Revija Varčujem z energijo št. 57

30.000 brezpla~nih izvodov

Letnik 12, {t. 57/ november - december 2017

Geotermalna toplota iz povsem nove perspektive

VRHUNSKO UDOBJE IN PRIHRANKI Z NARAVNO ENERGIJO Thermia Diplomat Inverter Pionirji toplotnih črpalk

Ste pripravljeni na energijo prihodnosti? Spoznajte novo toplotno geotermalno črpalko Thermia Diplomat Inverter, ki pridobiva toploto

Načrtovane s strastjo

iz zemlje, podtalne vode ali geotermalnega vira tako učinkovito, kot nobena druga toplotna črpalka na svetu.

Danes najbolj inovativna na

Rojene na Švedskem

trgu in izjemno fleksibilna geotermalna toplotna črpalka z modulacijo moči, namenjena objektom s 3 do 17 kW potrebe po toplotni moči.

Maksimalni prihranek energije in denarja

Zelo vroča sanitarna voda z najnižjimi stroški

Ogrevanje bazena

Natančno prilagajanje potrebam

Pametni nadzor in Thermia Online

Pasivno in aktivno hlajenje

Atlas trading d.o.o., Celjska cesta 45, 3212 Vojnik, Slovenija www.atlas-trading.si |t. 03 425 54 00 | info@atlas-trading.si

4

UVODNIK

Maria, Harwey in Irma

T

o so imena treh orkanov, ki so v zadnjem ~asu zagrenili `ivljenje milijonom prebivalcev v ZDA in Portoriku. Pa za~nimo z Mario, orkanom 4. kategorije, z vetrom hitrosti do 240 km/h. V septembru je dobesedno porezal vse na otoku Portoriko, kar je bilo nad povr{ino zemlje, ostala jim je le kanalizacija, ki pa je komaj vredna tega imena.

Pi{e: Simon Tihec

Dobra dva meseca po katastrofi ima od 3,4 milijona prebivalcev samo 20% pitno vodo, 80% pa jih je {e vedno brez elektrike. Portori~ani so ameri{ki prebivalci, vendar brez volilne pravice. Poleg praznih besed so do danes dobili samo pomo~ firme Tesla, ki je ob eni od bolni{nic bliskovito postavila polje solarnih modulov ter kontejner z baterijami, zato bolni{nica nemoteno deluje. To pomeni, da deluje rentgen, nekaj lu~i in ventilatorjev, hladilniki za inzulin ter ra~unalniki, s podatki o pacientih.

Pri tem so imeli {e sre~o, saj jih je pred Mario delno zgre{il orkan 5. stopnje Irma.

Ocenjujejo da bo obnova stala 90 milijard dolarjev, dr`avica pa je bankrotirala `e prej. Elektriko imajo samo posamezniki, ki imajo generator in denar za gorivo. Ve~ini enonadstropnih hi{ je odneslo zgornjo eta`o, vendar je te`ko tudi `ivljenje v redkih nepo{kodovanih stavbah. Dokler ne bo elektrike, tudi vodovodni sistem ne bo deloval, za sedaj so odvisni od vode v plastenkah, ki jih razdeljujejo tuje dobrodelne organizacije. Matere se borijo za ~isto vodo za dojen~ke, tudi pomanjkanje hrane je ogromno, saj je vihar uni~il 80% polj{~in, zato ljudem grozi lakota.

Portoriko je otok, hrana in gorivo pa lahko prispeta samo po morju. Mobilna telefonija ne deluje, saj je veter podrl 1600 stebrov z oddajniki. Ne deluje odvoz smeti, komaj deluje tudi letalski promet, saj 20.000 ljudi ~aka, da bi lahko odleteli.

Ameri{ki izdelki in hrana so na otoku dvakrat dra`ji, saj redki ladijski prevozniki samostojno dolo~ajo cene.

Tak{no stanje je `ivljenjsko nevarno za vsakega kroni~nega bolnika, poslab{uje pa se tudi psihi~na kondicija ljudi in pove~anje bolnikov s posttravmatskim stresom. Danes je na otoku okrog 14.000 vojakov Nacionalne garde s 68 helikopterji. Njihova prva naloga je ~i{~enje pristani{~, saj je plovila nametalo na obalo.

Vojska tudi kuha obroke ter razdeljuje

vodo. Ameri{ki predsednik je najprej obiskal otok, nato malo potvital, ter nato dolo~il, da bo obnovo zaupal podjetju, ki ima dva zaposlena.

Orkan Irma, 5. kategorija, je pometal po Floridi. Najve~ ljudi je umrlo zaradi utopitve, po{kodb zastrupitve z monoksidom in nedelovanja klimatskih naprav.

Valovi visoki 3 m so po{kodovali stavbe in plovila ob obali. Posledica izpada elektrike pa je bilo nedelovanje mobilne telefonije, izpad interneta, zdravstvenih storitev ter preskrba z vodo in z gorivom, saj ni~ ne deluje brez elektrike. ^esar ni po{kodoval veter je onesposobil mo~an de` in poplave. Posledica slednjih je pojav komarjev in bolezni, ki jih prena{ajo, onesna`enje vode, zemlji{~ in stavb, zdravstveni problemi zaradi strupov in umazanije. Zaradi vode onesna`ene samo z urinom se je pove~ala pogostnost leptospiroze, ki brez zdravljenja povzro~i okvaro ledvic, meningitis in po{kodbe jeter. Dalj{i in kraj{i ~as je bilo brez elektrike 2,6 milijona ljudi, med orkanom se je pove~alo tudi {tevilo vlomov. Na Floridi je 25% stavb uni~enih, 56% mo~no po{kodovanih, 90% vseh stavb pa ima razli~ne okvare. Zaradi izpada dohodka, se je pove~ala tudi nezaposlenost.

In kaj so nauki ? Komur re~ejo, da se nahaja v evakuacijski coni, naj odide.

Manj{a zaloga vode, hrane, ki se ne kvari ter baterijskih vlo`kov za svetilke in radio, so skoraj obvezni. Po nevihti ne takoj siliti na ceste, saj je prva naloga vzdr`evalnih slu`b, o~istiti prometnice. Stre{niki, ki bi prenesli take hitrosti vetra ne obstajajo, saj je olupilo tudi bitumenske kritine, ki so nalepljene in {e pribite. Kot zelo odporne so se izkazale paropropustne stre{ne folije, ki so deloma ostale cele, ko je stre{nike `e odneslo. Kdor ima mo`nost naj si pomaga sam. Nekaj solarnih modulov in zaloga elektrike v baterijah lastnikom omogo~a skoraj normalno ~akanje na popravilo javnega elektri~nega omre`ja.

V takih razmerah je priporo~ljivo nekaj modulov spraviti na za{~iteno mesto in jih po nevihti postaviti kar na tla ob stavbi.

Prijemi, ki jih uvajajo pametna mesta, z zalogovniki elektrike in mikroomre`ji, bi nevihtne probleme zelo omilili. Solarna elektrika je pametna re{itev, ~etudi imamo nekaj modulov in baterijo pripravljeno samo za re{itev ob izpadih, ki lahko trajajo nekaj ur, lahko pa tudi tedne. Psiholo{ki u~inek ti{ine, teme in komunikacijskega mrka na dana{nje razvajeno prebivalstvo je izjemno mo~an, zato je bolje, da se temu na vsak na~in izognemo. •

O PUBLIKACIJI

Revija ij VAR^UJEM ^ Z ENERGIJO je v celoti brezpla~na. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 58. {tevilka revije izide februarja 2018, letos bele`imo 12. leto izdajanja revije.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Marketing: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p.

Prepolje 101, 2206 Marjeta Trans. ra~un: SI56 0440 3011 4310 893 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal: www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Slika na naslovnici: Shutterstock - Vse pravice pridr`ane.

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo.

V 57. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Veto str. 2 Tratnjek Samsung str. 3 Atlas trading str. 11 Enertec str. 13 Lumar str. 13 RWE str. 17 Dines str. 18 Dulc str. 19 E-netsi str. 20 Orca

str. 23 Lunos str. 24 Istrabenz plini str. 25 GIZ DZP str. 33 Oven str. 35 Energija plus str. 37 Borzen str. 39 Eles str. 45 Energo Jug str. 48 Tersus str. 49 Tersus

str. 50 Koop str. 51 e2e str. 53 Ream str. 55 Dom Titan str. 56 Carbon4, str. 59 Vitanest str. 61 Dines str. 65 Seltron str. 67 Tersus str. 69 Gorenje

str. 70 Energetika Maribor str. 72 Daikin str. 73 Mavi str. 74 Panasonic str. 75 Armex armature str. 77 Kalcer str. 78 M Tehnika str. 78 Fibran str. 80 Petrol

5

6

EKOLO[KE SPODBUDE

Nove spodbude Eko sklada za nalo`be v stavbah in elektri~na vozila V sredini meseca oktobra je Eko sklad objavil nove pozive s spodbudami za nalo`be v stavbah in nalo`be v vozila. Med novostmi za ob~ane so znatno vi{ja nepovratna sredstva za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotno ~rpalko ali novo kurilno napravo na lesno biomaso ter nepovratna sredstva za ogrevanje na plin v ob~inah, degradiranih zaradi onesna`enosti zraka. Druga bistvena novost pa so nepovratna sredstva za elektri~na motorna kolesa in mopede ter postopkovne spremembe. Ob~ani bodo namre~ vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev za elektri~na vozila lahko oddali po izvedbi nalo`be.

Od oktobra za energetske nalo`be vi{je subvencije za hi{e in ve~stanovanjske objekte Za nalo`be u~inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter za nekatere nalo`be v posameznih stanovanjih v ve~stanovanjskih stavbah bodo spodbude {e naprej vi{je za hkratno izvedbo ve~ ukrepov, na voljo pa bodo za naslednje ukrepe: A vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi; B vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe; C vgradnja toplotne ~rpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe; D priklju~itev starej{e eno- ali dvostanovanjske stavbe na sistem daljinskega ogrevanja (nov ukrep, do sedaj samo za priklju~itev na sistem daljinskega ogrevanja na obnovljiv vir energije); E vgradnja energijsko u~inkovitih lesenih oken v starej{i stanovanjski stavbi; F toplotna izolacija fasade starej{e eno- ali dvostanovanjske stavbe; G toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starej{i eno- ali dvostanovanjski stavbi; H vgradnja prezra~evanja z vra~anjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi; I vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starej{e stanovanjske stavbe (nov ukrep, velja samo v ob~inah s sprejetim Odlokom o na~rtu za

kakovost zraka); J gradnja ali nakup skoraj ni~-energijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe; K celovita obnova starej{e eno- ali dvostanovanjske stavbe; L nakup stanovanja v novi ali obnovljeni skoraj ni~-energijski tri- in ve~stanovanjski stavbi (nov ukrep, do sedaj samo za nakup stanovanja v obnovljeni ve~stanovanjski stavbi).

Za ukrepa zamenjave stare kurilne naprave z novo napravo za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe bodo nepovratne finan~ne spodbude bistveno vi{je kot doslej.

Ob~ani, ki so za navedene ukrepe vlogo oddali na prej{nji javni poziv in z izvedbo nalo`be {e niso za~eli, lahko od te vloge odstopijo in vlo`ijo vlogo na novem pozivu.

Nalo`ba pred oddajo nove vloge ne sme biti izvedena.

Prav tako bodo na voljo dodatna nepovratna sredstva za elektri~na vozila, pri ~emer je tudi nekaj sprememb, in sicer: - dodane kategorije vozil, za katere se pridobi spodbuda, in sicer kolesa na motorni pogon in motorna kolesa (kategorije od L5e do L1e-A); - akumulatorji ne smejo temeljiti na svin~evi tehnologiji (slab izkoristek, kratka `ivljenjska doba, strupen odpadek);

- namesto 3 mora sedaj najmanj 2 leti po prvi registraciji vozilo ostati registrirano in v lasti prejemnika nepovratnih sredstev; - ne samo pravne osebe, tudi ob~ani sedaj lahko z eno vlogo kandidirajo za ve~ vozil. [e kraj{i in uporabnikom prijaznej{i bo postopek za ob~ane, saj bodo za pridobitev nepovratnih sredstev za elektri~no vozilo vlogo oddali po nakupu vozila, s ~imer bo manj potrebne dokumentacije in nekoliko kraj{i postopek.

S pozivi se zagotavlja dovolj nepovratnih sredstev za vse klju~ne ukrepe u~inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, vlagatelji pa lahko za vse ukrepe, za katere so na voljo nepovratna sredstva Eko sklada, poleg le-teh pridobijo tudi ugoden kredit Eko sklada (ve~ na www.ekosklad.si). • Eko sklad, sporo~ilo za javnost

NOVE NEPOVRATNE SPODBUDE EKO SKLADA - 2017 Ob~ine BREZ SPREJETEGA Odloka o na~rtu za kakovost zraka

Ob~ine S SPREJETIM Odlokom o na~rtu za kakovost zraka

Kurilne naprave na lesno biomaso

Kurilne naprave na lesno biomaso

Do 50% nepovratna finan~na spodbuda (prej 20 %), vendar ne ve~ kot 4.000 EUR (prej 2.000 EUR),

Do 60 % nepovratna finan~na spodbuda (prej 50 %), vendar ne ve~ kot 5.000 EUR (prej 4.000 EUR),

Toplotne ~rpalke voda- voda ali slanica - voda

Toplotne ~rpalke tipa voda - voda ali slanica - voda

Do 40 % (prej 20 %) priznanih stro{kov nalo`be, vendar ne ve~ kot 4.000 EUR (prej 2.500 EUR),

do 50 % priznanih stro{kov nalo`be, vendar ne ve~ kot 5.000 EUR (prej 3.100 EUR)

Toplotne ~rpalke zrak - voda

Toplotne ~rpalke tipa zrak - voda

Do 2.500 EUR (prej 1.000 EUR) priznanih stro{kov nalo`be,

Do 3.200 EUR (prej 1.250 EUR) za ogrevalno toplotno ~rpalko tipa zrak - voda.

NOVOSTI

Nove subvencije za javne stavbe in potni{ki promet

7

Slovenski pametni kotel na pelete

Eko sklad je v oktobru objavil nov poziv za dodelitev nepovratnih sredstev ob~inam in ministrstvom za gradnjo skoraj ni~-energijskih stavb. Prav tako bodo ponovno na voljo nepovratna sredstva ob~inam za okolju prijaznej{e avtobuse za javni potni{ki promet.

Eko sklad stimulira u~inkovitej{i javni stavbni fond in ~istej{i javni promet Eko sklad je `e v lanskem letu objavil javni poziv za dodelitev nepovratnih sredstev ob~inam za gradnjo skoraj ni~-energijskih stavb splo{nega dru`benega pomena ({ol, vrtcev, telovadnic, knji`nic itd.). Poleg ob~in so velik interes za gradnjo skoraj ni~-energijskih stavb izkazala tudi ministrstva. Zato je Eko sklad pove~al obseg razpolo`ljivih sredstev za ta namen in poziv raz{iril {e za ministrstva.

Nove stavbe bodo morale biti visoko energijsko u~inkovite, pri ~emer mora biti potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bli`ini.

Vi{ina nepovratne finan~ne spodbude bo dolo~ena glede na neto ogrevano in prezra~evano povr{ino znotraj toplotnega ovoja stavbe, vrsto vgrajenih toplotno-izolacijskih materialov in uporabo lesa ter bo spodbujala optimalno, trajnostno zasnovo stavbe, u~inkovito vodenje, nadzor in izvajanje projektov ter racionalno gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi izvedbi skoraj ni~-energijske stavbe.

Vi{ina spodbude bo tako lahko zna{ala najve~ 400 EUR na m2 neto ogrevane in prezra~evane povr{ine stavbe, ~e bo prete`no zgrajena iz lesa in bo toplotno izolirana z najmanj 70 % volumskega dele`a toplotno izolacijskih materialov naravnega izvora.

K

otel na pelete Biodom 27 je le eden izmed tehnolo{ko inovativnih kotlov za centralno ogrevanje na pelete, ki je bil v celoti razvit in proizveden v Sloveniji.

Peletni kotel Biodom 27 prepri~a z var~no zasnovo delovanja z naprednim krmiljenjem. Napredna krmilna tehnologija Biologic namre~ nadzira {tevilne parametre, ki so pomembni za optimalno delovanje kotla: podtlak in temperaturo v kuri{~u, pretok zraka, njegovo gostoto in temperaturo, temperaturo dimnih plinov in podobno. Elektronika med drugim nadzira vlek dimnika, kar je zelo pomembno, ~e se dimnik zama{i. Kotel se namre~ samodejno ustavi, ~e zazna nepravilen vlek. S samodejnim prilagajanjem vseh na{tetih parametrov je zagotovljeno optimalno zgorevanje peletov in s tem optimalno delovanje kotla, z visokim 92-odstotnim izkoristkom. Krmilna elektronika tudi samodejno prepoznava kakovost peletov – ~e so ti slab{e kakovosti, jih bo kotel porabil ve~, izkoristek pa ostal enak, ob majhnem izpustu {kodljivih plinov. •

Ve~ informacij o kotlih Biodom pridobite na elektronskem naslovu svetovanje@veto.si, spletni strani www.veto.si ali pa pokli~ete svetovalca na tel. {tevilko 041 659 587.

Dodatna nepovratna finan~na spodbuda bo dodeljena v primeru vgradnje lesenih oken v vi{ini 50 EUR na m2, ~e pa bo na ve~ kot polovici povr{ine neprosojnega dela fasadnega ovoja stavbe vgrajena masivna lesena fasadna obloga, bo dodatna spodbuda dodeljena v vi{ini 10 EUR na m2 neto ogrevane povr{ine stavbe.

Na voljo so tudi nepovratne finan~ne spodbude ob~inam, degradiranim zaradi onesna`enosti zraka, za nakup novih, okolju prijaznej{ih avtobusov za javni potni{ki promet. Vi{ina sredstev poziva za ta namen zna{a 2.800.000 EUR. Cilj spodbud je omogo~iti {iritev avtobusnih linij mestnega potni{kega prometa oziroma na obstoje~ih linijah zamenjati zastarele avtobuse s sodobnimi, ki imajo nizke emisije. S tem bomo prispevali k izbolj{anju kvalitete zraka na teh obmo~jih, pa tudi k zmanj{anju hrupa in preko ve~je dostopnosti linij k ve~ji uporabi javnega potni{kega prometa ter bolj trajnostni mobilnosti ob~anov. Skupni u~inek je tako izbolj{anje kakovosti zraka in bivanja na obmo~jih ob~in na t.i. degradiranih obmo~jih.

Eko sklad za vse ukrepe ponuja tudi ugoden kredit Eko sklada.

Le-ta je {e posebej ugoden za ob~ine, saj je na voljo po obrestni meri trimese~ni EURIBOR + 0 % za gradnjo skoraj ni~-energijskih stavb, za ostale nalo`be ob~in pa obrestna mera zna{a trimese~ni EURIBOR + 1 %. Ve~ na www.ekosklad.si. • UR

Promocijsko sporo~ilo

Degradirane ob~ine do ~istej{ega javnega prevoza

Stavbe iz ve~plastnih lepljenih lesenih plo{~ pa so zagotovo bodo~nost gradbeni{tva

Koliko energije je vgrajeno v stavbe

E

nergijo, ki smo jo porabili za pridobivanje in predelavo surovin, da dobimo za gradnjo uporaben izdelek, imenujemo vsebovana energija. Nekaj energije porabimo {e za prevoz v tovarne in nekaj za pretvorbo. V kon~ni {tevilki je zajeta vsa porabljena energija, do trenutka, ko je gradbeni material pripravljen za nakup.

Tudi vpliv na okolje Vsebovana energija je eden od klju~nih podatkov, ki ga potrebujemo, ~e ho~emo oceniti trajnostni vidik. Trajnostni materiali in izdelki imajo nizko raven vsebovane energije.

Material, ki je lokalno nabavljen in relativno neobdelan, ima nizko stopnjo vsebovane energije. Materiali, ki imajo visoko raven vsebovane energije, na splo{no niso trajnostni, in se jih je treba izogibati, kjer je to mogo~e Gradbeni{tvo, industrija gradbenih proizvodov ter ravnanje z gradbenimi odpadki spadajo med gospodarske aktivnosti, ki s svojim delovanjem ob~utno vplivajo na okolje in ga do dolo~ene mere degradirajo. Zato med na~rtovanjem stavbe vedno `elimo var~evati z neobnovljivimi viri, dose~i ~im manj{o porabo obnovljivih virov, zmanj{ati porabo surovin in ~im bolj poenostaviti razgradnjo ter obravnavo odpadkov.

^e nam to uspe, smo isto~asno zmanj{ali vpliv na okolje in dosegli ugodne bivalne razmere v prostorih, zato so trajnostni gradbeni proizvodi tako pomembni.

Les, konoplja, glina Med proizvodnjo klasi~nih gradbenih materialov, opek, cementa ali polimerov, na primer polistirola, je vlo`ek energije velik, saj za prva dva

potrebujemo visoke temperature. Za proizvodnjo opeke je v pe~i potrebno ve~ ur vzdr`evati temperaturo 900°C. Naravnih materialov, konoplje ali lanu pred vgradnjo skoraj ni potrebno predelovati, poraba primarne energije je zato nizka, {e posebej, ~e se nahajajo v bli`ini kraja, kjer jih uporabljamo. ^e primerjamo njune izolacijske sposobnosti s polistirolom ali mineralnimi vlakni,

ne najdemo velikih razlik. Tudi razgradnja je neproblemati~na, saj jih lahko brez pomislekov vrnemo v naravno okolje. Ni`ja je samo po`arna odpornost, ki pa je tudi pri polistirolu zelo vpra{ljiva.

Zmanj{evanje vsebovane energije Gradnja lahkih konstrukcij iz lesenih okvirov je bolj ugodna kot gradnja s te`kimi materi-

ZDRAVA HI[A

Beton je v tem pogledu bolj{i kot les, ampak samo na prvi pogled

ali. Vendar to ne dr`i vedno, saj okvirji iz jekla ali aluminija spremenijo to razmerje. Na dobre rezultate gradnje vpliva tudi v kak{nem klimatskem pasu se nahaja stavba. ^e je med dnevom in no~jo velika razlika, je odlo~itev za masivno gradnjo z dobro izolacijo prava.

Taka gradnja pa ni primerna za kraje, kjer gretja ali hlajenja sploh ne potrebujemo ali kjer gradnja pasivne hi{e nima smisla. Zato bo na~rt najbolj{a kombinacija temelje~a na klimatskih razmerah, transportnih poteh, dostopnostjo gradbenih materialov in denarja, ki je na razpolago. Vse to pa v ravnote`ju z razmislekom o vsebovani energiji v izbranih materialih.

Izbira in razlogi Uporabimo odporne materiale z dolgo `ivljenjsko dobo in malo vzdr`evanja. Nikoli ne gradimo ve~je stavbe kot je potrebno, raje prilagajamo kot da bi ru{ili ali dodajali.

Posku{amo uporabiti ostanke od gradnje, i{~emo materiale ki se nahajajo v bli`ini in se dr`imo standardnih dimenzij vrat, oken, plo{~. Barve imajo visok oglji~ni odtis, zato nabavimo samo toliko, kot potrebujemo. Uporabimo snovi katerih ostanke lahko brez te`av vklju~imo v obstoje~i sistem odstranjevanja odpadkov, gradimo pametno, da bo uporaba grelnih ali hladilnih naprav v stavbi ~im ni`ja ali celo nepotrebna.

9

Vsebovana energija v materialih za gradnjo povpre~ne stavbe

Toplotna izolacija pomaga Vgradnja toplotne izolacije takoj zmanj{a porabo energije stavbe. Izbira teh izdelkov je velika, ~eprav je veliko tipov izolacije izjemno energetsko potratnih med pridobivanjem surovin in izdelavo. Zato se lahko vpra{amo, ali je smiselno vgrajevati proizvode, za katere so porabili ogromno energije.

V vseh poskusih in prera~unih se je izkazalo, da je korist toplotne izolacije vedno ve~ja od razmisleka, ali je zaradi vsebovane energije {e ustrezna.

Prepre~evanje izgube toplote bo v `ivljenjskem ciklusu stavbe najprej izravnalo in nato zmanj{alo energetske izgube, zato je razmislek o koli~ini vse-

bovane energije v toplotni izolaciji nepotreben.

Izbolj{anje bilance s prehrano ^eprav bo ta del gradbenega ~lanka zgledal malo neresen, {tevilke ka`ejo druga~e.

Planetarno vzgajanje govedi za prehrano ima ve~ji toplogredni u~inek kot ves promet na svetu. Zato je poleg vsebovane energije v konstrukciji stavbe koristno prilagoditi {e `ivljenjske navade stanovalcev. Lahko se izka`e, da bomo s temi spremembami dosegli ve~jo korist za planet, kot s {e tako spretno izbiro gradbenih materialov.

Strokovnjaki trdijo, da mora razviti svet glede mesa nujno stopiti korak nazaj, saj bodo sedaj za~eli ogromne koli~ine mesa u`ivati tudi Kitajci in Indijci. Zato nujno potrebujemo industrijsko izdelano umetno meso, ki zraste iz celic prave govedi, s to razliko, da za to ne potrebujemo vode, hrane in ogromnih pa{nikov. Znano je, da 80% svetovne proizvodnje `itaric pojejo neskon~ne ~rede, zato zbiranje denarja za la~ne prebivalce planeta zgleda kot slaba {ala. Zato, poleg misli na vsebovano energijo, izpustimo en mesni obrok in posadimo drevo. • Tihec

Povpre~ne vrednosti izmerjene med proizvodnjo hrane

Zakaj do samooskrbe z elektriko?

K

ako dose~i ve~ lastnih virov elektri~ne energije, koliko bomo pri tem aktivna gospodinjstva? Kak{no vlogo pri zastavljenih ciljih v akcijskih na~rtih in strategijah `eli dr`ava nameniti gospodinjstvom? Kako smo v letu 2017 stimulativni pri investicijah v lastno SE v primerjavi z investicijami v elektri~ni avto?

Leto{nja nova vladna strategija RS, sprejeta oktobra letos, do leta 2030 predvideva, da bomo od vseh registriranih vozil vozili kar 17 odstotkov takih na elektri~ni pogon; po letu 2030 pa naj bi v Sloveniji odpravili registracijo vozil, ki bodo presegala izpuste 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Vse potrebne pravne in zakonodajne spremembe pa naj bi se zgodile v dveh do {tirih letih.

Ob tako smeli napovedi bi pri~akovali, da bodo dr`avne podpore za pospe{evanje tehnologij za proizvodnjo elektrike in tehnologij, ki elektriko tro{ijo, enako stimulativne. Vendar, glede na sedanje {tevilo izgrajenih son~nih elektrarn, ki bi lahko vse te elektri~ne avtomobile napajale, strategija ne obravnava. Posodobljen akcijski na~rt OVE predvideva cca. 10% rast son~nih elektrarn letno. Do leta 2020 naj bi dodatno in{talirali 161 MW son~nih elektrarn.

^e `elimo do leta 2020 dose~i zastavljen cilj 25 % dele`a obnovljivih virov energije, bi bilo do takrat potrebno priklju~iti {e dodatnih 51 MW kapacitet vetrnih elektrarn, 161 MW son~nih elektrarn, 91 MW hidroelektrarn in 17 MW enot na biomaso.

Kako do ve~ lastnih virov elektri~ne energije? @e sedaj v RS uva`amo med 20 in 25 odstotkov elektrike, poleti pa, ko se intenzivno pove~a hlajenje objektov, pa celo 40 odstotkov. ^e bo rast elektri~nih vozil dejansko tako intenzivna, kot napoveduje sedanja vlada, bodo son~ne elektrarne, bodisi z hranilniki ali brez, pa tudi druge dodatne manj{e enote za proizvodnjo elektrike, {e kako nujne.

Ministrstvo za infrastrukturo sicer z novo zastavljeno vizijo trajnostne mobilnosti v Sloveniji zagotavlja da 200.000 elektri~nih avtov do leta 2030 za elektrodistribucijsko omre`je ne bi smelo predstavljati te`av, kar pomeni, da bi letno povpre~no morali zamenjati vsaj 15.000 starih avtomobilov (nelinearna rast); sedaj jih je na na{ih cestah zgolj 1.000. Hkrati pa ob tem {e napovedujejo da v cca. sedmih letih (do leta 2024) elektri~ni avtomobili ve~ ne bodo dra`ji od fosilnih.

Pi{e: Jo`ica Ekart urednica revije VAR^UJEM Z ENERGIJO

Vladna strategija poudarja tudi {iritev omre`ja elektri~nih polnilnic, ki naj bi pripomogle k temu, da bi do leta 2021 v Sloveniji stalo 269 javnih polnilnic z mo~jo do 22 kilovatov in prav toliko z mo~jo nad 22 kilovatov, leta 2030 pa naj bi jih bilo ve~ kot 20 tiso~. Poleg tega naj bi dobili v Sloveniji v naslednjih {tirih letih skupno {e 1.022 elektri~nih polnilnic v zasebnih gospodinjstvih in 660 polnilnic v zasebnih podjetjih.

Ali son~ne elektrarne lahko ogrozijo varnost ES? Tako optimisti~en kratkoro~ni na~rt za ~istej{i prevoz presene~a v primerjavi z vedno znova izpostavljeno problematiko intenzivnej{e rasti son~nih elektrarn (po vpeljanih neto meritvah iz nove uredbe). Son~ne elektrarne za samooskrbo gospodinjstev naj bi bile problemati~ne, ker bi naj z masovnej{im razmahom negativno vplivale na varnost delovanja elektrodistribucijskega omre`ja. Iz neuradnih virov se {irijo informacije, da bi naj letno po novi uredbi s samooskrbo lahko izgradili le do 1.000 son~nih elektrarn letno.

Medtem ko elektri~ni avtomobili, ~etudi jih bo letno na cestah tudi do 15.000 ve~, pa ob tako intenzivni rasti elektroenergetskega sistema naj nebi ogro`ali.

Ob tem se upravi~eno poraja vpra{anje zakaj se na kocko postavlja masovnej{o izgradnjo son~nih elektrarn, ko pa bi bilo ve~ kot smotrno vse nove elektri~ne avtomobile napajati z lastnimi son~nimi elektrarnami. Investitorji bi `e sedaj morali poznati alternativno re{itev, da so za oba trajnostna ukrepa od dr`ave enakovredno stimulirani.

Veljavna uredba RS za samooskrbo z elektri~no energijo gospodinjstev sicer vzpodbuja v investicije OVE, kot tudi v investicije son~nih elektrarn, saj bodo Sloveniji znatno pripomogle k izpolnitvi okoljskih zavez do leta 2020. Vklju~enost vseh novih okoljsko ~istej{ih naprav jasno ni linearna, temve~ na novo izgrajene naprave, ki prestrezajo energijo obnovljivih virov rastejo postopoma. Poglejmo rast toplotnih ~rpalk; toplotnih ~rpalk v Sloveniji vgradimo ~edalje ve~, pa, kljub njihovim velikim odjemnim potrebam po elektri~ni energiji, sploh pozimi, nih~e ne vpije kako nevarne znajo biti za varno delovanje ES.

Kako bomo ravnali s pionirji hi{ne fotovoltaike?

Peter Kumer iz podjetja Enertec pojasni: ÂťSamooskrba z

ZDRAVA HI[A ELEKTRI^NI AVTOMOBILI – trend rasti V letu 2016 je bilo registriranih cca. 170 elektri~nih avtomobilov, leto pred tem 160, skupaj pa naj bi jih po slovenskih cestah dosedaj vozilo 1.000. Leta 2024 naj bi elektri~ni avtomobili stali enako kot bencinski ali dizelski, do leta 2030 pa naj bi klasi~ne avtomobile zamenjalo `e 200.000 elektri~nih in hibridnih vozil.

SON^NE ELEKTRARNE – trend rasti Na podro~ju Elektra Maribor so do sredine oktobra izdali cca. 250 soglasij za priklju~itev samooskrbnih SE (mo~i 250-270 MW), glede na sedanji trend rasti leta 2017, slovenski trg letno obeta cca 500 novih samooskrbnih son~nih elektrarn. elektri~no energijo, kot jo v RS poznamo sedaj, je edina razumna izbira. Glede na cene hranilnikov elektri~ne energije, ceno EE, ter aktualen sistem obra~unavanja EE, drugi modeli za gospodinjstva brez korenitih sprememb, predvsem tarifnih sistemov in dra`je elektrike, nikakor ne bi bili enako privla~ni.« Na pionirje hi{ne fotovoltaike na{a dr`ava mo~no ra~una, intenzivne stimulacije bodo zato {e naprej potrebne; z novo Uredbo o samooskrbi in vsemi nujnimi prilagoditvami potrebam samooskrbnim proizvajalcem, bomo s pomo~jo le-teh zadostili ciljem, ki nam jih nalaga EU, do leta 2020 v kon~ni porabi energije prestre~i 25% elektri~ne energije iz OVE. Vendar bi ob tem morali razmi{ljati strate{ko in vnaprej na~rtovati ustrezne ukrepe, ko bo prese`ena kriti~na masa teh naprav.

Ob tem je Kumer prepri~an, da Eko sklad z uveljavljenimi nepovratnimi spodbudami sicer ugodno vpliva na interes izgradnje son~nih elektrarn gospodinjstev. Vendar {e vedno opa`ajo precej dolgotrajne birokratske postopke; recimo v primeru financiranja s kreditom, ki jih za ta namen omogo~a Eko sklad. Kljub nekaterim manj{im postopkovnih oviram pa nedavno medletno pove~anje

11

Prepri~ajte se zakaj MOJA ELEKTRARNA Podjetje Enertec d.o.o., ki na trgu fotonapetnostnih elektrarn deluje `e od leta 2009, je z blagovno znamko MOJA ELEKTRARNA pribli`al svoje znanje in izku{nje vsem, ki `elijo postati energetsko samooskrbni. S partnerskim podjetjem KIOTO SOLAR (premium proizvajalcem fotonapetostnih modulov) iz Avstrije smo pripravili standardne paketne re{itve, prav tako pa imamo odgovore za vse arhitekturno zahtevne re{itve.

Tako za vse ponosne lastnike son~nih elektrarn MOJA in vse, ki se o mikro son~nih elektrarnah {e informirate,vabimo na ogled proizvodnje Kioto SOLAR v kraju St. Veit v sosednji Avstriji v petek, 1.12.2017. Ob spro{~enem vzdu{ju se lahko pogovorite z na{imi strokovnjaki, si z lastniki son~nih elektrarn izmenjate mnenja ali se spoznajte z e-mobilnostjo, saj bo na voljo testiranje elektri~nih vozil.

Vse, ki si `elijo stopiti v prihodnost samooskrbnega sveta, vabimo, da se prijavite na: info@moja-elektrarna.si Kdaj? V petek, 1.12.2017 ob 10.00 Kako? Organiziran je skupinski prevoz z odhodom iz Maribora in Ljubljane. razpolo`ljivih sredstev za kredite Eko sklada, ter pove~anje nepovratnih sredstev namenjenih samooskrbi gospodinjstev z lastno elektriko ka`eta na to, da lahko smelo napovemo drugi fotovoltai~ni razcvet v Sloveniji.

V podjetju Enertec menijo, da bo kratkoro~no potrebno zastaviti nova pravila glede omre`nine, ki jo bodo v bodo~e pla~evali lastniki SE; ter da je povsem na mestu razmislek ali bomo obstoje~e investitorje v lastne son~ne elektrarne »kaznovali« ali pa bodo tudi v prihodnje dele`ni posebne ugodnosti (ugodnej{e ali brezpla~no pretakanje energije iz omre`ja in obratno), ki si jo kot pionirji »hi{ne« fotovoltaike zaslu`ijo, saj bodo kot majhni proizvajalci pomembno pripomogli k doseganju ciljev OVE, ki nam jih nalaga EU. •

12

ZDRAVA HI[A

Hi{e Lumar: `e danes energetsko popolnoma neodvisne

»S

koraj ni~energijske hi{e so dosegljive `e danes«, so prepri~ani v podjetju Lumar, ki med vsemi ponudniki zasebnih lesenih stanovanjskih objektov na slovenskem ka`e nove smernice tehnolo{kega preboja in velik korak naprej za zmanj{anje oglji~nega odtisa pri gradnji sodobnih stanovanjskih hi{.

Tako kot toplotne ~rpalke za ogrevanje in prezra~evalni sistemi z rekuperacijo na strehe Lumarjevih hi{ spadajo tudi son~ne elektrarne za oskrbo z lastno elektriko.

Tehnologiji skoraj ni~-energijske hi{e so dodali tudi son~no elektrarno, s katero dopolnjujejo koncept trajnostnega bivanja.

Z vgradnjo son~ne elektrarne hi{a postane plusenergijska, saj pokrije celotne potrebe po elektri~ni energiji (ogrevanje, sanitarna voda, razsvetljava, elektri~ni avtomobil, raba v gospodinjstvu). Stro{ki za elektri~no energijo odpadejo, vi{anje cen elektri~ne energije nas ne ogro`a, so~asno pa z zmanj{anjem izpustov CO2 poskrbimo za na{e okolje.

Hi{a Lumar Primus proizvede ve~ elektri~ne energije kot je porabi V podjetju so pripravili izra~un in grafi~ni prikaz potrebne elektri~ne energije za delovanje hi{e Primus-D 137, ki prikazuje potrebe po elektri~ni energiji in pri~akovano proizvodnjo elektri~ne energije. Ocenjena skupna poraba elektri~ne energije na letnem nivoju zna{a 4.700 kWh, pri ~emer je 1.200 kWh odpade za elektri~no energijo za ogrevanje in sanitarno vodo, 3.500 kWh pa odpade na elektri~no energijo za delovanje stavbe.

Z vgrajeno son~no elektrarno, veliko-

Son~no elektrarno izgradimo glede na lastne potrebe po elektri~ni energiji, lokacijo in velikost strehe.

Bivanje v »samozadostni« hi{i prina{a najve~ uporabniku, saj se trajno izogne stro{kom za elektri~no energijo. sti 5,4 kWp, je pri~akovana proizvedena elektri~na energija 5.940 kWh, kar pomeni, da hi{a proizvede 1.240 kWh elektri~ne energije ve~ kot je za svoje delovanje porabi. Tako lahko `e danes z vi{kom elektri~ne energije polnimo tudi elektri~ni avtomobil, kar so v podjetju `e nakazali v lanskem letu, ko so skupaj s podjetjem BMW Group Slovenija in znamko BMW i, zdru`ili mo~i pri konceptu trajnostnega bivanja in mobilnosti. • Jo`ica Ekart

14

ZELENA MOBILNOST

Elektromobilnost v Sloveniji vztrajno raste 4. mednarodno sre~anje simpatizerjev in ~lanov dru{tva za elektromobilnost

30.

septembra je v Opatjem selu potekalo `e ~etrto sre~anje simpatizerjev in ~lanov dru{tva za elektromobilnost Slovenije. Zbralo se je nekaj deset udele`encev iz {tirih dr`av.

Zbiranje se je pri~elo v jutranjih urah, elektri~na vozila pa so pritegnila kar nekaj opazovalcev, ki so jih zanimale informacije o elektri~nih vozilih. Pribli`no tretjina vozil je bila predelanih in dve tretjini tovarni{kih.

Zbrala so se dajansko vsa elektri~na vozila, ki obstaja na trgu, tako, da so obiskovalci imeli mo`nost spoznati zanimive informacije iz prakse uporabnikov. Cilj tovrstnih sre~anj je {irjenje znanja o elektro mobilnosti in izmenjava uporabni{kih izku{enj med zainteresiranimi.

Po postanku za jutranje polnjenje vozil so se udele`enci odpravili na ogled Jame Pe~inke, ki so ga vodili soorganizatorji dogodka, ~lani Turisti~nega dru{tva Cerje.

Predstavljena je bila zgodovina obmo~ja in jame, ki je slu`ila predvsem kot zavetje

vojakom v I. sv. vojni. Sledila je skupinska vo`nja in ogled Sprejemnega centra Gradina nad Doberdobom, po katerem so nas vodile predstavnice Zadruge Rogos, ki upravljajo z njim. Do`iveli smo izjemen razgled nad Krasom in Doberdobskim jezerom ter kasneje bili dele`ni zanimive predstavitve naravnih in kulturnih znamenitosti.

Iz Doberdoba se je pri~ela prva etapa to~nostne vo`nje, potekala pa je vse do Coljave. Kasneje smo na Turisti~ni kmetiji Ostrou{ka Pelicon opravili postanek za kosilo in polnjenje vozil. Na temo elektromobilnosti smo meddrugim izvedli tudi na~rtovano predavanje Primo`a Leme`a.

Sicer je bilo planirano predavanje Andreja Pe~jaka, iz In{tituta Metron, ki se zaradi bolezni v dru`ini sre~anja `al ni mogel udele`iti.

Vse zahvale gredo prebivalcem Coljave, ki so nam omogo~ili polnjenje elektri~nih vozil. Ko smo se nau`ili kra{kih dobrot in napolnili EV-je je sledil start druge etape to~nostne vo`nje, ki se je zaklju~ila pred Pomnikom braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Pot je potekala po slikovitem sever-

nem robu Krasa med vasmi Komen, [krbina, Lipa, Temnica, Kostanjevica in Lokvica. Ob prispetju pred ÂťPomnik braniteljem slovenske zemljeÂŤ so si sodelujo~i ob son~nem zahodu ogledali Pomnik na Cerju in prisluhnili o domoljubnih temah, ki jih predstavlja spomenik. Kasneje je bila predstavljena {e nadgradnja obstoje~ega dru{tva v novo dru{tvo za elektro mobilnost DEMS. Sre~anje se je ob ve~erji zaklju~ilo v prostorih krajevne skupnosti Opatje selo.

Soglasno je bila sprejeta odlo~itev, da se tovrstna sre~anja nadaljujejo. Podeljene so bile tudi nagrade za najbolj to~ne v dveh etapah to~nostne vo`nje.

Drugi dan sre~anja je na dogodku prisostvovalo {e nekaj najbolj zagretih udele`encev, nabralo se je tudi nekaj novih obiskovalcev, ki so jih zanimala elektri~na vozila. ^lani dru{tva za elektromobilnost so jim postregli z vsemi potrebnimi informacijami. Nekateri so z napolnjenimi avtomobili od{li na svoje domove, nekateri pa so nadaljevali z ogledi obmorskih znamenitosti: izvira reke Timave, Sesljanskega zaliva in Gradu Miramar. • Ale{ Vodi~ar, Fotografije: Marjan Bo`i~

ZELENA MOBILNOST

15

Zero Tour:

Finan~na matematika za elektri~ni avto

E

lektri~ni avtomobili zanimajo vse ve~ uporabnikov, kar dokazuje tudi leto{nje sre~anje Zero tour.

Namen takih dogodkov je zelo vzpodbuden, saj v praksi odkriva ovire na poti, da lahko postanemo dru`ba trajnostne mobilnosti.

To lahko dose`emo le, ~e bomo sposobni pravilno dojemati smiselnost rabe elektri~nih avtomobilov, kaj lahko v bli`nji prihodnosti dejansko pri~akujemo, ter kak{ne koristi lahko ima od tega posameznik ter celotna dru`ba.

Elektri~ni avtomobili niso dra`ji Trditve, da so elektri~ni avtomobili dra`ji od od klasi~nih ne dr`i.

Cenovna primerjava poka`e, da je ve~ina novih lastnikov elektri~nih vozil imela s klasi~nim avtomobilom vi{ji mese~ni izdatek zgolj za gorivo. Povpre~nemu vozniku se zato elektri~ni avtomobil v Sloveniji spla~a kupiti `e danes, saj bodo skupni mese~ni stro{ki njegove mobilnosti ni`ji od trenutnih.

Mese~na anuiteta za pla~ilo elektri~nega avtomobila, ki ima sicer prodajno ceno od 22.000 do okoli 40.000 evrov in vra~unano subvencijo 7.500 evrov, vozilo pa je kupljeno brez pologa, zna{a med 130 in 280 evri. Poleg tega pa z prevozom ne onesna`ujemo in podpiramo doma~a delovna mesta.

»Povsem naravno je, da se tisti del industrije, ki trenutno obvladuje celoten sistem na{e mobilnosti od proizvodnje, vzdr`evanja in oskrbe klasi~no gnanih vozil z gorivom in drugimi teko~inami za delovanje motorjev z notranjim izgorevanjem, bolj ali manj odkrito bori proti razvoju in uveljavitvi elektri~ne mobilnosti,« je razlago za~el Andrej Pe~jak, ki je v nadaljevanju pojasnil nekaj najpogostej{ih mitov glede rabe elektri~nih vozil.

Kaj poka`e finan~na matematika in statistike Statistika pravi, da povpre~ni slovenski voznik prevozi pribli`no 40 kilometrov na dan, kar pomeni, da je doseg e avtomobila za ve~ino povsem sprejemljiv. To pomeni, da bi vsi, tudi najcenej{i elektri~ni avtomobili, z enim polnjenjem zmogli omejeno pot.

Statisti~ni podatki ka`ejo, da ima kar 226.000 slovenskih gospodinjstev v lasti dva ali ve~ avtomobilov. »Drugi avtomobil je navadno manj{i in je namenjen dnevnim opravkom, zato naredi manj kilometrov kot prvi. Zato bi lahko bil vsak drugi avto pri hi{i elektri~ni,« razlaga Bunta.

Poudarja, da je namerno uporabil besedno zvezo “pri hi{i”, saj se takrat vozilo enostavno polni ~ez no~ na eni od vti~nic hi{ne elektri~ne napeljave. V hi{ah pa `ivi ve~ kot 70 odstotkov Slovencev. Ob morebitnih dalj{ih poteh elektri~no vozilo lastniki napolnijo na hitrih polnilnicah, pri ~emer ~as polnjenja izkoristijo kot postanek za po~itek.

Ni`ji stro{ki servisa in dav~ne ugodnosti Strokovnjaki za elektromobilnost menijo, da je javnost dobro informirana glede ugodnej{ih servisov za elektri~na vozila – ta pri poobla{~enih serviserjih stanejo le nekaj deset evrov, medtem ko stro{ki vozil z motorji z notranjim izgorevanjem dosegajo veliko ve~.

Na letni ravni velja upo{tevati {e druge dodatne ugodnosti, npr. oprostitev pla~ila cestne takse pri vsakoletni registraciji, dostopne polnilnice in parkirna mesta. Mirnej{i spanec lastnikom elektri~nih vozil zagotavljajo tudi jamstva proizvajalcev, za kriti~ne komponente - baterije in pogonski sklop elektri~nih avtomobilov te dosegajo 8 let.

Elektrifikacija prometa, son~ne elektrarne in shranjevanja energije Elektrifikacija voznega parka s seboj prina{a tudi {tevilne druge izzive, vzpodbudno vpliva na razvoj son~nih elektrarn in hranilnikov

Izzive elektromobilnosti sta predstavila slovenski inovator in pionir e-mobilnosti Andrej Pe~jak iz in{tituta Metron ter direktor Zavoda Zadihaj Teo Bunta, ki se ukvarja z raziskovanjem in promocijo re{itev s podro~ja trajne mobilnosti.

energije. Majhne razpr{ene proizvodne enote energije iz obnovljivih virov energije ter vedno bolj zmogljivi akumulatorji v elektri~nih avtomobilih `e danes predstavljajo pomemben ~len elektroenergetskega omre`ja, ki bodo uravnote`ili dnevne cikle proizvodnje in porabe elektri~ne energije.

Slovenija ima odli~no elektroenergetsko omre`je Strokovnjaka sta odgovarjala tudi na domnevo, da ob pospe{eni elektrifikaciji slovensko elektroenergetsko omre`je ne bi bilo kos izzivu in da bi zahtevalo postavitev velikega {tevila novih elektrarn. »V Sloveniji imamo registriranih dober milijon avtomobilov, ki v povpre~ju prevozijo 40 km dnevno. Ob obra~unani visoki porabi 15 kWh na 100 km bi avtomobil porabil 6 kWh na dan. Vseh milijon avtomobilov bi torej dnevno porabilo 6 MWh, kar predstavlja pribli`no petino dnevne slovenske proizvodnje elektri~ne energije - kot jo proizvede kr{ka jedrska elektrarna. Elektrika torej ni problem,« je zaklju~il Pe~jak.

Ob koncu okrogle mize sta sogovornika predstavila ve~ mo`nih prihodnjih scenarijev. Pri~a bomo naglim spremembam obstoje~ih tradicionalnih poslovnih modelov in na~inov proizvodnje, distribucije in hranjenja elektri~ne energije. Razvoj pametnih elektri~nih omre`ij bo poskrbel, da bodo elektri~ni avtomobili tudi hi{ni hranilniki elektri~ne energije, fotovoltai~ni sistemi na stavbah pa pomembni ~leni sodobnega energetskega omre`ja. Dogodek Zero Tour 2017 so podprli Turisti~na zveza Slovenije, Dru{tvo za elektri~na vozila DEVS in Ob~ina Ivan~na Gorica. • Franc Fritz Murgelj, Ecetera

NAJCENEJŠA JE ELEKTRIKA, KI JE NE PORABITE. Preklopite na RWE – brezplačno, hitro in enostavno – in opremite svoj dom s sodobnimi varčnimi žarnicami LED.

RWE-jeve pakete žarnic LED lahko odplačujete obročno, prihranek pri porabi električne energije pa bo takojšen in dolgotrajen.

P

Žarnice LED proizvajalca General Electric: porabijo 90 % manj elektrike kot navadne žarnice, zagotavljajo od 15.000 do 25.000 ur delovanja,

E T I N A I RIHR

TUD * O K L A H LETNO! 100 €

nudijo kakovostno dnevno svetlobo (2700 K).

VEČ INFORMACIJ

080 36 36

www.najcenejsaelektrika.si * Izračun temelji na porabi električne energije povprečne slovenske družine s štirimi člani, ki živi v stanovanju, je naročnik produkta IDEAL (dobavitelja RWE) in uporablja en paket LED-žarnic – Orion.

ZDRAVA HI[A

17

Prezra~evalni sistem poleti?

B

ralec je izpostavil problem prezra~evanja poleti, ko mu ta ne deluje optimalno in se v starej{i hi{i sre~uje z problemom prekomerne sopare.

Vpra{anje bralca:

V starej{i zidani hi{i, ki ima centralni prezra~evalni sistem (Zehnder) se `e nekaj let pojavlja zoprna te`ava - ko je zunaj vro~e prihaja do ob~utnega dviga vlage in sopare v hi{i (pri pretvorbi se spro{~a toplota) in je prezra~evalni sistem premalo u~inkovit. V na{i reviji je `e pred leti videl kako naj re{i prezra~evalne kanale, glede na to, da je stavba stara, obnovljena, je to re{il z ve~ dimniki, ki so `e v stavbi in mu sedaj slu`ijo za dotok in odtok zraka.

Bralec spra{uje ali bi mu lahko pomagali raziskati kdo mu lahko to re{i bolje od opcij, ki so mu bile predlagane - da vgradi klimatsko napravo in razvla`evalec, ter odpira okna. Sicer je s sistemom prezra~evanja zadovoljen ~ez preostalo leto.

Odgovor: Za ta problem obstaja razmeroma enostavna re{itev, za katero pa bi morali imeti

nekaj zemlji{~a okrog hi{e. Enako re{itev uporabljajo za nizkoenergetske in pasivne hi{e ter se je v vseh letih uporabe izkazala za zelo u~inkovito.

Govorimo o vkopani PVC cevi, skozi katero zajemamo zrak pozimi in poleti. V zimskem ~asu se zaradi vi{je temperature zemlje, kot je zrak v okolici slednji segreje in ga je v zelo hladnih dneh potrebno le delno dogrevati, preden ga dovedemo v prostore.

Poleti se sistem obrne, zemlja postane hladnej{a od zunanjega zraka, pri tem pa se zgodita dva dobra u~inka. Prvi, zrak je hladnej{i in lahko z njim prostore celo ohladimo, brez da bi pri tem porabili dodatno energijo, razen tiste za ventilator. Drugi u~inek je razvla`evanje, saj vlaga v zraku na steni vkopane in ohlajene cevi kondenzira.

Cev je polo`ena s padcem, da lahko vlaga na dolo~enem delu odte~e v zemljo.

Za ilustracijo navajamo ugotovitve uporabnika, ki stanuje v severni Nem~iji.

Prezra~evanje je vgradil sam, (Paul, WRG Multi), ki odli~no deluje, z visokim izkoristkom. Vmes mu je napravo poplavilo, sam se je lotil popravila in je nad servisno neprijaznostjo izdelka izjemno neprijetno presene~en. Poglobil se je tudi v na~in delovanja prezra~evalnih naprav razli~nih proizvajalcev s kri`nimi in protistrujnimi

izmenjevalci toplote, za vse pa trdi, da so za to kar imajo v {katli, veliko predrage.

Njegova vkopana cev se nahaja v globini 1,5 m, dolga je 15 m, premer 200 mm, na najni`ji to~ki je vgradil peskolov za izlo~eno vlago, izmeril je da tak sistem zadostuje za izmenjavo 150 m3 zraka na uro. V najbolj vro~ih poletnih dneh iz cevi izstopa zrak 17°C, ki se nato na izmenjevalcu prezra~evalne naprave ogreje na 22°C, kar je veliko bolje, kot ~e bi direktno vpihoval zunanji zrak, ki ima 35°C. [e bolj pomembna se mu zdi korist vkopanega izmenjevalca v zimskem ~asu, saj se zrak v njem predgreje. Pred tem mu je prezra~evalni sistem ve~krat zamrznil in ga je moral odtaljevati. • Ve~ podatkov boste na{li {e na www.pasivnagradnja.com Simon Tihec

Pripravljeni na zimo?

080 38 35

ZDRAVA HI[A

18

Toplozra~ni solarni kolektor SolarVenti® Za prezra~evanje in ogrevanje prostora brez obratovalnih stro{kov

S

olarVenti je toplozra~ni son~ni kolektor, ki brezpla~no prezra~uje in dogreva prostore.

Kako deluje SolarVenti?

-

Enostavna monta`a na steno ali streho, brez priklopa na elektri~no omre`je, brez obratovalnih invzdr`evalnih stro{kov, odporen na vse vremenske vplive, zvi{a bivalno udobje, prezra~i in izsu{i prostor, zmanj{uje vsebnost radona v kletnih prostorih `ivljenjska doba najmanj 15-25 let, prihranek pri ogrevanju, vra~ilna doba 4-7let, garancija 5 let, subvencija Eko sklada v vi{ini 20% celotne nalo`be.

Ravno tako SolarVenti lahko enostavno in uspe{no zmanj{a vsebnost radona v kletnih prostorih pod dovoljeno mejo, kar je zanimivo tudi za {ole in vrtce v zahodni, ju`ni in osrednji Sloveniji, kjer so te`ave z radonom najbolj izra`ene..

Obratovanje je avtomatsko in popolnoma OBRATOVALNIH TER VZDR@EVALNIH STRO[KOV! •

BREZ

Promocijsko sporo~ilo

Toplozra~ni kolektor za obratovanje prestreza energijo sonca, zato priklop na elektri~no omre`je ni potreben. PV celica, name{~ena v kolektorju, proizvaja elektriko (12V) za obratovanje ventilatorja. Zunanji zrak vstopa v kolektor skozi perforirano plo{~o na hrbtni strani kolektorja, v notranjosti kolektorja se segreje in ventilator ga vpiha v hi{o skozi cev v steni. V kolektorju se temperatura zraka dvigne za 15°C do 40°C (odvisno od velikosti kolektorja). Poleg zagotavljanja sve`ega zraka se s tem v prehodnih obdobjih tudi prostor dogreva. Vpihani ogreti zrak ima majhno relativno vlago, kar pomeni, da lahko sprejme veliko vlage in vlago odna{a iz prostora, kar je idealno za razvla`evanje zaprtih prostorov, ter za odpravljanje te`av z `e kondenzirano vlago - plesnijo v prostoru.

ZDRAVA HI[A

19

nikakor ne prezra~ujejo stanovanj skladno z zdravstvenimi zahtevami. ^e ob tem {e menjamo okna, se glede na prvotno stanje, ko so bila stanovanja {e nova, kakovost zraka samo {e poslab{a.

Re{itev - prisilno prezra~evanje

Sanacije stanovanj – prezra~evanje

@

al je obi~ajno pri energetskih sanacijah poudarek predvsem na fasadah, ostalo je v drugem planu.

Le dva na~ina bosta zagotovila kakovostno prezra~evanje vseh prostorov. Bodisi higrosenzibilni sistem brez rekuperacije, bodisi centralni sistem z rekuperacijo, za katerega so na voljo visoke subvencije in predstavlja odli~no in ekonomsko upravi~eno odlo~itev. Drugih na~inov z lokalnimi in t.i. decentralnimi sistemi ne priporo~amo, saj te re{itve ne delujejo po osnovnem na~elu kakovostnega prezra~evanja: sve` zrak moramo dovajati v bivalne prostore, ta zrak nato potuje po hodnikih do servisnih prostorov, kjer celotni volumen iz stavbe odvajamo. • Mag. Bojko Jerman, u.d.i.a., www.prezra~evanje.si

Na{e meritve ka`ejo, da je notranja klima v takih stavbah neustrezna in neskladna z zdravstvenimi predpisi, ki zahtevajo stalno izmenjavo zraka, in ne le kampanjsko odpiranje oken. Po menjavi starih oken, ki so slabo tesnila in nekako prezra~evala stanovanja z novimi, ki tesnijo, prihaja v stanovanjih do nezdrave klime in posledi~no do raznih zdravstvenih te`av, ki jih pripisujemo vsemu mogo~emu, le pravemu krivcu ne.

Kaj ka`e praksa v stanovajskih blokih?

Promocijsko sporo~ilo

Pri starej{ih stanovanjskih blokih obstoje~i centralni prezra~evalni sistem, kjer je odvodni ventilator na strehi dotrajal, upravniki kar izklju~ijo, pri novej{ih blokih pa centralnega sistema sploh ni, ampak le ventilatorji v kopalnicah in kuhinjah, ki le ob~asno delujejo in

20

SUBVENCIJE IN OGREVANJE

Nove subvencije do 3.200 EUR nepovratnih sredstev najbolj{i ~as za nakup toplotne ~rpalke Orca

E

ko sklad je pred kratkim objavil nove, vi{je subvencije za nakup ~istega in var~nega ogrevalnega sistema.

Med naju~inkovitej{imi takimi sistemi so ogrevalne toplotne ~rpalke Orca.

Subvencije Eko sklada Eko sklad pri podeljevanju subvencij lo~i dve kategoriji objektov: tiste, kjer bo nova ogrevalna naprava zamenjala staro (sanacije) in tiste, kjer bo ogrevalni sistem vgrajen prvi~ (novogradnje).

Zakaj toplotna ~rpalka Orca Ker so izredno u~inkovite – energetski razred A++, delujejo tudi do -28 °C zunanje temperature in so ob tem izredno tihe.

Toplotne ~rpalke Orca v kombinaciji z novo zunanjo enoto Mitsubishi Electric omogo~ajo za celih 10 dB ti{je delovanje.

Kar je zelo pomembno v strnjenih nase-

ljih, da zvok zunenje enote ne moti vas in okolice. Toplotne ~rpalke Orca imajo poleg tega tudi izredno dolgo `ivljenjsko dobo, 5-letno garancijo, podjetje razpolaga z u~inkovito in dobro razvejano servisno mre`o. •

Promocijsko sporo~ilo

Subvencije pri novogradnji zna{ajo 1.000 EUR, pri sanaciji pa do 40 % oziroma do najve~ 2.500 EUR. Na degradiranih obmo~jih subvencije zna{ajo kar 50 % nalo`be oz. do najve~ 3.200 EUR. Seznam degradiranih obmo~ij najdete na spletnih straneh Eko sklada na www. ekosklad.si/fizicne-osebe/pogostavprasanja/degradirana-obmocja.

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

21

Samsung - ogrevalni sistemi prihodnosti

S

ezona ogrevanja je kljub milej{im zimam dalj{a kot dvesto dni. ^e k temu pri{tejemo {e ogrevanje sanitarne vode, sistem gretja v resnici deluje vse leto. Vsi pa `elimo hladne zime in vro~a poletja pre`iveti brez dodatnih skrbi.

U~inkovitost in trajnost

Velika izbira toplotnih ~rpalk povzro~a pravo zme{njavo, saj vsi trdijo, da so njihovi izdelki najbolj{i in najugodnej{i ter zagotavljajo, da so za to podro~je vrhunski strokovnjaki. Postavitev zajema vgradnjo hidravli~nega in sekundarnega dela, regulacijo ogrevalnega sistema, daljinsko upravljanje s telefonom ter povezavo v pametne instalacije. Kdor tega ne obvlada, bo sebi in kupcu zagrenil `ivljenje, pri ~emer toplotna ~rpalka ni ni~ kriva.

Izbira ogrevanja in hlajenja je dolgoro~na nalo`ba, zato je bolje na za~etku vlo`iti malo ve~ in pridobiti zaupanja vrednega proizvajalca, ki zagotavlja visoko kakovost, strokovno podporo in stalen tehnolo{ki napredek. Dru`ba Samsung svojo ponudbo stalno dopolnjuje tudi s kakovostnimi in naprednimi klimatskimi ter ogrevalnimi sistemi. Za gospodinjstva izdeluje energetsko u~inkovite toplotne ~rpalke, ki predstavljajo prihodnost ogrevanja. V zadnjem ~asu so v razvoj vlo`ili ve~ kot vsi konkurenti, zato bo uporabnik dobil trajen, u~inkovit in zanesljiv izdelek

Sistemi TDM lahko z nizkimi stro{ki prijetno ohladijo ali ogrejejo stavbo

cijo. Delujejo izjemno tiho, kar je za toplotne ~rpalke zrak- voda, {e posebej pomembno.

Novo v 2017 serija Samsung TDM+ Dru`ba Samsung, ki je vodilna na podro~ju {tevilnih tehnolo{kih naprav, se je v zadnjih letih dodatno osredoto~ila na razvoj ventilacijskih, klimatskih in ogrevalnih sistemov.

Njihovi samodejni sistemi ekolo{kega ogrevanja so sestavljeni iz elektronskega krmilja, zunanje enote, hidroelektri~ne naprave, ki je povezana s termosolarnimi kolektorji, talnim in radiatorskim ogrevanjem, pripravlja tudi toplo sanitarno vodo, vse skupaj pa lahko upravljamo na daljavo. Letos {e posebej izstopa serija TDM+, integriran ogrevalni in hladilni sistem, ki omogo~a znatno zmanj{anje stro{kov. Na toplotno ~rpalko zrak- voda, lahko priklju~imo {e sedem

notranjih klima naprav zrak-zrak, prostore pa z njimi hladimo in ogrevamo.

Sistemi TDM omogo~ajo do 50 % prihranke v primerjavi s konvencionalnimi sistemi zasedejo za polovico manj prostora, saj se celotno postrojenje nahaja v zunanji enoti.

Vse naprave mo~i od 4,4 do 16 kW delujejo v razponu od -25 do +35 °C. Pri tem je mo`no med seboj povezati stenske, talne in kanalne enote, tiho delovanje, 3 do 7 dB, pa omogo~a nemoteno no~no delovanje.

Daljinsko upravljanje Sisteme Samsung TDM+ lahko upravljamo s telefonom, zato bo dom v ~asu prihoda `e prijetno topel ali ohlajen. Samsung je vodilni svetovni proizvajalec na podro~ju elektronike, s tem izbolj{uje kvaliteto `ivljenja ljudi, ki za zmerno ceno lahko dobijo vrhunske, tehnolo{ko napredne proizvode. V njihovo kvaliteto ni potrebno dvomiti, ~e vemo kaj so v zadnjih letih dosegli tudi na drugih podro~jih. Zato, privo{~imo sebi samo najbolj{e. • Klima center Tratnjek d.o.o.

Osnove delovanja toplotnih ~rpalk Toplotne ~rpalke omogo~ajo zajemanje toplote iz okolja, za pogon porabijo samo 25% elektrike, pridobijo pa 75% toplote in to tudi takrat, ko je zunaj zelo hladno. Glede na vrsto jih delimo na sisteme zrak - zrak, zrak - voda, zemlja - voda in voda - voda.

Delovanje je zelo prilagodljivo, saj inverterska tehnologija omogo~a natan~no prilagajanje mo~i trenutnim potrebam. Na tem podro~ju je Samsung korak pred drugimi, saj iz njihove popolnoma robotizirane tovarne prihajajo najkakovostnej{i kompresorji, od katerih imajo nekateri modeli celo desetletno garan-

Mo`no je tudi hitro ogrevanje prostorov s klimatsko napravo

22

ZDRAVA HI[A

Kako si je uporabnica zagotovila vedno sve` zrak v hi{i?

Odlo~ila se je za vgradnjo decentralnega prezra~evalnega sistema Lunos

»@

ivimo v 17 let stari monta`ni hi{i in s plesnijo nikoli nismo imeli te`av, a se mi je vedno zdelo, da prostori niso dovolj prezra~eni in zrak ni dovolj sve`,« pogovor za~ne Ptuj~anka Jerneja Bombek, ki je te`ave s slabim prezra~evanjem re{ila tako, da je dala letos poleti v hi{o vgraditi decentralni prezra~evalni sistem Lunos.

Pi{e: Milan Kuster, direktor podjetja Lunos d.o.o.

Takoj po vgradnji prezra~evalnega sistema Lunos je v svoj dom poklicala predstavnike podjetja, da bi se jim zahvalila za kakovostno storitev, strokovno monta`o prezra~evalnega sistema.

Navdu{ena je bila nad tem, kako hitro je vse potekalo, kako prijazni so bili monterji, ki so za seboj celo pospravili, in nad diskretno lepim dizajnom decentralnega prezra~evalnega sistema. »V{e~ mi je, ker je bele barve in popolnoma nevpadljiv.

Obiski {e opazili niso, da smo snapravili nekaj novega,« pravi sogovornica. Medtem

ko u~inek decentralnega prezra~evalnega sistema v toplej{ih dneh {e ni bil tako opazen, je bilo v hladnej{ih dneh hitro ob~utiti razliko. Temperatura v prostoru je stabilna in prijetna, zrak pa v vsakem trenutku sve`, ne da bi bilo treba odpirati okna, pri ~emer bi se izgubljala toplota. »Zelo sem zadovoljna, zrak je veliko ~istej{i,« poudari Jerneja Bombek.

»Dobila ve~, kot sem pri~akovala« Jerneja se je za decentralni prezra~evalni

sistem Lunos odlo~ila iz ve~ razlogov; v bivalnih prostorih je `elela dru`ini zagotoviti dovolj sve`ega zraka, na odlo~itev pa sta pomembno vplivala tudi mo` in sin, ki imata oba te`ave z alergijami. »Pred vgradnjo prezra~evalnega sistema, kadar je bilo v zraku veliko cvetnega prahu, sploh nisem mogla zra~iti hi{e, sicer bi se obema stanje zelo poslab{alo, alergi~na reakcija bi bila {e huj{a. Zdaj teh te`av nimamo ve~, saj posebni filtri prezra~evalnega sistema ne prepu{~ajo cvetnega prahu.

ZDRAVA HI[A

Zadr`ijo ga zunaj, hi{o pa oskrbijo s ~istim zrakom. ^e sem pred nakupom {e dvomila, ali je decentralni prezra~evalni sistem Lunos res tisto, kar potrebujem, vam lahko zdaj povem, da sem s tem nakupom dobila ve~, kot sem pri~akovala.« Nad novo pridobitvijo so navdu{eni vsi ~lani dru`ine.

Tiso~ in ena prednost Prednosti prezra~evalnega sistema Lunos, ki so prepri~ale tudi Jernejo, je ve~.

Poleg tistih, o katerih se najve~ govori, ji denimo pride prav ta, da lahko pono~i na sistemu v spalnici izklopi lu~ke, da je ne motijo. »Sistem nemoteno deluje naprej,

le lu~ke se ugasnejo. To je res super pogruntav{~ina! Prav tako mi je v{e~, da je v notranjih prostorih manj mr~esa, ter da pri prezra~evanju ni treba ustvarjati prepiha. O decentralnem prezra~evalnem sistemu Lunos vam res lahko povem le dobre stvari.« Centralni prezra~evalni sistemi se nikakor ne morejo primerjati z njim, je prepri~ana. »@e zato, ker za vgradnjo decentralnega sistema ni treba ’razkopati’ vse hi{e, saj je njegova uporaba bistveno preprostej{a, tak{no je tudi vzdr`evanje.« Ka`e, da Jerneja govori iz izku{enj; zaupala nam je namre~, da se je njen brat v nasprotju z njo odlo~il za centralni prezra~evalni sistem. »Pri centralnem sistemu se cevi s~asoma zama{ijo, oziroma zamastijo. Takrat jih je treba celovito o~istiti, to je moral storiti tudi moj brat.

Kajpak so~ustvujem z njim, ima dodatno delo in stro{ke, a sem obenem presre~na, da se meni s tem nikoli ne bo treba ukvarjati. Pri decentralnem prezra~evalnem sistemu Lunos je treba le ob~asno o~istiti filtre, kar je malenkost,« zaklju~i Jerneja, ki si ne predstavlja ve~, kako bi bilo v hi{i brez decentralnega prezra~evalnega sistema. •

Promocijsko sporo~ilo

Lo~ite decentralni prezra~evalni sistem od centralnega? Decentralni prezra~evalni sistem z rekuperacijo je ob pravilni razporeditvi elementov v resnici podoben centralnemu sistemu, le da ga je v primerjavi s slednjim bistveno la`je vgraditi v bivalne prostore. Centralni sistem namre~ deluje prek cevi, zaradi ~esar se lahko vgrajuje le v fazi gradnje, je drag za vzdr`evanje, potraten pri obratovalnih stro{kih, in ~e prezra~evalnih kanalov ne ~istimo redno, je tudi problemati~en za zdravje. Z vgraditvijo decentralnega sistema Lunos tak{nih te`av ni, kar je njegova velika prednost.

Danes se odlo~ite zanj, jutri ga lahko `e imate.

23

Prihranite pri stroških ogrevanja!

PAKETI ENERGETSKIH REŠITEV ZA DOM - za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode PRIHRANEK STROŠKOV OGREVANJA

AKCIJSKA PONUDBA PAKETOV VELJA DO 31. DECEMBRA 2017

PAKET

PLINSKA .21'(1=$&,-6.$ 3(á 9$,//$17

DO 15 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 723/271$ á53$/.$ 9$,//$17

DO 15 % DO 70 %

PAKET

723/271$ á53$/.$ ,00(5*$6

DO 45 %

PAKET

+,%5,'1$ 723/271$ á53$/.$ 3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á ,00(5*$6

DO 45 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 9$,//$17 = 9*5$-(1,0 35(72á1,0 %2-/(5-(0

DO 15 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 9$,//$177 = /2á(1,0 =81$1-,0 %2-/(5-(0

DO 15 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 62/$51$ .2/(.725-$ 9$,//$17

DO 15 % DO 50 %

PAKET

+,%5,'1$ 723/271$ á53$/.$ DAIKIN

DO 45 %

0%-*Ā/" 1",&5/" 10/6%#" */ '*/"/$*3"/+&

03 426 47 20

alenka.humar@istrabenzplini.si

www.istrabenzplini.porabimanj.si www.plinarna-maribor.porabimanj.si

akcijske cene opreme NPßOPTU QMBŸJMB OB PCSPLF CSF[PCSFTUOJ LSFEJU

02 22 843 43

info@plinarna-maribor.si

www.toplotna-crpalka.com • www.istrabenzplini.si • www.plinarna-maribor.si

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

25

Z zemeljskim plinom dobite ve~

O

skrba z zemeljskim plinom postaja vedno bolj popularna, saj ga lahko uporabljamo tako v industriji kot stanovanjskih objektih. Ne samo za ogrevanje prostora, ampak tudi za kuhanje in ogrevanje vode. Njegove odlike so takoj{nja in enakomerna toplota, zanesljivost dobave, ugoden vpliv na okolje in najvi{ji dolgoro~ni prihranki.

Uporaba zemeljskega plina v 20 letih obratovanja ogrevalnega sistema zagotavlja dale~ najvi{je prihranke v primerjavi z ostalimi energenti. To je v {tudiji potrdil Boris Vidrih s Fakultete za strojni{tvo v Ljubljani. Po njegovem izra~unu ima hi{a energijskega razreda E (bolj potratna hi{a velikosti 180 m2), ki za ogrevanje uporablja kotel na zemeljski plin, za 23 odstotkov vi{je prihranke, kot ~e bi uporabljala lesno biomaso. V primerjavi s toplotno ~rpalko zrak-voda so prihranki pri plinskem kotlu {e vi{ji in dosegajo 30 odstotkov. Povedano druga~e – za energijsko hi{o razreda E prihranki v 20 letih obratovanja ogrevalnega sistema zna{ajo prek 18.000 evrov.

ÂťV primerjavi z ostalimi energenti je pri zemeljskem plinu najugodnej{a tudi za~etna investicija. Vgradnja kotla na zemeljski plin Âťna klju~ÂŤ stane od 3.000 evrov dalje, investicija pa se povrne v pi~lih treh letih,ÂŤ pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Okolju prijazen energent V Sloveniji k slabi kakovosti zraka in posledi~no preveliki koncentraciji pra{nih delcev v ~asu ogrevalne sezone v najve~ji meri pripomorejo individualna kuri{~a in promet. Odli~en ukrep za re{evanje tovrstne problematike je prav zemeljski plin, ki {kodljivih pra{nih delcev prakti~no ne povzro~a.

Plinovodno omre`je pri nas je energetsko u~inkovito in dobro razvito, za kar imajo najve~ zaslug ~lani GIZ za distribucijo

Plinski kotel je majhen, tih in estetskega videza.

Zanesljivost delovanja plinskih kotlov Plinski kotli so preizku{eni, varni in zavzamejo malo prostora.

Za proces izgorevanja zrak zajemajo od zunaj, zato vgradnja detektorja ogljikovega monoksida ni potrebna. Primerni so tako za novogradnje kot obstoje~e stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Pri slednjih je monta`a v primeru vgradnje plinskega kotla zelo enostavna, saj je potrebna zgolj zamenjava kotla, radiatorjev pa ne. Vredno razmisleka. zemeljskega plina. ÂťOmre`je v skupni dol`ini prek 4.600 km smo zgradili tam, kjer so obmo~ja z veliko poseljenostjo in posledi~no onesna`enim zrakom,ÂŤ dodaja Odar. Poleg tega je uporaba stisnjenega zemeljskega plina (CNG) kot alternativnega goriva eden naju~inkovitej{ih na~inov za zni`anje porabe nafte v prometu. V dolo~enih segmentih prometa, denimo pri mestnih avtobusih, CNG predstavlja edino realno alternativo nafti. Klju~nega pomena za njegov razvoj je nadaljnje {irjenje obstoje~e infrastrukture polnilnih mest, za kar bodo v GIZ DZP spodbujali tudi odlo~evalce. www.zemeljski-plin.si

3RGDWNL SRY]HWL SR ģWXGLML NL MR MH L]GHODO /DERUDWRULM ]D KODMHQMH LQ GDOMLQVNR HQHUJHWLNR /$+'( )DNXOWHWD ]D VWURMQLģWYR 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL Ζ]UD�XQL VR QDUHMHQL ]D KLģR YHOLNRVWL P

ZZZ ]HPHOMVNL SOLQ VL

Promocijsko sporo~ilo

=(0(/-6.Ζ 3/Ζ1 6( 63/$Î$ Ζ1 323/$Î$

Klub Oven in zdrava ve~erja Borzenova skrb za najmlaj{e miniserija Lep{i svet Borzenov Plo{~ek z okoljskimi risankami LEP[I SVET skupaj s pou~nim gradivom v vse slovenske vrtce, osnovne {ole in knji`nice Pomembnost osve{~anja najmlaj{ih o u~inkoviti rabi energije je vodilo Borzena, slovenskega operaterja trga z elektriko, pri seriji okoljskih risank LEP[I SVET. Plo{~ki z risankami, oplemeniteni s pou~nim gradivom, so bili v teh dneh brezpla~no posredovani vrtcem, osnovnim {olam in knji`nicam po dr`avi.

Miniserija slovenskih okoljskih risank z naslovom LEP[I SVET je nastala na pobudo Borzena, v sodelovanju z RTV Slovenijo, nagovarja pa otroke stare med {tiri in deset let. Glavna junaka na razburljivih in zanimivih dogodiv{~inah spoznavata: - kako var~ujemo z elektriko, - kako ravnamo z odpadki, - kako nastane elektrika in kaj so obnovljivi viri energije, - kako smo u~inkoviti v prometu, - kako se ogrevamo in u~inkovito ravnamo s toplotno energijo.

Plo{~ke z risankami smo na Borzenu opremili z gradivom za podporo ob spremljanju risane serije, ki je namenjeno predvsem u~iteljem in vzgojiteljem kot pripomo~ek pri njihovem strokovnem delu. Gradivo nudi dodatne informacije in zanimivosti, poudarja klju~ne besede, navaja primere iz vsakdanjega `ivljenja, ideje za ustvarjanje in izvajanje nalog, vse z namenom pomagati posredovati nova znanja, s katerimi odgovarjamo na otro{ka vpra{anja ali jih pomagamo sooblikovati.

Borzenov nagradni nate~aj za {tudente Nagradni nate~aj za {tudente za najbolj{o raziskovalno nalogo s podro~ja energetske prenove stavb je potekal vse do 3. novembra 2017. [tudentje so raziskovalno nalogo pripravili na {tudijskem primeru Srednje {ole Jesenice, ki je potrebna celovite energetske sanacije in jo je Borzen izbral v sodelovanju z Ministrstvom za izobra`evanje, znanost in {port.

Z leto{njim nate~ajem za {tudente so `eleli spodbuditi ve~je zavedanje o pomembnosti energetske prenove stavb pri mlaj{i populaciji ter predvsem vzpostaviti most med znanstveno-raziskovalnim potencialom {tudentov in aktualnimi dilemami energetske u~inkovitosti.

Na Borzenovem razpisu za povrnitev dela stro{kov za izvedbo izobra`evalnih projektov s podro~ja OVE in URE za mlade 2017 je bilo uspe{nih 5 prijavljenih projektov, razdeljenih pa bo blizu 10.000 EUR. Borzen z razpisom `eli spodbujati ozave{~anje in informiranje o u~inkoviti rabi energije ter obnovljivih virih energije med mladimi, predstaviti rezultate projektov {ir{i javnosti ter s tem spodbujati odgovoren odnos do URE in OVE. • Eva ^inkole Kristan

Vabilo dru`be OVEN, na sre~anje v hotelu Betnava je vsebovalo pomemben podatek, ki bi moral postati sestavni del vsakega vabila, od uradnega do doma~ega. Pisalo je – dogodek bo trajal 45 minut. In to~no to se je zgodilo.

Najprej o konoplji ter zdravih produktih V oktobru je svetovni dan hrane, zato je organizator omogo~il posebno predstavitev produktov z industrijske konoplje, ki jih ponujajo tudi v svoji spletni trgovini www.trgovina-oven.si.

Ta je zelo uporabna v doma~em in industrijskem smislu. Za doma lahko uporabimo ~aj, odli~no konopljino olje, stisnjena semena pa zmeljemo v moko, iz katere izdelamo vse, od sladic do testenin. Rastlina vsebuje na desetine u~inkovin, ki izbolj{ujejo po~utje in ohranjajo zdravje. Najvi{jo dodano vrednost pa ima steblo, iz katerega lahko izdelamo kreme in druge kozmeti~ne izdelke, vlakna za platno ter zidake ali izolacijske plo{~e. Proizvode iz konoplje namenjene zdravju, prehrani in za kozmeti~ne namene, lahko kupite v spletni trgovini dru`be OVEN.

Nato o gibanju in elektro kolesih OVEN Elektro Maribor nadaljuje svoja prizadevanja na podro~ju zdravega gibanja. Omogo~a ga z izposojo elektri~nih koles, `e peta to~ka se nahaja v hotelu Betnava.

E-kolesa so namenjena gostom in obiskovalcem hotela, na vseh drugih to~kah v mestu pa jih lahko uporabljajo tako turisti kot doma~ini. Najamemo ga lahko za eno uro (4 €), za dan (25 €) pa {e za teden ali mesec.

Pred kratkim so z Zavodom za turizem Maribor in Zadrugo BikeLab podpisali pogodbo

Celoto prijetnega pogovornega (nato {e kulinari~nega) ve~era, ki ga je pripravil Klub OVEN, so zaokro`ili z Bebo [~ap in direktorjem podjetja OVEN, g. Miroslavom Pre{ernom

za uresni~itev prve ve~je izposojevalnice elektri~nih koles v Mariboru. OVEN je glavni investitor zato bo opravil nakup kar 15 elektri~nih koles, ki bodo na voljo v izposojevalnici v centru mesta.

S podpisom pogodbe so odprli nove mo`nosti in prilo`nosti na podro~ju elektri~ne mobilnosti za Maribor in {ir{e. Projekt kluba Oven pa ni samo tlakovanje poti v zeleno elektri~no prihodnost ampak je tudi energetsko, kulturno izobra`evalni projekt, ki sega tudi na podro~ja zelenih delovnih mest, recikliranje in druge v prihodnost usmerjene dejavnosti, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi Miroslav Pre{ern, direktor podjetja Oven.

Za konec pa zdrava ve~erja Na Klub OVEN so povabili tudi znano mariborsko {portnico in humanitarko Bebo [~ap, s katero so se pogovarjali o zdravem na~inu `ivljenja in prehranjevanja.

Z gibanjem in ciljano vadbo je premagala svoje pomanjkljivosti, ki jih je imela od rojstva. [port in prehrana sta zato nujna kombinacija, ki ji omogo~ata delovanje na {portnem in humanitarnem podro~ju, kjer z dobrodelnimi akcijami nabira sredstva za razli~ne namene.

Ob zaklju~ku se je pred mano nenadoma zna{el kro`nik okusnih konopljinih testenin, ki sem jih z u`itkom pojedel in s tem zaklju~il zanimiv ve~er. • Tihec

Promocijsko sporo~ilo

Tematsko prilogo podpirajo partnerji: OVEN Elektro Maribor, d. o. o., ENERGIJA PLUS, d. o. o., BORZEN, d. o. o., ELES, d. o. o.

Odzivi na novi Energetski koncept Slovenije Kako trajnostna je lahko slovenska energetika – 2

O

d za~etka poletja do konca jeseni so se vrstile kritike na scenarije infrastrukturnega ministrstva, ki naj bi nas popeljali v nizkooglji~no dru`bo. Do predlogov ministrstva so bili kriti~ni tako klju~ni akterji v slovenski energetiki kot tudi nevladne organizacije in posamezniki.

Del njihovih mnenj smo predstavili `e v prej{nji {tevilki revije, tokrat povzemamo njihov pogled na energetske projekte, nuklearko in morebitno poenotenje stali{~ gospodarstva in politike glede osnovnega razvojnega dokumenta na podro~ju energetike.

Koncept razvoja velikih centraliziranih proizvodnih obratov, kot jih predvideva predlog infrastrukturnega ministrstva, in ki vklju~uje tudi dolgoro~no rabo jedrske energije, se ne sklada s konceptom razvoja obnovljivih virov energije (OVE), opozarjajo tako v dru{tvu Focus kot v Greenpeacu.

Dolgoro~na raba jedrske energije ne spada v EKS »Gradnja nove jedrske elektrarne ’zaklene’ Slovenijo v centraliziran, nefleksibilen sistem, ki temelji na prenosni infrastrukturi, pasivnem distribucijskem omre`ju in na razmeroma majhnemu {tevilu proizvodnih enot (elektrarn), elektri~no energijo pa dovaja zgolj v eno smer. Ve~ja raba OVE predvideva aktivno rabo prenosnega in distribucijskega omre`ja, z aktivnej{im reguliranjem mo~i (pametna omre`ja), kjer je kon~ni odjemalec v veliko primerih hkrati tudi proizvajalec elektri~ne energije

(ang. prosumer). Sistema ne moremo razvijati v obe smeri, `e iz preprostega razloga, ker nimamo dovolj sredstev za vlaganje v infrastrukturo in razvoj. Odlo~iti se bo treba med enim in drugim, pri ~emer se zavzemamo za tistega, ki bo prinesel ve~ koristi celotni dru`bi in okolju, torej za decentraliziran sistem,« so v Focusu in Greenpeacu med drugim zapisali v komentarjih, ki so jih podali na predlog usmeritev za pripravo EKS. Dolgoro~na raba jedrske energije po mnenju obeh nevladnih organizacij nima kaj iskati v EKS. Cilj bi moral biti 100-odstoten prehod na obnovljive vire za proizvodnjo elektrike do leta 2050: »Predlog EKS predvideva dolgoro~no rabo jedrske energije in ’uporabo OVE za napredno decentralizirano proizvodnjo v gospodinjstvih in stavbah’, kar je v popolnem neskladju s predvideno gradnjo velikih centraliziranih proizvodnih obratov, ki ne omogo~ajo vklju~evanja variabilnih OVE. Spodbujati je treba decentralizacijo proizvodnje elektrike iz OVE ter za~eti prestrukturiranje elektroenergetskega sistema stran od velikih centraliziranih proizvodnih enot.« Da je predlog energetskega koncepta

preve~ jedrsko obarvan, je prepri~an tudi Karel Lipi~, predsednik Zveze ekolo{kih gibanj (ZEG): »Energetski koncept je zgolj kamufla`a za drugi blok jedrske elektrarne. Ve~ poudarka bi morali dati alternativnim virom, pogre{am tudi zemeljski plin, ki bi lahko bil ~etrti steber slovenske energetike in je osrednji energent za prehod v nizkooglji~no dru`bo.« Po njegovem mnenju bi moral EKS, ki bo za~rtal pot slovenske energetike do leta 2030 s pogledom do leta 2050, dolo~iti nacionalne energetske smernice, ki bodo zasledovale razvoj blaginje dr`avljanov in celotnega gospodarstva, ne samo ekonomski dobi~ek posameznih delov gospodarstva: »Okoljski vidik in kakovost `ivljenja sta v tem dokumentu premalo upo{tevana.« EKS sicer predvideva, da po letu 2043 Slovenija za proizvodnjo elektrike ne bo ve~ izkori{~ala jedrske energije. Na vpra{anje, ali iz tega naslova izhajajo kak{na tveganja glede preskrbe z elektriko, Bojan Tomc, predsednik Zdru`enja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), odgovarja: »Tveganj ni. Dovolj ~asa imamo, da na strehah 150.000 hi{ postavimo son~ne elektrarne, ki bodo pokrile manko elektrike iz nuklearke. Poleg tega v vseh dr`avah okoli nas proizvedejo ve~ elektrike, kot je porabijo, energija pa je cenej{a kot kdaj koli. ^e imamo zdaj denar za termoelektrarno in premog, nafto, plin, bomo lahko tudi takrat pla~ali sosedom za elektriko.

Glede na to, da moramo zmanj{ati porabo energije in pove~ati u~inkovitost, tako ali tako ne potrebujemo novih termoelektrarn in nukleark.« Bo`o Duki~, tajnik zdru`enja, pa upa, da bomo do takrat `e kak{en korak naprej v energetski neodvisnosti in da bo edina te`ava, s katero se bomo morali soo~iti, dekomisija ob zaprtju nuklearke.

Za stabilnost elektroenergetskega sistema se po besedah Petra Novaka iz podjetja Energotech tudi po zaprtju nuklearke ni bati: »Edino tveganje bo zaradi preostalega goriva in njegovega skladi{~enja. Obnovljivi viri in upravljanje sistema block-chain bodo pomagali prebroditi zaprtje nuklearke. Vsekakor pa nova jedrska elektrarna ne pride v po{tev.«

Kako poenotiti stali{~a?

Ali smo v Sloveniji sposobni poenotiti stali{~a gospodarstva in politike, ko gre za strate{ko energetsko usmeritev dr`ave, kakr{en je energetski koncept? »Seveda smo,« je prepri~an Bojan Tomc. Kako? »Z

29

argumenti in doslednim opozarjanjem.

Dejstvo je, da so fosilna goriva predraga in v zatonu, OVE pa vedno bolj dostopni, poceni, preprosti. Energetski koncept mora v osnovi priznati, da se poraba energije zmanj{uje, da se energetsko prenavlja veliko {tevilo stavb in da ljudje sami re{ujejo svoj problem preskrbe z energijo – s son~nimi elektrarnami, z lastnimi malimi hidroelektrarnami, geosondami, uporabo lesne biomase iz lastnih gozdov ipd. V zadnjih petih letih, na primer, so cene solarnih sistemov padle za tretjino, tako da so konkuren~na investicija tudi brez subvencij.« Bo`o Duki~ je prepri~an, da bi morali najprej vsi trgovci s fosilnimi energenti sprejeti dejstvo, da se njihov ~as izteka: »^asi, ko so napeljali vsak svojo cev, montirali nanjo {tevce in ’kasirali’, se iztekajo.

Pametni trgovci `e zdaj i{~ejo nove poti in in nove mo`nosti pre`ivetja na trgu. Vsi vemo, da so najve~ji lobisti prav trgovci z naftnimi derivati, zato je treba tudi gospodarstvenike podu~iti, da je konec naftnega obdobja. Ko jim bomo pokazali, kak{ne mo`nosti se odpirajo na drugih

Ministrstvo: V najve~ji meri smo posku{ali upo{tevati pripombe Na ministrstvu za infrastrukturo trenutno pripravljajo besedilo EKS za uradno javno obravnavo. Glede na {tevilne pripombe razli~nih dele`nikov na prvotni predlog koncepta nas je zanimalo, ali jih namerava ministrstvo na kakr{en koli na~in vklju~iti v novo besedilo in katere. Iz slu`be za odnose z javnostmi smo prejeli naslednji odgovor: »Pri pripravi besedila EKS za uradno javno obravnavo smo posku{ali v ~im ve~ji mo`ni meri upo{tevati prejete predloge za dopolnitve, ki smo jih od junija do oktobra prejeli deset. Med uradno javno obravnavo bodo podana tudi pojasnila k tem predlogom, medtem ko v trenutni fazi posveta na objavljeno gradivo to ni predvideno.« podro~jih, se bodo radi otresli odvisnosti.« Branko Sev~nikar, predsednik SDE Slovenije, meni, da bi lahko poenotili stali{~a: »Pogoj je jasnej{a strategija vlade, poleg tega bi morala biti v pripravo tako pomembnega strate{kega dokumenta,

kot je energetski koncept, vklju~ena vsa slovenska stroka.« Sogovornik najve~jo te`avo vidi v tem, da »Slovenija kot dr`ava nima strategije na nobenem podro~ju, zato je te`ko na~rtovati tudi strategijo na podro~ju energetike«.

Nekoliko manj optimisti~en je Peter Novak, ki pravi, da gre svetovni razvoj energetike nezadr`no v smeri obnovljivih virov: »S~asoma bo tudi pri nas pri{lo do poenotenja na tem podro~ju, vpra{anje pa je, ali ne bo takrat `e prepozno.

Energetika bo decentralizirana, dokon~no jo bo spremenila IT-tehnologija s sistemom block-chaine, ki je od bitcoina `e pre{la v svetovno ban~ni{tvo, `e jutri pa bo to tehnologija upravljanja z energetiko.« Glede morebitnega poenotenja stali{~ je pesimisti~en tudi Peter Kralj iz podjetja Gejzir: »Politi~ne stranke, ki trenutno vladajo Sloveniji, niso enotne niti glede tega, kaj je `ivljenjskega pomena za delovanje dr`ave ter kaj mora ostati v dr`avni lasti in kaj ne. Podobno je v energetiki. Denar, ki bi ga lahko dr`ava iztr`ila iz proizvodnje energije, predvsem elektri~ne, posredno vlaga v nove, milijardne energetske proizvodne objekte, po drugi strani pa na vsakem koraku sre~ujemo podhranjene in v veliki meri tehnolo{ko zastarele infrastrukturne objekte, med katere spada tudi elektri~no omre`je.«

Energetski projekti s potencialom za razvoj dr`ave in gospodarstva Slovenska politika je po mnenju sogovornika dol`na zagotoviti zanesljivo, trajnostno ter cenovno in okoljsko sprejemljivo preskrbo z energijo tako za dr`avljane kot za gospodarstvo. Porabo energije bi morali zmanj{ati, ne da bi pri tem ovirali nadaljnji razvoj. »To se deloma `e uresni~uje z racionalno rabo, uvajanjem novih tehnologij in s spremenjenim `ivljenskim slogom. Zanesljivost preskrbe pa lahko dose`emo le z izgradnjo kakovostne infrastrukture za distribucijo energije in energentov, ki bo povezana s sosednjimi dr`avami in celotno regijo, predvsem pa s ~im manj{o energetsko odvisnostjo.

Med kratkoro~nej{imi energetskimi projekti, ki obetajo razvojni potencial za dr`avo in spodbujajo razvoj gospodarstva, Peter Novak izpostavi izgradnjo

vodnih zajezitev, dvonamenskih sistemov za namakanje in proizvodnjo elektrike ter gradnjo hidroelektrarn. Tudi Branko Sev~nikar meni, da bi zagon vsem vrstam gospodarstva zagotovila gradnja hidroelektrarn na srednji Savi in Muri, hkrati bi se odprla nova delovna mesta.

Bo`o Duki~ prihodnost vidi v projektih, ki omogo~ajo ~im hitrej{i prehod na ogrevanje in hlajenje objektov z OVE: »Velik potencial je tudi v menjavi elektri~nih grelnikov s toplotnimi ~rpalkami. [e zlasti, ~e upo{tevamo, da za ogrevanje sanitarne

vode v elektri~nih grelnikih v Sloveniji porabimo 20 odstotkov v nuklearki proizvedene elektrike.« Bojan Tomc je prepri~an, da moramo postati de`ela sonca in uporabe elektri~nih vozil: »Za to imamo idealno pozicijo – od Pirana do Murske sobote je 300 kilometrov, kar je mogo~e prevoziti z enim polnjenjem elektri~nega avtomobila. Vsi termalni centri in hoteli bi se morali ogrevati z geosondami. Ob morju bi morali izkori{~ati energijo morja, v planinah energijo rek in potokov, v Prekmurju geotermalno energijo.

Vsaka turisti~na kmetija bi morala izposojati e-kolesa, kar bi bila dodana vrednost k nastanitvi, hrani in drugim storitvam.

Dnevno 15 evrov za izposojo e-kolesa pomeni 300 evrov mese~no zaslu`ka, investicija v e-kolo je tako izpla~ana v enem letu oziroma sezoni. V turizmu je skritih 100.000 delovnih mest, v obnovljivih virih na podro~ju energetike {e nadaljnjih 100.000, ~e upo{tevamo tudi gradbene storitve pri celovitih energetskih prenovah objektov.« • Barbara Primc

Miroslav Pre{ern, Oven Elektro Maribor, d. o. o.

Z novimi poslovnimi modeli la`je do cilja

Mag. Borut Rajer, Borzen, d.o.o.

Kako aktivni smo lahko odjemalci energentov?

Do kak{ne mere smo potro{niki aktivni na trgu? Pri velikih enkratnih nakupih verjetno precej. Vpra{anje pa je, kako je drugje.

Zelo veliko odjemalcev elektrike ni nikoli zamenjalo dobavitelja ali aktivno poiskalo ugodnej{ega paketa. V prihodnosti bodo odjemalci hkrati tudi proizvajalci, prispevali bodo tudi s svojo fleksibilnostjo. Poleg osnove »pametnih omre`ij« bo potrebno zagotoviti vsaj {e dvoje: prvi~, potro{niki morajo imeti podatke o svoji porabi »pred o~mi« in, drugi~, sistem bo moral delovati na na~in, da bo odjemalec aktiven minimalno. Za to potrebujemo tudi »pametne« naprave (sistemi ogrevanja, pralni stroji ipd.) in »pametne« protokole, ki bodo fleksibilnost odjemalcev sposobni povezati s trgom.

Odjemalec bo le postavil robne pogoje, na primer: perilo naj bo oprano kadarkoli do 8h zjutraj. Dobra novica je, da so omenjeni »pametni« protokoli ter naprave `e tu oziroma v zadnjih fazah razvoja. Pomembno je le zavedanje, da brez celotnega sklopa prave aktivacije kon~nih odjemalcev, vsaj gospodinjskih, ne bo.

V dru`bi OVEN Elektro Maribor `e od za~etka usmerjamo vsa na{a prizadevanja v spodbujanje uporabe obnovljivih virov in promocijo trajnostne mobilnosti. V zadnjih letih smo pri tem uporabljali {tevilne pristope, ki so se v danem trenutku izkazali za zelo uspe{ne, s~asoma pa se je njihova u~inkovitost zmanj{ala. Tako kot v drugih panogah se je tudi v na{i pokazala potreba po ne~em druga~nem. Ponosen sem, da smo se prvi v Sloveniji na prav poseben na~in lotili promocije e-mobilnosti, z izposojevalnicami e-koles v sodelovanju z razli~nimi partnerji, ki so kompetentni vsak na svojem podro~ju delovanja. Ve~ kot uspe{no smo za~eli v Mariboru. Trdno smo prepri~ani, da je prihodnost ravno v sinergijskih u~inkih tovrstnega povezovanja, zato na{ poslovni model ponujamo povsod po Sloveniji in z njim nagovarjamo razli~ne partnerje, od podjetij do ob~in in turisti~nih organizacij.

Zavedamo se namre~, da lahko zdru`eni in s skupnimi mo~mi ponudimo in naredimo veliko ve~. Pot do cilja – zmanj{ati oglji~ni odtis na vseh ravneh dru`be – bo vsekakor la`ja, morda tudi hitrej{a.

Bojan Horvat, Energija plus, d. o. o.

Ni vseeno, s ~im se ogrevamo Trajnostno in okoljsko sprejemljivo preskrbo z energijo je mogo~e zagotoviti z uvajanjem obnovljivih virov ob hkratni u~inkoviti rabi energije. Dejstvo pa je, da si veliko gospodinjstev ne more privo{~iti nalo`be v prenovo, kaj {ele v zamenjavo ogrevalnega sistema, zato se {e naprej ogrevajo s kurilnim oljem ali z zemeljskim plinom. Zemeljski plin je naj~istej{e in energijsko najbolj u~inkovito fosilno gorivo, ki pri zgorevanju povzro~a najmanj{e emisije dimnih in toplogrednih plinov.

Poleg tega je najcenej{i fosilni energent, ki ga kupci pla~ujejo po dejanski porabi, medtem ko morajo pri ve~ini drugih energentov financirati lastno zalogo. Pri izbiri dobavitelja je priporo~ljivo primerjati razli~ne ponudbe, prav tako mora biti kupec pozoren na morebitne posebne pogoje, ki se nana{ajo na vezavo za dolo~eno ~asovno obdobje in s tem povezano od{kodnino v primeru pred~asnega odstopa od pogodbe. V Energiji plus je poleg konkuren~nih cen menjava dobavitelja preprosta in brezpla~na, saj vse potrebno za zamenjavo uredimo mi.

32

Povezovanje je klju~ do uspeha tudi pri spodbujanju e-mobilnosti

V

Mariboru je letos po zaslugi podjetja OVEN Elektro Maribor za`ivelo pet izposojevalnic elektri~nih koles, februarja prihodnje leto pa bo vrata odprla {e ena, najve~ja do zdaj, v kateri bo za izposojo na voljo kar 15 e-koles. Tako bo Maribor postal mesto elektri~nih koles. »Vsa na{a prizadevanja `e od vsega za~etka usmerjamo v spodbujanje uporabe obnovljivih virov in promocijo trajnostne mobilnosti. Smo eden glavnih pobudnikov povezovanja podjetij in lokalne skupnosti, katerega glavni cilj je zmanj{ati oglji~ni odtis na vseh ravneh dru`be. Letos smo bili zelo aktivni predvsem na podro~ju spodbujanja urbane zelene mobilnosti, rezultat na{ih prizadevanj pa je pet izposojevalnic elektri~nih koles, tako imenovanih 'bike sharing' to~k, ki so z leto{njim letom za~ele delovati v Mariboru, in to zelo uspe{no,« na{teva direktor dru`be OVEN Elektro Maribor Miroslav Pre{ern.

Prvim petim izposojevalnicam e-koles v Mariboru, ki jih je mogo~e najti na Lentu pred lokalom Ma~ka, na Drava centru na Limbu{kem nabre`ju, pri priljubljenem gostinskem lokalu ^rni baron v Male~niku, pri hotelu Betnava in na Meranovem v

Matej Obu iz Zadruge BikeLab, direktor podjetja Oven Elektro Maribor Miroslav Pre{ern in Karmen Razlag z Zavoda za turizem Maribor – Pohorje so pred dnevi podpisali pogodbo za uresni~itev projekta, ki bo Mariboru odprl nove prilo`nosti na podro~ju e-mobilnosti.

Limbu{u, se bo februarja prihodnje leto pridru`ila {e ena, najve~ja, za katero bo dru`ba OVEN nabavila 15 e-koles. Tokrat so zdru`ili mo~i z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje in z Zadrugo BikeLab in pred dnevi podpisali pogodbo za uresni~itev tega projekta, ki bo mestu Maribor in {ir{e odprl nove mo`nosti in prilo`nosti na podro~ju elektri~ne mobilnosti. »Omenjeno partnerstvo je rezultat na{ih prizadevanj za ~im ve~jo promocijo zelene mobilnosti in je za nas zelo pomemben korak. Na ta na~in namre~ uspe{no dopolnjujemo na{o osnovno dejavnost, to pa je proizvodnja elektri~ne energije iz obnovljivih virov,« pravi Pre{ern.

Ko govori o uspe{nosti, nima v mislih finan~nih rezultatov, za katere verjame, da se bodo pokazali v prihodnosti. V ospredju je zavedanje o mo`nostih, ki se s tovrstnim sodelovanjem odpirajo v samem mestu Maribor in v regiji: »Ponosen sem, da smo se prvi v Sloveniji lotili promocije e-mobilnosti na tak na~in, z e-kolesi, predvsem pa, da je na{a pobuda za`ivela prav v Mariboru, kjer je turisti~na dejavnost v vzponu. ^edalje ve~ je gostov iz tujine in upam, da bo ta projekt pripomogel k {e ve~jemu in {e hitrej{emu turisti~nemu razvoju, k ve~ji prepoznavnosti ne samo mesta, ampak tudi regije.«

Razvijajo nov poslovni model S sodelovanjem in povezovanjem razli~nih dele`nikov na podro~ju zelene mobilnosti v dru`bi OVEN Elektro Maribor razvijajo nov poslovni model, po katerem bi se lahko zgledovala druga podjetja. Kakor pravi Miroslav Pre{ern, so se v `elji po doseganju zastavljenih ciljev na eni strani povezali z Zadrugo BikeLab, ki je kompetentna na podro~ju izposoje koles in servisiranja, na drugi strani pa z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje, krovno organizacijo, ki skrbi za promocijo in turisti~ni razvoj mesta ob Dravi. »V tak{ni in podobnih zdru`bah razli~nih subjektov vidimo prihodnost. Tak{en poslovni model ponujamo po vsej Sloveniji in i{~emo partnerje med podjetji, najve~ zanimanja pa je s strani hotelov in turisti~nih organizacij,« pravi sogovornik.

Verjamejo v potencial zelenega turizma Podobno meni Karmen Razlag, svetovalka za na~rtovanje in izvedbo turisti~nih projektov na Zavodu za turizem Maribor – Pohorje: »Za sodelovanje v projektu dru`be OVEN Elektro Maribor smo se odlo~ili, ker je uporaba elektri~nih koles v izjemnem porastu, mesto Maribor pa ima znak zelene destinacije.

Posledi~no so vse na{e aktivnosti usmerjene v trajnostno, zeleno, eko. S ponudbo elektri~nih koles, ki jih bo kupilo podjetje OVEN, bomo dosegli {ir{i krog turistov in na splo{no vseh obiskovalcev Maribora, ki si na{ega mesta iz razli~nih razlogov ne morejo ogledati pe{ ali z obi~ajnim kolesom, z elektri~nim pa se bodo brez te`av popeljali naokrog.« Z Ovnom je `e dalj ~asa povezana Zadruga BikeLab, saj v svoji popravljalnici servisirajo e-kolesa, ki jih Oven `e izposoja.

V njihovih prostorih deluje tudi Ovnova prodajno-razstavna info to~ka, poimenovana Modri salon, kjer si bo mogo~e ogledati elektri~na vozila tudi iz ponudbe Ovnove spletne trgovine. Odlo~itev za sodelovanje v projektu zato sploh ni bila te`ka, gre preprosto za nadgradnjo na{ega dosedanjega sodelovanja, pravi Matej Obu iz Zadruge BikeLab: »K sodelovanju smo pristopili, ker verjamemo v potencial zelenega turizma, katerega velik del je kolesarjenje, vedno bolj tudi z e-kolesi. Prednosti vidimo v sinergijskih u~inkih povezovanja razli~nih dele`nikov, ki pokrivajo vsak svoje podro~je. Neposredno to pomeni zdru`evanje znanj na podro~ju pridobivanja in tr`enja zelenih energij, tr`enja in ogla{evanja na podro~ju zelenega turizma in znanj s podro~ja popravil in vzdr`evanja koles. ^e k temu pri{tejemo {e odli~no lokacijo bodo~e izposojevalnice v sredi{~u Maribora, ki je iz meseca v mesec bolj poln turistov, bodo dobri rezultati neizbe`ni.«

33 Izposoja e-koles v kombinaciji s coachingom ^e menite, da e-kolesa in coaching nimajo ni~ skupnega, se motite. V podjetju OVEN so namre~ polni idej, obe podro~ji so u~inkovito zdru`ili in od februarja bodo v okviru nove »bike sharing« to~ke ponujali {e zanimivo kombinacijo kolesarjenja z e-kolesi in spro{~enega dru`enja v smislu delavnice oziroma team buildinga. »Ko smo pripravljali strategijo podjetja do leta 2025, smo ugotovili, da v elektroenergetiki primanjkuje dolo~enih znanj in ve{~in, ki niso povezane s formalnim znanjem.

Govorim o tako imenovanih mehkih ve{~inah, o komunikaciji, medsebojnih odnosih ipd. Videli smo prilo`nost, da bi lahko na eni strani na{e zaposlene, pa tudi druge, usposabljali v teh ve{~inah na poljuden in zabaven na~in, hkrati pa promovirali na{e produkte in storitve s podro~ja obnovljivih virov,« odlo~itev za ta korak pojasni Miroslav Pre{ern.

Globlji namen povezovanja obeh podro~ij je na druga~en na~in spoznati zeleno mobilnost. »Nekateri se bodo morda celo prvi~ sre~ali z e-kolesi in jih preizkusili v praksi, zraven

vanimi nalogami,« pravi sogovornica. Coaching je namre~ interaktivni proces, strategija in strokovna pomo~, ki pomaga posameznikom in podjetjem, da s pomo~jo lastnega miselnega procesa in razvoja dose`ejo takoj{nje izbolj{ave. Naloga coacha je, da posamezniku omogo~a uvide in spoznanja o sebi, opustitev neu~inkovitih oblik razmi{ljanja, vedenja in ravnanja, kar prikli~e na plan vse njegove zmo`nosti in sposobnosti.

Uporaba e-koles je v izjemnem porastu.

pa se bodo (nevede) nau~ili dolo~enih ve{~in u~inkovite komunikacije in sodelovanja ter to znali prenesti v svoje delovno okolje,« pojasni Maja Ul Golob iz podjetja OVEN Elektro Maribor, ki bo vodila delavnice.

Te bodo, seveda, potekale v naravi.

Gre za kombinacijo gibanja, sprostitve, motivacije in medsebojnega sodelovanja udele`encev za dosego skupnega cilja. »Skupina oziroma posamezniki se bodo med kolesarjenjem z elektri~nimi kolesi do kon~ne to~ke sre~evali z razli~nimi orientacijsko ali kako druga~e obar-

Naro~ite svoj OVEN katalog poslovnih daril V spletni trgovini www.trgovina-oven.si je na voljo {irok spekter produktov s podro~ja elektri~ne mobilnosti in drugih sorodnih produktov, v njihovem novem katalogu poslovnih daril pa zanimivi prakti~ni izdelki, ki so namenjeni zahtevnej{im kupcem. Brezpla~en katalog lahko naro~ite na info@oven-emb.si, ter leto{nje obdarovanje naredite druga~no in inovativno.

Vas mika?

Delavnic se lahko udele`i vsak, ne glede na telesno pripravljenost, saj je kolesarska proga nezahtevna in dolga od pet do deset kilometrov. Namenjene so tako posameznikom kot podjetjem, edina omejitev je {tevilo udele`encev – za optimalno izvedbo jih mora biti med pet in deset. »Namen tovrstnega dru`enja skupine ljudi je izbolj{ati njeno u~inkovitost, dinamiko, na zabaven in spro{~en na~in spodbuditi medsebojno sodelovanje in motivirati. Ob koncu sledita coaching evalvacija in pogovor, za tem po `elji {e dru`abni del s pogostitvijo,« zaklju~i Maja Ul Golob. •

trgovina-oven.si

Barbara Primc

34

Zemeljski plin – zeleni energent

M

ed energenti, ki jih v slovenskih gospodinjstvih uporabljamo za ogrevanje prostorov, so po podatkih dr`avnega statisti~nega urada lani prevladovala lesna goriva, sledila je elektrika, na tretjem mestu pa je bil zemeljski plin, ki velja za naj~istej{e in energijsko najbolj u~inkovito fosilno gorivo.

Glede na to, da v gospodinjstvih najve~ energije porabimo za ogrevanje, s stali{~a stro{kov {e zdale~ ni vseeno, s katerim energentom se ogrevamo. Ekolo{ko ozave{~eni dajejo prednost obnovljivim virom, veliko gospodinjstev pa si nalo`be v prenovo ogrevalnega sistema ne more privo{~iti, zato se {e naprej ogrevajo bodisi s kurilnim oljem bodisi z zemeljskim plinom. »Ta je kljub oznaki 'fosilni' do okolja veliko bolj prijazen kot kurilno olje, saj pri zgorevanju povzro~a najmanj{e emisije dimnih in toplogrednih plinov, zato ga pogosto imenujemo zeleni energent,« poudarja Bojan Horvat, direktor podjetja Energija plus, ki svojim kupcem poleg elektri~ne energije ponuja tudi zemeljski plin.

Tak{na ponudba po njegovih besedah prina{a kupcem veliko prednosti, saj lahko dobavo dveh energentov uredijo na enem mestu. Za vse, ki so naklonjeni spletnemu poslovanju, je urejena tudi spletna prijava, ki omogo~a pristop k podpisu pogodbe kjerkoli in kadarkoli. Poleg ugodne cene jim ponujajo tudi mo`nost pla~evanja obeh energentov na eni polo`nici.

Previdno pri izbiri dobavitelja Poraba zemeljskega plina v zadnjih letih nara{~a, cene pa se na slovenskem maloprodajnem trgu z manj{imi nihanji zni`ujejo `e peto leto zapored. »Najpomembnej{e prednosti zemeljskega plina so izjemno visok energetski izkoristek, okolju prijazen proces zgorevanja in konkuren~na cena. Je namre~ najcenej{i fosilni energent, ki ga kupci pla~ujejo po dejanski porabi, medtem ko je treba pri

ve~ini drugih energentov financirati lastno zalogo,« na{teva Horvat.

Na trgu je veliko dobaviteljev zemeljskega plina in pri izbiri je priporo~ljivo primerjati ponudbe razli~nih dobaviteljev, svetuje sogovornik: »Ob sami ceni ne spreglejte morebitnih posebnih pogojev, ki se nana{ajo na vezavo kupca za dolo~eno ~asovno obdobje in posledi~no na dolo~itev od{kodnine v primeru pred~asnega odstopa od pogodbe.

V Energiji plus je poleg konkuren~nih cen menjava dobavitelja preprosta in brezpla~na, vse potrebno za zamenjavo uredimo mi.«

Novosti v mobilni aplikaciji ePlus in spletni aplikaciji eStoritve Kupci Energije plus lahko veliko stvari urejajo tudi prek spletne aplikacije eStoritve ali prek mobilne aplikacije ePlus. »Storitev je hitra in brezpla~na, predvsem pa je na voljo 24 ur na dan. Obe aplikaciji ponujata {tevilne mo`nosti: sporo~anje stanja {tevca za oba energenta (plin in elektrika) za obra~un po dejanski porabi, pregled in analizo porabe, ra~unov in pla~il ter drugih podatkov, sledenje prikazu preteklih oddanih od~itkov, pregled porabe na merilnem mestu, infor-

Zakaj izbrati Energijo plus: • konkuren~ne cene, • pla~evanje energentov (elektrika, plin, toplota) na eni polo`nici, • posebne ponudbe za nove in obstoje~e kupce, • razli~ne ugodnosti (brezpla~no smu~anje, popust pri letovanju ...), • brezpla~na spletna aplikacija eStoritve in mobilna aplikacija ePLUS, kjer lahko kupci veliko stvari uredijo brez ~akalnih vrst kar od doma: vnos stanja {tevca za vsa merilna mesta, kjer {e ni daljinskega zajema podatkov, pregled ra~unov in pla~il, pregled zgodovine porabe …

• razli~na presene~enja: rojstnodnevna ~estitka z darilcem, ugodnosti ob posebnih dnevih, • pestra ponudba izdelkov (in storitev) z mo`nostjo obro~nega pla~ila, • vsak mesec nagradijo pet kupcev z 99-odstotnim popustom na elektri~no energijo, • klicni center je za kupce dosegljiv vsak delovnik do 18. ure, • 7 prodajnih mest, • z mednarodnim certifikatom »Ker cenimo svoje kupce« potrjujejo visoke standarde kakovosti poslovanja in odnosov s svojimi kupci in z zaposlenimi. K certifikacijskemu programu lahko namre~ pristopijo le podjetja, ki na trgu preverjeno zagotavljajo vzoren odnos do svojih strank in kupcev, kar je v dana{njem ~asu izjemnega pomena. mativni obra~un in {e veliko ve~,« na{teva Bojan Horvat.

Na{tetim uporabnim funkcijam so dodali tudi nove – obve{~anje in potisna sporo~ila. S prijavo na obve{~anje v eStoritvah kupce prek kratkih SMS-sporo~il ali e-sporo~il opominjajo na oddajo odbirka in o zapadlih terjatvah pred po{iljanjem opomina, s prijavo v mobilni aplikaciji pa je za oba tipa opomnika poskrbljeno prek potisnih sporo~il. »S prijavo na eStoritve ali z uporabo mobilne aplikacije ePlus lahko svoje obveznosti urejate brez ~akalnih vrst in dodatnih stro{kov,« poudarja sogovornik. • BP

Z E M E L J S K I

PLIN IN ELEKTRIKA PRAVA IZBIRA

ZA PRAVO CENO

2 MESECA ELEKTRIKA

POL CENEJE

DVOJNI

PLUS

080 21 15 www.energijaplus.si

ZA NOVE KUPCE Ponudba velja do 31. 12. 2017.

36

Poznavanje trajnostne energije kreira na{o skupno prihodnost

B

orzen je dru`ba, ki `e od leta 2001 opravlja gospodarsko javno slu`bo - dejavnost operaterja trga z elektriko. S svojim poslanstvom in delovanjem sooblikuje energetsko u~inkovito in dru`beno odgovorno Slovenijo.

Dr. Per{olja, nam lahko na kratko predstavite Borzen?

Borzen kot operater trga z elektriko s svojim delovanjem prispeva k stabilnemu, transparentnemu in dobro delujo~emu trgu z elektriko. Lahko re~emo, da smo pomemben ~len v verigi zagotavljanja elektrike kon~nemu odjemalcu.

Splo{ni javnosti smo znani predvsem v vlogi centra za podpore zeleni energiji. Na Borzenu namre~ upravljamo slovensko podporno shemo za okolju prijazne na~ine proizvodnje elektrike in s tem spodbujamo izrabo naravnih virov, kar ima seveda pozitivne posledice na okolje. V okviru podporne sheme izpla~ujemo dr`avne subvencije za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov (OVE) in visoko u~inkovite soproizvodnje toplote in elektrike (SPTE). V tem pogledu aktivno podpiramo cilje Evropske unije in Slovenije na tem podro~ju. Zelo resno pa jemljemo na{o nalogo na podro~ju informiranja, ozave{~anja in usposabljanja, kjer se prioritetno posve~amo vsebinam obnovljivih virov energije in u~inkovite rabe energije (URE).

Aktivno sodelujemo pri nameri Evropske unije, ki se nana{a na pove~anje transparentnosti in stabilnosti evropskih energetskih trgov in na boj proti manipulaciji in trgovanju na podlagi notranjih informacij. Za udele`ence trga z elektriko in plinom namre~ zagotavljamo storitev poro~anja podatkov (skladno z uredbo REMIT) o energetskih veleprodajnih poslih, ki poteka na dnevnem in mese~nem nivoju.

Nam lahko kaj ve~ zaupate o podro~ju informiranja in ozave{~anja o OVE in URE, ki mu namenjate vedno ve~jo pozornost tudi v va{i dru`bi?

Na tem podro~ju smo aktivnej{i od leta 2014 in vsako leto izvedemo paleto razli~nih aktivnosti in programov, ki so za dele`nike brezpla~ne. Komuniciramo jih v sklopu lastne blagovne znamke, ki smo jo poimenovali TRAJNOSTNA ENERGIJA. Trajnostna energija namre~ predstavlja tisto energijo, ki jo potrebujemo za zadovoljevanje na{ih dana{njih potreb, pri ~emer pa ne vplivamo na potrebe generacij, ki prihajajo za nami. Viri trajnostne energije pa vklju~ujejo vse vrste obnovljivih virov energije, obi~ajno pa tudi tehnologije izbolj{anja energetske u~inkovitosti.

Z raznovrstnimi aktivnostmi `elimo opolnomo~iti posameznike in ostale subjekte ter jim pomagati pri sprejemanju odlo~itev, ki bodo dolgoro~no gledano najustreznej{e, tako za njih same, kot tudi za na{e okolje in prihodnje generacije.

Dr. Per{olja je na ~elu Borzena `e osmo leto. Ekipo zaposlenih vztrajno usmerja v projekte, kjer je trajnostna energija klju~nega pomena, saj je prepri~an, da je prihodnost energetike v zeleni energiji ter energetski u~inkovitosti.

Zakaj se vam zdi to podro~je tako pomembno?

Sam na to gledam nekako takole. Energija je del na{ega vsakdana in marsikdaj se nam zdi kar nekako samoumevna. Vsi tudi imamo energijo in vsi z njo upravljamo. Vpra{anje pa je, kako z energijo upravljamo. Smo res u~inkoviti, var~ni? Sploh razmi{ljamo o tem? Na Borzenu bi s prenosom znanja in informacij s podro~ja URE in OVE radi spodbudili ljudi, da o energiji za~nejo razmi{ljati, da se zavedajo, da ni samoumevna. Radi bi jim dali dobre, nevtralne informacije, s tem pa mo~ za pravilno odlo~anje v zvezi z energijo.

Aktivnosti, ki jih izvajate so namenjene zelo razli~nim dele`nikom. Ve~krat poveste, da je klju~no, da se s temi temami spoznajo `e tudi otroci in mladina.

Res je. @e pregovorno svet stoji na mladih. In sam verjamem, da ~e otrokom `e v rani mladosti privzgojimo pozitivne navade na podro~ju u~inkovite in var~ne rabe z energijo, bodo zanje postale samoumevne. Tako se denimo recikliranje mlaj{im otrokom dandanes zdi nekaj povsem obi~ajnega.

Na Borzenu smo za najmlaj{e zato pripravili serijo okoljskih risank, in sicer v sodelovanju z RTV Slovenijo. Serijo smo poimenovali Lep{i svet. V njej glavna junaka med zanimivimi dogodiv{~inami spoznavata kako var~ujemo z elektriko, kako ravnamo z odpadki, kako nastane elektrika, kaj so obnovljivi viri energije, kako smo u~inkoviti v prometu ter kako se ogrevamo in u~inkovito ravnamo s toplotno energijo. V leto{njem letu so bile risanke predvajane na RTV Slovenija, dostopne pa so tudi na na{em spletnem portalu

37 www.trajnostnaenergija.si. Risanke smo pred kratkim oplemenitili s pou~nim gradivom ter jih posneli na DVD-je in poslali vsem knji`nicam in osnovnim {olam ter vrtcem po dr`avi. Prejeli smo ogromno res pozitivnih odzivov in to nam daje spodbudo tudi za naprej. Drugo leto namre~ na~rtujemo nove dele risank.

Svoje pozornosti pa ne posve~ate zgolj najmlaj{im, temve~ tudi tistim nekoliko starej{im otrokom.

Res se trudimo in pripravljamo programe, ki bi seveda zajeli tudi starej{e otroke in mlade. Za srednje {ole smo v lanskem letu prvi~ izvedli razpis za povrnitev dela stro{kov za izvedbo projektov s podro~ja URE in OVE za mlade. Letos smo razpis ponovili – na voljo je bilo 10.000 EUR, razpis pa smo raz{irili tudi na zadnjo triado osnovnih {ol.

Za {tudente letos `e tretje leto zapored izvajamo nagradni nate~aj, v okviru katerega {tudentje sodelujejo z raziskovalnimi nalogami. Tokrat je tema energetska prenova stavb, kjer bo kot vzor~ni primer slu`ila Srednja {ola Jesenice. S takimi projekti `elimo dati glas mladim in izkazalo se je, da mladi z veseljem sodelujejo, da imajo {e kako mo~an glas, le prilo`nost jim je potrebno ponuditi.

Lahko pa tudi ~isto premierno povem, da je ravno v teku projekt s Klemnom Slakonjo, delamo na glasbenem videospotu, ki bo prvenstveno namenjen prav mladini. Lu~ sveta bo ugledal {e v tem letu.

Predstavljamo tudi precej doma~ih, slovenskih dobrih praks – pasivno hi{o, elektromobilnost, vetrnico pod Nanosom in tako naprej. Oddaje so bile posnete tudi na DVD-je in podarjene vsem slovenskim osnovnim in srednjim {olam, da jih lahko uporabljajo pri pouku. Prav zdaj pa snemamo nove oddaje, ki bodo na voljo {e v tem letu.

Za projekt smo v leto{njem letu prejeli tudi nagrado ~asnika Finance za najbolj{i promocijski OVE in URE projekt po izboru ob~instva. Ocenjujemo, da si je tako Eko utrinke kot risanke ogledalo `e okoli milijon ljudi.

Zasledila sem, da ste izvajali tudi projekt demonstracijskih obnov ve~stanovanjskih objektov, ki so jih energetsko sanirali.

Pri projektu demonstracijskih obnov smo `eleli narediti most med teorijo in prakso. Pridobili smo vzor~ne podatke o rabi energije treh ve~stanovanjskih stavb. Pogledali smo podatke pred energetsko sanacijo, zdaj pa spremljamo prihranke energije po prenovi. Zadeve predstavljamo tudi {ir{i javnosti, predvsem pa `elimo vzpodbuditi zaupanje v prihranke. Moramo se zavedati, da so sanacije pomembne z ve~ vidikov, ne zgolj z energetskega, kar smo posku{ali zajeti tudi v projektih. Isto~asno smo prebivalce blokov opozarjali in ozave{~ali o pozitivnih navadah – denimo o prezra~evanju prostorov, nastavitvi temperature v prostorih in podobno.

Za konec morda {e kaj o na~rtih za prihodnje.

Zelo ste ponosni na va{e video vsebine…

Dr`i. Borzen je skupaj z RTV Slovenijo pripravili serijo 15 informativnih oddaj o trajnostni energiji. Poimenovali smo jih Eko utrinki.

Gre za kraj{e, 5 do 10 minutne oddaje o u~inkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije. Oddaje so posnete na terenu, nekatere tudi v tujini. Tako recimo predstavljamo vetrno zadrugo na Danskem, pa samooskrbo @elezne Kaple v sosednji Avstriji.

Vsi projekti, ki smo jih izvajali do sedaj, v dana{njem pogovoru sva se dotaknila zgolj nekaterih, so res sr~ni projekti. Pripravljeni so strokovno in z najbolj{imi nameni dvigniti ozave{~enost in informiranost o trajnostni energiji pri nas. V prihodnosti napovedujem odgovorno in zavzeto delo {e naprej, pri ~emer bomo pripravljali programe za razli~ne javnosti in jih vestno nadgrajevali.

,1)250$&,-6.2 65(',ĎÌ( 2 8Ì,1.29,7, 5$%, ,1 2%129/-,9,+ 9,5,+ (1(5*,-(

Eva ^inkole Kristan

»Odprtje HE Bre`ice na spodnji Savi je zame eden najve~jih dogodkov v leto{njem letu,« pravi dr. Pavel Omahen, ki je prepri~an, da so hidrelektrarne najbolj konkuren~en doma~i obnovljivi vir energije.

Rabo obnovljivih virov je treba spodbujati premi{ljeno

S

lovenija je lani ob izredno dobrih hidrolo{kih razmerah uvozila devet odstotkov elektri~ne energije, leto poprej 20 odstotkov, septembra letos je bil uvoz okrog 10-odstoten. »Lastni proizvodni viri elektrike so strate{kega pomena za dr`avo, kajti pri~akovati je, da bo njena poraba kljub var~evanju {e nekaj ~asa nara{~ala,« poudarja dr.

Pavel Omahen, pomo~nik direktorja dru`be Eles.

V povpre~ju 15-odstoten uvoz elektrike za dr`avo ni problemati~en, pravi sogovornik: »Stopnja energetske odvisnosti bi bila veliko ve~ja, ~e ne bi imeli novega bloka Te{ 6, ki bo slu`il {e nekaj desetletij, obnovljene nuklearke, ki ima podalj{ano `ivljenjsko dobo za pribli`no 25 let, skoraj v celoti obnovljenega hidrolo{kega parka na Dravi in Savi, na kateri so pred kratkim odprli tudi novo hidroelektrarno (HE).«

Energetski vir mora biti u~inkovit ^e `eli ~love{tvo pre`iveti ob udobju, kakr{nega smo vajeni zdaj, mora biti energetski vir zelo u~inkovit, kar pomeni, da v svoji `ivljenjski dobi zagotovi vsaj 20-krat ve~ energije, kot je vlo`imo v gradnjo objekta za izkori{~anje tega energetskega vira. »Pri son~nih in vetrnih elektrarnah je ta faktor pet, to pa je dovolj samo za golo pre`ivetje, ne tudi za udobje. ^e bi na zdaj{nji stopnji razvoja vlagali samo {e v te vire, bi se kmalu vrnili na raven kakovosti `ivljenja pred sto leti,« pravi dr. Omahen, ki je prepri~an, da son~ne in vetrne elektrarne z ekonomskega vidika na ravni gospodarstva {e niso smiselne. Nalo`ba v ta dva obnovljiva je smiselna

Najni`ja poraba elektrike v Sloveniji je okrog 1000 MW ob treh zjutraj, med 18. in 20. uro naraste na 1700 MW, pozimi na 2100 MW. »Luknjo bi lahko zapolnili z elektri~nimi avtomobili, ~e bi njihovo polnjenje uravnavali s pametnim omre`jem,« pravi dr. Pavel Omahen. le z vidika posameznika – ~e za postavitev son~ne elektrarne dobi neko spodbudo, se mu to seveda spla~a.

Sogovornik se strinja, da sta omenjena vira prijaznej{a do okolja: »Po drugi strani se nih~e ne vpra{a, kako ogromno {tevilo vetrnic na severu Nem~ije in ob Severnem morju, na obalah Danske, na primer, vpliva na smer in mo~ vetra, ki je tu prisoten `e od nekdaj – jakost vetra najverjetneje ni ve~ tak{na kot nekdaj, saj ga vetrnice v dobr{ni meri izkoristijo in s tem upo~asnijo. Mogo~e to vpliva tudi na globalno klimo, morda celo bolj kot izpusti CO2 iz termoelektrarn, ki jih

dr. PAVEL OMAHEN, pomo~nik direktorja Eles, d. o. o.

globalni kapital po mojem mnenju izdatno izkori{~a za stra{enje ljudi, ~e{ da bomo z njimi uni~ili svet. V bistvu pa bi radi proizvodnjo preusmerili na podro~ja, kjer so nastavili ogromna korita za svoje dobi~ke.«

Najbolj konkuren~en obnovljivi vir so hidroelektrarne Najbolj konkuren~en obnovljivi vir so po njegovem mnenju hidroelektrarne, ki so s stali{~a vlo`ka energije in upo{tevajo~ `ivljenjsko dobo (ta je ob primernem vzdr`evanju pravzaprav neskon~no dolga), veliko bolj primerne. Poleg tega ne gre zanemariti njihovega vpliva na poplavno varnost. Na Dravi jih imamo osem, na So~i tri preto~ne in eno ~rpalno, na zgornji Savi tri, na spodnji Savi pet, skupaj z novo HE Bre`ice, katere odprtje je za dr. Omahna eden najve~jih dogodkov v leto{njem letu: »Prepri~an sem, da bo dobro slu`ila ne samo otrokom, ampak tudi na{im vnukom in pravnukom.« Problem je, kako zbrati kapital za gradnjo HE, ker imajo tako dolgo vra~ilno dobo.

39 »Dve HE na Savi, ki staneta skupaj okrog 300 milijonov evrov, prineseta toliko kot vsi subvencionirani obnovljivi viri, za katere bomo v 15 letih pla~ali milijardo in pol. Pri tem so subvencije samo en del, kar dr`ava daje investitorjem v son~ne elektrarne – lahko se priklopijo na omre`je, v katerega oddajajo vse vi{ke proizvedene elektrike, ko imajo primanjkljaj, pa iz omre`ja jemljejo. To pomeni, da zastonj izkori{~ajo akumulacijo in regulacijo elektroenergetskega sistema.

Pri tem pa je treba vedeti, da mora nekdo ob njihovih vi{kih zmanj{ati proizvodnjo in jo ob primanjkljajih pove~ati,« pojasnjuje dr.

Pavel Omahen in dodaja, da za 270 son~nih megavatov vsekakor potrebujemo termoelektrarno in nuklearko, ki bosta uravnavali nihanja v proizvodnji elektrike.

Pametni sistemi v prenosnem in distribucijskih omre`jih Dejstvo je, da se mora omre`je prilagajati uporabniku in ne nasprotno, vendar elektroenergetski sistem tak{no reguliranje veliko stane. Prenosno omre`je je po besedah sogovornika dobro pripravljeno na pri~akovano rast izkori{~anja obnovljivih virov: »Ob pri~akovani rasti porabe elektri~ne energije z vse ve~jim vklju~evanjem toplotnih ~rpalk, elektri~nih avtomobilov ipd., na prenosnem omre`ju {e vsaj nekaj ~asa ne bomo imeli te`av.

Druga~e je v distribuciji, kjer je omre`je ponekod `e malce zastarelo in ne bi preneslo dodatnih porabnikov. Morali bi ga obnoviti, nadgraditi za sodobne potrebe, ga narediti bolj pametnega, bolj uporabnega. To seveda zahteva velika vlaganja.«

Samozadostni ob dobri hidrologiji Na dan pogovora z dr. Pavlom Omahnom (25. september ob 13. uri) je poraba elektri~ne energije v Sloveniji zna{ala 1642 MW. Od tega so dravske HE zagotavljale 523 MW, savske 246 MW, so{ke pa kar 70 MW. Ob hidrolo{ko slabih razmerah vse tri so{ke hidroelektrarne skupaj proizvedejo 5 MW, kar je na So~i zelo veliko {tevilo ur na leto. »Zaradi dobre hidrologije in ob proizvodnji elektrike iz TE[ 6 ter nuklearke smo danes samozadostni,« je dejal sogovornik in poudaril, da nam vse na{tete elektrarne zagotavljajo suverenost in samostojnost na elektroenergetskem trgu.

Obnovljivi viri bodo v prihodnosti tudi v Sloveniji igrali zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju zadostnih koli~in elektri~ne energije.

Premogu v mestih bi se morali `e zdavnaj odpovedati Koni~ni odjem v Sloveniji je 2100 MW, v Nem~iji 35.000 MW, pri ~emer le 18 odstotkov elektrike pridobijo iz sonca in vetra, glavnino pa iz premoga. Ko beseda nanese na to fosilno gorivo, ki se uporablja tudi v TE-TOL, dr. Omahen poudari, da bi morali v tem primeru `e zdavnaj najti druga~no re{itev in v Ljubljani uporabljati zemeljski plin. Ta je ekolo{ko veliko bolj sprejemljiv kot premog, nima izpustov trdih delcev, manj je emisij CO2: »V Ljubljani je sicer smiselno imeti toplarno, ker je to naju~inkovitej{i proizvodni proces, pri katerem iz enake koli~ine plina ali premoga dobi{ elektriko in toploto, izkoristek je zelo velik. Smiselno pa bi bilo uporabljati zemeljski plin, kajti premog v mesta preprosto ne spada.« Prihodnost je v pametnih omre`jih. V Elesu tako `e uvajajo pametne sisteme, da lahko posamezne daljnovode obremenjujejo prek predpisane tehni~ne meje, ki je sicer enaka poleti in pozimi, vendar ~e je zelo mrzlo in mo~no piha, lahko vodnik prenese tudi dvakrat ve~jo obremenitev kot poleti, ko je visoka temepratura in ni nobenega vetra. »Do zdaj smo vodnik obremenjavali po neki splo{ni predpisani oceni. ^e pa spremlja{ parametre vremena, kar mi zdaj delamo na klju~nih daljnovodih, lahko v skladu z vremenskimi pogoji te daljnovode precej bolj obremenimo. Uvajamo tudi nove re{itve na prenosu, kot je denimo projekt SINCRO.GRID, katerega namen je z upravljanjem pravilnega napetostnega profila z lastnimi viri jalovih mo~i pove~ati zmogljivosti prenosnega omre`ja,« na{teva dr. Omahen. Gre za skupni projekt Slovenije in Hrva{ke, kar nakazuje `e domiselno zasnovano ime – SI (Slovenija), 'n' (in), CRO (Hrva{ka), GRID (omre`je).

Na vpra{anje, kam bo {el trend obnovljivih virov in s kak{no hitrostjo, sogovornik odgovarja previdno: »Ne bi rad napovedoval, kaj bo ~ez 20 let, kajti stvari se spreminjajo zelo, zelo hitro. V~asih smo na Elektroin{titutu Milan Vidmar delali scenarije za 20 ali 30 let naprej, danes je to zaradi razvoja nemogo~e. ^e bi pred desetimi leti kdo napovedoval dana{nje stanje, nikoli ne bi verjel. Lahko re~em samo to: do zdaj smo elektri~arji vedno pravo~asno poskrbeli, da so vsi porabniki dobili potrebno koli~ino elektrike na svojih odjemnih mestih.« Vpra{anje pa je, kako bomo, ~e bo rasla poraba elektrike, sploh dobili energijo.

Najpomembnej{e vpra{anje je torej, kako bo Slovenija zagotavljala zadostne koli~ine elektri~ne energije iz svojih virov. Obnovljivi viri bodo pri tem vsekakor imeli pomembno vlogo, a zaradi vsega prej na{tetega moramo njihovo rabo spodbujati premi{ljeno,« zaklju~i sogovornik. • Barbara Primc

40

Energetski izzivi prihodnosti

N

edavno so se na Elesovem prvem dru`abnem posvetu sestali strokovnjaki slovenske energetike z namenom osvetliti vlogo pametnih omre`ij v okviru EKS. Vizija ELES-a na tem podro~ju je vzpostaviti koncept sistemskih storitev, ki bo enakovredno vklju~eval tako obstoje~e ponudnike kot alternativne vire.

Energetski koncept je pomemben strate{ki dokument, ki je osnova za izdelavo dr`avnega razvojnega na~rta, le-ta pa bo izhodi{~e za izdelavo razvojnih desetletnih na~rtov infrastrukturnih energetskih dru`b.

In ravno zaradi tega je, kot poudarjajo na ELES-u, pomembno, da se kompas slovenske energetike usmerja odgovorno, preudarno in modro.

Pametna omre`ja bodo v bodo~e odigrala pomembno vlogo pri zagotavljanju optimalnega delovanja elektroenergetskega sistema, zato se temu segmentu v veliki meri posve~ajo tudi v ELES-u. Le-ta so pravzaprav ena od njihovih prioritet, kar je razvidno tudi iz njihovega Razvojnega na~rta 2017-26, kjer so klju~ni poudarki ravno vlaganja v preu~evanje in razvoj pametnih omre`ij. Vizija ELES-a na podro~ju pametnih omre`ij je vzpostaviti koncept sistemskih storitev, ki bo enakovredno vklju~eval tako obstoje~e ponudnike kot alternativne vire, pribli`al obratovanje prenosnega in distribucijskega z ve~jo preto~nostjo podatkov, bolje izkoristil obstoje~o infrastrukturo ter pove~al povezanost z drugimi sistemi z

namenom odpravljanja zama{itev. Dru`ba ELES `e danes sodeluje pri vidnej{ih mednarodnih projektih, med katerimi velja {e posebej izpostaviti projekt FutureFlow, ki vklju~uje 12 partnerjev iz 8 dr`av, slovenskojaponski projekt Nedo in projekt SINCRO. GRID, v okviru katerega ELES s sosednjo dr`avo Hrva{ko i{~eta re{itve za re{evanje te`av s prenapetostmi v prenosnem omre`ju in zmanj{evanju kapacitet za sekundarno rezervo. Slednji je bil predstavljen tudi na omenjenem dru`abnem dogodku.

V nadaljevanju je sledil pogovor z direktorjem dru`be Eles Aleksandrom Mervarjem, ki ga je vodil glavni urednik Financ Peter Frankl, kasneje pa je potekala tudi okrogla miza, kjer so sogovorniki predstavili svoje poglede na Energetski koncept Slovenije.

Kot je med drugim poudaril Mervar, gre pri projektih pametnih omre`ij za uporabne projekte, ki imajo ~ezmejne vplive, hkrati pa so to projekti, kjer so finan~ni vlo`ki zares veliki. @e samo pri glavnima medijsko izpostavljenima projektoma Nedo in SINCRO. GRID govorimo o vlo`ku okoli 100 milijonov

evrov. ÂťSeveda se zavedamo tveganj na teh projektih, saj gre za povsem nove tehnologije, in zato posku{amo ta tveganja razre{evat na na~ine, da i{~emo sofinanciranje. Pri Elesu smo smer vlaganj za~rtali `e leta 2012.

Zavedamo se, kaj nas ~aka in do leta 2030 bo Eles pripravljen na vse izzive, ki jih bo povzro~ila razpr{ena proizvodnja,ÂŤ je povedal Mervar, hkrati pa poudaril, da smo na prelomnici, saj bo potrebno narediti celovit koncept distribucije. Pri tem je med drugim izpostavil elektri~no mobilnost, ki lahko ob nenadnem pove~anju {tevilu avtomobilov privede do velikih neprijetnih zapletov, saj nimamo prave infrastrukture, polnilnic itn.

Razvoj tehnologij je velik in se {e razvija, zato je potrebno biti pripravljen, a kot poudarja Mervar, prehitevati drugih ni smiselno. Po njegovem prepri~anju so pametna omre`ja zadovoljivo vklju~ena v Energetski koncept Slovenije, Dr`avni razvojni energetski na~rt pa je tisti naslednji pomembni dokument, ki bo moral {e podrobneje opredeliti to podro~je. • UR, VIR ARHIV ELES

41

Energetsko najbolj prodorne ob~ine so Bovec, Medvode in Koper

[

tevilne slovenske ob~ine so v zadnjih letih zelo aktivne na podro~ju u~inkovite rabe energije in kar nekaj jih je, ki na tem podro~ju naredijo veliko ve~, kot od njih zahteva zakonodaja.

Na osmi konferenci En.ob~ina & En.management so ~astni naziv energetsko najbolj prodorne ob~ine prejele ob~ine Bovec, Medvode in Koper, posebno priznanje pa {e Ob~ina Diva~a.

Ob~ine so pri svojih aktivnostih na podro~ju u~inkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov (OVE) v veliki meri odvisne od svojih prora~unov. Medtem ko lahko tiste z ve~jimi prora~uni hitro uresni~ijo ve~je energetske projekte, se tiste z manj{imi ne morejo lotiti opaznej{ih projektov, vendar po drugi strani veliko naredijo na podro~ju izobra`evanja in ozave{~anja.

V Bovcu daljinsko ogrevanje na lesno biomaso V Ob~ini Bovec, ki je zmagala v kategoriji malih ob~in, so izvedli `e ve~ inovativnih energetskih projektov, postopoma prenavljajo javne objekte in zamenjujejo javno razsvetljavo.

Prihodnje leto na~rtujejo gradnjo sistema na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Ob~ina je za projekt, ki bo izbolj{al stanje okolja, konkuren~nost lokalnega gospodarstva in posledi~no na dvig kakovosti `ivljenja v ob~ini, pridobila sredstva Evropske investicijske banke. V sodelovanju z Gori{ko lokalno energetsko agencijo (GOLEA), ki za ob~ino izvaja energetski mened`ment, spodbujajo vklju~evanje otrok in mladine v programe ozave{~anja na podro~ju URE in OVE ter izobra`ujejo hi{nike.

V Medvodah souporaba elektri~nega avtomobila V medvo{ki ob~ini, ki je zmagala v kategoriji srednje velikih ob~in, so zelo aktivni na podro~ju trajnostne mobilnosti.

V prihodnjih letih na~rtujejo popolno posodobitev voznega parka, lani pa so na parkiri{~u pred knji`nico in ob~insko stavbo v sredi{~u mesta postavili polnilnico za hitro polnjenje dveh elektri~nih avtomobilov. Letos so poskusno zasnovali projekt »Prostofer«, v okviru katerega ob~inski uslu`benci za slu`bene poti souporabljajo elektri~ni avtomobil. Hkrati ob~ina nudi brezpla~en prevoz ob~anom iz krajev, odmaknjenih od mestnega potni{kega prometa. Nadgraditi nameravajo napravo za meritve zraka z vsebnostjo trdih delcev, tako da bodo lahko izvajali meritve vseh pra{nih delcev, temperature zraka, zra~nega pritiska in relativne vla`nosti.

Medvo{ka ob~ina je edina nagrajena ob~ina z Gorenjskega, ~astnega naziva v kategoriji srednje velikih ob~in pa so se zelo razveselili. Po besedah `upana Nejca Smoleta je nagrada priznanje za vse dosedanje delo na podro~ju u~inkovite rabe energije, predvsem pa spodbuda za nadaljevanje zastavljenih projektov.

Energetsko najbolj prodorne ob~ine so ob~ine Bovec, Medvode in Koper, posebno priznanje je strokovna komisija namenila Ob~ini Diva~a.. Foto Barbara Reya

V Kopru prenovljenih 16 kotlovnic v javnih objektih V Mestni ob~ini Koper, ki je `e vrsto let med finalisti nate~aja En.ob~ina, letos pa je zmagovalka v kategoriji mestnih ob~in, se sistemati~no lotevajo energetske u~inkovitosti in uvajanja OVE. Sredstva za izvedbo projektov pridobivajo iz razli~nih virov, v okviru javno-zasebnega partnerstva so do zdaj prenovili 16 kotlovnic v javnih objektih.

Prenove vklju~ujejo napredne tehnologije URE in sisteme za izrabo OVE. Prenovili so tudi javno razsvetljavo, v katero so vgradili nove sisteme za zmanj{anje rabe elektrike in prilagajanje svetlobne ravni dejanskim potrebam, kar je bistveno zmanj{alo svetlobno onesna`enje.

Posebno priznanje Ob~ini Diva~a Diva~a je bila pred {tirimi leti izbrana za energetsko najbolj u~inkovito v kategoriji malih ob~in, letos pa je dobila posebno priznanje za dolgoletno sistemati~no delo in napredek na tem podro~ju. Kot prva slovenska ob~ina je testirala inovativni model energetskega pogodbeni{tva pri sanaciji javne razsvetljave. Prenovili so vse ve~je ob~inske javne objekte, v katerih raba energije predstavlja skupaj ve~ kot 75 odstotkov rabe vseh ob~inskih javnih stavb.

Na ob~ini uporabljajo tri elektri~na kolesa, v mestu imajo polnilnico za elektri~ne avtomobile, do konca leta na~rtujejo postavitev {e dveh dodatnih pred parkom [kocjanske jame. Za vlaganje in razvoj novih tehnologij uspe{no pridobivajo namenska nepovratna sredstva, odli~no sodelujejo tudi z agencijo GOLEA. • BP

Prva danska ob~ina z okoljskim certifikatom Udele`enci konference En.ob~ina & En.management so lahko med drugim prisluhnili predavanju Steena Christiansena, `upana danske ob~ine Albertslund. »Razmi{ljamo na globalni ravni, delujemo pa na lokalni,« je dejal `upan. Njihov cilj je najti nove na~ine za zmanj{evanje skupnih emisij CO2 v lokalni samoupravi in zmanj{ati onesna`enje voda, tal in zraka. Vse veje lokalnih oblasti in institucij so ekolo{ko certificirane v skladu z evropskim standardom EMAS. @e leta 2008 je Albertslund z 28.000 prebivalci postal prva 100-odstotno ekolo{ko certificirana ob~ina na Danskem, leta 2011 so jo razglasili tudi za Nordijsko energetsko ob~ino.

42

Kako do energetsko u~inkovitih ob~in Napredne ob~ine s prora~unskimi mehanizmi u~inkovito spodbujajo trajnostni razvoj na lokalni ravni

O

b~ine so klju~ni prostor za promocijo transformativnih politi~nih in ekonomskih praks. [tevilna mesta in lokalne skupnosti so `e model prehoda v trajnostno dru`bo, kolektivno pa imajo mo~, da nas popeljejo na pot dru`beno in okoljsko vzdr`nega razvoja. Njihova vloga pri re{evanju svetovnih vpra{anj je vse bolj prepoznana. »Trajnostni razvoj se lahko za~ne na lokalni ravni in z ob~inskimi financami ga je mogo~e u~inkovito spodbuditi«, so se strinjali govorci na posvetu Napredne ob~ine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni prora~uni.

V septembru ga je organizirala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v sodelovanju s Skupnostjo ob~in Slovenije in je bi namenjen predstavitvi koncepta ob~inskega prora~una kot mehanizma za doseganje trajnostnega razvoja lokalne skupnosti in njegovih dru`benih, gospodarskih in okoljskih koristi. Udele`enci posveta so se seznanili z relevantnimi politi~nimi smernicami, ki bodo usmerjale javno-finan~ne tokove do 2030, in z viri financiranja ukrepov trajnostnega lokalnega razvoja.

Prepoznavanje pomembnosti ekonomskih in{trumentov za izvajanje trajnostnih ob~inskih politik je s svojo udele`bo potrdilo ve~ kot 60 udele`encev – predstavnikov ob~in, razvojnih agencij in stanovskih zdru`enj, Dr`avnega sveta, ministrstev, pristojnih za razvoj, finance, lokalno samoupravo, gospodarstvo ter okolje in prostor, Ra~unskega sodi{~a, akademske sfere ter slovenske razvojne banke. Na posvetu so bile predstavljene izku{nje naprednih tujih in doma~ih ob~in: inovativni javno-finan~ni mehanizem notranjih naro~il (»intracting«) za podporo energetski

tranziciji v Mestu Stuttgart, participativni prora~un in spodbujanje podjetni{tva v ob~ini Ajdov{~ina, razvoj pametnih omre`ij v ob~ini Idrija, sistem upravljanja z energijo v ob~ini [kofja Loka ter priprava in pospe{evanje financiranja za investicije v trajnostno energijo na obmo~ju Primorskih ob~in.

Ob~ine povezujejo lokalno skupnost na dolo~enem ozemlju. Gre za raven oblasti, ki je najbli`ja ljudem in ima nalogo zastopati njihov skupni interes. Ob~ine imajo sredstva in vzvode, da zagotovijo razmere, ki omogo~ajo kakovostno dru`beno `ivljenje in trajno blaginjo prebivalcev. Zaradi ozke povezanosti z `ivljenjem ljudi in kljub majhnosti, ki pa jim omogo~a tudi ve~jo okretnost, je vse bolj prepoznana njihova vloga pri re{evanju svetovnih vpra{anj, kot so odprava rev{~ine, zmanj{evanje neenakosti, zagotovitev napredka ter za{~ita okolja za sedanje in bodo~e generacije. »Ciljev trajnostnega razvoja pa brez uporabe ekonomskih instrumentov ne bo mogo~e pravo~asno dose~i. Davki, subvencije, javna naro~ila in nalo`be so naju~inkovitej{e

orodje, s katerim napredne ob~ine vse lokalne dele`nike povabijo v trajnostno zgodbo«, je poudarila Renata Karba iz Umanotere v uvodni predstavitvi koncepta lokalni skupnosti prijaznega ob~inskega prora~una in njegovih dru`benih, gospodarskih in okoljskih koristi.

Dr`avni sekretar na Ministrstvu za finance Tilen Bo`i~ je v nadaljevanju spregovoril o prora~unu kot klju~nem mehanizmu doseganja strate{kih razvojnih ciljev.

K ciljem in rezultatom usmerjeni prora~un je ocenil kot predpogoj za racionalnost in var~nost delovanja javnega sektorja in porabe javnih sredstev ter za u~inkovito izvajanje politik lokalne ali {ir{e skupnosti. »Politi~nim ciljem, ki vklju~ujejo prehod v zeleno, nizkooglji~no in kro`no gospodarstvo ter trajnostno dru`bo, sledijo tudi javnofinan~ni tokovi«, je opozoril predstavnik Generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji Sven Schade in predstavil evropske finan~ne mehanizme za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Tudi v Sloveniji so lokalne skupnosti prepoznane kot pomembne za ohranjanje okolja, ki je na{a klju~na razvojna prednost in prilo`nost. Zato Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad ob~inam nudi finan~ne spodbude v obliki ugodnih kreditov za razli~ne nalo`be na vseh podro~jih varstva okolja, ki jih je na posvetu predstavila Mojca Vendramin, vodja Sektorja za promocijo, informiranje in razvoj.

43 Posvet se je odvil le dan pred za~etkom leto{njega Evropskega tedna mobilnosti, ki lokalne skupnosti tradicionalno spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. V Sloveniji so zaradi razpr{ene poselitve in slabo razvitega javnega prevoza izzivi na tem podro~ju posebej veliki. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je na posvetu predstavila pomen uravnote`ene razvitosti in partnerstva med mesti in pode`eljem ter poudarila, da bodo mesta spet v rokah ljudi le s kooperativnim povezovanjem, sodelovanjem, soustvarjanjem in sistemskim na~rtovanjem. Ob tem je lokalne skupnosti ve~krat povabila k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju evropskih politik.

Predstavniki {tevilnih ob~in in razvojnih agencij, ki so se udele`ili posveta, pa so posebej pozorno spremljali predstavitve navdihujo~ih dobrih praks uporabe prora~unskih mehanizmov za spodbujanja trajnostnega razvoja v lokalnih skupnostih. Direktor urada za varstvo okolja v Mestu Stuttgart Hans-Wolf Zirkowitz je predstavil delovanje ob~inskega sklada za projekte na podro~ju u~inkovite rabe energije, ki se stalno oplaja z ustvarjenimi finan~nimi prihranki. Prednosti sistemati~nega spremljanja in upravljanja s porabo energije v stavbah, za katere je ob~ina prejela {tevilna priznanja, je predstavila energetska mened`erka ob~ine [kofja Loka Tatjana Bernik.

Uspe{no zgodbo povezovanja 23 ob~in in pridobivanja sredstev za pripravo projektov trajnostne energetike je opisal direktor Gori{ke lokalne energetske agencije Rajko Leban. @upana ob~in Idrija in Ajdov{~ina, Bojan Sever in Tadej Beo~anin, pa sta govorila o pomenu vklju~ujo~ega na~rtovanja razvoja in porabe ob~inskih sredstev, poleg tega pa {e o izku{njah na podro~ju spodbujanja podjetni{tva in prilo`nostih, ki jih lokalni skupnosti prinese pilotna vklju~itev v visokotehnolo{ki projekt na podro~ju pametnih omre`ij.

Dr. Janez Nared z Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU pa je za uspeh razvoja ob~in {e posebej poudaril potrebo po strate{kem na~rtovanju ter povezovanju ob~in v funkcionalne regije. • Vir: Umanotera

Emobilnost zahteva razvoj omre`ja

V

Kranju je 20. oktobra potekala deveta redna seja skup{~ine GIZ distribucije elektri~ne energije.

Predsedniki uprav petih elektrodistribucijskih dru`b so obravnavali pomen ustrezno dimenzioniranega in razvitega elektroenergetskega omre`ja, ki je prepogosto spregledan, a klju~en element za uresni~itev vladne Strategije na podro~ju alternativnih goriv v prometu, ki predvideva, da bo leta 2030 pri nas 200.000 elektri~nih avtomobilov.

Velik uspeh elektrodistribucijskih podjetij je tudi, da so pravkar iz naslova kohezije prejela 12,5 mio EUR za sofinanciranje nakupa in vgradnje opreme naprednega merilnega sistema ter programske in strojne opreme v merilnem centru. Na seji so bili predstavljeni tudi potrebni ukrepi pri uvajanju naprednih merilnih sistemov, da bodo ti lahko sledili novi Splo{ni uredbi o varstvu osebnih podatkov.

Vlada je v Strategiji na podro~ju alternativnih goriv v prometu zapisala, da v kolikor `elimo do leta 2030 dose~i cilje na podro~ju alternativnih goriv, moramo poleg ukrepov za izbolj{anje javnega potni{kega prometa zagotoviti, da bo med osebnimi vozili vsaj 17 % elektri~nih vozil oz. priklju~nih hibridov (200.000 vozil), oziroma 12 % elektri~nih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil). Natan~ni izra~uni posledic mre`ne integracije 200.000 elektri~nih vozil na elektrodistribucijsko omre`je so {e v pripravi. Po prvih ocenah bi to lahko pove~alo distribucijski odjem elektri~ne energije do pribli`no 4 %, distribucijsko koni~no mo~ pa do 44 %. Zlasti slednje bi za elektrodistribucijski sistem predstavljalo zelo resen izziv.

Ob nara{~anju {tevila toplotnih ~rpalk in klimatskih naprav, katerim smo `e pri~a, in elektri~nih vozil, ~emur bomo pri~a v krat-

kem, se je potrebno zavedati pomena elektrodistribucijskega omre`ja, na katerega so in bodo priklju~eni ti odjemniki. S tega vidika je klju~nega pomena ~vrstost in propustnost omre`ja ter razpolo`ljiva mo~ in energija.

Elektrodistribucijska podjetja so iz naslova kohezije prejela finan~na sredstva v vi{ini 12,5 mio EUR, ki so namenjena sofinanciranju nakupa in vgradnje opreme naprednega merilnega sistema ter programske in strojne opreme v merilnem centru. Napredni merilni sistemi predstavljajo skupek sistemskih {tevcev elektri~ne energije, pripadajo~e informacijsko-komunikacijske infrastrukture in varovanje le-teh, elektronsko izmenjavo podatkov in konceptualne spremembe upravljanja oz. obvladovanja del na merilnih mestih.

Napredni merilni sistemi omogo~ajo merjenje elektri~ne energije, daljinsko od~itavanje podatkov in upravljanje podatkov o rabi elektri~ne energije za namene obra~una, spremljanja kakovosti oskrbe ter obratovanja in na~rtovanja distribucijskih omre`ij.

Zaradi prihajajo~e nove evropske Splo{ne uredbe o varstvu osebnih podatkov, ki bo za~ela veljati 25. maja 2018, se je seje udele`ila tudi informacijska poobla{~enka ga. Mojca Prelesnik, ki je predstavila aktivnosti za implementacijo nove Splo{ne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Navzo~e je seznanila z aktivnostmi, ki jih je potrebno izvesti za uspe{no implementacijo Uredbe v prakso. Poseben poudarek je bil namenjen naprednim merilnim sistemom.

Obravnavali so {e Zakon o kriti~ni infrastrukturi in vklju~enost elektrodistribucijskih podjetij v njem. • Vir: GIZ distribucije elektri~ne energije

44

Kdo vodi Smart City revolucijo

M

esta, ki `elijo izbolj{ati pogoje bivanja svojiih prebivalcev uvajajo nove tehnologije, zeleno energijo, povezljivost, varnost, bolj{i javni prevoz in posodobljeno infrastrukturo.

V resnici pa opis ali na~in prehoda iz obi~ajnega v pametno mesto ni enostaven.

Osnovna ideja ni samo zmanj{evanje porabe energije ampak pove~anje {tevila uslug, ki so jih dele`ni mestni prebivalci in podjetniki, osnova vsega pa je pove~ana kvaliteta `ivljenja. Prehod je sestavljen iz tiso~ih majhnih izbolj{av, ki se nato zdru`ijo v izraz Âťpametno mestoÂŤ. Spro`ilec pa niso vedno odlo~itve mestnih svetnikov, v~asih zadostuje, da se v mestu pojavi var~evalna stavba, ki nato spro`i plaz trajnostnih ukrepov.

Primer – San Diego, Kalifornija V ZDA San Diego vodi po {tevilu solarnih modulov na strehah. Mestne oblasti imajo jasno postavljen na~rt, ki ga ne more spremeniti nobena nova stranka ali zamenjava `upana.

V njem so dolo~ili, da bodo do leta 2035 vso elektriko pridobivali samo iz obnovljivih virov.

Med tem prehodom pa izpolnjujejo kratkoro~ne cilje, saj je potrebno najprej zmanj{ati porabo elektrike in drugih energentov za javne namene.

Vse funkcije takega mesta so skrbno na~rtovane, nadzorovane in delujejo z najmanj{o mo`no porabo energije

Poteka prehod iz obi~ajne na LED razsvetljavo, na obnovljenih stebrih se pojavljajo kamere, tipala in druge naprave, ki z zajetimi podatki urejajo promet, omogo~ajo la`je parkiranje in zmanj{ujejo stopnjo kriminala. Na~rt zajema tudi prehod na elektri~na vozila.

Sledi Boston, ki za~enja z ni~elno stopnjo nesre~ v mestnem prometu in `eli dose~i absolutno varnost pe{cev. S pomo~jo univerze MIT ugotavljajo, kje so klju~na mestna energetska vozli{~a, iz tega bodo dolo~ili obseg mestnih elektri~nih mikroomre`ij in strate{ko postavili baterijske zalogovnike elektrike. Z ukrepi se pridru`ujejo tudi druga mesta, kar pomeni, da vidijo dalje od trenutnih politi~nih smernic, saj je pametnim `e dolgo jasno, da so groze~i vremenski pojavi posledica ~love{kega delovanja.

Pet najbolj{ih v EU Prvi je Kopenhagen, ki ima najni`ji oglji~ni odtis in

najbolj{i na~rt za doseganje oglji~ne nevtralnosti, ki jo bodo dosegli do 2025. Letnica je na prvi pogled oddaljena, v resnici pa imajo samo {e 8 let ~asa. Drugi je Kopenhagen, ki ima to sre~o, da prebivalci s kolesi opravijo kar 67% svojih mestnih poti. V teku je {e 40 projektov, ki segajo od pametnega parkiranja do hi{nih baterijskih hranilnikov elektrike. Tretji je Dunaj, ki po anketah velja za mesto z visoko kvaliteto `ivljenja. Do 2030 bodo polovico energije pridobili iz zelenih virov, za njihovo inovacijo pa veljajo mestne ~etrti, v katerih se morajo prebivalci odre~i lastni{tvu vozila.

Parkirnih mest ni, imajo pa odli~en javni servis za skoraj minutni javni prevoz v vse smeri. ^etrta je Barcelona, ki je postala center za izmenjavo Smart City idej, imajo odli~no mre`o izposoje e-koles, posebej na~rtovan predel mesta pa so namenili podjetnikom, ki uvajajo zelene tehnologi-

je. Prebivalci imajo med takimi mesti najvi{jo pri~akovano `ivljenjsko dobo, kar 83 let.

Peti na lestvici je Pariz, ki je francoski pionir v uvajanju zelenih tehnologij. Zaradi izposoje e- koles se je koli~ina vozil v mestu zmanj{ala za 5%, 2011 pa so uvedli {e izposojo elektri~nih vozil, trenutno jih imajo kar 3000.

Na~rtno privabljajo inovativne podjetnike, po tem kriteriju na svetovni lestvici zasedajo enajsto mesto.

Nujno jih potrebujemo Pametna mesta zmanj{ujejo oglji~ni odtis ~love{tva, povezujejo ljudi in zagotavljajo njihovo varnost. Poleg tega pove~ujejo {tevilo delovnih mest, izbolj{ujejo ekonomski razvoj ter revitalizirajo ob~utek za skupnost. Pametna mesta so kreativna, humana in nenehno pove~ujejo obseg znanja svojih prebivalcev, zato je prehod na nov nivo tako potreben. • Tihec

Ogrevanje z IR-paneli easyTherm

Najbolj naravna in zdrava infrarde~a toplota

S

te se kdaj vpra{ali, zakaj vam je na zimskem soncu kljub minus petim stopinjam Celzija prijetno toplo, po drugi strani pa vas jeseni, na primer, ob obla~nem dnevu zebe, ~eprav termometer ka`e plus 12 stopinj Celzija? Odgovor je preprost: v prvem primeru vas greje infrarde~a (IR) toplota, katere primarni vir je Sonce.

»Sonce kot primarni vir energije in `ivljenja oddaja izjemno {irok spekter elektromagnetnega valovanja, tudi infrarde~ega, zato za IR-toploto velja, da je najbolj naravna in zdrava oblika toplotne energije. ^loveku enako prijazna je toplota, ki jo oddajajo IR-paneli,« pojasni Du{an Jug, direktor podjetja Energo – Jug, ki na slovenskem trgu ponuja IR-panele avstrijskega proizvajalca easyTherm. Ta je na evropskem trgu prisoten `e deset let deset let in je v samem vrhu po u~inkovitosti, kar dokazujejo {tevilne strokovne nagrade ter ve~ kot osem tiso~ zadovoljnih uporabnikov.

Zaradi inovativne tehnolo{ke zasnove in ker oddajajo tudi ve~ kot 70 odstotkov IR-toplote, je mogo~e s paneli easyTherm v primerjavi s konkuren~nimi proizvodi ogrevati ve~jo povr{ino prostorov. »Spredaj name{~ena kerami~na povr{ina pri delovni temperaturi IR-panela oddaja maksimalni tok IR-toplote, saj je njena emisivnost 0,98 (maksimum je 1). Pod kerami~no povr{ino so name{~eni karbonski grelci, ki ne korodirajo, ne pokajo po krivinah in imajo odli~no sposobnost oddajanja toplote.

Potrebno akumulacijo toplote zagotavlja matrica iz penjenega stekla. Oddajanje toplote proti steni oziroma stropu, kjer je panel name{~en, prepre~uje zadnja stran iz nerjavnega jekla,« prednosti panelov easyTherm

na{teje sogovornik. »Ta material ima emisivnost 0,12, kar pomeni minimalni toplotni tok.

Povedano druga~e: paneli kar 96 odstotkov toplote oddajajo naprej v prostor in ne ogrevajo zidu oziroma stropa, na katerem so name{~eni,« pojasni Jug.

Ne`na toplota in ni~ prahu Valovna dol`ina IR-toplote, ki jo oddajajo paneli easyTherm, je od 5 do 15 mikrometrov, kar blagodejno vpliva na po~utje ~loveka v tako ogrevanem prostoru. Paneli s kraj{o valovno dol`ino in paneli z manj{im dele`em IR-ogrevanja oziroma ve~jim dele`em konvekcijskega ogrevanja bolj intenzivno ogrevajo neposredno bli`ino, zato v neposredni bli`ini ogrevala ob~utimo peko~o toploto. »Te v bli`ini IR-panela easyTherm ne boste ob~utili, pa ~eprav sedite le pol metra stran od njega – ob~utili boste le ne`no toploto,« zagotavlja Du{an Jug. Ker IR-toplota ogreva povr{ine v prostoru, te pa nato zrak, je prostor enakomerno ogret, posledi~no ni kro`enja zraka, zato pra{ni delci ostajajo na tleh. Vlaga prehaja iz toplej{ih v hladnej{e predele in ker so stene ogrete bolj, kot je ogret zrak v prostoru,

Prednosti IR-ogrevanja:

je relativna vla`nost vi{ja kot pri klasi~nem ogrevanju, kar {e posebej cenijo astmatiki in alergiki. Po besedah sogovornika infrarde~o toploto zaradi njenih blagodejnih u~inkov uporabljajo tudi v terapetskih in medicinskih postopkih za hitrej{e zdravljenje revmati~nih obolenj in drugih po{kodb.

Koliko panelov za en prostor?

Na spletni strani podjetja Energo – Jug zaman i{~ete kalkulator, s pomo~jo katerega bi lahko izra~unali, koliko panelov namestiti v prostor, da bo v njem dovolj toplo. Enozna~nega odgovora na to vpra{anje namre~ ni, poudarja sogovornik. Vse je odvisno od tega, koliko sten v prostoru je notranjih oziroma zunanjih, od sestave sten oziroma od njihove toplotne prehodnosti, pomembno je tudi, ali je strop nad prostorom ogrevan ali ne, izoliran ali ne, enako velja za tla v prostoru.

Ni vseeno, kako energijsko var~na okna so vgrajena, prav tako ne, ali nameravate z IR-paneli samostojno ogrevati prostore ali jih le dogrevati po potrebi.

• naravno, udobno in zdravo ogrevanje, • `ivljenjska doba IR-panelov je dalj{a od drugih sistemov ogrevanja, • sistem ne potrebuje vzdr`evanja, • je najcenej{e in energijsko u~inkovito ogrevanje (visoka odzivnost, sistem nima izgub, vlo`ena elektri~na energija je 100-odstotno izkori{~ena), • v bivalnih prostorih ne jemlje dodatnih povr{in, kurilnice pa ne potrebujete, • preprosta in hitra monta`a. »Pred izdelavo ponudbe na{i strokovnjaki za vsak prostor posebej izra~unajo potrebno mo~ ogrevanja, pri ~emer poleg na{tetega upo{tevajo {e bivalne navade stanovalcev. [ele potem ovrednotimo nalo`bo in obratovalne stro{ke, ki so odvisni od tega, koliko elektrike bomo porabili za ogrevanje. IR-paneli easyTherm zaradi inovativne tehnolo{ke zasnove porabijo zelo malo elektrike, predvsem pa ob~utno manj v primerjavi s konkuren~nimi izdelki in za izra~unane vrednosti jam~imo,« pravi Du{an Jug. Zaradi vsega na{tetega je po njegovih besedah nemogo~e primerjati cene IR-panelov razli~nih ponudnikov, smiselno pa je primerjati razli~ne ponudbe za prostore, stanovanja ali hi{e. • BP

Nova Thermia Diplomat Inverter Geotermalna toplota iz povsem nove perspektive

S

te pripravljeni na energijo prihodnosti? Spoznajte novo toplotno geotermalno ~rpalko Thermia Diplomat Inverter, ki pridobiva toploto iz zemlje, podtalne vode ali geotermalnega vira tako u~inkovito, kot nobena druga toplotna ~rpalka na trgu.

Najvi{ji SPF (letno grelno {tevilo) Thermia Diplomat Inverter spada med inovativnej{e geotermalne toplotne ~rpalke z modulacijo mo~i, namenjena objektom s 3 do 17 kW potrebe po toplotni mo~i. Thermia Diplomat Inverter ima vi{je letno grelno {tevilo (SPF) od konkuren~nih toplotnih ~rpalk, tudi ~e ne upo{tevamo na{e izredno u~inkovite metode za pripravo tople vode (HGW), ki na{o prednost pred tekmeci {e dodatno pove~a.

Thermia Diplomat Inverter poleg omenjene funkcije izkori{~a odpadno toploto, saj je inverter name{~en na kondenzatorju, ki tako usmeri vso odpadno toploto neposredno v vodo. Inverter tehnologija prilagaja mo~ glede na potrebe in je opremljena s funkcijami za natan~en nadzor in regulacijo.

Natan~no prilagajanje potrebam Variabilna hitrost kompresorja omogo~a neprestano prilagajanje mo~i potrebam v objektu.

Edinstven regulator, ki nadzira vse sestavne dele toplotne ~rpalke, tlak hladiva na razli~nih mestih in temperature skozi celoten krogotok neprestano zagotavlja maksimalno u~inkovito in zanesljivo delovanje toplotne ~rpalke.

Kompresor, s tehnologijo Inverter Scroll (spiralni), je razvit posebej za aplikacijo v

• Thermia je pred dobrimi 40 leti prva na [vedskem za~ela izkori{~ati geotermalno toploto, vsa ogrevalna tehnika je razvita in izdelana izklju~no v tovarni v Arviki na [vedskem.

• Thermia Diplomat Inverter prilagaja svoje delovanje spremembam zunanjih pogojev ter proizvede ve~ vro~e vode kot katera koli druga geotermalna toplotna ~rpalka na trgu.

• Sistem ogrevanja upravljate na daljavo, kjerkoli `e ste.

• Na{i izku{eni strokovnjaki vam bodo stali ob strani, pred, med in po vgradnji. toplotnih ~rpalkah in omogo~a zanesljivo delovanje tudi pri 65°C visoki temperaturi dovoda v radiatorje. Poleg tega je toplotna ~rpalka zmo`na pove~ati mo~ tako, da pokrije potrebo po toploti tudi, kadar je zunaj najbolj hladno.

Diplomat Inverter nadzorujemo z naprednim krmilnikom, ki ga preprosto upravljamo preko barvnega zaslona na dotik, le s prstom na drsniku izberemo `eleno temperaturo v prostoru. Serijsko vgrajen daljinski nadzor Thermia Online omogo~a upravljanje udobja v va{em domu na daljavo preko spleta ali aplikacije na va{em mobilniku.

Vro~a sanitarna voda z najni`jimi stro{ki Toplotne ~rpalke Thermia `e vrsto let proizvajajo ve~ tople vode pri vi{jih temperaturah, z ni`jimi stro{ki od konkurentov.

To je deloma posledica HGW tehnologije s kondenzatorjem vro~e pare »de-superheater«, skrbno zami{ljenim sistemom, ki omogo~a pripravo tople vode, medtem, ko toplotna ~rpalka ogreva prostore. Tudi, ko toplotna ~rpalka deluje v re`imu 30°C za talno ogrevanje, dosega sanitarna voda v integriranem grelniku sanitarne temperaturo do 70°C in ve~.

@elite izvedeti ve~?

Obi{~ite nas na spletu (www.thermia.si) ali nam pi{ite (info@thermia.si) ali pokli~ite 03 425 5400.

Z veseljem vam bomo svetovali pri izbiri najbolj ustrezne re{itve ogrevanja za va{ dom. Dogovorili se bomo za ogled situacije in pripravili ponudbo sistema z izvedbo. Pripravili bomo energijski in finan~ni izra~un, vezan izklju~no na va{ objekt. Poskrbeli bomo, da boste pridobili nepovratna sredstva, ki so vam na voljo.

Ponudili vam bomo najugodnej{i na~in financiranja investicije.

^eprav morda zveni zapleteno, vas kot uporabnika naj ne skrbi – vsi stanovalci se lahko brez te`av in v miru tu{irajo ali okopajo, tople vode ne bo nikoli zmanjkalo.

Na voljo v 4 izvedbah Thermia Diplomat Inverter je na voljo v izvedbi z integriranim grelnikom sanitarne vode, prostornine 180 l, ki s pomo~jo tehnologije HGW omogo~a do kar 400 l vro~e vode in to pri enem polnjenju. Za ve~je porabnike pa je na voljo razli~ica Duo, z lo~enim grelnikom ve~je prostornine. Diplomat Inverter (Duo) je na voljo v dveh razredih mo~i, model M z razponom kapcitete od 3 do 12 kW in model L od 5 do 17 kW.

Maksimalni prihranek energije in denarja Thermia Diplomat Inverter lahko zmanj{a stro{ke ogrevanja tudi do 85 odstotkov, odvisno od va{ega obstoje~ega vira ogrevanja. Je tako u~inkovita, da dosega najvi{jo stopnjo u~inkovitosti SCOP do 5,6 in se uvr{~a v najvi{ji energijski razred A+++.

Z upo{tevanjem inovativnega na~ina priprave sanitarne vode s tehnologijo Thermia HGW se energije na letni ravni pove~a {e za vsaj 15 %. • Yasin Jodeh

3.200 EUR EKO SKLAD

Slika je simbolična

Split toplotna črpalka Weishaupt

* MOŽNOST SUBVENCIJE DO

SPLIT TOPLOTNA ČRPALKA WWP LS 8-B R-E

PAKET VSEBUJE:

Weishauptova Split toplotna črpalka je usklajena, celovita in rentabilna rešitev za ogrevanje in hlajenje.

• Zunanja enota z integriranim zunanjim tipalom

Izjemno učinkovita (A++) in tiha, veliko modulacijsko območje delovanja (1,9-8,8 kW), primerna za talno in radiatorsko ogrevanje, hlajenje ter pripravo tople sanitarne vode.

Naprava ima veliko modulacijsko območje delovanja (1,9-8,8 kW) in je primerna za ogrevanje različnih velikosti stanovanjskih površin.

• Notranja enota z ekspanzijsko posodo in filtrom nečistoč • Priključni ventili za ogrevanje in sanitarno vodo • Prelivni ventil • Bojler sanitarne vode 200l • Intuitivni posluževalec s slovenskim menujem VREDNOST PAKETA SUBVENCIJA EKO SKLADA* KONČNA CENA ZA KUPCA (brez DDV in montaže)

5.478,00 EUR - 1.000,00 EUR

4.478,00

EUR

* MOŽNOST SUBVENCIJE EKO SKLADA DO 3.200 EUR

To je zanesljivost.

Weishaupt d.o.o., Teharje 1, 3000 Celje, (03) 425 72 50, www.weishaupt.si

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Delovanje toplotne ~rpalke v hudi zimi Kako izbrati primerno toplotno ~rpalko zrak – voda za ogrevanje z radiatorji Zadnja zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so tudi stro{ki za ogrevanje v ve~ini domov vi{ji kot v preteklosti. Delovanje toplotne ~rpalke zrak-voda je v ekstremnej{ih zimskih temperaturah lahko moteno, tudi zaradi dodatnih elektri~nih grelnikov, ki pri toplotni ~rpalki zrak-voda slu`ijo kot podpora ogrevanja. Strah pred vgrajenimi elektri~nimi grelci je odve~, pomembna je predvsem pravilna izbira mo~i in tipa toplotne ~rpalke za posami~en objekt. V nadaljevanju `elimo, v izogib tem te`avam, svetovati kako lahko z izbiro toplotne ~rpalke pri ogrevanju hi{e z radiatorji uspe{no zaobidemo ta problem.

V podjetju Tersus d.o.o. smo prete`no orientirani na distribucijo, prodajo in vzdr`evanje toplotnih ~rpalk zrak-voda. Omenjene toplotne ~rpalke so sicer zelo dobra izbira, saj ~rpajo energijo iz okoli{kega zraka in jo s pomo~jo kompresorja pretvorijo v toplotno.

Da pa bo z uporabo toplotne ~rpalke zrak–voda udobje tak{no, kot ga pri~akujemo, je predvsem pri hi{ah, kjer ogrevamo z radiatorji, potrebno izbrati pravi tip toplotne ~rpalke.

Kako izbrati primerno toplotno ~rpalko zrak – voda za ogrevanje z radiatorji Na tr`i{~u je ponudba toplotnih ~rpalk zares ogromna in kon~ni uporabniki so povsem zmedeni, kak{no toplotno ~rpalko naj izberejo. Pri izbiri toplotne ~rpalke zrak-voda za ogrevanje v hi{ah z radiatorji, je pomembno, da se izbere model toplotne ~rpalke, ki je sposobna tudi pri ekstremnih zimskih temperaturah pod 0°C vzdr`evati nazivno izhodno mo~, saj se bomo samo na ta na~in izognili uporabi vklopa dodatnih elektri~nih grelcev. Obi~ajno so to toplotne ~rpalke, ki uporabljajo v ta namen posebej prirejene kompresorje z vbrizgom.

Pri ni`jih zunanjih temperaturah, nam ta sistem omogo~a da lahko toplotna ~rpalka tudi pri -15°C zagotavlja nazivno izhodno mo~ in dovolj visoko temperaturo vtoka, med 55 do 60 °C. Uporaba dodatnih elektri~nih grelnikov bo tako nezaznavna, ni pa priporo~ljivo da se elektri~ne grelnike povsem izlo~i. Uporaba grelcev pri ekstremno nizkih zunanjih temperaturah (pod -15°C) bo delno razbremenila delovanje kompresorja, s tem pa podalj{ala njegovo `ivljenjsko dobo.

Svetujemo, da naj bodo dodatni elektri~ni grelci serijsko vgrajeni v notranji enoti toplotne ~rpalke in aktivirani na minimalni mo~i.

Nakup toplotne ~rpalke brez dodatnih elektri~nih grelnikov odsvetujemo. Strah pred vgrajenimi elektri~nimi grelci je odve~, pomembna je pravilna izbira mo~i in tipa toplotne ~rpalke za posami~en objekt. ^rpalke, ki uporabljajo kompresorje brez vbrizga hladiva, so predvsem namenjene za nizkotemperaturne ogrevalne sisteme, ve~inoma za novogradnje s talnim ogrevanjem.

Na{e dolgoletne izku{nje so zagotovilo kupcem, da bo investicija v nakup toplotne ~rpalko popla~ana v kar najkraj{em mo`nem ~asu. • Sre~o Arta~, Tersus

Promocijsko sporo~ilo

48

50

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Prijetna toplota in ekonomi~no ogrevanje povsod, kjer si to `elite Ko pomislimo na ogrevanje, pomislimo na stro{ke, na u~inkovitost ogrevanja – ali nam bo dovolj toplo in kako ogrevanje vpliva na okolje. Ponudba {e nikoli ni bila tako raznolika kot sedaj in tudi zmedenih kupcev, ki ne vedo kako se odlo~iti, je veliko. Zakaj bi se, ob pestri ponudbi razli~nih sistemov, odlo~ili za elektri~no ogrevanje? Bo dovolj toplo tudi v najhuj{i zimi? Kako visok bo ra~un za elektriko? Je primerno kot osnovno ogrevanje? Ne bo videti ceneno?

O pozitivnih lastnostih IR panelov poslu{amo `e vrsto let.

Kako kvaliteten na~in ogrevanja so, pa lahko potrdijo {tevilni zadovoljni kupci. Priporo~amo IR panele MySun in sisteme IR talnega gretja MySun:

IR paneli MySun so izjemno var~ni in ob tem zelo u~inkoviti.

Zna~ilno zanje je, da ve~ino toplote v prostor oddajo s sevanjem (infrarde~imi `arki), tako ogrevajo povr{ino predmetov in ne direktno zraka. Princip delovanja panelov MySun je enak kot pri soncu, zato tovrstno ogrevanje velja za najbolj naraven in zdrav na~in ogrevanja. Z ustreznimi krmilniki lahko nadzor in upravljanje ogrevanja v ~asu va{e odsotnosti opravljate kar na daljavo, z mobilnim telefonom ali tablico. Le dotik do vrhunskega ugodja.

Danes so na voljo izjemno ekonomi~ni in u~inkoviti sistemi elektri~nega ogrevanja, ki nudijo pomembne prednosti v primerjavi s klasi~nimi na~ini ogrevanja. Teh prednosti je cel kup, spodaj navajamo 8 top razlogov zakaj je elektri~no ogrevanje pametna odlo~itev: 1. ni vzdr`evanja • 2. investicija je nizka • 3. monta`a je enostavna in poceni • 4. delovanje je nesli{no • 5. ni emisij v okolje • 6. so idealni za objekte, ki jih ogrevate le ob~asno • 7. z ustreznimi termostati je ogrevanje mo`no popolnoma prilagoditi svojim potrebam (tudi Wifi in GSM termostati) • 8. ni nevarnosti pred zmrzaljo.

Elektri~ni grelni kabli MySun za talno ogrevanje so eden najbolj raz{irjenih in enostavnih sistemov elektri~nega talnega ogrevanja.

Polagajo se v ali na estrih, na katerega se lepi finalna talna obloga, kot je keramika, granit, PVC-obloga, parket ... Sistem je primeren za ve~ino pohodnih finalnih povr{in, zavzame pa le 5–6 mm vi{ine.

Elektri~ne grelne folije MySun za talno ogrevanje so namenjene za »plavajo~e« polaganje direktno pod laminatne talne obloge (brez lepljenja), zavzamejo pa samo 2 mm vi{ine. Toplota se po foliji enakomerno porazdeli, kar dodatno pozitivno vpliva na ob~utek udobja in ekonomi~nost gretja.

Promocijsko sporo~ilo

Popoln sistem ogrevanja za vsak dom, vikend, pisarno, skladi{~e ali delavnico – z MySun Pokli~ite nas! 07/ 477 88 20. Svetovali vam bomo in na{li najbolj{o re{itev za ogrevanje va{ih prostorov.

51 vljeno regulacijo za dva razli~na temperaturna re`ima, na primer za radiatorje in talno ogrevanje. Na voljo bodo tudi enote z 230 litrskim bojlerjem in mo~nej{im, 3 do 9 kW elektri~nim grelnikom, ki sicer deluje le v pomo~ toplotni ~rpalki.

Z Althermo 3 do 3.200 EUR nepovratnih finan~nih sredstev.

Prihaja nova generacija toplotnih ~rpalk Daikin Altherma 3

V ~em se toplotna ~rpalka Daikin Altherma 3 razlikuje od ostalih 65°C toplotnih ~rpalk?

Altherma 3, ki ima vgrajeno tehnologijo enega kompresorja, bo namre~ brez elektri~nega grelnika dosegala kar 65° C in to z izkoristki, ki jih pri toplotnih ~rpalkah do sedaj {e nismo sre~ali. Dosegala bo COP=5,3 in bo v energijskem razredu A+++. Zaradi tehnologije enega kompresorja bo imela Altherma 3 bolj{e izkoristke pri priklopu na talno ogrevanje, hkrati pa bo pometla s konkuren~nimi visokotemperaturnimi toplotnimi ~rpalkami, ki ogrevajo do 65° C. Za neizolirane hi{e bo {e vedno najbolj{a izbira Altherma HT 80° C z najbolj{im izkoristkom, z dvokompresorsko tehnologijo in brez vgrajenih elektri~nih grelnikov.

Pri razvoju Altherme 3 je bil cilj dose~i temperaturo ogrevanja 65° C z enim kompresorjem ob seveda ~im vi{jem izkoristku ter ~im manj{em vplivu na okolje. Zato so izdelali popolnoma nov kompresor, ki deluje na bolj u~inkovit plin R32 in ima 4-krat manj{i vpliv na okolje.

Z E2E do 5-letne pogodbene garancije na Daikin toplotne ~rpalke Ob nakupu toplotne ~rpalke DAIKIN se pri podjetju E2E pozanimajte o 5-letni pogodbeni garanciji in si zagotovite dolgoro~no brezskrbno udobje v va{em domu. •

Vsi tipi Altherme 3 sedaj v dveh barvah in z Wi-Fi upravljalnikom Altherma 3 bo na voljo v beli in srebrni barvi. [e vedno bo mo`no izbirati med stensko notranjo enoto brez bojlerja, integrirano in Compact higieni~no enoto. Pri integrirani enoti bomo lahko izbirali med bojlerjem s 180 in 230 litri. Potrebno je poudariti, da bo kljub zmanj{anju iz 260 na 230 litrov kapaciteta bojlerja ostala enaka, saj bo mo`no sanitarno vodo ogreti na vi{jo temperaturo.

Compact enoti s higieni~nim preto~nim bojlerjem bosta {e vedno na voljo v 300 in 500-litrski izvedbi. Enota Compact bo imela mo`nost priklopa na son~ne kolektorje, ki slu`ijo ne samo ogrevanju sanitarne vode, temve~ tudi ogrevanju hi{e. Na ta na~in bomo ob son~ni legi dosegali izkoristke, ki so vi{ji kot pri sistemih voda – voda.

Vse nove Altherme bodo imele vgrajen magnetni filter.

Opcijsko bo na voljo Wi-Fi upravljalnik za upravljanje preko pametnega telefona. Novost je enota Bi-zone s predpripra-

E2E d.o.o. - zastopnik za Daikin 02 620 98 05 I info@e2e.si www.e2e.si I www.blauberg.si

Promocijsko sporo~ilo

DAIKIN, vodilni proizvajalec toplotnih ~rpalk v Evropi, trenutno ponuja zrak – voda toplotni ~rpalki Altherma LT 55° C in Altherma HT 80° C. Altherma HT ima najve~je izkoristke, kadar jo priklopimo na radiatorje, medtem ko ima Altherma LT verjetno najvi{je izkoristke pri priklopu na talno ogrevanje in nizkotemperaturne radiatorje. Altherma LT ima celo bolj{e izkoristke od 65° C toplotnih ~rpalk, ki se prodajajo v Sloveniji.

Kljub temu razvojni oddelek ni po~ival, zato bo DAIKIN predvidoma v decembru 2017 na trg lansiral novo toplotno ~rpalko z imenom Altherma 3, ki s pomo~jo novega kompresorja in bolj u~inkovitega plina R32 ponovno med toplotnimi ~rpalkami premika meje izkoristkov.

Altherma 3 bo prav tako na Eko sklad listi z mo`nostjo pridobitve nepovratnih finan~nih sredstev v vi{ini do 3.200 EUR. S 13.10.2017 je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, v Uradnem listu in na spletni strani www.ekosklad.si objavil nove pozive s spodbudami za nalo`be v stavbah. Za toplotne ~rpalke voda/voda je vi{ina nepovratnih sredstev vse do 5.000 EUR. Zato ne odla{ajte in pokli~ite podjetje E2E ali njihove monterje po vsej Sloveniji za izra~un in pripravo ponudbe prav za va{o hi{o.

52

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Ecodan toplotna ~rpalka zrak-voda MITSUBISHI ELECTRIC

Energetsko var~na in izjemno tiha Z zamenjavo zastarelega ogrevalnega sistema s toplotno ~rpalko poskrbimo za var~evanje in za ~istej{e okolje.

Zamenjava je hitra in enostavna ter z minimalnimi posegi v obstoje~ ali nov objekt.

Pomemben podatek je, da so Ecodan toplotne ~rpalke Mitsubishi Electric po svojem izjemno u~inkovitem in var~nem delovanju v samem svetovnem vrhu.

Proizvajalec Mitsubishi Electric je v leto{njem letu dopolnil ponudbo zunanjih enot, ki so namenjene za bivalne prostore v 8 in 11,2 kW razli~ici, hkrati pa je ponudil kar nekaj izbolj{av zunanjih enot, ki so klju~nega pomena za zadovoljstvo uporabnikov, saj prina{ajo prednosti za udobje bivanja.

Med drugimi sta prednosti novih modelov zunanjih enot ogrevalnega sistema ECODAN predvsem visoka ogrevalna mo~ pri zelo nizkih zunanjih temperaturah – tehnologija Zubadan zagotavlja neprekinjeno in zanesljivo ogrevanje tudi do -28°C zunanje temperature in visoka u~inkovitost ogrevanja A++. Poleg Zubadan zunanje enote, lahko pri toplotni ~rpalki Ecodan izberete tudi zunanjo enoto Ecodan z delovanjem do -20°C zunanje temperature. Primerne so za uporabo v var~nih oziroma nizkoenergijskih hi{ah s talnim ogrevanjem, neodvisno od regije v Sloveniji.

Uporabniku je rokovanje s toplotno ~rpalko enostavno in prijazno. Z MELCloud aplikacijo lahko toplotno ~rpalko upravljamo tudi na daljavo s pomo~jo pametnega telefona, tabli~nega ali osebnega ra~unalnika.

EKO SKLAD SUBVENCIJE

NOVE SPODBUDE EKO SKLADA za vgradnjo toplotne ~rpalke Mitsubishi Electric do 3.200 EUR oz. do 40 % priznanih stro{kov nalo`be Z dnem, 13. oktober 2017 je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad objavil nov poziv s spodbudami za nalo`be v stavbah. Za ob~ane je najve~ja novost ta, da so za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotno ~rpalko ZRAK – VODA Mitsubishi Electric namenjena izjemno visoka nepovratna sredstva.

Ve~ o samih subvencijah si lahko ogledate na uradni strani Eko sklada www.ekosklad.si/fizicne-osebe/javne-objave/prikazi/publicationID=38.

POHITITE IN SI PRISKRBITE SVOJO SUBVENCIJO! Toplotne ~rpalke Ecodan Mitsubishi Electric so vgrajene `e v {tevilnih stanovanjskih objektih po celotni Sloveniji.

Njihova u~inkovitost dokazuje, da je povpra{evanje po toplotnih ~rpalkah iz dneva v dan ve~je.

V podjetju REAM d.o.o., dolgoletnem uvozniku in distributerju klimatskih naprav in toplotnih ~rpalk Mitsubishi Electric, so se odlo~ili, da kupcu oziroma uporabniku toplotne ~rpalke Mitsubishi Electric ponudijo podalj{ano 5-letno jamstvo, za katero je pogoj vsakoletna izvedba servisa v ~asu podalj{anega jamstva. S preventivnimi servisi, ki jih opravijo poobla{~eni monterji in prodajalci, ki so vam namestili

toplotno ~rpalko, poskrbi za podalj{ano `ivljenjsko dobo in u~inkovito delovanje toplotne ~rpalke. •

Za ve~ informacij o toplotnih ~rpalkah in klimatskih napravah nas lahko pokli~ite na telefonsko {tevilko 080 98 98 ali pa nam po{ljite povpra{evanje na info@ream.si in posredovali vam bomo kontakt na{ega poobla{~enega monterja v va{em kraju.

Obi{~ite na{ razstavni prostor na [pruhi 19, Trzin.

Pomagali vam bomo poiskati najbolj{o re{itev za va{ dom!

Promocijsko sporo~ilo

• Ti{je delovanje zunanje enote do 10 dB(A) zaradi optimizacije oblike in polo`aja ventilatorja.

• Stilska in kompaktna zunanja enota.

• Nov kompresor, ki omogo~a visoko zmogljivost delovanja (najvi{ji energetski izkoristek razreda A++) • Ve~ja zanesljivost z izbolj{ano drena`o in optimizacijo nadzora in delovanja odmrzovanja ter z izbolj{anjem zunanjega toplotnega izmenjevalca za prepre~evanje nastajanja ledu • Manj{e vibracije kompresorja ter resonance cevi • Tri fazne toplotne ~rpalke tudi pri 8kW

D A L K S EKO do E J I C N E V B U S

€ 0 0 2 .

3 -

Več informacij o toplotnih črpalkah in subvencijah tudi na www.ream.si.

Špruha 19, 1236 Trzin Ream d. o. o.

toplotno pros m

info@ream.si

Za varčen vsakdan.

54

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Toplotne ~rpalke in naravna hladiva

U

poraba naravnih hladiv se pove~uje, prav tako tudi {tevilo izzivov, ki jih morajo premagati na~rtovalci hladilnih sistemov, pri ~emer morajo upo{tevati {e varnost in u~inkovitost.

Zamenjava zaradi okolja Po prvih opozorilih, kaj je vzrok tanj{anja ozonske plasti, je trajalo kar 80 let, da so podpisali Montrealski protokol o za{~iti. Z njim so prepovedali uporabo klorofluoroogljikovodikov (CFC, HCFC).

Njihova `ivljenjska doba v atmosferi zna{a ve~ kot 100 let, zato bo koncentracija v 2100 {e vedno 37% dana{nje. S tem pa se zgodba ne kon~a, saj se ti plini nahajajo v stari opremi, ki {e deluje in tudi v raznih izolacijskih penah. Zaradi tega po novem uporabljamo manj {kodljiva »zelena hladiva«, naravne, nesinteti~ne substance, ki so uporabne za toplotne ~rpalke in klimatske naprave. Danes uporabljamo propan, butan in ciklopentan, CO2 in amoniak. Nekateri od teh so bolj u~inkoviti v klimatskih, drugi pa bolj v hladilnih napravah in toplotnih ~rpalkah.

V vseh napravah pa je uporaben propan R290, ki velja za zelo u~inkovito hladivo.

Visokotla~ni kompresor je prilagojen hladivu in je srce vsakega toplotnega stroja

Ugotavljanje vpliva U~inek snovi na tanj{anje ozonske plasti v stratosferi merimo z dejavnikom {kodljivosti ODP (Ozone Depleting Potencial).

Ultravioletni del son~nega spektra je v starih hladivih povzro~al izlo~anje klora, ki je nato na~el ozonsko plast. Naravna hladiva imajo ODP enak ni~li, kar pomeni, da na ozon ne vplivajo, tudi ~e bi iz po{kodovanega sistema vstopili v okolje.

Prispevek snovi k globalnemu segrevanju pa izra`amo s toplogrednim potencialom GWP (Global Warming Potential), ki mora biti ~im ni`ji. GWP primerja koli~ino toplote, zajeto z dolo~eno maso uplinjenega hladiva s koli~ino toplote, ki bi jo zajela enaka koli~ina ogljikovega dioksida v 100 letih. Ve~ina prepovedanih hladiv je imela GWP od 1400 do 4000, propan, ki ga uporabljamo danes, pa ima GWP samo 3.

Nova hladiva Nova generacija hladiv so ogljikovodiki, ki vsebujejo propan (R290), izobutan (R600a) ter razli~ne me{anice teh hladiv, ki dobro delujejo v sistemih s srednjim tlakom od 10 do 50 bar. Propan (R290) ima odli~ne termodinami~ne lastnosti, in kar za okrog 90% presega u~inkovitost prepovedanih hladiv. To pomeni, da lahko absorbira ve~ toplote v kraj{em ~asu, kar povi{a u~inkovitost toplotnega stroja, s tem da za njegovo delovanje potrebujemo manj energije. Za primerjavo: za 9 kW ogrevalne mo~i zadostuje 1,17 kg propana, ~e pa bi uporabili prepovedano hladivo, bi ga za to potrebovali 4,3 kg. Propan v toplotni ~rpalki bo pri zunanji temperaturi zraka -7°C na sekundarni strani imel temperaturo 70°C, pri zunanji -20°C pa {e Tla~na stikala in ekspanzijski ventili varujejo in omogo~ajo nemoteno delovanje

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

55

veliko proizvajalcev pija~ prehaja iz sistemov s propanom na CO2 hladilne naprave.

Ker so tlaki vi{ji, pokvarjenega tla~nega stikala ni mo`no enostavno odviti, ampak je potrebno zamenjati celoten modul, v katerem se nahaja. Tla~no stikalo v tem sistemu je eden najpomembnej{ih elementov, saj {~iti napeljavo pred nadpritiskom ter prepre~uje, da bi popokale cevi izmenjevalca toplote. Stikalo izklju~i kompresor, dokler tlak ne pade na dovoljeno raven.

Globalni toplogredni potencial - GWP- prepovedanih in dovoljenih hladiv za toplotne stroje

Problem vnetljivih hladiv vedno 60°C. Edina pomanjkljivost je njegova vnetljivost, zato morajo biti hladilno – grelni sistemi varni in zatesnjeni.

mo materiale v toplotnem stroju skrbno izbirati.

Problem visokih pritiskov Drugo sodobno hladivo je CO2 – ogljikov dioksid. Sicer ni vnetljiv, ima GWP samo 1, za delovanje pa v sistemu potrebujemo skoraj dvakrat vi{ji pritisk, zaradi ~esar je te`je obvladljiv.

Tretje uporabno in naravno hladivo je amoniak. ODP in GWP {tevili sta obe nula, ~e prodre v okolje pa se zelo hitro razgrajuje. Slaba stran je njegova visoka alkalnost in zato korozivnost, zato mora-

Za vsako naravno hladivo je potrebno izdelati primeren sistem, njegove sestavne dele in kompresor, zato se na teh podro~jih pojavljajo {tevilne inovacije.

Novi izdelki imajo zato vgrajenih veliko razli~nih tipal in tla~nih stikal. ^eprav je CO2 nevnetljiv, pa je lahko u~inkovit samo ob vi{jih tlakih, skoraj dvakrat vi{jih kot pri ostalih hladivih. Zato v sisteme vgrajujejo posebna tla~na stikala, da bi zagotovili varno in zanesljivo delovanje. Danes

V teh sistemih je del tla~nega stikala, v katerem se izvaja dejanska vzpostavitev kontakta in s tem iskrenje, popolnoma lo~en od hladiva, ta del ohi{ja pa je tudi hermeti~no zatesnjen. S tem je nevarnost v`iga hladiva, ~e bi slu~ajno izstopil iz sistema, popolnoma prepre~ena. Tla~na stikala so posebej testirana na tla~ni in stikalni strani, zato je danes delovanje toplotnih strojev z vnetljivimi hladivi popolnoma varno. Stikala so preizku{ena in prenesejo 100.000 vklopov in izklopov, na tla~ni strani pa zahtevani preizkusni tlak zna{a celo do 345 bar. • Tihec

56

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Inovativen sistem ogrevanja Carbon4, brez pe~i in kotlovnice Carbon 4 - Preizku{en sistem, ki prekosi mnoge druge ogrevalne sisteme Avstrijski strokovnjaki so `e pred ~asom razvili novi, inovativen sistem ogrevanja s karbonskim premazom, ki za obnove in tudi novogradnje predstavlja precej bolj enostavno re{itev.

Karbonski premaz Carbon4, se na stene, strop ali tla preprosto nana{a v teko~em stanju, posebnost sestavin mase premaza pa so karbonska vlakna. Karbonska vlakna se namre~ prakti~no uporabna povsod; v letalski industriji za notranje dele letal, v avtomobilizmu, pri izdelavi koles in smu~i ter v gradbeni{tvu, kjer so ta nepogre{ljiva za armiranje betona ali se dodajajo k prevodnikom elektri~nega toka (karbonske mikro elektrode).

Karbonski premaz Carbon4 je razvit z namenom grevanja objektov, ki na principu sevalne toplote obratuje z nizko, 24 voltno napetostjo. Zraven spada pretvornik, ki pretvori napetost elektri~ne energije iz 230 na 24V, ki pa je povsem varna in ne predstavlja prav nobenega tveganja.

Carbon 4 - odli~en pri sanaciji vla`nih sten V primeru, da `elimo izsu{iti vlago v stenah, Carbon4 odli~no opravi svojo funkcijo. Ker je premaz za ogrevanje difuzno odprt, lahko vlaga prehaja v obe smeri stene, nizkonapetostno sevanje pa prodre v vla`no steno in jo izsu{i. S tipalom sobnega termostata poskrbimo, da se temperatura v sredini stene ohrani pri konstantnih 18°C.

Namestitev karbonskih stenskih ogrevalnih polj

Sestavni deli ogrevalnega sistema so nana{alni karbonski premaz Carbon4, material za namestitev v obliki bakrenih trakov, po katerih (na robovih) te~e el. tok. Dodatno potrebujemo {e podloge, krmilno napravo, sobni termostat (s sobnim tipalom), ter set kablov in transformatorjev.

S Carbon4 premazom poskrbimo, da bo stena ostala suha in prepre~ujemo nastajanje kondenzacijske vode. Zidovi se za razliko od ogrevanja s klasi~nimi radiatorji segrevajo veliko bolj enakomerno in po celotni povr{ini, kondenzacija pa je s tem onemogo~ena.

Potek vgradnje premaza Zaradi preproste monta`e se lahko karbonski premaz u~inkovito obnese pri novogradnjah ali pri sanacijah vseh starej{ih stavb, posebno tistih, ki so pod spomeni{kim varstvom. Vgradnja ni zahtevna in jo hitro opravimo. Bakrene trakove skupaj s premazom v teko~i masi nanesemo na steno, pred tem dolbenje stene ni potrebno. Premaz se nana{a v tankem sloju, debeline 0,2 mm in se lahko naknadno obdela z vsako oblogo, prebarva ali celo oblepi. Vrtanje karbonskega premaza ne po{koduje. Premaz lahko trajno deluje povsem brez vzdr`evanja in je v primerjavi z drugimi sistemi ogrevanja

manj zahteven, u~inek karbonskega sistema ogrevanja pa se z leti ne zmanj{uje.

Sistem ogrevanja povsem brez vzdr`evanja Premaz Carbon4 za ogrevanje deluje brez vzdr`evanja, u~inek ogrevanja pa se s ~asom ne spremeni. Ker je zaradi nizke, 24 voltne nizke napetosti, delovanje povsem varno, ta sistem omogo~a neposredno namestitev na vsakr{no steno. Proizvajalec varno delovanje Carbon4 jam~i z certifikati, temu pa dodaja {e 10 letno garancijo na karbonski premaz in 3 leta na krmilno tehniko.

Pokli~ite za obisk mojstra Pri starej{ih objektih vam predhodno opravijo brezpla~en ogled in definirajo potrebe po toploti, sama vgradnja pa poteka relativno hitro. • J.E.

Ve~ informacij po telefonu: 031 287 202 I 070 425 222

Kon~ni rezultat po petih dneh - opremljeno

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

57

Prakti~ni razlogi za priljubljenost kompaktne toplotne ~rpalke De Dietrich

V

e~ kot 300 let je `e od ustanovitve francoskega podjetja De Dietrich, uspe{nega in priznanega proizvajalca ogrevalne tehnike. Pred letom so na slovenski trg lansirali invertersko toplotno ~rpalko zrak - voda Alezio Evolution V200, ki bo kot ka`e letos, od vseh De Dietrichovih toplotnih ~rpalk, najbolje prodajana. Naprava sestoji iz zunanje enote ter notranjega hidravli~nega modula z vgrajenim 180 litrskim grelnikom tople sanitarne vode. U~inkovito ogreva in hladi prostore, obenem pa pripravi zadostno koli~ino tople sanitarne vode.

Prava re{itev za prenovo kotlovnic in tudi novogradnje Vgradnja toplotne ~rpalke Alezio Evolution V200 predstavlja prakti~no re{itev v primeru energetske obnove hi{e, z radiatorskim sistemom ogrevanja ali talnim gretjem. Alezio Evolution V200 namre~ samostojno zagotavlja predtok tople vode tudi do 60°C, obenem pa jo je mo~ priklopiti k obstoje~emu kotlu na olje, plin ali biomaso. Toplotna ~rpalka deluje do – 20°C zunanje temperature (4,5 in 6 kW do -15°C) in je odli~na izbira za vgradnjo v nove objekte, saj kompaktna notranja enota zavzame zelo malo prostora, obenem pa zdru`uje 3 funkcije v enem: ogrevanje, hlajenje ter pripravo tople sanitarne vode.

U~inkovita in preprosta Napravo odlikujejo dobre tehni~ne karakteristike, njena visoka u~inkovitost in zmogljivost pa omogo~a tudi do 70% prihranek

Kompaktna notranja enota toplotne ~rpalke De Dietrich Alezio Evolution V200 z vgrajenim 180 litrskim grelnikom TSV zavzame zelo malo prostora

energije pri ogrevanju. Za u~inkovitost toplotne ~rpalke skrbi Scroll kompresor z invertersko tehnologijo delovanja ter vmesni modul »Power Reciever«, ki je vgrajen v hladilnem krogu in omogo~a {e bolj{i izkoristek delovanja toplotne ~rpalke pri nizkih zunanjih temperaturah. Toplotna ~rpalka v na~inu ogrevanja po ErP direktivi sodi v A++ energijski razred, pri pripravi tople sanitarne vode pa dosega A energijski razred.

Notranja enota Alezio Evolution V200 je izredno kompaktna ter spominja na 120 cm visoko hladilno skrinjo. V ohi{ju ima vgrajen 180 litrski grelnik tople sanitarne vode, hkrati pa je popolnoma tovarni{ko opremljena. Sodoben dizajn toplotne ~rpalke in pogledom v{e~na oblika napravi omogo~a, da jo lahko postavimo v prav vsak prostor v domu. Zaradi dobre izolacije, v prostoru deluje zelo tiho in nevsiljivo. Njena namestitev je povsem enostavna.

Atraktivna cena

Alezio Evolution V200 je izredno prakti~na re{itev za prenove kotlovnic in tudi za novogradnje

Ve~ informacij o ogrevalnih sistemih De Dietrich pridobite na spletni strani www.veto.si, preko elektronske po{te svetovanje@veto.si ali na telefonski {tevilki 041 874 333.

Promocijsko sporo~ilo

Toplotna ~rpalka Alezio Evolution V200 je med najugodnej{imi na trgu, obenem pa zahvaljujo~ njeni u~inkovitosti dosega visoke prihranke oz. porabi malo elektri~ne energije. V kolikor se upo{tevajo {e nepovratna finan~na sredstva s strani Eko sklada, se lahko dogodi, da cena same naprave ne dose`e niti vi{ine najvi{jih gora na slovenskem. •

Prednosti ogrevanja s toplotno ~rpalko zrak-voda

Z

aradi `elje vseh nas, da bi zase in za svoje potomce ohranili ~isto okolje in hkrati ~im bolje bivali, se ljudje na razli~ne na~ine trudimo izbolj{ati tudi sisteme za ogrevanje domov. Namen subvencij Eko sklada je pove~anje rabe obnovljivih virov energije in ve~ja energijska u~inkovitost v stanovanjskih stavbah ter zmanj{anje prekomerne onesna`enosti zraka z delci PM10 in s tem izbolj{anje kakovosti zunanjega zraka.

Vitanest d.o.o. je uvoznik in distributer toplotnih ~rpalk zrak-voda MITSUBISHI ELECTRIC, ki so na seznamu za subvencijo Eko sklada. Vi{ina nepovratne finan~ne spodbude pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema oziroma ~e toplotna ~rpalka ne bo zamenjala stare kurilne naprave, zna{a do 20 % priznanih stro{kov nalo`be, vendar ne ve~ kot 1.000 EUR za ogrevalno toplotno ~rpalko tipa zrak-voda, katera je uvr{~ena na seznam ustreznih naprav Eko sklada. ^e bo nova toplotna ~rpalka zrakvoda za centralno ogrevanje stanovanjske

stavbe zamenjala staro kurilno napravo, je vlagatelj upravi~en do vi{je spodbude, to je do 40% priznanih stro{kov nalo`be, vendar ne ve~ kot 2.500 EUR na obmo~ju ob~in brez sprejetega Odloka o na~rtu za kakovost zraka oziroma do 50% priznanih stro{kov nalo`be, vendar ne ve~ kot 3.200 EUR na obmo~ju ob~in s sprejetim Odlokom. Podrobne informacije o subvencijah za toplotne ~rpalke zrak-voda lahko uporabnik prejme prek Eko sklada in pri na{ih poobla{~enih monterjih, kateri imajo izku{nje s pripravo projektov in dokumentacije v skladu z javnim pozivom Eko sklada.

Ne nazadnje je potrebno poudariti, da z uporabo toplotne ~rpalke zrak-voda privar~ujemo tudi na stro{kih za energent, saj toplotna ~rpalka zrak-voda 75% ener-

gije pridobi brezpla~no iz okolja, samo 25% pa iz elektri~nega omre`ja. V tabeli predstavljamo primerjavo razli~nih energentov. •

Cene energentov na osnovi katerih smo izra~unali letni stro{ek ogrevanja, so povzete po tabeli svetovalne pisarne EnSvet Nova Gorica in veljajo za hi{o ca 150m2 ogrevalne povr{ine, ki letno porabi 18000 kWh. Pridobljeno s spleta: www2.arnes.si/~mlicen3/html/cene_energentov.html

Promocijsko sporo~ilo

V primerjavi z ogrevalnimi napravami z dotrajanimi kuri{~i, toplotne ~rpalke zrakvoda ne onesna`ujejo na{ega ozra~ja in varujejo zdravje, tudi v smislu prepre~evanja nastajanja ogljikovega monoksida v bivalnem prostoru. Najte`je se je zavarovati pred nevarnostmi, ki jih ne vidimo ali ob~utimo, kot je na primer strupeni ogljikov monoksid, ki v bivalnih prostorih lahko nastane na ve~ na~inov. Najve~krat ravno zaradi okvarjene ali nepravilno name{~ene centralne kurjave na plin, trda goriva ali kurilno olje ter zama{enega ali slabo prepustnega dimnika in razpok v dimniku. S toplotno ~rpalko zrak-voda MITSUBISHI ELECTRIC te nevarnosti ni, ravno tako ne potrebujemo dimnika, ogrevamo var~no in tudi pri izjemno nizkih zunanjih temperaturah (do -28°C), sistem na daljavo pa lahko kontroliramo prek mobilne aplikacije Melcloud.

Zmanjšajmo onesnaževanje!

Skupaj naredimo lepše ozračje!

Pri zamenjavi dotrajanega kotla na centralno kurjavo z ogrevalno toplotno črpalko zrak-voda, Eko sklad subvencionira 40% investicije (največ 2.500,00 €)!

www.toplotnacrpalka-zrakvoda.si lk k d i | www.vitanest.si it t i Uvoz in distribucija klimatskih naprav, toplotnih črpalk in sistemov za prezračevanje z rekuperacijo toplote VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

60

DOMA^E NAGRAJENE INOVACIJE

Zanimivosti s sejma

L

eto{nji septembrski Celjski Sejem je bil petdeseti po vrsti, s ~imer se lahko pohvalijo le redke sejemske hi{e v Evropi. Kogar zanimajo sodobne energetske re{itve prezra~evanja, ogrevanja in hlajenja je lahko samo v tej hali ostal ves dan. Naleteli smo na nekaj novosti, veliko izdelkov pa je tehni~no tako dovr{enih, da v letu od zadnjega sejma na njih ni bilo potrebno ni~esar spreminjati.

Rahlo je za{epala samo informacijska slu`ba ~ednih deklic, ki mi tudi po tretjem poskusu niso znale to~no povedati, kje je iskani {tand. Kazanje z roko, da je »tam zadaj« za sejem tega ranga zame pa~ ni dovolj.

Biomasa s soproizvodnjo Podjetje se `e 19 let ukvarja z lesom in energetiko. So generalni zastopniki za kotle Fröling, na polena, pelete ali sekance. Pomemben del dejavnosti podjetja v zadnjem ~asu je dobava naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike iz lesnega plina. V Sloveniji deluje `e 50 tak{nih postrojenj, v lesnem obratu v Nazarjih pa kar deset. Lesni plin vodijo v batni motor, ki poganja generator elektrike, vi{ek toplote pa uporabijo za ogrevanje prostorov ali su{enje kuriva. Klju~ni element sistema je generator lesnega plina, ki mora delovati enakomerno, proizvajati ~ist in suh plin brez katrana, kar je pogoj za nemoteno delovanje batnega motorja. Montirajo tudi su{ilnice za sekance, vsi kogeneracijski izdelki pa so primerni za uporabo v industriji. • ST Postrojenje 10 generatorjev lesnega plina v BBC Nazarje, dobavitelj Biomasa

RWE z elektriko Navadili smo se `e na mno`ico dobaviteljev elektrike za gospodinjstva in ve~je porabnike, med njimi je tudi dru`ba RWE. Bodo~im gospodinjskim uporabnikom ponujajo brezpla~en energetski pregled, ki poleg elektrike lahko zajema tudi porabo vode in ogrevanja. Nato izdelajo izra~un prihrankov, s tem pristopom pa so prvi na na{em trgu.

Stavijo na zaupanje in svetovanje, zato bo ob dogovorjenem terminu njihov svetovalec, ki je prepoznaven po vozilu in obla~ilih, opravil obisk in predlagal re{itve. Pogodba lahko traja 1,2 ali 3 leta, ceno elektrike pa bodo po 24 mesecih celo zni`ali. Naro~nik lahko izbira med razli~nimi paketi s katerimi lahko na obro~no odpla~ilo dobi {e var~na LED svetila razli~nih mo~i, s katerimi lahko svoje var~evalne mo`nosti dodatno izbolj{a. • ST Ponudnik elektrike RWE brezpla~no opravi tudi energetski pregled

Klima center Tratnjek Na svojem sejemskem prostoru so razstavili klimatske naprave in toplotne ~rpalke. Med obiskom sem prvi~ v `ivo videl njihovo klimatsko napravo Wind- Free. ^eprav sem o njej bral in videl fotografije z desettiso~i drobnih luknjic v pokrovu, mi je {ele ob tem ogledu postalo nekaj jasno. Obi~ajni uporabnik se danes ne obremenjuje s premi{ljevanjem, kako proizvajalec izdela plasti~ni okrov, saj so vsi taki izdelki pa~ serijski. Nekaj malega vem o tem, kako izgledajo orodja za brizganje plastike, in kak{ne probleme mora re{iti projektant orodja, da je izdelek brez napak. Kako pa jim je uspelo izdelati tak pokrov in to v enem kosu, z luknjicami na vseh ploskvah, pa moram priznati, se mi niti ne sanja. Torej, klobuk dol pred mojstri, ki so uspeli izdelati tako orodje za pokrov, da u~inkovite tehnike, ki se skriva pod njim, sploh ne omenjamo. • ST Klima Tratnjek ima dolgoletne izku{nje s klimatizerji in toplotnimi ~rpalkami

61

Harmoni~en notranji videz gara`nih vrat Ste med tistimi, ki gara`o uporabljajo {e za kaj drugega kot zgolj za parkiranje avtomobila?

Se v njej ukvarjate s svojim hobijem ali pa jo uporabljate kot prostor za dru`enje s prijatelji?

Potem boste veseli novosti, ki jo je podjetje Matja`, generalni zastopnik priznanega nem{kega proizvajalca vrat HÜrmann, premierno predstavilo na sejmu MOS. Sekcijska gara`na vrata LPU 67 Thermo, ki s sistemom HÜrmann ThermoFrame dosegajo najvi{je toplotne karakteristike in so zato primerna tudi za energijsko najbolj var~ne hi{e (U = 0,33 W/(m²K), so namre~ na voljo tudi v ekskluzivni premium izvedbi – celotno okovje skupaj s tekalnimi in spojnimi vodili so v sivobeli barvi RAL 9002, kakr{na je tudi barva notranje strani

IR-paneli easyTherm Ogrevanje z IR paneli se postopoma uveljavlja tudi pri nas.

Ponudnikov je ~edalje ve~, novost na slovenskem trgu pa so IR-paneli avstrijskega proizvajalca easyTherm, ki se po tehnolo{ki zasnovi uvr{~ajo v sam vrh u~inkovitosti. Patentirana formula kerami~ne povr{ine PolyVision z emisivnostjo 0,98 zagotavlja u~inkovito oddajanje dolgovalovne IR toplote in hkrati vrhunsko bivalno udobje, saj je toplota enako prijetna kot tista, ki jo oddaja kru{na pe~, pravi Du{an Jug, direktor podjetja Energo - Jug, ki je panele easyTherm premierno predstavilo na sejmu MOS. Paneli easyTherm za svoje delovanje porabijo manj energije kot paneli s povr{ino iz kak{nega drugega materiala. Pod kerami~no povr{ino so karbonski grelci, ki ne korodirajo in ne pokajo, poleg tega je karbon zelo dober prevodnik toplote. Matrica iz penjenega stekla daje panelu kompaktnost in sposobnost akomulacije toplote. Zadnji del je iz nerjavnega jekla, ki ima zelo nizko emisivnost in IR-toplote ne oddaja proti zadnji steni – kar 96 odstotkov IR-toplote iz panela izhaja v prostor. •

vratnega krila. Gara`na vrata se tako harmoni~no vklju~ijo v notranji prostor. Gara`na vrata LPU 67 Thermo v premium izvedbi ustrezajo vsem standardom sodobne energijsko var~ne gradnje, hkrati pa izpolnjujejo tudi pri~akovanja investitorja glede estetskega videza, poudarjajo v podjetju Matja`. •

BP

BP

35(=5$ÂĽ(9$/1( 1$35$9( $ GR SRYUQMHQH WRSORWH ]GUDYD QRWUDQMD NOLPD

3UH]UDĂ…LWH VYRMH ELYDOQR RNROMH LQ SULKUDQLWH 3UH]UDĂ…HYDOQH QDSUDYH 'DQWKHUP 3UH]UDĂ…HYDQMH YDwHJD GRPD MH SRVWDOR ]HOR SRPHPEQR VDM VR QRYH KLwH YHGQR EROM ]UDNRWHVQH LQ QL YHĂ… QDUDYQHJD SUH]UDĂ…HYDQMD =D ]GUDYR ELYDQMVNR RNROMH MH SRWUHEQR XUDYQDYDWL WDNR YOD{QRVW LQ WHPSHUDWXUR NRW NROLĂ…LQR VYH{HJD ]UDND 'DQVNH SUH]UDĂ…HYDOQH QDSUDYH 'DQWKHUP ERGR WR RSUDYLOH YDUĂ…QR LQ HQHUJHWVNR XĂ…LQNRYLWR VDM Y SURVWRU SRYUQHMR YVH GR WRSORWH RGYRGQHJD ]UDND

'2%$9$ 0217$m$ ,1 9='5m(9$1-( ',1(6 G R R

3RQDwDMR VH WXGL V FHUWLILNDWRP LQwWLWXWD 3DVVLYKDXV L] 'DUPVWDGWD

ZZZ GLQHV VL

&HVWD QD %UGR /MXEOMDQD W H GLQHV#GLQHV VL

Energijsko in stro{kovno u~inkovit dom Po nasvet v Energetski center Petrol

T

rgovanje z naftnimi derivati, zemeljskim plinom in drugimi energenti je osnovna dejavnost dru`be Petrol, z njo ustvari ve~ kot 80 odstotkov vseh prihodkov od prodaje. V zadnjih letih pa dru`ba iz trgovca z energenti postopoma prera{~a v celovitega ponudnika energetskih in ekolo{kih storitev.

O tem, kaj ponujajo gospodinjstvom, smo se pogovarjali z Bo{tjanom [trucem, vodjo energetskih re{itev za dom in poslovne uporabnike.

Povpre~no slovensko gospodinjstvo je lani za ogrevanje bivalnih prostorov porabilo skoraj 65 odstotkov vse v gospodinjstvu porabljene energije in ljudje i{~ejo re{itve, kako zmanj{ati stro{ke.

Jih veliko poi{~e nasvet v Petrolovem energetskem centru? [tevilo ljudi, ki pridejo po nasvet bodisi v na{ najve~ji energetski center v ljubljanskem BTC bodisi v manj{ega, ki ga imamo na Ravnah na Koro{kem, potrjuje, da stro{ki ogrevanja mo~no bremenijo dru`inske prora~une. Zmanj{ati jih je mogo~e na razli~ne na~ine in na{i energetski svetovalci znajo poiskati najbolj optimalno re{itev.

Obiskovalcem med drugim predstavijo energijsko u~inkovito ogrevanje s toplotnimi ~rpalkami, plinskimi kotli, IR-paneli, kamini in kotli na lesno biomaso, talno ali stensko ogrevanje z aluminijastimi trakovi, ki so plod slovenskega znanja in razvoja ‌ Vse na{teto si je mogo~e v energetskem centru tudi ogledati.

Omenjate razli~ne sisteme ogrevanja, vemo pa, da vsak ni primeren za vsako stanovanje ali hi{o.

Ali ljudje k vam pridejo z `e izdelano idejo o tem, kako svoj dom narediti energijsko var~nej{i in udobnej{i?

Nekateri natan~no vedo, kaj `elijo, veliko pa je takih, ki k nam pridejo po celovito re{itev in ta se za~ne z energetskim svetovanjem, ki je za vse obiskovalce energetskega centra brezpla~no. Na podlagi pogovora in podanih informacij jim

na{i energetski svetovalci predlagajo ta ali oni ogrevalni sistem, prav tako brezpla~no naredijo okvirni izra~un vi{ine nalo`be.

Za natan~nej{ega je `e potreben ogled objekta, ki se ga vedno udele`ita predstavnik dru`be Petrol in eden izmed na{ih {tevilnih pogodbenih partnerjev, ki bo v nadaljevanju poskrbel za izvedbo del. Na licu mesta se opravi popis vseh potrebnih del, naredi se natan~en izra~un stro{kov, ki vklju~uje morebitna nepovratna sredstva Eko sklada (stranki v tem primeru tudi pomagamo pri pripravi dokumentacije) in pa seveda Petrolove ugodne na~ine financiranja.

So torej va{i pogodbeni partnerji tisti, na katere se stranka obrne v primeru morebitnih poznej{ih te`av z vgrajenim sistemom?

Ne, vedno se najprej obrnejo na nas, kajti v dru`bi Petrol skrbimo za celoten poprodajni spekter vseh na{ih aktivnosti, tako za servisne kot za morebitne reklamacijske zahtevke. Mi smo tisti, ki vse zahtevke obdelamo, kontaktiramo stranko, nato pa – v sodelovanju z na{imi poslovnimi partnerji – ustrezno ukrepamo.

Pri tem bi rad poudaril, da poslovne partnerje zelo skrbno izbiramo, vsi morajo iti skozi Petrolov sistem dela, so visoko strokovno usposobljeni in motivirani. Vemo, da je cena pomemben dejavnik, ki vpliva na nakupno odlo~itev posameznika, ni~ manj pomembna pa ni kakovost celovite storitve. In ker omenjene storitve za nas opravljajo zunanji partnerji, ki takrat, ko so pri stranki, pravzaprav predstavljajo Petrol, od njih v resnici ogro-

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

63

[iritev mre`e s fran{iznim modelom V dru`bi Petrol nameravajo raz{iriti mre`o energetskih centrov.

Ve~jemu v Ljubljani in manj{emu na Ravnah na Koro{kem se bodo tako kmalu pridru`ili novi na razli~nih koncih Slovenije. »Mre`o {irimo s fran{iznim modelom, s poslovnimi partnerji, ki s primerljivimi dejavnostmi `e delujejo v lokalnem okolju in jim ljudje zaupajo. Po novem jim bodo lahko ponudili tudi Petrolove re{itve. nekaj ukreniti. Povpra{evanje je vezano tudi na na{e marketin{ke aktivnosti, kot so obiski sejmov, oglasne kampanje ipd. Predstavili smo se na nedavnem sejmu MOS v Celju, na primer, kjer so nas ljudje prepoznali kot resnega partnerja na energetskem podro~ju.

Tu so {e pozivi Eko sklada in vse na{teto vpliva na to, da na{e delo ni vezano samo na dva sezonska vrhunca, ampak je med letom razmeroma enakomerno razporejeno.

Kak{ni so trendi pri ogrevanju, za katere sisteme se ljudje najbolj zanimajo?

»Ponudba v na{ih energetskih centrih ni vezana zgolj na izdelke enega ali dveh proizvajalcev, ampak ponujamo {irok nabor kakovostnih izdelkov razli~nih proizvajalcev oziroma ponudnikov. Le tako lahko stranki zagotovimo najbolj optimalno re{itev njenega problema,« pravi Bo{tjan [truc, vodja energetskih re{itev za dom in poslovne uporabnike v Petrolu.

V trendu so zagotovo toplotne ~rpalke, s katerimi dosegamo najvi{ji dele` prodaje. Gre za zelo udoben sistem ogrevanja, ki ga je mogo~e preprosto montirati in povezati na obstoje~ sistem ogrevanja, zato se ljudje pogosto odlo~ajo zanj. Poleg tega ga je mogo~e preprosto upravljati tudi prek telefona. Kjer vgradnja toplotne ~rpalke ni mogo~a, je najpogostej{a izbira plinski kotel, medtem ko se je prodaja kaminskih pe~i in kotlov na pelete po na{ih podatkih nekoliko ustavila. Pred {tirimi ali petimi leti so jih veliko vgrajevali, danes pa k nam prihajajo stranke, ki `elijo ta sistem zamenjati s toplotno ~rpalko oziroma peletno pe~ uporabljati le {e kot sekundarni vir ogrevanja. Razlog lahko pripi{emo udobju ogrevanja s toplotno ~rpalko, zlasti pri starej{ih uporabnikih, ki ne zmorejo ve~ sami skrbeti za zalogo peletov in njihovo doziranje.

mno pri~akujemo. @elimo namre~, da je vse opravljeno na najvi{ji strokovni in tehni~ni ravni, da stranka res dobi tisto najbolj{e, kar je v danem trenutku mogo~e dobiti na trgu.

Koliko se jih odlo~i za celovito storitev, koliko pa jih zgolj kupi toplotno ~rpalko ali klimatsko napravo, na primer? @e na za~etku, ko smo na{o ponudbo raz{irili z energetskimi re{itvami, smo si zastavili cilj prodajati celovito storitev, od svetovanja do nakupa, vgradnje in servisnih ter drugih poprodajnih storitev. Ta cilj tudi uspe{no uresni~ujemo. Med fizi~nimi strankami je zagotovo 99,99 odstotka takih, ki kupijo »paketno« storitev, ne nazadnje je v tem primeru ugodnej{a `e dav~na stopnja, samo 9,5-odstotna. Ni~ druga~e ni pri poslovnih odjemalcih, ki jim prav tako ponujamo in kreiramo re{itve na klju~, individualno prilagojene njihovim zahtevam in potrebam.

Kdaj imajo va{i energetski svetovalci najve~ dela?

Ko govorimo o ogrevanju bivalnih prostorov, bodisi v hi{i bodisi v stanovanju, je najve~ povpra{evanja v ~asu, ko se zunanje temperature za~nejo spu{~ati, torej pred za~etkom ogrevalne sezone.

Takrat ljudje obi~ajno pomislijo, da bi se lotili posodobitve, morda celo zamenjave ogrevalnega sistema. Spomladi pa jih k razmi{ljanju o tem spodbudijo stro{ki za energijo – {tevilke jih opomnijo, da je njihov ogrevalni sistem potraten in da bi bilo v zvezi s tem dobro

V dru`bi Petrol med vsemi sistemi ogrevanja, ki jih ponujajo kupcem, s toplotnimi ~rpalkami razli~nih proizvajalcev dosegajo najvi{ji dele` prodaje.

64

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

S pravilno izvedenimi ukrepi v ve~jo energijsko u~inkovitost doma se pove~a tudi udobje bivanja.

V va{em energetskem centru ponujate tudi re{itve za hlajenje doma. Je tudi v tem primeru povpra{evanje sezonske narave?

Pri hlajenju je druga zgodba. Najve~ povpra{evanja je seveda v mesecih, ko so toplotne obremenitve najve~je, torej maja, junija, julija in avgusta. Zanimivo pa je, da se tudi letos, tako kot v zadnjih dveh ali treh letih, pri klimatskih napravah ka`e zanimiv trend – november je, pa se njihova prodaja {e ni ustavila. Dejstvo je namre~, da jih ljudje v ~edalje ve~ji meri uporabljajo tudi za ogrevanje v prehodnem obdobju, ko temperature {e niso tako nizke, da bi se spla~alo zagnati ogrevalni sistem. V marsikaterem gospodinjstvu klimatsko napravo uporabljajo tudi kot dopolnilno ogrevanje med samo kurilno sezono.

Omenili ste Petrolove ugodne na~ine financiranja energetskih re{itev. Lahko poveste kaj ve~ o tem?

Za vse produkte, ki jih ponujamo fizi~nim osebam, pa naj bo to toplotna ~rpalka ali son~na elektrarna, omogo~amo pet let, za nekatere produkte pa celo sedem let brezobrestnega financiranja nalo`be, brez pologa, kar je vsekakor na{a najve~ja dodana vrednost.

Financiranje poteka kot prodaja na obroke prek Petrol klub pla~ilne kartice. Tovrstno financiranje odobrimo vsem, ki izpolnjujejo na{e interne pogoje. Zadostuje, da stranka izka`e ustrezno pla~ilno sposobnost skozi obdobje pla~ila, pri ~emer upo{tevamo razli~ne oblike zaposlitve in finan~nih prilivov (na primer najemnine).

Ravno tako razli~nim poslovnim uporabnikom ponujamo model obro~nega odpla~evanja za razli~ne projekte energetskih re{itev (za vgradnjo toplotnih ~rpalk, obnovo kotlovnic, prenovo razsvetljave, obnovo ve~stanovanjskih stavb ipd.) do pet let oziroma do najve~ 60 mese~nih obrokov, prav tako brez pologa, brez obresti, brez stro{kov odobritve in brez drugih stro{kov financiranja. Poslovne uporabnike preverjamo posami~no in ocenjujemo njihovo kreditno sposobnost glede na postavljena interna merila.

Letos ste svojo ponudbo raz{irili s son~nimi elektrarnami, ki ste jih za~eli postavljati pred {tirimi meseci, do konca leta jih bo `e okrog 120. Ste pri~akovali tak{en odziv?

Moram priznati, da smo bili pozitivno presene~eni, {e zlasti,

Zakaj obiskati Energetski center Petrol?

• brezpla~no energetsko svetovanje za zni`anje stro{kov energije in pove~anje udobja v va{em domu, • brezpla~en izra~un, kateri ogrevalni oziroma hladilni sistem in energent je najprimernej{i za va{ dom, • pomo~ pri pridobivanju nepovratnih sredstev Eko sklada, • hitro in preprosto urejen preklop na Petrol Elektriko in zemeljski plin, • posebne ugodnosti za imetnike Petrol klub kartice zvestobe, • mo`nost pla~ila na obroke. ker se nismo odlo~ili za kak{no ve~jo marketin{ko kampanjo, ampak smo ljudem samo dali vedeti, da imajo mo`nost pri nas dobiti tudi son~no elektrarno in z njo poskrbeti za energetsko neodvisnost. Pri tem poskrbimo za vso potrebno dokumentacijo, tako da stranki vse skupaj ~im bolj olaj{amo. Na~rtujemo, da se bo {tevilka postavljenih son~nih elektrarn do konca leta ustavila pri pribli`no 120, pri ~emer je nazivna mo~ posamezne elektrarne v povpre~ju med 9 in 11 kW, kar je po uredbi o neto meritvah zgornja meja, ponekod pa zaradi posebnosti elektroenergetskega omre`ja ni mogo~e postaviti ve~ kot pet- ali {estkilovatne elektrarne.

V zadnjem ~asu je konkurenca na tem podro~ju kar pestra. Katere so va{e prednosti?

O tem je zelo nehvale`no govoriti. Vsekakor je na{a najve~ja prednost, da omogo~amo sedemletno brezobrestno financiranje brez pologa. Poleg tega sodelujemo s preverjenimi partnerji, vgrajujemo kakovostne izdelke, vsi uporabljeni materiali so evropskega porekla, ne uporabljamo bli`njic s slab{imi, cenovno ugodnej{imi materiali. Stojimo za vsem, kar damo stranki na streho, zato so tudi garancijske dobe, ki jih jam~imo, zelo dolge.

Predvsem pa `elimo na{e kupce spodbuditi, da v svojem domu sklenejo krog energetske samooskrbe – da postavijo son~no elektrarno, na katero so priklju~eni energijsko var~ni porabniki, ki jim zagotavljajo udobno bivanje – od gospodinjskih aparatov in ogrevalnih naprav do elektri~nih koles in avtomobilov. • Barbara Primc

Prihranite do 50 % investicije!

Toplotne črpalke zrak/voda DAIKIN Altherma - Z zamenjavo vaše stare kurilne naprave z varčno toplotno črpalko DAIKIN Altherma, lahko od EKO sklada pridobite nepovratno finančno spodbudo v vrednosti do 50 % priznanih stroškov investicije.

- Odlična rešitev za varčno ogrevanje in hlajenje bivalnih prostorov ter pripravo tople sanitarne vode.

Več na www.seltron.si.

Za brezplačno svetovanje obiščite prodajni Center varčnega ogrevanja med tednom od 7. do 17. ure in v soboto od 7. do 13. ure ali pokličite:

Tržaška cesta 85 A | 2000 Maribor | www.seltron.si

66

ENERGETSKE RE[ITVE

Vetrno - vodni zalogovnik energije v Gailsdorfu

E

dina pomanjkljivost zajemanja energije vetra je neenakomernost. V nem{kem Gailsdorfu je v gradnji objekt, s katerim bodo na enostaven na~in re{ili to pomanjkljivost.

Sistem deluje na enak na~in kot ~rpalne elektrarne, ki v no~nem ~asu ~rpajo vodo iz reke v vi{je le`e~e umetno jezero. V ~asu najvi{je dnevne obremenitve ali ob izpadih drugih proizvajalcev pa v obratni smeri proizvajajo kvalitetno zeleno elektriko.

Veter, voda in hrib Svoj projekt ozna~ujejo tudi z opisom Âťnaravni shranjevalnik elektrikeÂŤ. Na ta na~in lahko vetrno farmo, ki se nahaja na primernem terenu, spremenimo v zelo u~inkovito elektrarno, ki proizvaja elektriko tudi ko ni vetra. Vsa vgrajena tehnika je `e dolgo znana, standardizirana in preizku{ena, zato s tega vidika ne more biti nobenih presene~enj. Ideja ima tudi izjemen tr`ni potencial, saj se `e na prvi pogled vidi, da bo sistem zelo hitro povrnil vlo`ena sredstva in nato deloval z dobi~kom. Iz jezerca, ki le`i pod hribom bodo ob dobrem vetru napajali omre`je in ~rpalke, ki bodo vodo dvigale v rezervoarje ob vetrnicah. Ko bo vetra manj, bo voda po obstoje~ih ceveh zdrvela v globino in elektrika bo prihajala iz vgrajene turbine ob jezercu.

Vetrnice in bazeni z vodo V sistem so povezane {tiri vetrnice, ki

pa ne stojijo na tleh ampak na rezervoarjih vode. Da bi zni`ali stro{ke, so betonski obro~i zalogovnikov vode predizdelani in so jih na gradbi{~u samo zlo`ili enega na drugega. S tem so dosegli dodatne metre tla~ne vi{ine vode za turbino pod hribom, saj je posamezen zalogovnik vode visok kar 40 metrov, s ~imer so u~inkovitost pove~ali za 25%. Brez podalj{evanja stebra vetrnice so za enako vi{ino dvignili {e rotor, ki sedaj sega v obmo~je stalnih vetrov z vi{jo hitrostjo. To je pomembno, ker vse skupaj stoji na gozdnatem podro~ju, drevesne kro{nje pa zaradi trenja veter vrtin~ijo in zavirajo.

Pod vertikalnim aktivnim zalogovnikom vode stoji {e okrogel bazen, ki slu`i kot pasivni zadr`evalnik, z veliko ve~jo zalogo vode. Vse skupaj je name{~eno na bli`njih vzpetinah, ki so od 150 do 350 m vi{je od jezerca, ki se nahaja v dolini. Tudi strojnica s ~rpalkami in turbino je sestavljena iz standardnih delov in elektronsko krmiljena,

Da bo sistem deloval potrebujemo vodo, hrib, veter in vetrnice

s ~imer je zagotovljen najvi{ji mo`en izkoristek sistema. Vse cevne povezave za vodo so izvedene pod zemljo z polietilenskimi cevmi velikih premerov, ki imajo zaradi gladkosti zelo majhne upore.

Energija za prihodnost S kombinacijo visoko le`e~ih rezervoarjev in zalogovnikov elektrike, bodo obnovljivi viri energije postali vedno dosegljivi, brez prekinitev zaradi vremenskih ali drugih razmer. Na~in delovanja in gradnje je okoljsko neopore~en, enako tudi razgradnja.

Tak{na elektrarna lahko starta dobesedno v trenutku in pokriva konice v omre`ju, ki obi~ajno trajajo okrog 15 minut. Razen vetrnic drugih delov postrojenja sploh ne vidimo. V Gaildorfu stojijo {tiri vetrnice, vsaka z mo~jo 3,4 MW, rotor ima premer 137 m, iz vetra bodo letno zajeli 42 GWh elektrike, elektrarna pod hribom pa ima 16 MW turbino.

Za postavitev in izbiro primernih krajev pa potrebujemo skupino strokovnjakov v kateri so geologi, biologi, geo– ekologi in strokovnjaki za zmanj{evanje hrupa.

Spodnje jezerce pa lahko poleg tega postane {e zalogovnik toplote, ki jo zajemamo s toplotnimi ~rpalkami. •

Vertikalni zalogovnik je sestavljen iz predizdelanih betonskih obro~ev

Gradnja vertikalnega in sekundarnega zalogovnika vode na hribu pod vetrnico

Monta`a generatorja v gondolo vetrnice

Tihec

68

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Nova AS linija inverterskih toplotnih ~rpalk zrak-voda 10-18 kW

G

orenje lansira na trg novo linijo toplotnih ~rpalk zrak-voda: Aerogor ECO/ POWER EVI Inverter AS. Novo linijo odlikuje posodobljen dizajn, novi 7« uporabni{ki vmesnik z zaslonom na dotik in Wi-Fi vmesnik. Ta omogo~a upravljanje toplotne ~rpalke na daljavo, kar uporabniku omogo~a dodatno udobje in spremljanje delovanja T^, tudi ~e fizi~no pri sami napravi ni prisoten.

AS linijo toplotnih ~rpalk odlikuje visoka u~inkovitost delovanja v objektih z nizko in srednje temperaturnim ogrevanjem. Toplotne ~rpalke AS linije so primerne za ogrevanje hi{e, hlajenje hi{e in

za pripravo tople sanitarne vode. Re`imi delovanja se preklapljajo avtomatsko, npr. preklop med ogrevanjem in hlajenjem se izvede glede na nivo zunanje temperature okolice. Za stranke, ki veliko potujejo je zelo uporabna funkcija »Po~itni{ki na~in delovanja«, kjer uporabnik nastavi ~as, v katerem naj toplotna ~rpalka deluje v reduciranem re`imu ogrevanja, ki ne podhladi hi{e, vendar prihrani kar nekaj

kilovatnih ur. Ko pa se vrne z dopusta, je hi{a topla in segreta, saj je mogo~e nastaviti datum prihoda, toplotna ~rpalka pa segreje hi{o na normalen nivo.

Novi koncept Aerogor ALL-IN-ONE zasede le 0,45 m2 prostora v kotlovnici Konec leta lansiramo na trg tudi novi model toplotne ~rpalke AEROGOR ALLIN-ONE ECO INVERTER. Gre za izvedenko toplotne ~rpalke Aerogor ECO Inverter 10 AS, katere notranja enota vsebuje tudi hranilnik sanitarne vode. Poleg 230 L hranilnika so v notranji enoti ALL-INONE serijsko vgrajene tudi komponente, ki omogo~ajo direkten priklop T^ na talni sistem ogrevanja (Grundfos obto~na ~rpalka A energijskega razreda, 3-potni preklopni ventil, elektri~ni preto~ni grelec ipd.). Tudi pri tej enoti sta serijsko integrirana 7« uporabni{ki vmesnik z zaslonom na dotik in Wi-Fi vmesnik za upravljanje na daljavo. Klju~na prednost ALL-INONE koncepta je prihranek prostora v kotlovnici, saj zasede le 0,45 m2 povr{ine.

Toplotna ~rpalka lahko v no~nem ~asu deluje v tihem re`imu, kar omogo~a do 20% ni`ji nivo zvo~nega tlaka zunanje enote. •

Promocijsko sporo~ilo

[e ve~jega pomena pa je to za servisiranje naprave, saj preko Wi-Fi wmesnika lahko do parametrov T^ dostopajo Gorenjevi in`enirji in v dogovoru s stranko odpravijo napako ali celo brez obiska serviserja spremenijo parametre.

Toplotne črpalke Zrak–Voda

INVERTER AS LINIJA

POVRŠINA VGRADNJE

0,45 m²

ZASLON NA DOTIK

7”

VGRAJEN EMAJLIRAN BOLJER

230 l

ZNIŽAN NIVO ZVOČNEGA TLAKA ZA 20 %

BREZPLAČNE INFORMACIJE

Za naročila in dodatne informacije nas kontaktirajte na: E-mail: toplotnecrpalke@gorenje.com Tel. št.: 080 48 48

www.gorenje.com

PRAKTIqNI NASVETI ZA UPORABNIKE

Z majhnimi ukrepi do velikega prihranka!

01

Sobna temperatura dnevnega SURVWRUD QDM ER YVHOHM ÕLP EOLĭH Ɠ& Vsaka stopinja manj prihrani kar 6 % HQHUJLMH SRWUHEQH ]D RJUHYDQMH 3URVWRUL Y NDWHULK VH ]DGUĭXMHWH PDQM ÕDVD VR ODKNR đH NDNđQR VWRSLQMR KODGQHMđL 9 SURVWRULK NMHU gospodinjske naprave (hladilnik, đWHGLOQLN SRPLYDOQL VWURM ] GHORYDQMHP same po sebi ogrevajo prostor, naj bo temperatura okoli 18 Ɠ& Y VSDOQLFL SD MH ODKNR WHPSHUDWXUD đH NDNđQR VWRSLQMR QLĭMD 7XGL SRQRÕL ODKNR Y VWDQRYDQMX ]QLĭDPR WHPSHUDWXUR LQ SULKUDQLPR QD SRUDEOMHQL WRSORWQL HQHUJLML 8SRđWHYDQMH WHK SULSRURÕLO QDM ER VHYHGD YVHOHM SRGUHMHQR YDđHPX XGREMX LQ GREUHPX SRÕXWMX

02 V Energetiki Maribor vas bomo tudi letos pospremili skozi hladne dni. Da pa bo ta ÕDVÕLP EROM SULMHWHQ LQ XGREHQ YDP ERPR YVDN GDQ ]QRYD GRYDMDOL WRSORWR L] VUFD PHVWD =D ÕLP EROM XÕLQNRYLWR SRUDER WH WRSORWH VPR ]D YDV Y QDGDOMHYDQMX SULSUDYLOL YDUÕHYDOQLK QDVYHWRY NL VH MLK YHOMD GUĭDWL

03 Izberite kakovostne termostatske ventile THUPRVWDWVNL YHQWLOL ]D Y]GUĭHYDQMH ĭHOHQH WHPSHUDWXUH samodejno regulirajo potrebno dovajanje toplote v prostor in to tudi takrat, NR VRQFH VLMH QHSRVUHGQR Y SURVWRU = XSRUDER WHUPRVWDWVNLK YHQWLORY ERVWH SULYDUÕHYDOL RG GR HQHUJLMH SRWUHEQH ]D RJUHYDQMH 7XGL SUL WHUPRVWDWVNLK YHQWLOLK ERGLWH pozorni na to, da jih ne zakrivajo zavese, saj bodo samo tako GHORYDOL SUDYLOQR 6WURđHN QDNXSD NDNRYRVWQHJD WHUPRVWDWVNHJD YHQWLOD VH YDP ER SRYUQLO ĭH SR GYHK RJUHYDOQLK VH]RQDK

Nastavite pravilno temperaturo stanovanjskih prostorov

Ogrevajte prostore po potrebi

OJUHYDMWH SURVWRUH OH WDNUDW NR MLK UHVQLÕQR SRWUHEXMHWH 9 kolikor boste dva dni odsotni od doma, ogrevajte stanovanje QD Ɠ& ÕH SD ERVWH RGVRWQL GDOM ÕDVD ER ]DGRVWRYDOR ĭH Ɠ& 7HUPRVWDWVNH YHQWLOH ODKNR Y SULPHUX GDOMđH RGVRWQRVWL RG GRPD QDVWDYLWH QD SR]LFLMR YDURYDQMD SUHG ]PU]DOMR 3ULKUDQHN MH PRJRÕ WXGL SUL RJUHYDQMX VDQLWDUQH YRGH 3ULSRURÕDPR QDM temperatura sanitarne vode ne bo YLđMD RG Ɠ&

0

PUHSUHÕLWH QHĭHOHQR ]UDÕHQMH stanovanja

Z zapolnitvijo majhnih vrzeli med okni in vrati se boste L]RJQLOL QHKRWHQHPX LQ QHQHKQHPX SUH]UDÕHYDQMX stanovanjskih prostorov, s katerim izgubljate veliko WRSORWH = QDNXSRP dodatnih gumijastih tesnil boste SRPHPEQR ]PDQMđDOL WRSORWQR SUHYRGQRVW SUHGYVHP VWDUHMđHJD VWDYEQHJD SRKLđWYD

05

Redno pregledujte LQ Y]GUÄ­XMWH ogrevalne sisteme

V SURVWRULK NL MLK QH RJUHYDWH PRUDMR ELWL FHYL FHQWUDOQHJD RJUHYDQMD L]ROLUDQH 3Uav tako v ogrevalnem VLVWHPX R]LURPD LQVWDODFLMDK ]D RJUHYDQMH QH VPH ELWL ]UDND NL SRVODEÄ‘D RGGDMDQMH WRSORWH = rednimi pregledi in SUDYLOQLP Y]GUÄ­HYDQMHP RJUHYDOQLK sistemov boste RSWLPL]LUDOL SRUDER HQHUJLMH LQ ] QMR SRYH]DQH VWURÄ‘NH 3UHJOHGH LQ Y]GUÄ­HYDOQD GHOD QDM vselej opravljajo le za to XVSRVREOMHQL VWURNRYQMDNL

08 8porabljajte GRGDWQH HOHNWULÕQH grelnike samo v nujnih primerih

09 Sprostite prostor pred radiatorji Pomembno je, da toploti zagotovite prosto pot v prostor V primeru, da pred radiator postavite kose SRKLđWYD VH ER WRSORWD ]DGUĭHYDOD RE UDGLDWRUMX kar privede do pregrevanja radiatorja in s tem do QHXÕLQNRYLWHJD JUHWMD SURVWRUD 6 SUDYLOQR SRVWDYLWYLMR SRKLđWYHQLK HOHPHQWRY ODKNR SULYDUÕXMHWH NDU VWURđNRY ]D RJUHYDQMH .RW ]DQLPLYRVW QDM SRYHPR GD tudi zaYHVH NL YLVLMR SUHNR UDGLDWRUMHY SUHSUHÕLMR WRSORWL SURVWR SRW Y SURVWRU ]DWR RGJUQLWH WXGL WH

06

Ne odpirajte oken na preklop

OE RGSLUDQMX RNHQ QD SUHNORS PHÕHWH GHQDU qGREHVHGQR VNR]L RNQR H ĭHOLWH VWDQRYDQMH SUH]UDÕLWL SRSROQRPD RGSULWH RNQD LQ XVWYDULWH SUHSLK 9 ÕDVX ko so okna odprta, s termostatskim vHQWLORP SUHNLQLWH RJUHYDQMH 3R PLQXWDK RNQD ]DSULWH

PRQRÕL zagrnite zavese, spustite rolete LQ ĭDOX]LMH

07

OE KODGQLK QRÕHK VH VNR]L RNQD L]JXEL YHOLNR WRSORWH = ]DSUWLPL UROHWDPL R]LURPD ĭDOX]LMDPL ]PDQMđDPR WRSORWQH L]JXEH ]D YHÕ NRW ] ]DJUQLWYLMR ]DYHV SD ERGR WRSORWQH L]JXEH PDQMđH đH ]D GRGDWQLK

10

Izognite se toplotnim mostovom

= GRGDWQR L]RODFLMR ]LGX ]D UDGLDWRUMHP ERVWH ]PDQMđDOL uhajanje toplote skozi steno ]D NDU 3UL SRPDQMNDQMX prostora lahko na steno za radiator namestite 5 mm debele VWLURSRUQH SORđÕH NL VR REOHÕHQH Y DOXPLQLMDVWR IROLMR TRYUVWQD LQYHVWLFLMD VH Yam bo povrnila najkasneje po dveh GR WUHK RJUHYDOQLK VH]RQDK

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Daikin predstavlja najmanj{i plinski kotel na svetu!

V tem trenutku se ne moremo spomniti stvari, ki bi se prilegla bolj kot topla prha po napornem dnevu. Zaprete o~i in u`ivate v toploti vode. Morda pa se najraje potopite v milne mehur~ke pene~e kopeli. To se nam pogosto zdi preprosto in samoumevno. Pa vendar mora biti za to, da iz pipe prite~e topla voda, izpolnjenih kar nekaj predpogojev. Tisti, ki ste bili ali pa ste v procesu ustvarjanja doma, to zagotovo dobro veste.

Kaj storiti, ko je treba namestiti enoto za ogrevanje sanitarne vode, a zanjo ni dovolj prostora? Po ne{tetih merjenjih, prilagajanjih in kompromisih ta na koncu preprosto mora najti prostor pod va{imi stropi, ~etudi morda ovira uporabnike pri vsakodnevnih opravilih.

Daikin je vlo`il veliko znanja, raziskav in energije v to, da re{i to te`avo mnogih uporabnikov. Prepri~ani so namre~, da je za va{ dom dobro le najbolj{e, zato z veseljem predstavljajo svojo novost, kondenzacijski plinski kotel za ogrevanje tople vode, pri katerem ni ve~ omejitev pri izbiri namestitvenega prostora – enota odli~no deluje tako v kuhinji kot v kopalnici, postavite pa jo lahko celo v dnevno sobo.

Prihodnost v malem Inovativnost, napredek in razvoj so temelji, h katerim stremijo v enem najve~jih svetovnih proizvajalcev ogrevalnih in hladilnih

sistemov, podjetju Daikin. Tehnolo{ko napredna orodja so namre~ omogo~ila izdelavo neverjetne naprave nove generacije. Ravno Daikin namre~ predstavlja novost, in sicer izjemno tiho enoto, katere zvo~na raven med obratovanjem dosega le 39 dB (A). Za la`jo predstavo, to je glasnost, ki jo lahko zaznamo v knji`nicah. Enota je ena izmed najmanj{ih na svetu, saj meri le 40x59x26cm ([xVxG) in je hkrati ena izmed najla`jih, saj tehta le 27kg. Enota ni samo futuristi~nega izgleda in dimenzij, marve~ predstavlja tudi neponovljiv razvoj sodobnih trendov na tem podro~ju.

Ko se odlo~ite za Daikin tehnologijo, si zagotovite udobje, energetsko u~inkovitost in zanesljivost. Z izjemno privla~nim dizajnom.

Najmanj{o enoto za ogrevanje sanitarne vode lahko brez te`av namestite prakti~no kjerkoli, ~etudi se podviga lotite kar sami. Pametna tehnologija z intuitivnim LED zaslonom pa omogo~a upravljanje bojlerja preko aplikacije na pametnem telefonu in predstavlja popolno re{itev za vsak dom. Tehnolo{ko dovr{eni Specifikacije najmanj{e enote te vrste na svetu:  400 x 256 x 590 mm  Nizka te`a: Le 27 kg  [irok razpon mo~i: 2,9 kW od 35 kW  Okolju prijazna enota

• Tehnologija samodejnega prilagajanja zgorevanja: vgrajena elektroda Lambda Gx. • Napredno krmiljenje: Vremensko-odvisna nastavitvena to~ka in urniki.

• Povezava s sprejemniki son~ne energije: Mo`no solarno predgrevanje.

• Enostavna monta`a in servisiranje: odstranljivi paneli in komponente, dostopne s sprednje strani. izdelki zagotavljajo udobno in prakti~no uporabo, prilagojeno `eljam in potrebam uporabnika, kar Daikin enota za ogrevanje sanitarne vode zagotovo je.

Sodobna, a preverjena tehnologija Razvoj izdelkov Daikin je usmerjen k manj{emu vplivu na okolje, k ~emur dodatno prispeva tudi mo`nost priklopa plinskega kotla na sistem sprejemnikov son~ne energije.

Simbioza s tehnologijo in napredkom pa uporabniku omogo~a {e vremensko-odvisno nastavitveno to~ko in urniki ter krmiljenje preko spleta. S {irokim modulacijskim spektrom 1:8 lahko enota prilagaja svojo mo~ skoraj popolnoma zvezno, in s tem zagotavlja neprekinjeno obratovanje pri najvi{ji u~inkovitosti, s kar najni`jimi ravnmi emisij, in kar je najpomembnej{e, z najvi{jo stopnjo udobja. S triletno garancijo boste tako gotovo odkrili izdelek, ki bo va{e bivanje in `ivljenje dvignil na {e vi{jo raven. •

Skok v prihodnost.

NOVO!

Preurejeno ogrevanje: stenski plinski kondenzacijski kotel • Omogoča lažjo zamenjavo kombiniranih kotlov v domovih, ki iščejo večjo energetsko učinkovitost.

• Najvišja učinkovitost v vsakem načinu delovanja.

• Enostavna montaža zaradi izjemno kompaktnih dimenzij.

• Zmanjšano vzdrževanje z uporabo samodejnega sistema za prilagoditev zgorevanja plina.

facebook.com/dakinslo/ Več najdete na: www.daikin.si

Promocijsko sporo~ilo

72

74

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Toplotna ~rpalka Aquarea All in One T-CAP generacije H

Panasonic predstavlja re{itev za ekstremne zunanje pogoje

P

anasonic toplotna ~rpalka Aquarea All in One T-CAP zrak - voda je posodobljena, sedaj pri izredno nizkih temperaturah omogo~a vi{jo stopnjo u~inkovitosti.

Re{itev All in One T-CAP za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo Najnovej{i sistem Panasonic toplotne ~rpalke lahko proizvede toplo vodo do temperature 60°C in optimalno deluje v ekstremno nizkih zunanjih temperaturah. Zanesljivo deluje tudi, ko se temperature spustijo do −28 °C. Re{itev All in One T-CAP, za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo je idealna za novogradnje. Vgrajuje se enostavno, posebnost enote je, da je zaradi cevne napeljave, ki se nahaja na dnu enote, {e posebej primerna za projekte energetskeih obnov.

Hitrost vgradnje Enoto nove Panasonicove toplotne ~rpalke odliku-

je najkraj{i ~as vgradnje na trgu, ki pripomore k ni`jim stro{kom za uporabnika in zmanj{a napake monterja pri sami vgradnji.

Enostavno vzdr`evanje Nova izbolj{ana enota toplotne ~rpalke Aquarea All in One T-CAP omogo~a la`je vzdr`evanje.

Elektri~ni priklju~ki so name{~eni na sprednji strani notranje enote, zato so enostavno dostopni. Nov, inovativen rezervoar iz nerjave~ega jekla (Inox) pa ne potrebuje vzdr`evanja. Novi sistem toplotne ~rpalke je zmo`en proizvesti toplo vodo s temperaturo do 60°C tako, da brez potrebe po zunanjem grelniku, tudi pri temperaturah

• Deluje pri ekstremnih zunanjih temperaturah do −28 °C. • Konstantna zmogljivost delovanja brez pomo`nega elektro grelca do −20 °C. • Enostavna vgradnja in vzdr`evanje do −20°C, ohrani konstantno zmogljivost.

Izbolj{an daljinski upravljalnik vklju~uje programsko opremo za aktivacijo na~ina hlajenja, ter omogo~a vmesnik za upravljanje delovanja sistema.

Majhna velikost toplotne ~rpalke Sedaj lahko pri novogradnji ali obnovi objekta izbirate med zmanj{animi dimenzijami notranje enote toplotne ~rpalke (le 1,8 m x 598 mm x 717 mm), zlasti v okoljih, kjer je ekstremnej{i mraz. •

Panasonic marketing Europe GMBH Predstavnik za Slovenijo: Simon Kosi~ I Tel.: 051 308 300 Mail: simon.kosic@eu.panasonic.com I www.aircon.panasonic.eu

VAR^EVANJE VODE

75

Kaj ne sodi v biolo{ko ~istilno napravo

V

se biolo{ke ~istilne naprave delujejo na enak na~in. ^istilne bakterije v njih morajo biti v dobri kondiciji, da lahko hitro in u~inkovito predelajo in o~istijo vsebino.

Tudi voda ni dobra Stalen dotok meteorne vode, podtalnice, staljenega snega ali ledu, ve~je koli~ine vro~e vode nad 35°C ter voda iz bazenov ali jacuzzijev, zmanj{ajo u~inkovitost, saj preve~ razred~ijo vsebino. Uni~evanje koristnih bakterij z izpu{~anjem kislin (pH pod 6,5) in mo~nih lugov (pH nad 8,5) tudi zmanj{a njihovo {tevilo. Enako se zgodi, ~e v napravo naenkrat odplavljamo ve~je koli~ine soli, gnojnico `ivalskega izvora ter razne strupe ali umetna gnojila. Zgodilo se je tudi, da je velika poraba mo~nih antibiotikov poru{ila ravnote`je v napravi. Posledica je pojav neprijetnega vonja, re{itev pa praznjenje rezervoarja ter ponovno dodajanje bakterij, ki nato hitro vzpostavijo normalno stanje.

Kaj pa gospodinjski odpadki Mast, mineralno ali jedilno olje (tudi iz konzerve) ne sodi v noben odtok, tudi v biolo{ko ~istilno ne. Enako velja za bencin, topila za barve, mo~na barvila, odpadne

barve ter snovi ki mo~no smrdijo. Odpadki hrane, koruza, solata, krompir ali olupki spadajo na kompost in ne v odtok. V noben odtok ne splakujemo tudi vla`ilnih rob~kov, nerazgradljivega papirja, tekstilnih ostankov ali damskih vlo`kov.

Pranje in ~i{~enje Normalno pranje perila biolo{ki ~istilni napravi ne {kodi. Pri tem se dr`imo navodil proizvajalca in zlasti teko~ih pralnih pra{kov ne predoziramo, saj nekateri vsebujejo celo nevarna topila. Ena merica je dovolj, saj `e proizvajalec pretirava, ker `eli prodati ~im ve~ pra{ka. Peremo v intervalih in ne deset strojev na dan, izogibamo pa se tudi uporabi ~istil s klorom in kislinami (Cevosan, Muscolo). Pred nakupom ~istil in pralnih pra{kov pregledamo sestavo, ki se obi~ajno nahaja v drobnem tisku.

Najbolj{a re{itev za ~istilno napravo in na splo{no za okolje je uporaba linije biolo{kih ~istil ( n. pr. znamke Frosch, Ecover). Za

Okolju prijazna ~istila so ob enakih cenah enako u~inkovita kot tista druga

~i{~enje lahko uporabimo tudi nadomestke, kis, citronsko kislino ali sodo bikarbono, ki jih sami zme{amo v u~inkovite pripravke. ^e dodamo {e di{e~e eteri~no olje, bomo dosegli enak ali {e bolj{i u~inek kot z napadalnimi industrijskimi ~istili. V Waldorfskem vrtcu otroke u~ijo, da na zobni krta~ki zadostuje samo kepica zobne paste, zato da bodo ribice la`je dihale. ^e bomo vsaj delno prevzeli tak na~in odnosa do okolja, imajo na{i otroci in vnuki veliko bolj{e izglede, zato ne pretiravajmo z uporabo ~istil in pra{kov. • Tihec

76

ARHITEKTURNE INOVACIJE

Vzor~na hi{a iz palet

H

i{o iz palet – zgrajeno iz pribli`no 800 palet – so v prej{njih letih `e ve~krat odlikovali, sedaj pa je na{la svoje mesto v Plavi laguni na Dunaju.

V prihodnosti ne bo ta inovativni projekt dostopen le {iroki javnosti, temve~ bo tudi deloval kot osrednji delovni prostor (Coworking Space) za mlade ustvarjalce.

Fotografije: www.blauelagune.at

Preprosto in enostavno genialno Ta nenavadna hi{a, zgrajena iz 800 palet, je vzor~ni trajnostni objekt. Palete so iz odpadnega materiala, katerega po navadi se`gemo, preoblikovali v novi gradbeni material. To paletno hi{o sta razvila arhitekta Gregor Pils in Andreas Claus Schnetzer `e med svojim {tudijem na TU Wien.

Fotografije: www.blauelagune.at

Projekt je mednarodno spo{tovan, saj si je na evropskem tekmovanju arhitektov GAU:DI, leta 2007 priboril prvo mesto.

V okvirju arhitekturne bienale 2008 v Benetkah, si je javnost lahko prvi~ ogledala to hi{o iz palet. Sedaj lahko prototip najdete v Plavi laguni, razstavnem centru na Dunaju.

Zbirali{~e mladih ustvarjalcev V Blaue Lagune so odlo~eni: »V hi{i iz palet `elimo ustvariti centralno delovno okolje za mlade arhitekte. Prostor je odli~en, kjer se bodo ljudje lahko sre~evali, skupaj razvijali projekte ter izvajali mre`enje.« • UR, Vir: schachermayer.si, Doma~a stran Blaue Lagune

ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA

Zvo~na izolacija stropa Hrup je stres Slaba volja, slabo po~utje, bolezen. To je najslab{i potek te`av, kadar `ivimo v hrupnih prostorih. Ni nujno, da je hrup mo~an, dovolj je `e, da nam gre, kot pravimo, na `ivce.

Vendar se za nekatere te`ave najdejo tudi re{itve. V uvodu sta zapisana le dva primera stanovalcev, ki niso zadovoljni z razmerami v katerih `ivijo in bi radi to popravili.

Izbolj{ati zvo~no izolacijo stropa ni enostavno. Najbolj u~inkovito je, ~e izoliramo tla v gornjem nadstropju. Kadar pa to ne gre, nam preostane le {e izolacija stropa.

Najmanj, na kar se moramo pripraviti, je zni`anje prostora. Za zadovoljiv u~inek je potrebno strop zni`ati najmanj za 10 cm, kar je v~asih lahko velika te`ava. Druga te`ava je delo v bivalnem prostoru, ki ga je treba izprazniti, saj delo traja najmanj dva do tri dni. Kadar pa se le odlo~imo za zvo~no izolacijsko oblogo stropa, je prav zato potrebno, da izberemo najbolj{o mo`no re{itev, saj naknadne dodelave praviloma ne izbolj{ajo u~inka. Poleg tega, da je treba izbrati ~im bolj u~inkovite materiale, je zelo pomemben tudi pravilen na~in izvedbe.

Nekaj osnovnih pravil Pomembno je, da novo stropno oblogo lo~imo od nosilnega stropa: uporabimo tak na~in pritrjevanja, ki maksimalno zmanj{a prenos zvoka iz stropa na oblogo, zato uporabimo posebna sidra z anti-vibracijskimi podlo`kami.

Med obstoje~ strop in novo stropno oblogo je treba namestiti izolacijski material,

77

1. primer @iviva v bloku v Ljubljani. Nad nama `ivita upokojenca, ki ves ~as proizvajata hrup. Pri njiju so v~asih otroci tudi po ves teden (o~itno v varstvu). Zgodaj vstajata in pozno hodita spat. Tako se od sedmih zjutraj pa v~asih do polno~i sli{i glasen ropot korakov, najve~krat od teka otrok, ali pa ropotanje zaradi izdelave “nudeljnov� in drugi gospodinjski zvoki. Motnja je ve~ kot nadle`na, zato vas prosim za nasvet, katerega od materialov bi bilo potrebno namestiti pod strop (vsaj spalnice), da bi 100% zadu{il ropot. Blok je zgrajen leta 1977.

Koliko pa bi to stalo (za strop 15 kvadratne sobe?)

2. primer

ki bo zmanj{al odboj zvoka v tej votlini. V ta namen se lahko uporabi kameno ali lesno volno ali sinteti~no peno.

Zvo~no izolacijska obloga mora biti za dober u~inek iz ~im gostej{ega in obenem elasti~nega materiala. Primernej{e od lesenih oblog so te`ke mav~ne plo{~e, ki se namestijo v vsaj dveh slojih, med katere se vstavi mehkej{a elasti~na plast (npr. akustik gips plo{~e, duotech plo{~e ipd.)

Izbira pravega materiala in na~ina vgradnje je odvisna tudi od vrste stropa, ki je nad nami. Pa seveda od vrste hrupa, ki nas moti.

Izdelke in materiale za zvo~no izolacijo lahko dobite v trgovinah Kalcer, skupaj s prijaznim nasvetom. •

Na va{i spletni strani sem na{el ~lanek v zvezi z zvo~no izolacijo lesenega stropa. Na vas se obra~am s pro{njo za pomo~ pri nastalem problemu glede zvo~ne izolacije. Trenutno stanje je slede~e: - Hi{a stara 65 let, strop proti neogrevanem podstre{ju je lesen, stropniki so 20x20 cm, med stropniki je bilo nasutje iz peska cca. 5cm - Zaradi slabe toplotne izolacije so mi svetovali, da naj odstranim nasutje, med stropnike pa dodam stekleno volno 2x10cm , kar sem sam tudi izvedel.

- Noben pa mi seveda ni svetoval oz. povedal, da se bo zvo~na izolacija zelo, zelo poslab{ala! @ivimo namre~ nekaj metrov stran od ceste.

- Kaj lahko sedaj naredim? Sam razmi{ljam o dodatnem sloju kamene volne DP-5 ali DP-8 v vi{ini najve~ 8cm, saj ve~ ni mo`no.

- Ali bom z tem kaj ubla`il prenos zvoka po zraku in se mi bo dodatna investicija cca.

1000 EUR res izpla~ala?

Korak do pravih rešitev

Nakup

24

do obrokov brez obresti

Vse za gradnjo in obnovo vašega doma.

Obiščite nas: • Ajdovščina - Center tehnike in gradnje, Vipavska cesta 6, 05 364 48 00 • Brežice - Center tehnike in gradnje, Cesta svobode 31, 07 495 39 50 • Gornja Radgona - Center tehnike in gradnje, Ljutomerska cesta 6, 02 564 24 18 • Koper - Center tehnike in gradnje, Kolodvorska cesta 4, 05 662 69 10 • Krško - Center tehnike in gradnje, C. Krških žrtev 132 a, 07 488 06 72 • Lenart - Center tehnike in gradnje, Gradiška cesta 2, 02 720 09 46 • Ljubljana - Center tehnike in gradnje, Pot k sejmišču 32, 01 560 61 00 • Ljutomer - Center tehnike in gradnje, Babinska 1, 02 585 80 10 • Murska Sobota - Center tehnike in gradnje, Plese 1, 02 521 46 08 • Ormož - Center tehnike in gradnje, Opekarniška cesta 30, 02 741 56 24 • Postojna - Center tehnike in gradnje, Tržaška cesta 59, 05 721 47 26 • Ptuj - Center tehnike in gradnje, Ormoška cesta 30, 02 749 53 40 • Sevnica - Center tehnike in gradnje, Savska cesta 20b, 07 816 32 10 • Slovenska Bistrica - Center tehnike in gradnje, Ljubljanska cesta 72, 02 805 59 58 • Slovenske Konjice - Center tehnike in gradnje, Delavska cesta 12, 03 757 48 73 • Velenje - Center tehnike in gradnje, Kidričeva cesta 53, 03 898 87 10 • Žalec - Center tehnike in gradnje, Celjska cesta 7, 03 713 66 00 • in še ostale tehnične prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji.

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana

ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA

79

Al' prav se pi{e cokl ali cokel?

^

e pravkar na~rtujete gradnjo ali obnovo hi{e, je zagotovo dobro poznati odgovore na nekaj pomembnih vpra{anj.

Nana{ajo se na pravilno izvedbo ali prenovo fasadnega podzidka, v pravopisu je to talni zidec, vsi pa ga poznajo pod ljudsko oznako »cokl« ali »cokel« (iz nem{ko Sockel).

Pojasnili bomo, kateri material izbrati ob prenovi, zakaj mora biti vodoodbojen, kak{na je pravilna izvedba hidroizolacije in zakaj so bili v~asih »cokli« ve~inoma {ir{i od fasade.

V hi{e v~asih niso vgrajevali hidroizolacije. Ko re~emo »v~asih« pri tem ne mislimo na neko nejasno obdobje v pradavnini, saj hidroizolacije pogosto ne najdemo niti v stavbah, zgrajenih v poznih {estdesetih letih prej{njega stoletja. Gradbeniki so s pomo~jo »cokla«, ki je bil obi~ajno odebeljen oziroma {ir{i od fasade, stavbo {~itili pred meteornimi vodami in snegom, saj je stik stavbe s tlemi eden najbolj izpostavljenih delov stavbe.

Kamniti in kasneje me{ani zidovi, zgrajeni iz kamna in opeke, so bili sestavljeni iz dveh delov, notranjega in zunanjega. Oba dela so po vsej debelini zidu povezovali vezni kamni, zato so na teh mestih nastajali toplotni mostovi. Posledica je bila izguba toplotne energije in pojav kondenza.

Tradicionalni materiali, med njimi kamen, kamniti drobir in ilovica za vezivo, so imeli dobro sposobnost vpijanja in oddajanja vlage. Ko pa so za popravilo starej{ih hi{ za~eli uporabljati me{anice s cementom, so se naravna ravnovesja poru{ila. Prebivalci takih stavb so se za~eli prito`evati nad rosenjem in pojavom solitrnih made`ev, fasada in fasadni podzidek, ki je bil vlagi najbolj

izpostavljen, pa sta za~ela razpadati. Res {koda, ~e pomislimo, da je bil »cokel«, vsaj pri bolj razko{nih stavbah, pomemben okrasni element, pogosto izdelan iz obdelanega naravnega kamna.

Prej vla`na, danes suha V~asih je veljalo, da mora biti klet vsaj malo vla`na, saj je bila namenjena hranjenju ozimnice ali sodov z vinom. Zaradi spremembe `ivljenjskih navad pa se je spremenila namembnost kleti in zato tudi tehnika gradnje. Danes so v novogradnjah kleti povsem suhe, nepodkletene hi{e pa so od podlage lo~ene z hidroizolacijskim slojem.

Z izrazom »cokel« danes ozna~ujemo del zunanjega zidu, ki je v stiku s terenom okrog stavbe. Vertikalna hidroizolacija mora biti na tem mestu dodatno mehansko za{~itena z nevpojnim slojem trdne toplotne izolacije. Zato je nujna postavitev hidroizolacijske plasti, ki zagotavlja vodoodbojnost. Spodnji rob »cokla« je v slabem vremenu v stalnem stiku z brizgajo~o vodo in vla`nim terenom. Zato bo vsak material, ki pretirano vpija vlago in je izpostavljen {e

temperaturam pod ledi{~em, za~el zagotovo razpadati.

Vertikalno izolacijo na tem mestu zato vedno polo`imo do celotne vi{ine »cokla«.

Na splo{no velja, da naj bo visoka najmanj trideset centimetrov, kon~na vi{ina pa je odvisna {e od razmer v okolici stavbe. ^e govorimo o samotni hi{i postavljeni visoko v koro{kih hribih, kjer je ve~ padavin in snega, bo ta pas vi{ji kot v hi{i, ki stoji v slovenski Istri.

Na{teli smo nekaj osnovnih pravil, ki se jih moramo dr`ati med na~rtovanjem in izvedbo »cokla«, s ~imer zagotovimo dolgo `ivljenjsko dobo tega dela stavbe. Naslednji~ bomo predstavili {e tehni~ne podrobnosti in potrebne lastnosti uporabljenih materialov. Do takrat pa imamo ~as za razmislek, kako bo izgledal na{ bodo~i talni zidec ali »cokel«. •

Za nasvet pokli~ite na tel.: 080 8760 ali pi{ite na nasvet@energijskiscit.si.

Dodatne informacije dobite na www.energijskiscit.si

Promocijsko sporo~ilo

Stare hi{e je nimajo

V predelu cokla je potrebno poleg zahtevane tla~ne trdnosti toplotne izolacije izpostaviti tudi njeno vodovpojnost.

Toplotna izolacija sme vpijati le minimalne koli~ine vlage tudi v primeru potopitve. Zato so za ta podro~ja ustrezne le toplotne izolacije, kot je ekstrudirani polistiren FIBRANxps ETICS z vodovpojnostjo pri potopitvi WL(T) 1,5.