Slovenščina 7, 1. del by Andreja Petrovčič

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINA 7 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (1. DEL) ZA sedmi RAZRED OSNOVNE ŠOLE

Odlikujejo ga: · izviren koncept sodobne jezikovne didaktike, ki upošteva tematsko povezanost učne snovi, • izbor sodobnih in zanimivih neumetnostnih besedil; • preglednost in sistematičnost, • duhovite ilustracije.

Učbenik spremlja tudi samostojni delovni zvezek SLOVENŠČINA 7 v dveh delih, ki: • je popolnoma usklajen s poglavji in konceptom potrjenega učbenika; • omogoča sprotno zapisovanje in reševanje nalog; • spodbuja tvorjenje besedil in pisanje v zvezek; • vsebuje več nalog za utrjevanje in usvajanje znanja.

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

13,90 €

5/26/11 8:18 AM

SlovenšČina 4, UČBenik

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

PRIROČNIK ZA UČENCE

SlovenšČina 7, UČBenik

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

mi v pesmi sm ča se eje Sre

17,90 €

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

Berilo 7, SreČa Se mi v peSmi Smeje

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINa 7

uČbENIk, dELOVNI ZVEZEK, pRIROČNIK ZA UČItELjE s Cd-ROmOm, ZGOŠČENKA Z BEsEdILI ZA pOsLUŠANjE

SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (2. DEL) ZA sedmi RAZRed OsNOVNe ŠOLe

SLOVENŠČINa 7

uČbENIk, dELOVNI ZVEZEK, pRIROČNIK ZA UČItELjE s Cd-ROmOm, ZGOŠČENKA Z BEsEdILI ZA pOsLUŠANjE

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINa 7

SLOVENŠČINa 7 SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (2. DEL) ZA sedmi RAZRed OsNOVNe ŠOLe

UČBENIK ZA SLOVENSkI jEzIk V sEdmEm RAZREdU OsNOVNE ŠOLE

sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK ZA SLOVENSKI JEZIK V sedmem RAZRedU OsNOVNe ŠOLe

Odlikujejo ga: · izviren koncept sodobne jezikovne didaktike, ki upošteva tematska povezanost učne snovi, • izbor sodobnih in zanimivih neumetnostnih besedil; • preglednost in sistematičnost, • duhovite ilustracije.

sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK (2.deL)

Učbenik spremlja tudi samostojni delovni zvezek SLOVENŠČINA 7 v dveh delih, ki: • je popolnoma usklajen s poglavji in konceptom potrjenega učbenika; • omogoča sprotno zapisovanje in reševanje nalog; • spodbuja tvorjenje besedil in pisanje tudi v zvezek; • vsebuje več nalog za utrjevanje in usvajanje znanja.

SLOVENŠČINa 4

DELOVNI ZVEZEK

PRIROČNIK Za UČITELJE

SLOVENŠČINa 7

Učbenik Slovenščina 7 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrtain upošteva zahteve nacionalnih preizkusov znanj ob koncu devetletne osnovne šole.

Učbeniški komplet Slovenščina 7 nadgrajuje metodično-didaktični koncept 2. triletja ter uvaja sistematično in pregledno zasnovana učna gradiva 3. triletja. Zanimiva neumetnostna besedila iz sveta najstnikov so nazorni primeri predpisanih besedilnih vrst, ki se tematsko zaokroženo nadaljujejo v obravnavo slovničnih, pravopisnih in pravorečnih vprašanj. Učbenik še zlasti odlikujejo jasne in natančne razlage ter številni primeri besedilnih vrst.

U»BENIK

ZgOŠČENKa

Berilo 4, razširi roke

www.emka.si www.mladinska.com/ucbeniki

SlovenšČina 4, UČBenik

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

d el

PRIROČNIK ZA UČENCE

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

berilo 7 ZA SEDMI razred osnovne šole

ZgOŠČENKA Z INTERPRETACIJAMI

www.mladinska.com/ucbeniki 17,90 €

10,90 €

SlovenšČina 7, UČBenik

mi v pesmi sm ča se eje Sre

Prenovljeno Berilo 7, Sreča se mi v pesmi smeje: • usmerja učenčevo zanimanje za knjigo; • ponuja urjenje govornega nastopanja z vsemi oblikami približevanja besedilu in njegovi predstavitvi poslušalcem; • na dejaven način učencu odpira vrata v prostor književnosti in govorne komunikacije.

PRIROČNIK ZA UČITELJE

www.emka.si www.mladinska.com/sola

13,90 €

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

SLOVENŠČINa 7 sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK ZA SLOVENSKI JEZIK V sedmem RAZRedU OsNOVNe ŠOLe

Učbenik Slovenščina 7 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta in upošteva zahteve nacionalnih preizkusov znanj ob koncu devetletne osnovne šole.

UČBENIK ZA SLOVENSkI jEzIk V sEdmEm RAZREdU OsNOVNE ŠOLE

Berilo 7, SreČa Se mi v peSmi Smeje

de l

8,40 €

DELOVNI ZVEZEK

PRIROČNIK Za UČITELJE

berilo 7 ZA SEDMI razred osnovne šole

mi v pesmi sm ča se eje Sre

www.emka.si www.mladinska.com/sola

U»BENIK

ZgOŠČENKa

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PRIROČNIK ZA UČENCE

ZgOŠČENKA Z INTERPRETACIJAMI

www.emka.si www.mladinska.com/ucbeniki www.mladinska.com/ucbeniki 17,90 €

13,90 €

SlovenšČina 7, UČBenik

www.emka.si www.mladinska.com/sola

SLOVENŠČINa 7

UČBENIK

berilo 7 ZA SEDMI razred osnovne šole

ZgOŠČENKA Z INTERPRETACIJAMI

SLOVENŠČINa 7

de l

PRIROČNIK ZA UČITELJE

www.mladinska.com/ucbeniki

10,90 €

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

de l 2.

SreËa se mi v pesmi smeje — berilo 7

UČBENIK ZA SLOVENSkI jEzIk V ČEtrtEm rAZrEDU OSNOVNE ŠOLE

SLOVENŠČINa 4 — UČBENIK

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

SLOVENŠČINa 7

SLOVENŠČINa 4

Učbenik Slovenščina 4 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta.

www.emka.si www.mladinska.com/sola

SreËa se mi v pesmi smeje — berilo 7

SLOVENŠČINa 7 sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK ZA SLOVENSKI JEZIK V sedmem RAZRedU OsNOVNe ŠOLe

SLOVENŠČINa 7 — sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK (2.deL)

Nataša Potočnik

UČBENIk ZA ČETRTI RAZRED OSNOVNE ŠOLE

Domišljen in izviren koncept: • sledi procesnemu in učnociljnemu načrtovanju pouka z uravnoteženim razvijanjem jezikovnega, besedilnega in pragmatičnega znanja; tematska poglavja se začenjajo s kratkimi motivacijskimi nagovori in z opredelitvami učnih ciljev v posameznem poglavju; razdelki PRAVOPISNI/PRAVOREČNI OPOMNIK, JEZIKOVNI KOTIČEK, SAMOSTOJNO DELO so učencem v pomoč pri sistematičnem pridobivanju znanja in pri doseganju izobraževalnih ciljev; naloge za utrjevanje znanja so diferencirane in spodbujajo pisanje v zvezek; velik poudarek je namenjen tvorjenju besedil ob domiselnem načrtu, ob t. i. »receptu« za pisanje besedil. • • • •

Samostojni delovni zvezek SLOVENŠČINA 4 v dveh delih: • je popolnoma usklajen s poglavji in konceptom istoimenovanega (pripadajočega) učbenika; omogoča sprotno zapisovanje in reševanje nalog; spodbuja tvorjenje besedil in pisanje tudi v zvezek; vsebuje več nalog za utrjevanje in usvajanje znanja. • • •

Berilo 4, razširi roke

Untitled-1 1

Berilo 4, razširi roke

www.emka.si www.mladinska.com/sola

13,90 €

SLOVENŠČINa 7 — sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK (1.deL)

SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (2. DEL) ZA sedmi RAZRed OsNOVNe ŠOLe

Učbenik Slovenščina 7 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrtain upošteva zahteve nacionalnih preizkusov znanj ob koncu devetletne osnovne šole. Odlikujejo ga: · izviren koncept sodobne jezikovne didaktike, ki upošteva tematska povezanost učne snovi, • izbor sodobnih in zanimivih neumetnostnih besedil; • preglednost in sistematičnost, • duhovite ilustracije.

ZgOŠČENKa

SLOVENŠČINa 7 — UČBENIK

SLOVENŠČINa 7

UČBENIK ZA SLOVENSkI jEzIk V sEdmEm RAZREdU OsNOVNE ŠOLE

SLOVENŠČINa 4

PRIROČNIK Za UČITELJE

SLOVENŠČINa 7 — UČBENIK

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINa 7

Učbenik spremlja tudi samostojni delovni zvezek SLOVENŠČINA 7 v dveh delih, ki: • je popolnoma usklajen s poglavji in konceptom potrjenega učbenika; • omogoča sprotno zapisovanje in reševanje nalog; • spodbuja tvorjenje besedil in pisanje tudi v zvezek; • vsebuje več nalog za utrjevanje in usvajanje znanja.

DELOVNI ZVEZEK

sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK ZA SLOVENSKI JEZIK V sedmem RAZRedU OsNOVNe ŠOLe

SLOVENŠČINa 7 — sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK (2.deL)

SLOVENŠČINa 7 — sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK (1.deL)

Učbenik Slovenščina 7 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta in upošteva zahteve nacionalnih preizkusov znanj ob koncu devetletne osnovne šole.

www.emka.si www.mladinska.com/ucbeniki

SLOVENŠČINa 7

de l 1.

Učbenik Slovenščina 7 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta in upošteva zahteve nacionalnih preizkusov znanj ob koncu devetletne osnovne šole.

U»BENIK

ZA SLOVENSKI JEZIK V sedmem RAZRedU OsNOVNe ŠOLe

SreËa se mi v pesmi smeje — berilo 7

SLOVENŠČINa 7 uČbENIk, dELOVNI ZVEZEK, pRIROČNIK ZA UČItELjE s Cd-ROmOm, ZGOŠČENKA Z BEsEdILI ZA pOsLUŠANjE

ZgOŠČENKa

SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (2. DEL) sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK ZA sedmi RAZRed OsNOVNe ŠOLe

jEzIk V sEdmEm RAZREdU OsNOVNE ŠOLE

čina 7 nadgrajuje metodično-didaktični istematično in pregledno zasnovana učna gradiva nostna besedila iz sveta najstnikov so nazorni primeri ki se tematsko zaokroženo nadaljujejo v obravnavo avorečnih vprašanj. Učbenik še zlasti odlikujejo r številni primeri besedilnih vrst.

PRIROČNIK Za UČITELJE

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINa 7 7 SLOVENŠČINa

SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (2. DEL) UČBENIK ZA SLOVENSkI ZA sedmi RAZRed OsNOVNe ŠOLe

Berilo 7, SreČa Se mi v peSmi Smeje

PRIROČNIK ZA UČENCE

ZgOŠČENKA Z INTERPRETACIJAMI

www.emka.si www.mladinska.com/sola www.mladinska.com/ucbeniki

13,90 €

8,40 €

SlovenšČina 7, UČBENIK

17,90 €

8,40 €

SlovenšČina 7, samostojni delovni zvezek, 1. del

mi v pesmi sm ča se eje Sre

PRIROČNIK ZA UČITELJE

berilo 7 ZA SEDMI razred osnovne šole

SreËa se mi v pesmi smeje — berilo 7

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINa 7 7 SLOVENŠČINa

SLOVENŠČINa 7 — SAMOSTOJNI delovni zvezek (1. del)

Samostojni delovni zvezek odlikujejo: • podajanje snovi z upoštevanjem učnociljnega in procesnega načrtovanja pouka na podlagi posodobljenega učnega načrta, • sistematično razvijanje vseh sporazumevalnih zmožnosti, • premišljen izbor aktualnih in zanimivih besedil, ki upošteva doživljajski svet učencev, • domiselne in raznovrstne naloge, stopnjevane glede na zahtevnostno raven, • priprava na uspešno opravljanje nacionalnega preizkusa znanja.

NI ZVEZEK, pRIROČNIK ZA UČItELjE ŠČENKA Z BEsEdILI ZA pOsLUŠANjE

Slovenščina 7, samostojni delovni zvezek, 2. del

SLOVENŠČINa 7 samostojni DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENski jezik V sedmem RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Samostojni delovni zvezek Slovenščina 7 v dveh delih upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta.

ENŠČINa 7

NI ZVEZEK

Berilo 7, Sreča se mi v pesmi smeje

www.emka.si www.mladinska.com/sola

8,40 €

l e d . 1

Vsebina 1. PUŠČAVSKA PUSTOLOVŠČINA......................................... 5 Prva in morda tudi zadnja pustolovščina puščavskega jezdeca (Pripoved o doživetju, samostalniške sklanjatve) �� 6 Z džipi po Sahari (Moške sklanjatve) ....................................................................................................24

2. (NE)ZNANE DEŽELE......................................................... 49 Severna obzorja ali gremo na Finsko (Opis države)................................................................................................................50 Pripravimo se na potovanje (Ženske sklanjatve)...................................................................................................62

3. FILATELISTIČNA DELAVNICA ......................................... 86 Filatelistična zgodba (Neuradno in uradno pismo, srednja sklanjatev).................................................. 89 Kdor išče, ta najde (Stalne besedne zveze)......................................................................................... 115

4. ŽIVLJENJE VRHUNSKE ŠPORTNICE.............................. 131

Dan v življenju Petre Majdič (Opis življenja osebe)............................................................................................ 133 Obiskala nas bo Petra Majdič (Vprašalni, oziralni in kazalni zaimki)............................................................... 144

Razlaga ikon: zahtevnejše naloge

PUŠČAVSKA PUSTOLOVŠČINA Pripoved o doživetju

Samostalniške sklanjatve Moške sklanjatve

PRVA IN MORDA TUDI ZADNJA PUSTOLOVŠČINA PUŠČAVSKEGA JEZDECA SAMOSTALNIŠKE SKLANJATVE Počitnice so minile. Spomini nanje pa ostajajo, tudi želje za naslednje leto se že rojevajo. Kakšne bi bile tvoje počitnice, če ne bi imel/-a omejitev in bi lahko odšel/-šla kamor koli za toliko časa, kot si želiš? a) Sošolcu/sošolki ustno predstavi svoj »sanjski« počitniški načrt. b) Za katero izmed naslednjih malo bolj pustolovskih poti bi se odločil/-a? Podčrtaj izbrano možnost in odgovori na vprašanja. Odločil/-a bi se za: potovanje čez Sibirijo/obisk Sahare/plovbo čez ocean/vzpon na osemtisočak. S kom bi potoval/-a? _______________________________________________________________ Kako bi potoval/-a? ________________________________________________________________ Kaj bi me najbolj zanimalo? _________________________________________________________

c) Bi si želel/-a spoznati tudi življenje tamkajšnjih prvotnih prebivalcev? Zakaj? _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________

1. Eden izmed poletnih popotnikov je svojo pustolovščino predstavil tudi v turistični prilogi časopisa Delo in jo naslovil Prva in morda zadnja pustolovščina puščavskega jezdeca. a) O čem po tvojem mnenju govori v besedilu? _________________________________________________________________________________ b) Preberi besedilo in ugotovi, ali je bilo tvoje predvidevanje pravilno.

Prva in morda tudi zadnja pustolovščina puščavskega jezdeca Med potepanjem po Maroku sva se s prijateljem Luko odločila obiskati Berbere, staroselce, ki še vedno živijo v maroški puščavi. In ker sva si želela pustolovščin, niti za hip nisva razmišljala, ko so nama v hotelu kot turistično zanimivost ponudili, naj na obisk odjezdiva na kamelah. Samo spogledala sva se, navdušeno prikimala in si mislila: To je to! Končno bova vsaj za nekaj ur puščavska jezdeca!

Na pot smo se morali z džipi odpraviti ob pol štirih zjutraj. In ko se je sredi najslajšega spanja oglasila budilka ter me pregnala iz tople postelje, sem prvič pomislil, da življenje ljudi iz puščave le ni tako idilično. A želja, da bi bil vsaj za trenutek v koži nomadskih pastirjev, je bila močnejša. Kar brez zajtrka sem skočil v najbližji džip in tik po sončnem vzhodu z drugimi pustolovci še ves omotičen od zaspanosti prispel do jezera na robu Sahare. Pogled na kamele me je nemudoma predramil. Sedele so v pesku, razporejene v naveze dve po dve. Z Luko sva se pogumno odpravila proti paru kamel, ki sta bili že na prvi pogled nekoliko bolj živahni, in pozdravila vodnika. A časa za klepet ni bilo, na vrsti je bila – akcija. Nič nama ni razlagal, preprosto naju je posadil na sedeči grbasti živali in jima ukazal, naj vstaneta. Seveda naju je »pozabil« opozoriti, da bosta kameli sunkovito vstali in da se je treba trdno držati sedla. Tako je le malo manjkalo, da se ni moja berberska kariera še pred začetkom potovanja končala v pesku. In potem se je začelo. Kamor koli sem pogledal, zlato oranžne sipine, na pesku pa so nas kot odsev v vodi spremljale lastne sence. Počutil sem se kot pravi sin puščave! A na žalost le za kratek čas. Po slabi uri vse prej kot udobnega pozibavanja in sedenja v trdem sedlu na štorasti štirinožni gmoti sem se začel potihoma jeziti na kamelo. Svoje sta dodala še žgoče sonce in puščavski veter, ki mi je drobni pesek zarinil v prav vsak del oblačil in telesa. Ravno sem si hotel dati duška in na svoje prevozno sredstvo vsuti plaz glasnih kletvic, ko sem za sabo zaslišal trušč. Prijateljeva živalica se je očitno odločila, da se bo med hojo otresla svojega tovora. A je Luka k sreči lepo odskočil in vse skupaj se je končalo le z nekaj kriki. Te je spuščala predvsem kamela. Vodniku, ki je takšnih akrobacij verjetno vajen, pa se je vse skupaj zdelo neskončno smešno.

Ježa, ki je trajala še kaki dve uri, je bila vedno manj udobna, utrujeni kameli sta vse pogosteje klecali. No, mogoče sta bili samo naveličani nespretnih jezdecev ali pa jima ni bilo všeč, da sta za naju bili Mici. Jaz pa sem se vdal v usodo in ugotavljal, da le nisem rojen za vodjo kamelje karavane. A vse muke so bile pozabljene, ko sem pred sabo zagledal starodavno naselje. Sprejela nas je berberska družina in nas povabila v svoj dom. Kar pogreznil sem se v mehko preprogo iz kamelje dlake, ki je prekrivala klop, in si želel, da mi ne bi bilo več treba vstati. Le malo zatem se je pred mano na mizi znašla še tadžina – tradicionalna berberska jed s počasi dušenim mesom, z zelenjavo, začimbami in nekaj malega omake. In to najboljša, kar sem jih kdaj jedel. Takrat je bilo trpljenje na kameljem hrbtu več kot poplačano! Žal mi je bilo le, da so bili ostali gostitelji nekoliko zadržani in jih nisem mogel zaplesti v pogovor. Najbrž sem za to kriv tudi sam, saj kljub temu da stanujem tik ob Centru za tuje jezike, ne znam ne arabsko in ne francosko. Tako me čaka domača naloga na CTJ, preden bom ponovno odšel k Berberom. Ali bo to spet na kameljem hrbtu, pa je že drugo vprašanje. (Prirejeno po: Mitja Felc, Delo, 2. 7. 2010.)

c) O čem v besedilu govori popotnik? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A

O življenju staroselcev v maroški puščavi.

O svoji in prijateljevi vožnji z džipi po puščavi.

O svojih in prijateljevih dogodivščinah po Maroku.

O ponovnem potovanju s kamelami skozi puščavo.

č) Kako je besedilo nastalo? Dopolni preglednico z odgovori na vprašanja. Kdo je besedilo napisal? Komu je namenjeno? Kdaj je bilo objavljeno? Kje je bilo objavljeno?

d) Kje bi bilo besedilo še lahko objavljeno? Izberi ustrezne možnosti in ob vsaki ustno pojasni svojo odločitev. Besedilo bi bilo lahko objavljeno v:

• televizijskih poročilih,

• časopisih in njihovih turističnih prilogah,

• leksikonih držav,

• radijskih popotniških oddajah,

• poljudnoznanstvenih revijah,

• enciklopedijah.

2. Kaj lahko že ob prvem branju besedila ugotoviš o dogodku, ki ga je pisec predstavil? a) V vsaki vrstici podčrtaj pravilno trditev. Besedilo govori:

o dogodku iz preteklosti/sedanjosti.

o izmišljenem/resničnem dogodku.

o dogodku, ki ga je doživel pisec/nekdo drug.

o dogodku, ki se bo ponovil še velikokrat na enak način/ki se ne bo več ponovil na enak način.

b) Zakaj se je pisec po tvojem mnenju odločil, da bo bralcem predstavil prav ta dogodek? Dopolni poved. Pisec se je odločil, da bo bralcem predstavil svoje doživetje iz Maroka, ker _______________________________________________________________________________.

3. Besedilo je sestavljeno iz uvoda, jedra in zaključka. a) Kateri odstavki spadajo k uvodu, kateri k jedru in kateri k zaključku? Številke odstavkov zapiši na črte k ustreznemu delu besedila. Uvod:

_________________

Jedro:

_________________

Zaključek: _________________

b) Kaj izveš iz uvoda in kaj si izvedel/-a v zaključku? Obkroži črke pred ustreznimi možnostmi. Iz uvoda bralec izve,

V zaključku je pisec predstavil

A kdo se je odpravil na potepanje po Maroku.

A nasvete za vse, ki bodo potovali v puščavo.

B kdaj sta se Mitja in njegov prijatelj odpravila v puščavo.

B svoje načrte, povezane s ponovnim obiskom Berberov.

C kako bosta popotnika odpotovala k Berberom.

C svoje občutke o potovanju po puščavi.

Č kje ju bodo čakale kamele.

Č svoje mnenje o nedostopnih gostiteljih.

D s kom bosta potovala.

D svoj dvom o ponovni ježi kamel.

4. V jedru pisec omenja več dogodkov. a) Kako so si sledili navedeni dogodki, ki jih pisec omenja v besedilu? Na črtice pred dogodke zapiši številke od 1 (za prvi dogodek) do 6 (za zadnji dogodek). ___ Obiskal je Berbere na njihovem domu. ___ Z džipi se je odpeljal do puščave. ___ Po dolgi ježi je bil navdušen nad njihovo hrano. ___ Začetek ježe kamel ni bil spodbuden. ___ S prijateljem sta izbrala svoj par kamel. ___ Sredi noči ga je zbudila budilka.

b) Kako so dogodki v besedilu razporejeni? Izberi ustrezno možnost. A Od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. B

Od najmanj pomembnega do najpomembnejšega.

Po naključnem vrstnem redu.

Po časovnem zaporedju.

5. Ali naslednje trditve držijo? Obkroži DA ali NE.

Zaradi zgodnjega vstajanja sta popotnika ugotovila, da življenje v puščavi ni tako enostavno.

Vodnik je Mitji in Luki dal natančna navodila, kako naj jezdita kameli.

Vremenske razmere so bile ugodne za ježo po puščavi.

Ko se je kamela hotela znebiti Luke, je ta pokazal svoje veščine.

Mitja je bil pri Berberih navdušen nad tradicionalno jedjo.

Berberi so popotnikoma povedali veliko zanimivega o svojem življenju.

6. Obnovi besedilo, tako da boš v eni povedi povzel/-a vsebino vsakega odstavka. Obnovo napiši v zvezek ali na list papirja (napišeš jo lahko tudi na računalnik).

7. Pisec je pripovedoval tudi o svojih občutkih in mislih, povezanih z jezdenjem kamel. a) Poveži ustrezne dele povedi iz levega in desnega stolpca. Pred začetkom pustolovščine

se je počutil kot pravi sin puščave.

Na začetku ježe na kameljem hrbtu

je bil jezen na kamelo in slabe volje zaradi sonca in peska.

Po kaki uri jezdenja

se je sprijaznil s svojo usodo.

Po dveh urah ježe na kameljem hrbtu

je bil navdušen nad ježo s kamelami.

b) Ali je bil ob koncu nad obiskom pri Berberih razočaran ali si ga želi še kdaj ponoviti? Podčrtaj možnost, s katero se strinjaš, in pojasni svojo odločitev. Nad obiskom pri Berberih je bil razočaran./Obisk si želi še kdaj ponoviti. Pojasnilo: ______________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________

8. Mitja je svoje besedilo naslovil Prva in morda zadnja pustolovščina puščavskega jezdeca. a) Kaj pomeni njegov naslov? Pojasni ga. _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ b) Zakaj je izbral naslov Prva in morda zadnja pustolovščina puščavskega jezdeca in ne npr. naslova Jezdenje kamel v Maroku? Obkroži črko pred ustreznim odgovorom. A

Ker je želel bralce povabiti na pustolovščino v puščavo.

Ker je hotel bralcem z naslovom priporočiti izlet.

Ker je moral bralce že z naslovom navdušiti za jezdenje po puščavi.

Ker je želel bralce že z naslovom pritegniti k branju. 11

9. Kaj bi po branju Mitjeve pripovedi o njegovem doživetju svetoval/-a prijatelju, ki se odpravlja na podoben izlet? Napiši tri nasvete. •

_________________________________________________

•

_________________________________________________

•

_________________________________________________

10. Kako bi to besedilo poimenoval/-a? Obkroži črko pred ustrezno možnostjo. A

Opis turističnega obiska pri Berberih.

Opis jezdenja kamele.

Pripoved o avtorjevi prvi ježi čez puščavo in obisku Berberov.

Pripoved o Mitjevem prihodu v Južno Ameriko.

Ob nalogah si ugotovil/-a, kaj je značilno za pripoved o doživetju. Preberi zapis o tej besedilni vrsti. PRIPOVED O DOŽIVETJU Kaj je pripoved o doživetju? Pogosto se nam zgodi kaj zanimivega, novega ali nenavadnega. Kadar tak dogodek, ki se je pripetil nam samim ali smo ga od blizu opazovali, doživeto predstavimo poslušalcem ali bralcem, tvorimo pripoved o doživetju. Zanjo je značilno, da poleg dogajanja predstavimo tudi svoje občutke, razpoloženje, misli, saj si želimo, da bi naslovnika čim bolj pritegnili in bi si dogajanje živo predstavljal. O katerih doživetjih pripovedujemo? Pripovedujemo o doživetjih, ki so zanimiva ali nova tudi za druge (npr. o dogodkih iz šole, domačega življenja, prostega časa). Če se nam zgodi kaj prav posebnega ali zabavnega, pa lahko tvorimo tudi javno besedilo. Kako je sestavljena pripoved o doživetju? Pripoved o doživetju je pripovedno besedilo s tridelno zgradbo. Sestavljena je iz uvoda, jedra in zaključka. • V uvodu po navadi povemo, zakaj bomo pripovedovali o nekem doživetju, ali predstavimo okoliščine (kaj se je zgodilo – ogled puščave, komu – piscu Mitji in prijatelju Luki, kdaj in kje – med potovanjem po Maroku). • V jedru pripovedujemo o dogodku. Pri tem pazimo, da dogajanje predstavimo v časovnem zaporedju, tako kot je potekalo. • V zaključku predstavimo svoje spoznanje ali mnenje o dogodku, prihodnje načrte, nasvet za bralce/poslušalce ipd. Uvod in zaključek po navadi obsegata samo en odstavek, jedro pa je najdaljši del besedila in ima več odstavkov.

Kaj je še značilno za tako besedilo? V takem besedilu poskušamo pripovedovati čim bolj doživeto, zato lahko uporabljamo tudi manj navadne besede in opise, premi govor, kratke stavke in vzklike … Kje pogosto srečujemo pripovedi o doživetjih? Z njimi se srečujemo vsak dan, ko v pogovorih o svojih doživetjih pripovedujemo prijateljem, staršem, znancem ali ko nam oni pripovedujejo o tem, kar so doživeli. Posebna doživetja pa pogosto predstavljajo tudi novinarji ali drugi popotniki, obiskovalci kulturnih dogodkov, udeleženci športnih tekmovanj … v časopisih, revijah, na spletu, v televizijskih ali radijskih oddajah.

11. O doživetjih na različnih delih sveta govorijo naslednja tri besedila. Preberi jih.

Jamajčan na najslavnejši dirki s pasjimi vpregami Na Aljaski se je konec tedna začela slovita dirka s pasjimi vpregami Iditarod, na kateri si 71 ekip prizadeva v čim krajšem času prepotovati 1840 kilometrov. Organizatorji tekmovalce na cilju pričakujejo nekje sredi marca: rekord proge je osem dni, 22 ur in 46 minut, povprečno pa zanjo porabijo po dva tedna. Letošnja dirka je še posebej zanimiva, saj na njej s svojimi vlečnimi psi sodeluje tudi Jamajčan Newton Marshall (na fotografiji med startom), ki upa, da bo kot prvi temnopolti tekmovalec dokončal tradicionalno severnjaško tekmo. Iditarod prirejajo v spomin na reševalno odpravo iz leta 1925, ko so v Nome s pasjimi vpregami dostavili serum proti davici, ki je izbruhnila v tem mestu na zahodu Aljaske. Zmagovalec prejme 50.000 dolarjev in nov poltovornjak. Reuters, AP (Delo, 12. 3. 2010. Vrtimo globus.)

Polarni medved in pes Winnipeg, 1. novembra – Nemški fotograf, 57-letni Norbert Rosing, slovi kot eden najboljših fotografov (sam se kdaj pošali, da celo portretistov) polarnih medvedov na svetu. Med oktobrskim oprezanjem za polarnimi medvedi na zahodni obali Hudsonovega zaliva v kanadski provinci Manitoba pa je posnel serijo fotografij 13

o nenavadnem, a v trenutku skovanem prijateljstvu med odraslim polarnim medvedom in enim izmed psov iz njegove vprege. Senzacionalni fotografski zgodbi o prijateljstvu med živalma, ki bi morali biti v resnici smrtna sovražnika, so morali verjeti tudi najbolj nejeverni Tomaži, saj je imel Rosing zanesljivo pričo. Če bi tisti dan s pasjo vprego v mestece Churchill na obali Hudsonovega zaliva, kjer stalno živi le 923 ljudi, ki se radi šalijo, da jih je manj kot severnih medvedov, potoval sam, bi njegove fotografije, posnete med počitkom 50 kilometrov od Churchilla, razglasili za montažo. A ni šlo za to! Ko je odrasel samec prekrižal pot vpregama fotografa in njegovega kanadskega prijatelja, 48-letnega psihiatra Stuarta Browna, ki raziskuje vedenje in družinske igre divjih živali, ga je začel Rosing fotografirati, Brown pa je za vsak primer pripravil puško. Ker orjaški polarni medved, ki ob grizliju velja za najbolj nevarno vrsto, za vodji pasjih vpreg sploh ni kazal zanimanja, potem pa se hitro spoprijateljil z enim izmed vprežnih psov, je Brown puško pospravil, Rosing pa posnel serijo fotografij, kakršnih svet še ni videl. Haski in kosmatinec sta se igrala kot stara znanca, mrcina je psa nekajkrat celo objela. Brown je krotko medvedovo vedenje potem pojasnil, da so srečali sitega, a osamljenega samca, ki mu je bilo tisti dan le do igre. (F. S.) (Slovenske novice, 2. 11. 2010.)

Aljaska in podobno odljudni kraji so za sodobne križarje najprivlačnejši Skupina vodilnih britanskih novinarjev, ki pišejo o ladijskih križarjenjih, in drugih strokovnjakov, je izbrala Aljasko za kraj, kjer je mogoče doživeti najzanimivejše križarjenje na svetu. Čudoviti zalivi, osupljivi ledeniki in nenavadno živalstvo zagotavljajo popolno izkušnjo na Aljaski, takoj za njo pa so se uvrstili drugi rajski kraji za ljubitelje narave – Galapaško otočje, Arktika in polotok Antarktike. Štiri območja je izbrala skupina trinajstih strokovnjakov, ki je morala predlagati svoje najljubše območje za križarjenje. Glasovanje so priredili organizatorji razstave The Cruise Show, edine britanske razstave, namenjene križarjenju z ladjo. Visoko se je uvrstila tudi Rusija: Črno morje je zasedlo peto mesto na seznamu, Sankt Peterburg pa šesto. Benetke, tradicionalno priljubljene za ladijsko križarjenje, je skupina ocenjevalcev postavila na sedmo mesto, takoj za celotnim sredozemskim območjem. Bližnji vzhod, čedalje bolj obiskan, je zasedel deseto mesto.

Jane Archer, dopisnica Telegraph Travel, je povedala: »Ena najboljših stvari pri križarjenju je to, da lahko med potovanjem obiščete zelo različne kraje. Ogledate si vsa znamenita mesta v Sredozemskem in Baltskem morju, ki privlačijo množice turistov, hkrati pa obiščete manj znane kraje ter odkrijete oddaljena in nenavadna območja. Tako si ogledate znamenitosti, o katerih lahko turisti, ki ne potujejo z ladjo, le sanjajo.« (Spletni vir)

a) Poskusi v eni povedi razložiti, kako so besedila med seboj povezana. _________________________________________________________________________________ b) Kdo je besedila napisal in komu so namenjena? Kdo ga je napisal?

Komu je namenjeno?

Prvo besedilo: ______________________

________________________

Drugo besedilo: _____________________

________________________

Tretje besedilo: _____________________

________________________

c) Odgovori na vprašanja, povezana z besedili, tako da odgovore napišeš v preglednico. 1. besedilo

2. besedilo

3. besedilo

Kdo so udeleženci? Kdaj se je dogodek zgodil/ oz. je nastal zapis? Kje se je dogodek zgodil? Kaj se je zgodilo? Kako/ Zakaj se je zgodilo?

č) Iz katerega besedila izveš ob dogodku veliko podatkov? Obkroži črko pred ustreznim naslovom besedila. A

Jamajčan na najslavnejši dirki s pasjimi vpregami

Polarni medved in pes 15

Aljaska in podobni odljudni kraji so za sodobne križarje najprivlačnejši

Pojasni svojo odločitev. ____________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________ d) Ali se ti zdi izbrano besedilo zanimivo? Obkroži DA ali NE in svojo odločitev pojasni. DA NE Pojasnilo: __________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________

12. Predstavljaj si, da si opazoval/-a igro medveda s psom. Kdaj bi o tem napisal/-a pripoved o doživetju? Obkroži črko pred ustreznim odgovorom in v povedi pojasni svojo izbiro. A

Ko bi ta dogodek želel/-a stvarno predstaviti bralcem strokovne revije.

Ko bi s tem dogodkom hotel/-a na kratko seznaniti bralce spletne strani.

Ko bi moral/-a o tem dogodku obvestiti Društvo za zaščito živali.

Ko bi ta dogodek želel/-a doživeto predstaviti bralcem Gee.

Pojasnilo izbire: _____________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________

13. Vsakemu od nas se pogosto dogajajo zanimive stvari. Razmisli, o čem bi pripovedoval/-a prijatelju/prijateljici in o čem bralcem mladinskega časopisa. Na črtico napiši, za koga bi bila pripoved zanimiva. Svojo izbiro ustno utemelji.

•

Solze razočaranja zaradi zadnjega mesta

____________________________________

•

Prelisičil/-a sem brata/sestro

____________________________________

•

Osupljiv pogled z vrha Triglava

____________________________________

•

Z goljufijo do boljših ocen

____________________________________

•

Zračna pustolovščina nad prelepo pokrajino

____________________________________

•

Oh, ta presneta nadležna muha

____________________________________

•

Vznemirljivo dopoldansko dežuranje

____________________________________

•

Smučke na noge, palice v roke …

____________________________________

14. Morda si si zaželel/-a počitnice preživeti na križarjenju. Preberi besedilo Deset naj območij za »križarje«.

Deset naj območij za »križarje« 1. Aljaska: »Opazovanje medvedov v naravnem okolju in njihov lov na losose, ki poskušajo plavati po reki navzgor, ponujata nepozabne trenutke, ki jih verjetno ne bom več doživel.« (William Gibbons)

2. Galapaško otočje: »Ti osamljeni otoki so popolnoma drugačni od katerega koli drugega območja, primernega za križarjenje, kjer koli na svetu. Po koncu potovanja se dobro zavedate, da ste obiskali prav poseben kraj na našem planetu.« (Gary Buchanan) 3. Arktika: »Pred križarjenjem po Spitzbergih sem hotela videti le severnega medveda. Prvega smo zagledali že prvi dan, po petnajstem pa sem jih nehala šteti. Potovanje je odmaknjeno in tudi malce nevarno doživetje, ki ga doživiš le enkrat v življenju.« (Jane Archer) 4. Polotok Antarktike: »Ko opaziš, da poleg tebe potuje ledena gora v velikosti Belgije, občutiš resnično strahospoštovanje. Velik vtis naredijo tudi hrup številnih skupin pingvinov in tjulnjev ter drugi nepredvidljivi prizori v divjini.« (Douglas Ward) 5. Črno morje: »Na območju Črnega morja so se v zadnjem tisočletju civilizacije pojavljale in izginjale, danes pa lahko ob zanimivi mešanici turške, ukrajinske in ruske kulture uživate v neskončno čudovitem potovanju.« (Andrew Cochrane)

6. Sankt Peterburg: »Veličastni muzej Ermitaž in izjemne umetnostne galerije si preprosto morate ogledati, da verjamete, kako čudovite umetnine razstavljajo. Peterhof s čudovitimi stopničastimi slapovi, ki jih poganja sila težnosti, in Katarinini dvorci so preprosto osupljivi.« (Lol Nichols) 7. Benetke: »Beneška Festa del Redentore, ki izvira iz leta 1577, je najprimernejši čas za obisk mesta. V čudovitem pristanišču sv. Marka se 17. julija zbere več sto okrašenih ladij, da si njihovi potniki ogledajo ognjemet, ki razsvetljuje kupole in zvonike mestnih cerkva.« (Stephen Park) 8. Sredozemlje: »Najzanimivejše križarjenje z ladjo je čisto blizu vas. Ogledate si lahko vse najznamenitejše kraje iz počitniškega kataloga na enem samem potovanju. Obiščete lahko najlepša mesta na svetu, med drugim Barcelono, Benetke, Rim in Nico.« (Steve Read) 9. Korintski prekop: »Najprej le stežka opazite ozek vhod v prekop, nato pa ladja, ki ji pomaga vlečna vrv, zapluje v ozek prekop s tako strmimi bregovi, da je na vsaki strani ladje le meter prostora.« (Colin Stone)

10. Bližnji vzhod: »Med križarjenjem po Bližnjem vzhodu si lahko ogledate več držav z različnimi običaji. Tako lahko na zanimivem potovanju obiščete zelo različna mesta, denimo Dubaj, Maskat in Akabo. Dodatna ugodnost je tudi vreme, saj dneva brez sonca tu skoraj ni!« (Carolyn Spencer Brown) Bestcruisedeal (Delo, 10. 3. 2010.)

15. Izberi si eno izmed območij, kamor bi sam/-a najraje potoval/-a. a) V različnih virih (spletne strani, učbenik za geografijo, leksikoni, enciklopedije, revije …) poišči še nekaj podatkov o izbranem območju, ki ti bodo v pomoč pri pisanju pripovedi o doživetju. b) Zamisli si, da si na izbranem območju marsikaj doživel/-a, in napiši »domišljijsko« pripoved o tem. 18

SAMOSTALNIŠKE SKLANJATVE 1. Tudi sam/-a si gotovo doživel/-a marsikaj, kar bi bilo zanimivo za poslušalce ali bralce. a) O katerem svojem doživetju bi pripovedoval/-a prijateljem, bralcem bloga (spletnega dnevnika), bralcem mladinske revije, poslušalcem radijske oddaje ali gledalcem turistične TV-oddaje? Odgovor napiši na črto. _________________________________________________________________________________

b) Po čem vse bi se tvoja pripoved prijatelju razlikovala od pripovedi za mladinsko revijo? Napiši tri razlike. _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________

c) Kdaj bi bil/-a pozoren/-rna tudi na to, da bi bila tvoja pripoved jezikovno pravilna? Podčrtaj vse možnosti, ob katerih bi posebej pazil/-a na jezik, in dokončaj pojasnilo. Na jezik bi posebej pazil/-a, če bi o svojem doživetju pripovedoval/-a prijatelju v pogovoru/ bralcem bloga (spletnega dnevnika)/bralcem mladinske revije/poslušalcem radijske oddaje/ gledalcem turistične TV-oddaje, saj __________________________________________________ _______________________________________________________________________________.

Ob Mitjevem besedilu ugotovi, na kaj vse moraš biti pozoren/-rna pri rabi samostalnikov, da bodo tvoja besedila – še posebej tista, ki jih tvoriš za javnost – pravilna. 2. Še enkrat pozorno preberi besedilo Prva in morda tudi zadnja pustolovščina puščavskega jezdeca na straneh 6 - 8.. Na vprašanja odgovori z enim samostalnikom (ne pozabi na predloge). Odgovore napiši na črte. •

S kom je Mitja potoval? __________________

•

Med čim sta se prijatelja odločila obiskati Berbere? __________________

•

Kdo so Berberi? __________________

•

Česa sta si želela? _______________________

•

S čim so se odpravili na pot? ___________________

•

Za kaj niso imeli časa z vodnikom? _____________________

•

Za kaj se morajo jezdeci trdno držati ob vstajanju kamele? _____________________ 19

•

Na kaj se je Mitja začel jeziti po prvem občudovanju puščave? _____________________

•

Kaj se je vodniku zdelo smešno? _____________________

•

Kaj sta bili za Luko in Mitja kameli? _____________________

•

Kaj je bilo pozabljeno, ko je pred seboj zagledal starodavno naselje? ____________________

•

Kaj je prekrivala preproga iz kamelje dlake? _____________________

•

Kaj potrebujejo za pripravo tadžine poleg zelenjave, začimb in omake? __________________

•

Kaj bo obiskal Mitja, preden se bo vrnil k Berberom? _____________________

3. V katerem številu so samostalniki, s katerimi si odgovoril/-a na vprašanja iz prejšnje naloge? Napiši jih na ustrezno črto. •

ednina: _____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

•

dvojina: _____________________________________________________________________

•

množina: ____________________________________________________________________

4. V besedilu so uporabljeni tudi naslednji samostalniki: (z) Luko, staroselci, (z) džipi, (za) klepet, CTJ. a) Preberi poved. Tako me čaka domača naloga na CTJ, preden bom ponovno odšel k Berberom. •

Razloži kratico CTJ. ____________________________________________________________

•

V katerem sklonu je Mitja Felc v povedi uporabil samostalnik CTJ? ______________________

•

Ali mu je dodal kako končnico?

•

Ali bi lahko samostalniku CTJ dodal končnico, če bi ga uporabil v rodilniku ednine?

b) Katerega spola so vsi navedeni samostalniki? Dopolni poved. Vsi samostalniki so ________________ spola.

DA NE

c) Samostalnike postavi v imenovalnik in rodilnik ednine. Samostalnik iz besedila

Samostalnik v im. ed.

Samostalnik v rod. ed.

(z) Luko staroselci (z) džipi (za) klepet

č) Pozorno si v preglednici oglej končnice samostalnikov v rodilniku ednine in obkroži črko pred trditvijo, s katero se strinjaš. A

Čeprav so vsi samostalniki istega spola, ima v rodilniku ednine vsak drugačno končnico.

Ker so vsi samostalniki istega spola, imajo tudi v rodilniku ednine vsi enako končnico.

Čeprav so vsi samostalniki istega spola, jih lahko glede na končnice v rodilniku ednine razdelimo v več skupin.

5. Samostalniki klop, pustolovščina in Mici so ženskega spola. a) S svojimi besedami na kratko razloži, kaj pomenijo samostalniki klop, pustolovščina, kamela in Mici v Mitjevem besedilu. Razlage zapiši na črte. Samostalnik:

Kaj pomeni v besedilu?

klop

______________________________________________

pustolovščina

______________________________________________

Mici

______________________________________________

kamela

______________________________________________

b) Samostalnike klop, pustolovščina, Mici, kamela postavi v rodilnik ednine in jih vpiši na ustrezno črtico. klop _____________________

pustolovščina _______________________

Mici _____________________

kamela ____________________________

Kakšne končnice imajo ti samostalniki v rodilniku ednine? Podčrtaj pravilni odgovor. V rodilniku ednine imajo samostalniki enako končnico/različne končnice. 21

c) Samostalnik klop uporabi v povedi kot samostalnik moškega spola. Lahko mu spremeniš obliko. Poved napiši na črto. _________________________________________________________________________________

6. V besedilu so napisani tudi samostalniki potepanje, sedlo, meso. a) Katerega spola so ti samostalniki? Podčrtaj pravilni odgovor. Samostalniki so moškega spola/ženskega spola/srednjega spola.

b) Na katero končnico se končajo ti samostalniki v imenovalniku ednine in kaj je značilno za njihovo obliko v rodilniku ednine? Izpolni preglednico in dopolni povedi. Im. ed.

Rod. ed.

potepanje sedlo meso

V imenovalniku ednine se samostalniki potepanje, sedlo, meso končajo na končnico _____ ali ____, v rodilniku ednine pa imajo končnico ____.

c) V Mitjevem besedilu poišči še šest samostalnikov srednjega spola in jih uporabi v kratkem povezanem besedilu. Besedilo napiši v zvezek ali na list.

7. Pozorno si oglej preglednico in poskusi s svojimi besedami razložiti, na podlagi česa samostalnike uvrščamo v sklanjatve. Samostalniki moškega spola

Samostalniki ženskega spola

im. ed.

rod. ed.

im. ed.

rod. ed.

staroselec-ø džip-ø klepet-ø

staroselc-a džip-a klepet-a

pustolovščin-a kamel-a akrobacij-a muk-a

pustolovščin-e kamel-e akrobacij-e muk-e

Luk-a

Luk-e

klop-ø

klop-i

CTJ-ø

Mici-ø

Samostalniki srednjega spola im. ed.

rod. ed.

sedl-o mes-o potepanj-e

sedl-a mes-a potepanj-a

SAMOSTALNIŠKE SKLANJATVE Kaj so samostalniške sklanjatve? Samostalniške sklanjatve so značilni vzorci, po katerih sklanjamo različne skupine samostalnikov. Če poznamo končnice, ki so značilne za posamezne sklanjatve, bomo brez težav uporabljali večino samostalnikov. Kako samostalnik uvrstimo v pravilno sklanjatev? Da znamo samostalnike uporabljati v pravilnih oblikah, jih moramo najprej uvrstiti v ustrezno sklanjatev. To naredimo tako, a) da samostalniku določimo spol (moški, ženski ali srednji spol) b) in ugotovimo, katero končnico ima v rodilniku ednine. Katere sklanjatve samostalnikov poznamo? V slovenščini poznamo: – moške sklanjatve (npr. staroselec – staroselca, Luka – Luke, CTJ – CTJ), – ženske sklanjatve (npr. pustolovščina – pustolovščine, klop – klopi, Mici – Mici) – in srednjo sklanjatev (npr. sedlo – sedla, potepanje – potepanja).

8. Mitja se ob koncu svoje pripovedi o doživetju v Sahari sprašuje, ali bo tudi prihodnjič tja odpotoval na kameljem hrbtu. Poznaš še kako drugo možnost? V razredu zberite vse možne načine potovanja po puščavi, ki ste se jih spomnili, in jih uporabite v povedih, npr.: Do roba puščave bi lahko potoval s/z …, pot po Sahari pa bi nadaljeval s/z …

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINA 7 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (1. DEL) ZA sedmi RAZRED OSNOVNE ŠOLE

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

13,90 €

5/26/11 8:18 AM

SlovenšČina 4, UČBenik

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

PRIROČNIK ZA UČENCE

SlovenšČina 7, UČBenik

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

mi v pesmi sm ča se eje Sre

17,90 €

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

Berilo 7, SreČa Se mi v peSmi Smeje

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINa 7

uČbENIk, dELOVNI ZVEZEK, pRIROČNIK ZA UČItELjE s Cd-ROmOm, ZGOŠČENKA Z BEsEdILI ZA pOsLUŠANjE

SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (2. DEL) ZA sedmi RAZRed OsNOVNe ŠOLe

SLOVENŠČINa 7

uČbENIk, dELOVNI ZVEZEK, pRIROČNIK ZA UČItELjE s Cd-ROmOm, ZGOŠČENKA Z BEsEdILI ZA pOsLUŠANjE

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINa 7

SLOVENŠČINa 7 SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (2. DEL) ZA sedmi RAZRed OsNOVNe ŠOLe

UČBENIK ZA SLOVENSkI jEzIk V sEdmEm RAZREdU OsNOVNE ŠOLE

sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK ZA SLOVENSKI JEZIK V sedmem RAZRedU OsNOVNe ŠOLe

sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK (2.deL)

Učbenik spremlja tudi samostojni delovni zvezek SLOVENŠČINA 7 v dveh delih, ki: • je popolnoma usklajen s poglavji in konceptom potrjenega učbenika; • omogoča sprotno zapisovanje in reševanje nalog; • spodbuja tvorjenje besedil in pisanje tudi v zvezek; • vsebuje več nalog za utrjevanje in usvajanje znanja.

SLOVENŠČINa 4

DELOVNI ZVEZEK

PRIROČNIK Za UČITELJE

SLOVENŠČINa 7

Učbenik Slovenščina 7 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrtain upošteva zahteve nacionalnih preizkusov znanj ob koncu devetletne osnovne šole.

U»BENIK

ZgOŠČENKa

Berilo 4, razširi roke

www.emka.si www.mladinska.com/ucbeniki

SlovenšČina 4, UČBenik

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

d el

PRIROČNIK ZA UČENCE

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

berilo 7 ZA SEDMI razred osnovne šole

ZgOŠČENKA Z INTERPRETACIJAMI

www.mladinska.com/ucbeniki 17,90 €

10,90 €

SlovenšČina 7, UČBenik

mi v pesmi sm ča se eje Sre

PRIROČNIK ZA UČITELJE

www.emka.si www.mladinska.com/sola

13,90 €

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

SLOVENŠČINa 7 sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK ZA SLOVENSKI JEZIK V sedmem RAZRedU OsNOVNe ŠOLe

Učbenik Slovenščina 7 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta in upošteva zahteve nacionalnih preizkusov znanj ob koncu devetletne osnovne šole.

UČBENIK ZA SLOVENSkI jEzIk V sEdmEm RAZREdU OsNOVNE ŠOLE

Berilo 7, SreČa Se mi v peSmi Smeje

de l

8,40 €

DELOVNI ZVEZEK

PRIROČNIK Za UČITELJE

berilo 7 ZA SEDMI razred osnovne šole

mi v pesmi sm ča se eje Sre

www.emka.si www.mladinska.com/sola

U»BENIK

ZgOŠČENKa

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PRIROČNIK ZA UČENCE

ZgOŠČENKA Z INTERPRETACIJAMI

www.emka.si www.mladinska.com/ucbeniki www.mladinska.com/ucbeniki 17,90 €

13,90 €

SlovenšČina 7, UČBenik

www.emka.si www.mladinska.com/sola

SLOVENŠČINa 7

UČBENIK

berilo 7 ZA SEDMI razred osnovne šole

ZgOŠČENKA Z INTERPRETACIJAMI

SLOVENŠČINa 7

de l

PRIROČNIK ZA UČITELJE

www.mladinska.com/ucbeniki

10,90 €

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

SlovenšČina 7, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

de l 2.

SreËa se mi v pesmi smeje — berilo 7

UČBENIK ZA SLOVENSkI jEzIk V ČEtrtEm rAZrEDU OSNOVNE ŠOLE

SLOVENŠČINa 4 — UČBENIK

SlovenšČina 4, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

SLOVENŠČINa 7

SLOVENŠČINa 4

Učbenik Slovenščina 4 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta.

www.emka.si www.mladinska.com/sola

SreËa se mi v pesmi smeje — berilo 7

SLOVENŠČINa 7 sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK ZA SLOVENSKI JEZIK V sedmem RAZRedU OsNOVNe ŠOLe

SLOVENŠČINa 7 — sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK (2.deL)

Nataša Potočnik

UČBENIk ZA ČETRTI RAZRED OSNOVNE ŠOLE

Berilo 4, razširi roke

Untitled-1 1

Berilo 4, razširi roke

www.emka.si www.mladinska.com/sola

13,90 €

SLOVENŠČINa 7 — sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK (1.deL)

SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (2. DEL) ZA sedmi RAZRed OsNOVNe ŠOLe

ZgOŠČENKa

SLOVENŠČINa 7 — UČBENIK

SLOVENŠČINa 7

UČBENIK ZA SLOVENSkI jEzIk V sEdmEm RAZREdU OsNOVNE ŠOLE

SLOVENŠČINa 4

PRIROČNIK Za UČITELJE

SLOVENŠČINa 7 — UČBENIK

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINa 7

Učbenik spremlja tudi samostojni delovni zvezek SLOVENŠČINA 7 v dveh delih, ki: • je popolnoma usklajen s poglavji in konceptom potrjenega učbenika; • omogoča sprotno zapisovanje in reševanje nalog; • spodbuja tvorjenje besedil in pisanje tudi v zvezek; • vsebuje več nalog za utrjevanje in usvajanje znanja.

DELOVNI ZVEZEK

sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK ZA SLOVENSKI JEZIK V sedmem RAZRedU OsNOVNe ŠOLe

SLOVENŠČINa 7 — sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK (2.deL)

SLOVENŠČINa 7 — sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK (1.deL)

Učbenik Slovenščina 7 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta in upošteva zahteve nacionalnih preizkusov znanj ob koncu devetletne osnovne šole.

www.emka.si www.mladinska.com/ucbeniki

SLOVENŠČINa 7

de l 1.

Učbenik Slovenščina 7 upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta in upošteva zahteve nacionalnih preizkusov znanj ob koncu devetletne osnovne šole.

U»BENIK

ZA SLOVENSKI JEZIK V sedmem RAZRedU OsNOVNe ŠOLe

SreËa se mi v pesmi smeje — berilo 7

SLOVENŠČINa 7 uČbENIk, dELOVNI ZVEZEK, pRIROČNIK ZA UČItELjE s Cd-ROmOm, ZGOŠČENKA Z BEsEdILI ZA pOsLUŠANjE

ZgOŠČENKa

SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (2. DEL) sAmOstOjNi deLOVNi ZVeZeK ZA sedmi RAZRed OsNOVNe ŠOLe

jEzIk V sEdmEm RAZREdU OsNOVNE ŠOLE

PRIROČNIK Za UČITELJE

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINa 7 7 SLOVENŠČINa

SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (2. DEL) UČBENIK ZA SLOVENSkI ZA sedmi RAZRed OsNOVNe ŠOLe

Berilo 7, SreČa Se mi v peSmi Smeje

PRIROČNIK ZA UČENCE

ZgOŠČENKA Z INTERPRETACIJAMI

www.emka.si www.mladinska.com/sola www.mladinska.com/ucbeniki

13,90 €

8,40 €

SlovenšČina 7, UČBENIK

17,90 €

8,40 €

SlovenšČina 7, samostojni delovni zvezek, 1. del

mi v pesmi sm ča se eje Sre

PRIROČNIK ZA UČITELJE

berilo 7 ZA SEDMI razred osnovne šole

SreËa se mi v pesmi smeje — berilo 7

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINa 7 7 SLOVENŠČINa

SLOVENŠČINa 7 — SAMOSTOJNI delovni zvezek (1. del)

NI ZVEZEK, pRIROČNIK ZA UČItELjE ŠČENKA Z BEsEdILI ZA pOsLUŠANjE

Slovenščina 7, samostojni delovni zvezek, 2. del

SLOVENŠČINa 7 samostojni DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENski jezik V sedmem RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Samostojni delovni zvezek Slovenščina 7 v dveh delih upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta.

ENŠČINa 7

NI ZVEZEK

Berilo 7, Sreča se mi v pesmi smeje

www.emka.si www.mladinska.com/sola

8,40 €

l e d . 1