Belokranjec, december 2023

December 2023, št. 12/XXVI

EKOLOŠKA PRALNICA in ČISTILNICA

EKO ŽUNIČ ODJEMNA MESTA v Črnomlju - fotokopirnica IRIS (loterija) v Metliki - modni studio Sonia v Podzemlju - trgovina Irena in na sedežu podjetja v Žuničih

ITC kovinska oprema d.o.o., Gor. Lokvica 4 c, Metlika

- likanje - ekološko mokro čiščenje vseh vrst oblačil in tekstilij, ne glede na velikost

Gregor

07

Vsa garažna vrata na enem mestu - tel. 040 974 470

041 561 103 OGREVANJE VODOVOD KLIMA

f

PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ SKLADOV EU (POSLUJEMO 24/7)

SUBVENCIJA 45 % - 65 % ZA SONČNE ELEKTRARNE UGODNI KREDITI S SUBVENCIJO OBRESTNE MERE ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV NAKUP IN PRODAJA PODJETIJ SUBVENCIJE ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ

2023 (24/7) ESPERO d.o.o., Komenskega 36, LJUBLJANA (G: 051 374 759, igor.vajda@espero.si), www.espero.si

BANDONIKA S FS DRAGATUŠ NAVDUŠILA DVAKRAT

Foto: Jani Pavlin

16. DECEMBRA SMO ČLANI OTROŠKE IN ODRASLE FOLKLORNE SKUPINE DRAGATUŠ V KC SEMIČ PRIPRAVILI ŽE 32. FOLKLORNI VEČER. KOT JE TRADICIJA ZADNJIH NEKAJ LET SMO DRAGATUŠCI ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA V ENEM DNEVU IZVEDLI DVA KONCERTA IN PONOVNO DVAKRAT DO ZADNJEGA KOTIČKA NAPOLNILI DVORANO.

Občinstvo smo že na začetku popeljali v folklorno zaodrje, kjer smo prikazali, kako izgledajo priprave folklornikov v garderobi tik pred nastopom. Rdeča nit folklornega programa je bila namenjena belokranjskemu ljudskemu godčevstvu.

Predstavili smo dve več kot 100 let stari harmoniki - bandoniki, ki smo ju ob pomoči folklornega strokovnjaka, vsestranskega glasbenika Klemna Bojanoviča – Keme nabavili letos. Kema je obiskovalcem predstavil, kako je raziskoval v sodelovanju z Zdenko Pezdirc in odkril, da je bila prav bandonika, ki je neke vrste predhodnica diatonične harmonike, nekoč pogosto glasbilo, na katerega so igrali godci v Beli krajini v prvi polovici 20. stoletja. Povedal je zanimiva dejstva o godčevstvu v Beli krajini, kakšni so bili godci nekoč in kakšni naj bi bili danes. nadaljevanje na 4. strani

Rudi Vlašič

Že vrsto let me vsaj enkrat na leto za par dni zanese v Belo krajino.

Nanjo me veže predvsem nekaj dobrih prijateljev iz različnih življenjskih obdobij, vsi so na nek način povezani z glasbo. In pa kakovostni dogodki, koncerti, festivali, na katerih sem z zasedbo Masharik tudi nekajkrat nastopila in zagotovo še kdaj bom. Ko že ravno omenjam bend, naš tonski tehnik je Črnomaljec. Živjo, Grega! Glasba torej tu skozi moje oči živi. Na drugi strani me v Belo krajino vabi Kolpa, ki je precej toplejša od naše Save in zaradi katere vsakič ostanem še kak dan dlje. Vsako leto se počutim bolj domače, vsako leto poznam več skritih kotičkov Bele krajine in več ljudi. Zame je Bela krajina prostor za druženje, saj so domačini med seboj povezani, prav tako pa je lahko čaroben prostor, kjer najdeš svoj mir in tišino.

Maša Bogataj, Radovljica Bela krajina mi ponuja vse, kar v nekem trenutku leta potrebujem.

Njeno pokrajino rada aktivno doživljam in okušam v vseh letnih časih. Ko se mi »zalušta«, skočim na najvišjih vrh Mirno goro, s kolesom rada brcam pedala med Prelesjem in Faro, ker rada čutim vpliv Mediterana ali pa se podam na tradicionalni pohod po najjužnejši slovenski pešpoti ob Koupi. Nikoli ne bom pozabila mojega prvega kampiranja v Podzemlju in kasneje s prikolico na Vinici, kjer sem kot otrok uživala sto na uro. Ob Kolpi se počutim hkrati tako blizu in tako daleč od doma.

Tjaša Zupančič, Dolenjske Toplice Vsak izmed nas doživi lepoto in barvitost te pokrajine na svoj način in jo vidi s svojimi očmi. In vsak od nas bi moral vsaj enkrat v življenju v živo doživet stik z čarom in lepoto te narave ter najti čas za kakšne krajši izlet ali obisk. Vsak delček te pokrajine skriva v sebi mnogo znanih in manj znanih lepot, ob katerih človeku zastane dih, spočije si oči, napolni dušo in ga pusti brez besed.

Predvsem pa na trenutke začuti, kot da bi se ustavil čas in da v vsakem delčku to lepoto vidi znova in znova na drug način. Ta pokrajina nima zastonj imena Bela krajina, saj zaradi lepote velike naseljenosti brez in cvetov ajde človek dobi občutek, da je prišel na kraj, kjer lahko umiri energijo in zbere misli. Tu lahko začutiš milino, krhkost narave.

Andreja Morel, Maribor

Belokranjec, letnik XXVI, številka 12/2023 december 2023, datum natisa: 19. december 2023

a 07 36 99 220, 041 614 915

e-pošta: andreja.milavec@siol.net

Naslovnica: Tomislav Urh - Ponikve

in Stalni sodelavci: Matic Milavec, Rudi Vlašič, Vinko Kukman, Tomislav Urh, Nastasja Schweiger, Rasto Božič Belokranjec, 12/XXVI 3

Ob prihajajočem novem letu smo člani FS Dragatuš naredili unikaten folklorni koledar, ki je nastal kot nadgradnja sodelovanja s fotografom Janijem Pavlinom. Fotografije predstavljajo belokranjske pražnje folklorne kostume z začetka 20. stoletja.

Izbor vrhunskih fotografij dopolnjujejo verzi, izseki različnih pesmi Otona Župančiča, ki tako zaokrožujejo zgodbe tistega časa. (tf)

KMALU OBNOVA LESENEGA MOSTU NA MAJER Gradbeno pogodbo za obnovo lesenega mostu na Majer sta župan Andrej Kavšek in direktor podjetja GNOM iz Šentvida pri Stični Jožef Drešar podpisala 14. decembra.

Investicija, ki jo bo sofinanciralo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sklopu projekta Po poteh skrivnostnega obiskovalca, je vredna okoli 75 tisoč evrov, dela pa bodo končana predvidoma do konca junija naslednje leto. »Projekt Po poteh skrivnostnega obiskovalca je del celovite obnove starega mestnega jedra, s katerim želimo postati primer uspešne oživitve mestnega jedra na našem demografsko ogroženem obmejnem območju. V sklopu projekta bomo med drugim poleg lesenega mostu uredili tudi Ajdovo zrno s površinami za lokalne ponudnike in parkirnimi površinami za turiste z dvema polnilnicama za električne avtomobile in eno servisno polnilno postajo za kolesa ter obvodno sprehajalno pot«, je ob podpisu pogodbe povedal župan Andrej Kavšek, ki je podpisal tudi pogodbo za gradbeni nadzor ter koordinacijo in varstvo pri delu pri investiciji obnove lesenega mostu na Majer.

Obnova mostu na Majer se izvaja v sklopu projekta 'Črnomelj iz vode - 1. faza - Po poteh skrivnostnega obiskovalca', ki je sofinanciran s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, po pogodbi št. C218023-080102 in se izvaja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, razvojno področje C3: Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponenta K2: Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje in investicija D: Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture.

Foto: Uroš Raztresen

Godci FS Dragatuš so se predstavili z zanimivimi godčevskimi kombinacijami - poleg obeh bandonik so zvenele citre, violina, bas, petje in drumljica.

Slednja, ki je v Beli krajini poznana tudi pod imenom brundice in jo je lepo predstavil Jure Matkovič - Plj, je precej staro glasbilo, na katerega danes igrajo le še redki. Odrasla skupina se je predstavila z odrsko postavitvijo v belih folklornih kostumih in v treh koreografijah v belokranjskih pražnjih folklornih kostumih. V le-teh se prepletajo plesne slike, rekonstrukcije etnokoreologa Mirka Ramovša.

Tamburaši so zaigrali še splet uskoških pesmi z naslovom Tihe noči. Dragatuški folklorniki so zapeli tudi pozabi iztrgane belokranjske ljudske pesmi Rožmarinček, Sarafan in Voščilo.

Otroška FS Dragatuš je prvič javno nastopila s tradicionalno odrsko postavitvijo belokranjskih ljudskih plesov Lepa Anka. Premierno so se predstavili mladi godci z ljudsko vižo Rasla je jelka.

Program je obogatila še gostujoča skupina Citroprekelj Bela krajina.

‚'Financira Evropska unija – NextGenerationEU''

PREMIKI NA PODROČJU GRADNJE 3. RAZVOJNE OSI Vlada RS je s predlogom Zakona o obnovi in razvoju prepoznala razvojni in varnostni pomen 3. razvojne osi jug, katere izgradnja je za naše kraje ključnega pomena.

Sprejetje zakona v Državnem zboru pomeni, da bo postopek do realizacije težko pričakovane 3. razvojne osi v naši regiji potekal hitreje in lažje.

Lovska družina Smuk Semič Smuška cesta 159, 8333 Semič

RAZPIS ZA ODDAJO LOVSKEGA DOMA V NAJEM Lovska družina Smuk Semič, Smuška cesta 159, 8333 Semič, objavlja razpis za najem lovskega doma na naslovu Smuška cesta 159, 8333 Semič, za gostinsko dejavnost za dobo desetih let.

Celoten razpis je objavljen na spletnih straneh občine Semič Vsa pojasnila v zvezi z razpisom na tel. 041 681 594, damjan.golovrski@gmail.com.

4 Belokranjec, 11/XXVI

»Veseli nas, da je predlog dobil podporo tudi v Državnem zboru in bo pomembno pospešil umeščanje investicije v prostor in posledično tudi njeno realizacijo. Za to smo si prizadevale vse tri belokranjske občine,« je poudaril župan občine Črnomelj Andrej Kavšek.

Belokranjec, 12/XXVI 5

SPOŠTOVANE OBČANKE, CENJENI OBČANI, prazniki so pred vrati in prepričan sem, da ste pripravljeni na najbolj čaroben čas leta. Letos smo v našo občino prvič pripeljali pravi Božičkov nabiralnik in z njim otrokom poskusili pričarati pravo božično vzdušje. Število pisem, ki jih je družina, ki vodi projekt, nesla na Severni pol Božičku, je pokazala, da so bili otroci pri nas res navdušeni. V prostorih občine pa so otroci zaposlenih v občinski upravi tudi letos z okrasitvijo poskrbeli za prav prijetno božično-novoletno vzdušje.

Na Občini Črnomelj leto zaključujemo s kar nekaj lepimi novicami. V preteklem mesecu smo zaključili s projektom izgradnje kanalizacije v Črnomlju. Gre za izredno pomemben projekt, prek katerega je Občina Črnomelj od leta 2021 do letos na enajstih ločenih območjih dogradila skupaj 6 km fekalne kanalizacije in osem črpališč v

jaških. Projekt izgradnje nove OŠ Loka in dograditve OŠ Dragatuš potekata po predvidenih časovnicah, pri projektu Po poteh skrivnostnega obiskovalca pa smo podpisali pogodbo z izvajalcem za obnovo lesenega mostu na Majer. V sklopu projekta bomo med drugim poleg lesenega mostu uredili tudi Ajdovo zrno s površinami za lokalne ponudnike in parkirnimi površinami za turiste z dvema polnilnicama za električne avtomobile in eno servisno polnilno postajo za kolesa ter obvodno sprehajalno pot. Z zadovoljstvom lahko sporočim tudi, da smo pridobili certifikat Branju prijazna občina. Bralna kultura je v naši občini pomembnega pomena in podpiramo jo na različne načine. Od podpore Knjižnici Črnomelj do sodelovanja na raznih tematskih prireditvah, ki jih občina tudi finančno podpira.

Na 8. redni seji so člani sveta sprejeli, da se

redarstvo in inšpekcija občin Bele krajine pridruži skupni občinski upravi Dolenjske in Bele krajine, kar prinaša predvsem finančne prihranke, boljše medobčinsko povezovanje, boljšo gospodarnost in strokovnost ter organizacijo dela, ki bo boljše reševala problematiko lokalne skupnosti.

Za konec pa novica, ki je nedvomno razveselila vse. Premiki so bili namreč narejeni na področju izgradnje 3. razvojne osi na našem območju.

Državni zbor je sprejel Zakon o obnovi in razvoju, ki 3. razvojno os direktno umešča med prioritetne projekte.

Spoštovani, vabim vas, da do konca leta obiščete praznične dogodke v naši občini in si odpočijete od vsakodnevnih delovnih obveznosti. Želim vam res prijetne prazniki in vse dobro v novem letu.

Andrej Kavšek, župan občine Črnomelj

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Začetek letošnjega decembra so zaznamovali dogodki v okviru občinskega praznika. V preteklem letu smo dosegli večino zastavljenih ciljev, vso energijo pa usmerjamo v izvedbo projektov prihodnjega leta in snovanje novih.

Konec meseca novembra sem na rednem letnem delovnem srečanju gostila metliške gospodarstvenike. Na srečanju smo se ozrli na rezultate gospodarstva v občini in regiji v preteklem letu ter se seznanili s trenutnim stanjem na projektu izgradnje 3. razvojne osi.

Seznanili smo se z dejavnostmi OOZ Metlika in ugodnostmi, ki jih nudi obrtnikom. Prisotni podjetniki so izrazili svoje potrebe in pričakovanja do Občine. Srečanje se je zaključilo v optimističnem in pozitivnem vzdušju, z našo zavezo, da si bomo še naprej prizadevali, da za podjetja v lokalnem okolju ustvarimo najboljše

možne pogoje za njihovo rast in razvoj.

Varuh človekovih pravic, Peter Svetina, je 18. decembra 2023 v prostorih Občine Metlika odprl in predstavil Varuhov kotiček, s čimer želi institucijo Varuha približati čim širšemu krogu.

Varuhov kotiček, ki je opremljen s stojalom, na katerem so prebivalkam in prebivalcem na voljo koristne informacije o delu Varuha, v obliki zloženk in brošur, se nahaja v pritličju občine. Če menite, da so vam kršene pravice, ste se znašli v stiski ali pa imate težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil različnih institucij ali organov, se lahko kadarkoli obrnete nanj. Na voljo so vam preko brezplačne telefonske številke 080 15 30, elektronskega naslova info@varuh-rs.si, lahko pa jim tudi pišete na naslov Varuh človekovih pravic, Dunajska 56, 1000 Ljubljana.

Dovolite, da vas v prazničnem duhu povabim na

grajsko drsališče v Metliki, kjer se boste lahko drsali vse do 14. januarja prihodnje leto. Za veselje in radost bo poskrbel barvit spremljajoči kulturni program, okusna hrana ter topli zimski napitki lokalnih ponudnikov.

Drage Metličanke in Metličani, pred nami so praznični dnevi, ki naj bodo priložnost, da se vsaj za trenutek ustavimo in upočasnimo korak. Naj bo to čas za naše bližnje, prijatelje in družino, čas za srečanje in pogovor. Vsem skupaj želim prijetne praznične dni, v novem letu pa veliko zdravja, sreče, uspehov, osebnega zadovoljstva ter novih priložnosti. Iskrene čestitke tudi ob državnem prazniku - dnevu samostojnosti in enotnosti.

Martina Legan Janžekovič, županja Občine Metlika

DRAGI OBČANKE IN OBČANI! »Življenje se nikoli ne ustavi, a mi se lahko.

Osredotočimo se nase, globoko vdihnemo, si naberemo novih moči ter na svet pogledamo z drugačnimi očmi.« (Timea Varga) Priložnost, da se ustavimo in prevetrimo svoje delo, dosežke, morda tudi kakšen spodrsljaj, je ravno ob izteku koledarskega leta. Nemalokrat ugotavljamo, da se neprestano učimo in največkrat ravno na lastnih doživetjih. To nas brusi in plemeniti izkušnjo naše duše, da bi zmogli biti še boljši.

Zadovoljni in hvaležni ugotavljamo, da nam je tudi letos uspelo nanizati mnogo pomembnih pridobitev in zastaviti nove razvojne korake, ki 6 Belokranjec, 12/XXVI

bodo zaznamovali prihodnje obdobje. Skoraj 3 ha novih površin v industrijski coni že dobiva lastnike, ki bodo v bodoče poskrbeli za dodatna delovna mesta v naši občini. Sveže ureditve v okolici kulturnega centra in na Gačah bodo omogočile nadaljnji razvoj turistične ponudbe občine. Kanalizacija in obnovljen vodovod v Vavpči Vasi in na Trati, številni asfaltirani odcepi cest, novi avtobusni postajališči na Lipovcu in na Starihovem Vrhu, poslovilni objekt na Gradniku, izboljšujejo komunalno urejenost in večajo kakovost našega življenja. Večnamenski objekt na igrišču na Oskoršnici obeta mnogo razigranih trenutkov med tamkajšnjimi mladimi in starej-

šimi. Kar tri naslednja leta bomo udejanjali 22 vaših predlogov iz projekta participativnega proračuna in soustvarjali občino po vaših željah.

Hvala vam, da ste nam ob vsem naštetem stali ob strani.

Prehod v leto 2024 bo gotovo trenutek, ko bomo zajeli nov veter v svoja jadra in polni energije pogledali v prihajajoče izzive z drugačnimi očmi minulih (pre)izkušenj. Naj vam bo novo leto milo in prijazno. Preživite ga tako, kot najbolj ustreza ravno vam. To ni sebično, sebično bi bilo, če bi od nekoga drugega zahtevali, da ga preživi po vaših pričakovanjih. Srečno 2024.

Polona Kambič, županja

Spoštovani ljubitelji kulture, obiskovalci kulturnega centra in soustvarjalci naših vsebin!

V letu 2023 obeležujemo 15-letnico delovanja Kulturnega centra Semič. S ponosom se oziramo v pretekla leta, ko smo skupaj z vami širili obzorja kulture in turizma v Beli krajini, podpirali športne vsebine in nudili mladim možnosti izražanja, izobraževanja ter zabave. Na slovesnosti ob odprtju centra je takratni župan Semiča Janko Bukovec nagovoril obiskovalce z besedami, da je ta center prevelik za Semičane in ravno pravšnji za Belokranjce, in to smo v vseh teh letih potrdili. Veseli smo, da je naša ustanova opremljena in zasnovana premišljeno, zato lahko nudi podporo raznim uporabnikom in ustvarjalcem. Pomagali smo posameznikom in skupinam z dobrodelnimi prireditvami, se zapisali v zgodovino z lastnim muzikalom in prvo tamburaško opero v naši dvorani, pripravili mnoge razstave ter gostili znane in pomembne osebnosti.

K ohranjanju naše dediščine so pripomogle številne prireditve: Krakarjevi dnevi, Dnevi kočevarske kulture, Dnevi evropske kulturne dediščine, Poletna muzejska noč, domači festivali in drugi podobni dogodki. Vse to je stkalo trdne vezi poznanstev, znanja in izkušenj.

Naša vizija in načrti so postavljeni visoko, obstoječim vsebinam pa bomo dodali nove izzive, tudi čezmejne. Upamo, da bo vaše leto 2024 prežeto tudi s kulturo; veseli bomo, če nas boste spremljali in podpirali z obiski v Kulturnem centru in Muzejski hiši Semič ter ob prireditvah na prostem.

Voščimo vam vesele praznike, v letu 2024 naj vas spremlja zdravje, vaše poti pa naj bodo prežete z radostjo, optimizmom in pogumom.

Belokranjec, 12/XXVI 7

DECEMBRSKI UTRIP ČEPRAV JE ZADNJI MESEC LETA TISTI, KO SO DNEVI NAJKRAJŠI, GA PO BELI KRAJINI RAZSVETLI NA TISOČE PRAZNIČNIH LUČI. LEPO SE JE SPREHODITI PO OKRAŠENIH ULICAH IN TRGIH IN NA PRAZNIČNIH SEJMIH KUPITI IZDELKE LOKALNIH USTVARJALCEV, KI SO LAHKO LEPO DARILO ZA NAJBLIŽJE. SVOJ ČAR DODAJO RAZLIČNI DOGODKI IN KONCERTI ZA VSE GENERACIJE. PREVERILI SMO PRAZNIČNI UTRIP V BELOKRANJSKI MESTIH, ZANIMALO NAS JE, KAJ SE BO DOGAJALO V ZADNJIH DESETIH DNEH IZTEKAJOČEGA SE LETA. V svetu, kjer se pogosto soočamo s stresom in tesnobo, se radi povezujemo s tem, kar nas osrečuje. In praznično decembrsko vzdušje je nedvomno eno od močnejših zatočišč. Zelo verjeten razlog za to, da nas prazniki osrečujejo, je nostalgija, saj ponovno doživimo čarobnost iz preteklosti, najpogosteje iz otroštva. Spomni nas recimo na čase, ko smo kot otroci bili brez večjih odgovornosti.

Nekateri se boste v veselem decembru odpravili na praznovanja v kakšno od zimskih središč, v kakšno od svetovnih prestolnic ali pa kar tako malo na praznični izlet. Za tiste, ki bodo ostali doma v Beli krajini, pa smo pripravili pregled dogajanja zadnjih desetih dni iztekajočega se leta. Kar nekaj dogodkov se je zvrstilo že v prvih dvajsetih dneh decembra, tokrat bomo pogledali, kaj nas še čaka. Pestro bo. Pa pojdimo po vrsti.

V četrtek, 21. decembra vas na zimski solsticij oziroma najkrajši dan v letu vabijo v Kino Črnomelj. Tradicionalno bo potekala vznemirljiva Noč kratkih filmov, ki je posvečena kratkometražni formi. Ob 18. uri bodo najprej na sporedu kratki filmi za najmlajše, ob 19. uri še za odrasle.

V petek, 22. decembra bodo v sklopu prazničnega decembra za vse ljubitelje penin na stežaj odprli vrata v Kleti Semiške penine Simonič in vam v pokušino ponudili vse njihove penine. Mehurčke boste od 18. do 23. ure okušali v ritmih žive glasbe, penine bo mogoče tudi kupiti. Plesno Društvo Krokar Metlika in Kulturni center Semič pa vas vabijo na plesni dogodek Na Marsu je drugače, ki bo na isti dan ob 18. uri v KC Semič. Na ta dan se bo dogajalo tudi v Metliki.

Program, ki ga pripravljajo lokalni organizatorji in društva, obljublja pestro 8 Belokranjec, 12/XXVI

paleto aktivnosti za vse generacije. Ob 21. uri bo v parku pred metliškim gradom nastopila priljubljena indie rock skupina Koala Voice.

23. december bo še posebej pester. ŠTD Vinica vabi vse otroke, da si v Domu krajanov v Vinici 23.12 ob 16. uri uri ogledajo predstavo Praznične zagate Škratjedolcev. Po koncu jih bo obiskal Božiček in jih tudi malenkostno obdaril.

Ob 19. uri pa bo v Domu krajanov Vinica nastopil naš priljubljeni stand up komik Perica Jerković, ki letos obeležuje 20. obletnico delovanja.

Pojdimo v Črnomelj. Črnomaljski godbeniki mislijo, da je sobota, 23. december, najbolj primeren dan za koncert. Vabijo vse, da se ob 19. uri v športni dvorani OŠ Mirana Jarca prepustijo božičnemu vzdušju, ki ga bodo pričarali. Letos bodo božično zGodbo z njimi pisale odlične pevke vokalne skupin Devojke. Zvečer ob 21. uri pa bodo v ogrevanem šotoru na Majerju v Črnomlju za zabavo poskrbeli popularni pevec Luka Basi, Tamburaška skupina Melos ter DJ Tomy Vertigo. V Metliki ta dan pripravljajo rock koncert, ob 20. uri se bosta v parku pred Metliškim gradom predstavili belokranjski zasedbi Usil in Embargo.

In že je tu 25. december, ko bo še posebej glasno in veselo na črnomaljskem Majerju. V ogrevanem šotoru bo na božičnem koncertu nastopil Robert Pešut, veliko bolj znan pod imenom Magnifico. Doslej je vrsto let na ta dan koncertiral v ljubljanskih Stožicah, tokrat bo zabaval svoje Belokranjce.

Ta večer bo popestrila tudi zasedba Rock Defekt, za zabavo bo poskrbel tudi DJ Tomy Vertigo. Športno društvo Stranska vas pa vas vabi na ogled božičnih jaslic na Krupi v ponedeljek, 25.12. in v torek, 26.12., od 13. ure do 19. ure.

26. december bomo pričeli z dogajanji v semiški občini. KD Orel Semič, Konjerejsko društvo Semič, Župnija Semič in Kulturni center Semič vas vabijo na prireditev Ob dnevu samostojnosti in enotnosti s štefanjem (blagoslov konj) in tržnico domače obrti in kulinarike. Prireditev bo ob 10. uri na Štefanovem trg - trško jedro Semiča. Tržnica domače obrti in kulinarike bo potekala od 8. do 12. ure pred stavbo občine Semič. KD Orel Semič in Župnija Semič pa vas vabita na božični koncert Mlajšega mešanega pevskega zbora Župnije Semič ob 17. uri v cerkvi sv. Štefana. Še skok v Metliko. Ta dan bo Zavod Metlika ob 19. uri v parku pred Metliškim gradom pripravil koncert Eve Domitrovič, nastopil bo tudi DJ Kevo.

Tudi 27. december bo prazničen. Že dopoldne ob 10. uri bo v Kinu Črnomelj animirani film Toni, Staša in čarobna luč. Gre za nenavadno pustolovščino o tem, kako je biti drugačen, o prijateljstvu in domišljiji, svetlobi in temi. Ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Metliki na sporedu monokomedija za odrasle Nikoli ni prepozno o iskanju smisla in ravnovesja. Igralka Mojca Fatur ugotavlja, da za pogovor s svojo podobo v zrcalu ni nikoli prepozno. Kulturni center Semič vas v sklopu veselega decembra vabi na ogled družinskega filma Menjava Božičkov, ki bo ob 18. uri v Kulturnem centru Semič.

28. december bo prav tako gledališčno obarvan. Domen Valič vas namreč vabi na svojo monokomedijo ŽIGOLO S. P. ob 19.30 v Kulturni center Semič.

Hudomušni, samovšečni in na trenutke malenkost arogantni žigolo nam na humoren način pove, kaj vse se pri ženski sme, kaj gre in kaj nikakor ne. Je pravi leksikon zapeljevanja, ki moškim po moško razloži to, kar jim ves čas govorijo tudi ženske, pa jih seveda ne razumejo. In ženskam točno tisto, kar bi rade slišale od moških.

Z glasbo bosta obarvana zadnja dva predsilvestrovska dneva. 29. decembra bo ob 19. uri v parku pred Metliškim gradom nastopila progresivna blues in rockovska zasedba Jarc Gregorin trio, 30. decembra pa bo v istem parku odmevala slovenska pesem. Zavod Metlika je namreč pripravil koncert metliških pevskih zborov z naslovom S pesmijo v novo leto.

Božično-novoletno

druženje in ustvarjanje Velika ZIK-ova družina udeležencev, učiteljev in mentorjev se je skupaj z zaposlenimi družila na zboru, ki je potekal v ponedeljek, 11. decembra, na Ljudski univerzi ZIK. Prišli so udeleženci Osnovne šole za odrasle, različnih študijskih krožkov, programov gibanja, računalništva, učenja slovenščine za priseljence in Univerze za tretje življenjsko obdobje.

Raznoliki, a vedoželjni so se pridružili delavnicam petja božičnonovoletnih pesmi, pekli božične piškote, da je dišalo po vsej hiši, se zabavali ob različnih družabnih igrah in pri tem seveda tekmovali.

V lončarski delavnici pa so ustvarjali podstavke za svečke, ki jih bodo prižgali v prazničnem času. Na srečanju smo skupaj tudi zaplesali belokranjske plese, se družili in si zaželeli vse dobro v letu, ki prihaja.

Ob tej priložnosti smo na ZIK-u podelili pohvalo najbolj zavzeti udeleženki v letu 2023. Pohvalo za vedoželjnost, prizadevnost, srčnost in vztrajnost je prejela Milena Veselič iz Črnomlja, udeleženka, ki se redno vključuje v različne programe in aktivnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje, programe gibanja in računalništva. Čestitamo ji in ji želimo še veliko priložnosti za učenje in spoznavanje novega.

Vabimo tudi vas, da se nam pridružite na različnih delavnicah in kulturnih dogodkih, ki bodo potekali še v decembru in seveda naprej v novem letu. Hojte k nam po znanje, stopite na pot vseživljenjskega učenja. (ib)

Z začetkom prazničnega obdobja so se po nekaterih slovenskih mestih odprla tudi drsališča, pogosto kot del prireditev, ki naznanjajo začetek veselega decembra. Tako so tudi v Metliki 15. decembra odprli težko pričakovano Grajsko drsališče, ki bo obratovalo vse do 14. januarja. Drsališče je postavljeno na parkirišču pred gradom v Metliki (na posnetku), v parku spodaj pa je na voljo pestra ponudba hrane, pijače in vsega, kar diši po praznikih. V parku so postavili tudi koncertni oder, na katerem so se in se še bodo odvijali številni koncerti.

Pa še to. Uradnega organiziranega silvestrovanja letos ne bo v nobeni belokranjski občini, zato bo verjetno za tiste, ki želijo silvestrski večer preživeti na prostem, še najbližja destinacija Novo mesto, kjer bodo obiskovalce na zadnji večer v letu na Glavnem trgu zabavali Generator, Nina Pušlar in Manouche. Pa lepe praznike vsem !

RUDI VLAŠIČ

Frizerski salon

Polona srečno 2024! in

Belokranjec, 12/XXVI 9

Foto: Rasto Božič

POGOVOR Z …

MARINKO DRAŽUMERIČ PRED DOBRIM LETOM UPOKOJENA ETNOLOGINJA, UMETNOSTNA ZGODOVINARKA IN DOLGOLETNA KONSERVATORKA NOVOMEŠKE OBMOČNE ENOTE ZAVODA ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE MARINKA DRAŽUMERIČ SE JE LETA 1957 RODILA V ČRNOMLJU. TAM JE ODRAŠČALA IN OBISKOVALA OSNOVNO ŠOLO TER GIMNAZIJO. NA LJUBLJANSKI FILOZOFSKI FAKULTETI JE PO TEJ VPISALA ŠTUDIJ ETNOLOGIJE IN UMETNOSTNE ZGODOVINE TER GA KONČALA LETA 1981. ŽE ŠTUDENTKA JE KOT MENTORICA SODELOVALA NA MLADINSKIH RAZISKOVALNIH TABORIH. LETA 2004 JE NA ODDELKU ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI ZAGOVARJALA MAGISTRSKO DELO ZGODOVINA IN RAZVOJ KONSERVATORSTVA NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI DO LETA 1945 TER S TEM DOBILA NASLOV MAGISTRICA MUZEOLOGIJE IN KONSERVATORSTVA. LETA 2009 JE DOBILA ŠE STROKOVNI NAZIV KONSERVATORSKA SVETNICA. Po podatkih spletne strani Obrazi slovenskih pokrajin je bila med letoma 1981 in 2022 zaposlena na novomeški enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine – in pred ločitvijo teh področij, tudi naravne dediščine. Kot konservatorska svetovalka za nepremično kulturno dediščino je pokrivala območje Dolenjske, Bele krajine in Občine Brežice. Do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo njeno delo usmerjeno predvsem na področje etnologije, nato se je zaradi službenih potreb v glavnini preusmerila na umetnostnozgodovinsko oziroma predvsem sakralno dediščino. Med drugim je vodila celovito prenovo cerkve Marijinega vnebovzetja v Črmošnjicah, cerkve sv. Duha v Črnomlju, cerkve sv. Frančiška Ksaverija v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, cerkve sv. Antona Padovanskega v Kovači vasi, cerkve sv. Neže v Lopati, cerkve sv. Jakoba v Naklem v Beli krajini, cerkve sv. Križa v Prevolah, cerkve sv. Tomaža in cerkve Marije vnebovzete v Straži, cerkve sv. Miklavža na Stražnjem Vrhu, cerkve Marijinega vnebovzetja v Šmarjah pri Šentjerneju in cerkve sv. Trojice na Vinjem Vrhu pri Semiču. Sodelovala je pri prenovi cerkve sv. Nikolaja oziroma kapiteljske cerkve v Novem mestu in cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu. S konservatorskim delom je bila prisotna tudi pri obnovi črnomaljskega mestnega jedra in stare šole ter Maleričeve hiše v Črnomlju. Med njenimi večjimi podvigi je bilo vodenje celovite prenove Mordaxove kapele Božjega groba v Novem mestu, za katero so ji podelili stanovsko Steletovo priznanje. Dejavna 10 Belokranjec, 12/XXVI

je bila tudi kot avtorica, soavtorica ali urednica strokovnih del in monografij. Med drugim je objavljala v strokovnih publikacijah Varstvo spomenikov, Traditiones, Glasnik Slovenskega etnološkega društva in Kronika. V glasilih Rast, Gea in Dolenjski list, sodelovala je pri pripravi zloženk in drugih brošur. Prispevke je pripravila za številne območne zbornike in tudi nekaj gesel za Enciklopedijo Slovenije. Je članica Slovenskega konservatorskega društva in Slovenskega etnološkega društva. Temu je med letoma 1991 in 1993 tudi predsedovala. Živi v Novem mestu. Kot pravi, ni Črnomlja nikoli povsem zapustila, nikoli pa ni tudi povsem postala Novomeščanka.

Vaš prihod v Novo mesto je povezan z začetki novomeške območne enote omenjenega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki so ga kasneje preoblikovala v zgolj zavod za varstvo kulturne dediščine.

Novomeško enoto tega zavoda so ustanovili leta 1981. Takrat je geograf Marjan Ravbar prišel z ljubljanskega republiškega zavoda z nalogo njegove ustanovitve. Pri tem je sodeloval tudi arhitekt Jovo Grobovšek, ki je bil pred tem zaposlen v Dolenjskem muzeju, nato pa tudi od tam še arheolog Danilo Breščak. No, tako sem malo pred diplomo na novoustanovljeni novomeški zavod odšla povprašat glede

morebitne službe. Kot je izkazalo, so nekoga kot sem bila jaz, tam potrebovali, in mi dejali, da naj se, ko bom diplomirala, vnovič oglasim.

Zaposlili so me nato 1. septembra 1981. Na zavodu sem vztrajala 41 let in se septembra lani upokojila.

Za katera področja ste bili zadolženi?

Treba je poudariti, da je bil ob moji zaposlitvi zavod še čisto na začetku, in začeti je bilo treba tako rekoč z nič. Takrat smo vsi delali vse oziroma se ukvarjali z vsem, kar se je pojavilo, in si medsebojno pomagali. Približno prvih deset let sem se predvsem ukvarjala z etnologijo, ko je na zavod nato prišel nov etnološki kolega, pa sem se usmerila predvsem v umetnostno zgodovino in tovrstno dediščino. Pravzaprav sem bila pri svojem konservatorskem delu vedno razpeta med področji etnologije in umetnostne zgodovine, ki sta se dopolnjevali in prepletali.

Med njima nisem nikoli potegnila ostre ločnice, saj se mi je kaj takega zdelo nemogoče.

Kako pa je bilo z območno usmeritvijo?

Te pravzaprav nismo poznali. Podobno kot moji kolegi na zavodu, sem pokrivala umetnostno zgodovino oziroma tako tovrstno nepremično dediščino Dolenjske kot Bele krajine, ter poleg teh še Občine Brežice. Na Dolenjskem in v Beli krajini je ta več ali manj sakralna. Predvsem je šlo za posege na cerkvah in kapelah oziroma za različne prenove pročelij, notranjosti teh stavb in

njihove arhitekture ter opreme. Ker nas je bilo na zavodu sprva premalo, pa smo prvih petnajst let delali predvsem skupinsko, timsko in interdisciplinarno. Vsak je s svojim znanjem in sposobnostmi pomagal tam, kjer je bilo potrebno. Nobenega strokovnega dela nismo ostro zamejili. Ker smo imeli na razpolago le eno službeno vozilo, smo se na teren vozili po dva ali trije skupaj, in tam marsikaj opravili hkrati. Naše delo se je tako večkrat prepletlo, zaradi tako zastavljenega dela pa sem dobro spoznala tudi območno kulturno dediščino, ki presega moje strokovne usmeritve.

Katere projekte uvrščate med svoje največje oziroma najpomembnejše?

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo to v Beli krajini odkrivanje srednjeveških fresk.

Takrat smo dobesedno začenjali z nič, Bela krajina pa takrat ni poznala oziroma še ni imela nobene konservatorske tradicije. V tem pogledu je bila še nepopisan list. Takrat so se v Črnomlju tudi začele prve raziskave cerkve sv. Duha. Da smo vse izpeljali, je trajalo skoraj dvajset let, in to je bil eden mojih daljših ter večjih projektov.

Pa tudi, razen arheologije, za katero je poskrbel kolega Phil Mason, projekt črnomaljskega pastoralnega centra. Potem še celovite prenove nekaterih cerkva v Suhi krajini, pa v Marijini cerkvi v Straži pri Novem mestu. V Zalogu, na Stopnem in še drugje. Posebno zadoščenje, da je bilo vse dobro in predvsem pravilno opravljeno, pa imam za prenovo orgel v novomeški kapiteljski cerkvi sv. Nikolaja. Kljub temu, da so bile te pred prenovo v popolnem razsulu, so s prenovo nato v kapitlju, in s tem tudi v Novem mestu, prišli do zelo kakovostnega glasbila. Med letoma 1995 in 2020 sem skrbela tudi za črnomaljsko zgodovinsko jedro. Sicer pa je bilo tega veliko in vsega se niti ne spomnim.

Med pogovorom ste večkrat poudarili, da ste pri marsičem začeli tako rekoč z ničle. Kaj to pomeni?

Novomeški zavodarji nismo podedovali nobe-

nega arhiva, popisa ali druge dokumentacije.

Starejših kolegov z bogatim znanjem in izkušnjami, ki bi nas usmerjali, nismo imeli. V pokrajini brez konservatorske tradicije, in kjer so tovrstno dediščino ter njeno varovanje sprva dojemali negativno, in jo imeli za odveč, smo resnično orali ledino. Ljudje nas tudi enostavno niso poznali, in nam niso zaupali. Zavesti o pomenu tovrstne kulturne dediščine pa tudi domačini v večini še niso imeli. Varovanje nepremične kulturne dediščine je v Belo krajino in tudi na Dolenjsko tako rekoč prišlo s tridesetletno zamudo. Drugje po Sloveniji so zavode za varstvo naravne in kulturne dediščine dobili že desetletja pred našim območjem oziroma že v šestdesetih letih 20. stoletja, mi pa smo, kamorkoli smo prišli, ljudem morali najprej pojasnjevati, za kaj gre, in za kaj je potrebno. Jih prepričevati in utemeljevati posege. Tako na višjih občinskih strukturah kot pri lastnikih. Po kakšnih desetih letih smo dobili nekaj kilometrine, trše kože ter prepoznavnosti, in šlo nam je lažje.

S kakšnimi izzivi ste se pri svojem delu srečali v domači Beli krajini?

Za Belo krajino in tudi Dolenjsko je pred ustanovitvijo novomeškega spomeniškega zavoda veljalo, da razen arheologije kakšne posebne nepremične kulturne dediščine pravzaprav nimata. No, med našim delom se je nato izkazalo, da je ta v Beli krajini močno prisotna in prepletena. Gre sicer za preplet nepremične in nesnovne kulturne dediščine, ki korenini v posebni legi tega območja, v tamkajšnji zgodovini in v preteklem dogajanju. Belokranjska kulturna dediščina je izjemna, edinstvena, specifična in drugačna od dolenjske. Pri arheologiji gre predvsem za Kučar s Podzemljem, za Črnomelj, Moverno vas in Vinico. Pri umetnostni zgodovini pa je pomemben kompleks Tri fare. Pomembne so stare župnijske cerkve od Vinice do Črnomlja, Metlike in Semiča, ter podružnične cerkve v dolini Kolpe z zvoniki na preslico in zvezdami na pročeljih oziroma simboli, ki koreninijo še daleč v

preteklosti. Pomembni sta tudi belokranjska zgodovina in naravna dediščina. Hkrati je treba poudariti, da je kulturno dediščino Bele krajine, ker je toliko drugačna, da izstopa, težko uvrstiti v enake predale kot tovrstno dediščino osrednje Slovenije.

Kaj pa belokranjska grajska kulturna dediščina?

Te v primerjavi s preostalo državo ni toliko.

Najbolj zanimiv in imeniten je verjetno bil arhitekturni kompleks gradu Krupa pri Semiču, ki se je ohranil le še z nekaj malega. Pa grajski kompleks v Pobrežju pri Adlešičih kot specifična arhitektura, povezana z nekdanjo vojno krajino in z njenim poveljnikom Lenkovićem. Potem imamo še črnomaljski grad, ki ga postopno raziskujejo in prenavljajo, in še metliški grad.

Vse to je bilo do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja še dokaj slabo raziskano.

Navedli niste tako imenovanega smočkega oziroma smuškega gradu nad Semičem, v katerem naj bi, kot pravi družinsko izročilo, plesala še moja belokranjska prababica?

Po ohranjenih podatkih grajska arhitektura smočkega gradu, ki je že od začetka 20. stoletja razvalina, ni bila nič kaj posebnega. Zanimivo pri tem gradu pa je, da je v njem določeno obdobje živela najbolj bogata družina v Sloveniji, in da je bila današnja smuška cerkev sv. Lovrenca, prvotno posvečena Mariji, nekdaj močno obiskana romarska in lastniška grajska cerkev. Smočki grad je povezan tudi z zanimivim izročilom, da je v njem živela grofica, ki je jedla predvsem kurje kožice in s tem grad spravila skoraj na kant. Tlačani naj bi jo tudi morali v spodaj ležeči Semič nositi.

Kakšno je zdajšnje stanje belokranjske kulturne dediščine?

Vsekakor boljše, kot je bilo pred štiridesetimi leti. Belokranjske občine, ki so bile uspešne s kandidaturami na evropskih in državnih razpisih, so zadnja leta uspešno vlagale v sanacijo in prenovo stavbne dediščine v občinski lasti. Tukaj se je veliko naredilo in spremenilo na boljše. Sicer pa s stanjem dediščine ne moremo biti nikoli povsem zadovoljni, ker gre pri njeni prenovi za nikoli dokončano zgodbo. Prav zaradi tega je pomemben odnos ljudi do kulturne dediščine. Da jo prepoznajo kot tako, spoštujejo in cenijo. Zanjo je treba sproti skrbeti, in ne sme se je prepustiti čakanju v nedogled.

Povejte za konec še kaj o sebi?

Zdaj imam čas za več stvari. Zanimajo me gledališče, koncerti in razstave. Vse, kar ponuja življenje, se mi zdi dragoceno. Želim čim več izkusiti in videti. Zelo rada tudi potujem.

RASTO BOŽIČ

Belokranjec, 12/XXVI 11

16. PRAZNOVANJE JESENI IN 36. MARTINOVANJE PRED NAMI SO BOŽIČNO-NOVOLETNI PRAZNIKI, PA SE PRED TEM SPOMNIMO ŠE ENEGA PRAZNIKA, MARTINOVANJA, KI GA V SEMIČU ŽE VRSTO LET POVEŽEJO S PRAZNOVANJEM JESENI. Rdeča nit prireditve je tematika dnevov evropske kulturne dediščine, tokrat z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici, zato so v avli KC Semič predstavili obiskovalci lahko spoznali delo mizarja (ŠCNM - Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola), izdelavo gobelinov in rišeljeja (Društvo upokojencev Semič in društvo Šola zdravja Semič), izdelavo skodel (ZB za vrednote NOB Semič), ličkanje (Jurij Žagar), pisavo kaligrafija (Miro Jakša), predenje (Krajinski park Kolpa), popravilo harmonik (Ivan Vrbanac), popravilo šivalnih strojev (Radmilo Jaklič – Rade) in sodarstvo (Avguštin in Peter Dichlberger in Črnič – Bačvar). Na ogled so bili tudi izdelki najmlajših (Enota vrtec Sonček Semič) ter razstavi Zlata jesen (likovna razstava Željka Vertelja, Zveza paraplegikov Slovenije) in Zavedno (likovna razstava Jureta Šuštariča). Zvečer je ekipa študijskega krožka Sem'ške zgodbe skozi čas v sodelovanju z ZIK-om Črnomelj pripravila prireditev z naslovom Zgodbočas(t)nice enih in edinstvenih - Od godca do sodarja in belokranjskega Einsteina.

Vse tri dni je bila na ogled razstava gob Belokranjskega gobarskega društva, ki so jo pripravili v garaži Hotela Smuk Semič. Člani društva so nabrali kar 234 različnih gob, zato je bila razstava res paša za oči in priložnost za spoznavanje gob. Dogodek je popestrila degustacija mladih vin ob peki kostanja v Vinoteki Semič. Na sobotni Martinov dan so se pohodniki odpravili na Martinov pohod s Planinskih društvom Semič, na pot jih je pospremila Godba na pihala Semič.

Popoldanski program se je nato nadaljeval v šotoru na parkirišču GP Cona. Županja Polona Kambič je podelila sadike sadnih dreves novorojencem v Občini Semič, in sicer zlato parmeno deklicam ter carjeviča dečkom.

Obiskovalce je nagovoril tudi predsednik Belokranjskega sadjarskega društva Matej Rožič. Zabava se je nadaljevala s predstavo za najmlajše in bogatim glasbenim program z obilico plesa in smeha ter podelitvijo diplom in plaket ter razglasitvijo vinarja leta 2023. Nedeljo so zaključili z degustacijo ocenjenih mladih vin ob pečenem kostanju in ogledu razstave gob. Tridnevni dogodek je obiskalo več kot tri tisoč obiskovalcev.

Projekt izgradnje kanalizacije v mestu Črnomelj je zaključen Ob zaključku projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Kolpe – Občina Črnomelj sta 30. novembra v sejni sobi Občine Črnomelj projekt podrobneje predstavila župan Andrej Kavšek in njegov vodja Vinko Kunič. Kot sta poudarila gre za izredno pomemben projekt, prek katerega je Občina Črnomelj od leta 2021 do letos na enajstih ločenih območjih dogradila skupaj 6 kilometrov fekalne kanalizacije in osem črpališč v jaških. Vrednost projekta z vsemi stroški znaša okoli 3,6 milijona evrov, od tega bo okoli 1,6 milijona sofinanciranih iz Kohezijskega sklada EU, okoli 280 tisoč evrov pa iz proračuna Republike Slovenije.

Preostanek je zagotovljen v občinskem proračunu. »Zaključen projekt je bistveno prispeval k večji zaščiti rek Lahinje in Dobličice pred komunalnimi odpadnimi vodami. Posebej me veseli, da smo velik delež sredstev za izpeljavo projekta pridobili iz evropskih in državnih sredstev, žal pa smo se na nabor projektov za sofinanciranje lahko prijavili le s kanalizacijo za naselje, ki ima več kot 2 tisoč prebivalcev. V naši občini v to kategorijo spada le Črnomelj. Z izvedenimi deli se je stopnja priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje mesta Črnomelj z 88,8 odstotka povečala na 98 odstotkov, kar je velik delež in smo ga tudi zelo veseli,« je izpostavil župan občine Črnomelj Andrej Kavšek.

Foto: Uroš Novina

Na novo priključenih na kanalizacijsko omrežje je 200 objektov z več kot 600 prebivalci. Območja gradnje so bila Ulica Na bregu, Pod mestnim jedrom, Ulica Pod gozdom, Nova Loka, Ul. Danila Bučarja, Ul. heroja Jožeta Mihelčiča, Grajska cesta, Ul. pri stadionu, Ul. Pri mostu, Čopova ulica, Marentičeva ulica, Ulica Marjana Kozine, del območja Majer, območje zazidalnega načrta Drage, Semiška cesta in spodnji del Ločke ceste.

Kot je dejal župan občine Andrej Kavšek si vsekakor želijo boljše komunalne in vodovodne povezanosti na območju celotne občine, zato na Občini Črnomelj redno pripravljajo projekte in spremljajo razpise za sofinanciranje različnih projektov, za kar si bodo prizadevali tudi v prihodnje.

12 Belokranjec, 12/XXVI

Belokranjec, 12/XXVI 13

14 Belokranjec, 12/XXVI

Belokranjec, 11/XXVI 21

Pomemben jubilej za Ženski pevski zbor

Društva upokojencev Metlika

OB 20-LETNICI USTANOVITVE ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA DRUŠTVA UPOKOJENCEV METLIKA JE 25. NOVEMBRA V KULTURNEM DOMU METLIKA POTEKAL KONCERT. ZBRANE JE NAGOVORILA METLIŠKA ŽUPANJA, PREDSEDNICA PEVSKEGA ZBORA VLADIMIRA ŠKOF PA JE V IMENU ZBORA OB TEJ PRILOŽNOSTI PREJELA MALO PLAKETO ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE. Najprej so se pevke začele srečevati bolj zaradi prijetnega druženja, a so kmalu spoznale, da jim pesem pomeni veliko več kot to. Zaživel je pevski zbor z rednimi vajami, ki jih je sprva deset let vodila dirigentka Lidija Saje kot prostovoljka, sicer upokojena učiteljica. Sedaj že polnih deset let pojejo pod vodstvom zborovodkinje prof. glasbe Irine Kolar. V vseh teh letih se število pevk zaradi različnih okoliščin spreminja. Trenutno jih je v zboru štirinajst. Še vedno jih druži ljubezen do petja, s katerim si popestrijo jesen življenja, bogatijo delovanje društva upokojencev in s svojimi nastopi prispevajo h kulturnemu življenju in tudi k promociji občine Metlika. Z veseljem obogatijo različne dogodke v domači občini, drugod po Sloveniji in tudi v sosednji Hrvaški. Redno se udeležujejo pevskih revij.

Na nastope k sodelovanju rade vabijo mlade pevce, glasbenike ali plesalce, ki popestrijo programe. Tako skupaj razvijajo medgeneracijsko sodelovanje, sobivanje in prijazne medsebojne odnose. Za svoje delo je zbor prejel številne pisne zahvale, priznanja, med drugim tudi diplomo za sodelovanje na mednarodnem festivalu ruskih romanc v Škofji Loki, priznanje Pokrajinske zveze DU Dolenjske in Bele krajine, priznanje ZB za vrednote NOB Metlika, srebrno plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije in Ganglovo priznanje Občine Metlika. Njihov moto je bil in še naprej ostaja Kdor poje rad, ostaja mlad.

RAČUNOVODSKE STORITVE

Urejene knjigovodske ter računovodske evidence so eden izmed temeljih pogojev za uspešno poslovanje vsakega podjetja! To je ključni razlog, da tudi Vi poskrbite za brezskrbno in pravilno poslovanje.

Računovodske, knjigovodske storitve ter davčno svetovanje opravljamo tako za pravne osebe kot samostojne podjetnike in društva.

V programu so poleg Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Metlika, nastopili še: Stanko Matekovič iz Društva upokojencev Metlika, Pevski zbor Društva invalidov Matije Tomca Metlika, Folklorna skupina Osnovne šole Metlika, Tina Pezdirec, dijakinja Srednje šole Črnomelj, Društvo Citroprekelj, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Mirna ter mladi glasbeniki, vnuki pevk ŽPZ DU Metlika, Leonard Štampar Mežnaršič, Ela Marija Kraševec ter Eva in Vita Vukšinič. Prireditev je povezovala Katja Pinter Željko.

Rudi Vlašič

ZAGOTAVLJAMO: - ažurno, kakovostno in cenovno ugodno vodenje računovodske dokumentacije - poglobitev vašega primera pri davčnem svetovanju - urejen delovni čas – za nujne primere dosegljivi tudi 24 ur na dan - prevzem dokumentacije na Vaši lokaciji in s tem prihranitev dragocenega časa stranke - za svoje delo prevzamemo vso odgovornost - delo opravljamo z dobrimi računovodskimi programi - pri vseh inšpekcijskih pregledih aktivno sodelujemo

Novim strankam bomo v letu 2024 za prvih šest mesecev odobrili 10 % popust na cene storitev.

info@konto-plan.si Belokranjec, 12/XXVI 15

STAVBNA v Beli DEDIŠČINA krajini STANOVANJSKA HIŠA

V registru kulturne dediščine v Beli krajini je bilo konec lanskega leta evidentiranih 469 enot nepremične dediščine.

2. del

RAZVOJ TEHNIKE IN DRUŽBE IMA VELIK VPLIV NA BIVANJE. SODOBNI ČLOVEK JE ZARADI DELA VSE BOLJ ODSOTEN OD DOMA. PO DOLGEM DELOVNIKU OBIŠČE RESTAVRACIJO S HITRO HRANO ALI NAKUPOVALNA SREDIŠČA, KJER PREŽIVI PREOSTANEK DNEVA, DOMOV SE VRNE LE V SPALNICO, KUHINJE SKORAJ DA NE POTREBUJE. Mnoge sodobne kuhinje so podobne laboratorijem in po videzu le malo odstopajo od drugih prostorov. Na podeželju se čas sicer nekoliko ustavi, vendar podeželje ni več namenjeno samo kmetovanju. Vse bolj se urbanizira in spreminja v spalna naselja, kar se odraža v novih načinih bivanja v smislu funkcionalnosti in oblikovanja stanovanjske hiše.

Urbanizacija podeželja praviloma pozablja na izvor prostora in kraja.

Za razumevanje zasnove sodobne hiše, ki spoštuje prostor, v katerega se umešča, je potrebno poznati njen razvoj. Hiše ni mogoče graditi le po enem vzorcu, potrebno je poznati pogoje, iz katerih je na nekem območju izhajala, saj je bila »rezultat borbe z okolico, klimo, materialom, odraz raznih ljudskih navad, razvoja tehnike in družbene strukture«, kot to ugotavlja Grabrijan svojem delu Kako je nastajala naša sodobna hiša.

Vsekakor je potrebno dodati tudi funkcijo, kateri je služila (kmečka, meščanska, delavska ipd.).

Razvoj hiše je povezan z razvojem osrednjega prostora, kjer je bilo locirano ognjišče. Ognjišče je že stoletja sestavni del kuhinje. V preteklosti je bilo primarni vir toplote in svetlobe v hiši, uporabljali so ga tudi za kuhanje.

Pogosto se je nahajalo v središču kuhinje, dim pa je uhajal skozi dimnik ali kar skozi streho. Z razvojem kuhinje, je ognjišče postajalo manj pomembno, vendar je vse do iznajdbe električnega štedilnika in kasneje tudi plinskega ostal njen osrednji del. V sodobnem času so ognjišča prisotna v dnevnih prostorih predvsem v obliki različnih kaminov.

Valvasor o bivališčih prebivalcev območja Bele krajine okrog sredine 17. stoletja piše: »Večina njih sicer prebiva v velikih vaseh, a imajo slabe in lesene hiše. Dasiravno so te ponekod vendarle nekoliko boljše in čednejše«.

Verjetno so v tem času prevladovale enoprostorne hiše, ki so v sredini imele ognjišče; v mrzlih dneh je bila v istem prostoru tudi živina.

Horizontalni razvoj tradicionalne hiše se iz enoprostorne hiše spremeni, ko se ognjišče preseli na eno stran, živina pa s provizorično ogrado na drugo stran. Tako nastane dvocelična hiša, kjer ob delu z ognjiščem dogradijo sobo za spanje. S preusmeritvijo dima, ki je prosto prehajal iz kurišča po hiši na podstrešje, in s tem uvedbe dimnika v hišo, je bil narejen velik premik v razvoju bivanja, še večji napredek pa je prinesel razvoj štedilnika, drugih gospodinjskih aparatov, tehnologij in znanosti na vseh področjih.

V sredini 20. stoletja je na podeželju Bele krajine v manjšini še vedno prisoten manj razvit, dvocelični tip hiše. Prevladuje trocelični tip, ki ga sestavljajo osrednji prostor veže s kuhinjo ter na vsako stran prva

MUZEJSKA DVOCELIČNA HIŠA V VELIKEM NERAJCU IMA ŠE OHRANJENO ČRNO KUHINJO. Vir: https://www.kam.si/veliki_nerajec_in_ njegova_kulturna_dediscina/

16 Belokranjec, 12/XXVI

in druga hiša. Trocelični tip je, če izvzamemo razne rešitve glede ureditve minimalnih higienskih standardov s straniščem na koncu ganka, tudi najvišja razvojna stopnja belokranjske hiše. Nekaj sprememb je ta tip hiše doživel s predelavami in prenovami zaradi sodobnih potreb bivanja, velika večina pa jih je bila porušena.

Nadaljnji razvoj trocelične hiše je bil prekinjen s suburbanizacijo podeželja, novimi družbeno političnimi pogledi ter tehničnim napredkom.

Stroka je bila pod vplivom obdobja modernizma, kjer se je iskalo novo, »malikovalo« napredek tehnike in na nek način zavračalo staro. To so bili tudi razlogi, da je podeželje s strani stroke bilo v glavnem prezrto.

S poimenovanjem belokranjska hiša imamo v mislih preprost panonski tip trocelične hiše. Kot belokranjska hiša jo tudi Mušič imenuje v svojem »priročniku« za obnovo slovenske vasi. Podrobno opiše tloris in njeno notranjost: »Tloris belokranjske hiše je strogo someren (simetričen). Njen osrednji prostor je veža z ognjiščem; iz nje držijo na eno stran vrata v prvo hišo, na drugo stran pa v zadnjo hišo. Veža je zelo prostorna in je bila nekoč središče hišnega življenja. Stara belokranjska ognjišča so stala prvotno prosto na tleh; družina je posedala okrog ognja kar po tleh ali pa na nizkih stolčkih in panjičkih. V naslednji razvojni stopnji se je preneslo žarišče hišnega življenja v prvo hišo. Kakor povsod drugod, se tudi v Beli krajini polagoma oddeli kuhinja od prvotne veže z ognjiščem. Nad ognjiščem je ponekod zidan obok ali velb, pri starejših hišah pa prekriva ognjišče usločena lesa, spletena iz protja in ometana z blatom, ki jo Belokranjci in Dolenjci imenujejo šija. Dim si išče izhoda povsod, najrajši pa odhaja na zadelu strehe. Veža je brez stropa, kar z vidnim ostrešjem. Po lestvah, »lujtrah« se vzpneš na podstrešje ali na hišo. Zadnja hiša navadno ni za

stanovanje; v nji je pogosto shramba kruha in praznične obleke, vendar daje mnogokrat zavetje starim, ko zagospodari mladi. Štibelc je v belokranjski hiši redek pojav, bolj pogosto naletimo nanj pri hišah, ki so postavljene v hrib.

Isto velja za kamro, ki je štibelcu simetričen prostor ob zadnji hiši, le da je še redkejša od štibelca. Ti leseni in skromni stanovanjski prostori so prav tako kakor v Prekmurju izraz zaostalega razvoja in težkih življenjskih pogojev«

SLIKA 2: TLORIS PANONSKE HIŠE – RAZVOJ IZ ENOCELIČNE HIŠE DO TROCELIČNE. VIR: GRABRIJAN, 1951.

Grabrijan je jasno opisal razliko med staro in novo hišo ter kako bi morali biti obe zasnovani, da bi bili privlačni za bivanje. Hkrati je poudaril razliko med golo tehnologijo gradnje, torej tehničnim pristopom ter pomenom arhitekturnega, poglobljenega, čutnega pristopa pri zasnovi in oblikovanju bivališča: »Mnogi danes ne ločijo tehnike od arhitekture. Lahko je hiša zgrajena iz najboljšega materiala, po najnovejšem postopku in opremljena z vsem komfortom, pa je mrzla in človeka ne privlačuje, vtem ko ga druga stara poleg nje vabi. Ne bi sicer želel v njej stanovali; želel pa bi jo imeti v moderni tehniki ter prav tako kakor v ono drugo prenesti vse, kar dela staro tako privlačno in človeško.« Če se je pri nas ustavil razvoj hiše v fazi, ki ima dve sobi in kuhinjo, kako pa so se bivališča razvija drugje? Kočevarji, priseljenci iz nemških dežel, ki so poseljevali tudi obronke hribovja zahodnega dela Bele krajine, so svoje graditeljske veščine udejanjali v bolj zahtevnih podnebnih razmerah. Na tem območju so se bivališča bolj izpopolnila, prevladoval je alpski tip hiše.

Pri t.i. kočevarski hiši, ki se pojavlja v zahodnem in jugozahodnem delu Bele krajine, ne moremo jasno ločiti niti natančno opredeliti tipologije hiše, saj gre za preplet različnih vplivov na oblikovanje in gradnjo stavb, ki je v odvisna od geografskih danosti okolja, jasno pa je, da gre v določenih primerih za bistveno drugačen tip hiše, ki je najbolj podoben alpski hiši in ima več celic. Ta tip hiše je kljuboval drugačnim podnebnim razmeram kot belokranjska hiša.

Ferenc navaja, da Kočevska ni imela enotnega tipa hiš, znotraj posameznih naselij je opaziti veliko raznolikost. Večji kmečki domovi naj bi imeli bavarski vzor, nekateri so grajeni pod močnim slovenskim vplivom, skratka na Kočevskem je najti tipe belokranjske in alpske hiše, tipe hiš Škofjeloško-Cerkljanskega hribovja in varianto dimnice. Kot vzroke za tako raznolikost tipov navaja gradbeni material, klimo, naravo, relief zemljišča, prineseno tradicijo iz različnih slovenskih krajev, tradicijo in vplive nemških kolonistov, vplive krošnjarjev, ki so imeli stike s sosednjimi pokrajinami, gospodarski in socialni položaj ter splošni kulturni razvoj. Hrvaški arhitekt Živković v svojih raziskavah hrvaškega tradicionalnega stavbarstva prikaže tudi pokrajino Gorski Kotar, katere meje se v jugozahodnem delu stikajo z Belo krajino ter Kočevsko. Avtor zasnovo te hiše pripisuje vplivom alpske hiše, sicer pa se ta pokrajina nahaja na stičišču štirih kulturnih območij: dinarskega, panonskega, jadranskega in alpskega. Poleg različnih kulturnih vplivov sta vsekakor skupni imenovalec stavb na obeh bregovih reke Kolpe relief in podnebje, ki sta prebivalstvo primorala k izmenjavi izkušenj in v

TLORIS VRHHLEVNE HIŠE IZ SLAMNI VASI.

PRIMERJAVA MED DINARSKO, PANONSKO IN ALPSKO HIŠO. VIR: GRABRIJAN.

TLORIS NADSTROPJA VEČCELIČNE HIŠE IZ MOČIL PRI STAREM TRGU OB KOLPI.

Belokranjec, 12/XXVI 17

iskanje najbolj optimalnih rešitev za zasnovo in gradnjo objektov, izbiro materiala pa je pogojevala bližnja okolica gradbišča.

Vizualna podoba je kakovostna vrednost objekta, ki jo sestavljajo ključni proporci objekta z ravno pravšnjimi dimenzijami, materiali, arhitekturnimi elementi in detajli. Hkrati je pojavnost objekta dejavnik, ki tvori identiteto določenega prostora in s tem tudi vzpostavlja njegovo kontinuiteto. Za vzpostavljanje in vzdrževanje kontinuitete je potrebno dobro poznavanje zakonitosti prostora, njihovo upoštevanje, spretno nadgrajevanje, ključen je tudi osveščen naročnik projekta. Merilo objekta je za vizualno podobo eden izmed ključnih dejavnikov, to naj bi izhajalo iz funkcionalnih potreb človeka, hkrati pa mora prispevati k skladni podobi objekta. Pri primerjavi sestavin, ki pogojujejo kvaliteto prostora v vizualnem smislu, je treba poleg skladnega oblikovanja objektov z avtohtonim oblikovanjem izpostaviti tudi uporabo naravnih materialov, ki v prostor žlahtnijo.

PREVENTIVNE NASVETI POLICISTOV PP ČRNOMELJ Policisti PP Črnomelj v zadnjem obdobju obravnavajo več vlomov v stanovanjske hiše in druge objekte. V vseh primerih so opravili oglede krajev kaznivih dejanj, zavarovali najdene sledi in nadaljujejo z aktivnostmi v okviru preiskav in aktivnostmi za izsleditev storilcev.

Ob bližajočih praznikih občane pozivajo k dodatni previdnosti, saj storilci za izvrševanje kaznivih dejanj izkoriščajo različne okoliščine, na katere moramo biti še posebej pozorni.

Pri preiskovanju kaznivih dejanj vlomov policisti in kriminalisti ugotavljajo, da se storilci običajno pripravijo na izvršitev kaznivega dejanja. Opazujejo hiše in navade stanovalcev, vlamljajo pa največkrat v tiste objekte, v katerih očitno ni nikogar. Policisti občane pozivajo, da jih obveščajo o pojavu sumljivih vozil in oseb, ki si ogledujejo hiše in bi se lahko pripravljali na izvršitev kaznivega dejanja. Podatki o znamki in registrski tablici vozila ali opis sumljive osebe ob morebitnem kasnejšem vlomu lahko bistveno pripomorejo k uspešni preiskavi kaznivega dejanja.

Občanom svetujejo, da tudi v primerih, ko hišo zapustijo le za krajši čas (sprehod, odhod v trgovino ipd.), dosledno zapirajo okna in zaklepajo vrata ter poskrbijo, da hiša ne daje videza, kot da v njej ni nikogar (prižgana luč v notranjosti, prižgan radijski ali televizijski sprejemnik ipd.). Ob daljši odsotnosti naj poprosijo sosede, naj bodo pozorni na sumljive okoliščine in o tem obveščajo policiste.

Pred vhodnimi vrati je priporočljiva namestitev ustrezne razsvetljave in senzorske luči. Pred odpiranjem vrat naj se občani prepričajo, kdo je obiskovalec in neznancev ne spuščajo v hišo ali stanovanje. V primeru, da neznanci želijo nasilno vstopiti, nas takoj pokličejo policiste na številko 113. Vsiljivim osebam, ki bi postale nasilne, naj se odločno uprejo, glasno govorijo, da pritegnejo pozornost sosedov in po potrebi pokličejo na pomoč.

Storilci iz stanovanjskih hiš kradejo denar in nakit, ki ga običajno najdejo na predvidljivih in lahko dostopnih mestih. Občanom policisti svetujejo, da doma ne hranijo večje vsote gotovine in vrednejšega nakita. Vsakomur, ki bi postal žrtev vloma svetujejo, naj jih o tem takoj obvesti na številko 113. Oškodovanci naj do prihoda policistov ne vstopajo v prostor, ker je storilec lahko še vedno v objektu, uničile pa bi se tudi sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja.

HIŠA V DEČINI IN HIŠA V NASELJU ZAPEĆ NA HRVAŠKI STRANI REKE KOLPE. VIR SLEDNJE: ŽIVKOVIĆ.

Razvoj sodobne podeželske hiše naj bi izhajal iz združevanja kvalitet tradicionalne hiše ter tehničnih zahtev sodobnega bivanja in bivalnih standardov. Neposredno izhajanje iz tradicionalnih oblik je smiselno le tam, kjer so ohranjene izjemne kvalitete naravne in naselbinske dediščine, sicer pa je smotrn razvoj novih, sodobnih oblik, ki izhajajo iz upoštevanja temeljnih značilnosti lokacije ter uporabljajo sodobne dosežke tehnologije in znanosti za kvaliteto prostora in bivanja. Za zasnovo in oblikovanje sodobne hiše, ki bo kakovostno nadgradila podeželski prostor, sta pomembni razumevanje prostora naselja in obstoječega stavbnega tkiva ter spretnosti načrtovalca pri vzpostavitvi kontinuitete.

Literatura: Ferenc, M., 1993: Kočevska: izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev; Grabrijan, D., 1959. Kako je nastajala naša sodobna hiša; Mušič, M., 1947.

Obnova slovenske vasi; Živković, Z., 2013. Hrvatsko tradicijsko graditeljstvo

mag. Marija Prašin Kolbezen, u.d.i.a.

Samer Khalil, predsednik 18 14 Belokranjec, 12/XXVI 7-8/XXVI

V rubriki MOJ DRUGI DOM prinašamo zgodbe ljudi, ki so iz najrazličnejših koncev prišli v Belo krajino in sedaj tu živijo in ustvarjajo.

ANNA MEZHINA STARIHA

Na univerzi je preživela dobrih 18 let, napornih, a lepih. Dobila je naziv doktorja pedagoških znanosti, poučevala angleščino za otroke, študente in učitelje ter prehodila klasično pot od asistentke do vodje katedre. Leta 2019 se je začelo novo čudovito poglavje življenja. Srečala je Francija Stariho iz Semiča, ki je postal moj mož. Da bi bila z njim, se je preselila v Slovenijo.

Prišla je v čudovito družino, ki jo je toplo sprejela.

Kdaj ste prvič slišali za Belo krajino in kdaj ste jo prvič obiskali?

Za Belo krajino sem prvič slišala in jo prvič obiskala leta 2017. Takrat seveda nisem vedela, da bom tukaj kdaj živela, sem se pa vanjo zaljubila na prvi pogled. Zelo je drugačna od okolja, kjer sem živela. Zame so zelo zanimivi vrtače, »navpične« vasi na hribih, toliko pestrosti pokrajine na majhnem prostoru. S časom sem odkrivala več in več lepih kotičkov. Zelo mi je pritegnila Krupa, ki ima neverjetno barvo in seveda njen fantastično slikovit izvir. V občudovanju razgledov se pogosto ulovim v misli, da bi kar ustavila čas, vzela svoje akvarelne barve in risala to lepoto.

Je bila odločitev, da se iz Rusije preselite v naše konce, težka? Šlo je za ljubezen, ne?

Moskva mi je dala skoraj vse. Samo enega, najpomembnejšega tam nisem našla – ljubezni. Pogosto o tem razmišljam - kako je to, da je v velikih mestih, kjer je toliko ljudi in možnosti, tudi tako veliko osamljenosti. Čeprav sem imela kar veliko oboževalcev, se nikoli nisem zaljubila. V Beli krajini sem našla svojo usodo po zaslugi svoje sestre Anastasije, za kar sem ji zelo hvaležna. Pripravljenost na selitev se je razvila s časom. Na začetku najine ljubezenske zgodbe si nisem mislila, da lahko tako dramatično spremenim svoj življenjski slog a sem po nekaj mesecih ugotovila, da sem našla to, brez česar prihodnje življenje ne bo imelo smisla. Prava ljubezen je največji zaklad, ki ni dan vsakomur, vredno je zbrati pogum in skočiti v neznano. Zdaj sem v Beli krajini že dobra tri leta.

Kako se počutite pri nas? Ste zadovoljni z življenjem?

Počutim se odlično. V Semiču mi je mirno in toplo v vseh pogledih. Včasih se mi zdi, kot da sem v pravljičnem mestecu naravnost z božične voščilnice.

ALU in PVC stavbno pohištvo Konfigurator:

33 let/kakovost/lastna proizvodnja

SESTAVITE SI VRATA SAMI na www.alu-k.si ALU-K KOVINOPLASTIKA proizvodnja stavbnega pohištva d.o.o.

Cesta XV. brigade 51 8330 Metlika T: 07 36 35 100 M: 031 614 464 E: aluk.doo@siol.net

Foto: osebni arhiv

ANNA SE JE RODILA V MOSKVI IN TAM ŽIVELA DO SELITVE V SLOVENIJO. MOSKVA JI JE NUDILA VELIKO MOŽNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE IN ISKANJE SEBE. KONČALA JE GLASBENO ŠOLO, PO ŠTIRIH LETIH UČENJA V SREDNJI STROKOVNI ŠOLI JE PRIDOBILA NAZIV TEKSTILNE INŽENIRKE IN ŠE NEKAJ IZKUŠENJ KOT MANEKENKA. ČEPRAV JE BILA ZELO USPEŠNA, JE NADALJEVALA Z ISKANJEM SVOJE POTI IN SE VPISALA NA PEDAGOŠKO UNIVERZO NA ŠTUDIJ ANGLEŠČINE IN RAZREDNEGA POUKA. S TO ODLOČITVIJO SE JE ZAČELA NJENA POKLICNA POT.

In to je zelo lep občutek. Tukaj sem srečna.

Ste se že včlanili v kakšno društvo?

Ko je možnost, z veseljem pojem s cerkvenim zborom. Upam tudi, da se bom v prihodnosti, ko bo hčerka malo odrasla, pridružila KUD Artoteka Bela krajina, kamor so me prijazno povabili.

S čim se ukvarjate, kaj počnete?

Uživam v novih dejavnostih. Predvsem skrbim za svojo družino, vzgajam najino majhno hčerko. Prav tako z velikim navdihom delam v moževem podjetju, ki se ukvarja s predelavo plastičnih mas. To je zame popolnoma novo in zanimivo področje, ki ga rada študiram. Čeprav je šlo za povsem nov začetek, mi je v veliko pomoč moja izobrazba, osnovno inženirsko znanje. Ko imam malo prostega časa, rada ustvarjam. Veliko šivam in popravljam oblačila za družino, šivam igrače za hčerko. Včasih štrikam ali kvačkam. Tudi rišem, kot sem prej omenila. Zdaj pa namenjam prosti čas za izdelavo božičnih okraskov in voščilnic za družino in prijatelje.

Kaj vam je najbolj všeč in kaj najmanj?

Najbolj všeč mi je čudovito okolje, belokranjsko podnebje in srčni ljudje.

To so pravi zakladi Bele krajine, ki jih obožujem. Kar mi najbolj manjka, so javni prevozi. Morala sem se navaditi na drug, bolj počasen in manj prilagodljiv način delovanja storitvenega sektorja, manj trgovin.

Zdaj ste najbrž že dodobra spoznali Belokranjce. Kakšni se vam zdijo?

Mogoče primerjava z Rusi?

Belokranjci so prav čudoviti ljudje, odprti, prijazni, skromni in družabni.

Ko grem ven, mi mahajo, se mi nasmehnejo in to je neverjetni občutek.

Rusi in Slovenci na splošno smo si podobni, kar je razumljivo, saj oboji pripadamo slovanskim narodom. Tako Ruse kot Slovence odlikujejo srčna toplina, velikodušnost, gostoljubje, potrpežljivost in iskrenost. Če primerjamo Belokranjce in Moskovčane, se mi zdi, da so Belokranjci bolj povezani. Rusi postanejo zelo povezani v težkih, kriznih, tragičnih časih, v razmerah premožnega življenja pa smo - se mi zdi - bolj vsak k sebi, vsaj v Moskvi. Moskovčani imajo bolj izrazito željo po zasebnosti. Tako, na primer, v Beli krajini okoli zasebnih prostorov skorajda ni ograj, če pa so, so večinoma prozorne kovinske mreže. Za moskovsko regijo so značilne visoke in precej pogosto trdne ograje. Bila sem prijetno presenečena, kako skrbno Belokranjci varujejo svoje kulturne tradicije, kako pogosta je folklorna glasba in ljudske pesmi v vsakdanjem življenju. V Moskvi je folklora spoštovana, a kot posebni del kulture, ki je kljub tendenci oživljanja in ohranjanja kulturnih tradicij še vedno stran od vsakdanjega življenja povprečnega Moskovčana. (rv) Belokranjec, 12/XXVI 19

fotograf

JAN KOCJAN Foto: osebni arhiv

TOKRAT JE GOST NAŠE RUBRIKE 31-LETNI FOTOGRAF JAN KOCJAN. ŠOLANJE JE OPRAVIL NA GIMNAZIJI V ČRNOMLJU. TRENUTNO VODI DVE PODJETJI, ENO, KI SE UKVARJA S FOTOGRAFIJO, IN DRUGO, KI PROIZVAJA TRENING PRIPOMOČKE ZA PLEZALCE. VČASIH MU ZMANJKA ČASA ZA HOBIJE, VENDAR SE Z VESELJEM ODPRAVI PLEZAT, KO SE NAJDE KAKŠNA DODATNA URA.

Kako so bili videti vaši fotografski začetki ?

Segajo nazaj v čas, ko sem med izletom v živalski vrt prvič držal v rokah družinski fotoaparat in tam so nastale moje prve fotografije. Pravi začetki moje profesionalne fotografske poti pa so se zgodili, ko sem kupil svoj prvi fotoaparat Canon 550D. V naslednjem letu sem fotografiral vse, kar mi je prišlo pod roko in tako začel pridobivati potrebne izkušnje.

Katera motivika vam je najbližje pri fotografiranju?

Na začetku sem največ pozornosti posvečal fotografiranju narave. Ta motiv mi je bil vedno blizu, saj je bil vedno dostopen in brezplačen. Poleg narave sem zelo rad fotografiral tudi koncerte.

Imel sem srečo, da sem bil aktiven v Klubu belokranjskih študentov, ki organizira Črnfest. Na tem festivalu sem imel priložnost fotografirati številne dogodke in koncerte, kar mi je omogočilo pridobivanje izkušenj in izpopolnjevanje svojega fotografskega znanja na pravih dogodkih.

V kolikšni meri je digitalna doba razvrednotila fotografijo, tako vsebinsko kot finančno?

Na to vprašanje ne morem zares dobro odgovoriti, saj sem svojo pot začel v digitalni dobi. Morda pa lahko bolje ocenim, kako se stvari v zadnjem času spreminjajo, zlasti s porastom priljubljenosti mobilne fotografije. Opazujem, da nekateri naročniki raje najamejo amaterskega fotografa ali snemalca, ki vse skupaj opravi kar s svojim mobilnim telefonom. Čeprav je rezultat včasih manj kakovosten, ga naročnik dobi hitreje ali celo takoj. Temu trendu se je treba prilagoditi in ostati v koraku s časom.

Kakšno vlogo ima pri fotografu uradna izobrazba?

V mojem primeru uradna izobrazba ni igrala velike vloge. Večino svojega znanja sem pridobil preko interneta, kjer sem imel svobodo izbire točno tistih tematik, ki me zanimajo. Spletni viri so omogočili dostop do obsežnih informacij brez dodatnih 20 Belokranjec, 12/XXVI

stroškov. Kljub temu ne zanemarjam vrednosti formalnega izobraževanja in prepoznavam, da ima lahko kombinacija obeh pristopov svoje prednosti.

Kako pa je z obdelavo fotografij? Ima večjo težo produkcija ali postprodukcija?

To je odvisno od vrste projekta. V mojem primeru je razmerje približno pol in pol. Postprodukcija je lažja in hitrejša, če že v osnovi ustvariš dobro fotografijo. Po drugi strani pa včasih lahko prilagodiš fotografijo po svoje, kar omogoča lažje izražanje tega, kar si čutil ob nastanku fotografije.

Kako navadno poteka sodelovanje s stranko?

Od prvega stika do opravljenega projekta …

Stranka me seveda kontaktira in izrazi svoje želje.

Nato ocenim, v kolikšni meri je to izvedljivo, ob tem morda dodam kakšen svoj predlog. Med samim projektom se lahko dogajajo sprotne prilagoditve, ker potem šele dejansko v praksi vidiš, kako vse skupaj v resnici poteka.

Kateri je bil doslej vaš najljubši projekt? Zakaj?

Morda je to celo najtežje vprašanje, a prvi, ki mi je padel na pamet, je bil izlet na Islandijo. Čeprav ta ni bil zares projekt, vsaj ne naročen s strani kakega podjetja, je bil to moj najljubši fotografski podvig do sedaj. Raziskovanje in fotografiranje Islandije je po moje za vsakega fotografa velika želja, ki upa, da se mu nekoč uresniči. In meni se je. Dvanajst dni smo se prepustili raznolikosti islandske pokrajine, ki omogoča izjemne fotografije skoraj na vsakem koraku. Kljub temu mi ni uspelo ujeti severnega sija, kar ostaja še vedno moja neizpolnjena želja, zato se že veselim ponovnega obiska te čarobne dežele.

Kaj pri fotografiji kot poslu vas najbolj iritira, vam rahlja živce?

Morda ena stvar, ki je hkrati dobra in slaba stran samostojnega podjetnika. Po eni strani imam veliko svobode glede tega, koliko in kdaj delam, vendar to hkrati pomeni, da se moram sam intenzivno posvečati promociji in iskanju novih projektov.

Fotografom se pogosto dogaja, da so njihove fotografije objavljene brez navedbe avtorstva, kaj šele plačila. Kako se vi spopadate s tem?

Ko sem začenjal svojo fotografsko pot in sem potreboval veliko promocije, sem večino projektov opravil brezplačno. Takrat me je zelo zmotilo, ko so bile moje fotografije objavljene brez navedbe avtorstva. V tistem času sem zahteval, da me takoj navedejo kot avtorja ali celo izbrišejo fotografijo.

Sedaj pa nekoliko izbiram svoje bitke. Dostikrat porabiš več časa in truda, da nekoga prepričaš, naj popravi napako in na koncu ni zares vredno. Imam pa tudi to srečo, da se mi to ne dogaja pogosto.

S čim se trenutno ukvarjate? Kakšne teme obdelujete?

Zdaj, v zimskem času, je običajno manj projektov za nas fotografe, kar pomeni, da imam več časa za druge aktivnosti. V tem trenutku zaključujem izdelavo svoje spletne strani, kar je bil dolgotrajen projekt. Poleg tega imam več časa, da se posvečam svojemu drugemu podjetju, kjer izdelujemo pripomočke za trening plezalcev. Tam tudi potrebujemo kar nekaj foto in video gradiva, tako da dela nikoli ne zmanjka.

RUDI VLAŠIČ

IPL in RF LASER

FOTOkolaž

PRAZNIČNA USTVARJALNICA

Kulturni center Semič, OŠ Belokranjskega odreda Semič in

DLU Semič so 11. decembra organizirali božično - novoletno

ustvarjalnico. Izdelovali so voščilnice, lučke in tiskali na

majice. Medgeneracijsko ustvarjanje je bilo polno dobre

energije, smeha in pomoči.

FOLKLORA V VRTCU SONČEK SEMIČ V vrtcu Sonček Semič že vrsto let ohranjamo slovensko ljudsko izročilo. Vsako leto se z ljudskim izročilom seznanja nova generacija otrok. Pridobljeno znanje in izkušnje v vrtcu nadgrajujejo potem v šoli. Otroci osvojijo osnovne prvine ljudskih rajalnih in gibalnih iger, spoznajo otroška glasbila, razvijejo ritmični in glasbeni posluh, spoznajo oblačilni videz otrok v preteklosti ter različne šege in navade.

Ob učenju osnovnih plesnih korakov (hoja po krogu, v koloni, ples v paru), otroci prav tako spoznavajo ljudske izštevanke in prepevajo ljudske pesmi.

Letos smo dejavnost ponudili kot obogatitveno dejavnost. Folklora je bila omogočena obema skupinama (Čebelice in Mravljice), ki bodo od septembra prestopili šolski prag. V folklorno dejavnost je tako bilo vključenih več kot 40 otrok.

Otroci so se z naučenim predstavili, mlajšim otrokom v vrtcu, staršem in širši publiki. Sodelovali smo na območnem srečanju Otroških folklornih skupin Bele krajine v organizaciji JSKD Črnomelj, zaključni prireditvi festivala S-Factor v organizaciji OŠ Milke Šobar Nataše Črnomelj in na Jurjevanju - »Pastirče mlado«, kjer je potekalo srečanje otroških folklornih skupin Bele krajine. Skupina Čebelice, so se predstavile z odersko postavitvijo, To ni res, to ni res in Mravljice s postavitvijo, Pa kje ste? Zadnji nastop z lansko generacijo plesalcev smo imeli, 12.10. 2023 na otvoritvi razstave »Obrazi dediščine Jugovzhodne Slovenije«.

Skupini sta na prireditvah za svoj nastop dobili priznanja, ki bodo krasila prostore našega vrtca.

Letos smo otroke vodile mentorica Mirjana Šutej in vzgojiteljici skupin, Melita Kmet Ličen in Anita Ogulin. Otrokom čestitamo za uspešne nastope v letošnjem šolskem letu. Z novo generacijo bodočih folklornikov v tem šolskem letu smo začeli v začetku novembra.

Mentorica Mirjana Šutej

Foto: Uroš Novina

Belokranjec, 12/XXVI 11/XXVI 29 21

POHVALIT

NAJ TE Z NE BO ŠPOT Piše: Nastasja Schweiger

VOKALNA SKUPINA LAN Bela krajina je kljub svoji majhnosti glasbeno bogata in pestra ter po svojem glasbenem izročilu močno prepoznavna v državi in tudi širše. V kulturni dediščini belokranjske glasbe so pomembne številne ljudske pesmi, ki s svojo barvitostjo predstavljajo fascinanten pečat stičišča več kultur. Zveneče in večglasno ljudsko petje je odsev belokranjske duše, del naše zemlje, našega življenja, prepletanja različnih motivov, obdobij in kultur. (povzeto po Z. Pezdirc, T. Fink)

veneče in večglasno tako ljudsko kakor tudi umetelno in sodobno petje je pestro tudi na področju zborovskega ustvarjanja v Beli krajini. In če bi pri nas imeli tekmovanje vokalnih glasbenih skupin, ne bi bilo dilem, kdo bi bil na vrhu – oziroma če bi imeli v Beli krajini, na Dolenjskem in v Posavju tovrstno tekmovanje, tudi tukaj ne bi bilo dilem, kdo bi bil oziroma kdo je na vrhu. Konec novembra je v Brežicah potekalo regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Vokalna skupina Lan iz Metlike je kot edina belokranjska zasedba z osvojenimi 86 točkami prejela zlato priznanje in še tri posebna priznanja: za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi (Matej Kastelic: Metliško kolo), za najboljši zbor enakih glasov in posebno priznanje zborovodji za najboljšo izbiro sporeda.

Vokalna skupina Lan iz Metlike je nastala leta 1989, ko so se članice Folklorne skupine Ivan Navratil iz Metlike, ki so negovale že omenjeno zveneče in večglasno ljudsko petje, želele intenzivneje ukvarjati z zborovskim petjem, ki ne bi temeljilo zgolj na vsem poznanih (enostavnih) belokranjskih melodijah. Njihova želja je bila peti težje skladbe, prepevati harmonije in zahtevnejše skladatelje – vse od renesanse do sodobnega časa. V več kot tridesetih letih je skupina iz dekliške zrasla v žensko. Iz leta v leto je pridobivala izkušnje, prepoznavnost, širila repertoar, večala samozavest in zaslužno pridobila naziv najboljše ženske belokranjske vokalne skupine.

Skupina danes združuje 28 članic iz vseh treh belokranjskih občin, starih od 15 do približno 60 let. Cel čas jih vodi zborovodkinja Mateja Jakša Jurković, strokovno podkovana, ljudsko topla in glasbeno inovativna Belokranjka, drugače profesorica glasbe na Gimnaziji Poljane in Gimnaziji Moste v Ljubljani, ki se že trideset let vsak vikend vozi v Metliko na vaje. Skozi tri desetletja se je v vokalni zasedbi zamenjalo že več kot 50 članic. Na tem mestu velja omeniti tudi trud in prizadevnost lanovk za prihodnost in delo s svojim pomladkom. Nekaj let tako že deluje ponovno obujen mladi Lan, otroški pevski zbor, ki ga vodi Katja Stariha, profesorica glasbe in pevka najvišjega glasu v Vokalni skupini Lan. Lanovke so v vseh letih obstoja nanizale številne uspehe. Izdale so svojo zgoščenko z naslovom Spazila

sem Janka, izvedle celovečerni koncert v Cankarjevem domu s Tamburaškim orkestrom Dobreč in velik celovečerni koncert ob 30. obletnici, bile na več gostovanjih v tujini, večkrat nastopile z Vladom Kreslinom – tudi na Schengenfestu pred sedem tisoč glavo množico. Sodelovale so tudi na različnih predstavah: pri prvi tamburaški operi na svetu z naslovom Ambrož in Katarina ter z nastopom v gledališki predstavi Zofija v izvedbi Gledališke skupine KBŠ. Skoraj vsaka udeležba na tekmovanju pa jim je prinesla zlate in srebrne nagrade. Lan vseskozi sodeluje tako z glasbeniki iz lokalnega okolja kot tudi glasbenimi skupinami in pevci od drugod. Tradicionalno sodelujejo s Tamburaškim orkestrom Dobreč, tamburaško zasedbo MSF Ivan Navratil, Oktetom Vitis, Mestno godbo Metlika, Andrejem Kuničem, Antonom Grahkom in tamburaši Glasbene šole Črnomelj, Otom Nemaničem, glasbeno pa so se povezale tudi z glasbeno skupino Samorog, Anbot iz Ljubljane, Eroika Aromatika, Nušo Derenda, MePZ Postojna in še z marsikom.

Lanovke se lahko pohvalijo tudi s skladbami, ki so bile napisane zgolj za njihove glasove. Mladi slovenski skladatelji Patrick Quaggiato, Tine Bec, Martin Vasle in Matej Kastelic so za Lan uglasbili pesmi, zadnji pa je uglasbil tudi Metliško kolo, po ljudskem napevu iz Metlike, ki je bila na zadnjem tekmovanju tudi nagrajena s posebno nagrado.

Pred leti sem bila tudi sama članica Vokalne skupine Lan, zato jo pohvalim iz prve roke. Ženske in dekleta, lanovke, v prepoznavnih lanenih in volnenih oblekah, z visokimi coklami (tudi to je svojevrsten izziv, ne le petje terc in harmonij) in prečudovitimi glasovi so lahko vzor in ogledalo vsakemu ne le belokranjskemu, ampak tudi slovenskemu društvu. Pripadnost in zavest posvečanja glasbi, petju in čutenju melodij pevke nosijo v srcu in vsakem kotičku svojih glasilk. Med članicami veje povezanost, ki je prežeta s pristno energijo, srčnostjo in hudomušnostjo, na drugi strani pa je pristop vseh pevk do dela resen, prizadeven in občudovanja vreden. Včasih vaje zgledajo tako, da pevke uro in pol ponavljajo nekaj taktov, urijo in brusijo nekaj sekund melodije in vsak, ki mu ne bi bilo do glasbe vsaj toliko mar, kakor je mar lanovkam, bi odnehal v nekaj taktih in sekundah, ne pa vztrajal več kot trideset let. A kakor kaže je ključ do uspeha v malenkostih in strmenju h kakovosti. V časih, ko mladi bežijo stran od društev in se zapirajo med štiri stene, Vokalna skupina Lan s tem nima problemov, še več, vsako leto pridobi kakšno mlado pevko več in to je bistvo zdravega društva, ki bo živelo v prihodnosti in odzvanjalo v zgodovini.

Foto: Jani Pavlin

NAUK MESECA: Bela krajina je bogata s številnimi društvi s področja glasbe in dejavnosti, povezanimi z glasbeno umetnostjo. Tovrstna društva so odvisna tudi in predvsem od publike in njihove udeležbe na nastopih. Najmanj, kar lahko naredimo za tako uspešna društva, ki nizajo uspehe na glasbenem področju, je udeležba na njihovem koncertu in podpora z lepimi ter pohvalnimi besedami.

22 Belokranjec, 12/XXVI

ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

V 84. letu nas je zapustil naš dragi

SLAVKO BRODARIČ

V spomin

Pravijo, da čas vse pozdravi ...

Vendar ne ozdravi odhoda naših ljubljenih oseb.

Samo živeti moramo naprej ...

12. decembra je minilo eno leto, odkar se je poslovila naša

Pereč Slavko iz Krasinca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Velika hvala ZD Metlika, še posebej dr. Martinoviču, patronažni sestri Bernardi ter paliativnemu timu - gospema Maji in Petri. Iskrena hvala tudi PGD Krasinec in govorniku Jožetu Pezdircu za poslovilne besede. Zahvala velja tudi kaplanu Brankotu za lepo opravljen obred ter pevcem in izvajalcu Tišine.

Jože in Stane z družinama

V slovo Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec voznik reševalnega vozila

JOŽICA BUKOVEC iz Kota pri Semiču Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in jo ohranjate v lepem spominu.

Vsi njeni

ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

V 89. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari ate, tast in stric

IVAN MALENŠEK po domače Kromarjev Ivan iz Oskoršnice

STANISLAV HUTAR S spoštovanjem se ga bomo spominjali.

Zdravstveni dom Črnomelj

V spomin Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju ostaja in živi!

15. decembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek

20. aprila pa bo minilo 15 let, odkar se je poslovila draga mama, tašča, babica in prababica

FRANC in ANICA KAMBIČ iz Mladice, Semič Hvala vsem, ki se ju spominjate in ju skupaj z nami nosite v srcu.

Sinova Dušan in Martin z družinama

V spomin 9. januarja bo minilo žalostno leto, odkar se je za vedno poslovila naša draga

ANICA KERČ iz Metlike Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in jo ohranjate v lepem spominu.

Mož Jože, sestra Tatjana in brat Marjan 24 Belokranjec, 12/XXVI

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovane sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala gospodu Luki Zidanšku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, trobentaču, Leji Kambič za govor v imenu sosedov in Janiju Simoniču za govor v imenu PGD Štrekljevec. Hvala tudi Komunali Črnomelj, predvsem Robiju Jakša za organizacijo slovesa ter DU Semič in DOZIS Dolenjske in Bele krajine. Še posebej se zahvaljujemo dr. Gabrijeli Plut in Branki Štukelj za vso pomoč na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.

V spomin Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.

23. septembra je minilo 5 let, odkar se je poslovila naša draga mama, stara mama, sestra in teta

26. decembra je minilo 23 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi brat, stric, nečak in bratranec

ANA in IVAN ml. MALENŠEK iz Oskoršnice Žalujoči: vsi njihovi

ZAHVALA Ob tvojem večnem domu Kolpa ti v slovo šumi, solzno naše je oko, ker te več med nami ni.

V 68. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, svak, stric in tast

MIRAN MUHVIČ iz Hriba Naše srčne misli naj dosežejo vse sorodnike, sosede, prijatelje in znance.

Hvala za izrečena sožalja, denarno pomoč, tople besede ter vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala pogrebni službi Komunale Črnomelj za organizacijo pogreba, izvajalcu Tišine in pevkam za zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi ribiški družini za lep govor. Sosedi Vidi Simčič najlepša hvala za besede slovesa, podjetju Akrapovič za darovan venec in kolektivu Vrtca Črnomelj. Še enkrat hvala vsem, ki ste se prišli poslovit na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi

ZAHVALA

Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.

V spomin

V 75. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ate, tast in deda

17. decembra bo minilo 30 let, odkar ni več med nami

FRANC NEMANIČ

NIKA OBRADOVIČA

iz Gornje Lokvice

iz Boldraža

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za vsa izrečena in izkazana sožalja ter darovano cvetje in sveče.

Velika hvala velja nesebičnim medicinskim sestram v SB Novo mesto. Iskrena hvala Lovski družini Metlika za ganljiv in časten opravljen obred, lovskim pevcem, prav tako Lovski družini Suhor in LD Radatovići ter OZVVS Bela krajina in PGD Lokvica. Velika hvala za lepe besede prijatelju Martinu Škofu in lovskemu prijatelju Janezu Pečariču Megincu.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili v takem velikem številu na njegovi zadnji poti in mu tako izkazali spoštovanje.

Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.

Vsi njegovi

V spomin

Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek.

(Dante)

hči Mirjana z družino

ZAHVALA

9. januarja bo minilo leto dni, odkar se je poslovil naš dragi

Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tlači grob preran, steptan.

ANTON PLUT iz Mladice

V začetku septembra nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric

Hvala vsem, ki se ga spominjate.

BRANKO ŠTUBLAR iz Cerovca pri Črešnjevcu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, denarno pomoč, sveče in svete maše; vsem, ki so pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.

Zahvaljujemo se ZD Metlika, dr. Štrucelj in osebju oddelka za kardiologijo SB Novo mesto. Hvala gospodu župniku Luki Zidanšku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem Konda. Hvala lovcem LD Smuk Semič in lovskim pevcem. Hvala PGD Črešnjevec in PGD Krvavčji vrh, Čebelarskemu društvu Semič in Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. Hvala nosilcem praporjev in vsem govornikom. Hvala pogrebni službi Komunale Črnomelj za pietetno izvedbo pogreba. Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA V 84. letu je umrla

PAVLA PUSTAVRH iz Drganj dola v Semiču Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, darovano cvetje, prispevek za venec in udeležbo na pogrebni svečanosti.

Hvala vsem, ki ste imeli Pavlo radi in jo boste ohranjali v lepem spominu. Žalujoči: hčerka Tatjana in ostalo sorodstvo

Vsi njegovi

V spomin DRUŽINI POGLAJEN Sveče na grobu gorijo, a v naših srcih spomini živijo.

26. 11. 2003 -26. 11. 2023

5. 12. 2003 -5. 12. 2023 ROZINA

21. 1. 1986 - 21. 1. 2024

ANKA FRANC Hvala vsem, ki se jih spominjate in jim prižigate sveče.

Sin Martin z ženo Zdenko, vnuk Rok in vnukinja Klavdija z družinama

ZAHVALA V 75. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga

JAKOBINA STARE rojena Grašič iz Metlike Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala paliativnemu timu SB Novo mesto in patronažni službi ZD Metlika za toplo človeško in strokovno pomoč. Hvala nekdanjim sošolcem iz OŠ Metlika, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Piškurič za lepo opravljen obred.

Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Belokranjec, 12/XXVI 25

neustavljivo hiti, V spomin nepozabnih,Časlepih spominov nam podari,

V spomin

a biti zna krut, neizprosen.

Vzame nam drage ljudi, s katerimi srečo delili smo si.

Albina

V decembru je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubi

BLAGOJA TOŠESKI - Blaž iz Metlike Spomin nanj je naš vsakdanji sopotnik.

Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite pri njegovem grobu, mu prižgete svečko ali položite cvet.

Vsi njegovi

V spomin Mineva 30 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek

Tam, kjer ste vi, ni ne sonca ne luči, le vaš nasmeh v srcih še živi.

Nihče ne ve, kako zelo, zelo boli ...

Novembra je minilo 23 let, odkar nas je zapustil naš dragi oče

Decembra je minilo eno leto, odkar je v večnost odšla naša draga mama

IVAN in MARIJA ZUPANIČ iz Primostka Hvala vsem, ki ste ju ohranili v lepem spominu.

Vsi njuni

Naročilo lahko oddate po pošti (Belokranjec, Gradac 139, 8332 Gradac) ali elektronski pošti (belokranjec@siol.net). Pred oddajo v tisk vam bomo izdelano zahvalo poslali v pregled. Račun bo izstavljen po izidu, cena objave: 125 evrov za osmino in 158 evrov za šestino strani (velikost objave je odvisna od dolžine besedila).

ANTON VESELIČ gostilničar iz Podzemlja Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.

ZADNJI DAN ZA ODDAJO ZAHVALE:

24. JANUAR

Vsi njegovi

NALOGE OZRK METLIKA V JANUARJU Akcija tik tak - Vabijo vas na brezplačno merjenje krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola ter predstavitev preventivnih delavnic ZD Metlika v sredo, 3. januarja, ob 18. uri v prostorih gasilskega doma Lokvica.

Materialna pomoč (hrane) - Prejemniki bodo hrano lahko prevzeli pred skladiščem Rdečega križa Metlika 9. in 10. januarja med 9. in 10. uro. Za vse informacije glede potreb občanov pokličite na št. 07/ 30 60 481 ali 031 689 941 ali pišite na metlika.rk@siol.net.

Hoj, gremo na kavo - druženje, pogovor in pomoč med oskrbovanci doma starejših občanov Metlika in prostovoljci Rdečega križa Metlika v sodelovanju z predstavniki policijske postaje Metlika. V petek, 26. januarja, med 10. in 12. uro.

KRVODAJALSKA AKCIJA - NOVA LOKACIJA bo v sredo, 31. januarja, med 7. in 13. uro v prostorih telovadnice Otroškega vrtca Metlika – Župančičeva cesta 1 (vhod s Cankarjeve ceste). Krvodajalci se morajo za darovanje predhodno naročiti na št: 051 389 270, 051 671 147 ali 030 716 796. Naročanje se začne pet dni pred akcijo. Na akcijo pridite zdravi, s seboj imejte osebni dokument. Za vaš odziv v naprej hvala.

26 Belokranjec, 12/XXVI

JANUAR V LJUDSKI KNJIŽNICI METLIKA 3. januar od 8. do 9. ure v učilnici v kleti knjižnice: Umovadba za člane Šole zdravja Metlika – ZIK Črnomelj; 3. januar ob 17. uri: ura pravljic in ustvarjalna delavnica Kako sta jo Bibi in Gusti zagodla hudemu mrazu Ida Mlakar Črnič; 9. januar: prihod bibliobusa (potujoče knjižnice): 13.00-14.00 na Suhorju pred OŠ, 14.30-15.00 na Radovici pred OŠ, 15.30-16.00 v Drašičih pri gasilskem domu, 16.30-17.00 v Krasincu pri gasilskem domu, 17.15-18.15 v Gradcu pri kulturnem domu; 10. januar od 8. do 9. ure v učilnici v kleti knjižnice: Umovadba za člane Šole zdravja Metlika – ZIK Črnomelj; 16. januar ob 17.30: Joga za otroke, vaditeljica joge Zdenka Kavčič, profesorica športne vzgoje, učiteljica joge za otroke in odrasle (obvezna prijava); 17. januar od 8. do 9. ure v učilnici v kleti knjižnice: Umovadba za člane Šole zdravja Metlika – ZIK Črnomelj; 17. januar od 10.-12. ure v učilnici v kleti knjižnice: ZIK Črnomelj, svetovalna točka; 17. januar ob 17. uri: ura pravljic in ustvarjalna delavnica »Zakaj medvedki prespijo zimo« Branka Schwarz; 22. januar ob 18. uri: srečanje bralnega kluba in pogovor o knjigi Na klancu Tina Vrščaj; 24. januar od 8. do 9. ure v učilnici v kleti knjižnice: Umovadba za člane Šole zdravja Metlika – ZIK Črnomelj; 26. januar ob 18. uri: literarni večer z Urško Klakočar Zupančič; 31. januar od 8. do 9. ure v učilnici v kleti knjižnice: Umovadba za člane Šole zdravja Metlika – ZIK Črnomelj

KULTURNI DOM METLIKA VABI 21. januar ob 16. uri: KJER PRAVLJICE OŽIVIJO »Žabec pozimi« Lutkovno gledališče FRU-FRU, lutkovna predstava, vstopnina 4 evre

ULTRAZVOK TREBUHA, DOJK IN OTROŠKIH KOLKOV DR. ZLATKO BORIČ ČRNOMELJ M: 041 897 267

ZIK ČRNOMELJ VABI

KAM V SEMIČU

3. 1. ob 8.00, Ljudska knjižnica Metlika: Umovadba; 3. 1. od 10.00 do 12.00, CSD Metlika: Svetovalna točka Pokolpje; 8. 1. ob 8.00, Dom krajanov Vinica: Umovadba; 9. 1. ob 8.00, Gasilski dom Gradac: Umovadba; 10. 1. ob 8.00, Ljudska knjižnica Metlika: Umovadba; 13.

1. ob 19.00, Kulturni dom Črnomelj: PREMIERA Pleši, Brina – plesni recital; 15. 1. ob 8.00, Dom krajanov Vinica: Umovadba; 16. 1. ob 8.00, Gasilski dom Gradac: Umovadba; 16. 1. od 17.00 do 19.00, Krajevna knjižnica Semič: Svetovalna točka; 17. 1. ob 8.00, Ljudska knjižnica Metlika: Umovadba; 17. 1. od 10.00 do 12.00, Ljudska knjižnica Metlika: Svetovalna točka Pokolpje; 19. 1. ob 19.00, Kulturni dom Črnomelj: Elektro banana, stand up Tin Vodopivec; 20. 1., ob 19.00, Kulturni dom Črnomelj: 1914 – Zgodba iz viniške narodne čitalnice, folklorni koncert KUD Oton Župančič Vinica; 22. 1. ob 8.00, Dom krajanov Vinica: Umovadba; 23. 1. ob 8.00, Gasilski dom Gradac: Umovadba; 24. 1. ob 8.00, Ljudska knjižnica Metlika: Umovadba; 25.

1., ob 18.00, Ljudska univerza ZIK: Otrok v stiski, jaz pa nekje vmes – predavanje; 26. 1. ob 19.00, Kulturni dom Črnomelj: Dobrodelna prireditev Jasna; 29. 1. ob 8.00, Dom krajanov Vinica: Umovadba; 30.

1. ob 8.00, Gasilski dom Gradac: Umovadba; 30. 1. ob 17.00 Kulturni dom Črnomelj: Kiparska delavnica iz gline za vse generacije; 31. 1. ob 8.00, Ljudska knjižnica Metlika: Umovadba; 31. 1. ob 17.00, Ljudska univerza ZIK, Demenca – predavanje.

Spored Kina Črnomelj spremljajte na www.zik-crnomelj.eu

22. december ob 18. uri v KC Semič: Na Marsu je drugače v izvedbi Plesnega društva Krokar Metlika; 22. december ob 18. uri v Kleti semiške penine: odprta vrata Kleti semiške penine; 25. in 26. december na Krupi med 13. in 19. uro: božične jaslice na Krupi v izvedbi Športnega društva Stranska vas; 26. december ob 10. uri na Štefanovem trgu: dan samostojnosti in enotnosti ter Štefanje – blagoslov konj s tržnico domače obrti in kulinarike (tržnica bo potekala od 8. do 12. ure); 26. december ob 17. uri v cerkvi sv. Štefana: božični koncert mlajšega Mešanega PZ Župnije Semič; 27. december ob 18. uri v KC Semič: Menjava božičkov, družinski film; 28. december ob 19.30 uri v KC Semič: Žigolo s.p. monokomedija Domna Valiča 3. januar ob 17. uri v KC Semič: Apitehnični ukrepi v čebelarstvu, predavanje Čebelarskega društva Semič; 6. januar ob 18. uri v KC Semič: Belokranjski večer smeha; 8. januar ob 20. uri v KC Semič: začetek nadaljevalnega tečaja salse; 13. januar ob 18. uri v KC Semič: ŠOK TV, projekcija filmov filmskega krožka Šok TV; 18. januar ob 18. uri v KC Semič: Vrtinec verzov in luči, pesniško glasbeni performans s poezijo Vladimirja Majakovskega - prvi dogodek ob praznovanju 50letnice Krajevne knjižnice Semič; 20. januar ob 18. uri v KC Semič: 24.

Antonov večer, dobrodelni koncert; 27. januar ob 19.30 v KC Semič: koncert Adija Smolarja Več informacij na TIC-u Semič (040/625 148) ali www.kc-semic.si.

VABILO NA ŠTEFANOV POHOD Kulturno-turistično društvo Obrščica vabi na pohod ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

Vabijo vas, da se jim v torek, 26. decembra, pridružite na pohodu po Grajski učni poti v

Obrhu pri Dragatušu. Začetek bo ob 13:30 pri izviru Obrščice. Za dobrodošlico bo

poskrbljeno. S seboj prinesite dobro voljo in poskrbite za primerno obutev.

Veselijo se druženja z vami!

KRAJEVNA SKUPNOST GRADAC

vabi 26. decembra najprej v tamkajšnji kulturni dom, kjer bo ob 16. uri na ogled predstava, nato pa ob 18. uri na tradicionalni božični pohod. Lepo vabljeni, da se jim pridružite.

Belokranjec, 12/XXVI 27

KNJIŽNICA ČRNOMELJ 6. januar, ob 10. uri: Glasbena delavnica za starše in malčke (3. del); 8. januar, ob 7.30: Rastem s knjigo za Srednjo šolo Črnomelj; 9. januar, ob 16.30: Srečanje bralnega kluba v Krajevni knjižnici Semič; 9. januar, ob 18. uri: Predstavitev publikacije Bela krajina za radovedneže in ljubitelje; 9. januar, ob 17.30: Igriva joga za otroke; 10. januar, ob 13. uri: Bralno srečanje v Domu starejših občanov Črnomelj; 10. januar, ob 18. uri: Predavanje Jane Dular Wang'ombe – O življenju v Afriki in za Afriko; 11. januar, ob 16.30: Knjižni moljčki, 1. skupina, ob 17.30. uri: Knjižni moljčki, 2. skupina; 11. januar, ob 17. uri: Delavnica ročnih del v Krajevni knjižnici Semič; 16. januar, ob 13.30: Pravljica za romske otroke v Pastoralnem centru Črnomelj; 16. januar, ob 18. uri: Talenti - razstave mladih likovnikov v knjižnici (OŠ Milke Šobar Nataše); 17. januar, ob 13. uri: Bralno srečanje v Domu starejših občanov Črnomelj; 17. januar, ob 18. uri: Literarni klub za odrasle, 6. srečanje - Mira Grahek, delavnica haikuja; 18. januar, ob 17. uri: Delavnica ročnih del v Krajevni knjižnici Semič; 18. januar, ob 17. uri: Semiški knjižni moljčki; 18. januar, ob 18. uri: Vrtinec verzov in luči – Miklavž Komelj in Lado Jakša, dogodek v sklopu praznovanja 50-letnice Krajevne knjižnice Semič. V sodelovanju s Kulturnim centrom Semič; 19. januar, ob 17. uri: Petkova bralna čajanka; 20. januar, ob 10. uri: Zlata skledica - 10 pravljičnih let v sodelovanju s KUD Zlata skledica in JSKD OI Črnomelj; 22. – 26. januar: Teden pisanja z roko; 23. januar, ob 18. uri: Potopisno predavanje: Mojih 33 odprav v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta, gost: Viki Grošelj (v sodelovanju s Planinskim društvom Črnomelj in Mladinskim centrom BIT); 25. januar, ob 17. uri: Viniški knjižni moljčki v Spominski hiši Otona Župančiča Vinica; 25. januar, ob 17. uri: Delavnica ročnih del v Krajevni knjižnici Semič; 31. januar, ob 18. uri: Razstava z naslovom »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo. Po dogovoru: Drugačne pravljice.

28 Belokranjec, 12/XXVI

Da mi biti je drevo, bil pozimi rad bi smreka – drugo drevje že golo, topla greje njo obleka.

Oton Župančič

MOZAIK USTVARJALNOSTI Trinajst let je, kar se je nekaj članic Društva upokojencev udeležilo likovne delavnice pri ZIK-u Črnomelj. Prvo leto jih je Jasmina Nedanovski popeljala v praktično delo risanja v akril tehniki ter jih seznanila z umetnostjo in življenjem svetovno znanih slikarjev. Risanje so nato izpopolnjevale pri Špeli Fabjan Vraničar, kasneje pa so se preselile v prostore društva upokojencev, kjer pod strokovnim vodstvom Alenke Vrlinič delujejo še danes.

Ker jih je vodila močna želja po slikarskem ustvarjanju in druženju, so ustanovile samostojno skupino Ivanščic. Pod tem imenom deluje osem članic: Jožica Dujec, Antonija Einsigler, Maja Hiti, Mira Ivanovič, Mira Klemenčič, Ivanka Sajovic, Jožica Strugar in Ivana Žunič. Svoja dela so nazadnje na ogled postavile 30. novembra v Kulturnem centru Semič na razstavi akrilov in akvarelov z naslovom Mozaik ustvarjalnosti, na kateri se jim je pridružila še Nada Mihelič. Razstavo je odprla direktorica KC Semič Irena Plut in poudarila, da je kultura v vseh njenih oblikah pomembna v vseh življenjskih obdobjih in so nam lahko ivanščice, ki svet, kot ga vidijo same, tako spretno prelijejo na platno, lahko vzgled. Zbrane na odprtju je v imenu soorganizatorja – Društva likovnih ustvarjalcev Semič pozdravil Miha Henigsman, delo avtoric je predstavila njihova mentorica Alenka Vrlinič.

AVTOHIŠA VRTIN D.O.O.

Ivanščice so se vključile tudi v likovno delavnico v Hiši sadežev v Črnomlju, kjer jih je do nedavnega vodil Slavko Čečura. Tam delujejo še danes, pridružujejo pa se jim še drugi člani društva upokojencev, izmenjujejo pridobljeno znanje in ustvarjajo izjemna dela.

Redno obiskujejo likovne delavnice, ki jih vodi Brane Praznik v okviru Društva likovnih ustvarjalcev Semič, in delavnice, ki jo v okviru ZIK-a Črnomelj vodi Duška Vlašič. Vestno in zagnano osvajajo različne nove tehnike, kot na primer delo z lopatko, čopičem, svinčnikom, ogljem in kredo … Obiskujejo razstave in galerije in tako dopolnjujejo slikarsko obzorje. Vsako leto svoja delo predstavijo na priložnostnih razstavah ob različnih dogodkih, posebej pa so ponosne na samostojne razstave. So prejemnice številnih nagrad in priznanj.

Za tako pestro delovanje imajo zasluge DU Črnomelj, ZIK Črnomelj, Hiša sadežev Črnomelj, KC Semič, DLU Semič in njihovi družinski člani. Vsem mentorjem so hvaležne za njihovo usmerjanje v likovno dejavnost in priložnost, da so jih popeljali v čarobni svet barv. Svet je zato prijaznejši, manj boleč in lepši vsak dan.

Kulturni program na odprtju razstave Mozaik ustvarjalnosti je na klavirju popestrila Rebeka Adamič. Razstava bo v Kulturnem centru Semič na ogled do konca januarja.

Kočevje 21, 8340 Črnomelj tel: 07 35 66 101, mob: 040 454 020

Belokranjec, 12/XXVI 29

Rešeno križanko lahko pošljete do 15. januarja na naslov: Belokranjec, Gradac 139, 8332 Gradac. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel bon v vrednosti 30 evrov. Ne pozabite pripisati svojega naslova in kontaktnih podatkov. Med pravilnimi rešitvami križanke iz pretekle številke smo izžrebali Ano Brunskole.

NAZAD E N N

JE

AVTO KLJUČI

POPRAVILO AVTO IZDELAVA IN KODIRANJE MENJAVA OHIŠIJ IN BATERIJ KLJUČEV

Piše: Pika. Belokranjska.

NAJ BO BOLJŠE!

R

azmišljam. In si rečem: »Saj ne morem verjeti!« Leto se je spet zasukalo. Zdi se mi, da se svet vrti premosorazmerno hitro z mojimi leti. Torej, starejša kot sem, hitreje minevajo leta. In, če se ozrem nazaj na letošnje leto, lahko rečem, da so bila že boljša. Veliko boljša! No, bom potrkala na les, kajti Belokranjci smo jo ob vseh naravnih ujmah, ki nam letos v Sloveniji res niso prizanašale, kar dobro odnesli. In srčno upam, da bo tako tudi v prihodnje, kar seveda ne pomeni, da drugim privoščim nesreče.

Nikakor ne! Nikomur! A se bojim, da zgolj moje želje še niso dovolj, da se po vsem svetu še naprej ne bi dogajale katastrofe. Vsaj po napovedih tistih, ki se na te zadeve spoznajo nekoliko bolj od nas, navadnih smrtnikov, se nam ne obeta ravno z rožicami postlana prihodnost. Žal!

Ne le jaz, ki sem za sabo pustila že kar nekaj let, ampak tudi precej mlajši od mene opažajo, da sploh nimamo več prave ločnice med letnimi časi. Med drugim to opažam po tem, da nekatere garderobe skoraj ne oblečem več. Ne spominjam se, kdaj sem nazadnje na noge navlekla škornje. Bi morala preveriti, če so mi sploh še prav, glede na to, da se kosti na nogah, kot pravijo strokovnjaki, z leti nekako razširijo. Tistih mrzlih zim, ko je stisnilo do 15 ali 20 stopinj Celzija pod ničlo, sploh ni več. In če bi prišle, se mi ne sanja, kaj bi oblekli, ker zelo toplih oblačil ne kupujemo več. Ne vem, če jih imajo v prodajalnah, a če jih imajo na zalogi, bi debeli volneni puloverji in puhovke ob tako nizkih temperaturah gotovo hitro pošli. In kar je najpomembneje: vsaj nekoliko bi pomorilo škodljivce, ki poljedelcem, sadjarjem in tudi nam, vrtičkarjem, ne dajo več mirno spati, ker nam povzročajo toliko skrbi.

Priznam, da se kar ne morem sprijazniti z mislijo, da bi si pridelek delila s polži, raznimi hrošči, gosenicami, voluharji in podobno nepriljubljeno nadlogo.

Bojim pa se, da tudi tokratno zimo ne bomo imeli prevelike sreče z vremenskim sovražnikom škodljivcev. Slišala sem kar nekaj napovedi vremenoslovcev, da bo (tudi) letošnja zima mila. Nekoliko me je potolažil pregovor: »Na Barbaro (4. decembra) mraz, bo trajal ves zimski čas.« In na Barbaro je bil res mraz, a ko nastajajo te vrstice, so temperature prav pomladanske. Tako da tudi pregovori niso več, kar so bili. Sem bila pa prijetno presenečena, ko sem v začetku meseca na metliških kucljih opazila, da so se, kljub temu, da je zapadlo le nekaj centimetrov snega, otroci dričali. Očitno tako pogrešajo sneg, da sta za zimske radosti dobrodošli že vsaka snežinka in najmanjša vzpetina.

Na osrednji proslavi ob metliškem občinskem prazniku pa sem ugotovila še nekaj: da se Metličani kar dobro držijo tradicije. Pred nekako dvema desetletjema je tedanji župan, ki je bil nekoliko zaskrbljen zaradi nizke udeležbe občanov na občinskih prireditvah ugotovil, da si bo zagotovil občinstvo, če bodo nastopili otroci. Zamisel je res obrodila sadove in očitno je še danes zelo uporabna. Športna dvorana je bila na začetku slovesnosti tako polna, da tako rekoč ni bilo več moč najti prostega sedeža. A ko so svoje odplesali in odpeli vrtičkarji in učenci nižjih razredov, se je začela (čudežno) prazniti. Mnogim staršem je zadostovalo, da so videli nastopiti svojega nadobudneža, kaj znajo in zmorejo drugi, pa jim ni bilo več kaj prida mar.

Ampak to ni, ne nazadnje, nič novega! Že videno, bi rekli tisti, ki pogosto obiskujejo prireditve in vztrajajo do konca.

Tudi vam vsem želim vztrajanje do konca tega leta, v novem pa obilo vsega dobrega in lepega. In če imamo navado reči, naj ne bo naslednje leto slabše od letošnjega, bi tokrat le rekla, naj bo nekoliko boljše kot letos. Se strinjate, kajne!

040 727 521 Express servis Stipo Vardić s.p.

Stara lekarna - Kolodvorska ulica 23 a, Črnomelj

.......................................... prodaja svežega govejega mesa na domu ..........................................

Jernej Starašinič, Krasinec 9, 8332 Gradac gsm 040 748 688 ali 030 336 206 ali e-pošta: kmetija.trdic@gmail.com

oddaja apartmajev Belokranjec, 12/XXVI 31

Foto: Rudi Vlašič

SEGEDIN PREGANJA VESELJAŠKO UTRUJENOST Jed iz kislega zelja in mesa naj bi nastala povsem slučajno, če je verjeti zgodbi, a se je obdržala in zapisala med kulinarične legende. Tudi v Beli krajini je zelo priljubljena. Tokrat je kuhalnico vihtel Tomaž Medoš.

Najboljši segedin je tisti tradicionalni kmečki. Ima bogato zgodovino, izvira pa iz Madžarske. Je vsesplošno priljubljena jed, ki se prileže s kosom domačega kruha, polento, žganci ali s kuhanim krompirjem. Odlično se prileže kot kosilo ob hladnejših dneh ali kot večerja po celodnevnem izletu. Najboljše je, da ga lahko pripravimo v večjih količinah in zamrznemo po porcijah ter ga tako uživamo še dolgo časa. Segedin golaž je priljubljena jed na Madžarskem, v državah Srednje Evrope, Balkana in tudi v nemško govorečih deželah oziroma v krajih, ki so bili nekoč pod Avstro-Ogrsko monarhijo.

József Székely, znani madžarski dobrojedec, novinar in pisatelj, naj bi vstopil v neko restavracijo tik pred zapiranjem. Natakar mu je povedal, da je vsega zmanjkalo, ostalo naj bi le še nekaj kuhanega mesa in kislega zelja. Székely je naročil, naj pogrejejo vse skupaj in nastal je segedin.

Njegova sezona traja vso zimo, saj je med drugim priljubljena smučarska jed, izjemno priljubljen pa je, podobno kot sarma, na novega leta dan. Znano je namreč, da zeljnato-mesne jedi, kot so segedinec, sarma in jota, uspešno preganjajo mačka oziroma veseljaško utrujenost, ki se bo v veselem decembru gotovo polotila marsikoga. Poleg tega je praktičen, saj ga skuhamo že kakšen dan vnaprej, nato pa ga pogrejemo. In je še boljši.

Eden od najbolj prepoznavnih okusov, značilnih za poznojesenski in zimski čas, je prav gotovo kislo zelje. Že naši predniki so vedeli, da je to živilo odlično za krepitev imunskega sistema, zato je že od nekdaj nepogrešljivo na jedilniku v hladnih mesecih. Kislo zelje je odlično za prebavo, kar omogoča, da se hranila hitreje absorbirajo v telo. Po vsebnosti vitamina C ga lahko primerjamo z limono. Je tudi vir folata, probiotičnih snovi, mlečne kisline in prehranskih vlaknin, ki pomagajo uravnavati prebavo. Vsebuje pa tudi vitamin B12, ki je pomemben za proizvajanje rdečih krvničk, izrabo maščob in vzdrževanje optimalnih vrednosti železa v krvi. Kislo zelje lahko uživamo kot samostojno 32 Belokranjec, 12/XXVI

jed, prilogo ali dodatek enolončnicam, juham in solatam. Eden od priljubljenih načinov uživanja kislega zelja je prav gotovo segedin golaž.

Tokrat ga je za nas skuhal Tomaž Medoš iz Butoraja. Obiskali smo ga v Pribanjcih, kjer živi njegova mama. Že celo življenje dela v gostinstvu in trenutno je natakar na Gradu Otočec. Na svojem področju se zelo rad izobražuje in zbira knjige z belokranjskimi recepti. Njegova strast v prostem času sta gastronomija in ples. V kuhinji zelo rad odkriva nove stvari in rad posodablja tradicionalne jedi. Trenutno je zelo navdušen nad azijskimi jedmi.

Delaj je tudi v japonski restavraciji in obožuje suši. In kaj je njegova najljubša hrana? Tomaž prisega na dober goveji golaž s kruhovimi rezinami, to jed obožuje že vrsto let. Poudari, da pri kuhanju uporablja domače sestavine, zato se doma trudijo, da čim več stvari pridelajo sami. Poglejmo, kako se je tokrat lotil segedina s prilogo.

SESTAVINE 600 g svinjsko pleče, 800 g kislo zelje, 3 stroke česna, 2 žlici svinjske masti, 200 g čebule, 3 lovorjeve liste, 2 žlici dimljene paprike, 2 žlici paradižnikovega koncentrata, 2 ščepca mlete kumine, 2 ščepca pimenta, 2 ščepca muškatnega oreščka, o,5 dcel modre frankinje, 2 žlici kisle smetane, sol in poper POSTOPEK V lonec damo svinjsko mast in počakamo, da se stopi. Prepražimo čebulo in česen. Ko čebula porumeni, dodamo na manjše kocke narezano svinjsko pleče. Popražimo meso. Dodamo lovorjev list, dimljeno sladko papriko in paradižnikov koncentrat, mleto kumino, piment, muškatni orešček in vse skupaj dobro premešamo. Dodamo pol decilitra modre frankinje in malo vode ter dušimo 10 do 15 minut. Dodamo kislo zelje in vse skupaj premešamo.

Dušimo še 5 do 10 minut in na koncu dodamo še kislo smetano. Kuhamo še par minut in nato serviramo. Po vrhu posujemo s smokijem belega špeha.

Pripravimo ga tako, da na drobne kockice narežemo belo slanino, ki jo namočimo v mleko, nato pa na hitro ocvremo v vročem olju. Kot prilogo ponudimo ajdove žgance z domačimi ocvirki.

RUDI VLAŠIČ

OBČINA ČRNOMELJ ODSLEJ TUDI BRANJU PRIJAZNA OBČINA - Naziv branju prijazna občina je prejela v Ljubljani ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, bolj znanem kot Ta veseli dan kulture. Na javni natečaj za pridobitev naziva se je občina prijavila v sodelovanju s Knjižnico Črnomelj, listino pa sta v imenu župana in občine prevzela podžupan Jaka Birkelbach in direktorica Knjižnice Črnomelj Anja Panjan. Bralno kulturo občina podpira na različne načine, od podpore Knjižnici Črnomelj do sodelovanja na raznih tematskih prireditvah, ki jih tudi finančno podpira. Od leta 2021 so po občini Črnomelj dostopne tudi Knjigobežnice. Podeljevanje nazivov branju prijazna občina je namenjeno spodbujanju aktivnosti v lokalni skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, podeljujejo pa jih Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo RS za kulturo. Letos je naziv na novo pridobilo 6 občin, 14 pa jih je status branju prijazna občina podaljšalo.

Foto: Rudi Vlašič

AKTIVNO DRUŠTVO ZEUS - Metliško nogometno društvo Zeus je bilo ustanovljeno leta 2007. Pobudnik za ustanovitev je bil Tone Težak iz Slamne vasi. Od ustanovitvenih članov so še zmeraj aktivni Otmar Šturm, Ranko Lalič in Marjan Brčina. Skupaj z ostalimi člani so vsa leta redno trenirali na igrišču v Slamni vasi, kasneje pa na igrišču na Grabrovcu pri Bojanu Dragovanu. Redno so se udeleževali tudi nogometnih turnirjev. Na Grabrovcu se še danes rekreirajo od aprila do oktobra, v zimskih mesecih pa se preselijo v športno dvorano Osnovne šole Metlika.

V zadnjem času ekipa šteje 20 članov. Najmlajši je star 17 let, najstarejši pa je letos praznoval 80 let. To je Otmar Šturm - Oti, ki je v klubu še vedno zelo aktiven. Kljub zavidljivi starosti prekaša marsikaterega mlajšega igralca in nikoli ne manjka na rekreaciji. Oti je vzgled vsem ostalim članom društva.

Po rekreaciji se večkrat družijo ob pijači, ob posebnih priložnostih pa tudi ob pečenki in belokranjski pogači. (rv)

išče avtoličarja in terenskega komercialista AVTOLIČAR - barvanje garažnih, vhodnih vrat in komponent. Delovni čas: med 6.00 in 17.00. Pogodba bo sklenjena za 3 mesece z možnostjo podaljšanja. Kraj opravljanja dela: proizvodnja PE: Gradac,Gradac 104.

Pogoji za prijavo na razpis: vozniški izpit B kategorije, urejenost, komunikativnost, odgovornost, lahko tudi kandidati brez šole, vendar z delovnimi izkušnjami.

TERENSKI KOMERCIALIST - delo v pisarni in po terenu po Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, iskanje novih kupcev, predstavitev prodajnega programa, svetovanje strankam, obiski in meritve pri strankah, predstavitev na sejmih.

Delovni čas med 8.00 in 16.00. Pogodba bo sklenjena za 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Delavec dobi službeni telefon, službeno vozilo, redno plačilo, prevoz na delo, nadomestilo za malico, nadomestilo za obleko, možnost napredovanja. Kraj opravljanja dela: po terenu ter pisarna PE Ljubljana ali PE Gradac. Pogoji za prijavo na razpis: komunikativnost, iznajdljivost, dobro obvladovanje računalniških programov, smisel za prodajo, dobre prepričljive veščine, dobro znanje nemškega jezika, urejenost, prijaznost. Prijave obvezno s poslano prošnjo na e-mail (info@kipkop.si), opisom znanj, izobrazbe in delovnih izkušenj.

Belokranjec, 12/XXVI 33

Lidija Kočevar Foto: Uroš No

vina

LIDIJA KOČEVAR IZ GABRA PRI SEMIČU JE STARA 26 LET. PO SREDNJI VZGOJITELJSKI ŠOLI JE ŠOLANJE NADALJEVALA IN KONČALA NA FAKULTETI ZA TURIZEM V BREŽICAH, S PODROČJA TURIZMA PA DOKONČUJE TUDI MAGISTERIJ. JE BIVŠA SKAVTINJA, MLADINSKA DELAVKA, KLEPETAVA ŠOKICA, ČLANICA ODBORA ZA MLADE OBČINE SEMIČ, PREDSEDNICA DRUŠTVA FOODIE IN »ZVEDAVO DETE«, KAKOR SE RADA SAMA IMENUJE, SAJ JO ZANIMA OGROMNO STVARI IZ RAZLIČNIH PODROČJI.

Študij?

Ob koncu srednje šole sem ugotovila, da sem se naučila vse, kar sem se želela o otrocih in mi pedagogika več ni predstavljala zadostnega izziva. Želela sem si izzivov, a še vseeno po študiju delati z ljudmi. Med iskanjem po internetu sem naletela na turizem. Po nadaljnjem brskanju in obisku treh različnih učnih ustanov na informativnih dnevih sem se odločila za študij turizma na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru v Brežicah. Turizem je splet številnih aktivnosti npr. prava, etike, jezikov, statistike, informatike, marketinga … in ravno zato mi je predstavljal velik izziv.

Delo?

Zaposlena sem v Kulturnem centru Semič, področje mojega dela obsega muzejsko dejavnost in mladino. S sodelavko Tanjo Prešeren Banovec se veliko dopolnjujeva, saj je včasih potrebno več stvari narediti na katerem drugem področju. Delam s skupinami v Muzejski hiši Semič, z mladimi in z otroki, kar mi je v veliko veselje. Ravno tako upravljam omrežja Sem'ške mladine.

Sem'ška mladina?

Sem'ška mladina je kot stran na socialnih omrežjih nastala pod okriljem prvega Odbora za mlade občine, ki deluje kot posvetovalno telo naši županji Poloni Kambič. Do organizacije teh strani je prišlo z namenom obveščanja mladih. Naše aktivnosti so različne, izvedli smo tečaj španščine za mlade v sodelovanju s SŠ Črnomelj, s pomočjo DPM Metlika in KC Semič smo izvedli humanitarni koncert Od srčnih ljudi, denar smo namenili družini, ki so jo prizadele poplave. Soorganizirali smo prižig lučk, januarja bomo izvedli prikaz starejših filmov krožka Šok TV, kjer se bomo povezali z OŠ Belokranjskega odreda Semič. Namen Sem'ške mladine je predvsem obveščati (o dogodkih), ozaveščati mlade in jih tudi nasmejati s kakšno objavo, predvsem pa se nam zdi pomembno tudi pisati v semiškem narečju, ki ga mladi velikokrat puščajo »ob strani«.

Semič?

Semič ponuja mladim resnično veliko stvari. Če gledamo s finančnega vidika, občina zagotavlja sredstva za družbeno-koristni projekt Mladi za Semič, dodeljuje tudi denarne spodbude za vpis na SŠ Črnomelj, omogoča

PRODAJA RABLJENIH VOZIL UVOZ PO NAROČILU

FINANCIRANJE

Belokranjski turizem?

Belokranjski turizem je začel s svojim prebojem ravno ko sem začela svojo študentsko pot. Do podiplomskega študija so bili že v primerih dobre prakse. Slovenija je pri razvoju turizma v preteklosti malo pozabila na Belo krajino in Prekmurje, a so si te destinacije potem same utrle pot in se še dandanes dokazujejo kot unikatne in sposobne. Močno si želim (in verjamem, da bi se z mano strinjali tudi ostali turistični delavci), da bi imeli večji obisk tudi izven sezone (le-ta traja od junija do septembra), to bi bilo super tudi za naše ponudnike, saj je vsak mesec pri nas čaroben. Če prideš k nam na Gaber štirikrat letno, bo pokrajina vsakič drugačna. Bela krajina je krasna in vse bolj se tega zavedamo tudi domačini.

Čebelarski turizem?

Iz njega sem diplomirala. Doma se nismo ukvarjali s čebelarjenjem, zato me je to še posebej zanimalo. Na faksu sem imela možnost za diplomsko nalogo izbrati karkoli sem želela in tako sem se spomnila na apiturizem.

Apiturizem je inovativen turistični produkt, ki je kombinacija turizma in čebelarstva. Osnovan je bil kot edinstvena potovalna izkušnja in oblika trajnostnega ter odgovornega turizma, povezanega s tradicijo čebelarjenja.

Trenutno je v Sloveniji že 45 certificiranih ponudnikov apiturističnih storitev. Edini na svetu imamo tudi čebelarsko-turistične vodnike. V Beli krajini imamo na področju apiturizma še veliko možnosti. Ena izmed teh je recimo apimedicina (holistična medicina), ki presega pojem alternativne medicine in je lahko odlična dopolnitev medicini predvsem v preventivi in rehabilitaciji.

Klepetave Šokice?

Manuel Levai s.p.

Klepetave šokice so Jana (Nastja Simonič), Mimica (Sara Malenšek) in Pepca (Lidija Kočevar). Naša skupina deklet se je formirala zaradi potrebe igralk kot dodatek za skeč semiške folklore. Včasih smo imeli Semiške klepetulje, ki so zabavale ljudi s svojimi prigodami iz mladosti, otroštva in sedanjosti – govorile pa so v narečju. Skupina je zaradi drugih življenjskih obveznosti žal prenehala delovati. Sedaj pa smo mi, mlada dekleta, začele novo poglavje in se poimenovale Klepetave Šokice. Namen je slišati, kako lepo teče naša semiščina in nasmejati ljudi. Bliža se tudi naš nastop na Antonovem večeru v Semiču.

Mladi, Bela krajina in tvoja prihodnost?

tel. +38630/221 021 manuel.prodaja@gmail.com

www.mlavtoprodaja.si 34 Belokranjec, 12/XXVI

enkratno denarno pomoč mladim in mladim družinam pri prvemu reševanju stanovanjskega problema. Če gledamo z vidika kulture pa Kulturni center ponuja pisan nabor dogodkov: od koncertov, delavnic, gledaliških predstav do filmov, potopisnih predavanj … »F Semči je pa tok al tok fejst lpu. Če se bomo vč špotali, pale ne bomo nikamor pršle.«

Mladi Belokranjci in Belokranjke so delovni in pridni. Zaradi številnih obveznosti se vse manj povezujejo v društva in zato določena društva nimajo pomladka. V Semiču bi bili dobrodošli vpisi v različna društva, saj menim, da so le-ta nepogrešljiv del marsikaterega dogodka in dogajanja.

Vesela bi bila tudi več novih obrazov na dogodkih za mlade v naši občini.

Moja prihodnost bo polna aktivnosti, ki se prepletajo s turizmom, kulturo in hrano. Večjih ciljev nimam, saj se trendi zelo hitro spreminjajo in moje delo je takšno, da se jim potem prilagajam. Želim ostati v Beli krajini – v Semiču, saj je doma najlepše.

NASTASJA SCHWEIGER

MOVEMBER IN ROTARIJSKI KLUB SEMIČ - BELA KRAJINA Rotarijski klub Semič – Bela krajina je na svojem dnevu odprtih vrat gostoljubno povabil Belokranjce in člane vseh klubov Slovenije, saj je bila tema Movember. Glede na to, da imamo v našem in tudi ostalih rotary klubih v povprečju pretežno moške, se nam je zdelo, da enostavno moramo stopili v podporo Slovenskemu onkološkemu društvu za moške OnkoMan in spregovoriti o bolezni rak prostate. Bolezen nikakor ne sme ostati tabu tema, zato smo o bolezni spregovorili z več plati.

Foto: Bor Vrščaj

O svoji izkušnji je spregovoril ustanovitelj društva OnkoMan Matej Pečovnik, urolog dr. med. Boris Pogačar pa je bolezen obravnaval s strokovne plati. Da je bila tema več kot koristna, se je izkazalo ob koncu, ko so se številni obiskovalci vključili v pogovor z vprašanji. V prijetnem vzdušju in med prijatelji ter ob petju metliškega okteta Vitis z vokalistko smo večer zaključili z mislijo, da so takšna druženja potrebna, saj si lahko podelimo tudi izkušnje, ki sicer niso najbolj prijetne za pogovor.

Vesna Gregorič

50 LET JE MINILO - Leta 1973 se je v Vinici od osnovnošolskih klopi poslovilo 42 osmošolcev.

Razkropili so se po Sloveniji in tudi izven njenih meja, po 50 letih pa so se znova zbrali. Pripravili so namreč srečanje, ki se ga je udeležilo kar 26 nekdanjih sošolcev, danes upokojencev, ki so se skupaj z nekdanjo razredničarko Ružico Malič najprej podali v viniško osnovno šolo, kjer so obujali spomine na lepe osnovnošolske dni. Pozabili niso niti na razredničarko b razreda Antonijo Kordiš in šest sošolcev, ki so že pokojni, večina med njimi počiva na viniškem pokopališču, kjer so se s cvetjem poklonili spominu nanje. Srečanje so zaključili v veselem vzdušju na kmečkem turizmu Zeleni Jurij v Vinici in si obljubili, da se čez dve leti znova snidejo. (V,M)

Ekokult, d.o.o., Kvasica 2, Dragatuš www.ekokult.com Telefon: 07 35 66 914 prodaja@ekokult.com

ZA GOSPODINJSTVA IN PODJETJA

LOVILCI OLJ izvedba z ali brez by-pass(a)

OSTALA PONUDBA: čistilne naprave, zbiralniki deževnice in tehnika za rabo deževnice, ponikovalnice, kanalete, cevi – betonske, PVC in UKC, lovilci mineralnih olj in maščob, pokrovi – inox, alu, ltž, protipovratne lopute, refraktometri in drugo

IZDELAVA KOMARNIKOV

Belokranjec, 12/XXVI 35

TRADICIONALNI KONCERT MESTNE GODBE METLIKA Mestna godba Metlika vsako leto pričara čarobnost decembrske pravljice. Da bi bilo še bolj čarobno, so tokratni večer Z godbo v novo leto pričeli s skladbo Metliška regimenta, ki jo je napisal Gregor Zagorc kot darilo Mestni godbi Metlika ob prevzemu dirigentske paličice. V nadaljevanju večera so predstavili še številne svetovno znane skladbe iz različnih glasbenih zvrsti.

Mestna godba Metlika je ena najstarejših godb v Sloveniji ter članica Zveze slovenskih godb. Godbo odlikuje odlična medgeneracijska povezanost in delovanje na osnovi prostovoljstva in ljubezni do glasbe. V letošnjem letu je godba izvedla več kot 70 skupnih vaj, članice in člani pa so sodelovali na več kot dvajsetih nastopih.

Sredi septembra je dirigentsko palico prevzel dirigent Gregor Zagorc. Leta NOVA POT DOMINIKA LOZARJA 2011 je diplomiral na katedri za kompozicijo in dirigiranje na Akademiji za Dominik Lozar z Butoraja pri Črnomlju je bil razigran in družaben najstnik, čigar življenje je bilo zaznamovano s športom. Bil je uspešen rokometaš z lepo prihodnostjo. Vse do usodnega 3. januarja 2016, ko se je nedolžna igra na snegu sprevrgla v tragedijo. Nesrečen skok čez ograjo pred hišo je takrat 16-letnega fantiča prikoval na invalidski voziček.

Kljub nesrečni usodi je Dominik ostal nasmejan, vedoželjen in družaben fant z ogromno voljo do življenja, ki se je pred dobrima dvema letoma podal na novo – umetniško pot. Ko se je udeležil ene izmed likovnih delavnic v Novem mestu je dobil navdih za slikanje z usti. Od prijatelja je prejel prilagojeno slikarsko stojalo in začel je z ustvarjanjem.

Začetki so bili vse prej kot lahki, pravi, saj ga slikarstvo pred poškodbo ni preveč zanimalo. A njegove slike so kaj hitro postajale vse boljše in nabralo se jih je že toliko, da jih je 15. decembra v Kulturnem centru Semič prvič postavil na ogled tudi širši javnosti. Razstavo je naslovil Moja nova pot.

umetnost v Novem Sadu. V 13-letni karieri je sodeloval z mnogimi orkestri in pevskimi zbori, tako s profesionalnimi kot tudi z ljubiteljskimi ter dosegal izjemne uspehe. Njegov največji profesionalni uspeh v dosedanjem delu je avtorstvo prve tamburaške opere na svetu V objemu Lahinje, ki jo je realiziral s Tamburaškim orkestrom Dobreč. Njihov dirigent je bil zadnjih 10 let. Kot je Gregor Zagorc zapisal ob prijavi za delovno mesto dirigenta: ''Vodenje Mestne godbe Metlika bi bil zame izziv.

Vizija orkestra mora biti vzgoja in izobraževanje novih mladih generacij, ki bodo v godbeništvu prepoznali vrednost glasbe, umetnosti, nastopanja in druženja. Z jasno vizijo, dobrim vodenjem in prizadevnostjo članov bo

Dominik pri svojem ustvarjanju uporablja akrilne barve na platno, večinoma pa ga pritegnejo motivi iz narave. Čeprav z usti slika šele kratek čas, so njegova dela navdihujoča. S tem se strinja tudi slikar tetraplegik Vojko Gašperut, ki je na otvoritvi razstave predstavil Dominikova dela, bil pa je tudi njegov mentor in največja spodbuda pri začetkih ustvarjanja mladega tetraplegika.

V kulturnem programu so sodelovali člani Folklorne skupine Dragatuš in otroška folklorna skupina KUD Bela krajina.

Razstavo si lahko v Kulturnem centru Semič ogledate do 5. februarja. (ar)

Mladen Babič z novo pesniško zbirko V Knjižnici Črnomelj so 24. novembra predstavili novo pesniško zbirko ustvarjalca Mladena Babiča. Na dogodku so odprli tudi razstavo risb avtorja, ki jih najdemo v njegovih pesniških zbirkah, za glasbo pa sta poskrbela Mladenova prijatelja.

36 Belokranjec, 12/XXVI

Kljove viruljanke serafinke so druga pesniška zbirka Mladena Babiča (1957). Zbirka sledi prvi avtorjevi pesniški zbirki Ptičonarjev let (razmišljanja o razmišljanjih skozi čas), ki je izšla leta 2019. Nova zbirka tematsko nadaljuje že v prvi zbirki začrtane misli o čustvih, krajih, ljudeh in življenju.

Kot je v uvodu zapisala Saša Babič, je njegov pesniški svet predvsem odraz pogosto prelomnih življenjskih trenutkov, težkih odločitev, pa tudi pretežkih misli. Pesmi se zato zdijo avtobiografske, prek njih je moč slediti avtorjevi življenjski zgodbi, vzponom in padcem in njegovemu miselnemu toku skozi čas. Zbirko krasijo avtorjeve risbe in slike. Te kažejo na njegovo vsestransko ustvarjalnost in refleksijo sveta.

Zbirka je razdeljena na štiri sklope. Prvi vsebuje misli o ljudeh, drugi o občutjih, tretji sklop bi lahko poimenovali razdelek poslavljanj, četrti sklop pa vsebuje balade, ki večinoma tematizirajo pravljični in vzporedni svet.

Avtor že v uvodni razlagi naslovne besedne zveze Kljove viruljanke serafinke napoveduje tematsko linijo tokratne pesniške zbirke, to so sence iz ozadja, čustva, združujoče in razdružujoče tople in meglene misli. Gre za zbir vrtoglavih čustev, ki naplavljajo skozi življenje in različnih vidikov na življenjske situacije. Pesmi so pogosto odsev konkretnega dogajanja, kot so pandemične razmere, obisk bolnišnice, smrti, srečanja, spet druge pesmi podajajo niz misli o ljubezni, razočaranjih, izgubi.

....................................................................

vsak zastavljeni cilj postal resničnost, kar bo posledično pripeljalo tudi do razvoja orkestra.'' Da je temu res tako, že dokazujejo prvi tedni pod njegovo taktirko.

Mestna godba Metlika je, kot rečeno, sredi septembra dobila novega dirigenta. Do takrat je dirigentsko palico več kot spretno vihtel Rafko Ogulin. Klarinetist Rafko Ogulin se je Mestni godbi Metlika pridružil leta 1979. Ker ni bilo po 145letnici društva moč dobiti dirigenta niti iz glasbene šole niti od kod drugod, je za dirigentsko palico prijel član Rafko. Delo v godbi je ponovno steklo, povečal se je obisk vaj in izboljšala kakovost igranja. V letih, ki so sledila, je godba pod taktirko Rafka izvedla nešteto samostojnih igranj, nastopov in koncertov. Rafko Ogulin je leta 2019 ob slovenskem kulturnem prazniku prejel Ganglovo plaketo, ki se podeljuje za uspešno dolgoletno delo in dosežke na področju kulture. Leta so minevala, člani so prihajali in odhajali, Rafko pa je vztrajal, in to kar 27 let. Prav on je največji razlog, da je Mestna godba Metlika po letu 1995 nadaljevala s svojim obstojem in delovanjem. Na prireditvi se mu je za njegov dolgoletni trud zahvalil predsednik metliške godbe Samo Flajnik.

Gost večera je bil učiteljski pevski zbor OŠ Metlika, ki je letos obeležil šesto obletnico svojega delovanja. So mešani pevski zbor, ki ob vztrajni vzpodbudi zborovodkinje Irine Kolar prepeva domače in tuje melodije. Pri svojem delovanju sodelujejo z različnimi društvi, skupinami, pevskimi zbori in organizacijami. Že večkrat so 5. oktobra, na dan učiteljev, v Slovenski filharmoniji nastopili na reviji učiteljskih pevskih zborov.

Rudi Vlašič

90 LET JULIJA SIMONIČA V novembrski izdaji Belokranjca je bil objavljen zapis OZRK Metlika o jubileju gospoda Julija Simoniča, ki je bil pomotoma napačno naslovljen. Za napako se gospodu Simoniču pisci iskreno opravičujemo. Čestitamo mu ob jubileju in mu voščimo vse dobro.

17. novembra 2023 je Julij Simonič iz Metlike dopolnil 90 let. Gospod Julij se je rodil in odraščal v osemčlanski družini v Drašičih pri Metliki. Spomini na mlada leta, pravi, so grenko-sladki, saj se še spominja trpljenja, pomanjkanja in discipline, ki so mu krojili mladost po drugi svetovni vojni. Kot številne druge otroke tistega časa so tudi njega pogosto poslali na pomoč pri različnih kmečkih opravilih. Takrat, pravi, sta bili povezanost med ljudmi in medsosedska pomoč še močni vrednoti.

Nato je prišel čas, ko je moral obleči vojaško suknjo in za nekaj časa zapustiti domači kraj. Po služenju vojaškega roka se je vrnil domov in se sprva zaposlil v Kmetijski zadrugi Metlika, kasneje pa pri bratu Ivanu v Mizarstvu Simonič, kjer je ostal do upokojitve. Ob službi je doma opravljal še popoldansko obrt, poskrbeti pa je bilo treba tudi za domačo kmetijo. Da je mojster svojega poklica, potrjujejo številna naročila, ki prihajajo tudi iz tujine. Družini iz Nemčije je pri 70-tih letih izdelal stopnice, pred tremi leti pa so nastala še nova okna za cerkev v Slamni vasi. Čeprav so bili njegovi dnevi zapolnjeni z delom in skrbjo za družino, je vedno našel čas za druženje in zabavo. Dolga leta je bil aktiven član gasilskega društva, pet desetletij je prepeval v mešanem cerkvenem zboru, nadvse rad je raztegnil tudi meh harmonike, kar lahko potrdijo svatje z najmanj sto porok, pravi gospod Julij.

Od ženine smrti živi sam; skrbi za vsa hišna opravila, obdeluje vinograd v Drašičih, vozi avto in je povsem samostojen.

Dnevno spremlja dogodke doma in v tujini in je “z vsem na tekočem”. Življenje piše res zanimive zgodbe in teh gospodu Juliju ne zmanjka. Njegove pripovedi izrišejo obraze številnih prijateljev, znancev in sosedov, ki so si vedno priskočili na pomoč.

Izrišejo se tudi podobe manj prijaznih časov, ko je bil večkrat lačen kakor sit, a z nasmehom pove, da je s trdim delom in dobro voljo v življenju premagal še tako visoko oviro.

V družbi prijateljev, sosedov, treh otrok in petih vnukov smo mu vse dobro zaželeli tudi predstavniki krajevne in občinske organizacije Rdečega križa Metlika ter županja občine Metlika Martina Legan Janžekovič.

..........................................................................

Sonja Vukčevič s.p., Zadružna cesta 33, Črnomelj

041 899 181

PO NAROČILU delovni čas: MOŠKO IN OTROŠKO FRIZERSTVO pon in čet 13-19

SONJA

tor, sre, pet 7-13

GRADBENIŠTVO

STROJNI TLAKI astefanic315@gmail.com

040 803 443

Nudimo: svetovanje lastnikom gozdov gozdno-gojitvena dela posek, spravilo lesa, strojno sečnjo odkup in prodajo lesnih sortimentov

00386 31 636 779 gozdarstvo.solar@gmail.com

prevoze lesa izgradnjo vlak mulčenje zaraslih površin izdelavo sekancev

Lesnika gozdarstvo d.o.o.

Petrova vas 23, 8340 Črnomelj Belokranjec, 12/XXVI 37

....................................................................

ANGELA ŠTUKELJ - 90 LET

25. novembra je praznovala 90. rojstni dan Angelca Štukelj z Gorenjc pri Semiču. Rojena je bila v Ribnici, kjer je preživela otroška leta in obiskovala osnovno šolo. Šolanje je nadaljevala na učiteljišču v Novem mestu. Prva zaposlitev jo je pripeljala na Gaber pri Semiču, kjer je učila tri razrede v kombinaciji. Učenci so jo imeli radi in se je še vedno radi spominjajo. Po štirih letih je dobila zaposlitev na osnovni šoli v Črnomlju. Poučevala je 1. in 2. razred, in sicer vse do upokojitve.

V lepi idilični pokrajini med vinogradi je spoznala bodočega moža Matijo.

Sinova Božo in Bogdan sta bila tu rojena. Sčasoma sta se preselila v Črnomelj, kjer je mož odprl avtoličarsko delavnico in trgovino z avtodeli.

Pomagala mu je pri knjigovodskih opravilih. Poleg službe in skrbi za družino se je udejstvovala tudi na družbenem področju. Plesala je pri folklori, organizirala akcije zbiranja papirja. Po upokojitvi sta se z možem preselila v Gorenjce. Uredila sta si prijetno hiško in vinograd. Pred osmimi leti je izgubila moža . Čeprav ji usoda zadnja leta ni prizanašala, je ostala vedra in z optimizmom zre v prihodnost. Sosedje jo imajo radi in so ji v veliko pomoč pri delu v vinogradu, Angelca pa vse načrtuje in pripravi. Ima celo izkaznico za uporabnika FFS, da lahko kupi in pripravi škropiva. Zdi se ji samoumevno, da je pri njenih letih hiša vsa v cvetju in vse urejeno. Še pred dvema letoma je obdelovala njivo, sedaj pa še brez pomoči opravi dela na vrtu. Živi sama, a jo družina redno obiskuje. Še posebej se razveseli obiska obeh vnukov. Rada se druži in poklepeta s sosedami, posluša novice in rešuje križanke.

Podžupan občine Semič Rudi Kofalt, člani DU Semič in prostovoljka KORK Semič smo ji čestitali in zaželeli še veliko lepih, srečnih in zadovoljnih let.

Branka Muc

90 LET DRAGICE BOJANC 25. novembra je okrogli jubilej, 90 let, dopolnila Dragica Bojanc s Sel pri Jugorju, ki jesen življenja preživlja v Domu starejših občanov Metlika. Ob tej priložnosti so jo obiskali in ji čestitali ob okrogli obletnici županja Občine Metlika Martina Legan Janžekovič, sekretarka OZRK Metlika Zalka Klemenčič in aktivisti KORK Jugorje ter njeni domači in ji zaželeli še veliko zdravja in lepih trenutkov. Vse najboljše so slavljenki zapeli tudi sodelavci nege in oskrbe dislocirane enote DSO Metlika. Čeprav ji življenje ni prizanašalo, je Dragica pozitivna in polna energije. Še vedno se zna pošaliti in osebje, ki skrbi zanjo, spraviti v smeh. Rodila se je kot najstarejša od treh otrok v družini Jakše v Podgradu. Leta 1965 se je poročila na Sela pri Jugorju, v zakonu z možem Francom, so se jima rodili trije otroci: Brane, Karlina in Lojze. Kot babica in prababica je vedno vesela obiskov njenih domačih, šestih vnukov in treh pravnukov.

Kot je povedala slavljenka je bila vse življenje gospodinja na kmetiji, kjer so obdelovali njive in v hlevu imeli krave in prašiče. Prav z oddajanjem mleka je ustvarila nekaj prihodka za potrebe gospodinjstva. Dragica je ob jubileju obujala spomine, kako so nekoč na vročem soncu ročno, z motiko okopavali njive. Naporno je bilo tudi ob žetvi in spravilu krme za živino, še posebej če je bilo treba pohiteti pred dežjem. Ob tem je povedala, da ji takrat prav nič ni bilo težko, saj je bila mlada in zdrava.

90 LET JOŽEFE VRANEŠIČ - Pepa Vranešič se je rodila v številni družini devetih otrok v Tribučah. V domači vasi si je ustvarila tudi dom in družino. V zakonu z možem Andrejem sta jima veselje v družini delala sinova Boris in Lojze, kasneje pa sta jima srečo povečali tudi vnukinji.

Na rojstni dan 30. novembra sta ji hišo napolnila njena sinova, nečaki in nečakinje, prijateljice iz vasi in predstavnice Rdečega križa. Zaželeli smo ji veliko zdravja in veselih dni.

38 Belokranjec, 12/XXVI

Njen recept za dolgo življenje se glasi: »Delo, skromnost in vera. Tudi upanje je pomembno. Pomembna pa je domača hrana, zelje in žganci in nekaj o c v i r k o v, “ še dodaja nasmejana slavljenka, ki se je na praznovanju razveselila šopkov, izrečenih čestitk in rojstnodnevne torte.

EKIPA, KI JE USTVARILA NAGRAJENI FILM.