Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

Ivan vrbanËI», mIra prel, jelka veIt

Glasba 7 saMOsTOJNI DelovnI zvezek za Glasbo v seDmem razreDU osnovne ©ole

GLASBA 7 Samostojni delovni zvezek za glasbo v sedmem razredu osnovne šole

Avtorji: Ilustrator: Naslovnica: Recenzenti: Uredila: Lektoriral: Notografiral: Slikovno gradivo:

mag. Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit Matjaž Schmidt, Zvonko Čoh, Robert Fister Pavle Učakar dr. Martin Kramar, mag. Simona Moličnik Šivic, Palmira Klobas Pečnik Metka Pušenjak Tine Logar Andrej Lenarčič arhiv MKZ, arhiv GNI ZRC SAZU, Rokopisna in Glasbena zbirka NUK in drugi viri

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012 Izdala in založila: Za založbo: Glavni urednik: Vodja Izobraževalnega založništva:

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012 Peter Tomšič Bojan Švigelj Senja Požar Horvat

Oprema: Prelom in priprava za tisk: Tisk:

Peter Svetek Peter Svetek Tiskarna Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica, 2012

Naklada: 1500 izvodov 1. natis Samostojni delovni zvezek je tiskan na okolju prijaznem papirju.

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/sola in www.emka.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)(076) VRBANČIČ, Ivan Glasba 7. Samostojni delovni zvezek za glasbo v sedmem razredu osnovne šole / Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit ; [ilustrator Matjaž Schmidt, Zvonko Čoh, Robert Fister ; slikovno gradivo arhiv MKZ ... et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 ISBN 978-961-01-2142-8 1. Prel, Mira 2. Veit, Jelka 260870400

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založbe so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

VSEBINA NAMESTO UVODA Glasbena dota prejšnjih let. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4

1 GLASBA DAVNINE IN SREDNJEGA VEKA .. . . . . . . . . . . . . . .

7

1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6

Začetki glasbe .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glasba starih neevropskih kultur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glasba antike .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Gregorijanski koral .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glasba v zgodnjem srednjem veku .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Viteška lirika in inštrumentalna glasba .. . . . . . . . . . . . . . . . .

8 12 14 19 22 26

2 GLASBA RENESANSE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

29

2.1 2.2 2.3 2.4

Zlato obdobje vokalne polifonije .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glasba – naša ljubezen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Inštrumentalna glasba renesanse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glasba na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

30 35 41 43

3 GLASBA BAROKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

45

3.1 3.2 3.3 3.4 3.5

46 51 53 56 61

Razkošje baroka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Protestantski koral . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kantata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Opera v baroku .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Inštrumentalne glasbene oblike baroka .. . . . . . . . . . . . . . .

• sonata • suita • fuga • toccata (tokata) • concer to grosso Velika skladatelja baroka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Johann Sebastian Bach • Georg Friedrich Händel Drugi pomembni skladatelji baroka .. . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Barok na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

78 80

PESMARICA 7 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

85

3.6 3.7 3.8

69

NAMESTO UVODA Glasbena dota prejšnjih let

1. Glasbena teorija • Notne vrednosti CeLINKA

POLOVINKI

ČeTRTINKe

OSMINKe

• Tonske višine

• Ritmične posebnosti TRIOLA

SINKOPA

œ KORONA

• Lestvica je zaporedje osmih tonov.

œ

œ

œ

œ

œ

2. Izvajalske oznake v glasbi viπaj niæaj crescendo

naraπËajoËe

pojemajoËe

decrescendo, diminuendo

pianissimo (zelo tiho) piano (tiho) mezzopiano (srednje tiho) mezzoforte (srednje glasno) forte (glasno) fortissimo (zelo glasno)

4

3. Glasbene oblike PeSeMSKA OBLIKA KÁNON RONDO VARIACIJA KONCeRT SIMFONIJA OPeRA BALeT

4. Vrste glasbe • Vokalna glasba

• Inštrumentalna glasba

5

UPORABLJeNI SIMBOLI

pojemo

poslušamo

igramo na glasbila

pojemo in igramo

plešemo

ob glasbi se telesno izražamo

analiziramo glasbena dela

iščemo nova znanja in spoznanja

uporaba pesmarice Zapojmo in zaigrajmo

uporaba Glasbenega slovarčka

1.1 ZAČETKI GLASBE Razmisli in poskusi odgovoriti.

• Koliko je stara glasba? Glasba je stara toliko, kot je staro človeštvo.

• Kako daleč v zgodovino človeštva sega?

V praskupnost.

Ali veš, da so v Sloveniji v jami Divje babe pri Idriji odkrili ostanke paleolitske piščali? Izdelana je bila iz medvedove kosti in je stara približno petinštirideset tisoč let.

Zelo stare so tudi ljudske pesmi, ki so se ohranjale iz roda v rod po ustnem izročilu.

Poslušaj eno izmed najstarejših ohranjenih in še danes živih ljudskih pesmi iz Bele krajine in ugotovi njen naslov. Oglej si notni zapis, vsebino, melodijo in ritem pesmi.

Pesem zapoj.

KRES­NA­

Besedilo: 1. Bog daj, Bog daj dobro véčer, daj nam, Bože, dobro let!

2. Dobro véčer, kresno véčer, ...

3. Za večerkom sretan danak, ...

Belokranjska ljudska

4. Mi smo nocoš malo spale, ...

5. Malo spale, rano vstale, ...

6. Vašga polja varovale, ....

Koliko različnih tonskih višin je v pesmi? Izpiši jih.

8

1.­OglAŠA­NjE­pA­lEO­lit­SKE­piŠČA­li 2.­ljud­ska­iz­Be­le­kra­ji­ne:­KRES­NA

• V besedilu podčrtaj manj razumljive besede, jih izpiši in se o njih pogovori s sošolcem.

Lahko si pomagaš tudi s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in leksikoni.

Bože, kresno véčer, večerkom, jutárščem, danak (dan), nocoš (nocoj).

• Kaj opisuje pesem?

Ljudski običaj kresovanja.

• Čemu služi običaj?

Je prošnja za dobro letino.

• Ali tudi v tvojem okolju poznate običaj kresovanja?

• Ob katerih dogodkih prižigajo kresove? Na kresni večer ...

• Kaj pomeni v ljudskem verovanju ogenj, kres?

Toploto, strast, srce, poletje.

Krésnice nekoč

Krésnice danes

Tudi z glasbenega vidika je pesem nekaj posebnega.

Iz notnega zapisa ugotovi značilnosti ritma, določi mero ter glasovni obseg.

• Za katero vrsto glasbe je to značilno?

Za ljudsko pesem.

Za zbiranje ljudskih pesmi danes skrbijo etnomuzikologi, ki na terenu snemajo ljudske pesmi, glasbo in ples. Iz virne posnetke hranijo v Glasbenonarodopisnem inštitutu v Ljubljani.

Glasbenonarodopisni inštitut v Ljubljani

V razredu oblikujte dve skupini in znova zapojte pesem, tokrat tako, kot jo pojejo belokranjske krésnice.

9

• Ali poznaš še katere pesmi, reke, druga besedila in napeve, ki so povezani z običaji in vražami, npr. za rodo­ vitnost polja in živine, proti toči, za dež, za zdravje, proti požaru ipd.? Zapiši jih.

Pesmi: Po Koroškem po Kranjskem ...

Reki: Ob kresi se dan povesi ...

Starejše ljudi iz tvojega okolja povprašaj, ali ohranjajo in gojijo kakšne navade ali običaje.

Jurjevsko obredno pesem v čast pomladi najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 16.

Vsak narod ustvarja svojo ljudsko glasbo in jo ohranja kot del kulturne dediščine.

Poslušaj izbrane zvočne posnetke: glasove iz narave, različne ritme in napeve.

• Kaj si ugotovil?

Mongolski šaman

Prvi primer zvočno slika šumenje vode, nevihto z grmenjem in

prikazuje obredni ples plemena (ritmična tolkala). Drugi zvočni primer je preprosto ljudsko petje ob spremljavi ritmičnih glasbil.

Ritem, iz vajan s preprostimi ritmičnimi glasbili, je bil po navadi spremljava k plesu, včasih tudi pri delu.

Poslušaj še nekaj različnih ritmov in poskusi ugotoviti, ob katerih priložnostih bi lahko služili za spremljavo.

Oglej si notni zapis slovenske ljudske pesmi in jo zapoj.

Slovenska­ljudska;­podmelec,­tolminsko:­RiBA­FARONiKA­

Bajeslovna pesem, ki ohranja staro prepričanje, da riba (morska deklica) nosi svet na hrbtu.

Zapoj in zaigraj s sošolci. Obrni na stran 90.

10

3.­Ritmi­iN­mAgijA 4.­lApONSKi­iN­ARABSKi­NApEv 5.­Ej,­UHNEm

Oglej si naslednji notni zapis slovenske ljudske pesmi in jo zapoj.

Ilustracija: Z. Čoh

Slovenska­ljudska:­KOvAŠKA­

• Ali razumeš vse narečne besede?

Keri, (kateri), vèn (vem), voglen (oglje).

• Izpiši manj razumljive besede in poišči njihovo razlago.

• V katero zvrst po vsebini sodi pesem o kovaču?

V zvrst delovnih pesmi.

• V delavskih in kmečkih okoljih so še danes žive številne delovne pesmi. Naštej nekaj pesmi iz tvojega okolja.

Perice, Le predi, dekle predi ...

Zapoj in zaigraj s sošolci.

Dogovorite se, kdo bo iz vajal vokalni del pesmi (kdo bo prepeval) in kdo bo iz vajal inštrumentalni del pesmi (igral na orffova glasbila). Obrni na stran 94.

11

1.2 GLASBA STARIH NEEVROPSKIH KULTUR Glasba je bila že v najstarejših časih spremljevalka vsakdanjega življenja. Poznali so jo v starih neevropskih kulturah Bližnjega in Daljnega vzhoda. O takratni glasbi pričajo le ustna izročila.

Glasbenik igra kin – leseno kitaro s 5–7 svilenimi strunami (Kitajska).

Glasbenice (detajl iz prizora gostije v Tebah)

Poslušaj izbrano melodijo in poskušaj ugotoviti njene značilnosti. Pomagaj si z notno sliko.

Kitajska­ljudska:­pRO­DA­jA­lEC­SAD­jA­

Odgovori na vprašanja.

• Je v melodiki pesmi kaj posebnega, nenavadnega? Nastop pentatonike.

• Iz koliko različnih tonov je zgrajena melodija? Iz petih različnih tonov: RE, MI, SO, LA, TI.

12

Oglej si zapis petih tonskih višin v obliki lestvice.

To lestvico imenujemo pentatonika.

Primerjaj pentatoniko z durovo in molovo lestvico, ki ju poznaš že iz lanskega šolskega leta.

• Ugo tovi, v čem se pentatonika razlikuje od durove in molove lestvice.

Pentatonska lestvica nima poltonov.

Izberi zveneče ploščice pentatonike in improviziraj spremljavo k pesmi Prodajalec sadja.

UVOD (inštrumentalna improvizacija, 4 takti)

PESEM (Prodajalec sadja)

MEDIGRA (ponovitev uvoda)

PESEM (Prodajalec sadja)

POIGRA (ponovitev uvoda)

Naslednja glasba prihaja z Daljnega vzhoda. Pozorno poslušaj in poskusi ugotoviti nekaj njenih značilnosti. Zapiši jih.

Eksotična, zanimiva, zelo ritmična ...

• Za katero deželo Daljnega jugovzhoda je značilna glasba, ki si jo slišal?

Za Indijo.

Sitar

Tabla

Glasbenik

Prisluhni naslednjemu zvočnemu posnetku, v katerem glasbenik igra na tablo.

Primerjaj oba posnetka in odgovori.

• Opiši značilnosti izvedbe prvega in drugega zvočnega primera.

Prvi zvočni primer se izvaja na sitarju, glasba je umirjena in ima izrazito melodiko.

Drugi zvočni primer se izvaja na tabli, razgibana glasba in virtuozno zaigran ritem.

Skladbo sta iz vajali dve glasbili, značilni za Indijo: sitar in tabla.

Oglej si fotografije, ugotovi zvočne značilnosti, več o njih preberi v učbeniku, v glasbenem slovarčku, ali na spletu.

6.­R.­Shan­kar:­RA­gA,­gA­RA 7.­R.­Shan­kar:­tA­l A­FA­RO­DASt

13

1.3 GLASBA ANTIKE Poslušaj naslednjo melodijo in ugotovi, iz katere dežele izhaja.

• Napiši nekaj značilnosti.

Utrip današnje Grčije, značilna grška melodika, plesni značaj glasbe ...

Skladba iz vira iz današnje Grčije, kjer je znana kot ponarodeli ples. Melodijo zanjo je napisal grški skladatelj Mikis Theodorakis za film Grk Zorba. Ob priložnosti si oglej film, obstaja pa tudi balet z istim naslovom.

Zbrano poslušaj še drugo skladbo iz Grčije. Ob predvajanem posnetku lahko pesem zapoješ. Oglej si njen notni zapis in ga primerjaj z nagrobnim zapisom.

Glasbenik igra na dvojni aulos.

SE­iKi­lO­vA­pE­SEm

Seikilov nagrobni napis

Zapis Seikilove pesmi izvira iz 2. stoletja pred našim štetjem. Našli so ga na nagrobniku Seikilove žene v Trallesu v Mali Aziji. To je eden najstarejših ohranjenih spomenikov zahodnoevropske glasbene kulture. Gre za skolion, pesem, ki govori o življenjskih modrostih, lahko je tudi pivska pesem.

14

8.­m.­theo­do­ra­kis:­SiR­tA­Ki 9.­SE­iKi­lO­vA­pE­SEm

Kako pomembna je bila glasbena vzgoja za stare Grke, lahko ugotoviš iz odlomka Platonove knjige Država: »Zato torej, dragi Glavkon, je vzgoja, ki jo daje glasba, tako pomembna; pri njej namreč prodreta najgloblje v dušo ritem in harmonija, jo najmočneje prevzameta in naučita človeka plemenitega vedenja: tako postane plemenit vsakdo, ki je pravilno vzgojen, kakor velja nasprotno za vsakogar, ki ni tako vzgojen …« Si že slišal za starogrški filozofski izrek Zdrav duh v zdravem telesu?

• Kako ga razumeš?

Vsak posameznik naj pozitivno skrbi zase, za svoje celovito ravnovesje in se v odnosu do drugih ljudi nauči plemenitosti.

Oglej si spodnji fotografiji in odgovori na vprašanji.

Grško vazno slikarstvo

Apolon

• Kaj prikazujeta fotografiji?

Igro na aulos/avlos (levo) in liro (desno).

• Kakšno povezavo ima vsebina na fotografiji z glasbo?

Inštrumentalna glasba je spremljala slavnosti, obrede, pohode.

Grško vazno slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, številne zgodbe in miti so bili pomemben zgled tudi za raz voj umetnosti v srednjem veku.

16

Stari Grki so glasbo zapisovali s črkovno notacijo. Posebej so ločili notacijo za vokalno in posebej za inštrumentalno glasbo. Oglej si dva primera.

Starogrška notacija za vokalno glasbo

Odlomek iz evripidove drame Orest

Starogrška notacija za inštrumentalno glasbo

Glasbo so spremljali z glasbili.

• Zapiši nekaj glasbil, ki si jih spoznal skozi glasbo antike.

Avlos ali aulos, lira, kitara, harfa.

Tako je v stari Grčiji nastala osnova srednjeveške in novodobne glasbene teorije. Uporabljali so posebne lestvice, ki so jih poimenovali po starogrških pokrajinah (Frigija, Lidija, eolija itd.) in plemenih, ki so v njih živela.

Poslušaj Delfski himnus, ki je vezan na starodavno preročišče v Delfih.

Delfi – ostanki preročišča

Dioniz je bil bog vina, veselja in zabave.

10.­DElF­SKi­Him­NUS

17

1.4 GREGORIJANSKI KORAL Poslušaj naslednje zvočne primere in ugotovi, kaj imajo skupnega:

Papež Gregor Veliki

Koralni zapis (primer zapisa)

a) Gospel: Amen b) Victimae paschali laudes, (Žrtvi velikonočni hvalnico pojo kristjani) c) Franz Gruber: Sveta noč Razmisli in odgovori.

• Si prepoznal vse tri pesmi – morda po naslovu ali kaki drugi značilnosti?

Da.

• Kaj imajo skupnega predvajani posnetki?

Nabožno vsebino.

• V kakšne namene služijo pesmi, kdaj jih prepevajo in kje?

Za spremljanje cerkvenega bogoslužja, praznikov, običajev.

• Kaj je značilno za posamezno pesem? Zapiši.

1.

Gospel – črnska duhovna pesem, petje z inštrumentalno spremljavo.

2.

Gregorijanski koral – vokalna skladba, latinski jezik.

3.

Božična pesem – vokalna skladba, tudi z inštrumentalno spremljavo.

Najbrž nisi ugotovil naslova drugega posnetka.

To je bil gregorijanski koral Vic timae paschali laudes (Žrtvi velikonočni hvalnico pojo kristjani).

Koral je enoglasen latinski napev, ki ga še danes pojejo pri katoliških cerkvenih obredih. Njegov raz voj sega daleč nazaj v zgodovino krščanstva.

Oglej si koralni zapis 150. psalma Laudate Dominum (Hvalite Gospoda).

12.­gos­pel:­AmEN 13.­Anonymus:­viC­ti­mAE­pA­SCHA­li­lA­UDES­(Žrtvi­velikonočni­hvalnico­pojo­kristjani) 14.­F.­gru­ber:­SvE­tA­NOČ

19

Ugotovi.

• Na koliko notnih črtah je zapisana skladba?

• Ali je notni zapis podoben današnjemu?

Na štirih notnih črtah.

Ne.

• V katerem jeziku je zapisan psalm? V latinskem jeziku.

Latinski jezik je bil dolga stoletja prisoten v cerkvenih obredih. O zapisanem besedilu pod notami lahko ugotoviš, da ima posamezna nota svoj besedni zlog.

Prevod: Hvalite Gospoda v njegovem svetišču, hvalite ga na njegovem mogočnem nebu.

Hvalite ga za njegova mogočna dejanja, hvalite ga zaradi njegove izredne veličine.

Hvalite ga z glasom roga, hvalite ga s harfo in citrami.

Hvalite ga z bobnom in plesom, hvalite ga s strunami in flavto.

Hvalite ga na cimbale zvočne, hvalite ga na doneče cimbale.

Vse, kar diha, naj hvali Gospoda.

Aleluja.

(Prevod: Jože Krašovec)

Obkroži imena glasbil v prevodu.

V besedilu psalma najdeš veliko imen glasbil.

Besedna zveza »s strunami in flavto« pomeni glasbilo s strunami in flavta. Beseda cimbale pa označujejo vrsto zvončkov (cymbale) in nima povezave z današnjim glasbilom cimbale.

Izpiši jih in ugotovi, ali vse poznaš.

Rog, citre, boben, zvončki (cymbale).

Psalmi so bili nazivi za stare duhovne pesmi, ki so vplivale na raz voj zgodnjekrščanske glasbe.

V učbeniku preberi o zgodovini notnega zapisovanja glasbe in poišči dodatne vire na spletu.

Psalm lahko zapoješ na izbrani zlog.

Oglej si različna notna zapisa istega korala Alleluia in ju primerjaj. a)

20

b)

Odgovori.

• Kakšne note so uporabljene v zapisu a) in kakšne v zapisu b)? a) koralna notacija b) današnja notacija

• Ugo tovi glasovni obseg v koralu Alleluia, ki je zapisan z današnjo notacijo. f1 – f2

• Primerjaj ga z obsegom v Psalmu 150. Kaj si ugotovil?

V koralu Alleluia je glasovni obseg večji.

Ugotoviš lahko, da obstajata dva načina petja korala: SILABIČNO PETJE

MELIZMATIČNO PETJE

– poudarek na besedilu, – posamezna nota ima svoj besedni zlog.

– v ospredju je melodika, – en besedni zlog ima več tonskih višin.

Primerjaj tonski obseg psalma in korala.

PSALM

ALLeLUIA

kvinta

decima

Ali si se pri glasbi seznanil z značilnostmi intervala?

Interval je razdalja med dvema različno visokima tonoma.

prima

sekunda

terca

kvarta

15.­Al­lE­lU­iA.­pA­SCHA­NOS­tRUm

kvinta

seksta

septima

oktava

21

Dva.

• Koliko različnih glasov je pelo hkrati?

Natančno opazuj zapis spodnjega glasu.

Nastop dolgih notnih vrednosti.

• Kaj si ugotovil?

& w w bw w w w w w w w w w w w w w w w Haec

Di

-

-

-

-

-

-

es

Da.

• Ali je to koralni zapis?

• Kaj je značilno za zapis gornjega glasu v organumu Haec Dies?

Melizmatika.

• Zapiši osnovne značilnosti. Dvoglasje, razširjen koralni napev v spodnjem glasu ...

Poje le vokal.

• Ugo tovi, katero besedilo poje gornji glas.

Tudi tako dvoglasje imenujemo órganum. Pojav v glasbi, ko se nad neko besedo zvrsti veliko tonov, imenujemo melizem, glasbeno obliko pa melizmatični órganum. Órganum je lahko dvo- ali večglasen, odvisno od tega, koliko glasov se oglaša nad koralno melodijo.

Poslušaj posnetek naslednje skladbe in si oglej notni zapis.

Dominator - Ecce - Domino

DO­mi­NA­tOR­–­EC­CE­–­DO­mi­NO­(vladar­–­glejte­–­gospod)­ Triplum

V 43  b œ V 43 

œ œ



œ



œœœ œ

Do - mi - na - tor

Duplum

Do

-

mi - ne

Ec - ce

mi - ni - ste

-

ri - um

Do



V 43 

-

V

Œ 

œ 

V

œ 

Œ 

V

œ 

œ 

Koral

7

ne

Ma - tre

vir - gi - nis

15

V

œ

œ œ œ 

œ

na - tus

Mi - re

Œ

lu - cis



œ

3

nos

ho - mi - nis

Œ

Œ œ

œ 

œœ 

Es

œ 

ra - di - um



a

cri - mi - ne

œ 

Ut

le

-

ste

vi

-

V œ œ œœœ  Œ  œ œ œ œ œ  V



im - mo - la - tus

œœœ  3

Œ

œœ 



œ



Œ



 bœ

Qui

de



vir

œœ 

Pro - fert

œ



Par - tus

 œ  œ

I

-



Œ 

ti

Œ

Œ

ho - mi - ne,

œ 

œ

œ 

œ

Pri - mi

Œ



tol - lit

ge - mi -

œ  Œ 

ci - um

œœ

œ 

Œ 

plau - su

- gi -



œ 

pro

œœœ 3

al - vus

 œ  œœ œ œ œ œ œ œ  œ œ œ œ

œ

Mun - da



motet

 Œ

no

œœœ  œ 3

Nunc,

si

Œ

œ  œ 

-

ne

fi -

 œ

œ  œ  œ  œ  œ œ œ œ  œ  œ œ œ œ  V .

18.­Anonymus:­DO­mi­NA­tOR­–­EC­CE­–­DO­mi­NO­(vladar­–­glejte­–­gospod)

23

24

 œ  œœ

Ti - bi

si - ne

ter - mi - no

Œ

Be - ne - di - ca - mus Do

œ 

œ  œ .

-

mi

œ œ

-

no.

.

ho - mi - nis

Œ

V

Par - tus

I

 œ  œ

-



ste

vi

-

Œ 

ci - um

Nunc,

si

Œ

œ  œ 

ne

-

fi -

 œ

œ V  œ  œ  œ  œ œ œ œ  œ  œ œ œ œ .

23

 œ  œœ V  Œ Ti - bi

si - ne

na - li

ter - mi - no

V  œ  Œ

ter - mi - no

Be - ne - di - ca - mus Do

 œœ 

œ  œ .

 œ  œ 

 œ .

Hym -num

-

re - fe - ra - mus Do

Œ

-

-

-

mi

no.

œ œ œ .

-

mi

.

mi

no.

.

-

no.

• Kje je zapisan koral? V spodnjem glasu.

• Ali imajo vsi trije glasovi enako besedilo?

Vsak glas ima drugačno besedilo.

Obkroži pravilno trditev.

Rondel 1

• Koral je obravnavan:

melizmatično

–

silabično. (francoska)

prir. Mira Prel

Francoska­ljudska:­RONDEl­(kánon)­

3 &b 4  1

Zdaj

œ



za - poj

œ

in

2



œ



œ

3



œ

ra - jaj z÷na - mi, god - ci



œ



va - bi - jo

œ

na



ples.

Œ

­­

Zapoj in zaigraj s sošolci. Obrni na stran 97.

Koral se v taki skladbi imenuje ténor, prvi glas nad njim je duplum oziroma zaradi dodanega besedila motetus (mot = beseda), drugi glas triplum. Takšna glasbena oblika se imenuje motet.

Spoznali smo preprost triglasni motet.

Značilen je za zgodnje obdobje raz voja večglasja, ki se imenuje ars antiqua (stara umetnost).

Značilna je za notredamsko šolo v Parizu.

Katedrala Notre Dame v Parizu

Obdobju ars antique (stare umetnosti) je sledilo obdobje, imenovano ars nova (nova umetnost). Tudi za to obdobje je najznačilnejša glasbena oblika motet, vendar z nekaterimi glasbenimi in vsebinskimi spremembami. Vsebina moteta je najpogosteje nabožna, lahko pa tudi ljubezenska, politična ali družbena.

Prisluhni motetu In Arboris, ki je značilen za obdobje ars nove (nove umetnosti).

Hkrati z ars antiquo in ars novo se v arhitekturi razvije gotika.

Dopolni svoje védenje še v učbeniku in na spletnih straneh.

19.­ph.­de­vit­ry:­iN­AR­BO­RiS

25

Prevod:

Robin: Pastirica moja sladka, bi mi li dala čepico v spomin?

Marjetka: Če jo hočeš, skloni le glavico, da z njo jo okrasim.

Robin: Zahvaljena, predraga.

Glej, jaz pa ti poklanjam verižico, sponko in mošnjiček.

Daj, no, daj mi čepico v spomin.

Marjetka: Rade volje, ljubi moj.

Odgovori.

• Kakšen značaj ima pesem?

Vesel, razgiban ...

• Ali je pesem spevna? Je zelo spevna.

Pesem je iz spevoigre, sestavljene iz 28 pesmi. ena izmed njih je tudi pesem v obliki dvogovora med Robinom in Marion (Robinom in Marjetko).

Zaigrajmo na glasbila skupaj s predvajanim posnetkom.

Razdelimo vloge: dekleta igrajo ritmični motiv, ko poje Marion (Marjetka), fantje pa igrajo takrat, ko poje Robin.

K = udarec dlani po kolenu T = tlesk s prsti

Potujoči pevci so se v Nemčiji imenovali Minnesängerji (minezéngerji).

27

Poslušaj Pesem o Palestini.

Prevod:

Zdaj sem srečen, ker so moje grešne oči videle sveto deželo in zemljo, ki jo ljudje časte.

Prišel sem v mesto, kjer je bil Bog v človeški podobi.

Kakšni čudeži so se zgodili tu.

Devica je rodila otroka, Gospoda vseh angelov.

Kristjani, Judje in pogani, vsi zahtevajo to deželo zase.

Naj nam bo Bog pravičen v imenu svojih treh imen.

Tu divja boj, utemeljena je naša zahteva.

Prav je, da nam to prizna.

Med najbolj znanimi Minnesängerji je bil Walther von der Vogelweide, ki je napisal Pesem o Palestini – spomin na križarske pohode.

Walther von der Vogelweide (1170-1228)

Primerjaj.

• V čem se razlikujeta pesmi Robin in Marion ter Pesem o Palestini?

Po vsebini in značaju.

ena najznamenitejših srednjeveških zbirk posvetne poezije je Carmina burana, najdena v bavarskem samostanu Benediktbeuern, v kateri so pivske, plesne, ljubezenske pesmi, reki, duhovne igre itd. Nekaj pesmi iz te zbirke je uglasbil nemški skladatelj 20. stoletja Carl Orff in jih združil v istoimenski kantati.

Poslušajmo odlomek Tempus est iocundum (Zdaj je čas prijeten).

Prevod: Zdaj je čas prijeten, zdaj se veselite, hej, fantiči, vi dekliči!

Oh, oh, že v ljubezni do dekleta v novi, novi strasti ves sem zacvetel, ves sem vzplamenel, ves bom skoprnel!

Slavčki gostolijo, ko slišiš melodijo, tako sladko, ti je lepo. Oh, oh, že v ljubezni …

(Prevod: Primož Simoniti)

Kot si lahko ugotovil, so pesniki, pevci in glasbeniki ustvarjali in raz vijali posvetno glasbo. Zanimive so bile tudi plesne inštrumentalne skladbe.

Poslušaj za primerjavo srednjeveško špansko estampido.

Ugotovi.

• Opiši izvajalni sestav. Solist, mešani pevski zbor, orkester.

• Kakšen je značaj skladbe?

Živahen, razigran ...

• V kakšnem tempu je skladba?

V hitrem tempu.

V Nemčiji so tradicijo pozneje nadaljevali Meistersängerji (májsterzéngerji) vse do 17. stoletja.

Dopolni svoje znanje še v Glasbenem slovarčku in učbeniku.

Dopolni trditve.

• Potujoči pevci, pesniki in glasbeniki v Franciji so se imenovali trubadurji in truverji . v Nemčiji pa minezéngerji in májsterzéngerji.

28

21.­W.­von­der­vo­gel­we­ide:­pE­SEm­O­pA­lES­ti­Ni 22.­C.­Orff:­tEm­pUS­ESt­iOCUN­DUm­(Zdaj­je­čas­prijeten) 23.­Ano­ny­mus:­QU­iN­tE­ES­tAm­piE­RE­Al

,

2.1 ZLATO OBDOBJE VOKALNE POLIFONIJE Renesansa je slogovno obdobje, v katerem so na vseh umetnostnih področjih nastajala velika dela. Umetniki so odkrivali nove načine izražanja in se zgledovali po stari antični umetnosti.

Poslušaj in primerjaj naslednji skladbi: Dominator – ecce – Domino in Claudio Monteverdi: Quel Augellin che cante (Ptiček, ki poješ tako milo) Spomni se značilnosti pr ve pesmi, ki jo že poznaš.

Primerjaj, kaj imata pesmi skupnega oziroma različnega.

Rešitve vpiši v preglednico.

DOMINATOR – ECCE – DOMINO

QUEL AUGELIN CHE CANTE

JEZIK

latinski

italijanski

VSEBINA

nabožna

posvetna

IZVAJALCI

zbor

zbor

ŠTEVILO PEVSKIH GLASOV

trije

pet

TEMPO

počasen

hiter

Oglej si nekaj fotografij znamenitih stavb, jih primerjaj in poskušaj ugotoviti razlike med njimi.

Katedrala v Chartresu

Katedrala v elyju

Stolnica v Firencah

ROMANIKA

GOTIKA

ReNeSANSA

• Zapiši nekaj razlik, ki si jih opazil ob ogledu fotografij.

Razlika v gradnji katedral, njihovih zvonikov, kupol, notranjosti ...

Prva zgradba je iz obdobja romanike, druga iz gotike in tretja iz renesanse.

30

24.­C.­mon­te­ver­di:­QU­El­AUgE­lliN­CHE­CAN­tE­(ptiček,­ki­poješ­tako­milo)

Glasbena umetnost je bila pomemben del takratnega družbenega dogajanja.

Renesančna glasba je prinesla veliko novosti.

Poslušaj in primerjaj naslednji skladbi.

Ugotovi, kaj imata pesmi skupnega oziroma različnega.

ECCE, QUOMODO MORITUR IUSTUS

MUSICA NOSTER AMOR

JEZIK

latinski

latinski

VSEBINA

nabožna

posvetna

ŠTEVILO PEVSKIH GLASOV

štiri

šest

Pomagaj si z notnim zapisom skladb. ia­co­bus­gal­lus:­ECCE,­QUOmODO­mORitUR­iUStUS­(glejte,­kako­umira­pravični)

Prevod: Glejte, kako umira pravični, pa se nihče ne zmeni v srcu.

(Prevod: Anton Sovrè)

Grafični zapis skladbe

Ob poslušanju začetnih taktov skladbe ugotovi, ali vsi glasovi besedilo izgovarjajo hkrati.

• Kateri glas ima najpomembnejšo, vodilno melodijo?

Sopran.

Najbrž si ugotovil, da pojejo besedilo vsi glasovi hkrati in da ima vodilno melodijo sopran.

Preostali trije glasovi so ji podrejeni, jo dopolnjujejo, harmonsko spremljajo.

Tako kompozicijsko tehniko imenujemo homofonija.

25.­i.­gal­lus:­EC­CE,­QU­OmO­DO­mO­Ri­tUR­iUS­tUS­(glejte,­kako­umira­pravični)

31

• Koliko različnih glasov je izvajalo skladbo? Poimenuj posamezne glasove.

Skladbo so izvajali štirje različni glasovi: 1. in 2. sopran, alt, 1. in 2. tenor, bas; je šestglasna.

• Ali so začeli peti vsi glasovi hkrati? Zapiši vrstni red, po katerem so glasovi vstopali: Peti so začeli v vrstnem redu: 1. tenor, 1. sopran, 2. tenor, 2. sopran, bas, alt.

Niso peli enake melodije.

• Ali so glasovi peli enako melodijo?

Poslušaj posamezne glasove, jih med seboj primerjaj in ugotovi enakost oziroma različnost.

Kompozicijsko tehniko, kjer glasovi vstopajo drug za drugim, melodije posameznih glasov pa so različne in samostojne, imenujemo polifonija.

Iz naslednjega posnetka boš spoznal še eno značilnost renesančne glasbe.

• Koliko različnih zborov si slišal ob poslušanju?

Dva različna zbora.

• Opiši sestav zbora. Glasovi moškega zbora.

Po glasovni višini.

• V čem se je razlikovalo petje zborov?

Poslušaj del naslednje skladbe in ugotovi, kakšna je zasedba pevcev in katere so posebnosti iz vedbe.

• Poimenuj posamezne pevske glasove, ki si jih slišal na zvočnem posnetku.

1. tenor, 2. tenor, 1. bas (bariton), 2. bas, 1. in 2. sopran, 1. in 2. alt.

• Ali so ženski in moški glasovi peli hkrati?

Deloma hkrati, deloma ločeno.

Iz obeh posnetkov si ugotovil, da je bila v pr vem primeru moška zasedba, v drugem pa mešana.

Moški glasovi so bili razdeljeni v dva zbora, v drugem primeru pa so predstavljale en zbor ženske, drugega pa moški. Lahko bi izmenjaje pelo še več zborov, kar se je v renesansi pogosto dogajalo.

DVOZBORJE, primer: PATER NOSTER

Grafični zapis skladbe t.

1 1.sopran 2.sopran 1.alt 2.alt 1.tenor 2.tenor 1.bas 2.bas t. 21 22

2

23

3

24

4

25

5

26

6

27

7

28

8

29

9

30

10

31

11

32

12

33

13

34

35

14

36

Ali veš, da dvo- ali večzborje (cori spezzati) nastane, kadar se dva ali več zborov pri iz vajanju izmenjujeta/-jo in prepletata/-jo. V renesansi je bil to prevladujoč način vokalne glasbe, ki so jo zato pozneje poimenovali zlato obdobje vokalne polifonije.

27.­i.­gallus:­QUAm­pUlCHRA­ES,­AmiCA­mEA­(Kako­lepa­si,­prijateljica­moja) 28.­i.­gallus:­pAtER­NOStER­(Oče­naš)

33

Razumeš in ločiš tehnike skladanja: homofonija, polifonija in cori spezzati.

Dvozborje

• Homofonija je večglasje z izstopajočo gornjo melodijo.

• Polifonija je

način vodenja glasov v večglasju, kjer so glasovi med seboj

neodvisni in vodeni samostojno.

• Deljeni zbor (cori spezzati) Pevski zbor je razdeljen v dve skupini oz. dvozborje, odpevajo drug drugemu z značilnim zvočnim učinkom.

Glasbena oblika pr vih treh skladb je motet, imenujemo ga tudi renesančni motet.

Ta izraz smo spoznali že pri raz voju večglasja, zanj pa je praviloma značilna nabožna vsebina.

V tistem času je nastajala tudi inštrumentalna glasba.

Poslušaj dva primera in ugotovi njene značilnosti.

Prvo skladbo je iz vajalo najpopularnejše glasbilo v renesansi.

• Ali si ga prepoznal?

Da, to je lutnja.

• Opiši značilnosti druge skladbe. Je vokalnega značaja – dvozborje.

Hkrati z inštrumentalno glasbo se je raz vijala tudi plesna umetnost.

Zaplesali bomo Greensleevees, z naslovom O moja ljubljena, ki je ena najstarejših plesnih pesmi iz takratnega obdobja. Notni zapis najdeš na strani 39.

PLES (v vsakem taktu sta dva koraka, četrtinka s piko je korak) 1. KITICA: DVOJNI KORAK: 1. takt: oba z desno nogo naprej, oba z levo nogo naprej.

2. takt: oba z desno nogo naprej, levo priključita.

3. takt: oba z levo nogo nazaj, z desno nogo nazaj.

4. takt: oba z levo nogo nazaj, desno priključita.

5. takt: oba z desno nogo naprej, oba z levo nogo naprej.

6. takt: oba z desno nogo naprej, levo priključita, se spustita.

OBRAT ZA 90 STOPINJ, para se ločita: 7. takt: plesalec z levo nogo nazaj, rahlo se obrača v levo, plesalka z desno nogo nazaj, plesalec z desno nazaj (obrne se za 90 stopinj), plesalka z levo nogo nazaj, se obrne za 90 stopinj.

8. takt: plesalec z levo nogo oriše krog in jo postavi za desno nogo v poklon, plesalka z desno nazaj, levo priključi in na desno rahlo poklekne (se prikloni).

34

PRVI IN DRUGI PAR MeNJATA MeSTI: 9. in 10. takt: prvi par stoji na mestu, plesalca sta obrnjena drug proti drugemu in se rahlo pozibavata v bokih, drugi par gre v štirih korakih med njima in se postavi pred njiju, z ramami skupaj.

11. in 12. takt: drugi par stoji na mestu, plesalca sta obrnjena drug proti drugemu in se rahlo pozibavata v bokih, prvi par gre v štirih korakih med njima in se postavi pred njiju.

KROG: 13. in 14. takt: prvi in drugi par se primeta za roke (krog) in se štiri korake (vsak takt dva koraka) sprehajajo v smeri urnega kazalca.

15. in 16. takt: plesalci se v štirih korakih vrnejo v začetni položaj plesa.

2. KITICA: Od 1. do 14 takta enako kot v prvi kitici.

15. takt: poklon: plesalec stopi z levo nogo na stran, plesalka pa z desno, plesalec z desno nogo oriše krog od spredaj prek strani nazaj, plesalka stopi z levo nogo k desni.

16. takt: plesalec prenese težo na desno nogo ob naklonu zgornjega dela telesa proti plesalki, plesalka skoraj poklekne in skloni glavo.

29.­m.­Neg­ri:­Al­tA­mEN­DO­ZA 30.­g.­Cac­ci­ni:­vED­RO­il­miO­SOl­(poznam­svoje­sonce) 31.­gRE­EN­SlE­EvE­ES­–­AlAS,­my­lOvE­(O,­moja­ljubljena)

2.2 GLASBA – NAŠA LJUBEZEN Začetek skladbe, ki jo boš slišal, že poznaš.

Poslušaj skladbo Ecce, quomodo moritur iustus v celoti in se spomni, kaj o njej že veš. Pomagaj si z notnim zapisom.

Iacobus Gallus – Carniolus

Ecce quomodo moritur justus et nemo percipit corde.

Viri justi tolluntur et nemo considerat.

A facie iniquitatis sublatus est justus et erit in pace memoria eius: in pace factus est locus ejus et in Sion habitatio eius et erit in pace memoria eius

Prevod: Glejte, kako umira pravični, pa se nihče ne zmeni v srcu; možje pravični odhajajo, pa nihče ne premisli; iz kroga krivic je vzet pravični in njegov spomin bo živel v miru, v miru je pripravljeno mesto in na Sionu bivališče njegovo in njegov spomin bo živel v miru.

(Prevod: Anton Sovrè)

Preberi besedilo pesmi in odgovori.

• Je vsebina posvetna ali nabožna?

Vsebina je nabožna.

Po obliki je skladba motet. Velika večina motetov ima nabožno vsebino, izjemoma pa tudi posvetno (tematika iz narave, filozofije, politike itd.). Še enkrat si oglej nekaj zapisanih taktov tega moteta in zapoj ali zaigraj začetek melodije vseh glasov.

Prvi natis moteta

• Katera melodija ima vodilno vlogo in katere so spremljevalne?

Vodilno vlogo ima sopran, ostale melodije so spremljevalne.

Zapoj melodijo soprana ob učiteljevi inštrumentalni spremljavi drugih glasov.

• Kakšno vlogo imajo ti glasovi? Vodilno vlogo.

• Ali so spremljevalne melodije samostojne ali podrejene vodilni?

Podrejene so vodilni melodiji.

• Katero kompozicijsko tehniko je skladatelj uporabil pri komponiranju tega moteta?

Homofonijo.

Iz poslušanja ugotovi, ali je motet ecce, quomodo moritur iustus komponiran v enoviti obliki in ali je sestavljen iz dveh delov. Ob ponovnem poslušanju ugotovi začetek drugega dela. Podčrtaj ga v gornjem besedilu.

35

Poslušaj Gallusov dvoglasni motet eripe me, Domine (Reši me, o Gospod) in sledi notnemu zapisu. Lahko ga tudi zapoješ. iacobus­gallus:­ERipE­mE,­DOmiNE­(Reši­me,­o­gospod)

Prevod: Reši me, o Gospod, sovražnikov mojih, zatekam se k tebi, uči me izpolnjevati voljo tvojo, ker Bog moj si ti. (Prevod: Anton Sovrè) • Sta melodiji podobni ali različni?

Melodiji sta podobni.

• Kako imenujemo kompozicijsko tehniko, v kateri vstopajo posamezne samostojne melodije druga za drugo?

Polifonija.

• Kako imenujemo glasbeno obliko, v kateri druga melodija posnema (imitira) prvo?

Spomni se pesmice Mojster Jaka, Simama, ka in podobnih.

Kánon.

36

32.­i.­gal­lus:­ERi­pE­mE,­DO­mi­NE­(Reši­me,­o­gospod)

Imitacija je najdoslednejša tehnika polifonije, značilna je za dvo- in večglasni kánon.

Oglej si naslednji notni zapis in ugotovi, kaj je v njem posebnega.

Melodija Oče naša je zapisana v stari koralni notni pisavi. Tako so zapisane vse renesančne skladbe, saj današnje notne pisave še niso poznali (oglej si koralni zapis moteta ecce, quomodo moritur iustus).

Zapojte melodijo in jo primerjajte z začetkom naslednje skladbe, ki jo boste poslušali.

Koralni zapis Pater noster (Oče naš).

Prevod: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji.

Melodijo je nekoliko obdelano uporabil Iacobus Gallus v skladbi Pater noster, ki si jo spoznal v prejšnjem poglavju. Je del mašnega bogoslužja.

Maša je ciklična glasbena oblika, ki vsebuje obredne speve mašnega bogoslužja.

Vse štiri skladbe, ki si jih spoznal, so delo slovenskega renesančnega skladatelja Iacobusa Gallusa - Carniolusa.

O življenju in delu velikega mojstra vokalne polifonije preberi v učbeniku.

Največ glasbenih rokopisov tistega časa so hranili po samostanih. Oglej si primer slikovitega okraševanja partiture iz samostanskega kodeksa.

Razmisli in odgovori.

• Kaj je kodeks? Rokopisna knjiga iz časa pred iznajdbo tiska.

Stran iz samostanskega kodeksa

37

Primerjaj svoje ugotovitve z ugotovitvami sošolcev, poslušaj skladbo še enkrat in preveri, ali si pravilno prepoznal značilnosti skladbe.

Skladbo, kot je Permultos liceat cuculus (Četudi kukavica poje) skladatelja Iacobusa Gallusa z zunajglasbeno vsebino, pisano v homofoni ali polifoni kompozicijski tehniki, imenujemo madrigal.

Poslušaj madrigal italijanskega skladatelja Claudija Monteverdija.

Vodilno melodijo, po kateri je napisal še zborovsko skladbo, je najprej uporabil v operi Arianna. Pozorno poslušaj melodijo in jo zapoj.

Claudio Monteverdi

Cla­udio­mon­te­ver­di:­lAS­Ci­AtE­mi­mO­Ri­RE­(pustite­mi­umreti)

Prevod: Pustite mi umreti!

Saj ni ničesar več, kar me poteši in strašnih muk me reši, ki moram jih trpeti!

Pustite mi umreti!

Poslušaj zborovsko iz vedbo skladbe.

Dopolni.

• Besedilo je

v latinskem jeziku.

• Vsebina je

posvetna.

• Izvaja jo pet • Značaj glasbe je

pevskih glasov. umirjen.

• Izpiši nekaj razlik, ki si jih ugotovil med poslušanjem Gallusovega in Monteverdijevega madrigala.

Jezik: latinski (Gallus), italijanski (Monteverdi).

Značaj: živahen (Gallus), miren (Monteverdi).

38

33.­i.­gal­lus:­pER­mUl­tOS­li­CE­At­CU­CU­lUS­(Četudi­kukavica­poje)

v latinskem jeziku.

Dopolni preglednico z značilnostmi posameznih glasbenih oblik iz obdobja renesanse.

MOTET

MADRIGAL

MAŠA

– praviloma homofonija

– polifonija (tudi homofonija)

– homofonija in polifonija

– nabožno ali sakralno besedilo

– posvetne vsebine in jeziki

– sakralno (mašno) besedilo

– štiri- in večglasje

– pretežno petglasje

– vokalna in vokalnoinštrumentalna glasbena oblika

Zapojmo in zaigrajmo.

Angleška­ljudska: gREENSlEEvES­–­AlAS,­my­lOvE­(O,­moja­ljubljena)­ (Prevod: Mira Prel, Jelka Veit)

– zveneče ploščice

34.­C.­mon­te­ver­di:­lAS­Ci­AtE­mi­mO­Ri­RE­(pustite­mi­umreti),­arija­iz­opere­Arianna 35.­C.­mon­te­ver­di:­lAS­Ci­AtE­mi­mO­Ri­RE­(pustite­mi­umreti),­zbor

39

2.3 INŠTRUMENTALNA GLASBA RENESANSE Ob vokalni glasbi je v srednjem veku nastajala tudi inštrumentalna glasba.

Poleg glasbenikov, ki so igrali na srednjeveška glasbila, so pridobili pomembno vlogo tudi izdelovalci glasbil, ki so bili veliki in priznani mojstri.

Michael Praetorius: Theatrum Instrumentorum, 1620 a)

b)

Cinki in pozavne

c)

Lesene flavte in mali boben

Lutnje in kitare

Poslušaj tri zvočne primere in ugotovi katere skupine glasbil izvajajo posamezno skladbo.

Ugotovitve zapiši v preglednico.

ZVOČNI PRIMER

a) CINKI IN POZAVNE (TROBILA)

b) LESENE FLAVTE (PIHALA)

c) LUTNJE IN KITARE (BRENKALA)

SENCILLA PASTOR

x

harfa

SI HABRA ...

x

kastanjete

LA GUERRA

x

x

V skupini pihal je igral krummhorn, ki je v sorodu s fagotom. V predvajani skladbi so igrali sopranski, altovski, tenorski in basovski krummhorn.

V skladbi je igral tudi šalmaj, prednik oboe.

38.­Ano­ny­mus:­SEN ­Cil­lA­pAS­tO­R 39.­j.­de­En­ci­na:­Si­HAB ­RÁ­EN­ES­tE­BAl­DRES?­ 40.­m.­Fle­cha:­lA­gU­ER­RA

Krummhorn

Ali veš, da še danes v Istri igrajo na glasbilo, podobno šalmaju?

Imenujejo ga sopile.

41

• Kakšen je bil značaj skladbe? Bojevit, udaren ...

Prisluhni naslednji skladbi z naslovom Saltarello, v kateri se pojavljajo številna znana in manj znana glasbila. Saltarello je stari dvorni ples.

Fidel

V skladbi si slišal nekatera zgodovinska glasbila, na katera danes igrajo samo še ob posebnih priložnostih, npr. fidel (predhodnik godal), stare pozavne brez ventilov in špinet iz družine čembalov.

Stari dvorni ples lahko zaplešete.

PRIPRAVA NA PLeS: Plesalec je na levi, z desno roko drži plesalkino levico, tako da od zgoraj objema njeno zapestje. Roke so v višini ramen, plesalka z desnico drži krilo, plesalec pa ima levo roko na zgornjem delu levega stegna (v boku). Pleše lahko en par ali vsi pari. Pari se postavijo v kolono, drug za drugim. Pleše se v ravni vrsti. Na koncu plesišča se plesalka obrne v polkrogu okrog plesalca, ki se obrne na mestu.

POKLON: Plesalec in plesalka si stojita nasproti.

1. takt: plesalec stopi z levo nogo na stran, plesalka stopi z desno nogo na desno stran.

2. takt: plesalec z desno nogo oriše krog od spredaj prek strani nazaj, plesalka stopi z levo nogo k desni.

3. takt: plesalec prenese težo na desno nogo ob naklonu zgornjega dela telesa proti plesalki, plesalka skoraj poklekne in skloni glavo.

4. takt: plesalec in plesalka se zravnata in se postavita drug poleg drugega v plesni položaj, primeta se za roke (kot je zgoraj opisano).

KORAK S POSKOKOM: 1. takt: korak z levo nogo naprej.

2. takt: desna noga je stegnjena naprej, poskok na levi nogi.

3. takt: korak z desno nogo naprej.

4. takt: leva noga je stegnjena naprej, poskok na desni nogi. eNOJNI KORAK: 5. takt: korak z levo nogo naprej.

6. takt: desno nogo priključimo levi.

7. takt: korak z desno nogo naprej.

8. takt: levo nogo priključimo desni.

DVOJNI KORAK: 9. takt: korak z levo nogo naprej.

10. takt: korak z desno nogo naprej.

11. takt: korak z levo nogo naprej.

12. takt: desno nogo priključimo levi.

Plesalci nekoč

Korake s poskokom, enojne in dvojne poljubno kombiniramo, zadnji štirje takti plesa so namenjeni poklonu.

42

41.­Anonymus:­pASSO­E­mEZZO,­SAl­tA­REl­lO­giORgiO

2.4 GLASBA NA SLOVENSKEM Na ozemlju današnje Slovenije je bila glasba sestavni del vsakdanjih dogajanj na posvetnem, še bolj pa na cerkvenem področju.

Poslušaj pesem Jezus je od smerti vstal in ugotovi njene značilnosti.

• Izpiši besede, ki jih v današnjem času ne uporabljamo več in poskusi ugotoviti, kaj pomenijo.

Smerti (smrt), obtu (zato), inu (in) ...

• Na kateri cerkveni praznik se navezuje vsebina pesmi? Na veliko noč.

• Je bila pesem zapeta eno­ ali večglasno?

Zapeta je bila enoglasno.

• Kateremu načinu petja, ki si ga že spoznal, je to petje podobno?

Koralnemu petju.

Oglej si del notnega zapisa pesmi, kot je zapisan v Slovenski protestantski pesmarici, in ga primerjaj z današnjim zapisom.

Prvi natis iz Slovenske protestantske pesmarice

Jezus je od smerti vstal

Današnji notni zapis pesmi

ljudska: jEZUS­jE­OD­SmERti­vStAl­ &b c œ

j j œ œ œ

œ

1. Je - zus 2. De bi

5

&b

œ

1. tu 2. bi

œ

je od ne bil od

œ

œ

œ œ œ œ

œ

Ky - ri - e



œ

smer - ti smer - ti

œ

se ve - se - li se - daj gre - šni

9

&b

œ

œ.

vstal, vstal,

œ.

mo, bi - li,



e - lei - son,

j œ œ

vra - gu hu - dič

j œ œ

i - nu Bo - ga

œ œ œ œ œ

Ky - ri - e

Skladatelj

œ

œ

je bi

to nas

œ

œ

œ

œ

œ

gla - vo vse bil

œ

œ

œ.

œ



step - tal, kon - čal,

j œ

ob mi

Bo - ga hva - li mo. ni - kdar ne vi - di - li.

œ œ œ œ œ œ e

-

w

le - i - son.

• S kakšnimi notami je pesem zapisana v originalu?

S koralnim notnim zapisom.

42.­ljudska:­jE­ZUS­jE­OD­SmER­ti­vStAl

43

Poslušaj še odlomek iz mašnega obreda, imenovan Introitus (vstopni spev). To je obvezni del mašnega proprija.

Mašni proprij (del rokopisa najstarejšega srednjeveškega kodeksa na Slovenskem)

• Si ugotovil v glasbi kakšno posebnost?

Enoglasje, koral, melizmi.

rokopisna zbirka NUK v Ljubljani

Če bi poslušal še preostale obvezne in neobvezne mašne dele, ki so ohranjeni kot rokopisi iz srednjega veka, bi lahko ugotovil, da se petje pri nas ni razlikovalo od petja v cerkvah drugod po evropi.

Naslednji zvočni primer Jube, Domine benedicero (Ukaži Gospod, blagosloviti) dokazuje, da so peli tudi večglasno.

Odgovori.

• Ali so glasbo na zvočnem primeru izvajali ženski ali moški glasovi?

Moški glasovi.

• So bili posamezni glasovi večinoma vodeni silabično ali melizmatično? Melizmatično.

• Je skladba napisana v polifoni ali homofoni tehniki?

V polifoni tehniki.

Zapisov ljudskega glasbenega ustvarjanja iz srednjega veka je zelo malo. Tipične značilnosti nekaterih ljudskih pesmi pa kažejo, da so zelo stare. Ti primeri so: Pesem o kralju Matjažu, Linčica Turkinčica, Balada o lepi Vidi in druge.

Bajeslovne in pripovedne pesmi najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na straneh 9, 10, 11, 14.

Poslušaj odlomek o Linčici Turkinčici iz Bile v Reziji, kako je rešila Kralja Matjaža iz turške ječe. liNČiCA­tURKiNČiCA­

Rezijanska ljudska

krej – kralj kawac – kovač wungarski – ogrski pajet – odpeljati

44

43.­iN­tRO­itUS­(vstopni­spev­–­Ozri­se­name) 44.­jU­BE,­DO­mi­NE­BE­NE­Di­CE­RE­(Ukaži­gospod,­blagosloviti) 45.­ljudska­iz­Bi­le­v­Re­zi­ji:­liN­ČiCA­tUR­KiN­Či­CA

3.1 RAZKOŠ JE BAROKA Poslušaj odlomek glasbenega dela skladatelja Georga Friedricha Händla in ugotovi čim več značilnosti.

• Ali poznaš to glasbo?

• Kakšen naslov ima?

Mesija – Halleluiah.

• Zapiši čim več značilnosti, ki si jih ugotovil ob poslušanju posnetka.

Vokalnoinštrumentalna izvedba, nabožno besedilo v angleškem jeziku ...

Veličastne stavbe in okrašeni predmeti so značilnosti baroka.

• Katere skupne značilnosti si opazil? Baročno okraševanje.

Primerjaj glasbo z upodabljajočo umetnostjo.

N. Salvi: Fontana di Trevi v Rimu

P. Juvara: Grad Stupingi pri Torinu

46

46.­g.­F.­Hän­del:­HAl­lE­lU­iAH­iz­oratorija­mesija­

Tudi slikarji so v baroku ustvarjali bogato okrašene in barvno razkošne slike. Oglej si jih.

H. Rigaud: Ludvik XIV.

A. Watteau: Vkrcanje na Kitaro

• Se morda v tvoji bližnji okolici nahajajo baročne stavbe, cerkev, graščina, palača?

Še enkrat poslušaj iz vedbo melodije Claudija Monteverdija Lasciate mi morire.

Pozoren bodi na inštrumentalno spremljavo.

• Katera glasbila so spremljala pevko?

Zapiši jih. Čembalo, violončelo.

Zasedbo solističnega pevskega glasu in majhne skupine, predvsem strunskih glasbil, v zgodnjem baroku imenujemo monodija. Ob spoznavanju baročne glasbe boš slišal še več podobnih primerov.

Vsebinsko bogata je skladba nemškega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha Matejev pasijon.

Poslušajte odlomek Ko bom slovo nekoč jemal in sledi notnemu zapisu.

Natančneje si oglej spodnje črtovje, v katerem je zapisana basovska melodija, ki jo iz vajata violončelo in praviloma čembalo oziroma orgle. Tak način zapisovanja imenujemo generalbas (oštevilčeni bas), neprekinjeno izvajanje pa basso continuo. jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­­WENN­iCH­EiNmAl­SOll­SCHEiDEN­(Ko­bom­slovo­nekoč­jemal),­

odlomek­iz­matejevega­pasijona

47.­j.­S.­Bach:­­WENN­iCH­EiNmAl­SOll­SCHEiDEN­(Ko­bom­slovo­nekoč­jemal)­ iz­matejevega­pasijona

47

Prevod: Ko bom slovo od sveta nekoč jemal, Gospod, ne loči se od mene, takrat mi kaži pot!

Ko mi srce drhtelo v smrtni stiski bo, tačas me reši groze, ki sam prestal si jo!

• Za kakšno zasedbo je skladba napisana?

Za mešani pevski zbor, orgle in violončelo.

Baročne orgle

48

Poslušaj skladbe in jih primerjaj.

• Ali v igri trobente slišiš kaj posebnega, zanimivega? Razloži.

Zanimiva je zelo virtuozna igra trobent.

Čembalo

V Händlovi skladbi bodi pozoren na drugo značilnost baročne glasbe.

Skladba je v izvirniku napisana za čembalo.

• Katero glasbilo jo izvaja na posnetku? Klavir.

Ob poslušanju odlomka spremljaj del partiturnega zapisa. Obkroži okraševanje v melodiji.

Arija

Okraševanje v upodabljajoči baročni umetnosti

V skladbi si slišal in v notnem zapisu opazil skladateljev zapis in nato zapis okraševanja melodije.

48.­A.­vi­val­di:­KON­CERt­ZA­DvE­tRO­BEN­ti 49.­g.­F.­Hän­del:­SU­itA­ZA­ČEm­BA­lO­ 50.­g.­F.­Hän­del:­lAS­CiA­CH’iO­pi­AN ­gA­(pustite,­da­jočem)­iz­opere­Rinaldo

49

Iz naslednjega glasbenega odlomka boš lahko spoznal še dve značilnosti glasbe tega obdobja.

Skladbo izvaja baročni orkester. Poslušaj primer in spremljaj potek glasbe v partituri.

• Navedi glasbila, ki izvajajo skladbo.

• Kateri glasbili posebej izstopata?

Flavta, violine, viole, čembala.

Violina in flavta.

Značilnost baročne glasbe je virtuoznost.

• Kdo je virtuoz? Glasbenik, ki odlično obvlada igro na svojem inštrumentu.

Ob ponovnem poslušanju odlomka bodi pozoren na ritmični potek glasbe.

Podčrtaj ustrezno en odgovor: • enakomeren ritem

• neenakomeren ritem

• prehitevanje

• prekinjanje

V zadnjem primeru Bachove glasbe si slišal navidezno »tekmovanje« nekaterih glasbil z orkestrom, kar je ena izmed pomembnih značilnosti glasbe v baroku. V igri se izmenjujeta manjša skupina oziroma posamezno glasbilo in orkester. To imenujemo koncertantni slog.

50

51.­j.­S.­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­Št.­5­(1.­sta­vek)

3.2 PROTESTANTSKI KORAL Kaj veš o protestantizmu na Slovenskem?

Prvi natis Slovenske protestantske pesmarice

Primož Trubar

Oglej si naslednji notni zapis in poslušaj posnetek.

Adam­Bohorič:­jUt­RA­NjA­pE­SEm

Bohorič je pesem imenoval Jutranja pesem. Zapis pesmi najdeš v pesmarici. Zapojmo in zaigrajmo na strani 24.

• Primerjaj oba notna zapisa pesmi in zapiši prvoten, izvirni naslov.

Ena druga otročja peisam.

• Zbrano poslušaj posnetek še enkrat in ugotovi, kdo poje prvo, drugo in zadnjo kitico Jutranje pesmi.

Prvo kitico pojejo ženske enoglasno, drugo kitico pojejo ženske večglasno, tretjo kitico izvaja mešani pevski zbor.

• Kje v Sloveniji je verska skupnost protestantov (evangeličanov) danes najmočnejša?

V Prekmurju.

V knjižnici si lahko ogledaš tudi ponatise Trubarjevih del: Slovensko protestantsko pesmarico in Ene psalme. Še preden se je na ozemlju današnje Slovenije pojavil protestantizem, je bil razširjen v evropi, predvsem v Nemčiji. Začetnik gibanja je bil Martin Luter. Pesmi, kakršna je Jutranja pesem, so peli pri protestantskem cerkvenem bogoslužju, imenovali pa so jih protestantski korali.

52. A. BohoriË: JUT RA NJA PE SEM

51

eden najbolj znanih srednjeveških protestantskih koralov je bil koral Ein feste Burg ist unser Gott (Mogočna trdnjava je naš Bog).

Sledi notnemu zapisu in poslušaj zvočni primer.

Martin Luter

Johann Sebastian Bach ga je v svoji kantati z enakim naslovom obdelal na več različnih načinov.

Najprej si oglej notni zapis in poslušaj iz vedbo.

Johann Sebastian Bach

Ugotovi razliko med iz virnikom in Bachovo priredbo.

• S katerimi notnimi vrednostmi je zapisan izvirnik in s katerimi Bachova priredba?

Izvirnik je zapisan z dolgimi notnimi vrednostmi, Bachova priredba pa s krajšimi.

• Ali sta melodiji v obeh zapisih enaki?

V čem se razlikujeta? Bach je izvirno melodijo priredil, jo podaljšal in ritmično drugače uredil.

Bachovo priredbo istega korala poslušaj še v iz vedbi pevskega zbora.

• Poimenuj pevske glasove. Sopran, alt, tenor, bas.

• Skladba je večglasna. Koliko različnih glasov je pelo in kateri?

Peli so štirje glasovi: sopran, alt, tenor, bas.

• Kateri inštrument spremlja petje?

Orgle.

52

53.­m.­luter:­EiN­FES­tE­BURg­iSt­UNSER­gOtt­(mogočna­trdnjava­je­naš­Bog) 54.­j.­S.­Bach:­DAS­WORt­SiE­SOl­lEN­lASSEN­StAHN­(pustite­besedi­njen­pomen)

3.3 KANTATA Med najznamenitejše srednjeveške napeve sodi protestantski koral.

Johann Sebastian Bach ga je uporabil v eni svojih najlepših kantat.

Koral si spoznal že v prejšnjih urah. Ponovno poslušaj odlomek.

Ugotovil si že, da je ta Bachova priredba nekoliko drugačna od iz virne.

Skladatelj je melodijo korala obdelal še na drugačne načine.

Poslušaj naslednji posnetek zbor št. 5 in sledi dogajanju v notnem zapisu. jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­­UND­WENN­DiE­WElt­vOll­tE­UFEl­WÄR ­­

(in­če­bi­bil­svet­poln­vragov),­zbor­št.­5

medigra Und

und wollt uns

gar

wenn die

ver -

Welt voll

schlin

-

Teu - fel

wär

gen,

Ustrezno podčrtaj.

• Koliko glasen pevski zbor izvaja odlomek skladbe?

• enoglasen

• dvoglasen

• troglasen

Zanimiva je spremljava orkestra.

• Ugo tovi, katera glasbila spremljajo petje.

Oboa d’amore 1, 2, trobenta 1, 2, 3, timpani, godala, basso continuo.

Na koncertu

55.­j.­S.­Bach:­UND­WENN­DiE­WElt­vOll­tE­UFEl­WÄR­(in­če­bi­bil­svet­poln­vragov)

53

Tudi naslednji odlomek kantate ima nekaj skupnega s koralom.

• Ugo tovi, kaj. Melodija soprana je prirejeni koral.

Jo hann Se bas ti an Bach: MIT UN SER MACHT IST NICHTS GE TAN

(Naπa moË ne zadoπËa), ari ja (du et) πt. 2

• Poimenuj izvajalce. Solo sopran in bas.

• Kako imenujemo takšno vokalno zasedbo?

• Kdo je pel gornjo melodijo?

Duet.

Sopran.

• Si prepoznal melodijo, ki jo je pela sopranistka? Melodija je koral.

Primerjaj zapisa melodij korala Das Wort sie sollen lassen stahn (Pustite besedi njen pomen) in sopranskega glasu.

• Kaj si ugotovil?

Sta podobna, v duetu okrašena.

• Kaj je značilno za melodijo, ki jo je pel bas?

Je koloratura.

• V čem je spremljava tega dueta tipična za barok? Nastop bassa continua – neprekinjenega gibanja (motorika).

Arija je spev za solističen glas in inštrumentalno spremljavo.

Ustrezno podčrtaj.

• Kateri glasbeni element nastopa v ariji?

• ritem

54

• melodija

• harmonija

56.­j.­S.­Bach:­mit­UN­SER­mACHt­iSt­NiCHtS­gE­tAN­(Naša­moč­ne­zadošča)

V Bachovi kantati niso samo zbori in arije, ampak tudi deli, kakršnega boš slišal v naslednjem posnetku. jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­SO­StE­HEN­DENN­BEi­CHRiS­ti­(tako­stoji­ob­Kristusu),

­

re­ci ­ta­tiv ­in­ari­oso­št.­6

Način petja, kot si ga slišal v predvajanem posnetku, imenujemo recitativ.

Ustrezno podčrtaj.

Bach pri orglah (detajl)

• Katera glasbeni element nastopa v recitavu?

• ritem

• melodija

• harmonija

• Katera glasbila so spremljala recitativ?

Orgle in violončelo.

• V čem se arija in recitav razlikujeta?

Arija je spev za solista in inštrumentalno spremljavo, recitativ pa melodični govor in inštrumentalna spremljava.

Drugi del recitava je bolj speven in z bogatejšo inštrumentalno spremljavo, imenujemo ga ariozo.

Zanimiv je uvodni zbor ein feste Burg ist unser Gott (Mogočna trdnjava je naš Bog).

Poslušaj kratek odlomek.

57.­j.­S.­Bach:­SO­StE­HEN­DENN­BEi­CHRiS­ti­(tako­stoj­ob­Kristusu) 58.­j.­S.­Bach:­EiN­FES­tE­BURg­iSt­UNSER­gOtt­(mogočna­trdnjava­je­naš­Bog)

55

3.4 OPERA V BAROKU Višek na področju raz voja vokalno-inštrumentalne glasbe tega obdobja je pojav opere.

Baročna opera je veličastno glasbeno delo z razkošno odrsko postavitvijo.

Prisluhni odlomku iz opere Kronanje Poppeje italijanskega skladatelja Claudija Monteverdija. Vsebino preberi v učbeniku.

Uvodno Sinfonio, imenovano prolog, pojejo trije solisti – bogovi: Fortuna, Virtus in Amor, ki modrujejo o življenju.

Scenski prizor iz opere

Ugotovi zasedbo orkestra.

• Obkroži imena glasbil, ki si jih slišal v orkestru. klavir – lutnje – pozavna – godala – čembalo – trobenta – oboa – kitarone – pavke – harfa …

• Poslušaj, če si prepoznal še kakšno glasbilo razen navedenih, zapiši njegovo ime.

Virginal in harpsichord (predhodnika klavirja) in orgle - regal.

Poslušaj odlomek začetka opere, ko se Otton vrača v Rim. Cla­udio­mon­te­ver­di:­E­pUR­‘iO­tOR­NO­QUi­(vračam­se) Recitativ

56

59.­C.­mon­te­ver­di:­SiN­FO­NiA­iN­pRO­lOg­iz­opere­Kronanje­poppeje­ 60.­C.­mon­te­ver­di:­E­pUR­‘iO­tORNO­QUi­(vračam­se),­recitativ­iz­opere­Kronanje­poppeje

Prevod:

Vračam se kot ogenj k soncu, kot potok k morju.

In kljub temu da ne vidim nobene luči, vem, da tu sveti moje sonce.

Zvesta, ljubljena hiša, dom mojega življenja, moje ljubice, prišel sem, da ti predam srce.

Odpri okno, Poppeja!

Tvoj ljubi obraz, ki določa mojo usodo, naj razglasi dan pred mrakom …

Scenski prizor iz opere

• Kako imenujemo moški glas, ki je pel vlogo Ottona?

Kontratenor.

V baroku so visoke glasove peli kastrati. V današnjih izvedbah baročnih oper jih po navadi pojejo ženski glasovi – alti. Če se odločijo za izvirno izvedbo, pa v takih predstavah pojejo kontraténorji.

• Ali se je spremljava v primerjavi s prvim posnetkom kaj spremenila? Da. • Katera glasbila so prevladovala v baročnem orkestru?

Strunski: harfa, lutnja, čembalo, kitara.

Prisluhni začetku drugega dejanja, v katerem filozof Seneka izpolnjuje Neronov ukaz, naj si vzame življenje.

Prevod: Prijatelji, prišla je ura za nauk, kaj sem hvalil kot najvišjo krepost.

Smrtni strah traja kratko.

Zbor: Ne, Seneka, ne umri!

Jaz nočem umreti! Življenje je mnogo presladko, nebo mnogo preveč modro, vse grenko in strupeno le malenkostna ovira …

Kot romar zapušča vzdihljaj, prsi, v katerih je dolga leta – podobno kot gost v nekem domovanju – bival in se zavihtel na Olimp, da bi ohranil zaklad sreče.

• Poimenuj moški glas, ki je pel vlogo Seneke.

(Prevod: Ivan Vrbančič)

Bas.

• Opiši značilnosti poteka melodije. Kromatika.

Poskusi najti simboliko med melodijo Seneke in njeno vsebino.

Simbolika je ena izmed pomembnih značilnosti baročne glasbe.

Tudi zbor Senekovih učencev je uporabil posebnost v melodiki – tako imenovano poltonsko stopnjevanje. Oglej si kratek notni zapis.

• Kako imenujemo petje Senekovih učencev, kjer glasovi vstopajo drug za drugim? Polifonija.

• Opiši značilnosti spremljave.

Je akordična, ne izstopa.

61.­C.­mon­te­ver­di:­­AmiCi,­E­giUNtA­l’ORA­(prijatelji,­prišla­je­ura),­­ recitativ­iz­opere­Kronanje­poppeje

57

Prisluhni odlomku iz prizora Kronanja, v katerem Neron začenja slavnost kronanja nove cesarice Poppeje.

• Kakšen je značaj glasbe?

Živahen, razgiban ...

• Kakšna je opera Kronanje Poppeje po vsebini?

• Razloži pojem monodija.

Je zgodovinska opera.

To je melodija s spremljavo inštrumenta (ov).

• Ali bi lahko uvrstil opero Kronanje Poppeje v vrsto monodičnih oper?

Scenski prizor iz opere

Da.

• Zakaj? Melodija se pogosto pojavlja z akordično spremljavo enega ali več inštrumentov.

O tem obdobju rimske zgodovine je posnetih kar nekaj filmov.

Pripovedujejo o vladanju cesarja Nerona in o značilnostih tistega časa. To zgodovinsko obdobje je zelo prepričljivo opisano v znamenitem romanu Quo vadis.

Med pomembne skladatelje baročne opere spada Christoph Willibald Gluck in njegova opera Orfej in Evridika. Poznejša glasbena dela pa posegajo že v obdobje glasbenega klasicizma.

Poslušaj naslednji odlomek iz opere Orfej in evridika in ugotovi razpoloženje, ki ga prinaša glasba.

Christoph Willibald Gluck

Vsebina opere je zgodovinska in iz vira iz antične Grčije.

Oblikovana je po zgledu starogrške tragedije. Skladatelj je dal velik poudarek pevskemu zboru in baletu.

• Poimenuj glasbene izvajalce.

Sopran, alt.

• V kakšnem tempu je bil zvočni primer?

V zmernem tempu.

• Kakšno razpoloženje je želel skladatelj ustvariti? Nemirno, razburljivo ...

Prisluhni recitativu erosa in Or feja T’assite amore (Ljubezen stoji pri tebi) ter arijo Amorja Gli sguardi trattieni (Oči hrepenijo).

Chris­toph­Wil­li­bald­gluck:­gli­SgU­AR­ Di­tRAt­ti­EN i­(Oči­hrepenijo) Arija

58

62.­C.­mon­te­ver­di:­pRi­ZOR­KRO­NA­NjA­iz­opere­Kronanje­poppeje 63.­Ch.­W.­gluck:­t’ASSitE­AmORE­(ljubezen­stoji­pri­tebi)­in­gli­SgUARDi­tRAttiENi­(Oči­ hrepenijo)­iz­opere­Orfej­in­Evridika­

Amor (recitativ): Ljubezen ti je naklonjena!

Moj junak, tvoja stiska je ganila visokega Zevsa.

Dovoljeno ti je živemu prečkati vode!

Opisal ti bom pot v temni Hades: s svojim petjem moraš ganiti furije, duhove, boga smrti.

Tako ti bo sledila Evridika nazaj v dnevno svetlobo.

Orfej: Kaj si rekel? Je to mogoče?

Komaj lahko dojamem! Pojasni mi!

Amor: Povej: imaš pogum kljubovati trdi preizkušnji?

Orfej: Obljubljaš mi Evridiko in dvomiš o meni?

Amor: Tako prevzemaš pogoje, ki jih moraš izpolniti.

Orfej: Govori!

Amor: Ne smeš pogledati Evridike, dokler ne bosta prekoračila brezna Stiksa!

In te prepovedi ji ne smeš razkriti, sicer jo boš izgubil za vedno; in ti se boš vrnil – žrtev svoje stiske kot poražen mož!

Misli na to! Živel!

Amor (ari­ja): Želje oči, hrepenenje srca vztrajno zadržuj!

Le kratka je preizkušnja, nato se ti smeji sreča!

Poznaš ljubezen, njena upanja in hrepenenja, pogosto ljudi že ob pogledu na lepoto oropa besed!

• Ali je arija ves čas v enakomernem tempu? Ne.

Gluckova opera Or fej in evridika je bila ena zadnjih oper, v kateri so moške vloge peli kastrati. Če želijo v današnjem času uprizoriti opero v iz virniku, pojejo njihove vloge – tako kot v našem primeru – kontratenorji ali alti.

• Zapiši nekaj izrazov, s katerimi bi lahko označil značaj glasbe. Žalostna, ganljiva, ljubeča ...

64.­Ch.­W.­gluck:­­DEH!­plA­CA­tE­vi­CON­mE­(Ah,­usmilite­se­me),­

odlomek­iz­opere­Orfej­in­Evridika

59

V znameniti ariji Or fej prosi bogove, naj mu vrnejo evridiko.

Christian­Willibald­gluck:­CHE­FA­RO­SEN­ZA­EURi­Di­CE ­(Brez­tebe)

Prevod: Brez tebe, srčno ljubljena, je svet zame pust in prazen!

Evridika! Evridika!

Le enkrat daj odgovor!

Rotim te, daj možu odgovor!

Ni najmanjšega upanja, da bi prišel do srčnega miru, ne bom ga našel nikdar več!

S sošolci lahko zapoješ ta del arije.

Podčrtaj ustrezne izraze.

• Kakšen je značaj spremljave: preprost – veder – čustven – živahen – plesni …

V opernem gledališču

60

Naslovnica za operno predstavo Orfej in evridika iz leta 1764

65.­Ch.­W.­gluck:­CHE­FA­RO­SEN­ZA­EURi­Di­CE­(Brez­tebe)­arija­iz­opere­Orfej­in­Evridika­ 66.­Ch.­W.­gluck:­tRi­ON­Fi­AmO­RE ­(Slava­Amorju)­arija­iz­opere­Orfej­in­Evridika­

3.5 INŠTRUMENTALNE GLASBENE OBLIKE BAROKA V baroku se je močno raz vila inštrumentalna glasba, s tem pa tudi glasbene oblike, ki jih dotlej niso poznali.

Oglej si notni zapis in ob njem zasleduj potek glasbenega dogajanja.

Do­me­ni­co­Scar­lat­ti:­SO­NA­tA,­1.­del­–­prva­glasbena­misel

ata n o •s

Domenico Scarlatti

• Katero glasbilo je izvajalo zvočni primer? Klavir.

• Ali si opazil v notnem zapisu in izvedbi kaj posebnega, nenavadnega?

Staccato in okraske.

Poslušaj odlomek iste skladbe in opazuj notni zapis. ­1.­del­–­druga­glasbena­misel

Prva glasbena misel je v C-duru, druga v G-duru, kar je kontrastni odnos.

Ta odnos je zelo pomemben za nadaljnji raz voj glasbenih oblik.

Poslušaj še začetek drugega dela skladbe, opazuj notni zapis in ugotovi značilnosti.

Primerjaj prvi in zadnji notni primer ter ugotovi razliko.

67.­D.­Scar­lat­ti:­SO­NA­tA

61

Glasbena oblika, ki jo spoznavamo in se v zgodovini glasbe pojavlja prvič, se imenuje baročna sonata.

I. DEL

II. DEL

1. GLASBENA MISEL

2. GLASBENA MISEL

MOST

1. GLASBENA MISEL

MOST

1. GLASBENA MISEL

2. GLASBENA MISEL

CODA (KODA)

TAKTI: 1–4 C-dur

TAKTI: 5–25 G-dur

TAKTI: 20–25 G-dur

TAKTI: 26–29 c-mol, C-dur

TAKTI: 30–42 C-dur

TAKTI: 43–47 C-dur

TAKTI: 48–57 C-dur

TAKTI: 58–62 C-dur

Poslušaj celotno sonato še enkrat in spremljaj njen potek na shemi.

Tudi naslednja inštrumentalna glasbena oblika je nastala v času baroka. Zbrano poslušaj posamezne dele iz Francoske suite in ob ogledu notnega zapisa ugotavljaj značilnosti.

ita

• su

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­AllEmANDE

Johann Sebastian Bach

• Katero glasbilo si slišal? Opiši ga.

Klavir. Je solistični inštrument s tipkami.

• V kakšnem taktovskem načinu je skladba napisana? V štiričetrtinskem taktovskem načinu.

• Katere notne vrednosti prevladujejo?

Prevladujejo note šestnajstinke.

• V kakšnem tempu je? V hitrem tempu.

• Katera splošna značilnost baročne glasbe je v skladbi uporabljena?

Motorika.

Poslušaj naslednjo skladbo in jo ob ogledu notnega zapisa primerjaj s prejšnjo. jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­CO­URAN­tE

62

67.­D.­Scarlatti:­SONAtA 68.­j.­S.­Bach:­AllEmANDE­iz­Francoske­suite­št.­6 69.­j.­S.­Bach:­COURANtE­iz­Francoske­suite­št.­6

• Kaj imata obe predvajani skladbi skupnega?

Hiter tempo, motoriko ...

• V čem se razlikujeta? V obliki.

Tudi ob naslednjem posnetku in ogledu notnega zapisa začetka skladbe bodi pozoren na razlike s prejšnjimi skladbami. jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­SA­RA­BAN­DE

• Ali lahko to skladbo označimo kot motorično? Zakaj ne?

Ne. Zaradi počasnega tempa in akordov.

• Kateri glasbeni element (ritem, melodija, harmonija) prevladuje v tej skladbi?

Melodija in harmonija.

• Je ta element prevladoval tudi v prvih dveh glasbenih primerih? Če ne, kateri je bil v ospredju?

Ne, v ospredju je ritem.

Poslušaj še četrti glasbeni primer, oglej si notni zapis in ugotavljaj značilnosti. jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­gi­gUE

Tudi ta skladba ima svoje posebnosti.

• Si jih opazil? Da. • S katerimi baročnimi značilnostmi, ki si jih doslej spoznal, bi lahko označil predvajani primer?

Z motoriko.

70.­j.­S.­Bach:­SARABANDE­iz­Francoske­suite­št.­6 71.­j.­S.­Bach:­gigUE­iz­Francoske­suite­št.­6

63

Spoznal si značilnosti baročne suite. O njej boš več prebral v učbeniku in drugih virih. Oglej si shemo njene zgradbe in ugotavljaj značilnosti.

ZNAČILNOSTI

ALLEMANDE

COURANTE

SARABANDE

GAVOT TE

TONALITETA

E-dur

E-dur

E-dur

E-dur

TAKT

4 4

3 4

3 4

4 4

TEMPO

ALLEGRO BRILLANTE HITRO, ISKRIVO

ALLEGRO BRILLANTE

ANDANTE LAHKOTNO

ALLEGRO MA NON TROPPO NE PREHITRO

ZNAČILNOSTI

POLONAISE

MENUET

BOURÉE

GIGUE

TONALITETA

E-dur

E-dur

E-dur

E-dur

TAKT

3 4

3 4

4 4

6 8

TEMPO

ALLEGRET TO NEKóLIKO HITRO

TRANQUILLO MIRNO

VIVACE ŽIVAHNO

STAVKI

(C)

(C)

(C)

ALLEGRO HITRO

• Iz preglednice je razvidno, da ima Bachova Francoska suita štev. 6 osem stavkov. Zapiši stavke, ki jih nisi slišal.

Gavotta, poloneza, menuet, bouree.

Baročna suita je zgrajena iz obveznih in neobveznih stavkov. Stavki, ki si jih slišal, so v baročni suiti obvezni, vsi preostali pa neobvezni (razen zapisanih se imenujejo še air /arija/, loure, rondeau /rondo/ itd.).

• Kaj imajo stavki – obvezni in neobvezni – skupnega?

• Ali so stavki med seboj kontrastni?

Tonaliteto (E-dur).

Da.

Skladatelj Johann Sebastian Bach je pisal tudi suite za orkester. Poslušaj stavek iz tako imenovane 1. suite in ugotovi značilnosti.

• Zapiši čim več glasbil, ki si jih slišal v posnetku: Godala, pihala.

• Ali si slišal glasbilo, ki se praviloma oglaša v vsej baročni glasbi? Poimenuj ga. Čembalo.

• V kakšnem taktu je bil predvajani stavek?

• Iz koliko delov je zgrajen menuet?

V tričetrtinskem taktu.

Iz treh delov.

• Zapiši plese, ki jih poznaš in so v 34 taktu.

Valček, mazurka.

Spoznal si 5. stavek Bachove 1. suite, ki ima obliko menueta.

Menuet je stari dvorni ples v 34 taktu.

64

72.­j.­S.­Bach:­SU­itA­ZA­OR­KES­tER,­C-dur

Med inštrumentalnimi oblikami baroka so nekatere zaradi svoje oblikovanosti tudi zahtevnejše.

Mednje sodijo predvsem tiste s polifono kompozicijsko tehniko.

Ob poslušanju si oglej naslednji notni zapis in ugotovi značilnosti.

ga

• fu

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­FU­gA­xxi

Zapoj melodijo s sošolci in sošolkami. Da bo petje lažje in zanimivejše, iz vajaj melodijo na zloge da, ba, da. Uporabiš lahko tudi druge zloge, npr. du za osminko in du-bi za šestnajstinki, ali pa si izmisli lastno besedilo.

• Katero glasbilo je izvajalo začetek skladbe?

Čembalo.

Poslušaj posnetek še enkrat in si ga poskušaj čim natančneje zapomniti.

Iz vajano melodijo imenujemo v inštrumentalni (včasih tudi v vokalni) glasbi tema.

Spoznal si temo ene izmed številnih polifonih skladb Johanna Sebastiana Bacha, ki se imenuje fuga.

Fugo praviloma uvede preludij, ki pomeni uvod v glasbeno delo.

Tema se pojavi v različnih (sorodnih) tonalitetah, najprej kot dux, nato pa še kot comes. Razen na začetku, ko je iz vedena solistično, jo v naslednjih iz vedbah vedno spremlja kontrapunkt (tehnika vodenja posameznih glasov). Dodatne informacije poišči v učbeniku.

cata) c o t • ata (tok

Orgle, na katerih je muziciral J. S. Bach (Leipzig)

Johann Sebastian Bach je bil znan virtuoz in improvizator na orglah in je za to glasbilo napisal veliko skladb. Prisluhni Toccati, virtuozni skladbi za glasbila s tipkami.

73.­j.­S.­Bach:­FU­gA­Št.­xxi 74.­j.­S.­Bach:­tOC­CA ­tA­iN­FU­gA,­d-mo­l

65

Poslušaj odlomek ene najbolj znanih Bachovih skladb za orgle in ugotavljaj značilnosti. jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­pAS­SA­CAg­liA,­c-mol tema

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­vARiACijA­št.­6

Odgovori.

Pri Bachovih doma

• Kako imenujemo glasbeno misel, ki si jo slišal na začetku?

Téma.

• Kaj pomeni beseda variacija?

Spreminjanje.

Na to temo je Bach napisal 20 variacij.

• Kaj je značilno za 6. variacijo?

Ritmično variiranje téme.

66

75.­j.­S.­Bach:­pAS­SA­CAg­liA,­c-mol­(tema­in­6.­variacija)

Primerjaj zapis teme in melodijo pedala v 6. variaciji.

• Ali je skladatelj ohranil melodijo?

Da.

• Kako jo je spremenil, variiral? Ritmično.

• Zapiši ritem začetnih taktov teme v 6. variaciji.

• Poznaš znanega slovenskega organista? Napiši njegov ime in priimek.

Maks Strmčnik.

Prisluhni odlomku znane skladbe in sledi notnemu zapisu.

o

r nce o c •

• Za kateri orkester je napisana skladba?

ross g o t

Za godalni orkester.

• Ali je igral orkester ali se je oglašalo tudi solistično glasbilo? Katero?

Violina.

Zapoj temo. Dodaš lahko tudi lastno besedilo.

Glasbeno obliko, ki jo spoznavaš, imenujemo concerto grosso in je predhodnik kasnejšega solističnega koncerta.

Odlomek, ki si ga poslušal, je uvodni del pr vega izmed štirih zaporednih concertov grossov s skupnim naslovom Štirje letni časi. Pr vi koncert ima naslov Pomlad.

Zanimivost skladbe so dodani vsebinski naslovi, ki jih je skladatelj Antonio Vivaldi umestil znotraj posameznih delov. V pr vem koncertu zasledimo petje ptic, žuborenje iz virov, pihanje vetrov, neurje.

Antonio Vivaldi

76.­A.­vi­val­di:­pO­mlAD­iz­let­ni h­ča­sov

67

Poslušaj prvi stavek v celoti in ugotavljaj.

• Kakšen je značaj glasbe v zvočnem izrazu petja ptic? Razigran ...

• Kako je izraženo žuborenje izvirov?

S hitrimi menjavami tonskih višin violine.

• Pihljanje vetričev je spevnejša melodija.

• Neurje je

razgibana igra celotnega orkestra.

Pomlad

An to nio Vi val di: PoMlAd

Besedilo: Tomaæ Habe

Pomlad in Jesen zapoj ob klavirski spremljavi. Najdeš jo v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 46 in 48.

Ob predvajanem posnetku se tudi gibno izrazi. Obrni na stran 86.

68

3.6 VELIKA SKLADATELJA BAROKA

Johann Sebastian Bach

Friedrich Händel

Poslušaj odlomek iz skladbe Johanna Sebastiana Bacha in ugotovi čim več značilnosti.

h

tia

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­št.­2,­F-du­r,­1.­sta­vek

ann

h • Jo

• V kakšnem tempu je bil predvajani odlomek?

ac nB

as b e S

V zmernem tempu.

• Naštej glasbila, ki si jih prepoznal ob poslušanju. Trobenta (F), flavta, oboa, violina, violončelo, kontrabas, čembalo.

• Ali se je v skladbi oglašala obvezna spremljava, značilna za glasbo baroka?

• Katera glasbila izvajajo spremljavo in kako se imenujejo?

Da.

Spremljavo izvajajo godala in čembalo, imenujejo

se basso continuo.

Po osmih taktih uvoda, ki jih je zaigral orkester, se je oglasila skupina solističnih glasbil.

• Katerih?

Trobenta, flavta, oboa, violina.

• Kako imenujemo glasbeno obliko baročne inštrumentalne glasbe, v kateri manjša skupina glasbil (concertino) »tekmuje« z orkestrom (tutti)?

Concerto grosso.

Glasbeniki muzicirajo z Bachom.

77.­j.­S.­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­Št.­2­(1.­sta­vek)

69

Poslušaj še kratka odlomka drugega in tretjega stavka in ju primerjaj s pr vim.

Brandenburški koncert

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­št.­2,­F-dur,­2.­sta­ J. S. Bach vek

3 &b 4 Œ

Flavta

3 &b 4 Œ

Oboa

3 &b 4 œ

Violina

4

&b 

&b œ &b 8

&b

∑

œ œ

œ œ Œ

&b œ œ Œ

j œ œœœ

œ.

œ

œ.

œ

œ œ Œ

œ

œ œœœ J

œ nœ œ.

œ

Œ

œ œ

œ

œ œ œ nœ œ

œ œœœ J

∑

• Ali je tempo prvega stavka enak drugemu?

• Naštej solistična glasbila.

œ

œ

œ œ Œ

œ œ œ œ

Œ

Œ

∑

œ.

œ

#œ œ Œ

œ

Œ

• Je bila izvajalna zasedba enaka?



œ œœ œ œ Œ

œ #œ Œ

#œ #œ œ œ

&b 

∑

∑

œ

j œ œœœ

œ œœ

œœœœœ

nœ. œ œ Œ

Œ



œ #œ

œ œ œ œ nœ œ œ. œ œ. 

≈

œ Œ

œ œ nœ œ œ J œ œœœ J

Ne, je počasnejši.

Ne.

Flavta, oboa, violina, violončelo.

V notnem zapisu manjka glasbilo, ki stavek začne in se neprekinjeno oglaša.

• Poimenuj ga.

Čembalo.

Natančno opazuj notni zapis in poslušaj iz vedbo.

• V kakšnem zaporedju začenjajo igrati glasbila?

• Kako imenujemo tako skladateljsko tehniko?

Violončelo in čembalo, violina, oboa, flavta.

Polifonija.

Poslušaj odlomek iz 3. stavka. jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­št.­2,­F-dur,­3.­sta­vek

• Poimenuj solistično glasbilo.

70

Violončelo.

78.­j.­S.­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­Št.­2­(2.­sta­vek) 79.­j.­S.­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­Št.­2­(3.­sta­vek)

• Si zaznal v igri solista kaj posebnega?

Da, visoko glasovno lego trobente.

• Ali je zvok podoben trobenti? Da.

Trobenta, ki igra v visokih legah, je značilna za baročno glasbo. V tem obdobju se je imenovala clarino (klarino). Danes jo poznamo kot »Bachovo trobento«. Ima posebno obliko in uglasitev.

• Kako imenujemo solista, ki vrhunsko obvlada igro na svojem glasbilu?

Solista imenujemo virtuoz.

Slišal si tri stavke Bachovega Brandenburškega koncerta številka 2.

Znova poslušaj odlomke in naštej vsaj tri kontraste, ki so značilni za ta koncert.

Ilustracija: Z. Čoh

Zapoj pesem Jutranja rosa, ki je priredba arije številka 4 iz Bachove Kmečke kantate Ach, du schmeckt ...

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­jUtRANjA­ROSA­

Slovensko besedilo: Jože Humer

Drugi odlomek iz kantate najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 49.

Poslušaj iz virni odlomek iz Bachove Kmečke kantate, v kateri se ta pesem pojavlja z drugačno vsebino skupaj z orkestrsko spremljavo.

• Poimenuj pevska glasova, ki si ju slišal v posnetku. Sopran in tenor.

• V katerem jeziku sta pela? V nemškem jeziku.

• Kako imenujemo to zasedbo? Duet.

80.­j.­S.­Bach:­KmEČ­KA­KAN­tA­tA­(Ach,­du­schmeckt­...)

71

Poslušaj odlomek koncerta in ugotovi značilnosti.

• V kakšnem tempu je začetek koncerta? V hitrem tempu.

Za orgle.

• Za katero solistično glasbilo je koncert napisan?

• Poimenuj orkester, ki spremlja solista. Godalni orkester.

Od 28. takta naprej se oglaša motiv kukavice, zato koncert nosi podnaslov Kukavica in slavec.

Naslednja skladba je ena izmed najbolj znanih del vokalno-inštrumentalne glasbe.

Aleluja (Halleluiah), skladatelj je Georg Friedrich Händel.

• Ugo tovi njen naslov in skladatelja.

• Ali veš, iz katerega velikega glasbenega dela je Halleluiah (Aleluja)?

Iz oratorija Mesija.

• Zapiši izvajalce. Mešani pevski zbor in orkester.

Hallelujah

(odlomek iz oratorija Mesija)

ge­org­Fri­ed­rich­Hän­del:­HAllElUiAH!­odlomek­iz­oratorija­mesija Georg Friedrich Händel Allegro

& b c œ.

Hal

-

4

& b œj œ le

-

j j jŒ œ œ œ

le - lu - jah!

j œ œ

Œ

lu - jah!

Hal

-

j œ œ



po- tent

reign

j j r r j j &b œ œ ‰ œ œ œ œ Œ

13

lu - jah,

Hal -le - lu - jah,

le - lu - jah!

-

œ œ œ

Hal - le

for

-

Hal

-

Hla -le - lu - jah!

j j r r j œ œ ‰ œ œ œ

le - lu - jah!

Œ

œ

Hal -

œ

œ



lu - jah!

Hal -le -

For

the

Lord

‰ œr œr œj œj ‰ œr œr œj œj ‰ œr œr

œ

eth,



œ.

le - lu - jah!

j œ

-

Hal -le - lu - jah!

j j j œ œ Œ œ

œ.

Hal - le - lu - jah!

10

j j j ‰ œr œr œj œj ‰ œr œr œj œj ‰ œj œ œ œ

-

r r j j œ œ œ œ ‰

j j &b œ œ ‰

God om - ni

Hal

lu - jah!

7

& b œj œj œ .

œ.

Hal-le - lu - jah,

œ

œ

œ j œ.

J œ

the Lord God om - ni

Hal - le - lu - jah,

-

œ œ J

po - tent



Hal -le -

œ Œ

reign - eth.

Prevod: Aleluja, Gospodu vsemogočnemu Bogu.

74

83.­j.­S.­Bach:­BA­Di­NE­RiE­iz­Suite­v­h-mo­lu­(izvaja­flav­ta­in­or­kes­ter) 84.­j.­S.­Bach:­BA­Di­NE­RiE­iz­Su­ite­v­h-mo­lu­(izvaja­Swingle­Singers) 85.­g­F.­Hän­del:­KON­CERt­ZA­OR­glE­(odlomek)

• Kakšna je glasba po značaju?

Slavnostna, veličastna ...

• Je vsebina posvetna ali nabožna?

Vsebina je nabožna.

Odlomek je iz oratorija Mesija Georga Friedricha Händla. Ob zborih so v skladbi tudi recitativi, arije ter značilna inštrumentalna spremljava.

Oratorij je vokalno-inštrumentalna glasbena oblika za soliste, zbor in orkester z dramskim dogajanjem. Po navadi je besedilo nabožno.

Ugotovil si lahko, da je skladba po značaju vesela, radostna in navdušujoča.

Primerjaj jo z značajem naslednje arije iz Mesije. ge­org­Fri­edrich­Hän­del:­­HE­SHAll­FE­ED­HiS­FlOCK­li­KE­A­SHEp­SHEp­HERD

­

(Kakor­pastir­pase­svojo­čredo),­odlomek­iz­oratorija­mesija

Prevod: Kakor pastir pase svojo čredo.

Poslušaj in spremljaj potek glasbe v naslednjem notnem zapisu. ge­org­Fri­ed­rich­Hän­del:­AiR

75

• Ali je Händlova umetnina izvedena kot tipično baročna skladba? Ne. • V katero vrsto glasbe bi uvrstil ta zvočni primer?

V vokalno glasbo.

• Si slišal vokalno izvedbo ali dodatno tudi inštrumentalno spremljavo?

Tudi inštrumentalno spremljavo.

S sošolci zapoj del skladbe, kot so jo izvajali Swingle Singers.

Upoštevaj navodilo: za četrtinko in osminko uporabi zlog du, za šestnajstinko zloga du-bi.

Poslušaj iz virno iz vedbo za klavir in jo primerjaj z zapeto iz vedbo.

Kratka skladba, ki si jo slišal, ima naslov Air (arija) in je neobvezni del suite. Händel jih je napisal veliko, nekatere za glasbila s tipkami, druge za orkester. Med najbolj znane sodita suiti Za kraljevi ognjemet in Glasba na vodi.

Ognjemet (V. & A. Collection)

Canaletto: Kraljevski izlet po Temzi

Hornpipe je eden najslavnejših stavkov iz znamenitega dela Glasba na vodi. ge­org­Fri­ed­rich­Hän­del:­HORNpipE

76

86.­g.­F.­Hän­del:­HE­SHAll­FE­ED­HiS­FlOCK­liKE­A­SHEpHERD­­ (Kakor­pastir­pase­svojo­čredo)­iz­oratorija­mesija

• Naštej skupine glasbil, ki izvajajo skladbo.

Godala, pihala, trobila.

V skladbi se izmenjujejo: celoten orkester, godala, pihala in trobila.

Razdelite se v tri skupine (godala, pihala, trobila) in ob ponovnem poslušanju skladbe z dvigom rok nakažite igranje svoje skupine.

V učbeniku dopolni svoje znanje o glasbenih delih Bacha in Händla in značilnostih zgodovinskega obdobja.

V opernem gledališču

87.­g.­F.­Hän­del:­AiR­iz­Suite­št.­5 88.­g.­F.­Hän­del:­HORNpipE­iz­suite­glasba­na­vodi

77

3.7 DRUGI POMEMBNI SKLADATELJI BAROKA V obdobju baroka je poleg Johanna Sebastiana Bacha in njegovih treh sinov ter Georga Friedricha Händla ustvarjalo še veliko drugih skladateljev.

Spoznali bomo še štiri francoske skladatelje.

Jean Baptist Lully

Poslušaj skladbo dvornega skladatelja francoskega kralja Ludvika XIV. Jeana Baptista Lullyja.

• Naštej glasbila, ki si jih prepoznal v posnetku.

Tolkala, godala, pihala.

• Ali je glasba ves čas enakomerna?

Ne.

• Iz koliko delov je sestavljena Uvertura?

• Kaj pomeni beseda uvertura?

Iz dveh delov.

Uvod, predigra.

• Kdaj se uvertura v glasbenih delih pojavi?

Pojavi se z Gluckovo operno reformo, v inštrumentalni glasbi pa v 17. stoletju.

Girolamo Frescobaldi

Poslušaj naslednjo skladbo italijanskega skladatelja Girolama Frescobaldija in ugotovi njene značilnosti.

• Katero glasbilo je izvajalo skladbo? Čembalo.

Skladba, ki si jo slišal, ima naslov Toccata.

Ugotovi nekaj značilnosti.

• Ali se po zvočnosti skladba razlikuje od prejšnje? Da. • V čem je drugačna od predhodne? Po igri solista.

• Kakšna glasbena oblika je toccata?

Je skladba za inštrumente s klaviaturo.

Prisluhni še Preludiju, skladbi znamenitega francoskega skladatelja Françoisa Couperina.

François Couperin

• Opiši značilnosti zvoka čembala in nastanek zvoka.

Zvok inštrumenta s strunami (čembalo) nastane s trzanjem po struni.

• Kaj pomeni beseda preludij in kje se v glasbi pojavlja?

Uvod v skladbo, najpogosteje v duetu s fugo.

78

89.­j.­B.­lul­ ul­ly:­AR­ AR­mi­DE 90.­g.­Fres­co­bal­di:­tOC­CA ­tA 91.­F.­Co­upe­rin:­pRE­lU­Dij

Skladatelj Giovanni Battista Pergolesi je danes znan tudi po svoji kratki operi Služkinja gospodarica (La serva padrona).

Giovanni Battista Pergolesi

Kratka vsebina opere: Serpina, Ubertova služabnica noče biti več samo gospodinja, hoče se poročiti z Ubertom. Z nemim služabnikom Vesponejem se dogovorita za spletko, da se bo ta preoblekel v mornariškega častnika in prišel snubit Serpino. Ljubosumni Uberto jo takoj zasnubi in tako postane gospodarica.

• Poimenuj ženski glas, ki je pel arijo.

Sopran.

• Ali je bila izvajana arija ves čas v enakem tempu?

Ne.

• Katera glasbila so prevladovala v spremljavi? Čembalo in godala.

Poslušaj duet Serpine in Uberta.

Razmisli in odgovori.

• Kako imenujemo obliko opere, v kateri se pojavljajo komične osebe in situacije?

Imenujemo jo komična opera.

Pergolesi je avtor pesmi Zlata roža, ki jo že poznaš. Pesem zapoj. g.­B.­pergolesi: ZlAtA­ROŽA­

Slovensko besedilo: Jože Humer

92.­g.­B.­per­go­le­si:­­AH,­QUANtO­mi­StA­HAlE­(Ah,­koliko­mi­pomeniš)­­ ­ iz­opere­Služkinja­gospodarica

79

Razmisli in odgovori.

• Kdo izvaja skladbo Dic Maria?

Solisti, mešani pevski zbor in inštrumentalna spremljava.

• V katerem jeziku so peli pevci?

V latinskem jeziku.

• Kako imenujemo glasbeno obliko, vokalne oziroma vokalno­inštrumentalne glasbe z nabožno vsebino?

Motet.

Pevski zbor je pel ob spremljavi dveh glasbil.

• Kateri glasbili sta spremljali pevce? Orgle in violončelo.

Oglej si nekaj slik slovenskih slikarjev iz obdobja baroka in tujih slikarjev, ki so delovali na Slovenskem.

Poslušaj štiri značilne baročne plese Isaaca Poscha.

F. Jelovšek: Prizori na obokih cerkve v Grobljah

H. Stadler: Slikarije s stropa v dvorcu Dornava

V kakšnem tempu so bili plesi, katere taktovske načine si prepoznal in kakšen je bil značaj posamezne skladbe?

• Dopolni preglednico.

NASLOV

TEMPO

ZNAČAJ

BALET TA I à 4

počasen

umirjen

GAGLIARDA

hiter

živahen

TANZ III à 4

hiter

igriv

PROPORTIO

zmeren

umirjen

94.­i.­posch:­BA­lEt­tA­i­à­4­ 95.­i.­posch:­gAg­li­AR­ DA­

96.­i.­posch:­tANZ­iii­à­4 97.­i.­posch:­pRO­pOR­tiO

81

Pozitiv

Prenosne orgle z manjšim številom piščali se imenujejo pozitiv. Služijo koncertnim izvedbam v dvoranah, ki nimajo orgel.

Francesco Robba: Vodnjak kranjskih rek v Ljubljani

Dvorec Dornava

V času baroka oziroma neposredno pred njim in po njem so pri nas gradili tudi znamenite baročne stavbe.

Prisluhnimo skladbi slovenskega skladatelja Janeza Krstnika Dolarja, z naslovom Sonata a 13.

Skladba je daljša in zgrajena iz več kontrastnih delov.

• Katere kontraste si ugotovil?

Kontraste v tempih in inštrumentalni zasedbi.

• Obkroži izraze, ki najbolje označujejo značaj glasbe posameznih delov: lahkotno – plesno – slovesno – umirjeno – veselo – nežno – poskočno – šaljivo – trpko – razposajeno.

V tem času je živel tudi Giuseppe Tartini, skladatelj slovenskega porekla, ki je bil rojen v Piranu leta 1692. Bil je eden največjih violinistov svoje dobe, skladatelj in glasbeni teoretik. Njegovo najbolj znano delo je Sonata za violino in klavir »Vražji trilček«, ki mu ga je v sanjah igral sam vrag.

VRAŽJI TRILČEK naj bi nastal po legendi, o grozljivem srečanju skladatelja s hudičem. Zaradi zavajanje deklet mu hudič napove takojšnjo smrt. Tartini si izprosi še zadnjo željo, da bi rad slišal hudiča igrati na njegovo violino.

Ko začne hudič igrati, se zasliši prečudovita glasba, a v naslednjem hipu zagrabi hudič samega glasbenika in ga vrže v kislino. V naslednjem hipu se skladatelj prebudi, saj je padel iz postelje na tla. Zagrabi pero in v trenutku napiše glasbo, ki jo je slišal v sanjah.

82

98.­j.­K.­Do­lar:­SO­NA­tA­a­13

Sonata poslušaj ponovno in ugotovi, kakšna je bila inštrumentalna zasedba posameznih delov.

• Ugo tovitve zapiši.

Uvodoma zaigrajo trobila in godala, nato se trobilom pridružijo pihala.

Iz zvočnega posnetka si lahko ugotovil, da sta se oglašali dve trobili v visokih glasovnih legah.

To sta bili posebni trobenti, ki ju imenujemo klarini (clarine).

Skladba je po obliki sonata in je naslednica renesančnih vokalnih oblik za različne inštrumentalne zasedbe. Sestavljena je iz več delov kot »pesem za igranje« (canzona da sonar).

Prisluhni še zvočnemu primeru s področja cerkvene glasbe. Spremljaj potek glasbe in ugotovi, kako vstopajo posamezni glasovi. ja­nez­Krst­nik­Do­lar:­­Ky­RiE­(gospod,­usmili­se),­odlomek­iz­maše­­

missa­sopra­la­bergamasca

Prevod: Gospod usmili se, Kristus usmili se.

Faksimile Missa sopra

• V kakšnem zaporedju so vstopali posamezni glasovi?

Zapiši zaporedje.

Bas, tenor, alt, sopran.

• Ali je skladba eno­, dvo­, tri­ ali štiriglasna?

Je štiriglasna.

• Kako imenujemo skladateljsko tehniko, kadar glasovi vstopajo drug za drugim?

Polifonija.

Notni zapis prikazuje, kako je zbor zapel po štirinajstih taktih.

• Ali so glasovi tudi v tem primeru vstopali drug za drugim?

Niso vstopali drug za drugim.

• Kako imenujemo skladateljsko tehniko, v kateri izgovarjajo besedilo vsi hkrati in melodije posameznih glasov niso tako samostojne kot v polifoniji?

Homofonija.

99.­j.­K.­Do­lar:­SONAtA.

83

Mesto Ljubljana je postalo pomembno glasbeno središče. Leta 1701 so plemiči in bogati meščani ustanovili ACADeMIO PHILHARMONICORUM (Združenje filharmonikov).

To je bilo društvo, ki je skrbelo za različne glasbene prireditve.

Ohranjena stavba, v kateri je delovala Academia philharmonicorum.

Ugotovi.

• Kaj se danes dogaja v tej stavbi?

84

Koncerti komorne in simfonične glasbe.