Glasba 8, samostojni delovni zvezek po posodobljenem UN

Ivan vrbanËI», mIra prel, jelka veIt

Glasba 8 SamOStOjnI DelOvnI zvezek za GlaSbO v OSmem razreDU OSnOvne ©Ole

GLASBA 8 Samostojni delovni zvezek za glasbo v osmem razredu osnovne šole Avtorji: Ilustratorji: Recenzenti: Uredila: Lektoriral: Notografiral: Slikovno gradivo:

mag. Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit Matjaž Schmidt, Zvonko Čoh, Robert Fister dr. Martin Kramar, mag. Simona Moličnik, Palmira Klobas Pečnik Metka Pušenjak Tine Logar Andrej Lenarčič arhiv MKZ, arhiv GNI ZRC SAZU, Rokopisna in Glasbena zbirka NUK, Narodna galerija Ljubljana in drugi viri

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012 Izdala in založila: Za založbo: Glavni urednik: Vodja Izobraževalnega založništva:

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012 Peter Tomšič Bojan Švigelj Senja Požar Horvat

Oprema: Prelom in priprava za tisk: Tisk:

Pavle Učakar Peter Svetek Tiskarna Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica, 2012

Naklada: 1500 izvodov 1. natis Samostojni delovni zvezek je tiskan na okolju prijaznem papirju.

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/sola in www.emka.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)(076) VRBANČIČ, Ivan Glasba 8. Samostojni delovni zvezek za glasbo v osmem razredu osnovne šole / Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit ; [ilustratorji Matjaž Schmidt, Zvonko Čoh, Robert Fister ; slikovno gradivo arhiv MKZ ... et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 ISBN 978-961-01-2143-5 1. Prel, Mira 2. Veit, Jelka 261560064

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

VSE­BI­NA 1 GLASBA KLASICIZMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5

1.1 1.2

6 9

Začetki klasicizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glasba dunajskih klasicistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Joseph Haydn • Wolfgang Amadeus Mozart • Ludwig van Beethoven Klasicizem na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

32

2 GLASBA ROMANTIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

35

2.1 2.2

36 38

1.3

2.3 2.4 2.5 2.6 2.7

2.8

2.9

Začetki romantike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glasbene oblike romantike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• samospev • uver tura • simfonična pesnitev • klavirska miniatura Mojster samospeva Franz Schubert . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Simfonična pesnitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Opera v romantiki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Balet Petra Iljiča Čajkovskega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Nacionalne šole . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Bedrˇich Smetana • Antonin Dvorˇak • Frédéric Chopin • Franz Liszt • Edvard Grieg • Modest Petrovič Musorgski Slovenska glasba v 19. stoletju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Anton Foerster • Benjamin Ipavec • Davorin Jenko • Fran Gerbič • Viktor Parma Zabavna glasba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• plesna glasba • opereta

PESMARICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

41 45 47 52 54

66

74

77

UPORABLJENI SIMBOLI

pojemo

poslušamo

igramo na glasbila

pojemo in igramo

plešemo

ob glasbi se telesno izražamo

analiziramo glasbena dela

iščemo nova znanja in spoznanja

uporaba pesmarice Zapojmo in zaigrajmo

uporaba Glasbenega slovarčka

1.1­ZA­ČEt­KI­KLA­SI­CIZ­MA Izobraženci in umetniki tega časa so raz vili nov pogled na svet, naravo in človeka.

Poslušaj zvočna primera in ju primerjaj med seboj.

• Ugo­to­vi­in­za­pi­ši­ne­kaj­raz­lik­med­pred­va­ja­ni­ma­od­lom­ko­ma.­ Prvi predvajani odlomek je iz obdobja baroka, izvaja ga čembalo, drugi je iz obdobja klasicizma, izvaja ga klavir.

Natančno si oglej sliki kipov in ju primerjaj s kipi baročnih kiparjev. Ugotovi razlike med njimi.

Apolon

Michelangelo: David

Tudi v slikarstvu so se kazale značilnosti novega sloga, kar lahko vidiš tudi na spodnjih slikah.

J. H. W. Tischbein: Goethe v Champagni

6

J. L. David: Madame Recamier

1. G. F. Händel: Suita za Čembalo Št. 2, F-dur 2. W. a. mozart: Sonata za klavir, G-dur

Primerjaj glasbo s slikarstvom in arhitekturo.

Umetniki so se v tem času ponovno začeli zgledovati po starogrški umetnosti.

Oglej si spodnji sliki, ki prikazujeta mogočno arhitekturo iz različnih obdobij.

Tempelj v Agrigentu (Sicilija)

Fasada cerkve sv. Magdalene v Parizu, zgrajena v letih 1807–1824.

Primerjaj odlomka iz dveh znanih pesmi.

Johann Wolfgang Goethe: Na ra va in umet nost – vsa ka za se, ka kor da dru ga dru gi se pro ti vi; ven dar med sa bo, vem, sta ne loč lji vi in vsa ka me ena ko ve že na se.

Friedrich Schiller: Ra dost, od Bo ga edi na, hčer ka ti eli zij ska, v tvo je hra me nas sto pi nja vo di, o, Bo žan stve na!

Tvoji čari časa teku so pregnali kru to noč; člo vek spet je brat člo ve ku, ko der ve je tvo ja moč.

(Prevod: Janko Glazer)

(Prevod: Pavle Oblak)

Schillerjevo Odo radosti je uglasbil Ludwig van Beethoven v 9. simfoniji.

V času združevanja evropskih držav konec 20. stoletja je postala himna.

• Kak­šno­je­spo­ro­či­lo­Ode­ra­dos­ti? ­ Povezanost med ljudmi, upoštevanje različnosti, spoštovanje ...

Zapoj in zaigraj s sošolci. Obrni na stran 78.

7

1.2­GLAS­BA­DU­NAJ­SKIH­KLA­SI­CIStOV

ydn a H ph

e

Prvi veliki skladatelj klasicizma je bil avstrijski skladatelj Joseph Haydn.

Njegova skladateljska ustvarjalnost je zajemala vsa področja vokalne, vokalno-inštrumentalne in inštrumentalne glasbe.

• Jos

Joseph Haydn

Poslušaj naslednjo skladbo in ugotovi njene značilnosti.

• Za­ka­te­ro­glasbilo­je­sklad­ba­na­pi­sa­na?­ Za klavir.

• Kak­šen­je­tem­po?­ Tempo je hiter.

Ob ponovnem poslušanju si poskušaj zapomniti melodijo, ki jo v glasbi imenujemo tema. Po navadi se v skladbah večkrat ponavlja.

Skupaj s sošolci zapoj melodijo.

• Si­sli­šal­ra­zen­za­čet­ne­te­me­še­kak­šno­zna­čil­no­me­lo­di­jo?­ Da. • V­čem­se­me­lo­di­ji­raz­li­ku­je­ta?­ V ritmu in značaju.

Zapis obeh tem si oglej v notnem zapisu. joseph Haydn: Sonata Št. 48, c-dur (1. stavek)

T & œ

œ & œ œ# œ œ

Različnost tem imenujemo v glasbi nasprotje ali kontrast. Kontrast ni značilen le za glasbo, kot pojem se pojavlja tudi v naravi in življenju. Da boš laže razumel pojem kontrast v glasbi, ga poskusi primerjati s kontrasti barv.

Oblika skladbe, ki si jo poslušal, se imenuje sonata. V obdobju klasicizma ima tri do štiri stavke. Oblikovana je podobno kot simfonija ali koncert, le da je namenjena manjšim zasedbam ali klavirju.

Poslušaj celotni pr vi stavek Haydnove sonate, spremljaj dogajanje ob shemi in ponovi, kaj pomenijo izrazi ekspozicija, most (medigra), izpeljava, repriza, koda (coda).

6. j. Haydn: Sonata Št. 48, c-dur (1. stavek – do takta 45) 7. j. Haydn: Sonata Št. 48, c-dur (1. stavek)

9

Zaporedje: ekspozicija, izpeljava, repriza in koda v istem stavku imenujemo sonatna oblika. Navadno gre za prvi stavek. Stavki se med seboj razlikujejo po obliki in izrazu.

SONATA SONATNI CIKLUS 1. STAVEK

2. STAVEK

3. STAVEK

4. STAVEK

SONATNA OBLIKA

PESEMSKA OBLIKA, TEMA Z VARIACIJAMI

MENUET SCHERZO

RONDO SONATNA OBLIKA

TEMPO: HITER

TEMPO: POČASEN

TEMPO: SREDNJI

TEMPO: HITER

Poslušaj kratke odlomke stavkov Haydnove Sonate št. 48 v C-duru in ugotovi njihove značilnosti.

• Kak­šen­je­zna­čaj­drugega­stav­ka­v­pri­me­rja­vi­s­pr­vim­in­tret­jim?­ Drugi stavek je umirjen.

Prisluhni naslednji skladbi.

• Ko­li­ko­glasbil­si­pre­poz­nal­na­po­snet­ku­in­ka­te­re? Štiri inštrumente: dve violini, violo, violončelo.

Skladbo so iz vedla štiri godala: dve violini (imata enako zvočno barvo, zato je njuna prepoznavnost pri poslušanju nekoliko težja), viola in violončelo.

• Ka­ko­ime­nu­je­mo­ta­ko­in­štru­men­tal­no­za­sed­bo?­ Godalni kvartet. violina

violina

viola

violončelo

• Prečrtaj­sliko­glasbila,­ki­ne­sodi­v­godalni­kvartet.­

Godalni kvartet ima vzdevek »Škrjančkov kvartet«. Ob ponovnem poslušanju spremljaj potek glasbe ob notnem zapisu. joseph Haydn: GoDalni kvartet št. 5, »ŠkrjanČkov kvartet« (1. stavek)

10

8. j. Haydn: Sonata Št. 48, c-dur (2. stavek – odlomek) 9. j. Haydn: Sonata Št. 48, c-dur (3. stavek – odlomek) 10. j. Haydn: Sonata Št. 48, c-dur (4. stavek – odlomek) 12. j. Haydn: GoDalni kvartet Št. 5, »Škrjančkov kvartet« (1. stavek – prva in druga tema)

Z dvigom roke nakaži začetek pr ve in nato začetek druge teme.

• Kaj­je­za­drugo­te­mo­po­se­bej­zna­čil­no?­Za­pi­ši.­ Triole.

• Ob­po­slu­ša­nju­ugo­to­vi, ­za­kaj­je­sklad­ba­do­bi­la­vzde­vek­»Škr janč kov kvar tet«.­ Zaradi značilne igre violine, ki poskuša posnemati škrjančka.

Prisluhni kratkim odlomkom preostalih stavkov in iz preglednice sonatnega ciklusa ugotovi podobnosti.

GODALNI KVARTET SONATNI CIKLUS 1. STAVEK

2. STAVEK

3. STAVEK

4. STAVEK

ALLEGRO MODERATO SONATNA OBLIKA

ADAGIO CANTABILE PESEMSKA OBLIKA

ALLEGRETTO MENUET TO

VIVACE (FINALE) RONDO

TEMPO: HITER

TEMPO: POČASEN

TEMPO: HITER

TEMPO: HITER

Zapiši značaj vseh štirih stavkov kvarteta: 1.­sta­vek,­Al­leg­ro­mo­de­ra­to­ vesel, razigran

2.­sta­vek,­Ada­gio­can­ta­bi­le­ miren, razmišljajoč

3.­sta­vek,­Al­leg­ret­to­(M e­nu­et­to)­ plesni

4.­sta­vek,­Vi­va­ce­(F i­na­le) ­ živahen

V učbeniku preberi zanimivosti iz življenja skladatelja Josepha Haydna.

Med najbolj poznana Haydnova dela sodi oratorij Letni časi. Oratorij je velika vokalno-inštrumentalna glasbena oblika za soliste, zbor in orkester z nabožno ali s posvetno vsebino.

Letni časi – Pomlad, Poletje, Jesen in Zima so hvalnica naravi in predstavljajo občutja ljudi v posameznih obdobjih leta.

Po krajši uverturi, ki v glasbi nakazuje prehod iz zime v pomlad, kot je zapisal sam skladatelj, se predstavijo posamezne osebe: kmet Simon, njegova hčerka Hanna in mladi kmet Lukas: Simon: Glej, ka ko iz gi nja stro ga zi ma!

Se li se v dalj ne kra je!

Na njen klic

pri ha ja jo div je hru me če ne vih te

s straš nim tu lje njem!

Lukas: Glej, ka ko po ostrih ska lah že iz gi nja sneg.

Hanna: Glej, ka ko od ju ga la hen vet rič po nu ja po mlad.

13. j. Haydn: GoDalni kvartet Št. 5, »Škrjančkov kvartet« (2. stavek – odlomek) 14. j. Haydn: GoDalni kvartet Št. 5, »Škrjančkov kvartet« (3. stavek – odlomek) 15. j. Haydn: GoDalni kvartet Št. 5, »Škrjančkov kvartet« (4. stavek – odlomek) 16. j. Haydn: SeHt, Wie Die StrenGe Winter FlieHt (Glej, kako izginja stroga zima), recitativ št. 1 iz oratorija letni časi

11

Doživljanje pomladi dopolni zbor kmetov s prijaznim pozdravom Komm, holder Lenz (Prid’, ljuba pomlad). joseph Haydn: komm, HolDer lenz! (Prid’, ljuba pomlad),

zbor kmetov št. 2 iz letnih časov

Pomlad

Lucas van Valckenborch

Celotna Pomlad je posvečena naravi in dogajanju v njej.

Glasba prinaša podobe pršenja vode, skakljanja ovac, plavanje ribic, brenčanja čebel, prhutanja ptic.

• Kdo­so­bi­li­iz­ va­jal­ci­pred­va­ja­ne­ga­od­lom­ka?­ Mešani pevski zbor in orkester.

• Za­pi­ši­svo­je­ob­čut­ke­in­do­ži v­lja­nje­ob­po­slu­ša­nju­glas­be.

Ilustracija: Z. Čoh

Vesela glasba, pomirjujoča ...

12

17. j. Haydn: komm, HolDer lenz! (Prid’, ljuba pomlad), zbor kmetov št. 2 iz oratorija letni časi

Poletje začenja skladba s prebujanjem dneva v jutranjem svitu, s petjem petelina in sončnim vzhodom. Vročina narašča, ljudje iščejo senco in gozdni hlad, potok žubori. Prijetno poletno razpolo­ ženje prekine nevihta z bliski, grmenjem in padavinami. Glasba doseže višek z mogočno vlogo zbora in naslednjo temo: joseph Haydn: acH! DaS unGeWitter nacHt! (ah, nenavadna noč),

zbor št. 10 iz letnih časov

Poletje

Smiselni prevod: Se tre se svet, vso zem ljo ma je do dna mor ja.

Gorje nam! Gorje nam!

Ob poslušanju si ugotovil, da je Poletje sestavljeno iz dveh delov.

Lucas van Valckenborch

Prisluhni glasbenemu dogajanju, ki opisuje poletno nevihto.

• S­kak­šni­mi­glas­be­ni­mi­sred­stvi­je­skla­da­telj­po­na­zo­ril­ne­vih­to­(blis­ka­nje,­gr­me­nje,­dež,­strah)?­

Ilustracije: Z. Čoh

Z udarci na pavke ter s hitrimi pasažami godal in pihal.

Za Jesen so značilne spremembe v naravi, pospravljanje pridelkov, lov, v vinorodnih pokrajinah trgatev, praznik vina.

18. j. Haydn: acH! DaS unGeWitter nacHt! (ah, nenavadna noč), zbor št. 10 iz oratorija letni časi

13

Tretji del Letnih časov z naslovom Jesen se konča z zborom lovcev Hört, hört das Laute getöne (Poslušaj, poslušaj zvoke, ki zvenijo tam v gozdu) in z veselim zborom Juhhe, der Wein ist da (Juhej, vino je tu). joseph Haydn: juHHe, Der Wein iSt Da (juhej, vino je tu), zbor št. 31

Jesen

Lucas van Valckenborch

Smiselni prevod: Ju hej, ju hej, vi no je tu; so pol ne ču ta re, ve se lje naj ži vi – ju hej, ju hej, juh, prav glas no vris kaj mo!

• Si­bil­kdaj­je­se­ni­na­tr­gat­vi? ­Kak­šno­­ je­bi­lo­raz­po­lo­že­nje? ­

• S­ka­te­ri­mi­glas­be­ni­mi­sred­stvi­je­skla­da­telj­do­se­gel­ve­se­lo­raz­po­lo­že­nje? ­Za­pi­ši­svo­je­ugo­to­vit­ve.

S hitrim tempom, z besedilom (juhu!) ...

Zapoj s sošolci.

joseph Haydn: jeSenSko liStje

14

Slovensko besedilo: Pavle Oblak

19. j. Haydn: juHHe, Der Wein iSt Da (juhej, vino je tu), zbor št. 31 iz oratorija letni časi

art z o sM

u

ade m A ng

lfga o W •

Ilustracija: Z. Čoh

Čudežni otrok je bil vzdevek za velikega skladatelja klasicizma Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Poslušaj njegovo znano pesmico in jo po notnem zapisu zapoj.

Mali Mozart

Wolfgang amadeus mozart: mali PotePuH

Slovensko besedilo: Jože Humer

Družina Mozart

• Kaj­že­veš­o­Mo­zar­tu­in­nje­go­vi­glas­bi?­­ Katere­njegove­skladbe­že­poznaš?

Mozart je ustvarjal glasbo že kot otrok in je bil slaven v času svojega življenja, a premalo cenjen.

Poznam: Očetov nasvet ...

16

21. W. a. mozart: mali PotePuH

Wolfgang Amadeus Mozart je posegel skoraj na vsa področja glasbenega ustvarjanja.

Eno najuspešnejših je ustvarjanje oper. Nekatere njegove opere še danes sodijo v t. i. železni repertoar največjih opernih hiš po svetu. Opero kot glasbeno obliko si že spoznal, več o značilnostih opere v klasicizmu in še posebej o Mozartovih operah, preberi v učbeniku.

Med najpogosteje iz vajane Mozartove opere sodi Figarova svatba.

Poslušaj arijo bistroumnega služabnika Figara, ki prikrito grozi svojemu gospodarju grofu Almavivi.

Wolfgang amadeus mozart: Se vuol ballare, SiGnor contino (Če bi plesali,

ljubi grofiček), arija Figara iz Figarove svatbe

Scenski prizor iz opere

Nadaljevanje besedila:

Če bi pa ra di slaj še za ba ve, v čud ne zmeš nja ve vas za vr tim.

Te ne ugna ne va še na ka ne bom raz voz lal, s skri to za se do, s hli nje no hva lo, s pik ro be se do, z ra dost no ša lo, vse te zvi ja če v koš bom ugnal! Če bi ple sa li, lju bi gro fi ček, koj vam kot pti ček za ž vr go lim, da v brk za žgo lim!

Arija ima več delov.

• Kaj­je­zna­čil­no­za­nje? ­ Sprememba taktovskega načina, značaja ...

18

25. W. a. mozart: Se vuol ballare, SiGnor contino (Če bi plesali, ljubi grofiček), arija Figara iz opere Figarova svatba

V preglednico vpiši posamezne dele z velikimi črkami abecede.

A

ČE BI PLESALI …

TAKT: 34 TEMPO: ALLEGRET TO

B

TE NEUGNANE …

TAKT: 24 TEMPO: PRESTO

A

ČE BI PLESALI …

TAKT: 34 TEMPO: ALLEGRET TO

Obkroži besede, s katerimi bi označil značaj Figara.

• ša­ljiv,­ža­los­ten, ­upor­niš­ki, ­gro­zeč,­po­mir­ju­joč,­lju­bez­niv

S sošolci zapojte prvi del arije.

Prisluhni celotnemu recitativu in ariji grofice, ki je zapisana z besedilom.

Arija: Kam pre slad ki so šli tre nut ki, ko mi ves še vdan je bil?

Kje, oh, raj ski zdaj so ob čut ki, ko mi dvom ne znan je bil?

Oh, za kaj v pe kel spre me nil se zame je ves ta raj!

A če vse pre šlo se daj je, naj ugas ne spo min ta vsaj!

O, če bi zves to ba mo ja mog la to do se či kdaj, da vr ni la du ša tvo ja k me ni spet bi se na zaj!

Prisluhni duetu Suzane in Figara, ki se pripravljata na poroko.

Med Mozartove najbolj znane arije sodi kavatina Figara, v kateri pripoveduje Kerubinu o vojaškem življenju.

Ob poslušanju arije sledi notnemu zapisu. kavatina – mala lirična skladba za solistično petje Wolfgang amadeus mozart: marSiČeSa boŠ tamkaj PoGreŠal,

26. W. a. mozart: Dove Sono i bei momenti (Presladki so šli trenutki), arija grofice iz opere Figarova svatba 27. W. a. mozart: cHinQue ... Dieci ... venti ... (Pet ... deset ... dvajset ...), duet Suzane in Figara, iz opere Figarova svatba 28. W. a. mozart: non Piu anDrai FarFallone amoroSo (marsičesa boš tamkaj pogrešal), arija Figara iz opere Figarova svatba

Ilustracija: Z. Čoh

arija iz Figarove svatbe

19

• Ka­te­ro­glasbilo­je­ig­ralo­so­lo?­ Klavir.

• Ko­li­ko­za­čet­nih­tak­tov­je­za­ig­ral­or­kes­ter,­pre­den­se­je­ogla­sil­kla­vir? ­Po­ma­gaj­si­z­not­nim­za­pi­som. 23 • Ali­sta­or­kes­ter­in­kla­vir­ig­ra­la­ena­ko­me­lo­di­jo?­ Da. • V­kak­šnem­tem­pu­je­glas­ba?­ V srednje hitrem tempu.

Obkroži ustrezne besede ali dopiši še svoje.

• Ka­ko­bi­ozna­čil­zna­čaj­me­lo­di­je? ­ ­

ig­ri­vo­–­tr­do­–­spev­no­–­raz­bi­jaš­ko­–­než­no­–­pri­po­ved­no­–­li­rič­no

Muziciranje v klasicizmu

Skupaj s sošolci in sošolkami temo zapoj ali zaigraj.

Spremljaj glasbo s svojimi gibi, kot da bi imel vlogo dirigenta.

Poslušaj še kratek odlomek prvega in tretjega stavka.

• V­kak­šnem­tem­pu­je­prvi­sta­vek?­ V hitrem tempu.

• Kaj­po­me­ni­ozna­ka­za­tem­po­al­leg­ro­vi­va­ce­as­sai?

Zelo hitro in živahno.

Obkroži pravilne trditve, dodaj še svoje.

• Sklad­ba­je­bi­la:­hit­ra,­po­čas­na,­ve­se­la,­raz­po­sa­je­na,­otož­na,­vir­tu­oz­na,­

­.

Primerjaj drugi in tretji stavek Koncerta za klavir.

Oblikovanost koncerta prikazuje naslednja preglednica. Dopiši manjkajoče podatke.

KONCERT SONATNI CIKLUS 1. STAVEK

2. STAVEK

3. STAVEK

TEMPO: ALLEGRO MAESTOSO OBLIKA: SONATNA

TEMPO: ANDANTE OBLIKA: PESEMSKA

TEMPO: ALLEGRO VIVACE ASSAI OBLIKA: RONDO

ZNAČAJ:

živahno, razigrano

ZNAČAJ:

mirno

ZNAČAJ:

odločno, veselo

Prisluhni odlomku znane Mozartove skladbe.

• Ka­ko­ime­nu­je­mo­or­kes­ter,­ki­si­ga­sli­šal?­ Simfonični orkester.

• Ka­ko­se­ime­nu­je­sklad­ba,­ki­jo­ig­ra­sim­fo­nič­ni­or­kes­ter­in­se­pra­vi­lo­ma­zač­ne­v­hit­rem­tem­pu?­ Imenuje se simfonija.

30. W. a. mozart: koncert za klavir in orkeSter št. 21, c-dur (1. stavek – odlomek) 31. W. a. mozart: koncert za klavir in orkeSter št. 21, c-dur (3. stavek – odlomek)

21

Prisluhni 3. stavku Simfonije. Ugotovi glasbeno obliko. Menuet.

• Kateri­ples­se­je­razvil­iz­omenjene­oblike­(ali­iz­nje)?­ Valček.

Wolfgang amadeus mozart: SimFonija št. 41, c-dur

(4. stavek – odlomek)

Zadnjemu stavku Mozartove Simfonije v C-duru so zaradi izjemnega skladateljskega mojstrstva dodali vzdevek »Jupiter«.

Poslušaj odlomek in pozorno spremljaj predvsem začetno, osnovno temo.

Ob zapisani temi se v stavku pojavijo še štiri teme, ki jih skladatelj mojstrsko prepleta.

Delo je vrhunec klasicizma in celotne simfonične ustvarjalnosti.

KLASICISTIČNA SIMFONIJA SONATNI CIKLUS 1. STAVEK

2. STAVEK

3. STAVEK

4. STAVEK

SONATNA OBLIKA

PESEMSKA OBLIKA TEMA Z VARIACIJAMI

MENUET SCHERZO

RONDO SONATNA OBLIKA

TEMPO: HITER

TEMPO: POČASEN

TEMPO: SREDNJI

TEMPO: HITER

Navdušeno občinstvo na koncertu

33. W. a. mozart: SimFonija Št. 41, c-dur, »jupiter« (2. stavek – odlomek) 34. W. a. mozart: SimFonija Št. 41, c-dur, »jupiter« (3. stavek – odlomek) 35. W. a. mozart: SimFonija Št. 41, c-dur, »jupiter« (4. stavek – odlomek)

23

Ludwig van Beethoven sodi med velike skladatelje glasbene umetnosti.

hoven

• Lu

t an Bee v g i w d

Ludwig van Beethoven

Rokopis Beethovnovega pisma Filharmonični družbi v Ljubljani

Skladatelj je v pismu zapisal, da ob razglasitvi častnega članstva, podarja partituro svoje 6. simfonije.

Prisluhni melodiji. ludwig van beethoven: SimFonija št. 9, d-mol (4. stavek, takti 92–180)

• Kdo­je­iz­ va­jal­sklad­bo?­ Solisti, zbor in orkester.

• Si­pre­poz­nal­me­lo­di­jo?­ Da.

Poslušaj, kako melodijo zapojejo solisti in pevski zbor ob spremljavi orkestra.

• Ugo­to­vi, ­kaj­je­za­sim­fo­nič­no­de­lo­neo­bi­čaj­no­v­4.­stav­ku­Be­et­hov­no­ve­9.­sim­fo­ni­je.

Skladatelj je dodal inštrumentom še vokalni del.

24

36. l. van beethoven: SimFonija Št. 9, d-mol (4. stavek – odlomek od 92. do 180. takta) 37. l. van beethoven: SimFonija Št. 9, d-mol (4. stavek – odlomek od 237. do 292. takta)

Prisluhni še začetku 5. simfonije. ludwig van beethoven: SimFonija št. 5, c-mol (1. stavek)

• Po­čem­je­znan­za­če­tek?­ Po značilnih štirih tonih, za katere je skladatelj dejal, da označujejo usodo, ki trka na vrata.

Uvodni motiv zapoj in ugotovi, iz kolikih tonov je sestavljen. »Tako trka usoda na vrata!« ga je označil skladatelj.

Ob spoznavanju Beethovnove življenjske poti boš razumel njegovo usodo.

Uvodni motiv je skladatelj razširil v naslednjo temo:

Slušni aparat L. v. Beethovna

• Pre­glej­not­ni­za­pis­in­ugo­to­vi, ­ko­li­ko­krat­se­za­čet­ni­mo­tiv­po­no­vi:­ Sedemkrat.

• V­čem­se­mo­tiva­v­10.­in­12.­tak­tu­raz­li­ku­jeta­od­preosta­lih?­ Motiva sta obrnjena.

Za sonatno obliko je značilen kontrast med 1. in 2. temo.

Temo skupaj s sošolci zapoj.

Drugi stavek začenja skladatelj s temo, ki jo je nadaljeval z variacijami. ludwig van beethoven: SimFonija št. 5, c-mol (2. stavek)

38. l. van beethoven: SimFonija Št. 5, c-mol (1. stavek – odlomek)

25

Tretji stavek je skladatelj imenoval Scherzo. V začetku je nekoliko zadržan, nato se lahkotno razživi v triu.

Prisluhni začetku stavka in ugotovi, na kaj te spominja naslednji motiv. ludwig van beethoven: SimFonija št. 5, c-mol (3. stavek)

Četrti stavek ima sonatno obliko. Začenja se z mogočno temo v trobilih – kot zmagoslavje nad človekovo usodo. Sledi kontrastna druga tema. ludwig van beethoven: SimFonija št. 5, c-mol (4. stavek)

Oglej si zgradbo Beethovnove 5. simfonije.

SIMFONIJA SONATNI CIKLUS 1. STAVEK

2. STAVEK

3. STAVEK

4. STAVEK

ALLEGRO CON BRIO SONATNA OBLIKA

ANDANTE CON MOTO TEMA Z VARIACIJAMI

ALLEGRO SCHERZO

ALLEGRO SONATNA OBLIKA

TEMPO: HITER

TEMPO: SREDNJI

TEMPO: HITER

TEMPO: HITER

Tema prvega stavka 5. simfonije je zanimiva tudi za iz vajalce zabavne glasbe.

Poslušaj odlomek.

• Ali­na­posnetku­prepoznaš­osnovni­motiv,­­ ki­ga­je­skladatelj­uporabil­v­svojem­delu?­ Da. • Opiši­razlike.­ Razlika je v izvedbi glasbil, tudi ritma oz. sloga.

26

39. l. van beethoven: SimFonija Št. 5, c-mol (2. stavek – odlomek) 40. l. van beethoven: SimFonija Št. 5, c-mol (3. stavek – odlomek) 41. l. van beethoven: SimFonija Št. 5, c-mol (4. stavek – odlomek) 42. robin thicke: WHen i Get you alone

Kot uspešen pianist je Beethoven pisal tudi glasbo za klavir. Prisluhni dvogovoru klavirja in orkestra v naslednjem odlomku. ludwig van beethoven: koncert za klavir in orkeSter št. 4,

G-dur (2. stavek)

Beethovnov klavir

• Ali­bi­ig­ro­or­kes­tra­in­kla­vir­ja­res­lah­ko­ime­no­va­li­dvo­go­vor? ­Za­kaj?­ Zato, ker sta igrala orkester in klavir izmenično in v kontrastni dinamiki.

• Ka­te­ra­in­štru­men­tal­na­sku­pi­na­»se­po­go­var­ja«­s­kla­vir­jem?­ Godala.

• Ig­ra­or­kes­ter­eno-­ali­več­glas­no?­ Igra enoglasno v oktavah.

Enoglasno igro celotnega orkestra v oktavah (tudi petje pevcev) imenujemo unisono.

• S­ka­te­ri­mi­glas­be­ni­mi­sred­stvi­je­skla­da­telj­ustva­ril­ta­ko­raz­lič­ni­raz­po­lo­že­nji­obeh­»so­go­vor­ni­kov«?­ Z različno dinamiko (f–p), ritmom in značajem.

43. l. van beethoven: koncert za klavir in orkeSter Št. 4, G-dur (2. stavek – odlomek)

27

Na drugi stavek se navezuje tretji stavek. Poslušaj začetek.

Kak­šen­je­tem­po­za­čet­ka­3.­stav­ka?­ Hiter.

Ritmični vzorec začetka 3. stavka iz vajaj s ploskanjem, trkanjem ali paličkami.

Prisluhni začetku vseh treh stavkov, oglej si zgradbo koncerta in ugotavljaj razlike med posameznimi stavki.

KONCERT SONATNI CIKLUS 1. STAVEK

2. STAVEK

3. STAVEK

ALLEGRO MODERATO SONATNA OBLIKA

ANDANTE CON MOTO PESEMSKA OBLIKA

VIVACE RONDO

TEMPO: HITER

TEMPO: SREDNJI

TEMPO: HITER

Med priljubljenimi in pogosto izvajanimi Beethovnovimi klavirskimi sonatami je tudi »Patetična sonata«. ludwig van beethoven: Sonata, c-mol, »PatetiČna« (uvod in 1. stavek)

• Ka­te­ro­glasbilo­je­iz­ va­jalo­sklad­bo?­ Klavir.

• V­kak­šnem­tem­pu­je­pi­anist­iz­ ve­del­uvod­in­v­kak­šnem­na­da­lje­va­nje? ­ Uvod v počasnem tempu in tema v hitrem tempu.

Poslušaj začetek skladbe še enkrat in si oglej odlomek notnega zapisa uvoda in notna zapisa obeh tem.

28

44. l. van beethoven: koncert za klavir in orkeSter Št. 4, G-dur (1. stavek – odlomek) 45. l. van beethoven: koncert za klavir in orkeSter Št. 4, G-dur (3. stavek – odlomek) 46. l. van beethoven: Sonata Št. 8, c-mol »PatetiČna« (uvod in 1. stavek)

• Pod­čr­taj­iz­ra­ze,­s­ka­te­ri­mi­lahko­ozna­čiš­zna­čaj­glas­be­v­uvod­nem­Gra­ve: ­­ ve­se­lo­–­ža­lost­no­–­trp­ko­–­raz­ig­ra­no­–­vih­ra­vo­–­po­ska­ku­jo­če­–­tr­pe­če­–­za­miš­lje­no­…­ • Še­sam­poišči­ne­kaj­ustrez­nih­iz­ra­zov­in­jih­za­pi­ši.­ Vzneseno, nekoliko pretirano ...

Skladba je nastala v času, ko je skladatelj izgubljal sluh. David Ewen je zapisal, da »zvenijo akordi kot neizmerno gorje«.

Beethoven je imenoval sonato »Patetična«.

• Kaj­po­me­ni­be­se­da­pa­te­tič­en? ­ Pretirano navdušen, vznesen ... ludwig van beethoven: Sonata, c-mol (2. stavek)

Drugi stavek se začne s spevno temo.

Beethoven s prijatelji

Tretji stavek ima obliko rondoja.

• Ko­li­ko­različnih­tem­ima­rondo?­ Tri teme.

Odgovor lahko najdeš v naslednjih notnih zapisih.

47. l. van beethoven: Sonata c-mol »Patetična« (2. stavek – odlomek) 48. l. van beethoven: Sonata c-mol »Patetična« (3. stavek – odlomek)

29

Teme so označene z velikimi črkami različnih barv: prva tema A

druga tema B

tretja tema C

Zgradba rondoja je raz vidna iz naslednje sheme: RONDO

A

B

A

C

Med temami boš slišal daljše ali krajše prehode.

Ustvarimo svoj ritmični rondo in ga zapišimo.

Tema A: ritmični vzorec igrajo paličke Tema B: ritmični vzorec igra tamburin Tema C: ritmični vzorec igra mali boben Ka

rik at

a ur

A Ritem v osminkah.

B

Ritem v polovinkah.

C Ritem v četrtinkah.

Zapisane teme izvajaj v obliki rondoja.

30

a telj da a l sk

A

Ilustracija: Z. Čoh

Ludwig van Beethoven je pisal tudi pesmi in samospeve. ludwig van beethoven: mrak

Slovensko besedilo: Jožica Pirc

Spremljaj z orffovimi glasbili. Obrni na stran 89.

V učbeniku, šolski knjižnici ali na spletu poišči podatke o skladatelju in dopolni preglednico.

LUDWIG VAN BEETHOVEN ŽIVLJENJE:

DELA:

POSLUŠALI SMO:

Skladatelj se je rodil v Bonnu leta 1770, glasbeni družini flamskega porekla.

Njegovo življenje je bilo polno zapletov, trpel je zaradi naglušnosti.

9 simfonij ...

Patetično sonato ...

ZANIMIVOSTI S SPLETNIH STRANI:

Drugo Beethovnovo pesem, Hvalnica naravi iz 6. simfonije, najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 53.

31

1.3­KLA­SI­CI­ZEM­NA­SLO­VEN­SKEM Anton Tomaž Linhart

V tem času se je na naših tleh razmahnilo kulturno življenje. V obdobju razsvetljenstva se začne raz vijati dramatika in slovensko gledališče.

Pomemben literarni ustvarjalec tega časa je bil Anton Tomaž Linhart iz Radovljice, ki je napisal tudi dve pesmi in ju uglasbil.

Spoznaj njegovo Pesem. anton tomaž linhart: PeSem

Ugotovi.

• Po­ob­li­ki­je­bi­la­sklad­ba:­su­ita­–­kon­cert­–­ari­ja­–­ko­rač­ni­ca­–­sa­mo­spev­–­fu­ga­–­so­na­ta­–­mo­tet.

• Kdo­je­iz­ va­jal­sklad­bo?­ Solist (tenor) in klavir (pianist).

Besedilo in glasbo je napisal Anton Tomaž Linhart.

Znani sta njegovi komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Linhart je za svojo komedijo Matiček se ženi uporabil zgodbo o premetenem Figaru francoskega pisatelja Pierra-Augusta Beaumarchaisa. Prenesel jo je v naše okolje.

Slovenski skladatelj Janez Krstnik Novak je zanjo napisal scensko glasbo in ji dal naslov Figaro.

Scenski prizor iz Figara

32

49. a. t. linhart: PeSem 50. j. krstnik novak: ČaSt in Hvala vSelej Dala iz scenske glasbe Figaro

Klasicizem so na Slovenskem zaznamovali še nekateri drugi skladatelji.

Poslušaj krajši odlomek iz skladbe Valentina Lechnerja.

• Kdo­so­bi­li­iz­va­jal­ci?­ Solisti, zbor in orkester.

• V­katerem­je­zi­ku­so­pe­li? ­ Peli so v latinskem jeziku.

Prisluhni še Simfoniji Leopolda Ferdinanda Schwerdta.

• Za­kak­šno­za­sed­bo­je­sklad­ba­na­pi­sa­na?­ Za godala in pihala.

• Je­bil­tem­po­ves­čas­enak­ali­se­je­spre­mi­njal?­ Tempo je bil ves čas enak.

Preberi še nekaj zanimivosti iz tega obdobja.

Rokopis A. T. Linharta iz njegove razprave o slovenski zgodovini

34

52. v. lechner: oFFertorium in FeSto reSurrectioniS (Darovanje za praznik vstajenja) 53. l. F. Schwerdt: SimFonija, es-dur (1. stavek – odlomek)

2.1­ZA­ČEt­KI­RO­MAN­tI­KE Ob poslušanju izbranih glasbenih primerov iz obdobja romantike, ugotovi njihove značilnosti.

Prisluhni odlomkoma znanih skladb in ju primerjaj.

• Kaj­ima­ta­glas­be­ni­de­li­skup­ne­ga?

Obe glasbeni deli sta napisani za simfonični orkester.

• Kam­bi­po­slogovnih­zn a­čil­nos­tih­uvrs­til­pr­vi­od­lo­mek?­Za­kaj?

V klasicizem, zaradi značilne teme.

• V­čem­se­dru­gi­od­lo­mek­raz­li­ku­je­od­pr­ve­ga?

Po izvajalni zasedbi: velik simfonični orkester in orgle, po značaju ...

Oglej si spodnjo sliko in jo primerjaj s sliko Goethe v Champagni iz poglavja Glasba klasicizma.

• V­čem­se­sli­ki­raz­li­ku­je­ta?­ Po vsebini, barvi in v upodabljanju podrobnosti.

Eugène Delacroix: Svoboda vodi ljudstvo

V času romantike je na našem ozemlju ustvarjal pesnik France Prešeren.

• Ali­po­zn aš­kako­nje­go­vo­pe­sem?­Naštej­naslove.­ Zdravljica, Soldaška ...

Sijajen virtuoz in pianist, ki je uvedel novosti v klavirski tehniki, je bil romantični skladatelj Frédéric Chopin.

Poslušaj klavirsko skladbo.

• V­kak­šnem­tem­pu­je­bil­iz­ ve­den­val­ček?­ V hitrem tempu.

• Ali­bi­lah­ko­ob­Cho­pi­no­vem­valč­ku­za­ple­sal? ­Po­jas­ni.­ Ne, ker je koncertni valček.

Kratke klavirske skladbe, kot je predvajani valček, se imenujejo klavirske miniature.

36

54. j. Haydn: SimFonija Št. 94 »z udarcem na pavke« G-dur (2. stavek – odlomek) 55. r. Strauss: tako je Govoril zaratuStra (uvodni odlomek) 56. F. chopin: valČek, Des-dur, št. 1, »minutni«

Prvi odstavek:

O on stran cih. Sonč ni vzhod. Člo vek ču ti bož jo moč (an dan te re li gi oso). To da člo vek še ved no hre pe ni. Vr že se v strast.

Drugi odstavek:

O ve li kem hre pe ne nju. Ne naj de mi ru.

Za te če se k zna nos ti in za man sku ša v fu gi tret je ga od stav ka re ši ti prob lem živ lje nja. Po tem se ogla si pri je ten ples, člo vek po sta ne oseb nost in nje go va du ša pla va kviš ku …

Ilustracija: Z. Čoh

Nemški skladatelj Richard Strauss v svoji simfonični pesnitvi pripoveduje zgodbo o perzijskem preroku Zaratustri. Osnovne misli je povzel po knjigi Friedricha Nietzscheja z istim naslovom Tako je govoril Zaratustra in sam napisal programsko vsebino za glasbo.

Poslušaj Plesno in Mesečnikovo pesem.

Skupaj s sošolci zaigraj odlomek iz te simfonične pesnitve.

Obrni na stran 93.

Glasbo, ki jo navdihne ideja ali zunanji dogodek, imenujemo programska glasba. Še posebej je značilna za obdobje romantike.

Spomni se naslovov skladb z zunajglasbeno vsebino iz prejšnjih šolskih let.

• Zapiši­nekaj­naslovov.­ B. Smetana: Vltava G. Holst: Planeti

Prisluhni še odlomku iz znane opere italijanskega skladatelja Giuseppa Verdija. Operni ustvarjalci tega obdobja vključujejo v svoja dela motive ljudske melodike.

Scenski prizor iz opere Traviata

• Ali­si­pre­poz­nal­na­slov­glas­be­ne­ga­de­la?­ Da.

• Kdo­so­bi­li­iz­va­jal­ci?­ Dva solista (sopran in tenor), zbor in orkester

57. r. Strauss: tako je Govoril zaratuStra (odlomek) 58. r. Strauss: PleSna PeSem (odlomek), meSeČnikova PeSem (odlomek) iz simfonične pesnitve tako je govoril zaratustra 59. G. verdi: naPitnica iz opere traviata

37

2.2­GLAS­BE­NE­OB­LI­KE­RO­MAN­tI­KE Vsako slogovno obdobje prinaša nove glasbene oblike. Tudi v času romantike so se razvile nove.

Poslušaj odlomek naslednje skladbe in ugotovi, za katero glasbeno obliko gre.

• Ko­li­ko­iz­ va­jal­cev­si­sli­šal?­ Dva izvajalca.

• Ka­te­ro­glasbilo­je­sprem­ljalo­pev­ca?­ Spremljal ga je klavir.

spev

• samo

Samospev je glasbena oblika za pevca solista in največkrat klavirsko spremljavo.

Poslušaj naslednjo skladbo, oglej si del notnega zapisa in se jo nauči peti.

Pesem je postala maturantska himna. Izvira iz leta 1287; leta 1794 je nastala melodija. Johannes Brahms jo je uporabil kot temo v svoji Akademski uverturi.

Johann

es

ms ah

Br

johannes brahms: GauDeamuS iGitur (odlomek)

Prevod: 1.

Veselimo torej se, mlada nam je duša.

Po prijetnostih mladosti, po nadložni bo starosti vse nas krila ruša.

2.

Naj žive profesorji, vsa akademija.

Ud naj slednji njen živi, naj živijo udje vsi, trajno naj cvetijo.

• Kateri­or­kes­ter­je­iz­ va­jal­sklad­bo?­ Simfonični orkester.

• Za­pi­ši­ustrezne­izraze,­s­katerimi­bi­označil­značaj­glasbe:­ Slovesno, mogočno, odločno ...

ura

Slišal si odlomek uverture.

• Kaj­je­uvertura?­ Uvodni del glasbenega dela (npr. opere) ali samostojno glasbeno delo.

38

• uvert

60. b. ipavec: Če na Poljane roSa PaDe 61. j. brahms: akaDemSka uvertura (odlomek) 62. b. Smetana: iz ČeŠkiH loGov in Gajev (odlomek)

Naslednji odlomek je iz ciklusa simfonična pesnitev Moja domovina češkega skladatelja Bedrˇicha Smetane.

• Za­kateri­iz­ va­jal­ni­se­stav­je­sklad­ba­na­pi­sa­na?

snitev

na pe č i n o f • sim

Za simfonični orkester.

Simfonična pesnitev je enostavčna orkestrska skladba z neglasbeno vsebino – programska glasba.

Sledi notnemu zapisu naslednje skladbe in ugotavljaj značilnosti skladbe.

robert Schumann: Divji jezDec

iatura n i m a sk • klavir be r t Ro

Schuman n

robert Schumann: Divji jezDec

63. r. Schumann: Divji jezDec

Ilustracija: Z. Čoh

Ob posnetku izvajaj ritmično spremljavo.

39

Razmisli in odgovori.

• Kaj­po­me­ni­ozna­ka­vi­va­ce­na­začetku­skladbe?­ Živahno.

• Kaj­po­me­ni­jo­pi­ke­nad­no­ta­mi­in­pod­njimi?­ Staccato – kratki toni.

• Iz­ko­li­ko­de­lov­je­sklad­ba­se­stav­lje­na?­ ABA

• V­čem­se­je­spre­me­nil­sred­nji­del?­ Moduliral je v dur, kar pomeni, da gre za spremembo tonalitete (iz mola v dur).

Skladatelj z ženo Claro Wick

Primerjaj prvi in zadnji del skladbe.

• Ka­ko­bi­z­ve­li­ki­mi­čr­ka­mi­abe­ce­de­ozna­čil­ob­li­ko­sklad­be?­ A B A

Skladatelji romantike so radi ustvarjali kratke skladbe – miniature.

V spodnji preglednici obkroži glasbene oblike, ki so nastale v posameznih slogovnih obdobjih.

RENESANSA

SIMFONIJA – SUITA – MOTET – SAMOSPEV – MAŠA – SONATA – KONCERT – MADRIGAL – OPERA

BAROK

SUITA – MOTET – SAMOSPEV – KONCERT – OPERA – MAŠA – UVERTURA – CONCERTO GROSSO – GODALNI KVARTET – PASIJON – MADRIGAL – KANTATA – SIMFONIJA – VARIACIJE – ORATORIJ

KLASICIZEM

MAŠA – SIMFONIČNA PESNITEV – SIMFONIJA – SONATA – KORAL – SOLISTIČNI KONCERT – OPERA – CONCERTO GROSSO – ORATORIJ – SUITA – UVERTURA – GODALNI KVARTET

ROMANTIKA

SAMOSPEV – KORAL – MAŠA – SIMFONIJA – UVERTURA – OPERA – SIMFONIČNA PESNITEV – MADRIGAL – VARIACIJE – KONCERT – RAPSODIJA – KLAVIRSKA MINIATU RA – ORATORIJ – GODALNI KVARTET – OPERETA

40

2.3­MOJ­StER­SA­MO­SPE­VA­FRANZ­SCHU­BERt Eden prvih skladateljev romantike je bil avstrijski skladatelj Franz Schubert.

Posegel je na mnoga področja glasbenega ustvarjanja.

z Schubert Fran

Prisluhni dvema odlomkoma.

Franz Schubert: SimFonija št. 8, h-mol, »neDokonČana« (1. stavek)

• Za­kak­šno­in­štru­men­tal­no­za­sed­bo­je­na­pi­san­pred­va­ja­ni­od­lo­mek?­ Za simfonični orkester.

• Pod­čr­taj­iz­ra­ze,­ki­po­tvo­jem­mne­nju­naj­bolj­ustre­za­jo­zna­ča­ju­pred­va­ja­ne­glas­be: ­

raz­po­sa­je­no­–­meh­ko­–­ostro­–­za­spa­no­–­ve­se­lo­–­raz­ig­ra­no­–­umir­je­no­–­trp­ko­–­na­ga­ji­vo­–­ža­lost­no

• Kak­šen­je­bil­tem­po?­ Srednje hiter.

Slišal si 1. in 2. temo Schubertove simfonije.

Poslušaj krajši odlomek drugega stavka Schubertove simfonije.

Franz Schubert: SimFonija št. 8, h-mol, »neDokonČana« (2. stavek)

Skladatelj je ustvaril le dva stavka, zato je dobila ime »Nedokončana«.

64. F. Schubert: SimFonija Št. 8, h-mol, »nedokončana« (1. stavek – odlomek) 65. F. Schubert: SimFonija Št. 8, h-mol, »nedokončana« (2. stavek – odlomek)

41

Schubert je napisal tudi veliko klavirskih skladb. Prisluhni eni od njih.

Franz Schubert: momentS muSicauX (Glasbeni trenutki)

• Za­ka­te­ro­glasbilo­je­sklad­ba­na­pi­sa­na?­ Za klavir.

Poskusi razložiti posebne glasbene oznake, ki jih najdeš v notnem zapisu.

Skladatelj jo je naslovil Glasbeni trenutki (Moments musicaux).

Franz Schubert je bil velik mojster samospeva.

Prisluhni in zapoj.

Franz Schubert: Divja roŽica (odlomek iz samospeva)

• Je­bi­la­me­lo­di­ja­v­vsaki­ki­ti­ci­ena­ka­ali­dru­gač­na?­ V vsaki kitici je enaka.

Obliko samospeva, v kateri imajo vse kitice enako melodijo, imenujemo kitični samospev.

42

66. F. Schubert: momentS muSicauX (Glasbeni trenutki) 67. F. Schubert: Divja roŽica

Ilustracija: Z. Čoh

Samospev najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 57.

Samospev Postrv spada med Schubertove najbolj znane samospeve.

Franz Schubert: PoStrv

Če si natančno opazoval notni zapis in poslušal iz vedbo, si ugotovil posebnost.

Naslovna stran Schubertove Postrvi

• Kaj­se­je­spre­me­ni­lo­v­primerjavi­s­samospevom­Divja­rožica?­ Spremenila se je melodija v 3. kitici (mol).

Označi del notnega zapisa, kjer si opazil spremembo.

• Ka­ko­v­glas­bi­ime­nu­je­mo­spreminjanje­me­lo­di­je,­­ rit­ma­ali­har­mo­ni­je­(spom­ni­se­Mo­zar­ta)? ­ Imenujemo variiranje – variacija.

Spreminjanje glavne melodije (teme) v drugem delu označuje značaj samospeva, ki ga zato imenujemo variirani kitični samospev.

68. F. Schubert: PoStrv, samospev

43

Franz Schubert je samospev Postrv preoblikoval v klavirski kvintet.

Pod slike glasbil napiši, katera glasbila igrajo v klavirskem kvintetu.

klavir

1. violina

2. violina

viola

Zapoj in zaigraj s sošolci. Obrni na stran 94.

rt be »Šu

44

ijad

a«

69. F. Schubert: klavirSki kvintet PoStrv, a-dur (odlomek)

violončelo

Filistre je izzval z nezaslišanimi, spornimi izjavami, jih zmedel in sprl med seboj. filister – ozkosrčen človek, ravnodušen do kulturnih vrednot

Prepustil jih je nadaljnji usodi.

Veselo je požvižgaval poulično popevko.

Ilustracije: Z. Čoh

Znašel se je pred sodiščem, kjer so ga obsodili na smrt.

A humorja, polnega radoživosti in veselja, ni mogoče uničiti.

Svojo vedoželjnost poteši v učbeniku.

• Kaj­je­zunajglasbena­vse­bi­na?­ Vsebina, ki opisuje dogodek, osebo, pojav ...

• Na­štej­ne­kaj­zunajglas­be­nih­vse­bin. ­ Vltava, ki opisuje reko ...

• Kaj­je­sim­fo­nič­na­pes­ni­tev?­ Orkestralna skladba, najpogosteje s programsko vsebino.

46

2.5­OPE­R A­V­RO­MAN­tI­KI Glasbeno obliko opere in njene značilnosti si spoznal že v baroku in klasicizmu.

Prisluhni naslednjemu odlomku in sledi notnemu zapisu.

se

• Giu

Giuseppe verdi: SlavnoStna koraČnica iz opere aida

rdi

Ve ppe

Giuseppe Verdi

• Ka­te­ra­glasbila­so­pre­vla­do­va­la­v­pred­va­ja­nem­od­lom­ku?

Prevladujejo trobila.

• Kak­šen­je­bil­zna­čaj­glas­be,­ki­si­jo­po­slu­šal? ­ Svečan, slavnosten ...

• Za­ka­te­re­pri­lož­nos­ti­se­iz­ va­ja­ko­rač­ni­ca?­ Za slavnostne sprevode, korakanje vojakov na državnih svečanostih ...

Slavnostno koračnico iz opere Aida je napisal italijanski skladatelj Giuseppe Verdi.

Vsebina opere Aida Ra da mes, po velj nik egip tov ske voj ske, se od prav lja na voj no z Etio pci. Am ne ris, hčer ka egip tov ske ga kra lja, je lju bo sum na, ker se je splet la vez med eti op sko suž njo Aido in po velj ni kom. – Ra da mes se vr ne iz voj ne kot zma go va lec, s se boj pri pe lje šte vil ne ujet ni ke, med nji mi Amo nas ra, Aidi ne ga oče ta, eti op ske ga kra lja, ki osta ne v egip čan skem ujet ništ vu. – Na pri go var ja nje oče ta iz ve Aida od Ra da me sa za skriv no pot v Etio pi jo, ki je ni so za sed li egip tov ski vo ja ki.

Po go vor – iz da jo vo jaš ke skriv nos ti – sli ši ta Am ne ris in sve če nik Ram fis. Ra da mes, za sa čen pri iz da ji, ji ma iz ro či meč. Ob so di jo ga na smrt – ži ve ga za zi da jo v grob ni co.

Ne da bi za to ve del, se je v grob ni co skri la tu di Aida, ki ho če umre ti s svo jim lju bim.

Scenski prizor iz opere Aida

71. G. verdi: SlavnoStna koraČnica iz opere aida

47

Prvine opere iz prejšnjih obdobij (recitativi, arije, zbori …) so v romantični operi povezane v velike scene.

Orkestrska spremljava je bar vita in izraža značaje oseb.

Melodika arij je spevna, izpovedna.

Opere se delijo na velike (grand opéra), komične, lirične, realistične (verizem).

Znamenita opera iz stare babilonske in hebrejske zgodovine nosi naslov po babilonskem kralju Nabuccu.

Odlomek iz opere Nabucco najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 61.

Razmisli in odgovori.

• Ka­ko­se­ime­nu­je­be­se­di­lo­ope­re? ­ Imenuje se libreto.

• Ka­ko­se­ime­nu­je­uvod­ni­del­ope­re? ­ Uvertura.

• Opi­ši­de­lo­ko­reo­gra­fa.­ Pripravlja plesne dele v operi oz. samostojne baletne predstave.

• Ari­ja­je­ samostojna solistična skladba s spremljavo glasbil.

• Re­ci­ta­tiv­je­ način petja s poudarkom na besedilu.

• Sce­no­graf­je­ strokovnjak, ki oblikuje odrsko sceno.

• Kos­tu­mo­graf­je­ strokovnjak, ki oblikuje oblačila (kostume) pevcem in drugim nastopajočim igralcem.

er

Med izjemne operne skladatelje 19. stoletja sodi nemški skladatelj Richard Wagner. Vsebine za svoje številne opere je iskal v nemški zgodovini in mitologiji. Ena takih oper je Mojstri pevci nürnberški.

n Wag d r ha

• Ric

Richard Wagner

Scenski prizor iz glasbene drame Mojstri pevci nürnberški

49

Poslušaj odlomek arije Hansa Sachsa Was duftete doch der Flieder (Kako diši španski bezeg) in si oglej notni zapis. V 3. in 4. taktu boš slišal motiv pomladi. richard Wagner: WaS DuFtete DocH Der FlieDer

Čevljarski mojster Hans Sachs

(kako diši španski bezeg), arija Hansa Sachsa

motiv pomladi

• Ka­te­ri­moš­ki­glas­po­je­Hans­Sachs?­ Bas.

Sledi zmagovalna pesem tekmovanja, ki jo je zapel vitez Stolzing. Oglej si kratek notni zapis. richard Wagner: morGenlicH leucHtenD (Svetlikajo se boljši časi)

arija Stolzinga

• Ka­te­ri­moš­ki­glas­je­pel­ari­jo?­ Tenor.

Stolzingovo petje je poslušalo mnogo ljudi.

• Ali­lah­ko­s­po­snet­ka­ugo­to­vi­mo,­ka­ko­so­bi­li­z­nje­go­vim­­ pet­jem­za­do­volj­ni? ­ Lahko.

Zanimive so tudi druge Wagnerjeve opere. Iz opere Lohengrin poslušaj poročno koračnico.

Najdeš jo v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 65.

76. r. Wagner: WaS DuFtete DocH Der FlieDer (kako diši španski bezeg), arija Sachsa, iz opere mojstri pevci nürnberški 77. r. Wagner: morGenlicH leucHtenD (Svetlikajo se boljši časi), arija Stolzinga iz opere mojstri pevci nürnberški 78. r. Wagner: PoroČna koraČnica iz opere lohengrin

51

2.6­BA­LEt­PEt­R A­ILJI­Č A­ČAJ­KOV­SKE­GA V romantiki je razcvet doživel balet. Med največje skladatelje baleta sodi ruski skladatelj Peter Iljič Čajkovski.

Ob poslušanju posnetka sledi zapisom najpomembnejših tem.

Peter iljič Čajkovski: cvetliČni valČek

Peter Iljič Čajkovski

• Kak­šen­je­tem­po­pred­va­ja­ne­ga­od­lom­ka?­ Živahen tempo.

Odlomek je iz znamenitega baleta ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega Hrestač in ima naslov Cvetlični valček.

52

79. P. i. Čajkovski: cvetliČni valČek iz baleta Hrestač

Zbrano poslušaj posnetek, oglej si notni zapis in primerjaj naslednje tri teme: Peter iljič Čajkovski: kitajSki PleS

Za klju ček:

• Kaj­ima­jo­te­me­skup­ne­ga­in­v­čem­se­raz­li­ku­je­jo?­ Skupen je živahen, plesni ritem, razlika pa je v značajih in tempih.

• Kaj­je­zna­čil­no­za­ri­tem,­ki­se­po­jav­lja­v­vseh­­ treh­te­mah?­ Za plesne ritme so značilni močnejši poudarki prvih taktovskih dob.

Poskusi iz vesti naslednji ritmični vzorec tako, da boš iz vajal spodnjo vrstico z udarcem noge ob tla, gornjo vrstico pa s ploskanjem.

Prenesi iz vedbo z lastnimi gibi na orffova glasbila tako, da boš igral gornjo vrstico s paličkami, spodnjo pa na mali boben. Čajkovski je skladbico imenoval Kitajski ples.

S sošolci izdelajte koreografijo in ples zaplešite.

Poslušaj še druge plese iz baleta Hrestač: Arabski ples, Ruski ples, Ples sladkorne vile in druge.

80. P. i. Čajkovski: kitajSki PleS iz baleta Hrestač 81. P. i. Čajkovski: arabSki PleS iz baleta Hrestač 82. P. i. Čajkovski: ruSki PleS iz baleta Hrestač 83. P. i. Čajkovski: PleS SlaDkorne vile iz baleta Hrestač

53

2.7­NA­CIO­NAL­NE­ŠO­LE Prisluhni uvodnemu odlomku znanega glasbenega dela češkega skladatelja Bedřicha Smetane.

Za boljše razumevanje preberi še besedilo.

Kaj ve se li bi ne pe li, Kdor v za kon ski ja rem sko či, do kler bog nam zdrav je da! naj se od ve se lja lo či: Sam bog ve, če bo mo pe li že na de la ko maj ži va, še kdaj v sla vo praz ni ka. mož pa z vi nom kes za li va.

řic

d • Be

ana

et m S h

• Za­katero­za­sed­bo­je­na­pi­sa­na­sklad­ba?­ Za zbor in orkester.

• Za­ka­te­ro­glas­be­no­ob­li­ko­je­zna­čil­na­za­sed­ba,­ki­si­jo­sli­šal?­ Za opero.

Prisluhni duetu Kecala in Janka ter sledi zapisu.

Bedřich Smetana

bedřich Smetana: vem za mlaDenko (duet janka in kecala)

Ilustracije: Z. Čoh

iz opere Prodana nevesta

Besedilo: Vem za mla den ko, ta je bo ga ta.

Dom do bo de, dom do bo de, skri njo pol no zla ta.

Vo le, vo lič ke, kra ve, te lič ke,

54

pi ta ne puj ske, ži da ne gos ke, kos po lja, oma ro no vo ja vo ro vo in še kaj mor da!

No, to bi bi lo ne kaj za mo ža!

84. b. Smetana: kaj veSeli bi ne Peli, zbor iz opere Prodana nevesta 85. b. Smetana: vem za mlaDenko, duet janka in kecala iz opere Prodana nevesta

• Kak­šen­je­bil­zna­čaj­glas­be?­ Šaljiv, hudomušen ...

Poslušaj odlomek arije Marinke, ki je zaradi navidezne Jankove nezvestobe nesrečna.

Odgovori.

• Je­bi­la­tu­di­ari­ja­Ma­rin­ke­ta­ko­hu­do­muš­na­kot­du­et­Jan­ka­in­Ke­ca­la?­ Ne. • Zapiši­raz­li­ke,­ki­si­jih­opa­zil­med­obe­ma­od­lom­ko­ma­ope­re.

V prvem odlomku pojeta tenor in bas (v duetu), v drugem odlomku pa poje sopran (Marinka).

Poslušaj še tipični češki ljudski ples furiant, ki ga plešejo na vasi in ga je Smetana uporabil v operi Prodana nevesta.

Skladbo Vltava Bedřicha Smetane poznaš že iz prejšnjih razredov. Je del ciklusa šestih skladb s skupnim naslovom Moja domovina.

Smetanov rokopis

Reka Vltava

Bedřich Smetana in Antonin Dvořak sta najpomembnejša predstavnika češke nacionalne šole.

ořak v D in

ton • An

Ob poslušanju spremljaj zapis skladbe Antonina Dvořaka. antonin Dvořak: SlovanSki PleS št. 8, g-mol A

ff

B

C

D

p

fp

fp

86. b. Smetana: oj, to boli, HuDo boli, arija marinke iz opere Prodana nevesta 87. b. Smetana: Furiant iz opere Prodana nevesta 88. a. Dvořak: SlovanSki PleS št. 8, g-mol (odlomek)

55

• V­kak­šnem­tem­pu­je­zapisan­ples?­ V hitrem tempu.

• Opi­ši­di­na­mi­ko­pred­va­ja­ne­ga­od­lom­ka.­ Raznolika, kontrastna (f–p) ...

Prisluhni še odlomku velike orkestralne skladbe.

• Pod­čr­taj­be­se­de,­ki­ozn a­ču­je­jo­zna­čaj­pred­va­ja­ne­glas­be: ­

raz­bur­lji­vo­–­umir­je­no­–­ve­se­lo­–­ognje­vi­to­–­raz­draž­lji­vo­–­ljub­ko­–­pri­srč­no­–­iskre­no­–­do­ma­če.

• Do­daj­še­ne­kaj­svo­jih­be­sed, ­ki­bi­ustre­za­le­zna­ča­ju­glas­be.

Melodija iz drugega stavka Dvořakove 9. simfonije ima dodano besedilo.

Pesmico mojih sanj Antonina Dvořaka najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 59.

Besedilo:

Pes mi ca mo jih sanj, do mo vi ne spev, prek mor ja, prek po ljan, slu tim tvoj na pev.

Kaj za to, če sem sam, sam na tu jih tleh, če ne vem, kod, ne kam, sre či sem v po smeh.

Pes mi ca iz da ljav upa nje bu di, njen na pev, njen po zdrav, da je mi mo či.

Odsev nacionalnosti se med drugim izraža v ljudskih pesmih.

Oglej si primer češke ljudske pesmi. tancuj, tancuj

Smiselni prevod: Pleši, pleši, vrti se, vrti se, ne poruši pečice, pečice.

Zima bela mrzla je, mrzla je, vsak le nima pernice, pernice.

Pesem Tancuj, tancuj najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 112.

56

89. a. Dvořak: SimFonija Št. 9, e-mol (2. stavek – odlomek)

Ilustracija: Z. Čoh

Češka ljudska

Poljsko nacionalno šolo je s svojimi klavirskimi deli v veliki meri zastopal Frédéric Chopin.

opin h C éric d Frédéric Chopin é r •F

Oglej si notni zapis in poslušaj zvočni posnetek.

Frédéric chopin: Poloneza, a-dur, št. 1, op. 40

• V­kak­šnem­tem­pu­je­bi­la­sklad­ba­iz­ ve­de­na?­ V hitrem tempu.

• Kaj­po­me­ni­ozna­ka­al­leg­ro­con­brio?­ Hitro in ognjevito.

Poloneza je poljski ples v tridobnem taktu.

Zapleši jo s sošolci.

PRIPRAVA NA PLES Plesalci so na plesalkini levi strani. Plesalka položi levo roko na plesalčevo desno dlan. Roki sta malo pod višino ramen iztegnjeni naprej, dotikata se tudi s komolci. Plesalka z desno roko drži obleko, plesalec ima levo roko na levem boku. Oba začneta ples z desno nogo.

KORAKI POLONEZE 1. Korak naprej z desno nogo na prste, pri ponovitvi z levo nogo.

2. Korak naprej z levo nogo.

3. Korak z desno nogo naprej, koleno desne noge rahlo pokrčiti.

Pleše se iz ozadja plesišča tako, da se pari pomikajo naprej.

Spredaj se lahko obrnejo na različne načine: • vsi pari zavijejo v levo in se pomikajo v ozadje plesišča, • prvi par zavije v levo, drugi v desno in se združijo na koncu plesišča in plešejo eden za drugim, • plesalci zavijejo v levo, plesalke v desno in se na koncu plesišča združijo v pare, • plešejo v kačo eden za drugim, • dva para plešeta vzporedno.

Ples se konča s poklonom (glej saltarello v samostojnem delovnem zvezku Glasba 7).

Polonezo še danes plešemo na velikih in pomembnih plesih, kot so maturantski plesi, valete, novoletni plesi in podobno. Priljubljena je, ker za učenje ni potrebno veliko truda.

90. F. chopin: Poloneza, Št. 1, a-dur 91. F. chopin: mazurka, Št. 1, b-dur 92. F. chopin: etuDa, Št. 1, a-dur

57

Tudi naslednji ples je Chopin napisal za klavir.

Frédéric chopin: mazurka, op. 7, št. 1

• Ali­je­v­rit­mu­sklad­be­kaj­po­seb­ne­ga?­ Posebnost je značilen ritem.

• Kak­šen­je­tem­po?­ Neenakomeren.

Chopin koncertira v krogu oboževalk.

Poloneza in mazurka sta tipična poljska ljudska plesa.

Frédéric chopin: etuDa, op. 25, št. 1

Virtuozna klavirska skladba je po obliki etuda. Zaradi zahtevnega izvajanja jo imenujemo koncertna etuda.

• Kaj­je­etuda?­ Vaja, ki obravnava tehnično igro na glasbilu, ali tehniko pri petju.

58

Madžarski ljudski melodiki je prisluhnil skladatelj in virtuoz Franz Liszt. Njegove skladbe z značilnimi ritmi in ognjevito melodiko so odmevale po Evropi še med sodobniki.

zt

Lis z n a • Fr

• Kaj­pomeni­beseda­virtuoz?­ Glasbenik, ki mojstrsko

Franz Liszt

obvlada tehniko igre ali petja do popolnosti.

Navdušeno občinstvo na Lizstovem koncertu

Poznane so Lisztove Ogrske rapsodije. Poslušaj odlomek II. ogrske rapsodije.

Franz liszt: ii. oGrSka raPSoDija

lassan (madž.) = počasi friska (madž.) = veselo, strastno Iz notnih zapisov si ugotovil, da je skladba zgrajena iz treh ritmično in melodično različnih delov.

V preglednico zapiši ritem, oznake za tempo in njihov pomen.

93. F. liszt: ii. oGrSka raPSoDija (odlomek)

59

Med Lisztova najbolj priljubljena dela sodi tudi klavirska skladba Ljubezenski sen.

Poslušaj jo in ugotovi njen značaj.

RITEM

TEMPO

1. DEL

raztegnjen

lento – zelo počasi

2. DEL

zelo raznolik

srednje hitro

3. DEL

punktiran

živahno

ieg

Vpliv nacionalnih šol je segel na sever, v Skandinavijo.

Med najpomembnejšimi skladatelji tega obdobja je bil Norvežan Edvard Grieg.

• Ed

Gr d r a v

Edvard Grieg

Prisluhni znani melodiji, ki si jo spoznal v prejšnjih razredih.

Razmisli in odgovori.

• Kateri­izrazi­naj­bolj­na­tanč­no­označujejo­zna­čaj­glas­be,­ki­si­jo­sli­šal: ­

raz­bur­lji­vo­–­vih­ra­vo­–­umir­je­no­–­dol­go­čas­no­–­než­no­–­spev­no­–­­ ne­mir­no­–­vzn e­mir­je­no­–­ve­li­čast­no­–­po­mir­ju­jo­če

• Do­daj­še­ne­kaj­svo­jih­be­sed, ­s­ka­te­ri­mi­bi­opi­sal­raz­po­lo­že­nje.

Oglej si tri slike in izberi tisto, ki se najbolj približuje glasbenemu razpoloženju skladbe Jutro.

W. O. Peters: Tkalnica

O. Rasenberger: Večerna svetloba

Schmidt-Rotlluf: Loftus

60

94. F. liszt: ljubezenSki Sen, a-dur 95. e. Grieg: jutro iz scenske glasbe Peer Gynt

Poslušal si glasbo, ki jo je Edvard Grieg napisal kot scensko glasbo h gledališki igri Peer Gynt pisatelja Henrika Ibsna.

Vsebina: Pe er Gynt je lik ne mi rnega, ne pre miš ljenega in ne od go vo rnega človeka, ki se vedno znova znajde v težavah. V svo jih do go divš či nah se znaj de pri kra lju gor skih škra tov, od ko der mo ra zbe ža ti.

Zgra di si ko čo v goz du, kjer se mu pri dru ži dek le Sol ve jg. Tu di njo za pus ti in znaj de se v arab ski puš ča vi, kjer ga za me nja jo za pre ro ka in bo ga ta ša, kar iz ko ris ti za pe lji va Anit ra in ga oro pa. Na sta ra le ta se vr ne v svo jo ko čo, kjer ga ča ka zves ta Sol vejg.

Oglej si del notnega zapisa in poslušaj posnetek. edvard Grieg: anitrin PleS iz scenske glasbe Peer Gynt

• Kaj­po­me­ni­iz­raz­al­leg­ret­to­vi­va­ce? ­ Nekoliko razgibano, živahno.

• Gri­eg­je­sta­vek­po­ime­no­val­Arab­ski­ples.­Za­kaj?

Zaradi orientalskih motivov.

Solvejg je zapela pesem svojemu ostarelemu pustolovskemu Peeru Gyntu ob vrnitvi z njegovih potovanj. Skladba je razdeljena na tri različne dele. Poslušaj. edvard Grieg: SolvejGina PeSem iz scenske glasbe Peer Gynt

Edvard Grieg je iz scenske glasbe z dodajanjem stavkov ustvaril veliko delo – suito.

96. e. Grieg: arabSki PleS iz scenske glasbe Peer Gynt 97. e. Grieg: SolvejGina PeSem iz scenske glasbe Peer Gynt

61

Med najpomembnejša dela znamenitega Norvežana spada Koncert za klavir in orkester v a­molu, op. 16. Poslušaj odlomek iz 1. stavka. edvard Grieg: koncert za klavir in orkeSter v a-molu, op. 16

(1. stavek)

Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Markom Letonjo

Tudi v Rusiji je bila močno izražena težnja po oblikovanju umetne glasbe z ljudskimi, nacionalnimi elementi.

Znamenita skupina petih skladateljev je v svoja dela vnašala ljudske napeve in melodije.

ovič

etr est P

d

• Mo

i rgsk o s Mu

Modest Petrovič Musorgski

Oglej si del notnega zapisa skladbe in jo poslušaj. modest Petrovič musorgski: PromenaDa iz ciklusa Slike z razstave

• Si­opa­zil­kak­šno­po­seb­nost­v­me­lo­di­ki? ­ Nastop pentatonike.

Ugotovi, koliko različnih tonov se oglaša v pr vem in drugem taktu.

• Za­pi­ši­v­notno­črtovje.­Zač­ni­z­no­to­b.

Če si note pravilno izpisal, si dobil pentatoniko.

62

98. e. Grieg: koncert za klavir in orkeSter, a-mol (1. stavek – odlomek) 99. m. P. musorgski: PromenaDa iz ciklusa Slike z razstave

Skladba se imenuje Promenada, z njo pa se začenja suita desetih skladb s skupnim naslovom Slike z razstave ruskega skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega.

• Kaj­po­me­ni­be­se­da­pro­me­na­da?­ Sprehajališče, sprehod.

Sledi notnemu zapisu in poslušaj naslednjo skladbo. modest Petrovič musorgski: GnomuS iz ciklusa Slike z razstave

• V­kak­šnem­tem­pu­je­sklad­ba?­ V neenakomernem tempu.

• Iz­pi­ši­di­na­mič­ne­ozna­ke­in­jih­po­jas­ni. ­ ff = fortissimo = zelo glasno, p = piano = tiho, sf = s kratkim poudarkom (glasno)

Podčrtaj ustrezne izraze.

• Kakšen­je­zna­čaj­glas­be: ­

umir­je­n­–­raz­bur­lji­v­–­speve­n­–­raz­draž­lji­v­–­strast­en­–­za­spa­n­–­tr­mas­t

Prisluhni naslednji glasbeni sliki in sledi začetku notnega zapisa. modest Petrovič musorgski: PleS PiŠČanČkov v jajČniH luPinaH

iz ciklusa Slike z razstave

• V­kak­šnem­tem­pu­je­glas­ba?­ V hitrem tempu.

• Kaj­po­me­ni­iz­raz­scher­zi ­no­(p o­manj­še­val­ni­ca­be­se­de­scher­zo)?­ Šaljivo ...

100. m. P. musorgski: GnomuS iz ciklusa Slike z razstave 101. m. P. musorgski: PleS PiŠČanČkov iz ciklusa Slike z razstave

63

Zaradi priljubljenosti je bila skladba Ples piščančkov v jajčnih lupinah velikokrat prirejena.

Poslušaj izbrane primere in posnetke primerjaj med seboj.

Francoski skladatelj Maurice Ravel in slovenski skladatelj Leo Funtek sta vsak po svoje priredila skladbo za orkester.

Japonski glasbenik Isao Tomita je skladbo priredil za računalnik.

• Ka­te­ri­glas­be­nik­se­je­naj­bolj­pri­bli­žal­li­kov­ni­upo­do­bit­vi­piš­čanč­kov­v­jajč­nih­lu­pi­nah?

Naslednja slika ima naslov Samuel Goldenberg in Schmuyle.

Dva Juda sta glasbeno upodobljena zelo različno. Ob ponovnem poslušanju ugotavljaj, kako igra orkester, ko prikazuje njun značaj.

• S­ka­te­rim­glasbilom­je­skla­da­telj­pred­sta­vil­(opi­sal)­Schmu­yleja?

S trobento.

• Počrtaj­be­se­de,­ki­ozn a­ču­je­jo­zna­čaj­Sa­mu­ela­Gol­den­berga: ­

umir­je­no­–­uka­zu ­jo­če­–­pro­se­če­–­na­du­to­–­pri­jaz­no­–­oblast­niš­ko­–­ve­se­lo­–­mir­no­–­ba­ha­vo

• Podčrtaj­be­se­de,­ki­zn a­ču­je­jo­zna­čaj­Schmu­yle:­ ­

za­po­ve­du­jo­če­–­pro­se­če­–­jec­lja­jo­če­–­mir­no­–­ne­mir­no­–­pre­pla­še­no­–­gro­ze­če­–­uka­zu ­jo­če

Zanimiva je tudi slika (glasba) Koča na kurjih nožicah ali Baba Jaga. modest Petrovič musorgski: koČa na kurjiH noŽicaH (baba jaGa)

iz ciklusa Slike z razstave

Allegro con brio, feroce

ff

sf

sf

sf

sf

sf

sf

sf

Andante mosso

Tako slikar Viktor Hartman kot skladatelj Modest Petrovič Musorgski sta svojo umetnino naslovila Koča na kurjih nožicah ali Baba Jaga.

Razmisli in odgovori.

• Iz­ko­li­ko­de­lov­je­zg ra­je­na­sklad­ba?­ Iz treh delov.

• Ozna­či­ob­li­ko­va­nost­sklad­be­z­ve­li­ki­mi­čr­ka­mi­abe­ce­de.­ A B A • Kak­šen­je­zna­čaj­glas­be?­ Razposajen, divji ...

64

102. m. P. musorgski: PleS PiŠČanČkov (inštrumentacija mauricea ravela) 103. m. P. musorgski: PleS PiŠČanČkov (računalniška izvedba i. tomita) 104. m. P. musorgski: Samuel GolDenberG in ScHmuyle iz ciklusa Slike z razstave

­

2.8­SLO­VEN­SKA­GLAS­BA­V­19.­StO­LEt­JU V 19. stoletju se je močno okrepilo glasbeno ustvarjanje v Evropi. Na ozemlju današnje Slovenije je doživelo razcvet v drugi polovici 19. stoletja.

Ena najbolj priljubljenih slovenskih oper je Gorenjski slavček Antona Foersterja.

Skladatelj Anton Foerster je vpletel v dogajanje številne slovenske ljudske pesmi.

Poslušaj prizor, ko fantje zapojo ljudsko pesem Vsi so prihajali.

to

• An

anton Foerster: vSi So PriHajali, 6. prizor iz prvega dejanja opere

Gorenjski slavček

Zapoj in zaigraj s sošolci. Obrni na stran 105.

Med ljudskimi pesmimi so še: Sijaj, sijaj, sončece, Al’ me boš kaj rada imela, Mizo sem ribala, Mi ptič‘ca zapoje, Bratci veseli vsi in druge.

Anton Foerster Če katero teh pesmi poznate, jo zapojte v razredu.

• Ka­ko­bi­ime­no­val­ope­ro,­v­ka­te­ro­je­skla­da­telj­vple­tel­­ ljud­ske­pes­mi­in­v­njej­opi­sal­vsak­da­nje­ži v­lje­nje­­ pre­pros­tih­lju­di?­ Ljudska opera.

Poslušaj dva prizora iz tretjega dejanja: najprej prizor, ko moški kujejo zaroto proti Chansonettu, in nato še komično improvizirano sodišče, ki obsodi Chansonetta na denarno kazen in izgon iz dežele.

Da boš laže sledil dogajanju, preberi del libreta.

• Kaj­je­libreto?­ Operno besedilo.

66

ter

ers n Fo

106. a. Foerster: (Deklice moje) Že Priletela PtiČica, 6. prizor iz 1. dejanja opere Gorenjski slavček 107. a. Foerster: PSt, zDaj molČimo, 5. prizor iz 3. dejanja opere Gorenjski slavček

Učitelj petja Chansonette in vaščani so se prijateljsko razšli. Prisluhni zaključnemu prizoru, v katerem se vaščani poslovijo od tujca s pesmijo in plesom.

Skladatelj Anton Foerster je pisal tudi zborovske in klavirske skladbe.

V variacijah Zagorska za klavir je uporabil temo iz pesmi Bom šel na planince.

S sošolci zapoj ljudsko pesem Bom šel na planince. bom Šel na Planince

Miroslav Vilhar

Petje pesmi spremljaj še z orffovimi glasbili. Obrni na stran 119.

Družina Ipavec iz Šentjurja pri Celju je bila v drugi polovici 19. stoletja ena najpomembnejših glasbenih družin na Slovenskem.

Posebej se je s svojo vsestransko glasbeno dejavnostjo in temeljitim glasbenim znanjem uveljavil Benjamin Ipavec.

jam

n • Be

Benjamin Ipavec

Zbrano poslušaj naslednji odlomek.

• Za­kak­šen­or­kes­ter­je­sklad­ba­na­pi­sa­na?­ Za godalni orkester.

• Ali­so­ime­la­vsa­go­da­la­ena­ko­po­memb­no­vlo­go?­ Ne, prevladujejo violine.

• Kak­šen­je­zna­čaj­me­lo­di­je? ­ Melodija je enostavna, tekoča in prijetna.

Oglej si notni zapis melodije. Zapoj na zlog la, na ... benjamin ipavec: SerenaDa, 1. stavek

68

ec

av in Ip

109. a. Foerster: SeDaj Pa reS je Skrajni ČaS, 10. prizor iz 3. dejanja opere Gorenjski slavček 110. a. Foerster: zaGorSka 111. b. ipavec: SerenaDa za GoDala (1. stavek – odlomek)

V skladbi se predstavita dve temi – melodiji. Zapiši njune značilnosti.

• Pr­va­te­ma:­ spevna, preprosta, ritmično raznolika.

• Dru­ga­te­ma:­ zahtevnejša, manj pevna, ritmično tekoča.

Skladba, ki smo jo spoznali, je pr vi stavek štiristavčnega ciklusa Benjamina Ipavca z naslovom Serenada.

• Kaj­po­me­ni­be­se­da­se­re­na­da?­ Podoknica.

Ob poslušanju zvočnega primera spremljaj shemo štiristavčne serenade.

ALLEGRO MODERATO G-DUR

MENUET TO D-DUR

ANDANTE CON VARIAZIONI B-DUR

FINALE – ANDANTE ALLEGRO

Benjamin Ipavec je bil pomemben skladatelj samospeva. Dobil je vzdevek »slovenski Schubert«. Eden najlepših samospevov je Če na poljane rosa pade na besedilo Josipa Murna.

Preberi besedilo. ČE NA POLJANE ROSA PADE (Josip Murn-Aleksandrov) Le ti, po mlad, ki v sr ce si ješ, le ti ne pri deš več na zaj?

Ah, če en krat sa mo se skri ješ, umr la si za ve ko maj?

Ilustracija: Z. Čoh

Če na po lja ne ro sa pa de, po lja na lju be ča bleš či, če na po lja ne sla na pa de, po mlad jo oži vi.

Kos ta nji, li pe ze le ni jo, če ptič jim po je maj, kos ta nji, li pe go vo ri jo, da vse se vr ne kdaj.

• Kak­šno­raz­po­lo­že­nje­je­že­lel­iz­raz­iti­pes­nik­v­pes­mi?­

Poslušaj samospev.

• Raz­lo­ži­glas­be­no­ob­li­ko­sa­mo­spev.­ Umetna pesem, skladba za pevski glas in solistično glasbilo (klavir).

112. b. ipavec: Če na Poljane roSa PaDe

69

Bratje Ipavci so pisali tudi skladbe za pevske zbore. Skladba Domovini Benjamina Ipavca za moški pevski zbor in dva solista ima domoljubno vsebino, ki je aktualna še danes. Domoljubne so tiste pesmi, ki v besedilih izražajo ljubezen do domovine.

Domovini

S sošolci zapoj pesem dvoglasno.

(Jakob Razlag)

Benjamin Besedilo: Jakob Ipavec Razlag

benjamin ipavec: Domovini

### 3 j j j œ œ œ œj œ œ . œ & 4 œ œ œ œ J J

5

&

9

&

13

&

17

&

21

&

25

&

### ### ### ### ### ###

Bo - di

œ

zdra - va,

œ

œ

j œj œ œ

œ

œ

j œ œj œ

j‰ j j œ œ œ œ.

do - mo - vi - na,

kra - sna,

œ

ti

še - ge,

tu - je

le

slo - van - sko

œ

ce - lov,

œ œ

œœ

ve - dno

zem - lja

ma - tka

œ

mi - la,

bi

-

j j œ œ œ.

j œj j œ œ œ

Œ

j œj j œ œ œ

Œ

œ œ œj œj œ

Œ

j œj œ œ

Œ

si

ze - melj- ski

œ.

J œR œ .

sr - ce mo

-

pri - mi

œ œ

la,

j œœ œœ J

lji, bra - tje

-

j œj œ œ

œ

j œj œœ œœ œ

slo - ven - ski

so pri - jat’

ču - stvo

j œj œ œ

Œ

moj

je

œ

sr - ce

-

Bo - di

j œj œ

kraj!

Ti pre -

j œ œj

raj!

Tu - je

j œ œj

ne,

sla - va

j œj œ

ve - se - li.

mo - je

œœ ..

ne - po - za

j œj œ

slo-ven-ski kraj!

j œ œj œj œ

me - ni

ljud - stvo

moj

j œj œ . œ

mi - li

e - di - na,

œ œ œj # œj œ

œ. œ

mi - li

j œj œ œ

œ

zdra - va,

œ

do - mo - vi - na,

j œ œj œJ 

Pri - mi

v÷dar,

j œj j œ œ œ œœ œ J

blje - na

j j œœ œœ

da bi

Œ

ni - kdar.

celov - poljub • Kak­šen­po­men­so­ime­le­do­mo­ljub­ne­pes­mi­v­ča­su­na­cio­nal­ne­ga­pre­bu­ja­nja?

Vzbujanje domoljubnih čustev.

70

113. b. ipavec: Domovini

Benjamin Ipavec se je že v svojih študijskih letih na Dunaju veliko ukvarjal z glasbo. V Gradcu, kjer je služboval kot zdravnik, je vodil pevski zbor društva Slovenija. Kot velik domoljub si je prizadeval za ohranitev maternega jezika in slovenske glasbe.

• Za­pi­ši­na­slo­ve­ne­kaj­do­mo­ljub­nih­pes­mi. ­ Slovenec sem, Oj, Triglav, moj dom ...

Benjaminov brat Gustav Ipavec je deloval kot zdravnik in glasbenik v domačem Šentjurju.

Poslušajmo njegovo zborovsko skladbo.

Kot skladatelj se je uveljavil tudi Josip Ipavec (sin Gustava).

Prisluhni njegovi pesmi Imel sem ljubi dve.

Gustav Ipavec

Josip Ipavec

Scenski prizor iz operete Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca (SNG Maribor)

Svoje vedenje dopolni na spletni strani SNG Maribor.

Besedilo za pesem Lipa je napisal Simon Jenko, uglasbil jo je Davorin Jenko. Pesem je ponarodela.

Poslušaj pesem v iz vedbi moškega zbora.

v

• Da

nko

Je orin

Davorin Jenko

S sošolci in sošolkami zapojte pesem v dvoglasju in izvajajte orffovo spremljavo. Obrni na stran 114.

114. G. ipavec: Slovenec Sem 115. j. ipavec: imel Sem ljubi Dve 116. D. jenko: liPa

71

Fran Gerbič je kot skladatelj, pevec in učitelj deloval v Ljubljani.

bič

er an G

• Fr

Prisluhni njegovi skladbi in sledi besedilu in delu notnega zapisa.

POJDEM NA PREJO (Oton Župančič) Poj dem na pre jo, saj me ne ma ra lju bi ca več, poj dem na pre jo kot pti ček na ve jo, kar je bi lo, je za ve ko maj preč.

Pre de jo, pre de jo be la dek le ta z drob ni mi prst ki nit ke ten ke, nit ka od sr ca do sr ca se sple ta, v mre žo za ple te no mi je sr ce.

Ali bi Ma ri co, ali bi Ba ri co, An či co, Sta zi ko? Kam iz za dreg?

Lju bi ca pra va, osta ni mi zdra va, zdaj bom kar lju bil dek le ta na vprek.

Fran Gerbič

Fran Gerbič: PojDem na Prejo

Ilustracija: Z. Čoh

Besedilo: Oton Župančič

• Po­ime­nuj­iz­ va­jal­ce.­ Bas in klavir.

• Ka­ko­ime­nu­je­mo­glas­be­no­ob­li­ko,­ki­si­jo­sli­šal?­ Samospev.

Gerbič je napisal dve operi: Kres in Nabor.

Poslušaj moški zbor iz opere Kres.

Opera Kres ima nacionalno vsebino, prikazuje življenje tedanjega slovenskega podeželja.

• Kaj­pomeni­v­ljudskem­izročilu­beseda­kres?­ Pomeni grmado, ki jo zakurijo na predvečer praznikov, po navadi na gričih in hribih.

Pomeni tudi prvi poletni dan (24. junij).

72

117. F. Gerbič: PojDem na Prejo 118. F. Gerbič: kreS, zbor iz opere kres

2.9­ZA­BAV­NA­GLAS­BA Vsak izmed nas si izbira svoje priljubljene skladbe, ki jih rad posluša. Že Mozart je pisal podoknice in skladbe plesnega značaja.

Zbrano poslušaj Mozartovo skladbo.

• Ka­te­ra­glasbila­si­pre­poz­nal? ­ Godala, pihala.

Ugotovi taktovski način.

• Iz­na­šte­tih­glas­be­nih­ob­lik­iz­ be­ri­tis­to,­ki­ustre­za­po­slu­ša­ni­glas­bi­­ in­jo­pod­čr­taj: ­

so­na­ta­–­sim­fo­ni­ja­–­su­ita­–­fu­ga­–­ari­ja­–­kon­cert­–­menuet­–­opereta­–­ples

Glasba, ki si jo slišal, je bila namenjena zabavi.

Poslušaj začetek naslednje skladbe.

• Kak­šen­je­na­slov­sklad­be?­ Na lepi, modri Donavi.

Johann Strauss ml.

Johanna Straussa mlajšega, »kralja dunajskega valčka«, po njegovih delih že poznaš. Oglej si najpomembnejše glasbene misli iz njegovega znamenitega valčka Na lepi modri Donavi. Skladba je sestavljena iz uvoda in zaključka, vmes pa si sledijo posamezni valčki.

s

• ple Valček: a1

74

ba

las na g

120. W. a. mozart: nemŠki PleS Št. 2, F-dur 121. j. Strauss: na lePi moDri Donavi

Valček: a2

Valček: c1

Valček: c2

Valček: d

Valček: e

• V­čem­se­valč­ki­med­se­boj­raz­li­ku­je­jo?

V tempu, ritmu in melodiki.

• Po­zn aš­ra­zen­du­naj­ske­ga­še­kak­­dru­g­val­ček?

Angleški valček, koncertni valček.

»Kralj valčkov«

Zapleši valček. Oblikujte pare.

Straussi (oče Johann, sinovi Josef, Johann, Eduard) so bili v 19. stoletju »kralji« dunajskih zabav. Tam so v glavnem iz vajali njihove valčke, polke in druge plese.

75

S koračnico, posvečeno maršalu Radetzkemu, praviloma zaključujejo vsakoletne novoletne koncerte na Dunaju.

Prisluhni kdaj televizijskemu prenosu koncerta.

• Kaj­je­zna­čil­no­za­ko­rač­ni­co?

Enakomerni korakajoči ritem ...

Novoletni dunajski koncert

Spomenik J. Straussa ml. na Dunaju

Poslušaj eno najstarejših ohranjenih melodij, ki se je kot primer kakovostne glasbe zabavnega značaja ohranila do danes.

• Po­iš­či­čim­več­sta­rej­ših­glas­be­nih­pri­me­rov,­ki­so­bi­li­na­me­nje­ni­za­ba­vi,­in­jih­na­pi­ši­(za­pomoč­vpra­šaj­sta­re­ star­še,­podatke­po­iš­či­v­pri­roč­ni­kih­o­glas­bi,­na­spletnih­straneh).­

S sošolci ob predvajanem zvočnem primeru izvajaj koračnico Radetzkega z orffovimi glasbili.

Obrni na stran 120.

Opereta je glasbeno-gledališka zvrst z govorjenimi dialogi in pevskimi točkami, ki sodi v lahkotnejšo zvrst glasbenega gledališča, in je tudi danes priljubljena.

Svoje znanje dopolni v učbeniku.

Na spletu poišči podatke iz odlomkov Netopirja Johanna Straussa, ml. in Vesele vdove Franca Leharja.

76

ta

ere • op

122. j. Strauss ml.: koraČnica raDetzky 123. S. de yardier: la Paloma