Revija Varčujem z energijo - št. 32 by revija Varčujem z energijo

Letnik 7, {t. 32/ november - decemberr 2012 30.000 brezpla~nih izvodov

UVODNIK

Stri`enje ovc z energetskimi {karjami v Nem~iji

Pi{e: Simon Tihec

Nem~iji so raziskave pokazale kdo napihuje ra~une za elektriko, posebej {e zaradi njihovega energetskega preobrata in prehoda z atoma in premoga na obnovljive vire, od katerega o~itno ne bodo odstopili. Poleg tega pri njih deluje nekaj neodvisnih institucij, ki lahko mirno javno objavijo svoje ugotovitve. Ugotovili so, da sta atomska in premogovna elektrika dra`ji kot tista iz obnovljivih virov. To velja za delovanje v tem trenutku {e posebej pa bo veljalo, ko bo pri{lo do razgradnje obeh vrst elektrarn in zapiranje premogovnikov. Pri tem Nemci ugotavljajo, da je sistem obra~unov in kontrole pretokov denarja tako zakompliciran, da je obi~ajno ugotavljanje pretokov denarja komaj mo`no, pomagajo samo forenzi~ne metode. Ugotavljajo, da se denar za gradnjo in vzdrèvanje omreìj preliva v dobi~ke teh podjetij in nato v zasebne èpe, uporabniki pa vedno znova dobivajo ra~une za gradnjo in vzdrèvanje, ki pa sploh ni izvedeno. Saj se kabli med pretokom elektrike ne obrabljajo, da bi jih bilo potrebno stalno zamenjevati.

V Sloveniji in {e nekaterih drugih evropskih dr`avah je druga~e. Cene elektri~ne energije, objavljene na Evropske energijskem portalu www.energy.eu ka`ejo na ogromne razlike. V gospodinjstvih je bila v maju 2012 cena elektri~ne energije za nem{ko gospodinjstvo med 0,2406 in 0,2541 €/kWh, slovensko pa je pla~evalo med 0,1335 in 0,1447 €/kWh. Podobno je tudi pri industrijskih porabnikih, nem{ki so pla~evali med 0,1024 in 0,1127 €/kWh, slovenski pa 0,0778 in 0,0864 €/kWh. •

TO PLA^AJO MALI ODJEMALCI ELEKTRIKE

Od leta 2000 se je v Nem~iji cena za dvakrat pove~ala. Njihovi dobavitelji rast cen opravi~ujejo z vlaganji v obnovljive vire in v njihov energetski preobrat, kar pa je samo {e en veliki nateg. Dele` elektrike iz obnovljivih virov v Nem~iji zna{a `e eno tretjino, atomarji in premogarji pa se na vse kriplje trudijo, da ta elektrika nebi pri{la v omre`je in jim od`rla njihovih dobi~kov. Posebno poglavje so {e veliki odjemalci, ki pla~ujejo samo del~ek resni~nih stro{kov, saj so vse drugo prevalili na male porabnike. Veliki pla~ujejo samo ceno proizvodnje, del~ek stro{kov za omre`je in {e drobec za koncesije. Seveda politika v spregi z dobavitelji ves ~as odobrava tak{no stanje in potrjuje resni~nost obrabljene fraze, da vse pla~ujejo najrevnej{i.

TOPLOTNE ČRPALKE |

TO PLA^AJO VELIKI PORABNIKI ELEKTRIKE Grafi se nana{ajo na trenutno stanje v Nem~iji

www.nibe.si

ITE IZKORIST

Mali Osolnik 17, 1311 Turjak 01 / 788 99 16 www.knut.si | info@knut.si

ZRAK/VODA ZEMLJA/VODA VODA/VODA

E! T S U P O P E K S JJEESSEENNSKE POPUSTE!

Contura 790k

Na borzi veliki koncerni, ki proizvajajo elektriko iz premoga in atomskih elektrarn vsakodnevno ponujajo svojo elektriko, ki prihaja iz razli~nih virov in jo prodajajo v paketih, od katerih so nekateri dra`ji, drugi cenej{i. Povpra{evanje je vedno manj{e kot je ponudba, elektrike je torej na trgu preve~. Dra`jih paketov no~e nih~e kupiti, zato borzno ceno dolo~ijo na osnovi cene najdra`jega paketa. V tem trenutku pa se ogromni dobi~ki pojavijo ravno pri proizvajalcih, ki izdelujejo najcenej{o elektriko. Ti zaslu`ki pa niti slu~ajno ne povzro~ijo padca cen elektrike, zato odjemalci ni~esar ne ~utijo. Visoka in vedno vi{ja cena elektrike je torej umetno vzdr`evana.

KNUT d.o.o. | 20 let izkušenj preko 1000 sistemov!

KAMINI | F2300 14,20 KW

www.contura.si

V @ARI[^U

Sprejeta nova direktiva ES o energetski u~inkovitosti

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VARÛJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 33. {tevilka revije izide februarja 2013. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Joìca Ekart, Franci Mithans, Marjan Poto~an, Roman Tomaì~, Vili Zabret, Matja` Valen~i~, Ga{per Ravnak, Toma` Rifelj, Andrej Arh, Joè Herti{, Miha Glavi~, Tatjana Polanc Kolander, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Mag. Michael WALTER, Milena Kirn, Marko Petkov{ek, Nu{ka Marn. Glavni in odgovorni urednik: Joìca Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Trènje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridràne. - Avtorji ~lankov izraàjo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji na èljo naro~nikov ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.

vropski parlament je v septembru potrdil novo direktivo ES o energetski u~inkovitosti, ki vklju~uje ukrepe, kot so obnova javnih stavb, energetsko var~ne sheme podpor za javne gospodarske slu`be in energetske preglede za vse velike dru`be. Poleg tega bodo energetska podjetja, ki jih zajema direktiva, morala dose~i »ciljno komulativno zmanj{anje kon~ne rabe energije« do leta 2020. Evropski parlament je na plenarnem zasedanju potrdil nove direktive o energetski u~inkovitosti, ki bo od dràv ~lanic zahtevala obnovo 3% skupne tlorisne povr{ine ogrevanih in / ali hlajenje stavb v lasti in uporabi njihovih vladnih slu`b (upravni organi, katerih pristojnosti zajemajo celotno ozemlje dràve ~lanice). Ta ukrep se bo uporabljal za stavbe s »skupno uporabno tlorisno povr{ino« ve~jo od 500 m² in od julija 2015 z ve~jo kot 250 m². Vendar pa se bodo dràve ~lanice lahko odlo~ile tudi za uporabo druga~nih na~inov doseganja enakovrednih prihrankov energije.

Obvezen energetski pregled za vsa velika podjetja Nova direktiva bo zahtevala od vseh velikih podjetij, da opravijo energetski pregled. Ti pregledi se bodo morali pri~eti v treh letih od za~etka obvezne uporabe direktive in jih bo potrebno opraviti vsaka {tiri leta. Energetske preglede bodo izvajali za to usposobljeni in poobla{~eni strokovnjaki. Mala in srednje velika podjetja bodo izklju~ena iz te obveznosti, vendar bodo morala energetska podjetja, ki jih bo ta direktiva zajemala, dose~i »ciljno komulativno zmanj{anje kon~ne rabe energije« do leta 2020. Ta cilj bo moral biti najmanj enakovreden vsakoletnim novim koli~inskim pri-

hrankom od leta 2014 do leta 2020 v vi{ini 1,5% letno prodane energije kon~nim odjemalcem, pri ~emer osnovo predstavljajo povpre~ja zadnjega triletnega obdobja pred nastopom te direktive.

Na ravni EU se obeta vzpostavitev finan~nih skladov za ukrepe v energetsko u~inkovitost Zmanj{anje porabe energije za 20% bi lahko za ES pomenila prihranek 50 milijard € letno, kot je bilo sicer predlagano v akcijskem na~rtu, ki ga je Evropska komisija predstavila novembra 2011. Zaradi tega bodo v direktivo vklju~ene tudi posebne dolo~be za dolo~itev finan~nih skladov za ukrepe za energetsko u~inkovitost. Dràve ~lanice bodo morale olaj{ati vzpostavljanje tak{nih skladov ali uporabo è obstoje~ih. Direktiva bi naj pri~ela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu ES, dràve ~lanice pa bodo imele na voljo 18 mesecev, da jo prenesejo v svoje nacionalne zakonodaje. Direktiva je bila sprejeta s 632 glasovi za, 25 proti in 19 vzdrànimi glasovi. • Vir: http://www.europarl.europa.eu/news/en Joìca EKART

V 32. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Veto str. 2 Butan plin str. 3 Armex armature str. 4 Knut str. 7 AGP pro str. 9 Geoplin str. 11 Henkel Slovenija str. 12 Tovarna meril Kovine str. 13 Energija plus str. 15 KOOP str. 17 Henkel str. 18 Tersus str. 19 Techaton

str. 20 Bio planet str. 21 Arhsol str. 23 Sonnenkraft str. 25 Gomon solar str. 26 Ellatron str. 27 Energija plus str. 29 Energetika Ljubljana str. 33 Mesec str. 35 Klivent str. 36 E-netsi str. 37 Rehau str. 40 Uponor str. 41 Ekovit

str. 43 Etiks str. 45 Atlas trading str. 46 Dines str. 47 Butan plin str. 48 Ream str. 49 Ream str. 50 KWB str. 51 Herz str. 52 Eragon str. 55 Vitanest str. 56 Seltron str. 57 Caleffi str. 59 Zdru`enje pe~arjev

str. 60 Agni str. 61 Inovateh str. 62 Ko~evar & sinovi str. 63 Eco futura str. 64 Ekoline str. 74 PVC Nagode str. 75 Fibran str. 76 Kalcer str. 77 Xella porobeton SI str. 79 Miele str. 80 Atlas Trading

OGREVANJE V VE^STANOVANJSKIH ZGRADBAH

Obvezni delilniki toplote leto potem Stanje in problematika po obvezni vgradnji delilnikov

rajni u~inki obvezne vgradnje delilnikov ka`ejo na mo`en 20% prihranek energije. Posamezni objavljeni primeri slovenske dobre prakse, ki navajajo 40% in ve~je prihranke energije za ogrevanje v v prvem letu po vgradnji delilnikov, so verjetno pretirani ali pa so posledica izredno velikega zapravljanja energije v preteklih obdobjih. Na vpra{anja je odgovarjal Matja` Valen~i~, energetski svetovalec. Prioriteto ukrepov je v starej{ih blokih potrebno dolo~iti glede na stanje stavbe: ~e je kotel centralnega ogrevanja zastarel, dotrajan in potraten, ima menjava kotla prednost pred vgradnjo delilnikov. Delilnikov sicer ni nujno potrebno vgraditi le v primeru, ~e ni ustreznih tehni~nih mo`nosti za vgradnjo. Je zaradi vpeljane direktive obvezne vgraditve delilnikov problematika delitve stro{kov manj{a?

Minilo je prvo leto, odkar je bilo obvezno vgraditi delilnike in pri~eti z delitvijo in obra~unom stro{kov za toploto po porabi. Zato je {e preuranjeno govoriti o prihrankih

energije, saj vgradnja delilnikov direktno ne vpliva na porabljeno energijo. Pa~ pa povzro~i spremembo bivalnih navad stanovalcev, da postanejo manj zapravljivi z energijo. Tuje izku{nje kaèjo, da se bivalne navade stanovalcev spremenijo v dveh do treh letih. Veliki prihranki energije v posameznih stanovanjih obi~ajno niso posledica zmanj{anja rabe energije za ogrevanje, ampak do njih ponavadi ne pride zaradi napa~nega klju~a delitve med stanovalci, ki bremeni sosede in je ta pogost vzrok nesporazumov. Pripombe mnoìce nezadovoljnih stanovalcev ve~stanovanjskih stavb kaèjo, da uvedba obra~una energije po dejanski porabi ni bila izvedena pravilno, predvsem v starej{ih stavbah. Povpre~na stavba iz 70 let ima ob~utno spremenjen ogrevalni sistem: zamenjani radiatorji zaradi dotrajanosti ali muhavosti stanovalcev, zamenjane armature in obto~ne ~rpalke, v ve~ini primerov zamenjan kotel ali na~in ogrevanja; vse to je vplivalo na poru{itev hidravli~nega ravnote`ja. Drugo, v starih stavbah stene med stavbami niso toplotno izolirane in se toplota med stanovanji skoraj neovirano pretaka. Stanovanja v ni`jih nadstropjih imajo debele cevi razvodov, ki tudi oddajajo toploto in je delilniki ne zabeleìjo. In ne nazadnje, v stavbah, kjer so dolo~ili korekcijo porabni{kih deleèv zaradi vpliva lege posameznega dela stavbe na pamet, brez izra~una projektanta, je najve~ anomalij. Pravilnik ni v zadostni meri upo{teval specifiko starej{ih stavb. Seveda je mo`no dogovore o delitvi stro{kov spremeniti, vendar precej te`je, saj je poru{eno zaupanje v stroko, sostanovalci pa so med seboj sprti. Znanja in izku{enj za izvedbo ukrepov v zmanj{ano rabo energije imamo dovolj, vendar se stanovalci raje odlo~ijo za navidez cenej{e ukrepe (nekateri ponudnik delilnikov so predlagali brezpla~no dolo~itev korekcijskih faktorjev, odgovornost pa s tem preloìli na stanovalce) in tako ti ne sprejmejo ukrepov, ki zahtevajo finan~ni vloèk,

urednica Jo`ica Ekart, j.ekart@siol.net

~eprav se v nekaj letih povrne (projektantski izra~un za vgradnjo delilnikov, projekt in izvedbo za hidravli~no uravnote`enje). Je {e vedno prisotno pregrevanje stanovanj bli`je viru toplote in prehladna stanovanja, oddaljena od vira?

Delilniki ne posegajo v ogrevalni sistem in ne odpravljajo teàv s pregrevanjem ali nezadostnim ogrevanjem stanovanj. Vendar se uporabniki po vgradnji delilnikov obi~ajno za~nejo u~inkovitej{e obna{ati. Ko je prevro~e, raje zaprejo radiator kot odprejo okno, zato toplota iz sistema ne zbeì skozi prvo stanovanje, ampak Âťse sprehodiÂŤ dlje po stavbi. Podobno vplivajo tudi termostatski ventili. Vendar, niti ro~ni, niti termostatski radiatorski ventili, ne omogo~ijo, da bi imeli vsi uporabniki enake mo`nosti ogrevanja. Kaj doprinese ustrezno hidravli~no uravnoteènje sistema in centralna regulacija?

Ogrevalni sistem je potrebno uravnovesiti kot kolesa pri avtomobilu. Tudi ogrevalni sistem mora biti uravnove{en, da pravilno ogreva. ^e so stanovalci oddaljenih stanovanj dovolj glasni, vzdr`evalec izvede praviloma dva ukrepa: pove~a temperaturo v dovodu in nastavi obto~no ~rpalko na najvi{ji tlak (v~asih pa zamenja ~rpalko). Posledica teh dveh ukrepov je znana: v oddaljenih stanovanjih je za spoznanje bolj toplo, ~eprav

Kaj dejansko lahko prinese najve~je prihranke energije?

Vrstni red ukrepov (od najcenej{ega do najdra`jega): sprememba bivalnih navad, hidravli~no uravnote`enje sistema z vgradnjo ustreznih termostatskih ventilov, vgradnja radiatorskih delilnikov, toplotna za{~ita ovoja stavbe, menjava stavbnega pohi{tva z vgradnjo mehanskega sistema prezra~evanja.

OGREVANJE V VE^STANOVANJSKIH ZGRADBAH {e vedno ne dovolj, stanovalci pa se vdajo v usodo, saj je vzdrèvalec naredil vse, kar se je dalo; v bli`njih stanovanjih je {e bolj vro~e, poleg tega pa se pojavi hrup instalacije v bivalnih prostorih, zaradi vi{je temperature ogrevne vode in ve~je mo~i obto~ne ~rpalke se pove~ajo toplotne izgube omre`ja in pove~a raba elektri~ne energije. Namesto premalo strokovnih ukrepov svetujemo hidravli~no uravnoteènje, kjer je na vseh dvi`nih vodih doseèna pravilna razlika tlakov, posledi~no pa radiatorji dobijo pravilne razmere tlaka in pretoka. Dodatno svetujemo vgradnjo radiatorskih termostatskih ventilov z dvojno regulacijo (prednastavitvijo). Na ta na~in se izena~ijo hidravli~ni pogoji v celotnem ogrevalnem sistemu. Sistem tako deluje z ni`jo temperaturo, hitrostjo in tla~nim padcem ogrevne vode, kar pripomore k var~evanju z energijo in tihemu obratovanju instalacije. Ne nazadnje se pove~a kakovost bivanja in to ob manj{ih stro{kih. Toplotne izgube stanovanja so odvisne od zunanje temperature. Zato mora biti ogrevalni sistem temperaturno voden glede na zunanjo temperaturo. Temperaturno tipalo zunanjega zraka diktira temperaturo ogrevne vode. Koliko energije na ogrevalno sezono porabi povpre~no slovensko sta-

Tudi v Sloveniji so ogromne razlike pri ceni energentov: najcenej{a daljinska toplota iz soproizvodnje je v Velenju (0,027 EUR/kWh), najdra`ja pa je po Uredbi o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (0,122 EUR/kWh), pri obeh je potrebno dodati fiksne stro{ke. novanje v primerjavi s sosednjimi dr`avami?

Primerjava stro{kov ogrevanja v Sloveniji glede na sosednje dr`ave bi bilo zavajajo~e. Povpre~ni stavbni fond je v Sloveniji ob~utno bolj energijsko potraten kot v

Avstriji, povpre~ne potrebe po ogrevanju v Italiji pa so zaradi milej{ih klimatskih pogojev ob~utno ni`je kot v Sloveniji. Ob tem je potrebno upo{tevati {e, da so cene energentov razli~ne. Bolj zanimiva je raba energije za ogrevanje: pri novih stavbah zna{a 60 kWh/m2a, pri starih pa 250 kWh/m2a. Stro{ek ogrevanja je odvisen od cene energije (nismo vsi iz Velenja), od energijske u~inkovitosti stavbe, ter od velikosti stanovanja in bivalnih navad. Ali je sedaj od~itavanje korektnej{e?

Na tr`i{~u imamo tri vrste delilnikov: najenostavnej{e je potrebno od~itavati na radiatorjih z vstopom v stanova-

Enkrat letno bi podjetja, ki izdajajo obra~une morala pripraviti poro~ilo, ki se nana{a na:

• dele` porabe toplote oz. goriva posameznega dela stavbe, podan lo~eno za ogrevanje in pripravo tople vode; • koeficient u~inkovitosti rabe toplote za ogrevanje posameznega dela stavbe; • koeficient u~inkovitosti rabe toplote za pripravo tople vode posameznega dela stavbe; • ceno toplote oziroma goriva; • celotne stro{ke stavbe, razdeljeni na stro{ke za ogrevanje in stro{ke za pripravo tople vode; • celotne stro{ke za toploto posameznega dela stavbe, razdeljeni na stro{ke za ogrevanje in stro{ke za pripravo tople vode; • indeks porabe toplote oziroma goriva posameznega dela stavbe, prikazan lo~eno za ogrevanje in pripravo tople vode. • indeks porabe toplote oziroma goriva za ogrevanje stavbe.

OGREVANJE V VE^STANOVANJSKIH ZGRADBAH

nje; udobnej{e je brezì~no od~itavanje delilnikov s hodnika; najprimernej{e pa je daljinsko od~itavanje. Delilnike, ki se od~itavajo na radiatorjih, od~itajo enkrat letno; brezì~ne enkrat mese~no; daljinske tudi pogosteje (recimo ob spremembi lastnika stanovanja, ob okvari delilnika ali ob podraìtvi energenta). S samim od~itkom delilnikov ni ve~jih teàv. Teàve se pokaèjo pri izvajalcih delitev stro{kov, ki lastnikom ne nudijo vseh potrebnih informacij. Še ve~je teàve pa imajo stanovalci z izvajalci obra~una, ki bi morali lastnikom dati vse potrebne informacije pri izvajanju obra~una po dejanskih stro{kih. Redki so upravljavci, ki zgledno obve{~ajo stanovalce. Kako pristopiti k vzdrèvalnimi deli v za~etku ogrevalne sezone?

Vzdr`evalna dela je potrebno opraviti po zaklju~ku ogrevalne sezone. Ventile, ki so rahlo pu{~ali, je la`je zamenjati poleti. V sistemih, ki so dobro vzdr`evani, praviloma ni potrebno odzra~evati radiatorjev. Prah, ki se ~ez poletje usede na radiatorje, pa je dobro odstraniti pred pri~etkom ogrevanja. Kako povzemate stanje po vpeljani direktivi obveznega merjenja porabe toplote z delilniki?

bi in je bil sprejet ustrezen dogovor o delitvi, hkrati pa izvajalec obra~una korektno in pravo~asno obve{~a uporabnike o stro{kih, ni pripomb med stanovalci. Nasprotno pa je v stavbah, kjer to ni izvedeno. Vsaki~, ko se cena energije dvigne in zraste {tevilka na polo`nici, so pripombe glasnej{e, nesoglasja med sostanovalci pa ve~ja. •

V stavbah, ki so primerne za obra~un energije po dejanski pora-

Jo`ica EKART

Seznam opravil upravnika Za vse, ki niste seznanjeni o obveznostih upravnikov v ve~stanovanjskih stavbah, Slonep nazorno podaja vse naloge, ter obveznosti, ki spadajo v 4 skupine razli~nih opravil. Organizacijsko administrativna opravila: • pridobitev, nastavitev, ureditev, vodenje ter posodabljanje evidenc o lastnikih, poobla{~enih zastopnikih in najemnikih; • pridobitev, nastavitev in posodabljanje evidenc o posameznih delih in skupnih prostorih; • zbiranje in posredovanje podatkov potrebnih za vzpostavitev in vodenje katastra stavb; • sporo~anje o spremembah lastni{tva posameznega dela stavbe Geodetski upravi Republike Slovenije; • koordiniranje in spremljanje izvajanja sprejetih odlo~itev ter obve{~anje lastnikov; • omogo~anje vpogleda v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami glede poslov obratovanja in vzdr`evanja ve~stanovanjske stavbe.

Tehni~no strokovna opravila: • pregled stanovanjske stavbe ter zbiranje podatkov o potrebnih vzdrèvalnih delih ali prenovi; • izdelava na~rta vzdrèvanja (za obdobje enega do petih let) stanovanjske stavbe, organiziranje obravnave na~rta ter njegove verifikacije po lastnikih; • izdelava terminskega plana izvedbe na~rta z oceno predvidenih stro{kov vzdrèvanja; • izra~un mese~nega prispevka v rezervni sklad in obve{~anje eta`nih lastnikov v tej zvezi; • popis, objava del ter zbiranje ponudb, cenikov, predra~unov; • izdaja naro~il za vzdrèvalna dela manj{e vrednosti; • pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj za izvajanje vzdrèvalnih del; • priprava in sklepanje pogodb o izvajanju ve~jih vzdrèvalnih del in dolgoro~nih pogodb o servisiranju (redna servisna dela na skupnih delih in napravah);

• organiziranje nadzora pri izvajanju del; • izdelava letnega poro~ila o delu upravnika za posamezno ve~stanovanjsko stavbo; • organizacija odprave napak v garancijski dobi; • organizacija nalog, potrebnih za izvr{itev in{pekcijskih odlo~b; • o{tevil~enje in ozna~itev stanovanj in drugih prostorov z identifikacijskimi oznakami po 7. ~lenu stanovanjskega zakona.

Finan~no – ra~unovodska in knjigovodska opravila: • vodenje sredstev ra~una rezervnega sklada in gospodarno ravnanje z njimi; • ugotavljanje finan~nih obveznosti, razdelitev stro{kov v skladu s pogodbo o medsebojnih razmerjih, izdelava in dostava obra~unov; • inkaso obveznosti eta`nih lastnikov; • opominjanje dol`nikov v primerih, ki jih dolo~a zakon ali pogodba; • evidentiranje akontativnih in drugih prihodkov po virih ter poravnava obveznosti; vodenje knjigovodstva in finan~nega poslovanja; • izdelava zakonsko dolo~enih obra~unov in bilanc; • izdelava letnih obra~unov obveznosti in vpla~il upravljanja.

Pravno – premo`enjska opravila: • zastopanje lastnikov pred upravnimi organi; • vlaganje to`b v imenu eta`nih lastnikov za pla~ilo stro{kov in obveznosti, ki bremenijo eta`ne lastnike; • vlo`itev izklju~itvene to`be v imenu eta`nih lastnikov; • zbiranje podatkov, potrebnih za prijavo vpisa registrskih podatkov v kataster stavb; • prijava vpisa stanovanj in nestanovanjskih posameznih delov Geodetski upravi Republike Slovenije. • Vir: Povzeto po portalu SLONEP; www.slonep.net

Energetska prenova PREJ - POTEM

Zaupajte nam svoj problem – poi{~emo vam optimalno re{itev

a trgu je veliko zelo razli~nih re{itev izvajanja energetskih prenov. Veliko re{itev je dobrih, niso pa vse primerne za vsako situacijo. Da se ~im bolj pravilno odlo~imo, potrebujemo upo{tevati danosti stavbe in njene lege, stopnjo `elenega udobja ter finan~ne zmo`nosti. Re{itve, ki so vgrajene v va{ dom, namre~ ne moremo zamenjati tako enostavno, kot zamenjamo avto, ko spoznamo, da nam ne ustreza ve~. Slednje razmi{ljanje nas je vodilo v predstavitev prakti~nih primerov energetskih prenov. Nekaj jih bomo sproti objavljali v tiskani izvedbi revije Var~ujem z energijo, veliko ve~ pa jih bomo zbrali na spletnih straneh revije in straneh podjetja Merkur, d.d., s katerim izvajamo leto{njo akcijo »Dobre re{itve ~akajo na vas« www.merkur.si/prejpotem.

POTEM - zunanja enota toplotne ~rpalke Toshiba Estia

Osebna izkaznica energetske prenove Primer 4: Ogrevanje stanovanjske hi{e s toplotno ~rpalko Objekt:

Ogrevanje pred prenovo:

Dvostanovanjska hi{a

Ogrevalna povr{ina: 220 m2

Re{itev energetske prenove kurilnice:

Lokacija: Gorenjska

Manj kakovostna pe~ na kurilno olje

Opustitev kurilnega olja

Letnik izgradnje: 1981, zidana, ytong 20 cm

Klasi~no radiatorsko + delno talno ogrevanje (kopalnica v mansardi), termostatski ventili na radiatorjih

Namestitev sodobne toplotne ~rpalke zrakvoda znamke Toshiba Estia za ogrevanje prostorov

Brez centralne regulacije ogrevanja glede na temperaturo dnevnega prostora

Ogrevanje sanitarne vode s toplotno ~rpalko za sanitarno vodo Renewable 300 l (bolj{i izkoristki naprave)

Brez toplotne za{~ite proti tlem Toplotna za{~ita proti strehi z 25 cm steklene volne (pred 4 leti) Servisni (hladni) prostori proti severu in bivalni (topli) prostori proti jugu, brez naravnih ovir Okna: dvoslojno izolacijsko steklo - 1,2 W/ m2K, za{~ita pred pregrevanjem in ohlajevanjem z zunanjimi roletami 25 m toplotnih mostov (balkoni, nadstre{ek) Brez pasivnega ogrevanja skozi ve~ja okna proti jugu Brez virov lokalnega ogrevanja Brez prisilne izmenjave zraka (rekuperacija)

Uporabniki:

Uporaba kurilnega olja v vseh letnih ~asih Letni stro{ek ogrevanja prostorov in sanitarne vode je zna{al cca. 3.300 EUR

Problemi / dileme / `elje investitorja: Gro`nja nara{~ajo~ih cen energentov @elja za vsaj prepolovitev stro{kov ogrevanja prostorov in sanitarne vode @elja po ve~jem udobju zaradi narave dela

Namestitev sodobnej{e vremensko vodene regulacije Monta`a avtomatskih odzra~evalnih radiatorskih ~epov (preko njih se izlo~a kisik – na ta ra~un ve~ja u~inkovitost delovanja sistema) Znesek investicije (izvedba z zagonom): cca. 10.000 EUR Nakup in strokovna izvedba v okviru storitve Gradimo z Merkurjem (nakup z graditeljskim popustom in ni`jim DDV-jem, skupaj v vi{ini 20 %)

Število ~lanov gospodinjstva: 4 odrasle osebe in 1 otrok

Odlo~anje med sprejemniki son~ne energije in toplotno ~rpalko za ogrevanje sanitarne vode

Povpre~na temperatura v bivalnih prostorih: 21°C.

Sanacija dimnika (dodatni stro{ki cca. 1.500 €)

Pri~akovana doba povra~ila investicije pri trenutnih cenah energentov: 5 let.

Povpre~na temperatura v spalnih prostorih: 20°C.

Skladi{~enje pelet, drv (ni prostora)

V primeru vi{anja cen naftnih derivatov, se bo investicija povrnila {e hitreje

Povpre~na dnevna poraba tople sanitarne vode (kuhinja, kopalnica, sanitarije): 250 l Dobra strokovna usposobljenost investitorja glede delovanja ogrevalnih sistemov

Pri~akovana poraba energenta po prenovi: tretjina zdaj{nje porabe

Naj{ibkej{i ~len: velika odsotnost od doma, alternativna – kurjenje na lesno biomaso – ni mo`na

Energetska prenova PREJ - POTEM NAGRADNA ANKETA DOBRE REŠITVE ČAKAJO NA VAS

RAZMISLITE IN ODGOVORITE

V uredništvu revije Varčujem z energijo izvajamo v letu 2012 skupaj s podjetjem Merkur razpis energetskih prenov PREJ-POTEM. Pri dokumentiranju tipičnih energetskih prenov sodelujemo z Merkurjem, ker ima široko mrežo trgovskih centrov, kjer si posamezne izdelke in rešitve lahko praktično ogledate, ker nudi razvejano mrežo strokovnih izvajalcev, ki se v Merkurju oskrbujejo z repro materialom in ker nudi storitev Gradimo z Merkurjem, v okviru katere investitorji na enem mestu dobite individualno strokovno pomoč, individualne nakupne ugodnosti (tudi 20 % ceneje) ter pomoč pri kreditiranju in oddaji vloge za nepovratna sredstva EKO sklada. Vsi, ki se boste prijavili na razpis (z izpolnjeno anketo po pošti ali preko ankete na spletni strani revije oz. s klicem na Merkurjevo brezplačno številko 080 88 01), boste deležni brezplačne pomoči in svetovanja pri rešitvi vašega energetskega problema, prvih 30 prijaviteljev po vsakokratnem izidu revije pa prejme tudi letno naročnino na revijo.

Bistvo ogrevanja je neohlajevanje – če se stavba ne ohlaja, DA je potreba po ogrevanju minimalna.

DELNO

Enostavni sistemi pomenijo cenejšo vgradnjo in nižje stroške vzdrževanja.

DELNO

Mlada družina potrebuje enostavne rešitve ogrevanja, ker se z zapletenimi ne utegne ukvarjati.

DELNO

Ogrevalni sistem uporabljamo dlje časa kot avto in je tudi cenejši.

DELNO

Udobje pri ogrevanju/hlajenju je ena bistvenih prednosti, DA v katero se splača investirati.

DELNO

Poleg izkoristka kotla je pomemben tudi izkoristek razvoda ogrevanja in izkoristek regulacije.

DELNO

Izpolnjeno anketo izrežite in pošljite na naslov: Revija Varčujem z energijo Prepolje 101 2206 Marjeta na Dravskem polju Več energetskih prenov PREJ-POTEM si lahko pogledate na www.merkur.si/prejpotem

*IME, PRIIMEK: *NASLOV: Telefon: *E mail: (mesta označena z * je za sodelovanje potrebno izpolniti) Soglašam, da moje podatke uporabite za namene žrebanja, ter posredujete družbi Merkur d.d., kot izvajalcu strokovnega svetovanja, kjer se bodo z vami dogovorili za vam ustrezen način in termin strokovne pomoči, ter da nas v primeru nagraditve kontaktirate na prijavljeni e-naslov. Oddane podatke prijavljenih bralcev ankete hkrati shranimo v bazo prejemnikov novic revije. Če pri tem ne želite sodelovati prosimo, da na portalu izpolnite ODJAVO.

Povzetek investicije Stranka se je zaradi visokih vsakoletnih stro{kov ogrevanja ter tudi iz naslova ve~jega udobja, odlo~ila za zamenjavo pe~i na kurilno olje s kakovostno toplotno ~rpalko za ogrevanje. Dodatna spodbuda je bila mo`nost pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada v vi{ini 25% investicije. Da je bila odlo~itev prava, bo jasno `e ob naslednjem koncu kurilne sezone, ko bo ra~un za ogrevanje za dve tretjini ni`ji. Objekt bi si sicer zaslu`il {e nekaj investicij, kot sta toplotna izolacija balkonov in nadstre{ka ter menjava starih gara`nih vrat v kletnih prostorih. • Katja @ivkovi~ Premru PREJ – kurilnica pred prenovo

POTEM - del kurilnice: sistem za ogrevanje sanitarne vode

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev. Rubriko pripravlja Simon Tihec. Izolacija brunarice Vpra{anje: Izolirali bi vikend brunarico, pritli~je velikosti 5,5 x 5,5, vi{ine 2,2 m, ter mansardo 5,5 x 8,5 m. Pritli~je je zgrajeno iz smrekovih brun debeline 7 cm. Zanima me, kak{ne vrste izolacije in folij mi priporo~ate. Še posebno me zanima kako se naj lotim izolacije tal mansarde nad teraso velikosti 5,5 x 3 m. Toplotni ovoj razdelim na {tiri zna~ilne konstrukcije: zunanja stena, streha mansarde, tla mansarde nad teraso, tla pritli~ja proti zemlji.

vetrna zapora in ~isto spodaj stropna obloga. Na tla proti zemlji ne bi vgradil dodatne toplotne izolacije. Za vse tri sklope sem predlagal mineralno volno, ker ima odli~ne protipoàrne lastnosti ob sprejemljivi ceni. Cenej{a je polistirenska izolacija, ki jo tudi lahko uporabite, vendar so druga~ni detajli, hi{a pa je bolj poàrno ogroèna. Lahko izberete tudi moderne izolacije (celulozne kosmi~e, kameno volno, kokosova vlakna...), ki pa je praviloma ob~utno dra`ja.Katere folije? Odvisno od vrste izolacije in od izvedbe.

tako izvedeni notranji toplotni izolaciji pri~akujem, da se bo stropna konstrukcija proti podstrehi navlaìla in da bodo nastali idealni pogoji za zidno plesen. Primernej{i ukrep je poloìtev toplotne izolacije na plo{~o. Svetujem vgradnjo 25 cm mineralne volne, za silo pa bo zado{~alo è 15 cm mineralne volne. ê boste po tem delu podstrehe hodili, je potrebno poloìti {e leseno pohodno ploskev, da bo izolacija mehansko za{~itena.

Postavitev {tevcev Odgovor: Na zunanjo steno svetujem zunanjo toplotno izolacijo: na bruna pritrdite parno oviro, toplotno izolacijo iz mineralne volne, vetrno zaporo, podkonstrukcijo in leseno fasado. Za streho mansarde svetujem, da odkrijete kritino, vgradite trdo mineralno volne ~ez {pirovce, paropropustno folijo, kontra letve in letve, na to pa vrnete kritino. Med {pirovce pa vgradite mineralno toplotno izolacijo, pod njo pa vgradite parno oviro in opa`. Tla mansarde pod teraso izolirate s spodnje strani. Zopet je pogoj, da je na topli strani parna ovira, med in pod nosilci mineralna toplotna izolacija, potem

Toplotna prevodnost Vojko: Zaradi te`av v bloku z ogrevanjem (lesena neizolirana streha) bi rad izoliral vsaj strop na podstre{je zaradi visokih letnih temperatur (35°C)in izgube toplote pozimi (21°C max). Ideja je da bi na strop nalepil 1cm penaste gume ka{irane z al folijo za odsev toplote – pozimi ali pvc mehur~kasto folijo, ki se uporablja za za{~ito pri pakiranju, saj je zrak najbolj{i izolator. Odgovor: Oba predlagana ukrepa uvr{~am med gradbene improvizacije. Verjetno boste nekaj mesecev celo zadovoljni z izvedenimi ukrepi. Vendar pri

Berta: V lanskem letu smo tudi v na{i hi{i uvedli ogrevanje s {tevci. Ugotovila sem, da imajo po razli~nih krajih {tevce name{~ene na radiatorjih na razli~nih mestih. Zanima me, ali obstaja kak{no pravilo, kje mora biti na radiatorju pravilno name{~en {tevec. Odgovor: Delilniki morajo biti name{~eni na grelna telesa v skladu z navodili proizvajalca. Obi~ajno se jih namesti na sredino dol`ine in na okoli 75 % vi{ine grelnega telesa, merjeno od spodaj navzgor. Pri dolgih grelnih telesih se namesti dva ali ve~ delilnikov. •

ENERGETIKA

Ve~ kot 70% Slovenije primerne za vetrne elektrarne Dru{tvo za opazovanje ptic Slovenije (Dopps) je v {tudiji ob~utljivih obmo~ij za ptice ugotovilo, da je ve~ kot 70% ozemlja Slovenije primernih za gradnjo vetrnih elektrarn, torej ne sodi v nobeno od kategorij ob~utljivosti z vidika varstva ptic. Investitorji sedaj lahko vpogledajo v podrobno karto obmo~ij, ob~utljivih za ptice. Kot je na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil eden od avtorjev {tudije Toma` Jan~ar, se je potreba po tovrstni karti pokazala pri problematiki postavitve vetrne elektrarne na Volovji rebri. Karta je sedaj zaklju~ena in si jo lahko na Doppsu investitorji tudi podrobno ogledajo. Na karti je ozna~ena raz{irjenost ob~utljivih in redkih vrst ptic ter rezervati, ozna~ena so tudi obmo~ja z mo~no, zmerno in nizko stopnjo ob~utljivosti za ptice. Mo~no ob~utljivih je 15 odstotkov obmo~ji Slovenije, okvirno toliko tudi zmerno ob~utljivih, medtem ko ve~ kot 70 odstotkov obmo~ji ni ob~utljivih za ptice. Na Doppsu so obenem svojo karto primerjali s karto nacionalnega energetskega programa, kjer je ozna~enih 14 obmo~ji, kjer bi lahko predvidoma gradili vetrne elektrarne. Jan~ar je pojasnil, da je v primerjavi s karto ob~utljivih obmo~ji za ptice te`ave pri~akovati na sedmih odstotkih obmo~jih.

Koordinator koalicije za Volovjo reber Gregor Kova~i~ je pozdravil pristop Doppsa. Izpostavil je, da bi se izognili {tevilnim konfliktom, ~e bi to karto imeli deset let nazaj. Da je Slovenija edina dr`ava EU, ki {e ne izkori{~a vetrne energije, pa je opozoril zastopnik za energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji Dejan Savi~. Ob tem je prepri~an, da {tudija podira mit, da so okoljevarstveniki proti vetrnim elektrarnam v Sloveniji. ÂťNa nekonfliktnih obmo~jih imamo z vetrnimi elektrarnami tako sedaj dela za naslednjih deset let,ÂŤ je prepri~an. â&#x20AC;˘ Vir ^asnik Ve~er, avtor: STA

OGREVANJE

Udobje dostave Plindom Menjavanje gospodinjske jeklenke je bilo v preteklosti ni~ kaj prijetno opravilo. Verjetno se {e spomnite prena{anja te`ke jeklenke do avtomobila, mo`nosti po{kodbe vozila, vsega porabljenega ~asa in drugih neprijetnosti ob njeni zamenjavi. Danes se lahko brezskrbno prepustite udobju dostave PLINDOM. Istrabenz plini in Plinarna Maribor vam, po prejetem naro~ilu s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko, dostavita jeklenko s plinom na dom. Jeklenka PLINDOM je za uporabnika mnogo prijaznej{a od prej{nje oran`ne. Privla~nej{a je `e na videz, razen tega ima tudi druge prednosti. Je kar za 34 mm ni`ja od klasi~ne jeklenke, zato je prikladnej{a za vgradnjo v vsak spodnji element sodobne kuhinje. Za prena{anje in la`je rokovanje je opremljena z dvojnim ro~ajem. Plasti~na matica z za{~itnim obro~em, ki jo pretrgamo ob prvi uporabi, pa dokazuje, da je pred nami ni nih~e uporabljal.

Skrb za varnost Lastnika jeklenke PLINDOM, Istrabenz plini in Plinarna Maribor, skrbita za varnost jeklenke. Vse so redno pregledane in preizku{ene, neustrezne pa izlo~ene iz uporabe. Poskrbljeno je tudi, da so jeklenke PLINDOM zmeraj ~iste in vzdr`evane. Jeklenka z neodvito matico jam~i oznako kraja, datum in sledljivost polnitve ter skladnost izdelave po mednarodnih standardih.

vam bodo dostavili na va{ dom v dogovorjenem terminu. Naro~ila za dostavo sprejemajo od ponedeljka do vklju~no sobote med 7. In 20. uro. Podro~ja dostave lahko najdete na spletnih straneh www. istrabenzplini.si in na www.plinarna-maribor.si. Jeklenko PLINDOM pa lahko zamenjate tudi na prodajnih mestih Istrabenz plinov in Plinarne Maribor, ~e ne bivate na podro~jih, kjer distributerja zagotavljata dostavo. Dobite jo lahko na ve~ kot 700 prodajnih mestih v Sloveniji, na bencinskih servisih Petrola, OMV-ja in nekaterih drugih maloprodajnih lokacijah.

Zamenjava jeklenke Z dostavo PLINDOM, bo va{e ìvljenje enostavnej{e in prijaznej{e. ê imate doma {e staro oran`no jeklenko, jo bosta distributerja odkupila. Kupnina predstavlja kavcijo za prevzeto jeklenko PLINDOM. Morda svoje {e nimate? V tem primeru boste jeklenko pridobili s pla~ilom kavcije v znesku 10 evrov. V ceno plina v jeklenki so vklju~eni tudi stro{ki dostave. Pla~ilo lahko opravite z gotovino ali s pla~ilno kartico. In {e ugodnost! Po naro~eni deseti jeklenki, dobite enajsto za simboli~nih 10 centov. Strokovnjak, ki vam bo jeklenko pripeljal, pa jo lahko na va{o èljo tudi namesti in po potrebi zamenja cev z regulatorjem.

Da ne boste ostali brez plina Za dostavo pokli~ite 080 1228 (LJ, CE, KP, NM) ali 080 1248 (MB) S pomo~jo zanesljive dostave PLINDOM se boste izognili nakladanju prazne jeklenke v avtomobil, vo`nji do prodajnega mesta, porabljenemu ~asu, nakladanju polne jeklenke v vozilo, vo`nji do doma s polno jeklenko v prtlja`niku in prena{anju te`ke jeklenke do mesta uporabe. ^e bivate v Mariboru ali bli`njih krajih, naro~ite dostavo jeklenke s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 1248. ^e ste doma v Ljubljani, Celju z okolico, Novem mestu z okolico ali Kopru in priobalnih mestih, pokli~ite na 080 1228 in polno jeklenko

Nikoli ve~ ne boste ostali brez plina, ~e boste imeli doma dve jeklenki PLINDOM. Eno v uporabi in drugo na zalogi. Seveda pa ni odve~, ~e si zapomnite podatek, da je skupna bruto teà jeklenke se{tevek teè plina v jeklenki in teè prazne embalaè (tara). Dele` plina v jeklenki je 10 kg. Koliko tehta prazna jeklenka vam pove {tevilka, ki je s ~rno odtisnjena na jeklenki. Podatek vam bo morebiti pri{el prav, ko boste ugotavljali, koliko plina je {e v jeklenki in kdaj bo potreben ponovni klic na brezpla~ni telefonski {tevilki 080 1228 ali 080 1248. Dostava PLINDOM vam prina{a udobje, ki ste ga èleli.

Promocijsko sporo~ilo

OGREVANJE

Elektri~ni sistemi ogrevanja Za vse, ki niste pripravljeni investirati v ogrevalne sisteme celega premoènja Stereotip, da je elektri~no ogrevanje drago, danes vse bolj izginja. Ekonomi~nost se zelo izrazito pokaè pri dobro izoliranih objektih, vendar to {e zdale~ ni edini kriterij. Ogrevalni sistemi, bodisi var~ni konvektorski radiatorji bodisi talno ogrevanje z grelnimi kabli, zagotavljajo velik u~inek, kar pomeni, da z relativno majhno mo~jo lahko ogrevate velike povr{ine. Kupci, ki se odlo~ijo za vgradnjo elektri~nega ogrevanja, ob~utijo takoj{en prihranek è v fazi gradnje, saj ni potrebno na~rtovati posebnega prostora za kurilnico, tudi dimnika ne potrebujete. Ker ima vsak elektri~ni radiator lo~eno krmiljenje, ekonomi~nost pride {e posebej do izraza v prehodnih obdobjih, saj nam ni potrebno ogrevati vseh bivalnih prostorov.

Stenski radiatorji Stenski radiatorji predstavljajo obvezni del bivalnih in poslovnih prostorov, vendar klasi~ni toplovodni radiatorji s svojim videzom in obliko ne navdu{ujejo arhitektov, ki skrbijo za interier. Novost na tem podro~ju predstavljajo razred zase radiatorji {panskega proizvajalca Climastar, ki so na dale~ prepoznavni `e po obliki oziroma videzu, razen tega pa so tudi po u~inkovitosti in ekonomi~nosti na najvi{jem nivoju. V osnovi gre za aluminijaste konvektorje, ki imajo ~elno stran prekrito s plo{~o, imenovano DualKherr. Narejena je po posebnem postopku iz me{anice mineralov, imenovanih Termominerali. Specifi~na lastnost plo{~e Dual-Kherr je zmo`nost akumuliranja velike koli~ine toplote v ~asu delovanja

Radiator Climastar z Dual-Kherr ~elno plo{~o

konvektorja. Ĺ e dolgo po izklopu radiatorja toploto s sevanjem enakomerno oddaja v prostor, kar daje zelo prijeten ob~utek toplote. Radiatorji zagotavljajo u~inkovitost in ekonomi~nost s kombiniranim sistemom gretja: konvekcija, akumulacija in sevanje toplote. S takim na~inom ogrevanja so Climastar radiatorji za pribli`no 25 odstotkov bolj u~inkoviti (porabijo manj energije), kot ~e bi ogrevali samo konvektorsko. Plo{~e Dual-Kherr, ki imajo videz marmorja, granita ali skrilavca, so lahko gladke, ~esane ali kot lomljeni kamen.

Talno ogrevanje Odlo~itev, o kateri ne sme biti dileme, je vgradnja talnega ogrevanja kot dopolnilno ogrevanje ali v kombinaciji z var~nimi elektri~nimi radiatorji. Ker mraz najprej ~utimo v nogah, bodo ogrevana tla pripomogla pri dobrem po~utju `e pri 2-3 stopinjah ni`ji temperaturi kot sicer, ne da bi pri tem trpelo ugodje. Ker topla tla ogrevajo tudi zrak v prostoru, se potreba po dodatnem ogrevanju bistveno zmanj{a ali pa dodatno ogrevanje sploh ni potrebno.

Grelna folija pod laminatom

NOVO NA SLOVENSKEM TR@I[^U HICOTEC TP - GRELNE (SEVALNE) FOLIJE ZA STENSKO, TALNO ALI STROPNO OGREVANJE OD PODJETJA FRENZELIT

Zagotovo naju~inkovitej{i (najbolj ekonomi~ni) na~in elektri~nega ogrevanja doslej; folije dose`ejo maksimalno temperaturo do 40Â°C, razporejene po ve~ji povr{ini zagotavljajo enakomerno ogrevanje in ne povzro~ajo kro`enje zraka. Delujejo na 24V (lahko tudi 12V ali 48V), kar zagotavlja popolno varnost in se lahko polagajo tudi direktno pod topli pod, linolej, itison, tapison, itd.

Priprava grelnih kablov in polo`ena keramika

Na voljo sta dva sistema: - Grelni kabli za ogrevanje tal v kopalnicah, hodnikih, bivalnih prostorih, povsod, kjer `elimo ugodje toplih tal. Polagamo jih na~eloma na estrihe, finalni tlak pa je lahko keramika, granit, laminat, PVC obloga ali parket. - Grelne folije za talno ogrevanje bivalnih povr{in, ~e je polo`en laminat, saj je grelna folija zelo tanka (0,2 mm).

HICOTEC TP folija v avtodomu

Grelne folije se masovno uporabljajo za ogrevanje tal v avtodomih in prikolicah. â&#x20AC;˘ Vir: KOOP TRGOVINA d.o.o.

VZDR@EVANJE

Bolj{e tesnjenje cevnih zvez z izdelkom Loctite 55

li`ajo se jesenski dnevi, ko bo ogrevanje dobilo svoj najve~ji pomen. Pomen v smislu ogrevanja bivalnih in drugih prostorov. Seveda se tukaj takoj zavedamo transporta vode po cevovodih, kot tudi ~rpalnih postaj za grelno vodo.

Celovito paleto materialov za tesnjenje, ponuja podjetje Henkel, ki ima v svojem asortimanu precej izdelkov namenjenih za tesnjenje. Tukaj je zavzeta tako voda za komunalne potrebe kot tudi pitna voda. Na kratko bomo predstavili dva izdelka, ki se najpogosteje uporabljata pri tovrstnih opravilih. Na prvem mestu je izdelek Loctite 55. Takoj{nje tesnjenje (neodvisno od temperature okolice) za doma~o uporabo in industrijske namene. Lahko se uporablja za tesnjenje cevnih sistemov za pitno vodo, odpadno vodo (toplo in hladno), plin, stisnjen zrak in industrijska olja. Uporablja se kjer so se v preteklosti uporabljali teflonski trakovi, preja in tesnilna pasta.

Kakor hitro se omejimo na instalacije in cevovode, se sre~amo tudi z izzivi tesnjenja le teh. Cevne instalacije so lahko iz razli~nih materialov. Najpogosteje pa se tukaj uporabljajo materiali kot je `elezo (pocinkano), plastika, Zadovoljuje potrebe Nova drugi umetni materiali,…Da sodobnih cevnih sistemov in tehnologija pa je transport vode sploh je v skladu z najnovej{imi za mogo~, so tukaj {e ~rpalstandardi. tradicionalne ke, zasuni in drugi elementi, ki jih je prav tako potrebno Pitna voda: Loctite 55 je v naloge zatesniti. skladu s standardom WRC in BS

mag. Marjan Poto~an univ.dipl.ing Tel: 02/22 22 291 GSM: 031/670-925 e-mail: marjan.potocan@henkel.com

6920 uporaben za tesnjenje pitne vode do 85°C. Plin in voda: Loctite 55 ima ateste EN751-2 Class Arp, DVGW in DIN 30660 SLO atesti: - pitna voda: In{titut za varstvo okolja {t.poro~ila: 28169Ate - plin: Institut za varilstvo: {t.certifikata: 250/00

Za kovinske in plasti~ne cevne zveze do 4''. Nova bolj{a metoda tesnjenja se lahko uporablja na litini, jeklu, medenini, bakru, kromu, na nikljanih in galvanskih povr{inah, nerjavnem jeklu in plastiki.

Obratovanje brez pu{~anja Spoj narejen v nekaj sekundah je zanesljiv tudi ~e je izpostavljen temperaturam med 0 in 1300°C, vodnim udarom in vibracijam.

Cevno zvezo je mo`no kasneje prilagajati ^e cevni spoj ni pozicioniran pravilno, Loctite 55 dopu{~a kasnej{e nastavitve brez nevarnosti pu{~anja.

Brez umazanije in packanja Po celodnevni uporabi Loctite 55 se boste vrnili domov brez umazanije za nohti. Belo impregnirano tesnilo se nana{a neposredno iz priro~ne embala`e z `e vgrajenim rezilom. Za uporabo Loctite 55 ne potrebujete posebnega urjenja. Uporabite svoje znanje za novo tehnologijo takoj{njega tesnjenja. Ovijte tesnilno vrv okrog vijaka z upo{tevanjem priporo~enega {tevila ovojev in to je dovolj za brezhiben spoj. • Poraba: Velikost navoja

½ ''

¾ ''

1 ''

Število spojev

385

260

180

4 x LoctiteÂŽ 55 + gratis LoctiteÂŽ 5075 Tesnilna vrvica

LoctiteÂŽ 5075 Tesnilno izolacijjskki trakk Ĺ? 7HPSHUDWXUQD RGS GSRUQRVWW od -54Â°C do 2600Â°C C Ĺ? 1DWH]QD WUGQRVW GR GR NJJ FP PĹĄ Ĺ? 2GSRUQR QD 89 Ä&#x153;D Ä&#x153;DUUNH Ĺ? 'LHOHNWULĂ&#x2039;QD WUGQR QRVW GR 9P Ĺ? 2GSRUQR QD VODQRR YRGR JJRULLYD LQ kisline

3ULPHUL XSRUDDEH Ĺ? ,QGXVWULMD MD Ĺ? 9] 9]GUÄ&#x153;HYDQM QMH H LQ LQ S RSUDDYL YLOD OD YR]]LO Ĺ? 1D 1DYWLNDD Ĺ? 9RRGRYRG Ĺ? (OHN Ĺ? (O (OOHN HNWU WULND WU WULN LND Ĺ? in dr drugo...

SULSRURĂ&#x2039;D XSRUDER WHVQLOQH YUYLFH /RFWLWHÂŽ 55 SUL PRQWDÄ&#x153;L VDQLWDUQLK DUPDWXU www.armal.eu, www.mlm-mb.si

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor

tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275

www.loctite.si

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Stirling na sonce ima probleme

aradi visokega izkoristka in kompaktne izvedbe `elijo razvojni in`enirji s podro~ja koncentrirane son~ne energije, uspeti s svojim projektom, velikim sledilnim ogledalom in Stirling strojem z elektri~nim generatorjem. Prednosti Stirling motorjev Ĺ kotski duhovnik in izumitelj Robert Stirling je prvi delujo~i primerek izdelal 1816. Izumil je batni toplotni stroj zaprte izvedbe na zrak, konstrukcija je izjemno enostavna, nima ventilov, v njem ni~ ne zgoreva, saj toploto za delovanje dobiva od zunaj. V primerjavi z drugimi toplotnimi motorji z bati in na notranje zgorevanje ima vi{ji izkoristek, je ti{ji in brez vibracij. Ne obremenjuje okolja, zato ga vgrajujejo v podmornice, jahte in majhne hi{ne kogeneracijske naprave, kjer je nesli{no obratovanje pomembno. Sodoben hi{ni mikrokogeneracijski Stirling na plinsko ogrevanje ima 94% izkoristek, odda do 9 kW elektrike, vi{ek toplote pa porabi stavba.

Preboj leta 2010 V oktobru tega leta sta ameri{ki vladni sektor za Stirling energetske sisteme (SES) in podjetje Tessera Solar podpisala pogodbo za gradnjo dveh velikih son~nih elektrarn z ogledali in Stirling generatorji elektrike. Do takrat v ZDA ni nobenemu drugemu podjetju uspelo ponuditi tak{nih naprav, kar pa ni motilo naro~nikov. Na~rtovali so dve solarni polji s skupno mo~jo 1,6 GW. Tehnika je izjemna, saj lahko 32% sonca spremeni v elektriko, kar je ve~, kot bodo kadarkoli lahko oddali sistemi na paraboli~na korita ali son~ni stolpi, ki imajo najve~ 16% izkoristek. Tehnika Stirling in CSP (Concentrated Solar Power) ima generator na vsakem stojalu z ogledalom, zato ni potrebno postaviti in pla~ati celotnega solarnega polja preden se vlo`ek povrne. Ko vzide sonce generatorji zabrnijo, zato vsako novo postavljeno sledilno ogledalo pove~a proizvodnjo elektrike,

Hitre spremembe toplote in hladu poganjajo Stirling motor

kar je izgledalo kot prednost pred fotovoltaiko, zlasti zaradi izkoristka. Dokon~anje dveh velikih ameri{kih projektov pa je trenutno vpra{ljivo, zlasti zaradi financiranja, zato investitorji enega celo prodajajo.

Trenutno slabo kaè, ampak bo bolje Pojavilo se je tudi nekaj problemov na delujo~ih sistemih. Eden od njih je sistem sledenja, saj sta bila to~nost in trajnost nezadostna, vzrok so razmeroma velika in te`ka ogledala, ra~unati pa je potrebno {e na veter. Drugi del so materiali iz katerih je izdelan Stirling motor. Proizvajalec teh motorjev, ameri{ka firma Enfinia, je predstavila svoj novi sistem s plavajo~im batom, vendar s tem vseh nezanesljivosti niso odpravili. Njihovi strokovnjaki trmasto vztrajajo, da bodo svoj Stirling sistem izbolj{ali, ne glede na teàve, pred kratkim so celo podpisali novo pogodbo za 1,5 MW projekt v dràvi Utah. Na trg pa vstopa {vedska firma Ripasso Energy, ki je odkupila licenco od podjetja Kockums, ki Strlinge izdeluje za podmornice. Proizvajajo zelo zanesljive stroje z mo~jo preko 10 kW, v zaprtem sistemu pa ne kroì zrak ampak vodik. Da si la`je predstavljamo u~inkovitost teh naprav, ogledalo premera 11 m ima povr{ino 95 m2 in lahko poganja Stirling z generatorjem mo~i 22 kW. Koncentracija mo~i na tako majhnem tlorisu je izjemna, za delovanje ne potrebuje vode, razen za ~i{~enje ogledal, u~inkovito pa lahko take naprave delujejo samo v bolj oson~enih delih planeta, kar velja za vse sisteme z ogledali. â&#x20AC;˘ Tihec

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Podra`itve energentov v Sloveniji Cena zemeljskega plina brez DDV za industrijo se je v Sloveniji v prvi polovici leta 2012 v primerjavi z drugo polovico zvi{ala za 13 %. Zna{ala je 14 EUR/GJ. Povpre~na maloprodajna cena zemeljskega plina za gospodinjstva se je po dalj{em obdobju zvi{evanja v prvem polletju 2012 rahlo zni`ala. Zna{ala je 22 EUR/GJ, kar je za 1 % manj kot v drugem polletju 2011 in za 18 % ve~ kot v prvem polletju 2011. Povpre~na cena elektri~ne energije za gospodinjstva se je v prvem polletju 2012 zvi{ala za 3 %, za industrijo pa za 2 %. Povpre~na maloprodajna cena elektri~ne

energije za gospodinjstva je v Sloveniji v prvem polletju 2012 zna{ala 15 EUR/100 kWh, to je za 3 % ve~ kot v drugem polletju 2011. Povpre~na cena el. energije brez DDV za industrijo se je v obravnavanem obdobju zvi{ala za 2 % na 9 EUR/100 kWh. V strukturi cene brez DDV je dele` za energijo zna{al 67 %, dele` omre`nine 25 %, dele` prispevkov in dodatkov pa 8 % kon~ne cene. Cene elektri~ne energije v Sloveniji so bile tudi v drugi polovici leta 2011 ni`je od povpre~ja v EU-27, cene zemeljskega plina pa so bile za 23 % oziroma za 36 % vi{je od povpre~ja v EU-27.

Mednarodna primerjava cen je zaradi dostopnosti podatkov drugih dr`av ~lanic EU trenutno mogo~a za drugo polletje 2011. V tem obdobju je cena elektri~ne energije za gospodinjstva zna{ala 81 % povpre~ja v EU-27, cena elektri~ne energije za industrijo pa 86 % povpre~ja v EU-27. Cene zemeljskega plina so bile v Sloveniji v drugem polletju 2011 tako za gospodinjstva (skupina D2, z vsemi davki) kot za industrijo (skupina I3, brez DDV) vi{je od povpre~ja v EU-27, in sicer cene za gospodinjstva za 23 %, cene za industrijo pa za 36 %. â&#x20AC;˘ Vir Statisti~ni urad RS

Heat Pipe kolektorji GreenLand Systems z vodoravnimi cevmi so `e na voljo Kot prvi v Sloveniji vam ponujamo Heat Pipe kolektorje, ki zaradi svoje zasnove omogo~ajo u~inkovito delovanje tudi pri vodoravno polo`enih vakuumskih ceveh. Pri vseh ostalih Heat Pipe kolektorjih velja, da morajo biti vakuumske cevi na zgornji strani dvignjene. Za instalacije na balkonske ograje tako do sedaj ni bilo u~inkovitega Heat Pipe kolektorja, saj bi s kraj{anjem vakuumskih cevi tudi zmanj{evali velikost absorberja v eni cevi. S tem pa bi bistveno zmanj{ali u~inkovitost kolektorja, ki je ne moremo nadomestiti s pove~evanjem {tevila vakuumskih cevi. Z novim GreenLand Systems kolektorjem, pa lahko uporabimo normalne, 2m dolge vakuumske cevi premera 100 mm in s tem ohranimo zelo velik absorber na eni HeatPipe cevi. Pove~ali smo le debelino ste-

kla, tako da je kolektor sedaj {e odpornej{i na udarce. Tako smo uspeli ohraniti dobro poznano u~inkovitost na{ih kolektorjev tudi pri tem balkonskem kolektorju. S tem kolektorjem se odpirajo mnoge mo`ne postavitve: balkonske ograje, fasade, strehe z orientacijo slemena v smeri S-J in {e v mnogih drugih primerih. Kolektor lahko uporabimo tudi kot nadstre{ek na terasi, saj z njim dose`emo prijetno polsenco. S kolektorji GreenLand Systems lahko u~inkovito segrevamo sanitarno vodo in u~inkovito dogrevamo stanovanje preko celega leta. Napovedujemo novost: kolektor, ki deluje z obratovalno temperaturo preko 160 Â°C. Primeren bo za proizvodne procese v katerih potrebujemo visoke temperature.

Vabimo vas, da nas obi{~ete tudi na spletni strani www.bioplanet.si ali pa nas pokli~ite na telefonsko {tevilko 01 5240 320 in na dom vam bomo poslali letak s podrobnej{im opisom GreenLand Systems kolektorjev ali se dogovorili za brezpla~no svetovanje na{ega strokovnjaka pri vas. â&#x20AC;˘ RS, Bio Planet

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Napredna tehnologija za maksimalen energijski izplen

rhsol d.o.o. je mlado in`enirsko podjetje, z bogatimi izku{njami na podro~ju projektiranja, ter monta`e son~nih elektrarn. Pohvalimo se lahko z ve~ kot 5 MW postavljenih ter 15 MW projektiranih elektrarn. Na{o uspe{nost pripisujemo strokovnemu pristopu, znanju, izku{njam ter kakovostnim komponentam, ki jih vgrajujemo v na{e sisteme. Klasi~ni fotonapetostni sistemi za proizvodnjo elektri~ne energije imajo zaradi svoje zgradbe neka-

Visoko zanesljivi PV razsmerniki

tere pomanjkljivosti, ki se odra`ajo v slab{i energijski u~inkovitosti in tudi v slabi po`arni varnosti. Napredna tehnologija SolarEdge, ki jo ponuja pod-

jetje Arhsol v sodelovanju s podjetjem A-sol, zagotavlja maksimalen energijski izplen, kakor tudi nadzor nad delovanjem posameznega PV modula. Primerna je za vse uporabnike, tako gospodinjske, poslovne, industrijske, kakor tudi za ve~je solarne parke. SolarEdge proizvaja optimizatorje mo~i, visoko zanesljive PV razsmernike ter omogo~a spremljanje delovanja vsakega modula in detekcijo napak preko spletnega portala.

Hitrej{e povra~ilo investicije

Son~na elektarna, mo~: 250 kWp

Zagotavlja nam popoln pregled nad delovanjem sistema in zaznavanje napak v sistemu na daljavo (prikaz delovanja posameznega modula, prikaz celotnega sistema na virtualni

shemi elektrarne, samodejna zaznava in javljanje napak v sistemu, lahek dostop do spletnega portala iz ra~unalnika in pametnega telefona). Omogo~a pove~an energijski donos in hitrej{e povra~ilo investicije zaradi MPPT na posameznem modulu (brez izgub zaradi razli~nih izhodnih mo~i modulov, delnega sen~enja ter izgub zaradi razli~nega staranja modulov). Omogo~a maksimalni izkoristek dane povr{ine (v isti niz je mo`no povezati module z razli~nimi orientacijami in nakloni, razli~nih tipov modulov) Nudi ve~jo varnost med montaò, vzdrèvanjem, v primeru ga{enja poàra in drugih izrednih primerih (zagotovljena je varna napetost v nizu, ki je enaka {tevilo optimizatorjev krat 1 V). V zadnjih letih se je razvoj tehnologije izkori{~anja son~ne energije pri pretvorbi v elektri~no usmeril v izbolj{anje varnostnih zahtev in pove~anju u~inkovitosti samega sistema. Z izbiro naprednega fotonapetostnega sistema se bo investicija v nalo`bo najhitreje povrnila. â&#x20AC;˘ Andrej Arh

SOLARNE TEHNOLOGIJE

25 u~inkovitih fotovoltai~nih let

red 25 leti so strokovnjaki Fraunhofer in{tituta vgradili 100 fotovoltai~nih panelov na ju`no streho ko~e Rappenecker, ki se nahaja v Schwarzwaldu. S tem je ko~a postala prva stavba v Evropi, ki je delovala brez priklopa na elektri~no omre`je, sistem pa {e danes odli~no deluje. Modulom z mo~jo 3,8 kW so ~ez leta dodali {e 1,8 kW vetrnico. Generator samo v sili Ko~a ima vgrajen manj{i dizel generator, ki ga po`enejo samo ko je nujno, saj ho~ejo ostati ~imbolj sonaravni. Stavba je dokaz, da oto~ni sistemi delujejo, ugotovili so {e, da tak{ne stavbe stro{ke za elektriko zmanj{ajo za polovico, ~e fotovoltaika pokriva 80% potreb. Po dolgih letih so Fraunhoferjevi in`enirji svoje delo nadaljevali in v ko~o vgradili tudi druge najsodobnej{e energetske sisteme, da bi v dolgoletnem delovanju preizkusili {e njihovo vzdr`ljivost. Fotovoltai~no elektriko za no~ni pogon hranijo v akumulatorjih, do vti~nic in porabnikov pa prihaja pretvorjena v obi~ajnih izmeni~nih 220 V.

Ko~a Rappenecker ni priklju~ena na javno elektri~no omre`je

potrebuje vzdr`evanja, kar je {e dodatna prednost pred generatorjem. Trenutno jeklenke z vodikom ob~asno pripeljejo s tovornjakom, pripravljajo pa samostojen generator vodika, ki ga bo poganjala son~na elektrika. S tem se bo vpliv ko~e na okolje zmanj{al na ni~lo, saj ne bo oddajala nobenih {kodljivih emisij.

Razli~ni viri energije Ko~a ima trenutno vgrajen za 3,8 kWp fotovoltaike, 1,8 kW vetrnico in 4 kW

Letos {e gorivna celica V ko~i so startali {e en eksperiment in vgradili 4 kW gorivno celico na vodik. Energijo plina brez gorenja spreminja v elektriko in ima pri tem kar 55% izkoristek, ki ga nebi mogli dose~i z nobenim drugim na~inom pretvorbe goriva v elektriko. Za primer, dizelski generator dose`e najvi{ji izkoristek 15%. Gorivna celica deluje na 200 let znanem elektrokemi~nem principu. Kljub temu je ta tehnologija {ele danes dosegla stopnjo uporabnosti, predvsem zaradi novih materialov. V tej PEM celici (Polimer â&#x20AC;&#x201C; Elektrolit â&#x20AC;&#x201C; Membrana) se vodik in kisik kontrolirano pretvarjata v elektriko, pri ~emer nastane {e malo odpadne toplote, ko jo tudi uporabijo v stavbi. Celica ne

Gorivna celica na vodik z mo~jo 4 kWh je name{~ena na steni

gorivno celico. V eni vodikovi jeklenki se nahaja za 26 kWh energije, dizelski generator ima mo~ 12 kW, v baterije pa shranijo za 45 kWh elektrike. S fotovoltaiko pokrijejo 65%, z vetrom 10%, z gorivno celico 25% potrebne elektrike. Ko~a Rappenecker je s tem postala delujo~ dokaz, kaj lahko dose`emo s solarno tehniko, saj pridobljene izku{nje `e sedaj uporabljajo v gradnji sodobnih ni~energetskih in popolnoma samozadostnih stavb. â&#x20AC;˘ Tihec

SKRBIMO ZA POPOLNO IZRABO SONCA!

www.sonnenkraft.si

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Oto~ne son~ne elektrarne

to~ne son~ne elektrarne so tiste elektrarne, ki niso povezane v elektrodistribucijsko omre`je in obi~ajno slu`ijo za oskrbovanje enega stanovanja, objekta, naprave ali vozila. Namenjene so lokalni samooskrbi, v nekaterih primerih samo kot dopolnilni vir energije, v drugih primerih kot stalni in primarni vir energije. Kdaj in zakaj bi se odlo~ili za oto~no son~no elektrarno?

Razlike med omre`nimi in oto~nimi son~nimi elektrarnami Ve~ina son~nih elektrarn je omre`nih, torej so priklju~ene v elektrodistribucijsko omre`je v katero oddajajo elektri~no energijo. V razvitem svetu obstajajo razli~ni poslovni modeli »odkupa« te energije od proizvajalcev. V nekaterih primerih dobijo proizvajalci subvencionirano pla~ilo, v drugih primerih pla~ilo, kjer se kWh oddane energije obra~una po nekoliko vi{ji ali enaki ceni kot dobavljena energija, spet v tretjih primerih pa se pri oddajanju energije v omre`je {tevec za porabo elektrike »vrti nazaj«, ob porabi energije iz omre`ja pa normalno naprej (t.i. ang. “net-metering”), na koncu meseca se naredi obra~un razlike. Glavna lastnost po kateri se oto~na elektrarna razlikuje od omre`ne je ravno priklju~enost v omre`je. Oto~na elektrarna ni priklju~ena v omre`je, v ozadju ni poslovnega modela odkupa elektrike in namenjena je lokalni oskrbi. Oto~ne elektrarne so ve~inoma manj{e. Za svoje delovanje obvezno potrebujejo hranilnike energije, obi~ajno so to kakovostne baterije. Inverterji za oto~ne elektrarne so ravno tako druga~nih lastnosti, kot tisti za priklop v omre`je (npr. sinhronizacija). Pri tovrstnih elektrarnah je {e posebej pomembno pravilno dimenzioniranje mo~i, {tevilo solarnih modulov ter kapaciteta hranjenja energije. V kolikor bo oto~na son~na elektrarna primarni vir in bo pokrivala celotne energijske potrebe nekega objekta, je treba natan~no vedeti koliko bodo porabili porabniki elektrike, koliko bo proizvedene energije ob son~nih in sen~nih dneh, koliko

Oto~ne son~ne elektrarne (ang. »Off Grid«) so primerna re{itev za objekte, ki so oddaljeni od elektrodistribucijskega omre`ja in bi bil stro{ek priklopa v omre`je previsok (npr. visokogorske planinske ko~e) (vir: WikiCC, Pujanak)

energije je mo`no shraniti, koliko energije se izgubi s hranjenjem energije in pretvorbo iz DC v AC ter za koliko dni zado{~a zaloga. Napa~no dimenzioniranje lahko privede do pomanjkanja energije, ko jo najbolj potrebujemo, nezmo`nosti hranjenja vi{kov energije v son~nih dneh ter uvajanja rezervnega vira, npr. dizel agregat.

Kaj moram vedeti pri odlo~anju za oto~no elektrarno, prednosti, slabosti Kar nekaj pomembnih dejstev moramo pretehtati preden se odlo~imo za oto~no son~no elektrarno. Zavedati se moramo, da pri pretvorbi energije iz DC v AC, ter pri shranjevanju energije v baterije prihaja do izgub. Izgube so po nekaterih izra~unih od 30% do 40%. V poletnih in nadpovpre~no son~nih dneh prihaja do prese`kov energije, ki se ne more shraniti v baterije. ê bi èleli imeti kapaciteto baterij, ki bi zado{~ala tudi za shranjevanje teh prese`kov, bi se cena celotnega sistem ob~utno povi{a, dra`je pa je potem tudi vzdrèvanje. V zimskem ~asu je proizvodnja energije ni`ja tudi za polovico, shranjene je malo energije in temu je treba prilagoditi ìvljenjske navade. Vzdrèvanje oto~nih elektrarn je nujno in permanentno opravilo skozi celotni ìvljenjski cikel. Baterije se menjajo v povpre~ju na 5 let, odvisno je od kakovosti uporabljenih baterij. Orientacija oto~ne elektrarne mora biti izredno natan~na ter prilagojena za obdobje ko je manj son~nih ur. Poleg baterij, celoten sistem podraì tudi rezervni generator, ki naj bi bil del sistema za primere, ko je dalj{e obdobje brez sonca ali v primeru okvare elektrarne. Pomembna slabost tovrstnih elektrarn, v primerjavi z omre`nimi, je torej shranjevanje energije. Pri oto~nih elektrarnah shranjujemo energijo v baterije omejenih kapacitet, ko so baterije prazne, energije ni ve~. Pri omre`nih pa je prednost ravno to, da energijo na nek na~in »shranjujemo« v omre`je, v ~asu ni`je proi-

zvodnje na son~ni elektrarni pa lahko energijo skorajda neomejeno ~rpamo iz omre`ja. Pri odlo~anju se pretehtajo tudi dejstva, ki govorijo v prid oto~nim son~nim elektrarnam. Z oto~no elektrarno smo neodvisni od ponudnikov elektri~ne energije, ne pla~ujemo mese~nih ra~unov in nismo odvisni od gibanja cen energentov na trgu ter energetskih kriz. Pomembno dejstvo je tudi to, da nas tovrstna elektrarna nau~i `iveti s soncem in naravo. V poletnem ~asu je energije ve~ in si lahko privo{~imo ve~jo porabo, v zimskem ~asu ali slab{em vremenu je energije manj in se moramo prilagoditi, kar {tejemo kot pozitivno lastnost. Zavedati se je treba, da energije ni na pretek in jo moramo porabljati u~inkovito. Nenazadnje je pomembno dejstvo tudi cena. Cena ne govori v prid oto~nim elektrarnam. Obi~ajno so dra`je, ker potrebujejo baterije in tudi rezervni generator, potrebujejo tudi ve~ vzdr`evanja. Inverter je sicer lahko nekoliko cenej{i, kot pri omre`nih elektrarnah, vendar cena celotnega sistema nikakor ne govori v prid oto~nim elektrarnam.

Kako se odlo~iti, tri pravila Odlo~itev je morda na prvi pogled te`ka, vendar temu ni tako. Prvo pravilo je, da se za oto~no elektrarno odlo~imo, ko smo oddaljeni od elektrodistribucijskega omre`ja in bi bil stro{ek priklopa v omre`je izredno visok. ê je moèn priklop v omre`je v bliìni, se odlo~imo za omre`no son~no elektrarno. Drugo pravilo je, da je treba oto~no elektrarno skrbno na~rtovati in pravilno dimenzionirati. Ter tretje pravilo, ki pravi, da moramo vedno izra~unati v kak{nem obdobju se nam bo investicija povrnila. Natan~en izra~un je nujen in obi~ajno bo v prid omre`ni elektrarni, oziroma bo vedno v prid omre`ni elektrarni, ~e je le v bliìni moèn priklop v omre`je in je zagotovljen odkup elektri~ne energije, po mo`nosti po subvencionirani ceni. • mag. Roman Tomaì~

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Pametni svoj solarni sistem vzdr`ujejo

sak odstotek povi{anega izkoristka hi{nih toplotnih naprav, pomeni tudi odstotek ve~ v lastnikovem `epu. Zato je potrebno ob~asno pregledati ter vzdr`evati tudi solarni sistem in grelnik.

da bo solarni sistem najmanj naslednjih 5 let odli~no deloval in z visokim prenosom toplote lastniku prina{al najvi{jo korist.

Grelnik potrebuje dva ukrepa

Kaj kro`i skozi kolektorje Me{anica vode in protizmrzovalnega sredstva je prenosnik energije sonca zato je termi~no zelo obremenjena. Omogo~a prenos toplote, korozijsko za{~ito, ne sme zmrzniti in mora biti {e okoljsko in zdravstveno neopore~na. Zato jo je potrebno menjati vsakih 5 let, kar velja enako za napeljave s plo{~atimi ali vakuumskimi kolektorji, posebej {e, ~e je v sistemu pri{lo do ve~kratnega uparjevanja. Dodatek Coracon SOL5 ima dodan propandiol, ki pred propadanjem {~iti tudi baker, vsebuje zaviralce proti rjavenju, je Ph nevtralen, to~ko uparjevanja premakne na 150Â°C in je nestrupen. Ob menjavi sistem najprej izperemo s ~isto vodo, napolnimo z novo me{anico vode in Coracon Sol 5 v razmerju

Elektronska za{~ita pred odlaganjem vodnega kamna povi{a u~inkovitost grelnikov

Vsakih pet let je potrebno v kolektorskem sistemu menjati me{anico vode in dodatka

50: 50, nato ga skrbno odzra~imo ter vzpostavimo predpisan tlak. S tem smo omogo~ili,

Grelniki in zalogovniki tople vode bodo dobro delovali samo, ~e bo prenos toplote sonca najvi{ji mo`en, to pa omogo~imo z dvema ukrepoma. Prvi je menjava magnezijeve anode, ki {~iti grelnik. V sloju emajla se pojavijo mikrorazpoke, ki so o posledica sprememb tlaka in temperature. Za anodo pravimo da je Âť`rtvenaÂŤ, saj rjavi namesto grelnika, zato jo je potrebno menjati vsaki dve leti, kar pa naredijo le redki. Aktivnih anod, ki so priklju~ene na elektriko pa ni potrebno menjavati. Drugi ukrep je vgradnja elektronske naprave, ki sistem na vodni strani {~iti pred odlaganjem vodnega kamna. Voda pri nas je razmeroma trda, obloge vodnega kamna na grelnih spiralah pa delujejo kot izolator in zmanj{ujejo prenos toplote. Re{itev je vgradnja elektronske naprave, na primer Profikalk PKS 2000, ki omogo~a stalno za{~ito pred tem pojavom. Oba proizvoda dobavlja in vgrajuje Ellatron, www.et-solar.si â&#x20AC;˘ Tihec

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Tanj{i solarni moduli

skladu z geslom »manj je ve~« je nem{ko podjetje Centrosolar Glass uspelo zmanj{ati debelino do sedaj najtanj{ih stekel za fotovoltai~ne module za skoraj 30%. Pri tem steklo ohrani prej{njo mehansko odpornost, to pa je mo`no zaradi optimizacije med proizvodnjo.

La`ji in bolj zmogljiv Tanj{a stekla zmanj{ujejo skupno te`o modula, s ~imer je poenostavljeno tudi sestavljanje in zmanj{ani stro{ki za transport in monta`o. Novi solarni stekli, med kateri so name{~ene rezine silicija, sta debeli samo 2,3 in 2,6 mm ter sta posebej prirejeni za module izdelane po sistemu »steklo na steklo«. Pred tem so izdelovali module

Novi ~isto stekleni modul bo izdelan iz dveh stekel debeline samo 2,3 in 2,6 mm

s prednjim steklom in podlago iz plasti~ne plo{~e, steklo pa je bilo debelo najmanj 3 mm. Centrosolarovo steklo so prvi~ predstavili na leto{njem sejmu Intersolar v Münchnu. Tanj{e steklo ima vi{jo prehodnost svetlobe in podalj{uje `ivljenjsko dobo modula, saj je bolj odporno na vremenske vplive kot kombinacija s prednjim steklom in hrbtom iz plasti~ne plo{~e. Tudi toplotna prestopnost stekla je vi{ja kot jo je imela podlaga iz plastike, zato se moduli bolje hladijo in imajo vi{ji izkoristek.

Nanopremaz in samo~istilnost Izbolj{al se je tudi izgled modula, saj tanka sendvi~ izvedba izdelku daje visokotehnolo{ki videz. Kupec lahko celo izbira med barvami za zadnje steklo, ki ga lahko izdelajo v enakem tonu, kot ga ima streha. Zajem energije bodo {e pove~ali s Centrosol HiT nanoprevleko, ki zmanj{uje odboj svetlobe. Ta premaz {e dodatno izbolj{uje zajem son~nih `arkov, zato je letni izplen energije pove~an za 6%. In {e zadnja prednost, steklo z nizkim odstotkom `eleza in antireflektivnim premazom ima vodoodbojne lastnosti s ~imer je postalo do dolo~ene stopnje samo~istilno. • Tihec Preizkus odpornosti je pokazal, da se stekleni paket modula obna{a kot varnostno steklo

EKOOPTIMISTI IN EKOREALISTI

Kaj je povedal Poto~nik

vropski komisar dr. Janez Poto~nik je pred kratkim imel otvoritveni govor na sre~anju PolyTalk v Wiesbadnu. V govoru z naslovom »Ali ima industrija v Evropi sploh bodo~nost ?« je najprej omenil skokovito nara{~anje svetovnega prebivalstva in {e predvideno rast {tevila ljudi srednjega sloja v naslednjih 20 letih. V 20. stoletju je svetovna poraba fosilnih goriv posko~ila za faktor 12, pridobivanje in izkop drugih rudnin pa za 34 krat. Strokovnjaki to imenujejo »veliki pospe{ek« od katerega ima koristi samo pe{~ica najbogatej{ih v razvitem svetu. Boji pa se, da je tak{en tempo za planet in devet milijard ljudi uni~ujo~, saj sedaj vsak prebivalec Evrope povpre~no porabi 16 ton razli~nih materialov in odvr`e 6 ton smeti na leto. Nadaljevanje v tem tempu pomeni, da potrebujemo trikrat ve~ virov, ki pa jih nimamo. Zato moramo nujno zmanj{ati porabo osnovnih surovin za industrijo, reciklirati, najti nadomestke in tako ohraniti vire. Potrebno je popolnoma lo~iti vsako povezavo med ekonomsko rastjo ter porabo virov in onesna`evanjem. To je osnovni namen agende »Evropa 2020«, ki zajema opis poti do u~inkovite Evrope.

Bodo~nost odpadne plastike Globalna proizvodnja plastike je od 1,5 milijonov ton v 1950 narasla na 245 milijonov ton v 2008, od tega smo 60 milijonov ton izdelali v Evropi. Zato je sedaj na potezi industrija, brez katere cilji Evropa 2020 niso dosegljivi. Na trg bodo smeli samo izdelki, ki jih lahko popravljamo, obnavljamo, ki morajo biti odporni, trajni ter brez strupenih dodatkov. Skoraj polovico plasti~nih odpadkov v Evropi zakopljemo, v njih pa se skriva ekvivalent 12 milijonov ton surove nafte. Druga polovica gre v glavnem v pe~i, samo manj{i del pa v recikla`o. Poto~nik ve, da znamo in moramo, saj se med evropskimi {tevilkami nahaja 6 dr`av ~lanic, ki ve~ ni~esar ne zakopavajo na smeti{~ih in reciklirajo 90% plastike, medtem ko druge zakopavajo od 80 do 90% odpadkov.

Dva najpomembnej{a cilja Prvi, zakopavanje odpadkov na smeti{~ih se mora nemudoma za~eti zmanj{evati, kolikor je to le mogo~e. Drugi, s prakso se`iganja je potrebno prekiniti in takoj za~eti s popolnim recikliranjem. Recikliranje plastike je dale~ pod mejo mo`nega, pri ~emer v Evropi recikliramo samo 24 % teh materialov. Celo v dr`avah kjer imajo

mo`nost predelati visok odstotek plastike, je izvajalci ne dobijo dovolj, saj je drugim skupinam v interesu, da jo v toplarnah spreminjajo v toploto. Zato poudarja, da je mo~ se`igalnih lobijev {e vedno vi{ja od recikla`nih, kar je nesprejemljivo iz ve~ vidikov, med drugim tudi zaradi dejstva, da recikla`na industrija ponuja veliko ve~ stabilnih delovnih mest od se`igalne. Recikla`na industrija se hitro razvija, kljub temu so mo`nosti {e velike. Zaradi zahtev v Evropi danes recikliramo 85% starih vozil, vendar je samo 25% delov v novem avtu iz recikliranih surovin, velik del tega je ravno plastika. Zato govorimo, da je plastika {e vedno pod- ciklirana in ne re- ciklirana.

Komisar Poto~nik opozarja, da je potrebno nemudoma spremeniti ravnanje s plastiko

Pomorski odpadki in plasti~ne vre~e To je velik svetovni problem, saj vemo, da 80% odpadne plastike prihaja s kopnega. Trenutno ugotavljajo, da plastiko nepravilno zbiramo, sortiramo, obdelujemo in celo zakopavamo, zato preve~krat kon~a v oceanih. Pri tem bi probleme s plasti~nimi vre~kami z lahkoto re{ili. V 2010 smo v EU uporabili 85,3 milijarde plasti~nih vre~k, kar je 200 na prebivalca. Zato komisija ravno sedaj dokon~uje opis stanja in mo`ne re{itve na tem podro~ju, pri ~emer dvig cen vre~k v kombinaciji z drugimi cilji ponuja najve~ mo`nosti za re{itev. Vsi vemo, da plastika nima kaj iskati v morju, kljub temu pa smo povzro~ili, da je koli~ina drobne plastike `e {estkrat vi{ja od koli~ine planktona, zato morski prebivalci sploh nimajo ve~ izbire.

Poto~nikovi zaklju~ki Za konec je apeliral na zbrane strokovnjake, da v proizvodnji uporabljajo samo plastiko, ki se jo da reciklirati in da naj ne sodelujejo v pravem izbruhu proizvodnje plasti~nih predmetov vseh vrst, ki so `e na pogled nepotrebni in neuporabni ali pa bi lahko bili izdelani iz drugih snovi. Priznati moramo, da smo odgovorni vsi in da moramo takoj za~eti bolj tesno sodelovati, kar velja za vse, od proizvajalcev do kupcev in reciklatorjev ter zbiralcev odpadkov. Pri ~emer pa so najbolj pomembni politi~ni

Premalo plastike recikliramo in veliko preve~ je pokurimo ali zakopljemo

Zakopavanje smeti mora v Evropi v najkraj{em ~asu postati preteklost

odlo~evalci. Plastiko je potrebno odgovorno proizvajati in z njo ravnati, saj mora tudi zanjo za~eti veljati princip »od zibelke do zibelke«, ter z odgovornim ravnanjem in obdelavo zapreti produkcijsko zanko. Ob koncu je komisar objavil, da bodo kmalu za~eli {iroko debato o plastiki s posebnim ozirom na vire in u~inkovito rabo, rezultate pa bodo objavili v »green paper« poro~ilu o plasti~nih odpadkih v okolju. • Tihec – vir Waste Management World

OKOLJSKO OGLEDALO

Revija je v letu 2012 uspe{no zaklju~ila leto

Nepovratna sredstva tudi za u~inkovito rabo energije Z u~inkovito rabo energije privar~ujete in hkrati skrbite za okolje Ohranjanje okolja in zanesljivost oskrbe z energijo ob vedno ve~jih potrebah po energiji postajata klju~na dejavnika razvoja dru`be. Zato se s pojmoma »u~inkovita raba energije (URE)« in »obnovljivi viri energije (OVE)« danes sre~ujemo vsi. Tudi zakonodaja, okoljska problematika in cene energentov vedno bolj pritiskajo na kon~ne uporabnike, ki se bodo morali s temi vpra{anji prej ali slej soo~iti.

Jo`ica Ekart, urednica revije Var~ujem z energijo

Leto{nje leto si bomo gotovo zapomnili kot prelomno. Zadnjih nekaj mesecev bo za naprej dober pokazatelj kako uspe{no smo dejansko bili sposobni prejadrati dodobra razburkano morje. Vsem nam je jasno, da je inovativnost in prilagojenost trgu klju~na za obstoj.

Pravilna uporaba energije se vedno obrestuje: prihranek energije pomeni tudi prihranek stro{kov. Z upo{tevanjem pravil URE

Mediji jasno in hitro zaznavamo, da je kriza veliko podjetij odnesla, veliko pa je tudi takih, ki jih je prisilila, da so izkoristili vse svoje potenciale za preboj nad konkurenco. Globoko verjamemo, da imamo Sloveniji ogromen potencialni razvoj, vendar le pod pogojem, da bo dovolj hitro vzpostavljeno vzpodbudno poslovno okolje in bodo dejansko mnoge, vsem znane zavore, za odprtje bolj{ih ekonomskih mo`nosti, popustile. V letu 2013 ponovno napovedujemo izid petih {tevilk revije. Revija bo {e naprej na voljo v Merkurjevih centrih in drugih tehni~nih trgovinah po Sloveniji. Ker pa je na pohodu internet in se u~inkovita komunikacija tiskanih medijev vse bolj prepleta z elektronskimi mediji, bomo {e naprej razvijali na{ portal www.varcevanje-energije.si. V prepri~anju na vse dobro se vsem bralcem, partnerjem in sodelavcem iskreno zahvaljujem za leto{nje sodelovanje. • urednica Jo`ica EKART

in OVE se viri energije uporabljajo na racionalen na~in, pri tem pa se uporabnikom ni potrebno odpovedati udobju, ki so ga vajeni. Energetika Ljubljana je prvo slovensko energetsko podjetje, ki ponuja nepovratne finan~ne spodbude gospodinjstvom, ~e investirajo v okolju bolj prijazne energetske sisteme za oskrbo z zemeljskim plinom ali toploto. Finan~ne spodbude so namenjene tudi javnemu sektorju, pravnim osebam in podjetnikom. •

DVOJNI PRIHRANEK!

INVESTICIJA V Nepovratne ﬁnančne spodbude PRIHODNOST... Cenejši energent ti jt

Investirajte v prihodnost

KI SE OBRESTUJE! ih...d Z ENERGIJO, t!

Energetika Ljubljana nudi nepovratne ﬁnančne spodbude za ukrepe* v večjo energijsko učinkovitost obstoječih stavb za: vgradnjo novega kotla na zemeljski plin vgradnjo nove toplotne postaje

energetski management izdelavo energetskega pregleda

Če potrebujete zemeljski plin in toploto, izkoristite možnost povračila dela stroškov investicije! Skupna višina nepovratne ﬁnančne spodbude za izvedbo posameznega ukrepa lahko znaša tudi do 20 odstotkov vrednosti priznanih stroškov investicije (vendar največ 0,047 EUR/kWh enoletnega prihranka energije, ki ga prinese izvedba posameznega ukrepa). Sredstva so namenjena za ukrepe v stavbah v Mestni občini Ljubljana in sosednjih občinah, kjer je Energetika Ljubljana prisotna s svojim omrežjem.

*Informacije Dodatne informacije na: na: www.energetika-lj.si/ucinkovita-raba-energije

OKOLJSKO OGLEDALO

Angle`i reciklirajo plenice

tro{ke plenice, higienski vlo`ki ter plenice in pripomo~ki za odrasle in ostarele so odpadki, ki so se jih do sedaj vsi branili, ter skoraj brez izjem zakopavali na smeti{~ih. Angle`i so ugotovili, da na leto pridelajo ve~ kot milijon ton teh odpadkov ter da jih odstranjevanje stane 100 milijonov funtov letno. Pri tem {e ugotavljajo, da koli~ine vsako leto rastejo. V povpre~ni posodi za odpadke se je dele` plenic s 4% pove~al na 8%. Izra~unali so tudi, da se v plenicah skriva velik denar, saj otrok v prvih 2,5 letih porabi za 1000 funtov plenic.

Nova tovarna in zbiralni pristop Plenice so postale vir glavobola tudi za mnoge lokalne oblasti. Praznjenje posod vsak drugi teden in posledice, ki so jih vohali zlasti v poletnih mesecih, so smeti{~na podjetja prisilili, da jih za~nejo zbirati posebej. Po nekaj preizkusih so ugotovili, da so najbolj{a re{itev posebne rumene vre~e, ki jih zapirajo s ~rnim lepilnim trakom. Samo v Walesu zberejo 10 ton plenic na teden, zato so iskali re{itev, ki jo je ponudila severnoameri{ka firma Knowaste, ki to tehnologijo tr`i `e od 1990. Nato so lani v West Bromwichu postavili prvo recikla`no tovarno s kapaciteto 36.000 ton letno. Ustanovili so {e

Glavno delo opravijo veliki vrte~i sterilizatorji plenic

POTEK PROCESA - GRAFIKA

podjetje, ki po mestih, vrtcih, bolni{nicah in domovih za ostarele pobira samo zna~ilne rumene vre~e in jih dobavlja v recikla`no tovarno.

Na~in recikliranja Predelava se za~ne v avtoklavu, kjer vre~e raztrgajo, vsebino pa sterilizirajo pri visoki temperaturi, pri ~emer se med me{anjem `e za~ne lo~evanje vlaken in plastike ter odvzemanje vlage. Vlakna pleni~nih oblog, ki so bila prepojena s kemi~nimi superabsorbenti, po tej obdelavi postanejo inertna, druga~e bi na sebe {e naprej vlekla vlago in bi bila neuporabna za druge namene. Sledi natan~nej{e sortiranje in lo~evanje vlaken in plastike, pri ~emer izpirajo {e zadnje strupene snovi, ki bi lahko bile v me{anici. Plastiko spremenijo v granule, jih ve~krat operejo in kon~no pakirajo v vre~e, vlakna so primerna za izdelavo kartona, biolo{ke ostanke pa po{ljejo preko ~istilne naprave v kanalizacijo. Najbolj zanimiv je plasti~ni del ostankov, saj je vrhunske kvalitete, izdelan vedno iz enakega materiala in se odli~no prodaja. Plastiko predelujejo v stre{nike, manj obremenjene dele naprav, kompostnike, klopi in desetine drugih proizvodov.

Plenice so problem povsod

plenic in drugih higienskih pripomo~kov z veseljem ~im prej re{imo, so v resnici zelo pomemben vir surovin. V ZDA samo plenice zajemajo kar 2% vseh odpadkov, kar je ogromna {tevilka. Nizozemci è dolgo izra~unavajo, kaj bi se jim najbolj spla~alo. Ko so primerjali seìganje s kompostiranjem in zakopavanjem, se je tehtnica prevesila k seìganju, kljub temu, da so emisije pri tem najve~je. Kompostiranje pa ni preve~ zanimivo zaradi vlaken, ki so kemi~no obdelana in jih ne morejo izlo~iti iz me{anice. Podobno tovarno kot jo imajo sedaj Angleì pa so za~asno zaprli, ker je bil dotok plenic premajhen in se je seìganje bolj spla~alo, seveda na {kodo okolja. Podobno se obna{ajo tudi v ZDA, kjer dolar in cent dolo~ata izbrano tehnologijo, saj okolje vse prenese, pa tudi prostora za zakopavanje je {e dovolj. Pri tem je potrebno vedeti, bodo Angleì zaradi novega na~ina recikliranja plenic v okolje poslali za 71% manj ogljikodioksidnih emisij, kot ~e bi jih se`gali. Star{i, bolni{nice in domovi za ostarele niti ne pomislijo, da bi sodobne plenice zamenjali z obi~ajnimi za ve~kratno uporabo, zaradi tega ima tak{na tehnologija {e veliko bodo~nost. Z novim na~inom recikliranja zato ne bo potrebno nobenemu uporabniku imeti slabe okoljske vesti, ko bo naslednji~ previjal kogarkoli. â&#x20AC;˘

Kljub temu, da se vsakr{nih polnih

Iz recikliranih vlaken in plasti~nih pelet lahko izdelamo ve~ razli~nih proizvodov

Tihec

OKOLJSKO OGLEDALO

Podatkovni in ra~unalni{ki centri kot vir energije Procesorske zmogljivosti ra~unalnikov in kapacitete hranjenja podatkov vse bolj nara{~ajo, vzpostavljajo se podatkovni centri {irom po svetu. Ti centri porabijo veliko elektri~ne energije in pri tem nastajajo ogromne koli~ine odpadne toplote, ki jo je mo`no koristno porabiti. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko veliki podatkovni centri porabijo tudi do 50% vse energije samo za hlajenje.

Odpadna toplota v podatkovnih centrih Podatkovni centri so obi~ajno v ve~jih prostorih v katerih so name{~eni {tevilni ra~unalniki, omre`ne komponente ter mediji za hranjenje podatkov. Govorimo o skorajda nepredstavljivih procesorskih zmogljivosti, ki iz dneva v dan nara{~ajo. ^lovek iz dneva v dan proizvede ve~ podatkov, ki jih `eli hraniti in obdelovati, poleg tega se vse bolj hranijo ter obdelujejo ve~predstavnostne vsebine (slike, video), ki zasedajo {e ve~ podatkovnih kapacitet. Za hitro procesiranje in komuniciranje s svetom se porabi veliko elektri~ne energije in pri tem se proizvede odpadna toplota. Odpadno toploto je nujno odvajati iz podatkovnih in ra~unalni{kih centrov, saj bi v nasprotnem primeru lahko v nekaj minutah pri{lo do pregrevanja opreme in avtomatskega izklopa ali okvare. Odvajanje toplote se najpogosteje izvaja s klimatskimi napravami, ki hladijo prostor na konstantno temperaturo, toplota pa se odvaja v okolico zunaj stavbe. Z vse ve~jimi zmogljivostmi sistemov in koncentracijo procesorskih mo~i ter energije na vse manj{e ~ipovje postaja jasno, da je uporaba vodnega hlajenja neizogibna.

Mo`nosti kori{~enja odpadne toplote Odpadna toplota se lahko iz podatkovnih centrov odvaja preko teko~ega medija (vodno hlajenje), z odvajanjem toplega zraka in dovajanjem hladnega (zra~no hlajenje, v~asih tudi t.i. »free cooling«) ali s pomo~jo toplotnih ~rpalk oz. klima naprav, ki ohlajajo zrak. Ogret medij je mo`no uporabiti za neposredno ogrevanje drugih prostorov, na primer zra~no ogrevanje rastlinjaka, talno ogrevanje. V drugih primerih pa se uporabijo toplotne ~rpalke, ki ogretemu mediju iz podatkovnega centra odvzamejo toploto, dodajo

Kori{~enje odpadne toplote iz podatkovnih centrov predstavlja dobro poslovno prilo`nost ter pravilen odnos do u~inkovite rabe energije. (vir: WikiCC, 123net)

elektri~no delo in dvignejo temperaturo drugega ogrevalnega medija na zahtevano temperaturo, na primer za daljinsko ogrevanje stavb, ogrevanje sanitarne vode, ogrevanje bazenov in podobno. Odpadno toploto torej koristimo neposredno ali s pomo~jo toplotnih ~rpalk. Ko mediju odvzamemo toploto, se le ta lahko vra~a nazaj v podatkovni center in tam ohlaja ra~unalni{ke komponente.

Primeri v praksi Nekateri primeri uporabe odpadne toplote iz podatkovnih centrov so {e razmeroma {tudijske narave, drugi pa so `e popolnoma operativni in predstavljajo pomemben element pokrivanja energijskih oz. toplotnih potreb poslovnih prostorov, stanovanj ali zgradb. Prvi primer je iz Kraljevega Instituta za Tehnologijo v Štokholmu kjer iz njihovega podatkovnega centra odvajajo toplo vodo, pribli`no 50°C, ki se uporablja za ogrevanje okoli{kih stavb. Drugi primer je iz korporacije TeleCity, ki ima v Parizu enega od ve~jih podatkovnih centrov. Odpadna toplota iz podatkovnega centra se uporablja za ogrevanje t.i. »Arboretuma klimatskih sprememb«, v katerem znanstveniki simulirajo klimatske spremembe do leta 2050 in zmo`nost prilagajanja rastlin na novo okolje. Tretji primer prihaja iz Londona kjer je velik podatkovni in komunikacijski center podjetja Telehouse Westdata. Odpadna toplota se uporablja za ogrevanje okoli{kih stavb.

Iz odpadne toplote podatkovnega centra je mo`no zagotavljati do 9MW energije za ogrevanje. ^etrti primer prihaja iz Švice kjer se iz IBM-ovega centra ogreva bli`nji javni bazen. Topel zrak iz podatkovnega centra prehaja skozi toplotni izmenjevalec, kjer se na drugi strani ogreva topla voda, ki nadalje ogreva bazen. Proizvedena odpadna toplota bi sicer zado{~ala za ogrevanje 80 gospodinjstev. Napredne primere uporabe odpadne toplote najdemo tudi na Finskem kjer za hlajenje podatkovnih centrov uporabljajo morsko vodo. Po odvzemu toplote iz podatkovnega centra morska voda potuje skozi toplotni izmenjevalec, kjer se toplota prenese na ogrevalno vodo, ki se uporablja za ogrevanje okoli{kih stavb.

Prilo`nosti Zaklju~imo lahko, da hlajenje podatkovnih centrov predstavlja prilo`nost tako za podjetje, ki ima v lasti podatkovni center, kot za podjetja specializirana za hlajenje, kot tudi za {ir{o okolico ali ob~ino, ki bi to toploto lahko uporabljala. Podjetje, ki ima v lasti podatkovni center lahko s prodajo odpadne toplote pridobi dolo~ene sredstva in na ta na~in zmanj{a stro{ke za delovanje centra. Specializirana podjetja za hlajenje oz. klimatizacijo pridobijo posel, lokalna skupnost pa pride do razmeroma poceni in lokalnega vira ogrevanja prostorov ali sanitarne vode. • mag. Roman Toma`i~

OKOLJSKO OGLEDALO

Kompostiranje v 24 urah

iolo{ki odpadki so izziv za vse firme, ki se po vsem svetu ukvarjajo z njimi. ^e jih pravilno ne obdelajo, postanejo vir toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav. V resnici pa to sploh niso odpadki temve~ odli~en vir hranil za iz~rpana polja in vrtove.

Pospe{eno razpadanje Vsak, ki biolo{ke ostanke kompostira na svojem vrtu ve, da je to naraven, vendar zelo po~asen proces. Po petih letih raziskav pa so v singapurskem podjetju Biomax Technologies odkrili na~in, kako pospe{iti njihovo spreminjanje v gnojilo. Najprej so poiskali ve~ vrst naravnih, gensko nespremenjenih bakterij, na{li na~in za razmno`evanje in me{anje ter izbrali tak{ne, ki med seboj dobro sodelujejo. Nato so izdelali poskusni kompostirnik v laboratorijski velikosti, ki je odli~no deloval, problemi pa so se pojavili, ko je bilo potrebno ugotovitve prenesti na industrijsko velikost. Bakterije so ob~utljive, zato lahko delujejo samo v primernem okolju.

Na~in delovanja Biolo{ke ostanke je potrebno najprej zmleti na primerno velikost, saj je med njimi vse, od olupkov sadja do vej. Nato jih stresejo v kompostirno napravo, ki jo

Zmlete biolo{ke ostanke s tra~nim transporterjem presipajo v Biomax

Po 24 urah izsipajo zrel kompost, ki ga lahko razva`amo v velikih vre~ah

izdelujejo v treh velikostih, 4000, 22.000 in 80.000 litrov. Med me{anjem dodajo encime in bakterije, v razmerju 1 kg na tono materiala, potem pa vse skupaj ogrejejo na 80°C. Pri tem odmrejo vse bolezenske klice hkrati pa se aktivirajo encimi in bakterije, ki so na tej temperaturi najbolj aktivne in opravijo fermentacijo vsebine. Po 24 urah iztresejo naravno gnojilo, ki je visoko hranljivo, brez vonja, v njem pa ni {kodljivih bakterij ali mr~esa.

10 ton komposta na dan, pri ~emer se denar povrne v dveh letih. Sistem Biomax je tako hiter, da tudi strokovnjaki ne verjamejo da deluje, zato je proizvajalec `e velikokrat dokazoval delovanje z odpadki, ki so jih s seboj prinesli bodo~i kupci. Nov izdelek ima prednost tudi pred kompostirnimi sistemi, ki hkrati proizvajajo bioplin, saj je vanje potrebno odlagati to~no dolo~ene biolo{ke ostanke v predpisanem razmerju, Biomax pa »po`re« in predela vse, kar vr`ejo vanj.

Primerjava z drugimi sistemi Obi~ajni in anaerobni sistemi za industrijsko kompostiranje zasedejo ve~je povr{ine, so v za~etku cenej{i, vra~ilo investicije pa je zelo dolgo, saj predelavo opravijo v 6 mesecih. Novi sistem stane okrog pol milijona dolarjev, za pridelavo

Trenutno so svoje naprave prodali v Avstralijo in ZDA, ~as pa bo pokazal, ali bo nova tehnologija v kratkem revolucionirala predelavo biolo{kih odpadkov. • Tihec

MESEC sistemi specialisti za vodo PMB@F>IFPQF£W>£SLAL

Podjetje Mesec d.o.o. je specializirano in eno vodilnih slovenskih podjetij na podro~ju filtriranja vode, meh~anja vode in ~i{~enja pitne vode. Na{a osnovna prednost je stalno izpopolnjevanje in izku{nje, ki nam omogo~ajo, da lahko naro~nikom ponudimo tako izdelke vodilnih svetovnih ponudnikov kot tudi lastne re{itve. Zaradi dobrega znanja o vodi, o vodnih filtrih in meh~anju vode ter zaradi dobrih poslovnih partnerjev, kupcem nudimo celovite re{itve, prilagojene njihovim èljam in potrebam. Uporabnikom zagotavljamo celovito podporo, svetovanje pri izbiri sistemov in naprav ter celovito ponudbo vzdrèvanja vseh vrst sistemov in opreme za filtriranje, meh~anje in UV dezinfekcijo vode. V zadnjem ~asu je velik poudarek na izkoristku vodnih virov, kot sta deèvnica in voda iz vrtin.

Uporaba deèvnice Obi~ajno se deèvnica zbira iz stre{nih povr{in, kjer izpira razli~ne ne~isto~e. Te ne~isto~e je smotrno odstraniti, preden pride voda v zbiralnik. Filtri za deèvnico 3p so namensko izdelani za filtriranje deèvnice, so kvalitetni in zelo enostavni in ekonomi~ni za vzdrèvanje. Za kvalitetno pripravo de`nice, so klju~ni slede~i koraki: - filter pred vstopom vode v zbiralnik, - mirni dotok, - plavajo~i odvzem, - preliv. Pravilno pripravljena in skladi{~ena voda bo ostala bistra in sveà.

Filtrirni in UV dezinfekcijski sistem za hi{no uporabo

V primeru, da se de`evnica `eli koristiti kot pitna voda, je potrebno za filtrirnim sistemom vgraditi UV dezinfekcijski sistem.

Vodni filtri za toplotne ~rpalke vodavoda Vodni filter pred toplotno ~rpalko je nujen del opreme za nemoteno in varno delovanje toplotne ~rpalke. Namen filtra je, da zadr`i umazanijo in delce ter s tem varuje lamele toplotne ~rpalke pred zama{itvijo. Glede na zahtevan pretok skozi filter in kvaliteto vode (vsebnost trdih delcev v vodi) izberemo ustrezen filter. Ve~ji je pretok in bolj je voda obremenjena s trdimo delci, ve~ji filter potrebujemo. Ve~ informacij lahko poi{~ite na spletni strani www.mesec.si ali pokli~ite podjetje Mesec d.o.o., Stegne 7, Ljubljana, tel. 059 077 090 ali gsm 041 403 432 in naro~ite brezpla~en prospekt ali predstavitev izdelkov. •

hx|hêspul Filtri za vgradnjo na vstopu v hišo ali objekt, filtrirni sistemi za lastna zajetja in kapnice, dezinfekcija vode.

hx|hêzvm{ Naprave in sistemi za mehčanje vode.

hx|hêrypz{hsé Vrhunski čis lni sistemi za pitno vodo - izvir čiste, osvežujoče in zdrave vode iz domače pipe.

hx|hêpvuspml Najsodobnejši dosežek pri čiščenju in ionizaciji pitne vode. Ionizirana bazična voda je živa voda. Je močan an oksidant, ki pomaga odstrani zakisane odpadke iz telesa in povečuje splošno odpornost organizma.

hx|hêihyÀjvvsly Tehnologija vodnih barov brez balonov ustekleničene vode.

Za brezplačen prospekt in informacije o naših izdelkih nas pokličite na telefon

059 077 090 ali 041 403 432 Mesec d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana info@mesec.si

www.mesec.si Modra številka: 080 35 39

Zbiralnik de`evnice - pravilna priprava vode

^istilni filter za de`evnico pred zbiralnikom

OKOLJSKO OGLEDALO

Ob~inske neumnosti in ~istilne naprave

lovenija, ki je po {tevilu prebivalcev manj{a kot kak{no pari{ko predmestje, je trenutno razparcelirana na 212 ob~in. Med ùpani na àlost najdemo veliko tak{nih, ki se obna{ajo kot lokalni {erifi in sprejemajo ob~inske predpise, ki se postavljajo nad zakon, ker je to pri nas pa~ mo`no. Ta igra pa na àlost vpliva tudi na dejavnosti, ki bi jih morala ob~ina zagotavljati svojim krajanom, med njimi tudi kanalizacijsko omre`je in ~istilne naprave.

Bio~istilna naprava Biorock vodo o~isti samodejno in ne potrebuje elektrike

ter ~i{~enja se izka`e, da bodo stro{ki delovanja bio~istilne Clearfox dolgoro~no najni`ji.

Ko zmanjka pameti Ob prestopu v krasni novi neoliberalisti~ni na~in ìvljenja, se je med ljudmi pojavilo nekak{no komaj prikrito besnilo, o katerem skoraj vsak dan beremo v ~asnikih. Komunalna podjetja zara~unavajo neobstoje~e usluge, nepo{teno zasluèn denar pa jim je mo`no izpuliti samo z ve~letnimi to`bami. Ali pa primer, ko ùpan spreminja stoletja ute~en sistem preskrbe kraja z vodo, da bi lahko prijateljska podjetja pristavila svoj lon~ek. Pa tudi na~rtovalce kanalizacijskih sistemov zanese v megalomanske projekte, za katere ob~ani vnaprej pla~ujejo polo`nice, obljubljene kanalizacije pa od nikoder, ali pa bo njeno delovanje drago kot àfran. Na komunalnem podro~ju ni potrebno biti strokovnjak, saj obi~ajna kme~ka pamet ve~inoma zadostuje. Kadar je gradnja razpr{ena, je bolje skupaj investirati v posamezne ~istilne naprave ob stavbah in ne graditi neskon~nih omreìj, saj so posamezne biolo{ke ~istilne naprave v mnogih primerih najpametnej{a in dale~ najcenej{a odlo~itev.

^istilna lisica Clearfox Je ime bio~istilne naprave, v katero na eni strani vstopajo odplake, na drugi pa izteka ~ista voda, ki jo lahko brez zadr`kov odvedemo v ponikalnico ali bli`nji potok. Deluje samodejno, ne potrebuje priklopa elektrike in ~istilni postopek opravi v treh stopnjah.

Biorock o~isti 98%

Clearfox naprava je lahka zato jo lahko premikamo in vkopljemo ro~no

Ta enostavna naprava samodejno regulira koli~ino dotoka sve`ih odplak in omogo~a naslednji stopnji, bioreaktorju, da v miru opravi svojo ~istilno nalogo. Sestavljajo ga prezra~evalni elementi in posebni nosilci, na katerih se nahajajo ~istilni mikroorganizmi. Odplake se od zgoraj navzdol kaskadno prelivajo ~ez ~istilne stopnje, od koder izte~ejo o~i{~ene. Majhno koli~ino blata, ki prispe v ta del naprave, bakterije popolnoma razgradijo. Kljub temu, da predelane ostanke, v katerih plavajo mikroskopsko majhne lupinice odmrlih ~istilnih mikroorganizmov, zajame tok iztekajo~e o~i{~ene vode, je slednja veliko bolj ~ista, kot to zahtevajo predpisi. Ena naprava lahko pre~isti odplake od 1 do 8 oseb, kapaciteta pa se nato dviga, ~e dodajamo nove enote. Dovod odplak in {tevilo nosilcev mikroorganizmov sta preizku{ena in uravnove{ena, zaradi ~esar bo sposobnost ~i{~enja nespremenjena, ne glede na to, ali je naprava pod- ali malo preobremenjena. ^e primerjamo desetletno delovanje podobnih bio~istilnih naprav in se{tejemo stro{ke delovanja

Spada v skupino samodejnih ~istilnih naprav, ki uporabljajo biolo{ko filtriranje. Sestavljena je iz dveh lo~enih vkopanih tankov iz HDPE plastike, ki sta povezana z ve~ cevmi. Odplake vtekajo najprej v prvi tank, kjer se iz njih izlo~ajo trdni delci, olja, masti. Pri tem se za~ne prva stopnja biolo{kega ~i{~enja, nato pa se delno o~i{~ene odplake po cevi preto~ijo v drugi tank, v katerem se nahaja biofilter. Pretok deluje samodejno, saj je cev polo`ena z rahlim padcem. V drugi enoti se nahaja Biorock material, ki ga proizvajalec obdela z encimi. Ti pospe{ujejo rast ~istilnih bakterij, ki predelajo organske delce in vodo o~istijo v postopku, ki je kombinacija aerobi~no/ anoksi~ne biolo{ke razgradnje in ~i{~enja. Naprava nima nobenih gibljivih delov, za popolno aktiviranje po prvem zagonu potrebuje 24 ur, ~istilna sposobnost pa se ne zmanj{a kljub dolgim obdobjem brez dotoka odplak. Stro{ki delovanja in vzdr`evanja so zelo nizki, zanesljivost delovanja pa visoka. Naprava deluje nesli{no in izpolnjuje zahteve standardov s tega podro~ja. Izdelujejo jih v velikosti za 5, 10 ali 15 oseb, ~e pa ve~ naprav postavimo vzporedno sposobnost naraste, saj serija Biorock M lahko o~isti odplake za do 300 oseb, mo`nost dograjevanja novih enot pa je ena od najve~jih prednosti tega sistema. â&#x20AC;˘ Tihec

PREZRA^EVANJE

Prezra~evanje z vra~anjem toplote bistveno zni`uje stro{ke ogrevanja Prihranki energije na eno zimo v 200 m2 velikem stanovanju ob prezra~evanju z vra~anjem toplote Prezra~evanje z rekuperacijo vpliva na koli~ino porabljene energije v ~asu ogrevanja pozimi in prav tako ob hlajenju prostorov poleti. Poleti nam hlad, ki je akumuliran v hi{i, ohlaja dovodni zrak, kar pomeni, da v poletnem ~asu v hi{o ne vpihujemo zrak z zunanjo temperaturo ampak delno ohlajen. Za primerno ohlajanje prostorov je potrebno tako manj dodatne energije, kot ~e bi vpihovali neohlajen zrak. V zimskem ~asu pa seveda rekuperiramo toploto odpadnega zraka. Prihranek energije pozimi bi za hi{o z 200 m2 ob izmenjavi 200 m3/h zna{al okoli 40kWh dnevno, kar je ob 5 mese~ni ogrevalni sezoni 6000 kWh letno. Ob trenutni ceni elektri~ne energije prihranimo s tem na~inom 700 eur letno. Sicer imamo ob tem {e dolo~ene stro{ke za filtre in porabljeno energijo za delovanje naprave, vendar ti stro{ki ne prese`ejo 150 eur na leto.

Trajanje vgradnje in zagona prezra~evanja za stanovanje 200 m2 Obstaja mo`nost vgradnje prezra~evanja v obstoje~ objekt, vendar gre v tem primeru za precej velik poseg, ki se ga obi~ajno izvaja skupaj s {e kak{no zamenjavo stavbnega pohi{tva ali izvajanjem druge obnove. Prezra~evalni sistem se v tem primeru ne izvede popolnoma optimalno, kot v novogradnji, vendar {e vedno funkcionalno. Vgradnja sistema pri novogradnji traja od 3 do 4 dni, pri sanaciji pa do enega tedna. Obi~ajno se naredi spu{~en strop v hodniku, preko katerega se razvede cevi, vpihi in odvodi so pa v tem primeru na stenah. Vpihovalni elementi se prilagodijo tako, da zrak porinejo po celotnem prostoru.

Prilagajanje delovanja zra~enja potrebam uporabnika Tudi regulacija in krmiljenje sistema vplivata na uporabnost sistema za prezra~evanje. Tedenska programska ura ter senzorji za merjenje CO2 in relativne zra~ne vlage avtoma-

tizirajo sistem do te mere, da prezra~evanje ni ve~ prva naloga na katero moramo pomisliti, ko se vrnemo z dopusta, ko se ukvarjamo s kuho, ko zapustimo kopalnico, sanitarije in podobno. Pomembno je tudi, da regulacijo, ki jo imamo na voljo nastavimo tako, da sistem deluje glede na potrebe in ne ves ~as v enaki hitrosti. To je pomembno {e posebej pozimi, ko lahko v ~asu odsotnosti, kljub entalpijskemu izmenjevalcu, hi{o {e vedno prekomerno izsu{imo.

Sodobni prezra~evalni sistemi in dovr{enost Sodobni prezra~evalni sistemi s povratkom energije se zelo razlikujejo od klasi~nih kanalskih prezra~evalnih sistemov, kot jih sre~ujemo v poslovnih prostorih. Dvomi v kakovost sistema so tako popolnoma odve~. Bolj{i sistemi so dejansko nesli{ni na vseh dovodih in odvodih, zaradi visokih temperaturnih izkoristkov izmenjevalca pa tudi ne ~utimo razlike v temperaturi med notranjim in sve`e dovedenim zrakom. â&#x20AC;˘

Kaj dihamo v mestih

akovost zraka v mestih bi bilo potrebo enako resno obravnavati, kot globalno segrevanje. Poleg du{ikovih oksidov se pove~uje tudi koli~ina drobnih delcev, zato povsod v Evropi opaàmo nara{~anje onesnaènosti. Ta je najvi{ja v mestnih sredi{~ih in ob prometnih cestah, nanjo pa vplivajo tudi trenutne vremenske razmere. Zaradi {kodljivih u~inkov je marsikje potrebno prebivalce obve{~ati o stopnji onesnaènosti, zlasti ~e ta preseè najvi{je dopustne vrednosti.

Program Citeair Namenjen je obve{~anju me{~anov o tem, kako onesnaèn je zrak. Zato lahko ljudje v ~asu vi{je onesnaènosti spremenijo svoje dnevne na~rte in se ~im manj zadrùjejo zunaj. To zlasti velja za ljudi z boleznimi dihal, srca, oìlja ter za nose~nice in otroke. Trenutno onesnaènost ponazorimo z barvno lestvico s petimi stopnjami ali s {tevilko. Zelena ozna~uje ~ist zrak rde~a pa mo~no onesnaèn zrak. Ker so koncentracije onesnaèval najvi{je v prometu, na obrobju pa ni`je, vedno podajo vrednosti v prometu in izven njega.

Maribor med evropskimi mesti Sodelovanje v projektu Citeair Mariboru kot prvemu mestu v Sloveniji omogo~a, da lahko me{~ani preko spleta opazujemo stanje v mestu. S klikom na www.airqualitynow.eu in s klikom na Maribor sledi slikovna informacija o trenutnem stanju. Na~in prikaza je razumljiv ter prikazuje trenutno kakovost zraka v mestu, ê bi onesnaènje preseglo vse pametne meje, bi morali izvesti za~asne ukrepe, na primer omejiti promet, zaustaviti kuri{~a na manj ~iste energente ali omejiti delovanje industrijskih onesnaèvalcev.

Du{ikov dioksid in ozon Koli~ina du{ikovega dioksida (NO2) je v mestih odvisna predvsem od vremenskih razmer in prisotnosti ozona, glavni vir pa je promet. Onesna`enost je visoka poleg

Podoben prizor lahko danes vidimo v vseh malo ve~jih slovenskih mestih

prometnih cest, in v hladnih zimskih dneh z malo vetra. Povi{ana prisotnost tega plina povzro~i ka{elj, bronhitis, oslabitev imunskega sistema, pove~anje alergijskih reakcij ter vi{je stopnje obolevnosti, prizadeti so tudi astmatiki. Ozon (O3) je visoko reaktiven plin, ki je v stratosferi koristen, pri tleh pa {kodljiv. Vir so izpuhi motornih vozil, industrija ter hlapi goriv in topil, pa tudi gozdni in travni{ki poàri, pojavlja se tudi v son~nih dneh poletnih mesecev. Ve~kratna izpostavljenost povi{anim stopnjam ozona lahko povzro~i stalne okvare plju~, bole~ine v prsih, ka{ljanje, bruhanje in draènje grla. Nastaja v onesnaènem zraku in vro~em vremenu zato {kodi vsem, ki se gibljejo na prostem, posebej otrokom, starej{im, delavcem in {portnikom.

Trdni delci in `veplov dioksid Sestava delcev je odvisna od izvora, manj{i pa ostanejo v atmosferi ve~ tednov in jih iz zraka spere {ele de`. Glavni viri so

promet, tudi letalski, industrija, energetski objekti kuri{~a. Ve~ina delcev je sestavljena iz ogljika, na tega pa se veèjo kovine, organska topila ali ozon. Najmanj{i delci so najnevarnej{i, pove~ajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in oìlja. ê vsebujejo te`ke kovine, je njihova strupenost {e ve~ja, prisotnost cinka pa pove~a mo~ vnetja, vi{a stopnjo odmiranja tkiv in povzro~a preob~utljivosti plju~. @veplov dioksid (SO2) je brezbarven plin z vonjem, ki draì, z vlago se spremeni v `veplovo kislino ki se nato nalaga kot kisel de` ali sneg. Industrija ga uporablja za beljenje, dezinfekcijo in konzerviranje hrane. Glavni vir je zgorevanje nafte ali premoga, elektrarne, rafinerije nafte in veliki industrijski obrati. Kratkoro~no izpostavljanje `veplovem dioksidu povzro~i teàve astmatikom in ob~utljivim ljudem, otroci pa v krajih z onesnaènim zrakom pogosteje obolevajo za ka{ljem, bronhitisom in infekcijami globlje v dihalih. â&#x20AC;˘ Tihec

IN[TALACIJE

îsta pitna voda za vse ìvljenje Pitna voda je na{ vsakodnevni stalni spremljevalec. Vsak Nemec porabi na dan povpre~no 120 litrov vode, od tega jih samo pet spije ali porabi za pripravo hrane. Voda pa je tudi najpomembnej{i element za osebno higieno, pranje ali ~i{~enje. Zato ni ~udno, da je pitna voda v Nem~iji, Avstriji ali Švici najstro`je kontrolirano ìvilo.

SAMO NAJBOLJŠE. HIGIENA OD SAMEGA ZAČETKA. CEVNI SISTEM RAUTITAN.

Proizvajalec z rodovnikom Podjetje Rehau je vodilni proizvajalec na podro~ju razli~nih izdelkov iz polimerov, ki jih uporabljajo v industriji, obrti, gradbeni{tvu in proizvodnji vozil. Je sodobno in profesionalno vodeno dru`insko podjetje ter v industriji polimerov nekaj posebnega. Med njihove glavne dejavnosti spadajo razvoj novih materialov, instalacijskih sistemov in tehnik za obdelavo povr{in. Firma ima 15.000 zaposlenih, deluje na 170 krajih po vsem svetu in spada med vodilne inovatorje na svojem podro~ju. Tudi zato so uporabniki njihovih cevnih sistemov Rautitan nagrajeni s trajnostjo i zanesljivostjo proizvodov.

^istost vode ni samoumevna Da tak{na posebna kakovost prihaja kar iz pipe, ni povsem samoumevno. Tudi zato, ker je distributer za kakovost pitne vode odgovoren samo do hi{nega priklju~ka. Na teh zadnjih metrih pa o kvaliteti vode odlo~a hi{na napeljava. Zato je ob novogradnji ali popravilu domovanja pomembna odlo~itev za sistem napeljav, ki bodo sposobne ohraniti ~istost pitne vode za dolga desetletja. Sistem za razvod pitne vode RAUTITAN, ki ga proizvaja Rehau, je zaklju~en in hkrati zelo prilagodljiv ter omogo~a svobodno

Polimerni in najnovej{i navojni fitingi iz nerjavnega jekla za trajno higiensko neopore~ne razvode

odlo~anje in posebne izvedbe. Strokovnjak obrtnik lahko iz {irokega nabora izdelkov izbira med upogljivimi in ravnimi cevmi ali med fitingi iz polimerov, medenine ali nerjavnega jekla. Vsi na{teti elementi zagotavljajo uporabniku izjemno dolgo `ivljenjsko dobo ter zanesljivost.

Novi materiali in re{itve Proizvajalec Rehau je za izdelavo cevi izbral visokoodporno plastiko z oznako PE.Xa. To je izbolj{ana izvedba polietilena ki ga è dolgo uporabljajo pri izdelavi tetrapak embalaè za mleko ali sokove, v katerih ostanejo sveì, higiensko neopore~ni in brez priokusov. Izjemno visoke zahteve glede kvalitete pitne vode izpolnjuje Rehau tudi z novimi navojnimi fitingi Rautitan SX. Z njimi so raz{irili sistem in izkoristili posebne lastnosti nerjavnega jekla. Rezultat je odli~en in uravnoteèn program, ki graditeljem omogo~a, da è danes vgradijo sistem, ki presega zahteve bodo~ih standardov s podro~ja higiensko ~iste pitne vode. Ve~ informacij na www.rehau.at/saubereswasser. •

Načrti za prihodnost? Naj bo del njih tudi najvišja higiena s cevmi za pitno vodo RAUTITAN. Tako bo pitna voda v vaši hiši vedno pitna. Zanesljivo – za generacije. Univerzalen. Gospodaren. Varen.

Instalacijski sistem RAUTITAN lahko dobite pri naslednjih partnerjih v Sloveniji: THS d.o.o., Zagrebška cesta 28, 2000 Maribor REVIS d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo Mesto INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje INT d.o.o., Zaprta ulica 4, 6310 Izola

REHAU Gesellschaft m.b.H. Region Southeast Europe Industriestraße 17 2353 Guntramsdorf Österreich www.rehau.at/saubereswasser Povpre~en Nemec na dan porabi 122 litrov pitne vode, od tega 5 litrov za pitje in kuho

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Pi{e: Simon Tihec

Argusline za varovanje

Hladilna obleka

Lastnost posebnega opti~nega kabla, da spremeni prehodni signal, ~e nanj pritisnemo s strani, so takoj izkoristili proizvajalci alarmnih sistemov. Pretvornik na koncu kabla zazna najmanj{o spremembo v liniji in to javi naprej kot alarm. Pri tem lahko razlikuje med pritiskom, ki zna{a samo nekaj gramov, do ve~ ton. Izdelali so pohodne kable za varovanje muzejev in druge, ki jih vkopljemo pod zemljo ali polo`imo pod plo{~e na vrhu za{~itne ograje. Ker je kabel brez kovinskih elementov ga je nemogo~e odkriti z detektorji kovin ali magnetnimi senzorji. Premer od 1 do 6 mm, dol`ina zanke do 2000 m, deluje od -40 do +85°C, poraba elektrike je zanemarljiva, sistem sestavlja kabel ter signalna omarica s pretvorniki, www.rembe.de •

Delo v pregretem okolju je izjemno naporno in nevarno. Poleg klimatiziranja prostorov ali pogostih odmorov delavca je ena od mo`nih re{itev hladilna obleka, ki deluje na stisnjen zrak, ki je dodatno hlajen v posebni vortex cevi. Ohlajen zrak vstopa skozi pas v dvoplastni hladilni brezrokavnik, katerega notranja plast je luknji~ava. Zato zrak izstopa v obla~ilo delavca in ga hladi. Omogo~a stalno hlajenje, temperaturo prilagajamo z vijakom na napravi, izstopni zrak pa je lahko do 33°C hladnej{i kot vstopni. Nosimo ga nad osebno in pod za{~itno obleko, ovratnik pa lahko razvijemo, da hladi {e vrat in obraz. Brezrokavnik omogo~a prosto gibanje, je pralen in negorljiv. Naprava ima hladilno mo~ od 246 do 440 W, Vortec personal conditioner, www.vortec.com. •

Button fix za plo{~e

Lesena kad Izdelujejo jo v Švici, proizvajalec je zanjo in za druge podobne izdelke prejel ve~ razli~nih oblikovalskih nagrad. Serija lesenih kadi je izdelana po enakih na~elih kot jahte. Tudi izdelujejo jih isti ljudje, delo je ro~no, vsak kos lesa in furnirja je prirezan posebej. Postopek je enak kot visokotehnolo{ki pristopi pri izdelavi delov za Formulo 1. Vse kose po plasteh polagajo v model, prilagodijo in zlepijo s pomo~jo vakuuma. Tak na~in izdelave omogo~a izvedbo vsakr{ne oblike, ki si jo lahko zamislijo oblikovalci, vsak izdelek pa je unikat. Zaradi tankih sten kad nima prelivnega priklju~ka ter stoji na podlagi iz lomljenega kamenja, pod katero je odtok za ta namen. Proizvajalec Bagno Sasso, Ocean Shell, www. bagnosasso.com •

Vgradnjo okrasnih plo{~, ki jih je ob~asno potrebno odstraniti in spet vrniti na svoje mesto lahko izvedemo na razli~ne na~ine. Eden najenostavnej{ih je z uporabo skrite spojke, izdelane iz najlona, oja~enega s steklenimi vlakni. Za la`jo montaò brez merjenja uporabimo vlo`ke s konico, ki ozna~ijo mesto montaè fiksirnih gumbov. Mo`na montaà na razli~ne materiale, z vija~enjem, lepljenjem in vgrezanjem, da rego med deli ~im bolj zmanj{amo. Izdelujejo dve izvedbi, plo{~no in kotno, uporabno v industriji, arhitekturi in doma, za la`jo demontaò lahko odlomimo del plasti~nega varovala v dràlu ali dodamo varnostno vrvico, da panel pri nestrokovnem odstranjevanju ne pade. Button fix proizvajajo v VB, cena okrog 0,8 € odvisno od koli~ine, www.button-fix.com •

Spojke za vse energente Monta`ne lesene stavbe je mo`no sedaj {e hitreje sestaviti in omogo~iti vselitev. Popolnoma vse napeljave so v stene vgrajene `e pri proizvajalcu, problem so do sedaj bili samo spoji, ki jih je bilo potrebno izvesti na gradbi{~u. Nov patentiran sistem omogo~a, da se vgrajeni voda, elektronika, elektrika, odtoki in prezra~evalni kanali samodejno pove`ejo kar med sestavljanjem sten med seboj. Elementi delujejo kot vtika~ in vti~nica in kot bajonetni priklju~ek, so samocentrirni, povezujejo pa lahko tudi lesene, betonske, kovinske ali ope~ne dele stavbe. Med postavljanjem monta`ne lesene stavbe na betonsko klet na primer, se bodo samodejno vzpostavile vse vertikalne in horizontalne povezave v obeh delih. Proizvajalec daje na razpolago tudi ra~unalni{ke programe za na~rtovanje in vgradnjo, sistem Unicon, www.dietrichs.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Nova okenska letev

Parket iz vejic

Paket stekel v sodobnem oknu je potrebno tudi pritrditi. Proizvajalci imajo problem s pritrdilnimi letvami, saj so privija~ene ali pribite, posledica pa je velikokrat po~eno steklo zaradi takega na~ina montaè. Da bi se temu izognili, so izdelali in patentirali pritrdilno, profilno in tesnilno letev iz plastike, s katero stekla stisnejo v pravi poloàj in nato to letev najprej pribijejo s sponka~em na komprimiran zrak. Izdelana iz dveh vrst plastike, ima tr{i obarvan rob s tesnilom za odvajanje kondenzirane vlage ter omogo~a vgradnjo ali ponovno demontaò stekel brez po{kodbe stekel ali okvirja. Glavni del kompleta pa je lesena prekrivna letev, ki jo po »klik« sistemu vtisnemo v osnovo in je nevidno pritrjena. Nova pritrditev ustreza vsem standardom, sistem Fixclip, www.knapp-verbinder.com •

Nova sonaravna talna obloga je izdelana iz zbirke pre~no rezanih olupljenih vej razli~nih premerov in vrst lesa, dolgih 3 cm, ki so v stoje~em poloàju nalepljeni na leseno nosilno plo{~o. Kosi so su{eni, vendar neobdelani, plo{~e pa so primerne za oblogo sten in tal, ter poleg toplotne izolativnosti odli~no du{ijo zvok. Glede na namen jih proizvajalec dodatno obdela z naravnimi sredstvi, da postanejo vodoodporne, zgornji rob pa rahlo zaobli. Vejice na vsako plo{~o polagajo in izbirajo ro~no, pritrjevanje plo{~ s privijanjem ali lepljenjem, velikost prilagajamo z àgo za les. Prazne prostore med vejami po polaganju zapolnimo s priloènimi odrezki iz vre~e. Velikost 1150 x 750, skupna debelina 48 mm, ~i{~enje s sesalcem ali vla`no krpo, www.bleunature.com. •

Visokoodporni Pyro paint

Adsorberji vlage v plo{~ah Sredstvo za adsorbcijo vlage, Silikagel, v pra{ni obliki najdemo v majhnih vre~kah v okrovu ali embalaì skoraj vseh izdelkov, od ~evljev do zdravil. Vpihujejo ga tudi v distan~nike sodobnih oken. V vedno bolj zbitih elektronskih izdelkih pa za take su{ilce ni prostora, kar re{ujejo z novimi adsorbenti v plo{~ati obliki. Izdelujejo ga v plo{~ah, ki jih lahko s {karjami ali pre{anjem prireèmo na èleno obliko. Izdelajo jih tudi v 3D obliki, da se to~no prilegajo v izdelek. Se ne drobijo ali pra{ijo, mo`na je avtomatizirana proizvodnja, niso topljivi v vodi, pritrjevanje je mehani~no, material lahko celo odtisnejo na èleno povr{ino. Svojo higroskopi~nost obdrìjo zelo dolgo, delujejo od -40 do + 70°C, prevzamejo 0,025 g vode na cm2, www.brownell.co.uk •

Premaz je namenjen lepljenju, barvanju in tesnenju delov opreme, ki je izpostavljena visokim temperaturam in vplivom raztaljene kovine, do 1760°C. Prepre~uje kru{enje, obrabo in oksidacijo povr{in, pove~uje odboj toplotnega `ar~enja ter s tem izbolj{uje toplotne lastnosti plo{~, posod, okrovov in konstrukcij za prelivanje stopljenih kovin. Ima visoko oprijemljivost s podlago, med drugim tudi na temperaturno odporne plo{~e iz aluminija, grafita in keramike. Izdelan je iz dveh komponent, teko~ega veziva in polnilnega pra{ka, ki ju me{amo v razmerju 1:3. Nana{amo ga s ~opi~em, valj~kom ali brizganjem do 9 mm debelo, pri ~emer povr{ina ne razpoka. Okolju prijazen, na vodni osnovi, strdi se v dveh urah pri 95°C, www.aremco.com •

OGREVANJE

Suhomonta`ni sistem ploskovnega ogrevanja Uponor Velika u~inkovitost, kratek ~as polaganja Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se obi~ajno investitorji odlo~ijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj u~inkovito in tudi najbolj var~no. Nemalokrat pa se ob tak{ni odlo~itvi pojavijo te`ave z razpolo`ljivo vi{ino tal, ki je potrebna za zadostno toplotno izolacijo in vgradnjo talnega ogrevanja, in pa problemom maksimalno {e dovoljene obremenitve talne konstrukcije (npr.: pri lesenih medeta`nih konstrukcijah). Ena od re{itev omenjenih te`av je Uponorjev sistem suhomonta`nega talnega ogrevanja, ki omogo~a hitro in ~isto vgradnjo s pomo~jo posebnih suhomonta`nih talnih plo{~. S tem je zagotovljena takoj{nja vselitev (tal ni potrebno su{iti pred vgradnjo zaklju~nih talnih oblog).

Hitro prekrivanje sistema talnega ogrevanja s Knauf Brio plo{~ami (foto Bernd Ducke)

Trije prefinjeni elementi Uponor sistem suhomonta`nega talnega ogrevanja je sestavljen iz treh elementov: suhomonta`ne plo{~e, plo{~e za prenos toplote in ogrevalnih cevi. V kombinaciji s suhomonta`nimi, predfabriciranimi plo{~ami iz mav~nih vlaken (npr. Knauf Brio) se dose`e zelo majhna stati~na obremenitev (samo 25 kg/m2). To predstavlja pomembno prednost pri vgradnji tega sistema na lesene konstruk-

Primerno tudi za stensko ogrevanje

cije (lesene hi{e). Sama sestava tal zagotavlja odli~ne pogoje za hitro regulacijo temperature (hiter odzivni ~as).

Suhomonta`ne plo{~e za vsakr{no podlago Integrirani utori na suhomonta`ni plo{~i se popolnoma prilegajo plo{~i za prenos toplote in Uponor ogrevalnim cevem. Suhomonta`no plo{~o je potrebno enostavno polo`iti na tla,

Suhomontažno talno ogrevanje H I T R O I N E N O S TAV N O Z A V G R A D N J O

Stroškovno in energijsko učunkovito ogrevanje in hlajenje za poslovne in stanovanjske stavbe Nizka konstrukcija tal od 50 mm naprej Kratek čas vgradnje; v kombinaciji s predfabriciranimi ploščami iz mavčnih vlaken so tla takoj pohodna Majhna statična teža : 23 kg/m2 v kombinaciji s predfabriciranimi talnimi ploščami Primerno za univerzalno uporabo suhomontažnih plošč

Za več informacij: TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba F (01) 8309 171 E pc5@titan.si W www.titan.si www.uponor.si

OGREVANJE

se bo vgradna vi{ina pove~ala med 56 mm in 65 mm, kar je odvisno od specifi~nih zahtev po dodatni udarno-zvo~ni izolaciji.

Prednosti:

Shematski prikaz sestave tal

Uponor suhomonta`na plo{~a

Uponor suhomonta`ne plo{~e s plo{~ami za prenos toplote

katera morajo biti poravnana, in, ~e je potrebno, tudi dodatno toplotno izolirana. V tako polo`ene plo{~e je potrebno vstaviti plo{~o za prenos toplote tam, kjer so predvidene ogrevalne cevi. Na koncu vgraditi Uponor ogrevalne cevi (MLCP 14x2 mm ali PE-Xa 14x2 mm). Razmak med cevmi je odvisen od ogrevalnih zahtev in je lahko 150 mm, 225 mm ali 300 mm. Med Uponor suhomonta`no plo{~o in suhomonta`no predfabricirano plo{~o iz mav~nih vlaken je potrebno vgraditi PE folijo

debeline min. 0,2mm.

Vgradna vi{ina Pri modernizaciji stare zgradbe ali tudi gradnji nove zgradbe je konstrukcijska vgradna vi{ina sistema talnega ogrevanja izredno pomembna. Uponor sistem suhomonta`nega talnega ogrevanja je najtanj{i suhomonta`ni sistem vgradnje talnega ogrevanja saj zna{a minimalna vgradna vi{ina samo 50 mm. Pri novih zgradbah

â&#x20AC;˘ nizka vgradna vi{ina tal: od 50 mm, â&#x20AC;˘ kratek ~as vgradnje in takoj pohoden, ~e se kombinira s suhomonta`nimi talnimi plo{~ami, â&#x20AC;˘ minimalna stati~na te`a: 25 kg/m2 s suhomonta`nimi talnimi plo{~ami in 61 kg/m2 s cementnim estrihom KB 650, â&#x20AC;˘ primerno za univerzalno uporabo suhomonta`nih plo{~, â&#x20AC;˘ hiter odzivni ~as z majhno akumulacijo, â&#x20AC;˘ popolna svoboda pri postavljanju opreme in pohi{tva, ni vidnih radiatorjev, ki ovirajo kreativnost pri projektiranju, â&#x20AC;˘ toplotna oddaja preko velike povr{ine omogo~a ni`jo temperaturo zraka za 1-2Â°C v primerjavi s konvencionalnimi radiatorji, â&#x20AC;˘ manj{i pretok prahu, kar pomeni zmanj{anje potreb po ~i{~enju. Poleg navedenega nudi Uponor {iroko paleto proizvodov za sistem vodovoda, radiatorskega ogrevanja in ploskovnega ogrevanja. Za detajlne informacije kontaktirajte podjetje TITAN d.d., ki je uradni zastopnik f. Uponor v Sloveniji. â&#x20AC;˘ Vili Zabret, TITAN d.d.

1,ĂŚ-, 6752Ă¤., 2*5(9$1-$

75%

Â&#x160;Â&#x2039;Â&#x201E;Â&#x201D;Â&#x2039;Â&#x2020;Â?Â&#x192; Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2018;Â&#x2013;Â?Â&#x192; ÂŤÂ&#x201D;Â&#x2019;Â&#x192;Â&#x17D;Â?Â&#x192; ECOTERM

Â?Â&#x2039;Â?Â&#x201D;Â&#x2018;Â?Â&#x2018;Â&#x2030;Â&#x2021;Â?Â&#x2021;Â&#x201D;Â&#x192;Â&#x2026;Â&#x2039;Â&#x152;Â&#x192; EKOWATT

Č&#x2C6; Â&#x2021;Â?Â&#x192; Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2018;Â&#x2013;Â?Â&#x192; ÂŤÂ&#x201D;Â&#x2019;Â&#x192;Â&#x17D;Â?Â&#x192; Â&#x153;Â&#x192; Â&#x2DC;Â&#x2022;Â&#x2021; Â&#x2DC;Â&#x201D;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x2021; Â&#x2DC;Â&#x2039;Â&#x201D;Â&#x2018;Â&#x2DC; ÇŚ Â&#x153;Â&#x2021;Â?Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x192;ÇĄ Â&#x2013; Â&#x17D; Â&#x2013; ÂŤ Â&#x17D;Â?Â? Â&#x2013; Â&#x2039; Â&#x17D;Â&#x152; Č&#x2C6; Č&#x2C6;Č&#x2C6; Â&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x192;ÇĄ Â&#x153;Â&#x201D;Â&#x192;Â?ÇĄ Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x2019;Â&#x192;Â&#x2020;Â?Â&#x192; Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x192;ÇĄ Â&#x2019;Â&#x201D;Â&#x2021;Â&#x153;Â&#x201D;Â&#x192;ÂŤÂ&#x2021;Â&#x2DC;Â&#x192;Â?Â&#x152;Â&#x2021;ÇĄ Č&#x2C6;Č&#x2C6; Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x192;Â&#x201D;Â?Â&#x2039; Â&#x2022;Â&#x2039;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x2021;Â?Ç¤Ç¤Ç¤ÇĄ Č&#x2C6;Č&#x2C6; Č&#x2C6; Â&#x160;Â&#x2039;Â&#x201E;Â&#x201D;Â&#x2039;Â&#x2020;Â?Â&#x2039; Â?Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x2021;Â&#x17D; ÇŚ Â?Â&#x2018;Ä Â?Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x2013; Â?Â&#x2018;Â&#x201D;Â&#x2039;ĂŚÂŤÂ&#x2021;Â?Â&#x152;Â&#x192; Â&#x201D;Â&#x192;Â&#x153;Â&#x17D;Â&#x2039;ÂŤÂ?Â&#x2039;Â&#x160; Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2018;Â&#x2013;Â?Â&#x2039;Â&#x160; Â&#x2DC;Â&#x2039;Â&#x201D;Â&#x2018;Â&#x2DC; Â&#x160;Â?Â&#x201D;Â&#x192;Â&#x2013;Â&#x2039;ÇĄ Č&#x2C6; Â&#x2020;Â&#x2018; Í&#x161;Í?% Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x152;ĂŚÂ&#x2039; Â&#x2039;Â&#x153;Â?Â&#x2018;Â&#x201D;Â&#x2039;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x2021;Â? Â&#x2018;Â&#x2020; Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2039;ÂŤÂ&#x192;Â&#x152;Â?Â&#x2039;Â&#x160; Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2018;Â&#x2013;Â?Â&#x2039;Â&#x160; ÂŤÂ&#x201D;Â&#x2019;Â&#x192;Â&#x17D;Â? Â&#x2039;Â? Â&#x2020;Â&#x192;Â&#x17D;Â&#x152;ĂŚÂ&#x192; Ä Â&#x2039;Â&#x2DC;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2021;Â?Â&#x152;Â&#x2022;Â?Â&#x192; Â&#x2020;Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x192;ÇĄ Č&#x2C6;Č&#x2C6; Č&#x2C6; Â?Â&#x192;Â&#x152;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x152; ĆŞÂ&#x2021;Â?Â&#x2022;Â&#x2039;Â&#x201E;Â&#x2039;Â&#x17D;Â&#x2021;Â? Â&#x2022;Â&#x2039;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x2021;Â? Â&#x2018;Â&#x2030;Â&#x201D;Â&#x2021;Â&#x2DC;Â&#x192;Â?Â&#x152;Â&#x192;ÇĄ Č&#x2C6; Â&#x2039;Â&#x153;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x2020;Â&#x201E;Â&#x192; Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2020;Â&#x2039; Â?Â&#x192; Â?Â&#x192;Â&#x152;Â&#x160;Â?Â&#x2039;Â&#x160; Â&#x2019;Â&#x192;Â&#x201D;Â&#x2026;Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x192;Â&#x160;ÇĄ Č&#x2C6;Č&#x2C6; Č&#x2C6; Â?Â&#x192;Â&#x152;Â&#x2DC;Â&#x2039;ĂŚÂ&#x152;Â&#x192; Â&#x2022;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â?Â&#x2026;Â&#x2039;Â&#x152;Â&#x192; Â&#x2022;Â?Â&#x17D;Â&#x192;Â&#x2020;Â&#x192;ÇĄ Č&#x2C6;Č&#x2C6; Č&#x2C6; Â?Â&#x2039; Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2018;Â&#x2013;Â?Â&#x2039;Â&#x160; Â&#x2039;Â&#x153;Â&#x2030;Â&#x2014;Â&#x201E; Â?Â&#x2021;Â&#x2020; Â?Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x201D;Â&#x192;Â?Â&#x152;Â&#x2018; Â&#x2039;Â? Â&#x153;Â&#x2014;Â?Â&#x192;Â?Â&#x152;Â&#x2018; Â&#x2021;Â?Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x2018;

Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x2021;Â?Â&#x2013;Â&#x201D;Â&#x2039;Â?Â&#x192; Â&#x2039;Â? Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x192; Â&#x2DC; Â&#x17D;Â&#x192;Â&#x2022;Â&#x2013;Â?Â&#x2039; Â?Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x2018;Â&#x2DC;Â?Â&#x2039;Â&#x2026;Â&#x2039;ÇĄ Â&#x17D; Â? Â&#x2039;Â? Â&#x2039; Â&#x17D; Â&#x17D; Â&#x2039;Â? Â&#x17D; Â&#x2039; Â&#x2039; Â?Â&#x192;Â&#x152;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x152;ĂŚÂ&#x192; Â&#x153;Â&#x192;Â?Â&#x2021;Â?Â&#x152;Â&#x192;Â&#x2DC;Â&#x192; Â&#x153;Â&#x192; Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x152;Â?Â&#x2021; Â&#x192;Â&#x17D;Â&#x2039; Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2039;Â?Â&#x2022;Â?Â&#x2021; Â&#x2019;Â&#x2021;ÂŤÂ&#x2039;ÇĄ Â&#x153;Â&#x192; Â&#x2018;Â&#x2030;Â&#x201D;Â&#x2021;Â&#x2DC;Â&#x192;Â?Â&#x152;Â&#x2021; Â&#x2019;Â&#x201D;Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x201D;Â&#x2018;Â&#x2DC; Â&#x192;Â&#x17D;Â&#x2039; Â&#x2022;Â&#x192;Â?Â&#x2039;Â&#x2013;Â&#x192;Â&#x201D;Â?Â&#x2021; Â&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x2021;ÇĄ Â&#x153;Â&#x192;Â&#x2022;Â?Â&#x2018;Â&#x2DC;Â&#x192;Â? Â&#x153;Â&#x192; Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x201D;Â&#x192;Â&#x201E;Â&#x2018; Â&#x2DC; Â&#x2030;Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x2039;Â?Â&#x152;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x2DC;Â&#x2039;Â&#x160; Â&#x2018;Â&#x153;Â&#x2039;Â&#x201D;Â&#x2018;Â?Â&#x192; Â&#x2DC; Â&#x2DC;Â&#x2021;ÂŤÂ&#x152;Â&#x2039;Â&#x160; Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x17D;Â&#x2018;Â&#x2DC;Â?Â&#x2039;Â&#x160; Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x152;Â&#x2021;Â?Â&#x2013;Â&#x2039;Â&#x160;Ç˘ Â&#x153;Â?Â&#x2018;Â&#x2030;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;Â&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x2013; Â&#x2022;Â&#x2021; Â&#x2019;Â&#x201D;Â&#x2039;Â&#x17D;Â&#x192;Â&#x2030;Â&#x192;Â&#x152;Â&#x192; Â&#x2039;Â?Â&#x2020;Â&#x2039;Â&#x2DC;Â&#x2039;Â&#x2020;Â&#x2014;Â&#x192;Â&#x17D;Â?Â&#x2039;Â? Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x201D;Â&#x2021;Â&#x201E;Â&#x192;Â? Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x201D;Â&#x192;Â&#x201E;Â?Â&#x2039;Â?Â&#x192;ÇĄ Â&#x2020;Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2021; Â?Â&#x192; Â&#x201D;Â&#x192;Â&#x153;Â&#x17D;Â&#x2039;ÂŤÂ?Â&#x192; Â&#x2030;Â&#x2018;Â&#x201D;Â&#x2039;Â&#x2DC;Â&#x192; ÇŚ Â?Â&#x2014;Â&#x201D;Â&#x2039;Â&#x17D;Â?Â&#x2018; Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2021;ÇĄ Â&#x201E;Â&#x2039;Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x2039;Â&#x153;Â&#x2021;Â&#x17D;ÇĄ Â&#x153;Â&#x2021;Â?Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2022;Â?Â&#x2039; Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2039;Â?ÇĄ Ç¤Ç¤Ç¤ Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x2018;ÂŤÂ?Â&#x2018; Â&#x192;Â&#x17D;Â&#x2039; Â&#x2018;Â?Â&#x201D;Â&#x2021;Ä Â?Â&#x2018; Â&#x2020;Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x2018;Â&#x2DC;Â&#x192;Â?Â&#x152;Â&#x2021;ÇĄ Â&#x2021;Â?Â&#x2018;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x192;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â? Â&#x153;Â&#x192; Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x201D;Â&#x192;Â&#x201E;Â&#x2018;ÇĄ Â?Â&#x2039;Â&#x153;Â?Â&#x2039; Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x201D;Â&#x2018;ĂŚÂ?Â&#x2039; Â&#x2DC;Â&#x153;Â&#x2020;Â&#x201D;Ä Â&#x2021;Â&#x2DC;Â&#x192;Â?Â&#x152;Â&#x192;ÇĄ Â&#x2020;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2030;Â&#x192; Ä Â&#x2039;Â&#x2DC;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2021;Â?Â&#x152;Â&#x2022;Â?Â&#x192; Â&#x2020;Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x192;

ZZZ HNRYLW VL _ LQIR#HNRYLW VL _

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Starej{e hi{e se izpla~a energetsko sanirati, ~etudi nimate privar~evanega denarja Na portalu www.varcevanje-energije.si in v reviji odpiramo novo serijo ~lankov OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR na temo ogrevanja oz. energetske prenove stanovanjskih hi{, in sicer s prakti~nimi prikazi, da je ob sanaciji ogrevanja z uporabo razli~nih energentov mo`no stro{ke zniàti na 1.000 EUR letno, kar je najbr` cilj vseh energetskih sanacij, saj obi~ajno ve~ina starej{ih hi{, porabi nekajkrat ve~ za ogrevanje. Spodnji grafikon porabljenih sredstev namre~ nazorno pokaè, da smo pred dvema letoma porabili cca. 18% druìnskega prora~una za hrano, enak dele` za prevoz, cca. 17% skupaj pa za stanovanje vodo, elektriko, plin ali drugo gorivo. Stanje se v {kodo potro{nika àl izrazito poslab{uje.

Kako smo `iveli leta 2010 Iz grafikona razberemo, da je povpre~na slovenska dru`ina, z letnim prihodkom 25.000 EUR (povpre~na neto pla~a je uradno v mesecu juliju zna{ala 958 EUR), od tega za stanovanje in ogrevanje stanovanja 2010 pla~ala 4.250 EUR, sedaj v letu 2012 pa najmanj

Slovenci enako potro{imo za prevoz kot za hrano, isti dele` pa predstavljajo {e stro{ki za stanovanje, vodo, elektriko, plin ali drugo gorivo.

5.600 EUR, ker so se po dveh letih stro{ki energentov (kurilnega olja) dvignili za najmanj 40%, drugi stro{ki pa tudi nenehno nara{~ajo. Re{itev - energetska sanacija hi{e z najetim kreditom V naslednjih 10 letih bomo z novo vpeljanimi in izvedenimi ukrepi energetske sanacije, glede na predpostavko sedanje letne porabe za ogrevanje vsaj 2.600 EUR (v kolikor ogrevamo s kurilnim oljem s porabo 2.500 l) privar~evali kar konkretno veliko dru`inskega prora~una – to je vsako leto vsaj 1.300 EUR, kar v desetih letih znese najmanj 13.000 EUR.

100 % Hrana in brezalkoholne pijače

80 % Transport

Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo

60 %

Različne dobrine in storitve Rekreacija in kultura

40 %

Obleka in obutev Pohištvo, gospodinjska oprema in storitve

20 %

Komunikacije Hoteli, kavarne in restavracije Zdravje Alkoholne pijače, tobak Izobraževanje

Izdatki za življenjske potrebščine Izdatki za stanovanje, hišo (nakup, prenove, velika dela)

Drugi izdatki 0

Grafikon 1: Povpre~na porabljena sredstva gospodinjstev (%), Slovenija, 2010

Ob predpostavki, da se investicija ogrevalnega sistema popa~a s prihranki v 3 do 5 letih (odvisno od vrste ogrevalnega sistema) so v preostalih 7 oz. 5 letih prihranki tolik{ni, da s s tem privar~evanim denarjem, ki ga sedaj ve~ ne me~emo pro~ za predrag energent, lahko dejansko za manj{o hi{o izvedemo {e sanacijo fasade in stavbnega pohi{tva, ter pridemo dejansko do nove - pove~ane vrednosti objekta, namesto, da bi ta denar stekel v èpe preprodajalcev energentov in dràv, ki svet delajo ranljiv bolj, kot si predstavljamo. K sodelovanju smo povabili g. Matjaà Valen~i~, energetskega svetovalca mreè ENSVET, ki nam je podal stali{~e o ekonomski upravi~enosti energetske sanacije hi{e.

Ob predpostavki, da povpre~na dru`ina porabi za ogrevanje 2.500 l kurilnega olja letno, je ta stro{ek pred dvema letoma zna{al 0,74 x 2.500 =1.850 €. Danes ta stro{ek ogrevanja znese 2.660 €, pri{teti pa je potrebno {e prevoz. Eko sklad nudi kredit do 20.000 €, vra~ilne dobe do 10 let. Informativna mese~na anuiteta zna{a 182,19 EUR, za obrestno mero 1,79 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obre-

Stro{ek ogrevanja lahko dejansko prepolovimo! • Pomembni so prihranki popla~ani z investicijo v nov ogrevalni sistem, • Po 10 letih izpla~amo kreditne obveznosti iz prihrankov, ter pove~amo vrednost objekta, • Iz dru`inskega prora~una nismo tro{ili lastnih sredstev, • Za izvedene ukrepe smo koristili le prihranke.

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR stno mero za mesec september 2012, ki zna{a 0,294 % (3M EURIBOR365). Pod dolo~enimi pogoji je mo`no najeti celo do 80.000 € kredita, in sicer pod enakimi pogoji. Stro{ke sklenitve kreditne pogodbe in vodenja kreditov, ter kreditnega zavarovanja zara~una poobla{~ena banka in sicer: - za sklenitev kreditne pogodbe v enkratnem znesku 1,5 % od vrednosti najetega posojila, oziroma najmanj 50,00 EUR in ne ve~ kot 150,00 EUR, oziroma najmanj 50,00 EUR in ne ve~ kot 150,00 EUR, - za vodenje kredita enkrat letno 45,00 EUR (sorazmerni dele` stro{kov vodenja kredita za prvo koledarsko leto se pla~a ob podpisu kreditne pogodbe, za vsako naslednje leto se stro{ek vodenja pla~a na za~etku leta za teko~e leto), - za zavarovanje vra~ila kredita zavarovalno premijo, ki je odvisna od odpla~ilne dobe kredita in zavarovalne osnove, izra~unane po naslednji formuli: anuiteta kredita x {tevilo mese~nih anuitet. Zara~unana premija je zmno`ek zavarovalne osnove in zavarovalne premije, izra`ene v odstotku (premijski stavek), in sicer 1,67 % za odpla~ilno dobo od 9 do 10 let. Poleg kreditov Eko sklad razpisuje tudi subvencije. Trenutno so te za letos porabljene, nov razpis pri~akujemo po 1.1.2013. Do sedaj

so zna{ale subvencije do 25% upravi~enih sredstev, kako pa bo v novem razpisu, {e ni znano. - Zamenjavo oken – zadnja leta so bila subvencionirana samo u~inkovita lesena okna. - Zamenjavo ogrevalnega sistema – zadnja leta je bil subvencioniran ogrevalni sistem na lesno biomaso ali toplotne ~rpalke. - Pove~anje izolacije in izvedbo fasade – zadnja leta je bila subvencionirana fasada z najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ  0,045 W/mK. Prioriteto ukrepov va{e energetske sanacije hi{e dolo~ite glede na vra~ilno dobo posameznega ukrepa in glede na stanje stavbe. Lahko se posvetujete tudi z energetskim svetovalcem ENSVET. Svetujem celovito obnovo, po kateri se bo raba energije zniàla od 5 do 10 krat, iz 2.500 l kurilnega olja na 250 do 500 l letno. Posamezni parcialni ukrepi naj bodo taki, da jih ob naslednjem ukrepu ne bo potrebno spreminjati. ê nimate dovolj denarja za celotno fasado, je bolje, da izolirate samo dve steni, kot da vgradite polovi~no izolacijo na vse stene. ê letos zamenjate ogrevalni sistem in pustite ostale ukrepe za prihodnje, bo verjetno naslednje leto, po dodatni toplotni za{~iti stavbe, ogrevalni sistem predimenzioniran. • Joìca Ekart

Primer ogrevanja za polovico manj{e stro{ke s kotli na lesno biomaso Kombiniran kotel na pelete BIOMATIK VHU 26 je kombiniran kotel na pelete z izkoristkom nad 90%. Posebnost kotla je kurjenje kosovnega lesa, mo`nost predelave pe~i na olje ali na sekance. Prihranite in dose`ite do 50% manj{i stro{ek ogrevanja kot s kurilno napravo na kurilno olje. Informacije: 03 780 22 80, info@etiks.si, www. etiks.si

PRIMER IZ PRAKSE

Thermia Atec letno grelno {tevilo v praksi

red vgradnjo toplotne ~rpalke je za potencialnega investitorja odlo~ilnega pomena predvsem dejstvo, kolik{en prihranek mu bo novi sistem zagotovil. Pri tem je potrebno razlikovati med trenutnim grelnim {tevilom toplotne ~rpalke COP in letnim grelnim {tevilom SPF. Letnega grelnega {tevila vnaprej ne moremo izra~unati, lahko pa ga predvidimo na osnovi prakti~nih izku{enj na obstoje~ih sistemih. Zato je potrebno na tak{nih instalacijah izvajati natan~ne meritve, in iz njih izvle~i uporabne rezultate, ki so lahko v pomo~ potencialnemu investitorju pri oceni prihrankov.

Lokacija:

Šempeter v Savinjski dolini

Objekt:

Enostanovanjska hi{a

Ogrevana povr{ina:

160 m2

Število stanovalcev:

2 odrasla

Izolacija:

Fasada 8 cm stiropora, podstre{je delno izolirano, delno brez izolacije, okna lesena termopan

Na~in ogrevanja:

100 % radiatorsko

Povpre~na letna poraba energenta:

2.150 l kurilnega olja

SPF ali COP? Medtem ko je koeficient u~inkovitosti (COP) izmerjen v laboratorijskih pogojih in z delovanjem v praksi navadno nima kaj dosti skupnega, se letno grelno {tevilo (SPF) nana{a na to~no dolo~en sistem kot celoto, in se od hi{e do hi{e razlikuje. SPF upo{teva tako hladna, kot topla obdobja, ogrevanje prostorov in sanitarne vode, vsa odtaljevanja zunanje enote, kot tudi eventuelno dogrevanje, bodisi z elektri~nim grelcem ali s kotlom. Ker investitorja zanima predvsem, koliko bo prihranil na svojem objektu v realnem okolju, je zanj, bolj kot COP, merodajen podatek o SPF. Za novo instalacijo lahko SPF ocenimo. Kako natan~na bo ocena, pa je v veliki meri odvisno od izku{enj, ki jih imamo v neki regiji in na dolo~enem tipu objektov.

Primer iz prakse Pred iztekom prej{nje zime smo opisali sistem ogrevanja s toplotno ~rpalko Thermia Atec na primeru enodru`inske hi{e v Šempetru v Savinjski dolini. V treh mesecih delovanja sistema (od novembra 2011 do februarja 2012), torej v najhladnej{ih zimskih mesecih, smo zabele`ili zavidljivo dobre rezultate, tako v smislu kakovosti bivanja, kot tudi energijske u~inkovitosti. Sedaj, ko je od vgradnje sistema preteklo polnih 12 mesecev, lahko iz skrbno zbranih podatkov ugotovimo u~inkovitost sistema na celoletni ravni, delovanje sistema v najbolj kriti~nih obdobjih, v smislu ogrevanja v ekstremno nizkih temperaturah februarja in priprave tople sanitarne vode v ekstremno visokih temperaturah leto{njega poletja.

Opis objekta in ogrevalnega sistema Hi{a skupne povr{ine 200 m2 je locirana v Savinjski dolini, v Šempetru. Aktivno ogreva-

nih je 160 m2, v celoti radiatorsko. Zgrajena je leta 1982 iz siporeks zidakov debeline 25cm, izolirana z 8 cm kamene volne, podstre{je je le delno izolirano, okna pa so {e prvotna, termopan lesena. Hi{a torej ne spada med sodobne, energijsko u~inkovite objekte. Pred vgradnjo toplotne ~rpalke je bila hi{a ogrevana s sodobnim oljnim kotlom, poraba v zadnjih 10 letih je bila med 1.850 in 2.570 litrov olja. Ker je kotel relativno nov in kakovosten, je investitor tudi po vgradnji toplotne ~rpalke ohranil predhodni sistem, zaradi zaloge kurilnega olja se pomo`no dogrevanje z oljem prednostno vklopi, pred v toplotni ~rpalki integriranim elektri~nim grelcem.

Lastnik toplotne ~rpalke Thermia Atec 13 iz Šempetra v Savinjski dolini

delovanju sistema, porabljeni in pridobljeni energiji, pogojih delovanja, zunanjih temperaturah, stro{kih in prihrankih iz naslova ogrevanja prostorov in priprave tople sanitarne vode. Razpolaga s kakovostnimi informacijami v 13 kategorijah, ki dajejo nazorno sliko o delovanju sistema skozi vseh 12 mesecev. Redno spremlja podatke, kot so: pridobljena energija s pomo~jo kalorimetra, porabljena elektrika s pomo~jo trifaznega {tevca, {tevilo ur delovanja posamezne funkcije T^, zunanjo temperaturo, u~inkovitost COP, skupno porabo elektrike v gospodinjstvu, delovanje elektri~nega grelca in oljnega kotla. Prvo ogrevalno sezono je investitor podatke bele`il vsakodnevno, preostanek leta pa enkrat mese~no. Podatki o delovanju sistema v zimi 2011/2012 so na voljo v februarski {tevilki revije, sedaj pa predstavljamo povzetek delovanja na ravni 12 mesecev, ki dajejo realno sliko o prihranku energije in natan~en SPF - letno grelno {tevilo.

Izbira nove toplotne ~rpalke Na osnovi natan~no zabele`enih podatkov o porabi kurilnega olja v zadnjih 10 letih, je bil na~rtovan ustrezen sistem s toplotno toplotno ~rpalko in pripadajo~imi komponentami: - toplotna ~rpalka zrak/voda Thermia Atec 13 kW, - notranja enota »Plus« z integrirano obto~no ~rpalko in elektri~nim grelcem, - grelnik sanitarne vode 300 l z velikim toplotnim prenosnikom, - obstoje~i grelnik prostornine 200 l je uporabljen kot hranilnik toplote ogrevalnega sistema. Za namene merjenja rezultatov delovanja sta vgrajena tudi kalorimeter in {tevec elektri~ne energije.

Merjenje rezultatov delovanja Investitor vodi natan~no evidenco o

Zgoraj: {tevec pridobljene energije (kalorimeter, ne vklju~uje elektrogrelcev in oljnega kotla); spodaj: elektri~ni {tevec – vklju~uje vse elektri~ne porabnike ogrevalnega sistema

Analiza 12-mese~nega delovanja Natan~no izmerjeni in dosledno urejeni podatki omogo~ijo enostaven pregled in analizo rezultatov delovanja skozi celo 12-mese~no obdobje, od 15. novembra 2011 do 30. oktobra 2012. Kalorimeter daje informacijo o energiji, ki jo je proizvedla zunanja enota toplotne ~rpalke. Po enem letu delovanja je kalorimeter izmeril 21.928 kWh pridelane toplote s

Grafi~ni prikaz povpre~nih mese~nih izkoristkov in letnega grelnega {tevila SPF z upo{tevanimi vsemi porabniki

toplotno ~rpalko. Vrednost na kalorimetru ne vklju~uje elektri~nega grelca v notranji enoti in oljnega kotla, to dvoje je mo~ izra~unati iz {tevila delovnih ur na posamezni napravi. Elektri~ni grelec je pridelal skupno 270 kWh, oljni kotel pa 1.351 kWh (95% izkoristek), torej je skupna pridobljena energija v objektu 23.550 kWh. Vlo`ena energija je izmerjena na 3-faznem elektri~nem {tevcu, skupno 6.441 kWh â&#x20AC;&#x201C; vklju~ena je skupna poraba elektrike, vklju~no z elektri~nim grelcem in obto~nimi ~rpalkami. Poleg elektrike je bilo porabljenih tudi 141,7 litrov kurilnega olja, torej 1.423 kWh. Naj poudarimo, da je pogoj za vklop oljnega kotla nastavljen prednostno, s ciljem porabe zaloge olja v cisterni. Predhodna poraba energenta (2001-2011): Pridobljena energija topl. ~rpalke: Pridobljena energija elektri~nega grelca: Pridobljena energija oljnega kotla:

1.850 â&#x20AC;&#x201C; 2.570 l olja 21.928 kWh 270 kWh 1.351 kWh (95%)

Skupna pridobljena energija:

23.550 kWh

Poraba elektrike za ogrevanje:

6.441 kWh

Poraba kurilnega olja:

1.423 kWh (142 l)

Skupna porabljena energija:

7.864 kWh

SPF - letno grelno {tevilo T^: SPF - letno grelno {t. sistema: Neto prihranek energije: Letni stro{ek ogrevanja z oljem: Letni stro{ek ogrevanja s T^: Neto prihranek stro{kov:

~rpalke z upo{tevanimi elektri~nimi grelci, obto~no ~rpalko odtaljevanjem, torej vsemi porabniki. Skupna pridobljena energija je tako 21.928 kWh + 270 kWh = 22.198 kWh, porabljena energija pa 6.441 kWh. Letno grelno {tevilo SPF toplotne ~rpalke je tako 3,45 â&#x20AC;&#x201C; za radiatorsko ogrevanje in pripravo tople vode skozi 12 mesecev. Podpora delovanju toplotne ~rpalke je bil oljni kotel, zato izra~unajmo tudi skupni SPF celotnega ogrevalnega sistema, ki nam tudi daje povsem realno sliko o prihranku sistema na letni ravni. Na eni strani imamo pridobljeno energijo, skupno 23.550 kWh (toplotna ~rpalka, elektri~ni grelec in oljni kotel), na drugi pa skupno vlo`eno energijo, 7.864 kWh (v elektriki in olju). Tako dobimo letno grelno {tevilo celotnega sistema SPF = 2,96.

Prihranek energije in denarja Kot smo omenili, je investitor pred vgradnjo toplotne ~rpalke za ogrevanje porabil med 1.850 in 2.570 litrov olja. Iz opisanih rezultatov je razvidno, da je za ogrevanje porabil natanko 23.550 kWh ~iste energije v zadnjih 12 mesecih, za kar bi z obstoje~im oljnim kotlom porabil 2.460 litrov olja, torej bi ga ogrevanje stalo 2.616 EUR. Z vgradnjo toplotne ~rpalke Thermia Atec je porabil skupno 6.441 kWh elektrike (592

3,45 2,96 67 % 2.616 EUR 742 EUR 72 %

V praksi izmerjen SPF Letno grelno {tevilo ali SPF je koeficient pridobljene in vlo`ene energije. Najprej izra~unajmo letno grelno {tevilo toplotne

EUR) in 142 litrov olja (150 EUR). Skupni letni stro{ek ogrevanja je zna{al 742 EUR. Prihranek stro{kov ogrevanja v prvi sezoni je torej 1.873 EUR ali 72% stro{kov. ^e upo{tevamo {e subvencijo Eko sklada za nakup toplotne ~rpalke, je prihranek {e mnogo ve~ji. Prihranek ~iste energije za ogrevanje je razlika med pridobljeno in vlo`eno energijo, torej 23.550 kWh â&#x20AC;&#x201C; 7.864 kWh = 15.686 kWh ali 67% energije.

Thermia Atec uspe{no prestala preizkus na radiatorskem ogrevanju Namen tega prispevka je prikazati delovanje sistema v realnih pogojih, na slovenskih tleh, v energijsko zahtevnem objektu. Medtem ko ve~ina ponudnikov obljublja vrhunske rezultate, svoje obljube pa utemelji z laboratorijsko izmerjenimi rezultati, vam v tem prispevku razkrivamo dejanske, natan~no izmerjene rezultate delovanja v praksi. Sistemov, podobnih temu, je v Sloveniji `e izjemno veliko {tevilo â&#x20AC;&#x201C; Thermia Atec je pri{la na trg poleti 2011, v dobrem letu pa je bilo v Sloveniji vgrajenih veliko {tevilo sistemov, velika ve~ina prav v starej{ih in energijsko zahtevnih objektih z radiatorskim ogrevanjem. Z veliko mero gotovosti lahko trdimo, da je toplotna ~rpalka kos vsaki situaciji. Kadar je vgrajena v novogradnjo, se izka`e s svojo eleganco, tihim delovanjem, kompaktno notranjo enoto, ki zasede manj kot kvadratni meter prostora. Kadar pa je Atec vgrajen v energetsko zahtevnej{i, starej{i objekt, pridejo do izraza o~em skrite podrobnosti, kot so robustna zasnova, kakovostni sestavni deli, sposobnost ogrevanja na visoke temperature in fleksibilnost vgradnje, zmo`nost krmiljenja dodatnih ogrevalnih krogov in popolno zvezno krmiljenje obstoje~ega kotla. Razpon mo~i je od 6 do 18 kW, mo`ne so kombinacije dveh enot, vse do 36kW. Potrdimo lahko, da je Thermia Atec univerzalna toplotna ~rpalka, uporabna v izjemno {irokem spektru aplikacij. Veliko {tevilo referenc na raznolikih objektih po vsej Sloveniji potencialnega investitorja zlahka prepri~a, da je re{itev kakovostna in zanesljiva, v povezavi s strokovnim na~rtovanjem sistema in kakovostno vgradnjo pa si investitor zagotovi, da bo na svojem objektu dosegel nepremagljive rezultate delovanja. â&#x20AC;˘ Yasin Jodeh, tehni~ni vodja Atlas Trading, Vojnik 080 20 65, info@atlas-trading.si

Grafi~ni prikaz vlo`ene in pridobljene energije

t 1PTFCOB QBLFUOB QPOVECB t strokovna vgradnja sistema na kljuÄ? t moĹžnost pridobitve Eko subvencije t ugodno financiranje na 5 let t ugoden paket dobave elektriÄ?ne energije

VaĹĄ partner pri izvedbi sistemske reĹĄitve Thermia 080 20 65 t info@atlas-trading.si

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Kako ugodneje in udobno ogrevati v starej{ih objektih?

ri ogrevanju hi{e ali stanovanja so se zaradi hitre rasti cen energije stro{ki v zadnjem ~asu pove~ali na vi{ino, ki marsikateremu slovenskemu gospodinjstvu predstavlja previsok stro{ek. V nadaljevanju predstavljamo nekaj na~inov, kako dose~i ve~jo energetsko u~inkovitost in s tem ni`je stro{ke energije v starej{ih objektih, saj na vi{ino stro{kov ne vplivajo samo cene energije pa~ pa predvsem poraba. V stanovanjski hi{i, ki je bila grajena v zadnjih desetletjih prej{njega stoletja je te`ava prevelika potreba po toplotni energiji, ki je posledica prevelikih izgub skozi ovoj stavbe, okna, streho in tla. V takem primeru je potrebno za primerno ogrevanje prostorov koristiti visokotemperaturne sisteme ogrevanja. Kaj torej lahko storimo?

Preprosti ukrepi prina{ajo znatne prihranke energije Prvi in najenostavnej{i ukrep, ki nas bo stal le nekaj sto evrov, je nastavitev in ~i{~enje pe~i, namestitev termostatskih ventilov, s katerimi zniàmo temperaturo v prostoru (zniànje za 1Â°C pomeni 6 odstotni prihranek), namestimo tesnila na okna in vrata, ter poskrbimo za izolacijo stene za radiatorjem in razvodnih cevi in è lahko privar~ujemo tudi do 15 odstotkov.

Re{itev omogo~ajo kondenzacijski plinski kotli ^e smo pripravljeni investirati nekaj manj kot 2.000 â&#x201A;Ź za zamenjavo obstoje~ega kombiniranega kotla na kurilno olje z novim kondenzacijskim kotlom na plin, se lahko

izkoristek kurilne naprave izbolj{a tudi za ve~ kot 30 odstotkov. Tak{na investicija se nam predvidoma povrne v manj kot {estih letih.

Son~ni kolektorji in toplotne ~rpalke za sanitarno vodo Son~no energijo lahko koristimo za pripravo sanitarne vode in ob tem zmanj{amo porabo tudi do 70 odstotkov energije za segrevanje vode. Na povra~ilno dobo vpliva predvsem poraba sanitarne vode v objektu, ter cena in kvaliteta vgrajenih son~nih kolektorjev. Za pripravo sanitarne vode lahko koristimo tudi sanitarne toplotne ~rpalke, ki so v ve~ini izvedene tako, da hkrati hladijo tudi dolo~en prostor. Investicije za tak{ne toplotne ~rpalke se gibljejo okoli 2.000 â&#x201A;Ź,

na povra~ilno dobo pa prav tako vpliva poraba sanitarne vode v objektu. V dolo~enih primerih je smiselno razmi{ljati tudi o podpori ogrevanju s toplotnimi ~rpalkami zrak-voda, ob tem pa se moramo zavedati tehni~nih omejitev, saj toplotna ~rpalka ne deluje povsem samostojno v obdobju, ko so zunanje temperature najni`je in je potreba po toploti najve~ja, kar pomeni, da potrebujemo {e podporni vir ogrevanja. Preprostega odgovora, kak{en na~in ogrevanja in kak{ne ukrepe za izbolj{anje energetske u~inkovitosti izbrati, ni. Pomembno je, da pri odlo~itvi upo{tevamo tako obstoje~e stanje objekta, potrebe in na~in `ivljenja stanovalcev, `eleno udobje, ter seveda vi{ino finan~nih sredstev, ki smo jih pripravljeni oziroma sposobni nameniti za to. V Butan plinu vam bodo usposobljeni svetovalci pripravili utemeljene izra~une in argumente v podporo eni ali drugi energetski re{itvi. Veliko koristnih nasvetov in primerov energetske u~inkovitosti objektov pa najdete tudi na www.butanplin.si â&#x20AC;˘ Ga{per Ravnak

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Mitsubishi Electric v skladu z Erp Direktivo – novim energetskim mejnikom S 1.1.2013 prihaja v veljavnost nova uredba EU 206/2012, ki uveljavlja ErP zahteve iz Direktive 2009/125 ES, za klimatske naprave do hladilne mo~i 12kW. Cilj direktive je spodbujanje uporabe naprav z visoko energetsko u~inkovitostjo in zmanj{anje emisij CO2 ter zmanj{anje porabe elektri~ne energije do 20% do leta 2020.

Zakaj klimatske naprave spadajo pod direktivo ErP je jasen Klimatske naprave so postale del vsakdanjega `ivljenja. V poletnih mesecih bi te`ko {e na{li osebo, ki ne uporablja klimatskega sistema za zagotavljanje udobja med vo`njo! Poleg omenjenega pa je vedno ve~ ljudi, ki za zagotavljanje prijetne klime v svojih domovih prav tako uporabljajo klimatske naprave. Tehni~ni razvoj klimatskih naprav v zadnjih letih je bil

CILJI 20/20/20 – V PRIMERJAVI Z LETOM 1990

zelo pomemben na podro~ju energetske u~inkovitosti, zlasti pri priznanih proizvajalcih klimatskih naprav in sistemov, kot je blagovna znamka Mitsubishi Electric, ki jo podjetje REAM d.o.o. zastopa na slovenskem tr`i{~u. Okvirna direktiva opredeljuje kateri izdelek je primeren in kak{ni so pogoji za uporabo tega izdelka v evropski uniji.

Va{e povpra{evanje po{ljite na info@ream.si. •

TOPLA VODA

TALNO OGREVANJE

ZUNANJA TOPLOTNA ČRPALKA

Proizvajalec Mitsubishi Electric je `e poskrbel, da bodo klimatske naprave svojim lastnikom tako kot zdaj, tudi v prihodnje zagotavljale var~no bivanje. Ve~ o novih izdelkih proizvajalca Mitsubishi Electric bo podjetje REAM d.o.o., Trzin predstavilo v naslednji {tevilki revije!

RADIATORSKO OGREVANJE

NOTRANJA ENOTA ECODAN

Merila se nana{ajo na izdelke, ki imajo letni obseg prodaje v EU najmanj 200.000 enot in izdelke, ki imajo velik potencial za zmanj{anje obremenitve okolja s pridelavo in uporabo osnovnih energentov! Klasifikacija posameznih izdelkov poteka v tako imenovanih sklopih LOT, pri ~emer je sklop LOT 10 namenjen za klimatske naprave do 12 kW.

V kolikor klimatska naprava ne dosega minimalne energijske u~inkovitosti velja za ta proizvod prepoved uvoza v Evropsko unijo. Prepoved bo temeljila na preprostem dejstvu: Energijska nalepka bo postala del skladnosti CE. Energijsko nezadostne klimatske naprave, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev, ne bodo prejele oznako CE. Še posebej u~inkovite klimatske naprave pa je mogo~e ozna~iti z znakom “cvet evra” – Ecolabel.

Jet Towel – Mitsubishi Electric su{ilec rok Var~ujte z ekolo{ko brisa~o 21. stoletja [tevilne papirnate brisa~e so reciklirane, kar zmanj{a obremenitev okolja

Spoznajte nov su{ilec rok – ekolo{ka brisa~a 21. stoletja Kot vse naprave, ki jih razvije in izdeluje proizvajalec Mitsubishi Electric, so tudi su{ilci rok enkratni, inovativni in izredno var~ni. Izdelani so iz kakovostnih, antibakterijskih materialov, ki uporabniku zagotavljajo temeljito, hitro in tiho su{enje rok z visoko stopnjo higiene. Su{ilci rok so namenjeni uporabi v sanitarnih prostorih raznovrstnih objektov, od gostinskih lokalov, hotelov, trgovskih centrov, vrtcev, javnih ustanov, {ol, itd. Oblika su{ilcev rok je prilagojena uporabniku vseh starostnih skupin.

Skrb za okolje – Brez odpadnih papirnatih brisa~! Su{ilniki rok Jet Towel, z visoko hitrostnimi izpihi zraka, posu{ijo roke v nekaj sekundah in pri tem ne »proizvajajo« odpadkov, ki so povezani z uporabo papirnatih brisa~. Jet towel pomaga ohranjati gozdove in zvi{uje ekolo{ko osve{~enost uporabnika.

Za lastnike podjetij – Ob~utno zni`anje stro{kov Mese~ni stro{ek uporabe su{ilnika rok je v primerjavi z uporabo papirnatih brisa~ minimalen. Prihranki se ve~ajo s {tevilom

uporabe su{ilnika rok. Za prikaz simulacije in izra~un prihranka ter izra~un stro{kov uporabe se oglasite v podjetju REAM d.o.o. v Trzinu oz. info@ream.si.

Za upravljavce stavb – Enostavno vzdr`evanje Su{ilci rok so zanimivi za podjetja, ki se ukvarjajo z upravljanjem stavb. Edina zahteva za vzdr`evalna dela je ~i{~enje zra~nih filtrov in odstranjevanje vode iz rezervoarja. Prihranek na ~asu in denarju; saj odpade dnevno obnavljanje zalog papirnatih brisa~, odlaganje odpadkov, papirja.

Za uporabnike – Izbolj{ana storitev Zaradi higienskih in ekolo{kih lastnosti so su{ilniki rok Jet Towel zelo priljubljeni med trgovskimi in poslovnimi subjekti. Poleg tega, da v nekaj sekundah posu{ijo roke, omogo~ajo zagotavljanje ~istih sanitarnih razmer, ki so zelo cenjene pri uporabnikih. Enostavno vzdr`evanje in minimalni stro{ki uporabe zagotavljajo visoko u~inkovitost naprav! •

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR Raziskava trga TU Graz ugotavlja:

KWB je brez dvoma {tevilka 1 na trgu peletov

Vodilno ogrevanje na biomaso Novo ogrevanje na pelete!

ENOSTAVNO in

ČISTO ogrevanje

lede na novo raziskavo, opravljeno na Tehni{ki univerzi v Grazu, je ogrevanje na pelete v dobi obnovljivih energij izjemno pomembno. Raziskava trga obnovljivih virov toplote v gospodinjstvih z ogrevanjem na pelete (Marktstudie erneuerbarer Wärmeversorgung im Haushalt mit Pelletsheizungen), In{tituta za gospodarsko upravljanje in industrijsko sociologijo Tehni{ke univerze v Grazu je prepoznala zahteve po sodobnem ogrevanju na pelete s strani kon~nih uporabnikov in monterjev. Poleg tega raziskava s stali{~a monterjev ter proizvajalcev in dobaviteljev peletov ocenjuje, v kolik{ni meri izbrani proizvajalci sistemov za ogrevanje na pelete izpolnjujejo te zahteve. Rezultat je naslednji: KWB ima najbolj zadovoljne stranke in najbolj{e sisteme za ogrevanje na pelete.

KWB-jeve stranke so najbolj zadovoljne

6-le

bna

garancij

tehnologijo! Na voljo od 2,4 kW.

• širokopasovna lambda sonda • Easyflex čistilni obroč • minimalne emisije • nizka poraba goriva • praznjenje posode pepela na 2 leti

www.kwb.si

tna

Raziskava se deli na dva dela: Prvi del predstavlja rezultate ankete med proizvajalci in dobavitelji peletov. Tu gre predvsem za oceno dobaviteljev peletov, katere zahteve so pomembne kon~nim uporabnikom za prehod z ogrevalnih sistemov na fosilna kuriva na sisteme za ogrevanje na pelete. V okviru raziskave so se ugotavljale tudi zahteve za izdelke s stali{~a proizvajalcev in dobaviteljev peletov, v obliki ocene u~inkovitosti posameznih proizvajalcev ogrevalnih sistemov. Skupno je bilo telefonsko kontaktiranih 112 podjetij v Avstriji in Nem~iji, 36 od teh je bilo pripravljeno sodelovati v telefonski anketi. Stopnja odziva je bila tako 32,14 %. Pri vpra{anju, kateri proizvajalec sistemov za ogrevanje na pelete ima najbolj zadovoljne stranke, se je KWB prepri~ljivo uvrstil na prvo mesto.

KWB je najbolj{i proizvajalec ogrevalnih sistemov na pelete Drugi del raziskave Tehni{ke univerze je bil posve~en monterjem, ki nabavljajo ogrevalne sisteme za stranke, pri katerih jih tudi montirajo in spravijo v pogon, ter vzdr`ujejo. Podobno kot v prvem delu je bilo tukaj vpra{anje, kako monterji razvr{~ajo zahteve strank, kak{ne so posamezne zahte-

ve za ogrevanje na pelete in kako ocenjujejo posamezne proizvajalce ogrevalnih sistemov po razli~nih merilih. V drugem delu raziskave je bilo telefonsko kontaktiranih 2.783 podjetij, 314 oseb je bilo pripravljenih telefonsko podati svoje odgovore, kar pomeni stopnjo odziva 11,23 %. Spletni vpra{alnik je bil poslan 2.388 monterjem. Izpolnjenih in vrnjenih je bilo 53 vpra{alnikov, kar pomeni, da je bila stopnja odziva 2,22 %. Pri vpra{anju, kateri proizvajalec ogrevalnih sistemov na pelete je najbolj{i s stali{~a monterjev, se je KWB znova uvrstil krepko pred Windhager in Fröling. • Toma` Rifelj KWB je s stali{~a avstrijskih in nem{kih monterjev ter proizvajalcev in dobaviteljev peletov {tevilka ena na trgu: KWB je najbolj{i proizvajalec sistemov na ogrevanje na pelete in ima najbolj zadovoljne stranke.

Spremne informacije za raziskavo trga -

Tehni{ka univerza v Grazu, In{titut za gospodarsko upravljanje in industrijsko sociologijo Izdajatelj: o.univ. prof. dipl. ing. dr.teh. Ulrich Bauer Avtorji: dipl. ing. Iris Uitz, dipl. ing. Martin Marchner Dodatne informacije o raziskavi trga so na voljo na naslednji povezavi: http://www.bwl.tugraz. at/Studienergebnisse-Pelletsheizungen

Raba obnovljivih virov energije predstavlja izhod iz energijske krize. Glede na Evropsko unijo se tu ponuja najve~ji potencial na tem podro~ju, v smislu sonaravnosti in razpolo`ljivosti, tudi stro{kov. TU Graz se `e leta ukvarja s trajnostno proizvodnjo energije. Novo raziskavo trga je In{titut za gospodarsko upravljanje in indus-trijsko sociologijo Tehni{ke univerze v Grazu izvedel z namenom ugotavljanja zahtev kon~nih strank in monterjev za moderne sisteme za ogrevanje na pelete. Poleg tega je bilo v okviru raziskave s stali{~a monterjev ter proizvajalcev oz. dobaviteljev peletov ocenjeno, v kolik{ni meri izbrani proizvajalci sistemov za ogrevanje na pelete izpolnjujejo te zahteve. Raziskava je pokrila Avstrijo in Nem~ijo.

Ponudnik CELOVITIH REŠITEV za obnovljive vire energije

www.herz.si

t Uplinjevalni kotli 10 do 40kW t Kotli na pelete 4 do 2000 kW t Kotli na sekance 7 do 2000 kW t Toplotne črpalke 5 do 18 kW t Solarni sistemi, sistemi za shranjevanje toplote Podjetje HERZ ima na slovenskem trgu dobro servisno mrežo. Prodajo kotlov HERZ vršimo preko pooblaščenih distributerjev, ki poskrbijo za svetovanje in zasnovo vaše kotlovnice ter vgradnjo. Kotli na biomaso HERZ kot eden redkih izdelkov na našem tržišču nosijo oznako Državnega instituta kmetijskega inženiringa, ki potrjuje skladnost z normo ISOIEC 17 025.

Herz d.d. Grmaška c. 3 1275 Šmartno pri Litiji info@herz.si tel.: 01/ 89 62 165 www.herz.si

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Peletni kotel BioWIN â&#x20AC;&#x201C; ogrevalna tehnologija prihodnosti

indhager je `e 90 let nelo~ljivo povezan z visoko in kakovostno tehnologijo ogrevalnih kotlov. Bogastvo izku{enj, stalno raziskovalno delo in nenehne izbolj{ave kvalitete so privedle do u~inkovitih re{itev ogrevanja za prihodnost. Windhager je s svojimi inovativnimi re{itvami, ki so za uporabnika {e posebej varne in var~ne, prispeval k bliskovitemu razvoju tehnologije ogrevanja v zadnjih letih. To dokazujejo {tevilna prejeta mednarodna priznanja ter ve~ kot 40.000 domov v Evropi, ki jih ogrevajo peletni kotli Windhager. Kako udobno, var~no, zanesljivo in okolju prijazno je lahko ogrevanje na pelete, dokazuje Windhager s svojo sodobno tehnologijo BioWIN.

Nepremagljiv v udobju BioWIN uporabnika razvaja s popolnoma avtomatskim inovativnim ~i{~enjem gorilnika in drugih kurilnih povr{in, s ~imer je omogo~en stalen in visok izkoristek kotla. Navdu{il ga bo tudi z avtomatskim odstranjevanjem pepela in z veliko vgrajeno posodo za pepel, zato jo je potrebno izprazniti najve~ dvakrat v enem kurilnem

obdobju. Peletni kotel Windhager ima vgrajen tudi patentiran in prilagodljiv sistem za dovajanje pelet s tremi odvzemnimi sondami, ki zagotavljajo popolnoma avtomatsko dovajanje goriva, v skladu s toplotnimi potrebami. Velik zalogovnik za okrog 150 kg pelet pa omogo~a dolgotrajno obratovanje brez prekinitev. Ko kotel BioWIN enkrat vklju~imo, smo svoje opravili, saj bodo delovanje nato prevzeli inovativni krmilni sistemi.

Izjemno var~en Masiven, izjemno trajen gorilnik iz legiranega jekla omogo~a u~inkovito zgorevanje v vseh pogojih delovanja kotla. Prilagodljiv gorilnik zagotavlja trajno visok izkoristek ter manj{o porabo pelet. Posledica je manj{a koli~ina pepela, zaradi ~esar je tudi oskrbovanje kotla manj pogosto. BioWIN je kompaktne izvedbe, visok samo 1,75 m, zato ga lahko postavimo tudi v manj{e kurilnice. Ker je energetsko zelo prilagodljiv, mu ni potrebno prigraditi zalogovnika tople vode niti varovanja temperature povratka.

Varen, zanesljiv in prepri~ljiv v vseh detajlih Tiso~krat preverjena in ve~krat nagrajena tehnologija ogrevanja na pelete zagotavlja tudi visoko zanesljivost kotla. Njegova kompaktnost ter izjemno trajni in kakovostni materiali kot so masivno legirano

Popolnoma avtonomno delovanje in vrhunska zasnova - BioWIN

jeklo, lito`elezne komponente iz evtekti~ne litine ter odli~na toplotna izolacija, zagotavljajo varnost in dolgotrajno brezhibno delovanje kotla. Brezstopenjsko reguliran ventilator dimnih plinov zagotavlja izjemno natan~no krmiljenje obratovanja, trajna in na obrabo neob~utljiva termosonda pa omogo~a natan~no uravnavanje zgorevanja z nadzorom Termocontrol. V okrov kotla je vgrajena {e sodobna upravljalna enota infoWIN, ki s ~itljivimi in jasnimi sporo~ili poro~a o obratovanju kotla. Vse potrebne podatke je mo`no priklicati samo s pritiskom na gumb. BioWIN lahko deluje tudi v kombinaciji z vsemi drugimi viri toplote, na primer s solarnimi napravami.

Ĺ iroka izbira razli~ic kotlov Uporabnik lahko izbira med dvema razli~nima krmilnima enotama, ki omogo~ata udobno in zanesljivo delovanje sistema BioWIN. Kotle izdelujejo v sedmih velikostih z mo~mi od 10 do 60 kW, izbiramo lahko med tremi razredi udobja, ve~ enot pa lahko med seboj kaskadno pove`emo in pokrijemo toplotne potrebe ve~jih stavb. Kotle BioWIN ter ostale kotle na pelete in polena iz programa Windhager si je mo`no ogledati v razstavnem salonu podjetja Veto, na Brn~i~evi 25 v Ljubljani. Tam vam bodo njihovi strokovnjaki z veseljem postregli z dodatnimi informacijami. Ve~ informacij o {iroki ponudbi kakovostnih ogrevalnih sistemov razli~nih svetovno uveljavljenih blagovnih znamk se nahaja tudi na spletni strani www.veto. si, na elektronski po{ti info@veto.si, ali telefonsko na 01/580 91 00. â&#x20AC;˘ Kotel BioWIN Exklusiv z zalogovnikom pelet in krmilnim panelom

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Visokotemperaturno ogrevanje s toplotno ~rpalko zrak-voda

isokotemperaturna toplotna ~rpalka zrak - voda namenjena za visokotemperaturno radiatorsko ogrevanje, predstavlja najbolj{o izbiro za obnove starih potratnih ogrevalnih sistemov na fosilna goriva. Sistem za visokotemperaturno ogrevanje prostorov in sanitarne vode Daikin Altherma HT je prva toplotna ~rpalka, ki lahko u~inkovito nadomesti tradicionalne ogrevalne sisteme na fosilna goriva, brez zamenjave obstoje~ih radiatorjev in brez uporabe dodatnih elektri~nih grelcev. Sistem v deljeni izvedbi je sestavljen iz notranje in zunanje enote. Notranja enota sprejema toploto prek zunanje enote in jo dodatno pove~a, kar omogo~a segrevanje vode do 80°C. Tehnologija s kaskadnima kompresorjema (eden v zunanji, drugi v notranji enoti) je edinstvena Daikinova tehnologija. V primerjavi s klasi~nimi toplotnimi ~rpalkami ohranja bistveno ve~jo mo~ tudi pri nizkih zunanjih temperaturah, deluje do -25°C zunanje temperatu-

Notranja enota visokotemperaturne Altherme, za ogrevanje sistemske vode do 80°C, z integriranim bojlerjem za pripravo tople sanitarne vode 75°C

Primer radiatorskega sistema z visokotemperaturno toplotno ~rpalko Altherma

re. Energetski izkoristek, tako imenovani COP, merjen pri 7°C zunanje temperature in 65°C vode na dovodu v radiatorski sistem, je pri vseh visokotemperaturnih modelih pribli`no 3.

Nizkotemperaturna toplotna ~rpalka zrak - voda namenjena za novogradnje, s sistemi talnega gretja ali nizkotemperaturnimi radiatorji

Na notranjo vodno enoto lahko postavimo standardni 200 ali 260 l rezervoar za toplo sanitarno vodo in tako zmanj{amo potreben prostor za vgradnjo. Hitro gretje tople vode v sistemu pomeni tudi manj{i rezervoar za vodo. Za dru`ino s {tirimi ~lani je primerna notranja enota z 200 l rezervoarjem. Sistem lahko opcijsko uporablja son~no energijo za proizvodnjo tople vode. Namenski rezervoar lahko shranjuje velike koli~ine segrete vode tudi za cel dan in jo kasneje porabi za toplo sanitarno vodo ali vodo za gretje.

Daikinova Altherma je na tr`i{~u `e od leta 2006, kar pomeni predvsem dragocene izku{nje, ki so doprinesle k razvoju vedno bolj{ih, var~nej{ih, u~inkovitej{ih in zanesljivih modelov. Lo~eni sistem Daikinove nizkotemperaturne toplotne ~rpalke sestoji iz zunanje in notranje enote. Sistem deluje na toploto, ki jo ~rpa iz zunanjega zraka in na elektriko. Zunanja enota jemlje toploto iz zunanjega zraka in dviguje njeno temperaturo do ravni, ki omogo~a gretje. To toploto zatem prena{a preko freonske napeljave v notranjo enoto. Od tu toplota (do 55°C)

Primer stenske izvedbe nizkotemperaturne Altherme z lo~enim rezervoarjem za sanitarno vodo

potuje do napeljave talnega gretja, konvektorjev toplotne ~rpalke, nizko temperaturnih radiatorjev ali obi~ajnih kaloriferjev in v sistem gospodinjske vro~e vode. Seveda pa je mogo~ tudi obraten proces, ko objekta ne ogrevamo temve~ hladimo. Sistem DAIKIN ALTHERMA je v skladu z zahtevami Pravilnika o u~inkoviti rabi energije in pripadajo~o tehni~no smernico, ki opredeljuje energetsko u~inkovite generatorje toplote, ki se smejo na~rtovati in vgrajevati v nove stavbe. Nizkotemperaturna Altherma je visoko u~inkovita. 4 in 6 kW modeli dose`ejo energetski izkoristek pribli`no 4 (merjen pri 2°C zunanje temperature in 35°C vode na dovodu v sistem talnega gretja). Pri 8, 11, 14 in 16 kW modelih pa je izkoristek COP pribli`no 3,5. Na sistem lahko priklju~imo rezervoar tople vode, ki ima vgrajen {e grelni element, ki po potrebi poskrbi za dodatno toploto, v rednih intervalih pa pregrevanje na 70°C. Zunanjo

Primer stenske izvedbe nizkotemperaturne Altherme brez rezervoarja za sanitarno vodo

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Zunanja enota z optimiziranim ohi{jem

izklopov delovanja, zaradi ~esar je postala ta ~rpalka {e posebno u~inkovita, COP do 4.

Komponente stenske notranje enote *

enoto se lahko namesti na zunanjo stran vsake stavbe, celo stanovanj v bloku, notranjo enoto pa kjerkoli v notranjosti objekta. V notranji vodni enoti so name{~eni: izmenjevalnik toplote, obto~na ~rpalka, ekspanzijska posoda, upravljalnik in dodatni elektri~ni grelnik za dogrevanje pri izjemno nizkih temperaturah ali kot rezerva.

Komponente samo-stoje~e notranja enote**

Posebnost novih modelov Daikinovih nizkotemperaturnih toplotnih ~rpalk je v notranji enoti, ki je na voljo v dveh izvedbah: stensko montirana EKHB* in samostoje~a EKHV**. Evropska zakonodaja zahteva manj{e toplotne obremenitve okolja, nizko energetski objekti postajajo vse bolj pomembni, bivalno obmo~je se zmanj{uje

– vse to so razlogi, zaradi katerih se je Daikin v letu 2012 odlo~il za uvedbo novega modela toplotne ~rpalke z nominalno mo~jo 4kW, ki je do sedaj tudi edina toplotna ~rpalka s tako nizko nominalno mo~jo na tr`i{~u. Prednosti te toplotne ~rpalke se ka`ejo v ve~jem {tevilu delnih obremenitev in v manj{em {tevilu vklopov in

Zunanja enota vseh novih nizkotemperaturnih modelov Altherma ima optimizirano ohi{je s prosto vise~im konceptom toplotnega izmenjevalnika, kar prepre~uje, da bi se s spodnje ali stranske plo{~e izgrajeval led. S tem se prepre~ujejo po{kodbe ventilatorja in padec mo~i. Naprava pogosteje deluje na delni obremenitvi, manj je vklopov in izklopov, pove~a se u~inkovitost delovanja in podalj{a se `ivljenjski cikel. Zahvaljujo~ prosto vise~emu toplotnemu izmenjevalniku ni ve~ potreben grelnik dna. • Vir: VITANEST d.o.o.

*COP ~ 3

Zamenjajte potratni ogrevalni sistem na fosilna goriva z uèinkovito visokotemperaturno toplotno èrpalko.

Uèinkovito radiatorsko ogrevanje prostorov in sanitarne vode s toplotno èrpalko

daikin Altherma HT

www.vitanest.si

VITANEST d.o.o., NOVA GORICA tel.: 05/338 49 99 e-pošta: vitanest@vitanest.si

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Zalogovniki toplote

odobni kotli za obnovljive vire energije, ki delujejo na principu pirolize lesne mase, dosegajo optimalni izkoristek in dolgo `ivljenjsko dobo, ~e delujejo pri nazivni mo~i, kjer dosegajo najbolj{i izkoristek delovanja in imajo najdalj{o `ivljenjsko dobo.

torjev toplote in njihovo sobivanje ter visoko udobje ogrevanja.

ogrevalni sistem vgrajujejo zalogovniki toplote. Le ti omogo~ajo okolju prijazno, predvsem pa gospodarnej{e delovanje ogrevalnega sistema in hkrati bistveno izbolj{ajo udobje ogrevanja. Tako je v sodobnih ogrevalnih sistemih s kotli na polena obvezna uporaba hranilnika toplote. Le ta slu`i za hrambo vse prese`ne toplotne energije, ki jo v danem trenutku proizvede kotel in morebitni drugi viri toplote kot na primer solarni sistem ali toplotna ~rpalka.

Kotli ali drugi generatorji toplote morajo biti dimenzionirani tako, da zagotavljajo dovolj energije v najneugodnej{ih vremenskih pogojih, kar po drugi strani pomeni, da imajo v preostalih obdobjih ve~ energije, kot je potrebujemo. Da lahko kotli v vseh primerih obratujejo z optimalnimi delovnimi pogoji, se v

Zalogovnikov je ve~ vrst, tako po konstrukciji kot po namenu uporabe in kakovosti izdelave. Pomembna je pravilna izbira zalogovnika glede na sestavo ogrevalnega sistema in zahteve uporabnika ali investitorja. Osnovne zahteve za dober zalogovnik so, domi{ljena konstrukcija, ki med drugim zagotavlja u~inkovito termi~no plastenje vode, dobra toplotna izolacija

in kakovostni materiali ter izdelava. V kolikor ima kotlovnica ve~ toplotnih virov, je pomembno, da je zalogovnik zgrajen tako, da omogo~a priklju~itev ve~ razli~nih toplotnih virov. Sodoben zalogovnik dopolnjen s pravilno regulacijo, omogo~a polnjenje in odvzemanje energije po plasteh tako, da dose`emo optimalno delovanje razli~nih toplotnih virov oziroma genera-

V podjetju Seltron se nenehno trudimo iskati re{itve, ki ljudem pomagajo var~evati z energijo pri ogrevanju bivalnih prostorov in s tem prihraniti pri stro{kih ter varovati okolje. V ta namen imamo v ponudbi razli~ne tipe zalogovnikov toplote, ki zadovoljijo razli~ne zahteve in potrebe ogrevalnih sistemov. Paleta hranilnikov toplote z blagovno znamko Seltron OPTIMA zajema zalogovnike brez dodatnega toplotnega izmenjevalca volumna od 600 do 2000 litrov, zalogovnike z enim toplotnim izmenjevalcem volumna od 600 do 2000 litrov, ter tehnolo{ko napredne hranilnike z dvema toplotnima izmenjevalnikoma in dodatnim preto~nim izmenjevalnikom iz nerjave~ega jekla za higiensko neopore~no ogrevanje sanitarne vode. Vsi zalogovniki so na voljo v velikostih od 600 do 2.000 litrov. • Jo`e Herti{, tehni~ni direktor

CENTER

varčnega ogrevanja

Kaminska peč - sodobno ogrevanje na biomaso.

Pocenite pripravo tople sanitarne vode!

t S toplozračno kaminsko pečjo Edilkamin Point boste lahko varčno ogrevali enega ali več bivalnih prostorov.

t Razmerje med vloženo električno energijo in brezplačno energijo iz okolice je 30 % proti 70 %. t Zamenjava obstoječega električnega bojlerja s toplotno črpalko Optima San ni zahtevna.

t Nazivna moč je 8 kW. t Izbirate lahko med številnimi dizajni proizvajalca Edilkamin.

t Sanitarno vodo boste ogrevali ugodno in ekološko prijazno.

Oskrbeli vas bomo tudi s peleti po ugodni ceni! Redna cena

Akcijska cena

1.560,00 €

1.372,20 €

BREZOBRESTNI KREDIT !

Ne zamudite!

Akcijska ponudba velja do 30. 11. 2012.

t Subvencija Eko sklada.

Redna cena

Akcijska cena

1.918,00 €

1.687,84 €

Ne zamudite!

Akcijska ponudba velja do 30. 11. 2012.

Ne čakajte! Obiščite CENTER varčnega ogrevanja na Tržaški c. 85A v Mariboru. Več informacij za pridobitev kredita najdete na www.seltron.si !

T: 02 / 671 96 00 E: info@seltron.si S: www.seltron.si

Za konec bomo na prakti~nem primeru prikazali na~in izvedbe naprave za kombiniran na~i oddaje toplotne energije. Slika 1 â&#x20AC;&#x201C; Uporaba sistema dimnih kanalov za lon~eno pe~ in akumulacijski kamin.

Kamin s kombiniranim na~inom oddaje toplote

Na~ini ogrevanja pe~i in kaminov Osnovni fizikalni principi Ogrevanje s sobnimi ogrevali na trda goriva slu`i ogrevanju enega ali najve~ dveh prostorov v stanovanju. Raznovrstnost kurilnih naprav omogo~a razli~ne na~ine ogrevanja oziroma oddaje toplote v prostor. Pogosto vpra{anje pri na~rtovanju in izbiri je kateri tip ogrevalne naprave je najprimernej{i: - akumulacijska lon~ena pe~, - kaminska pe~, - kamin s kaminskim vlo`kom, - prostostoje~i ali zidani {tedilnik. Pravilna izbira je odvisna od potreb posameznika glede na namen uporabe (ogrevanje, kuhanje, `elja po vidnem ognju), {tevila ogrevanih prostorov, vrste goriva, itd.

Najpogosteje zastavljeno vpra{anje je kak{no mo~ kamina ali pe~i potrebujem Mo~ naprave je sicer v tehni~nem smislu pomembna, vendar za uporabo nima pomena. Pomembna je uporabna toplota ali toplotni tok â&#x20AC;&#x201C; to je prenesena toplotna energija glede na ~as. Toplotna energija, ki se sprosti v kuri{~u naprave prehaja neposredno v prostor s pomo~jo ali preko razli~nih fizikalnih mehanizmov: - prevodom toplote - prevod skozi trdno snov ({amotna

obloga, obzidava, pe~nice, ...), - konvekcije - prestop iz povr{ine na gibajo~i fluid (v na{em primeru zrak), - sevanja - izmenjava sevalne toplote med dvema povr{inama. Pri akumulacijski lon~eni pe~i se prete`ni del toplotne energije sprosti v prostor preko sevanja, zato je gostota toplotnega toka manj intenzivna. V praksi to pomeni, da pe~ oddaja nizko toplotno energijo v dalj{i ~asovni enoti. Prikaz na diagramu {t.1. Pri kaminskih pe~eh in toplozra~nih kaminih se prete`ni del toplotne energije sprosti v prostor preko konvekcije na zrak , zato je gostota toplotnega toka zelo intenzivna. V praksi to pomeni, da ogrevalne naprave oddajo visoko toplotno energijo v kratki ~asovni enoti. Prikaz na diagramu {t. 2. Zgornja primera sta prikaz dveh bolj skrajnih na~inov oddaje toplote v prostor. Pogosto potrebe dana{njega ~asa narekujejo vmesno kombinirano izvedbo, ki omogo~a oba fizikalna principa. Predvsem to velja za dru`ine, ki so ~ez dan veliko od doma in zve~er potrebujejo hitro in intenzivno ogrevanje, ob koncu tedna pa, ko je dru`ina doma, pa je potreba po ne`nem bolj umirjenem na~inu gretja. V tem primeru se lahko izvede naprava z tako imenovanim

kombiniranim na~inom oddaje toplote. Pomembna lastnost take naprave je, da ima obod izveden iz {amotnih, kerami~nih ali specialnih oblog, ki omogo~ajo toplotni tok v prostor preko sevanja. Hkrati pa imajo vgrajene tudi odprtine za konvekcijsko toplozra~no oddjo toplote, ki imajo mo`nost zapiranja. Glede na trenutne potrebe lahko uporabljamo en ali drugi na~in uporabe. Pomembno je, da za izvedbo uporabimo ustrezne materiale s primernimi snovnimi lastnosti za doseganje pravih fizikalnih u~inkov, med katere spadajo: - toplotna prevodnost [ W/mK] - sposobnost materiala za prevajanje toplote, - specifi~na toplotna kapaciteta [Wh/kg K] - sposobnost materiala za sprejemanje toplote, - specifi~na stopnja akumulativnosti - [Wh/dmÂłK] - sposobnost materiala za shranjevanje toplote. Proizvajalci posebnih materialov za izvedbo pe~arskih del so razvili konstrukcijske elemente iz materialov, ki nam omogo~ajo, da so vse zgoraj opisane lastnosti zajete v najbolj{i medsebojni kombinaciji. Na tak na~in lahko na majhnem prostoru izvedemo zelo u~inkovito konstrukcijo. Primer takih elementov vidimo na sliki 1.

V mansardnem stanovanju je bila 30 let name{~ena stara lon~ena pe~ in sicer v kombinaciji z odprtim ognji{~em (glej sliko 2). Investitor se je odlo~il za prenovo stanovanja in ob tem èlel med drugim prenoviti in posodobiti pe~. Ker je bila potrebna temeljite obnove in hkrati ni popolnoma ustrezala posodobljenem stilu ambienta, se je odlo~il za novo izvedbo. V stari izvedbi sta bili dve kuri{~i, in sicer lon~ena pe~ kot odli~en ogrevalni element in odprto ognji{~e, ki je sluìlo namenu bolj za prijetno vzdu{je. S projektom novega kamina smo posku{ali zdruìti oba principa. (glej sliko 3). To pomeni, da smo z enim kuri{~em, v eni napravi, zdruìli ~ar vidnega ognja in odli~ne toplotno tehni~ne lastnosti lon~ene pe~i.

Opis naprave Kot osnovo smo uporabili kaminski vlo`ek, ki smo ga obzidali s pe~nicami in kaminbau plo{~ami. S tem na~inom smo dosegli, da se toplota {iri v okolico preko povr{ine kaminske obloge kot ne`na sevalna toplota lon~ene pe~i. Da bi pove~ali stopnjo izkoristka proizvedene toplote in pove~ali sposobnost akumulacije smo podalj{ali pot dimnih plinov preko akumulacijskih kanalov v dimnik (glej sliko 4). V notranjosti smo ob kuri{~u kaminskega vlo`ka namestili akumulacijske zidake, ki v tem-

Slika 2 â&#x20AC;&#x201C; Stara lon~ena pe~ in odprto ognji{~e

DIAGRAM 1- dva intervala nalaganja v 24 urah-blag toplotni tok

DIAGRAM 2- trije intervali nalaganja v 24 urah-intenziven toplotni tok

OGREVANJE

Slika 3 - Projekt novega kamina

Slika 4 - Kaminski vlo`ek priklju~en na KMS knale

Slika 5 - Obzidava z akumulacijsko zavoro iz magnezita

Slika 6 - Kon~an kamin

peraturnih {picah prevzemajo toploto, nato pa jo spro{~ajo v prostor, ko plamen `e davno pogori (glej sliko 5). Toplozra~ne re{etke omogo~ajo oddajo toplote preko toplozra~ne konvecije.

www.spartherm.com/). Naprava omogo~a avtomati~no doziranje optimalne koli~ine zraka za zgorevanje. V komori, kjer nastajajo dimni plini je name{~en termoelement ( NiCrNi TypK), ki meri njihovo temperaturo. Nato mikroprocesor na osnovi teh podatkov preko motornega pogona uravnava zra~no loputo. Motorni pogon je povezan z mehansko zra~no loputo preko magnetne sklopke. V primeru izpada elektri~ne

napetosti se sklopka sprosti in proces uravnavanja zgorevalnega zraka lahko vr{imo ro~no. Pot dimnih plinov je iz kuri{~a speljana preko akumulacijskih kanalov KMS240 z skupno akumulacijsko maso cca 450kg (htpp//www.otrtner-cc. at/). KMS kanali so tehnolo{ko vrhunski izdelek, razvit izklju~no za uporabo v pe~arski stroki. Sestava iz aluminijevih oksidov in silicijevega karbida omogo~a optimalno kombinacijo za

Tehnologija Kot osnovo smo uporabili kaminski vlo`ek nem{kega proizvajalca SPARTHERM tip Varia 2LRh z dodano elektronsko regulacijo zgorevanja S-Thermatik Pro (htpp//

uporabo pe~arstvu. Material omogo~a visoko stopnjo vpojnosti in izvrsten prehod toplote, obenem pa tudi veliko sposobnost akumulacijo. To pomeni, da zdruùje bistvene lastnosti, ki so pomembne za dobro lon~eno pe~. V notranjosti kamina je name{~ena opeka iz magnezitne kamnine, ki ima zaradi velike gostote - cca 2.600 kg/ mÂł in hkrati sestave zelo dobro sposobnost akumulacije toplote. Obzidava je izvedena iz kerami~nih pe~nic avstrijskega proizvajalca WOK (htpp//www. ofenkachel.at/ in kaminbau plo{~ (Ortner), ki omogo~ajo enakomeren rahlo pridu{en prehod toplote iz notranjosti na zunanji obod, kar povzro~i ne`no sevalno oddajo povr{in kamina v prostor. Poàrno za{~ito smo izvedli s kalcij silikatnimi plo{~ami Promat - Promasil 950-KS, ki nudijo odli~no toplotno za{~ito, obenem pa sluìjo tudi kot konstrukcijski element. Slika 6. prikazujeta kon~an kamin. â&#x20AC;˘ Hrovat Jurij in`.stroj., pe~arski mojster

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Najinovativnej{e kaminske pe~i na pelete prihajajo iz podjetja RIKA Podjetje RIKA iz Micheldorfa v Avstriji je edini evropski proizvajalec z 20 letnimi izku{njami v razvoju in proizvodnji kaminskih pe~i na pelete, zato na tem podro~ju postavlja mednarodne standarde. Najbolj{i Know-How, brez~asno oblikovanje, proizvodni obrat v Avstriji in nadaljnji kontinuirani razvoj so garancija za najbolj{e kaminske peletne pe~i iz Avstrije. Zahvaljujo~ inovativnemu regulacijskemu sistemu so RIKA pe~i ne samo malodane tako udobne kot obi~ajno centralno ogrevanje, ampak so tudi nezahtevne za uporabo. ê zniàte sobno temperaturo primarnega ogrevalnega vira za nekaj stopinj, vam peletna kaminska pe~ poskrbi za dodatno toplotno udobnost ravno takrat, ko jo potrebujete. Rezultat tega je odli~na mo~ ogrevanja v kombinaciji s prihranki stro{kov ogrevanja in do 30% manj{imi emisijami zgorevanja. Podjetje RIKA je sinonim za inovacijo in najbolj{o tehnologijo. Tudi v tej zimi vam bo lahko RIKA postregla s {tevilnimi tehni~nimi novostmi. Peletni kaminski pe~i COMO in TOPO sta prvi, ki sta neodvisni od zraka v prostoru. Poleg tega imajo sedaj novej{i modeli na voljo predgrevanje zraka za zgorevanje in so poleg tega opremljeni {e s predalom za pepel. Najnovej{i dovajalni sistem za pelete z netaktnim kontinuiranim delovanjem pogona polà poleg tega, da je plamen prijetnej{i, {e bistveno zmanj{a hrup

zaradi delovanja pogona. Ne brez razloga so nove peletne kaminske pe~i RIKA poznane kot najti{je pe~i na tr`i{~u. Kot `e obi~ajno je tudi pri novih peletnih pe~eh na razpolago preizku{eno upravljanje preko telefona s SMS-om in pa razli~ni sobni termosta-

Kaminska pe~ COMO z oblogo iz termokamna: Novo kaminsko peletno pe~, neodvisno od sobnega zraka, je mo`no zelo raznoliko oblikovati. Z izbiro kerami~nih oblog v dvanajstih barvah, v dveh barvah jeklenih oblog, kot tudi z oblogo iz termokamna, ki ima s 103 kg te`e veliko sposobnost shranjevanja toplote, so individualne mo`nosti oblikovanja prostora (skoraj) neomejene.

ti. Nova je tudi mo`nost za instaliranje brez`i~nega prostorskega senzorja. S temi novostmi RIKA izpolnjuje vsa pomembnej{a pri~akovanja kupcev po zmanj{evanju stro{kov ogrevanja, neodvisnosti in fleksibilnosti ogrevalnega sistema. â&#x20AC;˘

Kaminska pe~ TOPO z oblogo iz lojevca: Poleg prepoznavne oblike ta model odlikuje tudi dolgo delovanje zaradi velikega zalogovnika za pelete, v katerega je mo`no shraniti 47 kg pelet (izvedba XXL s 70 kg zalogovnikom za pelete) in najmanj{a vgradna globina, ki zna{a samo 42 cm. Dodatno udobje omogo~a samodejna prekucna re{etka za odstranjevanje pepela, ki je na voljo samo pri modelu TOPO.

Gorilnik je primeren za skoraj vse oljne kotle in je zaradi kvalitete prejel `e ve~ priznanj

61 Gorilnik omogo~a prehod Sedanja kriza ima tudi dobre posledice, saj se uporabniki vedno dra`jega kurilnega olja odlo~ajo za prehod na cenej{e ogrevanje s peleti. Pri tem vsi ostali deli obstoje~ega ogrevalnega sistema ostanejo nedotaknjeni, zato je taka predelava tudi najcenej{a.

Gorilnik na sonce

oplota skrita v lesu je samo ena od oblik son~ne energije in je poleg tega {e okoljsko nevtralna. Les je obnovljiv vir in skupaj z vetrom ter mo~jo teko~e vode spada med va`nej{e vire okolju prijaznih izvorov energije.

jev omogo~ajo popolno zgorevanje. Sistem zagotavlja pravilno me{anico goriva in zraka, pri ~emer trdni delci `arijo, hlapne snovi pa odgorijo v plamenih. Pri tem se 20% energije sprosti med `arenjem 80% pa v plamenih. Na ta na~in popolnoma zgorijo vse sestavine kuriva, od ogljika do vodika, omogo~ena je popolna oksidacija gorljivih snovi, pri ~emer iz dimnika izhajata samo komaj viden bel dim in vodna para.

Odlo~a zgorevanje Spreminjanje lesa v toploto pa ni vedno okolju prijazno. Nepopolno zgorevanje v neprimernih pe~eh lahko okolju naredi ve~ {kode, kljub temu da kurimo les. Pri tem iz dimnika izhajajo drobni delci in saje, ogljikov monoksid, du{ikovi oksidi, majhne koli~ine te`kih kovin in aromatski ogljikovodiki, ki so vsi okolju in `ivim bitjem neprijazni. Les pa vsebuje izredno malo `vepla, zato so emisije `veplovega dioksida zelo nizke, tudi zaradi tega, ker se ga 90% izlo~i v pepel. Zato skoraj popolno zgorevanje lesa naredi to kurivo okolju prijazno. Pri tem prednja~ijo pe~i in gorilniki na pelete, ki zaradi oblike kuriva in nadzorovanih pogo-

Gorilnik Fenix lahko vgradimo v vse kotle na drva ali kombinirane na drva - olje, ter v ve~ino kotlov na olje. Nekateri oljni kotli imajo namre~ premalo globoko zgorevalno komoro, zato gradnja vanje ni priporo~ljiva. Ob vgradnji gorilnika je potrebno samo odstraniti vratca, v katerih je vgrajen gorilnik ali ~istilna vrata kotla na drva. Zamenjala jih bo prirobnica, v katero je vgrajen gorilnik. Ob kotlu je nato potrebno postaviti {e primerno veliko {katlo, ki jo lahko dobavi proizvajalec gorilnika, ali pa izdela uporabnik sam. Slu`ila bo kot zalogovnik pelet, ki jih izvzemalni pol` dobavlja gorilniku.

Prilagodljivost pomeni var~nost Peletni gorilnik Fenix lahko deluje z mo~jo od 5 do 25 KW in to z 90 do 98% u~inkovitostjo. Med delovanjem bo izvzemalna naprava v gorilnik natresla samo toliko pelet, kolikor jih je potrebno za pokrivanje trenutnih toplotnih potreb, zaradi ~esar je sistem dodatno var~en. Celotna elektri~na priklju~na mo~ gorilnika je 350 W, gorilnik pa je popolnoma avtomatizirana naprava, ki se bo samodejno zaganjala in zaustavljala, kot smo tega navajeni pri ogrevanju na kurilno olje. Uporabnik bo v skladu z navodili ob~asno pregledal in o~istil gorilno komoro in poskrbel, da bo v zalogovniku ob kotlu vedno dovolj pelet. â&#x20AC;˘ Tihec

Mo`na je tudi uporaba vseh vrst inovativnih zalogovnikov pelet

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR

Katera toplotna ~rpalka ustreza mojim radiatorjem? Zaradi izjemno visoke cene nekaterih energentov se v zadnjem ~asu mnogi spra{ujemo, kako bi zni`ali stro{ke ogrevanja. Ve~ina tistih, ki se odlo~a za zamenjavo oljne, plinske ali elektri~ne pe~i, se bo v tej sezoni ogrevala na drva, pelete, sekance ali pa bo za svojo hi{o izbrala toplotno ~rpalko. Izbira toplotne ~rpalke, priklopljene na radiatorje, bi morala biti v najve~ji meri odvisna od sistema ogrevanja (talno gretje, radiatorji ali konvektorji) ter temperaturnega re`ima. Da bi kar najbolje razumeli, v kak{nih obmo~jih in s kak{nimi izkoristi delujejo toplotne ~rpalke, smo pripravil spodnjo razpredelnico.

Zelo pomembno je, da bomo pri ugotavljanju izkoristka navajali SCOP in ne COP. Kak{na je torej razlika? COP nam pove, kak{en je izkoristek toplotne ~rpalke pri to~no dolo~eni temperaturi in temperaturnem re`imu, kar se v najbolj{em primeru zgodi v manj kot 3% grelne sezone. V nasprotnem primeru je SCOP celoletni izkoristek, ki nam pove kak{en je izkoristek toplotne ~rpalke skozi celotno sezono. Kot primer bomo vzeli temperaturo mesta Maribor ter hi{o z 9,5 kW toplotnih izgub, kar pribli`no ustreza porabi 2100 do 2300 l kurilnega olja ob 80% izkoristku oljne pe~i ter izpustu CO2 okoli 6 ton.

Kaj nam prinese zamenjava za toplotno ~rpalko tipa zrakvoda? Naj navedemo nekaj ugotovitev, ki vam bodo pomagale pri pravilni izbiri toplotne ~rpalke; - Najbolj{i izkoristek in najmanj{i izpust CO2

doseète z enokompresorsko LT toplotno ~rpalko, priklju~eno na talno gretje (izbira na trgu je precej{na, ve~ina bolj{ih toplotnih ~rpalk je na listi Eko Sklada. Subvencij letos àl ni ve~). ê je mogo~e, si v hi{o vgradite talno ogrevanje, ki ima pred radiatorji precej prednosti. Za radiatorje je najbolj{a dvokompresorska toplotna ~rpalka (nujno z dvema freonskima krogoma), ki bo prihranila tudi najve~ izpusta CO2. Tudi pri -20 °C zunanjega zraka bo celo brez elektro grelca proizvajala radiatorsko vodo do 80 °C. Ve~ina toplotnih ~rpalk tipa zrak-voda, ki imajo oznako »visokotemperaturna« oziroma s tujko HT, za svoje delovanje uporablja en freonski krog s freonom R410A. Tak{ne ~rpalke kljub temu, da imajo oznako 55 °C ali celo 65 °C, pri – 15 °C zunanje temperature zraka ne morejo proizvajati radiatorske vode z ve~ kot 45 do 47 °C in niso primerne za radiatorje z vi{jimi temperaturnimi reìmi (razen pri bivalentni opciji v kombinaciji z oljno, plinsko ali drugo pe~jo ter s pomo~jo elektrogrelcev). Pri izbiri enokompresorske toplote ~rpalke v kombinaciji z radiatorji pazite na najvi{jo proizvedeno temperaturo radiatorske vode pri najni`ji temperaturi okolice (npr -15 °C). Morda vas bo pozimi zeblo … ê je mo`no, se pred nakupom dolo~ene toplotne ~rpalke posvetujte s sosedom ali znancem, ki ima tak{no toplotno ~rpalko è vgrajeno. Povpra{ajte ga o prihranku.

Spra{ujemo se, zakaj Eko Sklad letos s subvencijo ni

Tip toplotne ~rpalke/ Ali je na listi Eko Sklada?

Grelno telo in temperaturni re`im

Št. kompresorjev/ freonskih krogov

SCOP

Letni izpust CO2 vt

Letna poraba el.energije v EUR

10 letna poraba el.energijev EUR

DAIKIN LT 11 kW Eko sklad - DA

Talno gretje 25 do 35 °C

1/1

3,7

1,7

555 EUR

5.550 EUR

DAIKIN HT 11 kW Eko Sklad – NE

Radiatorji 50 do 70 °C

2/2

2,8

2,3

741 EUR

7.410 EUR

DAIKIN HT 11 kW Eko Sklad – NE

Radiatorji 45 do 60 °C

2/2

3,0

2,2

695 EUR

6.950 EUR

DAIKIN LT 11 kW Eko sklad – DA

Radiatorji 45 do 55 °C

1/1

1,9

3,4

1.106 EUR

11.060 EUR

DAIKIN LT 11 kW Eko sklad – DA

Radiatorji 40 do 55 °C

1/1

2,1

3,1

1.005 EUR

10.050 EUR

DAIKIN LT 11 kW Eko sklad – DA

Konvektorji 35 do 50 °C

1/1

2,5

2,6

836 EUR

8.360 EUR

Podatki so izra~unani po Daikin Altherma Selection programu l. 2012, cena elektrike 10/14 centov z DDV.

nagradil tistih, ki so za svoje radiatorje izbrali dvokompresorske toplotne ~rpalke, saj le te proizvedejo bistveno manj CO2 kot enokompresorske, ki so nagrajene z Eko Sklad subvencijo.

Morda nas bodo pri Eko Skladu presenetili `e v za~etku drugega leta, ko naj bi bil na voljo nov razpis za toplotne ~rpalke. • Miha Glavi~, Eco Futura d.o.o., tel. 02 620 86 80

Prava rešitev za radiatorsko ogrevanje. Dvokompresorska toplotna Ërpalka Rotex HPSUhitemp, ki tudi pri temperaturi zunanjega zraka -20 C proizvaja vodo temperature do 80 C. Toplotna Ërpalka je namenjena za domove z radiatorji in lahko deluje celo brez dodatnih elektro grelcev. Za izbiro pravilne moËi pokliËite 02 620 86 82.

K sodelovanju vabimo monterje iz celotne Slovenije.

Vaš distributer: Eco futura d.o.o. 02 620 86 82, info@ecofutura.si, www.ecofutura.si

Podru탑nica: EKOLINE d.o.o. p.e. Maribor email: ekoline@ekoline.si tel.: 070 773 989

OGREVANJE

Nekaj nenavadnih radiatorjev

talijanske firme se o~itno ne bojijo uresni~evati idej svojih oblikovalcev. Verjetno so se nekateri uporabniki `e nagledali svojih dolgo~asnih rebrastih grelnikov in bodo `eleli svoja bivali{~a popestriti z ne~im presenetljivim. Zaradi vedno bolje izoliranih stavb, u~inkovitost radiatorjev ni ve~ na prvem mestu, zato lahko izbiramo tak{ne, ki

dobro izgledajo. Na fotografijah novih izdelkov je navedeno najprej ime proizvoda in nato proizvajalec. Vse predstavljene re{itve so toplovodni grelniki, nekateri med njimi so poleg zanimivih oblik tudi uporabni, v glavnem za obe{anje brisa~. Med njimi izstopa tehno izvedba Allday proizvajalca Brandoni, ki poleg vidnih nudi tudi nekaj skritih mo`nosti. V izvrtine z navojem lahko uvijamo pali~ne nosilce z razli~nimi lastnostmi. Nekateri so primerni za obe{anje predmetov, drugi za poli~ke za milo, tretji pa so votli in lahko vanje skrijemo zeli{~e ali z di{avo natopljeno vato, ki nato oddaja vonj

skozi luknji~asto steno ter med ogrevanjem odi{avlja prostor. â&#x20AC;˘ Tihec

GRADNJA

Sile vetra na fasado

a zunanjo povr{ino stavb poleg padavin, mraza in son~nega sevanja deluje tudi veter. Na ta pojav je potrebno postati pozoren predvsem ob vgradnji toplotno izolacijskih fasad razli~nih tipov in izvedb, saj na obi~ajne, z malto ometane fasade, veter nima tak{nega vpliva. Vse to pa zaradi pove~ane mo`nosti in pogostnosti mo~nej{ih vetrov, ki bodo posledica pove~anih temperaturnih razlik v ozra~ju zaradi pregrevanja planeta.

Veter pomaga in {koduje Na veter lahko gledamo z dveh zornih kotov. Prvi je ugoden, saj veter deluje koristno, poganja jadrnice, vrti vetrnice, opra{uje rastline in hladi okolje v vro~ih poletnih dneh. Drugi je lahko tudi nevaren, saj veter povzro~i velike obremenitve na vse objekte, ki se znajdejo v vetrovnem koridorju. Zato morajo na~rtovalci vseh gradenj, ki se nahajajo nad povr{ino zemlje, predvideti tudi u~inek vetra. Ĺ kode zaradi vetra po vsem planetu rastejo in se merijo v milijardah. Najbolj{e podatke o tem imajo zavarovalnice, saj lahko samo z dobrim poznavanjem razmer za{~itijo svoje interese. Vpliv na stavbe

lahko dolo~amo z izra~uni in s pomo~jo programov, najbolj zanesljive rezultate pa daje testiranje modelov v vetrovnih tunelih, ki se ga lotijo, kadar preverjajo obna{anje stavb, s katerimi `elijo dose~i vi{inske rekorde.

Pritisk vetra na eno stran fasade povzro~i podtlak na drugih delih in na strehi

Pritisk in podtlak Ko se veter upre v fasado stavbe na privetrni strani povzro~i pritisk, na ostalih stranicah pa podtlak. Veli~ine teh vrednosti so odvisne od oblike stavbe, smeri iz katere piha, oblike terena in bliìne ter velikosti drugih objektov v bliìni in se med delovanjem vetra stalno spreminjajo. ê je stavba vi{ja, jo projektanti razdelijo v obremenitvene cone, najmanj{e obremenitve so obi~ajno pri tleh z vi{ino pa se pove~ujejo. Najve~je sile se pojavljajo ravno na vogalih in drugih robovih stavbe. ê govorimo o izolacijskih fasadah, so tla~ne, ali pozitivne

Safir - Simpsonova lestvica za oceno posledic ob orkanskem vetru

sile na privetrni strani zanemarljive, saj plo{~e pritiskajo ob fasado. Nevarne so negativne sile, podtlak, ki nastane na robovih. Te sile povzro~ajo trganje plo{~ od fasade, ki ga je potrebno prepre~iti s pravilnim sidranjem. Nevarnost {e pove~uje neenakomernost in vrtin~enje vetra, ki povzro~a sunkovito ve~anje in padanje podtlakov, ki delujejo podobno, kot ~e bi hoteli plo{~e z ponavljajo~imi sunki odtrgati od podlage. Tu se {ele poka`e kvaliteta lepil in sider.

Sile so lahko presenetljive Zaradi armirane fasade se sila podtlaka razdeli na ve~jo povr{ino, torej tudi na ve~ sider. Eno povpre~no sidro iz plastike zdr`i silo izpuljenja okrog 0,20 kN, kar je podobno, kot ~e bi ga vlekli iz zidu s silo 20 kg. Izvajalci zato na vogalih fasade gostoto sider pove~ajo, na ploskvah pa je manj{a. Najve~je

sile na tla~ni in podtla~ni strani so lahko podobno velike. Veter s hitrostjo 25 m/s ali 90 km/h povzro~i na privetrni strani na fasado tlak 0,36 kN/m2, kar je podobno, kot sila 36 kilogramov. Mo~nej{i veter 33 m/s ali 120 km/h povzro~i tlak 0,68 kN/m2, kar je podobno sili 68 kg. Pri tem predvidevamo, da je veter enakomeren, brez sunkov, ki lahko povzro~ijo kratkotrajno in ve~kratno pove~anje. To morajo upo{tevati tudi postavljalci delovnih odrov ob stavbah, saj se morajo vezice, ki dr`ijo za{~itne ponjave, ob mo~nej{em vetru pretrgati in omogo~ati ponjavam, da plapolajo v vetru. V nasprotnem primeru delujejo kot jadra, sile ki nastanejo pa so tako velike, da veter odre z lahkoto podre. Kar je morda dober podatek za izolaterje, ki imajo v teh mesecih dela ~ez glavo. â&#x20AC;˘ Simon Tihec

GRADNJA

Dnevi odprtih vrat pasivnih hi{ Fakulteta za arhitekturo, Konzorcij pasivna hi{a in Eko sklad j.s. pripravljajo od 9. do 11. novembra 2012 Dneve pasivnih hi{. S tem se pridruùjejo vsakoletni akciji, ki è nekaj let poteka v Avstriji, Nem~iji in drugod, ko si je mo`no ogledati {tevilne pasivne hi{e po razli~nih krajih. Dnevi pasivnih hi{ se bodo pri~eli s predavanjem o pasivni hi{i in mo`nostih financiranja v petek, 9. novembra ob 16.30 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Posebnih omejitev za oglede pasivnih hi{ ni, obvezna pa je predhodna prijava na elektronski naslov, ki je naveden pri vsaki hi{i (glej seznam hi{). Navesti je treba ~as pri~akovanega obiska, da se obiskovalce lahko razporedi. Omejitve {tevila ogledov ni, od obiskovalcev pa se seveda pri~akuje uvideven ogled pasivne hi{e. Dnevi pasivnih hi{ so prilo`nost, da se ~im ve~ ljudi v ìvo spozna z energijsko najbolj var~nimi zgradbami. V okviru Dnevov pasivnih hi{ bodo organizirani tudi spremljajo~i dogodki: prikaz vgradnje celulozne izolacije ter predstavitev ekolo{ke gradnje in uporabe naravnih izolacijskih materialov, analiza dnevne svetlobe, predavanje o nizkoenergijski in pasivni gradnji stanovanjskih in poslovnih stavb, predavanje Ytong in Multipor za gradnjo pasivnih hi{, celostno svetovanje gradnje ali nakupa nepremi~nin in {tevilni drugi. Obiskovalci se predhodno prijavijo na e naslov posameznega ponudnika, ogled pasivnih hi{ pa je brezpla~en. Med ponudniki pasivnih hi{ se bodo predstavila podjetja Winerberger, Lumar, Rihter, Agregat, Lingston, Eko produkt, Xella porobeton, in drugi.

Pasivna hi{a, vir: bruteforcecollaborative.com

Od petka do nedelje, 9. do 11. novembra, bo odprtih 17 pasivnih hi{ po Sloveniji. So~asno se bodo vrstili spremljevalni dogodki v podjetjih, ki so ~lani Konzorcija pasivna hi{a.

Standard pasivne hi{e V primerjavi z obi~ajnimi zgradbami, ki so zgrajene po trenutno veljavnem Pravilniku o toplotni za{~iti in u~inkoviti rabe energije v stavbah, pri pasivnih hi{ah ni nobenih dodatnih temeljnih gradbeno-fizikalnih zahtev. Izvedba pasivnih hi{ pa postavlja visoke zahteve za uporabljene komponente: • toplotna za{~ita: toplotna prehodnost U vseh gradbenih elementov je pod 0,15 W/(m2K), pri prostostoje~i enodru`inski hi{i se priporo~a celo pod 0,10 W/(m2K); • izvedba brez toplotnih mostov (ψ  0,01 W/(mK));

PASIVNA HIŠA Koncept pasivne hi{e je razvil dr. Wolfgang Feist, ki je v Darmstadtu v bliìni Frankfurta leta 1991 postavil pilotni objekt. V tem ~asu je v Nem~iji, Avstriji in Švici nastalo è ve~ kot 10.000 pasivnih hi{, ki svojo kvaliteto izkazujejo s certifikatom. Pasivne hi{e so stanovanjske enodruìnske in ve~stanovanjske zgradbe, poslovne zgradbe, {ole, {portne hale, otro{ki vrtci, cerkve in proizvodne zgradbe. Standard pasivne hi{ ne omejuje vsebine objektov pa tudi ne velikosti. Obstajajo majhne po~itni{ke hi{e, najve~ji poslovni objekt na svetu ima ve~ kot 7.000 m2 ogrevanih povr{in. Pasivne hi{e lahko stojijo ob morju ali pa visoko v planinah. Omejitev s strani uporabe ni.

• izredna zrakotesnost, kontrolirana s tla~nim preizkusom po DIN EN 13829 – vrednost n50 pri 50 Pa tla~ne razlike ne sme presegati 0,6 h-1; • zasteklitve z Uw pod 0,8 W/(m2K), pri visokem faktorju prehoda celotnega son~nega sevanja (g  50 % po DIN 67507), tako da so tudi pozimi mo`ni neto dobitki toplote; • okenski okvirji z Uf-vrednostjo pod 0,8 W/(m2K) po DIN EN 10077; • poraba elektri~ne energije za pogon prezra~evalne naprave  0,4 Wh/(m3) pre~rpanega zraka; • najni`je toplotne izgube pri pripravi in distribuciji sanitarne vode; • u~inkovita izraba elektrike v gospodinjstvu (stroji in naprave iz energijskega razreda A in A+). Samo sestavljanje posameznih komponent, primernih za pasivno hi{o, ni dovolj, da bi zgradba postala pasivna. Za doseganje standarda pasivne hi{e je potreben integralni na~rt, kjer so posamezne komponente smiselno povezane. Zna~ilne specifi~ne vrednosti za pasivne hi{e so: • letna potrebna toplota za ogrevanje  15 kWh/(m2a), • skupna letna poraba primarne energije  120 kWh/(m2a), • letna poraba elektri~ne energije  18 kWh/(m2a), • toplotne izgube  10 W/m2, • zrakotesnost n50 < 0,6 h-1. Vir: Fakulteta za aritekturo, Univeza v Ljubljani, www.fa.uni-lj.si

GRADNJA

strnjenem naselju Škofje Loke stoji hi{a v obliki kocke, oble~ena v belo fasado in visokotla~ne kompaktne plo{~e iz lesnih vlaken, ki veljajo za vremensko odporne, stavbi pa zagotavljajo tudi kakovosten in sodoben izgled. Hi{a je zgrajena iz porobetonskih blokov Ytong in velja za zelo dobro nizkoenergijsko. Projektiral jo je arhitekt Robert Ramov{ in sicer za svojo {tiri~lansko druìno. Velik izziv mu je predstavljala umestitev objekta na dobrih petsto kvadratnih metrov veliko parcelo. Predvidene bivalne povr{ine je z 230 kvadratnih metrov skr~il na 167 in se kljub veliki èlji odpovedal enokapni strehi, za katero ni dobil dovoljenja. Sam pravi, da je na~rt med nastajanjem »petkrat opral«, da je dosegel tisti optimum, ki jim danes, po dveh letih bivanja, {e vedno nudi vse, kar potrebujejo. Pri oblikovanju na~rta je èlel iti v korak s ~asom, graditi iz sodobnega materiala, ki omogo~a optimalno bivalno udobje, upo{teva pa tudi okoljske zahteve in energijsko var~nost. »Izbiral sem med leseno skeletno gradnjo in ytongom,« je povedal Robert Ramov{. »Oba segmenta sem zelo dobro preu~il. Ker sem èlel imeti hi{o v obliki kocke, ki nima napu{~ev, a je obenem iz naravnih in paropropustnih materialov, bi se lesena hi{a, sploh na severni strani, mo~ila, ne pa tudi primerno su{ila. To bi lahko bila teàva, ki so jo priznali tudi ponudniki tovrstnih hi{. Pri ytongu, ki sem ga imel ves ~as vzporedno v mislih, so me prepri~ale {e druge prednosti. Ytong omogo~a evolucijski razvoj tekom gradnje. Veste, za arhitekta je kar malo àlostno, ~e med gradnjo ne more ni~esar spremeniti. Sploh kar se ti~e in{talacij. Pri leseni hi{i je pa~ tako, da ti jo na podlagi PZI pripeljejo izdelano. Obenem so mi v{e~ tudi {ir{e {palete, ~eprav nisem obremenjen z masivno-

Zelo u~inkovita nizkoenergijska hi{a (Qh22 kWh/m2a) je zgrajena iz blokov Ytong (40 cm) in izolirana s kameno volno (16 cm). Za vedno sve` zrak v hi{i poskrbi rekuperator.

Zelo dobra nizkoenergijska hi{a iz porobetona arhitekta Roberta Ramov{a stjo. Mi pa dajejo masivne {palete dober psiholo{ki ob~utek.« Za optimalno bivalno ugodje je bistvena dobra lupina stavbe. S tem se strinja tudi Ramov{: »Vedno si prizadevam, da je hi{a optimalno izolirana, kar posku{am razlo`iti tudi svojim strankam, saj tako pripravi{ odli~no izhodi{~e. Še vedno trdim, da son~ne elektrarne in toplotne ~rpalke, kakr{ne poznamo danes, {e niso dosegle tehnolo{kega zenita. Obenem tudi energetska kriza

{e ni tolik{na, kot so jo napovedovali. Mislim, da stro{ki v naslednjih desetih, petnajstih letih {e ne bodo tako drasti~no narasli. V tem ~asu pa bo tudi tehnika {e napredovala. Tako se meni – bralci se morda ne bodo strinjali – ni zdelo smiselno `e v osnovi vgrajevati toplotne ~rpalke. Dejstvo je, da imamo manj{o hi{o, dobro lupino in na parceli zemeljski plin. ^e ga ne bi bilo in bi morali uporabljati kurilno olje, bi mogo~e razmi{ljal druga~e.«

Enostaven, a sodoben slog zunanjosti so Ramov{evi prenesli tudi v interier. Znameniti “oblaki” arhitekta in oblikovalca Franka Gehryja poskrbijo za spro{~eno razgibanost nad jedilno mizo.

GRADNJA Pri na~rtovanju objektov Robert Ramov{ izhaja predvsem iz interierja. Zunanjost se mora notranjosti prilagoditi. Tako je bilo tudi pri njegovi hi{i, pri ~emer je upo{teval tudi smeri neba in temu primerno razporedil bivalne povr{ine. »Sam pravim, da smo Slovenci è od nekdaj poznali tako imenovani feng shui, zdravo kme~ko pamet. Danes pa so nekateri tlorisi obupno nedore~eni. Prej pravilo kot izjema je, da so stara stanovanja funkcionalnej{a. V kuhinjah imajo shrambo, hodniki so bolj logi~ni. Danes vidi{ celo tak na~rt, da pride{ v kuhinjo ~ez spalnico. Da ne omenjam otro{kih sob, ki so premajhne in najve~krat obrnjene na sever. Sam jih vedno umestim na jug. Tja sodijo tudi drugi bivalni prostori, v katerih se najpogosteje zadrùjemo. Kopalnice pa so na severu ali vzhodu, kjer te lahko zjutraj zbudi vzhajajo~e sonce. Glede kuhinje je tako, da jo imajo mnogi radi nad dovozom, sploh gospodinje, da vidijo, kdo pride k hi{i. Sam tega nisem èlel. Pa tudi soproga, ki je sodelovala pri nastajanju na~rta, je bila, ~e se malo po{alim, zelo razumevajo~a stranka.«

osvetlitve. »Povsod sem izbral tehni~no razsvetljavo, razen nad jedilno mizo, kjer sva s soprogo `elela ve~ razgibanosti. Dolgo sva iskala primeren lestenec. Dobesedno doktoriral sem s tega podro~ja. Na koncu sva na{la nekaj, kar nama je {e danes v{e~.« Izziv za arhitekta, ki sicer zase pravi, da ni oblikovalec, je bila tudi izbira barv in materialov. Ramov{evi so si `eleli predvsem tak dom, ki bo odseval sodoben slog tudi ~ez deset let.

Njegovi hi{i dajejo pe~at velika vogalna okna z okvirji v kombinaciji lesa in aluminija, zastrta s sen~ili. »Vogalna okna nudijo dalj{i razgled in jih tudi v biroju pogosto uporabljamo, ko na~rtujemo stavbe v strnjenih naseljih,« pravi Robert Ramov{. »Sicer pa so meni è v osnovi v{e~ velika okna. V stolpnici, kjer smo ìveli prej, smo imeli zelo slabo svetlobo. ê je bil zunaj son~en dan, tega v stanovanju sploh nisi opazil.«

»Danes se trendi prehitro menjajo. Trenutno so spet zelo modne zavese in tapete v najrazli~nej{ih vzorcih in barvah. Sam sem iskal tisto, kar me je neko~ o~aralo, pa mi je ostalo v spominu do danes. Ugotovil sem, da so to predvsem oblika prostora, naravna svetloba in dokaj nevtralne, a kontrastne barve. Prostori morajo ponujati neko orientacijo. Niso mi v{e~ povsem odprte bivalne povr{ine. @e Rimljani so svoje trge oblikovali tako, da je oko vedno iskalo neko presene~enje. Seveda ne verjamem, da bomo spet projektirali lo~ene kuhinje, kot smo jih poznali v~asih, ker gospodinje pa~ niso rade same, pa {e ve~ji prostor bi potrebovali, ker bi si v kuhinji gotovo za`eleli {e manj{o mizo, vsaj za zajtrk, poleg pa bi potrebovali {e ve~jo jedilnico. Nam je pa po~asi uspelo premestiti tako imenovane »utilitije« iz kleti nazaj v pritli~je ali celo v mansardo. V svoji hi{i sem med jedilnico in dnevno sobo umestil steno, ~eprav bi s stati~nega vidika lahko mirno shajali brez nje. Pa nam je v{e~ tako.«

Poleg naravne je v prostoru pomembna tudi umetna svetloba. Poleg tiste osnovne, je v Ramov{evi hi{i predvsem veliko mo`nosti za ustvarjanje razpolo`enjske

Robert Ramov{ se strinja, da se ljudje vra~ajo k enostavnosti, kar pa je deloma pogojeno tudi z zahtevami oblikovanja nizkoenergijskih ali pasivnih hi{. Morda se

nezavedno enostavnej{a zunanja oblika prena{a tudi na notranje oblikovanje. Pri Ramov{evih prevladuje minimalisti~en slog. Kombinacija hrastovega parketa z belimi stenami. »Hi{a je zame dom. Za dom pa je bolj{e, da ga sproti dograjuje{, da ima{ prostor za stvari, ki jih postopoma prina{a{ domov. Mnogi so morda pri~akovali, da bodo v na{em stanovanju naleteli na kup plo~evine in stekla, pa ni tako. Mislim, da smo se znali ustaviti in ustvariti predvsem ob~utek doma~nosti. Še danes mi je hi{a zelo v{e~ in ni~esar ne bi spremenil.« • Avtor: Tatjana Polanc Kolander

GRADNJA

Ko stena iz`areva toploto

orebiti se nam bo zdelo ~udno, toda dejstvo je, da skoraj 80 odstotkov svojega ~asa pre`ivimo v zaprtih prostorih. Obdani s stenami, ki so prijazne, tople ali pa tudi hladne in odbijajo~e. Za na{e dobro po~utje in zdravje je pomembno, da stene pa tudi stropovi dihajo, da niso akusti~no mrtve, da ne prepu{~ajo preve~ mote~ih zvokov, da so higieni~ne in prijetne na otip, primerno tople ter mehansko odporne. Sodobna zasnova stanovanjskih hi{ temelji na na~elu odprtih tlorisov, ki so zamejeni s klasi~nimi konstrukcijskimi elementi, kot so steber, nosilna stena in medeta`na plo{~a, hkrati pa gradbena tehnika omogo~a izvedbo razmeroma {irokih razponov, kar se odra`a v odprtem tlorisu bivalnih prostorov. Ostale prostore je mogo~e razmejiti in obdelati s suhomonta`nimi elementi. Ponudba teh je v Sloveniji raznolika. Med vodilne ponudnike teh elementov gotovo sodi trgovina Kalcer, kjer je na vpra{anja o zna~ilnostih te ponudbe odgovarjala Nu{ka Marn, vodja komercialno tehni~nega sektorja.

Obseg va{e ponudbe je pester. Med katerimi izdelki lahko kupec izbira `elene artikle? Poleg materialov za gradnjo monta`nih gradbenih konstrukcij, kot so stene, stropne obloge in tudi talne konstrukcije – suhomonta`ni estrihi in dvojni podi. Seveda tudi naj{ir{i izbor materialov za toplotne izolacije, vse bolj pomembne materiale za zvo~ne izolacije, vse

za fasade, okna, vrata, parkete, laminate, notranje in fasadne barve, okrasne profile za stene in strope, akusti~ne obloge, orodja in delovno opremo. Kvaliteta je prvo merilo. Ponudbo stalno dopolnjujemo, s ~imer se ne samo prilagajamo `eljam kupcev, ampak jim posku{amo ponuditi nekaj ve~. Vemo namre~, da jim je te`ko spremljati vse novosti, {e posebej, ~e niso strokovnjaki. Zato se s tem ukvarjamo mi. Na teko~em smo s svetovnimi trendi, ki so tako na voljo tudi v Sloveniji.

Verjetno je kar nekaj prednosti suhomonta`ne gradnje. Seveda. Najve~ja prednost je hitro dokon~anje del. Zato, ker so materiali bistveno la`ji, suho-monta`ne konstrukcije so praviloma tanj{e od zidanih in hitro zgrajene, ter kar je {e posebej pomembno: ni potrebno ~akati, da se zidovi ali stropi tako dolgo ~asa su{ijo, kot beton ali malta. Z monta`nim sistemom gradnje se lahko hitro vselimo, ne da bi s tem pristali na slab{o kakovost bivanja. In ta ~asovni prihranek lahko tudi finan~no ovrednotimo. Pa tudi sicer je cena samih materialov dovolj ugodna `e sama po sebi. Ker je veliko delovnih postopkov nezahtevnih, lahko gradimo tudi v samogradnji, saj ne potrebujemo dragega orodja.

Suhomonta`na izvedba kopalnic, savn, wellnesov in podobno

Mav~nokartonske elemente je mogo~e uporabiti pri izvedbi razli~nih oblik prostorov. To je ena osnovnih prednosti suho-monta`nih sistemov. Lo~ne stene, obokani stropi, izdelava razli~nih arhitektonskih plastik je z monta`nimi elementi zelo lahko izvedljiva. Celo v prostorih z vodo, kot so kopalnice, savne, bazeni, kjer je zahtevam kljuboval le beton, se veliko naredi s posebej za take razmere domi{ljenimi materiali. Zelo zanimiv je recimo nem{ki sistem WEDI, ki nudi skoraj neomejene mo`nosti oblikovanja sten, pa tudi izdelave kopalni{kega pohi{tva in opreme: klopi, tu{ kabin, umivalnikov, polic…

S poàrnovarnostnega vidika imajo ti elementi verjetno tudi ustrezne varnostne certifikate. Praviloma so vsi suhomonta`ni sistemi poàrno odporni. Še posebej, ~e se za vse sestavne dele, to je za izolacije in obloge, uporabi negorljive materiale, kot so silikat, mavec, kovina, beton, mineralna volna. Pa tudi konstrukcije iz gorljivih materialov, kot je les ali celuloza, se zelo dolgo upirajo poàru, {e posebej v kombinaciji z mav~nimi plo{~ami. Pomembna pa je pravilna gradnja, zato se za gradnjo poàrnih konstrukcij zahteva ustrezno kvali-

Poslovno trgovski center Kalcerja v Trzinu pri Ljubljani

Prikaz zunanje izolacije stanovanjske hi{e

fikacijo izvajalcev. Zaradi dobrih po`arno za{~itnih lastnosti mav~nih in silikatnih oblog se jih pogosto uporablja za za{~ito jeklenih, lesenih ali betonskih konstrukcij pred po`arom.

Menda lahko z njimi zelo dobro toplotno izoliramo posamezne dele objekta. Res je. Obloge iz mav~nih in silikatnih plo{~, ki pogosto, ne pa vedno, vklju~ujejo tudi toplotno izolacijo, predstavljajo »tople« konstrukcije, kar se ~uti è na otip. Prihranek pri stro{kih kurjave je o~iten. Tople so stene, tla in stropi, obloèni z mav~nimi plo{~ami, saj so le-te è same po sebi toplej{i material kot zidaki ali beton.

Je sestava suhomonta`nih elementov neopore~na za zdravje? Brez tega sploh ne gre. Suhomonta`na gradnja je sodobna, `e v zasnovi je pri teh izdelkih poudarjeno varovanje zdravja ljudi in okolja v fazi proizvodnje, vgradnje in uporabe izdelkov. Veliko materialov se pona{a z znaki, ki jih dobijo v dokaz, da so njihovi izdelki

Mav~ne stene lahko kombiniramo s steklenimi in tako vnesemo v notranjost ve~ svetlobe

GRADNJA

Toplotna izolacija masivnih zunanjih sten Tankoslojne kontaktne fasade

Prikaz suhomonta`nega talnega in stenskega ogrevalnega sistema

neopore~ni, zdravi in pridobljeni z minimalnim vplivom na okolje. Proizvajalci se trudijo pridobiti tudi tista priznanja za kakovost, ki niso obvezna. Razumejo, da gre tudi za tr`no prednost, saj so uporabniki ~edalje bolj osve{~eni. Tako je v na{i ponudbi `e kar nekaj izdelkov, ki celo aktivno izbolj{ujejo bivalne razmere: linija Fermacell Greenline, Knauf Cleaneo, Rigips Activ´ Air, ipd.

Razmere na podro~ju gradbeni{tva v Sloveniji so slabe. Kako v Kalcerju spremljate vsa ta dogajanja in kje vidite izhod iz tak{nega stanja? KALCER je v podobnem poloàju kot druga trgovska podjetja, ki so vezana na gradbeni{tvo. @e vsa leta se prilagajamo razmeram na trgu. Veliko bi nam pomagalo urejeno podro~je pla~il, predvsem pa spro{~ene investicije v gradnjo – tako dràve kot zasebnega sektorja. Trenutno so vsi investitorji {e precej zadràni. Pobuda bi prav gotovo morala priti s strani dràve, saj je jasno, da so dolo~ene investicije nujno potrebne. Z energetsko prenovo objektov se vrednost investicije hitro povrne, kar si zna izra~unati vsak dober gospodar. Tudi pri novogradnjah se del investicije vedno povrne z davki, ki jih vse povezane dejavnosti vra~ajo v prora~un, pa {e veliko delovnih mest se lahko ohrani. Manj apatije in ve~ podjetnosti bi nam vsem v Sloveniji koristilo. • F. Mithans

Sedaj predpisano minimalno toplotno prehodnost zunanjih zidov umax  0,28 W/m2K je na~elno mo`no zagotavljati z debelej{imi enoslojnimi zidovi iz porozne opeke in toplotnoizolacijskimi ometi, veliko te`je pa je z enoslojnimi zidovi zagotavljati ostale zahteve iz PURES 2010. Tudi s termobloki iz porobetona je mo`no dose~i minimalno toplotno prehodnost zunanjih zidov umax  0,28 W/m2K brez dodatne toplotne izolacije. V primeru gradnje nizkoenergijske ali pasivne hi{e pa morate na zunanji zid iz termoblokov vedno dodati primerno debelino toplotnoizolacijske obloge. Zato so primernej{i ve~slojni zidovi, pri katerih zidani del zagotavlja mehansko odpornost in stabilnost stavbe, toplotna izolacija pa omogo~a var~evanje z energijo in ohranjanje toplote v stavbi. Iz opisanega sledi, da je pri ve~slojnih zidovih potrebno poiskati tako konstrukcijo, katere zidani del naj nosi, toplotni ovoj pa {~iti stavbo. Optimizacija masivnega dela je odvisna od potresne Z NOTRANJIM OMETOM d = 2 cm

ogro`enosti, stati~nih zahtev in podobno. Za ve~ino enostanovanjskih stavb zado{~a zunanji zid debeline 20 ali 25 cm. Pri dolo~anju debeline toplotnega ovoja je malo ve~ fleksibilnosti: lahko izberemo minimalne sedaj predpisane vrednosti, minimalne vrednosti veljavne od 1.1. 2015 dalje ali pa minimalne vrednosti, predpisane po letu 2020. Se pa moramo zavedati, da so minimalne vrednosti toplotne za{~ite nekaj

DEBELINA ZIDU cm

BREZ

FASADA

FASADE

TOPLOT. IZOL. OMET

POROTHERM 38 DRYFIX zidano s PTH DRYFIX.extra 0,135

0,34

0,28

W/m2K

POROTHERM 45S P+E zidano s T.I. malto 0,16

0,34

0,28

W/m2K

VRSTA OPEKE

5 cm

Iz bro{ure Wienerberger Building Value, www.wienerberger.si

Ytong termobloki oznaka

debelina zidu cm

TB 40/20

0,24

W/m2K

TB 50/20

0,19

W/m2K

toplotna prehodnost

Iz spletne strani www.ytong.si

podobnega kot minimalna pla~a, ki omogo~a pre`ivetje in pokrije osnovne `ivljenjske stro{ke, vendar ne omogo~a kakovostnega bivanja. Zato naj bo toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe znatna: izolacije naj bo kar se da veliko. Informativne vrednosti potrebne toplotne izolacije so: fasada 20 cm izolacije; plo{~a proti podstrehi 30 cm, topla po{evna streha 25 cm, nad neogrevanimi prostori ali proti terenu pa 10 cm toplotne izolacije, to~ne vrednosti naj dolo~i arhitekt. Toplotno izolacijo se praviloma vgradi na zunanjo, hladno stran stavbe. Katere toplotnoizolacijske materiale lahko uporabimo? Fasada praviloma predstavlja najve~ji del povr{ine ovoja stavbe, zato poleg estetskega vidika tako na~rtovalci kot uporabniki posve~ajo posebno pozornost tehni~ni dovr{enosti fasade v smislu trajnostnega toplotnega ovoja stavbe. Trajnost fasadne povr{ine, ter trajna toplotna u~inkovitost fasadnega sklopa je odvisna od izbora toplo-

GRADNJA

Toplotna izolacija masivnih zunanjih sten Izolacijski materiali za tankoslojne kontaktne fasade

Kontaktna fasadna obloga ETICS vir Toma` [kerlep, univ. dipl. in` arh.

tne izolacije in pravilne izvedbe izbranega fasadnega sistema. Najpogosteje se v stanovanjski gradnji izvaja sisteme kontaktno-izolacijskih fasad (ETICS), zato vas bomo s temi podrobneje seznanili. ETICS je uveljavljena kratica za External Thermal Insulation Composite System oz. zunanje toplotno izolacijske sestavljene sisteme, po doma~e sisteme kontaktnoizolacijskih fasad. Materiali, ki imajo toplotno prevodnost Îť <= 0,050 W/mK, so uvr{~eni med toplotno izolacijske materiale. Eko sklad ima malo stro`je kriterije in uvr{~a med primerne toplotnoizolacijske materiale le tiste s toplotno prevodnost Îť <= 0,045 W/mK, sistemi kontaktno-izolacijskih fasad pa morajo imeti evropsko tehni~no soglasje ETAG 004, www.ekosklad.si Fasadni sistem ETICS obsega toplotno-izolacijske plo{~e, prilepljene in po potrebi mehansko

pritrjene na zunanji zid, na gradbeni element stavbe. Prekrite so z armirnim slojem z alkalno obstojno stekleno mre`ico, vtisnjeno v osnovni armiran omet in prekrite z zaklju~nim ometom. Za toplotno izolacijo stavb je primerna ve~ina toplotno izolacijskih materialov, vendar mora biti preverjena ustreznost celotnega sistema. Pomembni so postopki in detajli vgradnje, ki bi jih morali poznati poobla{~eni izvajalci. Pri toplotni prenovi starih objektov je sidranje plo{~ obvezno, pri prenovi se pritrjuje izolacijske plo{~e na zid z lepljenjem in sidranjem. Vrsto, {tevilo, razpored in dol`ino sider izberemo glede na podlago ter vrsto in debelino izolacije, pa tudi glede na vi{ino objekta, pokrajino in hitrosti vetra. Na vogalih objekta, kjer se ustvarja podtlak, povezan z hitrostjo vetra, moramo plo{~e {e dodatno sidrati. â&#x20AC;˘ Matja` Valen~i~, energetski svetovalec

ajpogosteje uporabljen toplotnoizolacijski material je stiropor, ekspandirani polistiren (EPS), ki ima poleg mnoìce odli~nih lastnosti tudi eno slabo, ni poàrno odporen. Zato ni primeren za stavbe, ki so potencialno poàrno ogroène, torej glede na tehni~no smernico TSG-1-001, Poàrna varnost za stavbe, ni primeren za stavbe, ki so vi{je od 22 m. Nova izbolj{ana toplotna izolacija je ~rn stiropor: posebna surovina za proizvodnjo ekspandiranega polistirena (EPS) z dodanimi delci grafita, ki zmanj{ujejo toplotno sevanje znotraj posameznih kot tudi sosednjih celic stiropora. Tak{ne plo{~e so ~rne oz. temno sive ali srebrne barve. ^rne plo{~e imajo do 20% bolj{o toplotno izolativnost. Uporaba je enaka kot pri obi~ajnemu stiroporu s poudarkom na tistih konstrukcijskih sklopih, kjer nas omejuje debelina toplotnoizolativne plasti (terase, balkoni, ravne strehe, fasade, tlaki, tla na terenu in podobno).

XPS fasadni sistem zagotavlja uravnote`eno paroprepustnost, trajno energijsko u~inkovitost fasadnega ovoja (izolativnost se z leti ter pod vplivom vlage ne spreminja), trajno trdnost sistema, ki je odporen na udarce in to~o (tla~na trdnost XPS fasadne izolacije je najmanj 4 krat ve~ja od EPS in do 8 krat ve~ja od volnene fasadne izolacije). XPS ETICS uporabimo tudi za prepre~itev toplotnih mostov na okenskih in vratnih {paletah, z njim oble~emo balkone, balkonske ograje, stebre, pilastre, pa tudi napu{~e in nadstre{ke.

Poleg tega je nepogre{ljiva izolacija na predelu cokla.

Fasadni sistem iz fenolne pene (na osnovi bakelita) ima izredno dobro toplotno izolativnost v zaprti celi~ni strukturi z ujetim plinom, dosega toplotno prevodnost 0,022 W/mK. Izolacijsko jedro je sestavljeno iz trde RESOL pene na bakelitni osnovi, ki je skoraj neprehodna za vro~ino in mraz. Obojestransko je oble~ena v flisu podobno tkanino iz steklenih vlaken, ki {~iti celi~no strukturo v notranjosti pred mehanskimi po{kodbami in hkrati zagotavlja podlago za maksimalen oprijem fasadnega lepila. Je idealna re{itev tam, kjer za obi~ajne sisteme ni dovolj prostora: pri lo`ah, {paletah, dozidavah, prehodih, fr~adahâ&#x20AC;Ś Mineralna volna ima skupek odli~nih lastnosti za toplotno izolacijo fasad: toplotno izolativnost, po`arno odpornost, zvo~no za{~ito, paroprepustnost, trajnost in ne nazadnje, narejena je iz naravnih materialov, kamenine bazalt, zato ji pravijo tudi kamena volna. Je paroprepusten izolacijski material, ki v sistemu kontaktne fasade deluje kot toplotno izolacijski in hkrati tudi paro izena~evalni sloj. Zaradi difuzije vodne pare skozi zunanji zid se pri kameni volni to~ka rosi{~a vedno pojavlja na zunanji strani sloja kamene volne. Zasi~ena vodna para se iz kamene volne lahko nemoteno izsu{i navzven skozi paroprepusten sloj zunanjega ometa in se

GRADNJA

ne zadrùje v nosilni konstrukciji zidu. Kamena volna je okolju prijazen izolacijski material. Uporablja se v dveh skupinah izdelkov, v plo{~ah za manj{e vgradne debeline in v lamelah za ve~je debeline. Lesne vlaknene plo{~e so izdelane iz vlaken, pridobljenih z razvlaknjevanjem sekancev razli~nih lesnih vrst. V proizvodnem postopku vlakna najprej posu{ijo in jih potem zlepijo skupaj z dodatkom sinteti~nega lepila. V gradbeni{tvu se uporabljajo lahke in srednje goste oz. MDF plo{~e. Toplotno izolacijske plo{~e se vgradi na zunanjo stran stene. Vgrajujejo se na leseno konstrukcijo ali direktno na masivno steno. Pluta je naravna ekolo{ka izolacijska plo{~a iz ~iste ekspandirane plute. Izolacijo sestavlja sistemsko preizku{ena, paroprepustna izolacijska plo{~a za zunanjo steno. Primerna je za adaptacije in novogradnje, uporabna le v suhih delih konstrukcije (ni primerna za cokl). Pluta je naravna, znova rasto~o surovina, lubje drevesa plutovec. Vgrajena pluta trajno obdrì svoje lastnosti. Idealnega toplotnoizolacijskega materiala ni, vsak od na{tetih ima tudi kak{no pomanjkljivost. Zato se na stavbah uporablja ve~ raznih toplotnoizolacijskih materialov. Za izolacijo temeljev in cokla je potrebno uporabiti material, ki se ne navlaì (XPS), za stene se najpogosteje uporablja stiropor EPS, vse pogosteje pa ~rn stiropor, za ostre{ja pa svetujem negorljive topotne izolacije, predvsem mineralno volno. Toplotnoizolacijski materiali se med seboj razlikujejo in se zato

druga~e odzivajo na vplive okolja: meglo, roso, de`, veter, nizke in visoke temperature, stalne temperaturne spremembe, UV sevanje, biolo{ke obremenitve (alge, bakterije, plesni) ali onesnaèno okolje. Najbolj obremenjen je zaklju~no dekorativni omet, takoj za njim pa osnovni omet. Pri izbiri toplotne izolacije za starej{e stavbe je v pomo~ priporo~ilo Eko sklada za minimalno debelino toplotne izolacije. Svetujem, da vgradite ve~ toplotne izolacije, kot so minimalne zahteve po kriteriju Eko sklada za subvencije. Pri izvedbi toplotne izolacije pomembna tako debelina toplotne izolacije kot tudi izvedba vseh ostalih gradbenih detajlov, da se izognemo toplotnim mostovom. Izolacijo je potrebno poloìti natan~no in strokovno, brez prekinitev, kar je v~asih zamudno in nehvale`no delo, vendar se s tak{nim na~inom dela lahko v veliki meri izognemo nastajanju plesni po vogalih prostorov, ob oknih in balkonskih plo{~ah. Evropska unija je sprejela vrsto direktiv, med katerimi je tudi direktiva o energijski u~inkovitosti zgradb (EPBD). Cilj teh ukrepov zmanj{anje rabe primarne energije. Primarna energija je energija v naravi, ki ni podvrèna pretvorbi ali preoblikovanju. Skrita je v premogu, nafti, plinu ali radioaktivnih snoveh pod zemljo; primarna energija son~na energija in energija zaradi sonca (energija biomase, vetra, valov in vodotokov), bibavi~na energija, geotermalna energija… Iz primarne energije proizvedejo kon~no energijo (ki jo pla~amo) in koristno energijo, ki jo porabimo. V izra~un

toplotna prevodnost λ (W/mK)

minimalne zahteve za izolacijo fasade, 12SUB-OB12 cm

opis

oznaka, komercialno ime

toplotna izolacija

brez oznake

0,045

EPS, stiropor

EPS 70

0,039

~rn stiropor

FRAGMAT NEO SUPER F

0,032

XPS

JUBIZOL XPS

0,032

fenolna pena

weber.therm plus ultra 022

0,022

kamena volna

KNAUF FPPL - lamela za kontaktne fasade

0,040

kamena volna

KNAUF plo{~e za kontaktne fasade PTP-035

0,035

mineralne toplotno izolacijske plo{~e

ytong multipor

0,042

lesno vlaknene plo{~e

STO thermo wood 2

0,043

+++

pluta

RÖFIX CORKTHERM

0,040

+++

energijske u~inkovitosti stavb je vklju~ena energija za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje in razsvetljava). Najpomembnej{e spremembe so omejitev potrebne toplote za ogrevanje stavbe, zni`anje toplotne prehodnost zunanjih

ekolo{ka primernost

sten in pove~anja debeline izolacije. Sedaj je dovoljena letna toplota za ogrevanje stavbe po obstoje~em pravilniku pribli`no 30 do 50 kWh/m2, od leta 2015 dalje pa bo omejena na 20 do 40 kWh/m2. Za tiste, ki jim te vrednosti ne pomenijo kaj dosti, napi{em, da porabijo stare stavbe letno petkrat do desetkrat ve~ energije, kot je dovoljeno za novogradnje! Debelina toplotne izolacije za klasi~en zid je narasla od 5 cm pred tridesetimi leti na vsaj 20 do 30 cm pri novogradnji ali adaptaciji. • Matja` Valen~i~, energetski svetovalec

GRADNJA

Trendi stavbnega pohi{tva Svetloba Okna so danes najpomembnej{i in najustvarjalnej{i del zunanjega ovoja stavbe. Imajo nezanemarljiv vpliv na izgled fasade in s tem celotne arhitekture. Njihova kakovost je odvisna od: toplotne izolativnosti, zvo~ne izolativnosti, kakovosti tesnenja (zrako in vodotesnosti), trajnosti, nezahtevnosti vzdrèvanja, protivlomne za{~ite, funkcionalnosti (razli~ni na~ini odpiranja), u~inkovitega prezra~evanja. Njihova primarna funkcija je tudi osvetlitev prostorov z naravno dnevno svetlobo, saj je naravna dnevna svetloba prijetnej{a od umetne in dobro vpliva na ~lovekovo po~utje. Pri tem èlimo, da je svetlobe ~im ve~ in da je ~im bolj enakomerno razporejena po prostoru. Število oken, njihova velikost in razporeditev vplivata na koli~ino in kvaliteto osvetlitve v prostoru. Najve~ja okna so navadno v prostorih, kjer se najve~ zadrùjemo – to je najve~krat dnevna soba. Zaradi energetske bilance stavbe so po navadi okna na ju`ni strani stavbe ve~ja od oken na severni strani; zato so tudi prostori razporejeni tako, da so tisti, ki potrebujejo ve~ja okna, na ju`ni strani. Ker se zaradi visokih poletnih temperatur lahko pojavi pregrevanje, okna obvezno zastremo s sen~ili.

Ve~je steklene povr{ine Sodobna tehnologija omogo~a izdelavo kakovostnih oken razli~nih oblik in velikosti, saj sodobna arhitektura narekuje gradnjo z ve~jimi in {ir{imi okni. Velika okna Inovativni proﬁli Rehau-Geneo iz visokotehnološkega materiala RauFipro omogočajo izredne prihranke pri energiji, saj veljajo za energijsko najučinkovitejše proﬁle v svojem razredu in med vsemi okni, ki

oz. steklene stene imajo pravilom debelej{e steklo (troslojna zasteklitev zaradi manj{ih toplotnih izgub, debelej{e osnovno steklo zaradi ve~je kvadrature), okenska krila ve~jih dimenzij pa so dodatno oja~ana.

Za prihodnost si `elimo le najbolj{e To mo`nost ponuja nov sistem oken PVC Rehau GENEO iz high-tech surovine RAUFIPRO z globino vgradnje 86 mm. Je prvi popolnoma oja~an 6 - komorni sistem okenskega profila; energetsko najbolj u~inkovit, saj spada po energetski u~inkovitosti v razred A. Nudi odli~no protihrupno in protivlomno za{~ito ter mo`nost izdelave velikih elementov z ozkimi vidnimi povr{inami za optimalno kori{~enje son~ne energije in modernih arhitekturnih idej. Ve~je steklene povr{ine navadno predstavljajo fiksne zasteklitve in klasi~ne panoramske stene (nagibno – drsna stene), kjer je garnitura za odpiranje sestavljena tako, da je mogo~e krilo katero se drsno odpira, odpreti tudi na ventus (kip). Panoramske stene zagotavljajo udoben prehod na prosto. Velike steklene povr{ine in prostor poln svetlobe dajejo ob~utek, da ste zliti z naravo, drse~e stene pa pove~ajo kvaliteto va{ega bivanja. Vrata se odpirajo v eni ravnini, zapirajo tesno, so uporabni{ko prijazna, ter zagotavljajo veliko svetlobe. PVC Nagode iz Postojne ima v svojem prodajnem programu tudi dvi`no – drsno steno

narejeno iz visoko tehnolo{kega RAU-FIPRO materiala, nem{kega proizvajalca Rehau. Pri dvi`no – drsni steni odpiranje na ventus (kip) ni mo`no. Pragu pri tej steni prakti~no ni. Lahko je vgrajen v estrih, ker so te~aji po katerih se krilo vozi, narejeni po sistemu kolesc. Krilo prek kolesc na alu tirnicah potuje v stran. Taka stena je lahko polo`ena tudi na kon~ani tlak, vendar je v tem primeru prag vi{ji. Elementi dimenzij 10 x 2,7 m dose`ejo s troslojno zasteklitvijo (Ug=0,4 W/m2K) Uw vrednost 0,64 W/m2K, pri ~emer zna{a Uf (okvir oja~an z jekleno oja~itvijo) do 1,3 W/m2K. Tako velike steklene povr{ine nudijo poleg odli~ne toplotne izolativnosti tudi dobro osvetlitev prostorov z dnevno svetlobo. Dvi`no-drsno steno lahko tako prilagodimo, da izpolnjuje tudi zahteve za{~ite pred hrupom 4 razreda (ustrezno steklo). Lahko so opremljena z celovitim sistemom protivlomne za{~ite. Zahvaljujo~ popolnoma usklajenemu tehnolo{kemu sistemu se vrata odpirajo in zapirajo s pravo lahkoto.

Zaklju~ek z dobro montaò Kvalitetna okna in ostale zasteklitve niso zadostna garancija, da bomo zadostili zahtevam topotne in zvo~ne prehodnosti. Klju~nega pomena je namre~ tudi pravilna vgradnja stavbnega pohi{tva. Pri novogradnji najve~krat s posebnimi tesnili po smernicah RAL montaè, v starej{ih hi{ah pa se nova okna namesto starih najve~krat vgrajujejo klasi~no, s poliuretanskimi penami. Dobro izvedena montaà tako predstavlja piko na i pri nakupu stavbnega pohi{tva. •

ustrezajo najstrožjim standardom za pasivne hiše. Poleg odlične toplotne izolativnosti, učinkovite protihrupne ter protivlomne zaščite Rehau-Geneo postavlja nove mejnike pri varčevanju z energijo.

Predani projektu, zavezani stranki Novo! ALU programga stavbnea. pohištv

Salon Postojna Tržaška 87a 05 700 05 55

www.pvcnagode.si

Salon Ljubljana Ukmarjeva 2 01 600 37 10

GRADNJA

Temeljenje nizkoenergijskih stavb V `elji po udobju, kakovosti bivanja in prijaznosti do okolja se vsebolj poslu`ujemo sodobne gradnje z velikim poudarkom na energijski u~inkovitosti stavb. Neprekinjen toplotni ovoj stavbe brez toplotnih mostov pri dobro izvedenih niz-

koenergijskih stavbah zagotavlja le toplotna izolacija name{~ena tudi pod temelji objektov, kar je v praksi izvedljivo s temeljenjem na temeljnih plo{~ah. S to re{itvijo maksimalno omejimo toplotne izgube skozi konstrukcijske dele v zemlji. Zaradi

potresne ogro`enosti v Sloveniji uporabljamo toplotno izolacijo z minimalno 400 kPa deklarirane tla~ne trdnosti. Nekaj primerov temeljenja je navedenih v nadaljevanju. • Milena Kirn

a.) Temeljenje “pasivne” lesene stavbe - finalni sloj - estrih - FIBRANxpe zvo~na izolacija - AB temeljna plo{~a - PE tesnilna folija - FIBRANxps 400-L - hidroizolacija - FIBRANxps 400-L - podlo`ni beton - gramozni tampon - zemljina Hidroizolacija med dvema slojema toplotne izolacije FIBRANxps 400-L je varno name{~ena in trajno za{~itena.

b.) Hidroizolacija nad toplotno izolacijo temeljne plo{~e - finalni sloj - estrih - FIBRANxpe zvo~na izolacija - AB temeljna plo{~a - hidroizolacija - FIBRANxps 400-L - podlo`ni beton - gramozni tampon - zemljina

Izvedba temeljne plo{~e “pasivnega” {olskega objekta na toplotni izolaciji FIBRANxps 400-L ob uporabi bentonitne hidroizolacije.

c.) Temeljenje pasivnih hi{ pod cono zmrzovanja - finalni sloj - estrih - FIBRANxpe zvo~na izolacija - AB temeljna plo{~a - PE tesnilna folija - FIBRANxps 400-L - hidroizolacija - podlo`ni beton - gramozni tampon - zemljina Dvoslojna toplotna izolacija FIBRANxps 400-L je polo`ena direktno v opa` temeljne plo{~e. V detajlu je prikazana izvedba hidroizolacije na podlo`nem betonu.

GRADNJA

Kopalnica za preudarneâ&#x20AC;Ś Starej{i ljudje, otroci ali gibalno ovirani imajo z vstopanjem v kopalno kad velike teàve. Obi~ajne tu{ kabine pa imajo àl kar nekaj zoprnih lastnosti: ne nudijo nam dovolj prostora za udobno prhanje, pogosto pu{~ajo, po kotih in reàh se kmalu pojavi plesen in zoprno jih je ~istiti. Predlog: namesto navadne kopalne kadi ali tu{ kabine, izdelajte tla tu{ kabine v naklonu, da bo voda lahko odtekala v talni odtok. Da bo naklon pravilen in bo voda hitro odtekla, uporabite wedi fundo naklonsko plo{~o. Kaj s tem pridobimo?

Varnost Vstopanje pod tu{ bo bolj varno, ker se bodo tla kopalnice nadaljevala v prostor za tu{ brez stopni~ke. Pod tu{ se lahko zapelje invalidski vozi~ek ali namesti stol~ek, na katerem se starej{i udobno umijejo, ne da bi jim bilo potrebno loviti ravnote`je na spolzkih tleh. Na

stol~ek lahko postavimo tudi kad za kopanje dojen~ka.

Velikost kopalnice Ker kopalnica ni razdeljena na kad in ostalo prosto povr{ino, ampak je cela talna povr{ina v eni ravnini, je kopalnica ne samo videti ve~ja, pa~ pa tudi dejansko je prostornej{a. Kad pod tu{em {irine 90 cm je, ~e od{tejemo robove, dejansko {iroka 80 cm. Pogosto pa imamo tu{ kabine ali kadi {e o`je. ê pa vgradimo naklonske wedi fundo plo{~e, imamo na voljo najmanj 10 cm ve~ {irine. Namesto fiksnih sten, ki omejujejo tu{ kabino, namestimo o`jo pomi~no ali zlo`ljivo steno ali obesimo rolo zaveso. Lahko pa se ograjenemu tu{ prostoru sploh odpovemo. S pravilno name{~eno prho bo prepre~eno {kropljenje po prostoru. ê pod keramiko namestimo elektri~no talno gretje, bodo tla è pred tu{iranjem topla, po tu{iranju pa hitro suha.

Neoviran dostop pod tu{ z WEDI naklonsko plo{~o.

Var~nost 1. Za tu{iranje porabimo manj vode in energije, kot pri kopanju v kopalni kadi. 2. Zmanj{a se poraba ~istilnih sredstev, kar je ceneje in bolje za na{e zdravje in zdravje na{ega okolja. 3. Prihranimo ~as, potreben po vsakem tu{iranju za ~i{~enje sten tu{ kabine. Samo ob~asno ~i{~enje nam vzame {e ve~ ~asa.

Predloge, kako urediti udobno, moderno, lepo, poleg tega pa {e varno, var~no in ve~jo kopalnico, si lahko ogledate na spletni strani proizvajalca wedi.de ali kalcer.si ali pa se po nasvet oglasite v najbli`jo trgovino KALCER, kjer si lahko izdelke iz programa wedi fundo ogledate in izberete za vas najustreznej{o re{itev. â&#x20AC;˘ Nu{ka Marn

Za vas smo pripravili nove projekte Ytong hiš! Pasivne, zelo dobre nizkoenergijske in varčne hiše.

www.ytong.si

GOSPODINJSKI APARATI

Popoln nadzor nad prihranki s stroji Miele

a delovanje pralnih in su{ilnih strojev porabimo v gospodinjstvu pribli`no 18% elektri~ne energije, od tega 8,7% za pralne in 9,3% za su{ilne stroje. @e pred nakupom dobro premislite o var~evanju z energijo na vseh podro~jih. Pralni in su{ilni stroji Miele so sinonim inovativne tehnologije, zanesljive kakovosti in izjemne priro~nosti. Poleg tega se odlikujejo z neprekosljivo trajnostjo. Kar {est Mielejevih strojev za nego perila je v zadnjih petih letih zmagalo na testih nem{ke potro{ni{ke organizacije Stiftung Warentest.

Zna~ilnost pralnih strojev ˝serije 111˝ Pralni stroji Miele so edini, ki nudijo vgrajen vodi~ po odstranjevanju madeèv. Na prikazovalniku se izpi{e nasvet, kako odstraniti made`. S to mo`nostjo lahko obdelate {est razli~nih vrst madeèv. Preprosto jo dodate k izbranemu programu pranja in stroj bo avtomatsko izbral najprimernej{i potek programa pranja glede na vrsto perila in specifi~ne madeè.

Var~evanje z energijo in vodo S funkcijo EcoFeedback stroji nudijo natan~ne podatke o porabi elektri~ne energije in vode. Tako imate popoln nadzor nad potencialnimi prihranki. Preden zaènete program pranja, lahko prikli~ete napoved porabe v izbranem programu. Natan~en podatek o porabi pa se izpi{e po kon~anem programu, saj je ta odvisna od koli~ine perila in je zato lahko razli~na. Napredna tehnologija omogo~a, da lahko v ve~ini programov temperaturo pranja zniàte na 20°C ali celo »hladno vodo«. ê je perilo le rahlo umazano, lahko s temi programi bistveno prihranite pri porabi energije.

Funkcija »posebej tiho« S posebnim ritmom pranja in avtomatskim vklopom funkcije »prekinitev po izpiranju« v izbranih programih postanejo pralni stroji {e ti{ji. ^e so va{i aparati

name{~eni v bivalnih prostorih (blizu spalnice, dnevne sobe ipd.), boste to prednost {e posebej cenili.

Izjemno natan~no su{enje s ˝serijo 111˝ Patentirani sistem PerfectDry stalno meri preostalo vla`nost perila in zagotavlja izjemno natan~no su{enje, celo v primeru nihanj v kakovosti vode. To nikakor ni obi~ajno pri strojih brez omenjenega sistema. Koncentracija ionov v vodi dolo~a elektri~no prevodnost vode, ki je klju~na za su{enje perila s senzorskim nadzorom. Sistem prepozna prevodnost vode in prilagodi program su{enja tako, da ustreza potrebam perila, ki je v bobnu. Tako ne more priti do prekomernega su{enja perila ali pojava mokrega perila po kon~anem programu su{enja. Izbrana stopnja suhosti je vedno dose`ena.

Su{ilni stroj s toplotno ~rpalko Posebej energetsko u~inkoviti su{ilni stroji Miele s toplotno ~rpalko ponujajo enako priro~nost in fleksibilnost kot obi~ajni kondenzacijski su{ilni stroji, vendar pri tem porabijo do 50 % manj energije. Sistem u~inkovite filtracije zagotavlja, da toplotnega izmenjevalnika su{ilnih strojev s toplotno ~rpalko ni treba ~istiti. Njihove izdelke si lahko v ogledate v prodajno – razstavnem svetovalnem salonu na Brn~i~evi ulici 41 G, Ljubljana - ^rnu~e, kjer vam je na voljo tudi strokovno svetovanje. Izku{eni strokovnjaki vam bodo z veseljem pomagali in svetovali pri izbiri aparata, ki vam bo najbolj ustrezal.

Ohi{je in krogotok zraka Mielejevih su{ilnih strojev s toplotno ~rpalko sta zasnovana tako, da karseda zmanj{ata hrup toka zraka in vibracij. To omogo~a, da su{ilni stroj vklopite kadar koli. Vsi Mielejevi kondenzacijski su{ilni stroji in su{ilni stroji s toplotno ~rpalko imajo vgrajen odvod kondenzata preko odto~ne cevi. Voda je lahko speljana neposredno v odtok ali sifon. Tako ni ve~ treba stalno prazniti posode za kondenzat.

Cenej{a tarifa Funkcija prednastavitve zagona vam omogo~a, da zagon programa su{enja ali pranja zamaknete za do 24 ur vnaprej. Tako lahko ohranite svojo fleksibilnost in po `elji izkoristite cenej{o no~no tarifo elektri~nega toka. Poleg tega vam prikazovalnik nudi informacijo o preostalem ~asu izvajanja programa.

Preprosto popolni rezultati Vsi izdelki, ki so na voljo na trgovskih policah, ne prina{ajo enakih rezultatov z vsemi pralnimi stroji. Prav zato so v lastnih laboratorijih skupaj z izbranimi kakovostnimi dobavitelji razvili linijo izdelkov CareCollection. Vse formule sredstev so optimalno prilagojene pralnim strojem Miele, kar vam omogo~a, da polno izkoristite potencial svojih aparatov in hkrati razbremenite okolje. Pralni in su{ilni stroji Miele so z vidika trajnosti, var~nosti in majhnega onesna`evanja okolja najbolj{a izbira, saj po 10.000 urah delovanja z razli~nimi programi in ~asovnimi ciklusi, {e vedno brezpogojno delujejo. •

EDINSTVENA PRILOŽNOST Praznujte z nami: izkusite najboljše, kar je prineslo 111 let nege perila s stroji Miele

www.miele.si

NOVA THERMIA ATEC

Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

NAJBOLJŠI REZULTAT NA TESTU Rezultati neodvisnega testiranja v laboratoriju SP: do 35% višje letno grelno število SPF do 50% višje grelno število COP druga najbolj tiha toplotna črpalka med vsemi testiranimi napravami

atlas Naši partnerski ponudniki električne energije: Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik

info@atlas-trading.si www.atlas-trading.si