Podnebna krizaprilagajanje in blažitev

Podnebne

spremembe so zagotovo najkompleksnejše vprašanje, ki je postavljeno človeštvu, slednje pa opozoril še ne sliši dobro. Vzroki in posledice so znane, napovedi podnebnih modelov pa se izpolnjujejo s strašljivo natančnostjo.

Ena redkih netočnosti je pri podnebnih spremembah hitrost sprememb, ki pa je veliko višja, kot so trdile napovedi. Pri tem ni odpovedala znanost, ampak so zatajile družba, ekonomija in politika, ter tudi etika in morala.

Vsestranski znanstvenik in botanik Alexander von Humboldt je davnega leta 1800 nevede postal oče okoljevarstvenega gibanja, s tem ko je že takrat v raziskavah opozarjal na uničujoče posledice človekovih pose- gov v naravno ravnovesje. Toliko za ilustracijo, koliko časa je človeštvo zapravilo z odlašanjem.

Sivi, zeleni in mehki ukrepi

Tako strokovnjaki poimenujejo tri pristope prilagajanja.

Sivi ukrepi se nanašajo na tehnološke in inženirske rešitve za izboljšanje prilagajanja ozemlja, infrastrukture in ljudi. Zeleni ukrepi pa temeljijo na ekosistemu, pri čemer se naslanjajo na možnosti, ki jih ponuja narava in ki povečujejo odpornost in sposobnost prilagajanja. Mehke možnosti zajemajo politične, pravne, socialne, upravljavske in finančne ukrepe, ki lahko spremenijo človeško vedenje. Slednje bo verjetno najteže doseči, saj v glavnem vsi računajo, da bodo novi izumi in tehnološki dosežki človeštva rešili težave, ki smo jih povzročili sami. Na žalost pa je probleme, ki nastanejo v naravi možno rešiti z naravnimi in ne s tehnološkimi ukrepi.

Počasen, vendar ogromen vztrajnik

CO2, toplogredni plin, ki akumulira toploto in je glavno gonilo globalnega segrevanja, se v ozračju zadržuje več tisoč let. Trenutno nas pred skokovitim dvigom temperatur ščitijo oceani, ki prevzemajo viške toplote. Tudi če bi danes prenehali izpuščati vse toplogredne pline, bodo globalno segrevanje in podnebne spremembe še naprej vplivale na prihodnje generacije.

Novi izsledki glede tveganj podnebnih sprememb

Mednarodni panel za podnebne spremembe je sestavil osem točk, v katerih je opisal tveganja, na katera se bomo morali prilagoditi. Pod 1 se nahaja tveganje za gosto poseljene obalne predele, pod 2 pa tveganje za kopenske in oceanske ekosisteme. Točka 3 navaja tveganja, povezana s kritično fizično infrastrukturo, z omrežji in storitvami, točka 4 pa tveganje za življenjski standard in kapital. Točka 5 navaja tveganje za zdravje ljudi, točka 6 pa tveganje za prehransko varnost. Kot zadnji dve sledita točka 7 - tveganje za varnost vode in točka 8, tveganje za mir in nevarnost migracij.

Kaj pomeni blažitev

Bodoča prizadevanja in stroški, ki bodo nastali do danes niso sistematsko razdelani. Gre za dolgoročna prilagajanja, ki morajo biti prilagojena krajem, kjer se bodo izvajali ter v skladu z nacionalnimi predpisi in načrti.

Nekatere strategije vklju č ujejo gradnjo morskih zidov. V ZDA imajo Charleston, Houston, Miami in San Francisco že načrtovane naložbe v vrednosti milijard dolarjev za zaščito prebivalstva. Ob vseh nevarnostih podnebnih sprememb je nujno zmanjšanje porabe vode zaradi suše. Španija je v zadnjih 20 letih izgubila 20 odstotkov sladke vode in spreminja svojo nacionalno vodno politiko. Požari so resna grožnja vsem, na jugovzhodu ZDA, kjer je pogostnost požarov že danes velika, naj bi se povečala za kar 300%. V glavnem se razviti svet, ki je povzročil okoljski problem, še ne odloča dovolj hitro za blažitev, ampak stavi na prilagoditev, kar je slabša možnost. Za Slovenijo so modeli napovedali višji dvig povprečne temperature kot za pokrajine v okolici. Torej bi bilo pametno privezati streho in namestiti rezervoar za deževnico. •