Letnik 7, {t. 37/ november - december 2013 30.000 brezpla~nih izvodov
Horizont skupina d.o.o., Vodovodna ulica 30c, 2000 Maribor ∙ Vsi izraÄ?uni prihrankov na www.coolwex.com. Slike so simboliÄ?ne.
first class energy
JESENSKA ENERGETSKA P R E N O VA D O M A
V trojnimi SULKUDQNL ƥ = RJUHYDOQLPL WRSORWQLPL �USDONDPL ONDP PL ND SUL &RROZH[ Ƨ SULKUDQND SUL ogrevanju Prihranek za neto ogrevalno povrťino 150 m2 in n bO OHWQH SRUDEH NXULOQHJD ROMD
ƥ 3HOHWQH ]UD�QH LQ YRGQH NDPLQVNH QVN NH SH�L ĞH RG Ƨ Model Coolwex CPK-A06 - cena z 22% DDV in upoťtevano subvencijo
7RSORWQD Ă?USDOND &RROZH[
1
ĆĄ 6 3HĂ?PL QD SHOHWH GR SULKUDQND pri ogrevanju
ƥ 7RSORWQH �USDONH ]D RJUHYDQMH VDQLWDUQH YRGH RJUHYDMR YRGR OH ]D Ƨ QD PHVHF
3
*DUDQFLMD GR OHW Ĺ e pred to zimo izkoristite trojne SULKUDQNH LQ SUDYRĂ?DVQR SRNOLĂ?LWH QDÄŁH VWURNRYQMDNH YDUĂ?QHJD RJUHYDQMD na 080 35 14 OHWQD WUDGLFLMD LQ YHĂ? NRW ]DGRYROMQLK NXSFHY
COOLWEX EKO SUBVENCIJA
1.500â‚Ź
DO
ob nakupu ogrevanja.
Coolwex eko subvencija do 1.500 â‚Ź 3ULKUDQNL SUL YDUĂ?QHP ogrevanju Subvencionirano ĆąQDQFLUDQMH REUHVWQH mere s krediti Eko sklada
16 www.coolwex.com 9VL L]UDĂ?XQL SULKUDQNRY na www.coolwex.com
6XEYHQFLMR ODKNR YQRYĂ?LWH RG GR
4
UVODNIK
Energetska gverila
B
eseda gverila pomeni oznako za voja{ke akcije, ki jih izvajajo majhne skupine borcev. Ti se hitro premikajo, nepri~akovano napadajo, se izogibajo frontalnim spopadom in za bliskovite spopade vedno izbirajo teren, na katerem imajo prednost.
Pi{e: Simon Tihec
z mo~jo 1 kW stane porabljena elektrika 0,01 â‚Ź, in to v vi{ji dnevni tarifi. Nato energetski gverilci zaprejo vse radiatorje v stanovanju in se odpravijo v slu`bo ali v nakupovalni center. V slednjem je toplo in zabavno ves dan, ~lovek lahko v veseli dru`bi pre~ita ~asopis in spije kavico. Vzdr`evalci v teh centrih opa`ajo pove~ano porabo mila in papirja na strani{~ih, mize so v vseh lokalih zasedene, trgovine bolj prazne, ugotovitev velja za Maribor, verjetno pa {e za kak{no drugo mesto pri nas.
Poznamo {e gverilski marketing ali reklamiranje, ki deluje na podobnih principih, ter vrtnarsko gverilo, ki ozelenjuje mestne povr{ine, pri tem pa se ne ozira na veljavne predpise. Energetska gverila, pa je nova ideja in se nana{a na pre`ivetvene taktike v mestnem okolju. In to v ~asu, ko dohodki prebivalcev padajo ali pa jih sploh ni, {tevilke na polo`nicah za pla~ilo `ivljenjsko pomembnih energentov pa nenehno rastejo. Problem je verjetno najbolj pere~ v stanovanjskih blokih, kjer so napeljave skupne in kljub totalnemu var~evanju posameznega uporabnika, {tevilka na polo`nici nikoli ne more biti ni~la. Da bi stro{ke zadr`ali na ~im ni`jem nivoju ljudje uporabljajo razli~ne, gverilskim podobne prijeme, saj se tudi v tem primeru posameznik bori proti mogo~nim nasprotnikom. Pri tem posamezna dejanja niso ~isto v skladu s sodobnimi na~eli in energetsko ustreznim obna{anjem, ko pa re{uje{ svojo ko`o, to postane manj pomembno.
^e energetski gverilec ne pozna dobro delovanja svojih naprav, se lahko tudi ope~e. Znan je primer upokojenca, ki je zaprl radiator, obenj pa postavil elektri~ni konvektor, ker je izra~unal, da se mu to bolj spla~a. Kljub temu je bil obra~un za centralno ogrevanje visok, to pa zaradi tega, ker je tipalo na radiatorju {telo toploto, ki je prihajala od kaloriferja.
Obra~un porabljene toplotne energije na osnovi delilnikov ima dobre in slabe posledice. Dobra je za~etek zavestnega var~evanja, slaba pa ob~asni izjemno visoki ra~uni za posamezne uporabnike. V bloku v Mariboru je preteklo pomlad, ve~ina stanovalcev na son~ni strani popolnoma zaprla ventile, dva na sen~ni pa seveda ne, saj bi ju zeblo. V tem trenutku so se vsi stro{ki prelili nanju, ra~un za ta prehodni mesec je za majhno stanovanje zna{al za vsakega preko 700 . Stanovalci so nato solidarno prilagodili delitev tega stro{ka, primer pa ka`e, kako nepravi~en je lahko obra~un, ki pa je bil s tehni~ne plati popolnoma neopore~en. Glavna te`ava pa je v tem, da primer {e zdale~ ni osamljen.
Energetski gverilci tudi budno opazujejo pretoke energije in nato ukrepajo. Energijo, ki vse leto prihaja na dom in ki so jo tudi pla~ali, nato uporabijo po svoje. Vsakdanji ~asopis in kup reklam ob~asno namo~ijo v vodo, ter nato ro~no ali s pomo~jo kalupa oblikujejo nekak{na papirnata drva. Pakete nato vse poletje po~asi su{ijo na soncu, ko pridejo mrzli dnevi pa tak{ni doma~i briketi v sobnem kaminu prijetno ogrejejo prostor. Kurilna vrednost je enaka lesu, in gverilci dobro vedo zakaj. ^e si koncerni lahko privo{~ijo kurjenje gum in plastike, ki bi morala kon~ati v predelavi v nove izdelke, doma~emu gverilcu zaradi svojega ~asopisa ni treba biti niti malo nerodno.
Zato energetski gverilci `e imajo re{itve. Kdor nima malih otrok, lahko radiator v kopalnici, ki znotraj bloka nima toplotnih izgub, enostavno zapre ali celo odmontira. Osnovno toploto bodo dale skupne cevi ogrevanja, za tistih 15 minut higienske obdelave dnevno, pa bo bolj zmrzljivim pomagal kalorifer. Za deset minut delovanja naprave
Ko smo iskalnik vpisali naslov tega sestavka v angle{~ini in nem{~ini, nismo na svetovnem spletu na{li nobenega naslova, ki bi se ukvarjal s prijemi energetskega pre`ivetja v mestnem okolju. To pomeni, da je na{a mestna energetska gverila planetarna novost. Upajmo samo, da na tem bojnem polju ne bo oble`alo preve~ `rtev. •
Letnik 7, {t. 37/ november - december 2013 30.000 brezpla~nih izvodov
V @ARIĹ ^U
5
Stanovanjske razmere v Sloveniji
V
letu 2012 je petina gospodinjstev ocenila, da imajo v stanovanju premalo prostora za bivanje.
Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 38. {tevilka revije izide marca 2014. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Franci Mithans, Marjan Poto~an, Roman Toma`i~, Jure Rusjan, Dario Rob, Vili Zabret, Jurij Hrovat, Damjan Nemec, Nu{ka Marn. Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta
Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:
Raziskovanju o `ivljenjskih pogojih (SILC) je bil leta 2012 dodan poseben sklop vpra{anj, s katerim so pridobili podrobnej{e podatke o stanovanjskih razmerah v gospodinjstvih in njihovi dostopnosti do osnovnih storitev. Nekaj teh vpra{anj je bilo v omenjeno raziskovanje vklju~enih `e v letih 2007 in 2009.
klimatsko napravo, kljub temu ocenilo, da so njihova stanovanja poleti prevro~a.
Stanovanjske razmere Splo{no zadovoljstvo s stanovanjem se je v primerjavi z letom 2007 {e pove~alo. Po mnenju gospodinjstev je bilo s stanovanjem na splo{no zelo zadovoljnih ali zadovoljnih kar 95 % gospodinjstev, leta 2007 je bilo takih gospodinjstev 88 %. S stanovanjem so bili bolj zadovoljni lastniki stanovanj, saj jih je bilo 37 % zelo zadovoljnih s stanovanjem v celoti, medtem, ko je bilo takih med gospodinjstvi v najemni{kih stanovanjih manj, 18 %.
Vodovod, centralno ogrevanje, klimatske naprave Ustrezno vodovodno napeljavo s pitno vodo in urejene odtoke ter odto~ne cevi je v letu 2012 imelo 97 % gospodinjstev. V 91 % gospodinjstvih so imeli centralno ogrevanje, to je za 3 odstotne to~ke ve~ kot leta 2007. Stanovanje je bilo opremljeno s klimatsko napravo v 19% gospodinjstvih ali za 8 odstotnih to~k ve~ kot leta 2007. Klimatsko napravo je imelo tudi 8 % gospodinjstev, ki so `ivela pod pragom tveganja rev{~ine, med gospodinjstvi nad pragom tveganja rev{~ine pa je to napravo imelo 21 % gospodinjstev.
Ogrevanje ni zagotovljeno vsem Gospodinjstev, ki so imela v stanovanju hkrati dovolj toplo pozimi in dovolj hladno poleti, je bilo 78 %. S poletno vro~ino in mrazom pozimi v stanovanju pa se je soo~alo 2 % gospodinjstev. Sicer je bilo v ve~ini stanovanj v zimskem ~asu dovolj toplo (94 %). Med gospodinjstvi v najemni{kih stanovanjih je bilo 15 % takih, ki so ocenila, da v njihovem stanovanju v zimskem ~asu ni dovolj toplo. Med lastniki stanovanj je bil ta dele` precej ni`ji (5 %). Gospodinjstev, ki so se soo~ala s poletno vro~ino v stanovanju je bilo 18 %. Zanimivo je, da je 14 % gospodinjstev od tistih, ki so v stanovanju imela
Premajhna stanovanja Z velikostjo stanovanja je bilo zadovoljnih 81 % gospodinjstev, 19 % gospodinjstev pa je ocenilo, da je njihovo stanovanje premajhno za bivanje. Najve~ takih, ki so ocenili, da imajo premalo prostora za bivanje, je `ivelo v enosobnih stanovanjih in garsonjerah, kar 42 % gospodinjstev. Med tistimi v dvosobnih stanovanjih je bilo takih 29 %. Od gospodinjstev, v katerih so `ivele dru`ine z vzdr`evanimi otroki, so se s pomanjkanjem prostora spopadale v najve~jem dele`u enostar{evske dru`ine (mati ali o~e z otrokom/otroci); bilo jih je 27 %, med dvostar{evskimi dru`inami (par z otrokom/otroci) pa je bilo takih, ki so `ivele v utesnjenem stanovanju, 25 %.
Dostopnost do osnovnih storitev Najdostopnej{a izmed storitev, ki so jih merili, je bila osnovna {ola, saj je 89 % gospodinjstev s {oloobveznimi otroki ocenilo, da je osnovna {ola zanje lahko ali zelo lahko dostopna. Do trgovine je imelo lahek ali zelo lahek dostop 85 % gospodinjstev. Po{tne storitve je glede na oddaljenost po{te in obratovalni ~as zelo te`ko ali te`ko urejalo 16 % gospodinjstev. Ban~ne storitve, kot so dvig denarja, prenos denarja ali pla~evanje ra~unov je prek interneta ali telefona urejalo 33 % gospodinjstev, ali za 3 odstotne to~ke ve~ kot v letu 2009. Med nekoliko slab{e dostopne storitve sta se uvrstila javni transport in dostopnost splo{nega zdravnika v zdravstvenih domovih. 22 % gospodinjstev je namre~ ocenilo, da je zdravstveni dom zanje te`ko ali zelo te`ko dostopen. Prav tako je imelo 22 % gospodinjstev zelo te`ak ali te`ak dostop do javnega transporta, to je v primerjavi z letom 2009 za 3 odstotne to~ke manj. 10% gospodinjstev pa javnega transporta ni uporabljalo. • Jo`ica Ekart, VIR SURS
www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane. - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, enotah AMZS, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah, ter aktualnih sejemskih prireditvah - sejmu Dom, Megra, MOS in sejmu AMBIENT.
V 37. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Veto str. 2 Horizont skupina str. 3 Xella porobeton SI str. 4 HSE str. 6 Topling str. 7 AMZS str. 8 Bio planet str. 10 Arhsol str. 11 Ellatron str. 12 Sonnenkraft str. 14 Tovarna meril Kovine str. 15 Henkel Slovenija str. 18 E-netsi str. 19 Caleffi Hidrotermika str. 20 Paletka str. 31 Tersus
str. 33 Airabela str. 35 Termo-tehnika str. 36 Klimateh str. 37 Tilia str. 39 Vitanest str. 40 Pegas str. 41 Gorenc str. 42 Prealpi str. 43 Mercator tehnika str. 45 Ream str. 46 e2e str. 47 Dines str. 48 Tehnofan str. 48 Vip tehnika str. 49 [tern str. 50 Titan
str. 52 KWB str. 53 Henrik Hom{ak str. 53 Nuvision str. 54 Pe~arstvo Hrovat str. 55 Inovateh str. 56 Kamini Ko~evar str. 57 Energija plus str. 60 KOOP str. 61 Agni str. 62 Seltron str. 63 Butan plin str. 65 Tramontana str. 65 Klimatos str. 66 Center energetskih re{itev str. 67 Plinarna Maribor str. 68 Energetika Ljubljana
str. 69 Fir{t str. 71 Viessmann str. 72 Klivent str. 73 Herz str. 74 Armex armature str. 75 Zago`en str. 76 Roto str. 79 Izo-termo str. 80 PVC Nagode str. 81 Marles PSP str. 83 Monta`a Je`ek str. 85 Velux str. 86 Kalcer str. 87 NIX str. 88 Atlas Trading
TOPLING
BARBATUS d.o.o.
www.topling-barbatus.com
Visoka tehnologija, ekološka ozaveščenost, naravni resursi, strokovnost z vizijo za prihodnost. TOPLINA VAŠEGA DOMA! KOTEL NA PELETE BTC - NOVOST • Nov dizajn. • Visoko kvalitetni, kompaktni in ekološki kotli na pelete. • Moči 25, 40 in 50 kW. • Zalogovnik velikosti 185 kg standardno; opcija 315 kg.
KOMERCIALNI KOTLI NA PELETE BTM
T! S O NOV C 25 BT
• Regulacija Danfoss. • Moči od 600 kW do 400 MW. • Zagotovljena visoka kakovost izgorevanja lesne biomase, peletov. • Testirani na inštitutu TGM Avstrija. • Sestavni del vsakega kotla je zalogovnik za pelete.
BTA
BTM
BTA KOTLI SISTEMI NA PELETE • Popolnoma avtomatizirani, linija dobave biomase, izgorevanja, nadzor delovanja in kontrola sistema. • Moči 500 kW do 2 MW. • Zagotovljena visoka kakovost izgorevanja lesne biomase peletov. • Sistem sestavljajo /kotel, gorilnik, multiciklon, zalogovnik cca. 20m3, dimnik in nadzorna plošča za upravljanje z sistemom kotlovnice.
SASP PROFESIONALNI SISTEMI SAS
Prodajno komercialna podpora in zastopanje: BARBATUS d.o.o.
PE Preradovičeva ulica 22 2000 Maribor
P
• Popolnoma avtomatizirani, linija dobave biomase, izgorevanja, nadzor delovanja in kontrola sistema. • Moči od 250 kW do 3,5 MW. • Celovita izvedba od projekta, izdelave in montaže po vsej Evropi. • Energenti za ogrevanje: industrijski peleti, lesni sekanci, žagovina, slama. • Zagotovljena visoka kakovost izgorevanja lesne biomase z vsebnostjo vlage do 60%. • Enostavno upravljanje in tehnična podpora. • Testirano na APAVE Inštitutu Francija.
darko@barbatus.si / www.topling-barbatus.com 040 128 035 08 205 32 65 08 205 32 66
AKTUALNO
7
Kitajska ekspanzija Leta 2030 bo vsak osmi Zemljan `ivel v enem izmed kitajskih mest Kitajska `eli ~im ve~ ljudi spraviti s pode`elja v mesta, zato sredi osamele pokrajine iz ni~esar gradi nova mesta. V prihodnjem desetletju `eli v me{~ane spremeniti kar 400 milijonov Kitajcev. Eno tak{nih mest je Land`ov Ĺ in~u, ki le`i sredi su{ne pokrajine Gansu na severozahodu dr`ave, kjer brnijo delovni stroji, za domovanja pol milijona ljudi.
Eno izmed 20 podobnih gradbi{~ Ĺ e pred meseci je bilo na tem obmo~ju le nekaj vasic, ki niso imele dostopa do teko~e vode, zdaj pa je podro~je postalo sredi{~e kitajskega hitenja in `elje po urbanizaciji. Vodstvo dr`ave namerava v prihodnjih 10 letih za selitev ljudi v mesta porabiti kar 6,5 trilijona (tiso~ milijard) dolarjev, poro~a britanski Telegraph. V Land`ov Ĺ in~uju tako kot po teko~em traku rastejo nove zgradbe, policisti se vozijo po novih asfaltiranih cestah, na videti je velike reklame, ki napovedujejo prihod znanih trgovskih znamk. Gradijo tudi pisarne za vladne uslu`bence, ki so zdru`ene v ~etrti, imenovani “Zdru`eno sredi{~e za storitveâ€?. Na~rti so res velikopotezni - v mestu
`elijo zgraditi kar repliko finan~nega okro`ja Pudong v Ĺ anghaju. A to gradbi{~e je le eno izmed 20 podobnih. Do leta 2020 naj bi mesto povsem za`ivelo in postalo industrijsko in logisti~no sredi{~e za SZ dr`ave. V njem naj bi `ivelo pol milijona ljudi, zgraditi `elijo tudi visokotehnolo{ko sredi{~e, imenovano “De`ela modrostiâ€?. Oblasti na~rtujejo, da bo do leta 2030 letno imelo 27 milijard dolarjev prihodkov.
Svet le opazuje in se ~udi Land`ov Ĺ in~u je sicer del {ir{e kampanje “Proti zahoduâ€?, s katero `eli oblast modernizirati slabo razvito notranjost, ob tem pa milijone va{~anov iz rev{~ine spraviti v mesta. To dokazuje tudi mar~na izjava premierja Lija, ki je dejal, da je “urbanizacija odprla vrata sanjam, da se uresni~ijoâ€?. Kitajska sicer `e zdaj do`ivlja spremembe v sestavi prebivalstva, ki jih lahko preostali svet le mol~e ~udi. Ĺ tevilo mestnega prebivalstva se je z 179 milijonov leta 1978 povzpelo na 690 milijonov leta 2011, proces pa je spremljala najve~ja socialna revolucija v zgodovini ~love{tva, s katero so v zadnjih 30
Foto: EPA
letih iz rev{~ine spravili ve~ kot 600 milijonov ljudi. ^e se bodo trenutne smernice nadaljevale, bo Kitajska, v kateri `ivi 1,3 milijarde ljudi, `e leta 2030 presegla mejnik milijarde ljudi, ki bodo `iveli v mestih, do leta 2025 pa bo imela neverjetnih 221 mest z vsaj milijonom prebivalcev. Za primerjavo - v celotni Evropi je tak{nih mest trenutno 35. Še ve~ - projekcije ka`ejo, da bo do leta 2030 vsak osmi Zemljan `ivel v enem izmed kitajskih mest, kljub vse ve~jemu {tevilu va{kih dru`in, ki se upirajo nasilnim izselitvam. Kitajska akademija za dru`bene vede namre~ opozarja, da vse huj{e onesna`evanje, prometni zama{ki, oku`ena hrana in visoke cene lahko privedejo do tega, da bi vsa najve~ja kitajska mesta razen dveh postala neprimerna za bivanje. • VIR: MMC RTV SLO, AVTOR: A. P. J.
V poslovnih enotah AMZS bomo na enem mestu poskrbeli, da bo vaĹĄe vozilo pripravljeno na voĹžnjo: - tehniÄ?ni pregledi, - pregledi predelav in homologacije, - zavarovanja in registracije vozil, - servis in vzdrĹževanje vozil. Preden se odloÄ?ite za nakup rabljenega vozila, vam ga lahko strokovno pregledamo. www.amzs.si amzs.si
9DUQL YR]QLN ĂŁW $YWR PRWR GUXĂŁWYR 9HOMD GR A I T
ÄŒlanska kartica Membership Card
Ekipa AMZS je leta 2012 osvojila prvo mesto na tekmovanju klubskih mehanikov za cestno pomoÄ? FIA Road Patrol.
OGREVANJE
8
Zni`ajmo si stro{ke za ogrevanje
U
porabimo son~no energijo, ki nam pomaga pri ogrevanju, a ne izstavlja ra~una.
V hladnej{em obdobju leta velikokrat premi{ljujemo o tem, kako zni`ati stro{ke, ki jih porabimo za ogrevanje na{ih stanovanj. Prej ali slej se sre~amo z uporabo alternativnih in cenej{ih virov energije. Med vsemi pa je son~na energija zagotovo najcenej{a, saj razen za~etne investicije, kasneje nimamo prakti~no nobenih stro{kov ve~. Pogoj je seveda nakup ~im kvalitetnej{ih in ne ~im cenej{ih kolektorjev, kajti samo kvalitetni kolektorji bodo v svoji `ivljenjski dobi uspeli zbrati dovolj son~ne energije, da vam bodo za~etno investicijo ve~kratno povrnili. Pri tem lahko naredimo klju~no napako pri odlo~itvi za vrsto son~nih kolektorjev, ~e ne upo{tevamo koliko energije pridobijo, iz kako trajnih materialov so sestavljeni, kak{no garancijsko dobo z nakupom dobimo, kak{na je njihova `ivljenjska doba, kako dolgo so dolo~eni kolektorji `e na trgu, kak{ne teste v certificiranih in{titutih so opravili.
Pri pomo~i ogrevanju pozimi je lahko u~inkovit le vakuumski kolektor, ki deluje neodvisno od zunanjih temperatur. Dokaz za to so posnetki toplotnih kamer, ki prikazujejo toplotne izgube razli~nih tipov kolektorjev. Med vakuumskimi kolektorji izberimo tistega, ki ima absorber dejansko v vakuumu. Tak{en je tisti kolektor, ki ima le eno plast debelega stekla, saj tisti z dvojno plastjo tanj{ega stekla, absorberjev v resnici nimajo v vakuumu. Posledica tega dejstva so ve~je toplotne izgube kolektorja in kraj{a `ivljenjska doba zaradi vsakodnevnega ’dihanja’ teh kolektorjev. Manj kot je razpolo`ljive energije na voljo bolj pomembno postane dejstvo, da imamo kolektor, ki je sposoben izkoristiti tudi difuzno svetlobo, da dobro deluje tudi v megli in obla~nem ter hladnem vremenu, kajti takrat ko kolektor ne pridobiva toplote je mrtva investicija v kompletni sistem. Vi{ina investicije v celoten sistem, pa je vedno vi{ja od cene uporabljenih kolektorjev.
Kolektorji GreenLand Systems® vam zagotavljajo dolgo `ivljenjsko dobo in 10 letno garancijo. Imajo le eno plast debelega, na udarce odpornega stekla in absorber v vakuumu. Narejeni so iz trajnih materialov kot so baker, aluminij in nerjave~e jeklo in ne iz materialov, ki bi bili manj odporni na ekstremne vremenske pogoje, katerim so kolektorji na strehi izpostavljeni. Nenazadnje pa so GreenLand Systems kolektorji s slovenskim poreklom, saj jih je zasnoval in jih {e naprej stalno razvija ter izpopolnjuje Slovenec, ki `e preko 30 let dela in `ivi v Avstraliji. • RS, Bio Planet
OGREVANJE
9
Monta`a toplotne ~rpalke v zgolj 14 urah
O
b odlo~itvi za nov ogrevalni sistem ali prenovo starega sistema s toplotno ~rpalko se nam zastavljajo {tevilna vpra{anja glede monta`e in upravljanja z novim ogrevalnim sistemom. Marsikdo se boji izvedbe in se vpra{uje, koliko ~asa bo brez ogrevanja in tople vode ter o drugih posegih. Tudi zato smo spremljali zamenjavo ogrevalnega sistema pri individualni hi{i dru`ine Rijavec. Radiatorski ogrevalni sistem na zemeljski plin so zamenjali z novim, katerega srce je toplotna ~rpalka Coolwex Exclusive Duo z mo~jo 11k,2 kW. Po pregledu u~inkovitosti ogrevanja v hi{i in stro{kih zanj, so z energetskim svetovalcem poiskali re{itev in jo v dnevu in pol tudi uresni~ili. Hi{a Staneta Rijavca ima 165 kvadratnih metrov skupne ogrevalne povr{ine, zgrajena pa je bila v letih 1995/96 in je za tedanja merila dobro izolirana. Letna poraba plina za ogrevanje je dosegla do 3.000 kubi~nih metrov. Glavni namen odlo~itve za zamenjavo sistema je bil zni`anje stro{kov ogrevanja, a je investitor ob tem postavil {e nekaj zahtev.
brez vklju~itve elektrogrelca. Izra~uni pred prenovo so obetali najmanj 65 odstotkov prihranka za ogrevanje vode in prostorov. Demonta`a starega in monta`a novega sistema je v celoti prevzela Coolwex ekipa pod taktirko dolgoletnega energetskega svetovalca in monterja toplotnih ~rpalk Coolwex g. Haupmana. Delo je za~ela v petek popoldne in ga kon~ala v ponedeljek popoldne. Med vikendom ni delala. Ob odlo~itvi za ogrevanje s toplotno ~rpalko pa je vendarle treba upo{tevati nekatera merila. Izvajalec, g. Milan Haupman, je povedal: »Pri obstoje~ih hi{ah z radiatorskim ogrevanjem je za`elenih 5 centimetrov izolacijske fasade, tesna okna in izolirano podstre{je ali mansarda. Pri novogradnjah se v glavnem vgrajuje talno ogrevanje, materiali so bolj izolativni, vendar pa priporo~amo ~imprej{njo izvedbo izolativne fasade.
»Veliko mi pomeni mo`nost regulacija in avtonomija sistema. Poleg udobja in varnosti od sodobnih re{itev, pri~akujem tudi nadzor ogrevanja sanitarne vode, regulacijo po zunanji temperaturi in prostorski temperaturi ter kombinirano regulacijo.« je povegal g. Stane Rijavec.
Sistem Coolwex je sestavljen iz notranje in zunanje enote. Notranjo enoto postavimo na predvideno mesto, skladno z `eljami stranke in lastnostmi objekta. Izbira lokacije je povsem poljubna, saj ne potrebuje niti bli`ine dimne cevi, niti zalogovnika. Pri obnovah starej{ih zgradb je to lahko nekdanja kurilnica ali povsem nova lokacija. Ne glede na to, ali ima stranka radiatorsko ali talno ogrevanje, je pri novogradnjah to najpogosteje prostor, namenjen energetski postaji. Dovr{ena in izjemno estetsko oblikovana notranja enota je pripravljena tudi za postavitev v stanovanje. Skoraj povsem poljubna je tudi namestitev zunanje enote. Sledimo zgolj funkcionalnosti in estetiki. Pri dolo~anju mest so nepogre{ljive izku{nje usposobljenih poobla{~enih monterjev.«
Kaj moramo vedeti in storiti pred monta`o Glede na potro{njo, lastnosti objekta, `ivljenjske navade in potrebe so se, kot `e re~eno, odlo~ili za toplotno ~rpalko Coolwex. Ena klju~nih prednosti sistema Coolwex, ki vklju~uje tudi zunanjo enoto Mitsubishi Zubadan, je inverterska tehnologija. Ta zagotavlja u~inkovito delovanje tudi v najhuj{ih zimah, pri temperaturah - 25 °C
Postavitev zunanje enote
Priklju~itev notranje enote
Hi{a investitorja Staneta Rijavca
Demonota`a starega sistema na plin
Demonta`a in monta`a V hi{i so obdr`ali radiatorsko ogrevanje, kar je poenostavilo monta`o. Najprej so demontirali star sistem ter ga odpeljali, poskrbeli za odstranitev in zatesnitev vseh nepotrebnih starih napeljav, nato pa pripravili podstavek zunanje enote. Na pripravljeno mesto oziroma izkop, ki so ga opravili sami, so vstavili betonski podstavek za stabilno namestitev zunanje enote. To je bilo opravljeno v enem popoldnevu. Naslednji delovni dan so postavili notranjo enoto toplotne ~rpalke Coolwex z vgrajenim 300-litrskim zalogovnikom sanitarne vode. Zaradi bli`ine obstoje~ih priklju~kov na ogrevalni sistem, elektriko in vodo so jo postavili na mesto, kjer je bila stara pe~ na zemeljski plin. Notranjo enoto so priklju~ili na pripravljene
10
OGREVANJE
napeljave sanitarne vode in na sistem cevnih razvodov radiatorskega ogrevanja. Zunanjo enoto sistema Coolwex, Mitsubishi Zubadan, so namestili na `e pripravljen betonski podstavek, nato pa zunanjo in notranjo enoto povezali s freonskim plinom oziroma freonsko povezavo ter elektri~nimi vodniki. Povezavo so vakumirali in uplinili.
Priklop sanitarne vode
Zagon in predstavite upravljanja Naslednji korak je bil priklop sistema na sanitarno vodo in izvedba elektri~nega priklopa. Izvedli so {e elektri~ni priklop vseh elementov za ogrevanje ter napajanje notranje enote, od obto~ne ~rpalke, me{alnega ventila, tipala zunanje in sobne temperature. V nadaljevanju so sprostili plin iz zunanje enote, napolnili ogrevalni sistem s teko~ino in sistem odzra~ili. S tem je bil postopek vzpostavitve delovanja novega sistema kon~an. Seveda pa je ob vgradnji nove naprave {e kako pomembna tudi predstavitev upravljanja. Upravljanje je kljub temu, da je izbira mo`nih nastavitev {iroka, preprosto in lahko zadosti vsem potrebam. Ob zagonu so izvajalci uporabnika pou~ili o klju~nih nastavitah. Izhodi{~ne so nastavili
Rokovanje investitorja in monterja toplotne ~rpalke Coolwex
Dan in pol Pregled nastavitev toplotne ~rpalke
sami ter s tem zagotovili tudi strokoven nadzor nad u~inkovitostjo celotnega delovanja. Uporabnik toplotne ~rpalke lahko poskrbi tudi za druge prilagoditve, kar nam je opisal investitor Stane Rijavec: »Sami upravljamo z nastavitvami tako dnevne kot tudi no~ne temperture in temperaturo sanitarne vode. Aktiviramo in deaktiviramo ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Nastavljamo ~asovne intervale delovanja in optimalne temperature glede na na{e `ivljenjske navade in potrebe. Pri tem lahko te nastavitve nastavljamo posebej za vodo in posebej za prostore.«
»Mojstri so bili na na{em naslovu pribli`no {tirinajst ur in v tem ~asu opravili vse na{teto, vklju~no z zagonom in predstavitvijo sistema delovanja ter njegovega upravljanja. Dobili smo vse, kar nam je bilo obljubljeno – hitro in strokovno monta`o ter u~inkovito delovanje. Priporo~amo jo vsem, ki si `elijo na enostaven, hiter in u~inkovit na~in bistveno zmanj{ati stro{ke ogrevanja in sanitarne vode ter ob tem ohraniti ter celo pove~ati udobje, ki ga zagotavlja celovit in avtonomen ogrevalni sistem Coolwex.« « je sklenil Stane Rijavec. • Dodatne informacije in strokovno svetovanje tudi na 080 35 16, www.coolwex.com, E: info@coolwex.com.
OGREVANJE
11
Son~na toplota se spla~a
H
i{ne termosolarne sisteme je deloma zasen~il pohod fotovoltaike, ki je privla~na in sodobna tehnologija. Pri tem pa pozabljamo, da je zajemanje son~ne toplote veliko u~inkovitej{a tehnologija od fotovoltaike. Zato se je britanska vlada odlo~ila podpreti vgradnjo son~nih kolektorjev, saj je korist takih naprav veliko ve~ja, kot izgleda na prvi pogled. Eden od vzrokov za podrejenost termosolarne tehnike je tudi splo{no mnenje, ki govori o enostavni tehnologiji, omejeni samo na ogrevanje sanitarne vode. Pri tem lastnik nima mo`nosti prodaje energije, kot jo imajo uporabniki fotovoltaike. Pri tem je znano, da je ogrevanje sanitarne vode eden najve~jih porabnikov v povpre~nem gospodinjstvu, Angle`i trdijo, da zajema skoraj polovico vseh stro{kov. Sedaj so njihovi energetski strategi ugotovili, da bodo lahko samo z izdatno pomo~jo termosolarne tehnike dosegli zadan cilj, 15% obnovljivih virov v skupni porabi do leta 2020.
Iniciativa RHI Da bi pospe{ili vgradnjo termosolarne tehnike, so ustanovili Renewable Heat Incentive (RHI), ki bo za~ela delovati prihodnje leto. Pri tem bo postala kilovatna ura son~ne toplote enako pomembna kot
kilovat solarne elektrike, zato bodo lastniki termosolarnih sistemov za vsak kW zajete toplote dobili okrog 19 penijev. Ta podpora je namenoma ve~ja od tiste za vgradnjo toplotnih ~rpalk, saj `elijo s tem vzpodbuditi ljudi, da vlo`ijo denar v kolektorje in hranilnike toplote. Tuji opazovalci ocenjujejo, da bodo s tem pristopom, ki je novost v svetu, podeseterili koli~ino takih naprav. Ra~unajo, da se bodo za vgradnjo pospe{eno odlo~ali tudi ve~ji uporabniki, od tovarn do javnih ustanov, saj je energetska korist o~itna.
Zelena toplota Seveda se ne `elijo ustaviti na topli vodi, ampak {iriti sistem na ogrevanje. Pri tem so najbolj zanimivi vakuumski kolektorji, saj uspe{no zajemajo tudi razpr{eno sevanje, ki je zaradi obla~nosti v Britaniji zelo pogosto. Meritve ka`ejo, da je oson~enost Otoka samo za 35% ni`ja kot na jugu Ĺ panije.
Thermomax vakuumski kolektorji spadajo med bolj{e izdelke na trgu
Z meritvami, ki so jih izvajali nekaj preteklih let so {e dokazali, da je kon~na korist termosolarnih naprav ve~ja kot toplotnih ~rpalk in manj{ih vetrnic. Pri tem kolektorji ne potrebujejo vzdr`evanja, imajo `ivljenjsko dobo okrog 25 let, poraba elektrike za obto~no ~rpalko je zanemarljiva. Z vgradnjo bodo pri~eli dohitevati druge dr`ave, zlasti Kitajsko, Španijo, Izrael in Japonsko, ki so zaradi teh naprav dokazano zmanj{ale uvoz nafte za milijone sod~kov tedensko. Angle`i so {e dolo~ili, da bodo subvencij dele`ni tudi tisti, ki so te naprave `e vgradili, in bodo dobili sredstva za nazaj. Zato je vlaganje v zeleno toploto tudi pri nas zelo koristno. • Tihec
SONNENKRAFT SOL+
ST O N IS V D O E N A POPOLN LJ O B A IN L P IN OD OLJA (12 / ( = 1 , 2 ,7 9 2 8每,1. NE GRE.
www.sonnenkraft.si
DOGODKI
13
Henkel predstavlja
dobro prepoznavnostjo izdelkov blagovne znamke Loctite® je Henkel eno izmed vodilnih podjetij na svetovnem tr`i{~u.
Z
Za pravilne re{itve ponujajo mnogo ve~ kot Za kakovost samo izdelke. Izvajajo razne seminarje, delavnice tudi v kriznih in tudi svetovalne predstavitve, kjer uporabnikom ~asih predstavijo prednosti njihove ponudbe. Tako je bilo tudi v torek, 8. oktobra, ko so predstavili svojo ponudbo, namenjeno predvsem in{talaterjem ogrevalnih naprav in vodovodnih in{talacij v veleprodajnem in maloprodajnem trgovskem centru Mavi Maribor d.o.o. Ker je ponudba podjetja Mavi Maribor d.o.o. naravnana v prodajo elementov za vodovod, ogrevalno tehniko, kopalni{ko in sanitarno opremo, kerami~nih plo{~ic in prezra~evanja, so se odlo~ili, da v svojo ponudbo vklju~ijo tudi nekatere izdelke blagovne znamke Loctite®, podjetja Henkel Slovenija d.o.o. Prav te namre~ pri svojem delu uporabljajo tudi njihovi odjemalci.
Uporabniki o Henklovih izdelkih David Verbi~ – Hi{ni servis Maribor: ˝Loctite® vrvico uporabljamo `e odkar je pri{la na trg. Prediva tako reko~ ve~ ne poznamo, uporabljamo ga le ob redkih prilo`nostih. Izku{nje z uporabo vrvice so zelo dobre. Z njo lahko zagotavljamo kakovostnej{e tesnjenje kot s predivom ali teflonom. Prav to pa je pomembno, saj pri kakovosti ne gre var~evati. Uporabnost Loctite® vrvice je dobra, saj lahko `e privit spoj ponovno nastavljamo. Delo z vrvico je hitro in enostavno in na ta na~in prihranimo dragoceni ~as.˝ Toma` Tav`elj, EVROINSTAL, Sveta Trojica: ˝Henklovo vrvico uporabljamo `e od vsega za~etka. Primerjava med ceno in kakovostjo opravljenega dela je zagotovo v prid slednjemu. Delo opravimo hitreje, zato je Loctite® vrvica dragocen pripomo~ek pri vsakdanjem delu. Nabavo opravimo v trgovini Mavi Maribor d.o.o., kjer dobro poskrbijo za
zaloge materialov, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Vsekakor je pohvalno, da so se odlo~ili tudi za ponudbo nekaterih izdelkov blagovne znamke Loctite®. Tako nam ni potrebno izgubljati dragocenega ~asa z iskanjem Loctite® izdelkov drugod.˝
Damijan Škrinjar, direktor prodaje Mavi Maribor d.o.o.: ˝Sicer ne tr`imo celotnega asortimana Henklove ponudbe, dolo~ene pa vendarle. Pri tem je Loctite® vrvica edinstvena in in{talaterji veliko posegajo po njej. Predstavitve izdelkov, kot se je poslu`uje Henkel so koristne in pozitivne, zato z veseljem sodelujemo pri tem. Dobro je namre~ vedeti, da je potrebno tudi v ~asu recesije uporabljati kakovostne materiale, saj se to dolgoro~no obrestuje. Na{o prodajno mre`o {irimo po celi Sloveniji. Poleg trgovine v Mariboru smo prisotni tudi v Celju, v Ljubljani na dveh lokacijah, v Novem mestu, konec oktobra pa odpiramo prodajalno tudi v Novi Gorici, do naslednjega poletja pa {e v Kopru. Po potrebi blago dostavljamo v razli~ne kraje po Sloveniji, tako trgovcem, kakor tudi in{talaterjem. Goran Fulir, Industrial Sales Manager AG CRO/SLO, Henkel: »Zares si je pravo zadovoljstvo vzeti ~as za direktno dru`enje s kon~nimi kupci na{ih izdelkov. Njihove bogate vsakodnevne izku{nje so neiz~rpen in dragocen vir informacij za nas, hkrati pa dobra smernica za morebitni razvoj novih izdelkov oz. izbolj{evanje `e obstoje~ih. Zadovoljen kupec je vedno bil in bo najbolj{a reklama in potrditev katerekoli blagovne znamke in podjetja samega. Od distributerjev vsekakor pri~akujemo partnerski odnos in nam je v veliko veselje, kadar so tudi oni sami pripravljeni na skupne akcije in jim lahko na tak{en na~in pomagamo in s svojim tehni~nim znanjem informiramo kon~ne kupce.« •
Franci Mithans
14
IN[TALACIJE
Bolj{e tesnjenje cevnih zvez z izdelkom Loctite 55 Bli`ajo se jesenski dnevi, ko bo ogrevanje dobilo svoj najve~ji pomen. Pomen v smislu ogrevanja bivalnih in drugih prostorov. Seveda se tukaj takoj zavedamo transporta vode po cevovodih, kot tudi ~rpalnih postaj za grelno vodo. Kakor hitro se omejimo na instalacije in cevovode,
Loctite 55 Loctite 55 omogo~a takoj{nje tesnjenje (neodvisno od temperature okolice) za doma~o uporabo in industrijske namene. Lahko se uporablja za tesnjenje cevnih sistemov za pitno vodo, odpadno vodo (toplo in hladno), plin, stisnjen zrak in industrijska olja. Uporablja se, kjer so se v preteklosti uporabljali teflonski trakovi, preja in tesnilna pasta. Zadovoljuje potrebe sodobnih cevnih sistemov in je v skladu z najnovej{imi standardi. Pitna voda: Loctite 55 je v skladu s standardom WRC in BS 6920 uporaben za tesnjenje pitne vode do 85 °C. Plin in voda: Loctite 55 ima ateste EN751-2 Class Arp, DVGW in DIN 30660. SLO atesti: - pitna voda: In{titut za varstvo okolja {t.poro~ila: 28169Ate, - plin: Institut za varilstvo: {t.certifikata: 250/00.
se sre~amo z izzivi tesnjenja le teh. Cevne instalacije so lahko iz razli~nih materialov. Najpogosteje se uporabljajo materiali kot je `elezo (pocinkano), plastika, drugi umetni materiali. Da je transport vode sploh mogo~, so potrebne {e ~rpalke, zasuni in drugi elementi, ki jih je potrebno zatesniti. Celovito paleto materialov za tesnjenje cevnih zvez nudi podjetje Henkel, ki ima v svojem asortimanu precej izdelkov namenjenih za tesnjenje. Uporaba se nana{a na vodo za komunalne potrebe, kot tudi pitno vodo. Predstavljamo izdelek, ki se najpogosteje uporablja pri tovrstnih opravilih - Loctite 55.
Avtor: mag. Marjan Poto~an
Poraba: Velikost navoja
½ ’’
¾ ’’
1 ’’
Število spojev
385
260
180
Primeren za kovinske in plasti~ne cevne zveze do 4’’ Nova bolj{a metoda tesnjenja se lahko uporablja na litini, jeklu, medenini, bakru, kromu, na nikljanih in galvanskih povr{inah, nerjavnem jeklu in plastiki.
Obratovanje brez pu{~anja Spoj narejen v nekaj sekundah je zanesljiv tudi ~e je izpostavljen temperaturam med 0 in 1300°C, vodnim udarom in vibracijam.
Brez umazanije in packanja Po celodnevni uporabi Loctite 55 se boste vrnili domov brez umazanije za nohti. Belo impregnirano tesnilo rese nana{a neposreNova dno iz priro~nee embala`e z `e tehnologija za vgrajenim rezitradicionalne lom.
naloge
Cevno zvezo je mo`no kasneje prilagajati ^e cevni spoj ni pozicioniran pravilno, Loctite 55 dopu{~a kasnej{e nastavitve brez nevarnosti pu{~anja.
bo Za uporabo b j Loctite 55 ne potrebujete posebnega urjenja. Uporabite svoje znanje za novo tehnologijo takoj{njega tesnjenja. Ovijte tesnilno vrv okrog vijaka z upo{tevanjem priporo~enega {tevila ovojev in to je dovolj za brezhiben spoj. •
4
Loctite速 55 Tesnilna Tesnil lna vvrvica rvica 1150 50 m
+ gratis zimska kapa
Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI 2000 Maribor
tel: 02 22 22 288
www.loctite.si
16
NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE
Pi{e: Simon Tihec
Š~ipalni ventil Zapiramo ga s komprimiranim zrakom, odpre se samodejno. V notranjosti se nahaja rokav iz mehke odporne EPDM plastike, ki se stisne in prekine pretok, ~e nanj z zunanje strani pritisne komprimiran zrak. Zdr`i preko milijon zapiranj, namenjen za prekinjanje pretoka gostih teko~in, kemikalij in ultra~iste vode, vsi deli so izdelani iz odporne plastike, omogo~a odli~no ~i{~enje in vzdr`evanje. Ohi{je je iz polipropilena, mokri del pa glede na teko~ino iz PVC, CPVC, PP ali EPDM plastike, priklop zraka 1/8 cole, ventil pa ½, ¾ ali 1 cola. Pritisk zapiranja je odvisen od pritiska komprimiranega zraka, ki mora biti za 3 bar vi{ji kot tlak teko~ine v cevi. Vse dele sestavimo ali razstavimo z roko, brez orodja, tip HSA2, www.plastomatic.com •
Nova pipa
Akusti~na kad
Oblikovalci pip imajo danes izjemno te`ko delo, saj je skraj vse mo`ne oblike `e nekdo izdelal. Nova pipa je sodobne oblike, vendar opremljena s klasi~nim dvoro~nim odpiranjem. Dva cilindri~na gumba diskaste oblike izdelajo v `elenih barvah in z napisom, oblike pa so preproste in ~iste. Gumba sta na spodnjem robu opremljena s tesnilom, ki zagotavlja enostavno ~i{~enje. Povr{ina pipe je lahko svetle~a ali mat, dvakrat nikljana ter prekrita z zaklju~no plastjo kroma. Zato se ne bo moglo zgoditi, da zaradi pogostega ~i{~enja skozi prekrivno plast pokuka medeninasta osnova. Ventila sta kerami~no tesnjena, podobno kot sodobne enoro~ne izvedbe pip, izdelek pa je pobral obe presti`ni oblikovalski nagradi, Good Design Award in Design+. Pipo Savoy izdeluje Zucketti, www.kositalia.com •
Namenjena begu pred vsakdanjim stresom in jutranjemu ali ve~ernemu spro{~anju. V kad so vgrajeni plo{~ati zvo~niki in Bluetooth sprejemnik, ko sistem vklju~imo pa bo za~el delovati kot akusti~na naprava najvi{je kvalitete. Poslu{amo lahko glasbo, ki jo brez`i~no predvajamo na vseh napravah, ki imajo vgrajen Bluetooth oddajnik, s pametnega telefona ter prenosnega ali tabli~nega ra~unalnika. Pri tem se zvok ne prena{a v prostor kopalnice temve~ samo na vodo v kadi in od nje na osebo v njej. Tak prenos spro{~ujo~e glasbe daje uporabniku popolnoma novo wellness izku{njo, dodatek pa je krmiljenje temperature vto~ne vode na pol stopinje natan~no. Ob naslednji uporabi bo naprava samodejno prepoznala oddajno napravo in prenesla glasbo v kad, proizvajalec Kaldewei, izdelek kad Soundwawe, www.kaldewei.co.uk •
Odpiranje velikih ventilov
Skoraj lesena keramika
Je vedno naporno opravilo, saj je sila za odpiranje ali zapiranje razmeroma velika. Poslu`evanje ve~ih ventilov zaporedoma lahko zato postane dolgotrajno in naporno delo. Pomo~ pri tem omogo~a prenosna naprava, ki jo z nekaj gibi pritrdimo na kolo in telo ventila, vrtenje kolesa pa omogo~a majhen reduktor in pogonska naprava na komprimiran zrak, hidravliko ali na akumulatorski vrtalnik. Prednosti so ni`ja cena v primerjavi s stalnimi motornimi pogoni, hitro prilagajanje razli~nim velikostim ventilov ter klimatskim razmeram. Naprava je lahka in prenosna, poslu`uje jo samo ena oseba, z njo bomo odprli tudi te`ko teko~e ali delno zape~ene ventile ali zasune, ter prepre~ili po{kodbe in preutrujanje operaterja, izdelek Easidrive, vrtilni moment od 100 do 100.000 Nm, www.smithflowcontrol.com •
Parket je zagotovo ena bolj{ih talnih oblog, ki pa vlage, hoje v blatnih ~evljih ali mokrega ~i{~enja ne prena{a najbolje. Re{itev so kerami~ne plo{~ice, ki so popolna imitacija starinskega parketa. Tudi povr{ina je izjemno podobna ro~no skobljanemu lesu, vmes najdemo na videz ro~no kitane in popravljene dele, zato bomo samo s podrobnim ogledom lahko ugotovili, da hodimo po keramiki. Plo{~e so izdelane v izredno majhnih tolerancah, so kalibrirane in jih lahko polagamo zelo tesno, pri ~emer fuga zna{a najve~ 2 mm. Zaradi tega postane nevidna, saj barvo prilagodimo tonu keramike. Ker je povr{ina reliefna, jih je potrebno takoj po polaganju in nato fugiranju dobro o~istiti, polaganje pa zaradi vzorca skrbno na~rtovati, izdelava v 5 barvah, izdelek Mansion, keramik.refin.it •
NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE
17
Nekapljajo~a spojka V`igalo za kamin
Plo{~e Roofingreen
Nova serija majhnih in hitrih sklopk omogo~a zanesljivo spajanje in lo~evanje dveh cevk, v katerih je teko~ina pod nizkim tlakom. Spojka je tako izvedena, da med lo~evanjem iz nje ne bo pritekla niti kapljica, v razvod pa ne bo vdrl zrak. Zaradi tega je iztok ali kontaminiranje teko~ine onemogo~eno, ~i{~enje razvoda pa zato nepotrebno. Izdelek je ergonomsko oblikovan, z gumbom za odklop in glasnim »klikom« ki potrdi, da je spojka dokon~no priklju~ena. Obe cevki lahko rotirata okrog svoje osi, pri ~emer tesnost spoja ni zmanj{ana. Za tlake od -1 do +1 bar, temperature od 0 do 50°C, notranji premer 3,2 mm, namenjena za zdravstvo, industrijo in laboratorijsko tehniko ter pogost vklop – izklop, material polipropilen oja~en s steklenimi vlakni, odporna na {tevilne kemikalije, izdelek NS1, www.colder.com •
Ve~namenski proizvod za hitro in trajno zatravitev povr{in, zlasti na terasah. Izvedba s podpornimi stebri~ki je namenjena oblaganju teras, ki so `e prekrite s hidroizolacijo, plo{~e pa omogo~ajo dodatno zasen~enje, zra~enje, vi{insko prilagajanje in dodatno zvo~no izolacijo. Polo`ena povr{ina je takoj pohodna, stikov ni opaziti, vsi sestavni deli pa so UV odporni in omogo~ajo udobno hojo, enako kot po travniku. Drugi tip plo{~e je ni`ji, opremljen s podpornimi ~epki, ki omogo~ajo odtekanje vode pod plo{~o, plo{~e so visoke samo 50 mm in primerne za obnovo povr{in ter za doseganje estetskih in okoljskih u~inkov. Velikost plo{~ je 50 x 50 cm, oba tipa sta patentirana, ozelenimo lahko tudi navpi~ne stene, vgradimo svetila, `agamo na primerno mero, proizvod Roofingren Nature, www.roofingreen.it •
Namesto cepljenja lesa na trske, pri`iganja s papirjem ali s po nafti zaudarjajo~imi kockami, se je pojavila nova mo`nost. Namensko skobljana lesena volna je zvita v cigari podobne zvitke, ki so impregnirani z voskom. Zaradi tega so neob~utljivi na vlago in gorijo od 8 do 10 minut. Vsebujejo dovolj energije da za v`ig drv ali briketov, saj odprtina v sredini izbolj{uje zgorevanje. Med pripravo bodo roke ostale ~iste in brez vonja, saj so izdelani iz lesa smreke in jelke. Doba uporabnosti je zaradi voska neomejena, izdelek je zdravstveno neopore~en, brez dodanih di{av ali pigmentov. Uporaben je tudi za pri`iganje ognja na prostem, brez te`av pa se bo vnelo tudi oglje za `ar, cena za 100 kosov okrog 9 €, izdelek Zarelo, www.zuendfee.de •
Nastavite krivuljo ogrevanja glede na va{e zahteve Švedsko podjetje Esbe `e ve~ kot 100 let postavlja nove standarde na podro~ju regulacij razli~nih sistemov. Poleg vseh vrst me{alnih ventilov in motornih pogonov proizvajajo {e regulatorje ter druge kvalitetne proizvode. Vsi njihovi izdelki uporabljajo manj energije, dvigajo nivo udobja in zagotavljajo varnost v sistemih ogrevanja, hlajenja in sanitarne vode. Moderna in tehnolo{ka dovr{ena proizvodna linija je omogo~ila pridobitev najstro`jih certifikatov za kvaliteto in okolje.
Esbe izumil perfektno krivuljo ogrevanja Esbe je proizvedel povsem nov vremensko voden regulator z motornim pogonom serije CRC, ki na slovenski trg prihaja {e v leto{njem letu. Potreba po toploti je razli~na glede na tip stavbe, debelino izolacije, vrsto ogrevanja, zunanjo temperaturo, `ivljenjskih navad….
Zato je potrebno izbrati eno izmed krivulj ogrevanja. Krivulja, ki bo odli~na pri zunanji temperaturi - 15˚C, mogo~e ne bo odli~na pri notranji temperaturi +5 ˚C. Pri novi seriji CRC je ta problem re{en. Krivulja se lahko nastavi individualno samo glede na zahteve uporabnika. CRC ima namre~ vgrajeno le eno krivuljo ogrevanja – to je pametna krivulja. Pomeni, da uporabnik nastavi `eleno temperaturo dvi`nega voda, za ustrezno krivuljo pa poskrbi regulator sam.
dobite na www.veto.si, na info@veto.si ali pokli~ete na tel. {tevilko 01 580 91 00. •
Enostavna in hitra monta`a ter veliki prihranki Zaradi vgrajenega regulatorja v motornem pogonu in plug-in elektri~nem kablu je vgradnja nared v samo nekaj minutah. Z izbiro serije CRC uporabnik var~uje od samega za~etka. Glede na ro~no upravljanje me{alnega ventila je razlika o~itna. Da ne omenjamo razlike v udobju bivanja. Ve~ informacij o Esbe proizvodih priCRC regulator vsebuje t.i. “u~ni proces”. Pomeni da lastnik hi{e nastavi `eleno temperaturo dvi`nega voda, za ustrezno krivuljo pa poskrbi sam regulator.
V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev.
Zamenjava oken
Ledeno stanovanje
Marjana: Prosim za navodila kako se je smiselno lotiti obnove stavbnega pohi{tva, kaj je pomembno pred obnovo? Odgovor:Zamenjava oken je poseg, ki lahko precej pove~a energijsko u~inkovitost stavbe, hkrati pa lahko precej poslab{a bivalne pogoje. Zato mora biti ukrep pravilno na~rtovan in izveden, novemu stanju je potrebno prilagoditi bivalne navade. Kdor ne ve kje zapravlja energijo, bo te`ko u~inkovito zmanj{al porabo energije. Zato je nujen energetski pregled in analiza stanja, ki ga lahko opravite sami. To naj vam bo vodilo za izbor ukrepov. ^e so okna {e trdna, jih lahko posodobite z vgradnjo energijsko u~inkovitih stekel, tesnil in nastavitvijo okovja. Le ~e jih ni mo`no posodobiti, svetujem menjavo. Zamenjana okna naj bodo izolacijska, s toplotnoza{~itnimi okenskimi stekli s plinskim polnjenjem in z IR kovinskim nanosom. Za adaptacijo zado{~a vrednost toplotne prehodnosti celotnega okna Uw ď‚Ł 1,2 W/m2K (okno z izbolj{anim dvojnim steklom Ug ď‚Ł 1,1 W/m2K). Pomembna je tudi vgradnja. ^e je okno vgrajeno neustrezno, z monta`no peno, je hladnemu zraku in vlagi omogo~ena pot v konstrukcijo prav do notranjega roba okenskega okvira; obi~ajna PUR pena je namre~ zelo dovzetna za vlago, {e posebej, ~e je porezana. Tako se na mestu vgradnje omogo~i toplotni most in netesno vgradnjo,
Lara: Imam 4 sobno stanovanje in po novi fasadi in novi strehi me je napadla vlaga, z njo pa povezan smrad in mrzlota. Stanje zadnjo zimo je bilo obupno. Imeli smo 19/20 stopinj. Stanovanje je kotno in najvi{je, vendar pa pred novo fasado in novo streho nismo imeli problema, ne z mrazom in ne z vlago. Upravitelj kljub ve~im prito`bam ne naredi ni~ in se dela neumnega, zato smo prisiljeni stvar re{evati sami na lastne stro{ke. Z partnerjem sva razmi{ljala o mo`ni notranji izolaciji stene. Bila sva `e v trgovini in resno razmi{ljala o knaufu in volni, s katero bi vse zunanje stene (ob oknu) prekrila, vendar nama je prodajalec rekel, da nama lahko `e ~ez pol leta preko knaufa pokuka plesen, ki se bo nabirala med betonsko steno in najino izolacijo. Kaj naj narediva? Odgovor: Opisujete poslab{anje kakovosti bivanja kot posledico obnove fasade in strehe. Iz opisa ni razvidno kdaj je bila stavba obnovljena, niti kako vi uporabljate stanovanje. Domnevam, da je pojav vlage posledica nepravilne rabe stanovanja. Zra~na vlaga kondenzira na stenah, ki so hladnej{e od temperature kondenzacije, ta pa je odvisna od temperature in relativne vla`nosti zraka. Iz opisa sklepam, da je v va{em stanovanju prevelika relativna vlaga zraka. Kako zni`ati relativno vlago pod 60%? Trajno zmanj{ajte izvore vlage in vsaki dve uri prezra~ite celotno stanovanje na prepih za pet minut. Po dveh, treh mesecih so bo stanovanje posu{ilo. Predlagam, da vpra{anje dopolnite tako, da napi{ete: kak{ni so zunanji zidovi in koliko toplotne izolacije je bilo vgrajene pri obnovi fasade oz. strehe; so bili pri obnovi sanirani tudi topotni mostovi; kak{na in kako stara so okna; kako zra~ite in ogrevate; ali imate termostatske ventile in radiatorske delilnike; ali je ogrevalni sistem hidravli~no uravnote`en; kak{na je temperatura in relativna vlaga zraka v prostorih; kak{na je temperatura obodnih sten; se pojavlja vlaga tudi v drugih stanovanjih? ^e je vlaga v stanovanju posledica nepravilne rabe stanovanja, svetujem, da spremenite bivalne navade. ^e pa so drugi vzroki, je najprej potrebno narediti podroben pregled stanovanja. Ukrepi na pamet (npr. notranja toplotna izolacija) praviloma zadeve {e poslab{ajo.
kar povzro~i vla`enje konstrukcije. Problem ni le izguba energije, pa~ pa propadanje okna in slab{a mikroklima v prostoru. Na oson~ena okna je potrebno vgraditi tudi zunanja sen~ila - ~e bodo to rolete, naj bodo roletne {katle izolirane. Sodobna okna so dobro zatesnjena; ni naravne ventilacije, zato je prostore potrebno intenzivneje prezra~evati ali pa vgraditi sistem mehanskega prezra~evanja. Po vgradnji tesnih oken je nasvet, kako pravilno zra~iti, enostaven. ^e nimate mehanskega prezra~evanja, odprite okna vsaki dve uri za kratek ~as (5 do 10 minut) na ste`aj tako, da se ves zrak v prostorih zamenja, toplota pa ostane v stenah. Podrobne informacije dobite v Centru energetskih re{itev www.cer-slo.si. Prijavite se na strokovno, celovito in brezpla~no energetsko svetovanje, vsak ~etrtek od 16:30 do 18:30 v CER v ljubljanskem BTC. S seboj prinesite ~im ve~ podatkov o stavbi, ki jo ho~ete prenoviti. Zagotovite si termin, pi{ite na info@cer-slo.si.
Matja` Valen~i~, energetski svetovalec
Dimnik propada Andrej: Obra~am se na vas ker sem zasledil kar nekaj va{ih ~lankov v zvezi s problematiko delovanja dimnikov in podoben problem tudi mene hudo bremeni saj je kurilna sezona pred vrati. Na zunanji strani dimnika na ometu - v obmo~ju hladnega, neogrevanega podstre{ja - se delajo beli made`i (kot neka sol), omet se lu{~i, drobi, skratkta dimnik propada. Zanimivo, da tega pojava na delu dimnika, ki sega nad streho ni vidnega. Dimnik nad streho ni ometan, vidna je fasadna opeka. Dimnik je po celotni vi{ini (H je cca 10 m in sega cca 1m nad sleme strehe) zidan s polno opeko d = 12 cm, notranji presek odprtine je cca 14/14 cm. V tak dimnik sem po celotni vi{ini vstavil RF dimni{ko tuljavo fi 130 mm, enoslojno, neizolirano. Dokler sem kuril na pe~ na kurilno olje zgoraj opisanega pojava nisem zaznal, ko sem montiral pe~ na pelete (nominalna mo~ ca 25 kW - ogrevam cca.100 m2) so se pri~eli pojavljati opisani problemi. Sklepam, da je problem v segrevanju - ohlajanju zidanega dela dimnika (opeke, ometa) in posledi~no kondenza, ki nastaja v opeki. Svetovali so mi, naj medprostor med RF cevjo in ope~nim dimnikom izoliram z granulatom (negorljiv ÂťstiroporÂŤ,
ekspandirana glina ali podobno). Zanima me ali menite, da je to re{itev problema (odprava vzroka) oz. kaj je po va{em mnenju vzrok pojavu in kako ga odpraviti? Pojavlja se mi tudi vpra{anje - ali je medprostor med cevjo in dimnikom sploh dovolj velik za ustrezno toplotno izoliranje RF cevi (odprtina 14/14 cm, cev fi 13 cm) in kako po celotni vi{ini (ali vsaj zgornje 4-5m) v dimnik vnesti - vsipati ustrezno izolacijo. Povedati moram {e, da se mi pojavlja tudi drug problem v pe~i na pelete in sicer obloge katrana (prenizka temp., kondenz?), pa tudi dimnik je bil po eni sezoni povsem ÂťzabitÂŤ s sajami. To problematiko navajam, ker ne vem ali je problematika Âťmade`ev na dimniku v podstre{juÂŤ povezana s tem problemom. Odgovor: Pravi naslov za dimnik je dimnikar. Dimnikar mora (bi moral) opraviti 2 krat letno ~istiti kotel in dimnik. Hkrati bi vas tudi moral opozoriti na neustrezen na~in kurjenja in vam predlagati pravilen na~in. Ali je RF dimnik tesen na vlago? Je primeren za kurjenje peletov? V dimnih plinih peletov je veliko ve~ vlage kot v dimnih plinih kurilnega olja. Lise na ometanem dimniku v hladni podstrehi so verjetno posledica vlage. Gibanje vode skozi konstrukcijo povzro~a izcvetanje. Nenavadno je, da tega ne opazite tudi na delu dimnika
v stanovanju. Obloge katrana v kotlu in saje v dimniku so znak nepravilnega zgorevanja. Temperatura v kuri{~u je prenizka, verjetno je to posledica premo~ne kurilne naprave in neprimerne vezave vodnega dela. Zgorevanje nekoliko izbolj{ate, ~e dogradite hranilnik toplote (naj bi imel prostornino najmanj 20 litrov na kW nazivne toplotne mo~i naprave oz. vsaj 500 l za 25 kW kotel). Naknadna toplotna izolacija vmesnega prostora dimnika je mo`na. Sipka negorljiva toplotna izolacija je perlit, vendar je ob~utljiva na vlago, zato najprej odpravite problem z vlago. Matja` Valen~i~, energetski svetovalec
;6 50 6)0Ǖ(1,5 =,5;03 ;6 1, *(3,--0 VENTILI IN TERMOSTATSKE GLAVE 1,ä-, 6752â., 1,ä-$ 325$%$ ý,67(-â( 2.2/-(
Oglejte si video tudi na
XXX DBMFGm TJ
‡
=HOR HQRVWDYQD QDPHVWLWHY KLWUD LQ HNRQRPLĂžQD UHĂŁLWHY ]D WLVWH NL VH QH ĂĽHOLMR RGUHĂžL XGREMX NL JD QXGL FRQVNR RJUHYDQMH
‡
= ]DĂŁĂžLWR SUHG QHGRYROMHQLPL SRVHJL
‡
= EORNDGR QDVWDYOMHQH WHPSHUDWXUH
najbolj{i predlog dobili od proizvajalca, na primer Kema Puconci - {ele nato sledi bru{enje in poravnavanje povr{ine s primernim brusilnim strojem - za za{~ito predlagam oljenje ali voskanje, ki pa ga bo po dolo~enem ~asu uporabe potrebno seveda ponoviti. - zapiranje por je nunjo, saj bo opeka druga~e popila vse, kar bomo polili po tleh
Obnova kleti Vpra{anje: Rad bi obnovil staro obokano klet. Trenutno stanje kleti: tla so neobdelana (pohojena zemlja). Zidovi so iz starega poto~nega kamna, strop iz rde~e stare opeke-oboki. Klet bi rad obnovil na na~in, da bo {e vedno slu`ila svojemu namenu (hramba pija~e, ozimnice + prilo`nostna miza za pogostitev gostov - torej olep{ati bi moral tudi izgled). Na tla nameravam polo`iti staro rde~o opeko. Zanima na kak{en na~in je najbolje pripraviti tla za polaganje opeke. Opeko bi polo`il s fugami cca. 1cm, kolikor pa~ dopu{~ajo neenakomerne dimenzije opeke. Zanima me tudi s ~im je najbolje napolniti fuge. Opeko bi seveda predhodno obdelal-pobrusil, da jo na pohodni strani vsaj nekoliko poravnam. Po kon~anem polaganju bi tla `elel tudi za{~ititi. Kolikor sem `e prebiral po internetu je tukaj ve~ variant: dodatno bru{enje, lakiranje, oljenje, ... Potrebujem tudi kak{en predlog za obdelavo zidu in stropa, ampak bi `elel, da videz ostane tak{en kot je. V~asih so zidove in strope po{kropili z apnom, ampak mislim, da se to ve~ ne po~ne, me pa zanima va{ predlog. V kleti sta dve stari okni, katere nameravam zamenjati z novimi, katere lahko odpiram tudi na nagib, da ne bi preve~ hermeti~no zapiral prostora.
Odgovor: Stare kleti je najbolje obnavljati s ~im manj poseganja v tla ali konstrukcijo, zato predlagamo enostavno izvedbo nameravanih predelav. Tla Ideja z oblaganjem tal s staro rde~o opeko je dobra in izvedljiva, samo vrstni red je potrebno spremeniti. - opeko lahko polagamo na betonsko podlaga ali pa samo na plast peska, ki ga nasujemo na zemeljska tla v kleti. ^e je vi{ina osnovnih tal mote~a, odstraniti plast zemlje za pe{~eno nasutje. S polaganjem na pesek dobimo stabilna in pohodna tla. - Opeko polagamo s fugami, ki jih je nato potrebno zaliti s fugirno maso. To~nega podatka o materialu nimam, mogo~e bi
Stene in strop Predlagamo samo pranje z visokotla~nim ~istilcem, (~e se vam zdi potrebno) brez dodatne obdelave, saj bodo povr{ine samo tako ostale avtenti~ne in neizumetni~ene. Okna Zamenjava oken je dobra ideja, predlagamo samo uporabo lesa in mogo~e {e vgradnjo kovanih re{etk ali kri`ev, ~e so morda bili prej name{~eni. Obi~ajno so prej kletna okna tako za{~itili pred vlomilci. Zra~enje je potrebno, okna pa odpiramo ali zapiramo v skladu z namenom zra~enja. Pozimi za doseganje primernih skladi{~nih temperatur, poleti za odvajanje morebitne vlage. Upam, da si boste z odgovori lahko pomagali in `elim uspe{no urejanje kleti. • Simon Tihec
NASVETI
21
Popravilo kaminske pe~i
K
aminske pe~i na drva ali brikete, s katerimi lahko ogrejemo osrednji prostor v hi{i ali stanovanju, se dobro prodajajo. Prvi razlog je razmeroma nizka cena, drugi pa poceni kurivo. Delovanje je enostavno, u~inek pa dober, ~eprav o visokem izkoristku ne moremo govoriti. Romantika in uporabnost Vsi modeli tak{nih pe~i imajo vrata za nalaganje opremljena s steklom, zaradi ~esar med delovanjem osvetljujejo prostor in pri~arajo romanti~no zimsko vzdu{je. Nalaganje, pri`iganje in ~i{~enje poenostavijo edina in velika prednja vrata, regulacija koli~ine zraka za zgorevanje pa je izvedena z enim ali dvema drsnikoma, ki jih premikamo z roko. Vlek reguliramo z loputo, ki je montirana v dimni cevi, prepre~itev pregrevanja kovinskega ohi{ja pa prepre~ujejo lahke ognjeodporne plo{~e s katerimi je oblo`eno kuri{~e. Zaradi teh plo{~ je pe~ tako lahka, da jo dve osebi lahko prena{ata in postavita na primerno mesto.
tesnijo, zrak in dimni plini pa nekontrolirano vdirajo v in iz kuri{~a. Izdelke renomiranih proizvajalcev, na primer Lokaterm, z lahkoto popravimo, saj nam bodo rezervne dele takoj poslali po po{ti, z izdelki iz trgovskih centrov, pa bodo te`ave. Garancijsko leto na{e pe~i se je `e davno izteklo, zato bomo pri prodajalcu zaman iskali nadomestne dele ali serviserja. Tudi ~e v trgovini dobimo njegovo telefonsko {tevilko, se ne bo nih~e oglasil, ali pa nam bo neprijazni glas povedal, da se klicani s tem ne ukvarja, saj mu trgovec `e dolgo ni pla~al za njegove usluge. Sedaj smo odvisni sami od sebe in imamo samo dve mo`nosti, ali pe~, ki ji skoraj ni~ ne manjka zavr`emo, ali pa se znajdemo sami.
Plo{~e iz vermikulita so zelo lahke in lomljive zato previdno
Plo{~e iz vermikulita so lahke in mehke, lahko jih re`emo in vrtamo
Zavrzi ali popravi sam Po dveh ali treh letih za~ne obloga kuri{~a pokati, kosi pa padajo v kuri{~e. ^e obloga ni cela, plameni lahko pridejo v stik s plo~evino in jo pregrejejo. Zaradi tega postane pe~ po`arno nevarna, saj temperatura okrova postane previsoka, plo~evina pa se deformira, vrata ve~ ne Obnovljen kamin bo sedaj deloval dve do tri leta
Potrebujemo vermikulit plo{~e En in edini proizvajalec tega materiala pri nas je podjetje Mineralka iz Cerknice. Podjetje izdeluje vermikulitne plo{~e razli~ne gostote in dimenzij. Za svojo pe~ potrebujemo izdelek srednje gostote, okrog 650 kg/m3, ki je {e vedno lahek, vendar dovolj trden, da ga nalaganje in ~i{~enje kuri{~a ne bo po{kodovalo. Izdelujejo plo{~e razli~nih debelin in dimenzij, zato je najbolje da po{kodovane vzamemo iz kuri{~a in izmerimo. Ker so plo{~e samo polo`ene ali prislonjene ob stene, je najprej potrebno odpreti vratca, vzeti ven lito`elezno dogorevalno re{etko, nato robne distan~nike in potem {e navpi~ne plo{~e, ki obdajajo kuri{~e. Te so pritrjene tako, da so zataknjene pod jekleni kotnik na zgornji strani. Nato plo{~e izmerimo, pokli~emo Mineralko (01- 709 00 20), oni pa nam bodo poslali predra~un. Vermikulit bodo narezali po meri in plo{~e poslali po po{ti ali pa jih dvignemo sami. Material je tako mehak, da ga lahko naknadno tudi sami re`emo ali brusimo z orodji za les. Te`ava je lahko samo zgornja plo{~a, ki ima okrogli odprtini. Tudi ti dve lahko izdelamo sami, z malo vrtanja in bru{enja, vendar previdno, saj so plo{~e lomljive. Nato jih
Najpogostej{a razporeditev plo{~ v nizkocenovnem sobnem kaminu
Nova plo{~a z odprtinami za izstop dimnih plinov v zgornjem delu kuri{~a
vstavimo v kuri{~e in vrnemo re{etko na svoje mesto. In spet bomo lahko u`ivali v prijetni toploti, saj bo pe~ delovala kot nova. • Tihec
Tematska priloga revije Var~ujem z energijo
Geotermalne toplotne ~rpalke
Ekolo{ki vidik geotermalnih toplotnih ~rpalk je neprecenljiv
Ne prezrite 37. {tevilke REVIJE VAR^UJEM Z ENERGIJO, ki je tokrat v novembru 2013 iz{la s posebno tematsko prilogo Geotermalne toplotne ~rpalke. Tokrat smo pripravili aktualen pregled ponudbe toplotnih ~rpalk voda–voda in zemlja–voda s prakti~nimi primeri uporabe. Septembra je v predhodni, 36. {tevilki iz{la `e ob{irna priloga o uporabnosti toplotnih ~rpalk zrak-voda, primernih za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov, s predstavljenimi 26 ponudniki. Tako vam z obema prilogama omogo~amo la`jo izbiro va{e toplotne ~rpalke, ne glede na to ali imate v hi{i vgrajene radiatorje ali talno ogrevanje.
Virtualna revija Var~ujem z energijo Virtualna, 37. {tevilka revije s tematsko prilogo GEOTERMALNE TOPLOTNE ^RPALKE bo na portalu www.varcevanjeenergije.si izpostavljena za obdobje 1 leta, vse do novembra 2014. Na portalu bomo vsebine s podro~ja toplotnih ~rpalk {e dopolnjevali. Vabljeni k prijavi na E novice revije, do arhiva revij dostopate na ARHIV REVIJ.
Toplotne ~rpalke za dvig u~inkovitosti Edini znani toplotni stroji, ki omogo~ajo ogrevanje in {e hlajenje, so toplotne ~rpalke. Pri tem zajemajo toploto iz obnovljivih virov pri ~emer z majhnim vlo`kom elektrike pridobimo ve~kratni dele` toplote. Poleg stavb in domov so ti stroji zanimivi tudi za industrijo, saj lahko z njimi prestre`emo odpadno toploto, ki je pred tem neuporabljena odtekala v okolje. To je lahko mla~na voda ki je speljana v kanalizacijo, odpadna toplota hladilnih naprav ali toplota zraka, ki ga izpihujejo prezra~evalni sistemi. V industriji je pretok energij najve~ji, zato je tudi koli~ina prestre`ene toplote velika, kar pomeni, da so lahko tudi prihranki izjemno visoki.
Pet dobrih razlogov ZA toplotne ~rpalke Zaradi svojih posebnih lastnosti so pravilno na~rtovani in izvedeni sistemi s toplotnimi ~rpalkami visoko energetsko u~inkoviti, ter okolju prijazni. Še u~inkovitej{e so kombinacije toplotnih
strojev z velikimi ali majhnimi kogeneracijskimi sestavi, ki isto~asno oddajajo toploto in elektriko. Za uporabo toplotnih ~rpalk obstaja ve~ dobrih razlogov, ~e jih na{tejemo pet, bo ~isto dovolj. Prvi - ~e zgorevamo katerokoli gorivo in ga direktno spreminjamo v toploto, to ne bo nikoli naju~inkovitej{i na~in izrabe energije skrite v njem. Drugi - zato je izkoristek toplotne ~rpalke {e toliko bolj zanimiv, saj je sposobna zajeti energijo iz na videz hladnega zraka, podtalnice ali zemlje. Tretji - ~e bi energijo kuriv, s katerimi kurimo pe~i raje uporabili za u~inkovito proizvodnjo elektrike za pogon toplotnih ~rpalk, bi za enak kon~ni u~inek porabili okrog 40% manj goriva, ter za pribli`no enak odstotek zmanj{ali tudi onesna`evanje. ^etrti – ne glede na to ali elektriko proizvajamo iz premoga, urana ali lesa, bodo toplotne ~rpalke vedno imele veliko bolj{i izkoristek kot neposredno spreminjanje elektrike v toploto, pa ~etudi v “var~nem” radiatorju ali v infrarde~em sevalnem panelu. Peti –izkoristek absorbcijske ali plinske toplotne ~rpalke bo vedno od 35 do 50% vi{ji,
PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK
kot ~e bi enako koli~ino plina porabili v obi~ajnem plinskem grelniku.
Naj planet spet zadiha Toplotne ~rpalke so enako uporabne kjerkoli na planetu, pri ~emer je vseeno ali bomo z njimi greli prostore, vodo ali hladili stavbe v vro~ih predelih. Svetovne emisije CO2 {e nikoli niso bile tako visoke kot danes, mno`i~na uporaba toplotnih strojev za ogrevanje stavb pa lahko zmanj{a obremenitev planeta za milijone ton letno. Samo z mno`i~no uporabo toplotnih ~rpalk bi lahko svetovno proizvodnjo CO2 zmanj{ali za okrog 6%, kar je eden od najve~jih u~inkov, ki jih lahko dose`emo z eno tehnologijo. V nekaterih predelih sveta so toplotne ~rpalke `e danes pomemben del energetske mre`e, zato je {irjenje uporabe na druga podro~ja res pomembno. Tehnika je na razpolago, politiki pa vedno bolj razumejo alarmantna spoznanja okoljevarstvenikov, zato bo {irjenje in priporo~anje vgradnje teh izdelkov naloga vseh, ki imajo kaj besede na podro~ju sodobne energetike. • Tihec
23
ZEMLJA / VODA - VODA / VODA
ZEMLJA / VODA - VODA / VODA
VETO d.o.o.
VETO d.o.o.
tel.: 01 580 91 00; 040 744 436 e mail: info@veto.si www.veto.si
tel.: 01 580 91 00; 040 744 436 e mail: info@veto.si www.veto.si
Stiebel Eltron: WPC
Stiebel Eltron:
5 – 13 / cool
WPF 5-16 E/cool in WPW 7-22 E Set
Toplotna ~rpalka WPC predstavlja kompletno re{itev za ogrevanje prostorov ter pripravo tople sanitarne vode. WPC pod svojim zvo~no izoliranim ohi{jem `e vsebuje 175 litrski grelnik sanitarne vode, zato je potrebno zelo malo prostora za vgradnjo v kotlovnico. Naprava je opremljena z vsemi varnostnimi in upravljalnimi komponentami, ki ji omogo~ajo popolnoma avtomati~no delovanje. Brez te`av dosega predtok temperature +60°C, kar zagotavlja u~inkovito ogrevanje sanitarne vode in prostorov skozi vse leto. WPC cool ima v svoji opremi {e dodatno funkcijo. Vgrajen prenosnik toplote v vro~ih dneh prevzame funkcijo hlajenja s ~imer je mogo~e tudi v najbolj vro~ih poletnih dneh dose~i prijetno temperaturo v domu. S pomo~jo dodatnih elementov je WPC mogo~e pretvoriti v toplotno ~rpalko voda voda. Dodatna oprema modula GWS, plo{~ati predizmenjevalec iz nerjave~ega legiranega jekla ter ohi{je iz toplotnoizolacijske plastike, omogo~a dolgotrajno in brezhibno delovanje sistema, toplotna ~rpalka voda voda pa u~inkovito poskrbi za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode. Ker podtalnica skozi vso leto ohranja konstantno temperaturo, WPC voda voda vseskozi ustvarja visoka grelna {tevila.
Toplotna ~rpalka WPF E je paket poln mo~i, saj prepri~a s svojo serijsko vgrajeno opremo. Sodobna toplotna ~rpalka tipa zemlja voda je `e opremljena z vso potrebno opremo za delovanje, kot sta npr. obe raztezni posodi (za ogrevanje in za zemeljski del), obto~ni ~rpalki za ogrevalni in zemeljski krogotok, elektri~ni grelec, integrirana nadzorna enota ki omogo~a, da se proizvaja idealna koli~ina energije itd. WPF E je na voljo v petih izvedbah katerim je skupno to, da kot u~inkoviti kompletni sistemi na majhnem prostoru izjemno u~inkovito var~ujejo z energijo. WPF cool zdru`uje prednosti cenovno ugodne ogrevalne energije z udobjem hladnih prostorov poleti. Vgrajen prenosnik toplote v vro~ih dneh prevzame hladilno funkcijo. Ta izvedba optimalno deluje v povezavi s talnim gretjem ali z ventilatorskimi konvektorji, saj se pri tovrstnih navezah tro{i malo energije.Toplotna ~rpalka WPW E Set jemlje energijo iz podtalnice. V kombinaciji z modulom GWS se namre~ toplotna ~rpalka zemlja voda WPF E pretvori v toplotno ~rpalko voda voda WPW E Set, ki jemlje varno in var~no energijo podtalnice.
Tehni~ni podatki: Topl. mo~ pri B0/W35 (EN 14511)
5,9 do 16,9 kW
Grelno {t. pri B0/W35 (EN 14511)
do 4,5
Topl. mo~ pri W10/W35 (EN 14511)
7,2 do 20,9 kW
5,9 do 12,8 kW
Grelno {t. pri W10/W35 (EN 14511)
do 5,6
Grelno {t. pri B0/W35 (EN 14511)
do 4,5
Hladilna mo~ pri B15/W23
3,8 do 11 kW
Hladilna mo~ pri B15/W23
3,8 do 8,5 kW
Max. temperatura predtoka
do 60 °C
Max. temperatura predtoka
do 60 °C
Tehni~ni podatki: Topl. mo~ pri B0/W35 (EN 14511)
Prednosti: Kompaktna naprava s funkcijami ogrevanja, priprave tople sanitarne vode ter hlajenja (WPC cool izvedba). Kompaktna re{itev z 175 litrskim vgrajenim grelnikom tople sanitarne vode. Preprosta namestitev v prostoru in enostavno upravljanje. Izjemno tiho delovanje. Do +60˚C temperature predtoka. Vgrajene visoko u~inkovite obto~ne ~rpalke u~inek {e pove~ajo. Minimalni stro{ki delovanja pri hlajenju.
Prednosti: Popolnoma opremljena naprava s funkcijami ogrevanja, priprave tople sanitarne vode ter hlajenja (WPF cool izvedba). Vgrajena nadzorna enota toplotne ~rpalke. Vgrajen merilnik koli~ine pridobljene in porabljene energije. Vgrajene visoko u~inkovite obto~ne ~rpalke u~inek {e pove~ajo. Vgrajen prenosnik toplote za pasivno hlajenje (WPF cool izvedba). Minimalni stro{ki delovanja pri hlajenju. Preprosta namestitev v prostoru in enostavno upravljanje. Visoka zanesljivost delovanja naprave. Izjemno tiho delovanje. Do +60˚C temperature predtoka. Ohi{je GWS iz toplotnoizolacijske plastike.
COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok) SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C
24
PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK
ZEMLJA / VODA
VODA / VODA
VODA / VODA
Atlas Trading d.o.o.
Atlas Trading d.o.o.
tel.:
tel.:
03 425 5400, 080 2065 e mail: info@thermia.si www.thermia.si TOPLOTNE ČRPALKE od 1973
03 425 5400, 080 2065 e mail: info@thermia.si www.thermia.si TOPLOTNE ČRPALKE od 1973
Thermia Diplomat Optimum G3 Thermia je model G3 razvila na osnovi 40-letnih izku{enj v proizvodnji geotermalnih toplotnih ~rpalk. Razvita in poizvedena je na Švedskem – torej za ekstremno hladno podnebje, ter razvit in zahteven trg, kjer sta kakovost in u~inkovitost na prvem mestu. Toplotna ~rpalka Diplomat Optimum G3 je namenjena tako nizko- kot visoko-temperaturnim sistemom ogrevanja in zagotavlja uporabniku maksimalni prihranek energije, trajno zanesljivost in nizke stro{ke vzdr`evanja. Vsebuje tehnologijo HGW za brezpla~no pripravo tople sanitarne vode in tehnologijo Optimum za prilagajanje pretoka hladnega in toplega medija. Thermia G3 je serijsko opremljena z modulom Thermia Online za daljinski nadzor preko interneta. Toplotna ~rpalka se je na primerjalnem testu {vedske agencije za energijo izkazala z visokim SPF (podrobnosti testa: http:// www.energimyndigheten.se).
Tehni~ni podatki:
Thermia Diplomat Optimum G3 Thermia je model G3 razvila na osnovi 40-letnih izku{enj v proizvodnji geotermalnih toplotnih ~rpalk. Diplomat Optimum G3 je namenjena tako nizko- kot visoko-temperaturnim sistemom ogrevanja in zagotavlja uporabniku maksimalni prihranek energije, trajno zanesljivost in nizke stro{ke vzdr`evanja. Vsebuje tehnologijo HGW za brezpla~no pripravo tople sanitarne vode in tehnologijo Optimum za prilagajanje pretoka hladnega in toplega medija. Thermia G3 je serijsko opremljena z modulom Thermia Online za daljinski nadzor preko interneta.
Referenca: Sistem voda/voda Diplomat Optimum G3 13 (16 kW) z integriranim grelnikom sanitarne vode 200L inox, povr{ina prostorov 250m2, objekt brez izolacije; radiatorsko ogrevano pritli~je, talno ogrevana mansarda.
Gorenje d.d. tel.: 03 899 2980, 03 899 7271 e mail: info@gorenje.com www.gorenje.si
Toplotna ~rpalka AQUAGOR Sistem voda/ voda sodi med naju~inkovitej{e ogrevalne sisteme. Klju~ni faktor za visoko u~inkovitost se skriva v viru zajemanja energije tj. podtalnici, ki velja za zanesljiv vir toplote z konstantno temperaturo (od 7 do 13°C). To pomeni delovanje v ugodnem temperaturnem obmo~ju skozi celo ogrevalno sezono. Grelno {tevilo (COP) zna{a pri tem tipu ~rpalk ve~ kot 5. Zaradi visoke grelne mo~i skozi celotno ogrevalno sezono, ne glede na temperaturo okolice, je primerna za monovalentno delovanje, kar pomeni, da nimamo potreb za dodatnim virom ogrevanja. Omogo~a mo`nost pasivnega hlajenja. • Spiralni izmenjevalec posebej razvit za toplotne ~rpalke Aquagor, zaradi katerega ni potreben dodatni predizmenjevalec, kar zni`a investicijo za 500-1000 € in izbolj{a u~inkovitost oziroma letni COP. • Vremensko vodena regulacija omogo~a energetsko u~inkovito delovanje toplotne ~rpalke in celotnega ogrevalnega sistema. • Primerna za visoko temp. ogrevanje.
Tehni~ni podatki:
Model
Diplomat Optimum G3
Model
Diplomat Optimum G3
Tehni~ni podatki:
Toplotna mo~ (B0W35)
6 – 17 kW
Toplotna mo~ (W10W35)
8 – 23 kW
Model
T^ VV 15 VT 15,2 kW
COP (B0W35)
4,8
COP (W10W35)
5,9
Toplotna mo~ (W10/W35)*
Max. temp. predtoka
65°C
Max. temp. predtoka
65°C
Priklju~na mo~ (W10/W35)*
2,72 kW
SPF talno ogrevanje
4,4 – 4,8
SPF talno ogrevanje
5,5 – 5,9
COP (W10/W35)*
5,6 62 °C
SPF radiatorsko ogrevanje
3,3 – 3,6
SPF radiatorsko ogrevanje
3,9 – 4,3
Max. temp. predtoka
200L integriran ali lo~en 300L+
R 407 C
Grelnik sanitarne vode
200L integriran ali lo~en 300L+
Tip hladilnega sredstva
Grelnik sanitarne vode
Zvo~na mo~* dB (A)
51,8 (±1,5 dB)
Hranilnik toplote
ni potreben
Hranilnik toplote
ni potreben
* Merjeno pri parametrih voda/voda po standardu EN 14511. Standard predpisuje meritev pri pogoju W10/W35 (temperatura vira-podtalnice 10°C, temperatura ogrevalne vode 35°C). Meritve opravljene na nem{kem neodvisnem in{titutu in akreditiranem laboratoriju VDE in imajo certifikat kakovosti EHPA!
Meritve opravljene na {vedskem nacionalnem in{titutu SP, vse naprave imajo certifikat kakovost EHPA.
Meritve opravljene na {vedskem nacionalnem in{titutu SP, vse naprave imajo certifikat kakovost EHPA.
Prednosti: • Optimum tehnologija regulacije hitrosti pretoka medija na topli in hladni strani zagotavlja vedno optimalne pogoje delovanja. • HGW tehnologija priprave sanitarne vode nudi brezpla~no pripravo tople vode v ~asu ogrevanja prostorov. • Novo zasnovan hladilni krog z asimetri~nimi toplotnimi prenosniki in novim kompresorjem Copeland ZH za hladivo R410a. • Napredna regulacija krmili dovod toplote pri samem izvoru, zato je sistem vgrajen brez dodatnega hranilnika toplote. • V Sloveniji je vgrajeno veliko {tevilo geoternalnih toplotnih ~rpalk Thermia. Informacije: info@thermia.si, 03 425 54 00
Reference: Prve toplotne ~rpalke Aquagor so bile v Sloveniji vgrajene leta 2011 in jih je do sedaj vgrajenih `e ve~ kot 50. Ve~ informacij na: matej.ribic@gorenje.com
COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok) SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C
PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK
25
ZEMLJA / VODA
VODA / VODA
ZEMLJA / VODA
Gorenje d.d.
Termo-tehnika d.o.o., Braslov~e
Termo-tehnika d.o.o., Braslov~e
tel.: 03 899 2980, 03 899 7271 e mail: info@gorenje.com www.gorenje.si
tel.: 03 703 16 20 e mail: info@kronoterm.com www.kronoterm.com
tel.: 03 703 16 20 e mail: info@kronoterm.com www.kronoterm.com
Toplotna ~rpalka TERRAGOR Sistemi zemlja/ voda prav tako sodijo med izredno u~inkovite ogrevalne sisteme. Dosegajo visoka grelna {tevila (COP med 4 in 5) in grelne mo~i skozi celo ogrevalno sezono. Zemljina namre~ skozi poletje akumulira velike koli~ine toplote sonca in de`ja, kar v za~etnih mesecih ogrevalne sezone (do decembra) pomeni ugodno temperaturo vira zajema toplote, posledi~no pa seveda visok COP. Primerna je za monovalentno delovanje, kar pomeni, da zaradi visoke grelne mo~i skozi celotno ogrevalno sezono ne potrebuje dodatnega vira ogrevanja. Mo`nost pasivnega hlajenja. • Vremensko vodena regulacija omogo~a energetsko u~inkovito delovanje toplotne ~rpalke in celotnega ogrevalne ga sistema. • Inteligentno elektronsko krmilje uravnava pravilnost delovanja naprave, glede na zunanje vhodno-izhodne parametre in tako krmili celoten ogrevalni sistem. • Primerna za visoko temperaturno ogrevanje.
Zadnja verzija toplotnih ~rpalk voda/voda so sad 23 letnih izku{enj v razvoju in proizvodnji toplotnih ~rpalk. So v celoti izdelane v Sloveniji. V enojni izvedbi jih izdelujemo v mo~eh od 6 do 120 kW, v kaskadni povezavi pa je mo`no z njimi pokriti toplotne mo~i preko 1 MW. Na voljo so nizkotemperaturne in visokotemperaturne izvedbe, ki so posebej prilagojene za ogrevanje v objektih z radiatorskimi sistemi, saj omogo~ajo doseganje 65°C temperature predtoka. Zato so te izvedbe primerne tako za stanovanjske objekte, kot za velike javne in poslovne objekte. Vgrajena regulacija TERMOTRONIC 3000 omogo~a krmiljenje T^, kot tudi vseh ostalih delov ogrevalnega sistema v hi{i (me{alni krogi, bojler, bazen, SSE, hlajenje,…). Serijsko vgrajen WEB modul pa omogo~a upravljanje T^ od kjerkoli na svetu – preko interneta in to na enostaven na~in brez nalaganja dodatnih programov.
Toplotne ~rpalke zemlja/ voda omogo~ajo izkori{~anje akumulirane toplote v zemlji in sicer preko horizontalnega kolektroja ali preko vertikalne sonde. So v celoti izdelane v Sloveniji. V enojni izvedbi jih izdelujemo v mo~eh od 4 do 90 kW, v kaskadni povezavi pa je mo`no z njimi pokriti toplotne mo~i preko 1 MW. Na voljo so nizkotemperaturne in visokotemperaturne izvedbe, ki so posebej prilagojene za ogrevanje v objektih z radiatorskimi sistemi, saj omogo~ajo doseganje 65°C temperature predtoka. Zato so te izvedbe primerne tako za stanovanjske objekte kot za velike javne in poslovne objekte. Vgrajena regulacija TERMOTRONIC 3000 omogo~a krmiljenje T^, kot tudi vseh ostalih delov ogrevalnega sistema v hi{i (me{alni krogi, bojler, bazen, SSE, hlajenje,…). Serijsko vgrajen WEB modul pa omogo~a upravljanje T^ od kjerkoli na svetu – preko interneta in to na enostaven na~in brez nalaganja dodatnih programov.
Tehni~ni podatki: Model
T^ SV 15 VT
Toplotna mo~ (B0/W35)*
14,0 kW
Priklju~na mo~ (B0/W35)*
3,11 kW
COP (B0/W35)*
4,5
Max. temp. predtoka
62 °C
Tip hladilnega sredstva
R 407 C
Zvo~na mo~* dB (A)
56,8 (±1,5 dB)
Tehni~ni podatki:
* Merjeno pri parametrih zemlja/voda po standardu EN 14511. Standard predpisuje meritev pri pogoju B0/W35 (temperatura vira-zemljine 0°C, temperatura ogrevalne vode 35°C). Meritve opravljene na nem{kem neodvisnem in{titutu in akreditiranem laboratoriju VDE in imajo certifikat kakovosti EHPA!
Reference: Prve toplotne ~rpalke Terragor so bile v Sloveniji vgrajene leta 2011 in jih je do sedaj vgrajenih `e ve~ ko 100 . Ve~ informacij na: matej.ribic@gorenje.com
Tehni~ni podatki:
Toplotna mo~
od 6 do 120 kW
Toplotna mo~
od 4 do 90 kW
COP (po EN 14511)
od 5,1 do 5,6 (odvisno od mo~i)
COP (po EN 14511) (B0/W35)
od 4,4 do 4,6 (odvisno od mo~i)
Max. temp. predtoka (W10/W35)
58°C – verzije NT 65°C – verzije VT
Max. temp. predtoka (W10/W35)
58°C – verzije NT 65°C – verzije VT
Prednosti: • • • •
^lani evropskega zdru`enja proizvajalcev toplotnih ~rpalk EHPA in BWP Certificiran proces poslovanja - certifikat ISO 9001 Zanesljiv partner - ve~letna najvi{ja bonitetna ocena AAA Dobitnik priznanja Gazela 2013.
COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok) SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C
26
PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK
ZEMLJA / VODA
ZEMLJA / VODA - VODA / VODA
ZEMLJA / VODA
Viessmann d.o.o.
Viessmann d.o.o.
Vaillant d.o.o
tel.: 02/480 55 50 e mail: viessmann@viessmann.si www.viessmann.si
tel.: 02/480 55 50 e mail: viessmann@viessmann.si www.viessmann.si
tel.: 01/280 93 40 e mail: info@vaillant.si www.vaillant.si
Vitocal 222-G
Vitocal 300-G
Vitocal 222-G je kompaktna toplotna ~rpalka, ki potrebuje zelo malo prostora. Komponente, ki so potrebne za ogrevanje prostorov in sanitarne vode so `e tovarni{ko montirane v enem ohi{ju. Tako so razen toplotne ~rpalke vgrajeni tudi 170 litrski ogrevalnik sanitarne vode, obto~ne ~rpalke za krogotok medija in ogrevalni krog, tripotni preklopni ventil in elektri~ni preto~ni grelnik. Za enostavnej{i vnos se lahko vnesejo v dveh delih. Variabilen priklju~ni pribor zagotavlja hitro monta`o na mestu postavitve. S toplotno mo~jo od 5,9 do 10,0 kW so posebej primerne za uporabo v enodru`inskih hi{ah in omogo~ajo, s temperaturo vtoka do 60 °C, tudi obratovanje z radiatorskim ogrevalnim sistemom. Ob prigraditvi lo~ilnega prenosnika toplote lahko obratujejo tudi kot voda/voda.
Tehni~ni podatki: Toplotna mo~
5,9 do 10 kW (zemlja/voda)
COP (po EN 14511)
T^ zemlja/voda do 4,3 (B0/W35)
Max. temp. predtoka
do 60 °C
Prednosti: •
• • •
•
Kompaktni energetski centri s toplotno ~rpalko zemlja/voda, ogrevalnikom sanitarne vode, obto~nimi ~rpalkami, tripotnim preklopnim ventilom in preto~nim grelnikom ogrevalne vode. Nizki obratovalni stro{ki zaradi visokega koeficienta u~inkovitosti. Monovalentno obratovanje za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Tiha ~rpalka z malo vibracij zaradi zvo~no optimirane konstrukcije - nivo zvo~nega tlaka < 43 dB(A). Preprosto upravljanje regulacije Vitotronic z besedilnim in grafi~nim prikazom za vremensko vodeno ogrevalno obratovanje in funkcijo »natural cooling«.
Vitocal 300-G pridobiva kot enostopenjska toplotna ~rpalka zemlja/voda preko zemeljskega kolektorja ali zemeljske sonde toploto iz zemlji{~a. V obeh primerih tudi ob hladnih dnevih brez te`av pokriva celotno potrebo po ogrevalni toploti. Alternativno se lahko kot vir toplote koristi tudi podtalnica. Za to vrsto obratovanja se toplotna ~rpalka preprosto opremi s kompletom za predelavo in konfigurira kot toplotna ~rpalka voda/ voda. Zmogljiv Compliant Scroll kompresor prepri~a z zanesljivim in posebno tihim obratovanjem. RCD sistem (Refrigerant Cycle Diagnostic) neprekinjeno nadzoruje krogotok hladilnega sredstva v toplotni ~rpalki in v povezavi z elektronskim ekspanzijskim ventilom skrbi za najvi{jo u~inkovitost v vsaki obratovalni to~ki in s tem za visoka letna delovna {tevila. Serijsko so vgrajene visoko u~inkovite obto~ne ~rpalke za primarni krogotok (medij) in sekundarni krogotok ter obto~na ~rpalka za ogrevanje ogrevalnika.
Tehni~ni podatki: Toplotna mo~
6 do 17 kW (zemlja/ voda) oz. 8 do 23 kW (voda/voda)
COP (po EN 14511)
T^ zemlja/voda do 4,8 (B0/W35), T^ voda/voda 6,0 (W10/W35).
Max. temp. predtoka
do 60 °C
Prednosti: • Nizki obratovalni stro{ki zaradi visokega koeficienta u~inkovitosti. • Monovalentno obratovanje za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. • Tiha ~rpalka z malo vibracij zaradi zvo~no optimirane konstrukcije - nivo zvo~nega tlaka < 45 dB(A). • Velika u~inkovitost v vsaki obratovalni to~ki zaradi inovativnega RCD sistema (Refrigerant Cycle Diagnostic System) z elektronskim ekspanzijskim ventilom (EEV). • Preprosto upravljanje regulacije Vitotronic z besedilnim in grafi~nim prikazom za vremensko vodeno ogrevalno obratovanje in funkcijo »natural cooling« oz. »active cooling«.
geoTHERM VWS 101/3 Vaillantov geoTHERM VWS je toplotna ~rpalka za ogrevanje zemlja/voda. Zajema toploto shranjeno v zemlji ter z njo ogreva prostore in sanitarno vodo. Izdelek je tehnolo{ko dovr{en, ima visok izkoristek, ter deluje skoraj nesli{no. Za velikim in osvetljenim grafi~nim ekranom se skriva uporabniku prijazna elektronska regulacija, ki jo uporabljamo po principu »obrni in klikni«. V dvi`ni vod je vgrajen elektri~ni grelnik za dogrevanje mo~i 6 kW. Dodatno lahko vgradimo tudi komunikacijsko enoto comDIALOG, ki {e bolj olaj{a upravljanje, ter omogo~a nadzor porabe in delovanja. Kondenzator in uparjalnik sta dobro toplotno izolirana, ogrevalni krog pa je nadziran z multisenzoriko, ki neprekinjeno meri pritisk in spremlja delovanje. Srce naprave je visoko u~inkovit «Scroll» kompresor z do 10 letno garancijo, prenos energije pa omogo~ata dve vgrajeni ~rpalki z elektronsko regulacijo, za krog ogrevanja in krog slanice. Naprava ima pripravljen {e priklju~ek za povezavo toplotne ~rpalke z zunanjim vsebnikom sanitarne tople vode. ^rpalke z mo~mi 8 in 10 kW lahko priklju~imo na horizontalni kapilarni zemeljski kolektor (kot pribor). V programu proizvajalca se nahajajo tudi druge izvedbe toplotnih ~rpalk, z mo~mi od 6 do 46 kW, s katerimi lahko stavbo tudi pasivno hladimo, ali pa izvedbe z vgrajenimi vsebniki sanitarne tople vode.
Tehni~ni podatki: Toplotna mo~
10 kW
COP (po EN 14511)
T^ zemlja/ voda do 4,9 (B0/W35) pri ΔT 5K
Max. temp. predtoka
do 62 °C
COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok) SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C
PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK
27
VODA / VODA
ZEMLJA / VODA - VODA / VODA
ZEMLJA / VODA - VODA / VODA
Vaillant d.o.o
Robert Bosch d.o.o.
Robert Bosch d.o.o.
tel.: 01/280 93 40 e mail: info@vaillant.si www.vaillant.si
tel.: 01 583 91 51 e mail: junkers@si.bosch.com www.junkers.si
tel.: 01 583 91 51 e mail: junkers@si.bosch.com www.junkers.si
SUPRAECO T STM
geoTHERM VWW 101/3 Vaillantov geoTHERM VWW je toplotna ~rpalka za ogrevanje voda/voda. Zajema toploto shranjeno v podtalnici, jezeru ali reki ter z njo ogreva prostore in sanitarno vodo. Izdelek je tehnolo{ko dovr{en, ima visok izkoristek, ter deluje skoraj nesli{no. Za velikim in osvetljenim grafi~nim ekranom se skriva uporabniku prijazna elektronska regulacija, ki jo uporabljamo po principu »obrni in klikni«. V dvi`ni vod je vgrajen elektri~ni grelnik za dogrevanje mo~i 6 kW. Dodatno lahko vgradimo tudi komunikacijsko enoto comDIALOG, ki {e bolj olaj{a upravljanje ter omogo~a nadzor porabe in delovanja. Kondenzator in uparjalnik sta dobro toplotno izolirana, ogrevalni krog pa je nadziran z multsenzoriko, ki neprekinjeno meri pritisk in spremlja delovanje. Vgrajeno ima {e za{~ito proti zmrzovanju, visoko u~inkovit «Scroll» kompresor ima do 10 letno garancijo, prenos energije pa omogo~ata elektronsko regulirana obto~na ~rpalka ogrevalnega kroga in avtomatsko vodena potopna ~rpalka. Naprava ima pripravljen {e priklju~ek za povezavo toplotne ~rpalke z zunanjim vsebnikom sanitarne tople vode. V programu proizvajalca se nahajajo tudi druge izvedbe ~rpalk, z mo~mi od 8 do 63 kW, mo`na pa je tudi vgradnja ~rpalke z vgrajenimi vsebniki sanitarne tople vode.
Junkers SUPRAECO T STM so kompaktne toplotne ~rpalke z vgrajenim bojlerjem za sanitarno vodo. So izredno primerne za ogrevanje enodru`inskih hi{, saj za svojo vgradnjo potrebujejo zelo malo prostora - enako kot na primer malo ve~ji hladilnik (dx{xg = 600x645x1800mm). Vse dodatno potrebne komponente sistema (obto~ne ~rpalke, dodatni elektro grelci, regulacija,polnilne pipe, filtri,….) se prav tako nahajajo v samem ohi{ju notranje enote. Z nakupom dodatne opreme (NKS ali ALK enote) pa se lahko toplotne ~rpalke, v poletnem ~asu, uporabljajo tudi za hlajenje bivalnih prostorov.
Tehni~ni podatki: Toplotna mo~
od 6 do 10 kW
COP po EN 14511
T^ zemlja/voda do 4,8 (B0/W35), T^ voda/voda do 6,0 (W10/W35)
Max. temp. predtoka
65 °C (brez dogrevanja)
Toplotna mo~
10 kW
COP (po EN 14511)
T^ voda/ voda do 5,8 (W10/W35) pri ΔT 5K
Max. temp. predtoka
do 62 °C
Junkers SUPRAECO T STE so izjemno u~inkovite in vsestransko uporabne – tako za sanacijo starej{ih objektov kot tudi za novogradnje. Ne glede na izbrani vir toplote – kolektor, geo-sonda ali podtalnica, lahko toplotna ~rpalka dose`e temperaturo dvi`nega voda nekje do 65 °C in to brez uporabe dodatnega, `e serijsko vgrajenega stopenjskega elektri~nega grelca. Ravno ta grelec je tudi zagotovilo, da vam bo toplotna ~rpalka, tudi ob morebitni po{kodbi kolektorja (pu{~anje) ali vrtine in s tem posledi~no nedelovanju kompresorja {e vedno zagotavljala vso potrebno toploto. Tovarni{ko vgrajena regulacija omogo~a tudi povezovanje toplotnih ~rpalk SUPRAECO v kaskado, tako da lahko pokrijete tudi nekoliko vi{je potrebe po toploti (primerno za ve~je objekte kot so ve~stanovanjske stavbe ali poslovni objekti).
Tehni~ni podatki: Toplotna mo~
od 6 do 17 kW
COP po EN 14511
T^ zemlja/voda do 4,8 (B0/W35), T^ voda/voda do 6,0 (W10/W35)
Max. temp. predtoka
65 °C (brez dogrevanja)
Prednosti: • Enostavna, hitra in udobna instalacija zaradi celovi-
•
• •
Tehni~ni podatki:
SUPRAECO T STE
•
tega sistema, Vse dodatne komponente sistema so `e tovarni{ko vgrajene v napravo (dodatni elektri~ni grelnik, omejevalnik zagona, regulacija, preklopni ventil, filtri, obto~ne ~rpalke, polnilna pipa,...) Kompaktne dimenzije - 185 litrski bojler za sanitarno vodo je vgrajen v notranjo enoto, prilegajo se v vsak koti~ek, s tem pridobite ve~ stanovanjske in koristne povr{ine - rezervoar za olje / plin in dimnik niso ve~ potrebni Tiho delovanje – plo{~e kompresorja delujejo nedoti~no Razli~ne mo`nosti uporabe in visok nivo udobnosti pri pripravi tople sanitarne vode – temperature dvi`nega voda do 65 °C (primerno tako za talno kot radiatorsko ogrevanje) Zelo enostavno upravljanje preko gumba z logiko »Zavrti in Pritisni« ter tekstovnega zaslona z menijem v slovenskem jeziku
Prednosti: • Enostavna, hitra in udobna instalacija zaradi celovi-
• • •
•
tega sistema, Vse dodatne komponente sistema so `e tovarni{ko vgrajene v napravo (dodatni elektri~ni grelnik, omejevalnik zagona, regulacija, preklopni ventil, filtri, obto~ne ~rpalke, polnilna pipa,...) Kompaktne dimenzije Tiho delovanje – plo{~e kompresorja delujejo nedoti~no Razli~ne mo`nosti uporabe in visok nivo udobnosti pri pripravi tople sanitarne vode – temperature dvi`nega voda do 65 °C (primerno tako za talno kot radiatorsko ogrevanje) Zelo enostavno upravljanje preko gumba z logiko »Zavrti in Pritisni« ter tekstovnega zaslona z menijem v slovenskem jeziku
COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok) SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C
28
PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK
VODA / VODA - ZEMLJA / VODA
VODA / VODA - ZEMLJA / VODA
VODA / VODA - ZEMLJA / VODA
KNUT d.o.o.
KNUT d.o.o.
TILIA d.o.o.
tel.: 01/788 99 16 e mail: info@knut.si www.knut.si
tel.: 01/788 99 16 e mail: info@knut.si www.knut.si
tel.: 07 3324 442 e mail: info@tilia.si www.tilia.si
Fighter 1345
CTC EcoHeat 400
Fighter 1245/1145 NIBE F1245/1145 je ena od toplotnih ~rpalk nove generacije, izdelana za pokrivanje va{ih potreb po poceni in okolju prijaznem na~inu ogrevanja. Toplotna ~rpalka je opremljena z regulacijo, ki ekonomi~no ogreva va{ dom. Pregledne informacije o statusu, ~asih delovanja ter vseh temperaturah v toplotni ~rpalki so vidne na barvnem LCD zaslonu. S tem je odpravljena potreba po dodatnih sobnih termostatih za nastavljanje temperatur. Potrebna so le temperaturna tipala. Toplotna ~rpalka NIBE F1245/1145 je sestavljenja iz toplotne ~rpalke, bojlerja za sanitarno vodo (F1245), stopenjskega elektri~nega grelnika, obto~nih ~rpalk in napredne regulacije. Priklju~i se na vir toplote in ogrevalni sistem. Kot vir toplote se lahko uporabi zaprti kolektorski sistem ali podtalnica. Toplotna ~rpalka NIBE F1245/1145 je lahko priklju~ena na razli~ne sisteme, kot so: rekuperator za izkori{~anje odpadnega zraka, modul za pasivno/aktivno hlajenje, kotel na olje/plin/trda goriva, dva ali ve~ ogrevalnih sistemov, bazen in son~ni kolektorji.
Tehni~ni podatki:
NIBE F1345 je izdelana za pokrivanje potreb po ogrevanju objekta in sanitarne vode z nizkimi stro{ki delovanja in visokimi izkoristki. Z dvema velikima scroll kompresorjema je F1345 idealna toplotna ~rpalka tipa zemlja/voda za ve~stanovanjske objekte, industrijske hale, cerkve in druge objekte z visokimi ogrevalnimi zahtevami. Kompresorja se vklapljata po potrebi, kar omogo~a ni`je stro{ke delovanja, manj opreme in vi{je izkoristke. V sistem je lahko povezanih do devet toplotnih ~rpalk in z dograjenimi {tevilnimi dodatnimi opremami kot so vklop dodatnega ogrevanja, ogrevanje bazena, modbus komunikacija, GSM daljinsko upravljane in aktivno hlajenje boste spoznali polno fleksibilnost va{e instalacije. F1345 je opremljena z ve~barvnim zaslonom, ve~jezi~no podporo in enostavno nadgradljivo regulacijo preko USB re`e. F1345 je izdelana v {tirih velikostih; z nazivnimi mo~mi 24, 30, 40 in 60 kW. F1345 je sestavljena iz dveh modulov toplotne ~rpalke in regulacije z barvnim zaslonom z ikonami za krmiljenje toplotne ~rpalke in morebitnega dodatnega vira ogrevanja. F1345 ima vgrajene obto~ne ~rpalke, kar omogo~a enostavnej{o vgradnjo na ogrevalni sistem in vir toplote. Vir toplote je lahko zemeljski kolektor, energetska vrtina, povr{inska voda, odpadni zrak, zunanji zrak, ipd. Podtalnica je lahko prav tako vir toplote, vendar zahteva dodatni zunanji toplotni prenosnik.
CTC EcoHeat 400 (v mo~eh 6, 8, 10 in 12 kW) je popolna toplotna ~rpalka zemlja/ voda ali voda/ voda, ki v enem ohi{ju zdru`uje celotno kurilnico objekta: modul toplotne ~rpalke, hranilnik ogrevalne vode, sistem za ogrevanje sanitarne vode, potopni elektri~ni grelec, ki predstavlja nadomestni vir ogrevanja, regulacijo za krmiljenje celotnega ogrevalnega sistema in toplotne ~rpalke z barvnim zaslonom na dotik in mo`nostjo krmiljenja hlajenja v poletnih mesecih ter bivalentnim me{alnim ventilom ogrevalnega sistema, ki zagotavlja optimalno izrabo pridobljene energije in enakomerno ogrevanje prostorov. Po meritvah po standardu EN14511 (B0/ W35) imajo toplotne ~rpalke CTC EcoHeat 400 COP okrog 4,6. S skupnimi letnimi izkoristki okrog 5,5 se te ~rpalke uvr{~ajo v sam vrh tovrstnih naprav na tr`i{~u in s svojo pristopno ceno predstavljajo logi~no izbiro ogrevanja za va{ dom. Za nakup teh ~rpalk je mogo~e pridobiti nepovratna sredstva EkoSklada RS. Tilia je s tiso~i zadovoljnih uporabnikov toplotnih ~rpalk CTC, kot eden prvih ponudnikov na slovenskem tr`i{~u prisotna `e vse od leta 2003.
F1245 (z bojlerjem)
od 5 do 12 kW
F 1145 (brez bojlerja)
od 5 do 17 kW
Toplotna mo~
24, 30, 40 in 60 kW
Tehni~ni podatki:
COP (po EN 14511)
Do 5,03 (0/35)
COP (po EN 14511)
do 4,51 (0/35)
Toplotna mo~
6, 8, 10 in12 kW
Max. temp. predtoka
65 °C
Max. temp. predtoka
do 65 °C
COP (po EN 14511)
T^ zemlja/voda do 4,6 (B0/W35)
Max. temp. predtoka
do 68 °C
Toplotna mo~
Tehni~ni podatki:
Prednosti:
Prednosti:
Izredno visoki izkoristki. Dodatno poenostavljena instalacija. Barvni zaslon z uporabni{kimi navodili. Eleganten, univerzalni dizajn. Daljinsko upravljanje preko GSM vmesnika. ^asovne nastavitve (ogrevanje, sanitarna voda in prezra~evanje). USB-priklju~ek. Vgrajen bojler za sanitarno vodo z prilegajo~o celi~no izolacijo za minimalne izgube toplote. Izredno nizka {umnost < 43 dB(A). Nizko energijske DC obto~ne ~rpalke (A-razred).
Mo`nosti priklopa – do 540 kW v kaskadni vezavi. Visok COP – omogo~a visoke prihranke in kraj{i ~as odpla~ila. Visoka ogrevalna temepratura (do 65°C) – omogo~a odli~no vgradno prilagodljivost. Toplotna ~rpalka je sestavljena iz dveh enot z manj kot 3 kg hladiva na enoto. Ve~barvni zaslon z navodili za uporabnika in ve~jezikovno podporo. Mo`nost programiranja (ogrevanje, sanitarna voda in prezra~evanje). Univerzalna priklju~na re`a (1xUSB-re`a). Izredno tiho delovanje. Eleganten izgled zdru`ljiv z dodatno opremo.
Prednosti: • Kompakten celovit ogrevalni sistem, ki v enem ohi{ju
zdru`uje celotno toplotno postajo objekta; • Inovativna zasnova za popolno minimiziranje toplo-
tnih izgub in izjemno u~inkovitost; • Preprosto upravljanje z barvnim zaslonom na dotik; • Tiho delovanje; • Standardno vgrajena funkcija krmiljenja hlajenja;
COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok) SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C
PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK VODA / VODA - ZEMLJA / VODA
ZEMLJA / VODA
VODA / VODA
TILIA d.o.o.
Horizont skupina d.o.o.
Horizont skupina d.o.o.
tel.: 07 3324 442 e mail: info@tilia.si www.tilia.si
tel.: 050 35 16 e mail: info@horizont.si www.horizont.si
tel.: 050 35 16 e mail: info@horizont.si www.horizont.si
HPW COMPACT
CTC EcoPart 400 CTC EcoPart 400 (v mo~eh 6, 8, 10, 12, 14, 17, 24 in 34 kW) je kompaktna toplotna ~rpalka zemlja/voda ali voda/voda, ki jo lahko z regulacijo EcoLogic priklju~imo na kakr{enkoli obstoje~ ali jih v kombinaciji z inovativnimi notranjimi enotami CTC pove`emo v nov, popoln ogrevalni sistem. Z mo`nostjo kaskadne vezave lahko medsebojno pove`emo do 10 toplotnih ~rpalk, v poletnih mesecih pa energijo zemlje lahko tudi uporabljamo za hlajenje objekta.
S toplotno ~rpalko Coolwex »HPG« zemlja/ voda si zagotovite enega najbolj ekonomi~nih in zanesljivih na~inov ogrevanja, ki pridobiva energijo za ogrevanje iz zemlje. Ti sistemi nudijo zelo {iroko podro~je uporabe, ogrevanja in hlajenja (opcijsko), skupaj s pripravo sanitarne vode.
Vrste sistemov Coolwex:
Po meritvah po standardu EN14511 (B0/ W35) imajo toplotne ~rpalke CTC EcoPart 400 COP okrog 4,6. S skupnimi letnimi izkoristki okrog 5,5 se te ~rpalke uvr{~ajo v sam vrh tovrstnih naprav na tr`i{~u in s svojo pristopno ceno predstavljajo logi~no izbiro ogrevanja za va{ dom. Za nakup teh ~rpalk je mogo~e pridobiti nepovratna sredstva EkoSklada RS. Tilia je s tiso~i zadovoljnih uporabnikov toplotnih ~rpalk CTC, kot eden prvih ponudnikov na slovenskem tr`i{~u prisotna `e vse od leta 2003.
• Toplotna ~rpalka Coolwex zemlja/vodazemeljski kolektor Ta sistem uporablja konstantno temperaturo zemlje ne le za ogrevanje, pa~ pa v dolo~eni meri tudi za hlajenje prostorov • Toplotna ~rpalka Coolwex zemlja/vodazemeljska sonda Deluje izredno konstantno in dosega stabilna, visoka grelna {tevila in zanjo ne potrebujemo velike povr{ine parcele. • Toplotne ~rpalke Coolwex zemlja/voda z »evi« tehnologijo Sodobna »evi« tehnologija z u~inkovitej{im na~inom vbrizgavanja plina v kompresor omogo~a doseganje temperature izhodne vode do 65°C. Coolwex toplotne ~rpalke zagotavljajo prijetne pogoje za bivanje tudi v zelo hladnih zimah, z evi tehnologijo pa omogo~ajo tudi ogrevanje z visoko temperaturnimi sistemi(radiatorji).
Tehni~ni podatki:
Tehni~ni podatki: Toplotna mo~
6, 8, 10 in12 kW
Toplotna mo~
od 6 do 98kW
COP (po EN 14511)
T^ zemlja/voda do 4,6 (B0/W35)
COP B0/W35 (po EN 14511)
od 4,4 do 4,6
Max. temp. predtoka
do 68 °C
Max. temp. predtoka
65 °C
Prednosti: • Inovativna zasnova za popolno minimiziranje toplo-
tnih izgub in izjemno u~inkovitost; • Preprosto upravljanje z barvnim zaslonom na dotik; • Tiho delovanje; • Mo`nost povezave do 10 ~rpalk v kaskadi omogo~a ogrevanje tudi energetsko najzahtevnej{ih objektov.
Prednosti: V vse toplotne ~rpalke Coolwex so vgrajeni; • visokokakovostni Copeland kompresorji najsodobnej{e tehnologije, • »pametna« regulacija za enostavno uporabo in nadzor delovanja ogrevalnega sistema, ki zajema tudi vremensko vodenje ogrevalnih krogov, kar prina{a {e dodatno
29
HPW COMPACT Sistem toplotne ~rpalke Coolwex voda/voda zagotavlja najve~ji izkoristek skozi celo leto. Podtalnica, ki jo koristimo je idealen vir toplote, saj ima skozi vse leto skoraj konstantno temperaturo, kar nam omogo~a zelo visoke izkoristke (ve~ kot 5,2) preko celega leta. Vsi ogrevalni sistemi Coolwex voda/voda nudijo zelo {iroko podro~je uporabe ogrevanja in hlajenja (nadzor pasivnega hlajenja standardno, aktivno hlajenje opcijsko), skupaj s pripravo sanitarne vode. Za svoje delovanje potrebujejo konstanten pretok podtalne ali tehnolo{ke vode,ki je odvisen od toplotne mo~i in temperaturne razlike med vstopno in izstopno vodo. Za optimalno delovanje sta potrebni dve vrtini, pri ~emer se ena uporablja kot vir energije(vode), druga pa za vra~anje vode nazaj v podtalnico. Globina vrtine je odvisna od nivoja gladine podtalne vode.
Tehni~ni podatki: Toplotna mo~
od 5 do 11 kW
COP B0/W35 (po EN 14511)
do 5,8
Max. temp. predtoka
do 55°C
zni`anje porabe energije za doseganje optimalne temparature v prostoru, ne glede na temperature zunaj, Stabilen COP (grelno {tevilo) 5,8 • zemlja ima relativno konstantno temparaturo na globini 1-1,5m skozi celo leto, zato zagotavlja dobre pogoje delovanja preko celega leta, • toplotne ~rpalke Coolwex voda/voda imajo najbolj{i izkoristek med vsemi vrstami toplotnih ~rpalk. Še dodatna var~nost; V sistemih Coolwex voda/voda in zemlja/voda ni izgube energije za funkcijo odtaljevanja, saj ta dva sistema nikoli ne zamrzneta in tako toplotna ~rpalka ne potrebuje odtaljevati uparjalnika, kar vam zagotavlja {e dodaten prihranek pri stro{kih ogrevanja.
COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok) SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C
30
TOPLOTNE ^RPALKE
7 letne izku{nje z geotermalno toplotno ~rpalko zemlja-voda ponujajo odgovore
K
o zbiramo ponudbe za ogrevalni sistem imajo obi~ajno vsi ponudniki »najbolj{o« ponudbo, najbolj u~inkovito toplotno ~rpalko in preka{ajo vso konkurenco. Se sli{i znano? Kaj pa ko in{talaterji odidejo in pla~amo ra~un, prete~e nekaj let? Tokrat predstavljamo 7 letne izku{nje s toplotno ~rpalko zemljavoda in geosondo.
Za~etki niso bili enaki kot danes Investitor je pri~el z gradnjo stanovanjske hi{e leta 2002. V prvotnih na~rtih hi{e je bilo predvideno ogrevanje s kurilnim oljem, radiatorji v posameznih prostorih ter nekaj centimetrov izolacije na fasadi, mansardi ter na tleh proti zemlji. Energetski svetovalec v tistih ~asih {e ni priporo~al toplotne ~rpalke, ~e{ da gre za nepreizku{en sistem in v Sloveniji {e ni zadostnega znanja. Kljub temu je {lo raziskovanje naprej: prebiranje ter preu~evanje literature iz tujine, pogovori s slovenskimi strokovnjaki, proizvajalci toplotnih ~rpalk in drugimi izvajalci, ogled referen~nih instalacij. Odlo~itev je padla za sistem toplotne ~rpalke zemlja-voda in vertikalnim zemeljskim kolektorjem, geosonda.
valni sistem je bil spremenjen v talno ogrevanje in toplotno ~rpalko. Sledili so ponovni izra~uni toplotnih izgub na podlagi katerih so bile dimenzionirane geosonde. Podatki sistema v kon~nem stanju: ogrevalna povr{ina prostorov v stavbi 160m2, toplotna ~rpalka Termotehnika SV14, Geosonde 1x100m, 2x60m, izolacija sten 10cm lamelni tervol, izolacija mansarde 21cm kamene volne, izolacija proti tlem 8cm stiropora, okna s toplotno prehodnostjo U=1.1 W/m2K. Investicija za nakup in namestitev sistema ogrevanja je skupaj stala leta 2005 prera~unano pribli`no 16.000 € (nakup in namestitev toplotne ~rpalke je stala pribli`no dana{njih 4000 €; vrtanje in izdelava kolektorja 11.000 €; povezave, cevi, obto~ne ~rpalke in nekaj dodatnega dela pa je stalo {e dobrih 1000 €). Prva ogrevalna sezona se je pri~ela v zimi 2006/2007.
Obratovalne izku{nje
Prvotne na~rte je investitor prilagodil ter dodal nekaj centimetrov izolacije na vseh ploskvah, ki mejijo na okolico. Celotni ogre-
Letni stro{ki ogrevanja so skozi leta zna{ali od 250 € v prvih letih do 350 € v zadnjih letih, ko so se cene elektri~ne energije tudi povi{ale. Toplotna ~rpalka je v povpre~ji v za~etku delovala 3,5 ure na dan. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo porabljene pribli`no 40€ - 50€ elektrike ~ez celo leto. V za~etku sezone je geosonda zagotavljala temperaturo medija iz zemlje 10,5°C, proti koncu kurilne sezone in v najhladnej{ih dneh je bila ta temperatura 7°C. Geosonda se torej proti koncu sezone deloma iztro{i, vendar je do naslednje sezone popolnoma obnovljena. Temperatura medija v povratku geosonde ni nikdar padla pod 4°C in uporablja se zelo majhna koncentracija sredstva proti zmrzovanju. Temperatura povratka v talnem ogrevanju je bila
Kon~ni izgled postavitve sistema toplotne ~rpalke in bojlerja v utility.
Izgled razvoda talnega ogrevanja; celotna stavba ima samo talno ogrevanje.
Prilagoditev na~rta izolacije in ogrevalnega sistema
TOPLOTNE ^RPALKE
31
Vrtanje vrtine za geosondo od blizu
v za~etku sezone nastavljena na 26°C, v najhladnej{ih dneh pa na 29°C.
Manj{e te`ave na vidiku Investitor je obratovanje skozi leta natan~no spremljal, od temperatur vstopne in izstopne vode geosonde, temperature vode v sistemu talnega ogrevanje, {tevilo obratovalnih ur, zunanje temperature in drugo. Na podlagi podatkov je bilo jasno, da se je v zadnjih dveh letih pove~alo {tevilo obratovalnih ur toplotne ~rpalke za pribli`no 15% vsako leto. Vse nastavitve sistema so bile zadnjih 5 let popolnoma enake, ogrevala se je enaka povr{ina, zime so bile primerljive, geosonda je zagotavljala enako stabilno temperaturo kot prva leta. Opazno pa je bilo, da povratek medija v geosondo ni bil ve~ tako ohlajen kot prva leta. Mo`ni vzroki: te`ave s kompresorjem, uhajanje plina, obloge na toplotnih izmenjevalcih, nepravilno delovanje drugih delov ~rpalke. Investitor se je odlo~il za kontakt s proizvajalcem toplotne ~rpalke in njihovim servisom. Servis je bil izredno odziven in profesionalen. To je bil prvi servis v 7 letih. Serviser je vizualno preveril toplotno ~rpalko ter z instrumentom preveril njeno delovanje. Opazen je bil manj{i oljni made` ter izmerjena je bila premajhna koli~ina plina. Serviser je preveril tesnost instalacij in izvedel nekaj manj{ih posegov, sledila je dopolnitev plina. Po ponovnem preverjanju in testiranju delovanja so bili rezultati ustrezni, ~rpalka sedaj ponovno deluje s polno mo~jo. Cena servisiranja skupaj s plinom je bila dobrih 70 €. Toplotna ~rpalka sedaj ponovno deluje u~inkovito in stro{ek servisiranja bo povrnjen v enem letu.
Ali bi prav pri{el dodaten sistem, pe~ za najhladnej{e dni? Odgovor je jasen in je NE. Tak{en sistem v tako izolirani hi{i ne potrebuje dodatne pe~i, monovalentno delovanje zagotavlja popolno udobje. Toplotna ~rpalka ima sicer vgrajen dodatni grelec mo~i 3x2kW za najhladnej{e dni, vendar je bil do sedaj vklopljen samo enkrat.
Ali se bo za~etna visoka investicija povrnila? Po vseh pridobljenih izku{njah je investitor izra~unal, da je sistem sicer dra`ji od sistema s pe~jo na kurilno olje, vendar pa so stro{ki obratovanja toplotne ~rpalke toliko ni`ji, da bodo skupni stro{ki (investicija v sistem + stro{ki obratovanja) po 10 letih ni`ji od skupnih stro{kov, kot bi jih imel ob izbiri in delovanju pe~i na olje. Lahko re~emo, da se bo ve~ja investicija v toplotno ~rpalko »povrnila« v roku 10 let. Kot tretjo mo`nost je izvajalec tehtal tudi pe~ na polena, vendar se je izkazalo, da kakovostna pe~ na polena ravno tako stane zavidljivo vsoto denarja, potreben je zalogovnik, dimnik, vsakoletno ~i{~enje. Po izra~unih investitorja bi se kakovostna pe~ na polena izpla~ala samo v primeru, ~e bi imel lastni gozd in drva, sicer pa je na dolgi rok bila toplotna ~rpalka z geosondo cenej{a in udobnej{a izbira. Naslednje javljanje ~ez 7 let. • TR
ůĞŬƚƌŝēŶŝ ƌĂĚŝĂƚŽƌũŝ
Ͳ ŶŽƐƚĂǀŶĂ ŵŽŶƚĂǎĂ͕ - dovršen design, - napreden triac elektronski neslišen termostat.
dŽƉůŽƚŶĞ ēƌƉĂůŬĞ
- Namenjene tako za radiatorsko kot talno ogrevanje prostorov, - delujejo v zelo širokem temperaturnem razponu (-25°C do +35°C ).
WĞēŝ ŶĂ ƉĞůĞƚĞ
Ͳ ǀƚŽŵĂƚƐŬĞ ƉĞēŝ ŶĂ pelete s samodejnim ēŝƓēĞŶũĞŵ ŐŽƌŝůĐĂ͕ Ͳ ŽĚůŝēŶŽ ƌĂnjŵĞƌũĞ ŵĞĚ kvaliteto in ceno.
hǀŽnj ŝŶ ĚŝƐƚƌŝďƵĐŝũĂ͗ dĞƌƐƵƐ Ě͘Ž͘Ž͕͘ dƌǎĂƓŬĂ ĐĞƐƚĂ ϱϯϵ͕ ϭϯϱϭ ƌĞnjŽǀŝĐĂ d͗͘ ϬϭͲϮϱϳϯͲϮϱϲ͕ ϬϯϭͲϮϯϱͲϮϬϬ͕ ϬϱϭͲϲϱϱͲϱϬϬ
www.tersus.si
32
TOPLOTNE ^RPALKE
Toplotne ~rpalke voda-voda ali zemlja-voda
Z
a sistem ogrevanja s toplotno ~rpalko in virom voda-voda ali zemlja-voda se obi~ajno ne odlo~imo ~ez no~, ampak vse informacije in lastnosti skrbno pretehtamo, nenazadnje gre za eno ve~jih investicij v stavbi. Pri preverjanju informacij se pojavljajo {tevilna vpra{anja. Razlika med toplotnima ~rpalkama voda-voda in zemlja-voda Za za~etek morda kaj pomeni voda-voda (v nadaljevanju:VV) in zemlja-voda (SV). Prva beseda predstavlja vir energije oz. medij, ki ga hladimo, druga beseda predstavlja medij, ki ga grejemo. V primeru sistema toplotne ~rpalke VV je vir obi~ajno podtalna voda, v sistemih SV je vir energije zemljina ali kamenina, ki jo ohlajamo. Ogrevani medij je v obeh primerih voda, ki kro`i v ogrevalnih krogih v stavbi (talno gretje, radiatorji). Tehni~no gledano sta si toplotni ~rpalki v obeh sistemih podobni. Obstaja pa nekaj razlik v sistemu. Pri sistemu toplotne ~rpalke voda-voda podtalno vodo od vrtine do toplotne ~rpalke poganja potopna ~rpalka v vrtini. Pri sistemu zemlja-voda vodo z dodanimi sredstvi proti zmrzovanju skozi kolektorje in toplotno ~rpalko poganja ~rpalka, ki je vgrajena v sami toplotni ~rpalki ali zunanjem ja{ku. V obeh primerih toplotna ~rpalka odvzame izvornemu mediju nekaj toplote, ter jo z dodatnim vlo`kom elektri~ne energije prenese na ogrevalni medij z ustrezno temperaturo. Pri sistemu toplotne ~rpalke voda-voda se ohlajena voda iz vra~a v drugo ponorno vrtino nazaj v podtalnico â&#x20AC;&#x201C; odprt sistem, voda se pretaka iz ene vrtine v drugo. Pri sistemu toplotne ~rpalke zemlja-voda pa se ohlajena voda iz toplotne ~rpalke vra~a nazaj v kolektor, kjer ponovno prejme nekaj toplote â&#x20AC;&#x201C; zaprt sistem, voda kro`i. Sistem zemlja-voda lahko v osnovi izvedemo na tri na~ine: z geosondo (vertikalni zemeljski kolektor), horizontalnim zemeljskim kolektorjem, spiralnim zemeljskim kolektorjem.
Shematski prikaz sistema toplotne ~rpalke SV s horizontalnim zemeljskim kolektorjem (vir: IDM E.).
Shematski prikaz sistema toplotne ~rpalke VV z vrtino za izkori{~anje podtalnice (vir: IDM E.).
Kateri sistem je u~inkovitej{i? Praviloma s toplotno ~rpalko voda-voda dosegamo ve~ja grelna {tevila, torej bolj{e izkoristke skozi celo leto, kar pomeni ni`je stro{ke za elektri~no energijo. Toplotne ~rpalke zemljavoda ravno tako dosegajo visoka grelna {tevila, vendar praviloma nekoliko ni`ja kot pri voda-voda. Pri sistemu toplotne ~rpalke voda-voda ima izvorna voda iz vrtine obi~ajno stalno temperaturo in je zanesljiv vir. Pri sistemih zemlja-voda pa lahko v najhuj{i zimi temperatura vira nekoliko pade, grelno {tevilo se zmanj{a, vendar pa se vir hitro obnovi. Oba sistema veljata za zanesljiva in u~inkovita.
Kdaj sistem voda-voda in kdaj zemlja-voda? ^e obstaja velika verjetnost, da imamo na parceli zanesljivo podtalno vodo (na podlagi kart, izku{enj), {e posebej ~e je ta dostopna na majhnih globinah, potem se odlo~imo za sistem VV. Na voljo moramo imeti dovolj prostora, da se izvrtata dve vrtini (izvorna in ponorna), ki sta ustrezno oddaljeni druga od druge, npr. 15m â&#x20AC;&#x201C; 20m. Pred vrtanjem moramo seveda preveriti, ~e je na tem obmo~ju dovoljeno izkori{~ati podtalnico. V kolikor ni podtalnice, ali pa je le ta zelo globoko, se odlo~imo za vertikalni ali horizontalni zemeljski kolektor. Pri vertikalnem zemeljskem
Shematski prikaz sistema toplotne ~rpalke SV z vertikalnim zemeljskim kolektorjem - geosonda (vir: IDM E.).
kolektorju ali geosondi se izvrta ena ali ve~ vrtin v katero se vstavijo sonde (cevne zanke + injektirana zmes cementa), za eno vrtino ne potrebujemo veliko prostora. ^e potrebujemo ve~ vrtin rabimo ve~ prostora, ker morajo biti med seboj primerno oddaljene. Pri horizontalnem zemeljskem kolektorju pa potrebujemo najve~ prostora okoli stavbe, pribli`no 2,5 krat toliko kolikor je ogrevana povr{ina v stavbi. Pri horizontalnem zemeljskem kolektorju se cevi polo`ijo v zemljo pribli`no 1m â&#x20AC;&#x201C; 1,5m globoko ter zasujejo. ^e imamo premalo prostora okoli stavbe, nimamo podtalnice in ne `elimo vrtati vrtin potem obstajajo tudi re{itve s spiralnim zemeljskim kolektorjem.
Kaj moramo paziti pri sistemu voda-voda? Sistem toplotne ~rpalke voda-voda ponuja najbolj{a grelna {tevila, redko pa se lahko pojavijo tudi te`ave. Izdatnost vodnega vira se lahko s ~asom spremeni, gladina podtalnice lahko upade zaradi naravnih ali ~love{kih dejavnosti (npr. druga ve~ja rudarska in gradbena dela v okolici). V vodi se lahko pojavljajo
TOPLOTNE ^RPALKE ve~je ne~isto~e, kar pomeni ve~ vzdr`evanja in ~i{~enja filtrov, po potrebi se vgrajujejo tudi predizmenjevalci (toplotni izmenjevalci pred T^). ^rpalka v vrtini se lahko okvari kar zahteva odpiranje vrtine in menjavo ~rpalke.
Ali je sistem toplotne ~rpalke zemlja-voda enako geosonda? Sistem SV se lahko izvede s pomo~jo geosonde (vertikalni zemeljski kolektor), ali z horizontalnim zemeljskim kolektorjem ali s spiralnim zemeljskim kolektorjem. Sistem SV torej ni vedno enako geosonda.
Ali je izvedba sistema toplotne ~rpalke voda-voda cenej{a? Sistem VV je lahko cenej{i od SV ali dra`ji od SV. Kadar je sistem SV izveden s pomo~jo geosonde, potem je le ta obi~ajno dra`ji kot sistem VV. ^e pa je sistem SV izveden s pomo~jo horizontalnega zemeljskega kolektorja, potem pa ja ta sistem obi~ajno cenej{i od sistema VV. Seveda pa je vse odvisno od globine vrtanja. ^e je podtalna voda blizu povr{ja, potem lahko pridemo do sistema VV dokaj ugodno, ker ni potrebno veliko vrtanja in cevenja.
Ali lahko ogrevam starej{o neizolirano hi{o? Z novej{imi T^, ki omogo~ajo vi{je temperaturne nivoje, je mo`no ogrevanje z radiatorji v starej{ih neizoliranih hi{ah. T^ lahko deluje tudi v bivalentnem sistemu, torej da imamo poleg toplotne ~rpalke {e npr. pe~ na kurilno olje, ki dopolnjuje toplotno ~rpalko v hladnej{em delu zime. Vsekakor pa velja priporo~ilo, da je najprej treba prepre~iti toplotne izgube, torej toplotno izolirati stavbo, nato pa vgraditi sodoben in u~inkovit sistem ogrevanja.
33
Kateri sistem je cenej{i za vzdr`evanje? Stro{ki vzdr`evanja so nizki in ni potreben vsakoletni obisk serviserja, razen v primeru napak. V kolikor je ogrevalni sistem s toplotno ~rpalko pravilno na~rtovan, dimenzioniran in izveden, lahko pri~akujemo nemoteno delovanje. Nekateri proizvajalci kljub temu priporo~ajo preglede na nekaj let, {e posebej v obdobju garancije. Vseeno pa moramo biti pozorni pri sistemih VV. V kolikor je podtalnica ne~ista se lahko filtri ali t.i. predizmenjevalci zapolnijo z ne~isto~ami, ki jih je treba redno ~istiti, saj se bo v nasprotnem primeru zmanj{ala u~inkovitost delovanja sistema. Pri sistemih SV so te`ave z ne~isto~ami in oblogami manj{e, ker gre za zaprt sistem.
Kak{ni so obratovalni stro{ki? Glavni porabnik elektrike pri T^ je kompresor, porabniki so {e obto~ne ~rpalke, avtomatika in morebitni dodatni grelci. Skupna elektri~na mo~ toplotnih ~rpalk za enostanovanjske hi{e se obi~ajno giblje med 2kW in 6kW, vse pa je odvisno od izbranega tipa ~rpalke in potrebne toplotne mo~i ~rpalke. Primer iz prakse poka`e, da je letni stro{ek za ogrevanje 150m2 stanovanjske povr{ine novej{e srednje dobro izolirane stavbe pribli`no 250 do 300 â&#x201A;Ź na leto pri sistemih VV ali SV. Letni stro{ek za elektriko se lahko povi{a, ~e imamo slabo izolirano hi{o, ~e uporabljamo radiatorje, ~e za vir toplote izberemo okoli{ki zrak, ~e je vir toplote nestabilen, ~e sistem ni uravnote`en in pravilno na~rtovan.
Ali sem upravi~en do subvencije? Za vgradnjo toplotnih ~rpalk v sisteme SV in VV Ekosklad vsako leto pripravi javne razpise za dodelitev nepovratnih sredstev â&#x20AC;&#x201C; subvencije. Vsa razpolo`ljiva sredstva se prakti~no vsako leto porabijo. Pri izbiri toplotnih ~rpalk je treba biti pazljiv na izbiro tak{ne, ki ustreza zahtevanim standardom in je uvr{~ena na seznam Ekosklada. â&#x20AC;˘ mag. Roman Toma`i~
Visokotemperaturna Toplotna Ä?rpalka Daikin Altherma
9 OdliÄ?na za prenovo ogrevalnega sistema in povezavo na
Distribucija klimatskih naprav in toplotnih Ä?rpalk Toplotne Ä?rpake Daikin Altherma â&#x20AC;&#x201C; Naravna izbira ObiĹĄÄ?ite nas v naĹĄem razstavnem salonu na Ĺ martinski cesti 58A v Ljubljani. Tu vam bomo nudili strokovno svetovanje, izraÄ?une toplotnih izgub in kvalitetno tehniÄ?no podporo ter vam tudi priporoÄ?ili usposobljenega monterja, ki bo poskrbel za primerno vgradnjo sistema. Vabljeni.
visokotemperaturne radiatorje 9 Temperatura izhodne vode do 80°C brez uporabe elektriÄ?nih grelcev 9 OmogoÄ?a do 3x niĹžje stroĹĄke ogrevanja v primerjavi z ogrevalnimi sistemi na osnovi elektriÄ?ne energije ali fosilnih goriv 9 Invertersko krmiljen vijaÄ?ni kompresor prilagaja moÄ? delovanja dejanskim potrebam po ogrevanju 9 MoĹžna bivalentna povezava z obstojeÄ?im sistemom ogrevanja 9 MoĹžna prikljuÄ?itev na sonÄ?ne kolektorje 9 Preprosto upravljanje 9 Okolju prijazna toplotna Ä?rpalka z nizkimi izpusti CO2 - evropski znak za okolje (Eco-label) SonÄ?ni prikljuÄ?ek (izbirno) SonÄ?ni prikljuÄ?ek (izbirno)
Rezervoar za Rezervoar za gospodinjsko gospodinjsko toplo vodo toplo vodo
Zunanja enota Zunanja enota
Notranja enota Notranja enota
XXX BJSBCFMB TJ t JOGP!BJSBCFMB TJ t 5
34
TOPLOTNE ^RPALKE
Zanimiv termotehni~ni intervju
Z
animanje za vgradnjo toplotnih ~rpalk je izjemno. Kupci z vgradnjo `elijo zni`ati svoje stro{ke za ogrevanje, kar jim tudi uspeva. Energetiki, ki merijo letna grelna {tevila teh naprav, pa z rezultati niso najbolj zadovoljni. O tem, kaj se na tem podro~ju dogaja, smo na sejmu MOS v Celju govorili z gospodom Kronov{kom, lastnikom podjetja Termotehnika, ki je eden redkih slovenskih proizvajalcev toplotnih ~rpalk.
Ni`anje u~inkovitosti Grelno {tevilo sanitarne toplotne ~rpalke, ki po starem standardu zna{a 4,1 je po novem, zaradi upo{tevanja letnega grelnega {tevila, povpre~no za eno enoto ni`je, zna{a na primer 3,1. Pri tem zelo natan~no izmerijo koliko energije je vlo`ene in koliko je ~rpalka odda. V primerjavi s kotli za ogrevanje, pa tak pristop ni ~isto po{ten, saj proizvajalci ne upo{tevajo, da je na primer potrebno naprej ogreti vse `elezo iz katerega je kotel narejen, za kar tudi porabimo nekaj nafte. Ko govorijo o izkoristku kotla, mirno trdijo da je ve~ kot 90%, pri tem pa nih~e ne upo{teva, da je bilo potrebno ogreti tudi 300 kilogramov `eleza, pa {e izkoristek je ni`ji, vedno ko kotel deluje pod delno obremenitvijo. Zato bi bilo potrebno tudi izkoristek kotlov dolo~iti pod tako strogimi pogoji, kot jih uporabljamo za toplotne ~rpalke, potem bi bila slika in primerjava u~inkovitosti ~isto druga~na.
Cena sestavnih delov toplotnih ^e toplotno ~rpalko razstavimo na glavne sestavne dele, ima vsak od njih svojo ceno. Zanimalo nas je kateri so najdra`ji ter cenovna razdelitev v odstotkih. Najdra`ji je zagotovo kompresor, okrog 40 % cene, sledi mu toplotni izmenjevalec, ki zajema okrog 20%, nato krmilna elektronika z vsemi tipali, razvodi in ohi{jem ~rpalke s 30% in kon~no skupek hladilni{ke regulacijske opreme, ki zajema ventile, filtre in pokazna stekla, ter zna{a okrog 10% cene. V ~rpalkah zrak/ voda je razmerje malo druga~no, saj je uparjalnik obi~ajno najdra`ji del, v ~rpalkah voda/ voda pa sta uparjalnik in kompresor cenovno zelo podobna.
Rudi Kronov{ek, lastnik podjetja Termotehnika
odstopanja. Poobla{~eni laboratoriji jih preka{ajo samo zato, ker imajo umerjene instrumente, ki jih druga poobla{~ena institucija kontrolira vsakih nekaj mesecev. Vse to je razmeroma drago, razlika v natan~nosti obeh meritev pa nikoli ni ve~ja od desetinke posamezne enote. V resni~nem delovanju pa je to zanemarljivo.
Zanimiv preizkus sanitarne toplotne ~rpalke Sanitarne toplotne ~rpalke merijo po predpisanem programu, ~rpalka pa stoji v klimatizirani komori. V njej ima zrak stalno to~no dolo~eno hitrost, vla`nost in temperaturo. Nato sledi preizkus, ki v razli~nih intervalih opona{a delovanje v resni~nem svetu. ^rpalka vodo najprej ogreje na dolo~eno temperaturo, nato izpusti 20 litrov, kot da bi se nekdo tu{iral, pri ~emer mora biti temperatura vode ki vstopa v grelnik vedno natan~no 10°C. Potem vodo ogreje na 55°C in delovanje zaustavi za 48 ur. Nato vodo spet ogreje na to temperaturo iz ~esar ugotovijo toplotne izgube med mirovanjem. Taki in podobni testi se ponavljajo po predpisanem zaporedju, pri ~emer isto~asno merijo ve~ vrednosti, ki jih merilni ra~unalnik predstavi v krivuljah. Rezultat je nato grelno {tevilo, ki bo ustrezalo resni~nim razmeram med delovanjem. Trenutno ima podjetje zaposlenih ve~ in`enirjev, ki se med iskanjem bolj{ih re{itev tako zatopijo v delo, da jih mora ob~asno kar nagnati domov.
Kako proizvajalec izmeri grelno {tevilo V Termotehniki imajo dva odli~no opremljena merilna laboratorija, enega za ~rpalke, ki grejejo samo sanitarno vodo, drugega za ogrevalne T^. Vsi testi so dolo~eni in standardizirani, preizkus pa je ra~unalni{ko voden. Oba laboratorija imenujejo operativna, ker njihova merilna oprema ni vedno znova preizku{ena, umerjena in certificirana za posamezno meritev, zato lahko izmerijo vse, vendar ne morejo izdati uradnega certifikata. To lahko pojasnimo s primerjavo dveh avtomobilov, ki ju napolnimo z enako koli~ino goriva in nato prevozimo enako pot. Ko nato ugotovimo razliko v porabi, bo meritev na en odstotek natan~na, vendar to nikoli ne bo certificiran preizkus. V laboratoriju eno vrednost isto~asno merijo s {tirimi natan~nimi termometri, z upo{tevanjem srednje vrednosti pa morebitno merilno odstopanje skoraj popolnoma izklju~ijo. Uporabljajo {e natan~ne kalorimetre, ki jih ob~asno kontrolirajo, da bi prepre~ili
Proizvajalci posameznih delov za toplotne ~rpalke so na svojih podro~jih specialisti in izdelke stalno izbolj{ujejo, zato gre tudi njim zasluga za razvoj in izbolj{ave na tem podro~ju. Kompresorji so vedno bolj{i, ventilatorji vedno ti{ji, ekspanzijski ventili vedno natan~nej{i, kemiki pa i{~ejo u~inkovitej{a hladiva in maziva, ki so tudi pomemben del teh toplotnih strojev.
Ĺ e kritika revij in piscev Pri tem je Kronov{ek kar kriti~en, saj si `eli ve~ poglobljenih ~lankov, ki bi razkrivali resni~ne prednosti in pomanjkljivosti posameznih naprav. Pri tem mu je jasno, da je to izjemno te`ko, saj za to potrebujemo denar in tim strokovnjakov, ki morajo nato stati za svojimi trditvami. Prepri~an pa je, da kupci kljub temu sami ugotovijo, kaj je za njih najbolj{e in se sami usmerijo h kvalitetnim proizvajalcem. â&#x20AC;˘ Tihec
Izvajalci za vrtanje potrebujejo obi~ajno od 2 do 4 dni za eno vrtino, odvisno od zahtevnosti terena in globine.
TOPLOTNE ^RPALKE
35
SUBVENCIJE ZNOVA NA VOLJO ?
Koliko stane vrtina? Ponudniki storitev vrtanja dandanes ne ponujajo ve~ samo vrtalnih oz. rudarskih del, ampak ponujajo vse bolj celovite storitve. Cene na trgu se razlikujejo, vendar pa so ponudniki (vrtalci) razmeroma prilagodljivi in odzivni na povpra{evanja.
Izvedba vrtine pomembno vpliva na kon~no ceno sistema Pri izvedbi ogrevalnega sistema s toplotno ~rpalko zemljavoda ali voda-voda predstavlja pomemben stro{ek vrtina z vsemi pripadajo~imi elementi. Primerjava ponudb je vse prej kot enostavna. Nekateri ponudniki namre~ strankam predstavljajo samo ceno vrtanja na teko~i meter, drugi dodatno prika`ejo stro{ke transporta in odvoza materiala, tretji ponujajo celovito storitev, ki vklju~uje tudi dobavo materiala in vgradnjo (npr. za vertikalni zemeljski kolektor – sondo). Nekateri v celovito storitev vklju~ijo tudi stro{ke izdelave projekta in pridobitev morebitnih dovoljenj. Priporo~ljivo je preveriti tudi ponujene garancijske pogoje. S tako »pisanimi« ponudbami se lahko cene vrtin razlikujejo tudi za ve~ kot 100% na teko~i meter.
Kako pristopiti do ponudnikov, ~e i{~emo samo izvajalca za izvedbo vrtine? ^e `elimo skupni imenovalec za primerjavo ponudb, potem je priporo~ljivo od ponudnikov zahtevati ceno za npr. 100 metrov vrtine in celovito izvedbo vrtine, ki je pripravljena za priklju~itev na kolektor oz. neposredno na toplotno ~rpalko. Od ponudnika torej zahtevamo ponudbo, ki vklju~uje pripravo projekta, transport opreme na dolo~eno lokacijo, vrtanje, zacevitev in potopno ~rpalko (v pri-
meru sistema voda-voda), namestitev vertikalnega kolektorja in injektiranje cementne mase (v primeru geosonde), testiranje sistema, poro~ilo o izvedenih delih in testiranju ter garancijo. Morebitna dovoljenja pridobimo v sodelovanju z izvajalcem.
Še vedno čakate na subvencijo za toplotne črpalke? Pri tem pa v eni sezoni za ogrevanje prostorov in sanitarne vode potrošite več, kot znaša sama subvencija. Tokrat vam je na voljo edinstvana priložnost, saj vam največji slovenski proizvajalec toplotnih črpalk daje tovarniško subvencijo na določene modele toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode.
AKCIJA 250 €
SUBVENCIJEA PROIZVAJALC AVT
In kak{na je cena? Tudi ko imamo skupni imenovalec se cene {e vedno razlikujejo. Pri geosondah se cene gibljejo od 45€ do 65€ na teko~i meter izvedenega vertikalnega kolektroja – geosonde. Pri vrtinah za sistem voda-voda pa se cene gibljejo okoli 80€, vendar brez potopne ~rpalke. Pri sistemu voda – voda obi~ajno potrebujemo manj metrov vrtine in je zato kon~na cena vrtine ni`ja kot pri geosondi. Zelo pomembno je, da ponudniku sporo~ite lokacijo kjer bi `eleli imeti vrtino. Ponudnik z izku{njami in s pomo~jo geolo{kih kart oceni kako hitro bo lahko izvedel vrtino, ali bo npr. potreboval samo en dan vrtanja ali bo potreboval 3 dni zaradi trdnih kamenin pri katerih bo njegova oprema utrpela ve~jo »{kodo«. Velja tudi pravilo, da ve~ vrtin delamo, ve~ teko~ih metrov vrtine potrebujemo, ni`jo ceno na meter lahko dose`emo.
lki: TČ2 VZRT-231 za toplotni črpa AVT in TČ2 VZRT-321
že od
1.321€
+ DDV
CENA 230 l TČ
IN TO ENOSTAVNO BREZ KAKRŠNEKOLI DOKUMENTACIJE
I IZKORISTITE TUD O B D U N UGODNO PO LK PA ČR TOPLOTNIH ZA OGREVANJE SKOZI OBJEKTOV IN SI I PR PRIHRANEK ANJA STROŠKIH OGREV ZAGOTOVITE
“SUBVENCIJO” ŽE TO ZIMO !
Priporo~ilo Vsekakor priporo~amo bodo~im investitorjem, da se odlo~ijo za ponudbo na klju~ ali paketno ponudbo, ki vklju~uje tako vrtino, povezavo s toplotno ~rpalko in tudi toplotno ~rpalko ter zagon in preizkus celotnega sistema. Ob tem je treba poudariti, da mora biti sistem pravilno dimenzioniran glede na predvidene toplotne izgube objekta, re{itve »na oko« niso sprejemljive. Pogodba se podpi{e z enim izvajalcem s katerim se tudi dogovorijo garancijski pogoji. • mag. Roman Toma`i~
NAJVEČJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC TOPLOTNIH ČRPALK WWW.KRONOTERM.COM Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče, 03 703 16 27, 03 703 16 28
36
TOPLOTNE ^RPALKE
37
Švedska toplotna za -22°C
N
a razstavnem prostoru podjetja Tilia smo na sejmu v Celju naleteli na toplotno ~rpalko {vedskega proizvajalca.
Ta izdelek lahko neposredno prevzame ogrevalne naloge starega kotla, vgradnjo pa lahko izvedemo tudi postopoma.
Najprej iz ~rpalke v kotel Zunanja enota je na pogled podobna vsem drugim, pravokotna plo~evinasta {katla z okroglo odprtino, v kateri vidimo eliso ventilatorja. Pod pokrovom pa se v resnici nahaja celotna toplotna ~rpalka, s kvalitetnim vija~nim kompresorjem ter vsemi napeljavami, ki omogo~ajo odvzemanje toplote zunanjemu zraku. V njej je {e izmenjevalec toplote, na katerem se voda v obtoku lahko ogreje do 65°C. To pomeni, da ~rpalko lahko postavimo na zunanjo stran hi{e, ~im bli`e prostoru, kjer stoji kotel, in jo z dvema cevema enostavno pove`emo z njim. Na ostali instalaciji ne spreminjamo ni~esar, delovanje bo sedaj nadzirala kar kotlovska avtomatika. S tem smo dosegli dva cilja; toplotna ~rpalka bo prevzela ogrevanje in za~ela dosegati 40 do 60% prihranke, kotel pa postane varnostni element, saj nikoli ne vemo, ali bo ~rpalka zmogla ogreti hi{o tudi v hladnih zimskih dneh.
Zamenjava po prvi zimi Ko po prvi zimi ugotovimo, da kotla ni bilo potrebno vklju~iti, ga odstranimo in namesto njega postavimo notranjo enoto Eco Zenith i250 ali i550 Pro. V njej se nahajajo zalogovnik toplote, grelnik sanitarne vode ter priklju~ki za druge vire toplote, na primer sobni toplovodni kamin, solarni sistem… Obdr`imo lahko tudi stari kotel ter ga tudi priklju~imo na novi zalogovnik. Vendar bo sedaj toplotno lo~en od sistema in bo povezan z njim samo, ~e bo to potrebno. Novi zalogovnik pa vsebuje {e en pomemben var~evalni pripomo~ek, elektronsko krmiljenje EcoLogic. Z novo kombinacijo bomo lahko dosegali vi{je prihranke, saj smo se re{ili starega kotla, ki je povzro~al samo nepotrebne izgube, ~eprav je slu`il tudi kot rezerva tople vode. In kar je najpomembnej{e, stro{ke za prehod na novi sistem smo lahko razdelili na ve~ let. Toplotna ~rpalka CTC EcoAir 400 bo uspe{no delovala do zunanje temperature – 22°C, izdelujejo pa jo v petih razli~icah, z
Toplotna ~rpalka oddaja toploto notranji enoti EcoZenith
Toplotna ~rpalka Eco Air 400 je izdelek {vedskega proizvajalca
mo~jo 6, 8, 10, 15 in 20 kW. ^e to ne zadostuje lahko do 10 ~rpalk pove`emo v serijo, ki jo vodi samo ena avtomatika. Naprave imajo tudi dober izkoristek, saj grelno {tevilo pri predtoku 35°C in zunanjih temperaturah -7/+2/+7°C zna{a COP 3,3/3,8/4,9. Ves sistem deluje tiho, regulacija zmanj{a {tevilo odtaljevanj, lastnik pa bo prihranke lahko uporabil za izpolnjevanje skritih `elja in ne samo za vsakoletni jesenski nakup kurjave. • Tihec
Zaupanja vredno ogrevanje že od leta 1923.
Toplotne črpalke
EcoAir 400
Najboljša kurilnica v Sloveniji!
zrak - voda
COP 4.9
Zunaja temperatura -22°C, ogrevanje do +65°C, glasnost 30 dBA
ŠVEDSKA KVALITETA
EcoZenith i250
EcoAir
EcoZenith i550 Pro
V mrzlih podnebnih razmerah visokega severa lahko le vrhunski izdelki kvalitetno opravijo svojo vlogo. CTC združuje kakovost z inovativnimi tehničnimi lastnostmi in zagotavlja brezhibno in čisto delovanje z optimalnim izkoristkomin dolgo življenjsko dobo. CTC vam nudi najboljšo kvaliteto za sprejemljivo ceno. Ekskluzivni uvoznik in zastopnik Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo mesto
Tel.: 07/33 24 442, Fax: 07/33 23 209 info@tilia.si in www.tilia.si
38
TOPLOTNE ^RPALKE
Pametno ogrevanje
T
oplotna ~rpalka v deljeni izvedbi (zunanje + notranje enote) zrak-voda Ecodan, je proizvod MITSUBISHI ELECTRIC na Japonskem. Razvita je na osnovi dolgoletnih izku{enj v proizvodnji inverterskih sistemov s toplotno ~rpalko, kar zagotavlja najvi{jo kakovost delovanja. VITANEST d.o.o. je poobla{~eni uvoznik in distributer MITSUBISHI ELECTRIC za Slovenijo.
Cylinder unit - Sestavni deli
Hibridni sistem ECODAN
Zakaj je ogrevanje z ECODANOM pametno? Sistem je invertersko krmiljen, delovanje prilagaja glede na potrebe, zato je u~inkovit, var~en in enostaven za upravljanje. Na izbiro je z dvema serijama kompaktnih notranjih enot. Notranja vodna enota z vgrajenim 200 l rezervoarjem sanitarne tople vode je visoka le 1,6 metra. Hydro box enota ne vsebuje rezervoarja, je kompaktna in meri 800Vx530Šx360G mm. Za delovanje pri nizkih zunanjih temperaturah se priporo~a kombinacija z u~inkovito zunanjo enoto ZUBADAN. Z uporabo posebne tehnologije “Flash injection” naprava ohranja nominalno mo~ gretja do -15°C zunanje temperature, ogreva pa do -25°C zunanje temperature.
Zunanja enota Zubadan
V kaskado je mo`no kombinirati do 6 naprav s skupno mo~jo do 84 kW. Avtomatsko krmiljenje zagotavlja ve~jo zmogljivost, funkcija izmenjevanja enot pa uravnovesi obratovalne ure. Z rotacijsko funkcijo je omogo~ena izmenjava delovanja enot v sistemu, kar zagotavlja enakomerno obremenitev vseh enot. Hibridni sistemi ECODAN pa v en sistem zdru`ujejo prednosti neposredne ekspanzije toplote prek toplotnih ~rpalk zrak-zrak ter prednosti toplotne ~rpalke zrak-voda. Na toplotno ~rpalko je mogo~e priklopiti notranjo vodno enoto za ogrevanje tople sanitarne vode in pripravo ogrevalne vode za sistem talnega gretja in/ali z radiatorji ter enoto za neposredno ekspanzijo (kanalsko ali stensko), ki poskr-
Hydro box - sestavni deli
bi za ogrevanje v prehodnih obdobjih in hlajenje poleti. Toplota, ki se poleti odvzame iz prostorov se izkoristi za gretje sanitarne vode, kar predstavlja dodaten plus pri izkori{~anju odpadne toplote. •
Zunanje enote v kaskadnem sistemu.
Vir: VITANEST d.o.o., www.vitanest.si
Èas je za PAMETNO in VARÈNO OGREVANJE
CIJ A
LO
RA
AK
ZR
TOP
R E K UPE
Hibridni split sistem - Mr. SLIM+
TE
Izkorišèanje odpadne toplote
.
.V
S.T
Hibridni sistem omogoèa ogrevanje s toplotno èrpalko zrak-voda prek sistema vodnega ploskovnega ogrevanja, ogrevanje in hlajenje prek kanalske ali stenske neposredne ekspanzije zraka in rekuperacijo toplote odvzete iz prostora pri hlajenju prostora za ogrevanje sanitarne vode. Toplota, ki se poleti odvzame iz prostorov se izkoristi za gretje sanitarne vode kar predstavlja dodaten plus pri izkorišèanju odpadne toplote. DA
VO
.
.V
S.T
Ogrevanje z vodo
Sanitarna topla voda
AK
ZR
Ogrevanje z zrakom
AK
ZR
Hlajenje z zrakom
www.vitanest.si
Uvoz in distribucija klimatskih naprav in toplotnih èrpalk VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si
40
TOPLOTNE ^RPALKE
Za obi~ajne ljudi in plemi~e
O
dgovor na vpra{anje, kaj imajo skupnega angle{ka kraljica, sir Elton John in sir Richard Branson je enostaven. Vsi trije so Angle`i, imajo plemi{ke naslove in so bogati. Imajo pa {e eno skupno lastnost, ki je manj znana. Vsi trije svoja bivali{~a ogrevajo s toplotnimi ~rpalkami. Koristne spremembe Elektrika je `lahtna energija, ki zagotavlja ekonomsko rast, kvaliteto `ivljenja, olaj{a delo in izbolj{uje okoljske razmere. Vse to velja tudi, kadar jo uporabimo za pogon toplotnih ~rpalk, ki so v enodru`inskih hi{ah postale skoraj standardno ogrevanje. Zajemajo lahko toploto zraka, podtalnice ali zemlje, odvisno od razmer in mo`nosti na mestu, kjer stavba stoji. Stro{ki nakupa in vgradnje toplotne ~rpalke zrak/voda so obi~ajno najni`ji, vendar bo njihova u~inkovitost nihala odvisno od
Polo`aj zunanje enote toplotne ~rpalke izberemo tako, da povzro~a ~im manj motenj in hrupa
temperature zunanjega zraka. Neposredno zamenjavo kotla s toplotno pa omogo~ajo nove visokotemperaturne naprave, ki kljub -20°C zunaj, lahko vodo v predtoku ogrejejo na 65°C. Kar pomeni, da razvod v hi{i in radiatorji ostanejo. To omogo~a poseben sistem vbrizgavanja (EVI), posledica pa je pridobivanje toplotne mo~i ob zvi{evanju temperature, kar je ravno obratno kot v obi~ajnih toplotnih.
Izbira vira toplote in tipa ogrevanja Najbolj ekonomi~no je zajemanje toplote iz vira, ki ima pozimi najvi{jo temperaturo. To je podtalnica, s povpre~nih +10°C, potrebujemo pa 200 litrov na uro za vsak kW grelne mo~i toplotne ~rpalke. Druga mo`nost je prestrezanje akumulirane toplote v zemlji, ki jo zajamemo z vertikalno sondo
Ekonomično ogrevanje prostorov in sanitarne vode
INOVATIVNA TEHNOLOGIJA: - visoka energetska učinkovitost - neodvisen ogrevalni sistem - okolju prijazno delovanje MOŽNOSTI: - talno, konvektorsko in visoko temperaturno ogrevanje ter hlajenje - ogrevanje sanitarne vode - enostavna postavitev in uporaba - minimalni stroški vzdrževanja
A ene J I C ane c K A nir io
nc e v b
su
klimatske naprave, hladilne komore, gostinska oprema, servis LG - DAIKIN - MITSUBISHI - FERROLI - TOSHIBA
T: 041 623 728
E: pegasdoo@siol.net
W: www.pegas.si
41
ali vodoravnim cevnim registrom, za vsak kW grelne mo~i pa potrebujemo 40 m2 registra. Tretja mo`nost je zajemanje zraka, ki je pozimi hladen, vendar v sebi skriva {e dovolj toplote, da z njo lahko ogrejemo hi{o. Najpomembnej{i podatek pa je izra~un ~asa vra~anja vlo`enega denarja, ki mora biti ~im kraj{i in je zato osnovni podatek med odlo~anjem. Kljub napredku visokotemperaturnih sistemov je najbolj{a odlo~itev za nizkotemperaturno talno ali stensko ogrevanje. Za to obstajata dva dobra razloga. Prvi je, da takega bivalnega ugodja ne bomo mogli dose~i z nobenim drugim ogrevanjem, drugi pa je visok izkoristek. Z meritvami so dokazali, da za 1°C vi{ja temperatura ogrevalne vode povzro~i za 2,5% ni`je grelno {tevilo. To pomeni, da je grelno {tevilo v sistemih s predtokom 55°C za 50% ni`je kot v napeljavah s predtokom 35°C, ki zadostuje za talno ogrevanje.
Za ogrevanje sanitarne vode, pa je 35°C premalo, zato potrebujemo toplotno ~rpalko, ki omogo~a krmiljenje dveh temperaturnih nivojev. Zato bo v visokotemperaturnem re`imu najprej ogrela sanitarno vodo, po preklopu pa bo v nizkotemperaturnem na~inu ogrevala hi{o. Pomembno je {e, da ogrevanje krmilimo v odvisnosti od zunanje temperature, s ~imer u~inkovitost ogrevanja povi{amo do 10%. ^e dodamo {e prezra~evanje z vra~anjem toplote, smo vgradili vso tehniko, ki omogo~a vrhunsko bivalno ugodje in najni`je mo`ne stro{ke.
Zrak/ voda, podatki in hrup Na razpolago je ve~ izvedb, ki se razlikujejo po obliki, najbolj pa po u~inkovitosti. Ta vrednost je najbolje izra`ena v grelnem {tevilu, oznaka COP. Po sedanjih standardih mora biti to {tevilo izmerjeno takrat, ko ima zrak +2°C, voda v predtoku pa 35°C, kar je v tabelah skraj{ano opisano kot A2/W35
(Aussen 2/ Wasser 35), meritev pa mora potekati v skladu s standardom EN 14511. Vsi izdelki, ki imajo pod temi pogoji grelno {tevilo nad 3,5 so dobri in se jih spla~a vgraditi. Grelna {tevila potrjujejo meritve certificiranih in{titucij, to pa upo{teva tudi Eko sklad, ki subvencionira samo kakovostne in u~inkovite izdelke. Poleg u~inkovitosti pa je zelo pomembno tudi, kolik{en hrup povzro~a toplotna ~rpalka. S suhoparnimi podatki o hrupu si lahko najmanj pomagamo, saj s tem nimamo izku{enj. Kljub temu, da so pozimi vsa okna zaprta, je lahko hrup zunanje enote izjemno mote~. Onesna`enje s hrupom je danes pomembna tema v razvitem svetu, saj povzro~a motnje in bolezni. Lestvica hrupa je logaritemska, zato `e majhne razlike v {tevilkah pomenijo veliko razliko v hrupnosti. Zato lahko ti{je zunanje enote prepoznamo po tem, da imajo vgrajene velike ventilatorje, lopute pa so oblikovane podobno kot bumerang ali pti~ja perut. Nakup toplotne ~rpalke na elektri~ni pogon je v vseh pogledih dobra odlo~itev za vsakogar. Za okolje in denarnice vseh nas pa bi bilo veliko bolje, ~e bi se za~eli primerjati po tem, kak{no toplotno imamo doma, in ne kak{en avto. • Tihec Povzetek tekstov Termotehnika, avtor mag. Franc Pesjak
42
TOPLOTNE ^RPALKE
Dnevi postajajo hladnej{i, zato je potrebno pri~eti razmi{ljati o ogrevanju ter stro{kih ogrevanja
@
e v tako te`kih ~asih je cena energenta ogrevanja vse bolj pomembna. Sploh pri starej{ih gradnjah, ki niso energetsko izolirane in imajo zastarele sisteme ogrevanja. Stro{ek letnega ogrevanja s tak{nim sistemom za 200 m2 veliko hi{o zlahka nanese na 2.000 € do 3.000 € na leto. Ve~ino teh centralnih sistemov je potrebno zamenjati. Kaj v tem primeru izbrati? Ve~ina tistih, ki se odlo~a za zamenjavo stare oljne ali plinske pe~i se odlo~a med peleti oziroma lesom in toplotno ~rpalko.
Kako izbrati pravilno toplotno ~rpalko? V kolikor ogrevate hi{o s sistemom talnega ogrevanja je pravilna re{itev nizkotemperaturna toplotna ~rpalka, ki vodo v idealnih pogojih segreje do 55 oziroma 65°C (vendar ne pri zelo nizkih temperaturah zunanjega zraka). Medtem, ko je nizkotemperaturna toplotna ~rpalka Hitachi Yutaki S pravilna izbira za talno ogrevanje, kjer je maksimalna potrebna temperatura 35°C, ta ni prava re{itev za radiatorsko ogrevanje. Sistemi radiatorskega ogrevanja potrebujejo vi{je temperature, tudi do 80°C, in v tem primeru potrebujete visokotemperaturno toplotno ~rpalko, katere ponudnikov je na trgu le nekaj.
Prava izbira za obnovo starej{ih objektov z radiatorskim ogrevanjem Visokotemperaturna, dvostopenjska toplotna ~rpalka Hitachi Yutaki S80 je namenjena zamenjavi starega sistema ogrevanja na zemeljski plin ali kurilno olje - segrevanje vode do 80 °C, omogo~a zamenjavo dotrajanih kotlov in s tem zmanj{anje stro{kov za ogrevanje do 60%. Sedaj lahko po ve~ uspe{no prestanih zimah trdimo, da visokotemperaturna toplotna ~rpalka Hitachi Yutaki S80 zlahka pokrije potrebe po ogrevanju, brez dodatnih virov ogrevanja in je primerljiva zamenjava. Celoletni izkoristek presega to~ko 3 (SCOP=3) - ~e ste za stro{ke ogrevanja prej porabili 2000 €, bi sedaj s toplotno ~rpalko Hitachi Yutaki S80 porabili le dobrih 600 €. • Jure Rusjan, PREALPI d.o.o., 05 338 39 46
Nakup
24
Preprosto prihranim. Pika.
do obrokov brez obresti
VPe k>r potre?ujete W> Dr>Anjo in opremo S>ĹĄeD> Aom> ,?iĹĄĹ&#x2022;ite n>ĹĄe poPloS>lni@e po SPej 0loSeniji in Pe prepriĹ&#x2022;>jte Centri Tehnike: a GALSÄ&#x2018;Ĺ&#x2022;in> ČŠ!CLRCPČŠ2CFLGICČŠ HBMTÄ&#x2019;Ĺ&#x2013;GL? ČŠ4GN?TQI?ČŠA ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠa reÄ&#x2019;i@eČŠzČŠ!CLRCPČŠ2CFLGICČŠ PCÄ&#x201C;GAC ČŠ !CQR?ČŠQTM@MBCČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠa $LrnG> />ADLn>ČŠ ČŠ!CLRCPČŠ2CFLGICČŠ%MPLH?ČŠ0?BEML? ČŠ*HSRMKCPQI?ČŠA ČŠ ČŠ%MPLH?ČŠ 0?BEML? ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠâ&#x20AC;˘ Koper ČŠ!CLRCPČŠ2CFLGICČŠ)MNCP ČŠ)MJMBTMPQI?ČŠACQR?ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠâ&#x20AC;˘ KrĹĄkoČŠ ČŠ!CLRCPČŠ2CFLGICČŠ)PÄ&#x2019;IM ČŠ !CQR?ČŠIPÄ&#x2019;IGFČŠÄ&#x201C;PRCTČŠ ? ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠâ&#x20AC;˘ )GR?IG>n>ČŠ ČŠ!CLRCPČŠ2CFLGICČŠĹ&#x2022;PLSĹ&#x2013;C ČŠ.MRČŠIČŠQCHKGÄ&#x2019;Ĺ&#x2013;SČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠ ČŠâ&#x20AC;˘ Ljutomer !CLRCP 2CFLGIC 4CQL? *HSRMKCP ?@GLQI? *HSRMKCP â&#x20AC;˘ *>ri?or - !CLRCP 2CFLGIC +?PG@MP 2PÄ&#x201C;?Ä&#x2019;I? ACQR? â&#x20AC;˘ *urPk> 0o?ot> - !CLRCP 2CFLGIC +SPQI? 1M@MR? .JCQC â&#x20AC;˘ /oD>ĹĄk> 0I>tin> - !CLRCP 2CFLGIC
0ME?Ä&#x2019;I? 1J?RGL? 2PÄ&#x201C;GÄ&#x2019;Ĺ&#x2013;C â&#x20AC;˘ -oPtojn> - !CLRCP 2CFLGIC .MQRMHL? 2PÄ&#x201C;?Ä&#x2019;I? ACQR? â&#x20AC;˘ Ptuj !CLRCP 2CFLGIC .RSH -PKMÄ&#x2019;I? ACQR? â&#x20AC;˘ 0eSni@> - !CLRCP 2CFLGIC 1CTLGA? 1?TQI? ACQR? @ â&#x20AC;˘ 0IoSenPk> iPtri@> - !CLRCP 2CFLGIC 1JMTCLQI? GQRPGA? *HS@JH?LQI? ACQR? â&#x20AC;˘ 0IoSenPke Konji@e - Center 2eFnGIe 1JMTenQIe )MnHGAe "eJ?TQI? AeQt? â&#x20AC;˘ Velenje - Center 2eFnGIe )GBrGĹ&#x2013;eT? AeQt? â&#x20AC;˘ Ä?>le@ - Center 2eFnGIe Ä&#x2018;?JeA CeJHQI? AeQt? â&#x20AC;˘ in ĹĄe oPt>le tehniĹ&#x2022;ne proA>j>lne P toSrPtno ponuA?o
Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana
44
OGREVANJE - HLAJENJE
Toplotne ~rpalke in klimatske naprave Mitsubishi Electric
M
itsubishi Electric je uveljavljen proizvajalec izjemno var~nih toplotnih ~rpalk ECODAN in klimatskih naprav, ki redno skrbi za razvoj visoko kakovostnih proizvodov za ogrevanje in hlajenje. Predstavljamo vam novosti, narejene s kakovostjo in s ciljem visokih prihrankov energije. Fuzija dveh sistemov Toplotne ~rpalke so postale uveljavljena re{itev ogrevanja. Vendar pa lahko pogosto naredijo ve~ kot le toploto. Z uporabo reverzibilnih toplotnih ~rpalk je v poletnem ~asu mo`no pripravljati hlad za hlajenje prostorov. Zunanja enota PUHZFRP71VHA sistema toplotne ~rpalke Mr.Slim+ tako zdru`uje prednosti toplotnih ~rpalk zrak-voda s koristmi klimatskega sistema. Posebnost sistema je hkratna priklju~itev klimatske naprave in notranjega modula (hidrobox ali cilinder) toplotne ~rpalke z zunanjo enoto. Sistem je zelo u~inkovit in enostaven, saj se v ~asu hlajenja prostorov s klimatsko napravo pridobljena energija uporablja za pripravo sanitarne vode.
Vklju~eni v bivalentni ogrevalni sistem, Mr.Slim+ omogo~a {e posebej u~inkovito ogrevanje tudi v prehodnih obdobjih. Pri ob~asnih padcih zunanjih temperatur se klimatska naprava uporablja kot toplotna ~rpalka zrak-zrak, kar zagotavlja dobro in hitro ogrevanje prostorov. V primerjavi s tem sistemom klasi~ni ogrevalni kotli reagirajo po~asi in pripravljajo potrebno ogrevanje z zamudo, kar ne upravi~i uporabe klasi~nih sistemov v prehodnem ~asu.
Talna klimatska naprava za 21. stoletje Nova talna klimatska naprava MFZ KJ je dopolnitev sklopa Mitsubishi Electric klimatskih naprav za hi{no uporabo, ki omogo~ajo uporabo revolucionarne tehnologije ogrevanja ZUBADAN. Moderna oblika kompaktne notranje enote omogo~a diskretno namestitev v prostor, medtem ko enota izkori{~a lastnosti trenutno najbolj{e toplotne ~rpalke za enakomerno in u~inkovito ogrevanje prostora vse do zunanje temperature -25°C. Dovr{ena tehnologija, energetski razred A+++/A+ (SEER/ SCOP), neverjetno nizki hrup delovanja, samo 19dB(A), in daljinski upravljalnik s tedenskim ~asovnikom so odgovor na vse zahteve 21.stoletja.
Poleg predstavljene novosti na podro~ju toplotnih ~rpalk vam v podjetju REAM d.o.o. nudimo veliko izbiro klasi~nih toplotnih ~rpalk z inovativno tehnologijo Zubadan, klimatske naprave, katere so primerne tako za hlajenje kot tudi za ogrevanje v prehodnih obdobjih ali v zimskem ~asu (dolo~eni modeli Nordic – delovanje do -25°C), ter ostale proizvode svetovno priznanega proizvajalca Mitsubishi Electric. Oglejte si na{o spletno stran www.ream.si. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski {tevilki 080 98 98 ali pa nam pi{ite na naslov info@ream.si. • Dario Rob, tehni~na slu`ba
VeÄ? kot samo dobavitelj!
46
OGREVANJE
Toplotna ~rpalka ali fasada – kaj postoriti najprej?
S
e lotevate prenove va{e hi{e in ne veste kje bi pravzaprav za~eli? Pravilno je, da najprej poskrbite za ~im manj{e toplotne izgube, se pravi za zamenjavo oken ter izolacijo fasade in strehe. Šele nato izra~unate nove toplotne izgube in dolo~ite tip ter velikost toplotne ~rpalke. Pri zamenjavi fasade lahko ra~unate na investicijo v vrednosti 10.000 do 15.000 EUR ali ve~, prihranek pri energiji ogrevanja bo do 40 %. Medtem, ko toplotna ~rpalka z vgradnjo zna{a okoli 10.000 EUR in vam po izku{njah prihrani od 65 do 70 % energije. Seveda imamo v mislih visokokvalitetne toplotne ~rpalke, ki so sposobne samostojno ogreti tudi stare hi{e brez izolacije in teh toplotnih ~rpalk na trgu ni prav veliko. ^e boste v va{i hi{i namestili talno ogrevanje, bo prihranek do 75 %, vgradnja toplotne ~rpalke pa bo bistveno cenej{a.
Prav zaradi kraj{ih vra~ilnih rokov se mnogi odlo~ajo zamenjati vrstni red investicij in tako posegajo najprej po toplotnih ~rpalkah. Najbolje je, da se o tem posvetujete s strokovnjakom, ki vam bo pomagal izbrati tak{no toplotno ~rpalko, ki bo va{i hi{i ustrezala tudi potem, ko boste va{o hi{o opremili z novo fasado. Pri izbiri toplotne ~rpalke je potrebno paziti na to, da bo toplotna ~rpalka dovolj mo~na in bo pri nizki zunanji temperaturi proizvajala dovolj toplo vodo. Na trgu obstaja veliko {tevilo enokompresorskih toplotnih ~rpalk, ki so po navedbah prodajalcev sposobne ogreti toplo vodo do 65°C. Najbolj
Prednosti toplotne ~rpalke DAIKIN Altherma HT, namenjeni za radiatorje: -
-
-
Prihranite do 70 % pri ogrevanju z radiatorji -
Kaskadno vezana kompresorja omogo~ata ogrevanje radiatorske vode do 80°C tudi pri zunanji temperaturi zraka -25°C (seveda brez elektro grelca, en kompresorski krog se nahaja v hi{i). Najbolj{i izkoristek na trgu pri vezavi na radiatorje in ogrevanju tople sanitarne vode. Enostavna monta`a brez dodatnih obto~nih ~rpalk, zalogovnika, termostata, mo`en priklop na radiatorje z navadnimi in termostatskimi ventili, mo`nost ogrevanja bazena. Za vgradnjo potrebujete le 60 cm x 70 cm tlorisnega prostora. Pri porabi 4500 l (ali 2500 l) olja boste pre{li na letno porabo elektrike v vi{ini 1500 EUR (ali 800 EUR) in tako prihranili 3000 EUR letno (ali 1700 EUR), prav tako boste za ve~ kot 65 % zmanj{ali izpust CO2 (najve~ na trgu). Daikin ima zelo dobro organizirano servisno mre`o in dobavo rezervnih delov. DAIKIN je japonska blagovna znamka, vodilni proizvajalec toplotnih ~rpalk 170.000 in{talacij samo v Evropi, letni promet 12 biljonov EUR, dobitnik mnogih nagrad, ve~ let zaporedoma se je DAIKIN uvrstil med 100 najbolj inovativnih podjetij na svetu, je tudi dobitnik nagrade za ohranitev ozonske plasti in zaustavitev globalnega ogrevanja.
Ve~ o DAIKIN blagovni znamki in produktih si lahko preberete na www.daikin.eu in www.e2e.si, za izra~un za va{o hi{o pokli~ite E2E d.o.o., Miho Glavi~a, na {tevilko 02 620 98 06.
Zamenjajte vašo peč na olje, plin, drva ali pelete s toplotno črpalko s tehnologijo dveh kompresorjev Daikin Altherma HT, ki brez elektro grelca pri temperaturi zunanjega zraka -25 °C vaše radiatorje ogreje na 80 °C. Vaš letni prihranek bo do 70 %. Za več informacij se obrnite na zastopnika Daikin, podjetje E2E d.o.o., ki sodeluje z več kot 100 monterji po celotni Sloveniji. 02 620 98 04 031 334 028
info@e2e.si www.e2e.si
vro~o vodo v radiatorjih boste potrebovali takrat, ko je zunanja temperatura zraka najni`ja, na primer pri -15°C. Pri tej zunanji temperaturi ve~ina toplotnih ~rpalk, ki ima vgrajen le en kompresor, radiatorsko vodo ogreje le do 45 ali 50°C (za ve~ino starih hi{ potrebujemo 60 do 70°C). Ostalo energijo dovajajo z vgrajenimi elektro grelci, kar izjemno slabo vpliva na izkoristek ~rpalke in na koncu ne boste dosegli `elenih temperatur. Tako boste pri tak{ni investiciji prihranili le 50 % ali manj, vra~ilni rok investicije v toplotno
~rpalko se bo podalj{al, hkrati pa boste pri ni`jih temperaturah primorani preklopiti na va{ star sistem ogrevanja, sicer vas bo po{teno zeblo. Vsem dvomom se lahko izognete, ~e boste izbrali toplotno ~rpalko s tehnologijo dveh kaskadnih kompresorjev, med katerimi ima najve~ji celoletni izkoristek zagotovo DAIKIN Altherma HT. Toplotna ~rpalka lahko samostojno nadomesti katerokoli pe~ na olje, plin, drva in podobno. Za izra~un prihranka in vra~ilni rok investicije pokli~ite E2E d.o.o. na {tevilko 02 620 98 06. •
48
IN[TALACIJE
Samo~istilni filtri za toplotne ~rpalke Za brezhibno in dolgo delovanje toplotnih ~rpalk in drugih naprav potrebujemo tudi kvaliteten vodni filter, ki iz vode
odstrani delce peska, blata, rje ter drugih ne~isto~. S tem zagotovimo polne pretoke in prave izkoristke toplotnih izmenjevalcev
ter prepre~imo zama{itve in oblaganje cevi, ventilov in izmenjevalcev. Najpogosteje uporabljamo ro~ne ali avtomatske samo~istilne filtre, pri katerih ni potrebno menjati vlo`kov, izbiramo pa jih glede na pretoke in premere cevi. Ro~ni imajo na vrhu gumb, ki med zasukom z roko aktivira notranje ~istilne turbo {obe, premakne mehanske krta~e in izpere umazanijo skozi odprtino na dnu. Avtomatski filtri ta postopek opravijo samodejno v izbranih ~asovnih intervalih. Na strani www.tehnofan.si se nahaja {e vrsta drugih izdelkov za ~i{~enje, ionizacijo ter meh~anje vode. â&#x20AC;˘ Tihec
Vip Tehnika z lastno blagovno znamko Podjetje VIP TEHNIKA iz Dupleka pri Mariboru, ki zastopa,tr`i in servisira izdelke proizvajalcev ~rpalk Vogel, Lowara, Calpeda, Podroll in Zenita, bo odslej tr`ila tudi izdelke z lastno blagovno znamko. Trenutno so v ponudbi `e VIP-ove vodne ~rpalke za hi{ne vodovode. V prihodnosti bodo svojo blagovno znamko raz{irili {e na vodne ~rpalke za profesionalno rabo in na ~rpalne sklope. V dvajsetih letih svojega delovanja so se dokazali v uspe{nem in strokovnem delu, za kar so prejeli tudi priznanje Obmo~ne obrtne zbornice iz Maribora. Vip Tehnika je namre~ pri~ela s servisiranjem in prodajo vodnih ~rpalk `e v letu 1993. V teh letih je podjetje prodalo preko 30 milijonov evrov ~rpalk, kar je ve~ kot sto tiso~ vodnih ~rpalk, ki so na{le svoje
odjemalce v Sloveniji, ^rni gori, Bosni in Hercegovini in Srbiji. Posebej ponosni so na svojo ute~eno servisno dejavnost, ki skrbi za jamstvo kakovosti tr`enih artiklov. Ĺ tevilo prodanih ~rpalk in {tevilne reference po vsej Sloveniji potrjujejo, da je VIP Tehnika pravi naslov za re{evanje problemov v zvezi s pre~rpavanjem najrazli~nej{ih medijev. Zaradi tega bo tudi uvajanje blagovne znamke VIP Tehnika mnogo la`je. Odlo~itev
o tem so sprejeli predvsem zaradi nenehnih pritiskov zastopanih poslovnih partnerjev, ki ocenjujejo uspe{nost poslovnega sodelovanja le skozi {tevilo prodanih izdelkov. Ob tem bodo predvsem bistveno pove~ali zaloge ~rpalk in se posku{ali s kratkimi dobavnimi roki {e bolj pribli`ati kupcem. @e doslej so dokazali, da znajo in zmorejo. â&#x20AC;˘ Franci Mithans
IN[TALACIJE
Akademija [tern izobra`evanja Za dolgo `ivljenjsko dobo vodovodnih in ogrevalnih instalacij ter naprav je potrebna vgradnja kvalitetnih materialov. Tako je `e v fazi idejne zasnove projekta potrebno upo{tevati dejavnike, kot so: veljavni predpisi, var~evanje z energijo, uporabljeni materiali, njihova `ivljenjska doba, funkcionalnost in prihranki. Ob skrbnosti upravljanja s finan~nimi viri prihranek ne sme imeti prednosti pred kvaliteto. Na izbiro izvajalca del ne sme vplivati izklju~no cena vgrajenih materialov, saj vgradnja manj kvalitetnih materialov na dolgi rok predstavlja vi{je obratovalne stro{ke in s tem nezadovoljstvo uporabnikov. Pomembno je, da `e v fazi na~rtovanja vklju~imo ustreznega strokovnjaka, ki lahko s svojim znanjem in izku{njami naro~niku svetuje pri izbiri ustreznih materialov. Pomembno je, da so vodovodne, ogrevalne in druge in{talacije ustrezno dimenzionirane in pravilno izvedene. Primerno strokovno znanje projektantov in izvajalcev so osnova za kasnej{e prihranke in udobje v bivalnih prostorih, kar je osnova higiensko neopore~nih sistemov. Štern Akademija je zasebni moderni Program neformalnega in pragmati~no usmerjenega usposabljanja za projektante, trgovce in izvajalce (v nadaljevanju: Program). Je {tudij s poudarkom na prakti~nem prikazu izvedbe posameznih komponent vgradnje ali obnove sistemov, ki temelji na tehni~nem napredku. Program se od klasi~nega izobra`evanja zelo razlikuje, saj raziskave ka`ejo, da se pridobljeno znanje pri klasi~nemu (teoreti~nemu) izobra`evanju po pribli`no treh mesecih po zaklju~ku enostavno izgubi predmetnost oz. se pozabi (tudi do 80%). Štern Akademija deluje na principu, da je teoreti~ni del Programa usmerjen le na tista nujno potrebna znanja, ki vam bodo pomagala pri va{em delu. Vsa preostala vsebina je usmerjena v prakti~ne naloge, treninge, prikaze strokovnega osebja z vajami, kar vam bo resni~no trajno pomagalo. Tradicija, strokovnost, a`urnost in zadovoljstvo kupcev, so najve~ji motivi dela podjetja Štern d.o.o. V podjetju Štern d.o.o. se zavedamo, da so le korektni in dobri
poslovni odnosi vstopnica za priklju~itev k podjetju z razli~no obliko mednarodnega in doma~ega povezovanja in poslovanja. Podjetje Štern d.o.o. v svoji bogati ponudbi obsega: povr{insko ogrevanje in hlajenje, bakrene in{talacije, solarna tehnika, izolacijski material, sistemi za hladno stiskanje, kopalni{ka / sanitarna tehnika, vodovodne in{talacije, oprema za kotlovnice, odto~na tehnika, orodja, radiatorski ventili, konvektorji in lotni material. Skladno s ponujenim sodelujemo z vodilnimi mednarodnimi podjetji na svojem podro~ju: Viega, Armacell, KME, Rothenberger, Oventrop, Umicore in drugimi. @elimo Vas spoznati in vklju~iti v sistem, kateri bo tudi vam zagotovil popolno kvaliteto proizvodov in storitev. Štern Akademija bo pri~ela z delovanjem 15. novembra 2013. Na podlagi predhodne najave si boste lahko rezervirali svoj termin, na katerem vam bodo strokovnjaki posameznega podro~ja predstavili novosti, trende, predvsem pa boste z udele`bo na Štern Akademiji raz{irili svoje strokovno znanje. •
49
50
IN[TALACIJE
Ve~plastne cevi Uponor MLCP
Z
a izdelavo cevovodnih instalacij se v dana{njem ~asu uporabljajo predvsem ve~plastne cevi, ki so svoj prodor na slovenskem trgu pri~ele l. 1990. Tega leta je TITAN d.d. kot prvi predstavil novost na trgu instalacijskega materiala â&#x20AC;&#x201C; ve~plastno cev in jo poimenoval ALUMPLAST. Na samem za~etku je bilo te`ko prepri~ati izvajalce, projektante, trgovce in druge, da so ve~plastne cevi alternativa jeklenim, bakrenim in plasti~nim cevem in da se bo ~ez dobro desetletje razmerje uporabe teh materialom mo~no prevesilo na stran ve~plastnih cevi. Z leti se je dele` teh cevi dejansko pove~eval. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da je ime
Struktura UPONOR MLCP cevi izdelane iz higiensko neopore~nega polietilena
ALUMPLAST ÂťdelovnoÂŤ ime za kakr{ne koli ve~plastne cevi. TITAN d.d. tudi po ve~ kot 20-ih letih ostaja vodilni ponudnik ve~plastnih cevi in pribora na slovenskem trgu. Glavni razlog je ta, da zastopa in prodaja najbolj poznane in priznane ve~plastne cevi v svetu, ki jih proizvaja nem{ka firma UPONOR. Do sedaj je bilo v Uponorju izdelanih preko 800 milijonom metrov cevi, od tega jih je samo v Sloveniji vgrajenih preko 8 milijonov metrov.
Kaj nudijo ve~plastne cevi? Ve~plastne cevi so cevi, ki zdru`ujejo prednosti plasti~nih in kovinskih cevi. Ve~plastna cev UPONOR MLCP je sestavljena iz prekrivno varjene aluminijaste cevi z notranjo in zunanjo plastjo polietilena. Ta edinstvena tehnologija prekrivnega varjenja, omogo~a konstantno in enakomerno kvaliteto cevi, saj varjenje poteka pri precej ni`jih temperaturah, kot so npr. prisotne pri so~elnem varjenju. Poleg tega prekrivno varjenje aluminija omogo~a uporabo tanj{ega
IN[TALACIJE 50 m
t 50 k
PP PB PVC Uponor MLCP Baker Pocinkano jeklo Nerjavno jeklo
Uponor MLC večplastna cev ima toplotni raztezek blizu raztezku kovinskih cevi zaradi trdne povezave med polietilenom in aluminijastim slojem
Toplotni raztezek razli~nih materialov cevi pri dol`ini 50 m in t 50K
sloja aluminija. Vse plasti so trajno povezane med seboj s pomo~jo vmesne vezne plasti. PE material je nezamre`en polietilen, obstojen na povi{ane temperature skladno s standardom DIN 16833. Zaradi posebne oblike oktanskih stranskih verig v molekularni strukturi materiala je dose`en podoben u~inek, kot ~e bi bil material zamre`en. Ve~plastne cevi UPONOR MLCP manj{ih dimenzij so konstruirane tako, da plast aluminija nevtralizira povratne sile plasti~nega materiala, omogo~a la`jo monta`o cevi z minimalnim naporom. Ve~je cevi in cevi v palicah imajo debelej{i sloj aluminija, kar jih naredi trde in primerne za uporabo za dvi`ne vode. Aluminijasta cev je pomembna za toplotni raztezek. Zaradi trajnega stika plastike in aluminija je toplotni raztezek dolo~en z razteznostnim koeficientom aluminija in pribli`no odgovarja kovinski cevi, kar predstavlja le 1/7 raztezka ~isto plasti~ne cevi. To ponuja prednosti pri monta`i cevi, ker je uporaba kompenzacijskih to~k na splo{no nepotrebna. Ve~plastne cevi UPONOR odlikuje tudi izredna gladkost notranjega plasti~nega sloja, kar onemogo~i nalaganje oblog. Zaradi zunanjega in notranjega plasti~nega sloja ne more priti do korozije. Prenos hrupa pretoka ali hrupa, npr. oddajanega od obto~nih ~rpalk, je zni`an na minimum zaradi specifi~nih lastnosti osnovnega materiala.
Prednosti ve~plastnih cevi Najpomembnej{e prednosti, ki jih ponujajo ve~plastne cevi UPONOR UNIPIPE so: • absolutna difuzijska tesnost cevi, ki odgovarja zahtevam standarda DIN 4726,
• `ivilsko-higienska neopore~nost, • minimalna hrapavost k = 0,0004 mm zagotavlja manj{e trenje v cevi in ni`je padce tlaka, • oblikovna stabilnost, s kompenzacijo in zmanj{anjem povratne sile pri krivljenju, • visoka fleksibilnost, kar omogo~a manj{im dimenzijam (do 32x3 mm) enostavno krivljenje z roko, • toplotna razteznost podobna kot tisti pri kovinah, kar omogo~a ve~ji razmak med dr`ali cevi, • ~ista in enostavna monta`a, brez varjenja, spajkanja, vrezovanja navoja ali kovi~enja, • korozijska odpornost, zahvaljujo~ notranjemu in zunanjemu plasti~nemu sloju, • odli~na ~asovno stati~na trdnost ponuja varnost v dnevni uporabi, • maksimalna temperatura do 95°C, • maksimalen trajen obratovalni tlak do 10 barov (pri Tmax = 70°C), • majhna te`a, • koluti in palice v {tevilnih dimenzijah: od 14 do 110 mm.
51
Poru{itveni testi v laboratoriju
Kontrola premerov in povr{ine
Univerzalna uporaba Na~in proizvodnje Ve~plastne cevi UPONOR MLCP se izdelujejo v Nem~iji v mestu Zella-Mehlis. V tem kraju stoji najsodobnej{i proizvodni obrat za izdelavo ve~plastnih cevi. Trenutno imajo postavljenih 14 linij za izdelavo cevi v kolutih s tedensko kapaciteto 1,8 mio metrov cevi. Sam proces proizvodnje je ra~unalni{ko krmiljen, glavni poudarek pa je namenjen zagotavljanju kakovosti. Za zagotavljanje vrhunske kakovosti cevi je proizvodni proces podvr`en kontroli kvalitete pred in med samo izdelavo in sicer: • Stalno (online) spremljanje z uporabo posebnih kamer, plinskih detektorjev, posebnih kroglic za kontrolo dimenzij, spiralnih testov, meritvenih testov in poru{itvenih testov. • V lastnem laboratoriju: pregled vhodnega materiala, testi vzorcev cevi (lu{~ilni test, preizku{anje debeline, …), tla~ni in temperaturni testi in dolgotrajni visoko-temperaturni testi. • S testiranjem v nevtralnih nem{kih in mednarodnih preizkusnih in{titutih. Na podlagi rezultatov stalnih testiranj imajo ve~plastne cevi UPONOR MLCP, ob pravilni uporabi, pri~akovano minimalno `ivljenjsko dobo 50 let.
Ve~plastne cevi UPONOR MLCP odlikuje tudi vsestranska uporabnost, saj je mo`no iste cevi uporabljati tako za razvod radiatorskega ogrevanja, priklop konvektorjev, izdelavo talnega/ploskovnega ogrevanja kot tudi za izdelavo vodovodnih instalacij. DVGW certifikat dovoljuje uporabo UPONOR sistema ve~plastnih cevi za dobavo pitne vode skladno s standardom DIN 1988 TRWI. Certifikat vklju~uje pozitivno ugotovitev za material, da je le ta skladen s higienskimi zahtevami opisanimi v priporo~ilu KTW (uporaba plastike pri pitni vodi). Poleg tega imajo UPONOR MLCP cevi, v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih, pridobljeno izjavo o ustreznosti, ki jo je izdal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Poleg univerzalne uporabe pa UPONOR ve~plastni sistem zagotavlja hitro, enostavno in zanesljivo monta`o. To pa je v dana{njem ~asu velikega pomena, saj pripomore k hitreje opravljenem delu in s tem hitreje zaklju~enem delu. Naj na koncu {e omenimo, da UPONOR daje, ob upo{tevanju monta`nih navodil, 10-letno garancijo za celoten sistem cevi in fitingov. • Vili Zabret, TITAN d.d.
OGREVANJE
52
KWB pospe{eno vlaga v razvoj
A
vstrijsko podjetje KWB (Kraft und Wärme aus Biomasse) izdeluje kotle na pelete z mo~mi od 8 do 35 kW, na sekance in pelete pa od 15 do 300 kW. V razvoj vlagajo 10% letnega prihodka, zato njihove kotle vedno najdemo na vrhu lestvic, ki upo{tevajo kvaliteto in okoljsko neopore~nost. Na sejmu MOS smo imeli zanimiv pogovor s Toma`em Rifljem, direktorjem slovenske podru`nice tega proizvajalca.
Biomasa in toplotne ~rpalke Biomasa ni bila nikoli cilj belih knjig ali nacionalnih programov, ~eprav imamo pri nas dovolj nekvalitetnega lesa, ki ga brez zadr`kov lahko spremenimo v kurivo. Na `alost pa smo pri nas dolo~ili, da lesna industrija nima perspektive in hlodi tako ali tako odhajajo preko meje, izdelki pa potem nazaj. Zato je vsako razmi{ljanje o tem, da lesa nebi smeli kuriti, saj moramo iz njega najprej narediti mizo, na `alost brez osnove. In to zato, ker mi te mize o~itno nismo sposobni izdelati in prodati. Na{i severni sosedje so dobro videli kaj se pri nas dogaja, zato so svojo lesno industrijo odli~no ohranili in razvili. Tudi zaradi tega so toplotne ~rpalke pri nas dosegle pomemben zagon, vendar
Vodilno ogrevanje na biomaso
www.kwb.si
Toma` Rifelj nam je predstavil smer in razloge razvoja kotlov podjetja KWB
neupravi~eno. Za kupca je najbolj privla~no to, da odpade skrb z nabavo kuriva in odna{anjem pepela, resni~na korist in okoljska prijaznost pa sta vpra{ljivi. ^e ima ~rpalka nizek COP, potem od nje ni ve~jih koristi kot od navadnega elektri~nega grelnika. Nemci so v sedem let trajajo~em monitoringu naklju~no izbranih ~rpalk v stavbah ugotovili, da so njihova grelna {tevila bistveno ni`ja, kot jih navajajo v katalogih. ^rpalke, ki se uporabljajo za ogrevanje prostorov na primer so dosegale COP od 2,5 do 3,0 nobena od merjenih pa ni dosegla vrednosti COP, ki jo navajajo proizvajalci.
Menjava generacije na 7 let Podjetje KWB vsakih sedem do deset let predstavi nov model kotla, pri ~emer razvoj in preizku{anje trajata okrog {tiri leta, od ideje na papirju do kon~nega izdelka. Obi~ajno izdelajo prvo manj{o serijo kotlov, ki nato dve leti deluje v o`jem krogu izbranih uporabnikov. ^e se tehni~ne re{itve izka`ejo, je nato zrel za serijsko proizvodnjo. Resen proizvajalec se mora med enim `ivljenjskim ciklusom posameznega tipa kotla prilagajati novim materialom, standardom ter zahtevam
zakonodajalcev, nato pa v izdelek vgraditi {e vse izbolj{ave, ki jih je uspel dose~i v tem obdobju. To pa seveda ne pomeni, da bo kotel deloval samo sedem let, ampak da tehni{ka in druga spoznanja zahtevajo nov razvojni korak, posledica pa je izbolj{an, okolju prijazen ter certificiran izdelek. Nadgradnje, ki jih danes vidimo, na primer peletni gorilniki na oljnih kotlih, nimajo potrdila akreditiranih institucij, s katerim bi ugotovili, ali je nova kombinacija v skladu z obstoje~imi standardi. Kotel in prigrajeni gorilnik sta nov izdelek, ki bi moral biti testiran. Gorilniki na pelete tudi ne zagotavljajo sekundarnega zgorevanja, zato je v dimnih plinih obi~ajno previsoka koli~ina drobnih delcev, emisije CO pa bistveno presegajo mejne vrednosti. Kljub temu dr`ava podeljuje subvencije in se pri tem spreneveda, da je vse v redu. Nemci imajo krovno institucijo za izdajanje nepovratnih sredstev, C.A.R.M.E.N., ki na osnovi njihovih {tudij in ugotovitev svetuje vladi, katere subvencije so smiselne. V Avstrijo na primer, ne moremo prodati okrog 80% kotlov, ki jim pri nas dodeljujemo subvencijo, saj ne izpolnjujejo pogojev, ~eprav to na prvi pogled izgleda kot za{~ita njihovega tr`i{~a.
Ogrevanje na pelete, sekance in polena 2,4 do 300 kW
KWB, moč in toplota iizz biomase biom mase d.o.o., Vreč Vrečerjeva čerjeva a 14, 3310 Žalec, Tel.: +386 3 839 8 3 30 80, E-pošta: info@kwb.si
OGREVANJE
53
Pozor, novi predpisi Najkraj{o nato vedno potegne kupec, ki se ob ogledu cene in izdelka vpra{a, kaj pa je tako dobrega na dra`jem kotlu, ~e pa ima na prvi pogled podobno zasnovo. V resnici se glavno znanje skriva v procesu zgorevanja, saj spoznanje, da kurivo v kotlu dobro gori ni dovolj. KWB uporablja ra~unalni{ke simulacije poti gore~ega delca na poti skozi kotel, ~emur nato prilagodijo konstrukcijo, posledica pa so ~istej{i dimni plini in vi{ji izkoristek naprave. Leta 2015 bo v Nem~iji, leto kasneje pa pri nas, za~el veljati predpis, ki bo omejil koli~ino finih delcev v dimnih plinih, kar je tudi za KWB velik izziv, zato v raziskave in razvoj vlagajo dobrih 7 milijonov evrov letno. Predpisi so vedno stro`ji, zato smer razvoja v resnici dolo~a zakonodaja. Kuri{~e mora delovati ~im bolj umirjeno, saj vse turbulence ustvarjajo lete~i pepel. Pri kurjenju sekancev s stanjem dana{nje tehnike se v praksi ne da priti pod 35 miligramov, zato bo potrebno dodati ~istilnik dimnih plinov, ki bo koli~ino delcev zni`al na dovoljenih 20 miligramov/ m3. Ugotavljajo, da je pri tem glavni izvor kurivo, ki mora biti kvalitetno in brez finih delcev med sekanci. Uredba namre~ predpisuje ponovljive
meritve na delujo~em kotlu, zato certifikat proizvajalca ne bo zadostoval. Ka`e, da bo edina re{itev suhi ali mokri filter na izstopu, zato toliko vlagajo v raziskave in bodo ponudili pravo re{itev. V firmi KWB vedo {e, da mora biti sodobna kotlovska enota
~im manj{a, ~im bolj u~inkovita, s ~im manj toplotne mase in s prigrajenim hranilnikom toplote, ki bo omogo~al enakomerno delovanje s ~im manj prekinitvami. â&#x20AC;˘ Tihec
Edinstveno, najbolj zdravo in var~no ogrevanje z infra paneli VITALHEIZUNG! Promocijsko sporo~ilo
Najvar~nej{i infra paneli Vitalheizung EKO TERMODYNAMIC7+. V prodaji so najvar~nej{i infrapaneli na trgu Eko Termodynamic 7+, ki imajo vgrajen posebni termodinami~ni regulator. Ta neodvisno od delovanja termostata prilagaja temperaturo panela in ~as delovanja, kar tudi za 40 odstotkov zmanj{a porabo elektri~ne energije. Smo vodilno podjetje, ki se ukvarja s prodajo in monta`o elektri~nih infrapanelov v Sloveniji avstrijskega proizvajalca Vitalheizung in generalni uvoznik za Slovenijo, Hrva{ko, Srbijo in Italijo. Paneli na{ega proizvajalca so naprodaj v 56 dr`avah po svetu, v Avstriji `e 23 let, to pa dokazuje, da so ti paneli vrhunske kakovosti. Garancija zanje je sedem let, njihova `ivljenjska doba pa ve~ kot petdeset let, in to brez vzdr`evanja in servisiranja. Paneli so hkrati lahko tudi dekoracija prostora, saj jih je mogo~e poslikati. Ogrevanje z infrapaneli Vitalheizung je edino ogrevanje, pri katerem se ne ogreva zraka, temve~ stene, stropove, tla, pohi{tvo in stvari v prostoru. Vse, kar je v prostoru, segrejejo na `eleno temperaturo (na primer 22 stopinj Celzija), to pa potem oddaja toploto, podobno kot kru{na pe~. Ogrevanje z infrapaneli je tudi edini in najhitrej{i sistem za izsu{evanje vlage v zidu, ki prepre~uje nastajanje plesni, saj neposredno ogreva zidove in su{i zid. Zidovi so zato vedno topli in suhi. Klasi~no talno ogrevanje akumulira toploto samo pri tleh, medtem ko infrapaneli akumulirajo toploto {e v stenah ter predmetih po prostoru, kar zagotavlja enakomerno temperaturo po celotnem prostoru. Infraogrevanje se uporablja tudi v medicini, kjer z splo{no je znano, da infrasavne koristijo zdravju, infratehnologija pa se uporablja tudi za zdravljenje
nekaterih po{kodb ali obolenj. Vse to dokazuje, da je tehnologija ogrevanja varna in koristna za zdravje in po~utje ljudi. Investicija je lahko postopna, saj lahko vsak prostor opremimo posebej, pri novogradnjah pa tudi ne potrebujemo projektne dokumentacije za centralno napelja-
vo. Monta`a je hitra in preprosta ter ne zahteva ve~jih posegov. Ker ne potrebujemo dodatnih napeljav, je ta sistem ogrevanja primeren za prav vse vrste stanovanj. Poraba elektri~ne energije je praviloma dovoljena le za dopolnilno ogrevanje, v skladu s 23. ~lenom pravilnika o racionalni rabi pri gretju in prezra~evanju ter pripravi tople vode (Uradni list SRS, {t. 31/1984).
Ve~ o sistemu ogrevanja si preberite na www.zastonj-ogrevanje.si ali pa nam pi{ite na info@zastonj-ogrevanje.si.
54
Zakaj so lon~ene pe~i Hrovat primerne zame in za moj dom?
OGREVANJE
Lon~ene pe~i Hrovat ko se sre~ata tradicija in tehnologija
L
on~ene pe~i so del na{e tradicije `e ve~ stoletij. Tako kot pred davnimi leti jih tudi danes {e vedno izdelujejo mojstri pe~arji. Na tr`i{~u se pojavlja vedno ve~ kaminov in kaminskih pe~i, ki poizku{ajo v svojem delovanju dokaj neuspe{no posnemati lon~ene pe~i. Lon~ene pe~i so z leti postale vrhunske ogrevalne naprave z dobrimi izkoristki in izjemno ugodnim vplivom na toplotno in bivalno ugodje ~loveka. Kaj je lahko sploh bolj prijetno kot hladen zimski ve~er, ki ga pre`ivite ob prijetni toploti lon~ene pe~i? V Pe~arstvu Hrovat so na podlagi 60 letnih izku{enj na podro~ju pe~arstva in izdelave lon~enih pe~i pod svojo lastno znamko Hrovat razvili novo linijo tipskih masivnih lon~enih pe~i.
Rezultat so vrhunski izdelki, ki so plod razvoja, testiranj, uporabe najnovej{ih znanj in materialov na podro~ju pe~arstva ter dolgih let obrtni{kih izku{enj mojstrov pe~arjev.
Tehnika Jedro vsake lon~ene pe~i Hrovat predstavlja masivno {amotno kuri{~e, ki je sestavljeno iz kompaktnih {amotnih elementov. Kuri{~a so
enostavna za monta`o hkrati pa s svojo masivnostjo izvrstno akumulirajo toploto. Te`a kuri{~ je od 150 do 250 kg, odvisno od modela in velikosti. Tovrstna kuri{~a uporabljajo tudi za izdelavo individualnih pe~i po `eljah naro~nikov. Vse lon~ene pe~i Hrovat imajo moderna in tehni~no dovr{ena vrata kuri{~a, ki se dimenzijsko prilagajajo velikosti pe~i. Prek okvirja vrat je urejen tudi dovod zunanjega zgorevalnega zraka v kuri{~e, ki omogo~a optimalno gore-
• Ker v prostor oddajajo prijetno sevalno toploto, ki ugodno vpliva na po~utje in zdravje ljudi, • ker pomeni ogrevanje z lesom odgovoren odnos do okolja in narave, • ker je les cenovno ugoden in lokalno dostopen energent, • ker so izdelane strokovno iz najkvalitetnej{ih materialov, • ker z masivnim {amotnim jedrom zelo dobro akumulirajo toploto, • ker so tehnolo{ko dovr{ene in imajo dobre izkoristke in ~isto gorenje, • ker se izgled pe~i lahko popolnoma prilagodi Va{im `eljam, • ker je podjetje Hrovat `e leta sinonim za lon~ene pe~i najvi{je kvalitete.
nje in ohranja steklo na vratih ~isto. Vro~i dimni plini, ki nastajajo ob gorenju potujejo iz kuri{~a v sistem masivno grajenih {amotnih akumulacijskih kanalov, kjer na svoji poti oddajajo toploto in na koncu izstopijo iz pe~i v dimovodno napravo. Akumulacijski {amotni kanali, ki pri dolo~enih modelih presegajo maso 500 kg, sprejeto toploto vro~ih dimnih plinov akumulirajo in jo po~asi prena{ajo na povr{insko obzidavo pe~i iz kerami~nih pe~nic ali ometanih {amotnih plo{~, ki se ne`no segreva ter v prostor sevajo prijetno sevalno toploto. • HROVAT JURIJ, in`.stroj., pe~arski mojster
Graf prikazuje toplotno mo~ pe~i v odvisnosti od ~asa za pe~ Corner 1 na zgornji sliki. Opazimo, da pe~ oddaja toploto v prostor {e 8-12 h po nalaganju drv.
OGREVANJE
55
Na enostaven na~in preklopite na ogrevanje s peleti in prihranite
K
er lahko pri~akujemo, da se bodo cene kurilnega olja v prihodnosti samo {e dodatno dvigale, je priporo~ljivo poskrbeti za prehod na druga~no obliko ogrevanja. Opcij je veliko, {e posebej, ~e se odlo~ite za kompletno zamenjavo kurilnega sistema, kar pa je hkrati vedno tudi cenovno zelo obse`na investicija. Lahko pa va{o pe~ obdr`ite in jo le primerno predelate, z manj{imi in s tem bistveno cenej{imi posegi. Na dejansko zelo preprost na~in lahko preidete na ogrevanje s peleti, v katerih mnogi trenutni uporabniki kurilnega olja vidijo re{itev za zni`anje stro{kov, hkrati peleti ohranjajo visok nivo avtomatike, ki je zna~ilen za kurilno olje (fleksibilnost vklopa in izklopa). Pri ve~ini pe~i je dovolj `e zamenjava obstoje~ega gorilnika z gorilnikom na palete, kot je na primer gorilnik Fenix, ki ga je razvila ekipa slovenskih strokovnjakov in v njem zdru`ila kar nekaj inovacij in konkuren~nih prednosti ter za to prejela {tevilna priznanja. Trenutno omogo~a ogrevanje s peleti tudi ~ez 50 % prihranke, zato se investicija v nov na~in ogrevanja po navadi povrne `e
v dveh letih, kasneje pa predstavlja razlika v ceni pelet in kurilnega olja, trajni prihranek lastnika obstoje~e pe~i. Prehod na nov na~in ogrevanja se lahko izvede kadarkoli, najprimernej{a pa so prehodna obdobja za ogrevanje, ko temperature {e niso prenizke. Gorilnik Fenix omogo~a predelavo skoraj vseh specialnih pe~i na kurilno olje, pe~i na trda goriva in kombinirane pe~i. Konkuren~na prednost omenjenega gorilnika je ravno enostavnost vgradnje na obstoje~e kotle. Gorilnik Fenix ob namestitvi namre~ ne posega v vratca kotla, saj se enostavno prisloni/pritrdi na vratca (odprtina v vratcih mora biti 110 mm). Za to je zaslu`na inovativno zasnovana gorilna komora, ki je zra~no hlajena. Za njeno hlajenje se uporabi zrak, ki se ga v gorilno komoro vpihava zaradi samega gorenja. Predenj zrak vstopi v gorilno komoro je speljan po njenem zunanjem obodu in v tem ~asu od nje sprejema
toploto, jo s tem hladi, kasneje pa ogret vstopi v komoro in s svojo temperaturo {e izbolj{a kvaliteto gorenja lesnih plinov. Ob tem tudi ne prihaja do toplotnih izgub. Gorilnik Fenix ima vgrajen sodoben elektronski krmilni sistem, ki omogo~a enostavno in u~inkovito uravnavanje in natan~no nastavitev delovanja gorilnika (vklop in izklop gorilnika po potrebi ter prehod med razli~nimi re`imi delovanja). Gorilnik odlikuje tudi napreden v`igni sistem, ki zagotavlja izredno hiter v`ig pelet (v eni sami minuti) ob minimalni porabi elektri~ne energije. â&#x20AC;˘ Damjan Nemec
56
OGREVANJE
Kamini Ko~evar in Toba Sodobne kaminske pe~i na pelete so zaradi enostavnosti, u~inkovitosti in avtomatskega delovanja odli~na re{itev za toplozra~no ogrevanje enega ali ve~ prostorov. ^e imajo dodan {e izmenjevalec za ogrevanje vode, pa lahko s priklju~enimi radiatorji ogrejemo vso hi{o.
Tihe in u~inkovite V kvalitetnih pe~eh je prostor za zgorevanje dobro zatesnjen, zato vstop dimnih plinov v prostor ni mo`en, ~eprav bo med zagonom dimnik {e hladen. Ventilator za podpih med startom najprej dimne pline izrine iz pe~i, ko pa se dimnik ogreje, bosta delovala v ravnote`ju, saj bo vlek ogretega dimnika zmanj{al upore na strani odvoda dimnih plinov. Vsi pogonski elektromotorji so izredno tihi, zato bomo v popolni ti{ini dnevne sobe komaj sli{ali samo cingljanje padajo~ih pelet in mogo~e {e ventilator za podpih. V`ig pelet povzro~i elektri~na v`igalna sve~ka, ki lahko brez menjave deluje ve~ kot pet let, odvisno od {tevila startov pe~i. Naslednji pomemben del je {e tesnilo vrat, ki ga po potrebi menjamo, s tem pa se seznam delov, ki se obrabijo, kon~a. Pe~i krmili avtomatika, ki omogo~a ro~ni vklop, dnevno in tedensko
Toplozra~na peletna pe~ Toba je prva v vrsti in {e nagrajena zaradi dobrega dizajna
programiranje ter dodatno {e upravljanje z daljincem.
Nagrajena Toba Air Je peletna pe~, ki opazovalcu takoj pade v o~i. Kar ni naklju~je, saj je prejela Product Design Award, ki spada med najpresti`nej{e nagrade za dobro oblikovanje. Deluje izjemno tiho in z mo~jo od 2,4 do 8 kW, to pa je mo~, ki lahko pokrije toplotne potrebe dobro izolirane sodobne
hi{e. Ima celo 94 % izkoristek kadar deluje z najmanj{o mo~jo, ob startu pa kraj{i ~as porabi 420 W, med delovanjem pa samo 80 W elektrike. Dimnik ima premer 80 mm, dovod zraka pa 50 mm, zato med delovanjem ne bo potrebno imeti odprtega okna. Ob najmanj{i mo~i porabi 0,6 kg pelet na uro, zato je izdelek zanimiv in uporaben za glavno ali dodatno toplozra~no ogrevanje prostorov. â&#x20AC;˘ Tihec
PELETI plus
249,90 â&#x201A;Ź
/tono z DDV
262,40 â&#x201A;Ź/paleto z DD
V
50 %
in prihranite tudi do STROĹ KOV ZA OGREVANJE! Bio peleti iz 100% lesa. MoĹžnost obroÄ?nega plaÄ?ila.
PELETI plus
Vi naroÄ?ite, mi pripeljemo! Pakirano v 15 kg vreÄ?e. /"30Ĺ&#x153;*-0 t QFMFUJ!FOFSHJKBQMVT TJ t XXX FOFSHJKBQMVT TJ
Navzgor omejena cena [FNFMKTLFHB QMJOB [B WTF HPTQPEJOKTLF LVQDF W 4MPWFOJKJ do konca leta 2014.
PLIN ZEMELJSKI 3
0,3535 â&#x201A;Ź/Sm (brez DDV)
DODATEN PLUS! Prvih 500 kupcev bo ĹĄe EPEBUOP OBHSBKFOJI T QPQVTUPN W WSFEOPTUJ 20 â&#x201A;Ź*!
1PQVTU W WSFEOPTUJ ħ CP VQPĂ?UFWBO QSJ PCSBĹ?VOBOFN [OFTLV [B EPCBWMKFO [FNFMKTLJ QMJO [B NFTFD EFDFNCFS ħ JO BQSJM ħ
t XXX FOFSHJKBQMVT TJ
58
OGREVANJE
Peleti cenovno odli~no
N
a sre~o {e vedno dr`i trditev, ki smo jo v povezavi s ceno pelet `e ve~krat ponovili. Njihova cena je neodvisna od cene nafte, plina ali elektrike in je tudi ta trenutek {e vedno dale~ najni`ja od vseh energentov, ki omogo~ajo avtomatizirano kurjenje. Po podatkih nem{kega Pelletinstituta se je cena v leto{njem avgustu v Nem~iji rahlo dvignila ( +1,9%), vendar se to zgodi vsako leto. Povpre~na cena je 228,41 â&#x201A;Ź/ tono. Pri tem so zajeli povpre~no ceno v severnih predelih dr`ave, kvaliteta pelet ENplus A1, koli~ina 6 ton in prevoz v krogu 50 km, pri{teli pa {e vse stranske stro{ke in davek na dodano vrednost.
Cena pelet ima svoje zakonitosti in ni povezana s ceno drugih energentov
Stiftung Warentest hvali pelete Njihovi strokovnjaki so ponovili svojo raziskavo v Nem~iji in ugotovili, da je ve~ina ogrevalnih sistemov s kotli vred, {e vedno zastarelih. Z vgradnjo sodobnega peletnega kotla v kombinaciji s termosolarnim sistemom, lahko lastniki toplotno neizoliranih stavb svoj CO2 odtis dramati~no zmanj{ajo. Z vidika oglji~nega odtisa je vgradnja peletnega kotla veliko ugodnej{a kot nabava najsodobnej{ega kotla na olje ali toplotne ~rpalke. Tudi skupni letni stro{ki ogrevanja prostorov zna{ajo za pelete povpre~no 31 â&#x201A;Ź/m2 in so dale~ najni`ji. Tudi kaminske pe~i spadajo v to skupino, varujejo okolje in prihranijo denar, saj ima najvi{ji vpliv na stro{ke ravno cena goriva.
Najcenej{e in obnovljivo Ker so pelete okrog 45% cenej{e od kurilnega olja in okrog 30% od zemeljskega plina, so majhni lesni stiskanci v prednosti. V neizoliranih stavbah so stro{ki vgradnje peletnega ogrevanja Letne emisije razli~nih grelnih sistemov v neizolirani stavbi
ob~utno ni`ji od vseh ostalih ogrevalnih sistemov, pri ~emer so v pomo~ tudi subvencije. Pri tem opozarjajo tudi na dejstvo, da kljub ugodnemu stanju v Nem~iji ve~ina stavb {e ni toplotno izolirana in da bo zaradi stro{kov ali drugih zaprek, pri tem tudi ostalo. Pri tem {e opozarjajo, da je potrebno primerjalne tabele velikih dobaviteljev olja, plina ali elektrike jemati z zadr`kom, saj obi~ajno podatke malo priredijo, da se njihovi energenti bolje odre`ejo. V primerjavah s peletnimi kotli jim najve~krat zni`ajo letni izkoristek in zamol~ijo subvencije. Glavnih prednosti pelet pa se ne da izbrisati z nobenim prirejanjem podatkov. So zanesljiv, obnovljiv energent, ki ga ni potrebno uva`ati in so skoraj popolnoma klimanevtralne. â&#x20AC;˘ Tihec
OGREVANJE
59
Windhager LogWIN Klassik – nov revolucionaren uplinjevalni kotel na polena
V
seh 99 prednosti, ki jih ponuja kotel LogWIN Klassik, predstavlja neulovljivo prednost pred konkurenco! Priznani proizvajalec ogrevalnih sistemov Windhager, je leto{njo jesen tr`i{~u ponudil nov uplinjevalni kotel na polena, v katerem je mo`no kuriti polena dol`ine ½ metra. Kotel predstavlja ekonomi~no alternativo kotlu LogWIN Premium, ki je do sedaj po`el veliko priznanj. Odlikujejo ga izredna prakti~nost, prilagodljivost ter enostavno upravljanje z enoto v slovenskem jeziku. Njegova izredno trdna in robustna zasnova s kvalitetnimi komponentami pa zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo ter nizke vzdr`evalne stro{ke.
Prakti~ni detajli za va{e udobje XXL polnilna odprtina kotla LogWIN Klassik je za skoraj ¼ ve~ja kot pri primerljivih kotlih, kar uporabniku omogo~a preprosto in udobno nalaganje polen. Obenem polnilna komora s kar 145 litri prostornine zagotavlja dolgo ohranjanje `erjavice in preprosto nalaga-
nje brez potrebe po ponovnem kurjenju. V ve~ini primerov zadostuje polnjenje komore samo enkrat dnevno, saj je toplotne energije, ki jo kotel oddaja v hranilnik, dovolj na razpolago za ves dan. Z avtomatskim v`igalnim sistemom (opcijsko) kotel poskrbi za v`ig popolnoma sam – bodisi takoj, bodisi kasneje, ko se po dalj{em nedelovanju kotla ponovno pojavi potreba po ogrevanju bivalnih prostorov. Prav tako poskrbi za popolno porabo goriva. Velika prednost v primerjavi z drugimi tovrstnimi kotli je, da ne potrebuje nobenega dodatnega materiala za v`ig, kar seveda prihrani ~as, ob dalj{i odsotnosti z doma pa naredi dom prijetno topel.
^isto izgorevanje in prilagodljiva posoda za pepel za ~isto kurilnico LogWIN Klassik odlikuje povsem novo upravljanje izgorevanja
Detajli, ki prepri~ajo. Kotel z 99 prednostmi, ki vam prina{ajo koristi
LambdaTherm (Lambdasonda + Thermocontrol), ki omogo~a trajno in ~isto izgorevanje, izbolj{ano gorenje ter zagotavlja stalen nadzor nad temperaturo zgorevalne komore. Preostanek pepela, ki vseeno ostane po dokon~anem izgorevanju, pa je mo`no preprosto odstraniti iz polnilne komore preko izredno prakti~ne prilagodljive posode za pepel. Posoda omogo~a enostavno odstranjevanje pepela, brez prekomernega kajenja in razna{anja pepela po prostoru.
Prilagodljiva nastavitev in za 1/3 manj{a tlorisna povr{ina
Vrtljiv priklju~ek cevi dimnih plinov - idealno za posodobitev kotlovnice
Z mo`nostjo prilagajanja smeri odpiranja vrat kotla (levo ali desno) ter prilagodljivim priklju~kom cevi dimnih plinov, se LogWIN Klassik z lahkoto prilagodi razli~nim zahtevam vgradnje. Kotel je {e posebno primeren za sanacije kotlovnic tudi zaradi njegove kompaktne dimenzije oz. majhnega tlorisa,
Vseh 99 prednosti kotla na www.veto.si
ki je za dobro tretjino manj{i od primerljivih konkuren~nih izdelkov ter omogo~a lahek transport skozi vsa vrata z odprtino 70cm. Kot vsi ostali kotli podjetja Windhager je tudi LogWIN Klassik v celoti proizveden v mati~ni tovarni podjetja, ki se nahaja v mestu Seekirchen blizu Salzburga v Avstriji. Ve~ o kotlu in vseh njegovih 99 prednostih lahko preberete na spletni strani www.veto.si ali pa pokli~ete na telefonsko {tevilko 040/744 436. •
OGREVANJE
61
Kaminska pe~ na polena z izkoristkom > 90 % Najni`je vrednosti emisij – enormna kapaciteta shranjevanja toplote
Naravna porazdelitev toplote Porazdelitev toplega zraka se izvaja s sevanjem toplote in naravno konvekcijo toplote. Odprtine za konvekcijski zrak, ki se jih da zapirati, omogo~ajo izbolj{ano shranjevanje in oddajanje shranjene toplote.
topil. Omogo~ajo ogrevanje brez vonja po topilu. @e od za~etka.
Sistem dovajanja zraka (RLS) RIKA-sistem dovajanja zraka (RLS) omogo~a optimalno porazdelitev pretoka zgorevalnega zraka ob vsaki fazi zgorevanja. Tipske dimenzije priklju~kov RLSsistema olaj{ajo priklop zunanjega zraka. RIKA-kaminske pe~i s sistemom RLS je zato brez te`av mo`no uporabiti tudi v pasivnih hi{ah in v hi{ah s kontroliranim prezra~evanjem (KWL).
Za RIKA pe~i se uporablja izklju~no posebni povr{inski premazi, ki so odporni na visoko vro~ino, so brez vonja, dokazano vrhunske kakovosti in skorajda brez
Faza oddajanja
Prostor C
ČAS DELOVANJA Shranjevanje toplote 24 ur
Kuri{~e oblo`eno s {amotom Dodatna debelina specialnega {amota, s katerim je oblo`en zgorevalni prostor, omogo~a ne samo vi{je temperature, poskrbi tudi za ob~utno ~istej{e zgorevanje. S tem se zagotovi najve~jo varnost in dolgo `ivljenjsko dobo.
Dodatno udobje Povr{inski premaz brez vonja
Faza segrevanja
TEMPERATURA
I
mpera - tako se imenuje nova, enkratna „shranjevalna“kaminska pe~ iz RIKE. Na novo razviti Rika Powerstone in namensko zasnovano usmerjanje dimnih plinov omogo~ajo visoko u~inkovito shranjevanje toplote in zagotavljajo dosedaj {e nedose`eno vrednost izkoristka.
Udobno enoro~no upravljanje v ergonomi~ni vi{ini dopu{~a enostavno krmiljenje RIKA-sistema dovajanja zraka. Le z eno samo ro~ico se tako lahko regulira distribucija zraka v pe~i v vsaki fazi zgorevanja.
Najve~ji izkoristek >90 %. Na novo razviti RIKA Powerstone in namensko koncipirana tehnologija kuri{~a sta omogo~ila dose~i do sedaj najve~ji izkoristek pri najni`jih emisijah. Iz tega sledi bistveno zmanj{ana poraba polen.
Rika Powerstone Optimalno prevzemanje in enakomerno porazdeljevanje toplote zagotavljata najve~je udobje in dolgotrajno shranjevanje toplote, ne da bi se pregrel prostor, kjer je kamin name{~en. Impera XL ima 315 kg mase za shranjevanje toplote.
Dodaten material Kuri{~e vsake RIKA-kaminske pe~i se odlikuje s posebno debelino materialov. V celoti zatesnjeno in celo pri visokih temperaturah odporno na krivljenje - masivni uliti deli omogo~ajo optimalno varnost in dolgo `ivljensko dobo. •
DOGODKI
62
Seltronovo sedmo tradicionalno dru`enje s poslovnimi partnerji
Avtobus iz prej{njega tiso~letja
V
prijetnem petkovem popoldnevu, 6. septembra, je v dolinici Pod berlogo v Šentilju, potekalo `e sedmo Seltronovo tradicionalno dru`enje z odjemalci artiklov iz njihovega proizvodnega in prodajnega programa. Števil~na udele`ba je potrdila mo~no navezo med podjetjem in njihovimi poslovnimi partnerji. V Seltronu `elijo tovrstna dru`enja tematsko obarvat in tokrat so se odlo~ili za pridih ~asa, ko so se celo policaji vozili okoli s ˝fi~eki˝. Udele`enci so se lahko popeljali s starodobniki, pomerili v kuhanju enolon~nice po receptih iz zapra{enih kuharskih knjig, poizku{ali sre~o v lovenju rib, se merili v streljanju in poizku{ali vinsko kapljico Seltronovega vinskega {ampiona ter na koncu tudi zaplesali. Prijetno je bilo gledati stara vozila iz preteklega ~asa, pa {ov, ki sta ga z mili~ni{kim ˝fi~ekom˝ uprizorila nabrita mili~nika. In seveda avtobus PIONIR, ki
ga je leta 1951 izdelal na{ mariborski gigant TAM. Prijazni gospod Obrovnik je udele`ence popeljal na kratko vo`njo, tako da so lahko za~utili udobnost potovanja z busom iz prej{njega tiso~letja. Potniki so menili, da je vo`nja udobna, morda celo prijetnej{a kot v mestnih avtobusih. Verjetno je bila to tudi zasluga gospoda Obrovnika, saj je vozil tako, kot se je vozilo v starih ~asih, po~asi in z ob~utkom. S podelitvijo nagrad najbolj{im, ki so sodelovali v posameznih dejavnostih, se je v poznih no~nih urah izteklo uspe{no tradicionalno dru`enje, pod taktirko skrbnih organizatorjev iz Seltrona.
[ov z mili~ni{kim fi~ekom
Kuhanje enolon~nice po starem receptu
CENTER
varčnega ogrevanja
Dva varčna energenta, en kotel za ogrevanje NOVO!
Skoraj brezplačno do tople sanitarne vode!
t Kotel OPTIMA PKO omogoča kurjenje z dvema ekološkima in cenovno ugodnima energentoma (na pelete ali polena). t Namenjen je za ogrevanje objektov z različnimi toplotnimi potrebami in ogrevalnimi sistemi. t Dosega izjemen do 91,3 % izkoristek. t Skupaj z integriranim zalogovnikom za 75 kg pelet, zasede le 0,7 m2. t Izjemno konkurenčna in dostopna cena.
Cena*
Cena**
3.647,80 €
3.274,05 €
Izkoristite gotovinski popust!
* z obračunanim 22 % DDV, ** z obračunanim 9,5 % DDV
BREZOBRESTNI KREDIT !
t Toplotna črpalka OPTIMA SAN je primerna za segrevanje sanitarne vode za male in večje porabnike. t Razmerje med vloženo električno energijo in brezplačno energijo iz okolice je 30 % proti 70 %. t Zamenjava obstoječega električnega bojlerja s toplotno črpalko OPTIMA SAN ni zahtevna. t Sanitarno vodo boste ogrevali ugodno in ekološko prijazno. Akcijska cena*
Akcijska cena**
1.755,70 €
1.575,81 €
Izkoristite akcijsko ponudbo! Velja do 30. novembra 2013.
* z obračunanim 22 % DDV, ** z obračunanim 9,5 % DDV
Ne čakajte! Obiščite CENTER varčnega ogrevanja na Tržaški c. 85A v Mariboru. Več informacij za pridobitev brezobrestnega kredita najdete na www.seltron.si !
T: 02 / 671 96 00 E: info@seltron.si S: www.seltron.si
DOGODKI
63
Mnenja udele`encev in predstavnice organizatorja iz Seltrona Tilen Mar, dipl.univ.in`.str. za podro~je obnovljivih virov energije, Energetika Mar ˝Z veseljem sem se odzval povabilu na sre~anje, katerega sva se udele`ila skupaj z o~etom. S Seltronovo poslovnostjo sva namre~ zadovoljna, saj se lahko nanje zanese{ in ~e ima{ te`ave tudi obrne{ po nasvet. Skratka, vzamejo si ~as, ko je to potrebno, zato je razumevanje obojestransko. Sodelujemo `e 15. leto, saj smo z njihovo ponudbo zadovoljni in s tem zadovoljimo tudi na{e stranke. Seltron veliko skrb posve~a kakovosti izdelkov, tako tistih iz njihove lastne proizvodnje kot tudi tistim, ki jih ponujajo v trgovini. Zato je nakup pri njih tudi jamstvo, da bodo izdelki, ki jih vgradimo stranki tudi dobro delovali.˝ Romina Kocbek, in`. gradbeni{tva, KRONOS Sladki Vrh ˝S Seltronom sem pri~ela sodelovati letos aprila. Dosedanje izku{nje so pozitivne, saj so zaposleni prijazni in uslu`ni, nikoli se ni te`ko dogovoriti glede nabave artiklov, ki jih potrebujemo. Cene so solidne, prav tako kakovost, ki je garancija za dolgoro~ni obstoj na trgu. Dru`enje, ki ga organizira podjetje Seltron je idealna prilo`nost, da se spo-
zna{ z razli~nimi odjemalci in izmenja{ izku{nje. V na{em podjetju KRONOS si namre~ {ele utrjujemo polo`aj na trgu. V podjetju sem zaposlila tudi izku{enega in{talaterja, z 20 letnimi izku{njami na tem podro~ju, zato je moj nastop na trgu nekoliko la`ji. Kot `enska sem namre~ na tem podro~ju bolj izjema kot pravilo in stereotipi, da je to domena mo{kih, so {e mo~no zakoreninjeni. Vsekakor sem mnenja, da je treba mladim podjetnikom, kot sem sama, dati mo`nost, da si najdejo svoj tr`ni prostor.˝ Ivica ^re{nar, Vodja marketinga podjetja SELTRON d.o.o. ^asi, v katerih `ivimo, nam niso ni~ kaj naklonjeni, zato je {e bolj na mestu, da si vsaj enkrat na leto vzamemo ~as za bolj prijetne stvari. Na{e poslovne partnerje cenimo in se zavedamo, da brez partnerskega odnosa, sodelovanje na dolgi rok enostavno ni mo`no. Prav zato se `elimo z organizacijo tovrstnih dogodkov vsako leto posebej potrudit in na{im dru`enjem vdihniti vsebino. Priznati moramo, da pri organizaciji dogodkov nismo ravno profesionalci, zato so mo`ne tudi kak{ne pomanjkljivosti, vendar te dogodke delamo s srcem in upamo, da na{i gosti to tudi ~utijo. Vsako leto smo posebej veseli, da se na{i poslovni partnerji v velikem {tevilu udele`ijo na{ih dogodkov, kar nam pove, da so s sodelovanjem z nami zadovoljni in to nam daje elan, da za~rtamo skupne korake tudi za naprej. • Mithans
Najbolj{i aparati za gospodinjstva
E
nergetska var~nost vsakega stroja ali aparata, tudi bele tehnike, je eden najpomembnej{ih podatkov o njem. Tega, kako premi{ljujejo potro{niki v razvitej{ih severnih predelih Evrope, se bomo hitro navadili tudi pri nas. Primerjanje cen posameznih izdelkov je nepomembno, va`no je kak{ni bodo u~inki nakupa v nekaj naslednjih letih in desetletjih. Kar pomeni, da bo potrebno stisniti zobe, enkrat zbrati denar za nekaj najbolj{ega in nato dolga leta u`ivati prihranke.
Izmerili so Ĺ vicarji Poleg tega, da znajo svojo dav~no oazo predstaviti kot obi~ajno dr`avo, so kljub temu vzor var~nosti in nekak{ne pozitivne prera~unljivosti, ki je danes vedno bolj pomembna. Pri
Med pralnimi stroji je bitka zelo ostra
O~itno so var~ni zmrzovalniki pokon~ne oblike
Pomivalni stroji so vedno pogostej{i aparat v gospodinjstvih
Potreben je premislek, kako velik hladilnik sploh potrebujemo
Su{ilnike perila namestijo v prostor, kjer je obe{eno
Zmagovalni sesalnik je tudi zanimivo oblikovan
GOSPODINJSKI APARATI tem mislimo na okolju prijazne in trajnostne ideje, ki prihajajo z njihovih univerz, ter so daljnovidne, originalne in usmerjene v ohranitev planeta. Ena od njih je ideja o dvokilovatni dru`bi, pa tudi vedno sve`i testi razli~nih naprav, s katerimi opozarjajo kupce, da se la`je in pravilno odlo~ajo. Vse objavljene tabele so posledica meritev njihovih energetskih strokovnjakov. ^eprav so seznami posameznih izdelkov dalj{i, nekateri zajemajo do 20 naprav, smo se omejili samo na prve tri v nekaterih skupinah.
Podatki, cene in opombe Njihov nabor hi{nih naprav je izjemno {irok in si ga lahko vsak ogleda na www.topten.ch. Cene izdelkov so prera~unane iz {vicarskih frankov in se po dr`avah lahko malo razlikujejo. Zanimivo, da na seznamih ne najdemo obi~ajnih su{ilnikov perila, ker so preveliki po`iralci energije, zato se z njimi sploh ne ukvarjajo. Zaradi tega var~ni Švicarji obleke gasilcev na primer, su{ijo v industrijskih su{ilnih omarah. Svoje perilo doma pa v manj{ih sobah, kjer ga obesijo, ter nato s su{ilci zraka osu{ijo kro`e~i zrak in z njim perilo. Tak{en na~in je poleg naravnega su{enja edini, ki ga lahko okoljsko in energetsko zagovarjajo. Zato te naprave nimajo oznak energetske var~nosti ampak je v tej vrstici ozna~ena poraba energije na kilogram osu{enega perila. Brez teh oznak so tudi sesalci, ki delujejo le kraj{i ~as, stro{ek elektrike pa je omejen na deset let, saj je tak{na tudi predvidena `ivljenjska doba. Pralni stroji in drugi izdelki imajo ta prihranek izra~unan na 15 let. V rubriki »hladilne skrinje« ni nobenega izdelka, kar daje slutiti, da so vse te naprave energetsko neu~inkovite. Zato bi njihovi lastniki, ki jih pri nas ni malo, morali razmisliti o njihovi bodo~i uporabi in zamenjavi. • Tihec
65
66
ZANIMIVOSTI
Les â&#x20AC;&#x201C; gradbeni material ali vir energije?
V
mesecu oktobru je v CER-u potekal strokovni posvet z naslovom ÂťLes - gradbeni material ali vir energije?ÂŤ, na katerem je potekala tudi razprava o tem, da Slovenija ne zna vzpostaviti sodelovanja med gozdarji, lesarji ter energetiki in zato nima razvite lesno-predelovalne industrije. Dr. Nike Krajnc iz Gozdarskega in{tituta Slovenije vidi re{itev v povezovanju podjetij, kreaciji mostu med gozdarstvom in lesarstvom, ter inovativnih investicijah. ÂťDr`ava `e dela prve korake za o`ivitev lesno-predelovalne industrije, kjer smo izgubili `e 30.000 delovnih mest. Potrebno bo na novo vzpostaviti industrijo in celotno panogo,ÂŤ je povedala. Na posvetu v organizaciji Energetike.NET
je bilo govora tako o rabi lesa v energetske namene, kot o rabi lesa kot gradbenega materiala. Dr. Franc Pohleven z Biotehni{ke fakultete je vzpostavil vpra{anje, kako z manj energije narediti ve~ izdelkov. Podal je primerjavo gradnje dveh hi{: ~e zgradimo hi{o denimo iz armiranega betona, je poraba energije 10-krat ve~ja kot pri gradnji lesene
Super energetski dan v Centru energetskih reĹĄitev Kdaj: Petek, 22. november 2013 od 10. ure dalje Kje: Center energetskih reĹĄitev (CER), BTC, Ljubljana
Ob 13.45 uri: Alternativna mobilnost, sejem in testiranje
Na CER-RYHP SROLJRQX ERVWH ODKNR WHVWLUDOL YR]LOD QD DOWHUQDWLYQH SRJRQH L]YHGHOL YHĂž o tem NDNR XĂžLQNRYLWD VR takĹĄna vozila in se s strokovnjaki pogovorili tudi o stroĹĄkih ter prihrankih tovrstne mobilnosti.
Ob 13. uri: Strokovni posvet: Alternativna mobilnost
Kar tretjina energije v Evropi se porabi v prometu, podobno stanje pa imamo tudi v Sloveniji. 8ÞLQNRYLWR UDYQDQMH ] HQHJLMR MH HQD RG QDMSRPHPEQHMãLK WHP VRGREQHJD ÞDVD ]DWR MH SRPHPEQR GD Y WD VHJPHQW ]DMDPHPR WXGL PRELOQRVW 7R SD ODKNR VWRULPR ÞH VH RG NODVLÞQH PRELOQRVWL premaknemo k alternativni. V Centru energetskih reťitev vas zato vabimo na strokovni posvet Alternativna mobilnost, kjer bomo z naťimi gosti preverili kakťne so PRüQRVWL LQ NDNR XÞLQNRYLWH UHãLWYH Şe poznamo. Vabljeni gostje: Sebastijan Lubej, Petrol Vito Komac, Via Verde Žiga-Janez Habjan, LPG, Petrol Rok Terziev, Elektro vozila 6LPRQ ýUHWQLN 'UXãWYR ]D HOHNWULÞQD YR]LOD 6ORYHQLMH
hi{e. Lesena hi{a zni`a emisije za 150 ton CO2, betonska pa pove~a za 100 ton. Kot je dejal, bi morali les predelati tam, kjer ga sekamo, zaposlovali pa bi lahko lokalno delovno silo, ki je blizu lesu. Tako bi prihranili na emisijah zaradi prevoza kot tudi pove~ali zavest lokalnega prebivalstva. Iztok Ribnikar iz Jelovice ob`aluje dejstvo, da nam drevesa rastejo Âťna tovarni{kem dvori{~uÂŤ, potem pa ve~ina vmesnih izdelkov pride iz Avstrije. Ribnikar ocenjuje, da bi se lahko dele` lesene gradnje iz okoli 10 dvignil na 20 do 25 odstotkov. Glede samih lesenih izdelkov, med katerimi v Sloveniji vedno znova izpostavljamo stol Rex Nika Kralja â&#x20AC;&#x201C; in na teh stolih smo sedeli tudi v CER-u -, pa je dejal, da ta stol nikoli ni na{el svoje poti na trg kot jo je denimo skandinavski stol. Ribnikar je zbranim predstavil nekaj klju~nih prednosti lesene hi{e. ÂťLes ima nizko te`o, visoko trdnost in prevodnost, je CO2 nevtralen. To pa so zna~ilnosti, klju~ne za kakovostno gradnjo, ki poleg tega nima {kodljivega u~inka na zdravje ljudi.ÂŤ Dodal je, da je Jelovica v 70 letih obstoja zgradila ve~ kot 12.000 objektov, ki so ÂťrazmetaniÂŤ po vsem svetu in po vseh celinah, izjema je le Avstralija. Bojan Paki`, ki se v Petrolu ukvarja z lesno biomaso, je na strokovnem posvetu poudaril, da ima Petrol namen razvijati trg lesnih ostankov. @al mu je sicer, da v Sloveniji nimamo ve~ pohi{tvene industrije, pozitivno pa je to, da lahko vsaj nekaj lesa izkoristimo v energetske namene.
Ob 10. uri: Delavnica za najmlajĹĄe â&#x20AC;&#x201C; XĂžLQNRYLWR UDYQDQMH ] HQHUJLMR
V sklopu jutranje aktivnosti bomo v Centru energetskih reĹĄitev pripravili aktivnosti za najmlajĹĄe od 4 do 8 leta VWDURVWL 2WURFL ERGR XVWYDUMDOL VH SRJRYDUMDOL R XĂžLQNRYLWR UDEL energije ter preizkuĹĄali svoje znanje v praksi. Na delavnici bodo poleg obnovljivih virov
V ~asu dogodka je bil pred Centrom energetskih re{itev na ogled tudi Petrolov kamion za dostavo lesnih sekancev in peletov z zra~no ~rpalko, edini tovrstni v Sloveniji â&#x20AC;˘
68
ZANIMIVOSTI
Londonska Nepovratna sredstva tudi za u~inkovito rabo energije ~istilna Z u~inkovito rabo energije privar~ujete in hkrati skrbite za okolje Ohranjanje okolja in zanesljivost oskrbe z energijo ob vedno ve~jih potrebah po energiji postajata klju~na dejavnika razvoja dru`be. Zato se s pojmoma »u~inkovita raba energije (URE)« in »obnovljivi viri energije (OVE)« danes sre~ujemo vsi. Tudi zakonodaja, okoljska problematika in cene energentov vedno bolj pritiskajo na kon~ne uporabnike, ki se bodo morali s temi vpra{anji prej ali slej soo~iti. Pravilna uporaba energije se vedno obrestuje: prihranek energije pomeni tudi prihranek stro{kov. Z upo{tevanjem pravil URE
izdeluje kurivo
in OVE se viri energije uporabljajo na racionalen na~in, pri tem pa se uporabnikom ni potrebno odpovedati udobju, ki so ga vajeni. Energetika Ljubljana je prvo slovensko energetsko podjetje, ki ponuja nepovratne finan~ne spodbude gospodinjstvom, ~e investirajo v okolju bolj prijazne energetske sisteme za oskrbo z zemeljskim plinom ali toploto. Finan~ne spodbude so namenjene tudi javnemu sektorju, pravnim osebam in podjetnikom. •
Kosmi~i posu{enega blata iz Londonske ~istilne naprave imajo kurilno vrednost lesa
Londonsko podjetje za distribucijo in ~i{~enje odpadnih vod Thames Water podobno kot toplarna v Celju, uporablja blato ~istilnih naprav {e za druge namene. Podjetje ima natan~no izdelan 25 letni na~rt, v katerem so navedeni vsi cilji, od okoljskih do energetskih.
Kosmi~i iz blata ~istilne naprave Kosmi~e iz su{enega blata v kuri{~u kotla spremenijo v toploto in elektriko. Do sedaj so blato su{ili samo zato, da bi ga la`je odlagali v okolje. Su{eni delci na pogled izgledajo kot instant kava, imajo pa kurilno vrednost podobno lesu. Zaradi tak{nega na~ina su{enja in predelave blata so oglji~ne emisije zmanj{ali za 500 ton letno, kar je enako, kot ~e bi za vedno s cest odstranili 180 avtomobilov. Su{ilnik blata za izdelavo kuriva so v taki obliki uporabili prvi v Britaniji, da bi z njim ~im bolj zmanj{ali svoj oglji~ni odtis. V njem dnevno pridelajo 5 ton kosmi~ev, pri ~emer iz mokre me{anice najprej mehani~no iztisnejo 80% vlage. Blato nato med me{anjem ogrevajo na 180°C, ostanek pa je 95% suho kurivo. Su{ilni tunel ima vgrajene me{alnike z ogrevanimi lopaticami, kosmi~e pa nato spremenijo v elektriko, ki sedaj prihaja iz obnovljivega vira. Na~rtujejo {e gradnjo prvega su{ilnika v Evropi, ki bo sposoben iz odpadnega blata izdelati gnojilo na fosfatni bazi. •
ZANIMIVOSTI
69
Kompostirni Treebog WC V Veliki Britaniji ta trenutek stoji ve~ kot 1500 strani{~, ki delujejo na naravnih principih, brez vode za izpiranje, lo~evanja blata od urina, ventilatorjev in me{alcev. Postavili so jih ob kmetijah, kampih, marinah in izletni{kih to~kah. Z njimi so nadomestili kemijska in obi~ajna strani{~a iz katerih je bilo potrebno voziti fekalije v oddaljene ~istilne naprave. Bistvo te re{itve je sonaravno, hitro kompostirno strani{~e, ki ga lahko uporablja ve~ sto ljudi. Slednji nato opravljajo potrebo na enem mestu, namesto da bi dolo~eno povr{ino gozda pokrili z razpr{enimi iztrebki, posledice pa bi bile neprijetne vonjave in poslab{ane higienske razmere na tem podro~ju.
Imenuje se Treebog Ime je zlo`enka besed drevo in strani{~e. Deluje enako kot aerobi~ni kompostnik, predelavo fekalij v organsko prst pa opravijo bakterije in plesni. Korenine v tleh gostijo mikroorganizme, ki dodatno razkrojijo odpadke ter jih spremenijo v hranilo. Pri tem so dale~ naju~inkovitej{e vrbe, ki jih najprej posadimo v ve~ koncentri~nih krogih na kraju, kjer bomo nato postavili strani{~e. ^e uporabimo primerno vrsto vrbe, bomo iz {ib nato lahko pletli {e
ko{are. Po enem letu pore`emo vrbove {ibe do tal in v sredino postavimo ogrodje strani{~a. Pri tem ne kopljemo luknje v tla, kot za latrino, temve~ postavimo sede`no plo{~ad, okrog meter nad zemljo. Po dobrem letu bodo vrbe tako zrasle, da bodo prerasle konstrukcijo in na{ Treebog sploh ne bo ve~ viden, ko ga bomo opustili pa se bo zlil z naravo in se spremenil v gost vrbov gaj.
Pomembna spodnja konstrukcija
Kompostirni WC je brez vonjav, popolnoma sonaraven in enostaven za gradnjo
Prazen prostor pod plo{~adjo najprej ogradimo z dvema plastema `i~ne mre`e, z najmanj desetcentimetrskim odmikom. Nato v medprostor natla~imo plast slame, ki bo vsrkala urin in prepre~ila {irjenje vonjav, hkrati pa omogo~ala prezra~evanje notranjosti. Zunanjo plast lahko prepletemo {e z vrbovimi {ibami, vse to pa slu`i kot za{~ita pred glodalci, manj{imi `ivalmi in prepre~uje, da nebi otroci med igro za{li v notranjost. Po dosedanjih izku{njah, te biolo{ke naprave odli~no delujejo. ^e je ljudi veliko, strani{~e po enem letu opustimo in poleg postavimo novega. Razgradnja odpadkov
je tako u~inkovita da ~ez mesec ali dva mirovanja, v notranjosti najdemo ostanek komposta, ki je brez vonja in spremenjen v prst. Po nekaj mesecih pa v njem ne bomo na{li ni~esar, saj so pogoji za razgradnjo fekalij tako dobri, da vsebina dobesedno izgine. Med uporabo lahko v to strani{~e dodajamo {e travo, listje, lesni pepel ali `agovino, vendar vse v majhnih koli~inah. S tem dodatno nevtraliziramo morebitne vonjave, ki jih lahko oddaja zlasti urin. Projekt Treebog spada med permakulturne projekte, s katerimi u~inkovito zmanj{ujemo vpliv ~loveka na naravno okolje. • Tihec
Proizvodni program za ogrevalno, solarno, sanitarno in klima tehniko Regulatorji konstantne temperature pretoka ROTO TEMP Regulator konstantne temperature pretoka z medeninastim mešalnim mešalnim ventilom ROTOMIX (FIRŠT), dimenzije: DN15 - DN32. Za mešalne ventile ostalih proizvajalcev je navoljo izvedba UNI TEMP.
Elektromotorni prekrmilni ventili
ź PROGRAMSKE REGULACIJSKE AVTOMATIKE ź
ROTODIVERT-M ź Elektromotorni rotacijski pogon z medeninastim prekrmilnim ventilom in možnostjo ročnega upravljanja. Dimenzije: DN15 - DN32 ź
Na voljo v vseh bolje založenih trgovinah
FIRŠT-ROTOTEHNIKA, s.p. Radegunda 54, SI-3330 Mozirje www.first.si, info@first.si
ź
OGREVANJA DIFERENČNI TERMOSTATI ZA SOLARNO IN KOMBINIRANO OGREVANJE ELEKTROMOTORNI MEŠALNI IN PREKRMILNI VENTILI ELEKTROMOTORNI KROGELNI VENTILI ZAŠČITA PITNE VODE, REGULACIJA TLAKA IN SAMOČISTILNI VODNI FILTRI
PE VELENJE PRODAJA, PROIZVODNJA, SERVIS Koroška cesta 56a, SI-3320 Velenje, tel.: 03 898 35 00, fax: 03 898 35 35
70
PREZRA^EVANJE
Vitovent 200-D z rekuperacijo toplote Prezra~evanje posameznih prostorov za prenovo stanovanja in novogradnjo
U
~inkovito prezra~evanje stanovanja skrbi za sve` zrak in zdravo prostorsko klimo in ob tem tudi varuje gradbeno substanco. Rekuperacija toplote, ki jo zagotavlja prezra~evalna priprava, pa prihrani energijo, ki jo pri zra~enju skozi okna izgubimo z iztro{enim zrakom. Nov prezra~evalni sistem podjetja Viessmann, Vitovent 200-D, je zasnovan za prezra~evanje posameznih prostorov. Ker, v nasprotju s centralnim prezra~evalnim sistemom, ne potrebuje sistema kanalov, je primeren za prenovo obstoje~ih bivalnih enot in {e posebej za posamezna stanovanja v ve~stanovanjskih zgradbah. Z uporabo ve~ priprav v razli~nih prostorih je mo`no z Vitovent 200-D realizirati celovite prezra~evalne koncepte.
Vitovent 200-D 1 Zunanji zrak 2 Dovajan zrak 3 Odvajan zrak 4 Odvodni zrak
hladen zrak. Zrak, ki se dovaja v prostor je filtriran (filter za cvetni prah, razred F), kar je izrednega pomena za alergike. S tem je Vitovent 200-D mnogo u~inkovitej{i, kot je ve~ina na tr`i{~u dostopnih primerljivih prezra~evanj posameznih prostorov.
matsko reguliranje preko senzorjev CO2, vla`nosti in me{anih plinov, ki ob dosegu nastavljenih mejnih vrednosti izberejo pravilno koli~ino zraka za prezra~evanje.
Brez`i~no upravljalno stikalo
Stenska tulka za novogradnjo
Popolnoma tiho obratovanje
Vitovent 200-D z okroglo tulko in zaslonko notranje stene
Iz izrabljenega zraka je mo`no pridobiti do 90 % toplote Vitovent 200-D z volumskim pretokom do 55 m3/h lahko zanesljivo in primerno prezra~uje tudi ve~je prostore â&#x20AC;&#x201C; do 25 m2 tlorisne povr{ine. V prostorih z ve~jo povr{ino se lahko vgradi ve~ posameznih priprav. Z Vitovent 200-D je mo`no iz izrabljenega zraka povrniti do 90 % toplote in jo ponovno dovesti v prostore. Poleti, ko je pono~i zrak hladnej{i, se lahko rekuperacija toplote obide in v prostor dovaja
Z nivojem hrupnosti v nazivnem obratovanju, ki je ni`ji od 36 dB(A), obratuje Vitovent 200-D izredno tiho. Preko senzorja kakovosti zraka Vitovent 200-D pono~i samodejno zmanj{a volumski pretok zraka, kar {e dodatno zni`a hrupnost.
Preprosto upravljanje Upravljanje prezra~evalne priprave Vitovent 200-D je zelo preprosto. V zaslonki notranje stene je vgrajena regulacija za izbiro na~ina obratovanja in prikazom potrebne zamenjave filtrov. Ro~ni vklop stopenj prezra~evanja je mo`en tudi z brez`i~nim upravljalnim stikalom, ki je dobavljivo kot pribor. Mo`no je avto-
Prezra~evalno pripravo Vitovent 200-D je mo`no montirati tudi naknadno in tako brez problemov posodobiti obstoje~o bivalno enoto. To se lahko stori npr. po zamenjavi starih oken z bolje tesnjenimi okni, da se s tem prepre~i zastajanje vlage in nastanek plesni. Ker niso potrebni zra~ni kanali, ni potrebno spu{~ati stropov ali odpirati tal. Edini poseg v gradbeno substanco, ki je potreben, je izdelava preboja s premerom 320 mm v zunanjo steno. Za novogradnje je dobavljiv vstavek, ki se lahko vgradi `e v fazi gradnje. Pri izgotovitvi se potem Vitovent 200-D le {e vstavi. Vitovent 200-D potrebuje le 230V priklju~ek na elektri~no omre`je, parametriranje priprave ni potrebno. â&#x20AC;˘
Ogrevanje, prezračevanje in hlajenje s sistemom: Split toplotne črpalke Vitocal s prezračevalnim centrom Vitovent 300-F. Kakovost zraka v veliki meri vpliva na bivalno in življenjsko kvaliteto. Osnova za to je zadostna izmenjava zraka ob sočasno nizkih toplotnih izgubah. Kombinacija prezračevalnega centra Vitovent 300-F in kompaktnega energijskega centra s split toplotno črpalko zrak/voda Vitocal 242-S je za ta sistem idealna rešitev. Posebej primerna je ta kombinacija za nizkoenergijske in pasivne hiše. Podrobnejše informacije na www.viessmann.si
Viessmann d.o.o. · C. XIV. divizije 116a · 2000 Maribor tel.: 02 480 55 50 · faks: 02 480 55 60 · viessmann@viessmann.si
Individualne rešitve z učinkovitimi sistemi za vse energente in vsa področja uporabe
Certifikat za pasivne hiše
72
PREZRA^EVANJE
Posebnosti prezra~evanja z rekuperacijo
S
krbi zaradi kondenza v prezra~evalnemu sistemu so popolnoma odve~, ~e je razvod izveden pravilno. Pri tem morajo biti vsi elementi prezra~evalnega sistema montirani znotraj toplotnega ovoja stavbe. Zato ni priporo~ljivo name{~anje razvoda v hladne prostore, podstre{je, gara`o ali hladno klet. Pri tem lahko vlaga za~ne kondenzirati v ceveh, kar omogo~a razvoj bakterij. Poleg tega kondenzacija povzro~a izgubo energije ter vpliva na temperaturo zraka, ki ga vpihujemo v prostor.
Nivo vla`nosti zraka Prezra~evanje z rekuperacijo bo v zimskem ~asu zrak v prostoru intenzivno razvla`evalo, saj zunanji zrak vsebuje zelo malo vlage. Ko pa vstopni zrak dogrejemo, se bo njegova relativna vla`nost {e zni`ala, lahko tudi do stopnje, ko postane zdravju {kodljiva. Temu se lahko delno izognemo s pravilno nastavitvijo koli~ine pretoka zraka. Ta mora biti v ~asu odsotnosti stanovalcev na minimumu, ko pa so
prisotni, pa je priporo~ljivo vpihovati ravno toliko zraka, kot je potrebno in ne ves ~as v enaki koli~ini. Pred ~asom so dobavitelji razvili entalpijski izmenjevalec, ki poleg vra~anja toplote povrne tudi del vlage iz odpadnega zraka in sicer od 50 - 60 %, ki jo zajame iz vla`nih prostorov, sanitarij, pralnice in kuhinje. Koli~ine vrnjene vlage sicer ne moremo regulirati, se pa z vra~anjem la`je pribli`amo primerni stopnji zra~ne vlage, ki naj v zimskem ~asu zna{a okrog 50 %. V prezra~evalni sistem lahko vgradimo tudi vla`ilce zraka, z njimi pa nato to~no nastavimo `eleno koli~ino zra~ne vlage.
Odprto okno in delovanje prezra~evalne naprave ^etudi pustimo okno pomotoma odprto dlje ~asa, bo prezra~evalna naprava kljub temu v prostor dovedla in odvedla nastavljeno koli~ino zraka. Z odpiranjem oken samo spremenimo tok zraka oziroma smer gibanja. Skozi odprta okna bo pozimi vdiral hladen, poleti pa vro~ zrak, s ~imer povzro~imo v hi{i temperaturna nihanja, kar ni za`eleno. V prehodnem obdobju pa odpiranje oken ni tak{en pro-
blem, saj se temperature zaradi odprtega okna ne bodo bistveno spremenile. Potrebno se je tudi zavedati, da uporabnik ni Âťsu`enjÂŤ prezra~evalnega sistema ali hi{e in si klimatske razmere {e vedno lahko nastavlja po svoji volji. Kljub prezra~evanju z rekuperacijo lahko ob~asno odpiramo okna, ne da bi s tem zmanj{ali njegovo u~inkovitost, vendar to delamo samo izjemoma, da omogo~imo sistemu prezra~evanja da kvalitetno opravlja svojo nalogo. â&#x20AC;˘ Tihec
UNITAS PIPA ZDRAVA PIPA UNITAS edini ponuja dolgorQĂŽPQ NGVPQ garancijo, hiVer in odziven servis VGT QRVKOCNPQ rC\OGTLG OGF kakovQUVLQ KP EGPQ
UNITAS â&#x20AC;&#x201C; Z V#/+ Ä&#x153;' .'6
SaniVarne CTOCVWre UNITAS so RTKUQVPG v 75-ih FTÄ?avah sveVa, glavne VTge pa poleg Slovenije predsVCvljajo Ä&#x201C;G AXUVTKLC 0GOĂŽKLC in vse FTÄ?ave DKXÄ&#x201C;G JugoslaXKLG Z noXKOK invGUVKEKLCOK Vehnologijo in \PCPLGO UNITAS rasVe Ä?G od leVa V NWĂŽK zadovoljevanja RQVreb uporabnika,
od 1933
novih Vrendov na VTIW in vse bolj zahVevnega okusa RQVrQÄ&#x201C;PKkov se raven kakovQUVK saniVarnih CTOCVWT 70+TAS vGU ĂŽCU FQIrCLWLG KP RTKDNKÄ?WLG vQFKNPKO X Uvoji brCPÄ?K
SLOVENSKO PODJETJE Z 80 LETNO TRADICIJO
*#4/10+,# -#K18156 <AUP#0,'
V sodobno oprGONLGPGO proizvodno razvQLPGO EGPVTW v Ä&#x2019;OCTVPGO pri .KVKLK se na OQFGTPKJ obdelovalnih napravah proizvajajo saniVarne CTOCVWre, kaVerih kakovQUV je RQVTLGPC z XUGOK SaniVarne CTOCVWre UniVas so narejene po evropskih sVandardih iz visoko kakovQUVPKJ
EDINSTVENA GARANCIJA 6 LET
OCVerialov, ki ne sprGOKPLCLQ kakovQUVK vQFG To RQVTLWLG VWFK raziskava Zavoda za zdraXUVveno vCTUVvQ /CTKDQT +PÄ&#x201C;VKVWVa za vCTUVvo zdravja) narGLGPC X NGVW
ODLIKE UNITASOVIH ARMATUR
#TOCVWro UNITAS odlikujejo K\ĂŽKÄ&#x201C;ĂŽGPG linije, OQFGren pridih oblike kQV celoVe, prGFXUGO pa XUGUVranska XÄ&#x201C;GĂŽPQUV #TOCVWre se skladajo z XUCMTÄ&#x201C;PQ okolico in zadovoljijo vse QMWUG
VRHUNSKA KAKOVOST MATERIALA
ODZIVEN SERVIS
*'4< F F )TOCÄ&#x201C;MC EGUVC Ä&#x2019;OCTVPQ RTK .KVKLK T: E: infQ"JGT\ UK YYY JGT\ UK
V prosVor XPCÄ&#x201C;CLQ eleganco in sodoDPQUV Oblika, funkEKQPCNPQUV in PCOGODPQUV CTOCVWT UNITAS WUVrezajo Vako KPFKXKFWCNPKO kQV jaXPKO prosVorQO V OQFGTPKJ personiliziranih sVanovanjih se zlijejo v eno s skrbno izbrCPKOK GNGOGPVK sVarGLÄ&#x201C;KO prosVorQO pa povrnejo svGÄ?KPQ
5OQ \CFPLK UNovenski proizvajalec saniVCTPKJ CTOCVWr MK RQ NGVKJ WUVvarjanja in delovanja na rC\NKĂŽPKJ VTIKJ MNLWD EGPoXPKO RTKVKUkQO KP VrGPFW PKÄ?CPLC EGP QUVCLCOQ \vGUVK \avezi o kakovQUVK PCÄ&#x201C;KJ K\FGNkoX Ă&#x192; Borut Ĺ vajger â&#x20AC;&#x201C; vodja prodaje
YYY WPKVas si
74
VODA
Pla~ljiva de`evnica prispela do Ljubljane
P
red nekaj dnevi smo dobili klic bralca iz Ljubljane, ki je dobil v podpis listino, na kateri je letalski posnetek in izra~un kvadrature njegove strehe. Zanimalo ga je, kaj naj naredi, da mu ne bo potrebno pla~evati dodatka za odvajanje de`evnice v javno kanalizacijo. Uredba iz 2010 V njej je navedeno, da bo potrebno padavine zadr`ati in ponikniti na posamezni parceli, ali pa pla~ati za njihovo odvajanje v javno omre`je. Ta nesimpati~ni ukrep pa ima ve~ dobrih posledic. Z njim bomo najprej delno zmanj{ali mestne poplave ob vedno mo~nej{ih de`evjih, pri ~emer voda bruhne iz prenapolnjene kanalizacije. Z zadr`evanjem in ponikanjem bomo vodo spet vrnili v naravni tokokrog in dvignili nivo podtalnice, ki je vir pitne
Plo{~ati tank platin lahko prena{ata dve osebi, vkop pa je plitek
vode in bo v prihodnjih su{nih obdobjih {e kako pomembna. Izbolj{ali bomo tudi u~inkovitost mestnih ~istilnih naprav, ki lahko brez {kode prenesejo samo do 5% pove~an dotok de`evnice, ve~je koli~ine pa motijo delovanje.
Prvi ukrep â&#x20AC;&#x201C; ponikanje Vodo s strehe bo potrebno speljati v eno ali ve~ ponikalnic ob stavbi. Koliko jih potrebujemo je odvisno od {tevila odto~nih `lebov, oddaljenosti med njimi
in mo`nosti speljevanja odtokov na eno mesto. Izbiramo lahko med drena`nim ja{kom, ponikalnim tunelom ali ponikalnimi bloki. V izkopano jamo bomo na dno najprej nasuli nekaj gramoza, nato vlo`ili enega ali ve~ ponikalnih elementov, ter ga ovili z gradbeno kopreno. Ta bo prepre~ila vdor drobnega peska in zemlje v ponikalnico ter omogo~ila neovirano ponikanje. Take ponikalnice so trikrat u~inkovitej{e od obi~ajnih iz nasutega gramoza, zato so lahko tudi trikrat manj{e. Z vgradnjo bomo
VODA
75
Ponikalne bloke ali tunele lahko vkopljemo tudi pod povozne povr{ine
izpolnili pogoj, zadr`ali in poniknili padavine na svojem zemlji{~u, zato polo`nica za vodo ne bo vi{ja.
Drugi ukrep – zajemanje in shranjevanje De`evnica je predragocena in preve~ uporabna, da bi jo kar tako spustili iz rok. Zato vgradnja podzemnega zalogovnika
omogo~a prihranke pitne vode, pranje, izpiranje strani{~ in zalivanje vrtov. Sodobni sistemi so lahko enostavni ali avtomatizirani, da lahko samodejno preskrbujejo razne hi{ne naprave s ~isto in filtrirano de`evnico. Dobra re{itev so lahko tudi plo{~ati rezervoarji, za katere lahko vkop in postavljanje izvedemo kar ro~no, saj je izkop plitek, te`a naprave pa majhna. Seveda pa je vi{ek
de`evnice potrebno speljati v ponikalnico, druga~e bodo zakonodajalci spet imeli pripombe. Primerna velikosti in tip ponikalnice ali rezervoarja je odvisna od velikosti strehe, `elja uporabnika in sestave zemlji{~a ob stavbi. Brezpla~en izra~un in popis materiala lahko vsak, ki ga to zanima, dobi od dobavitelja teh naprav, Armex d.o.o. • Tihec
Ko kupujete ~istilno napravo, zahtevajte ODLI^NOST! I{~ete trajno, zanesljivo in var~no re{itev za odpadne vode iz gospodinjstva? Potem je ~istilna naprava AQUAmax®, ki smo jo razvili v sodelovanju z enim vodilnih nem{kih podjetij na podro~ju ~istilnih sistemov za biolo{ke ~istilne naprave – s podjetjem ATB, odli~na re{itev za vas. Popolnoma biolo{ka ~istilna naprava AQUAmax®, ki deluje na principu reguliranega dovajanja kisika (aeracije), je primerna za vsa gospodinjstva, saj lahko u~inkovito in na naravi prijazen na~in `e v samo enem dnevu povsem o~isti tudi ve~ kot 150 litrov odpadnih voda iz gospodinjstva na osebo – brez dodajanja kemi~nih in biolo{kih preparatov, in to do tak{ne stopnje, da so parametri o~i{~ene vode na izpustu tudi do polovice manj{i od zakonsko zahtevanih.
5+ za AQUAmax® + ZNATEN PRIHRANEK – zaradi cenej{ega prevoza, vgradnje, vzdr`evanja, praznjenja in porabe elektri~ne energije tudi do 1000 evrov prihranka v prvih treh letih od nakupa. + ZANESLJIVO DELOVANJE – nesli{no in povsem avtomatizirano, brez dodatnega praznjenja prekatov, nastavljanja ventilov ali dodajanja biolo{kih in kemi~nih preparatov – njeno delovanje lahko opcijsko nadzorujete
prek svojega mobilnega telefona. + PREVERJENA REŠITEV – vrhunski nem{ki ~istilni tehnologiji zaupa kar 60.000 zadovoljnih kupcev po vsem svetu, 35 let tradicije podjetja Zago`en na podro~ju izdelkov za vodovod in kanalizacijo s poobla{~enim servisom pa je zagotovilo za to, da bodo za vgradnjo, priklop in redno vzdr`evanje va{e ~istilne naprave AQUAmax® dolgoro~no poskrbeli zanesljivi in odzivni slovenski strokovnjaki. + DELUJE TUDI V VAŠI ODSOTNOSTI – pono~i in ko ste v slu`bi ali na dopustu, ~istilna naprava AQUAmax® samodejno preklopi na var~evalni na~in delovanja in se
ob pove~anem dotoku avtomatsko vrne v normalno delovanje. + ZAJAM^ENA KAKOVOST in VARNOST NAKUPA – 50 let zahtevane `ivljenjske dobe ohi{ja, 2 leti garancije za vse tehni~ne dele, ~istilna naprava je uvr{~ena na seznam Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, vsi potrebni mednarodni certifikati in oznaka CE, ISO 9001:2008. Zahtevajte ODLI^NOST! Izberite AQUAmax® in ne ~akajte predolgo, da pravo~asno izkoristite subvencije ob~in in trenutne ugodne cene ! Zago`en, d.o.o., Cesta na Lavo 2 a, 3310 @alec T: +386 (0)3 713 14 49, M: +386 (0)51 388 390 cistilne.naprave@zagozen.si, www.zagozen.si, www.cnaquamax.si/sl/
76
VODA
Z majhnim vlo`kom, velik prihranek Do 70% manj porabljene vode Pri tu{iranju je poraba tople vode velika. Morda se niti ne zavedamo, da nam skozi tu{, za primerjavo lahko vzamemo kar Hansino armaturo, pri popolnoma odprti pipi in visokem pritisku ste~e celo do 40 litrov tople vode na minuto. V Endosanu iz Maribora so razmi{ljali kako re{iti vpra{anje velike porabe vode. Skupaj z razvojniki iz svetovnega koncerna Neoperl, ki je najve~ja svetovna firma za izdelavo polizdelkov za 95% svetovnih proizvajalcev armatur (perlatorji, preklopniki, var~evalni elementi), so namre~ razvili var~evalni element
za manj{o porabo vode. Majhen, inovativen del~ek, se enostavno vstavi v prho, pr{no cev, v kombiniran pr{ni sistem ali v armaturo, ki omeji maksimalni pretok vode v natan~nosti + ali – 1 dcl vode. Z razli~nimi vstavljenimi vlo`ki tako zmanj{amo porabo vode tudi na samo 5 litrov na minuto, ali ve~, odvisno od vstavljenega vlo`ka. Stro{ek nabave vlo`ka je v primerjavi s prihrankom resni~no majhen, zato z majhnim vlo`kom resni~no veliko privar~ujemo! Normalne pr{ne glave firme Endosan, pod blagovno znamko SBApro, tako porabijo
namesto do 40 litrov vode na minuto samo 8 – 13 litrov, odvisno od vstavljenega vlo`ka. Pri tej porabi je funkcija tu{iranja nemotena, neodvisna od pritiska vode v omre`ju. Podjetje Endosan iz Maribora je z uveljavljenim koncernom Neoperl podpisal dolgoro~no pogodbo o skupnem sodelovanju in razvijanju novih proizvodov, ki var~ujejo vodo in energijo. • F.Mithans
Var~evalni elementi podjetij Neoperl in RC Mannesmann zagotavljajo konstanten minimalen pretok vode, neodvisno od velikosti tlaka v vodovodnem omre`ju
čistilna naprava
ECO BLUE
• Čistilna naprava Eco Blue je namenjena za čiščenje odpadne vode v počitniških hišah in v objektih, kjer ni stalnega dotoka odpadne vode. • VISOKA ZMOGLJIVOST ČIŠČENJA • Odlična KAKOVOST DELOVANJA • NIZKI OBRATOVALNI STROŠKI • ZANESLJIVOST IN ZAUPANJE • SERVIS STROKOVNEGA OSEBJA • Zanesljivo delovanje • Hitra dobava in enostavna vgradnja • Ekonomičnost in dolga življenjska doba
ZALOGOVNIKI KI za pelete • za vkop k v zemljo lj • avtomatsko praznjenje (pobiralni krt ali polžni transporter) • raven pohoden pokrov • 100% vodotestnost, iz enega dela
www.roto.si
080 80 22 52
info@roto.si info@roto si
www.roto.si
080 22 52
info@roto.si
Ĺ paletne toplotne luknje
Ĺ
ibka to~ka skoraj vseh toplotno izoliranih stavb so okenske {palete. Zunanji rob stene ob oknu je obi~ajno izoliran z najve~ 2 cm debelo izolacijo kar je odlo~no premalo. Ob vgradnji toplotnih izolacij na stavbe bi bilo nujno uporabiti bolj{e re{itve od obstoje~ih, saj sedanje {ibke to~ke sistema pomembno zmanj{ujejo u~inkovitost toplotnega ovoja. ^e bolj{a re{itev na obstoje~ih ve~stanovanjskih stavbah ni mo`na, je potrebno to pomanjkljivost odpraviti vsaj med izoliranjem manj{ih stavb ali enostanovanjskih hi{.
Posledice zagotovo bodo Izvajalci toplotnih izolacij ta problem poznajo, vendar o njem ne govorijo. Pravilna izvedba bi bila ob~utno dra`ja, zaradi ~esar bodo izgubili posel, saj naro~niki gledajo na vsak cent. ^e bi to nepravilnost hoteli vsaj delno odpraviti, bi morali omet s {palet ob vsakem oknu najprej odstraniti. S tem bi pridobili centimeter ali dva debeline, enako debelo izolacijo pa bi morali nato polo`iti tudi pod zunanjo okensko polico, saj se na tem mestu pojavi naslednja toplotna luknja v stavbi. Te napake na termo posnetkih nikoli ne vidimo, saj snemalec vedno stoji pod okni stavbe, izguba toplote pod polico pa je najve~ja, saj se pod oknom nahaja radiator. Ker bo zid okrog okna dolgoro~no hladnej{i, se bodo po dolo~enem ~asu na tem mestu pojavile ugodne razmere za razvoj plesni. Hitrost pojava je odvisna {e od pozornosti stanovalcev in pogostosti zra~enja ter odvajanja vlage iz notranjega zraka.
Re{itev s pomanj{anim oknom Tega si v blokih zaradi arhitekturnih
Ve~ja in te`ja okna nosi ve~ klinov, ki so dodatno sidrani v zunanji zid
in drugih problemov skoraj ne moremo privo{~iti, v manj{ih stavbah pa zagotovo. Ob menjavi dotrajanih oken, kupimo sodobna okna, ki pa bodo manj{a od predhodnih, ker imajo na vsem obodu pritrjen pet ali ve~ centimetrov {irok dodaten okvir. Ta je po obliki obi~ajno podoben okenskemu okviru, le da je oglate oblike, brez utorov in ga proizvajalci oken namestijo tudi, kadar je odprtina v stavbi prevelika. Po vgradnji okna v zid smo dobili dodaten prostor, ki sedaj omogo~a, da {paleto izoliramo z ve~ kot 6 cm debelo izolacijsko oblogo, kar je odli~na re{itev problema.
Druga mo`nost predstenska monta`a Nem{ko podjetje Illbruck prodaja certificiran in zaenkrat edinstven sistem, s katerim okno prestavimo v sredino izolacije na zunanjem zidu. Pred polaganjem izolirne plasti trikotne nosilne bloke nalepijo na obod okenske odprtine, vijaki pa slu`ijo samo kot za{~ita proti lezenju. Nato prilepijo {e izolacijski klin, ~emur sledi obi~ajno postavljanje zunanje izolacije. Vsi sestavni deli tega so izolativni, trikotni nosilni element ima na primer toplotno prevodnost lambda samo 0,07 W/mK. Monta`a trikotnega previsa in okna poteka v enem neprekinjenem postopku, sklop
Dodaten okvir pove~a debelino izolacije na {paleti
Rumenkast nosilni predstenski klin je za{~iten z modro obarvano toplotno izolacijo
pa je tudi izjemno zrakotesen. Okvir okna je zatesnjen s posebnimi predkomprimiranimi trakovi, ki med {irjenjem popolnoma zaprejo celotno {irino prostora med oknom in nosilnimi trikotnimi bloki. Sledi zatesnitev z zunanjimi in notranjimi lepljenimi tesnilnimi opnami, mehani~no pa je okno pritrjeno s sidrnimi vijaki v globino 40 mm. Izjemna je tudi zvo~na za{~ita, temperatura ob vgradnji pa ne sme biti ni`ja od 5°C. Sistem omogo~a izjemno toplotno izolativnost na vseh vrstah in materialih nosilnih zidov, ter naknadno menjavo okna brez po{kodbe kon~ane fasade ali poslab{anja izolativne sposobnosti. â&#x20AC;˘
Vidna je pretanka izolacija {palete in protipo`arna preklada na oknom
Tihec
78
GRADNJA
Zmote in pravila lepljenja izolacij
D
anes je energetsko u~inkovita stavba nuja. Toplotne izgube skozi stene namre~ predstavljajo kar 30% vseh izgub toplote, stro{ki ogrevanja pa predstavljajo kar 50% vseh stro{kov v gospodinjstvu.
Slika 7
Lepljenje toplotno izolacijskih plo{~ Pri lepljenju izolacijskih plo{~ je zelo pomembno pravilno nana{anje lepila na plo{~e. Najpogostej{a zmota pri lepljenju je to~kovno nana{anje ali lepljenje ¨NA PIKE¨, kar povzro~a prosto kro`enje zraka med plo{~ami in podlago ter tako posledi~no zmanj{a toplotno izolativnost in povzro~i t.i. EFEKT DIMNIKA. Lepilo je potrebno nanesti na robove plo{~ + to~kovno (slika 3.) s ~imer prepre~imo Slika 3
Slika 8 Ko je ves izolativni material vgrajen preverimo ravnine. Za to uporabimo merilno letev z libelo 3m (slika 7.). Nepravilnosti odstranimo z rahlim bru{enjem (slika 8.) Slika 9
Zato je odlo~itev za toplotno izolacijo objekta zelo pomemben dejavnik pri var~evanju in zni`evanju stro{kov ogrevanja hkrati pa pripomoremo k zmanj{evanju onesna`evanja okolja. Da bi kar najbolj u~inkovito izkoristili tak{no nalo`bo je pomembno, da izberete kvalitetnega izvajalca, ki izvaja pravilno vgradnjo fasadnih sistemov po navodilih proizvajalca. Saj le s pravilno vgradnjo fasadnega sistema dose`emo trajnost nalo`be brez dodatnih sanacij, zmanj{amo izgubo toplote in povrnemo nalo`bo `e v nekaj letih.
Slika 10
Izdelava toplotno izolacijske fasade Preden pri~nemo z lepljenjem izolacijskih plo{~ preverimo ravnine podlage in ravnine plo{~ (slika 1.) Po potrebi odstranimo rahle nepravilnosti (slika 2.), plo{~e s prevelikim odstopanjem pa izlo~imo in jih uporabimo za razrez na manj{e dimenzije.
Slika 4 S pravilnim lepljenjem pa tudi prepre~imo delovanje plo{~ in pojav U^INKA USLO^ENJA in U^INEK BLAZINE, do slednjih lahko pride tudi mo~nej{i izpostavljenosti son~nim `arkom (plo{~e z grafitom ¨sivi stiropor¨ toliko bolj). Za doseganje bolj{ih ravnin uporabimo ~im dalj{o merilno letev z libelo (slika 4.)
Vse morebitne nastale fuge na stikih plo{~ (do 3mm) saniramo s peno za zapolnjevanje razpok (slika 9.), vse ostale ve~je fuge zapolnimo s EPS-F trakovi in odstranimo odve~ni material (slika 10.). Nikakor pa ne smemo zapolnjevati fuge z lepilom saj tako povzro~imo toplotne mostove.
Vgradnja fasadnih sider
Slika 5 Izgled stika izolacijskih plo{~ in podlage (slika 5.)
Obvezna vgradnja fasadnih sider oz. pritrdil velja za primere kot so: podlage s slabim oprijemom (stari ometi, monta`ne stene, predhodno barvane povr{ine…), podlage katerih vi{ina presega 8m, podlage katerih vi{ina presega dol`ino in primere, ko te`a celotnega fasadnega sistema prese`e 30kg/m2.
Slika 1
Slika 6 Izgled izolirane podlage (slika 6.)
Slika 2
kro`enje zraka. Pri lepljenju plo{~ z lepilom moramo prekriti vsaj 40% izolacijske plo{~e, poraba lepila pri ravnih podlagah pa je pribli`no 4kg/m2. Lepilo se su{i 48 h pri 150C in 50% relativni zra~ni vla`nosti.
Z vgradnjo sider pri~nemo, ko se lepilo strdi. Nato z vrtalnim strojem zavrtamo in izdolbemo le`i{~e sidra, vstavimo in pritrdimo sidro katerega premer konice ne sme biti manj{i kot 8mm nazadnje v sidrno le`i{~e vstavimo izolacijski vlo`ek in tako prepre~imo toplotni most in kasnej{o morebitno sled na kon~nem izdelku, ki ga povzro~i nepravilno vgrajeno sidro.
Slika 11
Slika 17 Slika 16
Slika 12
Vgradnja okenskih polic Same okenske police tudi predstavljajo toplotne mostove, zato je tudi tu pomembno na kak{en na~in jih vgradimo. Da bi prepre~ili toplotne mostove je potrebno okenske police vgraditi z monta`no peno (slika 11.) oz. z lepilom le v primeru izoliranega le`i{~a police in nikakor ne na samo lepilo. Police vgradimo z min. padcem navzven (slika 12.) in tako prepre~imo zadr`evanje odve~ne vode na policah. Stik police in okna zatesnimo s sanirnim kitom in s tem prepre~imo zatekanje vode za polico.
Vgradnja kotnih profilov in armiranje toplotno izolacijskih plo{~ Pri izdelavi armirnega sloja prvo vgradimo PVC kotne profile z armirno mre`ico. Na bolj izpostavljenih mestih kot so napu{~i ali zaklju~ki stropov ter teras pa uporabimo odkapne kotne profile z
Slika 13
Slika 14 Slika 15
armirno mre`ico. Na `e predhodno pripravljeno podlago prim. okenska odprtina (slika 13.), nanesemo sistemsko lepilo, pomembno je da je namazana celotna povr{ina, ki jo pokriva profil (slika 14.). Kotne profile vtisnemo in rahlo zgladimo, armirna mre`a mora segati do skrajnega notranjega roba okenske odprtine (slika 15.), ~e je odprtina globlja dodamo trak iz armirne mre`e po pravilu prekrivanja min. 10cm. Prav tako armiramo notranje kote okenske odprtine in zunanje stike profilov diagonalno z armirno mre`o min. 20x30cm oz. tako, da mre`a sega od zunanjih robov do notranjega stika kotnih profilov. Ko so kotni profili vgrajeni in ustrezno armirani jih prevle~emo {e s tankim slojem sistemskega lepila tako, da mre`ica ni vidna. Nato armiramo {e celotno povr{ino izolirane podlage tako, da nanesemo sistemsko lepilo in prevle~emo z armirno mre`o do skrajnih robov po pravilu prekrivanja min. 10cm. Armirno mre`o ne smemo vgrajevati direktno na podlago brez predhodnega nanosa lepila. Ko je prvi nanos popolnoma suh, nanesemo {e drugi sloj lepila tako, da armirna mre`a ni vidna (slika 16). Pravilno izdelan armirni sloj ima armirno mre`o vgrajeno v zunanji tretjini sloja.
Slika 18
Slika 19
Izdelava zaklju~nega sloja Pred nanosom zaklju~nega sloja je potrebno podlago impregnirati z osnovnim namazom oz. emulzijo, ki je pigmentirana glede na barvo zaklju~nega sloja (slika 17.). Tak{na podlaga se su{i 24h. Ko je podlaga suha, ~ista in brez prahu ter enakomerno vpojna, za{~itimo izpostavljene dele in v primeru ve~ih barvnih odtenkov dolo~imo lo~nico z za{~itnim trakom (slika 18.). Zaklju~ni sloj nanesemo z jekleno gladilko in ga takoj obdelamo ¨zaribamo¨ s plasti~no gladilko, da dose`emo `eleno strukturo (slika 19.) Po obdelavi takoj odstranimo za{~itne trakove. â&#x20AC;˘ Vir: www.domkolor.si
80
GRADNJA
Rekordna poraba nafte v 2012
A
meri{ka energetska slu`ba EIA je objavila rezultate pregleda lanske svetovne porabe nafte. Poraba bencina, dizla, kerozina, kurilnega olja in drugih derivatov je lani dosegla planetarni rekord 88,9 milijonov sod~kov nafte na dan!
Zmanj{ano porabo v severni Ameriki in Evropi je izni~ila rast v Aziji in drugih delih sveta.
Azijski skok in padci drugje Severno Ameriko, ki je bila vedno najve~ji porabnik, je 2009 prehitela Azija. Njihova poraba je posko~ila za 4,4 milijona sod~kov na dan, najve~ sta porabili Kitajska in Indija. ^e se bo rast nadaljevala v tem tempu, bo Kitajska v nekaj mesecih zamenjala ZDA na vrhu letvice najve~jih uvoznikov nafte. Severnomeri{ka poraba, ki
Kitajci bodo kmalu po porabi nafte prehiteli ameri~ane, ki so najve~ji porabniki
jo povzro~a zlasti ZDA, pada `e od 2005, malo se je pove~ala 2010 zaradi izbolj{anih ekonomskih razmer, nato pa spet padla zaradi rasti cen bencina in mno`i~nih nakupov vozil z manj{o porabo. Zato je krivulja porabe je ostala nizka, kljub temu, da se je {tevilo vozil na cestah pove~alo. V Evropi poraba goriv pada od 2006.
Del zmanj{anja lahko pripi{emo splo{nim var~evalnim ukrepom ter politiki vlad, ki nagrajujejo energetsko u~inkovitost. Porabo dodatno zmanj{uje slab{e ekonomsko stanje, ki je od 780 tiso~ sod~kov na dan zmanj{alo na 570 tiso~ sod~kov dnevno, kar je 27% zni`anje. • Tihec
Postojna Tržaška c. 87a 05 700 05 55
Ljubljana Ukmarjeva c. 2 01 600 37 10
info@pvcnagode.si www.pvcnagode.si
Rehau Geneo®
Predani projektu, zavezani stranki Gradite ali obnavljate? Potrebujete idejo ali rešitev za vaša okna in vrata? V Postojni dobite vse na enem mestu. PVC in ALU stavbno pohištvo, senčila, police in strokovno montažo. Kakovostna okna in vrata so vaša varnost, varčnost in udobje.
GRADNJA
82
Postavite predelno steno sami
^
e gradite na novo ali svoj dom obnavljate, lahko predelno steno zgradite tudi sami, in to brez veliko prahu in umazanije.
Suha gradnja predelne stene z Ytongom je namre~ ~ista, hitra in cenovno ugodna. Poleg dobre volje potrebujete le zidne plo{~e Ytong, nenosilno preklado Ytong in lepilo Ytong Dryfix, ki bo va{o gradnjo {e pospe{ilo. Tak{ne predelne stene so ve~ kot le obi~ajni lo~evalni zidovi v prostorih, saj obenem ponujajo tudi dobro zvo~no izolacijo. Ker je suha gradnja ~ista, je primerna tudi za `e opremljene prostore. In ne glede na to, iz katerega materiala je objekt zgrajen, ga lahko z elementi Ytong hitro, enostavno in z malo truda prenovite ali preuredite v kakovosten bivalni prostor. Kako to storite, vam svetuje gradbeni strokovnjak podjetja Xella porobeton SI, d.o.o., Silvo Le`i~.
rabi lepila Dryfix), je predelna stena Ytong odli~na izbira tudi za `e dokon~ana ali opremljena stanovanja.
Kaj svetujete prenoviteljem, kateri material je najbolje uporabiti pri prenovi stanovanja ali hi{e? Za predelne stene je najbolje uporabiti zidne plo{~e Ytong (ZP). V kopalnicah in kuhinjah se priporo~a uporaba debelej{ih ZP (15 cm), saj omogo~ajo la`je polaganje raznih in{talacij.
Kako pa se to naredi? Pri zakrivljeni steni najprej naredimo {ablono in nato zidake oblikujemo s pomo~jo ro~ne, elektri~ne ali tra~ne `age. Najla`ja je obdelava zidakov s tra~no `ago.
Kdaj se ljudje najpogosteje odlo~ijo za postavljanje predelne stene? Kadar `elijo preurediti prostore ali pregraditi `e kak obstoje~ prostor. Ker je uporaba Ytonga enostavna, lahko investitor steno postavi kar sam. Kje pa se predelne stene lahko postavi? Predelne stene je mo~ postaviti kjerkoli v prostoru, bodisi v pritli~ju bodisi v nadstropju. Predpogoj je le, da medeta`na konstrukcija ni lesena. Jih je mogo~e kombinirati z drugimi gradbenimi materiali? Seveda jih lahko kombiniramo, le stik med razli~nimi materiali mora biti izveden pravilno. Na stiku med predelno steno Ytong in na primer nosilno steno, stropom ali leseno konstrukcijo je tako obvezno treba narediti dilatacijo. Je steno mo~ postaviti tudi v `e dokon~anem stanovanju? Nastane pri postavljanju veliko umazanije? Ker je pri zidavi z Ytongom malo odpadnega materiala in je gradnja zaradi uporabe lepilne malte precej suha ({e bolj pri upo-
^e vas ljudje pokli~ejo, pridete na pomo~? Nekatera vpra{anja glede izvedbe dolo~enih del se da re{iti tudi po telefonu. V kolikor to ni mo`no, jih je treba re{evati na mestu samem. Je mo~ postaviti tudi zakrivljeno predelno steno? Enostavna obdelava materiala omogo~a postavljanje sten razli~nih oblik. Tako so lahko ravne, po{evne, polkro`ne in tudi kro`ne.
Kako debele bloke se ponavadi uporablja in kako se jih lepi med seboj? Za predelne stene uporabljamo 10, 12,5 in 15 cm debele bloke. Horizontalno lepilo nana{amo z lopatico, vertikalno pa z zobato gladilko. Lahko uporabimo tudi lepilo Dryfix. Je treba v primeru, da ima predelna stena odprtino za vrata, nad to odprtino namestiti tudi kak{no preklado? Za predelne stene obstajajo preklade, ki premostijo odprtine do {irine 1 m, njihovo name{~anje pa je zelo preprosto. Treba je samo pripraviti le`i{~e na dolo~eni vi{ini, ga
Silvo Le`i~, strokovnjak podjetja Xella porobeton SI, d.o.o.
premazati z lepilno malto in nanj postaviti preklado. Se je `e zgodilo, da ste steno postavili, nato pa ugotovili, da ni na pravem mestu ali da stoji postrani? Zidarja sem pri zastavitvi objekta vpra{al, kje je treba pustiti odprtine za vrata. Njegov odgovor je bil: ÂťVi kar zidajte!ÂŤ. Pa smo veselo zidali in na koncu so nastale stene brez vratnih odprtin. Ko je pri{el investitor in hotel vedeti, kje so vrata, sem mu v {ali odgovoril, da je lestev cenej{a od vrat. No, odprtine za vrata so kasneje izrezali in namestili tudi vrata. Lahko kasneje, ko je objekt `e vseljen, pride do nastanka razpok? ^e se upo{tevajo navodila, ki jih imamo, in ~e smo pri gradnji natan~ni, potem ni nobenih te`av. Glede na to, da ste postavili `e kar nekaj predelnih sten, se vam je morda tudi `e kak{na podrla? Tudi to se je `e zgodilo (smeh). Zastavil sem namre~ predelno steno, bolj kratko, ki pa {e ni bila nikjer vpeta v drugo steno. Visoka je bila {tiri vrste. Investitor me je v nekem trenutku vpra{al, ali bo ta stena obstala, in se naslonil nanjo. Zagotovil sem mu, da bo, ~e le ne bo slonel na njej. A je bilo `e prepozno. Skupaj s steno je namre~ zgrmel na tla, k sre~i pa se ni po{kodoval. â&#x20AC;˘
84
MANSARDA
Zmote o mansardi Bivati v najvi{jem nadstropju naj bi pomenilo imeti nekoliko ve~ ugodja in prednosti kot tisti pod vami. @al ne vedno, saj je na{a samograditeljska du{a preve~krat prepu{~ena le ozkemu krogu nasvetov in znanja. Katere so najve~je zmote o mansardah?
V mansardi je poleti vro~e. NE DR@I. Pri dana{njem na~inu gradnje in s premi{ljeno postavitvijo okenskih odprtin to ni ve~ problem. Zunanja sen~ila na stre{nih oknih zadr`ijo do 80% son~ne toplote.
Steklene povr{ine so velik »izgubar« energije, {e posebej stre{na okna. Na trgu najdemo samo energijsko u~inkovite zasteklitve na vse oknih. Pravzaprav je stre{no okno, ki je obrnjeno proti soncu, vir energije. Njegova energijska bilanca je pozitivna in to `e pri dvoslojni zasteklitvi. To pomeni, da skozi tak{no okno dobimo ve~ energije, kot jo izgubimo – son~ni `arki namre~ dodatno ogrevajo prostor pozimi.
V mansardah, ki so odprte do {pice bomo porabili ve~ energije za ogrevanje, ker gre vsa toplota gor. Res, da se topel zrak dviga ampak volumsko je prostor ~isto v {pici mansarde zelo majhen in toplotne izgube pri tem so minimalne. Veliko ve~ pridobimo, ~e odpremo prostor, ker deluje tak{na mansarda bolj zra~no in prostorno.
V mansardi se po~utimo utesnjene in prostori niso dovolj zra~ni. V majhnem prostoru, ki ni redno zra~en se vedno po~utimo utesnjene pa naj bo to mansarda ali obi~ajno nadstropje. Je res, da se v mansardah pogosto naredi majhne prostore zato, ker se je v~asih zapiralo strop na 2,4 m in »skrivalo« po{evnino.
V mansardi mora biti ~im vi{ji parapetni zid. Ena najve~jih napak slovenskih mansard je, da se, kljub na~rtu, ki ima parapetni zid 80 cm naredi {e nekaj dodatnih vrst opeke. Mansarda je pri tem res vi{ja toda vsi postori, ki so osvetljeni preko oken v strehi (fr~ada ali stre{no okno) imajo pogled na nebo in ne na okoli{ko pokrajino. Se strinjamo, da je bolje, ~e so tak{ni prostori v kleti, ne pa ~isto na vrhu stavbe?
Stre{na konstrukcija je omejitev in v mansardi so lahko le sekundarni prostori. Tako razgibano in dinami~no lahko naredite le mansardo. Nobeno nadstropje ne nudi toliko razli~nih mo`nosti kot mansarda. Še streho lahko »odprete«, da imate pogled na zvezde. V Parizu so najdra`ja prav mansardna stanovanja.
® IME IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI. © 2013 VELUX GROUP
i n b e s o Vaš k a j n v o strok sardo za man 8 -6 8 6 4 2 01-7
Strešna okna VELUX so sinonim za kakovostno mansardo polno sonca. Dolgoletne izkušnje so nas opremile z vso strokovnostjo, ki jo potrebujete pri izdelavi mansarde. Poiščite našo spletno stran www.velux.si in se sprehodite po galeriji fotografij, izdelajte osnutek mansarde s pomočjo spletnih orodij, poglejte interaktivni vodnik “10 korakov do energijsko učinkovite mansarde” in še mnogo več. Za strokovno svetovanje nas pokličite na 01-724-68-68 in dogovorili se bomo za brezplačno svetovanje na vašem objektu ali pri nas v razstavnem salonu. VELUX Slovenija d.o.o., Ljubljanska c. 51A, Trzin Poiščite nas na
Facebooku
Siesta senčilo popolnoma zatemni prostor ter izboljša toplotno iizolativnost z ookna do
21%
86
GRADNJA
Razpoke na stenah in stikih?
Preteklost!
Z
elo lep je ob~utek, da `ivi{ v prijetni klimi z dobrim zrakom. Notranje obloge z mavcem lahko pripomorejo k dobremu po~utju na dva na~ina: dajo ob~utek topline in za{~ito v primeru po`ara. Zato pogosto nadome{~ajo lesene obloge podstre{nih stanovanj in zidane predelne stene. Nekateri pa imajo zadr`ke: mav~ne plo{~e se jim zdijo prelahke in preob~utljive, bojijo se razpok. Pa brez potrebe. Tako kot les ali vsak drug material imajo tudi mav~ne plo{~e posebne lastnosti, ki jih moramo poznati in upo{tevati, da bomo z njimi zadovoljni. ^e gremo kar po vrsti: mav~ne plo{~e najve~krat izberemo, ker si `elimo povr{ino, ki ne bo le prijetna na otip, ampak bo nudila tudi enostavno vzdr`evanje in raznolike mo`nosti obdelave povr{ine z barvami, tapetami ali ometi. ^e naj bo povr{ina plo{~ primerno ravna in gladka, je treba zgladiti stike med plo{~ami (fugiranje) in prekriti vijake (izravnavanje povr{ine). Razpok na teh mestih gotovo ne
bo, ~e se bomo dr`ali navodil in uporabili materiale, ki so za to namenjeni. Ker so plo{~e iz mavca, je edino smiselno, da je tudi material za izravnavo povr{ine izdelan na mav~ni osnovi, saj bom deloval podobno kot plo{~e: toplo in zdravo. Mav~ne plo{~e se praviloma pritrjujejo na ogrodje iz lesenih ali kovinski letev. Kadar oblagamo ostre{je, se vsi premiki ostre{ja, ki jih povzro~ajo sneg in veter, prena{ajo na mav~ne obloge. Da bi stike med plo{~ami zavarovali pred pokanjem, jih je potrebno oja~ati z mre`astimi trakovi, kot je prikazano na sliki 1. Predelne stene iz mav~nih plo{~ so la`je od zidanih, kar je prednost, po drugi strani pa lahko ob mo~nih premikih zanihajo. Zato na mestih, kjer se mav~ne stene stikajo z zidanimi, vedno izdelamo tako imenovani drsni stik. Izdelava drsnega stika (na sliki 2.) nam zagotavlja, da stik med mav~no in zidano steno ne bo razpokal, za las tanka razpoka, ki se lahko pojavi, pa je prakti~no nevidna in jo prekrije `e barva. Napa~no je, ~e take vogale kitamo z elasti~nim silikonskim ali akrilnim kitom â&#x20AC;&#x201C; tak kit se `e po kratkem ~asu odlepi od podlage in take razpoke je zelo nerodno popravljati.
Slika 1: armiranje stika med Knauf plo{~ami
Slika 2: Izdelava drsnega stika - trak je samo na eni povr{ini!
Slika 3: lepo oblikovan stik s po{evno streho
Pri predelnih stenah z dvojno oblogo iz mav~nih plo{~ pa uporaba mre`astega armirnega traku na stiku ni potrebna, ~e uporabimo posebno maso Knauf Uniflot ali Knauf Royal. Za stik med po{evno streho in steno prav tako obstaja preizku{ena re{itev: poseben plasti~en profil, ki se na mestu pregiba lahko
premika, ali papirni trak, oja~an s trakovi aluminija â&#x20AC;&#x201C; na 3. sliki. Natan~na navodila za izdelavo poi{~ite pri tehni~nih zastopnikih na info@knauf.si ali info@kalcer.si. â&#x20AC;˘
popolnost naravnega materiala
Nu{ka Marn
POCENI
PRIDOBITE 1.000 EUR
OGREVANJE
finanÄ?ne spodbude
s toplotno Ä?rpalko
TOPLOTNE Ä&#x152;RPALKE od 1973
Zakaj je 5IFSNJB "UFD najboljĹĄa reĹĄitev ogrevanja za vaĹĄ dom? t ,BLPWPTUOB JO VÇ?JOLPWJUB toplotna Ä?rpalka ĹĄe t Zanesljiva za starejĹĄe, radiatorsko ogrevane hiĹĄe F, t 1SFJ[LVĂ?FOB W [BIUFWOJI QPHPKJI 4LBOEJOBWJKF, kot tudi OB Ă?UFWJMOJI PCKFLUJI W 4MPWFOJKJ t Razvita in proizvedena na Ĺ vedskem t Proizvajalec z 90-letnimi izkuĹĄnjami t Strokovna vgradnja, izvedba na kljuÄ? t MFUOB HBSBODJKB in odziven servis t FinanÄ?na spodbuda do 31.12.2013
PokliÄ?ite za brezplaÄ?ni ogled strokovnjaka!
080 20 65
Prihranite do 75% stroĹĄkov ogrevanja
| info@thermia.si | www.thermia.si
Izkoristite brezplaÄ?no obnovljivo energijo
Pridobite finanÄ?no spodbudo