Slovenščina 5, samostojni delovni zvezek, 1. del

Sonja Osterman, Tomaž Petek

SLOVENŠČINa 5

SLOVENŠČINA 5 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (1. DEL) ZA peti RAZRED OSNOVNE ŠOLE

samostojni DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENski jezik V petem RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

1. del

Samostojni delovni zvezek Slovenščina 5 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta.

Domišljen in izviren koncept: • sledi procesnemu in učnociljnemu načrtovanju pouka z uravnoteženim razvijanjem jezikovnega, besedilnega in pragmatičnega znanja; • tematska poglavja se začenjajo s kratkimi motivacijskimi nagovori in z opredelitvami učnih ciljev v posameznem poglavju; • razdelki PRAVOPISNI/PRAVOREČNI OPOMNIK, JEZIKOVNI KOTIČEK, SAMOSTOJNO DELO so učencem sistematično v pomoč pri pridobivanju znanja in pri doseganju izobraževalnih ciljev; • naloge za utrjevanje znanja so diferencirane; • omogoča sprotno zapisovanje in reševanje nalog; • spodbuja tvorjenje besedil in pisanje tudi v zvezek.

ČN

TU

TU

E M N AČR

ODOBLJ S O

U

U

ČN

Slovenščina 5, samostojni delovni zvezek, 2. del

EM EN

ODOBLJ S O

EM EN

www.emka.si www.mladinska.com/sola

SlovenšČina 5, samostojni delovni zvezek, 1. del

PO P

SlovenšČina 5, UČBENIK

PO P

Berilo 5, na krilih besed

E M N AČR

10,90 €

Sonja Osterman, Tomaž Petek

SLOVENŠČINA

5

samostojni delovni zvezek ZA SLOVENŠČINO V petem RAZREDU OSNOVNE ŠOLE 1. del

SLOVENŠČINA 5 Samostojni delovni zvezek za slovenščino – jezik v 5. razredu osnovne šole 1. del Avtorja: Recenzentki: Ilustratorka: Urednica: Lektor: Slikovno gradivo:

Sonja Osterman, Tomaž Petek dr. Nataša Potočnik, mag. Mateja Hočevar Gregorič Tanja Komadina Aleksandra Lutar Ivanc Tomaž Petek arhiv MKZ, Schutterstock

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012 Izdala in založila: Za založbo: Glavni urednik: Vodja Izobraževalnega založništva:

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012 Peter Tomšič Bojan Švigelj Senja Požar Horvat

Oprema, oblikovanje: Prelom: Tehnični urednik: Tisk:

Pia Rihtarič Boex DTP, d. o. o.

Peter Svetek Tiskarna Grafika Soča, d. d., Nova Gorica, 2012

Naklada:

1.000

1. natis

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/sola in www.emka.si.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) OSTERMAN, Sonja Slovenščina 5. Samostojni delovni zvezek za slovenščino v petem razredu osnovne šole / Sonja Osterman, Tomaž Petek ; [ilustratorka Tanja Komadina ; slikovno gradivo arhiv MKZ, Schutterstock]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012ISBN 978-961-01-2137-4 (zv. 1) 1. Petek, Tomaž, 1983-, slavist 260853504 Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, s fotokopiranjem, tiskanjem ali s shranitvijo v elektronski obliki.

NAJRAJE SE POGOVARJAMO

KAZALO

KAZALO 7

Uradni in neuradni osebni pogovor; knjižni in neknjižni jezik; samoglasniki, soglasniki

KAJ JE NOVEGA? ALI SI VEDEL/-A? 21 Besedilo ekonomske propagande, publicistično besedilo; predlog z/s, k/h

PRIJATELJ, RAD TE IMAM

37

Uradno in neuradno besedilo: pismo, voščilo, čestitka; imena dni in mesecev, praznikov, jezikov (mala začetnica); zapis glavnih in vrstilnih števnikov do 1.000

KDO SMO IN KOLIKO NAS JE?

76

Samostalnik – spol in število, edninski, množinski samostalnik

3

Stran za učence – zgradba delovnega zvezka

Kako bom uporabljal/-a delovni zvezek Slovenščina 5 in kako se bom z njim učil/-a?

Napoved učnih ciljev

Navihana nadobudneža ti sporočata, kaj boš v poglavju delal/-a, vadil/-a … in kaj se boš na koncu naučil/-a.

SAMOSTALNIK – SPOL IN ŠTEVILO, EDNINSKI, MNOŽINSKI SAMOSTALNIK

1. UVODNA STRAN V POGLAVJE KDO SMO IN KOLIKO NAS JE? Kako pestro je naše življenje, kajne? Poznamo veliko ljudi, radi imamo živali in rastline, različne stvari nam polepšajo življenje, pojmi, kot so: ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje in zadovoljstvo, pa ustvarjajo naše polno in pristno doživljanje vsakdana. Ali veste, na kaj namigujemo?

NA KONCU POGLAVJA BOŠ VEDEL, KATERE BESEDE POIMENUJEJO SAMOSTALNIKE, RAZUMEL BOŠ SPOL IN ŠTEVILO, ZNAL PA BOŠ POISKATI TUDI EDNINSKE IN MNOŽINSKE SAMOSTALNIKE. V TEM POGLAVJU BOŠ RAZISKOVALA, KAJ JE SAMOSTALNIK, KAJ POIMENUJE, KATERE SPOLE IN ŠTEVILA POZNAMO, SPRAŠEVALA PA SE BOŠ TUDI O EDNINSKIH IN MNOŽINSKIH SAMOSTALNIKIH.

Naslov, tema poglavja Motivacijsko besedilo, povezano s temo poglavja

76

Posebno pozoren/-na bodi na naslednja razdelka v delovnem zvezku, saj si njuno vsebino moraš zapomniti.

2. PRAVOPISNI in PRAVOREČNI OPOMNIK

3. JEZIKOVNI KOTIČEK

PRAVOPISNI OPOMNIK Predlog h uporabljamo samo ob tistih besedah, ki se začnejo s črko k ali g. V vseh drugih primerih uporabljamo predlog k.

5

4. V razdelku SAMOSTOJNO DELO so zanimive naloge za utrjevanje znanja, ki jih boš delal/-a doma ali s sošolci v parih oz. v skupinah.

5. Ne pozabi na t. i. »RECEPT« ZA PISANJE BESEDILA iz lanskega leta. Še en namig: natančno beri navodila, ki ti sporočajo, ali nalogo rešuješ ustno ali jo moraš zapisati v zvezek.

In za konec … želim ti veliko veselja in usvojenega znanja z delovnim zvezkom Slovenščina 5.

Urednica

6

Uradni in neuradni osebni pogovor; Knjižni in neknjižni jezik; Samoglasniki, soglasniki

NAJRAJE SE POGOVARJAMO Ljudje se po navadi zelo radi pogovarjamo. Velikokrat komaj čakamo, da bomo komu kaj povedali in da bodo za naše dogodivščine izvedeli vsi. Včasih pa so okoliščine takšne, da lahko »novico« zaupamo samo enemu …

V tem poglavju boš spoznala značilnosti uradnega in neuradnega osebnega pogovora, vadila pa boš tudi knjižno izreko.

Na koncu poglavja boš izboljšal zmožnost učinkovitega pogovarjanja, znal pa boš presoditi tudi, kdaj je treba govoriti knjižno in kdaj lahko govoriš tudi neknjižno.

7

Poslušaj pogovor med učiteljico in gospodom Novakom.

– – – – –

– – – – –

Dober dan, gospod Novak!

Dober dan, gospa učiteljica!

Na pogovor sem vas poklicala zato, ker vaš sin med poukom ves čas klepeta.

Se mi je kar zdelo, da je nekaj narobe.

Rada bi, da se z njim pogovorite in mu poveste, da s klepetom moti mene in učence. Tudi zanj to ni dobro, ker ne sledi snovi.

Brez skrbi. Pogovoril se bom z njim. Obljubim, da se bo sin poboljšal.

Brez zamere, a to sem vam morala povedati.

Nič hudega, vesel sem, da ste me povabili na osebni pogovor. Hvala.

Hvala tudi vam, ker ste prišli. Na svidenje.

Na svidenje.

Preberi besedilo, nato pa reši nalogo. Obkroži črko pred ustreznimi odgovori.

Zakaj je učiteljica poklicala gospoda Novaka na razgovor? a) Ker je njegov sin dobil nagrado na literarnem natečaju. b) Ker si je njegov sin med uro športne vzgoje zlomil roko. c) Ker njegov sin med urami preveč klepeta in moti pouk.

8

Kaj je učiteljica svetovala očetu? a) Da mora sina doma strogo prijeti in kaznovati. b) Da naj se doma s sinom pogovori o vedenju v šoli. c) Da sinu prepove igranje na računalnik.

Kako se je oče odzval na to, kar mu je povedala učiteljica? a) Bil je vesel, ker ga je učiteljica povabila na pogovor. b) Učiteljici je povedal, da on ne more vplivati na vedenje otroka v šoli, da je doma vedno priden in poslušen ter da naj se o tem z njim pogovori sama. c) Bil je jezen na učiteljico, ker je menil, da ima njegovega otroka »na piki«.

Kaj pomeni, da ima učiteljica učenca »na piki«? Ali imaš izkušnjo s tem, ali je bil kdaj kdo v takšni situaciji v tvojem razredu?

Pojasni.

To je uradni osebni pogovor.

Sogovorca nista enakovredna.

V uradnem osebnem pogovoru sogovorca pozdravimo z dober dan/dobro jutro ...

Predstavimo se z imenom in s priimkom, sogovorca vikamo in ga ogovarjamo z gospa/gospod.

Na koncu se zahvalimo in pozdravimo.

Za uradni osebni pogovor je značilna uporaba knjižnega jezika.

To pomeni, da moramo govoriti tako, kot ga pišemo. Takšen jezik slišimo tudi po radiu in televiziji, če poslušamo poročila.

Premisli in odgovori.

Kdo se je pogovarjal v prvem pogovoru?

Kako sta se sogovorca pozdravila/poslovila?

O čem sta se pogovarjala sogovorca?

Ali sta se tikala ali vikala? Pojasni odgovor.

9

Ali sta se sogovorca pogovarjala v knjižnem jeziku?

Kdo ima v pogovoru vodilno vlogo? Ustrezno obkroži in utemelji. a) Učiteljica.

b) Oče.

Kaj misliš, da se bo po pogovoru v šoli zgodilo pri Novakovih doma? Zakaj tako misliš?

Kakšen bi bil razplet pri vas doma?

V zvezek napiši pripoved z naslovom Pri nas doma po pogovornih urah. Recept za pisanje besedil pa že poznaš, zato ga upoštevaj.

SAMOSTOJNO DELO Kaj meniš o kaznovanju, prepovedi, o pohvalah staršev? Doma se pripravi na govorni nastop in o tem pripoveduj v šoli. Lahko poveš tudi kakšno svojo izkušnjo.

Pred razredom poskusi govoriti čim bolj pravilno, knjižno in razločno.

Poslušaj pogovor med Nušo in Niko.

– Živijo, Nuša!

– Zdravo, Nika!

– Oprosti, ker ti prej nisem povedala, zakaj sem žalostna. Ne bi rada, da za to izvedo vsi.

– Je že v redu, tukaj naju ne bo nihče slišal. Povej, kaj se je zgodilo.

– Včeraj sem izvedela, da konec tedna z navijaško skupino ne bom odšla na izlet, ker nisem osvojila dovolj točk.

– Ne bodi žalostna. Mi bomo šli konec tedna na morje in te povabim zraven. Vesela bom, če boš šla.

10

– R es? Meni bi izlet zelo koristil, ker potrebujem veliko energije in motivacije za učenje.

– Potem pa sva dogovorjeni.

– Odlično, vedela sem, da moram težavo zaupati tebi. Vedno mi stojiš ob strani.

– Z veseljem.

– Rada te imam.

– Jaz tudi tebe.

– Lepo se imej. Čav.

– Enako. Čav.

To je neuradni osebni pogovor.

Sogovorca sta enakovredna. Če imamo neuradni osebni pogovor, lahko govorimo tudi neknjižno. To pomeni, da ni strogih pravil. Lahko govorimo pogovorno, vendar moramo biti vljudni. Po navadi smo sproščeni.

Značilen je prijateljski pozdrav.

Kako bomo v tem primeru govorili, je odvisno tudi od tega, od kod prihajamo. Nekateri govorijo po ljubljansko ali prekmursko ali gorenjsko ali štajersko …

Preberi pogovor med prijateljicama, premisli in odgovori.

Kdo se je pogovarjal v drugem pogovoru?

Kako sta sogovorki začeli/končali pogovor, kako sta se pozdravili/poslovili?

V besedilu podčrtaj uvodni pozdrav z rdečo barvo, nagovor pa z modro.

Kaj je bila tema njunega pogovora?

Ali sta se sogovorki tikali ali vikali? Pojasni odgovor.

Kako sta se pogovarjali – v knjižnem ali pogovornem jeziku?

11

V parih odigrajte prvi in drugi osebni pogovor.

Razmisli, med katerimi sogovorci so mogoči uradni in neuradni osebni pogovori.

Katere bi bile lahko teme teh pogovorov?

Ali imaš tudi sam/-a kdaj (ne)uradni osebni pogovor? S kom?

Če smo v družbi z vrstniki, po navadi govorimo v slengu, npr.: Ej, stari, tole je pa res bed … Če se med seboj pogovarjajo ljudje iste stroke, pa govorijo v žargonu, npr.: Kdaj mi boš popravil bremzo na kolesu?

Pripoveduj pred razredom o svoji prijetni/neprijetni izkušnji s sošolcem/sošolko ali opiši prijeten/neprijeten dogodek s počitnic, dogodek, ki se je zgodil med odmorom, poukom …

SAMOSTOJNO DELO Napiši svojo izkušnjo s sošolko/sošolcem, ko si ji/mu zaupal/-a svojo težavo. Upoštevaj recept za pisanje pripovedi. Izbiraj med naslovi: Zaupal/-a sem sošolcu/sošolki Obdržal/-a sem skrivnost zase Sošolec/sošolka je izdal/-a mojo skrivnost

VAJE 1.

Razgovor v dvoje o prvem besedilu

V parih si izmenjajte mnenja o pogovoru med gospodom Novakom in učiteljico, nato pa napišite skupno mnenje o težavi.

Meniva, da

Jaz

, sošolec/sošolka

Pari predstavite mnenje preostalim sošolcem/sošolkam. Med poročanjem posamez­nih parov vsi sodelujte pri razpravi.

12

2.

Ali misliš, da je klepetanje med poukom moteče? Zakaj?

V skupinah napišite nekaj mnenj, pri tem pa upoštevajte spodnja pravila.

a) Vsak učenec v skupini naj uporabi drugo barvo pisala.

b) Prvi učenec v skupini naj napiše svojo misel na list in poda papir sošolcu/sošolki na desni strani.

c) Ta dopiše svojo misel, vendar ne sme ponavljati že zapisane misli.

č) Zapisujte misli, dokler vam ne zmanjka idej.

3.

Postavi se v vlogo učitelja/učiteljice, ki ima v razredu učenca, ki med poukom nenehno klepeta in moti delo. Kako bi povedal/-a staršem, da se otrok vede neprimerno?

4.

Kako bi se odzval/-a na učiteljevo/učiteljičino vabilo na pogovor, če bi bil/-a ti oče/mati otroka, ki moti pouk?

5.

Še enkrat preberi drugo besedilo.

Kaj misliš o prebranem besedilu? Napiši svoje občutke o tem pogovoru. Izmenjaj jih s sošolcem/sošolko. Ali tudi on/ona tako misli? Kaj pa menijo preostali sošolci/sošolke?

Zakaj je Nuša zaupala Niki svojo težavo?

Komu bi ti zaupal/-a svojo težavo?

Kakšen/-na naj bi bil/-a tvoj/-a pravi/-a prijatelj/-ica?

Izmenjaj svoje misli o pravem prijatelju s sošolcem/sošolko.

13

Besede lahko govorimo ali pišemo. Do zdaj smo opazovali, kaj besede pomenijo, lahko pa opazujemo tudi, kako so zapisane, iz česa so sestavljene.

Glasove izgovarjamo, zapisujemo pa jih s črkami.

Samoglasnik je poglavitni glas oziroma črka v zlogu. Drugi glasovi v zlogu pa so soglasniki.

PONOVI V uradnem osebnem pogovoru na strani 8 poišči vse samoglasnike, nato pa še soglasnike.

JEZIKOVNI KOTIČEK Črke, s katerimi zapisujemo samoglasnike, so: A, E, I, O, U, z vsemi drugimi črkami pa zapisujemo soglasnike.

6.

V pregovorih podčrtaj samoglasnike z rdečo barvo, soglasnike pa z modro. Pod vsako besedo zapiši še, koliko zlogov ima.

– B e s e d a i z g o v o r j e n a , n e v r n e s e n o b e n a .

– L e p a b e s e d a n i k o m u r n e p r e s e d a .

– M a l o p o č a k a j , d a s e b e s e d a u l e t i .

– Z a p r e p i r s t a p o t r e b n a d v a .

Razloži pomene pregovorov in njihove razlage napiši v zvezek.

14

7.

Iz povedi izpiši samoglasnike in soglasnike na ustrezna mesta v preglednici.

Beseda lahko močneje udari kot pest.

Samoglasniki

8.

Soglasniki

Dopolni pregovor z manjkajočimi samoglasniki.

Str

g

č

t

lj n

r

d

d

br

g

č

nc

.

Ali se strinjaš s to trditvijo? V skupinah utemeljite trditev in v zvezek napišite mnenja.

9.

Obkroži soglasnike v vrsti, ki besedam spremenijo pomen. vrč

vrt

krč

vrv

krt

repa

reka

reva

kepa

seka

roka

roma

moka

poka

rosa

vrata

vrana

prata

trata

krava

šepa

lepa

leva

šega

šema

Izberi nekaj besed in razloži njihov pomen. Piši v zvezek.

Besedam prata, trata, lepa, šega, šema, reva pripiši pare besed s podobnim pomenom.

15

Sonja Osterman, Tomaž Petek

SLOVENŠČINa 5

SLOVENŠČINA 5 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (1. DEL) ZA peti RAZRED OSNOVNE ŠOLE

samostojni DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENski jezik V petem RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

1. del

Samostojni delovni zvezek Slovenščina 5 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta.

Domišljen in izviren koncept: • sledi procesnemu in učnociljnemu načrtovanju pouka z uravnoteženim razvijanjem jezikovnega, besedilnega in pragmatičnega znanja; • tematska poglavja se začenjajo s kratkimi motivacijskimi nagovori in z opredelitvami učnih ciljev v posameznem poglavju; • razdelki PRAVOPISNI/PRAVOREČNI OPOMNIK, JEZIKOVNI KOTIČEK, SAMOSTOJNO DELO so učencem sistematično v pomoč pri pridobivanju znanja in pri doseganju izobraževalnih ciljev; • naloge za utrjevanje znanja so diferencirane; • omogoča sprotno zapisovanje in reševanje nalog; • spodbuja tvorjenje besedil in pisanje tudi v zvezek.

ČN

TU

TU

E M N AČR

ODOBLJ S O

U

U

ČN

Slovenščina 5, samostojni delovni zvezek, 2. del

EM EN

ODOBLJ S O

EM EN

www.emka.si www.mladinska.com/sola

SlovenšČina 5, samostojni delovni zvezek, 1. del

PO P

SlovenšČina 5, UČBENIK

PO P

Berilo 5, na krilih besed

E M N AČR

10,90 €