Slovenščina 8, samostojni delovni zvezek, 1. del by Andreja Petrovčič

Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak

SLOVENŠČINa 8 SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (1. DEL) ZA OSMI RAZRED OSNOVNE ŠOLE

SAMOStOjNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI JEZIK V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Samostojni delovni zvezek Slovenščina 8 v dveh delih upošteva vse novosti posodobljenega učnega načrta.

SlovenšČina 8, SamoStojni delovni zvezek, 1. del

SlovenšČina 8, SamoStojni delovni zvezek, 2. del

SLOVENŠČINa 8 — SAMOStOjNI DELOVNI ZVEZEK (1. DEL)

Samostojni delovni zvezek odlikujejo: • podajanje snovi z upoštevanjem učnociljnega in procesnega načrtovanja pouka na podlagi posodobljenega učnega načrta, • sistematično razvijanje vseh sporazumevalnih zmožnosti, • premišljen izbor aktualnih in zanimivih besedil, ki upošteva doživljajski svet učencev, • domiselne in raznovrstne naloge, stopnjevane glede na zahtevnostno raven, • priprava na uspešno opravljanje nacionalnega preizkusa znanja.

SlovenšČina 8, UČBenik

SLOVENŠČINa 8

Berilo 8, Skrivno življenje BeSed

1. del

www.emka.si www.mladinska.com/sola

8,40 €

Oprema SLO 8_DZ.indd 2

2/23/12 10:09 AM

SLOVENŠČINA 8 Samostojni delovni zvezek za slovenščino – jezik v 8. razredu osnovne šole, 1. del

Avtorice: Recenzentki: Urednica: Ilustrator: Slikovno gradivo:

dr. Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak Tina Primožič, Tina Žagar Pernar Alenka Kepic Mohar Damjan Stepančič arhiv MKZ, Shutterstock in drugi viri

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012 Peter Tomšič Bojan Švigelj Senja Požar Horvat

Oblikovanje in prelom: Oprema: Tehnični urednik: Tisk:

Pia Rihtarič Peter Svetek Peter Svetek Tiskarna grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica, 2012

Naklada:

1500 izvodov

1. natis

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/sola in www.emka.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) VOGEL, Jerica Slovenščina 8. Samostojni delovni zvezek za za slovenščino - jezik v 8. razredu osnovne šole / Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak ; [slikovno gradivo arhiv MKZ, Shutterstock in drugi viri]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012Del 1. - 2012 ISBN 978-961-01-2140-4 (zv. 1) 1. Košak, Tatjana, 1953- 2. Čuden, Milena 260417792

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, s fotokopiranjem, tiskanjem ali s shranitvijo v elektronski obliki.

Jerica Vogel, Milena Čuden, TaTJana KošaK

slovenščina 8 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO – JEZIK V 8. rAZrEDu OSNOVNE ŠOLE

Vsebina 1. POD MORSKO GLADINO ...................................................5 Mit v slovenskem morju (Obnova neumetnostnega besedila) ......................................................................... 6 Dvajset tisoč milj pod morjem (Umetnostno, neumetnostno besedilo) .................................................................15 Ujete podobe podvodnega sveta (Veznik, nepravi veznik) ................................................................................................23

2. VŠolanje SVETU PSOV ............................................................... 33 psov (Opis delovnega postopka) .........................................................................................35 Kadar me ni doma, psička najraje počiva na postelji (Nasvet strokovnjaka) ....................................................................................................45 Moda psov (Enostavčna in dvostavčna poved/zložena poved) ............................................49 Kakršen gospodar, takšen pes (Podredno zložena poved) ..........................................................................................54

3. OD PRVEGA TELEFONA DO »MOBIJA« .......................... 63 Telefon se predstavi (Opis naprave)...................................................................................................................... 65 Poplava prenosnih telefonov (Osebkov odvisnik) ........................................................................................................... 77 Nevarnosti in pasti pri uporabi prenosnega telefona (Predmetni odvisnik) ........................................................................................................ 86

4. OLIMPIJSKE IGRE .......................................................... 95 Olimpijske igre moderne dobe (Opisovalno in pripovedovalno besedilo) .............................................................97 Pomembno je sodelovati, ne zmagati (Seznam, časovni odvisnik) .......................................................................................108 Privlačna olimpijska prizorišča (Krajevni odvisnik) ........................................................................................................117

5. RADOVEDNOST JE KORISTNA ..................................... 123 Zanima me … (Raziskovalni pogovor) ................................................................................................124 Neznane znane osebe (Javni raziskovalni pogovor – intervju, tri pike) .................................................128 Voditelj s sto talenti (Načinovni odvisnik) ....................................................................................................140

POD MORSKO GLADINO Obnova neumetnostnega besedila Umetnostno, neumetnostno besedilo Veznik, nepravi veznik

1 Konec je počitnic, toda spomini nanje so še sveži. Na hodnikih šole, pred šolo, na dvorišču pogovor pogosto nanese na počitniške dneve. Vsak od vas je verjetno svojemu prijatelju/svoji prijateljici povedal/-a marsikaj zanimivega. a) Kje si preživel/-a počitnice? ______________________________________________________________________________ b) Sošolcem/sošolkam pripoveduj o doživetju, ki se ti je z letošnjih počitnic najbolj vtisnilo v spomin. c) Kar nekaj sošolcev je najbrž pripovedovalo o tem, kar so doživeli na morju. Tudi iz njihovih pripovedi si lahko ugotovil/-a, da so lahko nekatere dejavnosti na morju malo bolj umirjene, druge bolj razgibane. Naštej nekaj mirnejših dejavnosti in nekaj bolj razgibanih. Mirnejše dejavnosti: __________________________________________________________ Bolj razgibane dejavnosti: _____________________________________________________ č) Kaj bi počel/-a na morju, če ne bi imel/-a nikakršnih omejitev? Odgovor v povedi napiši na črti. ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________

MIT V SLOVENSKEM MORJU OBNOVA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA Ena od dejavnosti, s katero si lahko popestriš dneve na morju, je tudi potapljanje in odkrivanje morskih skrivnosti. 1. Med največjimi podmorskimi skrivnostmi so zagotovo potopljene ladje. Preberi nekaj zanimivosti o rexu, največji ladji, ki se je kadar koli potopila v slovenskem morju. Boris Kozinc

Mit v slovenskem morju »Ko sem bil star dvanajst let, sem s prijateljem na skrivaj plaval na zvrnjenega Rexa. Ob njem me je bilo kar groza. Tudi starši so me doma ošteli in pustolovščine nisem več ponovil,« začne Marjan Kralj nenavadno zgodbo o veliki čezoceanski ladji, ki se sprva zdi kot lepa pravljica. Toda trden dokaz o resničnosti mita v našem morju so portalna vrata, ki jih je lani iz vode potegnila skupina dvanajstih slovenskih potapljačev.

Prerez ladje Rex

Ladjo Rex so začeli graditi januarja 1930 v Genovi in jo splavili avgusta naslednjega leta. Krstila sta jo italijanska kralj in kraljica. Prav po svojih »botrih« se ladja tudi imenuje – rex namreč v latinščini pomeni kralj. Latinsko ime se je med domačini tako »prijelo«, da celo delu obale med Koprom in Izolo pravijo Pri Rexu. Na prvo plovbo čez ocean se je ladja odpravila 27. septembra 1932. Na krovu je imela 2020 potnikov. Ker so se pojavile težave z motorji, se je morala ustaviti v Gibraltarju. Pot je lahko nadaljevala šele čez tri dni. Medtem ko je Rex počival, je nekaj potnikov prestopilo na nemško ladjo Evropa, saj mu niso več zaupali. In samo mislimo si lahko, kako so bili presenečeni, ko so ob prihodu v New York ob pomolu zagledali Rexa. Zato ni nikogar presenetilo, da je ladja že 11. avgusta naslednjega leta osvojila modri trak, priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantik. Za pot od Gibraltarja do New Yorka je potrebovala 4 dni, 13 ur in 50 minut. Šele čez dve leti ji je trak prevzela francoska Normandija. Zadnjič je Rex kot »običajna« potniška ladja plul spomladi 1940. Med drugo svetovno vojno so ga Italijani najprej spremenili v ladjo Rdečega križa, kasneje pa so ga prevzeli Nemci. Ti so ga 5. septembra 1944 pripeljali na slovensko obalo, da bi ga skrili pred zavezniškimi letali. Toda zavezniki so ladjo vendarle odkrili. Ker so se bali, da jo bodo Nemci razstrelili pred vhodom v tržaško pristanišče in jim tako zaprli dostop po morju, so jo 8. septembra napadli z raketami. Gorela je štiri dni, šele nato se je potopila. O tem je eden izmed angleških pilotov posnel tudi kratek dokumentarni film. Za velikanko, ki leži pod vodo tik ob slovenski obali, so doslej vedeli le redki. Morda se o njej ni govorilo zaradi vabljive skrivnosti – zaklada na ladji. Na njej naj bi namreč Nemci skrili dragocenosti, ki so jih odvzeli številnim ujetnikom. Te dragocenosti je po vojni iskalo mnogo tujih in naših potapljačev, vendar ni znano, da bi kdo kaj našel. Tega, kje je zaklad s potopljene čezoceanke, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. (Prirejeno po reviji Gea, avgust 2002, str. 38–39.) SLOVARČEK Gibraltar – je ozemlje Velike Britanije na južni obali Pirenejskega polotoka. Ker leži ob Gibraltarski ožini, ki povezuje Atlantski ocean s Sredozemskim morjem, je vojaško in gospodarsko zelo pomemben.

Modri trak – je nagrada za najhitrejše prečkanje Atlantika, za katero so se potegovale čezoceanke v 19. in 20. stoletju. Rexov modri trak je bil 29 metrov dolga zastava – za vsak vozel hitrosti en meter.

Genova – je glavno mesto italijanske dežele Ligurija in največje italijansko pristanišče. Od tod je veliko znanih pomorščakov in raziskovalcev, najbolj slaven med njimi pa je Krištof Kolumb. 7

a) O čem govori besedilo? Odgovor zapiši na črto. ____________________________________________________________________________________ b) Kdo je besedilo napisal in komu je namenjeno? Dopolni poved. Besedilo je napisal ______________________________, namenjeno je ____________________ ________________________________. 2. rex je potopljen že več desetletij. a) Kateri dogodek je spodbudil pisca besedila, da je pisal o Rexu? Odgovor v povedi napiši na črti. _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ b) V katerem delu besedila si to izvedel/-a? Podčrtaj ustrezno možnost. Te podatke sem izvedel/-a v uvodu/jedru/zak ljučku.

3. Ali je pisec besedila sam doživel pustolovščino, povezano z rexom? Obkroži DA oz. NE in iz besedila izpiši tisti del, ki potrjuje tvojo odločitev. DA

Del besedila: ____________________________________________________________________ 4. Kaj je hotel pisec z besedilom doseči? Obkroži črko pred ustreznim odgovorom. A

Da bi naslovnik vedel, kaj se je dogajalo z ladjo Rex.

Da bi naslovnik napisal pripoved o usodi ladje Rex.

Da bi si naslovnik ogledal ostanke ladje Rex na morskem dnu.

Da bi bil naslovnik prepričan, da je ladja Rex najuspešnejša ladja vseh časov.

5. V besedilu je omenjenih več dogodkov, povezanih z ladjo rex. Da bi besedilo razumel/-a, je zato zelo pomembno, da veš, kako so si dogodki v besedilu sledili. S številkami od 1 do 8 razvrsti dogodke v časovno zaporedje. ____ Goreča ladja se je potopila v 4 dneh. ____ Od Italijanov so ladjo Rex prevzeli Nemci. ____ Angleški pilot je posnel dokumentarni film o potopitvi čezoceanke. ____ Marjan Kralj je pripovedoval zanimivo zgodbo o ladji Rex. ____ Ladja Rex je osvojila modri trak. 8

____ Na prvo plovbo se je odpravilo 2020 potnikov. ____ Usoda zaklada z ladje še danes ni znana. ____ Ladjo Rex so splavili leta 1931. 6. Kako si v besedilu sledijo dogodki, povezani z ladjo Rex? a) Kako so v besedilu Mit v slovenskem morju razporejeni dogodki iz »življenja« ladje Rex? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A

Od najpomembnejšega dogodka k najmanj pomembnemu.

Od manj pomembnih dogodkov k pomembnejšim.

Po časovnem zaporedju, tako kot so se zgodili.

Najprej je navedena trditev, potem pa pisec navaja dokaze.

Dogodki so razvrščeni po naključju.

b) Zakaj je bila v besedilu prej predstavljena Rexova prva in ne zadnja vožnja? Odgovor v povedi napiši na črti. _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ 7. Kaj pomenijo v besedilu Mit v slovenskem morju besede mit, portal, čezoceanka, zavezniki, splaviti in dokumentarni? Na vsako črtico zapiši ustrezno številko. ___ mit

1 poudarjen, oblikovan vhod

___ portal

2 ladja, ki lahko plove tudi pod vodo

___ čezoceanka

3 kdor koga podpira, mu pomaga pri njegovih prizadevanjih

___ zavezniki

4 spustiti ladjo v vodo

___ splaviti (ladjo)

5 razkošna potniška ladja, ki pluje čez oceane

___ dokumentarni (film)

6 pripoved o nadnaravnih pojavih, bogovih in bajeslovnih bitjih 7 osebe, ki kažejo do drugih zelo nenaklonjen odnos 8 film, ki brez primesi igranega filma posreduje dejstva iz življenja in narave

8. Kaj pomeni naslov besedila Mit v slovenskem morju? razlago naslova napiši na črto. ____________________________________________________________________________________

9. Ali se ti zdi besedilo zanimivo? Obkroži DA ali NE in svoj odgovor utemelji. DA NE Utemeljitev: ____________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ 10. »Življenjsko pot« ladje Rex, ki si jo spoznal/-a v besedilu Mit v slovenskem morju, bi lahko predstavil/-a tudi svojim sošolcem, prijateljem, staršem. Kako bi jim predstavil/-a besedilo? Obkroži črko pred ustreznim odgovorom. A Besedilo bi dobesedno ponovil/-a. B Besedilo bi obnovil/-a, tako da bi v nekaj povedih predstavil/-a vse bistvene podatke. C Povedal/-a bi jim le tisti podatek, ki se mi zdi najbolj zanimiv. Č V eni povedi bi povzel/-a, o čem besedilo govori. 11. Kadar se odločimo, da bomo obnovili besedilo, ki smo ga prebrali ali slišali, po navadi najprej razmislimo o tem, kaj je za to besedilo značilno. a) Kaj je značilno za besedilo Mit v slovenskem morju? Obkroži črke pred pravilnimi trditvami. A Besedilo pripoveduje o dogodkih, ki so se zgodili le enkrat. B Opisuje dogajanje, ki se je večkrat ponavljalo. C Besedilo je zgrajeno iz uvoda, jedra in zaključka. Č Besedilo nima uvoda, jedra in zaključka. D Dogodki so predstavljeni v takem zaporedju, kot so se zgodili. E Dogodki niso predstavljeni v takem zaporedju, kot so se zgodili. b) Besedilo katere vrste si prebral/-a? Podčrtaj ustrezno možnost. Prebral/-a sem opis ladje Rex/pripoved o usodi ladje Rex/vabilo na potapljanje do razbitin ladje Rex/pripoved o življenju na ladji Rex. 12. Katera besedila ti najpogosteje obnavljaš? Podčrtaj ustrezno možnost ali napiši svoj odgovor. Najpogosteje obnavljam časopisne članke/televizijske prispevke/vsebine radijsk ih oddaj/vsebino spletnih strani/k njige/filme/pogovore s prijatelji/učno uro. Moj odgovor: __________________________________________________________________

13. Kako se po navadi lotiš pisanja obnove zanimivega besedila? a) Katere izmed navedenih korakov opraviš, kadar pišeš obnovo? Črke teh korakov v ustreznem zaporedju napiši na črto. A Besedilo preberem še enkrat in razmislim, kaj je v njem posebej pomembno. B Napišem končno različico obnove. C Podčrtam oz. označim najpomembnejše podatke v vsakem odstavku. Č Obnovo še enkrat preberem in preverim, ali je razumljiva – ali sem zajel/-a res vse bistvene podatke in nič manj pomembnega. D Napišem osnutek obnove. E Besedilo prvič preberem in ugotovim, da je zanimivo. F Obnovo izboljšam, tako da je pravopisno in jezikovno pravilna, da je napisana v knjižnem jeziku, da se besede v njej ne ponavljajo prepogosto. G Oblikujem si miselni vzorec oz. oporne točke. Moj postopek pisanja obnove: ______________________________________________________ b) Ali je tvoj način pisanja obnove učinkovit? Obkroži DA ali NE in v povedi pojasni svoj odgovor. DA NE Pojasnilo: ____________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________ 14. V zvezek ali na list oblikuj miselni vzorec ali oporne točke za obnovo besedila Mit v slovenskem morju. 15. Svoj miselni vzorec/oporne točke primerjaj z naslednjo obnovo besedila Mit v slovenskem morju. Ladjo Rex so začeli graditi januarja 1930 v Genovi in jo spustili v morje avgusta naslednjega leta. 27. septembra 1932 je ladja odplula na svojo prvo vožnjo čez ocean. Zaradi težav z motorjem se je ustavila v Gibraltarju. Ladja je naslednje leto osvojila modri trak, priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantik. Rex je spomladi 1940 še zadnjič izplul s potniki na krovu. Med drugo svetovno vojno so ga imeli v lasti najprej Italijani, ki so ga uporabili za ladjo Rdečega križa, nato so ga Nemci 5. septembra 1944 prepeljali na slovensko obalo. Čeprav so ladjo hoteli skriti pred zavezniki, so jo ti odkrili. 8. septembra 1944 so jo zavezniki raketirali, saj so se bali, da jo bodo Nemci razstrelili pred vhodom v tržaško pristanišče. S tem bi jim onemogočili dostop po morju. Na velikanki naj bi bil skrit tudi zaklad, vendar pa ni nobenih podatkov o tem, da bi kdo na njej kaj našel. 11

a) Podatke, ki so omenjeni v zgornji obnovi, primerjaj s svojim miselnim vzorcem. Kaj si ugotovil/-a? Obkroži črko pred ustrezno trditvijo. A

Vsi podatki v obnovi so enaki kot v mojem miselnem vzorcu.

Večina podatkov v obnovi je enaka kot v mojem miselnem vzorcu.

Približno polovica podatkov v obnovi je enakih kot v mojem miselnem vzorcu.

Manj kot polovica podatkov v obnovi je enakih kot v mojem miselnem vzorcu.

b) V obnovi vse povedi govorijo o ladji Rex. Še enkrat jo preberi in v njej podčrtaj vse izraze, s katerimi je poimenovana ladja Rex. c) Ali naslednje trditve o obnovi držijo? Če trditev drži, obkroži DA, če trditev ne drži, obkroži NE. Pisec je v obnovi dogodke predstavil v enakem zaporedju, kot so predstavljeni v besedilu Mit v slovenskem morju.

Pisec je v obnovi ohranil bistvene podatke, manj pomembne pa je izpustil.

Pri pisanju je pazil na to, da je obnova slovnično in pravopisno pravilna.

Pri pisanju je pazil na to, da v obnovi ni ponavljal posameznih besed ali besednih zvez.

16. V literaturi oz. na spletnih straneh poišči besedilo, ki je povezano z morji, rekami, jezeri ali s potapljanjem in ki bi bilo zanimivo tudi za tvoje sošolce. Poskusi napisati obnovo tega besedila. a) Pri pisanju obnove bodi pozoren/-rna na njene naslednje značilnosti: • Dogodke v besedilu obnovi v urejenem časovnem zaporedju – tako kot so si sledili. • Ohrani le bistvene podatke, nebistvene podatke izpusti. • V obnovi ne uporabljaj premega govora, izogibaj se tudi dobesednega prepisovanja. • Ker boš obnavljal/-a dogodke, ki so se že zgodili, uporabljaj glagole v pretekliku. b) Pred obnavljanjem izbranega besedila odgovori na naslednje vprašanje. • O čem govori besedilo? Odgovor napiši na črto. ____________________________________________________________________________________ c) Dopolni povedi z ustreznimi podatki, pri tem si pomagaj z vprašalnico pod črto. Besedilo z naslovom ___________________________ je napisal ___________________________, (Katerim?) (Kdo?) objavljeno je bilo v _________________________________, _______________________________ . (Kje?) (Kdaj?) 12

Namenjeno je ____________________________________________. (Komu?) č) V besedilu podčrtaj ali drugače označi bistvene podatke. d) Oblikuj miselni vzorec ali oporne točke. e) Miselni vzorec oz. oporne točke ubesedi. f ) Pripravljeno obnovo povej svojim sošolcem/sošolkam. Govorni nastop moraš skrbno načrtovati. Še enkrat si preberi napotke za njegovo pripravo. NAČrT 1. O čem bom sploh pisal? Ali besedilo dobro razumem?

Kaj je v besedilu posebej pomembno? V katerem zaporedju bom pisala dogodke?

Katere podatke naj si v iskanem besedilu podčrtam?

OSNuTEK

em piš a . o n rej . Nat ravim p j Na utek pop čno osn utek kon ove. osn pišem obn Na ličico raz

4. Vse to si lahko zapišem v obliki miselnega vzorca ali opornih točk.

Popravljeno besedilo — predlogo za govorni nastop si skušam čim bolje zapomniti.

3. Ob m vzor iselne c gov u vad m i (v p orni na m stop redl pog ogo kad ledam l a nujn r je to e, res o).

uČITELJICA 2.

Razmisli o tem, katere besede boš poudaril, kje boš naredil premore, kdaj boš šel z glasom navzgor in kdaj navzdol ...

Izogibaj se ponavljanju besed, besednih zvez.

Poskusi govoriti čim bolj knjižno. Uporabi bogat in zanimiv besedni zaklad.

Preveri, ali znaš vse besede pravilno naglasiti.

»Poskrbi«, da te bodo sošolci/sošolke pozorno in z zanimanjem poslušali. V vsak okvirček napiši po eno nalogo zanje. PrED POSLuŠANJEM

MED POSLuŠANJEM

PO POSLuŠANJu

Govori dovolj glasno, razumljivo in naravno.

DVAJSET TISOČ MILJ POD MORJEM UMETNOSTNO IN NEUMETNOSTNO BESEDILO O morju in dogodivščinah na morju pogosto v svojih knjigah pišejo tudi slovenski in tuji pisatelji. 1. Zagotovo poznaš kar nekaj knjig, ki so povezane z morjem. a) Poveži naslove knjig z njihovimi avtorji, tako da na črtico napišeš ustrezno številko. _____ Bratovščina Sinjega galeba

1 Ivan Sivec

_____ Srebro iz modre špilje

2 Daniel Defoe

_____ Kapitanov ključ

3 Jules Verne

_____ Otok modrih delfinov

4 France Prešeren

_____ Robinson Crusoe

5 Tone Seliškar

_____ Dvajset tisoč milj pod morjem

6 Desa Muck 7 Slavko Pregl 8 Scott O‘Dell

b) Ali poznaš še katero knjigo, v kateri avtor dogajanje povezuje z morjem? Njen naslov napiši na črto. ________________________________________________ c) Če si prebral/-a katero od takih knjig, jo ustno obnovi sošolcem/sošolkam. 2. Ena od znanih knjig, ki govori o dogodivščinah na morju, je tudi knjiga Dvajset tisoč milj pod morjem. Preberi odlomek iz romana.

Jules Verne: Dvajset tisoč milj pod morjem (1870) Profesor Aronax na ameriški vojni ladji išče ogromnega kita, ki napada ladje. Toda kmalu se s posadko znajde na podmornici Nautilus kapitana Nema. »Ned!« sem zaklical. »Jaz sem, gospod, in plavam po nagrado!« je odvrnil Kanadčan. »Vas je ob trčenju vrglo s fregate v morje?« »Ob trčenju, gospod profesor, a na boljše kot vas, jaz sem skoraj takoj zadel z nogami na plavajoči otoček.« »Na otoček?« 15

»Ali da bolje povem, na vašega gigantskega samoroga.« »Razložite mi, Ned.« »In takoj se mi je posvetilo, zakaj se moje ostve niso mogle zariniti vanj in so odletele od kože.« »Zakaj, Ned, zakaj?« »Zato, ker je tale žival, gospod profesor, iz jeklene pločevine!« Zdaj pa moram zbrati svojega duha, obnoviti vse v spominu in sam pregledati svoje trditve. Ob zadnjih Kanadčanovih besedah je nastal v mojih možganih nenaden preobrat. Hitro sem splezal na vrh bitja ali predmeta, ki nam je na pol potopljen dajal zatočišče. Otipal sem ga z nogo. Očitno je bilo, da je telo trdo, nepredirno in ne tako mehko, kakor so telesne površine velikih morskih sesalcev. Vendar pa bi mogel biti trdi predmet tudi koščena želvovina, podobna oklepom predpotopnih živali, in že sem bil pripravljen pošast uvrstiti med plazilske dvoživke, take, kakor so na primer želve in aligatorji. Pa vendar, ne! Črnkasti hrbet, ki me je nosil, je bil zglajen, zbrušen, ne luskinast. Če si udaril po njem, je kovinsko zazvenel in naj je slišati še tako neverjetno, videti je bilo, kakor da je – kaj pa govorim! – iz plošč, privitih z vijaki. Dvom ni bil več mogoč! Žival, pošast, naravni pojav, ki je spravil na noge ves učeni svet, ki je na obeh zemeljskih poloblah razburjal in speljeval na kriva pota domišljijo pomorščakov, je bil, to je bilo že treba povedati, še veliko bolj presenetljiv čudež, delo človeške roke. Ko bi bil odkril, da resnično živi kako najbolj bajno, najbolj mitološko bitje, bi me to ne bilo tako na vso moč osupnilo, da je vse, kar je čudovitega, delo Stvarnika, to je čisto jasno. A na vsem lepem pred svojimi očmi odkriti nekaj nemogočega, kar je skrivnostno ustvarila človeška roka, to je moglo pamet spraviti čisto s tira! (Jules Verne, Dvajset tisoč milj pod morjem, 1970, odlomek prevedel Bogdan Gradišnik, str. 59–61.)

a) Dopolni povedi z manjkajočimi podatki. Pomagaj si z vprašalnico pod črto. Roman Dvajset tisoč milj pod morjem je napisal ________________________________________, in (Kdo?) sicer __________________________. Odlomek besedila govori ______________________________. (Kdaj?) (O čem?) b) O katerem plovilu govori pisatelj v odlomku? Odgovor v povedi napiši na črto. ____________________________________________________________________________________ 16

3. Ali so naslednje trditve o besedilu pravilne? Če je trditev pravilna, obkroži DA, če trditev ni pravilna, obkroži NE. Nepravilne trditve ustno popravi. Odlomek besedila se začne s pogovorom med Nedom in kapitanom.

Ned je ugotovil, da ni zadel ne plavajočega otočka in ne samoroga, ampak neko drugo žival.

Kapitan je še pred pogovorom ugotovil, da njihovo zatočišče ni morski sesalec.

Ko je kapitan udaril po hrbtu predmeta, je zaslišal nežen zven.

4. Ali so podmornico v času, ko je Jules Verne napisal roman, že poznali? Podčrtaj ustrezno možnost in odgovor dopolni tako, da si pomagaš z leksikonom, enciklopedijo, s spletnimi stranmi. Ko je Jules Verne napisal Dvajset tisoč milj pod morjem, so podmornico že poznali/ podmornice še niso poznali, saj so jo izumili ______________________________. 5. Pisec na začetku odlomka poroča o pogovoru med Nedom in profesorjem. a) Kako Jules Verne poroča o pogovoru? Podčrtaj ustrezno možnost. Pisec poroča o pogovoru s premim govorom/z odvisnim govorom. b) Zakaj se je po tvojem mnenju odločil za tak način poročanja o pogovoru? Obkroži črki pred možnostma, s katerima se strinjaš. A

Da bi bralec bolj verjel, da je dogajanje resnično.

Da bi bilo besedilo zanimivejše.

Da bi se bralec čim bolj vživel v dogajanje.

Da bi bilo besedilo čim bolj stvarno in jedrnato.

c) Kako o pogovoru najpogosteje poročaš ti in zakaj? Odgovori v povedi. ____________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________ 6. Kaj je želel pisec romana Dvajset tisoč milj pod morjem doseči pri bralcu? Obkroži črki pred ustreznima odgovoroma. A

Da bi se bralec ob branju romana nečesa naučil.

Da bi bralec ob branju romana razvijal svojo domišljijo.

Da bi bralec odgovarjal na vprašanja, povezana s knjigo.

Da bi bralec ob branju romana užival. 17

7. Med seboj primerjaj besedili Mit v slovenskem morju in Dvajset tisoč milj pod morjem. Za vsako od naslednjih trditev ugotovi, za katero besedilo velja, in v ustrezni stolpec zapiši +. Mit v slovenskem morju

TRDITEV

Dvajset tisoč milj pod morjem

Podatki v besedilu so resnični. Podatkov v besedilu ne moremo preveriti. Podatke v besedilu lahko preverimo v arhivih, različnih dokumentih. Iz zapisanega besedila so bralci izvedeli nekaj novega, se nekaj naučili.

8. Eno od besedil, ki si ju prebral/-a, je neumetnostno, drugo pa umetnostno. a) Kateri vrsti besedil si prebral/-a? Poveži med seboj oba dela povedi. Mit v slovenskem morju je

umetnostno besedilo.

Dvajset tisoč milj pod morjem je

neumetnostno besedilo.

b) Preveri, ali si razumel/-a razliko med umetnostnimi in neumetnostnimi besedili. Preberi opredelitev.

NEuMETNOSTNO IN uMETNOSTNO BESEDILO Katera besedila so neumetnostna? Neumetnostna besedila so tista, ki govorijo o resničnih dogodkih, čustvih in mnenjih. Njihov namen je praktičen, saj jih pisec ali govorec tvori zato, da bi naslovnik kaj novega izvedel, kaj naredil, kam prišel, odgovoril na vprašanja … V teh besedilih redkeje uporabljamo besede v prenesenem pomenu ali pesniške figure. Kaj je značilno za umetnostna besedila? Umetnostna besedila govorijo o domišljijskih osebah, dogodkih, čustvih, mnenjih in nimajo praktičnega namena. Bralci pri branju umetnostnih besedil uživajo, se zabavajo, se identificirajo z junaki. Z njimi želi pisec/govorec spodbuditi naslovnikovo domišljijo, v njem prebuditi čustva … Da bi to dosegli, pisatelji in pesniki uporabljajo številna pesniška sredstva, nenavaden besedni red …

9. Spomni se treh neumetnostnih in treh umetnostnih besedil, ki si jih prebral/-a ali poslušal/-a. a) Naslove besedil napiši v preglednico. Neumetnostna besedila

Umetnostna besedila

b) Za eno umetnostno in eno neumetnostno besedilo svojo odločitev pisno utemelji. Primer neumetnostnega besedila je __________________________________________________, saj _______________________________________________________________________________.

Primer umetnostnega besedila je ______________________________________________________, saj _______________________________________________________________________________. 10. O morju in vsem, kar je z njim povezano, govorijo različna besedila. Preberi naslednja besedila. 1. besedilo

Izola, mesto s starim jedrom na polotoku (nekdanjem otoku) v Slovenskem primorju, 15900 preb. (Slovenci, Italijani); sedež občine. Ribištvo, živilska industrija, tovarna igrač, ladjedelnica, turizem. 1. omenjena 973, samostojna mestna občina s statutom iz 1372, več srednjeveških palač, mestna hiša iz 16. stoletja. (Leksikon Cankarjeve založbe, 2000, str. 413–414.)

2. besedilo

Na piranski Punti se najraje potapljam pozimi, ker je takrat morje najbolj prozorno in ker je turistov najmanj. Tudi dostop do morja je tedaj najudobnejši. Z avtom se lahko pripeljem čisto do obale in potem le še stopim vanj. Pred leti, ko sem nekaj časa živel na Obali, se je zgodilo, da sem se na Punto pripeljal že v potapljaški obleki. Bilo je nadvse praktično, le policisti, ki so me ustavili v Portorožu, so nekam čudno gledali. (Ciril Mlinar - Cic, Podmorski sprehod, Gea, junij 2004)

3. besedilo

Jadrala sta dobro in starec si je omočil roke v slani vodi in si skušal ohraniti jasno glavo. Na nebu so bili visoki kopasti oblaki in nad njimi dosti mrenastih, in po tem je vedel, da bo pihalo vso noč. Neprenehoma je gledal ribo, ker se je hotel prepričati, da je resnična. Minila je ena ura, preden se je zagnal nadnjo prvi morski volk. (Ernest Hemigway, odlomek iz novele Starec in morje, prevedel Srečko Fišer.)

a) O čem govorijo besedila? Odgovor za posamezno besedilo napiši na ustrezno črto. 1. besedilo: _______________________________________________ 2. besedilo: _______________________________________________ 3. besedilo: _______________________________________________

b) Kdo je besedila napisal in kje (v kateri knjigi ali reviji) bi jih lahko prebral/-a? Izpolni preglednico.

Pisec besedila

Naslov knjige/revije

1. besedilo 2. besedilo 3. besedilo

Katerega podatka iz besedil nisi izvedel/-a? Odgovor napiši na črto. ______________________________________________________________________________________ c) Čemu so pisci napisali besedila? Poveži naslov besedila z namenom pisca, tako da na vsako črtico pred naslov zapišeš ustrezno številko. Pisec je besedilo napisal, da bi __ Izola

1 spodbudil naslovnikovo domišljijo.

__ Podmorski sprehod

2 naslovnik izvedel bistvene podatke o Izoli.

__ Starec in morje

3 se naslovnik odšel potapljat na piransko Punto. 4 mu naslovnik povedal, kar ve o Izoli. 5 naslovnik izvedel, kje se najraje potaplja in zakaj ter kaj se mu je nekoč zgodilo.

11. Preberi še enkrat 1. besedilo iz 10. naloge (Izola). a) Navedi pet podatkov o mestu, ki jih izveš iz besedila. ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ b) Ali so izpisani podatki resnični in jih lahko preveriš?

12. Primerjaj 2. in 3. besedilo iz 10. naloge. a) Kje poteka dogajanje, o katerem besedili pripovedujeta? Ob vsakem besedilu označi kraj dogajanja. Podmorski sprehod: ___________________________________________ Starec in morje: _______________________________________________ b) O kom govorita pisca besedil? Dopolni poved z manjkajočimi podatki. Pisec besedila Podmorski sprehod govori o _____________________, pisec besedila Starec in morje pa o _________________________. c) Katero besedilo govori o resničnem in katero o izmišljenem dogajanju? Poveži ustrezni možnosti. Podmorski sprehod

izmišljeno dogajanje

Starec in morje

resnično dogajanje

13. Ali so naslednje trditve o besedilih iz 10. naloge pravilne? Če trditev drži, obkroži DA. Če trditev ne drži, obkroži NE. V besedilu Izola je avtor uporabljal različna pesniška sredstva.

V besedilu Starec in morje je avtor pripovedoval o resničnih dogodkih.

V besedilu Izola marsikateri bralec izve nekaj novega o Izoli.

Besedilo Izola je neumetnostno.

Besedilo Podvodni sprehod je neumetnostno.

Besedilo Starec in morje je neumetnostno.

14. Ali se še spomniš besedila Mit v slovenskem morju? Primerjaj ga z naslednjim odlomkom.

Morje med Izolo in Koprom mirno valovi, iz dneva v dan, iz leta v leto, iz stoletja v stoletje. Drobni valovi se zaletavajo v obrežje, potem pa se brez premisleka spet vračajo v objem neskončnega prostranstva. Le kdo bi si tistega lenega junijskega dopoldneva mislil, da se bo zadeva nenadoma tako razburljivo zapletla! Bruno je sedel v recepciji hotela Marina in mirno razvrščal hotelske račune. (Ivan Sivec, odlomek iz romana Kapitanov ključ.)

15. V zvezek napiši povezano besedilo, v katerem boš povedal/-a, a) kaj je besediloma skupno ter b) katero besedilo je neumetnostno in katero umetnostno – pri tem ugotovi: •

čemu sta pisca napisala besedili,

•

ali govorita o resničnem ali domišljijskem dogajanju,

•

katero besedilo vsebuje več pesniških sredstev ...

UJETE PODOBE PODVODNEGA SVETA VEZNIK, NEPRAVI VEZNIK 1. Ljudje se radi potapljajo, čeprav so razlogi za to različni. a) Zakaj se ljudje po tvojem mnenju radi potapljajo? Navedi tri razloge in jih napiši na črte. ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ b) Ali je kdo od sošolcev kot razlog navedel tudi ribolov s fotoaparatom? Ali si že slišal/-a zanj? Sošolcu/sošolki povej, kar veš o njem, oziroma kako si ga predstavljaš. 2. Veliko potapljačev želi odkriti drugačno bogastvo, ga ohraniti zase in približati tudi tistim, ki se nikdar ne bodo potopili v morske globine. Preberi besedilo in morda boš izvedel/-a kaj novega o podvodni fotografiji.

Podvodno fotografiranje Podvodno fotografiranje postaja vse bolj priljubljeno in privlačno. Nikoli prej ni bilo mogoče tako preprosto zajeti življenja pod vodo ter ga pokazati vsemu svetu. Tako je danes skoraj za vsakega potapljača del obvezne opreme tudi podvodni fotoaparat, da lahko z njim ujame zanimive trenutke in motive. Veliko ljudi se danes odloča za potapljanje, ker radi fotografirajo pod vodo. Oprema za podvodno fotografiranje se hitro razvija in danes lahko izbiramo med številnimi fotoaparati različnih cenovnih razredov, zato je odločitev za cenejši ali dražji aparat za večino ljudi trd oreh. Zadovoljimo se lahko že z avtomatskimi fotoaparati za enkratno uporabo, kljub temu da so njihove možnosti zelo omejene

in so slabše kakovosti. Priporočljivi so za začetnike, saj se morajo ti najprej navaditi na fotografiranje pod vodo. Pred nakupom fotoaparata moramo preveriti, ali obstaja zanj ustrezno podvodno ohišje, ki omogoča uporabo vseh funkcij aparata tudi pod vodo. Z avtomatskim fotoaparatom nam bo uspelo posneti marsikatero lepo fotografijo, vendar bo z izkušnjami želja po tehnično zmogljivejši opremi vse večja. Če nas podvodno fotografiranje resnično pritegne, bomo zagotovo kupili zmogljivejši fotoaparat. Kadar želimo zahtevnejšo fotografijo, uporabimo še več dodatnih luči in bliskavic, s katerimi na film zajamemo ves barvni spekter. Oprema seveda ni vse. Podvodno fotografiranje zahteva ne samo veliko znanja, ampak tudi nekaj izkušenj. Medtem ko čakamo na dobro fotografijo pod vodo, moramo na primer ostati čim bolj pri miru, kar začetnikom le redko uspe. Tudi motive, ki si jih želimo ujeti v objektiv, včasih iščemo več mesecev ali celo let. Torej se za dobrimi podvodnimi posnetki skriva ogromno potrpežljivosti, izkušenj in vztrajanja, pa tudi kanček sreče. Čeprav je fotografiranje pod vodo vedno bolj razširjeno, bi se moral vsak potapljač zato najprej vprašati, kakšne so odlike dobrega podvodnega fotografa. (Prirejeno po spletnih strani: http://www.ummi.net/index.php?option=com_content&task=view&id=24&Itemid= 9, dostop 2. 11. 2011; http://www.nikonsvet.si/znanje-nasvet/strokovni-clanki/?id=6, dostop 2. 11. 2011.)

a) Kdo je po tvojem mnenju lahko napisal izhodiščno besedilo in komu je namenjeno? Odgovora napiši na črti. Kdo je besedilo napisal? ____________________________________________________________ Komu je namenjeno?

____________________________________________________________

b) Čemu je pisec napisal besedilo Podvodno fotografiranje? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

Da bi bralce povabil na potapljanje s fotoaparatom.

Da bi bralcem predstavil opremo za podvodno fotografiranje.

Da bi bralce naučil uporabljati fotoaparat za podvodno fotografiranje.

Da bi bralce poučil o tem, kakšen aparat je dobro imeti za podvodno fotografiranje.

3. Najpomembnejši del fotografske opreme je fotoaparat. Zakaj pisec priporoča in zakaj odsvetuje avtomatski aparat za enkratno uporabo? Vsak odgovor napiši na črti. •

Zakaj pisec avtomatski fotoaparat priporoča? ________________________________________

____________________________________________________________________________________ •

Zakaj ga pisec odsvetuje? _________________________________________________________

____________________________________________________________________________________ 4. Kar nekaj pogojev mora biti izpolnjenih, da potapljač posname dobro fotografijo. Napiši jih na črte. •

________________________________________________

•

________________________________________________

•

________________________________________________

•

________________________________________________

5. Iz naslednjih povedi izveš marsikaj o podvodnem fotografiranju. Podvodno fotografiranje postaja vse bolj priljubljeno in privlačno. Nikoli prej ni bilo mogoče tako preprosto zajeti življenja pod vodo ter ga pokazati vsemu svetu. a) Kaj si izvedel/-a o podvodnem fotografiranju? Odgovora napiši na črti. Kakšno postaja podvodno fotografiranje?

_______________________________________

Zakaj postaja podvodno fotografiranje danes vse bolj priljubljeno in privlačno? ____________________________________________________________________________________ b) Kaj meniš, zakaj je pisec med besedama priljubljeno, privlačno uporabil besedico in? Podčrtaj ustrezno možnost. Pisec je uporabil besedico in, da je z njo poimenoval še eno značilnost podvodnega fotografiranja. da je z njo povezal med seboj besedi, ki poimenujeta značilnosti podvodnega fotografiranja. c) Kaj je pisec v drugi povedi povezal z besedico ter? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A

Z besedico ter je pisec med seboj povezal dve besedi oz. dve značilnosti fotografiranja.

Z besedico ter je pisec povezal med seboj besedni zvezi življenje pod vodo in ves svet.

Z besedico ter je pisec med seboj povezal dva stavka oz. dve dejanji.

6. Kako imenujemo besedici in, ter v povedih? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A

Predlog.

Veznik.

Samostalnik.

Glagol.

Števnik.

7. V besedilu je pisec uporabil še veliko veznikov. Opazuj jih v naslednjih povedih. •

Veliko ljudi se danes odloča za potapljanje, ker radi fotografirajo pod vodo.

•

Priporočljivi so za začetnike, saj se morajo najprej navaditi na fotografiranje pod vodo.

•

Če nas podvodno fotografiranje resnično pritegne, bomo zagotovo kupili zmogljivejši fotoaparat.

a) Kaj vezniki v navedenih povedih povezujejo? Podčrtaj ustrezno možnost. dve besedi/dve besedni z vezi/dva stavk a b) Katera razmerja med deli povedi izražajo vezniki ker, če, saj? Vrsto razmerja napiši na ustrezno črto. Izbiraj med naslednjimi možnostmi: čas, pogoj, vzrok, namen, pojasnilo, kraj. veznik ker: ______________________ veznik če:

______________________

veznik saj: ______________________ 8. Včasih se zgodi, da nismo prepričani, ali je besedica veznik ali predlog. Po čem ju lahko ločiš? Preberi poved. Za dobrimi podvodnimi posnetki se skriva ogromno potrpežljivosti, izkušenj in vztrajanja. a) Z rdečo barvo obkroži predlog, z modro pa veznik. b) Opazuj predlog in veznik v zgornji povedi. Katere značilnosti veljajo za predlog, katere za veznik in katere za obe besedi? V ustrezni stolpec ali v oba stolpca zapiši +. Predlog Samo po tej besedi se ne morem vprašati. Beseda ne spreminja oblike. Beseda ne poimenuje nič konkretnega, ampak izraža razmerje. Beseda stoji med dvema samostalnikoma in ju povezuje. Beseda vpliva na obliko samostalnika, saj zahteva, da je ta v točno določenem sklonu. Beseda ne vpliva na sklon samostalnika, saj lahko stoji ob samostalnikih v katerem koli sklonu. 26

Veznik

9. Svoje ugotovitve o tem, kaj so vezniki in kaj je zanje značilno, primerjaj z zapisom v okvirčku. VEZNIK Kaj so vezniki? Vezniki so besede, s katerimi med seboj povezujemo dele povedi. Z njimi lahko npr. povežemo dve besedi (Podvodno fotografiranje postaja vse bolj priljubljeno in privlačno.) ali dva stavka (Nikoli prej ni bilo mogoče tako preprosto zajeti življenja pod vodo ter ga pokazati vsemu svetu.). Kaj vezniki izražajo? Z vezniki izražamo različna razmerja med deli povedi, npr. vzročno (npr. Veliko ljudi se danes odloča za potapljanje, ker radi fotografirajo pod vodo.), pogojno (npr. Če nas podvodno fotografiranje resnično pritegne, bomo zagotovo kupili zmogljivejši fotoaparat.), vezalno (npr. Podvodno fotografiranje postaja vse bolj priljubljeno in privlačno.). 10. Fotografiranje pod vodo se v marsičem razlikuje od »navadnega« fotografiranja. Eno od posebnosti boš spoznal/-a v naslednjem besedilu. Preberi ga.

Težava, ki je ne sme spregledati podvodni fotograf, je delovanje svetlobe pod morsko gladino. Svetloba se v globini hitro zmanjšuje, zato mora pozorno izbrati fotoaparat. Za to ne potrebuje posebnega fotoaparata, čeprav ti obstajajo. Fotografira lahko tudi z navadnim fotoaparatom. Če ga priredi za uporabo pod vodo, ga mora le zavarovati z vodotesnim ohišjem. Za dobro podvodno fotografijo mora imeti tudi bliskavice. Kadar usmeri pozornost nase ali na predmet, ki ga slika, lahko uporabi tudi svetilko. Začetnika bo morda motilo, da skozi aparat ne more gledati neposredno, ampak si mora nadeti masko. A zaradi začetnih težav in neizkušenosti ne sme obupati.

a) Ali naslednje trditve držijo? Obkroži DA ali NE. Delovanje svetlobe pod morsko gladino podvodnemu fotografu ne predstavlja večjih težav.

Zaradi hitrega zmanjševanja svetlobe v globini mora pozorno izbrati fotoaparat.

Za fotografiranje z navadnim fotoaparatom ne potrebuje vodotesnega ohišja.

Dobro fotografijo naredi, če uporabi bliskavico ali svetilko.

Čeprav bo imel/-a na začetku težave in premalo izkušenj, mora vztrajati.

NE 27

b) V besedilu obkroži vse veznike. 11. V drugem in tretjem odstavku besedila Podvodno fotografiranje pisec govori o tem, kako nastane dobra podvodna fotografija. a) Oblikuj vprašanji, tako da boš nanju odgovoril/-a z danima odgovoroma. Vprašanje: __________________________________________________________________________ Odgovor: Kljub temu da so njihove možnosti zelo omejene in so slabše kakovosti. Vprašanje: __________________________________________________________________________ Odgovor: Medtem ko čakamo na dobro fotografijo pod vodo.

b) V odgovorih na vprašanji iz naloge a sta uporabljena veznika kljub temu da in medtem ko. Kateri razmerji izražata? Za vsak veznik podčrtaj ustrezno možnost. Veznik kljub temu da izraža primerjavo/vzrok/k rajevno razmerje/vršilca dejanja/dopustnost. Veznik medtem ko izraža primerjavo/vzrok/časovno razmerje/posledico/pogoj. c) Po čem se veznika kljub temu da in medtem ko že na prvi pogled razlikujeta od veznikov in, ter, ker, saj, če? Poveži ustrezne dele povedi iz levega in desnega stolpca. Vezniki in, ter, če, saj, ko so sestavljeni

iz več besed.

Veznika kljub temu da in medtem ko sta sestavljena

iz ene besede.

č) V povedih z veznikoma kljub temu da in medtem ko stoji vejica. Na katerem mestu stoji? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A

Vejica stoji pred veznikom.

Vejica stoji na sredi veznika, med posameznimi besedami.

Vejica stoji za veznikom.

12. Še enkrat preberi 2. poved tretjega odstavka (Podvodno fotografiranje zahteva …). a) Iz povedi izpiši odgovor na naslednje vprašanje. Kaj zahteva podvodno fotografiranje? _______________________________________________________________________________________

b) V odgovoru si uporabil/-a tudi veznik ne samo – ampak tudi. Katero razmerje izražamo s tem veznikom? Podčrtaj ustrezno možnost. stopnjevanje/izbiro med več možnostmi/zanik anje/primerjavo c) Kako si v svojih odgovorih uporabil/-a veznik ne samo – ampak tudi? Obkroži črko pred pravilno možnostjo. A

Vse besede, iz katerih je sestavljen veznik, stojijo skupaj.

Besede, iz katerih je sestavljen veznik, stojijo v različnih delih povedi.

13. Poskusi ob veznikih in, kljub temu da ter ne samo – ampak tudi razložiti, kako so lahko sestavljeni vezniki, nato preberi opredelitev. ENO- ALI VEČBESEDNI VEZNIK Večina veznikov je sestavljena iz ene besede (npr. in, ter, da, ker, če, zato, saj, vendar), nekateri pa so sestavljeni iz dveh ali več besed (npr. kljub temu da, medtem ko, potem ko, kot da …). Med besedami, iz katerih so sestavljeni ti vezniki, ne pišemo vejice. Veznik ne samo – ampak tudi pa je sestavljen iz dveh delov, saj njegove besede ne stojijo skupaj, ampak v različnih delih povedi (npr.: Podvodno fotografiranje zahteva ne samo veliko znanja, ampak tudi nekaj izkušenj.).

14. Ladja rex ni edina ladja, ki se je v preteklosti potopila na dno morja. Preberi odlomek iz pripovedi o zadnji plovbi neke druge ladje. Sončno nedeljsko jutro je obetalo ne samo lep dan, temveč tudi prijetno vožnjo. Vsi so bili zadovoljni, ker je potovanje potekalo tako mirno. Potniki so se veselili skorajšnjega prihoda v New York, toda nihče od njih ni vedel, da ladja pluje po ogroženem območju. Malo pred polnočjo je eden od častnikov na obzorju zagledal nejasno in temno senco. Morje je bilo popolnoma mirno, kot da bi potniki gledali »jezero olja«, nenadoma pa se je pred njimi pojavila ledena gora. Poveljujoči častnik je takoj ukrepal. Strokovnjaki so kasneje natančno preučili njegovo ravnanje in ugotovili, da so bili njegovi manevri napačni ter celo v nasprotju s priporočili. A takrat se je bilo treba odločiti v nekaj sekundah. Častnik je ravnal tako, kot bi ravnala večina poveljujočih na njegovem mestu. a) Odlomek pripovedi govori o znani ladji. Njeno ime napiši na črto. ______________________________________ b) Če si prebral/-a celotno zgodbo oz. gledal/-a film, sošolcem/sošolkam povej, kaj se je dogajalo na ladji, potem ko so se zaleteli v ledeno goro. c) V besedilu obkroži vse veznike.

č) Na črtice izpiši veznike, ki izražajo naslednja razmerja. Razmerje: vzročno

nasprotje

primerjava

Veznik:

_________

d) V odlomku si obkrožil/-a tudi dva večbesedna veznika. Ali lahko ugotoviš, kateri od njiju je enodelni in kateri dvodelni? Veznika zapiši v ustrezno okence. Večbesedna veznika Enodelni veznik

Dvodelni veznik

15. Enako vlogo kot vezniki lahko v povedi opravijo tudi nekateri zaimki, ki si jih že spoznal/-a. Opazuj jih v naslednjih povedih. Ostati moramo čim bolj pri miru, kar začetnikom le redko uspe. Motive, ki si jih želimo ujeti v objektiv, včasih iščemo več mesecev. Vsak potapljač bi se moral najprej vprašati, kakšne so odlike dobrega podvodnega fotografa. a) Katere vrste zaimkov so obkrožene besede? Na črtico pred vsako besedo zapiši številko ustreznega zaimka iz desnega stolpca. ___ kar

1 osebni zaimek

___ ki

2 vprašalni zaimek

___ kakšne

3 oziralni zaimek 4 kazalni zaimek

b) V spodnji povedi je en pravi veznik in kar dva neprava. Pravi veznik obkroži z rdečo barvo, neprava pa z modro. Kadar želimo zahtevnejšo fotografijo, uporabimo še več dodatnih luči in bliskavic, s katerimi na film zajamemo ves barvni spekter. 16. razmisli, kaj so »nepravi« vezniki. NEPrAVI VEZNIKI Enako vlogo kot »pravi« vezniki lahko v povedi opravljajo tudi nekatere druge besede. Tako lahko stavka med seboj povežemo z oziralnim zaimkom (npr. Ostati moramo čim bolj pri miru, kar začetnikom le redko uspe.) ali z vprašalnim zaimkom (npr. Vsak potapljač bi se moral najprej vprašati, kakšne so odlike dobrega podvodnega fotografa.) Take besede imenujemo »nepravi« vezniki. 30

17. Križarjenje po morju je zagotovo nepozabno doživetje. Kakšni spomini pa bodo ostali tistim, ki bodo potovali s to največjo potniško ladjo? Preberi besedilo.

Največja ladja za križarjenje na svetu je zapustila finsko pristanišče in zaplula v morje, kjer so delavci opravili zaključna dela. Ko je tako prvič prišla v stik z vodo, so se pričele priprave na križarjenje, ki se bo zapisalo v zgodovino. Velikanka je dolga skoraj 362 metrov, visoka 73 metrov in težka 220 tisoč ton, zato je njeno veličino in mogočnost težko razumeti, če ne stojiš ravno pod njo. Kako velika je, dokazuje podatek, da lahko z njo udobno potuje šest tisoč potnikov, na njej pa je zaposlenih več kot dva tisoč delavcev. Najprestižnejša potniška ladja ima vse in še več, kar si lahko potnik želi. Na njej je tudi amfiteater za 750 ljudi, v katerem lahko potniki spremljajo različne akrobate, sinhronizirano plavanje ter vodni balet. Na vrhu ladje je odprt prostor, kjer rastejo drevesa in rastline. Na ladji pa so tudi stimulator deskanja na vodi, dvorana za drsanje in stena za plezanje.

a) Kateri podatek o ladji te je najbolj presenetil? Zakaj? Odgovor v povedi napiši na črte. _______________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________ b) V besedilu obkroži veznike. c) V besedilu je tudi nekaj nepravih veznikov. Napiši jih na črte. ________

________

18. Kadar človek odhaja na prvo križarjenje, je dobro, da posluša nasvete ljudi, ki so že kdaj bili na taki poti. Preberi nekaj nasvetov. Da pa ti bodo razumljivi, moraš najprej na črtice napisati manjkajoče veznike. Ladje za križarjenje naenkrat prevažajo veliko ljudi, ________ ne morejo ustreči vsem. Nekaj nasvetov vam bo pomagalo, ________ bo vaše potovanje res prijetno ________ nepozabno. •

Sprostite se ______ uživajte.

•

Ne pritožujte se za vsako stvar, _________ boste za mizo sedeli z ljudmi, ______ bodo glasni.

•

V sobi ne poslušajte glasbe ______ televizije na ves glas.

•

Na hodnikih, ______ so med kabinami, se ne pogovarjajte glasno. 31

•

Potniki bodo prijazni do vas, ______ boste tudi vi prijazni do njih.

•

Starši svojih otrok ne smejo pustiti, ______ brezglavo tekajo sem ______ tja po ladji. Ne smejo škropiti ______ polivati vode iz bazena. Otroci se lahko zabavajo, ______ pri tem ne smejo preveč motiti drugih gostov. ______ ste na ogledu mesta, je ladja zasidrana, ______ nikar ne zamudite odhoda, ______ vas ladja ne bo čakala.

19. Vejico zapisujemo le pred nekaterimi vezniki. Preberi povedi iz pripovedi o potopu do rexa in ugotovi, ali je raba vejice pravilna ali ne. Popravljene povedi napiši na črte. Med potapljanjem sem videl da sem se približal robu kotanje. Bil je mraz, zato ladje nisem pregledal cele. Približal sem se notranjosti ladje, in v njej zagledal večje ribe. Kmalu sem izplaval, saj sem se kar malo prestrašil. Med plavanjem sem zagledal bazen ki je imel belo kupolo. Spraševal sem se, če bom imel dovolj moči za plavanje. Uspelo mi je. Prijatelj me je vprašal, zakaj sem se sploh potopil do Rexa. _______________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________ 20. Sestavi kratko besedilo, povezano z morjem. V njem uporabi naslednje veznike: in, ko, ali, če, ker, čeprav, toda, zato, saj, medtem ko, ne samo – ampak tudi, kateri, kdor. _______________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________ USTVARJALNI IZZIV Robinsonu Crusoeju se je po brodolomu ladje uspelo rešiti na samotni otok, kjer je preživel kar nekaj let. Zamisli si, da bi tudi tebe doletela taka nesreča, kot je Robinsona. Kako bi si uredil/-a življenje na otoku, kaj bi pogrešal/-a? O svojem doživetju napiši: neumetnostno besedilo, npr. poročilo za časopis, ali umetnostno besedilo, npr. kratko zgodbo, pesem ali dramski prizor. Pri pisanju bodi pozoren/-rna na ustrezno rabo veznikov. 32