Geografija 6, učbenik za pouk geografije v 6. razredu OŠ

Eneja Baloh, Bojan Lenart

geografija 6

Geografija 6

UËBENIK ZA geografijo V πestEM RAZREDU OSNOVNE ©OLE

uËbenik IN DELOVNI ZVEZEK

Odlike učbeniškega kompleta Geografija 6:

• Domišljen in izviren koncept po posodobljenem učnem načrtu:

- rubrike Drobci za radovedne, Spodbuda, Izvedel(a) bom/sem, Dejavnost, - Izbrana tema, - Utrdim, ponovim, raziščem.

• Jedrnato in vsebinsko bogato besedilo, prilagojeno izkustvenemu svetu učencev.

• Odlične ilustracije in fotografije.

• Navezava na Atlas sveta za osnovne in srednje šole, delovni zvezek in e-gradivo.

• E-gradivo omogoča poglobljeno sodobno izobraževanje učencev in je priročno gradivo za učitelje.

Rubrika Spodbuda je namenjena »priklicu« geografskih znanj, ki so jih učenci usvojili v preteklih letih šolanja.

Rubrika Izvedel(a) bom/sem usmerja učence v (navidez) nove ali neznane teme.

Rubrika Dejavnost usmerja učence in učitelje v različne aktivnosti in dejavnosti, s katerimi lahko utrdijo prebrano besedilo ali odkrijejo kaj novega.

Stran Utrdim, ponovim, raziščem je namenjena ponavljanju ter utrjevanju znanja in veščin.

Iz recenzij: »/…/ avtorji ne zahajajo v nepotrebne podrobnosti, hkrati pa jim je uspelo z zanimivostmi popestriti vsebine in jih približati vsakodnevnemu življenju otrok.

V učbeniku je jasno razvidna didaktična zgradba, jezik je enostaven, a dovolj strokoven.

Kjer je le mogoče, avtorji usmerjajo učence k povezavi s konkretnim življenjem in neposrednim okoljem. Obseg slikovnega gradiva je zadosten in premišljeno izbran. /…/«

UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

GEOGRAFIJA 6 — uČbenik

dr. Sabina Popit, recenzentka

Dodatno gradivo:

www.emka.si www.mladinska.com/sola

14,90 €

GEO 6_oprema_UCB+DZ_2011.indd 1

8/23/11 12:32 PM

Kazalo Geografija se predstavi 1. Moj domači planet Zemlja

• Oblika in velikost Zemlje • Zgradba Zemlje • Kopno in voda • Zemljino površje • Zemljini polobli • Izbrana tema: Geografska lega • Utrdim, ponovim, raziščem

2. Zemlja v vesolju in njeno gibanje

Z

• Vesolje in osončje • Vrtenje Zemlje okoli svoje osi • Kroženje Zemlje okoli Sonca • Izbrana tema: Letni časi • Utrdim, ponovim, raziščem

3. Podnebne značilnosti Zemlje

4 GEOGRAFIJA_6_C.indd 4

• Toplotni pasovi • Vreme in podnebje • Vroči (tropski) pas • Zmerno topli pas • Mrzli (polarni) pas • Izbrana tema: Življenje na Zemlji • Utrdim, ponovim, raziščem

J 8/23/11 11:33:42 AM

S

4. Prikazovanje Zemljinega površja in orientacija

• Prikazovanje Zemljinega površja • Zemljevid • Orientacija v pokrajini • Izbrana tema: Drugi načini orientiranja in uporaba GPS • Utrdim, ponovim, raziščem

Rubrika Drobci za radovedne opisuje zanimivosti, povezane z obravnavano snovjo.

Rubrika Spodbuda je namenjena priklicu učenčevega (pred)znanja in njegovi uporabi v novih razmerah.

Rubrika Dejavnost je namenjena uporabi pridobljenega znanja in njegovi nadgradnji.

Naslov in barva tematskega sklopa.

S Drobci za radovedne Besedo geografija je prvi začel uporabljati grški matematik Eratosten že v 3. stoletju pr. n. št.

n ê ê

Dejavnost Kamninska zgradba in površje

Podnebje

Rastlinstvo

Prst

in živalstvo

Spodbuda

Vodovje

Geografija je ena najstarejših ved, saj so se ljudje že v pradavnini zanimali za svojo okolico, torej za Zemljo, in jo raziskovali. Razmisli, kako dobro ti poznaš svojo okolico.

Izvedel(a) bom: kaj je geografija in kaj proučuje.

Z

V

FIZIČNA GEOGRAFIJA Fizična geografija proučuje fizične elemente v pokrajini.

Dejavnost Razmisli in povej, kdaj in v katerih primerih potrebuješ geografsko znanje v vsakdanjem življenju.

GEOGRAFIJA

Beseda geografija izvira iz grščine in je sestavljena iz besed ge = Zemlja, grafein = pisati, opisovati, zato bi jo lahko v slovenščino dobesedno prevedli zemlje(o)pis. Ta izraz je bil povsem ustrezen do 19. stoletja, ko so Zemljo le opisovali. Danes pa je geografija znanost oz. znanstvena veda, ki proučuje pojave v pokrajini, tako naravne kot družbene. Drugače povedano, geografija proučuje pokrajino z vsemi prepletenimi razmerji med naravo in družbo.

DRUŽBENA GEOGRAFIJA Družbena geografija proučuje družbene elemente v pokrajini.

Pokrajina je površinska plast našega planeta, ki jo sestavlja sedem pokrajinskih delov oz. elementov (kamninska zgradba, relief, vodovje, podnebje, prst, rastlinstvo in živalstvo ter človeška družba).

Pokrajinske elemente oblikujejo pokrajinski dejavniki (npr. Sonce, voda, veter, človek …). Elementi se v pokrajini prepletajo in učinkujejo drug na drugega, zato geografi upoštevajo in proučujejo njihovo medsebojno povezanost in odvisnost.

V

Naselja Gospodarstvo

Promet

Zakaj so v pokrajini površine intenzivno obdelane?

Zakaj je obalni del gosto pozidan?

Pod fotografijami (glej prejšnjo stran) so vprašanja, ki si jih pogosto zastavljajo geografi. Največkrat se začnejo z vprašalnico zakaj.

Poskusi tudi ti zastaviti geografska vprašanja. Ali znaš nanje tudi odgovoriti?

Prebivalstvo

Geografsko znanje uporabljamo v vsakdanjem življenju, ne da bi se tega sploh zavedali (npr. ko spremljamo vremensko napoved, ko slišimo za potres ipd.). Od tega, kako dobro poznamo pokrajinske elemente (večkrat namesto izraza pokrajinski elementi uporabljamo samo izraz pokrajina), je odvisna kakovost našega življenja. Znanje geografije nam pomaga razumeti pokrajino kot življenjski prostor, v katerem se človek naravi prilagaja, hkrati pa jo tudi spreminja.

Zakaj sta pokrajini redko poseljeni?

6

Izvedel(a) sem: Geografija je znanost, ki proučuje pojave v pokrajini.

J

Rubriki Izvedel(a) bom/Izvedel(a) sem, v obliki vprašanj in odgovorov nakazujeta učne cilje.

7

Fotografije, zemljevidi in skice dopolnjujejo in pojasnujejo osnovno besedilo.

5 5 GEOGRAFIJA_6_C.indd 5

8/23/11 11:33:52 AM

3.

Podnebne značilnosti Zemlje Potrebujem nekaj toplega za hladne dni, pa nekaj zracnega in hladnega za vroce ˇ ˇ dni, pa modnega… Ah, težko je biti Zemlja.

Z

42 GEOGRAFIJA_6_C.indd 42

J 8/23/11 11:36:34 AM

S severni mrzli (polarni) pas

vroči (tropski) pas

Koliko toplotnih pasov ima Zemlja in kakšna je njihova lega?

južni mrzli (polarni) pas

Zakaj imamo na Zemlji toplotne pasove?

Zakaj imamo v toplotnih pasovih različna podnebja?

V

Kateri toplotni pas je najtoplejši in kateri najhladnejši?

Kakšno rastlinstvo uspeva v posameznih toplotnih pasovih?

Kje so najboljše razmere za življenje na Zemlji?

43 GEOGRAFIJA_6_C.indd 43

8/23/11 11:36:40 AM

Drobci za radovedne Temperatura zraka ni najvišja opoldne, ko je Sonce najvišje, ampak šele okoli 14. ure. Prav tako ni najhladneje sredi noči, ampak tik pred Sončevim vzhodom. Zakaj? Odgovor je preprost. Sončevo energijo površje vpija in jo nato oddaja nazaj v ozračje kot toploto.

Toplotni pasovi

Spodbuda Zemljina vrtilna os je nagnjena na ravnino kroženja okoli Sonca, zato se spreminjajo letni časi. Ali imamo povsod na Zemlji štiri letne čase?

Z Izvedel(a) bom: kaj so toplotni pasovi in kje ležijo.

Predstavljajte si, da bi bila Zemljina os vedno navpična glede na ravnino kroženja okoli Sonca. Ali bi potem imeli letne čase? Ne, ne bi jih bilo. Na taki Zemlji bi se oblikovali izraziti toplotni pasovi. Na območjih bliže Soncu bi bilo vroče, na območjih, najbolj odmaknjenih od Sonca, pa bi bilo zelo hladno. Vmes bi bilo zmerno toplo območje. Imeli bi torej izrazite toplotne pasove – vroči, dva zmerna (severni in južni) in dva mrzla (severni in južni) pasova (glej spodnjo sliko).

Približno tako je tudi na naši »pravi« Zemlji, le da so toplotni pasovi manj izraziti in manj izrazito ločeni med seboj. Če bi bila Zemlja ravna ploskev, bi njeno površje povsod prejemalo enako količino Sončeve energije. Ker pa je Zemlja krogla, Sonce na njeno površje sveti pod različnimi koti. Na ekvatorialne predele Sonce sveti naravnost, zato je njihova energija zgoščena na majhni površini.

V bližini polov Sonce sveti zelo poševno in se tako energija porazdeli na večjo površino. ogrevana površina na polu

snop Sončeve svetlobe ostri kot

o z

r

a č j e

Savanska pokrajina v Etiopiji in Antarktika; prebivalci ob ekvatorju »živijo« v stalnem poletju, medtem ko imajo prebivalci polarnih pokrajin sredi poletja takšne razmere, kot jih imamo pri nas pozimi.

44 GEOGRAFIJA_6_C.indd 44

ozračje

ogrevana površina na ekvatorju

snop Sončeve svetlobe pravi kot

J 8/23/11 11:36:44 AM

S

severni mrzli (polarni) pas

Na Zemlji je pet toplotnih pasov, ki jih poenostavljeno določamo s pomočjo vzporednikov: • med povratnikoma je vroči (tropski) pas, • med povratnikoma in tečajnikoma sta dva zmerno topla pasova (severni in južni), • med tečajnikoma in poloma sta dva mrzla (polarna) pasova (severni in južni).

vroči (tropski) pas

V naravi so meje med posameznimi toplotnimi pasovi nekoliko manj jasne oziroma manj izrazite. Na spodnjem zemljevidu so prikazane »bolj resnično«. južni mrzli (polarni) pas

Vroči (tropski) pas Med obema povratnikoma Sončevi žarki padajo celo leto na površje Zemlje skoraj pravokotno. Dan in noč sta približno enako dolga. Vse leto je vroče podnebje. Povprečne letne temperature so med 20 in 30 ˚C.

Severni in južni zmerno topli pas Pojavljajo se štirje letni časi, pa tudi razlike v trajanju dneva in noči. Povprečne letne temperature so zmerne, od 0 do 20 ˚C.

se v er n i m r zli (p olar ni) p as severni tečajnik

s ev er ni zm er n o t op li p as

V

severni povratnik

ekvator

v r oči (t r op s ki) p as

južni povratnik

južn i zm er no t op li p as

južni tečajnik

južn i m r zli (p olar ni) p as

Dejavnost Severni in južni mrzli (polarni) pas Sončevi žarki padajo v določenem delu leta na površje Zemlje pod zelo poševnim kotom. Rednega menjavanja dneva in noči ni, določen del leta tako zavzameta le polarni dan ali polarna noč. Vse leto je mrzlo, od 0 do –50 ˚C.

• Na zemljevidu v Atlasu sveta na str.

164–165 poišči vzporednike, ki omejujejo posamezne toplotne pasove.

• Z učiteljevo pomočjo pripravite preizkus in ugotovite, kako Sonce sveti na površje. Ali je Sonce kdaj v naših krajih pravokotno nad nami?

Izvedel(a) sem: Toplotni pasovi so območja na Zemlji s podobnimi povprečnimi letnimi temperaturami.

45 GEOGRAFIJA_6_C.indd 45

8/23/11 11:36:44 AM

Drobci za radovedne Po nekaterih raziskavah kar dobra polovica Evropejcev priznava, da vreme vpliva na njihovo razpoloženje in da jim ugodna vremenska napoved lahko polepša dan. Vremenska napoved pa ne vpliva samo na počutje ljudi. Od vremena je odvisno, kako se bomo oblekli in katere zunanje aktivnosti bomo lahko opravljali. V nekaterih podjetjih, kjer npr. prodajajo ventilatorske in klimatske naprave, pa je od vremena odvisen tudi zaslužek.

Spodbuda Razmisli in povej, kako vreme vpliva na tvoje vsakdanje življenje.

O vremenu govorijo številne pesmi in pripovedujejo pregovori, kot je npr.: Rdeča zora − mokra gora. Kaj je sporočilo pregovora?

Ali poznaš kateri pregovor o vremenu, ki izhaja iz tvoje pokrajine?

Z

Izvedel(a) bom: kakšna je razlika med vremenom in podnebjem ter kaj določa (vpliva na) podnebne značilnosti.

Vreme in podnebje

»V Sloveniji je prijetno živeti. Imamo zmerne temperature, poleti je sicer vroče, a pozimi ni pretirano mrzlo. Padavin je dovolj, zato je površje skoraj povsod zeleno …« Tako bi lahko opisali slovensko podnebje. »Spet dežuje in piha! Pa še hladno je, čeprav je julij.« Tako bi rekla kakšna starejša ženica, ko bi se pritoževala nad – vremenom v poletnem letnem času. Pritoževanje je upravičeno, saj poleti pričakujemo jasno in vroče vreme.

Vreme je torej trenutno stanje v ozračju in se stalno spreminja, iz ure v uro in iz kraja v kraj. Opisujemo ga s pojmi, kot so deževno, jasno, oblačno, toplo, hladno, vetrovno … Vremenoslovci lahko s pomočjo vremenskih satelitov vreme napovejo za nekaj dni vnaprej. Tako lahko spremljamo, kakšno bo vreme v prihodnjih dneh, in načrtujemo svoje dejavnosti. Vremenoslovci v vremenskih opazovalnicah vsak dan beležijo podatke o temperaturi zraka, količini padavin in drugih vremenskih elementih. Če vreme v pokrajini natančno opazujemo vsaj 30 let, lahko govorimo o povprečnih značilnostih vremena oz. o značilnostih podnebja.

Podnebje je torej »povprečno vreme« oz. pričakovano vreme v posameznih letnih obdobjih (v letnih časih). Značilnosti podnebja opisujemo s podnebnimi elementi (ti so sestavljeni iz povprečnih vrednosti vremenskih elementov).

Dejavnost Razdelite se v skupine in zapišite tri poklice, v katerih so ljudje življenjsko odvisni od vremena, in tri poklice, na katere vreme ne vpliva. Svoje ugotovitve zapišite na plakat in jih primerjajte z drugimi skupinami.

46 GEOGRAFIJA_6_C.indd 46

J 8/23/11 11:36:47 AM

S Temperaturo zraka merimo s termometrom in jo označujemo v stopinjah Celzija (°C). Zato da dobimo natančne podatke, moramo temperaturo zraka meriti večkrat na dan, vse dni v mesecu. Na podlagi teh podatkov lahko izračunamo povprečno mesečno temperaturo.

Padavine merimo z zbirno posodo, na kateri je označena višina (vode). Merimo jih v milimetrih ali litrih na kvadratni meter.

Dvorišče Agencije RS za okolje z napravami za merjenje podnebnih oz. vremenskih elementov

Če vse leto merimo temperaturo in višino padavin v nekem kraju, lahko dobljene podatke prikažemo s klimogramom. Ta ima običajno na levi strani lestvico za temperature, na desni pa lestvico za padavine.

Ime kraja in njegova nadmorska višina

Povprečna letna temperatura

(T = 9,8 °C)

T = 10,2 °C

Letna količina padavin

V

(P = 1393 mm)

P = 1368 mm

Če v Ljubljani v enem letu pade okoli 1400 mm padavin, bi bila ob koncu leta višina vode na tleh 1,4 m (če ta voda ne bi izhlapela, odtekla po površju ali pronicala v tla).

Temperaturna krivulja

Padavinski stolpci Začetne črke mesecev

Dejavnost S pomočjo klimograma odgovori na vprašanji: - V katerem mesecu je največ padavin?

- Kolikšna je povprečna temperatura v decembru?

Poskusi tudi sam(a) s pomočjo klimograma zastaviti podobna vprašanja in nanje odgovoriti.

Ciklon nad Evropo

47 GEOGRAFIJA_6_C.indd 47

8/23/11 11:36:49 AM

severni mrzli (polarni) pas

Na značilnosti temperatur in količino padavin (na podnebne elemente) vplivajo podnebni dejavniki (nekaj, kar vpliva na podnebje): geografska lega, površinske oblike, oddaljenost od morja in delovanje človeka.

vroči (tropski) pas

1. Geografska lega: • Vpliva na podnebje z različnim vpadnim kotom sončnih žarkov na Zemljino površje.

• Z oddaljevanjem od ekvatorja Sonce sveti bolj poševno na Zemljino površje (vpadni kot je manjši), zato so tam temperature nižje.

južni mrzli (polarni) pas

PODNEBNI DEJAVNIKI Z

2. Oddaljenost od morja: • Morje se segreva počasneje kot kopno, počasneje pa se tudi ohlaja. Je velik shranjevalec toplote in jo dolgo časa tudi oddaja.

• Z oddaljevanjem od morja so razlike med letnimi časi izrazitejše.

• V zmerno toplem pasu se z oddaljevanjem od morja količina padavin zmanjšuje.

48 GEOGRAFIJA_6_C.indd 48

J 8/23/11 11:36:52 AM

S

3. Površje: • Z nadmorsko višino temperatura pada.

• V gorskih pregradah vlažni vetrovi pustijo več padavin, zato so bolj namočene in enako tudi kraji v njihovi bližini.

4. Človek: • Človek postaja v zadnjih 100 letih s svojim delovanjem pomemben preoblikovalec podnebja. Industrija, povečan promet in poraba energije iz fosilnih goriv (premoga, nafte, zemeljskega plina) povzročajo pojav tople grede (segrevanja ozračja), večanje ozonske luknje, onesnaževanje zraka in ustvarjanje mestnega podnebja.

V

Dejavnost • Z učiteljevo pomočjo pripravite preizkus in ugotovite razlike v segrevanju in ohlajanju vode in prsti.

• Kot mladi vremenoslovec(ka) vsaj en teden opazuj in beleži temperaturo zraka in količino padavin (lahko tudi en mesec) in jih primerjaj s klimogramom bližnjega kraja.

Izvedel(a) sem: Vreme je trenutno stanje v ozračju, medtem ko je podnebje povprečno pričakovano vreme v določenem letnem obdobju.

49 GEOGRAFIJA_6_C.indd 49

8/23/11 11:36:57 AM

Drobci za radovedne Za naziv najtoplejšega kraja na Zemlji sta dolgo tekmovala Al Azizyah v Libiji (57,8 °C) in Dolina smrti v Kaliforniji v ZDA (57,2 °C). Nasa je v zadnjih letih s pomočjo satelitske tehnologije izmerila temperaturo, ki je bila višja od 71 °C, v Iranski puščavi Lut.

Vroči (tropski) pas

Spodbuda Puščave zavzemajo 20 % kopnega in predstavljajo največji izziv za živa bitja, saj se morajo prilagoditi pomanjkanju vode. Ali poznaš katero rastlino ali žival, ki se je prilagodila ekstremnim razmeram v puščavi?

Z Izvedel(a) bom: kakšne so podnebne značilnosti vročega pasu.

Zaradi strmo padajočih sončnih žarkov na Zemljino površje (glej str.

54) je temperatura v vročem pasu vse leto visoka (površje prejema največ Sončeve energije). Povprečne temperature so zato vse mesece v letu nad 20 ºC. Hladnega letnega časa (»zime«) ni. V večjem delu tega pasu se pojavljajo obdobja izrazitih padavin; pravimo jim deževne dobe. Dolžina deževne dobe in količina padavin se zaradi podnebnih dejavnikov zmanjšujeta z oddaljevanjem od ekvatorja.

Zato so se izoblikovali trije različni rastlinski pasovi: pas tropskega deževnega gozda, savanski pas in puščavski pas.

vroči (tropski) pas

Dejavnost Razmisli, kateri izdelki, sadeži in drugi materiali, ki jih uporabljaš, prihajajo iz tropskega pasu.

50 GEOGRAFIJA_6_C.indd 50

Dejavnost Primerjaj povprečno temperaturo in količino padavin klimogramov tropskega pasu. Ugotovi, v čem se najbolj razlikujejo.

J 8/23/11 11:37:01 AM

S V vročem pasu je najmanj padavin ob obeh povratnikih. Zaradi male količine padavin je rastlinstvo skromno, ponekod pa ga sploh ni. Taka območja imenujemo puščava. Puščavsko rastlinstvo sestavljajo posamezni šopi trav, nizkih grmov in kaktusov. Živali je več, vendar so zaradi visokih temperatur skrite v tleh. Na površje pridejo ponoči, ko se ohladi. Puščave so izjemno redko poseljene. Življenjske razmere so za človeka ugodne le v oazah (glej desno fotografijo), kjer je dovolj vode.

T = 24,8 °C

P = 34 mm

Asuan – 95 m n. v.

°C 40

mm 800

35

700

30

600

25

500

20

400

15

300

10

200

5

100

0

0

-5

Puščava

-10 -15 -20 -25 -30 -35 -40

Z oddaljevanjem od ekvatorja se količina padavin zmanjšuje. Tropski deževni gozd zato postopno preide v travnato pokrajino z redkimi drevesi in grmičevjem; imenujemo jo savana (glej desno fotografijo). Razmere za rast rastlin so dobre le polovico leta, ko pade dovolj padavin (deževna doba). V savanah živijo številne živali (žirafe, zebre, sloni itd.), ki se zaradi iskanja vode nenehno selijo. Življenjske razmere so kljub občasnim sušam za človeka ugodne.

II

I

III IV

V VI VII VIII IX

X XI XII

T = 22,7 °C

P = 1414 mm

Jos – 1260 m n. v.

°C 40

mm 800

35

700

30

600

25

500

20

400

15

300

10

200

5

100

0

0

V

-5

Savansko rastlinstvo

-10 -15 -20 -25 -30 -35 -40

Ob ekvatorju pade največ padavin zato uspeva bujno rastlinstvo; imenujemo ga tropski deževni gozd. V njem živi kar 90 % vseh živali in rastlin na Zemlji, ki so prilagojene različnim razmeram od tal do vrha drevesnih krošenj. Te so razporejene v več nadstropij in preprečujejo Sončevim žarkom, da bi dosegli tla, zato je ob tleh vedno temačno. Zaradi visoke vlage, težko prehodnega rastlinstva in tropskih bolezni so življenjske razmere za človeka otežene. Le redka ljudstva so se prilagodila življenju v deževnem gozdu, zato je v teh območjih stalno naseljenih malo malo ljudi.

II

III IV

V VI VII VIII IX

T = 25,8 °C

X XI XII

P = 4150 mm

Douala – 11 m n. v.

°C 40

mm 800

35

700

30

600

25

500

20

400

15

300

10

200

5

100

0

0

-5

V tropskih deževnih gozdovih nastane približno 20 % vsega kisika na Zemlji.

-10 -15 -20 -25 -30 -35 -40

Izvedel(a) sem: Za vroči pas so značilne celoletne visoke povprečne temperature in velike razlike v količini padavin.

I

I

II

III IV

V VI VII VIII IX

X XI XII

51 GEOGRAFIJA_6_C.indd 51

8/23/11 11:37:05 AM

Drobci za radovedne V Sloveniji je bila na uradni mreži meteoroloških postaj najvišja izmerjena temperatura 40,6 ºC, v Črnomlju leta 1950. Najnižja temperatura je bila izmerjena leta 1956 na Babnem polju, in sicer –34 ºC.

Zmerno topli pas

Spodbuda V Sloveniji se lahko ukvarjamo z različnimi dejavnostmi. Poleti se lahko kopamo v toplem morju, pozimi pa lahko smučamo po zasneženih pobočjih.

Ali poznaš še katero dejavnost, ki je vezana na določen letni čas?

Z Izvedel(a) bom: kakšne so podnebne značilnosti v zmerno toplem pasu.

V zmerno toplem pasu se zaradi podnebnih dejavnikov (bližina morja in geografska lega) temperature čez leto precej spreminjajo, zato ločimo štiri letne čase. Poletja so topla ali celo vroča, zime so mrzle, ponekod zmerno hladne. Pomladi in jeseni pa so zmenro tople. Celoletne povprečne temperature so zato v tem pasu zmerne. Večina pasu prejme zmerno količino padavin. Značilnosti temperatur in padavin se v severnem zmerno toplem pasu spreminjajo v dveh smereh: • od toplega juga proti hladnemu severu (zaradi geografske lege), • od vlažnih obal proti suhi notranjosti (zaradi oddaljenosti od morja).

V tem toplotnem pasu živi največ prebivalstva na Zemlji; v njem leži tudi Slovenija.

Dejavnost Razdelite se v štiri skupine. Vsaka skupina naj pripravi načrt dejavnosti (aktivnosti in opravil) v svoji pokrajini za določen letni čas. V katerem letnem času ste predvideli največ dejavnosti?

52 GEOGRAFIJA_6_C.indd 52

J 8/23/11 11:37:07 AM

S Hladnejša območja zmerno toplega pasu poraščajo iglasti gozdovi, ki jih v Rusiji imenujejo tajga. Zaradi hladnih razmer je poselitev redka.

T = 2,6 °C

P = 561 mm

Petrozavodsk – 40 m n. v.

°C 40

mm 800

35

700

30

600

25

500

20

400

15

300

10

200

5

100

0

0

-5 -10

Tajga

Z oddaljevanjem od morja se količina padavin zmanjšuje, zato v notranjosti celin namesto gozda uspeva travniško rastlinstvo. Pokrajino s takim rastlinstvom imenujemo stepa. Bolj namočene stepe je človek spremenil v obdelovalna zemljišča, na katerih prevladujejo žita.

J

F

M

A

M

J

J

A

S

T = 4,4 °C

O

N

D

P = 575 mm

Moskva – 156 m n. v.

°C 40

mm 800

35

700

30

600

25

500

20

400

15

300

10

200

5

100

0

0

-5 -10

Obdelava polja

V zmerno toplem pasu je običajno največ padavin ob morju, zato tam uspevajo listnati in mešani gozdovi. Ker so ta območja primerna za poselitev, je človek gozdove v glavnem že izkrčil za naselja, prometnice in polja.

J

F

M A

M

J

J

A

S

O

N

D

V T = 10,2 °C

P = 929 mm

Shanon – 2 m n. v.

°C 40

mm 800

35

700

30

600

25

500

20

400

15

300

10

200 100

5 0

Med vročim in zmerno toplim pasom ni ostre meje. V prehodnem območju se zato prepletajo lastnosti obeh toplotnih pasov. Zime so bolj mile in deževne, poletja pa vroča in suha. Takim razmeram se je prilagodilo sredozemsko rastlinstvo, ki ga sestavlja nizko zimzeleno grmičevje. Podobno rastlinstvo je značilno tudi za slovenske primorske pokrajine. Življenjske razmere so tu zelo ugodne, zato je območje gosto poseljeno in v poletnih mesecih zelo privlačno za turiste.

Dejavnost

Pokrajina v Angliji

J

F

M A

M

J

J

A

S

T = 17,8 °C

O

N

D

P = 402 mm

Atene – 107 m n. v.

°C 40

mm 800

35

700

30

600

25

500

20

400

15

300

10

200 100

5

Nizko sredozemsko rastlinstvo (oljka, hrast črnika, lovor)

0

0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

0

Izdelaj tabelo in v njo s pomočjo klimogramov za vsak kraj zapiši najvišje in najnižje povprečne mesečne temperature. Primerjaj jih in ugotovi, zakaj so razlike tako velike.

Izvedel(a) sem: V zmerno toplem pasu se izmenjujejo štirje letni časi.

53 GEOGRAFIJA_6_C.indd 53

8/23/11 11:37:14 AM

Drobci za radovedne Medtem ko Antarktika edina med celinami nima stalnih človeških naselbin, živi na Arktiki (Arktika je območje, kjer se stikajo severni robni deli treh celin, Evrope, Azije in Severne Amerike) 2 milijona ljudi. Med njimi so najbolj znani Inuiti (Eskimi) na Grenlandiji, Laponci na severu Evrope in Samojedi na severu Sibirije.

Spodbuda Arktika je zaradi nizkih temperatur za življenje človeka zelo negostoljubna. Razmisli, kako so se ljudje prilagodili na življenje v mrzlem toplotnem pasu.

Z

Mrzli (polarni) pas

V mrzlem pasu ni toplega letnega časa (»poletja«), saj je vse leto hladno.

Sonce je vedno nizko nad obzorjem, občasno pa ga sploh ni (polarna noč). Zaradi nizkega vpadnega kota sončnih žarkov na Zemljino površje so povprečne letne temperature zelo nizke. Padavin, večinoma v obliki snega, je malo. Severni mrzli pas (Arktika) je zaradi nizkih temperatur, ki onemogočajo rast rastlin, zelo redko poseljen, južni polarni pas (Antarktika) pa je neposeljen.

Izvedel(a) bom: kakšne so podnebne značilnosti mrzlega pasu; kakšno je podnebje v gorah.

Polarni dan v zaledeneli pokrajini – značilne so dolge sence, saj je Sonce vselej nizko nad obzorjem.

severni mrzli (polarni) pas

južni mrzli (polarni) pas

54 GEOGRAFIJA_6_C.indd 54

J 8/23/11 11:37:18 AM

S Iglasti gozd zmerno toplega pasu na severni polobli ponekod sega v mrzli pas. Bolj proti polu zaradi mraza preide v tundrsko rastlinstvo. Tundra je pokrajina mahov in lišajev, ki uspeva na območjih, kjer temperatura v poletnih mesecih še seže nad ničlo.

T = –6,4 °C

P = 186 mm

Upernavik – 35 m n. v.

°C 40

mm 800

35

700

30

600

25

500

20

400

15

300

10

200

5

100

0

0

-5 -10 -15

Tundra

-20 -25 -30 -35 -40

II

I

III IV

V VI VII VIII IX

X XI XII

Obsežna območja na Antarktiki so pokrita z več sto metrov ali celo več kilometrov debelim ledom. Take razmere onemogočajo trajno naselitev človeka, zato so tu samo raziskovalci in turisti.

Dejavnost

T = –48,3 °C

Izdelaj tabelo in v njo s pomočjo klimogramov za vsak kraj zapiši najvišje in najnižje povprečne mesečne temperature. Primerjaj jih in ugotovi, zakaj so razlike tako velike.

P = 7 mm

Južni pol – 2800 m n. v.

°C 20

mm 400

15

300

10

200

5

100

0

0

V

-5 -10 -15 -20 -25 -30 -35

Raziskovalna postaja na Antarktiki

-40 -45 -50 -55 -60

I

II

III IV

V VI VII VIII IX

X

XI XII

Gorski svet znotraj toplotnih pasov V gorah znotraj vseh toplotnih pasov se pojavljajo podnebne razmere, ki spominjajo na razmere v hladnem pasu. Z višanjem nadmorske višine se temperature znižujejo. Za območja, ki imajo take podnebne razmere, je značilna velika količina padavin, ki se največkrat pojavljajo v obliki snega.

Dejavnost S pomočjo svetovnega spleta poišči podatek o najvišji poselitvi v Sloveniji in na svetu.

Izvedel(a) sem: Za mrzli pas so značilne nizke povprečne temperature in majhna količina padavin.

Monte Rosa v Alpah – rastlinstvo se z višanjem nadmorske višine spreminja; na najvišjih vrhovih sta večni led in sneg.

55 GEOGRAFIJA_6_C.indd 55

8/23/11 11:37:24 AM

Drobci za radovedne Na Zemlji živi povprečno 44 ljudi/km2, v Sloveniji pa 98 ljudi/km2. Če bi bila Slovenija enakomerno poseljena, bi vsak njen državljan »razpolagal« s približno 10.000 m2 površine.

Izraz biosfera je »skoval« geolog Eduard Suess leta 1875 in pomeni: »Prostor na Zemljini površini, kjer je življenje.«

Izbrana tema:

Življenje na Zemlji

Na Zemlji živi nekaj več kot 6,5 milijarde ljudi, od tega kar 90 % na severni polobli. Že ta podatek nam pove, da je prebivalstvo na Zemlji neenakomerno poseljeno. Če pa proučujemo celine ali države podrobneje, lahko ugotovimo, da je neenakomernost ena glavnih značilnosti poselitve na Zemlji. Na razporeditev in gostoto poselitev vplivajo različni med seboj prepleteni dejavniki.

Zemljino površje (nagnjenost pobočij, nadmorska višina, izpostavljenost soncu)

Z Spodbuda

Oddaljenost od morja in tekočih voda

Površje in podnebje vplivata na to, kje in kako ljudje živimo. Razmisli, katere značilnosti površja in podnebja so omogočile poselitev tvoje pokrajine.

Naravno rastlinstvo

Rodovitna prst

NARAVNI DEJAVNIKI

RAZPOREDITEV IN GOSTOTA POSELITVE DRUŽBENI DEJAVNIKI

Izvedel(a) bom: kje so najboljše razmere za življenje na Zemlji.

Gospodarska razvitost

Možnost zaposlitve

Prometna dostopnost

Dejavnost S pomočjo zemljevida v Atlasu sveta na str. 12−13 ugotovi, kje je v Sloveniji največja gostota poselitve.

Kateri dejavniki vplivajo na gostoto poselitve v tvoji pokrajini?

56 GEOGRAFIJA_6_C.indd 56

Zaradi neugodnih razmer (prehladno, preveč gorato, presuho) je poseljeno le 33 % kopnega. Največja gostota poselitve je v južni in v vzhodni Aziji, v zahodni in v srednji Evropi ter na severovzhodu ZDA. Najmanjša gostota poselitve je v Avstraliji in v Oceaniji.

J 8/23/11 11:37:25 AM

S

Oddaljenost od morja in tekočih voda Ljudje so se že od nekdaj radi naseljevali ob morju, rekah in jezerih.

Morje jim je omogočalo plovbo in povezanost s svetom, hkrati pa je bilo neizčrpen vir hrane. Podnebje je ob morju večinoma ugodno za naselitev, saj morje blaži podnebne ekstreme. Ob velikih rekah in jezerih so se ljudje naseljevali zaradi pitne vode, možnosti namakanja obdelovalnih površin, pa tudi zaradi prometa, vira energije ...

80°

80°

Življenje ob Gangesu

40

40°

0°

0°

40°

40°

80° 80

neposeljeno

do 10

11–20

21–50

51–100

101–200

Kairo se je v zadnjih desetletjih razvil v velemesto.

nad 201

Zemljevid gostote poselitve

V

Življenje ob reki Ganges je najpomembnejša indijska reka, saj poleti omogoča namakanje riževih polj, ki so osnova za preživetje ljudi. Kljub vsakoletnim poplavam ob reki živi okrog 450 milijonov ljudi. Življenje ob morju Številne obale so zaradi možnosti razvoja prometa, turizma, ribolova itd. danes gosto poseljene in pozidane. Življenje ob jezerih Velika jezera v Severni Ameriki so največji sladkovodni sistem na svetu. Zaradi ugodnih razmer je tu velika zgostitev prebivalstva, ki z onesnaževanjem ogroža naravni sistem jezer.

Poselitev v notranjosti celin V notranjosti celin je poselitev odvisna od površja in podnebja. Najgosteje so poseljene doline, ravnine in kotline. V Sloveniji je najbolj poseljena Ljubljanska kotlina, kjer je tudi glavno mesto države z vsemi gospodarskimi dejavnostmi.

Izvedel(a) sem: Kopne površine na Zemlji so zaradi različnih vzrokov neenakomerno poseljene.

Chicago je eno od velemest, ki je nastalo ob Velikih jezerih.

Dejavnost • Razmisli, ali so vse ravnine po svetu primerne za poselitev.

• Razmisli, ali so vsa območja ob vodnih površinah po svetu primerna za poselitev.

57 GEOGRAFIJA_6_C.indd 57

8/23/11 11:37:28 AM

Utrdim, ponovim, raziščem Ključne misli Zaradi različnega vpadnega kota sončnih žarkov na Zemljino površje razlikujemo med petimi toplotnimi pasovi. Najvišje povprečne temperature ima vroči pas. Zaradi različne količine padavin se v njem izmenjujejo trije rastlinski pasovi (tropski deževni gozd, savana in puščavsko rastje). V zmerno toplem pasu se izmenjujejo štirje letni časi, zato so povprečne temperature v njem zmerne.

Tudi tu imamo zaradi različne količine padavin različno rastje. Najnižje povprečne temperature ima mrzli pas. Človek se je podnebnim značilnostim v toplotnih pasovih in površju prilagodil in si tako ustvaril različna življenjska okolja.

Z

Izvedel(a) sem 1. Toplotni pasovi so območja na Zemlji s podobnimi povprečnimi temperaturami.

2. Vreme je trenutno stanje v ozračju, medtem ko je podnebje pričakovano vreme v določenem letnem obdobju.

3. Za vroči pas so značilne celoletne visoke povprečne temperature in velike razlike v količini padavin.

4. V zmerno toplem pasu se izmenjujejo štirje letni časi.

5. V mrzlem pasu so značilne nizke povprečne temperature in majhna količina padavin.

6. Kopne površine so zaradi različnih vzrokov neenakomerno poseljene.

58 GEOGRAFIJA_6_C.indd 58

J 8/23/11 11:37:30 AM

S Razišči in uporabi: 1. Ponavljanje • Naštej toplotne pasove.

• Razloži vzroke za nastanek toplotnih pasov.

• Opiši razliko med vremenom in podnebjem.

• Opiši razliko med vremenskimi in podnebnimi elementi.

• Naštej in opiši podnebne elemente.

• Imenuj toplotne pasove in jih primerjaj glede na povprečne letne temperature.

• S pomočjo izbranih klimogramov opiši temperaturne in padavinske značilnosti toplotnih pasov.

• S pomočjo fotografij imenuj in opiši naravno rastlinstvo posameznih toplotnih pasov.

2. Delo z zemljevidom • Na zemljevidu pokaži in poimenuj toplotne pasove.

• S pomočjo zemljevida imenuj in pokaži: - celino, ki leži v mrzlem pasu, - celine, ki jih prečkajo vsi toplotni pasovi.

• S pomočjo zemljevida ugotovi, v katerem toplotnem pasu leži Slovenija.

• Na zemljevidu poišči območja z gorskim podnebjem.

• S pomočjo zemljevida primerjaj poselitev celin.

3. Raziskovanje, uporabljanje znanja • Pojasni, od česa je odvisno, pod kakšnim kotom padajo sončni žarki na Zemljo.

• Razloži, kako vremenoslovci napovedujejo vreme.

• Analiziraj možnosti za življenje človeka v izbranem toplotnem pasu.

V

Pomagaj si z naslednjimi vprašanji: • kakšna je letna količina padavin in kako so razporejene prek leta, • kakšne so povprečne temperature, • kakšno je naravno rastlinstvo, • kakšne so prsti ipd.?

4. Delo s spletom • Na spletni strani http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/ poišči podatke o mesečni temperaturi in količini padavin za bližnjo meteorološko postajo in s pomočjo milimetrskega papirja nariši klimogram.

• Razmisli, kako ti s svojim delovanjem vplivaš na podnebne spremembe. Na spletni strani http://ec.europa.eu/clima/sites/campaign/index_sl.htm s pomočjo kviza ugotovi, ali si junak(inja) podnebnih sprememb.

59 GEOGRAFIJA_6_C.indd 59

8/23/11 11:37:32 AM

Eneja Baloh, Bojan Lenart

geografija 6

Geografija 6

UËBENIK ZA geografijo V πestEM RAZREDU OSNOVNE ©OLE

uËbenik IN DELOVNI ZVEZEK

Odlike učbeniškega kompleta Geografija 6:

• Domišljen in izviren koncept po posodobljenem učnem načrtu:

- rubrike Drobci za radovedne, Spodbuda, Izvedel(a) bom/sem, Dejavnost, - Izbrana tema, - Utrdim, ponovim, raziščem.

• Jedrnato in vsebinsko bogato besedilo, prilagojeno izkustvenemu svetu učencev.

• Odlične ilustracije in fotografije.

• Navezava na Atlas sveta za osnovne in srednje šole, delovni zvezek in e-gradivo.

• E-gradivo omogoča poglobljeno sodobno izobraževanje učencev in je priročno gradivo za učitelje.

Rubrika Spodbuda je namenjena »priklicu« geografskih znanj, ki so jih učenci usvojili v preteklih letih šolanja.

Rubrika Izvedel(a) bom/sem usmerja učence v (navidez) nove ali neznane teme.

Rubrika Dejavnost usmerja učence in učitelje v različne aktivnosti in dejavnosti, s katerimi lahko utrdijo prebrano besedilo ali odkrijejo kaj novega.

Stran Utrdim, ponovim, raziščem je namenjena ponavljanju ter utrjevanju znanja in veščin.

Iz recenzij: »/…/ avtorji ne zahajajo v nepotrebne podrobnosti, hkrati pa jim je uspelo z zanimivostmi popestriti vsebine in jih približati vsakodnevnemu življenju otrok.

V učbeniku je jasno razvidna didaktična zgradba, jezik je enostaven, a dovolj strokoven.

Kjer je le mogoče, avtorji usmerjajo učence k povezavi s konkretnim življenjem in neposrednim okoljem. Obseg slikovnega gradiva je zadosten in premišljeno izbran. /…/«

UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

GEOGRAFIJA 6 — uČbenik

dr. Sabina Popit, recenzentka

Dodatno gradivo:

www.emka.si www.mladinska.com/sola

14,90 €

GEO 6_oprema_UCB+DZ_2011.indd 1

8/23/11 12:32 PM