Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole

Page 1


Spoštovani! Vsak dan našim šolarjem oziroma dijakom posredujete znanje in jim pomagate pri učenju in izpopolnjevanju znanja. Zato dobro veste, da je pravi učni pripomoček tista smiselna naložba, ki omogoča bolj poglobljeno in lažje učenje in pomnjenje ter tako pomaga učencem do še boljšega učnega uspeha in trajnejšega znanja. Letos jeseni bo izšel Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole, najsodobnejši tovrstni atlas v samostojni Sloveniji, ki: • je najbolj aktualen in celovit šolski atlas Slovenije, usklajen z učnim načrtom za osnovne in srednje šole ter maturitetnim izpitnim katalogom, • je nastal v sodelovanju s Filozofsko fakulteto, Oddelkom za geografijo – s priznanimi strokovnjaki dr. Karlom Natkom, dr. Irmo Potočnik Slavič, dr. Darkom Ogrinom in sodelavci, ter Geodetskim inštitutom Republike Slovenije, • je konceptualno nastal ob evalvaciji številnih učiteljev-praktikov iz osnovnih in srednjih šol, • predstavlja Slovenijo prek izbranih splošnih značilnosti in po pokrajinah – vsaka pokrajina je izčrpno predstavljena na 10 straneh in več, • vsebuje 146 fizičnih in družbenogeografskih zemljevidov z najnovejšimi dosegljivimi podatki o aktualnih geografskih pojmih, procesih in pojavih, • celovito didaktično-pedagoško poslanstvo dopolnjuje z nazornimi vrhunskimi ilustracijami in shematskimi prikazi ter fotografijami, • obsega ok. 128 barvnih strani velikega formata (24,5 x 30,5 cm). »Odlično. Komaj čakam na ta izdelek. Sploh mi ni jasno, kako smo do sedaj lahko poučevali Slovenijo brez ustreznega atlasa. Mislim, da ga je slovenska šolska geografija krvavo potrebovala. Pa ne samo šolska geografija, pravzaprav kar širša slovenska javnost.« M. P., profesorica, evalvatorka

Atlas bo dobrodošel in priročen učni pripomoček za vse šolarje in pedagoge. Za vse informacije se obrnite na Heleno Seljak (01 241 33 16), za naročanje pa na Darjo Vidmar (01 241 33 20) ali na šolske zastopnike. Lepo vas pozdravljam.

Monika Jagodič Gobec, vodja Prodaje in promocije izobraževalnih vsebin

P.S.: Prvi tovrstni Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole: z najnovejšimi podatki in usklajen z učnim načrtom.


Predgovor Slovenija

ATLAS SLOVENIJE

Da bi šole to poslanstvo opravljale še bolje, smo se skupina geografov, kartografov in drugih strokovnjakov ob podpori založbe Mladinska knjiga ter Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani odločili, da pripravimo povsem nov atlas Slovenije, namenjen prvenstveno učencem, dijakom in učiteljem v osnovnih ter srednjih šolah. Vsi zemljevidi v Atlasu so narejeni na novo, s prikazi, ki jih doslej še ni bilo, izbor vsebin pa je zasnovan tako, da omogoča primerjave med pokrajinami in različnimi časovnimi obdobji, saj je to ključnega pomena za razumevanje nenehnega spreminjanja prostora, v katerem živimo. V Atlasu smo prikazali temeljne značilnosti Slovenije, ki vodijo k poglobljenemu in celovitemu poznavanju naše domovine.

Alpske pokrajine Predalpske pokrajine Dinarskokraške pokrajine

Za dosego teh ciljev smo uporabili različne kartograf­ ske tehnike, fotografije, letalske posnetke, risbe in druge povsem nove prikaze, da bi pokrajine resnično zaživele pred našimi očmi. Različnost pokrajin smo poudarili tudi s tem, da so pri vsaki prikazane prevladujoče in značilne vsebine: v Alpskih pokrajinah sta v ospredju površje in voda, v Obsredozemskih morje in obala, v Dinarskokraških površinske in podzemne kraške oblike. V tem delu Atlasa so tudi zemljevidi mest, ki lepo kažejo, da so si naša mesta do neke mere podobna, a njihovi tlorisi ter funkcijska členitev pričajo o zelo različni pretek­losti, razvoju in načinih delovanja.

Obsredozemske pokrajine

Kar nekaj let imamo že lastno državo, ki je del velike evropske skupnosti, in pravzaprav imamo srečo, da živimo v Srednji Evropi, na stičišču štirih velikih evropskih pokrajin. Od tod izvira izjemna pestrost naših pokrajin, posutih z nešteto naravnimi in kulturnimi biseri. Geografija, po domače zemljepis, in seveda tudi druge znanosti z različnih zornih kotov preučujejo zanimivo sedanjost in preteklost, v katerih se prepletajo najrazličnejši naravni in družbeni procesi. Na prvi pogled je to velika, zapletena uganka, toda v šoli postopoma pridobivamo nova znanja in veščine, s katerimi zmoremo bolje razumeti in obvladovati prostorsko stvarnost sodobnega sveta.

V prvem delu Atlasa je Slovenija predstavljena kot celota, najprej s splošnimi in nato tematskimi zemljevidi. Pri tem izhajamo iz skupnih značilnosti, vendar so že v tem delu očitne velike razlike med posameznimi pokrajinami. Njim je namenjeno celotno nadaljevanje Atlasa: Slovenijo smo razdelili na pet velikih poglavij o pokrajinah in vsako poskušali predstaviti na čim bolj zanimiv in nazoren način. Izbirali smo med geografskimi in drugimi značilnostmi, na podlagi katerih se oblikujejo ustrezne predstave o pokrajinah. Vodila nas je želja, da pokrajin ne bi dojeli kot nekakšno visoko znanost ali nekaj izmišljenega, temveč kot prizorišče, sestavni del vsakdanjega življenja vsakega posameznika in celotne skupnosti.

Potrudili smo se čim bolj enakomerno predstaviti bistvene poteze celotne Slovenije in njenih pokrajin, a že avtorji ugotavljamo, da je v Sloveniji in njenih pokrajinah še ogromno nepoznanega, nepreučenega, zanimivega. In to čaka na vas, da odkrijete in spoznate! Torej, Atlas v roke in pojdimo skupaj v najlepšo geografsko učilnico – našo domačo pokrajino – od blizu pogledat, kaj je na drugem bregu reke, na drugem koncu mesta ali za prvimi hribi ...

Obpanonske pokrajine

Naše davne prednike je vedno mikalo spoznati, kaj se skriva onstran visokih gora ali do obzorja segajočega morja, vendar je bilo za njihovo preživetje pomembnejše poznavanje bližnje in daljne okolice doma. Še pred dobrim stoletjem je bil širni svet za večino ljudi neskončno daleč; tega si mlad človek v dobi globalizacije, interneta, mobilne telefonije ne more več predstavljati. Zdaj je dovolj klik na miško ali rahel dotik zaslona in že nas ponese v daljne kraje; z letalom pridemo prej kot v enem dnevu do vseh celin. Toda, nekaj je ostalo iz starih časov: naš dom, kamor se vedno vračamo, in domovina – tisti prijetni občutek, ko prihajamo iz tujine v domače, dobro poznane kraje. Ali res dobro poznane?

Geografske značilnosti

ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE

Karel Natek 3


4

Kazalo

Slovenija

Stran

Naslov strani/zemljevida

UVOD

Geografske značilnosti

4−6 7 8−9 10−11 12−13 12 13

Stvarno kazalo Osnovni podatki o Sloveniji Od fotografije do zemljevida Tematski zemljevid Evropa Evropa Evropa − države

Slovenija Upravna razdelitev Slovenije Slovenija − severozahodni del Slovenija − severovzhodni del Slovenija − jugozahodni del Slovenija − jugovzhodni del Slovenija − osrednji del

SLOVENIJA

Alpske pokrajine

14−15 16−17 18−19 20−21 22−23 24−25 26−27

Predalpske pokrajine

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Dinarskokraške pokrajine Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine

4

28−29 28 28 29 29 30 30 30 31−32 31 31 32 32 33 33 34 34 34 35 35 35 36−38 36 36 37 37 38 38 39 39 39 40 40 40 41 41 41

Geološka zgradba in površje Geološka zgradba Kamnine Tipi površja Kras Prsti in raba tal Prsti Raba tal Podnebje Tipi podnebja Značilni klimogrami Povprečne januarske temperature zraka Povprečne julijske temperature zraka Povprečna letna količina Sončevega sevanja Povprečna letna količina padavin Vode Reke, jezera in podtalnica Značilni hidrogrami Kmetijske in gozdne površine Ekološke kmetije Gozdovi Prebivalstvo Gostota poselitve (2010) Spreminjanje števila prebivalcev (1961−2010) Naravni prirastek (1961) Naravni prirastek (2010) Spreminjanje deleža aktivnega prebivalstva Energetika Promet Prometno omrežje (2012) Obremenjenost prometnega omrežja (2012) Turizem Turistična infrastruktura Turistični kraji in prenočitve Slovenci v zamejstvu in po svetu Slovenci v zamejstvu in manjšine v Sloveniji Slovenci po svetu

42−43

Slovenske pokrajine

ALPSKE POKRAJINE 44−45 46−47 46 46 46 47 47 47 48 48 48 48 49 49 49 50 50 50 51 51 52 52 52 53 53 53 54−55 54 54−55 55

Alpske pokrajine Alpe Triglavski ledenik Ledenik pod Skuto Julijske Alpe Krnsko jezero Barje Šijec Kamniško-Savinjske Alpe Geološka zgradba in poselitev Geološka zgradba vzhodnih Karavank Ekološka samotna kmetija Jezersko Poselitev Samotne kmetije Gručasto naselje Logarska dolina in Okrešelj Logarska dolina Okrešelj Zgornje Posočje Zgornje Posočje Planine v Julijskih Alpah Razporeditev planin v Julijskih Alpah Primer planine Turizem Planinske postojanke v Julijskih Alpah Kranjska Gora Prometna prehodnost in Triglavski narodni park Prometni prehodi v Alpskih pokrajinah Spreminjanje števila prebivalcev v TNP Triglavski narodni park

PREDALPSKE POKRAJINE 56−57 58−59 58 59 59 59 60−61 60 60 61 61 62−63 62−63 64 64 64 65 65 65 66−67 66 66 67 68 68 68 69 69 69 69 70−71

Predalpske pokrajine Ljubljanska kotlina Ljubljanska kotlina Rečne terase v Ljubljanski kotlini Poselitev Kmetijstvo Rečna dolina Selška dolina Poljanska dolina Savinjska dolina Savska dolina Mesta v Predalpskih pokrajinah Mesta v Predalpskih pokrajinah Prostorsko spreminjanje naselja Železniki Šenčur Razvoj mest v kotlini Šaleška dolina Celjska kotlina Ljubljana Ljubljana (storitveno-trgovska središča) Ljubljana (oskrba z vodo in kanalizacija) Ljubljana in okolica Funkcijska členitev mesta Celje Kranj Okoljski problemi mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik Mežica Idrija Turizem


Kazalo

82−83 82 83 84 84 84 85 85 85

Dinarskokraške pokrajine Kraško površje na nizkem in visokem krasu Ribniško polje Hrušica Kraško polje Cerkniško polje Cerkniško jezero Kraško površje in podzemlje Kraško površje in podzemlje med Spodnjo Pivko in Planinskim poljem Kraško porečje Ljubljanice Kraško porečje Ljubljanice Voda na krasu Malni Globočec Hubelj Prometna prehodnost Notranjsko podolje Postojnska vrata Dolenjsko podolje Poselitev in spreminjanje števila prebivalcev po naseljih Spreminjanje števila prebivalstva po naseljih Lesnopredelovalna industrija in kočevarsko naselje Gozdovi in lesnopredelovalna industrija Rdeči Kamen (1867−1869) Rdeči Kamen (2009) Kulturna pokrajina na nizkem krasu Bela krajina Suha krajina Zavarovano območje Krajinski park Radensko polje Krajinski park Lahinja

OBSREDOZEMSKE POKRAJINE 86−87 88 88 89 89 89 90 90 90 91 91 91 92 92 92 93 93 94 94 95 95 95

Obsredozemske pokrajine Obala in morje Shematski prikaz obale in morja Obala in zaledje Litoralizacija slovenske obale nekoč Litoralizacija slovenske obale danes Prometne povezave Prometne povezave v Obsredozemskih pokrajinah Pristanišče Koper Funkcijska členitev mesta Piran Portorož Stik kraškega in flišnega sveta Podgrajsko podolje Kraški rob Kras Kras Škocjanske jame Škocjanske jame Voda Oskrba z vodo Vogršček

Slovenija Geografske značilnosti

Kulturna pokrajina na Krasu Štanjel nekoč Štanjel danes Kulturna pokrajina na flišu Brda − terasirana pokrajina Brda − vinogradništvo in sadjarstvo Vipavska dolina Ajdovsko polje − raba tal (1975) Ajdovsko polje − raba tal (2012) Funkcijska členitev mesta Nova Gorica

OBPANONSKE POKRAJINE 100−101 102 102 102 103 103 103 104 104 104 105 105 105 106 106 107 107 108 108 108 108 108 109 109 109

110 110 110 111 111 112 112 113 113 113 114−115 114 114 115 115

Obpanonske pokrajine Ravnina Ravnina ob Muri Krško-Brežiško polje Gričevje Slovenske gorice Bizeljsko Prehod iz ravnine v hribovje Vznožje Pohorja Vznožje Gorjancev Oskrba z vodo Podtalnica na Dravskem polju Oskrba z vodo Mesto Mesta v Obpanonski Sloveniji Funkcijska členitev mesta Maribor Podeželsko središče Beltinci Žetale Šentjernej Kozje Spreminjanje števila prebivalcev Haloze − število prebivalcev (1910) Haloze − spreminjanje števila prebivalcev (1910−2010) Kulturna pokrajina na ravnini in gričevju Kostanjevica na Krki Jeruzalem Vinorodna območja Vinorodna območja Zdraviliški turizem Zdravilišča Zavarovana območja Krajinski park Goričko Kozjanski regijski park Slovenija skozi zgodovino Jugovzhod Svetega rimskega cesarstva (okrog 1500) Habsburška monarhija (1848−1918) Kraljevina Jugoslavija (1929−1941) Socialistična federativna republika Jugoslavija (1973)

116 117 117 118 119 120 121 122−123

Najvišje gore Najdaljše reke Največja in najgloblja jezera Najvišji slapovi Najgloblje in najdaljše jame Največja naselja Zavarovana območja Slovenije Slovenske občine

Alpske pokrajine

72−73 74 74 74 75 75 75 76 76 77 77 78 78 78 78 79 79 79 79 80−81 80−81 82−83

Predalpske pokrajine

DINARSKOKRAŠKE POKRAJINE

96 96 96 97 97 97 98 98 98 99 99

Dinarskokraške pokrajine

Bled Laško Cerkno Zreče

Obsredozemske pokrajine

Obpanonske pokrajine

70 70 71 71

5

124−128 Seznam imen Založba si pridržuje pravico do spremembe kazala in vsebin.

5


Slovenija

Geografske znaÄ?ilnosti

Alpske pokrajine

Predalpske pokrajine

DinarskokraĹĄke pokrajine

Obsredozemske pokrajine

Obpanonske pokrajine

6

Slovenija

14


15 Slovenija

Slovenija Merilo 1 : 700 000 0

7

14

21

28 NP

3URPHW

Geografske znaÄ?ilnosti

DYWRFHVWD V SULNOMXĂ?NRP

hitra cesta glavna cesta regionalna cesta lokalna cesta JODYQD ĝHOH]QLĞND SURJD UHJLRQDOQD ĝHOH]QLĞND SURJD SUHGRU FHVWQL ĝHOH]QLĞNL PHGQDURGQR OHWDOLĞ�H SULVWDQLĞ�H ]D PHGQDURGQL SURPHW

1DVHOMH SUHELYDOFHY

LJUBLJANA (nad 200

Alpske pokrajine

Maribor (50 000–200

Ptuj (10 000–50

Bled (5000–10

7ROPLQ Ĺ?

ĂŽUQL 9UK Ĺ?

5D]GUWR GR

PHVWQR REPRĂ?MH

'UXJL ]QDNL

Predalpske pokrajine

NUDÄžND MDPD SUHOD] PHGQDURGQL PHMQL SUHKRG GUÄťDYQD PHMD GUÄťDYQD PHMD QD PRUMX

Vodovje

DinarskokraĹĄke pokrajine

reka ponikalnica MH]HUR PRNUL�H soline

1DGPRUVND YLÄžLQD Y PHWULK

2864

Obsredozemske pokrajine

nad 2200 1700–2200 1300–1700 1000–1300 800–1000 600–800 500–600 400–500 300–400 200–300 100–200 0–100 YLĞLQD YUKD

*ORELQD PRUMD Y PHWULK

0–10 10–20 20–30 pod 30 JORELQD PRUMD

Obpanonske pokrajine

31

k *HRGHWVNL LQÄžWLWXW 6ORYHQLMH

7


36

Prebivalstvo °

°

°

°

°

°

°

Slovenija Geografske značilnosti

°

1 Gostota poselitve (2010) Merilo 1 : 1 200 000

Alpske pokrajine

°

Predalpske pokrajine

Jadransko morje

Med neposeljena območja smo uvrstili površje nad 1300 m n. v., površje z naklonom več kot 25 stopinj ter površje pod vodnimi površinami.

°

Vir: SURS, 2012

°

°

°

°

°

°

°

Dinarskokraške pokrajine

°

Obsredozemske pokrajine

2 Spreminjanje števila

prebivalcev (1961–2010)

°

Obpanonske pokrajine

Jadransko morje

°

Relativne spremembe v številu prebivalcev potrjujejo odločilno vlogo nekaterih geografskih procesov v zadnjih dveh stoletjih. Med njimi imajo odločilno vlogo deagrarizacija, industrializacija, urbanizacija, motorizacija, suburbanizacija in terciarizacija. Vir: Zvezni zavod za statistiko, 1965; SURS, 2012

8


Promet °

°

°

°

°

39 °

Geografske značilnosti

Slovenija

°

°

Alpske pokrajine

1

avtocesta

°

hitra cesta glavna cesta regionalna cesta I. reda regionalna cesta II. reda

Predalpske pokrajine

glavna železniška proga regionalna železniška proga cestni predor železniški predor pristanišče za mednarodni promet

Jadransko morje

mednarodno letališče

°

mednarodni mejni prehod Vir: GURS, 2012

°

°

°

°

Dinarskokraške pokrajine

°

°

2 Obremenjenost cestnega

omrežja (2012) Merilo 1 : 1 200 000 °

Število motornih vozil na dan (vozil/dan) nad 60 000 30 000–60 000 20 000–30 000 10 000–20 000 5000–10 000 1000–5000 pod 1000 mednarodni mejni prehod

Jadransko morje

°

V obstoječem cestnem omrežju je očitna velika obremenitev tranzitnih panevropskih koridorjev, na katere je neposredno vezan slovenski prometni križ. Na veliko netrajnostno mobilnost slovenskega prebivalstva in razpršeno poselitev opozarja tudi velika obremenitev cest nižjega reda zaradi dnevne migracije. Vir: DRSC, 2011

9

Obsredozemske pokrajine

°

Obpanonske pokrajine

°


44

Alpske pokrajine

Slovenija

A V S T R I J A

Geografske značilnosti Alpske pokrajine Predalpske pokrajine

I T A L I J A

Dinarskokraške pokrajine Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine

Zgornje Posočje z Bovcem je zaradi neugodnih naravnih in družbenih dejavnikov območje, s katerega se prebivalstvo odseljuje.

10

Zgornje Jezersko, pogled proti Ravenski Kočni


Alpske pokrajine

Geografske značilnosti

Slovenija

45

Predalpske pokrajine

Alpske pokrajine obsegajo visokogorje z alpskimi planotami ter vmes­ nimi dolinami in kotlinami na severozahodu in severu države. Za Alp­ ske pokrajine je značilno ledeniško preoblikovano površje z velikimi strminami in velikim deležem zelo strmega sveta. Pokrajine imajo ostro in vlažno gorsko podnebje z izrazito višinsko podnebno in vege­ tacijsko pasovitostjo.

Dolina Kamniške Bistrice

Obpanonske pokrajine

Obsredozemske pokrajine

Dinarskokraške pokrajine

Poselitev je redka in omejena na doline ter na položnejša pobočja. Stal­ na poselitev sega do 1100 metrov n. v. v Julijskih Alpah in do 1300 met­ rov n. v. v Karavankah. Prebivalci Alpskih pokrajin so se v preteklosti ukvarjali predvsem s kmetijstvom in gozdarstvom, pa tudi z domačimi obrtmi in oglarstvom. V 20. stoletju so se ponekod razvili industrijski obrati, na primer železarstvo in čevljarstvo. V sedan­josti podeželska in bolj odmaknjena območja Alpskih pokrajin doživ­ljajo odseljevanje pre­ bivalcev in njihovo koncentracijo v večjih krajih in ob glavnih promet­ nih povezavah.

Dolina Tople z značilnimi visokoležečimi samotnimi kmetijami.

11


70

Turizem

Slovenija Geografske značilnosti Alpske pokrajine Predalpske pokrajine

1 Bled – turistične

namestitve Merilo 1 : 13 000 0

130

260

390 m

pohodniška pot Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Število ležišč (2011)

Dinarskokraške pokrajine

nad 100 20–49 do 10

50–100

13 667

83 931

10–19

Vrsta objekta hotel mladinski hotel apartma in penzion kamp

Število nočitev (2011)

Bled (5256 prebivalcev; 2012) je eno najstarejših in najprepoznavnejših klimatskih in zdraviliških turističnih naselij, ki beleži skoraj pol milijona nočitev letno (2011, SURS). Velika večina turističnih namestitev (hoteli, apartmaji, prenočišča, penzioni, kamp) je zgoščena na zelo ozkem, privlačnem, a ekološko občutljivem objezerskem pasu. Ta predel je močno turistično obremenjen s primarno in sekundarno turistično infrastrukturo, pa tudi z vsemi središčnimi dejavnostmi.

396 002

Opomba: vključeni hoteli: Toplice, Jadran, Park, Trst, Golf, Vila Bled, Kompas, Lovec, Jelovica, Astoria, Krim, Ribno, Savica Pri podatkih o nočitvah v apartmajih in penzionih je upoštevan le vzorec (Bledec, Mlino, Vila Prešeren).

Podatki o nočitvah med leti sicer nekoliko nihajo (večinoma zaradi obnovitvenih in drugih del ter izjemnih dogodkov), očitno pa prevladujejo hotelski gostje. Mladinski hoteli (3) so na zemljevidu označeni kot samostojna vrsta objekta, pri številu nočitev so priključeni hotelskim gostom.

Vir: Turizem Bled, Zavod za pospeševanje turizma, 2013

BLED Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine

Pokrajina Blejskega kota je pripomogla k razvoju turizma na Bledu, ki se uvršča med največje turistične kraje v Sloveniji. Turistična sezona traja vse leto, zato je turistična ponudba pestra (zimski, kopališki, izletniški turizem ...) in privablja slovenske in tuje turiste. 12


77

Kraško porečje Ljubljanice Notranje Gorice

Bis

Že Hot enj k a

Krim 1107

Logatec

nj

Išk

Bo

a

Srednja gora

Ravnik

Logarček

1275

Za

la

Laze

460

H r u š i c a

1059

ca

Najdena jama

Mokrc

Rakitna

jšči

Pokojišče

Gradišnica

mel

lje

i šč i c a

do

šč i c a

vn

po

L o ga

Želi

o

Borovnica ro

sk

Ig

Ponikve

Alpske pokrajine

te

Podpeč Podpeško jezero

ca

la

ija Ljub

Slovenija

290

Ljubljansko barje

Logaško p o l j e 486

Hotedršica

Ho

lj a n ic a

tra

k ovš

jsk

L ju b

Vrhnika

Zaplana Be

ip

ot

ca

ok

či c a

ri

Per

v Idrijco (Divje jezero)

e lš

R ovta

čic a

Geografske značilnosti

Rovte

Pik

Iži

Rovtarsko hribovje

P l a n i nsko polje Uni

ca

ošč

Rako v Škocjan Tkalca jama Postojna

Karlovica

ni š

č ic

Velika Slivnica

a 550

Že

šč

ica

1268

šč

l

i

o

k

L ip

en j š č ic

a

e

Križna jama

Str

S a je v

B

ni š č i ca

n

ca

že

ši

Prestranek

Lož

J a

v Timavo

rov

lo

Nova vas na Blokah

Cerkniško polje

R a ušči ca k Su

Velike Bloke

1114

Veliki Javornik

P iv k a

Razdrto

r

ca

Pi v k a

Cerknica

Zelške jame

B

ica

Predalpske pokrajine

Postojnska jama

k

520

Rakek

Ra

Nan

Begunje pri Cerknici

Unec

Dinarskokraške pokrajine

Planinska jama

č i ca

k

s

Lo k

no v Vipavo

Bukovje

Ce

Na

Jama pod Predjamskim gradom

va

v Vipavo

Planina B e lš

v

Stari trg pri Ložu

o

V. Ob 580

n i

Vremščica

k

Pivka

i

Palško jezero

Loško polje

Racna gora 1140

M. O

1027

rh

Golobina

r

Petelinjsko jezero

rh

b

Dolnja Košana Juršče

ica

560

Babno polje

Dedna gora 1293

750

Zagorje

Mašun

e

ca

Leskova dolina

vi

Knežak

765

Prezid

o bu h

a

Babno Polje

Tr

Rek

Obsredozemske pokrajine

Suš

S n e ž n i k 1796

Veliki Snežnik Pregarje

Obpanonske pokrajine

1 Kraško porečje Ljubljanice Merilo 1 : 200 000 0

2 550

površje na nadmorski višini med 600 in 700 m

stalni površinski tok

dokazana vodna podzemeljska zveza

kraško polje z nadmorsko višino

površje na nadmorski višini do 600 m

občasni površinski tok

površinska razvodnica

poplavno območje kraškega polja

udornica

ponor

domnevna kraška razvodnica

površje na nadmorski višini nad 700 m

večja vodna jama

kraški izvir

državna meja

4

6 km

Prirejeno in dopolnjeno po: Gams, 2004, str. 359

13


82

Kočevarsko naselje 1 Rdeči Kamen

Slovenija

(1867–1869) Merilo 1 : 5000 0

50

100

150 m

Vir: (SI) AS 181, Reambulančni kataster za Kranjsko, k. o. Smuka (N134), list C11

Geografske značilnosti Alpske pokrajine Predalpske pokrajine Dinarskokraške pokrajine

2 Rdeči Kamen (2009) Merilo 1 : 5000 0

50

100

150 m

Rdeči Kamen je primer dinamičnega odnosa med naravo in družbo. Zgoraj je izsek iz reambulančnega katastra (1867–1869), ko je v vasi živelo še 80 kočevskih Nemcev, ki so se preživljali tudi s kmetijstvom. Na tem posnetku je območje Rdečega Kamna danes – vas ter polja in travnike je po drugi svetovni vojni že skoraj v celoti zarasel gozd. Vir: DOF5, Geodetska uprava Republike Slovenije

Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine

14


88

K ozemlju Republike Slovenije spada približ­ no tretjina Tržaškega zaliva. Morje v zalivu je plitvo, saj povprečna globina ne presega 20 met­rov. Zaradi lege in šibkih tokov ima ve­ like temperaturne razlike med zimo in polet­

jem. Vodotoki, ki se stekajo v zaliv, prinašajo ve­ liko hranil, zato v njem domujejo številne morske rastline in živali. Hkrati je ekološko zelo občut­ ljiv, kar se kaže v občasnih pojavih cvetenja in sluzen­ja morja. Čeprav ima Slovenija malo mor­

Obpanonske pokrajine

Obsredozemske pokrajine

Dinarskokraške pokrajine

Predalpske pokrajine

Alpske pokrajine

Geografske značilnosti

Slovenija

Obala in morje

ja in je to po svojih značilnostih bolj celinsko, je zelo pomembno. Uvršča nas med pomorske države in omogoča razvoj obmorskih dejavno­ sti, kot so pomorstvo, obmorski turizem, luški promet, ribištvo in solinarstvo. 15


98

Vipavska dolina Ajdovščina

Slovenija Geografske značilnosti

Hub

elj

Alpske pokrajine

1 Ajdovsko polje –

raba tal (1975) Merilo 1 : 5000 0

50

100

150 m

njiva travnik gozd

Predalpske pokrajine

živa meja osuševalni jarek reka cesta poseljeno Dolenje

Vira: DOF5 – Geodetska uprava Republike Slovenije, Avtorica vsebine: Marjeta Natek

Hit Ra ra ce s zd rto ta H –V rto 4 jba

Dinarskokraške pokrajine

Ajdovščina

Centralna čistilna naprava Ajdovščina

Hu be lj

Obsredozemske pokrajine

2 Ajdovsko polje –

raba tal (2012) Merilo 1 : 5000 0

50

100

150 m

njiva Razdelilna transformatorska postaja (RTP) Ajdovščina

travnik vinograd, matičnjak reka

Obpanonske pokrajine

pozidano in drugo zemljišče

Dolenje

Zemljevida prikazujeta veliko razliko v rabi tal med letoma 1975 in 2012. Na prvem je prikazan del Ajdovskega polja pred obsežnimi melioracijami in komasacijami, na drugem je povsem drugačna podoba: nova parcelacija, obsežne njive namesto travnikov, izginile so žive meje, ki so nekdaj učinkovito varovale zemljo pred burjo – značilen primer velikih sprememb v našem kmetijstvu. Vira: DOF5 – Geodetska uprava Republike Slovenije, GERK

16


102

Alpske pokrajine

Geografske značilnosti

Slovenija

Ravnina

Predalpske pokrajine

1 Ravnina ob Muri Merilo 1 : 50 000 0

500

1000

1500 m

poplavno območje protipoplavni nasip

Obpanonske pokrajine

Obsredozemske pokrajine

Dinarskokraške pokrajine

Viri: DTK50V in DMV125 – Geodetska uprava Republike Slovenije, ARSO (opozorilna karta poplav)

2 Krško-Brežiško polje Merilo 1 : 50 000 0

500

1000

1500 m

poplavno območje ježa terase (z višino v m) neizrazita ježa terase Viri: DTK50V in DMV125 – Geodetska uprava Republike Slovenije, ARSO (opozorilna karta poplav)

17


109

Spreminjanje števila prebivalcev

Slovenija Geografske značilnosti Alpske pokrajine Predalpske pokrajine

1 Haloze – število

prebivalcev (1910) Merilo 1 : 175 000 0

1,75

3,5

5,25 km

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Dinarskokraške pokrajine Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine

2 Haloze – spreminjanje števila prebivalcev (1910–2010) Merilo 1 : 175 000 0

1,75

3,5

pod 100

18

Indeks naraščanja in upadanja 150 in več

70–89,99

130–149,99

50–69,99

500–999

110–129,99

50 in manj

100–199

90–109,99

ni podatka

Število prebivalcev (2010) 200–499

Spreminjanje števila prebivalcev (1910–2010) 5,25 km

Vir: Statistični urad Republike Slovenije


116

Naj ... NAJDALJŠE REKE

Vrh

SAVA

Nadmorska višina (m)

Gorovje

DRAVA

Reka

Dolžina reke v Sloveniji (km)

Dolžina celotnega toka (km)

Dolžina reke na meji (km)

Površina porečja v Sloveniji (km2)

Površina celotnega porečja (km2)

1.

Triglav

2864

Julijske Alpe

1.

Sava

221

947

4

10 872

95 719

2.

Škrlatica

2740

Julijske Alpe

2.

Drava

142

707

25

3489

40 360

3.

Mangart

2679

Julijske Alpe

3.

Kolpa

118

294

118

1553

9800

4.

Visoki Rokav

2646

Julijske Alpe

4.

Savinja

102

102

0

1848

1848

5.

Jalovec

2645

Julijske Alpe

5.

Mura

95

438

67

1375

14 304

Vir: ARSO, 2007

NAJVIŠJI SLAPOVI

NAJVEČJA JEZERA

CERKNIŠKO JEZERO

Slap

Višina (m)

Vodotok

1.

Boka

106

Boka

2.

Brinta

104

Malenšček

2.

Ptujsko jezero

umetno jezero

346

3.

Zgornji Martuljkov slap

101

Martuljek

3.

Bohinjsko jezero

naravno jezero

328

4.

Rinka

90

Savinja

4.

Vuhred

umetno jezero

241

5.

Gregorčičev slap

88

Volarje

5.

Mariborski otok

umetno jezero

239

1.

Cerkniško jezero

Tip jezera

Površina jezera (ha)

Nadmorska višina (m)

Globina (m)

Prostornina (mil. m3)

naravno jezero

2600

532

3

76

220

12

19,8

526

44,5

120

317

5

11,2

267

6

13,8

Vir: Ramovš Anton, Slapovi v Sloveniji, 1983

Vir: Slovenski veliki leksikon, 2004

NAJDALJŠE JAME

NAJVEČJA ZAVAROVANA OBMOČJA

POSTOJNSKA JAMA

TRIGLAVSKI NARODNI PARK

Jama

Dolžina (m)

Globina (m)

1.

Postojnska jama (sistem)

20 570

115

1.

2.

Kačna jama

15 151

280

2.

3.

Jama pod Predjamskim gradom

13 092

143

4.

Pološka jama

10 800

704

5.

Križna jama

8273

32

VIR: Kataster jam JZS, 2012

Obsredozemske pokrajine

Jezero

BOHINJSKO JEZERO

Park

LJUBLJANSKO BARJE

Kategorija

Površina (km2)

Leto ustanovitve

Triglavski narodni park

Narodni park

838,07

1924

Krajinski park Goričko

Krajinski park

462,28

2003

3.

Kozjanski regijski park

Regijski park

206,00

1981

4.

Notranjski regijski park

Regijski park

222,82

2002

5.

Ljubljansko barje

Krajinski park

135,05

2008

Obpanonske pokrajine

SLAP BOKA

Dinarskokraške pokrajine

Predalpske pokrajine

Vir: Atlas Slovenije, 2005

Alpske pokrajine

TRIGLAV

Geografske značilnosti

Slovenija

NAJVIŠJI VRHOVI

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012

19


Atlas nazorno prikazuje temeljne značilnosti in posebnosti Slovenije z doslej še neobjavljenimi kartografskimi prikazi, shematskimi skicami ter statističnimi podatki. Slovenijo predstavlja na zanimiv in pregleden način ter tako spodbuja zanimanje za naravno, družbeno in kulturno bogastvo Slovenije. Prednosti in odlike šolskega Atlasa Slovenije: - usklajen je z učnimi načrti za osnovno in srednjo šolo ter maturitetnim izpitnim katalogom; - vsebuje in prikazuje najnovejša dognanja geografske vede in drugih sorodnih ved; - nastal je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Oddelkom za geografijo ter Geodetskim inštitutom Republike Slovenije in drugimi strokovnjaki; - konceptualno predstavlja Slovenijo na podlagi skupnih geografskih značilnosti in družbenih procesov v posameznih pokrajinah, - vsebuje bogate in izvirne kartografske prikaze, vrhunske ilustracije, izbrane fotografije in nazorne shematske predstavitve; - večina kartografskih prikazov je objavljena prvič: • 146 kartografskih prikazov Slovenije in njenih pokrajin, • 11 splošnih topografskih zemljevidov, • 46 tematskih fizično-geografskih zemljevidov, • 90 tematskih družbeno-geografskih zemljevidov, • 17 zemljevidov prsti, rastlinstva in rabe tal, • 10 zemljevidov z vodno tematiko, • 8 zemljevidov z ekološko tematiko, • 18 klimogramov in hidrogramov • 13 ilustracij akademskega slikarja Aleša Sedmaka, • 5-stransko imensko kazalo z 10 000 toponimi. Šolski atlas Slovenije se pridružuje Atlasu sveta za osnovne in srednje šole, ki smo ga do danes natisnili kar 27-krat in ga je doslej uporabljalo več kot 500 000 učencev in dijakov.

ATLAS SLOVENIJE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Strokovni uredniki: Ilustracije: Urednika: Jezikovni pregled: Kartografija:

dr. Karel Natek dr. Irma Potočnik Slavič dr. Darko Ogrin Aleš Sedmak Milivoj Stankovič, Jure Tičar Alenka Kepic Mohar Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana Izimap, Ljubljana Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo,

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2013 Predsednik uprave: Peter Tomšič Glavni urednik: Bojan Švigelj Vodja Izobraževalnega založništva: Senja Požar Horvat Oprema in priprava za tisk: Tehnični urednik:

Peter Svetek Peter Svetek

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2013


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.