Najbolj in in najmanj zelene države zelene države na svetu na Biti

»zelena« država je odraz zavzemanja za zaščito okolja, trajnostne ukrepe ter posledično zdravje državljanov. Z združevanjem podatkov so na angleškem spletnem portalu GreenMatch med seboj primerjali 60 držav.

Celovito združevanje podatkov o okoljskih in trajnostnih dosežkih globalno

Države so v poročilu ocenjene po kriterijih dveh različnih indeksov; Indeksu okoljske uspešnosti (EPI) ter Indeksu zelene prihodnosti (GFI). Pri razvrščanju držav so pri GreenMatch vključili tudi izsledke iz poročila Skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije (JRC) ter izsledke švicarskega podjetja IQAir, specializiranega za spremljanje kakovosti zraka. IQAir zagotavlja največjo brezplačno platformo z informacijami o kakovosti zraka globalno, na voljo so podatki v realnem času, med drugim poročajo o letnem povprečju koncentracije PM2.5 delcev za 117 držav in ozemelj.

Indeks okoljske uspešnosti EPI je razvila Univerza Yale. Države razvršča glede na uspešnost pri spopadanju s podnebnimi spremembami, stanjem okolja in vitalnostjo ekosistemov. Indeks zelene prihodnosti (Green Future Index) države razvršča glede na zavezanost trajnostni v prihodnosti (podnebno politiko, izpuste ogljika, prehod na zeleno energijo, trajnostno družbo in okoljske inovacije). Podatki so izvzeti tudi iz poročil JRC, skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije, v katerih se osredotočajo na izsledke izpustov CO2 za več kot 200 držav (tudi glede na izpuste CO2 na prebivalca). Evropsko poročilo o emisijah CO2 globalno najdete tukaj

Energetski objekti za zniževanje emisij - koncept ARC odlično poveže skupnost in industrijski prostor

Tovarna za pridobivanje električne energije iz odpadkov, Amager Resource Center (krajše ARC), je odličen primer trajnostnega energetskega objekta. Nahaja se v industrijskem območju v okrožju Amager v Kopenhagnu , glavnem mestu Danske in je najpomembnejša znamenitost na tem območju. Kraj, kjer je projekt zgrajen, je bil nekoč prostor zapuščenih tovarn, ki so bile pred kratkim deležne pretvorbe v športne objekte, kot je Copenhagen Cable Park. Na strehi je smučišče, ki ga je mogoče uporabljati vse leto. Ker je bilo potrebno stavbo prenoviti so začrtali obrat za pridobivanje energije iz odpadkov, ki je morali biti ekonomsko in okoljsko vzdržen. Namesto, da bi center obravnavali kot izoliran objekt so okrepili odnos med zgradbo in mestom. Temelji na logiki sprejmite odpadke, pridobite energijo ter združite koristno s prijetnim.

Peči in turbine tovarne ARC na Danskem letno pretvorijo 440.000 ton odpadkov v elektriko, hkrati pa poskrbijo za ogrevanje

150.000 domov v Copenhagnu. Razen tega ima ta gigantska stavba sredi mesta koristi od 10.000 m2 zelene strehe.

Dnevi energetikov 2023 : Obvladovanje tveganj na energetskih trgih, učinkovite tehnološke rešitve in samooskrba z energijo

Dnevienergetikov so skozi četrt stoletja postali osrednji dogodek energetskih menedžerjev in strokovnjakov iz slovenskih podjetij, raziskovalnih inštitucij in vseh tistih, ki poslujejo po načelu učinkovite rabe energije. Pomen konference prepoznava vse več hitro rastočih, dinamičnih, manjših in srednjih podjetij, ki se zavedajo pomena zanesljivosti oskrbe, trajnostne energije, tehnološkega napredka ter nadaljnjega procesa raziskav in inovacij na področju energetike.

Predsednik programskega sveta in vodja Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan mag. Stane Merše, je na Dnevih energetikov pojasnil: “energetska kriza je pokazala, da energetske menedžerje še kako potrebujemo, zato so še toliko bolj iskan kader, ukrepanje in vlaganje v energetsko učinkovitost ter v nove učinkovite zelene tehnologije pa je ekonomsko upravičeno kot kadar koli prej.”

S temami tokratne konference so želeli pokazati, kaj lahko postorimo, kako lahko energetska kriza postane priložnost in izziv za nove ideje in učinkovite trajnostne rešitve, o katerih do sedaj nismo upali razmišljati.

Potrebujemo preskok, zelena transformacija je v teku

Predpogoj za to pa so nova znanja, povezanost, dober pretok informacij in dragocenih izkušenj ter usposobljeni energetski menedžerji.

Predsednik EZS in glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc je izpostavil, da je Slovenija v letošnjem letu krizo dobro prestala, a razmere na trgu ne bodo nikoli več takšne, kot so bile pred krizo. Soočamo se z novimi razmerami, ki jih je treba vedno znova obvladovati in reagirati na vsako novo situacijo, ki se lahko na trgu zgodijo.

Kriza je v Nemčiji pokazala na veliko energetsko odvisnost EU, kar je posledično pripeljalo do manjšega povpraševanja po energiji in spremembe energetske mešanice. Prav tako je solidarnost evropskih držav veliko večja, kot je bila pred krizo. Pokazala pa je tudi razkorak v dojemanju posledic krize med politiko in podjetji.

Vodja programov strateških inovacij v Elesu Janez Humar pa je predstavil učinkovito povezovanje energetskega in prometnega sektorja v Sloveniji, saj bo elektrifikacija prometa imela prej ali slej vpliv na elektroenergetski sistem. V ta namen je Eles aktiven v številnih projektih, izpostavil pa je projekta E8 in Pentlja.

Nahajamo se v novem, ključnem obdobju za našo energetsko prihodnost

Obstoječa robustna energetska infrastruktura je ključni temelj in izhodišče za nove projekte. Ob tem pa je izpostavlja pomanjkanje odločnosti pri energetskih strokovnjakih in si želi, da bi imeli vsi akterji v energetiki jasno sliko in odgovore na vprašanja, kam gremo in kaj potrebujemo. Pogled moramo usmeriti daleč naprej in podati jasno sporočilo, da smo se odločili za pot, ki je težka in polna izzivov, ter priložnosti, vendar so jo energetiki sposobni prehoditi.

Vodja oddelka za vodik, toploto in alternativne pogone v Nemški industrijski in trgovinski zbornici Louise Maizieres je spregovorila o tem, kako je lahko trenutna kriza priložnost za pospešitev procesa zelenega prehoda oziroma trajnostne preobrazbe. Izpostavila je izkušnje EU in še posebej Nemčije, ki sta si jih naučili iz energetske krize.

Glavni cilj projekta E8 je, da bi zaposleni svoja električna vozila na polnilnicah podjetij polnili v času službe, pri drugem projektu Pentlja pa gre za koncept razvoja zmogljivejših polnilnih parkov tam, kjer infrastruktura to omogoča že danes, ki bodo namenjeni tovornemu prometu. •

UR, Vir – portal Naš stik, www.nas-stik.si