Glasba 7, priročnik

glasba 7 PRIRO»NIK ZA U»ITELJE V SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ©OLE

oprema GL 7,8,9 - PR - spredaj.indd 1

1/18/06 12:57:15 PM

I GLASBA DAVNINE IN SREDNJEGA VEKA 1.1 ZA»ETKI GLASBE GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 8−11 U»BENIK, stran 6 CD 1, zvoËni primeri πt. 1−5 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. GLASBA JE GOVORICA BOGOV ◆

V preprostem æivljenju, ko si Ëlovek ni znal razlagati nastalih situacij v okolju, se je obrnil k irealnim, verjetnim moËem; na bogove, prednike, æivalsko-Ëloveπke izkuπnje, demone ...

Kot posrednike med sedanjostjo in preteklostjo, med æivimi in mrtvimi je postavil πamane, Ëarovnike, vraËe, duhovnike, menihe. Ti izvedenci so uporabili v okviru kultnih ceremonij doloËene tehnike: poslikali so si telesa, se maskirali, preoblekli, spremenili barvo svojega glasu, recitirali in peli t. i. Ëarobne formule, v drugih jezikih, pogosto za skupnost nerazumljivo. Ljudi so varovali pod doloËenimi pogoji, kot posebnost pri ritualih so uporabljali tudi zvok in ropot ljudskih glasbil (npr. boben), ki je omogoËal posebno stanje.

Glasba in ples vodita πamane, Ëarovnike, zdravilce ... v stanje nekakega transa, s katerim zmore komunicirati z nevidnim svetom duhov in bogov. Glasba postane hkrati sredstvo miπljenja in æelja: pribliæati se flboæjemu uπesu«.

2. ©AMANI, »AROVNIKI, VRA»I … ◆

V arhaiËnih kulturah πaman ni samo flveliki specialist za Ëlovekovo duπo« (Mirca Eliade, 99), lahko ga oznaËimo tudi kot prednika poklicnega glasbenika; kajti njegova poklicnost in njegovi sluæbeni doseæki v primarnih druæbah so povezanii s profesionalnejπo glasbeno izveæbanostjo. Glasbeni inπtrument: πamanov boben (pri Tunguzih in Mongolih tudi ustni boben, pri ugriπkih ljudstvih vzhodne Sibirije tudi lira), je flnjegov najpomembnejπi atribut in navzven tudi simbol πamanizma. Brez njega bi ne bil to, kar je … Razen s stimulirajoËo drogo, s petjem, recitacijo in plesnimi gibi se je prestavil πaman v ekstazo predvsem s tolËenjem na svoj boben.« (E. Emsheimer, 1956 ).

3. GLASBA IN POLITIKA ◆

V zahodni Evropi je muziciranje za vse ljudi povezano s cilji, socialno ni omejeno.

Medtem ko se tu estetska in uporabna vrednost medsebojno prepletata, so pri naturnih ljudstvih glasbene izrazne forme z æivljenjsko pomembnim izvajanjem vsakodnevno

11 Prirocnik_7.indd 11

1/16/06 11:18:45 AM

povezane z magiËnimi, religioznimi, politiËnimi, ekonomskimi pogoji: glasba je sredstvo druæbene kontrole in s tem centralni sestavni del vseh procesov socialne integracije.

Obstajajo predpisi o tem, kdaj in kdo, ob kakπni priliki in za koga, ali æenske ali moπki, doloËene skrivne ali socialne plasti, kakπne vrste glasbo in glasbene inπtrumente æeli uporabiti. Krπitve norm so bile kaznovane, kazenske ureditve in sankcije so v posameznih kulturah zelo ostre. Na grπkem sredozemskem otoku Karphatos na primer to pomeni, da petje brez aktualne prilike prinaπa nesreËo pevcu in njegovi druæini.

4. GLASBA IN DELO ◆

Vse, kar je povezano s poljskimi deli in z ukvarjanjem za preæivetje, je povezano s kultnimi ceremonijami. Duhovni momenti so povezani s premislekom o ekonomskih: ali bomo prosili za vsakdanji kruh ali da bo dovolj deæevalo, Ëe bo Ëarovnik v Afriki dovolj moËan za rodovitnost in proti suπi, ali Ëe bodo prebivalci otokov v severnem morju ali polarnih obmoËjih pred lovom na ribe izpeljali magiËne dogodke …. Na Tajskem stojijo na vsakem kmeËkem dvoriπËu, na delih posestva in v vrtovih flhiπice za duhove«, v katerih je razen roæ in kadilne sveËe dodana majhna porcija kuhanega riæa kot darilo in priproπnja za molitev. »as æetve riæa se zaËne v sveËani obliki: kralj blagoslovi v nekem templju v Bangkoku rdeËe-zlat plug, dva ovlaæena vodna bivola vleËeta okraπen plug s prvimi pridelki, sveËano raztrosijo prvi posevek. Petje in glasba ustvarjata atmosfero, ki omogoËa bogovom, da stojijo ljudem ob strani in dovolijo pridelku kliti in rasti.

5. GLASBA IN MEDICINA ◆

Blagor ljudstva kot tudi posameznega Ëloveka je odvisen ‡ po daleË razπirjenih Ërnoafriπkih predstavah verovanj ‡ neposredno od komunikacije s prednostjo. VraË je duhoven, profet (prerok), zdravnik, poznavalec zeliπË, tolaænik duπ, pripovedovalec resnic in zgodovinar plemena, predvsem pa posrednik med Ëlani plemena in njihovimi predniki.

Verovanje in zaupanje v zdravilni uËinek glasbe in plesa se ne omejuje samo na naturna ljudstva. Kar se snuje nazadnje v mitiËnih izroËilih in se kot okultne vede nepremiπljeno prenaπa z generacije na generacijo, je v starih visokih kulturah predmet nauËenih razmiπljanj in prakticiranja. Za razumevanje telesno-duπevne narave ljudi in s tem odnosa do zdravja in bolezni ponuja na primer pitagorejsko-platonska koncepcija miselni model, po katerem je glasba sluπni izraz in zvoËni posrednik πtevilËne ureditve vseh stvari …. To pomeni: medicini pripada od antike sem dvojna naloga, najprej da ohrani zdravje in da zdravi bolezni, drugje, da za blaginjo ljudi vzdræuje ravnoteæje v pomembni povezavi med telesom in duπo. Prekomerni afekti πkodijo duπi in telesu.

6. VEROVANJA, VRAÆE, MITI, LEGENDE … PRI NAS ◆

Tudi pri nas se je ohranilo mnogo vraæ, mitov, verovanj v neoprijemljive nadnaravne sile. ©e danes se primemo za gumb, Ëe sreËamo dimnikarja, kar naj bi nam prineslo sreËo; πtevilka trinajst prinaπa nesreËo; butara na strehi, pri æivini, na polju pomeni vero v rodnost, zdravje varuje pred poæarom itd.

Narava nudi mnogo osnov za ljudske pripovedi o skrivnostnih silah, nenavadnih bitjih itd. flNaπe gore so v davnih dneh zgradili velikani ‡ ajdi. Na gorah so prebivali mogoËni zmaji in grozili s potresi in poplavami, v gorah so æiveli πkratje in Ëuvali rudna bogastva, po gorskih gozdovih so se klatili divji moæje …«

12 Prirocnik_7.indd 12

1/16/06 11:18:46 AM

flVoda je po eni strani prinaπalka zdravja, lepote in zlata, je celo reπiteljica zakletih duπ, po drugi strani pa ima moË kaznovati Ëlovekove prestopke. Je Ëlovekov nezmotljivi kaæipot, je meja med naravnim in nadnaravnim, polna nadoumljivih sil in skrivnostnih bitij, ki prebivajo v njej …« (Duπica Kunaver, Brigita Lipovπek, 2005)

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA DAVNINE IN SREDNJEGA VEKA DIDAKTI»NA ENOTA: ZA»ETKI GLASBE VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob posluπanju zvoËnih primerov, petju pesmi, ogledu slikovnega in video materiala spoznajo nekatere znaËilnosti zvokov iz narave in posebnosti najstarejπe glasbe. S tem si oblikujejo odnos do najstarejπih poskusov Ëlovekovega zvoËnega oblikovanja.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se) bodo posluπali posnetke zvokov iz narave ◆ pripovedovali svoje poznavanje zvokov iz narave in izkuπnje z njimi ◆ posnemali zvoke iz narave ◆ ugotavljali znaËilnosti ritmov preprostih ljudstev, prepoznavali izvajalna sredstva ◆ sami improvizirali razliËne ritme ◆ pogovarjali o glasbi davnine ◆ peli belokranjsko ljudsko pesem Kresna ◆ ugotavljali znaËilnosti pesmi in njeno sporoËilo ◆ posluπali posnetek pesmi ◆ posluπali rusko ljudsko pesem Ej, uhnjem in jo zapeli ◆ ugotavljali znaËilnosti delovnih pesmi in sami poiskali podobne domaËe in tuje primere ◆ peli slovensko ljudsko pesem Kovaπka ◆ pogovarjali o znaËilnosti slovenske ljudske pesmi ◆

DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj ob veËkratnem posluπanju povedo svoje izkuπnje z naravnimi zvoki.

Petje

UËenci s petjem in glasovno reprodukcijo posnemajo naravne zvoke melodiËno ali sozvoËno v obliko zvoËnih grozdov (clustrov), kakor se zvoki soËasno pojavljajo v naravi. Pojejo stare ljudske pesmi, povezane z vraæami, obiËaji in navadami, pripovedne in delovne pesmi. Pojejo belokranjsko ljudsko pesem Kresna, delovno pesem KovaË in rusko ljudsko Ej, uhnjem.

Muziciranje UËenci uporabijo za muziciranje razliËne predmete iz narave (kamen, les, steklo …) in preizkuπajo njihovo zvoËnost. Oblikujejo inπtrumentalno spremljavo z Orffovimi inπtrumenti k pesmi KovaË.

13 Prirocnik_7.indd 13

1/16/06 11:18:46 AM

Ustvarjanje

Improvizirano ustvarjanje razliËnih ritmov na predmetih iz narave in vokalnih improvizacijah.

Gibanje

Improvizirano gibanje ob petju belokranjske ljudske pesmi Kresnice in pesmi KovaË.

VIRI IN LITERATURA: Kumer, Zmaga (1975): Pesem slovenske deæele. Maribor: Zaloæba Obzorja.

Kunaver, Duπica, Lipovπek, Brigita (2002): Najlepπi slovenski miti in legende. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Suppan, Wolfgang (1984): Der musizierende Mensch. Eine Anthropologie der Musik. Mainz: Schott.

Voduπek, Valens (2001): Etnomuzikoloπki Ëlanki in razprave. Ljubljana: Zaloæba ZRC, ZRC SAZU.

UËiteljeve pripombe

14 Prirocnik_7.indd 14

1/16/06 11:18:46 AM

1.2 GLASBA STARIH NEEVROPSKIH KULTUR GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 12‡13 U»BENIK, stran 8‡11 CD 1, zvoËna primera πt. 6−7 PRILOGA 1, 1A, 2, 3

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. KITAJSKA DRUÆBA ◆ najstarejπe dinastije in zapisani teksti iz 2. tisoËletja pr. n. πt. ◆ filozofa Lao-Tse in Konfucij (551−479) ◆ v 3. stoletju pr. n. πt. enotna kitajska dræava, vladarji - cesarji ◆ dinastije cesarjev in njihov pomen za glasbo GLASBA pentatonika (zaporedje 5 kvint: C ‡ G ‡ D ‡ A ‡ E), pentatonski modusi (5) ◆ Ëas Konfucija ‡ sistematiËna glasbena teorija ◆

2. INDIJA DRUÆBA ◆ delitev na kaste: bramani (duhovniki in uËitelji), vojaki, poljedelci in trgovci, sluæabniki, pariji (izven kast) ◆ brahmanizem, kasneje hinduizem, budizem GLASBA ◆ vedska kultna glasba ◆ tonski sistem ‡ modalen, nekaj sto tonovskih naËinov, 50 vrst metruma, 7- tonska lestvica z 22 intervali (sruti) ◆ notacija: izpeljana iz sanskrtskega alfabeta 3. PALESTINA DRUÆBA ozemlje Mezopotamije, obale Sredozemskega morja ◆ feniËanska in hebrejska plemena; obdobja nomadov, kraljev in prerokov ◆

GLASBA ◆ glasba za potrebe bogosluæja; leviti − glasbeniki ◆ vokalne oblike petja v sinagogah: psalmodija, himnodija, lekcija

15 Prirocnik_7.indd 15

1/16/06 11:18:46 AM

4. EGIPT DRUÆBA ◆ Gornji ‡ Spodnji Egipt; Ëasovno stari Egipt (piramide in sfinge), srednji Egipt (Memfis, viπek okrog leta 1650 pr. n. πt., obeliski; novo cesarstvo (Tebe, velike grobnice faraonov in svetiπËa) ◆ ◆ ◆ ◆

GLASBA tonski sistem pentatonski ali heptatonski bogat inπtrumentarij notne pisave nimajo, izvajanje glasbe se ravna po nakazovanju tonskih viπin − heironomiji

Egiptovski harfistki. Po stenski sliki iz grobnice Ramzesa IV, okrog 1150 pr. n. πt.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA DAVNINE IN SREDNJEGA VEKA DIDAKTI»NA ENOTA: GLASBA STARIH NEEVROPSKIH KULTUR VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci v obrisih spoznavajo glasbo starih neevropskih, predvsem daljne- in bliænjevzhodnih deæel (Kitajska, Indija …), njihove posebnosti, inπtrumentarij in pomen za vsakdanje æivljenje. S tem si oblikujejo odnos do drugaËnosti in spoπtovanja do tradicije.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (si) bodo ◆ na zemljevidu poiskali Indijo, Kitajsko, Egipt ◆ posluπali posnetek tradicionalne indijske glasbe ◆ ugotavljali in si ogledali slike inπtrumentov ◆ ugotavljali posebnosti indijske glasbe

16 Prirocnik_7.indd 16

1/16/06 11:18:47 AM

◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

zapeli kitajsko ljudsko pesem Prodajalec sadja spoznavali znaËilnosti kitajske glasbe ogledali slike znaËilnih kitajskih inπtrumentov ugotavljali pomen glasbe v takratni kitajski druæbi zapisali pentatonsko lestvico z Orffovimi inπtrumenti improvizirali pentatonske melodije

DEJAVNOSTI Posluπanje

Posluπanje dveh primerov indijske glasbe in ogled znaËilnih starih inπtrumentov. UËenci naj πe sami poiπËejo kakπen primer kitajske, egiptovske glasbe in glasbe s podroËje nekdanje Mezopotamije (Hebrejci, Palestina).

Petje

Petje kitajske ljudske pesmi Prodajalec sadja in ugotavljanje njenih melodiËnih znaËilnosti. Petje pentatonske lestvice, iskanje moænosti drugaËnih postavitev in iskanje danaπnjih ljudskih in otroπkih pesmi z rabo pentatonike.

Muziciranje MelodiËna improvizacija s petjem in igranjem na Orffove inπtrumente.

Ustvarjanje

UËenci si izmiπljajo, ustvarjajo svoje melodije z uporabo pentatonike in jih igrajo oziroma pojejo.

VIRI IN LITERATURA: Michels, Ulrich (2002): Glasbeni atlas. Ljubljana: DZS. Pettan, Hubert (1962): Repetitorij povijesti glazbe I. Zagreb: MuziËka naklada.

UËiteljeve pripombe

17 Prirocnik_7.indd 17

1/16/06 11:18:48 AM

1.3 GLASBA ANTIKE GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 14−18 U»BENIK, stran 12−14 CD 1, zvoËni primeri, πt. 8−11 PRILOGA 4, 4A

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. OBDOBJA GR©KE ZGODOVINE ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

Ëas geometriËnega sloga (11. ‡ 8. stoletje pr. n. πt.) arhaiËni Ëas (7. ‡ 6. stoletje pr. n. πt.) klasiËno obdobje (5. ‡ 4. stoletje pr. n. πt.) helenizem (323 ‡ 31 pr. n. πt.) obdobje po helenizmu

2. BOGOVI IN MUZE (bogova, povezana z umetnostjo) ◆ ◆

Apolon ‡ bog luËi, resnice, glasbe in pesmi, igralec na liro Dioniz ‡ bog opojnih sil, narave, vina, plesa in gledaliπËa

3. GLASBA a) ZBORNO PETJE (praviloma enoglasno), oblike: ◆ paian ‡ Apolonu posveËena pesem s spremljavo kitare ◆ ditiramb ‡ obredna pesem v Ëast Dionizu ob spremljavi aulosa (avlosa) in barbitona ◆ hymnos ‡ slavnostna pesem v Ëast bogovom ob spremljavi kitare ◆ threnos ‡ æalostinka ob spremljavi aulosa (avlosa) ◆ hymenaios ‡ svatbena pesem ob spremljavi aulosa (avlosa) ◆ skolion ‡ pivska oziroma svatbena pesem ob spremljavi aulosa (avlosa) in barbitona b) GLASBILA IN VRSTE IN©TRUMENTALNE GLASBE strunska glasbila: forminks, kitara, lira, barbiton, harfa, lutnja ◆ pihala: aulos (avlos), sirinks (panova piπËal), preËna flavta, salpinks ◆ tolkala: krotala, kymbala, tympanon, krupezion, ksilofon ◆ kitarodija (petje ob chitari) ‡ kitaristika (igranje na chitaro) ◆ aulodija (avlodija) -petje ob aulosu (avlosu) ‡ auletika (avletika) - igranje na aulos (avlos) ◆

c) GLASBENA TEORIJA ◆ tonski sistemi: pentatonski ‡ diatonski sistem teleuion ‡ kromatika in enharmonika ◆ tonovski naËini: dorski, frigijski, lidijski, miksolidijski, hipodorski (lokrijski ali eolski), hipofrigijski (jonski), hipolidijski d) VIRI GR©KE GLASBE ◆ zaËetek Pindarove pitijske ode (478 pr. n. πt.) ◆ zborovski odlomek Evripidovega Oresta (408 pr. n. πt.)

18 Prirocnik_7.indd 18

1/16/06 11:18:48 AM

◆ ◆

dve delfski himni Apolonu (2. stoletje pr. n. πt.)

Seikilova pesem (1. stoletje pr. n. πt.)

4. DRUGE UMETNOSTI ◆ ◆

lirika (Arhilohor iz Parosa), Sapfo in Alkalos z Lesbosa) dramatika: tragedija (Tespis, Ajshil, Sofoklej, Evripid; komedija: Aristofan

5. FILOZOFIJA ◆ ◆

Tales, Heraklit, Demokrit Platon (+347 pr. n. πt.; Dræava ‡ v 4. knjigi piπe o glasbi in glasbeni vzgoji), Aristotel

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA DAVNINE IN SREDNJEGA VEKA DIDAKTI»NA ENOTA: GLASBA ANTIKE VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo najpomembnejπe znaËilnosti starogrπke glasbene umetnosti: oblike notacije, osnove glasbene teorije, najpomembnejπe inπtrumente, vrste glasbe, povezavo glasbe s pesniπtvom in pomen glasbe za takratno druæbo. Spoznanja bodo sluæila oblikovanju odnosa do starih umetnosti, medsebojna prepletenost druæbenih potreb po dobri glasbi in njena moË pa lahko predstavlja vzgled za danaπnje Ëase.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali skladbo Sirtaki grπkega skladatelja Mikisa Teodorakisa in poskuπali plesati ◆ bodo ogledali odlomek iz filma Grk Zorba ◆ bodo pogovarjali o danaπnji GrËiji, jo poiskali na zemljevidu ◆ posluπali Seikilovo pesem in se o njej pogovarjali ter jo zapeli ◆ ogledali fotografije ostankov grπkega gradbeniπtva, kiparstva, slikarstva ◆ spoznali najpomembnejπa obdobja grπke glasbe, muze ‡ zaπËitnice glasbe ◆ spoznali pomen glasbe v antiËni GrËiji ◆ spoznali povezavo mere v poeziji in glasbi ‡ musiké ◆ posluπali delfski himnus ◆ opazovali vrste notacije ◆ ogledali slike (skice) glasbenih inπtrumentov ◆ spoznali najpomembnejπe znaËilnosti glasbene teorije ◆ posluπali zborovski odlomek iz Evripidovega Oresteja ◆ pogovorili o grπkem gledaliπËu, tragediji, komediji ◆ v obrisih spoznali znaËilnosti rimske glasbe DEJAVNOSTI Posluπanje

Posluπanje redkih ostankov starogrπke glasbe in ugotavljanje njenih znaËilnosti. UËenci naj poiπËejo podatke o preroËiπËu v Delfih in o

19 Prirocnik_7.indd 19

1/16/06 11:18:49 AM

EvripidovemOresteju, katerega zborovski odlomek posluπajo. Sami naj poiπËejo primere danaπnje glasbe grπkih skladateljev in jo primerjajo s staro glasbo (npr. glasba Mikisa Theodorakisa, πe posebej glasba za balet Grk Zorba).

Petje

UËenci naj se nauËijo Seikilovo pesem in spoznajo tudi praktiËno znaËilnosti grπke glasbe. Primerjava z ostalimi glasbenimi primeri, ki jih posluπajo.

Gibanje

UËenci naj se nauËijo plesati sirtaki ob ogledu odlomka iz filma Grk Zorba ali ogledu istoimenskega baleta.

VIRI IN LITERATURA: Leksikon (1998): Antika. Ljubljana: Cankarjeva zaloæba.

Michels, Ulrich (2002): Glasbeni atlas. Ljubljana: DZS.

UËiteljeve pripombe

20 Prirocnik_7.indd 20

1/16/06 11:18:49 AM

1.4 GREGORIJANSKI KORAL GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 19−21 U»BENIK, stran 15 CD 1, zvoËni primeri πt. 12−15 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. PRED KORALOM ◆

Petje ob cerkvenem bogosluæju pred koralom: himne (iz hebrejskega bogosluæja, starogrπke himne na Ëast bogovom, milanski πkof Ambroæ (+397), primer: himna sv. Magnusa; melizmatiËni alelujni spevi (sv. Avguπtin +430); gregorijanski koral Gregor Veliki +604)

2. NOTACIJA ◆

RitmiËno svobodna nevmatiËna notacija ‡ nevme (diastematiËne, adiastematiËne); rimska koralna notacija (nota quadrata romana); koralna notacija z elementi gotike

3. PEVSKE ©OLE IN SAMOSTANI ◆

Pevske πole (schola cantorum) in naËini petja v znamenitih glasbenih srediπËih Evrope ‡ samostanih in katedralah ‡ St. Gallen (Notker Balbulus), St. Marcial v Limogesu itd.

4. CERKVENI TONOVSKI NA»INI (MODUSI) 5. HEKSAKORDALNI NOTNI SISTEM (Guido d’Arezzo)

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA DAVNINE IN SREDNJEGA VEKA DIDAKTI»NA ENOTA: GREGORIJANSKI KORAL VZGOJNO IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo znaËilnosti in oblike gregorijanskega korala, kar jim bo omogoËalo razumevanje nadaljnjega razvoja veËglasja. S posluπanjem in petjem korala si oblikujejo odnos do te glasbe, enega temeljev zahodnoevropske glasbene kulture.

21 Prirocnik_7.indd 21

1/16/06 11:18:49 AM

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si)bodo ◆ posluπali tri napeve z naboæno vsebino ◆ pogovarjali o znaËilnostih predvajanih odlomkov ◆ ugotavljali znaËilnosti glasbenih primerov, jih primerjali in zapeli ◆ ogledali notni zapis 150. psalma ◆ prebrali besedilo in ugotavljali njegove posebnosti ◆ ugotavljali odnos med besedilom in melodijo in 150. psalm zapeli ◆ posluπali posnetek korala Alleluia. Pascha nostrum ◆ ogledali notna zapisa ‡ koralno in danaπnjo notacijo ◆ ugotavljali odnos med besedilom in melodijo ◆ primerjali 150. psalm in Allelujo DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci se bodo prek posluπanja sreËevali s snovjo, ki je Ëasovno zelo oddaljena in nekoliko manj dostopna. Zato naj sledi posluπanje dobri predhodni motivaciji πe posebej, ker ga ni mogoËe povezati s kakπnimi drugimi privlaËnejπimi dejavnostmi, razen s petjem.

Petje

Oba primera gregorijanskega korala naj uËenci tudi zapojejo (alelujni napev intoniramo nekoliko niæe, da bo v okviru otrokovega glasovnega obsega).

ZnaËilnosti silabiËnega in melizmatiËnega petja bodo uËenci usvojili samo, Ëe jih bodo veËkrat zapeli. Hkrati pa je petje korala tudi dobra vaja vokalizacije, saj vsebuje latinski jezik mnogo vokalov.

VIRI IN LITERATURA: Michels, Ulrich (2002): Glasbeni atlas. Ljubljana: DZS.

UËiteljeve pripombe

22 Prirocnik_7.indd 22

1/16/06 11:18:49 AM

1.5 GLASBA V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 22‡25 U»BENIK, stran 16 CD 1, zvoËni primeri πt. 16‡19 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. PRVE OBLIKE VE»GLASJA ◆

◆ ◆

delitev glasov (diaphonia basilica): leæeËi spodnji glas na naËin pedalnega tona (cantus, od 13. stoletja naprej cantus firmus); v melizmatiËnem organumu je bil to zelo raztegnjen koralni napev gornji prosto se gibajoËi glas (discantus) je bil prvotno improviziran, praviloma v tridobni meri oblike:

MOTET:

CONDUCTUS

MOTET (14. stoletje):

RONDO

MOTETUS

HOQUETUS

CHANSON

RONDEAU IZORITMI»NI MOTET

2. OBDOBJA ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

ars antiqua (pribliæno 1250-1310/20), notredamsko obdobje, skladatelja LEONIN (okoli 1150‡1170) in PEROTIN (okoli 1175‡1210) posluπanje glasbenih primerov po lastni izbiri (na trgu so πtevilne zgoπËenke) in ogled video posnetkov (TV serija »lovek in glasba) nekaj najpomembnejπih skladateljev in teoretikov: Franco iz Kölna, Adam de la Halle, Petrus de Cruce, Johannes de Grocheo idr. ars nova (od 1230‡1380), ime po traktatu ARS NOVA (nova umetnost) Philippa de Vitryja uveljavitev sistema menzuralne notacije izoritmija, izoperiodika; balada, rondeau, virelai; maπni ordinarij (kyrie, gloria, creda, sanctus, agnus) nekaj pomembnih skladateljev in teoretikov: Phillipe de Vitry, Guillaume de Machaut

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA DAVNINE IN SREDNJEGA VEKA DIDAKTI»NA ENOTA: GLASBA V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU

23 Prirocnik_7.indd 23

1/16/06 11:18:49 AM

VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo znaËilnosti razvoja zgodnjega veËglasja in prve glasbene oblike organum, melizmatiËni organum, motet ars nove ter znaËilnosti ars antique in ars nove s predstavniki. Oblikovali si bodo odnos do kulturnih vrednot zaËetkov zahodnoevropske glasbe in spoznali njen pomen za nadaljnji razvoj.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ponovili snov o gregorijanskem koralu ◆ posluπali organum Rex coeli Domine, si ogledali notni zapis in ugotavljali znaËilnosti ◆ peli koralni napev ◆ opredelili glasbeni pojem organum ◆ zapeli slovensko ljudsko pesem BarËica po morju plava ◆ opredelili pojem improvizacija ◆ poiskali moænosti ritmiËno-melodiËne improvizacije ◆ izvedli eno- in veËglasno melodiËno improvizacijo na temo ljudske pesmi BarËica po morju plava ◆ posluπali organum Haec Dies, opazovali notni zapis in ugotavljali znaËilnosti ◆ opredelili pojem melizmatiËni organum ◆ posluπali motet Dominator ‡ Ecce ‡ Domino ◆ opazovali notni zapis in ugotavljali znaËilnosti ◆ opredelili termin motet ◆ spoznali nekatere znaËilnosti ars antique in ars nove ◆ posluπali motet Ph. de Vitryja In Arboris ◆

DEJAVNOSTI Posluπanje

Aktivno posluπanje je za spoznavanje snovi, kakrπna je razvoj veËglasja, zelo pomembno. Zato poskuπamo ‡ tudi ob pomoËi drugih dejavnosti ‡ doseËi, da bodo uËenci obdræali za posluπanje potrebno koncentracijo in motivacijo.

Posamezne zvoËne primere naj preposluπajo veËkrat, tudi ob poskusih lastnega petja ob njih.

Petje

Snov omogoËa veliko pevskega udejstvovanja uËencev, zato to moænost izkoristimo ‡ ne samo pri pevskem improviziranju ob melodiji ljudske pesmi BarËica po morju plava, ampak tudi pri ostalih sluπnih primerih. »e je le mogoËe, naj uËenci pojo kvartni organum dvoglasno, naj prepojejo koral Haec Dies in se morda preizkusijo s samostojno improvizirano melodijo nad njim.

Ustvarjanje

Slovenska ljudska pesem BarËica po morju plava je izhodiπËna tema, ob kateri uËenci ustvarijo ritmiËne, melodiËne in ritmiËno-melodiËne improvizacije. Sluæile bodo boljπemu razumevanju zaËetnega veËglasja (melodija nad koralom je bila v melizmatiËnem organumu prvotno improvizirana). Improvizirajo lahko tudi melodijo nad koralom Haec Dies.

24 Prirocnik_7.indd 24

1/16/06 11:18:50 AM

VIRI IN LITERATURA: http//www.karadar.net/Dictionary/vitry.html www.vanderbitt.edu/~cyrus/machaut/imslinks.htm www.nvcc.edu/home/jwulff/nachaut/Machaut.htm

UĂ‹iteljeve pripombe

25 Prirocnik_7.indd 25

1/16/06 11:18:50 AM

1.6 VITE©KA LIRIKA IN IN©TRUMENTALNA GLASBA SREDNJEGA VEKA GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 26‡28 U»BENIK, stran 17‡18 CD 1, zvoËni primeri πt. 20‡23 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE Hkrati z razvojem cerkvene glasbe se skoraj istoËasno zaËne v Franciji pojavljati tudi posvetna vokalna in vokalno-inπtrumentalna glasba ‡ glasba trubadurjev in truverjev.

1. TRUBADURJI IN TRUVERJI (pribliæno od 1150/1180-1300) ◆ ◆ ◆ ◆

trubadurji v juæni Franciji (Akvitanija) predstavniki: Viljem IX. Akvitanski (ohranjenih 11 besedil), Bernart de Ventadorn (ohranjenih 19 melodij), de Vaqueiras, Guiraut Riquier (zadnji trubadur) truverji (severna Francija) predstavniki: Rihard LevjesrËni (kriæarske vojne), Thibaut IV. ©ampanjski, Adam de la Halle

2. MINNESÄNGERJI (MINEZÉNGERJI), MEISTERSÄNGERJI (MÁJSTERZÉNGERJI) (pribliæno 1150-15. stoletja) ◆

◆

◆ ◆

Minnesängerji (Minne, nem. = ljubezen, Sänger, nem. = pevec), plemiËi, vitezi in nadarjeni ministeriali (pomoËniki). Razmerja med vitezi in njihovimi pomoËniki so bila doloËena s pravili: flKdor se hoËe imenovati potujoËi pevec ali glasbenik, si mora znati izmiπljati rime in sodelovati v tekmovanjih. Ob tem mora znati igrati na boben, cimbal, mandolino, kitaro in monokord. Mora znati brenkati na roto s 17 strunami, dobro postopati s harfo in obvladovati gosli. Vse to, da bi lahko polepπal svoje petje. PotujoËi se naj nauËi metati v zrak majhna jabolka in jih loviti s konicami ostrih noæev, naj zna oponaπati petje ptic in glasove raznih drugih æivali, razen tega naj se ne pozabi uvesti v umetnost Ëaranja s kartami in skakanja skozi πtiri obroËe. PotujoËi naj zna igrati na devet inπtrumentov in z veselim nastopom vsakogar razveseliti.« predstavniki: Henrik iz Valdeke, Priedrich iz Hausena idr. (razcvet Minnesanga, do 1200); Walther von der Vogelweide (vrh Minnesänga, do 1230); Henrik Meissenski ‡ Frauenlob (obrat Minnesanga), Oswald von Wolkenstein (pozni Minnesäng, do 15. stoletja).

Meistersängerji (mojstri pevci), meπËani, obrtniki, so se zdruæevali v cehom podobne pevske πole, ki so imele stroga pravila, kdo je lahko uËenec, pevec, pesnik ali mojster. predstavniki: Henrik Meissenski-Frauenlob (ustanovitelj pevske πole v Mainzu, 1315), Hans Folz, Hans Sachs

3. ODMEVI PRI NAS: Minnesänger Oswald von Wolkenstein je bil znan po tem, da je znal veliko jezikov. V besedilu ene njegovih pesmi Do fraig amors (Proπnja za ljubezen) je celo

26 Prirocnik_7.indd 26

1/16/06 11:18:50 AM

nekaj slovenskih besed. Na to besedilo je leta 1968 slovenski skladatelj Jakob Jeæ skomponiral kantato za dvojni meπani zbor, mandolino, lutnjo, kitaro in tolkala. Posluπali jo boste v 9. razredu.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA DAVNINE IN SREDNJEGA VEKA DIDAKTI»NA ENOTA: VITE©KA LIRIKA IN IN©TRUMENTALNA GLASBA SREDNJEGA VEKA VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo zaËetke posvetne glasbe, pesmi trubadurjev, truverjev, Minnesängerjev in Meistersängerjev ter zaËetke srednjeveπke inπtrumentalne glasbe. S primerom iz Carmine burane je prikazana moænost obdelave starih srednjeveπkih napevov s sodobnimi glasbenimi izraznimi sredstvi. Z glasbenimi primeri si pridobijo vpogled v estetske vrednote tedanjega Ëasa in njihov pomen za razvoj zahodnoevropske glasbene kulture.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali pesem o Robinu in Marion, se pogovorili o jeziku in vsebini pesmi ◆ ogledali notni zapis in pesem zapeli ◆ pesem izvedli v obliki dramatizacije ◆ oblikovali k pesmi spremljavo z Orffovimi inπtrumenti, pesem izvedli pevsko in inπtrumentalno ◆ spoznali pomembnejπa dejstva o trubadurjih, truverjih, Minnesängerjih in Meistersängerjih ◆ posluπali Pesem o Palestini, poiskali razlago k vsebini pesmi ◆ posluπali primer srednjeveπke inπtrumentalne glasbe ◆ ogledali skice starih srednjeveπkih inπtrumentov ◆ posluπali stavek iz Orffove Carmine burane ◆ pregledali znaËilnosti jezika in spoznali vsebino pesmi

Prva pesem Carmine burane. Rokopis iz 13. stoletja. Nad latinskim besedilom je glasba zapisana z nevmami.

27 Prirocnik_7.indd 27

1/16/06 11:18:50 AM

Besedilo: O, mi dilectissima, vultu serenissima et mentes legis sedula, ut mea refert littera.

Refren: Manda liet! Manda liet!

Min geselle chomet niet.

Prevod: O, moja ljubljena, »istega obraza in s pozorno mislijo beri vsebino mojega pisma.

Prijateljska pesem! Prijateljska pesem!

Moj tovariπ ne stoka.

DEJAVNOSTI Posluπanje

Ob posluπanju bodo uËenci spoznajo zgodnje primere posvetne vokalne in inπtrumentalne glasbe. Posamezne zvoËne primere posluπamo veËkrat, saj bodo le tako lahko uËenci prepoznali znaËilnosti spremljav in inπtrumentalno zasedbo v inπtrumentalnih skladbah. Dosedanjemu vokalu se namreË z obravnavano temo pridruæijo inπtrumenti, kar otrokom dodatno oteæuje percepcijo in recepcijo glasbe.

Petje

Tema ponuja veliko moænosti za petje. UËenci naj veËkrat prepojejo pesem o Robinu in Marion, tudi v obliki duetov med dvema skupinama ali posameznih dobrih pevcev. Pojejo naj tudi ob posluπanja odlomka iz Carmine burane.

Muziciranje Pesem o Robinu in Marion naj spremljajo uËenci z Orffovimi inπtrumenti.

Oblikujejo naj preprosto ritmiËno, morda tudi melodiËno spremljavo in jo izvedejo ob posluπanju ali samostojno.

Ustvarjanje

Spremljava z Orffovimi inπtrumenti bo oblikovana v obliki improvizacije. Skica v delovnem zvezku nakazuje samo okvir, znotraj katerega lahko uporabimo poljubne ritmiËne vzorce v okviru predpisane mere. Tudi raba sredstev (lastni in Orffovi inπtrumenti) ni obvezujoËa in omogoËa lastne domislice.

VIRI IN LITERATURA: Janπa‡Zorn, O. ,MiheliË, D. (2000): Stari in srednji vek. Ljubljana: DZS. Novak, B. A. (2003): Ljubezen iz daljave. Provansalska trubadurska lirika. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Simoniti, Primoæ (1994): Carmina burana. Ljubljana: Zaloæba MihelaË. www.criad.unibo.it/…/cantastorie/trovatori.htm www.s-line.de/homepages/ebener/W.htm www.nd.edu/-gantho/anth164-353/Meinloh.image.html www.uidaho.edu/…/hunt/cterec.html www.frenchculture.org/…/literary/duggan.html www.klassiekemuziekgids.net/troumin/rudel.htm

UËiteljeve pripombe

28 Prirocnik_7.indd 28

1/16/06 11:18:52 AM

II GLASBA RENESANSE 2.1 ZLATO OBDOBJE VOKALNE POLIFONIJE GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 30‡34 U»BENIK, stran 20‡21 CD 1 zvoËni primeri πt. 24‡31 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE Izraz flrenesansa« je prvi uporabil slikar Vasari (1550) in s tem oznaËil vso umetnost 15. in 16. stoletja. Pomeni ponovno rojstvo, preporod Ëloveka, humanizem (humanitas, lat. = ËloveËnost).

PoiπËite moænosti drugaËnih opredelitev obdobja renesanse πe sami.

1. DRUÆBENE ZNA»ILNOSTI 2. UMETNOST 3. GLASBENE ZNA»ILNOSTI a) NEKAJ (DODATNIH) ZNA»ILNOSTI RENESAN»NE GLASBE: ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

flpoËloveËenje glasbe« ‡ humanizem akord ‡ sukcesivnost (zaporedje) se umakne simultanosti (hkratnosti), horizontala (melodija) vertikali (akord), vzbujanje obËutka za harmonijo nosilec akorda terca in seksta pripravlja se zamenjava dur-mola namesto modalnosti funkcionalna harmonija, povezana s funkcijami v diatoniËni lestvici nadomesti modalno harmonijo gotsko zapletenost melodike nadomesti preprosta, Ëloveπkemu glasu prilagojena melodika enostavna ritmika nadomesti gotske ritmiËne moduse vsebinsko se glasba povezuje z naravo (flimitatione della natura«)

29 Prirocnik_7.indd 29

1/16/06 11:18:52 AM

Cerkveni zbor s spremljavo pozavn in cinkov. Lesorez H. Fincka iz leta 1556

b) ZNA»ILNOSTI GLASBENIH OBLIK RENESANSE MOTET je veËglasna vokalna, praviloma a cappella, glasbena oblika.

Vsebino so mu narekovala dogajanja javnega in zasebnega æivljenja tedanje druæbe.

Motete najdemo pri ËaπËenju Boga in Svetega duha, Jezusa Kristusa in Matere boæje, motete de Tempore in de Sanctis, motete za mestne, cerkvene, dræavne in dvorne sveËanosti, motete dræavnih aktivnosti, triumfe in slavnosti ob zmagah ter sklenitvah miru, motete za duhovne in posvetne dostojanstvenike, svatbene in mrliπke, poËastitvene in karajoËe, vesele in æalujoËe, hvalilne in zahvalne motete itd.

ZnaËilnosti: ◆ tematika veËinoma naboæna ◆ kompozicijska tehnika ‡ polifonija in homofonija na viπjem nivoju ◆ utrjevanje harmonskega miπljenja Osnovni tipi moteta: motet ars antique (12., 13. stoletje), dvo- in veËglasen, osnova koralna melodija ◆ motet ars nove (14. stoletje), osnova je koralna melodija in izoritmija (izoritmiËni motet), jezikovna neenotnost (veË jezikov hkrati); skladatelji: de Vitry, Machaut ◆ renesanËni motet (15., 16. stoletje), praviloma πtiriglasen, jezikovna enotnost ◆

MADRIGAL je veËglasna vokalna skladba posvetnega znaËaja.

ZnaËilnosti: ◆ posvetna tematika ◆ obogatetna izrazna sredstva z elementi Ëustvenosti in ilustrativnosti ◆ izËiπËena polifonija in homofonija, oba elementa na viπji stopnji ◆ utrjuje se harmonsko miπljenje

30 Prirocnik_7.indd 30

1/16/06 11:18:52 AM

◆ ◆ ◆ ◆

glasba madrigala 16. stoletja je presegla nivo cerkvene glasbe zaradi flmnogostranosti, ki jo nudi posvetna tematika« v madrigalu so zdruæeni tako lirski kot dramatski elementi teæi k individualnosti izraza proti koncu 16. stoletja doseæe svoj razvojni viπek. ©tiri-, pet- in πestglasen se zaËne razvijati v dve smeri: 1. k bodoËi glasbeni sceni, ki ima za posledico razvoj opere in 2. k bodoËi vokalni liriki, ki ima za posledico nastanek liriËne kantate 17. stoletja

MADRIGAL

VOKALNA LIRIKA

LIRI»NA KANTATA

DRAMSKI MADRIGAL

OPERA

MADRIGALNA KOMEDIJA

Bavarska dvorna kapela pod vodstvom Orlanda di Lassa. Lesorez iz leta 1568

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA RENESANSE DIDAKTI»NA ENOTA: ZLATO OBDOBJE VOKALNE POLIFONIJE VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo druæbene in duhovne razmere, ki so omogoËile nastanek renesanse. Primerjajo doseæke razliËnih umetnosti: knjiæevnost, arhitektura, slikarstvo, kiparstvo in omenijo najpomembnejπa velika imena ustvarjalcev na teh podroËjih. Spoznajo osnovna naËela humanizma in si oblikujejo kriterije za estetsko vrednotenje glasbe in drugih umetnosti.

31 Prirocnik_7.indd 31

1/16/06 11:18:54 AM

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali motet Dominator ‡ Ecce ‡ Domino in madrigal Quel Augelin che cante Claudija Monteverdija, primerjali skladbi in poiskali njune znaËilnosti ◆ ogledali fotografije in reprodukcije znamenitih primerov renesanËne arhitekture, slikarstva in kiparstva ter jih primerjali s starejπimi obdobji ◆ spoznali najpomembnejπe sploπne druæbene pogoje za nastanek renesanËne umetnosti ◆ posluπali odlomek Gallusovega moteta Ecce, quomodo moritur iustus in opredili pojem homofonija ◆ posluπali odlomek Gallusovega madrigala Musica noster amor in opredelili pojem polifonija ◆ posluπali odlomek Gallusovega moteta Pater noster in spoznali znaËilnosti veËzborja ◆ zapeli pesem Grensleeves, jo posluπali in zaplesali ◆ posluπali Gallusov motet Pater noster, ugotovili izvajalni sestav, prebrali besedilo in prevod ◆ ogledali partituro skladbe in ugotavljali znaËilnosti, kompozicijsko tehniko in posebnosti (polifonija, homofonija, veËzborje) ◆ ogledali shematiËni prikaz oblikovanosti skladbe ◆ spoznali znaËilnosti renesanËnega moteta in posluπali primera ◆ posluπali Gallusov madrigal Musica noster amor, ugotovili izvajalni sestav prebrali besedilo in prevod ter analizirali vsebino ◆ ogledali partituro in ugotavljali njene znaËilnosti in ugotovili kompozicijsko tehniko ◆ ogledali shematiËni prikaz odlomka madrigala in spoznali znaËilnosti renesanËnega madrigala ◆ posluπali primera renesanËnega madrigala DEJAVNOSTI Posluπanje

Tematika zahteva zbrano in aktivno posluπanje, saj naj bi uËenci spoznali vse glasbene pojme, znaËilne za renesanso, iz sluπnih primerov. Razlaga posameznih terminov (npr. kompozicijska tehnika, polifonija, homofonija, oblikovne znaËilnosti skladb itd.), izhajajoËih iz posluπanja glasbenih primerov, naj bo temeljita in nazorna, saj se bo odslej pogosteje pojavljala.

Nekateri posnetki so daljπi, zato jih za ponazoritev nekega pojma ni treba predvajati v celoti.

Petje

UËenci laæe sledijo notnim zapisom in posnetkom, Ëe poskuπajo zapeti vsaj delËek kakπne zborovske melodije. Vsekakor pa se nauËijo peti pesem Greensleeves.

Gibanje

Ob petju pesmi in inπtrumentalni spremljavi bodo uËenci tudi zaplesali.

VIRI IN LITERATURA: Burckhardt, Jacob (1981): RenesanËna kultura v Italiji. Ljubljana: DZS. Höfer, Janez (1978): Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: DZS.

32 Prirocnik_7.indd 32

1/16/06 11:18:55 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

33 Prirocnik_7.indd 33

1/16/06 11:18:56 AM

2.2 GLASBA ‡ NA©A LJUBEZEN GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 35‡40 U»BENIK, stran 22 CD 1,2, zvoËni primeri πt. 32‡37 PRILOGA 5, 6

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. IACOBUS GALLUS CARNIOLUS (1550-1591) ◆ ◆ ◆

utrinki iz æivljenja, domneve ogled video posnetkov ‡ Fran Æiæek: Esej o Gallusu ogled partitur Gallusovih del in monografij o njem

2. POMEN IACOBUSA GALLUSA ZA SLOVENSKO GLASBO

portret Gallusa Okrog portreta je napis: flIacobus Gallus Carniolus imenovan v svojem πtiridesetem letu æivljenja«

3. GALLUS DANES Slovenci se velikega renesanËnega skladatelja danes spominjamo na razliËne naËine: s pogostim izvajanjem njegovih skladb na koncertnih odrih doma in v tujini ◆ z Gallusovimi priznanji za ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje (bronaste, srebrne in zlate Gallusove znaËke, Gallusova plaketa) ◆ Gallusova dvorana v Cankarjevem domu v Ljubljani ◆ z Gallusovo podobo na bankovcu za 200 SIT ◆

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA RENESANSE DIDAKTI»NA ENOTA: GLASBA ‡ NA©A LJUBEZEN VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci s posluπanjem, analiziranjem in lastnim izvajanjem poglobijo svoje znanje o renesanËnih glasbenih oblikah. S spoznavanjem glasbenih del evropskih skladateljev si pridobijo vpogled v tujo ustvarjalnost, ki jo bodo lahko primerjali z domaËo (Gallusovo). Ob izvajanju in posluπanju domaËih in tujih glasbenih del si bodo oblikovali odnos do domaËe ustvarjalnosti in jo znali pravilno vrednotiti.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali Gallusov madrigal Permultos liceat cuculus ◆ ponovili snov o renesansi ◆ posluπali Gallusov motet Ecce, quomodo moritur iustus, ugotovili izvajalni sestav

34 Prirocnik_7.indd 34

1/16/06 11:18:56 AM

◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

prebrali besedilo in prevod ter razpravljali o vsebini ugotavljali kompozicijsko tehniko in izdelali shemo oblikovanosti moteta posluπali odlomek maπnega dela Eripe me, Domine, prebrali besedilo in prevod ter ugotovili vsebino peli kánon ugotavljali oblikovanost kánona in opredelili pojem imitacije spoznali æivljenjsko pot Iacobusa Gallusa posluπali Gallusov madrigal Permultos liceat cuculus in ugotovili izvajalni sestav prebrali besedilo in prevod ter ugotovili kompozicijsko tehniko ponovili snov o renesanËnem madrigalu zapeli Monteverdijevo arijo Lacsciate mi morire iz opere Arianna posluπali Monteverdijev madrigal Lasciate mi morire, prebrali besedilo in prevod ter se pogovarjali o vsebini posluπali dva odlomka iz Banchierijeve madrigalne komedije

DEJAVNOSTI Posluπanje

»im aktivnejπe posluπanje naj pomaga k razËiπËevanju, poglabljanju razumevanja osnovnih strokovnih pojmov. Doslej pridobljena znanja bodo uËenci uporabili za medsebojna primerjanja istih glasbenih oblik razliËnih skladateljev. Osnovni namen posluπanja primerov glasbene renesanse pa je prepoznati stilne znaËilnosti obdobja.

Petje

Tudi ta tema ponuja dobre predloge za petje: predvsem naj uËenci pojejo kánon ‡ dovolj samostojno naj se nauËijo peti vsaj eno melodijo, drugo poje uËitelj. V dobrih pevskih razredih naj pojo uËenci skladbo samostojno.

S petjem pa lahko sodelujejo tudi pri posluπanju Monteverdijeve in Banchierijeve skladbe (slednja πe posebej ponuja vzpodbude za petje: oponaπajo lahko æivalske glasove, ki se pojavljajo v prvi pesmi, lahko pojejo tudi basovsko melodijo).

VIRI IN LITERATURA: Cvetko, Dragutin (1965): Jacobus Gallus Carniolus. Ljubljana: Slovenska matica. ©kulj, Edo (1991): Gallusovi predgovori. Gallusov zbornik. Ljubljana: Druæina. ©kulj, Edo (1992): Gallusov katalog. Ljubljana: Druæina.

UËiteljeve pripombe

35 Prirocnik_7.indd 35

1/16/06 11:18:56 AM

2.3 IN©TRUMENTALNA GLASBA RENESANSE GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 41‡42 U»BENIK, stran 23‡24 CD 2, zvoËni primeri πt. 38‡41 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. IN©TRUMENTI STAREGA IN ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA V izvajalni praksi so se πe vedno pojavljali stari inπtrumenti prejπnjih obdobij glasbene zgodovine 2. POJAV IN©TRUMENTALNE GLASBE ◆

Vokalna in inπtrumentalna glasba: ‡ vokalne skladbe za petje in igranje (per cantare e sonare) ‡ hkratno petje in igranje vokalne skladbe ‡ inπtrumenti nadomestijo manjkajoËe pevske glasove ‡ igrajo spremljave, posebej napisane za inπtrumente ‡ inπtrumenti igrajo predigre (intrada, preludij), medigre in poigre (postludij, symphonia, sonata ‡ ne v danaπnjem smislu) ‡ vokalna skladba, izvedena inπtrumentalno

Slavnost cesarja Maksimiljana I, lesorez Hansa Burgkmaira iz leta 1518. Od leve proti desni vidimo naslednje inπtrumente: viola da gamba, harfa, viola da braccio, lutnje, Rauschpfeifen (doneËe piπËali), Schwegel (ævegle) in enoroËno flavto z bobnom.

3. TABULATURE ◆

zapisi skladb z notami in πtevilkami, npr. nemπka tabulatura za orgle: 6-8 Ërt z menzuralno notacijo, zgoraj notni zapis, spodaj Ërke

36 Prirocnik_7.indd 36

1/16/06 11:18:56 AM

4. ORGELSKA GLASBA IN GLASBA ZA LUTNJO, GLASBENE OBLIKE ◆ ◆ ◆

NemËija: Adam Ileborgh, Konrad Paumann; glasbene oblike: preludij, improvizirane plesne oblike Italija: Francesco da Milano; glasbene oblike: toccata, preludij, ricercar, fantazija, canzona Anglija: glasbene oblike: preludij, fantazija, variacije, plesi; virginal

Primer tabulature: ples iz burgundskega rokopisa iz 15. stoletja, pod zlogi besedila so s Ërkami zapisani plesni koraki.

Zapis pesmi Ein guter newer Teu(tscher) Tanz iz orgelske tabulature Jacoba Paix Augustana (1583), transkribiran v danaπnjo notno pisavo.

5. PTUJSKA ZBIRKA IN©TRUMENTOV

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: RENESANSA DIDAKTI»NA ENOTA: IN©TRUMENTALNA GLASBA RENESANSE

37 Prirocnik_7.indd 37

1/16/06 11:18:58 AM

VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo najpomembnejπe glasbene inπtrumente renesanse po zvoËni barvi, oblikovanosti in drugih znaËilnostih. Primerjajo zvoËno barvo in tehniËne zmogljivosti tega obdobja z danaπnjimi. Na video posnetkih in v muzejskih zbirkah si ogledajo tudi njihovo delovanje in jih posluπajo. S temi spoznanji si bodo ustvarjali odnos do domaËe in tuje kulturne dediπËine.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si)bodo ◆ posluπali skupino trobil, pihal in brenkal ◆ ugotavljali posebnosti zvoËne barve posameznih skupin ◆ vpisali v razpredelnico ugotovitve o posluπanih inπtrumentih ◆ ogledali slike starih inπtrumentov ◆ primerjali izgled nekdanjih in danaπnjih inπtrumentov, npr. pozavne nekoË in danes ◆ ugotavljali razlike med njimi ◆ ugotavljali razπirjenost starih inπtrumentov pri nas danes ◆ posluπali plesno glasbo saltarella ◆ ugotavljali znaËilnosti saltarella ◆ nauËili plesati saltarello DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci zelo zbrano in veËkrat posluπajo posamezne skladbe, da bodo lahko spoznali in kasneje prepoznali njihovo zvoËno barvo. Ob video posnetkih si naj ogledajo tudi naËine igranja na stare inπtrumente. Napotimo jih na ogled razliËnih televizijskih oddaj o starih inπtrumentih.

Ustvarjanje

UËenci naj poskuπajo spremljati posluπanje glasbe in ples s tleskom s prsti, morda tudi s tamburinom (tudi tako, da ena skupina pleπe, druga spremlja, nato pa zamenjajo).

Gibanje

UËenci se nauËijo plesati star dvorni ples saltarello.

VIRI IN LITERATURA: Geiringer, Karl (1982): Instrumente in der Musik des Abendlandes. München.

UËiteljeve pripombe

38 Prirocnik_7.indd 38

1/16/06 11:19:00 AM

2.4 GLASBA NA SLOVENSKEM GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 43‡44 U»BENIK, stran 25 CD 2, zvoËni primeri πt. 42‡45 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. ZGODOVINSKI OKVIR ◆ ◆ ◆

slovensko etniËno ozemlje: Kranjska, ©tajerska, Koroπka (tudi ozemlje danaπnje Koroπke v Avstriji), Primorska Ëas karantanske dræave: od 8. stoletja naprej ustoliËevanje koroπkih vojvod in obredi ob tem ‡ tudi s prisotnostjo glasbe pokristjanjevanje ‡ severno od Drave pod salzburπko nadπkofijo, juæno pod oglejskim patriarhatom

2. GLASBENA PODOBA ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

petje kirielejsonov in gregorijanskih koralov (Briæinski spomeniki) in nastanek slovenske cerkvene pesmi vplivi in uvajanje zahodnoevropske umetne glasbe ustanavljanje cerkvenih redov, samostanov in cerkva in nastanek rokopisov (veliko fragmentov) in kodeksov (okrog 20) stiki z Minnesängerji: Ulrich Lihtensteinski, Oswald von Wolkenstein ‡ na njegovo besedilo Do fraig amors (Proπnja za ljubezen) je skomponiral kantato Jakob Jeæ posvetna pripovedna, ljudska pesem ‡ malo originalnih virov (Riba Faronika, Lepa Vida, Pegam in Lamberger) glasbena emigracija ‡ mnogo slovenskih glasbenikov deluje v tujini (Maltazar iz Mozirja na prehodu iz 15. v 16. stoletje magister glasbe v Baslu; πkof Jurij Slatkonja - vodja cesarske kapele cesarja Maksimiljana I na Dunaju; Jurij Prenner, Daniel Lagkhner, Jakob Gallus …)

3. GLASBA V 16. STOLETJU NA SLOVENSKEM ◆ ◆ ◆ ◆

reformacija, protestantizem na Slovenskem Primoæ Trubar (1508-1586) in prve knjige (Katekizem, Eni psalmi…) ‡ v Ëasu protestantizma so izdali okrog 50 knjig (med njimi Jurij Dalmatin: Biblija, prevod) protestantski koral Adam BohoriË: Jutranja pesem

39 Prirocnik_7.indd 39

1/16/06 11:19:00 AM

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: RENESANSA DIDAKTI»NA ENOTA: GLASBA NA SLOVENSKEM VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo zaËetke razvoja naboæne in posvetne, ljudske glasbe na Slovenskem. S posluπanjem in lastnim izvajanjem si oblikujejo odnos do domaËega glasbenega izroËila in vrednot, pomembnih za slovensko samobitnost.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali pesem Jezus ta je od smerti vstal ◆ prebrali besedilo in se pogovarjali o vsebini in ugotavljali znaËilnosti pesmi ◆ posluπali dva primera zgodnjih maπnih delov, ugotovili izvajalni sestav ◆ prebrali besedilo in prevode, ugotovili znaËilnosti izvedb ◆ spoznali nekaj dejstev o zgodovini slovenske naboæne pesmi ◆ posluπali ljudsko pesem iz Rezije LinËica TurkinËica ◆ pesem LinËica TurkinËica zapeli ◆ prebrali originalno besedilo in ugotavljali nareËne posebnosti ◆ poiskali nekaj najstarejπih slovenskih ljudskih pripovednih pesmi ◆ spoznali nekaj znaËilnosti zgodovine slovenske ljudske pesmi DEJAVNOSTI Posluπanje

Za spoznavanje slovenske glasbe v srednjem veku je posluπanje maloπtevilnih glasbenih primerov πe posebej pomembno, saj se tako ustvarja zavest o prisotnosti v evropskem kulturnem prostoru. Zato naj sluæi posluπanje seznanitvi uËencev z naboæno in ljudsko pesmijo takratnega Ëasa.

Petje

UËenci se nauËijo ljudsko pesem iz Rezije, ki je v znaËilnem rezijanskem nareËju. Pesem pojemo v celoti ob natanËni predhodni pojasnitvi nareËnih besed.

Ustvarjanje

Pesmi LinËica TurkinËica lahko dodamo preprosto ritmiËno in melodiËno spremljavo na Orffovih inπtrumentih v obliki borduna (ploπËici a in d), latentna harmonska podlaga to omogoËa

VIRI IN LITERATURA: Cvetko, Dragutin (1958): Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I. Ljubljana: DZS. Höfler, Janez (1975): O nekaterih slovenskih skladateljih 16. stoletja. Kronika XXIII. Höfler, Janez (1970): Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od zaËetkov do 19. stoletja. Ljubljana: DZS.

40 Prirocnik_7.indd 40

1/16/06 11:19:00 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

41 Prirocnik_7.indd 41

1/16/06 11:19:01 AM

III GLASBA BAROKA 3.1 RAZKO©JE BAROKA GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 46‡50 U»BENIK, stran 27‡29 CD πt. 2, zvoËni primeri πt. 46‡51 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. DRUÆBENE ZNA»ILNOSTI 2. UMETNOST ‡ literatura, slikarstvo, arhitektura, kiparstvo 3. GLASBENE ZNA»ILNOSTI 4. POSEBNOSTI BARO»NE GLASBE ◆ ◆

◆ ◆ ◆ ◆ ◆

tonska simbolika klasifikacija baroËne glasbe: ‡ musica mundana (harmonija sveta, letnih Ëasov, makrokozmosa) ‡ musica humana (harmonija med ljudmi, harmonija mikrokozmosa) ‡ musica instrumentalis (musica practica: musica plana = enoglasni koral; musica mensurabilis = veËglasna glasba, tudi figuralna glasba nauk o afektih melodija neperiodizirana, zahtevnejπa intervalika, veËji glasovni obsegi (inπtrumentalna melodija) metrum ‡ ritem harmonija ‡ prehod iz modalne v funkcionalno harmonijo dinamika ‡ flforte e piano«

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA BAROKA DIDAKTI»NA ENOTA: RAZKO©JE BAROKA VZOGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo druæbene in duhovne razmere v Evropi, ki so ustvarile temelje za razvoj baroËne umetnosti v knjiæevnosti, arhitekturi, slikarstvu, kiparstvu. Sprememba miselnosti in tehnoloπki razvoj sta omogoËila nastanek

42 Prirocnik_7.indd 42

1/16/06 11:19:01 AM

inπtrumentalne glasbe in novih glasbenih oblik. S posluπanjem in lastnim izvajanjem glasbe se v uËencih vzbujajo pozitivna Ëustva do glasbe in razvijajo glasbene sposobnosti.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali zbor Halleluiah iz Händelovega oratorija Mesija ◆ pogovarjali o znaËilnostih predvajane glasbe ◆ spoznali nekatere druæbene znaËilnosti, ki so omogoËile barok v umetnosti ◆ ogledali fotografije in reprodukcije za barok znaËilnih stavb, slik ◆ primerjali baroËno arhitekturo in slikarstvo z renesanËnim ◆ pogovarjali o baroËni literaturi ◆ si ogledali nekaj baroËnih plesov ◆ spoznali nekatere znaËilnosti baroËne glasbe ◆ posluπali Montevertdijevo arijo Lasciate mi morire kot primer baroËne monodije ◆ posluπali odlomek iz Bachovega Matejevega pasijona kot primer generalbasa ◆ posluπali odlomek iz Vivaldijevega Koncerta za dve trobenti kot primer virtuoznosti ◆ posluπali dva Händlova odlomka: odlomek Suite za Ëembalo in odlomek arije iz opere Rinaldo kot primer baroËnega okraπevanja ◆ posluπali odlomek Bachovega Brandenburπkega koncerta πt. 2 kot primer koncertantnega sloga DEJAVNOSTI Posluπanje

Petje

Ustvarjanje

Iz predloæenih sluπnih primerov naj uËenci spoznajo osnovne znaËilnosti baroËne glasbe, kot so monodija, generalbas, virtuoznost, okraπevanje idr., zato posluπamo kratke odlomke veËkrat in se o njih temeljito pogovorimo.

K podkrepitvi posluπanih primerov sodi tudi ogled videomaterialov s tematiko baroka.

Ob posluπanju odlomka iz Händlovega oratorija Mesija (Halleluiah) naj uËenci tudi zapojejo. Prav tako naj se nauËijo melodijo ‡ zelo znani Bachov koral iz Matejevega pasijona, preizkusijo pa naj se tudi v pevskem okraπevanju baroËne melodije.

Ob predhodnem posluπanju okraπevanja melodije (Händlova primera) naj uËenci πe sami poskusijo v obliki improvizacije osnovno melodijo suite in arije opremiti z glasbenimi okraski.

VIRI IN LITERATURA: Michels, Ulrich (2002): Glasbeni atlas. Ljubljana: DZS. Mojstri klasiËne glasbe in njihova dela (Zbirka 1994, 1995, 1996). Ljubljana: MKZ.

43 Prirocnik_7.indd 43

1/16/06 11:19:01 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

44 Prirocnik_7.indd 44

1/16/06 11:19:01 AM

3.2 PROTESTANTSKI KORAL GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 51‡53 U»BENIK, stran 30 CD 2, zvoËni primeri πt. 52‡54 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. PROTESTANTSKI KORAL Protestantski koral je cerkvena pesem, namenjena protestantskemu bogosluæju.

Nastal je v prvi polovici 16. stoletja kot del Luthrovega protestantskega gibanja in je nadomestil latinski gregorijanski koral. Za osnovo mu sluæijo stare latinske himne, nemπke in druge ljudske pesmi, napevi dotedanje posvetne glasbe. Oblikovali so ga tako, da so dodali dotedanji melodiji nov tekst (kontrafaktura) in novo ritmizacijo. Znane so obdelave gregorijanskih koralov: Veni redemptor omnium - Nun komm der Heiden Heiland Te Deum laudamus - Herr Gott Dich loben wir Dies est laetitiae - Der Tag der ist so Freudenreich Veni creator spiritus - Komm Gott Schöpfer, heiliger Geist in posvetnih pesmi: Einmal tat ich Spazieren - Von Gott will ich nicht lassen Venus du und dein Kind - Auf meinen lieben Gott Il me suffit de tons mes mauex - Was mein Gott will Posamezniki pa so komponirali protestantske korale tudi na novo. Tako je npr. Martin Luther skomponiral okrog 20 koralov, med njimi znane Ein feste Burg ist unser Gott, Vom Himmel hoch, Aus tiefer Not schrei ich zu Dir. Michael Praetorius je npr. v svoji zbirki Musae Sioniae (v 9 delih, 1605-1610) komponiral 1244 veËglasnih stavkov cerkvenih pesmi in bibliËnih tekstov ◆ Koralne obdelave J. S. Bacha ◆ Koral in orgle: koral kot c. f. v koralnih fantazijah, koralnih fugah, koralnih predigrah, koralnih motetih, koralnih variacijah ... ◆ Primoæ Trubar: Slovenska protestantska pesmarica Izvajalna praksa: praviloma je bil komponiran protestantski koral 4-glasno, cantus firmus (c. f.) je bil v gornjem glasu. Izvajali so ga izmenjaje pevci in orgle (Alternatim Praxis), vËasih je bila melodija tudi v basu (zgodnejπa oblika).

2. EIN FESTE BURG IST UNSER GOTT (MOGO»NA TRDNJAVA JE NA© BOG) ◆ ◆

Besedilo: Martin Luther Protestantski koral Ein feste Burg ist unser Gott je eden najbolj znanih, saj je postal prava borbena himna protestantizma in kmeËkih vstaj, flmarseljeza kmeËkih vojn« kot

45 Prirocnik_7.indd 45

1/16/06 11:19:01 AM

◆

ga je imenoval Engels. Kot zanimivost: po evidenci iz leta 1960 je doæivel kar 55 obdelav v najrazliËnejπih glasbenih oblikah, od tega je 19 obdelav nastalo v 20. stoletju. Tudi ta podatek pove, kako pomemben je.

Kako ga je obdelal J. S. Bach, je razvidno iz analize kantate z istim naslovom.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA BAROKA DIDAKTI»NA ENOTA: PROTESTANTSKI KORAL VZGOJNI-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci s posluπanjem, opazovanjem in lastnim izvajanjem spoznajo protestantski koral iz domaËega in tujega okolja. ©e posebej poveæejo nastanek protestantskega korala z zaËetki slovenske knjiæevnosti in Primoæem Trubarjem.

S tem si bodo oblikovali pozitiven odnos do slovenske in tuje glasbene kulture.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali Jutranjo pesem Adama BohoriËa, prebrali besedilo in se pogovarjali o vsebini ◆ zapeli Jutranjo pesem ◆ opredelili pojem protestantski koral ◆ spoznali osnovne znaËilnosti protestantizma na Slovenskem in spoznali delo Primoæa Trubarja ◆ poiskali materiale, povezane s slovenskim protestantizmom ◆ posluπali protestantski koral MogoËna trdnjava je naπ Bog ◆ ogledali notni zapis originala korala, prebrali besedilo in se pogovarjali o vsebini korala ◆ zapeli koral MogoËna trdnjava je naπ Bog ◆ spoznali osnovne znaËilnosti protestantizma v Evropi in delovanje Martina Luthra ◆ posluπali Bachovo zborovsko priredbo korala Pustite besedi njen pomen ◆ ugotovili izvajalsko zasedbo, prebrali besedilo ter govorili o vsebini ◆ primerjali Bachovo priredbo z originalom DEJAVNOSTI Posluπanje

S posluπanjem in izvajanjem protestantskega korala si bodo uËenci ustvarili natanËno zvoËno in vsebinsko podobo glasbenega pojava, ki je za dolga stoletja zaznamovalo slovensko in evropsko glasbo. Zato naj bo posluπanje aktivno, po njem pa dovolj priloænosti za pogovor o znaËilnostih. UËenci naj primerjajo original in korala Ein feste Burg in razliËne naËine Bachovih priredb.

Petje

S petjem bodo uËenci doæiveli protestantski koral in ga spoznali tudi po izvajalski plati, πe bolj poglobljeno. BohoriËevo Jutranjo pesem, original korala Ein feste Burg in Bachove priredbe naj se uËenci nauËijo dovolj dobro, da jim bodo lahko sledili pri posluπanju v razliËnih zasedbah (kot enoglasno priredbo, kot arijo in zborovsko priredbo).

46 Prirocnik_7.indd 46

1/16/06 11:19:02 AM

VIRI IN LITERATURA: Gerlanc, Bogomil (1984): Protestantska pesmarica. Ljubljana: MKZ. Trubar, Primoæ (1967): Eni psalmi, (Faksimile Trubarjeve pesmarice iz leta 1567). Ljubljana: CZ.

UËiteljeve pripombe

47 Prirocnik_7.indd 47

1/16/06 11:19:02 AM

3.3 KANTATA GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 54‡57 U»BENIK, stran 31 CD 2, zvoËni primeri πt. 55‡58 PRILOGA 7

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. OPREDELITVE ◆

◆

◆

◆

◆

◆

◆

◆

Kantata je veËja glasbena oblika za soliste, zbor in inπtrumentalno spremljavo.

Za razliko od drugih vokalno-instrumentalnih glasbenih oblik, ki so grajene na dramatiËnih poudarkih, prevladujejo v kantati liriËni elementi (ni dramskih osebnosti, so le solisti, ki pojejo recitative in arije).

Kantata je nadaljevanje renesanËnega veËglasja: od renesanËne polifonije in homofonije, srednjeveπke madrigalne komedije k baroËni monodiji. ZaËetki segajo v 17. stoletje: cantare - peti, sonare - zveneti (sonare - sonata). Izraz flkantata« se pojavi prviË v zbirki A. Grandi: flCantade et arie a voce sola«, leta 1620.

V NemËiji se je razvil tip duhovne zborovske kantate, ki so ji sluæili za osnovo bibliËni teksti in teksti protestantskih koralov. Starejπi tip nemπke duhovne kantate sestavlja nekaj bolj ali manj povezanih delov, novejπi tip pa tvorijo posebne flnumere« najpogosteje se zaËne z zborom, nato se izmenjujejo recitativi in arije, tu in tam kak ariozo in duet, konËuje pa jo preprosto harmoniziran koral. Tako grajena kantata postane vaæen del protestantskega bogosluæja.

Vrhunec razvoja kantate predstavlja pozni barok, ki vse do danes πe ni bil ne doseæen in ne preseæen. Danaπnja, sodobna kantata je obiËajno prekomponirana z izmenjavo solistiËnih, zborovskih, pogosto pa tudi samo inπtrumentalnih delov (I. Stravinski, B. Bartok: Cantata profana, C. Orff: Carmina burana, Carmina Catuli, A. Schönberg: Preæiveli iz Varπave, L. M. ©kerjanc: Sonetni venec ...)

J. S. Bach je napisal okrog 300 kantat. Libreti so vzeti iz psalmov, tekstov evangelijev svetega pisma stare in nove zaveze ter drugih ustreznih vsebin. Telemann jih je napisal 1518, Graupner 1418.

Kantata Ein feste Burg ist unser Gott je ena Bachovih najobseænejπih kantat (osem), pa tudi dolæina posameznih πtevilk to potrjuje: uvodni zbor (πt.1) vsebuje kar 228 taktov, priredba enoglasnega korala (πt.5) ima 119 taktov, predzadnji duet (πt.7) 90 taktov itd.

Med mnoæico Bachovih kantat imajo posebno mesto tri tako imenovane reformacijske kantate, nastale ob praznovanjih 200- letnice reformacije. To so kantate, ki Ëasovno niso nastale druga za drugo, so pa vse sluæile istemu cilju. Prva je kantata Die Himmel ersählen die Ehre Gottes BWV 76 (1723); druga je kantata Ein feste Burg ist ubser Gott BWV 80 (nedatirana, nastala verjetno v letih 1715/1716); tretja kantata Gott, der Herr, ist Sonn und Schild BWV 79.

O nastanku kantate: kantati Alles, was von Gott geboren BWV 80a na besedila Saloma Francka je dodal πtiri kitice besedila protestantskega korala Ein feste Burg ist unser Gott Martina Luthra in oboje zdruæil v kantato, ki jo spoznavamo.

48 Prirocnik_7.indd 48

1/16/06 11:19:02 AM

Nekaj informacij k stavkom kantate, ki so obravnavani v Delovnem zvezku Glasba 7 (po zaporedju): ◆

◆

◆ ◆

◆

Koral πtev. 5: Und wenn die Welt voll Teufel wär (In Ëe bi bil svet poln vragov) je enoglasen napev v 6/8 taktu, ki ga poje cel zbor z vmesnimi medigrami orkestra.

S tem se je Bach pribliæal izvirni izvedbeni obliki enoglasnega petja, kot ga pojo verniki v cerkvi. Zasedba inπtrumentov: oboa d'amore I, II; taille (oboa da caccia); trobenta I, II, III (C-trobenta; na naπem posnetku je æal zasedba brez nje); timpani; violina I, II; viola, basso continuo.

Arija, duet πt. 2: Mit unser Macht ist nicht getan (Naπa moË ne zadoπËa) ‡ besedilo Salomo Franck. Sopran poje nekoliko prirejeno melodijo korala Ein feste Burg…, bas pa v πestnajstinskem gibanju v maniri koloraturne arije kontrapunktiËno spremljavo.

Inπtrumentalna spremljava: oboa, violina I, II, viola, basso continuo.

Recitativ πt. 6: So stehe denn bei Christi (Tako stoj ob Kristusu) poje tenor ob spremljavi bassa continua.

Zbor πt.1: Ein feste Burg ist unser Gott (MogoËna trdnjava je naπ Bog) na besedilo Martina Luthra je mogoËna zborovska fuga, zgrajena iz devetih fugatov. Posamezne fuge niso do popolnosti grajene po pravilih oblikovanje te glasbene oblike (modulacije v zelo oddaljene tonalitete, tonalni odnosi niso v skladu s pravili fuge itd.). Za osnovo sluæi koral tako, da sluæijo posamezni deli melodije kot samostojne teme posameznim fugam.

Izvajalna zasedba: πtiriglasni zbor spremljajo oboa I, II; trobenta I, II, III; timpani; violina I, II; viola; violonËelo in basso continuo. zbor πt. 8: Das Wort sie sollen lassen stahn (Pustite besedi njen pomen) je πtiriglasna priredba osnovne melodije korala, kakrπnih je Bach napisal nekaj sto. Spremljava: basso continuo.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA BAROKA DIDAKTI»NA ENOTA: KANTATA. JOHANN SEBASTIAN BACH: EIN FESTE BURG IST UNSER GOTT, BWV 80 VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci bodo spoznali kantato Johanna Sebastiana Bacha Ein feste Burg ist unser Gott (MogoËna trdnjava je naπ Bog) in oblikovne elemente (suhi in spremljani recitativ, arioso, arija), ki so se v vokalno-inπtrumentalni glasbi pojavili prviË. Navajali se bodo na aktivno posluπanje glasbe in si s tem razvijali sposobnosti koncentracije in aktivnega odnosa do glasbenega dela.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali Bachovo priredbo korala ◆ ponovili snov o protestantskem koralu ◆ posluπali zbor πt. 5 iz Bachove kantate Ein feste Burg … ◆ ugotavljali znaËilnost zasedbe, prebrali besedilo in ugotavljali znaËilnost vsebine ◆ ob notnem zapisu primerjali izvirnik korala z Bachovo priredbo ◆ posluπali duet ‡ arijo πt. 2

49 Prirocnik_7.indd 49

1/16/06 11:19:02 AM

◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

ugotavljali izvajalne znaËilnosti soprana, basa in spremljave prebrali besedilo in ugotavljali znaËilnost vsebine opredelili pojme koloraturna arija, basso continuo, motorika posluπali recitativ πt. 6, prebrali besedilo, ob ogledu notnega zapisa ugotovili melodiËne znaËilnosti in spremljave posluπali uvodni zbor in ugotavljali zasedbo, prebrali besedilo in ugotavljali kompozicijsko tehniko primerjali Bachovo priredbo in original korala spoznali oblikovne znaËilnosti baroËne kantate

DEJAVNOSTI Posluπanje

UËencem je v procesu pouka treba omogoËiti veËkratno posluπanje istega glasbenega primera, saj lahko le tako priËakujemo, da bo vzpostavil do predvajane glasbe bolj ali manj aktiven odnos.

Petje

UËenci naj Ëim veË glasbenih primerov, ki imajo tudi notne zapise, prepojejo, tudi Ëe v delovnem zvezku ni posebne vzpodbude za to. S tem si bodo melodije bolj zapomnili in jim bodo v procesu posluπanja laæe sledili.

Inπtrumentalno muziciranje Posluπanje in petje lahko spremlja tudi spontana, improvizirana inπtrumentalna spremljava, Ëetudi v delovnem zvezku ni posebej nakazana. Paziti je treba le, da ni preveË hrupna in da ne preglasi posnetka.

VIRI IN LITERATURA: Bach, Johann, Sebastian: Ein feste Burg ist unser Gott. (klavirski izvleËek). Leipzig: Breitkopf & Härtel.

Bach, Johann, Sebastian: Ein feste Burg ist unser Gott. (partitura). Budapest: Editio Musica.

VrbanËiË, Ivan (1972): J. S. Bach: Ein feste Burg ist unser Gott. (seminarska naloga). Ljubljana: Akademija za glasbo.

50 Prirocnik_7.indd 50

1/16/06 11:19:03 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

51 Prirocnik_7.indd 51

1/16/06 11:19:03 AM

3.4 OPERA V BAROKU GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 58‡62 U»BENIK, stran 32‡33 CD 2, zvoËni primeri πt. 59‡66 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. OPREDELITVE ◆ ◆ ◆ ◆

Opera je uglasbena drama, ki je skomponirana v arijah, recitativih in ansamblih Opera je idealna enovitost poezije, glasbe, drame, scene in plesa Opera je sinteza poezije, drame, likovnih in prostorskih kompozicij, plesa in glasbe Opera je flvseobsegajoËa umetnost«. (Richard Wagner)

2. PRVINE OPERE ◆

Prvine opere so recitativ (suhi ‡ recitativo secco, prekomponirani ‡ recitativo acompagnato), arija, zbor, balet (kot sestavni del opere)

3. VRSTE OPER ◆

po strukturi: a) monodiËna opera b) πtevilËna opera c) glasbena drama

◆

po æanrih: a) resna opera (opera seria) b) komiËna opera (opera buffa, opera comique) c) velika opera

◆

po vsebini: a) ljudska opera (B. Smetana: Prodana nevesta, J. Gotovac: Ero z onega sveta, A. Foerster: Gorenjski slavËek) b) zgodovinska opera (G. Verdi: Nabucco, Aida; M. Glinka: Ivan Susanin; M. Musorgski: Boris Godunov; I. Zajc: Nikola ©ubiË-Zrinjski; D. ©vara: Kleopatra, Veronika Deseniπka; P. ©ivic: Cortezova vrnitev) c) liriËna opera (Ch. Gounod: Faust; A. Thomas: Mignon; G. Massenet: Manon Lescaut; P. I. »ajkovski: Evgenij Onjegin …) d) socialna opera (M. P. Musorgski: Boris Godunov; M. BravniËar: Hlapec Jernej …) e) pravljiËna opera (M. Glinka: Ruslan in Ljudmila; A. Dvoøak: Rusalka; N. Rimski-Korsakov: SneguroËka, Zlati petelin …)

4. IZ ZGODOVINE OPERE ◆

antiËna drama ‡ predhodnica opere; starogrπka tragedija, prikazi iz Dionizovega æivljenja in drugih motivov iz mitologije; moËna vloga zbora

52 Prirocnik_7.indd 52

1/16/06 11:19:03 AM

◆ ◆

◆

◆ ◆

neposredni predhodniki opere: liturgiËne drame, misteriji, pastirske igre in madrigalne komedije monodija ‡ enoglasno solistiËno petje z inπtrumentalno spemljavo, umetniπki odsev individualizma omogoËa izraæanje osebnih doæivetij, Ëustev, kajti flmisli in Ëustev ni mogoËe zbuditi, Ëe beseda ni razumljiva« (Jacopo Peri, Ëlan camerate v Firencah).

In dalje: flPrepriËan sem, da je bilo glasbeno izraæanje pri starih Grkih z ozirom na intonacijo viπje od navadnega govora, a πe ni imelo Ëistih melodiËnih potez …

Opazoval sem ljudi pri govorjenju, da bi njihov mirni ali razburljivi naËin izraæanja prenesel v tone. In tako sem prvega izrazil z delno govorjenimi toni, ki jih spremlja miren inπtrumentalni bas. V trenutkih afekta pa sem v spremljavi menjaval harmonije in po potrebi uporabljal tudi disonance, glas pa sem vodil v veËjem ambitusu, v veËjih intervalih in v æivahnejπem tempu.« fldramma per musica«, nova glasbena oblika; partitura v dveh sistemih ‡ gornji za vokal, spodnji za inπtrumentalno spremljavo (nekaj inπtrumentov: chitarrone, lira, lutnja, clavicembalo (klaviËembalo)) manierizmu italijanske baroËne opere so se najprej uprli Francozi, nato Angleæi in Nemci z lastnim opernim ustvarjanjem (J. B. Lully, H. Purcell, Ch. W. Gluck) Gluckova operna reforma: glasba se je bolj kot doslej naslonila na besedilo, postala je bolj umirjena in preprostejπa, opuπËena je bila baroËna virtuoznost, vsebine so bile preprostejπe, zbor in balet sta postala bistveni sestavni del opere. V uvodu k svoji operi Alceste je zapisal: fl…namenil sem se, da bom odpravil zlorabe, ki so se udomaËile zaradi nespodobnih slavohlepnosti pevcev in pretirane popustljivosti skladateljev …

Glasbi hoËem vrniti le njeno pravo podobo: glasba mora sluæiti poeziji in podkrepi situacije na odru … V delo, ki bo prikazano, naj gledalca vpelje predigra, ki mora tako rekoË napovedati vsebino dogajanja … Le preprostost, resniËnost in neposrednost so trdne osnove lepote …«

5. CLAUDIO MONTEVERDI (1567‡1643): KRONANJE POPPEJE (L'INCORONAZIONE DI POPPEA), 1642 ◆ ◆ ◆ ◆

◆ ◆ ◆

Claudio Monteverdi ‡ dela Kronanje Poppeje ‡ flnajveËja Monteverdijeva odrska mojstrovina« prva znana ohranjena zgodovinska opera libreto: po Tacitu ga je oblikoval Francesco Busenello. ZnaËilnosti: dramski konflikti, glasbeno slikanje znaËajev in izraæanje Ëlovekovih strasti, raznolikost afektov, glavna tema: ljubezen med Poppejo in cesarjem Neronom recitativi, arije, dueti: arije/recitativi, monologi: Ottavia, Otton (fl Dio Roma), zbor (Senekovi uËenci) glasbene znaËilnosti: uporaba disonanc, kromatika (bolestni kriki: flNe umri, Seneka!«) orkester: godala, Ëembalo

6. CHRISTOPH WILLIBALD GLUCK (1714‡1787): ORFEJ IN EVRIDIKA ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

Ch. W. Gluck ‡ dela Orfej in Evridika, 1762 libreto: Ranieri Calzabigi zgodba o Orfeju in Evridiki znaËilnosti opere: ‡ suhi recitativ zamenja s prekomponiranim ob spremljavi orkestra ‡ arije brez nepotrebnega okraπevanja, preprosta melodika ‡ zbor ima pomembno mesto, balet logiËno vgrajen v dogajanje

53 Prirocnik_7.indd 53

1/16/06 11:19:03 AM

‡ najlepπi deli opere: æalni zbor, zbor furij, Orfejeva proπnja furijam, ples blaæenih ‡ arija Che faro senza Euridice, zakljuËni zbor Trionfi! Amore!

7. ZANIMIVOSTI O operi so imeli ljudje razliËna mnenja. Nekaj primerov: W. A. Mozart: flOpera je igra.« ◆ G. Verdi: flOpera je …v zvoke odeta dramatika.« ◆ R. Wagner: flSamo tesna povezava glasbe in poezije more najbolj resniËno izraziti to, Ëesar nobena od njiju ne more sama.« ◆ L. N. Tolstoj: flOpera je popoln nesmisel in obæalovanja vredno tratenje Ëasa in denarja.« ◆

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA BAROKA DIDAKTI»NA ENOTA: OPERA V BAROKU VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo eno najreprezentativnejπih glasbenih oblik baroka, opero, z njo pa πtevilne umetnosti, ki so v njej zdruæene. V uËencih vzbujamo pozitivna Ëustva do tovrstne glasbene ustvarjalnosti, do domaËe in svetovne kulture.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo posluπali sinfonijo in prolog k Monteverdijevi operi Kronanje Poppeje ◆ prebrali vsebino opere ◆ posluπali recitativ Ottona, ugotavljali izvajalno zasedbo in njene znaËilnosti in prebrali besedilo ◆ ugotavljali pevsko znaËilnost ‡ vokalno izvajanje kastratov ◆ ugotavljali inπtrumentalno zasedbo spremljave ◆ posluπali prizor s Seneko in njegovimi uËenci Prijatelji, priπla je ura ◆ prebrali besedilo in se pogovarjali o vsebini, ugotavljali znaËilnosti spremljave ◆ ugotavljali melodiËne znaËilnosti in kompozicijsko tehniko ‡ kromatika, polifonija ◆ posluπali prizor kronanja Poppeje in ugotavljali znaËaj glasbe ◆ spoznali zgodovinsko ozadje zgodbe iz starega Rima o kronanju Poppeje ◆ opredelili opero kot glasbeno obliko ◆ sledili recitativu in ariji Ljubezen stoji pri tebi in OËi hrepenijo iz opere Orfej in Evridika Ch. W. Glucka ◆ prebrali vsebino opere, ugotovili izvajalno zasedbo in znaËilnosti ◆ ugotavljali melodiËne znaËilnosti recitativa in arije ◆ posluπali arijo Orfeja Ah, usmilite se me, ugotovili znaËilnosti spremljave in znaËaj glasbe, odnos Orfeja in furij ◆ posluπali arijo Orfeja Brez tebe, srËno ljubljena ◆ ugotavljali znaËilnosti oblikovanja melodike v ariji in posebnosti spremljave in peli del arije ◆

54 Prirocnik_7.indd 54

1/16/06 11:19:04 AM

◆ ◆ ◆

posluπali zakljuËni prizor opere Slava Amorju in ugotavljali znaËaj glasbe spoznali variantne zakljuËke zgodbe o Orfeju in Evridiki spoznali nekatere znaËilnosti Gluckove operne reforme

DEJAVNOSTI Posluπanje

Ob posluπanju odlomkov iz oper vzpodbudimo uËence k Ëim bolj zbranemu posluπanju, saj je opera zaradi svoje kompleksnosti in prepletanja razliËnih umetnosti za otroka zelo zahteven predmet posluπanja. UËenËevo pozornost lahko vzpodbudimo tudi s Ëim bolj prepriËljivim pripovedovanjem vsebine celotne opere in odlomka, ki ga bomo posluπali. Tudi lastna dejavnost (petje) ob posluπanju lahko prispeva k boljπi percepciji in recepciji glasbe, zato izkoristimo Ëim veË moænosti za uËenËev aktiven odnos do glasbenega dela.

Petje

Petje opernih arij in recitativov je sicer za uËenca zahtevna dejavnost predvsem zaradi velikega glasovnega obsega, pa tudi drugih tehniËnih zahtev. Toda v vsaki operi se najde tudi kakπen odlomek, ki ga nekoliko prilagojenega otrokovim pevskim sposobnostim (transpozicije) lahko zapojemo. PriporoËamo, naj uËenci poskusijo zapeti recitativ Ottona, kromatiËni odlomek Senekovih uËencev, predvsem pa obe notirani Orfejevi ariji.

VIRI IN LITERATURA: Sivec, Joæe (1976): Opera skozi stoletja. Ljubljana: DZS. Andreis, Josip (1967): VjeËni Orfej. Zagreb: ©kolska knjiga.

Pohlen, Kurt (1989): Das grosse Opern Lexikon. München: W. Heana Verlag.

UËiteljeve pripombe

55 Prirocnik_7.indd 55

1/16/06 11:19:04 AM

3.5 IN©TRUMENTALNE GLASBENE OBLIKE BAROKA GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, str. 63‡70 U»BENIK str. 34 CD πtev. 3, zvoËna primera πt. 67‡76 PRILOGE: 8, 9

A STROKOVNE INFORMACIJE SONATA

ata

•

son

1. OPREDELITEV ◆

Sonata je cikliËna inπtrumentalna glasbena oblika za enega ali dva inπtrumenta.

2. IZ ZGODOVINE SONATE ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

od pribliæno leta 1600 oznaËujejo z izrazom sonata vse, kar igrajo na inπtrumente (suonare, it. = zveneti) sonata pomeni nadaljevanje prenosa renesanËnih vokalnih oblik na inπtrumente baroËna sonata (canzona da sonar = pesem za igranje), Benetke, skladatelj Giovanni Gabrielli cerkvena sonata (sonata da chiesa) komorna sonata (sonata da camera)

3. SCARLATTIJEVA SONATA ◆

enostavËna glasbena oblika za Ëembalo oziroma za klavir

SUITA 1. OPREDELITEV ◆

a

•

suit

Suita (suite, fr. = zaporedje, niz) je veËstavËna cikliËna glasbena oblika za inπtrumentalne ansamble oziroma za solistiËne inπtrumente (v Italiji jo imenujejo partita, v Angliji ordre)

2. ZGRADBA BARO»NE SUITE ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

BaroËno suito sestavlja niz starih plesov, ki se med seboj razlikujejo po poreklu in tempu: allemande (alemanda) je nemπki ples v 4/4 taktu in zmernem do hitrem tempu; courante (kuratna) je francoski ples v zmernem ali hitrem tempu in v tridobnem taktu (3/4, 3/2, 6/4); sarabande (sarabanda) je πpanski ples v lahkotnem 3/4 3/2 taktu; gigue (æig, æiga) je angleπkega porekla v hitrem tempu in v tridelni meri s kratko vrednostjo dobe (6/8, 9/8, 3/8).

Suita je sestavljena iz obveznih in neobveznih delov.

56 Prirocnik_7.indd 56

1/16/06 11:19:04 AM

◆ ◆

Obvezni deli: alemanda, kuranta, sarabanda, æiga; neobvezni deli: menuet, gavotta, poloneza, air, buré, rondo …

Vsi stavki suite so praviloma v isti tonaliteti.

BaroËna suita je dosegla razvojni viπek v sredini 18. stoletja. Komponirali so jih tudi v naslednjih obdobjih vse do danaπnjih dni. Imenujemo jih nove ali moderne suite.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA BAROKA DIDAKTI»NA ENOTA: IN©TRUMENTALNE GLASBENE OBLIKE BAROKA, SONATA, SUITA VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo baroËno sonato in suito, njune oblikovne in stilne znaËilnosti ter najpomembnejπe ustvarjalce. Z aktivnim posluπanjem si oblikujejo pozitivna Ëustva do glasbe in estetske kriterije za vrednotenje glasbenih del.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomek Sonate D. Scarlattija ◆ ob spremljanju notnega zapisa ugotavljali izvedbene znaËilnosti, tonalne odnose med deli sonate ◆ spoznali obliko baroËne sonate ◆ posluπali Allemando iz Francoske suite J. S. Bacha, ugotavljali znaËilnosti izvedbe, tonaliteto, takt, tempo, notne vrednosti ◆ posluπali Couranto in ugotavljali razlike med njo in Allemando ◆ posluπali Sarabando in ugotavljali znaËilnosti (takt, tempo, znaËaj) ◆ primerjali prve tri stavke suite ◆ posluπali gigue (æigo) in ugotavljali znaËilnosti (takt, tempo, znaËaj) ◆ opredelili baroËno suito kot glasbeno obliko ◆ izoblikovali shemo oblikovanosti baroËne suite ◆ posluπali Menuet iz Suite za orkester v C-duru DEJAVNOSTI Posluπanje

UËence opozorimo pri posluπanju inπtrumentalne glasbe na izvajalni inπtrument: tehniËne znaËilnosti (npr. Ëembalo, orgle), naËin oblikovanja tona, barvitost, igralne zmogljivosti. Opazujejo naj notne zapise in ugotavljajo, kako zvenijo izvedbe (staccato ‡ legato, trilËki). Zelo priporoËljive so uËiteljeve demonstracije z æivo izvedbo v razredu, pa tudi uËenci naj kakπen odlomek teme zapojejo ali izvedejo kak zanimiv ritmiËni primer.

Petje

»e je mogoËe, naj uËenci kakπne dele inπtrumentalne skladbe tudi zapojejo (ob predhodni transpoziciji v glasovno lego, ki jo uËenci zmorejo. S petjem naj poskuπajo izvesti razliËno artikulirane odlomke (staccato ‡ legato). Ob

57 Prirocnik_7.indd 57

1/16/06 11:19:04 AM

petju zaËetnega motiva iz Scarlattijeve Sonate naj pevsko ugotovijo razliko med durom in molom (g ‡ f ‡ e; g ‡ f ‡ es).

Muziciranje UËenci naj poskusijo zaigrati odlomek posluπane skladbe na inπtrument, ki je na razpolago v razredu, zelo dobrodoπla je tudi uËiteljeva izvedba. ©e tako dober posnetek namreË ne more nadomestiti æive izvedbe.

VIRI IN LITERATURA: PeriËiÊ, Vlastimir, Skovran, Duπan (1966): Nauka o muziËkih oblicima. Beograd.

Weber, L. K. (1983): Das ABC der Formenlehre. Frankfurt: Zimmermann.

UËiteljeve pripombe

58 Prirocnik_7.indd 58

1/16/06 11:19:05 AM

A STROKOVNE INFORMACIJE •

FUGA

a

fug

1. OPREDELITEV ◆

Fuga je najpomembnejπa polifona glasbena oblika, za katero je znaËilno sistematiËno imitativno vodenje teme po doloËenem tonalnem naËrtu.

2. ZNA»ILNOSTI ◆

◆

potek: prvi nastop teme ‡ duks dux, lat. = voditelj) je v osnovni tonaliteti; drugi nastop teme ‡ comes (comes, lat. = spremljevalec) je v gornji kvinti ali spodnji kvarti. »e je fuga veËglasna, se pojavi tema v vseh glasovih. V Ëasu, ko se oglaπa v nekem glasu tema, poteka v drugih glasovih eno- ali veËglasni kontrapunkt (kontrasubjekt) glej shemo poteka fuge

TOCCATA

cata

c • to

1. OPREDELITEV ◆ ◆ ◆

Tokata (toccata, iz it. toccare = pritiskati) je inπtrumentalna glasbena oblika za inπtrumente s tipkami (prvotno orgle, nato Ëembalo in klavir). osnovni elementi orgelske tokate: polni in sveËani akordi ter figuracije in pasaæe tokate so pisali skladatelji tudi v novejπih stilnih obdobjih glia

PASSACAGLIA

ca ssa

a

•p

1. OPREDELITEV ◆ ◆ ◆

Pasakalja (passacaglia) je inπtrumentalna glasbena oblika v tridobnem taktu (3/4) in poËasnem tempu s temo in variacijami. znaËilnosti: ostinatni bas, nad katerim se zvrsti veËje ali manjπe πtevilo improvizacij. Tema ima znaËaj cantus firmusa in je lahko ritmiËno in melodiËna variirana.

J. S. Bach: Passacaglia v c-molu za orgle je ena najbolj znanih skladb. Nad temo se zvrsti 20 variacij, skladba pa se zakljuËi z dvojno fugo na temp pasakalje.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: DIDAKTI»NA ENOTA:

GLASBA BAROKA IN©TRUMENTALNE GLASBENE OBLIKE BAROKA, FUGA, TOCCATA, PASSACAGLIA

VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci z aktivnim posluπanjem doæivljajo in prepoznavajo znaËilnosti baroËnih glasbenih oblik. Z aktivnim odnosom do glasbe si razvijajo merila za vrednotenje umetnosti nasploh in glasbe posebej.

59 Prirocnik_7.indd 59

1/16/06 11:19:05 AM

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali Bachovo Fugo XXI, ugotovili izvajalca in kompozicijsko tehniko in zapeli temo (dux) ◆ v shemi opazovali zgradbo fuge in njene elemente ◆ opredelili fugo kot glasbeno obliko ◆ posluπali Toccato in odlomek fuge, d-mol, in ugotavljali znaËilnosti izvedbe ◆ opredelili toccato kot glasbeno obliko ◆ posluπali Passacaglio, c-mol, in ugotovili izvajalca, zapeli temo ◆ posluπali 6. variacijo Passacaglie ◆ opredelili passacaglio kot glasbeno obliko DEJAVNOSTI Posluπanje

Ob posluπanju odlomkov naslednjih treh primerov usmerimo uËenËevo pozornost na oblikovne posebnosti skladb. Fugo bodo spoznali ob posluπanju, petju teme in ogledu sheme oblikovanosti (morda tudi ob spremljanju glasbenega poteka na notni partituri). Tudi temo Passacaglie naj prepojejo, da jo bodo laæe prepoznali ob posluπanju.

Petje

UËenci naj zapojejo temi Fuge in Passacaglije z zlogi, ki jih prikazuje notni primer (lahko tudi s kakπnimi drugimi).

VIRI IN LITERATURA:

UËiteljeve pripombe

60 Prirocnik_7.indd 60

1/16/06 11:19:05 AM

A STROKOVNE INFORMACIJE sso

CONCERTO GROSSO 1. OPREDELITEV ◆

◆ ◆ ◆

er

onc

•c

ro to g

Concerto grosso je inπtrumentalna glasbena oblika za majhno skupino solistiËnih inπtrumentov (concertino, it. = mali koncert) in orkester (concerto grosso, it. veliki koncert ali tutti, it. = vsi). Skupini igrata izmeniËno, v obliki dialoga. πtevilo solistov je najpogosteje med 2-4 zgradba concerta grossa: praviloma trije stavki s kontrastnimi tempi (hitro ‡ poËasi ‡ hitro). skladatelji: A. Torelli, A. Corelli, A- Vivaldi, G. F. Händel, J. S. Bach

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA BAROKA DIDAKTI»NA ENOTA: IN©TRUMENTALNE GLASBENE OBLIKE BAROKA, CONCERTO GROSSO VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci s posluπanjem, analizo notnih primerov in izvajalnih znaËilnosti spoznaljo concerto grosso ter njegove ustvarjalce. Ustvarjajo si pozitiven odnos do tovrstne glasbe in njenih ustvarjalcev.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo posluπali prvi koncert iz ©tirih letnih Ëasov A. Vivaldija ◆ izvedbo spremljali ob notnem zapisu in ugotavljali znaËilnosti izvedbe (posnemanje slavËkovega petja) ◆ peli temo brez in z besedilom ◆ posluπali celotni stavek in ugotavljali zgradbo stavka ◆ posluπali 1. stavek Brandenburπkega koncerta πtev. 2 J. S. Bacha ◆ opazovali izvajalne zasedbe posameznih delov in ugotovili solistiËne inπtrumente ◆ ugotavljali stilne znaËilnosti skladbe ◆ posluπali odlomek 2. stavka (Andante), ugotavljali znaËilnosti izvajalne zasedbe in glasbene znaËilnosti stavka (kompozicijska tehnika) ◆ posluπali odlomek 3. stavka in ugotavljali deleæ solistov in celotnega orkestra ◆ opredelili concerto grosso kot glasbeno obliko ◆

DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj bodo pri posluπanju pozorni na sestavo orkestra in znaËilnosti igre solistov (πe posebej v Vivaldijevi skladbi, v kateri posnema solist petje slavËka). Posluπalska pozornost naj bo usmerjena k ugotavljanju slogovnih in oblikovalnih znaËilnosti. Ob posluπanja Bachovega Brandenburπkega koncerta naj uËenci (tudi ob zasledovanju poteka v notnih zapisih) ugotovijo razlike v tempu, kompozicijski tehniki in izvajalnih zasedbah.

61 Prirocnik_7.indd 61

1/16/06 11:19:05 AM

Petje

S petjem teme Vivaldijevega koncerta z besedilom in brez njega naj bi uËenci temeljiteje spoznali glasbo, predvsem pa bodo laæe sledili nadaljnjemu poteku skladbe. Temo 3. stavka Brandenburπkega koncerta naj uËenci zapojejo na zloge du dubi du … ali da daba da …

Ustvarjanje

UËenci naj poskuπajo improvizirati na nevtralni zlog ali na zloge za vokalno inπtrumentalnih del (daba daba daba, daba dap daba dap, dubi dubi dubi dubi itd.) kratke ritmiËne vzorce, ki jim lahko kasneje prikljuËijo πe melodije.

Teme baroËnih skladb so zaradi izrazite motorike za to zelo primerne. Na Orffove inπtrumente lahko zaigrajo tudi odlomek iz tretjega Concerta grossa ‡ Jesen. Ob ponovnem posluπanju lahko uËenci glasbene obËutke upodobijo tudi likovno.

VIRI IN LITERATURA:

UËiteljeve pripombe

62 Prirocnik_7.indd 62

1/16/06 11:19:05 AM

3.6 VELIKA SKLADATELJA BAROKA ‡ JOHANN SEBASTIAN BACH IN GEORG FRIEDRICH HÄNDEL GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 71 U»BENIK, stran 35 CD 3, zvoËni primeri πt. 80‡84 PRILOGA 10, 10A

A STROKOVNE INFORMACIJE

n stia

h

Bac

eba

•

S ann

Joh

JOHANN SEBASTIAN BACH (Eisenach 1685‡1750 Leipzig) 1. KRAJI BACHOVEGA SLUÆBOVANJA (glej prilogo) 2. DELA JOHANNA SEBASTIANA BACHA ◆ ◆

◆

VOKALNA: korali, moteti VOKALNO-IN©TRUMENTALNA: kantate (okrog 300), pasijoni (Matejev, Janezov, Lukov), BoæiËni oratorij, maπe (Velika maπa v h-molu), Kantata o kavi, KmeËka kantata IN©TRUMENTALNA GLASBA: ‡ ZA KLAVIR: Male skladbe, Mali preludiji, Invencije, suite (francoske, angleπke), Italijanski koncert, Dobro uglaπeni klavir, Umetnost fuge, fantazije, preludiji, fuge ‡ KOMORNA GLASBA: sonate, suite, kánoni ‡ ORKESTRSKA: Brandenburπki koncerti (6), Suite (4) πtevilni koncerti za razliËne inπtrumente

3. STILNE ZNA»ILNOSTI flBach je prevzel tradicijo, ki se je obogatila z nizozemsko in srednjeveπko polifonijo in jo izpopolnil z baroËno patetiko in afektiranostjo. Umetnost kontrapunkta, kromatiËne harmonike, s simboli obogatene glasbene govorice in visoko uËenostjo so nazadnje Bacha izolirale od nasprotnih modernih, naravnih tokov Ëasa. ©ele 19. stoletje ga je ponovno odkrilo.« (Atlas zur Musik II, Bärenreiter Verlag Kassel, 1985, 363).

4. ZANIMIVOSTI Johann Sebastian Bach je veliko potoval ‡ seveda peπ ‡ da bi sliπal druge organiste in se kaj novega nauËil. Ana Magdalena, njegova druga æena, opisuje dogodek, povezan z njegovim potovanjem: flNekoË je na takem πtudijskem potovanju laËen obsedel s krvavimi æulji na nogah pred neko gostilno, brez prebite pare v æepu, ne da bi si mogel kupiti en sam griæljaj, da bi poteπil lakoto. Ko je tako sedel in premiπljeval, kako naj prehodi πe zadnji del poti s praznim æelodcem, z ranjenimi nogami in praznim æepom, se je odprlo okno nad njim in skozenj sta prileteli dve slanikovi glavi. Sestradan, kakor je bil, ju je pobral, saj je bilo

63 Prirocnik_7.indd 63

1/16/06 11:19:06 AM

to πe vedno bolje kot niË. Toda, kako je bil preseneËen, ko je v vsaki glavi naπel zataknjen danski dukat.« Beethoven je rekel za Bacha: flNicht Bach, - Meer sollte er heissen!« Prevod: flNe potok morje bi se moral imenovati!« (Pojasnilo: Bach, nem. = potok; Meer, nem. = morje). Zaradi koliËine svojih del bi se resniËno lahko tako imenoval. »eprav se je Bach zavedal svojega znanja, je bil veliki organist in skladatelj zelo skromen.

Svojim uËencem je vedno govoril: flVedno sem moral biti priden. Z vztrajnim delom lahko vsak od vas doseæe to, kar sem dosegel jaz.« Ko ga je ob neki priliki navduπen oboæevalec vpraπal, kako lahko tako Ëudovito igra, mu je skromno odgovoril: flTo ni niË Ëudnega; samo na pravo tipko je treba ob pravem Ëasu pritisniti, pa igra inπtrument sam.«

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA BAROKA DIDAKTI»NA ENOTA: VELIKA SKLADATELJA BAROKA JOHANN SEBASTIAN BACH IN GEORG FRIEDRICH HÄNDEL JOHANN SEBASTIAN BACH VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci prek πtevilnih glasbenih del spoznajo veliko ustvarjalno moË Johanna Sebastiana Bacha, enega najpomembnejπih predstavnikov glasbenega baroka. Spoznajo glasbeno-teoretiËne, oblikovne, stilne znaËilnosti njegovih πtevilnih del, ob tem pa duhovno bogato osebnost skladatelja. S spoznavanjem njegove glasbe si bodo oblikovali pozitiven odnos do nje in merila za estetsko vrednotenje.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si)bodo ◆ posluπali odlomek Matejevega pasijona J. S. Bacha ◆ prebrali besedilo in ugotovili znaËilnosti spremljave melodiËne znaËilnosti recitativa ◆ posluπali odlomek arije Naredi moje srce Ëisto, opazovali notni zapis in ugotavljali melodiËne znaËilnosti arije ◆ prebrali besedilo arije in se pogovarjali o vsebini ◆ spoznali pasijon kot glasbeno obliko ◆ posluπali arijo iz KmeËke kantate J. S. Bacha ◆ peli pesem Jutranja rosa ◆ posluπali Badinerie iz orkestrske Suite J. S. Bacha in ugotavljali znaËilnosti (tempo, solo flavta) ◆ posluπali Badinerie v izvedbi Swingle Singersov ◆ zapeli Badinerie ob posluπanju Swingle Singersov ◆ posluπali in peli melodijo Menueta iz zbirke Male skladbe J. S. Bacha ◆ oblikovali k melodiji spremljavo z Orffovimi inπtrumenti ◆ izvedli Menuet s petjem in spremljavo

64 Prirocnik_7.indd 64

1/16/06 11:19:06 AM

DEJAVNOSTI Posluπanje

S posluπanjem dveh odlomkov iz Bachovega Matejevega pasijona bodo uËenci ugotovili razliko med recitativom in arijo v obravnavi besedila, znaËilnosti melodike in spremljave. Pomagali bodo kratki notni zapisi, razlike pa naj uËenci ugotovijo z natanËnim posluπanjem.

Petje

Z uËenci preberemo besedilo in ga v govorjeni obliki ritmiziramo tako kot je zapisano z notami. Na enak naËin poskusimo obdelati slovenski prevod ‡ ugotovili bomo, da ne moremo uporabiti enakega ritma. PoiπËimo ustrezen ritem k slovenskemu prevodu. Po posluπanju arije iz Bachove KmeËke kantate zapojmo prirejeno pesem Jutranja rosa.

Ustvarjanje

Znanje improvizacije uporabimo za vokalno izvedbo Bachovega Menueta.

Z Orffovimi inπtrumenti bomo oblikovali spremljavo k Menuetu.

Muziciranje Ob petju, posluπanju in igranju na inπtrumente bomo izvedli Bachov Menuet.

VIRI IN LITERATURA: Bouchet, Paulende (1997): VeliËastni Johann Sebastian Bach. Ljubljana: DZS. Meynell, Esther (1993): Mala kronika Ane Magdalene Bach. Maribor: Zaloæba Obzorja.

UËiteljeve pripombe

65 Prirocnik_7.indd 65

1/16/06 11:19:06 AM

del

än ch H

ri ied r F rg

A STROKOVNE INFORMACIJE •

Geo

GEORG FRIEDRICH HÄNDEL (Halle 1685‡1759 London) 1. KRAJI SLUÆBOVANJA ◆

◆

◆ ◆

Hamburg, 1793-1706, violinist v operi, nato Ëembalist in organist. J. Mattheson piπe: flHändel je bil izvrsten na orglah (boljπi od Kuhnaua), v figurah in kontrapunktih, predvsem ex tempore; vendar je vedel zelo malo o melodiji, preden je priπel v hamburπko opero.« Italija, 1706‡1710: ‡ Firence (1707) ‡ Rim (1707/08), stiki s Corellijem in A. Scarlattijem ‡ Neapelj (1708), ‡ Benetke (1709) Hannover/London, 1710‡12, kapelnik London, 1712‡1759

2. DELA GEORGA FRIEDRICHA HÄNDLA ◆

◆ ◆ ◆ ◆

vokalna in vokalno-inπtrumentalna dela: zbori (anthem = angleπki moteti 16. stoletja, npr. Chandos Anthems - psalmi za zbor, Coronations Anthems), vokalni dueti, terceti, arije in pesmi, kantate (veË kot sto), Dettinger Te Deum, Te Deum, Jubilate, himne opere: Rinaldo Xerxes, Teseo, Lucio Cornelio Silla, Julij Cezar, Orlando oratoriji: Trionfo del tempo, Deborah, Belsazar, Izrael v Egiptu, Mesija, Samson, Saul glasba za Ëembalo in klavir glasba za orkester: Glasba na vodi (Suite v F-, D- in G-duru), Glasba za ognjemet, concerti grossi in orkestrski koncerti, uverture, sinfonije (Synphonies), suite in plesi

3. ZANIMIVOSTI ◆

Na neki operni vaji se je zelo domiπljav pevec Gordon uprl Händlu: fl»e se ne boste dræali mojega tempa, bom skoËil na vaπ Ëembalo in ga razbil na tisoË koπËkov« flLahko, lahko,« odvrne Händel mirno, flvendar mi prej sporoËite, kdaj boste to naredili, da bom to objavil na plakatih. PrepriËan sem, gospod Gordon, da bo priπlo veË ljudi gledat, kako skaËete, kot bi jih priπlo posluπat, kako pojete.«

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA BAROKA DIDAKTI»NA ENOTA: VELIKA SKLADATELJA BAROKA JOHANN SEBASTIAN BACH IN GEORG FRIEDRICH HÄNDEL GEORG FRIEDRICH HÄNDEL VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob posluπanju, analiziranju in vrednotenju spoznajo pomembno glasbeno osebnost baroka ‡ Georga Friedricha Händla. Z aktivnim glasbenim odnosom (petjem, muziciranjem) doæivljajo lepoto skladateljevih del in si s tem razvijajo glasbene sposobnosti ter kriterije za vrednotenje njegove glasbe.

66 Prirocnik_7.indd 66

1/16/06 11:19:06 AM

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomek Koncerta za orgle in orkester G. F. Händla ◆ ugotavljali znaËilnosti inπtrumentalne izvedbe ◆ ugotavljali znaËilnost melodike v izvedbi solistiËnega inπtrumenta ◆ spoznali glasbeno obliko solistiËni koncert ◆ posluπali zbor Halleluiah iz oratorija Mesija G. F. Händla ◆ ugotavljali znaËilnosti izvajalne zasedbe ◆ peli melodijo Halleluiah ◆ spoznali glasbeno obliko oratorij ◆ posluπali arijo Kakor pastir pase svojo Ëredo iz oratorija Mesija ◆ prebrali besedilo in se pogovarjali o vsebini ◆ peli melodijo arije ◆ posluπali Hornpipe iz suite Glasba na vodi G. F. Händla ◆ ogledali notni zapis in ugotavljali znaËilnosti melodije ◆ ugotavljali znaËilnosti izvedbe ◆ peli temo ◆ oblikovali shemo oblikovanosti stavka ◆ prebrali zgodbo o nastanku skladbe Glasba na vodi ◆ posluπali Air iz Suite πtev. 5, G. F. Händla (Swingle Singers) ◆ peli melodijo ◆ spoznali biografske podatke in delo G. F. Händla DEJAVNOSTI Posluπanje

Ob posluπanju, ogledu notnih primerov in ugotavljanju znaËilnosti izvajalskih zasedb bodo uËenci spoznali posebnosti Händlove glasbe. Ob veËkratnem posluπanju posameznih skladb naj spoznajo njihovo oblikovanost, izvajalne posebnosti in slogovne znaËilnosti.

Petje

S petjem odlomkov iz oratorija Mesija, tem iz Glasbe na vodi in Suite πt. 5 bo uËencem omogËeno doæivljanje izvajanih glasbenih del, s tem pa tudi neposrednejπi odnos do njih.

Muziciranje Ob petju odlomkov iz Händlovih del naj uËenci oblikujejo preprosto improvizirano inπtrumentalno spremljavo z Orffovimi inπtrumenti.

VIRI IN LITERATURA:

67 Prirocnik_7.indd 67

1/16/06 11:19:07 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

68 Prirocnik_7.indd 68

1/16/06 11:19:07 AM

3.7 DRUGI POMEMBNI SKLADATELJI BAROKA GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 81‡82 U»BENIK, stran 37 CD 3, zvoËni primeri πt. 89‡92 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE JEAN BAPTIST LULLY (1632‡1687)

y

t Lull

•

ptis an Ba

Je

1. DELA ◆ ◆

opere: Psyché, Amadis, Roland, Armide, Acis et Galatée suite, skladbe za violino

2. O LULLYJEVEM DELU ◆

Jean Baptiste Lully je veljal za floËeta francoske opere«. flLully je razvil opero, ki je bila zrelejπa in popolnejπa kot katerakoli v njegovem Ëasu. Lully kaæe odliËen smisel za reliefnost in sorazmerje ter doloËanje pravega odnosa med dejanji in prizori; oËitno se mu je posreËilo, da se je otresel zveze s cerkvenimi tonovskimi naËini in uporabljal docela posvetni naËin. Lullyjev tip opere je daleË prekosil prve poskuse na tem podroËju, po jasnem izrazu in ritmu ter delitvi na manjπe sestavine, kot so baletne in zborovske toËke, inπtrumentalne medigre, arije, recitativi …« (C.H.Parry)

3. ZANIMIVOSTI ◆

Ob neki sveËanosti je Lully po tedanjem obiËaju dajal orkestru takt z udarjanjem teæke palice ob tla. Pri tem je tako moËno udaril po malem prstu noge, da je zaradi zastrupitve krvi umrl.

1. DELA ◆

i

obald

GIROLAMO FRESCOBALDI (1583‡1643) •

resc mo F

a

Girol

Toccate e partite d’intavolantura di cembalo Fiori musicale

2. ZNA»ILNOSTI DEL ◆

Girolamo Frescobaldi je bil dolgoletni organist v cerkvi sv. Petra v Rimu, njegov skladateljski opus je skoraj v celoti namenjen orglam in Ëembalu.

Odlike njegovih del so: zelo izpopolnjena tehnika igre, domislena registracija (registri), raba starih proporcijskih πtevil (notne dolæine nimajo absolutne vrednosti - skupina πtirih osmink v enem taktu traja na primer enako dolgo kot skupina πestih osmink v drugem taktu) ...

69 Prirocnik_7.indd 69

1/16/06 11:19:07 AM

FRANÇOIS COUPERIN LE GRAND (1668-1733) 1. DELA ◆

in le uper

d

Gran

o

ois C

nc • Fra

suite* (Ordres, 4 zvezki ‡ 215 skladb za clavecin, Ëembalo), skladbe s programskimi vsebinami (Zaljubljeni slavËek, Metulji, Zvonjenje z otoka Kitera, Razcveteli sadovnjaki …) * Couperinove suite skoraj niso veË suite, predvsem ne po obsegu, saj imajo veliko stavkov (celo do 23), predvsem pa za suito niso znaËilni programski naslovi.

◆

koncerti (14, πtirje z naslovom Kraljevski koncerti, ostali z naslovom Zdruæeni okusi)

2. O COUPERINOVEM DELU ◆

Francois Couperin le Grand: flMedtem ko komponiram, imam vedno pred oËmi doloËeno stvar. Nanjo me vedno navedejo razne okoliπËine, tako tudi dobivam naslove,« je zapisal skladatelj o svojih skladbah, ki imajo programske naslove.

Velika poljska Ëembalistka Wanda Landowska pa o njem pravi: flKot Chopin tako tudi Couperin ni velik samo po tem, kar je prispeval temu inπtrumentu zaradi svojega ustvarjalnega daru, temveË tudi po tem, kar je izvabil iz njega … V teh skladbah za Ëembalo najdemo zadræano in polno liriËno linijo, moËne in privlaËne harmonije, izrazno moË, bogato ozraËje ‡ lastnosti, ki so samo njegove.«

si rgole e P a ttist

GIOVANNI BATTISTA PERGOLESI (1710-1736) 1. DELA ◆ ◆ ◆

ni Ba

van • Gio

opere: La serva padrona, Il Flaminio …

Stabat Mater trio-sonate, koncerti za flavto, concertini za godalni orkester

2. O PERGOLESIJEVEM DELU ◆

Giovanni Battista Pergolesi je znan po kratki operi Sluækinja gospodarica, ki je prva komiËna opera v zgodovini opere. V njej ni ne zbora in ne baleta, tudi osebe so samo tri.

Nastala je kot intermezzo, vrinek med dejanji neke druge opere (Il prigionier), kar je bilo takrat zelo moderno. Zaradi sveæine, duhovitosti, predvsem pa zaradi izvrstne glasbe je Pergolesijeva opera preæivela; opera, ki ji je sluæila Sluækinja gospodarica za poæivitev, pa je æe zdavnaj pozabljena. Tudi to je ena znaËilnih naËinov baroËne opere.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA BAROKA DIDAKTI»NA ENOTA: DRUGI POMEMBNI SKLADATELJI BAROKA VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo nekatere pomembne skladatelje baroka, ki so s svojimi deli sooblikovali glasbeno podobo tega obdobja. Dobijo vpogled v raznolikost glasbenega oblikovanja v glasbeno-izraznem, oblikovnem in estetskem pogledu ter si tako oblikujejo odnos do glasbe baroka.

70 Prirocnik_7.indd 70

1/16/06 11:19:07 AM

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomek uverture k operi Armide francoskega skladatelja J. B. Lullyja ◆ ugotavljali izvedbeno zasedbo in njene znaËilnosti ◆ oblikovali shemo oblikovanosti in ugotavljali znaËilnosti delov ◆ spoznali uverturo kot glasbeno obliko ◆ spoznali skladatelja J. B. Lullyja ◆ posluπali Toccato G. Fescobaldija ◆ ugotavljali znaËilnosti izvedbe ◆ spoznali skladatelja G. Frascobaldija ◆ posluπali preludij F. Couperina ◆ podrobneje spoznali konstrukcijo in izvedbene znaËilnosti Ëembala ◆ spoznali skladatelja F. Couperina ◆ posluπali recitativ in arijo iz opere Sluækinja gospodarica G. B. Pergolesija ◆ ugotavljali znaËilnosti izvedbe ◆ spoznali vsebino opere ◆ spoznali komiËno opero kot glasbeno obliko ◆ peli pesem Zlata roæa G. B. Pergolesija DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci bodo posluπali πtiri pomembne skladatelje baroka in njihove znaËilne skladbe. Posluπanje bo sluæilo spoznavanju znaËilnosti glasbenih oblik (uvertura, preludij, komiËna opera) in inπtrumentov (Ëembalo).

Petje

UËenci se bodo nauËili Pergolesijevo pesem Zlata roæa in jo ob klavirski (lahko tudi improvizirani spremljavi Orffovih inπtrumentov) zapeli.

VIRI IN LITERATURA:

UËiteljeve pripombe

71 Prirocnik_7.indd 71

1/16/06 11:19:07 AM

3.8 BAROK NA SLOVENSKEM GLASBA 7 DELOVNI ZVEZEK, stran 83‡87 U»BENIK, stran 38 CD 3, zvoËni primeri πt. 93‡99 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. DRUÆBENE RAZMERE NA SLOVENSKEM V »ASU BAROKA ◆ ◆ ◆

rast meπËanstva protireformacija (Tomaæ Hren) verska razklanost

2. UMETNOST NA SLOVENSKEM V »ASU BAROKA ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

stoletje razcveta slovenske baroËne umetnosti vplivi zahodne in srednje Evrope arhitektura: gradovi (Dornava), cerkve (Tunjice nad Kamnikom, Gornji Grad, Sladka gora …), meπËanske palaËe, kmeËke baroËne hiπe plastika: Robbov vodnjak v Ljubljani, slikarstvo: slikarije v gradovih in cerkvah (Heinrich Stadler v Dornavi, Franc Joæef Flurer v Breæicah, France Jelovπek v Grobljah …); slikarji: Fortunat Bregant, Valentin Metzinger, Leopold Layer, Janez Andrej Strauss

3. GLASBA NA SLOVENSKEM V »ASU BAROKA ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

protireformacija in skrb za glasbo notna gradiva iz Rima in Benetk ‡ izvedbe v ljubljanski stolnici operne uprizoritve tujih glasbenih skupin domaËi skladatelji: Gabrijel Plavec, Isaac Posch, Janez Krstnik Dolar, Gabriello Puliti, Antonio Tarsia, Bartolo Cernivan, Giuseppe Tartini (deluje v Italiji) dejavnost Academie Philharmonicorum

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA BAROKA DIDAKTI»NA ENOTA: BAROK NA SLOVENSKEM VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: S spoznavanjem glasbenih del in njihovih ustvarjalcev spoznajo uËenci glasbena dogajanja v obdobju baroka pri nas in jih primerjajo s tujino.

72 Prirocnik_7.indd 72

1/16/06 11:19:08 AM

Spoznavajo tudi okoliπËine, razmere, v katerih je glasba nastajala in jo vrednotijo tudi iz tega vidika. Oblikujejo si odnos do slovenskega glasbenega izroËila in se zavedajo pomena, za nadaljnji razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali motet Dic Maria slovenskega skladatelja G. Plavca ◆ prebrali besedilo ◆ ponovili snov o motetu ◆ spoznali skladatelja G. Plavca in razmere, v katerih je deloval ◆ spoznali nekaj znaËilnosti baroËne umetnosti na Slovenskem ‡ arhitektura, slikarstvo, kiparstvo ◆ posluπali πtiri znaËilne plesne skladbe I. Poscha ◆ ugotavljali znaËilnosti izvedb ◆ ugotavljali razlike med plesi in slogovne znaËilnosti ◆ spoznali skladatelja I. Poscha ◆ posluπali odlomek iz Sonate J. K. Dolarja ◆ ugotavljali znaËilnosti izvedbe ◆ posluπali odlomek Misse bergamasca skladatelja J. K. Dolarja ◆ zapeli zaËetek Kyrie in ugotavljali kompozicijsko tehniko ◆ spoznali slovenskega skladatelja J. K. Dolarja ◆ sami bodo poiskali in si ogledali slikovni material o baroku na Slovenskem ◆ v obrisih spoznali zgodovino Academie Philharmonicorum in drugih glasbenih ustanov na Slovenskem DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci bodo ob posluπanju spoznali dela skladateljev baroËnega obdobja, ki so bili slovenskega porekla, delovali pa so veËinoma izven meja takratnih slovenskih deæel.

Petje

Ob posluπanju in ogledu notnih zapisov naj Ëenci tudi zapojejo: vsaj prvi vrstici skladbe Dic Maria in zaËetni motiv Kyrie. Pojejo naj tudi ob posluπanju.

VIRI IN LITERATURA: KlemenËiË, Ivan (1997): Glasbeni barok na Slovenskem. Ljubljana: ZRC, SAZU. Kuret, Primoæ (1997): Od Academic philharmonicorum do Slovenske filharmonije. Ljubljana: DZS. Cvetko, Dragotin (1962): Academia philharmonicorum Labacensis. Ljubljana: DZS.

73 Prirocnik_7.indd 73

1/16/06 11:19:08 AM