Avtorici Alenka Kovačič, glasbena pedagoginja, in dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja, sta v knjigi združili in prepletli izkušnje in strokovne poglede na ljudsko glasbeno izročilo in ponudili igrive vsebine skupaj s pesmimi, ki se nizajo skozi šolsko leto od jeseni do poletja.
Koliko nas praznuje god in koliko nas ve, kaj je kresovanje, koledovanje, gregorjevo ali florjanovo? Praznovanja so bila nekoč pomembna postaja v človekovem življenju, zato nekaterim še danes namenjamo veliko pozornosti, le da je danes praznikov manj, nekateri pa so drugačni in se spreminjajo. Knjiga je v prvi vrsti namenjena otrokom, saj so ti najbolj odprti veselju in spontanemu petju, z njo pa se bodo ohranile tudi pesmi, povezane s šegami in prazniki. Simbioza starega in novega se prepleta z domiselnimi idejami za izdelovanje prazničnih predmetov.
Iz uvoda dr. Marka Terseglava
19,95 €
Valentinovo (14. februar)
14. februarja goduje sv. Valentin, za katerega na Sloven skem velja, da »prinese ključ do korenin«. Ta rek sporoča, da je nastopil čas za čiščenje in prekopavanje vrtov ter obrezovanje vinogradov, saj se zemlja do tega dne že do volj ogreje. V Beli krajini je prav valentinovo veljalo za prvi pomladni dan. Prav tako znan rek je tudi tisti o ptičkih, »ki se na valentinovo snubijo«, zato so ponekod gospodinje v žive meje nastavljale različne piškote in pogače. Praznik izvira iz Anglije, od tam se je razširil v ZDA in znova vrnil v Evropo. Darila, ki so si jih nekdaj izmenjavali med seboj, so v angleško govorečih deželah imenovali kar valentini. Ponekod v Angliji in ZDA so šolarke na ta dan ho dile naokrog z zaprtimi očmi, saj je veljalo, da bo fant, ki ga bodo prvega videle, postal njihov mož. V Ameriki so verjeli, da ptica, ki jo dekle na ta dan prvo zagleda, napo ve, kakšnega moža bo dobila: rumena ptica pomeni bo gatega moža, golob dobrosrčnega, taščica mornarja itd. Danes praznujejo valentinovo vsi, ki se imajo radi – zaljub ljenci in prijatelji. V zadnjih dvajsetih letih je navada ob darovanja in praznovanja priljubljena tudi v Sloveniji. Na bližajoče se valentinovo nas že več dni pred praznikom opominjajo s srci okrašene izložbe, polne daril in cvetja. Najbolj priljubljene so seveda vrtnice, ki simbolizirajo lju bezen. Na valentinovo si na različnih koncih sveta odra sli in otroci poleg cvetja in voščilnic podarjajo čokoladna srca in bonboniere, mila in škatlice ter druge predmete v obliki src, pišejo si ljubezenska pisma itd.
26
Poskočnice
Navedenih je še šest besedil poskočnic, ki se lahko pojejo na dano melodijo. Kre Müre sem hoda, kre Drave nikdar, vse lübe sem vida, le svoje nikdar.
Tista bo moja, k' po travniku gre, ima kratke rokave in bele roke.
Kopati ne morem, orati ne znam, dekleta bi ljubil, je tega me sram.
Nočem Bovčana, ki vandrati zna, mam rajši dolinca, k' je zmerom doma.
Tam gore za Sočo se bodem podal, najlepši Bovčanko si bodem izbral.
Ne maram Dolenjca, k' ma lajbič rudeč, mam rajši Gorenjca, k' ma židanih več.
kre Müre – ob Muri lübe – ljubice, dekleta vandrati – potepati lajbič rudeč – rdeč telovnik židanih – svilenih
27
Čokoladni srčki ➊ Potrebuješ dve posodi enakega premera, modelček s srčki (ali katerokoli drugo obliko) in čokolado po la stnem izboru (200 g za približno deset srednje velikih bonbonov). ➋ V prvo posodo nalij nekaj vode, nanjo pa položi drugo posodo, v katero daj dve tretjini na koščke nalomljene čokolade. ➌ Posodi postavi na srednje močan ogenj. Pazi, da para iz spodnje posode ne preide v zgornjo posodo s čoko lado. Med stalnim mešanjem čokolado počasi segre vaj, da nastane gladka zmes. Ko se stopi, dodaj koščke preostale čokolade in mešaj, da se popolnoma stopi. ➍ Stopljeno čokolado nalij v modelček. V bonbone lah ko potopiš tudi mandelj ali lešnik. Odvečno čokolado z vrha odstrani z lopatico. Modelček previdno potolci ob delovni pult, da ne bodo nastali zračni mehurčki in da se bo čokolada poravnala. ➎ Ko se čokolada ohladi in strdi, modelček obrni in z njim rahlo udari ob pult, da se čokoladni bonboni ločijo od podlage. ➏ Čokoladne srčke zavij v okrasni papir ali položi v daril no škatlico.
28
Kazalo S pesmijo in igro v praznike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 God in rojstni dan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Noč čarovnic (31. oktober) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Sv. Miklavž (6. december) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Božič (25. december) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Tepežni dan (28. december) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Novo leto (1. januar) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Sveti trije kralji (6. januar) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Valentinovo (14. februar) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Pust . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Gregorjevo (12. marec) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Dan žena (8. marec) in materinski dan (25. marec) . . . . . . . . 35 Velika noč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Jurjevo (23. april) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Praznik dela (1. maj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Florjanovo (4. maj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Kresna noč (23. junij) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Kako praznujem svoj najljubši praznik? . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
Avtorici Alenka Kovačič, glasbena pedagoginja, in dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja, sta v knjigi združili in prepletli izkušnje in strokovne poglede na ljudsko glasbeno izročilo in ponudili igrive vsebine skupaj s pesmimi, ki se nizajo skozi šolsko leto od jeseni do poletja.
Koliko nas praznuje god in koliko nas ve, kaj je kresovanje, koledovanje, gregorjevo ali florjanovo? Praznovanja so bila nekoč pomembna postaja v človekovem življenju, zato nekaterim še danes namenjamo veliko pozornosti, le da je danes praznikov manj, nekateri pa so drugačni in se spreminjajo. Knjiga je v prvi vrsti namenjena otrokom, saj so ti najbolj odprti veselju in spontanemu petju, z njo pa se bodo ohranile tudi pesmi, povezane s šegami in prazniki. Simbioza starega in novega se prepleta z domiselnimi idejami za izdelovanje prazničnih predmetov.
Iz uvoda dr. Marka Terseglava
19,95 €