Glasba 5, priročnik by Andreja Petrovčič

DR. ALBINCA PESEK

GLASBA 5 Priročnik za peti razred 9-letne osnovne šole Slikovni material je iz delovnega zvezka GLASBA 5 za peti razred 9-letne osnovne šole Uredila Marjetka Pušenjak Lektorirala Mojca Honzak, pesmarica Aleksandra Lutar Ivanc Notografiral Marjan Šijanec Grafično uredila Mirjam Pezdirc Izdala in založila Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana Glavni direktor Milan Matos Direktorica Založništva učbenikov Marina Blatnik Mohar Natisnila tiskarna Euroadria, d. o. o., Ljubljana 2003 © Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2003

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na spletni strani: http://

CIP — Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.3:78:373.3 78:37.036(035) PESEK, Albinca Glasba 5. Priročnik za peti razred 9-letne osnovne šole / Albinca Pesek. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003 ISBN 86-11-16676-0 125228032

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

ALBINCA PESEK

GLASBA 5 PRIRO»NIK za PEti razred 9-letne osnovne ©ole

VSEBINA

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

GLASBENI CILJI V PETEM RAZREDU 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE Mera in ritem .......................................................................................... Melodija .................................................................................................. Tekstura .................................................................................................. Tonska barva........................................................................................... Glasbena oblika ...................................................................................... Izrazne kvalitete ...................................................................................... Drugi pojmi ............................................................................................

5 5 5 6 6 6 7 7

GLASBENE RAZGLEDNICE ZA PETI RAZRED ............................... 1. Glasba, prijateljstvo, ljubezen ........................................................... 2. Glasbene razglednice iz sosednjih dežel ........................................... 3. Glasbeni sprehod po Evropi ............................................................. 4. Mi smo svet ......................................................................................

9 10 12 16 18

ZAPISOVANJE GLASBE ....................................................................... 5. Ponovitev znanih tonov .................................................................... 6. Ponovitev notnih vrednosti ............................................................... 7. Zaporedje tonov — lestvica ............................................................... 8. Urejanje notnih vrednosti .................................................................

21 22 23 24 26

GLASBENO POPOTOVANJE PO SLOVENIJI ..................................... 9. Glasbeno popotovanje po Dolenjski ................................................ 10. S šuštarpolko na Notranjsko ............................................................ 11. Jurjevanje v Beli krajini ...................................................................... 12. Stu ledi s Primorske .......................................................................... 13. Ta luštna z Gorenjske ....................................................................... 14. Koroška poskočnica ......................................................................... 15. S kujtri na Štajersko .......................................................................... 16. S Trzinko in točkom v Prekmurje ..................................................... 17. K Slovencem v sosednje dežele .........................................................

29 30 33 36 38 40 42 44 46 49

GLASBA ZA RAZREDNI ORKESTER ................................................. 18. Variacije na ljudsko temo .................................................................. 19. Zvočna improvizacija ........................................................................ 20. Kuhinjski koncert .............................................................................

51 52 54 56

SEZNAM ZVOČNIH PRIMEROV ....................................................... 58 PESMARICA .......................................................................................... 61

○ ○ ○ ○ ○

GLASBENI CILJI V PETEM RAZREDU 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

MERA IN RITEM

B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV

A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI

Poudarjene in nepoudarjene dobe (oziroma poudarjeni in nepoudarjeni toni in zlogi), četrtinka, osminka, polovinka, polovinka s piko, celinka, četrtinska, osminska, polovinska in celinska pavza, dvo-, tri- in štiričetrtinski taktovski način, triosminski taktovski način.

Petje: izvajanje četrtink, osmink, polovink, polovink s piko, celink ter ustreznih pavz, izvajanje glasbenih primerov v dvo-, tri- in štiričetrtinskem taktovskem načinu ter v triosminskem taktovskem načinu.

MELODIJA Igra na glasbila: razvijanje tehnik igre na lastna, priložnostna in Orffova glasbila, izvajanje četrtink, osmink, polovink, polovink s piko, celink ter ustreznih pavz, izvajanje glasbenih primerov v dvo-, tri- in štiričetrtinskem taktovskem načinu ter v triosminskem taktovskem načinu. Poslušanje: ugotavljanje poudarjenih in nepoudarjenih dob v dvo-, tri- in štiridobnem taktovskem načinu. Gibanje: enakomerno gibanje ob poslušanju glasbe, razvijanje natančnosti gibov, demonstriranje dob, četrtink, osmink, polovink, polovink s piko, celink ter ustreznih pavz, gibno spremljanje glasbenih primerov v dvo-, tri- in štiričetrtinskem taktovskem načinu ter v triosminskem taktovskem načinu. Ustvarjalnost: izmišljanje ritmičnih spremljav k pesmim, gibov za poudarjene in nepoudarjene tone, za četrtinke, osminke, polovinke, polovinke s piko, celinke ter ustrezne pavze, ustvarjalno gibanje ob glasbenih primerih v dvo-, tri- in štiričetrtinskem taktovskem načinu ter v triosminskem taktovskem načinu. Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje ritmičnih pojmov ter za razvijanje ritmičnih sposobnosti. Glasbeno opismenjevanje: zapis četrtink, osmink, polovink, polovink s piko, celink ter ustreznih pavz, zapis glasbenih primerov v dvo-, tri- in štiričetrtinskem taktovskem načinu ter v triosminskem taktovskem načinu.

A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI Petje: petje tonov DO1, RE, MI, FA, SO, LA, TI, DO2 in spodnjega SO, petje DO-lestvice (dur). Igra na glasbila: igranje enostavnih melodij na zvončke in druga glasbila s ploščicami in tipkami, igranje melodij, ki se gibajo navzgor in navzdol, tonov DO1, RE, MI, FA, SO, LA, TI, DO2 in spodnjega SO, DO-lestvice (dur). Poslušanje: slušno zaznavanje tonov DO1, RE, MI, FA, SO, LA, TI, DO2 in spodnjega SO, DO-lestvice (dur). Gibanje: dramatiziranje besednih vsebin v pesmih, fonomimično nakazovanje tonov DO1, RE, MI, FA, SO, LA, TI, DO2 in spodnjega SO, DO-lestvice (dur). Ustvarjalnost: izmišljanje novih verzov k že znanim melodijam, lastno dramatiziranje besednih vsebin v pesmih, izmišljanje zvočnih efektov ob petju, raziskovanje glasovnih zmožnosti, izmišljanje gibov, ki ponazarjajo gibanje melodije, izmišljanje melodij s toni DO1, RE, MI, FA, SO, LA, TI, DO2 in spodnjim SO. Glasbenodidaktične igre: izvajanje glasbenodidaktičnih iger, ki so namenjene doživljanju in utrjevanju glasbenih pojmov, povezanih z melodijo ter učenjem pesemskih vsebin in iger, ki razvijajo melodične sposobnosti ter zaznavo in izvajanje tonov DO1, RE, MI, FA, SO, LA, TI, DO2 in spodnjega SO ter DO-lestvice (dur). 5

○ ○ ○ ○ ○

Glasbeno opismenjevanje: notacija tonov DO1, RE, MI, FA, SO, LA, TI, DO2 in spodnjega SO, DO-lestvice (dur).

TONSKA BARVA A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI

B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV Toni DO1, RE, MI, FA, SO, LA, TI, DO2 in spodnji SO, DO-lestvica (dur), premični DO-ključ, notna abeceda.

Petje: raziskovanje različnih možnosti uporabe glasov. Igra na glasbila: raziskovanje različnih zvočnih efektov in njihove uporabe pri spremljavah pesmi, raziskovanje inštrumentalnih zvočnih barv.

TEKSTURA A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI Petje: eno- in dvoglasno petje. Igra na glasbila: spremljanje pesmi z različnimi ritmičnimi in melodičnimi glasbili. Poslušanje: ugotavljanje eno- in večglasja ter načina oblikovanja dvoglasja (imitacija v obliki kánona, bordun, terčno dvoglasje). Gibanje: gibno uprizarjanje eno- ali večglasja. Ustvarjalnost: ustvarjanje glasbenih spremljav in zvočnih efektov k pesmim.

Poslušanje: poslušanje glasbenih primerov z različnimi vokalnimi, vokalno-inštrumentalnimi in inštrumentalnimi zasedbami. Gibanje: izrazno gibanje ob poslušanju glasbenih primerov z različnimi vokalnimi, vokalnoinštrumentalnimi in inštrumentalnimi zasedbami. Ustvarjalnost: ustvarjanje zvočnih efektov k pesmim, zgodbam in gibom. Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje pojmov, povezanih z zvočnimi barvami. B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV

Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje pojmov, povezanih z večglasjem.

Zvoki ljudskih, Orffovih, priložnostnih in orkestrskih glasbil, zvočne barve različnih vokalnih, vokalno-inštrumentalnih in inštrumentalnih skupin.

Glasbeno opismenjevanje: zapis eno- in dvoglasne pesmi.

GLASBENA OBLIKA

B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV

A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI

Eno-, dvo- in večglasne pesmi, dvoglasje z zamikom melodije (kánon), bordun, terčno dvoglasje.

Petje: petje eno- in večdelnih pesmi, pesmi z refreni, petje tem z variacijami. Igra na glasbila: spremljanje različnih glasbenih oblik. Poslušanje: poslušanje enakih in različnih glasbenih delov, ugotavljanje eno- in večdelnih pesemskih oblik, teme z variacijami.

○ ○ ○ ○ ○

Gibanje: gibno uprizarjanje različnih glasbenih oblik.

B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV

Ustvarjalnost: oblikovanje grafičnih prikazov posameznih delov pesmi, izmišljanje gibov za različne glasbene dele. Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje glasbenih pojmov, povezanih z glasbenimi oblikami.

Enakomerno, hitro, počasi, zmerno, glasno, tiho, srednje glasno; postopno glasneje (naraščajoče), postopno tiše (pojemajoče).

Glasbeno opismenjevanje: zapis eno- in večdelnih pesemskih oblik ter teme z variacijami.

Glasbene prireditve, festivali popularne glasbe, glasba iz sosednjih dežel (Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Italije), dalmatinska klapa, državna in evropska himna, dobrodelni koncert, elektronski studio, elektronska glasba, prekmurska banda, glasba Slovencev doma in v sosednjih deželah, improvizacija. Plesi: čardaš, kmečki valček, šuštarpolka, tribučko kolo, stu ledi, štajeriš, ovsetni štajeriš, kujtre šivat, točak.

B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV Eno-, dvo- in večdelna pesemska oblika, tema z variacijami.

IZRAZNE KVALITETE A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI

DRUGI POJMI

Hitrost. Glasnost. 3 Sprememba hitrosti med izvajanjem. 2

Petje: doživeto petje pesmi in izražanje njihovih glasbenih in besednih razpoloženj v različnih tempih1, dinamičnih stopnjah2 in agogičnih spremembah3. Igra na glasbila: igranje skladb in glasbenih spremljav v različnih tempih, dinamičnih stopnjah in agogičnih spremembah. Poslušanje: poslušanje pesmi in skladb različnih tempov, dinamičnih in agogičnih kontrastov. Gibanje: gibno uprizarjanje razpoloženj v glasbi, različnih tempov, dinamičnih stopenj, gibno spremljanje agogičnih dogajanj v pesmih in skladbah. Ustvarjalnost: spremljanje pesmi in skladb ob upoštevanju izraznih kvalitet, izmišljanje gibov za uprizarjanje temporalnih, dinamičnih in agogičnih sprememb. Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje pojmov, povezanih z različnimi tempi, dinamiko in agogiko. 7

○ ○ ○ ○ ○

Glasbene razglednice za peti razred ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

○ ○ ○ ○ ○

Glasba, prijateljstvo, ljubezen

Cilja enote • Spoznavanje pesmi, ki govorijo o ljubezni. • Seznanjanje z glasbenimi prireditvami. Petje Petje pesmi, ki so jih učenci/-ke prepevali/-e med počitnicami; petje slovenskih ljudskih pesmi, ki govorijo o posameznih krajih in pokrajinah; petje pesmi, ki opevajo ljubezen do domovine, ljudi in živali. Dušan Velkaverh, Tadej Hrušovar: Dan ljubezni Bogdan Novak, Bela Somi: Ljubezen je ... Igra na glasbila Učenci/-ke z lastnimi ali Orffovimi glasbili ob petju spremljajo ritem melodije. Na klaviaturi poiščejo tone, ki ustrezajo melodijam refrenov ali posameznih delov obravnavanih pesmi. Poslušanje Poslušanje pesmi in skladb, ki opevajo ljubezen. Gibanje Ples ali izrazno gibanje ob petju in poslušanju.

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke izpolnijo naloge. V knjižnici poiščejo pesmarice ter izpišejo naslove pesmi, ki govorijo o krajih na razglednicah in o ljubezni. Glasbenodidaktična igra FESTIVAL POPULARNE GLASBE Učence/-ke razdelimo v nekaj skupin. Vsaka izbere posnetek, s katerim bi želela sodelovati na festivalu popularne glasbe. Na nastop se pripravi tako, da oponaša vedenje pevcev/pevk: določijo solista/ solistko, ki mora peti oziroma odpirati usta ter se gibati ob posnetku, inštrumentaliste in plesalce. Glasujejo pisno – sočasno in tajno. Seveda ne smejo prisoditi točk svoji skupini. Vnaprej se dogovorimo za sistem točkovanja.

GLASBENE RAZGLEDNICE ZA PETI RAZRED

Glasba, prijateljstvo, ljubezen PoËitnice so za nami. Nekateri ste jih preæiveli v bliænjih krajih, drugi ste raziskovali sosednje in daljne deæele. Z nekaj besedami opiπi svoje poËitniπke vtise.

Ustvarjalnost Ustvarjanje verzov in melodij na temo ljubezni.

V delovni zvezek nalepi razglednico iz Slovenije, ki bi jo izbral/-a za svojega prijatelja ali prijateljico.

○ ○ ○ ○ ○

T. Hruπovar, D. Velkaverh: DAN LJUBEZNI

Pojma Glasbene prireditve; festivali popularne glasbe.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Priporočila 1. Učenci/-ke poiščejo pesmarice tudi v knjižnicah zunaj šole ali doma in izpišejo naslove pesmi, ki govorijo o prijateljstvu in ljubezni. 2. V glasbenih trgovinah pregledajo zgoščenke ter prepišejo naslove in izvajalce pesmi s tovrstno vsebino. 3. Učenci/-ke izberejo najlepšo pesem o prijateljstvu in ljubezni po njihovem mnenju.

V pesmaricah slovenskih ljudskih pesmi poiπËi pesem, ki govori o kraju na razglednici ali o pokrajini, kjer se ta kraj nahaja. PoiπËi tudi pesmi, ki govorijo o tvojem domaËem kraju. Napiπi njihove naslove.

NauËi se novi pesmi, ki govorita o ljubezni. Razmisli o njuni vsebini in sporoËilu. Spomni se πe drugih pesmi s podobno vsebino. Napiπi njihove naslove.

Pesem Dan ljubezni izvaja skupina Pepel in kri, ki je sodelovala na popevki Evrovizije leta 1975 v πvedskem glavnem mestu Stockholm. Te prireditve so se zaËele leta 1956 v ©vici.

Glasbena skupina Pepel in kri (naslovnica ovitka gramofonske ploπËe)

B. Novak, B. Somi: LJUBEZEN JE …

○ ○ ○ ○ ○

Glasbene razglednice iz sosednjih dežel

Cilj enote • Spoznavanje glasbe dežel, ki mejijo na Slovenijo. Petje Avstrijska ljudska: Wahre Freuendschaft (Pravo prijateljstvo) Hrvaška ljudska: Tri sulara (Trije balkoni) Pártos Jenö, Sally Géza in Dankó Pista: Az a szép (Ta je lep) Italijanska ljudska: Tic e tic e toc Igra na glasbila Spremljanje petja z vnaprej določenimi ostinatnimi vzorci z lastnimi in Orffovimi glasbili.

Gibanje ob petju pesmi Tri sulara Inštrumentalni uvod Pozibavanje v kolenih v dvodelnem taktovskem načinu. Kitica Ples valčka. Refren Pozibavanje v kolenih ter ploskanje. Dogovorimo se za vzorce ploskanja: s svojima rokama, na roke soplesalca/-ke, udarec po nogah, ramenih itd. Gibanje ob petju pesmi Az a szép Opis plesa je v delovnem zvezku. Gibanje ob pesmi Tic e tic e toc Učenci/-ke se v trojicah postavijo v krog. Damo jim številčna imena ena, dve in tri.

Poslušanje Poslušanje ljudskih in umetnih skladb iz sosednjih dežel. Gibanje Gibanje ob petju pesmi Wahre Freuendschaft Učenci/-ke so v krogu, v rokah imajo pisane rute. Določimo pare in jim damo številčna imena ena in dve. Takti 1–4: Pari se obrnejo drug proti drugemu. V vsakem taktu dvakrat zamahnejo z ruto nad glavo. Takti 5–8: Vsi/-e učenci/-ke so obrnjeni/-e v krog. Učenci/-ke s številko ena naredijo štiri korake v notranjost kroga in štiri nazaj (na vsako polovinko enega). Ko gredo v krog, počasi dvigajo ruto, nazaj grede pa jo spuščajo. Učenci/-ke s številko dve na mestu mahajo z ruto nad glavo. Takti 9–12: Enako kot pri taktih 5–8, le da pari vloge zamenjajo. Koreografijo za drugo in tretjo kitico predlagajo učenci/-ke.

Glasbene razglednice iz sosednjih deæel Glasba povezuje ljudi. Ob njej se razveselimo s petjem, plesom in igro na glasbila. O ljubezni in prijateljstvu pojejo povsod po svetu, tudi v deæelah, ki mejijo na Slovenijo. Ali poznaπ katere pesmi iz naπih sosednjih deæel? Napiπi njihove naslove, pri Ëemer si pomagaj s pesmaricami. Znane pesmi iz: Avstrije Hrvaπke Madæarske Italije

Iz Avstrije smo dobili glasbeno razglednico s pesmijo Pravo prijateljstvo. Posluπajmo jo, zapojmo in ob njej zapleπimo. Pesem izvaja otroπki pevski zbor Carmina Slovenica iz Maribora pod vodstvom dirigentke Karmine ©ilec. S svojimi nastopi in petjem predstavlja Slovenijo po vsem svetu. Na fotografiji je dekliπki pevski zbor, ki je pogosto vabljen na koncerte doma in v tujino ter prejema najviπja priznanja in nagrade.

Zbor Carmina Slovenica z dirigentko Karmino ©ilec

○ ○ ○ ○ ○

Avstrijska ljudska: WAHRE FREUNDSCHAFT (PRAVO PRIJATELJSTVO)

1 •

2 • 1• 2•

2 • • 3

•3

1 •

•2

3•

1 •

•3 • 1

3• 3 •

2•

• 1

3• 3 • 2•

1. kitica Takt 1: Na prvo dobo se v kolenih rahlo pripogne plesalec/-ka s številko ena in ostane v tem položaju, na drugo dobo naredi isti gib drugi/-a plesalec/-ka in na tretjo dobo še tretji/-a. Tik pred drugim taktom se zravnajo. Takt 2: Enako kot v prvem taktu. Takt 3: Dvig rok v zrak. Takt 4: Spust rok v prvotni položaj. Takti 5–8 in 9–12: Enako kot v taktih 1–4. Takt 13: ”Trojke” naredijo na vsako dobo majhen korak nazaj. Takt 14: ”Trojke” naredijo na vsako dobo majhen korak naprej. Takta 15–16: Enako kot v taktih 13–14.

•1

•2

•1 •2

Refren Takti 17–20: ”Trojke” se primejo za roke in v ritmu tečejo v smeri urinega kazalca. Takti 21–24: ”Trojke” tečejo v obratni smeri. Ali se spomniπ pesmi, ki govorijo o morju? Ob katerih priloænostih si jih posluπal/-a? Spomni se njihovih melodij in vsebin.

Posluπaj, kako zvenijo pevci ob jadranski obali. Pesem z naslovom Tri sulara (Trije balkoni) izvaja skupina pevcev, ki jo imenujemo dalmatinska klapa.

2. kitica Učenci/-ke se gibajo enako, le da so namesto v ”trojke” razvrščeni/-e v en krog. 3. kitica Enako kot prva kitica.

Ansambel Dalmacija (fotografija pri spremni besedi zgoπËenke)

Na Madæarskem radi zapleπejo ljudski ples Ëardaπ. Eden najbolj znanih je Az a szép (Ta je lep), ki ga poznajo skoraj po vsem svetu. NauËi se pesem in ob njej zapleπi.

Plesalke Ëardaπa

Hrvaπka ljudska: TRI SULARA (TRIJE BALKONI)

○ ○ ○ ○ ○

Ustvarjalnost Soustvarjanje novih koreografij za plese. Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke analizirajo slikovno gradivo ter odgovorijo na zastavljena vprašanja. Glasbenodidaktična igra OD KOD JE GLASBA, KI JO SLIŠIM? Učence/-ke razdelimo na skupine. Predvajamo pesmi iz sosednjih dežel, učenci/-ke pa morajo ugotoviti, od kod so. Zmaga skupina, ki ima največ pravilnih odgovorov. Igro lahko nadgradimo tudi z ugotavljanjem glasbil v pesmih. Pojmi Glasba iz sosednjih dežel; otroški in dekliški pevski zbor; dalmatinska klapa; čardaš; ljudske in umetne pesmi.

Priporočili 1. Učence/-ke seznanimo z nekaj besedami v različnih jezikih sosednjih dežel. Štetje: 1–10 Nemško: eins (einc), zwei (cvai), drei (drai), vier (fir), fünf, sechs (zeks), sieben (ziben), acht (aht), neun (nojn), zehn (cen). Hrvaško: jedan, dva, tri, četiri, pet, šest, sedam, osam, devet, deset. Madžarsko: egy (cđ), kettö (kctö), három, négy (neđ), öt, hat, hét, nyolc (njolc), kilenc (kilcnc), tíz. Italijansko: uno, due, tre, quattro (kuatro), cinque (činkve), sei, sette, otto, nove, dieci (dieči). Pozdrava: Dober dan. Nasvidenje. Nemško: Guten Tag. Auf Wiedersehen (auf viderzen).

Osnovni plesni koraki: D

korak v desno

prikorak ob desno nogo

korak v desno

prikorak ob desno nogo

korak v desno

prikorak ob desno nogo

korak v desno in stop

korak v levo

prikorak ob levo nogo

korak v levo

prikorak ob levo nogo

korak v levo

prikorak ob levo nogo

korak v levo in stop Legenda: D — desna noga L — leva noga

S soπolci in soπolkami se dogovorite za nove korake in plesne slike.

Ansambel madæarske ljudske glasbe

Katera glasbila prepoznaπ na fotografiji? VIOLINO, KONTRABAS, CIMBALE, VIOLON»ELO, KLARINET.

○ ○ ○ ○ ○

J. Pártos in drugi: AZ A SZÉP (TA JE LEP)

Hrvaško: Dobar dan. Do viđenja. Madžarsko: Jó napot. Viszontlátásra (visontlatašra). Italijansko: Buon giorno (bon džorno). Arrivederci (arivederči).

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Besedi: Prosim. Hvala. Nemško: Bitte. Danke. Hrvaško: Molim. Hvala. Madžarsko: Kérem (kercm). Köszönöm (kösönöm). Italijansko: Prego. Grazie (gracie).

2. Spodbudimo jih, da v šolo prinesejo kasete in CD-je (zgoščenke) z različnimi glasbami iz sosednjih dežel (ljudsko, popularno, klasično ...).

Tudi v Italiji imajo veliko pesmi in plesov, ki govorijo o prijateljstvu. Ena takih pesmi je Tic e tic e toc, ob kateri bomo tudi zaplesali.

Fotografije prikazujejo nastope folklornih skupin.

Odgovori. • Kdo izvaja posamezne pesmi? Wahre Freundschaft OTRO©KI PEVSKI ZBOR OB SPREMLJAVI KITARE IN KLARINETA. Tri sulara DALMATINSKA KLAPA OB SPREMLJAVI GLASBIL. Az a szép PEVKA OB SPREMLJAVI ANSAMBLA MADÆARSKE LJUDSKE GLASBE. Tic e tic e toc PEVEC OB SPREMLJAVI HARMONIKE. • Ali so skladatelji in pesniki teh pesmi znani? Preveri v notnih zapisih. AVTORJI SO ZNANI SAMO PRI PESMI AZ A SZÉP. • Pesmi, pri katerih so skladatelji znani, imenujemo UMETNE PESMI tiste, katerih skladatelji niso znani, pa • O Ëem govorijo besedila? Italijanska ljudska: TIC E TIC E TOC

LJUDSKE PESMI

, .

O PRIJATELJSTVU IN LJUBEZNI.

○ ○ ○ ○ ○

Glasbeni sprehod po Evropi

Cilj enote • Spoznavanje skladatelja Ludwiga van Beethovna in evropske himne. Petje Ludwig van Beethoven: Oda radosti iz 9. simfonije v d-molu (odlomek iz 4. stavka) Ponovitev znanih pesmi iz evropskih dežel (3. razred: angleška ljudska: Božiček zdaj k nam prihaja, italijanska ljudska: La polenta, 2. razred: C. Saint-Saens/J. Offenbach: Želve in kankan, ¨ A. H. von Fallersleben: Ali veš, koliko zvezdic na nebu miglja?, A. Grétry: Osel in kukavica, francoska ljudska: Očka moj, 1. razred: švedski ljudski: Ko si srečen, Živalski jeziki). Igra na glasbila Spremljanje petja z Orffovimi glasbili.

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke odgovorijo na zastavljena vprašanja in dopolnijo nalogo na osnovi življenjepisa L. van Beethovna, ki ga pove učitelj/-ica. Razmislijo o sporočilu besedila Heinricha Schillerja. Glasbenodidaktična igra V KATERI DRŽAVI SE NAHAJAM? Priskrbimo posnetke ljudske glasbe iz različnih evropskih držav. Poslušamo jih, analiziramo njihov značaj in prepoznavamo jezik. Učence/-ke razdelimo v skupine in jih povabimo na popotovanje po Evropi. Kje se nahajajo, morajo ugotoviti na osnovi predvajanega posnetka. Za pravilen odgovor si prislužijo točko. Pojmi Ludwig van Beethoven; evropska himna; simfonični orkester, mešani pevski zbor.

Poslušanje Poslušanje skladb, ki izvirajo iz evropskega prostora (ljudske, popularne, klasične ...).

Glasbeni sprehod po Evropi Posluπaj skladbo Oda radosti in odgovori na vpraπanje. • Kdo izvaja skladbo? SIMFONI»NI ORKESTER IN ME©ANI PEVSKI ZBOR.

Gibanje Gibanje ob petju pesmi iz prejšnjih razredov; gibanje ob pesmi Oda radosti po vnaprej pripravljeni koreografiji.

Obkroæi. • Katera beseda po tvojem mnenju najbolje oznaËuje znaËaj skladbe? a. SveËano.

b. Nagajivo.

c. Medlo.

• V katero glasbeno zvrst bi uvrstil/-a skladbo?

Ustvarjalnost Soustvarjanje koreografije za izrazni ples ob pesmi Oda radosti.

a. V ljudsko glasbo.

b. V klasiËno glasbo.

c. V popularno glasbo.

Odlomek je iz 9. simfonije, ki jo je napisal nemπki skladatelj Ludwig van Beethoven. Pozorno posluπaj æivljenjepis, ki ti ga bo prebral/-a uËitelj/-ica in dopolni manjkajoËe podatke. 1770

Rodil se je leta

BONNU (NEM»IJA) .

v/na

Igral je na VIOLINO

KLAVIR

ORGLE

Proti koncu æivljenja mu je zaËel peπati sluh, zadnja dela je ustvaril popolnoma gluh. V literaturi ali na spletnih straneh poiπËi naslove nekaterih njegovih del.

Ludwig van Beethoven

Umrl je na Dunaju leta 1827

○ ○ ○ ○ ○

L. van Beethoven: ODA RADOSTI iz 9. simfonije (odlomek)

Priporočila 1. Učenci/-ke v literaturi ali na spletnih straneh poiščejo pomembne skladatelje umetne glasbe iz različnih evropskih dežel. 2. V glasbenih trgovinah poiščejo evropske ustvarjalce in poustvarjalce različnih glasbenih zvrsti. 3. V literaturi poiščejo podatke o življenju in delu L. van Beethovna. V šolo prinesejo posnetke z njegovimi deli. 4. Pogovorimo se o pomenu himne. Predvajamo dosegljive posnetke himen iz različnih evropskih držav. Poslušamo tudi slovensko himno (glasbeni primer št. 24). 5. Nekateri viri za biografske podatke: • Antič, Igor: Veliki svetovni biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. • Dolinar, Ksenija; Knop, Seta (urednici):

• • •

• •

Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994. Honolka, Kurt et al: Svetovna zgodovina glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983. Javornik, Marija (urednica): Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS, 1997. Kovačevič, Krešimir: Leksikoni Cankarjeve založbe. Glasbeniki. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1988. Menaše, Luc: Svetovni biografski leksikon. Ljubljana: Mihelač, 1994. Wörner, Karl H.: Zgodovina glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

SimfoniËni orkester in meπani pevski zbor

Preberi besedilo pesmi Oda radosti in razmisli o njegovem sporoËilu.

ODA RADOSTI

Ludwig van Beethoven

Radost, od Boga edina hËerka ti, elizijska, v tvoje hrame nas stopinja vodi, o, boæanstvena! Tvoji Ëari Ëasa teku so pregnali kruto noË; Ëlovek spet je brat Ëloveku,

koder veje tvoja moË.

Oda radosti je evropska himna.

○ ○ ○ ○ ○

Mi smo svet

Cilj enote • Spoznavanje pomena dobrodelnih (humanitarnih) koncertov. Petje Michael Jackson, Lionel Ritchie: We are the World (Mi smo svet) – petje ob posnetku. Igra na glasbila Spremljanje petja z lastnimi glasbili (s ploskanjem, tleskanjem s prsti). Poslušanje Poslušanje skladb in pesmi, ki govorijo o miru v svetu in o prijateljstvu. Primeri: Bob Dylan: Blowin’ in the Wind, Michael Jackson: Heal the World, John Lennon, Paul McCartney: Give Peace a Chance, George D. Weis, George Douglas: What a Wonderful World, Z. Horton, F. Hamilton, G. Carawan, P. Seeger, Joan Baez: We Shall Overcome.

Beseda MIR v nekaterih jezikih: AMANI – svahili, BARIS – turščina, BÉKE – madžarščina, FRED – danščina, FRIEDEN (friden) – nemščina, HEIWA – japonščina, IRINI – grščina, KHANAGHUTYUN – armenščina, PACE (pače) – ^ – francoščina, PAKE – italijanščina, PAIX (pe) albanščina, PAZ – španščina, PEACE (pis) – angleščina, PEONING HWA – korejščina, POKOJ – poljščina, RAHU – estonščina, RAUHA – finščina, SALAAM (salam) – arabščina, SHALOM (šalom) – hebrejščina, SIDI – tibetanščina, TAIKA – litvanščina, TSUMUKIKIATU – komanščina (indijansko pleme Komanči), VREDE – afrikanščina. Beseda mir se pojavlja tudi v hrvaščini, bosanščini, srbščini, ruščini in češčini.

Mi smo svet Kakπno glasbo najraje posluπaπ in zakaj? Napiπi nekaj naslovov priljubljenih skladb ali pesmi in njihovih izvajalcev.

Gibanje Svobodno gibanje ob petju in poslušanju. Ustvarjalnost Idejna zasnova ter izvedba razrednega dobrodelnega koncerta.

Ob kakπnih priloænostih najraje posluπaπ ali izvajaπ glasbo?

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke rešijo dane naloge. Na osnovi pripovedovanja učitelja/-ice dopišejo manjkajoče besede v besedilu. Razmislijo o pomenu dobrodelnega koncerta in sorodnih prireditev (razstav, gledaliških predstav itd).

Posluπaj uËiteljevo/-Ëino pripovedovanje in dopolni manjkajoËe besede.

Glasbenodidaktična igra MIR Iz kartona izrežemo karte, na vsako napišemo besedo mir v drugem jeziku. Na drugi strani karte je naveden jezik, v katerem je beseda napisana. Nad besedo mir je tudi simbolni zapis melodije. Učence/-ke razdelimo v skupine, vsaki damo enako število kart. Člani skupine zapojejo besedo mir z dano melodijo, lahko pa jo tudi sami uglasbijo. ○ ○ ○ ○ ○

Posluπaj pesem Mi smo svet in razmisli o besedilu. Ob posnetku zapoj refren.

Glasba ima veliko vlogo pri premagovanju nesoglasij, saj njena moË zdruæuje in zbliæuje ljudi razliËnih

DEÆEL IN KULTUR

. Organizirane glasbene prireditve

doma in po svetu pomagajo REVNIM, BOLNIM, PRIZADETIM OB NARAVNIH NESRE»AH. ... V Zdruæenih dræavah Amerike so se pred leti zbrali najuglednejπi glasbeniki na MI SMO SVET

podroËju popularne glasbe in posneli pesem

ter z njenim

sporoËilom spodbudili ljudi po vsem svetu, da so pomagali ærtvam lakote v AFRIKI .

Koncert Life Aid leta 1985 za pomoË ærtvam lakote v Afriki, ki ga je s pomoËjo satelitskega prenosa spremljala milijarda in pol ljudi po vsem svetu.

M. Jackson, L. Ritchie: WE ARE THE WORLD (MI SMO SVET)

Pojem Dobrodelni koncert.

Primeri za zapis melodije nad besedo mir:

Priporočilo Pogovorimo se o pomenu glasbe pri povezovanju ljudi. Ko pojemo in igramo, se dobro počutimo in ne razmišljamo o slabih stvareh. Pri ljudeh spodbujamo pozitivna čustva in pripravljenost za pomoč.

AMANI

) FRED

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

TSUMUKIKIATU

Tovrstne prireditve imamo tudi v Sloveniji, najveË v prazniËnem decembrskem Ëasu. Glasbeniki na njih nastopajo brezplaËno. Denar od vstopnic namenijo ZA GRADNJO BOLNI©NIC, ©OL, KULTURNIH USTANOV, ©PORTNIH IGRI©», ZA POMO» PRI ZAHTEVNEJ©IH OPERACIJAH, ZA NAKUP INVALIDSKIH VOZI»KOV, ©OLSKIH POTREB©»IN ...

Koncert, s katerim æelimo pomagati ljudem v stiski, imenujemo DOBRODELNI ALI HUMANITARNI KONCERT.

Foto: Druæina

Dobrodelni koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani

Razmisli, kako bi lahko z razrednim ali πolskim koncertom pomagali otrokom, ki so potrebni pomoËi. Ali tudi v tvojem kraju organizirajo dobrodelne prireditve? Kje, kdaj in kdo so nastopajoËi?

○ ○ ○ ○ ○

Zapisovanje glasbe ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

DO2 TI LA SO FA MI RE DO1

○ ○ ○ ○ ○

Ponovitev znanih tonov

Cilja enote • Razumevanje in izvajanje znanih tonov: DO1, RE, MI, FA, SO in LA. • Simbolni zapis znanih tonov.

Priporočili 1. Učence/-ke upevamo s solmizacijskimi zlogi v različnih zaporedjih. Po vsaki frazi nakažemo vdih. Primeri:

Petje Petje znanih tonov: DO1, RE, MI, FA, SO in LA v različnih zaporedjih. Igra na glasbila Igranje tonov DO1, RE, MI, FA, SO in LA (c1, d1, e1, f1, g1 in a1) v različnih zaporedjih.

2. Spomnimo se, da ima vsak ton svojo barvo. Ponovimo jih.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE Poslušanje Poslušanje tonov: DO1, RE, MI, FA, SO in LA, ki jih igrajo v različnih zaporedjih učitelj/-ica in učenci/-ke. Gibanje Fonomimično nakazovanje tonov DO1, RE, MI, FA, SO in LA.

ZAPISOVANJE GLASBE Ponovitev znanih tonov

Ustvarjalnost Izmišljanje melodij s toni DO1, RE, MI, FA, SO in LA; izmišljanje besedila k različnim tonskim vrstam. Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke napišejo, kje se nahajajo posamezni toni. V notno črtovje napišejo tone v poljubnem vrstnem redu in jih zapojejo.

V Ëetrtem razredu si spoznal/-a tone DO1, RE, MI, FA, SO in LA. Najprej jih zapoj po vrsti, potem pa πe v razliËnih zaporedjih. Kje se nahajajo posamezni toni v notnem Ërtovju? Dopolni.

Glasbenodidaktična igra ŽIVA KLAVIATURA Učence/-ke razdelimo v pet skupin, ki jih poimenujemo po znanih tonih: DO1, RE, MI, FA, SO in LA. Vsaka skupina svoj ton zapoje in si ga zapomni. Nato kažemo na posamezne skupine, ki pojejo svoj ton, in ustvarjamo pesmice. Pri igri si lahko pomagamo z zvočnimi ploščicami.

SO FA MI RE DO1

Ton SO je NA DRUGI »RTI

Ton FA je V PRVI PRAZNI

Ton MI je NA PRVI »RTI

. .

Ton RE je POD NOTNIM »RTOVJEM IN. SE DOTIKA 1. »RTE.

Ton DO1 je na prvi pomoæni Ërti.

Tone zapoj s pomoËjo fonomimike — najprej po vrsti navzgor in navzdol, nato pa πe v razliËnih zaporedjih. V notno Ërtovje napiπi tone v poljubnem vrstnem redu. V kvadratke pod notnim Ërtovjem napiπi njihova imena. Zapoj jih.

Pojmi Toni DO1, RE, MI, FA, SO, LA.

○ ○ ○ ○ ○

Ton LA je v drugi praznini.

Ponovitev notnih vrednosti

Cilja enote • Razumevanje in izvajanje znanih notnih vrednosti: četrtinke, osminke ter četrtinske in osminske pavze. • Simbolni zapis znanih notnih vrednosti. Petje Petje znanih pesmi ter prepoznavanje znanih notnih vrednosti v njihovem zapisu.

Spomni se notnih vrednosti in napiπi imena za noti in pavzi. ) imenujemo

»ETRTINKA

) imenujemo

OSMINKA

»ETRTINSKA

OSMINSKA

( ) je

‰

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke rešijo naloge in izvajajo ritmična zapisa. Glasbenodidaktična igra RITMIČNA BESEDILA Učence/-ke razporedimo v skupine in jim razdelimo karte z ritmičnimi zapisi besedil. Po premisleku jih izvajajo. Vsaka pravilna izvedba prinese skupini eno točko. Primeri:

Ponovitev notnih vrednosti q q

q ( Noto e ( 

Gibanje Gibno nakazovanje četrtink, osmink ter četrtinskih in osminskih pavz (daljši gib na četrtinko in krajši na osminko). Ustvarjalnost Ritmični zapis izmišljenih besedil.

Igra na glasbila Izvajanje ritmičnega zapisa z Orffovimi in lastnimi glasbili; izvajanje dob in ritma v pesmi Marko skače in v ritmičnem zapisu Razgovor v restavraciji.

Noto

Poslušanje Poslušanje in ponavljanje ritmičnih vzorcev z znanimi notnimi vrednostmi.

pavza. pavza.

Ponovi, kaj je doba. Spodnja zapisa izvajaj po naslednjem postopku:

e e q

1. ritmiËni zapis na zloge ta in ta-te ob merjenju dob z gibanjem roke (v tem primeru je Ëetrtinka dolga eno dobo, osminka pa pol dobe), 2. z besedilom ob merjenju dob, 3. z besedilom in glasbili — spremljaπ lahko ritem besedila ali dobe.

Da – nes

e e e e

le – po vre – me.

Marko skaËe

eeq

e e e e

Jaz bi pa …

ma – lo mle – ka.

Razgovor v restavraciji

Daj

mir!

Pojmi Notne vrednosti; četrtinka, osminka, četrtinska pavza, osminska pavza.

Priporočilo Pozorni smo na pravilen zapis notnih vrednosti in pavz. 23

○ ○ ○ ○ ○

Zaporedje tonov — lestvica

Cilji enote • Spoznavanje in izvajanje tonov TI in DO2. • Spoznavanje in izvajanje durove lestvice (DO-lestvice). • Spoznavanje notne abecede. • Spoznavanje in izvajanje polovinke. • Dvoglasno petje v okviru DO-lestvice.

Poslušanje ¨ Pianisti iz Živalskega Camille Saint-Saens: karnevala

Petje Prekmurska ljudska: Gjaj, gjaj, gjaj

Gibanje Gibanje ob izvajanju prekmurske ljudske Gjaj, gjaj, gjaj. Učence/-ke razdelimo v dve skupini. Prva ob petju tonov lestvice od DO2 do DO1 na vsak ton naredi dva koraka (vsak ton traja dve dobi). Druga skupina s korakanjem na mestu ponazarja ritem melodije – na vsak ton oziroma zlog pesmi naredi po en korak.

Igra na glasbila Igranje lestvičnih tonov navzgor in navzdol; petje pesmi Gjaj, gjaj, gjaj ob igranju lestvičnih tonov navzdol.

Ustvarjalnost Ustvarjanje novih ritmičnih vzorcev za izvajanje DO-lestvice navzgor in navzdol; ustvarjanje besedil za izvajanje lestvice navzgor in navzdol.

Zaporedje tonov — lestvica

NauËili se bomo zapeti prekmursko ljudsko Gjaj, gjaj, gjaj.

Posluπaj posnetek prekmurske ljudske Gjaj, gjaj, gjaj. Pesem je prirejena tako, da boπ laæje razumel/-a njeno zgradbo. Pred petjem pesmi pevka zapoje solmizacijske zloge.

Peti se jo bomo uËili postopoma, da bodo zaporedje tonov in ritmiËna trajanja v pesmi razumljivejπa.

Pozorno posluπaj in ugotovi, katerih zapetih solmizacijskih zlogov πe ne poznaπ. TI in DO2

Napiπi jih. DO2

Za zakljuËek zaporedja tonov — lestvice moramo v druæbo znanih tonov sprejeti πe dva tona: TI in DO2.

1. Izvajaj ritem na zloge ta in ta - te. Katere note v zapisu πe ne poznaπ? Obkroæi Ërko pred ustrezno trditvijo. a. Na zaËetku zapisa.

b. V sredini zapisa.

c. Na koncu zapisa.

Dopolni. SO

nahaja se na TRETJI

Koliko je vredna zadnja nota v zapisu? Pomagaj si s πtevilom puπËic nad njo.

Ton TI je rdeË, Ërti.

Ton DO2 je zelen, MI

nahaja se v »ETRTI praznini.

Vredna je

dobi. Zapisana je z noto polovinko.

2. Zapoj notni zapis s solmizacijskimi zlogi in notno abecedo. Ob tem meri dobe in pazi na notne vrednosti. 3. Notni zapis zapoj πe na zlog gjaj in pri tem meri dobe.

RE RE DO1 DO

DO2

Lestvico zapoj od DO1 do DO2 in nazaj, kot kaæejo puπËice. Ker se lestvica zaËne na tonu DO in konËa na tonu DO, ji reËemo DO-lestvica. Glasbeniki tone imenujejo tudi z notno abecedo. Zapiπemo jo tako:

Lestvico zapoj tudi z notno abecedo.

○ ○ ○ ○ ○

Prekmurska ljudska: GJAJ, GJAJ, GJAJ

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke sledijo navodilom v delovnem zvezku in rešujejo dane naloge. Glasbenodidaktična igra LESTVIČNO BRANJE ČASOPISA Učencem/-kam razdelimo kratka besedila, ki jih morajo prebrati tako, da jih zapojejo v lestvici navzgor in navzdol, bodisi enakomerno bodisi v različnih ritmih. Besedilo lahko učenci/-ke pripravijo tudi v skupinah.

Priporočila 1. Pri petju lestvice si pomagamo s klaviaturo ali z drugimi inštrumenti z določljivimi tonskimi višinami. 2. Prekmursko ljudsko pesem pojemo tudi ob posnetku. 3. DO-lestvico lahko pojemo tudi v protipostopu. Ena skupina jo poje od spodaj navzgor, druga pa od zgoraj navzdol.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE Pojmi Tona TI in DO2; DO-lestvica; notna abeceda; polovinka; petje v dveh skupinah oziroma dvoglasno petje.

Posluπaj skladbo Pianisti.

Pesem Gjaj, gjaj, gjaj zapiπemo tako:

Kaj igrata pianista? Obkroæi ustrezen odgovor. a. b. c. Ë.

Posamezne poËasne tone. Lestvice samo navzdol. Lestvice navzgor in navzdol. Ponavljata en in isti ton.

Neznane besede: gjaj — joj graj — fiæol no — in beteg — bolezen

Pesem izvajaj po enakem postopku kot prejπnji zapis: najprej ritem z ritmiËnimi zlogi, potem s solmizacijskimi zlogi in na koncu πe z besedilom. Meri tudi dobe.

DO-lestvica se lahko zaËne tudi na drugih Ërtah ali v prazninah. V tem primeru se vsi toni pomaknejo viπje ali niæje ter v novo stanovanje prenesejo tudi svojo barvo. DO-kljuË na zaËetku notnega zapisa doloËi, kje je ton DO1. Primeri:

Pesem lahko izvajamo v dveh skupinah: prva poje pesem tako, kot je napisana, druga pa poje tone DO-lestvice navzdol.

Mladi glasbenik vadi tako:

DO1

DO2

UËitelj/-ica ti bo zaigrala ton DO1 na razliËnih tonskih viπinah. Lestvice zapoj.

C. Saint-Saëns: PIANISTI iz Æivalskega karnevala

○ ○ ○ ○ ○

Urejanje notnih vrednosti

Cilji enote • Razumevanje in urejanje poudarjenih in nepoudarjenih dob v takte. • Razumevanje mere. • Razumevanje predtakta. Petje Petje pesmi v dvo- in tridobnih taktovskih načinih. Igra na glasbila Spremljanje pesmi v dvo- in tridobnih taktovskih načinih ter izrazito poudarjanje prvih dob. Poslušanje Poslušanje skladb v dvo- in tridobnih taktovskih načinih ter določanje mere.

Glasbenodidaktična igra RITMIZIRAJMO BESEDILA Na liste napišemo nekaj besedil, ki jih lahko ritmiziramo v dvo- ali tridobnem taktovskem načinu. Na primer: • Jaka tobaka pod mostom koraka, pa sreča medveda, mu v hlače pogleda, fr! (34 takt.) • Enci, benci na kamenci, na kamenci enci benci. (24 takt.) • So opice skakale, ritke si kazale, šuštarček pršu, pa ritke jim zašu. (34 takt s predtaktom.) • Reci lipa, ti si pipa, reci lajna, ti si cajna. (24 takt.) • Špela marela na kahli sedela, je cajtenge brala, si pipo prižgala, hm! (34 takt.) • Moj očka so ribič pa rib’ce lovijo, tam doli pod mostom na skal’ci sedijo. (34 takt s predtaktom.) Učenci/-ke naj liste s posameznimi besedili

Gibanje Ples valčka, polke in drugih plesov v dvo- in tridobnih taktovskih načinih.

Urejanje notnih vrednosti Ustvarjalnost Izmišljanje verzov v jambih in trohejih ter zapis ritmičnih domislic z notami na črto; petje lastnih verzov brez notnega zapisa; zapis ritma in besedila v notno črtovje ter uglasbitev z znanimi toni.

Preberi besedilo in ugotovi, kateri zlogi so poudarjeni in kateri ne. Poudarjene zloge oznaËi s Ërto (—), nepoudarjene pa z lokom ( ). UGANKA

J. Stritar

)

Kaj je to? OSA.

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke sledijo navodilom v delovnem zvezku ter rešijo naloge.

»rte in loke prenesi pod note nad besedilom. Besedilo in Ëetrtinke uredi tako, da pred vsako poudarjeno noto nariπeπ navpiËno Ërto. Koliko Ëetrtink je med dvema navpiËnima Ërtama? 2 Prostore, ki si jih dobil/-a z risanjem navpiËnih Ërt, imenujemo takte, navpiËne Ërte pa taktnice. Glasbeniki uporabljajo tovrstno oznaËevanje za boljπo preglednost pesmi in skladb. Takt je prostor med dvema taktnicama. Velikost prostorov med taktnicami merimo s Ëasovno enoto mero. Dopolni. 2 , spodnja pa 4 . Zgornja πtevilka na zaËetku notnega zapisa Uganke je V vsakem taktu sta napisani dve noti v vrednosti dveh Ëetrtink. V tem primeru je ritmiËno besedilo napisano v dvoËetrtinskem taktovskem naËinu. PRVA DOBA

DRUGA DOBA

TAKT

TAKTOVSKI NAČIN

Koliko dob meri takt v zgornji skici?

TAKTNICA

Koliko merskih enot je vredna doba? 1

Katera nota oznaËuje dobo? »ETRTINKA. Obkroæi Ërko pred pravilno trditvijo. Kaj v pesmi doloËa taktovski naËin? a. Vsebina pesmi.

○ ○ ○ ○ ○

b. Poudarki.

c. Melodija.

izžrebajo in razstavijo na zloge. Določijo poudarjene in nepoudarjene zloge, dopišejo četrtinke ter uredijo takte. Delo lahko poteka tudi v skupinah.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Pojmi Taktovski način, takt, taktnica; poudarjene in nepoudarjene dobe; predtakt. Priporočila 1. Učence/-ke pred glasbenodidaktično igro opozorimo na morebitne predtakte. 2. Pred izvajanjem glasbenodidaktične igre določimo poudarjene in nepoudarjene dobe s pomočjo gibanja – korakanja (na poudarjeno dobo naredimo poudarjen korak). 3. Besedila lahko izgovarjamo ob spremljavi ritmičnih glasbil, kot rap ali pa jih zapojemo s svojimi melodijami.

Preberi πe naslednji besedili, doloËi besedne poudarke in jih prenesi pod note nad besedilom. Pred vsako poudarjeno noto nariπi taktnico. A. Pesek

)

Koliko Ëetrtink je v vsakem taktu?

Oznako za taktovski naËin napiπi v prazen prostor na zaËetku ritmiËnega zapisa besedila.

UGANKA Č. Šinkovec

)

Kaj je to? DIMNIKI.

Koliko Ëetrtink v zadnji Uganki je v veËini primerov med dvema taktnicama? Koliko jih je pred prvo taktnico?

Koliko jih je na koncu takta?

Ugotovil/-a si, da je v prvem taktu le ena Ëetrtinka, v zadnjem pa dve — skupaj so torej tri. Nepopolni takt na zaËetku pesmi ali skladbe je predtakt. To je prvi nepopolni takt, ki se dopolnjuje v zadnjem taktu. Pred ritmiËni zapis besedila napiπi oznako za taktovski naËin.

○ ○ ○ ○ ○

Glasbeno popotovanje po Sloveniji ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

○ ○ ○ ○ ○

Glasbeno popotovanje po Dolenjski

Cilji enote • Spoznavanje in izvajanje osminke in osminske pavze kot dobe. • Spoznavanje in izvajanje četrtinke in četrtinske pavze kot dobe. • Ples dolenjske različice kmečkega valčka. • Petje terčnega dvoglasja. • Spoznavanje tona spodnji SO↓. • Spoznavanje skladatelja Marjana Kozine. Petje Slovenska ljudska: Ob bistrem potočku je mlin Igra na glasbila Spremljanje pesmi Ob bistrem potočku je mlin z Orffovimi glasbili (triangel npr. uporabimo pri zlogih cin, cin; ragljo na poudarjen zlog po pri besedi ropoče, ropotulje ali deževno palico pri voda šumlja itd.).

ko mlinček ropoče ... do konca kitice, plesalec poklekne na desno nogo, z desno roko pa prime plesalkino desno roko. Plesalka ritmično teče okoli plesalca do konca kitice. Pri ponovitvi melodije se obrne in teče v nasprotno smer. Slika C – Slika C je enaka kot B, le da plesalec in plesalka zamenjata vlogi. Slika Č – Plesalca se primeta pod desni roki in v ritmu tečeta v desno, pri ponovitvi melodije se preprimeta in tečeta v levo. Slika D – Plesalca spustita roki in tečeta okoli svoje osi v desno, pri ponovitvi melodije pa v levo. Slika E – Plesalca se primeta za roki, se obrneta v smer urinega kazalca in tečeta v ritmu glasbe naprej, pri ponovitvi melodije se obrneta in tečeta v nasprotno smer. Slika F – Plesalca plešeta valček.

Poslušanje Zgodba iz Ribnice na Dolenjskem Marjan Kozina: Bela krajina (3. stavek) iz Simfonije (odlomek)

GLASBENO POPOTOVANJE PO SLOVENIJI Glasbeno popotovanje po Dolenjski Posluπaj zgodbo iz kraja Ribnica na Dolenjskem.

Gibanje Ples ob pesmi Ob bistrem potočku je mlin Pesem ima šest delov z enako melodijo: 1. inštrumentalni uvod, 2. petje, 3. inštrumentalna medigra, 4. petje, 5. in 6. inštrumentalna poigra. Plesni pari so poljubno razvrščeni po plesišču, lahko tudi v dveh krogih (v zunanjem deklice, v notranjem dečki). Ples razdelimo na več slik: slika A se ponavlja na začetku vseh delov, ostale slike pa lahko kombiniramo in nadgrajujemo. Lahko ga označimo z obliko AB AC AČ AD AE AF. Slika A – Ples se začne z inštrumentalnim uvodom, ki sovpada z besedilom ob bistrem potočku je mlin, cin, cin. Plesalec in plesalka se držita za roke, obrnjena sta drug proti drugemu. Takoj, ko slišita glasbo, zamahneta s sklenjenima rokama desno – levo – desno, na zloga cin, cin pa ploskneta. Ob ponovitvi istega dela melodije znova zamahneta z rokama – tokrat levo – desno – levo ter ponovno zaploskata na zloga cin, cin. Sliko A ponovimo v vseh šestih delih plesa, na začetku vsakega dela. Slika B – V drugem delu, ki sovpada z besedilom ○ ○ ○ ○ ○

Napiπi njeno vsebino v knjiæni slovenπËini.

Posluπaj pesem Ob bistrem potoËku je mlin in jo zapoj. Nato ritmiËno izvajaj prvi del pesmi. OB BISTREM POTO»KU JE MLIN

Slovenska ljudska

Ugotovil/-a si, da je v tem zapisu osminka dolga eno dobo in prav tako tudi osminska pavza.

11—12

ZGODBA Z DOLENJSKE Slovenska ljudska: OB BISTREM POTO»KU JE MLIN

Ustvarjalnost Izmišljanje verzov za nove kitice (za petje v inštrumentalnih delih); soustvarjanje nove koreografije. Delo z delovnim zvezkom Pesem Ob bistrem potočku je mlin poslušamo in jo zapojemo. Izvajamo ritmični zapis prvega dela pesmi in ugotovimo, da je pri tej pesmi osminka dolga eno dobo, kar je razvidno tudi iz zapisa takoj po violinskem ključu. Če je spodnja številka za violinskim ključem 8, je doba osminka, če pa je napisana številka 4, je doba v pesmi četrtinka. Pesem zapojemo tudi s solmizacijskimi zlogi. Na osnovi notnega zapisa v pesmarici ugotovimo, da je prvi del pesmi enoglasen, drugi del pa dvoglasen. Tako ga tudi zapojemo. Učenci na osnovi ilustracij v delovnem zvezku sklepajo o plesnih slikah kmečkega valčka.

Napiπi nekaj osminskih pavz.

Glasbenodidaktična igra RITMIČNO-MELODIČNE KARTE Pripravimo karte z delnimi zapisi pesmi Ob bistrem potočku je mlin – lahko po dva takta, po en takt ali več. Naredimo dve seriji – eno s podpisanimi solmizacijskimi zlogi, drugo brez. Naredimo tri ali več kompletov, odvisno od tega, na koliko skupin bomo razdelili učence/-ke. Naloga učencev/-nk je, da zložijo karte po takšnem vrstnem redu, da bodo dobili zapis pesmi v celoti. Pojmi Osminka kot doba, osminska pavza; četrtinka kot doba, četrtinska pavza; spodnji SO↓; terčno dvoglasje; kmečki valček.

S pomoËjo ilustracij plesa ugotovi, kako bomo plesali dolenjsko razliËico kmeËkega valËka ob pesmi Ob bistrem potoËku je mlin.

Osminska pavza se nahaja med drugo in »ETRTO notno Ërto.

Pesem lahko napiπemo tudi tako, da Ëetrtinka traja eno dobo. Izvajaj tudi ta primer.

Napiπi πe nekaj Ëetrtinskih pavz. RoËno jih lahko zapiπeπ enostavneje: . »etrtinska pavza se nahaja med drugo in »ETRTO notno Ërto.

➁

Pesem Ob bistrem potoËku je mlin zapoj tudi s solmizacijskimi zlogi.

➀ ↓

Spodnji SO↓ se nahaja pod drugo pomoæno Ërto in je prav tako kot SO rumene barve.

Marjan Kozina

➂

↓

④

V Novem mestu je bil rojen skladatelj Marjan Kozina (1907—1966). Ena od njegovih najbolj znanih skladb za orkester ima naslov Bela krajina. Posluπaj odlomek in obkroæi pridevnike, s katerimi bi lahko oznaËil/-a razpoloæenje v skladbi.

Pesem poiπËi v pesmarici in ugotovi, ali je pesem v prvem in drugem delu eno- ali dvoglasna. PESEM JE V PRVEM DELU ENOGLASNA, V DRUGEM PA DVOGLASNA.

SLAVNOSTNO, MIRNO, VELI»ASTNO, ©ALJIVO. Dopiπi πe svoje pridevnike. M. Kozina: BELA KRAJINA (3. stavek) iz Simfonije (odlomek)

⑤

○ ○ ○ ○ ○

ZGODBA Z DOLENJSKE Ribnica na Dolenjskem U Rib◊nc◊ je bla n◊vada, d◊ so se moæje. ob nedajlax po maπ◊ pod lipo zbie.ral◊. Pa je ankat besajda n◊njasla, koku je v◊sok must. K◊ se najso muo.gl◊ zmajn◊t, so rjakl◊: flKar ke. pajmò pa buo.mo vidl◊, koku b◊ se dalu zmie.rt.« K◊ najso imajl◊ metra, je blu teπku pogruntat, koku b◊ tu n◊rie.dl◊. Pa pade Janez◊ u glavo: flFantjè., jest æe vajm, koku. Tokle le.j, jest se buo.m p◊rje.u n◊ v◊rx◊ z◊ must. Antuo.n, ti se boπ p◊rje.u mjane z◊ nuge, France pa tjabe in toku n◊praj, pa buo.mo imajl◊ mie.ro.« flPa rajs,« so rjakl◊ ta drug◊. Slajkl◊ so s◊ re.k◊lce, Janes se je obajsu z◊ must, ta drug◊ pa z◊ nim. K◊ so toku æie. en◊ trije vísl◊, pa Janes z◊upije: flFantjè., do.bru poprimte tam zdo.laj, bom jest u ruo.ke plunu.«

(Logar, T. 1993: Slovenska nareËja, str. 31. Ljubljana: Zaloæba Mladinska knjiga.)

Pojasnitve k zapisu narečnih besedil

Priporočila 1. V pesmarici poiščemo pesmi, kjer je doba četrtinka, in pesmi, kjer je doba osminka. 2. Povemo, da slovenske ljudske pesmi in plese, ki se jih bomo učili, pojejo in plešejo večinoma po vsej Sloveniji. Razlikujejo se le po izvedbah plesnih slik. 3. Pogovorimo se o narečjih. Pravimo, da ima vsaka vas svoj glas. Melodija govora, izgovorjava in besede se torej razlikujejo od kraja do kraja.

○ ○ ○ ○ ○

1. Ostrivec (´) na katerem koli samoglasniku pomeni dolæino, krativec (`) pa kraËino. 2. Pika pod e (e.) in o (o.) pomeni njun ozek izgovor. 3. Polglasnik je zapisan z dobro znanim znakom ◊. 4. Dvoglasniki so zapisani tako, kot se izgovarjajo (npr. aj, ej, ou). 5. Z znakom ü je oznaËen preglas na u. 6. DvoustiËni v (u∩ ) je zapisan z u. 7. Soglasniki so zapisani tako, kot se izgovarjajo. 8. Mehkonebni zveneËi pripornik (γ), ki se izgovori namesto navadnega zapornika g, je zapisan z g. 9. X je znak za nezveneË mehkonebni pripornik, ki ga v knjiænem jeziku piπemo s h.

Opomba: Narečne tekste je fonetično priredila dr. Mihaela Koletnik.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

S šuštarpolko na Notranjsko

Cilja enote • Spoznavanje značilnosti notranjske glasbe in plesa. • Spoznavanje skladatelja Frana Gerbiča. Petje Notranjska ljudska: Lejsarjov malen Notranjski ples: Šuštarpolka

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke napišejo kratko obnovo besedila v notranjskem narečju, ki so ga poslušali. Ko se naučijo pesem Lejsarjov malen, jih spodbudimo k razmišljanju o besednih poudarkih v besedilu. Pod zloge napišejo oznake za poudarjene in nepoudarjene zloge. Pred vsako poudarjeno osminko potegnejo navpično črto. Ugotovimo, da je v vsakem taktu enako število not, razen v prvem in zadnjem. Ponovimo pojem predtakt.

Igra na glasbila Spremljanje petja pesmi Lejsarjov malen s kamenčki (učenci/-ke položijo večji ploščati kamen v dlan, z drugim kamenčkom pa udarjajo po njem; višino zvoka spreminjajo s krčenjem oziroma širjenjem dlani); spremljanje nove pesmi s priložnostnimi glasbili (npr. z žlicami, pralnikom in grabljami). Poslušanje Zgodba s Cerkniškega polja na Notranjskem Fran Gerbič: Čebelar (odlomek) Gibanje Ples šuštarpolke Plesni pari so poljubno razvrščeni po plesišču. Plesalca/-ki klečita na enem kolenu in posnemata smoljenje drete in zabijanje klinčkov v čevlje. Ob petju besedila vleici, vleici dreito ritmično posnemata smoljenje oziroma vlečenje drete, ob petju besedila pa klinco zabij pa posnemata zabijanje klinčkov (pest ene roke položita na koleno tako, da se mezinec dotika kolena; s pestjo druge roke pa posnemata udarjanje s kladivom — mezinec ”kladiva” se dotakne palca in kazalca prve roke). Ob inštrumentalni igri plešeta polko poljubno po plesišču. Ustvarjalnost Soustvarjanje plesne koreografije; izmišljanje ritmičnih in zvočnih vzorcev za spremljanje pesmi Lejsarjov malen s kamenčki; izmišljanje nove pesmi in spremljave.

Œ 33

○ ○ ○ ○ ○

Glasbenodidaktična igra KARTE ZA DOPOLNJEVANJE Na kartončke napišemo nekaj ritmičnih vzorcev z manjkajočimi notnimi vrednostmi — bodisi z osminkami, s četrtinkami ali z ustreznimi pavzami. Naredimo še serijo manjših katrončkov s posameznimi notnimi vrednostmi. Učence/-ke lahko razdelimo na skupine. Njihova naloga je, da z manjšimi kartončki dopolnijo takte na večjih kartončkih.

Priporočila 1. Pogovorimo se o narodnih nošah. 2. Učenci/-ke naj na zemljevidu poiščejo Cerknico in približno pokažejo meje Notranjske. 3. V knjigi Praznično leto Slovencev avtorja Nika Kureta (Družina, 1998) so opisani ljudski običaji Slovencev. Predstavimo nekaj običajev z Notranjske, učenci/-ke pa naj opišejo podobne iz svojega kraja. ZGODBA Z NOTRANJSKE

Pojma Šuštarpolka; Fran Gerbič.

Dolenja vas T◊ stari ◊ldje. na Nuo.tr◊nsk◊m so p◊rpudvali, d◊ so uËas◊x vidl◊ tut stvari, k◊ s◊ j◊x nejso znal◊ prau Ëis razluo.æ◊t. No in taku se je zgúdlo ◊nkrat ◊nm◊ s◊romaki, k◊ je πou pejπ Ëes Sliv◊nco in je na kriæiπË◊ zaglie.du ◊nga majx◊nga Ëudnega moæa, je vidu samu na jeno oku. Tist◊ moæic ga pa praπa: ﬂKe.j si pa ti touk

S πuπtarpolko na Notranjsko

Ljoba JenËe je doma na Notranjskem. Zbira ljudske pravljice in pesmi ter jih pripoveduje oziroma poje. Notranjsko ljudsko Lejsarjov malen spremlja z dvema prodnima kamenËkoma. En kamenËek dræi v usloËeni dlani, z drugim pa udarja po njem. Posluπaj njeno petje in igranje.

Na posnetku posluπaj zgodbo s Cerkniπkega polja na Notranjskem.

Foto: J. Suhadolnik

Napiπi njeno kratko vsebino.

Izmisli si besedilo in melodijo za pesem, ki ima enak ritem kot pesem Lejsarjov malen. ZaËni s predtaktom in uporabi osminke. Zloge zapiπi v predalËke pod notnim Ërtovjem.

Ljoba JenËe

Naslov pesmi:

Besedilo: Melodija:

Posluπaj in zapoj pesem Lejsarjov malen. Ali bi se ob pesmi gibal/-a v ritmu polke ali v ritmu valËka? GIBAL/-A BI SE V RITMU VAL»KA.

Pesem lahko ritmiËno spremljaπ s priloænostnimi glasbili: ælice, pralnik ali grablje. Z njimi oblikuj uvod, medigri in zakljuËek. Petje sámo spremljaj s kamenËki tako, da udariπ vsako dobo enkrat.

Ugotovi, kateri zlogi so poudarjeni in kateri ne. Besedilo najprej izgovarjaj, nato oznaËi poudarke in taktnice.

Na tretjo dobo zaËni s petjem pesmi ob spremljavi kamenËkov.

Napiπi oznako za taktovski naËin. ZGODBA Z NOTRANJSKE Notranjska ljudska: LEJSARJOV MALEN

○ ○ ○ ○ ○

3 8

14 —15

F. GerbiË: »EBELAR (odlomek)

zask◊rblen?« Naπ s◊romak mu je pa povejdu, d◊ mu je teπko. æiv◊t, d◊ ma re.uno xiπco, buo.se otruo.ke pa æjena d◊ nejma ke.j skuxat. In ga je povabu sabo. Sta πla Ëes xribe j◊n doline, xribe j◊n doline, dokler nista p◊rπla pred en b◊zgou g◊rm. flNo, ke.j vid◊π ke.j?« je rie.ku tist◊ majx◊n moæic. Naπ s◊romak pa nej vidu prau n◊Ë. Un◊ pa p◊ræge baklo pa prav◊: flNo, pa zdaj vid◊π ke.j?« Pa je zglie.du majxna æ◊lejzna vratca pot tist◊m g◊rmam. Sta zlejzla skuzne in sta p◊rπla u veliko dvorano. S◊rd dvorane je biu vjel◊k k◊p premuo.ga, k◊ ga je pazu en grozen p◊s. Pa πe ena taka dvorana je bla kar naprej. flTuk◊j nuo.tr◊ si laxko zameπ, kuo.lk◊r Ë◊π, dokler ne boπ izdau poti, ko.k se pride s◊m nuo.t.« S◊romak je ze.u dvej pesti premuo.ga pa sta πla v◊n. Zun◊j je pa tist◊ Ëudn◊ moæic◊l kar zginu z baklo vrie.t. Naπ s◊romak pa poglie.da na rokjé pa vid◊: Ëistu zlatu je d◊ræu u nex. Je mu zase in πe za druge zadost.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

(Pripovedovala Ljoba JenËe)

Skladatelj Fran GerbiË (1840 —1917) je bil rojen v Cerknici. Zaslovel je po svojih delih za orkestre in zbore.

Posluπali bomo njegovo delo za zbor z naslovom »ebelar. Ugotovi, kakπen zbor izvaja pesem.

Fran GerbiË

ME©ANI PEVSKI ZBOR.

Kako bomo plesali πuπtarpolko?

➀

➂

➁ Notranjski ples: ©U©TARPOLKA

○ ○ ○ ○ ○

Jurjevanje v Beli krajini

Cilji enote • Spoznavanje in izvajanje glasbe pri jurjevanju. • Spoznavanje in izvajanje celinke. • Spoznavanje različnih zapisov dveh osmink. Petje Hrvaška ljudska: Ovo se klanja Belokranjska ljudska: Dajte mu, dajte Belokranjska ljudska: Igraj kolo jabuko Igra na glasbila Spremljanje petja z Orffovimi glasbili po izboru učencev/-nk.

Ustvarjalnost Soustvarjanje koreografije za nove plesne slike; ustvarjanje ritmičnih vzorcev z vsemi znanimi notnimi vrednostmi. Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke poslušajo zgodbo v belokranjskem narečju in napišejo nekaj stavkov obnove. Pogovorimo se o jurjevanju. Poslušamo pesmi Ovo se klanja in Dajte mu, dajte ter se pogovorimo o neznanih besedah ter o pomenu besedila. Pesmi se naučimo peti. Ob poslušanju oziroma petju pesmi Dajte mu, dajte z roko merimo dobe in ugotovimo, kakšne notne vrednosti imamo in koliko dob smo se zadržali na zlogih groš in još. Izpeljemo pojem celinke.

Poslušanje Zgodba Otona Župančiča iz Bele krajine (odlomek – učitelj/-ica naj zgodbo iz priročnika prebere do konca.) Marjan Kozina: Bela krajina (3. stavek) iz Simfonije (odlomek)

Jurjevanje v Beli krajini Na posnetku posluπaj zgodbo Otona ÆupanËiËa, ki jo poznajo v Beli krajini. O Ëem govori?

Gibanje Ples tribučko kolo ob petju pesmi Igraj kolo jabuko Plesalci in plesalke se postavijo v krog in se primejo za spuščene roke. Leve boke imajo nekoliko obrnjene v krog – pripravljeni/-e so za hojo v desno. 1. in 2. takt: (štejemo en, dva, tri, štir’) Plesalci/-ke naredijo tri korake naprej v krogu, začnejo z desno nogo. Na ”štir’” rahlo dvignejo levo nogo pred desno. 3. in 4. takt: (znova štejemo en, dva tri, štir’) Plesalci/-ke se obrnejo v drugo smer kroga in naredijo tri korake naprej, začnejo z levo nogo. Na ”štir’” rahlo dvignejo desno nogo pred levo. 5. in 6. takt: (štejemo enako kot pri prejšnjih taktih) Plesalci/-ke se obrnejo v notranjost kroga in naredijo tri korake naprej v sredino kroga. Začnejo z desno nogo. Hkrati dvignejo roke visoko naprej. Na ”štir’” rahlo dvignejo levo nogo pred desno. 7. in 8. takt: (štejemo enako) Sledijo trije koraki nazaj in spust rok v prvotni položaj. Začnejo z levo nogo. Na ”štir’” rahlo dvignejo desno nogo pred levo. ○ ○ ○ ○ ○

Jurjevanje Jurjevo je nekoË spadalo med najpomembnejπe praznike. Najbolj je bilo razπirjeno v Beli krajini in tudi Ëez mejo v sosednji Hrvaπki. Naπi predniki so verovali, da Zeleni Jurij prinaπa dobro letino, zato so mu izkazovali posebno Ëast. Kaj prikazuje slika na desni strani? ZELENEGA JURIJA — ODETEGA Z BREZOVIMI VEJAMI IN DE»KA OBLE»ENA V NARODNI NO©I. V kaj so odeli deËka, ki je predstavljal Zelenega Jurija? V VEJE Z ZELENIMI LISTI.

Pred vrati hiπ so deËki najprej zapeli pesem, kot je Ovo se klanja, ki je sicer hrvaπka razliËica slovenske ljudske pesmi. Fantje pojo tudi pesem Dajte mu, dajte, ki nagovarja k darovanju. Gospodinje so se navadno lepo izkazale in nasule darov v koπare, da bi si zagotovile dobro letino.

18 —19

ZGODBA IZ BELE KRAJINE Hrvaπka ljudska: OVO SE KLANJA

Glasbenodidaktična igra SESTAVLJANJE GLASBENIH FRAZ Vsako pesem razstavimo na dele po dva takta. Napišemo jih na posamezne kartončke in pomešamo. Učenci/-ke jih morajo sestaviti v celoto. Lahko naredimo več kartončkov, če bomo učence/-ke razdelili v skupine. Pojmi Celinka; jurjevanje; tribučko kolo. Priporočili 1. Več o jurejvanju je zapisano v knjigi Nika Kureta Praznično leto Slovencev (Družina 1998). 2. Jurjevanje lahko praktično izvedemo na osnovi zapisov ob petju jurjevskih pesmi.

Ob petju pesmi Dajte mu, dajte spremljaj notni zapis v pesmarici in meri dobe. V delovnem zvezku je napisana zadnja kitica te pesmi. Izvajaj ritmiËni zapis na zloge ta in obkroæi note, ki trajajo 4 dobe.

Noti, ki jo zapiπemo

w, reËemo celinka. V tej pesmi traja 4 dobe.

Poglejmo πe prvi takt pesmi:

Ugotovimo, da sta osminki napisani na dva naËina: enkrat z zastavico, drugiË pa sta povezani s Ërto. Ugotovi: Koliko osmink ima vrat in zastavico?

Koliko osmink je povezanih s Ërto?

Plesna postavitev tribuËkega kola

Belokranjski ljudski: DAJTE MU, DAJTE IGRAJ KOLO JABUKO

20 —21

ZGODBA IZ BELE KRAJINE Varalo Kako smo ono delali novi svinjak, so nam tesali na tnale dva moži iz Tanče gore, mi se vidi, da je bil jeden Cvetíč i drugi Žilán. Ja i moj brat smo sedeli na trati, poleg pa smo poslušali, kako so bradve padale i kako so se moži pomenali i ki pot i nam kaj rekli, ke smo bili obedva iše majhani. Pa ti pride cigan Jándre tam od britofa i ti gre proti šole. Pa praša od one meje: »A ste li vidli kaj naše?« »Nehkako neg da smo jeh vidli,« me veli Cvetíč, »se ovako dole so šli i se za nosom; samo ajde i ti se ovako dole pa se za nosom, pa jeh češ vre najt. – A čuješ, Jándre, imaš váralo pri sebi?« ga je iše malo podražil. Jándre ni rekel nič, nego se je samo onako nasmejal pa je prošel, kod so me pokazali. »A pa kaj je to, varalo?« velim ja, »Cvetíče, zakaj iše nikdar nikeda nisem čul te besede.« »Ne znaš tega? Tako poslušaj, pa boš videl. To ti je bilo, brate, tako. Semički tehant pokojni, ta je imel sezmerom lepe konje, pa se rad ž njimi postavljal. A drugače bil jako modra glava – vraga bi bil na lede podkoval. Pa se ti pripelje, bogzna pokaj, dole v Nerajec pa stane pri Sítare i pije. Imel je baš novega konja, pa se onako hvali ž njim i sem i tam. I bilo ljudi pri Sítare i si so dakaj hvalili konja. I dakako, lep Lisko je bil, ves črn, samo liso sredi čela, i noge tako po priliki pedenj visoko iznad kopita bele, ko da je stal v japno. Pa ti je bil tam i cigan Mártin, oča Jandrétov, pa veli tehante: ,O gospon tehant, lep je vaš konj i modra glava ste vi, itako bi vas ja za njega prevaril, samo kaj nimam varala pri sebi‘. ,Varala, pa kaj je to, varalo?‘ ,E, znate, gospon, to je takovo orodje, ke ž njim sakega prevariš, pa bil iše tako moder‘. Seda bi bil tehant jako rad znal, kakov je to vrag s tem varalom, i moži so gledali i so se smejali. ,Je je, gospon, cigani imajo varalo …‘ ,To je babja vera, moži!‘ ,A vendar je res.‘ ,Na, tako, ajde, Mártin, po varalo, i ako me ž njim prevariš, evo ti konja.‘ ,Bi, a ke mi je šator! Dole na Vušívce! Bilo bi več tema, keda bi prišel nazaj.‘ — ,Hm.‘ — ,Nego, da mi posodite konja, da jašem, onda bi bil najenpot sem i tam i tam i sem.‘ ,Tako, ajde, naj ti bo, da b’ te koklja brcnila (ovako špasno so kleli tehtant, ke so bili Kranjec, dakaj), pa hitro jezdi.‘ Ni me bilo treba dvapot reč, več ti je izpregel konja i sedel na njem, pa ajde proti Vušívce. I onda so pomenali i so težko čakali, da pride Mártin i da pokaže varalo, i so se si smejali, i iše najbolj tehant, ke ni tel verovat, pa bi bil dakako i on rad znal, kakov je to posel z varalom, zakaj to je znal, da bo Mártin kajgod ciganskega izognil. Pa keda je bilo več pol vure, onda so rekli: ,Seda bi bil bogme več lahko tam i nazaj.‘ — ,A vrag zna, nima li iše kakovega drugega posla.‘,— I tako, pa so se speki smejali. A vura teče, teče, hodido se nagledivat prek prag i gledado proti moste, i ko da če kaj bit, pa je bila samo Radošičeva Aneka, ke šla z banjo na glavi iz brega. I drugi pot bil Jure Berége, ke smo misleli, da je Mártin, i tretji pot sam ne znam, kdo, samo to znam, da Martína ni telo bit. I onda je imel tehant zavjedno vuro v rokah, zlato, dakako, a ni pomogla, keda ne pomore Bog. Pa ti veli Kučki Janko: ,Gospon tehant, meni se vidi, da je imel Mártin itako varalo pri sebi.‘ I pogleda onako izpod čela senaokrog, ko da če reč: ,Saj znate, moži, kako mislim.‘ I moži so znali, zakaj se okoli mize je šlo oko do oka i sam Sitar je rekel: ,Mártin je bogme pravega roda, zakaj pravi cigan ima zmerom varalo pri sebi.‘ I onda Kučki: ,I meni se vidi, da si je nekaj v nadreh popravljal.‘ I nekdo drugi: ,V nadreh ga je imel, ja sem videl jeden kraj, (Župančič, O. 1978: Zbrano delo, sedma knjiga, str. 30—32. Ljubljana, DZS.

○ ○ ○ ○ ○

Stu ledi s Primorske

Cilji enote • Spoznavanje in izvajanje primorske glasbe. • Spoznavanje in izvajanje polovinke s piko. • Ples tržaškega plesa stu ledi. • Spoznavanje skladateljev Vinka Vodopivca in Stanka Premrla. • Slovenska himna. Petje Vinko Vodopivec: Žabe Primorska ljudska iz Trsta: Stu ledi (odlomek) Igra na glasbila Spremljanje tridobnega taktovskega načina pri plesu stu ledi (na težko dobo udarimo npr. z bobnom, na lahki pa z manj glasnim glasbilom).

naredimo daljši in poudarjen korak, na lahki dobi pa manjša in lahkotnejša koraka. Ustvarjalnost Soustvarjanje koreografije za ples; dodajanje verzov k pesmi Stu ledi. Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke v pesmarici z merjenjem dob spremljajo petje pesmi Žabe. Ugotovijo novo notno vrednost, ki je dolga tri dobe, to je polovinko s piko. V delovnem zvezku dopolnijo nalogo. Glasbenodidaktična igra KARTE ZA DOPOLNJEVANJE Glasbenodidaktično igro s strani 34 dopolnimo z novima notnima vrednostma: celinko, polovinko s piko ter s polovinsko in celinsko pavzo.

Poslušanje Zgodba iz Renč na Primorskem Stanko Premrl: Zdravica

Stu ledi s Primorske O Ëem pripoveduje zgodba s Primorske?

Gibanje Ples ob petju pesmi Stu ledi Plesni pari s koraki valčka plešejo v krogu. Plesalec in plesalka sta obrnjena drug proti drugemu, med njima je razdalja približno en meter. Plesalec s svojo desno roko prime plesalkino levo, dvigneta ju v višino plesalkinih ramen. Prosti roki imata prislonjeni na bok.

V pesmarici poiπËi pesem Æabe in ob posluπanju meri dobe. Koliko traja polovinka s piko?

h . traja

TRI DOBE

Vinko Vodopivec

1. takt: en — Plesalec stopi z levo nogo bočno levo, plesalka pa z desno nogo bočno desno. dva — Prikorak s sprednjim delom stopala desne (leve) noge. tri — Korak z levo (desno) nogo na mestu s hkratnim obratom za četrt kroga v levo (desno). 2. takt: en — Korak z desno (levo) nogo naprej. dva — Prikorak s sprednjim delom stopala leve (desne) noge. tri — Korak z desno (levo) nogo na mestu s hkratnim obratom za četrt kroga v desno (levo). Ples lahko poenostavimo s hojo: na prvo dobo ○ ○ ○ ○ ○

Stanko Premrl

Skladatelj Stanko Premrl (1880—1965) se je rodil pri Vipavi. Bil je uspeπen skladatelj in orglavec. Najbolj znan je po slovenski himni Zdravica, ki jo je skomponiral na besedilo Franceta Preπerna.

Skladatelj Vinko Vodopivec (1878—1952) se je rodil v RoËinju na Goriπkem. Zaslovel je s svojimi vokalnimi deli.

Dræa pri plesu stu ledi

ZGODBA S PRIMORSKE

22—25

V. Vodopivec: ÆABE S. Premrl: ZDRAVICA Primorska ljudska: STU LEDI (odlomek)

Pojmi Glasba s Primorske; polovinka s piko; ples stu ledi. Priporočili 1. Učence/-ke spomnimo na glasbeno družino Volk, ki stanuje v Ilirski Bistrici, na meji s Primorsko. 2. Spodbudimo jih k razgovoru o pomenu himne. Vsaka država ima svojo in je tako tudi z glasbo prepoznavna na različnih mednarodnih prireditvah, kongresih in tekmovanjih.

πáldu ‡ zelo na vístu ‡ na nabor dvosti bvótou ‡ dostikrat od novíca ‡ do æenina novíc◊ ‡ neveste podox ‡ po dolgem s kart◊ ‡ iz papirja rúsix ‡ rdeËih n◊rat◊ ‡ narejene gobancu ‡ potico πk◊rtvóËk konfetou ‡ vreËko bombonov

ZGODBA S PRIMORSKE

(Logar, T. 1993: Slovenska nareËja, str. 65. Ljubljana: Zaloæba Mladinska knjiga.)

Renče Star◊ navad◊ s◊ p◊r n◊s æe πáldu ri◊tk◊. K◊πn◊ norËiji zganj◊ju πje z◊ pusta al pej k◊r graju fanti na vístu ◊n x vojakan, ma druzga j◊ prou malvo. Dvosti bvótou pej n◊rdiju k◊lu◊nu, k◊r s◊ k◊πnvo oæi◊ni. N◊ dan Ëet◊rtka popoudan s◊ zbjereju fanti ◊n graju u gmajnu brat bvórounu. Pod nu◊Ë pridje ad◊n s kvonj◊m ◊n tistu bvórounu n◊lu◊æju n◊ v◊s ◊n pi◊lj◊ju x adnimu ot sosi◊du od novíca al pej novíc◊. Pvolje s◊ lu◊tju n◊pli◊t◊t bvórounu oku◊li koucou. N◊malvo n◊rdiju tisti dan, t◊ drugvo pej postiju za drugi dan. »◊ j◊ lepu◊ ◊n tvoplvo, di◊l◊ju v◊nje, Ëe j◊ slabvo urjem◊ pej pot k◊πnu lu◊pu. K◊r s◊ usi πti◊rj◊ kouci opléteni, j◊x zvaæeju ukop. Dva di◊neju podox, dva pej poËri◊s. N◊ v◊rx zvaæeju dva majxna bvórËka. Pvolje uzdigneju k◊lu◊nu pokvonci an ju njeseju pret xiπu od novíca. Tisti, k◊ pejdje z◊ tovarπa, nu◊si vinvo z◊ pet. Pvolje pokliËeju v◊n novíca ◊n von mu◊rje ta p◊rvi z◊`Ë◊nt kvop◊t luknji z◊ k◊lu◊nu, pvolje pej kopaju drugi n◊prej. K◊r s◊ obi◊ luknji skopan◊, di◊neju nu◊t◊r k◊lu◊nu. Pup◊ s◊ zbjereju p◊r ni drugi xiπi ◊n di◊l◊ju ru◊æ◊ s kart◊. NajveË j◊ rúsix ru◊π ◊n bi◊lix, k◊πn◊ s◊ tudi plav◊. Pon◊vadi n◊rdiju tudi ki◊tn◊ s kart◊ ◊n j◊x opljeteju oku◊li koucou. K◊r s◊ ru◊æ◊ n◊rat◊, graju x fant◊n ◊n usi ukop obejsju ru◊æ◊ po k◊lu◊ni. K◊d◊r j◊ usje konËanvo, usi ukop z◊pvoj◊ju ◊n par pi◊smi. Novíc j◊x povabi u xiπu ◊n j◊m da vinvo ◊n gobancu. Prej ku graju d◊mou, pozdrauju novíca. Novíc da us◊kmu su◊j πk◊rtvóËk konfetou. V◊nje πje ◊n bvot z◊pvoj◊ju ◊n pvolje graju spat.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

○ ○ ○ ○ ○

Ta luštna z Gorenjske

Cilja enote • Razumevanje matematičnih razmerij med notnimi vrednostmi. • Spoznavanje glasbe na Gorenjskem.

Ustvarjalnost Soustvarjanje koreografije za ples; soustvarjanje partitur za ritmično izvajanje notnih vrednosti.

Petje Gorenjska ljudska: Pa k’ b’ luštna ne bila

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke napišejo, koliko dob trajajo posamezne notne vrednosti v osminskem in četrtinskem taktovskem načinu. Pregledajo zapis pavz.

Igra na glasbila Igra po partituri, kjer so zapisane različne notne vrednosti.

Glasbenodidaktična igra KARTE ZA DOPOLNJEVANJE (str. 34) Pojmi Matematična razmerja med notnimi vrednostmi; Janko Ravnik; štajeriš.

Poslušanje Zgodba iz Kokre na Gorenjskem Janko Ravnik: Melanholični valček (odlomek) Gibanje Ples štajeriša Pari so lahko poljubno razvrščeni po plesišču, v krogu ali v kakršnikoli drugačni postavitvi. Plesalec in plesalka se primeta za desni roki in ju dvigneta. Pri prvi kitici se plesalka s poskakujočimi koraki vrti v desno, plesalec pa v krogu v levo teče okoli nje. Pri inštrumentalni medigri lahko stojita na mestu in ploskata (npr. enkrat s svojima dlanema in dvakrat na dlani soplesalca/-ke). Pri drugi kitici par vlogi iz prve kitice zamenja. Sledijo nove inštrumentalne medigre in kitici. Plesne slike so lahko enake, lahko pa jih popestrimo z novimi gibi. ○ ○ ○ ○ ○

Priporočila 1. Učenci/-ke v različnih pesmaricah v šolski knjižnici poiščejo pesmi iz različnih koncev Slovenije ali povprašajo starše, katere pesmi poznajo, morda celo v narečjih. 2. Priredimo tekmovanje s kvizom: učenci/-ke naj v leksikonih in na spletnih straneh poiščejo skladatelje, ki so se rodili na Gorenjskem. 3. Zaradi lažje zapomnitve zapisa polovinske in celinske pavze uporabimo naslednjo prispodobo: celinska pavza visi, tako kot lahko visi jabolko na drevesu, polovica jabolka pa ne more viseti, lahko samo leži na tleh. 4. Vsako vrsto partiture naj najprej izvajajo vsi učenci/-ke, šele nato jih razdelimo na skupine. Zaradi lažje preglednosti notni primer povečamo in ga preslikamo na prosojnico. S palico kažemo dobe in pri tem štejemo: pr-va, dru-ga, tret-ja, č’tr-ta ob izvajanju partiture v četrtinskem taktovskem načinu oziroma pr-va, dru-ga, tret-ja v osminskem taktovskem načinu. 5. Pogovorimo se o klavirski skladbi Janka Ravnika.

ZGODBA Z GORENJSKE Kokra Ta p◊rv◊ so enga moæa posval u tisto vas, k je bva de.Ëva doma, k sej vó.tva umoæit. Ta mo.π je use pre.x spraπou, poj pa πele. pove.dou fant◊, k se j votu uæenít z no., de j ve.du, koko. so u tist xiπ p◊rπtiman. No, Ëe j bo fant use uπe.Ë, ga j tist mo.π pelou æent. Ta p◊ru pogovar je biu okol dga, ko.lk bo neve.sta jme.va do.te pa bale. »e so se zgovo.rl◊, so πl◊ na becirk, de so tam use zapisal, ko.lk bo do.te jme.va. Pret vo.xc◊tjo je usak æe.n◊n mo.gu neve.st dat Ëe.ule, neve.sta pa æe.n◊ srajco pa kravato. Poj se j pa æe.n◊n p◊rpelou s svat◊m in prog◊rj◊m po neve.sto. Pred no.sam so j◊m zap◊rl◊ dur in neve.sto skril. V◊n so mo pa posval eno staro naπe.mleno babo. Te. pa æe.n◊n ni votu in je mo.gu precej pvaËát, de so mo dal tapravo neve.sto. Zej so πl◊ pa u ce.rku x poro.k. Nazaj grede. so j◊m nare.dl◊ prepre.go. K j◊m je sta-

reπina pvaËou tist, kar so zaxte.val, so pa πl◊ g do.m in tam pil, je.dl◊ pa plesal, do.kler so mo.gl◊. koko. so p◊rπtiman ‡ kaj mislijo becirk ‡ okroæje s prog◊rj◊m ‡ s spremljevalci (Logar, T. 1993: Slovenska nareËja, str. 24. Ljubljana: Zaloæba Mladinska knjiga.)

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Ta luπtna z Gorenjske Posluπaj zgodbo iz Kokre in povej kratko vsebino. Ponovi notne vrednosti. Pri navedenih notnih vrednostih je vsaka naslednja enkrat daljπa. V primeru, da je doba Ëetrtinka, je

e dolga q polovinka h celinka ˙

osminka

Ëetrtinka

POL

V primeru, da je doba osminka, je

e dolga ENO DVE q ©TIRI polovinka h OSEM celinka ˙

dobe,

osminka

dobo,

ENO

dobo,

Ëetrtinka

dobi,

DVE

dobi,

©TIRI

dobe.

dobe, dob.

Preglej zapis pavz v notnem Ërtovju. Polovinska pavza se nahaja na TRETJI Ërti, celinska pavza pa visi na »ETRTI Ërti. celinka

Ëetrtinke osminke

h qq q q ee

qq qq qq h

polovinki

Ples πtajeriπa

Kaj ugotoviπ na osnovi zapisa notnih vrednosti v piramidi?

Janko Ravnik

Skladatelj Janko Ravnik (1891—1982) se je rodil v Bohinjski Bistrici. Bil je odliËen pianist in skladatelj. ZGODBA Z GORENJSKE J. Ravnik: MELANHOLI»NI VAL»EK (odlomek) Gorenjska ljudska: PA K’ B’ LU©TNA NE BILA

26 —28

○ ○ ○ ○ ○

Koroška poskočnica

Cilj enote • Spoznavanje koroške ljudske in umetne glasbe. Petje Koroška ljudska: Ovsetni štajeriš Igra na glasbila Spremljanje petja pesmi s tamburinom in drugimi Orffovimi glasbili. Poslušanje Zgodba iz Kotelj na Koroškem Maks Strmčnik: Koncert za orgle, pojočo žago in orkester (odlomek)

Delo z delovnim zvezkom Razgovor o glasbi na Koroškem. Učenci/-ke naj na spletnih straneh poiščejo dodatne podatke o pojmih, ki so jih spoznali pri tej enoti. Glasbenodidaktična igra NADALJEVANJE PESMI Učenci/-ke sedijo v strnjenem krogu z zaprtimi očmi in rahlo sklonjenimi glavami. Določijo pesem, ki jo bodo peli, vendar le eden po eden. Kdaj bo kdo na vrsti, ne vedo. O tem odloča učitelj/-ica, ki tiho hodi za njihovimi hrbti. Ko se dotakne prvega/-e, ta začne peti in nadaljuje vse dotlej, ko se učitelj/-ica ne dotakne drugega/-ge učenca/-ke in reče npr. hop. Najbolje je, da učitelj/-ica razdeli pesem po kiticah.

Gibanje Ples ovsetnega štajeriša Pari so postavljeni v krogu. Plesalec in plesalka stojita vštric, tako da sta oba obrnjena z levima bokoma proti sredini kroga. Plesalka je na plesalčevi desni strani. Držita se s spredaj prekrižanimi spuščenimi rokami (plesalec prime z iztegnjeno desno roko plesalkino skrčeno desno roko, z levo skrčeno roko pa plesalkino iztegnjeno levo roko). Med petjem poskočnice plesalci/-ke stoje na mestu ali hodijo po krogu levo. V inštrumentalnem delu se plesalci/-ke počasi pomikajo naprej, hkrati pa se plesalca vrtita pod dvignjenimi sklenjenimi rokami. Plesalka se vrti v desno, plesalec pa v levo.

Koroπka poskoËnica

Foto: M. Rudolf

Posluπaj zgodbo s Koroπke in napiπi njeno kratko obnovo.

Maks StrmËnik

Ustvarjalnost Izmišljanje novih plesnih slik; soustvarjanje ritmičnih vzorcev za spremljanje pesmi z Orffovimi glasbili.

Skladatelj Maks StrmËnik je rojen v »rni na Koroπkem (1948). Znan je kot skladatelj, Ëembalist, orglavec in pedagog.

Matija Terlep

Matija Terlep igra na pojoËo æago. Viπino tona doloËa z upogibanjem æage, ustvarja pa ga s pomoËjo loka.

Ples ovsetni πtajeriπ

○ ○ ○ ○ ○

29 —31

ZGODBA S KORO©KE M. StrmËnik: KONCERT ZA ORGLE, POJO»O ÆAGO IN ORKESTER (odlomek) Koroπka ljudska: OVSETNI ©TAJERI©

Pojmi Maks Strmčnik; pojoča žaga; ovsetni štajeriš.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Priporočila 1. Po poslušanju oziroma med poslušanjem skladbe skladatelja Maksa Strmčnika lahko učenci/-ke likovno upodobijo njeno vsebino. 2. Pri plesu ni potrebno vztrajati, da učenci/-ke plešejo v parih – lahko plešejo deklice med seboj in dečki med seboj. 3. Pojoča žaga je svojevrstno glasbilo. Višino tona določamo z upogibanjem žage, izvabljamo pa ga s pomočjo loka. 4. Ples ovsetni štajeriš iz kraja Šentanel je del svatbenega obreda. Plešejo ga camar in družička (spremljevalec in spremljevalka ženina in neveste), ženin in nevesta ter povabljenci.

ZGODBA S KOROŠKE Kotlje Ko sn bva πi◊st li◊t stara, sn zaËe.va xo.dit u πu◊vo. U πu◊vo sn me.va eno uro dauË za je.t. Xodva sn s Toustega v◊rxa u Go.tËtan. UËasix ni bvo tak, kak je zdaj. Zdaj je samo par ur πu◊va, pa tak Ëudno jamrajo πu◊maπtri, kak so zmatrani, pa kak je xò.do v◊`Ëit. Pa kak so otro.ci sru◊ta, ko se mo.rejo te.jko v◊`Ëit. »e ni tople male iæíne u πu◊li, je pa kar za umret. Taj se pa æe ne mo.rejo veË v◊`Ëit. UËasi je bva πu◊va od osme ure do dvánajste. Pa je bvo eno uro fraj. Ob anéj se je pa dr◊Ë zaËe.va, pa do tríjex, πtírbart na ke.dn pa je bva do petix. Tak da je bva πu◊va o.sn ur. Pauza je bva samo dopo.gni, ob desetix, taj je bvo deset minut fraj. te.jko ‡ toliko male iæíne ‡ malice (Logar, T. 1993: Slovenska nareËja, str. 80. Ljubljana: Zaloæba Mladinska knjiga.)

○ ○ ○ ○ ○

S kujtri na Štajersko

Cilji enote • Spoznavanje ljudske in umetne glasbe s Štajerske. • Spoznavanje elektronske glasbe. • Prepoznavanje zunajglasbene vsebine v skladbi. • Spoznavanje skladatelja Marjana Šijanca. Petje Slovenski ljudski: Iz zemlje gre v trto Plésala sen, plésala Igra na glasbila Igra na lastna in Orffova glasbila ob petju pesmi. Poslušanje Zgodba iz Planine na Pohorju na Štajerskem Slovenska ljudska: Jaz pa pojdem na Gorenjsko Marjan Šijanec: Glasba ognja (odlomek) Kratek film

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke odgovorijo na vprašanja v delovnem zvezku. Glasbenodidaktična igra PETJE DO-LESTVICE Z RAZLIČNIMI TONSKIMI TRAJANJI V igri sodeluje osem učencev/-nk. Pripravimo kartončke z napisanimi solmizacijskimi zlogi od DO1 do DO2 in jih damo v vrečko. Vsak učenec/-ka potegne kartonček. Postavijo se v vrsto in sestavijo DO-lestvico. V drugo vrečko damo kartončke z napisanimi notnimi vrednostmi. Vsak ”ton” potegne enega. Če dobi četrtinko, bo svoj ton držal eno dobo, če polovinko, dve dobi itd. (Velja za četrtinski takt, kjer je četrtinka dolga eno dobo, lahko pa se zmenimo, da igro izvedemo v osminskem taktu.)

S kujtri na ©tajersko Gibanje Štajerski ples kujtre šivat Plesni pari se postavijo v kolono, obrnjeni so v smer plesa. Plesalec in plesalka sta oddaljena eden od drugega približno en meter in pol. Plesalci/-ke dvignejo sklenjene roke in naredijo mostni obok. Proste roke dajo v bok. Ob glasbi se premikajo naprej, hkrati pa se prvi par skloni in teče ritensko nazaj, dokler ne priteče do konca kolone. Takrat se zravna in spet teče naprej. Enako naredi vsak par, ki se znajde na začetku kolone – pari torej ritensko tečejo nazaj pod rokami ostalih, ki tečejo naprej. Različica: Določimo učenca/-ko, ki bo vsake toliko časa zaklical/-a ”veksln” (iz nemščine wechseln – menjati). Takrat plesalci/-ke zamenjajo smer teka. Tisti/-e, ki tečejo naprej (vzravnani pari), začnejo teči ritensko, sklonjeni pari pa naprej. Ustvarjalnost Soustvarjanje glasbenih spremljav k pesmima Iz zemlje gre v trto in Plésala sen, plésala; soustvarjanje plesne koreografije k plesu kujtre šivat; gibni in likovni izraz skladbe Kratek film.

O Ëem govori zgodba s Pohorja na ©tajerskem?

Ples kujtre πivat izvajaj ob pesmi Jaz pa pojdem na Gorenjsko.

Upodobi oznaËene besede iz besedila ljudske pesmi Iz zemlje gre v trto, kar ti bo pomagalo pri pomnjenju besedila. Iz zemlje gre v trto.

Iz trte gre v grozdje.

Iz grozdja gre v brente.

Iz brent gre pa v preπe.

Iz preπ gre pa v sode.

Iz sodov gre v litre.

Iz litrov gre v glaæke.

Iz glaækov gre v grlo.

Iz grla gre v glavco.

ZGODBA S ©TAJERSKE Slovenska ljudska: JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO Slovenska ljudska: IZ ZEMLJE GRE V TRTO

○ ○ ○ ○ ○

32—34

Pojma Ples kujtre šivat; elektronska glasba. Priporočilo Pojasnimo, da ples kujtre šivat še vedno plešejo na Pohorju, običajno na svatbah ali ob drugih priložnostih. Izberejo poljubno polko.

So re.kli, de so Ëakali nu Ëakali, pa niË ga ni blu do.u. Po.l pa na usem lajpem pa se parpelo nu parfarËi do.u memu vux en vilk vo.ru. Te. so se pa t◊k zistraπli, de niso ve.dli, ki so, al majo πe klebuk na glavi ol ne.. ©ele Ëez en cet so priπli x Ëemi. So re.kli: ﬂTe. sn jo paË pupixo demo.u.« (Logar, T. 1993: Slovenska nareËja, str. 92. Ljubljana: Zaloæba Mladinska knjiga.)

ZGODBA S ŠTAJERSKE PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Planina na Pohorju Ja, mam puvedet, kak je uËos dajdo t◊k rodu straπlu. So preli ájnket, ja, de so xudili z Uplotnce. Ku so πli sam z Vrójekovix varxo pa priπli tule sam u tuto Vrójekovo go.πo, te na Galáuæe, ja, te. so pa tam zgoara vidli ene voale stot, so mislili Je.rËe. So re.kli: ﬂBom pa puËoko, de bo Je.rut priπu z voalami do.u, de mi bo puvido, zakó gre. z voalami demo.u.«

Skladatelj Marjan ©ijanec (1950) je rojen v Mariboru, kjer tudi æivi in ustvarja. Je med zaËetniki raËunalniπke glasbe v Sloveniji.

Marjan ©ijanec

Elektronski studio

Glasbo lahko ustvarjamo tudi s pomoËjo raËunalnika v elektronskih studiih. Posluπaj dva glasbena primera, ki sta nastala v elektronskem studiu. Obkroæi pravilno nadaljevanje stavka. V skladbi Glasba ognja je skladatelj za ponazoritev ognja: a. ustvaril in predelal znane zvoke s pomoËjo raËunalnika. b. z mikrofonom posnel zvoke prasketanja ognja. V skladbi Kratek film je skladatelj za ponazoritev dogajanja: a. ustvaril nove zvoke in dodal glasove otrok. b. posnel in predelal æe znane zvoke.

Posluπaj πe pesem Plésala sen, plésala in obkroæi pravilen odgovor: a. glasbena spremljava je narejena s pomoËjo raËunalnika, pevka pa je posneta v æivo. b. glas pevke je ustvarjen s pomoËjo raËunalnika.

Skladbo Kratek film veËkrat posluπaj in povej njeno vsebino. Lahko jo izraziπ tudi likovno ali z gibi.

35—37

M. ©ijanec: GLASBA OGNJA (odlomek) KRATEK FILM Slovenska ljudska: PLÉSALA SEN, PLÉSALA

○ ○ ○ ○ ○

S Trzinko in točkom v Prekmurje

Cilji enote • Spoznavanje prekmurske ljudske glasbe. • Transpozicija DO-lestvice. • Premični DO-ključ. Petje Prekmurska ljudska: Gjaj, gjaj, gjaj Slovenska ljudska: Trzinka Igra na glasbila Spremljanje ritma melodije ob petju in plesu Trzinke z ritmičnimi glasbili – npr. strgalom.

Delo z delovnim zvezkom Pesem Gjaj, gjaj, gjaj pojemo od tona c2, d2 in nato še npr. a1. Učenci/-ke prepišejo DO-lestvico v novo ”hišo”, kjer so se stanovalci preselili najprej eno nadstropje više, nato pa še eno in pol nadstropja niže. DO-lestvice tudi zapojemo, intoniramo jih z izhodiščnimi toni (c2, d2 in a1). Ugotovimo naslednje: čim više so toni zapisani, tem višje zvenijo. Pri pesmi Gjaj, gjaj, gjaj dopolnijo manjkajoče note.

Poslušanje Zgodba iz Gomilice v Prekmurju Prekmurska ljudska: Šimšrit (odlomek) Gibanje Prekmurska različica plesa točak ob petju Trzinke Plesalci/-ke so razvrščeni/-ne po parih enakomerno v krogu. V prvem, pétem delu, se plesalca/-ki držita za nadlakti in poskakujeta. Verz: Trzinka, Trzinka • na zlog tr- odskočita hkrati z obema nogama, • na zloga -zin-ka doskočita tako, da je leva noga spredaj, desna zadaj, • na zlog tr- znova odskočita, • na zloga -zin-ka doskočita tako, da je desna noga spredaj in leva zadaj. Verz: Trzinka zgodaj vstala • na zlog tr- odskočita, • na zloga -zin-ka doskočita tako, da je leva noga spredaj in desna zadaj, • na zloga zgo-daj odskočita in doskočita tako, da je desna noga spredaj in leva zadaj, • na zlog vsta- odskočita in doskočita tako, da je leva noga spredaj in desna zadaj, • na zlog -la odskočita in doskočita tako, da je desna noga spredaj in leva zadaj. Med dvema kiticama sta vedno dva inštrumentalna dela. Ob prvem nadaljujemo tako kot ob petju, ob drugem pa plešemo polko.

S Trzinko in toËkom v Prekmurje Posluπaj zgodbo iz Gomilice v Prekmurju in napiπi njeno vsebino v knjiæni slovenπËini.

Zapoj prekmursko ljudsko Gjaj, gjaj, gjaj tako, kot jo sliπiπ na posnetku. Pesem lahko zapojeπ tudi z viπjimi ali niæjimi toni. UËitelj/-ica bo zaigral/-a ton DO2, ki bo viπji od znanega DO2, in nato πe niæjega. Zapoj pesem z novima zaËetnima tonoma. Katera DO-lestvica ti najbolj ustreza? Obkroæi Ërko pred odgovorom. a. Znana.

b. Viπja.

c. Niæja.

Svoj odgovor primerjaj z odgovori soπolcev in soπolk. Ali vsem ustreza enako visoka DO-lestvica? Zakaj?

Ponovi. Ugotovil/-a si, da lahko pojemo DO-lestvice iz razliËnih izhodiπËnih tonov. Tako jih tudi zapisujemo. Napisali bomo dve novi DO-lestvici. V notno Ërtovje bomo napisali DO-kljuË, da bomo vedeli, kateri ton je DO1. »e je DO1 na prvi pomoæni Ërti, bo tudi DO-kljuË na njej. DO-ključ

»e se DO1 preseli na prvo Ërto, bo DO-kljuË na prvi Ërti. DO-ključ

Ustvarjalnost Ustvarjanje novih gibov k plesu točak; izmišljanje besedila k inštrumentalnemu delu. ○ ○ ○ ○ ○

»e se ton DO1 preseli viπje ali niæje, se morajo enako preseliti tudi ostali toni. Pri tem vedno upoπtevamo vse notne Ërte in praznine. ZGODBA IZ PREKMURJA

Glasbenodidaktična igra SESTAVLJANJE DO-LESTVIC Na podolgovate kartone napišemo notno črtovje, vanj pa DO-lestvice, ki se začnejo na različnih tonih. Pri tem upoštevamo barve različnih tonov. Če bomo napisali DO-lestvico od prve črte, bo ta zelene barve, prav tako bo zelen ton e1 (DO1). Skupine učencev/-nk dobijo vse možne lestvice, ki smo jih napisali, žrebajo pa kartončke z DO-ključi. Glede na DO-ključ poiščejo ustrezno DO-lestvico. Zmaga skupina, ki najhitreje najde povezavo med DO-ključem in ustrezno lestvico. Lestvico naj tudi zapoje in pri tem s prstom kaže posamezne note in jih poimenuje.

DO-lestvicama napiπi solmizacijske zloge.

DO1

Ali poznaπ glasbene skupine, ki jih sestavljajo osnovno- ali srednjeπolci? Napiπi, kakπno glasbo izvajajo, njihova imena, najbolj znane skladbe in kraj, od koder so doma.

DO2

Miπko Baranja (1920—1993), eden najpomembnejπih ljudskih godcev romskega porekla, je bil doma iz Prekmurja. Bil je virtuoz na cimbalah in Ëlan ansambla, ki se je imenoval Kociper - Baranja banda (beseda banda pomeni skupina).

Ples toËak

Katera glasbila igrajo glasbeniki na fotografijah? KONTRABAS, VIOLINO, KLARINET, Kociper - Baranja banda

HARMONIKO, CIMBALE.

➁

➀

Za ohranjanje prekmurske glasbene dediπËine skrbi danes ansambel Mlada beltinπka banda, ki jo sestavljajo osnovnoπolci.

Posluπaj ples ©imπrit v izvedbi Mlade beltinπke bande. Na kateri ples te spominja? a. Na polko. b. Na valËek.

➂ 38

Mlada beltinπka banda

c. Na zibenπrit.

Razmisli o moænostih sestave glasbene skupine v razredu ali na πoli, ki bi izvajala ljudsko glasbo iz domaËega kraja. Slovenska ljudska: TRZINKA Prekmurska ljudska: ©IM©RIT (odlomek)

39—40

○ ○ ○ ○ ○

Pojma Premični DO-ključ; točak. Priporočila 1. Povemo, da je ples točak razširjen po vsej Sloveniji, poznamo pa ga pod imenom rašpla. 2. Poudarimo, da si toni v lestvici sledijo vedno v enakem zaporedju – npr. nad tonom FA je vedno SO, pod tonom MI je vedno RE itd. Naredimo nekaj vaj: povemo ton, učenci/-ke pa morajo povedati naslednjega (nad njim in pod njim). Postavimo tudi vprašanja: če je ton DO1 na prvi črti, kje je ton RE (ali MI itd). 3. Pogovorimo se o različnih tonskih obsegih. Nekateri/-e imajo nižje, drugi/-e višje glasove. Zaradi tega nekateri/-e lažje pojejo pesmi, ki so napisane v nižji legi, drugi/-e pa pesmi v višji legi.

ZGODBA IZ PREKMURJA Gomilica Dva Ëluve.ka sta udila idnouk po svejti. Da sta æi bila deleË ud douma, sta naidnouk varala, ko sko.ru veË nikaj æiviæa ne.mata. Prìsebi sta rejsan drügo nej me.la kak ednuga pèËenuga kuko.teka, πtèri je pa istina tak maliËki bü, ka se niti eden æ njin ne bi mo.geu du situga naje.sti. Ka sta se dugu nej mo.gla zglijati, kak bi si ga rastalala, sta si pa ètak dugúËala: da udideta spat, de se njima vno.Ëi gviπnu kaj senjalu, pa πtèri de mou le.pπe senje, tistuga de te kuko.tek. Rejsan si veËe.r fËasi uba do.l le.æeta pa zaspita. Prouti zajtri se eden ubidi pa pita pajdaπa, ka se njemi je de.nuk fajnuga senjalu. flPuve.j ti prlé.,« njemi dene pajdaπ pa si mene z rukouf uËi. flJes πËe na pou spin.« flMeni se je senjàlu,« njemi zàËne pajdaπ prpuvidavati, flka san vidu fajnu zlatu kuπaricu, f πteruj su angeli lidi v nebe.sa spravlali. Tüdi jes san v njuj se.du, pa san se nazagnje sreËnu te.n f paradiæun prìpelu.« fl»üdnu,« pravi drügi, flmeni se je ravnu tou senjàlu. Da san pa zaglednu, kak su se nebeπke dveri za teuf do.l záprle, san si mislu, ka ti laËen z nebe.s itak ne prideπ. Zatou san friπku stanu pa san kuko.teka æi vno.Ëi po.ju.

○ ○ ○ ○ ○

idnouk ‡ nekoË naidnouk ‡ nenadoma varala ‡ videla nikaj ‡ niË rejsan ‡ res

kuko.teka ‡ petelinËka πtèri ‡ kateri ètak ‡ tako dugúËala ‡ dogovorila pajdaπa ‡ tovariπa

(Logar, T. 1993: Slovenska nareËja, str. 92. Ljubljana: Zaloæba Mladinska knjiga.)

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

K Slovencem v sosednje dežele

Cilja enote • Spoznavanje glasbe Slovencev v sosednjih deželah. • Spoznavanje skladatelja Pavla Merkuja. Petje Slovenska ljudska iz Rezije: Da lipi moj Črni patök Slovenska ljudska iz Porabja: Eno takšo bi rad Slovenska ljudska iz avstrijske Koroške: Preljuba ... Igra na glasbila Spremljanje pesmi Da lipi moj Črni patök s tonoma B (ko pojejo fantje) in F (ko pojejo dekleta). Poslušanje Slovenska ljudska: Ali, sijaj, sijaj, sonce, rapsodija za godalni orkester (odlomek) Rezijanska ljudska: Ta Kuškritawa (odlomek) Gibanje Različni gibi deklet in fantov ob poslušanju oziroma

K Slovencem v sosednje deæele

petju pesmi Da lipi moj Črni patök; tolčenje z nogo ob tla ob poslušanju rezijanske glasbe. Ustvarjalnost Soustvarjanje gibov za ples ob poslušanju; dodajanje verzov k pesmima Eno takšo bi rad in Preljuba ... . Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke opišejo fotografije in odgovorijo na vprašanja. Glasbenodidaktična igra GLASBENI KVIZ Učencem/-kam predvajamo posnetke vokalne glasbe Slovencev iz sosednjih dežel. Na osnovi narečja in glasbenih značilnosti poskušajo ugotoviti, od kod je glasba, ki jo poslušajo. Pojmi Glasba Slovencev iz sosednjih dežel; citira, bunkula. Priporočilo Učenci/-ke naj v pesmaricah poiščejo še druge pesmi. Posluπaj pesem Eno takπo bi rad in ugotovi, kateremu znanemu nareËju je njeno besedilo najbliæje. RazliËica te pesmi izvira iz Porabja, kjer prav tako æivijo zamejski Slovenci. V literaturi ali na spletnih straneh poiπËi, v kateri sosednji deæeli se nahaja to podroËje.

Posluπaj glasbena primera iz Rezije v Italiji, kjer æivijo Slovenci. Odgovori na vpraπanja.

Porabje je v/na

Kaj imata skupnega oba glasbena primera?

MELODIJA SE V OBEH PRIMERIH PONAVLJA — ENKRAT SE ZA»NE NA ENI TONSKI VI©INI, DRUGI» NA DRUGI TONSKI VI©INI. GLASBENIKI IGRAJO NA ENAKA GLASBILA IN OB IGRANJU UDARJAJO Z NOGO OB TLA.

Vir: Druπtvo zamejskih Slovencev na Madæarskem

MADÆARSKEM.

Kdo izvaja: Da lipi moj »rni patök PEVCI IN PEVKE; CITIRE IN BUNKULA. Ta Kuπkritawa

CITIRE IN BUNKULA.

Pavle Merku (1927) se je rodil v Trstu. Je slavist, skladatelj ter raziskovalec ljudskega izroËila Slovencev v Italiji. Folklorna skupina iz Gornjega Senika v Porabju

Pesem Preljuba moja sosedja pojejo Slovenci na avstrijskem Koroπkem. Koliko glasna je?

Vir: Nacionalna knjiænica Trst

TRIGLASNA.

Folklorna skupina Val Resia iz Rezije

Opiπi fotografijo. Kakπne so narodne noπe Rezijanov? Kateri glasbili prepoznaπ?

Folklorna skupina iz Æitare vasi z avstrijske Koroπke

NARODNE NO©E SO ... PREPOZNAM VIOLINO (CITIRO) IN VIOLON»ELO (BUNKULO).

Violino Rezijani imenujejo citira, violonËelo s tremi strunami pa bunkula.

41—42

Slovenski ljudski iz Rezije: DA LIPI MOJ »RNI PATÖK (odlomek) TA KU©KRITAWA (odlomek)

Kaj imata skupnega slovenski ljudski pesmi iz Porabja in avstrijske Koroπke? Obkroæi. a. ©tevilo razliËnih glasov. b. Melodijo. c. ©aljivo besedilo. Slovenska ljudska: ALI, SIJAJ, SIJAJ, SONCE (odlomek) Slovenska ljudska iz Porabja: ENO TAK©O BI RAD Slovenska ljudska iz avstrijske Koroπke: PRELJUBA MOJA SOSEDJA

43—45

○ ○ ○ ○ ○

Glasba za razredni orkester ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

○ ○ ○ ○ ○

Variacije na ljudsko temo

Cilj enote • Spoznavanje in izvajanje teme z variacijami. Petje Slovenska ljudska: Tancaj, Mrkocin Igra na glasbila Spremljanje variacij z Orffovimi glasbili po partituri. Poslušanje Poslušanje tem z variacijami – primeri: Wolfgang Amadeus Mozart: Klavirska sonata v A-duru, 1. stavek (K.V. 331) Ludwig van Beethoven: Variacije op. 34 Ludwig van Beethoven: Variacije na Diabellijev valček Joseph Haydn: Andante iz Simfonije presenečenja št. 92

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke izvajajo temo z variacijami po partituri v delovnem zvezku in odgovorijo na vprašanja. Glasbenodidaktična igra SESTAVLJANJE TEM Z VARIACIJAMI Učence/-ke razdelimo v skupine. Vsaka dobi pisemsko ovojnico s kartami, na katerih so napisani notni primeri: na štirih kartah so teme, na ostalih pa variacije, ki spadajo k določeni temi. Učenci/-ke morajo ugotoviti, katere variacije spadajo k določeni temi, in jih priložiti k njej. Povedati morajo tudi, kaj je pri kateri variaciji spremenjeno.

GLASBA ZA RAZREDNI ORKESTER Gibanje Gibanje ob izvajanju in poslušanju teme z variacijami (na vsako variacijo spremenimo gibe, vendar tako, da bo še vedno razvidno, da gre za isto temo z variacijami).

Variacije na ljudsko temo NauËi se ljudsko pesem Tancaj, Mrkocin. Zapoj jo na naslednje naËine: • • • • • •

Ustvarjalnost Soustvarjanje variacij na različne enostavne ljudske in umetne pesmi; izmišljanje variiranih gibov.

v dvoËetrtinskem taktu, v triosminskem taktu, z bordunom, kot kánon, z nekoliko spremenjeno melodijo, v terËnem dvoglasju.

TANCAJ, MRKOCIN

tancaj — pleπi Mrkocin — medvedovo ime petica — denar

Slovenska ljudska Priredila: Albinca Pesek

○ ○ ○ ○ ○

Slovenska ljudska: TANCAJ, MRKOCIN

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Pojem Tema z variacijami. Priporočilo Glavne melodije pri posameznih temah z variacijami večkrat zaigramo tako, da si jih učenci/-ke zapomnijo.

Pesem si zapel/-a vsakiË nekoliko drugaËe, vendar je osnovna melodija πe vedno prepoznavna. Takemu spreminjanju glavne melodije (teme) pravimo variiranje, glasbeni obliki, kjer glavno melodijo spreminjamo, pa tema z variacijami. Pesem spremljaj tudi z Orffovimi glasbili, kot je napisano. Dodaj tudi svoje domislice. Spreminjamo lahko: 1. 2. 3. 4. 5.

melodijo, naËin izvajanja (enoglasje, bordun, terËno dvoglasje, kánon), ritem, taktovski naËin, glasbeno spremljavo oziroma zvoËno barvo itd.

Napiπi, kaj je spremenjeno v posameznih variacijah: 1. variacija

RITEM, TAKTOVSKI NA»IN IN GLASBENA SPREMLJAVA.

2. variacija

NA»IN IZVAJANJA (BORDUN) IN GLASBENA SPREMLJAVA.

3. variacija

NA»IN IZVAJANJA (KÁNON), GLASBENE SPREMLJAVE NI.

4. variacija

MELODIJA IN GLASBENA SPREMLJAVA.

5. variacija

NA»IN IZVAJANJA (TER»NO DVOGLASJE) IN GLASBENA SPREMLJAVA.

Dele pesmi lahko zapojeπ tudi po naslednjem vrstnem redu: tema, 1. variacija, tema, 2. variacija, tema, 3. variacija, tema, 4. variacija, tema, 5. variacija, tema.

○ ○ ○ ○ ○

Zvočna improvizacija

Cilja enote • Spoznavanje pojma improvizacija. • Improvizacija z zvočnimi efekti. Petje Improviziranje melodije na dano besedilo. Igra na glasbila Improviziranje ritmov in melodij na lastna, Orffova in druga glasbila. Poslušanje Poslušanje improvizacij, ki jih ustvarjajo učenci/-ke, in ugotavljanje njihovih zunajglasbenih sporočil.

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke izvajajo zapis ”skladbe” z naslovom Nevihta. Učitelj/-ica vodi učence/-ke s pomočjo prosojnice, na kateri kaže na časovne enote. Pri naslednji nalogi na list napišejo npr. potek dogodkov v trgovini, na avtobusni postaji, na šolskem dvorišču itd. Določijo glasbila, s katerimi bodo zvočno improvizirali dogodke. Glasbenodidaktična igra KAJ SLIŠIM IN KAJ VIDIM? Učence/-ke razdelimo v skupine. Posamezna skupina z glasovi, glasbili in gibi uprizori neko dogajanje. Predstavniki/-ce drugih skupin poskušajo ugotoviti, kaj prikazuje.

Gibanje Gibna improvizacija ob poslušanih glasbenih primerih. Ustvarjalnost Improviziranje z lastnimi glasbili, Orffovimi, ljudskimi in priložnostnimi glasbili; improviziranje na določeno dogajanje – npr. promet, športno tekmovanje itd.

ZvoËna improvizacija Pripravlja se nevihta. Zrak trepeta v vroËini, zbirajo se oblaki in v daljavi æe vidiπ prve bliske. Kako se poËutiπ v priËakovanju grmenja, neurja, naliva? Opiπi svoje obËutke. Kako bi z glasom uprizoril/-a potek nevihte? V πolo si prinesel/-a predmete, iz katerih lahko izvabiπ zvok z udarjanjem, drgnjenjem, stresanjem, brenkanjem, pihanjem itd. Skupaj s soπolci in soπolkami izvedi skladbo z naslovom Nevihta.

NEVIHTA

Albinca Pesek

1. Vzduπje pred nevihto Zrak trepeta v vroËini.

p »asovne enote Dlani

2. ZaËetek nevihte Nastaja napetost v zraku.

Pihati zaËne rahel veter. p

Veter je vedno moËnejπi. f

drgnjenje

ploskanje trganje

meËkanje

Papir p Posode (stres/tresenje)

/ //

// // ///////// //////

s fiæolom

z riæem

3. Jedro nevihte ZaËenja se vihar.

Grmi.

f »asovne enote Posode Lijak Ælica in lonec Baterija Ælice

○ ○ ○ ○ ○

f 21

ZaËne deæevati.

mf 26

ff 27

Deæuje vedno moËneje.

mf mf

z riæem

z riæem, fiæolom, s kamenËki tuljenje

U-U-U-U-U-U-U-

U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-

U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-

f 37

s kamenËki

U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-

tolËenje z ælico po loncu pobliskavanje tolËenje æliËke ob æliËko (kavni)

tolËenje ælice ob ælico (jedilni)

Pojem Improvizacija v melodiji, ritmu, gibu, govoru itd.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Priporočili 1. Pogovorimo se o pojmu improvizacija v različnih kontekstih: • Poslušali smo zanimivo improvizacijo. • Pevec/-ka je na odru dobro improviziral. • Ker se ni dobro naučil/-a snovi, je improviziral/-a. • Odlično improvizira na klavir. 2. Predvajamo odlomek iz jazza in povemo, da izvajalci/-ke pred seboj nimajo not in da glasbo improvizirajo po občutku.

4. Nevihta pojenjuje Lije kot iz πkafa.

Rahlo grmi in deæuje.

»asovne enote Lijak

Deæ in veter pojenjujeta. mf

tuljenje

Kuhalnici

tolËenje kuhalnice ob kuhalnico

Ælica in lonec

tolËenje z ælico po loncu

pobliskavanje

Baterija Dva lonca z vodo

prelivanje vode

Strgalnik in kuhalnica

drgnjenje s kuhalnico po strgalniku tolËenje æliËke ob æliËko (kav.)

tolËenje ælice ob ælico (jedilni)

Ælice Papir

U-U-U-U-U-U-U-U-U-U

U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-U-

trganje

// //

/ / /

meËkanje

5. Vzduπje po nevihti Sonce kuka izza oblakov.

Zasije sonce.

p »asovne enote

PoËutimo se sreËni.

mf mf

Naprava za rezanje jajc

brenkanje po strunah

Strgalnik in kuhalnica Kozarec vode s slamico

drgnjenje s kuhalnico po strgalniku pihanje v slamico

// //

ÆliËka in kozarec PoljubËki

// udarjanje z æliËko na kozarec poπiljanje poljubËkov

Ustvari novo skladbo s svojimi zamislimi.

○ ○ ○ ○ ○

Kuhinjski koncert

Cilja enote • Spoznavanje razmerja med višino zvoka in različnimi zvočili (kozarci, napolnjenimi z različnimi količinami vode). • Izvajanje predigre, mediger in poigre ter spremljanje pesmi s priložnostnimi glasbili. Petje Albinca Pesek: Nov predpasnik Igra na glasbila Spremljanje pesmi Nov predpasnik s priložnostnimi glasbili (lonci, kozarci, kuhalnicami, žlicami itd.)

Delo z delovnim zvezkom Učenci/-ke napolnijo kozarce z vodo tako, da dobijo želene tonske višine. Pri intoniranju si pomagajo z glasbilom (klavirjem, metalofonom, ksilofonom ipd.). Zaigrajo in zapojejo pesem Kuhinjski koncert po zapisu v delovnem zvezku. Najprej se naučijo prvi glas, nato še drugega. Glasbenodidaktična igra ZVOČNE STEKLENICE Osem steklenic pobarvamo z enako barvo. Uglasimo jih po tonih durove lestvice in jih med seboj premešamo. Naloga učencev/-nk je, da jih zložijo po vrsti glede na višino tona. Steklenica z najnižjim tonom je skrajno levo, z najvišjim pa skrajno desno. Lahko pripravimo tudi več nizov steklenic. Da pa se med seboj ne pomešajo, vsak niz pobarvamo drugače. Učenci/-ke lahko

Poslušanje Poslušanje glasbenih domislic, ki jih izvajajo učenci/-ke na priložnostna glasbila.

Kuhinjski koncert Gibanje Uprizarjanje vsebine pesmi s pantomimo.

NauËi se πaljivko Nov predpasnik. Najprej jo zapoj enoglasno, nato pa s soπolci/ soπolkami πe dvoglasno v tercah. Pripravi si niz kozarcev in jih uglasi v razliËne tonske viπine po navodilu uËitelja/-ice. Pesmico zaigraj skupaj s soπolci in soπolkami.

Ustvarjalnost Ustvarjanje prediger, mediger, poiger in glasbene spremljave k pesmi Nov predpasnik ter k drugim znanim pesmim s priložnostnimi glasbili; soustvarjanje dramatizacije besedne vsebine pesmi; ustvarjanje zvočnih efektov k znanim ali izmišljenim zgodbam.

NOV PREDPASNIK

Albinca Pesek

Primer glasbene spremljave za 1., 2. in 3. kitico

1. glas

2 4

2. glas

2 4

Lonec

2 4

Ælice

2 4

Nov pred - pas - nik

sem

na - ba - vil

v ku - hin

od - pra - vil.

DO1

DO2

DO1

1. glas

2. glas

ta,

njam,

njam.

DO1

Strgalnik in ælica Pokrovki

○ ○ ○ ○ ○

A. Pesek: NOV PREDPASNIK

tekmujejo med seboj – kdo bo prvi/-a zložil/-a steklenice po vrsti.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Pojmi Priložnostna glasbila; razmerja med višino zvoka in različnimi zvočili. Priporočila 1. Spodbudimo učence/-ke, da doma med posodo in orodjem poiščejo priložnostna glasbila. 2. Po posluhu naj sami/-e napolnijo kozarce tako, da bodo sestavili/-e lestvico (pomagajo si s slamicami, s katerimi odvzemajo vodo). 3. Na kozarce ali steklenice zaigrajo znane pesmi ali pa sestavijo lastne melodije.

Primer glasbene spremljave za 4., 5. in 6. kitico

1. glas

Se - be

hva - li,

dru - ge

ma - ra.

ka - ra,

kar

po - stre - æeπ,

DO1

DO1 DO1

DO2

DO1

2. glas Posoda s πpageti Priprava za trenje orehov

1. glas

2. glas

ta,

njam,

njam.

DO1

Kuhalnice Kroænik in ælica

V kuhinji poiπËi πe druga ≈glasbila« in dodaj ritmiËno spremljavo πe k ostalim kiticam.

○ ○ ○ ○ ○

SEZNAM ZVOČNIH PRIMEROV 1. Tadej Hrušovar, Dušan Velkaverh: DAN LJUBEZNI (Izvaja skupina Pepel in kri)