Berilo 7 by Andreja Petrovčič

berilo 7 ZA SEDMI razred osnovne šole

v p i e s m m e i s s a m č e e je r S

≈»e imaπ vsega dovolj, odpri knjigo in odkrij svet domiπljije, ki bo samo tvoj, ki nikoli ne ugasne. SreËa je namreË Ëudna reË. VËasih se utrga v pesmi kot plaz in se ti zasmeje naravnost v obraz! Takrat steci, ujemi svoj nasmeh, stisni ga tako moËno, da bodo πe podplati sreËni pod teboj …«

PRIRO»NIK ZA U»ITELJE

PRIRO»NIK ZA U»ENCE

www.mladinska.com/ucbeniki

ZGO©»ENKA Z INTERPRETACIJAMI

SreËa se mi v pesmi smeje — berilo 7

/odlomek iz uvodnika Janje Vidmar/

BERILO 7 ZA SEDMI RAZRED OSNOVNE ©OLE

SRE»A SE MI V PESMI SMEJE Avtorji: Ilustratorji: Recenzentki: Urednica: Lektorica: Slikovno gradivo:

Miha Mohor, Vida Medved UdoviË, Igor Saksida, Berta Golob Damijan StepanËiË, Adriano JaneæiË, Zvonko »oh in drugi dr. Helga GluπiË, Lara Rebrica Aleksandra Lutar Ivanc Aleksandra Lutar Ivanc Robert Balen, arhiv MKZ

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2009 Milan Matos

Prelom in priprava za tisk: Likovni urednik: Oprema: TehniËni urednik: Tisk:

Peter Svetek Pavle UËakar Barbara Jenko Peter Svetek

Tina ©kerlj Maja Jug Hartman

Naklada: xxxx izvodov 1. prenovljena izdaja

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/ucbeniki in CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru doloËil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

miha mohor, vida medved udoviË, igor saksida, berta golob

berilo 7 ZA SEDMI RAZRED OSNOVNE ©OLE

Odisej sem, doma na Itaki

Saša Vegri

Takrat Takrat ko na steni ura teče čisto razločno in sedim v nekem kotu obdan od sten, še sam ne vem, kaj naj počnem. Tak dan mi ne recite, ko od nekod pridrvite, da sem len, da se pretegujem in nič pametnega ne počnem. Na tak dan še sam ne vem, kaj sem in kaj naj s sabo počnem.

Ilustracija: Damijan Stepančič

Pesem je tudi tvoja

Kaj vem o pesnici

◆ Kdo govori pesem? Koga pa označujejo sedmi,

Saša VEGRI je bila rojena leta 1934 v Beogradu. Je znana mladinska pesnica, piše pa tudi poezijo za odrasle, tako kot večina slovenskih mladinskih pesnikov. Saša Vegri je za mlade bralce napisala naslednje zbirke: Mama pravi, da v očkovi glavi, To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke ter Kaj se zgodi, če kdo ne spi. Napisala je tudi pripoved Jure Kvak–Kvak.

osmi in deveti verz?

◆ Kako bi lahko označil/-a razpoloženje, ki ga

predstavlja pesem?

◆ Kako doživljaš verza »ura teče čisto razločno«

ter »obdan od sten«? Kakšne občutke vzbuja pesem v tebi?

◆ Ali meniš, da tisti, ki od nekod pridrvijo, ravnajo

prav, da osrednjo osebo pesmi označujejo kot lenuha? Zakaj ta oseba ne more nič pametnega početi?

◆ Natančno preberi prvih šest in zadnjih pet verzov.

Opazil/-a boš, da se del pesmi ponovi. Izpiši ta del in razloži, zakaj se ponovi.

◆ Oseba, ki izgovarja pesem, pravi: »Še sam ne vem,

kaj sem.« Ali imaš tudi ti kdaj podoben občutek? Opiši, kako v takem razpoloženju doživljaš vsakdanje obveznosti in soljudi.

Pesmi Saše Vegri so nenavadne: ne prikazujejo le igre, razposajenosti in smešnih pesniških dogodivščin, ampak tudi tegobe, ki pestijo mladega človeka v sodobnem svetu. Osamljenost, strah in ogroženost mladega človeka so teme pesmi, s katerimi želi pesnica prikazati probleme današnjega sveta, zlasti pa včasih napačen odnos med odraslimi in mladimi. Take pesmi so, po besedah Saše Vegri, »mali protesti«. Saša Vegri je psevdonim, izmišljeno ime. Pravo pesničino ime je Albina Dobršek.

Male učenosti Verz je osnovni člen pesniškega besedila. Več verzov se povezuje v kitico. »Verz je temeljni gradbeni material, opeka pesmi, enota in najmanjša celota pesniškega sporočanja.« (Boris A. Novak: Oblike sveta)

Foto: Robert Balen

Saša Vegri

Grega Gregor kar na slamici vesla po Ljubljanici, kmalu bi v tem lahkem plovilu priplul do Rta Dobre nade. Seveda če – če bi ga pri tem ne motile razne Špele, Darje in Nade. V glavnem pa goji Gregor, Gregorij cel kup teorij, iz matematike in zgodovine. Vedno posodablja praštevila in iz stoletja v stoletje prestavlja faraone, medtem ko jé makarone.

copyright MKZ Male učenosti práštevílo – število, ki je deljivo samo z ena in s samim seboj (npr. 3, 5, 7 ipd.) fáraon – vladar v starem Egiptu

Pripis: Praded, ki so mu všeč mali modrijani, kar sebi v brk govori: »Takle poba se ne rodi vsake tri dni.«

◆ Kakšen je Gregor? Zakaj pesnica zapiše, da bi

lahko priplul celo do Rta Dobre nade?

◆ Gregorja pri njegovem svetovnem popotovanju

nekdo moti. Kdo in zakaj ga moti?

◆ Ali si Gregor res izmišlja nove teorije? Kaj pomen

misel, da Gregor kar naprej posodablja praštevila?

◆ Kako doživljaš zvezo faraoni – makaroni? Ali Gre

gor čisto zares prestavlja faraone, če hkrati je makarone?

◆ Primerjaj imena: Grega, Gregor, Gregorij. Katero ti

zveni najbolj domače, katero pa je imenitno? Premisli: zakaj pesnica reče Gregorju Gregorij?

◆ Poseben del pesmi je pripis, v katerem ded »ko-

mentira« podobo Gregorja. Ali je pradedu Gregor všeč?

◆ Lahko bi rekli, da je pesem nekakšen portret: v

njem je upodobljen Gregor, mali modrijan. Napiši tudi ti pesniški portret svoje sošolke oz. svojega sošolca.

Male učenosti Portret je umetniška, najpogosteje likovna upodobitev kake osebe. Saj pravimo: »Kako čudovit portret ženske je naslikal slikar!« Ilustracija: Damijan Stepančič

Ali poznaš kakšen portret?

Mile Klopčič

Mary se predstavi Male učenosti Detroit – industrijsko središče v Združenih državah Amerike. Poišči mesto na zemljevidu. Pozanimaj se, v katerem ameriškem mestu še živijo Slovenci.

Preveč nikar ne izprašuj. V Detroitu sem doma, 14 sem stara, z imenom Mary. Če spomin ne vara, bila rojena sem nekje ob Savi. A res ne vem, kako se kraju pravi, tako je daleč zame in ves tuj. Če bi hoteli, naj še več povem, bi zmedli me, to vam priznam. Odkar smo dom svoj zapustili, smo ga otroci pozabili. Kako bilo je, več ne vem, in rodnih krajev ne poznam.

stópa – lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn vodénka – grmičasta lončnica z mesnatimi stebli, suličastimi listi in belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti

fájgelj – grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti pasijónka – okrasna rastlina z velikimi cveti gártroža – starinski izraz za vrtnico púšpan – okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi listi potónika – divja ali vrtna rastlina z velikimi, rožnatimi ali rdečimi cvetovi rezéda in reseda – nizka rastlina z majhnimi, zelenkasto rumenimi dišečimi cveti

A mati pravi, da je tam lepo, da stanovali smo v dolini, v naselju majhnem pod goro. V pobočjih v soncu njive so ležale, ob vodi noč in dan so mleli mlini in stópe so do zore topotale.

Na majhnih oknih rože so cvetele: vodenke, naglji, fajglji in pasijonke. Ob koči v vrtcu smo imeli grede, na njih gartrože, pušpan in potonke. Od daleč že je vabil vonj rezede in s cveta spet na cvet hitele so čebele. Vendar prekratko nam bilo je polje, in oče je odšel čez morje v svet. Prišlo je pismo: »… in vam sporočim, v Ameriki je za spoznanje bolje …« Prodali smo – in šli za njim. Tegá je zdaj že mnogo let.

Še to: očeta včasih mati vpraša: »Kaj praviš, ali še stoji tam mlin in še sloni pod bregom koča naša?« A oče mrk ne reče nič. Bila sem Marica, to ves je moj spomin, a tu se pišem Mary Sustersich.

Kaj vem o pesniku

◆ Kje živi Mary in kje je bila rojena? Ali se Mary še spominja svojega rojstnega kraja? Kaj pomeni, da je ta kraj zanjo daleč in ves tuj?

Mile KLOPČIČ je bil rojen v Franciji leta 1905, umrl pa je v Ljubljani leta 1984. Bil je pesnik in prevajalec. Najbolj znani sta njegova pesniška zbirka Preproste pesmi ter kratka dramska igra Mati.

◆ Mary se rojstnega kraja ne spominja, pa vendar opisuje njegovo podobo. Kdo je Mary pripovedoval o rojstnem kraju in zakaj? ◆ Kdo se še spominja kraja, v katerem je bila rojena Mary? Opiši podobo tega kraja. V kakšnih barvah jo vidiš? ◆ Posebej natančno so popisane rože. Zakaj je, po tvojem mnenju, pesnik v osrednji del pesmi postavil prav podobo rož? ◆ Mary pravi, da je bilo polje prekratko. Kako razumeš to njeno oznako? ◆ Ali je družina v Ameriki srečna? Zakaj se mati spominja domačega kraja in zakaj je oče mrk? ◆ Kako bi po slovensko zapisali ime Mary Sustersich? ◆ Mnogo Slovencev živi po svetu, v novi domovini. Poskusi sestaviti pismo rojaku. Kaj bi ga po tvojem mnenju najbolj zanimalo? V čem se življenje v Sloveniji razlikuje od življenja v Ameriki?

Miroslav Košuta

Stegnjeni prst Po kaj neki gremo, še niti ne vemo, a stegnjen prst kaže v Trst. Na voglih, na vratih, na tablah, plakatih stegnjeni prst kaže v Trst.

Foto: Robert Balen

Ko prideš v križišče in smernice iščeš, stegnjeni prst kaže v Trst.

saj kačasta vrsta se vije do Trsta od leve, od desne, od vsakega prsta.

Pesem je tudi tvoja ◆ Koliko kitic ima pesem? Primerjaj sklepne verze

◆ Kako razumeš verza: »Po kaj neki gremo, še niti ne

◆ Pesem ima naslov Stegnjeni prst. Kaj je pesnik

◆ Kdo se najbolj veseli nakupovalne mrzlice, ki nas

prvih treh kitic. Zakaj se verz »kaže v Trst« ponavlja? poimenoval s to oznako? Ali nam pot v Trst res kažejo stegnjeni prsti?

◆ Kdo govori pesem? Kdo je označen z »mi«?

vemo«?

žene v Trst?

◆ Pesem ima tudi izrazit ritem. Opiši ritem in ga poveži

z vsebino pesmi. Je ritem hiter ali počasen? Kako se peljemo v Trst?

Ilustracija: Ana Zavadlav

Male učenosti

Pesem ima izrazit ritem. Opiši ga in ga poveži z vsebino pesmi. Je ritem hiter ali počasen? Kako se peljemo v Trst? (O ritmu glej tudi pri pesmi Zabušant.)

Koliko kitic ima pesem? Primerjaj sklepne verze prvih treh kitic. Zakaj se verz »kaže v Trst« ponavlja? Kako verzom, ki se ponavljajo, pravimo v popevkah? Tudi v tej pesmi srečamo pripev ali refren; ponavljanje besed ali besednih zvez na koncu verzov ali kitic. Beseda kažipot je nadomeščena z besedno zvezo, in sicer na podlagi skupne značilnosti: tako kažipot kot ___________ imata podobno obliko, oba tudi usmerjata naše gibanje. Kakšni bodo postali trgovci? Zakaj? Kaj pomeni kačasta vrsta?

Kako opazne besede v pesmi (besedne zveze, refren, okrasni pridevki ...) delujejo nate? Je tako pesem lahko napisati?

Metafora je prvina umetnostnega jezika. Bistveno za metaforo je, da besedo ali besedno zvezo nadomesti druga beseda ali besedna zveza na podlagi skupne značilnosti. Beseda kažipot je nadomeščena z zvezo stegnjeni prst na podlagi skupne značilnosti: tako kažipot kot stegnjeni prst imata podobno obliko, oba tudi usmerjata naše gibanje. »Metafora spreminja običajne pomene besed in stvari. Metafora iztrga stvari iz železnih navad vsakdanjega razumevanja in uporabe ter osvetli svet z novo, svežo, začudeno, odkrivateljsko svetlobo. Metafora odkriva dotlej neslutene, nevidene in ne(za)slišane pomene besed, neznane in neznanske razsežnosti sveta.« (Boris A. Novak: Oblike sveta) Napravi tudi ti kakšno metaforo. Kako bi lahko drugače poimenoval/-a jezero, luno, zasneženo goro, veter, oblake?

Kako bi ti drugače poimenoval/-a jezero, luno, zasneženo goro, veter, oblake? Poskusi.

Kaj vem o pesniku Pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav KOŠUTA je bil rojen leta 1936 v Svetem Križu pri Trstu. Napisal je več zbirk mladinske poezije: Kje stanuješ, mala miška, Zaseda za medveda, Ptička smejalka, Zidamo dan, Na Krasu je krasno ter Kavka s Kavkaza. Že naslovi njegovih zbirk kažejo na to, da so Košutove mladinske

igra z besedami in da želi ustvariti čim bolj nenavadne pesniške svetove. Po pesniških potovanjih se pesnik vedno znova vrača na Kras, kjer je – kot pravi sam – krasno. Miroslav Košuta je napisal tudi več mladinskih dramskih del, od katerih sta najbolj znani igri Štirje fantje muzikantje in Vitez na obisku.

pesmi jezikovno zanimive in presenetljive, da se pesnik

Shel Silverstein

Razmetana soba Kdorkoli v tej sobi živi, naj ga bo sram! Na luč je obesil perilo. Na stolu leži njegov dežni plašč in stol že postaja ves lisast in vlažen. V oknu je zagozdeno berilo, nalašč pulover vrgel je na tla, ruto in smučko pod televizijo. Malomarno mu hlače na vratih visijo, knjige natlačene so v omaro in karo telovnik je pustil v predsobi. V njegovi postelji spi kuščar Vid in smrdljiva stara nogavica je prilepljena na zid. Kdorkoli v tej sobi živi, naj ga bo sram! Danija, Roberta, Jana – Kaj? Pravite, da je moja? O ja, saj se mi je zdela nekam znana.

Pesem je tudi tvoja ◆ Primerjaj obseg te pesmi in pesmice Smešna Snež-

◆ Kakšna je pesem – smešna, žalostna, resnobna?

◆ Pesem prikazuje razmetano sobo. Oseba, ki govori

◆ Ali so verzi enako dolgi? Zakaj je pesnik uporabil

ka. Zakaj je ta pesem bistveno daljša?

pesem, pa ob opisovanju nereda razkriva tudi svoje mnenje o človeku, ki živi v razmetani sobi. Kako vidi tega človeka? Poišči besede, ki razkrivajo omenjeni odnos.

◆ Kaj ugotovi oseba v zadnjem verzu? Ali se spreme-

ni tudi njen odnos do razmetane sobe?

Ali imaš občutek, da te želi pesnik vzgajati?

različno dolge verze? (Pomoč: nered v sobi – »nered« v pesmi.)

◆ Človeku se večkrat zgodi, da koga pokritizira, pa se

ne zaveda, da je sam pogosto prav tak kot tisti, ki je deležen kritike. Ali se je tudi tebi že zgodilo kaj podobnega?

Male učenosti Prevajalec iz tujega jezika prevaja besedila v materni jezik (npr. iz angleščine v slovenščino) ali iz maternega jezika v tuji jezik (npr. iz slovenščine v nemščino). Posebej zahtevno je prevajanje poezije.

Pesmi S. Silversteina je prevedla Ksenija Šoster Olmer, slovenska pesnica, ki je bila rojena 1961 v Kranju, zdaj pa živi v San Franciscu in prevaja slovensko literaturo v angleščino. Pesnica je za otroke napisala zbirko Kamela Špela.

Jacques Prévert

Zabušant Z glavo reče ne a s srcem reče ja ja reče vsemu kar ima rad ne reče učitelju stoji vprašan je vprašan je vse reči tega sveta na lepem ga popade grozen smeh in zbriše vsevprek črte in besede imena in števila izjeme in pravila in čeprav mu učitelj grozi in čeprav se mu pridni učenčki smejijo prime raznobarvne krede in na črno tablo nesreče nariše velik obraz sreče.

Pesem je tudi tvoja ◆ Koga predstavlja pesem? Kakšne lastnosti ima ta

oseba?

◆ Katere osebe še omenja pesem? Kako si predstavljaš

učitelja in pridne učenčke?

◆ Zabušant se upira običajnemu redu v šoli. V katerih

njegovih dejanjih opaziš uporništvo?

◆ Pojasni prva dva verza. Kaj pomeni, če kdo z glavo

reče ne, s srcem pa reče ja?

◆ Posebej zanimivi so zadnji trije verzi. Zakaj je šol-

ska tabla označena kot črna tabla nesreče? Kakšen je velik obraz sreče, ki ga zabušant nariše na tablo?

◆ V pesmi ni ločil, nenavaden je tudi ritem. Stavki si

sledijo sunkovito, med njimi ni premorov. Pesem kar »odvihra« mimo bralca. Poskusi razložiti, zakaj pesnik ne uporablja ločil in zakaj je pesem tako »hitra«, »neulovljiva«.

◆ Kako si razlagaš verz: vprašan je vse reči tega

sveta?

Kje so literarnovedni pojmi Kaj je/so ...

Pojem je razložen ob besedilu ...

anekdota bajke ali miti basen

Besedilo je v berilu na strani...

O. Wilde: Sebični velikan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ljudska: Volkodlak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I. A. Krilov: Volk in jagnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . J. de La Fontaine: Mravlja in muren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prežihov Voranc: Potolčeni kramoh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K. Brenkova: Modra vrtnica za princesko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

164 150 121 124 98 110

M. Majerová: Robinzonka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . S. Townsend: Skrivni dnevnikJadrana Krta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dramsko besedilo Ž. Petan: Pet Pepelk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dvogovor ali dialog K. Brenkova: Modra vrtnica za princesko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . fantastika J. Snoj: Za svetlo prihodnost mravljinjega ljudstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . frazem J. Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . humoreska J. Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . N. Hunter: Profesor Modrinjak govori po radiu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ljubezenska pesem E. Fritz: Song o ljubezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ljudska lirska pesem Ljudska: Gor čez izaro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ljudska pripovedna pesem Ljudska: Pegam in Lambergar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . metafora M. Košuta: Stegnjeni prst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prežihov Voranc: Potolčeni kramoh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . mitologija J. Trdina: Vila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . nauk I. A. Krilov: Volk in jagnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . J. de La Fontaine: Mravlja in muren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . pesniški jezik G. Vitez: Kakšne barve je potok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . portret S. Vegri: Grega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . prevajalec S. Silverstein: Razmetana soba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . radijska igra A. Goljevšček: Zakaj avto zjutraj noče vžgati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . razlagalna pripovedka Ljudska: Ajda in Slovenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . rima T. Pavček: Pesem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ritem J. Prévert: Zabušant . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . romanca Ljudska: Pegam in Lambergar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . saga B. Novak: Bela past . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . sleng F. Lainšček: Ajša Najša in ljubezen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . song E. Fritz: Song o ljubezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . spremna beseda N. Grafenauer: Samota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . stopnjevanje J. Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . D. Zajc: Pivci tišine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . svetopisemska zgodba Iz Biblije: Stvarjenje sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . šestomer ali heksameter Po Homerju: Odisej na otoku Kiklopov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . verz S. Vegri: Takrat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vložna zgodba Ljudska: Volkodlak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . zgodovinska pripovedka Ljudska: Kralj Matjaž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . zunanja zgradba dramskega L. Suhodolčan: Narobe stvari v mestu Petpedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . besedila

52 80 58 110 170 32 32 182 73 120 19 14 98 156 121 124 128 10 16 196 152 138 17 19 94 86 73 132 32 136 142 36 8 150 154 190

črtica didaskalije ali scenske opombe dnevnik

204

Stvarno kazalo Janja Vidmar: Hej, ti!

ODISEJ SEM, DOMA NA ITAKI! Saša Vegri: Takrat. . . . . . . . . . . . Ä Saša Vegri: Grega . . . . . . . . . . . . Ä Mile Klopčič: Mary se predstavi Ä Miroslav Košuta: Stegnjeni prst . Ä Shel Silverstein: Razmetana soba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jacques Prévert: Zabušant . . . . . Ä Ljudska: Pegam in Lambergar . . Ä Fran Levstik: Martin Krpan . . . . . Ä Miki Muster: Krpanova kobilica . Ä Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Po Homerju: Odisej na otoku Kiklopov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Po Ovidu: Dedal in Ikar, prva letalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Daniel Defoe: Robinson Crusoe na samotnem otoku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marie Majerová: Robinzonka . . . Ä Žarko Petan: Pet Pepelk . . . . . . . Ä

MENI DI©I© NAJLEP©E TI Saša Vegri: Kaj vse diši. . . . . . . . Ä Ervin Fritz: Song o ljubezni . . . . . Ä Miroslav Antić: Koder plavih las . Ä Breda Smolnikar: Deklice . . . . . . Ä Sue Townsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Feri Lainšček: Ajša Najša in ljubezen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Erich Kästner: Leteča učilnica . . Ä Bogdan Novak: Bela past . . . . . . Ä Prežihov Voranc: Potolčeni kramoh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Miško Kranjec: O mamici, ki je postajala čedalje manjša . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Fran Saleški Finžgar: Moja mladost in moj oče. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kristina Brenkova: Modra vrtnica za princesko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

V SVETU SKRIVNOSTI IN SANJ Ljudska: Gor čez izaro . . . . . . . . Ä Ivan Andrejevič Krilov: Volk in jagnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Fran Erjavec: Palček in orel . . . . Ä Jean de La Fontaine: Mravlja in muren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Matej Bor: Osel je osel . . . . . . . . Ä Grigor Vitez: Kakšne barve je potok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bina Štampe Žmavc: Svetovja . . Ä Niko Grafenauer: Samota . . . . . . Ä Dane Zajc: Pivci tišine . . . . . . . . Ä Ivan Minatti: V mladih brezah tiha pomlad ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tone Pavček: Pesem . . . . . . . . . Ä Tone Pavček: Tolovaj iz Ajdovske jame . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Iz Biblije: Stvarjenje sveta . . . . . Ä Sveta knjiga Indijancev: Popol Vuh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ljudska: Volkodlak . . . . . . . . . . . Ä Ljudska: Ajda in Slovenci . . . . . . Ä Ljudska: Kralj Matjaž . . . . . . . . . Ä

6 8 10 12 14 16 17 19 24 28 32 36 44 46 52 58

70 72 73 75 76 80 86 90 94 98 102 106 110

118 120 121 123 124 126 128 130 132 134 136 138 140 142 146 150 152 154

205

168Janez Trdina: Vila . . . . . . . . . Ä Michael Ende: Momo pri izviru časa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oscar Wilde: Sebični velikan . . . Ä Jože Snoj: Za svetlo prihodnost mravljinjega ljudstva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Desa Muck: Pod milim nebom . . Ä Tone Partljič: Ali veš, koga so danes pokopali? je vprašal Domen osorno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Norman Hunter: Profesor Modrinjak govori po radiu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leopold Suhodolčan: Narobe stvari v mestu Petpedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Alenka Goljevšček: Zakaj avto zjutraj noče vžgati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kaj pomeni nar. pog. star.

Narečno: beseda, pomen ali zveza, vzeta iz narečja. Pogovorno: beseda, pomen ali zveza iz vsakdanje govorice ljudi, ki ne govorijo v narečju. Starinsko: beseda, pomen ali zveza, ki je bila nekoč splošno rabljena.

206

156 160 164 170 174 178 182 190 196

Abecedno kazalo Antić, Miroslav: Koder plavih las . .Ä Iz Biblije: Stvarjenje sveta . . . . . .Ä Bor, Matej: Osel je osel . . . . . . . .Ä Brenkova, Kristina: Modra vrtnica za princesko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Defoe, Daniel: Robinson Crusoe na samotnem otoku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ende, Michael: Momo pri izviru časa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Erjavec, Fran: Palček in orel . . . . .Ä Finžgar, Fran Saleški: Moja mladost in moj oče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Fritz, Ervin: Song o ljubezni . . . . .Ä Goljevšček, Alenka: Zakaj avto zjutraj noče vžgati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grafenauer, Niko: Samota . . . . . . .Ä Po Homerju: Odisej na otoku Kiklopov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hunter, Norman: Profesor Modrinjak govori po radiu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jurčič, Josip: Kozlovska sodba v Višnji Gori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kästner, Erich: Leteča učilnica . . .Ä Klopčič, Mile: Mary se predstavi .Ä Košuta, Miroslav: Stegnjeni prst .Ä Kranjec, Miško: O mamici, ki je postajala čedalje manjša . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krilov, Ivan Andrejevič: Volk in jagnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . La Fontaine, Jean de: Mravlja in muren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lainšček, Feri: Ajša Najša in ljubezen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Levstik, Fran: Martin Krpan . . . . .Ä Ljudska: Ajda in Slovenci . . . . . . .Ä Ljudska: Gor čez izaro . . . . . . . . .Ä Ljudska: Kralj Matjaž . . . . . . . . . .Ä Ljudska: Pegam in Lambergar . . .Ä Ljudska: Volkodlak . . . . . . . . . . . .Ä Majerová, Marie: Robinzonka . . . .Ä Minatti, Ivan: V mladih brezah tiha pomlad ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Muck, Desa: Pod milim nebom . .Ä Muster, Miki: Krpanova kobilica . .Ä Novak, Bogdan: Bela past . . . . . .Ä Po Ovidu: Dedal in Ikar, prva letalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Partljič, Tone: Ali veš, koga so danes pokopali? je vprašal Domen osorno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pavček, Tone: Pesem . . . . . . . . . .Ä Pavček, Tone: Tolovaj iz Ajdovske jame . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Petan, Žarko: Pet Pepelk . . . . . . .Ä Prévert, Jacques: Zabušant . . . . .Ä Prežihov Voranc: Potolčeni kramoh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Silverstein, Shel: Razmetana soba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Smolnikar, Breda: Deklice . . . . . .Ä Snoj, Jože: Za svetlo prihodnost mravljinjega ljudstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Suhodolčan, Leopold: Narobe stvari v mestu Petpedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sveta knjiga Indijancev: Popol Vuh Ä Štampe Žmavc, Bina: Svetovja . . .Ä Townsend, Sue: Skrivni dnevnik Jadrana Krta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trdina, Janez: Vila . . . . . . . . . . . . .Ä Vegri, Saša: Grega . . . . . . . . . . . .Ä Vegri, Saša: Kaj vse diši . . . . . . . .Ä Vegri, Saša: Takrat . . . . . . . . . . . .Ä Vitez, Grigor: Kakšne barve je potok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Wilde, Oscar: Sebični velikan. . . .Ä Zajc, Dane: Pivci tišine . . . . . . . . .Ä

75 142 126 110 46 160 123 106 73 196 132 36 182 32 90 12 14 102 121 124 86 24 152 120 154 19 150 52 136 174 28 94 44 178 138 140 58 17 98 16 76 170 190 146 130 80 156 10 72 8 128 164 136

207