Glasba 6, priročnik

1 prirocnik 6/9_001_027

1

23/3/05, 11:40

DR. ALBINCA PESEK

GLASBA 6

Priročnik za šesti razred 9-letne osnovne šole Slikovni material je iz delovnega zvezka GLASBA 6 za šesti razred 9-letne osnovne šole in arhiva MKZ. Uredila Albinca Pesek Lektorirala Andreja Blažič Klemenc, pesmarica Aleksandra Lutar Ivanc Notografiral Marjan Šijanec Izdala in založila Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana Glavni direktor Milan Matos Izvršni direktor Programov Bojan Kuhar Direktorica Založništva učbenikov Maja Jug Hartman Natisnila tiskarna DEMM d. o. o., Ljubljana 2005 © Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2005

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na spletni strani: http://www.mladinska.com/ucbeniki CIP — Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.3:78(035) PESEK, Albinca Glasba 6. Priročnik za šesti razred 9-letne osnovne šole / Albinca Pesek. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005 ISBN 86-11-16906-9 218931712

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

2 prirocnik 6/9_001_027

2

23/3/05, 11:41

ALBINCA PESEK

GLASBA 6 PRIRO»NIK za ©esti razred 9-letne osnovne ©ole

3 prirocnik 6/9_001_027

3

23/3/05, 11:41

4 prirocnik 6/9_001_027

4

23/3/05, 11:41

PREDGOVOR

Glasba je zvočna umetnost, ki vpliva na naša čustva in razum ter nas notranje bogati. Ob zelo raznoliki in bogati ponudbi učbenikov so učitelji velikokrat zbegani glede najprimernejše izbire.

kompletov avtorica skrbi za ohranjanje in poglabljanje glasbenih vsebin ter pri tem upošteva psihološke zakonitosti pozabljanja, vse glasbeno gradivo pa zaokroži v triadno celoto.

Poleg razvijanja glasbenih sposobnosti in spretnosti je posebej pomembna naloga osnovnošolskega glasbenega izobraževanja oblikovanje sistema glasbenih vrednot. Tega cilja ni moč uspešno doseči, če glasbeni pouk ni ustrezno zasnovan in vóden. Otrok ne sme biti le zunanji opazovalec glasbenega dogajanja, vanj se mora aktivno vključiti. Za aktivno vključevanje v glasbenopedagoško delo pa je pomembna motivacija vseh udeležencev. Tako učitelji kot učenci morajo glasbene vsebine sprejeti in se z njimi identificirati.

Za pripravljenost sprejemanja in doživljanja glasbenih vsebin imajo pri glasbenem pouku največji pomen kakovostno izbrani glasbeni primeri. Že dolgo je v svetu uveljavljeno prepričanje, da je otroke potrebno seznaniti z različnimi glasbenimi govoricami multikulturnega sveta in ne le z lokalno ljudsko in tradicionalno klasično zapuščino. Poleg kakovosti in raznolikosti morajo biti pri izbiri glasbe upoštevana tudi razvojna stopnja otrok, razvitost njihovih glasbenih sposobnosti in interesi. Vse našteto je zajeto v Glasbi 6 kot tudi v vseh prejšnjih glasbenih gradivih za osnovno šolo avtorice prof. dr. Albince Pesek.

Izbrana glasba z izvirno in bogato ritmiko, poudarjeno melodiko in prepričljivim glasbenim izrazom je namenjena izvajanju in poslušanju ter je primerna tako za umetniški užitek, ples in razvedrilo kot tudi za pridobivanje in razumevanje glasbenih pojmov.

V didaktičnih kompletih Albince Pesek Glasba od prvega do šestega razreda je glasba v ospredju.

Dober izbor glasbe za poslušanje in izvajanje ter tehnično kakovostni posnetki vrhunskih izvedb domačih in tujih izvajalcev zagotavljajo umetniški užitek, sprostitev in zabavo ter spoznavanje pluralizma glasbenega mišljenja in individualnih rešitev. Primerno izbrani načini posredovanja bogastva akustičnega sveta spodbujajo udeležence glasbenega izobraževanja k reševanju zastavljenih problemov in vsestransko dejavnemu stiku z glasbeno umetnostjo.

Glasba pripada vsem. Poskrbimo, da bo res tako.

Albert Einstein, fizik in velik ljubitelj glasbe, je še v starosti dobro igral violino. Ko je komentiral teorijo relativnosti, ki je vodila do uresničitve potovanj v vesolje, je izjavil: “Vodila me je intuicija in glasba je bila vodilna moč za to intuicijo.”

Dovolimo glasbi, da bo ob pomoči didaktičnih kompletov Glasba s čarobno in vznemirljivo izkušnjo vplivala tudi na nas.

Veliko užitka ob spoznavanju, sprejemanju in posredovanju čudovite glasbe sveta in uspehov pri pedagoškem delu! prof. dr. Janja Črčinovič Rozman

Avtorica je razvrstila vsebino v pet poglavij: Vokalna glasba, Inštrumenti in inštrumentalna glasba, Glasbeno popotovanje po Evropi, Glasbeno popotovanje po svetu ter Glasba za ples in razvedrilo. V vseh poglavjih zavzema osrednje mesto glasbena komunikacija, ki jo neverbalna in verbalna komunikacija dopolnjujeta in sta ji podrejeni. Teoretične vsebine niso vključene zaradi njih samih, temveč zaradi spoznavanja osnov izvajane in poslušane glasbe. S takšno obravnavo učimo glasbo z glasbo, in ne z govorjenjem o njej.

Z vključevanjem vsebin iz prejšnjih dveh glasbenih

5 prirocnik 6/9_001_027

5

23/3/05, 11:41

VSEBINA

GLASBENI CILJI V ŠESTEM RAZREDU 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE

7

Mera in ritem

7

Melodija

7

Tekstura

8

Tonska barva

8

Glasbena oblika

8

Izrazne kvalitete

9

Drugi pojmi

9

VOKALNA GLASBA

11

1. Enoglasno ljudsko petje doma in po svetu

12

2. Male vokalne (pevske) skupine

14

3. Pevski zbori

16

INŠTRUMENTI IN INŠTRUMENTALNA GLASBA

19

4. Pihala

5. Trobila

6. Tolkala

7. Inštrumenti s tipkami

8. Brenkala

9. Godala

20

10. Simfonični orkester

28

11. Inštrumentalne komorne zasedbe

30

12. Simfonija

32

13. Koncert

34

14. Programska in absolutna glasba

36

GLASBENO POPOTOVANJE PO EVROPI

41

15. Notna abeceda

42

16. Zviševanje in zniževanje tonov

44

17. Durova lestvica

46

18. Molova lestvica

48

19. Istrska lestvica

50

20. Sestavljeni taktovski načini

52

GLASBENO POPOTOVANJE PO SVETU

55

21. Razdelitev notnih vrednosti

56

22. Ritmični poudarki

59

23. Na dva in tri

62

GLASBA ZA PLES IN RAZVEDRILO

65

24. Menuet

66

25. Angleški valček

69

26. Trojka

70

27. Opereta in muzikal

72

28. Popularna glasba

74

SEZNAM ZVOČNIH PRIMEROV

76

REŠITVE NALOG IZ DELOVNEGA ZVEZKA

80

PESMARICA

84

6 prirocnik 6/9_001_027

6

23/3/05, 11:42

GLASBENI CILJI V ŠESTEM RAZREDU 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE

MERA IN RITEM A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI Petje: izvajanje šestnajstink, osmink, četrtink, polovink, celink ter ustreznih pavz, izvajanje notnih vrednosti, podaljšanih s piko, sinkop in triol, izvajanje glasbenih primerov v enostavnih in sestavljenih taktovskih načinih.

Igra na glasbila: razvijanje tehnik igre na lastna, priložnostna in Orffova glasbila, izvajanje šestnajstink, osmink, četrtink, polovink, celink ter ustreznih pavz, izvajanje notnih vrednosti, podaljšanih s piko, sinkop in triol, izvajanje glasbenih primerov v enostavnih in sestavljenih taktovskih načinih.

Poslušanje: ugotavljanje trajanja šestnajstink, osmink, četrtink, polovink, celink ter ustreznih pavz, ugotavljanje notnih vrednosti, podaljšanih s piko, sinkop in triol, ugotavljanje glasbenih primerov v enostavnih in sestavljenih taktovskih načinih.

Gibanje: enakomerno gibanje ob poslušanju glasbe, razvijanje natančnosti gibov, demonstriranje dob ter ritma melodije, izvajanje šestnajstink, osmink, četrtink, polovink, celink ter ustreznih pavz, gibno uprizarjanje notnih vrednosti, podaljšanih s piko, sinkop in triol, gibanje ob glasbenih primerih v enostavnih in sestavljenih taktovskih načinih.

Ustvarjalnost: izmišljanje ritmičnih spremljav k pesmim, gibov za poudarjene in nepoudarjene tone, ritmiziranje besedil z upoštevanjem šestnajstink, osmink, četrtink, polovink, celink, ustreznih pavz ter notnih vrednosti, podaljšanih s piko, sinkop in triol v enostavnih in sestavljenih taktovskih načinih.

Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje ritmičnih pojmov ter za razvijanje ritmičnih sposobnosti.

Glasbeno opismenjevanje: zapis šestnajstink, osmink, četrtink, polovink, celink ter ustreznih pavz, zapis notnih vrednosti, podaljšanih s piko, sinkop in triol, zapis ritmičnih primerov v enostavnih in sestavljenih taktovskih načinih.

B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV Šestnajstinka, osminka, četrtinka, polovinka, celinka ter ustrezne pavze, notne vrednosti, podaljšane s piko, sinkope, triole, enostavni in sestavljeni taktovski načini, korona, ligatura.

MELODIJA A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI Petje: petje tonov DO1, RE1, MI1, FA1, SO1, LA1, TI1, DO2 in spodnjega SO, petje tonov z notno abecedo, petje poltonov in celtonov, durove, molove in istrske lestvice.

Igra na glasbila: igranje enostavnih melodij na zvončke in druga glasbila s ploščicami in tipkami, igranje melodij, sestavljenih iz poltonov in celtonov v durovi, molovi in istrski lestvici.

Poslušanje: slušno zaznavanje tonov DO1, RE1, MI1, FA1, SO1, LA1, TI1, DO2 in spodnjega SO, poltonov in celtonov, durove, molove in istrske lestvice.

Gibanje: dramatiziranje besednih vsebin v pesmih, fonomimično nakazovanje tonov DO1, RE1, MI1, FA1, SO1, LA1, TI1, DO2 in spodnjega SO, gibanje ob glasbi, zapisani v durovi, molovi in istrski lestvici.

Ustvarjalnost: izmišljanje novih verzov k že znanim melodijam, dramatiziranje besednih vsebin v pesmih, izmišljanje zvočnih efektov ob petju, raziskovanje glasovnih zmožnosti, izmišljanje gibov, ki ponazarjajo gibanje melodije, izmišljanje melodij s poltoni in celtoni v durovi, molovi in istrski lestvici.

7 prirocnik 6/9_001_027

7

23/3/05, 11:42

Glasbenodidaktične igre: izvajanje glasbenodidaktičnih iger, ki so namenjene doživljanju in utrjevanju glasbenih pojmov, povezanih z melodijo ter učenjem pesemskih vsebin v durovi, molovi in istrski lestvici.

Glasbeno opismenjevanje: notacija tonov od g do g2, zapis durove, molove in istrske lestvice, zapis zvišanih in znižanih tonov.

TONSKA BARVA A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI Petje: raziskovanje različnih možnosti uporabe glasov.

Igra na glasbila: raziskovanje različnih zvočnih efektov in njihove uporabe pri spremljavah pesmi, raziskovanje inštrumentalnih zvočnih barv.

B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV Toni od g do g2, polton in celton, zvišani in znižani toni, višaj in nižaj, durova, molova in istrska lestvica, notna abeceda.

Poslušanje: poslušanje glasbenih primerov z različnimi vokalnimi, vokalno-inštrumentalnimi in inštrumentalnimi zasedbami.

Gibanje: izrazno gibanje ob poslušanju glasbenih primerov z različnimi vokalnimi, vokalnoinštrumentalnimi in inštrumentalnimi zasedbami.

TEKSTURA A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI

Ustvarjalnost: ustvarjanje zvočnih efektov k pesmim, zgodbam in gibom.

Petje: eno-, dvo- in triglasno petje.

Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje pojmov, povezanih z zvočnimi barvami.

Igra na glasbila: spremljanje pesmi z različnimi ritmičnimi in melodičnimi glasbili.

Poslušanje: ugotavljanje eno- in večglasja ter načina oblikovanja dvo- in triglasja.

Gibanje: gibno uprizarjanje eno-, dvo- in večglasja.

B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV Zvoki ljudskih, Orffovih in orkestrskih glasbil, zvočne barve različnih vokalnih, vokalnoinštrumentalnih in inštrumentalnih skupin.

Ustvarjalnost: ustvarjanje glasbenih spremljav in zvočnih efektov k pesmim.

GLASBENA OBLIKA Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje pojmov, povezanih z večglasjem.

A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI

Glasbeno opismenjevanje: zapis eno-, dvo- in triglasne pesmi.

Petje: petje eno- in večdelnih pesmi, pesmi z refreni, petje tém menueta, sonatne oblike in muzikala.

B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV

Igra na glasbila: spremljanje različnih glasbenih oblik.

Eno-, dvo- in večglasne pesmi.

8 prirocnik 6/9_001_027

8

23/3/05, 11:42

Poslušanje: poslušanje eno- in večdelnih pesemskih oblik, menueta, sonatne oblike, simfonije, operete, muzikala.

Gibanje: gibno uprizarjanje različnih glasbenih oblik.

Ustvarjalnost: oblikovanje grafičnih prikazov posameznih delov pesmi, izmišljanje gibov za različne glasbene dele.

Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje glasbenih pojmov, povezanih z glasbenimi oblikami.

Glasbeno opismenjevanje: grafični zapis eno- in večdelnih pesemskih oblik.

B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV Eno-, dvo- in večdelna pesemska oblika, menuet, sonatna oblika, simfonija, koncert, opereta, muzikal.

IZRAZNE KVALITETE A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI

Gibanje: gibno uprizarjanje razpoloženj v glasbi, različnih tempov, dinamičnih stopenj, gibno spremljanje agogičnih dogajanj v pesmih in skladbah.

Ustvarjalnost: spremljanje pesmi in skladb ob upoštevanju izraznih kvalitet, izmišljanje gibov za uprizarjanje dinamičnih in agogičnih sprememb ter sprememb tempa.

Glasbenodidaktične igre: izvajanje iger za doživljanje in utrjevanje pojmov, povezanih z različnimi tempi, dinamiko in agogiko.

B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV Enakomerno, hitro, počasi, zmerno, glasno, tiho, srednje glasno; postopno glasneje (naraščajoče), postopno tiše (pojemajoče).

DRUGI POJMI Glasbene prireditve, programska in absolutna glasba, vokalna glasba, male (vokalne) pevske skupine, pevski zbori, inštrumentalne komorne zasedbe, simfonični in drugi orkestri.

Plesi: menuet, angleški valček, trojka.

Petje: doživeto petje pesmi in izražanje njihovih glasbenih in besednih razpoloženj v različnih tempih1, dinamičnih stopnjah2 in agogičnih spremembah3.

Igra na glasbila: igranje skladb in glasbenih spremljav v različnih tempih, dinamičnih stopnjah in agogičnih spremembah.

Poslušanje: poslušanje pesmi in skladb različnih tempov, dinamičnih in agogičnih kontrastov.

Hitrost.

Glasnost.

3 Sprememba hitrosti med izvajanjem.

1 2

9 prirocnik 6/9_001_027

9

23/3/05, 11:42

10 prirocnik 6/9_001_027

10

23/3/05, 11:42

Vokalna glasba

11 prirocnik 6/9_001_027

11

23/3/05, 11:42

Enoglasno ljudsko petje doma in po svetu Cilja enote • Spoznavanje enoglasnega petja in pojma solist.

• Ponovitev pojma vokalna glasba.

Nad znake za poudarjene in nepoudarjene zloge napišejo besedilo. Primer:

Petje Petje znanih uspavank; enoglasno petje slovenske uspavanke Svetlo sonce se je skrilo.

Igra na glasbila Spremljanje slovenske uspavanke Svetlo sonce se je skrilo z lastnimi in Orffovimi glasbili ter ugotavljanje razlike med petjem s spremljavo in brez spremljave.

Poslušanje Poslušanje odlomkov iz enoglasnih ljudskih uspavank z različnih koncev sveta; poslušanje uspavank s fonograma k slikanici oziroma pesmarici svetovnih uspavank Muca prede nitke zlate (uredila Albinca Pesek, izdala Mladinska knjiga, Založba).

Gibanje Gibanje ob petju in poslušanju slovenske ljudske uspavanke Svetlo sonce se je skrilo.

Pesem je v tridobnem taktovskem načinu, zato izberemo gibe, kjer poudarimo prvo dobo. Na primer: na prvo dobo z rokama udarimo po stegnih, na drugo in tretjo pa naredimo giba, ki oponašata zibanje otroka (roki upognemo pri komolcih in naredimo najprej gib v levo in nato še v desno).

Ustvarjalnost

VOKALNA GLASBA Enoglasno ljudsko petje doma in po svetu Pogosto se ti pripeti, da se sprehajaπ ali stopiπ v prostor, kjer zasliπiπ petje. Kaj narediπ?

• Prisluhneπ in pogledaπ, kdo poje?

• OsredotoËiπ se na vsebino in melodijo pesmi?

• Poskuπaπ ugotoviti, ali pevec/pevci pojejo ljudsko ali umetno pesem?

Spomni se kakπnega tovrstnega dogodka in napiπi svoja doæivetja in razmiπljanje ob njem.

Kaj ti pomeni petje?

Ali sam/-a tudi zunaj πole kdaj zapojeπ in ob kakπnih priloænostih?

Delo v skupinah: soustvarjanje besedila in melodije nove uspavanke. Lažja pot do nove pesmi je od besedila do melodije (seveda je možno tudi obratno). Učenci najprej določijo, v katerem taktovskem načinu bodo pesem napisali in sestavijo potek poudarjenih in nepoudarjenih zlogov besedila.

Primer za dvodobni taktovski način – priprava:

Pojeπ pri pevskem zboru? Kaj ti pomenijo pevske vaje in nastopi?

Katere pesmi izvajate pri pevskem zboru?

Kaj pomeni pregovor Vsaka vas ima svoj glas?

Spomni se ljudske pesmi iz svojega kraja. Zapoj jo in napiπi njeno besedilo. V katerem nareËju si jo zapel/-a?_____________________________________________________ Pesem iz mojega kraja

_U_U_U_U _U_U_U_U

itd.

6

1. Nepalska ljudska uspavanka: NE JO»I, DETE (odlomek) 2. EgipËanska ljudska uspavanka: NAJ TI BOG POMAGA ZASPATI (odlomek)

12 prirocnik 6/9_001_027

12

23/3/05, 11:43

CD1

Delo z delovnim zvezkom Učenci sledijo navodilom v delovnem zvezku ter rešijo naloge.

špansko: Buenas noches /izg. buenas nočes/ zulujsko: Lalani kahle /izg. laláni gaše/ Zloge besed razstavimo, oblikujemo smiselne ritmične fraze, in jih uglasbimo. Primer:

Glasbenodidaktična igra ZAPOJMO LAHKO NOČ V RAZLIČNIH JEZIKIH Z učenci se pogovorimo o izgovorjavi besed lahko noč v različnih jezikih. albansko: Naten e mire /izg. n’t’nemire/ angleško: Good night /izg. gud najt/ armensko: Pari Irigoun /izg. pari irigun/ češko: Dobrou noc dansko: Godnat francosko: Bonne nuit /izg. bonui/ hrvaško: Laku noć italijansko: Buona notte /izg. buona note/ japonsko: Oyasuminasai /izg. ojošuminasaj/ madžarsko: Jó éjszakát /izg. jo esakat/ nemško: Gute Nacht /izg. gute naht/ romsko: Lači rat

Pojmi Enoglasno petje, solist, vokalna glasba

Priporočilo Definicije pojma solist lahko primerjamo v različnih leksikonih, slovarjih in enciklopedijah.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE V katerih nareËjih pojemo slovenske ljudske pesmi?

V BELOKRANJSKEM, DOLENJSKEM, GORENJSKEM, PRIMORSKEM, NOTRANJSKEM, PREKMURSKEM, ©TAJERSKEM.

Kaj meniπ, koliko razliËnih jezikov govorijo ljudje po svetu? Obkroæi. a. Med 400 in 600. b. Med 2500 in 3000. c. Okoli 5000.

Prav tako kot se razlikujejo posamezna nareËja in jeziki v pesmih in govoru, se razlikujejo tudi naËini petja.

1. Ne joËi, dete

2

Egipt

2. Naj ti Bog pomaga zaspati

4

Slovenija

3. Baju bajuπki baju

1

Nepal

4. Svetlo sonce se je skrilo (prva kitica)

3

Rusija

ˆ

Poskuπaj ugotoviti, od kod izvirajo posamezne uspavanke, in jih poveæi z dræavami. ©tevilko pred posameznim glasbenim primerom vpiπi v oznaËen prostor ob dræavi, iz katere meniπ, da je. Kot zanimivost je ob imenu dræave prikazana tudi pisava.

ILUSTRIRALA JELKA GODEC SCHMIDT, IZ SLIKANICE MUCA PREDE NITKE ZLATE (ALBINCA PESEK)

Prisluhni, kako starπi na razliËnih koncih sveta pojejo svojim otrokom, kadar jih æelijo uspavati.

Lahko noc

Vsi glasbeni primeri so bili enoglasni. Pevcu, ki poje sam, pravimo SOLIST CD1

3.˚Ruska ljudska uspavanka: BAJU BAJU'KI BAJU (odlomek) 4.˚Slovenska uspavanka: SVETLO SONCE SE JE SKRILO

.

7

13 prirocnik 6/9_001_027

13

23/3/05, 11:43

Male vokalne (pevske) skupine Cilji enote • Spoznavanje malih vokalnih (pevskih) skupin.

• Spoznavanje Slovenskega okteta.

• Spoznavanje glasov moških pevcev: 1. tenor, 2. tenor, 1. bas ali bariton in 2. bas.

• Spoznavanje pojmov: duet, tercet, kvartet, kvintet, sekstet, septet, oktet, nonet.

Petje Petje slovenske uspavanke Svetlo sonce se je skrilo v enoglasju, terčnem dvoglasju in ljudskem triglasju.

Petje slovenske ljudske Pa se sliš’.

Delo z delovnim zvezkom Učenci rešijo naloge s pomočjo učitelja/-ice ali samostojno z uporabo literature in brskanja po spletnih straneh.

Glasbenodidaktični igri KOLIKO TONOV SLIŠIM? Na klavir igramo sozvočja dveh, treh ali štirih tonov. Po vsakem sozvočju vprašamo učence, koliko tonov so slišali. Njihove odgovore potrdimo oziroma ovržemo na osnovi dokaza: tona oziroma tone zaigramo še zaporedno in nato spet skupaj.

KOLIKO GLASNA JE PESEM?

Igra na glasbila Spremljanje slovenske ljudske Pa se sliš’ z inštrumentoma z določeno tonsko višino. Pesem iz pesmarice naj učitelj/-ica kopira na prosojnico in vodi učence pri petju in igranju.

V glasbeni literaturi izberemo dvo- in večglasne pesmi. Učenci ugotavljajo, koliko različnih glasov slišijo.

Poslušanje Poslušanje slovenske ljudske Pa se sliš’ v izvedbi Slovenskega okteta. Posnetek je bil narejen leta 1975.

Male vokalne (pevske) skupine

Gibanje Gibanje v dvo- in tridobnem taktovskem načinu po partituri. Učitelj/-ica naj vodi učence s pomočjo prosojnice. V tridobnem taktovskem načinu naj na prvo dobo na primer plosknejo, na drugo in tretjo pa tlesknejo s prsti. V dvodobnem taktovskem načinu pa naj na prvo dobo prav tako plosknejo, na drugo pa tlesknejo s prsti. Pesem se začne v tridobnem taktovskem načinu s predtaktom, torej bomo na tretjo dobo tlesknili s prsti. Zaradi menjave taktovskih načinov je priporočljivo izvajati ritem po naslednjem vrstnem redu: • ob gibanju na nevtralne ritmične zloge, • ob gibanju z ritmično izreko besedila in • ob gibanju s petjem.

Prisluhni, kako zveni druga kitica slovenske uspavanke Svetlo sonce se je skrilo v izvedbi dveh pevk. Kako imenujemo tovrstno dvoglasje? TER»NO DVOGLASJE. »e pesem zapojeπ s soπolcem/soπolko, bosta pela v duetu, imenovala se bosta duet.

Naslednja kitica iste pesmi je triglasna. Prvi in drugi glas pojeta v terËnem dvoglasju, tretji glas pa pesem poje le z dvema tonoma, ki se glede na potek melodije smiselno menjujeta.

Pevke pojejo v tercetu, imenujejo se tercet.

Pesem se nauËi zapeti — najprej prvi, nato drugi in nazadnje πe tretji glas.

Prisluhni skupini pevcev, ki izvajajo slovensko ljudsko Pa se sliπ’. Najdeπ jo v pesmarici.

Odgovori.

• Koliko razliËnih glasov sliπiπ? ©EST.

• Povej, kaj sporoËa besedilo in kako mu glasba sledi.

Melodijo pesmi zapoj in jo spremljaj z glasbilom s tipkami ali ploπËicami. Pomagaj si z imeni tonov pod notami oziroma besedilom.

Pesem izvaja vokalna (pevska) skupina Slovenski oktet. V literaturi ali na spletnih straneh poiπËi najpomembnejπe podatke o tej skupini in jih napiπi. Ustanovljena je bila leta dræavah po svetu in imeli Ëez 4000 1951 . Pevci so nastopali æe v veË kot 40 SLOVENSKE LJUDSKE, PONARODELE IN UMETNE koncertov. Izvajajo pesmi.

Ustvarjalnost

TER MOJSTROVINE ©TEVILNIH SVETOVNIH SKLADATELJEV IZ VSEH GLASBENIH OBDOBIJ IN ZVRSTI.

Soustvarjanje novih gibov, ki jih izvajamo na posamezne dobe v pesmi, soustvarjanje spremljave na Orffova glasbila.

FOTO: V. MAJHENI»

Slovenski oktet (s koncerta na Studencu, 2004)

8

5. Slovenska ljudska: PA SE SLI©’

14 prirocnik 6/9_001_027

14

23/3/05, 13:31

CD1

ilo v

uet.

asju, elno

Pojmi Male vokalne (pevske) skupine, Slovenski oktet, glasovi moških pevcev (1. tenor, 2. tenor, 1. bas ali bariton in 2. bas), duet, tercet, kvartet, kvintet, sekstet, septet, oktet, nonet

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Priporočila 1. Več o oktetih najdemo na spletni strani pod geslom Okteti v Sloveniji.

2. Podatki o Slovenskem oktetu so na spletni strani pod geslom Slovenski oktet.

3. Spletna stran Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ali kratko JSKD ima bogate informacije o srečanjih, revijah in tekmovanjih malih vokalnih skupin.

Po vrsti — od najviπjega do najniæjega razporedi glasove moπkih pevcev glede na njihov glasovni obseg: 2. tenor, 1. tenor, 1. bas ali bariton, 2. bas.

• • • •

1. glas 2. glas 3. glas 4. glas

, , , .

1. TENOR 2. TENOR 1. BAS ALI BARITON 2. BAS

Kateri so πe drugi znani okteti v Sloveniji?

LJUBLJANSKI OKTET, MARIBORSKI OKTET, ZAGORSKI OKTET, OKTET VRH, GORI©KI OKTET VRTNICA, OKTET SUHA, TRÆA©KI OKTET, 8 DESETI BRAT …

FOTO: V. MAJHENI»

arici.

j si z

straleta

New Swing Quartet (s koncerta na Studencu, 2004)

Duet Tina Turner in Mick Jagger

Kaj pomeni pójem solist/solistka? SOLIST JE PEVEC ALI IN©TRUMENTALIST, KI POJE ALI IGRA SAM. Kako imenujemo vokalne (pevske) sestave iz: DUET • dveh pevcev/pevk TERCET • treh pevcev/pevk KVARTET •π tirih pevcev/pevk KVINTET • petih pevcev/pevk SEKSTET •π estih pevcev/pevk SEPTET • sedmih pevcev/pevk OKTET • osmih pevcev/pevk NONET • devetih pevcev/pevk Zasedbe, sestavljene iz treh do devetih pevcev ali pevk, imenujemo male vokalne (pevske) skupine.

9

CD1

15 prirocnik 6/9_001_027

15

23/3/05, 13:32

Pevski zbori Cilji enote • Spoznavanje različnih sestavov pevskih zborov.

• Spoznavanje imenovanja pevskih glasov v zborih.

• Seznanjanje z zborovskimi prireditvami.

• Spoznavanje revije za zborovstvo Naši zbori.

Petje Petje slovenske ljudske Dajte, dajte.

Igra na glasbila Spremljanje petja z Orffovimi glasbili.

Kitico spremljamo na primer z udarci na dobe z glasnejšimi glasbili, pri refrenu pa udarjamo ritem s tišjimi glasbili.

Poslušanje Aldo Kumar: Dajte, dajte iz Istrske suite Poslušanje skladb v izvedbah različnih zborov.

Gibanje Gibanje ob petju pesmi: pri kitici se gibamo na primer tako, da poudarjeno hodimo po prostoru – na vsako dobo naredimo en korak. Pri refrenu se ustavimo in ploskamo ritem.

Ustvarjalnost Soustvarjanje novih gibov ob petju pesmi.

Delo z delovnim zvezkom Učenci sledijo navodilom v delovnem zvezku. Delo s knjižnimi viri in spletnimi stranmi lahko izvedemo v skupinah.

Glasbenodidaktična igra KATERI PEVSKI ZBOR SLIŠIM? Učencem predvajamo skladbe za različne pevske zasedbe. Njihova naloga je, da ugotovijo sestavo pevskega zbora.

Pevski zbori

Pevs ravn

NatanËno preglej fotografije razliËnih pevskih zborov in pod njih napiπi njihove nazive: Otroπki pevski zbor, Mladinski pevski zbor, Deπki pevski zbor, Dekliπki pevski zbor, Meπani mladinski pevski zbor, Æenski pevski zbor, Moπki pevski zbor, Meπani pevski zbor. Katere od naπtetih pevskih zborov imate na vaπi πoli?

V kn zbor

• Ce

FOTO: M. LAZNIK

• Za

3

DE©KI PEVSKI ZBOR

•M 6

ÆENSKI PEVSKI ZBOR

• ©e 1

OTRO©KI PEVSKI ZBOR

4

2 MLADINSKI

DEKLI©KI PEVSKI ZBOR

7

Na f in uË

MO©KI PEVSKI ZBOR

V dn Prine

PEVSKI ZBOR

5

ME©ANI MLAD. PEVSKI ZBOR

8

ME©ANI PEVSKI ZBOR

V slovenski ljudski pesmi Dajte, dajte boπ sliπal/-a zasedbo enega od zgoraj naπtetih pevskih zborov. Katero? ME©ANI PEVSKI ZBOR Kako si glede na pevski obseg sledijo æenski in moπki glasovi v meπanem pevskem zboru?

Na Ërte napiπi πtevilke tako, da si bodo sledili od najviπjega do najniæjega.

1. sopran, 2. sopran, 1. alt, 2. alt Æenski glasovi: 1. tenor, 2. tenor, 1. bas, 2. bas Moπki glasovi:

10

6. Aldo Kumar: DAJTE, DAJTE iz Istrske Suite

16 prirocnik 6/9_001_027

16

23/3/05, 13:33

CD1

Pojmi Otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, deški pevski zbor, dekliški pevski zbor, mešani mladinski pevski zbor, ženski pevski zbor, moški pevski zbor, mešani pevski zbor; 1. sopran, 2. sopran, 1. alt, 2. alt, 1. tenor, 2. tenor, 1. bas, 2. bas; Mednarodni mladinski pevski festival v Celju, Revija otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi, Slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem v Mariboru, Tabor slovenskih zborov Stična, Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor; revija za zborovstvo Naši zbori

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Priporočilo Informacije o različnih pevskih zborih so na spletnih straneh pod gesli Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Pevski zbori, Pevski zbori on-line itd.

Pevski zbori se med seboj sreËujejo na revijah ter sodelujejo in tekmujejo na razliËnih ravneh: obmoËnih, medobmoËnih, regijskih, dræavnih in mednarodnih.

V knjiænih virih ali na spletnih straneh poiπËi ter napiπi, kaj se dogaja na podroËju zborovskega petja v naslednjih krajih: • Celje MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL

• Zagorje ob Savi REVIJA OTRO©KIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV

• Maribor SLOVENSKO ZBOROVSKO TEKMOVANJE NA©A PESEM MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR

• ©entvid pri StiËni TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV

Na fotografiji je naslovnica revije Naπi zbori, ki je namenjena predvsem zborovodjem in uËiteljem glasbe. Eno od revij poiπËi v knjiænici in v delovni zvezek napiπi, kaj vsebuje.

V dnevnem Ëasopisju ali na spletnih straneh poiπËi koncertni spored pevskega zbora.

Prinesi ga v πolo in se o njem pogovori.

S A

Preglej prvo stran partiture za meπani pevski zbor.

T B S A

Dopiπi, kako si zapis glasov sledi po vrsti: S OPRAN A LT T ENOR B AS

T B S A T B

, , , .

11

17 prirocnik 6/9_001_027

17

23/3/05, 13:34

18 prirocnik 6/9_001_027

18

23/3/05, 13:34

Inπtrumenti in inπtrumentalna glasba

19 prirocnik 6/9_001_027

19

23/3/05, 13:34

Pihala Trobila Tolkala Inπtrumenti s tipkami Cilji enot • Spoznavanje inštrumentalnih skupin.

• Spoznavanje zvoka in zgradbe posameznih glasbil.

• Spoznavanje slovenskih inštrumentalistov.

• Spoznavanje glasbene literature za posamezna glasbila.

• Spoznavanje imen glasbenikov glede na glasbilo, ki ga igrajo.

• Spoznavanje glasbil z različnih koncev sveta.

Petje Pihala: Gustav Ipavec Le predi, dekle, predi Trobila: Ljudska Če študent na rajžo gre Tolkala: Slovenska ljudska Regiment po cesti gre Godala: Slovenska ljudska Ena ptička priletela

Igra na glasbila

Tolkala: Zvoki različnih tolkal Slovenska ljudska/Marjan Šijanec Regiment po cesti gre (inštrumentalna izvedba) Posnetki zvokov tolkal od tu in tam (odlomki) Inštrumenti s tipkami: Poslušanje že znanih ali novih skladb na inštrumente s tipkami.

Brenkala: Anonimus Španska romanca Johann Baptist Krumpholtz Air z variacijami (odlomek) Posnetki zvokov brenkal od tu in tam (odlomki) Godala: Slovenska ljudska/Maksimiljan Feguš Ena ptička priletela (inštrumentalna izvedba) Anonimus Čardaš Jean Barrie`r Allegro prestissimo Posnetki zvokov godal od tu in tam (odlomki)

Izvabljanje tonov in improvizacija na obravnavana glasbila, ki jih učitelj/-ica ali učenci prinesejo v šolo.

Gibanje

Poslušanje

Ustvarjalnost

Pihala: Gustav Ipavec/Jani Golob Le predi, dekle, predi (inštrumentalna izvedba) Johann Sebastian Bach Badinerie iz Suite v h-molu št. 2 George Gershwin I got rhythm (Imam ritem) (odlomek) Rudy Wiedoreft Sax-o-phon (odlomek) Posnetki zvokov pihal od tu in tam (odlomki) Trobila: Ljudska/Jani Golob Če študent na rajžo gre (inštrumentalna izvedba) Modest Petrovič Musorgski Bydlo iz ciklusa Slike z razstave Posnetki zvokov trobil od tu in tam (odlomki)

Izrazno gibanje ob izbranih skladbah za poslušanje.

Likovno in besedno ustvarjanje na osnovi doživljajskega poslušanja izbranih skladb.

Delo z delovnim zvezkom Učenci rešujejo naloge v delovnem zvezku po navodilih. Informacije o glasbenikih in glasbilih lahko poiščejo na spletnih straneh ali v literaturi.

Glasbenodidaktične igre IZ KATERE DRUŽINE JE GLASBILO, KI GA SLIŠIM? Glasbenodidaktične igre lahko izvedemo na osnovi poslušanja glasbil od tu in tam. Glasbila posnamemo po naključnem vrstnem redu, učenci pa naj ugotovijo, ali slišijo pihalo, godalo itd. Prav tako lahko predvajamo tudi orkestrska glasbila, naloga učencev pa je, da še natančneje kategorizirajo glasbilo.

Povedo, ali slišijo flavto, trobento, violino itd.

20 prirocnik 6/9_001_027

20

23/3/05, 13:35

Brenkala Godala Pojmi Pihala: flavta, flavtist, flavtistka; oboa, oboist, oboistka; angleški rog, rogist ali hornist, rogistka ali hornistka; klarinet, klarinetist, klarinetistka; saksofon, saksofonist, saksofonistka; fagot, fagotist, fagotistka; sestavni deli posameznih pihal; enojni in dvojni trsni jeziček Trobila: rog, rogist ali hornist, rogistka ali hornistka; trobenta, trobentar ali trobentač, trobentarka ali trobentačica; pozavna, pozavnist, pozavnistka; tuba, tubist, tubistka; sestavni deli posameznih trobil; lijast ali kotlast ustnik Tolkala: tolkala z določljivimi tonskimi višinami – zvončki, ksilofon, čelesta, cevasti zvonovi, gong, pavke ali timpani, vibrafon, marimba; tolkala z nedoločljivimi tonskimi višinami – mali boben, veliki boben, bonge, konge, činele, trikot ali triangel, kastanjete, tamburin, tamtam, temple block; membranofoni (opnozvočni), ksilofoni (lesnozvočni), metalofoni (kovinozvočni); tolkalist, tolkalistka Inštrumenti s tipkami: klavir, pianino, pianist, pianistka; čembalo, čembalist, čembalistka; orgle, orglavec ali organist, orglavka ali organistka; harmonika, harmonikar ali harmonikaš, harmonikarka ali harmonikarica; sestavni deli posameznih inštrumentov s tipkami; sintetizator, elektronska klaviatura Brenkala: kitara, kitarist, kitaristka; harfa, harfist, harfistka; sestavni deli posameznih brenkal Godala: violina, violinist, violinistka; viola, violist, violistka; violončelo ali čelo, violončelist ali čelist, violončelistka ali čelistka; kontrabas, kontrabasist, kontrabasistka; sestavni deli posameznih godal; italijanske družine – izdelovalke godal: Stradivari, Amati, Guarneri, Ruggieri

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Priporočilo Zvoke glasbil od tu in tam uporabimo kot zanimivost in za glasbenodidaktične igre.

21 prirocnik 6/9_001_027

21

23/3/05, 13:35

IN©TRUMENTI IN IN©TRUMENTALNA GLASBA

Kam bi napisal/-a πtevilke pred nazivi sestavnih delov oboe in angleπkega roga?

Nekateri nazivi obeh pihal so skupni.

Pihala

6

2

3

Naπi glasbeniki uËencem

Flavtist CVETO KOBAL

5

“Glasba: emocija, strast, ekstaza, magija, hipnoza ... matematika, fizika, akustika, astronomija ... disciplina ... Kakπen privilegij, da se lahko ukvarjam z njo, ki v sebi zdruæuje neizrekljivo, z besedami neopisljivo govorico mnogoterosti, iracionalnega in racionalnega.”

NauËi se slovensko ponarodelo pesem Le predi, dekle, predi. Skupaj s soπolci in soπolkami jo zapoj eno- in dvoglasno. Posluπaj, kako zveni melodija pesmi, ki jo v obliki téme z variacijami zaigra pihalni sekstet.

Sestavljajo ga: flavta, oboa, angleπki rog, klarinet, fagot in saksofon. Glasbila igrajo témo oziroma njene variacije po vrstnem redu, kot so naπteta. Pogovori se o zvoËni barvi posameznih glasbil.

3

4

Sestavni deli flavte 1 spodnji kovinski del — noga 2 srednji kovinski del z luknjicami in zaklopkami 3 zgornji kovinski del — glava 4 ustnik

2

1

5

1

6

Sestavni deli oboe in angleπkega roga 1 ustnik z dvojnim trsnim jeziËkom na ukrivljenem podaljπku 2 ustnik z dvojnim trsnim jeziËkom v plutovinasti cevi 3 odmevnik 4 hruπkast odmevnik 5 zgornji leseni del z zaklopkami za levo roko 6 spodnji leseni del z zaklopkami za desno roko

4

Na glasbili igramo tako, da pihamo skozi listiËa dvojnega trsnega jeziËka, ki zanihata zrak. Pred tem ju moramo ovlaæiti.

JeziËek naredimo tako, da listiË trstike prepognemo in na pregibu odreæemo.

Spodnja konca poveæemo s kovinsko nitko in ju namestimo v plutovinasto cev (pri oboi) oziroma kovinsko cev (pri angleπkem rogu). trstika

Na Ërte ob flavti napiπi πtevilke, ki so napisane pred nazivi njenih sestavnih delov.

trstika

Na glasbili igramo tako, da stisnemo dvojni trsni jeziËek med ustnice in jih obrnemo navznoter Ëez zobe.

Pikolo je mala flavta, ki je najviπje zveneËe pihalo.

s kovinsko nitko povezana konca

Kaj pomeni beseda pikolo?

plutovinasta cev

BESEDA PIKOLO (IT. PICCOLO) POMENI MAJHEN. V GLASBI POMENI MALO FLAVTO.

kovinska cev

Kaj pomeni pojem ponarodela pesem? TO JE PESEM, KI IMA ZNANEGA AVTORJA, LJUDSKI PEVCI PA SO SI JO PRISVOJILI IN JO POJEJO KOT LJUDSKO, V»ASIH Z VE»JIMI, V»ASIH Z MANJ©IMI SPREMEMBAMI.

12

7. Gustav Ipavec: LE PREDI, DEKLE, PREDI (vokalna izvedba) 8. Gustav Ipavec: LE PREDI, DEKLE, PREDI (inπtrumentalna izvedba)

Sestavni deli klarineta 1 ustnik z enojnim trsnim jeziËkom 2 odmevnik 3 zgornji leseni del z zaklopkami za levo roko 4 spodnji leseni del z zaklopkami za desno roko

CD1

Na Ërte ob klarinetu razporedi πtevilke pred nazivi za njegove sestavne dele.

ustnik oboe

CD1

ustnik angleπkega roga

13

9. Johann Sebastian Bach: BADINERIE iz Suite v h-molu πt. 2

©tevilke pred nazivi sestavnih delov saksofona in fagota napiπi na ustrezne Ërte.

1

Sestavni deli saksofona 1 ustnik z enojnim trsnim jeziËkom 2 stoæËasta kovinska cev 3 luknjice in zaklopke za levo roko 4 luknjice in zaklopke za desno roko 5 odmevnik

5 3

1

5 2

1 4

3 2 3

4 Eden najbolj znanih klarinetistov je bil Benny Goodman.

4

enojni trsni jeziËek

2

Ustnik klarineta je votel, na njem pa tiËi pritrjen enojni trsni jeziËek. S pihanjem v ustnik jeziËek zanihamo, s tem pa zanihamo tudi zvoËni steber v cevi glasbila, da nastane ton.

Eden najbolj znanih dæezovskih saksofonistov je bil Charlie Parker.

objemalka za jeziËek

Sestavni deli fagota 1 ustnik z dvojnim trsnim jeziËkom 2 2 m dolga lesena cev 3 luknjice in zaklopke za levo roko 4 luknjice in zaklopke za desno roko 5 rahlo nabrekel odmevnik

Saksofon ima ime po belgijskem izdelovalcu glasbil Adolfu Saxu.

14

10. George Gershwin: I GOT RHYTHM (IMAM RITEM) (odlomek)

CD1

CD1

11. Rudy Wiedoreft: SAX-O-PHON (odlomek)

22 prirocnik 6/9_001_027

22

23/3/05, 13:43

15

ozi zaiti. ke mo. nitpri le-

Posluπaj odlomke iz skladb, v katerih so solisti posamezni pihalci. Ime glasbila, na katerega igrajo, napiπi na Ërte. Pogovori se o znaËaju skladb. Pod navedbami posameznih skladb obkroæi glasbeno zvrst, v katero bi jo uvrstil/-a.

Johann Sebastian Bach: Badinerie iz Suite v h-molu πt. 2 V klasiËno glasbo.

V dæez.

V ljudsko glasbo. V rokenrol.

Pihala od tu in tam Naπtetih je nekaj pihal, ki ne spadajo v simfoniËni orkester. Na osnovi zvoËnih primerov poskuπaj ugotoviti, katero glasbilo sliπiπ, in na Ërto pod njim napiπi πtevilko zvoËnega primera (od 1 do 8). Nekaj od teh glasbil æe poznaπ. Spomni se, v katerih pesmih si jih æe sliπal/-a kot spremljavo k petju.

George Gershwin: I Got Rhythm (Imam ritem) V klasiËno glasbo.

V dæez.

V ljudsko glasbo. V rokenrol. [

2 ] TRSTENKE — SLOVENIJA

[

7 ] ÆVEGLA — SLOVENIJA

[ 3 ] OKARINA — SLOVENIJA

[

6 ] DVOJNICE —

[

8 ] MIH — HRVA©KA

[ 1 ] FUJARA — SLOVA©KA

[

5 ] ©AKUHA»I — JAPONSKA

Rudy Wiedoreft: Sax-o-phon V klasiËno glasbo.

V dæez.

V ljudsko glasbo. V rokenrol.

Kako imenujemo inπtrumentaliste, ki igrajo na posamezna glasbila? Odgovore napiπi na Ërte pod fotografijami.

FLAVTISTKA (FLAVTIST) HRVA©KA

[ 4 ] KENA — PERU

ev

ga

13

OBOIST (OBOISTKA)

SAKSOFONISTKA (SAKSOFONIST) FAGOTIST (FAGOTISTKA)

Na pihala igramo tako, da vanje PIHAMO

Skoraj vsa omenjena glasbila v razliËicah pod enakim ali drugaËnim imenom najdemo tudi drugod po svetu. PoiπËi, kje se nahajajo in kako se imenujejo.

.

16

CD1

Trobila

Naπi glasbeniki uËencem

Pri ljudski pesmi »e πtudent na rajæo gre se nauËi prvi, drugi in tretji glas ter jo nato skupaj s soπolci in soπolkami zapoj. Lahko jo pojeπ tudi ob posnetku s pevskim zborom ob spremljavi kvarteta trobil, ki ga sestavljajo: (francoski) rog (ali horn), trobenta, pozavna (ali trombon) in tuba.

Kakπne obËutke imaπ ob petju in kaj meniπ o glasbeni spremljavi?

Pesem »e πtudent na rajæo gre posluπaj tudi v obliki téme z variacijami. Po katerem vrstnem redu igrajo glasbila témo oziroma posamezne variacije?

1. TROBENTA

17

12. Posnetki zvokov pihal od tu in tam (odlomki)

2. ROG

3. POZAVNA

Trobentar STANKO ARNOLD “SreËen sem, ker se ukvarjam z glasbo, ki mi je hobi in hkrati tudi poklic. Lepπe kombinacije v æivljenju skoraj ni. Izberite si pravi inπtrument in poiπËite to sreËo, meni je to uspelo.”

Katere sestavne dele ima trobenta?

Tvoja naloga je enaka kot naloga pri francoskem rogu.

4. TUBA 1

©tevilke pred nazivi sestavnih delov francoskega roga napiπi na Ërte ob njem.

Sestavni deli trobente 1 kotlast ustnik 2 odmevnik 3 ventil 4 tipka ventila 5 kovinska cev

2 3

3

4

1 5 4

5

Od oblike ustnikov pri trobilih je med drugim odvisna tudi mehkoba njihove zvoËne barve.

Glasbila, ki imajo po obliki kotlaste ustnike, so zvoËno prodornejπa. Tista z lijastimi ustniki pa imajo mehkejπi ton.

18

lijast ustnik roga

kotlast ustnik trobente

Sestavni deli (francoskega) roga 1 lijast ustnik 2 odmevnik 3 ventil 4 tipka ventila 5 cev iz enega kosa kovine kotlast ustnik pozavne

2

1

Pogovori se o znaËilnostih zvoka pozavne ter π tevilke pred nazivi njenih sestavnih delov napiπi na ustrezne Ërte.

rahlo kotlast ustnik tube (med rogovim in trobentinim)

2

3

13. Ljudska: »E ©TUDENT NA RAJÆO GRE (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 14. Ljudska: »E ©TUDENT NA RAJÆO GRE (inπtrumentalna izvedba)

Sestavni deli pozavne 1 kotlast ustnik 2 odmevnik 3 premiËna kovinska cev ali poteg

19

CD1

23 prirocnik 6/9_001_027

23

23/3/05, 13:48

Sestavni deli tube 1 ustnik 2 odmevnik 3 ventil 4 tipka ventila 5 veËkrat zavita kovinska cev

In kako zveni tuba? Kateri so njeni sestavni deli? ©tevilke pred njihovimi nazivi napiπi na Ërte ob glasbilu.

Kako imenujemo naslednje glasbenike glede na glasbilo, ki ga igrajo?

2 ROGISTKA (ROGIST)

1

ali HORNISTKA (HORNIST) 4

TROBENTAR (TROBENTARKA) POZAVNIST (POZAVNISTKA) ali TROBENTA» ali TROMBONIST (TROBENTA»ICA) (TROMBONISTKA)

Na trobila igramo tako, da vanje TROBIMO

TUBIST (TUBISTKA)

.

Trobila od tu in tam

3

Posluπaj posnetke razliËnih trobil in poskuπaj ugotoviti, katerega sliπiπ. V prostor na Ërti poleg njegovega imena napiπi πtevilko zvoËnega primera (od 1 do 4).

5

[

Pri vseh trobilih lahko uporabljamo duπilce, ki jih damo v odmevnik in s tem spremenimo barvo glasbila.

Skladatelji jih predpiπejo, kadar æelijo v glasbi priËarati skrivnostno ali grozeËe vzduπje.

duπilec za pozavno

4 ] DIDÆERIDU — AVSTRALIJA

duπilec za trobento

[

1 ] ALPSKI ROGOVI — ©VICA

Katero trobilo prepoznaπ v skladbi Modesta PetroviËa Musorgskega z naslovom Bydlo (voz z volovsko vprego)?

TUBO.

20

[

15. Modest PetroviË Musorgski: BYDLO iz ciklusa Slike z razstave

CD1

2 ] TIBETANSKI TROBENTI — TIBET

CD1

[

3 ] ©KOLJKA — MARKI©KI OTOKI (OCEANIJA)

21

16. Posnetki zvokov trobil od tu in tam (odlomki)

Tolkala z doloËljivimi tonskimi viπinami:

Tolkala Naπi glasbeniki uËencem

Tolkalist BORIS ©URBEK “Melodijo moramo igrati ritmiËno, ritmiËne figure pa melodiËno. Na upoπtevanju in izmenjavi dveh kontrastov temeljita lepota v glasbi in napredek v æivljenju.”

KSILOFON

ZVON»KI

»ELESTA

Prisluhni zvokom posameznih tolkal, ki bodo drugo za drugim zaigrala prvo glasbeno misel slovenske ljudske pesmi Regiment po cesti gre, ter na Ërte pred njihovimi nazivi napiπi πtevilke v takπnem vrstnem redu, kot se bodo oglaπala.

2 pavke, 1 vibrafon, 3 zvonËki, 5 triangel, 4 ksilofon

CEVASTI ZVONOVI

PAVKE ALI TIMPANI

GONG

Pesem Regiment po cesti gre posluπaj v izvedbi tolkal. Glasbena oblika je téma z variacijami. Preglej slike glasbil in poskusi ugotoviti, katera od naπtetih tolkal zaslediπ v skladbi. Obkroæi njihove nazive.

VIBRAFON

MARIMBA

Tolkala z nedoloËljivimi tonskimi viπinami:

Ksilofon, marimba, zvonËki, vibrafon, pavke, veliki boben, mali boben, Ëinele, triangel, tamburin, leseni blok, konge.

NauËi se vse tri glasove pesmi Regiment po cesti gre. Skupaj s soπolci in soπolkami jo zapoj eno-, dvo- in triglasno, najprej brez glasbenega primera, potem pa πe ob njem.

MALI BOBEN

VELIKI BOBEN

BONGE

KONGE

»INELE

Kako reËemo glasbeniku, ki igra na tolkala?

TOLKALIST (TOLKALISTKA).

Na tolkala igramo tako, da po njih TOL»EMO, UDARJAMO

Ugotovi, kako in s Ëim igramo na posamezna tolkala.

22

17.˚Zvoki razliŁnih tolkal CD1

TEMPLE BLOCK (templ blok)

.

TRIKOT ALI TRIANGEL KASTANJETE

CD1

24

TAMTAM

18. Slovenska ljudska: REGIMENT PO CESTI GRE (inπtrumentalna izvedba) 19. Slovenska ljudska: REGIMENT PO CESTI GRE (vokalno-inπtrumentalna izvedba)

24 prirocnik 6/9_001_027

TAMBURIN

23/3/05, 13:51

23

Nazive za naπteta tolkala razvrsti v tabelo in upoπtevaj naslednja kriterija: doloËljivost ali nedoloËljivost tonske viπine ter zvoËilo (opna, les, kovina).

In„trumenti s tipkami

RAZDELITEV TOLKAL Po izvoru zvoka

Po doloËljivosti tonske viπine

Naπi glasbeniki uËencem

Tolkala z nedoloËljivimi tonskimi viπinami

Membranofoni (opnozvoËni)

PAVKE ALI TIMPANI

MALI BOBEN, VELIKI BOBEN, BONGE, KONGE, TAMBURIN

Ksilofoni (lesnozvoËni)

KSILOFON, MARIMBA

KASTANJETE, TEMPLE BLOCK

Metalofoni (kovinozvoËni)

ZVON»KI, CEVASTI ZVONOVI, VIBRAFON, GONG

Preostali

»ELESTA

Pianistka DUBRAVKA TOM©I» SREBOTNJAK

FOTO: S. WILSON

Tolkala z doloËljivimi tonskimi viπinami

”Zvoki klavirja so me oËarali æe pri treh letih in tako je klavir ostal moj zvesti prijatelj vse do danes.”

Na Ërte ob klavirju napiπi πtevilke pred nazivi njegovih sestavnih delov.

»INELE, TRIANGEL, TAMTAM

Sestavni deli klavirja 1 pedali 2 klaviatura 3 strune 4 pokrov 5 leseno ohiπje 6 noge

Tolkala od tu in tam

4

3

5

2 6

Posluπaj posnetke razliËnih tolkal in poskusi ugotoviti, katero glasbilo sliπiπ. V prostor poleg njegovega imena napiπi πtevilko zvoËnega primera.

1

6

Po pogovoru z uËiteljem ali uËiteljico ugotovi in zapiπi, kakπno vlogo imajo pedali.

Z LEVIM PEDALOM DOSEÆEMO TI©JI IN MEHKEJ©I ZVOK, Z DESNIM PA PODALJ©AMO ZVEN TONA. S SREDNJIM PEDALOM ZVOK ©E BOLJ PRIDU©IMO.

[ 1 ] DARABUKA — MAROKO

[ 3 ] PLO»EVINASTI BOBNI — TRINIDAD

[

Spomni se πe Orffovih glasbil in drugih tolkal.

24

»embalo je po naËinu igranja in obliki podoben klavirju, vendar se od njega razlikuje po notranji zgradbi in zvoku.

Premisli, kakπna je razlika med klavirjem in pianinom.

2 ] TABLA — INDIJA

25

CD1

20. Posnetki zvokov tolkal od tu in tam (odlomki)

Naπi glasbeniki uËencem

Orglavec TONE POTO»NIK “Moji prvi koraki v svet glasbe so me æe zelo zgodaj popeljali Ëez prag svetiπËa umetnosti pod mogoËne oboke orgelske glasbe. S strahospoπtovanjem sem zrl v to vzviπeno lepoto, zaobjel me je zven piπËali in me vodil od temnih basovskih globin do komaj sliπnega trepetanja angelskih viπin. Skoraj si nisem upal verjeti, da bom kdaj zmogel sooblikovati te Ëarobne zvoke in zajemati iz njihovih izvirov ter tako postati posrednik nebeπkih harmonij. Te zdaj æe mnogo let oblikujejo mojo glasbeno pot.”

Glede nazivov sestavnih delov orgel imaπ enako nalogo kot pri klavirju.

Kaj veπ o sintetizatorju oziroma elektronski klaviaturi?

NA SINTETIZATOR IGRAMO PODOBNO KOT NA ORGLE. S KONTROLNIMI GUMBI LAHKO IZBIRAMO ÆE SHRANJENE ZVOKE ALI USTVARJAMO NOVE.

Na kasetah oziroma zgoπËenkah, ki spremljajo delovne zvezke od prvega do petega razreda, ali v drugih virih poiπËi skladbe, ki jih izvajajo inπtrumenti s tipkami. Znova jih posluπaj. Napiπi njihove naslove ter skladatelje.

4

Naslov skladbe

Sestavni deli orgel 1 klaviature 2 registri 3 pedali za igranje z nogami 4 piπËali 5 lesena omara

2

1 3

Orglavec ne igra le z rokami, temveË tudi z nogami. ZvoËne barve spreminja s pomoËjo registrov.

Skladatelj

klavir

1. STAVEK IZ SONATE V C-DURU (FACILE) (5. R)

W. A. MOZART

Ëembalo

SONATA ZA »EMBALO V A-DURU (5. R)

DOMENICO SCARLATTI

orgle

MISOLASO (4. R)

MARJAN ©IJANEC

harmonika

ENA, DVA IN TRI (2. R)

ROBERT NOVAK

5

Pogovori se o skladbah ter o zvoËnih barvah posameznih glasbil.

4

Ponovi nalogo s pisanjem πtevilk.

Sestavni deli harmonike 1 basovski gumbi 2 meh 3 klavirske tipke 4 registri 5 ohiπje 6 naramnice

6

Kako imenujemo naslednje glasbenike glede na glasbilo, ki ga igrajo?

2

3 1

Harmonika je eno najbolj razπirjenih glasbil, na katerega v Sloveniji veËinoma izvajajo domaËo zabavno glasbo. Harmonika je postala priljubljena tudi v klasiËni glasbi.

»EMBALISTKA (»EMBALIST)

ORGLAVEC (ORGLAVKA) ali ORGANIST (ORGANISTKA)

PIANIST (PIANISTKA)

HARMONIKAR (HARMONIKARKA ali HARMONIKARICA) ali HARMONIKA© (HARMONIKA©ICA)

5 KromatiËna (klavirska) harmonika

Katere vrste harmonik poznaπ poleg klavirske?

HARMONIKO NA GUMBE, KI JE LAHKO DIATONI»NA (FRAJTONARICA) ALI KROMATI»NA, USTNO HARMONIKO ALI ORGLICE (PIHALO).

26

27

25 prirocnik 6/9_001_027

25

23/3/05, 13:53

Kako imenujemo glasbenika glede na glasbili, ki ju igrata?

Brenkala Naπi glasbeniki uËencem

Kitarist ÆARKO IGNJATOVI» “NekoË je neki veliki pisatelj dejal, da je glasba tanka nitka med srcem in moægani. Moje nitke pa so kitarske strune, z njimi zaËenjam dan, njih ubiram in v njih iπËem neskonËnost. Glas strun, to je æivljenje samo, vedno novo rojstvo skrivnostne lepote.“

Posluπaj ©pansko romanco, eno najbolj priljubljenih skladb za kitaro. Pogovori se o njej ter opiπi zvok kitare.

Na Ërte ob kitari napiπi πtevilke pred nazivi njenih sestavnih delov.

2 1

Sestavni deli kitare 1 vrat 2 vijaki za uglaπevanje strun 3 ubiralka s πestimi strunami 4 preËka na ubiralki 5 okrogla odprtina v odzvoËnem pokrovu 6 resonanËni trup 7 kobilica

4

3

5 7 6 1 6

HARFISTKA (HARFIST)

Na brenkala igramo tako, da nanje BRENKAMO

.

Brenkala od tu in tam Posluπaj posnetke razliËnih brenkal in poskuπaj ugotoviti, katero glasbilo sliπiπ. V prostor na Ërti poleg njegovega imena napiπi πtevilko zvoËnega primera (od 1 do 6).

[ 1 ] CITRE — SLOVENIJA

[

[ 5 ] BENDÆO — ZDRUÆENE DRÆAVE AMERIKE

[ 2 ] BUZUKI — GR»IJA

6 ] TAMBURICE — HRVA©KA

Posluπaj odlomek skladbe za harfo. Kakπna je njena zvoËna barva v primerjavi z zvoËno barvo kitare?

2

Ponovi nalogo s pisanjem πtevilk.

5

Sestavni deli harfe 1 glava 2 steber 3 podstavek s pedali 4 resonanËni trup 5 strune 6 vrat

4

3

28

KITARIST (KITARISTKA)

21. Anonimus: ©PANSKA ROMANCA 22. Johann Baptist Krumpholtz: AIR Z VARIACIJAMI (odlomek)

[

CD1

CD1

3 ] BALALAJKA — RUSIJA

[

4 ] UD — EGIPT

29

23. Posnetki zvokov brenkal od tu in tam (odlomki)

Na Ërte ob violini napiπi πtevilke pred nazivi njenih sestavnih delov.

Godala Naπi glasbeniki uËencem

Violinist ROK KLOP»I»

FOTO: T. PINTER

“NajveËji violinist vseh Ëasov Jascha Heifetz je dejal: ≈Zelo sreËen je tisti, ki mu v æivljenju uspe dobiti dva res dobra prijatelja ...« Kdor se bo spoznal z intimnim svetom glasbe za violino, bo s tem dobil zvestega prijatelja, ki mu bo stal ob strani v trenutkih sive osamljenosti, bridke æalosti, pa tudi veselja.”

1

Sestavni deli violine 1 polæ 2 vijak 3 vrat 4 ubiralka s πtirimi strunami 5 zvoËnica 6 kobilica 7 resonanËno telo 8 podbradek

2 3

4

5

NauËi se slovensko ljudsko pesem Ena ptiËka priletela, najprej prvi glas, nato drugi glas in nazadnje πe tretjega. Skupaj s soπolci in soπolkami jo zapoj enoglasno, v tercah in nato πe triglasno.

6

7

Posluπaj, kako zveni pesem, prirejena za godala kot téma z variacijami.

8

Napiπi vrstni red godal, ki zaËenjajo igrati melodijo oziroma variacije pesmi Ena ptiËka priletela.

1. 1. VIOLINA 2. 2. VIOLINA 3. VIOLA 4. VIOLON»ELO 5. KONTRABAS

Kateri godali imata πe kovinski podaljπek ali nogo?

VIOLON»ELO IN KONTRABAS.

V virih poiπËi, katere italijanske druæine so bile v zgodovini najbolj znamenite izdelovalke violin.

AMATI, STRADIVARI, GUARNERI, RUGGIERI.

Posluπaj »ardaπ neznanega madæarskega skladatelja in ugotovi, katero glasbilo ima v skladbi solistiËno vlogo. Ime glasbila napiπi na Ërto. VIOLINA. Katero glasbilo spremlja pevca Bobbyja McFerrina v skladbi Allegro prestissimo skladatelja Jeana Barrièra?

VIOLON»ELO.

PoiπËi, kaj pomenita italijanski besedi allegro in prestissimo.

ALLEGRO - VESELO PRESTISSIMO - ZELO HITRO

Na godala igramo tako, da nanje GODEMO violina

30

viola

violonËelo

24. Slovenska ljudska: ENA PTI»KA PRILETELA (vokalna izvedba) 25. Slovenska ljudska: ENA PTI»KA PRILETELA (inπtrumentalna izvedba)

CD1

CD1

26. Anonimus: »ARDA© 27. Jean Barrièr: ALLEGRO PRESTISSIMO

26 prirocnik 6/9_001_027

26

z lokom ali BRENKAMO

s prsti.

kontrabas

23/3/05, 13:56

31

Kako imenujemo naslednje glasbenike glede na glasbilo, ki ga igrajo?

Godala od tu in tam Posluπaj posnetke razliËnih godal in poskusi ugotoviti, katero glasbilo sliπiπ. V prostor na Ërti poleg njegovega imena napiπi πtevilko zvoËnega primera (od 1 do 4).

VIOLINISTKA (VIOLINIST)

VIOLISTKA (VIOLIST)

ro-

2 ] KEMEN»E — TUR»IJA

[

KONTRABASIST (KONTRABASISTKA)

VIOLON»ELISTKA ali »ELISTKA (VIOLON»ELIST ali »ELIST)

[

29

[ 3 ] SARANGI — INDIJA

32

CD1

1 ] GADULKA — BOLGARIJA

28. Posnetki zvokov godal od tu in tam (odlomki)

[

4 ] GUSLE — BOSNA IN HERCEGOVINA

33

lo-

av

la-

sti.

31

27 prirocnik 6/9_001_027

27

23/3/05, 13:58

SimfoniËni orkester Cilji enote • Spoznavanje pojmov simfonični orkester in partiturni red.

• Ugotavljanje vloge dirigenta.

• Seznanjanje z drugimi vrstami orkestrov glede na zasedbo in namen.

Petje Petje znanih pesmi iz prejšnjih enot.

Igra na glasbila

Gibanje Ustvarjalno gibanje ob skladbi Bolero. Učenci naj gradacijo skladbe uprizorijo z intenziteto gibov in s številom plesalcev.

Ustvarjalnost Soustvarjanje inštrumentacije k ritmični spremljavi skladbe Bolero in soustvarjanje koreografije za ustvarjalno gibanje.

Delo z delovnim zvezkom

Igra na glasbila ob poslušanju skladbe Bolero Mauricea Ravela. Učenci naj v skladu s stopnjevanjem števila glasbil skozi skladbo stopnjujejo tudi svojo “orkestracijo”.

Učenci sledijo navodilom v delovnem zvezku.

Primerjajo naj tudi partiturna zapisa Ples Walkür in Bolero.

Glasbenodidaktična igra KATERO PARTITURO SLIŠIM?

Poslušanje Richard Wagner Ples Walkür iz opere Walküre (odlomek) Maurice Ravel Bolero

V šolo prinesemo na primer nekaj fotokopij prvih strani različnih partitur, ki jih prekopiramo na prosojnice. Predvajamo glasbene posnetke, učenci pa naj na osnovi zasedbe glasbil ugotovijo, kateri posnetek se sklada s projekcijo partiture.

SimfoniËni orkester

Naπi glasbeniki uËencem

Do sedaj si spoznal/-a glasbila, ki lahko igrajo samostojno, v majhnih skupinah, pa tudi v velikih simfoniËnih orkestrih. Prisluhni, kako zvenijo skupaj v inπtrumentalnem odlomku z naslovom Ples Walkür iz opere Walküre skladatelja Richarda Wagnerja.

Partitura je notni zapis skladbe z vsemi inπtrumentalnimi in vokalnimi glasovi (parti), kjer so notni zapisi razporejeni eden pod drugim. Dirigent torej ne bere notnega zapisa za vsakega izvajalca posebej, temveË hkrati sledi notnemu zapisu vseh inπtrumentalistov (in/ali vokalistov).

Preveri, kako si glasbila sledijo v partituri. Takπnemu zaporedju pravimo partiturni red.

Primerjaj nemπke in slovenske izraze za inπtrumente.

Dirigent SIMON ROBINSON “Smeh, solze, glasba ... vse to imamo v sebi vsi ljudje. Kot dirigent zdruæujem Ëustva in organiziram zvoke, ki jih v sebi nosi glasba kot univerzalni fenomen. Z njo komuniciram s posluπalci skozi Ëas, ki mi prav tako kot glasba pomeni neprecenljivo vrednoto.”

SimfoniËni orkester je sestavljen iz veËje skupine inπtrumentalistov z veËkratno zasedbo posameznih inπtrumentov. Zasedba sodobnega simfoniËnega orkestra je obiËajno naslednja (navedena po partiturnem redu):

Razmisli o vlogi dirigenta in svoja spoznanja napiπi.

PIHALA

DIRIGENT JE VODJA GLASBENEGA ANSAMBLA, KI Z ROKAMA ALI DIRIGENTSKO PALICO VODI IN OBLIKUJE IZVEDBO SKLADBE. NAKAÆE VSTOP, SPREMEMBE HITROSTI IN GLASNOSTI MED IZVAJANJEM TER ZAKLJU»EK.

1 pikolo, 3 flavte, 3 oboe, 1 angleπki rog, 3 klarineti, 1 basklarinet, 3 fagoti, 1 kontrafagot

TROBILA 6 rogov, 4 trobente, 5 pozavn, 1 tuba

TOLKALA Ëelesta, ksilofon, zvonovi, zvonËki, gong, 4 pavke, veliki in mali boben, Ëinele, triangel, idr.

IN©TRUMENTI S TIPKAMI klavir in/ali orgle idr.

BRENKALA 1 ali 2 harfi

GODALA 12 do 16 prvih violin, 10 do 14 drugih violin, 8 do 12 viol, 8 do 10 violonËel, 6 do 8 kontrabasov

Primerjaj naπtete inπtrumente in njihovo πtevilo s sliko simfoniËnega orkestra na naslednji strani. V Ëem so podobnosti oziroma razlike?

Poleg simfoniËnih orkestrov poznamo πe mnoge druge. Na spletnih straneh in v literaturi poiπËi njihove nazive in jih nekaj naπtej ter napiπi.

GLEDE NA ZASEDBO IN NAMEN RAZLIKUJEMO PIHALNE, GODALNE, SIMFONI»NE, PLESNE, DÆEZOVSKE, REVIJSKE, VOJA©KE ORKESTRE …

GLEDE NA ZGODOVINSKA OBDOBJA PA RAZLIKUJEMO NPR. BARO»NI ORKESTER, ZASEDBO DUNAJSKE KLASIKE, ORKESTER 19. STOLETJA ITD. Del partiture iz opere Walküre

34

29. Richard Wagner: PLES WALKÜR iz opere Walküre (odlomek)

35

CD1

28 prirocnik 6/9_028_061

28

23/3/05, 8:20

Pojmi Simfonični orkester, partiturni red, dirigent; orkestri glede na zasedbo in namen: pihalni, godalni, simfonični, plesni, džezovski, revijski, vojaški; orkestri glede na zgodovinska obdobja: baročni orkester, zasedba dunajske klasike, orkester 19. stoletja itd.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Priporočila 1. Učence spodbudimo za iskanje posnetkov različnih orkestrov v učiteljevem arhivu ali v knjižnici. Delajo lahko v skupinah. Posnetke naj analizirajo in postavijo poslušalska vprašanja drugim skupinam.

2. Ob poslušanju skladbe naj posamezni učenci prevzamejo vlogo dirigenta in sledijo glasbenemu dogajanju.

3. Pogovorimo se o znamenitih domačih in tujih dirigentih ter orkestrih.

Zasedba simfoniËnega orkestra

zaobi-

ov

na-

te-

35

37

36

29 prirocnik 6/9_028_061

29

23/3/05, 8:23

Inπtrumentalne komorne zasedbe Cilja enote • Spoznavanje inštrumentalnih komornih zasedb.

• Razlikovanje poimenovanja vokalnih in inštrumentalnih komornih zasedb.

Petje Ponovitev slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi v duetu in tercetu.

Igra na glasbila Igranje na Orffova glasbila v duu, triu, kvartetu, kvintetu itd.

Poslušanje Poslušanje skladb za različne inštrumentalne komorne zasedbe.

Gibanje Gibno izražanje ob poslušanju različnih komornih sestavov. Razred razdelimo na skupine po na primer pet učencev. Predvajamo skladbo, učenci v skupini pa ugotovijo inštrumentalno zasedbo. Če slišijo duo, se gibata dva učenca, pri triu trije itd.

Pojmi Inštrumentalne komorne zasedbe, (klavirski) duo, (godalni, klavirski) trio, (godalni) kvartet, (klavirski, trobilni, pihalni) kvintet

Priporočilo Preučevanje pojmov duo, duet, trio, tercet.

Omenjeni pojmi v glasbenoteoretični literaturi niso enoznačno obravnavani.

Primeri: Dolinar, Ksenija (ur.) (1981): Leksikoni Cankarjeve založbe. Glasba. Ljubljana: Cankarjeva založba. duet [iz it. duetto, pomanjševalnica od duo], skladba za dva pevska glasova iste ali različne višine, večinoma s spremljavo enega ali več glasbil, tudi (zlasti v 18. st.) skladba za dve glasbili, kar danes imenujemo duo. (str. 74) duo [lat. “dva”], 1) morebitna oznaka za dvoglasno skladbo. 2) skladba za dvoje glasbil (enakih ali različnih) ali (redkeje) za dva (enaka ali različna) pevska glasova ali pa splošno za dva izvajalca (tudi en pevec in en inštrumentalist). (str. 73)

Inπtrumentalne komorne zasedbe

Dvo- in večglasne improvizacije na Orffova in druga glasbila (duo, trio, kvartet itd.)

Delo z delovnim zvezkom Učenci napišejo imena glasbil, ki sestavljajo posamezne komorne sestave. Na osnovi slušnega primera Postrv ter fotografij ugotovijo zasedbo glasbil in ime komornih sestavov. Ugotovijo razlike v poimenovanju vokalnih in inštrumentalnih komornih zasedb.

Glasbenodidaktična igra KATERI GLASBENI SESTAV IGRA SKLADBO? Učence razdelimo v skupine. Vsaka ima pred seboj karte z ilustracijami inštrumentalnih komornih zasedb (lahko si pomagamo s kopijami iz delovnega zvezka ali pa sestavimo nove inštrumentalne zasedbe na osnovi dosegljivih posnetkov). Predvajamo odlomke iz skladb, učenci pa postavijo karte z ilustracijami različnih inštrumentalnih zasedb po takem vrstnem redu, kot jih slišijo na posnetkih.

Oglej si razliËne komorne zasedbe. Njihovi nazivi so povezani s πtevilom in vrsto glasbil, ki jih sestavljajo. Nadaljuj z naπtevanjem glasbil, ki jih prepoznaπ v posamezni zasedbi in jih napiπi.

duo

VIOLINA KLAVIR

godalni trio

VIOLINA VIOLA VIOLON»ELO

klavirski trio

VIOLINA VIOLON»ELO KLAVIR

godalni kvartet

1. VIOLINA 2. VIOLINA VIOLA VIOLON»ELO

klavirski kvintet

1. VIOLINA 2. VIOLINA VIOLA VIOLON»ELO KLAVIR

godalni kvintet

1. VIOLINA 2. VIOLINA 1. VIOLA 2. VIOLA VIOLON»ELO

38

30

piha

Kate

Nad Due Terc Duo Trio

Od glas

Na f Poim

KLAV

CD1

30 prirocnik 6/9_028_061

trob

FOTO: T. PINTER

Ustvarjalnost

23/3/05, 8:25

Michels, Ulrich (2002): Glasbeni atlas. Ljubljana: DZS. – Duo (redkeje duet, kot pri pevcih): za enaka, npr. dve flavti, dva rogova (ROSSINI), ali različna inštrumenta, npr. klarinet in fagot (BEETHOVEN); pogosto za pihalo in klavir kot sonata, variacije ipd., posebno za flavto (SCHUBERT), klarinet (MENDELSSOHN), rog (BEETHOVEN). (str. 455) – Trio: za enake, npr. tri rogove (REICAHA) ali različne inštrumente, npr. dve oboi in angleški rog; flavta, violina in viola (BEETHOVEN op. 87 oziroma 25 »Serenada«, pogosto s klavirjem (WEBER, BRAHMS). (ibid.)

Vrbančič, Ivan (2004): Glasbeni slovarček. Ljubljana: Mladinska knjiga. duo: skladba za dve glasbili, tudi oznaka dveh inštrumentalistov. (str. 27) duet: vokalna skladba za dva glasova, tudi naziv za sestav dveh pevskih glasov. (ibid.) trio: sestav treh glasbil ( klavirski, godalni, pihalni). (str. 105) tercet: skupina treh pevcev ali istovrstnih glasbil. (str. 104)

trobilni kvintet

1. TROBENTA 2. TROBENTA ROG POZAVNA TUBA

pihalni kvintet

FLAVTA OBOA KLARINET FAGOT ROG

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Katera od naπtetih zasedb izvaja skladbo Franza Schuberta Postrv?

KLAVIRSKI KVINTET.

Nadaljuj stavke.

Duet je zasedba, kjer nastopata DVA PEVCA Tercet je zasedba, kjer nastopajo TRIJE PEVCI Duo je zasedba, kjer nastopata DVA IN©TRUMENTALISTA Trio je zasedba, kjer nastopajo TRIJE IN©TRUMENTALISTI

. . . .

Od kvarteta dalje so imena zasedb enaka glede na π tevilo inπtrumentov oziroma glasov. Razlikujejo pa se po njihovi sestavi (npr.: godalni kvartet, vokalni kvartet).

FOTO: T. PINTER

Na fotografijah so glasbeniki v komornih zasedbah.

Poimenuj jih glede na glasbila, ki jih igrajo.

KLAVIRSKI

CD1

TRIO

LORENZ

SLOVENSKI

KVINTET

TROBIL

30.˚Franz Schubert: ANDANTINO 4.˚stavekKlavirskega iz kvinteta Postrv (odlomek)

39

31 prirocnik 6/9_028_061

31

23/3/05, 8:25

Simfonija Cilja enote • Spoznavanje simfonije in sonatne oblike.

• Analiziranje sonatnega stavka iz Simfonije št. 40 v g-molu Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Petje Petje tém iz 1. stavka Molto allegro iz Simfonije št. 40 v g-molu Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Igra na glasbila Igra lastne skladbe v preprosti sonatni obliki.

Sestavimo na primer osem taktov melodije od c1 do g1 (tonika) ter osem taktov melodije od g1 do d2 (dominanta). Most naj improvizirajo ritmična glasbila, v zaključku zaigramo na primer dele melodije iz obeh tém ali pa preproste lestvice.

V izpeljavi improviziramo obe melodiji, v reprizi pa ponovimo ekspozicijo, le da obe témi zaigramo od c1 do g1 (na toniki).

Gibanje Gibno uprizarjanje sonatne in drugih glasbenih oblik.

Primer za gibanje ob sonatni obliki: izberemo učenca, ki se bo gibal ob prvi témi, in učenca, ki bo predstavljal drugo témo. Preostali se gibljejo ob mostu, vsi skupaj pa ob zaključku. Toniko in dominanto uprizorimo tako, da začnemo z gibanjem iz različnih koncev razreda, pri reprizi pa z uprizarjanjem tém začnemo iz istega prostorskega izhodišča.

Ustvarjalnost Soustvarjanje enostavne skladbe v sonatni obliki za igro na glasbila; soustvarjanje koreografije za gibno predstavitev sonatne oblike.

Delo z delovnim zvezkom Učenci analizirajo sonatni stavek s pomočjo navodil v delovnem zvezku. Odgovorijo na vprašanja ter poslušajo predlagana glasbena dela.

Poslušanje Wolfgang Amadeus Mozart 1. stavek Molto allegro iz Simfonije št. 40 v g-molu Poslušanje preostalih stavkov iz iste simfonije.

Ugotavljanje pesemske oblike, teme z variacijami, menueta in rondoja na osnovi že znanih glasbenih primerov iz prejšnjih razredov.

Simfonija NauËil/-a se boπ pesem, ki je sestavljena iz dveh melodij iz 1. stavka z naslovom Molto allegro iz Simfonije πt. 40 v g-molu Wolfganga Amadeusa Mozarta. Melodiji sta prirejeni v stilu popularne glasbe tako, da si ju boπ laæje zapomnil/-a.

Ob posluπanju originalne skladbe boπ sledil/-a njeni zgradbi, ki je napisana v delovnem zvezku. Najprej ti bo pomagal/-a uËitelj/-ica s pomoËjo prosojnice, pozneje se naloge lahko lotiπ sam/-a.

Pozorno posluπaj in ugotovi, kaj se v posameznih delih dogaja z melodijo, ritmom in inπtrumentalno zasedbo.

Sonatna oblika EKSPOZICIJA

Odg • Ko • Na

(PREDSTAVITEV TEM)

Prva téma Most

Druga téma

Obli

Most ZakljuËek

Sim vedn

Sice 1. S

IZPELJAVA (PROSTA OBDELAVA ENE ALI OBEH TEM)

son Glej Glej Glej

1 2

REPRIZA

3

(PONOVITEV)

S po simf stav Ali i

Prva téma Most

Druga téma Most

1. S

ZakljuËek

son

CODA (ZAKLJU»EK)

40

31. Jani Golob: SIMFONIADA 32. Wolfgang Amadeus Mozart: MOLTO ALLEGRO — 1. stavek iz Simfonije v g-molu

32 prirocnik 6/9_028_061

32

23/3/05, 8:26

CD1

Glasbenodidaktična igra KATERO GLASBENO OBLIKO SLIŠIM? Učencem predvajamo skladbe v glasbenih oblikah, ki jih že poznajo. To so: pesemska oblika, téma z variacijami, menuet, rondo in sonatna oblika.

Učence razdelimo na skupine in jim razdelimo karte:

téma z variacijami

pesemska oblika

menuet

Pojma Sonatna oblika, simfonija

Priporočilo Ogled videa s posnetkom simfonije in/ali ogled koncerta. Pred spoznavanjem nove simfonije učence pripravimo na poslušanje. Predstavimo jim spored koncerta in simfonijo (témi sonatnega ali sonatnih stavkov ter oblike in téme preostalih stavkov).

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

sonatna oblika

rondo

Skupina, ki dvigne pravilno karto, si prisluži točko.

Prva téma (enaka v ekspoziciji in reprizi)

Molto reje-

nem loge

Druga téma (v ekspoziciji)

m in Druga téma (v reprizi)

Odgovori.

• Koliko glavnih tém ima skladba? DVE. • Naπtej πtiri glavne dele skladbe: EKSPOZICIJA, IZPELJAVA, REPRIZA, CODA. Oblika skladbe, ki ima znaËilnosti, napisane v tvojih odgovorih, se imenuje sonatna oblika.

Simfonija je skladba za orkester, ki ima praviloma π tiri stavke, od katerih je prvi vedno v sonatni obliki in dokaj hiter.

Sicer pa si stavki praviloma sledijo po naslednjem vrstnem redu: 1. STAVEK 2. STAVEK 3. STAVEK 4. STAVEK sonatna oblika

pesemska oblika1 ali tema z variacijami2

Glej Glasba 4 (Delovni zvezek, str. 28—29).

Glej Glasba 5 (Delovni zvezek, str. 42—43).

Glej Glasba 6 (Delovni zvezek, str. 76).

menuet3 ali scherzo4

rondo5 ali sonatna oblika

Glej Glasbeni slovarËek (ali druge vire).

Glej Glasba 4 (Delovni zvezek, str. 32—33).

1

4

2

5

3

S pomoËjo uËitelja/-ice poiπËi vir, v katerem boπ naπel/-a naslove stavkov, in posnetek simfonije W. A. Mozarta, katere prvi stavek si pravkar spoznal/-a. Posluπaj πe druge stavke in napiπi oznake za hitrost izvajanja (tudi slovenske prevode) na Ërte.

Ali ima simfonija obiËajno obliko?

1. STAVEK

2. STAVEK

3. STAVEK

4. STAVEK

sonatna oblika

sonatna oblika

menuet

sonatna oblika

MOLTO ALLEGRO ZELO VESELO, HITRO

ANDANTE ZMERNO PO»ASI

ALLEGRETTO ZMERNO HITRO

FINALE - ALLEGRO ASSAI SKLEP - ZELO HITRO

41

CD1

33 prirocnik 6/9_028_061

33

23/3/05, 8:26

Koncert Cilja enote • Spoznavanje koncerta kot prireditve in kot glasbene oblike.

• Analiza 1. stavka Allegro molto appassionato iz Koncerta za violino in orkester Felixa Mendelssohna Bartholdyja.

Gibanje Enako kot pri enoti Simfonija (str. 32)

Ustvarjalnost Enako kot pri enoti Simfonija (str. 32)

Delo z delovnim zvezkom

Petje

Učenci sledijo navodilom in rešijo naloge.

Petje prve in druge téme 1. stavka Allegro molto appassionato iz Koncerta za violino in orkester Felixa Mendelssohna Bartholdyja na nevtralni zlog.

Glasbenodidaktična igra KATERI KONCERT SLIŠIM?

Igra na glasbila Spremljanje ritma prve in druge téme iz prvega stavka koncerta z ritmičnimi glasbili.

Učitelj/-ica pripravi posnetke različnih koncertov, učenci pa na osnovi poslušalskih primerov ugotovijo, kateri koncert slišijo (koncert za harfo in orkester, koncert za klavir in orkester itd.).

Poslušanje Felix Mendelssohn Bartholdy Koncert za violino in orkester

Koncert

Kon naπt

Kaj ti pomeni beseda koncert?

Kon

1. GLASBENO PRIREDITEV OZ. JAVNO IZVAJANJE GLASBENIH DEL. 2. OBI»AJNO TRISTAV»NO SKLADBO ZA SOLISTA(-E) IN ORKESTER.

Kon stav

Katere koncerte si æe obiskal/-a? Obkroæi.

1. Koncerte klasiËne glasbe.

2. Koncerte zabavne glasbe.

3. Koncerte narodno-zabavne glasbe.

4. Dæezovske koncerte.

5. Zborovske koncerte.

6. Druge — napiπi, katere

Spoz v e-m Najp Stav

Na osnovi plakata ugotovi, kakπen koncert smo obiskali?

Poiπ

Odg Ali b le sp

Ali s Kakπ Kako NauËi se boæiËno pesem Sneæinke, bele zvezdice in napiπi πe nekaj naslovov pesmi, ki jih pojemo v tem Ëasu.

Del mo

SVETA NO», PASTIRCI VI, KAJ SE VAM ZDI …

Kaj

42

33. BoæiËna pesem: SNEÆINKE, BELE ZVEZDICE

34 prirocnik 6/9_028_061

34

23/3/05, 8:26

CD1

CD1

mi, ki

CD1

Pojma Koncert kot prireditev, koncert kot glasbena oblika

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Priporočili 1. Učenci naj v časopisih in na spletnih straneh poiščejo aktualne glasbene dogodke oziroma koncerte. O napovednikih se pogovorimo ter izberemo koncert, ki ga bomo obiskali, gledali po televiziji ali poslušali po radiu. Koncertni dogodek opišemo v dnevniku poslušanja glasbe, zapišemo tudi vtise o izbrani skladbi.

2. Pripravimo razredni koncert, napišemo spored ter koncertni list.

Koncert ne pomeni le glasbene prireditve, temveË tudi glasbeno obliko. Nadaljuj z naπtevanjem razliËnih koncertov: Koncert za klavir in orkester, KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER, KONCERT ZA HARFO IN ORKESTER …

Koncert je glasbena oblika za solista (soliste) in orkester. Praviloma ga sestavljajo trije stavki.

Spoznali bomo 1. stavek Allegro molto appassionato iz Koncerta za violino in orkester v e-molu, ki ga je napisal skladatelj Felix Mendelssohn Bartholdy.

Najprej boπ posluπal/-a 1. témo, most in 2. témo, nato pa πe ekspozicijo.

Stavek je torej v obliki.

SONATNI

EKSPOZICIJA (PREDSTAVITEV TEM)

Prva téma Most

Druga téma Nekoliko spremenjena prva téma ZakljuËek

PoiπËi posnetek Koncerta za violino in orkester v e-molu in posluπaj 1. stavek v celoti.

Odgovori.

Ali bi lahko govorili o dvogovoru med solistom in orkestrom oziroma ali ima orkester le spremljevalno vlogo?

GOVORIMO LAHKO O DVOGOVORU MED SOLISTOM IN ORKESTROM.

Ali si prepoznal/-a vodilni temi tudi v orkestru? DA. Kakπen je znaËaj skladbe?

Kako igra violinist proti koncu prvega stavka, ko ima solistiËno vlogo?

VIRTUOZNO.

Del koncerta, kjer solist igra sam in pokaæe svoje spretnosti na inπtrumentu, imenujemo kadenca.

Kaj pomeni Allegro molto appassionato? ZELO VESELO (ZELO HITRO), Z ZANOSOM.

CD1

34. 35.˚Felix Mendelssohn Bartholdy: ALLEGRO MOLTO APPASSIONATO 1.˚stavek izKoncerta za violino in orkester v e-molu (predstavitev t m in ekspozicija)

43

35 prirocnik 6/9_028_061

35

23/3/05, 8:27

Programska in absolutna glasba Cilj enote • Doživljanje in spoznavanje programske in absolutne glasbe.

Petje Petje pesmi iz prejšnjih enot.

Igra na glasbila Spremljanje dob v skladbi Domenica Scarlattija Sonata za čembalo v A-duru z Orffovimi glasbili (na primer s tamburinom in trianglom).

Glasbenodidaktična igra KAJ PREDSTAVLJA SKLADBA? Učenci na list papirja ali v zvezek napišejo nekaj naslovov programskih skladb, ki jih bomo predvajali. Številko ena napišejo pred naslov skladbe, ki jo slišijo kot prvo, številko dve pred naslov druge skladbe itd. Primerne so skladbe iz Živalskega karnevala Camilla Saint Saensa, skladbe ¨ iz ciklusa Slike z razstave Modesta Musorgskega, Vltava Bedřicha Smetane idr.

Pojmi

Poslušanje Gustav Holst Planeti – Mars (odlomek) Planeti – Neptun (odlomek) Domenico Scarlatti Sonata za čembalo v A-duru (odlomek)

Programska in absolutna glasba, čembalo, allegro, moderato, vivace, rondo, sonata, koncert

Gibanje Gibanje ob poslušanju odlomkov iz glasbenega dela Planeti. Primer: učence razdelimo na tri skupine – ena se bo gibala pri tleh, druga sklonjeno in tretja vzravnano. Člani različnih skupin se lahko med seboj prepletajo, na koncu skladbe se ustavijo in opazujejo skulpturo, ki so jo naredili s svojimi telesi. Končno postavitev lahko tudi fotografiramo iz različnih zornih kotov.

Programska in absolutna glasba Posluπaj dva odlomka iz suite Planeti skladatelja Gustava Holsta.

Ustvarjalnost Ustvarjanje programske skladbe z Orffovimi in lastnimi glasbili. Vnaprej določimo zgodbo, ki jo bomo predstavili z improvizirano igro na glasbila.

Najprej jo izvajamo ob branju zgodbe, kasneje pa samo z glasbili. Učitelj/-ica vodi improvizacijo z dajanjem znakov posameznikom ali skupinam.

Mars

Jupiter

Delo z delovnim zvezkom Učenci pregledajo delovne zvezke iz prejšnjih razredov in izpišejo skladbe s programskimi naslovi. Na spletnih straneh ali v knjigah poiščejo najpomembnejše podatke o skladateljih, ki so jih spoznali v okviru programske in absolutne glasbe.

Izpišejo besede, ki so jih na novo spoznali v tej enoti, in poiščejo njihov pomen.

Venera

Saturn

Merkur

Uran

Neptun

Skladatelj je vsakega od sedmih stavkov povezal z doloËenimi znaËilnostmi planeta: Mars z bojevitostjo in odloËnostjo, Venero z ljubeznijo in udobjem, Merkur z iskrivostjo in pogovorom, Jupiter z osreËevanjem in veseljem, Saturn z resnostjo in dolænostjo, Uran z nenadnimi preseneËenji ter pretresi in Neptun s skrivnostnostjo.

Ugotovi, kako skladatelj z glasbo opisuje bojevitost in odloËnost v stavku Mars oziroma skrivnostnost v Neptunu. Opiπi potek dogajanja. Kaj si predstavljaπ pri enem in drugem stavku? Predstave lahko tudi likovno upodobiπ.

Skladatelj je dobil zamisel za suito na osnovi opazovanja vesolja. Glasba ima vsebino, nekakπen program, ki usmerja posluπalËevo domiπljijo.

Glasbo, ki ima naslov doloËen, imenujemo programska glasba.

Spomni se glasbenih del, ki imajo programske naslove. Napiπi jih.

VLTAVA, ÆIVALSKI KARNEVAL, SLIKE Z RAZSTAVE, PETER IN VOLK …

44

1. Gustav Holst: MARS iz suite Planeti (odlomek) 2. Gustav Holst: NEPTUN iz suite Planeti (odlomek)

36 prirocnik 6/9_028_061

36

23/3/05, 8:27

CD2

Priporočila 1. Več vsebinskih in slikovnih podatkov ter zvočne posnetke posameznih stavkov iz skladbe Planeti najdemo na spletnih straneh www.google.com (slike).

2. Pri skladbi Vltava se lahko ustavimo dlje časa in predstavimo njen program, kot si ga je zamislil skladatelj: “V senci češkega gozda sta dva izvira, eden topel in močan, drugi mrzel in miren.

Njuni valovi veselo tečejo po kamnitih strugah, se združujejo in se svetlikajo v jutranjem soncu.

Gozdni potok hiti naprej in postane reka Vltava, ki teče po čeških dolinah in naraste v mogočen tok. Teče skozi goste gozdove, od koder se slišijo veseli glasovi lova, zvoki lovskega roga se oglašajo vedno bliže. Reka teče po nižini, kjer s pesmijo in plesom slavijo kmečko svatbo. Ponoči v njenih lesketajočih se

Skladatelji posluπalËeve domiπljije ne usmerjajo vedno v doloËeno zunajglasbeno dogajanje. V tem primeru napiπejo kot naslov skladbe glasbeno obliko (npr. Rondo, Sonata, Koncert), v kateri je skladba napisana, ali pa hitrost izvajanja (Allegro, Moderato, Vivace). Tovrstno glasbo imenujemo absolutna glasba.

Posluπaj odlomek iz skladbe z naslovom Sonata za Ëembalo v A-duru skladatelja Domenica Scarlattija.

Spomni se, v katero skupino glasbil spada Ëembalo.

MED IN©TRUMENTE S TIPKAMI. »embalo

PoiπËi osnovne podatke o skladateljih, ki si jih spoznal/-a v povezavi s programsko in absolutno glasbo.

GUSTAV HOLST (1874-1934) JE BIL ANGLE©KI SKLADATELJ, ZNAN PREDVSEM PO SUITI PLANETI. PRAVIJO, DA JE PRED ZA»ETKOM PISANJA TEGA DELA VE» LET PROU»EVAL ASTROLOGIJO.

eta: iskridolæ-

ozim in

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

G. Holst

DOMENICO SCARLATTI (1685-1757) JE BIL ITALIJANSKI SKLADATELJ, ROJEN ISTEGA LETA KOT BACH IN HÄNDEL. ZNAN JE PREDVSEM PO SONATAH ZA »EMBALO. TEHNIKO IGRANJA NA TA IN©TRUMENT JE RAZVIL DO VIRTUOZNOSTI IN TAKO NAPOVEDAL NOVO DOBO V KLAVIRSKI TEHNIKI.

bino,

CD2

valovih rajajo gozdne in vodne vile in v teh valovih se zrcali veliko utrdb in gradov – prič minulega viteškega bleska in izginulega bojnega duha časov, ki jih ni več. Pri brzicah svetega Ivana reka hiti naprej, skozi skalne tesni se vije dalje v široko strugo, po kateri v mogočnem miru teče proti Pragi, dobrodošlico pa ji zaželi častitljivi Vyšehrad; potem reka izgine v megleni daljavi.” Ewen, David (1974): Enciklopedija glasbenih umetnin. Druga knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. (str. 252) 3. Učenci na devet listov naslikajo motive, ki jih je skladatelj predstavil s svojo glasbo (téma reke se pojavi trikrat). To so: 1. Dva izvira, 2. Reka, 3. Lov, 4. Kmečka svatba, 5. Rajanje gozdnih in vodnih vil, 6. Reka, 7. Brzice, 8. Reka v vsej svoji širini in 9. Vyšehrad.

4. Za podrobnejšo analizo Vltave lahko uporabimo tudi naslednje vire: • Kamien, Roger (1988): Music. An Appriciation.

New York: McGrow-Hill Publishing Company.

• Schönewolf, Karl in Schaefer, Hansjürgen (1974): Konzertbuch. Orchestermusik P–Z. Leipzig: VEB Deutscher Verlag für Musik.

• Vrbančič, Ivan (1988): Svet glasbe. Priročnik za glasbeno vzgojo od 6. do 8. razreda osnovne šole.

Ljubljana: DZS. 5. Téme spoznavamo z večkratnim poslušanjem vsake posamezne. Glavno témo se tudi naučimo. Primerjamo jo lahko s slovensko ljudsko Čuk se je oženil. Potek melodije je podoben, spremembe so v razvrstitvi poltonov in celtonov ter v ritmu.

6. H glavni témi lahko dodamo tudi besedilo: Najdaljša češka reka je Vltava, z glasbo jo opisal je Smetana.

D. Scarlatti

Izpiπi neznane besede, ki se pojavljajo v tej enoti, in poiπËi razlago zanje.

MODERATO - ZMERNO, VIVACE - ÆIVAHNO

CD2

3.˚Domenico Scarlatti: SONATA ZA ¨EMBALO V A-duru (odlomek)

45

37 prirocnik 6/9_028_061

37

23/3/05, 8:28

Dva izvira

Reka

Lov

KmeÄ?ka svatba

Rajanje gozdnih in vodnih vil

VyĹĄehrad

38 prirocnik 6/9_028_061

38

23/3/05, 8:28

Češka v okviru Evrope

Praga z Vltavo

39 prirocnik 6/9_028_061

39

23/3/05, 8:28

40 prirocnik 6/9_028_061

40

23/3/05, 8:28

Glasbeno popotovanje po Evropi

41 prirocnik 6/9_028_061

41

23/3/05, 8:28

Notna abeceda Cilji enote • Spoznavanje notne abecede in petje lestvice od c1 do c2.

• Spoznavanje in razumevanje pojmov lestvica, allegro in facile.

• Spoznavanje partiture za klavir ter slušno in vizualno prepoznavanje lestvičnih postopov.

Petje Richard Rodgers DO – RE – MI

Glasbenodidaktična igra HITROST IZVAJANJA GLASBE Učence razdelimo v skupine in vsaki določimo vodjo. Vsaka skupina naj v glasbenem slovarju, leksikonu ali drugi glasbeni literaturi poišče nekaj pojmov (na primer 15) za označevanje hitrosti izvajanja v glasbi. Izpiše naj italijanske in slovenske izraze. O njih se pogovorimo in 9 (po učiteljevem mnenju) najpogostejših izrazov napišemo na tablo. Vsak učenec na list papirja nariše lik in ga razdeli na devet polj:

Igra na glasbila Igranje C-durove lestvice na klaviaturo.

Poslušanje Wolfgang Amadeus Mozart 1. stavek iz Sonate v C-duru KV 545 (Facile) (odlomek)

Gibanje Gibno uprizarjanje lestvice: učence razdelimo v osem skupin in jih posedemo na stole v vrsto. Če imamo npr. v razredu 24 učencev, so v vsaki skupini trije učenci, lahko pa posamezno skupino zastopa tudi več ali manj učencev. Damo jim imena tonov.

Učenci jih pojejo po vrsti od c1 do c2 in nazaj. Ko učitelj pokaže na posamezno skupino, ta vstane, zapoje svoj ton in znova sede. Skupine učencev večkrat zamenjamo, tako da utrjujejo petje različnih tonskih višin. “Žive tone” lahko kličemo tudi v drugačnem vrstnem redu in sestavljamo melodije.

Toni: Učenci:

c1 d1 e1 f1 g1 a1 h1 c2

Koli

GLASBENO POPOTOVANJE PO EVROPI

Lest

Notna abeceda

Lest

lestv

Zapoj DO-lestvico po notnem zapisu.

Glasbeniki tonov ne poimenujejo samo s solmizacijskimi zlogi, temveË tudi z notno abecedo: c(e), d(e), e, (e)f, g(e), a, h(a), c(e). Poudarjene Ërke pomenijo ime in zapis tona, Ërke v oklepaju pa so pomoË za izgovorjavo.

Lestvico zapoj ob glasbenem posnetku v razliËnih ritmiËnih vzorcih od tona c1 do tona c2 in nazaj.

Posl sani Ugo

• Ka •S

• Ka

... ... ... ... ... ... ... ...

V notno Ërtovje napiπi note nad njihova imena. V zgornjem zapisu preveri, kje se posamezne note nahajajo — ali v prazninah ali na Ërtah. Melodijo zapoj.

Ustvarjalnost Petje lastnih melodij z znanimi toni, sestavljanje melodij na glasbilih s tipkami ali ploščicami.

Delo z delovnim zvezkom Učenci izpolnijo dane naloge.

Na klaviaturi so tipke oznaËene z notno abecedo. Lestvico zaigraj na inπtrument s tipkami, vendar bodi pozoren/-na, kje je tipka c1, saj je od tega odvisna melodija lestvice.

46

4. Richard Rodgers: DO — RE — MI

42 prirocnik 6/9_028_061

42

23/3/05, 8:29

CD2

CD2

otno zapis

c1 do

Vodja ene od skupin naj narekuje devet glasbenih pojmov, ki označujejo hitrost izvajanja v glasbi, učenci pa si jih poljubno vpisujejo v posamezne like. Po končani nalogi vodja druge skupine bere pojme. Učenci jih prečrtavajo in tisti, ki prvi pri sebi zasledi zaporedje treh narekovanih pojmov vodoravno, navpično ali diagonalno, je zmagovalec.

Pojmi C-lestvica, notna abeceda, allegro, facile

Priporočila

Koliko tonov ima lestvica, ki jo zapiπeπ, zaigraπ ali zapojeπ od tona c1 do tona c2?

Lestvica ima

8

tonov.

Lestvico, ki se zaËne in konËa na tonu DO, imenujemo DO-LESTVICA

,

lestvico, ki se zaËne in konËa na tonu c, pa C-LESTVICA

.

Posluπaj prvi stavek iz Mozartove sonate Facile za klavir. V delovnem zvezku je napisanih nekaj zaËetnih taktov partiture, kjer sta med seboj povezani dve notni Ërtovji.

Ugotovi:

1. Seznam izvajalskih oznak in pojmov za označevanje hitrosti v glasbi najdemo tudi v naslednji literaturi: • Prek, Stanko (1989): Teorija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

• Mihelčič, Pavel (1995): Teorija glasbe.

Ljubljana: DZS. 2. Poleg odlomka Mozartove Sonate v C-duru poslušamo še druga njegova dela in dela skladateljev iz kasnejših obdobij. Učenci poskušajo ločevati Mozartova dela od del ostalih skladateljev in utemeljiti, po čem so jih prepoznali.

3. Učenci lahko podpišejo imena tonov v prvi vrsti partiture (str. 47) za levo roko.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

• Katero vrsto igra leva roka in katero desna? 1. VRSTO IGRA DESNA ROKA, 2. VRSTO PA LEVA ROKA. • S katero roko pianist igra lestvice? Z DESNO ROKO. • Kateri je prvi ton za levo roko in kateri za desno? PRVI TON ZA LEVO ROKO JE c1, ZA DESNO PA c2.

OznaËi dele melodije, ki se gibajo v lestvicah navzgor in navzdol.

je se

V slovarju ali na spletnih straneh poiπËi, kaj pomenita italijanski besedi allegro in facile.

ent s odija

CD2

Facile

- LAHKO

Allegro

CD2

- VESELO

5.˚Wolfgang Amadeus Mozart: ALLEGRO1.˚stavekSonate iz v C-duru KV 545 (Facile) (odlomek)

47

43 prirocnik 6/9_028_061

43

23/3/05, 8:30

Zviπevanje in zniæevanje tonov Cilji enote • Razumevanje in izvajanje poltonov in celtonov.

• Spoznavanje in razumevanje zvišanih in znižanih tonov.

• Razumevanje enharmoničnih tonov.

Petje Petje c-, cis- in ces-lestvice, petje poltonov in celtonov.

Igra na glasbila Igranje poltonov in celtonov na glasbila z določljivimi tonskimi višinami.

Poslušanje Poslušanje in prepoznavanje poltonov in celtonov.

Gibanje Gibno ponazarjanje poltonov in celtonov. Pri večji tonski razdalji na primer roko dvignemo navpično, pri manjši pa le do kota 45 stopinj.

Ustvarjalnost Ustvarjanje skladbe z nizanjem poltonov in celtonov. Učenci zapišejo izbrano število poltonov in celtonov po naključnem vrstnem redu (npr. 1 1/2 1 1 1/2 1/2 1 1/2 itd.) ter jih zaigrajo od poljubnega tona. To tonsko vrsto lahko tudi ritmizirajo.

Delo z delovnim zvezkom Učenci izpolnijo naloge po navodilih. Za vajo naj zvišujejo in znižujejo tone ter jih pokažejo in zaigrajo s pomočjo klaviature.

Glasbenodidaktična igra RISANJE GLASBENEGA NAREKA Učenci si izberejo znak za polton in celton. Ob učiteljevem/učiteljičinem izvajanju naključnega zaporedja poltonov in celtonov narišejo niz znakov.

Pojmi Polton, celton, višaj, nižaj

Zviπevanje in zniæevanje tonov Zapoj in zaigraj tone od c1 do c2 po vseh belih in Ërnih tipkah. Do zdaj si spoznal/-a, kako se imenujejo toni, ki jih zapojeπ in zaigraπ po belih tipkah, zdaj pa boπ spoznal/-a πe imena drugih tonov.

Katera konËnica imena je skupna vsem tonom, ki jih zviπamo za pol tona?

KonËnica -is .

Kako se πe drugaËe imenuje ton f in kako ton c2? .

Ton f se imenuje πe EIS , ton c2 pa HIS »e ton zviπamo, dobi predznak, ki ga imenujemo viπaj.

Zviπujemo tone, ki so napisani na Ërtah , in tone, ki so napisani v prazninah . Viπaj zviπa ton za 1/2 tona.

Nadaljuj z zapisovanjem not in viπajev v smeri navzgor in bodi pozoren/-a na natanËnost zapisa. Podpiπi tudi imena tonov (s pripadajoËimi konËnicami).

ais1

Ta lestvica se imenuje Cis-lestvica.

Lestvico z viπaji zaigraj in zapoj s poimenovanjem zviπanih tonov.

48

44 prirocnik 6/9_028_061

44

23/3/05, 8:30

his1

cis2

Priporočila 1. V izbranih notah učenci poiščejo vse zvišane in/ali znižane tone ter jih poimenujejo.

2. V notno črtovje napišejo naključno zaporedje tonov, ki so lahko tudi zvišani in znižani.

“Skladbo” zaigrajo sami ali s pomočjo učitelja/ učiteljice.

3. Naredimo nekaj vaj z enharmoničnimi toni.

Vprašamo na primer: kako še drugače imenujemo tone fis, es, f itd.?

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Znova zapoj in zaigraj vse tone na klaviaturi, tokrat od c2 do c1, po vseh belih in Ërnih tipkah. Tone si zapel/-a in zaigral/-a navzdol, torej si jih zniæeval/-a. Kakπno konËnico imena imajo toni, ki smo jih zniæali? -es

al/-a, al/-a

Pri katerem zniæanem tonu smo izpustili Ërko e?

Pri tonu AS .

Kako πe drugaËe imenujemo ton hes?

Ton hes imenujemo πe B .

Kako se v tem primeru πe drugaËe imenuje tipka oziroma ton h in kako tipka oziroma ton e? Ton h se imenuje CES , ton e pa FES .

inah

»e ton zniæamo, dobi predznak, ki ga imenujemo niæaj.

Zniæujemo tone, ki so napisani na Ërtah , in tone, ki so napisani v prazninah . Niæaj zniæa ton za 1/2 tona.

anË-

Nadaljuj z zapisovanjem niæajev v smeri navzdol in bodi pozoren/-a na natanËnost zapisa. Podpiπi tudi imena tonov (s pripadajoËimi konËnicami).

2 ces2

(b11)) (b hes11 hes

1 as1

1 ges1

fes1

es1

des1

ces1

Ta lestvica se imenuje Ces-lestvica.

Lestvico z niæaji zaigraj in zapoj s poimenovanjem zniæanih tonov.

49

45 prirocnik 6/9_028_061

45

23/3/05, 8:31

Durova lestvica Cilji enote • Razumevanje in izvajanje poltonov in celtonov.

• Razumevanje in izvajanje durove lestvice.

• Slušno prepoznavanje in razumevanje zgradbe poltonske in celotonske lestvice.

• Ponovitev znanja o skladatelju Johannu Sebastianu Bachu ter spoznavanje skladatelja Charlesa Gounoda.

Petje Angleški kánon Barčica plava

Igra na glasbila Spremljanje Preludija v C-duru Johanna Sebastiana Bacha na osnovi označene barvne partiture v delovnem zvezku.

Durova lestvica Znova zaigraj lestvico od c1 do c2 in posluπaj razdalje med posameznimi toni.

Naredi nekaj vaj.

1. Zaigraj na tipki c1 in d1 ter tona zapoj.

Poslušanje Johann Sebastian Bach Preludij v C-duru Johann Sebastian Bach in Charles Gounod Ave Maria

Gibanje Izrazno gibanje ob poslušanju Preludija v C-duru; gibno uprizarjanje kánona ob petju: učenci se postavijo v dve vrsti. Ko prva skupina začne s petjem, začne tudi hoditi v tridobnem taktovskem načinu (na vsako dobo naredi en korak). Ko konča s petjem, se ustavi. Prvo skupino posnema tudi druga skupina z enakim gibanjem. Na koncu kánona sta skupini znova poravnani.

Ustvarjalnost Igranje lastnih melodij v okviru C-durove lestvice; soustvarjanje koreografije za izrazni ples ob Preludiju v C-duru in pesmi Ave Maria.

Z rdeËim pisalom nadaljuj povezovanje tipk po poltonih do c2 in jih zaigraj po vrsti navzgor in navzdol. cis

2. Zaigraj na tipki c1 in des1.

Tona zapoj.

dis

c

fis

d

e

fis

d1

c

e1

d

c

NE. 4. Zaigraj na tipki e1 in fis1.

Tona zapoj.

3. Zaigraj na tipki e1 in f1 ter tona zapoj. fis

Obkroæi pravilno trditev.

ZvoËna razdalja v prvem primeru je veËja od zvoËne razdalje v drugem primeru.

DA.

NE.

Manjπi zvoËni razdalji med dvema tonoma reËemo polton, veËji pa celton.

Na klaviaturi so bele in Ërne tipke razvrπËene po poltonih.

d

e

f

gis

h

c

ais

g

a

V prostore med posameznimi notami napiπi πtevilko 1, Ëe je razdalja med tonoma celton, in 1/2, Ëe je razdalja med tonoma polton.

h

c

1

1

1/2

1

1

1

1/ 2

Odgovori.

• Koliko tonov sestavlja poltonsko lestvico od c1 do c2? 13 (12 POLTONOV).

• Koliko tonov sestavlja celotonsko lestvico od c1 do c2? 7 (6 CELIH TONOV).

Lestvici, kjer so celtoni in poltoni razvrπËeni po zaporedju 1 1 1/2 1 1 1 1/2, reËemo durova lestvica. »e se zaËne na tonu c in konËa na tonu c, je to C-durova lestvica. »e bi se zaËela in konËala na tonu g ter potekala po enakem zaporedju, bi bila to G-DUROVA lestvica itd.

Ime durove lestvice vedno piπemo z veliko tiskano Ërko. Posamezne tone oziroma tonske stopnje oznaËujemo z rimskimi πtevilkami.

Dopolni stavka.

Durova lestvica je zaporedje 8 tonov. Poltona sta med III. in IV. stopnjo ter med VII. in VIII. stopnjo.

51

50

46 prirocnik 6/9_028_061

a

e

Ugotovi, katera zvoËna razdalja med tonoma je veËja, in obkroæi pravilno trditev.

ZvoËna razdalja v prvem primeru je veËja od zvoËne razdalje v drugem primeru.

DA.

g

f

ais

Z zelenim pisalom poveæi tipke po celtonih do c2 in jih prav tako zaigraj.

des

c1

gis

46

23/3/05, 8:31

mo estto

ma

ed

51

Delo z delovnim zvezkom Učenci po navodilih v delovnem zvezku rešijo naloge. Poiščejo prevod italijanskih besed allegro (veselo) in facile (lahkotno, tudi tekoče, udobno).

Podatke o skladateljih in njunih delih poiščejo na spletnih straneh ali v že prej navedenih virih.

Učitelj/-ica s pomočjo prosojnice vodi učence pri spremljanju Bachovega Preludija. Izvajalce opozori, da vsaka polovinka traja dve dobi, pred začetkom zvočnega primera pa so posnete četrtinke, ki trajajo eno dobo, napovejo pa hitrost izvajanja.

Posamezni učenci naj izvajajo le en ali dva različna tona.

Glasbenodidaktična igra PLETENJE VRVI Učence razdelimo po parih. Vsakemu damo vrv, dolgo približno dva do tri metre. Postavimo jih v nekaj krogov (na primer po šest učencev). Pari z vrvmi stojijo obrnjeni drug proti drugemu.

1

1

2

3

2

3

3

2

3

2

1

1

Ob poslušanju glasbe, na primer Preludija v C-duru, par številka 1 v vsaki skupini z vrvjo oblikuje poljubno strukturo. Po dveh ali štirih taktih učitelj/-ica pove številko 2, kar pomeni, da se prvi par ustavi in z ustvarjanjem začne par številka 2.

Enako napove par številka 3 in potem znova par številka 1. Opozori na različne možnosti prepletanja vrvi: učenca se lahko premikata drug proti drugemu, levo, desno, dvigujeta roki, prepletata vrv pri drugih parih itd.

2

1 3

Skupaj s soπolci/soπolkami zapoj kánon BarËica plava eno- in dvoglasno. Vstopa posameznih glasov sta oznaËena z obkroæenima πtevilkama.

V notnem zapisu obkroæi tisti del pesmi, kjer zaslediπ C-durovo lestvico, ki poteka od c2 do c1. (RitmiËne vrednosti pri tem niso pomembne.)

BAR»ICA PLAVA

3

1 2

3 1

2 2

3

1

Angleπki kánon

Pojmi Polton, celton, durova, poltonska in celotonska lestvica, zgradba durove lestvice, kánon

Priporočila Znova posluπaj Preludij v C-duru in pesem Ave Maria. Ugotovi, kaj imata skupnega oba glasbena primera.

Preludij v C-duru je napisal skladatelj Johann Sebastian Bach, skladatelj Charles Gounod pa je na to melodijo napisal πe svojo melodijo.

PoiπËi podatke o skladateljih in njunih delih.

JOHANN SEBASTIAN BACH SE JE RODIL LETA 1685 V NEM»IJI IN JE BIL EDEN NAJPOMEMBNEJ©IH IN NAJPLODOVITEJ©IH SKLADATELJEV NASPLOH. O ©TEVIL»NOSTI NJEGOVIH DEL GOVORI PODATEK, DA JE OB STOLETNICI NJEGOVE SMRTI (LETA 1850) VE» KOT DESET UREDNIKOV DELALO PETDESET LET, DA JE PREGLEDALO VSE, KAR JE NAPISAL BACH. SKLADAL JE IN©TRUMENJohann Sebastian Bach TALNO (BRANDENBUR©KI KONCERTI, DOBRO UGLA©ENI KLAVIR, UMETNOST FUGE) IN VOKALNOIN©TRUMENTALNO GLASBO. OB VSEM TEM JE USPEL BITI TUDI O»E DVAJSETIM OTROKOM.

CHARLES GOUNOD (1818-1893) SE JE RODIL V PARIZU. NAJBOLJ ZNAN JE PO OPERI FAUST IN MINIATURI MEDITACIJA, KI JE SLONELA NA BACHOVEM PRELUDIJU V C-DURU. MINIATURA JE KASNEJE Z DODANIM BESEDILOM AVE MARIA DOÆIVELA VELIKANSKI USPEH. Charles Gounod

1. Pripravimo različne izvedbe Bachovega Preludija v C-duru (tudi s klavirjem in čembalom). Primerjamo podobnosti oziroma različnosti posameznih izvedb.

2. Durovo lestvico pojemo z notno abecedo (C-dur) navzgor in navzdol. Ostale durove lestvice, intonirane višje ali nižje, pa izvajamo na nevtralni zlog ali s solmizacijo.

3. Povemo, da beseda preludij pomeni predigra ter je praviloma del večjega dela.

Znova posluπaj Preludij v C-duru.

Ob posluπanju spremljaj glasbo z oznaËenimi toni na klaviaturi. ©tej do 4 s hitrostjo, ki jo sliπiπ pred zaËetkom skladbe. Spremljaj ritmiËni zapis tonov in upoπtevaj πtevilo ponavljajoËih se istih tonov. Zaradi laæjega spremljanja je zapis tonov razdeljen na veË delov, vendar med njimi ni premora.

52

6.˚Angle„ki k non: BAR¨ICA PLAVACD2

47 prirocnik 6/9_028_061

47

23/3/05, 8:32

Molova lestvica Cilji enote • Spoznavanje strukture molove lestvice.

• Petje in igranje a-molove lestvice.

• Petje in igranje slovenske ljudske pesmi v molovi lestvici.

• Spoznavanje in zapis notne abecede od g do g2.

Petje

Gibanje Izrazno gibanje ob petju pesmi Ne ouri, ne sejaj.

Ustvarjalnost Soustvarjanje koreografije za ples ob poslušanju in petju pesmi Ne ouri, ne sejaj; ustvarjanje glasbenih spremljav za druge kitice pesmi; ustvarjanje lastnih melodij na klaviaturi v okviru a-molove lestvice.

Delo z delovnim zvezkom

Slovenska ljudska Ne ouri, ne sejaj

Učenci odgovorijo na postavljena vprašanja, rešijo naloge in izvajajo pesem Ne ouri, ne sejaj po partituri.

Igra na glasbila Spremljanje pesmi Ne ouri, ne sejaj z Orffovimi glasbili po partituri v delovnem zvezku.

Glasbenodidaktična igra KATERA LESTVICA JE MOLOVA?

Poslušanje Slovenska ljudska Ne ouri, ne sejaj

Učencem razdelimo po tri lističe, na vsakem je številka od 1 do 3. Zaigramo tri različne lestvice,

Molova lestvica

Ponovi notno abecedo ter zapoj in zaigraj C-durovo lestvico. Zaigraj tudi A-durovo lestvico.

Pomagaj si s tipkami na klaviaturi, ki si jih povezal/-a pri utrjevanju enote o C-durovi lestvici.

NauËi se prekmursko ljudsko pesem Ne ouri, ne sejaj.

Zaigraj lestvico od a do a1 samo po belih tipkah. Kako zveni? Obkroæi. a. Enako kot A-durova lestvica. b. DrugaËe kot A-durova lestvica.

Preglej ritmiËni zapis in odgovori.

• Katere notne vrednosti in pavze so v pesmi?

.

• V kakπnem taktovskem naËinu je pesem?

.

2 4

Ritem pesmi izvajaj na zloge ta in ta-te.

NE OURI, NE SEJAJ

Toni v pesmi Ne ouri, ne sejaj so razvrπËeni v obsegu od a do a1. Lestvico znova zaigraj po oznaËenih tipkah. V prostore med posameznimi notami napiπi πtevilko 1, Ëe je razdalja med tonoma celton, in 1/2, Ëe je razdalja med tonoma polton.

Prekmurska ljudska

1

a

1/2

h

1

1

1/2

1

1

a

d

Preglej zapis melodije in odgovori.

• Na kateri pomoæni Ërti je najniæji ton melodije? NA DRUGI. • Kateri je najviπji ton melodije?

Lestvici, ki ima celtone in poltone razporejene po zaporedju 1 1/2 1 1 1/2 1 1, reËemo naravna molova lestvica. »e se zaËne na tonu a in konËa na tonu a1, je to a-molova lestvica. »e bi se zaËela na tonu d ter potekala po enakem zaporedju, bi bila to d-molova lestvica itd. Ime molove lestvice vedno piπemo z malo tiskano Ërko.

a 1.

• Naπtej tone v melodiji, ki jih znaπ poimenovati z notno abecedo.

Note zapisujemo tudi pod c1 in nad c2:

Dopolni stavka.

Molova lestvica je zaporedje 8 tonov. Poltona sta med II. in III. stopnjo ter med V. in VI. stopnjo.

V literaturi poiπËi, kaj pomenita besedi dur in mol..

Nariπi, kaj si predstavljaπ pod pojmoma dur in mol.

Dopolni.

Na prvi pomoæni Ërti je c1, pod prvo pomoæno Ërto je h, na drugi pomoæni Ërti je a , pod drugo pomoæno Ërto je g itd.

Na Ëetrti Ërti je d2, v Ëetrti praznini e2 , na peti Ërti f2 , nad peto Ërto g2 itd.

Note, ki so napisane brez dodanih πtevilk (h, a in g), so pod noto c1, note nad c2 pa imajo dodano πtevilko 2 (d2, e2 itd.).

54

9. Prekmurska ljudska: NE OURI, NE SEJAJ

DUR = TRDO

MOL = MEHKO

Pesem Ne ouri, ne sejaj zapoj z notno abecedo, s solmizacijskimi zlogi in z besedilom.

55

CD2

48 prirocnik 6/9_028_061

48

23/3/05, 8:33

med katerimi je ena molova. Naloga učencev je, da ugotovijo, katera je molova. To pokažejo z dvigom lističa z ustrezno številko. Nalogo lahko nadgradimo z odlomki iz glasbenih del: predvajamo enega v molu in druga dva v duru.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Pojma Molova lestvica; notna abeceda od g do g2

Priporočila 1. Igro s kartami za utrjevanje zapisa not lahko razširimo na malo in drugo oktavo.

2. Učence informativno seznanimo tudi s harmonično in melodično obliko molove lestvice, vendar le z igro na glasbilo.

3. Več o prekmurskih ljudskih pesmih lahko najdete v knjigi: Dravec, Josip (1957): Glasbena folklora Prekmurja: pesmi. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

co. vici.

Posluπaj prekmursko ljudsko Ne ouri, ne sejaj v priredbi slovenskega skladatelja Janija Goloba. Primerjaj posnetek z vaπim izvajanjem v razredu.

Priredba za razredni orkester: Prekmurska ljudska Priredila: Albinca Pesek

NE OURI, NE SEJAJ

ova 1,

1

Napiπi svoje obËutke ob posluπanju.

1, to bi ko.

Posluπaj πe odlomek iz Klavirskega koncerta v a-molu norveπkega skladatelja Edvarda Griega.

Ali tega skladatelja æe poznaπ?

ed

1

Se spomniπ, kako imenujemo ritmiËni ali ritmiËno-melodiËni vzorec, ki se ponavlja skozi vso skladbo?

OSTINATO.

EDVARD GRIEG JE BIL NORVE©KI SKLADATELJ ©KOTSKEGA POREKLA (1843-1907). V SVOJA DELA JE RAD VPLETAL ZNA»ILNOSTI NORVE©KE LJUDSKE GLASBE. NJEGOVO NAJBOLJ ZNANO DELO JE SCENSKA GLASBA ZA DRAMO PEER GYNT. GRIEG JE NEKO» DOÆIVEL MANJ©O PROMETNO NEZGODO, V KATERI GA JE NEPREVIDEN VOZNIK ZADEL S SVOJIM AVTOMOBILOM IN GA RAHLO PO©KODOVAL. PROMETNIK GA JE VPRA©AL, »E SI JE MORDA ZAPOMNIL ©TEVILKO AVTOMOBILA. “TEGA NE,” JE ODGOVORIL SKLADATELJ, “SPOMINJAM PA SE, DA JE BIL TON HUPE V a-MOLU.” Edvard Grieg

m.

55

56

CD2

10.˚Edvard Grieg: ALLEGRO MOLTO MODERATO1.˚stavekKlavirskega iz koncerta v a-molu (odlomek)

57

49 prirocnik 6/9_028_061

49

23/3/05, 8:34

Istrska lestvica Cilja enote • Spoznavanje in izvajanje istrske lestvice.

• Spoznavanje istrskih glasbil.

Petje Hrvaška ljudska Kad se ženi Kato

Gibanje Gibno uprizarjanje istrske lestvice: učenci stopijo pol koraka naprej takrat, ko slišijo, zapojejo ali zaigrajo polton, in cel korak, ko slišijo ali izvajajo celton.

Ustvarjalnost

Igra na glasbila Igranje pesmi Kad se ženi Kato na klaviaturo po označenih tipkah.

Soustvarjanje melodij v istrski lestvici.

Delo z delovnim zvezkom Učenci po označenih tipkah zaigrajo istrsko lestvico in jo analizirajo. Rešijo naloge in zaigrajo prvi in drugi glas pesmi Kad se ženi Kato po označenih tipkah. Upoštevajo naj prstni red.

Opišejo istrska glasbila ter razmišljajo o načinu igre nanje.

Poslušanje Karol Pahor Plesna miniatura iz Istrijanke

Istrska lestvica

Odgovori na naslednja vpraπanja.

Zaigraj na tipke, ki so s krogi oznaËene na klaviaturi. V kvadrate napiπi, kako si sledijo poltoni in celtoni.

1/ 2

1

1/2

1

1/2

1

4

• V katerem taktovskem naËinu je napisana pesem? 4 • Katere notne vrednosti so v pesmi?

Znak

imenujemo korona. Pomeni, da ton lahko podaljπaπ po obËutku.

Tipke za 1. glas — desna roka as1

1

des2

b

ces

2

Lestvica, kjer si izmeniËno sledijo poltoni in celtoni, se najpogosteje pojavlja v Istri in Kvarnerju, pa tudi drugod po Hrvaπki. Imenujemo jo istrska lestvica.

NauËili se bomo hrvaπko ljudsko Kad se æeni Kato, katere melodija poteka v istrski lestvici. Najprej na zloge ta in ta-te izvajaj ritem prvega glasu in nato πe drugega.

RitmiËno izvajaj tudi besedilo pesmi.

Pesmi so vedno dvoglasne.

KAD SE ÆENI KATO

Hrvaπka ljudska

NauËi se zaigrati in zapeti prvi glas hrvaπke ljudske pesmi in nato πe drugi glas.

Na tipko πtevilka 1 igraj s prvim prstom (palcem) desne roke, na tipko πtevilka 2 pa z drugim prstom (kazalcem) itd.

Tipke za 2. glas — leva roka

Tipke igraj z levo roko. Na tipko πtevilka 4 igraj s Ëetrtim prstom, na tipko πtevilka 3 s tretjim itd.

58

11. Hrvaπka ljudska: KAD SE ÆENI KATO

59

CD2

50 prirocnik 6/9_028_061

50

23/3/05, 8:35

Glasbenodidaktična igra ISTRSKE KARTE

Pojmi Istrska lestvica, istrska glasbila

Učence razdelimo na tri ali več skupin. Vsaka dobi komplet igralnih kart. Rdeča barva (karo ali srce) pomeni polton, črna (pik ali križ) pa celton.

Skupine karte premešajo. Vsak igralec ima nalogo, da iz kupa potegne karto in sestavi načrt istrske lestvice. Ko prvi učenec v skupini potegne prvo karto, jo obdrži v primeru, da je rdeča, sicer jo vrne na kup in ga premeša. Drugi učenec ima enako nalogo. Tisti, ki prvi sestavi načrta istrske lestvice, zmaga. Ostali učenci igrajo igro vse dotlej, dokler nimajo pred seboj načrta istrske lestvice. Za konec jo zaigrajo tudi na klavir od tona, ki ga določi učitelj/-ica.

KAD SE ÆENI KATO

Priporočila 1. V knjižnici ali glasbeni trgovini poiščemo glasbo, ki jo izvajajo na istrska glasbila.

Učencem jih zvočno predstavimo.

2. Na počitnicah v Istri si na stojnicah tržnice priskrbimo istrska glasbila (za ilustracijo so primerni tudi spominki).

3. Učenci naj raziščejo, katera so še druga glasbena dela Karola Pahorja. V knjižnici naj poiščejo učbenike za klavir skladatelja in pedagoga Igorja Dekleve.

Med istrska glasbila spadajo: dvojnice, sopela, mih.

Pojav v melodiji, kjer na en zlog zapojemo dva ali veË tonov, imenujemo melizem. V ritmiziranem besedilu so oznaËeni z rdeËimi pravokotniki. Melizme poiπËi v melodiËnem zapisu in jih oznaËi.

VIR: D. MARUπIÊ: PISKAJ SONA SOPI

Hrvaπka ljudska

Dvojnice

Sopela

Mih

V katero druæino spadajo istrska glasbila glede na naËin igranja?

MED PIHALA.

az

FOTO: SVANIBOR PETTAN

Posluπaj skladbo z naslovom Plesna miniatura skladatelja Karola Pahorja in ugotovi, v kateri lestvici je napisana. Skladbo izvaja pianist in skladatelj Igor Dekleva.

FOTO: SVANIBOR PETTAN

Godca na malo in veliko sopelo

Obkroæi pravilni odgovor. a. V istrski lestvici. b. V molovi lestvici. c. V lestvici, ki je πe ne poznam.

Godca na πurle in sopelo Karol Pahor (1896 —1974) se je rodil pri Trstu. Njegove skladbe temeljijo na ljudskih melodijah, posebno ga je privlaËila istrska melodika.

3s

59

60

CD2

12.˚Karol Pahor: PLESNA MINIATURA Istrijanke iz

Igor Dekleva (1933) se je rodil v Ljubljani. Znan je kot pianist in skladatelj ter avtor uËbenikov za klavir na osnovi slovenske ljudske glasbe.

61

51 prirocnik 6/9_028_061

51

23/3/05, 8:36

Sestavljeni taktovski naËini Cilja enote • Razumevanje in izvajanje enostavnih in sestavljenih taktovskih načinov.

• Spoznavanje romske in slovaške glasbe.

Petje Romska ljudska iz Slovaške Rikonoro Slovaška ljudska Pleši, pleši

Igra na glasbila Spremljanje dob ob petju pesmi Rikonoro, na primer s trianglom in palčkami. Učence opozorimo na poudarjene in nepoudarjene dobe. Dobe spremljamo tudi z udarjanjem rok na mizo.

Poudarjene udarimo z levo roko, nepoudarjene pa z desno ali obratno.

Poslušanje Poslušanje romske in slovaške glasbe, ki jo učenci prinesejo v šolo.

Koreografijo lahko pripravimo vnaprej, lahko pa posamezni pari elemente sproti kombinirajo.

Ustvarjalnost Soustvarjanje koreografije za ples, sestavljanje in izvajanje ritmičnih vaj v sestavljenih taktovskih načinih ter dodajanje besedil.

Delo z delovnim zvezkom Učenci izpolnijo dane naloge ter izvajajo glasbene primere po napisanih navodilih.

Glasbenodidaktična igra UGOTAVLJANJE TAKTOVSKEGA NAČINA Učence razdelimo na dve ali več skupin. Učitelj/-ica si pripravi ritmične vaje in jih izvaja tako, da vedno močno poudari prvo dobo. Pri sestavljenih taktovskih načinih zaigra prvo dobo forte, manj poudarjeno mezzoforte in nepoudarjeno piano.

Učenci napišejo na list, kateri taktovski način slišijo.

Gibanje Ples ob pesmi Rikonoro Inštrumentalni uvod, medigre in poigra Hoja po prostoru: učenci naredijo daljši korak v prvem delu takta (kjer so tri dobe) in krajšega v drugem delu takta (kjer sta dve dobi). Z rokami in telesom ritmično izvajajo poljubne like.

Péti deli Učenci se z rokami primejo za boke in z njimi gibajo levo in desno. Znova upoštevajo sestavljeni taktovski način – v prvem delu takta naredijo daljši gib, v drugem pa krajšega.

Ples ob pesmi Pleši, pleši Ples polke v parih – možnosti: • Plesalca se primeta za ramo oziroma za pas in prestopata z ene noge na drugo. Pri tem se poljubno vrtita v levo ali desno.

• Plesalca se primeta pod desni ali levi roki in se vrtita v smer, kamor sta obrnjena.

• Primeta se pod roki, obrnjena sta v isto smer ter v ritmu glasbe tečeta naprej. Čez čas (glede na glasbeno frazo) se obrneta in tečeta nazaj.

• Plesalca dvigneta roki. Eden stoji na miru, drugi se vrti pod njegovo roko.

Vlogi zamenjata.

Sestavljeni taktovski naËini NauËil/-a se boπ ljudsko pesem, ki jo prepevajo Romi na Slovaπkem.

Najprej preuËi ritmiËne vrednosti in taktovski naËin.

Odgovori.

• Katere notne vrednosti so v pesmi?

• Kakπen je taktovski naËin?

• Osminka traja

1

• V prvem taktu sta

2

3

dobi in Ëetrtinka s piko

dobi, v zadnjem pa

3

dobe; skupaj

5

dobe. dob.

• Prvemu nepopolnemu taktu, ki se dopolnjuje z zadnjim taktom, reËemo PREDTAKT.

• Katere taktovske naËine æe poznaπ ?

RIKONORO

2 4

3 4

4 4

3 8

Romska ljudska iz Slovaπke

Ritem izvajaj na zlog ta. Tokrat dobe meri z udarjanjem leve in desne roke po klopi.

Z levo (znak L) udari moËneje, z desno (znak D) pa narahlo.

Pesem izvajaj πe z ritmiËnim izgovarjanjem besedila. Dobe meri enako kot prej.

Prevod pesmi najdeπ v pesmarici.

13. Romska ljudska iz Slovaπke: RIKONORO

52 52

2

dobo, Ëetrtinka

62

prirocnik 6/9_028_061

5 8

23/3/05, 8:36

CD2

Pojmi

Primeri:

Enostavni in sestavljeni taktovski načini, romska in slovaška glasba, fujara

1.

Priporočila 1. Učenci naj na spletnih straneh poiščejo podatke o romski glasbi ter o njenih izvajalcih v Sloveniji. Na medmrežju jih najdejo z iskalnikom www.google.com – slovenske strani pod gesli romska glasba, Amala, Šukar.

2. Poiščejo naj tudi fotografije fujare in njen zvok.

Za poslušanje zvoka v iskalnik napišejo fujara mp3.

3. V literaturi naj poiščejo slovaške skladatelje ter njihova dela. Nekatere odlomke je možno poslušati na spletnih straneh, na primer pod naslovom Hudba.cx/English Version.

Predstavljeni so umetniki različnih žanrov in s klikom na modri “link” slišimo odlomke iz različnih glasbenih del.

2.

3.

4.

Nalogo lahko nadgradimo z analitičnim poslušanjem izbranih glasbenih primerov.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE 2 4

3 4

2 8

3 8

Taktovske naËine, kot so na primer , , in , imenujemo enostavni taktovski naËini. Imajo samo eno poudarjeno dobo in to je prva doba.

Taktovske naËine, kot so na primer 44, 84, 45, 85, 47, 87 itd., imenujemo sestavljeni taktovski naËini. Imajo veË poudarjenih dob, vendar je prva vedno najbolj poudarjena.

Kako je sestavljen 85 taktovski naËin v pesmi Rikonoro? Obkroæi pravilni odgovor. a. 82 + b.

3 8

3 8

+ 82

Posluπaj pesem in jo prepevaj ob posnetku.

RitmiËno jo spremljaj z glasbili. Primer:

be.

Pomagaj si s πtetjem:

©tir'

pet

en

dva tri

πtir'

pet

en dva tri

πtir'

pet

PoiπËi podatke o romskih glasbenikih in njihovi glasbi v Sloveniji ter drugod po svetu.

Poznaπ kakπno slovensko ljudsko pesem, ki govori o Romih?

PRI©EL JE CIGAN»EK; BEÆIMO, TECIMO

vaπke

Slovaπka ljudska polka Pleπi, pleπi je znana in priljubljena po vsem svetu. NauËi se jo zapeti in zaplesati.

Kaj misliπ, zakaj je popularna?

Ponovi.

Fujara je slovaπko glasbilo, iz katerega izvabimo zvok tako, da PIHAMO vanj . Opiπi ga.

klopi.

CD2

CD2

63

14.˚Slova„ka ljudska: PLE'I, PLE'I

53 prirocnik 6/9_028_061

53

23/3/05, 8:37

54 prirocnik 6/9_028_061

54

23/3/05, 8:37

Glasbeno popotovanje po svetu

55 prirocnik 6/9_028_061

55

23/3/05, 8:37

Razdelitev notnih vrednosti Cilji enote • Razumevanje matematične razdelitve notnih vrednosti.

• Spoznavanje in izvajanje šestnajstink in šestnajstinskih pavz.

• Razumevanje ligature in izvajanje povezanih notnih vrednosti z ligaturo.

Petje Severnoameriška ljudska John Brown

Igra na glasbila Izvajanje ritmičnega zapisa Mestni vrvež z Orffovimi in lastnimi glasbili; izvajanje zapisa v ritmični piramidi z Orffovimi glasbili (celinko na primer izvajajo s trianglom, polovinki s strgalom, četrtinke z bobnom, osminke z ropotuljami in šestnajstinke s palčkami).

Ferdo Grofé Na sledi iz Suite Grand Canyon (odlomek)

Gibanje Gibno uprizarjanje notnih vrednosti: učence razdelimo na pet skupin, vsaka predstavlja eno od znanih notnih vrednosti. Postavimo jih v ravno vrsto in izmerimo, kolikšen je njihov najdaljši korak ter to mesto označimo s kredo. Ta korak bo predstavljal celinko. Na učiteljev/učiteljičin znak začnejo z gibanjem vsi učenci hkrati, prav tako morajo vsi hkrati priti tudi na cilj. “Celinke” drsijo proti cilju skozi 4 dobe z eno nogo (levo ali desno), polovinke z dvema (na drugi dobi nogo zamenjajo) itd.

Izv

Dopolni.

GLASBENO POPOTOVANJE PO SVETU

2 DOBI • Celinka v Ëetrtinskem taktu traja 4 dobe, polovinka _________________________,

Razdelitev notnih vrednosti

1/2 DOBE 1/4 DOBE 1 DOBO Ëetrtinka __________, osminka __________in πestnajstinka _________________________.

Posluπaj pesem John Brown, nato jo zapoj ob posnetku. Spremljaj notno sliko in meri dobe. Pomagaj si s puπËicami, ki nakazujejo dobe.

JOHN BROWN

Poslušanje

4 DOBE • Celinka v osminskem taktu traja 8 dob, polovinka ___________________________, 1/2 DOBE 2 DOBI 1 DOBO Ëetrtinka __________, osminka __________in πestnajstinka _________________________.

Severnoameriπka ljudska

Spomni se, kaj pomeni, Ëe dve noti istih viπin poveæemo z lokom ali ligaturo. »e v Ëetrtinskem taktu med seboj poveæemo dve Ëetrtinki, sta skupaj dolgi dve dobi, izgovorimo pa le en zlog, ki traja dve dobi:

=h

= ta

»e poveæemo dve osminki ( ki traja eno dobo:

1 ), sta skupaj dolgi ____dobo, izgovorimo pa en zlog,

=

M

= ta

Naredi nekaj vaj.

Ritem pesmi izvajaj na zloge ta, ta-te in ta-fa-te-fe. Ugotovil/-a si, da so notne vrednosti, ki jih izvajaπ na zloge ta-fa-te-fe, π e krajπe kot osminke. Imenujemo jih πestnajstinke. Podobne so osminkam, le da imajo dve zastavici oziroma so povezane z dvema Ërtama (preËkama):

=

Primeri:

= Dopolni ritmiËno piramido.

ManjkajoËe note napiπi v prazne kroge.

=

=

64

15. Severnoameriπka ljudska: JOHN BROWN

65

CD2

56 prirocnik 6/9_028_061

56

23/3/05, 8:38

66

Pri gibanju vse notne vrednosti štirikrat izgovorijo zloge ta-fa-te-fe.

CILJ 4. doba

3. doba

2. doba

1. doba

FE TE FA TA FE TE FA TA FE TE FA TA FE TE FA TA

Ustvarjalnost Izmišljanje ritmičnih vaj z znanimi notnimi vrednostmi in ustreznimi pavzami v različnih taktovskih načinih; ritmični zapis zvočnih dogajanj po vzoru vaje Mestni vrvež (na primer prizorov s tržnice, avtobusne postaje, iz narave itd.); ritmični zapis dialogov.

Delo z delovnim zvezkom Učenci rešijo naloge v delovnem zvezku, izvedejo ritmično vajo Mestni vrvež ter dopolnijo manjkajoče besede v življenjepisu Ferda Groféja.

Pogovorijo se o njegovi skladbi ter obkrožijo ustrezen naslov zanjo.

START

Dopolni dialog med mamo in sinom z ritmiËnim zapisom v 44 taktu.

Izvajaj ritmiËni utrip mestnega vrveæa.

__,

___.

Kaj

si

mi

spet u - πpi - Ëil,

Kaj si mi spet uπpiËil, ljubËek ti moj?

__,

ljub - Ëek ti moj?

___.

NiË, mama, vse je v redu, strgal sem le star klobuk.

obi,

ma - ma,

vse je v

re - du,

)

NiË,

og,

65

str - gal

MESTNI VRVEÆ

Albinca Pesek

sem

le star

klo

-

buk.

Posluπal/-a boπ enega od petih stavkov glasbenega dela z naslovom Grand Canyon (Veliki kanjon). Glede na vsebino, ki jo opisuje glasba, ugotovi njegov naslov in ga obkroæi.

Mestni vrveæ.

Na sledi.

PtiËje petje.

Na spletnih straneh in v literaturi poiπËi podatke o Velikem kanjonu, njegovih znaËilnostih, prebivalcih itd.

Glasbeno delo Grand Canyon je napisal skladatelj Ferde Grofé iz Zdruæenih dræav Amerike.

Na osnovi pripovedovanja uËitelja/-ice dopolni manjkajoËe besede.

Imel je precej nenavadno æivljenje. Æe s πtirinajstimi leti je odπel od doma, delal kot RAZNA©ALEC MLEKA, VOZNIK TOVORNJAKA in DELAVEC V ÆELEZARNI

Nekaj Ëasa je igral VIOLINO nato pa je vodil svoj ansambel.

66

CD2

.

v simfoniËnem orkestru,

16.˚Ferde Grof : NA SLEDI iz Grand suite Canyon (odlomek)

Ferde Grofé

67

57 prirocnik 6/9_028_061

57

23/3/05, 8:39

Glasbenodidaktična igra RITMIČNA IZGOVORJAVA BESED Določimo samoglasnike in besede, ki imajo štiri, tri, dva in en zlog. Napišemo jih na kartončke ter nad njimi napišemo notne vrednosti, v katerih jih bodo učenci izvajali. Za lažjo ritmično orientacijo napišemo tudi puščice, ki bodo v pomoč pri ritmičnem izvajanju. Kartončke damo v vrečko.

Vsak učenec izžreba enega ter zapis pripravi za izvajanje. Učitelj/-ica poljubno kliče učence, ki izvajajo svoj zapis. Ker je zaporedje besed naključno, sestavljamo stavke brez pomena.

Primeri:

Učenci, ki ritmično pravilno izvedejo zapis na svojem kartončku, lahko nadaljujejo igro in žrebajo nove karte, ostali prevzamejo vlogo sodnikov.

Priporočilo Za utrjevanje notnih vrednosti lahko izvajamo tudi lažje ritmične vaje iz učbenikov za nižje glasbene šole: • Debevc, Mateja (1993): Priročniki za solfeggio 1–6. Maribor: samozaložba.

• Habe, Tomaž (1993): Nauk o glasbi 1.

Ljubljana: DZS. • Habe, Tomaž (1994): Nauk o glasbi 2.

Ljubljana: DZS. • Habe, Tomaž (1996): Nauk o glasbi 3.

Ljubljana: DZS. • Habe, Tomaž (1998): Nauk o glasbi 4.

Ljubljana: DZS. • Jurca, Maks (2001): Ritmične vaje.

Ljubljana: DZS.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Pojmi Matematična razdelitev notnih vrednosti, šestnajstinka in šestnajstinska pavza, ligatura

58 prirocnik 6/9_028_061

58

23/3/05, 8:39

RitmiËni poudarki Cilja enote • Razumevanje in izvajanje poudarjenih, manj poudarjenih in nepoudarjenih dob.

• Razumevanje in izvajanje sinkope.

Ustvarjalnost Izmišljanje novih gibov ob petju pesmi Čaj, čaj, kulej.

Delo z delovnim zvezkom

Petje Ganska ljudska Čaj, čaj, kulej

Učenci razmišljajo o ritmičnih poudarkih, rešijo dane naloge ter izvajajo ritmične vaje.

Igra na glasbila Spremljanje dob in ritma melodije pri pesmi Čaj, čaj, kulej z lastnimi in Orffovimi glasbili.

Glasbenodidaktična igra RITMIČNI DOMINO

Poslušanje Posnetki zvokov posameznih glasbil: balafona, ropotulje, dvojnega zvončka in govorečega bobna Gibanje Gibanje ob petju pesmi Čaj, čaj, kulej Učenci stojijo v ravni vrsti, nekoliko oddaljeni drug od drugega. Solist stoji korak pred njimi ter je obrnjen proti njim.

Način izvajanja Takti 1–5: Učenci pesem izvajajo tako, da solist zapoje po en takt in naredi gib, vsi ostali pa ga ponovijo.

Takti 6–10: Pojejo in gibajo se vsi učenci skupaj.

Pesem zapojejo še enkrat od prvega do devetega takta enako kot prvič. Deseti takt izpustijo ter od enajstega naprej pojejo vedno hitreje do konca pesmi. Po zadnji dobi plosknejo in zakikirikajo.

Potek gibov Takt 1: Učenci sklenejo roke za glavo.

Takt 2: Roke dajo na ramena (levo na desno ramo, desno na levo ramo).

Takt 3: Primejo se za pas.

Takt 4: Roke dajo na kolena.

Takt 5: Dvignejo roke v zrak.

Takti 6–9: Roke dajo na ramena (levo na levo ramo, desno na desno ramo) in oponašajo let ptic.

Ko zakličejo številko, zamahnejo z rokami naprej.

Takt 10: Na zlog hej dvignejo roke v zrak, na pavzo pa plosknejo.

Takti 11–16: Delajo enake gibe kot od takta 6–9.

Domine natančno prerišemo na kartončke, jih razrežemo, položimo na mizo z notami, obrnjenimi navzdol, in jih premešamo. Vsak igralec si izbere pet domin in jih postavi pred seboj tako, da jih soigralci ne vidijo (na primer pred seboj postavijo odprt zvezek). Z igro začne igralec, ki ima ploščico z dvema najdaljšima enakima notnima vrednostma. (O tem se pogovorijo.) Če nima nihče dveh enakih notnih vrednosti, domine znova premešamo.

Prvi igralec postavi domino z dvema enakima notnima vrednostma na sredino mize. Če ima na njej na primer dve celinki, mora naslednji igralec pristaviti domino, ki ima na eni strani celinko.

Naslednji igralci nadaljujejo po enakem načelu – polovinki pristavijo polovinko, četrtinki četrtinko itd. Vsak lahko pristavi le eno domino. Če nima ustrezne notne vrednosti, potegne domino iz kupa na mizi. Če vrednost ustreza, jo pristavi, sicer pa jo obdrži in igro nadaljuje naslednji. Igra se konča, ko eden od igralcev porabi vse domine ali takrat, ko se igra ne more več nadaljevati. V tem primeru posamezniki seštejejo vse notne vrednosti na svojih dominah, zmaga pa tisti, ki ima najnižje število. Pri igri ni pomembno, kam so obrnjeni vratovi not.

Lahko se tudi dogovorimo, da igro nadaljujemo vse dotlej, dokler ne porabimo vseh domin. Sicer pa so možne še različice pravil po dogovoru z učenci.

59 prirocnik 6/9_028_061

59

23/3/05, 8:40

e q q. q.

q. q.

e e e q

q q

h h

q. h

e h

h h.

q h

q. h.

e w

q w

e h.

h. h.

e q q. h h. x x x x x x x x x

q. w

h w

q h.

h. w

w w

w x

Primer začetka igre:

h h

1.

RitmiËni poudarki Nadaljuj z oznaËevanjem poudarjenih in nepoudarjenih dob.

h h

2.

Legenda: — poudarjena doba - - manj poudarjena doba U nepoudarjena doba

q h

Ugotovi, katere dobe so poudarjene in katere nepoudarjene.

1.

• V dvodobnem taktovskem naËinu je poudarjena 2.

h h q x

• V tridobnem taktovskem naËinu je poudarjena 2.

3. in doba.

3.

1.

• V πtiridobnem taktovskem naËinu je najbolj poudarjena jena

doba, nepoudarjena pa

doba.

3.

doba, nepoudarjeni pa sta

2.

in

doba, nepoudarjeni pa

1.

4.

doba, manj poudardoba.

q h

• V prvem primeru petdobnega taktovskega naËina je najbolj poudarjena 2.

4. doba, manj poudarjena doba, nepoudarjene pa so , 5. in doba.

1.

3.

• V drugem primeru petdobnega taktovskega naËina je najbolj poudarjena 2.

3. doba, manj poudarjena doba, nepoudarjene pa so , 5. in doba.

1.

4.

Izvajaj ritmiËne primere.

NauËi se pesem iz Gane z naslovom »aj, Ëaj, kulej.

Note in besedilo spremljaj v pesmarici.

PreuËi in oznaËi ritmiËne poudarke v prvem delu pesmi.

68

17. Ganska ljudska: »AJ, »AJ, KULEJ

60 prirocnik 6/9_028_061

60

23/3/05, 8:40

CD2

Pojmi

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Ritmični poudarki, sinkopa, pika pri noti

Priporočila 1. Učence spodbudimo, da v trgovinah s ploščami poiščejo glasbo iz Afrike oziroma glasbo iz Gane. Naslove naj prepišejo. Po možnosti naj poslušajo eno od izbranih zgoščenk in napišejo svoje vtise.

2. Na spletnih straneh poiščejo pojme, ki so jih spoznali pri tej enoti, in jih natančneje preučijo.

3. Poslušajo glasbene primere iz šolskega gradiva iz prejšnjih razredov ter poskušajo v njih prepoznati sinkope.

»AJ, »AJ, KULEJ

Ganska ljudska

Glasbeno spremljavo v pesmi izvajajo naslednja glasbila: Balafon Sestavljen je iz lesenih ploπËic, pod katere so pripete buËke, ki ojaËajo zvok.

Nanj udarjamo s palËkami.

Balafon

Odgovori.

• Kje je najmoËnejπi poudarek v prvem taktu? OznaËi ga.

• Kje so najmoËnejπi poudarki v drugem, tretjem in Ëetrtem taktu? OznaËi jih.

doba ba

Prenos poudarka s poudarjene dobe na nepoudarjeno dobo imenujemo sinkopa. V pesmarici poiπËi pesmi, ki vsebujejo sinkope.

a pa

a

Ropotulje To so glasbila, sestavljena iz veË manjπih plodov, spetih z vrvicami.

Pripnemo jih lahko okoli gleænjev, zapestij ali pasu. Zvok nastaja ob gibanju telesa, ob plesu.

Dvojni zvonËek Sestavljen je iz dveh obiËajno medsebojno povezanih zvonËkov, po katerih udarjamo s palËko.

Dvojni zvonËek

Sinkopa iz pesmi »aj, Ëaj, kulej

Sinkopa

GovoreËi boben Ima z vrvicami povezani opni.

Dræimo ga pod roko, s katero pritiskamo na vrvice in tako spreminjamo napetost open ter s tem tonsko viπino. S palËko v drugi roki udarjamo po eni od open.

dar-

Pika pri noti podaljπa ton za polovico njene vrednosti.

Enako sklepaj za preostale notne vrednosti v ËetrtinSklepaj: »etrtinka je v Ëetrtinskem taktovskem naËinu skem taktovskem naËinu. dolga eno dobo.

Polovica od ena je

Ropotulje

1/2

DOBE

»etrtinka s piko je potem dolga

.

11/2 DOBE

Posluπaj posnetek afriπkega glasbenika, ki igra na govoreËi boben.

Od kod ime za to glasbilo? S SPREMINJANJEM TONSKIH VI©IN USTVARJA BESEDE.

. »e bi govorico bobna posluπali v Gani, bi razumeli naslednje:

Koliko je torej dolga Ëetrtinka s piko v petem taktu pesmi »aj, Ëaj, kulej? 11/2 DOBE.

Pot je preËkala reko. Reka je preËkala pot. Kaj je starejπe? Reka je od zdavnaj, od stvarnika vesolja.

69

CD2

GovoreËi bobni

70

18.˚Posnetki zvokov posameznih glasbil CD2

61 prirocnik 6/9_028_061

61

23/3/05, 8:41

Na dva in tri Ustvarjalnost

Cilj enote • Prepoznavanje in izvajanje triole.

Soustvarjanje koreografije za kolumbijski ljudski ples; izmišljanje ritmičnih vaj s triolami.

Petje Ljudska izštevanka Ekate pekate Kolumbijska ljudska El dia que yo naci (Na dan, ko sem se rodil)

Igra na glasbila Spremljanje ritma melodije in dob pri izštevanki Ekate pekate z Orffovimi in lastnimi glasbili.

Poslušanje Kolumbijski ljudski ples Viejo Miguel (Stari Miha)

Delo z delovnim zvezkom Učenci sledijo navodilom v delovnem zvezku in rešijo dane naloge.

Glasbenodidaktična igra IZVAJANJE NOTNIH VREDNOSTI Z LASTNIMI GLASBILI Na prosojnico napišemo nekaj ritmičnih vaj, ki jih bodo učenci izvajali z lastnimi glasbili. Pod vaje napišemo simbole za različne načine izvajanja.

Primer:

Gibanje Izrazni ples ob poslušanju kolumbijskega ljudskega plesa.

NauËil/-a se boπ kolumbijsko ljudsko pesem El dia que yo naci (Na dan, ko sem se rodil). Analiziraj ritem in odgovori na vpraπanja.

Na dva in tri

2

• Kakπen je taktovski naËin? 4

.

1/2 DOBE, • Koliko dob je v prvem taktu in koliko v zadnjem taktu? V PRVEM TAKTU JE .

1

Ob posnetku se nauËi izπtevanko Ekate pekate in jo izvajaj ob merjenju dob.

V ZADNJEM PA 1 /2.

EKATE PEKATE

Ljudska izπtevanka

• Kako imenujemo prvi nepopolni takt, ki se dopolnjuje v zadnjem taktu? PREDTAKT .

• Kolikokrat se v pesmi pojavi triola? ©TIRIKRAT

.

Pesem ritmiËno izvajaj na zloge ta-te, ta-te-ti in potem πe z besedilom.

EL DIA QUE YO NACI (NA DAN, KO SEM SE RODIL)

Kolumbijska ljudska

Odgovori.

Koliko zlogov izgovoriπ?

• Na prvo dobo v prvem taktu

TRI

.

• Na Ëetrto dobo v drugem taktu

ENEGA

.

• Na prvo dobo v tretjem taktu

DVA

.

MA - MI - CA

MA - MA

Triola

Skupini treh not, ki jih v tem primeru izvajaπ na en udarec CD2

, reËemo triola.

71

19. Ljudska izπtevanka: EKATE PEKATE

72

20.˚Kolumbijska ljudska: EL DIA QUE YO NACI (NA DAN, KO SEM SE CD2 RODIL)

62 prirocnik 6/9_062_108

62

23/3/05, 11:02

Pojem

Legenda: – Z levo roko se primemo za desno ramo, z desno roko pa za levo ramo.

Počasi drsimo po rokah do prstov.

– Roki damo na klop in z nohti rahlo potegnemo po ploskvi.

– Plosk.

– Udarec s komolcem na mizo.

– Udarec s členki prstov na mizo.

– Udarec po kolenih.

– Zamah v zapestjih.

Ob izvajanju učitelj/-ica nakazuje dobe: .

Igro lahko uporabimo tudi kot ritmični narek.

Učitelj/-ica z lastnimi glasbili izvaja ritmične vrednosti, učenci pa jih zapisujejo. V tem primeru jih lahko razdelimo na primer na tri skupine, ki z medsebojno pomočjo na list pišejo notne vrednosti. Za vsak takt brez napak si skupina prisluži točko.

m se .

Triola

Priporočili 1. Učence spodbudimo za samostojne zapise ritmov v določenih taktovskih načinih ter za načine izvajanja z lastnimi glasbili.

2. Na spletnih straneh (musica Colombia mp3) in v literaturi poiščejo podatke o kolumbijski glasbi.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Posluπaj kolumbijski ljudski ples z naslovom Viejo Miguel (Stari Miha).

VIEJO MIGUEL (STARI MIHA)

Kolumbijski ljudski ples

.

AKT .

.

udska

RODIL) CD2

Obkroæi πestnajstinsko triolo.

Katera od naπtetih glasbil niso prisotna pri izvedbi? Obkroæi jih.

Flavte Boben Trobenta Kontrabas Strgalo Orgle

Kolumbijska plesalca

CD2

21.˚Kolumbijski ljudski ples: VIEJO MIGUEL (STARI MIHA)

73

63 prirocnik 6/9_062_108

63

23/3/05, 11:03

64 prirocnik 6/9_062_108

64

23/3/05, 11:03

Glasba za ples in razvedrilo

65 prirocnik 6/9_062_108

65

23/3/05, 11:03

Menuet Cilji enote • Spoznavanje in izvajanje glasbene oblike menuet.

• Spoznavanje skladatelja G. F. Händla in njegovih del.

• Ples menueta.

Petje Georg Friedrich Händel Menuet II (petje téme na nevtralni zlog in besedilo)

Igra na glasbila Spremljanje petja téme iz Menueta II z Orffovimi glasbili (menuet spremljamo na primer s tamburinom – udarec na prvo dobo in palčkami – udarca na drugo in tretjo dobo, trio pa s trianglom – udarec na prvo dobo in ropotuljami – stresa na drugo in tretjo dobo).

K priključi desno nogo k levi.

D priključi levo nogo k desni.

6. takt

K se obrne za 90o v levo.

D se obrne za 90o v desno.

7. takt

K ponudi dami desno roko.

D položi levo roko na zgornjo stran K-jeve dlani.

8. takt

K naredi štiri korake naprej, Ples. začne z levo nogo, gleda v D. D naredi štiri korake naprej, začne z desno nogo, gleda v K.

9.–12. takt

K naredi na mestu obrat za 180o v levo.

D naredi polkrog (180o) s hitrimi koraki (na vsako dobo naredi enega) okoli K.

13.–16. takt

Slike so enake kot v taktih 1–8, Priklon. le da sta mesti K in D zamenjani.

17.–24. takt

Poslušanje Georg Friedrich Händel Menuet II iz Glasbe za ognjemet

Gibanje

GLASBA ZA PLES IN RAZVEDRILO

Ples menueta GIBALNI MOTIV

VSEBINSKI MOTIV

GLASBENI MOTIV

Legenda: K – kavalir D – dama

Pari stojijo eden G. F. Händel: nasproti drugega. Menuet II

Menuet Posluπaj skladbo Menuet in obkroæi pravilne odgovore. a. Skladba je v dvodobnem taktovskem naËinu. b. Skladba je v tridobnem taktovskem naËinu. c. Skladba ima dva dela: v delu A igra veËje πtevilo glasbil, v delu B pa manjπe.

K stopi v stran z levo nogo. Priklon.

D stopi v stran z desno nogo.

1. takt

Ë. Skladba ima tri dele: v delu A igra veËje πtevilo glasbil, v delu B manjπe, nato pa se del A ponovi.

K priključi desno nogo k levi.

D priključi levo nogo k desni.

2. takt

Opiπi sliko. V kateri Ëas bi jo uvrstil/-a in kaj predstavlja?

K stopi nazaj z desno nogo.

D stopi nazaj z levo nogo.

3. takt

K prenese težo na desno nogo in jo upogne v kolenu, leva je stegnjena, telo nagne malo naprej.

D prenese težo na levo nogo in jo upogne v kolenu, desna je stegnjena, telo nagne malo naprej.

4. takt

K vrne težo na levo nogo in se zravna.

D vrne težo na desno nogo in se zravna.

Priprava za ples. 5. takt

Menuet je stavek iz glasbenega dela Glasba za ognjemet. Napisal ga je skladatelj Georg Friedrich Händel za kraljeve slovesnosti angleπkega dvora, ki jih je spremljal ognjemet.

Menuet je star francoski dvorni ples v 3 -dobnem taktovskem naËinu, ki je nastal v 18. stoletju. Z njim so ponavadi otvorili ples. Po slovesnem priklanjanju so pari plesali z drobnimi koraki.

74

22. Georg Friedrich Händel: MENUET II iz Glasbe za ognjemet

66 prirocnik 6/9_062_108

66

23/3/05, 11:04

CD2

pa se

K poklekne, levo roko drži nad Ples. glavo in s pogledom spremlja D. V taktih 31–32 vstane.

D z drobnimi koraki kroži (en krog in pol) okoli K, z desno roko se dotika njegove leve roke.

25.–32. takt

Slike so enake kot v taktih1–8.

33.–40. takt

Priklon.

Slike so enake kot v taktih 9–12. Zaključek plesa. 41.–44. takt K in D se obrneta drug proti drugemu. Priklon je enak kot v taktih 1–4. V tem položaju ostaneta do konca glasbe.

Priklon.

45.–48. takt

Koreografijo je sestavila Olivera Ilič.

Ustvarjalnost Izmišljanje besedila na melodijo Menuet II; soustvarjanje nove koreografije za ples.

PoiπËi podatke o skladatelju v enem od glasbenih leksikonov.

Georg Friedrich Händel

GEORG FRIEDRICH HÄNDEL (1685-1759) SE JE RODIL V NEM»IJI, A JE VE»INO SVOJEGA ÆIVLJENJA PREÆIVEL V ANGLIJI. MED NJEGOVA NAJBOLJ ZNANA DELA SODIJO GLASBA NA VODI, OGNJEMET IN MESIJA. HÄNDEL JE BIL VELIK POÆERUH IN JE NEKO» V RESTAVRACIJI NARO»IL KOSILO ZA TRI. PO DOLGEM »AKANJU JE POKLICAL NATAKARJA IN GA O©TEL, ZAKAJ MU NE PRINESE NARO»ENIH KOSIL. NATAKAR SE JE OPRAVI»IL IN PRESTRA©ENO DEJAL: “OPROSTITE GOSPOD, A KOSILO STE NARO»ILI ZA TRI, ZATO »AKAM, DA BO PRI©LA ©E OSTALA DRUÆBA.” HÄNDEL PA JE ODGOVORIL: “TA DRUÆBA SEM JAZ, ZATO TAKOJ PRINESITE KOSILA!”

Delo z delovnim zvezkom Učenci odgovorijo na vprašanja ter napišejo odgovore.

Glasbenodidaktična igra KUKAVIČJE JAJCE Učencem predvajamo serije po tri ali več posnetkov pesmi ali skladb, od katerih eden po določenih karakteristikah ne spada mednje. Učenci dobijo list papirja z več stolpiči zaporednih številk, na primer 1, 2, 3, 4. Predvajamo tri odlomke iz violinskih koncertov in enega iz klavirskega, tri iz opernih arij in enega iz popevke, tri iz slovenskih ljudskih na temo pomladi in enega na temo jesen, tri iz menuetov in enega iz polke itd. Učenci obkrožijo tisto številko v določeni seriji, pri kateri smo predvajali pesem ali skladbo, ki ne spada med ostale tri. Napišejo tudi razlog za svoj izbor.

Izmed spodnjih fotografij izberi tisto, za katero meniπ, da prikazuje ples menuet.

Obkroæi Ërko pred izbrano fotografijo. a.

c.

Opiπi oblaËila plesalcev.

ZA BARO»NI SLOG SO BILE ZNA»ILNE RAZGIBANE LINIJE IN PREKOMERNO OKRA©EVANJE. RAZKO©NA OBLA»ILA V ©KRLATNO RDE»IH, ZELENIH, MODRIH IN RUMENIH TONIH SO BOGATO KRASILI Z DRAGOCENIMI »IPKAMI, ROZETAMI, TRAKOVI, ZLATIMI VEZENINAMI IPD.

b.

Glasbo spremljaj po notnem zapisu (πtej dobe) in oznaËi dele menueta s Ërkami A B A. Kako se razlikujeta dela A in B? V DELU B IZVAJA ISTO MELODIJO MANJ GLASBIL.

MENUET

Georg Friedrich Händel menuet

A

trio

B

eorg met.

menuet

Posluπaj πe Menuet iz Male noËne glasbe skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

UËitelj/-ica ti bo najprej zaigrala téme, da si jih boπ zapomnil/-a in laæje sledil/-a posluπanju. Ob posluπanju ti bo na prosojnici kazal/-a potek melodij.

Ugotovi, koliko razliËnih glasbenih misli (tém) je v tej skladbi. Primerjaj zgradbo Mozartovega Menueta s Händlovim na prejπnji strani.

A

tal v esali

ZGRADBA KLASI»NEGA MENUETA

75

CD2

76

23.˚Wolfgang Amadeus Mozart: MENUETMale iz noËne glasbe

CD2

67 prirocnik 6/9_062_108

67

23/3/05, 11:04

Po končani igri razdelimo list z naslovi in avtorji poslušanih skladb ter preverimo pravilnost odgovorov.

Pojem

Priporočilo Učenci si bodo melodijo bolje zapomnili, če jo bomo zapeli skupaj z besedilom. Lahko si ga sami izmislijo ali pa zapojejo naslednje (melodijo pojejo oktavo nižje):

Menuet

(8)

(8)

(8)

(8)

(8)

68 prirocnik 6/9_062_108

68

23/3/05, 11:05

Angleπki valËek Cilja enote • Spoznavanje in ples angleškega valčka.

• Spoznavanje standardnih in latinskoameriških plesov.

Petje Pripevanje ob pesmi Roya Turka in Loua Handmana Are You Lonesome Tonight?

Igra na glasbila Spremljanje pesmi Are You Lonesome Tonight? z Orffovimi in lastnimi glasbili. Na prvo dobo tridobnega taktovskega načina udarimo z glasnejšim glasbilom, na drugo in tretjo pa s tišjim.

Poslušanje Roy Turk in Lou Handman Are You Lonesome Tonight?

Poslušanje drugih standardnih in latinskoameriških plesov.

Gibanje Ples angleškega valčka po navodilih v delovnem zvezku.

Ustvarjalnost Soustvarjanje koreografije za ples angleškega valčka.

Delo z delovnim zvezkom Učenci preučijo plesne korake ter v literaturi in na spletnih straneh poiščejo odgovore na postavljena vprašanja.

Glasbenodidaktična igra GLASBENI CEKINI Igro igramo v parih. Vsak učenec ima pred seboj nekaj (okoli 20) “cekinov” v obliki gumbov, kovancev, okroglih lističev. Prvi učenec napiše na list papirja prvo črko glasbenega pojma, za vse druge pa naredi pike (na primer m . . . . . . . . . za besedo mezzoforte). Soigralec ugiba črko za črko, ki sestavljajo besedo. Če jo ugotovi, jo sošolec vpiše na ustrezno mesto, če se posamezna črka v besedi ponovi dva- ali večkrat, jo tolikokrat tudi vpiše. Vsaka napačna črka pomeni odvzem cekina, tako da ga igralec da na sredino mize. Igro končamo po nekajkratni zamenjavi vodij v parih. Zmagovalec je tisti, ki ima na koncu igre več cekinov. Pri igri se lahko dogovorimo tudi za drugačna pravila, ki pa se jih morajo držati vsi učenci.

Pojmi Angleški valček, latinskoameriški in standardni družabni plesi

Priporočili 1. Podatke o pomenu plesa ter o različnih plesih lahko najdemo v knjigah: • Kristan, Silvo (1974): Družabni ples v šoli.

Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo: Šolski center za telesno vzgojo.

• Kroflič, Breda et al (1990): Ples. (Leksikoni Cankarjeve založbe.) Ljubljana: Cankarjeva založba.

• Podgorelec, Ivan (1994): Zaplešimo družabno.

Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1994.

• Kos, Neja (1982): Ples od kod in kam.

(Umetnost in kultura). Ljubljana: ZKOS. 2. Na spletnih straneh poiščemo ritme, gibe in fotografije za posamezne plese. Na iskalniku www.google.com vpišemo ime plesa ter kliknemo na polje slike. Našli bomo imena svetovnih plesnih šol, fotografije plesalcev, opise plesov, predloge za zgoščenke s posameznimi plesnimi glasbami itd.

Angleπki valËek Posluπaj pesem v izvedbi pevca Elvisa Presleya Are you Lonesome Tonight? (Ali si nocoj osamljena?) Kateri taktovski naËin prepoznaπ v pesmi? Obkroæi. a. DvoËetrtinski. b. TriËetrtinski. c. PetËetrtinski.

Taktovski naËin, ki si ga obkroæil/-a, je znaËilen za standardni druæabni ples angleπki valËek. Pleπe se v parih z mehkimi in elegantnimi gibi.

Osnovni plesni koraki dveh taktov:

2. takt

1. takt Smer plesa za deËke Na skici so prikazani plesni koraki za deËke, deklice delajo korake nazaj z nasprotno nogo.

Plesalca angleπkega valËka

Na spletnih straneh ali v literaturi poiπËi nazive in podatke o standardnih in latinskoameriπkih plesih.

Standardni plesi ANGLE©KI VAL»EK, DUNAJSKI VAL»EK, POLKA, FOKSTROT, TANGO

Latinskoameriπki plesi RUMBA, »A»A»A, SAMBA, JIVE

CD2

24. Roy Turk in Lou Handman: ARE YOU LONESOME TONIGHT? (ALI SI NOCOJ OSAMLJENA?)

77

69 prirocnik 6/9_062_108

69

23/3/05, 11:05

Trojka Cilj enote • Spoznavanje ruskega ljudskega plesa trojka.

Petje Ruska ljudska Trojka

Igra na glasbila Spremljanje dob in ritma melodije z lastnimi in Orffovimi glasbili.

Poslušanje Poslušanje ljudske, klasične in popularne glasbe iz Rusije.

Glasbenodidaktična igra SPOMINSKE PLOŠČICE Pravila igre sovpadajo s pravili igre spomin (memory). Pripravimo pare ploščic z napisi glasbenih pojmov ali simbolov (notnih vrednosti, tonskih višin) in jih položimo na mizo, tako da so vidne prazne površine. Posamezniki dvignejo ploščico, pogledajo njen simbol, jo položijo nazaj na isto mesto ter si poskušajo zapomniti, kaj je na njej in kje leži. Na enak način iščejo njen par. Kdor zbere največ parov, je zmagovalec.

Pojem Trojka

Gibanje Ples ob pesmi Trojka po navodilih v delovnem zvezku.

Ustvarjalnost Soustvarjanje nove koreografije za ples trojka.

Delo z delovnim zvezkom Učenci analizirajo ritmično strukturo pesmi Trojka v pesmarici in odgovorijo na postavljena vprašanja.

Preučijo navodila za ples.

!

Trojka NauËil/-a se boπ zapeti rusko ljudsko pesem Trojka in ob njej zaplesati.

Ob petju spremljaj notni zapis v pesmarici in meri dobe.

#

"

$ Odgovori.

2

• V kakπnem taktovskem naËinu je napisana pesem? 4

%

• Katere notne vrednosti prepoznaπ?

• Koliko taktov traja kitica in koliko refren? KITICA TRAJA 8 TAKTOV, PRAV TOLIKO TUDI REFREN.

& S soπolci/soπolkami se razdelite v skupine in preuËite navodila za ples. Vodje skupin naj uskladijo navodila in pripravijo koreografijo za ples.

Postavitev plesa Po trije uËenci/uËenke (A, B in C) se primejo za roke (praviloma dva deËka in deklica ali dve deklici in deËek) in jih dvignejo do viπine ramen.

Po trije se postavijo drug za drugim, kot prikazuje ilustracija.

# +

'

Troj njiho

Legenda: A — zunanji plesalec/plesalka B — srednji plesalec/plesalka C — notranji plesalec/plesalka

78

prirocnik 6/9_062_108

70

Preb

25. Ruska ljudska: TROJKA

70 23/3/05, 11:06

!

CD2

Priporočili 1. Učence spodbudimo za raziskovalno delo na spletnih straneh. Pod geslom troika dance (ples trojka) bodo z iskalnikom www.google.com našli fotografije in podatke o tem ruskem ljudskem plesu.

2. Fotografije o ljudskih plesih po svetu dobijo z istim iskalnikom pod geslom folk dances (ljudski plesi).

!

Inπtrumentalna predigra Pozibavanje na mestu v kolenih — na vsako osminko en zib.

#

Kitica Takti 1—4: tek naprej v smeri gibanja urinega kazalca.

ZaËetek je z levo nogo, na vsako osminko en korak, skupaj 16.

"

Takta 5—6: A in B naredita vrata (dvigneta roki v zrak), C pa naredi 8 korakov skozi vrata in se vrne v svoj izhodiπËni poloæaj.

Vrtita se tudi A in B.

$

%

EFREN.

&

upin

Takta 7—8: B in C naredita vrata (dvigneta roki v zrak), A pa naredi 8 korakov skozi vrata in se vrne v svoj izhodiπËni poloæaj.

Vrtita se tudi B in C.

!

$

%

Refren Takti 9—12: A, B in C se primejo za roke (naredijo krog) in teËejo v levo (16 korakov).

Takti 13—16: A, B in C v isti postavitvi teËejo v desno (16 korakov).

&

'

Inπtrumentalne medigre Enako kot pri inπtrumentalni predigri.

#

Inπtrumentalna poigra Tek naprej v vedno hitrejπem tempu in na koncu priklon ≈trojki« v znak zahvale za ples.

'

#

"

! +

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Trojka je ruski ljudski ples. Spomni se ljudskih plesov iz Slovenije in od drugod. Napiπi njihove naslove in deæele, od koder izvirajo.

PLESI IZ SLOVENIJE: ©U©TARPOLKA, ZIBEN©RIT, POU©TERTANC, KOUTRE ©IVAT …

PLESI OD DRUGOD: »ARDA© (MADÆARSKA), KOLO (SRBIJA …), MANFRINA (HRVA©KA), LÄNDLER (AVSTRIJA), POLONEZA (POLJSKA) …

Preberi literaturo, ki opisuje pomen, vrste in zgodovino plesa.

79

CD2

71 prirocnik 6/9_062_108

71

23/3/05, 11:06

Opereta in muzikal Cilj enote • Spoznavanje operete in muzikala ter njunih skladateljev.

Petje

Ustvarjalnost Soustvarjanje ritmične spremljave ter koreografije k pesmi Memory; soustvarjanje razrednega muzikala.

Delo z delovnim zvezkom

Andrew Lloyd Webber Memory (Spomin) iz muzikala Cats (Mačke)

Igra na glasbila Spremljanje petja pesmi Memory z lastnimi in Orffovimi glasbili

Učenci na osnovi dela z literaturo in/ali raziskovanja na spletnih straneh v delovni zvezek napišejo kratko vsebino operete Vesela vdova, naštejejo skladatelje operet in muzikalov ter naslove del obeh glasbenih oblik.

Glasbenodidaktična igra KATERA MAČKA SE PREDSTAVLJA?

Poslušanje Franz Lehár Usta molčijo – arija Hanne in Danila iz operete Vesela vdova Andrew Lloyd Webber Memory (Spomin) iz muzikala Cats (Mačke)

Gibanje Ponazarjanje gibov mačk ob petju.

Iz muzikala Cats izberemo na primer šest odlomkov, ki predstavljajo različne mačje značaje (radožive, nerodne, zapeljive, boječe, gospodovalne, pametne …). Učence razdelimo v skupine, vsaka žreba listek, na katerem je ena številka od 1 do 6. Ob številkah je napisan mačji značaj, ki ga bodo ponazorili ob glasbi. Ko predvajamo glasbo pod številko ena, pleše prva

Opereta in muzikal Posluπaj arijo Hanne in Danila iz operete Vesela vdova skladatelja Franza Lehárja in ugotovi, kateri æe znani glasbeni zvrsti je glasbeni primer najbliæji.

V literaturi ali na spletnih straneh poiπËi libreto operete Vesela vdova. Na oznaËen prostor napiπi njeno kratko vsebino.

BARON ZETA PRIREDI SPREJEM, KI SE GA UDELEÆI TUDI BOGATA VDOVA HANNA GLAWARI. NA ZABAVI SRE»A GROFA DANILA DANILOVI»A, KI JO JE SNUBIL ©E V »ASU, KO JE BILA REVNA, VENDAR JE POROKO PREPRE»IL NJEN STRIC. GROF SE JI POSMEHUJE ZARADI BOGASTVA IN SE PRETVARJA, DA GA DAMA SPLOH NE ZANIMA. BARON ZETA PA SPODBUJA DANILA, DA PONOVNO ZASNUBI HANNO IN TAKO ZAGOTOVI, DA NJEN DENAR OSTANE V DRÆAVI. HANNA NASLEDNJI DAN PRIREDI VRTNO ZABAVO. NANJO PRIDE TUDI DANILO, VENDAR OSTANE OB STRANI. HANNI PRIZNA LJUBEZEN CAMILLE, PAR OZNANI POROKO. DANILO POSTANE LJUBOSUMEN IN POVE HANNI, DA JO LJUBI IN DA BI HVALEÆNO SPREJEL TUDI NJENO BOGASTVO. HANNA SI SRE»NA PREMISLI IN SE ODLO»I ZA DANILA. VSI NAVZO»I JIMA NAVDU©ENO NAZDRAVIJO.

PodËrtaj trditev, ki po tvojem mnenju ne spada med znaËilnosti operete.

Opereta prikazuje polepπane æivljenjske zgodbe. Ljubezenski zapleti se najveËkrat sreËno razreπijo. Pevci hkrati tudi pleπejo. Inπtrumentalisti hkrati tudi pojejo. Izvajajo jo na opernih odrih ali v posebnih operetnih gledaliπËih. Libretisti so vedno prisotni na predstavah. Melodije so spevne in si jih hitro zapomnimo. Arijam sledijo govorjeni deli in obratno.

Kateri skladatelji (tudi slovenski) so πe pisali operete in katere naslove operet bi na osnovi raziskovanja po literaturi in spletnih straneh lahko naπtel/-a?

EMMERICH KÁLMÁN - GROFICA MARICA; FRANZ LEHÁR - VESELA VDOVA, DEÆELA SMEHLJAJA; JACQUES OFFENBACH ORFEJ V PODZEMLJU; JOHANN STRAUSS ML. - NETOPIR, CIGAN BARON; RADOVAN GOBEC - PLANINSKA ROÆA, BEG IZ HAREMA, HMELJSKA PRINCESA; VIKTOR PARMA - CARI»INE AMAZONKE, VENERIN HRAM, ZARO»ENEC V ©KRIPCIH; JANKO GREGORC - ERIKA, PRINCESKA IN ZMAJ, MELODIJE SRCA

Scena iz operete Vesela vdova

80

26. Franz Lehár: USTA MOL»IJO — ARIJA HANNE IN DANILA iz operete Vesela vdova

72 prirocnik 6/9_062_108

72

Scena iz operete Netopir

23/3/05, 11:07

CD2

rja in

skupina, druge pa ugotavljajo značaj, ki ga predstavlja. Pravilna ugotovitev prinese skupini eno točko. Glasbo iz muzikala lahko nadomestimo tudi z odlomki iz drugih glasbenih del.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Pojma Opereta, muzikal

Priporočilo Ogled operete in muzikala v živo ali na posnetku.

Posluπaj in zapoj pesem Memory (Spomin) iz glasbene zvrsti muzikal, ki je po obliki zelo sorodna opereti. Vsebina muzikalov je povzeta po znanih knjiænih delih, vendar poenostavljena.

Kako bi opisal/-a sceno iz muzikala Cats (MaËke), ki ga je napisal skladatelj Andrew Lloyd Webber. Kaj meniπ, zakaj je ta glasbena zvrst tako priljubljena?

aËen

Ëkrat ajajo ni na orjeni

bi na

CD2

Scena iz muzikala Cats (MaËke)

Besedilo je skladatelj povzel po pesmih Thomasa S. Eliota, ki je oboæeval maËke. Opisuje jih kot stare in lene, mlade in radoæive, velike in nerodne, nestrpne in Ëastitljive itd.

Pesem Memory poje maËka Grizabella, ki je bila nekoË velika maËja zapeljivka. Spominja se preteklosti, ko je bila πe mlada ter prisrËna in je doæivljala veliko lepega. Toda Ëas teËe in tudi najlepπi ples se pribliæuje h koncu. MaËke Ëakajo, katero lepotico si bo izbral maËji stareπina Deuteronimus in jo popeljal v nesmrtno æivljenje. Ta pa izbere prav Grizabello, kar vsi maËji glasovi navduπeno pozdravljajo.

Kateri skladatelji so πe pisali muzikale in katere naslove muzikalov bi na osnovi raziskovanja po literaturi in spletnih straneh lahko naπtel/-a?

LEONARD BERNSTEIN - WEST SIDE STORY, CANDIDE; GEORGE GERSHWIN - LADY BE GOOD, CRAZY GIRL; JERRY HERMAN - HELLO DOLLY; FREDERICK LOEWE - MY FAIR LADY; JEROME KERN - SHOW BOAT; ANDREW LLOYD WEBBER - EVITA, CATS (MA»KE)

CD2

27.˚Andrew Lloyd Webber: MEMORY (SPOMIN) iz muzikala Cats (MaËke)

81

73 prirocnik 6/9_062_108

73

23/3/05, 11:08

Popularna glasba Cilj enote • Spoznavanje zvrsti popularne glasbe na osnovi glasbenih primerov, ki jih poslušajo učenci.

Petje

Delo z delovnim zvezkom Učenci odgovorijo na vprašanja ter nalepijo fotografije izbranih izvajalcev popularne glasbe.

Poiščejo lestvico popularnih pesmi, jo izrežejo iz časopisa ali revije ter jo prav tako nalepijo v delovni zvezek.

Petje pesmi po izboru učencev.

Igra na glasbila Spremljanje poslušanih in izvajanih pesmi z lastnimi glasbili (ploskanje, tleskanje s prsti).

Poslušanje Poslušanje glasbenih primerov po izboru učencev.

Gibanje Ples ob poslušanju popularne glasbe.

Ustvarjalnost Izrazno gibanje ob popularni glasbi.

Glasbenodidaktična igra KAJ SLIŠIM IN KDO JE/SO IZVAJALEC/-I? Učenci v šolo prinesejo posnetke popularne glasbe, ki jo najraje poslušajo. Predvajajo jo sošolcem.

Njihova naloga je, da ugotovijo, kaj poslušajo in kdo so izvajalci. Naslov skladbe in izvajalce napišejo na papir. Tisti učenec, ki jih ugane največ, je zmagovalec.

Pojmi Zvrsti popularne glasbe, umetna glasba, klasična glasba, plesna glasba, zabavna glasba, narodnozabavna glasba, ljudska glasba, džez …

Popularna glasba Kakπno vlogo ima glasba v tvojem æivljenju?

Kakπno vlogo ima glasba nasploh? Pomisli na razliËne glasbene zvrsti in na ljudi, ki posluπajo razliËne vrste glasb.

Opiπi, kaj pomeni pojem popularen.

Katera glasba je zate popularna? Naπtej nekaj naslovov ali skladb, ki so po tvojem mnenju popularne.

V katerih revijah in Ëasopisih lahko prebereπ Ëlanke o popularni glasbi?

PoiπËi slike izvajalcev, ki so v tem Ëasu najbolj popularni, in jih nalepi v delovni zvezek.

82

74 prirocnik 6/9_062_108

74

23/3/05, 11:08

Priporočili: 1.

• • • • 2.

• • •

Z učenci se pogovorimo: zakaj je popularna glasba pri njih priljubljena, kaj jim pomeni, v čem vidijo razliko med popularno, ljudsko, klasično in drugimi glasbami, katero glasbo najraje poslušajo in zakaj …

Literatura o popularni glasbi: Noyer, Paul Du (2004): Enciklopedija glasbe.

Radovljica: Didakta.

Tomc, Gregor (1996): Okopi slave: Štiri desetletja rock & popa. Ljubljana: Vitrum.

Dister, Alain (1996): Rock: včeraj, danes, jutri.

Ljubljana: DZS.

PRIPOMBE UČITELJA/UČITELJICE

Naπtej nekaj naslovov Ëlankov o popularni glasbi iz nedavnih Ëasopisov in revij.

Na katerih radijskih in televizijskih programih lahko spremljaπ lestvice domaËe in tuje popularne glasbe in kako se imenujejo?

di, ki V πolo prinesi zgoπËenko ali kaseto s posnetki glasbe, ki jo najraje posluπaπ. O njej se pogovori z uËiteljem/-ico ter soπolci in soπolkami.

V delovni zvezek nalepi lestvico popularnih pesmi, ki si jo naπel/-la v Ëasopisu, reviji ali na spletnih straneh.

ojem

ek.

83

75 prirocnik 6/9_062_108

75

23/3/05, 11:08

SEZNAM ZVOČNIH PRIMEROV — CD 1

1. Nepalska ljudska uspavanka: NE JOČI, DETE (odlomek) (Izvaja Nelam Šresta.)

0:20

2. Egipčanska ljudska uspavanka: NAJ TI BOG POMAGA ZASPATI (odlomek) 0:24 (Izvaja Ašraf Sevailam.)

3. Ruska ljudska uspavanka: BAJU BAJUŠKI BAJU (odlomek) (Izvaja Nora Felilsyn.)

4. Slovenska ljudska uspavanka: SVETLO SONCE SE JE SKRILO (Izvajajo pevke iz MeMZ Veter, zborovodkinja Urša Lah.)

0:25

1:28

5. Slovenska ljudska: PA SE SLIŠ’ 2:15 (Izvaja Slovenski oktet v sestavi: Danilo Čadež in Jože Kores [1. tenor], Božo Grošelj in Peter Ambrož [2. tenor], Tone Kozlevčar in Andrej Štrukelj [bariton], Marjan Štefančič in Peter Čare [bas].)

6. Aldo Kumar: DAJTE, DAJTE IZ ISTRSKE SUITE 1:15 (Izvaja Akademski pevski zbor Tone Tomšič, dirigent Stojan Kuret.)

7. Gustav Ipavec: LE PREDI, DEKLE, PREDI (Izvajajo pevke iz MeMZ Veter, zborovodkinja Urša Lah.)

1:59

8. Gustav Ipavec: LE PREDI, DEKLE, PREDI 2:37 (Priredil Jani Golob, izvaja pihalni sekstet v sestavi: Matej Grahek [flavta], Eva Jurgec [oboa], Darko Jager [angleški rog], Slavko Kovačič [klarinet], Boštjan Žekar [fagot], Gorazd Topolovec [saksofon].)

9. Johann Sebastian Bach: BADINERIE IZ ORKESTRALNE SUITE V h-MOLU ŠT. 2 (Izvaja Capella Istropolitana, solist Jaroslav Dvořak.)

1:18

10. George Gershwin: I GOT RHYTHM (IMAM RITEM) (odlomek) 0:40 (Izvajata Benny Goodman in džez skupina.)

11. Rudy Wiedoreft: SAX-O-PHON (odlomek) (Izvaja Rudy Wiedoreft, saksofon.)

12. Posnetki zvokov pihal od tu in tam (odlomki) 1:35 1 – fujara, 2 – trstenke, 3 – okarina, 4 – kena, 5 – šakuhači, 6 – dvojnice, 7 – žvegla, 8 – mih 13. Ljudska: ČE ŠTUDENT NA RAJŽO GRE 2:49 (Priredil Jani Golob, izvajata MeMZ Veter, zborovodkinja Urša Lah, in kvartet trobil v zasedbi: Justin Felicijan [rog], Jože Žitnik [trobenta], Božidar Lotrič [pozavna] in Janez Žnidaršič [tuba].)

14. Ljudska: ČE ŠTUDENT NA RAJŽO GRE 1:37 (Priredil Jani Golob, izvaja kvartet trobil v zasedbi: Justin Felicijan [rog], Jože Žitnik [trobenta], Božidar Lotrič [pozavna] in Janez Žnidaršič [tuba].)

15. Modest Petrovič Musorgski: BYDLO IZ CIKLUSA SLIKE Z RAZSTAVE 3:01 (Orkestracija Maurice Ravel, izvaja Slovaška filharmonija, dirigent Daniel Nazareth.)

16. Posnetki zvokov trobil od tu in tam (odlomki) 1 – alpski rog, 2 – tibetanska trobenta, 3 – školjka, 4 – didžeridu 17. Zvoki različnih tolkal 1 – vibrafon, 2 – pavke, 3 – zvončki, 4 – ksilofon, 5 – triangel

76

1:16

0:28

18. Slovenska ljudska: REGIMENT PO CESTI GRE 2:16 (Priredil in izvaja Marjan Šijanec, tolkala.)

19. Slovenska ljudska: REGIMENT PO CESTI GRE 2:04 (Priredil Marjan Šijanec, izvajata dekliški pevski zbor Carmina Slovenica in Marjan Šijanec [tolkala], dirigentka Karmina Šilec.)

20. Posnetki zvokov tolkal od tu in tam (odlomki) 0:28 1 – darabuka, 2 – tabla, 3 – pločevinasti bobni

76 prirocnik 6/9_062_108

0:19

23/3/05, 11:08

21. Anonimus: ŠPANSKA ROMANCA (Izvaja Pepe Romero, kitara.)

1:45

22. Johann Baptist Krumpholtz: AIR Z VARIACIJAMI (odlomek) (Izvaja Nicanor Zabaleta, harfa.)

1:13

23. Posnetki zvokov brenkal od tu in tam 1:14 1 – citre (Izvaja Miha Dovžan), 2 – buzuki, 3 – balalajka, 4 – ud, 5 – bendžo, 6 – tamburice 24. Slovenska ljudska: ENA PTIČKA PRILETELA (Priredila Albinca Pesek, izvaja dekliški pevski zbor Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Šilec.)

1:13

25. Slovenska ljudska: ENA PTIČKA PRILETELA 2:58 (Priredil Maksimiljan Feguš, izvaja Godalni kvartet Feguš v sestavi: Filip Feguš [1. violina], Simon Feguš [2. violina], Andrej Feguš [viola] in Jernej Feguš [violončelo] ter Darko Kovačič [kontrabas].)

26. Anonimus: ČARDAŠ (Izvajata Ferenc Sánta [violina] in njegov romski ansambel.)

27. Jean Barrier: ALLEGRO PRESTISSIMO (Izvajata Yo-Yo Ma [violončelo] in Bobby McFerrin [glas].)

28. Posnetki zvokov godal od tu in tam (odlomki) 1 – gadulka, 2 – kemenče 3 – sarangi, 4 – gusle

3:34

2:36

1:16

29. Richard Wagner: PLES WALKÜR IZ OPERE WALKÜRE (odlomek) 1:35 (Izvaja Orchestra of the Royal Opera House, Covent Garden, dirigent Antal Dorati.)

30. Franz Schubert: ANDANTINO – 4. STAVEK IZ KLAVIRSKEGA KVINTETA POSTRV (odlomek) 2:23 (Izvajajo Rudolf Serkin [klavir], Jaime Laredo [violina], Philipp Naegele [viola], Leslie Parnas [violončelo] in Julius Levine [kontrabas].)

31. Jani Golob: SIMFONIADA (Izvaja Jani Golob, glasbila, pevka Andreja Zakonjšek.)

1:50

32. Wolfgang Amadeus Mozart: MOLTO ALLEGRO – 1. STAVEK IZ SIMFONIJE V g-MOLU 8:17 (Izvaja New York Philharmonic Orchestra, dirigent Leonard Bernstein.)

33. Božična pesem: SNEŽINKE, BELE ZVEZDICE 2:33 (Priredil Marjan Šijanec, izvaja dekliški zbor Carmina Slovenica, solista Matej Grahek [flavta] in Žarko Ignjatovič [kitara], dirigentka Karmina Šilec.)

34. Felix Mendelssohn Bartholdy: ALLEGRO MOLTO APPASSIONATO – 1. STAVEK IZ KONCERTA ZA VIOLINO IN ORKESTER V e-MOLU 0:38 (predstavitev prve teme, mostu ter druge teme iz prvega stavka) (Izvaja Philadelphia Orchestra, solist Isaac Stern [violina], dirigent Eugene Ormandy.)

35. Felix Mendelssohn Bartholdy: ALLEGRO MOLTO APPASSIONATO – 1. STAVEK IZ KONCERTA ZA VIOLINO IN ORKESTER V e-MOLU (ekspozicija) 5:13 (Izvaja Philadelphia Orchestra, solist Isaac Stern [violina], dirigent Eugene Ormandy.)

Skupni čas trajanja: 1:07:59 ( = 68 min)

77 prirocnik 6/9_062_108

77

23/3/05, 11:08

SEZNAM ZVOČNIH PRIMEROV — CD 2

1. Gustav Holst: PLANETI – MARS (odlomek) 3:13 (Izvaja Los Angeles Philharmonic Orchestra, dirigent Zubin Mehta.)

2. Gustav Holst: PLANETI – NEPTUN (odlomek) 2:23 (Izvaja Los Angeles Philharmonic Orchestra, dirigent Zubin Mehta.)

3. Domenico Scarlatti: SONATA ZA ČEMBALO V A-DURU (odlomek) (Izvaja Zuzana Ružičkova, čembalo.)

4. Richard Rodgers: DO – RE – MI (Priredil Marjan Šijanec, izvaja dekliški pevski zbor Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Šilec.)

5. Wolfgang Amadeus Mozart: ALLEGRO – 1. STAVEK IZ SONATE V C-DURU KV 545 (FACILE) (odlomek) (Izvaja Micuko Ušida, klavir.)

1:16

1:54

8. Johann Sebastian Bach/Charles Gounod: AVE MARIA (Izvaja orkester Nacionalne akademije svete Cecilije, pevec Andrea Bocelli, dirigent Mjung-Vhun Čung.)

11. Hrvaška ljudska: KAD SE ŽENI KATO (Izvaja ansambel Vruja.)

2:46

12. Karol Pahor: PLESNA MINIATURA IZ ISTRIJANKE (Izvaja Igor Dekleva, klavir.)

0:37

13. Romska ljudska iz Slovaške: RIKONORO (Priredil in izvaja Imer Traja Brizani.)

1:45

14. Slovaška ljudska: PLEŠI, PLEŠI 1:46 (Priredil Robert Novak, pevka Nuša Derenda.)

0:54

6. Angleški kánon: BARČICA PLAVA 1:12 (Priredil Maksimiljan Feguš, izvajata Godalni kvartet Feguš v sestavi: Filip Feguš [1. violina], Simon Feguš [2. violina], Andrej Feguš [viola] in Jernej Feguš [violončelo] in dekliški pevski zbor Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Šilec.)

7. Johann Sebastian Bach: PRELUDIJ V C-DURU IZ ZBIRKE DOBRO UGLAŠENI KLAVIR (Izvaja Carola Jasper, harfa.)

10. Edvard Grieg: ALLEGRO MOLTO MODERATO – 1. STAVEK IZ KLAVIRSKEGA KONCERTA V a-MOLU (odlomek) 1:40 (Izvaja Utaški simfonični orkester, solist Grant Johannesen [klavir], dirigent Maurice Abravanel.)

15. Severnoameriška ljudska: JOHN BROWN (Priredil in izvaja Milan Kamnik.)

16. Ferdo Grofé: NA SLEDI IZ SUITE GRAND CANYON (odlomek) 0:58 (Izvaja New York Philharmonic Orchestra, dirigent Leonard Bernstein.)

17. Ganska ljudska: ČAJ, ČAJ, KULEJ 1:16 (Priredil Robert Novak, pevki Nuša Derenda in Emica Potočnik.)

2:11 18. Posnetki zvokov posameznih glasbil 0:38 1 – balafon, 2 – ropotulje, 3 – dvojni zvonček, 4 – govoreči boben 3:00

9. Prekmurska ljudska: NE OURI, NE SEJAJ 2:17 (Priredil Jani Golob, izvaja Komorni orkester RTV Slovenija, pevka Bogdana Herman, dirigent Marko Munih.)

19. Ljudska izštevanka: EKATE PEKATE (Priredil Marjan Šijanec, izvaja otroški pevski zbor Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Šilec.)

78 prirocnik 6/9_062_108

78

1:23

23/3/05, 11:08

0:19

20. Kolumbijska ljudska: EL DIA QUE YO NACI (NA DAN, KO SEM SE RODIL) (Priredil Ljuben Dimkaroski, izvaja ansambel Strune.)

21. Kolumbijski ljudski ples: VIEJO MIGUEL (STARI MIHA) (Izvajajo indijanski glasbeniki iz južne Kolumbije.)

1:38

1:34

22. Georg Friedrich Händel: MENUET II IZ GLASBE ZA OGNJEMET 1:22 (Izvaja orkester I Musici di San Marco, dirigent Luigi Varese.)

23. Wolfgang Amadeus Mozart: MENUET IZ MALE NOČNE GLASBE 2:24 (Izvaja New York Philharmonic Orchestra, dirigent Leonard Bernstein.)

24. Roy Turk in Lou Handman: ARE YOU LONESOME TONIGHT? (ALI SI NOCOJ OSAMLJENA?) (Izvaja Elvis Presley.)

3:07

25. Ruska ljudska: TROJKA 2:08 (Priredil Robert Novak, pevka Nuša Derenda.)

26. Franz Lehár: USTA MOLČIJO – ARIJA HANNE IN DANILA IZ OPERETE VESELA VDOVA 2:57 (Izvaja orkester Wiener Volksoper, pevca Renate Holm [Hanna] in Werner Kren [Danilo], dirigent Anton Paulik.)

27. Andrew Lloyd Webber: MEMORY (SPOMIN) IZ MUZIKALA CATS (MAČKE) (Izvaja Elaine Paige, dirigent Ralp.)

5:18

Skupni čas trajanja: 52 min 53 sek

79 prirocnik 6/9_062_108

79

23/3/05, 11:09

Reπitve nalog iz delovnega zvezka ENOGLASNO LJUDSKO PETJE DOMA IN PO SVETU

KONCERT Raziskovalno delo.

Solist.

MALE VOKALNE (PEVSKE) SKUPINE 1. vrsta: vokalne skupine 2. vrsta: solist, duet 3. vrsta: kvintet 4. vrsta: tercet, oktet 5. vrsta: septet, nonet 6. vrsta: kvartet, sekstet

PEVSKI ZBORI Akademski pevski zbor.

PIHALA TROBILA Zaklopka.

TOLKALA IN©TRUMENTI S TIPKAMI

PROGRAMSKA IN ABSOLUTNA GLASBA Programska glasba Absolutna

NOTNA ABECEDA Primer:

c1

h1

d1

f1

e1

c2

g1

a1

Triangel, činele, ksilofon, pavke, čembalo, kastanjete, harmonika, tamburin, tabla, darabuka, gong.

BRENKALA GODALA Cimbale.

SIMFONI»NI ORKESTER IN©TRUMENTALNE KOMORNE ZASEDBE Slovenska filharmonija.

SIMFONIJA Raziskovalno delo.

80 prirocnik 6/9_062_108

80

23/3/05, 11:09

ZVI©EVANJE IN ZNIÆEVANJE TONOV

DUROVA LESTVICA G-dur

g, a, h, c, d, e, fis, g

fis

cis1

his1 F-dur

f, g, a, b, c, d, e, f

dis1

fis1

b

D-dur cis

fis

eis1

cis2

gis1

ais1

ces1

hes1 b1

des1

fes1

es1

ces2

ges1

as1

a, h, cis, d, e, fis, gis, a

d, e, fis, g, a, h, cis, d

A-dur cis

fis

gis

81 prirocnik 6/9_062_108

81

23/3/05, 11:09

MOLOVA LESTVICA

SESTAVLJENI TAKTOVSKI NA»INI Seštevek števcev, ki kažejo število dob, je 22.

d-mol

d, e, f, g, a, b, c, d

b

c, d, es, f, g, as, b, c

c-mol es

as

g-mol

g, a, b, c, d, es, f, g

es

b

h, cis, d, e, fis, g, a, h

b

h-mol cis

RAZDELITEV NOTNIH VREDNOSTI

fis

Izvajaj ritmični zapis.

ISTRSKA LESTVICA

82 prirocnik 6/9_062_108

82

23/3/05, 11:10

RITMI»NI POUDARKI Dolžina w. je enaka dolžini

3

Dolžina q. je enaka dolžini

3

Dolžina wl . je enaka dolžini

NA DVA IN TRI wl q e x q e x

3

Dolžina e. je enaka dolžini

3

Dolžina w. je enaka dolžini

6

Dolžina wl . je enaka dolžini

6

Dolžina q. je enaka dolžini

6

Primeri: 3 dobe

3 dobe

21/2 dobe

21/2 dobe

MENUET

q

q

h

Œ

Œ

q. e

xq x

4 dobe

e

4 dobe

Œ

w

eh e

Raziskovalno delo.

Œ

ANGLE©KI VAL»EK Raziskovalno delo.

TROJKA N e m č i j aČ Rusija Argentina Indija Jamajka Š p a n i j aŠ

A R D A

OPERETA IN MUZIKAL Raziskovalno delo.

D

V

O

J

N

I

Z

V

O

N

»

E

K

L

Z

S

I

N

K

O

P

A

D

F

C

»

POPULARNA GLASBA

G

O

V

O

R

E

»

I

B

O

B

E

N

Intervju.

G

A

N

A

R

O

P

O

T

U

L

J

E

E

Z

B

B

A

L

A

F

O

N

F

V

A

T

X

N

O

T

A

S

P

I

K

O

O

Z

83 prirocnik 6/9_062_108

83

23/3/05, 11:10

Pesmarica Svetlo sonce se je skrilo Svetlo sonce se je skrilo, vse na svetu potihnilo, vse odeva tiha noË, da zaspati nam je moË.

Svetle zvezdice gorijo, tam na nebu se bleπËijo, kakor bi nas angelci dol iz raja gledali.

Glavica mi je zaspana, posteljica æe postlana, ljubi angel, varuh moj, varuj mene ti nocoj.

SVETLO SONCE SE JE SKRILO Slovenska uspavanka Besedilo: Anton Martin Slomπek

84 prirocnik 6/9_062_108

84

23/3/05, 11:11

Pa se sliπ’ Pa se sliπ, pa se od svet’ga Vida od svet’ga Vida od svet’ga Vida

sliπ’ zgun, zgun, zgun.

Pa se sliπ, pa se sliπ’ u ta devet komun, u ta devet komun, u ta devet komun.

Pa se sliπ, pa se od svet’ga Vida od svet’ga Vida od svet’ga Vida

Pa se sliπ, pa se sliπ’ od svet’ga Vida zgun, od svet’ga Vida zgun, ta zgun.

Pa se sliπ, pa se sliπ’ u ta devet komun, u ta devet komun, ta zgun.

Pa se sliπ, pa se sliπ’ u ta devet komun, u ta devet komun, ta zgun.

sliπ’ zgun, zgun, zgun.

85 prirocnik 6/9_062_108

85

23/3/05, 11:11

Le predi, dekle, predi Le predi, dekle, predi, prav lepo nit naredi, da se ne bo krotiËila in tud ne tkalcu trgala in tud ne tkalcu trgala, dr dr, dr dr, dr dr.

Le predi prav vesela, boπ lepe pesmi pela, kolovrat pojde rad okrog, bo tekla lepπe nit od rok, bo tekla lepπe nit od rok, dr dr, dr dr, dr dr.

Poπtena je predica in stara je resnica, da tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domaËo ima, ki obleko vso domaËo ima, dr dr, dr dr, dr dr.

Boπ tanko nit storila, da ne bi pozabila, kako æivljenje neæno je, ki kakor nit pretrga se, ki kakor nit pretrga se, dr dr, dr dr, dr dr.

86 prirocnik 6/9_062_108

86

23/3/05, 11:11

»e πtudent na rajæo gre »e πtudent na rajæo gre, jupajdi, jupajda, dobro pije, dobro je, jupajdija da.

Haha, haha, haha, haha, haha.

Oj, jupajdija, jupajda, jupajdija, jupajda, jupajdija, jupajda, jupajdija da.

On ne vpraπa ≈Imam s Ëim?«, jupajdi, jupajda, pa si upa priti v Rim, jupajdija da.

Haha ...

Dobre volje je povsod, jupajdi, jupajda, vsi mu pravijo gospod, jupajdija da.

Haha ...

KrËem straπno se boji, jupajdi, jupajda, tam bi moral plaËati, jupajdija da.

Haha ...

Res sreËnejπih ni ljudi, jupajdi, jupajda, kakor so πtudentje ti, jupajdija da.

Haha ...

»e πtudent na rajæo gre, jupajdi, jupajda, penez nima niË kraj se, jupajdija da.

Haha ...

87 prirocnik 6/9_062_108

87

23/3/05, 11:11

Regiment po cesti gre Regiment po cesti gre pa moj fantiË zraven je.

Pa moj fantiË se ‘zmed useh* spozna, saj zelen, zelen puπeljc ‘ma.

Dala mu je belega iz srca veselega.

Pa le naj ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica.

Dala mu je plavega iz srca ta pravega.

Pa le naj ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica.

Dala mu je rdeËega iz srca ljubeËega.

Pa le naj ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica.

88 prirocnik 6/9_062_108

88

23/3/05, 11:11

Ena ptiËka priletela Ena ptiËka priletela, ena drobna ptiËica, in je prav lepo zapela, ena drobna ptiËica.

O pomladi je zapela, ko bo gnezdo spletala, ko bo trav’ca zelenela, zelenela lipica.

89 prirocnik 6/9_062_108

89

23/3/05, 11:11

Sneæinke, bele zvezdice Sneæinke, bele zvezdice, umivajo zemljo, med njimi angeli glasno igrajo Glorio.

Povila med sneæinkami je Mati Jezusa, pred hlevËkom pa zapeli so pastirji pesmico.

Zdaj zemlja strune uglasi, ker Jezus se rodi, zapoje spev svete noËi, ko Jezus se rodi.

Povila med sneæinkami ...

Priπli so kralji Jutrovi, iskali so Boga, ga najdejo in v jaslice nasujejo zlata.

Povila med sneæinkami ...

90 prirocnik 6/9_062_108

90

23/3/05, 11:12

DO — RE — MI Govorjeno: Tone do zdaj smo vse spoznali, vse naokrog jih razmetali.

Treba jih bo πe urediti in v lestvico razvrstiti.

DO zaËenja lestvico, RE dræi ga za roko, MI na prvi Ërti ædi, FA za njim zapoje si, SO bi rad uπel drugam, LA spraπuje: ≈Kam, pa kam?« TI doda πe: ≈Kaj boπ sam?« ≈Rad imam vas!« reËe DO. Tja, ja, ja.

C zaËenja lestvico, D dræi ga za roko, E na prvi Ërti ædi, F za njim zapoje si, G bi rad uπel drugam, A spraπuje: ≈Kam, pa kam?« H doda πe: ≈Kaj boπ sam?« ≈Rad imam vas!« reËe C. C, D, E, F, G, A, H, C. Govorjeno: Tone po vrsti zdaj smo uredili, pesmico novo se nauËili.

DO, RE, MI, FA, SO, LA, TI, DO.

DO — RE — MI Slovensko besedilo: Albinca Pesek Glasba: Richard Rodgers

91 prirocnik 6/9_062_108

91

23/3/05, 11:12

BarËica plava BarËica plava sredi vode, lepo v njej pojejo deklice.

BAR»ICA PLAVA Angleπki kánon

Ne ouri, ne sejaj Ne ouri, ne sejaj, rasi mi pπenica, Ëarni ouËi dekla, zakaj si gizdava?

(Ne ori, ne sejaj, rasti mi pπenica,) (dekle Ërnih oËi, zakaj si oπabna?)

Nei san jas gizdava, sakπa dekla takπa, πtera ma lübija prstanek na prsti.

(Nisem oπabna, vsako dekle je takπno,) (ki ima prstan svojega ljubega na roki.)

Nei so tisto rouæe, πtere so f püngradi, ar so tisto rouæe, πtere se lübijo.

(To niso roæe, ki so na vrtu,) (to so roæe, ki se ljubijo.)

Müva sva si rouæe, müva se lübiva; müva sva si rouæe, müva se lübiva.

(Midva sva kot roæi, midva se ljubiva;) (midva sva kot roæi, midva se ljubiva.)

NE OURI, NE SEJAJ Prekmurska ljudska

92 prirocnik 6/9_062_108

92

23/3/05, 11:12

Kad se æeni Kato Kad se æeni Kato, kad se æeni zlato moje, kad se æeni Senjanine Ivo, Katice, oj, srce, dajdi dar do mene.

Pevca v pesmi pripovedujeta, kako je bilo, ko se je ženil Ivo Senjanine.

KAD SE ÆENI KATO Hrvaπka ljudska

Rikonoro Si man khere rikonoro, kerel pes sar Ëhavoro, baπel man: av, av, av, av, av, aj me phenav: æav, æav, æav.

Prevod: Doma imam malega kuæka, ki se igra kakor otrok.

Meni poje: av, av, av, av, av, jaz mu reËem: æav, æav, æav.

RIKONORO

Romska ljudska iz Slovaπke

*Harmonije so glede na zvočni primer poenostavljene.

93 prirocnik 6/9_062_108

93

23/3/05, 11:12

Pleπi, pleπi Pleπi, pleπi, vrti se, vrti se, ne poruπi peËice, peËice, zima bela hladna je, hladna je, nima vsakdo pernice, pernice.

Daj ti meni, deklica, deklica, nekaj d’narja zlatega, zlatega, pa ti bom priËarala, Ëarala, fantka, sinka majhnega, majhnega.

La, la, la, la ...

SreËala ciganËico Ërno sem, lepo jo prosila, rotila sem, da bi mi priËarala, Ëarala, fantka, sinka majhnega, majhnega.

PLE©I, PLE©I

Slovaπka ljudska Prepesnila: Albinca Pesek

94 prirocnik 6/9_062_108

94

23/3/05, 11:13

John Brown John Brown had a little Indian (3 krat), One little Indian boy.

One little, two little, three little Indians, Four little, five little, six little Indians, Seven little, eight little, nine little Indians, Ten little Indian boys.

Prevod: John Brown ima majhnega Indijanca.

Enega, dva, tri majhne Indijance, πtiri, pet, πest majhnih Indijancev, sedem, osem, devet majhnih Indijancev, deset majhnih Indijancev.

JOHN BROWN Severnoameriπka ljudska

95 prirocnik 6/9_062_108

95

23/3/05, 11:13

»aj, Ëaj, kulej »aj, Ëaj, kulej, Ëaj, Ëaj, kofisa, kofisa langa, Ëaj, Ëaj si langa.

Kum a den dej, kik’riki en, kik’riki dva, kik’riki tri, kik’riki πtir’.

Hej!

»aj, Ëaj, kulej, Ëaj, Ëaj, kofisa, kofisa langa, Ëaj, Ëaj si langa.

Kum a den dej, kik’riki en, kik’riki dva, kik’riki tri, kik’riki πtir’, kik’riki pet, kik’riki πest, kik’riki sedem, kik’riki osem, kik’riki devet, kik’riki deset.

Pesem sestavljajo zlogi brez pomena, namenjena pa je preganjanju ptic s polja.

»AJ, »AJ, KULEJ Ganska ljudska

96 prirocnik 6/9_062_108

96

23/3/05, 11:13

Ekate pekate Ekate pekate cukate me, abele fabele domine, ektus pektus kufer πtruc, kvinte kvante ven ga fuc.

EKATE PEKATE Ljudska izπtevanka

El dia que yo naci (Na dan, ko sem se rodil) El dia que yo naci, nacieron todas las flores, !y el dia que tu nacistes, caramba!

Toditos los al cornoques.

Prevod: Na dan, ko sem se rodil, so se rodile vse cvetlice, na dan, ko si se ti rodil — presneto — se je rodil ves plevel.

EL DIA QUE YO NACI (NA DAN, KO SEM SE RODIL) Kolumbijska ljudska

97 prirocnik 6/9_062_108

97

23/3/05, 11:13

Trojka Trojko koËijaæ zapreæe, tri konjiËke v vprego dá, da bi do ljub’ce v vas se prikradel, Ëaka mlada ga nevestica.

Sneg potiho naletava, veter brije do kosti; pa koËijaæa prav niË ne zebe, saj hiti k svoji ljubljeni.

Skozi stepe pelje potka, skozi mesta in vasi; pesem zapoje si o ljubezni, deklico objeti si æeli.

Deklica pri oknu Ëaka, en, dva, tri je æe pri njem; mlad’ koËijaæ konjiËke izpreæe, stisne svojo deklico v objem.

Refren Hi, hi, hi, v galop konjiËki, hi, hi, peljite Ëez drn in strn, saj mudi se mi k svoji deklici, hi, hi, hi, hi, hi, hi, hi.

TROJKA

Ruska ljudska Prepesnila: Albinca Pesek

98 prirocnik 6/9_062_108

98

23/3/05, 11:14

Memory (Spomin)* Prevod: Andreja BlaæiË Klemenc Midnight.

Not a sound from the pavement.

Has the moon lost her memory?

She is smiling alone.

In the lamplight the withered leaves colect at my feet.

And the wind begins to moan.

PolnoË.

S ploËnika ni sliπati niti glasu.

Je Luna pozabila?

Sama se smeji.

Suho listje mi je naneslo k nogam, v soju luËi.

In veter jeËi.

Memory.

All alone in the moonlight.

I can smile at the old days, I was beautiful then.

I remember the time I knew what happiness was, Let the memory live again.

Spomin. »isto sama v meseËini.

Lahko se nasmehnem ob misli na stare Ëase, lepa sem bila tedaj.

Spominjam se Ëasa, ko sem vedela, kaj je sreËa.

Spomin naj znova zaæivi.

Every street lamp seems to beat a fatalistic warning.

Someone mutters and street lamp gutters and soon it will be morning.

Kakor da sleherna svetilka predirno sveti v svarilo.

Nekdo zagodrnja, svetilke soj pojema in kmalu bo jutro.

Daylight.

I must wait for the sunrise, I must think of a new life.

And I mustn give in.

Svetloba dne.

PoËakati moram na sonËni vzhod, misliti moram na novo æivljenje.

In ne smem se vdati.

When the dawn comes tonight will be a memory too.

And a new day will begin.

Z jutranjo zoro bo tudi nocojπnji veËer spomin.

In nov dan se bo rodil.

Burnt out ends of smoky days, the stale cold smell of morning.

The street lamp dies, another night is over, another day is dawning.

PogoriπËa sivih dni duπijo hladen vonj jutra.

Svetilka ugasne, πe ena noË je minila, znova se dani.

Touch me.

It so easy to leave me All alone with the memory Of my days in the sun.

Dotakni se me.

Kako preprosto je oditi in me pustiti samo s spominom na sonËne dni.

If you touch me youe understand what happiness is.

Look, a new day has begun.

»e se me dotakneπ, boπ dojel, kaj je sreËa.

Glej, nov dan se je rodil.

* Na posnetku je še uvodni del, ki ga notni zapis ne vsebuje.

99 prirocnik 6/9_062_108

99

23/3/05, 11:14

100 prirocnik 6/9_062_108

100

23/3/05, 11:14

101 prirocnik 6/9_062_108

101

23/3/05, 11:14

102 prirocnik 6/9_062_108

102

23/3/05, 11:14

103 prirocnik 6/9_062_108

103

23/3/05, 11:14

104 prirocnik 6/9_062_108

104

23/3/05, 11:14

105 prirocnik 6/9_062_108

105

23/3/05, 11:14

106 prirocnik 6/9_062_108

106

23/3/05, 11:14

107 prirocnik 6/9_062_108

107

23/3/05, 11:14

ZAHVALA

Zahvaljujemo se razrednim in glasbenim učiteljem/-icam, ki so sodelovali/-e pri ovrednotenju glasbenih vsebin: Janji Ambrožič, OŠ KAMNICA, KAMNICA Taji Balog, OŠ MARJAN NEMEC, RADEČE Dalili Beus, OŠ SPODNJA ŠIŠKA, LJUBLJANA Jerneji Bombek, OŠ LJUDSKI VRT, PTUJ Pavli Bunetič, OŠ DOBOVA, DOBOVA Poloni Guček Skrbinek, OŠ MAJDE VRHOVNIK, LJUBLJANA Mojci Holler, OŠ BORISA KIDRIČA, MARIBOR Marinki Istenič, OŠ “8 TALCEV”, LOGATEC Andreji Ivanetič, OŠ MIŠKA KRANJCA, LJUBLJANA Mili Ivanovič, OŠ LESKOVEC, LESKOVEC PRI KRŠKEM Heleni Juršič, OŠ RUDOLFA MAISTRA, ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH Mirjani Kavčič, OŠ TRNOVO, LJUBLJANA Palmiri Klobas Pečnik, OŠ SAVSKO NASELJE, LJUBLJANA Zdenki Kozinc, OŠ BOŠTANJ, BOŠTANJ Andreji Kozlevčar, OŠ DRAVLJE, LJUBLJANA Tadeji Krnc, OŠ BOŠTANJ, BOŠTANJ Metki Kuraj, OŠ FRANCETA PREŠERNA, MARIBOR Mariji Meklav, OŠ HAJDINA, HAJDINA Damjani Mlakar, OŠ JURIJA DALMATINA, KRŠKO Irmi Močnik, OŠ DAVORIN JENKO, CERKLJE NA GORENJSKEM Miri Prel, OŠ FRANCA LEŠNIKA - VUKA, SLIVNICA PRI MARIBORU Mileni Rataj, OŠ TABOR II., MARIBOR Branislavu Rauterju, OŠ DAVORIN JENKO, CERKLJE NA GORENJSKEM Mateji Rožman, OŠ GLOBOKO, GLOBOKO Sonji Sojer, OŠ BREZOVICA, BREZOVICA Mileni Trojner, OŠ POHORSKEGA ODREDA, SLOVENSKA BISTRICA Vilku Ureku, OŠ BIZELJSKO, BIZELJSKO Jelki Veit, OŠ SLADKI VRH, SLADKI VRH Karin Vidmar, OŠ RIHARDA JAKOPIČA, LJUBLJANA Metki Vrbančič Osterc, OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA, MARIBOR Mateji Završnik, OŠ LEDINA, LJUBLJANA

108 prirocnik 6/9_062_108

108

23/3/05, 11:15