Glasba 8, priročnik za učitelje

glasba 8 PRIRO»NIK ZA U»ITELJE V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ©OLE

oprema GL 7,8,9 - PR - spredaj.indd 1

1/18/06 12:57:15 PM

IV. GLASBA KLASICIZMA 4.1 ZA»ETKI KLASICIZMA GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 6‡8 U»BENIK, stran 6‡7 CD πt. 1, zvoËni primeri πt. 1‡5 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. OPREDELITEV ◆

◆

Klasicizem je slogovno obdobje druge polovice 18. stoletja, za katero so znaËilne πtevilne spremembe v druæbi in naËinu razmiπljanja, v glasbi pa ravnovesje med vsebino (Ëustvo) in obliko (razum), razumljivost in enostavnost, funkcionalnost medsebojnih zvez akordov. flKlasiËno pomeni tudi v glasbi slogovno popolnost, nekaj, kar je v sebi zakljuËeno, genialnost, kakor sta to literarno opredelila Goethe in Schiller, glasbeno pa Haydn, Mozart in Beethoven v svoji zgodnji in srednji ustvarjalni dobi. Njihova dela predstavljajo vrh stilnega razvoja, h kateremu so mlajπi mojstri sicer stremeli, a ga komaj dosegli.

KlasiËnost namreË sama po sebi zahteva visoko ustvarjalno potenco, ki se kaæe v razliËnih perspektivah. Samo tako dobijo dela nadËasovno vrednost« (G. Hausswald, 1990, 69).

2. DRUÆBA IN »AS ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

padec fevdalizma in vzpon meπËanstva spremenjen odnos med druæbenimi razredi; odprava podloæniπtva in pojav delavstva kot novega druæbenega razreda razvoj gospodarstva (obrt, trgovina, banËniπtvo ...) religiozna toleranca in sekularizacija razsvetljenstvo (Diderot, Voltaire, D’Alambert ‡ enciklopedisti ...) flnazaj k naravi« (J. J. Rouseau: Emil ali o vzgoji) nova filozofska misel (Diderot, Holbach, Kant, Herder ...)

3. UMETNOST ◆ ◆ ◆

knjiæevnost (Rouseau, Voltaire, Chenier, Prevost, Beaumarchais, Herder, Goethe, Schiller, Defoe, Swift, Goldoni; A. T. Linhart slikarstvo (Goya, Watteau, Reynolds, Boucher, Tiepolo, Canaletto, Guardi, Carstens, Jelovπek, Mencinger, Bergant ...) arhitektura (Gabriel, Souflott ...)

77 Prirocnik_8.indd 77

1/16/06 11:43:36 AM

4. GLASBENE ZNA»ILNOSTI KLASICIZMA ◆ ◆

◆ ◆ ◆ ◆

ponovna uveljavitev vokalne glasbe oblikovne znaËilnosti: motiv ‡ motiviËno delo, tema ‡ dvotematiËnost (kontrastnost) ‡ tematiËno delo, novi principi oblikovanja glasbenih del ‡ sonatna oblika, nove glasbene oblike prevlada diatonike dura in mola enostavnost metrike in ritmike nove glasbene oblike: sonata, godalni kvartet, simfonija, klasiËni koncert, rondo skladatelji: Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart, Ludwig van Beethoven, Niccolo Piccini, Giovanni Paisiello, Domenico Cimarosa, Christoph Willibald Gluck, Antonio Salieri, Johann Georg Albrechtsberger, Luigi Boccherini, Janez Krstnik Novak

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: KLASICIZEM DIDAKTI»NA ENOTE: ZA»ETKI KLASICIZMA VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob primerjanju umetniπkih del s podroËja likovne, arhitekturne in literarne umetnosti ter glasbe spoznajo glavne zgodovinske, ekonomske, socialne in duhovne znaËilnosti obdobja, ki so omogoËile nastanek sprememb v umetnosti. Ob nakazanih novostih v glasbeni umetnosti si oblikujejo estetske kriterije.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali zvoËne primere iz baroka in klasicizma in jih primerjali po izvedbenih znaËilnostih ◆ ogledali primere slikarstva, kiparstva in arhitekture klasicizma ter ugotavljali razlike med njimi in podobnimi umetninami iz prejπnjih stilnih obdobij ◆ prebrali Schillerjevo Odo radosti in ugotovili njeno sporoËilo ◆ zapeli Beethovnovo uglasbitev Ode radosti ◆ v strokovni literaturi poiskali dodatne vire za spoznavanje umetniπkih del klasicizma ◆ ogledali video posnetke z biografijami skladateljev in deli klasicizma (film Amadeus, uprizoritve oper in posnetki koncertov ...) ◆ na medmreæju poiskali vire za spoznavanje obdobja klasicizma DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci posluπajo znaËilne primere glasbenega baroka in klasicizma in jih primerjajo. Ob posluπanju spoznavajo nekatere znaËilnosti klasicistiËne glasbe.

Petje

UËenci pojejo Beethovnovo Odo radosti in ugotavljajo njeno sporoËilnost.

Zapojo naj tudi inπtrumentalne teme.

Gibanje

UËenci zapleπejo menuet, ki so ga spoznali in plesali æe pri baroku, znaËilen pa je tudi za klasicizem

78 Prirocnik_8.indd 78

1/16/06 11:43:37 AM

LITERATURA IN VIRI: Hauswald, G. (1990): Slog v glasbi. Ljubljana: DZS Dalhaus, C. (1986): Estetika glasbe. Ljubljana: Cankarjeva zaloæba.

UËiteljeve pripombe

79 Prirocnik_8.indd 79

1/16/06 11:43:37 AM

4.2 GLASBA DUNAJSKIH KLASIKOV GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 9‡31 U»BENIK, stran 8‡13 CD πt. 1, zvoËni primeri πt. 6‡48 PRILOGA 1, 2, 3

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. DUNAJSKI KLASICIZEM ◆

◆

flTemeljitost brez pedantnosti, milina v celoti, πe bolj v posameznih delih, vedno smejoËa se barvitost, veliko razumevanje pihalnih inπtrumentov, morda nekoliko preveË smeπnosti so znaËilnosti dunajske πole« (Schubert) Skladatelji dunajske πole in dunajskega klasicizma: J. G. Reutter ml., G. C. Wagenseil, M. G. Monn, F. Aspelmayr; Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart, Ludwig van Beethoven, Antonio Salieri, Christoph Willibald Gluck, Johann Georg Albrechtsberger ...

2. JOSEPH HAYDN (Rohrau 1732‡1809 Dunaj) ◆

aydn

•

hH Josep

biografski podatki

3. HAYDNOVA DELA ◆

◆ ◆ ◆ ◆ ◆

vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori, kantate, maπe (14, med njimi Paukenmesse, Nelsonmesse, Theresienmesse, Harmoniemesse ...), Te Deum (2), Stabat mater, oratoriji (4, Stvarjenje, Letni Ëasi), opere (La vera costanza ‡ ResniËna zvestoba, Il mondo della luna ‡ Svet na mesecu...), pesmi (48), kánoni (57), πtiriglasne pesmi s klavirjem (133), priredbe angleπkih ljudskih pesmi za glas in klavir (445) klavirska dela: sonate (52) komorna glasba: violinske sonate, klavirski in godalni trii, godalni kvarteti (83, med njimi flSonËni kvarteti«, flRuski kvarteti«... ©krjanËkov kvartet, Cesarski kvartet ...) koncerti: koncerti za razliËne inπtrumente (Koncert za trobento v Es-duru) simfonije (104, med njimi Lovska, πt.31, Æalna πtev.46, Poslovilna πt. 45, Z udarcem na pavke πt. 94, Vojaπka, πt. 100, Ura ...) orkester: velikost je bila odvisna od okoliπËin (Haydn je imel npr. v najboljπih Ëasih pri Eszterházyju v Eisenstadtu okrog 20 glasbenikov)

3. ZANIMIVOSTI ◆

Glasbeni zaloænik John Bland iz Londona, ki je nekega zgodnjega jutra priπel v dvorec Eszterházya na obisk k Josephu Haydnu, je Ëakal v salonu, medtem ko se je skladatelj v sosednji sobi bril.

V nekem trenutku se je sliπal iz sosednje sobe glasno negodovanje: flPrekleti noæ! Da bi Ëlovek ponorel! Svoj najboljπi kvartet bi dal za dober brivnik!«

80 Prirocnik_8.indd 80

1/16/06 11:43:37 AM

Operna scena z dvornega odra Eszterházy, 1775. Verjetno gre za finale, Haydnove drame giocoso flL’incontro improviso«. Haydn ob Ëembalu, ob tem pa πe 13 violin in viol, 1 violonËelo, 2 kontrabasa, 2 oboi in en fagot (slikar Gouache, München, gledaliπki muzej).

◆

Bland je brez besed zapustil salon in se po kratkem Ëasu vrnil z zavojem novih brivnikov in jih dal Haydnu.

Skladatelj se je nasmejal. flZdaj gotovo æelite moj najboljπi kvartet, ali ne?« Stopil je do pisalne mize, izvlekel iz predala manuskript in ga dal Blandu. flTu ga imate!« To je bil kvartet v f-molu, eno najboljπih komornih del, ki se od tedaj imenuje Rasiermeser-Quartett (Brivski kvartet).

Leta 1791 se je Haydn poslovil od svojih prijateljev zaradi odhoda v London. flNe hodite, dragi papa, prosim vas! Premalo veste o tujem svetu in ne govorite njihovega jezika,« mu je svetoval Mozart. flMoj jezik je glasba, sinko,« ga je neæno miril Haydn, fla njo razume cel svet.« Mozart ga je pospremil, objel in se s solzami poslovil: flMoj, dragi, dobri papa, to bo poslednji poljub.« Nekoliko mesecev kasneje je prispela v London æalostna vest o Mozartovi smrti.

Haydn se je bridko razjokal in prisotnim rekel: flJoËite z menoj, prijatelji, svet nikdar veË ne bo videl njemu podobnega.«

81 Prirocnik_8.indd 81

1/16/06 11:43:37 AM

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: KLASICIZEM DIDAKTI»NA ENOTA: GLASBA DUNAJSKIH KLASIKOV. JOSEPH HAYDN VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo znaËilnosti glasbene ustvarjalnosti Josepha Haydna. Ob spoznavanju njegovih del si bodo oblikujejo do glasbe klasicizma, s petjem odlomkov iz del pa razvijajo svoje glasbene in interpretativne sposobnosti.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomke iz del Josepha Haydna ◆ ugotavljali znaËilnosti del zaËetnika dunajskega klasicizma ◆ spoznali nove glasbene oblike ◆ peli odlomke iz predvajanih del ◆ igrali odlomke tem iz Haydnovih del DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci posluπajo odlomke iz Haydnovih del in ugotavljajo njihove znaËilnosti: tonalne odnose, oblikovanost, izvajalne posebnosti.

Petje

UËenci pojejo odlomke iz oratorija Letni Ëasi, pa tudi teme iz inπtrumentalnih del, npr. Simfonija v G-duru, πt.94, 2. stavek.

Ustvarjanje

Pevsko ali z inπtrumenti oblikujejo improvizirane melodije, v katerih so upoπtevane oblikovne znaËilnosti Haydnovega ustvarjanja. Z Orffovimi inπtrumenti igrajo uËenci laæje, znaËilne Haydnove teme. Lahko jih tudi sami inπtrumentalno improvizirajo.

VIRI IN LITERATURA: Seeger, H. (1961): Joseph Haydn, Leipzig: Breitkopf & Härtel

82 Prirocnik_8.indd 82

1/16/06 11:43:40 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

83 Prirocnik_8.indd 83

1/16/06 11:43:40 AM

ozart

A STROKOVNE INFORMACIJE

us M made

ng A

lfga • Wo

WOLFGANG AMADEUS MOZART (Salzburg, 1756‡1791, Dunaj) 1. MOZARTOVA POTOVANJA 2. MOZARTOVA DELA ◆

◆ ◆ ◆

◆

vokalna in vokalno-inπtrumentalna dela: kánoni (20), druæabne pesmi, nokturni, solistiËne pesmi (34), koncertne arije (41), kantate, maπe (20, med njimi flMaπa ob kronanju« KV 317, Maπa v c-molu KV 427), Requiem, opere (21, med njimi Il re pastore, Idomeneo, Re di Creta, Figarova svatba, Don Giovanni, »arobna piπËal, Cosi fan tutte, La clemenza di Tito idr.) klavir: sonatine, sonate, fantazije, variacije komorna glasba: sonate za violino in klavir, klavirski trii, kvarteti, godalni kvarteti, godalni kvinteti (dve violi), kvarteti, kvinteti za druge inπtrumente simfonije (41, po nekaterih podatkih okrog 60); najbolj znane: Haffnerjeva, KV 385, Linπka KV 425, Praπka 504 in tri zadnje iz leta Mozartove smrti (1791): Es-dur KV 543, g-mol KV 550 in C-dur KV 551 (Jupiter) koncerti: klavirski (25, najbolj znani: flKoncerta ob kronanju« KV 459 in 537, Koncert v F-duru KV 467, c-molu KV 491 itd), koncerti za druge inπtrumente (najbolj znani Koncert za violino v A-duru KV 219, Koncert za klarinet v A-duru KV 622, Koncerta za rog v Es-duru KV 417 in 447, Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru KV 299 itd.)

2. MOZART O SVOJIH DELIH V PISMIH ◆

flEdinole zveËer lahko kaj piπem, pa πe to ni gotovo, ker sem velikokrat povabljen na akademije. Zdaj manjkata πe dva koncerta od abonmajskih (op. Koncerti za klavir in orkester, KV 413, 414, 415). Ti koncerti so ravno v sredini med teækimi in lahkimi, so zelo briljantni, prijetni za uho, naravni in ne padajo v prazno. Tu in tam so lahko zadovoljni celo nepoznavalci, ne da bi vedeli zakaj. Zdaj dokonËujem tudi klavirsko priredbo svoje opere (Beg iz seraja), ki bo vsak Ëas objavljena ...« (iz pisma oËetu, Dunaj, 28. decembra 1782)

3. ZANIMIVOSTI ◆ ◆

O Mozartu je znanih mnogo anekdot. Morda bodo priπle prav za popestritev pouka.

Wolfgang Amadeus Mozart je moral biti za delo fldobre volje« in po moænosti sam.

Takrat so mu ideje prihajale z lahkoto. Bili pa so tudi sluËaji, ko je cele dele skomponiral na generalkah, vËasih je napisal novo delo tudi sredi vesele druæbe. Znan je primer takega mojstrstva neprekosljivega skladatelja.

Emmanuel Schikaneder, ki je napisal libreto za »arobno piπËal, je delo hkrati tudi reæiral in pel v njem Papagena. Ni mu bil vπeË zaËetek drugega dejanja, v katerem se takoj po dvigu zavese zaËne arija Sarastra. Mozartu, ki je sedel za dirigentskim pultom, je rekel: flTu bi potreboval πe nekaj taktov glasbe, lahkotno in sveËano koraËnico, ti æe veπ!« flNo, lepo,« odgovori Mozart in se obrne h glasbenikom v orkestru: flDajte mi vaπo solato (note), otroci, moram πe nekaj naËeËkati.« V orkestrske parte je brez razmiπljanja napisal posamezne glasove Ëudovite KoraËnice sveËenikov.«

84 Prirocnik_8.indd 84

1/16/06 11:43:40 AM

◆

◆

◆

Emmanuel Schikaneder, libretist, je bil na opero »arobna piπËal bolj ponosen kot sam Mozart. V pogovoru o uspeπnosti opere je pogosto govoril: fl»arobna piπËal bi imela πe mnogo veËji uspeh, Ëe je Mozart ne bi toliko pokvaril.« Kakπen je bil Mozartov odnos do rojstnega Salzburga in πkofa Hieronymusa Colloreda, je razvidno iz pisma oËetu: flV Salzburgu se mi gnusi edino to ‡ govorim vam od srca ‡ da se z ljudmi ni mogoËe prav druæiti in da ni glasba niË bolj spoπtovana in da nadπkof bistrim ljudem, ki so potovali, ne verjame. Kajti ‡ to vam lahko zatrdim ‡ brez potovanj so ljudje (vsaj tisti iz umetnosti in znanosti ) le borni tvori. In zagotavljam vam, da nikakor ne morem sprejeti obveznosti, Ëe mi nadπkof ne bi dovolil vsaki dve leti oditi na potovanje. PovpreËno nadarjen Ëlovek ostane vedno povpreËen, pa naj potuje ali ne, Ëlovek izredne nadarjenosti (ki si je, ne da bi bil brezboæen, ne morem odreËi) pa se bo pokvaril, Ëe ostane vedno v istem kraju. »e bi mi nadπkof zaupal, bi njegov orkester kmalu zaslovel. O tem ni dvoma. Zagotavljam vam, da to potovanje zame ne bi bilo nekoristno, glede skladanja, se razume, kajti na klavir paË igram tako dobro, kot znam ...« (Pariz, 11. septembra 1778).

Mozart je veliko potoval in povsod prirejal flakademije« ‡ koncerte v javnih koncertnih dvoranah, pa tudi v privatnih salonih dvorov in meπËanskih palaË.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: KLASICIZEM DIDAKTI»NA ENOTA: GLASBA DUNAJSKIH KLASIKOV. WOLFGANG AMADEUS MOZART VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo nekaj najznaËilnejπih del skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta, stilne posebnosti, raznovrstnost glasbenih oblik. Seznanijo se z razmerami, v katerih je æivel, ob tem pa si oblikujejo odnos in estetska merila za vrednotenje vrhunskih umetniπkih del enega najveËjih ustvarjalcev glasbene umetnosti.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (si/se) bodo ◆ posluπali in peli Mozartovo pesem Mali potepuh ◆ posluπali temo in variacijo iz skladbe Ah, vous dirais-je, maman ◆ ugotavljali znaËilnost variacij ◆ risali razliËne Ëustvene izraze (variacije) obraza ◆ posluπali odlomke opere Figarova svatba ◆ ogledali video posnetke odlomkov opere Figarova svatba ◆ posluπali in peli temo 2. stavka Koncerta za klavir in orkester v C-duru ◆ ugotavljali znaËilnosti glasbenih oblik koncerta in simfonije ◆ ogledali odlomek filma Amadeus

85 Prirocnik_8.indd 85

1/16/06 11:43:40 AM

DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci analitiËno posluπajo odlomke Mozartovih del. Odlomke del naj posluπajo veËkrat tako, da bo dovolj moænosti za doæivljanje in spoznavanje glasbenih del (afektivni in kognitivni vidiki posluπanja).

Petje

UËenci pojejo Mozartovo pesem Mali potepuh ob klavirski spremljavi, prav tako temo variacij (RaËunstvo). Pojejo pa naj tudi teme inπtrumentalnih del, npr. temo 2. stavka Koncerta za klavir itd.

Ustvarjanje

Ob spoznavanju Mozartovih variacij naj uËenci πe sami ustvarijo kakπno variacijo na temo (RaËunstvo) in jo zapojejo ali zaigrajo na Orffove inπtrumente. Nariπejo naj izraze Ëlovekovega obraza ob razliËnih razpoloæenjih.

VIRI IN LITERATURA: Mozart, Wolfgang, Amadeus: Klavierkonzert, C-dur, KV 467, partitura. Edition Peters.

Mozart, Wolfgang, Amadeus: Sinfonie in C, KV 551, partitura. Leipzig: Deutscher Verlag für Musik.

Mozart, Wolfgang, Amadeus: Die Hochzeit des Figaro, KV 492 (klavirski izvleËek). Leipzig: Peters Edition.

Mozart, Wolfgang, Amadeus (1991): Pisma. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Robbins, Landon H.C. (1991): Mozart. Zlata leta 1781‡1791.

Paruoty, M. (1998): Mozart, ljubljenec bogov. Ljubljana: DZS. www.karadar.com/Cataloghi/mozart.html www.aeiou.at Michels, Ulrich (2002): Glasbeni atlas. Ljubljana: DZS.

UËiteljeve pripombe

86 Prirocnik_8.indd 86

1/16/06 11:43:40 AM

n

hove

A STROKOVNE INFORMACIJE •

ig

Ludw

eet van B

LUDWIG VAN BEETHOVEN (Bonn, 1785 ‡ 1827, Dunaj) 1. BIOGRAFSKI PODATKI: ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

◆

1770 rojen v Bonnu 1782 prvi glasbeni pouk pri Christianu Gottlobu Neefeju 1787 prvi nastop na Dunaju 1792 drugi prihod na Dunaj, πtudij glasbe pri Josephu Haydnu, Johannu Baptistu Schenku in Antoniu Salieriju 1798 zaËetek nagluπnosti 1802 heiligenstadtska oporoka 1804 komponira 3. simfonijo 1808 velika akademija v Theater an der Wien ‡ praizvedba 5. in 6. simfonije 1812 komponira 7. simfonijo 1815 dunajski kongres 1819 popolnoma ogluπi; z okoljem se sporazumeva s konverzacijskimi zvezki (do danes ohranjenih 137 od celotnega πtevila okrog 400) 1824 praizvedba 9. simfonija v Wiener Kärtnertorhoftheater 26. marca 1827 umre; (20.000 ljudi na pogrebu ‡ dan æalovanja na Dunaju) odlomek iz heiligenstadtske oporoke: flO, ljudje, ki mislite in govorite, da sem poln sovraπtva, trmast in da mrzim ljudi, kako ste kriviËni do mene! Ne veste za skriven vzrok tega, kar se vam dozdeva. Mojemu srcu in mojemu duhu je bilo æe od mladosti blizu neæno Ëustvo dobrote. A pomislite, da sem æe πest let v neozdravljivem stanju ... Rojen z ognjevitim, æivahnim temperamentom in dojemljiv tudi za druæabne zabave, sem se moral zgodaj loËiti od ljudi in æiveti v osamelosti. »e sem vËasih skuπal iti preko vsega tega, o, kako me je zadela ponovna æalostna izkuπnja, da slabo sliπim. In vendar nisem mogel reËi ljudem: flGovorite glasneje, kriËite, kajti jaz sem gluh.« Ah, kako bi mi bilo mogoËe odkriti slabosti Ëuta, ki bi moral biti pri meni popolnejπi kot pri drugih in ki je tudi bil nekoË pri meni tako oster, kot ga gotovo ima redkokdo v moji stroki in ga je tudi redko kdo imel ... Upam, da bom ostal pri odloËitvi, da moram vzdræati, dokler se ne bo neizprosnim Parkam zdelo primerno pretrgati nit mojega æivljenja. MogoËe mi bo boljπe, mogoËe slabπa; pripravljen sem na vse ...« Iz pisma dr. Franzu Gerhardu Wegelerju: flMoja telesna moË raste æe nekaj Ëasa bolj kot kdajkoli prej, prav tako tudi moje duπevne sile. Z vsakim dnem se bolj bliæam cilju, ki ga Ëutim, a ga ne morem opisati. Samo v tem lahko æivi Tvoj Beethoven ... Videti me morata tako sreËnega, kakor mi je tu spodaj usojeno, nikdar pa nesreËnega ‡ ne, tega ne bi mogel prenesti. Zgrabiti hoËem usodo za vrat, do kraja me ne bo ugonobila ...« (Dunaj, 16. novembra 1801).

2. BEETHOVNOVA DELA ◆

◆

vokalno-inπtrumentalna: pesmi (okrog 91) za glas in klavir, koncertne arije, kantate, maπe (Missa solemnis ‡ Slavnostna maπa op.123), oratorij Kristus na Oljski gori, opera Fidelio klavirska dela: 32 klavirskih sonat, 10 sonat za violino in klavir, bagatele, variacije, rondoji, plesi

87 Prirocnik_8.indd 87

1/16/06 11:43:40 AM

◆ ◆ ◆ ◆

komorna glasba: godalni kvarteti (16), trii, kvinteti in druga dela za komorne zasedbe koncerti: klavirski koncerti (5), Koncert za violino in orkester, Koncert za klavir, violino in violonËelo uverture: Leonora, Egmont, Coriolan simfonije (9, najbolj znane 5. ‡ simfonija usode, 6. ‡ pastoralna, 9. ‡ s Schillerjevo Odo radosti)

3. O BEETHOVNOVIH DELIH 4. ZANIMIVOSTI ◆

Beethovnove misli o glasbi: flGlasba je viπje odkritje od vsake modrosti in filozofije ... Kdor prodre v bistvo moje muzike, bo prost vse tiste bede, v kateri æivotarijo drugi ljudje.« (Iz pisma Bettini, 1810) flOpisovanje slike je stvar slikarstva. Tudi pesnik se ima lahko v tem pogledu za sreËnega v primeri z mojo muzo; njegovo podroËje ni tako omejeno. Zato pa se moje razprostira v druge pokrajine in do naπega kraljestva ni tako lahko priti.« (Iz pisma Wilhelmu Gerhardu) Ludwig van Beethoven, flKadar ima vaπ uËenec primeren vrstni red, pravilen karikatura J. S. Lyser, 1833 takt in igra kolikor toliko brez napak, tedaj pazite samo na njegovo prenaπanje. In Ëe je æe tako daleË, ga ne ustavljajte zaradi majhnih napak, ki mu jih povejte πele na koncu. Uporabljal sem to metodo, z njo se muziki hitro formirajo, to pa je konec koncev eden prvih ciljev glasbene umetnosti ...« (Iz pisma Czernyju)

O kritiki pa je menil: flKar zadeva lipske bedake, naj kar govore; s svojim ælobudranjem gotovo ne bodo napravili nikogar nesmrtnega, prav tako pa tudi ne bodo vzeli nesmrtnosti onim, ki jim jo je namenil Apolon.« (Pismo Hofmeistru, 1801) flMislim kakor Voltaire, da nekaj muπjih pikov ne more zadræati dobrega konja v teku.« (Pismo K. Augustu von Klein, 1826) ◆

O Beethovnu je znanih veliko anekdot, vendar priporoËamo kritiËno izbiro zaradi verodostojnosti ‡ vse nimajo ustrezne zgodovinske podlage.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: KLASICIZEM DIDAKTI»NA ENOTA: GLASBA DUNAJSKIH KLASIKOV. LUDWIG VAN BEETHOVEN VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob Beethovnovih delih spoznajo znaËilnosti glasbe na prehodu iz klasicizma v romantiko. Z analizo del si pridobijo vpogled v oblikovanost in druge glasbene znaËilnosti. SporoËilnost skladateljevih del ter globoka

88 Prirocnik_8.indd 88

1/16/06 11:43:41 AM

moralna in etiËna dræa v odnosu do Ëlovekovega æivljenja in umetnosti pa naj bo zgled, kako premagovati æivljenjske stiske.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomek 4. stavka Beethovnove 9. simfonije ◆ nauËili temo Ode radosti peti ◆ podrobneje analizirali besedilo Schillerjeve Ode radosti ◆ ugotavljali sporoËilnost Schillerjevega besedila ◆ ob posluπanju odlomkov 5. simfonije ugotavljali njeno oblikovanost ◆ ob posluπanju Sonate v c-molu poiskali simboliËne vzporednice glasbenega dogajanja v njej z Beethovnovimi æivljenjskimi stiskami ◆ ugotavljali glasbene izrazne znaËilnosti v Koncertu za klavir, πt. 4 ◆ primerjali glasbeni jezik Mozartovega in Beethovnovega klavirskega koncerta ◆ nauËili pesem Mrak in jo peli ob klavirski spremljavi DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj ob doæivljajskem in analitiËnem posluπanju odlomkov Beethovnovih del ugotavljajo kompozicijske in izvedbene znaËilnosti.

OmogoËimo jim veËkratno posluπanje in moænost pogovora po njem.

Petje

UËenci naj zapojo temo Ode radosti in pesem Mrak nauËijo na pamet.

Prav tako naj pojejo teme ostalih del, da si jih bolje zapomnijo.

Ustvarjanje

Pesem Mrak naj uËenci spremljajo tudi z improvizirano spremljavo na Orffovih inπtrumentih. UËenci ustvarjajo ritmiËni rondo z igranjem na Orffove inπtrumente.

VIRI IN LITERATURA: Beethoven, van Ludwig: Symphonie Nr.5, c-mol, op.67, partitura. Nr. 505. Edition Peters.

Beethoven, van Ludwig: Symphonie Nr.9, d-mol, op.125, partitura. Nr. 509. Edition Peters.

Beethoven, van Ludwig: Klavierkonzert N4.4, G-dur, op.58, partitura. Edition Peters. Nr.605.

Rolland, Romain (1950): Beethovnovo æivljenje. Ljubljana: Slovenski knjiæni zavod.

Janetschek, Ottokar (1965): Beethoven. Koper: Zaloæba Lipa.

Loparnik, Borut (1966): Ludwig van Beethoven. Ljubljana: Prosvetni servis.

89 Prirocnik_8.indd 89

1/16/06 11:43:41 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

90 Prirocnik_8.indd 90

1/16/06 11:43:41 AM

4.3 KLASICIZEM NA SLOVENSKEM GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 32‡34 U»BENIK, stran 14 CD πt. 1, 2 zvoËni primeri πt. 49‡53 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. SPLO©NI KULTURNO-ZGODOVINSKI OKVIR ◆ ◆

slovenske zgodovinske deæele Kranjska, Koroπka, ©tajerska, Primorska druæbene spremembe: rast meπËanstva in njegove gospodarske moËi, propadanje fevdalizma (francoska revolucija 1789), reforme Marije Terezije in Joæefa II, Ilirske province ...

2. RAZSVETLJENSTVO IN PREDROMANTIKA NA SLOVENSKEM ◆ ◆

◆

◆

razsvetljenstvo kot ideoloπko gibanje znaËilnosti: racionalizem in senzualizem, ki sta flpoudarjala razumsko pravilnost v umetnosti in æivljenju, izogibata se premoËne Ëustvenosti, ki je ni mogoËe nadzirati z razumom, in kazala Ëutne strani æivljenja« (Kos, 1992, 55) Razsvetljenstvo na Slovenskem se zaËne okrog leta 1780 s kroækom barona Æige Zoisa in konËa z njegovo in Vodnikovo smrtjo (1819). V ospredju je flproblem naroda in narodnosti, ker je poudarjalo Ëlovekov naravni izvor, naravne pravice in lastnosti, njegovo Ëutno in izkustveno naravo. K tej je spadal tudi materni jezik, posameznikova pripadnost k doloËeni narodnosti, narodnostnemu okolju, narodu in kulturi. S tem je postalo razumljivo, da spada med Ëlovekove naravne pravice in dolænosti tudi gojitev jezika, narodne zavesti, kulture« (Kos, 1992, 57) Predromantika (pri nas vzporedno z razsvetljenstvom) pa flni bila pravo ideoloπko gibanje, saj ni imela izdelane enotne miselnosti, paË pa predvsem slovstveno smer z izrazitimi motivi, idejami in oblikami.« (Kos, 1992, 56)

3. KLASICIZEM NA SLOVENSKEM ◆ ◆ ◆

◆

◆

gostovanja italijanskih in nemπkih opernih skupin v Ljubljani z operami Haydna, Glucka, Cimarose idr. v drugi polovici 18. stoletja ustanovitev FilharmoniËne druæbe (1794), meπËanske ustanove, ki je zdruæevala takratni slovenski in nemπki æivelj v Ljubljani plodno umetniπko delovanje FilharmoniËne druæbe ‡ dober repertoar (Haydn, Mozart, Beethoven; Ëastni Ëlani (Haydn ‡1800, Beethoven ‡ 1819, Paganini ‡ 1824; leta 1816 prosi za sluæbo Franz Schubert) skladatelji, ki delujejo v tem Ëasu na Slovenskem: Jakob Zupan (v Kamniku, prva slovenska opera Belin, izgubljena), Anton Tomaæ Linhart, Janez Krstnik Novak (upravni direktor FilharmoniËne druæbe v letih 1808‡1825), Gregor Rihar, Leopold Fredinant Schwerdt ... slovenski skladatelji, ki so delovali drugod: Jurij Mihevc ‡ Dunaj, Pariz, Matej Babnik ‡ Madæarska, Peπta, Amandus IvanËiË ‡ Avstrija, Fracesco Pollini ‡ Italija ...

91 Prirocnik_8.indd 91

1/16/06 11:43:41 AM

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: KLASICIZEM DIDAKTI»NA ENOTA: KLASICIZEM NA SLOVENSKEM VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo znaËilnosti glasbenega klasicizma na Slovenskem, glavne ustanove in ustvarjalce. S posluπanjem in petjem del slovenskih skladateljev tega Ëasa si oblikujejo pozitiven odnos do slovenske glasbene tradicije.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali Linhartovo Pesem, jo analizirali in lahko tudi zapeli ◆ pogovorili o knjiæevnem delu A. T. Linharta ◆ prebrali besedilo »ast in hvala iz komedije Ta veseli dan ali MatiËek se æeni A. T. Linharta ◆ posluπali Novakovo uglasbitev besedila ◆ ob notnem zapisu zapeli odlomek ◆ posluπali odlomek iz Lehnerjevega Offertoriuma in ugotavljali znaËilnosti ◆ posluπali odlomek 1. stavka simfonije L. F. Schwerdta DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj ob doæivljajskem in analitiËnem posluπanju ugotavljajo znaËilnosti glasbe.

Petje

UËenci zapojo Linhartovo Pesem in Poklon fantov in deklet.

VIRI IN LITERATURA. Kos, Janko (1992): Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS. Cvetko, Dragutin (1995): Odmevi glasbenega klasicizma na Slovenskem. Ljubljana: DZS.

UËiteljeve pripombe

92 Prirocnik_8.indd 92

1/16/06 11:43:42 AM

V. GLASBA ROMANTIKE

5.1 ZA»ETKI ROMANTIKE GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 36‡37 U»BENIK, stran 16‡17 CD πt. 2, zvoËni primeri πt. 54‡59 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. OPREDELITEV Duhovno in slogovno obdobje 19. in deloma 20. stoletja. Beseda flromantika« prihaja iz francoπËine (romance ‡ pesnitev, roman). Termin je v glasbi prvi uporabil E.T.A. Hoffmann leta 1810 v recenziji Beethovnove 5. simfonije: Glasba flje najbolj romantiËna od vseh umetnosti ...« (dtv-Atlas zur Musik, 2, 437) flTako kot mnoge oznaËitve obdobij ima tudi beseda flromantiËno« negativen pomen‡ni naklonjen resniËnosti: romantiËno, neresniËno, fantastiËno. Ne razum, le obËutek prodre v bistvo stvari, lahko zasluti skrivnosti sveta. S tem se romantika obrne od realnosti in zdrave pameti ter oblikuje nekakπen nasprotni pol racionalizmu in razsvetljenstvu.

Romantiki iπËejo resniËna doæivetja v fantaziji, v sanjah in naravi; posebno naklonjenost imajo za temo, noË, za demoniËno in trpeËe; so obremenjeni z nekim vedno priËujoËim in nemirnim hrepenenjem po neskonËnem, ki se lahko stopnjuje v hrepenenje po smrti.

Odvrnitev od resniËnosti in sodobnosti pelje v ukvarjanje z zgodovino in preteklost.

Srednji vek in viteπtvo, nasploh preteklo in minevajoËe (ruπevine, fragmenti) silijo v ospredje romantiËnega doæivljanja.« (U. Prinz, 1996, 30) 2. DRUÆBENE ZNA»ILNOSTI OBDOBJA ◆ ◆ ◆

◆ ◆

kapitalizem ‡ imperializem; delavska gibanja in stavke vojne, prevrati in revolucije (1830, 1848, 1870 ...); absolutizmi (Metternich), sklepanja zvez teænje po zdruæevanju majhnih narodov: NemËija, Italija (flMlada Italija« ‡ Garibaldi, flViva Verdi«), flpomlad narodov« ‡ Slovenci in Zedinjena Slovenija (taborsko gibanje, Ëitalnice) nastanek kolonij miselnost dobe: dialektiËni idealizem (Hegel), pesimizem (Schopenhauer), pozitivizem (Comte), materializem (Feuerbach), dialektiËni materializem (Marx, Engels)

93 Prirocnik_8.indd 93

1/16/06 11:43:42 AM

3. UMETNOST ◆ knjiæevnost: ‡ klasiËna romantika (Grimm, Hoffmann, Eichendorf, Heine, Chamiso, Hugo Dumas ‡ oËe in sin, Lamartine, Sand; Foscolo, Manzoni; Petöfi, Jokai; Mickiewicz, Sienkiewicz; Puπkin, Lermontov, Gribojedov, Turgenjev, Dostojevski, »ehov; Neruda, Bayron; Preπeren, Levstik, JurËiË, TavËar, GregorËiË, Cankar, Kette, Murn, ÆupanËiË ... ‡ realizem: Wagner, Balzac, Flaubert, Verne, Gogolj, Tolstoj, Ostrovski, BezruË ‡ naturalizem: Baudelaire, Richepin, Verlaine, Mallarme, Gorki ‡ simbolizem: Hofmanstahl, Rilke, ‡ verizem: Capuana, Verga, Fogazzaro, De Sanctis ◆ likovna umetnost: ‡ Delacroix, Vernet, Delaroche, Coubert ‡ impresionizem: Liebermann, Monet, Manet, Degas, Ranoir, Czane; JakopiË, Jama, Grohar, Sternen 3. SPLO©NE ZNA»ILNOSTI ROMANTIKE ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

prepletenost romantiËne ustvarjalnosti z vsemi umetnostmi (glasba ‡ knjiæevnost ‡ likovna umetnost ‡ ples ...) in drugimi podroËji (filozofija, sociologija ...) pojav vsestranskih umetnikov (F. Mendelssohn-Bartholdy, R. Wagner ...) emocionalnost ‡ πiroka skala Ëustvovanj, doæivljanj, moËna patriotska Ëustva ljubezen do narave zanimanje za preteklost (zbiranje ljudskega blaga, pesmi), eksotika v umetnosti kult umetnika ‡ boema, Ëudaka, socialno neprilagojenega druæbenim razmeram

4. OBDOBJA ROMANTIKE ◆

◆

◆

◆

zgodnja romantika (1800‡1830) ‡ vpliv nemπke in italijanske knjiæevne romantike, Ëas Schubertovega samospeva in zgodnje romantiËne opere (Weber: Freischütz, 1821), pomembna Beethovnova in Rossinijeva dela visoka romantika (1830‡1850) ‡ politiËno uvedena z julijsko revolucijo (1830), Berliozovo FantastiËno simfonijo (1830), demonsko virtuoznostjo Paganinija in Liszta, zvoËno lepoto Chopina, Schumannovo glasbeno poetiko, Mendelssohnovim klasiËnim romantizmom, Wagnerjevimi romatiËnimi operami, prvimi Verdijevimi uspehi pozna romantika (1850‡1890) ‡ flpomlad narodov« in nastanek nacionalnih πol, smrt Mendelssohna (1847), Chopina (1849), Schumanna (1856); pojav Lisztovih simfoniËnih pesnitev, Wagnerjevih glasbenih dram, Verdijeve zrelosti, nove generacije skladateljev (Franck, Bruckner, Brahms ...), naturalizem in glasbeni realizem (Musorgski), verizem (Bizet, Leoncavallo, Mascagni ...) prehod v novo stoletje (od 1890 dalje) ‡ generacije skladateljev Puccini, Mahler, Debussy, Ravel, R. Strauss; Schönbergovo flromantiËno obdobje«

5. ZNA»ILNOSTI GLASBENE ROMANTIKE a) zgodnja in visoka romantika diatonika s prevlado konsonantnih intervalov, pogostejπi pojavi kromatike ◆ jasna harmonska podlaga s svobodnejπo rabo izvenakordiËnih tonov, disonantnost ◆ klasiËna oblikovanost vedno bolj podrejena vsebini ◆ melodika z veËjim poudarkom na Ëustveni komponenti glasbenega izraza, liriËna spevnost ◆ izrazitejπa ritmiËna in metriËna pestrost ◆

b) pozna romantika veËja prisotnost kromatike, disonantnost intervalov, poveËana tonalna labilnost

◆

94 Prirocnik_8.indd 94

1/16/06 11:43:42 AM

◆ ◆

intervalno zahtevnejπa melodika, velik melodiËni ambitus bogata, spremenljiva in izdiferencirana sredstva interpretacije (agogika, dinamika, artikulacija, izraznost)

c) glasbena ustvarjalnost nacionalnih πol vpliv ljudske glasbe na umetniπko ustvarjanje: jasno strukturirana melodika s Ëisto diatoniko, manjπim ambitusom in prevlado konsonanc ◆ prizvok modalnosti in ljudskih lestvic ◆ horizontalna polimetrija in poliritmija ◆ enostavna dinamika ◆ nacionalni kolorit ◆

6. GLASBENE OBLIKE ◆ ◆

nastanek novih glasbenih oblik: samospev, klavirska miniatura, simfoniËna pesnitev, opereta nadgradnja dosedanjih glasbenih oblik, npr. opera: glasbena drama (Wagner), grand opera (Meyerber), liriËna opera (Gounod), opera comique (Auber)

7. SKLADATELJI ◆ ◆ ◆

zgodnja romantika: Franz Schubert, Carl Maria von Weber, John Field, Johann Nepomuk Hummel visoka romantika: Robert Schumann, Felix Mendelssohn-Bartholdy, Frédéric Chopin pozna romantika: Johannes Brahms, Clara Wick-Schumann, Hans von Bülow, Eugen D’Alembert, Cesar Franck, Camille Saint-Saëns, Isaac Albeniz, Edvard Grieg, Peter IljiË »ajkovski, Modest Musorgski, Antonin Dvorˇ ak, Bedrˇ ich Smetana, Zdeneˇ k Fibich, Franz Liszt, Richard Wagner, Giuseppe Verdi, Anton Bruckner ...

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE DIDAKTI»NA ENOTA: ZA»ETKI ROMANTIKE VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: Ob posluπanju glasbenih primerov, ogledu slikovnega in drugega materiala ter pogovoru o knjiæevnosti si uËenci oblikujejo poglede na umetnost romantike. Spoznajo razmere, v katerih je nastala, njene glasbene znaËilnosti, nove glasbene oblike in najpomembnejπe skladatelje. Oblikujejo si staliπËa in kriterije za presojanje vrednot umetnosti tega obdobja.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali skladbi iz obdobja klasicizma in romantike in ju primerjali ◆ primerjali znaËilnosti klasicistiËnega in romantiËnega slikarstva ◆ posluπali klavirsko miniaturo in ugotavljali njene znaËilnosti ◆ izmed zvoËnih primerov sami izbrali tipiËne klavirske miniature in jih posluπali ◆ posluπali glasbeno upodobitev zgodbe o Zaratustri

95 Prirocnik_8.indd 95

1/16/06 11:43:42 AM

◆ ◆ ◆ ◆ ◆

posluπali odlomke iz simfoniËne pesnitve Richarda Straussa Tako je govoril Zaratustra ugotavljali znaËilnosti simfoniËne pesnitve sami poiskali primere programske glasbe in jih posluπali posluπali odlomek iz Verdijeve Traviate in ugotavljali znaËilnosti opere na Orffove inπtrumente zaigrali odlomek iz skladbe Tako je govoril Zaratustra

DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj Ëim veËkrat preposluπajo posamezne glasbene primere in ugotavljajo, kaj je v njih znaËilno romantiËnega oziroma na romantiËne znaËilnosti opozorimo. Napotimo jih k samostojnemu iskanju ustreznih primerov in samostojnemu posluπanju.

Petje

UËenci naj zapojejo katero od tem iz simfoniËne pesnitve Tako je govoril Zaratustra; naj pripevajo ob Verdijevi napitnici iz Traviate

Muziciranje Z Orffovimi inπtrumenti naj uËenci oblikujejo odlomek iz Straussove simfoniËne pesnitve Tako je govoril Zaratustra.

VIRI IN LITERATURA: Hausswald, G. (1990): Slog v glasbi, Ljubljana: DZS.

UËiteljeve pripombe

96 Prirocnik_8.indd 96

1/16/06 11:43:42 AM

5.2 GLASBENE OBLIKE ROMANTIKE GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 38‡39 U»BENIK, stran 18‡19 CD πt. 2, zvoËni primeri πt. 60‡63 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. SAMOSPEV ◆ ◆

◆

◆

◆

◆

samospev je umetna pesem za glas in spremljavo enega ali veË inπtrumentov iz zgodovine: ‡ enoglasna pesem ob spremljavi inπtrumenta trubadurjev, truverjev, Minnesängerjev in Meistersängerjev (virelai, ballade, rondeau ...) ‡ v 15. stoletju: francoska enoglasna pesem ‡ chanson (G. Binchois, G. Dufay) ‡ v 16.stoletju: solistiËna pesem s spremljavo lutnje ‡ madrigal, kanzona, villanella ‡ 18., 19. stoletje: nemπka umetna pesem (berlinska pesemska πola ‡ C. F. Zelter, J. F. Reichardt, J. Haydn, W. A. Mozart, Beethoven oblike samospeva: ‡ kitiËni samospev ‡ enaka melodija za vse kitice, npr. F. Schubert: Divja roæica ‡ variirani kitiËni samospev ‡ melodija je spremenjena v kateri od kitic, npr. F. Schubert: Postrv, Lipa ‡ prekomponirani samospev ‡ melodija je prilagojena zahtevam besedila, se glede na kitice ne ponavlja, npr. F. Schubert: Vilinski kralj pomembno vlogo igra spremljava: v kitiËnem samospevu je praviloma zelo enostavna, v drugih oblikah lahko s karakteristiËnimi motivi podpira vsebinsko dogajanje, npr. v Vilinskem kralju peket konjskih kopit, v Poπti stilizacija poπtnega roga itd. pomembni skladatelji samospeva: Franz Schubert, Robert Schumann, Felix MendelssohnBartholdy, Carl Löwe, Johannes Brahms, Hugo Wolf, Gustav Mahler, Richrad Strauss, Claude Debussy, Modest Musorgski; Anton Lajovic, Slavko Osterc, Janko Ravnik, Marij Kogoj, Lucijan Marija ©kerjanc, Pavel ©ivic, Marijan Lipovπek Benjamin Ipavec: »e na poljane rosa pade

2. UVERTURA ◆ ◆

uvodna glasba; uvodni del opere ali druge vokalno-inπtrumentalne oblike; samostojna orkestralna skladba, tudi s programsko vsebino, koncertna uvertura iz zgodovine: ‡ francoska uvertura (tudi flLullyjeva uvertura«), okrog 1700, tridelna s tempi poËasi ‡ hitro ‡ poËasi ‡ italijanska uvertura (tudi flScarlattijeva uvertura« ali flneapeljska uvertura«) s tridelno obliko in tempi hitro ‡ poËasi ‡ hitro ‡ klasiËna uvertura, 18. stoletje; sonatna oblika, uvertura h klasiËnim operam (povezava z Gluckovo operno reformo)

97 Prirocnik_8.indd 97

1/16/06 11:43:42 AM

‡ operna uvertura ‡ predigra, 19. stoletje ‡ uvodna glasba k operam ‡ dramska uvertura ‡ uvodna glasba k dramam, npr. Beethoven: Egmont (h Goethejevi drami), Coriolan; Mendelssohn: Sen kresne noËi ‡ koncertna uvertura: Beethoven: Posvetitev doma, Mendelssohn: Hebridi, Berlioz: Rimski karneval, Brahms: TragiËna uvertura, Akademska uvertura, »ajkovski: Uvertura 1812 itd.

Rondo. Risba Grandavill

3. KLAVIRSKE MINIATURE ◆ ◆

manjπe inπtrumentalne glasbene oblike, najpogosteje za klavir, praviloma v pesemski obliki Oblike: ‡ pesem brez besed, praviloma za klavir, v tridelni pesemski obliki (F. Mendelssohn, R. Schumann, P. I. »ajkovski ...) ‡ nokturno (notturno, it. ‡ noËna glasba), skladba v mirnem, poËasnejπem tempu, pesemska ali drugaËna oblika (Field, Chopin ...) ‡ barkarola (barcarolla, gondoliera, it. ‡ Ëolnarska pesem) v poËasnejπem tempu, najpogosteje v 6/8 ali 12/8 taktu (Chopin, Liszt, »ajkovski, barkarola iz Hoffmannovih pripovedk) ‡ etuda (étude, fr. ‡ vaja, πtudija) je skladba za izpopolnjevanje izvajalne tehnike (Czerny, Cramer, Clementi ...), lahko pa tudi skladba koncertnega znaËaja (Chopin) ‡ preludij ‡ predigra, v Ëasu baroka uvod v skladbo, v Ëasu romantike samostojna klavirska skladba (Chopin, Rahmaninov, Skrjabin, Reger, Debussy ...) ‡ romanca, elegija, impromptu, moment musical (glasbeni trenutek), intermezzo, humoreska ...

Barkarola. Risba Grandavill

98 Prirocnik_8.indd 98

1/16/06 11:43:43 AM

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE DIDAKTI»NA ENOTA: GLASBENE OBLIKE ROMANTIKE VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo nekatere nove glasbene oblike romantike, spoznajo njihovo oblikovanost in skladatelje. S tem dobijo vpogled v raznolikost glasbene ustvarjalnosti romantike in si oblikujejo odnos do glasbe tega stilnega obdobja.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali samospev Benjamina Ipavca »e na poljane rosa pade ◆ ugotovili izvajalce, prebrali besedilo in pesem zapeli ◆ nauËili peti pesem Gaudeamus igitur ‡ πtudentsko himno ◆ posluπali odlomek Brahmsove Akademske uverture ◆ posluπali skladbo Divji jezdec Roberta Schumanna in ugotovili izvajalca ◆ ob notnem zapisu z analizo ugotovili oblikovanost skladbe ◆ z Orffovimi inπtrumenti oblikovali ritmiËno spremljavo in jo igrali ob posluπanju ◆ sami poiskali primere klavirskih miniatur in jih posluπali ◆ peli melodije Barkarole iz Hoffmannovih pripovedk DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj ob posluπanju primerov iz delovnega zvezka posluπajo Ëim veË miniatur, ki jih poiπËejo sami ‡ spoznavajo naj jih tudi ob æivih izvedbah v razredu (igrajo jih uËenci glasbenih πol in uËitelji).

Petje

Melodije miniatur naj uËenci tudi pojejo. Pesem Gaudeamus igitur naj se nauËijo na pamet. Pojejo naj tudi v Pesmarici objavljeno Barkarolo in πe sami poiπËejo primerne melodije za petje iz obmoËja kratkih glasbenih oblik.

Muziciranje UËenci oblikujejo spremljavo k skladbi Divji jezdec Roberta Schumanna in jo ob posluπanju igrajo. UËenci glasbene πole pa lahko zaigrajo tudi miniature, ki jih igrajo pri pouku inπtrumenta.

VIRI IN LITERATURA: Schumann, Robert: Album za mladino, op.68.

Schumann, Robert: Otroπki prizori, op.15. »ajkovski, Peter IljiË: Mladinski album, op.39.

99 Prirocnik_8.indd 99

1/16/06 11:43:44 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

100 Prirocnik_8.indd 100

1/16/06 11:43:44 AM

5.3 MOJSTER SAMOSPEVA FRANZ SCHUBERT GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 40‡43 U»BENIK, stran 20 CD πt. 2, zvoËni primeri πt. 64‡69 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE FRANZ SCHUBERT (Lichenthal 1797‡1828 Dunaj)

t

uber

•

Sch Franz

1. DELA: ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori (pogosto obdelave samospevov), opere oziroma spevoigre (Singspiel), maπe (6), Requiem, Stabat mater klavir: sonate (22), plesi, impromtuji, moments musicaux, πtiriroËne skladbe za klavir komorna glasba: godalni kvarteti (15, med njimi flSmrt in deklica, v d-molu), Klavirski kvintet (Postrvin kvintet), klavirski trii samospevi (okrog 1000), med njimi Divja roæica, Postrv, Lipa, Vilinski kralj, Marjetka pri kolovratu; ciklusi samospevov: Lepa mlinarica, Zimsko potovanje, Labodji spev orkestralna glasba: 9 simfonij (med njimi Simfonija v h-molu, flNedokonËana«, uverture

2. O SCHUBERTOVI GLASBI ◆

πubertijade

3. ZANIMIVOSTI ◆

◆ ◆

Franz Schubert je bil zelo vesel Ëlovek in je imel veliko prijateljev. Znano je, da je bil zelo kratkoviden in je vedno nosil oËala. Nekega dne ga je obiskal prijatelj slikar Moritz Schwind. Schubert mu je odprl vrata in ga na kratko pozdravil. flKaj ti je danes?« ga je vpraπal prijatelj preseneËen. flAh, zgubil sem oËala in jih ne morem najti,« je potoæil Schubert. flSi jih zgubil doma?« flDa.« flPotem jih pa poiπËi!« mu reËe Schwind. flTo sem tudi nameraval,« pravi Schubert, flpa jih lahko poiπËem πele, ko jih bom imel, ker brez oËal ne vidim niË.« Franz Schubert je leta 1816 prosil za razpisano mesto uËitelja glasbe na javni glasbeni πoli v Ljubljani, a je kljub Salierijevemu priporoËilu ni dobil, ker je bil premalo poznan.

Schubert je umrl, ko mu je bilo komaj 31 let. Nemπki pesnik Grillparzer je dal na njegovem grobu vklesati napis: flGlasbena umetnost je tu zakopala velik zaklad, a πe lepπe upe. Tu poËiva Franz Schubert, rojen 31. januarja 1797, ‡ umrl 19. novembra 1828.«

101 Prirocnik_8.indd 101

1/16/06 11:43:44 AM

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE DIDAKTI»NA ENOTA: MOJSTER SAMOSPEVA FRANZ SCHUBERT VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo æivljenje in delo skladatelja Franza Schuberta. S tem dobijo vpogled v slogovne znaËilnosti zgodnje romantike in posebnosti Schubertove glasbe. Hkrati si oblikujejo merila za estetsko vrednotenje glasbe tega odbobja.

OPERTIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomke Schubertove Simfonije v h-molu ◆ ugotavljali izvajalni sestav in slogovne znaËilnosti glasbe ◆ posluπali Moments musicaux v As-duru, ugotavljali izvedbene in glasbene znaËilnosti skladbe ◆ ob posluπanju doæivljanje glasbe izrazili gibno ◆ posluπali samospeva Divja roæica in Postrv ◆ ugotavljali izvajalni sestav in obliko skladbe ◆ oba samospeva analizirali vsebinsko in oblikovno ◆ oba samospeva peli ◆ z Orffovimi inπtrumenti oblikovali spremljavo in jo zaigrali ◆ ob posluπanju zvoËnega primera (Postrv) doæivljanje izrazili gibno DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj ob posluπanju zvoËnih primerov sami prepoznajo Ëim veË znaËilnosti glasbe (izvajalni sestav, slogovne in glasbene znaËilnosti ...) in jih opiπejo.

Petje

S petjem obeh samospevov in teme iz Simfonije bodo uËenci dela spoznali temeljiteje. Prepojejo naj jih veËkrat, da si jih bodo zapomnili.

Muziciranje Z Orffovimi inπtrumenti oblikujejo uËenci spremljavo k samospevu Postrv in z njo spremljajo petje.

Gibanje

Doæivljanje glasbe izrazijo uËenci tudi gibno po navodilih.

VIRI IN LITERATURA: Bourtembourg, Pierre (1966): Schubert. NedokonËana simfonija. Maribor: Zaloæba Obzorja.

102 Prirocnik_8.indd 102

1/16/06 11:43:44 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

103 Prirocnik_8.indd 103

1/16/06 11:43:44 AM

5.4 SIMFONI»NA PESNITEV GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 44‡45 U»BENIK, stran 22 CD πt. 2, zvoËni primer πt. 70 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. SIMFONI»NA PESNITEV ◆

◆ ◆

je enostavËna orkestralna glasbena oblika, najpogosteje s programsko vsebino (izjemoma oblikovana tudi kot absolutna glasbena oblika, npr. sonatna oblika ‡ Liszt: Preludij, rondo ‡ R. Strauss: Vesele potegavπËine Tilla Eulenspiegla, variacije ‡ R. Strauss: Don Kihot) simfoniËni pesnitvi sorodne glasbene oblike: programska uvertura, programska simfonija, programske variacije skladatelji simfoniËnih pesnitev: F. Liszt, R. Strauss, P. Dukas, C. Debussy, P. I. »ajkovski, B. Smetana, O. Respighi; S. Osterc (Povodni moæ, Mati), B. ArniË (Gozdovi pojejo, Pesem planin, Ples Ëarovnic), M. Kozina (Ilova gora, Bela krajina, Padlim, Proti morju), Z. CigliË (Obreæje plesalk)

2. DELA RICHARDA STRAUSSA ◆ ◆

◆

vokalno-inπtrumentalna: samospevi orkestrska dela ‡ simfoniËne pesnitve (10, Iz Italije, Don Juan, Macbeth, Smrt in poveliËanje, Vesele potegavπËine Tilla Eulenspiegla, Tako je govoril Zaratustra, Don Kihot, Æivljenje junaka), simfonije (2) opere (15): Saloma, Elektra, Kavalir z roæo, Ariana na Naksosu, Arabella, Capriccio

2. RICHARD STRAUSS: VESELE POTEGAV©»INE TILLA EULENSPIEGLA ◆ ◆ ◆

biografski podatki (Mojstri klasiËne glasbe) Straussove simfoniËne pesnitve: Don Juan, Macbeth, Smrt in poveliËanje, Till Eulenspiegel, Tako je govoril Zaratustra, Don Kihot, Junakovo æivljenje flVesele potegavπËine Tilla Eulenspiegla. Na naËin starih navihancev v obliki rondoja, op. 28 (1894-95)«. Oblika: rondo ‡ s Tillovo temo (A):

in skupino tem (B), ki predstavljajo njegove potegavπËine (glej delovni zvezek Glasba 8, stran 44-45) in nadomeπËajo za rondo obiËajne teme. Zgradba celotnega rondoja

104 Prirocnik_8.indd 104

1/16/06 11:43:45 AM

◆

je zaradi tega precej komplicirana, ima mnogo modfikacij in zato ni vzorËni primer te glasbene oblike.

Vsebina pripovedi o Tillu Eulenspieglu je v skrajπani obliki predstavljena v delovnem zvezku Glasba 8 in v uËbeniku Glasba 8, obπirneje pa v ediciji Mojstri klasiËne glasbe in njihova dela, zvezek πt. 46.

PriporoËilo: V zvoËnem posnetku sta predstavljeni Tillova tema in epizoda pred sodiπËem.

PriporoËamo daljπe posluπanje tem z zgoπËenke iz zbirke Mojstri klasiËne glasbe.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE DIDAKTI»NA ENOTA: SIMFONI»NA PESNITEV VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo eno izmed najbolj navzoËih glasbenih oblik programske glasbe, simfoniËno pesnitev, in z njo bogastvo kompozicijskih sredstev pozne romantike. S Tillom Eulenspieglom spoznajo tudi konkretno povezanost literarnega dela z glasbo in oblikujejo odnos do tovrstnih umetnin.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomke iz simfoniËne pesnitve Richarda Straussa Till Eulenspiegel ◆ prebrali zgodbo o πaljivcu Tillu ◆ ugotavljali povezanost literarnega dela in glasbe ◆ ugotavljali glasbena izrazna sredstva, ki jih je skladatelj uporabil za ponazoritev posameznih epizod zgodbe ◆ peli nekatere teme DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci posluπajo Tillovo temo, ki se pojavi dvakrat, in opis epizode pred sodiπËem. Ostale glasbene epizode in teme pa naj posluπajo z zgoπËenke iz zbirke Mojstri klasiËne glasbe.

Petje

Teme, ki so pevne, naj uËenci tudi prepojejo, da si jih laæe zapomnijo.

Ostale teme preigrajte na inπtrumentu, ki je na razpolago v razredu.

VIRI IN LITERATURA: PeriËiÊ, Vlastimir, Skovran, Duπan (1966): Nauka o muziËkim oblicima. Beograd.

Walbrecker, Dirk (1992):, Till Eulenspiegel. München: Annette Betz Verlag.

105 Prirocnik_8.indd 105

1/16/06 11:43:45 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

106 Prirocnik_8.indd 106

1/16/06 11:43:45 AM

5.5 OPERA V ROMANTIKI GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 46‡50 U»BENIK stran 23‡25 CD πt. 2, zvoËni primeri πt. 71‡78 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. RAZVOJ OPERE V »ASU ROMANTIKE a) Francija: ◆ zvrsti ‡ velika opera, komiËna opera, liriËna drama, opereta ◆ velika opera (grand opera): monumentalnost, vπeËnost tudi za ceno kvalitete, v vsebinskem smislu velika nasprotja med resniËnim æivljenjem in idealiziranostjo na opernem odru, snovi iz zgodovine in sodobnosti; v glasbenem pogledu vse, kar je bilo æe uporabljeno: prekomponirani recitativ, arije, kavatine, veliki scenski prizori, velik orkester; primer: Meyerbeer: Hugenoti ◆ komiËna opera (opéra comique): zdruæevanje resnega in veselega ‡ prvo vodi v Ëustvenost, drugo v burko, govorjeni dialogi, oπtevilËenost, kratke arije, majhni ansambli; primer: Auber: Fra Diavolo ◆ liriËna drama (drame lirique) ‡ resne vsebine z usodami posameznikov in Ëustvenim nabojem, govorjeni dialogi, primer: Ch. Gounod: Faust b) Italija: zvrsti: opera buffa, resna opera ◆ opera buffa ‡ prvine: barvitost, virtuoznost glasov in orkestra, preprosta melodika (melodia semplice), jasen ritem (ritmo chiaro); primer: Rossini: Seviljski brivec ◆ resna opera ‡ snovi literarnih del Schillerja, Shakespeara, stilizirana izpovedna lepota melodij, stari bel canto, arpeæirana spremljava na naËin akordiËnih strunskih inπtrumentov; primer: Bellini: Norma; Verdi ◆

c) NemËija ◆ zvrsti: komiËna opera, glasbena drama ◆ komiËna opera ‡ vsebine: romantizirana narava, zgodovina, osebnosti, pravljice, govorjeni dialogi (Singspiel ‡ spevoigra), arije z recitativom (suhim in prekomponiranim), veliko ansambelskih scen; primer: Weber: »arostrelec ◆ glasbena drama ‡ zgledi v antiËni tragediji, orkester (prevzame vlogo zbora) prek vodilnih motivov flgovori« iz ozadja odrskega dogajanja, melodika ni veË periodizirana, ampak neskonËna melodija, vodilni motivi (leitmotiv, pomenski motiv) so psiholoπko utemeljeni, flpredmet« njihove glasbene govorice pa so osebe na odru ali za njim, njihova Ëustva, medsebojni odnosi (ljubezen, sovraπtvo, zavist ...), predmeti (meË ...), pojavi; flcelostna umetnina« (die Gesamtkunst); predstavnik: Wagner

107 Prirocnik_8.indd 107

1/16/06 11:43:45 AM

2. GIUSEPPE VERDI: AIDA

e sepp • Giu

i Verd

GIUSEPPE VERDI (Rincole 1813‡1901 Milano) ◆ biografija (Mojstri klasiËne glasbe in njihova dela) ◆ o Verdijevem opernem ustvarjanju: ‡ raba dotedanjih oblik recitativov, arij, znaËilnost so velike scene, orkestrska spremljava od preproste (npr. arija vojvode iz Rigoletta La donna e mobile ali spremljava k napitnici iz Traviate) ‡ moËno orisani znaËaji in strasti oseb: flTukaj imamo Gildino grozo in obup, Rigolettov bes, vojvodovo kavalirsko dvorjenje, Magdalenino nasmejano spogledljivost; in vsa ta razliËna Ëustva, ki so tako nasprotna, se zrcalijo v glasbi tako resniËno in æivo, s tolikπno dramatiËno moËjo, da temu mestu kratko malo ni primere,« piπe W. F. Aphorp o dogajanju v Rigolettu. flVerdijevim moπkim in æenskam lahko odvzamemo njihovo zunanjost, jim sleËemo naπkrobljene ovratnike iz πestnajstega stoletja, egiptovske tunike, beneπke oklepe, ciganske cunje, pa bo πe vedno ostala Rigolettova patetiËna nemoË, Aidina neomajna ljubezen, Jagova peklenska zvitost, Othellova uniËujoËa, nespametna ljubosumnost in Azucenina na pol blazna maπËevalnost. Te trajne Ëloveπke lastnosti nam je dal Verdi v svoji glasbi, v operi, ki pomeni bistvo liriËne drame: prenos Ëloveπkih Ëustev iz literarne skice v Ëisto glasbo.« (Paul Lang) ◆

Verdijeve opere ‡ tri ustvarjalna obdobja: I. Nabucco, Lombardi, Ernani, Dva Foscara, Atila, Macbeth, Luisa Miller II. Rigoletto, Traviata, Trubadur, Siciljanske veËernice, Simone Boccanegra, Ples v maskah, Don Carlos, Aida III. Othello, Falstaff

◆

Aida ‡ libreto: Antonio Ghislanzoni ‡ opera dokonËana 12. novembra 1870 ‡ praizvedba 24. decembra 1871 v Kairu, dirigent Bottesini; evropska prva izvedba v milanski Scali, dirigent Verdi ‡ Aida je bila naroËena za odprtje sueπkega prekopa leta 1870. Kostume za opero so izdelovali v Parizu, a jih zaradi francosko-nemπke vojne niso mogli pravoËasno poslati iz Pariza ‡ osebe: Egiptovski kralj, bas Amneris, njegova hËer Aida, suænja, hËi etiopskega kralja Amonasra Radames, egiptovski vojskovodja Ramphis, vrhovni sveËenik Amonasro, etiopski kralj poslanec prva sveËenica sveËeniki, sveËenice, minister, vojaki, odposlanci, suænji in ujeti Etiopijci, ljudstvo ‡ scena: 1. dejanje: prva slika: dvorana v kraljevski palaËi v Memfisu druga slika: zunanjost Vulkanovega templja v Memfisu 2. dejanje: prva slika: dvorana v stanovanju Amneris druga slika: ena od vrat mesta Tebe 3. dejanje: obala Nila

108 Prirocnik_8.indd 108

1/16/06 11:43:45 AM

4. dejanje: prva slika: dvorana v kraljevski palaËi druga slika: oder je razdeljen na dve nadstropji (Verdijeva fliznajdba«): gornje predstavlja notranjost Vulkanovega templja v zlatu in bleπËeËi svetlobi; spodnje pa obokano grobnico pod templjem ‡ vsebina opere ‡ posebna poudarka pri obravnavi opere: a) ponazoritev dramske zgradbe, napetosti 1. DEJANJE

2. DEJANJE

3. DEJANJE

4. DEJANJE

b) odnosi med nosilci dogajanja v operi: BOGOVI RAMPHIS

KRALJ AMNERIS

AIDA

RADAMES

AMONASRO

◆

‡ ‡

‡ ‡ ‡

NEKAJ DODATNIH UTEMELJITEV izbora Verdijeve Aide za prikaz operne ustvarjalnosti v romantiki: Aida vsebuje vse znaËilnosti Verdijeve operne umetnosti, omogoËa primerjavo za primerjavo z zgodnjimi Verdijevimi deli.

Libreto vsebuje jasno zgrajeno, lahko pregledno, modelno zgradbo (odnosi med osebami, klasiËni ljubezenski trikotnik), ima zgodovinsko ozadje, vzpodbuja domiπljijo zmoæna vzpodbujati fantazijo; Po obliki je Aida na meji med πtevilËno in prekomponirano opero. Vsebuje velike soloscenske postavitve (arije) in tudi daljπe prekomponirane ansambelske scene; je izrazita flpevska opera«, ki omogoËa prikaz lastnosti (in nenavadnosti) italijanske pevske umetnosti; Orkestrsko dogajanje je mnogostransko (nilska scena) in spremenljivo, spominja tako na zgodnja leta (poenostavljena spremljava pevcev) in tudi na pozna leta (flinterpretirajoËi« samostojni orkester), nekateri inπtrumenti nastopajo solistiËno;

109 Prirocnik_8.indd 109

1/16/06 11:43:46 AM

‡ Ponuja moænost primerjanja z drugimi skladatelji, npr. z Richardom Wagnerjem (tehnika pomenskega motiva, nacionalne πole ...); ‡ Aida je med najpogosteje izvajanimi Verdijevimi operami (povzeto po Arnold WernerJensen: Verdi in der Schule, Musik und Bildung1979/6, 380)

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE DIDAKTI»NA ENOTA: OPERA V ROMANTIKI VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob posluπanju odlomkov iz Verdijeve opere Aida spoznajo delo enega najveËjih opernih skladateljev. Ob tem si oblikujejo odnos do opere in merila za estetsko vrednotenje operne glasbe.

OPERATIVNI CILJI: uËenci (se/si) bodo ◆ posluπali slavnostno koraËnico iz opere Aida ◆ ogledali video posnetek velike scene iz drugega dejanja opere ◆ ob notnem primeru ugotavljali znaËilnosti Verdijeve glasbe (ritem) ◆ posluπali arijo Radamesa in ugotavljali izvajalne znaËilnosti ◆ zapeli krajπi odlomek (Numi, pietà) iz Aidine arije I sacri nomi di padre (V imenu oËeta ...) ◆ ob posluπanju iste arije ugotavljali znaËilnosti Verdijevega recitativa ◆ posluπali zakljuËni prizor opere in ugotavljali glasbene znaËilnosti ◆ ogledali prizore iz opere na video kaseti DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj veËkrat posluπajo posamezne posnetke ‡ odlomke opere, ob tem naj jim bodo v pomoË notni primeri. Ugotavljajo naj glasbene znaËilnosti, npr. pester ritem Slavnostne koraËnice, zanimivo intervalno zaporedje v ariji O terra, addio.

Petje

Odlomke arij naj (ob primerni transpoziciji v njihove glasovne lege) uËenci tudi zapojejo.

VIRI IN LITERATURA: Geck, Adelheid (1973): Aida von Giuseppe Verdi. Berlin: Robert Lienau.

Samec, Smiljan (1996): Operne zgodbe. Ljubljana: MK.

110 Prirocnik_8.indd 110

1/16/06 11:43:46 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

111 Prirocnik_8.indd 111

1/16/06 11:43:46 AM

A STROKOVNE INFORMACIJE r

3. RICHARD WAGNER: MOJSTRI PEVCI NÜRNBER©KI

ne Wag d r a h • Ric

RICHARD WAGNER (Leipzig 1813‡1883 Benetke) ◆ biografija (Mojstri klasiËne glasbe in njihova dela) ◆ o Wagnerjevem ustvarjanju ‡ v operno ustvarjanje je vnesel veliko novosti, ki so moËno vplivale na nadaljnji razvoj te zvrsti (operna prenova) ◆

Wagnerjeve opere: Rienzi, VeËni mornar (LeteËi Holandec), Tannhäuser in pevsko tekmovanje v Wartburgu, Lohengrin, Siegfried, Rensko zlato, Valkira, Tristan in Izolda, Mojstri pevci nürnberπki, Somrak bogov, Parsifal opere Rensko zlato, Valkira, Siegfried in Somrak bogov tvorijo Nibelunπki prstan

◆

Mojstri pevci nürnberπki ‡ libreto: Richard Wagner ‡ leto nastanka: 1861-67 ‡ 21. junija 1868 v Münchnu ‡ Osebe: Hans Sachs, Ëevljar Veit Pogner, zlatar Kunz Vogelgesang, krznar Sixtus Beckmesser, mestni pisar Fritz Kothner, pek Balthasar Zorn, kositrar Ulrich Eisslinger, zaËimbar Augustin Moser, krojaË Hans Schwarz, pletilec nogavic Hans Foltz, bakrar Walther von Stolzing, mladi vitez s Frankovskega David, Sachsov vajenec Eva, Pognarjeva hËer Magdalene, Evina varuhinja noËni Ëuvaj meπËani in æene vseh strok ‡ pomoËniki ‡ vajenci ‡ dekleta ljudstvo ‡ scene: 1. dejanje: notranjost Katarinine cerkve v Nürnbergu 2. dejanje: Cesta v Nürnbergu 3. dejanje: ‡ delavnica Hansa Sachsa ‡ travnik pri Nürnbergu

◆

Vsebina opere: Eva, hËi zlatarja Pognerja, pove vitezu Stoltzingu, da bo dala svoje srce in roko tistemu, ki bo zmagal v pevski tekmi. Stoltzing se pozanima za tekmovalne pogoje, nato pa se priglasi cehu mojstrov pevcev in jim poje od srca, tako flkakor se je nauËil pri pticah v gozdu ...« Medtem ko vsi mojstri nasprotujejo Stoltzingovemu sprejemu v ceh, je Hans Sachs edini pripravljen Stoltzinga sprejeti. Stoltzing tako propade.

112 Prirocnik_8.indd 112

1/16/06 11:43:46 AM

Eva izve od Magdalene za Stoltzingov poraz. Ko zveËer Sachs pred hiπo poje o svojih Ëustvih do Eve, sluËajno sliπi pogovor neugnank: Beckmesser bo pel serenado Evi in dekleti se bosta preoblekli. Tako bo vsiljivec pel Magdaleni, medtem pa se bo Eva sestala s Stoltzingom. In ker prinese Sachs pred hiπo luË, se morata Eva in Stoltzing umakniti na drugo mesto. Sachsovo petje in nabijanje po kopitih moti Beckmesserja. Lep veËer mu do kraja pokvari David, Sachsov uËenec, ki fltrubadurja« prebuta, misleË, da ga je Magdalena usliπala. Pretepu se pridruæijo sosedje in πele noËni Ëuvaj pomiri razgrete duhove. Stoltzinga sprejme Sachs pod svojo streho.

Naslednje jutro prelije Sachs Stoltzingove sanje v lepo pesem. Napiπe tudi spremljavo k pesmi. Tedaj vstopi v delavnico Beckmesser in opazi na mizi Sachsovo pesem. Jezen, ker se Sachs upa potegovati za Evino roko, napade starega mojstra. Ta mu pokloni svojo pesem in mu dovoli, da jo poje na tekmovanju, vendar pod pogojem, da avtorja ne izda.

Eva izkoristi popravilo Ëevlja za kratek sestanek s Stoltzingom. Beckmesser ponosno nastopi pred tekmovalno komisijo in poje ‡ spremljavo Sachsove pesmi, kar zbudi pri mnoæici posluπalcev in pri mojstrih veliko veselje. Beckmesser izda, da je pel ‡ Sachsovo pesem. Na vrsti je Walter Stoltzing. S svojo pesmijo oËara vse navzoËe, postane mojsterpevec in kar je glavno, prisluæi si Evino roko. V sploπnem veselju se Eva in Stoltzing objameta.

ZnaËilnosti opere Mojstri pevci nürnberπki: komedija z zdravim humorjem, preprostost, ljudski jezik v libretu, odliËno slikanje znaËajev, prevladuje jasna svetla diatonika (za razliko od drugih oper s pogosto kromatiko), jasna, razumljiva melodika (npr. v Waltherjevih arijah), ansambli ‡ zbori in veliki finali, vodilni motivi ‡ v operi jih je okrog 40, pomembno vlogo ima polifonija, ki simbolizira staro in novo, opera je flsinteza opere in glasbene drame« (J. Sivec).

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE DIDAKTI»NA ENOTA: OPERA V ROMANTIKI. RICHARD WAGNER: MOJSTRI PEVCI NÜRNBER©KI VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo ustvarjalnost velikega nemπkega opernega skladatelja Richarda Wagnerja. S tem si oblikujejo πe drugaËne poglede na operno ustvarjanje.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali uverturo k operi Mojstri pevci nürnberπki ◆ ugotovili izvajalne znaËilnosti uverture ◆ zapeli temo uverture ◆ prebrali vsebino opere in ugotavljali zgodovinska dejstva o srednjeveπkih mojstrih pevcih ◆ posluπali arijo Hansa Sachsa in v notnem zapisu sledili vodilnemu motivu ◆ sliπali nekaj vodilnih motivov iz opere ◆ posluπali arijo viteza Stoltzinga in ugotavljali znaËilnosti arije ◆ posluπali poroËno koraËnico iz opere Lohengrin

113 Prirocnik_8.indd 113

1/16/06 11:43:46 AM

DEJAVNOSTI Posluπanje

Ob posluπanju odlomkov in notnih zapisih naj uËenci ugotavljajo znaËilnosti glasbe, ki je drugaËna, zahtevnejπa za recepcijo. Zato je priporoËljivo veËkratno posluπanje istega posnetka, prav tako pa tudi lastna aktivnost ‡ petje.

Petje

UËenci naj poskuπajo ob posluπanju odlomkov izvedbe spremljati z lastnim petjem, saj si bodo tako glasbo laæe zapomnili.

VIRI IN LITERATURA: H., Stoffels (1965): Die Meistersinger von Nürnberg. Berlin: Robert Lienau.

Schmidt-Köngernheim (1979): Oper in der Hauptschule? Musik und Bildung.

UËiteljeve pripombe

114 Prirocnik_8.indd 114

1/16/06 11:43:46 AM

5.6 BALET PETRA ILJI»A »AJKOVSKEGA GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 51‡52 U»BENIK, stran 26‡27 CD πt. 2, zvoËni primeri πt. 79‡83 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. BALET ◆

balet je plesno-gledaliπka zvrst, umetniπki skupinski ples z glasbeno spremljavo, pri katerem gib izraæa vsebino; ZANIMIVOSTI IZ ZGODOVINE BALETA:

◆

◆

◆

◆ ◆

◆

◆ ◆

Predhodniki baleta so francoski in italijanski druæabni plesi 14. in 15. stoletja, ki so jih prenesli v kneæje dvorce kot plese v maskah, pantomime, plese z mitoloπkim dogajanjem.

Kot balet se prviË pojavi na francoskem kraljevskem dvoru leta 1581 z naslovom flBalet comique de la Royue« (vodja Baldassaro Belgiojoso). Zdruæeval je elemente druæabnih iger, glasbo, ples, petje, recitacije in je pomenil nekakπen model za vse dvorne balete (Ballet de cour) evropskih dvorov. Viπek je dosegel na dvoru Ludviga XIV., flsonËnega kralja« (vzdevek je dobil po vlogi, ki jo je odplesal v nekem baletu).

Leta 1661 je bila osnovana Académie Royale de Danse pod vodstvom P. Beauchampsa in J. B. Lullyja, ki je kasneje (1671) prerasla v Académie Royale de Musique (kasnejπa pariπka opera). Beauchamps in Lully sta izdelala natanËna pravila ‡ balet postane samostojno odrsko delo, zahtevnejπa tehnika plesa pa pripelje do poklicnih plesalcev.

Plesalci so prvotno samo moπki, æenske smejo plesati samo pod tanËico. ©ele leta 1681 je kot plesalka prviË nastopila æenska in πele leta 1726 prviË tudi kot solistka.

Pritegnitev baleta v opero kot sestavni del dramatskega dogajanja je bila posledica velikega napredka v plesni tehniki in strogih formalnih kodeksov, ki so se izoblikovali za baletno umetnost. Ch. W. Gluck je s svojim baletom Don Juan (1761) ob operi tudi prvi reformator baleta, v katerem je flpokazal svojo sposobnost za podrejanje glasbe drami in igri gibov. V tem baletu je glasba daleË od zunanje dekorativnosti in neloËljivo soudeleæena v drami, ki jo z gibi predstavljajo plesalci« (J. Sivec).

V 19. stoletju je zaznati moËan razvoj plesne tehnike (prstna tehnika). Eden viπkov je bila predstava baleta Giselle (1841) skladatelja A. Adama v pariπki operi. Odplesala jo je ena najveËjih plesalk tedanjega Ëasa Charlotte Grissi.

Glavna srediπËa baleta so bila (ob Parizu) Kopenhagen, predvsem pa Sankt. Peterburg z flruskim baletom« z Djagilevom, Fokinom in plesalko Isadoro Duncan.

V 20. stoletju prinese neoklasicizem novosti tudi v balet z elementi modernega plesa.

Nosilci novosti so F. Ashton z baletom Les rendez-vous (1933), Bronislava Niæinska z baletoma Chopin Concerto (1942) in Brahms-variations (1944), J. Robbins s Fancy free (1969), Anna Sokolova (Dreams, 1961), M. Béjart (A la recherche de ...; 1968) in H. van Manen (Situation, 1970).

115 Prirocnik_8.indd 115

1/16/06 11:43:46 AM

Vzporedno z novostmi v zahodni Evropi in ZDA pa se vedno bolj uveljavljata izrazni in moderni ples (R. von Laban, M. Wigman D. Hoyer, K. Jooss), med eksperimentalnimi stili baleta pa v 70-ih letih nasledi moderni ples novi ples (new dance) in jazz (dæez) dance.

◆

vski

2. PETER ILJI» »AJKOVSKI (Votkinsk 1840‡1893 Petrograd) biografija (Mojstri klasiËne glasbe in njihova dela)

◆

•

Peter

ajko IljiË »

3. DELA: vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori, samospevi (romance), dela za glas in/ali za zbor in orkester (kantate) klavir (sonate, Letni Ëasi, Mladinski album, 50 ruskih ljudskih pesmi ...) komorna glasba (godalni kvarteti, dela za godala, klavirski trio ...) dela za solistiËne inπtrumente in orkester (klavirski koncerti ‡ 3, najbolj znan Koncert za klavir in orkester πtev.1, b-mol, op.23; Koncert za violino in orkester, D-dur, op.35; druga, manjπa dela) opere (8), najbolj znane: Evgenij Onjegin (Puπkin), Mazeppa (Puπkin), Pikova dama (Puπkin), Jolanta (Hertz) baleti: Labodje jezero, TrnuljËica, HrestaË simfonije in druga orkestrska dela: 6 simfonij (najbolj znani 5. v e-molu, op. 64 in 6. v h-molu, op.74, PatetiËna), uverture (Slavnostna uvertura 1812), suite (med ostalimi iz baletov Labodje jezero in HrestaË, fantazije (Romeo in Julija, Vihar, Hamlet ‡ vse tri po Shakespearju) idr.

◆ ◆ ◆ ◆

◆ ◆ ◆

4. P. I. »AJKOVSKI: HRESTA» Deklica Klara dobi za boæiËno darilo lutko ‡ hrestaËa. Ta jo na boæiËni veËer in v noËi po njem spremlja skozi razburljive dogodivπËine: ples sladkorne vile, kitajski, arabski ples, cvetliËni valËek.

Celotno zgodbo lahko preberete v ediciji Mojstri klasiËne glasbe in njihova dela, zvezek πt. 31.

◆

◆

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE DIDAKTI»NA ENOTA: BALET PETRA ILJI»A »AJKOVSKEGA VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob posluπanju odlomkov iz baleta HrestaË Petra IljiËa »ajkovskega spoznajo znaËilnosti baleta in si s tem oblikujejo odnos do te glasbene zvrsti in plesne umetnosti.

OPERATIVNI CILJI: UËeni (se/si) bodo ◆ posluπali odlomke plesov iz baleta HrestaË

116 Prirocnik_8.indd 116

1/16/06 11:43:47 AM

◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

spoznali pravljiËno zgodbo ‡ vsebino baleta teme zapeli ob notnih zapisih ritmizirali ritmiËni vzorec Kitajskega plesa igrali ritem Kitajskega plesa z lastnimi in Orffovimi inπtrumenti izdelali lastno koreografijo na glasbo Kitajskega (ali katerega drugega) plesa iz HrestaËa zbrali podatke o drugih baletih »ajkovskega in drugih skladateljev

DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj veËkrat posluπajo posamezne plese, da si jih laæe zapomnijo.

Oglejte si notne primere ostalih plesov in jih ob posluπanju pojte in igrajte.

Petje

Teme plesov naj se uËenci nauËijo peti, da bodo laæe spremljali posluπanje odlomkov, s petjem pa bodo spremljali tudi igranje na inπtrumente in plesanje.

Ustvarjanje

UËenci naj sami oblikujejo koreografije k plesom, ki so jim posebej vπeË.

V razredih, ki so plesno bolj ustvarjalni, ustvarite svojo predstavo baleta HrestaË.

Muziciranje Na Orffovih inπtrumentih oblikujte mprovizirane spremljave k plesom in jih zaigrajte, πe posebej, Ëe boste ustvarili lastne koreografije plesov.

VIRI IN LITERATURA: Mann, Klaus (1962): Symphonie pathétique. Ljubljana: DZS.

UËiteljeve pripombe

117 Prirocnik_8.indd 117

1/16/06 11:43:47 AM

5.7 NACIONALNE ©OLE GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 53‡63 U»BENIK, stran 28‡32 CD πt. 3, zvoËni primeri πt. 84‡105 PRILOGA 4

A STROKOVNE INFORMACIJE na

meta

ˇ BEDRICH SMETANA (Litomyπl 1824‡1884 Praga) •

hS edrˇ ic

B

ˇ 1. BEDRICH SMETANA ◆ biografski podatki DELA: ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

◆

vokalna: zbori (tudi mladinski) vokalno-inπtrumentalna: samospevi komorna glasba: godalna kvarteta (1. v e-molu, flIz moje domovine), klavirski trio klavirska dela: bagetele in impromptuji, »eπki plesi orkestrska dela: ciklus simfoniËnih pesnitev Moja domovina (Vyπehrad, Vltava, ©arka, Iz Ëeπkih logov in gajev, Tabor, Blanik), simfoniËne pesnitve Rihard III, Wallensteinov tabor, Hakon Jarl opere: Prodana nevesta, Dalibor, Libuπa, Dve vdovi, Poljub

2. O SMETANI IN NJEGOVI GLASBI ◆

◆

Opera Prodana nevesta je ena najboljπih ‡ tako imenovanih ‡ ljudskih oper. flSprva je bila napisana v dveh dejanjih z glasbenimi πtevilkami, prepletenimi z govorjenimi dialogi.

Toda Smetana jo je predelal in razπiril, govorjene dialoge nadomestil z recitativi in dve dejanji spremenil v tri. V tej novi obliki je opera dosegla prvi velik uspeh zunaj »eπke ‡ leta 1893 na Dunaju, kjer je zbudila pravo senzacijo. Tako se je zaËel velik uspeh Prodane neveste v vsem glasbenem svetu« (D. Ewen, 1974).

Dva odlomka iz pisma starπem in nekdanjemu uËencu dr. Procházki naj ponazorita razmere na »eπkem in v Pragi po letu 1848, ko je moral zapustiti domovino (pet let je deloval v Göteborgu na ©vedskem kot uËitelj, dirigent in pianist), ker ni dobil ustrezne sluæbe: flPraga me ni hotela priznati in zato sem jo zapustil. To je vsakdanja pesem: domovina noËe priznati svojih sinov in umetnik si mora v tujini poiskati boljπe æivljenje in ugled. Taka usoda je zadela tudi mene.« In: flProsim vas najprej, da mi oprostite vse pravopisne in slovniËne napake, kajti doslej mi ni bilo dano, da bi se izpopolnjeval v materinem jeziku. Vse od mladosti sta me πola in druæba vzgajali v nemπËini, jaz pa sem v πolskih letih puπËal vnemar vse, kar ravno nisem bil prisiljen storiti. Kasneje mi je glasba vzela vse moËi in ves Ëas, tako da moram sedaj v svojo sramoto priznati, da se ne morem izraæati in pisati v Ëeπkem jeziku. Ni pa mi menda treba ponavljati, da sem kljub temu »eh z duπo in telesom ter ponosen sin naπe Slave.«

118 Prirocnik_8.indd 118

1/16/06 11:43:47 AM

◆

Kot mlad dirigent »eπkega narodnega gledaliπËa v Pragi si je Smetana zaradi svojega znanja in oËetovske skrbi za glasbenike svojega orkestra pridobil velik ugled.

Ko je nekoË zaradi zamude na vajo denarno kaznoval nekega Ëlana orkestra, so bili glasbeniki zaËudeni in razoËarani, ker je bil glasbenik zelo siromaπen, imel je veliko druæino in je vËasih zamudil zaradi honorarnih zaposlitev. Æe drugi dan pa se je po orkestru raznesel glas, ki ga kaznovani violinist ni mogel zamolËati, da mu je dirigent neopazno podtaknil vsoto, ki jo je moral kot kazen plaËati gledaliπËu.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE ˇ DIDAKTI»NA ENOTA: NACIONALNE ©OLE. BEDRICH SMETANA VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob posluπanju in spoznavanju znaËilnosti glasbe prvega pomembnega Ëeπkega skladatelja spoznavajo tudi neugodne politiËne in kulturne razmere, v katerih so æiveli in delovali veliki umetniki. Æivljenje in delo Bedrˇicha Smetane pa je tudi dober primer, kako je mogoËe spoπtovati in ljubiti svojo domovino.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomek ‡ uvodni zbor opere Prodana nevesta ◆ ugotavljali izvajalne znaËilnosti in posebnosti spremljave (sinkope!) ◆ poskuπali melodijo zbora zapeti ◆ prebrali vsebino opere ◆ posluπali in ugotavljali izvajalne znaËilnosti dueta Janka in Kecala ◆ ugotavljali znaËaj glasbe ◆ spoznavali znaËilnosti ljudske opere ◆ posluπali furijant iz opere Prodana nevesta in ugotavljali znaËilnosti Ëeπkega ljudskega plesa DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj zbrano in veËkrat posluπajo vse tri primere iz Prodane neveste, da si jih zapomnijo in jih pevsko ali samo ritmiËno ponovijo (npr. furijant).

Petje

Ob posluπanju naj uËenci melodijo uvodnega zbora tudi zapojejo.

Petje in zvoËni primer naj spremljajo s sinkopiranim ritmiËnim vzorcem.

VIRI IN LITERARTURA: AndrejËiË, Igor (1964): Bedrich ˇ Smetana. Ljubljana: Prosvetni servis.

Nejedlý, Zdenek ˇ (1948): Smetanova Ëítanka. Praga: Státni nakladateljství.

119 Prirocnik_8.indd 119

1/16/06 11:43:47 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

120 Prirocnik_8.indd 120

1/16/06 11:43:47 AM

A STROKOVNE INFORMACIJE orˇ ak

ˇ ANTONIN DVORAK (Nelahozeves 1841‡1904 Praga) •

Dv tonin

An

1. DELA: ◆

◆ ◆ ◆ ◆ ◆

vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori, samospevi (Ciganski napevi, BibliËne pesmi, Moravski dueti), kantate (Stabat mater, Requiem, Te Deum, Psalm 149, Hymnus), Maπa v D-duru, oratorij Sv. Ljudmila klavirska dela: plesi, humoreske, Slovanski plesi (klavir πtiriroËno, kasneje orkestrirani), skladbe za orgle komorna glasba: godalni kvarteti (14), sekstet, kvinteti, klavirska kvinteta, kvarteti, trii (Dumky trio) opera (10, najbolj znana je Rusalka) orkestrska glasba: dva koncerta za violonËelo (med najlepπe koncerte za violonËelo spada Dvorˇakov Koncert op.104), Koncert za violino, za klavir simfonije (9, najbolj znana je Simfonija πt. 9 e-molu, op. 95 Iz novega sveta, z znano poËasno melodije 2. stavka), simfoniËne pesnitve (5, med bolj znanimi V prirodi, Karneval, Othelo), rapsodije, serenade, Slovanski plesi (prvotno za klavir)

ˇ 2. O DVORAKU IN NJEGOVEM DELU ◆

◆

◆

Leta 1892 je bil skladatelj povabljen v Ameriko. Bil je direktor in profesor konservatorija v New Yorku. Pogodba je bila zelo ugodna: vsako leto deset koncertov z njegovimi deli, πtiri mesece dopusta in ‡ za takratni Ëas sanjskih 15 tisoË dolarjev plaËe.

V Ameriki je priπel v stik s πtudenti z drugaËno barvo koæe oziroma s Ërnsko in indijansko ljudsko glasbo. V svoji 9. simfoniji je zdruæil oba svetova ‡ glasbeno tradicijo svoje domovine »eπke in glasbeno tradicijo flnovega sveta«, ne da bi eno ali drugo v simfoniji dobesedno citiral. flUporabil nisem izvirnih melodij, marveË sem pisal znaËilne motive iz indijanske in Ërnske glasbe, jih uporabil kot teme in jih razvil z vsemi sredstvi moderne ritmike, harmonije, kontrapunkta in orkestralne barve,« piπe skladatelj v enem izmed svojih pisem.

Dvorˇakova velika strast so bile lokomotive in æeleznica nasploh. Vozne rede, πtevilke lokomotiv, vagonov je znal na pamet.

NekoË je na æelezniπki postaji Ëakal hËerko in bodoËega zeta. MladeniË je vedel za slabost svojega bodoËega tasta in je takoj zaËel pripravljen govor: flPotovali smo odliËno.

ToËno ob 2.34 smo potovanje zaËeli, na vmesni postajo smo ob 3.18 natoËili vodo, se ob 3.28 odpeljali naprej in se zdaj, ob 5.46, pripeljali v Prago. ©tevilka vlaka je 10726. flZa boæjo voljo, kakπen bedak si. To je tovarniπka πtevilka lokomotive, ne pa vlaka. ©tevilka vlaka je 187.« Obrnil se je k hËerki in dodal: flIn s takim Ëlovekom se boπ poroËila, moj otrok!«

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE ˇ DIDAKTI»NA ENOTA: NACIONALNE ©OLE. ANTONIN DVORAK

121 Prirocnik_8.indd 121

1/16/06 11:43:48 AM

VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob posluπanju glasbe, ugotavljanju njenih znaËilnosti in Dvorˇakove æivljenjske zgodbe dobijo vpogled v æivljenje in delo flnajbolj nacionalnega od vseh nacionalnih skladateljev« ter skupaj s Smetano utemeljitelja Ëeπke nacionalne πole.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali Slovanski ples πt. 8 v g-molu ◆ ugotavljali oblikovanost skladbe in izvajalne znaËilnosti (tempo, dinamika) ◆ ugotavljali znaËaj glasbe ◆ posluπali temo 2. stavka Simfonija v e-molu ◆ temo 2. stavka peli z dodanim besedilom ◆ spoznali nekaj osnovnih dejstev o nastanku Dvorˇakove 9. simfonije ◆ peli gospel Swing low, sweet chariot in ga primerjali s temo 1. stavka 9. simfonije ◆ peli Ëeπko ljudsko pesem Tancuj, tancuj DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj veËkrat posluπajo oba zvoËna primera. Ob posluπanju Slovanskega plesa naj zasledujejo potek glasbe ob notnem zapisu in ugotavljajo oblikovanost, temo 2. stavka simfonije pa naj si zapomnijo, da jo bodo kasneje lahko peli.

Petje

Predvsem temo 2. stavka simfonije naj uËenci zapojejo kolikor mogoËe kvalitetno in na pamet (obstaja tudi klavirska spremljava), prav tako gospel Swing low, sweet chariot in pesem Tancuj, tancuj.

Ustvarjanje

UËenci naj ustvarijo improvizirano spremljavo z lastnimi in Orffovimi inπtrumenti in spremljajo petje pesmi Tancuj, tancuj.

VIRI IN LITERATURA: AndrejËiË, Igor (1963): Antonin Dvorak. ˇ Ljubljana: Prosvetni servis.

UËiteljeve pripombe

122 Prirocnik_8.indd 122

1/16/06 11:43:48 AM

A STROKOVNE INFORMACIJE FRÉDÉRIC CHOPIN (Æelazowa Wola 1810‡1849 Pariz)

n

hopi

•

ric C Frédé

1. DELA: ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

klavir ‡ plesi: mazurke (56), poloneze (16), valËki (15), Bolero Tarantella svobodne oblike: preludiji (25), etude (24), nokturni, scherzi (4), impromptuji (4), balade (4), rondoji, Fantazija, Bereceuse, Barkarola klasiËne oblike: sonate (3, Sonata v b-molu z znamenito æalno koraËnico, flnajbolj znana æalostinka v vsej glasbi«) klavir in orkester: Koncerta v e-molu in f-molu komorna glasba: Klavirski trio v c-molu, krajπe skladbe samospevi

2. ZANIMIVOSTI O CHOPINU ◆

◆

◆

flKlobuke dol, gospodje ‡ genij ... Priklanjam se Chopinovi samorasli genialnosti, njegovim visokim ciljem, njegovemu mojstrstvu!« je zapisal leta 1831 Robert Schumann ob objavi Chopinovih variacij na Mozartovo temo iz Don Juana. flDvanajsta etuda v opusu 10 (c-mol) je znamenita Revolucionarna. Chopin jo je napisal leta 1831 v Stuttgartu, ko je izvedel, da so Rusi zasedli Varπavo. V tej strastni skladbi je Chopin upodobil flæalost, tesnobo, obup nad usodo svojih sorodnikov in ljubljenega oËeta«‡in svojo goreËo domovinsko ljubezen. Ta skladba je odtlej neloËljivo povezana s poljsko zgodovino. Ko so leta 1939 nacistiËne sile oblegale Varπavo, so si po varπavskem radiu izredno uËinkovito pomagali z Revolucionarno za ohranitev morale varπavskih meπËanov; to je bila zadnja skladba, ki jo je oddajal ta radio, preden so Nemci zasedli postajo« (D.Ewen, 1973, 178).

Chopin je ‡ razen dveh koncertov za klavir ‡ pisal izkljuËno krajπe klavirske skladbe, v katerih pa je izrazil vso svojo umetniπko izpovedno silo. Za klavir je napisal 169 del. flMed temi so dva koncerta, tri sonate, balade, etude, preludiji, mazurke, valËki, poloneze, fantazije, impromptuji, scherzi in πe razne druge skladbe. V tej raznovrstnosti skladb lahko najdemo odsev mnogih strani Chopinove osebnosti. V polonezah in mazurkah je Poljak, ki z narodnim ponosom govori o deæeli, v kateri se je rodil, a je od svojega dvajsetega leta ni veË videl. V baladah in nokturnih je rahloËuten sin romantike v devetnajstem stoletju, tonski pesnik. V etudah je prodoren preuËevalec svojega glasbila.

In v valËkih je ljubljenec pariπkih salonov, ki piπe glasbo, manj globoko kot v polonezah in mazurkah, vendar takπno, da prevzame posluπalca, ki se ne more upirati Ëaru Chopinove magiËne moËi« (D. Ewen, 1973, 176).

123 Prirocnik_8.indd 123

1/16/06 11:43:48 AM

A STROKOVNE INFORMACIJE FRANZ LISZT (Raiding 1881‡1886 Bayreuth)

•

Franz

Liszt

1. DELA: vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori, samospevi, melodrame, maπe, kantate, oratoriji klavir: koncertne etude, Fantazija in fuga BACH, sonata, ©panska rapsodija, balade, elegije, poloneze, Madæarske rapsodije, parafraze in transkripcije oper klavir in orkester: dva koncerta idr. orkester: simfoniËne pesnitve (12, Preludij, Tasso, Hamlet ...), simfonije (2, flFaust«, flDante«), obdelave lastnih rapsodij

◆ ◆ ◆ ◆

2. ZANIMIVOSTI O LISZTU flLiszt je bil bolj pomemben glasbenik kot pa velik skladatelj ... Spada v tisto skupino manjπih ustvarjalcev, ki imajo talent brez genialnosti, ki imajo tehniko brez pomembnih idej ali zamisli, katerim je ta tehnika potrebna, ki imajo dovolj domiπljije, da sanjajo junaπke sanje, a so brez boæanskega prebliska, ki omogoËa, da se te sanje uspeπno uresniËijo na papirju ...« (D. Ewen 2, 1974,13) O izvedbi Koncerta za klavir in orkester v Es-duru obstaja podatek, da flje koncert sprva povzroËil vihar, ker je v orkestru uporabljen triangel. Hanslick je delo posmehljivo imenoval flkoncert za triangel«. Liszt se je ogorËeno postavil v bran in zagovarjal uporabo tega obsojenega inπtrumenta: flKljub modrim predpisom uËenih kritikov bom πe naprej uporabljal tolkala in prepriËan sem, da bom z njimi dosegel uËinke, o katerih se nam niti ne sanja« (D. Ewen 2, 1974, 21).

Na koncertu na ruskem dvoru je Liszt nenadoma prenehal igrati, ker je car glasno govoril s svojim oprodo. Car ga je karajoË vpraπal, zakaj je prenehal igrati, Liszt pa mu je ob vljudnem priklonu rekel: flKo govori vladar, morajo biti sluæabniki tiho.« (Podobno anekdoto pripisujejo tudi Vivaldiju).

◆

◆

◆

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA V ROMANTIKI DIDAKTI»NA ENOTA: NACIONALNE ©OLE. F. CHOPIN in F. LIZST VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci s Chopinom in njegovo glasbo spoznajo πe enega tipiËnega romantika, njegov naËin æivljenja in razmiπljanja, predvsem pa Ëustvovanja.

S spoznavanjem njegove glasbe si oblikujejo predvsem senzibilnost za lepoto æivljenja, izraæene z glasbo.

Ob glasbi Franza Liszta pa bodo spoznali skladatelja, ki je bolj kot notranji poglobljenosti posveËal veË pozornosti zunanjim uËinkom.

124 Prirocnik_8.indd 124

1/16/06 11:43:48 AM

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomke Chopinovih skladb ◆ ob ogledu notnih zapisov ugotavljali glasbene znaËilnosti (ritem, dinamiko ...) ◆ opazovali znaËaj posameznih plesov (mazurka, poloneza) ◆ ob posluπanju etude ugotavljali posebnost klavirske igre ◆ melodijo etude ob posluπanju tudi zapeli ◆ poiskali razliËne zapisane vire o Chopinu in jih predstavili soπolcem ◆ poiskali posnetke Chopinovih skladb, jih posluπali in poroËali o njih soπolcem ◆ ob posluπanju Lisztove Ogrske rapsodije ugotavljali tipiËne znaËilnosti madæarske glasbe ◆ ugotavljali znaËaj in glasbene znaËilnosti Lisztove rapsodije DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj veËkrat posluπajo odlomke skladb, ki jih imajo pred seboj, po moænosti tudi celoto. Vzpodbudimo jih, da bodo tudi sami poiskali posnetke Chopinove glasbe in jih posluπali. Pri posluπanju Lisztove glasbe naj bodo pozorni predvsem na posebnosti, ki so razvidne tudi iz kratkega notnega zapisa.

Petje

Temo etude naj (transponirano za oktavo niæe) uËenci tudi zapojejo.

Gibanje

UËenci se naj nauËijo polonezo plesati.

VIRI IN LITERATURA: Partiture s Chopinovo glasbo Rousselot, Jean (1964): Frédéric Chopin. Burno æivljenje. Maribor: Zaloæba Obzorja.

Rousselot, Jean (1967): Franz Liszt. Strastno æivljenje. Maribor: Zaloæba Obzorja.

UËiteljeve pripombe

125 Prirocnik_8.indd 125

1/16/06 11:43:48 AM

A STROKOVNE INFORMACIJE EDVARD GRIEG (Bergen 1843‡1907 Bergen)

vard • Ed

Grieg

1. DELA: vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori, samospevi, πest pesmi za glas in orkester, kantate klavir: sonata, Balada v g-molu ‡ variacije na norveπki ljudski napev, suita Holberg, LiriËni komadi (66), obdelave norveπkih ljudskih pesmi in plesov komorna glasba: sonate za violino in klavir, sonata za violonËelo, godalni kvartet Koncert za klavir in orkester, a-mol, op.16 orkestrska dela: suite (dve suiti iz Peera Gynta), LiriËna suita, Norveπki plesi, SimfoniËni plesi, Nordijski napevi, koncertna predigra Jeseni ...

◆ ◆ ◆ ◆ ◆

2. O GRIEGU IN NJEGOVI GLASBI flChopin severa«‡velikega poljskega skladatelja ni posnemal, ampak podobno kot Chopin vgradil v svoje skladbe neæne melodiËne linije in rahloËutne harmonije, znaËilne za norveπko ljudsko glasbo komponiral je predvsem male glasbene oblike, znaËilne za zgodnjo romantiko. V njih je veliko ljudskega prizvoka, poezije, slikovitosti med Griegova najpopularnejπa dela spada suita Peer Gynt, scenska glasba k istoimenski Ibsnovi drami. O tem, kako je nastajala, je napisala skladateljeva æena naslednje: flNekaj dni je nervozen in nemiren hodil okrog, skrbelo ga je in moËno je dvomil, ali je dorasel zahtevni nalogi. »im bolj je spoznaval mogoËno pesnitev, tem jasneje mu je postajalo, da je prav on poklican za delo, tako polno divjega Ëarodejstva in tako preæeto z norveπkim duhom. V bergenskem predmestju Sandviknu si je naπel visoko na griËu paviljon z okni na vse strani ... s Ëudovitim razgledom na morje na eni strani in hribe na drugi. Prva je nastala Solvejgina pesem. Potem Aasina smrt. Nikoli ne bom pozabila vedrega poletnega veËera, ko sva skupaj pela in igrala Solvejgino pesem. Grieg se je prviË nasmehnil, zadovoljen s pesmijo. Aasino smrt in Solvejgino pesem je imel za svoje najboljπe delo« (D. Ewen 1, 1973, 295).

◆

◆ ◆

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE DIDAKTI»NA ENOTA: NACIONALNE ©OLE. EDVARD GRIEG VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob posluπanju Griegove glasbe spoznajo zelo svojevrstnega predstavnika nacionalne πole, ki je bil v svoji glasbi πe bolj kot drugi (tudi zaradi geografske oddaljenosti) priklenjen na rodno grudo ‡ Norveπko. S tem si poglabljajo spoznanja o drugaËnosti v umetnosti in se uËili to spoπtovati.

126 Prirocnik_8.indd 126

1/16/06 11:43:48 AM

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali zaËetek Griegove suite Peer Gynt z naslovom Jutro ◆ ugotavljali glasbene znaËilnosti, predvsem pa znaËaj glasbe ◆ likovno izrazili svoje doæivljanje Griegove glasbe ◆ poiskali slike znanih slikarjev, ki so upodabljali jutro ◆ posluπali Arabski ples iz suite Peer Gynt in ugotavljali znaËilnosti glasbe ◆ posluπali in zapeli Solvejgino pesem ◆ ugotavljali glasbene znaËilnosti Solvejgine pesmi (tonalnost, oblikovanost...) ◆ posluπali odlomek Griegovega Koncerta za klavir in orkester v a-molu in ugotavljali izvedbene in glasbene znaËilnosti DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj ob posluπanju odlomkov iz Griegove suite Peer Gynt poiπËejo vzporednice z Ibsnovo dramo in jih poskuπajo ubesediti (verbalizacija glasbenega dogajanja je zahtevna, a koristna dejavnost in prispevek k aktivnemu posluπanju glasbe).

Petje

Predvsem Solvejgina pesem je lep primer inπtrumentalne teme, ki naj jo (ob ustrezni transpoziciji za pol ali cel ton niæe) uËenci tudi veËkrat zapojejo.

Tudi hkrati s posluπanjem.

Ustvarjanje

UËenci naj svoje doæivljanje glasbe izrazijo tudi likovno in besedno. PoiπËejo naj nekaj zgledov slikarskega upodabljanja jutra. Improvizirajo naj plesne gibe ob posluπanju Arabskega plesa.

Gibanje

Arabski ples (morda tudi Anitrin ples iz iste suite, Ëe ga boste posluπali ) naj izrazijo uËenci tudi gibno, morda celo ob lastni koreografiji.

VIRI IN LITERATURA: Mojstri klasiËne glasbe in njihova dela (1994, 1995, 1996). Ljubljana: MKZ.

UËiteljeve pripombe

127 Prirocnik_8.indd 127

1/16/06 11:43:49 AM

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. RUSKA PETORICA ZaËetnika ideje v vkljuËevanju ruske ljudske glasbe v umetnih skladbah sta bila Mihael Glinka in Aleksander Dragomiæski. Te ideje so vplivale na mlade skladatelje, ki so se zdruæili v kroæke, poznan kot flruska petorica«. »lani ruske petorice so bili: Milij Balakirev, Modest P. Musorgski, Aleksander Borodin, Cesar Cui in Nikolaj Rimski ‡ gski Korzakov. iË Musor v o r t e P t s • Mode 2. MODEST PETROVI» MUSORGSKI (Karevo 1839‡1881 Petrograd)

◆

DELA: vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori, samospevi (zbirke Otroπka soba, Brez sonca, Pesmi in plesi smrti) ◆ klavir: Slike z razstave (kasneje orkestrirano), nekaj manjπih del ◆ opere: Boris Godunov, HovanπËina, Svatba, SoroËinski sejem ◆ orkestrska dela: NoË na Golem brdu ◆

3. ZANIMIVOSTI O MUSORGSKEM ◆

◆

◆

Musorgski je bil pomemben Ëlan tako imenovane flruske petorice« (Musorgski, Borodin, Kjuj, Balakirev, Rimski-Korsakov), ki je ustvarjala umetno glasbo, na osnovi ruske ljudske glasbe.

V svojih skladbah se je naslonil na stare tonovske lestvice (pentatonika ‡ Promenada iz Slik z razstave; modusi) ruske pravoslavne liturgije, uporabil je neenakomerno metriko in ritmiko ruskih ljudskih napevov, sinkopiranost ritma. Bil je prefinjen opazovalec realnega æivljenja preprostega ljudstva, ki ga je prenesel v glasbeno govorico ‡ odtod glasbeni realizem.

Formalne glasbene izobrazbe ni imel, zato je v njegovih delih mnogo nedoreËenosti in grobosti, ki so jih po njegovi smrti prijatelji (npr. Rimski-Korsakov) popravili, orkestrirali, izboljπali. Odtod pojav razliËnih obdelav in orkestracij del Musorgskega (njegove Slike z razstave je orkestriralo ali kako drugaËe v celoti ali samo delno obdelalo kar 26 skladateljev in izvajalcev (brez dodatnih obdelav za razliËne priredbe, npr. jazz, harmoniko, tradicionalne kitajske inπtrumente, za orgle, skupine kitar ‡ kot ekstrem ‡ priredba za 44 pianistov na 44 klavirjih in prepariranem klavirju Wilhelma Plateja, 1993 itd.) ‡ podatek iz www.karadar.com/Ctaloghi/muossorgsky.html).

4. SLIKE Z RAZSTAVE ciklus desetih skladb Slike z razstave je nastal med 6. in 22. julijem leta 1874. PosveËen je umetnostnemu kritiku V. Stasovu, pobudniku spominske razstave slikarju, grafiku in arhitektu Viktorju Hartmannu, ki je umrl leta 1873, star komaj 39 let. ◆ Ciklus tvori deset slik z uvodno in vmesnimi prilagoditvami Promenade: 1. Gnomus, 2.

Stari grad, 3. Tuilleries, 4. Bydlo, 5. Balet piπËanËkov v jajËnih lupinah, 6. Dva Æida, 7.

Trænica v Limogesu, 8. Katakomba, 9. Jaga baba, 10. Velika kijevska vrata. ◆ nekaj znaËilnih slik: a) Promenada ‡ Ima znaËaj ruske ljudske melodije ‡ kvartno-kvintni skoki, pentatonska melodika, asimetriËna ritmika, menjavanje taktovskih naËinov, delitev vlog med flpevca«, ki poje naprej in flzborom« ‡ enoglasje ‡ veËglasje. ◆

128 Prirocnik_8.indd 128

1/16/06 11:43:49 AM

b) Gnomus ‡ flMajhen πkrat, ki se okorno prestopa z noge na nogo« (Stasov); fl©krat je pri Musorgskem prispodoba okornosti. Veliki intervalni skoki in znaËilni ritmi prikazujejo krËevito in razvleËeno gibanje gnomusa« (G. W. Bamch); flNa pogled zastraπujoË, na πepastih nogah sem in tja racajoË πkrat. Z menjavanjem 3/4 in 4/4 takta je izraæena izrazita okornost πkrata« c) Balet piπËanËkov v jajËnih lupinah ‡ flMajhna Hartmannova slika za opremo uprizoritve slikarske scene v baletu Trilbi« (Stasov) d) Dva Æida ‡ v rokopisu Musorgskega je zapisano le: flDva poljska Æida, en bogat in drugi reven.« Imeni flSamuel Goldenberg in Schmyle« je dodal Stasov. V razstavnem katalogu sta sliki oznaËeni kot flBogat Æid s krznom iz Sandomierza« in flReven Æid iz Sandomierza.« Skladba je grajena kot dialog med Æidoma, lahko tudi prepir. e) KoËa na kurjih nogah. Baba Jaga ‡ flHartmannova risba prikazuje uro v obliki koËe Jage babe na kurjih nogah (krempljih).« Musorgski spremlja jahanje Ëarovnic na moænarju.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE DIDAKTI»NA ENOTA: NACIONALNE ©OLE. MODEST PETROVI» MUSORGSKI VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob posluπanju glasbe Musorgskega spoznajo znaËilnosti ruske nacionalne πole. Primerjajo znaËilnosti nacionalnih πol razliËnih evropskih narodov in jih kritiËno ovrednotijo. Poglobijo spoznanje, kako lahko ljudsko glasbeno izroËilo oplemeniti prizadevanja v ustvarjanju umetnin.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali Promenado iz Slik z razstave Musorgskega ◆ ugotavljali glasbene znaËilnosti Promenade (pentatonika, kvarta, kvinta, taktovski naËini) ◆ ugotavljali znaËaj glasbe v Gnomusu in glasbeno ilustrativnost ◆ poskuπali doæivljanje Gnomusa izraziti tudi likovno ◆ posluπali Ples piπËanËkov v izvirni klavirski in orkestralni izvedbi ter izvedbi za sintetizator (Isao Tomita) ◆ primerjali izraznost vseh treh izvedb ◆ posluπali glasbeno sliko Dva Æida in ugotavljali kontrastnost glasbenega izraza pri ilustraciji enega in drugega Æida ◆ ugotavljali posebnosti inπtrumentalne karakterizacije obeh glasbenih osebnosti ◆ likovno upodobili oba Æida ◆ ugotavljali znaËaj glasbene karakterizacije jeæe Ëarovnic DEJAVNOSTI Posluπanje

Glasba ponuja veliko moænosti asociativnega posluπanja in besednega opisovanja glasbenih doæivetij. UËenci naj s svojimi besedami in likovnim izrazom pokaæejo, kakπne so njihove sposobnosti asociiranja ob glasbi z izrazito programskimi naslovi.

129 Prirocnik_8.indd 129

1/16/06 11:43:49 AM

Petje

UËenci naj zapojejo melodijo Promenade in pentatonsko lestvico, ki so jo zapisali v notno Ërtovje.

Ustvarjanje

Glasba Musorgskega je bila navdihnjena ob slikah, zato ponuja veliko moænosti poustvarjanja ‡ torej obratnega procesa: ne od slike h glasbi, ampak od glasbe k sliki. UËenci naj poskuπajo doæivljanje glasbe izraziti likovno, besedno, pa tudi gibalno.

Gibanje

UËenci naj poskuπajo doæivljanje glasbe izraziti tudi gibalno. Vse πtiri slike ponujajo za to veliko izzivov, vkljuËno s Promenado, Ëe bi poustvarjali celoten (mini) ciklus.

VIRI IN LITERATURA: Mussorgski, Modest: Bilder einer Ausstellung. (klavirski izvleËek). Edition Breitkopf.

Meyer Heniz: Praxis. Musorgsky, Modest: Bilder einer Ausstellung (Gnomus). Unterrichtseinheit flDarstellende Musik ‡ Versuch einer Fallanalyse.

UËiteljeve pripombe

130 Prirocnik_8.indd 130

1/16/06 11:43:49 AM

5.8 SLOVENSKA GLASBA V 19. STOLETJU GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 64‡71 U»BENIK, stran 33‡34 CD πt. 3, zvoËni primeri πt. 106‡119 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. ROMANTIKA PRI SLOVENCIH a) politiËne in kulturne razmere ◆ Leto 1848, flpomlad narodov« in padec Metternichovega absolutizma ◆ teænje narodov pod habsburπko monarhijo po samostojnosti ◆ zavest o narodnosti tudi pri Slovencih, v politiËnem programu Zedinjene Slovenije ideja po zdruæitvi slovenskih zgodovinskih deæel ◆ Ëitalnice po letu 1861 in bésede ‡ prireditve z izvedbami slovenske glasbe ◆ taborsko gibanje ‡ politiËni in kulturni program ◆ Glasbena matica v Ljubljani 1872 ◆ glasbena dejavnost FilharmoniËne druæbe b) glasbeni ustvarjalci ANTON FOERSTER ‡ biografski podatki ‡ dela: zbori, kantata, klavirska glasba (Zagorska, Po jezeru bliz’ Triglava, Slovanska sonata) ◆ BENJAMIN IPAVEC ‡ biografski podatki ‡ najpomembnejπa dela: zbori, samospevi, opereta TiËnik, opera Teharski plemiËi, Serenada za godalni orkester ◆ GUSTAV IN JOSIP IPAVEC ◆ FRAN GERBI» ◆ dela: zbori, samospevi, operi Kres, Nabor, Lovska simfonija, Jugoslovanska rapsodija ◆ drugi pomembni slovenski skladatelji 2. polovice 19. stoletja Fran GerbiË, Miroslav Vilhar, Davorin Jenko, Viktor Parma ◆

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE DIDAKTI»NA ENOTA: SLOVENSKA GLASBA V 19. STOLETJU

131 Prirocnik_8.indd 131

1/16/06 11:43:49 AM

VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo dela nekaterih slovenskih skladateljev druge polovice 19. stoletja in jih primerjali z doseæki v drugih deæelah. Tako si oblikujejo odnos do slovenske glasbene ustvarjalnosti.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomke opere Gorenjski slavËek ◆ prebrali del opernega libreta in spoznali vsebino opere ◆ ogledali video posnetek opere ◆ peli pesem Vsi so prihajali, ki jo je skladatelj vpletel v operno dogajanje ◆ posluπali πe druge slovenske ljudske pesmi iz finala opere ◆ posluπali klavirsko izvedbo slovenske ljudske pesmi Zagorska in jo zapeli ◆ Posluπali odlomek Serenade za godala Benjamina Ipavca in ugotavljali oblikovanost 1. stavka ◆ posluπali samospev »e na poljane rosa pade in zborovsko pesem Domovini Benjamina Ipavca ◆ ogledali odlomek operete Vrtoglavka Josipa Ipavca ◆ posluπali samospev Pojdem na prejo skladatelja Frana GerbiËa in peli njegovo pesem PastirËek ◆ posluπali odlomka iz opere Frana GerbiËa Kres in Viktorja Parme Zlatorog V finalu opere Gorenjski slavËek je Foerster citiral vrsto slovenskih ljudskih pesmi, ki jih poiπËite sami in predvajajte v razredu DEJAVNOSTI Posluπanje

Posluπanje glasbe je v tej enoti pomembna dejavnost. UËenci naj posamezne skladbe posluπajo veËkrat in ob notnih primerih k melodijam, temam tudi pripevajo. Pesmi (Vsi so prihajali, Zagorska, Lipa, PastirËek) se lahko nauËijo na pamet.

Petje

UËenci naj ob posluπanju tudi Ëim veË pojejo in se pesmi nauËijo.

Ustvarjanje

UËenci naj ustvarijo improvizirano spremljavo pesmi na Orffove, morda tudi na kakπne ljudske inπtrumente.

Muziciranje UËenci naj petje pesmi spremljajo z inπtrumenti. Tema ponuja veliko moænosti za pogovor in raziskovanje ljudskih inπtrumentov iz okolja uËencev.

VIRI IN LITERATURA: Bratje Ipavci (1976): Glasbena mladina, leto VI, πtevilka 4.

Karlin, Igor (2005): Od opere do muzikala. Ljubljana: MK.

132 Prirocnik_8.indd 132

1/16/06 11:43:49 AM

UĂ‹iteljeve pripombe

133 Prirocnik_8.indd 133

1/16/06 11:43:50 AM

5.9 ZABAVNA GLASBA GLASBA 8 DELOVNI ZVEZEK, stran 72 U»BENIK, stran 35 CD πt. 3, zvoËni primeri πt. 120‡123 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. OPREDELITEV Zabavna glasba je zvrst glasbe, ki je zaradi manjπih glasbeno-estetskih zahtev in laæjih kompozicijskih prvin namenjena predvsem zabavi. ◆ Iz zgodovine zabavne glasbe: okrog leta 1800 nastaja predvsem v francoskih salonih bogatim meπËanskih druæin glasba laæjega znaËaja, pribliæno od sredine 19. stoletja pa dopadljiva melodiozna glasba z enostavnejπo formalno gradnjo in preprostejπo, lahko razumljivo vsebino. Najpogosteje so to sicer znane glasbene oblike resne glasbe (variacije, rondoji, rapsodije, parafraze), komponirane za klavir, kasneje tudi za manjπe orkestrske zasedbe ‡ salonske orkestre. Tako je nastala salonska, kavarniπka, operetna, lahka, plesna glasba, uporabna zgolj za zabavo. Posamezni skladatelji so jo dvignili na viπjo raven in je ‡ sicer πe vedno kot laæja zvrst ‡ priπla celo na koncertne odre (npr. valËki dunajskih Straussov). ss Strau n 2. JOHANN STRAUSS, mlajπi n a • Joh ◆ biografija ◆ dela: ‡ valËki: Jutranji listi, Umetnikovo æivljenje, Pripovedke iz dunajskega gozda, Dunajska kri, Ti in ti, Na lepi modri Donavi, Hvalnica æenskam, Glasovi pomladi, Cesarski valËek ‡ polke: Anina polka; TriË traË, KoraËnica Radetzki ‡ operete: Karneval v Rimu, Netopir, Cigan baron ◆ Johann Strauss st., Josef Strauss, Eduard Strauss ◆

Th. Zasche: Johann Strauss v nebesih, kjer njegovo glasbo razen angelËkov obËudujejo tudi πtevilni skladatelji (od leve): Haydn, Mozart, Lanner, Beethoven, J. Strauss st., Schubert, Offenbach, Brahms, Wagner, Verdi, Bruckner

134 Prirocnik_8.indd 134

1/16/06 11:43:50 AM

3. OPERETA ◆

◆

Opereta je glasbeno-gledaliπka zvrst z govorjenimi dialogi in pevskimi toËkami sproπËene vsebine, ki se je sredi 19. stoletja in tudi pozneje razvila in uveljavila predvsem v Parizu, Berlinu in na Dunaju Skladatelji operete: J. Offenbach (Orfej v podzemlju, Lepa Helena), F. von Suppé (Lahko konjenica, Lepa Galateja), F. Lehar (Vesela vdova, Deæela smehljaja), R. Stolz (Dve srci v triËetrtinskem taktu), E. Kálmán (Kneginja Ëardaπa, Grofica Marica); po drugi svetovni vojni: R. Stolz (Majhna prevara v Parizu, Zgodnjepomladna parada), E. Nick (KraljiËina ogrlica)

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBA ROMANTIKE DIDAKTI»NA ENOTA: ZABAVNA GLASBA VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo osnovne znaËilnosti zabavne glasbe in njene zaËetke od srednjega veka pa do konca 19. stoletja. Ob primerjavah med tako imenovano resno in zabavno glasbo si oblikujejo merila za razsojanje med kvaliteto ene in druge vrste, pa tudi med kakovostno in nekakovostno zabavno glasbo.

OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali Mozartove Nemπke plese in ugotavljali znaËilnosti ◆ poiskali πe druge zvoËne primere zabavne glasbe srednjega veka (inπtrumentalna glasba) ◆ posluπali valËek Johanna Straussa Na lepi modri Donavi ◆ ugotavljali glasbene znaËilnosti skladbe (periodizacija, oblikovanost ...) ◆ ugotavljali znaËilnosti plesne glasbe (metrum) ◆ posluπali eno najstarejπih melodij zabavne glasbe (ki se je ohranila do danes) ◆ posluπali koraËnico Johanna Straussa ◆ sami poiskali posnetke operet in jih posluπali DEJAVNOSTI Posluπanje

Ob posluπanju glasbe Johanna Straussa ml. in drugih Straussov ter skladateljev zabavnih melodij tega Ëasa uËenci spoznajo znaËilnosti zabavne glasbe predvsem druge polovice 19. stoletja. ZvoËne in druge materiale naj poiπËejo tudi sami in o njih poroËajo v razredu.

Ustvarjanje UËenci naj ob posluπanju in plesu oblikujejo improvizirano ritmiËno spremljavo plesu in jo izvajajo.

Gibanje Ob posluπanju plesnih melodij naj uËenci tudi zapleπejo.

VIRI IN LITERATURA: Mojstri klasiËne glasbe in njihova dela (Zbirka: 1994, 1995, 1996). Ljubljana: MKZ.

135 Prirocnik_8.indd 135

1/16/06 11:43:51 AM