KATALOG UČBENIKOV ZA SREDNJO ŠOLO by Andreja Petrovčič

KATALOG UČBENIKOV SREDNJA ŠOLA

2010/2011

www.mladinska.com/sola www.mladinska.com/revije www.

naslovnica_nova_final.indd 1

2/9/10 3:16:21 PM

NAROčILA IN PRODAJA UčBENIKOV TER REVIJ

Pokličite nas ali nam pišite:

Mladinska knjiga Založba, d. d. Izobraževalno založništvo – uredništvo učbenikov Slovenska 29 1000 Ljubljana

Tel: 01 241 32 20 Faks: 01 241 35 20 e-pošta: ime.priimek@mkz.si

○ V KNJIGARNAH Mladinske knjige Trgovine d. d. ○ PRI ŠOLSKIH ZASTOPNIKIH ○ DIREKTNO V ZALOŽBI za učbenike (Darja Vidmar 01 241 33 20),

za revije (Branka Šoln na brezplačni tel. številki 080 11 08)

○ PREK INTERNETA www.

www.mladinska.com/sola www.mladinska.com/revije

www.mladinska.com/sola

Knjigarne in papirnice Mladinske knjige s stalno zalogo učbenikov: MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA CELJE

KNJIGARNA IN PAPIRNICA NEBOTIČNIK

KNJIGARNA IN PAPIRNICA TOLMIN

MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA KRANJ

MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA NOVO MESTO

KNJIGARNA DOM KNJIGE KOPER

KNJIGARNA GOSPOSKA MARIBOR

KNJIGARNA IN PAPIRNICA DOMŽALE

KNJIGARNA EUROPARK

Stanetova ulica 3, 3000 Celje vodja: Jasna TOMC tel: 03/428-52-50 faks: 03/428-52-55 mkcelje-knjigarna@mk-trgovina.si

Maistrov trg 1, 4000 Kranj vodja: Aleš HUMAR tel: 04/201-58-30 faks: 04/201-58-37 mkkranj-knjigarna@mk-trgovina.si

Gosposka ulica 24, 2000 Maribor vodja: Živa TERŠAVEC tel: 02/234-31-24 faks: 02/234-31-26 mkgosposka@mk-trgovina.si

Slovenska cesta 37, 1000 Ljubljana vodja: Tanja VILFAN INTIHAR tel: 01/244-26-38 faks: 01/244-26-44 neboticnik@mk-trgovina.si

Glavni trg 9, 8000 Novo mesto vodja: Petra ČINKOLE tel: 07/393-11-52 faks: 07/393-11-60 mknm-knjigarna@mk-trgovina.si

Ljubljanska cesta 83, 1230 Domžale vodja: Zdenka PAJER tel: 01/721-88-02 faks: 01/721-88-06 mkdomzale@mk-trgovina.si

Trg maršala Tita 19, 5220 Tolmin vodja: Mira SKOČIR tel: 05/380-02-20 faks: 05/380-02-23 mktolmin-knjigarna@mk-trgovina.si

KNJIGARNA REJČEVA NOVA GORICA

Rejčeva 12, 5000 Nova Gorica Vodja: Ida SLUGA tel: 05/338 42 30 faks: 05/338 42 49 mkrejceva@mk-trgovina.si

Pristaniška cesta 5, 5000 Koper vodja: Davorka ŠTEFANEC tel: 05/663-38-80 faks: 05/663-38-89 mkkoper@mk-trgovina.si

Pobreška cesta 18, 2000 Maribor vodja: Stanka KAŠPER tel: 02/330-23-00 faks: 02/330-23-04 mkeuropark@mk-trgovina.si

Šolski zastopniki

Katalog učbenikov za srednje šole za šolsko leto 2010/2011 Ljubljana, februar 2010 Mladinska knjiga Založba, d. d. Peter Tomšič, predsednik uprave MKZ Miha Kovač, glavni urednik Uredila: Valentina Praprotnik Lektorirala: Aleksandra Lutar Ivanc Oblikovanje in prelom: KULT, Simon Kajtna, s. p. Tisk: Grafika Soča, d. o. o.

Izobraževalno založništvo Mladinske knjige Založbe Senja Požar, vodja Izobraževalnega založništva Alenka Kepic Mohar, vodja uredništva učbenikov Aleksandra Lutar Ivanc, urednica Metka Pušenjak, urednica Tihana Kurtin Jeraj, urednica Milivoj Stankovič, zunanji urednik Valentina Praprotnik, produktni vodja Tina Pažur, poslovna sekretarka Peter Svetek, likovno-tehnični urednik Barbara Železnik, oblikovalka Helena Seljak, vodja promocije, tel.: 01 241 33 16, GSM: 041 644 608 Marija Lampret, promotorka, tel.: 01 241 35 70, GSM: 051 361 215 Anja Klemenčič, promotorka, tel.: 01 241 3278, GSM: 051 600 546

naslovnica_nova_final.indd 3

Jasmina Zakošek Amalija Hrovat Boris Kalan Brigita Orgulan Gorazd Drnovšek Marinka Gomzej Nada Lisjak Berger Stojan Lavtar Darja Vidmar

vodja DOLENJSKA, POSAVJE, BELA KRAJINA LJUBLJANA S ŠIRŠO OKOLICO, KOČEVSKA REGIJA, NOTRANJSKA MARIBOR, ZG. ŠTAJERSKA, PREKMURJE LJUBLJANA, ZASAVJE, PREKMURJE, NOTRANJSKA SP. ŠTAJERSKA, KOROŠKA POSOČJE, GORIŠKA, KRAS, VIPAVSKA DOLINA GORENJSKA referentka prodaje

051 372 780 031 749 744 041 721 624 041 719 821 051 363 845 041 681 393 051 666 228 041 564 364 01/241 33 20

jasmina.zakosek@mkz.si amalija.hrovat@mkz.si boris.kalan@mkz.si brigita.orgulan@mkz.si gorazd.drnovsek@mkz.si marinka.gomzej@mkz.si nada.lisjak@mkz.si stojan.lavtar@mkz.si darja.vidmar@mkz.si 2/10/10 8:01:34 AM

V Mladinski knjigi, založbi z več kot 50-letno tradicijo na področju izobraževalnih vsebin, se zavedamo, da še tako kakovosten učbenik ni več dovolj za vse učne potrebe in obveznosti dijakov. Tiskanim virom, ki so bili še včeraj edino dostopno učno sredstvo, se z razvojem novih tehnologij pridružujejo povsem novi mediji in novi načini podajanja vsebin in znanja. Založba Mladinska knjiga ponuja bogato bero izvirnih slovenskih in prevodnih leksikalnih, slovarskih in enciklopedičnih gradiv, ki so odlična osnova za pridobivanja znanja. Tudi revijalni del našega založniškega programa sega na srednješolsko področje. Vse to in še več je edinstvena osnova za pripravo kakovostnih e-vsebin, ki jih bomo začeli pripravljati v letu 2010. Pripravljamo tudi nov portal znanja, t. i. Izobraževalni portal, na katerem boste tako učitelji kot tudi učenci in dijaki, njihovi starši in vsi, ki vas zanima izobraževalno področje, našli vsebine za usvajanje znanja (interaktivni prikazi učnih problemov), za preverjanje znanja (testi, dodatna gradiva) in za podajanje znanja (učne priprave, predstavitve, videoure). Naš cilj je zahteven, dolgoročen in večplasten, zato naj ob tej priložnosti povabim vas, ki neposredno in vsak dan skupaj z dijaki snujete najrazličnejše projekte, da se nam pri ustvarjanju naše nove stične točke pridružite.

Fotografije: Janez Kotar

Z učbeniki do zrelostnega izpita

Želimo si, da bi nam portal omogočil vse tisto, kar nam tiskani mediji ne, od zvočnih, glasbenih in slikovnih ponazoritev do večpredstavnih 3D animacij, eksperimentov, procesov, povečav ipd. Na spletnih straneh www.mladinska.com/ucbeniki je brezplačno že dostopen bogat vsebinski portal Virtualni svet književnosti, pripravljen po učnem načrtu za slovenščino v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport. Med novostmi posebej izpostavljamo novi učbenik za likovno snovanje v gimnaziji Likovni pogledi, v katerem se izvirno prepletata likovna vzgoja in umetnostna zgodovina, ter novo berilo za srednje strokovno izobraževanje Odkrivajmo življenje besed. Tudi letos bo izšel priročnik Esej na maturi 2011, ki se priključuje preostalim maturitetnim gradivom. Učbeniki za geografijo bodo v letu 2010 posodobljeni, saj veliko pozornosti namenjamo verodostojnim in najaktualnejšim dostopnim podatkom in statističnim pregledom. Še posebej pa smo ponosni, da v tem letu zaključujemo učbenike celotne vertikale za slovenščino, saj z berili (Umetnost besede) in učbeniki za jezik (Z besedo do besede) za vse letnike pomembno prispevamo ne le k sodobnim metodam poučevanja, temveč tudi k večji priljubljenosti tega predmeta med mladimi. Ti so v letih, ko se jim zdi znanje tujih jezikov “koristnejše”, vendar bodo čez leta zagotovo vse svoje življenjske uspehe tlakovali prav s pravilnim, jasnim in doslednim slogom izražanja. Vabimo vas tudi na številne delavnice, seminarje, prireditve in učne urice, ki jih organiziramo vse leto in povsod po Sloveniji. Veseli bomo vašega zanimanja ali morda tudi vabila. mag. Senja Požar, vodja Izobraževalnega založništva

Katalog_MKZ_SŠ.indd 1

2/17/10 1:03:54 PM

VSEBINA

SLOVENŠČINA • v gimnaziji ....................................................................................................3−4 • matura za gimnazijske programe .............................................................. 5 • v srednjem strokovnem izobraževanju ................................................... 6 • na poklicni maturi ........................................................................................... 7 • za več znanja ................................................................................................8−9 UMETNOST: GLASBA IN LIKOVNO SNOVANJE V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI ..........................................................................10 ZGODOVINA IN FILOZOFIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI .............11 FIZIKA IN KEMIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI ...................................12 DRUŽBOSLOVJE V POKLICNI IN SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI ...................13 GEOGRAFIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI ....................................14−16 • geografski atlasi in kartografsko gradivo .....................................16−17 NAROČILA IN PRODAJA ........................................................................................21 Vsi učbeniki so potrjeni ali v postopku prvega oz. ponovnega potrjevanja na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje in bodo na voljo za uporabo v letu 2010/2011.

www.mladinska.com/priprave

Katalog_MKZ_SŠ.indd 2

www.mladinska.com/sola 2/17/10 1:04:20 PM

SLOVENŠČINA V GIMNAZIJI dr. Vanesa Matajc, dr. Klemen Lah, Bernarda Lenaršič, Janja Perko

BERILO 1 z DVD-jem in zgoščenko

2007!

UMETNOST BESEDE DVD zgoščenka ISBN 978-961-01-0005-8 9789610100058

Berilo vsebuje: • izviren in sistematičen literarnoteoretični uvod ter skrbno izbrana kanonska besedila slovenske in svetovne literature, • kakovosten literarnozgodovinski pregled, • bogat DVD z najrazličnejšimi rubrikami. dr. Darja Pavlič, dr. Marijan Dović, dr. Klemen Lah, Bernarda Lenaršič, Janja Perko

BERILO 2 z DVD-jem

ISBN 978-961-01-0538-1 9789610105381

Nominacija za najlepši uËbenik

2007!

UMETNOST BESEDE

DVD

Nominacija za najlepši uËbenik

Berilo 2 vsebuje: • predpisana besedila slovenske in svetovne literature po veljavnem učnem načrtu in dopolnjena glede na novi učni načrt, • preizkušen didaktični instrumentarij in izvirno obravnavo domačega branja, • multimedijsko podporo na DVD-ju s prikazom in povezavami literature z glasbeno umetnostjo, umetnostno zgodovino, gledališčem in filmom. dr. Darja Pavlič, dr. Klemen Lah, dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Tone Smolej, Bernarda Lenaršič, Janja Perko

BERILO 3 z DVD-jem UMETNOST BESEDE DVD ISBN 978-961-01-0583-1 9789610105831

Berilo 3 z DVD-jem: • je zasnovano po novem učnem načrtu, • nadaljuje vsebinski koncept učbenikov za književnost v 1. in 2. letniku, • poudarja medpredmetne povezave, multimedijsko zasnovo in prikazuje književnost 20. stoletja v povezavi z glasbeno umetnostjo, gledališčem in filmom. SlovenSka književnoSt od moderne do konca 2. Sv. vojne

Ponovimo

t O čem je največ pisal Miško Kranjec? t Obnovite zgodbo pripovedi Režonja na svojem, določite tudi dogajalni čas in prostor. t Kateri dve temi sta predvsem značilni za to pripoved? t Povzemite idejo pripovedi. t Kako se v noveli/povesti Režonja na svojem kažejo prvine socialnega realizma? t V čem se Kranjec razlikuje od drugih socialnih realistov?

oPredelite Se

Režonja je skrivnost o ukradenem denarju odnesel s seboj v grob, vendar je o tem večkrat razmišljal. Komentirajte Režonjevo razmišljanje. Ali se strinjate z njim? Zakaj (ne)? Režonja bi morda še vrnil denar, če bi šlo samo za denar. Lahko bi ga odnesel ponoči, ga vrgel Židu na vrt in si tako olajšal vest. Ampak z denarjem je bilo povezano še mnogo drugega: življenje Režonjevega doma. – Dvajset let sem garal in rinil to prekleto življenje naprej, samo iz zime v poletje in iz poletja v jesen, ne pa iz jarka na suho cesto. In – zdaj: zdaj me čaka isto, riniti dalje in ne vedeti zakaj.. To je tisto: kje je zapisano, da je tvoje življenje manj vredno? Lahko si še tako pošten, nikamor ne boš prišel. Žid je bil nepošten, pa je prišel daleč. Po malem je jemal in nikdar ga ni pekla vest. Pri meni je pa razlika, da sem vzel vse naenkrat. Oni je storil nešteto grehov, jaz samo enega. (…) Res je: Režonja je vzel denar, to prizna pred seboj. Pred svetom tega ne sme priznati, ker v svetu vlada še ista oblast, ki je začela vojno, in bi imela Režonjevo početje za greh. Žid ni dal denarja Režonji, naj ga shrani. Če bi to storil, bi Režonja imel dolžnost vrniti, ker mu je bilo zaupano. Žid pa je to, kar je nakradel, skril. Bilo je golo naključje, da je Režonja videl in potlej vzel.

domaČa naloGa t Ali se vam zdi Režonja na svojem bolj novela ali bolj povest? Navedite argumente za eno in drugo možnost ter se nato odločite. t Napišite krajšo esejsko nalogo, v kateri boste predstavili Kranjčevega Režonjo ter Dihurja iz Prežihove pripovedi Boj na požiralniku in ju primerjali. t Izberite si katero od Kersnikovih Kmetskih slik (projektne naloge) in skušajte ugotoviti, kako se razlikujeta Kersnikov in Kranjčev prikaz kmečkega sveta. t Raziščite, kakšna je bila zgodovina Prekmurja v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Kakšne so bile posebnosti Prekmurja v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami? (MP – zgodovina) t Kako je potekala in kakšne posledice je imela agrarna reforma v Prekmurju? (MP-zgodovina)

306

SlovenSka književnoSt od moderne do konca 2. Sv. vojne

Vladimir Bartol: Alamut V gorovju Elburs severozahodno od Teherana, ob pettisočaku Demavendu, še danes stojijo ostanki mogočne trdnjave. To je Alamut, konec 11. stoletja sedež islamske verske ločine asasinov. O karizmatičnem »starcu z gore« je poročal že Marco Polo v potopisnem delu Il Milione (1299). Ob trdnjavi naj bi v skriti dolini zgradil razkošne vrtove, umetni raj, podoben tistemu v Koranu. Tja je dal privesti s hašišem omamljene mlade bojevnike, ki so se še posebej izkazali v boju. Ko so se zbudili iz omame, so mladeniči verjeli, da so bili v raju. Tako si je Hasan pridobil »živa bodala«, vrhunsko izurjene bojevnike, ki so bili pripravljeni storiti vse, da bi lahko spet okusili rajske sladkosti … V Alamutu je Bartol postavil pred bralca privlačno in zgodovinsko delno tudi utemeljeno sliko izmailcev, pa tudi islamske literature, kulture, religije in filozofije. Hasan AlSabbah, v romanu Ibn Saba, ustanovitelj izmailske verske skupine asasinov, se je trdnjave polastil leta 1090, ustanovil Rod velikih gospodarjev Alamuta in si v naslednjih letih vzgojil skupino odlično izurjenih, brezpogojno vdanih bojevnikov, ki so se bili sposobni prebiti do najpomembnejših velikašev islamskega sveta in jih ubiti, z namenom, da bi Irance osvobodili izpod oblasti sunitov. Imenovali so se fedaiji, »tisti, ki se žrtvujejo«. Razkol v islamu je po Mohamedovi smrti v 7. stoletju muslimane razdelil na sunite in manjšinske, večinoma iranske šiite. Šiiti za kalife, vrhovne islamske poglavarje, priznajo le neposredne Mohamedove naslednike. Izmailci so ena od skrajnih šiitskih skupin, od katerih se je konec 11. stoletja odcepila sekta asasinov. Hasan Al-Sabbah je bil po rodu Iranec (Perzijec). Iz Bagdada so Iranu (Perziji) v 11. stoletju vladali turški Seldžuki. Sultan in veliki vezir sta s svojo močno vojsko obvladovala ves Iran, ki je tedaj obsegal tudi druge dežele, npr. današnji Irak. Fanatični fedaiji so kmalu potem, ko je Alamut postal sedež Hasana Al-Sabbah, ubili velikega vezirja Nizama al Mulka ter sultana Malikšaha. Beseda asasin izhaja iz arabske besede za hašiš, saj naj bi Hasan prav s tem mamilom dosegel absolutno pokorščino svojih bojevnikov. Po neki florentinski zbirki zgodb iz 13. stoletja naj bi bili na njegov migljaj pripravljeni brez oklevanja umreti, saj so verjeli, da bodo za svoje junaštvo poplačani z rajem. Vendar to ni zgodovinsko potrjeno dejstvo. Izmailci so v 10. stoletju ustanovili kalifat pod znamenito vladarsko dinastijo Fatimidov (10.-12. st.), ki je najprej vladala Magrebu, nato pa zlasti Egiptu in Siriji. Njihova prestolnica je postal Kairo, za razširjanje religije pa so ustanovili znamenito univerzo Al Azhar. Sčasoma so se izmailci razcepili na različne sekte. Iran je po padcu Fatimidov pretežno ohranil šiitsko islamsko religijo.) Perzijske asasine pa tudi seldžuško cesarstvo so uničili Mongoli v 13. stoletju.

ZGodovinSko oZadje

Roman Alamut je Bartol začel snovati leta 1927, ko naj bi od Josipa Vidmarja slišal za zgodbo o starcu z gore, kot o njej govori Marco Polo. Lotil se je temeljitega študija različnih zgodovinskih in filozofskih virov. Roman je nastajal dobrih deset let. Prvič je izšel leta 1938 pri založbi Modra ptica v Ljubljani. Bartol sam je zapisal, da Alamut »ni le zgodovinski, marveč tudi psihološki, idejni in v nekem smislu filozofski roman«.

naStanek romana

Spomladi leta 1092 se Alamutu bliža karavana z deklico Halimo, ki so jo kupili na bazarju v Basri. Halima je zadnja izmed 24 lepotic, ki so jih pripeljali v razkošne vrtove ob Alamutu, da bi v tem umetnem raju odigrale vloge hurij, rajskih deklic. Učijo jih korana, plesa, pesnikovanja, predvsem pa umetnosti ljubezni. Poseben položaj med dekleti ima židovska lepotica Mirjam, Hasanova ljubica, ki o gospodarjevih načrtih ve več kot druga dekleta.

ZGodBa

307

dr. Darja Pavlič, dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Klemen Lah, Bernarda Lenaršič, Janja Perko

BERILO 4 z DVD-jem UMETNOST BESEDE

DVD ISBN 978-961-01-1329-4 9789610113294

www.mladinska.com/sola Katalog_MKZ_SŠ.indd 3

Berilo nadaljuje in hkrati zaključuje konceptualno zasnovo dobro sprejetih beril za gimnazije. Vsebinsko zajema slovensko književnost v 2. polovici 20. stoletja, pri čemer so bili avtorska skupina in recenzenta dr. Vanesa Matajc in mag. Andrej Bartol še posebej pozorni na: • interpretacijo in analizo sodobnih književnih besedil, v katerih so zajeta najnovejša poznanja sodobne literarne vede, • kulturno-zgodovinski kontekst celotnega obdobja, • predstavitev razvojnega loka posameznih književnih zvrsti v drugi polovici 20. stoletja. www.mladinska.com/priprave

3 2/17/10 1:04:37 PM

SLOVENŠČINA V GIMNAZIJI dr. Jerica Vogel, mag. Silva Kastelic, Jana Ozimek

SLOVENŠČINA 1 z DVD-jem Z BESEDO DO BESEDE • Učbenik za 1. letnik gimnazij in štiriletnih strokovnih šol • Zbirka nalog – 1. del • Zbirka nalog – 2. del DVD ISBN 978-961-01-0006-5 ISBN 978-961-01-0312-7 ISBN 978-961-01-0537-4 9789610100065 (UČB) 9789610103127 (ZN 1. DEL) 9789610105374 (ZN 2. DEL)

dr. Jerica Vogel, mag. Silva Kastelic, mag. Marjana Hodak

SLOVENŠČINA 2 z DVD-jem Z BESEDO DO BESEDE • Učbenik za 2. letnik gimnazij in štiriletnih strokovnih šol • Zbirka nalog – 1. del • Zbirka nalog – 2. del dr. Jerica Vogel, mag. Silva Kastelic, mag. Marjana Hodak

SLOVENŠČINA 3 z DVD-jem Z BESEDO DO BESEDE DVD ISBN 978-961-01-0539-8 ISBN 978-961-01-0584-8 ISBN 978-961-01-07378 9789610105398 (UČB) 9789610105848 (ZN 1. DEL) 9789610107378 (ZN 2. DEL)

• Učbenik za 3. letnik gimnazij in štiriletnih strokovnih šol • Zbirka nalog – 1. del • Zbirka nalog – 2. del dr. Jerica Vogel, mag. Silva Kastelic, mag. Marjana Hodak

SLOVENŠČINA 4 z DVD-jem Z BESEDO DO BESEDE • Učbenik za 4. letnik gimnazij in štiriletnih strokovnih šol • Zbirka nalog – 1. del • Zbirka nalog – 2. del DVD ISBN 978-961-01-0738-5 ISBN 978-961-01-0739-2 ISBN 978-961-01-1331-7 9789610107385 (UČB) 9789610107392 (ZN 1. DEL) 9789610113317 (ZN 2. DEL)

Z učbenikom in zbirkama nalog za 4. letnik bomo zaključili uspešno vertikalo novih jezikovnih učbeniških kompletov za gimnazije in srednje strokovne šole. So učbeniki z bogato nadgradnjo DVD-ja, ki spodbuja medpredmetne in multimedijske povezave. tipska stran zbirke nalog 7.

PROSTOVOLJSTVO NE POZNA MEJA

Zagreb, Muzej umetnosti in obrti

»Klubsko-gledališko-glasbena scena Amadeo« 10.–13. julij Že šesto leto zapored bo zagrebška klubskogledališko-glasbena scena Amadeo privabila umetnike in publiko, vendar se bodo letošnje prireditve zaradi del v Naravoslovnem muzeju (kjer predstave po navadi potekajo) preselile v Muzej umetnosti in obrti. Programski odbor scene Amadeo pri selekciji postavlja visoke kriterije. Na glasbenem področju to pomeni predvsem nastope mladih talentiranih klasičnih glasbenikov, krstne izvedbe del hrvaških skladateljev ter koncerte jazzovske, etno in popularne glasbe uveljavljenih domačih in tujih glasbenikov. Na gledališkem področju jih zanimajo predvsem premierne in reprizne komorne igre, baleti, monodrame in stand-up teater domačih in tujih avtorjev. Letos bodo nastopili Klapa Nostalgija, Jasna Bilušić&Cool Date (jazzovski evergrini), Zijah Sokolovič, Putokazi in drugi. Vrhunec in zaključek predstavlja uprizoritev Krleževe drame Na robu pameti v izvedbi in adaptaciji Dragana Despota ter ob (Vir: Maturant&ka, november 2005.) glasbi Arsena Dedića.

Katero od besedil govori o dogodku, ki je za vas najzanimivejši?

Vsako besedilo na kratko obnovite.

Kaj sporočevalec naslovniku sporoči o dogodkih? Obkrožite črko pred ustrezno možnostjo. A O dogodkih ga le obvesti. B O dogodkih ga obvesti in jih predstavi. C Dogajanje opisuje in ga razlaga. Č O dogodkih pripoveduje.

V besedilih poiščite prevzete besede (lastna in občna imena) in jih podčrtajte.

Prevzeta lastna imena iz besedil postavite v imenovalnik in jih vpišite v ustrezne stolpce v preglednico. Osebna lastna imena

Zemljepisna lastna imena

Stvarna lastna imena

1. besedilo:

DVD 2. besedilo:

ISBN 978-961-01-1327-0 ISBN 978-961-01-1332-4 ISBN 978-961-01-1333-1 9789610113270 (UČB) 9789610113324 (ZN 1. DEL) 9789610113331 (ZN 2. DEL)

3. besedilo:

www.mladinska.com/priprave

Katalog_MKZ_SŠ.indd 4

Poskusite za vsako prevzeto lastno ime določiti, iz katerega jezika smo ga prevzeli. Ob besedilih in preglednici oblikujte pravila o prevzemanju besed iz latiničnih pisav. Na črtico pred začetkom vsake povedi iz levega stolpca zapišite številko pravilnega nadaljevanja povedi iz desnega stolpca. Večino občnih imen ...

BOGASTVO VODE

Učbenik za 4. letnik bo posebno skrbno pripravljen in prilagojen pouku v zadnjem letniku srednješolskega izobraževanja, ki je v znamenju mature. Tako bo nadaljeval uspešno tradicijo pregledne in nazorne predstavitve snovi ob neumetnostnih besedilih, obenem pa sistematično vodil ponavljanje snovi in pripravo na maturo. Z zbirkama nalog bodo dijaki lahko še dodatno utrdili in usvojili snov, v katerih bodo vse vrste nalog (tudi jezikovne in metajezikovne) izhajale iz besedil, vsako poglavje pa se bo zaključilo z razčlembo neumetnostnih besedil.

F G

Pojasnite, ali besedila spadajo med obvestila. Obkrožite DA ali NE in svojo izbiro utemeljite v povedih. DA.

1 uporabljamo kot tujke.

Občna poimenovanja za glasbene izraze, avtomobilske znamke, nekatere strokovne izraze ... Osebna lastna imena, ki niso iz grško-rimskega sveta, imena vladarjev, svetnikov, pripadnikov narodov …

BOGASTVO VODE

2 si sposodimo. 3 uporabljamo citatno.

SKLANJATEV je vzorec, po katerem se sklanja skupina samostalnikov istega spola. oz. jih sklanjamo • Bi lahko sklepali, po čem besede uvrščamo v posamezno sklanjatev Enobesedna zemljepisna lastna imena držav, celin, po enakem vzorcu?

NE.

nekaterih znanih krajev ... kot samostalnike • Poznate še kak samostalnik, ki ga sklanjamo z enakimi končnicami vzorec, gospodinjstvo, analiza?

Utemeljitev:

Večbesedna zemljepisna lastna imena, ki so sestavljena iz prvotno občnih sestavin ... Večino stvarnih lastnih imen ...

Kako z obliko samostalnika izrazimo spol, število, sklon in sklanjatev? Samostalniki so sestavljeni iz osnove, ki ostaja pri pregibanju praviloma enaka, in končnice, ki se pri pregibanju spreminja. Prav po končnici oz. obliki prepoznamo spol, število, sklon in sklanjatev samostalnika, zato te lastnosti imenujemo oblikovne (slovnične) lastnosti.

Zakaj je spol samostalnika »posebna« lastnost? Samostalniki so lahko moškega, ženskega ali srednjega spola. Od števila in sklona se spol razlikuje po tem, da se s pregibanjem ne spreminja (samostalnik vzorec je tako vedno moškega spola, tudi če govorimo o več vzorcih; samostalnik analiza pa je vedno ženskega spola). Tistemu, ki se slovenščine nauči že kot otrok, spol samostalniških besed po navadi ne povzroča težav; tujci, ki se učijo slovenščine kot tujega jezika, pa si morajo ob vsaki novi samostalniški besedi zapomniti tudi, katerega spola je.

tipska stran učbenikov

Samostalniki, ki so istega spola in imajo v rodilniku ednine enako končnico, spadajo v isto sklanjatev. 4 prevajamo.

Koliko slovničnih števil imajo slovenski samostalniki in zakaj je slovenščina »bogatejša«? Slovenski samostalniki so večinoma trištevilni: imajo ednino, dvojino in množino. Dvojina nam omogoča, da z obliko glagola povemo, da govorimo o natanko dveh bitjih, rečeh ali pojmih, ne da bi morali v stavku uporabiti še števnik dve. To glagolsko število je posebnost, ki se je do danes ohranila le v slovenščini in lužiški srbščini (jezik Lužiških Srbov, ki se govori v vzhodnem delu Nemčije ob meji s Poljsko in Češko). V slovenščini obstajajo tudi samostalniki, ki poznajo samo eno slovnično število – samo množino ali samo ednino: • množinski samostalniki, npr. finance ali Šulinci, nimajo oblik za ednino in dvojino; • neštevni edninski samostalniki, ki poimenujejo snov (voda, arzen), skupino (prebivalstvo, omrežje) ali pojem (varstvo, zdravje) in jih ni mogoče šteti, nimajo oblik za dvojino in množino. Zakaj so potrebni skloni? S samostalniki ne izražamo le, kdo ali kaj je nekaj naredil, doživel …, temveč tudi npr. koga ali česa ni bilo, h komu ali k čemu smo namenjeni. Vseh teh dodatnih podatkov nam ni treba posebej opisovati, saj jih izrazimo preprosto tako, da samostalnik postavimo v ustrezen sklon. Kako nam pri sklanjanju pomagajo sklanjatve? Pri sklanjanju opazimo, da se veliko samostalnikov istega spola sklanja po istem sklanjatvenem vzorcu, z enakimi končnicami. Samostalnike zato uvrščamo v določene sklanjatve. Poznamo sedem samostalniških sklanjatev: tri moške, tri ženske in eno srednjo.

MOŠKE 1. moška

arzen-ø arzen-a

SKLANJATVE

2. moška

vodj-a vodj-e

3. moška

ZZV-ø ZZV-ø

ŽENSKE

1. ženska

vod-a vod-e

13 2. ženska

vsebnost-ø vsebnost-i

3. ženska

(Smiljana)Aladič-ø Aladič-ø

SREDNJA srednja

mest-o mest-a

SAMOSTALNi SKLANJATVE Samostalnikov seveda ne uporabljamo samo v strokovnih poročilih. Preberite naslednje besedilo.

Učakamo utrip pariške Sene tudi na Ljubljanici? Parižani so ponosni na Seno, ki prečka mesto kot Ljubljanica Ljubljano. Na bregovih Sene se dogaja marsikaj – tam se ljudje sončijo, tam so kavarnice, galerije na prostem, so godci, slikarji in igralci … Po reki poteka živahen promet. Ljubljanica sicer ni Sena in Ljubljana ni Pariz! Vendar je ureditev struge toka Ljubljanice od Špice skozi mesto kot nalašč, da bi reka pridobila svojo veljavo. Nekoč je bila Ljubljanica plovna in od današnje Vrhnike do Emone ter naprej so že Rimljani po njej prevažali svoje enote ter vzdolž nje gradili utrdbe in postojanke. Medtem ko je v obdobju od Avstro-Ogrske do razpada Jugoslavije veljalo, da so plovne reke v nekdanji državi le Donava, Tisa in Sava, so novi zakoni po vstopu v EU omogočili tudi ureditev plovbe po Ljubljanici. Še pred desetimi leti, ko so nekateri posamezniki začeli razmišljati o urejanju življenja na reki, ni bilo pravzprav nikogar, ki bi vedel, kaj je dovoljeno in kaj ne. Vse, česar so se lotili, bi lahko pomenilo kršitev javnega reda in miru na reki. Res je tudi, da so nekateri nanjo postavili celo plovila na nafto in jo tako še dodatno onesnaževali. A od takrat so se razmere vendarle izboljšale: prva listina – zakon o plovbi po celinskih vodah – je kmalu dobila še tri »hčere«. Vendar ti papirji med seboj še niso usklajeni, manjka pa tudi usklajeno delovanje zainteresiranih. Tukaj bi morda pobudo lahko prevzeli vsi vpleteni: MOL, čolnarji, podjetja in tudi država. Kot smo izvedeli v pogovoru s čolnarji Tine-tom, Francetom in Luko, se rečni možje zavedajo svoje odgovornosti in vedo, da lahko vsakdo kaj naredi. Tomo Zupančič, predsednik dru-štva Rečnih kapitanov na Ljubljanici, pa je dodal, da verjamejo tudi podžupanu Janiju Möderndorferju, ki jim je zagotovil, da se bo oseb-no zavzel za rešitev tega gordijskega vozla in tako vsaj z reke pregnal znano ljubljansko meglo. In tako lahko upam, da bo na Ljubljanici res kmalu veliko kapitanov (med njimi morda celo kaka gospa) in si bom ljubljanske cerkve in

www.mladinska.com/sola 2/17/10 1:05:00 PM

SLOVENŠČINA − MATURA ZA GIMNAZIJSKE PROGRAME Več avtorjev

ESEJ NA MATURI 2011 Recenzentka: dr. Boža Krakar Vogel Priročnik bo vseboval raznovrstne interpretacije in razprave o umetnostnih besedilih, ki so predpisana za pisanje maturitetnega eseja v letu 2011, zlasti s stališča predpisane teme maturitetnega sklopa. Poleg izčrpnih in analitično zbranih podatkov bo priročnik predlagal tudi raznovrstne naloge za načrtno in sistematično pripravo na pisanje maturitetnega eseja. ISBN 978-961-01-1335-5 9789610113355

Irena Ceklin Bačar, Marijana Klemenčič Glavica, Nina Levstik, mag. Robert Cazinkić

SLOVENŠČINA – JEZIK NA MATURI Zbirka nalog

ISBN 978-86-11-16681-0 9788611166810

Zbirko nalog je ob izidu potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Zbirka nalog: • pregledno in strnjeno predstavlja jezikovno snov gimnazijskih programov, • omogoča pestro izbiro nalog za ponavljanje in pripravo na maturo, • vsebuje miselne vzorce, preglednice, naloge za ponovitev in analize neumetnostnih besedil. 9. poglavje/I. Miselni vzorec 9 Preglednice 9

... UTRDIMO ...

5. V besedi najbræ zadnji soglasnik izgovorimo drugaËe, kot ga zapiπemo. Katero pravilo oz. naËelo upoπtevamo pri zapisu?

Besedilo I

Besedilo II

Besedilo III 6. Popravi, kar je narobe deljeno: i-zhod-iπ-Ëe __________________________________________________________________ nar-avn-i ____________________________________________________________________ plani-nski ____________________________________________________________________ kri-æpot-je____________________________________________________________________ 7. Predlog v v povedi iz III. besedila V srediπËu Pomurja, deæele prijaznih ljudi, vas priËakuje Hotel Diana v Murski Soboti je zapisan z veliko zaËetnico. V naslednji povedi III. besedila pa je isti predlog zapisan z malo zaËetnico. a) Ali je zapis v obeh primerih pravilen? Obkroæi. DA. NE. b) Odgovor iz naloge 7. a) utemelji. Vir: Delo, 18. 4. 1998

Vir: Izleti po ljubljanski okolici

Vir: Delo, 16 . 4. 1998

a) Iz besedila I izpiπi vsa zemljepisna lastna imena. 1. Iz besedila II izpiπi nadnaslov in prvo besedo v njem deli na dovoljene naËine.

b) S pomoËjo zemljevida razvrsti zemljepisna lastna imena v preglednico. Naselbinska imena:

2. Ali besedo most lahko delimo? Odgovor utemelji s pravilom.

Nenaselbinska imena: c) Delitev zemljepisnih lastnih imen na naselbinska in nenaselbinska je pomembna zaradi pravilnega zapisa teh imen.

3. V besedi »eπenjski je sklop nj. S katerim pravilom si pomagaπ, ko se odloËaπ, ali bi sklop delil/-a ali ne?

Navedeno trditev potrdi ali ovræi . 4. V besedi Krstenica je pred r polglasnik. Zakaj ga ne zapiπemo s posebno Ërko?

124

125

Irena Ceklin Bačar, Marijana Klemenčič Glavica, Nina Levstik, mag. Robert Cazinkić

RAZLAGE IN PONAZORITVE JEZIKOVNIH RAVNI Z NEUMETNOSTNIMI BESEDILI Priročnik Zbirko nalog SLOVENŠČINA – JEZIK NA MATURI odlično dopolnjuje priročnik RAZLAGE IN PONAZORITVE JEZIKOVNIH RAVNI Z NEUMETNOSTNIMI BESEDILI. ISBN 978-86-11-16909-5 9788611169095

Priročnik vsebuje teoretično ponovitev in ponazoritev vseh učnih tem, obravnavanih v štirih letih gimnazijskih programov. Vsaka enota je predstavljena na podlagi neumetnostnega besedila.

»Priročnik je dobrodošlo in kar težko pričakovano gradivo tako za dijake maturante kot za učitelje, saj je sedaj jezikovna snov razložena zelo obširno le v učbenikih. Pohvalno je, da je sedaj obsežna jezikovna snov strnjeno zbrana in poenostavljeno razložena na enem mestu.«

BESEDILO ‡ SESTAVA

BESEDILO 1

BESEDILO 2

Prvi dopolnjevalni stavek pa pomensko dopolnjuje celotni osnovni stavek, zato je z njim v enakovrednem razmerju ‡ gre za priredno zvezo stavkov (S + S).

ENAKOVREDNA (PRIREDNA) ZVEZA STAVKOV Oglejmo si nekaj primerov povedi iz besedila 1, v katerih so stavki med seboj v enakovrednem razmerju:

1. Razπirljive pametne oznake statiËne dokumente oplemenitijo in poveæejo z viri poslovnih podatkov. 2. Ob pomoËi dodatkov lahko Office poljubno nadgradimo, ga poveæemo z dokumentnim streænikom, vzpostavimo sistem za spremljanje odnosov s strankami ali pa ga poveæemo s poljubno spletno storitvijo.

prof. Ana Jesenovec, Gimnazija Kranj

Vir: Ona, 26. 6. 2003

3. Razvojne moænosti niso veË omejene le na avtomatizacijo ponavljajoËih se opravil ‡ Office XP svojih zmoænosti ne skriva, temveË jih prek predmetnih modelov ponuja v uporabo namenskim programom.

4. Rada bi naredila nekaj primerjav, zato naloæi del, /… /

Vir: priloga revije Monitor, maj 2002

»e opazujemo povedi ponazoritvenega besedila 1, vidimo, da so lahko sestavljene iz enega samega stavka (Po nekaj manj uspeπnih poskusih smo z razliËico XP dobili nov streænik v podporo skupinskemu delu), veËina povedi pa je sestavljena iz najmanj dveh (ali veË) stavkov (Microsoft Office æe zdavnaj ni veË le pisarniπka zbirka, ampak je zmogljiv odjemalec, ki brez teæav dvosmerno komunicira z najrazliËnejπimi podatkovnimi viri). Stavki, ki tvorijo povedi, imajo razliËno vlogo. Prikaæimo: Microsoft Office æe zdavnaj ni veË le pisarniπka zbirka, ampak je zmogljiv odjemalec, ki brez teæav dvosmerno komunicira z najrazliËnejπimi podatkovnimi viri. Prvi stavek tvori osnovo povedi, zato je to osnovni stavek, drugi in tretji pa osnovnega dopolnjujeta, torej sta dopolnjevalna stavka. V naπem primeru tretji stavek dopolnjuje le del drugega stavka in je do njega v neenakovrednem razmerju ‡ gre za podredno zvezo stavkov (S//S).

Vsak stavek, ki je del izpisanih povedi, bi lahko stal samostojno, kot enostavËna poved. V povedih imamo dva/veË stavkov, od katerih je eden osnovni, drugi dopolnjevalni, saj osnovnega dopolnjuje z doloËeno vrsto podatka. VRSTE PRIREDIJ VEZALNO PRIREDJE Razπirljive pametne oznake statiËne dokumente oplemenitijo in poveæejo z viri poslovnih podatkov. V tej povedi drugi stavek (dopolnjevalni) prvega (osnovnega) dopolnjuje s podatkom o soËasnosti oz. zaporednosti. Veznik, ki povezuje oba stavka, je in, znaËilen pa je za VEZALNO PRIREDJE. Namesto tega veznika se v vezalnem priredju lahko uporabljata tudi veznika ter in pa.

www.mladinska.com/sola Katalog_MKZ_SŠ.indd 5

www.mladinska.com/priprave

5 2/17/10 1:05:16 PM

SLOVENŠČINA V SREDNJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU Za slovenščino − jezik imamo potrjene učbenike na Strokovnem svetu z naslovom Slovenščina, Z besedo do besede, avtoric dr. Jerice Vogel, mag. Silve Kastelic, mag. Marjane Hodak in Jane Ozimek. Podrobnejši opis učbeniških kompletov je na strani 4.

DVD

mag. Lidija Golc, Valentina Kobal, dr. Klemen Lah, Bernarda Lenaršič

ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 1 Učbenik za književnost v 1. letniku srednjega strokovnega izobraževanja

ISBN 978-961-01-1330-0 9789610113300

Berilo je usklajeno z novim učnim načrtom za srednje strokovno izobraževanje in poleg nazornega pregleda literarnozgodovinskih obdobij iz Berila 1, Umetnost besede prinaša: • poglobljeno predstavitev ljubezenskih in znanstvenofantastičnih besedil, ki ju odlikuje zanimivo uvodno poglavje in širok izbor knjižnih naslovov, • pregleden in sistematičen prikaz mladinske književnosti, • slikovno in vizualno privlačno gradivo.

www.mladinska.com/priprave

Katalog_MKZ_SŠ.indd 6

www.mladinska.com/sola 2/17/10 1:05:35 PM

SLOVENŠČINA NA POKLICNI MATURI Lucija Mejač Petek, Irena Ceklin Bačar, Marijana Klemenčič Glavica, Nina Levstik, mag. Robert Cazinkić

SLOVENŠČINA – JEZIK NA POKLICNI MATURI Zbirka nalog za slovenščino – jezik na poklicni maturi Gre za priredbo dobro sprejete in uporabljane zbirke nalog Slovenščina – jezik na maturi, ki jo je ob izidu za klasično maturo potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Zbirka nalog: • je strokovno in didaktično prilagojena za dijake – maturante, ki opravljajo poklicno maturo, • pregledno in strnjeno predstavlja jezikovno snov s pestro izbiro nalog za ponavljanje in pripravo na poklicno maturo, • vsebuje miselne vzorce, preglednice, naloge za ponovitev in analize neumetnostnih besedil.

ISBN 86-11-17678-2 9788611176789

Lucija Mejač Petek, Irena Ceklin Bačar, Marijana Klemenčič Glavica, Nina Levstik, mag. Robert Cazinkić

SLOVENŠČINA – JEZIK NA POKLICNI MATURI Razlage in ponazoritve jezikovnih učnih tem Zbirko nalog Slovenščina – jezik na poklicni maturi odlično dopolnjuje priročnik Razlage in ponazoritve jezikovnih učnih tem. Priročnik vsebuje teoretično ponovitev in ponazoritev vseh učnih tem, obravnavanih v srednješolskem strokovnem programu. Vsaka enota je predstavljena na podlagi neumetnostnega besedila.

ISBN 86-11-17677-4 9788611176772

Lucija Mejač Petek

KNJIŽEVNOST NA POKLICNI MATURI Zbirka nalog Odličen pripomoček za pripravo na drugi del izpitne pole na poklicni maturi. Zbirka nalog KNJIŽEVNOST NA POKLICNI MATURI vsebuje in obravnava: • • • • •

ISBN 86-11-17751-7 9788611177519

sistematično pisanje besedila na književno temo (interpretacijo odlomka), pripravo koncepta za interpretacijo odlomka, zgradbo interpretacije, številne primere vodene in samostojne interpretacije z navodili, strnjen povzetek snovi in pregleden sistem naučenega za ustni del izpita iz književnosti.

IZPITNE VSEBINE

PRIPOVEDNA TEHNIKA Dostojevski si je najprej zamislil roman s prvoosebnim pripovedovalcem (to pomeni, da pisatelj zgodbo poloæi v usta enemu izmed junakov, ki v prvi osebi pripoveduje zgodbo). Kasneje se odloËi za vsevednega pripovedovalca. Za slednjega je znaËilno, da se væivi v vsakega junaka posebej, tako da pisatelj v tretji osebi pripoveduje o mislih, Ëustvovanju, doæivljanju vseh junakov. Glavno sredstvo pripovedovanja sta monolog, v katerem nam najveËkrat Raskolnikov sporoËa svojo duπevno stisko, in dialog med osebami, s katerim Dostojevski predvsem predstavlja resniËnost. PSIHOLO©KI REALIZEM Delo sodi med najboljπe primere psiholoπkega realizma. V njem ni veË vaæna zunanja resniËnost, ampak se pisatelji ukvarjajo z junakovo duπevnostjo, zanimajo jih zapleteni psiholoπki pojavi, velikokrat tudi izjemne, deformirane, patoloπke oblike osebnosti, v katerih iπËejo odgovore za junakova dejanja. V 19. stoletju so Dostojevskega moËno kritizirali, sodobna psihoanaliza pa mu je dala prav. V tem smislu je Dostojevski predhodnik sodobnega romana. 1. 2. 3. 4.

Povzemi zgodbo romana. Kako si razlagaπ naslov romana? Utemelji svoje razmiπljanje. S pomoËjo odlomkov v berilu oznaËi glavne osebe ZloËina in kazni. Ali dejanja glavnih oseb obsojaπ ali jih lahko razumeπ? Opredeli se do vsake osebe posebej in utemelji svoj odgovor. 5. Kaj meniπ o Raskolnikovi teoriji o nadljudeh in Ëredi? Odgovor utemelji. 6. Razloæi, kaj pomeni Raskolnikovo ime. 7. Kakπno pripovedno tehniko uporablja pisatelj? Se ti zdi primerna za tak roman? Zakaj (ne)? 8. Kako dogajalni Ëas in prostor odstopata od pravil romana? 9. Katera vrsta realizma prevladuje v romanu? S pomoËjo odlomka iz berila dokaæi svoj odgovor. 10. Katera etiËna vpraπanja se ti vzbudijo ob tem romanu? Opredeli se do njih. LEV NIKOLAJEVI» TOLSTOJ: VOJNA IN MIR Pojmi, prvine za interpretacijo: zgodovinski roman Nataπa Rostova

Andrej Bolkonski

zgodovinski roman

Pierre Bezuhov

VOJNA IN MIR nacionalna epopeja

Anatolij Kuragin

misel na ljudstvo

osebe

ideja

Pojmi, prvine za interpretacijo: protestantske ideje v besedilu

nazoren in preprost slog pridiga

obsodba vojne

obsodba plemstva

V berilu preberi Trubarjevo pridigo in pojasni, zakaj Trubar nasprotuje zidavi cerkva. V odlomku poiπËi tri primere, s katerimi Trubar dokazuje, da so prikazovanja svetnikov izmiπljena. Kako na Trubarjeve trditve gledajo verniki? Odgovor utemelji z ustrezno povedjo iz besedila. Katere protestantske ideje so razvidne iz besedila? Dokaæi, da je besedilo pridiga. Kakπen se ti zdi jezik v pridigi? Utemelji odgovor. Pojasni, kakπen je Trubarjev pomen za Slovence.

JANEZ SVETOKRI©KI: NA NOVIGA LEJTA DAN Pojmi, prvine za interpretacijo: pridiga, baroËni slog

protestantske ideje

pridiga proti zidavi cerkva

proti praznoverju in ËaπËenju svetnikov

ZGODOVINSKI ROMAN Vojna in mir je zgodovinski roman. Njegov zaËetnik je romantik Walter Scott. Za zgodovinski roman je znaËilno, da pisatelj prikazuje realne zgodovinske dogodke. ©tevilni junaki v romanu so lahko resniËni (Ëe so pomembni za opisane zgodovinske dogodke), glavni junaki pa so izmiπljeni. Vojna in mir je tudi izjemno obseæen roman. Vsebuje tako veliko πtevilo oseb, tem in dogodkov, kot jih je vËasih ep, zato mu pravimo epopeja. Ker opisuje dogodke, zelo pomembne za ruski narod, je delo nacionalna epopeja.

moralni nauk + zgledi iz æivljenja

PROTESTANTSKE IDEJE V BESEDILU Trubar torej svoje trditve utemeljuje z osebnimi izkuπnjami, ljudem pa dopoveduje tipiËne protestantske ideje: ‡ da naj ne zidajo novih cerkva, ‡ govori proti praznoverju in ËaπËenju svetnikov, ‡ pridiga proti bogatenju duhovπËine.

IDEJA ROMANA Tolstoj je dejal, da ga je pri pisanju vodila misel na ljudstvo. Na zaËetku dela tako sreËamo ruske vojake, ki se bojujejo proti Francozom v Avstriji in so poraæeni, ko pa se bojujejo na domaËih tleh in branijo lastne domove ter ljudi, kljub hudemu trpljenju zmagajo. Delo je zato obsodba vojne, obsodba plemstva, ki ljudstvo peha v vojno, in jasno izraæa misel, da za vojno ni nobenega opraviËila, razen Ëe je obrambna.

SLOG Slog v pridigi je nazoren in preprost, brez metafor in metonimij, stavki so kratki. Posebej izstopa veliko πtevilo germanizmov, jezik pa je zaradi starosti za danaπnjega bralca teæje razumljiv.

111

Sveti priroËnik

patriarhalni nauk

NA NOVIGA LEJTA DAN

baroËni jezik

proti bogatenju duhovπËine

POVZETEK VSEBINE Besedilo je pridiga, saj Trubar v njej sporoËa moralni nauk, ki ga utemeljuje s primeri. Trubar v pridigi pove svoje izkuπnje o zidavi novih cerkva. Pravi, da ljudje cerkve postavljajo zaradi laæi in praznoverja, kar utemeljuje z razliËnimi primeri. Ko je sluæboval v Loki pri RadeËah, je neka æenska trdila, da k njej vsako noË prihajata dva svetnika in ji ukazujeta, da morajo zgraditi novo cerkev, sicer se bosta ljudem maπËevala. Trubar ljudem ugovarja, zato ga skoraj pretepejo. Ko k æenski poπlje svojega kaplana, mu æenska zaupa, da sta svetnika Ërna, na kaplanove ugovore, da so svetniki beli, pa takoj spremeni svoje mnenje in pravi, da sta bela. Potem Trubar izpostavi πe nekaj primerov, ko so ljudje sezidali cerkve zaradi praznoverja, a so vsi umrli nesreËne smrti. Korist od novih cerkva imajo samo duhovniki in cehmojstri, ki zaradi gradenj in darov dobro æivijo. Zato nimajo niË proti njihovi gradnji. Trubar opozarja, da Ëe bodo tako nadaljevali, bodo vsi konËali v peklu.

opraviËljiva le obrambna vojna

www.mladinska.com/sola

germanizmi

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

O ZIDAVI CERKVA

Helena Kuraginova

110

Katalog_MKZ_SŠ.indd 7

PRIMOÆ TRUBAR: O ZIDAVI CERKVA

POVZETEK ZGODBE V izjemno obseænem delu je Tolstoj ustvaril mogoËen prikaz æivljenja v Rusiji med letoma 1805 in 1812, ko so se Rusi bojevali z Napoleonom. V dogajanje so vpleteni πtevilni junaki, zgodovinske osebe (general Kutozov, ruski car Aleksander I., Napoleon), izmiπljene osebe, plemiËi, tlaËani idr. V romanu nastopa pribliæno 5000 oseb. V ospredju pripovedovanja so tri plemiπke druæine, Rostovi, Bolkonski in Kuraginovi. Rostovi imajo hËer Nataπo, ki je osrednji æenski lik romana in eden najlepπih likov v ruski literaturi. V romanu spremljamo njen razvoj od naivne deklice do zrele æenske. Nataπa je naravno, prisrËno, æivahno dekle, ki se zaljubi v kneza Andreja Bolkonskega. Ta je precej starejπi od nje in je bil æe poroËen z zelo lepo æeno, ki ga je dolgoËasila. Ko mu æena pri porodu umre, ga peËe vest. Nataπa in Andrej se zaroËita, Nataπa pa se zaljubi tudi v izkuπenega lepotca Anatolija Kuragina. Sicer kmalu spozna svojo zmoto in ji je æal, a Andrej ji njene mladostne nepremiπljenosti ne more oprostiti. Odide v vojno, kjer ga smrtno ranijo. Ko leæi med ranjenci, ki jih na begu pred Francozi na prepolnih vozovih umikajo iz Moskve, ga najde Nataπa in ga neguje. ©ele tik pred smrtjo ji Andrej odpusti, a je za to prepozno. Drugi pomemben moπki lik je Andrejev prijatelj Pierre Bezuhov. Ta je nezakonski sin zelo bogatega grofa Bezuhova. Na zaËetku romana ni ravno priljubljen, ker je nezakonski, zelo neprivlaËen in neroden na pogled. Pod vplivom æivljenja v Franciji, ne skriva svojega navduπenja nad Napoleonom. Ko njegov oËe umre, Pierre presenetljivo podeduje oËetovo bogastvo. Situacija se spremeni, saj Pierre postane zaæeljen æenin. Preden se zave, ga æe poroËijo s Ëudovito, a pokvarjeno lepotico Heleno Kuraginovo, ki ga kmalu po poroki vara, zato jo Pierre zapusti. Pierre skuπa izboljπati poloæaj svojih kmetov, spremeni pa se tudi njegov odnos do Napoleona. Æe od zaËetka tiho ljubi Nataπo, a ji tega ne prizna. Ko Andrej umre, ji pomaga in poËasi se tudi v njej vzbudi ljubezen do Pierra. Na koncu se poroËita in æivita v sreËnem zakonu.

humor

JANEZ SVETOKRI©KI Bil je menih s Svetega (danes Vipavskega) kriæa, ki je kot potujoËi pridigar po naπih krajih navduπeval ljudi. Ker so ljudje njegove pridige zelo radi posluπali, jih je objavil v delu z naslovom Sveti priroËnik, v katerem je 365 pridig, za vsak dan v letu ena. Od tod tudi naslov obravnavane pridige, ki jo je povedal na novega leta dan, torej 1. januarja. POVZETEK PRIDIGE Svetokriπki se v pridigi obraËa na zakonce in jim svetuje, kako naj æivijo, da bodo imeli lepo leto. V Rimu je nek gospod svoji nevesti poslal robËek s podobo cesarice Livije, o kateri je bilo znano, da je svojemu moæu vse odpustila. Nevesta je razumela æeninovo æeljo, vrnila pa mu je robËek s Sokratovo podobo, saj je bil ta izredno potrpeæljiv s svojo æeno. »e bosta torej drug do drugega taka kot Sokrat in Livija do svojih zakoncev, se ne bosta nikoli prepirala. DrugaËe pa je bilo z æeno, ki ji je moæ domov prinesel ptice, za katere je dejal, da so drozgi, ona pa, da so kosi. Moæ se sicer ne æeli prepirati, a æena jezika toliko Ëasa, da moæ izgubi æivce in jo premlati. Æena se tega spomni spet naslednje leto na isti dan in ponovno zaËne govoriti o kosih, zaradi Ëesar je spet pretepena. Obenem moæ in æena sproæita πe prepir in pretep med zakonci po celem mestu. Svetokriπki komentira, da æene po nepotrebnem jezijo moæe in da naj si oboji za zgled vzamejo Livijo in Sokrata. Nato pove πe zgodbo o æeni, ki je imela niËvrednega moæa. Ko mu jastreb odnese piπËe, ga jezna æena premlati. Drugi dan je πe slabπe, vendar se jezna æena na koncu vda, saj spozna, da je vsa jeza zaman. Nato Svetokriπki zakoncem spet priporoËi, naj bodo æene pokorne moæem, kot je Cerkev pokorna Kristusu, moæje pa naj jih ljubijo, kot Kristus ljubi Cerkev.

www.mladinska.com/priprave

7 2/17/10 1:05:53 PM

ZA VEČ ZNANJA Nada Barbarič, Donovan Pavlinec, dr. Bojan Balkovec, Elizabeta Hriberšek Balkovec

LITERARNE ZGODBE IZ SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI

ISBN 978-961-01-0585-5 9789610105855

Povzetki književnih del iz zakladnice svetovne književnosti • Izbor del zajema literarne bisere, ki so predpisani v učnem načrtu za srednje šole, hkrati pa upošteva temeljne zahteve sodobnega pouka in interdisciplinarnega povezovanja. • Književna dela so umeščena v literarni in zgodovinski kontekst dobe ter so povezana z umetnostno zgodovino, filozofijo, filmom, znanostjo in tehniko ter umetnostno zgodovino v času izida. • Knjiga je namenjena vsem, ki želijo pridobiti in poglobiti splošno intelektualno razgledanost na področju literature, pri tem pa ohraniti (ali spodbuditi) strast do branja. motivacijski uvod 1904 Anton Pavlovič Čehov

naslov

ČEŠNJEV VRT Dvojna melanholija poslavljanja: ruske družine od izgubljenega doma in avtorja – pisatelja od ljubljene žene igralke in gledališča.

podatki o avtorju

Anton Pavlovič Čehov (1860–1904) ruski pisatelj in dramatik Dela: Stepa Dolgočasna zgodba Dvoboj Moje življenje Dama s psičkom Utva Striček Vanja Tri sestre Češnjev vrt Ivanov

Glavna ženska vloga Ljubov Andrejevne Ranevske v Češnjevem vrtu je bila že od prve replike namenjena Olgi Knipprovi, igralki, s katero je bilo Čehovu danih le nekaj let zakona in malo skupnega življenja, saj je zaradi zdravljenja jetike moral večino časa prebiti v sanatoriju. Ljubezen je mogel izraziti le v korespondenci in v umetniškem delu, ji podariti zahtevno vlogo občutljive, nežne in razočarane ženske, ki se fatalistično prepušča življenjskim vrtincem. Družinsko posestvo Ranevske je zadolženo, grozi jim skorajšnji bankrot in ponižujoča prodaja na dražbi. Ljubov je po moževi in sinčkovi smrti pobegnila v tujino, tam vzdrževala nevrednega ljubimca, doživela prevaro, se celo poskusila zastrupiti. Ko pride ponjo v Pariz 17-letna hči Anja, si zaželi doma in se vrne v Rusijo. Brat Gajev ji z lagodnim življenjem ni v nobeno pomoč, posestvo je v njeni odsotnosti vodila in zanj skrbela rejenka Varja, a ga ni mogla rešiti propada. Obogateli Lopahin, trgovec kmečkega rodu, bi rad še pomagal Ranevski s kapitalističnimi triki, zato ji svetuje, naj znani in občudovani češnjev gaj proda za parcele mestnim vikendašem. Ljubov je tako razmišljanje odvratno in tuje, lepote in

tradicije, ki ju predstavlja češnjev vrt, ne more prodajati, kot se ne da kupčevati z lastno dušo. Posestvo, stara hiša, okolica so zanjo polni srečnih in otožnih spominov, življenje bi bilo puhlo in nevredno, če bi mu začela vladati denar in dobiček. Iztekajoči se čas ne dopušča sanjarjenja in čudežnih rešitev. Posestvo je prodano na dražbi prav kupcu Lopahinu, člani razseljene družine morajo oditi vsak v svojo smer. Ljubov se bo vrnila v Pariz k vsaj navidez skesanemu ljubimcu, brat se je vdan v usodo zaposlil v banki, Anja namerava končati šolo, študirati in čakati na materino vrnitev. Brezbrižni Lopahin je že zapovedal posekati prelepi češnjev vrt, spomladi bo podrl še družinsko hišo, namesto prejšnje nostalgije mu bo zlahka pridobljeno posestvo prinašalo samo večji dobiček. Dramske osebe v Češnjevem vrtu so ne glede na družbeno pripadnost psihološko zapletene in izmuzljive. Ljubov Ranevska je ljubeča, pozorna, čustvena in občutljiva ženska, hkrati pa neodgovorna in nestalna, njena osnovna življenjska taktika je pobeg in zanikanje stvarnosti, predajanje trenutku, iskanje in občutenje lepega ter izogibanje odločitvam. Lopahin jo spoštuje od otroštva, rad bi ji pomagal in jo izvlekel iz finančne stiske, vendar ga njena trma in njegova pragmatičnost silita, da mora na koncu upoštevati svoje dobičkarske koristi. Gajev, brat Ranevske, je nerealen in lahkomiseln, Trofimov, bivši vzgojitelj umrlega sinčka, pa politični fantast, poln utopičnih idej o veliki prihodnosti Rusije po spremembi starega reda. Mladi Varja in Anja sta stvarnejši, Varja sicer upa na zakon z Lopahinom, ko pa se ji želja ne uresniči, poišče prihodnost v delu, Anja si želi končati šolo, maturirati. Zgradbeno je Češnjev vrt rahlo tkana, iz posameznih scen od prihoda na posestvo do odhoda Ljubov Ranevske sestavljena dramska zgodba, kjer se impresionistično prepletajo drobni prizori, nepomembni dialogi, občutljivo čustvovanje in razmišljanje, pridušena otožnost in veselje, kjer je več življenjskih malenkosti kot usodnih preobratov. Opazna liričnost prehaja v simbolizem svetlobe, barv in zvokov, banalno stvarnost na trenutke prekrije mehka poetičnost. Še tako dolgočasno in nehvaležno življenjsko sivino je mogoče utišati s človeško toplino in zaupanjem, ki se pri nemirnih in iščočih dušah ohranjata in obnavljata tudi po velikih razočaranjih.

Zgodba v času in čas v zgodbi Propadanje plemstva, ki ga v drami Češnjev vrt predstavlja prodaja posestva, se je v Rusiji začelo sredi 19. stoletja. Vloga plemstva je bila v Rusiji vse od srednjega veka velika, saj je plemstvo v celoti obvladovalo družbeno-politično dogajanje. Plemiški naziv je bilo mogoče podedovati od prednikov ali ga pridobiti za vzorno opravljanje vojaške in kasneje tudi uradniške službe. S posebnim kodeksom sta bila leta 1785 predpisana način obnašanja in hierarhija med plemstvom. Med privilegiji omenimo last nad poseljeno zemljo in kmeti na njej (do 1861), od leta 1762 do 1874

Na šahovnici zgodovine Januarja 1904 je japonska mornarica blokirala rusko ladjevje v pristanišču Port Arthur na jugu Mandžurije. Po enoletnih spopadih je morala Rusija zapustiti Mandžurijo, kar je vodilo v politično krizo. Igro, podobno nogometu, so poznali že v antiki. Sredi 19. stoletja so v Angliji sprejeli enotna pravila igre. Prva mednarodna tekma je bila med Anglijo in Škotsko leta 1872. Podobno kot pri mnogih športnih zvrsteh so se v začetku 20. stoletja predstavniki različnih

so bili plemiči oproščeni obvezne vojaške službe, imeli so pravico do lastnega grba, javne službe in obiskovanja izbranih šol ter niso smeli biti telesno kaznovani.

zgodovinski, filozofski kontekst

Hud udarec za plemstvo je pomenila ukinitev tlačanstva leta 1861. Večina je bila nepripravljena na industrializacijo in nove gospodarske dejavnosti, zato je njihov gospodarski položaj postal neprimerljiv z novopečenimi kapitalisti. Zadnji udarec je rusko plemstvo doživelo po oktobrski revoluciji leta 1917. Tedaj so se množično umaknili v tujino, kjer pa so ob težkem boju za dostojno življenje lahko le nostalgično podoživljali svoj plemiški stan.

držav dogovorili za ustanovitev mednarodne nogometne zveze. 21. maja 1904 v Parizu ustanovili Mednarodno nogometno zvezo, s kratico FIFA. Leta 1904 se je rodil slovenski pisatelj, pesnik in politik Edvard Kocbek, ki se je v zgodovino slovenske književnosti zapisal s poezijo, pripovednimi deli in eseji. Med vojno je bil kot predstavnik krščanskih socialistov vključen v vodstvene organe OF. Zaradi literarnih del in kritike sistema, mu je tedanja oblast prepovedala nastopati v javnosti in objavljati dela.

Viktor Elpidiforovic Borisov-Musatov: Pomlad, 1898–1901

192

dr. Jerica Vogel, Mojca Cestnik

RAZVEZANI JEZIK Jezikovni priročnik za šolo in vsakdanjo rabo

193

Nagrada za najlepši uËbenik

2006!

Jezikovni priročnik za šolo in vsakdanjo rabo: • strnjeno in pregledno predstavlja snov jezikovnega pouka ob neumetnostnih besedilih, ki ga učenci obravnavajo v vseh razredih osnovne šole, • vsebuje raznovrstna neumetnostna besedila in duhovite ilustracije Zvonka Čoha, • vsebuje miselne vzorce, definicije in napotke za pisanje različnih besedilnih vrst, • povzema temeljno znanje, ki naj bi ga učenci pridobili ob koncu osnovne šole, zato je izvrstno izhodišče za pripravo na pouk slovenščine v srednji šoli, hkrati pa tudi uporaben jezikovni priročnik za vsakdanjo rabo.

ISBN 86-11-17501-8 9788611175010

Zbrala in uredila: mag. Alenka Kepic Mohar

ŠOLSKI ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Z DVD-jem

DVD ISBN 86-11-17502-6 9788611175027

Prednosti učnega gradiva: • abecedno predstavlja več kot osemdeset slovenskih književnikov, katerih dela učenci obravnavajo pri pouku književnosti v osnovni šoli, • biografski fotografski trak in življenjepisne podatke popestrijo razmišljanja avtorjev, njihovo bibliografijo pa ponazarjajo odlomki iz književnih del, ki jih učenci prebirajo v osnovni šoli, • biografski okruški Za radovedneže prinašajo zanimive podatke iz življenja književnikov (nagrade, spominske sobe, filmske upodobitve književnih del ipd.), • v rubriki Istega leta so se rodili predstavljamo avtorjeve sodobnike, znamenite osebnosti tedanjega časa, • v dodatku so avtorji predstavljeni v časovnem traku in na zemljevidu rojstnih krajev, • bralce uvaja v skrivnost sedme umetnosti z izvirnim Filmskim slovarčkom in priloženim DVD-jem, na katerem so odlomki nekaterih filmov po literarnih predlogah.

www.mladinska.com/priprave

Katalog_MKZ_SŠ.indd 8

www.mladinska.com/sola 2/18/10 12:17:20 PM

ZA VEČ ZNANJA Zbrala in uredila: Aleksandra Lutar Ivanc

ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Album slovenskih književnikov: • predstavlja kronološki pregled slovenskih književnih ustvarjalcev od Trubarja do danes, • vsebuje bistvene, najpomembnejše biografske podatke in osrednja literarna dela slovenskih književnikov, • besedilo dopolnjuje slikovno gradivo s podobo književnika in njegovega domačega kraja, • prikazuje najzanimivejše ter najlepše knjižne izdaje, • vsebuje kratke mnenjske zapise poznavalcev ali samega avtorja.

ISBN 978-86-11-17503-4 9788611175034

Alenka Vesenjak

ALBUM SVETOVNIH KNJIŽEVNIKOV 1 Svetovni klasiki Od antičnih začetkov do moderne Nives Križnar

ALBUM SVETOVNIH KNJIŽEVNIKOV 2 ISBN 978-961-01-0586-2 9789610105862 (1. DEL)

Svetovni sodobniki

ISBN 978-961-01-0711-8 9789610107118 (2. DEL)

Albuma svetovnih književnikov predstavljata svetovne klasike od antičnih začetkov do najvidnejših sodobnih ustvarjalcev besedne umetnosti. Gre za kronološko beležnico bistvenih stvarnih podatkov o avtorjih: • besedilni del smiselno dopolnjujejo razgibani slikovni fragmenti, • predstavitev najzanimivejših osrednjih književnih del, • mnenjski zapisi poznavalcev in samih avtorjev, • anekdote. <=2D:4:K6>

AC65C@>2?E:<2

JEAN - BAPTISTE RACINE

JOHANN WOLFGANG GOETHE

• 28. 8. 1749–22. 3. 1832 • rojstni kraj: Frankfurt ob Majni, Nemčija • pesnik, pisatelj, dramatik • kritik, teoretik, naravoslovec, državnik • predstavnik viharništva in weimarske klasike

• 22. 12. 1639–21. 4. 1699 • rojstni kraj: La Ferté-Milon, pokrajina Champagne, Francija • dramatik • dvorni historiograf, janzenist DELA

ki. Kraljica Fedra je zaljubljena v pastorka Hipolita, njena razumska narava pa se zaman upira rušilnim, slepim nagonom.

Dramatika: Fedra (1677), Britanik, Ifigenija v Avlidi, Berenika Jean - Baptiste Racine se je rodil v meščanski družini. Že v zgodnjem otroštvu je izgubil starše. Šolal se je pri janzenistih v Port-Royalu, ki so s svojo moralno strogostjo in individualno religioznostjo močno vplivali na dramatikovo kasnejše delo. Racine se je po prihodu v Pariz navdušil nad gledališčem in živel posvetno življenje. S prvimi tragedijami in komedijami je zaslovel, toda po neuspehu s Fedro, h kateremu naj bi pripomogli Corneillovi privrženci, se je za nekaj časa odpovedal dramskemu pisanju.

C@>2?E:<2

GEORGE NOEL GORDON BYRON

mnogokrat tudi zelo napredno vsebino. Čeprav je v njegovih delih veliko epike, je vendarle izrazit izpovedni pesnik, ki ga zaznamuje občutje otožnosti.

Do Racina je veliko spoštovanje gojil Marcel Proust. Klasicističnega dramatika je zaradi številnih podobnosti glede dojemanja sveta čutil kot brata.

Epika: Romanje grofiča Harolda (1812–1818), Parizina (1816); Don Juan (1819–1824); Ujetnik v Chillonu (1816) Dramatika: Manfred (1817), Marino Faliero (1821) Poezija: Urice brezdelja (1807), Hebrejske melodije (1815) George Noel Gordon Byron se je rodil v plemiški družini. Preživel je nesrečno mladost, študiral je v Harrowu in Cambridgeu. Byronovo življenje se je spremenilo, ko je podedoval plemiški naslov in mesto v lordski zbornici. Svobodnjaško

življenje, ponos in ostra kritičnost so ga pripeljali v spor z angleško visoko družbo. Leta 1815 se je poročil in se leto za tem ločil. Številne pesniku nenaklonjene okoliščine so povzročile, da je leta 1816 za zmeraj zapustil Anglijo. Živel je v Švici in

((Britanik, (Britanik Britanik,, citat, DZS, 1996) Britanik

me vzhodnjaškega bilo strah, čebojevnika, se me ne G. N.»Hudo Byron v bi opravi bi več bal.« za bynorizem značilnem slogu

Italiji, leta pa 1823 je odšel v Grčijo, da bi se boril zoper Turke. Umrl je v Missolongiju za malarijo. Zaslovel je s pesnitvijo Romanje grofiča Harolda, ki je nastala na podlagi vtisov s potovanja po Albaniji, Grčiji in Bližnjem vzhodu. Gre za epski potopisni dnevnik, v katerem je mogoče najti tudi epske prvine. Pesnik je v njem izpovedal svoje romantično svetobolje. Za Byronovo pesništvo na splošno velja, da je polno protislovij med dovršeno obliko in strastno,

O bivanju romantičnih ekscentrikov ob Ženevskem jezeru je celovečerni film Gothic posnel Ken Russell.

Slikarska upodobitev Byrona na smrtni postelji

www.mladinska.com/sola Katalog_MKZ_SŠ.indd 9

Anekdoti Racine je uprizoritev svoje prve tragedije, Tebaida, zaupal Molièrovi gledališki skupini, pozneje pa se je z Molièrom doživljenjsko sprl, zato je uprizoritev svoje druge tragedije Aleksander Veliki zaupal drugemu gledališču. Racine, ki je bil sicer poročen, a je slovel po številnih ljubezenskih aferah, je Molièru prevzel odlično igralko Du Parcovo. Racina so obdolžili za njeno nesrečno smrt – umrla naj bi za posledicami učinka sredstva proti neželeni nosečnosti. Kasneje je bil Racine krivde oproščen.

»Ni skrivnosti, ki je čas ne bi odkril!«

• 22. 1. 1788–19. 4. 1824 • rojstni kraj: London, Velika Britanija • pesnik, pisatelj, dramatik • predstavnik v angleški lordski zbornici DELA

Racine je bil dvorni historigraf Ludvika XIV, vendar se je pozneje od dvora oddaljil in spet sprejel ideal janzenistične pobožnosti. Snovi Racinovih dram so iz antične mitologije, Biblije ter grške, rimske in orientalske zgodovine. Dramatik se je osredotočal predC@>2?E:<2 vsem na nasprotje med strastjo in razumom, kompozicijsko je upošteval pravilo o enotnosti kraja, časa in dogajanja. Snov za svojo najbolj znano tragedijo Fedra (1677) je Racine prevzel po Evripidovi tragediji Hipolitos, vendar jo je preoblikoval s tipično klasicističnimi poudar-

Byronov rokopis '"

Byronova posest v Angliji

Anekdoti Slavni angleški pesnik George Noel Gordon Byron je bil poročen z Anne Milbanke. Ker je bil zakon brez ljubezni, je že četrti dan po poroki pisal lady Melbourne: »Istega dne sem se oženil in prehladil.« Byron je v lordski zbornici le nekajkrat govoril; njegovim govorom so očitali pretirano zanesenost in teatraličnost. Po nekem javnem nastopu je obiskal prijatelja in mu, še vedno ves prevzet, ponovil bistvene stavke iz svojega govora: »Jasno sem jim povedal: če bodo ta zakonski predlog sprejeli, bodo kršili angleško ustavo, svoboda pa bo šla rakom žvižgat!« »Kateri pa je bil tisti strašni zakonski predlog, proti kateremu si tako grmel?« ga je vprašal prijatelj. »Zakonski predlog? Tega pa se ne spomnim več.«

((Britanik, Britanik, Britanik , citat, DZS, 1996) »A(Britanik v hrupu, v gneči gledati, čutiti, živeti med ljudmi in od spoznanj utrujen tujec v tujem svetu biti, brez koga, ki bi bil dom tvojih sanj, brez koga, ki bi ti bil sreča zanj, brez koga, ki ta svet kot ti zaznava, ki bi, ko umreš, smejal se malo manj kot ves ta svet, ki zdaj te obletava – to je res biti sam, to je samota prava.«

(Samota, Romanje grofiča Harolda, odlomek, MK, 2002)

Byronov grad ob Ženevskem jezeru - Ob neki priložnosti, leta 1817, ga je tu obiskala druščina prijateljev, med njimi tudi pesnik Percy Bysshe Shelley z bodočo ženo Mary. Ta je takrat, ko so si zadali, da vsak napiše grozljivo zgodbo, dobila Slikarska Fedre idejo za svoj upodobitev roman Frankenstein.

Izdaja Racinove dramatike, Penguin classics

DELA Epika: Trpljenje mladega Wertherja (1774), Učna leta Wilhelna Meistra (1795/96), Izbirne sorodnosti (1809), Popolna leta Wilhelma Meistra (1776) Poezija: Rimske elegije (1795), Zahodno-vzhodni divan (1819) Dramatika: Ifigenija na Tavridi (1779), Torqnato Tasso (1780), Faust I in II del (1808 in 1832) Goethe se je rodil v ugledni meščanski družini. Študiral je pravo in postal odvetnik. Ko ga je zgodovinar, filozof, estet, kritik, prevajalec in pesnik Johann Gottfried Herder seznanil z viharništvom, ki je zavračalo razumno urejenost razsvetljenskega življenja, se je Goethe med drugim takoj navdušil nad razburkanimi čustvi, strastmi in upornim posameznikom. Goethe je leta 1775 na povabilo weimarskega vojvode Karla Avgusta odšel v Weimer, kraj, znan po podeželski lepoti, ki je mamila pisatelje in filozofe na dolge sprehode, kjer je ostal do smrti. Na dvoru vojvode je preučeval medicino, geologijo, optiko in botaniko. Goethe je tudi kasneje deloval v visokih dvorno-upravnih službah, med drugim je vodil weimarsko gledališče. Med letoma 1786 in 1788 je potoval po Italiji, kjer so ga prevzeli antični zgledi, zato se je deloma

materialna, ampak ideal, v skladu s katerim je treba živeti. Goethe je stremel po organski harmoniji oblike in vsebine, znanosti in umetnosti, človeka in narave, razuma in čustev. Njegove

odrekel mladostnim viharniškim idejam. Goethe je v letih 1794–1805 tesno sodeloval s pesnikom, dramatikom in filozofom Friedrichom von Schillerjem in pomembno soustvarjal weimersko klasiko. Zanjo je značilna vrnitev h klasičnim idealom lepote in morale. To je za Goetheja hkrati pomenilo odvrnitev od viharništva, ki ga je zamenjalo iskanje socialnega, moralnega in estetskega ravnotežja. Goethe in Schiller sta bila najpomembnejša za razvoj ideje o kulturi, ki ni samo

Goethejeva hiša

Goethejev spomenik v Frankfurtu '#

SPOMINI Janez Menart: »Predvsem pa sem pri Byronu zmerom občudoval svobodnega duhá, ki se kdaj pa kdaj sicer v kaj našemi, a je v bistvu zmeraj res svoboden duh, iskriv, domiseln, poln prikrite, zatajevane človeške topline in silovite življenjske moči.«

Byron je s svojim bohemskim načinom življenja sprožil pravo »modo«, poimenovano byronizem. Določajo ga naslednja pravila vedenja: prezirati običajno hinavsko moralo, izzivati usodo, se upadljivo oblačiti, gledati prezirljivo odsotno, se sprenevedati pred svetom in samim seboj, biti hraber, zlovoljen in muhast, posmehljiv in nezaupljiv, vzvišen in ohol, v duši pa žalosten, otožen in naveličan. Byronovci so se tako kot njihov vzornik oblačili v vzhodnjaške bojevnike, ženske pa so nosile hlače, kar je bilo tedaj nadvse nenavadno. Byronovci so potovali ter pili, kolikor so mogli, nekateri so celo namerno šepali tako kot njihov idol. Ko je Byron zaslovel z Romanjem grofiča Harolda, je postalo njegovo ljubezensko življenje zelo burno. Po številnih aferah se je zapletel s polsestro Avgusto, sicer materjo treh otrok, ki mu je rodila hčerko. Ko so se začela širiti sumničenja o njunem incestoidnem odnosu, se je Byron zavedel, da ga lahko slabega slovesa in visokih dolgov, ki si jih je nakopal, reši le bogata poroka. Poročil se je z Annabello Milbanke, a je bil zakon zaradi Byronove hudobije za ženo pravi pekel. Rodila se mu je hčerka Ada, kasneje pa je imel še izven zakonsko Allegro. Byronov vpliv je bil tako močan, da so nekateri narodi dobili celo »svoje« Byrone – Puškinu so rekli ruski Byron, Heineju nemški, Musseta pa se je prijelo ime gospodična Byron. ')

www.mladinska.com/priprave

9 2/17/10 1:06:23 PM

UMETNOST: GLASBA IN LIKOVNO SNOVANJE V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI Damijan Močnik, mag. Manica Habjanič Gaberšek, Samo Ivačič

GLASBA 1 Učbenik za glasbo v gimnazijskem programu s štirimi zgoščenkami zgoščenka zgoščenka zgoščenka zgoščenka ISBN 978-961-01-0255-7 9789610102557

Pri Strokovnem svetu RS potrjeni učbenik za glasbo v gimnaziji odlikujejo: • sodobna zasnova glasbeno-didaktičnih vsebin, • nazorna predstavitev snovi v štirih tematskih sklopih, • sistematično povezovanje umetniških področij, • možnost aktivnega poslušanja izbranih zvočnih primerov, • ponudba idej in smernic za priporočeno, lastno poslušanje. mag. Manica Habjanič Gaberšek

GLASBENI DAN Učbenik za umetnost v srednjem strokovnem in poklicno tehniškem izobraževanju (predmet: Umetnost – Glasba)

ISBN 978-961-01-0582-4 9789610105824

Potrjen učbenik prinaša bogato in sodobno zasnovo z didaktično prilagoditvijo predpisanemu programu: • nazorna in pregledna primerjava vseh umetniških področij, • predstavitev glasbenih vsebin v osmih sklopih, • nadgradnja in medpredmetna povezava na DVD-ju. mag. Manica Habjanič Gaberšek

DVD Glasbeni dan • DVD ISBN 978-961-01-0296-0 9789610102960

•

Interaktivni DVD je glasbeno-didaktični pripomoček k učbenikom in delovnim zvezkom za pouk glasbe. Tematske vsebine so razvrščene v pet map: Kaj je glasba?, Vokalna glasba, Inštrumentalna glasba, Ljudska glasba, Glasba in ples.

dr. Beatriz Tomšič Čerkez, dr. Milček Komelj

LIKOVNI POGLEDI Učbenik za likovno snovanje v gimnazijskem programu prinaša sodobno predstavljene vsebine tega področja in jih nadgrajuje s kompetencami umetnostne zgodovine. Pogledi umetniških dimenzij se predstavljajo na slikovit, inovativen in kritično upodobljen pristop. Na ta način vzpodbujajo interes mladega intelektualca do sprejemanja, razumevanja in nadaljnjega kritičnega raziskovanja ter vrednotenja umetnosti okoli nas. ISBN 978-961-01-1328-7 9789610113287

www.mladinska.com/priprave

Katalog_MKZ_SŠ.indd 10

www.mladinska.com/sola 2/17/10 1:06:38 PM

ZGODOVINA IN FILOZOFIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI Avtor prevedenega, dodanega in prirejenega besedila: dr. Dragan Potočnik

ZGODOVINSKI ATLAS Potovanje skozi čas in prostor

ISBN 978-961-01-0743-9 9789610107439

Zgodovinski atlas predstavlja človeško zgodovino od najstarejših obdobij do današnjih dni. Razdeljen je na več velikih zgodovinskih obdobij, kjer so strnjeno prikazani dogodki tako v slovenskem prostoru kot tudi širše, v Evropi in na drugih celinah. Teme v atlasu so obdelane ob odlično izrisanih zemljevidih. Zemljevide pojasnjujejo izčrpno besedilo in dogodki na časovni premici. Nazorno predstavitev posameznih obdobij človeške zgodovine popestrijo izbrane fotografije. Zgodovinski atlas je namenjen učencem dijakom, študentom, učiteljem zgodovine ter vsem, ki jih zgodovina zanima. Zgodovinski atlas: • 174 strani, format 20,5 x 26 cm; • 5 obsežnih poglavij; • podrobni zemljevidi, časovne premice, več kot 400 fotografij; • izčrpen in pregleden besedilni del.

Nenad Miščević, Friderik Klampfer, Božidar Kante, Boris Vezjak

FILOZOFIJA ZA GIMNAZIJE

ISBN 86-11-17727-4 9788611177274

www.mladinska.com/sola Katalog_MKZ_SŠ.indd 11

Učbenik je napisan v skladu z učnim načrtom za filozofijo v splošnih, strokovnih in klasičnih gimnazijah. Prvi del je namenjen vsem gimnazijcem, ki imajo filozofijo v 3. oz. 4. letniku, drugi del, ki predstavlja antično filozofijo, je namenjen pouku v klasični gimnaziji, temu pa sledi še tretji del, v katerem so obravnavane nekatere izbirne vsebine s področij etike in politike, estetike, človeka in jezika ter metafizike in ontologije. Besedilo dopolnjujejo preglednice, grafične predstavitve, ilustracije, izbrani citati in anekdote. Razlaga novih pojmov in vprašanja na koncu vsakega poglavja učenca spodbujajo k samostojnemu razmišljanju, vrednotenju in primerjanju različnih stališč ter iskanju rešitev. Imensko kazalo omogoča lažjo uporabo učbenika.

www.mladinska.com/priprave

11 2/17/10 1:06:49 PM

FIZIKA IN KEMIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI Giancoli Douglas Prevod: dr. Aleksander Zidanšek

FIZIKA Zbirka nalog za pouk fizike v gimnazijah in srednjih šolah

ISBN 978-961-01-0736-1 9789610107361

Naloge v zbirki za srednješolce so povzete po Giancolijevem učbeniku fizike, ki velja za enega najbolj cenjenih in priznanih učbenikov fizike v mednarodnem merilu. Naloge iz Giancolijeve knjige nazorno pokažejo, da fizika ni le suhoparna teorija, ampak je uporabna v številnih vsakdanjih situacijah. Reševanje problemov nudi učencu veliko priložnosti za poglobljeno razumevanje fizikalnih konceptov in razvoj logičnega razmišljanja. Naloge bodo učencem pomagale pridobiti, poglobiti in razširiti v šoli pridobljeno znanje, učiteljem pa lahko pomagajo pri dodatni zaposlitvi učencev ali pri sestavljanju nalog za ponavljanje znanja.

dr. Aleksandra Kornhauser, dr. Malcolm Frazer

PERIODNI SISTEM – okno v razumevanje snovi

ISBN 86-11-17326-0 9788611173269

Edinstven koncept učnega gradiva vsebuje celostni postopni prikaz sporočil, ki jih lahko razberemo iz periodnega sistema. Odlikujejo ga: • postopne razlage pomenov posameznih označb v periodnem sistemu s praktičnimi primeri in fotografijami, • kviz za utrjevanje znanja, • številne uporabne podatkovne tabele, • nepogrešljiv priročnik za poznavanje in razumevanje kemijskih elementov od osnovne šole do univerze.

kviz za utrjevanje znanja nazorni pregled elementov

www.mladinska.com/priprave

Katalog_MKZ_SŠ.indd 12

www.mladinska.com/sola 2/18/10 12:18:04 PM

DRUŽBOSLOVJE V POKLICNI IN SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI Karmen Cunder

DRUŽBOSLOVJE – GEOGRAFIJA Marta Otič

DRUŽBOSLOVJE – ZGODOVINA mag. Mirjam Počkar ISBN 978-86-11-15673-0 (GEO) 9788611156736

DRUŽBOSLOVJE – DRŽAVLJANSKA KULTURA Učbenike odlikujejo strokovnost, preprostost in zanimivost ter didaktična prilagojenost razvojni stopnji in potrebam dijakov poklicnih ter strokovnih in tehniških šol. Besedila tvorijo nazorno celoto v povezavi s številnimi risbami, fotografijami, grafikoni in karikaturami. Snov je razporejena v učne enote, ki so prikazane na dveh oz. štirih straneh, kar prispeva k večji preglednosti snovi. Ponekod so posebej prikazane izpostavljene teme. Enote se zaključijo s temeljnimi pojmi in vprašanji za ponovitev.

ISBN 978-86-11-15006-2 (ZGO) 9788611150062

vprašanja za ponovitev snovi

ISBN 978-86-11-15501-2 (DRŽ) 9788611155012

temeljni pojmi

rubrika “sodeluj”

navezava na Atlas

reliefi

www.mladinska.com/sola Katalog_MKZ_SŠ.indd 13

www.mladinska.com/priprave

13 2/17/10 1:07:16 PM

GEOGRAFIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI Marijana Likar

SVET OKOLI NAS 1 SVET OKOLI NAS 2 Učbenik in delovni zvezek za geografijo v 1. oz. 2. letniku srednjega tehniškega oz. strokovnega in poklicno tehniškega-izobraževanja Učbenika in delovna zvezka Svet okoli nas 1 in Svet okoli nas 2 nudita in omogočata: • spoznavanje in razvijanje prostorskih predstav s pomočjo besedila, slikovnega materiala ter problemskih vprašanj; • kritično in celovito mišljenje ter vrednotenje najpomembnejših procesov in pojavov po svetu; • tematsko zaokroženo podajanje snovi na dveh oz. štirih straneh, kar dijakom omogoča lažji in celovitejši pregled snovi. Osnovno besedilo je sistematično, vzročno-posledično povezano in obogateno s številnimi odlomki iz dnevnega časopisja, revij ali literature, ki vsebine aktualizirajo in problematizirajo ter tako dodatno motivirajo za učenje.

ISBN 978-86-11-17172-2 (UČB 1) 9788611171722 ISBN 978-86-11-17173-9 (DZ 1) 9788611171739

ikona za delo z Atlasom in učbenikom

ISBN 978-86-11-17301-5 (UČB 2) 9788611173016 ISBN 978-86-11-17302-3 (DZ 2) 9788611173023

vprašanja za ponovitev snovi

Karmen Cunder, Boris Hajdinjak, Branko Kandrič, dr. Terezija Kürbus

OBČA GEOGRAFIJA Učbenik in delovni zvezek za 1. letnik gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja

ISBN 978-86-11-16127-0 (UČB) 9788611161273

ISBN 978-86-11-16137-8 (DZ) 9788611161372

časopisni članki

Značilnosti učbenika in delovnega zvezka: • predstavitev tematskih sklopov z dvostransko motivacijsko fotografijo; • preprost in jedrnat jezik, s katerim dijaku na preprost in razumljiv način prikazuje geografske procese in pojave; • vzročno-posledično podajanje snovi, v smislu »zakaj – zato«; • ključne besede so poudarjene, novi in pomembni pojmi pa so razloženi med osrednjim besedilom. ikona za delo z učbenikom

ikone za delo z Atlasom

sheme in ilustracije

www.mladinska.com/priprave

Katalog_MKZ_SŠ.indd 14

www.mladinska.com/sola 2/17/10 1:07:32 PM

GEOGRAFIJA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI dr. Terezija Kürbus, Boris Hajdinjak, Branko Kandrič, Svit Šturm

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SVETA Učbenik in delovni zvezek za 2. letnik gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja

ISBN 978-86-11-16877-7 (UČB) 9788611168777 ISBN 978- 86-11-16878-4 (DZ) 9788611168784

Značilnosti učbenika in delovnega zvezka: • celovito dojemanje pokrajin z usmeritvijo v samostojno in kritično razmišljanje, analize in primerjave; • »rdeča gospodarska nit« učbenika je tema Razviti – nerazviti; • osnovno besedilo je sistematično, vzročno-posledično povezano in obogateno s številnimi odlomki iz dnevnega časopisja, revij ali literature ter navezano na Atlas, na kar posebej opozarjajo ikone z navedbo strani v Atlasu; • dodatne vsebine: Nekateri politični problemi Azije, Lakota in bolezni v Afriki, osvajanje Antarktike idr.; • aktivne metode dela (izkustveno učenje, problemski pouk …) ter pet študij primerov.

Katarina Bola Zupančič, Karmen Cunder, dr. Sabina Popit, Miha Gartner, Simon Purger

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI EVROPE Učbenik in delovni zvezek za 2. in 3. letnik gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja

ISBN 86-11-16351-6 (UČB) 9788611163512

Značilnosti učbenika in delovnega zvezka: • bogata slikovna in grafična oprema s profesionalnimi fotografijami in skicami akademskega slikarja Aleša Sedmaka; • problemsko in tematsko podajanje snovi, ki sledi novim, sodobnim pristopom učenja in poučevanja; • številne študije primerov, s katerimi so se po mnenju recenzentov avtorji »izognili nepotrebnemu ponavljanju vsebin, hkrati pa poudarili ključne razvojne dejavnike in vprašanja Evrope ter težišče pouka premaknili s poučevanja, kjer učenci večinoma poslušajo učitelja, na proces učenja, ki temelji na samostojnih miselnih procesih učencev samih.«

ISBN 86-11-16350-8 (DZ) 9788611163505

ikona za delo z Atlasom in delovnim zvezkom študije primerov

vprašanja za ponovitev snovi

Marijana Likar, dr. Sabina Popit, Svit Šturm

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE Učbenik in delovni zvezek za 3. letnik gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja ISBN 86-11-17511-5 (UČB) 9788611175119 ISBN 86-11-17512-3 (DZ) 9788611175126

www.mladinska.com/sola Katalog_MKZ_SŠ.indd 15

Značilnosti učbenika in delovnega zvezka: • kombinacija strokovnosti, uporabnosti, poljudnosti, jedrnatosti in življenjskosti; • bogato slikovno, grafično in fotografsko gradivo ter sodobna likovna podoba; • celovito prikazovanje pokrajin; • teme in vprašanja, ki dijake vodijo v samostojno in kritično razmišljanje ter analize in primerjave. www.mladinska.com/priprave

15 2/18/10 12:18:30 PM

GEOGRAFIJA NA MATURI IN GEOGRAFSKI ATLASI Martina Petek, dr. Sabina Popit, Marko Arnuš

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE, PRIPRAVA NA MATURO Učbenik in delovni zvezek za 4. letnik gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja

ISBN 978-961-10-10262-5 UČB 9789610102625

Značilnosti učbenika in delovnega zvezka (geografija kot izbirni predmet na maturi): • kombinacija strokovnosti, uporabnosti, poljudnosti, jedrnatosti in življenjskosti; • bogato slikovno, grafično in fotografsko gradivo ter sodobna likovna podoba; • celovito prikazovanje slovenskih pokrajin, tudi s pomočjo zemljevidov; • teme in vprašanja, ki dijake vodijo tudi v samostojno in kritično razmišljanje ter analize in primerjave. grafikoni

ISBN 978-961-01-0263-2 DZ 9789610102632

ikone, ki usmerjajo dijake na delo z Atlasom, učbenikom ali zemljevidom

zemljevidi

Strokovni urednik atlasa: dr. Karel Natek

ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Nova, prenovljena izdaja atlasa ponuja: • • • ISBN 978-961-01-1339-3 9789610113393

• • •

www.mladinska.com/priprave

Katalog_MKZ_SŠ.indd 16

več kot 230 prenovljenih in posodobljenih digitaliziranih zemljevidov, pregledne kartografske predstavitve Slovenije, celin, sveta in posameznih geografskih pojavov ter procesov v različnih merilih, prilagojenih šolski rabi, indeks vsebuje prek 50000 toponimov, prirejenih v skladu z Mednarodno standardizacijo zemljepisnih imen, izčrpne in pregledne legende zemljevidov, izrazita in poudarjena reliefna plastovitost, ki bo učiteljem v veliko pomoč pri poučevanju nastanka reliefa, prsti in z njimi povezanih drugih geografskih vsebin, statistične preglednice s podatki po državah.

www.mladinska.com/sola 2/17/10 1:07:56 PM

GEOGRAFSKI ATLASI IN KARTOGRAFSKO GRADIVO ATLAS NEMIH ZEMLJEVIDOV Atlas nemih zemljevidov sveta učencem in dijakom omogoča usvajanje, ponavljanje, utrjevanje in preverjanje znanja o prostorski razmestitvi geografskih pojavov, procesov, tokov in gibanj, zato ima veliko didaktično vrednost pri kartografskem opismenjevanju in razvijanju geografskega mišljenja v najširšem pomenu.

ISBN 86-11-17610-3 9788611176109

ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Atlas sveta za osnovne in srednje šole je kakovostno kartografsko učno gradivo, ki je izjemno uveljavljeno pri pouku geografije že več kot dve desetletji. Ob 230 zemljevidih vsebuje tudi: • tematske zemljevide Slovenije in slovenskih mest, • zemljevide, ki prikazujejo posebnosti posameznih držav, npr. jez treh sotesk na Kitajskem, umiranje Aralskega jezera, tranzitni promet čez Alpe …

ISBN 978-86-11-16945-3 9788611169453

ŠOLSKI NAMIZNI ZEMLJEVIDI Namizni zemljevidi so za učence osnovno sredstvo pri orientaciji v prostoru, usvajanju in urjenju prostorskih predstav ter elementov. Navadni topografski zemljevid Slovenije, Evrope in Sveta ter Geološki zemljevid Slovenije

9788611153490 SLOVENIJA

9788611153698 EVROPA

9788611154138 SVET

9788611154435 GEOLOŠKA

Dvostranski topografski in nemi plastificirani zemljevidi Slovenije, Evrope in Sveta, ki so namenjeni delu na način pišibriši. Priložena sta flomaster in gobica.

9788611173009 SVET

9788611172989 EVROPA

9788611172996 SLOVENIJA

www.mladinska.com/sola Katalog_MKZ_SŠ.indd 17

www.mladinska.com/priprave

17 2/17/10 1:08:14 PM

771580 377066

Plus, Plus,meseÄ&#x152;nik meseÄ&#x152;nikssposluhom posluhom 55 razlogov, razlogov, zakaj zakaj priporoÄ?amo priporoÄ?amo revijo revijo Plus! Plus! t Pt o meri Po meri najstnikov: najstnikov: vse vse o glasbi, o glasbi, filmih, filmih, ĹĄportu ĹĄportu in zanimivostih in zanimivostih â&#x20AC;&#x201C; zabavno â&#x20AC;&#x201C; zabavno in in obenem obenem zanimivo zanimivo ter pouÄ?no. ter pouÄ?no. t Bt ralcem Bralcem ne ponuja ne ponuja le ÂťtraÄ?evÂŤ, le ÂťtraÄ?evÂŤ, paÄ?paÄ? pa pa tuditudi tehtnejĹĄe tehtnejĹĄe vsebine vsebine (o svetu (o svetu in ljudeh, in ljudeh, pojavih pojavih v druĹžbi, v druĹžbi, kulturi, kulturi, znanosti znanosti â&#x20AC;Ś). â&#x20AC;Ś). t Ĺ t tevilni Ĺ tevilni nasveti nasveti za najstnike: za najstnike: na na vpraĹĄanja vpraĹĄanja o odraĹĄÄ?anju, o odraĹĄÄ?anju, zaljubljenosti zaljubljenosti in in spolnosti spolnosti odgovarja odgovarja tetateta Justi Justi in kopica in kopica strokovnjakov. strokovnjakov. t Vt sebine, Vsebine, ki zanimajo ki zanimajo predvsem predvsem mlada mlada dekleta dekleta (moda, (moda, liÄ?enje liÄ?enje in kozmetika), in kozmetika), so so podane podane skrbno, skrbno, strokovno strokovno in do in zdravja do zdravja prijazno. prijazno. t Tt eme Teme o problematiki o problematiki mladih mladih so vsoveliko v veliko pomoÄ? pomoÄ? tuditudi pedagogom pedagogom in starĹĄem. in starĹĄem.

VSAK VSAK MESEC MESEC 3030 DARIL DARIL

Priloge Prilogev vvsaki vsakiĹĄtevilki ĹĄtevilki barvni barvni posterji posterji in megaposterji in megaposterji

080 080 1111 0808 (brezplaÄ?na (brezplaÄ?na ĹĄtevilka) ĹĄtevilka) www.mladinska.com/revije www.mladinska.com/revije Katalog_MKZ_SSĚ&#x152;.indd 18

2/17/10 1:08:29 PM

Svet Svetdoma doma

AJĹ˝AEĹ˝E IZH IZAHJA 202L0ELTE! T!

5 razlogov, 5 razlogov, zakaj zakaj priporoÄ?amo priporoÄ?amo revijo revijo Gea! Gea! t Ut stvarjajo Ustvarjajo jo vrhunski jo vrhunski domaÄ?i domaÄ?i fotografi fotografi , , priznani priznani slovenski slovenski popotniki, popotniki, najboljĹĄi najboljĹĄi pisci, pisci, domaÄ?i domaÄ?i in mednarodno in mednarodno priznani priznani strokovnjaki strokovnjaki z razliÄ?nih z razliÄ?nih podroÄ?ij podroÄ?ij â&#x20AC;Ś â&#x20AC;Ś t Jet edina Je edina izvirna izvirna slovenska slovenska druĹžinska druĹžinska poljudnoznanstvena poljudnoznanstvena revija. revija. Jamstvo Jamstvo njene njene kakovosti kakovosti je 20-letna je 20-letna tradicija! tradicija! t Jet odliÄ?en Je odliÄ?en vir informacij vir informacij in slikovnega in slikovnega gradiva gradiva za pripravo za pripravo referatov, referatov, plakatov, plakatov, seminarskih seminarskih in raziskovalnih in raziskovalnih nalog. nalog. t Slikovito t Slikovito in privlaÄ?no in privlaÄ?no predstavlja predstavlja Zemljo Zemljo in vesolje, in vesolje, svetsvet in Slovenijo, in Slovenijo, Ĺživali Ĺživali in rastline, in rastline, umetnost, umetnost, kulturo kulturo in in zgodovino. zgodovino. t PrinaĹĄa t PrinaĹĄa obiloobilo namigov namigov za nedeljska za nedeljska potepanja, potepanja, kolesarske kolesarske izlete, izlete, nepozabne nepozabne gorniĹĄke gorniĹĄke podvige, podvige, vznemirljive vznemirljive pustolovske pustolovske odprave odprave na vse na konce vse konce Slovenije Slovenije â&#x20AC;Ś â&#x20AC;Ś

080 080 1111 0808 (brezplaÄ?na (brezplaÄ?na ĹĄtevilka) ĹĄtevilka) www.mladinska.com/revije www.mladinska.com/revije Katalog_MKZ_SSĚ&#x152;.indd 19

2/17/10 1:08:34 PM

NOVA, 8. IZDAJA Â

Â PRIHAJA

IZDAJA

Choose it Use it Love it Katalog_MKZ_SSĚ&#x152;.indd 20

2/17/10 1:08:36 PM

NAROčILA IN PRODAJA UčBENIKOV TER REVIJ

Pokličite nas ali nam pišite:

Mladinska knjiga Založba, d. d. Izobraževalno založništvo – uredništvo učbenikov Slovenska 29 1000 Ljubljana

Tel: 01 241 32 20 Faks: 01 241 35 20 e-pošta: ime.priimek@mkz.si

○ V KNJIGARNAH Mladinske knjige Trgovine d. d. ○ PRI ŠOLSKIH ZASTOPNIKIH ○ DIREKTNO V ZALOŽBI za učbenike (Darja Vidmar 01 241 33 20),

za revije (Branka Šoln na brezplačni tel. številki 080 11 08)

○ PREK INTERNETA www.

www.mladinska.com/sola www.mladinska.com/revije

www.mladinska.com/sola

Knjigarne in papirnice Mladinske knjige s stalno zalogo učbenikov: MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA CELJE

KNJIGARNA IN PAPIRNICA NEBOTIČNIK

KNJIGARNA IN PAPIRNICA TOLMIN

MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA KRANJ

MESTNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA NOVO MESTO

KNJIGARNA DOM KNJIGE KOPER

KNJIGARNA GOSPOSKA MARIBOR

KNJIGARNA IN PAPIRNICA DOMŽALE

KNJIGARNA EUROPARK

Stanetova ulica 3, 3000 Celje vodja: Jasna TOMC tel: 03/428-52-50 faks: 03/428-52-55 mkcelje-knjigarna@mk-trgovina.si

Maistrov trg 1, 4000 Kranj vodja: Aleš HUMAR tel: 04/201-58-30 faks: 04/201-58-37 mkkranj-knjigarna@mk-trgovina.si

Gosposka ulica 24, 2000 Maribor vodja: Živa TERŠAVEC tel: 02/234-31-24 faks: 02/234-31-26 mkgosposka@mk-trgovina.si

Slovenska cesta 37, 1000 Ljubljana vodja: Tanja VILFAN INTIHAR tel: 01/244-26-38 faks: 01/244-26-44 neboticnik@mk-trgovina.si

Glavni trg 9, 8000 Novo mesto vodja: Petra ČINKOLE tel: 07/393-11-52 faks: 07/393-11-60 mknm-knjigarna@mk-trgovina.si

Ljubljanska cesta 83, 1230 Domžale vodja: Zdenka PAJER tel: 01/721-88-02 faks: 01/721-88-06 mkdomzale@mk-trgovina.si

Trg maršala Tita 19, 5220 Tolmin vodja: Mira SKOČIR tel: 05/380-02-20 faks: 05/380-02-23 mktolmin-knjigarna@mk-trgovina.si

KNJIGARNA REJČEVA NOVA GORICA

Rejčeva 12, 5000 Nova Gorica Vodja: Ida SLUGA tel: 05/338 42 30 faks: 05/338 42 49 mkrejceva@mk-trgovina.si

Pristaniška cesta 5, 5000 Koper vodja: Davorka ŠTEFANEC tel: 05/663-38-80 faks: 05/663-38-89 mkkoper@mk-trgovina.si

Pobreška cesta 18, 2000 Maribor vodja: Stanka KAŠPER tel: 02/330-23-00 faks: 02/330-23-04 mkeuropark@mk-trgovina.si

Šolski zastopniki

naslovnica_nova_final.indd 3

Jasmina Zakošek Amalija Hrovat Boris Kalan Brigita Orgulan Gorazd Drnovšek Marinka Gomzej Nada Lisjak Berger Stojan Lavtar Darja Vidmar

051 372 780 031 749 744 041 721 624 041 719 821 051 363 845 041 681 393 051 666 228 041 564 364 01/241 33 20

KATALOG UČBENIKOV SREDNJA ŠOLA

2010/2011

www.mladinska.com/sola www.mladinska.com/revije www.

naslovnica_nova_final.indd 1

2/9/10 3:16:21 PM