rpalke, ki delujejo {e termosifonsko. Velika slabost teh sistemov je {e delovanje v prehodnih obdobjih in poletna priprava tople vode, saj njihov izkoristek pod manj{o obremenitvijo izredno hitro pada. V kotlu vgrajen bojler tople vode {e dodatno pove~uje izgube, saj je izkoristek kotla med poletnim ogrevanjem vode lahko manj{i kot 30%.

Izolacija, dodatni vzrok poslab{anja ^e staro stavbo dobro toplotno izoliramo, bo star kotel postal {e bolj predimenzioniran in njegov `e tako slab izkoristek {e slab{i, letni izkoristek pa bo prava katastrofa. Re{itev je v pravilnem vrstnem redu ukrepov. Najprej je potrebno obnoviti ogrevalni sistem in vgraditi sodoben kotel, nato pa izvesti odli~no toplotno izolacijo.

Posodobitev pa mora zajemati {e u~inkovito pripravo tople sanitarne vode. Slednja je v starih kotlih najbolj neekonomi~na, saj le pol vlo`ene energije ogreje vodo, ostalo pa so toplotne izgube.

Zanimivo je, da so v Nem~iji s strogimi ekolo{kimi kriteriji uspeli na odpad spraviti ve~

32

OGREVANJE

milijonov starih, zastarelih in po predpisih neustreznih kotlov, ~eprav jih je bilo veliko {e sposobnih za obratovanje.

Po eni od starej{ih anket je v slovenskih, 750.000 gospodinjstvih, 30% kotlov starej{ih od 15 let. Nad takim stanjem bi se morali zamisliti odgovorni za u~inkovito rabo energije.

Potrebni bi bili bolj u~inkoviti ukrepi in ve~je finan~ne stimulacije za izbolj{anje stanja. Zadnja leta se sicer to nekoliko izbolj{uje, vendar prepo~asi. Kljub predpisom in neu~inkovitim pristojnim in in{pekcijskim slu`bam izdelujejo, prodajajo in vgrajujejo {e vedno cenene kotle in zastarele tehnologije.

Izbor ogrevalnega sistema Splo{en recept za izbiro ne obstaja. Potrebno je razmi{ljati za dalj{e obdobje vnaprej ter z ob~utkom upo{tevati tudi bodo~e energetske usmeritve pri nas in v svetu. Izbira je odvisna tudi od tega, ali gre za nizkoenergijsko, pasivno, ali za obi~ajno toplotno izolirano stavbo.

Izbiramo lahko med obi~ajnim sistemom na fosilna goriva ali se odlo~imo za najsodobnej{i

Stari kotli so dosti bolj {kodljivi kot stari avtomobili

var~ni sistem na obnovljive vire energije. Na splo{no {tejemo med ekonomi~ne sisteme ogrevanja toplotne ~rpalke vseh izvedb, vse sisteme na lesno biomaso, daljinsko ogrevanje iz toplarne in zemeljski plin ter kondenzacijski grelnik, kjer je to mo`no. Neekonomi~na pa so ogrevanja na kurilno olje, UNP in elektri~no energijo. O izbiri odlo~ajo {e mo`nosti na dolo~eni lokaciji, cena sistema in

energentov, ki se v zadnjem ~asu pogosto spreminjajo.

Najbolje je, da pred odlo~itvijo poi{~emo strokovno pomo~.

Najve~je prihranke bomo dosegli ~e se odlo~imo za celovito energijsko obnovo stavbe, s toplotno izolacijo, ogrevanjem, pripravo tople vode in prezra~evanjem z rekuperacijo. • Franc Kalan, energetski svetovalec

T

oplotne ~rpalke so nedvomno eden bolj ekonomi~nih sistemov ogrevanja, z njimi lahko ogrejemo {e sanitarno vodo, omogo~ajo tudi prezra~evanje ter hlajenje ali ogrevanje zraka.

Zaradi {tevilnih prednosti je zanje veliko zanimanje. Pri izbiri ustrezne toplotne ~rpalke se vedno odlo~amo med ve~ mo`nostmi.

Kdaj se odlo~imo za T^ Ko izbiramo sistem ogrevanja, si moramo najprej odgovoriti na dve temeljni vpra{anji. Ali i{~emo najvi{jo ekonomi~nost sistema, ki pomeni tudi vi{jo investicijo, ali pa se odlo~imo za vi{je stro{ke delovanja in ni`jo investicijo. Pri tem je pomemben {e na{ odnos do

33

Izbira toplotne ~rpalke Split izvedba T^ ima ventilatorsko enoto name{~eno izven stavbe

okolja in mo`nosti, ki so nam na razpolago na kraju, kjer stoji stavba.

Praviloma toplotne ~rpalke katere koli izvedbe vgrajujemo samo takrat, kadar ni mo`no izvesti ogrevanja na zemeljski plin ali postaviti kotlovnice na lesno biomaso.

T^ visoke u~inkovitosti ^e se odlo~imo za toplotno ~rpalko sistema voda/ voda, bomo s tem dobili zelo u~inkovit sistem z grelnim {tevilom okrog 5. Seveda moramo imeti na razpolago podtalnico, ki se nahaja na ~im manj{i globini in ima zadosten pretok. ^rpalka zemlja/ voda ima tudi visoko grelno {tevilo, okrog 4, zajem energije pa lahko izvedemo na dva na~ina. Ali na majhnem zemlji{~u izvrtamo vertikalno globoko vrtino in postavimo »geosondo«, ali pa na ve~jem zemlji{~u vkopljemo vodoravni zemeljski kolektor. Cena vrtanja je vi{ja, zato bo doba vra~anja vlo`nega denarja dalj{a.

Toplotne ~rpalke so zanimive predvsem zaradi tega, ker je en agregat sposoben opravljati ve~ funkcij hkrati, na primer ogrevanje prostorov in sanitarne

Ogrevanje vode s T^ zrak/voda

vode. Predpogoj za vgradnjo je dobra toplotna izolacija stavbe, saj ~rpalka deluje na elektriko, ki lahko v slabo izolirani stavbi zelo podra`i ogrevanje.

Kompaktne in »split« toplotne ~rpalke zrak/voda Pogosto uporabnik nima druge mo`nosti, kot postavitev toplotne ~rpalke zrak/ voda.

V zgradbi se nahajata grelnik vode in akumulator toplote, celotna kompaktna ~rpalka pa se obi~ajno nahaja zunaj, ob zgradbi. Po tem tipu ~rpalk je povpra{evanje najve~je, saj so najcenej{e, potrebni gradbeni posegi pa najmanj{i. Druga izvedba ~rpalke je deljena, tako imenovana »split« izvedba. Pri tem se zunanja enota z ventilatorji obi~ajno nahaja na fasadi, kompresor s toplotnim izmenjevalcem ogrevanja pa znotraj.

Cene obeh sistemov so podobne, glavna razlika pa so obratovalne karakteristike v zimskem ~asu.

Pod bivalentno to~ko (pod -5°C) za~neta grelno {tevilo in mo~ kompaktne toplotne ~rpalke padati, s ~imer se zmanj{a u~inkovitost in pove~a poraba elektrike. Pri tem toplotna mo~ lahko pade kar na polovico. Zato se v hladnej{ih dnevih samodejno vklju~ijo prigrajeni elektri~ni grelci, ki ob~utno pove~ajo porabo elektrike. ^rpalkam »split« izvedbe v hladnih dneh u~inkovitost prav tako pada, poraba elektrike pa se pove~uje. Vendar pa se njihova grelna mo~, po trditvah proizvajalcev, ne zmanj{uje tako hitro kot pri kompaktnih ~rpalkah, elektri~ni grelci pa se redkeje vklju~ujejo. Druga stran trdi, da je celotna u~inkovitost »split« ~rpalk slab{a, ker je poraba elektrike za odtaljevanje zunanjega izmenjevalca ve~ja, te pa pri bruto porabi ne prikazujejo v podatkih za grelno {tevilo. Pri nas je instalirano najve~ kompaktnih ~rpalk, s katerimi imamo ve~letne izku{nje, o delovanju »split« sistemov pa {e nimamo dovolj verodostojnih informacij, ki bi jih dobili od uporabnikov.

Toplotna ~rpalka Gorenje nadomesti elektri~ni grelnik vode v kopalnici

Visokotemperaturne toplotne ~rpalke Dobro izolirane stavbe z radiatorskim ogrevanjem bi lahko ogrevali z obi~ajnimi toplotnimi ~rpalkami, ki dose`ejo temperaturo predtoka najve~ 55°C, vendar je njihova u~inkovitost zaradi tega manj{a. Idealna temperatura predtoka zna{a med 35 do 40°C, kar je za obi~ajne radiatorje dosti prenizko. Ta problem lahko re{imo na ve~ na~inov.

Stare odslu`ene radiatorje lahko zamenjamo z novimi in ve~jimi, primerne velikosti za nizkotemperaturni sistem.

Radiatorje lahko tudi dodamo, ~e so obstoje~i {e v dobrem stanju, ali pa med obnovo tal vgradimo talno ogrevanje. ^e bomo stavbo dodatno izolirali se lahko zgodi, da bodo obstoje~i radiatorji zadostovali, kar mora preveriti projektant z izra~unom.

In kon~no, vgradimo lahko visokotemperaturne toplotne ~rpalke, ki lahko dose`ejo temperaturo predtoka med 70 do 80°C. Tu se pojavlja {e dodatni zaplet, saj od 1.7.2010 novi Pravilnik (PURES) dovoljuje ogrevanje stavb s toplotnimi ~rpalkami le v povezavi s talnim ali stenskim ogrevanjem. Ta zaplet re{uje {e MOL, ki pa bo verjetno potrdil sedanjo prakso, da za investicijsko vzdr`evanje obstoje~ih stavb novi predpisi ne veljajo.

Split - inverterske T^ So obi~ajne toplotne ~rpalke, le da so zaradi brezstopenjske regulacije {tevila obratov motorja kompresorja zelo prilagodljive. Lahko jih uporabimo za ogrevanje in hlajenje prostorov v ve~stanovanjskih stavbah. Obi~ajno je v teh poslopjih najte`e najti prostor, kamor bi jih lahko vgradili.

V enodru`inskih hi{ah ali stanovanjskih blokih izberemo mo~ T^ tudi z ozirom na potrebe po topli vodi. Obi~ajno zadostuje za 4 osebe dodatna toplotna mo~ 2 kW, kar pomeni, da je priklju~na elektri~na mo~ okoli 500 W, ki vklju~uje tudi hranilnik toplote 300 l. Lahko pa izberemo var~no T^, tip “ECO” z bolj{im, rotacijskim kompresorjem z dalj{o `ivljenjsko dobo in s protilegionelnim programom. Lo~en hladilni del (uparjalnik), lahko stoji v shrambi in jo hladi. Manj{i prostor lahko ohladimo za 3 do 5°C. Te T^ obratujejo vse leto in ne samo v poletnih mesecih, kot je pogost in napa~en primer. ^rpalko je tudi mo`no avtomati~no vklju~evati samo v ~asu ni`je cene elektrike, pono~i, sobotah, nedeljah in praznikih.

Stenske T^ za ogrevanje vode Vgradimo jih lahko v hi{o ali stanovanje v bloku, so nov izdelek, mo~i 1,5 kW in 100 l bojlerjem. V blokih imamo vgrajenih ogromno elektri~nih grelnikov vode, ki so neekonomi~ni in po predpisih niso dovoljeni, razen v izjemnih primerih.

Prihranki energije pri uporabi toplotnih ~rpalk so odvisni {e od tega, ali ogrevalne potrebe pokrivamo v celoti ali samo delno, od cene elektrike in od vi{ine nepovratnih finan~nih sredstev.

Pomembni so {e temperaturni obratovalni in klimatski pogoji, polo`aj stavbe ter sistem ogrevanja, s katerim T^ primerjamo. Energijo bomo prihranili {e, ~e bomo postavili var~no (NEH, PH) in ne preveliko stavbo s ploskovnim ogrevanjem v vseh prostorih in ogrevali v ~asu ni`je tarife elektrike, s ~imer se lahko prihranki kar podvojijo. V primerjavi z neekonomi~nimi sistemi ogrevanja lahko prihranki zna{ajo do 70%, in so enaki, kot ~e bi stavbo ogrevali s sekanci ali drugimi vrstami biomase. • Franc Kalan, energetski svetovalec

34

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Vija~nik s podalj{kom

Napovedovalec okvar

Vgradnja suhomonta`nih gradbenih elementov omogo~a takoj{njo uporabo prostorov vendar je povezana s privijanjem tiso~ih vijakov. La`je delo in visoko u~inkovitost ter mobilnost omogo~ajo nova akumulatorska orodja. Sodobni akumulatorji omogo~ajo do 1800 privijanj brez menjave, kar pomeni 100 m2 privitih plo{~. Med testiranjem v pra{nem laboratoriju so ugotovili, da vija~nik zdr`i milijon privijanj brez vzdr`evanja. Elektronsko vodeni polnilec bo akumulator popolnoma napolnil `e po 25 minutah.

Pravo olaj{anje pa je dodatni podalj{ek, ki orodje podalj{a za 52 cm ter omogo~a varno in avtomatizirano privijanje stropnih plo{~ kar s tal, brez lestev in podstavkov. Vija~nik ASCT 5-40, proizvajalec Fein, cena okrog 550 € brez podalj{ka, www.fein.com •

Za hitro kontrolo stanja strojne opreme, ki ima vrte~e dele, ~rpalk, ventilatorjev, E- motorjev, reduktorjev, dvigal ali transporterjev. Napravo samo naslonimo na ohi{je in bo nato v sekundi izvedla meritev temperature, sunkov in tresljajev ter jih analizirala.

Rezultat razberemo iz ekrana, ki odda znak Alarm ali Nevarnost.

Osnova za izra~une stanja so programirani ISO standardi za to podro~je. Instrument je namenjen strokovnjakom in amaterjem, enostaven, majhen in odporen na udarce. Omogo~a zgodnje opozarjanje na mo`nost okvare in preventivno vzdr`evanje, s ~imer prepre~imo izpade opreme in draga popravila. Izdelek CMAS 100SL, proizvaja SKF, cena okrog 1.200 €, www.onlyprotools.com •

Obe{alo SFLHI Kombinacija zidov iz opeke in lesenih stropov je primerna za manj{e zgradbe. Novo obe{alo omogo~a hitro in varno vgradnjo lesenih vodoravnih stropnih nosilcev in dokon~anje vmesnega stropa iz privija~enih vezanih ali vlaknenih plo{~. Nosilec ne prebija zidu, le`i{~a ni potrebno zatesnjevati ali zametavati z malto. Dela so dokon~ana v 3 dneh, namesto v 28, kot bi trajala obi~ajna vgradnja. Vgradnja je varna, povezava nosilca in zidu dodatno utrjuje konstrukcijo stavbe, iz pocinkanega jekla izdelano in patentirano obe{alo ustreza CE standardom. Tri dni po dograditvi zidu je dovoljena vgradnja obe{al in stropnih nosilcev, re`a med koncem nosilca in zidom sme zna{ati najve~ 6 mm, izdelek SFLHI, www.strongtie.co.uk •

Seal Rite pripomo~ek Silikonske tesnilne mase so nepogre{ljive pri zatesnjevanju robov, kotov in prehodov med razli~nimi ploskvami v kopalnici, WC, kuhinji v gradbeni{tvu in industriji. Za izvedbo enakomernih spojev je potrebna velika mera spretnosti in izku{enj, slab izgled pa lahko pokvari ves trud. Seal Rite je posebna doza lepilnega maskirnega traku, ki ima na bo~nih straneh vrtljivo ploskev in omogo~a natan~no in li~no nana{anje silikona zlasti v kotih. Z vrtenjem nastavimo {irino bodo~e silikonske sledi od 4 do 9 mm v stopnjah po 1 mm. Z drsenjem doze po eni in nato drugi stranici kota, namestimo trak, ki ga nato odre`e vgrajeno rezilo. Po iztiskanju silikona in poravnavanju s prstom ali orodjem odstranimo oba trakova in dobimo perfekten silikonski spoj, cena okrog 10 €, www.protilertools.co.uk •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

35

Nova glava vijaka

Stickscrew – hitro privijanje

Nov patentiran in nagrajen sistem za vprijemanje in privijanje se imenuje Mortorq Super Spiral Drive System. Razvili so ga z namenom, da bi lahko vijake privijali z izjemno veliko silo, pri tem pa prepre~ili po{kodbo vijaka in zdrs orodja za privijanje ter zaradi tega tudi po{kodbo okolice vijaka.

Proizvajalec bo za~el izdelovati ve~ velikosti vijakov s tak{no glavo, predvsem manj{ih dimenzij. Namenjeni so {iroki potro{nji, med drugim tudi za medicinske naprave. Kljub velikim silam je glava lahko bolj plo{~ate oblike kot pri vseh znanih sistemih, zaradi ~esar so vijaki tudi la`ji. Proizvajalec PennEngineering, www.pemnet.com •

Ena najhitrej{ih metod za vstavljanje in privijanje majhnih vijakov. V kombinaciji s primernim vija~nikom je delavec lahko hitrej{i od robota in tudi bolj prilagodljiv.

Pali~ice z vijaki vstavimo v pnevmatski vija~, ki posamezen vijak privije z zahtevano silo. Pri tem se vmesni del odlomi ~isto in nevidno, naslednji vijak sko~i na za~etek in omogo~a takoj{nje ponovno privijanje. Pali~ne vijake izdelujejo v velikostih od M1 do M4, v ve~ materialih in barvah, dol`ini do 8 mm, vija~nik na komprimiran zrak pa ima hitro zamenljivo konico za razli~ne dimenzije, orodje je preizku{eno in bo brez okvar delovalo leta. Delovanje je klub vsakokratnemu lomu spojnega dela vijaka tiho, www.pemnet.com •

Eco Stud vijak

Tynitag transit 2 Namenjen nadzoru temperaturnih razmer med prevozom. Zaradi majhnosti ga z lahkoto porinemo v vsako pakiranje zdravil, hrane in drugih izdelkov, uporaben tudi za meritve v prostorih ali hladilnicah. Izvede lahko 8.000 meritev, pogostnost dolo~i uporabnik s predprogramiranjem (1 sek do 10 dni), vgrajena dva alarmna nivoja, nastavljiv za~etek in konec merjenja, ohi{je lahko operemo, po potrebi menjamo baterijo, merilno obmo~je – 40 do +70°C, to~nost 0,01°C, velik 6 x 1,5 cm. Vgrajeni sta dve signalni diodi, ki ozna~ujeta stanje pripravljenosti in delovanja. Zbrane podatke lahko preberemo s pomo~jo USB kabla, veliko {tevilo merilcev hitro od~itamo z induktivnim ~italcem.

Proizvajalec Tynitag, cena loggerja in ~italca, vsak 51 €, gmt.lintranex.com •

V sodobnem strojni{tvu so sile, ki jih mora prenesti posamezen del opreme vedno ve~je. Vsi vijaki, ki dr`ijo pokrov visokotla~ne posode ali krila velike vetrnice morajo biti enakomerno obremenjeni. To lahko dose`emo z momentnim klju~em (30% napaka), s hidravli~nim zatezalom (15% napaka) ali z EcoStud vijakom, s 5% napako ali razliko prednapetja posameznega vijaka. Vijaki za velike sile, od M 24 navzgor so opremljeni s posebnim vstavkom, dokler ga lahko vrtimo s prsti, bo vijak {e potrebno zategniti. Kontrolo napetosti vijakov hitro opravimo s preizkusnim vrtenjem vstavkov, razrahljane vijake pa brez posebnega orodja spet zategnemo na pravo mero. Vijaki so lahko v vsakem polo`aju, vstavek ne rjavi, primerni za temp. do 150°C, www.stag-aerospace.com •

Ultrazvo~ni iskalec lukenj V sodobni industriji sta komprimiran zrak in vakuum najdra`ja energenta, zato je odkrivanje netesnosti tako pomembno. Povpre~ne izgube v tla~nih sistemih zna{ajo okrog 30%, kar pomeni stalne, visoke in nepotrebne stro{ke. V hrupu delujo~ih tovarn je nemogo~e zaznati kje instalacija pu{~a, zlasti ne vakuumskih netesnosti v proizvodnji srebra na primer. Naprava CygScope odkriva netesna mesta s pomo~jo {tevilnih nastavkov in paraboli~nega dodatka, s katerim odkrivamo luknje na daljavo, na nedostopnih in nevarnih mestih. Opremljen je z laserjem, ki poka`e intenzivno rde~o piko na razdalji do 20 m. Naprava je visoko ob~utljiva in odkrije najmanj{e netesnosti,www.cygnus-instruments.com •

36

NOVOST

Enostavno pritrjevanje cevi za talno ogrevanje Inovacija iz Uponorja – samopritrdilni sistem Splo{no Uponor, kot vodilni proizvajalec vseh vrst cevnih sistemov, je sinonim za kvalitetne re{itve v hi{nih instalacijah. Kljub celovitemu asortimanu in izredno kvalitetnim izdelkom pri Uponorju vedno skrbijo za izbolj{ave in novosti. Glavno vodilo pri nadaljnjem razvijanju in izpopolnjevanju izdelkov je zagotoviti enostavno, hitro in zanesljivo monta`o. Tokrat vam predstavljamo novost s podro~ja talnega ogrevanja in hlajenja.

Samopritrdilni sistem Inovativni samopritrdilni sistem za ogrevanje in hlajenje je zanimiva nova re{itev pri sistemskih plo{~ah za talno ogrevanje/hlajenje. Od tega trenutka naprej Uponor nudi ta inovativni sistem polaganja cevi za talno ogrevanje in hlajenje tudi na trgih izven Nem~ije. @e ve~ kot tri leta samopritrdilni sistem navdu{uje stranke v Nem~iji in dokazuje, da je odli~na re{itev tudi za te`ke razmere na samih gradbi{~ih.

Sestavni elementi Sistem sestoji iz difuzijsko tesnih cevi ter posebnih izolacijskih plo{~/rol. Cevi so tovarni{ko vzdol`no ovite s posebnim lepilnim trakom (je`kom). Isto~asno je na izolacijske plo{~e/role tovarni{ko nalepljena posebna laminirana folija. To zagotavlja hitro in enostavno polaganje: cev se lahko odlepi in ponovno pritrdi na tla.

Sistem nudi dve vrsti cevi: PE-Xa cev z vzdol`no rde~o ~rto in ve~plastno MLCP cev v rde~i barvi. Obe cevi sta tovarni{ko spiralno oviti s samopritrdilnim lepilnim trakom.

Uponor samopritrdilne PE-Xa cevi Nove Uponor PE-Xa cevi imajo sloj difuzijske zapore na kisik in se lahko vgrajujeo tudi pri nizkih zunanjih temperaturah. Poleg tega jih odlikuje odpornost na udarce in kemi~na odpornost.

Uponor samopritrdilna PE-Xa cev

Uponor samopritrdilna MLCP cev

Idealno za prostore nepravilnih oblik

Uponor samopritrdilna PE-Xa cev Maks. obratovalna temperatura:

70°C

Maks. obratovalni tlak:

6 barov

Dimenzije:

14x2 in 16x1,8mm

Koluti dol`ine

240m in 640m

Uponor samopritrdilne MLCP cevi Samopritrdilne ve~plastne MLCP cevi v rde~i barvi so naslednja alternativa za sistem talnega ogrevanja, katerega odlikuje enostavna in hitra vgradnja. Cevi zdru`ujejo prednosti modernih kompozitnih cevi z aluminijem, kot kovino, in plasti~nim slojem za ve~jo fleksibilnost pri polaganju cevi.

Fleksibilna samopritrdilna cev se lahko enostavno krivi z roko in vgrajuje. Poleg tega je tudi oblikovno stabilna po krivljenju.

Uponor samopritrdilna MLCP cev Maks. obratovalna temperatura:

60°C

Maks. obratovalni tlak:

4 barov

Dimenzije:

16x2mm

Koluti dol`ine

200m in 500m

Samopritrdilna izolacijska plo{~a

Obe cevi sta, po pritisku cevi na podlago, varno povezani s popolnoma prekritim lepilnim slojem izolacijske plo{~e. Posebni kavelj~ki na lepilnem traku na cevi se prepletejo z zankami laminirane folije na izolacijski plo{~i in s tem zagotovijo u~vrstitev cevi na povr{ini. Lepilni trak in

NOVOST

37

• Brez po{kodb izolacije pri polaganju cevi • Idealno za prostore nepravilnih oblik, ker so omogo~eni prilagodljivi razmiki med cevmi

Zaklju~ek Uponor nudi gradbenim profesionalcem brezkompromisno kakovost, najbolj{e strokovno znanje in dolgoro~no partnerstvo. Za dodatne informacije se lahko obrnete na podjetje TITAN d.d., ki je uradni zastopnik dru`be Uponor v Sloveniji. • Vili Zabret, TITAN d.d.

Enostavna samostojna monta`a

laminirana folija sta optimalno usklajena za ve~je sile dr`anja. Ob tem omogo~ata kakr{ne koli popravke polo`aja cevi. Tudi po popravljanju se ohrani zavidljiva sila dr`anja. Optimalna oprijemljivost velja tudi za umazane povr{ine.

Uponor samopritrdilne izolacijske plo{~e/role Na voljo sta dve debelini izolacijskih plo{~ (15 in 30 mm) ter izolacijska rola (30 mm). Tako izolacijske plo{~e kot izolacijska rola so popolnoma prekrite s posebno laminirano folijo, ki zagotavlja

maksimalen oprijem za samopritrdilno cev.

Prednosti samopritrdilnega sistema: • Enostavno polaganje cevi brez kakr{nega koli orodja • Polaganje sistema lahko opravlja le ena oseba • Polo`ene cevi se lahko kadarkoli prestavijo • Izbrana debelina izolacijskih plo{~ in rol ustreza zahtevam standarda DIN EN 13163 in DIN 4108-10

Samopritrdilni sistem z Uponor PE-Xa in Uponor MLCP cevmi

Samopritrdilna izolacijska plo{~a

Idealna rešitev za vsakršno obliko tal Enostavno polaganje cevi brez kakršnega koli orodja Hitra samostojna vgradnja Položene cevi se lahko kadarkoli prestavijo Sistemske plošče na voljo v različnih debelinah Sistemska izolacijska rola za hitro vgradnjo Idealno za prilagodljive razmike med cevmi Enostavno polaganje v prostorih nepravilnih oblik

Za več informacij: TITAN d.d.

T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba F (01) 8309 171 E pc5@titan.si W www.titan.si www.uponor.si

38

^ISTILNE NAPRAVE

Samo kvalitetna biolo{ka ~istilna naprava prina{a rezultate, ki jih `elimo dose~i Zakonodaja pripravlja, zaradi zaostrovanja okoljskih zahtev na podro~ju ~i{~enja odplak, v kratkem dolo~ene zahteve, ki jim bodo lahko zadostile le kvalitetne ~istilne naprave. Pri~akuje se, da bo kmalu z odlokom predpisan obvezen monitoring, ki bo zahteval, da se na tem podro~ju redno kontroliralirajo vzorci o~i{~ene vode.

Biolo{ke ~istilne naprave Pri ~i{~enju odpadnih voda v individualnih hi{ah so najbolj raz{irjene biolo{ke ~istilne naprave.

Odlo~itev za kvaliteto naj bo na prvem mestu Veliko investitorjev pri nakupu ni seznanjeno z vsemi slabostmi, ki jih prina{a nepremi{ljena odlo~itev za vrsto biolo{ke ~istilne naprave. Glede na spremembe, ki se pripravljajo v zakonu nikakor ni ustrezno iskati najcenej{e re{itve na tem podro~ju, ~e ob tem ne preverimo njihove dokazane kvalitete delo-

vanja. Na trgu je tako ponudba precej velika, razli~nih cenovnih razponov, a njihovi produkti ne zagotavljajo u~inka, kot je in bo potreben.

Investicija v biolo{ko ~istilno napravo je dolgoro~na, saj jo bomo uporabljali nekaj desetletij, zato je potrebno pri nakupu upo{tevati dva najpomembnej{a dejavnika kvalitete: kvaliteto rezervoarja in ~istilne tehnologije.

Rezervoarji

Profi biolo{ke ~istilne naprave Picobells

Polietilenski rezervoarji: Da smo lahko prepri~ani v ustreznost naprave, morajo biti polietilenski rezervoarji namensko narejeni za ~istilno napravo, torej vliti iz enega odlitka vklju~no z notranjimi prekatnimi stenami.

Ta na~in zagotavlja 100% trajno tesnost in 100% funkcionalnost postopka.

Betonski rezervoarji: Betonski rezervoarji so dolgoro~no dobra nalo`ba, vendar nam povzro~ajo te`ave pri vgradnji, saj je potrebno dostopati do kraja gradnje z avtodvigalom.

Velikost rezervoarjev: Zelo pomemben za nemoteno in funkcionalno delovanje postopka je tudi ustrezen volumen, ki naj bo min. 4000 lit za 4-6 oseb.

^istilna tehnologija: Izbira vrste ~istilne tehnologije zavisi od okoli{~in v katerih jo bomo uporabljali.

Potrebno je, da je nanje prilagojena in s tem zagotavlja ustrezno kvalitetno delovanje. V zadnjih letih je poseben poudarek na tehnologijah, ki pri svojem delovanju ne uporabljajo elektri~ne energije v rezervoarjih ampak se celoten proces izvaja s pomo~jo vpihovanja zraka. Ker so vsi vitalni deli tak{nih aparatur in{talirani na suhem v krmilni omarici, imajo tovrstne naprave zelo dolgo `ivljenjsko dobo.

Svojo kvaliteto so ve~krat potrdile nem{ke tehnologije ~i{~enja odpadnih vod, ki jih zastopamo tudi v podjetju TIM-S Robert Lov{e s.p..

Nanje prisegamo zaradi dolgoro~nega razvoja, ki stoji za temi napravami, podkrepljene pa so tudi z atesti nem{kih institucij. • Robert Lov{e

39

Cene energentov rastejo, sonce pa ne izstavlja ra~unov!

Resnica je, da son~nih `arkov ne moremo prijeti, lahko pa njihovo energijo shranimo in nato porabimo za ogrevanje sanitarne vode in prostorov. Ob rekordnih cenah energentov (olje, plin, drva) je smiselno za~eti razmi{ljati o izkori{~anju alternativnih virov energije. Ena izmed njih je solarna energija, kjer se za~etna investicija hitro povrne, saj stro{ke dobimo povrnjene `e v obdobju med 4 in 7 let in zato je zdaj pravi ~as o tovrstni nalo`bi.

Celzija. V optimalnih razmerah delovanja lahko s son~nim sistemom za ogrevanje sanitarne vode prihranimo do 90 % energije, ~e pa sistem uporabljamo {e za dogrevanje prostorov so skupni prihranki do 70 %.

Pretekle izku{nje v podjetju so pokazale, da vpra{anje `ivljenske dobe ter kakovosti ni sporno. Kvaliteto potrjuje garancija na kolektorje, ki je pet let. Za zastopane kolektorje imajo TÜV in Solar keymark certifikata, pridobljena na podlagi uspe{no opravljenih testov v ekstremih vremenskih pogojih kot so: to~a, veter in sneg.

Subvencije so {e vedno na razpolago Še imate ~as za prijavo na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za nakup in monta`o solarnih sistemov, ki vam omogo~ajo do 25 % povra~ila celotne investicije. Glede na povpra{evanje so v podjetju Gomon solar d.o.o. pomladansko akcijo z 10 % popustom podalj{ali do konca avgusta.

Brezpla~no svetovanje in ogledi Njihovi svetovalci po Sloveniji opravljajo brezpla~ne oglede. Hkrati vam uredijo vse potrebno za pridobitev subvencij s strani Ekosklada in nudijo monta`o na »klju~«. Za informacije in datum ogleda se lahko vsak, ki ga to zanima, dogovori s predstavniki podjetja s klicem na telefonsko {tevilko 051/330-444 ali preko e-maila: prodaja@gomonsolar.com. •

Nova tehnologija Son~ne sisteme v grobem lo~imo na tiste s plo{~atimi kolektorji in na vakuumske kolektorje. Nova tehnologija vakuumskih Gomon solar kolektorjev omogo~a sprejemanje son~ne energije tudi v zimskih dneh, saj delujejo do –25 stopinj

Jure Šprajc

Narava dobi energijo od sonca,

kaj pa vi?

Najnovejša tehnologija, prihranek do 80%, deluje tudi pozimi (do -25C), dolga življenjska doba, brezplačno svetovanje, brezplačni ogled, brezplačna dostava, možnost montaže... in še monogo več razlogov, zakaj pridobivati energijo iz narave.

SOLARNI SET GS -KOMBO 800

SOLARNI SET GS - S300

ZA PODPORO OGREVANJU TER SANITARNO VODO 800 L (Do 150 m2 + do 4 osebe)

ZA SANITARNO VODO 300 L (Do 4 osebe)

> SONČNI KOLEKTOR Ø70, 20 CEVNI, 3 KOM > SOLARNI KOMBINIRAN ZALOGOVNIK/BOJLER 600/200 l > SOLARNA POSTAJA > SOLARNI KRMILNIK > SOLARNA TEKOČINA > RAZTEZNA POSODA

> SONČNI KOLEKTOR Ø58, 30 CEVNI > SOLARNI BOJLER 300 l > SOLARNA POSTAJA > SOLARNI KRMILNIK > SOLARNA TEKOČINA > RAZTEZNA POSODA

AKCIJSKA CENA: € 5.371,00

AKCIJSKA CENA: € 2.234,00

051 330 444 prodaja@gomonsolar.com

www.gomonsolar.com

IZKORISTITE ŠE DODATNIH DO – 25% SUBVENCIJ S STRANI EKOSKLADA Akcijske cene so v EUR, brez DDV, montaže in pritrdilnega materiala za kolektorje. Akcija velja do 31. 8. 2011. Slike so simbolične. Pridržujemo si pravico do spremembe cen.Gomon Solar d. o. o. , Ul. bratov Praprotnik 1, 4202 Naklo

40

NAPREDNE RE[ITVE

Mehani~no Winflip zapiralo oken

P

red kratkim se je na trgu pojavil razmeroma nov izdelek, ki spada v skupino samodejno delujo~ih mehanizmov odpiranja. Za delovanje ne potrebuje dovoda energije in omogo~a nadzorovano prezra~evanje, var~evanje toplote, ter deluje protivlomno.

Enostaven mehani~ni sistem opravi zapiranje v izbranem ~asu

Kratkotrajno odpiranje V tekstih stalno opozarjamo, da je v zimskem ~asu odpiranje oken »na kip« najve~ji porabnik toplote z najmanj{im prezra~evalnim u~inkom. To dejstvo je verjetno vodilo izumitelja, da je izdelal mehanizem, ki po dolo~enem ~asu samodejno zapre tako odprto okno. Odpiranje izvedemo s potegom vrvice, ki je pritrjena na zgornji rob okna. Zato lahko tudi otroci, ko zapustijo WC sami spro`ijo mehanizem, ki bo okno po nekaj minutah prezra~evanja spet zaprl.

Mehanizem lahko pritrdimo na vsa okna, ne glede na material iz katerega je okvir.

Od 5 minut do 5 ur ^as prezra~evanja nastavljamo z vrtenjem kolesca in lahko traja tudi do 5 ur.

Po tem ~asu vgrajena vzmet spro`i zapiralni mehanizem in okno se zapre ter celo zaklene. Odpiranje od zunaj ni mo`no, saj mehanizem zdr`i pritisk do 300 kg. Napravo namestimo sami, lahko pa se odlo~imo za nakup novega okna, ki ima mehanizem `e vgrajen v okvirju. V njem se po `elji nahaja {e protivlomni alarmni sistem. Izdelali so

tudi varianto za stre{na okna, s ~imer zagotovimo poletno prezra~evanje in samodejno zapiranje, lastniku pa ni potrebno skrbeti, ~e se vreme vmes poslab{a in vlije de`.

Poleg ~asa odprtosti lahko na mehanizmu nastavimo tudi silo zapiranja. Zato lahko na primer v spalnici izberemo tiho zapiranje, po katerem ostane okno {e za las odprto in omogo~a no~no mini prezra~evanje.

Široka uporabnost Winflip je koristen v kuhinji, saj moramo omogo~iti dovod zraka, ~e ho~emo, da bo napa odsesala pare in vonjave. Ob za~etku kuhanja odpremo okno, ki se bo po nastavljenem ~asu samodejno zaprlo in prepre~ilo nepotrebno uhajanje toplote. V strani{~u je ~as {e kraj{i, ob vstopu okno odpremo in nanj pozabimo, saj se bo zaprlo samo. Pred tem je okno ostajalo odprto ure in ure, toplota pa je nekoristno uhajala. V kopalnici ga odpremo po tu{iranju, vla`en zrak bo lahko izstopil na prosto, pojav plesnenja bo onemogo~en, okno pa se bo po nastavljenem ~asu spet samo zaprlo. Naprava je {e posebej koristna v prostorih v katere redkeje vstopamo, shrambe,

Novo okno z nevidno vgrajenim zapiralnim mehanizmom v okvirju

kleti ali garderobe, ki bodo sedaj prezra~eni brez prevelike izgube energije.

Cena in druge koristi Prihaja ~as merjenja porabe energije, zapiranja oken in pripiranja radiatorjev, posledica pa bo skokovit porast plesni v stanovanjih.

Posebej {e zaradi tega, ker bomo v blokih vgradili samo delilnike za ugotavljanje porabe toplote, za toplotno izolacijo stavb in vgradnjo prezra~evanja pa bo zmanjkalo denarja. Del problema bi lahko re{ili s tak{nim kontroliranim zra~enjem. Mehanizem lahko namestimo sami, stane pa okrog 90 €.

Izdelek je zanimiv tudi za hotele in gosti{~a. Obi~ajno gostje okna pu{~ajo odprta tudi kadar jih ni v sobi, saj porabljene toplote ni potrebno dodatno pla~ati, kar lahko spet prepre~imo z mehanizmom.

Podobno se dogaja v poslovnih stavbah, kjer pozabljena okna v prostorih za razgovore ali ~ajnih kuhinjah pove~ujejo ra~un za ogrevanje. Za starej{e ljudi je odpiranje oken lahko prete`ko opravilo, zato bo Winflip omogo~il zra~enje brez tuje pomo~i. •

Mehanizem je skrit v podolgovatem tulcu na zgornjem robu okna

Tihec

VAR^EVANJE ENERGIJE

41

Var~evanje z energijo ni enostavno – ali pa~ ?

V

ve~ini gospodinjstev se skriva veliko mo`nosti za var~evanje z elektri~no energijo. Pogosto ne vemo, kje lahko i{~emo prihranke.

Stare naprave, ki {e vedno v nekem kotu opravljajo svojo nalogo, so pogosto vzrok za visoko porabo elektri~ne energije.

Dober primer za to je obto~na ~rpalka v va{em sistemu ogrevanja. ^rpalka obratuje okoli 6.000 ur na leto. To pomeni 10 % letne porabe elektri~ne energije 4-~lanskega gospodinjstva.

Obto~ne ~rpalke Grundfos Alpha 2 Nove visoko u~inkovite obto~ne ~rpalke kot je GRUNDFOS ALPHA 2, z energijsko oznako A, tro{ijo do 80% manj elektri~ne energije in lahko letno privar~ujejo ve~ sto evrov pri stro{kih za elektri~no energijo. Kratek moment v va{i kurilnici se vam lahko obrestuje.

Primer vgrajene var~ne ~rpalke Grundfos Alpha 2 v obi~ajnem gospodinjstvu.

Ve~je {tevilo vgrajenih ~rpalk Grundfos Alpha 2 v bolni{nici.

prednosti, ki so o~em na prvi pogled prikrite.

energije, funkcijo no~nega zni`anega delovanja, ki {e dodatno ni`a porabo energije v ogrevalnem sistemu na minimum.

Ta visoko kakovostna in zanesljiva obto~na ~rpalka je narejena iz izbranih materialov, ki omogo~ajo dolgo `ivljenjsko dobo in mo`nost recikla`e.

Srce in razum bosta izbrala energijsko var~no Grundfos Alpha 2 obto~no ~rpalko v energijskem razredu A. Omogo~a uravnote`enje kratkoro~nih ekonomskih ciljev z dolgoro~no odgovornostjo do okolja.

Energijski razred A Kombinacija frekven~nega pretvornika, tehnologije permanentnega magneta in kompaktnega statorja uvr{~a obto~no ~rpalko Alpha 2 v sam vrh energijske lestvice, v energijski razred A. Kompaktna zgradba z vgrajeno elektroniko v notranjosti ~rpalke ji omogo~a enostavno vgradnjo tudi v tesnih prostorih.

Od dobrega na bolj{e!

Sodoben dizajn in kompaktna zgradba sta najhitreje opazni karakteristiki obto~ne ~rpalke Alpha 2.

Vgrajena elektronika, popolnoma nova zgradba motorja in revolucionarna AUTOADAPT tehnologija dajejo tej energijsko var~ni ~rpalki {e dodatne

AUTOADAPT tehnologija Tovarni{ke nastavitve AUTOADAPT bodo avtomatsko uravnavale optimalno udobje in minimalno porabo energije.

Alpha 2 ima priro~en vti~ za enostavno priklju~itev na napajanje, LED prikazovalnik, ki ka`e trenutno porabo

Vedno obstajata dve strani, ki odlo~ata o nakupu: u~inek na okolje in cena. V na{em primeru pa sta trajnostni razvoj in ekonomi~nost nelo~ljiva, saj se hkrati var~ujeta energija in denar. • Vir: Grundfos

Ě r O v ( \R BOc ¤ďĊí¤¹¤ùĊ AUB v or rBUB R Ry\ ro UR ocr UO orB v c[ έ ¶ v O ͼ or rB B\ or RUcoB \ Èr \ (cv AUTOADAPT ͼ RB c[c9c \ O O orB?r \R ͻ

Ě B\(cr[ BO c B URB? ocBy B \ ͻ9r \ (cvͻvB

Podpora ogrevanju pri novogradnji

Prenova ogrevalnega sistema

Kak{ne son~ne kolektorje kupiti?

Ko se odlo~amo za nakup son~nih kolektorjev, se takoj znajdemo pred dilemo katere izbrati. Na trgu je izbira velika. Ve~ina kupci niso strokovnjaki, ki bi lahko ugotavljali razkorak med obljubami ponudnikov in dejanskimi zmo`nostmi razli~nih tipov kolektorjev, ki so na voljo.

Vakuumski kolektor in njegove prednosti V grobem lahko kolektorje razdelimo na tri skupine: plo{~ate, cevne in vakuumske. Pravi vakuumski kolektor je namre~ le tisti, ki ima absorber dejansko v vakuumu. Vakuum je pomemben zaradi prepre~evanja izgub svetlobne energije, kar je zlasti pomembno v slabih vremenskih pogojih, ko je razpolo`ljive energije malo, potrebujemo pa jo takrat obi~ajno veliko. Pravi vakuumski kolektor ima torej le eno plast debelega stekla okrog absorberja in toplotne cevi (Heat Pipe), kompletna notranjost cevi pa je v visokem vakuumu.

Tehni~ne re{itve kako prepre~evati izgubo vakuuma so `e nekaj let znane in visokokvalitetni kolektorji dandanes ne trpijo ve~ za izgubo vakuuma.

Odpornost kolektorjev pred vremenskimi vlivi Naslednji zelo pomemben kriterij pri izbiri son~nih kolektorjev je njihova dolgoro~na odpornost pred vremenskimi vplivi. Od kolektorja je kupec upravi~en pri~akovati visoko stopnjo u~inkovitosti {e desetletja po njihovi namestitvi. Kako ugotoviti `ivljenjsko dobo kolektorja seveda ni preprosto, lahko pa si pomagamo tako, da pogledamo iz kak{nih materialov je kolektor narejen.

Zagotovo so umetne mase {ibek ~len vsakega kolektorja. Son~ni kolektorji so trajno izpostavljeni atmosferskim vplivom, kot so: de`, sonce, prah, oksidacija, sneg, led, to~a, ekstremne temperature in njihove hitre spremembe, veter, UV sevanje itd.

Vakuumske cevi pri kolektorjih GreenLand SystemsÂŽ so narejene iz borosilikatnega stekla debeline 2,5 mm z visoko prepustnostjo svetlobe. Steklo je enojno, tako da je v vakuumu celotna notranjost cevi.

Visoki vakuum je v ceveh zaradi zmanj{anja toplotnih izgub ter zaradi za{~ite vseh aktivnih delov kolektorja pred zunanjimi vplivi. Tlak v ceveh je pod 0,001Pa.

Tesnjenje med stekleno cevjo in kovinsko plo{~o je izvedeno z najnovej{o tehnologijo, brez uporabe tesnil, kar zagotavlja dolgoletno zanesljivost spoja kovine s steklom.

Ogrodje kolektorja je narejeno iz nerjave~ega jekla. Pritrditev cevi na ogrodje je izvedena s pomo~jo Al ~epov in kovinskih sponk, brez uporabe plastike, ki bi v nekaj letih preperela Najsodobnej{a proizvodna tehnologija in uporaba najkvalitetnej{ih materialov kolektorjem GreenLand Systems zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo brez bistvenega zmanj{anja u~inkovitosti {e desetletja po namestitvi.

Kolektorji so uspe{no opravili vrsto testov, ki simulirajo neugodne vremenske vplive: - test pregrevanja, - test udarne trdnosti z jekleno in ledeno kroglo.

Kolektorji GreenLand Systems so vrhunski produkt, ki zagotavlja dolgoletno zadovoljstvo tako individualnim kupcem, kakor tudi uporabnikom v ve~jih komercialnih sistemih. • RS, Bio Planet

TRANSPORT

Zemeljski plin v prometu

Z

akaj kot pogonsko gorivo v prometu uporabljati zemeljski plin?

Prvi razlog je skrb za okolje, saj `e iz same kemi~ne sestave zemeljskega plina izhaja, da so emisije ogljikovega dioksida in drugih {kodljivih snovi v okolje bistveno ni`je kot pri konvencionalnih pogonskih gorivih.

Emisije ogljikovega dioksida so manj{e za vsaj 20%, prav tako so ni`je emisije du{ikovih oksidov. Glede na velik problem onesna`enosti nekaterih mestnih sredi{~ s pra{nimi delci PM10, ki so zdravju zelo {kodljivi, pa je bistvena prednost zemeljskega plina, da so emisije pra{nih delcev do 98% ni`je od dizelskih motorjev.

Vsekakor je pomemben razlog tudi cena, saj so stro{ki goriva za prevo`en kilometer do 50 % ni`ji od stro{kov za bencin.

Avtomobili na stisnjen zemeljski plin Zemeljski plin kot pogonsko gorivo se lahko uporablja v Ottovih in tudi Dizelskih motorjih. V Sloveniji si kupci jeklenih konji~kov `e lahko za`elijo izvedenke z agregati gnanimi na zemeljski plin oz. t.i.

CNG izvedenke le teh. (op.p. Compressed natural gas)

CNG vozila zdru`ujejo napredno tehnologijo motorjev s prednostmi visoko energijskih goriv. Na~eloma lahko vsak Otto (bencinski) motor deluje na zemeljski plin, vendar je prednosti zemeljskega plina kot goriva mo~ izkoristiti zgolj z optimiziranim bencinskim motorjem.

Tako nam lahko ti motorji ponudijo

43

Skoraj 50 milijonov evrov podpor za elektriko iz OVE Elektrarne, vklju~ene v podporno shemo za proizvodnjo elektri~ne energije iz obnovljivih virov in visoko u~inkovite soproizvodnje toplote in elektrike, so lani prejele podporo za 995,23 gigavatne ure proizvedene elektrike. Skupaj je bilo izpla~anih 48,6 milijona evrov, kar je glede na leto prej, ko je bilo izpla~anih 23,3 milijona evrov, 108,58-odstotna rast.

Najve~ji dele` izpla~anih podpor, 30,66 odstotka, so prejele bioplinske elektrarne. - Foto: Ale{ ^ernivec/dokumentacija Dela

zavidljivo mo~, majhno porabo ter nizke vsebnosti {kodljivih emisij izpuha.

Javne hitro polnilne postaje so namenjene javni uporabi in zagotavljajo mo`nost polnjenja vozil enega za drugim.

Tovrstno polnilno postajo si obetamo tudi v Mariboru. •

Po podatkih Centra za podpore, ki deluje v okviru podjetja Borzen, se je proizvodnja tako pridobljene elektri~ne energije lani v primerjavi z letom 2009 pove~ala za 5,27 odstotka, so sporo~ili iz Zdru`enja slovenske fotovoltai~ne industrije. Najve~ji dele` izpla~anih podpor v letu 2010, in sicer 30,66 odstotka, so prejele bioplinske elektrarne. Sledijo jim elektrarne na fosilna goriva s 26,54 odstotka, hidroelektrarne s 23,25 odstotka in elektrarne na biomaso, ki so prejele 11,93 odstotka podpore. Preostalih 7,61 odstotka sredstev oziroma 3,7 milijona evrov je bilo lani izpla~anih za elektri~no energijo, proizvedeno v son~nih elektrarnah. Dele` izpla~il, namenjen fotovoltaiki, se je v primerjavi z letom 2009, ko je zna{al 3,86 odstotka, skoraj podvojil, a kljub temu ostaja najmanj{i med omenjenimi tipi proizvodnje elektri~ne energije, ki so dele`ni podpore. Lani je za~elo obratovati in prejemati podporo 177 novih elektrarn, od tega kar 170 son~nih.

Fotovoltaika, vklju~ena v podporno shemo, je v letu 2010 proizvedla za 10,29 gigavatnih ur elektri~ne energije, kar je {tirikrat ve~ kot leto pred tem, so {e sporo~ili iz Zdru`enja slovenske fotovoltai~ne industrije. •

Miran Ro`man

vir: Dnevnik Delo

Tehnologija Dual-Fuel (slo. Dvojno gorivo) omogo~a uporabo zemeljskega plina velikim dizelskim motorjem v te`kih vozilih (tovornjaki, avtobusi,..). Pri DualFuel motorjih zemeljski plin nadomesti do 90% uporabe dizelskega goriva, pri ~emer se izpusti CO2 zmanj{ajo za kar 25 % ob nezmanj{ani mo~i motorja.

Polnilna tehnika Male naprave za po~asno polnjenje vozil z zemeljskim plinom se v svetu pojavljajo s kratico VRA (ang. vehicle refueling appliance). Namenjene so doma~i ali interni uporabi, z njimi pa je mo`no polnjenje flote do najve~ 5 osebnih vozil.

Pomanjkljivost teh naprav je predvsem dolgotrajno polnjenje, saj polnjenje osebnega avtomobila traja do nekaj ur.

44

OGREVANJE Z LESNO BIOMASO

Enostaven prehod na ogrevanje z lesnimi peleti

Z

nara{~ajo~imi cenami kurilnega olja in ostalih naftnih derivatov, katerim smo pri~a v zadnjih letih, se veliko gospodinjstev po Sloveniji soo~a z vedno vi{jimi stro{ki za ogrevanje.

Vpra{anje je, kaj narediti?

Ena mo`nost je prehod na drva, s katerimi bi postalo ogrevanje precej cenej{e. To pa hkrati pomeni tudi precej{en poseg v obstoje~i sistem centralnega ogrevanja, saj je potrebno zamenjati kotel, smiselno pa je vgraditi tudi zalogovnik toplote. Vendar je uporaba drv zelo neprakti~na, {e posebej za nekoga, ki je bil vajen Âťrazko{jaÂŤ, ki ga ponuja kurilno olje, kot na primer vklapljanje in izklapljanje po potrebi.

Peleti – lesna biomasa v prakti~ni obliki Peleti so oplemeniteno gorivo iz biomase, ki jo stisnemo pod visokim tlakom. Viri oplemenitene biomase so v ve~ini primerov stranski produkti `agarske in lesne industrije.

V zadnjem obdobju so lesni peleti postali zelo zanimiv energent, saj so v tem trenutku prakti~no za polovico cenej{i od kurilnega olja. Trenutno je za 1000 L kurilnega olja potrebno od{teti 910 EUR, za 2 toni pelet, kar po kalori~ni vrednosti ustreza 1000 L kurilnega olja, pa le polovico te vsote, to je okoli 460 EUR. Pri tem pa je potrebno pou-

dariti, da so lesni peleti okoljsko tudi precej bolj sprejemljiv energent kot kurilno olje.

So pa peleti tudi precej bolj prakti~ni za uporabo kot drva, saj dopu{~ajo vso fleksibilnost, ki jo omogo~a kurilno olje (v`ig in izklop po potrebi). To je {e posebno u~inkovito v primeru stanovanjskih hi{, kjer toplo sanitarno vodo pripravljajo s kurjenjem drv skozi vse leto.

Prehod na ogrevanje s peleti Da bi lahko izkoristili vse prednosti, ki jih ponuja uporaba lesnih pelet, dejansko ni potrebe po zamenjavi obstoje~ega kotla, v kolikor je ta prirejen za trda goriva ali pa je kombiniranega tipa. V mnogih primerih to velja tudi za kotle na kurilno olje.

Potrebujemo le primeren gorilnik na pelete.

Ponudba na trgu je zelo pestra, med njimi pa izstopa gorilnik Fenix, katerega konkuren~na prednost pred ostalimi je ravno v enostavnosti vgradnje na obstoje~e kotle.

To omogo~a inovativno zasnovana gorilna komora, ki je zra~no hlajena, tako da se ob namestitvi ne posega v vratca kotla, saj se gorilnik enostavno prisloni/pritrdi na vratca.

Pri kotlih na kurilno olje, ki vratc nimajo, se le-ta lahko dodatno namesti, saj je s tem tudi ~i{~enje pepela enostavnej{e.

Za hlajenje gorilne komore se sicer uporabi zrak, ki se ga v gorilno komoro vpihava zaradi samega gorenja. S tem, ko je ta isti zrak speljan po zunanjem obodu gorilne komore, se segreje (in obenem tako hladi komoro), kar {e izbolj{a kakovost gorenja lesnih plinov v sami gorilni komori, obenem pa ne prihaja do nobenih omembe vrednih toplotnih izgub.

Detajl priklopa gorilnika na pelete Fenix na vratca kotla

Kaj {e potrebujete poleg gorilnika Gorilnik na pelete Fenix ima vgrajen elektronski krmilni sistem, ki omogo~a enostavno in u~inkovito uravnavanje delovanja gorilnika. Gorilnik se dobavi skupaj s transporterjem za pelete (pol`em), tako da uporabnik potrebuje le primerno posodo, ki bi slu`ila kot zalogovnik za pelete, ter seveda nabavo ustrezne koli~ine in kvalitete peletov pri enem od {tevilnih ponudnikov v Sloveniji in `e je pripravljen na precej cenej{i oziroma bolj prakti~en na~in ogrevanja. • Damjan Nemec

Bio~istilna brez elektrike Obremenitev okolja je tako visoka, da ga je bilo potrebno za{~ititi s predpisi in zakoni. Predpisano ~i{~enje odpadnih vod v mestih prevzamejo centralne ~istilne naprave. Stavbe, ki so oddaljene od kanalizacijskih sistemov, kmetije, po~itni{ke hi{ice in naselja, upravne in stanovanjske zgradbe ter drugi objekti, pa morajo svoje odpadne vode pred izpustom v okolje o~istiti v biolo{kih ~istilnih napravah. Da bi dosegli zahtevano ~istost izpustne vode smo do sedaj v bio~istilnih napravah odplake pre~rpavali, prezra~evali in me{ali s potopnimi ~rpalkami, kompresorji zraka in krmilno avtomatiko, vse pa je poganjala elektrika.

Prva brez elektrike Izdelek Biorock je nova bio~istilna naprava, ki deluje povsem samodejno, kljub temu pa je voda, ki jo izpustimo v okolje primerno ~ista. Postopek in princip delovanja zdru`uje predseparacijo in aerobi~no biolo{ko filtriranje. Na izstopni strani izteka tako ~ista voda, da jo lahko brez pomislekov izpustimo v okolje, potok, reko ali jezero, ~istost izto~ne vode pa ustreza najvi{jim zahtevam veljavnih standardov in normativov.

Zanimiv na~in delovanja ^istilna naprava Biorock je sestavljena iz dveh lo~enih vkopanih tankov iz HDPE plasti-

ke, ki sta povezana z ve~ cevmi. Odplake vtekajo najprej v prvi tank, kjer se iz njih izlo~ajo trdni delci, olja, masti. Pri tem se za~ne prva stopnja biolo{kega ~i{~enja, nato pa se delno o~i{~ene odplake po cevi preto~ijo v drugi tank, v katerem se nahaja biofilter. Pretok deluje samodejno, saj je cev polo`ena z rahlim padcem. V drugi enoti se nahaja Biorock material, ki ga proizvajalec obdela z encimi. Ti pospe{ujejo rast ~istilnih bakterij, ki predelajo organske delce in vodo o~istijo v postopku, ki je kombinacija aerobi~no/ anoksi~ne biolo{ke razgradnje in ~i{~enja.

Voda iz biolo{ke ~istilne naprave je ~ista in brez vonja

Stopnja ~i{~enja 98% Druga enota deluje popolnoma samodejno, postopek ~i{~enja pa se izvede s samoregulacijo. Naprava nima nobenih gibljivih delov, za popolno aktiviranje po prvem zagonu potrebuje 24 ur, ~istilna sposobnost pa se ne zmanj{a kljub dolgim obdobjem brez dotoka odplak. Stro{ki delovanja in vzdr`evanja so zelo nizki, zanesljivost delovanja pa visoka. V kompletu se nahajajo vsi deli, vgradnja pa je enostavna. Naprava deluje nesli{no in izpolnjuje zahteve standarda EN 12566-3 ter ima nem{ki atest DIBt.

Ve~ velikosti in postopna vgradnja V seriji Biorock– S se nahajajo bio~istilne naprave za ~i{~enje odpadne vode za 5, 10

Bio~istilna naprava Biorock vodo o~isti samodejno in ne potrebuje elektrike

in 15 oseb. ^e jih postavimo vzporedno, lahko z njimi obdelamo odplake 30, 45 ali 60 oseb in ve~. V seriji Biorock– M se nahajajo naprave srednje velikosti, ki o~istijo odplake za 75 do 300 oseb. ^e deluje ve~ naprav vzporedno lahko prenesejo obremenitev 600, 900 ali ve~ oseb.

Oba sistema lahko modularno dograjujemo glede na trenutne potrebe. To je tudi ena od najve~jih prednosti tega sistema, saj ga pove~ujemo takrat, ko se za to poka`e potreba ali ko imamo na razpolago potrebna sredstva. • Tihec

46

KOGENERACIJSKE NAPRAVE

Elektrika in toplota komaj sli{nega toplotnega stroja So~asna proizvodnja toplote in elektrike Energetsko gledano je vzrok za vse dana{nje ekolo{ke probleme slab izkoristek strojev, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Izkoristek avtomobila je samo 13%, termoelektrarn na premog 45%, fotovoltaike pa 18%. Pri tem najbolj izstopa podatek, da za proizvodnjo baterijskega vlo`ka porabimo do 500 krat ve~ energije, kot jo bo nato baterija dala od sebe. Kaj pa ~e svojo toploto in elektriko proizvedemo sami in to z odli~nim, 92% izkoristkom?

Odli~no za ve~je porabnike elektrike ^e v zvo~no izolirano ohi{je postavimo plinski batni motor, ki poganja generator elektrike, toploto pa uporabimo za ogrevanje ali hlajenje prostorov ali naprav v stavbi, dobimo kogeneracijsko napravo. Tak{ne SPTE naprave (So~asna Proizvodnja Toplote in Elektrike) so tudi pri nas uveljavljena oblika energetske sanacije razli~nih objektov, katerim je skupna velika potreba po toplotni energiji. Delujejo z visokim izkoristkom in bistveno zmanj{ajo stro{ek za toplotno in elektri~no energijo.

Kogeneracijske naprave so odli~na nalo`ba za podjetja, {ole, ob~ine, hotele, zdravili{~a, kopali{~a, bolnice, domove ostarelih in druge objekte, kjer je skozi celo leto potrebno zagotoviti ogromno toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno vodo, saj z njimi prihranimo veliko denarja, toplota pridobljena s kogeneracijsko napravo pravzaprav brezpla~na in

Manj{a kogeneracijska enota z dizelskim motorjem

pomeni za porabnika velik prihranek. Del potreb po toploti z lahkoto pokrivamo z eno ve~jo ali ve~ manj{imi enotami.

Vgradimo pa lahko tudi trigeneracijsko napravo, ki omogo~a {e hlajenje.

Do 50 kW je mikrokogeneracija Pred kratkim so lastniki teh u~inkovitih toplotnih strojev morali svojo elektriko najprej poslati v omre`je, in jo {ele nato porabiti zase. Danes jo lahko porabijo sami, pri ~emer je {e cenej{a, saj distributerjem ni potrebno pla~ati razmeroma visoke omre`nine. Vi{ek elektrike po{ljejo v omre`je, jo prodajo in z njo {e dobro zaslu`ijo. Med delovanjem ustvarjeno toplotno energijo koristno uporabijo.

Pri tem je zelo pomembno, da energijo proizvajajo tam, kjer se porablja, zato ni izgub, ki nastanejo pri prenosu energije na ve~je razdalje. Ker sistem deluje z visokim izkoristkom, spada med okolju prijazne tehnologije OVE. Za pogon lahko uporabimo razli~na goriva, bioplin, lesni plin, repi~no olje, palmovo in sojino olje, pa tudi kurilno olje, zemeljski plin, propan, butan ali me{anico propan butana.

Pozor ob nakupu Svetovni trg je preplavljen z razli~nimi izdelki, tudi z izdelki SPTE dvomljivega porekla. @ivljenjska doba in izkoristki takih naprav so po ve~ini vpra{ljivi, stro{ki vzdr`evanja pa lahko prese`ejo korist.

Dobavljive so naprave po delih, ki jih kupec sestavi sam, pri ~emer se pojavi vpra{anje garancije, `ivljenske dobe, vzdr`evanja, nad-

Majhne dimenzije in tiho delovanje omogo~ajo postavitev v vsak prostor

zora izkoristkov in drugih skritih stro{kov, ki ponavadi na dolgi rok prina{ajo razo~aranje investitorja.

EC Power skoraj nesli{en Ogledali smo si zagon in delovanje kogeneracijske naprave EC POWER, ki so~asno proizvaja 15 kWh elektrike in 30 kWh toplote in ima 92% izkoristek. Napravo poganja zemeljski plin, kot pogonsko gorivo je pa tudi mogo~e uporabiti Propan, Butan in prav tako tudi me{anico Propan-Butan. Naprava deluje izredno tiho, saj oddaja zvok sli~en malo ve~ji zamrzovalni omari. V njej se nahaja 4- cilindrski industrijski motor Toyota. ^e bi bil motor vgrajen v avto, bi olje v njem menjali {ele po 700.000 prevo`enih kilometrih, tako malo vzdr`evanja potrebuje.

Delovanje vodi krmilna elektronika, lastnik pa lahko preko ra~unalnika kjerkoli sledi delovanje naprave, obenem v primeru motenj dobiva avtomatska SMS sporo~ila na mobilni telefon. Serviser lahko na ta na~in definira napako tudi brez ogleda, lastnika lahko obve{~a o

Poleg elektrike nadziramo tudi proizvodnjo toplote in stanje v zalogovniku

47

V omari s krmiljem je tudi oddajnik za povezavo z mobilnim telefonom

pomanjkanju plina, padcu tlaka v radiatorskem sistemu, ipd.

Razpr{ena proizvodnja elektrike in toplote je prava, strate{ka re{itev za nemirne sodobne ~ase, visok izkoristek pa {e dodatna lastnost, zaradi katere lastnik za svojo elektriko dobi ve~ denarja. Naprava, z monta`o in celotnim administrativnim postopkom, do prodobitve obratovalne podpore vred, znese cca. 42.000 €, doba vra~anja pa je okrog 3,5 let.

Zagotovljen odkup energije in ban~na podpora Kogeneracijske naprave u`ivajo visoko podporo EU in Slovenije. Uporabniki so~asne proizvodnje elektrike in toplote pridobijo obratovalno podporo v vi{ini 0,1947 €/kWh, ~e imajo vgrajene sisteme do mo~i 50 kW in jih uporabljajo do 4.000 obratovalnih ur letno. V pri-

meru prodaje imajo zagotovljen odkup elektri~ne energije po ceni 0,2398 €/ kW/h.

Naprave SPTE lahko brez ve~jih te`av vgradimo v obstoje~e kotlovnice. Za naprave EC POWER ima v Sloveniji podjetje Ribi~ija d.o.o. z blagovno znamko ECE ECO ENERGY (www.ece.si), ekskluzivno pravico tr`enja.

Banke so zainteresirane za kreditiranje naprav, saj prina{ajo kupcu dobi~ek in kratek odpla~ilni rok. Obenem pa 10 letna pogodba z Borzenom s subvencionirano ceno energije omogo~a dodatno varnost za obe strani, tako kupca kot banko. Izredno zanimiva je tudi t.i. kontrakting pogodba, pri ~emer uporabnik ne investira v sistem, niti v gradnjo, obenem pa toplotno in elektri~no energijo koristi po zni`ani ceni. Sistem je zanimiv tudi za investitorje, ki bi z javno – zasebnim partnerstvom koristili sebi in skupnosti. • Tihec

Globe so odmerjene tako za dobavitelja toplote kot lastnike stanovanj.

Delitev stro{kov za porabljeno toploto Od~itavanje podatkov opravi tehnik preko brez`i~ne centrale name{~ene na hodniku bloka. Foto: MT merilna tehnika d.o.o.

Zaradi bli`ajo~e uveljavitve nove zakonodaje na~ina delitve in obra~una stro{kov za toploto v ve~stanovanjskih zgradbah je zanimivo vpra{anje bralca. Ta se soo~a s premalo jasnimi izhodi{~i in ne razume popolnoma dolo~il novih predpisov, ki se nana{ajo na merjenje in delitev stro{kov za porabljeno energijo v posameznem stanovanju.

Te`ave uvajanja meritev Bralec pi{e, da je revija zelo koristna z veliko dobrimi in strokovnimi nasveti v

zvezi z var~evanjem energije. To podro~je je prav sedaj zelo zanimivo, saj najnovej{a zakonodaja zapoveduje merjenje in delitev stro{kov. Je eta`ni lastnik stanovanja v ve~stanovanjski zgradbi (P+7) s 64 stanovanji in `e deset let posku{a dose~i vgradnjo kalorimetrov in pla~evanje po porabi, vendar ne uspe. Razvod v zgradbi je tako izveden, da je to mo`no brez ve~jih predelav.

Nadzorni odbor zgradbe se menjava vsaki dve leti, kljub temu s predlogom {e ni uspel.

V preteklih dveh letih je s takratnim odbo-

rom in upravnikom vse pripravil in na letnem zboru lastnikov (2009/10), ki je bil sklep~en, so sprejeli sklep, da vgradijo kalorimetre z daljinskim od~itavanjem. Sedanji novi odbor sestavljajo lastniki iz sedme, najvi{je eta`e, ki se bojijo, da bodo morali pla~evati ve~, zato na vgradnjo kalorimetrov ne pristanejo. Zadnji rok za vgradnjo je leto{nji 30. oktober, globa za tiste, ki merilcev ali delilnikov ne bodo vgradili pa 200 â‚Ź. Spra{uje, na koga naj se obrne, da bi dosegel vgradnjo kalorimetrov.

Oktobra bo veljal nov pravilnik V leto{njem oktobru stopi v veljavo nov Pravilnik o na~inu delitve in obra~unu stro{kov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah.

Problematiko delitve in pla~ila stro{kov za ogrevanje in pripravo tople vode po dejanski porabi ureja Pravilnik o na~inu delitve in obra~unu stro{kov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z ve~ posameznimi deli (Ur. list RS 7/2010). Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-C), (Ur. l. RS 70/2008) vsem lastnikom posameznih

Jeseni pridejo delilniki Splo{no razmetavanje energij vseh vrst je potrebno spraviti v normalne okvire. Pri tem ne mislimo samo na ogrevanje in odpiranje oken temve~ na vse vidike sodobnega `ivljenja.

Merjenje porabe energije Merjenje pretoka energije je razmeroma enostavno in natan~no izvedljivo na podro~ju elektrike, pri toplotni energiji pa je stvar zapletena. Zato je meril-

Name{~anje in programiranje delilnika traja samo nekaj minut Foto: MT merilna tehnika d.o.o.

nik toplote - kalorimeter, ki meri koli~ino toplote razmeroma kompliciran instrument. meri pretok in razliko temperature med predtokom in povratkom, vse vrednosti kri`no prera~unava in nato poka`e, koliko energije je steklo po ceveh. Merilnik toplote je naprava, ki se mora vsakih 5 let umerjati in po 10 letih se jih zamenja z novimi.

Zato potrebujemo delilnike Napeljave v ve~stanovanjskih stavbah so ve~inoma speljane po vertikalah, zaradi ~esar je razvod enostavnej{i, ugotavljanje porabljene energije v posameznem stanovanju z merilnikom toplote pa ni mo`no. Zato bomo na radiatorje dobili elektronska delilnike, ki so uporabni za vse sisteme centralnega ogrevanja in s katerimi lahko ugotovimo porabo energije, ki jo je oddal posamezen radiator.

Delilniki se praviloma morajo montirati v vsako stanovanje. Merijo enote porabe in dele` porabe v (%) nekega stanovanja je vsota enot v stanovanju napram vsoti enot v vseh stanovanjih.

Name{~anje poteka hitro Monter bo na vsak radiator pritrdil delilnik, na rebrastega ga bo privija~il, na vse ostale pa privaril z napravo za elektro- to~kasto varjenje.

Dva monterja za povpre~no dvosobno stanovanje s {tirimi radiatorji potrebujeta od 15 do 20 minut. Pri tem bosta na osnovi tipa in dimenzij radiatorja ugotovila mo~ radiatorja, pri ~emer uporabljata tabele proizvajalcev. Temu primerno bosta nato programirala delilnik, ki bo nato deloval dolga leta brez vzdr`evanja. PO 10 letih se delilniki zamenjajo, saj jim pote~e `ivljenjska doba.

Uhajanje denarja lahko zmanj{a namestitev termostatskega ventila Foto: MT merilna tehnika d.o.o.

Od~itavanje je lahko neposredno, kar se lahko uporablja pri letnih obra~unih, sicer pa vedno ve~ daljinsko, sploh pri mese~nih obra~unih. Pri daljinskem prisotnost lastnikov na dan od~itavanja ni ve~ potrebna.

Pri vgradnji delilnikov se priporo~a {e vgradnja termostatskih ventilov in uravnove{anje hidravli~nega sistema. Vse te mere lahko pripomorejo stanovalcem, da zmanj{ajo porabo toplotne energije od 25 do 35 (%) in investicija se bo z rasto~imi cenami energijo sorazmerno hitro popla~ala. • Tihec

MERJENJE PORABE TOPLOTE

49

V 11. ~lenu Pravilnika je dolo~eno: “^e ugotavljanje porabni{kega dele`a posameznega dela stavbe ni mogo~e, ker bodisi lastnik ni vgradil delilnikov, ni pravilno vgradil delilnikov, ni vgradil ustreznega tipa delilnika, ni omogo~il od~itavanja delilnikov zaradi onemogo~enega vstopa v posamezni del stavbe, ne poskrbi za overitev merilnika toplotne energije ali vodomera tople vode, namerno odstrani delilnike, ne javi po{kodbe delilnikov ali ravna v nasprotju z 8. ~lenom tega pravilnika, se porabni{ki dele` za ogrevanje oziroma pripravo tople vode dolo~i skladno z 10. ~lenom tega pravilnika in pomno`i s faktorjem 1,6.”

Brez`i~no od~itavanje delilnikov toplote ter {tevcev porabe tople in hladne vode. Foto: MT merilna tehnika d.o.o.

delov stavb nalaga, da do 1.10.2011 vgradijo naprave za indikacijo dele`ev stro{kov za toploto - delilnike stro{kov.

47. ~len pravilnika navaja: “Lastniki posameznih delov stavb morajo obveznosti iz 94. ~lena izpolniti najkasneje do 1. oktobra 2011, do takrat pa se stro{ki za ogrevanje in toplo vodo obra~unavajo po dosedanjih predpisih.”

V kolikor tega ne storijo je v 113. ~lenu zagro`ena kazen: ”Z globo 1.200 EUR se kaznuje za prekr{ek dobavitelja toplote, ~e v ve~stanovanjskih stavbah in drugih stavbah z ve~ posameznimi deli ne obra~unava stro{kov toplote po dejanski porabi za vsak njen posamezni del skladno s predpisom iz prvega odstavka 94. ~lena tega zakona” ter navaja {e:” Z globo 200 evrov se kaznuje lastnik posameznega dela stavbe, ~e ne vgradi merilnih naprav v skladu s prvim odstavkom 94. ~lena tega zakona.”

V Pravilniku o upravljanju ve~stanovanjskih stavb so v tem ~lenu navedeni {e pogoji ob sprejemanju odlo~itev: » Eta`ni lastniki sprejemajo odlo~itve, ki {tejejo med posle rednega upravljanja, z ve~inskim soglasjem (ve~ kot 50%) po solastni{kih dele`ih«. V drugem odstavku tega ~lena izvemo {e, da med posle rednega upravljanja sodijo tudi odlo~itve v zvezi z odlo~anjem o vgradnji dodatnih merilnih naprav, ki omogo~ajo posredno dolo~anje porabe energije za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode ter merjenje koli~ine porabljene hladne vode. ^e povzamemo zakonodajno stran vpra{anja bralca, so stanovalci na zboru lastnikov na vgradnjo merilnih naprav pristali `e na lanskem zboru. ^e je bil postopek speljan v skladu z zahtevo Pravilnika o upravljanju ve~stanovanjskih stavb, je verjetno sklep {e vedno veljaven, razen ~e ga niso na kak{nem naslednjem zboru po enakem postopku preklicali. Zato ga nadzorni odbor v novi sestavi ne more kar tako preklicati.

Izbira metode delitve stro{kov Glavne spremembe stare zakonodaje V pravilniku je tudi upo{tevana zahteva izra`ena v 37. ~lenu, ki spreminja vsebino 94. ~lena Energetskega zakona (Ur. l. RS 79/1999, 8/2000), drugi odstavek:”Lastniki posameznih delov stavbe, za katere niso na razpolago od~itki z merilnih naprav, ker niso pravilno name{~ene ali ker lastniki ne omogo~ajo njihovega od~itavanja, pla~ajo energijo glede na ogrevano povr{ino ali prostornino. Tem lastnikom pa je z istim predpisom onemogo~eno, da bi bili udele`eni pri prihrankih energije celotne stavbe, dose`enih z namestitvijo naprav in obra~unom stro{kov po dejanski porabi toplote.«.

Kaj morajo vedeti eta`ni lastniki Postopek za odlo~anje lastnikov o vgradnji delilnikov je dolo~en v 2. ~lenu pravilnika (Ur.l.RS 60/2009), tretji odstavek: »Za postopek odlo~anja lastnikov posameznih delov stavbe in dolo~itev {tevila uporabnikov posameznega dela stavbe se uporabljajo predpisi, ki urejajo upravljanje ve~stanovanjskih stavb«.

Drugi del vpra{anja se nana{a na izbiro metode delitve stro{kov za toploto, zaradi

~esar se lastniki iz najvi{je eta`e upirajo vgradnji. Enak strah pa bi lahko izrazili tudi lastniki stanovanj v pritli~ju, pa tudi severnih in vogalnih stanovanj. Problem faktorjev za izena~evanje lege in polo`aja stanovanja je v Pravilniku o na~inu delitve zajet v 14. ~lenu, prvi odstavek:“ Porabni{ki dele`i posameznih delov stavbe za ogrevanje, dolo~eni na na~in iz prej{njega ~lena, se korigirajo zaradi izena~itve vpliva lege posameznih delov v stavbi glede na njihove potrebe po toploti na enoto ogrevane povr{ine. Pri tem se uporabijo korekturni faktorji, ki se dolo~ijo na osnovi celotnih toplotnih izgub posameznih delov stavbe, dolo~enih v projektu centralnega ogrevanja ali na osnovi standarda SIST EN 12831, oziroma korekturni faktorji, ki imajo podlago na vrednostih, pridobljenih v praksi na primerljivih stavbah, z upo{tevanjem pravil tehnike«. Sledi {e odstavek: »Korigirane porabni{ke dele`e posameznih delov stavbe za ogrevanje je potrebno prera~unati tako, da bo njihov se{tevek enak skupnemu porabni{kemu dele`u za ogrevanje, dolo~enem na na~in iz 12. ~lena tega pravilnika«.

Porabni{ki dele`i posameznih delov stavbe za ogrevanje, dolo~eni na na~in iz prej{njega ~lena, se korigirajo zaradi izena~itve vpliva lege posameznih delov v stavbi glede na njihove potrebe po toploti na enoto ogrevane povr{ine.

50 Razli~ni ponudniki storitve delitve stro{kov imajo razli~ne na~ine dolo~anja teh faktorjev.

Edini nasvet, ki je s tem v zvezi mo`en se glasi: »Ponudnik mora lastnikom jasno in na razumljiv na~in pojasniti postopek dolo~itve teh faktorjev in mo`nosti morebitne korekcije v primeru, da se ob delitvi izka`ejo velika odstopanja«. Obi~ajno faktorje dolo~ajo na osnovi izku{enj, v katere pa nekateri dvomijo, saj uporabljajo te, ki so uveljavljeni v tujini.

Doma~ih izku{enj namre~ {e nimamo. Drug na~in pa je natan~no dolo~anje toplotne karakteristike vsakega stanovanja na osnovi njegove instalirane mo~i ogrevalnega sistema in razmerja med zunanjimi in notranjimi povr{inami. To opisuje tako imenovana toplotna kartica stanovanja - TKS, ki se nato v postopku delitve upo{teva v razmerju vsakega stanovanja do celotne stavbe in od~itanih dele`ev na delilnikih stro{kov.

Pomembno je tudi uravnote`enje Za pravi~no delitev stro{kov morata biti izpolnjena {e dva tehni~na pogoja. Vsako stanovanje mora dobiti toliko toplote, kot jo potrebuje za doseganje ugodnih toplotnih razmer, uporabnik pa mora imeti mo`nost, da vpliva na porabo toplote. Prvi pogoj je izpolnjen ~e je ogrevalni sistem hidravli~no

Delilnik toplotne energije namestijo na radiator podatke pa oddaja brez`i~no. Foto: MT merilna tehnika d.o.o.

uravnote`en, drugi pa z vgradnjo termostatskih ventilov na ogrevala. Neuravnote`enost ogrevalnega sistema se ka`e v tem, da so temperature v stanovanjih, ki so bolj oddaljena od toplotne postaje oziroma obto~ne ~rpalke ni`je, stanovanja bli`je pa se pregrevajo. Da bi ogreli tudi slabo ogreta stanovanja obi~ajno vzdr`evalci dvigajo temperaturo ogrevalnega medija ali pa vgrajujejo mo~nej{e ~rpalke. Oba ukrepa pove~ujeta rabo energije, enkrat toplotne, drugi~ elektri~ne. Pregreta stanovanja so {e toplej{a, hladna pa komaj

Ponudnik mora lastnikom na razumljiv na~in pojasniti postopek dolo~itve korekturnih faktorjev, dolo~enih na osnovi celotnih toplotnih izgub posameznih delov stavbe.

dosegajo potrebni toplotni nivo. Izvedba tega ukrepa in ureditev centralne regulacije zmanj{a porabe energije do 20%.

Kaj vse prina{a prihranke Vgradnja termostatskih ventilov omogo~a uporabniku zmanj{ati porabo toplote iz sistema saj ventili reagirajo na dodatno toploto od sonca in od notranjih toplotnih virov. Z vgradnjo ventilov lahko prihranimo do 12% energije. V celotni stavbi se lahko poraba toplote zaradi tega zmanj{a do 30%. Zaradi delilnikov in novega na~ina obra~unavanja pa se spremenijo bivalne navade uporabnikov, zaradi ~esar se spet zmanj{a tudi poraba energije. Stanovalci bolj pozorno izbirajo nastavitev termostatskih ventilov in zra~ijo stanovanja, ko je to potrebno. Znano je, da kadilci porabijo do 30% ve~ toplote za ogrevanje zaradi pogostej{ega zra~enja prostorov, kar ka`e, da mo`nosti var~evanja {e niso povsem izkori{~ene. • Matja` Malovrh, energetski svetovalec ENSVET

Akcija pla~am koliko porabim Stekla akcija za pravilno obra~unavanja stro{kov toplote Uradno besedilo s tiskovne konference Direktorata za energijo Oktobra se bo iztekel rok, do katerega morajo v ve~stanovanjskih stavbah, kjer stro{ke za ogrevanje obra~unavajo po povr{ini, vgraditi delilnike stro{kov toplote, zato je ministrstvo za gospodarstvo za~elo z akcijo Pla~am, kolikor porabim. Z njo `elijo pospe{iti pravilno uvajanje delitve in obra~unavanja stro{kov po dejanski porabi. Kot je uvodoma na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil generalni direktor Direktorata za energijo Janez Kopa~, je po Energetskem zakonu vgradnja delilnikov stro{kov toplote obvezna.

“Zakonska obveznost je spro`ila ljudsko gibanje investicij v delilnike toplote, v monta`o termostatskih ventilov ipd.,” je poudaril.

Zato so se odlo~ili za obse`nej{o informativno akcijo, v kateri bodo sku{ali vsem gospodinjstvom v ve~stanovanjskih stavbah, ki imajo skupno centralno ogrevanje, razlo`iti, kak{ne so njihove obveznosti, mo`nosti in prednosti. Zakonska obveznost po njegovih besedah ni “kaprica dr`ave”, pa~ pa je vgradnja delilnikov toplote in drugih spremljajo~ih ukrepov, kot je npr. vgradnja termostatskih ventilov, nalo`ba, ki se v povpre~ju povrne v treh letih, nato pa prina{a neto prihranek vsakemu gospodinjstvu. Je pa to tudi interes dr`ave, saj je zavezana k ciljem zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov in rabe energije. “Z roko v roki z dr`avljani skupaj izpolnjujemo dva cilja: njihovo kakovostnej{e in cenej{e bivanje ter dr`avno doseganje obvezujo~ih ciljev, ki jih imamo v skladu z evropsko zakonodajo,” je poudaril. Kot je {e dejal Kopa~, je po ocenah prihranek toplote po vgradnji delilnikov toplote in drugih spremljajo~ih ukrepov pribli`no

med 20 in 30 odstotki.

Po pojasnilih vodje sektorja za u~inkovito rabo in obnovljive vire v direktoratu Hinka Šolinca, gre za dva tipa naprav. Kjer toplota v stanovanje pride po eni cevi, se na to cev privije napravo t.i. kalorimeter, v stanovanjih, kamor toplota prihaja po ve~ ceveh, pa se na vsak radiator pritrdi razdelilnike. Ve~inoma gre za slednje. Delilnik, ki se ga pritrdi na radiator (delilniki morajo biti pritrjeni na vse radiatorje v stanovanju), po njegovih navedbah stane med 30 in 35 evri, medtem ko je treba za kalorimeter od{teti 300 evrov in ve~.

V Sloveniji imamo cca 190.000 stanovanj in lokalov v ve~stanovanjskih zgradbah Zakon za lastnika stanovanja, ki po oktobru ne bo imel vgrajenih delilnikov stro{kov toplote, sicer dolo~a kazen 200 evrov. Po njegovih besedah mora delilnike vgraditi ve~ kot pol lastnikov v ve~stanovanjski stavbi, sprejeti pa morajo tudi sporazum, v katerem so navedeni parametri delitve stro{kov. Koliko je tak{nih stanovanj, Šolinc ni znal oceniti, je pa navedel podatke Po{te Slovenije, da je v Sloveniji stanovanj in lokalov v ve~stanovanjskih stavbah okoli 190.000. Od tega je nekaj tak{nih, ki imajo manj kot {tiri stanovanja, pa jih ima po{ta na seznamu, precej pa je takih, ki nimajo skupnega sistema ogrevanja. “Namestitev delilnikov je namre~ obvezna samo tam, kjer v bloku obstaja sistem skupne centralne kurjave,” je {e poudaril Šolinc. Ve~ informacij o delitvi in obra~unavanju stro{kov po dejanski porabi je na voljo na spletni strani akcije www. delitevstroskov.si. • sta

HLAJENJE PROSTOROV

51

Izberite si svojo klimatsko napravo Mitsubishi Electric Mitsubishi Electric klimatske naprave spadajo v sam vrh kakovosti, tako z vidika tehnologije, kot z vidika var~evanja z energijo. S {iroko paleto naprav za hlajenje, ogrevanje in prezra~evanje ponuja Mitsubishi Electric re{itve za uporabo v gospodinjstvih, uporabo v profesionalne namene in VRF klimatske sisteme, ki lahko s svojimi elementi in izvedbami zadovoljijo `elje {e tako zahtevnega uporabnika.

Za uporabo klimatskih naprav v bivalnih, pisarni{kih in ostalih prostorih lahko izbiramo med razli~nimi modeli, ki so prilagojeni `eljam uporabnika, tako po obliki, kot po mo~i delovanja. Uporabnik lahko izbira med enojnim split ali multi sistemom, slednji omogo~a povezavo do 8 notranjih enot na samo eno zunanjo enoto.

NOVOST! Nova stilska stenska enota v treh barvah KIRIGAMINE ZEN Leto{nje leto vam z veseljem predstavljamo novo stilsko, stensko klimatsko napravo MSZ-EF, ki jo ponujamo v treh barvah – BELI, SREBRNI IN ^RNI. Velik razpon po mo~i delovanja omogo~a optimalno izbiro

za razli~no velike prostore. Nova MSZ-EF klimatska naprava se lahko pohvali, kot tudi vse ostale klimatske naprave Mitsubishi Electric, z visokimi izkoristki energije in skoraj nesli{nim delovanjem, odli~nimi filtri za ~i{~enje zraka, ki ustvarjajo stabilne antibakterijske in osve`ilne u~inke ter izjemno lepim dizajnom. Vsi modeli sodijo v A energetski razred, tako pri hlajenju, kot ogrevanju in prispevajo k manj{i porabi energije.

Notranja enota Kirigamine Zen med delovanjem {e naprej ohranja svojo tanko in elegantno obliko.

Vse naprave MSZ-EF omogo~ajo funkcijo tedenske ~asovne nastavitve delovanja, s katero uporabnik nastavi delovanje po svojih `eljah (temperaturo in ~asovno namestitev delovanja naprave) in si zagotovi maksimalno udobje bivanja v prostoru ter dodatno privar~uje z energijo.

@elite izbrati svojo klimatsko napravo?

Z veseljem vam ponujamo svetovanje, opravimo brezpla~en ogled in vam s poobla{~enimi monterji izvedemo

monta`o ter z rednimi vzdr`evanji poskrbimo, da va{a klimatska naprava deluje brezhibno na dolgi rok.

Pokli~ite brezpla~no telefonsko {tevilko 080 98 98 – klimo pros'm, ali pa nas obi{~ite v IOC Trzin, Špruha 19, kjer si lahko modele klimatskih naprav tudi ogledate. • Mateja Mauser

KLIMATSKA NAPRAVA Izberi si svojo s

www.ream.si

080 98 98 m ros’ ! klimo p

52

GRADNJA PASIVNIH HI[

Bivalne in ekonomske prednosti zidane pasivne hi{e

N

eodvisnost od spreminjanja cen energentov in ekolo{ka osve{~enost sta dva najpomembnej{a razloga za gradnjo zidane pasivne hi{e pri podjetju Gradiatim. @ivimo v ~asu nepredvidljivih okoljskih in politi~nih razmer, cene energentov nenehno rastejo. V takem ~asu je zavedanje o energetsko neodvisnem, skoraj samozadostnem bivanju, ne glede na ekonomsko in politi~no situacijo v svetu, pomemben argument pri odlo~anju za pasivno gradnjo.

Zaradi tehni~no izbolj{anega ovoja zgradbe, s katerimi se dosega pasivne standarde, je poraba energije na letni ravni precej manj{a od porabe energije obi~ajnih zgradb. Posledi~no bo cena bivanja in vzdr`evanja hi{e, ki zavzema v celotni investiciji ve~ kot 50 % vrednosti, bistveno manj{a.

Bivalna klima je v pasivni hi{i z uporabo prisilnega prezra~evanja in filtriranja dovedenega zunanjega zraka, v vseh prostorih enaka in zelo ugodna, skoraj brez zunanjih dra`ljajev (pelod, prah), ki lahko motijo ob~utljive osebe. Kljub temu pa lahko hi{o zra~imo tudi z odpira-

njem oken in nismo ujetniki, kot zmotno pogosto kro`i napa~no vedenje o pasivnih hi{ah.

Pasivna hi{a je hi{a kot vsaka druga Vendar vam pasivna hi{a nudi dosti ve~ - neodvisnost, samozadostnost, ugodno bivanje, predstavlja pa tudi ekonomsko in finan~no nalo`bo. Letni stro{ek ogrevanja ne presega 150 â‚Ź. Posebaj va`no je, da pasivne hi{e ohranjajo tr`no vrednost in se bodo v prihodnosti zaradi precej ni`jih vzdr`evalnih in bivalnih stro{kov veliko la`je prodajale kot ostale hi{e.

Spodbuda za izvedbo pasivne hi{e je subvencija EKO sklada RS. Z pridobitvijo certifikata o pasivnosti objekta pa je mo`no pridobiti dodatno subvencijo, ki jo podeljuje Slovenija za nizkoenergetske gradnje.

Skupni imenovalec zgoraj navedenih koristi je zagotovo vzpodbuda, da se odlo~ite za izvedbo zidane pasivne hi{e podjetja Gradiatim. • Gregor Marovt

Varna in var~na. Zdru`ili smo klasi~no gradnjo in pametno tehnologijo, zato vam lahko ponudimo vrhunsko kakovost z nizkimi stro{ki vzdr`evanja.

Ne odpovejte se svojim sanjam.

ODPOVEJTE SE VELIKIM IZGUBAM ENERGIJE! 3DVLYQD KLÄžD ]DUDGL QDĂ?LQD JUDGQMH SUHGVWDYOMD RSWLPDOQR HNRQRPVNR LQ ILQDQĂ?QR QDORÄťER WHU PRÄťQRVW SULGRELWYH VXEYHQFLMH (.2 VNODGD 56 =DJRWRYL YDP HQHUJHWVNR QHRGYLVQRVW VDM MH SRUDED HQHUJLMH QD OHWQL UDYQL SUHFHM PDQMÄžD RG SRUDEH HQHUJLMH RELĂ?DMQLK ]JUDGE

Zgrajena v 30 tednih, kjerkoli v Sloveniji.

Kontakt: 041 978 229 www. pasivnehise.si

ZA STROKOVNJAKE

54

Izra~unajte pravilno S toplotnimi ~rpalkami vsi prihranimo ve~ Vse ve~ tovrstnih instalacij toplotnih ~rpalk se vgrajuje v komercialne objekte. Te ob pravilni zasnovi in dobrem predhodnem prera~unu omogo~ajo ~edalje ve~je prihranke. ^as, ko se je sisteme ogrevanja predimenzioniralo, je za nami. Na [vedskem je vse ve~ omejitev kak{no mo~ ogrevalne naprave je dovoljeno vgraditi v nek dolo~en stanovanjski objekt.

Pogovarjali smo se s strokovnjakom {vedskega proizvajalca NIBE, g. Magnusom Larssonom, ki deluje na podro~ju razvoja orodij za optimalno dimenzioniranje tovrstnih ogrevalnih sistemov.

Tveganja za projektante in instalaterje

nova generacija

TOPLOTNE ČRPALKE

Larsson pravi: “Recimo, da kot projektant dobite nalo-

go zasnovanja ogrevalnega sistema za podjetje, ki ima v istem sklopu skladi{~e in pisarni{ki del. ^e se prera~un ne opravi, potem lahko dvojno tvegate – ali sistem poddimenzionirate in sicer s tem dose`ete ni`jo investicijo in la`jo pridobitev posla, vendar s ~asom tvegate nezadovoljno stranko. Ali pa sistem predimenzionirate, kar povzro~i previsoko investicijo in tvegate izgubo posla.

Vsi odgovori le`ijo v objektu samem, zato velja postaviti prava vpra{anja pravi osebi.“

10 kubikov ni vedno 10 kubikov Magnus ima vsakodnevno opravka z dimenzioniranjem.

Nau~il se je, da je izredno pomembno kako postavimo vpra{anja, ko se dogovarjamo o karakteristikah objekta. Ni mogo~e sklepati

- NIBE™F1245 (zemlja-voda z vgrajenim bojlerjem)

- NIBE™F1145 (zemlja-voda brez vgrajenega bojlerja)

- NIBE™F2300 (zrak-voda za velike in industrijske objekte)

- NIBE™F2026 (zrak-voda za individualne objekte)

Magnus Larsson

samo po koli~ini porabljenega kurilnega olja v predhodnih sezonah ogrevanja.

Zelo pomembno je ogrevalne potrebe objekta dobro definirati.

Magnuss svetuje: “Velik stanovanjski blok, ogrevan z istim temperaturnim povpre~jem preko celotnega dneva, lahko porabi enako koli~ino energije kot npr. {ola z veliko ve~jo ogrevalno povr{ino. [ola energijo porablja na povsem drug na~in – s temperaturnimi razlikami, glede na del dneva. Po drugi strani pa ta potrebuje veliko ve~jo mo~ ogrevalne naprave, da lahko v kraj{em ~asu dose`e potrebno temperaturo. 10 kubi~nih metrov kurilnega olja v stanovanjskem bloku, je lahko povsem nekaj drugega, kot 10 kubi~nih metrov olja v {olski zgradbi.“

- NIBE™SPLIT (zrak-voda split sistem)

- barvna regulacija - kompaktno izolirani vgrajeni bojler - enostavna vgradnja in servisiranje - visoki izkoristki - evropski certifikati učinkovitosti in kvalitete

ŠVEDSKI KAMINI Ogrejte se kvalitetno!

- keramični - litoželezni - iz salovca - stilski in še bi lahko naštevali...

KNUT d.o.o. | tel: 01 / 788 99 16 | info@knut.si www.knut.si | www.nibe.si | www.contura.si | www.kamini-contura.si

Magnuss pred dimenzioniranjem svetuje najti odgovore na osnovna vpra{anja: - koliko elektri~ne mo~i lahko vgradimo, - koliko energije porabi objekt, - kolik{na je zgornja meja porabe v najhladnej{ih dneh, - kolik{na je ogrevalna povr{ina objekta, - kolik{na je sedanja mo~ ogrevalnega kotla, - kak{ne dejavnosti se izvajajo v objektu, ter kako se le-te glede na ~asovna obdobja spreminjajo.

Nov program za dimenzioniranje Pri dimenzioniranju je potrebno biti pozoren na mno`ico faktorjev.

NIBE je nedavno razvil posebno orodje - program za dimenzioniranje, ki vplive dimenzioniranja upo{teva v celoti. Dostopen je vsakomur, ki bi `elel preizkusiti dimenzioniranje NIBE proizvodov.

Predlog Magnussa je, da se program nalo`i in nato preizkusi izra~unavanje, recimo za objekt, za katerega vnaprej veste kak{ne rezultate morate dobiti.

Po pomo~ pri izra~unavanju se lahko obrnete na strokovnjake iz podjetja NIBE, Knut d.o.o., in z njihovim sodelovanjem izdelate par projektov.

Poleg 20 letnih izku{enj na podro~ju ogrevanja s toplotnimi ~rpalkami in izkori{~anjem obnovljivih virov energije imajo vgrajenih preko 1.000 referen~nih objektov po Sloveniji. Strokovnjaki vam zasnujejo optimalni ogrevalni sistem, prav za va{ objekt.

Jamstvo za ustreznost sistema je 5 letna garancija na funkcionalnost. • Vir: Proffsnytt, 2011/02

REGULACIJE

55

Termi~na enota s termostatskim krmiljenjem

N

aprava je namenjena za vgradnjo v eno ali ve~stanovanjske stavbe. Toploto lahko odvzema iz lastnega kotla ali centralnega razvoda vode za ogrevanje. Nanjo lahko isto~asno priklju~imo ve~ grelnih sistemov, ki bodo delovali v skladu z nastavljenimi temperaturami.

Patentirana enota je opremljena {e z varnostnim termostatom, ki je tovarni{ko nastavljen na najvi{jo temperaturo 55°C in {~iti napeljavo pred morebitnim pregrevanjem v primeru izrednih dogodkov.

Srce je tripotni me{alni ventil Nadzor nad delovanjem izvaja tripotni me{alni termostatski ventil, ki je name{~en nad obto~no ~rpalko. Ima vgrajeno tipalo, ki je popolnoma potopljeno v vodo na izstopni strani in s {irjenjem ter kr~enjem krmili me{alno razmerje med toplo in hladnej{o vodo v obtoku. Ventil je opremljen s sidrnim zapiralom, ki med drsenjem balansira razmerje med predtokom in povratkom. Ventil in ves sistem bo deloval tudi, ~e temperatura v dovodu energije mo~no nara-

ste, ali ~e se poraba energije v stanovanju nenadoma zmanj{a.

Trajen in zmogljiv termostatski ventil Telo termostatskega ventila je izdelano iz enega kosa nerjave~e kovine, opremljen pa je {e s posebnim kanalom, ki omogo~a dobre notranje pretoke in hitro reakcijo. Ventil poleg temperature regulira tudi pretoke, s ~imer je natan~no vodenje zagotovljeno. Vsi notranji in gibljivi deli so izdelani iz posebnega materiala, ki onemogo~a blokiranje zaradi morebitnih oblog.

Vse pa je odvisno od vgrajenega temperaturnega tipala, ki ima nizko toplotno vztrajnost in zelo hitro reagira na spremembe temperatur, s ~imer omogo~a zelo natan~no regulacijo. @elene pogoje nastavljamo z vrtenjem kro`ne ro~ice, ki onemogo~a

Na termi~no enoto lahko priklopimo porabnike z razli~nimi temperaturnimi nivoji

Glavni regulacijski element je sodoben in zanesljiv termostatski ventil

{e nedovoljene posege, blokado nastavljene temperature in izbiro temperature predtoka v nastavljenih mejah.

By – pass opravi ostalo Na strani vi{jih temperatur, v primarni tokokrog je vgrajen {e ventil za regulacijo pretoka, ki ga nastavimo glede na {tevilo priklju~enih tokokrogov in nato pustimo v tem polo`aju.

Ko ta diferencialni ventil pravilno nastavimo, bo spodbujal cirkulacijo do grelnih teles primarnega, radiatorskega kroga ter omejeval nadtlak, ki bo nastal, kadar bodo radiatorski

elektri~ni ali termostatski ventili regulirali pretok skozi grelnike.

Zaradi tega razmere v primernem tokokrogu ne bodo vplivale na sekundarnega, na primer na talno ogrevanje, ki bo delovalo pravilno in neodvisno od razmer v radiatorskem krogu.

Celotna naprava je preizku{ena, enostavna, pregledna in zanesljiva, zato spada med bolj{e sisteme za regulacijo temperatur ogrevanja in var~evanja z energijo.

Vgrajena je v podometni omarici, zato je tudi nevidna. • Tihec, Vir - prospektno gradivo Caleffi Hidrotermika

Enota Caleffi se nahaja v podometni omarici in je za stanovalce nevidna

56

NOVOST

30.

junij je datum, ko je {vedski proizvajalec Thermia pri~el z dobavo novih modelov zra~nih toplotnih ~rpalk z nazivom “Thermia Atec”. Prvi modeli so `e tukaj in prvi vtis je naravnost odli~en, skladen s pri~akovanji.

Kaj je Thermia?

Thermia je {vedski proizvajalec toplotnih ~rpalk v lasti danskega koncerna Danfoss.

Thermia je specializirano podjetje ki med drugim zaposluje najbolj{e in`enirje toplotnih ~rpalk na Švedskem. V svoji panogi je pionir, ki `e 4 desetletja razvija in izdeluje vrhunske toplotne ~rpalke. Verjetno so bogate izku{nje in visoki kriteriji v podjetju razlog, da je Thermia `e vrsto let zapored izbrana za najbolj{ega {vedskega proizvajalca toplotnih ~rpalk. Za {vedski trg vemo, da je najbolj razvit evropski trg toplotnih ~rpalk.

Thermia Atec – najbolj{a toplotna ~rpalka zrak/voda Ponosni lastnik ene izmed prvih Thermij – uporabljal jo je preko 30 let

postavi {e stopni~ko vi{je in dodatno ote`i delo konkure~nim toplotnim ~rpalkam.

Popolnoma novi model Thermia je `e pred leti izdelala nadvse u~inkovito zra~no toplotno ~rpalko.

Najprej Atria, potem Atria Optimum, nato {e Atella. Izku{nje na slovenskih tleh so pokazale, da omenjeni modeli u~inkovito delujejo tudi v primerih, ko zamenjamo kotel v starej{ih objektih z radiatorskim ogrevanjem. Zanimiv je podatek, da je ogrevanje radiatorjev mo`no popolnoma brez dogrevanja – brez dodatne pe~i in brez elektri~nega grelca. Novi model Thermia Atec se po prvih vtisih izka`e {e bolje. Ne samo, da deluje popolnoma samostojno, vse parametre predhodnikov

Thermia Atec – prednosti zrak/ voda in u~inkovitost zemlja/voda Pri razvoju novega modela je Thermia sledila dvema glavnima ciljema – izdelati elegantno in tiho toplotno ~rpalko, ki bo obenem u~inkovita in zanesljiva. Brez dvoma je uspelo oboje – Atec deluje skoraj brez{umno in dosega izredno visok povpre~ni letni izkoristek v notranji Sloveniji – SPF do 3,5 v kombinaciji s talnim gretjem in do 3,0 na radiatorjih. To je skoraj tak{en izkoristek, kot ga dose`emo s sistemom z zemeljskim kolektorjem. S sistemom voda/voda je tak{en izkoristek `e te`ko dosegljiv, ~e upo{tevamo

Center za razvoj toplotnih ~rpalk Thermia – Danfoss v {vedski Arviki

porabo potopne ~rpalke. Thermia Atec je torej prva zra~na toplotna ~rpalka na trgu, ki nudi vsakemu investitorju preprosto vgradnjo po dostopni ceni in u~inkovitost, ki je bila doslej zagotovljena le tistim, ki so bili pripravljeni investirati nekoliko ve~ in so imeli za to potrebne pogoje – bodisi dovolj veliko parcelo ali pa dostop do podtalnice. Toplotno ~rpalko Thermia Atec lahko vgradimo prakti~no povsod, celo v ve~stanovanjskih stavbah.

Thermia govori slovensko Zavedamo se, da mora biti vrhunski izdelek, namenjen slovenskemu uporabniku, tudi enostaven za uporabo. @elimo, da ima vsak uporabnik popoln dostop do vseh funkcij in prednosti novega sistema. Zato

Toplotne ~rpalke Thermia so izdelane ro~no – izdelujejo jih verzirani strokovnjaki

NAPREDNE RE[ITVE

57

Var~evanje z merjenjem

Zra~na toplotna ~rpalka Thermia Atec – elegantna zunanja in notranja enota

smo uporabni{ki vmesnik toplotne ~rpalke prevedli v slovenski jezik. @e tako enostavna regulacija je odslej {e bolj dostopna uporabnikom v doma~em jeziku.

Do toplotne ~rpalke {e ugodneje – preko elektro distributerja Zastopnik Thermie v Sloveniji, podjetje Atlas iz Vojnika, `e dlje ~asa uspe{no sodeluje z regionalnimi elektrodistributerji Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Maribor. V sklopu sodelovanja tako Elektro kot Atlas stremita k temu, da investitorjem ponudita najve~ – vrhunski izdelek in kakovostno storitev po ugodni ceni, dodaten popust za odjemalce omenjenih elektro distributerjev, ugodno financiranje in {e bonus pri dobavi elektri~ne energije. Ker so vse toplotne ~rpalke ustrezne kakovosti in u~inkovitosti, imajo uporabniki mo`nost pridobiti nepovratna sredstva Ekosklada – ponudnik storitev Atlas pomaga vsakemu investitorju, da pravilno izpelje postopek za uspe{no pridobitev dr`avne subvencije do 2.000 EUR. ^e se{tejemo vse ugodnosti, ki jih je investitor dele`en znotraj tega paketa, skupna vrednost dose`e tudi do 4.000 EUR ugodnosti. Tak{nega paketa ugodnosti v Sloveniji {e ni bilo, tudi v Evropi je tovrsten poslovni model edinstven.

Popolna storitev – od prve informacije do toplega doma Thermia zahteva od svojega zastopnika, da nudi investitorjem najvi{ji nivo storitve.

Podjetje Atlas iz Vojnika zaposluje strokovnjake, ki vsakemu investitorju svetujejo individualno. Resne interesente obi{~ejo na domu in izdelajo {tudijo ter ponudbo sistema po meri – od pripravljalnih del do zagona, popolnoma na klju~. Vkolikor je potrebno polagnaje zemeljskega kolektorja ali izvedba vrtin ter pridobitev dovoljenj, Atlas poskrbi tudi za to. Po zagonu imajo toplotne ~rpalke Thermia zagotovljeno 5-letno garancijo, kar je dodatno jamstvo za kakovostno izveden sistem. Kakovostno izveden sistem je tak{en, ki investitorju ne povzro~a dodatnih stro{kov po vgradnji in deluje nemoteno, neopazno in omogo~a maksimalni prihranek energije. • Yasin Jodeh, Atlas Trading d.o.o.

Med varovanje vodnih virov spada tudi zmanj{anje porabe pitne vode. S tem zmanj{amo {tevilo kro`enj vode, kar je pomembno zlasti zaradi vedno ni`je samo~istilne sposobnosti zemeljskih plasti in pove~ane koli~ine strupov v okolju, ki jih z kro`enjem vna{amo v vodonosne plasti.

Univerza v Liverpoolu Kot mnoge druge podobne velike ustanove, upravljalci te univerze niso imeli nobenih natan~nih podatkov o porabi vode in so dobavitelju pla~evali ra~une, ki so jih dobivali. Na {olskem obmo~ju se nahaja 45 stavb, 22.000 {tudentov in 2.500 uslu`bencev. Ko pa se je ra~un za vodo za~el izena~evati s tistim za porabljen plin, so po mnogih letih postali prvi~ pozorni. Najprej so s pregledom ra~unov za tri leta nazaj in uporabo ra~unalni{kega programa pregledali vzorce porabe in odstopanja. Med drugim so ugotovili, da pla~ujejo tudi za stavbe, ki `e dolgo niso v njihovi lasti, za del porabe pa bi lahko bila kriva luknja v razvodu. Te`avo lahko za~nejo re{evati samo z merjenjem porabe.

Najprej so poiskali vse obstoje~e vodomere, od teh jih je bilo nekaj pokvarjenih, nekaj zastarelih, nekatere stavbe so imele ve~ merilcev, druge nobenega. V eni od stavb so odkrili {e luknjo v cevi, skoznjo pa so v 2,5 letih izgubili 150.000 m3 vode. Izgube pred tem niso mogli ugotoviti, saj je dobavitelj zara~unaval kar ocenjeno koli~ino vode, drugega dokaza ali podatka o izgubah pa ni bilo.

Merilne ure so poceni Najprej so v vse dovode v 34 stavb vgradili vodomere, kar je bil razmeroma majhen stro{ek. Zaradi bolj{ega nadzora so jih opremili {e z daljinskimi ~italci, ki so podatke vsako minuto sporo~ali centralnemu ra~unalniku.

Prvo od~itavanje in nekaj logi~nega sklepanja je zadostovalo, da so porabo takoj zmanj{ali

V dveh letih pospe{enih ukrepov je krivulja porabe vode strmo padla

za 30%. Na{li so nekaj zunanjih uporabnikov, ki so vodo dolga leta dobivali na njihov ra~un, ter vse sanitarije opremili s samozapornimi ventili na pisoarjih, v pipe vgradili omejevalce pretoka in vgradili tu{e z manj{o porabo. Tu{i so pred tem porabili 22 litrov na minuto, po zamenjavi pa samo {e 6,5 litrov. Poraba je bliskovito padla od 268.000 m3 na 72.000 m3, kar je enako 370%. Ta izjemen prihranek so dosegli z enostavnimi posegi, vse stro{ke vgradnje var~evalnih elementov pa so s prihranki pokrili v manj kot dveh letih.

U~enje sonaravnega obna{anja Študente ob~asno povabijo na kraj{a predavanja, poudarjajo pomembnost var~evanja energije in vode, ter izdajajo bro{ure na to temo. S tem postopoma {e zmanj{ujejo porabo vode, s tem pa tudi energije za njeno ogrevanje. Stalen nadzor porabe omogo~a dodatne prihranke, porabo pa nameravajo previdno zmanj{ati tudi v laboratorijih, ki zaradi svoje dejavnosti porabijo veliko vode. Študente strojni{tva in arhitekture vzpodbujajo da i{~ejo dodatne var~evalne ideje, ki jih bodo uporabljali tudi po zaklju~ku {tudija.

V razvitem svetu je ~ista voda nekaj samoumevnega, sistem pa je veliko bolj ranljiv kot ka`e na prvi pogled. Zato so stalne izbolj{ave in sonaravno obna{anje vseh najbolj{e zagotovilo, da bo vode dovolj tudi v bodo~e. •

Porabo vode so v liverpoolski univerzi dveh letih zmanj{ali za neverjetnih 400%

Tihec

58

OGREVANJE

Zakaj in kdaj zamenjati star kotel Zakaj V Sloveniji je {e vedno v obratovanju zelo veliko starih, zastarelih in predimenzioniranih kotlov, po ve~ini kombinirane izvedbe olje-trda goriva, ki imajo zelo nizke izkoristke, veliko porabo goriva, hkrati pa so velik onesna`evalec okolja.

Z zamenjavo energetsko in ekonomsko neu~inkovitih kotlov za ogrevanje in pripravo sanitarne tople sanitarne vode s sodobnej{imi ogrevalnimi napravami z odli~nim izkoristkom ter cenej{im gorivom, bi uporabniki bistveno zni`ali stro{ke ogrevanja. Prav tako bi zmanj{ali onesna`evanje okolja in pove~ali ugodje bivanja. Na~eloma se uporabnik pri zamenjavi lahko odlo~a med klasi~nim ogrevalnim sistemom ali sistemom na obnovljive vire energije. Med ekonomi~ne ogrevalne naprave vsekakor sodijo toplotne ~rpalke, kotli na biomaso in kondenzacijski kotli na zemeljski plin. Seveda pa bi tudi z vgradnjo sodobnega oljnega kotla z vremensko regulacijo zmanj{ali stro{ke ogrevanja za najmanj 30 %.

Kdaj Za zamenjavo kotla ob stalnem zvi{evanju cen, predvsem fosilnih goriv, starost kotla oziroma ogrevalnega sistema

ne sme biti odlo~ujo~ dejavnik. Upo{tevati je namre~ treba, da so glavni razlogi za preveliko porabo in s tem previsoke stro{ke ogrevanja zastarela tehnologija, slab izkoristek in slaba regulacija, predimenzioniranost, drag energent, neekonomi~en in neprimerno izbran ogrevalni sistem‌ Številne analize ka`ejo, da bi se spla~alo neekonomi~en kotel zamenjati ne glede na starost, saj bi se nalo`ba v zamenjavo povrnila v nekaj letih.

Najdonosnej{e nalo`be so nalo`be v obnovo ogrevalnega sistema – dober ogrevalni sistem vam zagotavlja vi{jo donosnost, kot vam jo zagotavljajo banke.

Prihranek ^e `elite prihraniti 30 % in tudi bistveno ve~, ne odla{ajte z zamenjavo neu~inkovitega ogrevalnega sistema.

Ne ~akajte na jesen. Pravi trenutek za zamenjavo je po koncu ogrevalne sezone. Za to, da bi bila va{a nalo`ba v nov ogrevalni sistem optimalna, tako z vidika vrednosti nalo`be kot kasnej{ih prihrankov pri ogrevanju, boste pred odlo~itvijo potrebovali strokovno pomo~. Poi{~ite jo pri specializiranih podjetjih s podro~ja ogrevalne tehnike, ki ponujajo poleg brezpla~nega strokovnega svetovanja tudi celovito izvedbo na osnovi natan~ne ponudbe. • Jure Remih

Remih inĹženiring, d.o.o. whjqh ĂŒĂŠĂ˘ mxeomdqd whoĂ? Ă“ĂŠĂ°ĂŽĂŠĂŠ Ă?Ă‹ Ă’Ă“ hĂąsrÂŹwdĂž lqirÄ€uhplkĂąlĂ?vl

ŽELITE PRIHRANITI?

ZAMENJAJTE NEUÄŒINKOVIT OGREVALNI SISTEM. IZBERITE KVALITETO ZA NIĹ˝JE STROĹ KE, VEÄŒJE UDOBJE IN PRIMERNO CENO. Vse za kvalitetno in strokovno posodobitev ogrevalnega sistema ÄŤ nrpsohwhq surjudp rjuhydoqh whkqlnh Ăľwrsorwqh ÂŽusdonhâ elrpdvdâ vroduâ solqâ romhĂś ÄŤ nydolwhwqd rsuhpd vyhwryqr }qdqlk surl}ydmdofhy xghuxvâ dloodqwâ lhvvpdqqâ rjho rrwâ ÄŤ prqwd¡d v suhyhumhqlpl vwurnryqr xvsrvreomhqlpl hnlsdpl ÄŤ euh}sodÂŽqr vyhwrydqmh y odvwqhp ud}vwdyqhp survwrux ÄŤ xsrÂŹwhydqmh rnromvnlk lq yduqrvwqlk vwdqgdugry ÄŤ vsrÂŹwrydqmh grjryrumhqlk urnry

www.remih-i.si

OGREVANJE

59

Toplotna ~rpalka Aerogor Toplotne ~rpalke zrak / voda zajemajo toploto zunanjega zraka in lahko u~inkovito delujejo do temperature – 20°C. Tih aksialni ventilator ~rpa velike koli~ine zraka skozi rebra uparjalnika, ki je postavljen na prostem, ob stavbi. Notranja enota nato prestre`eno toploto dvigne na vi{ji temperaturni nivo in z njo ogreje prostore in sanitarno vodo. Gorenje proizvaja tri tipe toplotnih ~rpalk, od katerih je Aerogor namenjen prestrezanju toplote zraka.

Samo majhen temelj Zna~ilnost ~rpalk zrak / voda je enostavnost in hitrost postavitve.

Zunanjo enoto bo monter pritrdil na vodoraven temelj, ki ni ve~ji od 1,3 x 1 m. Najbolj{i je betonski, saj bo nanj in v okolico odtekal kondenzat, ki bo nastajal med delovanjem. Pozimi bo kondenzat ob~asno zmrznil, zato se bo pod napravo nabralo nekaj ledu. Zato kraj postavitve izberemo tako, da

notranjo in zunanjo enoto ter nekaj omejitev, ki se nana{ajo na oddaljenost obeh enot in vi{inske razlike med njima.

Štirje tipi in elektronsko krmiljenje

Toplotno ~rpalko zrak - voda Aerogor sestavlja zunanja in notranja enota

nas ta pojav ne bo motil. Kro`enje zraka, ki ga zajema ventilator mora potekati neovirano, hladen zrak pa se premika navpi~no navzgor. Zato postavljanje pod nadstre{nico ni priporo~ljivo in lahko povzro~i motnje delovanja.

Prednosti zra~nih ~rpalk Toplotne ~rpalke zrak- voda odlikujejo zelo nizki stro{ki gradbenih posegov, posebne napeljave niso potrebne, insta-

lacija pa je enostavna in pregledna. Za postavitev ne potrebujemo nobenih dovoljenj ali soglasij. Slabost tega sistema je lahko pove~an hrup v okolici, ~e zunanjo enoto postavimo na neprimerno mesto. Izkoristek je odvisen od temperature zraka, visoka relativna vla`nost pa pove~a {tevilo odtaljevalnih ciklov zunanje enote. Obstaja tudi mo`nost pu{~anja hladiva iz cevne napeljave med

Izdelujejo {tiri tipe z mo~mi 5,6 – 8,2 – 10,3 – 12,2 kW. Vsi imajo visoka grelna {tevila, okrog 3,7. To pomeni, da bomo za 1 kW vlo`ene elektrike dobili 3,7 kW toplote. U~inkovito krmiljenje je odlo~ilni element celotnega sistema in ~rpalke Aerogor ga imajo. Naprava ima svojo enoto za upravljanje, temperaturo v prostorih pa izbiramo s stabilno notranjo stensko ali prenosno napravo.

Napovedi o stalnem dvigovanju povpre~nih temperatur zraka zaradi ~love{kega vpliva na okolje pa tudi pomenijo, da bo uporaba toplotnih ~rpalk zrak – voda vedno bolj ekonomi~na. •

SUPER POLETNA AKCIJA OGREVALNE TOPLOTNE ČRPALKE –10 % LKE ČRPA TNE O L E P TO ENJ sveto GOR kovno erjev. o r t s i t mon o tud tovim eno ekipo Zago uš k iz in d vanje elja o

av

11!

8. 20 .

1 3 o 1. 7. d 29 80 Akcij

3 899 nje.com Tel.: 0 ore o@g il: inf E-ma

Gorenje že 60 let s svojo inovativnostjo in tehnično dovršenostjo sokreira sam vrh hladilniške industrije.

Z več kot 30-letnimi izkušnjami v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk smo stopili še korak dlje. Skupaj z vrhunskimi strokovnjaki, ki že vrsto let ustvarjajo izdelke Gorenje, smo razvili novo linijo ogrevalnih toplotnih črpalk AQUAGOR, AEROGOR in TERRAGOR. Preverjene po najvišjih evropskih standardih, so zagotovilo kakovosti in zanesljivosti pri ogrevanju vašega doma tudi v najhladnejših dneh.

www.gorenje.com

Tihec

60

Trajnostna gradnja, 2. del

Energijsko var~na gradnja Energijsko var~na gradnja in trajnostna gradnja je podro~je, ki je v stalnem razvoju tako iz vidika pravilnikov, zakonodaje in politik, kakor tudi iz vidika gradbenih materialov, tehnologije in gradbenih postopkov.

V prej{nji {tevilki smo se dotaknili trajnostne gradnje in izzivov, na katere moramo najti odgovore v prihodnjih letih. V tej {tevilki revije nadaljujemo pogovor glede energijsko var~ne gradnje, pravilnikov in energetske izkaznice z dr. Marjano Ĺ ijanec Zavrl, univ. dipl.in`.grad. iz Gradbenega in{tituta ZRMK.

Kak{na so merila za energijsko var~no hi{o in kje so dolo~ena?

Merila za energijsko var~no hi{o so se z leti zaostrovala; oblikovala so se so~asno s pojavom energetske krize in se kasneje zaostrovala skladno s tehnolo{kim napredkom in vedno ve~jo ozave{~enostjo o pomenu varovanja okolja in vplivu prekomerne rabe energije na klimatske spremembe.

Merila za energijsko var~no hi{o postavlja zakonodaja, ki je v zadnjem desetletju naredila velik korak v smeri nizkoenergijske gradnje. Seveda pa kriterije za nizkoenergijsko gradnjo postavlja tudi trg, torej stroka, ki ponuja vedno bolj{e toplotnoizolacijske sisteme, ter uporabniki, pri katerih zlasti v zadnjih letih opa`amo premik k novim vrednotam, kot je na primer gradnja nizkoenergijske, okolju prijazne hi{e iz naravnih materialov, ki skozi `ivljenjski krog ~im manj obremenjuje okolje. Najbr` je {e vedno najbolj nazorno poudariti, da so povpre~ne hi{e v Sloveniji leta 1980 za ogrevanje potrebovale letno okoli 100 kWh/m2, leta 2002 70 kWh/m2, postopoma se je v praksi nato ta meja zni`evala, tako da je ta meja s pravilnikom o u~inkoviti rabi energije v stavbi iz leta 2010 (PURES 2010) zni`ana na 30 do 40 kWh/m2 letno. Izziv pa je graditi {e bolje, zelo nizkoenergijske hi{e (od 35 do 25 kWh/ m2 leto) ali pasivne hi{e, ki za ogrevanje potrebujejo le {e 10 do 15 kWh/m2 letno.

So~asno z manj{anjem rabe energije za ogrevanje se je pove~evala raba obnovljivih virov energije, tako son~ne energije, biomase, energije okolja ter uporaba naprav za oskrbo z energijo z visokim izkoristkom. Skoraj ni~ energijske stavbe bli`nje prihodnosti bodo sledile na~elom bioklimatske zasnove stavbe, z visoko kakovostno toplotno za{~ito ovoja in z u~inkovitimi sistemi prezra~evanja bodo prispevale k ~im manj{im potrebam po toploti oz. hladu, tako zmanj{ane potrebe po energiji pa pokrivale v ~im ve~ji meri z

Prenovljena evropska direktiva o energetski u~inkovitosti stavb (EPBD prenovitev iz leta 2010) od nas zahteva skoraj{njo uveljavitev skoraj ni~ energijske gradnje in sicer za nove stavbe najkasneje do leta 2020 za vse nove javne stavbe pa najkasneje do leta 2018. dr. Marjana Ĺ ijanec Zavrl, univ.dipl.in`.grad., ZRMK

obnovljivimi viri energije. Izziv prihodnosti so energijsko pozitivne hi{e, pri katerih v stavbi proizvedemo ve~ energije, kot jo za njeno delovanje potrebujemo, ta vi{ek energije pa oddajamo npr. v elektri~no omre`je.

Pri skoraj ni~ energijskih stavbah ni ve~ najbolj pomembno kako malo energije stavbe potrebujejo za ogrevanje ali hlajenje, temve~ sta klju~nega pomena raba primarne energije in vrsta energenta, saj sta neposredno povezana z izpusti CO2, s katerimi stavba obremenjuje okolje.

Kaj konkretno zahtevajo dana{nji pravilniki?

Na podlagi direktive (2002/91/ES) o energetski u~inkovitosti stavb (EPBD) in njene prenovljene verzije direktive (2010/31/EU) o energetski u~inkovitosti stavb (EPBD prenovitev) so nastali klju~ni pravilniki za stavbe, t.j. pravilniki o energetski izkaznici stavb (2008), o {tudiji izvedljivosti za alternativne energetske sisteme (2008) in pravilnik o u~inkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2008 in PURES-2, 2010). Pravilnik PURES 2, 2010 je skupaj z obvezno tehni~no smernico

Energetska izkaznica stavbe, ra~unska in merjena.

TSG-1-004 U~inkovita raba energije, med prvimi v EU prenesel v slovenski pravni red posodobljena dolo~ila prenovljene direktive EPBD. Te se nana{ajo na minimalne zahteve za energijsko u~inkovitost novogradenj in ve~jih prenov, ter predpise o enotni metodologiji za ra~un energijskih potreb za ogrevanje in hlajenje stavbe ter kon~ne in primarne energije za delovanje stavbe. Ti se bodo uporabljali tako pri izdelavi elaborata gradbene fizike za podro~je u~inkovite rabe energije, kot pri izdelavi energetske izkaznice stavbe.

Kaj zahteva Direktiva EPBD na celotnem podro~ju EU? Energetska izkaznica in tr`enje stavb: Prenovljena direktiva EPBD utrjuje informativno promocijsko vlogo energetske izkaznice stavbe v vseh oblikah prometa z nepremi~ninami, tako bo na primer zahtevana navedba energijskih indikatorjev pri ogla{evanju stavb.

Oblika in vsebina izkaznice Izkaznica mora vsebovati kazalnike energijske u~inkovitosti (raba energije za

Trajnostna gradnja, 2. del ogrevanje, hlajenje, toplo vodo in/ali emisije CO2) ter tudi podatek o primarni energiji, potrebni energiji za ogrevanje in hlajenje stavbe. Direktiva zahteva navedbo kazalnikov in ne govori eksplicitno o razvr{~anju v razrede, torej je podrobna vsebina izkaznice in njena metodologija {e vedno v nacionalni pristojnosti.

Obvezna priloga energetske izkaznice je seznam priporo~enih ukrepov, razen ~e ni potencialov za izbolj{ave (v smislu zahtev obstoje~e zakonodaje). Direktiva kot novost predvideva evropsko prostovoljno shemo energetskih izkaznic za nestanovanjske stavbe, s priporo~ilom za njeno vklju~evanje v nacionalne certifikacijske sheme. Za uporabnike izkaznic je pomembna zahteva prenovljene direktive po vzpostavitvi celovitega sistema kontrole kakovosti pri izdajanju energetskih izkaznic.

Energetska izkaznica in javne stavbe V javnih stavbah je zahtevana predstavitev energetske izkaznice na javno dostopnem mestu. Osnovna direktiva EPBD je zahtevo uveljavila za stavbe z uporabno povr{ino preko 1000 m2, medtem ko je prenovljena direktiva ta prag zni`ala najprej na 500 m2, po letu 2015 pa na 250 m2.

Pri nas - Energetske izkaznice za stavbe po pravilniku iz leta 2008 Energetski zakon je novembra 2006 na zakonski ravni predpisal tudi obvezno energetsko certificiranje stavb, ki vstopajo na nepremi~ninski trg. Obveznost velja za nove stavbe (od 1.1.2008), obstoje~e stavbe pri prodaji in najemu (od 1.1.2009) in za javne stavbe povr{ino nad 1.000 m2* - kjer je obvezna tudi namestitev izkaznice na vidnem mestu (od 1.1.2008, a najkasneje do 31.12.2010). Obveznost se {e ne izvaja, ker vse formalnosti v zvezi z licencami za izdelovalce izkaznic {e niso zaklju~ene.

Pri novih stavbah je po pravilniku predvidena energetska izkaznica izdelana na podlagi izra~unanih kazalnikov rabe energije, vendar ne na podlagi projektiranega stanja, temve~ na podlagi dejansko izvedenih del.

Neodvisni strokovnjak bo moral preveriti skladnost izvedenih del s predlo`enimi na~rti (faza PID) in izkazom o energijskih lastnostih stavb, ki je narejen po dokon~anju stavbe.

Pri obstoje~ih stavbah je za stanovanjske stavbe predvidena ra~unska energetska izkaznica, medtem ko je za nestanovanjske stavbe, kamor sodijo tudi javne stavbe predvideno certificiranje na podlagi dejanske rabe energije. Predlagani ra~unski postopek za dolo~itev indikatorjev rabe energije temelji na standardu SIST EN ISO 13790 ter na TSG-1-004 U~inkovita raba energije ter na

61

potrebnih nacionalnih robnih pogojih, medtem ko je predvideno ugotavljanje dejanske rabe energije iz tri letnega povpre~ja, po standardu SIST EN 15206.

Metodologija izra~una omogo~a dolo~itev potrebne toplote za ogrevanje in hlajenje stavbe in dovedene energije za delovanje stavbe, ki pokriva podro~je ogrevanja in hlajenja stavbe, priprave tople vode, energijo sistema za prezra~evanje in razsvetljavo v stavbi. Predviden je tudi izra~un primarne energije za delovanje stavbe in emisij CO2. Tako bodo dostopni klju~ni energijski kazalniki stavbe, s katerimi bomo opisali energijski vidik trajnostne gradnje.

Kako zagotavljamo nadzor nad energijsko var~no gradnjo?

Posebnega nadzora med gradnjo za podro~je energetske u~inkovitosti zakonodaja ne predpisuje, saj se izvaja v sklopu nadzora nad gradnjo. Vendar je pri zahtevnej{ih nizkoenergijskih stavbah med gradnjo smiselno vklju~iti specializiranega strokovnjaka.

Strokovnjak uvodoma pripravi program preverjanja kakovosti ovoja in sistemov ter nato sistemati~no, med gradnjo in po dokon~anju del, spremlja in preverja klju~ne lastnosti z vidika energetske u~inkovitosti. • Roman Toma`i~

KUPUJETE MONTAŽNO HIŠO? Ste za moderno ali raje za tradicionalno?

So vam pomembne modne zapovedi in prisegate na varčnost?

Nemara si želite vse pa ne veste kako?

Ne skrbite v družbi RIMA Hiše d.o.o., se zavedamo, s kakšnimi strahovi se srečujete pri gradnji. Zaupajte nam vaše želje o novem domu in pomagali, svetovali vam bomo od pridobitve gradbenega dovoljenja do vaših sanj.

Storite prvi korak vi in nadaljevali bomo skupno pot do vašega novega sanjskega doma.

Za več informacij pokličite na spodnjo telefonsko številko, lahko pa nam povpraševanje pošljete na e-naslov.

RIMA Hiše d.o.o., Cesta 30. avgusta 4, 1260 Ljubljana - Polje T: +386 (0) 1 54 66 177 M: +386 (0) 41 264 162 E: info@rimahise.si www.rimahise.si

PERLA

URBANA

KIKA

KOCKA

KOMPAKTNA

Kontaktirajte nas za ogled nizkoenergijske vzorčne hiše, kjer vam bomo predstavili vse o montažni gradnji.

www.rimahise.si

62

SODOBNA GRADNJA

Rakete, letala in vrata Pirnar

P

o kameni, bakreni, bronasti in `elezni dobi je skoraj neopazno nastopila doba aluminija. Prvi ~isti aluminij so uspeli izdelati {ele pred 57 leti, ~eprav je ta element tretji najpogostej{i v zemeljski skorji.

Lahek, `ilav in odporen Zaradi korozijske odpornosti, zelo majhne mase, samo 2,7 g/cm3, je v zlitinah z drugimi elementi nepogre{ljiv v letalski, vesoljski in avtomobilski industriji ter v gradbeni{tvu. Pridobivajo ga z ogrevanjem aluminijevega oksida nad 2000°C, z elektrolizo. Aluminij ne oksidira in postane odporen na vse vremenske vplive, ~e ga potopimo v 25% `veplovo kislino, z dodajanjem barv v to kopel pa dobimo obarvan eloksiran aluminij. Od teh prednosti do izdelave vhodnih vrat je nato samo {e korak.

Vrata so izdelana iz aluminija, zrakotesna, topla in zanesljivo {~itijo stanovalce pred vsiljivci

Vrata – simbol in za{~ita Vrata so bila, poleg varovanja vstopa v hi{o, vedno tudi statusni simbol, kar dokazujejo bogato okra{ena grajska, cerkvena ali me{~anska vrata. V zadnjem ~asu pa so poleg estetskih lastnosti pomembne {e varnost pred nasilnim vstopom, za{~ita pred hrupom in visoka toplotna izolativnost. Poleg mno`ice enakih vrat, ki jih serijsko proizvaja industrija, lahko izbiramo tudi med posebnimi izvedbami, s katerimi lastnik obiskovalcu `e na dale~ po{ilja sporo~ilo, v kak{en svet bo vstopil. Vrata so lahko razgibana, barvita, elegantna, drzna ali moderna, skupna sporo~ilna mo~ vrat je po mnogo~em podobna znamenitemu prvemu vtisu, ki bi moral biti ~im bolj{i.

Modeli, varnost in toplina vhodnih vrat Pirnar Pregled prospektov proizvajalca Pirnar odkrije tri bogate serije razli~nih vrat. V seriji Economic najdemo vrata po posebej ugodnih cenah, kljub temu, da se pona{ajo z varnostjo, trajnostjo in toplotno izolativnostjo. Modeli skupine Premium so vrhunske kakovosti, tehni~no dovr{eni in bezhibno izdelani. Med ve~ kot sto izdelki je mo`no

kri`no izbirati in kombinirati barve, stekla, kljuke ter varnostne sisteme, da lahko nato sestavimo svoja, unikatna vrata.

HiLine linija vhodnih vrat tudi za pasivne hi{e V tretjo skupino vrat HiLine je proizvajalec vgradil najnovej{e tehnolo{ke re{itve. Vrata odstopajo po obliki, barvah in strukturah v ve~nivojskih steklenih delih ter so osvetljena z vgrajenimi LED diodami. So ro~no delo in unikat, pona{ajo pa se {e z izjemno dobro toplotno izolativnostjo 0,73 W/(m2K).

Izmerili so jo v IFT Rosenheim, vrata pa tudi v Evropi spadajo med najbolj{e izdelke v kategoriji vrat iz aluminija.

Izdelujejo dva tipa, debeline 125 in 140 mm, vrata imajo tro ali 4 tesnilni sistem in 3 ali 4 slojno zasteklitev.

Vstop lahko omogo~amo s ~italcem prstnih odtisov, povr{ina pa ima lahko razli~ne strukture, vgrajeno varnostno trito~kovno zapiranje ter varnostne elemente iz inoxa. Vrata, ki sprejemajo prijatelje in zanesljivo za{~itijo stanovalce pred vsiljivci.

Ve~ informacij na tel.: 01 563 39 00 • Tihec

NAPREDNI GRADBENI SISTEMI

63

»Pasivna« in nizkoenergijska gradnja s sistemom Ytong in Ytong Multipor

D

va izraza, ki sta se zakoreninila v glavah Slovencev – »pasivna« in nizkoenergijska gradnja, sta postavila nekaj novih mejnikov v razumevanju stanovanjske gradnje. Vendar sodobna tehnologija gradbenih materialov omogo~a {e manj{o rabo energije pri isto~asnem opu{~anju zahtevnih ogrevalnih in prezra~evalnih tehnologij.

Standardi za sodobne stanovanjske hi{e, ki jih je postavil dr. Wolfgang Feist iz Darmstadta ter jih poimenoval »Passivhausstandard« so bili velik korak naprej v pojmovanju u~inkovite rabe energije.

Vendar se v zadnjem ~asu pojavljajo gradbeni materiali, s katerimi je mogo~e graditi {e bistveno bolj u~inkovito kot je zastavil dr. Feist. Konec koncev pa ravno ti sodobni materiali omogo~ajo energijsko u~inkovitej{o gradnjo ter opu{~anje zahtevnih tehnologij za ogrevanje in prezra~evanje.

Raba energije v stanovanjskih stavbah Energijsko bilanco za posamezno stanovanjsko stavbo dobimo, ~e od vseh energijskih izgub od{tejemo vse energijske dobitke. Da,

zadeva ni ni~ bolj zapletena kot to. Torej energijskim izgubam, ki so sestavljene iz transmisijskih izgub skozi ovoj stavbe, prezra~evalnih izgub zaradi zagotavljanja minimalnih higienskih pogojev in morja razli~nih, a bistveno manj{ih izgub ogrevalnega/prezra~evalnega sistema, je potrebno od{teti energijske dobitke, kamor sodijo predvsem son~ni dobitki in dobitki notranjih virov. Kaj od na{tetega se v `ivljenjski dobi stavbe ne spreminja? Edina konstanta v vseh izra~unih energijske bilance je ovoj stavbe – naj bo to sestava posameznih elementov ovoja stavbe ali njihova plo{~ina. Vse ostalo so hudo spremenljive spremenljivke.

Ovoj stavbe – edina konstanta v energijski bilanci Vsi izra~uni rabe energije od nekdanjega JUS U.J5.600, preko PHPP 07, pa do danes veljavnega PURES 2010, temeljijo na energijskih izgubah. Najve~ji dele` izgub prispeva ovoj stavbe, sledijo energijske izgube zaradi prezra~evanja, nekaj malega k izgubam pa prispeva tudi ogrevalni sistem (a te izgube v veliki ve~ini ostanejo v stavbi). Znano je, da je najve~ mogo~e prispevati k zmanj{anju porabe energije s spremembami na ovoju stavbe. Izbolj{ane toplotno izolacijske lastnosti ovoja in plo{~ina posameznih elementov ovoja se v vsej `ivljenjski dobi stavbe ne spreminjajo. Skozi celotno `ivljenjsko dobo bo ovoj stavbe skrbel, da v njej ne bodo previsoke potrebe po energiji.

Sistem YTONG ^eprav je bilo mogo~e tudi z obi~ajnimi zidaki YTONG TB

Razpredelnica 1: Toplotne prehodnosti enoslojnih zidov YTONG Vrsta zidaka

Debelina porobetona YTONG (cm)

Debelina ometa znotraj/zunaj (cm)

Skupna debeline zidu (cm)

Toplotna prehodnost (W/m2K)

YTONG TERMOBLOK TB 40

40

2,0/1,0

43

0,24

YTONG ZIDNI BLOK ZB 30

30

2,0/1,0

33

0,37

YTONG ZIDNI BLOK ZB 25

25

2,0/1,0

28

0,44

YTONG ZIDNI BLOK ZB 20

20

2,0/1,0

23

0,53

Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih prostorov po pravilniku PURES 2010 Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih proti terenu po pravilniku PURES 2010 Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih prostorov do velikosti 10 % neprozornega dela po pravilniku PURES 2010

graditi energijsko u~inkovite stavbe (Razpredelnica 1), predstavljata sistema YTONG in YTONG MULTIPOR zmagovito kombinacijo pri energijsko u~inkoviti gradnji.

Sistem YTONG MULTIPOR Klasi~nim toplotno izolacijskim materialom se je pridru`il nov toplotno izolacijski material za toplotno izolacijo zunanjih sten YTONG MULTIPOR, ki zdru`uje vse najpomembnej{e lastnosti sodobnih gradbenih materialov: - Toplotna prevodnost: YTONG MULTIPOR ima toplotno prevodnost λ = 0,042 W/mK, kar ga uvr{~a med toplotno izolacijske materiale (λ < 0,05 W/mK), - Paroprepustnost: Difuzijska upornost prehodu vodne (µ) pare je pri porobetonu YTONG MULTIPOR enaka 3, - Po`arna odpornost: YTONG MULTIPOR sodi v po`arni razred A1, skladno s standardom EN 135011, ne povzro~a dima ali {kodljivih plinov, - Prostorninska masa: Izolacijske plo{~e YTONG MULTIPOR imajo prostorninsko maso 115 kg/m3,

- Tla~na trdnost: Srednja vrednost tla~ne trdnosti je ve~ja od 300 kPa, - Enostavno rokovanje in obdelovanje - Zvo~na izolativnost - Ostale lastnosti: YTONG MULTIPOR je odporen na mikroorganizme in insekte, biolo{ko neopore~en, mogo~e pa ga je tudi v popolnosti reciklirati, zaradi ~esar je YTONG MULTIPOR tudi dobil naziv »okolju prijazen gradbeni material«.

Izolacijske plo{~e YTONG MULTIPOR se izdeluje v dimenzijah: Dimenzije plo{~e / Koli~ina Dol`ina x Širina = 60 x 39 cm Debeline (cm)

Kosov/ paleta

Koli~ina na paleti (m2)

6

120

28,08

8

90

21,06

10

72

16,85

12

60

14,04

14

48

11,23

16

42

9,83

18

36

8,42

20

36

8,42

22

30

7,02

24

30

7,02

26

24

6,52

28

24

6,52

30

24

6,52

64

NAPREDNI GRADBENI SISTEMI

Razpredelnica 2: Toplotne prehodnosti zidov YTONG + YTONG MULTIPOR Vrsta zidaka

Debelina porobetona YTONG (cm)

Debelina YTONG MULTIPOR (cm)

Debelina ometa znotraj/ zunaj (cm)

Skupna debelina zidu (cm)

Toplotna prehodnost (W/m2K)

51

0,19

8 YTONG TERMOBLOK TB 40

YTONG ZIDNI BLOK ZB 30

12

55

0,16

16

59

0,14

20

63

0,12

8

41

0,22

12

45

0,18

16

49

0,15

20

53

0,13

40

1,0/2,0

30

1,0/2,0

Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR – zunanje stene ^e oba sistema – sistem YTONG za nosilne zunanje zidove in sistem YTONG MULTIPOR, ki predstavlja toplotno izolacijski material – zdru`imo, dobimo kakovostne nosilne zunanje zidove z izredno nizko vednostjo za toplotno prehodnost (Razpredelnica 2).

Poleg izredno nizke toplotne prehodnosti in s tem povezanih minimalnih energijskih izgub dobimo z uporabo sistema YTONG – YTONG MULTIPOR tudi po`arno varne in paroprepustne zunanje stene.

Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR – stropovi in strehe Stropne plo{~e YTONG SP so izdelane v debelinah od 15

do 24 cm in dol`inah glede na zahtevano dopustno koristno obremenitev. Plo{~e se lahko izdela tudi po naro~ilu z natan~nostjo do 1 cm. Sama debelina plo{~ {e ne zagotavlja primerne toplotne za{~ite, v kombinaciji s toplotno izolacijskim materialom YTONG MULTIPOR pa predstavlja izredno toplotno za{~ito stropov proti podstre{ju ali po{evnih streh (Razpredelnica 3).

Prednosti uporabe porobetona YTONG v nizkoenergijskih in »pasivnih« stavbah Velike dimenzije, majhna te`a, dodelani sistemi gradnje in malo pripravljalnih del omogo~ajo enostavno in hitro gradnjo pri zelo visoki kakovosti. Posebne oblike izdelkov YTONG in YTONG MULTIPOR ter enostavna obdelava omogo~ajo izdela-

Razpredelnica 3: Toplotne prehodnosti stropov YTONG + YTONG MULTIPOR Debelina stropne plo{~e YTONG (cm)

YTONG SP 15

YTONG SP 20

YTONG SP 24

15

Debelina YTONG MULTIPOR (cm)

Skupna debelina stropa/ strehe (cm)

Toplotna prehodnost (W/m2K)

14

28

0,22*

16

32

0,20

20

36

0,17

30

46

0,12

14

33

0,20

16

37

0,18

20

41

0,16

20 30

51

0,11

14

27

0,19

16

31

0,17

20

35

0,15

30

45

0,10

24

*…ne ustreza zahtevam PURES 2010

vo tudi nestandardnih oblik.

Porobeton je mogo~e `agati, brusiti, vanj vdolbsti utore.

Predvsem enostavno dolbljenje utorov omogo~a hitro in kakovostno izvedbo elektro in strojnih in{talacij.

Toplotno izolacijske lastnosti omogo~ajo izdelavo zunanjih zidov in stropov/streh z izrednimi toplotno izolativnimi lastnostmi, ki mo~no presegajo vse do sedaj veljavne predpise in priporo~ila stroke.

Pri tem so elementi ovoja stavbe {e vedno paroprepustni in po`arno varni! Celoten ovoj stavbe izdelan s sistemoma YTONG in YTONG MULTIPOR je tudi zrakotesen, kar je {e posebej pomembno pri nizkoenergijski in »pasivni« gradnji.

Skupaj z energijsko u~inkovitim stavbnim pohi{tvom nudijo izdelki iz porobetona YTONG in YTONG MULTIPOR osnovo za izdelavo energijsko u~inkovitih stavb.

Zaklju~ek Ne glede na to, kak{en naziv damo na{i energijsko u~inkoviti hi{i, toplota vedno i{~e najkraj{o pot na prostost. Naloga elementov ovoja stavbe je prepre~iti toploti prehajanje iz ogrevanih prostorov v okolje.

Izgubljeno toploto je seveda potrebno nadomestiti. ^e je izgubljene toplote malo, jo je mogo~e pokriti `e z notranjimi viri ali son~nimi dobitki. Toplotna za{~ita pa ni edini pogoj za izdelavo sodobne energijsko u~inkovite stavbe. Poleg toplotne za{~ite mora biti zagotovljena tudi nosilnost, paroprepustnost, po`arna varnost in trajnost stavbe. In vse te lastnosti so zdru`ene v enem samem materialu – porobetonu. V nosilnih elementih YTONG in toplotno izolacijskih plo{~ah YTONG MULTIPOR. • Tadej Gruden, univ.dipl.in`.grad.

66

NAPREDNA GRADNJA

Toplotna izolacija – pa ne `e spet!

S

te `e naleteli na »pametnjakovi~a«, ki vam je poskusil prodati, dra`jo in u~inkovitej{o toplotno izolacijo? In vas je prepri~al?

Praviloma je situacija obrnjena. Pomembna je cena in najpogostej{i argument je: »Lahko uporabite bolj{i toplotno izolacijski material ali malo slab{i. Tega je potrebno vgraditi ve~, ampak je malo cenej{i. Odlo~itev je va{a!« Vseeno nam je, kadar imamo na voljo dovolj prostora. Pa ni vedno tako.

Nekatera podstre{ja so nizka in debela izolacija nam uporabno vi{ino {e zni`a.

Ne samo to: zmanj{a se tudi uporaben tloris prostorov, saj je manj uporabne vi{ine pod kapno lego.

Koliko prostora prihranimo?

Uporabna vi{ina: prihranek pri vi{ini prostora je lahko 10 do 30 cm! Izolacije razreda 044, ki se ponekod {e ponujajo in prodajajo za po{evne strehe, moramo vgraditi 30 cm, da zadostimo merilom energetske u~inkovitosti. Tudi pri nas se `e dobi izola-

cija razreda 032 (λ = 0,032W/m2K – izdelek Isover Premium 032). Z bolj{o izolacijo razreda 032 je potrebna debelina za izolacijo strehe z U<0,18 W/m2K le {e 21cm! Pri nizkoenergijskih objektih so te razlike {e ve~je.

Uporabna povr{ina Še posebej pri po{evni strehi je izrazit prihranek tudi pri uporabni povr{ini. S preprostim izra~unom ugotovimo, da na ra~un tanj{e izolacije prihranimo nekaj m2 prostora - pribl. 1 do 2,5 m2 pri obi~ajni* stanovanjski hi{i! Dobimo ve~jo vrednost nepremi~nine, pa seveda ve~ udobja zaradi ve~jih prostorov.

Kaj nam bolj{a izolacija {e nudi?

• Praviloma tudi bolj{o zvo~no izolacijo.

• La`je in hitrej{e delo: kvalitetnej{i izdelki so ~vrstej{i, zato ni potrebno posebno pritrjevanje z raznimi vrvicami in `icami, da izolacija med {pirovci ne izpada.

• Manj se drobi in pra{i.

• Kakovostnej{e izolacije so zaradi novej{ih – izbolj{anih veziv zdravju prijaznej{e. • * tlorisna povr{ina cca. 72 m2 Nu{ka Marn

GRADNJA

67

Estetika za najzahtevnej{e

Predani projektu, zavezani stranki Podjetje PVC Nagode iz Postojne `e od leta 1998 izdeluje, prodaja in montira stavbno pohi{tvo iz umetnih mas. @e od samega za~etka so osnova za izdelavo oken pvc profili priznanega svetovnega proizvajalca Rehau iz Nem~ije. To dejstvo pogojuje izpolnjevanje strogih meril v proizvodnji, kar se posledi~no odra`a v visoki kakovosti izdelanih oken, vrat in panoramskih sten.

leta 2007, tudi na{a lesena okna ustrezajo zahtevam leto{njega razpisa Ekosklada, za subvencioniranje okolju prijaznej{ih nalo`b.

Lesena okna so v trendu V letu 2011, se je osnovnemu prodajnemu programu PVC stavbnega pohi{tva in alu vhodnih vrat, pridru`ila tudi prodaja in monta`a lesenih in les â&#x20AC;&#x201C; alu oken vrhunskega nem{kega proizvajalca KNEER SĂ&#x153;D FENSTER. Na voljo so razli~ne izvedbe oken, od osnovnega lesenega okna profila 72 mm, izdelanega iz borovega lesa, s troslojno zasteklitvijo, do les-alu oken profila 115 mm, primernih za pasivne objekte.

V kombinaciji z RAL monta`o, ki jo v podjetju PVC Nagode izvajamo `e od

Novost je tudi na podro~ju okovja, saj je sedaj mo`no vgrajevati v okna tudi skrito okovje, kar pomeni velik korak naprej na estetskem podro~ju in zadovoljstvo ob dejstvu, da tak{no okovje potrebuje manj ~i{~enja in vzdr`evanja. Mo`no ga je vgraditi v pvc okna in lesena okna.

Vhodna vrata so pridobila maksimalno kvaliteto V maju se je pri~ela tudi redna prodaja pvc vhodnih vrat s polnili Rodenberg, kar je mnogim znano, kot sinonim za najvi{jo kakovost v segmentu polnil za vhodna vrata. Le-ta so v leto{njem letu mo`na tudi iz Rehau GENEO profila, kar v kombinaciji s prekrivnim 70 mm polnilom Rodenberg pomeni, da lahko, v dolo~enih primerih, toplotno prehodnost vhodnih vrat spustimo celo pod 0,8 W/m2K! Edinstvena je tudi izvedba vhodnih vrat s skritimi nasadili, ki vhodnim vratom {e dodajo estetsko vrednost.

PVC Nagode vas s pestrim prodajnim programom stavbnega pohi{tva za najzahtevnej{e vabi, da obi{~ete prodajni salon na sede`u podjetja v Postojni ali prodajni salon Ljubljana, nahaja se na Jur~kovi cesti v IC Rudnik. Za podrobnej{e informacije pokli~ite 05 7000 555 ali obi{~ite spletno stran www.pvcnagode.si. â&#x20AC;˘ Marko Petkov{ek

1SFEBOJ QSPKFLUV [BWF[BOJ TUSBOLJ 1WD PLOB JO WSBUB SPMFUF QPMLOB äBMV[JKF BMV WIPEOB WSBUB *OPUIFSN &LTLMV[JWOP W 4MPWFOJKJ o MFTFOB JO MFT BMV PLOB QSJ[OBOFHB TWFUPWOFHB QSPJ[WBKBMDB

1PTUPKOB 5SäB�LB D B

XXX QWDOBHPEF TJ

-KVCMKBOB +VSIJLPWB D

68

NAPREDNA GRADNJA

Ob~utek ugodja v podstre{nih stanovanjih

D

a s streho nekaj ni v redu, lahko opazimo `e prvo zimo ali prvo poletje bivanja v podstre{nem stanovanju ne da bi kontrolirali porabo kuriva. Toplotni mostovi so ob zasne`eni strehi vidni, tako poleti kot pozimi pa jih zaznavamo preko dovedene energije za hlajenje, oz. ogrevanje.

Simptomi in morebitni razlogi neustrezno izvedene strehe: poleti vro~e, pozimi hladno – toplotna izolacija ne u~inkuje.

• Toplotna izolacija je pretanka ali mestoma ni vgrajena.

• Z zunanje strani je name{~ena paro zaporna folija ali za vlago tesne obloge (npr. iverice), ki v konstrukcijskem sklopu zadr`ujejo vlago. Le-ta {kodi leseni konstrukciji, hkrati pa zmanj{uje u~inkovitost toplotni izolaciji.

• ^e se ob vetrovnem vremenu temperatura zraka v prostoru relativno hitro spremeni, so verjetne naslednje pomanjkljivosti: - Zunanja vetrna za{~itna folija ni name{~ena oz. ni tesnjena.

- Parna zapora ali ovira (spodnja folija)

ni name{~ena, oz. ni tesnjena, ali pa so bili uporabljeni obi~ajni lepilni trakovi, ki so z leti izgubili svojo lepljivost.

- Parna zapora ali parna ovira je po{kodovana oz. namensko preluknjana zaradi kasnej{ih instalacijskih del

Sledi odlo~itev o vrsti toplotne sanacije strehe ^e je prenova celovita, upo{tevamo pravila, ki veljajo za novogradnje. ^e pa se odlo~imo za adaptacijo, oz. sanacijo le iz ene strani, se moramo prilagoditi obstoje~i situaciji. V~asih nasvet strokovnjaka precej pripomore.

Toplotna sanacija po{evne strehe iz notranje strani ^e kritine ni potrebno menjati in imamo skeletno ostre{je, se raje odlo~imo za poseg iz notranje strani. Ko bo kritina potrebna menjave, se bodo odpravile morebitne pomanjkljivosti {e od zunaj.

Prednosti notranje sanacije toplotne izolacije strehe so: • z vgrajenimi materiali lahko vplivamo na uravnote`itev paroprepustnosti stre{nega sklopa, • dobimo mehansko trdno povr{ino, • strop lahko poljubno reliefno obdelamo, ~e se ne zadovoljimo z enostavnim izgledom ravne ometane povr{ine, • pri delu nismo odvisni od vremena, • dela lahko izvajamo postopno, prostor za prostorom. ^e uporabimo FIBRANxps ETICS plo{~e,

dela izvajamo brez dodatne podkonstrukcije in jih lahko izvajajo tudi stanovalci sami.

Plo{~e le prilepimo na obstoje~o stropno oblogo, izvedemo nosilni za{~itni sloj po postopku za tankoslojno fasado in nanesemo izbrani notranji zaklju~ni sloj. Tovrstna toplotno izolacijska obloga zagotavlja uravnote`eno paroprepustnost celotnemu konstrukcijskemu sklopu in vgradnja dodatnih folij ni potrebna.

Debeline izolacij S sanacijo strehe iz notranje strani pridobimo trajno toplotno u~inkovitost strehe ter ugodje ob bivanju v podstre{nih prostorih tako pozimi kot poleti. Ob na~rtovanju sanacije se premi{ljeno odlo~imo o ustrezni debelini toplotne izolacije, saj je stro{ek dela in preostalega materiala za 1 kvadratni meter povsem enak, ~e izberemo 2 ali 10 cm debelo dodatno izolacijo, dobimo pa povsem druga~no ugodje bivanja tako pozimi kot poleti. Glede na to, da se bodo v slabih 10 letih gradile le {e »skoraj ni~energijske stavbe« razmislimo o debelinah izolacije tudi skozi ta vidik.

Kako sanacije po{evne strehe izvesti in katere so optimalne debeline, smo zapisali na na{i spletni strani: www.fibran.si. Za osebne nasvete pa smo vam na razpolago na tel. {tevilki: 07 39 39 525, oz. po e-po{ti: nasvet@FIBRAN.si.

Informacije o tem, kje FIBRAN proizvode lahko nabavite dobite na tel. {tevilki: 07 39 39 517, oz. po e-po{ti: prodaja@FIBRAN.si • Marjeta Lutman

NAPREDNA GRADNJA

69

Priznanje kakovosti

D

ru`ba AJM vsako leto namenja posebno pozornost vzdr`evanju pridobljenega certifikata ˝ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU ZA MONTA@O STAVBNEGA POHIŠTVA AJM˝.

Med gradnjo se vgradijo {tevilni izdelki in izvedejo storitve, ki morajo dolga leta neopazno opravljati svojo nalogo ter zagotavljati varnost in trajno uporabo objektov, da so uporabniki zadovoljni. V okviru projekta, Znak kakovosti v graditeljstvu - ZKG, je vzpostavljen sistem ocenjevanja izdelkov in storitev s podro~ja graditeljstva.

Znak ZKG kot blagovno storitvena znamka ozna~uje dobre in najbolj{e izdelke in storitve graditeljstva v Sloveniji. Naro~nikom in potro{nikom pomaga pri odlo~itvi za investicijo ali naro~ilo. Prijaviteljem v postopku ocenjevanja pa omogo~i primerjavo s konkurenco. S tem projektom se `eli spodbu-

diti in usmerjati proizvajalce in izvajalce na zahtevni poti h kakovosti, zadovoljstvu investitorjev in uporabnikov ter s tem tudi k poslovni uspe{nosti.

Za dobitnika Znaka kakovosti v graditeljstvu – v tem primeru - ˝ZKG ZA MONTA@O STAVBNEGA POHIŠTVA AJM˝,

pomeni tak{no priznanje certificirano potrditev kvalitete izdelkov in vgradnje stavbnega pohi{tva po RAL-standardu. S tem tudi jam~ijo kakovost opravljenih storitev in uporabo najbolj{ih materialov, kar zagotovo vpliva na ve~je zaupanje kupcev. • Jo`e Babi~

70

NAPREDNA GRADNJA

Gradnja pasivne hi{e iz opeke V prej{nji {tevilki smo spoznali, kako pravilno na~rtovati zidano pasivno hi{o iz opeke.

V nadaljevanju `elimo predstaviti nekaj izku{enj strokovnjakov ZELENE GRADNJE pri gradnji pasivne hi{e s sistemom Poroterm DRYFIX in na kaj je treba paziti, da bo hi{a dosegla ustrezno zrakotesnost.

V tem delu bomo predstavili, kako tako gradnjo izvajati s pomo~jo lokalnega mojstra ali obrtnika. Klju~ za kakovostno zgrajeno hi{o so ustrezni temelji. Tudi pri pasivni hi{i je tako, le da tukaj pove~ini porabljamo temeljno plo{~o. Po ustrezno pripravljeni podlagi se polo`ijo instalacije. Potem pri~nemo s postopkom gradnje temeljne plo{~e, vklju~no z ustreznimi izolacijami. Pri temeljni plo{~i je treba paziti, da bomo kakovostno izvedli predhodne instalacije in hidroizolacijo.

Naknadnih popravkov pri tem na~inu gradnje temeljev prakti~no ni mogo~e izvesti. Ko se beton posu{i, za~nemo z zidanjem nosilnih ope~nih zidov. Tu nam pride prav pomo~ nasveti s strani dobavitelja opeke. Treba je paziti, da so zidovi zelo ravni,

saj bi v nasprotnem primeru imeli veliko dodatnih stro{kov pri izdelavi ometov in fasade.

Prepogosto se dogaja, da so zidovi oziroma zidne vezi v mansardi izvedeni skoraj do stre{ne kritine, tako da nam zmanjka prostora za toplotno izolacijo. Pri izdelavi armiranobetonske plo{~e nad pritli~jem ali v mansardi je treba paziti tudi na dodatno za{~ito zunanjih robov s toplotno izolacijo.

Izvesti je treba tudi vse potrebne odprtine za prehode instalacij. Pri izdelavi stre{ne konstrukcije je treba paziti, da se prekine vse toplotne mostove, to nam pa omogo~a uporaba tanj{ih in vi{jih {pirovcev ter kri`no letvanje na spodnji strani stre{ne konstrukcije. V primeru, da v mansardi nimamo AB-plo{~e, je treba paziti, da se pravilno izvede ustrezna zrakotesna parna ovira, ki mora biti v celoti polepljena in trajno pritrjena na obodne zidove. To najla`je dose`emo z uporabo plo{~ OSB in tesnjenjem z uporabo EPDM folij. Paziti moramo {e na pravilno, predvsem pa na natan~no vgradnjo toplotne izolacije.

V nadaljevanju gradnje pride na vrsto izvedba notranje

Opeka je temelj varnega doma.

Za energijsko uèinkovito in trdno konstrukcijo, ki je ne boste nikoli zamenjali, uporabite najboljše: opeko POROTHERM.

Brezplaèna dostava

PTH 30 S P+E do 15.9.2011

www.wienerberger.si

napeljave instalacij, pri katerih je treba {e posebej paziti, kadar prehajajo skozi zunanji zid. Tu je po testih sode~ narejenih najve~ napak, ki pa se jih da {e pravo~asno popraviti, ~e le nismo prehitevali z izvedbo tlakov. Pri napeljavi elektroinstalacij je treba uporabljati posebne priklju~ne doze, ki imajo vgrajene tesnilne gumice. Pri prehodih instalacij skozi zunanji zid ali streho pa je treba vgraditi posebne tesnilne man{ete. Ko so instalacije pri koncu, moramo {e enkrat preveriti, da kak{en mojster ni pozabil zatesniti kak{nega prehoda, saj ga bo kasneje zelo te`ko odkriti. So~asno z instalacijami izvedemo {e monta`o oken in vrat. Pri tem moramo paziti, da so bile vse odprtine ustrezno obdelane, saj bi druga~e lahko pri{lo do slabo zatesnjenih mest. Pri monta`i je treba spo{tovati smernice monta`e RAL. Potem pridejo na vrsto notranji ometi, ki morajo biti praviloma iz apnenocementne malte, saj le ti dosegajo ustrezno gostoto, ki je potrebna za zrakotesnost ovoja. Zdaj je najprimernej{i ~as za izvedbo testa zrakotesnosti,

Toplotni most zaradi betonske vezi saniramo s DRYFIX vogalnikom.

Z dobro na~rtovanimi in{talacijami zmanj{amo porabo energije.

imenovanega tudi „ura resnice“, ki se je tako zelo bojimo.

Vsekakor priporo~amo, da test izvedete pred izvedbo notranjih tlakov. Pri testih zrakotesnosti so najpogostej{e napake pri neustrezno izvedenih zaklju~kih ometa, nepravilno zatesnjenih prehodih instalacij, malomarno vgrajenem stavbnem pohi{tvu in {e veliko drugih manj{ih napak, ki pa so obvladljive. ^e upo{tevamo navodila svetovalca in se dobro potrudimo pri detajlih, praviloma nimamo ve~jih te`av z doseganje ustrezne zrakotesnosti.

Nato izvedemo {e notranje tlake in fasado ter ostala zaklju~na dela. Pri fasadi moramo paziti, da imamo dovolj prostora za vgradnjo zunanjih `aluzij, kjer pogosto prihaja do toplotnih mostov, kar pa pri pasivni gradnji ni dovoljeno.

Zdaj sledi {e monta`a in priklop naprav za prezra~evanje in ogrevanje ter izvedba kontrolnih meritev in hi{a je pripravljena na vselitev. Ve~ informacij o gradnji pasivnih hi{, grajenih iz opeke POROTHERM, dobite na www. wienerberger.si ali www.zelenagradnja.si. • Štefan Pi{kur

www.thermia.com

DA BI POVEDALI RESNICO, SE MORAMO HVALITI. Rezultati testiranja v laboratoriju Danfoss: - 17-38% višje letno grelno število od vodilnih konkurentov - najbolj tiha toplotna črpalka med konkurenti

NOVA THERMIA ATEC Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

Ekskluzivni zastopnik in distributer:

atlas www.atlas-trading.si

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik info@atlas-trading.si

Tel 03 425 54 12 G 041 324 173

V sodelovanju z elektro distributerji nudimo boljše pogoje za nakup toplotne črpalke in ugodnosti pri dobavi električne energije.

Naši partnerski elektro distributerji :

- ELEKTRO CELJE - ELEKTRO GORENJSKA - ELEKTRO MARIBOR