Revija Varčujem z energijo št. 56

30.000 brezpla~nih izvodov

Letnik 12, {t. 56/ september - oktober 2017

Geotermalna toplota iz povsem nove perspektive

VRHUNSKO UDOBJE IN PRIHRANKI Z NARAVNO ENERGIJO Thermia Diplomat Inverter Pionirji toplotnih črpalk

Ste pripravljeni na energijo prihodnosti? Spoznajte novo toplotno geotermalno črpalko Thermia Diplomat Inverter, ki pridobiva toploto

Načrtovane s strastjo

iz zemlje, podtalne vode ali geotermalnega vira tako učinkovito, kot nobena druga toplotna črpalka na svetu.

Danes najbolj inovativna na

Rojene na Švedskem

trgu in izjemno fleksibilna geotermalna toplotna črpalka z modulacijo moči, namenjena objektom s 3 do 17 kW potrebe po toplotni moči.

Maksimalni prihranek energije in denarja

Zelo vroča sanitarna voda z najnižjimi stroški

Ogrevanje bazena

Natančno prilagajanje potrebam

Pametni nadzor in Thermia Online

Pasivno in aktivno hlajenje

Atlas trading d.o.o., Celjska cesta 45, 3212 Vojnik, Slovenija www.atlas-trading.si |t. 03 425 54 00 | info@atlas-trading.si

4

UVODNIK

Vedno nevarnej{i kibernetski napadi

K

ibernetski napadi se v svetovnem merilu dogajajo vsako sekundo in 24 ur dnevno.

Napadena podjetja ali ustanove niso dol`na nikomur sporo~ati kaj se jim je zgodilo, zato se o tem malo govori. ^e je le mo`no vdore skrbno skrivajo, saj bi to pomenilo, da niso sposobni prepre~iti napadov. Banke na primer, bi hitro izgubile zaupanje uporabnikov, skrbniki sistemov pa svoje slu`be. Obi~ajno zvemo samo za napade velikih razse`nosti ali take, ki se jih ne da skriti.

Junija letos so z virusom Petya napadli sisteme ki merijo radioaktivnost okrog nuklearke v ^ernobilu, hkrati je ugasnila internetna stran, na kateri so bili podatki javno objavljani. To pa je bil samo prvi opa`en znak, da se nekaj dogaja, v resnici je bilo isto~asno napadeno ve~ ministrstev, bank, omre`je metroja in `eleznice, letali{~a, po{ta in telekom, kar so izklju~no dr`avne institucije. ^eprav je na ekranih pisalo, da bodo podatki ostali nepo{kodovani, ~e napadeni pla~ajo od{kodnino v Bitcoinih, jih je virus v resnici nepovratno uni~il. Domnevajo, da so z napadom poskusili ohromiti delovanje Ukrajine, denarne zahteve pa so samo krinka, saj je bil napad izveden na praznik ukrajinske samostojnosti. Virus je bil tako programiran, da je med napadom odprl dodatna vrata v sisteme, skozi katera bi po odstranitvi lahko izvedli ponoven napad. Vdori so se ponavljali v 2015 in 16, v Naked Security pa domnevajo, da je Ukrajina postala svetovni laboratorij za preizku{anje slabosti energetskih sistemov.

Zgodilo se je junija letos, prva vest pa je v javnost pri{la pred nekaj dnevi. Znani izsiljevalski virus »WannaCry« je blokiral eno od Hondinih tovarn na Japonskem.

Osnovni namen virusa je izsiljevanje denarja in ni namensko izdelan za ru{enje ra~unalni{kih sistemov. Kljub temu je povzro~il veliko {kode, saj je zaustavil tovarno v Sayami, v kateri dnevno izdelajo 1000 vozil. Medtem so ugotovili, da Wanna Cry izhaja iz Severne Koreje, za Petyo pa vir {e ni znan.

Strokovnjaki Kaspersky Laba so objavili, da je 27. junija letos bilo napadeno ve~ ra~unalni{kih sistemov v Angliji, Nem~iji, Franciji, Poljski in tudi v ZDA. Poro~ilo E&E News razkriva, da so letos posku{ali vdreti v sisteme ve~ ameri{kih nukleark. Z vdori so hekerji pri{li do poslovnih ra~unalnikov, v krmilno elektroniko pa {e ne. Ameri{ke oblasti so napadom dale kodna imena, kar

v varnostnem sektorju ni dober znak, kaj {ele v nuklearnem. Noben od teh dogodkov, tudi drugod po svetu, ni bil javljen nacionalnim agencijam za atomsko energijo, kar pomeni, da jih upravljalci nukleark ne jemljejo kot gro`njo ali nevaren dogodek. To je zelo kratkovidno, saj so sistemi po vdoru, ~etudi ni dosegel cilja, veliko bolj ranljivi kot prej.

Z Industrijo 4.0 vstopa »internet stvari« v tovarne, preko kiberfizi~nega sistema bo proizvodnja upravljana z najve~jo natan~nostjo ter v realnem ~asu. Zaradi povezav lahko tovarne veliko pridobijo, zaradi ranljivosti pa veliko izgubijo. Pa ne samo tovarne, ta na~in upravljanja uvaja tudi Berlinski vodovod (sistem Water 4.0).

Z 10.000 tipali bodo nadzirali vsak ko{~ek razvoda skupaj s 150 ~rpalnimi postajami, var~evali z vodo in odpravljali te`ave, preden se bodo sploh pojavile. @e ure pred pred nevihto bodo iz~rpali vodo iz sprejemnih bazenov in prepre~ili poplave. @e danes pa jim je jasno, da so zanimivi za teroriste, zato je sistem sposoben prepo-

Pi{e: Simon Tihec

znati kje se je to zgodilo, zapreti dovode in speljati vodo naokrog, do porabnikov.

Ne glede na to kdo je napadalec ali kaj je cilj napada, ekonomska {koda zaradi kibernetskega kriminala je ogromna. Leta 2014 je firma McAffe objavila oceno, da je globalna ekonomija zaradi napadov revnej{a za 400 milijard dolarjev, stro{ek pa bo rasel vzporedno z rastjo pretoka podatkov. Zato bo potrebno naprave in znanje varovati bolje kot kadarkoli prej, pri ~emer je ve~plastna za{~ita dobra re{itev, popolne varnosti pa ne more zagotoviti noben znan sistem.

Trump pred kratkim izdal direktivo za postavitev posebne voja{ke enote, ki bo izvajala kibernetske napade, kar za analitike pomeni, da se ZDA pripravljajo na obse`no kibernetsko vojno. James Comey, {ef v FBI, je v nedavnem TV intervjuju pod~rtal pomembnost za{~ite pred industrijsko {pijona`o z izjavo: » V ZDA imamo samo dve vrsti podjetij, tiste ki so jih »shekali« Kitajci in druge, ki ne vedo, da se jim je to `e zgodilo. •

O PUBLIKACIJI

Revija ij VAR^UJEM ^ Z ENERGIJO je v celoti brezpla~na. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 57. {tevilka revije izide novembra 2017, letos bele`imo 12. leto izdajanja revije.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Marketing: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p.

Prepolje 101, 2206 Marjeta Trans. ra~un: SI56 0440 3011 4310 893 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal: www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Slika na naslovnici: Shutterstock - Vse pravice pridr`ane.

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo.

V 56. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Ream str. 2 Tratnjek Samsung str. 3 Atlas trading str. 7 Celjski sejem str. 11 Tersus str. 12 Lumar str. 13 Enertec str. 15 Dom-Titan str. 17 Velux str. 18 Dulc

str. 19 E-netsi str. 21 Lunos str. 22 Orca str. 24 RWE str. 25 GIZ DZP str. 35 Eles str. 39 Borzen str. 41 Oven str. 43 Energija plus str. 47 Weishaupt

str. 48 Tersus str. 49 Istrabenz plini str. 50 Koop str. 51 e2e str. 53 Mavi str. 55 Veto str. 57 Vitanest str. 59 Tersus str. 61 Seltron str. 62 Dines

str. 66 Gorenje str. 68 Agni str. 72 Daikin str. 73 M Tehnika str. 74 Panasonic str. 75 Armex armature str. 77 Kalcer str. 78 Fibran str. 80 Lumar

5

50. MOS prina{a najve~jo ponudbo na podro~ju gradnje in obnove doma

Jubilejni 50. MOS v Celju od 12. do 17. septembra

Pet vsebinskih podro~ij sejma in prva dr`ava partnerica Hrva{ka

J

ubilejni 50. MOS prina{a {e bogatej{o ponudbo in segmentacija sejma na pet klju~nih podro~ij: MOS - gradnja in obnova doma, MOS – kamping in karavaning, turizem in prehrana, MOS - oprema in materiali za obrt in industrijo, MOS - poslovne storitve in poslovne prilo`nosti v tujini, MOS - izdelki {iroke potro{nje.

Sejem, ki ga lahko v Celju obi{~ete od 12. do 17. septembra, bo imel tudi prvo dr`avo partnerico v zgodovini Hrva{ko, ki zaradi svoje bli`ine in tudi sicer `e dobrega sodelovanja med podjetniki na obeh straneh meje, odpirala nove prilo`nosti za krepitev gospodarskega sodelovanja.

Celovita ponudba gradnje in obnove na vzhodnem delu sejmi{~a [e ve~jo segmentacijo vsebinskih podro~ij sejma bodo pospremile spremembe ponudbe po sejemskih dvoranah. Program stavbnega

pohi{tva se tako seli v sejemsko dvorano D, s ~imer bodo v Celju v dvoranah na vzhodnem delu sejmi{~a zaokro`ili celovito ponudbo programa gradnje in obnove doma.

V Celjskem sejmu napovedujejo, da bodo s koncentracijo ponudbe na enem mestu {e okrepili `e doslej najbolj obse`no podro~je gradnje in obnove doma od izdelkov in storitev, ki jih gospodinjstva in poslovni uporabniki potrebujejo na za~etku gradnje ali obnove, do notranje opreme. V razstavnem programu sejma bo mogo~e izbirati: gradbeni izdelki in materiali, vse za streho, barve, fasade in izolacijski material, stavbno pohi{tvo (okna, vrata, notranja in zunanja sen~ila), ograje in ograjni sistemi, kamini, pe~i, {tedilniki, energetika (ogrevanje, hlajenje in prezra~evanje), okolica hi{e, monta`ne hi{e, zunanje in notranje talne obloge, notranje pohi{tvo in oprema, postelje, le`i{~a in vzmetnice ‌ Sejemsko dogajanje zaznamujejo sejemski popusti in ugodnosti razstavljavcev, obiskovalci pa lahko izkoristijo tudi {tevilne brezpla~ne nasvete neodvisnih strokovnjakov. V Celjskem sejmu tudi na 50.

MOS nadaljujejo s projektom MOSovih

svetovalnic, ki so bile zelo dobro sprejete.

Obiskovalci bodo lahko na sejmu pridobili nasvete o u~inkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov energije od neodvisnih svetovalcev ENSVET. Kako se lotiti gradnje bo obiskovalcem svetoval Martin Pelcl, MojMojster.net. Notranja oblikovalka Andreja Jesenek pa bo obiskovalcem 50.

MOS na voljo konec tedna (petek-nedelja).

Pripravila bo aktualna predavanja in individualna svetovanja o notranjem opremljanju doma za ve~jo kakovost bivanja.

Atrij sejmi{~a bo letos v znamenju Bivalnega okolja tretjega tiso~letja.

Obiskovalci si bodo lahko v `ivo ogledali dom prihodnosti – leseni mobilni dom prihodnosti in vsega kar sodi zraven.

Dom na kolesih Na 50. MOS bodo na svoj ra~un znova pri{li tudi ljubitelji aktivnega pre`ivljanja prostega ~asa v naravi. Testne vo`nje z avtodomom, velika nagradna igra, posebna jubilejna ponudba in zabava za vso dru`ino bo zaznamovala bogato sejemsko ponudbo na ju`nem delu celjskega sejmi{~a, kjer se bodo razprostirale razstavne povr{ine ponudnikov kampinga, karavaninga in outdoor opreme.

AKTUALNI DOGODKI V Celjskem sejmu obiskovalcem sporo~ajo, da bo podro~je MOS – kamping in karavaning, turizem in prehrana v znamenju slogana Slovenija je lepa in zato vredna ogleda. Skupaj z razstavljavci na tem podro~ju `elijo obiskovalcem 50.

MOS sporo~iti, da so avtodomovi in prikolice popolna re{itev za dru`insko dopustovanje, da bodo lahko na sejmu spoznali in preizkusili, kako se z njimi potuje in »rokuje«. Na sejmu bodo lahko izvedeli, kje vse lahko z avtodomovi in prikolicami »domujejo«, razstavljavci bodo zanje pripravili posebne sejemske ugodnosti in popuste, obiskovalci pa se bodo lahko tudi prepri~ali, da je Slovenija za tovrstno dopustovanje idealna destinacija.

Prvi dan vstopnice po 2 evra, ostale dni ceneje na sejem po 16. uri Obiskovalci 50. MOS bodo prvi sejemski dan (torek, 12. september) za vstopnico ponovno od{teli le simboli~na 2 evra.

Ostale sejemske dneve pa lahko cenej{e vstopnice izkoristijo vsak dan po 16. uri.

Vstopnice se pocenijo za vse ciljne skupine, parkiri{~e pa bo vsak dan po 16. uri brezpla~no. Posebno pozornost bodo v

7

Celju znova namenili tudi dru`inam. Te bodo za vstopnico od{tele le 10 evrov (po 16. uri 8 evrov).

V Celjskem sejmu obiskovalce vabijo, da si za la`je na~rtovanje sejemskega obiska dnevni program dogajanja ogledajo na www.ce-sejem.si, kjer sproti objavljajo zanimive sejemske vsebine. • Nata{a Vodu{ek Fras, Celjski sejem d.d.

Podjetniki do koristnih informacij tudi pri gospodarskem ministrstvu in na strokovnih dogodkih Podro~je MOS - poslovne storitve in poslovne prilo`nosti v tujini bodo pomembno sooblikovale aktivnosti OZS in gospodarskega ministrstvo, pa tudi dr`ave partnerice Hrva{ke. Slednja se bo predstavila v celotni monta`ni dvorani neposredno ob glavnem vhodu na sejmi{~e.

MOS je dru`inam prijazen sejem

Celjski sejem, 12.-17. september 2017 NAJVEČJI IN NAJBOLJŠI

MOS - gradnja in obnova doma · MOS - oprema in materiali za obrt in industrijo · MOS - kamping in karavaning, turizem in prehrana · MOS - poslovne ovne storitve in poslovne priložnosti v tujini tuj u ini · MOS - izdelki široke potrošnje

www.ce-sejem.si

LJUDJE IN TEHNOLOGIJE

8

Prebujanje v pametnem mestu

J

utro v pametnem mestu ~ez deset let. Ve~er prej nekdo nastavi pametni telefon na bujenje ob 5:30, otrok na 6:30, dedek, ki je na obisku pa na 8:00. ^lani te dru`ine so prebivalci polmilijonskega mesta, v katerem je ve~ina nastavila svoje telefone na uro za bujenje.

Izjemen pretok podatkov Centralni ra~unalnik mestne ~etrti je anonimno prevzel te podatke in za~el dolo~ati v katerem trenutku se bo poraba energije najbolj pove~ala. Iste podatke zajame {e mestni prevoznik, izra~unava prometne konice, prilagaja semaforje, re{evalci pa dobijo podatke o mo`nih nesre~ah. Napovedi so vsak dan bolj{e, saj u~ljivi algoritmi uporabljajo podatke prej{njih dni, povezane z vremensko napovedjo in stanjem cest. Hi{ni ra~unalnik zajame in po{lje naprej {e podatke s pametnih ur, u{esnih ~epov z vgrajenimi tipali, ~evljev, perila, centralni kompjuter pa melje, izpopolnjuje programirane modele in poleg ostalega ugotavlja {e zdravstveno stanje uporabnikov. Podatki spet te~ejo v ve~ smeri in pomagajo napovedovati bli`nje bodo~e dogodke.

Hi{ni ra~unalnik Hi{ni ra~unalnik uporabi stare in trenutne podatke, ugotovi vzorec obna{anja, avtomatika pa nato oceni, kdaj se bodo ~lani dru`ine resni~no vstali, kako se bodo gibali, kdaj pride na vrsto jutranja kava, tu{iranje ali koliko energije bo porabljene {e za druge aktivnosti. Prezra~evalni sistem bo preklopil v vi{jo prestavo, dvignil temperaturo, prilagodil vla`nost, zmanj{al odstotek ogljikovega dioksida, dodal v sistem kisik za bolj{e prebujanje ter ravno pravi ~as ogrel vodo za jutranje tu{iranje.

Okna z elektrokromatskim nanosom bodo spremenila barvo svetlobe v modro, s ~imer se dvigne sr~ni utrip ter zmanj{a tvorba melatonina v telesu, vse to pa omogo~a u~inkovito prebujanje. V sobi kjer spi dedek bo modra svetloba {e

Ra~unalni{ko vodeno prebujanje ima svoje prednosti pa tudi pasti

bolj intenzivna, saj s staranjem pada ob~utljivost o~esne mre`nice na modro barvo. Prilagodila se bo tudi svetloba v drugih prostorih, v skladu z njihovim namenom in gibanjem stanovalcev, s ~imer se vzbuja ali umirja delovanje dolo~enih endokrinih `lez v telesu.

Opazuje tudi zdravje Med bujenjem in vstajanjem v nov dan hi{ni sistem skenira obna{anje in zajema biometri~ne informacije. Hi{ni sistemi izmenjujejo informacije med seboj, nekatere pa posredujejo {e mestnim kompjuterjem. Podatki za zunanje uporabnike so anonimni, sistem pa izbolj{uje svoje poznavanje, saj zajema tudi podatke drugih stanovalcev v stavbi. Pri tem ÂťrazumeÂŤ in pove`e na~in obna{anja glede na starost, spol, zdravstveno stanje, socioekonomski status, vero, inteligenco, mentalno zdravje, tehni~no nagnjenost, pripadnost socialnim skupinam ter hobijem in drugim aktivnostim. Zato je prebujanje la`je, v kuhinji sta kava in priljubljeni jogurt `e pripravljena, dedek pa je dobil svoj toast in njegove priljubljene jutranje novice na tabli~ni ra~unalnik. Sistem opazuje, kako hitro bere in izbira vsebine, s ~imer za~ne sklepati, da dedek vedno slab{e vidi, pa

tudi mo`gani so vedno po~asnej{i. Tablica ga opozori, da bi bilo dobro iti k zdravniku. To sporo~ilo se znajde tudi na tablici od potomca, skupaj s predlogom, da bi bilo dobro stopiti k notarju in urediti zapu{~inske zadeve, hkrati ugotovi, kdaj imata oba ~as in dolo~i notarski termin.

Vohunsko spodnje perilo Tipala v spodnjem perilu so ugotovila, da se je uporabnik zredil za nekaj kilogramov, povi{al pa se je tudi sr~ni utrip in telesna temperatura. [tevilo premikov med sedenjem daje slutiti, da mu ni udobno, kombinacija zbranih podatkov pa da se zaradi debelosti ne po~uti dobro. Ra~unalnik zasleduje tudi socialna omre`ja ter ve, da je pred kratkim preminila hi{na muca, ter sklepa, da so dodatni kilogrami posledica frustracije in `alosti. Na tablici se bo kmalu prikazalo priporo~ilo, da se naj naro~i pri psihiatru.

Najmanj polovico na{tetih podatkov `e dolgo zbirajo veliki ponudniki, Google ali Facebook, zato je opisana in rahlo srhljiva prihodnost tik pred vrati. Vpra{anje je le ali to res ho~emo, in ~e ne, ali se temu lahko izognemo. • Tihec

NOVICE

Nova spletna stran »Dovolj za vse« Dobre prakse v Sloveniji s pomo~jo interaktivnega zemljevida

V

okviru projekta Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z `ivljenjskimi viri, ki ga izvajajo organizacije Umanotera, dru{tvo Focus in PIC, je bila nedavno vzpostavljena nova spletna stran Dovolj za vse www.dovoljzavse.si.

Spletna stran `eli skozi predstavitev dobrih praks skupnostnega upravljanja z `ivljenjskimi viri v Sloveniji in predstavitvijo uporabnih do sedaj razvitih gradiv projekta navdu{iti in hkrati pomagati lokalnim skupnostim pri izvajanju projektov skupnostnega upravljanja z `ivljenjskimi viri.

Glavni element spletne strani je interaktivni zemljevid dobrih praks skupnostnega upravljanja z `ivljenjskimi viri v Sloveniji. Predstavlja ve~ kot 40 primerov doma~ih praks, ki jim je skupno, da so se porodile iz skupnosti ali ob pomembnem sodelovanju prebivalcev oz. drugih dele`nikov v lokalnem okolju in se nana{ajo na podro~ja trajnostnega urejanja prostora, trajnostne mobilnosti, samooskrbe s hrano in ekolo{kega kmetijstva, lokalnega kro`nega gospodarstva in trajnostne potro{nje, u~inkovite rabe energije in oskrbe z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter participativnega upravljanja.

Zemljevid dobrih praks ni namenjen le informiranju, temve~ tudi povezovanju akterjev in medsebojnemu prenosu izku{enj z izvajanjem konkretnih projektov. •

9

Zdru`enje vetrne energije vstopilo v WindEurope Novi zametki projektov vetrne energije v Sloveniji Slovensko gospodarsko interesno zdru`enje vetrne energije (GIZ VE), ki je bilo ustanovljeno decembra lani, je nedavno postalo ~lan evropske organizacije za vetrno energijo WindEurope.

V Sloveniji je trenutno in{taliranih le za 3,2 MW vetrnih zmogljivosti, prva vetrnica pa je za~ela obratovati leta 2012. Kot so poudarili v interesnem zdru`enju ima Slovenija {e velik potencial izrabe vetra in s tem bolj zelene energetske me{anice. S pridru`itvijo WindEurope `elijo dvigniti zavedanje o prednostih pridobivanja elektri~ne energije iz vetrnic, prese~i nasprotovanja, ki se v Sloveniji {e vedno preve~krat pojavljajo, in predstaviti primere dobrih praks v Evropi in v svetu. Ti med drugim ka`ejo, da se vetrnice z ustreznimi ukrepi da umestiti v prostor tudi na za{~itenih obmo~jih, kar v Sloveniji predstavlja velik problem. Prav okoljska zakonodaja in pogoste spremembe rabe zemlji{~ so slab signal za potencialne investitorje v vetrnice v Sloveniji.

V GIZ VE, ki ga vodi direktorica mag. Mojca Grobelnik pojasnjujejo, da vetrna energija predstavlja eno od najhitreje rasto~ih panog in je v Evropi glede na proizvodnjo tudi `e prehitela premog ter predstavlja enega najcenej{ih na~inov pridobivanja energije. Trendi pa ka`ejo, da se bo cena v prihodnje {e zni`ala. Zaveze, ki so si jih postavili tako Slovenija, Evropa in celotni svet, bo namre~ mogo~e izpolniti le, ~e bomo obstoje~e na~ine pridobivanja energije nadomestili z obnovljivimi viri energije. Zato je bistveno, da Slovenija stopi na pot energetske preobrazbe, ki smo ji pri~a tako v Evropi kot drugod po svetu in naredi korak naprej tudi pri izrabi vetra. V ydru#enju so prepri;ani, da bo temu moral slediti energetski koncept Slovenije, ki je trenutno v javni obravnavi.

Vsi prisotni so se ob koncu strinjali, da lahko vetrna energija, navkljub izzivom, s katerimi se soo~a, postane realnost tudi v Sloveniji ter lahko svojim delovanjem postane kredibilen in relevanten dejavnik pri oblikovanju strategij in politik energetske oskrbe Slovenije. • UR, povzeto po vir: portal nas-stik.si, avtor: Polona Bahun

www.dovoljzavse.si

Pridru`itev je potekala v Evropskem parlamentu, med udele`enci so bili direktor WindEurope Giles Dickson, direktorica GIZ VE mag. Mojca Grobelnik, predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega zdru`enja v Bruslju dr. Dra{ko Veselinovi~, svetovalka za energijo in atomska vpra{anja na Stalnem predstavni{tvu RS v Bruslju Petra Zaletel, predstavniki Evropske komisije, predstavnik podjetja Enercon, evropski poslanci Franc Bogovi~, Alojz Peterle in Davor [krlec iz Hrva{ke.

10

AKTUALNO

Grafi~ni ekranski prikaz trenutnega polo`aja, smeri in koli~ine letal v zraku nad Evropo - Flightradar24

Podnebni skeptiki in letala

K

ljub dolgoletnim meritvam in vidnim spremembam v okolju, se {e vedno najde skupina de`urnih skeptikov, ki ne priznavajo ~love{kega vpliva na globalno segrevanje. Tudi pri nas imamo ~loveka, ki je dobro informiran, razgledan in podprt z informacijami, ki natan~no pretehtava pridobljene informacije iz razli~nih virov ter dokazuje, da ~lovek na spremembe v okolju nima vpliva. Eden od dokazov za njegove trditve je tudi pretehtavanje odstotkov znanstvenikov, ki verjamejo trditvam panela IPCC in onih drugih, ki so v manj{ini in ne verjamejo meritvam in napovedim.

Napovedi in ukrepanje Tudi ~e ima gospod prav, se zdi, da pa bi bilo pametno, vsaj za vsak slu~aj, upo{tevati napotke in za~eti zmanj{evati izpuste toplogrednih plinov, ki grozijo da bodo prekurili planet. Planet Zemlja je namre~ zaprt sistem, iz katerega ni~ ne uide, vanj pa prihaja samo prah meteoritov. Prvi ugovor, ki mi pride na misel je obna{anje pozavarovalnic, to so tisti zavarovalni{ki velikani, pri katerih se zavarujejo manj{e zavarovalnice. ^e kdo, so zavarovalni~arji najeli najbolj{e strokovnjake, ki svetujejo, kako ukrepati. In njim je jasno, da se dogaja, saj kon~no gre za njihov denar in dobi~ke. Popla~ila {kod,

ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb so ogromna in se jih ne da primerjati z ni~emer drugim, niti s popla~ilom stro{kov tankerskih ali naftnovrtalnih nesre~.

V premislek – letalski promet Izvedli bomo ~isto enostaven ra~un, v katerem bo edina operacija mno`enje.

Vsak z internetnim priklopom lahko pokuka na stran Flightradar, na kateri so zabele`eni in grafi~no predstavljeni vsi letalski poleti v tem trenutku. Povpre~no je v zraku, no~ in dan, po 12.000 letal, od katerih vsako povpre~no porabi 4 litre kerozina na sekundo. Pri tem so upo{tevani samo civilni poleti. Vsa letala

porabijo torej 48.000 l kerozina na sekundo, torej 48 ton. Na uro je to 173.000 ton, v enem dnevu pa 4.147.200 ton kerozina, torej 4,14 milijone ton na dan. Koli~ina letal v zraku se stalno pove~uje, ocenjujejo, da lahko do leta 2050 zraste za 300 do 700%. Letala imajo sicer v primerjavi z avtomobili veliko bolj{i izkoristek (poraba energije potnik / kilometer). V globalne toplogredne emisije dodajo trenutno 2% plinov, kar je malo, vendar so {tevilke zastra{ujo~e. Vsak dan 4,14 milijone ton, vse leto, to so tisti chemtraili ki se jih je potrebno bati, ~eprav so narejeni samo iz kerozina, pare in saj. • Tihec

Lumar vklju~uje trajnost na vseh mo`nih nivojih lesne gradnje

L

umar vztrajno sledi trendom ni~ energijskih stavb in ob gradnji lesenih objektov vse bolj stavi na vi{anje standardov. V podjetju se zavedajo, da z vklju~evanjem obnovljivih virov energije hi{e oplemenitijo z vi{jo energetsko u~inkovitostjo, investitorji pa s tem konkretno zmanj{ajo stro{ke bivanja in poskrbijo za maksimalno zmanj{an oglji~ni odtis.

Brez stro{kov za elektri~no energijo `e od prvega dne

Morda si ve~ina novo graditeljev te`ko predstavlja, da so lahko na{e hi{e `e danes povsem energetsko samooskrbne in to s tehnologijami, ki ve~ niso predrage in upravi~ijo vlo`ek. Z vgradnjo son~ne elektrarne tako reko~ poskrbimo, da `e od prvega dneva bivanja v hi{i nimamo stro{kov za elektri~no energijo. S son~no elektrarno proizvajamo lastno elektriko, ki nam ogreva hi{o ter sanitarno vodo, napaja razsvetljavo in vse gospodinjske aparate, hkrati pa nam son~na elektrarna lahko zagotovi napajanje elektri~nega avtomobila. Stro{ki za elektri~no energijo se lahko zmanj{ajo prakti~no na ni~.

Ob izgradnji lastne son~ne elektrarne so vam v leto{njem letu na voljo ugodna nepovratne subvencije Eko sklada in jih velja izkoristiti. V podjetju vam zasnujejo son~no elektrarno ustrezne velikosti glede na va{e potrebe po elektri~ni energiji in uredijo vse potrebno za priklju~itev na omre`je.

Lumar Eos-D 166

Lumar BlackLine PureEE

Visoka dodana vrednost in energetska u~inkovitost Lumarjevih hi{ V Lumarju so prepri~ani, da bodo skoraj ni~-energijske hi{e s porabo energije pod 15 kWh/m2 v prihodnosti postale standarden na~in gradnje. Gradnja tak{nih hi{ investitorjem zagotavlja ohranjanje oziroma pove~anje vrednosti njihove nalo`be. Nepremi~nine z visokimi stro{ki ogrevanja bodo {e naprej izgubljale na vrednosti, medtem ko bodo var~ni objekti na vrednosti pridobivali. In v tem je prihodnost. Lumarjeve hi{e porabijo za ogrevanje do 100 ₏ na leto, ljudje pa za ogrevanje svojih stanovanj pla~ajo ve~jo vsoto vsak mesec. V dana{njem ~asu, ko smo prisiljeni k var~evanju, je energetsko u~inkovita gradnja posebej zanimiva, saj zagotavlja dolgoro~no stro{kovno obvladljivost. Zanimanje za gradnjo skoraj ni~-energijskih hi{ s porabo energije pod 15 kWh/m2 stalno raste. Lumar ima med svojimi referencami `e ve~ kot 110 tak{nih monta`nih objektov. Ve~ informacij na www.lumar.si • Jo`ica Ekart Individualna hi{a Lumar

SOLARNI SISTEMI

13

Son~na elektrarna da ali ne?

Kako so son~ne elektrarne primerljive s toplotnimi ~rpalkami?

Toplotne ~rpalke so v zadnjih letih postale prevladujo~a izbira. ^e pomislimo kaj je tisto kar jim daje prednost pred ostalimi ogrevalnimi sistemi, je to znaten prihranek pri porabljeni energiji in ni`ji stro{ki ogrevanja. Statistike ka`ejo, da je ve~ina novograditeljev, ki so v zadnjih letih gradili, brez ve~jega oklevanja vgradila toplotno ~rpalko, medtem ko na vgradnjo son~ne elektrarne {tevilni lastniki novih hi{ gledajo s pomislekom.

Vendar investitorji poleg ni`jih stro{kov ogrevanja premalo krat pogledajo {ir{o sliko nalo`be v toplotno ~rpalko in vse aspekte stro{kov. Ti se v celotni `ivljenjski dobi toplotne ~rpalke nana{ajo na {tevilne obratovalne stro{ke, ter druge potencialne rizike. Investicija v toplotno ~rpalko v objektih z majhnimi toplotnimi izgubami ne more biti samoumevno najekonomi~nej{a izbira za vsak tip hi{e, pa vendar jih najdemo prakti~no povsod.

Pri son~nih elektrarnah lahko, glede na znano `ivljenjsko dobo komponent, predvidljivo koli~ino proizvodene elektri~ne energije, ter znanimi stro{ki vzdr`evanja, preprosto izra~unamo ceno lastno pridelane elektri~ne energije za dalj{e obdobje. Izra~un poka`e, da je ta cena, ~e se oskrbujemo z lastno pridelano elektriko bistveno ni`ja od sedanje tr`ne cene elektri~ne energije. Skupna vrednost cene zna{a celo od 2 do 2,5 -krat manj, kot jo pla~uje povpre~no gospodinjstvo v Sloveniji.

Son~na elektrarna nam pridela od 2 do 2,5- krat cenej{o elektriko ^e na drugi strani toplotno ~rpalko primerjamo z nalo`bo v son~no elektrarno (za lastno samooskrbo z elektri~no ener-

Biv{emu slovenskemu telovadcu, Mitji Petkov{ku, elektriko pridobiva Enertecova integrirana son~na elektrarna.

gijo), ter upo{tevamo stro{ke in prihranke obeh, ugotovimo, da je son~na elektrarna vendarle nalo`ba, ki ima v primerjavi s toplotno ~rpalko dalj{o `ivljenjsko dobo (tudi garancijo) in ni`je vzdr`evalne stro{ke.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je cena elektri~ne energije v zadnjih 10. letih rastla s povre~no stopnjo 4% letno, kar razliko v projekciji `ivljenske dobe prve in druge tehnologije, ki jo primerjamo v ~lanku, {e znatno pove~a. ^e se vrnemo na vpra{anje iz naslova je odgovor na dlani; ~e smo toplotne ~rpalke sprejeli za samoumevne kljub dejstvu, da imajo napram son~nim elektrarnam slab{e predispozicije, je pred nami ~as, ko bomo tudi son~ne elektrarne sprejeli za nekaj povsem koristnega, ~e ne potrebnega, seveda pa je ob tem potrebno sproti razre{evati dileme, ki jih take nove tehnologije prina{ajo.

Tudi pri son~nih elektrarnah ne gre posplo{evati, da je prav vsak objekt primeren za vgradnjo le-te. • Peter Kumer, Enertec d.o.o., www.moja-elektrarna.si •

14

ZDRAVA HI[A

Nujnost prenove starih stavb

N

ajintenzivnej{a stanovanjska gradnja je v Sloveniji potekala v {estdesetih letih, vsaj 34 odstotkov enostanovanjskih stavb je starej{ih od 50 let. Iz podatkov lahko sklepamo, da je pribli`no polovica enostanovanjskega sklada, to je 230.000 enot, v tistem starostnem obdobju, za katerega je `e potrebna celovita prenova.

Teoreti~no obdobje uporabnosti stavbe je 60 let, zato brez korenite obnove tak{ne stavbe niso ve~ uporabne.

Kaj manjka starim stavbam Najprej preverjamo fizi~ne lastnosti bivali{~, mednje pa sodijo opremljenost z osnovnimi pritiklinami, kopalnico, notranje strani{~e in ogrevanje. Najpogosteje sre~amo {e vla`ne stene, vla`ne temelje, trhla tla in okenske okvirje, ter zastarelost napeljav vodovoda, odtokov, ogrevalnega sistema in elektrike. Da o stanju kritine in ostre{ju sploh ne govorimo. Na splo{no ocenjujejo, da je stanovanjska enota potrebna popolne obnove po 30 letih uporabe. V starih stavbah velikokrat naletimo {e na neustrezne materiale ter napa~ne sestave konstrukcijskih sklopov, zato so zlasti v energetskem smislu lahko neprimerne za bivanje.

Toplotna izolacija stavbe je obi~ajno eden od prvih ukrepov za zmanj{anje porabe

Tudi zunanje stene in stropni sistemi sodobnih stavb so nekajkrat tanj{i kot starih. S skoraj meter debelih kamnitih ali ope~nih sten smo pre{li na manj kot 20 cm debele stropove in nekaj debelej{e betonske, ope~ne ali kombinirane zunanje zidove. ^e k temu pri{tejemo {e veliko eta`no vi{ino, so stare stavbe energetsko v zelo slabem stanju. Veliko enodru`inskih hi{ so gradili lastniki sami, zato lahko nekatere odstopajo od povpre~ja v slabem in tudi v dobrem smislu.

Trg je poln starih stavb Starajo~e prebivalstvo in prevelike stavbe, ki so jih gradili za najmanj dve dru`ini, so danes stalnica trga z nepremi~ninami.

Nekateri jih ne morejo ve~ vzdr`evati, povpre~no vsak tretji lastnik, ki pa je tega sposoben, ugotavlja, da so potrebne obnove. Tudi nakup starih stavb je bolj podoben sre~elovu, saj {tevilni po nakupu ugotovijo, da bo potrebno ve~ popravil, kot so predvidevali.

Klju~ je poraba energije Kdor porabo energenta za ogrevanje nadzira ve~ let, lahko s tem brez projektantskih izra~unov zelo natan~no ugotovi v kako energetsko kvalitetni stavbi stanuje. ^e so ti podatki znani, postane sodobna energetska izkaznica papir brez vrednosti. Uvrstitev stanovanja ali hi{e v dolo~eno kategorijo, pri ~emer je mi{ljeno energijsko {tevilo stavbe, lahko ugotovimo s pomo~jo tabele in enostavnega izra~una.

Primer: za ogrevanje 100 m2 velike hi{e smo, brez priprave tople vode, porabili 2.000 l kurilnega olja, kar je enako 20.000 kWh. ^e energijo delimo z ogrevanimi kvadratnimi metri, porabi stavba 200 kWh/m2 na leto, hi{a po tabeli spada med

Samostojen pregled pe~i in razvodov ^e se ogrevamo s kurilnim oljem, lahko s preprostimi ukrepi in pregledom gorilnika, napeljav ter ogrevalnega siste-

ZDRAVA HI[A ma, porabo zagotovo zmanj{amo. Pred za~etkom kurjenja si zapi{emo koli~ino goriva, pregledamo rezervoar in napeljave, ~e slu~ajno ne pu{~ajo, preverimo ~istost filtra pred gorilnikom ter ugotovimo, ali je dovod zraka v kurilnico neoviran.

V sistemu ogrevanja preverimo tlak vode v kotlu, napeljavo odzra~imo na vseh dolo~enih mestih, po potrebi dopolnimo z vodo in pregledamo tesnost vseh ventilov. Odzra~evanje nato ponovimo ob prvem zagonu, ko je voda v obtoku ogreta. Preverimo tudi delovanje obto~ne ~rpalke, rotor pa sprostimo z vrtenjem z roko ali izvija~em, ~e je zablokiral. Kotel in sistem na trda kuriva preverimo na enak na~in, kontroliramo pa {e regulator vleka, zamenjamo tesnila vratc, dimovode zatesnimo z visokotemperaturnim silikonom in zamenjamo vse dele, ki so dotrajali.

Nazadnje pregledamo razvode in toplotno izoliramo vse cevi, ki te za{~ite {e nimajo.

Najpogostej{i potrebni posegi Na pogled lahko ugotovimo v kak{nem stanju so streha in `lebovi. Ne moremo pa videti, kako debela je izolacije pod stre{niki in na kak{en na~in je izvedena, ~e ima stavba mansardo. Zastareli razvo-

15

ve~ naprav lahko pride do preobremenitve in v najslab{em primeru do po`ara.

Kurilna vrednost pove, koliko energije je skrito v gorivu

Najprej s spremljanjem porabe ugotovimo energijsko {tevilo hi{e

di elektrike so naslednji najbolj nevaren element. Po toliko letih je izolacija `ic na robu razpada, zato je kompletna zamenjava elektri~ne napeljave obi~ajno nujna.

Tudi zaradi sodobnih gospodinjskih strojev, ki so kljub var~evalnim prijemom proizvajalcev razmeroma veliki porabniki elektrike. Posebej, ~e se naenkrat vklju~i

Naslednja {ibka to~ka so lahko stari kanalizacijski odvodi. Lito`elezne cevi, ki so jih vgrajevali v prej{njem tiso~letju po toliko letih lahko postanejo porozne ali razpokajo, zaradi notranjih neravnin pa je mo`nost zama{itve velika. [e posebej zaradi novih navad, ko stanovalci do konca opirajo pipe in voda te~e v potokih. Zamenjava starih z novimi gladkimi plasti~nimi in odli~no zatesnjenimi odtoki je zato pametna odlo~itev. Sodobne sanitarije imajo vse dovode izvedene nizko nad tlemi, zato je zamenjava vodovodne instalacije ukrep, ki ga obi~ajno izvedejo isto~asno s kanalizacijo.

Sedaj so ostali {e samo zidovi in tla. ^e so prostori veliki, je oblaganje z mav~nimi plo{~ami ena od najhitrej{ih re{itev, ki bo ob~utno izbolj{ala tudi klimo v prostorih. ^e je potrebno zamenjati {e okna in stavbo izolirati se lahko izka`e, da bi bilo hi{o najceneje podreti in na enak tloris postaviti sodobno grajeno stavbo. • Tihec

16

ZDRAVA HI[A

Kaj lahko star{i naredimo za bolj{i u~ni uspeh svojega otroka

Prezra~evalna loputa

5 ukrepov za bolj{e u~enje 1. Pred u~enjem prezra~ite Ali ste vedeli, da odrasel ~lovek v enem dnevu naredi kar 22.000 vdihov in izdihov? Raziskave so pokazale, da pomanjkanje sve`ega zraka zmanj{uje zmo`nosti za u~enje, zato bi morali otro{ko sobo redno prezra~evati. Poleg jutranjega zra~enja, ko je potrebno iz sobe izpustiti ~ez no~ izdihan zrak, je koristno sobo prezra~iti pred za~etkom u~enja in pred spanjem. Pravilo, ki si ga zlahka zapomnijo tudi prvo{ol~ki: 3-krat na dan po 3 minute prepiha. Jesenska megla ali nizke temperature pozimi niso ovira. Toplotne izgube med kratkotrajnim zra~enjem niso omembe vredne.

2. Zagotovite jim dnevno svetlobo Po raziskavi Healthy home Barometer 2016 (HBB 2016) kar 76 odstotkov Evropejcev pri`ge lu~ zaradi pomanjkanja dnevne svetlobe v prostorih tudi v ~asu, ko zunaj sije sonce. Umetna svetloba negativno vpliva na u~ne sposobnosti in na splo{no po~utje, zato je zagotavljanje son~ne svetlobe v otro{kih in mladinskih sobah zelo pomembna. Kadar se v mansardnih stanovanjih odlo~amo med fr~ado in stre{nim oknom, je treba vedeti, da je pri enako veliki stekleni povr{ini osvetlitev v primeru stre{nega okna vsaj za 30 odstotkov bolj{a, saj je stre{no okno `e po svoji legi usmerjeno k izvoru svetlobe.

3. Poskrbite za kakovostne spalne pogoje Po podatkih raziskave HHB 2016 se doseganje dobrega po~utja in zdravja pove~a za kar 50 odstotkov, ~e v bivalnih prostorih zagotovimo dobre pogoje za spanje. Vsi vemo, kako nujno potrebujejo spanec osnovno{olci, pogosto pa pozabimo, da je kakovosten po~itek izjemnega pomena tudi za najstnike in {tudente. Kako jim torej pri tem lahko pomagamo star{i?

Poleg prezra~evanja pred spanjem, ki smo ga `e omenili, je naslednji pomemben faktor tudi ustrezna zatemnitev. Podjetje VELUX za stre{na okna omogo~a popolno zatemnitev z zunanjimi roletami ali z notranjimi sen~ili. Sen~ilo siesta popolnoma zatemni prostor tudi v najmo~nej{em soncu. Oba izdelka je mogo~e upravljati z elektri~nim pogonom.

Soba s siesta sen~ilom za zatemnitev

5. Zagotovite ustrezno temperaturo Kar 37 odstotkov Evropejcev po podatkih raziskave raje prihrani pri stro{kih za ogrevanje, kot da bi zadostno ogrevali stanovanje. ^e ho~emo dobre ocene v spri~evalu, torej ni dobro var~evati pri stro{kih za ogrevanje. Najprimernej{a temperatura za u~enje naj bo okoli 20 do 22 stopinj Celzija, nekaterim ustreza celo kaka stopinja manj. Najbolj{o temperaturo za delo mora sicer vsak posameznik odkriti sam, star{i pa lahko svojim {olarjem in dijakom pomagamo z ustreznimi sen~ili, ki poleg dotoka svetlobe regulirajo tudi toploto.

Za otro{ke in {tudijske sobe se priporo~ajo tudi zunanja mre`asta sen~ila, ki odbijejo tudi do 70 odstotkov son~ne vro~ine.

Zdaj, ko smo poskrbeli za vse zunanje dejavnike, pa je treba za dober u~ni uspeh natrenirati samo {e najpomembnej{i organ otrokovega telesa. Po prepri~anju mnogih to niso mo`gani, ampak ‌ zadnjica. • Katja Li~en Pajenk, Velux d.o.o.

4. Odpravite prekomerno vla`nost Vlaga in plesen v stanovanjih sta pogosto razlog za slabo po~utje. Plesen in vlago v podstre{nih stanovanjih prepre~ujemo z intenzivnim prezra~evanjem, medtem ko lahko za sprotno zra~enje poskrbimo s prezra~evalno loputo. Loputa na stre{nih oknih VELUX omogo~a dotok sve`ega zraka tudi takrat, ko so okna vodotesno zaprta.

Elektrifikacija stre{nih oken omogo~a odpiranje in zapiranje stre{nih oken z upravljalno tablico, obenem pa lahko prezra~evanje tudi v naprej sprogramiramo. Tako nam ni treba skrbeti, ali se bodo otroci spomnili na prezra~evanje ali ne. Tudi de` ni te`ava, saj senzor zazna kapljice in okno samodejno zapre.

Upravljalna tablica

VELUX Smart vent

NOVO

NOV lokalni prezračevalni sistem z rekuperacijo VELUX Smart vent

Predstavljamo vam nov lokalni prezračevalni sistem z rekuperacijo, ki se prilagaja temperaturi posameznega prostora, odvaja odvečno vlago in dovaja svež, ogret zrak.

Vgradi se nad strešno okno VELUX in predstavlja odlično rešitev za avtomatsko prezračevanje mansardnih prostorov pri zaprtem strešnem oknu.

© 2017 VELUX GROUP ® IME IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI

• • • • •

Več kot 75% izkoristek toplote Uravnavanje vlage s stalno notranjo temperaturo Tiho delovanje Popolno prileganje strešnim oknom VELUX Majhna poraba energije

VELUX Smart vent ustreza za pridobitev subvencije za občane v okviru Eko sklada

VELUX Slovenija d.o.o., Ljubljanska 51a, 1236 Trzin 01 724 68 68, velux@velux.si, www.velux.si

ZDRAVA HI[A

18

Toplozra~ni solarni kolektor SolarVenti® Za prezra~evanje in ogrevanje prostora brez obratovalnih stro{kov

S

olarVenti je toplozra~ni son~ni kolektor, ki brezpla~no prezra~uje in dogreva prostore.

Kako deluje SolarVenti?

-

Enostavna monta`a na steno ali streho, brez priklopa na elektri~no omre`je, brez obratovalnih invzdr`evalnih stro{kov, odporen na vse vremenske vplive, zvi{a bivalno udobje, prezra~i in izsu{i prostor, zmanj{uje vsebnost radona v kletnih prostorih `ivljenjska doba najmanj 15-25 let, prihranek pri ogrevanju, vra~ilna doba 4-7let, garancija 5 let, subvencija Eko sklada v vi{ini 20% celotne nalo`be.

Ravno tako SolarVenti lahko enostavno in uspe{no zmanj{a vsebnost radona v kletnih prostorih pod dovoljeno mejo, kar je zanimivo tudi za {ole in vrtce v zahodni, ju`ni in osrednji Sloveniji, kjer so te`ave z radonom najbolj izra`ene..

Obratovanje je avtomatsko in popolnoma OBRATOVALNIH TER VZDR@EVALNIH STRO[KOV! •

BREZ

Promocijsko sporo~ilo

Toplozra~ni kolektor za obratovanje prestreza energijo sonca, zato priklop na elektri~no omre`je ni potreben. PV celica, name{~ena v kolektorju, proizvaja elektriko (12V) za obratovanje ventilatorja. Zunanji zrak vstopa v kolektor skozi perforirano plo{~o na hrbtni strani kolektorja, v notranjosti kolektorja se segreje in ventilator ga vpiha v hi{o skozi cev v steni. V kolektorju se temperatura zraka dvigne za 15°C do 40°C (odvisno od velikosti kolektorja). Poleg zagotavljanja sve`ega zraka se s tem v prehodnih obdobjih tudi prostor dogreva. Vpihani ogreti zrak ima majhno relativno vlago, kar pomeni, da lahko sprejme veliko vlage in vlago odna{a iz prostora, kar je idealno za razvla`evanje zaprtih prostorov, ter za odpravljanje te`av z `e kondenzirano vlago - plesnijo v prostoru.

ZDRAVA HI[A

19

Kakovostna izvedba in kakovostno vzdr`evanje prezra~evalnih naprav

P

rezra~evalne naprave z rekuperacijo so dolgoro~na nalo`ba, ki bo morala kakovostno obratovati ves ~as trajanja neke nepremi~nine, to pa ni malo, gre za ve~ desetletij.

Kakovosten izvajalec bo najprej podrobno prou~il na~rt in dal pripombe, ki izhajajo iz dobre prakse. Ve~krat se zgodi, da na~rt na

papirju zgleda brezhiben, pri prakti~ni izvedbi pa pride do malih neustreznih detajlov, ki lahko precej pokvarijo pravilno delovanje sistema. Zato bo izku{en izvajalec opozoril na spremembe, ki jih bo naredil in zaradi katerih lahko tudi prevzame ve~jo odgovornost za dobro in trajno delovanje prezra~evalnega sistema. Dober izvajalec bo ponudil le najbolj{e sestavne dele, saj je od vsakega dela sistema odvisen u~inek. ^e kupec gleda le na ceno, bo

sicer ni`jo celo lahko dosegel, a prav gotovo na ra~un kakovosti in zanesljivosti sistema.

Pri prezra~evanju je posebej pomembno vzdr`evanje, saj je treba zrak stalno ~istiti, filtrirati in ravno filtracija lahko povzro~a te`ave, ~e filtri niso zamenjani v pravem ~asovnem obdobju ali ~e niso ustrezne kakovosti. • Mag. Bojko Jerman, u.d.i.a., www.prezra~evanje.si

Promocijsko sporo~ilo

Zato je kakovost {e kako pomembna, tako ob izgradnji, kot v ~asu obratovanja.

Vse mehanske naprave je potrebno redno vzdr`evati, saj imajo gibljive dele, ki se lahko obrabijo ali delujejo slab{e, kot bi lahko ob primerni skrbi uporabnikov. Zato je koristno in ekonomsko pametno izbrati kakovostno opremo in kakovostnega izvajalca. Oba naj bosta tak{na, da sta `e dolgo na trgu in imata ugled na svojem podro~ju, saj le to zagotavlja dolo~eno varnost pri nakupu.

20

ZDRAVA HI[A

Kako se je vlage v stanovanju znebil Milan Jak{eti~?

Kupil je prezra~evalni sistem Lunos in vlaga je izpuhtela

T

e`ave z odve~no vlago so zelo pogoste v bivalnih prostorih.

Za kako velik problem v resnici gre, pa marsikdo spozna {ele, ko ga odpravi. Sve` zrak je osnovni pogoj, da se v domu dobro po~utimo. To nam je potrdil tudi Milan Jak{eti~ iz Ilirske Bistrice, ki je re{itev na{el pri podjetju Lunos.

Milan se je `e pred leti sre~eval z odve~no vlago. »To se je ob~utilo kot zatohlost v notranjih prostorih. Ko smo stopili v hi{o , nas je presenetil neprijeten vonj, ki ga ni bilo mogo~e odpraviti,«

opisuje. Pojasni, da pogosto odpiranje oken ni pomagalo. Ker so bili s prekomerno vlago na dobri poti, da se v domu pojavi plesen, je sogovornik vedel, da je ~as za ukrepanje. Za nasvet je prosil

Pi{e: Milan Kuster, direktor podjetja Lunos d.o.o.

prijatelja iz Kopra, ki je imel v preteklosti podobne te`ave, ta pa mu je priporo~il prezra~evalni sistem Lunos, ker ga je tudi sam preizkusil.

Ena od pametnej{ih nalo`b v mojem `ivljenju Ni minilo veliko dni od pogovora s prijateljem, ko se je Milan dogovoril s podjetjem Lunos za vgradnjo prezra~evalnega sistema. »Od tega zdaj mineva `e tretje leto in lahko vam povem, da je bila to ena pametnej{ih nalo`b v mojem `ivljenju.

Zelo sem zadovoljen,« poudari. @ivi v starej{i adaptirani hi{i in {e danes se spomni zatohlega vonja, ki jih je pred investicijo v decentralni prezra~evalni sistem pri~akal, ko so se vrnili z dopusta. »Nadvse sem vesel, da smo se znebili zatohlega zraka. Ne morem vam povedati, kako prijetno je v hi{i dihati ~ist zrak.«

Preprosta monta`a Tudi monta`a ni bila prav ni~ zahtevna, potekala je hitro in preprosto. »Pri{la sta dva zelo v redu mojstra, ki sta svoje delo odli~no opravila. Ni~esar nista po{kodovala in po kon~ani monta`i ni bilo treba pospravljati. Z monta`o sta

ZDRAVA HI[A pri~ela okrog enajste ure in bila gotova {e isti dan.

V kopalnico sta vgradila enoto prezra~evalnega sistema, ki odvaja vlago.

To je videti tako, da se po prhanju, ko nastane odve~na vlaga, sistem samodejno vklopi in prese`ek vlage odvede iz prostora. Ko je prese`ek vlage odstranjen, se sistem spet uti{a,« predstavi delovanje.

V dnevni sobi ima Milan vgrajeno drugo enoto prezra~evalnega sistema Lunos, ki najprej v nekaj sekundah odvede odve~no vlago, nato pa prostor oskrbi s sve`im zrakom od zunaj. Ne da bi bilo pri tem treba odpirati okna.

Mimogrede {e izpostavi, da je prezra~evalni sistem v ~asu delovanja popolnoma nemote~, skoraj nesli{en.

Zakaj Lunos?

Poleg tega, da se podjetje Lunos pona{a z enim izmed najkvalitetnej{ih prezra~evalnih sistemov na trgu, ki preverjeno delujejo brez izjeme, je Milana navdu{ila njihova strokovna podkovanost zaposlenih. »Dr`ijo se dogo-

vorov, pri svojem delu so strokovni in `e na dale~ se vidi, da vedo, kaj po~nejo.« Glavno pa je seveda tisto, ~esar je dele`en uporabnik.

In to je sve` zrak brez odve~ne vlage in plesni v vsakem trenutku. »Vse dela samo, prezra~evalni sistem je prakti~no neopazen, njegov u~inek pa {e kako ob~uten.« Nikakr{nega dvoma ni, da je prezra~evalni sistem Lunos prava izbira. •

21

Prezra~evalni sistemi Lunos prednja~ijo med kvalitetnimi in zanesljivimi prezra~evalnimi sistemi. Med sistemi z rekuperacijo, ki so med najbolj iskanimi v zadnjih dveh letih, Lunos ponuja dale~ naj{ir{i spekter razli~nih elementov, s katerimi lahko energetsko u~inkovito prezra~imo prakti~no vsak bivalni objekt, pa tudi javne objekte, {ole, vrtce, bolni{nice ... Decentralni prezra~evalni sistem z rekuperacijo je ob pravilni razporeditvi elementov v resnici podoben centralnemu sistemu, s to razliko, da ga je v primerjavi s slednjim bistveno la`je vgraditi v bivalne prostore. Centralni sistem namre~ deluje prek cevi, zaradi ~esar se lahko vgrajuje le v fazi gradnje, je drag za vzdr`evanje, potraten pri obratovalnih stro{kih, in ~e prezra~evalnih kanalov ne ~istimo redno, tudi problemati~en za zdravje. Z vgraditvijo decentralnega sistema Lunos tak{nih te`av ni, monterji pa ga namestijo v enem dnevu.

22

ZDRAVA HI[A

Potrebujem prezra~evanje. Kaj pa zdaj?

V

gradnja centralnega prezra~evalnega sistema je lahko ena najbolj{ih investicij, ~e gradite ali obnavljate. V va{ dom bo poleg sve`ine prinesla tudi zdravo bivanje, brez zidne plesni in te`av z dihali ali alergijami.

Kako se lotiti izbire?

Kmalu po tem, ko se odlo~ite za vgradnjo prezra~evalnega sistema, se boste sre~ali s vpra{anjem Âťali centralno ali lokalno prezra~evanje?ÂŤ Verjetno bo vsak ponudnik z bolj ali manj strokovnimi argumenti sku{al prodati svojo re{itev. A tak pristop ni nujno najbolj dober. Smiseln izbor je odvisen od mnogih dejavnikov, ki jih bo znal pravilno analizirati samo usposobljen svetovalec, ki bi moral imeti v ponudbi oba sistema prezra~evanja, tako lokalnega, kot centralnega. Le tako bo lahko objektivno svetoval.

Kako velik gradbeni poseg me ~aka?

V podjetju Orca energija nudimo oba sistema, sistem centralnega prezra~evanja Orca Maxi in lokalno prezra~evanje Orca Pico.

Kaj pomeni rekuperacija toplote?

V vsakem primeru vam priporo~amo, da se odlo~ite za sistem z rekuperacijo toplote. Prostore pozimi ogrevamo in gotovo nam ne ustreza, da zaradi prezra~evanja izgubljamo toploto, ki jo drago pla~ujemo. Sistem z rekuperacijo toplote uporabi toploto odpadnega zraka, ki ga odvaja iz prostora in jo prenese na sve` zrak, ki ga dovaja v prostor. Pri prezra~evalnih sistemih Orca so izkoristki tako kar 98%.

Brez gradbenega posega ne bo {lo, kako velik bo, pa je odvisno ali gre za obstoje~ objekt ali novogradnjo ter od strokovnega na~rtovanja in kasnej{e izvedbe. V podjetju Orca energija vam strokovno svetujemo, izdelamo na~rt prezra~evanja, ga vgradimo in kasneje servisiramo.

Kaj pridobimo s prezra~evanjem?

Kljub investiciji je poseg popla~an, saj nas prezra~evalni sistem za{~iti pred mnogimi nevarnostmi iz zraka - alergeni, zidno plesnijo, pr{icami, dimnimi plini in formaldehidi. Slednji so celo rakotvorni. •

ORCA CMEKLG X ČŹCUW UGLOC /15 QF FQ OB NAKUPU OGREVALNE 24'<4#ČŤ'8#0,' <# 612.160' ČŤ42#.-' +<$'4+6' 612.160' ČŤ $1.,Éľ' $+8#0 $1.,Éľ' $+8#0,' 8 ENEGA OD PAKETOV 2CMGV 1JNCLGPK

-NKOCVUMC PCRTCXC 1TEC \C Ĺť

2CMGV 8CTPQUV

&QFCVPC NGVC ICTCPEKLG \C Ĺť

5

LET

2CMGV 0CRTGFPK

UGLGOUMK RQRWUV MK V na vrhunske lokalne in centralne UKUVGOG RTG\TCČŹGXCPLC R L

8CÉś URGEKCNKUV \C VQRNQVPG ČŹTRCNMG KP RTG\TCČŹGXCPLG K NK N YYY QTECGPGTI[ GW 080 35 10

Promocijsko sporo~ilo

5KUVGO \C WRTCXNLCPLG ČŹTRCNMG RTGMQ KPVGTPGVC \C Ĺť

Zunanja enota deluje nesli{no saj omogo~a tristopenjsko no~no delovanje

Toplotna ~rpalka Samsung EHS TDM - vse v enem

S

amsungov izdelek je v resnici kombinacija vseh mo`nosti za ogrevanje in hlajenje stavb in sanitarne vode, vse to pa je zdru`eno v enem izdelku. EHS je okraj{ava za Eco Heating Sistem, s ~imer ozna~ujejo visoko u~inkovitost in izkoristek.

Toplotna ~rpalka ima COP 4,42 (W7°/35°C), in to v modelih mo~i od 4,4 do 16 kW. S tem se uvr{~a v kategorijo izdelkov z oznako A++, enaka oznaka velja tudi za njen celoletni izkoristek.

Kratica TDM (Time Divizion Multiplexing) se nana{a na krmilno elektroniko, ki je sposobna isto~asno kombinirati razli~ne zbrane signale v ~asovni enoti, in napravo krmiliti tako, da vedno deluje z najvi{jim izkoristkom. Sistem deluje na dva na~ina, zrak - voda in zrak - zrak.

Zrak - voda – napajanje porabnikov toplote V dana{njih najsodobnej{ih stavbah ne bomo na{li nobene grelno – hladilne naprave, ki je nebi mogli priklju~iti na to toplotno ~rpalko. Zunanja ventilatorska enota je najprej povezana z notranjo hidravli~no enoto, v kateri se nahaja izmenjevalec, preko katerega vro~e plinske pare oddajajo toploto vodi.

Na hidravli~no enoto lahko priklju~imo talno in radiatorsko ogrevanje ter grelnik sanitarne vode. Ker ima dva grelna registra, lahko nanj priklju~imo {e termosolarne kolektorje, s ~imer dodatno zmanj{amo porabo energije. Vsi na{teti sistemi delujejo isto~asno, krmilna elektronika pa zagotovi, da bo v vsak ogrevalni krog vstopala ogrevalna voda ravno prave temperature. V tem na~inu sistem deluje na na~in zrak - voda.

Sistem - vse v enem Za vse opisane na~ine delovanja potrebujemo samo eno zunanjo enoto. Zaradi pametnega krmilja (TDM) lahko hkrati delujeta oba na~ina (zrak - voda in zrak - zrak), izvedba je cenej{a, sistem zasede manj prostora ter lahko podvoji svojo u~inkovitost, kadar je to potrebno. Talno ogrevanje in stenske klime lahko za~nejo isto~asno ogrevati prostore kar pride v po{tev po dalj{ih prekinitvah, saj talno potrebuje 4 do 8 ur da za~ne u~inkovito delovati, ta razkorak pa medtem premosti topel zrak iz stenskih klim.

Tristopenjsko tiho delovanje Pozimi in v gosto naseljenih okoljih zvok ventilatorjev ni problem, saj so vsa okna zaprta. Ker pa Samsung TDM deluje vse leto, lahko v poletnih no~eh sli{imo kak{no pripombo sosedov zato so vgradili tristopenjsko no~no delovanje. Jakost zvoka pada po stopnjah od 7 dB na 5 dB in na 3 dB, za katere lahko trdimo, da so nesli{ni.

Zmogljivi kompresorji in sodobna hladiva omogo~ajo u~inkovito zimsko delovanje do -25°C s polno zmogljivostjo.

Celoten sistem je mo`no upravljati na daljavo s pametnim telefonom. Posamezne stenske klime lahko nadziramo tudi kadar se nahajamo ob stavbi, ~e pa dodamo Wi-Fi sprejemnik, pa od koderkoli. Sistem je monta`no izjemno prilagodljiv, saj lahko skupna dol`ina cevnega sistema zna{a do 300 m, kar pomeni, da ga lahko vgradimo v vsako stavbo. • Klima center Tratnjek d.o.o.

Zrak - zrak – toplozra~no ogrevanje in hlajenje

Promocijsko sporo~ilo

Na razvod plinskih par, ki se pretakajo iz zunanje enote pa lahko neposredno priklju~imo {e do 7 notranjih stenskih klim (pri enoti mo~i 16 kW). Z njimi zra~no ogrevamo ali hladimo prostore. Hlajenje poleti je na ta na~in najenostavnej{e in varno, saj je ploskovno hlajenje tal ali sten vedno povezano z nevarnostjo rosenja. Tak ekonomi~en in ekolo{ki grelno – hladilni sistem stavbe porabi ob~utno manj energije kot obi~ajne grelne naprave, zni`uje stro{ke in emisije CO2 ter zagotavlja termi~no udobje vse leto.

Toplotna Samsung EHS TDM omogo~a prilagajanje temperature za vsak prostor posebej

NAJCENEJŠA JE ELEKTRIKA, KI JE NE PORABITE. Preklopite na RWE – brezplačno, hitro in enostavno – in opremite svoj dom s sodobnimi varčnimi žarnicami LED.

RWE-jeve pakete žarnic LED lahko odplačujete obročno, prihranek pri porabi električne energije pa bo takojšen in dolgotrajen.

ITE N A R DI PRIH

Žarnice LED proizvajalca General Electric: porabijo 90 % manj elektrike kot navadne žarnice, zagotavljajo od 15.000 do 25.000 ur delovanja,

TU * O K L A H LETNO! 100 €

nudijo kakovostno dnevno svetlobo (2700 K).

VEČ INFORMACIJ

080 36 36

www.najcenejsaelektrika.si * Izračun temelji na porabi električne energije povprečne slovenske družine s štirimi člani, ki živi v stanovanju, je naročnik produkta IDEAL (dobavitelja RWE) in uporablja en paket LED-žarnic – Orion.

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

25

Zemeljski plin v letu 2016

Zabele`ili drugo najve~jo distribucijo s cenami, ni`jimi od povpre~ja EU 28

T

rg z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce v Sloveniji je 1. julija letos praznoval prvo desetletnico obstoja. V tem obdobju se je trg dodobra razvil in danes ponuja {tevilne prilo`nosti tako za odjemalce kot druge udele`ence.

»Danes lahko gospodinjstva z letno porabo 15.000 kWh kilovatno uro zemeljskega plina kupijo `e za manj kot 5 centov z vsemi davki in dajatvami vred,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Dodaja, da smo v letu 2016 zabele`ili drugo najve~jo distribucijo tega energenta doslej. Distribucija se je pove~ala kljub temu, da so obstoje~i odjemalci izvedli vrsto ukrepov za manj{o oziroma u~inkovito rabo energije.

Zanesljivost delovanja plinskih kotlov Plinski kotli so zanesljivi, preizku{eni in zavzamejo malo prostora, saj ga po velikosti lahko primerjamo s kuhinjskim elementom.

Njihovo delovanje je tiho, uporaba pa varna. Kondenzacijski plinski

kotli za proces izgorevanja zrak zajemajo od zunaj, zato vgradnja detektorja ogljikovega monoksida ni potrebna. Ne predpisuje ga niti zakonodaja. Odlika plinskih kotlov je, da se njihova toplotna mo~ ne zni`a z zunanjimi temperaturami, njegova dobava pa kljub ekstremnemu mrazu ostaja nemotena. »Plinski kotli so primerni tako za novogradnje kot obstoje~e stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Pri slednjih je monta`a v primeru vgradnje plinskega kotla zelo enostavna, saj je potrebna zgolj zamenjava kotla, radiatorjev pa ne,« zaklju~uje Odar.

Prijazen do okolja S preklopom na zemeljski plin uporabniki zagotovo preklopijo tudi na zeleno. Zemeljski plin je namre~ fosilno gorivo z najmanj{im oglji~nim odtisom, pri njegovi uporabi pa nastaja bistveno manj emisij kot pri drugih energentih. Mednarodna agencija za energijo zato ocenjuje, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnej{ih energentov za izpolnjevanje energetskih potreb. Vredno razmisleka. • www.zemeljski-plin.si

Promocijsko sporo~ilo

To vklju~uje dalj{i trend padanja cen na maloprodajnem trgu, ki so bile v drugi polovici leta 2016 za 11,5 odstotka ni`je od povpre~ja EU 28. Poleg tega so v GIZ za distribucijo zemeljskega plina v preteklem letu izmerili drugo najve~jo distribucijo tega energenta pri nas.

O tem, da je slovenski trg zemeljskega plina dobro delujo~, nazorno pri~ajo podatki o cenah za kon~ne uporabnike. Na maloprodajnem trgu se namre~ cene zemeljskega plina pri nas z vmesnimi rahlimi nihanji zni`ujejo `e peto leto zapovrstjo. Podatki Eurostata ka`ejo, da so se cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji v zadnjih petih letih zni`ale za 29 odstotkov in so bile v drugi polovici leta 2016 za 11,5 odstotka ni`je od povpre~ja EU 28.

Ali se kdo dr`i Pari{kega sporazuma?

V

_Parizu so pred manj kot dvema letoma predstavniki 195 dr`av podpisali akcijski na~rt ukrepov proti podnebnim spremembam. Skupni cilj je je zadr`evanje rasti povpre~ne svetovne temperature pod mejo 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnijo. Dogovor je stopil v veljavo v lanskem novembru in je prvi svetovni sporazum, ki se nana{a na podnebne spremembe.

upo{tevali rabo zemlji{~, prese`ke v trgovanju z emisijami in ambicioznost pri uveljavljanju okoljskih ciljev. Sestavili so tabelo, na kateri so v svetu prva tri mesta zasedle [vedska,Nem~ija in Francija. Druge dr`ave ukrepe samo delno upo{tevajo, trenutno okrog 200 dr`av ne dosega zastavljenih ciljev, zaradi ~esar so u~inki sporazuma manj{i, kot bi morali biti.

Podnebna diplomacija Kiotski sporazum ni obrodil pri~akovanih sadov, zato je bil Pari{ki nujen. Podnebna diplomacija je dodaten vzvod v katerem sodelujejo tudi Zdru`eni Narodi. Slednji so dolgoletni ustanovni ~lan konference COP21, ki je na svo-

jem 21. zasedanju pripravila osnove in omogo~ila Pari{ki sporazum.

Sedanje generacije rastemo v ~asu podnebnih izzivov, saj so postale spremembe, ki se ka`ejo na na{em 4 milijarde let starem planetu, zaskrbljujo~e. Zemlja je za sedaj edini znan planet v vesolju, na katerem dokazano obstaja `ivljenje. Zato bi bilo {koda, da bi bitje, imenovano ^lovek, v kratkem ~asu samo sebi izjemno ote`ilo `ivljenje na njem. Bitje si domi{lja, da je sposobno logi~no razmi{ljati, razumeti posledice svojih dejanj, potla~iti nagonske vzgibe ter dati prednost razumskim. Pari{ki sporazum je idealna prilo`nost, da to doka`emo. â&#x20AC;˘

Eni be`ijo, drugi se dr`ijo Prvi pretres je povzro~il Trump, ki dogovora ne priznava, ~eprav ga je prej{nji predsednik ZDA podpisal. Trije glavni cilji dogovora so zmanj{anje emisij toplogrednih plinov, nato izbolj{anje prilagodljivosti na podnebne vplive pri ~emer mora proizvodnja hrane ostati nedotaknjena.

Tretji je zagotavljanje denarja za doseganje prvih dveh ciljev tudi za nerazvite dr`ave, ki tega stro{ka same niso sposobne pokriti. V osnovi je cilj tega sporazuma izvajanje pozitivnih podnebnih pobud, brez stranskih u~inkov na prebivalstvo.

Kot veliko drugih sporazumov, bo tudi ta deloval samo, ~e se ga bodo vsi dr`ali. Ne bo dosti pomagalo, ~e ga bo 180 majhnih dr`av uresni~evalo, 15 velikih, ki so tudi najve~ji onesna`evalci, pa ne.

Trenutno stanje ni najbolj obetavno ~e verjamemo raziskavi ustanove Carbon Market Watch. V njej so pogledali, kako dr`ave prilagajajo svoje okoljske zakone, Pari{ki okoljski sporazum, ki v zgodovini nima primerjave

Tihec

Tematsko prilogo podpirajo partnerji: ELES, d. o. o., BORZEN, d. o. o., OVEN Elektro Maribor, d. o. o., ENERGIJA PLUS, d. o. o.

Odzivi na novi Energetski koncept Slovenije Kako trajnostna je lahko slovenska energetika – 1

E

notnega mnenja o tem, kak{en naj bi bil na~rt prehoda Slovenije v nizkooglji~no dru`bo, ni, ka`ejo odzivi na tri scenarije, ki so jih pripravili na ministrstvu za infrastrukturo in iz katerih naj bi nastal osnovni razvojni dokument na podro~ju energetike – Energetski koncept Slovenije (EKS).

Analize slovenske energetike ka`ejo, da je nujna prenova preskrbe z energijo, ~e `elimo dose~i cilje, ki jih na podro~ju zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov in porabe energije zahteva od nas t. i. zimski energetski paket EU – to je 80-odstotno zmanj{anje emisij do leta 2050 glede na leto 1990. Cilje do leta 2030 bi {e razmeroma zlahka dosegli, po tem pa bo morala slediti temeljita transformacija energetike. Mnenja klju~nih akterjev v slovenski energetiki o tem, kako to storiti in dose~i zastavljene cilje, si precej nasprotujejo, do predlogov infrastrukturnega ministrstva, ki naj bi nas popeljali v nizkooglji~no dru`bo, pa so kriti~ni tudi v nevladnih organizacijah. Del njihovih mnenj povzemamo v nadaljevanju, drugi del bomo objavili v naslednji {tevilki revije.

Ali res potrebujemo TE[?

V Sindikatu delavcev dejavnosti energetike (SDE) Slovenije menijo, da bi moral energetski koncept tudi v prihodnje omogo~ati uravnote`eno strukturo proizvodnih virov elektri~ne energije, saj dr`ava potrebuje tako hidro-, termo- kot jedrsko energijo in alternativne vire. »Izkoristiti je treba ves vodni potencial, predvsem Muro, ker sistem subvencioniranja elektri~ne energije, pridobljene iz solarnih modulov, v ve~ji meri ni primeren za slovenska gospodinjstva in gospodarstvo. Vetrna energija je tukaj zanemarljiva,« pravi Branko Sev~nikar, predsednik SDE Slovenije.

Po besedah direktorja Elektra Maribor Boris Sovi~a je te`ko napovedati prihodnost, saj je politika subvencioniranja obnovljivih virov v Evropi neenotna, prav tako nekatere dr`ave jedrskim

Barbara Primc, samostojna novinarka

elektrarnam nasprotujejo, druge jih podpirajo, nafta in plin pa sta povezana s stabilnostjo valut na svetu. »Napa~no bi bilo, ~e bi pri energetskem konceptu prevzemali druge vzorce, saj je slovenska energetika zelo specifi~na. Nobena druga dr`ava namre~ ne zagotavlja dveh tretjin elektrike iz dveh elektrarn, prav tako nobena ne prena{a po `icah dvakrat toliko elektrike, kot je porabi. Najprej moramo odgovoriti na vpra{anje, kaj bi radi s tem, kar `e imamo,« je na posvetu, ki ga je junija pripravil SDE Slovenije, poudaril direktor Elesa Aleksander Mervar, ki je prepri~an, da Slovenija potrebuje Termoelektrarno [o{tanj (TE[), saj nobena nova tehnologija ne bo proizvajala elektrike po ceni, ni`ji od 60 evrov za megavatno uro. Po Sev~nikarjevem mnenju TE[ 6 sicer ni bil potreben, vendar opravi~uje svojo vlogo pri zagotavljanju stabilne preskrbe in pri izpolnjevanju zavez do podnebnih sprememb: »Stari bloki tega ne bi omogo~ali.« Bo`o Duki~, tajnik Zdru`enja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), pravi, da bi namesto gradnje TE[ 6 lahko obnovili bloka 4 in 5 za ob~utno manj denarja, vzporedno pa bi intenzivno delali na razvoju trajnih energetskih virov.

Da je kar koli cenej{e in bolj zdravo kot TE[, je prepri~an tudi Bojan Tomc, predsednik ZENS: »^e bi uva`ali elektriko, [ale{ka dolina ne bi bila onesna`ena za 50 let naprej, manj bi bilo raka na plju~ih, manj onesna`ene zemlje in pridelkov. To je neprecenljivo in to smo zavozili. Ali sploh obstaja alternativa za zdrav zrak? Brez TE[ 6, brez avta, brez razko{ja, televizije lahko `ivimo, brez hrane kak{en mesec, brez vode le nekaj dni, brez zraka pa le dve minuti!«

29

Peter Novak iz podjetja Energotech nasprotno meni, da je TE[ pomemben steber za stabilnost elektri~nega omre`ja, ki bo lahko deloval v sistemu do leta 2050, kar predvideva tudi predlog ministrstva: »TE[ trenutno proizvaja 40 odstotkov slovenske elektrike. Izra~unajte stro{ke uvoza te elektrike in potreben izvoz, da bi jo lahko pla~ali. Ne pozabite, nuklearka je stara ve~ kot 25 let in vsaka okvara, ki zaustavi njeno delovanje, bi nas zelo drago stala, ~e ne bi imeli TE[.«

Prehod na ~isto in obnovljivo energijo je dol`nost V Greenpeacu so prepri~ani, da prehod na ~isto in obnovljivo energijo ni pravna ali politi~na razprava – gre za neizogibno dol`nost trenutne vlade, da za{~iti svoje prebivalce: »Vsaka nacionalna energetska strategija, ki se pi{e danes, bi morala vklju~evati pravi~no opu{~anje premoga do leta 2030 v skladu s pari{kim sporazumom in z zavezo k hkratnemu razvoju son~nih, vetrnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, s ciljem, da dose`emo najmanj 40-odstotni dele` OVE do leta 2030. Tudi podatki ministrstva ka`ejo, da lahko le s tak{no ambicijo izpolnimo na{ podnebni cilj.

Vlada pa s trenutnim predlogom EKS dovoli obratovanje TE[ vse do leta 2054, kar je v nasprotju s ciljem pari{kega sporazuma. Na{i politi~ni predstavniki prepu{~ajo usodo zapiranja TE[ prostemu trgu (sistem trgovanja s kuponi C02 ETS). V tem primeru se lahko zgodi ne le veliko prepo~asno opu{~anje premoga, temve~ tudi, da bo treba TE[ ugasniti nenadoma, brez ustreznih mehanizmov za za{~ito delavcev, kar lahko pomeni velik pritisk na ekonomskosocialni polo`aj lokalnih skupnosti v neposredni okolici.«

Zapostavljamo razvoj son~ne in vetrne energije V teh dneh, ko nas opozarjajo, da bo leto{nja su{a najverjetneje dosegla status naravne nesre~e, bi moralo biti vladi in ministrstvu za infrastrukturo jasno, da moramo v Sloveniji pravo~asno ustaviti kurjenje premoga in nemudoma za~eti razvijati obnovljive vire, kot so son~na in vetrna energija, opozarjajo v Greenpeacu: »Danes lahko spremljamo absurdno stanje, ko zaradi izjemno vro~ega poletja in pomanjkanja padavin na{im hidroelektrarnam upada proizvodnja, TE[ pa podira svoje proizvodne rekorde. Poleg tega smo razvoj son~ne in vetrne energije zapostavili, da na{i obnovljivi viri temeljijo le na vodni energiji.« »S trenutnimi na~rti ministrstva nam grozi, da bomo izgubili celotno desetletje sprememb – v desetih letih bomo dvignili dele` OVE le za dva odstotka, tudi najbolj smeli scenariji ne previdevajo razvoja vetrne energije v naslednjih sedmih letih, cilj na podro~ju u~inkovite rabe energije pa je s predvidenim porastom s 23 na 27 odstotkov popolnoma nezadosten,« {e pravijo v Greenpeacu.

Urad RS za makroekonomske analize v poro~ilu o razvoju za 2017 ugotavlja, da ima Slovenija v primerjavi z EU majhen dele` son~ne in vetrne energije, te vire pa tudi znatno po~asneje uvaja kot EU. Medtem ko dele` klasi~nih OVE (trdna biomasa in hidroenergija) v Sloveniji presega 85 odstotkov, ti v EU pomenijo le {e okrog 60 odstotkov skupne rabe OVE – ni`ji dele` drugih obnovljivih virov imajo v EU le tri dr`ave.

Na vpra{anje, iz katerih obnovljivih virov bi morali v Sloveniji pridobivati ve~ elektri~ne energije in s kak{no dinamiko, so sogo-

vorniki odgovarjali podobno. Duki~ meni, da bi morali vsekakor nadaljevati z gradnjo hidroelektrarn (HE) in malih hidroelektrarn (MHE), predvsem pa resno pristopiti k rabi energije sonca in so~asno razvijati na~ine hranjenja te energije: »Biomasa je uporabna za sisteme daljinskega ogrevanja, ker bo lahko nadomestila fosilne energente.« Tomc ne daje prednosti nobenemu obnovljivemu viru in pravi, da bi morali biti prioriteta prav vsi, skupaj z ukrepi u~inkovite rabe energije, pri ~emer ne bi smeli pozabiti niti na pametna omre`ja in modernizacijo elektrodistribucijskega sistema. Sev~nikar daje prednost hidroenergiji, nato pa son~ni, vetrni, biomasi in geotermalni energiji.

Peter Kralj iz podjetja Gejzir, ki je prepri~an, da bo treba predlagani EKS v kratkem prenoviti in novelirati, pravi, da so zaloge OVE v Sloveniji tako velike, da v veliki meri presegajo na{e potrebe: »Trajnostno in okoljsko sprejemljivo preskrbo lahko zagotovimo tako, da uvajamo le obnovljive vire ob hkratni u~inkoviti rabi energije. Smo v obdobju, ko se na podro~ju energetske preskrbe dogajajo globalni premiki. Era klasi~nih energetskih virov – premoga, nafte, plina in jedrske energije (urana) je v kulminaciji, ponovno se za~enja ~as OVE in racionalizacije porabe. Vzrok niso pohajajo~e zaloge prvih, pa~ pa predvsem izpusti, ki so `e presegli kriti~no mejo in so gotovo eden izmed dejavnikov pregrevanja ozra~ja in posledi~no klimatskih sprememb, ki bodo mo~no vplivale na celotno biosfero.« Po besedah Petra Kralja bi morala Slovenija te`iti k proizvodnji primarne energije iz OVE v velikosti 126 PJ, od tega naj bi 21 PJ pridobili iz vodnih virov, 16 PJ iz energije sonca, 10 PJ iz geotermalnih virov, 3 PJ iz energije vetra, 76 PJ pa iz biomase in odpadkov. Da bi lahko zagotovili tolik{no koli~ino primarne energije iz obnovljivih virov, pa bi po njegovih izra~unih potrebovali 17,3 milijarde evrov.

Glede na to, da je Slovenija bogata z vodnimi viri, Peter Novak na prvo mesto postavlja hidroenergijo, pri ~emer opozarja, da bi morali zaustaviti odtekanje zimskih in poplavnih voda iz Slovenije s HE na Muri, Savi, Idrijci, z MHE in s ~rpalnimi elektrarnami z jezeri na vi{ini: »Potrebna bo izgradnja dvonamenskih sistemov – za namakanje in proizvodnjo elektrike. Tu bodo morali ortodoksni okoljevarstveniki sprejeti kompromis med absolutom varovanja narave in realnostjo, da moramo Slovenci pre`iveti na tem ozemlju in se razviti v gospodarstvo z veliko energijsko, prehrambno in stanovanjsko neodvisnostjo.« Na drugo mesto postavlja son~no energijo: »Veliko mo`nosti za postavitev son~nih elektrarn je na stanovanjskih in poslovnih objektih, mo`nosti vidim {e v organizaciji proizvodnih energetskih zadrug v vaseh in manj{ih mestih.« Na tretje mesto postavlja biomaso in njeno uporabo za proizvodnjo metana in etanola, ~etrta na njegovem seznamu je vetrna energija, pri ~emer meni, da Natura 2000 ne bi smela biti ovira: »Ptice in vetrnice gredo povsod po svetu dobro skupaj, tudi pri nas bi bilo mogo~e uskladiti gospodarjenje v naravi.« Prilo`nost vidi {e v proizvodnji vodika z vi{kom solarne elektrike, ki bi ga lahko uporabili kot surovino za proizvodnjo metana in metanola s pomo~jo biomase. •

Miroslav Pre{ern, Oven Elektro Maribor, d. o. o.

Do energetskih ciljev tudi z zadru`ni{tvom

Dr. Karlo Per{olja, Borzen, d.o.o.

Z majhnimi koraki do velikega cilja V trenutkih, ko globalno segrevanje postaja realnost, se vedno bolj spra{ujem o vlogi posameznika v tej zgodbi. Napovedujejo, da se bo s segrevanjem Zemlje za 2°C vi{ina morja do leta 2100 dvignila za 28 do 98 cm. Mesta kot so New York, London, Rio de Janeiro in [anghaj bodo v tem primeru lahko pod vodo, v obmo~ju 100 kilometrov od morja pa danes `ivi kar 40 odstotkov svetovne populacije.

Gre za problem, ki zadeva vsakega izmed nas. Problem, h kateremu prispevamo vsi.

In prav zato lahko s svojimi dejanji, najsi bodo majhna ali velika, vsak doprinese k manj{emu oglji~nemu odtisu.

Re{itve so v pospe{evanju energetske u~inkovitosti, zelenem transportu, obnovljivih virih energije, v u~inkovitem upravljanju z gozdovi in podro~ja agrikulture, razvoju novih nizko oglji~nih tehnologij in ne nazadnje v zagotavljanju trajnostnega razvoja.

Ve~krat se spomnim starega slovenskega pregovora â&#x20AC;&#x201C; zrno na zrno poga~a, kamen na kamen pala~a, ki vam ga polagam na srce.

Slovenija se na podro~ju izkori{~anja obnovljivih virov sre~uje s {tevilnimi izzivi. Nemalo mo`nosti pri uresni~evanju ciljev pari{kega podnebnega sporazuma in Energetskega koncepta Slovenije ponuja energetsko zadru`ni{tvo, ki je eden od na~inov demokratizacije odlo~anja v energetiki. Zadruge so marsikje v Evropi dru`beno najbolj sprejemljiva statusna oblika dru`be za obnovljive vire, ki hkrati omogo~a dr`avljanom, da aktivno sodelujejo v projektih. Dejstvo je, da se nasprotovanje dolo~enim projektom zmanj{a, ~e je ljudem dana mo`nost odlo~anja, vlaganja (skupna lastnina) in razpolaganja s prihodkom (dobi~kom) od projekta, ki se v primeru zadrug ne pretaka v zasebni `ep, ampak ostaja v lokalnih skupnostih. Te bi morale odigrati klju~no vlogo pri ustanavljanju zadrug, prav tako gospodarske dru`be, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri. Strategija dru`be OVEN tako do leta 2025 predvideva vsaj en pilotni projekt zadruge, bodisi z malimi hidroelektrarnami bodisi s son~nimi. Prepri~an sem, da nam bo uspelo najti partnerje.

Bojan Horvat, Energija plus, d. o. o.

Prevzeti moramo odgovornost Poraba energije iz leta v leto nara{~a, zalog ve~ine tradicionalnih virov energije pa je vedno manj, zato je nujno, da z energijo ravnamo gospodarno. Za energetsko u~inkovitost si moramo prizadevati na vseh ravneh â&#x20AC;&#x201C; tako pri proizvodnji, prenosu in distribuciji energije kot tudi pri njeni porabi. Odgovornost za to moramo prevzeti vsi, vsak posameznik, gospodinjstvo in industrija. Prav vsi imamo namre~ na voljo {tevilne mo`nosti za u~inkovito rabo energije in za zmanj{anje njene porabe, s ~imer pomembno prispevamo k ohranjanju okolja. S tega stali{~a so nujne nalo`be v ve~jo energetsko u~inkovitost in v ve~jo energetsko neodvisnost ne samo posameznih gospodinjstev, ampak tudi lokalnih skupnosti in dr`ave kot celote.

In ~e `elimo prihodnjim generacijam zagotoviti svetlo prihodnost, se moramo usmeriti v iskanje trajnej{ih energijskih virov in doseganje trajnostno naravnanih ciljev na podro~ju energetike, kajti le ti bodo prinesli prave pozitivne u~inke.

Republi{ki center vodenja

ELES: kako do trajnostne energetike in varne energetske oskrbe v Sloveniji?

Pogovor z vodjo obratovanja v ELES-u, Francem Kropcem

E

vropska komisija je zastavila klju~ne cilje kako preoblikovati sedanje elektroenergetske sisteme dr`av ~lanic v bolj trajnostne, zlasti z vklju~evanjem energije iz manj stalnih obnovljivih virov energije in zagotavljanjem zanesljivosti oskrbe z elektri~no energijo.

Pi{e: Jo`ica Ekart urednica revije VAR^UJEM Z ENERGIJO

Ob tem se predvsem izpostavlja usklajevanje zmogljivosti na regionalni ravni, shranjevanje in ve~je prilagajanje odjema, bolj{a udele`ba odjemalcev na trgu in la`je ~ezmejno izmenjevanje energije. S tem razvoj elektrogospodarstva vse bolj poteka v smeri spodbujanja novih proizvajalcev energije iz obnovljivih virov in bolj{ega vklju~evanja na {ir{i elektroenergetski trg.

in koliko elektri~ne energije bomo odjemali, tudi zaradi napak napovedi OVE ali zaradi tehni~nih te`av na strani uporabnikov in OVE. V zadnjih letih je na segmentu odstopanj pri{lo do spremenjenega vzorca, ki je predvsem posledica spremenjenega dele`a OVE v proizvodnem portfelju, v Sloveniji predvsem na ra~un pove~anega obsega fotovoltaike.

Kako je dru`ba ELES v vlogi sistemskega operaterja uspela zagotavljati zanesljivo oskrbo z elektri~no energijo v RS doslej, ter kako zahtevno se je prilagajati na spremenjene razmere doma in v Evropi?

Vendar glede na relativno nizek dele` OVE v slovenskem sistemu, ta sprememba {e ni kriti~na, se pa tudi pri nas potrjuje ugotovitev ostalih evropskih sistemov, da pove~evanje dele`a OVE vna{a pove~ana in slab{e predvidljiva odstopanja. Pove~ana odstopanja in njihova slab{a predvidljivost od Elesa zahteva intenzivnej{e delovanje na izravnalnem trgu in pove~ani obseg sistemskih storitev, ki so eden od virov izravnave odstopanj.

Eles zagotavlja zanesljivo oskrbo s pomo~jo izvajanja zakonsko predpisanih nalog, predvsem izravnave odstopanj in zagotavljanja sistemskih storitev. Ti nalogi se v zadnjem obdobju nista spreminjali, spremenil se je pa obseg in napovedljivost odstopanj, ter nekoliko tudi razmere na segmentu sistemskih storitev.

Odstopanja na prenosnem omre`ju nastajajo zaradi razlik med napovedanim in realiziranim odjemom, ter razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo, ki je priklju~ena na distribucijsko omre`je (ve~ina OVE - Obnovljivi viri energije). Do odstopanj prihaja tudi zato, ker se lahko uporabniki prosto odlo~amo kdaj

^e govorimo o trajnostno naravnanem energetskem sistemu RS, katere pomemben razvojni partner je dru`ba ELES, kako pove~evanje dele`a obnovljivih virov energije vpliva na va{e delo?

V zadnjih letih je potekalo nenehno izpopolnjevanje izravnalnega trga, za katerega je odgovoren Organizator trga ter intenzivno dogovarjanje s ponudniki na tem trgu, ki so prilagodili svoje delovanje bolj dinami~nim potrebam izravnave. Poleg tega je Eles

33

Eles razpolaga z enim od tehnolo{ko najnaprednej{ih omre`ij v EU in kot klju~ni ~len, enakovredno z drugimi EU dr`avami ~lanicami, skrbi za stabilnost elektroenergetskega sistema v regiji. Dru`ba oskrbuje 2.863 km daljnovodov, 1.622 kilometrov opti~nega omre`ja, ter zaposluje 550 ljudi. Eles je za Slovenijo klju~ni tvorec trajnostnega sistema energetskega omre`ja z nizkimi izgubami, visoko stopnjo zanesljivosti in kakovostjo oskrbe. Z nenehnimi vlaganji v razvoj je v koraku z najrazvitej{imi dr`avami v Evropi. Pomembnej{i projekti, ki so povezani z vklju~evanjem pametnih omre`ij, v katere je dru`ba aktivno vklju~ena zadnjih nekaj let: NEDO, FutureFlow, Sincro.

Grid in MIGRATE.

Republi{ki center vodenja - srce slovenskega elektroenergetskega sistema V republi{kem centru vodenja operaterji 24 ur na dan, vse dni v letu, skrbijo za zanesljiv prenos elektri~ne energije in ravnovesje elektroenergetskega sistema. S sistemom za nadzor in vodenje SCADA/EMS, ki zajema in obdeluje enormno koli~ino podatkov, upravljajo in nadzirajo slovenski elektroenergetski sistem. Zaradi omejenega ~asa za odlo~anje imajo operaterji polna pooblastila za izvedbo ukrepov, s katerimi prepre~ijo {irjenje motenj ali razpad sistema.

Franc Kropec, vodja obratovanja ELES, d .o .o.

uvedel lastno orodje za napovedovanje proizvodnje OVE, s katerim v poljubnem ~asovnem okviru posodablja napovedi proizvodnje OVE na osnovi zadnjih razpolo`ljivih vremenskih napovedi. Izbolj{ave so pripomogle, da v spremenjenih razmerah uspevamo ohranjati dose`eno kakovost izravnave.

Ena glavnih zna~ilnosti obratovanja EES je uravnote`evanje proizvodnje in porabe elektri~ne energije, ki morata biti v vsakem trenutku enaki. Da lahko proizvodnja sledi porabi, ki jo diktirajo potrebe nas odjemalcev in se zato zelo dinami~no spreminja, morajo biti elektrarne zmo`ne hitro spreminjati svojo mo~. In ravno potreba po fleksibilnosti proizvodnje je slaba stran OVE. Predvsem fotovoltai~ne in vetrne elektrarne, so praviloma manj{e enote, ki so tehni~no slab{e opremljene od velikih elektrarn. Njihova zna~ilnost je, da je proizvodnja odvisna od slabo predvidljivega primarnega vira, denimo son~nega sevanja ali vetra, ki se lahko zelo hitro spremeni, zato je zelo te`ko predvideti njihovo proizvodno mo~, {e te`je pa jo je v realnem ~asu spreminjati.

Dinami~no dolo~anje prenosnih zmogljivosti in spremljanje obremenjenosti EEN

34 Obnovljivi viri energije zaradi svoje hitro spreminjajo~e proizvodnje vplivajo tudi na velikost in smeri pretokov elektri~ne energije v omre`ju. Problem je najbolj izrazit na severu Nem~ije, a posledice ~utimo tudi pri nas. Energija se iz vetrnih elektrarn na severu Nem~ije (seveda tudi iz drugih) pretaka po evropskem omre`ju, povzro~a zama{itve v prenosnih omre`jih sosednjih dr`av ter posledi~no tudi omejitve zmogljivosti za trgovanje na na{ih mejah.

Ne glede na to, so vsi ti problemi re{ljivi. Zahtevajo razvoj in vlaganja v t.i. ÂťpametneÂŤ re{itve, poglobljeno koordinacijo obratovanja med uporabniki, distribucijskimi in sistemskimi operaterji, pove~anje obsega sistemskih storitev ter oja~itve omre`ja, kar seveda zahteva dodatna sredstva. Vpra{anje je samo, kak{na bo cena tranzicije v nizkooglji~no dru`bo.

Pove~an dele` OVE lahko spremeni kakovost obratovanja EE sistema? Kako smo za{~iteni?

Eles skrbno spremlja razmere na podro~ju realiziranih in pri~akovanih sprememb dele`a OVE v Sloveniji in v Evropi. Uvajamo izbolj{ave, ki omogo~ajo nespremenjeno kakovost obratovanja v razmerah pove~anega dele`a OVE. Poleg `e omenjenih je Eles uvedel aplikacijo za dinami~no dolo~anja termi~nih zmogljivosti elektroenergetskih naprav. Ta omogo~a bolj{o izkori{~enost obstoje~ih naprav, zahteva pa seveda zajemanje velikega {tevila podatkov, napovedovanje vplivnih veli~in in zahtevno ekspertno orodje, ki te podatke obdeluje ter z visoko zanesljivostjo in razpolo`ljivostjo neprestano izra~unava zmogljivost EEN. Re{itev je ena izmed naprednej{ih v evropskem prostoru, ki omogo~a pove~ane prenose elektri~ne energije po obstoje~em omre`ju.

Pametna omre`ja predstavljajo velik izziv, ELES je izven Slovenije tesno povezan z mnogimi razvojnimi projekti, ki bodo zagotovili varno vklju~evanje energije iz vseh virov. Kaj taki projekti pomenijo v praksi za odjemalce in dele`nike?

Eden izmed Elesovih odgovorov na spremenjene razmere v EES, predvsem zaradi OVE, je projekt SINCRO.GRID. Projekt SINCRO. GRID je investicijski projekt pametnih omre`ij evropskega pomena na obmo~ju Slovenije in Hrva{ke. Ker je dokazana skladnost s politiko EU na podro~ju pametnih omre`ij, projekt sofinancira Evropska unija. Preko tega projekta Eles pristopa k nabavi lastnih virov regulacije napetosti, ki bodo omogo~ili ohranjanje kakovosti napetosti v omre`ju, kljub velikim spremembam pretokov in za~asnemu pa tudi trajnemu zaustavljanju konvencionalnih virov proizvodnje. Za ve~jo stabilnost frekvence bo v okviru projekta SINCRO.GRID Eles vgradil tudi napredne hranilnike elektri~ne energije.

K bolj{emu obvladovanju napetosti bo pripomogel tudi spremenjeni koncept regulacije napetosti, ki bo deloval centralno in avtomatsko, ter bo na ta na~in omogo~al optimalno kombinacijo anga`iranja razpolo`ljivih virov regulacije napetosti. Omenjeni izbolj{avi sta v teku in bosta v prihodnjih letih pripomogli k bolj{i pripravljenosti Elesa na pove~evanje dele`a OVE pri nas in v sosednjih sistemih.

Zaradi predvidenega nadaljevanja trenda pove~evanja dele`a OVE sodelujemo tudi pri mednarodnem povezovanju trgov sistemskih storitev in izravnalnih trgov. To bo omogo~alo dostop do

Prenosno omre`je, v oskrbi dru`be Eles tvorijo 400-, 220- ter 110- kilovoltni daljnovodi ter centri za infrastrukturo prenosnega omre`ja v Beri~evem, Podlogu, Diva~i in Mariboru.

Prenosno omre`je povezuje ve~ pomembnih dele`nikov: Elektrarne, ki v omre`je oddajajo elektri~no energijo, Mednarodne ~ezmejne povezave, ki preko omre`ja ELES izmenjujejo elektri~no energijo z Avstrijo, Italijo in Hrva{ko, Pet distribucijskih dru`b (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska), ter nekaj ve~jih neposrednih odjemalcev, ki iz prenosnega omre`ja prevzemajo elektri~no energijo. ve~jih koli~in sistemskih storitev in izravnalne energije, ter na ta na~in omogo~ilo kakovostno izravnavo odstopanj tudi v razmerah pove~evanja dele`a OVE. Omenjeni projekti so s stali{~a delovanja prenosnega sistema gotovo ekonomsko upravi~eni, saj za delovanje prenosnega sistema veljajo predpisani standardi kakovosti, ki tudi zaradi pove~evanja dele`a OVE pri nas in Evropi ne sme biti kr{ena. Pred pri~etkom izvajanja projektov so bile narejene ustrezne tehni~no ekonomske analize, ki so potrdile njihovo upravi~enost.

V naslednjih letih lahko pri~akujemo pove~an odjem EE tudi zaradi elektrifikacije prometa, kako smo pripravljeni na to?

Pove~anje odjema EE bo povzro~ilo pove~ane pretoke EE po elektri~nem omre`ju. Novonastale razmere bo Eles obvladoval predvsem s {iritvijo `e uvedenega sistema dinami~nega dolo~anja prenosnih zmogljivosti EEN in po potrebi z oja~itvami prenosnega sistema, ki bodo potekale v skladu z razvojnimi na~rti. V okviru oja~itev prenosnega sistema predstavlja, zaradi zahtevnih in dolgotrajnih ume{~anj v prostor, poseben izziv izgradnja oz. prenova linijskih objektov. Za nemoteno realizacijo zastavljenih ciljev, bo pri ume{~anju v prostor potrebno najti ustrezen kompromis, ki bo omogo~il njihovo realizacijo.

Letos poteka javna obravnava o novem razvojnem Energetskem konceptu RS. Kako bodo v dokumentu predvidene spremembe vplivale na delovanje in razvoj elektroenergetskega sistema?

Spremembe, ki jih EKS predvideva, se nana{ajo predvsem na pove~evaje dele`a OVE, postopno ukinitev premogovnih termoelektrarn, pove~evanje dele`a plinskih elektrarn in pove~avanje odjema, predvsem na ra~un uvedbe elektri~nih avtomobilov. Ob vsem tem se od sistemskega in distribucijskega operaterja zahteva veliko prilagajanj ter vlaganj. Glede na to, da je evropska energetska politika v veliki meri usklajena, je realno pri~akovati, da bodo spremembe v posameznih dr`avah Evrope podobne, seveda pa se bodo te odvijale z razli~no intenzivnostjo. Tako bomo v Sloveniji v vsakem primeru dele`ni posledic pove~evanja dele`a OVE po Evropi, ne glede na to ali se bo ta dele` tudi pri nas pove~eval s tako ali druga~no intenzivnostjo. Zato bomo v omenjene izbolj{ave v vsakem primeru morali izvajati. Od dejanske realizacije sprememb pa je seveda odvisna dinamika potrebnih sprememb.

Na{a prednost v lu~i `e nastalih in prehajajo~ih sprememb je

35 Upravljanje pretokov na slovensko â&#x20AC;&#x201C; italijanski meji

predvsem velika preto~nost s sosednjimi sistemi. To omogo~a na{i proizvodnji prodajo na ve~jem trgu, hkrati pa imamo na ta na~in tudi dostop do (poceni) virov energije v tujini.

Sode~ po doslej znani tehnologiji brez nove nuklearke dolgoro~no ne bomo zmogli zagotavljati dovolj elektri~ne energije. Lahko pa se odlo~imo, da bomo ostali botani~ni vrt s pisano paleto energetske me{anice virov. Bomo zato ve~ uva`ali?

V razmerah, ko predvidevamo prenehanje uporabe premoga, si je te`ko predstavljati, da bi bilo mo`no brez nuklearne energije zagotoviti zadostne koli~ine energije, ki bodo v razmerah predvidnega pove~evanja odjema omogo~ile ustrezen nivo neodvisnosti. To {e

Elesov posvet o vlogi pametnih omre`ij v okviru energetskega koncepta Slovenije V za~etku meseca septembra je v Ljubljani potekala Elesova okrogla miza. Direktor Elesovega podro~ja za strate{ke inovacije mag. Uro{ Salobir je predstavil projekt SINCRO.GRID, nato pa so razpravljali o pametnih omre`jih in prihodnji energetski politiki Slovenije. Razpravo je povezoval urednik Financ Peter Frankl, stali{~a pa je med drugimi podajal direktor Elesa mag. Aleksandrer Mervar. Sogovorniki so med posvetom podrobneje predstavili svoje poglede na Energetski koncept Slovenije (EKS).

V prihodnje od pametnih omre`ij namre~ pri~akujemo, da ne bodo ve~ zagotavljala samo energije, ampak tudi dolo~ene nove storitve. Temeljna zasnova teh omre`ij se bo z uporabo informacijskih tehnologij {e bistveno bolj razvila in nadgradila, pri ~emer naj bi z vzpostavitvijo pametnih omre`ij tudi zmanj{ali potrebo po gradnji novih proizvodnih zmogljivosti in dodatnih sistemskih rezervah zaradi nara{~anja dele`a OVE in elektromobilnosti.

Uvajanje naprednih re{itev je na za~etku povezano z visokimi stro{ki, ocene koristi pa so zaradi njihove dolgoro~ne narave {e bolj negotove, pri ~emer pa gre za orodja, ki prina{ajo {tevilne prednosti in poslovne prilo`nosti. Zato je ministrstvo za infrastrukturo tudi pri postavljanju EKS, pozornost usmerilo v spreminjanje obstoje~ega sistema v pametnega in v rabo najnovej{ih tehnologij na razli~nih podro~jih.

posebej velja, ker je v prihodnje predvideno pove~evanje proizvodnje OVE, ki je podvr`ena veliki negotovosti s stali{~a spremenljivosti primarnega vira in pove~evanje proizvodnje plinskih elektrarn, ki tudi temeljijo na uvozu plina. ^e bi se v predvidenih razmerah odpovedali nuklearni energiji, bi bila na{a uvozna odvisnost zelo velika. Izku{nje pa ka`ejo, da to pomeni velika tveganja s stali{~a zanesljive preskrbe z elektri~no energijo, saj dr`ave, v primeru te`av z oskrbo, svoje meje, ne glede na EU uredbe, kar hitro samovoljno zaprejo. Poleg tega je visoka uvozna odvisnost velika neznanka tudi za `ep slovenskega odjemalca, saj lahko cene v nestanovitnih razmerah zelo variirajo.

Bele`imo trend nizkih cen elektri~ne energije v Evropi, ter ponavljajo~a sezonska nihanja porabe.

Se kmalu obetajo podra`itve?

Omenjate problem nizkih cen. Morda bi ga bilo potrebno pogledati z druge perspektive. Cene so nizke samo na veleprodajnem trgu, a kot vemo veleprodajna cena predstavlja vse manj{i dele` kon~ne cene elektri~ne energije. Medtem ko so borzne cene EE na zelo nizkih ravneh, kon~ne cene po~asi, a vztrajno, rastejo. To je posledica uvedb raznoraznih spodbud in dajatev za OVE, pove~anih stro{kov za izravnavo sistema, itd. Odgovora, za kolik{no ceno bo izvedena tranzicija v nizkooglji~no dru`bo, ne poznamo.

Ne uspemo zajeziti vedno ve~jega odjema elektri~ne energije, poraba, kljub u~inkoviti rabi nara{~a, energetska osve{~enost, sploh gopodinjstev, pa se ne izbolj{uje. Ali je elektri~na energija prepoceni, da z njo ne ravnamo bolj preudarno?

Mislimo, da energetske pismenosti ~ez no~ ni mo`no bistveno izbolj{ati. Kot sami ugotavljate, cena elektri~ne energije danes v dru`inskih prora~unih ne predstavlja tolik{nega dele`a, da bi bilo realno pri~akovati splo{no zanimanje za zni`evanje porabe. V teh razmerah lahko stanje izbolj{ujemo le z informiranjem ~im {ir{e javnosti o tej problematiki, vendar hitrih sprememb ni pri~akovati.

Pri~akujemo pa lahko, da se bo kon~na cena za elektri~no energijo ve~ala s pove~evanjem dele`a OVE, pove~anega dele`a plinskih elektrarn, na ra~un ve~anja rabe elektri~nih avtomobilov ter dodatnih mo`nosti sodelovanja uporabnikov pri odpravi odstopanj, zato je v bodo~e pri~akovati tudi ve~ji interes dr`avljanov za te vsebine. â&#x20AC;˘

Strate{ki pomen lastnih konkuren~nih virov za proizvodnjo elektri~ne energije Razmislek o energetskem konceptu Slovenije pri preskrbi z elektri~no energijo

M

orali se bomo navaditi, da se elektri~na energija vse bolj ka`e kot najpomembnej{i energetski vir prihodnosti. Njena poraba bo, posebej pri ogrevanju in v prometu, navkljub var~evanju, vsaj {e nekaj ~asa rasla.

Zaradi njene nepogre{ljivosti pri pogonu sodobnega gospodarstva ima izredno mo~no strate{ko vlogo, vsaka posamezna dr`ava pa cilj, da elektri~no energijo zanesljivo dobavlja po ~im ni`ji ceni.

Kako ka`e z elektri~no energijo v ve~jih dr`ah EU ^e pogledamo letne bilance proizvodnje in porabe elektri~ne energije po posameznih dr`avah v kontinentalni Evropi, v ~igar skupnem povezanem elektri~nem omre`ju obratuje elektroenergetski sistem Slovenije, se tudi na elektro podro~ju poka`e, kdo je kdo. Najmo~nej{i kontinentalni dr`avi v Evropi, Nem~ija in Francija, sta hkrati tudi najve~ji izvoznici, ki skupaj izvozita okrog 110 TWh letno (letna poraba v RS zna{a 14 TWh), usklajeno pa vsaka od njiju 10-11% lastne porabe {e izvozi. Poleg Nem~ije in Francije obstajajo v centralni in jugovzhodni Evropi le {e manj{i izvozniki, med njimi ^e{ka, BiH, Bolgarija, Romunija ter Srbija.

Pri tem je najbolj zanimiva borzna cena prese`kov elektri~ne energije, ki je `e vrsto let ni`ja od cene proizvodnje v novih, {e nearmortiziranih elektrarnah. Manj razvite manj{e dr`ave, ki so hkrati vse bolj odvisne od uvoza, zaradi tega trenutno kar »vriskajo od veselja«. To je zanje odli~no, saj ne vidijo smisla v vlaganju v lastne proizvodne vire, ~e pa je uvoz cenej{i od elektrike, proizvedene v novih elektrarnah. V Sloveniji smo tako `e zaprli najdra`jo, (a obnovljeno) TE Trbovlje, kljub najsodobnej{i tehnologiji novega bloka TE[-6 pa prihaja do hudih pritiskov, da naj zapremo tudi »ekolo{ko sporni« del proizvodnje elektrike v TE [o{tanj.

Neustrezno dojemanje slovenskih energetskih virov in prognoze za naprej Menim, da bi nam ob tem morali zazvoniti mnogi alarmni zvonci. Poglejmo razloge. Evropski velesili Nem~ija in Francija gotovo nimata namena v nedogled prodajati subvencioniranih

dr. PAVEL OMAHEN, pomo~nik direktorja Eles, d. o. o.

prese`kov elektri~ne energije po nizkih cenah, saj s tem tvegata, da ne bosta ostali velesili. Zato lahko povsem realno predvidimo, da bodo ti prese`ki elektrike dovolj poceni le toliko ~asa, dokler manj razvite dr`ave ne bodo zaprle dolo~enih, trenutno manj konkuren~nih in okoljsko spornih elektrarn. Potem bo, razumljivo, povpra{evanje na trgu naraslo, cena uvo`ene energije bo nenadoma zrastla, dobava pa bo ob tem zaradi potencialnih zama{itev v prenosnem omre`ju manj zanesljiva.

In kako naj gospodarstvo v uvozno odvisni majhni de`eli ostane konkuren~no?

V Sloveniji imamo za proizvodnjo elektrike na voljo novi, sodoben blok TE[-6, obnovljeno NEK in verigo manj{ih HE na treh rekah, vendar te `al brez ve~jih akumulacij. Zaradi tega smo trenutno (brez polovice hrva{ke NEK), le okrog 10 % odvisni od uvoza.

Dokler na{a uvozna odvisnost ne bo vi{ja, cena in zanesljivost dobave elektri~ne energije doma~emu gospodarstvu in gospodinjstvom ne bo vpra{ljiva. Ampak na{a poraba elektri~ne energije vsako leto raste, tudi zaradi hitrega pove~evanja novih tehnologij - toplotnih ~rpalk ter elektrifikacije prometa, zato ni iluzorno napovedati, da bo poraba rasla v prihodnje. Vendar te ne bomo zmo`ni dovolj hitro pokrivati le z izgradnjo novih razpr{enih obnovljivih virov (veter, sonce ter preostali vodni potencial). V naslednjih 30. letih bo potrebno zgraditi {e kaj drugega. Predsednik ZDA Trump ni tako neodgovoren, kot se ga preve~ pogosto prikazuje. Za njegovo sporno odpovedjo pari{kemu podnebnemu sporazumu le`ijo predvsem pragmati~ni razlogi - velesila `eli ostati velesila. Kaj `elimo pa v Sloveniji? ^e smo zadovoljni s tem, da bomo de`ela »konju{arev«, za kar so nas neko~ razgla{ali, novih elektrarn res ne potrebujemo. •

37

Blockchain ali zadruge?

N

a podro~ju pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov se `e ka`ejo zametki novih poslovnih modelov, ki napovedujejo preobrazbo slovenskega energetskega trga.

Prilo`nost je v energetskih zadrugah, ki so se v Evropi `e izkazale za dobro re{itev.

Mo`nosti se odpirajo tudi v povezavi s sodobno tehnologijo veri`enja blokov (blockchain) in trgovalnimi platformami, kjer bodo kupci kupovali elektriko brez vmesnega ~lena, pri ~emer bo imela prednost energija iz obnovljivih virov.

Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari v svoji knjigi Sapiens – kratka zgodovina ~love{tva opisuje t. i. ~love{ke »izmisleke«, ki so bili zasnovani z namenom, da koristijo ~love{tvu ter prina{ajo ugodje, a so se

praviloma izkazali za ~isto nasprotje temu.

V ~asu lova in rokodelstva, so ljudje `iveli v skupnosti, kjer ni bilo delitve dela po spolu, prese`nih dobrin, vladali sta enakost in enakopravnost. Kakor hitro pa se je ~lovek za~el ukvarjati s kmetijstvom in blagovno menjavo, je nastopil ~as »izmislekov«, ki je v novej{i dobi postregel z bankami, d.o.o., zavarovalnicami ipd. To pa so statusne oblike

organizacij, ki po Harariju prina{ajo ~loveku neugodje in {kodijo dru`bi kot celoti.

V podjetju OVEN se bomo na podro~ju pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov zavzemali za statusne oblike, ki bodo ~loveku zagotavljale ugodno po~utje, dru`bi pa koristile ne samo v obliki dobi~ka, ampak tudi z dolgoro~no ekonomsko vzdr`nostjo – pa naj bodo to energetske zadruge ali blockchain.

Ve~ o na{i dejavnosti in storitvah pa na www.oven-em.si • Miroslav Pre{ern, Oven Elektro Maribor, d. o. o.

Borzenovi aktualni dogodki in razpisi Borzenov nate~aj za {tudente @e tretje leto zapored so v podjetju Borzen pripravili nagradni nate~aj za najbolj{o raziskovalno nalogo s podro~ja OVE in URE, ki je namenjen {tudentom.

Tokrat so v sodelovanju z Ministrstvom za izobra`evanje, znanost in {port izbrali Srednjo {olo Jesenice, ki je potrebna celovite energetske sanacije in bo slu`ila kot {tudijski primer, na podlagi katerega bodo {tudentje pripravili raziskovalno nalogo.

Prijava na nate~aj je mogo~a do 12. oktobra, raziskovalne naloge pa je potrebno oddati do 13. novembra 2017. Ve~ informacij na www.trajnostnaenergija.si.

Razpis za povrnitev stro{kov za izvedbo izobra`evalnih projektov V teku je tudi `e drugi razpis Borzena za povrnitev dela stro{kov za izvedbo izobra`evalnih projektov s podro~ja OVE in URE za mlade 2017, s ~imer `elijo spodbujati ozave{~anje in informiranje

Tretje strokovno sreèanje lokalnih energetskih upravljavcev

TRAJNOSTNA ENERGIJA lokalno Kako do uspešnega financiranja ukrepov učinkovite rabe energije?

14. septembra 2017, Kristalna palaèa, Ljubljana, BTC

o u~inkoviti rabi energije ter obnovljivih virih energije med mladimi, predstaviti rezultate projektov {ir{i javnosti, ter s tem spodbujati odgovoren odnos do URE in OVE. Na razpis se lahko prijavite do 22. septembra, projekti pa morajo biti zaklju~eni do 22. decembra 2017.

3. konferenca Trajnostna energija lokalno Borzen bo organiziral tudi tretjo konferenco Trajnostna energija lokalno 017, z naslovom »Kako do uspe{nega financiranja ukrepov u~inkovite rabe energije?«, ki bo izvedena 14. septembra 2017 v Kristalni pala~i, BTC, Ljubljana. Prijave in ve~ informacij najdete na www.trajnostnaenergija.si • Eva ^inkole Kristan

38

Borzenov pregled aktualnih ogrevalnih sistemov in stro{kov ogrevanja

Z

adnja zima je bila hladnej{a in zato ogrevanje dra`je, kot smo vajeni. Koliko kuriva bomo porabili je odvisno od mnogih faktorjev, predvsem od energetske u~inkovitosti va{e hi{e ali stanovanja, ter s katerim kurivom ogrevate, saj imajo kuriva razli~ne energetske vrednosti. Vsekakor pa je najbolje, da smo na dolgo kurilno sezono dobro pripravljeni in se pravo~asno posvetujemo s strokovnjaki.

Borzen na portalu www.trajnostnaenergija.si redno objavlja prakti~no uporabne vsebine kako u~inkovito zmanj{ati porabo energije v stanovanjskih objektih. Za vse, ki vas skrbi koliko energije porabi va{a hi{a ali stanovanje, ter kako ugodno se je mo`no ogrevati z razli~nimi kurivi, smo pripravili nekaj koristnih napotkov, ki vam bodo pomagali sprejeti la`jo odlo~itev, preden povabite na ogled stanovanja ali hi{e usposobljenega strokovnjaka.

V prispevku smo se omejili zgolj na nove samostojne ogrevalne sisteme, ki so primerni za vgradnjo v individualne objekte - v kolikor nimamo mo`nosti priklju~itve na plinsko ali vro~evodno omre`je.

Kako pristopiti k zamenjavi ogrevalnega sistema? ^e primerjamo kateri energenti in kuriva prevladujejo v Sloveniji, elektrika v energijski oskrbi gospodinjstev z novimi ogrevalnimi sistemi prevzema vidnej{o vlogo, opazna je stalna rast toplotnih ~rpalk. Drugi energent, ki ji sledi, je lesna biomasa, predvsem se gospodinjstva zaradi lastne oskrbe z lesno biomaso - drv iz lastnih gozdov, {e vedno zelo pogosto ogrevajo, vendar so `al pogosto tudi nevaren vir onesna`evanja z emisijami in trdimi delci.

Vseh sistemov ogrevanja ne moremo kar tako preklopiti na trenutno najugodnej{i energent, zato je potrebno izbrati ogrevanje z najvi{jim izkoristkom, ne glede na to, kaj ga poganja, ali pa popolnoma preklopiti na obnovljive vire. V vsakem primeru pa je nujno najprej zmanj{ati porabo energije stavbe. V EU stavbe porabijo 40 % vse energije in oddajo 36 % izpustov toplogrednih plinov, zato je var~evalni potencial na tem podro~ju zares velik.

^e izbirate kotel na polena, pelete ali sekance Prednost kotla na polena, pelete ali sekance je uporaba obnovljivega vira, pomanjkljivost pa predpisi o izpustu delcev PM 10, zaradi ~esar bo na vse premalo u~inkovite ogrevalne enote potrebno namestiti dodatne filtre, ne glede na to ali delujejo na sekance, pelete ali drva. Sodobni kotli na polena omogo~ajo avtomatizirano nalaganje polen. Ti kotli delujejo obi~ajno v visokotemperaturnem obmo~ju, temperatura vode pa zna{a med 70 do 90°C, s ~imer proizvajalci prepre~ijo nizkotemperaturno korozijo. Ta je posledica kondenzacije dimnih plinov v notranjosti kotla, saj me{anica vlage in saj na~ne kotlovsko plo~evino. Zato morajo kotli na polena

POLENA: Pri ceni polen 0,033 EUR/kWh (izkoristek naprave 70 %) letni stro{ek ogrevanja zna{a 594 EUR, celotna investicija 6.923 EUR, cena koristne energije 0,058 EUR/KWh. PELETI: Pri ceni pelet 0,060 EUR/kWh (izkoristek naprave 90 %) letni stro{ek ogrevanja zna{a 1.080 EUR, celotna investicija 7.680 EUR, cena koristne energije 0,087 EUR/KWh. ZEMELJSKI PLIN: Pri ceni plina 0,075 EUR/kWh (izkoristek naprave 95 %) letni stro{ek ogrevanja zna{a 1.350 EUR, celotna investicija 3.991 EUR, cena koristne energije 0,092 EUR/KWh. TOPLOTNA ^RPALKA ZRAK-VODA: Pri ceni el. energije 0,037 EUR/kWh (izkoristek naprave 350 %) letni stro{ek ogrevanja zna{a 666 EUR, celotna investicija 8.841 EUR, cena koristne energije pa 0,064 EUR/KWh. Izra~uni se nana{ajo na cene energentov z dnem 29.08.2017 in upo{tevanju stro{kov letnih pregledov v 20 letih. (Vir: Atlas trading d.o.o.)

vedno obratovati s polno zmogljivostjo, saj le tako lahko delujejo z visokim izkoristkom. Vi{ek toplote se med delovanjem shranjuje v vodnem akumulatorju toplote. V predpisih je dolo~ena tudi velikost akumulatorja, ki je odvisna od mo~i kotla. Akumulator deluje kot bla`ilnik, ki toploto po~asi oddaja v sistem tudi potem, ko so drva `e dogorela. Najvi{ji izkoristek v tej skupini proizvodov dosegajo uplinjevalni kotli, v katerih dimni plini, ki jih oddajajo gore~a polena, dogorevajo v posebni visokotemperaturni komori. Kotli na pelete in sekance omogo~ajo, da dovod kuriva natan~no nadziramo, na~in delovanja pa prilagajamo porabi toplote. Delovanje je popolnoma avtomatizirano in varno, saj so vgrajeni sistemi temeljito preizku{eni.

Take kotle lahko vklju~ujemo tudi na daljavo ali s ~asovnim programatorjem, saj imajo prigrajen sistem za v`ig kuriva.

Izra~un porabe energije za stanovanjske objekte 11. PPredpostavka reddposttavka k porabl porabljene bljjene kkoli~ine oli~ li~iine kkurilnega urililnega olj olja lja â&#x20AC;&#x201C; 22.000 000 l ((za za 1150 50 m2 stanovanjske sttanovanjjske k povr{i povr{ine), {ine)) 2. Kurilna vrednost kurilnega olja 10 kWh/liter, iz tega sledi izra~un porabe energije na m2 stanovanjske povr{ine: 2.000 l x 10 kWh/liter = 20.000 kWh/150 m2 = 133 kWh/m2 (razred E).

39 temperature, sredi ekstremne zime ta mo~no poraste. Velja, da mora biti razmerje COP najmanj 1 proti 3, torej COP 3,0, ~e je to razmerje ni`je, od vgradnje ne bomo imeli koristi.

Izbiramo lahko toplotne ~rpalke, namenjene ogrevanju sanitarne vode s toploto okoli{kega zraka. Slednje delimo {e na nizkotemperaturne, ki vodo ogrejejo do 40°C in visokotemperaturne, ki dosegajo 65°C ali ve~. Pri obeh je tehnika popolnoma enaka, le hladivo je drugo. Toplotna ~rpalka je u~inkovit toplotni stroj, ~e ga poganja {e »zelena elektrika« pa ima v primerjavi z drugimi generatorji toplote skoraj ni~eln vpliv na okolje.

IR ogrevanje in elektri~ni radiatorji Shematski prikaz ogrevalnega sistema toplotne ~rpalke zemlja - voda

Nadvse udobne toplotne ~rpalke Toplotne ~rpalke delujejo popolnoma samodejno, brez dimnika in mnogih stro{kov pri izgradnji kurilnice, ter lahko prostore pozimi ogrevajo in poleti hladijo. Toploto nizkega nivoja dvigujejo na nivo za ogrevanje sanitarne vode in stavb. Zajemajo lahko toploto zraka, zemlje ali podtalnice, tudi tudi odpadno industrijsko toploto. Sistem je zaprt, hladivo pa se pretaka v zaklju~enem tokokrogu. Dale~ najvi{je izkoristke dosegajo toplotne ~rpalke, ki zajemajo toploto zemlje ali podtalnice, saj sta ta dva vira toplote vedno na razpolago, temperaturni nivo pa je stalno vi{ji od 0°C. Prednost ~rpalk, ki zajemajo toploto zraka sta nizka cena in enostavna vgradnja, pomanjkljivost pa zmanj{an u~inek, kadar temperatura zraka pade pod ni~lo, posebej, ko so temperature pozimi ekstremno nizke.

Zemlja je odli~en vir toplote za toplotne ~rpalke Razmerje med vlo`eno energijo za pogon in pridobljeno toploto je grelno {tevilo, imenovano koli~nik energijske u~inkovitosti, ki ga ozna~ujejo s kratico COP. ^im vi{je je to {tevilo, tem ve~ja je koristna razlika med vlo`eno elektriko za pogon kompresorja in izstopajo~o toploto iz ~rpalke. Koli~ina pogonske energije pri toplotnih ~rpalkah, ki prestrezajo energijo zemlje, je odvisna od potrebnega dviga

Princip IR ogrevanja je nasproten klasi~nim sistemom ogrevanja - s pomo~jo infrarde~ega sevanja segrevamo predmete in ne zraka. IR paneli so obi~ajno iz plo~evine, umetnih mas, stekla ali kamna. Napajamo jih z elektri~no energijo in jih priklju~imo na navadno vti~nico. Obi~ajno se jih namesti na strop ali steno. Prednost teh lokalnih grelnih teles je, da lahko vsak prostor individualno krmilimo in so zelo hitro odzivni, celotna investicija pa je v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi obi~ajno ni`ja, saj ni potrebe po izgradnji dimnika in kotlovnice.

Elektri~ni radiatorji so alternativa, kadar poseg v kotlovnico ni mogo~. Vendar bolj potratne hi{e niso najbolj primerne za ogrevanje z neposrednim pretvarjanjem elektri~ne energije v toploto, kar velja tako za IR panele kot elektri~ne radiatorje, ker elektrika velja za predragoceno, da bi jo na ta na~in tro{ili v nedogled. V takih primerih, izberemo drug sistem ogrevanja. V primeru, da na{ stanovanjski objekt ni energetsko saniran, bomo za elektri~no energijo pla~evali ve~, saj bo zaradi ve~jih toplotnih izgub objekta potrebna vi{ja priklju~na mo~. Izbirate lahko tudi med oblikovalsko dovr{enimi elektri~nimi radiatorji, ki so posebni na pogled in posebej primerni za su{enje brisa~ v kopalnicah, lahko so priklju~eni na toplovodno ogrevanje ali na elektriko ali pa so kombinirani. Skandinavci so razvili t.i. var~ne elektri~ne radiatorje, pri katerih topel zrak izhaja iz re` na zgornji strani radiatorja in delujejo nizkotemperaturno na principu blage konvekcije. •

,1)250$&,-6.2 65(',ĎÌ( 2 8Ì,1.29,7, 5$%, ,1 2%129/-,9,+ 9,5,+ (1(5*,-(

Jo`ica EKART

40

OVEN ELEKTRO MARIBOR

Vodni potencial Slovenije bi morali bolj izkoristiti

Z

a pove~anje dele`a energije iz obnovljivih virov so zelo pomembne male hidroelektrarne (MHE), ki so ekonomsko donosne tudi brez dr`avnih podpor, v njih proizvedena elektrika pa je neopore~na, saj je pridobljena izklju~no iz obnovljivega vira. Kljub velikemu vodnemu potencialu na{e dr`ave pa se pri nas zaradi zapletenih birokratskih postopkov gradi premalo MHE, kar je velika {koda, pravi Miroslav Pre{ern, direktor podjetja OVEN Elektro Maribor.

Izliv vode nazaj v strugo iz SHE Oplotnica

»Investitor potrebuje tako vodno kot gradbeno dovoljenje, pri ~emer se v obeh postopkih odlo~a o isti stvari. Za poenostavitev predlagamo enotno vodno dovoljenje. Menimo tudi, da bi morali odlo~anje o MHE do enega megavata mo~i prenesti na ob~insko raven, od ~esar bi imeli korist tako investitorji kot tudi dr`ava,« pravi direktor podjetja, ki se je specializiralo za proizvodnjo elektrike iz OVE in ima v lasti {est malih hidroelektrarn z mo~jo 2525 kW ter 18 son~nih elektrarn z mo~jo 612,9 kW. Te so lani skupaj proizvedle 13.619 megavatnih ur elektri~ne energije.

Do ve~jih zmogljivosti z gradnjo novih MHE in obnovo obstoje~ih Po besedah [tefana ^uri~a, operaterja in vzdr`evalca dveh hidroelektrarn podjetja OVEN (MHE Skomarje in SHE Oplotnica), je proizvodnja najve~ja, ko je dovolj vode za polno mo~ elektrarne: »Mo~ za~ne nara{~ati sredi marca zaradi taljenja snega in ~e je bilo tega veliko, lahko MHE delujejo s polno mo~jo tudi do konca

[tefan ^uri~

Borut Knez

maja. To je najbolj stabilni del leta za proizvodnjo. Nato za~ne mo~ upadati in je v preostalih mesecih odvisna od padavin.« Ob dolgotrajnih in zmernih padavinah lahko elektrarne delujejo s

polno mo~jo pol meseca ali ve~.

Na splo{no velja, da ~e je proizvodnja v enem mesecu ve~ja od polovice in{talirane mo~i, je to neko letno povpre~je in je proizvodnja dobra. »^e je su{no

obdobje, kakr{no je letos, je proizvodnja minimalna,« {e pravi sogovornik, ki svoje delo opravlja z najve~jim veseljem.

Da je delo pestro in razgibano, potrdi tudi Borut Knez, ki skrbi za MHE ^in`at 1 in 2 ter za MHE Josipdol: »Vsak dan prinese kaj novega in vedno se nekaj dogaja.« Na vsaki elektrarni je treba opraviti dnevne in periodi~ne preglede, vsak dan popisati proizvodnjo preteklega dne, pregledati vse naprave elektrarne in jezu, pregledati minimalni izpust vode mimo jezu v strugo, preveriti delovanje daljinske komunikacije, ki omogo~a daljinsko vodenje elektrarne v ~asu izpadov, in

Oto~ni sistem delovanja MHE V dru`bi OVEN se zavedajo, da je energetska neodvisnost ena od poti v nizkooglji~no dru`bo, zato spodbujajo uporabo obnovljivih virov. Pri tem poudarjajo, da lahko neodvisno od elektroenergetskega sistema delujejo tudi MHE. »T. i. oto~no delovanje pomeni, da MHE napaja dolo~eno {tevilo odjemalcev, ki so odvisni samo od nje. V praksi tega sicer {e nismo preizkusili, imamo pa vse pripravljeno. Tak{no obratovanje je nadvse dobrodo{lo v primeru ve~jih elementarnih nesre~, ru{enja napajalnih sistemov, v primeru vojne pa bi lahko oto~na MHE z elektriko oskrbovala bolni{nice, komunikacijske postaje in podobno,« pojasnjuje Miroslav Pre{ern.

Direktor podjetja Oven, g. Miroslav Pre{ern

41 odpraviti morebitne manj{e napake, ki so se zgodile pono~i. »Vsi si `elimo obratovanje brez prekinitev, zato je treba dosledno izvajati remonte in posodabljati naprave. Poudariti moram, da ima dru`ba OVEN izjemen posluh za posodabljanje strojne in elektroopreme, zato iz tega naslova nimamo skoraj ni~ izpadov. Ve~ino zastojev v proizvodnji povzro~ijo izpadi daljnovodov distribucije,« pravi ^uri~.

Vse hidroelektrarne dru`be OVEN so bile zgrajene v ~asu prej{nje dr`ave, ta pa je kot izredno dober gospodar do sedaj obnovila `e skoraj vse. S poso-

dobitvami zagotavljajo stabilno proizvodnjo elektri~ne energije in jo hkrati pove~ujejo. »Po prvih obnovah in posodobitvah, ki smo jih izvedli med letoma 2003 in 2007, se je povpre~na letna proizvodnja na{ih elektrarn pove~ala za 49 odstotkov. Na{i srednjero~ni na~rti so usmerjeni tudi v gradnjo novih zmogljivosti – do leta 2025 na~rtujemo gradnjo novih MHE, s ~imer bi skupno in{talirano mo~ pove~ali za dva megavata,« o na~rtih za prihodnost pravi Miroslav Pre{ern in doda, da prilo`nosti na tem podro~ju i{~ejo tudi {ir{e v regiji. •

Generator s turbino

Barbara Primc

Izjemna spletna trgovina z zelenimi izdelki V dru`bi OVEN vedno i{~ejo sinergije s poslovnimi partnerji, ki imajo podobno vizijo. Ta poleg proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov temelji na ozave{~anju ljudi o pomenu izkori{~anja teh virov, na spodbujanju e-mobilnosti ter na ponudbi izdelkov in storitev za vse tiste, ki skrb za okolje postavljajo v ospredje. Vse na{teto je mo`no najti v novi OVEN spletni trgovini www.trgovina-oven.si, kjer lahko trenutno izbirate med ve~ kot 75 produkti. Preizku{anja izdelkov bodo predstavljena tudi v novem trendovskem blogu, kjer boste iz prve roke pridobili vse potrebne informacije o produktih, storitvah, prihajajo~ih dogodkih in drugih zanimivostih, nagradili bodo tudi vsak nakup v spletni trgovini.

Aktivno ozave{~ajo {e na dru`benih omre`jih, kot so Facebook, Twitter, LinkedIn, Instagram ter Youtube. Na prenovljeni spletni strani www.oven-em.si pa lahko spremljate njihov energetsko-kulturno-izobra`evalni projekt, Klub Oven, s katerim vas vsak mesec povabijo na zanimiv dogodek, povezan z obnovljivimi viri, e-mobilnostjo in drugimi trajnostnimi temami. Poleg tega OVEN Elektro Maribor uspe{no nadaljuje projekt sharinga e-koles – v hotelu Betnava v Mariboru bodo kmalu odprli `e ~etrto izposojevalnico, dogovori pa potekajo tudi `e z Zavodom za turizem Maribor; vse za ~im bolj zelena urbana sredi{~a.

Vas mika?

trgovina-oven.si

42

Dru`bena odgovornost je nalo`ba v prihodnost

D

ru`bena odgovornost je nalo`ba v prihodnost in hkrati pogoj za uspe{no poslovanje, pravijo v podjetju Energija plus, kjer vseskozi i{~ejo na~ine, kako izbolj{ati kakovost `ivljenja njihovih zaposlenih, lokalne skupnosti in {ir{ega okolja, v katerem delujejo.

»V Energiji plus, ki je pomembna mariborska gospodarska dru`ba, smo `e na za~etku postavili visoke standarde kakovosti poslovanja in odnosov s svojimi kupci ter z zaposlenimi, visokim standardom pa sledimo tudi na drugih podro~jih dru`bene odgovornosti,« poudarja direktor Bojan Horvat in doda, da dru`bena odgovornost za Energijo plus ni projekt, temve~ del poslanstva.

Razlog je preprost: radi pomagajo in vra~ajo okolju, v katerem delujejo. To po~nejo na razli~ne na~ine, tudi z donacijami. Tako so lani decembra pomagali trem bolni{nicam v severovzhodni Sloveniji. »Splo{ni bolni{nici Murska Sobota smo namenili 2000 evrov za otro{ki oddelek, Splo{ni bolni{nici dr.

Dru`bena odgovornost za Energijo plus ni projekt, temve~ del poslanstva. Okolju in ljudem vra~ajo na razli~ne na~ine, tudi z donacijami.

Jo`eta Potr~a Ptuj smo z enakim zneskom pomagali do nakupa inkubatorja, mariborski kliniki za pediatrijo pa smo prav tako z 2000 evri pomagali kupiti aparat, ki omogo~a malim bolnikom podporo dihanju,« na{teva sogovornik. Poleg tega so 450 otrokom omogo~ili nepozabni Bo`i~ni kino, pri ~emer so se, tako kot pri drugih podobnih projektih, povezali s poslovnimi partnerji, in skupaj z njimi izvabili nasmeh na obraze otrok.

Mlade spodbujajo k doseganju odli~nih rezultatov Junija letos so nasmeh privabili tudi na obraze {tudentov, saj so se kot partner pridru`ili Univerzi v Mariboru in sodelovali pri izbiri najbolj{ega {tudenta mariborske univerze. »Vztrajnost, ambicioznost in kreativnost so nedvomno tiste vrednote, ki odlikujejo posameznika in mu zagotavljajo uspehe tako v ~asu {tudija in pri raziskovalnem delu kot tudi pozneje na njegovi poklicni poti. S podeljeno nagrado `elimo mlade {e dodatno spodbuditi k doseganju

»Ob predstavitvi izzivov na Marketin{ko-medijski poletni {oli so mladi pokazali svoj pogled na poslovanje energetskega podjetja in nam dali kar nekaj novih idej,« pravi Bojan Horvat, direktor podjetja Energija plus.

odli~nih rezultatov,« pravi Bojan Horvat, ki trdno verjame, da so mladi na{a prihodnost.

To je tudi razlog, da je Energija plus letos `e tretje leto zapored v sodelovanju z Energetika.net organizirala Marketin{komedijsko poletno {olo. Ta je namenjena naravoslovcem in dru`boslovcem, {tudentje pa so se med 3. in 6. julijem izobra`evali v Informacijskem sredi{~u Energije plus v Mariboru. Poleg klasi~nih predavanj so sodelovali pri iskanju idej in re{evanju energetskih izzivov, s katerimi se soo~ajo velike energetske dru`be. Sogovornik pojasnjuje: »Skupaj smo ugotovili, da so v~asih bolj kot znanje pomembni kreativnost, samoiniciativnost, vztrajnost, motiviranost, odprtost, pripravljenost za u~enje in energi~nost. Ob predstavitvi izzivov so nam mladi pokazali svoj pogled na poslovanje energetskega podjetja in nam dali kar nekaj novih idej.«

Skrb za kupce je na prvem mestu @e dve leti vsak mesec iz`rebajo pet zvestih gospodinjskih kupcev, ki jih nagradijo s pla~ilom mese~nega ra~una elektri~ne energije. Horvat poudarja, da so kupci vedno na prvem mestu, zato zanje pripravljajo posebne ponudbe in ugodnosti, razvijajo nove storitve in produkte. Med drugim vsako prvo sredo v mesecu na prodajnem mestu na Vetrinjski ulici 2 v Mariboru organizirajo brezpla~en energetski svetovalni dan. Na voljo jim je strokovnjak, ki odgovarja na njihova vpra{anja, lahko pa se odlo~ijo tudi za individualno svetovanje o konkretnih problemih in vpra{anjih, povezanih z rabo energije v gospodinjstvu.

43 »Na{i kupci lahko veliko stvari uredijo hitro, brez ~akalnih vrst in dodatnih stro{kov. Zanje smo zasnovali spletno in mobilno aplikacijo, ki omogo~a dodajanje merilnih mest in izra~un informativne porabe, sporo~anje stanja {tevca za obra~un po dejanski porabi, izbor energenta in prikaz merilnega mesta z osnovnimi podatki ter porabo na merilnem mestu, pregled ra~unov in pla~il na merilnem mestu, urejanje vnosa stanja {tevca za vsa merilna mesta, kjer {e ni daljinskega zajemanja podatkov, pregled zgodovine pla~il, na{ih novosti in pomembnih informacij, urejanje spremembe na~ina po{iljanja ra~unov, na~in obra~una,« na{teva Bojan Horvat. Doda {e, da v podjetju Energija plus kot prvi dobavitelj elektri~ne energije in zemeljskega plina v Sloveniji omogo~ajo popoln nadzor z zgodovino porabe energentov.

Ta re{itev po njegovih besedah odpravlja te`ave in nesporazume z dobavitelji in sistemskim operaterjem, {e preden kupec prejme ra~un za energente: »Z nakupom re{itve za nadzor porabe ne boste ve~ v skrbeh, ali je pri{lo do izlitja vode, ali ste izklopili likalnik oz. plinski {tedilnik, ko vas ni doma. V primeru prekora~itve

V podjetju Energija plus `elijo mlade spodbuditi k doseganju odli~nih rezultatov, zato sodelujejo pri izbiri najbolj{ega {tudenta mariborske univerze.

Z novim klicnim in prodajnim centrom {e bli`e kupcem Z novim klicnim in prodajnim centrom, ki so ju odprli letos spomladi na Veselovi ulici 10, v Borovi vasi v Mariboru, so se {e bolj pribli`ali kupcem. »Na{i sodelavci v klicnem centru so jim na voljo od ponedeljka do petka med 7.30 in 18. uro na brezpla~ni telefonski {tevilki 080 21 15. Zdaj jim lahko tudi v ~asu najve~jega {tevila klicev zagotavljamo hiter in kakovosten telefonski ter e-po{tni servis, kar pomeni, da smo zanje {e bolj dostopni in vedno na voljo s pravimi re{itvami,« o razlogih za nalo`bo pove Bojan Horvat. Na isti lokaciji je tudi nov prodajni center, kjer je mogo~e kupiti razli~ne izbrane produkte, ki zagotavljajo prihranke in sledijo smernicam u~inkovite rabe energije. `elenih vrednosti vas aplikacija opozori in posreduje informacijo na va{ ra~unalnik ali pametni telefon. Poslovni uporabniki pa lahko z nadzorom porabe med drugim

2 MESECA

ugotovijo, kolik{en vpliv imajo ve~ji stroji in naprave na celoten stro{ek za elektriko, plin in vodo.« • Barbara Primc

NOVI NA

PLUSU

DVOJNI D

PLUS P

080 21 15 www.energijaplus.si

V zadnjem letu dvakrat ve~ elektri~nih in hibridnih vozil

D

o konca leto{njega julija je bilo v Sloveniji na novo registriranih 768 avtomobilov na elektri~ni ali hibridni pogon, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani manj kot 300. Po slovenskih cestah se tako trenutno vozi 1.200 elektri~nih oziroma hibridnih vozil, infrastrukturno omre`je zanje pa je za zdaj dobro pokrito.

Energetski koncept Slovenije predvideva, da bo na na{ih cestah do leta 2030 med vsemi avtomobili {estina elektri~nih, leta 2050 pa `e dve tretjini. ^e naj bi torej ~ez deset let imeli 200.000 elektri~nih avtomobilov, bomo potrebovali 20.000 polnilnic.

Subvencije med najvi{jimi v Evropi Glede na to, da dr`ava ob nakupu elektri~nega avtomobila `e nekaj let ponuja subvencije, ki so med najvi{jimi v Evropi â&#x20AC;&#x201C; do 7.500 evrov za 100-odstotno elektri~no vozilo in do 4.500 evrov za priklju~ni hibrid â&#x20AC;&#x201C;, se postavlja vpra{anje, zakaj se Slovenci v ve~ji meri ne odlo~amo

za elektri~ne avtomobile. [e zlasti, ~e upo{tevamo {e olaj{ave pri davku na motorno vozilo, ki je samo 1,5-odstoten, poleg tega so elektri~na vozila opro{~ena letne dajatve pri registraciji vozil. Kakor pravi Marko Femc, direktor dru`be Plannet, je glavni razlog ta, da se ljudje {e vedno premalo zavedajo, da so elektri~ni avtomobili `e vsakodnevno uporabni, stro{ki vo`nje in tudi stro{ki za tak{en avtomobil v vsej njegovi `ivljenjski dobi pa ob~utno manj{i. Servis, na primer, stane 30 evrov za prevo`enih 30.000 kilometrov.

Nakup elektri~nega vozila se dologoro~no spla~a vsakemu, ki prevozi pribli`no 60 kilometrov na dan. Za potrebe povpre~nega Slovenca povsem zado{~a elektri~ni avtomobil z dosegom od 90 do 150 kilometrov, pri ~emer so tudi slovenskemu kupcu `e na voljo tak{ni s {e enkrat ve~jim dosegom. Dobro razvita je tudi polnilna infrastruktura, glede na {tevilo elektri~nih vozil in v primerjavi z Evropo zelo dobro, ugotavljajo na Dru{tvu elektri~nih vozil Slovenije (Devs).

Po podatkih ministrstva za infrastrukturo imamo trenutno 470 javnih polnilnih mest, avtocestno omre`je je dobro pokrito, vsak ve~ji kraj pa ima vsaj eno po~asno polnilno mesto. Kljub temu je v nekaterih regijah {e vedno te`ko najti polnilno postajo. Slabo je pokrit predvsem ju`ni del Slovenije, z izjemo primorske avtoceste in cest ob Obali.

Najdalj{a razdalja med dvema hitrima polnilnicama je 67 kilometrov, med avtocestnima po~ivali{~ema Starine (pri Novem mestu) in Ljubljana Barje.

Vpra{anje pa je, kako prijazna je uporaba polnilnic za lastnike elektri~nih avtomobilov. Velika ovira denimo je polnjenje ~ez no~ na urbanih obmo~jih, predvsem ob ve~stanovanjskih stavbah, kjer parkiri{~a ve~inoma niso opremljena z elektri~nimi priklju~ki. Glede na to, da se ve~ina (ve~ kot 90 odstotkov) vseh polnjenj elektri~nih vozil opravi doma pono~i ali na delovnem mestu, torej takrat, ko avtomobila ne potrebujemo, so prebivalci tako imenovanih spalnih naselij mo~no prikraj{ani. Poleg tega naj bi bilo polnjenje ~ez no~ zaradi izravnavanja odjema elektrike iz omre`ja podnevi in pono~i ena pomembnej{ih prednosti uporabe elektrike za pogon vozil.

Trenutno je sicer v Evropi najve~ja te`ava nesodelovanje ponudnikov polnilnih postaj, saj uporabniki potrebujejo identifikacijsko kartico lokalnega ponudnika, ~e `elijo napolniti svoj elektri~ni avtomobil. Do uporabnika bi bila veliko bolj prijazna mo`nost pla~evanja z ban~no kartico, kar nameravajo uvesti v Nem~iji. Uvesti bi morali tudi sistem zara~unavanja storitve polnjenja po porabljeni energiji, namesto zdaj uveljavljenega zara~unavanja glede na trajanje polnjenja.

45 Konec prodaje bencinskih in dizelskih avtomobilov?

Britanska vlada je v okviru na~rta za boj proti onesna`evanju zraka, zaradi katerega vsako leto umre 40.000 Britancev, napovedala, da bo dr`ava z letom 2040 prepovedala prodajo novih bencinskih in dizelskih avtomobilov in kombijev. Prepoved bo veljala tudi hibridna vozila, ki imajo elektri~ni in bencinski ali dizelski motor.

Za ta namen so pripravili tri milijarde vreden okoljski na~rt, na~rtujejo pa {e 255 milijonov funtov te`ak sklad, namenjen lokalnim skupnostim, da bodo spodbujale uporabo javnega prevoza, nadgradnjo njegove mre`e in spremembo cestne infrastrukture, primerne za elektri~na vozila. Britanska vlada bo poleg tega namenila milijardo funtov za razvoj elektri~nih in hibridnih vozil, pri ~emer bo 100 milijonov namenila za vzpostavitev nacionalnega omre`ja polnilnic. Prepoved prodaje avtomobilov z dizelskimi in bencinskimi motorji je pred tem napovedala `e Francija, podobne ukrepe obravnavajo tudi vlade v Nem~iji in na Nizozemskem.

S skupinskim nakupom ceneje do elektri~nega avtomobila Dejstvo je, da bo omenjenih te`av manj z nara{~anjem {tevila elektri~nih avtomobilov na na{ih cestah. Pomemben dejavnik pri promociji elektri~nih vozil so podjetja za izposojo in souporabo, kot sta Avantcar in Avant2Go. V njihovem voznem parku je pribli`no tretjina vseh pri nas registriranih elektri~nih avtomobilov, do konca leta na~rtujejo {e {iritev s sedanjih 150 elektri~nih vozil na 250.

V podjetju Plan-net pa so z namenom spodbujanja uporabe elektri~nih avtomobilov zagnali projekt skupinskega nakupa.

V okviru njihove akcijske ponudbe je tako

mogo~e pri nakupu elektri~nega avtomobila poleg subvencije Eko sklada v vi{ini 7.500 evrov dobiti {e dodaten popust v vi{ini 4.000 evrov, ~e ga kupite skupinsko.

Kupci lahko poleg tega elektri~ni avtomobil zavarujejo za polovico ceneje, 20 odstotkov popusta jim omogo~ijo pri nakupu lastne elektri~ne polnilnice, 30 odstotkov manj pa pla~ajo za njeno postavitev. ^e se hkrati odlo~ijo {e za postavitev doma~e son~ne elektrarne, je ta deset odstotkov cenej{a.

Po Fem~evih besedah nas tako elektri~ni avtomobil vklju~no s porabljeno elektriko stane manj kot 200 evrov na mesec, kolikor porabimo zgolj za gorivo pri avtomobilih z bencinskim motorjem. â&#x20AC;˘ Barbara Primc

Izdana uredba o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu

S tem se v slovenski pravni red z nekoliko zamude prena{a evropska direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva.

Sredi poletja 2017 smo imeli v Sloveniji 227 javno dostopnih polnilnih mest za elektriko (od tega 27 polnilnih postaj na vse-evropskem prometnem omre`ju TEN-T omre`ju), eno za vodik, 115 za uteko~injen naftni plin in {tiri za stisnjen zemeljski plin.

Slovenija `e izpolnjuje vse zaveze iz Direktive na podro~ju elektri~ne energije na vseevropskem TEN-T omre`ju. S postavitvijo {e treh polnilnih postaj za uteko~injen zemeljski plin do konca leto{njega leta pa bo izpolnila tudi zahteve glede uteko~injenega zemeljskega plina.

Vlada je sicer julija 2015 sprejela Strategijo razvoja prometa v republiki Sloveniji in Okoljsko poro~ilo za celovito presojo vplivov na okolje za Strategijo razvoja prometa v republiki Sloveniji.

Strategija razvoja prometa v RS obravnava alternativna goriva, spodbujanje rabe ekolo{kih vozil in zgraditev omre`ja za polnilne postaje ter polnilne postaje za alternativno gorivo na podro~ju pomorstva in letalstva. Okvirni ukrepi, stro{ki in nosilci za razvoj tega podro~ja pa bodo opredeljeni v Strategiji na podro~ju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v republiki Sloveniji, ki bo sprejeta predvidoma v septembru. â&#x20AC;˘ UR, povzeto: portal Na{ stik, avtor: Polona Bahun, www.nas-stik.si

Foto: www.avant2go.com

46

EKOLO[KA ZAVEST

Zrak nevarno onesna`uje ~lovek, pa ne ukrepamo!

Dejstvo je, da zrak onesna`ujejo antropogeni (~love{ki) viri, ukrepi pa so o~itno zanemarljivi Vsi vemo, da je zgorevanje fosilnih goriv, poleg prometa, neizpodbitno eden pomembnej{ih izvorov zra~nega onesna`enja in veliko tveganje za zdravje, pa ne ukrepamo, da bi to zajezili. Nevarne snovi v zraku imajo izrazito negativen u~inek na zdravje ljudi, posebaj za dihanje, saj slabijo obrambno sposobnost dihal in pove~ujejo dojemljivost za plju~ne oku`be. Kljub tehnolo{ki razvitosti Slovenije aktualne uradne statistike ve~ zadnjih let prikazujejo preseganja nevarnih snovi v skoraj vseh ve~jih mestih Slovenije, posebno PM10, ki so dokazano posledica zgorevanja fosilnih goriv.

Nevarnost `veplovega dioksida zaradi ogrevanja Najpogostej{e onesna`evalo zunanjega zraka iz skupine `veplovih oksidov pa `veplov dioksid. Ta nastaja ob izgorevanju fosilnih goriv (bencina, nafte, premoga), v nekaterih industrijskih procesih in ob pridobivanju toplotne ter elektri~ne energije. 80% onesna`enja zraka z `veplovim dioksidom prispeva kurjenje premoga in lignita. ^e zrak vsebuje od 0,02 do 0,05 mg/L SO2 pride do dra`enja zgornjih dihalnih poti. Du{ikov in `veplov dioksid dra`ita sluznico dihal in povzro~ata zo`enje dihalnih poti. Prav tako pove~ata ob~utljivost dihalnih poti, kar zlasti pri bolnikih s kroni~nimi boleznimi dihal povzro~a poslab{anja osnovne bolezni.

Hi{na kuri{~a spu{~ajo v atmosfero dim, saje, ogljikov monoksid, `veplovodik, pepel, ogljikovodike in drugo. Z zgorevanjem 1

Izpostavljenost mestne populacije onesna`enemu zraku zaradi delcev PM10 v EU 27 v letu 2010 (po priporo~ilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporo~ljiva letna vrednost za PM10 20 Âľg/m3, EU postavlja mejo 40 Âľg/m3). Vir: EUROSTAT, 2013.

kg premoga nastane 11,6 m3 dima, vsak m3 dima pa vsebuje 6,14 g suspendiranih delcev.

Pri zgorevanju 1 kg premoga se v povpre~ju v hi{nem kuri{~u spro{~a 25 do 100 g trdnih delcev, ki z dimom odhajajo v zrak.

Ogljikov monoksid je najbolj raz{irjen onesna`evalec zraka.

Zakaj je tako nevaren?

Ogljikov monoksid - CO nastaja zaradi nepopolnega zgorevanja fosilnih goriv v energetskih obratih, avtomobilih ter gospodinjstvih. Pomembno koli~ino emitirajo tudi razli~ni naravni procesi. Ocenjuje se, da avtomobili prispevajo kar okrog 80 % celotnega emitiranega CO. U~inki izpostavljenosti

Antropogeni (~love{ki) in naravni viri emisij ^love{ki nepremi~ni viri emisij: velike kurilne naprave za proizvodnjo energije, se`igalnice odpadkov, kurilne naprave v industriji (proizvodnja jekla, cementa, gnojil), rafinerije ter kuri{~a za ogrevanje poslovnih stavb in gospodinjstev. ^love{ki premi~ni viri emisij: cestni promet (izpuh iz dizelskih motorjev, obraba gum, zavor, sklopk), `elezni{ki promet, zra~ni promet, vodni promet, ognjemeti.

Med ~love{ke vire razpr{enih emisij spadajo: pretovarjanje razsutega tovora v gradbeni{tvu in kmetijstvu, suspenzije delcev kot posledice cestnega prometa, ter tudi kresovi in kajenje.

Naravni viri razpr{enih emisij so vulkani (delci in prah), erozija tal, pe{~eni prah, gozdni po`ari, biolo{ke organske snovi (pelodi, spore, mikroorganizmi), biolo{ki procesi v prsti, vode, mokri{~a, vegetacija (gozdovi, nasadi polj{~in).

ogljikovemu monoksidu se poka`ejo kot zastrupitev razli~ne stopnje. Blaga zastrupitev je podobna gripi, spremljajo jo glavobol in utrujenost. Pri zmerni zastrupitvi je glavobol huj{i, pojavita se slabost in te`ave pri mi{ljenju. Pri hudi zastrupitvi se pojavijo bruhanje, zmedenost, mravljin~enje v okon~inah, kr~i, bole~ine v prsih, motnje sr~nega ritma, motnje zavesti in odpoved dihanja. Ogljikov monoksid ima 300-krat ve~jo afiniteto za hemoglobin kot kisik, pri ~emer nastaja karboksihemoglobin (HbCO).

Posledi~no se zmanj{a kapaciteta krvi za prenos kisika, kar pripelje do hipoksije tkiv.

Promet glavni krivec za du{ikove in `veplove okside V zadnjih desetletjih se onesna`enost zraka pove~uje na ra~un stalnega ve~anja {tevila motorjev z notranjim izgorevanjem.

Motorna vozila so vir izpu{nih plinov z ogljikovim monoksidom, ogljikovim dioksidom, `veplov dioksidom, du{ikovimi oksidi, vodikovim peroksidom, vodno paro, alkoholi, aldehidi ter organskimi kislinami.

Du{ikovi oksidi delujejo dra`e~e na spodnje dihalne poti ter pove~ujejo pogostnost alergijskih respiratornih obolenj.

Najnevarnej{a sta du{ikov oksid in dioksid, {e posebej, ~e je koncentracija ve~ja od 0,2 mg/L.

EKOLO[KA ZAVEST @veplovi oksidi izzivajo mo~no dra`enje o~i in dihalnih poti.

Ve~ kot 90 % inhaliranih `veplovih oksidov je absorbiranih v sluznici zgornjih dihalnih poti. Pove~ana koncentracija du{ikovih oksidov ob neugodnih vremenskih pogojih in pove~anemu dele`u lebde~ih delcev skozi dalj{i ~as pove~uje incidenco respiratornih infekcij pri otrocih ter kroni~nih obolenj zgornjih dihalnih poti.

Najob~utljivej{i na ekspozicijo SO2 so otroci, starej{e osebe ter kroni~ni plju~ni in sr~ni bolniki.

Nevarnost mo~no reaktivnega plina - ozona Glede na mesto nastanka v atmosferi lo~imo stratosferski ozon, ki se tvori v vi{ji plasti atmosfere (stratosfera obsega pas od 15 do 50 km nad zemeljskim povr{jem) in nas {~iti pred nevarnimi ultravijoli~nimi `arki, ter troposferski ali prizemni ozon, ki nastaja v spodnji plasti atmosfere kot sekundarni onesna`evalec z reakcijo iz du{ikovih oksidov in hlapnih organskih spojin.

Ozon se absorbira v vseh delih plju~ Slovenija sodi med dr`ave z vi{jimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2010 se je s 53 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 7. mesto med dr`avami EU-27. Povpre~je izpustov v EU-27 je bilo 42,9 kg/prebivalca.

Ob vstopu v dihala ozon spro`i veri`ne reakcije oksidacije.

Akutni in kroni~ni u~inki ozona na ljudi so ka{elj, dra`enje o~i, bole~ine pri globokem vdihu, ob~utek utesnjenosti v prsnem ko{u, bole~ine za prsnico, redkeje tudi glavobol in slabost; Osrednji mehanizem po{kodbe z ozonom je oksidativni stres in razvoj vnetne reakcije. Vnetje je lahko prehodno, pri dolgotrajni izpostavljenosti pa povzro~a trajne strukturne spremembe dihal. Ozon je tudi mo~an dra`ljivec, kar se ka`e v dra`enju ali peko~em ob~utku v o~esni veznici in sluznici zgornjih dihal, bole~inah pri dihanju, ob~utku stiskanja v prsih ter ka{lju.

Nevarnost pra{nih delcev in te`kih kovin Pra{ni delci, ve~ji od 10 µm, se obi~ajno ustavijo v vla`nem okolju nosne votline in `rela. Do plju~nih me{i~kov prodrejo pra{ni delci, katerih aerodinami~ni premer zna{a manj od 2-3 µm. Zelo fini pra{ni delci ostanejo dlje ~asa v podro~ju plju~nih me{i~kov in povzro~ajo dra`enje.

Te`ke kovine niso omejene na dolo~eno geografsko obmo~je in jih ni mogo~e u~inkovito nadzorovati na lokalni ravni. Lahko se prena{ajo po zraku na velike razdalje po celotni zemeljski obli.

Imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih `ivali in ~loveka vi{je v prehranjevalni verigi. @e izpostavljenost nizkim koncentracijam kovin je lahko vzrok za razvoj rakastih obolenj, za zaostalost v razvoju in po{kodbe ledvic, ter celo za smrt v primeru izpostavljenosti visokim koncentracijam.

Manj poznano je, da svinec v zraku povzro~a zgorevanje fosilnih goriv, v preteklosti je bil to promet. Posebej nevaren je zaradi kopi~enja in dolgega zadr`evanja v organizmih. Glavni ~love{ki izvori druge nevarne kovine - arzena, se nana{ajo na zgorevanje fosilnih goriv in uporabo pesticidov. Arzen je razvr{~en v skupino I kancerogenov za ljudi, pri ~emer se inhalacija povezuje s karcinomom plju~, ko`e, in mehurja. •

Ogrevalna tehnika 50. mednarodni sejem obrti in podjetništva – MOS v Celju.

Celjski sejem, 12.-17. september 2017 Najdete nas v dvorani L, razstavni prostor št. 36.

Weishaupt je mednarodno podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in servisom ogrevalnih sistemov, solarnih sistemov, toplotnih črpalk in gorilnikov.

To je zanesljivost.

Jo`ica Ekart Povzeto po ~lanku prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., specialist medicine dela, prometa in {porta ZVD Zavod za varstvo pri delu, UL MF Katedra za javno zdravje

Weishaupt d.o.o., Teharje 1, 3000 Celje, (03) 425 72 50, www.weishaupt.si

47

48

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

723/271( Ăż53$/.(

EXCELLIA

2EPRÄ&#x20AC;MH GHORYDQMD Y QDÄ&#x20AC;LQX RJUHYDQMD YVH GR

-25°C ~ =P\T]YT]T cPZ^ iP radiatorsko o kot talno ^VaTeP]YT _a^bc^a^e ~ ST[dYTY^ e iT[^ Â&#x192;Xa^ZT\ cT\_TaPcda]T\ aPi_^]d !$Â&#x2014;2 S^ "$Â&#x2014;2 ~ cT\_TaPcdaP ec^ZP 60 °C, ~ VPaP]RXYP 36 mesecev, ~ _aX\Ta]P iP _aXZ[^_ ]P obstojeÄ?

sistem ^VaTeP]YP i ^[YT\ _[X]^\r ~ \T]X e b[^eT]bZT\ YTiXZd

Delovanje toplotne ~rpalke v hudi zimi Kako izbrati primerno toplotno ~rpalko zrak â&#x20AC;&#x201C; voda za ogrevanje z radiatorji Zadnja zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so tudi stro{ki za ogrevanje v ve~ini domov vi{ji kot v preteklosti. Delovanje toplotne ~rpalke zrak-voda je v ekstremnej{ih zimskih temperaturah lahko moteno, tudi zaradi dodatnih elektri~nih grelnikov, ki pri toplotni ~rpalki zrak-voda slu`ijo kot podpora ogrevanja. Strah pred vgrajenimi elektri~nimi grelci je odve~, pomembna je predvsem pravilna izbira mo~i in tipa toplotne ~rpalke za posami~en objekt. V nadaljevanju `elimo, v izogib tem te`avam, svetovati kako lahko z izbiro toplotne ~rpalke pri ogrevanju hi{e z radiatorji uspe{no zaobidemo ta problem.

V podjetju Tersus d.o.o. smo prete`no orientirani na distribucijo, prodajo in vzdr`evanje toplotnih ~rpalk zrak-voda. Omenjene toplotne ~rpalke so sicer zelo dobra izbira, saj ~rpajo energijo iz okoli{kega zraka in jo s pomo~jo kompresorja pretvorijo v toplotno.

Da pa bo z uporabo toplotne ~rpalke zrakâ&#x20AC;&#x201C;voda udobje tak{no, kot ga pri~akujemo, je predvsem pri hi{ah, kjer ogrevamo z radiatorji, potrebno izbrati pravi tip toplotne ~rpalke.

LORIA ~ ?aX\Ta]P iP novogradnje ~ eVaPYT] 190 l bojler iP bP]XcPa]^ cPa]^ e^S^ ~ T]TaVTcbZ^ visokouÄ?inkovita vita A+++*, ~ eaT\T]bZ^ e^ST]P aTVd[PRXYP XYP ~ deaÂ&#x192;Ä&#x2020;T]P ]P bTi]P\ Ekosklad-a, ~ \^Ä&#x2020;X # % ' X] ZF ~ X]eTacTa

TOP C(1$ 4]TaVTcbZX aPiaTS 0 eT[YP iP \^ST[P # X] % ZF

Uvoz in distribucija: CTabdb S ^ ^ D[XRP 8eP]P BT[P]P $ "$ 1aTi^eXRP _aX ;YdQ[YP]X C) !$&" !$% " !"$ ! $ %$$ $ www.tersus.si

Na tr`i{~u je ponudba toplotnih ~rpalk zares ogromna in kon~ni uporabniki so povsem zmedeni, kak{no toplotno ~rpalko naj izberejo. Pri izbiri toplotne ~rpalke zrak-voda za ogrevanje v hi{ah z radiatorji, je pomembno, da se izbere model toplotne ~rpalke, ki je sposobna tudi pri ekstremnih zimskih temperaturah pod 0°C vzdr`evati nazivno izhodno mo~, saj se bomo samo na ta na~in izognili uporabi vklopa dodatnih elektri~nih grelcev. Obi~ajno so to toplotne ~rpalke, ki uporabljajo v ta namen posebej prirejene kompresorje z vbrizgom.

Pri ni`jih zunanjih temperaturah, nam ta sistem omogo~a da lahko toplotna ~rpalka tudi pri -15°C zagotavlja nazivno izhodno mo~ in dovolj visoko temperaturo vtoka, med 55 do 60 °C. Uporaba dodatnih elektri~nih grelnikov bo tako nezaznavna, ni pa priporo~ljivo da se elektri~ne grelnike povsem izlo~i. Uporaba grelcev pri ekstremno nizkih zunanjih temperaturah (pod -15°C) bo delno razbremenila delovanje kompresorja, s tem pa podalj{ala njegovo `ivljenjsko dobo.

Svetujemo, da naj bodo dodatni elektri~ni grelci serijsko vgrajeni v notranji enoti toplotne ~rpalke in aktivirani na minimalni mo~i.

Nakup toplotne ~rpalke brez dodatnih elektri~nih grelnikov odsvetujemo. Strah pred vgrajenimi elektri~nimi grelci je odve~, pomembna je pravilna izbira mo~i in tipa toplotne ~rpalke za posami~en objekt. ^rpalke, ki uporabljajo kompresorje brez vbrizga hladiva, so predvsem namenjene za nizkotemperaturne ogrevalne sisteme, ve~inoma za novogradnje s talnim ogrevanjem.

Na{e dolgoletne izku{nje so zagotovilo kupcem, da bo investicija v nakup toplotne ~rpalko popla~ana v kar najkraj{em mo`nem ~asu. â&#x20AC;˘ Sre~o Arta~, Tersus

Promocijsko sporo~ilo

Kako izbrati primerno toplotno ~rpalko zrak â&#x20AC;&#x201C; voda za ogrevanje z radiatorji

Prihranite pri stroških ogrevanja!

PAKETI ENERGETSKIH REŠITEV ZA DOM - za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode PRIHRANEK STROŠKOV OGREVANJA

AKCIJSKA PONUDBA PAKETOV VELJA DO 31. DECEMBRA 2017

PAKET

PLINSKA .21'(1=$&,-6.$ 3(á 9$,//$17

DO 15 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 723/271$ á53$/.$ 9$,//$17

DO 15 % DO 70 %

PAKET

723/271$ á53$/.$ ,00(5*$6

DO 45 %

PAKET

+,%5,'1$ 723/271$ á53$/.$ 3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á ,00(5*$6

DO 45 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 9$,//$17 = 9*5$-(1,0 35(72á1,0 %2-/(5-(0

DO 15 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 9$,//$177 = /2á(1,0 =81$1-,0 %2-/(5-(0

DO 15 %

PAKET

3/,16.$ .21'(1=$&,-6.$ 3(á 62/$51$ .2/(.725-$ 9$,//$17

DO 15 % DO 50 %

PAKET

+,%5,'1$ 723/271$ á53$/.$ DAIKIN

DO 45 %

0%-*Ā/" 1",&5/" 10/6%#" */ '*/"/$*3"/+&

03 426 47 20

alenka.humar@istrabenzplini.si

www.istrabenzplini.porabimanj.si www.plinarna-maribor.porabimanj.si

akcijske cene opreme NPßOPTU QMBŸJMB OB PCSPLF CSF[PCSFTUOJ LSFEJU

02 22 843 43

info@plinarna-maribor.si

www.toplotna-crpalka.com • www.istrabenzplini.si • www.plinarna-maribor.si

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

^udovito toplo, tako kot poleti To poletje nam je postreglo s kar nekaj toplotnimi vali. Ve~ina vas je razmi{ljala, kako se ohladiti, le tisti, ki gradite in renovirate svoje domovanje, ste razmi{ljali tudi o ogrevanju. V domovanju, vikendu ali v poslovnem prostoru, v na{em klimatskem pasu brez ogrevanja ne gre. Da se boste la`je odlo~ili in la`je izbrali ustrezen ogrevalni sistem, smo vam pripravili kratek vpra{alnik, s katerim si boste pomagali pri izbiri sistema ogrevanja.

• • • • • • • • • •

Imate novogradnjo ali renovirate?

Potrebujete primarno (glavno) ogrevanje ali rabite prostore le dogrevati?

Boste ogrevali vse prostore ves ~as ali nekatere samo ob~asno?

Koliko prostora imate v objektu: imate prostor za kurilnico in skladi{~e energenta?

Kako velik je objekt in kako velik je najve~ji prostor?

Je v va{i dru`ini kdo alergik ali pa ima te`ave z astmo?

Ste razmi{ljali o talnem gretju?

S kolik{nim bud`etom razpolagate in ali `elite investicijo »razbiti« v manj{e, obvladljive celote?

Ste sam svoj hi{ni mojster in radi sami montirate stvari?

Kako pomembno vam je okolje in kako okolju prijazno mora biti va{e ogrevanje?

IR paneli MySun so izjemno var~ni in ob tem zelo u~inkoviti. Zna~ilno zanje je, da ve~ino toplote v prostor oddajo s sevanjem (infrarde~imi `arki), tako ogrevajo povr{ino predmetov in ne direktno zraka. Z ustreznimi krmilniki lahko nadzor in upravljanje ogrevanja v ~asu va{e odsotnosti opravljate kar na daljavo, z mobilnim telefonom ali tablico. Le dotik do vrhunskega ugodja.

Danes je talno ogrevanje cenovno ugodno in enostavno izvedljivo.

Oglasite se na na{em razstavnem prostoru na MOS-u v Celju in svetovali vam bomo pri izbiri prave in najbolj{e re{itve za elektri~no ogrevanje va{ih prostorov.

Pokli~ite nas! 07/477 88 20

Elektri~ni grelni kabli MySun se polagajo v estrih, na katerega se lepi finalna talna obloga, kot je keramika, granit, PVC-obloga, parket ...

Sistem je primeren za ve~ino pohodnih finalnih povr{in, zavzame pa le 5–6 mm vi{ine.

Elektri~ne grelne folije MySun so namenjene za »plavajo~e« polaganje direktno pod laminatne talne obloge (brez lepljenja), zavzamejo pa samo 2 mm vi{ine.

V primerjavi z ostalimi na~ini ogrevanja nudi tak{no ogrevanje vrsto prednosti: • Opremljate lahko vsak prostor posebej in si tako stro{ke razporedite.

• Monta`a je enostavna in poceni – montirate lahko tudi sami (celo talno ogrevanje).

• IR sevalni paneli so skoraj neopazni, lahko so tudi poljubno potiskani, talno ogrevanje pa je popolnoma nevidno.

• Ni vzdr`evanja.

• Delovanje je nesli{no.

• Ni emisij v okolje in ni nevarnosti za uhajanje CO. • IR sevalni paneli in elektri~no talno ogrevanje so zelo primerni tudi za prostore, ki jih ogrevate le ob~asno – vikend, zidanica, kamp prikolica …

• Z ustreznimi termostati je ogrevanje mo`no popolnoma prilagoditi svojim potrebam (tudi Wifi- in GSM-termostati).

• Ni nevarnosti pred zmrzaljo – IR paneli in elektri~no talno gretje niso polnjeni z vodo.

• Je zdravju prijazno ogrevanje, ki ne izsu{uje zraka in ne dviga prahu.

Promocijsko sporo~ilo

50

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

51

Obi{~ite nas na sejmu MOS v Celju od 12. – 17.9.2017 v dvorani L. integrirano enoto Daikin Altherma Compact, boste prihranili veliko prostora, tako po povr{ini kot po vi{ini. Vsi priklju~ki so prilo`eni, hidravli~ne komponente pa so dostopne s sprednje strani, kar olaj{a vzdr`evanje in servisiranje. Vsi priklju~ki za vodo in hladilno sredstvo so na vrhu enote in zagotavljajo preprosto priklju~itev in dostopnost.

Najbolje prodajana toplotna ~rpalka Zakaj je Daikin Altherma LT najbolj prodajana toplotna ~rpalka v Evropi?

N

izkotemperaturni toplotni ~rpalki Daikin Altherma v Evropi zaupa `e ve~ kot 400.000 kupcev. Ko boste izbirali toplotno ~rpalko, je zagotovo najpomembnej{a varnost, saj ne bi `eleli pozimi pri -15°C zunanje temperature, ostati brez ogrevanja.

Daikin nudi varnost in ekonomi~nost Daikinove toplotne ~rpalke bele`ijo izjemno nizek odstotek napak, poleg tega imajo za primer nihanja elektri~nega toka ali okvare vgrajen sekundarni vir toplote (elektro grelnik). Daikin toplotne ~rpalke se tudi po prete~eni 3-letni garancijski dobi prakti~no ne kvarijo. V Sloveniji imamo precej objektov, v katerih Daikinovi kompresorji delujejo `e ve~ kot 25 in celo 30 let.

Poleg varnosti je pomembna tudi ekonomi~nost, kar strankam prina{a nizke obratovalne stro{ke. V Sloveniji Daikinove ~rpalke zrak-voda dosegajo celoletne izkoristke SCOP do 4.8, odvisno od klimatskih pogojev v va{em kraju. Pri modelih voda-voda je seveda izkoristek {e vi{ji, saj edini na trgu v tak{nem tipu toplotne ~rpalke ponujamo inverterski kompresor z nizko modulacijo. Nizkotemperaturni sistem Daikin Altherma lahko va{ dom ogreva do 5-krat u~inkoviteje kot tradicionalni sistemi ogrevanja na osnovi fosilnih goriv ali elektri~ne energije. Z izkori{~anjem toplote iz zunanjega zraka sistem porabi mnogo manj energije, vi pa lahko u`ivate v stalnem in prijetnem udobju.

Preprosto upravljanje in kombiniranje Po zaslugi kakovostnih inverterskih kompresorjev Daikin in sobnega termostata je zajam~eno stabilno, ter zelo natan~no uravnavanje temperature v prostoru. Zadovoljiti je mogo~e vse potrebe, saj je na sistem mogo~e priklju~iti najrazli~nej{a grelna telesa, kot na primer talno ogrevanje, konvektorje ali nizkotemperaturne radiatorje.

Z E2E do 5-letne pogodbene garancije na Daikin toplotne ~rpalke Ob nakupu toplotne ~rpalke DAIKIN se pri podjetju E2E pozanimajte za 5-letno pogodbeno garancijo in si zagotovite dolgoro~no brezskrbno udobje va{e bivalne klime. •

Zastopnik Daikin - E2E d.o.o.

02 620 98 05 I info@e2e.si I www.e2e.si

Daikin Altherma - za toplino vašega doma

Kako lahko Daikin dosega tako visoke izkoristke?

Daikin kot vodilni na trgu investira veliko denarja v raziskovanje in razvoj za toplotne ~rpalke in ob tem ne pozablja na ohranjevanje okolja. Zagotovo ima Daikin v primerjavi s konkurenti dale~ najve~ inovacij kot so: inverterski kompresor, prosto vise~i zunanji izmenjevalec brez potratnega elektri~nega grelca zunanje plo{~e, flashstreamer, klimatska naprava s sevalno plo{~o, plin R32 in mnoge druge.

Ogrevanje, hlajenje in topla voda – vse v enem Vse kar potrebujete za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode preko celega leta je zdru`eno v eni elegantni enoti, ki je na voljo s {irokim razponom mo~i, da se prilega razli~nim potrebam uporabnikov. ^e izberete kompaktno

Nizkotemperaturna toplotna črpalkaa Daikin Altherma LT je pravilna rešitevv za talno ogrevanje ali konvektorje.

Omogoča vam najvišje prihranke, celo elo do štirikrat v primerjavi s fosilnimi gorivi. Japonsko-belgijska belgijska kakovost, kakovost ki zagotavlja varnost v vašem domu. Daikin Altherma LT se nahaja na seznamu Eko sklada, ki kupcem povrne do 1250 EUR investicije.

Za več informacij se obrnite na zastopnika Daikin, podjetje E2E d.o.o., ki sodeluje z 200 monterji po celotni Sloveniji.

www.e2e.si

02 620 98 05

52

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Ecodan toplotna ~rpalka zrak-voda, u~inkovito delovanje `e 10 let!

Ste `e pripravljeni na hladnej{e dni? Priskrbite si energetsko var~no in izjemno TIHO TOPLOTNO ^RPALKO ECODAN MITSUBISHI ELECTRIC 10. obletnica za toplotne ~rpalke Ecodan Mitsubishi Electric V zadnjih letih so se mnogi zadovoljni uporabniki prepri~ali o u~inkoviti in enostavni uporabi toplotnih ~rpalk Mitsubishi Electric, saj jih odlikuje kakovost, var~nost in u~inkovitost. Letos Ecodan Mitsubishi Electric bele`i 10. obletnico uspe{nega delovanja v {tevilnih objektih.

Ecodan toplotne ~rpalke po u~inkovitosti spadajo v sam svetovni vrh. Ob obletnici proizvajalec Mitsubishi Electric dopolnjuje ponudbo zunanjih enot za bivalne prostore v 8 in 11,2 kW razli~ici. Prednosti tako Izbolj{ave zunanjih enot so klju~nega pomena za zadovoljstvo uporabnikov, saj prina{ajo prednosti za udobje bivanja.

• Ti{je delovanje zunanje enote do 10 dB(A) zaradi optimizacije oblike in polo`aja ventilatorja.

• Stilska in kompaktna zunanja enota.

• Nov kompresor, ki omogo~a visoko zmogljivost delovanja (najvi{ji energetski izkoristek razreda A++) • Ve~ja zanesljivost z izbolj{ano drena`o in optimizacijo nadzora in delovanja odmrzovanja ter z izbolj{anjem zunanjega toplotnega izmenjevalca za prepre~evanje nastajanja ledu • Manj{e vibracije kompresorja ter resonance cevi • Tri fazne toplotne ~rpalke tudi pri 8kW

aktualnih, kot tudi novih, modelov zunanjih enot ogrevalnega sistema ECODAN sta predvsem visoka ogrevalna mo~ pri zelo nizkih zunanjih temperaturah – tehnologija Zubadan zagotavlja neprekinjeno in zanesljivo ogrevanje tudi do -28°C zunanje temperature in visoko u~inkovitost ogrevanja A++.

Poleg Zubadan zunanje enote, lahko pri toplotni ~rpalki Ecodan izberete tudi

zunanjo enoto Ecodan z delovanjem do -20°C zunanje temperature. Primerne so za ogrevanje var~nih in nizkoenergijskih hi{ s talnim ogrevanjem, neodvisno od regije v Sloveniji. Ve~ si preberite na www.ream.si .

Odlo~ite se in postanite lastnik toplotne ~rpalke, ki vam bo omogo~ala povsem ekolo{ko in var~no ogrevanje. Ne pozabite: za toplotne ~rpalke Ecodan je na voljo subvencija Eko - sklada v vi{ini 1.000 €. •

Za ve~ informacij o toplotnih ~rpalkah in klimatskih napravah nas lahko pokli~ite na telefonsko {tevilko 080 98 98 ali pa nam po{ljite povpra{evanje na info@ream.si.

Obi{~ite na{ razstavni prostor na [pruhi 19, Trzin.

Pomagali vam bomo poiskati najbolj{o re{itev za va{ dom!

Prihaja jesen – ogrejte se s klimatsko napravo Mitsubishi Electric do -25°C zunanje temperature

Novo na tr`i{~u – LUXURY model MSZ-LN VGHZ za ogrevanje do -25°C zunanje temperature Poleg omenjenega modela si lahko izberete tudi ostale `e aktualne modele, ki omogo~ajo ogrevanje va{ih prostorov. •

Promocijsko sporo~ilo

Klimatske naprave se `e nekaj let uporabljajo skozi celo leto, tako za hlajenje kot za ogrevanje. Uporaba klimatskih naprav se je izkazala za izredno var~no ogrevanje v prehodnem obdobju in kasneje v zimskem ~asu.

Primerne so za bivalne in pisarni{ke prostore, njihova vgradnja je hitra in enostavna, poseg v prostor pa minimalen. Delujejo izjemno tiho, opremljene so s kakovostnimi filtri za ~i{~enje zraka. Udobje bivanja si lahko pove~ate z upravljanjem klimatske naprave na daljavo (opcija Wi-Fi vmesnika).

54

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Plinski kotel ali toplotna ~rpalka – zelo pogosta na~ina ogrevanja domov

P

o podatkih Agencije za energijo* je v Sloveniji preko 133.000 uporabnikov zemeljskega plina, od tega ve~ kot 119.000 gospodinjskih odjemalcev. [tevilo uporabnikov zemeljskega plina za ogrevanje se v Sloveniji iz leta v leto pove~uje.

Razlogov za to je verjetno ve~. Ogrevanje s sodobnim plinskim kondenzacijskim kotlom, omogo~a visoke izkoristke, var~no porabo energije in posledi~no nizke obratovalne stro{ke. Poleg tega je investicija v plinski kondenzacijski kotel nekajkrat ni`ja v primerjavi z investicijo v druge ogrevalne naprave, saj je vlo`ek v vgradnjo kotla na zemeljski plin `e od 3000 evrov dalje. Omenjeni na~in ogrevanja je obenem okolju prijazen, saj je zemeljski plin naj~istej{e fosilno gorivo.

Sodobni plinski kotel je var~en, zanesljiv, tih in izjemno kompakten Priznani proizvajalci ogrevalne tehnike z dolgoletnimi izku{njami na trg lansirajo preizku{ene in zanesljive ogrevalne sisteme.

Eden izmed evropskih proizvajalcev z ve~ stoletno zgodovino, francoski De Dietrich, je na primer v zadnjih letih svetovnemu trgu predstavil u~inkovit in najkompaktnej{i plinski kondenzacijski kotel na trgu, ki je po`el veliko uspeha {irom po svetu.

Stenski plinski kondenzacijski kotel De Dietrich Naneo je primeren za modernizacijo ogrevalnih sistemov kot tudi za novogradnje. Tehni~no je enako zasnovan za celotni svetovni trg in ga pri ogrevanju objekta, kot pripravi tople sanitarne vode odlikujejo odli~ni rezultati. Kotel v obeh na~inih delovanja (ogrevanje, priprava tople vode) po ErP direktivi sodi v A energijski razred, z dodano sobno upravljalno enoto iSense, pa dosega celo razred A+. Kvalitetne komponente zagotavljajo visoko u~inkovitost ter tiho in zanesljivo delovanje kotla.

Najbolj prodajan model kotla Naneo je opcija s preto~nim grelnikom, ki nudi re{itev {tevilnim stanovanjem tudi v Sloveniji. Za ve~je porabnike in hi{e s kotlovnico, se kotel lahko kombinira z akumulacijskim grelnikom razli~nih velikosti. Naneo nudi ve~ mo`nosti

De Dietrich Naneo – mini format kotla je opremljen z vsemi elementi za takoj{njo vgradnjo.

OB NAKUPU KOTLA NANEO SOBNI UPRAVLJALNIK GRATIS *

pa pripravi toplo sanitarno vodo. Inverterska toplotna ~rpalka zrak/voda je sestavljena iz zunanje enote ter notranjega hidravli~nega modula z vgrajenim 180 litrskim grelnikom tople sanitarne vode, s katerim je zagotovljena zadostna koli~ina tople vode.

Napravo odlikujejo dobre tehni~ne karakteristike, njena visoka u~inkovitost in zmogljivost pa omogo~a tudi do 75% prihranek energije pri ogrevanju. U~inkovitost toplotne ~rpalke omogo~ata Scroll kompresor z invertersko tehnologijo delovanja ter vmesni modul »Power Reciever«, ki je vgrajen v hladilnem krogu in omogo~a {e bolj{i izkoristek delovanja toplotne ~rpalke pri nizkih zunanjih temperaturah. Toplotna ~rpalka v na~inu ogrevanja po ErP direktivi sodi v A++ energijski razred, pri pripravi tople sanitarne vode pa dosega A energijski razred.

upravljanja, povsem enostavna upravljalna enota na vrtljivi gumb je ljub{a starej{im uporabnikom, na voljo pa je tudi upravljalna enota po meri zahtevnej{ih uporabnikov.

Izjemno majhen kotel sodobne oblike (vi{ina 56, {irina 37, globina 36 cm) je skladen tako reko~ z vsakim prostorom v domu.

Kotel v mini formatu je polno opremljen z vsemi elementi (ventili) za takoj{njo vgradnjo oziroma priklop na obstoje~o hi{no napeljavo. Poleg vseh konkuren~nih prednosti, navdu{uje {e z izredno privla~no ceno.

Razmah ogrevanja s toplotno ~rpalko zrak/voda v zadnjem desetletju Toplotna ~rpalka zrak/voda izkori{~a zrak kot vir toplote, naprava pa to pridobljeno energijo pretvori v uporabno toploto za hi{o.

Izjemno nizki stro{ki ogrevanja, minimalna poraba energije, majhni negativni vplivi na okolje ter enostavna vgradnja je samo nekaj izjemnih lastnosti tega na~ina ogrevanja, ki je pripomoglo k njegovi intenzivni rasti po Sloveniji in svetu.

Sodobne toplotne ~rpalke so vse bolj kompaktne in u~inkovite. Svetovne trende sooblikuje tudi francoski De Dietrich z modelom toplotne ~rpalke zrak/voda Alezio Evolution V200, ki ogreva in hladi prostore, obenem

Kompaktna notranja enota toplotne ~rpalke De Dietrich Alezio Evolution V200 z vgrajenim 180 litrskim grelnikom TSV zavzame zelo malo prostora.

Navdu{uje tudi njena enostavna vgradnja, saj je Alezio Evolution V200 popolnoma tovarni{ko opremljena re{itev, obenem pa s kompaktnimi dimenzijami notranjega modula zavzame zelo malo prostora. Njen sodoben dizajn sovpada v tako reko~ vsak prostor v domu.

De Dietrichova toplotna ~rpalka je primerna tako za novogradnje kot za prenove objektov, saj je prilagojena za priklop k obstoje~emu kotlu na olje, plin, biomaso in zagotavlja predtok tudi do 60 °C. Naprava navdu{uje {e z izredno sprejemljivo ceno. • Vir: www.agen-rs.si . *Ugodnost velja do 31.12.2017.

Ve~ informacij o ogrevalnih sistemih De Dietrich pridobite na spletni strani www.veto.si, preko elektronske po{te svetovanje@veto.si ali na telefonski {tevilki 041 659 584.

Ogrele in prevzele vas bodo tehnološko dovršene plinske peĴi #e #ietriBhå

Ä&#x2026;,!.) VETO 3+50).E 02O$!*.! -E3T!

LJUBLJANA www.veto.si

KRANJ www.eltron.si

RADOMLJE www.vodoterm.si

NOVA GORICA, POSTOJNA, KOPER www.megaterm.si

R

CELJE www.slada.si

RADOVLJICA www.ȯver.si

®

VETO Veletrgovina d.o.o. | !QMĴHĴDU@© © ©+ITAKI@M@ | t. © © © ©| e.©HMEN UDSN RH | www.veto.si | .&1$5 -)$ ©'+ )$-)$ ©/1$91 ij$5 -)$ *./ +-("$ ©*$1 ,(*

56

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Nova, zelo tiha zunanja enota v asortimanu toplotnih ~rpalk zrak-voda

N

a listi za subvencije Eko sklada je `e 171 razli~nih sistemov toplotnih ~rpalk MITSUBISHI ELECTRIC. To pa zato, ker sta klju~ni prednosti toplotnih ~rpalk zrakvoda visoka u~inkovitost ogrevanja pri zelo nizkih zunanjih temperaturah in var~no delovanje. Od sredine leta 2017 so na listo uvr{~eni tudi sistemi z novo zunanjo enoto.

miranje ledu na zunanji enoti. Sistem zaradi tega v vseh vremenskih razmerah deluje maksimalno zanesljivo.

Zni`anje glasnosti delovanja Bistvena prednost enot nove serije je izredno tiho delovanje. Zni`anje glasnosti delovanja z zvo~nim tlakom od 43 dB(A), so omogo~ile predvsem tri izbolj{ave: - patentirana struktura ovoja kompresorja in ohi{je z za{~itnim ovojem, - izbolj{ave ventilatorja z ve~jim premerom in optimizirano obliko ustja, - absorbiranje vibracij na podro~ju pove-

zave kompresorja s cevmi in optimizirana struktura cevi.

Nova enota se na pogled razlikuje od ostalih, je kompaktnej{e oblike in enoventilatorska, tako za modele toplotne ~rpalke serije ECODAN ter ZUBADAN, ki ogrevajo do -28°C zunanje temperature, nazivno mo~ ogrevanja pa ohranjajo vse do -15°C. â&#x20AC;˘ Vir: VITANEST d.o.o.

Nov model zunanje enote toplotne ~rpalke, namenjen za stanovanjsko rabo, je {e izbolj{an z vi{jo zanesljivostjo, ti{jim delovanjem kompaktnej{o obliko. Nova oblika podstavka izbolj{uje drena`o.

Optimizirana kontrola odmrzovanja in toplotni izmenjevalnik prepre~ujeta for-

Informacije o novi enoti: e-po{ta tehnika@vitanest.si ali telefonska {tevilka 080 1959.

Promocijsko sporo~ilo

Bistvene izbolj{ave novih enot TC Ecodan

TIHA VLADARICA ZIME 723/271$ Î53$/.$

Obiščite nas na sejmu MOS Celje, nahajamo se v dvorani L. www.vitanest.si Uvoz in distribucija klimatskih naprav, toplotnih črpalk in sistemov za prezračevanje z rekuperacijo toplote VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

58

TRENDI V TEHNIKI

Baterije kmalu del vsega

P

rvi poskusi shranjevanja elektrike v baterije z litijem segajo v 1970 leto. Litij je zelo reaktiven, saj v obi~ajnih atmosferskih pogojih zaradi prisotnosti vode in kisika samodejno zagori, zato se v baterijah nahajajo bolj varne litijeve spojine, ki so sposobne sprejeti in oddati litijeve ione.

Litij- ionske lahko polnimo Baterij iz litija ni mo`no polniti, litij â&#x20AC;&#x201C; ionske pa lahko. Zdr`ijo ve~ stokratno polnjenje in praznjenje, zadr`ijo visok energetski nivo, delujejo z napetostjo 3,7 V, lahko jih polnimo po~asi ali hitro, ter delujejo skoraj enakomerno v razli~nih temperaturnih okoljih. So dra`je od drugih baterij, saj je proizvodnja bolj komplicirana.

Lahko imajo razli~ne oblike, shranjujemo pa jih delno ali popolnoma napolnjene, saj bodo napetost zadr`ale dolge mesece.

Baterije Li-Ion so preplavile vsa podro~ja delovanja ~loveka

Skokovit razvoj in izbolj{ave Zaradi dobrih lastnosti imajo Li-ion baterije izjemno svetlo prihodnost. Dana{nje baterije, ki imajo med plasti litija dodan elektrolit bodo po~asi izpodrinile Litij- zrak baterije, ki so sposobne shraniti {e ve~ elektrike in bodo v kratkem prevzele trg. V laboratorijih `e preizku{ajo litij â&#x20AC;&#x201C; natrijeve in litij- `veplene baterije, kar pomeni, da na podro~ju shranjevanja elektrike {e zdale~ nismo videli vsega. Nove variante zdr`ijo

tiso~e ciklov polnjenja, imajo 90% izkoristek, omogo~ajo polnjenje v zelo kratkem ~asu, okrog 10 minut, zaradi mno`i~ne proizvodnje pa pri~akujejo tudi padec cen.

Vpliv na okolje, trajnost, uporabnost Sodobne Li-ion baterije vsebujejo manj strupenih kovin kot drugi tipi, ki so izdelani iz strupenih kadmija in svinca. V glavnem veljajo za nestrupen odpadek, saj vsebujejo `elezo, baker, nikelj in kobalt, lahko jih zakopavamo na smeti{~ih, pa tudi med zgorevanjem v se`igalnicah ne oddajajo strupenih spojin. Vsi materiali za izdelavo so poceni, najdra`ji je kobalt, z recikliranjem pa lahko vse sestavine povrnemo v ponovno obdelavo.

V izdelavo je seveda potrebno vlo`iti nekaj energije, za kilogram Li-ion baterij pa potrebujemo energijo enako 1,6 kg nafte.

V razvitem svetu verjetno ni ~loveka, ki nebi v `epu imel vsaj enega izdelka na baterijski pogon, veliko pa jih ima baterijo kar vgrajeno v telo, na primer v sr~ni vzpodbujevalnik. Naslednje podro~je je avtomobilizem, najve~ baterij na enem mestu pa je vgrajenih v velike zalogovnike elektrike za podporo elektroenergetskih sistemov. V kratkem bodo paketi baterij postali {e obi~ajen sestavni del stanovanjskih hi{, zato je vlaganje v delnice tovarn baterij zagotovo dobra nalo`ba. â&#x20AC;˘ Tihec

60

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Komfortno in u~inkovito ogrevanje z oljnim kotlom brez skrbi za prihodnost

O

grevanje s kurilnim oljem ima {e vedno pomembno mesto med energenti in je {e vedno eden od bolj raz{irjenih na~inov ogrevanja stavb in sanitarne vode v Sloveniji.

Dejstvo je, da je kurilno olje idealna re{itev za vse, ki `elijo zanesljiv, u~inkovit vir ogrevanja z maksimalno stopnjo udobja.

V kolikor stavba ni zelo energijsko potratna, je lahko sodoben oljni kotel ekonomi~en vir ogrevanja z vidika vlo`enih sredstev in udobja, ki ga omogo~a.

Kondenzacijski in nizkotemperaturni oljni kotel z gorilnikom.

Cene naftnih derivatov so v letu 2015 pri~ele strmo padati in so do dana{njih dni ostale nizke. Po ocenah analitikov vi{jih dvigov cen v prihodnjih letih ni pri~akovati, saj proizvodne zmogljivosti rastejo hitreje od povpra{evanja. Ob trenutnih cenah je lahko ogrevanje na kurilno olje precej ekonomi~no, {e zlasti, ~e enostavno zamenjate star dotrajan ali kombiniran kotel z novih specialnim nizkotemperaturnim ali kondenzacijskim oljnim kotlom. V kolikor zamenjate star kotel z novim energijsko u~inkovitim kotlom na olje ste dosegli ugodno razmerje med dobljeno vrednostjo in {e pomembneje komfortom ter vlo`enimi finan~nimi sredstvi.

Kljub raz{irjenosti sodobnej{ih oljnih kotlov je {e vedno velik dele` oljnih kotlov zastarelih z nizko u~inkovitostjo delovanja. Prav tako je {e vedno v uporabi dokaj velik dele` kombiniranih kotlov, kjer je u~inkovitost prav tako vpra{ljiva, ta praviloma ne presega 75 %. Ravno v tak{nih primerih je lahko zamenjava starega, manj u~inkovitega kotla z novim, zelo racionalna odlo~itev.

spremembe v smeri, da se lahko prodajajo samo najbolj{i kotli z visoko u~inkovitostjo in nizkimi emisijami. Kot odziv na zgoraj navedene trende in zahteve smo v podjetju SELTRON predstavili paleto novih modelov oljnih nizkotemperaturnih in kondenzacijskih kotlov.

Nizkotemperaturni oljni kotli HB so {e posebej primerni za ogrevanje starej{ih stavb in so hkrati odli~na re{itev za zamenjavo starega dotrajanega kotla. Dovr{ena konstrukcija kotla in tovarni{ko vgrajen, izpopolnjen in izjemno u~inkovit gorilnik z modrim plamenom, skrbi za optimalno in ~isto zgorevanje kurilnega olja z visokim izkoristkom in nizkimi emisijami.

SELTRON oljni kondenzacijski kotel HC je idealna re{itev za vse, ki `elijo zanesljiv, u~inkovit vir ogrevanja z maksimalno visoko stopnjo udobja. Sodobni oljni kondenzacijski kotli zagotavljajo visoko u~inkovitost

Ker se zavedamo, da samo odli~en kotel ni dovolj za dobro delovanje ogrevalnega sistema, smo v oljne kotle SELTRON vgradili izjemno zmogljiv regulator PROMATIC KXD20, ki zdru`uje funkcionalnost kotlovnega in vremensko vodenega regulatorja.

Regulator KXD tako skrbi za pravilno delovanje kotla, regulira lahko dva me{alna kroga na osnovi zunanje in sobne temperature ter skrbi za pripravo sanitarne vode. Z vgradnjo dodatnega modula GWD pa boste z uporabo aplikacije CLAUSIUS o delovanju kotla obve{~eni tudi preko mobilnega telefona ali tabli~nega ra~unalnika. â&#x20AC;˘ Pripravil: Mitja Herti{, produktni vodja

Promocijsko sporo~ilo

V podjetju SELTRON se trudimo, da nenehno sledimo trendom in {irimo ponudbo ogrevalnih naprav. Dejstvo je, da je v ogrevalnih sistemih smiselno uporabljati naprave, ki so maksimalno u~inkovite, z minimalnim vplivom na okolje, kar vzpodbuja tudi nova Evropska zakonodaja, ki dolo~a minimalne standarde, ki jih morajo ogrevalne naprave dosegati. Na podro~ju oljnih kotlov je omenjena zakonodaja prinesla

z dodatnim izkori{~anjem energije dimnih plinov, zato so {e posebej primerni za ogrevanje obnovljenih objektov, kot tudi novogradenj, saj odli~no delujejo tudi pri nizko temperaturnih re`imih ogrevanja.

Vgrajen regulator KXD20 + aplikacija CLAUSIUS

Ogrevanje na olje je spet aktualno.

Oljni kondenzacijski kotel SELTRON HC - Visok izkoristek delovanja do 104 %.

- Tovarniško vključen sodoben vremensko voden regulator ogrevanja.

- Vrhunski modroplamenski gorilnik.

- Kotel izdelan iz visoko kakovostne sive litine zagotavlja delovanje brez poškodb pri zelo nizkih delovnih temperaturah.

- Zasede le okoli pol kvadratnega metra talne površine.

- Možnost pregledovanja podatkov o delovanju kotla na pametnem telefonu ali tablici.

Več na www.seltron.si.

Za brezplačno svetovanje obiščite prodajni Center varčnega ogrevanja med tednom od 7. do 17. ure in v soboto od 7. do 13. ure ali pokličite:

Tržaška cesta 85 A | 2000 Maribor | www.seltron.si

62

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Konvektor Galletti

P

ri zamenjavi ogrevalnega sistema v starej{ih zgradbah ve~krat naletimo na radiatorski sistem ogrevanja. Radiatorji zahtevajo vi{jo tempeaturo ogrevne vode in posledi~no pada u~inkovitost celotnega sistema.

Da bi temperaturo ogrevne vode zni`ali lahko stare radiatorje zamenjamo z novimi u~inkovitimi nizkotemperaturnimi konvektorji.

Italijanski proizvajalec Galletti s 50 letnimi izku{njami je razvil dru`ino plo{~atih talnih konvektorjev namenjenih za ogrevanje in hlajenje. Odlikuje jih lepa oblika in visoka u~inkovitost. Glede na namen si lahko izberete konvektor z navadnim motorjem ventilatorja, lahko takega z BLDC motorjem ali pa celo takega brez ventilatorja, ki za svoje delovanje uporablja naravno konvekcijo in je nesli{en.

Galletti je razvil tudi t.i. hybridni konvektor oz. dva v enem. Pozimi pri gretju deluje z naravno konvekcijo brez delovanja ventilatorja v poletnem ~asu pa za hlajenje vklopi tudi ventilator in deluje kot odli~na hladilna naprava.

Vsi na{teti konvektorji so obdani z lepim ohi{jem izdelanim iz UV stabilizirane ABS plastike, ki zagotavlja dolgoletno stabilnost

barve. Upravljamo jih preko velikega LCD upravljalnika EVO ali MYCOMFORT. Veliko pozornosti je Galletti namenil oblikovanju lopatic ventilatorja. Kon~na oblika zagotavlja izjemno tiho delovanje tako z 3 stopenskim kot tudi 6 stopenjskim motorjem. Vse konvektorje je po zaslugi dvojnega zbiralnika kondenza mogo~e montirati tako vertikalno kot tudi horizontalno.

Z vklju~itvijo konvektorjev v va{ ogrevalni sistem boste naredili sistem ogrevanja s toplotno ~rpalko veliko bolj u~inkovit uporabite pa jih lahko tudi za hlajenje v vro~ih poletnih dneh. â&#x20AC;˘

Vse o konvektorjih Galletti lahko izveste pri Dines d.o.o., Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana.

Brezpla~na telefonska {tevilka 080 38 35

723/271( ÂĽ53$/.(

678',2 0$56

N: $ GHOXMHMR RG Â? &

7RSORWQH Ă&#x2026;USDONH )XMLWVX :DWHUVWDJH 8Ă&#x2026;LQNRYLWL VLVWHPL FHQWUDOQHJD RJUHYDQMD :DWHUVWDJH Ă&#x2026;USDMR HQHUJLMR

7RSOLQD KODG LQ VYH{LQD

SUHGYVHP L] ]UDND REĂ&#x2026;XWQR ]PDQMwXMHMR HPLVLMH &2 QH L]ORĂ&#x2026;DMR wNRGOMLYLK

'2%$9$ 0217$m$ ,1 9='5m(9$1-( ',1(6 G R R

VQRYL DOL XPD]DQLMH GHOXMHMR WLKR LQ ]DJRWDYOMDMR QL]NH VWURwNH REUDWRYDQMD 6LVWHPL RPRJRĂ&#x2026;DMR WDOQR DOL UDGLDWRUVNR JUHWMH LQ SULSUDYR VDQLWDUQH WRSOH

&HVWD QD %UGR /MXEOMDQD W H GLQHV#GLQHV VL

YRGH WDNR ]D JRVSRGLQMVWYR NRW ]D SODYDOQL ED]HQ

ZZZ GLQHV VL

63 Hlajenje elektronike:

Hi{na prezra~evalna naprava HCC2 Zasnovana za vgradnjo v spu{~ene stropove Dantherm je vodilno podjetje na podro~ju energijsko u~inkovitih klimatskih re{itev za udobje va{ega doma. Podru`nice podjetja se nahajajo na Norve{kem, [vedskem, v Nem~iji, Veliki Britaniji, Zdru`enih Dr`avah ter v Rusiji in skupaj zaposlujejo cca. 600 ljudi.

Podjetje se osredoto~a na {tiri glavna poslovna podro~ja:

Klimatski nadzor elektronike in baterijsko hlajenje radijskih postaj ter ostalih telekomunikacijskih infrastruktur. To vklju~uje napajanje in delovanje telekomunikacijskih omre`ij.

Razvla`evanje: Mobilni in stacionarni razvla`evalci za su{enje stavb ter za uporabo pri privatnih plavalnih bazenih ter wellness centrih.

Prezra~evanje: Veliki prezra~evalni sistemi za uporabo pri plavalnih bazenih in stavbah, ki zahtevajo konstantno cirkulacijo zraka, kot so npr. nakupovalni centri in kinematografi. Njihovi izdelki vklju~ujejo tudi sisteme za doma~o uporabo, ki delujejo na osnovi visoko u~inkovitih toplotnih izmenjevalnikov.

Mobilno ogrevanje in hlajenje: Sistemi za ogrevanje oz. hlajenje {otorov ter opreme, ki jo uporablja vojska in dobrodelne organizacije. Kupci teh izdelkov so v glavnem vojska v NATO dr`avah ter proizvajalci skladi{~nih zabojnikov.

Hi{na prezra~evalna naprava s protito~nim prenosnikom toplote Klju~ne prednosti

Energijsko u~inkovita re{itev prezra~evanja je prvenstveno namenjena za vgradnjo v spu{~ene stropove manj{ih stanovanj Dantherm je vlo`il vse svoje znanje in izku{nje v razvoj in izdelavo nove prezra~evalne naprave namenjene za vgradnjo v spu{~en strop. Naprava je primarno namenjena uporabi v apartmajih ali manj{ih stanovanjih, kjer vsak izkori{~en prostor igra pomembno vlogo. @e od samega za~etka razvoja naprave so bili pozorni na vsak najmanj{i detajl tako pri monta`i kot tudi vsakodnevni uporabi.

Maksimalen u~inek in ni~ te`av Dantherm HCV 2 je prezra~evalni sistem, ki se ga ne vidi niti ne sli{i. Je energetsko u~inkovit in je ekonomi~en za vzdr`evanje.

Poskrbi za prijeten zrak v notranjosti kljub polnemu stanovanju gostov. Kompaktnost, integrirani tla~ni priklju~ki, nastavitev pretoka direktno na napravi. Vse to naredi sistem enostaven ter nekompliciran za monta`o.

Sistem lahko namestite v novogradnjo ali adaptirano staro stanovanje.

• • • • •

kanali so optimalno oblikovani, ohi{je je iz lahkega polistirena. Skupaj s tedenskim ~asovnikom kot tudi z regulacijo na zahtevo je dose`ena nizka poraba elektrike.

• •

Ohi{je Enota HCC je primarno namenjena prezra~evanju novih ali obstoje~ih stanovanj.

Dimenzije ter oblika enote omogo~ajo enostavno vgradnjo v spu{~ene stropove ali na steno. Ohi{je je zasnovano tako, da ustreza nizkim vi{inam stropov in {e vedno omogo~a enostaven servisni dostop. Notranje ohi{je je

*Dodatna oprema

narejeno iz polistirena (EPS). Polistiren zagotavlja dobro toplotno izolacijo ter tesnost enote. Enota se lahko namesti v prostore z okoli{ko temperaturo vi{jo od +12 °C.

Higiensko ustrezen odtok kondenza Prilo`ena nosilna konzola omogo~a vodoravno ter navpi~no namestitev z nagibom naprave proti odtoku kondenza. To zagotavlja takoj{en odtok kondenza iz naprave in s tem prepre~uje morebiten nastanek plesni.

Testi neodvisnih in{titucij Naprava Dantherm HCC je certificirana s strani organizacije Passivhaus Institut, Darmstadt, Nem~ija ter kot taka primerna za vgradnjo v pasivne objekte. Prav tako ima certifikat DiBt in{tituta za gradbeni{ tvo v Nem~iji.

• • •

Nizka monta`na vi{ina.

Kompaktno ohi{je z dobrim du{enjem zvoka.

Visok izkoristek – do 94%.

Nizka poraba energije (SFP).

Avtomatska regulacija z integriranim senzorjem vlage ter/ali senzorjem V.O.C..* *(hlapnih organskih spojin) 11 tedenskih programov.

PHI ter DIBt certificirano.

Pokon~ni toplotni izmenjevalec omogo~a odvod kondenza v vseh polo`ajih.

Zagon ter vzdr`evanje preko programskega vmesnika.

Obvodna loputa (bypass) serijsko.

Razli~ne mo`nosti namestitve Enota HHC name{~ena v spu{~enem stropu

Smer zra~nih tokov se lahko na enoti spreminja elektronsko. To nam omogo~a uporabo enake enote na razli~nih primerih monta`e.

Tako lahko priklopimo dovodne kanale ter elektri~ne kable z desne ali leve strani. •

Ve~ informacij pri zastopniku:

Energijsko u~inkovita tehnologija Enota Dantherm HCC2 uporablja najnovej{o tehnologijo ventilatorjev. Motorji ventilatorjev so bili skrbno izbrani z namenom ~im manj{e porabe elektrike. Zra~ni

Dines d.o.o. Cesta na Brdo 85, Ljubljana

Tel: 01 438 39 15 Enota HCC name{~ena na steni

www.dines.si

64

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

GEOS toplotna ~rpalka ti{ja od delovanja hladilnika Tiha tako podnevi kot pono~i Podjetje Kronoterm je razvilo novo toplotno ~rpalko, ki je celo ti{ja od hladilnika (27 dB(A) zvo~nega tlaka in 42 dB (A) zvo~ne mo~i). Deluje na osnovi geotermalne energije, ki je ekolo{ko neopore~en, brezpla~en in izredno u~inkovit vir toplotne energije.

Nova dru`ina geotermalnih toplotnih ~rpalk WPG-07(21)-2(K) HT je primerna tako za novogradnje kot za starej{e objekte ter tako

za talno kot tudi za radiatorsko ogrevanje.

Na voljo sta razli~ici z integriranim 200 l bojlerjem (s kapaciteto 250 l uporabne vode) za enostavne zgradbe ali pa brez bojlerja za bolj kompleksne ogrevalne sisteme. Nova dru`ina toplotnih ~rpalk z integriranim bojlerjem poskrbi za izjemno var~no pripravo tople sanitarne vode skozi celo leto, medtem ko se prostori pozimi ogrevajo, poleti pa ohlajajo (opcijsko).

Nova dru`ina geotermalnih toplotnih ~rpalk GEOS (WPG-07-21-2(K) HT) z integriranim 200 l bojlerjem in brez bojlerja

Za vgradnjo dovolj `e 1 m2 prostora

Mo`nost priklopa toplotne ~rpalke na internet; enostavno upravljanje in servis na daljavo z aplikacijo Cloud.

Kronoterm ter upravljanje udobja doma preko prostorskih korektorjev KT-1 in KT-2

Nova elegantna oblika toplotne ~rpalke je izredno kompaktna, vse je v eni notranji enoti (zunanje enote ni), za vgradnjo pa je dovolj `e 1 m2 prostora, kar pomeni, da kurilnica pravzaprav sploh ni ve~ potrebna. Poleg kompaktnosti, nesli{nosti in okolju prijaznega delovanja novo toplotno ~rpalko odlikuje tudi izredna u~inkovitost – sezonsko grelno {tevilo SCOP do 6,0 (pri nizko temperaturnem ogrevanju v povpre~nem klimatskem podro~ju), kar vam omogo~a zelo nizke obratovalne stro{ke in do 80 % prihranka pri stro{kih ogrevanja.

SRCE VAŠEGA UDOBJA

www.kronoterm.com 080 23 22

NOV NOVA TOPLOTNA TOP ČRPALKA ČRP TIŠ TIŠJA OD DELOVANJA HLA HLADILNIKA

GEOS

Promocijsko sporo~ilo

PREMIUM BRAND

Na slik Na ik kii: G k GE EOS S-W WPG-07( -07 15)-2K K HT - z integr tegriran ir im m 200 200 l boj bojlerj lerjem em

SEJEM MOS CELJE 12. - 17. september 2017 OBIŠČITE NAS: DVORANA DVORA L, PROSTOR 04

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

65

Geotermalna T^ voda-voda ali zemlja-voda Pri geotermalnih toplotnih ~rpalkah izbirate med dvema viroma toplotne energije in sicer podtalno vodo ali zemljo. Katerega izbrati?

Gledano z energetskega stali{~a je to seveda najprej podtalnica, ~e je na voljo v zadostni koli~ini in kvaliteti, saj je njena povpre~na letna temperatura okoli +10° C. S tak{nimi sistemi dosegamo grelna {tevila krepko preko 5 in s tem najve~ji prihranek. ^e ni podtalnice in je na voljo dovolj velika prosta povr{ina zemlje, potem lahko ~rpamo energijo preko horizontalnega zemeljskega kolektorja ali pa preko vertikalne sonde. Priporo~a se vertikalna geosonda, ki dejansko predstavlja re{itev za vsakogar.

Geotermalna energija ima veliko prednosti. Pri obratovanju so precej ni`ji stro{ki od drugih sistemov in vam lahko prihrani do 80 % pri ogrevanju. Geotermalna toplotna ~rpalka uporablja ~iste, obnovljive vire energije brez emisij ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida in drugih toplogrednih plinov. Prav tako ne obstajajo kakr{na koli vpra{anja o varnosti in kakovosti zraka v zvezi z izgorevanjem v notranjosti hi{e.

Slovensko dru`insko podjetje Kronoterm ponuja re{itve ogrevanja in hlajenja prostorov ter gretja sanitarne vode s toplotnimi ~rpalkami za vse vrste objektov – novogradnje, starej{e gradnje, ve~stanovanjske in industrijske objekte. Toplotne ~rpalke Kronoterm so na voljo za vse toplotne vire (voda/voda, zemlja/voda in zrak/ voda) z najbolj{im izkoristkom za va{e potrebe. Njihova tehni~na podpora in svetovanje vam bosta s strokovnim ogledom va{ega objekta zagotovila najbolj{o izbiro toplotne ~rpalke za va{e potrebe. S svojo izbrano mre`o visoko kvalificiranih monterjev pa bodo poskrbeli tudi za kvalitetno izvedbo in va{e kon~no zadovoljstvo.

Kronoterm, vodilni proizvajalec toplotnih ~rpalk v Sloveniji in razvojno naravnano podjetje - `e od leta 1976 - Z ve~ kot 40 letnimi izku{njami razvoja, z ve~ kot 25 letno tradicijo proizvodnje ter z ve~ kot 50.000 zadovoljnimi uporabniki toplotnih ~rpalk za najrazli~nej{e sisteme in potrebe.

- Lasten razvoj, proizvodnja, dobava rezervnih delov in garancija – vse na dosegu roke.

- Lasten servis, hitra odzivnost, kjerkoli v Sloveniji.

- Vsi izdelki so na koncu proizvodne linije 100 % preizku{eni in kontrolirani. Testiranje se izvaja v komorah, kjer simulirajo razli~ne zunanje pogoje.

Ponujajo veliko naprednih re{itev za la`je upravljanje toplotnih ~rpalk, ko so: aplikacija Cloud.Kronoterm za upravljanje toplotnih ~rpalk na daljavo - z aplikacijo lahko nastavite toplotno ~rpalko, vklopite in urejate urnike, spremljate porabo in dolo~ate programe delovanja ne glede na to, kje ste in kdaj uporabljate aplikacijo. Prav tako vam tak{na mo`nost ponuja servisno diagnostiko na daljavo – tako je marsikatera potencialna napaka odkrita, {e preden jo zaznate oz. postane problem. prostorski korektorji upravljanja udobja doma – nastavimo lahko `eleno temperaturo prostora, nato pa regulacija toplotne ~rpalke s posebnim algoritmom dolo~i optimalno potrebno temperaturo ogrevne vode ogrevalnega sistema v vsakem trenutku. Tak{na povezava vseh elementov ogrevalnega sistema nam bistveno dvigne u~inkovitost celotnega sistema in s tem prihranke. Prostorski korektor KT-2 vam prikazuje tudi a`urno vremensko napoved in razmere v va{ih prostorih v vsakem trenutku. • Ve~ na www.kronoterm.com

[e ugodnej{i krediti Eko sklada za okoljske nalo`be

O

d meseca avgusta naprej lahko preko Eko- sklada najamete ugodnej{i kredit za razli~ne okoljske nalo`be, ki jih je po novem za dolo~ene ukrepe mogo~e odpla~ati v dalj{em ~asu - do 20 let.

Obrestna mera ostaja trimese~ni EURIBOR + 1,3 %

Bistveno spremembo predstavlja podalj{ana odpla~ilna doba, in sicer z najve~ 10 let na najve~ 20 let, ki velja za nalo`be v gradnjo ali nakup nizkoenergijske in skoraj ni~-energijske stanovanjske stavbe ali v obse`nej{o obnovo stavb, ki vklju~uje izvedbo najmanj treh ukrepov pri obnovi.

Pri tem zna{a zavarovalna premija 2,39 % za odpla~ilno dobo od 10 do < 15 let in 2,82 % za odpla~ilno dobo od 15 do 20 let. Najvi{ji znesek dodeljenega kredita na posamezno vlogo zna{a 40.000 EUR (prej 20.000 EUR oz. ve~ samo za finan~no zahtevnej{e nalo`be).

Informativni izra~un za kredit je na voljo na spletni strani www.ekosklad.si/informativni-izracunkredita Ob~ani lahko za namene, za katere so na voljo nepovratna sredstva (www.ekosklad.si/fizicneosebe/nameni), pridobijo tako kredit kot tudi nepovratna sredstva Eko sklada.

Informacije o odprtih javnih pozivih Eko sklada so na voljo na telefonski {tevilki 01 241 48 20, ter po elektronski po{ti na naslovu ekosklad@ekosklad.si. • UR

66

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Toplotna ~rpalka – DA ali NE? Toplotne ~rpalke da, vendar le v energetsko saniranih stavbah

T

oplotne ~rpalke za razliko od konvencionalnih ogrevalnih naprav dosegajo odli~ne izkoristke od 3 do 5,6 (COP). Prestrezajo lahko energijo zraka, podtalnice ali zemljine in s pomo~jo agregata pretvorijo pridobljeno energijo v koristno toploto za ogrevanje. So edinstveni toplotni stroji, ki za 1 kW vlo`ene elektri~ne energije pridelajo 3 do 5 kW toplotne energije (COP = 3 – 5).

Upravi~enost investicije

^e nas ogreva toplotna ~rpalka dose`emo zmanj{anje obratovalnih stro{kov v primerjavi z ostalimi energenti (kurilnim oljem ali uteko~injenim naftnim plinom). Je pa investicija v primerjavi z kotli (olje, plin) nekoliko vi{ja.

Toplotne ~rpalke za pasivno in aktivno hlajenje hi{ Poleti lahko nizko temperaturo podtalnice (tudi zemlje) prestrezamo za pasivno hlajenje (toplotne ~rpalke voda-voda in zemlja-voda). Tako v poletnem ~asu agregat toplotne ~rpalke ne deluje, edini porabnik je potopna ~rpalka, ki ~rpa podzemno vodo. Toplotne ~rpalke pri aktivnem hlajenju zrak-voda avtomati~no obrnejo proces delovanja in izvajajo aktivno hlajenje – podobno kot klimatske naprave, z eno napravo v bistvu ogrevamo in hladimo.

Prednosti toplotne ~rpalke AQUAGOR (sistem voda-voda) T^ voda-voda sodijo med naju~inkovitej{e ogrevalne sisteme. Klju~ni faktor za visoko u~inkovitost se skriva v viru zajemanja energije iz podtalnice. Podtalnica velja za zanesljiv vir toplote z konstantno temperaturo (7 – 13°C), kar za T^ pomeni delovanje v ugodnem temperaturnem obmo~ju skozi celo ogrevalno sezono. Grelno {tevilo (COP) pri tem tipu ~rpalk zna{a ve~ kot 5, kar pomeni, da za 1 kW vlo`ene energije, ki ga porabi T^ za pogon kompresorja, dobimo ve~ kot 5 kW grelne mo~i, oz. toplote. Zaradi visoke grelne mo~i skozi celo ogrevalno sezono, ne glede na

temperaturo okolice, je primerna za monovalentno delovanje, kar pomeni, da sama pokriva toplotne izgube objekta brez potrebe za dodatnim virom ogrevanja. Naslednja prednost T^ voda-voda je pasivno hlajenje v vro~ih poletnih mesecih, kar je u~inkovito nadomestilo za klimatske naprave.

Izkop vrtine Na Geodetski upravi vam s pomo~jo geolo{kih kart zagotovijo informacije o viru podtalnice. Gre za zelo natan~ne karte z zanesljivimi informacijami o podzemnih vodah. ^e se va{ vir podtalnice nahaja na globini do 15m, to povsem upravi~i investicijo v toplotno ~rpalko.

Prednosti toplotne ~rpalke TERRAGOR (sistem zemlja-voda) Toplotne ~rpalke zemljavoda prav tako sodijo med izredno u~inkovite ogrevalne sisteme. Dosegajo visoka grelna {tevila (COP med 4 in 5) in visoke grelne mo~i skozi celo ogrevalno sezono. T^ zemlja-voda dosegajo zelo visoka letna grelna {tevila, ker zemljina akumulira skozi poletje veliko toplote, kar v jesenskih mesecih ogrevalne sezone pomeni ugodno temperaturo vira zajema toplote, posledi~no pa visok COP. Primerna je za monovalentno delovanje, kar pomeni, da zaradi visoke grelne mo~i skozi celo ogrevalno sezono ne potrebuje dodatnega vira ogrevanja. Prav tako, kot pri T^ voda-voda, tudi T^ zemljavoda poleti omogo~a mo`nost pasivnega hlajenja. Ena izmed opcij pri sistemih za toplotne ~rpalke je tudi t.i. zemeljski kolektor, kjer gre za izkop zemlje do globine 1,2 do 1,5 ter postavitev kolektorja - cevi v zemljo.

Pomembno je poudariti, da stro{ki investicije v ogrevalni sistem toplotne ~rpalke zemljavoda ne presegajo investicije sistema zrak-voda.

Govorimo o investiciji na klju~, ki vklju~uje toplotno ~rpalko, zalogovnik, hranilnik in monta`o z vsemi gradbenimi posegi. • Mario Niki}

Promocijsko sporo~ilo

Investicija v ogrevalni sistem toplotne ~rpalke v objekt s 5 ali manj cm izolacije ter okni, ki netesnijo ni smiselna, ~etudi v objekt vgradimo toplotno ~rpalko, ki dosega ve~ kot 65°C predtoka ogrevalne vode v radiatorjih. Investicija pa je ve~ kot upravi~ena, ~e jo vgradimo v objekt, ki ima vsaj 8 cm toplotne izolacije in min. 10 cm izolacije strehe. Hkrati priporo~amo vsaj dvoslojno zasteklitev oken. Tak{en objekt ima toplotne izgube cca. 65 W/m2, investicija pa se lahko povrne `e v 5 letih. Pri toplotnih izgubah - ve~ kot 70 W/m2 toplotne ~rpalke niso najbolj{a izbira.

3./+.3-$ È1/ +*$ 91 *m5.# DQNFNQ $". (MUDQSDQ [ DQNFNQ /.6$1 $5( (MUDQSDQ NAPREDNA INVERTERSKA TEHNOLOGIJA 3NOKNSMD ĜQO@KJD &NQDMID Y HMUDQSDQRJN SDGMNKNFHIN NLNFNĜ@IN UHRNJN TĜHMJNUHSN NJNKIT OQHI@YMN HM RSQNŏJNUMN TFNCMN NFQDU@MID GK@IDMID HM OQHOQ@UN SNOKD R@MHS@QMD UNCD '& LQYHUWHU WHKQRORJLMD ] UHJXODFLMR IUHNYHQFH NRPSUHVRUMD RPRJRĦD YLVRNR XĦLQNRYLWR GHORYDQMH VDM WRSORWQD ĦUSDOND SURL]YDMD WROLNR WRSORWQH DOL KODGLOQH PRĦL NRW MR SRWUHEXMH REMHNW 2JUHYDOQH SRWUHEH REMHNWD VH VSUHPLQMDMR Y RGYLVQRVWL RG WHPSHUDWXUH RNROLFH LQ WRSORWQH L]RODFLMH REMHNWD

ZASLON NA DOTIK 8SUDYOMDOQD HQRWD WRSORWQH ĦUSDONH RPRJRĦD UHJXODFLMR GHORYDQMD V SRPRĦMR ]DVORQD QD GRWLN 8SUDYOMDQMH MH WDNR OD{MH LQ EROM SUHJOHGQR WHU Y RKNUDMRJDL IDYHJT

-25 °C

1

#.

7HKQLËQH VSHFLğNDFLMH 2JUHYDQMH $ :

(QHUJLMVNL UD]UHG *UHOQD PRË [kW] (OHNWULËQD YKRGQD PRË [kW] *UHOQR ĄWHYLOR &23 [kW] +ODMHQMH $ :

+ODGLOQD PRË [kW] (OHNWULËQD YKRGQD PRË [kW] ,]NRULVWHN SUL KODMHQMX ((5 1DSDMDQMH [9 +] 3K] 9DURYDOND ]D WRSORWQR ËUSDONR [A/tip] 9DURYDOND ]D HO SUHWRËQL JUHOHF [A/tip] 7LS NRPSUHVRUMD 0DNVLPDOQD L]VWRSQD WHPSHUDWXUD YRGH [°C] 7HPSHUDWXUQR REPRËMH GHORYDQMD [°C]

1€

-(9*.

#$+.5 -)$ #.

§"

3('.

3$,/$1 341-. #$+.5 -)$

3$,/$1 341$ .*.+("$

#$+.5 -)$

$HURJRU (&2 ,QYHUWHU $

$HURJRU (&2 ,QYHUWHU $

$HURJRU (&2 ,QYHUWHU $

$HURJRU (9, 32:(5 ,QYHUWHU $

A+ / A+ 2,09 – 5,25 0,54 – 1,35 3,86 – 4,22

A++ / A+ 4,57 – 10,50 0,91 – 3,05 3,80 – 4,71

A++ / A+ 4,10 – 12,20 0,96 – 3,02 4,00 – 4,57

A+ / A+ 6,60 – 14,60 1,53 – 4,92 3,80 – 4,46

Aerogor ECO Inverter 5 A

55 °C

A A A B C D E F G

1,14 – 3,64 38 0,67 – 1,29 1,59 – 2,88 62 220-240/50/1 1 x 1p/16A/C 1 x 1p/16A/C DC inverter (rotacijski) 52 -25 do +45 2015

A

35 °C

A

4

4

kW

kW

811/2013

Aerogor ECO Inverter 10 A

55 °C

A A A B C D E F G

A

35 °C

A

2,60 – 8,00 6,3 6,3 45 1,10 – 3,50 2,30 – 3,22 64 220-240/50/1 1 x 1p/20A/C 3 x 1p/10A/C DC inverter (dvojni rotacijski) 55 -25 do +45 kW

2015

kW

811/2013

Aerogor ECO Inverter 13 A

55 °C

A A A B C D E F G

35 °C

A

A

2,34 – 7,91 7,5 7,5 45 0,97 – 2,98 2,40 – 3,03 64 220-240/50/1 1 x 1p/20A/C 3 x 1p/10A/C DC inverter (dvojni rotacijski) 55 -25 do +45 kW

2015

kW

811/2013

Aerogor Power EVI Inverter 15 A

55 °C

A A A B C D E F G

5,56 – 10,00 1,57 – 3,82 1,85 – 3,52 68 380-415/50/3 1 x 3p/16A/C 1 x 1p/10A/C Scroll EVI DC Inverter 55 -25 do +45

A

35 °C

A

11

11

kW

kW

2015

5+ Đ(+-(* 91 * H 50 DW RE QDNXSX 2*5(9$/1( WRSORWQH ĦUSDONH *RUHQMH

Akcija velja od 1. 9. do 31. 12. 2017!

JBHIRJ@ BDM@ Y LNMS@ţN ţD NC

%5(=3/$á1( ,1)250$&,-(

=D QDURĦLOD LQ GRGDWQH LQIRUPDFLMH QDV NRQWDNWLUDMWH QD ( PDLO toplotnecrpalke@gorenje.com 7HO xW 080 48 48

« ##5 UJKITďDM U BDMN

811/2013

68

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Nova kaminska pe~ RIKA PARO Multiair Kombinirana kaminska pe~ na pelete in polena z mo`nostjo razpiha zraka tudi v sosednje prostore Ve~namenska kaminska pe~ RIKA PARO Multiair Kaminska pe~ Paro multia air je kombinirana kaminska pe~ na pelete in polena z mo`nostjo razpiha toplega zraka v dva sosednja prostora. Kaminska pe~ ima edinstveno prednost, omogo~a kurjenje s peleti in poleni hkrati ter avtomatskim preklopom med njima. Ko nas ni doma lahko avtomatsko kaminsko pe~ nastavimo na doziranje peletov, ko pa smo prisotni, pa enostavno kurimo s poleni.

Kaminska pe~ je dograjena z regulacijo primarnega zraka spodaj pod re{etko, ter sekundarnega zraka, ki potuje mimo stekla in s tem prepre~i sajavost. Predal za pepel je dovolj velik.

Podjetje Agni d.o.o. ima svoj spletni Youtube kanal, kjer so predstavljene {tevilne kaminske pe~i (predstavitev delovanja aplikacije - kako postaviti kaminsko pe~ v va{ prostor), {tedilniki za kuhanje, ter pe~i za centralno kurjavo.

Dimenzije Stransko lahko ima kaminska pe~ Rika Paro Multiair dograjen sistem za razpih toplega zraka, z 2 cevnima priklju~koma lahko dovajamo topel zrak {e v dva sosednja prostora. Ta sistem lahko naro~imo opcijsko. Kaminska pe~ tako lahko enostavno ogreva ve~ prostorov manj{ega stanovanja. Deluje neodvisno od priklopa elektri~ne energije. Je odli~na v primeru, da imamo svoj gozd in smo del dneva odsotni.

Kaminska pe~ po velikosti zna{a v vi{ino 113 cm, {irino 79 cm, globino 51 cm. Mo~ kaminske pe~i je odvisna od toplotnih potreb v hi{i, sicer pa je na voljo mo~i od 2,5 do 8 kW. Nalo`imo lahko do 30 kg pelet z enim polnjenjem.

Ve~ informacij na spletni strani www.agni.si, ali pokli~ite na tel.: 051 206 692 Agni d.o.o.

Kdo je podjetje Rika Rika je avstrijsko podjetje z dolgoletno tradicijo. Sede` podjetja se nahaja v severni Avstriji, kjer se z razvojem kaminov ukvarjajo `e 20 let.

RIKA izvaja raziskave na podro~ju razvoja kaminov `e ve~ kot 20 let in tako v Evropi ostaja pionir v razvoju tehnologije ogrevanja na pelete. Leta 1989 je podjetje RIKA eno prvih predstavilo tehnologijo ogrevanja s kamini na pelete v Evropi. Podjetje se nahaja v osr~ju ene najbolj privla~nih regij v zgornji Avstriji, imenovane Pyhrn-Eisenwurzen. V 16. stoletju so bili ljudje na tem podro~ju znani po spretnosti rokovanja z vsemi vrstami kovin, zato ni presenetljivo, da imajo zaposleni v RIKI `elezo v krvi.

Zadnji detajli njihovih produktov so tako {e vedno ro~no izdelani, kot so bili pred stotimi leti.

Drugi proizvajalci kaminskih pe~i radi govorijo o moderni obliki, v avstrijski Riki pa ne dajo veliko na modne trende.

Njihov pristop je dolgoro~en, pri teh kaminskih pe~eh je izrazito pomembna tako funkcionalnost kot izgled, zdru`ena v najbolj{i meri. Njihov moto se glasi Kar je privla~no mora tudi delovati, kar deluje mora biti privla~no.

Nova Thermia Diplomat Inverter Geotermalna toplota iz povsem nove perspektive

S

te pripravljeni na energijo prihodnosti? Spoznajte novo toplotno geotermalno ~rpalko Thermia Diplomat Inverter, ki pridobiva toploto iz zemlje, podtalne vode ali geotermalnega vira tako u~inkovito, kot nobena druga toplotna ~rpalka na trgu.

Najvi{ji SPF (letno grelno {tevilo) Thermia Diplomat Inverter spada med inovativnej{e geotermalne toplotne ~rpalke z modulacijo mo~i, namenjena objektom s 3 do 17 kW potrebe po toplotni mo~i. Thermia Diplomat Inverter ima vi{je letno grelno {tevilo (SPF) od konkuren~nih toplotnih ~rpalk, tudi ~e ne upo{tevamo na{e izredno u~inkovite metode za pripravo tople vode (HGW), ki na{o prednost pred tekmeci {e dodatno pove~a.

Thermia Diplomat Inverter poleg omenjene funkcije izkori{~a odpadno toploto, saj je inverter name{~en na kondenzatorju, ki tako usmeri vso odpadno toploto neposredno v vodo. Inverter tehnologija prilagaja mo~ glede na potrebe in je opremljena s funkcijami za natan~en nadzor in regulacijo.

Natan~no prilagajanje potrebam Variabilna hitrost kompresorja omogo~a neprestano prilagajanje mo~i potrebam v objektu.

Edinstven regulator, ki nadzira vse sestavne dele toplotne ~rpalke, tlak hladiva na razli~nih mestih in temperature skozi celoten krogotok neprestano zagotavlja maksimalno u~inkovito in zanesljivo delovanje toplotne ~rpalke.

Kompresor, s tehnologijo Inverter Scroll (spiralni), je razvit posebej za aplikacijo v

• Thermia je pred dobrimi 40 leti prva na [vedskem za~ela izkori{~ati geotermalno toploto, vsa ogrevalna tehnika je razvita in izdelana izklju~no v tovarni v Arviki na [vedskem.

• Thermia Diplomat Inverter prilagaja svoje delovanje spremembam zunanjih pogojev ter proizvede ve~ vro~e vode kot katera koli druga geotermalna toplotna ~rpalka na trgu.

• Sistem ogrevanja upravljate na daljavo, kjerkoli `e ste.

• Na{i izku{eni strokovnjaki vam bodo stali ob strani, pred, med in po vgradnji. toplotnih ~rpalkah in omogo~a zanesljivo delovanje tudi pri 65°C visoki temperaturi dovoda v radiatorje. Poleg tega je toplotna ~rpalka zmo`na pove~ati mo~ tako, da pokrije potrebo po toploti tudi, kadar je zunaj najbolj hladno.

Diplomat Inverter nadzorujemo z naprednim krmilnikom, ki ga preprosto upravljamo preko barvnega zaslona na dotik, le s prstom na drsniku izberemo `eleno temperaturo v prostoru. Serijsko vgrajen daljinski nadzor Thermia Online omogo~a upravljanje udobja v va{em domu na daljavo preko spleta ali aplikacije na va{em mobilniku.

Vro~a sanitarna voda z najni`jimi stro{ki Toplotne ~rpalke Thermia `e vrsto let proizvajajo ve~ tople vode pri vi{jih temperaturah, z ni`jimi stro{ki od konkurentov.

To je deloma posledica HGW tehnologije s kondenzatorjem vro~e pare »de-superheater«, skrbno zami{ljenim sistemom, ki omogo~a pripravo tople vode, medtem, ko toplotna ~rpalka ogreva prostore. Tudi, ko toplotna ~rpalka deluje v re`imu 30°C za talno ogrevanje, dosega sanitarna voda v integriranem grelniku sanitarne temperaturo do 70°C in ve~.

@elite izvedeti ve~?

Obi{~ite nas na spletu (www.thermia.si) ali nam pi{ite (info@thermia.si) ali pokli~ite 03 425 5400.

Z veseljem vam bomo svetovali pri izbiri najbolj ustrezne re{itve ogrevanja za va{ dom. Dogovorili se bomo za ogled situacije in pripravili ponudbo sistema z izvedbo. Pripravili bomo energijski in finan~ni izra~un, vezan izklju~no na va{ objekt. Poskrbeli bomo, da boste pridobili nepovratna sredstva, ki so vam na voljo.

Ponudili vam bomo najugodnej{i na~in financiranja investicije.

^eprav morda zveni zapleteno, vas kot uporabnika naj ne skrbi – vsi stanovalci se lahko brez te`av in v miru tu{irajo ali okopajo, tople vode ne bo nikoli zmanjkalo.

Na voljo v 4 izvedbah Thermia Diplomat Inverter je na voljo v izvedbi z integriranim grelnikom sanitarne vode, prostornine 180 l, ki s pomo~jo tehnologije HGW omogo~a do kar 400 l vro~e vode in to pri enem polnjenju. Za ve~je porabnike pa je na voljo razli~ica Duo, z lo~enim grelnikom ve~je prostornine. Diplomat Inverter (Duo) je na voljo v dveh razredih mo~i, model M z razponom kapcitete od 3 do 12 kW in model L od 5 do 17 kW.

Maksimalni prihranek energije in denarja Thermia Diplomat Inverter lahko zmanj{a stro{ke ogrevanja tudi do 85 odstotkov, odvisno od va{ega obstoje~ega vira ogrevanja. Je tako u~inkovita, da dosega najvi{jo stopnjo u~inkovitosti SCOP do 5,6 in se uvr{~a v najvi{ji energijski razred A+++.

Z upo{tevanjem inovativnega na~ina priprave sanitarne vode s tehnologijo Thermia HGW se energije na letni ravni pove~a {e za vsaj 15 %. • Yasin Jodeh

70

DOMA^E NAGRAJENE INOVACIJE

Slovenske okoljske inovacije – slovenski Dan inovativnosti Vsako leto novi val inovacij v smeri kro`nega gospodarstva tudi v Sloveniji Svetovno in evropsko gospodarstvo se s podporo oblikovalcev politik EU (OECD), vse bolj usmerja v kro`no gospodarstvo.

S tem prevzema aktivno vlogo pri prehodu na miselnost “iz smeti v dodano vrednost”. Tovrstne pobude so spro`ile nov val inovacij, ki ustvarjajo tako mo~nej{e gospodarstvo kot ekonomijo ter imajo manj{i okoljski vpliv.

Gospodarska zbornica Slovenije `e nekaj let zapored organizira tradicionalni

Dan inovativnosti, ki je dosedaj potekal v Kongresnem centru na Brdu. Predstavljene so bile razli~ne prilo`nosti kro`nega gospodarstva - od smeti do razli~nih materialov in tehnologij za razli~ne namene (bioembala`a, bioplastika v avtomobilski, elektro, gradbeni, farmacevtski, kemi~ni industriji). Hkrati se predstavljajo razli~ne prilo`nosti za razvojne projekte, ki jih v obdobju 2018-2020 nudi program Obzorje.

V okviru Dneva inovativnosti 2016 so bila podeljena nacionalna priznanja mnogim inovativnim podjetjem in posameznikom - inovatorjem v podjetjih ter javno raziskovalnih zavodih. 14 zlatih, 21 srebrnih in 5 bronastih priznanj je rezultat nacionalnega finala, v katerem je na regionalni ravni sodelovalo 182 inovacij in 768 inovatorjev.

Predstavljamo par izbranih, ki smo jih v uredni{tvu revije ocenili za zanimive.

Jo`ica Ekart

Ogradni smetarnik StyleOUT – Talilni vlo`ki za fotovoltai~ne nadzemni sistem za hrambo posod sisteme »NHXL 1500V d.c. gPV« za odpadke ETI d.d. in RC eNeM d.o.o., Dukin, razvoj ekolo{ke opreme d.o.o.

Ogradni smetarnik StyleOUT je vizualno privla~en nadzemni sistem za hrambo posod za odpadke. Od konkuren~nih izdelkov ga odlikujejo naslednje prednosti: modularnost, ki omogo~a prilagajanje potrebam strank, zasadljiva streha, izjemna prilagodljivost smetarnika neravni podlagi, izbolj{ana odpornost na vreme, prilagodljivost - enostavna sprememba namembnosti - iz osnovne konstrukcije lahko nastane kolesarnica, drvarnica, pult za letno kuhinjo, ipd. •

EC motor z mo`nostjo integrirane elektronike za mo~i do 1KW Domel d.o.o. in NELA razvojni center d.o.o.

Razvoj EC motorjev in pogonov se v zadnjih letih intenzivno razvija, postali so trend, saj so okolju prijaznej{i zaradi visoke u~inkovitosti, manj{e porabe materiala in velikih mo`nosti krmiljenja. Podjetje je veliki konkurenci navkljub razvilo univerzalen EC motor, uporaben v razli~nih aplikacijah (prezra~evalna, ventilatorska tehnika, bela tehnika, druge aplikacije), v katerega se po `elji integrira posebno elektroniko oziroma na~in vpetja. •

Podru`nica Kerami~ni materiali in varovalke Talilni vlo`ki {~itijo elektri~ne kable v primeru prekora~enega toka.

Sekundarna funkcija vlo`kov je tudi za{~ita fotovoltai~nih polj za primere preboja elektri~nega toka. NV gPV talilni vlo`ki so zelo pomembna za{~itna komponenta, saj neposredno vplivajo na varnost celotnega fotovoltai~nega sistema (za{~ita pred po`arom). Pomemben vpliv imajo tudi na samo investicijo, saj kvalitetni talilni vlo`ki delujejo pri vi{ji napetosti, omogo~ajo 15% vi{ji izkoristek ter zni`ujejo ceno kabliranja in s tem 30% ni`ji stro{ek investicije v PV elektrarno. •

71

Leseno pasivno okno iz termi~no modificirane smrekovine Natura Optimo XLT M Sora d.d.

Podjetje je razvilo okno, ki je v celoti izdelano iz posebne smrekovine slovenskega porekla, njena zgradba in lastnosti pa so spremenjene po patentiranem postopku termi~ne modifikacije, ki je plod razvoja slovenskega podjetja in Biotehni{ke fakultete. Poleg odli~nih toplotnih lastnosti je bistveno trajnej{e in dimenzijsko stabilnej{e od klasi~nih oken izdelanih iz smrekovine, njegov izgled pa zaradi barve daje ob~utek tropske vrste lesa. â&#x20AC;˘

Pralni stroj Panasonic AutoCare Gorenje d.d. Velenje

Lumenova CCL06 - LED svetilka z `ivljenjsko dobo do 100.000 ur in garancijo 20 let Kreativni aluminij d.o.o. in VIP Virant d.o.o.

Inovativen svetilni modul LE06 je patentiran, hermeti~no zaprt modul z reflektorsko optiko in polnjen z inertnim plinom-argonom, ki prepre~uje nastajanja kondenza in posledi~no oksidacije vitalnih delov elektronike. Modul je zasnovan modularno, s ~imer je proces monta`e in demonta`e hitrej{i, prav tako pa dodajanje modulov omogo~a vi{jo svetilnost svetilk. Modul ima sposobnost samoregulacije - pri ekstremno visokih temperaturah se uravnovesi sam, povi{ana temperatura pa ne uni~i `ivljenjske dobe LED-diod.

Modul je mogo~e nadgraditi {e z dodatnim sistemom pametne komunikacije, ki omogo~a {tetje prometa, zaznavanje prisotnosti CO2 v ozra~ju ter samodejno regulacijo, s katero zmanj{amo porabo elektri~ne energije. â&#x20AC;˘

Na svetovnem trgu gospodinjskih aparatov se razmere na svetovnih trgih drasti~no spreminjajo, poleg cene postajajo pomembni tudi drugi dejavniki - kakovost izdelkov in storitev, kreativnost, inovativnost, funkcionalnost.

Gorenje in Panasonic sta se tako odlo~ila za skupni razvoj novih pralnih strojev s polnitvijo 8 in 10 kg, s samodejnim programom pranja, uporabo pare med pranjem, ki zmanj{anje zme~kanost perila ter u~inkovito odstranjuje alergene. Ohranili so izjemno energijsko u~inkovitost (A+++), ter zelo tiho delovanje pralnega stroja. â&#x20AC;˘

Od 2. avgusta naprej `ivimo na kredit Do 2. avgusta smo prebivalci Zemlje izkoristili naravne resurse, ki jih imamo na voljo v enem letu in s tem vstopili v ekolo{ki dolg do prihodnjih generacij.

Ta dan se je od konca septembra leta 1997, ko so ga merili prvi~, sedaj pomaknil na 2. avgust, kar je najbolj zgodaj, odkar smo prvi~ vstopili v ekolo{ki dolg v za~etku '70 let. Dan ekolo{kega dolga se nana{a na dan, ko letno povpra{evanje ~love{tva po storitvah in resursih narave prese`e to, kar lahko Zemlja regenerira v enem letu. Slovenija v enem letu porabi toliko naravnih virov, da bi za njihovo zagotovitev potrebovali 2,75 planeta.

Naravne vire 1,7-krat hitreje porabljamo kot jih generira ekosistem Mednarodna raziskovalna organizacija Global Footprint Network, ki je prva predstavila na~in izra~una ekolo{kega dolga, navaja, da ~love{tvo trenutno 1,7-krat hitreje porablja naravne vire, kot jih ekosistemi lahko generirajo. Posledice globalne prekomerne porabe naravnih virov postajajo vse bolj o~itne po vsem svetu, v obliki izginevanja gozdov, v su{ah, pomanjkanju vode, eroziji tal, izgubi biotske raznovrstnosti in kopi~enju ogljikovega dioksida v ozra~ju.

Po besedah strokovnjakov omenjene organizacije bi 50-odstotno zmanj{anje odpadne hrane po celem svetu datum ekolo{kega

dolga zamaknilo za 11 dni, 50-odstotno zmanj{anje emisij ogljikovega dioksida pa bi dan ekolo{kega dolga zamaknilo kar za 89 dni. V Sloveniji smo po odtisu primerljivi z zahodno Evropo - Zemljo obremenjujemo manj kot Nemci in Avstrijci, a bolj kot Italijani, Mad`ari, Hrvati in Srbi.

Stanje naj bi se sicer izbolj{evalo, saj se je ekolo{ki odtis prebivalca v ZDA od leta 2005 do 2013 zmanj{al za skoraj 20 odstotkov, ne glede na to, da se je v istem obdobju BDP na prebivalca v ZDA pove~al za pribli`no 20 odstotkov. To dokazuje, da je mogo~e zmanj{ati porabo naravnih virov in hkrati dose~i gospodarsko rast. Tudi Kitajska, dr`ava z najve~jim skupnim ekolo{kim odtisom, ki je skoraj dvakrat ve~ji od odtisa ZDA, se je novem petletnem na~rtu zavezala k izgradnji ekolo{ke civilizacije. â&#x20AC;˘ UR, povzeto po: portal www.nas-stik.si, avtor: Polona Baluh

Daikin predstavlja najmanj{o enoto na Najmanj{a enota te svetu! vrste na svetu: Ste morali kdaj namestiti enoto, a zanjo ni bilo dovolj prostora? ^e ste se s tak{nim problemom `e sre~ali, potem razumete, kak{en izziv je lahko iskanje mesta za enoto, kjer bi bilo dovolj prostora in kjer ta s svojim obratovanjem ne bo motila uporabnikov. Prav zato vam Daikin predstavlja novost, bojler za ogrevanje tople vode, s pomo~jo katerega nimate ve~ omejitev pri izbiranju namestitvenega prostora – enoto lahko preprosto montirate v kuhinji, kopalnici ali celo dnevni sobi.

• 400 x 256 x 590 mm • Nizka te`a: Le 27 kg • [irok razpon mo~i: 2,9 kW od 35 kW • Okolju prijazna enota Inovativnost, napredek in razvoj so temelji h katerim stremijo v enem najve~jih svetovnih proizvajalcev ogrevalnih in hladilnih sistemov, podjetju Daikin. Prvi na svetu predstavljajo novost, in sicer izjemno tiho enoto, katere zvo~ni nivo med obratovanjem dosega le

39 dB(A), kar ustreza hrupu knji`nice. Poleg tega gre za eno najmanj{ih enot te vrste na svetu, ki z merami 400x256x590mm in te`o 27kg predstavlja ne samo futuristi~en pogled v svet tovrstnih izdelkov, temve~ tudi neponovljiv razvoj sodobnih trendov na tem podro~ju.

Z izjemno privla~nim dizajnom, lahko enoto namestite kjerkoli brez te`av, ~etudi se z njo rokujete sami. Z intuitivnim LED zaslonom, mo`nostjo upravljanja preko aplikacije na pametnem telefonu ter povezljivostjo z oblakom predstavlja nov bojler popolno re{itev za vsak dom. Trendi namre~ narekujejo vse bolj tehnolo{ko dovr{ene izdelke, ki uporabnikom olaj{ajo upravljanje, tudi na daljavo, izven lastnega doma.

Moderna, a preverjena tehnologija Da je razvoj novega izdelka potekal v skladu s sodobnimi trendi, dokazujejo tudi mo`nost povezave bojlerja na sistem

• Tehnologija samodejnega prilagajanja zgorevanja: vgrajena elektroda Lambda Gx. • Napredno krmiljenje: Vremenskoodvisna nastavitvena to~ka in urniki.

• Povezava s sprejemniki son~ne energije: Mo`no solarno predgrevanje.

• Enostavna monta`a in servisiranje: odstranljivi paneli in komponente, dostopne s sprednje strani. sprejemnikov son~ne energije, z vremensko-odvisno nastavitveno to~ko in urniki ter celo z mo`nostjo krmiljenja enote preko spleta. S {irokim modulacijskim spektrom 1:8 lahko enota prilagaja svojo mo~ skoraj povsem zvezno. S tem zagotavlja neprekinjeno obratovanje pri najvi{ji u~inkovitosti. Z najni`jimi nivoji emisij in kar je najpomembnej{e, z najvi{jim nivojem udobja.

S triletno garancijo boste tako gotovo odkrili izdelek, ki bo va{ nivo bivanja in `ivljenja dvignil na {e vi{jo raven. •

Skok v prihodnost.

NOVO!

• Omogoča lažjo zamenjavo kombiniranih kotlov v domovih, ki iščejo večjo energetsko učinkovitost.

• Najvišja učinkovitost v vsakem načinu delovanja.

• Enostavna montaža zaradi izjemno kompaktnih dimenzij.

• Zmanjšano vzdrževanje z uporabo samodejnega sistema za prilagoditev zgorevanja plina.

Daikin v Slov eniji Za več informacij obiščite www.daikin.si

Promocijsko sporo~ilo

Preurejeno ogrevanje: stenski kondenzacijski kotel

Korak do pravih rešitev

Nakup

24

do obrokov brez obresti

Vse za gradnjo in obnovo vašega doma.

Obiščite nas: • Ajdovščina - Center tehnike in gradnje, Vipavska cesta 6, 05 364 48 00 • Brežice - Center tehnike in gradnje, Cesta svobode 31, 07 495 39 50 • Gornja Radgona - Center tehnike in gradnje, Ljutomerska cesta 6, 02 564 24 18 • Koper - Center tehnike in gradnje, Kolodvorska cesta 4, 05 662 69 10 • Krško - Center tehnike in gradnje, C. Krških žrtev 132 a, 07 488 06 72 • Lenart - Center tehnike in gradnje, Gradiška cesta 2, 02 720 09 46 • Ljubljana - Center tehnike in gradnje, Pot k sejmišču 32, 01 560 61 00 • Ljutomer - Center tehnike in gradnje, Babinska 1, 02 585 80 10 • Murska Sobota - Center tehnike in gradnje, Plese 1, 02 521 46 08 • Ormož - Center tehnike in gradnje, Opekarniška cesta 30, 02 741 56 24 • Postojna - Center tehnike in gradnje, Tržaška cesta 59, 05 721 47 26 • Ptuj - Center tehnike in gradnje, Ormoška cesta 30, 02 749 53 40 • Sevnica - Center tehnike in gradnje, Savska cesta 20b, 07 816 32 10 • Slovenska Bistrica - Center tehnike in gradnje, Ljubljanska cesta 72, 02 805 59 58 • Slovenske Konjice - Center tehnike in gradnje, Delavska cesta 12, 03 757 48 73 • Velenje - Center tehnike in gradnje, Kidričeva cesta 53, 03 898 87 10 • Žalec - Center tehnike in gradnje, Celjska cesta 7, 03 713 66 00 • in še ostale tehnične prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji.

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana

74

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Izredno tiha toplotna ~rpalka iz Panasonica

P

anasonic je predstavil popolnoma novo izredno tiho linijo toplotnih ~rpalk zrak-voda – serijo Aquarea T-CAP SQ – da bi izvajalcem ponudil sistem, ki ga je mogo~e namestiti v bli`ini doma~ih objektov, kjer je tiho delovanje izjemno pomembno.

Model 9kW T-CAP SQ pri obi~ajnem delovanju dose`e raven zvoka 61 dB (A), pri na~inu {epetanja pa celo 50 dB (A). Du{enje zvoka je mogo~e z materiali, ki absorbirajo zvok in se pogosto uporabljajo v vozilih in ra~unalni{kih sistemih. Panasonicovi ventilatorji s tremi lopaticami prav tako prispevajo k izredno tihemu delovanju tega modela.

Zaradi tihega delovanja je to toplotno ~rpalko mogo~e namestiti v doma~ih objektih, ki so zgrajeni blizu skupaj.

Model T-CAP-SQ je na voljo za 9 kW, 12 kW in 16 kW (3-fazno). Ti modeli zagotavljajo visoko u~inkovitost s koeficientom COP do 5,03* (A7/W35).

• Zelo tiho delovanje – raven hrupa zna{a le 50 dB(A).

• Dva zvo~na na~ina – obi~ajno in {epetanje.

• Ocena u~inkovitosti toplotne ~rpalke (COP) je 5,03.

• Primerno za doma~e objekte.

• Deluje pri zunanji temperaturi do –28°C. Zaradi zasnove hladilnega kroga ta izredno tih model zagotavlja mo~ ogrevanja samo prek procesorja toplotne ~rpalke.

Tudi ko zunanja temperature dose`e –20 stopinj Celzija, enota deluje brez padca mo~i. To zagotavlja zadostne rezerve za optimalno zasnovo sistema toplotne ~rpalke z dejansko zahtevano mo~jo na mestu na~rtovanja. Poleg tega lahko enote nadomestijo stare oljne ali plinske grelnike v obstoje~ih stavbah. Naprave so verodostojne s temperaturami pretoka do 60 stopinj Celzija.

Toplotne ~rpalke zrak-voda AQUAREA T-CAP SQ so del linije Aquarea generacije H in vklju~ujejo najnovej{o Panasonicovo tehnologijo toplotnih ~rpalk. Te enote

nadzorujemo prek novega upravljalnika generacije H. Med delovanjem upravljalnik zagotavlja ~asovne programe za udobno ogrevanje pozimi in prijetno hlajenje poleti. Poleg tega prikaz trenutnega koeficienta COP kon~nim uporabnikom omogo~a, da vedno vidijo, kako u~inkovit je njihov sistem v realnem ~asu.

Izredno tihe toplotne ~rpalke lahko prav tako pove`ete s pametnim oblakom Panasonic Smart Cloud, ki uporabniku v vsakem trenutku omogo~a daljinski nadzor in spremljanje uporabe in porabe energije prek interneta. • * rezultat testiranja EHPA pri pogojih EN14511.

Panasonic marketing Europe GMBH Predstavnik za Slovenijo: Simon Kosi~ Tel.: 051 308 300 Mail: simon.kosic@eu.panasonic.com

www.aircon.panasonic.eu

VAR^EVANJE VODE

75

^istilne naprave in vonj

V

sa `iva bitja med pretvorbo hrane v energijo za seboj pu{~ajo fekalne odpadke. Pre`ivetje v mestih je danes mo`no samo zaradi kanalizacijskih sistemov, ki prepre~ujejo izbruhe bolezni in drasti~no zmanj{ujejo stopnjo umrljivosti.

Med razpadanjem biolo{kih snovi nastajajo plini, vodikov sulfit (H2S), amonijak (NH3) merkaptani in amini, ki jih zaznamo kot zna~ilen in neprijeten vonj.

plinov, ki se pome{ajo z okoli{kim zrakom, biolo{ko in ekolo{ko ne{kodljive odplake pa lahko nato spustimo v okolje.

Nikoli v stavbi Odzra~evanje je nujno Kanalizacijski razvodi, greznice, male biolo{ke ali velike mestne ~istilne naprave oddajajo pline, ki jih moramo odzra~iti, zato imajo mestni ja{ki vedno pokrove z luknjicami. Vonj je znak, da naprave delujejo, saj jih med drugim oddajajo tudi ~istilne bakterije, ki odpadno go{~o pretvarjajo v okolju ne{kodljiv odtok. Biolo{ke ~istilne naprave so posebej u~inkovite tudi zaradi kompresorja, ki v odplake dodaja mehur~ke zraka, kisik v njem pa bakterijam omogo~a predelavo in o~i{~enje v izjemno kratkem ~asu. Mestne ~istilne naprave delujejo na enak na~in, razlika je le v velikosti. Med intenzivnim o~i{~evanjem se malo pove~a tudi koli~ina

Biolo{ka ~istilna naprava lahko oddaja vonje, vendar se slednji nikoli ne morejo pojaviti v hi{i, ~e so odto~ni sistemi pravilno izvedeni. To potrjujejo tudi ugotovitve po ogledih stavb, v katerih so uporabniki zaznali vonjave. V enem primeru se je izkazalo, da so bili odtoki v stavbi opremljeni s preslabim odzra~evalnim vodom, zaradi ~esar je podtlak potegnil vodo iz sifonov, ki so protismradna zapora, plini iz kanalizacije pa so prodrli v hi{o. V drugi hi{i so z dolgotrajnim ovohavanjem ugotovili, da zaudarja iz zidu. Ko se je lastnik kon~no odlo~il, da ga bo razbil se je izkazalo, da je izvajalec ÂťpozabilÂŤ v stik med prezra~evalnimi cevmi vstaviti tesnilo.

Biolo{ka ~istilna OnetoClean s kompresorjem zraka za tlak150 mbar

V tretji luksuzni stavbi, ki je bila opremljena z najsodobnej{o ogrevalno in prezra~evalno tehniko, je prav tako ob~asno zaudarjalo.

Trajalo je kar nekaj ~asa, da so na{li vzrok.

Izvajalci so odzra~evanje greznice in zajem zraka za prezra~evanje postavili na streho v enaki vi{ini. Nato je bilo samo od smeri vetra odvisno, ali bo v hi{i prijetno ali ne.

Osnovno biolo{ko ravnote`je v novi ~istilni napravi se samodejno vzpostavi med drugim in petim tednom delovanja, popolno pa dose`e med osmim in desetim tednom.

V prvih tednih po startu ~istilne naprave je {e mo`en pojav neprijetnih vonjav, nato pa mora sistem delovati ob pravilni uporabi, brez neprijetnih vonjav. â&#x20AC;˘ Tihec

76

ARHITEKTURNE INOVACIJE

Solarna klop za polnjenje mobilnih telefonov

Futuristi~ne hi{ke Smartdome pritegnile prve kupce V podjetju iz Kr{kega zasnovali posebne modularne hi{ke Smartdom Futuristi~ne modularne hi{ke so `e pritegnile nekaj tujih kupcev. Z dvema solastnikoma in tako reko~ gara`no proizvodnjo v podjetju razmi{ljajo o lastnem proizvodnem obratu ter na~rtujejo prve zaposlitve.

Soustanovitelj in solastnik podjetja SmartDome @eljko Ho~evar je povedal, da podjetje, ki sta ga s solastnikom Borisom Kljunom za~ela kot startup, izdeluje modularne hi{ke, ki predstavljajo prihodnost bivanja. Futuristi~no zasnovane kupole so v obliki dodekaedra oz. konveksnega poliedra, ki ga omejuje dvanajst peterootnikov.

Konkuren~na cena teh se giblje med 20.000 in 30.000 evri.

Modularne hi{ke se zlahka vklju~ujejo v okolje, gradbeno dovoljenje zanje ni potrebno S svojo ve~namembnostjo nagovarjajo kupce, ki se `elijo vrniti k naravi. Modularno hi{ko je mo`no postaviti kot {otor. Postavitev

in izdelava sta dokaj lahki. Les je glavno gradivo, plo{~e pa so izdelane iz reciklirane plastike. Te hi{ke je mo`no izdelati v razli~nih izpeljankah, opremiti jih je mo`no tako, da so energijsko samozadostne. Notranja povr{ina objekta meri 25 m2, premer 6 m, vi{ina pa zna{a 3,2 m.

V Slovenski Bistrici je 15. Julija Ljudska univerza postavila prvi solarni polnilni klopci v Sloveniji. Nalo`bo, ki je vredna okoli 4000 evrov, so v celoti financirali sami, hkrati pa uporabnikom omogo~ali uporabo son~ne energije za brezpla~no polnjenje svojih elektronskih naprav.

Brigita Kruder, direktorica bistri{ke Ljudske univerze je pojasnila, da gre za eno najsodobnej{ih pridobitev v mestu, s ~imer se Slovenska Bistrica in Slovenija ume{~ata ob bok {tevilnim evropskim mestom.

Kruderjeva je dejala, da v Sloveniji takih klopi {e ni bilo. Prvi dve so postavili pri njih in sta darilo njihovim ob~anom, saj se zavedajo, da je dostopnost do interneta in energije klju~na za prihodnost.

Potencial prepoznali tudi v tujini Pred kratkim so o podjetju pisali na spletnih straneh kalifornijskega Inhabitata, azijskega Mice Timesa in v nekaterih drugih medijih, ki obravnavajo arhitekturo. SmartDome `e izdeluje projekte za kanadskega, {vedskega in indonezijskega naro~nika, dogovarjajo pa se tudi za projekte v francoskih Alpah. V Kanadi bodo postavili 25 njihovih enot, na [vedskem 20, v Indonezijo pa jih naj bi {lo 30 in morda {e nekaj ve~, kjer jih bodo namestili v drevesne kro{nje. V podjetju sta za zdaj zaposlena dva, glede na navedene potrebe pa letos razmi{ljajo o dveh ali treh dodatnih zaposlitvah, hkrati pa je njihov cilj lastni proizvodni obrat v Kr{kem. • UR, vir fotografij: www.smartdome.si

Obe klopi omogo~ata tri polnjenja in brezpla~en dostop do hitrega interneta.

Stojita na avtobusni postaji v Ozki ulici in pred stavbo Ljudske univerze. »Klopci so za svoje vzeli mladi in stari, tak{ni s telefoni ali brez njih. [e posebej dragocene so v poletni vro~ini, saj so ves ~as prijetno ohlajene, zaradi ventilatorjev.

Prav tako so privla~ne, ko so osvetljene v ve~erih. Klopi so energetsko samozadostne, saj za svoje delovanje uporabljajo izklju~no son~no energijo,« je dodala Kruderjeva.

Brezpla~no elektri~no polnilno postajo za uporabnike na~trujejo {e postavit v omejenem izvodu, pa tudi nakup elektri~nega slu`benega vozila, ki ga bodo ponudili v souporabo javnemu sektorju. • UR, vir fotografij: www.novice.si

77 letve NMC, jih lahko kombiniramo na vse vrste talnih oblog, {e posebej pa nam olaj{ajo izbiro, kadar imamo v istem prostoru razli~ne talne obloge. Z okrasno letvijo lahko pokrijemo tudi kable pod stropom ali – ~e nam je tako bolj priro~no – kar po steni.

Kako skrijemo napeljavo

Cevi radiatorjev, plinske in vodovodne napeljave, ter cevi za klimo in prezra~evanje so nekoliko ve~je, zato izberemo ustrezno ve~jo pokrivno letev. Pri ceveh za plin letve ne smejo popolnoma zapreti cevi, lahko pa jih »zasen~imo« - okrasni profil pritrdimo samo pod cevmi, na zgornji strani pa pustimo odprt prostor.

Skrita osvetlitev

P

ri prenovah prostorov pogosto prestavljamo tudi instalacije. Kako elegantno zakriti kable elektri~ne napeljave, opti~ne kable, vodovodne cevi, cevi klimatizacije in prezra~evanja, centralnega ogrevanja, plinske napeljave?

Prestavili smo pohi{tvo in sedaj je potrebno tudi lu~ obesiti malo vstran. Marsikomu se ne da kopati po stropu in skrivati kablov, zato se sprijazni s svetilko na nepravem mestu ali s kablom, ki visi na stropu.

Predlog: razdaljo med starim in novim mestom obe{anja svetilke zakrite z okrasno rozeto. Trenutno je v modi me{anje stilov: k modernemu lestencu izberite bolj okra{eno rozeto, h klasi~nemu pa moderno. Ali pa se dr`ite stila svetilk.

Kabli in cevi po vogalih ne samo, da jih ni lepo videti, ote`ujejo tudi ~i{~enje ali namestitev pohi{tva ob stenah. Predlog: skrijmo jih za talno letvijo, ki ima na hrbtni strani utore za napeljavo. ^e izberemo

LED trakove ali manj{e lu~ke lahko uporabimo za ambientalno osvetlitev. Skrijemo jih za okrasne profile, ki jih na zid ali strop enostavno prilepimo in prepleskamo v `eleni barvi. [irok izbor okrasnih letev in rozet lahko poi{~ete v trgovinah KALCER v Mariboru, Novem mestu ali Trzinu ali v spletni trgovini www.trgovina-kalcer.si, kjer lahko poi{~ete {e kak{no idejo. •

Temeljna blazina za MIRNO @IVLJENJE in ZDRAVO SPANJE

N

ov na~in temeljenja na temeljni plo{~i se je v Sloveniji izredno uveljavil predvsem zaradi nizkih stro{kov in zelo hitre izvedbe. Projektantska stroka komaj sledi hitremu razvoju, ki je, `al, v veliko primerih prepu{~eno izvajalcem samim, da se odlo~ijo spremeniti pasovne temelje v temeljno plo{~o in pod njo podlo`iti {e izolacijo.

Pa vendar stvari niso tako enostavne. ^e bi bile, bi v Sloveniji enostavno privzeli na~in gradnje, ki ga ima na primer Nem~ija, pa ga `al zaradi potresne ogro`enosti ne smemo.

Prav zaradi tega je bil razvit sistem SEISMIC temeljne blazine, ki zagotovi, da sta tako toplotna, kot hidro izolacija spojeni v kompozit skupaj s temeljno plo{~o in tako delujejo kot enotna, trdna temeljna blazina.

Kako so elementi SEISMIC temeljne blazine med seboj povezani?

1. Osnovna sestavna dela SEISMIC temeljne blazine sta betonska plo{~a, ki je vlita na mestu samem in prej polo`ena SEISMIC toplotna izolacija iz trdnega ekstrudiranega polisti-

Sistemu SEISMIC z enoslojna toplotno izolacijo FIBRANxps SEISMIC 400-L

rena z utori na zgornji povr{ini (detajl 1).

Tako dobimo toplotno podizolirano temeljno plo{~o. V tem primeru moramo dodatno poskrbeti za hidroizolacijo nad temeljno plo{~o, saj bi v primeru, da hidroizolacijo namestimo na podlo`ni beton, lahko imeli

SEISMIC temeljna blazina z dvoslojno toplotno izolacijo in vmesnim slojem hidroizolacije

te`ave, ki jih opisujemo v nadaljevanju.

Varovanje pred potresno nevarnostjo ^e je hidroizolacija name{~ena na podlo`ni beton (kar izvajajo v Nem~iji, vendar Nem~ija

ni potresno ogro`ena), mora biti uporabljena ali debelej{a ali najmanj dvoslojna hidroizolacija, saj je nevarnost preboja na grobem podlo`nem betonu, {e posebno ob potresu velika, popravilo kasneje pa prakti~no nemogo~e.

ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA

79

Postopno odstranjevanje za{~itne folije hidroizolacije in polaganje dolgih plo{~ FIBRANxps SEISMIC 400-l na lepljivo hidroizolacijsko podlago

Na potresnih podro~jih, kot je Slovenija, pride lahko do zdrsa temeljne blazine po gladki hidroizolaciji, {e posebej pri lahkih objektih, kot so enostanovanjske hi{e. Trenje ob potresnih silah povzro~i po{kodbe na hidroizolaciji, ki je name{~ena na grobem podlo`nem betonu, saj predvsem la`je hi{e med la`jim potresom »drhtijo«, med mo~nej{im pa »ple{ejo in poskakujejo«. Tako tudi lepljenje na podlo`ni beton pri mo~nej{ih potresih hidroizolaciji ne pomaga.

2. Druga varianta je t.i. naprednej{a in cenej{a izvedba SEISMIC temeljne blazine in je hkrati bolj kompleksna, saj je sestavljena iz dveh slojev toplotne izolacije (zgornja SEISMIC plo{~a u utori, spodnja klasi~na FIBRANxps tipa 400 ali ve~), vmes pa je nalepljena tanka dvostransko samolepilna hidroizolacija v enem ali dveh slojih (detajl

Temeljna blazina z za{~ito pred radonom in geopatogenimi sevanji

2), odvisno od zahtev lokacije objekta. Prednost je v povsem za{~itenem sloju hidroizolacije, ki v sendvi~u povezuje toplotno izolacijska sloja v odli~no toplotno in hidroizolacijsko celoto. Seveda, kot v gornjem primeru, je izolacijski del blazine preko utorov SEISMIC plo{~e spojen z betonsko temeljno plo{~o v celoto.

Prednosti dvoslojne - naprednej{e izvedbe temeljne blazine SEISMIC • Hidroizolacija je v tem primeru povsem za{~itena, tako v ~asu izvedbe, kot do konca `ivljenjske dobe objekta, • izbiramo lahko enoslojno, tanko hidroizolacijo, • dopu{~a kombinacijo hidroizolacijskih slojev z za{~ito pred radonom in geopatogenimi sevanji. Povpra{ajte po FIBRANhydro ANTIRADON hidroizolaciji (detajl 3),

Razlogov za dober premislek o va{em temeljenju hi{e je veliko Z razvojem nizkoenergijskih hi{ in za{~ito pred toplotnimi izgubami pozimi in dobitki poleti se hi{e gradijo s kontinuiranim toplotnim ovojem, torej na toplotno podizolirani temeljni plo{~i brez masivnih betonskih pasovnih temeljev, ki predvsem v zimskem obdobju srkajo toploto iz prostora in jo prevajajo v zemlji.

Neredko ta toplotni most opazimo kot plesen na dnu sten prizemnih eta`.

zolacij v celoto, ki jo imenujemo SEISMIC temeljna blazina za za{~iteno hidroizolacijo.

Trenje SEISMIC temeljne blazine na podlagi je zadosti veliko, da pri predvidenih potresih pri nas ne pride do zdrsov.

Ker pa stavbe ne delamo le za danes, ne vemo pa kaj se bo na tej na{i Zemlji spreminjalo, za vsak slu~aj naredimo {e majhen ukrep za{~ite instalacijskih cevi.

Kako?

Vpra{ajte nas za va{ primer. •

Iz spletne strani www.fibran.si si prenesite dokument o izvedbi temeljne blazine {tevilka 0151

Temeljna plo{~a in izolacija pod njo je torej sodoben na~in gradnje. Pri nas upo{tevamo {e potresno nevarnost, zato spojimo vse elemente temeljne plo{~e in toplotnih ter hidroi-

Investitorji, izvajalci, na~rtovalci! Izrabite na{o pripravljenost, da pomagamo pri va{em trenutnem objektu, da boste imeli znanje tudi za naprej. Preverite {e enkrat na spletni strani, ali pa nas enostavno pokli~ite na brezpla~no {tevilko 080 8760, ali pi{ite na nasvet@EnergijskiScit.si

Promocijsko sporo~ilo

Sistemu SEISMIC z dvoslojno toplotno izolacijo in obojestransko samolepilno hidroizolacijo FIBRANhydro SEISMIC T-1,8 sk/sk polo`eno na FIBRANxps 400-L

• mo`no doseganje pogojev toplotne za{~ite tudi za Skoraj ni~ energijske stavbe, • tudi v primeru visoke podtalnice, z dvoslojno izvedbo temeljne blazine SEISMIC, dose`emo skoraj ni~en vpliv vlage na izolativnost, • uporaba je mo`na pod objekti z najve~jimi obremenitvami.

100% LUMAR 100% PRIMUS %$$ Iõ=B?CJ=HC

POLETNA PONU DBA

LUMAR 2020 TUDI HIŠA PR IM DO 15. SEPTEM US BRA ŠE BOLJ DOSTO PNA. =N69F=H9 GJC >C

5J5BH GARDE Primus-iEDITION

PRIMUS – SODOBNO&EKOLOŠKO <] Y ]n `]b]^Y DF=AIG gc V]`Y fUnj]hY n a]g`]^c bU YbYf[Yhg_c jUføbcgh" =n\cX] øU nU cV`]_cjUb^Y \] Y gc YbYf[Yhg_U iø]b_cj]hcgh ]b dcXfY^Ybcgh nU\hYjUa dUg]jbY[U ghUbXUfXU" G gjc^c _cadU_hbc YbcghUjbc ]b YbYf[Yhg_c iø]b_cj]hc nUgbcjc dfYXghUj`^U \] U DF=AIG cdh]aU`Yb jghcd j fUnfYX dUg]jb]\ Xfi ]bg_]\ \] "

]jYh] bU^Vc`^Y

T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si

5f\". A]\U NUjf b]_ i"X"]"U" @iaUf"