Revija Varčujem z energijo št. 50 by revija Varčujem z energijo

Ohlajamo globalno.

www.gree.si

Svetovne klimatske naprave Letnik 10, {t. 50/ junij - julij 2016 30.000 brezpla~nih izvodov

Našla sva pravo energijo za vsak dan.

› Električna energija in zemeljski plin na 1 položnici. › Nižja cena energentov do konca leta 2017. › Menjava dobavitelja brez dodatnih stroškov. › Darilo dobrodošlice ob sklenitvi paketa Dvojni plus do konca maja 2016. › Vse informacije dobite na brezplačni številki 080 21 15. www.energijaplus.si

UVODNIK

Novi plasti~ni ~lovek

azli~ne kombinacije polimerov, ki jih pridobivamo iz naftnih derivatov, so izjemno uporabne. Potrebno se je postaviti med police katerekoli trgovine in vse postane jasno. Izdelka, ki nima vsaj dela embala`e iz plastike preprosto ni.

Pi{e: Simon Tihec

Verjetno danes ni podro~ja ~love{kega delovanja kjer plastike nebi uporabljali, ve~ kot polovica izdelkov pa je namenjena enkratni uporabi. Industrija plastike zagotavlja milijonom ljudi po svetu delovna mesta, v tem poslu pa se letno obrne na stotine milijard dolarjev. Dokler smo v ~istilnih akcijah po grmovju pobirali vre~ke in plasti~ne lon~ke je bil svet {e v redu. Nato pa se je pojavila mikro in nanoplastika, pri ~emer po~asi spoznavamo, da se trenutno nahajamo v poloàju, ki izgleda nere{ljiv. Vrtinci plavajo~e plastike se nahajajo v obeh oceanih, najve~ji je velik kot srednja Evropa. Vsi ti odpadki so v morje prispeli s kopnega. Plasti~ni odpad je med tem dosegel vse morske obale od Arktike do Antarktike. [e pustolovski Bear Grills na najbolj odro~ni obali takoj najde kos plasti~ne mreè in embalaò od meh~alca, v kateri si bo izdelal filter za vodo. Morje med butanjem ob obalo uspe{no drobi plasti~ne odpadke na mikronsko majhne delce, ki jih najprej zajamejo razli~ne morske ìvali. Do sedaj so plastiko dokazali v 250 razli~nih vrstah rib in {koljk, ki se nato znajdejo na na{ih kro`nikih. Plastika se kopi~i v

ma{~obnem tkivu in povzro~a po{kodbe ribjih jeter. Koli~ina drobnih plasti~nih ko{~kov se pove~uje. Sonce, veter in UV sevanje, ki so tako privla~ni za turiste, uspe{no drobijo tudi plastiko. Korejski strokovnjaki so z meritvami na svojih obalah ugotovili, da se bo v naslednjih 10 letih koli~ina plastike v obalnem pesku povi{ala za 250%. Trenutno imajo svetovni rekord Havaji, tam je obalni pesek `e danes sestavljen iz 30% plastike. Plasti~ni problem pa ne izgine ko plastika zaradi drobljenja postane nevidna, takrat {ele postane nepredvidljiv. Plankton, ki je temelj vsega `ivega v svetovnih morjih se je za~el hraniti z mikroplastiko. Trenutno se v severnem Pacifiku nahaja {estkrat ve~ drobne plastike kot planktona, bolj alarmanten podatek bi si te`ko izmislili. Kot da to nebi bilo dovolj, se je tudi industrija nau~ila izdelati mikroskopsko majhne kroglice plastike. Ker je to cenej{e, jih danes dodajajo zobnim pastam, znajdejo pa se {e v kozmetiki, kjer, odvisno od oblike in velikosti, kremam dajejo ob~utek bolj{e mazavosti, v drugih pa delujejo

abrazivno. Od tukaj je bil potreben samo {e majhen korak in plastika se je zna{la tudi v zraku. To trdijo nem{ki raziskovalci univerze v Oldenburgu, ki so mikrokroglice in vlakna na{li v devetnajstih vrstah medu. Nato so pregledali {e de`evnico in tudi v njej na{li enake kroglice, kot jih uporablja kozmeti~na industrija. Da se mikroplastika nahaja tudi v evropskih rekah, bi lahko uganil skoraj vsak, da pa se nahaja tudi v pitni vodi, to pa je nekaj novega. V resnici bi kaj takega lahko pri~akovali, saj se ni zgodilo ni~ nepredvidljivega. O~itno samo~istilna sposobnost zemlje okrog studencev ne zadostuje ve~, naravni krog potovanja vode pa se je zaprl, torej pijemo s plastiko obogateno vodo. Zato smo poleg vodnih ~rpali{~ zgradili visokotehnolo{ke ~istilne naprave. Do sedaj uspevamo iz vode odstraniti {kodljive mikroorganizme, izlo~iti znamo olja, zdravila in hormone, plastike pa {e ne. Ka`e da bo veliki plastinator Gunther von Hagens, ki po svetu razstavlja osupljiva plastinirana ~love{ka telesa, ki jih je do sedaj videlo 30 milijonov ljudi, kmalu ostal brez dela, saj bomo vsi po malem plastificirani. â&#x20AC;˘

Letnik 10, {t. 50/ junij - julij 2016 30.000 brezpla~nih izvodov

O PUBLIKACIJI

Ohlajamo globalno.

Svetovne klimatske naprave

www.gree.si

Revija VARÛJEM ^ Z ENERGIJO je v celoti brezpla~na. Izhaja 5 krat letno. Naslednja, 51. {tevilka revije izide septembra 2016, letos beleìmo 10. leto izdajanja revije. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Joìca Ekart, Bojan @nidar{i~, Barbara Primc, Anja Mithans, Bojko Jerman, Milan Kuster, Andrej Gruden, Vili Zabret, Robert Sever, Yasin Jodeh, Miha Vake, Bo{tjan Strnad, Nu{ka Marn, Mario Niki}, Tadej Mrak Glavni in odgovorni urednik: Joìca Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Trènje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta

Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane.

V 50. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo:

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

str. 1 Atlas trading str. 2 Butan plin str. 3 Energija plus str. 4 Valher str. 7 Seltron str. 9 Dines str. 11 E-netsi str. 12 Lunos str. 13 NIX str. 15 Ream

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah, ter aktualnih sejemskih prireditvah - sejmih Dom, Energetika in MOS.

str. 16 Atlas trading str. 18 Orca str. 19 Dulc str. 21 Tratnjek Samsung str. 22 Minergia str. 23 Tersus str. 25 Energetika Ljubljana str. 26 Knut str. 29 Henkel Loctite str. 30 Sonnenkraft

str. 32 Istrabenz plini str. 33 GIZ DZP str. 34 Tovarna meril Kovine str. 35 Weishaupt str. 36 TeraFlam str. 37 Tilia str. 39 KWB str. 40 Valher str. 41 Mercator tehnika str. 43 Koop

str. 45 Gorenje str. 46 Mix str. 47 Dines LG str. 49 Veto str. 51 Dom-Titan str. 53 Vitanest str. 54 Kronoterm str. 56 Ogrevanje hlajenje str. 57 Mavi str. 58 Armex armature

str. 59 Zago`en str. 65 Solartube str. 69 Kamini Ko~evar str. 71 Monta`er Zalo`nik str. 76 Romet str. 77 Kalcer str. 78 Fibran str. 79 RWE str. 80 Dines

Revija Var~ujem z energijo izhaja 10. leto in jo na sejmih brezpla~no omogo~amo obiskovalcem sejmov

Kaj odkriva anketa partnerjev revije

ARMEX armature je predstavil tudi u~inkovito in var~no biolo{ko ~istilno napravo one2clean

18. Sejem Energetika 2016 Leto{nji aprilski Sejem Energetika v Celju je bil è 18. po vrsti. Rde~a nit sejma so bili toplotna tehnika za ogrevanje, inovacije za ogrevanje, hlajenje in prezra~evanje ter novi pristopi in vlaganja v u~inkovito rabo energije. Pri tem so bili mi{ljeni zlasti prihranki, obiskovalci pa so lahko dobili tudi neodvisne nasvete. Na otvoritvi smo sre~ali dràvnega sekretarja ministrstva za infrastrukturo Klemna Potiska in prof. dr. Petra Novaka, ki je podelil sejemska priznanja dru`bama Seltron in Lotri~ Meroslovje. Prostorsko je bil sejem manj{i kot prej{nja leta, svoje nove re{itve pa so predstavili vsi vodilni proizvajalci, ki jih na na{em trgu poznamo è desetletja. Obiskali smo tudi nekaj spremljevalnih prireditev, ki so jih organizirali obrtniki, proizvajalci opreme, dobavitelji energije, obrtniki, Eko sklad in drugi. Osnovni namen sejma je predstavitev podjetja in proizvodov ter neposreden stik s kupci. Ta vidik je, kljub stro{kom, o~itno {e vedno dovolj pomemben.

Kaj odkriva anketa parnerjev revije Razstavljalce s sejma smo »razveselili« z anketo o leto{njem stanju na podro~ju investicij ogrevanja z obnovljivimi viri energije, ki neposredno vplivajo na varovanje okolja in jih povpra{ali ali kupce zanimajo okoljske koristi. Presenetljivo je, da se v okrog 90 odstotkih odgovori vpra{anih prekrivajo, kar pomeni, da stroka dobro ve, kaj bi morali storiti na okoljskem in dr`avnem nivoju. Nekateri razstavljalci se izredno potrudijo. Vsi vemo, da nobena sejemska predstavitev ni poceni, vendar vemo, da je osebni stik s kupci {e vedno zelo pomemben.

BUTAN plin je poudarjal koristi kogeneracijskih enot (SPTE) iz katerih pridobimo toploto in elektriko

Na otvoritvi sejma smo sre~ali veliko strokovnjakov, ki so pomembni v slovenski energetiki

Nimamo dovolj eko subvencij

FIR[T je prikazal novo lastno (OEM) serijo razli~nih tipov krmilnih ventilov serije 9000

Na vpra{anje, ali imajo investitorji pri nas na razpolago dovolj orodij, beri subvencij, za svoje okolju prijazne investicije, smo dobili odlo~en NE, skoraj vseh vpra{anih. To pomeni, da bi paleto podpor morali raz{iriti na ve~ podro~ij, pri ~emer je potrebno samo pogledati, kaj delajo sosedje.

Razpisi bi morali veljati za dalj{e ~asovno obodobje Dr`ava bi za hitrej{i preboj okolju prijaznega gospodarstva morala podpirati zelene tehnologije in pospe{iti razvoj »zelenih« proizvodov. Vpra{ani so se tukaj popolnoma poenotili. Predlagali so vi{jo obdav~itev okoljsko nesprejemljivih ogrevalnih naprav, ter jasno politiko razpisov (javnih pozivov Eko-sklada), ki bi veljali dlje ~asa, ne samo nekaj mesecev, hkrati pa pospe{itev energetske sanacije stavb v dr`avni lasti. Predlagajo {e, da bi lahko podjetja, ki delujejo na okoljskih podro~jih, bila dele`na dolo~enih bonusov.

IKA priporo~a nov in hiter grelnik sanitarne vode Cordivari Bolly PDC velikosti 300 ali 800 l

LIV postojna je utemeljil prednosti svojega inovativnega podometnega splakovalnilka Liv-Fix

AKTUALNI DOGODKI

SELTRON je ponosen na svoj RCD sistem za oddaljeno upravljanje doma~e mikroklime SeltronHome

[TERN je med drugim predstavil vodovodni sistem najvi{jega standarda Raxofix - Viega

Energetske obnove so prepo~asne Skoraj vsi ponudniki proizvodov in storitev so mnenja, da je pomembnej{e ohranjanje okolja kot pa vra~ilna doba investicije za dolo~en ukrep. Ugotavljajo pa, da se podjetja in posamezniki obna{ajo druga~e, ter da se vse za~ne in kon~a pri denarju. Opravljajo le predelave in posodobitve, ki so nujne, vse ostalo pa lahko po~aka na bolj{e ~ase. Nekateri kljub vsemu optimisti~no ugotavljajo, da na tem podro~ju opa`ajo prve znake izbolj{anja.

Skrb za okolje ni pomembna? Sodobne energetske re{itve ne morejo pre`iveti brez eko subvencij, to je sku-

WVTERM je razstavil svoje evropsko primerljive vplinjevalne kotle tipov GT, LT in TR

zanimajo in da jih krepko manj kot polovica ob nakupu postavlja vpra{anja s tega podro~ja. Na sre~o se zmanj{ana poraba energije, ohranjeno bivalno ugodje in okoljske koristi prekrivajo, tako da se kljub vsemu odpravljamo v pravo smer.

Minergia d.o.o. je predstavila lokalno prezra~evalno napravo Zehnder ComfoSpot 50 za obstoje~e gradnje in adaptacije, ki ponuja enega najbolj{ih izkoristkov na trgu

pna ugotovitev vseh vpra{anih. Na to se navezujejo skoraj enoglasne ugotovitve, da kupcev okoljske koristi proizvodov ne

Vsem anketirancem smo postavili tudi vpra{anje, kateri proizvod, ki so ga predstavili na sejmu se jim zdi pomemben in ki hkrati kupcu prina{a najvi{jo korist. Ta izdelek smo omenili v pojasnilu pod fotografijo sejemskega prostora. Na ta na~in lahko bralec hitreje ugotovi, s kak{nim podro~jem se ukvarja razstavljavec, ~e tega seveda ni vedel `e veliko prej. • Tihec

altherma toplotne črpalke Številka ena na trgu!

ZASTOPA IN PRODAJA:

Tržaška cesta 85 A, 2000 Maribor, e-mail: info@seltron.si, www.seltron.si

Za dodatno svetovanje pokličite na:

Stali{~a stroke

Okolje se spreminja, na{e navade `al ne

ed pripravami na izid jubilejne 50. {tevilke revije, ki izhaja deseto leto, smo se obrnili na dve pomembni `enski in ju prosili za njuni mnenji. Prosili smo ju, da naj nam podata mnenje, napotek ali opozorilo, ki se nana{ajo na temo, ki se jima ta trenutek zdi najpomembnej{a. Dobili smo dva zanimiva odgovora, ki se oba dotikata okoljskih problemov. Prva je prof. dr. Lu~ka Kajfe` Bogataj, s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj pode`elja, Oddelek za agronomijo ljubljanske Biotehni{ke fakultete. Druga je Gaja Brecelj, direktorica in vodja projektov slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Umanotera.

Okolje se spreminja, na{e navade `al ne Na{ planet postaja pravi novi vro~i svet. Zanesljiva merjenja temperature imamo od leta 1880 in danes globalno temperaturo ra~unamo na osnovi okrog 6300 vremenskih postaj, ki so dokaj enakomerno razporejene na kopnem in na povr{ini oceanov. Zato vemo, da je bil leto{nji april dale~ najtoplej{i odkar imamo podatke. In ne le to, podobno rekordni so bili tudi leto{nji marec,

februar, januar in tudi lanski december. In pred tem â&#x20AC;&#x201C; leto 2015 je bilo kot celota najtoplej{e do zdaj. Ob tem se dolo~ena obmo~ja segrevajo {e bolj neverjetno. Aprila se je to zgodilo na Aljaski, v Rusiji, zahodni Grenlandiji in Severni Afriki. Povpre~na odstopanja temperature so bila tudi do pet in ve~ stopinj. Le na Antarktiki, na jugu Ju`ne Amerike, na vzhodu Kanade in na severnih obmo~jih Tihega in Atlantskega oceana, so izmerili podpovpre~ne temperature. Se lahko ~udimo, da je globalno ogrevanje nenadoma tako silovito in o~itno? Niti ne! Napovedi klimatologov, ki è vsaj dvajset let opozarjajo, da so podnebne spremembe ob dana{njem na~inu kurjenja fosilnih goriv neizbe`ne, se pa~ uresni~ujejo. Seveda k rekordnosti stanja prispeva tudi hkratni naravni pojav tihomorskega El Nina. Ta pojav poskrbi za dodatno segrevanje, ~eprav v primerjavi z dolgoletnimi podatki El Nino v minulem letu ni imel take razse`nosti, da bi sam zakrivil rekordne temperature. Zgodba o ~lovekovem vplivu na podnebje in s tem na celotno okolje se tako nadaljuje. Leto 2016 je na dobri poti, da bo postalo novo rekordno vro~e leto. In kak{ne posledice è ob~utimo na primer v Sloveniji? Na ra~un tople zime so preìveli {tevilni {kodljivci, ki nam bodo kmalu delali ve~ {kode kot obi~ajno. Ali pa spomladanska pozeba, ki je letos udarila pri nas in povzro~ila milijonske {kode. Pozeba ni pri{la ob kakem zelo neobi~ajnem ~asu. A zaradi podnebnih sprememb je bila vsa vegetacija mnogo preve~ razvita za ta letni ~as. Sadjarji in vinogradniki imajo na ra~un pozebe mnogo ve~je {kode, kot bi jih imeli ob nekoliko prehladni pomladi. Podnebne spremembe dejansko prina{ajo mo~no spremenjene vremenske vzorce, kar seveda ob~utimo kot vremenske ekstreme. V poletnem ~asu zato lahko ra~unamo na pogostej{e su{e, vro~inske strese in nepredvidljiva neurja, tudi s to~o in mo~nim vetrom. In spomnimo se - v Sloveniji se su{e vse pogosteje kon~ajo s poplavami! A svet se nekako ne zgane! [e vedno gradijo termoelektrarne na premog in {e vedno gospodarsko rast spremlja ve~ja poraba energije. Ta pa v devetdesetih odstotkih {e vedno pride iz fosilnih goriv. To pomeni, da pravih vzrokov za podnebne spremembe ne odpravljamo. Po drugi strani pa se na novo nastale razmere tudi slabo prilagajamo. Odlo~no premalo je upo{tevanja bodo~ega podnebja pri gradnji infrastrukture, pa naj gre za ceste ali stavbe. Prostorsko planiranje gre po starem, pa tudi kmetijstvo in gozdarstvo ima najraje ÂťstareÂŤ, preizku{ene recepte. Tudi potencialno

Prof. dr. Lu~ka Kajfe` Bogataj

EKOLO[KA ZAVEST

dobrih stvari, ki jih prina{ajo vi{je temperature ne znamo kaj prida obrniti sebi v prid. A s ~asom bodo {kode in te`ave le vse ve~je, zato je skrajni ~as, da se podnebnih sprememb lotimo tako z bla`enjem kot s prilagajanjem!

Skupnostno upravljanje z ìvljenjskimi viri - sinergijsko gonilo prehoda v nizkooglji~no dru`bo Slovenija je sre~na deèla. Bogato je obdarjena z nizkooglji~nimi in trajnostnimi ìvljenjskimi viri, katerih vrednost v lu~i globalnih procesov hitro nara{~a. To so gozdovi in les kot obnovljiva surovina kro`nega gospodarstva, kakovostni in koli~insko obilni vodni viri, obnovljivi viri energije (sonce, voda, biomasa, geotermija, veter), rodovitna prst in prijazno podnebje za pridelavo hrane in industrijskih rastlin, lepota in raznolikost krajine, biotska raznovrstnost. Veliko prilo`nosti za prehod v nizkooglji~no in trajnostno dru`bo izhaja tudi iz trajnostne rabe prostora in u~inkovitej{e rabe energije. Kljub temu, da imamo s tako bogato mavrico ìvljenjskih virov izjemno osnovo za dru`beno blaginjo, pa ta ni samoumevna. Koristi od na{ih virov si lahko prisvoji kdo drug, lahko ostanejo neizkori{~eni ali pa jih z netrajnostno rabo uni~imo. A celovite in trajne blaginje si ne moremo zagotoviti kot posamezniki. îst zrak, kakovostna pitna voda, u~inkovit javni prevoz - to imamo na nekem obmo~ju vsi ali pa nih~e. Blaginjo si lahko zagotovimo le skupaj, ~e se poveèmo kot skupnost in si zanjo skupaj prizadevamo. Zato moramo vire ozavestiti kot razvojne potenciale, kot skupnost narediti na~rte za njihovo uporabo ter zagotoviti trajnostno upravljanje z njimi, da bodo koristi uìvali tudi na{i zanamci. Lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja koli~ine in kakovosti ìvljenjskih virov v svojem okolju, saj ti predstavljajo osnovo za trajno blaginjo, ki jo bodo lahko uìvali tudi prihodnji rodovi. Lokalne skupnosti so zato ìvljenjsko zainteresirane za trajnostno upravljanje z viri v svojem okolju. Ho~ejo biti suvereni, aktivni in odgovorni soustvarjalci trajne blaginje na ravni, ki je za njih obvladljiva. Skupaj razmi{ljajo o tem, kaj èlijo proizvajati, zakaj in kako, katere vire imajo v lokalnem okolju in katere so najbolj obetavne razvojne prilo`nosti, ki iz njih izhajajo. Tak{no upravljanje prina{a {tevilne sinergijske u~inke: skupnostim omogo~a izkori{~anje lokalnih naravnih virov za izgradnjo dru`benega kapitala, ustvarjanje zelenih zaposlitvenih mo`nosti v lokalnem okolju ter ustvarjanje prihodkov za re{evanje razvojnih potreb skupnosti. Poleg tega prispeva k prehranski in energetski samooskrbi ter pove~anju konkuren~nosti z ozelenitvijo obstoje~e industrije in gradbeni{tva. Zato je skupnostno upravljanje z ìvljenjskimi viri sinergijsko gonilo prehoda v nizkooglji~no dru`bo. [tevilne suverene, aktivne in odgovorne skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v svojem okolju vzele v svoje roke, to è potrjujejo. Dobre prakse v Sloveniji è obstajajo in vztrajno orjejo ledino. Najdemo jih na mnogoterih podro~jih in v razli~nih organizacijskih oblikah, npr. zadruge malih kmetov, druìnske ekolo{ke kmetije, skupnostni vrtovi, alternativne ekonomije (skupna raba, izposoja, izmenjava), skupnostno trajnostno gospodarjenje s krajino, podjetja z nekonvencionalno lastni{ko strukturo (z notranjim lastni{tvom in delavskim soupravljanjem) in njihovo povezovanje v verige in grozde, ekolo{ka naselja, civilno-dru`bene skupnostne pobudeâ&#x20AC;Ś Naj dobre prakse sluìjo kot navdih in spodbudo za prenos v druge dele Slovenije!

Gaja Brecelj, Umanotera

Navdihujo~e prakse so predstavljene v katalogu dobrih praks 2016 Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z `ivljenjskimi viri, ki so ga pripravile organizacije Umanotera, Dru{tvo Focus, In{titut za politike prostora, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij. â&#x20AC;˘ Tihec

Pogoste zmote: Prezra~evanje, prezra~evalni sistem

..prispevku predstavljamo katero prezra~evanje dejansko potrebujemo, kako pravilno prezra~evati in razli~ne mo`nosti re{itve za centralni ali decentralni prezra~evalni sistem.

Zdravje naj ima prednost Ljudje nismo {e nikoli doslej prebili toliko ~asa v tako zelo zatesnjenih prostorih. Pi{e se o ÂťdihanjuÂŤ sten in lesa, vendar je prehod zraka skoznje neznaten. V premalo prezra~evanih poslovnih stavbah zaznavajo pove~ano obolevnost , t.i. Âťsindrom bolnih stavbÂŤ.

Pri na{ih svetovancih v energetskih svetovalnah pisarnah pogosto naletimo na zmotna prepri~anja kako pomembno je prezra~evanje dana{njih vse bolj zatesnjenih hi{. Kdor vgradi nova okna brez, da zagotovi tudi zadostno prezra~evanje si naredi slabo uslugo. Vsa sodobna okna, iz plastike ali lesena, zelo dobro tesnijo. Prezra~evanje je pomembno predvsem v ogrevalnem obdobju, ko so okna zaprta.

Zakaj je prezra~evanje nujno? Zrak na prostem vsebuje tudi vodno paro in ogljikov dioksid CO2, ~igar dele` nara{~a in se pribli`uje 400 ppm, ali 0,04%. Na videz malo, a prav nara{~anju CO2 v ozra~ju pripisujejo podnebne spremembe. Za delovne prostore je dopustno do 500 ppm, za dolo~en ~as tudi ve~. ^lovek z dihanjem oddaja CO2 in vodno paro. V prostorih so vedno prisotni tudi hlapi elektronskih aparatov, pohi{tva, talnih oblog itd. Iz sten in zemlje izhaja tudi {kodljiv plin radon. Zato je zrak znotraj bivalnih prostorov slab{i, kot je 24 urno popre~je zraka na prostem. Pri prezra~evanju z ob~asnim odpiranjem oken je vsebnost CO2 previsoka, ni`ja je pri t.i. kontroliranem prezra~evanju (slika1). S prezra~evanjem vzdr`ujemo CO2 izpod meja, zra~no vla`nost v priporo~enem razponu med 45 in 65%, prepre~ujemo plesen in mote~ zadah.

Slika 1: Primerjava poteka vsebnosti CO2 v 24 urah pri kontroliranem prezra~evanju in z odpiranjem oken bivalnega prostora dva krat dnevno

Prezra~evanje vsaki dve uri, vsakih 5 ur? Predpis terja izmenjavo zraka v bivalnih prostorih vsaki dve uri, ko v prostorih ni ljudi, pa vsakih 5 ur. ê je v majhnem prostoru ve~ ljudi je to premalo, ~e pa je v velikem prostoru en ~lovek, pa je to preve~. Bolj prakti~no uporabno pravilo je 20-25 m3 sveèga zraka na uro/osebo. ê sta npr. v spalnici, povr{ine 16 m2, vi{ine 2,5 m, s prostornino 40 m3, dve osebi, je potrebno zrak izmenjati vsako uro. Z odpiranjem oken za ustvarjanje prepiha je to neizvedljivo, saj bi v ta namen morali samo {e odpirati in zapirati okna.

ZDRAVA HI[A Prostorsko ali osrednje prezra~evanje

Prezra~evanje z vra~anjem toplote - rekuperacija

Razlikujemo prostorsko prezra~evanje skozi okna v zunanjih stenah v posameznih bivalnih prostorih in osrednje prezra~evanje stavbe. Prostorsko prezra~evanje lahko izvedemo tudi v obstoje~ih stavbah. Pri osrednjem so po stavbi v vse bivalne prostore napeljane cevi ali pravokotni kanali, potrebna je osrednja enota. Ta na~in je primeren le za novogradnje hi{.

Za prezra~evanje z vra~anjem toplote velja, da tokova hladnega dovodnega in toplega odvodnega zraka potujeta skozi toplotni izmenjevalnik. Odvodni zrak ogreva dovodnega, ob tem pa se 70 do 90 % toplote odvedenega zraka vrne. Proizvajalci imenujejo vra~anje toplote »rekuperacija«. Na ta na~in delujejo osrednji hi{ni prezra~evalni sistemi. Obstajajo tudi okenski prostorski prezra~evalniki, z dvema malima ventilatorjema - nad, pod, ali ob oknu. Nekateri prostorski prezra~evalniki delujejo izmeni~no. Ko odvajajo zrak se ogrejejo, nato dovajajo sve` zrak in ga z akumulirano toploto ogrejejo in to se ponavlja v nekaj minutnih intervalih.

Vgradimo posebno okensko okovje z 6 stopnjami nagiba

Prezra~evanje brez vra~anja toploSlika 2: Princip delovanja entalpijskega izmenjevalnika te omogo~a izmenjavo zraka v posame- toplote in vlage znem prostoru. Najbolj enostaven na~in je z majhnim nagibom okenskega krila. Spodaj vstopa hladen zunanji, zgoraj izhaja topel notranji zrak. Prezra~evanje z vra~anjem toplote in vlage Namensko okensko okovje omogo~a nastavljanje nagiba v 4 Slabost vseh predhodno opisanih na~inov je, da v mrazu do 6 stopnjah. Pri nizkih zunanjih temperaturah zado{~a è majhen nagib v prvi stopnji in s tem majhna reà med krilom povzro~ijo presuh zrak. Obstajajo tudi osrednji prezra~evalni in podbojem. Okna s tako nadgrajenim okovjem stanejo le kak sistemi, ki poleg vra~anja toplote vra~ajo tudi del vlage. Tovrstne evro ve~, nekateri proizvajalci oken pa izdelujejo kar vsa okna s prenosnike imenujemo »entalpijski izmenjevalnik« (slika 2). Za takim okovjem. Tudi pri mnogih è vgrajenih oknih je mogo~e novogradnje hi{ je to najdra`ja, a najbolj{a re{itev. • obstoje~e okovje naknadno nadgraditi. Slabost je nekoliko Robert Sever dipl. in`. str., energetski svetovalec mreè ENSVET pove~an hrup iz okolice in morebiten prah.

Pri nakupu rekuperatorjev naletimo na {iroko ponudbo in tudi cenovne razrede: za dolo~eno kapaciteto lahko dobimo 3-4 krat dra`je ali cenej{e naprave. Vendar je kakovost pomembna, saj rekuperator vgradimo trajno in je vredno razmisleka: 1. Toplotni izkoristek in poraba elektri~ne energije sta pomembna. Medsebojno te podatke primerjate po enaki metodi, najbolje PHI certifikat. 2. Hrupnost naprave je velikokrat odlo~ilna, predvsem ko namestimo napravo v bivalni eta`i ali na podstrehi: aparat naj ima pri polovi~ni obremenitvi najve~ 20 dB hrupa, merjeno 3 metre od aparata. Hrup v sami cevi aparata je drug podatek, ki ga ne smemo zamenjevati s prej omenjenim.

REŠITVE ZA DOBER ZRAK V VAŠEM DOMU:

Zrak v paketu DEMO SALON

Smo uradni distributer za lokalne in centralne prezračevalne naprave z vračanjem toplote in vlage:

SVETOVANJE PRODAJA

www.prezračevanje.si

MONTAŽA E-NETSI d.o.o., Šmartinska 58, 1000 Ljubljana, tel.: 04 1684 833, e-netsi@siol.net, www.prezračevanje.si

3. Cena je pomembna, a upo{tevajmo, da bo bolj{i in dra`ji aparat prejme vi{jo subvencijo, deluje ti{je, nakup se bolje obrestuje, aparat bo zanesljivej{i. Zato trdim, da se vi{ja kakovost in cena na tem podro~ju izpla~ata. Opa`amo, da se zasebni investitorji

praviloma odlo~ajo za najvi{jo kakovost rekuperatorjev, medtem ko tr`ni investitorji, ki vlagajo v tr`na pasivna stanovanja ravnajo obratno: kupujejo ~im cenej{e in glede prakti~ne uporabnosti, neprimerne naprave. • Mag. Bojko Jerman, WWW.PREZRACEVANJE.SI

Promocijsko sporo~ilo

Kakovost rekuperatorja je pomembna

ZDRAVA HI[A

LUNOS - Decentralni prezra~evalni sistemi s 50% subvencijo EKO SKLADA

Promocijsko sporo~ilo

Vsak, ki ima svoj bivalni prostor, si èli dose~i, da bo njegov dom oaza dobrega po~utja in hkrati poskrbeti, da tako v sedanjosti kot v prihodnosti ne bo imel prevelikih stro{kov vzdrèvanja. Energetska u~inkovitost in kvaliteta bivanja so glavni razlogi za to, da se slovenci v zadnjih letih mnoì~no odlo~amo za menjave oken, izbolj{anje izolacije fasad in vgradnjo decentralnih prezra~evalnih sistemov. Vsi trije omenjeni posegi so namre~ nujni, da doseèmo pri~akovane cilje â&#x20AC;&#x201C; ni`je stro{ke za ogrevanje in kvalitetno bivalno klimo brez odve~ne vlage in plesni. Ker veliko ljudi izvede samo delno sanacijo svojega doma (menja okna in izbolj{a fasado) pozabi pa na vgradnjo decentralnega prezra~evalnega sistema, se v kratkem sre~a s

teàvami, ki nastanejo zaradi odve~ne vlage, slabim zrakom, kondenzom na oknih in zdravju {kodljivo plesnijo. V èlji da vam ponudimo res verodostojne in koristne informacije, smo se povezali z neodvisnim strokovnjakom za prezra~evanje Milanom Kusterjem, univ. dipl. in`. gr., direktorjem podjetja Lunos. Tokrat smo z njim spregovorili o eni izmed najve~jih teàv v novej{ih zgradbah, slabem prezra~evanju in re{itvi, ki jo nudijo decentralni sistemi.

Kak{ne so razlike med prezra~evalnimi sistemi in kateri sistem je najbolj primeren za posamezen objekt? Decentralno ni lokalno. Predvsem sodobne gradnje so na pogled sicer zelo privla~ne,

Ste zamenjali okna, izbolj{ali fasado? Brez decentralnega prezra~evalnega sistema ste si naredili ve~ {kode kot koristi

vendar v sebi skrivajo velik problem. To so izredno dobro zatesnjena okna in vrata, ki imajo izjemno nizko zra~no prepustnost. Nena~rtovano in naklju~no zra~enje prostorov pogosto pomeni izgubo energije, ki smo jo vlo`ili v ogrevanje zraka. Po drugi strani pa nezadostno zra~enje ustvarja nezdrave bivalne pogoje s pojavom prekomerne vlage in

plesni. Re{itev problema so kvalitetni in zanesljivi prezra~evalni sistemi. Med slednjimi prednja~i decentralni prezra~evalni sistem, ki ga sicer javnost, pa tudi slabo izobra`ena stroka, pogosto zamenjujejo z lokalnim prezra~evalnim sistemom. Lokalni prezra~evalni sistem namre~ deluje le v eni sobi, decentralni pa po celem stanovanju oziroma hi{i.

ZDRAVA HI[A in problemati~en za zdravje, ~e prezra~evalnih kanalov ne ~istimo. Z vgraditvijo decentralnega sistema tak{nih te`av ni, strokovnjaki vam ga namestijo v enem dnevu in ko odidejo, morate morda samo {e pobrisati prah, pojasnjuje Kuster.

Milan Kuster, direktor podjetja Lunos d.o.o.: ÂťZatesnitev objekta (ali zrakotesna gradnja) brez vgradnje ustreznega decentralnega prezra~evalnega sistema je velika neumnostÂŤ.

Centralni sistemi so stvar preteklosti in jih nadome{~ajo decentralni sistemi Decentralni prezra~evalni sistem z rekuperacijo (Lunos e2) je v resnici podoben centralnemu, s to razliko, da ga je, v primerjavi s slednjim, bistveno la`je vgraditi v bivalne prostore. Centralni sistem deluje preko cevi, zaradi ~esar se lahko vgrajuje le ob gradnji hi{e, je drag za vzdr`evanje, potraten pri obratovalnih stro{kih

LUNOS - Sistem brez konkurence V zadnjih 5 letih so sistem LUNOS vgradili v ve~ kot 5.000 slovenskih domov in s tem nekajkrat presegli zastavljene na~rte. Uspe{na prodaja je predvsem posledica vrhunskega proizvoda, odgovornega odnosa do naro~nikov in ni~elno {tevilo reklamacij. Tehni~ni podatki za sisteme Lunos dokazujejo kakovost vrhunskega nem{kega proizvoda, ki se nenehno izbolj{uje in je cenovno zelo dostopen. Prav tako je bil Lunos v letu 2016 nagrajen kot najbolj{i prezra~evalni sistem v Evropi. V tem trenutku decentralni sistemi Lunos porabijo za

lastno delovanje ve~ kot 50% manj energije kot centralni sistemi, so ti{ji, cenej{i, zanje ni vzdr`evalnih stro{kov in imajo dalj{o `ivljenjsko dobo kot centralni sistemi. Poleg tega se na centralnih sistemih s ~asom nabere kondenz, mikoorganizmi in ostala umazanija, ki je ljudje ne ~istijo ali ne vedo, da bi bilo to potrebno. Tisti, ki to vedo, pa so {okirani nad visoko ceno ~i{~enja. Pri decentralnih sistemih ~i{~enje ni potrebno, ker zrak med prostori prosto prehaja. Njihova dodatna prednost pa je tudi posebna funkcija za cvetni prah, ki prepre~uje, da bi ta za{el v notranje prostore, kar je idealna re{itev za alergike.

Brez prezra~evanja bivamo v zatohlih, nezdravih prostorih Kadar v svojem domu ne zagotovimo zadostno prezra~evanje, dobimo katastrofo, od povi{ane vrednosti CO2, premalo kisika, slabe-

ga po~utja, zdravstvenih problemov, slabega spanja, zraka nasi~enega z mikroorganizmi, vse to nam slab{a kvaliteto ìvljenja. Posledice postanejo {e izrazitej{e skozi dalj{e bivanje v takih prostorih, opozarja sogovornik, ob ~emer razloì izku{nje uporabnikov, ki ob uporabi decentralnega sistema za prezra~evanje navajajo vidno izbolj{anje kvalitete ìvljenja. Ne samo, da ve~ ni opaziti problemov, kot sta plesen in kondenz v hi{i, pa~ pa se ljudje tudi bolje po~utijo, navaja Kuster.

Vredno razmisleka Uporabniki so prepri~ani, da je ta nalo`ba vredna denarja, navsezadnje vloìmo v svoje zdravje. ê smo pripravljeni za kav~, na katerem le sedimo, od{teti 2.000 â&#x201A;Ź (koliko znese povpre~na prodajna vrednost decentralnih prezra~evalnih sistemov), ali ni povsem primerno, da tak{no vsoto namenimo tudi za sveì zrak? Vredno razmisleka. â&#x20AC;˘

ZDRAVA HI[A

Klimatska naprava Mitsubishi Electric – nepogre{ljiva v vsakem domu

pri~akovanju poletja in {e vi{jih poletnih temperatur, predstavlja svetovno priznani proizvajalec klimatskih naprav Mitsubishi Electric novosti za sezono 2016. Stenski model MSZ-DM Nov model MSZ-DM iz serije »Classic« ima nevtralne linije, v beli barvi z visokim sijajem zaradi ~esar je naprava skladna z vsakim prostorom. Zahvaljujo~ sistemu regulacije DC inverter in skrbnemu na~rtovanju uporabljenih komponent je pri mono split izvedbi doseèna izredno visoka raven energetske u~inkovitosti A+/A+. S predstavitvijo novih pripadajo~ih multi split sistemov MXZ-DM (izberete lahko »dvoj~ek« ali »troj~ek«) pa je doseèna celo energetska u~inkovitost A++/A+. K dodatnemu var~evanju z energijo pripomore 24 urni ~asovnik, ki je primeren predvsem za ~as odsotnosti uporabnika oziroma za uporabo v no~nem reìmu. âsovno pogojen vklop ali izklop se enostavno nastavita v urnih intervalih na enostavnem upravljalniku. Nadgradnjo osnovne regulacije in krmiljenja klimatskega sistema lahko nadgradimo z uporabo Wi Fi vmesnika, programske opreme MELCloud in pametnih prenosnih naprav, ki dvignejo raven upravljanja v »oblak«. Kvaliteta prostora, v katerem prebivamo, je odvisna od ~istosti zraka in stopnje zaznanega hrupa. Klimatske naprave Mitsubishi Electric pomagajo ohranjati najvi{je udobje z najni`jo {umnostjo in filtracijo zraka z najbolj u~inkovitimi filtri. Naprave MSZ-DM iz serije »Classic« dosegajo z novim modelom izredno tiho delovanje, saj se je {umnost delovanja v primerjavi s prej{njim modelom zniàla za 4dB. Prav tako je za ohranjanje ~istosti klimatiziranega zraka pri novem modelu serijsko vgrajen visoko zmogljiv filter.

Novost – kasetna enota SLZ-KF Poleg modela MSZ-DM pa je novost leto{njega poletja tudi inovativna kasetna enota SLZ-KF s {tiri-smernim izpihom za vgradnjo v spu{~en strop. Dekorativna

Stenski model MSZ-DM

maska je v sne`no beli barvi. Konkuren~no prednost omogo~a napravi horizontalni izpih zraka za najvi{ji Coanda efekt, kar pomeni, da klimatski sistem dosega optimalno distribucijo zraka z zmanj{anjem ob~utka »pihanja zraka«, ki je zna~ilen pri podobnih napravah. Kasetna klimatska naprava SLZ-KF ima mo`nost opcijske vgradnje t.i. »3D I see senzorja«. Senzor omogo~a inteligentni nadzor in zaznava prisotnost oseb v prostoru in optimalno usmerja izpih. Omogo~a energetsko u~inkovito distribucijo klimatiziranega prostorskega zraka v 360° obmo~ju pod napravo. Tehni~na prevlada SLZ-KF v segmentu na trgu podobnih naprav, je zmo`nost

individualne nastavitve posamezne lopute kasetne enote z uporabo upravljalnika, 3D Turbo ventilator za do 4dB(A) ni`jo raven hrupa ter najvi{ji SEER/SCOP.

Izberite svojo klimatsko napravo Poleg predstavljenih novosti lahko izbirate med naju~inkovitej{imi modeli klimatskih naprav Mitsubishi Electric, v stenski, talni, kanalski in stropni mono split razli~ici. Za klimatizacijo ve~ih prostorov pa lahko izberete vam ustrezen multi sistem, ki na eno zunanjo enoto omogo~a priklop dveh do osmih notranjih enot po va{i izbiri. • Ekipa REAM d.o.o.

Oglejte si na{o ponudbo na www.ream.si, pi{ite nam na info@ream.si, ali pa nas pokli~ite na brezpla~no {tevilko 080 98 98, klimo pros´m! Z veseljem vam bomo svetovali ali vam sporo~ili naslov na{ega poobla{~enega monterja.

Kasetna enota SLZ-KF

REAM d.o.o. | Špruha 19, 1236 Trzin | info@ream.si | www.ream.si

, ǫ

8 9 8 9 0 8 0 m ’ s o r p klimo

ZDRAVA HI[A

Kako izbrati primerno lokacijo za namestitev klimatske naprave

ravilna izbira lokacije za namestitev je pomembna odlo~itev, ko kupujete klimatsko napravo. Izku{en instalater vam bo vsekakor znal svetovati najbolj optimalno lokacijo v va{em prostoru, vseeno pa je koristno, da kot kupec poznate osnove pozicioniranja notranje enote. Najprej ohladite najbolj vro~ prostor Z vgradnjo klimatske naprave v prostor, ki je najbolj izpostavljen udaru sonca in vro~ine, boste re{ili najve~. Ko bo najbolj vro~ prostor ohlajen, bo tudi bivanje v ostalih prostorih bolj udobno. Prostor, orientiran na jug ali na zahod je v povpre~nem stanovanju v poletnih mesecih vir skoraj vse odve~ne toplote. ^e uspete prepre~iti vdor vro~ine skozi ta prostor, ste re{ili ve~ji del problema. V primeru, da je tak{nih prostorov ve~, je seveda potrebno re{iti vsakega zase, ~e `elimo imeti povsod enako temperaturo.

Vgradnja na hodnik – raje ne, kot da Pogosto sre~amo èljo kupca, da bi klimatsko napravo namestili na hodnik in s tem re{ili vse sobe naenkrat. Najve~krat je hodnik slabo izbrano mesto za klima napravo - pogosto ni direktno izpostavljen zunanji vro~ini, zato klimatska naprava pravzaprav nima veliko dela – hitro doseè èleno temperaturo in se izklju~i, medtem ko je v sosednjih prostorih, ki so izpostavljeni soncu, temperatura {e previsoka. Uporabnik zato pogosto {e znià temperaturo hodnika, da bi dosegel distribucijo hladnega zraka v druge prostore, kar pa pomeni, da je izkoristek klimatske naprave {e slab{i. Tak{na naprava, tudi ~e je z inverterjem, se bo pogosto izklapljala in lahko pri~akujemo, da bo njena ìvljenjska doba zaradi tega kraj{a,

Z dobro izbiro pozicije naprave boste zagotovili: • Ni`jo porabo energije: Pravilno postavljena klimatska naprava bo la`je dosegla zahtevano temperaturo v prostoru. Hitreje, ko naprava doseè èleni u~inek, manj energije porabi. • Bolj{e udobje bivanja: Klimatsko napravo vgradite z namenom bolj udobnega bivanja v prostoru. S pravilno pozicionirano enoto boste dosegli bolj{e udobje v kraj{em ~asu. • Ni`ja investicija: êprav je vgradnja klimatske naprave na idealno lokacijo v nekaterih primerih te`je izvedljiva, pa pogosto pomeni mo`nost izbire {ibkej{e enote za doseganje cilja – udobne klime v prostoru.

Pod strop usmerjen hladen zrak se po~asi spu{~a proti tlom in enakomerno ohlaja prostor. Nasprotno, je pri ogrevanju topel zrak usmerjen proti tlom in se po~asi dviga.

V dolo~enih pogojih je klima lahko tudi na hodniku V primeru, da je hodnik ve~je povr{ine in prostornine na vrhu stopni{~a, bomo z vgradnjo klimatske naprave v tak prostor prepre~ili dviganje toplega zraka iz spodnje eta`e navzgor in dosegli nasprotno – spu{~anje hladnega zraka po stopni{~u navzdol, tako bo poleg ohlajenega zgornjega prostora prijetno hladno tudi stopni{~e in, odvisno od razporeditve prostorov, tudi {e kak{en prostor v spodnji eta`i.

Dobre lokacije za va{o klimatsko napravo: 1. Hladen zrak je najbolje usmeriti ~im vi{je pod strop, da dose`e celotno

dolìno prostora in pada po~asi navzdol. Torej je v primeru podolgovatega prostora primernej{a postavitev naprave na kraj{i zid in izpih po dolìni. 2. Klimatsko napravo namestite tako, da ji naravno gibanje zraka pomaga, namesto obratno. ê na primer namestite klimatsko napravo nasproti vrat, ki se pogosto odpirajo, bo morala delati bistveno ve~, kadar se vrata odprejo. 3. ê je klimatska naprava name{~ena nad okno ali nad steklena vrata, skozi katera sije sonce, je priporo~ljivo steklo zasen~iti, da se izpihan zrak iz klimatske naprave ne segreje è ob samem izpihu. 4. Namestite napravo tako, da bo

Svetovne klimatske naprave

Ohlajamo globalno.

ZDRAVA HI[A

pretok zraka neoviran. Ne namestite je nad omaro, za zaveso, ne v ozek hodnik, da bi pihala v nasprotno steno. ^e bo pretok zraka okoli notranje enote oviran, ne bo le slab{i u~inek, pri~akujete lahko tudi kraj{o `ivljenjsko dobo naprave.

Slabe lokacije za klimatsko napravo: Lokacije blizu virov toplote in blizu virov neprijetnih vonjav niso primerne – klima bo namre~ najprej vase posrkala zrak iz neposredne okolice in ga razpihala po celotnem prostoru. Ne postavite klima naprave nad kuhinjo, nad vhodna vrata, nad vrata kopalnice ipd. Klima naprava ima vgrajen termostat, po katerem se ravna, da vzdrùje èleno temperaturo v prostoru. ê bo naprava name{~ena nad vir toplote. Kot je kuhalna plo{~a, je pri~akovati, da bo delovala tudi, kadar ne bo potrebno, ker bo zaznala toploto od kuhanja.

Lokacija zunanje enote Za postavitev zunanje enote izberite lokacijo, ki za vas in za va{e bli`nje ne bo mote~a – zavedajte se, da zunanja enota oddaja dolo~eno raven hrupa in, da bo delovala v ~asu, ko so okna odprta, na primer ob poletnih ve~erih – medtem, ko se boste vi hladili s klima napravo, bo morda va{ sosed `elel zaspati ob odprtem oknu. Za zunanjo enoto je zelo pomembno, da je name{~ena na lokaciji, kjer je omogo~en zadosten pretok zraka, da ni postavljena v ozko ni{o in, da se iz enote izpihan zrak ne zaletava v oviro – nasproten zid, balkonsko ograjo ali kaj podobnega. Zunanja enota naj bo name{~ena na

ustrezne nosilne konzole s kakovostnimi proti-vibracijskimi podlo`ki, saj si ne `elite prena{anja tresljajev na zid objekta.

Zunanja enota ne sodi na podstre{je Pogosto se sre~amo z `eljo, da bi enoto namestili na podstre{je – zavedajte se, da je na podstre{ju poleti bistveno bolj vro~e kot zunaj, tudi preko 50°C, ve~ina klimatskih naprav pa ima delovno obmo~je do 45°C. Med tem, ko bo naprava hladila va{e stanovanje, pa bo {e dodatno oddajala toploto na podstre{je. Verjetno ni potrebno poudarjati, da bo izkoristek pri teh pogojih zelo slab, poraba energije zelo visoka. Poleg tega bo naprava delovala v kriti~nih pogojih, kar neposredno vpliva na obrabo njenih sestavnih delov in kraj{o `ivljenjsko dobo naprave.

Zaklju~ek Lokacija, kjer bo name{~ena klimatska naprava je torej klju~ni dejavnik, ki bo vplival na va{o uporabni{ko izku{njo. S pravilno postavljeno klimatsko napravo boste dosegli vi{jo raven udobja ob ni`jih stro{kih energije. Torej je pred vgradnjo smiselno zelo dobro pregledati potencialne re{itve in se o njih pogovoriti z instalaterjem. Tudi, ~e vgradnja klimatske naprave na boljo lokacijo pomeni nekaj dodatnih metrov instalacije in kak{en preboj ve~, se bo dodaten trudi in nekaj deset evrov vi{ji stro{ek vgradnje hitro povrnil – vgradnja klima naprave je namre~ dolgoro~na investicija, dobro vgrajena klima vam bo namre~ slu`ila vsaj eno ali dve desetletji. • Yasin Jodeh

^e `elite izvedeti ve~, ali je mesto kjer nameravate vgraditi klimatsko napravo primerno, so vam na voljo strokovnjaki iz podjetja Atlas trading d.o.o.. Zastavite jim vpra{anje po e-po{ti na info@atlas-trading.si ali jih pokli~ite na brezpla~ni telefon 080 20 65 !

Kolektorjeva inovativna elektri~na polnilnica Da bo potovanje z elektri~nimi vozili udobno in hitro, so se v idrijskem koncernu Kolektor odlo~ili, da trgu ponudijo klju~ne komponente in tehnologije za postavitev polnilnic. V mesecu maju je Kolektor v Idriji v uporabo predal prvi dve polnilni postaji, v kratkem jih bo sledilo vsaj {e 100 po celotni Sloveniji. Elektri~ne polnilnice bodo v prihodnosti postale pomemben element »pametnega« doma in »pametnih« skupnosti. Ker bo z vidika opona{anja takih enot znotraj elektroenergetskega sistema potreba po ustreznem krmiljenju, je koncern Kolektor s partnerjem razvil ustrezno tehnologijo, ki bo uporabniku in distributerju omogo~ala ustrezen nadzor nad upravljanjem in nudila ustrezen uporabni{ki komfort. Jedro njihove polnilne postaje predstavlja tehnolo{ko inovativna, patentirana re{itev, t. i. Pluton Power oziroma pametna varovalka, ki zdru`uje tri elemente v eni sami napravi: merjenje, kontrolo in za{~ito. Re{itev prina{a revolucijo v njihove elektri~ne omarice, saj bodo z enostavno zamenjavo obstoje~ih varovalk s pametnimi, dobili popoln nadzor in kontrolo nad vsemi elektri~nimi napravami. O stanju in morebitnih napakah v hi{i bomo obve{~eni preko pametnega telefona. Elektri~ni avto danes predstavlja najve~jega porabnika, njihova nova tehnologija razporeja elektri~no mo~ ter tako poskrbi za varnost in udobje. Novi polnilni postaji je pred Razvojno-tr`nim centrom postavil Kolektor (dve polnilni mesti mo~i 22 kW). S priklju~kom Type-2 lahko na njih polnimo vse na trgu dostopne elektri~ne avtomobile. Tak{na polnilnica je dostopna vsem uporabnikom na svetu in za vsa elektri~na vozila, saj je za polnjenje in pla~evanje storitev dovolj `e pametni telefon. • Vir: STA

ZDRAVA HI[A

Frizerski salon Pika in Orca Coolwex â&#x20AC;&#x201C; zmagovita naveza

Do zvestobe in zadovoljstva strank z visokokvalitetno klimatsko napravo Orca Coolwex 60 mesecev brezhibnega delovanja klimatske naprave v veselje strank in ekipe frizerskega salona Pika

otrebujemo pri svojem delu klimatsko napravo? Na kaj naj bomo pozorni pri izbiri klimatske naprave? Kako bo naprava vplivala na kakovost dela v poslovnem objektu ali lokalu? Lahko napravo uporabljamo za ogrevanje in hlajenje? Koliko ~asa bo naprava u~inkovito delovala? Kak{ni bodo u~inki? Komu lahko zaupamo? Odgovore na vsa ta vpra{anja smo na{li pri ekipi frizerskega salona Pika, Polonci Lepenik in Ale{u Matja{i~u. Kako kakovostna klimatizacija vpliva na va{ posel? ÂťVeliko nam pomeni zadovoljstvo strank z na{im delom in vsem, kar so pri nas doìveli. ê s klepetom s strankami ustvarjamo prijetno in ustvarjalno vzdu{je, potem klimatska naprava poskrbi za kakovosten in primerno ogret ali ohlajen zrak. Vse to je del zaokroène celote, morda tudi skrivnost na{ega uspeha,ÂŤ poudarja Polonca Lepenik.

Si v va{em frizerskem salonu {e predstavljate delo brez klimatske naprave Orca Coolwex? ÂťKer je bila Polonca tako visokolete~a,

bom sam bolj prakti~en. V frizerskem salonu s 30 m2 in slab{o izolacijo je visokokvalitetna klimatska naprava izjemno pomembna predvsem zaradi dodatne vro~ine, ki nastane pri su{enju las, dodatne vlage v zraku ter frizerskih preparatov. Za u~inkovito delo je nujno potrebna. Zelo cenimo kakovostno razvla`evanje in filtracijo, saj so v ozra~ju salona zmeraj prisotni delci pr{il za lase. Nujno torej potrebujemo napravo, ki nevtralizira vse na{tete elemente in vzpostavlja brezhibno klimo, ~ist in kakovosten zrak, ustrezno temperaturo. Na{li smo jo prav v klimatski napravi Orca Coolwex,ÂŤ Polonco dopolni Ale{ Matja{i~.

6YHĹ&#x20AC;LQD DOL YDUĂ?QRVW"

Promocijsko sporo~ilo

2TGRTGČŹWLG zidno plesen

Zanesljiva lastna UGTXKUPC OTGĘ&#x201C;C ČŤKUVQ DNK\W XCUĐ&#x2018;

Do 50% subvencije Ekosklada

080 35 10

www.orcaenergy.eu

Kdaj in v kolik{ni meri uporabljate klimo? ÂťZ delom v prostorih v ulici Staneta Severja smo pri~eli, ko v njem {e ni bilo

Oboje.

Klimatske naprave in RTG\TCČŹGXCNPK UKUVGOK Orca Coolwex so izrednoo WČŹKPMQXKVK \CPGUNLKXK C XUGGPQ OGF PCLDQNL XCTČŹPKOK PC VTĘ&#x201C;KÉśČŹW Energetski razredi A+ in A++

Polonca Lepenik in Ale{ Matja{i~ pod klimatsko napravo Orca Coolwex

Garancije

ZDRAVA HI[A

Toplozra~ni solarni kolektor SolarVenti® Za prezra~evanje in ogrevanje prostora brez el. priklopa SolarVenti je enostaven in u~inkovit toplozra~ni solarni kolektor za prezra~evanje ter dogrevanje prostora. Prezra~uje ter dogreva stanovanjske hi{e, po~itni{ke hi{e, zidanice, gara`e, kleti, mobilne hi{e, avtodome, ali plovila s prestrezanjem son~ne energije.

Sestava in financiranje

klimatske naprave. Po letu dni dela brez naprave pa je padla odlo~itev o nabavi visokokvalitetne klime, ki kvalitetno hladi in hitro ogreje prostor. Slednje je nepogre{ljivo v zgodnjem jutranjem ~asu, ko osnovni sistem centralnega ogrevanja prostora {e ni ogrel na èleno temperaturo. Na{a stranke pa si zasluìjo udobje, ustrezno topel prostor ves ~as, {e posebej ko z mokrimi glavami uìvajo v procesu urejanja pri~eske. Klima tako pri nas dela ves ~as. Hladi v vro~ih dneh in greje v hladnih jutrih in v prehodnem obdobju, ko sistem centralnega ogrevanja {e ne deluje. Klima ni prestièn produkt pa~ pa nepogre{ljiv delovni stroj v na{em salonu,« doda gospa Polonca.

Kaj svetujete svojim kolegom frizerjem in drugim, ki se za napravo {e odlo~ajo? »Sam sem racionalen ~lovek in res ne vem, zakaj bi sebi in na{im strankam privo{~il kaj manj, kot je zrak optimalne temperature, ustrezne vlage, filtriran in ~ist. Popolnoma prepri~an sem, da si tako sam kot na{e stranke vse to zaslu`ijo in morajo dobiti. Delo v neklimatiziranem prostoru bi bilo podobno stri`enju s topimi in nenabru{enimi frizerskimi {karjami. Tega pa si noben frizer ne more privo{~iti,« se po{ali Ale{. •

Dodatne informacije in strokovno svetovanje na: 080 35 10 ali na www.orcaenergy.eu

Kako deluje SolarVenti? Toplozra~ni kolektor za obratovanje prestreza energijo sonca, zato priklop na elektri~no omre`je ni potreben. PV celica, name{~ena v kolektorju, proizvaja elektriko (12V) za obratovanje ventilatorja. Zunanji zrak vstopa v kolektor skozi perforirano plo{~o na hrbtni strani kolektorja, v notranjosti kolektorja se segreje in ventilator ga vpiha v hi{o skozi cev v steni. V kolektorju se temperatura zraka dvigne za 15°C do 40°C (odvisno od velikosti kolektorja). Poleg zagotavljanja sve`ega zraka se s tem v prehodnih obdobjih tudi prostor dogreva. Vpihani

- Enostavna montaà na steno ali streho, - brez priklopa na elektri~no omre`je, - brez obratovalnih in vzdrèvalnih stro{kov, - odporen na vse vremenske vplive, - zvi{a bivalno udobje, prezra~i in izsu{i prostor, - ìvljenjska doba najmanj 15-25 let, - prihranek pri ogrevanju, vra~ilna doba 4-7let, - garancija 5 let, - subvencija Eko sklada v vi{ini 20% celotne nalo`be.

ogreti zrak ima majhno relativno vlago, kar pomeni, da lahko sprejme veliko vlage in vlago odna{a iz prostora, kar je idealno za razvlaèvanje zaprtih prostorov, ter za odpravljanje teàv z è kondenzirano vlago - plesnijo v prostoru. Obratovanje je avtomatsko in popolnoma BREZ OBRATOVALNIH TER VZDR@EVALNIH STRO[KOV! •

Promocijsko sporo~ilo

Ale{ Matja{i~ v slu`bi stilista

SolarVenti solarne kolektorje proizvajajo na Danskem in certificirajo v Nem~iji, kjer je solarni kolektor med podobnimi kolektorji pridobil zelo dobre ocene. V dokaz, da je kolektor SolarVenti ustrezno u~inkovit, je mo`nost pridobitve eko subvencije Eko sklada, subvencionirajo 20% nalo`be, ob 3 izvedenih ukrepih pa je prakti~no za vas brezpla~en. Okvir solarnega kolektorja se v celoti sestoji iz aluminija, odpornega na sol, pritrditev je iz nerjave~ega jekla, ventilator iz plastike in prednja plo{~a iz leksana. SolarVenti solarni kolektorji so zelo primerni za hi{e ob morju.

ZDRAVA HI[A

Nova klimatska naprava edinstvene oblike Edinstvena trikotna oblika nove klimatske naprave Samsung

ova Samsung klimatska naprava prina{a na trg izbolj{ano hlajenje in v celoti nevtralizira {kodljive snovi v zraku. Je neobi~ajne, trikotne oblike in uspe zagotoviti izjemno hlajenje in ~ist zrak v prostoru. Omogo~a {ir{i dovod in odvod zraka z ve~jim ventilatorjem, medtem ko ohranja kompakten zunanji profil za izbolj{anje izku{njo klimatske naprave. Oblika klimatske naprave, ki spreminja pretok Trikotna oblika ni namenjena zgolj privla~nemu izgledu. Hladen zrak kro`i {ir{e, hitreje in dlje, medtem ko Samsung Digital Inverter tehnologija zagotavlja bistveno ve~jo energetsko u~inkovitost. Vgrajena filtra (Easy Filter in Virus Doctor filter) uspe{no odpravljata prah, alergene, bakterije in viruse. Hladilne zmogljivosti nove Samsung klimatske naprave prina{ajo ve~je udobje, s pametnimi funkcijami pa je ta klimatska naprava lahko upravi~eno imenovana kot inovacija. S {ir{o obliko ima posledi~no {ir{i vhod, ve~ji izpust in ve~ji ventilator, s ~imer se zagotovi hitrej{e hlajenje in hitrej{i izhod zraka za cca. 30%. Hkrati se s tem pove~a 2 krat {ir{i radius hlajenja (celo do 14 metrov {irine v prostoru).

54% ve~ izpusta

30% ve~ vhodnega zraka

Pametne regulacije â&#x20AC;&#x201C; Samsung Digital Inverter tehnologija EER 10.1 Samsung Digital Inverter tehnologija EER 10.1. vzdrùje èleno temperaturo, ne da bi se pogosto izklapljala. Ob tem klimatska naprava porabi manj energije. Digital Inverter tehnologija uporabnikom omogo~a, da imamo zagotovljeno primerno hladno temperaturo dlje ~asa z minimalno porabo energije. Fast Cool na~in upravljanja hitro ohladi prostor, nato samodejno spremeni intenzivnost hlajenja v Comfort Cool in s tem optimalno vzdrùje èleno temperaturo. Klimatska naprava namesto nas poskrbi, da nas ne zebe. Ob tem je potrebno poudariti, da ro~no spreminjanje nastavitev klimatske naprave in izklop nista potrebna.

Nadzor zmogljivosti za u~inkovito rabo energije Energetska u~inkovitost je za potro{nike klju~na pri odlo~itvi za nakup klimatske naprave. Ni nam potrebno skrbeti za ra~un za elektri~no energijo, ~etudi je je v sobi pogosto samo ena oseba. V tem primeru Samsung klimatska naprava porablja manj kapacitete kompresorja, in samodejno zmanj{uje porabo energije, hkrati pa {e vedno zagotavlja udobno hlajenje.

Klimatska naprava , ki odstrani vse nevarne viruse Nova Samsung klimatska naprava ima vgrajeno t.i. ekskluzivno Samsung tehnologijo Virus Doctor, ki s pomo~jo inovativnega ~i{~enja zraka nevtralizira {kodljive onesnaèvalce v zraku. Virus Doctor tehnologija je prejela ve~ priznanj, vklju~no z AHR Expo Award 2010 za inovacije v kategoriji kakovosti zraka v zaprtih prostorih, okoljsko nagrado 1. Air Day minister, in Sil nagrado Jang Young. Vgrajeni filtracijski tehnologiji - Virus Doctor in Easy Filter odstranjujeta prah nevarnih onesnaèvalcev in alergenov v zraku, kot tudi bakterije in viruse (vklju~no z virusom gripe tipa A in Corona viruse). Easy Filter je vgrajen na vrhu na zunanji strani in omogo~a povsem enostavno vzdrèvanje.

22% ve~ji ventilator

Nova u~inkovita klimatska naprava, ki odstrani viruse, vklju~no s podvrsto H1N1 ter dolo~ene bakterije. Stilska in pametna klimatska naprava Smart Monitoring îsta Crystal Gloss â&#x201E;˘ obdelava in edinstveno ukrivljen dizajn te Samsungove klimatske naprave poda vrhunski videz. Kakor pri aerodinami~nih, visoko zmogljivih {portnih avtomobilih, se prozornim nevpadljivim izgledom neopazno zlije v vsako moderno gospodinjstvo. Uporaba aplikacije Smart Wi-Fi preko pametnega telefona omogo~a daljinsko upravljanje funkcij. Ta klimatska naprava je sposobna komunicirati tudi operativni ~as in porabo elektri~ne energije ter zagotavljati opomnike za ~i{~enje filtra. Enota omogo~a prednostne operativne nastavitve in nastavitve hlajenja. Smart Monitoring je funkcija namenjena samo za diagnoze, ki zagotavlja da je klimatska naprava, name{~ena s strani serviserja, popolna. Samodejno preveri napake pri montaì. Smart Check avtomatski sistem diagnosticira teàve in ponudi preproste re{itve. â&#x20AC;˘ news.samsung.com

ZDRAVA HI[A

Prava Klima â&#x20AC;&#x201C; prepustite izbiro profesionalcem Ko v poletni vro~ini ugotovimo, da brez klimatske naprave ne bo {lo ve~, je odlo~itev o primerni klimatski napravi lahko zelo te`ka.

Podjetje Minergia nudi {irok spekter klima naprav proizvajalcev Airwell in Mitsubishi Heavy Industries, ter drugih, s katerimi vam zagotavljamo najbolj optimalno re{itev za vsak prostor. Poleg klasi~nih split in multisplit klimatskih naprav, torej kombinacije notranje enote na eno zunanjo ali ve~ notranjih na eno zunanjo enoto, nudimo tudi naprave brez zunanje enote, za

Prenosna klima naprava

Okenska Klima naprava

primere, kjer monta`a zunanje enote zaradi razli~nih razlogov ni mogo~a ali za`eljena. Vseeno pa s tem zagotovimo udobne bivalne pogoje. Tak primer so talno-stenske, okenske ali mobilne oziroma prenosne klima naprave. Primerne so tudi za vgradnjo v manj{e objekte: vikendi, po~itni{ke prikolice, mobilne hi{ke,... â&#x20AC;˘

Stenska klima naprava brez zunanje enote

V podjetju Minergia vam svetujemo pri nakupu in umestitvi klimatske naprave v va{ prostor ter jo seveda zmontiramo. Poleg klimatskih naprav Airwell in Mitsubishi Heavy Industries imamo v ponudbi {e mnogo drugih re{itev za udobno in var~no bivanje.

ZELENA MOBILNOST

Zemeljski plin v prometu Stisnjen zemeljski plin ali metan Metan ali stisnjen zemeljski plin (CNG) v vozilih uporabljamo kot pogonsko gorivo namesto bencina ali plinskega olja. Vozila na metan so okolju prijazna vozila, ker proizvedejo manj {kodljivih emisij, ne tvorijo trdih delcev in povzro~ajo manj hrupa. Stro{ki in poraba goriva so ni`ji, motor in katalizator imata dalj{o `ivljenjsko dobo.

V Evropi je `e ve~ kot 2 milijona vozil na zemeljski plin Sodobna vozila na metan izkori{~ajo tehnologije z precej manj {kodljivimi izpusti in manj{o porabo goriva. V Evropi je v uporabi `e ve~ kot 2 milijona tak{nih, kar je pribli`no 0,5 odstotka vseh vozil. Cilj Evropske unije je, da bi se do leta 2020 ta dele` pove~al na 5 odstotkov.

Cenovna ugodnost zemeljskega plina kot pogonskega goriva ^e upo{tevamo ceno metana in njegovo energijsko vrednost, pla~amo zanj precej manj kot za energijsko enako koli~ino drugih pogonskih goriv. Ali povedano druga~e: za enako vsoto denarja se lahko z osebnim vozilom na metan peljemo precej dlje. Za 10 € tako lahko prevozimo:

Cene goriv: 20. 1. 2016 – veljajo za Opel Zafira Tourer, mo~ motorja med 130 in 150 KM.

Javne polnilnice Trenutno imamo v Sloveniji poleg ljubljanske {e dve javni polnilnici za vozila na metan, in sicer v Mariboru in na Jesenicah. Javna polnilnica v Ljubljani je vsem uporabnikom dostopna 24/7. Nahaja se na Cesti Ljubljanskih brigad 1 (Ljubljana-[i{ka). Energetika Ljubljana `e na~rtuje postavitev treh novih javnih polnilnic v Ljubljani ter po eno v Celju in v Novi Gorici.

è 128 vozil na metan, tem pa se bo poleti 2016 pridruìlo {e 30 novih mestnih avtobusov – tako bo v javnem mestnem prometu è 66 avtobusov na metan. S tem Mestna ob~ina Ljubljana skupaj s podjetji uresni~uje vizijo o odgovornem odnosu do okolja in pove~uje prispevek k izbolj{anju zraka v prestolnici. S tem uresni~uje tudi poslanstvo in odgovornost, ki jo je pridobila z nazivom »Zelena prestolnica Evrope 2016«.

Zakaj je dobro imeti vozilo na metan? • Je okolju prijazno in naj~istej{e fosilno gorivo, • ima visoko oktansko {tevilo (125), ki omogo~a ve~jo kompresijo in s tem ve~jo u~inkovitost izgorevanja in zato manj{o porabo goriva in manj izpustov {kodljivih plinov, • povzro~a precej manj emisij CO2, CO in ogljikovodikov, • prakti~no ne povzro~a emisij du{ikovih oksidov, `veplovega dioksida in trdih delcev PM10, • motor in katalizator imata dalj{o `ivljenjsko dobo, • izpuh avtomobila je brez vonja, glavni produkt izgorevanja je vodna para, • motor deluje ti{je in povzro~a manj hrupa.

Vse ve~ javnih slu`b v Mestni ob~ini Ljubljana uporablja vozila na metan

Promocijsko sporo~ilo

Vozila na metan pri svojem delu uporabljajo tudi slu`be Mestne ob~ine Ljubljana in javna podjetja. Trenutno je v uporabi skupno

35Ζ./-8ÎΖ7( 6( 1$ DALJINSKO OGREVANJE

DODAJAMO ELEKTRIKO Zagotovite si najugodnejši paket.

m 080 2882 bivanjudajemoutrip.si

Toplota

Plin

Elektrika

Prihranek

AKTUALNO

Nuklearne elektrarne - {lo je za las

Evropi ta trenutek deluje 134 nuklearnih elektrarn. Najve~ jih imajo Francozi 59, Angleì 19, Nemci 17, [vedi 10, [panci 8, Belgijci 7, êhi 6. V se{tevku so tudi [vicarji s 5 nuklearkami. Brez nukleark so Danci, Grki, Irci, Lihten{tajnci, Luxemburàni, Norveàni in Avstrijci, Italijani pa so svoje 4 izklju~ili è davno. ê je bil êrnobil posledica neumnosti, Fuku{ima pa naravnega pojava, bo v Evropi vzrok bodo~e morebitne nesre~e starost naprave, o tem ni dvoma. Francoski »incident« brez primere Nuklearka Fessenheim se nahaja v Franciji ob nem{ki meji, aprila 2014 pa so francoskim nadzornim organom (ASN) sporo~ili, da je pri{lo do manj{e okvare in zaustavitve. Pri{lo naj bi do vdora vode, ki je po{kodoval del elektri~nih instalacij, zato so reaktor ustavili. Nato je agencija ASN v svojem sporo~ilu za javnost razloìla, da je voda vdrla v elektroomaro v nenuklearnem delu, v enega od dveh lo~enih krmilnih sistemov. Pri tem so poudarili, da je drugi sistem nemoteno

Tretjina elektrike v EU prite~e iz nukleark

deloval dalje in da sta bila obratovanje in izklop ves ~as varna. Nem{ki raziskovalni novinarji so `e takrat zahtevali dodatne razlage, vendar francoska agencija na vpra{anja ni odgovorila. V resnici je bil dogodek izredno resen, kar so novinarji izvedeli {ele ~ez leto. V nuklearki se je zataknila mehanika za izvlek reaktorskih palic, temperatura v reaktorju pa je narasla ~ez dovoljeno mejo. Na sestanku kriznega {taba so se

Z VAMI IN ZA VAS

www.knut.si že

Vrhunske švedske toplotne črpalke

24 let

Toplotne črpalke in klime

NOVO I B

UD N O P V

Vrhunske klimatske naprave Samsung, ki se lahko pohvalijo z elegantnim dizajnom in skoraj neslišnim delovanjem. KNUT d.o.o.

Mali Osolnik 17

Opremljene so tudi z inovativnim sistemom VirusDoctor, ki uniči do 99% škodljivih virusov in bakterij.

Subvencija Eko sklada za toplotne črpalke in prezračevanje SLO - 1311 Turjak

Tel: 01 / 788 99 16

info@knut.si

odlo~ili da reaktor zalijejo vodo z dodatkom bora, ki ga je zaustavil. Mediji so po tem razkritju citirali mnenje neodvisnega nuklearnega strokovnjaka, ki je potrdil, da tako resnega dogodka v Evropi do sedaj {e nismo imeli. Nuklearka Fessenheim je tudi najstarej{a francoska elektrarna, zato Nemci `e dolgo zahtevajo njeno dokon~no zaustavitev.

Nevarnost kiberneti~nih napadov Po leto{njem teroristi~nem napadu v Bruslju so za~asno zaustavili tudi njihova dva reaktorja Doel in Tihange. Vzrok je najden videomaterial, z na~rtom za vdor in krajo nuklearnega materiala za gradnjo umazane bombe. Ugotovili so {e, da je biv{i uslu`benec nuklearke padel na islamisti~ni strani v Siriji, drugi pa je po vra~ilu z boji{~a obtoèn teroristi~nega zdruèvanja. Pove~ala se je tudi nevarnost ra~unalni{kih napadov, zato je Obama organiziral è ~etrto dvodnevno sre~anje ameri{kih in EU strokovnjakov za varovanje pred vdori. Angleì so samo letos prepoznali 450 poskusov vdorov v sisteme zra~ne kontrole, bolni{nic, obrambnih sil ter energetskih in vodnopreskrbovalnih objektov. Nuklearke pa je potrebno pred temi gro`njami za{~ititi v svetovnem merilu, saj so posledice nepredvidljive. • Tihec

SOLARNE ELEKTRARNE

Odprto pismo ZSFV: Popolno zamrtje solarnega trga v Sloveniji Kdo je kriv za neuresni~evanje zavez {irjenja uporabe obnovljivih virov energije? Na{e zaveze so samo ~rka na papirju Zdruènje slovenske fotovoltaike (ZSFV) è od ustanovitve leta 2008 spremlja pogoje {irjenja uporabe obnovljivih virov energije (OVE), posebno za son~ne elektrarne, za katere lahko trdimo, da jih sedaj sploh ni ve~. Zaradi poraznega stanja v slovenski fotovoltaiki interesno zdruènje izpostavlja klju~ne probleme in izraà resne pomisleke kaj nas je prignalo do popolnega zamrtja solarnega trga. Nedavno so odgovorne na MOP seznanili s stali{~em in z odprtim pismom pozvali k ukrepanju.

[tevilo novih son~nih elektrarn v letu 2015 Skupna mo~ novih son~nih elektrarn v letu 2015 [tevilo vseh son~nih elektrarn Skupna mo~ vseh son~nih elektrarn Proizvedena elektri~na energija iz son~nih elektrarn Dele` proizvedene elektri~ne energije iz son~nih elektrarn Dele` fotovoltaike med obnovljivimi viri energije Letni prihranek emisij CO2 [tevilo zaposlenih ljudi na podro~ju fotovoltaike v Sloveniji

Figa v èpu? V zdruènju ZSFV so prepri~ani, da smo v Sloveniji v situaciji, ko nevladne organizacije in stanovska zdruènja premorejo mnogo ve~ ozave{~enosti kot na{i odlo~evalci. V nedavno odprti debati z dele`niki {irom energetskega sektorja o Energetskem konceptu Slovenije, se predstavniki ministrstev pogovarjajo s figo v èpu. Namen neskon~nih razprav je ohranjanje trenutnega stanja Sloveniji. Vse to v ~asu, ko v {tevilnih dràvah poteka odprta razprava o zapiranju termo in nuklearnih elektrarn. V Sloveniji pa zgleda tako, da bomo kurili premog dokler ga bomo, ~etudi samo {e ~isto malo. Pri tem pa vsi vemo, da se kamena doba ni kon~ala zato, ker bi zmanjkalo kamenja.

Son~ne elektrarne globalno rastejo hitro V letu 2015 so investicije v OVE (brez velikih hidroelektrarn nad 50 MW) na svetovnem nivoju zna{ale 285,9 milijard USD, kar je 5% pove~anje glede na leto 2014 in tudi nov absolutni rekord (278,5 milijard USD v letu 2011). Kar 56% navedenih investicij se nana{a na son~ne elektrarne. In to v letu, ko cena za premog, plin in nafto na svetovnih borzah strmoglavljajo. Stro{ki proizvodnje elektri~ne energije iz OVE {e naprej padajo in sicer so v letu 2015 najbolj padli za solarne elektrarne. V letu 2015 je bil povpre~ni stro{ek 1 kWh elektri~ne energije, ki so ga proizvedle solarne elektrarne na svetovnem nivoju 0,122 USD (0,106 EUR), kar je 15 % manj kot v letu 2014.

Globalni energetski preskok Tako je bilo prvi~ v zgodovini postavljenih ve~ elektrarn iz obnovljivih virov energije, 53,6 % (in to brez velikih hidro elektrarn), kot klasi~nih energetskih proizvodnih objektov, 46,3 %. Prav tako, prvi~ v zgodovini, so dr`ave v razvoju v trajne vire energije investirale ve~ kot razvite dr`ave in sicer 156 milijard USD, kar je 19 % ve~ kot v letu 2014.

[tevilo podjetij [tevilo raziskovalcev na podro~ju fotovoltaike v Sloveniji Letni promet Dele` letnega prometa, ki se nameni za raziskave

3 235 kW 3367 257,6 MW 266 GWh 1,9 % 27,1 % 175,6 kt CO2-eq 200 – 300 10 – 25 > 30 > 100 mio.€ 0,1 – 10 %

Vir: Pregled fotovoltai~nega trga v Sloveniji – poro~ilo v1.0, 20. 4. 2015, © K. Brecl, PVportal

In kak{no je stanje v Sloveniji? Trenutni nacionalni cilji so za trajne vire (obnovljive vire energije energije - OVE) dolo~eni za obdobje do leta 2020. Cilj Slovenije je dose~i 25% dele` v rabi bruto kon~ne energije in 10-odstotni dele` OVE v prometu. V elektroenergetiki je cilj leta 2020 dose~i 39,3 % dele` OVE. V letu 2014 je bil ta 33,5 %. Po akcijskem na~rtu za OVE moramo do leta 2020 poleg `e zgrajenih OVE zgraditi {e dodatne, ki bodo letno proizvedle 700 GWh elektri~ne energije oz. 1100 GWh, ~e do leta 2020 ne bosta zgrajeni HE Mokrice in Bre`ice. To je 1.000 MW son~nih elektrarn (do sedaj jih imamo 258 MW) ali 500 MW vetrnih elektrarn (do sedaj jih imamo 3,38 MW).

Podnebna konferenca v Parizu 2016 Na leto{nji podnebni konferenci v Parizu se je 195 dràv zavezalo, da bodo delovale v smeri, da v drugi polovici tega stoletja doseèmo neto ni~elno raven izpustov toplogrednih plinov. Vendar lahko vrh izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzro~a pridobivanje energije, pri obstoje~ih trendih pri~akujemo {ele leta 2026. Takrat bodo 12,5 % vi{ji kot v letu 2015. Kljub temu, da bodo po tem za~eli upadati, pa bodo v letu 2040 {e vedno 9 % vi{ji kot so bili v letu 2015. ê bomo res èleli globalno segrevanje ohraniti pod 2°C oz. na 1,5°C nad predindustrijsko dobo, kot je bila ravno tako zaveza na zadnji podnebni konferenci v Parizu, ~aka na{a ministrstva in nas vse ostale {e veliko dela.

SOLARNE ELEKTRARNE

Zakaj son~ne elektrarne DA? Gradnja son~ne elektrarne ima nekajkrat ve~ji multiplikativni u~inek na gospodarsko rast in zaposlovanje kot gradnja velikih energetskih objektov. Postavitev in kasnej{e vzdrèvanje son~nih elektrarn angaìra veliko {tevilo lokalnih podjetij in obrtnikov razli~nih profilov (zidarji, pleskarji, krovci, monterji, elektri~arji…). Nekaj teh ohrani delo tudi v kasnej{ih fazah vzdrèvanja. Velike elektrarne na neobnovljive vire energije pa nam gradijo tuje korporacije, kjer slovenska podjetja sodelujejo kot podizvajalci, ki lahko svoj izplen zvi{ajo le {e s ~im cenej{o delovno silo. Da o trajnih posledicah onesnaèvanja na ljudeh in naravi niti ne omenjamo.

Ministrtvo za okolje in prostor mol~i Predsednik upravnega odbora, Primo` Tru~l zatrjuje:« Ministrstvo za okolje in prostor, ki bi moralo zaprisegati druga~ni energetiki v Sloveniji v mnogih medresorskih in druga~nih razpravah, je povsem tiho. Skrbijo le za razdelitev sredstev, ki mu jih nameni Vlada. Isto bi lahko po~ela dva uradnika v eni pisarni. V resnici je {e huje, MOP celo zavira pobude, ki jih razli~ni ozave{~eni subjekti spravijo skozi na drugih ministrstvih. Z novim Energetskim zakonom naj bi po navedbah zdru`enja ZSFV pojem obnovljivih virov energije raz{irili v mnogo v{e~nej{i (sprejemljivej{i) pojem brezoglji~nih virov energije. Bo drugi blok nuklearne elektrarne Kr{ko re{eval tudi okoljske probleme?

Samo 2 solarni elektrarni v zadnjih 6 mesecih Glede na svetovni razvoj v zdruènju izpostavljajo, da gredo na~rti in aktivnosti v Sloveniji ravno v nasprotno smer. V lanskem letu so bile v Sloveniji postavljene le tri mikro son~ne elektrarne skupne mo~i 0,235 MW. Rezultat uredbe o uvedbi net-meteringa ocenjujejo kot posmeh celotnemu sektorju OVE, v leto{njem letu sta bili postavljeni dve mikro elektrarni na dveh stanovanjskih hi{ah. Neredki lastniki son~nih elektrarn le te prodajajo zaradi {tevilnih birokratskih ovir (odvzemi pokojnin imetnikom son~nih elektrarn). O~itno je, so prepri~ani v zdruènju, da so son~ne elektrarne in net-metering nezaèlene, saj omogo~ajo energetsko neodvisnost prebivalcev. Glede na predhodno navedene cilje in zaveze, ki se bodo s~asoma le {e zvi{evali, Slovenija ne stagnira ve~ temve~ se odlo~no in zavestno pomika proti izhodi{~u zgodovine.

^e pogledamo kako naj bi bila v letu 2016 razdeljena sredstva v vi{ini 10 mio EUR za spodbujanje OVE, vidimo, da bo {lo za sonce in veter samo 2 mio, vse ostalo pa za tehnologije, ki po mnenju zdru`enja nimajo enako velike perspektive pa: • 1 mio EUR za hidroelektrarne do 1 MW nazivne mo~i, • 3 mio EUR za elektrarne na lesno biomaso do 1 MW nazivne mo~i, • 1 mio EUR za proizvodne naprave soproizvodnjo toplote in elektri~ne energije na zemeljski plin do 50 kW nazivne mo~i, • 3 mio EUR za obnovljene proizvodne naprave soproizvodnjo toplote in elektri~ne energije, ki delujejo v sistemih daljinskega ogrevanja. • UR

Revolucionaren solarni sistem SmartFlower, ki sledi sonce

unajsko podjetje je predstavilo novi, pionirski solarni sistem, uporaben tako za podjetja, kot za gospodinjstva. Navdih za solarne module SmartFlower so ustvarjalci dobili iz narave. SmartFlower je zasnovan tako, da sledi gibanju sonca, na podoben na~in kot son~nica, zjutraj se odpre son~nim `arkom in ustvarja energijo, ter pono~i zapre. SmartFlower je 40% u~inkovitej{i od tradicionalnih stre{nih solarnih sistemov in ustvari tudi do 60% ve~ energije v jutranjih in popoldanskih urah, ko so fiksni

solarni sistemi slab{e u~inkoviti. SmartFlower (pametna ro`a) je dobil ime zaradi {tevilnih inovativnih funkcij. Zahvaljujo~ funkcijama »pametno hlajenje« in »pametno ~i{~enje«, so obi~ajne izgube zaradi prevelike vro~ine in kopi~enju umazanije do 15% manj{e. Funkcija ’plug and play’ (priklopi in uporabi) je enostavna v primerjavi s tra-

dicionalnimi sistemi in obi~ajno traja le uro ~asa. Idealen je tudi za proizvodnjo elektri~ne energije za doma~o uporabo, saj ga lahko priklju~imo skupaj z do 13 kW baterijami za shranjevanje elektri~ne energije,

tako da se shranjena elektrika lahko tro{i tudi ko sonce zaide. Koristna lastnost SmartFlower solarnega modula je tudi polnjenje elektri~nih vozil z mo~jo do 22 kW. • Jo`ica Ekart

SOLARNE ELEKTRARNE

Fotovoltaika na zeleni strehi

elene strehe imajo ve~ prednosti in so koristne zlasti v mestih. Izbolj{ujejo kvaliteto zraka, poleti hladijo, pozimi pa izolirajo stavbo, podalj{ujejo `ivljenjsko dobo strehe, mestni stavbi dodajo povr{ino za po~itek in sprostitev ter pove~ujejo mestno biolo{ko raznovrstnost, zlasti ko nanje postavimo ~ebelnjak. Ali je mo`na zdru`itev zelene strehe in fotovoltai~nega polja ?

Poznam več kot 55 primerov uporabe!

Elektriko iz modulov uporabimo tudi za pogon ~rpalk za zalivanje med su{o

Zelena streha in ve~ elektrike Proizvodnja elektrike je ve~ja, ~im bolj ohlajeni so paneli, to je znano dejstvo. Zelena streha je hladnej{a od katerekoli druge izvedbe, zato je tu pravo mesto za panele. Mikroklima tak{ne povr{ine je vedno ugodnej{a od okoli{ke, delno zasen~ene povr{ine pa v su{nih obdobjih olaj{ajo rast vegetacije, zaradi tega pa je tudi izbor rastlin ve~ji. ^e panele montiramo na podstavke, ostane streha pohodna in vsaj delno uporabna za rekreacijo. Zato sta fotovoltaika in zelena streha komplementarni tehnologiji, ki ena drugi izbolj{ujeta u~inek. Na tako streho lahko sadimo nizke rastline in grmovnice, s ~imer se vsi ugodni u~inki {e pove~ajo.

Postavitev in izkoristki Statiki za konstrukcije, ki stojijo na odprtem, najprej preverijo u~inek vetra na stabilnost. Za postavitev panelov zato zadostuje vitka konstrukcija iz Al cevi in kri`nih spon, vse skupaj pa stoji na razmeroma lahkih betonskih ploskovnih temeljih. Tudi masa panelov je nizka, zato v skupni obremenitvi strehe z gradbenega vidika

taka postavitev ne pomeni omembe vredne dodatne obteìtve. U~inek fotovoltaike na zeleni strehi so ve~ let merili na ve~ objektih, zato so rezultati znani. Po petih letih so ugotovili, da je bil u~inek modulov na taki strehi za 6% vi{ji kot na enako veliki strehi z bitumenskim zaklju~nim slojem. ê so paneli hladnej{i za 1°C se izkoristek pove~a za okrog 1%. Streha z nasutjem se poleti ogreje do 50°C, temna bitumenska celo do 70°C, temperatura zelene strehe pa nikoli ni presegla 35°C. Meritve na zelenih strehah v Hong Kongu so pokazale, da je izplen solarne elektrike vi{ji celo za 8,3% v primerjavi z »golimi« strehami. Pred postavitvijo modulov pa je potrebno, da streha ozeleni po vsej povr{ini, kar lahko traja sezono ali dve. Ko rastline prerastejo povr{ino, je u~inek hlajenja najvi{ji, problemi zaradi vetra in pra{enja povr{ine modulov s prstjo ali substratom pa odpadejo. Taka streha pa ima lahko samo eno pomanjkljivost, ki moti zlasti arhitekte. ê so dvignjeni paneli vidni z ulice je to neugodno s stali{~a estetike stavbe. • Tihec

Nepogrešljiv izdelek. Profesionalna izbira. Za hladno, toplo in pitno vodo. Za plin in sisteme ogrevanja.

Hitra, enostavna in čista uporaba na kovinskih in plastičnih spojih. Prihranek časa do 50%. Možnost prilagoditev spoja do 45° brez puščanja.

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Energetska neodvisnost se skriva v inteligentni rabi energije Pojem energetska neodvisnost je v svetu gospodinjskih porabnikov energije vezan predvsem na letno bilanco elektri~nega {tevca. V praksi pa to {e zdale~ ne pomeni neodvisnosti. Primer son~ne elektrarne, ki v poletnih mesecih preko dneva ustvarja vi{ke elektri~ne energije, v no~nih urah in zimskih mesecih pa moramo elektri~no energijo ~rpati iz omre`ja nam daje le laèn ob~utek neodvisnosti, ~e je skupna koli~ina po~rpane energije iz omre`ja enaka tisti poslani v omre`je. V praksi ne moremo govoriti o neodvisnosti dokler sploh potrebujemo priklop na omre`je. Da bi se pribliàli dejanski neodvisnosti si moramo zamisliti sistem, ki bi v istem trenutku proizvajal toliko energije, kot jo potrebujemo. V dnevih z visoko intenziteto son~nega obsevanja, ko na{a son~na elektrarna proizvede najve~ elektri~ne energije mora biti tudi raba le te visoka. V ~asu, ko pa te energije ni na voljo pa je potrebno rabo zmanj{ati na najni`jo mo`no raven. Na trgu è obstajajo razli~ne aplikacije za nadzor gospodinjskih porabnikov elektri~ne energije. Eden takih je tudi Sonnenkraftov Energetski Manager imenovan »Smart Fox«. Naloga energetskega managerja je upravljanje naprav glede na koli~ino elektri~ne energije, ki nam je trenutno na voljo. Na podlagi vnaprej pripravljenega algoritma naprava preko digitalnih izhodov aktivira gospodinjske aparate glede na njihovo porabo. ê obstajajo {e vi{ki, pa se aktivira elektri~ni grelnik in elektri~no energijo pretvori v toplotno ter jo shrani v hranilniku toplote.

V bli`nji prihodnosti bo gospodinja zjutraj napolnila pomivalni in pralni stroj, aktivirala pa se bosta v trenutku, ko bo son~na elektrarna ustvarjala vi{ke elektri~ne energije. Prve aplikacije tak{nih gospodinjskih aparatov se `e razvijajo in v naslednjih letih lahko pri~akujemo serije gospodinjskih aparatov z oznakami »smart grid ready«. Seveda bomo za obdobja, ko se elektri~na energija ne more proizvajati {e vedno potrebovali baterije, vendar bodo le te zaradi pametnega omre`ja bistveno manj{e in cenej{e. Baterija nam bo slu`ila le {e kot rezerva ali pa kot hranilnik za uravnavanje na{ega doma~ega elektri~nega omre`ja. S pravilno porazdelitvijo rabe elektri~ne energije stremimo k pravi neodvisnosti. • Tadej Mrak

Your future is renewable – with us since 1993

VAŠ ZANESLJIVI PARTNER NA POTI DO ENERGETSKE NEODVISNOSTI.

www.sonnenkraft.si

PRIMER IZ PRAKSE

250 W, (izkoristek ve~ kot 15%), s skupno instalirano mo~jo 1,5 kW, je maksimalna povr{ina son~nih celic, ki jih lahko hibridni razsmernik 2,4 kW {e krmili. Solarni moduli so povezani v nominalno 24V sistem in preko MPPT regulatorja, ki je del hibridnega razsmernika, polnijo akumulatorje. Za izgradnjo son~ne elektrarne so v podjetju Velog izbrali AGM akumulatorje ROLLS 115 Ah, ki omogo~ajo kar 1.200 ciklov (pri 50% praznitvi). AGM akumulatorji se minimalno plinijo, zato so primerni za namestitve, kje so ljudje dlje ~asa prisotni.

Akumulatorji omogo~ajo 4 urno avtonomijo

Primer zgledne prakse:

Son~na elektrarna za lastni odjem, ki hrani energijo v akumulatorjih

astna proizvodnja elektri~ne energije in lastna poraba elektri~ne energije je bil eden od ciljev, ki so si ga v letu 2014 zadali pri gradnji nove trgovine v podjetju Velog. Na pro~elje trgovine, ki je obrnjena na ju`no stran, so namestili solarni sistem, 10 solarnih modulov, skupne mo~i 2,5 kW. Poleg lastne rabe energije, so `eleli izvesti prakti~en, demonstracijski prikaz kako deluje solarni sistemi (solarna elektrarna) za lastni odjem. 6 solarnih modulov so povezali v son~no elektrarno z akumulatorji, preostale 4 solarne module pa v son~no elektrarno z mikro inverterji APS.

Srce son~ne elektrarne Srce son~ne elektrarne, ki hrani energijo v akumulatorjih, je hibridni razsmernik Axpert z mo~jo 2,4 kW. Hibridni razsmernik je povezan z omre`jem, lahko pa deluje tudi povsem samostojno, kar je posebno primerno za son~ne elektrarne za vikende. Na hibridnem razsmerniku lahko enostavno dolo~ite prioritete vira energije. Prva prioriteta je bila elektrika iz son~nih celic, ki direktno napaja porabnike. ^e te ni, ali pa je elektri~ne energije iz son~ne elektrarne premalo, je druga prioriteta shranjena elektrika iz akumulatorjev. ^e solarne elektrike ni zadosti, hibridni razsmernik preklopi na omre`je. Axpert hibridni raz-

smernik zdru`uje v eni napravi ~isti sinusni razsmernik z mo~jo 2,4 kW, MPPT solarni regulator in polnilec akumulatorjev. Hibridni razsmernik je enostavna naprava za namestitev in upravljanje.

Ker je poraba elektrike v trgovini in skladi{~u prete`no ~ez dan, se proizvedena elektrika iz son~nih celic uporablja neposredno za napajanje porabnikov. Namestili so le 4 akumulatorje Rolls 115Ah, ki lahko skupaj shranijo 5.500 kWh energije. Shranjena elektri~na energija je v primeru izpada iz omre`ja namenjena tudi kot Âťback upÂŤ za ra~unalnike, razsvetljavo in avtomatska vrata. Pri polni obremenitvi, bi napolnjene baterije zagotavljale 4 urno avtonomijo. Ostale 4 solarne module, bodo povezali z mikro inverterji APS 500W. Solarni sistem z mikro inverterji APS za lastno rabo deluje seveda le podnevi, ko je zadosti son~ne svetlobe. S tako proizvedeno energijo napajajo polnilnico baterij in naprave za testiranje akumulatorjev, ter razsvetljavo v skladi{~u. â&#x20AC;˘ UR

Pomembna pridobitev podalj{ana ìvljenjska doba akumulatorjev Pomembno ob tem je poudariti, da hibridni razsmernik omogo~a dalj{o ìvljenjsko dobo akumulatorjev. Solarni sistem s klasi~nim razsmernikom deluje tako, da te~e vsa energija ~ez akumulatorje. S tem se akumulatorji polnijo ali praznijo, kar pomeni dodatne cikle. Dodaten akumulatorski cikel, pa posledi~no pomeni kraj{o ìvljenjsko dobo akumulatorja. Vgrajen hibridni razsmernik omogo~a, da te~e energija iz son~nih celic neposredno do elektri~nih porabnikov. [ele, ko je te energije premalo, se le-ta ~rpa iz akumulatorjev. V vsakem primeru je stopnja praznjenja akumulatorjev (DoD) ni`ja kakor to omogo~a solarni sistem s klasi~nim razsmernikom, kar zagotavlja dalj{e delovanje baterij. 6 solarnih modulov Perlight

Prihranite pri stroških ogrevanja!

8 NOVIH PAKETOV ENERGETSKIH REŠITEV ZA VAŠ DOM PRIHRANEK STROŠKOV OGREVANJA

- za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode

AKCIJSKA PONUDBA VELJA DO 31. 12. 2016

03 426 47 20

alenka.humar@istrabenzplini.si

PAKET

PLINSKA .2 21'(1=$&,-6. .$ 3(á á 9$,//$17

DO 15 %

PAKET

21'(1=$&,-6. .$ 3(á 9$,//$17 3/,16.$ .2 723/271$ á53$/.$ 9$,///$17

DO 15 % DO 70 %

PAKET

5(1-( 723/271$ á53$/.$ *25

DO 70 %

PAKET

$ á53$/.$ .5 52127((50 723/271$

DO 70 %

PAKET

21'(1=$&,-6. .$ 3(á 9$,//$17 3/,16.$ .2 = 9*5$-(1 1,0 35(72á1,0 0 %2-/((5-(0

DO 15 %

PAKET

3/,16.$ . .21'(1=$&,--6.$ 3((á 9$,//$17 = /2á(1,0 0 =81$1-,0 % %2-/(5 5-(0

DO 15 %

PAKET

3/,16.$ . .21'(1=$&,-6 6.$ 3(á á 9$,//$17 62/$51$ . .2/(.725-$ 9 9$,//$1 17

DO 15 % DO 50 %

PAKET

53$/.$ $ '$,.,1 +,%5,'1$ 723/271$ á5

DO 45 %

0%-*þ/" 1",&5/" 10/6%#" */ '*/"/$*3"/+& akcijske cene opreme NPäOPTU QMBāJMB OB PCSPLF brezobrestni kredit

02 22 843 43

info@plinarna-maribor.si

www.toplotna-crpalka.com • www.istrabenzplini.si • www.plinarna-maribor.si

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

S pametno potezo do energetske u~inkovitosti in ni`jih stro{kov porabe energije

Velik vpliv na pove~ano rabo energije ima ogrevalni sistem, pri katerem na doma~em trgu `e nastopi problem. V Sloveniji imamo namre~ vgrajene stare ogrevalne sisteme, ki imajo nizke izkoristke pretvorbe energije in posledi~no porabijo ve~ energije, kot je to potrebno. Prav zato je zamenjava starej{ih ogrevalnih sistemov z novimi velika prilo`nost za pove~anje energetske u~inkovitosti.

Gibanje cen zemeljskega plina

EUR/Sm3

Zmanj{anje porabe energije je osrednja prioriteta ne samo evropske energetsko-podnebne zakonodaje, ampak tudi zasnovanega Energetskega koncepta Slovenije, ki bo dolo~al energetsko usmeritev na{e dr`ave do leta 2035 s pogledom do leta 2055. Poleg energetske u~inkovitosti so njegove glavne naloge prehod Slovenije v nizkooglji~no dru`bo ter zmanj{anje odvisnosti od uvoza in rabe fosilnih goriv.

0,75 0,70

20% padec cene v 3 letih 0,72

0,65

0,59

0,60 0,55

April 2016

April 2013 Vir: GIZ DZP

Z zemeljskim plinom do najugodnej{e re{itve Pri odlo~itvi za zamenjavo energenta in ogrevalnega sistema je pri ponudnikih in energetskih svetovalcih najprej potrebno natan~no preveriti za~etne izdatke investicije in letne stro{ke goriva med obratovanjem sistema. Ni namre~ vseeno, ali vas ogrevalni sistem `e na za~etku stane 3.000 ali 10.000 evrov. In ker poraba energije za ogrevanja pada, je stro{ek investicije postal {e toliko bolj pomemben. Primerjava investicijskih stro{kov in cene energentov ka`e, da je odlo~itev za preklop na zemeljski plin v tem primeru med najugodnej{imi re{itvami.

Nizke cene zemeljskega plina Konkuren~en trg ima pozitiven vpliv tudi na cene zemeljskega plina. Te so se na veleprodajnih trgih po Evropi so se v zadnjem obdobju zni`evala, v Sloveniji pa je bil padec cen {e ve~ji. Cena zemeljskega plina za gospodinjskega odjemalca z letno porabo 2.000 Sm3 pri nas je aprila 2013 zna{ala 0,72 eur/Sm3, aprila 2014 0,66 eur/Sm3, lanskega aprila je bila cena 0,65 eur/Sm3, letos aprila pa je cena {e nekoliko ni`ja, in sicer 0,59 eur/Sm3. V zadnjih 3 letih je cena zemeljskega plina v Sloveniji padla za skoraj 20 odstotkov.

Energent prihodnosti Zemeljski plin velja za naj~istej{i ogljikovodik za gorenje, ki zaradi svoje raznolikosti in bogatosti uspe{no izpolnjuje vse ve~je povpra{evanje po energiji na svetovni ravni. Predstavlja glavni vir ogrevanja za gospodinjstva v EU, dobro pa se znajde tudi v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Klju~ne prednosti uporabe zemeljskega plina so zadostne zaloge po vsem svetu, hitro in strmo nara{~anje njegove uporabe, ne potrebuje dodatnega prostora za skladi{~enje, je visoko uporaben na {tevilnih podro~jih, kot tudi ga spremljata brezskrbna dostava po plinovodnem omre`ju in stro{kovni prihranek. Do sedaj je bilo v Sloveniji zgrajenih `e 90.000 priklju~kov za zemeljski plin, od katerih je 57.000 aktivnih. [tevilo uporabnikov zemeljskega plina pri nas vztrajno nara{~a in {teje okrog 130.000 odjemalcev v 82 ob~inah. â&#x20AC;˘ Ve~ o zemeljskem plinu na spletni strani http://www.zemeljski-plin.si/

ZEMELJSKI PLIN SE SPLAĂ?$ ,1 323/AĂ?$ Prihranki in stroĹĄki ob menjaYL SHĂ&#x17D;L QD 2LJE

INVESTICIJA

Za vHĂ&#x17D; LQfRUPDFLM RELÄ&#x2013;Ă&#x17D;Lte

www.zemeljski-plin.si

=HPHOMVNL SOLQ

Lesna biomasa

TRSORWQD Ă&#x17D;USDOka (zUak / voda)

3.181 â&#x201A;Ź

4.512 â&#x201A;Ź

9.574 â&#x201A;Ź

PRGDWNL SovzHWL SR Ä&#x2013;WXGLML NL MR MH Lzdelal /DERratRULM ]D RkROMVke tHKQRORJLMH Y VWaYEDK LOT= FDNXOtHWD ]D VWrRMQLÄ&#x2013;Wvo 8QLver]D Y /MXEOMDQL PDM 14

Promocijsko sporo~ilo

6LVtHP ]D RJrevDQMH QD zHPHOMVNL SOLQ zahtevD GR WULNrDW QLÄąMR ]DĂ&#x17D;HWQR LQvHVWLFLMo.

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

MODULAR novi modularni tu{ kopalnico spremeni v pravi SPA

Stalne inovacije in razvoj izdelkov italijanskega proizvajalca FIMA Carlo Frattini so privedle do inovativnega modularnega tu{a MODULAR, ki z leto{njim letom prihaja tudi na slovenski trg. MODULAR je edinstven vgradni stropni tu{, ki z zdruèvanjem razli~nih modulov ustreza vsaki zahtevi in ponuja odgovor individualni èlji uporabnika. Na voljo je 5 razli~nih modulov (velikost posameznega modula zna{a 350 mm × 200 mm), ki se lahko uporabljajo samostojno ali v razli~nih kombinacijah. Z njimi je mogo~e v resnici ustvariti svojo lastno prho. Moduli “Cascade”, “Mysts spray”, “Rain” z ali brez kromoterapije ter “Entertainment” z lu~mi ter glasbo, se namestijo eden zraven drugega po èlji ter seveda v odvisnosti od va{ega razpolo`ljivega prostora. Na voljo je tudi vodotesni daljinski upravljalnik, ki omogo~a prilagajanje lu~i, glasnost glasbe ter spremembo melodije. Vgradnja izdelka MODULAR omogo~a ustvarjanje ~utnega doìvetja v hotelih zdravili{~ih, {portnih, wellness in spa centrih, obenem pa predstavlja idealno re{itev tudi za razvajanje v lastnem domu. Ve~ informacij o Fima proizvodih pridobite na www.veto.si , na info@veto.si ali pokli~ete na tel. {tevilko 01 580 91 22. •

Gorilla Gripper Pomo`no dràlo, ki zelo olaj{a rokovanje s plo{~ami. V sodobnem gradbeni{tvu uporabljamo iverice, OSB, MDF, melaminske ali mav~ne plo{~e, v industriji pa {e kovinske, pleksi in plo{~e iz razli~nih polimerov. Rokovanje z njimi ni enostavno, saj so razmeroma te`ke in velike. Enostaven pripomo~ek olaj{a vle~enje, no{enje ali spu{~anje plo{~, celo hoja po lestvi s plo{~o v roki postane enostavna. Vzvodno prijemalo se samodejno prilagodi debelini, od 0 do 22 mm, rokovanje pa postane manj naporno. Napetosti v sklepih in hrbtenici se zmanj{ajo, plo{~e premika ena oseba, naprava pa bo zanesljivo dràla bremena do 50 kg. Prijemalna ~eljust je obloèna s protidrsno oblogo, ki ne po{koduje plo{~e, izdelek Gorilla Gripper, cena 41 €, www.amazon.com •

Sun Carrier moduli Omogo~ajo do 35% ve~ji zajem energije kot nepremi~ni moduli. Nova ideja je zelo enostavna, manj ob~utljiva na veter, postavimo pa jo lahko kar na vija~ne monta`ne temelje. Nosilec modulov je izdelan iz perforirane plo~evine, ki omogo~a zra~enje, dolg 11 in {irok 2 metra. Vi{ji del je visok 4 m, v spodnji nogi pa se skriva elektrohidravli~ni motor in krmilna elektronika. Komplet sestavlja 13 modulov, s skupno mo~jo 47 kWp, na nosilec pa namestimo module, ki se kupcu zdijo najbolj u~inkoviti. Zasede malo prostora, omogo~a skoraj nemoteno uporabo zemlji{~a za pola ali pa{nike. Zdr`i veter do hitrosti 144 km/h in sneg do 100 kg/m2. Vse module v kompletu krmili ena elektronika, popravila so enostavna, saj je vsa instalacija lahko dosegljiva, izdelek Sun Carrier 22, proizvaja Gildemeister Energy Solutions, www.gildemeister.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Klimatizirana napa Izdelek je primeren predvsem za kuhinje, ki se nahajajo v dnevnem prostoru. Pod pokrovom se skriva notranji del klimatske naprave, ki je povezana z zunanjo ventilatorsko enoto. Odsesani zrak se v napi o~isti, razvla`i in po `elji ogreje ali ohladi. Nato ga vpihnemo nazaj v bivalni prostor. Ventilatorji so izjemno tihi, filtrirne vlo`ke lahko peremo v pomivalnem stroju, izdelek pa deluje {e kot obi~ajna napa, ki odsesa kuhalne izparine in jih odvede na prosto. Priklju~ne mo~ za hlajenje ali ogrevanje je 860 W, u~inkovitost je razreda A, izbiramo med {tirimi stopnjami odsesavanja, ter ima {e 3 x 20 w halogensko osvetljavo. Okrov je izdelan iz nerjave~e plo~evine, odsesalni kanal premera od 120 do 150 mm, hibridna napa Klima je edini tovrstni izdelek, proizvajalec Faber, http://www.faberspa.com •

Re{evalni nahrbtnik Delavci na vi{inah so opremljeni z varnostno vrvjo z blaìlnikom padca in varovalnim pasom, podobnim tistemu, kot ga imajo padalci. Po zdrsu se blaìlna vrv raztegne in delavec na njej obvisi. Sedaj ga je potrebno ~im prej re{iti iz tega poloàja, najkasneje v 15 minutah, saj ima lahko po{kodbe, dobi posledice visenja, prekinjen pretok krvi po telesu ali druge bolezni, kar vse lahko povzro~i hude posledice. Novi re{evalni sistem iz tega nevarnega poloàja se nahaja v majhnem nahrbtniku in osebi omogo~a samostojen in po~asen spust na tla, kjer ~akajo re{evalci. Zavorni avtomat po~asi sprosti do 30 m dolgo in 5,5 mm debelo vrv, ki jo lahko ro~no ali s pomo~jo palice aktivira tudi drugi delavec, ~e je vise~a oseba v nezavesti. Po uporabi in vra~anju vrvi v nahrbtnik je naprava ponovno uporabna, tehta okrog 2 kg, izdelek DBI-SALA Self-Rescue 100, www.capitalsafety.com •

Dvojni prihranek energije! Odličen par: Plinska kondenzacijska tehnika v kombinaciji s solarno tehniko • Sistem je perfektno usklajen • Visoka učinkovitost pri minimalni porabi • Do 60% potrebe po topli vodi pokrije sončna energija • Možnost montaže kolektorjev na streho, v streho in na ravno streho Za več informacij nas pokličite!

Weishaupt d.o.o. Teharje 1, 3000 Celje telefon 03 425 72 50 www.weishaupt.si

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

^rni peleti zamenjujejo premog

na ura son~nega sevanja na povr{ino Zemlje bi zadostovala za eno leto porabe ~love{tva, te energije pa {e ne znamo zajeti. Majhen del prestreèjo son~ni generatorji in kolektorji, velik del pa poganja razvoj dreves in drugih rastlin. Zajem te energije je podoben delovanju solarne baterije, ko rastline poànjemo, smo zajeli energijo sonca. Premog so zamenjali peleti Premog je prav tako posledica son~nega sevanja, planetarne zaloge pa ocenjujejo na ve~ kot tiso~ milijonov ton. Z dana{njega vidika spada med izjemno umazane vire, zato bi morali uporabo ~im prej opustiti ali pa ga zamenjati z drugim virom. Prehod je moèn z dodajanjem ~rnih pelet v kuri{~a termoelektrarn, s

Tovarna za 275.000 ton ~rnih pelet letno jih razva`a po kopnem in po reki

~imer bi zmanj{ali onesna`evanje. Poskusi s so~asnim zgorevanjem so odli~ni, priprava, mletje in vpihovanje v kuri{~e so vedno potekali brez zastojev. Ta menjava pa ni mo`na z obi~ajnimi peleti, saj jih te`je meljejo, kurivo je elasti~no in vlak-

nasto, energijska vrednost in na~in zgorevanja pa se preve~ razlikujeta od premoga.

^rni peleti so energijsko enotni Narava nam daje na razpolago {iroko

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI torefikacijo, zato je ta postopek tako zanimiv. ^rni peleti so lahko izdelane iz lesa in vseh drugih ostankov su{ene biomase, od stebel koruze do trav. Zmleto maso pra`imo in su{imo, brez dovoda kisika, pri temperaturah do 280Â°C, pri ~emer dobimo proizvod z novimi lastnostmi. Pri tem pove~amo energetsko gostoto kuriva za faktor 1,3 kar pomeni manj{i volumen in ve~ energije. Med pra`enjem se masa su{i, izhajajo~ lesni plin vra~amo v postopek za ogrevanje, sledi hlajenje in komprimiranje ~rne mase. Med obdelavo izgubimo okrog 10% energije vhodne surovine, pridobimo pa izdelek, ki ima stalno energetsko gostoto, ne glede na to iz kak{ne biomase je izdelan.

^rne pelete ne vpijajo vode in se med pretovorom ne drobijo

paleto biomase, ki se med seboj razlikuje po obliki, gostoti, kemi~ni sestavi in kurilni vrednosti. Za avtomatizirano zgorevanje pa potrebujemo enoten izdelek z znanimi fizikalnimi in energetskimi lastnostmi. To lahko dose`emo samo s

Mletje, komprimiranje, skladi{~enje pelet V primerjavi z lesnimi peleti imajo ~rni peleti nekaj presenetljivo dobrih lastnosti. Glavna je enostaven transport in skladi{~enje, saj jih lahko hranimo v razsutem stanju in na prostem. So neob~utljive na vlago in plesni, med dalj{im skladi{~enjem v kopicah pa ne

fermentirajo, se ne ogrevajo zato tudi ne more priti do samov`iga. Skladi{~ni prostor je za 20% manj{i, saj je za ta odstotek ve~ja energijska vrednost pelet. Pelete se med prekladanjem ne drobijo, pred vpihovanjem v industrijska kuri{~e pa jih brez te`av zmeljejo v prah, enako kot premog. Termoelektrarne na premog bi z dodajanjem ali popolnim prehodom na to kurivo postale okoljsko neopore~ne, pri ~emer strojna oprema za dovajanje in vpihovanje ostane popolnoma enaka.

Pove~anje uporabnosti lesne biomase ^rni peleti so obnovljiv vir, ne{kodljive za vsa `iva bitja, zgorijo skoraj brez ostanka, so okoljsko neopore~ne, izhajajo iz naravnega cikla in se vanj vra~ajo, z njimi pa lahko vsaj delno nadziramo toplogredne u~inke. Pove~ujejo uporabnost biomase, izrinjajo fosilna goriva in vra~ajo manjkajo~i ~len v biolo{ki krog planeta, kar prina{a tudi nova delovna mesta. Skratka, biomasa je najstarej{a svetovna son~na baterija, ~rni peleti pa omogo~ajo njeno naj{ir{o in okolju prijazno uporabo. â&#x20AC;˘ Tihec

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

RIKA – vodilna tehnologija kaminske pe~i zdru`uje lepoto, var~nost in uporabnost

odilni avstrijski proizvajalec za kaminske pe~i se pona{a z ve~ kot 12.000 izdelanimi pe~mi na leto. Kon~na obdelava kaminskih pe~i {e vedno poteka ro~no, kot pred 100 leti. Regija, iz katere izhaja RIKA, je `e od nekdaj znana po spretnosti obdelave kovin.

Poletni meseci so ~as za razmislek o novi ogrevalni napravi. Vodilo za izbor modela je velikost prostora. Glede na obstoje~o toplotno izolacijo stavbe se isti model kaminske pe~i lahko vgradi ali za ogrevanje ve~jega prostora z dobro izolacijo ali manj{ega s slab{o izolacijo.

Kaminske pe~i odli~ne za shranjevanje toplote Shranjevanje toplote je nadvse pomembno pri stro{kih ogrevanja. Kaminske pe~i imajo do dvakrat ve~je zmogljivosti shranjevanja toplote v primerjavi z drugimi akumulacijskimi oblogami. Kapaciteta shranjevanja toplote je klju~ni dejavnik ohranjanja proizvedene toplote in prenosa v prostor po kon~anem gorenju. Ve~ja kot je sposobnost akumulacije toplote, dlje ~asa bo pe~ oddajala toploto {e po tem, ko ogenj ugasne. Optimalnost ohranjanja toplote zagotavljajo kamnite ali kerami~ne obloge, v katerih se toplota akumulira in prehaja v prostor ve~ ur po kon~anem delovanju.

Neodvisno od sobnega zraka Kaminska pe~ za delovanje potrebuje sve` zrak. Obi~ajno se zgorevalni zrak pridobi iz prostora, v katerem je kaminska pe~ name{~ena. Kadar pa je ovoj stavbe nepropusten (sodobni na~ini gradnje), je zrak za zgorevanje potrebno dovajati od zunaj. Rikatronic dovod zraka samodejno nadzoruje v vseh fazah zgorevanja, to pomeni kar najve~jo u~inkovitost in prihranke pri stro{kih za gorivo. ^istej{e zgorevanje ima do 90% manj emisij in do 50% manj{o porabo lesa.

Ogrevanje zasebnih in poslovnih stavb: • sodobne oblike v inovativni izvedbi • patentiran sistem uravnavanja zgorevalnega zraka • najvi{ja u~inkovitost brez uporabe ventilatorjev • ve~ja u~inkovitost v primerjavi s konkuren~nimi izdelki • prilagodljivo polnjenje glede na potrebe po ogrevanju • visoka zanesljivost in hitra odzivnost servisne slu`be • vse komponente naprave so skladne z najvi{jimi standardi kakovosti za ~im dalj{o dobo uporabe • tiho delovanje peletnih pe~i in dalj{i ~asovni zamiki vzdr`evalnih opravil za udobje uporabnikov • Rikatronic - samodejni nadzor zgorevanja polen • samodejno ~i{~enje stekla

Samodejno d ~~i{~enje {~ stekla kl Jasen pogled na plamene vam poleg samodejnega nadzora zgorevalnega zraka omogo~a tudi patentirano samodejno ~i{~enje stekla. Kro`enje zraka je optimizirano brez ro~nih nastavitev.

Lito`elezna vrata Ostajajo zrakotesna in se ne deformirajo niti pri najvi{jih temperaturah, kar zagotavlja vrhunsko kro`enje zraka in u~inkovito zgorevanje. Varnost je prioriteta, zato so vsi varnostno pomembni deli Rikinih naprav izdelani kot trdni ulitki.

Brez vonja Za RIKA kaminske pe~i se uporablja izklju~no posebne barve, ki so odporne na visoko vro~ino, skorajda brez topil. Omogo~ajo ogrevanje brez vonja po topilu. RIKA POWERSTONE je ~ude` 24-urne toplote. Zaradi edinstvene sestave Powerstone obloga zagotavlja najve~jo mo`no kapaciteto shranjevanja toplote. Ker ima visoko gostoto, RIKA Powerstone hrani in oddaja prijetno

toplino tudi ve~ kot 24 ur, medtem ko so njegove dimenzije {e vedno zelo kompaktne. RIKATRONIC je sistem inteligentnega upravljanja s kaminsko pe~jo na polena. U~inkovito ogrevanje je zdaj postalo zelo preprosto: povsem avtomatiziran nadzor zgorevanja z navedbo idealnega ~asa za dodajanje goriva. V primerjavi z nepravilnim ro~nim upravljanjem Rikatronic³ ponuja optimalno udobje, prihrani denar in varuje okolje: - do 50% manj{a poraba lesa, - do 90% ni`je ravni emisij. Pe~i in kamini Rika omogo~ajo rabo lokalnih virov lesne biomase in so zato okolju prijazni, kar je za podjetje bistveno. Dovr{ena tehnologija in samodejna regulacija dovoda zraka poskrbita za ~im bolj TEMELJITO ZGOREVANJE s kar najve~jim izkoristkom toplote in kar najmanj{imi stranskimi produkti izgorevanja. »Va{a pe~ je na{a strast.« Tako svoje poslanstvo ozna~ujejo v Riki, avstrijskem podjetju z visoko kakovostjo in izjemnim oblikovanjem pri izdelavi kaminskih pe~i. • Andrej Gruden

Promocijsko sporo~ilo

Oblikovalski in tehnolo{ki prese`ki Rike se kar vrstijo. Kot potrditev visoke kakovosti je podjetje dobitnik oblikovalskih nagrad Plus X in Red Dot Award. Dolgoletne izku{nje, lasten razvoj in tehnolo{ke inovacije so razlog, da RIKA pe~i priporo~ajo mnogi distributerji na evropskem in globalnem trgu.

PRIMER DOBRE PRAKSE

Zmotno razumevanje: trdi delci in biomasa

Napa~no posplo{evanje Prav male kurilne naprave in emisije trdih delcev so pogostokrat kamen spotike in predmet posplo{evanja. Dejstvo je, da v napravah, v katerih se izvaja proces zgorevanja, zaradi nepopolnega zgorevanja ostaja ogljik v obliki drobnega prahu, vendar je prav zaradi tega kakovost in u~inkovostost posameznih sistemov klju~ni faktor. Naprave z dokazljivo nizkimi emisijami in visokimi izkoristki, v kombinaciji z kakovostnimi gorivi, so zaslu`ne za bistveno manj emisij, hkrati pa ve~ajo energetsko u~inkovitost. Problem malih kuri{~ predstavlja predvsem slabo izgorevanje hlapnih sestavin. Enostavna kuri{~a ({tedilniki, kamini) namre~ ne zagotavljanjo izgoreva-

nja teh hlapnih snovi, posledica tega pa so trdi delci. Prav tako je vzdrèvanje kurilnih, dimovodnih in prezra~evalnih naprav za doseganje ciljev, tako uporabnika, kot tudi {ir{e okoljske koristi, nujno potrebno. Ob tem, Joè Kaplar iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pove: »Prvi in pomemben korak pri doseganju ciljev zmanj{anja {kodljivih emisij je, da kupec kupi kurilno napravo, ki kot tipski proizvod dosega predpisane in pri~akovane vrednosti emisij in izkoristkov. Kupec se prepri~a o nakupu primerne kurilne naprave s priloènim potrdilom o skladnosti (certifikatom), ki ga je dolàn dati na razpolago prodajalec. Drugi pomemben korak je pravilna vgradnja kurilne naprave, tretji kurjenje z ustreznim gorivom, ~etrti pravilno kurjenje in peti redno vzdrèvanje kurilnih naprav«.

Vodilno ogrevanje na biomaso

In kako prepoznati pravega ponudnika? Pri dolgoro~ni investiciji je potrebno pozornost preusmeriti na nekaj klju~nih spremenljivk. Kakovost ogrevalnih sistemov, kompetentnost in{talaterjev, pregledno in neodvisno svetovanje, ter posluh za individualne potrebe, morajo biti primarni razlogi za pravilno in smotrno odlo~itev. Podjetje KWB `e 20 let razvija najkakovostnej{e re{itve za ogrevanje na biomaso. Lasten izobra`evalni program za in{talaterje t.i. KWB Akademija, strankam zagotavlja najvi{jo stopnjo kompetentnosti. 96 % izkoristek, enostavnost delovanja, popolno avtomatiziran proces polnjenja zalogovnika, ~istost delovanja in stabilna ter nizka cena lokalnega, slovenskega energenta, ki dolgoro~no zagotavlja nova delovna mesta, so glavni aduti za odlo~itev v korist sistemov KWB. • Okoljevarstveni standard Modri angel je prva in svetovno najbolj znana okoljevarstvena oznaka. Od leta 1978 predstavlja standard za okolju prijazne izdelke in storitve, ki ga podeljuje neodvisen odbor na podlagi strogih kriterijev. Preizkus, ki je kotlom KWB zagotovil zna~ko Modri angel, je obsegal koli~ino izpustov pri polni in delni obremenitvi. Graf prikazuje rezultate preizkusa, pri katerem so mejne vrednosti emisij za pridobitev certifikata ozna~ene z modrimi stolpci, vrednosti, ki jih dosega kotel na pelete KWB Easyfire 35 kW pa prikazujejo oran`ni stolpci. Izredno nizke vrednosti izpusta emisij pri kotlih KWB so ve~ kot o~itne.

KWB COMBIFIRE Najsodobnejši način ogrevanja s peleti in poleni.

Postanite del prihodnosti. 03 839 30 80

www. kwb.si

Promocijsko sporo~ilo

Zdi se, da se ogrevanje s kotli na biomaso in teàva zaradi visoke vsebnosti trdih delcev PM2,5 in PM10 stalno pojavlja v medsebojni povezavi. Ob tem se, ve~ kot upravi~eno, pojavlja vpra{anje ali lahko izredno kompleksno problematiko izpustov trdih delcev posplo{imo na tako enostaven na~in in ob tem zanemarimo temeljne razloge za nastanek drobnih delcev in kapljic organskega in anorganskega izvora, ki lebdijo v zraku. Prah, ki nastaja zaradi naravnih procesov v okolju, kot je prah po poàrih, pri eroziji kamnin ali cvetnega prahu, ne bomo upo{tevali, temve~ se bomo osredoto~ili na drugo skupino, in sicer na prah, ki nastane zaradi aktivnosti ~loveka. V to skupino spadajo izpu{ne snovi iz motorjev z notranjim izgorevanjem, delci iz prometa, trdi delci, ki nastanejo na gradbi{~ih (proizvodnja cementa, seìgalnice odpadkov) ter trdi delci, ki so posledica izgorevanja malih kurilnih naprav (kotli, pe~i, {tedilniki, kamini).

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Kako so v zaporih Dob prihranili 500.000 EUR letno! V de`elah gozdov, ki redno pogozdujejo in delajo z naravo, ne primanjkuje biomase in lesa. Les je ~udovito darilo narave iz katerega se da narediti stole, mize, igra~e ali glasbila. Seveda imajo lesene dodatke vsi luksuzni avtomobili kot so Bugatti, Bentley ali Rolls Royce. Brez lesa enostavno ne gre. V Sloveniji potekajo vsako leto akcije pogozdovanja, tako taborniki, kot tudi skavti, pomagajo pri skrbi za sanacijo gozdov. Pomembnosti gozda se zavedajo tudi pri podjetju Valher d.o.o.. V letu 2016 so se odlo~ili podpreti sklad za nakup dreves za dodatno pogozditev.

Cene lesenih peletov so v zadnjih 2 letih padle in {e bodo Zaradi velike povr{ine gozdov, ki pokriva Slovenijo in tudi zaradi katastrofalnega `ledu, ki se je zgodil lansko leto, imamo v Sloveniji prekomerne koli~ine lesa, ki ga je potrebno porabiti. Les vsako leto znova zraste in spada med trajnostne lokalne ener-

getske vire. Cene peletov so pred 2 letoma dosegale pribli`no 350 EUR na tono. Danes peleti prvega razreda `e dosegajo cene 250 EUR na tono. Peleti obstajajo v ve~ verzijah. Peleti za doma~o rabo so velikosti 6 mm. Za industrijsko rabo se uporabljajo peleti velikosti 8 mm. V primerjavi s kurilnim oljem vlada na trgu peletov izjemno huda konkurenca, cene bodo gotovo {e padle.

Zgodba o zaporih Dob Pri pregledu stanja ogrevanja v Sloveniji opazimo, da je v uporabi veliko razli~nih sistemov. Od plina in elektrike v mestih, kot sistemov na drva, pelete, olje in oglje na

podeèlju. Stara navada je èlezna srajca in spremeniti navado je te`ko. Ali pa tudi ne, Miha Vake, univ. dipl. med. kom. ~e je nova re{itev veliko bolj ugodna! Slovenske zapore Dob so pred leti ogrevali na nafto iz uvoza. Letni stro{ek ogrevanja je bil okoli 1 milijon EUR. Pred kratkim so ogrevanje v zaporih preuredili na ogrevanje na leseno biomaso. Po novem je letni znesek za energent polovico manj{i. V~asih so za ogrevanje zapornikov namenili 1 milijon EUR tujim kraljem, danes pol milijona EUR pripada doma~im kmetom in gozdarjem za les. Les je torej doma~ energent, ki se izpla~a. ê se ho~ete ugodno ogrevati, razmislite o ogrevanju na biomaso. Resnica je, da è na malo ve~jem objektu prehod iz olja na les pomeni letni prihranek v vi{ini 500 tiso~akov EUR. Zima bo baje letos ponovno huda. Se boste ponovno pustili peljati na led in se ogrevali na olje, ali pa boste è sedaj svojo kurilnico preuredili na biomaso? â&#x20AC;˘ Miha Vake, www.valher.si

Promocijsko sporo~ilo

Les je slovenski nacionalni interes

Korak do pravih rešitev

Nakup

do obrokov brez obresti

Vse za gradnjo in obnovo vašega doma. Obiščite nas: • Ajdovščina - Center tehnike in gradnje, Vipavska cesta 6, 05 364 48 00 • Brežice – Center tehnike in gradnje, Cesta svobode 31, 07 495 39 52, 07 495 39 50 • Gornja Radgona - Center tehnike in gradnje, Ljutomerska cesta 6, 02 564 24 18 • Koper - Center tehnike in gradnje, Kolodvorska cesta 4, 05 662 69 10 • Krško – Center tehnike in gradnje, C. Krških žrtev 132 a, 07 488 06 72 • Ljubljana - Center tehnike in gradnje, Pot k sejmišču 32, 01 560 61 00 • Ljutomer - Center tehnike in gradnje, Babinska 1, 02 585 80 10 • Maribor - Center tehnike, Ulica Eve Lovše 1, 02 333 50 98 • Murska Sobota - Center tehnike in gradnje, Plese 1, 02 521 46 08 • Nova Gorica – Center tehnike in gradnje, Industrijska cesta 6, 05 334 33 26 • Postojna - Center tehnike in gradnje, Tržaška cesta 59, 05 721 47 26 • Ptuj - Center tehnike in gradnje, Ormoška cesta 30, 02 749 53 40 • Sevnica - Center tehnike in gradnje, Savska cesta 20b, 07 816 32 10 • Slovenska Bistrica - Center tehnike in gradnje, Ljubljanska cesta 72, 02 805 59 58 • Slovenske Konjice - Center tehnike in gradnje, Delavska cesta 12, 03 757 48 73 • Velenje - Center tehnike in gradnje, Kidričeva cesta 53, 03 898 87 10 • Žalec - Center tehnike in gradnje, Celjska cesta 7, 03 713 66 00 • in še ostale tehnične prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji.

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

»Z Rinnai tehnologijo lahko v eni uri segrejemo ve~ kot 10.000 litrov vode« Restavracije, hoteli, {portna sredi{~a in drugi podobni objekti imajo konstantne in velike potrebe po topli sanitarni vodi. Kako dose~i, da se ob velikih potrebah zagotovi tudi ustrezna temperatura vode, optimalni izkoristki in prihranki energije? Rinnai je ime za vrhunsko tehnologijo preto~nih plinskih grelcev za toplo sanitarno vodo. Re{itev se je izkazala za izjemno u~inkovito v {tevilnih primerih in dejavnostih, kjer je ob veliki porabi tople sanitarne vode potrebno zagotoviti tudi optimalne izkoristke in prihranke energije.

»V pralnici Calcit na lokaciji v Mostah v Ljubljani izvajamo ~i{~enje cistern, ki se uporabljajo za prevoz na{ih teko~ih proizvodov po `eleznici. Za to potrebujemo veliko vode, ki pa je ni dovoljeno pu{~ati v kanalizacijo, poleg tega pa se tudi iz okoljevarstvenega vidika zavzemamo, da je le-te ~im manj. Optimalna temperatura za pranje teh vagonov je 60 stopinj Celzija, ki jo odslej dosegamo s pomo~jo sodobne tehnologije plinskih preto~nih grelcev Rinnai. Tak sistem uporabljamo `e ve~ kot eno leto. V eni uri lahko segrejemo ve~ kot 10.000 litrov vode, ki se segreje iz 10 na 60 stopinj Celzija. Dnevno v povpre~ju porabimo tudi ve~ kot 70 m3/l tople sanitarne vode, ki jo neposredno ob porabi

segreva osem kaskadno povezanih grelcev Rinnai Infinity k32e. Zaradi ustrezne temperature se pri ~i{~enju porabi manj vode, posledi~no je manj odpadne vode, ki jo je potrebno odva`ati, voda pa se ne segreva na zalogo, kar skupaj prina{a optimalne izkoristke in s tem povezane pomembne prihranke. Investicija se nam bo tako povrnila v manj kot dveh letih,« je nad Rinnai tehnologijo navdu{en Janez Poljan{ek iz Pralnice Calcit Moste v Ljubljani.

Porabite do 25 % manj energije Rinnai tehnologija omogo~a natan~no dolo~anje temperature vode z maksimalnim odstopanjem za eno stopinjo Celzija, voda pa se segreva neposredno ob porabi. Gre za izjemno u~inkovit sistem, ki porabi do 25 % manj energije kot klasi~ni sistemi za shranjevanje tople vode. Veliki

porabniki lahko kaskadno postavijo ve~ grelnikov, pri ~emer temperatura vode ostaja konstantna, ne glede na {tevilo porabnikov. Plinski preto~ni grelci Rinnai so primerni za nadgradnjo obstoje~ih ali novih grelnih sistemov in so odli~en partner drugim virom ogrevanja, kot so toplotne ~rpalke, solarni sistem ali biomasni kotli. Za doseganje predpisanih standardov povezanih s toplo sanitarno vodo in s tem zadovoljstva gostov so se tudi v gosti{~u Grof na Vranskem odlo~ili za Rinnai tehnologijo. »Poraba tople vode v na{em gosti{~u je precej{na in je s prej{njim sistemom na toplotno ~rpalko nismo uspeli zagotoviti. Z vidika udobja in zagotavljanja ustreznih standardov je pri nas nujno, da imamo vsak trenutek na voljo ustrezno toplo in predvsem zadostno koli~ino tople vode. Rinnai nam omogo~a, da se potrebna koli~ina tople vode ustvari ob porabi – ko odpremo pipo, ob tem pa lahko sami dolo~amo tudi njeno temperaturo,« je z re{itvijo Rinnai tehnologije zadovoljen Zoran Golc, lastnik gosti{~a Grof na Vranskem. Strokovnjaki dru`be Butan plin, ki je ekskluzivni zastopnik te vrhunske japonske tehnologije, lahko preverijo tudi va{ primer in mo`nosti za prihranek. Za dodatne informacije obi{~ite www.butanplin.si, pi{ite na info@butanplin.si ali pokli~ite na 01 588 98 03. •

Promocijsko sporo~ilo

V pralnici Calcit Moste lahko z Rinnai tehnologijo v eni uri segrejejo ve~ kot 10.000 litrov vode iz 10 na 40 stopinj Celzija, kar ka`e na izjemno energetsko u~inkovitost.

Sistemi talnega IR elektri~nega ogrevanja ECOFLOOR® grelni kabli ECOFILM® grelne folije

e zjutraj v naglici pozabimo natakniti copate, nas po{teno zmrazi, ko zakorakamo v kopalnico. Tla so neprijetno mrzla, pa ~eprav je stanovanje ogrevano. Vam je znan ta ob~utek? Takrat pomislimo: »@elim si topla tla ...« in nato takoj misel, bi to bilo sploh izvedljivo, kolik{en bo stro{ek? Kar strese nas ob misli na komplicirano monta`o, na razbijanje plo{~ic in – kaj ~e pride do okvare in je potem vse mokro? No, tako je bilo v~asih.

ECOFLOOR® grelne preproge so najbolj raz{irjen sistem elektri~nega talnega ogrevanja. Na~eloma se polagajo v ali na estrih, na katerega se lepi finalna talna obloga, kot je keramika, granit, PVC-obloga, parket ... Sistem je primeren za ve~ino pohodnih finalnih povr{in. ECOFILM® grelne folije so namenjene za polaganje direktno pod laminatne talne obloge (brez lepljenja). Toplota se po foliji enakomerno porazdeli, kar dodatno pozitivno vpliva na ob~utek udobja in ekonomi~nost gretja.

Topel dotik tal? Seveda! IR elektri~no talno ogrevanje – da bo prijetno toplo pod podplati

Danes je talno ogrevanje cenovno ugodno in enostavno izvedljivo Prednosti elektri~nega talnega ogrevanja pred toplovodnim sistemom:

…. ni`ja investicija – ni potrebe po kotlovnici, pe~i in razvodih …. enostavnej{a monta`a z manj pripravljalnih in gradbenih del …. ni bojazni pred zmrzovanjem – v sistemu ni teko~ine …. idealna izbira pri adaptacijah – zavzema zelo malo vi{ine …. avtonomno delovanje vsakega posameznega prostora. Nizki operativni stro{ki

…. nizkotemperaturno IR ogrevanje – velik prihranek pri stro{kih …. razporejeno po veliki povr{ini – idealen profil toplote …. optimalna regulacija (programiranje) – lo~eno vsak prostor zase. Vrhunsko ugodje

…. IR ogrevanje – zdravju prijazno, ne izsu{uje zraka, ne dviga prahu, ni emisij. Dolga `ivljenjska doba in 10-letno jamstvo ter mo`nost lokaliziranih popravil ob eventualnih mehani~nih po{kodbah.

Promocijsko sporo~ilo

Imamo tudi veliko izbiro elektri~nih var~nih radiatorjev in sevalnih IR panelov. Pokli~ite nas! 07/ 477 88 20

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Inverterske toplotne ~rpalke Gorenje prenovljena linija

Inverterske toplotne ~rpalke blagovne znamke Gorenje so si zagotovile preboj na zelo zahtevne in razvite trge [vice in Avstrije, prav tako toplotne ~rpalke Aerogor ECO Inverter vgrajujejo na Poljskem, Hrva{kem in v Srbiji.

Inverterske toplotne ~rpalke zrak - voda Toplotne ~rpalke Aerogor ECO so prenovljene z novimi modeli: Toplotna ~rpalka zrak-voda Aerogor Eco Inverter EVI 15 A je posebej primerna za delno izolirane objekte, ve~je od 200 m2, z ogrevanjem z radiatorji. Odlikuje jo izredno zmogljiv DC EVI Inverter kompresor, ki pri nizkih temperaturah omogo~a doseganje visokih grelni mo~i. Toplotna ~rpalka zrak-voda Aerogor ECO COMPACT Inverter 10 – 13 A je kompaktna verzija toplotne ~rpalke (vodna povezava) dveh `e uveljavljenih modelov, z zaslonom na dotik in multifunkcijsko SMART upravljalno enoto. Toplotna ~rpalka zrak-voda Aerogor ECO Inverter 5 A je posebej primerna za pasivne hi{e s toplotnimi izgubami 3-5 kW. Odlika te toplotne ~rpalke je preprosta upravljalna enota in u~inkovit DC Inverter kompresor, ki zaradi frekven~ne modulacije vrtljajev kompresorja konstantno omogo~a proizvesti le toliko grelne mo~i, kot jo objekt potrebuje.

Vremensko vodena regulacija in kakovostne komponente omogo~ajo doseganje visokega sezonskega in letnega grelnega {tevila COP, (SCOP) ter energijskega razreda A++. Nove inverterske toplotne ~rpalke Gorenje povsem zado{~ajo kriterijem za pridobitev subvencij Eko-sklada za leto 2016. Energijski razred celotnega programa toplotnih ~rpalk Gorenje

A++ / SCOP35°C= 3,69 - 3,90 SMART upravljalno enoto, poleg regulacije delovanja toplotne ~rpalke, odlikuje {e: • Vremensko vodena regulacija z inverterskim kompresorjem. • Avtomatski preklop med re`imi delovanja OGREVANJE/ HLAJENJE/SANITARNA VODA. • Nastavitev ogrevalne krivulje s petimi to~kami. • Funkcija regulacije 2 me{alnih ali 2 direktnih ogrevalnih krogov. • Regulacija 3-potnega preklopnega ventila za sanitarno vodo. • No~ni re`im delovanja – tiho delovanje. • Reducirano delovanje v ~asu po~itnic. • Shranjevanje tople sanitarne vode. • Regulacija vklopa 2 stopenjskega 6 kW el. preto~nega grelca. Vse toplotne ~rpalke Aerogor ECO-EVI Inverter imajo serijsko vgrajeno obto~no ~rpalko, energijski razred A, elektri~ni preto~ni grelec 6 kW (2-stopenjsko delovanje) ter varnostni set. Cilj je zagotoviti uporabnikom topel dom in nizke ogrevalne stro{ke. • Mario Niki}, Produktni vodja, Gorenje d.d.

Promocijsko sporo~ilo

_Gorenju so na trg lansirali prenovljeno linijo modela toplotne ~rpalke zrak-voda Aerogor ECO-EVI Inverter.

TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK–VODA

Aerogor ECO Inverter 10 / 13 A NAPREDNA INVERTERSKA TEHNOLOGIJA Toplotne črpalke Gorenje z novo invertersko tehnologijo omogočajo visoko učinkovito, okolju prijazno in stroškovno ugodno ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode. DC inverter tehnologija z regulacijo frekvence kompresorja omogoča visoko učinkovito delovanje, saj toplotna črpalka proizvaja toliko toplotne (ali hladilne) moči kot jo potrebuje objekt. Ogrevalne potrebe objekta se spreminjajo v odvisnosti od temperature okolice in toplotne izolacije objekta.

-25 °C

4,9

R410A

Tehnične speciﬁkacije

NIZKO

DELOVANJE DO

-25°C

TEMPERATURNO DELOVANJE

TEMPERATURE OKOLICE

Aerogor ECO Inverter 10 A

Aerogor ECO Inverter 13 A

TIHO

DELOVANJE

Aerogor ECO Inverter 10 A Akcijska cena investicije NA KLJUČ*:

Ogrevanje (A7/W35) Grelna moč [kW]

4.50 – 10.50

Električna vhodna moč [kW]

0.91 – 3.05

Grelno število - COP [kW]

3.80 – 4.71

Aerogor ECO Inverter 10 A

55 °C

Hlajenje (A35/W7)

A A A B C D E F G

4.20 – 12.60

Aerogor ECO Inverter 13 A

35 °C

55 °C

0.90 – 3.16

4.00 – 4.91 8

35 °C

6.699,00 €

9,5

2.60 – 8.00

Električna vhodna moč [kW]

1.10 – 3.50

Izkoristek pri hlajenju - EER

2.30 – 3.22

Napajanje [V/Hz/Ph]

220-240/50/1

Varovalka za toplotno črpalko [A/tip]

20/C

Varovalka za el. pretočni grelec [A/tip]

16/C

Tip kompresorja

DC inverter (dvojni rotacijski)

Maksimalna izstopna temperatura vode [°C]

Temperaturno območje delovanja [°C]

-25 do +45

0.97 – 2.98

55 2015

811/2013

2.40 – 3.03

56 2015

Akcijska cena z montažo (DDV 9,5 % vključen v ceno)

Hladilna moč [kW]

2.34 – 7.91

A A A B C D E F G

811/2013

Aerogor ECO Inverter 13 A Akcijska cena investicije NA KLJUČ*: Akcijska cena z montažo

7.599,00 €

(DDV 9,5 % vključen v ceno)

*V izvedbo na ključ so vključene naslednje postavke za (delo in material):

Toplotna črpalka Gorenje ECO Inverter 10 A

Toplotna črpalka Gorenje ECO Inverter 13 A

1. Toplotna črpalka Gorenje Eco Inverter 10 A: Zunanja in notranja enota 2. Magnetni vodni ﬁlter 3. Elektronsko reguliran 3-potni ventil za san. vodo 4. Hranilnik sanitarne vode HR 200 AE z izolacijsko prevleko 5. Standardna montaža (elektro, hidravlična in strojna inštalacija, freonska povezava do 6 m,...) 6. Zagon toplotne črpalke

1. Toplotna črpalka Gorenje ECO Inverter 13 A: Zunanja in notranja enota 2. Magnetni vodni ﬁlter 3. Elektronsko reguliran 3-potni ventil za san. vodo 4. Hranilnik sanitarne vode HR 200 AE z izolacijsko prevleko 5. Standardna montaža (elektro, hidravlična in strojna inštalacija, freonska povezava do 6 m,...) 6. Zagon toplotne črpalke

BREZPLAČNE INFORMACIJE

Za naročila in dodatne informacije nas kontaktirajte na: E-mail: toplotnecrpalke@gorenje.com Tel. št.: 080 48 48

GORENJE D.D. | Ogrevalni sistemi Partizanska 12 | SI – 3503 Velenje | Slovenija www.gorenje.si

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Ogrevanje z obnovljivimi viri energije – optimalna izbira

Obnovljivi viri energije Med obnovljive vire energije {tejemo tudi lesno biomaso - drva, lesne pelete ali lesne sekance in son~no energijo. Danes je na tr`i{~u kakovostna oprema razli~nih sistemov ogrevanja, ki uporabljajo prav te energente.

Cepljena drva Cepljena drva, do dol`ine pol metra in najve~ 25 % vla`nosti, so pogosto kurivo enostavnej{ih kotlov. Obstajajo klasi~ni kotli za cepljena drva Centrometal (kot so EKOCK P, BIO-PEK/CET, BioSolid) in uplinjevalni (pirolizni) kotli (kot so Bio-Tec in BioTec-L), ki imajo preko 93 % izkoristek (to je ve~ kot nekateri stari oljni kotli), pogojno ~e

smo pozorni na kakovost (suhost) cepljenih drv. Za optimizacijo delovanja in pove~anje udobja se kotlu na polena ali pelete vgradimo akumulacijski zalogovnik (kot CAS) dolo~ene prostornine (vsaj 30–50 lit./kW).

Lesni sekanci Lesni sekanci so dejansko stranski produkt lesne industrije in predstavljajo pomemben napredek v avtomatizaciji ogrevalnih sistemov. Lesni sekanci (3–5 cm2) se shranjujejo v zalogovniku sekancev iz katerega se samodejno dovajajo do kotla (kot BIO-CK P Unit) in z gorenjem v kotlu/gorilniku segrevajo vodo centralnega ogrevanja. Lesni sekanci predstavljajo cenej{o obliko energije, ~e jih lahko kupite v va{i bli`ini.

Lesni peleti Lesni peleti so trenutno najbolj zanimiva gorivo lesne biomase. Zaradi svoje ~isto~e, zavzemajo relativno malo skladi{~nega prostora in omogo~ajo popolno avtomatizacijo ogrevanja. Lesni peleti izgorevajo v gorilniku za pelete (Cm Pelet-set), v kombiniranih

kotlih (EKO-CK P), v kotlih (PelTec /-L) s samodejnim ~i{~enjem mre`ice in dimovodnih kanalov ali v sobnih pe~eh na pelete (CentroPelet) kjer lahko segrevate zrak v prostoru v katerem je pe~ (Z, ZS) ali so priklju~ene na sistem centralnega ogrevanja (ZV, ZVB).

Uporaba son~ne energije Son~na energija je “brezpla~na”, je povsod in se najpogosteje prestreza za segrevanje sanitarne vode. Zaradi ve~jega skupnega izkoristka in ve~jega prihranka goriva se lahko kombinira z vsemi zgoraj opisanimi sistemi Centrometal. Pri nizkotemperaturnih sistemih ogrevanja se lahko uporablja tudi za dogrevanje. • Centrometal d.o.o. Glavna 12, Macinec, Hrva{ka www.centrometal.hr Generalni zastopnik za Slovenijo Mix d.o.o. Stegne 15, Ljubljana, Slovenija www.mix.si

Promocijsko sporo~ilo

Zaradi rasti cen fosilnih goriv vse ve~ ljudi izbira sisteme ogrevanja, ki prestrezajo obnovljive vire energije. Z razvojem tehnologije in izpopolnjevanju obstoje~ih sistemov ogrevanja, predstavljajo obnovljivi viri optimalno izbiro tako za novogradnje, kot za obstoje~e objekte.

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Energija za ogrevanje in hlajenje pridobljena iz zemlje

o so zunanje temperature krepko pod ni~lo, se globoko v zemlji ohranja konstantna temperatura. To dejstvo odli~no izkori{~a toplotna ~rpalka zemlja/voda oz. voda/voda Stiebel Eltron WPC, ena redkih, ki lahko pridobi koeficiente u~inkovitosti - COP tudi do 5. Kompaktna velikost, zgled u~inkovitosti Toplotna ~rpalka Stiebel Eltron WPC je ena izmed naju~inkovitej{ih toplotnih ~rpalk na trgu in predstavlja kompletno re{itev za ogrevanje prostorov ter pripravo tople sanitarne vode. Toplotna ~rpalka ne prepri~a zgolj z ogrevalnim {tevilom COP, visokim vse do 5 in z najvi{jo mo`no energijsko u~inkovitostjo A++, temve~ tudi s kompaktnimi merami in veliko integracijo. Je namre~ majhnih dimenzij in zavzame izredno malo prostora v kurilnici. Toplotna ~rpalka s sodobnim, nagrajenim dizajnom (Reddot award 2014) pod zvo~no izoliranim ohi{jem `e vsebuje 200-litrski grelnik sanitarne vode ter zaradi visokih temperatur predtoka - vse do 65 Â°C, omogo~a visoko udobje priprave tople vode. Ena izmed prednosti toplotne ~rpalke je tudi deljivost naprave za la`ji transport in vgradnjo le te v manj{e prostore. Opremljena je z vsemi varnostnimi in upravljalnimi komponentami, ki ji omogo~ajo popolnoma avtomati~no delovanje.

Toplotna ~rpalka zemlja/voda in voda/voda Stiebel Eltron WPC izredno u~inkovito izkori{~a energijo zemlje ali podtalnice. Sodobna toplotna ~rpalka omogo~a prihranek prostora zaradi kompaktne, visoko integrirane re{itve.

Poleti omogo~a tudi hlajenje Toplotna ~rpalka WPC cool ima v svoji opremi {e dodatno edinstveno funkcijo, ki omogo~a napravi delovanje treh funkcij: pripravo tople sanitarne vode, ogrevanje in hlajenje prostorov. Vgrajen prenosnik toplote namre~ v poletnem ~asu prevzame funkcijo hlajenja in tudi v najbolj vro~ih poletnih dneh zagotavlja prijetno klimo ter osve`i bivalne prostore.

Toplotna ~rpalka zemlja/voda in voda/voda Stiebel Eltron WPC ogreva in hladi prostore ter pripravi toplo sanitarno vodo.

U~inkovita izraba energije podtalnice Toplotna ~rpalka WPC lahko prestreza energijo tudi iz podtalnice. Ta ima vse leto skoraj konstantno visoko temperaturo, zato je s tak{nim sistemom mogo~e pridobiti najvi{je koeficiente u~inkovitosti COP. V kombinaciji z modulom GWS se namre~ toplotna ~rpalka zemlja/voda WPC pretvori v toplotno ~rpalko voda/voda, ki jemlje varno in var~no energijo podtalnice - neusahljivega vira energije, saj je tako reko~ ne zmanjka. Na ta na~in u~inkovito poskrbi za ogrevanje in hlajenje prostorov ter pripravo tople sanitarne vode. Za izrabo energije podtalnice zadostujeta dve vrtini. Modul GWS podtalnico uporablja za vir toplote, ki jo nato oddaja toplotni ~rpalki. Hkrati jo {~iti pred lebde~imi delci v vodi in drugo nesnago ter skrbi za visoko zanesljivost delovanja. Kakovostna oprema modula GWS, kot sta npr. plo{~ati predizmenjevalec iz korozijsko odpornega nerjave~ega legiranega jekla ter toplotno izolirano ohi{je, skrbi za dolgotrajno in brezhibno delovanje sistema. â&#x20AC;˘

www.veto.si

ogrevanje vodovod OreYraĺevanje kopalnice keramika -ͱHEͱLG>ÁƴJH:ED>Á ÁABƈGBÁHJ>RJ:ƴ>N:EGBÁKBKL>FBÁ ÁDͱLEBÁG:ÁE>KGͱÁ;BͱF:KͱÁ ÁHEBGKDBÁBGÁͱECGBÁDͱLEBÁ ÁKͱE:JGBÁKBKL>FBÁ ÁAJ:GBEGBDBÁBGÁ@J>EGBDBÁNͱ=>Á ÁJ:=B:LͱJCBÁ ÁJ>@ME:<BCKD:ÁL>AGBD:Á Á<>NGBÁBGÁR:LBKDͱN:EGBÁKBKL>FBÁ ÁBGƈL:E:<BCKDBÁF:L>JB:EÁ ÁABƈG:ÁD:G:EBR:<BC:Á Á@ͱJBEGBDBÁ Á=BFGBDBÁ ÁƴJH:ED>Á ÁͱF:JB<>ÁBGÁJ:R=>EBE<BÁ ÁL:EGͱÁͱ@J>N:GC>Á ÁJ>@ME:<BC>ÁBGÁL>JFͱKL:LBÁ ÁJ:RL>RG>ÁHͱKͱ=>Á Á?BELJBÁBGÁG:HJ:N>ÁR:ÁF>Aƴ:GC>ÁNͱ=>Á ÁͱJͱ=C:ÁBGÁHJB;ͱJÁR:ÁFͱGL>JC>Á Á=JM@BÁ=Jͱ;GBÁF:L>JB:EÁ $>J:FBƴG>ÁHEͱƈƴB<>Á ÁK:GBL:JG:ÁD>J:FBD:Á ÁDͱH:EGBƈDͱÁHͱABƈLNͱÁ ÁLMƈÁD:;BG>Á ÁDͱH:EGBƈD>ÁBGÁDMABGCKD>Á:JF:LMJ>Á ÁDͱH:EGBƈDBÁ=ͱ=:LDB ą,!.) VETO 3+50).E 02O$!*.! -E3T!

LJUBLJANA www.veto.si

KRANJ www.eltron.si

RADOMLJE www.vodoterm.si

NOVA GORICA, POSTOJNA, KOPER www.megaterm.si

CELJE www.slada.si

RADOVLJICA www.ȯver.si

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Talno ogrevanje za adaptacije Minimalna vi{ina za izvedbo, maksimalno udobje

ri adaptacijah starih zgradb si prenekateri lastnik zaèli, da bi vgradil talno ogrevanje. Izvedba le-tega je odvisna od razpolo`ljive vi{ine tal, ki pa je v tak{nih primerih obi~ajno ni dovolj. ê vgradimo talno ogrevanje MINITEC, ta problem ve~ ne obstaja. Majhna vi{ina, hiter odzivni ~as Uponorjev sistem Minitec za talno ogrevanje vam nudi veliko prednosti. Samolepilna pritrdilna plo{~a Uponor Minitec, ki je namenjena za vgradnjo Minitec Comfort Pipe cevi 9,9 x 1,1 mm, se lahko vgradi na obstoje~i estrih, les ali tla, obloèna s keramiko. Zahvaljujo~ izredno nizki vi{ini tega elementa (pribli`no 1cm), je sistem za talno ogrevanje posebej primeren za vgradnjo v obstoje~ih stavbah. Samolepilna pritrdilna plo{~a je opremljena z luknjami v samih ~epkih in tudi med ~epki, kar zagotavlja, da se bo izravnalni sloj, ki je vgrajen v poznej{i fazi, raz{iril hitro in ~vrsto sprijel s podlago. Spodnja stran elementa je opremljena z lepljivo povr{ino, ki zagotavlja ustrezno pritrditev na tla med samo vgradnjo. Samolepilni izolacijski trakovi so na voljo v L obliki (oblo`na folija) in v I obliki (razmejitveni profil) in omogo~ajo ustrezno tesnenje vzdol` sten. Izravnalni sloj je vgrajen tik nad zgornjo povr{ino ~epkov, kar v skupni vi{ini predstavlja le cca 20 mm vgradne vi{ine.

Minimalna vi{ina elementa omogo~a vgradnjo v vsak objekt, tudi stare zgradbe.

Stro{kovno u~inkovita samostojna vgradnja Uponor Minitec Comfort Pipe cevi.

Vgradnja cevi za talno ogrevanje pod kotom 90Â° in 45Â°.

Po kratkem ~asu su{enja, se lahko polo`i zaklju~na talna obloga direktno na vgrajen sistem za talno ogrevanje. Ker je cev vgrajena tik pod zgornjim slojem tal, so zagonski ~asi ogrevanja kratki. Prav tako lahko sistem obratuje pri ni`jih temperaturah ogrevalne vode in se odziva zelo hitro na temperaturne spremembe.

Hitro vgrajeno in hitro dostopno talno ogrevanje

1 2 3

Uponor oblo`na folija Minitec Uponor samolepilna pritrdilna plo{~a Uponor Minitec Comfort Pipe cev 9,9x1,1mm A Obstoje~ estrih s spodnjo, `e vgrajeno toplotno in zvo~no izolacijo A1 Tla, oblo`ena s keramiko/plo{~icami A2 Lesena tla B Osnovni premaz (grundiranje) obstoje~e povr{ine

C samoizravnalni sloj C1 dodatni izravnalni sloj pri leseni podlagi D parket/laminat z dodatnim lo~ilnim slojem ali lepilom D1 plo{~ice z lepilom za plo{~ice in fugirno maso D2 preproga z lepilom za preproge

Glavni prednosti Uponor Minitec sistema za talno ogrevanje sta majhni stro{ki vgradnje in odli~no bivalno udobje, ki ga sistem omogo~a. Uponor samolepilne pritrdilne plo{~e so izredno robustne, saj se lahko po njih normalno hodi, ne da bi se pri tem ~epki po{kodovali. Poleg tega zagotavljajo hitro in stro{kovno u~inkovito vgradnjo Minitec Comfort Pipe cevi s samo enim izvajalcem. Primerne so za vse geometrije prostorov in jih ni potrebno polo`iti ~isto do roba prostora. Uponor Minitec sistem za talno ogrevanje ne zahteva kompenzacijskih elementov za vrata. Kjer je sistem za talno ogrevanje vgrajen na leseno podlago (konstrukcijo), se zahteva vgradnja izravnalnega sloja v debelini minimalno 5 mm preden se za~nejo polagati samolepilne pritrdilne plo{~e. Uponor Minitec je prav tako primeren za vgradnjo na bitumenske povr{ine. Po izdelavi podlage sledi vgradnja samolepilnih pritrdilnih plo{~. Posebna oblika ~epka na sami plo{~i omogo~a trdno vpetje cevi in s tem zagotavlja, da sama vgradnja izpolnjuje ustrezne standarde. Samolepilna pritrdilna

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Navdih narave Izjemna ﬂeksibilnost nove PE-Xa cevi iz Uponorja

Prekrivanje MINITEC sistema za talno ogrevanje s samorazlivnim estrihom

Koristi, kot ji ne premore drugo talno ogrevanje: • idealno talno ogrevanje za naknadno monta`o v obstoje~ih stavbah med prenavljanjem, • talno ogrevanje primerno za direktno vgradnjo na estrih ali tla, oblo`ena s kerami~nimi plo{~icami, • vi{ina elementa zna{a max. cca. 1 centimeter, • nizka cena vgradnje samolepilne pritrdilne plo{~e in cevi, • samolepilne pritrdilne plo{~e so pohodne takoj po vgradnji, • kratek ~as segrevanja za talno ogrevanje, • zaradi nizke temperature ogrevalne vode idealno za toplotne ~rpalke in uporabo obnovljivih virov energije, • talno ogrevanje MINITEC lahko preko me{alne grupe priklopite direktno na obstoje~ ogrevalni sistem. plo{~a je opremljena s posebno obliko ~epkov, ki omogo~ajo polaganje cevi v 90° loku in tudi v 45° loku.

Minitec Comfort Pipe cevi 9,9 x 1,1 Samolepilna pritrdilna plo{~a za talno ogrevanje Uponor Minitec je namenjena za vgradnjo Uponor Minitec Comfort Pipe cevi 9,9 x 1,1 mm. Cevi so izdelane iz zamre`enega polietilena (PE-Xa) in ustrezajo standardu EN ISO 15875 in so difuzijsko tesne po standardu DIN 4726. Kisikova difuzijska zapora je izdelana iz EVOH-a (etil-vinil-alkohol). Maksimalna obratovalna temperatura za te cevi je 70 °C, maksimalni obratovalni tlak je 6 barov. Cev je izredno fleksibilna in se jo enostavno vgrajuje v pripravljene utore na samolepilni pritrdilni plo{~i Uponor Minitec. Za ve~ informacij se obrnite na DOM-TITAN d.d., ki je generalni zastopnik proizvajalca Uponor (za talno ogrevanje MINITEC) v Sloveniji. • Vili Zabret, DOM-TITAN d.d.

Comfort Pipe Plus cev – vrhunska cev za ploskovno ogrevanje in hlajenje Uponor Comfort Pipe Plus cev je bila razvita posebej za ploskovno ogrevanje in hlajenje. Zahvaljujoč novi tehnologiji zamreženja, so izboljšane določene mehanske lastnosti: višja stopnja zamreženosti, večja ﬂeksibilnost in večja prožnost.

www.dom-titan.si DOM-TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba E pc5@dom-titan.si

www.uponor.si

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Monterji klimatskih naprav polno zasedeni

li`a se poletje, z njim pa vro~i in soparni poletni dnevi, z vi{jimi koncentracijami prizemnega ozona.

Cena, mo~ in namestitev klimatske naprave Kvalitetne klimatske naprave so lahko odli~na izbira kot edini vir za ogrevanje. Cena klimatske naprave, ki se lahko uporabljajo skozi vse leto, je sicer nekoliko vi{ja od investicije v klimatske naprave, osnovane predvsem za hlajenje. Klju~no je, da pri izbiri sistema ne hitimo in se posvetimo `eljam in ogledu prostorov, ter pravilno dimenzioniramo potrebno mo~, izberemo tip sistema in ustrezni prostor namestitve, predvsem pa da se klimatska naprava vgradi v skladu z navodili proizvajalca, da boste zadovoljni z delovanjem. Zadovoljstvo uporabnika je vsekakor najbolj{a reklama. Asortiman fiksnih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC obsega stenske, talne, stropne ali vgradne izvedbe.

Klimatska naprava MITSUBISHI ELECTRIC MSZ-FH Klimatska naprava MITSUBISHI ELECTRIC je zelo var~na toplotna ~rpalka, ki ve~ino toplotne energije proizvede s ~rpanjem toplote iz zraka, zato je idealna izbira za hlajenje tudi kot edini vir ogrevanja za stanovanja ali pisarne. Za ogrevanje pri zelo nizkih temperaturah je posebaj na~rtovana serija klimatske naprave - stenski model MSZ-FH. Opremljena je z grelnikom proti zamrzovanju kondenzata, ki je name{~en v zunanji enoti, kar prepre~i blokado ventilatorja. Delovanje je zagotovljeno pri zunanjih temperaturah do -25 st. Celzija, nazivno zmogljivost pa ohranja do -15 st. Celzija zunanje temperature. Zaradi tega je popolnoma zanesljiva in u~inkovita klimatska naprava v vseh vremenskih razmerah. Mo~ delovanja prilagaja glede na potrebe, zato deluje var~no in omogo~a nizke stro{ke obratovanja, uvr{~ena je v energijski razred A++. Cena klimatske naprave MSZ-FH nekoliko odstopa od najcenej{ih.

I{~ete dobro razmerje kakovost - cena Poleg modela klimatske naprave MSZFH MITSUBISHI ELECTRIC ponuja {e celo paleto klimatskih naprav visokega srednjega razreda, ki so najbolj{a izbira z vidika razmerja kvaliteta/cena, primerne za ekonomi~no ogrevanje prostorov pozimi, delujejo do -20 ali -15 stopinj Celzija, so izvrstne za upravljanje, ter malo bolj var~ne,

ve~ina modelov namre~ spada v najvi{ji energijski razred A+++.

[tevilne koristi za uporabnika Nekatere klimatske naprave MITSUBISHI ELECTRIC omogo~ajo usmerjeno delovanje s pomo~jo 3D senzorja. Infrarde~i senzor je name{~en na notranji enoti in se sestoji iz osem vertikalno name{~enih premikajo~ih senzorjev, ki sobno temperaturo podrobno tridimenzionalno (3D) analizirajo tudi na oddaljenih polo`ajih v prostoru. Klimatska naprava zazna, kje v sobi se nahajajo osebe in izvaja funkciji Âťposreden ali neposreden zra~ni tokÂŤ. Tehnologija prostega in prilagodljivega krmiljenja zra~nega toka, s pomo~jo dvojnih lamel na izpihu, omogo~a razdelitev zra~nega toka in usmeritev v levo in desno stran, zato le ta ne prehaja le skozi {iroko sprednje obmo~je, ampak se isto~asno dovaja do oseb v dveh razli~nih conah.

Dodatne opcije po izbiri Za la`je upravljanje je z uporabo ~asovnika omogo~ena tedenska nastavitev tako na daljavo (internetni vmesnik) kot prek daljinskega upravljalnika. S pomo~jo ~asovnika se lahko nastavi do dve dnevni ~asovni, oziroma temperaturni nastavitvi za ves teden. Klimatske naprave MITSUBISHI ELECTRIC lahko upravljamo tudi s pomo~jo mobilne aplikacije Mel Cloud, WiFi vmesnik lahko izberete opcijsko. â&#x20AC;˘ Avtorski ~lanek: VITANEST d.o.o.

Promocijsko sporo~ilo

Koncentracije prizemnega ozona se pojavljajo v obdobju od maja do septembra, kar {kodljivo vpliva na zdravje ljudi. Strokovnjaki za zdravje svetujejo, da v toplih mesecih zra~imo bivalne prostore v jutranjih urah in prvem delu dopoldneva, popoldne pa se zadr`ujemo v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona ni`je. Ljudje se vro~inskih te`av dobro zavedamo, a ve~ina klimatske naprave kupi prenagljeno in to sredi najhuj{e poletne vro~ine. Za monterje klimatskih naprav je pove~an obseg dela v poletni vro~ini naporno opravilo, zato je klju~na podpora s strani zanesljivega distributerja s kvalitetno ponudbo.

KLIMATSKE NAPRAVE IN 723/271( Î53$/.(

MODRA ŠTEVILKA

080 19 59 www.vitanest.si | klimatiziramo.si Uvoz in distribucija klimatskih naprav, toplotnih črpalk in sistemov za prezračevanje z rekuperacijo toplote VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

Izkori{~anje geotermalne energije s toplotnimi ~rpalkami Kronoterm

ermo-tehnika d.o.o. je znana po {irokem naboru toplotnih ~rpalk za ogrevanje Kronoterm. Kljub temu, da so toplotne ~rpalke zrak/voda najpogostej{a izbira pri kupcih zaradi razpolo`ljivosti vira, pri Termo-tehniki ne po~ivajo pri razvoju sistemov toplotnih ~rpalk, ki prestrezajo geotermalno energijo.

To so toplotne ~rpalke zemlja/voda in voda/voda. Tokrat bomo izpostavili toplotne ~rpalke zemlja/voda za stanovanjsko rabo (za objekte z letnimi toplotnimi potrebami do najve~ 17.000 kWh/a ali letno porabo kurilnega olja do 2.000 litrov). Kljub odli~nim lastnostim toplotnih ~rpalk zemlja/voda, je med prebivalstvom prisoten nekak{en strah glede vrtanja geosond, ali pa polaganja horizontalnega zemeljskega kolektorja. Zato smo pripravili nekaj pogostih vpra{anj in odgovorov.

Pogosta vpra{anja: Kje se lahko pozanimam o izvedbi sistema? Brezpla~en ogled, pripravo ponudbe in izvedbo sistema lahko naro~ite pri poobla{~enih partnerjih Termo-tehnike ali

Toplotna ~rpalka zemlja/voda ve~jih mo~i za ve~je objekte.

na sede`u podjetja Termo-tehnika - Kronoterm in pri podjetju Vrtine Palir, ki izvaja vrtanje geosond (kakor tudi vrtin za sisteme voda/voda).

Glavne prednosti toplotnih ~rpalk zemlja/voda Kronoterm: - Celoletno samostojno (brez pomo~i drugih ogrevalnih naprav) ogrevanje in priprava tople sanitarne vode. - Izkori{~anje geotermalne energije kot najbolj zanesljivega in okolju prijaznega obnovljivega vira toplote. - Izredno var~na in zanesljiva toplotna ~rpalka zemlja/voda Kronoterm. - Cloud.Kronoterm.com vam omogo~a upravljanje ter spremljanje celotnega sistema preko mobilnih naprav in ra~unalnika. - V ~asu `ivljenjske dobe sistema vam strokovna servisna slu`ba Kronoterm nudi tehni~no podporo, nasvete in servis. - Nakup podpira Eko sklad s subvencijami v vi{ini do 2.500 EUR.

Kak{en je okvirni rok izvedbe od naro~ila do uporabe? Dobavni rok toplotne ~rpalke in opreme je pribli`no 2-3 tedne, izvedba vrtine, zemeljske sonde in povezovalne kinete traja 2-3 dni, sama monta`a ter povezava sistema prav tako traja 2-3 dni. Celotno investicijo je mogo~e speljati v 2-3 tednih.

Koliko prostora potrebujem pri hi{i za postavitev strojev med izvedbo vrtine? Vrtanje se izvaja z najsodobnej{im urbanim vrtalnim strojem Commachio 2m {irine in 6m dolìne, z gumijastimi gosenicami, primernimi tudi za ob~utljive podlage (asfalt, tlakovci, trta, plo{~ice,…). Stroj ima poseben cevni sistem preventerja, ki ves odpadni material odlaga in shranjuje v poseben kontejner ali prikolico ter tako prepre~uje, da bi se okolica vrtanja onesnaìla z odpadnim materialom. Tako je mogo~e vrtati celo 1,5 m od objekta brez bojazni po{kodb ali onesnaènja fasade.

Ali je mogo~a izvedba sistema in izkori{~anje geotermalne energije povsod v Sloveniji in ali so potrebna kak{na posebna dovoljenja? Geotermalno energijo je mogo~e izkori{~ati povsod v Sloveniji razen na strogo varovanih vodovarstvenih podro~jih in to brez kakr{nihkoli dovoljenj. Vsekakor pa se sestavo tal predhodno preveri, zaradi ugotavljanja zahtevnosti vrtanja.

Razpisi za energetsko u~inkovitost

e spreglejte EU razpise za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, razvojne projekte, ozelenitev poslovanja podjetij, pametna mesta, ipd. V preteklem obdobju je bilo na voljo mnogo razpisov za energetsko u~inkovitost (razsvetljava, sistemi odpadne toplote, elektromotorji, ~rpalke, klimati). Nepovratna sredstva na tem podro~ju za leto 2016 niso predvidena, razen kreditiranja. Pri~akuje se razpis za energetsko sanacijo javnih stavb, kjer se malo gospodarstvo `al ne more prijaviti. V letu 2016 se za obnovljive vire energije v oktobru pri~akuje razpis za Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, kjer se bodo sofinancirali projekti daljinskega ogrevanja in bo mo`no dobiti tudi do 70% sofinanciranja investicij. Predmet investicije bodo kotlovnice z vsemi pripadajo~imi deli in stro{ki izgradnje trase za daljinsko ogrevanje. Za leto 2017 se obetajo razpisi za »ozelenitev poslovanja podjetij«, t.i. energetska prenova v podjetjih, s ciljem zmanj{evanja porabe vode in energije, prehoda na prete`no OVE, zmanj{anje koli~ine uporabljanih primarnih surovih ter nadome{~anje z recikliranimi, uporaba okolju prijaznih materialov, zmanj{anje nastalih odpadkov, uvedba recikliranja stranskih proizvodov ali odpadkov v lastni proizvodnji, uvedba na~ela okolju prijaznega oblikovanja (ekodesign), spodbujanje nadstandardov, pridobivanje certifikatov. Za to podro~je bo do leta 2020 na voljo skupno 108 mio EUR.

Pridobite lahko tudi do 3 mio EUR

Zemeljska sonda ne vpliva na stati~nost tal, zato je lahko na poljubni oddaljenosti od objekta, lahko se naredi celo v temeljih objekta v fazi gradnje. Ob odgovorih na tak{na vpra{anja in informaciji, da so pri Termo-tehniki v sodelovanju z izvajalcem vrtin Vrtine Palir sestavili dva izredno zanimiva sistemska paketa zemlja/voda (toplotna ~rpalk, bojler, geosonda, ostala oprema, zagon) lahko re~emo, da so se toplotne ~rpalke zemlja/voda mo~no pribli`ale toplotnim ~rpalkam zrak/voda. •

Razpisi, so namenski za raziskovalno razvojne projekte - RR, pokrivajo tudi energetsko u~inkovitost. Na razpise se lahko prijavijo podjetja, ki imajo RR projekte na podro~ju energetske u~inkovitosti z visoko stopnjo inovativnosti na globalnem trgu. Pri teh projektih so sofinancirani stro{ki pla~ in zunanjih storitev tudi v vi{ini do 3 milijonov EUR. V Sloveniji bodo razvojno raziskovalni razpisi povezani s Strategijo pametne specializacije, s poudarkom na pametnih stavbah. Mo`na je prijava v Bruselj, kjer s projekti tekmujete z evropskimi in pridru`enimi dr`avami. Spodbujajo se inovacijski potencial podjetij na podro~ju energetske u~inkovitosti ter nizke oglji~nosti, kjer se i{~ejo projekti s podro~ja zmanj{anja porabe energije in oglji~nega odtisa s trajnostno in pametno rabo, energetska u~inkovitost izdelkov in storitev, “pametna mesta”, alternativna goriva in mobilni viri energije, enotno, pametno elektroenergetsko omre`je, nova znanja in tehnologije na podro~ju energetske u~inkovitosti. Prav tako lahko podjetja prejmejo subvencije do 15.000 EUR za stro{ke storitev, ki predstavljajo certificiranje, raziskavo trgov, udele`bo na sejmih, B2B sestankih ipd. Predlagamo, da se obrnete na svetovalce, ki vam bodo znali svetovati ali za va{ projekt obstaja primeren razpis. •

Bo{tjan Strnad, prodajni in`enir in svetovalec Kronoterm

Tja{a Milo{i~, Tiko Pro d.o.o.

Ali je lahko nad zemeljsko sondo in povezovalnimi cevmi trata, ro`e, drevesa, tlakovci, asfalt, itd.? Nad vrtino/zemeljsko sondo in povezovalno kineto se lahko nahajajo vse vrste tlakov in rastlinja, razen dreves.

Kolik{na je potrebna minimalna oddaljenost vrtine od objekta?

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Toplotna ~rpalka za brezhibno ogrevanje z radiatorji Toplotna ~rpalka HITACHI YUTAKI S-80 prava izbira za obnovo starej{ih objektov z radiatorskim ogrevanjem

isokotemperaturna, dvostopenjska toplotna ~rpalka Hitachi Yutaki S-80 je namenjena zamenjavi starega sistema ogrevanja na zemeljski plin ali kurilno olje - ogrevanje vode do 80Â°C. Omogo~a zamenjavo dotrajanih kotlov in s tem zmanj{anje strokov ogrevanja do 70 %, kar bi pri porabi 3000 litrov zna{alo 900 EUR.

Toplotna ~rpalka

Yutaki S-80 s subvencijo

Toplotna ~rpalka Yutaki S-80 â&#x20AC;&#x201C; ogrevanje za vsako hi{o Toplotna ~rpalka Yutaki S-80 je izvedena kot kompaktna notranja enota toplotne ~rpalke z bojlerjem za pripravo sanitarne tople vode v neto volumnu 185 l ali 250 l, ter zunanjo lo~eno enoto. V kolikor so na voljo tudi son~ni kolektorji sistem omogo~a uporabo le teh pri pripravi tople sanitarne vode ali pri dogrevanju sistema. Toplotna ~rpalka Yutaki S-80 je dobavljiva v mo~eh od 10 do 16 kW, kar zadostuje za eno ali dvostanovanjske dru`inske hi{e. â&#x20AC;˘

Za ogled, brezpla~ni informativni izra~un in ponudbo kontaktirajte podjetje Ogrevanje in hlajenje d.o.o., na telefonsko {tevilko 051 805 815 ali pi{ite na info@heatandcool.si.

www.heatandcool.si Prava izbira za radiatorsko ogrevanje

Eko Sklada! Delovanje toplotne ~rpalke Hitachi Yutaki S-80 Toplotna ~rpalka Yutaki S-80 ima dva inverterska kompresorja, ki delata v pametni kaskadni tehnologiji z dvema hladilnima krogoma, pri ~emer kro`i hladilno sredstvo - R410A in R134A. Prvi kompresor se nahaja v zunanji enoti (R410A), drugi kompresor pa v notranji enoti (R134A). Da bi pove~ali sezonsko u~inkovitost naprave (SCOP), drugi krog deluje le kot oja~evalnik, v kolikor se zahteva visoka temperatura vode, preostali ~as se uporablja le en krog. Krmilnik glede na zunanjo temperaturo in potrebe po vi{ini temperature ogrevalne vode odlo~a o delovanju enega ali dvojnega hladilnega tokokroga in s tem optimizira porabo elektri~ne energije.

Z inovativnim sistemom krmiljenja so tako pri Hitachiju dosegli visoko sezonsko u~inkovitost naprave, kar uv{r~a toplotno ~rpalko Yutaki S-80 v energijski razred A+.

COP 4,36

vencijo o Eko sklada a

'YRVWRSHQMVND WRSORWQD ĂžUSDOND HITACHI Yutaki S80 MH QDPHQMHQD ]DPHQMDYL VWDUHJD RJUHYDOQHJD VLVWHPD QD ]HPHOMVNL SOLQ DOL NXULOQR ROMH WHU MH SULPHUQD ]D SULNOMXĂžLWHY QD radiatorski ogrevalni sistem 'RVHJD WHPSHUDWXUR RJUHYQH YRGH GR Â&#x192;& WXGL SUL ]XQDQMLK UD]PHUDK GR Â&#x192;& ,]ELUD WDNĂŁQH WRSORWQH ĂžUSDONH YDP Y NRPELQDFLML ] UDGLDWRUML RPRJRĂžD velik prihranek.

051 805 815

info@heatandcool.si

Promocijsko sporo~ilo

Toplotna ~rpalka Yutaki S-80 dosega temperaturo ogrevne vode do 80Â°C, tudi pri ekstremnih zunanjih razmerah do -20Â°C, brez pomo~i elektri~nih grelcev. S tem je omogo~eno zagotavljanje zadostne koli~ine energije in visoke temperature za ogrevanje objekta z radiatorskim ogrevalnim sistemom, talnim ogrevalnim sistemom ali kombinacijo obeh. Glavna prednost je segrevanje vode do 80Â°C, kar omogo~a priklju~itev na obstoje~i radiatorski sistem, brez nepotrebnega poseganja po dodatnih sevalnih telesih ali predelavi radiatorjev. Vso delo se opravi v kotlovnici, hitro in ~isto.

7 Ã&#x2014; v Sloveniji

VAR^EVANJE VODE

Rezervoar deèvnice za samovgradnjo deèvnice Kljub splo{nemu onesnaènju je deèvnica ena naj~istej{ih teko~in na planetu. Deèvnica je voda, ki jo je naravni krogotok samodejno destiliral, najprej izparil, nato ohladil in uteko~inil, gravitacija pa je naredila ostalo. Nato se è tako ~ista deèvnica najprej preseje skozi vstopni filter, v rezervoarju se drobni delci vsedejo na dno, za uporabo v hi{i pa jo lahko nato {e enkrat spustimo ~ez dodatni filter. Lu~ka Kajfe` v svojem prispevku opozarja, da bomo v prihodnje padali iz poplav v su{e, zato je zaloga deèvnice daljnovidna re{itev.

Vrt bo ostal nedotaknjen Velike rezervoarje de`evnice lahko vkopljemo le s pomo~jo gradbenih strojev, ki na ograjah in vrtu lahko naredijo veliko {kode, velikokrat pa vrtne povr{ine s stroji sploh niso dostopne. Zato je novi plo{~ati rezervoar tako dobra ideja. Je dovolj lahek, da ga sami premikamo in dovolj plo{~at, da potrebujemo samo manj{i izkop. S tem bomo pridobili prostor, pogled na vrt bo nemoten, nato pa

Povezavo z `lebom in vgradnjo rezervoarja za de`evnico lahko opravimo sami

bomo lahko odstranili {e polodprte shranjevalne posode, v katerih se praviloma zaredi na tiso~e komarjev. Shranjena de`evnica bo pod za{~itno plastjo zemlje zadr`ala svojo kakovost, zaradi teme in hladu pa se v posodi ne bodo zaredile alge in drugi organizmi.

Vgradnja - dve lopati globoko Namesto odhoda v telovadnico se lotimo plitvega izkopa za rezervoar deèvnice kar sami. îm globlje bomo kopali, tem manj{i vpliv na shranjeno vodo bodo imele vremenske spremembe. Rezervoar deèvnice je visok 75 cm, zato naj bo dno jame globoko vsaj slab meter. Ko dno poravnamo in odstranimo kamne, vanjo poloìmo samo 80 kg teàk rezervoar ter po navodilih prigradimo vrtljiv nastavek za nadzor in ~i{~enje, vanj pa poloìmo {e ko{ari podoben filter. Po zasipavanju posejemo travo in ~ez nekaj tednov ne bomo ve~ ugotovili, kje se zadeva nahaja. Rezervoar deèvnice je dolg 2,1 m in {irok 1,3 m, prostornina 1.500 litrov pa bo zadostovala za premostitev naslednje su{e.

Za zalogo 1,5 tone de`evnice je potrebno vlo`iti razmeroma malo dela

Do konca junija zna{a akcijska cena za rezervoar de`evnice 597 â&#x201A;Ź, kar je dodatni razlog za vgradnjo. Informacije in pojasnila dobimo na www.cistilnenaprave-dezevnica.si in na 01/78 69 270. â&#x20AC;˘ Tihec

VAR^EVANJE VODE

Spiral Wound za popravilo kanalizacije

nara{~anjem in koncentracijo prebivalstva na majhnem podro~ju nastane mesto, ki je pod povr{ino prepredeno z mre`o kanalizacijskih cevi.

Njihov namen je odvajanje odplak in padavin, ki so prej odtekale v reke. Danes je koli~ina odplak tako velika, da samo~istilna sposobnost rek ne zado{~a ve~. Odplake pritekajo iz gospodinjstev, bolni{nic, delavnic in industrije, zato jih najprej vodimo v ~istilne naprave in {ele nato spu{~amo nazaj v naravni tokokrog. Dovod ~iste vode in odvod odplak sta osnovna civilizacijska pogoja, ~e prekinemo te linije se bomo v trenutku zna{li v srednjem veku. Takrat so polne kahle izlivali na cesto kar skozi okna, posledica pa so bile epidemije s katastrofalnimi posledicami. Podzemni odvodni sistemi so zato tudi osnovni pogoj za ohranjanje zdravja prebivalstva. Maribor ima okrog 290 km dolg kanalizacijski sistem, zato je uporaba naprednih tehnologij in materialov za gradnjo, ~i{~enje in vzdr`evanje tako pomembna.

Drago in zamudno Popravila kanalizacijskih cevi srednjih in ve~jih premerov so izjemno draga, zaradi izkopov je oviran promet, med kopanjem pa lahko po{kodujemo tudi druge napeljave, ki jih je veliko pod vsako cestno povr{ino. Poleg tega je kanalizacija praviloma vgrajena najgloblje od vseh vodov, saj je za samodejno delovanje potrebno cevi polagati s padcem, s ~imer se izognemo vgradnji postaj za pre~rpavanje. Danes lahko po{kodovane odseke ali delno vru{eno kanalizacijo popravljamo brez izkopavanja, na razpolago je ve~ pristopov.

Spiral Wound popravilo S tem na~inom lahko brez izkopavanja popravimo po{kodovano cev. Med delom kanalizacije ni potrebno izprazniti,

Med polagajem nove cevi ni potrebno prekiniti pretoka odplak

Jekleni trakovi in zavarjen spoj za trdnost in tesnost

v Avstraliji pa so na za na~in v enem kosu obnovili odsek dolg 700 metrov. Premer osnovne cevi je zaradi vlo`ka za nekaj centimetrov manj{i, hidravli~ne lastnosti in pretoka pa se izbolj{ajo, saj je vlo`ena cev veliko bolj gladka od stare. Za vstop do cevi je potrebno izdelati samo ozek izkop, da lahko vanj postavijo zvijalno napravo. Nato stari cevovod o~istijo, odstranijo vra{~ene korenine in odlomljene kose sten. V ozek izkop nato spustijo stroj za zvijanje. Poseben plasti~ni trak, oja~en z jeklenimi vlo`ki (SPR PE), se iz bobna na tovornjaku odvija v izkopano jamo, v kateri ga mehanizem zvije na `eljeno dimenzijo. Med vrtenjem se robovi trakov med seboj zvarijo, nova cev je nepropustna, zvijanje, pomikanje v staro kanalsko cev in varjenje pa potekajo so~asno. Ko je dolo~en odsek opremljen z novo cevjo, v ozek vmesni prostor med novo in staro cevjo vbrizgajo {e teko~o betonsko me{anico, ki dokon~no fiksira cev v cevi. Stroj za zvijanje je prilagodljiv in lahko izdela kro`no cev od 0,75 do 3 m premera, material HDPE je sanitarno neopore~en, zato je primeren za vse tipe odtokov, od mestnih do industrijskih. Na enak

Profilni trak z jeklenimi vlo`ki je pred vgradnjo navit na kabelski boben

Zvijalni stroj vari in potiska novo cev v staro kanalizacijo

na~in izdelujejo odseke kanalizacijskih cevi v tovarni, vendar na stabilnem stroju. Sistem so uspe{no uporabili po vsem svetu in spada med edinstvene na~ine za popravilo odto~nih cevi brez izkopavanja. â&#x20AC;˘ Tihec

http://nep.vitra.si

www.lesindom.eu

Bojan @nidar{i~, energetski svetovalec

Jo`ica Ekart, urednica revije

Barbara Primc, samostojna novinarka

Tematska priloga revije VAR^UJEM Z ENERGIJO in 3 portalov:

Primerjamo koristi pasivne in dobre nizkoenergijske hi{e V reviji VAR^UJEM Z ENERGIJO in na treh sorodnih portalih www.varcevanje-energije, http://nep.vitra.si, www.lesindom.eu. odpiramo novo serijo ~lankov na temo pasivnih (PH) in nizkoenergijskih hi{ (NEH). Na{ pristop izhaja iz dileme konkretnega kupca, ki `eli izvedeti, v ~em se razlikujejo pasivne hi{e od nizkoenergijskih hi{, kaj je bistveno pri na~rtovanju energijsko var~ne hi{e. V nadaljevanju, ~ez poletje in jesen, na treh portalih sledi serija ~lankov: Nizkoenergijske in pasivne hi{e, katerih osnovni gradnik ni nujno les.

Kako izbrati pravo, zame najprimernej{o leseno hi{o? »Kaj potrebujem, da bom izbral zame najprimernej{o leseno hi{o?« Zakaj lesene hi{e? Lesene hi{e izpodrivajo klasi~ne zidane hi{e, nakup hi{e izpodriva gradnjo hi{e, energijsko var~ne pasivne hi{e izpodrivajo energijsko potratne hi{e, obnovljivi viri izpodrivajo fosilna goriva. Ta {tiri dejstva so bila vodilo, da smo se v reviji odlo~ili za podrobnej{e predstavitve nekaterih ponudnikov. Kot revija, ki skrbi za svoje bralce, smo pripravili tudi podrobnej{a priporo~ila, ki bodo kupcu pomagala do izbire optimalne lesene hi{e.

Zakaj hi{o kupiti in ne graditi? Razlogov je ve~. Vedno zahtevnej{e okoljska, gradbena in varnostna zakonodaja omejujejo samogradnjo. Sodobne dru`ine imajo ve~je `elje po udobju, varnosti in energijski u~inkovitosti ter minimalnem obremenjevanju okolja. Pomemben je tudi miselni premik med

»delam hi{o« in »kupim hi{o«. Slovenski proizvajalci imajo razvitih veliko osnovnih modelov, kjer vsakdo najde sebi in svojim potrebam prilagojeno hi{o – tako po velikosti, zasnovi, opremljenosti in ceni. ^e je ne najdejo, so prilagodljivi ponudniki pripravljeni osnovni model prilagoditi »na ko`o« kupcu. Ne pozabimo, da so dana{nje hi{e – predstavljene v katalogih – domi{ljene in optimizirane. To velja za celoten ovoj, vse strojne instalacije ter vertikalno in horizontalno razporeditev prostorov. Predvsem pa so optimizirane tudi po bivalni povr{ini.

Kaj je lesena pasivna hi{a? Lesena pasivna hi{a stoji na betonski temeljni plo{~i, ki jo nosi in {~iti pred hladom terena. Za leseno hi{o se smatra vsaka, ki ima nosilno konstrukcijo narejeno iz lesa. Pravilno zasnovana lesena

Standardi za izgradnjo pasivne hi{e: • zgrajena brez toplotnih mostov (ψ0,01W/mK); • nizka toplotna prevodnost (U) ovoja (stene, streha, tla proti terenu) pod 0,15 W/m2K; • nizka toplotna prevodnost oken in vrat U0,8W/m2K;

hi{a je v primeru potresa bolj varna pred poru{itvijo kot zidana – lesena konstrukcija ima namre~ toliko veznih elementov, da se zelo dobro odziva na potresno obte`bo in prenese veliko ve~ obremenitev kot zidana. Pravilno zasnovana in kakovostno zgrajena lesena hi{a je kot celota stabilna in varna tudi pred mo~nimi vetrovi, prav tako je po`arno odporna – les pri po`aru dlje ~as ohranja stabilnost kot beton, jeklo in opeka. [e zlasti ognjevarni so elementi iz masivnega lesa. Ogenj sicer za~ne najedati njegovo strukturo, vendar ne prodre vanjo; les zogleni do globine dveh centimetrov, ogenj pa zaradi pomanjkanja kisika ne prodre globlje. Poudariti je treba, da lahko po dana{nji zakonodaji (PURES 2010) leseno hi{o le izjemoma zgradimo izklju~no iz lesa. Zaradi zahtev po omejenih toplotnih izgubah na ovoju stavbe mora imeti v vsaka stavba {e toplotno izolacijo. To je p praviloma klasi~na izolacija iz EPS, XPS t kamene ali steklene volne. Pogosto se ter u uporabljajo celulozna vlakna in tudi les. T je lahko v obliki lesnovlaknenih plo{~ Ta a celo lesnih vlaken, ki se v konstrukcijo ali v vgradijo z vpihovanjem, enako kot celul lozna vlakna.

• zadosti merilom zrakotesnosti (test Blower door), n500,6h-1; • ima vgrajeno prezra~evanje z rekuperacijo; • porabi najve~ 15 kWh/m2/leto za ogrevanje.

Arhitektura lesene pasivne hi{e Opozorimo na pogosto zmoto, da ima p pasivna hi{a njej lasten dizajn. Gradnja P je izrazito tehni~ni postopek, ki nima PH

ENERGIJSKO VAR^NE HI[E Problem izbiranja Ne poznam primera graditelja ali svetovanca, ki je po zaklju~ku gradnje zatrdil, da je imel dovolj pravih informacij in se je zelo dobro zavedal mnogih »pasti«, preden je podpisal dogovor z izvajalcem. Res je, da imajo ponudniki PH in NEH lesenih hi{ zelo kakovostne spletne strani, kjer – podobno kot v samopostre`bi – izbiramo optimalno hi{o. A za kon~no odlo~itev to ni dovolj. Vsaka druìna je individualna glede na potrebe, èlje, prepri~anja in tudi denarja, ki ga ima na voljo. Kon~na odlo~itev naj bo zato sprejeta, ko obdelamo naslednje {tiri korake. 1. Za~nemo z izbiro na spletnih straneh. Res je, da je treba pregledati veliko ponudnikov, zato pa bo vsak kupec iz~istil, kako veliko hi{o potrebuje, katere standarde èli imeti in do kam finan~no seè.

z oblikovanjem nobene povezave. V t. i. pasivnem standardu je lahko zgrajen grad, hi{ka Janka in Metke ali hlev. Res pa je, da dolo~eno ~asovno obdobje prinese dolo~ene sloge oblikovanja. Spomnimo se samo na renesanso, barok, secesijo ali na socialisti~no oblikovan tip »dom`alske« hi{e. Dana{nja doba je prinesla nove trende oblikovanja (kockasta gradnja), ki optimalno zmanj{a povr{ino ovoja stavbe in s tem toplotne izgube. Pasivne hi{e so izrazito orientirane na jug, saj temeljijo na principu prestrezanja son~nega ogrevanja skozi okna. Slovenski ponudniki, ki gradijo pasivne hi{e, imajo razvite tako »kockaste« kot tudi »dom`alske« hi{e.

Pasivna, nizkoenergijska ali kak{na druga? Pasivna hi{a predstavlja zrelostni izpit podjetja. Podjetje s tem doka`e, da je sposobno zahtevano tehnologijo preliti v prakso, hi{a se ustrezno preveri, kakovost gradnje se dokazuje s certifikatom. Nizkoenergijska hi{a vsebuje skoraj vse elemente pasivne hi{e, le da nima opravljenih specifi~nih testov in certifikata. Letna poraba energije PH ne sme presegati 15 kWh na kvadratni meter ogrevane povr{ine, za NEH je ta meja pod 35 kWh. Preneseno v bolj razumljivo obliko: glede na porabo energenta to pomeni 1, 5 ali 3,5 litrov kurilnega olja na kvadratni meter ogrevane povr{ine. Na trgu so tudi energijsko manj u~inkovite hi{e, pri katerih poraba energije za ogrevanje prostorov odstopa navzgor.

2. Sledijo podrobnosti, ki so nekaterim bolj ali manj pomembne, drugim pa klju~ne. V tabeli predstavljamo veliko teh »malenkosti«, z njimi tudi spomnimo kupca na mo`nosti, ki jih posamezen proizvajalec omogo~a. V~asih je to vklju~eno v osnovni paket, v~asih je zahtevano dopla~ilo. Velja opozoriti, da hi{o v vseh elementih izbira kupec, ne pa proizvajalec, projektant ali energetski svetovalec. Seznam «podrobnosti« vsekakor ni popoln, vsak bo dodal {e svoja specifi~na vpra{anja. Bistveno je, da v fazi izbiranja najdemo odgovore na – dobesedno – vsa vpra{anja. 3. Predzadnji korak je obisk izbranega ponudnika. Kupcu so znani vsi okvirji in vse »malenkosti«, zato se prepusti strokovnemu

svetovanju proizvajalca. Temu je jasno, da boste kupili njegovo hi{o, zato se bo potrudil in vam ponudil to~no tako hi{o, kot jo `elite, po pogojih, ki ustrezajo obema. 4. Pogovor z uporabnikom pasivne lesene hi{e naj bo zadnji korak. Nekateri proizvajalci omogo~ajo ogled svojih `e vseljenih hi{, veliko jih je tudi na portalu NEP Slovenija. Informacije iz prve roke so vredne suhega zlata.

Cena lesene pasivne hi{e Ne bomo me{ali jabolk in hru{k, a `e znotraj lesenih pasivnih hi{ so pomembne razlike. Zato naj bo izhodi{~na cena 1000 evrov na m2 tlorisa (brez 8,5 % DDV in temeljne plo{~e) zgolj in samo orientacijska. Cena PH raste in pada glede na izbiro naravnih ali mineralnih materialov. Pomembno je vedeti, da lahko s subvencijo Eko sklada celo »zaslu`imo«, saj je vi{ja od dodatnega vlo`ka. Eko sklad dodeljuje tudi kredit, prav tako nekateri proizvajalci, kot je razvidno iz tabele.

Klju~no. Zakaj je cena lesene pasivne hi{e ni`ja od preostalih tipov hi{? S cene za kvadratni meter sko~imo na ceno celotne hi{e in od{tejmo vse na zalogo zgrajene prostore. Pri PH se je uveljavil nenapisan standard, da je za vsakega stanovalca dovolj 30 m2, za {tiri~lansko druìno torej 120 m2, pogosto v dveh etaàh. Seveda so mo`ne tudi ve~je povr{ine, pri ~emer ne smemo pozabiti, da se s tem pove~ujejo vi{ina nalo`be, stro{ki ogrevanja, ~i{~enja in sploh vzdrèvanja pogosto praznih prostorov. •

Pogosta vpra{anja:

Na~rtovanje energijsko var~ne hi{e Vpra{ajte, da ne bodo drugi odlo~ali namesto vas

ana{njo gradnjo stavb te`ko primerjamo s tisto pred dvajsetimi leti. Spremenilo se je skoraj vse. [e najbolj trdovratno se dr`i prepri~anje: „^e je bilo dobro za mojega o~eta, bo tudi zame.”

Tak{no prepri~anje je prisotno le {e pri gradnji, saj se na drugih podro~jih svet strahovito hitro spreminja, novosti sprejemamo kot samoumevne. Na internet, pametni telefon, dru`bena omre`ja, digitalni fotoaparat, var~ne sijalke, elektri~ni avtomobil ali super zmogljiv ra~unalnik smo se navadili takoj. Pri gradnji stavb pa smo do novosti bolj zadràni. Razloga sta vsaj dva. Hi{o si postavimo praviloma le enkrat v ìvljenju, zato èlimo kar najbolje investirati svoj denar. Drugi razlog je v informiranosti. Dana{nja poplava – praviloma komercialnih – informacij potro{nika zmede, saj ne ve, komu verjeti. Temu se pridruùje {e oster konkuren~ni boj med posamezniki ponudniki, ki svoje izdelke kujejo v nebo, konkuren~ne pa tla~ijo v pekel. Temeljno vodilo na{e revije je strokovna informacija za na{ega bralca, zato smo pripravili kratek pregled najpogostej{ih dvomov investitorjev pri gradnji pasivne (PH) ali nizkoenergijske hi{e (NEH). Temeljna plo{~a, zrakotesnost in okna v PH so predstavljeni v posebnih ~lankih.

Ogrevanje pasivne in nizkoenergijske hi{e @e v projektni zasnovi je treba lo~iti ogrevanje prostorov od ogrevanja sanitarne vode. Za oboje moramo zagotoviti ustrezno ogrevalno napravo. Sanitarna voda je konstanta, saj ~lovek potrebuje enako koli~ino tople vode, ne gleda na tip stavbe. Pri ogrevanju pasivne hi{e moramo lo~iti med ogrevalno napravo, razvodom in grelnim telesom. Zaradi majhnih toplotnih izgub na ovoju stavbe z razmeroma velikim pasivnim ogrevanjem sonca skozi okna in notranjimi

dobitki (toplota ~loveka, svetila, ra~unalnik, zabavna elektronika) izbiramo specifi~ne re{itve. Optimalno je toplozra~no ogrevanje, pogosto v kombinaciji s prezra~evalnim sistemom za rekuperacijo zraka. Dobro se obnesejo tudi IR-paneli ali toplovodno ogrevanje na stropu ali steni. Talno ogrevanje ni primerno, saj ne more slediti hitremu son~nemu ogrevanju skozi okna. Kot ogrevalna enota se lahko uporabi toplotna ~rpalka majhne mo~i (2– 5 kW), ki lahko ogreva prostore in sanitarno vodo. Praksa poka`e, da je regulacija, ki je sposobna integrirati

Primer stenskega in stropnega toplovodnega ogrevana, ki je primerno tudi za pasivne hi{e.

ENERGIJSKO VAR^NE HI[E

Spustite naravno svetlobo v svoj dom.

Spremljanje (monitoring) dogajanja v stavbi je pomemben del kakovosti bivanja. Monitorji so razli~nih velikosti, ka`ejo lahko razli~ne parametre.

vse brezpla~ne notranje in zunanje dobitke, bolj pomembna kot izbira poceni energenta. Pasivna hi{a potrebuje tako malo energije, da se letni stro{ek za za 120 m2 ogrevanja giblje med 100 in 200 evri.

Pametne instalacije pasivne hi{e Dana{nje stavbe imajo – ne glede na tip gradnje ali energijski razred – vgrajenih vedno ve~ pametnih instalacij. Avtomatizacija pove~a bivalno ugodje in optimizira u~inkovito rabo energije. Avtomatizacija pasivne hi{e je nujna, saj le tako lahko optimalno izkoristimo pasivno son~no ogrevanje in notranje vire. Zaradi (pre)potrebnega in smelega vstopanja v `ivljenja na{ih bralcev bomo v naslednji {tevilki pametne instalacije podrobno obdelali v samostojnem prispevku.

Klasi~na hi{a - pasivna hi{a – lahko primerjamo bivanje? Ne moremo. Bivanje je po eni strani popolnoma enako, po drugi pa izrazito druga~no. Nekatera tuja podjetja omogo~ajo

potencialnim kupcem poskusno bivanje (recimo teden do dva), da ob~utijo, kaj kupujejo. V Sloveniji ne poznam takega primera, imamo pa `e dovolj dobrih primerov pasivne hi{e. Samo na portalu NEP Slovenija je predstavljenih 27 pasivnih hi{. Vse je mogo~e tudi obiskati.

Sonce in pasivna hi{a Odnos sonce–pasivna hi{a je dvojen. Pozimi je sonce zelo dobrodo{lo, saj nas brezpla~no ogreva skozi okna ali steklenjak. Poleti, v~asih tudi pozimi, pa se ga moramo ubraniti s sen~ili. Na voljo je veliko sistemov, pomembno je, da je sen~ilo vedno na zunanji strani, torej med soncem in steklom. Pogosto so sen~ila vezana na pametno instalacijo, ki sama regulira sen~enje glede na notranjo in zunanjo temperaturo.

Kak{no je „dihanje” pasivne hi{e? Ljudski izraz „dihanje” pomeni prehod notranje bivalne vlage skozi ovoj stavbe. Ne

Idealno sen~ilo je napu{~, ki je dovolj globok in prilagojen poti sonca. Investiramo enkrat, nobenega vzdr`evanja sen~il.

www.solatube.si pozabimo, da 4-~lanska dru`ina proizvede v 24 urah 10–15 litrov teko~ine, ki jo moramo spraviti iz hi{e. Prispodoba z dihanjem ~loveka je tu na mestu. ^lovek prek dihalnih organov zamenja okrog 97 % zraka, okrog 3 % pa skozi ko`o. Pasivna hi{a zamenja okrog 98 % zraka in vlage skozi prezra~evalni sistem, do 2 % pa skozi ovoj stavbe. Zato morajo biti plasti materialov ovoja stavbe skrbno domi{ljene, da omogo~ajo prehod vlage. V praksi se temu „dihanju” pogosto daje pretiran pomen, predvsem zaradi komercialnih interesov.

Kako je z akumulacijo toplote ali hladu pasivne hi{e? Sposobnost akumuliranja je odvisna od specifi~ne gostote materiala. Akumulacija

ENERGIJSKO VAR^NE HI[E novesje prezra~evanja, skozi napo bi neposredno izgubljali notranjo toploto. Pri pravilnem dimenzioniranju sistema se lahko v kuhinji predvidi kratkotrajno pospe{eno prezra~evanje, ki ga vklopimo in izklopimo z gumbom.

Kamin pasivne hi{e Pogosta dilema je povezana tudi s kaminom. Da ali ne? Tehni~no je to mogo~e, saj na trgu obstaja nekaj modelov zrakotesnih kaminov. Vgradnja kamina pa ni smiselna, saj nam bo podra`ila gradnjo, zagotavljanje zrakotesnosti bo vedno vpra{ljivo, najve~ji paradoks pa je v dejstvu, da nam bo `e nekaj polen pregrelo hi{o.

Bivalni in pomo`ni prostori

Pogled v notranjost rekuperatorja – vra~anje odpadne toplote.

pri hi{i je lahko prednost ali pomanjkljivost. Dejstvo je, da imajo zidane PH dva- do trikrat ve~jo akumulacijsko sposobnost kot lesene. Marsikdo je prepri~an, da je velika akumulacijska sposobnost pasivne hi{e prej pomanjkljivost kot prednost. V primeru akumulirane toplote v tlaku in stenah moramo pri zimskem son~nem dnevu stavbo ohlajati, kar je energijski nesmisel.

{tevilki bomo temu namenili poglobljen ~lanek, za zdaj pa le informacija, ki omogo~a testiranje prezra~evalnega sistema v realni situaciji. Na portalu NEP Slovenija je 73 stavb iz celotne Slovenije. Ni bolj{e informacije, kot je obisk uporabnika, ki mu sistem zagotavlja visoko kakovost bivanja. Po obisku bo odlo~itev lahka.

Prezra~evanje in kuhinjska napa Prezra~evanje pasivne hi{e Kljub temu, da je prezra~evanje z rekuperacijo sestavni in bistveni del PH, se okrog tega pletejo razli~ne legende. V prihodnji

Pasivna hi{a z vgrajenim centralnim prezra~evalnim sistemom z rekuperacijo ne potrebuje kuhinjske nape. Celo neza`elena je. Ustvarila bi namre~ nerav-

Shema centralnega prezra~evalnega sistema z rekuperacijo. Temno rde~e cevi dovajajo zunanji zrak v prostore, odpadni zrak pa se skozi oran`ne cevi sesa iz obremenjenih prostorov (kopalnica, strani{~e, kuhinja).

Pasivne hi{e praviloma nimajo kleti, zato se pojavljajo upravi~ena vpra{anja, kje naj bodo gara`a, shramba za hrano, ropotarnica ... Praviloma vedno lo~imo ogrevane bivalne prostore od pomo`nih neogrevanih. To lahko naredimo tako, da so ti prostori povezani v eni stavbi (a lo~eni z razli~no debelimi izolacijami in zrakotesnostjo), dobra re{itev je povezovanje treh „prostorov”, kot je razvidno na fotografiji spodaj desno. Re{itev obstaja tudi za vse, ki potrebujejo klasi~no klet (pod hi{o). V tem primeru se naredi klasi~na klet, ki ima vhod z zunanje strani, nad stropom pa se naredi klasi~na temeljna plo{~a, na kateri se postavi PH. Na desni strani je dobro toplotno izolirana hi{a, na levi so pomo`ni prostori ni`jega energijskega razreda. Obe stavbi povezuje streha, pod katero je odprt parkirni prostor. • Energetski svetovalec Bojan @nidar{i~

Na desni strani je dobro toplotno izolirana hi{a, na levi so pomo`ni prostori ni`jega energijskega razreda. Obe stavbi povezuje streha, pod katero je odprt parkirni prostor.

ENERGIJSKO VAR^NE HI[E

Temeljna plo{~a za novogradnjo Vsaka zgradba ima temelje, ki morajo prenesti stati~ne – ob potresu tudi dinami~ne – zahteve terena in stavbe. Potreba po ve~ji energijski u~inkovitosti je v gradbeno operativo prinesla nove oblike temeljenja, materiale in na~ine gradnje. Investitorji, projektanti in izvajalci morajo zato slediti trendom razvoja, kjer je temeljna plo{~a – v resnici je to temeljna blazina – trenutno najbolj{a odlo~itev.

Temelj je osnova vsake stavbe Pasovni temelji se po~asi umikajo, danes se za nove stavbe najbolj pogosto uporablja temeljna blazina. Pri pasivnih in nizkoenergijskih stavbah je obvezna, saj edino z njo dose`emo zahtevane toplotne karakteristike ovoja stavbe in re{imo dve bistveni te`avi temeljenja. To sta toplotna izolacija brez toplotnih mostov in povsem za{~itena hidroizolacija. Ne pozabimo, da je del pod stavbo (in ob zasutem delu stavbe) po kon~ani gradnji nedostopen, zato nas (ne)pravilnost izvedbe spremlja za vse ve~ne ~ase. Temeljna blazina je univerzalna re{itev za vse tipe stavb, saj je enaka za zidano ali leseno hi{o. Popolnoma nepotrebne so dileme glede posedanja (deformacije) toplotne izolacije, kar se preveri pri proizvajalcih, ki morajo imeti za izbrano izolacijo dovoljenja za vgradnjo pod temeljno plo{~o. Pravilno na~rtovana in zgrajena stavba bo enako stabilna kot pri pasovnih temeljih.

Pri izbiri materiala za vse plasti temeljne blazine je pomembna tudi potresna varnost. Predvsem pri ni`jih objektih se izpostavlja problem zdrsa, ki ga re{ujemo s temeljno blazino Seismic, na primer (na fotografiji).

Sestava temeljne blazine Izvedba temeljne blazine zagotavlja gradnjo brez izgube energije v predelu temeljev, saj je celotna armiranobetonska temeljna plo{~a ovita v toplotno izolacijo. Tak{na izvedba je nujna za pasivne oziroma skoraj ni~energijske stavbe, ki jih bomo morali graditi najpozneje po letu 2020. Sestavo temeljne blazine prepustimo strokovnjaku, ki bo dolo~il tudi obe za~etni plasti: stisnjeno gramozno nasutje (tampon) in podlo`ni beton. Sledi prva plast toplotne izolacije primerne tla~ne trdnosti. Za stanovanjske hi{e do dveh eta` obi~ajno zadostuje 40 ton/m2 (400 kPa). Sledi hidroizolacija, ki mora biti dvostransko samolepilna in preverjena na napetosti zdrsa med potresom. Tako dobimo kompozit, enotno delujo~o temeljno blazino, ki se tudi na potresnih tleh odli~no obna{a. Z dobro izvedeno drena`o okrog stavbe zagotovimo hiter odvod vode in manj{i vpliv vlage na sicer skoraj nevpojno toplotno izolacijo iz XPS.

kako jih pravilno sestaviti v celoto. Tu ni mesta za doma~e improvizatorje, delo prepustimo strokovnjakom. Projektant bo s projektom postavil pravila in izbral sestavo, izvajalec bo po teh navodilih izvajal. V primeru dileme se bo posvetoval s projektantom, nadzornim ali s proizvajalci komponent (sistema), ki re{itve zagotovo najbolje poznajo. Za hi{e, ki dosegajo najvi{je energijske standarde (nizkoenergijska, pasivna, skoraj ni~energijska, aktivna ali + hi{a), se debelina izolacije iz XPS pod temeljno plo{~o giblje med 20 in 30 cm. S cenovnega vidika je sistem z dvoslojno izvedbo toplotne izolacije in vmesno dvostransko samolepilno hidroizolacijo optimalna nalo`ba.

Kaj se dogaja v Sloveniji? Razveseljivo je, da se za temeljno blazino poleg investitorjev v pasivne in nizkoenergijske hi{e odlo~a vedno ve~ investitorjev v energijsko manj u~inkovite. Argumenti so najmanj {tirje: 1. Dobri projektivni biroji, izvajalci in nadzorniki so dovolj strokovno usposobljeni. 2. V Sloveniji imamo tudi doma~e ponudnike sistemskih re{itev za celotno izvedbo temeljne blazine. 3. Temeljna blazina re{i vse teàve toplotnih mostov, hidroizolacije in drenaè, s katerimi se spopadamo pri pasovnih temeljih. 4. Cenovno je ugodnej{a re{itev kot pasovni temelji. Fibran je bil prvi, ki se je – poleg preostalih produktov – specializiral za temeljne blazine. Imajo kar nekaj razvitih in v praksi preizku{enih re{itev. Na voljo so tudi tuji sistemi, predvsem tistih ponudnikov, ki trìjo toplotnoizolacijske opa`ne elemente, popularno imenovane izolacijski zidaki. Ti ponujajo elemente za gradnjo celotne hi{e: temeljno blazino, obodne in notranje nosilne zidove, medeta`no plo{~o in streho. V Sloveniji poznamo vsaj dva (Wolf, Izodom). Kot nosilno toplotno izolacijo za temeljne plo{~e uporabljajo Peripor, ki je posebej za vgradnjo v zemljino razvit EPS. Enako kakovost toplotne izolativnosti in nosilnosti lahko z ve~jo debelino doseèmo s penjenim steklom, ki ga za svoje hi{e uporablja podjetje Arhem. Pri odlo~anju je lahko pomembno, da Glapor nima na voljo podatkov o potresni odpornosti, kar je za proizvajalce z nem{kega obmo~ja tudi obi~ajno. Vsaka od navedenih toplotnih izolacij (XPS, EPS, penjeno steklo) ima specifi~ne zahteve, zato je sodelovanje s proizvajalcem ali usposobljenim projektantom nujno za kakovostno izvedbo temeljne blazine. • Energetski svetovalec Bojan @nidar{i~

Material za temeljno blazino Materiali za temeljno blazino so poznani, manj poznano pa je,

Podjetje JUBHome ima – kot edini slovenski proizvajalec – razvito ponudbo za celotno hi{o iz toplotnoizolacijskih zidakov iz EPS in Peripora. Za~eli so s toplotnoizolacijsko kadjo za temeljno plo{~o, preizku{eno na potresno odpornost pri FGG v Ljubljani.

ENERGIJSKO VAR^NE HI[E

Zrakotesnost pasivne hi{e

si poznamo prepih skozi netesne stike pri oknu, te`je pa si predstavljamo, da lahko „pu{~a” tudi skozi vti~nico, sifon v kopalnici, klju~avnico na vratih ali na stiku temeljne plo{~e in zunanje stene. Hitrosti tega nekontroliranega gibanja zraka so majhne in ljudem nezaznavne. Ker delujejo 24 ur na dan, skozi njih izgubljamo toploto, zaradi kondenzacije je na takih mestih pogosta plesen. Tehnologija gradnje stavb v pasivnem standardu je temu naredila konec, saj predpisi dolo~jo kakovost zrakotesnosti ovoja stavbe. Material za tesnjenje so folije in tesnilne mase, postopek, s katerim preverjamo kakovost zrakotesnosti, pa se imenuje „Blower door” test.

Zakaj je zrakotesnost pomembna? Zrakotesnost hi{e je pomembna za energijsko var~nost in prepre~evanje po{kodb, ki lahko nastanejo zaradi kondenzacije vlage na netesnih mestih.

Kontrolirano prezra~evanje Za kakovost bivanja – te si vsi `elimo – je zagotovitev zrakotesnosti v standardu pasivne hi{e dobra osnova, ki pa ni zadostna. Za kakovostno bivanje potrebujemo v stavbi ustrezno koli~ino zunanjega zraka in idealno relativno vlago v zraku. Prezra~evalni sistem z rekuperacijo nam – skupaj z znanjem izvajalcev – zagotovi oboje.

Kje tesnimo stavbo? Pri stavbi poznamo dve tesnilni ravni. Osnovna je na notranji strani oboda stavbe, kjer tesnimo vse stike med gradbenimi elementi. Druga, to je protivetrno tesnjenje na zunanji strani toplotne izolacije, je novej{a. Praksa je namre~ pokazala, da

Salon: Juhartova 19, SI-3311 Šempeter, Ulica 15. maja 2b, 6000 Koper T: 03 700 17 96, F: 03 700 17 97, E: info@kamini.si, I: www.kamini.si

Poskrbimo za prijetno vzdušje in kulinarične užitke.

v nekaterih primerih notranje tesnjenje ni dovolj. Pri uporabi celulozne izolacije in kamene ali steklene volne lahko veter podhlaja toplotno izolacijo. U~inek je primerljiv s ~lovekom, ki ima v vetru sicer debel pulover, a ga bo brez vetrovke zeblo.

Kje tesnimo instalacije? Dana{nje stavbe imajo nekaj klasi~nih, nekaj pa tudi novej{ih instalacij. Med klasi~ne spadajo vodovod, kanalizacija, elektrika, pogosto tudi plin. Med novej{e pa spadajo priklju~ki IKT (TV, internet) in prezra~evalni sistem. Vse te hi{ne instalacije se morajo povezati z zunanjo infrastrukturo. Idealno je, da vsaka zunanja instalacija vstopi v stavbo (znotraj zrakotesne plasti) le enkrat. V praksi sta uveljavljena dva principa. Prvi je enoten ja{ek za vse instalacije. Pomanjkljivost je v velikosti, saj je treba poskrbeti za varnostne re`ime (elektrika in voda se od nekdaj ne marata). Prednost tega sistema je, da la`je naredimo en dober zrakotesen vstop. Druga mo`nost je, da vsako notranjo instalacijo pove`emo z zunanjo

ENERGIJSKO VAR^NE HI[E popolnoma lo~eno od preostalih. Notranje instalacije vedno vodimo znotraj zrakotesne ravnine. V praksi se je uveljavila okrog 5 cm debela instalacijska ravnina, ki je takoj za stensko ali stropno oblogo. Ne pozabimo {e na zunanjo elektri~no napeljavo. Glede na to, da so elektroomarice zunaj objekta, je idealno, da naredimo notranji in zunanji razvod, torej znotraj in zunaj notranje zrakotesne ravnine.

Kdaj se izvaja test zrakotesnosti? Vedno vsaj enkrat, ko je gradnja zaklju~ena. Ta test tudi dokazuje, da je stavba zgrajena v okviru predpisanih zahtev. To je pogoj za izpla~ilo subvencije Eko sklada in za izdajo certifikata pasive hi{e. Test zrakotesnosti je priporo~ljiv, tudi ~e certifikata in subvencije ne potrebujemo. Praviloma se izvajajo tudi vmesne meritve, saj je takrat

Parna ovira predstavlja zrakotesno ravnino, ~e je dobro zlepljena z zanesljivimi lepilnimi trakovi.

{e ~as, da se netesna mesta odkrijejo in preprosto zatesnijo.

Kako se testira? Na vrata (obi~ajno vhodna) se vstavi ventilator, ki v vseh prostorih in vseh etaàh stavbe ustvari nadtlak ali podtlak. Pri nadtlaku bomo merili netesnost zunaj stavbe, pri podtlaku pa znotraj stavbe. Merimo na dva na~ina. Anemometer nam pokaè hitrost zraka, ki prodira skozi netesna mesta. Z njim pregledamo najbolj kriti~na mesta okrog oken, instalacij in preostale preboje stavbe. Preveri se tudi stike gradbenih elementov, kot so stik zunanje stene s temeljno plo{~o in stropom ter stike strehe z obodnimi stenami. Drugi – vizualni – test pa naredimo z umetno meglo. Tudi tega lahko delamo od zunaj ali od znotraj. V tem primeru netesno mesto vidimo. Testiranje in popravljanje netesnih mest se ponavlja toliko ~asa, dokler ni doseèn zahtevani standard. • Energetski svetovalec Bojan @nidar{i~

Kriti~na mesta

Zrakotesnost zagotavljajo ustrezne OSB plo{~e, pomembno je skrbno stikovanje z lepilnimi trakovi. Obvezna je tudi zrakotesna vgradnja okna.

Folija okrog okna je del sistema RAL-monta`e.

Cevi morajo biti prilepljene na zrakotesno ravnino, da ne predstavljajo netesnih mest.

Teh mest je v vsaki stavbi veliko. Na{tejmo le najbolj pogosta, kjer lahko ob nepazljivosti naredimo najve~je napake: • celoten ovoj stavbe, kar pomeni vsi stiki obodnih sten s temeljno plo{~o, medeta`no konstrukcijo in streho; • stik zunanjih in notranjih sten; • stavbno pohi{tvo (okna, zunanja vrata); • parna ovira pri mansardnem stanovanju. Ne pozabimo, da {pirovci iz rezanega lesa nenehno delujejo (se zvijajo) in razpokajo; • vse povezave notranjih instalacij z zunanjo infrastrukturo; • vse instalacije, ki morajo imeti zunanji del (zvonec, videonadzor, senzorji gibanja ali temperature, alarm, dviganje ali spu{~anje sen~il, zunanja razsvetljava ...); • vsi preboji, kot so dimnik, kanalizacijski oddu{nik, povezava s sprejemniki son~ne energije, de`evnica; • vstop zunanjega zraka in izstop notranjega pri prezra~evanju z rekuperacijo; • pri monta`i opreme (recimo vise~e omarice v kuhinji) na zunanjo steno lahko z vijakom hitro prebijemo zrakotesno plast; • pred polaganjem zaklju~ne talne obloge (parket, keramika ...) vedno preverimo zrakotesnost.

ENERGIJSKO VAR^NE HI[E

10 glavnih lastnosti naravne toplotne izolacije

ÂťN

aravnoÂŤ, `e sama beseda izzove ure in ure debat. Kaj je naravna toplotna izolacija in kak{ne so njene prednosti pred drugimi izolacijskimi materiali? Odli~ni smo v merjenju in primerjanju fizikalnih koli~in, kot je na primer toplotna prevodnost, kaj pa bolj{e po~utje ob naravnih materialih, ga znamo izmeriti? Naravne toplotne izolacije

Te`ko oporekamo nekomu, ki trdi, da je prakti~no vsaka toplotna izolacija naravna, saj je pridobljena iz narave, pa ~eprav iz kamenin in z visokimi vlo`ki energije. Ali alternativa, ki pravi, da je naravna izolacija le tista, ki jo vzamemo neposredno iz narave in jo z minimalnimi obdelavami oz. spremembami vgradimo v stavbo. V nadaljevanju obravnavamo prete`no naravno toplotno izolacijo, ki v neki obliki `e obstaja v naravi in ji z ustreznimi obdelavami zagotovimo njeno funkcionalnost in skladnost z veljavnimi standardi ter predpisi (npr. ognjevarnost). Pri pregledu ponudbe naravnih toplotnih izolacij se najpogosteje sre~amo z naslednjimi materiali: celuloza, bomba`, lesna volna in lesna vlakna, ov~ja volna, konoplja, slama, lan, pluta, trstika. Iz materialov izdelujejo izolacijske plo{~e (npr. plo{~e iz lesnih vlaken), lamele, role, kosmi~e (npr. celulozni kosmi~i). Nekateri proizvajalci so tudi lokalni, slovenski.

Lastnosti naravnih toplotnih izolacij Lastnosti naravnih toplotnih izolacij, ki jih ponudniki pogosto izpostavljajo tudi kot prednosti pred klasi~nimi materiali, so naslednje: 1. Uporabljen je naravni material, ki praviloma ne zahteva visokih vlo`kov energije ali vode v procesu predelave, obremenjevanje s toplogrednimi plini pa je nizko (pomembno: obstajajo tudi izjeme, ki temu ne sledijo). 2. Naravno uravnavanje vlage, izolacija ÂťdihaÂŤ (nekateri izolacijski materiali, npr. ov~ja volna, imajo edinstvene sposobnosti uravnavanja vlage). 3. Odli~na lastnost faznega zamika, kar omogo~a da se notranjost stavbe ob vro~em poletnem soncu kasneje segreje in pozimi stavba kasneje ohladi. 4. Uporabljeni so reciklirani materiali (za nekatere izolacije se uporablja reciklirana surovina, npr. star papir za celulozno izolacijo, stara bomba`na obla~ila za bomba`no izolacijo). 5. Materiali niso toksi~ni oz. so nizko toksi~ni. 6. Zmanj{anje toplotnih mostov (tu prednja~ijo predvsem izolacije, ki se lahko vpihavajo ali nana{ajo na stene strope in zaradi na~ina nana{anja zapolnijo vse {pranje in mo`ne oblike ter tako zmanj{ajo toplotne mostove). 7. Ustrezna oz. primerljiva toplotna prevodnost z drugimi materiali. Vrednost toplotne prevodnosti za navedene materiale se giblje med 0.030 W/mK in 0.060 W/mK. 8. (Bio)Razgradljivi izolacijski materiali po kon~ani `ivljenjski dobi oz. primerni za enostavno uni~enje (pomembno: obstajajo izjeme, ki imajo dodane posebne snovi, ki ote`ijo odlaganje ali razgradnjo odpadka). 9. Dobra zvo~na izolacija in akusti~ne lastnosti. 10. Vgrajevanje naravnih izolacijskih materialov ve~inoma ne zahteva posebne za{~itne opreme.

Primer `e vgrajene lanene izolacije med konstrukcijo v mansardi.

To je samo nekaj razlogov zakaj se ~edalje ve~ investitorjev odlo~a za naravne izolacijske materiale. Prednost ni samo v okolju prijaznih lastnostih, ampak tudi drugih tehni~nih in fizi~nih lastnostih, ki so primerljive s klasi~nimi materiali. Nenazadnje poznavalci in lastniki poudarjajo prijetno bivalno klimo in dobro po~utje, kar ob vsem napredku {e vedno te`ko izmerimo. Kljub naravnim materialom se je treba zavedati, da ima prakti~no vsaka naravna toplotna izolacija kak{en dodatek, bodisi za ve~jo strukturno stabilnost, za ognjevarnost, proti plesnim, insektom, moljem, gnitju, vlagi in podobno (primeri dodatkov: borova sol, amonijev fosfat, polimeri). Dobra stran dodatkov in razvoja na tem podro~ju je, da proizvajalci tudi za dodatke posku{ajo ~edalje bolj uporabljati okolju prijazne snovi. O tem se pozanimajte pri ponudnikih. Pri vgradnji naravnih izolacij je treba zagotoviti zadostno zra~nost izolacije oz. konstrukcije, da se vlaga ne zadr`uje v izolaciji in s tem poslab{a lastnosti in trajnost izolacije.

V razmislek Nedvomno so ~asi, ko smo pri investiciji v toplotno izolacijo preverjali le toplotno prevodnost in debelino, mimo. Investitorji so dobro seznanjeni z lastnostmi toplotnih izolacij. Po~asi se vzpostavlja tudi zavedanje, da je potrebno opazovati celoten `ivljenjski cikel toplotne izolacije. Torej od izvora, proizvodnje materiala, porabljene energije pri proizvodnji, onesna`enja vode in zraka pri proizvodnji, transporta, energetske u~inkovitosti vgrajene izolacije, trajnosti izolacije, na~ina odlaganja oz. mo`nosti recikliranja izolacije. @al so ti podatki te`je dostopni in jih morda ni mo`no pridobiti od vsakega ponudnika. @al tudi naravno ni vedno najbolj{e. Bomba` na primer velja za naravno toplotno izolacijo, vendar se

ENERGIJSKO VAR^NE HI[E

Celulozna izolacija Diha, ni toksi~na, je ekolo{ka, poleti vas hladi,... Celulozna izolacija se ne poseda Glede na debelino, oziroma vi{ino celulozne izolacije izberemo gostoto vpihovanja, s ~imer dose`emo, da se izolacija ne poseda.

Celulozna izolacija ne gori Kosmi~i celulozne izolacije so impregnirani z borovo soljo. ^e pride celulozna izolacija v stik z ognjem zoogleni. Uvr{~a se v po`arni razred B2, enako kot steklena volna.

Zapolni ves prostor

Recikliran celulozni kosmi~ za vpihovanje. Z vpihovanjem uravnavamo gostoto in tesnost izolacije.

pri klasi~ni proizvodnji bombaà uporabi velike koli~ine fitofarmacevtskih sredstev, ki onesnaùjejo tla in vodo. Razvoj gre naprej, v prihodnje lahko pri~akujemo {tevilne izbolj{ave na tem podro~ju, standardizacijo in pomembne dose`ke tudi na podro~ju »umetnih« izolacijskih materialov. Pred kratkim je bilo na primer s strani Biotehni{kega centra Naklo (Toma` Levstek) prikazano, kako je lahko material - penjeno steklo, bolj okoljsko sprejemljiv od marsikaterega naravnega materiala, ~e pri tem upo{tevamo okoljske kazalnike, kot so: poraba energije, poraba sladkovodnih virov, potencial zakisanja, evtrofikacijski potencial, toplogredni potencial, potencial razgradnje ozona. Zaklju~imo lahko, da je iz vidika opazovanja celotnega ìvljenjskega cikla izolacije in okoljske sprejemljivosti, nakup naravne toplotne izolacije praviloma bolj{a izbira od klasi~nih izolacij. ê pa primerjamo zgolj fizikalne lastnosti izolacij pa so enkrat v prednosti naravne izolacije, drugi~ klasi~ne. Morda pa bomo znali v prihodnosti z vsem napredkom izmeriti tudi dobro po~utje ~loveka in zdravstveno neopore~nost materialov. • TR

Vpihuje se z veliko koli~ino zraka s pritiskom. Ko preide v votel prostor, se skupaj z zrakom vrtin~i in i{~e prosto pot. Kamor lahko uide zrak, tja nese s seboj tudi celulozno izolacijo. Seveda izolacije ne vpihamo v vsako {pranjo, a zapolni ve~ino votlega prostora, v vsakem primeru ve~ kot izolacija v plo{~ah. Celulozna izolacija se prilagodi vsaki obliki, tudi ukrivljenim {pirovcem, `ebljem, vijakom...

Vgradnja celulozne izolacije Celulozna izolacija je nadvse primerna za novogradnje in starej{e zgradbe, tako za nizkoenergijske in pasivne hi{e. Vpihuje se v ostre{ja vseh vrst, medeta`ne plo{~e (strop), lahko jo prosto nasujemo po neposeljenem podstre{ju, in jo vgradimo v stene ali tla. Na~in gradnje se prilagodi prostoru, kamor je potrebno vgraditi izolacijo. Pri vgradnji celulozne izolacije v ostre{ja in pri prostem nasutju po neposeljenih podstre{jih izolacijo vpihujemo s cevjo, medtem ko pri vpihovanju v stene uporabljamo vpihovalno pi{tolo. VPIHOVANJE S CEVJO je najpogostej{i na~in vgradnje, ki poteka z vrha podstre{ja ali iz notranjega dela skozi parno oviro. Cev potisnemo v prazen prekat skoraj do konca. Ko je v prostoru dose`ena primerna gostota

izolacije, cev rahlo izvle~emo navzven, ter ponovimo postopek vpihovanja. VPIHOVANJE S VPIHOVALNO PI[TOLO je primerno za vpihovanje v stene. Na vrhu stene izvrtamo odprtino in nato vanjo vstavimo vpihovalno pi{tolo. Smer vpihovanja celulozne izolacije najprej usmerimo navzdol, ob zapolnitvi stene, pa jo usmerimo {e v zgornja kota stene in tako dose`emo enakomerno gostoto izolacije v celotnem prostoru. PROSTO POSUTJE izberemo, ~e izoliramo raven strop ali tla objekta. Celulozno izolacijo nasujemo v debelini 30 – 50 cm v homogeno izolacijsko plo{~o. Ker ob tem gostote celulozne izolacije pri posutju ne moremo uravnavati, je ta manj{a kot pri vpihovanju v stene ali ostre{ja. Pri~akuje se tudi nekaj posedanja izolacije, zato se na ravne povr{ine nasuje vsaj 15 % ve~ materiala kot sicer.

Koristi ne moremo spregledati: - sestoji se iz naravnega materiala, - je cenovno ugodna izolacija, - omogo~a vgradnjo brez toplotnih mostov, - se ne poseda, - celulozna izolacija uravnava vlago, »diha« (toplotna stabilnost), - dose`ena je odli~na zvo~na izolativnost, - vgradnja je hitra in natan~na, - dose`en fantasti~ni fazni zamik (brez pregrevanja ter ohlajanja prostorov). • Ve~ na www.zaloznik.si, ali po tel.: 041 653 908

Promocijsko sporo~ilo

Izolacija iz lesnih vlaken je primerna za stre{ne, stenske in stropne konstrukcije znotraj stavbe (Thingermejig).

ENERGIJSKO VAR^NE HI[E

Nov kompozitni material bi Blob VB3 â&#x20AC;&#x201C; lahko drasti~no zni`al cene Inovativno stanovanje jajce toplotne izolacije Belgijskim arhitektom je Iznajdba bi lahko spro`ila uporabo naravnih izolacij

ednarodna ekipa znanstvenikov, med njimi tudi sodelavec IJS-ja Andra` Kocjan, je razvila kompozitni nanomaterial, ki bi lahko dramati~no zni`al ceno toplotne izolacije stavb.

Le celuloza, grafen in glina so potrebni za sestavo novega izolacijskega materiala. Nova visokoporozna pena izkazuje odli~ne lastnosti v gradbeni{tvu

Novi kompozitni material iz naravnih nanomaterialov celuloza, grafen oksid, glina Z Instituta Joèfa Stefana so sporo~ili, da je novi kompozitni material sestavljen iz obnovljivih poceni nanomaterialov - celuloze, grafenovega oksida in gline nanometrskih dimenzij in bi lahko dramati~no zniàl ceno toplotne izolacije stavb z visoko energijsko u~inkovitostjo. Toplotna izolacija stavb doprinese ve~ kot 10 odstotkov prihranka celotne porabe energije. Toplotnoizolacijski materiali morajo biti mehansko trdni, slabi prevajalci toplote in pa tudi negorljivi. Slednja lastnost se navadno doseè oziroma izbolj{a z dodatkom halogeniranih spojin, ki pa so zelo strupene. Uporabljeni materiali morajo biti odporni na vlago, njihova uporaba preprosta, vizualna podoba pa se mora prilagoditi fasadi stavbe in ne sme posegati v elemente arhitekturne dedi{~ine. Ekipi znanstvenikov je vse to uspelo, saj so pene manj toplotno prevodne od zraka ter drugih toplotnoizolacijskih

dr. ANDRA@ KOCJAN, Institut Jo`ef Stefan. Foto: tromba.si

materialov. Druga~e od t. i. stiropora, pri katerem je potreben dodatek strupenih snovi za izbolj{anje negorljivosti, in aerogelov silicijevega oksida, ki so zelo krhki, pa so pripravljene tudi brez do okolja neprijaznih dodatkov, so negorljive in ultralahke, a mehansko izredno trdne. Poleg vseh tehnolo{kih prednosti omenjenih pen bi lahko nizka cena uporabljenih naravnih materialov privedla do pomembnega koraka v trajnostnem razvoju in pozitivnem ekolo{ko-energetskem u~inku pri toplotni izolaciji stavb, so {e zapisali. â&#x20AC;˘ Vir: http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/ nov-kompozitni-material-bi-lahko-drasticnoznizal-cene-toplotne-izolacije/350358

uspelo v velikansko jajce, ki meri le 20 m2, stisniti vse osnovne komponente normalnega stanovanja.

Velikansko jajce z imenom Blob VB3 je narejeno iz poliestra, veliko je le 20 kvadratnih metrov, a ima kuhinjo, kopalnico in spalnico. Dizajn je bil prvotno zasnovan kot re{itev za italijansko dizajnersko podjetje, ki se je trudilo, da bi dobilo lokacijsko dovoljenje za podalj{anje pisarne. Jajce je preprosto mobilno, lahko ga odpeljete s sabo na po~itnice ali pa na vrt ter se lahko uporabi kot pisarna ali kot po~itni{ka hi{ka. In ko se pri`gejo lu~i, ima jajce v sebi tako prijetno svetlobo, kot da je rumenjak. Da je po~utje {e bolj{e, se lahko vrata dvignejo in poleg odprtega prostora nastane tudi klopca za posedanje in u`ivanje ter se opti~no pove~a prostor. Bi imeli tak{no hi{ko na vrtu? â&#x20AC;˘ Vir: http://siol.net/trendi/dom/kuhinja-spalnica-in-kopalnica-stisnjene-v-veliko-jajce-foto-133633?image=4

ENERGIJSKO VAR^NE HI[E

Sodobno okno â&#x20AC;&#x201C; kam gre razvoj

a sre~anju v nem{kem Rothenburgu so se zbrali proizvajalci oken, projektanti in vizionarji ter ugotavljali trenutno stanje tehnike in napovedovali okenski razvoj do 2030. Dana{nja okna z okvirji iz lesa in kombinacijo les-kovina so varna in uporabna, ekolo{ko ustrezna, v kombinaciji s prezra~evanjem pa zagotavljajo odli~ne bivalne pogoje. Pogled v prihodnost

Predavatelji so udeleèncem predstavili lastnosti bodo~ih oken v prihodnjih plusenergijskih hi{ah. Kljub popolni avtomatizaciji bo tudi jutri{nji uporabnik èlel ob~asno prevzeti nadzor in okna upravljati tudi ro~no. Poleg izbolj{ane protivlomne varnosti bo lastnik potreboval tudi izbolj{ano za{~ito svoje zasebnosti, kar bodo zagotovila okna z elektromagnetno za{~ito proti prislu{kovanju. Vzdrèvanje oken bo nepotrebno, saj bodo povr{ine za{~itene z odpornimi nanopremazi, energetske lastnosti pa ob~utno izbolj{ane.

Ogrevalno okno

Sodobni stroji obdelujejo les okvirja okna do stotinke natan~no

V novem svetu obnovljivih energij in razpr{ene energetske oskrbe ter akumulacije energije bodo okna in stekla postala pomemben steber preskrbe z energijo. Nove konstrukcije z vakuumskimi in preplastenimi stekli z izjemno nizko toplotno prehodnostjo U 0,2 W(m2K) in visoko G vrednostjo, ki ozna~uje zmo`nost vstopa dolgovalovnega son~nega sevanja skozi stekla. Danes sta ti vrednosti obratnosorazmerni, ~e ima okno dober U ima slab G in obratno. Danes izjemno te`ki paketi stekel, v ve~jih oknih tehtajo do 400 kg, bodo postali la`ji. Termi~no prednapeta stekla bodo opremljena s prilagodljivo prozornostjo in s sistemi za vodenje svetlobe. V poslovnih in javnih zgradbah zna{ajo ~i{~enje, klimatiziranje in razsvetljava najve~ji del stro{kov. Prilagodljivost bodo~ih okenskih sistemov bo povzro~ila izbolj{anje klimatskih pogojev, zmanj{ala obolevnost in omogo~ila prilagajanje posameznih delov stavbe trenutnim `eljam.

Zra~enje kljub nevihti Okna bodo opremljena z novim okovjem, ki bo omogo~alo ro~no ali avtomatsko krmiljenje, v oknu vgrajena tipala pa bodo centralni enoti sporo~ala, ali gre za vlom, veter ali nevihto. Ko bodo dose`eni pravi pogoji, bo stavba zra~ena, zni`anje temperature bo izvedeno s samodejnim no~nim prezra~evanjem. Korist bodo imeli tudi starej{i in invalidi, saj bodo okna reagirala na glasovne ali daljinske ukaze. Na ve~jih fasadah bodo {ipe delovale kot prozorni LED zasloni, ki bodo prostore zatemnjevali, na zunanji strani pa predvajali reklamna sporo~ila.

Znanje iz avtomobilskega podro~ja Vozila imajo `e danes vgrajene elektromehanske pogone, ki omogo~ajo odpiranje oken in vrat, kar bo tudi na stavbnem pohi{tvu v bodo~e samoumevno. Poleg hladilnikov in videotehnike bodo tudi okna povezana v sistem pametnih stavb in zajemala potrebne podatke iz interneta stvari. Samou~ljivi sistemi bodo vedno nastavili okna tako, da bo bivalno okolje ugodno osvetljeno, ogreto, hlajeno in prezra~eno. Kljuke za ro~no upravljanje bodo delovale antibakterijsko, ~i{~enje oken in mazanje okovja pa bo stvar preteklosti. Kljub

Varovalno okovje z jekleno vrvjo ki zadr`i krilo ob morebitnem lomu

vsej tehniki pa domnevajo, da bo leseni okvir ostal zanimiv in v izdelek prinesel vsaj del `ive narave in topline. Tudi varnostna stekla so izdelana kot v avtomobilu, z vmesno elasti~no varovalno folijo.

Zmanj{evanje uporabe virov Pomanjkanje bo povzro~ilo rast cen surovin, posledica pa bo okolju prijazna izdelava in recikliranje. Proizvodnja bo ~im bolj okolju prijazna, skoraj brez emisij, izdelki pa bodo trajni in zanesljivi. Okna so è danes visokotehnolo{ki proizvod, ki è dolgo ne sluì samo pogledu v zunanjost stavbe. Sodobni lepljenci za okenske okvirje imajo vedno bolj{e izolacijske lastnosti, uporaba lesa in aluminija pa se è nekaj let kaè kot kombinacija bodo~nosti. â&#x20AC;˘ Tihec

Lesena pasivna hi{a Mateja [melcerja je predstavljena tudi na portalu NEP Slovenija. (foto osebni arhiv)

Pasivna skeletna hi{a

Les je bil prva in edina izbira

a lastnika pasivne skeletne hi{e v Zbiljah pred za~etkom gradnje novega doma ni bilo dileme: les je bil prva in edina izbira, pasivni standard pa logi~na posledica dejstva, da se `e vrsto let ukvarja s prezra~evalnimi sistemi, zelo dobro pozna njihove prednosti in z argumenti, ki jim je te`ko oporekati, zagovarja njihovo vgradnjo. Primer pasivne hi{e »Veliko ~asa sem pre`ivel tako v zidanih kot tudi v lesenih novogradnjah, razlika med po~utjem v prvih ali drugih je ogromna,« pravi Matej [melcer. V njegovi neogrevani hi{i – predstavljena je tudi na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra.si) – je bilo pozimi, ko so mojstri opravljali zaklju~na dela, okrog 17 stopinj Celzija. Razlog je, seveda, na

dlani: kakovostno izdelan in izdaten toplotni ovoj hi{e, ki se za~ne pod temeljno plo{~o in poteka neprekinjeno vse do strehe.

Za ogrevanje pasivne hi{e 250 evrov na leto Pod temeljno plo{~o je 40 cm nasutja iz penjenega stekla, v skeletno konstrukcijo, ki je oja~ena z jeklenimi nosilci in z obeh stra-

ni zaprta s 6 cm debelimi lesnovlaknenimi plo{~ami, pa je vpihanih 32 cm izolacije iz celuloznih vlaken. Celulozna vlakna so vpihana tudi med 40 cm visokimi lesenimi profili tako na po{evni strehi kot tudi na delu ravne strehe. Ravne strehe na tem obmo~ju sicer niso dovoljene, zato se je moral lastnik »zadovoljiti« z nadstre{kom nad vhodom, ki ga bo lastnik {e letos zazelenil, in teraso v mansardi, pod katero sta spalnica in del dnevne sobe. Oba dela ravne strehe sta na vrhu opla{~ena z OSB-plo{~ami in EPDM-membrano, z notranje strani pa zrakotesno zatesnjena s hibridno parno oviro in oblo`ena z dvojno plastjo ognjevarnih mav~nokartonskih plo{~ na leseni podkonstrukciji.

Osebna izkaznica hi{e Tip gradnje: Energijska var~nost: Ogrevana povr{ina:

pasivna 150 m2

Poraba energije za ogrevanje:

9,7 kWh/m2a

Topl. izolacija temeljne plo{~e:

40 cm penjenega stekla

Toplotna izolacija zunanje stene:

skeletna konstrukcija je z obeh strani zaprta z lesnovlaknenimi plo{~ami debeline 6 cm, vanjo je vpihanih 32 cm izolacije iz celuloznih vlaken

Topl. izolacija strehe nad mansardo:

40 cm izolacije iz celuloznih vlaken

Toplotna izolacija ravne strehe:

40 cm izolacije iz celuloznih vlaken

Ogrevanje prostorov: Ogrevanje sanitarne vode: Prezra~evanje: Okna: De`evnica: V kurilnici je 1000-litrski zalogovnik, na desni prezra~evalna enota (foto osebni arhiv)

lesena skeletna

talno toplovodno (kamin), toplotna ~rpalka zrak/voda (Kronoterm, 5 kW) poleti toplotna ~rpalka, pozimi kamin (1000-litrski zalogovnik) prezra~evalni sistem z rekuperacijo (Helios KWL EC 300 Pro) les/aluminij, 0,84 W/m2K (Actual) vkopan 18.000-litrski zbiralnik, podtla~ni sistem odvoda padavinskih voda

ENERGIJSKO VAR^NE HI[E Poraba energije za ogrevanje 150 m2 velike hi{e je majhna, le 9,7 kWh/m2a, kar na leto zaradi nekoliko vi{je `elene temperature v bivalnih prostorih znese okrog 250 evrov. V hi{i je vgrajeno talno ogrevanje, za ogrevanje skrbi tudi kamin z vodnim izmenjevalcem, za potrebe katerega je v kurilnici 1.000-litrski zalogovnik, kjer je dovolj akumulacije za celodnevno kurjenje kamina in ne prihaja do prevelikega segrevanja objekta. S toploto iz kamina pozimi ogrevajo tudi sanitarno vodo, medtem ko v preostalih mesecih za to skrbi toplotna ~rpalka zrak/voda z mo~jo 9 kW. [melcer pravi, da bi glede na izdatni toplotni ovoj in kompaktno zasnovo hi{e za ogrevanje zadostovala elektri~na preproga: »Zanjo bi od{tel pribli`no 2.000 evrov, medtem ko sem za toplotno ~rpalko in toplovodno talno ogrevanje od{tel pribli`no 15.000 evrov.« A se je ra~un kljub temu iz{el – za gradnjo pasivne hi{e je namre~ pridobil subvencijo Eko sklada v vi{ini 26.000 evrov.

Pametne in{talacije »Pri projektiranju hi{e se je bilo treba kar potruditi, da smo zagotovili ustrezno pasivno izrabo sonca. Orientacija hi{e namre~ ni optimalna, ker smo morali pri ume{~anju hi{e na parceli loviti smer tudi z drugimi hi{ami v naselju,« pravi [melcer. A je Primoù Erzno`niku iz biroja Atelje 9, ki je zasnoval hi{o, uspelo. Toplota zimskega sonca tako skozi velike zastekljene povr{ine v pritli~ju dobro ogreje prostore, poleti pa morajo stanovalci paziti, da pravo~asno spustijo zunanje àluzije, saj se v nasprotnem primeru bivalni prostori hitro pregrejejo. Glede na to, da je lastnik v skeletni konstrukciji speljal pametne in{talacije, s spu{~anjem in dvigovanjem àluzij ni nobenega dela – vremensko vodene àluzije, skrite pod leseno fasado, potrebne podatke pridobivajo od vremenske postaje, name{~ene na fasadi. Ta je skoraj v celoti lesena, iz smrekovih desk s »kosmato« povr{ino, ki bo s~asoma postala bela, kontaktna fasada je le na manj{em delu hi{e.

Prodaja lesenih oken pada

o podatkih nem{kih in avstrijskih proizvajalcev se to res dogaja. Kljub temu, da i{~ejo tr`ne ni{e ali raz{irijo ponudbo, padanje prodaje traja è nekaj let. Vse rezerve so porabljene V primerjavi z aluminijem in plastiko so lesena okna enako trajna, potrebujejo le nekaj vzdrèvanja, na koncu pa odlo~i cena. Kupci ho~ejo multifunkcijska okna izjemnih dimenzij, s komaj vidnim okvirjem in vse to skoraj zastonj. Lesarji se trudijo, vendar ima kvaliteten les brez gr~ svojo ceno. Pritisk cenenih proizvodov iz Poljske poloàj nem{kih proizvajalcev {e poslab{uje. Kljub menjavi starih oken zaradi energetskih razlogov je nakup za ve~stanovanjske stavbe padel za 9%, za eno in dvodruìnske za 12%, le za 1% pa se je pove~al nakup za novogradnje. Dodatni vzroki so {e negotovost kupcev zaradi gospodarskih gibanj, zmanj{evanje nepovratnih sredstev in po~asno zasi~enje trga. Nekaj podobnega se dogaja v Avstriji, naro~ila za lesena okna so manj{a za 13%, kombinirana les- aluminij za 5%, za plasti~na 6%, le okna iz aluminija so obdràla svoj tr`ni dele`. Hkrati s padanjem prodaje se niàjo tudi cene izdelkov. Od 2014 je cena lesenih oken manj{a za 1,4%, kombinacija les- aluminij za 0, 4%, cena oken iz aluminija pa je padla za 0,8%. Na pogled so to majhne {tevilke,

ki kljub temu prizadenejo proizvajalce, saj so na podro~ju proizvodnje postrgali `e vse rezerve.

Lu~ na koncu tunela Kljub temu raziskovalci trga lesarjem v prihodnje napovedujejo pove~anje povpra{evanja, pri ~emer ima kombinacija les- aluminij lep{o bodo~nost. Prodaja naj bi se v naslednjih petih letih spet po~asi pove~ala, zlasti zaradi energetskih sanacij poslovnih stavb. Vendar kupci od proizvajalcev lesenih oken {e naprej pri~akujejo vedno kraj{e roke dobave, ter da bodo vrsto lesa okvirjev sami izbirali, od oreha do tropskih lesov. Kupci bodo {e naprej hoteli okna nestandardnih dimenzij in oblik, kar je prednost za manj{e proizvajalce. Potrebovali bodo {e visokotehnolo{ki pristop, med drugim lesene okvirje s karbonskim jedrom, ki omogo~a vitke okvirje velikih dimenzij. Pri tem bodo nenavadne zahteve morali izpolnjevati {e proizvajalci okovja in dobavitelji lakov. Skratka, proizvajalcem lesenih oken tudi v bodo~e ne bo lahko, bitka za tr`ne dele`e, visoko kvaliteto in ~im ni`je stro{ke proizvodnje se neusmiljeno nadaljuje. • Tihec

Prezra~evanje z rekuperacijo V pasivno zasnovani hi{i je za dobro bivalno klimo nujen prezra~evalni sistem z rekuperacijo. Lastnik je za prezra~evalno enoto, ki skrbi tudi za ustrezno vla`nost v bivalnih prostorih, od{tel 3.300 evrov. Za morebitne potrebe pohlajevanja oziroma razvla`evanja je predviden tudi vodni izmenjevalec. Na vrtu ob hi{i je vkopan tudi 18.000-litrski zbiralnik za de`evnico, ki jo uporabljajo za zalivanje vrta. • Barbara Primc, samostojna novinarka Lepljenci za okenske okvirje so danes vsokotehnolo{ki izdelki

GRADNJA IN OBNOVE

Rometov salon keramike v novi podobi

Pi{e: Anja Mithans

Predvidoma v drugi polovici junija 2016 bodo v Rometu iz Selnice ob Dravi, sklenili raz{iritev razstavno prodajnega salona kerami~nih plo{~ic in sanitarne opreme. O koristih za kupce in namenu raz{iritve Robert Strm{nik, direktor podjetja: â&#x20AC;&#x17E;Na dodatni povr{ini, dvesto kvadratnih metrov, bomo bolj pregledno kot doslej predstavili najnovej{e trende namestitve kerami~nih plo{~ic za notranje ali zunanje povr{ine. Ureditev bo izvedena po vzorcu evropskih sodobnih razstavno prodajnih salonov. Na ogled bodo plo{~ice ve~jih dimenzij, z novimi podobami postavitve v prostore. Zainteresirani se bodo na osnovi tega la`je odlo~ali o izbiri. Razen tega bomo uredili {e poseben koti~ek za arhitekte, kjer bodo razli~ne dimenzije plo{~ic name{~ene na razli~ne na~ine. Skratka potencialni kupec si bo lahko v prvi etaì na{ega salona è ustvaril podobo kon~nega produkta. Kot è doslej bomo tudi v prihodnje omogo~ali izris izdelave projekta, za la`jo in pravilno izbiro ter postavitev. Kerami~ne plo{~ice uvaàmo od priznanih proizvajalcev iz Italije in [panije.â&#x20AC;&#x153; Romet potemtakem nadaljuje s tradicijo in uveljavljeno prakso prodornega ponudnika kerami~nih plo{~ic in sanitarne opreme, ki jo je pri~el è leta 2001. Razen nove pregledne podobe razstavno prodajnega salona, bo tudi v naprej zagotavljal kratke roke dobave in veliko izbiro keramike iz zaloge. Po potrebi nudijo tudi transport na èleno lokacijo z lastnim prevoznim sredstvom. Kupljene izdelke vam pripeljejo kamorkoli po Sloveniji. Ve~ informacij o njihovi celotni ponudbi lahko najdete na www. romet.si, na keramika@romet.si ali po tel. 031-688-502. â&#x20AC;˘

GRADNJA IN OBNOVE

Kopalnica v leseni hi{i

esena hi{a ali lesen strop zahtevata vodotesno kopalnico, saj si ne `elimo vode v leseni konstrukciji. Ker se vodotesnost kerami~ne obloge lahko s~asoma zmanj{a (razpoke v fugah in na stikih sten in stropov), moramo poskrbeti za vodotesno podlago. Kje so potrebni vodoodporni materiali? Pri prenovi se pogosto uporabljajo mav~ne ali OSB plo{~e, ki pa so v kopalnicah le pogojno uporabne. V tujini so obmo~ja v mokrih prostorih razdeljena na cone, ki so bolj ali manj obremenjene z vodo. V obmo~jih okrog kadi ali tu{a se smejo vgrajevati le vodo-odporne plo{~e. To so plo{~e, ki v primeru namo~enja z vodo ne izgubijo nosilnosti, trdnosti in trajnosti. Mav~ne plo{~e in OSB plo{~e zato niso primerne. Za taka obmo~ja so primerne le plo{~e na cementni osnovi ter plo{~e iz materialov, ki vode ne vpijajo (npr. wedi plo{~e).

Primer vgradnje talne plo{~e wedi fundo za tu{ kabino – vi{ina odtoka je zmanj{ana na minimum oblogo tesnimo: v vseh vogalnih spojih namesto navadne tesnilne mase uporabimo trajno elasti~en kit.

Tu{ na lesenem stropu

Vse vogalne stike je potrebno dodatno zatesniti s tesnilnimi trakovi, prav tako je potrebno dodatno zatesniti mesta prebojev – okrog sifonov, odtokov, armatur, ventilov ipd. Re`e med cevmi in plo{~ami je potrebno zatesniti s silikonskim ali akrilnim kitom. Priporo~ljiva je uporaba tesnilnega premaza po celi povr{ini mokre cone. Tudi kerami~no

Na starej{ih lesenih stropih je betoniranje novega estriha lahko problemati~no zaradi dodatne te`e ali zaradi dolgega ~asa su{enja. Zato je izvedba z monta`nimi plo{~ami bolj uporabna. Poleg tega lahko na monta`nih plo{~ah uporabimo tudi elektri~no talno ogrevanje, ki izbolj{a udobje, varnost in higieno v kopalnici. Na lesen strop se lahko vgradi tudi talne plo{~e za tu{ kabine – primer vgradnje take tu{ podlage je na sliki. Voda po taki tu{

podlagi odteka v sredinski ali stranski talni sifon ali v stenski sifon. Trenutno so modne linijske oblike odto~nih odprtin. V coni, ki ni neposredno podvr`ena mo~enju z vodo – okrog umivalnika, ostale stene v kopalnici ter na stropu – se lahko uporabijo tudi impregnirane mav~no kartonske ali mav~no-vlaknene plo{~e. Primerne so za prostore z ob~asno pove~ano vlago, ki se redno zra~ijo. ^e niste prepri~ani, katere plo{~e so primerne za izdelavo kopalnice in kako kopalnico v leseni hi{i primerno zatesniti, se oglasite v trgovinah KALCER ali pi{ite na info@kalcer.si • Nu{ka Marn

Promocijsko sporo~ilo

ENERGETSKE OBNOVE

NAJCENEJŠA JE ELEKTRIKA, KI JE NE PORABITE. Preklopite na RWE – brezplačno, hitro in enostavno – in opremite svoj dom s sodobnimi varčnimi žarnicami LED.

RWE-jeve pakete žarnic LED lahko odplačujete obročno, prihranek pri porabi električne energije pa bo takojšen in dolgotrajen. Žarnice LED proizvajalca General Electric:

E T I N A I RIHR

UD T O K L A H LETNO!* 100 €

porabijo manj kot 20 % električne energije kot navadne žarnice, zagotavljajo od 15.000 do 25.000 ur delovanja, nudijo kakovostno dnevno svetlobo (2700 K).

ZANESLJIV PARTNER ZA DOBER TOK! VEČ INFORMACIJ

080 36 36 www.rwe.si

* Izračun temelji na porabi električne energije povprečne slovenske družine s štirimi člani, ki živi v stanovanju, je naročnik produkta IDEAL (dobavitelja RWE) in uporablja en paket LED-žarnic – Orion.